Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.25 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk 0 554 5737582 5709838 2022-08-20T11:07:48Z Yerpo 8417 /* Julij – december */ tn wikitext text/x-wiki {{leto|1990|20}} '''1997''' ('''[[Rimske številke|MCMXCVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == === Januar – junij === [[slika:Comet-Hale-Bopp-29-03-1997 hires adj.jpg|thumb|Komet Hale-Bopp konec marca 1997]] * [[6. januar]] - predvajana je bila prva oddaja [[Odmevi]] na TV Slovenija. * [[19. januar]] - [[Izrael]] v skladu z dogovorom med [[Benjamin Netanjahu|Netanjahujem]] in [[Jaser Arafat|Arafatom]] prepusti [[Palestina|Palestincem]] večinski nadzor nad [[Hebron]]om, zadnjim mestom pod izraelsko upravo na [[Zahodni breg|Zahodnem bregu]]. * [[23. januar]] - [[Madeleine Albright]] zapriseže kot prva ženska na položaju [[Državni sekretar Združenih držav Amerike|državnega sekretarja Združenih držav Amerike]]. * [[23. februar]] - na vesoljski postaji ''[[Mir (vesoljska postaja)|Mir]]'' izbruhne požar zaradi okvare generatorja [[kisik]]a, ki napolni prostore s strupenim dimom. * [[22. marec]] - [[komet Hale-Bopp]] se ob svojem mimoletu najbolj približa [[Zemlja|Zemlji]]. * [[21. april]] - prilagojena raketa [[Pegasus (raketa)|Pegasus]] ponese v vesolje kremirane ostanke 24 ljudi, prvi [[pokop v vesolju]]. * [[27. april]] - Američan [[Andrew Cunanan]] začne morilski pohod, ki se konča z umorom italijanskega modnega oblikovalca [[Gianni Versace|Giannija Versaceja]] [[15. julij]]a. * [[29. april]] - v veljavo stopi leta [[1993]] podpisana [[Konvencija o kemičnem orožju]], ki prepoveduje razvoj, izdelavo, uporabo in delanje zalog [[kemično orožje|kemičnega orožja]]. * [[2. maj]] - [[Britanska laburistična stranka|britanski laburisti]] po 18 letih ponovno pridejo na oblast v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], [[Predsednik vlade Združenega kraljestva|predsednik vlade]] postane [[Tony Blair]]. * [[10. maj]] - v [[potres]]u z močjo 7,3 po [[momentna magnitudna lestvica|momentni lestvici]], ki prizadene provinco [[Korasan]] na severu [[Iran]]a, umre več kot 1500 ljudi. * [[11. maj]] - [[IBM]]-ov superračunalnik [[Deep Blue]] premaga šahovskega prvaka [[Gari Kasparov|Garija Kasparova]] v ponovljenem dvoboju. * [[14. maj]] - pet velikih letalskih prevoznikov se združi v [[Star Alliance]], največje tovrstno združenje na svetu. * [[16. maj]] - v revoluciji je strmoglavljen [[zair]]ski diktator [[Mobutu Sese Seko]]. * [[19. junij]] - vojaški poveljnik [[Rdeči Kmeri|Rdečih Kmerov]] [[Ta Mok]] aretira vodjo [[Pol Pot]]a, ki se je javnosti skrival od leta [[1980]]. * [[25. junij]] - ** brezpilotno plovilo ''[[Progress (vesoljsko plovilo)|Progress]]'' se zaleti v modul ''Spektr'' vesoljske postaje ''Mir'' in ga poškoduje. ** zaradi izbruha ognjenika [[Soufrière Hills]] oblasti evakuirajo in kasneje popolnoma zapustijo [[Plymouth, Montserrat|Plymouth]], prestolnico otoka [[Montserrat]]. * [[30. junij]] - pri založbi [[Bloomsbury Publishing]] izide prvi del serije ''[[Harry Potter]]'' pisateljice [[J. K. Rowling]]. === Julij – december === * [[1. julij]] - [[Ljudska republika Kitajska]] prevzame suverenost nad [[Hong Kong]]om od Združenega kraljestva. * [[4. julij]] - [[NASA|Nasina]] sonda ''[[Mars Pathfinder|Pathfinder]]'' pristane na [[Mars]]u. * [[13. julij]] - posmrtne ostanke usmrčenega [[Che Guevara|Cheja Guevare]] prepeljejo iz [[Bolivija|Bolivije]] na [[Kuba|Kubo]] za pokop. * [[17. julij]] - po 117 letih poslovanja je ukinjena družba [[F. W. Woolworth Company]]. * [[1. avgust]] - združita se družbi [[Boeing]] in [[McDonnell Douglas]]. * [[31. avgust]] - v prometni nesreči malo po polnoči v [[Pariz]]u umreta valižanska princesa [[Diana Spencer|Diana Spencer]] in njen spremljevalec [[Dodi Fayed]]. * [[6. september]] - pogreb princese Diane v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]] v [[London]]u, televizijski prenos spremljata 2 milijardi ljudi. * [[7. september]] - prvi preskusni polet [[lovsko letalo|lovskega letala]] 5. generacije [[Lockheed Martin F-22 Raptor]]. * [[11. september]] - prebivalci [[Škotska|Škotske]] na [[referendum]]u podprejo ponovno ustanovitev [[škotski parlament|parlamenta]], ki bo prvič po 290 letih zveze z [[Anglija|Anglijo]] prevzel del pristojnosti. * [[18. september]] - prebivalci [[Wales]]a na referendumu podprejo večjo suverenost znotraj [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in ustanovitev [[Državni zbor za Wales|Državnega zbora za Wales]]. * [[15. oktober]] - ** britanski pilot [[Andy Green]] v vozilu [[ThrustSSC]] podre [[kopenski hitrostni rekord]] in postane prvi človek, ki je s kopenskim vozilom prebil [[zvočni zid]]. ** sonda [[Cassini-Huygens]] je izstreljena proti [[Saturn]]u. * [[19. november]] - Američanka [[Bobbi McCaughey]] v [[Des Moines, Iowa|Des Moinesu]] rodi sedmerčke. * [[3. december]] - predstavniki 121 držav podpišejo t. i. [[Ottawska pogodba|Ottawsko pogodbo]], konvencijo o prepovedi [[protipehotna mina|protipehotnih min]]; med podpisniki ni [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]], [[Rusija|Rusije]] in [[Združene države Amerike|ZDA]]. * [[10. december]] - [[Kazahstan]] preseli prestolnico iz [[Almati]]ja v mesto [[Astana]]. * [[11. december]] - [[Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah]] na srečanju v [[Kjoto|Kjotu]] sprejme [[Kjotski protokol]]. * [[19. december]] - v ameriških kinematografih pričnejo predvajati [[James Cameron|Cameronov]] film ''[[Titanik (film, 1997)|Titanik]]'', ki postane finančno najuspešnejši film vseh časov. * [[29. december]] - oblasti v [[Hong Kong]]u ukažejo poboj vseh [[domača kokoš|kokoši]] v državi da bi ustavili širjenje nevarnega seva virusa [[ptičja gripa|ptičje gripe]]. * [[30. december]] - v enem najbolj krvavih napadov islamistov med [[alžirska državljanska vojna|alžirsko državljansko vojno]] je ubitih več sto ljudi v štirih vaseh na severu [[Alžirija|Alžirije]]. == Rojstva == * [[18. februar]] - [[Tilka Paljk]], slovensko-zambijska plavalka *[[15. oktober]] - [[Andreja Slokar]], slovenska smučarka == Smrti == [[slika:Jacques-Yves Cousteau.jpg|thumb|150px|Jacques-Yves Cousteau]] [[slika:Princess Diana Cannes.jpg|thumb|150px|Diana Spencer]] [[slika:MotherTeresa 090.jpg|thumb|150px|Mati Tereza]] * [[8. januar]] - [[Melvin Calvin]], ameriški kemik, nobelovec (* [[1911]]) * [[10. januar]] - [[Alexander Robertus Todd]], škotski biokemik, nobelovec (* [[1907]]) * [[12. januar]] - [[Charles Brenton Huggins]], kanadsko-ameriški zdravnik, nobelovec (* [[1901]]) * [[17. januar]] - [[Clyde William Tombaugh]], ameriški astronom (* [[1906]]) * [[19. februar]] - [[Deng Xiaoping]], kitajski politik (* [[1904]]) * [[4. marec]] - [[Robert Henry Dicke]], ameriški fizik, astrofizik, kozmolog (* [[1916]]) * [[7. marec]] - [[Edward Mills Purcell]], ameriški fizik, nobelovec (* [[1912]]) * [[9. marec]] - [[Notorious B.I.G.]], ameriški raper (* [[1972]]) * [[16. marec]] - [[Berta Bojetu]], slovenska pisateljica in igralka (* [[1946]]) * [[25. marec]] - [[Luong Kim Dinh]], vietnamski katoliški misijonar, učenjak in zgodovinar filozofije (* [[1914]]) * [[5. april]] - [[Allen Ginsberg]], ameriški pesnik (* [[1926]]) *[[11. april]] - [[Rajko Kojić]], srbski glasbenik in kitarist (* [[1956]]) * [[12. april]] - [[George Wald]], ameriški biokemik, nobelovec (* [[1906]]) * [[17. april]] - [[Chaim Herzog]], izraelski politik (* [[1918]]) * [[2. maj]] - [[John Carew Eccles]], avstralski nevrofiziolog, nobelovec (* [[1903]]) * [[5. maj]] - [[Lojze Rozman]], slovenski gledališki, filmski, TV igralec (* [[1930]]) * [[22. maj]] - [[Alfred Hershey]], ameriški mikrobiolog in genetik, nobelovec (* [[1908]]) * [[29. maj]] - [[Jeff Buckley]], ameriški pevec (* [[1966]]) * [[25. junij]] - [[Jacques-Yves Cousteau]], francoski raziskovalec, oceanograf, izumitelj in režiser (* [[1910]]) * [[26. junij]] - [[Israel Kamakawiwoʻole]], havajski glasbenik (* [[1956]]) * [[2. julij]] - [[James Stewart]], ameriški igralec (* [[1908]]) * [[15. julij]] - [[Gianni Versace]], italijanski modni oblikovalec (* [[1946]]) * [[28. julij]] - [[Eugene Merle Shoemaker]], ameriški astronom in geolog (* [[1928]]) * [[30. julij]] - [[Bao Dai]], vietnamski cesar (* [[1913]]) * [[4. avgust]] - [[Jeanne Calment]], francoska superstoletnica (* [[1875]]) * [[23. avgust]] - [[John Kendrew]], angleški biokemik in kristalograf, nobelovec (* [[1917]]) * [[31. avgust]] - [[Diana Spencer]], britanska princesa (* [[1961]]) * [[2. september]] - [[Viktor Frankl]], avstrijski nevrolog in psihiater (* [[1905]]) * [[5. september]] - [[Agnes Gonxhe Bojaxhiu]] - mati Tereza, albansko-indijska redovnica, nobelovka (* [[1910]]) * [[7. september]] - [[Mobutu Sese Seko]], kongovski diktator (* [[1930]]) * [[16. september]] - [[Narcis Mršić]], slovenski biolog (* [[1951]]) * [[29. september]] - [[Roy Lichtenstein]], ameriški slikar (* [[1923]]) * [[29. oktober]] - [[Anton LaVey]], ameriški okultist, pisatelj, glasbenik in igralec (* [[1930]]) * [[5. november]] - [[Isaiah Berlin]], latvijsko-britanski filozof (* [[1909]]) * [[9. november]] - [[Carl Gustav Hempel]], nemški filozof in logik (* [[1905]]) * [[18. december]] - [[Chris Farley]], ameriški filmski igralec, komik (* [[1964]]) * [[24. december]] - [[Toširo Mifune]], japonski filmski igralec (* [[1920]]) == Nobelove nagrade == * [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] - [[Steven Chu]], [[Claude Cohen-Tannoudji]], [[William D. Phillips]] * [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] - [[Paul D. Boyer]], [[John E. Walker]], [[Jens C. Skou]] * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] - [[Stanley B. Prusiner]] * [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]] - [[Dario Fo]] * [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] - [[Mednarodna kampanja za prepoved kopenskih min]] in [[Jody Williams]] * [[Nagrada banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela|Ekonomija]] - [[Robert C. Merton]], [[Myron Scholes]] {{Zbirka}} [[Kategorija:Leto 1997|*]] {{normativna kontrola}} cz7fg6o0oywxaasb086gsemifccmp8g 0 3499 5736771 5696165 2022-08-20T06:42:54Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Municipality_of_Slovenia|nativename=Dol pri Ljubljani |mayor=[[Željko Savič]] |coat=[[Slika:Dol pri Ljubljani.png|150px|]] Grb občine Dol pri Ljubljani |location=[[Slika:Obcine Slovenija 2006 Dol pri Ljubljani.svg|300px|*]] [http://www.geopedia.si/#L408_F157_T1257_vF_b_x503549.88450000004_y63406.25_s12 Zemljevid] na Geopedii |web=http://www.dol.si |area=33,3 km² |population=6315 |population_as_of=2020 |population_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |males=3143 |females=3172 |avg_age=40,1 let |residental_density=28,22 m²/osebo |households=2.031 |families=1.647 |workers=2.895 |salary_date=[[2020]] |avg_salary_bruto=1.897,00 [[euro|€]] |avg_salary_neto=1.231,65 [[euro|€]] |students=273|census_year=2020}} '''Občina Dol pri Ljubljani''' je ena od 212 [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Ima okoli 6.300 prebivalcev in leži v Osrednjeslovenski regiji, meji pa na Mestno občino Ljubljana in občine Domžale, Moravče ter Litija. Občina zajema površino 33,3 km² in ima približno 6300 prebivalcev. Sestavlja jo 19 naselij: [[Beričevo]], [[Brinje, Dol pri Ljubljani|Brinje]], '''[[Dol pri Ljubljani]]''', [[Dolsko]], [[Kamnica, Dol pri Ljubljani|Kamnica]], [[Kleče pri Dolu]], [[Klopce, Dol pri Ljubljani|Klopce]], [[Križevska vas, Dol pri Ljubljani|Križevska vas]], [[Laze pri Dolskem]], [[Osredke]], [[Petelinje, Dol pri Ljubljani|Petelinje]], [[Podgora pri Dolskem]], [[Senožeti, Dol pri Ljubljani|Senožeti]], [[Videm, Dol pri Ljubljani|Videm]], [[Vinje, Dol pri Ljubljani|Vinje]], [[Vrh pri Dolskem]], [[Zaboršt pri Dolu]], [[Zagorica pri Dolskem]], [[Zajelše]]. Občina je bila tako kot številne druge slovenske občine ustanovljena leta 1994 z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij in sicer iz severovzhodnega dela nekdanje ljubljanske [[Občina Moste-Polje|občine Moste-Polje]] (severno od Save) in deloma tudi skrajnega vzhodnega dela [[Občina Ljubljana-Bežigrad|občine Bežigrad]]. == Zgodovina občine == === Dol v 18. in 19. Stoletju === Začetki občine Dol segajo v leto 1771, ko je cesar Jožef II. za potrebe vojaškega nabora izdal reformo s katero so bile ustanovljene konskripcijske občine, kasneje pa so bile na osnovi le teh ustanovljene še davčne občine. Na Kranjskem je bilo tako ustanovljenih več kot 800 občin. Ozemlje današnje občine Dol pri Ljubljani je v tistem času spadalo pod Ljubljanski okraj in naborno gospostvo Habah, razdeljeno pa je bilo med več davčnih občin, in sicer Dol, Sv. Agata (Laze), Dolsko, Beričevo, Senožeti in Vinje<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=|year=2000|isbn=|location=Maribor|page=112|cobiss=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/45300481}}</ref>. Po ''Provizoričnem zakonu o občinah'' izdanem leta 1849 je prišlo do sprememb v lokalni samoupravi. Občinske meje so bile na novo zarisane, avtonomija občin pa se je povečala. Ker se je izkazalo, da so številne občine premajhne za uspešno delovanje, so bile združene. To se je zgodilo tudi z občinami na območju Dola, saj se sta po novem obstajali le še občini Dol in Dolsko, ki sta najprej spadali pod okraj Brdo, od spremembe zakona leta 1862 pa pod Upravni okraj Kamnik in sodni okraj Brdo<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=|year=2000|isbn=|location=Maribor|page=125|cobiss=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/45300481}}</ref>. Kraj Laze je takrat izpadel iz občine in bil priključen občini Devica Marija v Polju, ki je bila del okraja Ljubljanska okolica. Obe občini skupaj sta v tistem času imeli približno 2.100 prebivalcev. Takšna ureditev se nato ni spreminjala vse do razpada Avstro-Ogrske, z izjemo manjše spremembe v letu 1914, ko so se vasi Kleče, Podgora in Zajelše iz izločile iz občine Dolsko in priključile občini Dol.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tam v Dolu roža raste: Naša naselja: 1262-2012: 750 let: župnija Dol pri Ljubljani|last=Grebenc|first=Alojzij ur.|publisher=|year=2013|isbn=|location=Ljubljana|page=92|cobiss=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/265891840}}</ref> === Med obema vojnama === Po koncu vojne in ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ni prišlo do sprememb na področju samouprave, po nastanku Kraljevine SHS pa je zaradi želje oblasti po čim večji centralizaciji prišlo do nove razdelitve države na oblasti sreze (okraje) in občine. Občini Dol in Dolsko sta se obdržali in po novem pripadali Kamniškemu srezu, znotraj Ljubljanske oblasti. Moški občani starejši od 21 let so imeli po novem pravico tudi voliti svoje predstavnike, vendar so oblasti v Beogradu ves čas ovirale delovanje lokalne samouprave. Po začetku diktature kralja Aleksandra leta 1929 je prišlo do reorganizacije občin, ki so bile zaradi povečanja svojih zadolžitev sedaj običajno večje. Občina Dol se je zato precej povečala in po novem vsebovala še občini Dolsko in Podgorica in del občine Devica Marija v Polju. Tako je bilo leta 1933 v občini Dol kar 3.219 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Dravske banovine|last=|first=|publisher=|year=1937|isbn=|location=Ljubljana|page=341-344|cobiss=}}</ref> === Po drugi svetovni vojni === Takoj po vojni je ''Zakon o razdelitvi federalne Slovenije'' razčlenil slovensko ozemlje ne okrožja, okraje in kraje (več naselji skupaj). Kraja Dol in Dolsko ter Beričevo, ki je postal samostojen kraj, so pripadali ljubljanskemu okrožju v okraju Ljubljana – okolica. Tako kot drugje, so bili tudi v Dolu in Beričevem takoj vzpostavljeni Krajevni ljudski odbori (KLO), ki so predstavljali nov organ oblasti na lokalni ravni. Za prvega predsednika KLO je bil v Dolu izvoljen Vinko Cajhen, v Beričevem pa Alojz Avsec. Do novih sprememb je prišlo leta 1952, ko je bil sprejet ''Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta občine in kraje.''To je pomenilo vrnitev pojma občine, ki je nadomestil prej ustanovljene kraje. Občine bile opredeljene kot teritorialne in gospodarske celote sestavljene iz enega ali več naselij. Ozemlje današnje občine Dol pri Ljubljani je bilo v tem času ponovno razdeljeno med različne občine. Dol ni bil več svoja občina, pač pa sta Brinje in Beričevo po novem spadala pod občino Črnuče, vsa ostala naselja pa so bila del občine Dolsko. Obe omenjeni občini sta spadali pod okraj Ljubljana okolica.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=|year=2000|isbn=|location=Maribor|page=300|cobiss=}}</ref> Že v letu 1955 so sledile vnovične spremembe. Zaradi povečanja pristojnosti in nalog okrajev in občin so se številne med njimi izkazale kot nezmožne opravljati svojo funkcijo, zato so se številne občine in okraji združili in njihovo število se je precej zmanjšalo. Zaradi tega je bila ukinjena tudi občina Dolsko in vsa njena naselja so bila vključena v občino Ljubljana – Črnuče, ki je bila del Ljubljanskega okraja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Uradni list Ljudske republike Slovenije št .24/1955.|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> V naslednjih letih je ''Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji'' doživel več sprememb, največje v letu 1964, ko je bilo število teritorialnih enot reducirano na vsega 4 okraje in 62 občin. Po sprejetju zakona leta 1964 pa je bila občina Črnuče ukinjena in s tem so vsa naselja v dolski dolini pripadla občinama Ljubljana – Bežigrad, in Ljubljana – Moste – Polje, del katerih sta bili vse do razpada Jugoslavije in ustanovitve samostojne občine Dol pri Ljubljani leta 1994.<ref>{{Navedi knjigo|title=Občina Dol pri Ljubljani: Ob devetdesetletnici gasilskega društva v Dolu|last=Moder|first=Janko|publisher=|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|page=|cobiss=}}</ref> === Po osamosvojitvi === Po razpadu Jugoslavije in nastanku neodvisne samostojne države Slovenije je prišlo do velike reorganizacije samouprave. V ta namen sta bila leta 1993 sprejeta ''Zakon o lokalni samoupravi'' in ''Zakon o lokalnih volitvah'', leta 1994 pa še ''Zakon o Referendumu za ustanovitev občin.''<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=|year=2000|isbn=|location=Maribor|page=|cobiss=}}</ref> V istem letu so bili na 340 območjih v Sloveniji izpeljani posvetovalni referendumi o nastanku novih občin. Čeprav so se na referendumu prebivalci opredelili proti ustanovitvi občine Dol pri Ljubljani, je bila ta zaradi interesa države in javnega interesa vseeno ustanovljena še istega leta.<ref>{{Navedi knjigo|title=Uradni list Republike Slovenije št. 60/1994|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> Sledile so tudi prve lokalne volitve, na katerih je bil za župana občine Dol pri Ljubljani izvoljen Anton Jemec. Občina je ob ustanovitvi dobila tudi svoje simbole. Zastava je trobojnica, ki jo sestavljajo rumena, zelena in modra barva. Modra in zelena simbolizirata reke, ki tečejo skozi občino, zelena pa njeno zeleno naravo. Grb je preprost modro zelen ščit, ki ga prečno deli rumena slamnata kita, ki opozarja na tradicijo pletarstva in slamnikarstva v teh koncih. Za občinski praznik je bil izbran 23. marec, saj se je na ta dan rodil slavni slovenski matematik in fizik Jurij Vega, ki se je rodil v Zagorici pri Dolskem. == Župani == * Anton Jemec (1994 - 2006) * Primož Zupančič (2006 - 2014) * Janez Tekavc (2014 - 2018) * Željko Savič (2018 - ) == Znani prebivalci == * [[Jurij Vega]] * [[Jožef Kalasanc Erberg|Baron Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Janko Moder]] * [[Jurij Flajšman]] * [[Petra Majdič]] * [[Miško Kranjec]] == Glej tudi == * [[Seznam osebnosti iz Občine Dol pri Ljubljani]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Dol pri Ljubljani municipality}} * [http://www.dol.si/ Dol pri Ljubljani], uradna stran občine. * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=37&Itemid=11 gremoVEN.com - Dol pri Ljubljani] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=38&Itemid=11 gremoVEN.com - Dolsko pri Ljubljani] {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Dol pri ljubljani]] [[Kategorija:Občina Dol pri Ljubljani|*]] {{normativna kontrola}} 5lmsmlvkz3jhydx47h8d57kb0a3saip 0 3589 5737200 5552883 2022-08-20T07:19:46Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{wikificiraj|razlog=opombe}} {{Municipality_of_Slovenia|nativename=Sežana |mayor=[[David Škabar]] |coat=[[Slika:Coat of Arms of Sezana.png|150px|]] Grb občine Sežana |location=[[Slika:Karte_Sezana_si.png|300px|Umestitev občine Sežana v Sloveniji]] [http://www.geopedia.si/#L408_F111_T1257_vF_b_x411265.5_y65253.5_s12 Zemljevid] na Geopedii |area=217,4 km² |web=[http://www.sezana.si/ Občina Sežana] |population=13702 |population_as_of=2020 |population_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |males=6967 |females=6735 |avg_age=45,01 let |residental_density=61 m²/osebo |workers=65% delovno aktivnih |avg_salary_neto=1013,46 |students=28 študentov in 6 diplomantov/ 1000 prebivalcev}} '''Občina Sežana''' s središčem v [[Sežana|Sežani]] je del [[Obalno - kraška regija|Obalno-kraške regije]] in meri 217km^2,, kar jo uvršča med večje občine v Sloveniji. Konec leta 2020 sta v občini prebivala 13.702 prebivalca, od tega 6.967 moških in 6.735 žensk.<ref name="stat">{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C4006S.px |title=Republika Slovenija, Statistični urad: Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, polletno |accessdate=december 2020 |date= |format= |work=Statistični urad Republike Slovenije }}</ref> Občina Sežana meji na [[Občina Komen|občino Komen]] na severu, [[Občina Vipava|Vipavo]] na severovzhodu in [[Občina Divača|Divačo]] na vzhodu; v zelo majhni meri na jugu meji tudi na [[Občina Hrpelje - Kozina|občino Hrpelje-Kozina]]. Zahodna meje občine Sežana pa je hkrati tudi državna meje med Slovenijo in [[Italija|Italijo]], na kateri leži tudi več mejnih prehodov - med njimi je največji in najbolj poznan mejni prehod [[Fernetiči]].   == Naselja v občini == Občina se deli na 12 krajevnih skupnosti: KS Avber, Dane pri Sežani, Dutovlje, Kazlje, Lokev, Pliskovica, Povir, Sežana, Štjak, Štorje, Tomaj in Vrabče. Znotraj teh krajevnih skupnosti ležijo naselja [[Avber]],  [[Dobravlje, Sežana|Dobravlje]], [[Ponikve, Sežana|Ponikve]], [[Gradnje, Sežana|Gradnje]] in [[Raša, Sežana|Raša]], [[Dane pri Sežani]],  [[Dutovlje]], [[Godnje]], [[Kreplje]], [[Skopo]], [[Kopriva, Sežana|Kopriva]], [[Brje pri Koprivi]] in [[Krajna vas]], [[Kazlje]], [[Lokev, Sežana|Lokev]] in [[Prelože pri Lokvi]], [[Pliskovica]], [[Kosovelje]], [[Veliki dol]], [[Tublje pri Komnu]] in [[Kregolišče]], [[Povir]], [[Brestovica pri Povirju]], [[Plešivica, Sežana|Plešivica]], [[Gorenje pri Divači]] in [[Žirje]], [[Voglje, Sežana|Voglje]], [[Dol pri Vogljah]], [[Vrhovlje, Sežana|Vrhovlje]], [[Lipica]], [[Šmarje pri Sežani]], [[Merče]] in [[Orlek]], [[Štjak]], [[Krtinovica]], [[Ravnje]], [[Selo, Sežana|Selo]], [[Gradišče pri Štjaku]], [[Poljane pri Štjaku]], [[Bogo]], [[Hribi, Sežana|Hribi]], [[Pristava, Sežana|Pristava]], [[Mahniči]], [[Nova vas, Sežana|Nova vas]] in [[Dolenje, Sežana|Dolenje]], [[Štorje]], [[Majcni]], [[Podbreže]] in [[Senadolice]], [[Tomaj]], [[Križ, Sežana|Križ]], [[Šepulje]], [[Utovlje]], [[Filipčje Brdo]] in [[Grahovo Brdo]], [[Vrabče]], [[Jakovce]], [[Tabor, Sežana|Tabor]], [[Veliko polje, Sežana|Veliko polje]], [[Sela, Sežana|Sela]], [[Stomaž, Sežana|Stomaž]], [[Razguri]] in [[Griže, Sežana|Griže]].<ref name="stat-nas">{{navedi splet |url=http://www.sezana.si/povezava.aspx?pid=84&id=326 |title=Občina Sežana: Seznam naselij v posamezni krajevni skupnosti |accessdate=december 2020 |date= |format= |work=Občina Sežana }}</ref> == Nastanek Sežane in izvor imena == Začetek obstoja naselbine Sežana ni povsem jasen. Sežana je prvič omenjena v listini iz leta 1086, kjer je zapisano, da je oglejski patriarh v Rožacu postavil cerkve in ustanovil samostan. Patriarhov brat Henrik je samostanu podaril več posesti, med katerimi je bila tudi Sežana in drugi kraji, ki spadajo pod trenutno občno (Žirje, Merče, Dane, Križ, Dobravlje itd.). Sežani že od nekdaj omogoča razvoj njena lega. Sprva je bila v neposredni bližini rimske poti, predstavljala je pot od Trsta v notranjost dežele. Skozi Sežano je tekla cesarska, potem poimenovana tudi jamborska cesta, ker so po njej vozili jambore za ladje. Leta 1364 je Sežana pripadla [[Goriški grofje|goriškim grofom]], z njihovim izumrtjem pa [[Habsburžani|Habsburžanom]]. Sežana je v začetku 18. stoletja s prihodom grofa Petača (Švarceneška ali završniška gospoščina) postala upravno sodišče. Rodbina se je v Sežani ohranila vse do 1817, v obdobju [[Napoleonske vojne|Napoleonovih osvajanj]] pa je tudi Sežana postala del [[Ilirske province|Ilirskih provinc]].<ref name="Skrinjar"></ref> Glede na ustno izročilo je lahko dobila ime: * po [[sveta Suzana|sveti Suzani]] (posvečen ji je bil eden od oltarjev v stari cerkvi, zgrajeni leta 1509); kot Susana je bilo mesto označeno tudi na [[zemljevid]]u [[Gerhard Mercator|Gerharda Mercatorja]] iz leta 1589). * Sežgana vas (po prvotnem naselju za hribom Tabor, ki naj bi bilo požgano). V prvotnem naselju so najdene antične najdbe (verjetno je šlo za manjšo obcestno postojanko rimske dobe). * obstajajo še druge domneve o izvoru imena mesta. Verjetno pa je naselbina obstajala že pred [[Rimljani]], saj so v bližini našli ostanke [[Gradišče|gradišča]] iz [[Prazgodovina|prazgodovinske dobe]].<ref name="Skrinjar">{{navedi knjigo |author=Skrinjar, Pavel in drugi |year=2006 |title=Sežana: sonce nad prestolnico Krasa |publisher=_Ad Pirum, zavod za intelektualne dejavnosti |isbn=978-961-91721-2-4 |cobiss=229833472 |pages=285 str.}}</ref> == Občina Sežana v Avstro-Ogrski in Kraljevini SHS/Jugoslaviji == Med leti 1818 in 1848 je kraj Sežana spadal pod Goriško.<ref name="grafenauer">{{navedi knjigo |author=Grafenauer, Božo |year=2000 |title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno organizacijske strukture. |publisher=_Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta |isbn=961-6009-90-7 |cobiss=45300481 |pages=496 str.}}</ref> Leta 1848 so se razmere zaradi Marčne revolucije spremenile – ustanovljeni so sodni in politični okraji.<ref name="Skrinjar"></ref> Tudi zatem (od 1950) je Sežana še naprej spadala pod Goriško, v njej pa je bil tudi sedež okrajnega glavarstva. Sežana je bila tudi sodni okraj, pod katerega so spadale občine/ županstva Avber, Dutovlje, Kopriva, Naklo, Rodik, Sežana, Skopo, Štjak, Tomaj in Zgonik. Leta 1867 se pridruži še Veliki Repen, leta 1882 pa še Lokev, Štorje in Povir.<ref name="grafenauer"></ref> Sežana je kot okraj skrbela za številna dovoljenja, za izkoriščanje kamnolomov, pomožnih stavb in drugih objektov, za hrambo in uporabo streliva ipd. Ta ureditev je trajala vse do leta 1918.<ref name="Skrinjar"></ref> Ozemlje Sežane je po prvi svetovni vojni pripadlo Italiji (z [[Londonski sporazum (1915)|Londonskim sporazumom]]), ozemlje je Italija zasedla 3.11.1918.<ref name="grafenauer"></ref> Italijanska oblast je občine oblikovala po svoje. Sežanska občina je postala dokaj majhna in imela je manj pristojnosti kot prej. Spadala je pod Tržaško provinco, sestavljeno iz 30 majhnih občin (ena od njih je bila Sežana). Leta 1922 je bila določena nova upravna ureditev za Julijsko krajino.<ref name="grafenauer"></ref> Pod občino Sežana so takrat spadali kraji Sežana, Orlek, Šmarje, Dane, Merče, Žirje, Povir, Brestovica, Štorje, Kazlje in Gorenje.<ref name="grafenauer"></ref> Taka ureditev je obstala vse do konca druge svetovne vojne.<ref name="Skrinjar"></ref> == Lokalna samouprava v SFRJ in FLRJ == Po drugi svetovni vojni se je stanje spremenilo. Ozemlje Primorske se je razdelilo na dva dela – Tržaško in Goriško okrožje. Sežana in ozemlje okrog nje je spadalo pod Tržaško okrožje.[15] Kmalu zatem se je okrožje razdelilo na cono A in B in se preimenovalo v [[Svobodno tržaško ozemlje]]. Večina ozemlja Sežanskega okraja je takrat pripadla coni A.[16] S [[Pariška mirovna pogodba (1947)|Pariško mirovno pogodbo]] je bil Sežanski okraj spet združen in je pripadel FLRJ, pri čemer je bil okraj Sežana ustanovljen že pred dejansko priključitvijo Jugoslaviji. Okraj so sestavljali Sežana, Komen, Hrpelje-Kozina in del okraja Koper. Sedež okraja je bil do odhoda zavezniške vojske v Hrpeljah, potem pa se je preselil v Sežano.<ref name="Skrinjar"></ref> Okraj Sežana je od leta 1949 spadal pod Primorsko oblast z začasnim sedežem v Postojni.<ref name="grafenauer"></ref> Leta 1951 je bila Sežana vključena v predlog občin in sicer kot okraj (imela je 25 852 prebivalcev, 39 [[Krajevni ljudski odbor|KLO]]-jev, 11 občin in 63 102ha). Naslednje leto so bili KLO-ji ukinjeni, ustanovljene pa so bile občine (večje od prejšnjih).[20] Okraj Sežana je imel 13 občin, del katerih je bila tudi Sežana.<ref name="grafenauer"></ref> 28. junija 1955 je bil sprejet nov zakon, s katerim je v Sloveniji nastalo 11 okrajev. Eden od njih je bil tudi Koprski, del katerega je postala Sežana; ob tem je bil sežanski okraj ukinjen. Do leta 1960 se je število občin zmanjšalo (občina Divača se je takrat priključila občini Sežana).<ref name="grafenauer"></ref> Leta 1964 je ponovno prišlo do sprememb – Koprskemu okraju se je pridružil še Goriški, zato je ponovno nastalo več občin. Hkrati pa se je zmanjšalo število prejšnjih občin (tudi Hrpelje se priključijo občini Sežana).<ref name="grafenauer"></ref> Na tak način se je občina Sežana med leti 1959 in 1963 postopoma večala. Vključevala je bivše občine Sežana, Senožeče, Dutovlje, Štanjel, Komen, Vreme, Divača, Hrpelje-Kozina. Njena površina je presegala 701 km², danes za primerjavo 217 km².<ref name="Skrinjar"></ref> Leta 1974 so postale obvezne krajevne skupnosti. V občini Sežana začne delovati 34 krajevnih skupnosti: Artviže, Avber, Barka, Brestovica, Dane, Divača, Dutovlje, Gorjansko, Gradišče, Hrpelje, Kazlje, Komen, Lokev, Materija, Misliče, Obrov, Ocizla, Pliskovica, Podgorje, Povir, Presnica, Rakitovec, Rodik, Senožeče, Sežana, Slivje, Štanjel, Štjak, Štorje, Tatre, Tomaj, Vrabče, Vreme in Zazid;<ref name="grafenauer"></ref> Ozemlje občine je ostalo enako vse do 1995.<ref name="grafenauer"></ref> <ref name="kopac">{{navedi knjigo |author=Kopač, Janez |year=2006 |title=Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945 – 1955 |publisher=Ljubljana : Zgodovinski arhiv |isbn=961-6247-20-4|cobiss=230038528 |pages=383 str.}}</ref> == Občina Sežana danes == Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] so iz občine Sežana nastale občine Sežana, Komen, Hrpelje – Kozina in Divača, vendar še vedno njeno prejšnje ozemlje obsega območje sedanje upravne enote Sežana.<ref name="grafenauer"></ref> === Vzgoja in izobraževanje === ==== Vrtec ==== V občini deluje 6 enot matičnega vrtca (dva imata lokacijo v Sežani, ostali pa so v Tomaju, Lokvi, Povirju in Dutovljah).<ref name="vrtec">{{navedi splet |url=https://www.vrtec-sezana.si/o-vrtcu/nekaj-vec-o-vrtcu |title=O vrtcu |accessdate=dec 2020 |date= |format= |work=Vrtec Sežana }}</ref> ==== Osnovna šola ==== Najstarejša je osnovna šola Srečka Kosovela, ki pa se v različnih obdobjih pojavlja z različnimi imeni. Prve omembe šole izhajajo iz leta 1826. 1861 je v Sežani delovala trivialka. V tistih letih je šola v Sežani imela skupno 118 učencev. Prvo šolsko poslopje je bilo odprto leta 1893 (štirirazredna šola) in je bilo za tiste čase zelo razkošno. V času italijanske oblasti se je šola imenovala Osnovna šola kraljice Margarite. Po vojni je bilo število učencev med 118 in 174. Upoštevati pa moramo, da je takrat imela večina manjših krajev svoje podružnice (zato število učencev ni tako veliko). V šolskem letu 1957/58 je šola postala osemletna in je v letih od 1957/58 pa do 1977 imela od 406 do 767 učencev ter 21 učiteljev. Novo poslopje so zgradili 1971/72 in šolo poimenovali po Srečku Kosovelu. Šola je bila v naslednjih letih večkrat prenovljena, dodali in izboljšali so igrišča, telovadnico itd. Šola je zaradi prostorske stiske dve generaciji učencev (4. in 5. razred preselila na Ljudsko univerzo). Trenutno šolo obiskuje 894 učencev, ki so razporejeni v 39 oddelkov.[30] Druga osnovna šola je v Dutovljah s podružnico. Matično šolo obiskuje 222 učencev, podružnico pa 43 učencev.[31] ==== Šolski center Srečka Kosovela ==== Leta 1949 je bila ustanovljena nižja gimnazija, kasneje pa je deloval tudi del višje gimnazije. V sklopu gimnazije je deloval tudi dijaški dom. Leta 1973 je bil odprt prvi oddelek srednje šole v Sežani (oddelek za RTV mehanike), leta 1975 začneta z delom tudi gimnazijski oddelek in oddelek ekonomske šole. Leta 1980 šola dobi nove prostore. Trenutno v sklopu šolskega centra Srečka Kosovela delujejo programi: gimnazija, aranžerski in ekonomski tehnik.[32] V zadnjih letih je bila v sklopu šolskega centra oprta tudi višja strokovna šola s programoma Kamen (oblikovanje materialov) in fotografija.[33] ==== Glasbena šola ==== Od leta 1951 v različnih oblikah deluje Glasbena šola, v letu 2018/19 je GŠ v Sežani lahko obiskovalo skupno 161 učencev (obiskovali so lahko 14 programov).[34] ==== Ljudska univerza ==== Za izobraževanje odraslih že od leta 1944 skrbi Ljudska univerza. Ta ima prostore v stari osnovni šoli. Omogoča pa pridobitev izobrazbe za srednje poklicno izobraževanje (trgovec, administrator, bolničar, gastronom-hotelir), srednje strokovno izobraževanje (ekonomski tehnik, gastronomija in turizem, predšolska vzgoja), poklicno tehniško izobraževanje (ekonomski tehnik in strojni tehnik) ter poklicni tečaj iz predšolske vzgoje. Organizirajo tudi jezikovne tečaje iz angleščine, italijanščine, nemščine, španščine, francoščine, ruščine… Poleg tega organizirajo še različna usposabljanja (voznik viličarja, upravljavec dvigal, pomočnik kuharja, natakarja, voditelj čolna, knjigovodska dela, računalništvo…). Skrbijo tudi za prosti čas, pri tem se približajo tudi starostnikom (vrtnarska delavnica, kuharska delavnica, zeliščarske delavnice, tapkanje…).[35] ==== Zdravstvene ustanove ==== Na začetku druge svetovne vojne so v Sežani zgradili bolnišnico, ki deluje še danes. Njen namen se je skozi leta spremeni; renutno je namenjenta podaljšanemu bolnišničnemu zdravljenju in rehabilitaciji ter specialističnim ambulantam ([[Pulmologija|pulmološka]], [[Alergologija|alergološka]], [[rentgen]]…). V sklopu zdravstva deluje tudi zdravstveni dom s splošnimi, zobozdravstvenimi in drugimi ambulantami.[36] V Sežani deluje tudi '''dom ostarelih''', ki ima prostor za 189 stanovalcev.[37] ==== Druge ustanove ==== Pomembnejše ustanove v občini Sežana so še: * sodišče, ki v Sežani deluje že od časov grofa Petača (od 18. stoletja), novo poslopje je bilo zgrajeno leta 1893.[38] * v sklopu podjetništva deluje več ustanov – ''Podjetniški inkubator, PIC Sežana, visokošolsko in višješolsko središče''.[39] Večja podjetja so [[Mitol]], Jadran, [[Vinakras]], Win sistems, Marmor… * v sklopu sociale v Sežani delujejo Center za socialno delo, [[Rdeči križ]] in [[Karitas]]. * komunalne storitve (odpadki, upravljanje pokopališč) opravlja podjetje ''Komunala Sežana''. Vodo in vodovod upravlja ''Kraški vodovod'' * poleg naštetega deluje tudi nekaj ''hotelov, veliko gostinskih obratov, knjižnica, več bank in zavarovalnic, kulturni dom, pošta, policijska postaja, poklicni gasilci itd. <small>[29] Vrtec Sežana: Nekaj več o vrtcu. <nowiki>https://www.vrtec-sezana.si/o-vrtcu/nekaj-vec-o-vrtcu</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>[30] Skrinjar, ''Sežana'', 100 in 187; Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana: informator. <nowiki>https://osskse.splet.arnes.si/informator-2020-2021/</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>[31] Osnovna šola Dutovlje: št. Učencev, oddelkov. <nowiki>https://www.os-dutovlje.si/prva-stran/o-soli/st-ucencev-oddelkov/</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>[32] Skrinjar, ''Sežana,'' 188, 189; Šolski center Srečna Kosovela Sežana. <nowiki>https://scsks.splet.arnes.si/#</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>[33] Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Višja strokovna šola: Predstavitev programov. <nowiki>https://www.vss-sezana.si/?page_id=167</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>[34] Skrinjar, ''Sežana,'' 190; Glasbena šola Sežana: Informator. <nowiki>http://www.gssezana.net/pdf/glasbena_informator_2018-19.pdf</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>[35] Skrinjar, ''Sežana,'' 190; Ljudska univerza Sežana: Prosti čas. <nowiki>http://lu-sezana.si/prosti-cas/</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>[36] Bolnišnica Sežana. <nowiki>https://www.bolnisnica-sezana.si/</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>[37] Dom upokojencev Sežana. <nowiki>https://www.dus.si/</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>[38] Skrinjar, ''Sežana,'' 251.</small> <small>[39] Prav tam, 270–272.</small> == Znamenitosti == V Sežani je zaradi njene bogate zgodovine veliko število znamenitosti, ki so vredne ogleda. *[[Živi muzej Krasa]] *[[Vilenica|Jama Vilenica]] *[[Sežanski botanični park|Botanični vrt Sežana]] *[[Pepin kraški vrt]] *Kosovelova spominska soba in domačija *[[Kosovelova pot]] *[[Kobilarna Lipica]] *Vojaški muzej Tabor, [[Lokev, Sežana|Lokev]] *[[Seznam osebnosti iz občine Sežana]] *vila Scaramanga *Pollayev stolp *stari grad *novi grad *Kosovelova knjižnica *mestna učna pot *cerkev svetega Martina *... <gallery> Slika:Živi muzej Krasa.jpg|Živi muzej Krasa Slika:Plesna dvorana.jpg|Plesna dvorana v jami Vilenica Slika:Palmarij, arhiv TIC Sežana.jpg|Botanični vrt Sežana Slika:Pepin vrt.jpg|Pepin kraški vrt, Dutovlje Slika:Kosovelova domačija v Tomaju.jpg|Kosovelova domačija, Tomaj Slika:Lipica horses (7198987762).jpg|Kobilarna Lipica Slika:Lokev,stolp.jpg|Vojaški muzej Tabor, Lokev </gallery> == Arhivsko gradivo == O občini Sežana hrani Pokrajinski arhiv Koper več fondov. Hrani arhiv Krajevne skupnosti Sežana (1962 – 1989), ta fond vsebuje dokumente o organiziranosti, referendumu KS Sežana, zapisnike vaških sestankov, proračun KS, najemne pogodbe gospodarskih organizacij itd.[40] Hranijo tudi dva fonda o občini Sežana. Prvi zajema leta 1894 – 1945 (takse, carina, sejmi, volitve, vojaški nabori, ljudsko štetje, stavbni načrti, vojne žrtve in vojna škoda, društva itd.),[41] drugi pa zajema leta 1923 – 1988 (ObLO, KLO, SO …).[42] Hrani pa tudi fonde Občine Hrpelje-Kozina (1907-1946)[43], občine Dutovlje (1942 – 1946),[44] občina Povir (1900 – 1927),[45] občina Štorje (1892 – 1927),[46] občina Tomaj (1942 – 1946),[47] občina Lokev (1907 – 1943).[48] Te občine so bile del Sežanske, nekaj od teh krajev pa še vedno spada v občino Sežana. <small>[40] SI PAK KP 1014 Krajevna skupnost Sežana.</small> <small>[41] SI PAK KP 637 Občina Sežana.</small> <small>[42] SI PAK KP 637.1 Občina Sežana.</small> <small>[43] SI PAK KP 3, Občina Hrpelje – Kozina.</small> <small>[44] SI PAK KP 635, Občina Dutovlje.</small> <small>[45] Si PAK KP 636, Občina Povir.</small> <small>[46] SI PAK KP 638, Občina Štorje.</small> <small>[47] SI PAK KP 639, Občina Tomaj.</small> <small>[48] SI PAK KP 829, Občina Lokev.</small> == Sklici == {{sklici|2}} === Arhivsko gradivo === <small>SI PAK KP 1014 Krajevna skupnost Sežana.</small> <small>SI PAK KP 637 Občina Sežana.</small> <small>SI PAK KP 637.1 Občina Sežana.</small> <small>SI PAK KP 3, Občina Hrpelje – Kozina.</small> <small>SI PAK KP 635, Občina Dutovlje.</small> <small>Si PAK KP 636, Občina Povir.</small> <small>SI PAK KP 638, Občina Štorje.</small> <small>SI PAK KP 639, Občina Tomaj.</small> <small>SI PAK KP 829, Občina Lokev.</small> === Viri === <small>Bolnišnica Sežana. <nowiki>https://www.bolnisnica-sezana.si/</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>Dom upokojencev Sežana. <nowiki>https://www.dus.si/</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>Glasbena šola Sežana: Informator. <nowiki>http://www.gssezana.net/pdf/glasbena_informator_2018-19.pdf</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>Ljudska univerza Sežana: Prosti čas. <nowiki>http://lu-sezana.si/prosti-cas/</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>Občina Sežana: Seznam naselij v posamezni krajevni skupnosti. <nowiki>http://www.sezana.si/povezava.aspx?pid=84&id=326</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>Osnovna šola Dutovlje: št. Učencev, oddelkov. <nowiki>https://www.os-dutovlje.si/prva-stran/o-soli/st-ucencev-oddelkov/</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana: informator. <nowiki>https://osskse.splet.arnes.si/informator-2020-2021/</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>Republika Slovenija, Statistični urad: Občina Sežana. <nowiki>https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/150</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>Republika Slovenija, Statistični urad: Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, polletno. <nowiki>https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C4006S.px/</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>Šolski center Srečna Kosovela Sežana. <nowiki>https://scsks.splet.arnes.si/#</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Višja strokovna šola: Predstavitev programov. <nowiki>https://www.vss-sezana.si/?page_id=167</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>Vrtec Sežana: Nekaj več o vrtcu. <nowiki>https://www.vrtec-sezana.si/o-vrtcu/nekaj-vec-o-vrtcu</nowiki> (Dostop: december 2020).</small> <small>Grafenauer, Božo. ''Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno organizacijske strukture.'' Maribor: Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, 2000.</small> <small>Kopač, Janez. ''Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945 – 1955''. Ljubljana: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 2006.</small> <small>Skrinjar, Pavel. ''Sežana: sonce nad prestolnico Krasa''. Logatec: Ad Pirum, zavod za intelektualne dejavnosti, 2006.</small> == Zunanje povezave == * [http://www.sezana.si/ Sežana Uradna stran občine] * [http://zupnije.rkc.si/sezana/ Župnija sv. Martina Sežana] *[https://www.visitkras.info/sl/ Znamenitosti na Krasu] * [http://users.volja.net/poles/fabris Muzejska zbirka Fabris Sežana] * [http://www.kam.si/mesta/sezana.html Sežana - zgodovinska in geografska predstavitev] {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Sežana]] [[Kategorija:Občina Sežana|*]] {{normativna kontrola}} 736rgk26wdsd0zjt3qwjt52m2eznqmf 0 4360 5737104 5631570 2022-08-20T07:12:57Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} [[File:Claude Monet - Branch of the Seine near Giverny.JPG|thumb|[[Seine]], [[Claude Monet]], 1897]] [[Slika:Altai_Kutscherla-Fluss.jpg|thumb|300px|Reka [[Kučerla]] v [[Altaj]]u]] [[Slika:Isar River in the north of Munich.jpeg|thumb|300px|Reka [[Isar]] pri [[München|Münchnu]], [[Nemčija]]]] '''Réka''' je velik [[narava|naravni]] [[voda|vodni]] tok. Po navadi vodni [[slap]] odvaja del padavinske vode in najde svojo pot z reko ali z [[vodotok]]om do [[ocean]]a ali do velike vodne površine, kot sta [[morje]] ali [[jezero]]. Reke so sestavljene iz nekaterih osnovnih delov. Njen tok razdelimo na tri predele, [[izvir]] in [[gornji tok]] tvorita začetni del reke, ki postane glavni, spodnji ali dolnji tok. Reka teži k uravnoteženemu podolžnemu preseku in vzpostavitvi ravnovesja med [[erozija|erozijo]] in [[Usedanje|odlaganjem]]. V zgornjem toku prevladuje erozija. Manjši potoki se združujejo v močnejše tokove, ki odnašajo vedno več gradiva in v dolgih obdobjih izoblikujejo široke [[rečna dolina|doline]]. V nižjih delih toka se strmec zmanjša in [[kamnina|kamninski]] drobir se začne usedati. Tista reka, ki doseže morje ali jezero je ''glavna reka'', manjši vodotoki, tekoči po ozemlju, ki ga odmakajo in se združijo z reko, so [[pritok]]i. Vodni tok je navadno zaprt v [[struga|strugo]] s [[rečno korito|koritom]] med [[breg|brežinama]]. Voda poskuša po najkrajši poti doseči [[erozijska baza|erozijsko bazo]] in pri tem vrezuje struge, erodira površje ter prenaša in odlaga kamninski drobir. Od količine vode in stalnosti tokov sta odvisni oblika rečne struge in način usedanja kamninskega drobirja. Najnižji konec reke je njeno [[rečno ustje|ustje]]. Glavna reka s svojimi pritoki tvori [[porečje]] ali ''rečni sistem''. Ozemlju, s katerega odteka voda v glavno reko, rečemo [[porečje]] ali ''hidrografski bazen''. V [[Slovenija|Sloveniji]] so štiri porečja: soško, največje savsko, dravsko in mursko, kolpsko. Del [[zemeljsko površje|zemeljskega površja]], ki ga odmaka več porečij, je [[povodje]]. Porečja in povodja so med seboj ločena z [[razvodje|razvodji]]. Črta, ki razmejuje dve porečji ali razvodji je [[razvodnica]]. Glavna razvodnica loči povodij, ki se odmakajo v različne oceane. Reke so najpomembnejši dejavnik oblikovanja [[Zemlja|zemeljskega]] površja, poleg tega pa imajo izjemen pomen za [[človeštvo]], saj neposredno vplivajo na nastajanje [[mesto|mest]], [[kmetijstvo]], proizvodnjo [[električna energija|električne energije]] in [[promet]]. == Vrste rek == *'''alogéna réka''' je reka, ki priteka z območij z obilnimi padavinami in teče čez sušna območja; reka, ki priteka na kraško površje z neprepustnih sedimentov *'''alohtóna réka''' je reka, ki priteka iz tujega okolja, npr. v sušnem podnebju z bolj namočenega območja *'''efluéntna réka''' je reka, ki jo napaja zlasti talna voda *'''eksótična réka''' je tranzítna réka *'''epigenétska réka''' je reka, ki je zašla z lastne nasipine in se zajedla v trdno kamninsko podlago *'''epizódna réka''' je obdóbna réka *'''glávna réka''' je osrednja, največja, navadno najdaljša, najbolj vodnata in/ali najvišje izvirajoča reka v porečju; osnovna reka *'''gôrska réka''' je reka, ki teče v gorskem svetu in ima zaradi neuravnovešenega strmca hitrejši tok, večjo erozijsko in transportno moč, izrazitejše mešanje vode in njeno hitro izmenjavanje *'''jézerska réka''' je jézernica *'''kráška réka''' je reka s kraškim izvirom, ponorom in prekinjenim površinskim tokom; reka na krasu *'''ledeníška réka''' je motna reka, ki izvira izpod talečega se ledenika in ima največ vode poleti; vodni tok na površju ledenika, navadno kratek *'''meándrska réka''' je reka z [[m eander|meandri]] *'''nèpresihajóča réka''' je stálna réka *'''občásna réka''' je reka, ki zaradi premalo padavin, prevelikega izhlapevanja vode, ponikanja vode v tla, prevelikega izčrpavanja podtalnice občasno presahne; periódična réka, presihajóča réka *'''obdóbna réka''' je reka, ki teče le po priložnostnem izdatnejšem deževju, ponekod samo za kratek čas v večletnem razdobju *'''obglávljena réka''' je reka, ki jo je druga reka z globljo strugo z zadenjsko erozijo preusmerila v svoje korito (Vir: Geografski terminološki slovar [http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/geografski/iskalnik?iztocnica=reka#v]) == Topografija == [[File:Melting Toe of Athabasca Glacier.jpg|thumb|right|Taljenje ledu na ledeniku Athabasca, Narodni park Jasper, Alberta, Kanada]] [[File:Loboc river.png|thumbnail|left|Reka Loboc v Boholu, Flipini]] Reka se začne pri izviru (ali pogosteje iz več izvirov) in konča na ustju, vmes pa sledi toku reke. Voda v reki je omejena na strugo (kanal), ki je običajno sestavljena iz struge med bregovoma. Pri večjih rekah tudi med [[poplave|poplavnimi]] nasipi ali poplavnimi ravnicami, ki preprečujejo poplavnim vodam uiti iz struge ali omogočajo kontrolo nad njimi. Poplavne ravnice so lahko zelo široke glede na velikost struge. Razlika med strugo in poplavno ravnico je lahko zabrisana, posebej v urbanih območjih, kjer je ta obzidana. Reke lahko tečejo po pobočjih gora, skozi rečne doline ([[depresija (geologija)|depresije]]) ali po ravninah in lahko ustvarijo [[kanjon]]e ali [[soteska|soteske]]. Izraz ''gornji tok'' se nanaša na smer proti izviru reke, tj. v nasprotni smeri toka. Podobno izraz ''spodnji tok'' opisuje smer proti izlivu. Izraz ''levi breg'' se nanaša na levo stran v smeri toka, ''desni breg'' na desno stran v smeri toka. Rečna struga običajno vsebuje en sam tok vode, so pa nekatere reke, ki tečejo v več [[prepletena reka|prepletenih]] in povezovalnih vodnih tokovih. Obsežne prepletene reke so v le nekaj regijah po svetu, kot je južni otok na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] ali nekatere reke v [[Himalaja|Himalaji]] (primer Yarlung Tsangpo/[[Brahmaputra]]), tudi na [[Aljaska|Aljaski]], itd. Pojavljajo se tudi na zelo ravninskem terenu in v nekaterih večjih rečnih deltah. Anastamosne reke so podobne prepletenim rekam, a so precej redke. Imajo obliko ožilja in prenašajo velike količine sedimentov (primer reka Columbija v Britanski Kolumbiji, reka Narew na Poljskem,...). Obstajajo redki primeri [[bifurkacija|bifurkacije]] ko se reka ločuje in novi tokovi končajo v različnih izlivih, lahko v različnih oceanih. Primer je bifurkacija reke Nerodimka na [[Kosovo|Kosovu]]. [[File:The River Cam from the Green Dragon Bridge.jpg|thumb|Reka Cam, Cambridge (Združeno Kraljestvo)]] Rečni tok je vir energije, ki deluje na rečno strugo, da spreminja svojo obliko (smer in prerez). Leta 1757 je nemški hidrolog Albert Brahms empirično ugotovil, da je potopljena teža predmetov, ki jih lahko odnese reka, proporcionalna do šestkratne moči hitrosti rečnega toka. <ref>Zgodovina rečne hidravlike [Garde, R. J. (1995), History of fluvial hydraulics, New Age Publishers. p. 14., ISBN 81-224-0815-X. OCLC 34628134] </ref> Ta formulacija je zato včasih imenovana zakon zračen je. Torej, če se hitrost pretoka podvoji, bi tok preselil predmete s 64-krat toliko potopljene teže. V gorskih hudourniških območjih je to mogoče razumeti kot erozijske kanale preko trdih kamnin in ustvarjanje peska in proda z uničenjem večjih skal. Ledeniške doline v obliki črke U so lahko naslednji primer, pogosto so reke vklesale struge v obliki črke V. V srednjem toku, kjer reka teče čez položnejša zemljišča, lahko oblikuje okljuke z erozijo zunanjih delov brežin in odlaganjem materiala na notranji strani zavojev. Včasih bo reka odrezala zanko, skrajšala strugo in oblikovala [[rečna mrtvica |mrtvico]]. Reke nosijo velike količine sedimentov in lahko v ustju razvijejo delte. Reke, katerih ustja so v slanih plimskih vodah lahko tvorijo [[estuarij]]. V celotnem toku reke, bo skupna količina vode, ki se transportira v toku, kombinacija površinskega pretoka vode skupaj z znatnim obsegom, ki teče skozi podpovršinske kamnine in prod. To je tako imenovana [[hiporeična cona]], z vodo nasičeno območje pod in ob strugi. Hiporeična cona je povezana s talno vodo. Pri številnih rekah v velikih dolinah, lahko ta nevidna komponenta toka močno presega vidni tok. === Rečni relief === [[Slika:Soca_Kobarid.jpg|thumb|300px|Reke (na sliki [[Soča]]) s svojim delovanjem ustvarjajo značilen relief dolin in slemen]] Rečni relief je posledica delovanja rečnih tokov in je najznačilnejša podoba kopnega [[zemeljsko površje|površja Zemlje]]. Takšno površje je sestavljeno iz več [[porečje|porečij]], ta pa iz [[dolina|dolin]] in [[sleme]]n. Pri tem so pomembna tudi [[pobočje|pobočja]] kot elementi dolin zaradi omogočanja [[denudacija|denudacije]] in [[erozija|erozije]], rečni tokovi pa zaradi odnašanja nanešenega materiala. Voda v rečnem toku namreč premore od svoje hitrosti in količine odvisno [[kinetična energija|kinetično energijo]], ki je največja v sredini toka tik pod njegovo površino (prikaz te hitrosti je mogoč z [[izotaha]]mi). Hitrost tokov se navadno giblje med 1 m/s v nižinskih rekah oziroma delih rek ter 6 m/s v gorskih. S hitrostjo je povezan tip preoblikovalnih procesov, tako je v zgornjem toku najčešče zaznati [[erozija|erozijo]], v spodnjem [[akumulacija|akumulacijo]] in v srednjem mešanico obeh. Postopek oblikovanja reliefa slemen in dolin je v teoriji [[erozijski cikel|erozijskega cikla]] opisal [[Združene države Amerike|ameriški]] [[geomorfologija|geomorfolog]] [[William Morris Davis|William M. Davis]], a je bila ta nekoč široko priznana teorija kasneje močno dopolnjena zlasti z vidika števila dejavnikov preoblikovanja površja. ==== Razvoj rečnega reliefa ==== '''Zgornji tok''' *Globinska erozija - vrezovanje v globino *[[Soteska]] ali deber - ozka globoka dolina v obliki črke V. *Vintgar - zelo ozka soteska, enako široka na dnu in na vrhu, kar pomeni da ima skoraj navpična pobočja *Korita - reka je vrezana v dolinsko dno. Široka je le nekaj metrov, globoka pa več 10 metrov. *[[Kanjon]] - zelo globoka dolina velikih dimenzij, ki ima navpične ali stopničaste stene *Brzica - mesto na katerih voda skače čez kamenje in skale *[[Slap]] - reka pada čez navpične stopnje '''Srednji tok''' *Okljuk ali [[meander]] - zelo močni zavoji *Stržen (pri vsakem zavoju se postavi na zunanjo stran) - del vodnega toka, kjer je hitrost največja *Bočna erozija - bočno spodkopavanje brežine *Naplavna ravnica - odlaganje materiala *Dolina z ravnim dnom - razširjeno in izravnano celotno dno reke *[[Aluvialni stožec|Vršaj]] - iz strme in ozke doline reka priteče na ravno in širše dno kotline, tam se ji zmanjša strmec in transportna moč, zato začne odlagati material v obliki pahljačastega nanosa. *[[Rečna terasa]] - reka zaradi različnih razlogov preide iz bočne in akumulacijske erozije spet v globinsko in se ponovno bočno razširi *Ježa - strmo pobočje med prejšnjo in novo naplavno ravnico pri rečnih terasah. '''Spodnji tok''' *Prevladujoč proces je akumulacija, na zunanjih delih meandrov pa deluje bočna erozija *Mrtvi meandri ali mrtvice - ob visokih vodah reka pogosto menja strugo, za seboj pa opušča meandre. *[[Delta]] (nekakšen podaljšek kopnega v morje) - reka, ki se izliva v morje se lahko razcepi na več rokavov in v morje odlaga velike količine materiala. === Rečno korito === Glede na vijugavost in prepletenost lahko ločimo štiri tipe rečnih oblik: *enokoritne, rahlo vijugave (ravne) tokove; *enokoritne, vijugave (meandrske) tokove; *večkoritne, rahlo vijugave (prepletajoče) tokove in *večkoritne, vijugave (anastomozne) tokove. Dimenzije rečnega korita so pri enakem pretoku odvisne med drugim od vrste sedimenta in načina njegovega transporta, kar vpliva tudi na značaj dna korita in njegovih bregov. Stabilnost korita pa je odvisna od moči in hitrosti pretoka, količine sedimenta, ki ga ta prenaša in odpornosti brežin na erozijo. === Erozija === Rečna erozija, ki je razdeljena na [[globinska erozija|globinsko]] in [[bočna erozija|bočno]], je močna pri velikem strmcu in z njim povezani hitrosti vode, saj se kinetična energija toka sprva troši za prenos samega toka, presežek se vloži v prenos prostih (akumuliranih) delcev in šele po premiku vseh slednjih pride do uporabe energije za erodiranje. Zato je zadnje značilno zlasti za zgornji tok reke, dolžina tega pa se skladno s starostjo rečnega toka manjša zaradi napredovanja erodiranja pobočij dolin. Reka na ta način dosega [[erozijska terminanta|erozijsko terminanto]] oziroma naklon strmca, ki ne dopušča ne erodiranja ne akumuliranja. Erozijska terminanta v praksi ni mogoča in se ji najstarejše reke sveta le približujejo, saj sta razgibanost [[relief]]a in z njo strmec odvisna od mnogih preoblikovalnih dejavnikov. Tako se za primer ob premiku [[morje|morske]] gladine ([[erozijska baza]] reke) zaradi [[tektonika|tektonskih]] dvigov prične ponovno uravnoteževanje strmca in zato zadenjska (tudi regresivna) erozija, ki preoblikuje rečno strugo od [[rečno ustje|ustja]] navzgor proti [[povirje|povirju]]. [[Slika:Victoria5.jpg|thumb|300px|left|Slapovi (na sliki [[Viktorijini slapovi]]) nastajajo na še ne erozijsko uravnanih [[strukturna stopnja|strukturnih stopnjah]]]] Ker sta erozija in denudacija najmočnejši v zgornjem toku, lahko reka prebije [[razvodje|razvodni]] hrbet ter preusmeri vodo sosednjega povirja v svoj tok (obglavljenje reke). Zaradi vodnih vrtincev in različno odpornih kamnin v dnu struge na območju erodiranja nastajajo do 2 metra globoki erozijski lonci oziroma [[draslja|draslje]], pod [[slap]]ovi in na rečnih zavojih pa [[tolmun]]i. Slapovi in [[brzice]] se pojavljajo na tektonskih stopnjah in so značilni za mlade rečne profile, kjer erozija še ni občutneje uravnotežila površinskih razlik vzdolž struge. Posebna oblika so nestabilni slapovi v [[lehnjak]]u, ki se tvorijo kot posledica izločanja [[siga|sige]]. Osamelci v rekah so gmote bolj odpornih [[kamnina|kamnin]] v strugi. Reka ob zmanjšanju strmca preide v svoj srednji oziroma spodnji tok, kjer je rečna dolina širša. Tako pride do prostora za vijuganje in reka z [[bočna erozija|bočno erozijo]] ustvarja [[meander|meandre]] ter akumulacijske nasipe na notranjih delih zavojev ter globlje erodirane predele na zunanjih straneh. Posebna oblika erodirajočega delovanja vodnih tokov se izraža v [[poldnevnik|poldnevniško]] potekajočih rekah zaradi učinka [[Coriolisova sila|Coriolisove sile]]. Prihaja do bolj razjedenih [[vzhod]]nih bregov pri v smeri [[sever]]a tekočih rekah in razjedenih [[zahod]]nih bregov pri na [[jug]] potujočih rekah, kar je zlasti opazno ob velikih tokovih [[Rusija|Rusije]], kakršen je [[Volga]]. === Transport === Prah, [[pesek]] in drobir ter raztopljeni [[apnenec]], ki se v rečni strugi znajdejo zaradi rečne erozije in denudacije, tok prenaša po strugi navzdol. Zaradi brušenja (to brušenje predstavlja tudi povečano erodiranje rečne struge) nastajajo zaobljeni delci, imenovani rečni [[prod]]. === Odlaganje (akumulacija) === Odlaganje materiala poteka na področjih padca hitrosti toka, kar največkrat pomeni prehod v srednji ali spodnji tok, oziroma prehod iz [[hribovje|hribovitega]] v bolj uravnan svet. Takšna povezava z akumulacijo pa ni obvezna, tako zaradi novega uravnoteževanja reka prične erodirati vzdolž celotnega toka ob tektonskem dvigovanju podlage (npr. [[Sava]] v [[Posavsko hribovje|Posavskem hribovju]] in [[Donava]] v [[Džerdap]]u) ter nasipavati material od primeru tektonskega ugrezanja. Ravno tako prihaja do periodičnega akumuliranja v zgornjem toku (nizek vodni stolpec) in erodiranja v spodnjem (visok vodni stolpec). Reke s seboj nosijo velike količine materiala: [[Sava Dolinka]] mimo [[Jesenice|Jesenic]] potuje s 160.000 m³ proda letno in [[Misisipi]] ob [[New Orleans]]u s skoraj 1,5 milijona ton dnevno. [[Slika:Meander.JPG|thumb|300px|Tudi majhni vodotoki izražajo veliko moč erodiranja na zunanjih straneh [[meander|meandrov]]]] Najjasnejša posledica rečne akumulacije so ravna dna dolin - tako prihaja do nastanka obsežnih prodišč ([[Furlanija]]). Zaradi odlaganja na dnu struge se oblikujejo podolgovati rečni otoki, odlaganje materiala neposredno ob prehodu iz hribovitega v nižji svet pa botruje stvaritvi [[vršaj]]ev oziroma pahljačastih nanosov materiala ob strugi. Še ena izmed posledic odlaganja so [[izgonska struga|izgonske struge]], katerih dno in bregovi so dvignjeni nad okolico ([[Pad]]); takšen svet je primeren za gradnjo [[namakalni sistem|namakalnih sistemov]], a tudi pod vplivom pogostih poplav. Odlaganje materiala ob rečnih izlivih v [[morje|morja]] povzroča [[rečna delta|rečne delte]], ki se širijo v okolico po delti premikajoče se struge ter tudi v morje in so podlaga za nastanek obsežnih [[močvirje|močvirij]] ([[Soča]] in [[Nil]]). Tudi ob izlivih rek v [[jezero|jezera]] nastajajo jezerske rečne delte ([[Savica]] pri [[Bohinjsko jezero|Bohinjskem jezeru]] in [[Selenga]] pri [[Bajkalsko jezero|Bajkalskem jezeru]]). [[rečna terasa|Rečne terase]] so rezultat menjavanja bočne erozije in akumulacije ter globinske erozije. Ob spremembi množine vode v strugi (primer je konec [[ledena doba|ledene dobe]] s taljenjem [[ledenik]]ov in povečano količino tekoče vode) ali višine [[erozijska baza|erozijske baze]] (morska gladina) reka materiala ne odlaga več, pač pa zaradi povečane hitrosti (kinetične energije) prične erodirati svojo [[naplavna ravnica|naplavno ravnico]] in v njej oblikovati novo strugo. Ker obdobje povečane kinetične energije vodotoka navadno ne traja dolgo, ta ne erodira svoje celotne naplavine, zato ob robovih ostanejo rečne terase. Postopek se lahko ponovi večkrat in tako tudi pride do oblikovanja večetažnega sistema rečnih teras. === Podzemni tokovi === Večina rek, vendar ne vse, tečejo na površini. Podzemnih reke tečejo skozi podzemne jame ali kaverne. Take reke so pogoste v regijah z apnenčastimi geološkimi formacijami. Podglacialni potoki so pletene reke, ki tečejo na tleh ledenikov in ledenih plošč, ki omogočajo ledeniški vodi da se odvaja na čelni strani ledenika. Zaradi gradienta tlaka zaradi krovne mase ledenika, lahko tokovi tečejo celo navzgor. === Stalnost pretoka === [[Presihajoča reka]] ali intermitentna reka - z občasnim površinskim tokom, teče le občasno in je lahko suha celo več let. Te reke se nahajajo na območjih z omejenimi ali zelo spremenljivimi padavinami ali pa se lahko pojavijo zaradi geoloških pogojev, kot je zelo prepustna rečna struga. Nekatere take reke tečejo v poletnih mesecih, a ne v zimskem času. Te reke se tipično napajajo iz krednih vodonosnikov, kateri se polnijo iz zimskih padavin. == Klasifikacija == [[File:NileDelta-EO.JPG|thumb|left|Delta Nila, pogled iz vesolja. Nil je primer klasične oblike grške črke delta (Δ), po kateri se pojav imenuje.]] [[File:PIA16197 Titan river.jpg|thumb|right|Radarska slika 400 km reke metana in etana blizu severnega pola Saturnove lune Titan]] Reke lahko razvrščamo po mnogih kriterijih: glede na topografijo topografije, biotski status, njihov pomen za športne dejavnosti in podobno. === Topografska klasifikacija === Reke je mogoče opredeliti na splošno kot aluvialna, temeljna ali kombinacija obeh. Aluvialna reka ima strugo in poplavno površino oblikovano v nekonsolidiranih ali šibko konsolidiranih sedimentih. Zato erodira svoje brežine in deponira gradivo ob zavojih in poplavnih površinah. Temeljne reke so strugo vrezale preko sedimentov do temeljnih kamnin. To se je zgodilo v območjih nekakšnih dvigov (s čimer se je spremenil naklon) ali kjer je posebno težka [[litologija]] omogočila reki, da je bolj strma in prerezala naplavine. Take reke zelo pogosto vsebujejo nanose na svojih bregovih. Ta material je pomemben pri spodkopavanju in ustvarjanju struge. Reke ki tečejo skozi zaplate kamnin in dele globokih aluvialnih nanosov, so mešanega tipa. Aluvialne reke se lahko nadalje razvrščajo po vzorcu struge kot meandrirane, prepletene, potujoče, anastomozne ali ravne. Morfologija aluvialnih rek spreminja s kombinacijo oskrbe s sedimenti, sestavo substrata, odvajanjem, vegetacijo in [[agradacija|agradacijo]]. Na prelomu 20. stoletja, William Morris Davis oblikoval "ciklus erozije", metodo razvrščanja rek, ki temeljijo na njihovi "starosti". Čeprav je Davisov sistem še vedno mogoče najti v mnogih knjigah, je v 1950-tih in 1960-tih postal vse bolj kritiziran in geomorfologi so ga zavrnili. Davis je reke delil na: * Mladostna reka: reka s strmim naklonom, z zelo malo pritoki in teče hitro. Njena struga spodkopava globlje. Primeri so reke [[Brazos]], Trinity in [[Ebro]]. * Zrela reka: reka z manj strmim naklonom in teče počasneje. Zrela reka se napaja s številnimi pritoki in ima več izlivov. Njena struga se upira spodkopavanju. Primeri so: [[Misisipi]], [[Reka svetega Lovrenca]], [[Donava]], Ohio, [[Temza]] in [[Parana]]. * Stara reka: reka z nizkim naklonom ter nizko erozijsko energijo. Za staro reko so značilne poplavne površine. Primeri so: [[Rumena reka]], [[Ganges]], [[Tigris]], [[Evfrat]], [[Ind]] in [[Nil]]. * Pomlajena reka: reka z naklonom, ki se je dvignil zaradi tektonike. Primeri so: [[Rio Grande]] in [[Reka Kolorado]].. === Biotska klasifikacija === Obstaja več sistemov klasifikacije, ki temeljijo na biotskih razmerah, od najbolj oligotrofinih ali neonesnaženih do najbolj evtrofnih ali onesnaženih. <ref>[http://web.archive.org/web/20120620161237/http://www.sepa.org.uk/science_and_research/classification_schemes/river_classifications_scheme.aspx River Classification scheme]. sepa.org.uk</ref> Drugi sistemi temeljijo na celotnem pristopu eko-sistema. V Evropi so zahteve iz direktive o vodah pripeljale do razvoja različnih metod razvrščanja, vključno klasifikacijo, ki temelji na stanju ribištva. <ref>[http://fame.boku.ac.at/downloads/D1_2_typology_and%20species_classification.pdf Compilation and harmonisation of fish species classification]</ref> Sistem conacije rek, ki se uporablja v frankofonskih skupnostih deli reke v tri primarne cone: * ''crenon'' je najvišja cona ob izviru reke. Za območje so značilne nizke temperature, zmanjšana vsebnost kisika in počasi tekoče vode. * ''rhithron'' je gorvodni del reke, ki sledi ''crenonu''. Zanj je značilna relativno hladna temperatura, visoka raven kisika in hiter, turbulenten tok. * ''potamon'' je preostali dolvodni del reke. Zanj je značilna topla temperatura, nižja raven kisika, počasen tok in peščena tla. === Klasifikacija brzic === ''International Scale of River Difficulty'' se uporablja za oceno izzivov plovnosti, zlasti tistih z brzicami. Razred I je najpreprostejši, razred VI je najtežji. === Klasifikacija rečnih tokov === ''Strahler Stream Order'' uvršča reke glede na povezljivost in hierarhijo, ki jo prispevajo pritoki. Povirje so prvi red, medtem ko je reka [[Amazonka]] dvanajsti red. Približno 80% vodotokov na svetu so prvega in drugega reda. == Raba == [[File:river avon at keynsham arp.jpg|thumb|right|Prostočasne dejavnosti na reki Avon v podeželskem parku doline Avon, Keynsham, Velika Britanija.]] Reke se uporabljajo kot vir vode, za pridobivanje hrane, za prevoz, kot obrambni ukrep, kot vir energije za pogon strojev, za kopanje in kot sredstvo za odstranjevanje odpadkov. Reke so uporabljali za navigacijo tisoče let. Našli so dokaze za navigacijo Indske civilizacije, ki je obstajala v severozahodnem Pakistanu okoli 3300 pred našim štetjem. <ref>[http://www.panda.org/about_our_earth/about_freshwater/rivers/ "WWF – The World's Rivers"]. ''panda.org''.</ref> Rečna navigacija omogoča poceni prevoz in se veliko uporablja na večini večjih rek na svetu, kot so Amazonka, Ganges, Nil, Misisipi, Ind in druge. V nekaterih gozdnatih območjih: kot sta Skandinavija in Kanada, drvarji uporabljajo reko za spravilo podrtih dreves dolvodno do lokacij za nadaljnjo predelavo. Reke so vir hrane od prazgodovine in so pomemben vir pitne vode, ki se lahko uporablja za pitje in namakanje. Zato ni presenetljivo, da se večina večjih mest na svetu nahaja na bregovih rek. Reke pomagajo določiti oblike urbanega mesta in sosesk in njihovi koridorji pogosto predstavljajo priložnost za obnovo mest z razvojem sprehajališč. V manj razvitem svetu zagotavljajo enostaven način odstranjevanja odpadkov. [[File:Braine-le-Château JPG02.jpg|thumb|right|Mlin v Belgiji]] Hitro tekoče reke in slapovi se pogosto uporabljajo kot vir energije za pogon mlinov in hidroelektrarn. Pred izumom parnega stroja so bili mlini za mletje žita in za predelavo volne in drugih tekstilij pogosti po vsej Evropi. Leta 1890 so bili prvi stroji za proizvodnjo električne energije iz rečne vode nameščeni v Cragside v Northumberlandu. V zadnjih desetletjih je prišlo do znatnega povečanja v proizvodnji električne energije iz vode, še posebej v gorskih regijah. Grobi sedimenti, kot sta prod in pesek, se v veliki meri uporabljajo v gradbeništvu. Taki posegi lahko ustvarijo obsežna nova jezera, habitati gramoznic se ponovno napolnijo z vodo. V drugih okoliščinah lahko destabilizira strugo in potek reke in povzroči hude poškodbe za drstenje ribjih populacij, ki se zanašajo na stabilne formacije. Na gorskih rekah, kjer se pojavljajo brzice ali celo slapovi, se te pogosto uporablja za rekreacijo.. Reke so pomembne pri določanju političnih meja držav in pri obrambi. Na primer, Donava je bila dolgoletna meja rimskega cesarstva, danes pa tvori večino meje med Bolgarijo in Romunijo. Misisipi v Severni Ameriki in Ren v Evropi sta veliki meji vzhod-zahod na teh celinah. Reki Orange in Limpopo v južni Afriki tvorita meje med pokrajinami in državami vzdolž njihovih poti. == Upravljanje == [[File:River bank repair on the River Avon, Saltford.jpg|thumb|right|Popravilo rečnega brega]] Reke v večini držav upravljajo ali nadzorujejo, da bi bile bolj koristne, manj moteče ali primerne za človeške dejavnosti. * Jezovi se gradijo, da se nadzoruje pretok, zadržuje voda ali uporablja za proizvodnjo energije. * nasipi se gradijo, da bi se preprečilo rečnim vodam odtekanje na poplavne površine. * Prekopi se gradijo, da bi povezali reke med seboj za prenos vode ali za plovbo. * vodotoke se lahko spremeni za izboljšanje plovbe ali za povečanje pretoka. Upravljanje rek je neprekinjena dejavnost saj se reke nagibajo k neprestanim spremembam, bodisi zaradi narave ali ukrepov človeka. Izkopani kanali se zamuljijo, vodne zgradbe se poslabšajo s starostjo, nasipi in jezovi lahko začnejo prepuščati vodo ali se katastrofalno poškodujejo. Reke so se vedno upravljale za ohranjanje [[habitat]]ov, ki so pomembni za veliko število vodnih in obvodnih rastlin in vodnih živali, vodnih ptic, ujed, ptic selivk in mnogih sesalcev. == Reke v Sloveniji == Po Sloveniji teče 59 rek, njihova skupna dolžina pa je približno 2.500 km. Območje Slovenije se deli dve vodni območji:<ref name=Zitnik>Žitnik M., Čuček S., Pograjc M. Voda - od izvira do izpusta. El. knjiga. - Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, 2013: http://www.stat.si/doc/pub/vodaodizviradoizpusta.pdf.</ref> * vodno območje [[Donava|Donave]], prekriva 81 % ozemlja Slovenije (16.423 km²), zajema porečja [[Mura|Mure]], [[Drava|Drave]], [[Sava|Save]]; * vodno območje [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], prekriva 19 % ozemlja Slovenije (3.851 km²), zajema povodje Soče in povodje jadranskih rek. Najdaljša slovenska reka je Sava, ki meri od [[izvir]]ov [[Sava Dolinka|Save Dolinke]] v [[Zelenci]]h do meje s [[Hrvaška|Hrvaško]] 221 km. Sledijo ji Drava s 142 km, [[Kolpa]] s 118 km in Mura s 95 km. Posebnost Kolpe je, da je skoraj pol dolžine te reke meja med Slovenijo in Hrvaško. Največje padavinsko zaledje v Sloveniji ima reka Sava, reka Drava pa je zaradi svojega pretoka najbolj vodnata reka v Sloveniji; na določenih mestih je njen povprečni pretok čez 320 m³/s.<ref name=Zitnik/> == Glej tudi == * [[poimenski seznam rek]] * [[seznam rek po velikosti|seznam rek po velikosti (dolžini)]] * [[seznam rek v Afriki]] * [[seznam rek v Evropi]] *[[seznam rek v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} * [http://www.geologija-revija.si/dokument.aspx?id=844 Skaberne, Rečni sistemi] == Literatura == * {{cite encyclopedia|encyclopedia=Water Encyclopaedia|article=Rivers, Major World|author=Jeffrey W. Jacobs|url=http://www.waterencyclopedia.com/Re-St/Rivers-Major-World.html}} * {{cite book|authorlink=Luna Leopold|author=Luna B. Leopold|title=A View of the River|publisher=Harvard University Press|year=1994|id=ISBN|isbn=0-674-93732-5|oclc=28889034}} — a non-technical primer on the [[geomorphology]] and [[hydraulics]] of water. * {{cite book|last=Middleton|first=Nick|title=Rivers: a very short introduction|year=2012|publisher=Oxford University Press|location=New York|isbn=9780199588671}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|reka|Reka}} {{Zbirka|:Category:Rivers}} [[Kategorija:Vode]] [[Kategorija:Reke|*]] [[Kategorija:Geomorfologija]] {{normativna kontrola}} 1gn8wsf09che2n6ik1j38fofjo7p2tn 0 4686 5737219 5687448 2022-08-20T07:21:33Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = {{malekapit|Imperivm Romanvm}} |conventional_long_name = Rimsko cesarstvo |common_name = Rimsko cesarstvo |common_name2 = |national_motto = Senatus Populusque Romanus (SPQR) Senat in rimski narod |continent = Evropa |region = Sredozemlje |country = Italija |era = antika |status = cesarstvo |government_type = [[monarhija |monarhija]] |year_start = 27 pr. n. št. |year_end = 1453 |event3 = [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijan]] postane Avgust |date_event3 = 27 pr. n. št. |event4 = [[Valentinijan I.|Valentinijan]] odstopi bratu [[Valens]]u vlado vzhodnega dela |date_event4 = 364 |event5 = [[Odoaker]] odstavi [[Romul Avgust|Romula Avgusta]] in izroči vlado [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenonu]] |date_event5 = 476 |event6 = [[Mehmed II. Osvajalec]] premaga [[Konstantin XI. Paleolog|Konstantina XI. Paleologa]] in osvoji Konstantinopel |date_event6 = 1453 |p1 = |image_flag = Vexilloid of the Roman Empire.svg |flag_type = Prapor (''Vexillum'') s cesarskim orlom (''aquila'') | image_coat = Better Imperial Aquila.png | coat_size = 100 px | symbol_type = Cesarski orel (aquila) |flag_alt = |flag_p1 = |s1 = |flag_s1 = |s2 = |image_map = RomanEmpire 117 SLO.svg |image_map_caption = Rimsko cesarstvo pri največjem obsegu, okoli 117 n. št. |capital = {{plainlist}} -Od ustanovitve leta 27 pr. n. št do leta 286 n. št. (delitev cesarstva): * [[Rim]] -[[Zahodnorimsko cesarstvo|Zahodni del]] od 286. do 476.: * [[Rim]] {{small|samo ''de jure''}} * [[Mediolanum]] {{small|''de facto'' (286–402)}} * [[Ravenna]] {{small|''de facto'' (402–476)}} -[[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodni del]] od 286. do 1453.: * [[Nikomedija]] {{small|(286–330)}} * [[Konstantinopel]] {{small|(330-1204)}} * medvladje {{small|vsled opustošenja Konstantinopla v [[četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] in državljanski vojni (1204–1261) }}<ref group="op">Od leta 1204 do 1261 je bilo v cesarstvu medvladje zaradi delitve cesarstva na Latinsko cesarstvo, Nikejsko cesarstvo, Trabzonsko cesarstvo in Epirski despotat, vsi vladarji pa bi bili radi glavni. Za zakonito nadaljevanje Rimskega cesarstva se uradno šteje Nikejsko cesarstvo, ker je leta 1461 uspelo osvojiti Konstantinopel.</ref> * [[Konstantinopel]] {{small|(1261–1453)}} |common_languages = [[latinščina]] (uradni jezik), [[grščina]] (administrativni jezik) po delitvi cesarstva latinščina v zahodnem delu in grščina v vzhodnem |religion = [[Rimska mitologija|politeizem]], pozneje [[krščanstvo]] |currency = [[Solidus|solid]], [[Aureus|avrej]], [[denarij]], [[sesterc]], [[as (valuta)|as]] | year_leader1 = 27 pr. n. št. – 14 n. št. | leader1 = [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] | year_leader2 = 475 - 476 | leader2 = [[Romul Avgust]] {{smaller|(zadnji na zahodu)}} | year_leader3 = 476 - 491 | leader3 = [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] {{smaller|(prvi na vzhodu)}} | year_leader4 = 1449 - 1453 | leader4 = [[Konstantin XI. Paleolog|Konstantin XI.]] {{smaller|(zadnji)}}<ref group="op">Zadnji cesar Rimskega cesarstva.</ref> |title_leader = [[rimski cesar|cesar]] |title_representative = |representative1 = |representative2 = |year_representative1 = |year_representative2 = |legislature = [[rimski senat]] | |stat_year1 = [[25 pr. n. št.]]<ref name=size>{{navedi revijo|journal=Social Science History |title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D. |first=Rein |last=Taagepera |volume=3 |issue=3/4 |year=1979 |pages=125 |url=http://links.jstor.org/sici?sici=0145-5532%281979%293%3A3%2F4%3C115%3ASADOEG%3E2.0.CO%3B2-H |doi=10.2307/1170959 |language=en}}</ref> |stat_area1 = 2750000 |stat_year2 = [[50]]<ref name=size/> |stat_area2 = 4200000 |stat_year3 = [[117]]<ref name=size/> |stat_area3 = 5000000 |stat_pop3 = 88000000 |stat_year4 = [[390]]<ref name=size/> |stat_area4 = 4400000 |today = {{flag|Portugalska}}<br/>{{flag|Španija}}<br/>{{flag|Andora}}<br/>{{flag|Francija}}<br/>{{flag|Monako}}<br/>{{flag|Belgija}}<br/>{{flag|Nizozemska}}<br> {{flag|Anglija}}<br/>{{flag|Luksemburg}}<br/>{{flag|Nemčija}}<br/>{{flag|Švica}}<br/>{{flag|Avstrija}}<br/>{{flag|Liechtenstein}}<br/>{{flag|Madžarska}}<br>{{flag|Italija}}<br/>{{flag|Vatikan}}<br/>{{flag|San Marino}}<br/>{{flag|Malta}}<br/>{{flag|Slovenija}}<br/>{{flag| Hrvaška}}<br/>{{flag|Bosna in Hercegovina}}<br>{{flag|Srbija}}<br/>{{flag|Črna gora}}<br/>{{flag|Albanija}}<br/>{{flag|Severna Makedonija}}<br/>{{flag|Grčija}}<br/>{{flag| Bolgarija}}<br/>{{flag|Romunija}}<br>{{flag|Moldavija}}<br/>{{flag|Ukrajina}}<br/>{{flag|Turčija}}<br/>{{flag|Rusija}}<br/>{{flag|Ciper}}<br/>{{flag|Sirija}}<br/>{{flag|Libanon}}<br>{{flag|Irak}}<br/>{{flag|Armenija}}<br/>{{flag|Gruzija}}<br/>{{flag|Iran}}<br/>{{flag|Azerbajdžan}}<br/>{{flag|Izrael}}<br/>{{flag|Jordanija}}<br>{{flag|Palestina}}<br/>{{flag|Egipt}}<br/>{{flag|Sudan}}<br/>{{flag|Libija}}<br/>{{flag|Tunizija}}<br/>{{flag|Maroko}}<br/>{{flag|Saudova Arabija}}<ref group="op">Rimsko cesarstvo je na treh celinah (Evropa, Azija, Afrika) v celoti ali delno zasedalo ozemlje 53 od 196 leta 2021 priznanih držav na svetu.</ref> | }} :''Rimskega cesarstva ne smemo zamenjevati s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom (843–1806)]].'' '''Rimsko cesarstvo''' ([[Latinščina|latinsko]] {{malekapit|Imperivm Romanvm}}, [[Grščina|grško]] {{jezik-el2|Βασιλεία τῶν Ῥωμαίων}}, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje [[Stari Rim|starega Rima]], ki je sledilo [[Rimska republika|Rimski republiki]]. Kot država je obsegalo veliko ozemlje okoli [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] v [[Evropa|Evropi]], severni [[Afrika|Afriki]] in zahodni [[Azija|Aziji]]. V cesarstvu so vladali cesarji. Od začetka vladavine cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] do [[Kriza tretjega stoletja|vojaške anarhije v 3. stoletju]] je bila država [[Principat|principat]] z [[Italija|Italijo]] kot metropolo [[Rimska provinca|provinc]] in Rimom kot edino prestolnico (27 pr. n. št. - 286 n. št.). Po [[Kriza tretjega stoletja|krizi 3. stoletja]] je bilo cesarstvo razdeljeno v [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodno rimsko cesarstvo]] in [[Vzhodno Rimsko cesarstvo|Vzhodno rimsko cesarstvo]]. Slednje je znano tudi kot [[Bizantinsko cesarstvo]]. Cesarstvi sta imeli vsako svojega cesarja. Uradna prestolnica obeh cesarstev je do leta 476 ostal [[Rim]]. Tisto leto so [[Ravena|Raveno]] zasedli [[Odoaker]]jevi [[Ostrogoti]] in odstavili zadnjega zahodnorimskega cesarja [[Romul Avgust|Romula Avgusta]], zato so cesarske [[insignije]] prenesli v [[Konstantinopel]]. S sprejetjem [[Krščanstvo|krščanstva]] kot državne vere Rimskega cesarstva leta 380 in padcem Zahodnega rimskega cesarstva se je končalo obdobje [[Klasična antika|klasične antike]] in začel [[srednji vek]]. Ti dogodki in postopna helenizacija Vzhodnega rimskega cesarstva so razlog, da zgodovinarji srednjeveško Rimsko cesarstvo, ki je ostalo v vzhodnih rimskih provincah, imenujejo Bizantinsko cesarstvo. Prvi dve stoletji cesarstva sta bili obdobje stabilnosti in razcveta brez primere, znano kot [[Pax Romana]] (rimski mir). V 3. stoletju je cesarstvo doživelo [[Kriza tretjega stoletja|krizo]], ki je ogrozila njegov obstoj, saj sta se [[Galski imperij |Galsko]] in [[Palmirsko cesarstvo]] odcepila. Na prestolu se je zvrstila vrsta kratkoživih cesarjev, pogosto legionarjev in pogosto več hkrati. Cesarstvo je ponovno združil [[Avrelijan]] (270–275). [[Dioklecijan]] je poskusil cesarstvo stabilizirati in ga je leta 286 razdelil na latinski zahod in grški vzhod. V 4. stoletju so se po [[Milanski edikt|Milanskem ediktu]] iz leta 313 začeli na vplivne državne položaje vzpenjati [[kristjani]]. Kmalu zatem se je začelo obdobje velikih selitev, obsežnih vpadov [[Germani|germanskih]] ljudstev in [[Huni|Hunov]] pod vodstvom [[Atila|Atile]], kar je pripeljalo do propada [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]]. S padcem [[Ravena|Ravene]] pod germanske [[Heruli|Herule]] in z [[Odoaker]]jevo odstavitvijo cesarja [[Romul Avgust|Romula Avgusta]] leta 476 je Zahodno rimsko cesarstvo dokončno propadlo, kar je formalno potrdil vzhodnorimski cesar [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] leta 480. Nekatere države na ozemljih nekdanjega Zahodnega rimskega cesarstva so se kasneje imele za njegove dediče in so se potegovale za vrhovno oblast rimskih cesarjev. Najpomembnejše med njimi je bilo [[Sveto rimsko cesarstvo]]. [[Vzhodno rimsko cesarstvo]] je preživelo še celo tisočletje, dokler niso [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 1453 zavzeli osmanski [[Turki]] pod vodstvom sultana [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II.]]<ref group="op">Osmani so svoje cesarstvo včasih imenovali "Cesarstvo Rûm" (osmansko turško دولت علنإه روم, dobesedno Vzvišena država Rim). V tem smislu bi lahko trdili, da je Rimsko cesarstvo živelo do začetka 20. stoletja. {{cite book |last1=Roy |first1=Kaushik |title=Military Transition in Early Modern Asia, 1400-1750: Cavalry, Guns, Government and Ships |url=https://books.google.com/books?id=KyVnAwAAQBAJ |series=Bloomsbury Studies in Military History |location=London |publisher=Bloomsbury Publishing |date=2014 |page=37 |isbn=978-1-78093-800-4 | access-date = 4. januarja 2020 |quote=Po padcu Konstantinopla je postal prestolnica Osmanskega cesarstva Rum}})</ref> Zaradi velikega ozemlja in dolgega obstoja Rimskega cesarstva so rimske upravne prakse in kultura močno in trajno vplivale na razvoj [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]a, [[Religija|religije]], [[umetnost]]i, [[Arhitektura|arhitekture]], [[Filozofija|filozofije]], [[Pravo|prava]] in oblik vladanja ne samo na ozemlju, ki ga je obsegalo, temveč tudi daleč preko meja. Jezik Rimljanov se je razvil v [[Romanski jeziki|romanske jezike]] srednjeveškega in modernega sveta, medtem ko je [[Grščina|klasična grščina]] postala jezik [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega rimskega cesarstva]]. Sprejetje [[Krščanstvo|krščanstva]] v cesarstvu je privedlo do oblikovanja srednjeveškega krščanstva. Grška in rimska umetnost sta močno vplivali na italijansko [[Renesansa|renesanso]]. Rimska arhitekturna tradicija je služila kot osnova za [[Romanska arhitektura|romansko]], [[Renesančna arhitektura v Italiji|renesančno]] in [[Neoklasicizem|neoklasično]] arhitekturo, močno pa je vplivala tudi na [[Islamska arhitektura|islamsko arhitekturo]]. [[Rimsko pravo]] ima naslednike v mnogih današnjih pravnih sistemih, na primer v [[Napoleonov zakonik|Napoleonovem zakoniku]], pa tudi v francoskem in italijanskem sodobnem pravu; rimske republiške institucije so pustile trajno zapuščino, ki je vplivala na [[Italija#Srednji_vek|srednjeveške italijanske mestne republike in države]], pozneje pa tudi na politično ureditev v [[Združene države Amerike|ZDA]] in drugih modernih [[Demokracija|demokratičnih]] republikah. == Zgodovina == === Prehod iz republike v cesarstvo === {{glavni| Rimska republika}} [[Slika:Statue-Augustus.jpg|sličica|left|200px| ''[[Avgust pri Prvih vratih]]'' (začetek 1. stoletja n. št.)]] Rim se je začel širiti kmalu po ustanovitvi republike v 6. stoletju pr. n. št., preko meja [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]] pa v 3. stoletju pr. n. št. To pomeni, da je bila država [[imperij]] (nadvlada močne države nad šibkejšimi) že dolgo preden je dobila prvega cesarja.<ref>Kelly, str. 4ff.</ref><ref name="n1">Nicolet, str. 1, 15</ref><ref>Brennan, T. Corey (2000). ''The Praetorship in the Roman Republic''. Oxford University Press. str. 605.</ref><ref>Peachin, str. 39–40.</ref> Rimska republika ni bila nacionalna država v sodobnem smislu, ampak mreža mest, ki so ohranila različno stopnjo neodvisnosti od [[Rimski senat|rimskega senata]], in provinc, ki so jih upravljali vojaški poveljniki. V republiki še niso vladali [[Imperator|cesarji]], temveč letno izvoljeni predstavniki senata, predvsem rimski konzuli.<ref>Potter (2009), str. 179.</ref> Konzulova vojaška moč je temeljila na rimskem pravnem konceptu ''imperium'', ki dobesedno pomeni ''poveljevanje'', običajno v vojaškem smislu.<ref>Richardson, John (2011) ''Fines provinciae''. V ''Frontiers in the Roman World''. Brill. str. 10.</ref> Občasno so uspešni konzuli prejeli častni naslov ''imperator'' (poveljnik). Z njim so naslavlali tudi zgodnje cesarje.<ref>Richardson, John (2011). ''Fines provinciae''. V ''Frontiers in the Roman World''. Brill. str. 1–2.</ref> Naziv imperator takrat ni imel istega pomena kot danes, temveč je bil samo izrecno priznanje vojaških sposobnosti. Podobno tudi diktator še ni pomenil samodržca, pač pa osebo, ki jo je senat pooblastil, da reši trenutno izredno stanje. Iz različnih razlogov je bilo 1. stoletje pr. n. št. čas političnih in vojaških preobratov, ki so na koncu privedli do vladavine cesarjev.<ref name=ref7>Hekster, Olivier and Kaizer, Ted (2011). Uvod v ''Frontiers in the Roman World. Proceedings of the Ninth Workshop of the International Network Impact of Empire (Durhan, 16–19. april 2009.''. Brill. str. viii.</ref><ref>Andrew Lintott (1999). ''The Constitution of the Roman Republic''. Oxford University Press. str. 114.</ref><ref>Eder, W. (1993). "The Augustan Principate as Binding Link," v ''Between Republic and Empire''. University of California Press. str. 98. {{ISBN|0-520-08447-0}}.</ref> Rim je od konca 2. stoletja pr. n. št. trpel v dolgotrajnem nizu notranjih konfliktov, zarot in državljanskih vojn, hkrati pa močno razširil svojo moč izven Italije. To je bilo obdobje krize Rimske republike. Proti koncu te dobe, leta 44 pr. n. št., je bil [[Gaj Julij Cezar|Julij Cezar]] za kratek čas imenovan za večnega diktatorja, dokler ni bil še isto leto umorjen. Njegove atentatorje sta [[Mark Antonij]] in Cezarjev posvojeni sin [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijan]] pregnala iz Rima in jih v [[Bitka pri Filipih|bitki pri Filipih]] leta 42 pr. n. št. tudi premagala. Delitev rimskega sveta med Markom Antonijem in Oktavijanom ni trajala dolgo. Oktavijanove sile so v [[Bitka pri Akciju|bitki pri Akciju]] leta 31 pr. n. št. premagale sile Marka Antonija in [[Kleopatra VII.|Kleopatre]], s čimer se je končala zadnja vojna Rimske republike. Leta 27 pr. n. št. so senat in prebivalci Rima Oktavijana razglasili za ''princepsa'' (''prvega državljana'') in Avgusta (''čaščeni'') s [[Prokonzul|prokonzulskim]] ''imperiumom'', s čimer se je začel [[Principat]], prvo obdobje rimske cesarske zgodovine. Stare republiške državne ustanove in politični mehanizmi so ostali v veljavi in republika je še vedno obstajala, vendar so Avgustovi sodobniki vedeli, da ima dejansko Avgust v Rimu vso pomembno oblast.<ref>Syme, Ronald (1939). ''The Roman Revolution''. Oxford: Oxford University Press. str. 3–4.</ref> Ker je njegova vladavina končala stoletje državljanskih vojn in začela obdobje miru in blaginje brez primere, je bil tako priljubljen, da je ''[[De iure - de facto|de facto,]]'' če ne ''[[de jure]]'', vladal kot kralj. V letih njegove vladavine se je deloma organsko in deloma načrtno pojavil nov ustavni red, ki je po njegovi smrti veljal tudi za njegovega naslednika [[Tiberij]]a. === Pax Romana === {{glavni|Pax Romana}} Obdobje med letoma 27 pr. n. št. in 180 n. št. se tradicionalno šteje za ''[[Pax Romana]]'' (rimski mir). V teh dveh stoletjih je cesarstvo doživelo stabilnost in ekonomski razcvet brez primere. Utrjevanje cesarstva je spodbujalo družbeno stabilnost in gospodarsko blaginjo, kakršnih Rim še nikoli ni doživel. Upori v provincah so bili redki, kljub temu pa so jih, ko so se zgodili, neusmiljeno in hitro zatrli.<ref>Boatwright, Mary T. (2000) ''Hadrian and the Cities of the Roman Empire''. Princeton University Press. str. 4.</ref> Država je dosegla svoj največji ozemeljski obseg med [[Trajan]]ovo vladavino (98–117). Avgustov uspeh pri vzpostavljanju načel dinastičnega nasledstva je bil omejen, saj je zapustil številne nadarjene potencialne dediče. [[Julijsko-klavdijska rodbina]] je dala še štiri cesarje - [[Tiberij|Tiberija]], [[Kaligula|Kaligulo]], [[Klavdij I.|Klavdija]] in [[Neron|Nerona]] -, preden je v 69. letu našega štetja popustila v nestabilnem [[Leto štirih cesarjev|letu štirih cesarjev]], iz katerega je kot zmagovalec izšel [[Vespazijan]]. Vespazijan je postal ustanovitelj kratke [[Flavijci|rodbine Flavijcev]], sledila mu je rodbina Nerva – Antonin, ki je ustvarila 'pet dobrih cesarjev': [[Nerva|Nervo]], [[Trajan|Trajana]], [[Hadrijan|Hadrijana]], [[Antonin Pij|Antonina Pija]] in filozofsko nadahnjenega [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]]. {{Multiple image|perrow = 5|total_width = 700 | align = center | caption_align = center | image_gap = 10 | header_background = #e9a5d8 | header = Pet tako imenovanih ''"dobrih cesarjev"'' | image1 = Nerva Tivoli Massimo.jpg | caption1 = [[Nerva]]<br/>vladal 96–98 | image2 = Traianus Glyptothek Munich 72.jpg | caption2 = [[Trajan]]<br/>vladal 98–117 | image3 = Bust Hadrian Musei Capitolini MC817.jpg | caption3 = [[Hadrijan]]<br/>vladal 117–138 | image4 = Antoninus Pius (Museo del Prado) 01.jpg | caption4 = [[Antonin Pij]]<br/>vladal 138–161 | image5 = Marcus Aurelius Metropolitan Museum.png | caption5 = [[Mark Avrelij]]<br/>vladal 161–180 }} Obdobje rimskega miru pa je hkrati povečalo notranje težave in v času vladavine cesarja [[Komod|Komoda]] (177–192) se je začel zaton cesarstva. === Padec na zahodu in preživetje na vzhodu === [[File:Roman Empire map-2.gif|thumb|RIGHT|270PX|Obseg Rimske republike in Rimskega cesarstva skozi čas (animacija)]] [[Slika:Invasions_of_the_Roman_Empire_1.png|sličica|300x300_pik|V času cesarstva je prihajalo do invazij starogermanskih ljudstev na rimsko ozemlje. Sicer se uradni začetek dobe preseljevanja narodov običajno postavlja v 4. stoletje, ko je bilo zahodno ozemlje že pod vlado tujcev, in je zato ta čas pogosto pojmovan kot prehod med klasično antiko in srednjim vekom.]] Grški zgodovinar [[Kasij Dion]], sodobni opazovalec dogodkov, je pristop cesarja [[Komod|Komoda]] leta 180 n. št. označil kot spust »iz zlatega kraljestva v zarjavelo in železno«<ref>Dio Cassius [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Cassius_Dio/72*.html#36 72.36.4], Loeb edition translated E. Cary</ref> - znamenit komentar, ki je privedel nekatere zgodovinarje, zlasti npr. [[Edward Gibbon|Edwarda Gibbona]], da Komodovo vladavino jemljejo kot začetek propada Rimskega cesarstva.<ref name="Commodus-Gibbon">{{Citat|last=Gibbon|first=Edward|author-link=|title=The History of the Decline And Fall of the Roman Empire|year=1776|chapter=The Decline And Fall in the West – Chapter 4|chapter-url=https://www.ccel.org/g/gibbon/decline/volume1/chap4.htm}}.</ref><ref>[[#Goldsworthy2009|Goldsworthy 2009]], str. 50</ref> Leta 212 n. št. so v času vladavine [[Karakala|Karakale]] vsem svobodno rojenim prebivalcem cesarstva podelili [[rimsko državljanstvo]]. Toda kljub tej gesti univerzalnosti je bilo obdobje [[Severska dinastija|Severske dinastije]] burno - cesarjeva vladavina se je običajno končala z njegovim umorom ali usmrtitvijo - in po njenem propadu je Rimsko cesarstvo zajela [[kriza tretjega stoletja]], obdobje invazij, [[Civilni nered|civilnih nesoglasij]], gospodarske nestabilnosti in ne nazadnje tudi [[kuga|kuge]], ki je pomorila dobršen del prebivalstva.<ref>Brown, P. ''The World of Late Antiquity''. London 1971, str. 22.</ref> Pri opredeljevanju [[Periodizacija zgodovine|zgodovinskih obdobij]] se na to krizo včasih gleda kot na prehod iz [[Klasična antika|klasične antike]] v pozno antiko. [[Avrelijan]] (vladal 270–275) je cesarstvo vrnil z roba propada in ga utrdil. [[Dioklecijan|Dioklecijan]] je zaključil delo popolne obnove cesarstva, vendar je zavrnil vlogo ''princepsa'' in postal prvi cesar, ki je sam sebe imenoval ''dominus'', ''gospodar''.<ref>[[#Goldsworthy2009|Goldsworthy 2009]], str. 405–415.</ref> Dioklecijanova vladavina je prinesla tudi najbolj usklajeno [[Dioklecijanovo preganjanje|preganjanje krščanstva]]. Dioklecijan je leta 293 uvedel [[tetrarhija|tetrarhijo]], vladavino štirih (vladarjev),<ref>Potter, David. ''The Roman Empire at Bay''. str. 296–298.</ref> s katero je končal krizo 3. stoletja. Prvi korak k njeni vzpostavitvi je bila [[diarhija]], vladavina dveh (vladarjev), ki se je začela leta 285 z imenovanjem generala [[Maksimijan]]a za Dioklecijanovega socesarja. Dioklecijan je kot starejši cesar nosil naslov ''avgust'', Maksimijan kot mlajši cesar pa naslov ''cezar''. Naslednje leto sta si cesarstvo razdelila: Maksimijan je prevzel oblast na Zahodu, Dioklecijan pa na Vzhodu. Leta 293 je bilo treba zaradi krize v cesarstvu reševati številne civilne in vojaške probleme, zato je Dioklecijan z Maksimijanovim soglasjem cesarski kolegij razširil: Maksimijana je povišal v ''avgusta'' in imenoval dva nova ''cezarja'' - [[Galerij]]a in [[Konstancij Klor|Konstancija Klora]] in nastala je tetrarhija. Leta 305 sta Dioklecijan in Maksimijan odstopila in se umaknila z oblasti, Konstancij in Galerij pa sta postala nova ''avgusta'', za nova ''cezarja'' pa sta imenovala [[Sever II.|Severja II.]] in [[Maksimin Daja|Maksimina Dajo]]. Dioklecijan je ostanek življenja preživel v današnjem [[Split]]u. Leta 313 je tetrarhija razpadla. Notranji red v državi je sčasoma obnovil [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva je izbral [[Bizanc]], ki se je kasneje po njem preimenoval v [[Konstantinopel]] (sodobni [[Istanbul]]). V desetletjih [[Valentinijanska dinastija|Valentinijanske]] in [[Konstantinska dinastija|Konstantinske]] dinastije je bilo cesarstvo razdeljeno po osi vzhod – zahod s centroma moči v Konstantinoplu in Rimu. Vladavina [[Julijan Odpadnik|Julijana]], ki je pod vplivom svojega svetovalca Mardonija poskušal obnoviti klasično rimsko in helenistično religijo, je le za kratek čas prekinila vladavino krščanskih cesarjev. [[Teodozij I.]], zadnji cesar, ki je vladal tako na Vzhodu kot na Zahodu (glej: [[Bitka pri Mrzli reki]], pri današnji Vipavi), je umrl leta 395 n. št., ko je krščanstvo postalo uradna vera cesarstva.<ref>Starr, Chester G. (1974) ''A History of the Ancient World, Second Edition.'' Oxford University Press. str. 670–678.</ref> Kmalu zatem je [[Preseljevanje ljudstev|obdobje preseljevanj]], v katerem je prihajalo do obsežnih vpadov germanskih ljudstev in [[Huni|Hunov]] pod vodstvom [[Atila|Atile]], pripeljalo do propada Zahodnega rimskega cesarstva. S padcem Ravene, ki so jo zavzeli [[Heruli|germanski Heruli]], in z Odoakerjevo odstavitvijo Romula Avgusta leta 476 je zahodno rimsko cesarstvo dokončno propadlo. Vzhodnorimski cesar [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] ga je formalno odpravil leta 480 n. št. Kljub temu so nekatere države na ozemljih nekdanjega zahodnega rimskega cesarstva kasneje trdile, da so podedovale vrhovno oblast rimskih cesarjev, predvsem [[Sveto rimsko cesarstvo]]. Vzhodno rimsko cesarstvo je preživelo še celo tisočletje, dokler Konstantinopla leta 1453 niso zavzeli Turki pod vodstvom sultana [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II.]] [[Zahodno Rimsko cesarstvo]] je začelo razpadati v začetku 5. stoletja, ko so [[Preseljevanje ljudstev|germanske migracije in invazije]] prevladale nad zmožnostjo cesarstva, da asimilira migrante in se (skupaj z njimi) bori proti novim napadalcem. Rimljani so se uspešno borili proti vsem zavojevalcem, tudi proti najbolj znanemu [[Atila|Atili]]<ref>{{Navedi knjigo|last=Bury|first=John Bagnall|url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/secondary/BURLAT/9*.html#4|title=History of the Later Roman Empire|publisher=Dover Books|year=1923|pages=295–297}}</ref>, čeprav je cesarstvo asimiliralo toliko germanskih ljudstev z dvomljivo zvestobo Rimu, da je začelo razpadati.<ref>{{Navedi knjigo|last=Bury|first=John Bagnall|url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/secondary/BURLAT/9*.html#4|title=History of the Later Roman Empire|publisher=Dover Books|year=1923|pages=312–313}}</ref> Večina kronologij postavlja konec Zahodnega rimskega cesarstva v leto 476, ko je [[Germani|germanski]] vojskovodja [[Odoaker|Odoaker]] prisilil [[Romul Avgust|Romula Augusta]] k odstopu.<ref name="Peter Lang AG">{{Navedi knjigo|last=Scholl|first=Christian|title=Transcultural approaches to the concept of imperial rule in the Middle Ages|isbn=978-3-653-05232-9|language=en|quote=|jstor=j.ctv6zdbwx|year=2017|publisher=Peter Lang AG}}</ref><ref name="The Fall of Rome">{{Navedi splet|last=Peter|first=Heather|title=The Fall of Rome|url=https://www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/fallofrome_article_01.shtml|website=BBC|publisher=BBC|accessdate=11. februarja 2020}}</ref><ref name="Gibbons">{{Navedi knjigo|last=Gibbon|first=Edward|editor-last=Widger|editor-first=David|title=History Of The Decline And Fall Of The Roman Empire|date=1776|publisher=Harper & Brothers|location=England|chapterurl=https://www.gutenberg.org/files/25717/25717-h/25717-h.htm#Clink362HCH0005|language=en|chapter=Gothic Kingdom Of Italy.—Part II.|quote=}}</ref> S tem, ko se je Odoaker postavil pod oblast vzhodnega cesarja, namesto da bi imenoval svojega marionetnega cesarja, se je obdobje Zahodnega cesarstva dejansko zaključilo. To je storil tako, da je cesarske [[regalije]] poslal vzhodnemu cesarju Zenonu, dejansko razglasil Zenona za edinega cesarja in se postavil za njemu podrejenega. V praksi je Italiji tedaj vladal samo on.<ref>{{Navedi knjigo|last=Gibbon|first=Edward|title=The Decline and Fall of the Roman Empire|date=1776|publisher=Project Gutenberg|location=England|chapterurl=https://www.gutenberg.org/files/25717/25717-h/25717-h.htm#Dlinknoteref-5511|accessdate=11. februarja 2020|language=en|chapter=Gothic Kingdom Of Italy.—Part II.|quote=}}</ref> Vzhodno rimsko cesarstvo, ki so ga poznejši zgodovinarji imenovali tudi [[Bizantinsko cesarstvo]], je obstajalo do vladavine [[Konstantin XI. Paleolog|Konstantina XI. Paleologa]]. Zadnji rimski cesar je umrl v bitki 29. maja 1453 proti [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmedu II. Osvajalcu]] in njegovim [[Osmansko cesarstvo|osmanskim]] silam v zadnji fazi obleganja Konstantinopla. Tudi Mehmed II. je zase terjal naslov cesarja ali ''Kayser-i Rum'' in s tem zahteval povezavo z Rimskim cesarstvom.<ref>[http://www.theottomans.org/english/family/mehmet2.asp Mehmet II] by Korkut Ozgen. Theottomans.org. Pridobljeno 3. aprila 2007.</ref><ref>{{Navedi splet|last=Cartwright|first=Mark|title=1453: The Fall of Constantinople|url=https://www.worldhistory.org/article/1180/1453-the-fall-of-constantinople/|website=World History Encyclopedia|publisher=World History Encyclopedia Limited|accessdate=11. februarja 2020|date=23. januarja 2018}}</ref> == Rim na slovenskih tleh == [[Slika:RimskiZid Rakitna 01.jpg|thumb|right|Ostanki rimskega zapornega zidu ''[[Claustra Alpium Iuliarum]]'' - Zapora Julijskih Alp pri [[Rakitna|Rakitni]]]] [[Slika:Castra Ad Fluvium Frigidum 1756.JPG|thumb|right|250px|Ostanki rimskega ''kastra'' pri Ajdovščini]] Sedanje slovensko ozemlje je bilo z vidika rimske države pomembno zlasti kot prehodna dežela, saj so preko njega vodile glavne poti iz [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]] v Podonavje in naprej na Vzhod. Kasneje je dežela postala pomembna tudi kot zadnja obrambna linija Rima pred prodirajočimi barbari z vzhoda. Rimljani so v slovenske kraje prodirali iz mesta [[Oglej]]a (latinsko ''Aquileia''), večji del sedanje Slovenije pa je osvojil šele cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]], ki je s temi osvojitvami želel utrditi meje Rimskega cesarstva in si zagotoviti ugled vojaškega poveljnika. Ustanovil je tudi prvo rimsko mestno naselbino – [[Emona|Emono]] (sodobna [[Ljubljana]]). V času pred prihodom Rimljanov je bil sicer pomembnejši [[Nauportus]] (sodobna [[Vrhnika]]), ki pa nikoli ni dobil mestnih pravic. Kasneje so mestne pravice pridobili še [[Claudia Celeia|Celeia]] ([[Celje]]), [[Neviodunum]] (sodobno [[Drnovo]] pri [[Krško|Krškem]]) in [[Poetovio]] (sodobni [[Ptuj]]). Pomembna trgovska in prometna središča so bila še [[Castrum Ad Fluvium Frigidum]] (sodobna [[Ajdovščina]]), [[Ad Pirum]] (sodobna [[Hrušica (planota)|Hrušica]] na [[Notranjska|Notranjskem]]) in [[Atrans]] ([[Trojane]]).<ref group="op">Glej [[Seznam rimskih zemljepisnih imen v Sloveniji]]</ref> Upravno je bilo ozemlje razdeljeno na več provinc: Zahodni del današnje Slovenije je spadal pod Rim (10. pokrajina ''Venetia et Histria'') s sedežem v Ogleju, večji del osrednje Slovenije in [[Štajerska|Štajerske]] je sprva spadal v provinco [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]], po njeni razdelitvi okoli leta 10 pod [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], ki je imela nekaj časa prestolnico v današnjem [[Ptuj]]u, Zahodna Štajerska je spadala v provinco [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Slovensko ozemlje je imelo v rimskem času gospodarsko le obroben pomen, vseeno pa je doživelo velik gospodarski in družbeni napredek. Na to kažejo skrbno zgrajena in utrjena mesta z urejenimi vodovodi, kanalizacijami in javnimi poslopji. Velik delež mestnega prebivalstva so predstavljali odsluženi vojaki – veterani, ki so se po koncu svoje 20-letne vojaške službe naselili v teh krajih. Pomešali so se s staroselskimi prebivalci in odločilno vplivali na njihovo [[Romanizacija|romanizacijo]]. Podobno kot na primer v [[Galija|Galiji]], [[Romunija|Romuniji]] in [[Španija|Španiji]] so staroselci prevzeli rimske navade, običaje in predvsem [[Latinščina|latinski jezik]]. Veterane je rimska država včasih načrtno naseljevala v novo osvojenih pokrajinah, da bi jih čim hitreje romanizirali. Kot povsod v cesarstvu, je tudi po ozemlju današnje Slovenije potekala mreža državnih cest.<ref>{{navedi splet |url= https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=115445|title=Rimske državne ceste v Sloveniji |accessdate=25. maja 2021 |date=2018 |format= |work=Katja Verdev }}</ref> Že v času [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] (161) so na ozemlje današnje Slovenije prvič vdrli [[barbar]]i in nasilno zaustavili razvoj. Območje je odtlej vedno bolj predstavljalo zadnjo obrambno linijo Rima pred vdori tujih ljudstev. Preko tega ozemlja je bila v pozni antiki zgrajena ''[[Claustra Alpium Iuliarum]]'' - utrjena obrambna linija z obzidjem, ki je po ozemlju Slovenije potekalo od Prezida do Julijskih Alp. Prebivalstvo je razen barbarov vedno bolj ogrožala tudi rimska vojska, ki je za svoje vzdrževanje potrebovala vse več sredstev.<ref name="bratož">{{navedi knjigo |author=Rajko Bratož |year=2007 |title=Rimska zgodovina: Del 1: Od začetkov do nastopa cesarja Dioklecijana |publisher=Zbirka Zgodovinskega časopisa, 26. Knjižna zbirka Scripta |isbn=978-961-91431-7-9 |cobiss=234823424 |pages=527}}</ref> == Geografija in demografija == [[Slika:The_cities_of_the_Roman_world_in_the_Imperial_period.jpg|sličica| Mesta rimskega sveta v cesarskem obdobju. Vir podatkov: Hanson, JW (2016), Baza podatkov o mestih, (zbirke podatkov OXREP). Različica 1.0. ([http://oxrep.classics.ox.ac.uk/databases/cities/ povezava]).]] [[Slika:Hadrian's_Wall_and_Highshield_Crags_-_geograph.org.uk_-_1410581.jpg|sličica| Del ruševin [[Hadrijanov zid|Hadrijanovega zidu]] v severni Angliji s pogledom na Crag Lough]] Rimsko cesarstvo je bilo eno največjih v zgodovini, s sklenjenimi ozemlji po Evropi, Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.<ref name="k3">Kelly, str. 3.</ref> Latinska besedna zveza ''imperium sine fine'' (''imperij brez konca'')<ref name="n29">Nicolet, str. 29</ref>) je izražala prepričanje, da ne čas ne prostor ne omejujeta cesarstva. V [[Vergilij|Vergilovi]] epski pesnitvi ''[[Eneida]]'' naj bi neomejeno cesarstvo Rimljanom podelilo njihovo vrhovno božanstvo, [[Jupiter (mitologija)|Jupiter]].<ref>Vergil, ''Aeneid'' 1.278</ref><ref>Mattingly, David J. (2011). ''Imperialism, Power, and Identity: Experiencing the Roman Empire''. Princeton University Press. str. 15.</ref><ref>Moretti, G. (1993). ''The Other World and the 'Antipodes': The Myth of Unknown Countries between Antiquity and the Renaissance''. V ''The Classical Tradition and the Americas: European Images of the Americas''. Walter de Gruyter. str. 257.</ref><ref name="South">{{Navedi knjigo|last=Southern, Pat|ref=Southern|title=The Roman Empire from Severus to Constantine|url=https://books.google.com/books?id=DWiyzw91atgC|year=2001|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-23943-1|pages=14–16.}}</ref> Ta trditev o univerzalnem gospodovanju se je obnovila in ohranila, ko je cesarstvo v 4. stoletju prešlo v krščanstvo.<ref>''Prudentius and the Poetics of the Soul''. Johns Hopkins University Press, 2008. str. 73, 203.</ref> V svojih prizadevanjih za gradnjo cesarstva so bili Rimljani poleg priključitve obsežnih ozemelj tudi zelo aktivni oblikovalci svojega okolja in so neposredno spremenjali okolje. Na primer, da bi zagotovili dovolj lesnih virov za cesarstvo, ki se je širilo, so posekali celotne gozdove; dnevni rudarski kopi so opustošili posamezna področja; kamnolomi,... [[Platon]] je v svoji knjigi ''Critias'' opisal krčenje gozdov: tam, kjer je bilo nekoč ''»gozda obilo lesa«'', je zdaj lahko opazovalec videl ''»samo okostje zemlje«''.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Environment in World History|url=https://archive.org/details/environmentworld00mosl_888|last=Mosley|first=Stephen|publisher=Routledge|year=2010|page=[https://archive.org/details/environmentworld00mosl_888/page/n44 35]}}</ref> V resnici je bila rimska širitev večinoma dosežena v času [[Rimska republika|republike]], čeprav so dele severne Evrope osvojili šele v 1. stoletju našega štetja, ko se je okrepil rimski nadzor v Evropi, Afriki in Aziji. V času Avgustove vladavine je bil v Rimu prvič v javnosti prikazan »globalni zemljevid znanega sveta«, ki je sovpadal s sestavo najobsežnejšega dela o politični geografiji, ki je preživelo iz antike, ''Geographica'' (starogrško Γεωγραφικά ''Geōgraphiká'') [[Pont]]a, grškega pisatelja [[Strabon|Strabona]].<ref>Nicolet, str. 7–8.</ref> Ko je Avgust umrl, je bil v spominskem poročilu o njegovih dosežkih (''Res gestae divi Augusti'') vidno prikazana geografska katalogizacija ljudstev in krajev v cesarstvu.<ref>Nicolet, str. 9, 16.</ref> Geografija, popis prebivalstva (''census'') in natančno vodenje pisnih evidenc so bile osrednje naloge rimske cesarske uprave.<ref>Nicolet, str. 10–11.</ref> Cesarstvo je doseglo največji obseg v obdobju cesarja [[Trajan|Trajana]] (vladal je 98–117)<ref name="Southern">{{Navedi knjigo|last=Southern, Pat|ref=Southern|title=The Roman Empire from Severus to Constantine|url=https://books.google.com/books?id=DWiyzw91atgC|year=2001|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-23943-1|pages=14–16}}</ref>, ko je obsegalo površino 5 milijonov kvadratnih kilometrov. Tradicionalna ocena števila prebivalstva v višini 55-60 milijonov prebivalcev<ref name="k1">Kelly, str. 1.</ref> je v tistem času znašala med šestino in četrtino celotnega svetovnega prebivalstva<ref name="#1">Morris, str. 184.</ref> in je bila do sredine 19. stoletja največja populacija katere koli enotne politične enote na Zahodu.<ref>{{Navedi časopis|last=Goldsmith|first=Raymond W.|year=2005|title=An Estimate of the Size Anl Structure of the National Product of the Early Roman Empire|journal=Review of Income and Wealth|volume=30|issue=3|pages=263–288|doi=10.1111/j.1475-4991.1984.tb00552.x}}</ref> Nedavne demografske študije ocenjujejo, da je cesarstvo populacijski vrh doseglo s 70 do 100 milijonov prebivalcev.<ref name="Population and demography">Scheidel, Walter (april 2006) [http://www.princeton.edu/~pswpc/pdfs/scheidel/040604.pdf "Population and demography"] v ''Princeton/Stanford Working Papers in Classics'', str. 9.</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Hanson|first=J. W.|last2=Ortman|first2=S.G.|date=2017|title=A systematic method for estimating the populations of Greek and Roman settlements|journal=Journal of Roman Archaeology|language=en|volume=30|pages=301–324|doi=10.1017/S1047759400074134|issn=1047-7594}}</ref> Vsako od treh največjih mest v cesarstvu - [[Rim]], [[Aleksandrija]] in [[Antiohija]] - je bilo skoraj dvakrat večje od katerega koli evropskega mesta na začetku 17. stoletja.<ref>Boardman, str. 721.</ref> Kot je opisal zgodovinar Christopher Kelly: {{Quote|''»Nato se je cesarstvo raztezalo od [[Hadrijanov zid|Hadrijanovega zidu]] v premočeni severni [[Anglija|Angliji]] do sončnih bregov [[Evfrat]]a v [[Sirija|Siriji]]; od velikega rečnega sistema [[Ren]] – [[Donava]], ki se je zvijal po rodovitnih, ravninskih deželah Evrope od [[Nizozemske dežele|Nizozemskih dežel]] do [[Črno morje|Črnega morja]], do bogatih ravnic severnoafriške obale in bujnega izliva doline [[Nil]]a v [[Egipt]]u. Cesarstvo je popolnoma obkrožilo Sredozemlje... njegovi osvajalci so ga imenovali ''mare nostrum'' - 'naše morje'.«''<ref name=k1/>}} Trajanov naslednik [[Hadrijan|Hadrijan]] je sprejel politiko ohranjanja in ne širjenja cesarstva. Označili so meje (''fines''), območje (''[[Limes]]'') pa pričeli nadzorovati.<ref name="Southern">{{Navedi knjigo|last=Southern, Pat|ref=Southern|title=The Roman Empire from Severus to Constantine|url=https://books.google.com/books?id=DWiyzw91atgC|year=2001|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-23943-1|pages=14–16}}</ref> Najbolj utrjene meje so bile hkrati tudi najbolj nestabilne.<ref name="Hekster">Hekster, Olivier and Kaizer, Ted (2011). Preface to ''Frontiers in the Roman World. Proceedings of the Ninth Workshop of the International Network Impact of Empire (Durhan, 16.–19. april 2009)''. Brill. str. viii.</ref> [[Hadrijanov zid]], ki je v Rimski Britaniji ločil rimski svet od nenehno prisotne barbarske grožnje s severa, je glavni preživeli spomenik tega prizadevanja.<ref>Woolf, Greg (ur.) (2003) ''Cambridge Illustrated History of the Roman World''. Cambridge: Ivy Press. str. 340</ref><ref>Opper, Thorsten (2008) ''Hadrian: Empire and Conflict''. Harvard University Press. str. 64</ref><ref>Fields, Nic (2003) ''Hadrian's Wall AD 122–410, which was, of course, at the bottom of Hadrian's garden.'' Osprey Publishing. str. 35.</ref> V pozni antiki so rimski strategi in arhitekti v naših krajih zgradili mogočen obrambni in zaporni sistem ''[[Claustra Alpium Iuliarum]]'' (''Zapora Julijskih Alp''), ki je potekal od [[Trsat]]a v sedanjem hrvaškem pristaniščem Reka do Posočja. Na več strateških predelih so postavili kamnite zidove, stolpe, ponekod tudi trdnjave, katerih ostanki so vidni še danes.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/anticni-rimski-obrambni-zid-se-danes-locuje-notranjsko-in-dolenjsko/463218|title=Antični rimski obrambni zid še danes ločuje Notranjsko in Dolenjsko|date=14.8.2018|accessdate=11.5.2021|publisher=Televizija Slovenija|first=Maja|last=Bahar}}</ref> Med najpomembnejša mesta v Rimskem cesarstvu bi lahko šteli [[Konstantinopel]], [[Antiohija|Antiohijo]], [[Ravena|Raveno]], [[Efez]], [[Kartagina|Kartagino]], [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], [[Amorium]], [[Atene]], [[Milano]] in [[Solun]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.ancienthistorylists.com/rome-history/important-cities-roman-empire/|title=Top 11 Most Important Cities of the Roman Empire |accessdate=25. maja 2021 |date= |format= |work=Saugat Adhikari }}</ref> == Jeziki == Rimljani so govorili [[Latinščina|latinsko]]. [[Vergilij]] poudarja, da je bila latinščina temelj rimske enotnosti in tradicije.<ref>Vergil, ''Aeneid'' 12.834 in 837.</ref><ref>Rochette, str. 549, 563.</ref><ref>Adams, str. 184.</ref> Do obdobja [[Aleksander Sever|Aleksandra Severa]] (vladal 222–235) so morali biti rojstni listi in oporoke rimskih državljanov pisani v latinščini.<ref>Adams, str. 186–187.</ref> Latinščina je bila jezik sodišč na Zahodu in vojske v celotnem cesarstvu<ref>Rochette, str. 554, 556.</ref>, prebivalcem na ozemljih pod rimsko oblastjo pa ni bila uradno zapovedana.<ref>Rochette, str. 549.</ref><ref>Freeman, Charles (1999). ''The Greek Achievement: The Foundation of the Western World''. New York: Penguin. str. 389–433.</ref> Takšna politika je bila v nasprotju s politiko [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], ki je želel prebivalcem v svojem cesarstvu vsiliti grščino kot uradni jezik.<ref>Rochette, str. 549, ki citira [[Plutarh]]ovo, ''Life of Alexander'' 47.6.</ref> Kot posledica Aleksandrovih osvajanj je stara grščina postala [[lingua franca]] vzhodnega [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in [[Mala Azija|Male Azije]].<ref name="tre">Treadgold, Warren (1997). ''A History of the Byzantine State and Society''. Stanford University Press. str. 5–7. {{ISBN|0-8047-2630-2}}.</ref> Preko [[Balkanski polotok|balkanskega polotoka]] je potekala 'jezikovna meja', ki je delila latinski zahod in grški vzhod.<ref>Rochette, str. 553.</ref> [[Slika:P.Ryl._I_61.tif|levo|sličica| [[Papirus]] iz 5. stoletja, ki prikazuje vzporedno latinsko-grško besedilo govora [[Mark Tulij Cicero|Cicera]]<ref>[[Cicero]], ''In Catilinam'' 2.15, Rylands Papyri I 61 "recto".</ref>]] Rimljani, ki so si pridobili elitno izobrazbo, so se grščine učili kot [[Literarni jezik|knjižni jezik]], tako da je večina mož vladajočih slojev običajno govorila tudi grško.<ref>Rochette, str. 550–552.</ref> [[Julijsko-klavdijska rodbina|Julijansko-klavdijski]] cesarji so spodbujali visoke standarde pravilne rabe latinščine: ''Latinitas'' je bilo jezikovno gibanje, ki je spodbujalo rabo klasične latinščine tudi za opravljanje uradnih poslov.<ref name="Rochette str. 552">Rochette, str. 552.</ref> [[Klavdij I.|Klavdij]] je poskušal omejiti uporabo grščine in občasno odvzel državljanstvo tistim, ki jim je manjkalo znanja latinščine, vendar se je tudi v senatu pri komunikaciji z grško govorečimi veleposlaniki oprl na lastno dvojezičnost. [[Svetonij]] ga citira, ko se sklicuje na ''»naša dva jezika«''.<ref>Svetonij, ''Life of Claudius'', str. 42.</ref> V vzhodnem cesarstvu so zakone in uradne dokumente redno prevajali iz latinščine v grščino.<ref>Rochette, str. 553–554.</ref> Vsakodnevno medsebojno prepletanje obeh jezikov nakazujejo dvojezični napisi, ki včasih celo preklapljajo med grščino in latinščino.<ref>Rochette, str. 556.</ref><ref>Adams, str. 200.</ref> Potem ko so vsi svobodno rojeni prebivalci cesarstva leta 212 našega štetja dobili pravico do državljanstva, je velikemu številu rimskih državljanov manjkalo znanje latinščine, čeprav je latinščina ostala znak pristne 'rimskosti'.<ref>Adams, str. 185–186, 205.</ref> Cesar [[Dioklecijan]] (vladal 284–305) si je s svojimi reformami prizadeval obnoviti avtoriteto latinščine; grški izraz ''hē kratousa dialektos'' potrjuje latinščino kot »prevladujoči jezik«.<ref>Rochette, str. 560.</ref> V začetku 6. stoletja si je cesar [[Justinijan I.|Justinijan]] v donkihotskem prizadevanju ponovno prizadeval vzpostaviti status latinščine kot jezika [[Pravo|prava]], čeprav v njegovem času latinščina na vzhodu kot živ jezik že ni imela več nobene praktične vrednosti.<ref>Rochette, str. 562–563.</ref> === Lokalni jeziki in jezikovna zapuščina === [[Slika:Inscription_Theatre_Leptis_Magna_Libya.JPG|sličica|Dvojezični latinsko-punski napis v gledališču v [[Leptis Magna|Leptis Magni]] v [[Afrika (rimska provinca)|rimski Afriki]] (sodobna Libija)]] Raziskave prevodov kažejo na razširjeno rabo lokalnih jezikov, ki niso bili grščina in latinščina, zlasti v Egiptu, kjer je prevladovala [[koptščina]], in v vojaških okoljih ob rekah Ren in Donava. Za lokalne jezike, kot so punski, [[Galščina|galski]] in [[Aramejščina|aramejski]], so se zavzemali tudi rimski [[pravnik]]i, saj so s tem zagotovili pravilno razumevanje in uporabo zakonov in priseg.<ref>Rochette, str. 558–559.</ref> V [[Afrika (rimska provinca)|afriški provinci]] so bili v časih cesarja [[Tiberij|Tiberija]] (1. stoletje n. št.) napisi na kovancih pisani v libijsko-berberskem in punskem jeziku. Libijsko-berberski in punski napisi so se v 2. stoletju pojavili tudi na javnih stavbah. Nekateri so bili dvojezični z latinščino kot drugim jezikom.<ref name="mile">Miles, Richard (2000). "Communicating Culture, Identity, and Power". V ''Experiencing Power: Culture, Identity and Power in the Roman Empire''. Routledge. str. 58–60. {{ISBN|0-415-21285-5}}.</ref> V provinci [[Sirija (rimska provinca)|Siriji]] so [[Palmira|palmirski]] vojaki za napise uporabljali celo svoje [[Palmirska aramejščina|aramejsko narečje]], kar je bilo presenetljivo odstopanje od pravila, da je v vojaških enotah primarni jezik latinščina.<ref>Adams, str. 199.</ref> [[Babathin arhiv]] je dober primer večjezičnosti v Rimskem cesarstvu. [[Papirus]]i, imenovani po [[Judje|Judinji]] iz province [[Arabija (rimska provinca)|Arabije]], datirani v leta od 93 do 132 n. št., uporabljajo večinoma lokalno [[Aramejščina|aramejščino]], pisano z grškimi črkami s [[Semitski jeziki|semitskimi]] in latinskimi vplivi. Prošnja rimskemu guvernerju je bila zapisana v grščini.<ref>Rochette, str. 553–555.</ref> Prevladovanje latinščine med pismeno elito je delno prikrilo nadaljevanje uporabe lokalno govorjenih jezikov, saj so kulture v rimskem cesarstvu temeljile pretežno na ustnem prenosu informacij. Na Zahodu je latinščina, ki jo v govorjeni obliki imenujejo [[Ljudska latinščina|vulgarna latinščina]], postopoma nadomeščala [[Keltski jeziki|keltske]] in [[Italski jeziki|italske jezike]], ki so bili z njo povezani s skupnim [[Indoevropski prajezik|indoevropskim poreklom]]. Prevzem latinščine sta olajšala sorodna sintaksa in besedišče.<ref>Rochette, str. 550.</ref><ref>Stefan Zimmer. "Indo-European". V ''Celtic Culture: A Historical Encyclopedia'' (ABC-Clio, 2006), str. 961</ref><ref name="curchin">{{Navedi časopis|last=Curchin|first=Leonard A.|year=1995|title=Literacy in the Roman Provinces: Qualitative and Quantitative Data from Central Spain|journal=The American Journal of Philology|volume=116|issue=3|pages=461–476 (464)|doi=10.2307/295333|jstor=295333}}</ref> Po decentralizaciji politične moči v pozni antiki se je latinščina lokalno razvila v veje, ki so postale [[romanski jeziki]], kot so [[španščina]], [[portugalščina]], [[francoščina]], [[italijanščina]], [[katalonščina]] in [[romunščina]], ter veliko število manjših jezikov in narečij. Danes po vsem svetu tako živi več kot 900 milijonov ljudi, čigar materni jezik izhaja iz latinščine.<ref>{{Navedi splet|last=Sala|first=Marius|last2=Posner|first2=Rebecca|title=Romance languages|url=https://www.britannica.com/topic/Romance-languages|website=Britannica|publisher=Britannica|accessdate=11. februarja 2020|quote="V začetku 21. stoletja je okoli 920 milijonov ljudi po vsem svetu kot materni jezik opredelilo enega izmed romanskih jezikov"}}</ref> Raba latinščine za mednarodne, učne in literarne namene se je nadaljevala do 17. stoletja kot aktivno sredstvo izražanja diplomacije in za intelektualni oziroma znanstvene razvoj, ki se je identificiral z renesančnim humanizmom. Uveljavila se je v pravnih zadevah in v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]], kjer se latinščina uporablja še danes.<ref>Waquet, Françoise (2001) ''Latin, Or, The Empire of the Sign: From the Sixteenth to the Twentieth Century''. Verso. pp. 1–2. {{ISBN|1-85984-402-2}}.</ref><ref>Jensen, Kristian (1996) "The Humanist Reform of Latin and Latin Teaching," in ''The Cambridge Companion to Renaissance Humanism''. Cambridge University Press. pp. 63–64. {{ISBN|0-521-43624-9}}.</ref> {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 340 | align = right | direction = horizontal | header = | image1 = Dendera Tempel Nordtor 09.jpg | caption1 = | image2 = Roman Emperor Domitian on the Northern gate of Dendera Temple, Egypt.jpg | caption2 = | footer = ''Vrata Domicijana in Trajana'' na severnem vhodu templja Hator in rimski cesar Domicijan kot egiptovski faraon na istih vratih, skupaj z egiptovskimi hieroglifi. Dendera, Egipt.<ref>{{cite book |last1=Bard |first1=Kathryn A. |title=Encyclopedia of the Archaeology of Ancient Egypt |date=2005 |publisher=Routledge |isbn=978-1-134-66525-9 |pages=252–254 |url=https://books.google.com/books?id=AWSGAgAAQBAJ&pg=PA252 |language=en}}</ref><ref>{{cite book |last1=Bard |first1=Kathryn A. |title=An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt |date=2015 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-67336-2 |page=325 |url=https://books.google.com/books?id=ovU1BgAAQBAJ&pg=PA325 |language=en}}</ref> }} Čeprav je grščina ostala jezik Bizantinskega cesarstva, je bila jezikovna razširjenost na vzhodu bolj zapletena. Grško govoreča večina je živela na Grškem polotoku in otokih, zahodni [[Anatolija|Anatoliji]], večjih mestih in nekaterih obalnih območjih.<ref name="tread">Treadgold, Warren (1997) ''A History of the Byzantine State and Society''. Stanford University Press. str. 5–7. {{ISBN|0-8047-2630-2}}.</ref> Kakor grščina in latinščina, je bil tudi [[Tračanščina|tračanski jezik]] indoevropskega izvora, tako kot tudi več danes izumrlih jezikov v Anatoliji, kar potrjujejo napisi iz cesarske dobe.<ref name="miles">Miles, Richard (2000). "Communicating Culture, Identity, and Power". V ''Experiencing Power: Culture, Identity and Power in the Roman Empire''. Routledge. str. 58–60. {{ISBN|0-415-21285-5}}.</ref> [[Albanščina|Albanski jezik]] pogosto velja za potomca ilirskega jezika, čeprav so nekateri jezikoslovci izpodbijali to hipotezo in trdili, da izhaja iz daškega ali tračanskega jezika.<ref>{{Navedi knjigo|last=Fine, John V. A.|last2=Fine, John Van Antwerp|title=The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century|url=https://books.google.com/books?id=Y0NBxG9Id58C|year=1991|publisher=University of Michigan Press|isbn=978-0-472-08149-3|pages=10–11}}</ref> Ilirski, dačanski in tračanski jezik so morda tvorili svojo podskupino jezikov. Različnih [[Afroazijski jeziki|afroazijskih jezikov]], predvsem [[Koptščina|koptskega]] v [[Egipt]]u ter [[Aramejščina|aramejskega]] v [[Sirija|Siriji]] in [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ni nikoli nadomestila grščina. Mednarodna raba grščine pa je bila eden od dejavnikov, ki so omogočili širjenje krščanstva na vzhod, na kar kaže na primer raba grščine v Pavlovih poslanicah. Številna pričevanja o [[Galščina|galskem]] jeziku v pozni antiki kažejo, da je bila galščina takrat še živ jezik. V 2. stoletju n. št. je bila njegova raba izrecno dovoljena za nekatere uradne zadeve,<ref>''Digest'' 31.1.11; Lambert, ''La langue gauloise'', str. 10.</ref> prerokovanje in [[Farmakologija|farmakologijo]].<ref>Adams, ''Bilingualism and the Latin Language,'' str. 192.</ref> [[Sulpicij Sever]], ki je v 5. stoletju n. št. pisal v [[Akvitanska Galija|Galiji Akvitaniji]], je poročal o dvojezičnosti z galščino kot prvim jezikom.<ref name="Lambert10">Lambert. ''La langue gauloise'', str. 10.</ref> O preživetju [[Galatija (rimska provinca)|galaškega]] narečja v [[Anatolija|Anatoliji]], podobnega tistemu, ki so ga govorili Treveri blizu [[Trier]]ja, je pričal [[Sveti Hieronim]] (331–420), ki je o tem poročal iz osebnih izkušenj.<ref>Jerome, commentary on the ''Letter to the Galatians''; Lambert, ''La langue gauloise''. str. 10.</ref> Večina [[Zgodovinsko jezikoslovje|zgodovinsko-jezikoslovnih]] raziskav ocenjuje, da se je v galskem jeziku na območju današnje [[Francija|Francije]] govorilo še sredi ali na koncu 6. stoletja.<ref name="Helix">{{Navedi knjigo|last=Laurence Hélix|title=Histoire de la langue française|isbn=978-2-7298-6470-5|publisher=Ellipses Edition Marketing S.A.|page=7|quote=|year=2011}}</ref> Kljub precejšnji romanizaciji lokalne kulture velja, da je galski jezik preživel in da je v stoletjih rimske vladavine v Galiji obstajal vzporedno z govorjeno latinščino. Na galščino se je zadnji skliceval Ciril iz Skitopolja in trdil, da je ''»zli duh obsedel meniha in mu zapovedal, da lahko govori samo v galščini«,''<ref>εἰ δὲ πάνυ ἐβιάζετο, Γαλατιστὶ ἐφθέγγετο. Vita S. Euthymii 55; after Eugenio Luján, 'The Galatian Place Names in Ptolemy', v: Javier de Hoz, Eugenio R. Luján, Patrick Sims-Williams (ur.). New Approaches to Celtic Place-Names in Ptolemy's Geography. Madrid: Ediciones Clásicas 2005. str. 264.</ref> medtem ko je zadnji o galščini v Franciji pisal [[Gregor Tourski]] med letoma 560 in 575, pri čemer je opozoril, da je bilo svetišče v Auvergni, ki se ''»v galskem jeziku imenuje Vasso Galatae«'', uničeno in požgano do tal.<ref>''Hist. Franc.'', book I, 32.</ref> Po dolgem obdobju dvojezičnosti je galščina na več načinov vplivala na nastajajoče galo-romanske jezike, vključno s [[Francoščina|francoščino]]; v primeru francoščine to vključuje izposojene besede in [[Kalk|tujke]] (vključno z ''oui'' za besedo 'da'), spremembe zvoka,<ref>Henri Guiter, "Sur le substrat gaulois dans la Romania", in ''Munus amicitae. Studia linguistica in honorem Witoldi Manczak septuagenarii'', ur., Anna Bochnakowa & Stanislan Widlak, Krakow, 1995.</ref><ref>Eugeen Roegiest, ''Vers les sources des langues romanes: Un itinéraire linguistique à travers la Romania'' (Leuven, Belgium: Acco, 2006). str. 83.</ref> in vplivi na pridevnike ter vrstni red besed.<ref name="Savignac">{{Navedi knjigo|last=Savignac, Jean-Paul|year=2004|page=26|title=Dictionnaire Français-Gaulois|location=Paris|publisher=La Différence}}</ref><ref name="Matas">{{Navedi časopis|last=Matasovic, Ranko|year=2007|title=Insular Celtic as a Language Area|journal=Papers from the Workship within the Framework of the XIII International Congress of Celtic Studies|page=106}}</ref><ref name="Adams">{{Navedi knjigo|last=Adams, J.N.|date=2007|title=The Regional Diversification of Latin 200 BC – AD 600|url=https://archive.org/details/regionaldiversif600adam|chapter=Chapter V – Regionalisms in provincial texts: Gaul|pages=[https://archive.org/details/regionaldiversif600adam/page/n300 279]–289|location=Cambridge|doi=10.1017/CBO9780511482977|isbn=978-0-511-48297-7}}</ref> == Družba == [[Slika:Pompeii_family_feast_painting_Naples.jpg|sličica|Večgeneracijski banket, upodobljen na stenski sliki iz [[Pompeji|Pompejev]] (1. stoletje n. št.)]] {{Glavni|Družbena ureditev v antičnem Rimu}} {{Glavni|Rimsko državljanstvo}} {{Glavni|Civitas}} Rimsko cesarstvo je bilo izredno multikulturno, saj je zajemalo številne narode. Značilnost rimskega osvajanja je bila relativna prostost, ki so jo uživala podjarmljena ljudstva. Rimljani so namreč vsilili svoj način administracije in svojo davčno politiko, vendar niso globlje posegali v lokalne navade in verovanja. Zato so ljudstva sprejemala politično nadoblast Rima v zameno za ceste, akvedukte, amfiteatre, kopališča, ki so jih Rimljani gradili na njihovih tleh. Kulturna asimilacija je potekala počasi in brez nasilja. Gospodarska dinamičnost in naraščajoča blaginja sta vplivali tudi na socialno mobilnost. Socialni status ni bil več odvisen samo od rojstva, pokroviteljstva mogočnežev, sreče ali celo izrednih osebnih sposobnosti, temveč tudi od ekonomskega potenciala posameznika. Ugled je bilo mogoče pridobiti z vlaganjem bogastva v velika podeželska posestva ali vile, v luksuzne predmete, kot so dragulji in srebrnina, v javne zabave, pogrebne spomenike za družinske člane ali sodelavce in v nabožne predmete, kot so oltarji. Cehi (''collegia'') in gospodarske korporacije (''corpora'') so posameznikom nudili pomoč do uspeha z uvajanjem v delovno okolje, s poznavanjem poslovnih običajev in spodbujanjem k delu. Tako je bil v antičnem Rimu socialni položaj urejen po kastah, vendar je bila glavna razmejitev med državljani (''cives'') in tujci (''peregrini''). Ta delitev je bila točno uzakonjena in ni ustvarjala problemov. Veliko bolj pereča je bila delitev državljanov med patricije (''nobilitas'') in plebejce (''populus''), ki je bila vir socialnega trenja in nemirov skozi vse obdobje republike in je imela posledice tudi v času cesarstva. {{Glej|Plebejci}} Rimsko državljanstvo je bil privilegiran politični in pravni položaj, ki so ga dedovali sinovi državljana. Ženske so imele omejeno obliko državljanstva, prav tako tudi prebivalci vazalnih držav in zaveznic. Sužnji so bili brezpravni in so samo po osvoboditvi in s posebnim postopkom lahko prejeli omejeno državljanstvo, vendar so bili njihovi otroci že ob rojstvu državljani. S poroko je ženska prišla pod zakonski nadzor svojega moža, ki pa nad njo ni imel nobene pravne moči, sa je bila v pravnih poslih odvisna od očeta, v zasebnem življenju pa je bila povsem samostojna. Lahko je imela zasebno lastnino in je samostojno sklepala trgovske in denarne posle. V Avgustovem času je bilo v Rimskem cesarstvu kar 35 % prebivalstva sužnjev,<ref>Harper, Kyle (2011). ''Slavery in the Late Roman World, AD 275–425''. Cambridge University Press. str. 10–16.</ref> ki so opravljali tudi kvalificirana dela, na primer kot učitelji, zdravniki, računovodje. Suženjstvo je postopoma prenehalo v 6. in 7. stoletju. == Vlada in vojska == {{Glavni|Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu}} {{Glavni|Rimska vojska}} {{Glavni|Rimska mornarica}} {{Glavni|Rimska provinca}} [[Slika:Roman_military_clothes_National_Military_Museum_Bucharest_Romania.jpg|thumb|right|200px|[[Rimska_legija|Legionar]] v bojni opravi]] Trije glavni elementi cesarske rimske države so bili centralna vlada, vojska in lokalne oblasti.<ref>Luttwak, Edward (1976/1979). ''The Grand Strategy of the Roman Empire''. Johns Hopkins University Press. str. 30. ISBN 0-8018-2158-4.</ref> Ko je vojska osvojila in vzpostavila nadzor nad novim mestom ali ozemljem, ga je cesarstvo, praviloma s sporazumom, priključilo k svojemu imperiju. Vojaške operacije so prenehale, zaščito prebivalstva in ozemlja pa je prevzela krajevna oblast.<ref>Potter (2009), str. 184.</ref> Za vzdrževanje reda, zbiranje informacij in pobiranje davkov je bilo potrebno sodelovanje z lokalnimi oblastnimi elitami. Rimljani so pogosto izkoriščali notranjepolitična nasprotovanja s podpiranjem ene frakcije proti drugi. Po Plutarhovem mnenju ''"je izgubo samouprave v mestih povzročilo neskladje med posameznimi interesnimi skupinami"''.<ref>Potter (2009), str. 181.</ref><ref>''The imperial cult in Roman Britain''. Google docs.</ref><ref>Smith, William (1875). ''A Dictionary of Greek and Roman Antiquities''. London: John Murray. str. 105–106. Pridobljeno 11. februrja 2020.</ref> Skupnosti, ki so izkazale zvestobo Rimu, so lahko obdržale lastno zakonodajo, obdržale svoje lokalne davke in bile v izjemnih primerih celo oproščene rimskih davkov. Pravni privilegiji in relativna neodvisnost so bili spodbuda za ohranjanje dobrih odnosov z Rimom.<ref>Abbott, str. 354.</ref> Rimska oblast je bila s tem sicer omejena, vendar je na ta način učinkovito izrabljala vire, ki so ji bili na voljo.<ref> Abbott, str. 345.</ref> [[Slika:Trireme 1.jpg|thumb|right|250px|Rimska vojaška ladja, [[Triera|trirema]], z kljunom, s katerim so poskušali preluknjati trup nasprotnikove ladje]] Centralna rimska oblast je slonela na sodelovanju med senatom in cesarjem, ki se je v teku stoletij občutno spreminjala. Z Avgustovo prenovo je bilo doseženo ravnotežje: senat je legitimiral cesarjevo vladavino, cesar pa je potreboval izkušene senatorje, da bi služil kot generali, diplomati in administratorji.<ref>Edmondson, pp. 111–112.</ref> Praktični vir cesarjeve moči in oblasti je bila vojska. Z obsežnimi vojaškimi reformami, ki so vključevale utrjevanje ali razpuščanje enot dvomljive zvestobe, je Avgust temeljito spremenil in uredil [[Rimska_legija|legije]]. Rimska mornarica (classis, flota) je pomagala pri oskrbi in prevozu legij in varovanju meja na Renu in Donavi. Njena druga naloga je bila zaščita ključnih pomorskih trgovskih poti pred grožnjami piratov. Plula je po celem Sredozemlju, delu severnoatlantskih obal in Črnem morju. Kopenska vojska je kljub temu veljala za resnejšo in prestižnejšo vejo cesarske armade. Osrednja vlada je vsako leto imenovala svoje predstavnike v provincah, to je guvernerje in pomožne uradnike, ki so upravljali predvsem davčno plat administracije, a so imeli tudi lokalno omejeno oblast v zakonodaji in sodstvu.. == Rimsko pravo == Rimska sodišča po vsem cesarstvu so slonela na politiki spoštovanja regionalnih izročil in upoštevanja lokalnih zakonov kot vira pravnega precedensa in družbene stabilnosti (''mos regionis'' ali deželno pravo).<ref name=":2">Potter (2009), str. 184–185.</ref> [[Rimsko pravo]] se je strogo uporabljalo le v primerih, kjer je bil eden od udeleženih strank rimski državljan. To je prišlo do izraza najbolj v Vzhodnem cesarstvu, ki je že imelo dobro uveljavljene zakonike in pravne postopke.<ref name="Garnsey">Garnsey, Pete, Saller, Richard (1987). ''The Roman Empire: Economy, Society and Culture''. University of California Press. str. 107–111.</ref> Sožitje rimskega in lokalnega prava odraža temeljni ''ius gentium'' - zakon narodov, ki je skupno osnovno pravo vseh človeških skupnosti in podlaga mednarodnega prava.<ref>Bozeman, Adda B. (2010). ''Politics and Culture in International History from the Ancient Near East to the Opening of the Modern Age''. Transaction Publishers. 2nd ed. str. 208–20</ref> Če so bili običaji ali določila lokalnega prava neskladni z rimskim pravom, so pritožbe obravnavala rimska sodišča, najvišja pooblastila za odločanje pa je imel cesar.<ref name=Garnsey/><ref name=":2"/><ref group=''op''>Takšno prakso so vzpostavili že v republiki, na primer v sporu za pravice do vode, ki ga je v 90. in 80. letih pr. n. št vodil hispanski guverner Gaj Valerij Flak.</ref> Na Zahodu se je zakonodaja izvajala na lokalni ali plemenski ravni. Novost rimskega obdobja, zlasti med [[Kelti|keltskimi]] plemeni, je bila pravica do zasebne lastnine. Rimsko pravo je olajšalo pridobivanje bogastva prorimskih elit, ki so hitro ugotovile, da so novi privilegiji zanje ugodni, če le izkazujejo primerno lojalnost novim vrhovnim oblastnikom.<ref name="Garnsey"/> Razširitev rimskega državljanstva na vse svobodne prebivalce cesarstva leta 212 je zahtevala enotno uporabo rimskega prava, ki je nadomestilo lokalne zakonike, ki so dotlej veljali za nedržavljane. Dioklecijanova prizadevanja za stabilizacijo cesarstva po [[Kriza tretjega stoletja|krizi tretjega stoletja so]] vključevala dve veliki zbirki zakonov, ''Codex Gregorianus'' in ''Codex Hermogenianus'', ki sta vodili provincialne upravnike pri določanju pravnih standardov.<ref>Elizabeth DePalma Digeser (2000). ''The Making of a Christian Empire: Lactantius and Rome''. Cornell University Press. str. 53.</ref> ''Codex Gregorianus'' (Gregorijanov zakonik) je bil zbirka zakonskih proglasov (''constitutio principis'') rimskh cesarjev od 130. do 290. let n. št. Objavljen je bil okoli leta 291-294, vendar natančen datum objave ni znan.<ref>"Codex Gregorianus". Oxford Dictionary of Byzantium. New York & Oxford, 1991. str. 474. {{ISBN|0195046528}}</ref> Obsegal je 14 do 16 delov, najverjetneje 15. Vseboval je tudi kronološko urejene zapisnike zasebnih tožb, dopisov sodnikom in javnih ediktov. V 4. In 5. stoletju je postal standardno referenčno delo, ki se je pogosto navajalo skupaj s ''Codex Hermogenianus''. ''Codex Hermogenianus'' (Hermogenijanov zakonik) je bil zbirka zakonov (konstitucij) rimskih cesarjev prve [[Tetrarhija|tetrarhije]] ([[Dioklecijan]], [[Maksimijan]], [[Konstancij Klor|Konstancij]] in [[Galerij |Galerij]]), ki so vladali od leta 293 do 313. Večina zakonov je iz obdobja 293-294. Zakonik je bil standardno referenčno delo pozne antike. Malo pred letom 506 sta bila oba zakonika vključena v ''[[Alarikov breviarij]]'' in zatem leta 529 v [[Justinijanov zakonik]]. Dosledno izvajanje rimskega prava v zahodni Evropi je privedlo do njegovega velikega vpliva na kasnejšo zahodno pravno izročilo, kar se odraža tudi v nepretrgani uporabi latinske pravne terminologije v sodobnem pravu. ====Justinijanov zakonik==== {{glavni|Justinijanov zakonik}} [[Slika:Archive-ugent-be-B96419FA-8AA4-11E3-9E68-C04DD43445F2 DS-441 (cropped).jpg|thumb|200px|Srednjeveška kopija slavnega Justinijanovega zakonika, delo Franciscusa Accursiusa iz 13. stoletja; Univerzitetna knjižnica Genta]] Bizantinski cesar [[Justinijan I.]] je kmalu po prihodu na prestol leta 527 ugotovil, da se mora pravni sistem temeljito prenoviti. V cesarstvu so takrat obstalali trije cesarski in več drugih zakonikov, ki so bili neskladni ali neuradni (''Codex Gregorianus'' in ''Codex Hermogenianus''). Uradna zbirka zakonov je bil ''[[Teodozijev zakonik|Codex Theodosianus]]'', v katerem so bili zbrani zakoni krščanskih cesarjev, objavljeni po letu 312. Zakonik je začel veljati 1. januarja 439. Justinijan je imenoval skupino desetih pravnih strokovnjakov, ki so pregledali obstojeće zakonike in posamezne zakone, izločili vso nepotrebno in zastarelo vsebino, jo uskladili in objavili v enotnem zakoniku. Skupino je vodil pretorijanski prefekt Ivan iz Kapadokije. V skupini je bil tudi Tribonijan, ki je kasneje vodil druge projekte s področja civilnega prava. Pravniki so leta 529 objavili ''Justinijanov zakonik'' (''Codex Justinianus'', ''Justinianeus'' ali ''Justiniani''), ki je bil prvi del obsežnega ''Corpus Juris Civilis''. Druga dva dela sta bila ''Digest'' in ''Institutes''. Četrti del, ''Novellae Constitutiones'' (''Novi zakoni'' ali ''Novele''), so bile zbrane neuradno po cesarjevi smrti in zdaj kljub temu veljajo za del ''Corpus Juris Civilis''. 16. novembra 534 je bila zaradi sprememb zakonodaje po letu 529 objavljena druga izdaja zakonika z naslovom ''Codex Repetitae Praelectionis''. Zakonik obsega dvanajst knjig in je pisan večinoma v latinščini.<ref name=Oxf>"Codex Justinianus" in ''The Oxford Dictionary of Byzantium'', Oxford University Press, New York & Oxford, 1991. str. 474. {{ISBN|0195046528}}</ref> Kot uradni zakonik je veljal v Rimskem cesarstvu do njegovega propada leta 1453. == Obdavčitev == Obdavčitev v cesarstvu je bila od 2 do 5% privatnega dohodka<ref name="#2">[[#Potter2009|Potter (2009)]], str. 187.</ref> in je znašala približno 5% državnega proizvoda.<ref name="m183">Morris, str. 183.</ref> Primarni vir neposrednih davčnih prihodkov so bili posamezniki, ki so plačevali davek na osebo (“po glavi”) in na podlagi ocene posestva, pri čemer se je upoštevala proizvodnja ali proizvodna zmogljivost zemljišč.<ref name="#2"/> Davčne obveznosti so bile določene s popisom prebivalstva, ki je zahteval, da predstavnik vsakega gospodinjstva sporoči pristojnim uradnikom število oseb v gospodinjstvu in jim predloži premoženjsko stanje posestva, bodisi kmetijskega ali bivalnega. Davčni zakonik je bil zelo razvejan zaradi zapletenega sistema neposrednih in posrednih davkov, ki so se razlikovali glede na provinco in na proizvodno dejavnost in so lahko bili časovno omejeni.<ref>[[#Potter2009|Potter (2009)]], str. 185–187.</ref> Nekateri davki so se plačevali v gotovini, drugi pa v naravi. Plačilo davkov v naravi je bilo možno zlasti na območjih, ki so vojsko oskrbovale z žitom in drugimi potrebščinami.<ref>Potter (2009), str. 188.</ref> Pobiranje davkov je bilo utemeljeno s potrebo po vzdrževanju vojske<ref name="#1"/><ref name=":1">Potter (2009), str. 185</ref>, zato so davkoplačevalci včasih dobili povračilo, če je vojska zajela obsežen plen. V izjemnih primerih so bile predvidene davčne olajšave; egiptovski kmetje, na primer, so lahko polja registrirali kot poplavljena in oproščena plačila davkov, odvisno od razširjenosti poplav [[Nil|Nila]].<ref>Potter (2009), str. 186.</ref> [[Slika:Nile_river02_pushkin.jpg|levo|sličica| ''Poosebitev reke Nil in njegovih otrok'' iz [[Serapeum|templja Serapis in Isis]] v Rimu (1. stoletje n. št.)]] Glavni vir prihodkov od posrednih davkov so bili ''portoria'', carine in cestnine pri uvozu in izvozu, tudi med provincami.<ref name="#3">Potter (2009), str. 187.</ref> Pri trgovini s sužnji so obračunali posebne davke. Proti koncu svoje vladavine je Avgust uvedel 4% davek na prodajo sužnjev,<ref>Kasij Dion 55.31.4.</ref> ki ga je Neron s kupcev prevalil na trgovce, ki so se odzvali z dvigom cen.<ref>Tacit, ''Annales'' 13.31.2.</ref> Lastnik, ki je osvobodil sužnja, je plačal osvoboditveni davek ''vicesima libertatis'', ''dvanajstina za svobodo'', ki je znašal 5% vrednosti sužnja.<ref name="#3"/> Davek na dediščino v višini 5% so odmerili, ko so rimski državljani prepuščali premoženje nad določeno neto vrednostjo komur koli, razen članom svoje ožje družine. Prihodki od davka na nepremičnine in od 1-odstotnega davka od prodaje na dražbah so bili namenjeni veteranskemu pokojninskemu skladu (''aerarium militare'').<ref name="#3"/> Nizki davki so rimski aristokraciji pomagali povečati bogastvo, ki je lahko celo preseglo prihodke centralne vlade. Cesar je včasih dopolnjeval svojo blagajno z zaplembo posesti bogatinov. V poznejšem obdobju cesarstva je bil odpor premožnih do plačevanja davkov eden od dejavnikov, ki so prispevali k propadu cesarstva.<ref name="#1"/> Osnova bizantinskega davčnega sistema so bili davki na zemljo in ljudi, ki so bili povezani z njo.<ref>Peter Sarris. ''Byzantine Taxation''. Willey, 26. oktober 2013.</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Green_glass_Roman_cup_unearthed_at_Eastern_Han_tomb,_Guixian,_China.jpg|desno|sličica| Zelena [[Rimsko steklo|rimska steklena]] skodelica, odkrita iz [[Dinastija Han|grobnice vzhodne dinastije Han]] (25–220 n. Št.) V mestu Guangxi na jugu Kitajske; najzgodnejša rimska steklovina, najdena na Kitajskem, je bila odkrita v grobnici [[Dinastija Han|Zahodnega Hana]] [[Guangdžov|v Guangzhouu]], datirana v začetek 1. stoletja pred našim štetjem, in je domnevno prišla po pomorski poti skozi Južnokitajsko morje<ref name="an">{{Navedi knjigo|last=An|first=Jiayao|chapter=When Glass Was Treasured in China|editor-last=Juliano|editor-first=Annette L.|title=Silk Road Studies VII: Nomads, Traders, and Holy Men Along China's Silk Road|year=2002|publisher=Brepols Publishers|location=Turnhout|isbn=978-2-503-52178-7|pages=83–84}}</ref>]] {{Glavni|Gospodarstvo Rimskega cesarstva}} Mesto Rim in celotno cesarstvo sta bila v prvih dveh stoletjih ekonomsko odvisna od vojaških uspehov, ki so obogateli tako vojake kot politike in so preskrbeli državo z raznim blagom in sužnji. Gospodarstvo je skokoma doseglo velik razmah, ki se pa ni mogel nadalje razvijati, temveč je bil obsojen na počasno upadanje po zaključku osvajalnih vojn ob koncu drugega stoletja. Gospodarstvo obrobnih regij cesarstva je bilo dovolj avtonomno, da po ukinitvi rimske administracije ni utrpelo propada, ki je zajel Rim in njegovo okolico Osrednja vlada ni bilo sposobna, da bi razvijala gospodarstvo brez novih osvajanj, in ni znala zajeziti ogromnih stroškov za vojsko in administracijo. To pomeni, da je celotno gospodarstvo Rima slonelo na “zunanjih” faktorjih (dohodkih iz kolonij) in ne na “notranjih” (proizvodnji). Viteški red (equites) je bil edina kasta, poleg veleposestnikov in vojakov, ki je bila odvisna od trgovskega napredka, vendar se ni zoperstavila birokratskim zlorabam zemljiške in vojaške aristokracije, saj se je hotela vanjo vključiti.<ref>A. Fusari. ''L'avventura umana'', Seam, 2000.</ref> Avgustova ukinitev osvajalnih vojn je po mnenju nekaterih zgodovinarjev poskus ohranitve enotnega gospodarstva v cesarstvu, kjer bi obrobne regije prispevale k stroškom prestolnice, medtem ko bi se stroški za vojsko lahko primerno skrčili<ref>Emilio Gabba. ''L'impero di Augusto''. V ''Storia di Roma, II.2''. Einaudi, Torino, 1991. str. 13-17.</ref> Tudi pozneje, ko je Trajan dosegel največjo površino cesarstva, je to storil samo za pridobitev bogatih rudnikov zlata v [[Rimska Dakija|Dakiji]] in prosto trgovsko pot na vzhod, osvajanje je bilo torej ekonomskega značaja. Razen osvajanj je cesarstvo poznalo malo načinov za ohrano oblasti, celo devalvacija z nižanjem mase zlatnikov ni dosti pomagala. Davčni pritisk je pa odločilno poslabšal stanje v državi. Postopno propadanje gospodarstva v zahodnem delu cesarstva ni doseglo vzhodne polovice. Barbarski vpadi na rimsko ozemlje so se osredotočili na Apeninski polotok, kar je prizaneslo ostalemu ozemlju veliko pustošenja in gmotne škode, predvsem pa stroškov za vzdrževanje vojske. Po mnenju zgodovinarjev, je bila prav ta razlika prelomnica v celotnem gospodarstvu cesarstva: medtem ko je na zahodu ekonomska moč upadala vzporedno s politično oblastjo, se je bogastvo vzhodnega cesarstva množilo z relativno nizko potrebo po oborožitvi. Seveda je tudi Konstantinopel imel obilico izgub in stroškov, na primer za vojne s [[Sasanidi]] (224-363) in njim sledeče visoke vojne odškodnine, pa tudi za razkošno obnovo [[Hagija Sofija|Svete Sofije]]. Tudi poznejše dolgotrajne vojne z [[Arabci]] so zahtevale veliko sredstev, a kljub temu je gospodarstvo uspevalo. Za razliko od zahoda, kjer je vojni strošek povzročal višjho obdavčitev posameznikov, so Bizantinci črpali sredstva iz davkov na trgovinski promet, ki so ga vojne pospeševale. Za bizantinsko gospodarstvo, kakor sicer za obstoj cesarstva samega, so bile usodne šele [[križarske vojne]]. === Monetarna ureditev === Medtem ko so antična ljudstva, na primer Grki, zaupali svoje prihranke v varstvo templjem,<ref>''Banca''. V Treccani.it – Enciclopedie on line, Istituto dell'Enciclopedia Italiana.</ref> so imeli stari Rimljani bolj materialno razmerje do denarja. Z denarjem so se bavili ''argentarii'', ki so uradno bili le upravitelji menjalnic, imenovanih ''mensae'', a so dejansko hranili denarne vloge privatnikov in izposojali tudi večje vsote, oboje seveda proti plačilu obresti. V tem smislu so bili predhodniki poznejših [[Banka|bankirjev]]. <ref> Graziella Buccellati Mantovani e Claudio Proserpio, La banca e la borsa, Milano, Mondadori, 1978</ref> Čeprav je starorimska kultura precej pozno prešla od blagovne zamenjave na denarno poslovanje, se je v cesarstvu denar hitro udomačil<ref name="Kessler">Kessler, David, Temin, Peter (2010). "Money and Prices in the Early Roman Empire". V ''The Monetary Systems of the Greeks and Romans''. Oxford University Press.</ref>. Nepravilni kosi žlahtnih kovin in ulitki so bili v rabi samo še na obrobju cesarstva (nazobčani rob kovanca jamči, da kovanec ni bil zmanjša, dosežemo pa ga s kovanjem). Rimljani so 1. in 2. stoletju kovance že šteli in ne tehtali, se pravi da je imel kovanec vrednost kot tak in ne kot plemenita kovina. V 4. stoletju je bil osnovna denarna enota [[sesterc]] (''sestertius'').<ref name="Harl">{{Navedi knjigo|last=Harl, Kenneth W.|pages=125–135|title=Coinage in the Roman Economy, 300 B.C. to A.D. 700|url=https://books.google.com/books?id=5yPDL0EykeAC|date=19 June 1996|publisher=JHU Press|isbn=978-0-8018-5291-6}}</ref> V obdobju Severske dinastije je v obtok prišel [[denarij]] (''denarius''), vreden štiri sesterce.<ref>Bowman, str. 333.</ref> Najmanjši kovanec je bil bronasti [[As (rimski kovanec)|as]], vreden četrtino sesterca.<ref>Colin Wells. ''The Roman Empire''. Harvard University Press, 1984, 1992. str. 8.</ref> Standardizacija denarja po celem cesarstvu je pospešila trgovanje in povezovanje tržišča,<ref>Kessler, David, Temin, Peter (2010). ''"Money and Prices in the Early Roman Empire"''. V The Monetary Systems of the Greeks and Romans. Oxford University Press.</ref> pa tudi varčevanje.<ref>Scheidel, Walter (2009). "The Monetary Systems of the Han and Roman Empires". V Scheidel, Walter, ur. ''Rome and China. Comparative Perspectives on Ancient World Empires''. Oxford University Press. str. 137–207 (205). {{ISBN|978-0-19-533690-0}}. </ref> [[Slika:Solidus_Constantine_II-heraclea_RIC_vII_101.jpg|levo|sličica| ''Solidus,'' izdan pod [[Konstantin II.|Konstantinom II]], in na hrbtni strani Viktorija, eno zadnjih božanstev, ki se je pojavilo na rimskih kovancih, ki se je pod krščansko vlado [[Angel|postopoma preoblikovalo v angela]]<ref>Fears, J. Rufus (1981) "The Theology of Victory at Rome: Approaches and Problem," ''Aufstieg und Niedergang der römischen Welt'' II.17.2, pp. 752 and 824, and in the same volume, "The Cult of Virtues and Roman Imperial Ideology," str. 908.</ref>]] Poklicni ''argentarius'' (tudi ''coactor argentarius'' za razlikovaje od ''faber argentarius'', ki je izdeloval srebrne predmete, v kasnejšem cesarstvu ''nummularius'') je prejemal in hranil denarne vloge za določen ali nedoločen čas ter posojal denar tretjim osebam. Tudi senatorska elita je bila zelo akivno vpletena v zasebna posojila, tako v vlogi upnikov kot v vlogi posojilojemalcev, a je iz lastnega premoženja dajala posojila predvsem pripadnikom bogatih slojev.<ref>Andreau, Jean (1999). ''Banking and Business in the Roman World''. Cambridge University Press. str. 2.</ref> Upnik dolga ga je lahko uporabil kot plačilno sredstvo tako, da ga je v celoti ali delno prenesel na drugo stranko, ne da bi pri tem denar zamenjal lastnika. Čeprav se ni ohranilo veliko dokumentov o denarnih transakcijah, je iz posrednih virov razvidno, da je sistem menjalnic po vsem cesarstvu dovoljeval izmenjavo tudi zelo visokih vsot brez fizičnega prenosa kovancev, in to zaradi tveganj in nepriročnosti premikanja velikih količin gotovine, zlasti po morju. Na splošno je razpoložljivi kapital presegal zneske, ki so jih potrebovali posojilojemalci. V zgodnjem cesarstvu prišlo le do enega resnega pomanjkanja posojil. Posojilna kriza leta 33 n. št. je ogrozila številne senatorje in sploh vso državno trgovino. Centralna vlada je rešila trg s posojilom v višini 100 milijonov sestercev, ki ga je cesar Tiberij dal menjalnicam (''mensae'') kot “izredni prispevek”.<ref>Tacitus, ''Annales'' 6.17.3.</ref> Ker se država ni posluževala tega posojilnega sistema, ki je bil pravzaprav nezakonit, je morala primanjkljaje financirati z denarnimi rezervami, davčnimi prihodki in kovanjem denarja, kar je naposled privedlo do gospodarskega in političnega poloma.<ref>Duncan-Jones, Richard (1994) ''Money and Government in the Roman Empire''. Cambridge University Press. str. 3–4.</ref> Cesarji Antoninske in Severske dinastije so pod pritiski vojaških zahtev po plačah začeli razvrednotovati kovance, zlasti denarije.<ref name="Harl">{{Navedi knjigo|last=Harl, Kenneth W.|pages=125–135|title=Coinage in the Roman Economy, 300 B.C. to A.D. 700|url=https://books.google.com/books?id=5yPDL0EykeAC|date=19 June 1996|publisher=JHU Press|isbn=978-0-8018-5291-6}}</ref> Nenadna inflacija med vladavino [[Komod|Komoda]] je izredno oslabila posojilni trg. Ponudba denarja za posojila se je naglo skrčila. Gospodarske težave med [[Kriza tretjega stoletja|krizo tretjega stoletja]], na primer zmanjšanje trgovine na daljavo, izčrpanje rudnikov in napadi na prenos zlatih kovancev. so do leta 300 močno zmanjšali ponudbo denarja in sistem posojilnic. Čeprav je bil rimski denar že dolgo brez kritja in samo nominalni nosilec vrednosti, so pod [[Avrelijan|Avrelijanom]] splošne gospodarske skrbi postale očitne in ljudje so izgubili zaupanje v kovance, ki jih je zakonito izdala centralna vlada. Kljub Dioklecijanovi uvedbi zlatega ''[[solidus]]a'' in denarnim reformam se posojilni trg cesarstva ni nikoli povrnil na raven nekdanje trdnosti. Rimski solidus je bil do 11. stoletja povsem razvrednoten, zato je bizantinski cesar [[Aleksej I. Komnen]] uvedel temeljito denarno reformo in solidus zamenjal z zlatim [[perper]]jem (grško ''νόμισμα ὑπέρπυρον, nómisma hypérpyron''). Kovanec je bil iz čistega zlata, razdeljen na 24 karat (od tod izraz karat za čistočo zlata). Kasneje je tudi perper devalviral in izgubil vso svojo prvotno vrednost. Zadnji perperji so se kovali pod cesarjem [[Ivan VI. Kantakuzen|Ivanom VI. Kantakutzenom]] (vladal 1347-1352). V 14. stoletju je bil perper vreden 12 novih srebrnih bazilik, 96 turnezij, 384 bakrenih trahej ali 768 bakrenih asov.<ref>Grierson, Philip (1999). ''Byzantine Coinage''. Washington, DC: Dumbarton Oaks. str. 45. ISBN 978-0-88402-274-9. Arhivirano iz izvirnika 14. decembra 2013.</ref> === Rudarstvo in metalurgija === [[Slika:Panorámica_de_Las_Médulas.jpg|sličica|250px| Pokrajina, ki je posledica rudniške tehnike ''ruina montium'' v Las Médulasu v [[Španija|Španiji]], enem najpomembnejših rudnikov zlata v Rimskem cesarstvu]] Glavne [[Rudarstvo|rudarske]] regije cesarstva so bili [[Iberski polotok]] ([[zlato]], [[srebro]], [[baker]], [[kositer]], [[svinec]]), [[Galija]] (zlato, srebro, [[železo]]), [[Britanija]] (predvsem železo, svinec, kositer), podonavske province (zlato, železo); [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonija]] in [[Trakija (rimska provinca)|Trakija]] (zlato, srebro) in Mala Azija (zlato, srebro, železo, kositer). Obsežno in intenzivno rudarstvo na naplavinskih nahajališčih ter odprtih in podzemnih kopih, je potekalo od Avgustove vladavine do zgodnjega 3. stoletja n. št., ko je nestabilnost cesarstva zmotila proizvodnjo. Rudniki zlata v Dakiji, na primer, so po umiku Rimljanov leta 271 postali nedostopni. Zdi se, da se je rudarstvo do neke mere vseeno nadaljevalo tudi v 4. stoletju.<ref>Bowersock, str. 579.</ref> Hidravlično rudarstvo, ki ga je Plinij imenoval ''ruina montium'' (rušenje gora), je omogočalo pridobivanje navadnih in plemenitih kovin v skorajda industrijskem obsegu.<ref name="wilson">{{Navedi časopis|last=Wilson|first=Andrew|year=2002|title=Machines, Power and the Ancient Economy|journal=The Journal of Roman Studies|volume=92|pages=1–32|doi=10.2307/3184857|jstor=3184857}}</ref> Skupna letna proizvodnja železa je ocenjena na 82.500&nbsp;[[Tona|ton]].<ref>Sim, David; Ridge, Isabel (2002). ''Iron for the Eagles. The Iron Industry of Roman Britain''. Tempus, Stroud, Gloucestershire. str. 23. {{ISBN|0-7524-1900-5}}.</ref><ref>Healy, John F. (1978). ''Mining and Metallurgy in the Greek and Roman World''. Thames and Hudson, London. str. 196. {{ISBN|0-500-40035-0}}.</ref> Letna proizvodnja bakra je ocenjena na 15.000 ton<ref name="hong">{{Navedi časopis|last=Hong|first=S.|last2=Candelone|first2=J.-P.|last3=Patterson|first3=C. C.|last4=Boutron|first4=C. F.|year=1996|title=History of Ancient Copper Smelting Pollution During Roman and Medieval Times Recorded in Greenland Ice|journal=Science|volume=272|issue=5259|pages=246|bibcode=1996Sci...272..246H|doi=10.1126/science.272.5259.246}}</ref> in svinca na 80.000 ton.<ref name="hong2">{{Navedi časopis|last=Hong|first=S|last2=Candelone|first2=J. P.|last3=Patterson|first3=C. C.|last4=Boutron|first4=C. F.|year=1994|title=Greenland ice evidence of hemispheric lead pollution two millennia ago by greek and roman civilizations|url=http://www.precaution.org/lib/greenland_ice_evidence_of_ancient_lead_pollution.19940923.pdf|journal=Science|volume=265|issue=5180|pages=1841–3|bibcode=1994Sci...265.1841H|doi=10.1126/science.265.5180.1841|pmid=17797222}}</ref><ref name="tay">{{Navedi časopis|last=De Callataÿ|first=François|year=2015|title=The Graeco-Roman economy in the super long-run: Lead, copper, and shipwrecks|journal=Journal of Roman Archaeology|volume=18|pages=361–372|doi=10.1017/S104775940000742X}}</ref> Takšni proizvodni ravni sta bili nedosegljivi do obdobja [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]].<ref name="Settle">{{Navedi časopis|last=Settle|first=D. M.|last2=Patterson|first2=C. C.|year=1980|title=Lead in albacore: Guide to lead pollution in Americans|journal=Science|volume=207|issue=4436|pages=1167–76|bibcode=1980Sci...207.1167S|doi=10.1126/science.6986654|pmid=6986654}}</ref> Samo Španija je imela 40-odstotni delež v svetovni proizvodnji svinca. Visoka proizvodnja svinca je bila stranski produkt obsežnega pridobivanja srebra, ki je dosegalo 200 ton letno. Na vrhuncu okoli sredine 2. stoletja n. št. je zaloga rimskega srebra ocenjena na 10.000 ton, kar je pet do desetkrat več od zaloge srebra srednjeveške Evrope in [[Abasidski kalifat|kalifata]] okoli leta 800 n. št.<ref>{{Navedi časopis|last=Patterson|first=C. C.|year=1972|title=Silver Stocks and Losses in Ancient and Medieval Times|journal=The Economic History Review|volume=25|issue=2|pages=205–235 (tables 2, 6)|doi=10.1111/j.1468-0289.1972.tb02173.x|jstor=2593904}}</ref> Zaradi proizvodnje kovin v Rimskem cesarstvu se je onesnaženje grenlandske ledene plošče s svincem štirikrat povečalo in potem spet upadlo.<ref>Morris, str. 197.</ref> === Prevoz in komunikacije === [[Slika:TabulaPeutingeriana Roma.jpg|sličica|250px||''Peutingerjeva karta'' (latinsko ''[[Tabula Peutingeriana]]'') je itinerarij, za katerega se pogosto domneva, da temelji na rimskem ''cursus publicus'', mreži državnih cest: na njem je tudi ozemljee današnje Slovenije.]] Ozemlje Rimskega cesarstvo je popolnoma obkrožilo Sredozemlje, ki so ga poimenovali "naše morje" ''(mare nostrum)''.<ref>{{Navedi knjigo|last=Greene, Kevin|title=The Archaeology of the Roman Economy|url=https://books.google.com/books?id=k7SUh_3lcP4C|year=1990|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-07401-9|page=17}}</ref> Rimska plovila so s pomočjo jader plula po Sredozemlju, pa tudi po nekaterih glavnih rekah cesarstva, vključno z [[Guadalquivir]]jem, [[Ebro]]m, [[Rona|Rono]], [[Ren]]om, [[Donava|Donavo]], [[Tibera|Tibero]] in [[Ni]]lom.<ref>[[#Boardman|Boardman]], str. 713.</ref> Kjer je bilo mogoče, je bil zaželen prevoz po vodi, saj je bil prevoz blaga po kopnem bistveno težavnejši.<ref>[[#Boardman|Boardman]], str. 714.</ref> Vozila, kolesa in ladje kažejo na obstoj velikega števila usposobljenih tesarjev.<ref>Ulrich, Roger Bradley (2007). [[iarchive:RomanWoodworking|''Roman Woodworking'']]. Yale University Press. str. 1–2. {{ISBN|0300103417}}.</ref> Kopenski promet je uporabljal napreden sistem [[Rimska cesta|rimskih cest]] (''via'', mn. ''viae''). Te ceste so bile večinoma zgrajene za vojaške namene,<ref>{{Navedi knjigo|title=Traffic and Congestion in the Roman Empire|last=Van Tilburg|first=Cornelis|publisher=Routledge|year=2007|page=33}}</ref> služile pa so tudi gospodarskim dejavnostim npr. trgovini. Z davki v naravi, ki so jih plačevale skupnosti, so krili stroške poštne službe, se pravi osebja, živali in vozil za ''cursus publicus'', državno poštno in prevozno službo, ki jo je ustanovil August.<ref name="administration188">[[#Potter2009|Potter (2009)]], str. 188.</ref> Menjalne postaje so bile nameščene ob cestah vsakih sedem do dvanajst [[Milja|rimskih milj]], odvisno od težavnosti poti, in so običajno prerasle v vasi ali trgovske postojanke.<ref name="StambaughThe">[[#Stambaugh|Stambaugh]], str. 253.</ref> ''Mansio'' je bil uradno postajališče na rimski cesti, ki ga je vzdržavala centralna vlada in je bil namenjen uradnikom na službenih potovanjih. V pomožnem osebju postaj so bili mulovodci, tajniki, kovači, kolarji, veterinar, nekaj vojaške policije in kurirji. Mule, ki so jih najpogosteje uporabljali za vleko vozov, so potovale približno 4 milje na uro.<ref>Ray Laurence. ''"Land Transport in Roman Italy: Costs, Practice and the Economy"''. V ''Trade, Traders and the Ancient City'' (Routledge, 1998). str. 129.</ref> Prenos informacij je bil zelo hiter, saj je kurir za pot iz [[Mainz]]a v [[Gornja Germanija|Gornji Germaniji]] v Rim potreboval samo devet dni.<ref>[[#Morris|Morris]], str. 187.</ref> Nekatere postaje (taverne) so razen osnovnih uslug nudile tudi prenočišča, hrano in pijačo. V enem od ohranjenih zapisov o bivanju so prikazane tudi cene vina, kruha, krme za mule in storitev prostitutke.<ref>[[#Holleran|Holleran]], str. 142.</ref> === Trgovina in surovine === [[Slika:Periplous_of_the_Erythraean_Sea.svg|desno|sličica|250px|Zemljevid grško-rimskih trgovskih poti po Eritrejskem morju ([[Indijski ocean]])]] Rimske province so trgovale med seboj in preko meja cesarstva vse do [[Kitajska|Kitajske]] in [[Guptski imperij|Indija]].<ref>Boardman, str. 713.</ref> Glavno trgovsko blago v mednarodni trgovini je bilo žito.<ref>Boardman, str. 710.</ref> Trgovina s Kitajsko je večinoma potekala po kopnem prek tranzitnih regij ob [[Svilna cesta|Svilni cesti]], trgovina z Indijo pa je potekala tudi po morju iz [[Egipt (rimska provinca)|egiptovskih]] pristanišč ob [[Rdeče morje|Rdečem morju]]. Na kopenskih trgovskih poteh je bil transport odvisen predvsem od konj. Po poteh so se razen blaga prenašale tudi kužne bolezn.<ref>{{Navedi knjigo|title=Animals, Disease and Human Society: Human-animal Relations and the Rise of Veterinary Medicine|last=Swabe|first=Joanna|publisher=Routledge|year=2002|page=80}}</ref> Razen z žitom se je trgovalo tudi z [[oljčno olje |oljčnim oljem]], različnimi živili, na primer garumom (ribja omaka iz Hispanije), sužnji, rudami in kovinski predmeti, vlakni in tekstilom, [[les]]om, [[Antična rimska keramika|keramiko]], [[Rimsko steklo|steklom]], [[marmor]]jem, [[papirus]]om, začimbami, slonovino, [[biser]]i in dragulji<ref>Boardman, str. 717–729.</ref> Čeprav je večina provinc proizvajala vino, so bila vina iz izbranih regij bolj cenjena kot domača, zato je bilo vino pomembno trgovsko blago. Pomanjkanja vina so bila redka.<ref>Bowman, str. 404.</ref><ref>Boardman, str. 719.</ref> Glavni dobavitelji vina za mesto Rim so bili z zahodne obale Apeninskega polotoka, južne [[Galija|Galije]], [[Tarakonska Hispanija|Tarakonske Hispanije]] in [[Kreta in Cirenajka (rimska provinca)|Krete]]. [[Aleksandrija]], drugo največje mesto v cesarstvu, je uvažala vino iz [[Latakija|Laodikeje]] v [[Sirija (rimska provinca)|Siriji]] in egejskih otokov.<ref>Boardman, str. 720.</ref> Na maloprodajni ravni so gostilne ali posebne vinoteke (''vinaria'') prodajale vino po vrču in po čaši za pivce v njenih prostorih. Cena vina je bila odvisna od kakovosti.<ref>Holleran, str. 146–147.</ref> === Delo in poklici === [[Slika:Pompeii_-_Fullonica_of_Veranius_Hypsaeus_1_-_MAN.jpg|desno|sličica| Delavci v trgovini za predelavo blaga na sliki iz ''fulonike'' Veranius Hypsaeus v Pompejih]] Napisi beležijo 268 različnih poklicev v mestu Rim in 85 v Pompejih.<ref>Morris, str<poem></poem>. 196.</ref> Obstoj strokovnih združenj ali trgovinskih cehov (''collegia'') je potrjen za široko paleto poklicev, vključno z ribiči (''piscatores''), trgovci s soljo (''salinatores''), trgovci z oljčnim oljem (''olivarii''), zabavljači (''scaenici''), trgovci z govedom (''pecuarii''), zlatarji (''aurifices''), teamsterji (''asinarii'' ali ''muliones'') in kamnoseki (''lapidarii''). Ti so včasih precej specializirani: eden od ''kolegijev'' v Rimu je bil strogo omejen na obrtnike, ki so izdelovali predmete iz slonovine in lesa [[citrus]]ov.<ref name="verb">{{Navedi časopis|last=Verboven, Koenraad|year=2007|title=The Associative Order: Status and Ethos among Roman Businessmen in Late Republic and Early Empire|url=https://biblio.ugent.be/publication/395187/file/6799583|journal=Athenaeum|volume=95|pages=870–72}}</ref> Dela, ki so jih opravljali sužnji, spadajo v pet splošnih kategorij: domača, z napisi, ki beležijo vsaj 55 različnih gospodinjskih opravil, cesarska ali javna, mestna obrtniška in storitena dela ter kmetijska in rudarska dela. Zaporniki so večino dela opravljali v rudnikih ali kamnolomih, kjer so bile razmere vsesplošno surove.<ref>Gagarin, str. 323.</ref> V praksi je bilo malo delitve dela med sužnji in svobodnimi.<ref name="Garnsey"/> Večina delavcev je bila nepismena in brez posebnih veščin.<ref>{{Navedi časopis|last=Temin|first=Peter|year=2004|title=The Labor Market of the Early Roman Empire|journal=Journal of Interdisciplinary History|volume=34|issue=4|pages=513–538|doi=10.1162/002219504773512525|jstor=3656762}}</ref> Največ navadnih delavcev je bilo zaposlenih v kmetijstvu. V italskem sistemu kmetovanja (''[[latifundij]]i'') so bili to morda večinoma sužnji, v cesarstvu kot celoti pa je bilo suženjsko kmetovanje verjetno manj pomembno kot druge oblike odvisnega dela, ki so ga opravljali tudi tehnično nezasužnjeni prebivalci.<ref name=Garnsey/> Proizvodnja blaga in oblačil je bila eden glavnih virov zaposlovanja. Tako s blagom kot z oblačili so trgovala ljudstva po celem cesarstvu. Nekateri značilni izdelki so se pogosto imenovali kar po njih ali po mestih, kjer so jih proizvajali, kar je pomenilo nekakšno zgodnjo blagovno ali modno znamko.<ref>Jones, str. 184–185.</ref> Poslovneži (mešetarji ali trgovci), pogosto premožni domačini, so boljško konfekcijo izvažali.<ref name="JonesThe">Jones, str. 192.</ref> Oblačila na drobno so prodajali njihovi potujoči zastopniki ali ''vestiarii'', trgovci z oblačili, ki so bili večinoma osvobojenci. V Egiptu so nekateri proizvajalci tekstila vodili uspešna mala podjetja, ki so zaposlovala vajence, svobodne delavce, ki so bili za delo plačani, in sužnje.<ref>Jones, str. 188–189.</ref> Suknjarji (''fullones'') in barvarji (''coloratores'') so imeli svoje cehe.<ref>Jones, str. 190–191.</ref> ''Centonarii'' so bili cehovski delavci, ki so se specializirali za proizvodnjo tekstila in recikliranje starih oblačil za ponovno uporabo.<ref>Vout, str. 212.</ref><ref>Jinyu Liu (2009). ''Collegia Centonariorum: The Guilds of Textile Dealers in the Roman West''. Brill.</ref> [[Slika:Cacera_Centcelles_panoràmica.jpg|sredina|sličica| 800px|Rimski lovci med pripravami, postavljanjem pasti in aktivnim lovom v bližini Tarraca]] === BDP in delitev dohodka === Ekonomski zgodovinarji se pri izračunu bruto domačega proizvoda rimskega gospodarstva v obdobju Principata razlikujejo. V vzorčnih letih 14, 100 in 150 n.št. so ocene BDP na prebivalca od 166 do 380 sestercev. Ocenjuje se, da je BDP na prebivalca v [[Rimska Italija|Italiji]] od 40<ref name="Lo Cascio, Malanima 2009, 391–401">{{Navedi časopis|last=Lo Cascio|first=Elio|last2=Malanima|first2=Paolo|year=2009|title=GDP in Pre-Modern Agrarian Economies (1–1820 AD). A Revision of the Estimates|url=http://econpapers.repec.org/article/muljrkmxm/doi_3a10.1410_2f30919_3ay_3a2009_3ai_3a3_3ap_3a391-420.htm|journal=Rivista di Storia Economica|volume=25|issue=3|pages=391–420 (391–401)}}</ref> do 66% višji kot v preostalem delu cesarstva zaradi davčnih prenosov iz provinc in koncentracije elitnega dohodka v osrčju. Kar zadeva Italijo, ''"ni dvoma, da so nižji sloji [[Pompeji|Pompejev]], [[Herkulanej|Herkulaneja]] in drugih provincialnih mest Rimskega cesarstva uživali visok življenjski standard, kakršnega v zahodni Evropi ni bilo več do 19. stoletja našega štetja"''.<ref>Stephen L. Dyson. Community and Society in Roman Italy, 1992, str. 177. {{ISBN|0-8018-4175-5}} quoting J.E. Packer, "Middle and Lower Class Housing in Pompeii and Herculaneum: A Preliminary Survey," In Neue Forschung in Pompeji, pp. 133–42.</ref> V ekonomskem modelu Scheidel – Frisen je bil skupni letni dohodek, ki ga je ustvarilo cesarstvo, skoraj 20 milijard sestercev, od katerih so približno 5% dobile centralna in lokalne vlade. Gospodinjstva elitnih zgornjih 1,5% prebivalstva so bila deležna približno 20% dohodka. Naslednjih 20% dohodka je prejelo približno 10% prebivalstva. Ta del družbe lahko štejemo za neelitno sredino. Preostala velika večina (88,5 % prebivalstva) je sicer ustvarila več kot polovico celotnega dohodka, vendar je na nivoju posameznika živela blizu roba preživetja.<ref>{{Navedi časopis|last=Scheidel|first=Walter|last2=Friesen|first2=Steven J.|year=2010|title=The Size of the Economy and the Distribution of Income in the Roman Empire|url=https://www.princeton.edu/~pswpc/pdfs/scheidel/010901.pdf|journal=Journal of Roman Studies|volume=99|pages=61–91|doi=10.3815/007543509789745223|jstor=40599740}}</ref> == Arhitektura in inženirstvo == {{glavni|Rimska arhitektura|Rimska tehnologija}} Glavni rimski prispevki k arhitekturi so bili [[Lok (arhitektura)|lok]], [[obok]] in [[kupola]]. Tudi po več kot 2000 letih nekatere rimske zgradbe še vedno stojijo, deloma zaradi prefinjenih metod izdelave cementa in [[Rimski beton|betona]].<ref>MacDonald, W.L. (1982). ''The Architecture of the Roman Empire''. Yale University Press, New Haven, sl. 131B.</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Lechtman|first=H. N.|last2=Hobbs|first2=L. W.|year=1987|title=Roman Concrete and the Roman Architectural Revolution|journal=Ceramics and Civilization|volume=3|pages=81–128}}</ref> [[Rimska cesta|Rimske ceste]] veljajo za najnaprednejše ceste, zgrajene do začetka 19. stoletja. Sistem cest je olajšal premike vojaških enot, komunikacije in trgovino. Ceste so bile odporne proti poplavam in drugim nevarnostim iz okolja. Tudi po razpadu centralne vlade so nekatere ceste ostale uporabne več kot tisoč let. [[Rimski most|Rimski mostovi]] so bili med prvimi velikimi in trajnejšimi mostovi. Zgrajeni so (bili) iz kamna z osnovno ločno konstrukcijo, precej se je uporabljal rimski beton. Največji rimski most je bil [[Trajanov most]] čez spodnjo Donavo med sedanjim [[Kladovo]]m v [[Srbija|Srbiji]] in [[Drobeta-Turnu Severin|Drobeto]] v [[Romunija|Romuniji]]. Most je zgradil Apolodor iz Damaska in je več kot tisočletje ostal najdaljši most na svetu.<ref>''Encyclopædia Britannica'', [http://www.britannica.com/eb/article-9008022/Apollodorus-Of-Damascus Apollodorus of Damascus].</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Sarton|first=George|year=1936|title=The Unity and Diversity of the Mediterranean World|journal=Osiris|volume=2|pages=406–463 (430)|doi=10.1086/368462|jstor=301558}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Apollodorus of Damascus and Trajan's Column: From Tradition to Project|last=Calcani, Giuliana|last2=Abdulkarim, Maamoun|publisher=L'Erma di Bretschneider|year=2003|isbn=978-88-8265-233-3|page=11|quote=}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=International Symposium on History of Machines and Mechanisms: Proceedings of HMM 2008|last=Hong-Sen Yan|last2=Marco Ceccarelli|publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]]|year=2009|isbn=978-1-4020-9484-2|page=86|quote=}}</ref> Rimljani so zgradili številne jezove in umetna jezera ter nadzemne in podzemne zbiralnike za vodo, na primer jezove Subiaco, od katerih sta dva napajala [[Anio Novus]], enega največjih [[akvadukt (vodovod)|akvaduktov]] v Rimu. Samo na območju [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] so zgradili 72 jezov, po cesarstvu pa je znanih še veliko drugih. Nekateri so še vedno v uporabi. [[Rimska Britanija|Iz rimske Britanije]] je znanih več zemeljskih jezov, vključno z dobro ohranjenim primerom iz Longoviciuma (Lanchester). Rimljani so zgradili številne [[Rimski akvadukt|akvadukte]] (vodovode). Preživela razprava Frontinusa, ki je bil kot ''curator aquarum'' (skrbnik za vodo) v času cesarja [[Nerva|Nerve]], odraža skrb, ki je bila namenjena zagotavljanju oskrbe z vodo. Zidani kanali z zelo natančnim naklonom so vodili vodo iz oddaljenih izvirov in zbiralnikov samo z uporabo gravitacije. Doline so premoščali s sifoni ali več kilometrov dolgimi podzemnimi predori. Vodo z akvaduktov so zbirali v zbiralnikih in nato po svinčenih ali lončenih ceveh dovajali do javnih vodnjakov, kopališč, stranišč in proizvodnih obratov.<ref>Chandler, Fiona (2001). ''The Usborne Internet Linked Encyclopedia of the Roman World''. Usborne Publishing. str. 80.</ref> Glavna vodovoda mestu Rima sta bila [[Aqua Claudia]] in [[Aqua Marcia]].<ref>Forman, Joan (1975). ''The Romans'', Macdonald Educational Ltd. str. 34.</ref> Kompleksni sistem za oskrbo Konstantinopla z vodo je bil speljan iz 120 km oddaljenega vira in je bil dolg več kot 336 km.<ref>Crow, J. (2007). ''Earth, walls and water in Late Antique Constantinople''. V ''Technology in Transition AD 300–650''. V L.Lavan, E.Zanini,A. Sarantis (ur.). Brill, Leiden.</ref> Rimski akvadukti so bili zgrajeni izredno trdno in trajno ter v skladu s tehnološkimi standardi, ki jih ni bilo mogoče doseči do moderne dobe.<ref>{{Navedi knjigo|last=Greene, Kevin|title=The Archaeology of the Roman Economy|url=https://books.google.com/books?id=k7SUh_3lcP4C|year=1990|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-07401-9|page=39}}</ref> Rimljani so akvadukte uporabljali tudi v obsežnih rudarskih dejavnostih po cesarstvu, na mestih, kot sta Las Medulas in Dolaucothi v sodobnem Južnem Walesu.<ref>{{Navedi časopis|last=Jones|first=R. F. J.|last2=Bird|first2=D. G.|year=2012|title=Roman Gold-Mining in North-West Spain, II: Workings on the Rio Duerna|journal=Journal of Roman Studies|volume=62|pages=59–74|doi=10.2307/298927|jstor=298927}}</ref> Pri gradnji [[Rimske terme|javnih kopališč]] so uporabljali [[Izolacijska zasteklitev|izolacijsko zasteklitev]]. Elitna domovanje v hladnejših podnebjih so lahko imela vgrajen [[hipokavst]], obliko centralnega ogrevanja, viden tudi v ostankih [[Emona|emonske]] hiše v Ljubljani (Mirje 4). Rimljani so bili prvi, ki so izumili [[parni stroj]]. Za takega se šteje [[Heron]]ov [[aeolipil]], ki je bil sicer bolj podoben parni turbini.<ref>Ritti, Tullia; Grewe, Klaus; Kessener, Paul (2007). "A Relief of a Water-powered Stone Saw Mill on a Sarcophagus at Hierapolis and its Implications". ''Journal of Roman Archaeology''. '''20''': 138–163 (156, fn. 74).doi:10.1017/S1047759400005341. S2CID 161937987.</ref> Pravi parni stroj so izumili leta 1712. <gallery mode="packed" heights="130"> Slika:Rimski vodovod - Dolina Glinščice.JPG|Rimski vodovod v dolini [[Glinščica|Glinščice]] - ohranjen del oboka in betonski kanal Slika:Emona - kloaka.jpg|Ohranjen del kanalizacije (kloaka) rimske [[Emona|Emone]] Slika:Colosseum_in_Rome,_Italy_-_April_2007.jpg|Gradnja [[Flavijska dinastija|Flavijskega]] amfiteatra, bolj znanega kot [[Kolosej]], se je začela v času vladavine Vespazijana. Slika:Pantheon (Rome).jpg|Notranjost [[Panteon, Rim|Panteona]] v Rimu s kupolo in odprtino, ''oculusom'' Slika:Appia antica 2-7-05 062.jpg|Rimska cesta ''Via Appia'', [[Via Appia|Apijska cesta]] (ohranjeni odsek) Slika:Pont_du_Gard_BLS.jpg|[[Akvadukt]] [[Pont du Gard]], ki prečka [[Gardon|reko Gardon]] v južni Franciji, je na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] seznamu [[Unescova svetovna dediščina|svetovne dediščine]]. </gallery> == Vsakdanje življenje == [[Slika:Altrömische_Wandmalerei_in_der_Villa_of_P._Fannius_Synistor,_Wandmalerei-Detail_nach_Bühnenmanie,_Boscoreale,_Campaia.jpg|sličica| Mestna pokrajina iz [[Villa Boscoreale|vile Boscoreale]] (60. let n. št.)]] === Mesto in država === V starodavnem svetu je bilo mesto pojmovano kot središče, ki spodbuja civilizacijo, saj je bilo ''"pravilno zasnovano, urejeno in okrašeno"''.<ref name="#4">Potter (2009), str. 192.</ref> Avgust se je v Rimu lotil obsežnega gradbenega programa, podpiral javne predstavitve umetnosti, ki so izražale novo cesarsko ideologijo, in mesto preuredil v soseske ''(vici),'' ki so bile na lokalni ravni opremljene z javnimi službami, kot npr. s policijo in gasilskimi službami.<ref name="rehak">Rehak, Paul (2006) ''Imperium and Cosmos: Augustus and the Northern Campus Martius''. University of Wisconsin Press. str. 4–8.</ref> Eden osrednjih pomnikov avgustovske velikopotezne arhitekture v Rimu je območje [[Marsovo polje, Rim|Campus Martius]], odprt prostor zunaj mestnega središča, ki je bilo v zgodnjih časih namenjeno konjeniškemu športu in telesnemu treningu za mlade. Tam se je nahajal Oltar avgustovskega miru ''[[Ara Pacis Augustae]]'' in obelisk, ki so ga pripeljali iz Egipta in ki je predstavljal kazalec ''(gnomon)'' [[Solarium Augusti|horologa]]. Campus je s svojimi javnimi vrtovi postal za obisk eden najprivlačnejših mestnih predelov. Grki so že od zgodnjega obdobja vplivali na načrtovanje mesta in urbani način življenja,<ref>Stambaugh, str. 23ff, 244</ref> v vzhodnem cesarstvu pa je rimska vladavina pospešila in oblikovala lokalni razvoj mest, ki so že imela močan helenistični značaj. Mesta, kot so [[Atene]], [[Afrodizija]], [[Efez]] in [[Džeraš|Gerasa]], so nekatere vidike mestnega načrtovanja in arhitekture spremenila v imperialne ideale, hkrati pa so izrazila svojo individualno osebnost in lokalno preteklost.<ref>Rubina Raja (2012). ''Urban Development and Regional Identity in the Eastern Roman Provinces 50 BC–AD 250''. Museum Tusculanum Press. str. 215–218.</ref><ref>Sperber, Daniel (1998). ''The City in Roman Palestine''. Oxford University Press.</ref> Na območjih zahodnega cesarstva, naseljenih s keltsko govorečimi ljudstvi, je Rim spodbujal razvoj mestnih središč s kamnitimi templji, forumi, monumentalnimi vodnjaki in amfiteatri, pogosto na ali v bližini mest že obstoječih obzidanih naselij, znanih kot ''[[oppidum]]''.<ref>Stambaugh, str. 252–253.</ref><ref name="brenda">Longfellow, Brenda (2011). ''Roman Imperialism and Civic Patronage: Form, Meaning and Ideology in Monumental Fountain Complexes''. Cambridge University Press. str. 1–2. {{ISBN|0521194938}}</ref> Urbanizacija v rimski Afriki se je razširila na grška in punska mesta ob obali.<ref name="Stambaugh">Stambaugh, str. 253.</ref> [[Slika:The_Great_Bath_in_Bath_(UK).jpg|levo|sličica| Aquae Sulis v [[Bath|Bathu]] v Angliji: arhitekturne značilnosti nad nivojem stebrov so kasnejša rekonstrukcija.]] Mreža mest po celotnem cesarstvu (''[[Rimska kolonija|coloniae]]'', ''[[Municipij|municipija]]'', ''[[Civitas|civites]]'' ali po grško ''[[Polis|poleis]]'') je bila v času Pax Romana glavna povezovalna sila cesarstva.<ref>Millar, str. 79.</ref> Rimljane iz 1. in 2. stoletja n. št. je cesarska propaganda spodbujala k ''"vzgoji navad miru"''.<ref name="#4"/><ref>Vergil, ''Aeneid'' 6.852.</ref> Kot je ugotovil klasicist Clifford Ando: <blockquote>''"Večino kulturnih pripomočkov, popularno povezanih s cesarsko kulturo - javni kult in njegove [[Ludi|igre]] ter državljanske pogostitve, tekmovanja za umetnike, govornike in športnike, pa tudi financiranje velike večine javnih stavb in javno razstavo umetnosti - so financirali zasebniki, katerih izdatki so v zvezi s tem pomagali upravičiti in utrditi njihovo ekonomsko moč ter pravne in pokrajinske privilegije."''<ref>Potter (2009)]], str. 185–186.</ref></blockquote> Tudi krščanski polemik [[Tertulijan]] je izjavil, da je bil svet ob koncu 2. stoletja bolj urejen in dobro obdelan kot v prejšnjih obdobjih: ''"Povsod so hiše, povsod ljudje, povsod res publica, skupna država, povsod življenje."''<ref>Tertullian, ''De anima'' 30.3. V Potter (2009), str. 185.</ref> Propad mest in urbanega načina življenja v 4. stoletju, ko premožni sloji niso več zmogli ali niso želeli podpirati javnih del, je bil eden od vidnejših znakov neizbežnega razpada cesarstva.<ref>Millar, str. 76ff.</ref> [[Slika:Ostia-Toilets.JPG|sličica| Javna stranišča ''(latrinae)'' v kraju [[Ostia Antica]]]] V mestu Rim je večina ljudi živela v večnadstropnih stanovanjskih zgradbah (''insulae'', ''otoki''), ki so bile pogosto umazane ognjene pasti. Javne zgradbe - kot so kopališča (''[[Rimske terme|terme]]''), stranišča, splakovana a s tekočo vodo (''latrinae''), priročno nameščene bazeni ali dovršeni vodnjaki ([[Nimfej]]), ki dovajajo svežo vodo,<ref name="brenda">Longfellow, Brenda (2011). ''Roman Imperialism and Civic Patronage: Form, Meaning and Ideology in Monumental Fountain Complexes''. Cambridge University Press. str. 1–2. {{ISBN|0521194938}}</ref> in obsežne zabave, kot so [[Dirkanje z vozovi|dirke]] s kočijami in gladiatorski boji - so bili namenjeni predvsem navadnim ljudem, ki so živeli v ''otokih''.<ref>Jones, Mark Wilson (2000) ''Principles of Roman Architecture.'' New Haven: Yale University Press.</ref> Podobne objekte so zgradili v mestih po vsem cesarstvu, nekatere najbolje ohranjene rimske ostaline pa so danes vidne v Španiji, Turčiji, južni Franciji in severni Afriki. Javna kopališča so opravljala higienske, družbene in kulturne funkcije.<ref>Evans, Harry B. (1994). ''Water Distribution in Ancient Rome'', University of Michigan Press. str. 9–10.</ref> Kopanje je bilo v središču vsakodnevnega druženja v poznih popoldanskih urah pred večerjo.<ref>[[#Peachin|Peachin]], str. 366.</ref> Rimska kopališča so bila sestavljena iz vrste prostorov, ki so nudili skupno kopanje pri treh temperaturah in z različnimi stopnjami udobja. Kopališča so lahko vključevala tudi [[Palestra|palestro]], savno, ''piling spa'' (kjer so olja z masažo vtirali v kožo in jih nato strgali s telesa s strgali), igrišče za žogo ali zunanji bazen. Kopeli so ogrevali [[hipokavst]]i: tla so bila zgrajena nad kanali z vročim zrakom, ki so krožno dovajali toploto.<ref name="fagan">{{Navedi časopis|last=Fagan|first=Garrett G.|year=2001|title=The Genesis of the Roman Public Bath: Recent Approaches and Future Directions|url=http://www.arch.mcgill.ca/prof/sijpkes/aaresearch-2012/in-extremis-file/Roman-Baths-origin.pdf|journal=American Journal of Archaeology|volume=105|issue=3|pages=403–426|doi=10.2307/507363|jstor=507363}}</ref> Mešano golo kopanje v zgodnjem cesarstvu ni bilo nenavadno, čeprav so nekatera kopališča morda za moške in ženske nudila ločene prostore ali ure obiska. Javna kopališča so bila del urbane kulture tudi po provincah, vendar so konec 4. stoletja zasebne kadi začele nadomeščati skupno kopanje. Kristjanom so svetovali, naj hodijo v kopališče zaradi zdravja in čistoče, ne zaradi užitka, hkrati pa naj bi se izogibali igram ''[[ludi]]'', ki so bile del verskih praznikov, ki so jih imeli za 'poganske'. Tertulijan pravi, da so sicer kristjani ne samo uporabljali kopališča, ampak so v celoti sodelovali v trgovini in družbi.<ref>{{Navedi časopis|last=Ward|first=Roy Bowen|year=1992|title=Women in Roman Baths|journal=Harvard Theological Review|volume=85|issue=2|pages=125–147|doi=10.1017/S0017816000028820|jstor=1509900}}</ref> [[Slika:Ricostruzione_del_giardino_della_casa_dei_vetii_di_pompei_(mostra_al_giardino_di_boboli,_2007)_01.JPG|levo|sličica| Rekonstruiran peristilni vrt na podlagi Hiše Vettii]] Bogate družine iz Rima so imele običajno dve ali več hiš, mestno hišo (''[[domus]]'') in vsaj eno luksuzno hišo ''([[Rimska vila|vilo]])'' zunaj mesta. ''Domus'' je bil enodružinska hiša v zasebni lasti in je bil lahko opremljen z zasebnim kopališčem (''balneum'')<ref name="fagan">{{Navedi časopis|last=Fagan|first=Garrett G.|year=2001|title=The Genesis of the Roman Public Bath: Recent Approaches and Future Directions|url=http://www.arch.mcgill.ca/prof/sijpkes/aaresearch-2012/in-extremis-file/Roman-Baths-origin.pdf|journal=American Journal of Archaeology|volume=105|issue=3|pages=403–426|doi=10.2307/507363|jstor=507363}}</ref>, vendar ni bil kraj za umik iz javnega življenja.<ref>Clarke, str. 1–2.</ref> Čeprav nekatere soseske v Rimu kažejo večjo koncentracijo razkošnejših hiš, bogati niso živeli v ločenih enklavah. Njihove hiše naj bi bile vidne in dostopne. Atrij je služil kot sprejemna dvorana, v kateri so se ''pater familias'' (vodje gospodinjstva) vsako jutro srečevali s strankami, od bogatih prijateljev do revnejših vzdrževanih družin, ki so prejemale dobrodelne darove.<ref name="rehak"/> Domus je bil hkrati tudi središče družinskih verskih obredov, in je vseboval svetišče in podobe družinskih prednikov.<ref>Clarke, str. 11–12.</ref> Hiše so bile nameščene na prometnih javnih cestah. Pritlične prostore, ki so gledali na ulico, so pogosto oddali v najem kot trgovine (''tabernae'').<ref>Clarke, str. 2.</ref> Poleg kuhinjskega vrta (v ''[[Insula (zgradba)|Insulae]]'' so te lahko nadomestili z okenskimi koriti) so mestne hiše običajno opremili tudi s [[Peristil|peristilom]], urejenim vrtom, ki je med zidove pripeljal nekaj narave.<ref>Stambaugh, str. 144, 147.</ref><ref>Clarke, str. 12, 17, 22ff.</ref> [[Slika:Pannello_di_pittura_parietale_da_area_vesuviana,_miho_museum,_shiga_02.jpg|sličica| Ptice in vodnjak v vrtnem okolju z ''oscilami'' (visečimi maskami)<ref>{{Navedi časopis|last=Taylor|first=Rabun|year=2005|title=Roman ''Oscilla'': An Assessment|journal=Res: Anthropology and Aesthetics|volume=48|issue=48|pages=83–105|doi=10.1086/RESv48n1ms20167679|jstor=20167679}}</ref> nad njim, na sliki iz Pompejev]] Nasprotno od domusa pa je bila vila pobeg pred mestnim vrvežem in v literaturi predstavlja življenjski slog, ki uravnoteži civilizirano zasledovanje intelektualnih in umetniških interesov (''otium'') s spoštovanjem do narave in kmetijskega cikla.<ref>Gazda, Elaine K. (1991). "Introduction. V ''Roman Art in the Private Sphere: Architecture and Décor of the Domus, Villa, and Insula''. University of Michigan Press. str. 9. {{ISBN|047210196X}}.</ref> Idealna vila je nudila lep razgled in je bila arhitekturno skrbno načrtovana.<ref name="Clarke, str. 19">Clarke, str. 19.</ref> Lahko je stala kot osrednje poslopje na delujočem posestvu ali v ''"letoviškem mestu"'', ki so se nahajala ob morski obali, kot sta npr. [[Pompeji]] in [[Herkulanej]]. Program obnove mest v času cesarja Avgusta in rast rimskega prebivalstva na kar milijon meščanov je spremljala nostalgija po podeželskem življenju, izražena v umetnosti. Poezija je hvalila idealizirano življenje kmetov in pastirjev. Notranjost hiš je bila pogosto okrašena z naslikanimi vrtovi, vodnjaki, pokrajinami, rastlinskim okrasjem<ref name="Clarke, p. 19">Clarke, str. 19.</ref> in živalmi, zlasti pticami. Morske živali so bile prikazane tako natančno, da jih sodobni poznavalci včasih lahko prepoznajo po vrstah.<ref>{{Navedi knjigo|last=Jashemski, Wilhelmina Feemster|last2=Meyer, Frederick G.|title=The Natural History of Pompeii|url=https://books.google.com/books?id=3xfjyTqqR7IC|date=2002|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-80054-9}}</ref> Avgustovski pesnik [[Horacij]] je v svoji basni o mestni in podeželski miški, ki so jo pogosto pripovedovali kot otroško zgodbo, z nežno satiro obravnaval različnost mestnih in podeželskih vrednot.<ref>Horace, ''Satire'' 2.6.</ref><ref>Holzberg, Niklas (2002). ''The Ancient Fable: An Introduction''. Indiana University Press. str. 35</ref><ref>Bovie, Smith Palmer (2002). Introduction to ''Horace. Satires and Epistles''. University of Chicago Press. str. 92–93.</ref> Na bolj praktični ravni je centralna vlada aktivno podpirala razvoj kmetijstva.<ref name="#5">Morris, str. 191.</ref> Pridelava hrane je bila glavna prednostna naloga rabe zemljišč.<ref>Boardman, str. 679.</ref> Velike kmetije ''([[Latifundij|latifundije]])'' so pridelale dovolj presežkov živil, da so prehranjevale mesta. Mali kmetje so imeli koristi od razvoja lokalnih trgov v mestih in trgovskih središčih. Kmetijske tehnike, kot sta [[kolobarjenje]] in selektivna vzreja, so se razširile po celem cesarstvu. Poljščine so se prenašale iz ene province v drugo, na primer grah in zelje v [[Rimska Britanija|Britanijo]].<ref>Morris, str. 195–196.</ref> Vzdrževanje cenovno dostopne oskrbe s hrano v Rimu je postalo glavno politično vprašanje v pozni republiki, ko je država državljanom, ki so se prijavili, začela zagotavljati oskrbo z žitom (''Cura Annonae'').<ref name="#5"/> Podporo po približno 33 kg žita mesečno, letno približno 100.000 ton pšenice, predvsem s [[Sicilija (rimska provinca)|Sicilije]], severne Afrike in Egipta.<ref>[[#Morris|Morris]], p. 191, reckoning that the surplus of wheat from the province of Egypt alone could meet and exceed the needs of the city of Rome and the provincial armies.</ref> Podpora je stala vsaj 15 % državnih prihodkov, izboljšala pa je življenjske pogoje in družinsko življenje med nižjimi sloji,<ref>{{Navedi časopis|last=Wiseman|first=T. P.|year=2012|title=The Census in the First Century B.C|journal=Journal of Roman Studies|volume=59|issue=1/2|pages=59–75|doi=10.2307/299848|jstor=299848}}</ref> hkrati pa subvencionirala bogate s tem, da so lahko delavci večji del zaslužka porabili za vino in oljčno olje, izdelke z veleposestev bogatih. [[Slika:Pompei_-_House_of_Julia_Felix_-_2_-_MAN.jpg|levo|sličica| Stojnica za kruh, iz pompejske stenske slike]] Podpora v žitu je imela tudi simbolično vrednost: potrdila je cesarjev položaj univerzalnega dobrotnika in pravico vseh državljanov, da sodelujejo pri "sadovih osvajanj".<ref name="#5"/> ''Annona'', javne ustanove in razkošne zabave so omilile sicer skromne življenjske razmere rimskih nižjih slojev in preprečevale socialne nemire. Satirik Juvenal pa je ''"kruha in iger"'' (''panem et circenses'') videl kot simbol izgube politične svobode iz časov Rimske republike:<ref>Keane, Catherine (2006). ''Figuring Genre in Roman Satire''. Oxford University Press. str. 36.</ref><ref>Köhne, Eckhart (2000). "Bread and Circuses: The Politics of Entertainment". V ''Gladiators and Caesars: The Power of Spectacle in Ancient Rome''. University of California Press. str. 8.</ref> <blockquote>''"Javnost je že zdavnaj odvrgla svoje skrbi: ljudje, ki so nekoč podeljevali poveljstva, konzulate, legije in vse drugo, se zdaj zanje ne menijo več in nestrpno hrepenijo le po dveh stvareh: kruhu in igrah."''<ref>Juvenal, ''Satire'' 10.77–81.</ref></blockquote> === Hrana in prehranjevanje === V večini stanovanj v Rimu ni bilo kuhinj, na ognjiščih pa so se lahko pripravljale osnovne jedi.<ref>Stambaugh, str. 144, 178</ref><ref>Hinds, Kathryn (2010). ''Everyday Life in the Roman Empire''. Marshall Cavendish. str. 90.</ref> Pripravljena hrana je bila naprodaj v pivnicah in barih, gostilnah in stojnicah hrane (''tabernae, cauponae, popinae, thermopolia'').<ref>Holleran, str. 136ff.</ref> Hrana za s seboj in restavracijska strežba sta bila namenjena nižjim slojem. Visoko kuhinjo je bilo mogoče najti le na zasebnih večernih zabavah v uglednih hišah s kuharjem (''archimagirus'') in usposobljenim kuhinjskim osebjem<ref>Gagarin, str. 299.</ref> ali na banketih družbenih klubov (''collegia'').<ref>Faas, Patrick (1994, 2005). ''Around the Roman Table: Food and Feasting in Ancient Rome''. University of Chicago Press. str. 29.</ref> Večina ljudi je zaužila vsaj 70 % dnevnih [[Kalorija|kalorij]] v obliki žit in stročnic.<ref name="#6">Boardman, str. 681.</ref> ''Puls'' (kaša) je veljal za prvotno hrano Rimljanov.<ref>Plinij Starejši, ''Natural History'' 19.83–84; Emily Gowers. ''The Loaded Table: Representation of Food in Roman Literature''. Oxford University Press, 1993, 2003. str. 17.</ref><ref>Gagarin, str. 198.</ref> Osnovno žito so lahko pripravili s sesekljano zelenjavo, koščki mesa, sirom ali zelišči in tako pripravili jedi, podobne današnji [[Polenta|polenti]] ali rižoti.<ref>Stambaugh, str. 144.</ref> [[Slika:Ostia_antica-13.jpg|sličica| Ostijska ''taberna'' za hrano in pijačo; na bledi poslikavi pulta so naslikana jajca, oljke, sadje in redkev.<ref>Holleran, str. 136–137.</ref>]] Mestno prebivalstvo in vojska so žito raje uživali v obliki kruha.<ref name="#6"/> Mline in komercialne pekarne so običajno združevali v pekovskih insulah.<ref>Holleran, str. 134–135.</ref> Od vladavine [[Avrelijan|Avrelijana]] je država začela razdeljevati ''anono'' kot dnevni obrok kruha, pečenega v državnih proizvodnih obratih; temu so dodali [[oljčno olje]], [[vino]] in svinjino.<ref name="#5"/><ref>Stambaugh, str. 146</ref><ref>Holleran, str. 134.</ref> Pomen dobre prehrane za zdravje so že takrat prepoznali zdravniki. [[Klavdij Galen|Galen]] (2. stoletje n. št.) je v eni od svojih razprav napisal tudi besedilo o ''ječmenovi juhi''. Na poglede na prehrano so vplivale miselne šole, kot je [[Humoralna medicina|humoralna teorija]].<ref>Grant, Mark (2000). ''Galen on Food and Diet''. Routledge. str. 7, 11.</ref> Rimska literatura se je osredotočala na prehranske navade višjih slojev<ref name="#7">Potter (2009), str. 354.</ref>, v katerih je večerja (''cena'') imela pomembno družabno funkcijo.<ref>Potter (2009), str. 356.</ref> Goste so pogostili v lepo urejeni jedilnici (''triklinij''), pogosto s pogledom na [[peristil]]ni vrt. Jedci so poležavali na kavčih, naslonjen na levi komolec. Najpozneje v obdobju pozne republike, če ne prej, so ženske obedovale, slonele in pile vino skupaj z moškimi.<ref>Roller, Matthew B. (2006). ''Dining Posture in Ancient Rome''. Princeton University Press. str. 96ff.</ref> Najbolj znan opis rimskega obroka je verjetno Trimalhijeva večerja v ''Satirikonu'', izmišljena ekstravaganca, ki tudi med najbogatejšimi sloji ni dosti spominjala na resničnost.<ref>Potter (2009), str. 359.</ref> Pesnik Martial opisuje bolj verodostojno večerjo, začenši z ''gustatio'' ('okušanje' ali 'predjed'), ki je bila solata, sestavljena iz [[Slezenovke|listov sleza]], solate, sesekljanega pora, [[Meta (rastlina)|mete]], rukole, skuše, okrašene z [[Vinska rutica|ruto]], narezanimi jajci in mariniranimi junečjimi prašniki. Glavna jed so bili sočni kosi kozlička, fižola, zelene, piščanca in ostankov šunke, čemur je sledila sladica iz svežega sadja in staranega vina.<ref>Alcock, Joan P. (2006). ''Food in the Ancient World''. Greenwood Press. str. 184.</ref> Latinski izraz za večerjo s polnim jedilnikom je bil ''ab ovo usque mala'', 'od jajca do jabolk'.<ref>Donahue, John (2004). ''The Roman Community at Table during the Principate''. University of Michigan Press. str. 9.</ref> [[Slika:Still_life_Tor_Marancia_Vatican.jpg|levo|sličica| [[Tihožitje]] [[Rimski mozaik|na rimskem mozaiku]] iz 2. stoletja]] Knjižno zbirko rimskih receptov pripisujejo [[Apicij|Apiciju]], avtorju številnih antičnih besedil, ki so postali sinonim za 'gurmanstvo'.<ref>Cathy K. Kaufman. "Remembrance of Meals Past: Cooking by Apicius' Book". V ''Food and the Memory: Proceedings of the Oxford Symposium on Food and Cooker'' str. 125ff.</ref> Rimski 'gurmani' so si privoščili [[Lovna žival|divjad]], kot sta pav in [[Plamenci|plamenec]], kokoši, velike ribe ([[Ciplji|cipelj]] je bil posebej cenjen) in školjke. Luksuzne sestavine so prihajale tudi iz daljnih krajev cesarstva, od [[Partsko cesarstvo|partske]] meje do [[Gibraltarska ožina|Gibraltarske ožine]], od koder so jih pripeljali z ladjami.<ref>Suetonius, ''Life of Vitellius'' [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Suetonius/12Caesars/Vitellius*.html#13.2 13.2]; Gowers''. The Loaded Table''. str. 20.</ref> Prefinjeno kuhinjo bi lahko s časovno oddaljenostjo obravnavali kot znak civilizacijskega napredka ali kot simbol dekadentnega propada.<ref>Gagarin, str. 201.</ref> Zgodnji cesarski zgodovinar [[Publij Kornelij Tacit|Tacit]] je v svojem času primerjal neskromno razkošje rimske mize s preprostostjo [[Germani|germanske]] prehrane s svežim divjačinskim mesom, svežim sadjem in sirom, ki ga niso umazale uvožene začimbe in dodelane omake.<ref>Tacit. ''Germania'' 23; Gowers. ''The Loaded Table''. str. 18.</ref> Zaradi pomena posesti v rimski kulturi so pridelki - žita, stročnice, zelenjava in sadje - najpogosteje veljali za bolj civilizirano obliko hrane kot meso. [[Mediteranska prehrana|Sredozemske osnovne sestavine prehrane]] v obliki [[Hostija|kruha]], vina in [[Krizma|olja]] je poveličevalo rimsko krščanstvo, medtem ko je uživanje mesa po germanskem običaju postalo znamenje poganstva,<ref name="Montanari">{{Navedi knjigo|ref=Flandrin|last=Flandrin, Jean Louis|last2=Montanari, Massimo|title=Food: A Culinary History from Antiquity to the Present|url=https://books.google.com/books?id=FnwnXzTRA44C|year=1999|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-11154-6|pages=165–167}}</ref> saj je bilo lahko rezultat žrtvovanja živali. Nekateri filozofi in kristjani so se uprli telesnim zahtevam in iskanju užitka v hrani ter [[Postenje|post]] postavili za vzor.<ref>Potter (2009), str. 365–366.</ref> Zaradi splošnega nazadovanja razmer v cesarstvu je hrana na splošno postala enostavnejša, saj se je mestno prebivalstvo na Zahodu skrčilo, trgovske poti pa so se začele prekinjati. Bogati so se umaknili v bolj omejeno samooskrbo svojih podeželskih posesti. Ker je bil urbani življenjski slog povezan z dekadenco, je Cerkev formalno zavračala požrešnost<ref>Bowersock, str. 455</ref>, lov in pašništvo pa so predstavili kot preprost, kreposten način življenja.<ref name="Montanari">{{Navedi knjigo|ref=Flandrin|last=Flandrin, Jean Louis|last2=Montanari, Massimo|title=Food: A Culinary History from Antiquity to the Present|url=https://books.google.com/books?id=FnwnXzTRA44C|year=1999|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-11154-6|pages=165–167}}</ref> === Šport in javne igre === {{glavni|Ludi|Dirkanje z vozovi}} [[Slika:Pompeii_-_Battle_at_the_Amphitheatre_-_MAN.jpg|sličica| Stenska slika s prikazom nemirov v amfiteatru v Pompejih, ki so privedli do prepovedi boja gladiatorjev v mestu<ref>Franklin, James L. Jr. (2001). ''Pompeis Difficile Est: Studies in the Political Life of Imperial Pompeii''. University of Michigan Press. str. 137</ref><ref>Laurence, Ray (2007). ''Roman Pompeii: Space and Society''. Routledge. str. 173; Tacitus. ''Annals'' 14.17.</ref>]] Ko se je Juvenal pritožil, da je rimsko ljudstvo svojo politično svobodo zamenjalo za "kruh in igre", je imel v mislih državno podporo v žitu in ''circene'', prireditve, ki so se dogajale v ''[[Cirkus (zgradba)|circusu]]''. Največje tovrstno prizorišče v Rimu je bil [[Circus Maximus]], kraj konjskih dirk, [[Dirkanje z vozovi|dirk s kočijami]], konjeniške igre Troja, uprizorjenega lova na zveri (''venationes''), atletskih tekmovanj, gladiatorskih bojev in zgodovinskih uprizoritev. Že od nekdaj so v času več verskih praznikov prirejali igre ''[[ludi]]'', predvsem dirke s konji in kočijami (''ludi circenses'').<ref>Mary Beard, J.A. North, and S.R.F. Price. ''Religions of Rome: A History''. Cambridge University Press, 1998. str. 66.</ref> Čeprav je njihova zabavna vrednost po navadi zasenčila verski pomen, so dirke ostale del arhaičnih verskih obredov, ki so se nanašali na kmetijstvo, posvetitev in krog rojstva in smrti.<ref>Humphrey, str. 544, 558; Auguste Bouché-Leclercq. ''Manuel des Institutions Romaines''. Hachette, 1886. str. 549; "Purificazione". V ''Thesaurus Cultus et Rituum Antiquorum''. Lexicon Iconographicum Mythologiae Classicae, 2004. str. 83.</ref> V času Avgustove vladavine so javne igre prirejali 77 dni v letu; do vladavine Marka Avrelija se je število dni povečalo na 135.<ref>Dyson, str. 240.</ref> Pred cirkuškimi igrami je potekala parada (''pompa circensis''), ki se je končala na prizorišču.<ref>Versnel, H.S. (1971). ''Triumphus: An Inquiry into the Origin, Development and Meaning of the Roman Triumph''. Brill. str. 96–97.</ref> Tekmovalne prireditve so potekale tudi na manjših prizoriščih, kot sta [[Rimski amfiteater|amfiteater]], ki je postal značilno rimsko prizorišče in stadion. Atletika v grškem slogu je vključevala tekmovanje v teku, boks, rokoborbo in ''pankratij''.<ref>Potter (1999), str. 242.</ref> V inženirsko zapleteno izvedenih ogromnih bazenih so uprizarjali vodne predstave, kot so lažni morski boj (''[[Navmahija]]'') in obliko 'vodnega baleta'.<ref>Potter (1999), str. 235–236.</ref> Državno podprte gledališke prireditve (''ludi scaenici'') so se odvijale na tempeljskih stopnicah, v velikih kamnitih gledališčih ali v manjših zaprtih gledališčih, ki so jih imenovali ''[[Odeon (zgradba)|odeum]]''.<ref>Potter (1999), pp. 223–224.</ref> [[Slika:Winner_of_a_Roman_chariot_race.jpg|levo|sličica| Zmagovalec v [[Kvadriga|kočiji s štirimi konji]]]] Cirkusi so bili največja zgradba, ki so jo redno gradili v rimskem svetu<ref>Potter (1999), p. 303.</ref>, čeprav so imeli Grki v svoji arhitekturni tradiciji za podobno rabo namenjen [[hipodrom]]. Flavijski amfiteater, bolj znan kot [[Kolosej]], je postal redno prizorišče krvavih športov v Rimu, potem ko se ga odprli leta 80 n. št. Cirkuške konjske dirke so se izvajale pogosteje.<ref>Edmondson, str. 112.</ref> Circus Maximus v Rimu, prizorišče dirk, je lahko sprejel okoli 150.000 gledalcev, Kolosej pa približno 50.000, s stojišči pa približno 10.000 več.<ref>Dyson, str. 237, 239.</ref> Številni rimski amfiteatri, cirkusi in gledališča, zgrajeni v mestih zunaj Italije, so danes večinoma v ruševinah.<ref>Humphrey, str. 1–3.</ref> Fizična ureditev amfiteatra je predstavljala ustroj rimske družbe: cesar je predsedoval v svoji bogati loži, senatorji in vitezi so predstavo gledali z udobnih sedežev, rezerviranih zanje, ženske so sedele dlje od dogajanj, sužnji na najslabših mestih, vsi ostali pa so se namestili nekje vmes.<ref>Edmondson, str. 73–74, 106</ref><ref>Auguet, str. 54</ref><ref>McClelland, John (2007). ''Body and Mind: Sport in Europe from the Roman Empire to the Renaissance''. Routledge. str. 67.</ref> Množica je lahko z žvižganjem ali navijanjem zahtevala izid igre, toda zadnjo besedo je imel cesar. Igre so lahko hitro postala prizorišča socialnih in političnih protestov, cesarji pa so morali za zadušitev nemirov med množico včasih uporabiti silo. Najbolj razvpiti so bili nemiri leta 532, ko so vojaki pod [[Justinijan I.|Justinijanom I.]] pobili tisoče protestnikov.<ref name="d238">Dyson, str. 238–239.</ref><ref name="#8">Gagarin, str. 85</ref><ref>Humphrey, str. 461</ref><ref>McClelland, John (2007). ''Body and Mind: Sport in Europe from the Roman Empire to the Renaissance''. Routledge. str. 61.</ref> [[Slika:Bestiarii.jpg|sličica| Mozaik Zliten iz jedilnice v današnji Libiji prikazuje vrsto prizorišč arene: od zgoraj glasbeniki, ki igrajo rimsko tubo, orgle za vodno cev in dva roga ; šest parov gladiatorjev z dvema sodnikoma; štiri zveri, in trije obsojenci na zveri<ref>Thomas Wiedemann, ''Emperors and Gladiators'' (Routledge, 1992, 1995), p. 15.</ref>]] Ekipe kočij so bile znane po barvah, ki so jih nosile. Najbolj priljubljeni st bili modra in zelena ekipa. Zvestoba navijačev je bila močna in je včasih prerasla v športne izgrede.<ref name="#8"/><ref>Humphrey, str. 459, 461, 512, 630–631.</ref><ref>Dyson, str. 237</ref> Dirke so bile nevarne, toda vozniki vozov so bili med najbolj slavnimi in dobro plačanimi športniki.<ref>Dyson, str. 238.</ref> Ena od zvezd športa je bil Diocles iz [[Luzitanija|Luzitanije]] (sodobna [[Portugalska]]), ki je 24 let dirkal z vozovi in zaslužil kar 35 milijonov sestercev.<ref>Potter (1999), str. 296.</ref><ref name="d238">Dyson, str. 238–239.</ref> Tudi konji so imeli svoje oboževalce in ti so se jih spominjali v umetnosti in napisih, včasih tudi poimensko.<ref>Humphrey, str. 238</ref><ref>Potter (1999), str. 299.</ref> Zasnova rimskih cirkusov je bila takšna, da nobena ekipa ni imela nepoštene prednosti, hkrati pa naj bi oblika zmanjševala trke vpreg (''naufragia'', ''brodolomi'')<ref>Humphrey, str. 18–21.</ref><ref>Gagarin, str. 84.</ref>, ki pa so bili v neznansko veselje množic kljub temu še vedno pogosti.<ref>Auguet, str. 131–132</ref><ref>Potter (1999), str. 237.</ref> Dirke so obdržale čarobno auro z zgodnjim povezovanjem s [[Htonično božanstvo|htoničnimi]] verskimi obredi: cirkuške podobe so veljale za zaščitne ali srečonosne, na mestu dirkališč so bile pokopane tablice prekletnic, vozniki pa so bili pogosto osumljeni čarovništva.<ref>Auguet, str. 144</ref><ref>Dickie, Matthew (2001). ''Magic and Magicians in the Greco-Roman World''. Routledge. str. 282–287</ref><ref>Eva D'Ambra. ''Racing with Death: Circus Sarcophagi and the Commemoration of Children in Roman Italy''. V ''Constructions of Childhood in Ancient Greece and Italy''. American School of Classical Studies at Athens, 2007. str. 348–349</ref><ref>Rüpke, str. 289.</ref> Dirke z vozovi so se v bizantinskem obdobju nadaljevale pod cesarskim sponzorstvom, vendar je upad mest v 6. in 7. stoletju privedel do njihovega propada.<ref>Potter (1999), str. 303.</ref> Rimljani so domnevali, da so gladiatorske igre nastala iz pogrebnih iger in žrtvovanj, v katerih so bili izbrani ujeti bojevniki prisiljeni v boj, ki naj bi obeležil smrt plemenitih Rimljanov. Nekateri najzgodnejši slogi gladiatorskih bojev so imeli etnične oznake, kot so 'traški' ali 'galski'.<ref name="#7"/><ref>Edwards, str. 59</ref><ref>Potter (1999), str. 305.</ref> Uprizorjeni boji so se šteli za ''munera'' - storitve, daritve, dobrote, ki so se sprva razlikovali od prazničnih iger ''ludi''. V svoji 40-letni vladavini je Avgust naročil osmih gladiatorskih predstav, v katerih se je skupno borilo 10.000 mož, ter 26 uprizorjenih lovov na zveri, ki so povzročili smrt 3500 živali.<ref>Cassio Dio 54.2.2; ''Res Gestae Divi Augusti'' 22.1, 3.</ref><ref name=":5">Edwards, p. 49</ref><ref>Edmondson, str. 70.</ref> Ob odprtju Koloseja je cesar [[Tit Flavij|Tit]] napovedal 100 dni prireditev v areni, v enem dnevu pa je tekmovalo 3000 gladiatorjev.<ref name="h1">Humphrey, str. 1–3.</ref><ref>Kasij Dion 66.25.</ref><ref>Edwards, str. 55</ref> Na rimsko navdušenje nad gladiatorji kaže široka množica upodobitev na mozaikih, stenskih poslikavah, svetilkah in celo risbah z grafiti. Gladiatorji so bili izurjeni borci, ki so lahko bili sužnji, obsojenci ali neplačani prostovoljci.<ref>Edwards, str. 50.</ref> Smrt ni bila nujen ali celo zaželen rezultat na tekmah med temi visoko usposobljenimi borci, katerih usposabljanje je predstavljalo drago in dolgotrajno naložbo.<ref>Edwards, str. 55.</ref><ref>Potter (1999), str. 307.</ref><ref>McClelland. ''Body and Mind''. str. 66.</ref> Nasprotje gladiatorjev so bili ''noxii'', obsojenci na areno z malo ali nič usposabljanja, pogosto neoboroženi in brez pričakovanja preživetja. Fizično trpljenje in ponižanje se je štelo za primerno in pravično povračilo za zločine, ki so jih storili.<ref name=fatal>Coleman, K. M. (2012). "Fatal Charades: Roman Executions Staged as Mythological Enactments". ''Journal of Roman Studies''. '''80''': 44–73. doi:10.2307/300280. JSTOR 300280.</ref> Te usmrtitve so bile včasih uprizorjene ali predstavljene kot ponovitve [[Grška mitologija|mitov]] ali dogodkov iz rimske zgodovine, amfiteatri pa so bili opremljeni z dodelanimi odrskimi stroji za ustvarjanje posebnih učinkov.<ref>Suetonius, ''Nero'' 12.2.</ref><ref>Edmondson, str. 73.</ref> Tertulijan je menil, da smrti v areni niso nič drugega kot oblečena oblika človeške žrtve.<ref>Tertullian, ''De spectaculis'' 12.</ref><ref>Edwards, str. 59–60.</ref><ref>Potter (1999), str. 224.</ref> Sodobni raziskovalci so ugotovili, da je užitek, ki so ga Rimljani uživali v "gledališču življenja in smrti"<ref>McDonald, Marianne and Walton, J. Michael (2007). Uvod v ''The Cambridge Companion to Greek and Roman Theatre''. Cambridge University Press. str. 8.</ref>, eden najtežje razumljivih in razložljivih vidikov njihove civilizacije.<ref>Kyle, Donald G. (1998). ''Spectacles of Death in Ancient Rome''. Routledge. str. 81.</ref><ref>Edwards, str. 63.</ref> [[Plinij mlajši]] je gladiatorske igre racionaliziral kot koristne za ljudi, na način ''"da jih navdihne za častne rane in prezira smrt, tako da izkaže ljubezen do slave in željo po zmagi tudi v telesih sužnjev in zločincev"''.<ref>Plinij, ''Panegyric'' 33.1.</ref><ref>Edwards, str. 52.</ref> Nekateri Rimljani, kot je [[Lucij Anej Seneka|Seneka]], so bili kritični do surovih spektaklov, vendar so našli vrlino v pogumu in dostojanstvu poraženega borca in ne v zmagi<ref>Edwards, str. 66–67, 72.</ref> - drži, ki je svoj najboljši izraz našla pri kristjanih, ki so jih mučili v areni. Tudi [[Acta martyrum|mučeniška literatura]] ponuja "podrobne, resnično bujne opise telesnega trpljenja"<ref>Edwards, str. 212.</ref> in je včasih postala priljubljena zvrst, ki se je včasih ni ločilo od izmišljenih zgodb.<ref>Bowersock, G.W. (1995). ''Martyrdom and Rome''. Cambridge University Press. str. 25–26.</ref><ref>Cavallo, str. 79</ref><ref>Huber-Rebenich, Gerlinde (1999). "Hagiographic Fiction as Entertainment". V ''Latin Fiction: The Latin Novel in Context''. Routledge. str. 158–178.</ref><ref>Llewelyn, S.R., Nobbs, A.M. (2002). "The Earliest Dated Reference to Sunday in the Papyri". V ''New Documents Illustrating Early Christianity''. Wm. B. Eerdmans. str. 109.</ref><ref>Hildebrandt, Henrik (2006). "Early Christianity in Roman Pannonia—Fact or Fiction?" V ''Studia Patristica: Papers Presented at the Fourteenth International Conference on Patristic Studies Held in Oxford 2003''. Peeters. str. 59–64.</ref><ref>Ando, str. 382.</ref> ==== Osebni trening in športne igre ==== [[Slika:Children_games_Louvre_Ma99.jpg|sličica|Fantje in dekleta, ki igrajo igre z žogo (relief iz [[Louvre|Louvra]] iz 2. stoletja)]] V množini se ''ludi'' skoraj vedno nanaša na obsežne predstave z velikim številom gledalcev. Edinstveni ''ludus'' (predstava, igra, šport, vadba), je imel širok spekter pomenov, kot so 'besedna igra', 'gledališka predstava', 'družabna igra', 'osnovna šola' in celo 'šola za usposabljanje gladiatorjev' (kot v ''Ludusu Magnusu'', največjem tovrstnem vadbenem centru v Rimu).<ref>''Oxford Latin Dictionary''. Oxford: Clarendon Press, 1982, 1985. str. 1048–1049</ref><ref>Habinek (2005), str. 5, 143.</ref> Dejavnosti za otroke in mladino so vključevale vrtenje obročev in metanje astragalov (štirikotni deli stopal drobnice). Otroški sarkofagi pogosto prikazujejo igranje iger. Dekleta so imela punčke, običajno dolge od 15 do 16 cm, s spojenimi okončinami, izdelane iz materialov, kot so les, [[terakota]], zlasti pa iz [[Rezbarjenje v slonovini|kosti in slonovine]].<ref>Rawson (2003), str. 128.</ref> Igre z žogo vključujejo ''trigon'', ki je zahteval spretnost, in ''harpastum'', bolj grob šport.<ref>{{Navedi časopis|last=McDaniel|first=Walton Brooks|year=1906|title=Some Passages concerning Ball-Games|url=https://archive.org/details/jstor-282704|journal=Transactions and Proceedings of the American Philological Association|volume=37|pages=[https://archive.org/details/jstor-282704/page/n1 121]–134|doi=10.2307/282704|jstor=282704}}</ref> Hišni ljubljenčki se pogosto pojavljajo na otroških spominih in v literaturi, vključujejo pa ptice, pse, mačke, koze, ovce, zajce in gosi.<ref>Rawson (2003), str. 129–130.</ref> [[Slika:Casale_Bikini_modified.jpg|levo|sličica|Mozaik "Dekleta v bikiniju" iz [[Villa Romana del Casale|vile del Casale]], [[Sicilija (rimska provinca)|rimska Sicilija]], 4. stoletje]] Po obdobju pubertete je bila večina fizične vadbe za moške vojaške narave. [[Marsovo polje, Rim|Campus Martius]] v Rimu je bil prvotno vadbeno polje, kjer so mladi moški razvijali spretnosti konjeništva in bojevanja. Tudi lov je veljal za primerno zabavo. Po [[Plutarh|Plutarhovem]] poročanju konzervativni Rimljani niso odobravali atletike v grškem slogu, ki je promovirala lepo telo, in so obsojali Neronova prizadevanja za izvedbo gimnastičnih iger na grški način.<ref>Eyben, Emiel (1977). ''Restless Youth in Ancient Rome''. Routledge. str. 79–82, 110.</ref> Nekatere ženske so se usposabljale za telovadke in plesalke, redkeje pa za gladiatorke. Znameniti mozaik ''Dekleta v bikiniju'' prikazuje mlade ženske, ki se ukvarjajo z umetelnimi vadbami, ki bi jih lahko primerjali z [[Ritmična gimnastika|ritmično gimnastiko]].<ref>{{Navedi časopis|last=Lee, H.|year=1984|title=Athletics and the Bikini Girls from Piazza Armerina|journal=Stadion|volume=10|pages=45–75}}; M. Torelli. "Piazza Armerina: Note di iconologia". V ''La Villa romana del Casale di Piazza Armerina''. G. Rizza. Catania, 1988. str. 152.</ref><ref>Dunbabin, Katherine M.D. (1999). ''Mosaics of the Greek and Roman World''. Cambridge University Press. str. 133. {{ISBN|0-521-00230-3}}.</ref> Ženske so na splošno spodbujali k ohranjanju zdravja z dejavnostmi, kot so igranje z žogo, plavanje, hoja, glasno branje (kot dihalna vaja), vožnja v vozilih in potovanja.<ref>Hanson, Ann Ellis (1991). "The Restructuring of Female Physiology at Rome". V ''Les écoles médicales à Rome''. Université de Nantes. str. 260, 264.</ref> [[Slika:Roman_Game_of_12_Lines_Board_-_Aphrodisias.jpg|sličica| Kamnita igralna deska iz [[Afrodizija|Afrodisije]]; deske so lahko bile tudi lesene ali luksuzne, izdelane iz dragih materialov, na primer iz slonovine; igralne ploščice so bile iz kosti, stekla ali poliranega kamna, lahko so bile tudi pobarvane ali poslikane<ref name="games">{{Navedi časopis|last=Austin|first=R. G.|year=2009|title=Roman Board Games. II|journal=Greece and Rome|volume=4|issue=11|pages=76–82|doi=10.1017/S0017383500003119|jstor=640979}}</ref>]] Ljudje vseh starosti so igrali [[Igra na deski|družabne igre]], v katerih sta se dva igralca pomerila med seboj. Mednje sta spadali strateška igra ''latrunculi'' (napadalci), v kateri sta nasprotnika usklajevala gibanje in zajemanje več igralnih kosov, ter ''XII skripte'', ki vključujejo [[Igralna kocka|kocke]] in razporejanje kosov na mrežo črk ali besed.<ref>{{Navedi časopis|last=Austin|first=R. G.|year=1934|title=Roman Board Games. I|journal=Greece and Rome|volume=4|issue=10|pages=24–34|doi=10.1017/s0017383500002941|jstor=641231}}</ref> Igra, imenovana ''alea'' (kocka) ali ''tabula'' (deska), s katero je bil razvpito zasvojen cesar [[Klavdij I.|Klavdij]], je bila morda podobna [[Backgammon|backgammonu]] s skodelico kock ''(pyrgus)''.<ref name="games">{{Navedi časopis|last=Austin|first=R. G.|year=2009|title=Roman Board Games. II|journal=Greece and Rome|volume=4|issue=11|pages=76–82|doi=10.1017/S0017383500003119|jstor=640979}}</ref> Kockanje kot oblika iger na srečo je bilo vprašljivega slovesa, je pa bilo priljubljena zabava med decembrskim festivalom [[Saturnalije]] s karnevalskim vzdušjem, ko so postale družbena pravila bolj sproščena. === Oblačenje === [[Slika:Roman_fresco_Villa_dei_Misteri_Pompeii_004.jpg|levo|sličica| Ženske s stenske poslikave v [[Vila misterijev, Pompeji|Vili skrivnosti]] v Pompejih]] [[Slika:Emonec_replika_5787.JPG|thumb|left|200px|Replika kipa rimskega patricija v značilni [[Toga|togi]]; [[Kongresni trg]], Ljubljana]] {{multiple image | width = 100 | footer = Cesar Klavdij je nosil zgodnjo cesarsko togo in palij, kot ga je nosil duhovnik [[Serapis]], <ref> Sodobna kopija izvirnika iz 2. stoletja iz [[Louvre]].</ref> | image1 = Togato con tesa dell'imperatore claudio, inv. 2221.JPG | alt1 = | caption1 = | image2 = | alt2 = | caption2 = <small>''Toga (levo)<br />in pallium''</small> }} V statusno zavedni družbi, kakršna je bila Rimsko cesarstvo, so oblačila in osebni okraski sogovorniku nedvoumno sporočali namige o bontonu pogovora z nosilcem.<ref>Gagarin, str. 230.</ref> Nošenje pravilnih oblačil naj bi odražalo urejeno družbo v dobrem stanju.<ref name="coon">Coon, Lynda L. (1997). ''Sacred Fictions: Holy Women and Hagiography in Late Antiquity''. University of Pennsylvania Press. str. 57–58.</ref> [[Toga]] je bila značilno nacionalno oblačilo rimskega moškega, vendar je bila težka in nepraktična. Nosila se je predvsem na političnih dogodkih, verskih obredih in obiskih sodišča.<ref>Vout, str. 216.</ref><ref name="bieber">{{Navedi časopis|last=Bieber, Margarete|year=1959|title=Roman Men in Greek Himation ''(Romani Palliati)'' a Contribution to the History of Copying|journal=Proceedings of the American Philosophical Society|volume=103|issue=3|pages=374–417|jstor=985474}}</ref> Običajna oblačila Rimljanov so bila temna ali pisana. Najpogostejša moška oblačila so bile tunike, plašči in v nekaterih pokrajinah hlače.<ref>Vout, str. 218.</ref> Študije o tem, kako so se Rimljani oblačili v vsakdanjem življenju, ovira pomanjkanje neposrednih dokazov, saj lahko portretiranje prikazuje osebo v oblačilih s simbolično vrednostjo (npr. v svečanih oblačilih), preživeli tekstil iz tega obdobja pa je redek.<ref>Vout, str. 204–220, zlasti str, 206, 211.</ref><ref>Métraux, Guy P.R. (2008). "Prudery and ''Chic''. V "Late Antique Clothing" v ''Roman Dress and the Fabrics of Roman Culture''. University of Toronto Press. str. 286.</ref> Osnovno oblačilo vseh Rimljanov, ne glede na spol ali premoženje, je bila preprosta tunika z rokavi. Dolžina se je razlikovala glede na uporabnika: moška je dosegla sredino goleni, vojaška je bil nekoliko krajša; ženska je padala do stopal, otroška pa do kolena.<ref name="Ref-1">Gagarin, str. 231.</ref> Tunike revnih ljudi in delovnih sužnjev so bile izdelane iz grobe volne v dolgočasnih naravnih odtenkih, pri čemer je bila dolžina določena z vrsto dela, ki so ga opravljali. Tanjše tunike so bile narejene iz lahke volne ali platna. Moški, ki je pripadal senatorskemu ali viteškemu redu, je nosil tuniko z dvema vijoličnima črtama (''clavi''), vtkanima navpično v tkanino: širši kot je trak, višji je status uporabnika. Preko tunike so lahko nosili druga oblačila. [[Toga]] je bila okoli šest metrov dolg kos blaga iz bele volne, ki je ni bilo mogoče obleči oziroma oviti brez pomoči.<ref>Vout, str. 216</ref> [[Kvintilijan]] v svojem delu podrobno opisuje, kako bi moral javni govornik prilagoditi svoje geste glede na svojo togo.<ref name="coon"/><ref name="bieber">{{Navedi časopis|last=Bieber, Margarete|year=1959|title=Roman Men in Greek Himation ''(Romani Palliati)'' a Contribution to the History of Copying|journal=Proceedings of the American Philosophical Society|volume=103|issue=3|pages=374–417|jstor=985474}}</ref><ref>Kvintilijan, ''Institutio Oratoria'' 11.3.137–149</ref> V umetnosti je toga prikazana z daljšim koncem, potopljenim med stopala, globoko ukrivljenim pregibom spredaj in čebulico z zavihkom na sredini. Draperije so sčasoma postale bolj zapletene in strukturirane, tkanina pa je v poznejših obdobjih tvorila tesen zvitek čez prsni koš.<ref>Métraux, Guy P.R. (2008) "Prudery and ''Chic'' in Late Antique Clothing," in ''Roman Dress and the Fabrics of Roman Culture''. University of Toronto Press. pp. 282–283.</ref> ''Togo praetexta'', z [[Škrlat|vijolično ali rdečevijolično]] črto, ki je predstavljala nedotakljivost, so nosili otroci, ki niso bili polnoletni, sodniki kure in državni duhovniki. Samo cesar je lahko nosil povsem vijolično togo ''(toga picta)''.<ref>Cleland, Liza (2007) ''Greek and Roman Dress from A to Z''. Routledge. p. 194.</ref> V 2. stoletju so se pričeli pojavljati podobe cesarjev in vladajoče moške elite med nošnjo [[palij]]a, prvotno grškega plašča (''himation''), tesno napetega okoli telesa. V paliju so upodobljene tudi ženske. [[Tertulijan|Tertulijan]] je menil, da je palij, v nasprotju s togo, primerno oblačilo tako za kristjane kot za izobražene ljudi, saj je bil povezan s filozofi.<ref name="coon"/><ref name="bieber">{{Navedi časopis|last=Bieber, Margarete|year=1959|title=Roman Men in Greek Himation ''(Romani Palliati)'' a Contribution to the History of Copying|journal=Proceedings of the American Philosophical Society|volume=103|issue=3|pages=374–417|jstor=985474}}</ref><ref>Tertullian, ''De Pallio'' 5.2</ref> Do 4. stoletja je togo bolj ali manj nadomestil palij kot oblačilo, ki je poosebljalo družbeno enotnost.<ref>Vout, p. 217.</ref> Rimski stili oblačil so se sčasoma spreminjali, čeprav ne tako hitro kot danes.<ref>Gagarin, p. 232.</ref> V obdobju [[dominat]]a so oblačila, ki so jih nosili vojaki in vladni birokrati, postala zelo okrašena, na tunike in ogrinjala pa so bili napleteni tkani ali vezeni trakovi ''(clavi)'' in krožne okrogle obrobe ''(orbiculi)''. Ti dekorativni elementi so bili sestavljeni iz geometrijskih vzorcev, stiliziranih rastlinskih motivov in v bolj dodelanih primerih človeških ali živalskih figur.<ref>D'Amato, Raffaele (2005) ''Roman Military Clothing (3) AD&nbsp;400 to 640''. Osprey. pp. 7–9. {{ISBN|184176843X}}.</ref> Uporaba svile se je sčasooma povečevala in dvorjani poznejšega cesarstva so pogosto nosili dodelane svilene halje. Militarizacija rimske družbe in upadanje kulturnega življenja, ki temelji na urbanih idealih, so vplivali na oblačilne navade: birokrati in vojaki so pričeli nositi težke pasove v vojaškem slogu, togo pa opuščati.<ref>Wickham, Chris (2009) ''The Inheritance of Rome''. Penguin Books. p. 106. {{ISBN|978-0-670-02098-0}}</ref> == Umetnost == {{glavni|Rimska umetnost}} [[Slika:Zeffiro-e-clori---pompeii.jpg|levo|sličica| ''Poroka Zephyrus in Chloris'' (54–68 n. št., [[Pompejski slog|Pompejski četrti slog]]) v poslikanih arhitekturnih ploščah iz Casa del Naviglio]] Ljudje, ki so obiskvali ali živeli v Rim ali v mestih po vsem cesarstvu, so vsak dan videvali umetnost v različnih slogih in oblikah. Javna ali uradna umetnost - vključno s [[Rimsko kiparstvo|kiparstvom]], spomeniki, kot so zmagovalni stebri ali [[Slavolok|slavoloki]] in ikonografija na kovancih - se pogosto analizira glede na njen zgodovinski pomen ali kot izraz imperialne ideologije.<ref>Kousser, str. 1.</ref><ref>Potter (2009), str. 75–76.</ref> V cesarskih javnih kopališčih si je tudi manj premožen državljan lahko ogledoval stenske slike, [[Rimski mozaik|mozaike]], kipe in notranjo dekoracijo, ki so bili pogosto zelo kakovostni.<ref>Potter (2009), str. 82–83.</ref> V zasebni sferi predmeti, narejeni za verske posvetitve, pogrebne spomine, domačo rabo in trgovino, kažejo različne stopnje umetniške kakovosti in spretnosti.<ref>Gazda, Elaine K. (1991). "Introduction". V ''Roman Art in the Private Sphere: Architecture and Décor of the Domus, Villa, and Insula''. University of Michigan Press. str. 1–3. {{ISBN|047210196X}}.</ref> Premožni člani družbe so svoje spoštovanje do kulture obeleževali s slikarstvom, kiparstvom in dekorativnimi umetnostmi na svojem domu - čeprav se nekatera prizadevanja sodobnim gledalcem in nekaterim starodavnim poznavalcem zdijo bolj naporna kot okusna.<ref>Paul Zanker. ''Pompeii: Public and Private Life''. Prevod Deborah Lucas Schneider. Harvard University Press, 1998. str. 189.</ref> [[Starogrška umetnost|Grška umetnost]] je močno vplivala na rimsko tradicijo in nekateri najbolj znani primeri grških kipov so znani le iz rimskih cesarskih kopij in občasnih opisov v grškem ali latinskem literarnem viru.<ref>Kousser, str. 4–5, 8.</ref> Kljub visoki vrednosti umetniških del so imeli tudi znani umetniki med Grki in Rimljani nizek družbeni ugled, saj so imeli umetnike za obrtnike, obrtnike pa za ročne delavce. Hkrati pa so prepoznavali raven spretnosti, potrebne za kakovostno delo, in ta spretnost celo veljala za božanski dar.<ref>[[#Gagarin|Gagarin]], str. 312–313.</ref> === Portretiranje === {{glavni|Rimski portreti|Fajumski portreti}} {{multiple image | width = 125 | footer = Dva portreta iz okoli leta 130: cesarica Vibia Sabina (levo); Antinous Mondragone, eden od Hadrijanovih najlepših moških spremljevalcev | image1 = Busto de Vibia Sabina (M. Prado) 01.jpg | alt1 = | caption1 = | image2 = Antinous Mandragone profil.jpg | alt2 = | caption2 = }} Portreti, ki so preživeli predvsem v obliki kiparskih upodobitev, so bili najbolj pogosta oblika umetnosti v dobi cesarstva. Portreti v avgustovskem obdobju kažejo mladostne in [[Klasicizem (umetnost)|klasične razsežnosti]], ki se kasneje razvijejo v mešanico realizma in idealizma.<ref>{{Navedi časopis|last=Toynbee|first=J. M. C.|date=December 1971|title=Roman Art|journal=The Classical Review|volume=21|issue=3|pages=439–442|doi=10.1017/S0009840X00221331|jstor=708631}}</ref> Za republikanske portrete je bil značilen naturalističen pristop, toda že v 2. stoletju pred našim štetjem so včasih za upodabljanje zmagovitih osvajalskih generalov uveljavljali grško načelo o junaški goloti.<ref>Zanker, Paul (1988). ''The Power of Images in the Age of Augustus''. University of Michigan Press. str. 5ff.</ref> Cesarski portretni kipi so glavo prikazovali kot zrelo, celo skorjasto, na vrhu golega ali polkrožnega telesa, ki je gladko in mladostno s popolno mišično strukturo; portretno glavo so pogosto celo dodali telesu, ustvarjenemu za drug namen.<ref>Gagarin, str. 451.</ref> Oblečeno v togo ali vojaške oznake telo sporoča rang ali področje delovanja, ne pa lastnosti posameznika.<ref>Fejfer, Jane (2008). ''Roman Portraits in Context''. Walter de Gruyter. str. 10.</ref> Ženske iz cesarjeve družine so bile pogosto upodobljene oblečene kot boginje ali božje poosebitve, kot je [[Paks (boginja)|Pax]] ('Mir'). Portretiranje v slikarstvu predstavljajo predvsem [[Fajumski portreti|portreti iz Fajuma]], ki prikazujejo egiptovsko in rimsko tradicijo spominjanja na mrtve z realističnimi slikarskimi tehnikami cesarstva. Portretna skulptura iz marmorja je bila obarvana in čeprav so sledovi barve stoletja preživeli le v sledovih, [[fajumski portreti]] razlagajo, zakaj so se starodavni literarni viri čudili realizmu umetniških upodobitev.<ref>Gagarin, str. 453.</ref> [[Slika:Drunken_satyr_MAN_Napoli_Inv5628_n01.jpg|levo|sličica| Bronasti ''Pijani satir'', izkopan v Herkulaneju in razstavljen v 18. stoletju, je poznejšim kiparjem vzbudil zanimanje za podobne 'brezskrbne' teme.<ref>Mattusch, Carol C. (2005). ''The Villa dei Papiri at Herculaneum: Life and Afterlife of a Sculpture Collection''. Getty Publications. str. 322.</ref>]] === Kiparstvo === {{glavni|Rimsko kiparstvo}} Primerov rimskega kiparstva je ohranjenega veliko, čeprav pogosto v poškodovanem ali razdrobljenem stanju, vključno s samostoječimi kipi in kipci iz marmorja, brona in [[Antična rimska keramika|terakote]] ter [[Relief (umetnost)|reliefi]] iz javnih zgradb, templjev in spomenikov, kot so [[Ara Pacis Augustae|Ara Pacis]], [[Trajanov steber]] in [[Titov slavolok, Rim|Titov slavolok]]. Niše v amfiteatrih, kot je Kolosej, so bile prvotno napolnjene s kipi,<ref>[[#Kousser|Kousser]], p. 13</ref><ref>Strong, Donald (1976, 1988) ''Roman Art''. Yale University Press. 2nd ed., p. 11.</ref> in negovan vrt nikakor ni bil popoln brez kipov.<ref>Gagarin, pp. 274–275.</ref> V svetiščih so bili razstavljene kultne upodobitve božanstev, pogosto delo slovitih kiparjev.<ref>Gagarin, p. 242.</ref> Religioznost Rimljanov je spodbujala izdelavo okrašenih oltarjev, majhnih predstavitev božanstev za gospodinjsko svetišče ali zaobljube in druge predmete za posvečevanje v svetiščih. Božanski in mitološki liki so dobivali tudi posvetne, šaljive in celo nespodobne upodobitve. [[Slika:Grande_Ludovisi_Altemps_Inv8574.jpg|sličica| Na Ludovisijevem sarkofagu, primeru bojnih prizorov, pogostih v [[Kriza tretjega stoletja|krizi tretjega stoletja]], Rimljani in Goti, ki se zvijajo in izkazujejo čustveno plat, napolnijo površino na popolnoma antiklasični način.<ref>Kleiner, Fred S. (2007) ''A History of Roman Art''. Wadsworth. p. 272.</ref>]] ==== Sarkofagi ==== {{glavni|Sarkofag}} Za obdobje od 2. do 4. stoletja so značilni izredno izrezljani marmornati in apnenčasti [[Sarkofag|sarkofagi]].<ref>Zahra Newby (2011). "Myth and Death: Roman Mythological Sarcophagi". V ''A Companion to Greek Mythology''. Blackwell. str. 301.</ref> Ohranjenih je vsaj 10.000 sarkofagov.<ref>Elsner, str. 1.</ref> Čeprav so najpogosteje prikazovali mitološke prizore,<ref>Elsner, str. 12.</ref> relief sarkofaga imenujejo »najbogatejši posamezni vir rimske ikonografije«<ref>Elsner, str. 14.</ref> in lahko prikazuje tudi pokojnikovo poklicno ali življenjsko pot, vojaške prizore in druge predmete. Iste delavnice so izdelovale sarkofage tudi z judovskimi ali krščanskimi podobami.<ref>|Elsner, str. 1, 9.</ref> [[Slika:Primavera_di_Stabiae.jpg|levo|sličica|''Primavera iz Stabiae'', morda boginja [[Flora]]]] === Slikarstvo === {{glavni|Rimska umetnost}} Veliko tega, kar je znano o rimskem slikarstvu, temelji na notranji dekoraciji zasebnih domov, še posebej ohranjenih z izbruhom Vezuva leta 79 našega štetja v [[Pompeji|Pompejih]] in [[Herkulanej|Herkulaneju]]. Poleg okrasnih robov in plošč z geometrijskimi ali rastlinskimi motivi, stenske poslikave prikazujejo prizore iz mitologije in gledališča, pokrajine in vrtove, rekreacijo in javne igre, delo in vsakdanje življenje ter odkrito pornografijo. Ptice, živali in morsko življenje so pogosto upodobljeni do realističnih podrobnosti. Edinstven vir judovskega figurativnega slikarstva v času cesarstva je [[Dura-Europos|sinagoga v mestu Dura-Europos]], ki so jo poimenovali 'Pompeji sirske puščave'<ref>By Michael Rostovtzeff v Robin M. Jensen (1999). "The Dura-Europos Synagogue, Early-Christian Art and Religious Life in Dura Europos". V ''Jews, Christians and Polytheists in the Ancient Synagogue: Cultural Interaction during the Greco-Roman Period''. Routledge. str. 154.</ref> Sinagoga je bila uničena sredi 3. stoletja, ko so mesto uničili Perzijci.<ref>Hachlili, Rachel (1998). ''Ancient Jewish Art and Archaeology in the Diaspora''. Brill. str. 96ff.</ref><ref>Schreckenberg, Heinz and Schubert, Kurt (1991). ''Jewish Historiography and Iconography in Early and Medieval Christianity''. Fortress Press. str. 171ff.</ref> === Mozaik === {{glavni|Rimski mozaik}} [[Slika:Neptune_Roman_mosaic_Bardo_Museum_Tunis.jpg|sličica| Talni mozaik ''[[Neptun (mitologija)|Neptunovo zmagoslavje]]'' iz afriškega mesta Proconsularis (današnja [[Tunizija]]), ki praznuje kmetijski uspeh z alegorijami letnih časov, rastlinjem, delavci in živalmi, ki so v sobi vidni z več vidikov (pozno 2. stoletje)<ref name="Mosaic p. 463">Gagarin, str. 463.</ref>]] [[Mozaik|Mozaiki]] so med najbolj trajnimi rimskimi okrasnimi umetninami in jih najdemo na površinah tal in drugih preživelih arhitekturnih značilnostih, kot so stene, obokani stropi in stebri. Najpogostejša oblika je mozaik v mozaikih, oblikovan iz enotnih kosov ''([[Tesera|tesserae]])'' materialov, kot sta kamen in steklo.<ref>Gagarin, str. 459.</ref> Mozaike so običajno izdelovali na kraju samem, včasih pa so jih sestavili in poslali kot že pripravljene plošče. Mozaično delavnico je vodil mojster umetnik ''(Pictor),'' ki je delal z dvema stopnjama pomočnikov.<ref>|Gagarin, str. 459–460.</ref> Figurativni mozaiki si s slikarstvom delijo številne teme in v nekaterih primerih upodabljajo vsebino v skoraj enakih kompozicijah. Čeprav se geometrijski vzorci in mitološki prizori pojavljajo po vsem cesarstvu, se izražajo tudi lokalne posebnosti. V severni Afriki, ki je še posebej bogat vir mozaikov, so lastniki stanovanj pogosto izbirali prizore življenja na svojih posestvih, lova, kmetijstva in lokalnih divjih živali.<ref name="Mosaic p. 463">Gagarin, str. 463.</ref> Obilni in pomembni primeri rimskih mozaikov prihajajo tudi iz današnje Turčije, Italije, južne Francije, Španije in Portugalske. Tako je npr. iz [[Antiohija|Antiohije]] znanih več kot 300 mozaikov iz 3. stoletja.<ref>{{Navedi splet|title=Antioch and the Bath of Apolausis - History of the excavations|url=https://www.getty.edu/publications/romanmosaics/catalogue/excavations-antioch/|website=J. Paul Getty Museum|accessdate=16. junija 2020}}</ref> ''Opus sectile'' je sorodna tehnika, pri kateri se ploščat kamen, običajno obarvan marmor, natančno razreže v oblike, iz katerih nastanejo geometrijski ali figurativni vzorci. Ta težja tehnika je bila zelo cenjena in je v 4. stoletju postala še posebej priljubljena za luksuzne površine, katerih obilen primer je bazilika Junija Bassa.<ref>Dunbabin, Katherine M.D. (1999). ''Mosaics of the Greek and Roman World''. Cambridge University Press. str. 254ff. {{ISBN|0-521-00230-3}}.</ref> === Dekorativne umetnosti === {{glavni|Rimsko steklo|Zlato steklo| Antična rimska keramika}} Dekorativna umetnost za luksuzne potrošnike je vključevala fino keramiko, srebrne in bronaste posode in pripomočke ter steklovino. Izdelava lončenine običajne kakovosti je bila pomembna za trgovino in zaposlovanje, prav tako steklarska in kovinsko predelovalna industrija. Uvoz je spodbudil nova regionalna proizvodna središča. Južna Galija je postala vodilni proizvajalec drobnejše keramike z rdečim sijajem ''([[terra sigillata]]),'' ki je bila v Evropi v 1. stoletju najpogostejše trgovsko blago.<ref>Gagarin, str. 202.</ref> Za pihanje stekla so Rimljani menili, da izvira iz Sirije v 1. stoletju pr. n. št. V 3. stoletju n. št. sta po finem steklu postala znana Egipt in [[Porenje]].<ref>Butcher, Kevin (2003). ''Roman Syria and the Near East''. Getty Publications. str. 201ff. {{ISBN|0-89236-715-6}}.</ref><ref>Bowman, str. 421.</ref> <gallery mode="packed" heights="130"> File:Transparent blue glass bowl Emona.jpg|Steklena posoda iz najdišča pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani (izkopano 2019) File:Skyphos Boscoreale Louvre Bj2367.jpg|Srebrni [[skifos]] iz [[Zaklad iz Boscoreale|zaklada iz Boscoreala]] (zgodnje 1. st.) File:Céramique sigillée Metz 100109 2.jpg|Fina okrašena galsko-rimska ''[[terra sigillata]]'' posoda File:Boucles d'oreilles 3ème siècle Musée de Laon 030208.jpg|Zlati uhani z dragulji, 3. st. File:Roman diatretglas.jpg|Čaša v okovju iz Kölna iz sredine 4. stoletja. Zbirka Staatliche Antikensammlung, München </gallery> === Igralske umetnosti === V rimski tradiciji, v precejšnji meri izposojeni od Grkov, so literarno gledališče izvajale moške skupine, ki so uporabljale obrazne maske s pretirano mimiko, ki je občinstvu omogočalo, da 'vidi', kako se počuti lik. Takšne maske so bile občasno tudi specifične za določeno vlogo, igralec pa je lahko nato igral več vlog zgolj s preklapljanjem mask. Ženske vloge so igrali moški v drag preobleki (''travesti''). Tradicija rimskega literarnega gledališča je v latinski literaturi še posebej dobro zastopana s tragedijami [[Lucij Anej Seneka|Seneke]]. Vendar okoliščine, v katerih so bile izvedene Senekine tragedije, niso jasne; znanstvena ugibanja segajo od minimalno uprizorjenih branj do celotnih produkcijskih podvigov. Bolj kot literarno gledališče je bilo žanrsko kljubujoče ''gledališče mimus'', v katerem so se prepletali vnaprej zapisani scenariji in prosta improvizacija, tvegani jezik in šale, seksualni prizori, akcijske sekvence in politična satira, skupaj s plesnimi vložki, žongliranjem, akrobacijami, hojo po napeti vrvi, striptizom, in plesočimi medvedi.<ref>{{Navedi časopis|last=Fantham|first=R. Elaine|year=1989|title=Mime: The Missing Link in Roman Literary History|journal=The Classical World|volume=82|issue=3|pages=153–163|doi=10.2307/4350348|jstor=4350348}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Slater|first=William J.|year=2002|title=Mime Problems: Cicero ''Ad fam''. 7.1 and Martial 9.38|journal=Phoenix|volume=56|issue=3/4|pages=315–329|doi=10.2307/1192603|jstor=1192603}}</ref><ref>Potter (1999), str. 257.</ref> Za razliko od literarnega gledališča so ''mimus'' igrali brez mask in v igranju spodbujali slogovni realizem. Ženske vloge so izvajale ženske, ne moški.<ref>Gian Biagio Conte (1994). ''Latin Literature: A History''. Johns Hopkins University Press. str. 128.</ref> ''Mimus'' je bil povezan z žanrom, imenovanim ''pantomimus'', zgodnja oblika baleta, ki ni vseboval govorjenega dialoga. ''Pantomimus je'' združil izrazni ples, instrumentalno glasbo in zapet [[libreto]], pogosto mitološki, ki je lahko bil tragičen ali komičen.<ref>{{Navedi časopis|last=Franklin|first=James L.|year=1987|title=Pantomimists at Pompeii: Actius Anicetus and His Troupe|journal=The American Journal of Philology|volume=108|issue=1|pages=95–107|doi=10.2307/294916|jstor=294916}}</ref><ref>Starks, John H. Jr. (2008). "Pantomime Actresses in Latin Inscriptions". V ''New Directions in Ancient Pantomime''. Oxford University Press. str. 95, 14ff.</ref> [[Slika:Choregos_actors_MAN_Napoli_Inv9986.jpg|sličica| Moška gledališka skupina, ki se pripravlja na maskirano predstavo na mozaiku Hiše tragičnega pesnika]] Čeprav sta v rimski kulturi včasih veljala za tuji prvini, sta bila glasba in ples v Rimu prisotna že od najstarejših časov.<ref name="#9">Naerebout, str. 146.</ref> Glasba je bila običajna na pogrebih; na ''[[avlos]]'', leseno pihalo, so igrali ob žrtvovanjih, da bi preprečili slabe vplive.<ref name="klar">{{Navedi časopis|last=Ginsberg‐Klar|first=Maria E.|year=2010|title=The archaeology of musical instruments in Germany during the Roman period|journal=World Archaeology|volume=12|issue=3|pages=313–320|doi=10.1080/00438243.1981.9979806|jstor=124243}}</ref> Pesem (''carmen'') je bila sestavni del skoraj vseh družabnih priložnosti. Mešani otroški pevski zbor je leta 17 pred našim štetjem javno izvedel ''posvetno Oro'' [[Horacij]], ki jo je naročil Avgust. Glasba naj bi odražala urejenost vesolja in je bila povezana predvsem z matematiko in znanjem.<ref>Habinek (2005), str. 90ff.</ref> Igrali so na različna lesena pihala, trobila in druga glasbila, kot so [[Strunska glasbila|brenkala]], (na primer ''[[Starogrška kitara|cithara]]'') in tolkala.<ref name="klar">{{Navedi časopis|last=Ginsberg‐Klar|first=Maria E.|year=2010|title=The archaeology of musical instruments in Germany during the Roman period|journal=World Archaeology|volume=12|issue=3|pages=313–320|doi=10.1080/00438243.1981.9979806|jstor=124243}}</ref> ''Cornu'', dolg cevast kovinski pihalni inštrument, ki se je zavil okoli glasbenikovega telesa, so uporabljali za vojaško signalizacijo in na paradah. Ta glasbila najdemo tudi v delih cesarstva, od koder niso izvirala, in kažejo, da je bila glasba med vidiki rimske kulture, ki se je širila po provincah. Glasbila so pogosto upodobljena v rimski umetnosti.<ref>{{Navedi knjigo|title=Musicians and Musical Instruments in Roman and Early Byzantine Mosaics of the Land of Israel: Sources, Precursors and Significance|publisher=Tel Aviv University|last=Sonia Mucznik}}</ref> Hidravlične cevne orgle (''hydraulis'') so bile eden najpomembnejših tehničnih in glasbenih dosežkov antike in so spremljale gladiatorske igre in prireditve v amfiteatru ter odrske predstave. Bile so med glasbili, na katera je igral cesar Neron.<ref name="klar">{{Navedi časopis|last=Ginsberg‐Klar|first=Maria E.|year=2010|title=The archaeology of musical instruments in Germany during the Roman period|journal=World Archaeology|volume=12|issue=3|pages=313–320|doi=10.1080/00438243.1981.9979806|jstor=124243}}</ref> Čeprav nekaterih oblik plesa včasih niso odobravali, saj so jih imeli za nerimske ali nemoške, je bil ples vgrajen v verske obrede arhaičnega Rima, kot so plešoči oboroženi salijski duhovniki in brata Arval, duhovništva, ki so se v času Principata obudila.<ref>Naerebout, str. 146ff.</ref> Ekstatični ples je bil značilnost mednarodnih skrivnostnih religij, zlasti kulta [[Kibela|Kibele,]] in so ga izvajali njeni evnuhi duhovniki Galli<ref>Naerebout, str. 154, 157.</ref> in [[Izida|Isis]]. V sekularnem kraljestvu so bile izjemno priljubljene plesalke iz [[Sirija (rimska provinca)|Sirije]] in [[Cádiz]]a.<ref>Naerebout, str. 156–157.</ref> Tako kot gladiatorji so bili tudi ''zabavljači'' v očeh zakona malo boljši od sužnjev, četudi so bili tehnično svobodni. 'Zvezde' pa so lahko uživale precejšnje bogastvo in slave in so se družbeno in pogosto spolno mešale z višjimi sloji, vključno s cesarji.<ref>{{Navedi časopis|last=Richlin, Amy|year=1993|title=Not before Homosexuality: The Materiality of the ''cinaedus'' and the Roman Law against Love between Men|journal=Journal of the History of Sexuality|volume=3|issue=4|pages=539–540|jstor=3704392}}</ref> Nastopajoči so se podpirali z oblikovanjem cehov in preživelo je več spominskih obeležij za člane gledališke skupnosti.<ref>Csapo, Eric and Slater, William J. (1994). ''The Context of Ancient Drama''. University of Michigan Press. str. 377.</ref> Gledališče in ples so krščanski polemiki v obdobju poznega cesarstva pogosto obsojali,<ref name="#9"/> kristjane, ki so plesno tradicijo in glasbo vključevali v svoje bogoslužne prakse, pa so [[cerkveni očetje]] imeli za pretresljivo poganske.<ref>Ramsay MacMullen (1984). ''Christianizing the Roman Empire: (A. D. 100–400)''. Yale University Press. str. 74–75, 84.</ref> [[Avguštin iz Hipona|Sveti Avguštin]] naj bi rekel, da je pripeljati klovne, igralce in plesalce v hišo enako kot povabiti v tolpo nečistih duhov.<ref>As quoted by Alcuin, ''Epistula'' 175 ''(Nescit homo, qui histriones et mimos et saltatores introduct in domum suam, quam magna eos immundorum sequitur turba spiritum)''</ref><ref>Hen, Yitzhak (1995) ''Culture and Religion in Merovingian Gaul, AD 481–751''. Brill. str. 230.</ref> == Pismenost, knjige in izobraževanje == [[Slika:Meister_des_Porträts_des_Paquius_Proculus_001.jpg|sličica| Ponos pismenosti je bil prikazan v portretiranju skozi embleme branja in pisanja, kot v tem primeru para iz Pompejev (Portret Paquiusa Procula)]] Današnje ocene povprečne [[Pismenost|stopnje pismenosti]] v cesarstvu se gibljejo med 5 in 30 % ali več, deloma v odvisnosti od opredelitve 'pismenosti'.<ref>Johnson (2009), str. 3–4.</ref><ref name="kraus">{{Navedi časopis|last=Kraus, T.J.|year=2000|title=(Il)literacy in Non-Literary Papyri from Graeco-Roman Egypt: Further Aspects of the Educational Ideal in Ancient Literary Sources and Modern Times|journal=Mnemosyne|volume=53|issue=3|pages=322–342 (325–327)|doi=10.1163/156852500510633|jstor=4433101}}</ref><ref>Peachin, str. 89, 97–98.</ref> Rimska obsedenost z dokumenti in javnimi napisi kaže na visoko vrednost pisane besede.<ref>Mattern, Susan P. (1999). ''Rome and the Enemy: Imperial Strategy in the Principate''. University of California Press. str. 197.</ref><ref name="morgan">Morgan, Teresa (1998). ''Literate Education in the Hellenistic and Roman Worlds''. Cambridge University Press. str. 1–2.</ref><ref>Johnson (2009), str. 46ff.</ref><ref>Peachin, str. 97.</ref><ref>Clifford Ando poses the question as "what good would 'posted edicts' do in a world of low literacy?' in Ando, str. 101.</ref> Cesarska birokracija je bila tako odvisna od pisanja, da je [[Talmud|babilonski Talmud]] izjavil, da ''"če bi bila vsa morja črnilo, vse trstičje pero, vse nebo [[pergament]] in vsi ljudje pisarji, ne bi mogli zapisati celotnega obsega skrbi rimske vlade"''.<ref>Ando, str. 86–87.</ref> Zakone in ukaze so objavili v pisni obliki in jih javno brali. Nepismenim rimskim podložnikom so uradniki, na primer uradni pisarji, prepisovali ali pisali njihove uradne dokumente.<ref>Ando, str. 101.</ref> Javna umetnost in verski obredi so bili načini za sporočanje imperialne ideologije ne glede na sposobnost branja.<ref>Ando, str. 152, 210.</ref> Rimljani so imeli obsežen duhovniški arhiv, po celotnem cesarstvu pa so se pojavljali napisi v povezavi s kipi in majhnimi zaobljubami, ki so jih navadni ljudje posvetili božanskim, pa tudi na zaveznih tablicah in drugih 'čarobnih urokih', z na stotine primerov, zbranih v grških ''Magičnih papirusih''.<ref>Mary Beard (1991). "Ancient Literacy and the Written Word in Roman Religion". V ''Literacy in the Roman World''. University of Michigan Press. str. 59ff</ref><ref>Dickie, Matthew (2001). ''Magic and Magicians in the Greco-Roman World''. Routledge. str. 94–95, 181–182, 196.</ref><ref>Potter (2009), str. 555</ref><ref>Harris, str. 29, 218–219.</ref> Vojska je pripravila ogromno pisnih poročil in službenih zapisov.<ref>Phang, Sara Elise (2011). "Military Documents, Languages, and Literacy". V ''A Companion to the Roman Army''. Blackwell. str. 286–301.</ref> Pismenost v vojski je bila presenetljivo visoka.<ref>Mattern, ''Rome and the Enemy,'' str. 197.</ref> Urbani grafiti, ki vključujejo literarne citate, in nizkokakovostni napisi z napačno črkovanimi črkami in solecizmi kažejo na priložnostno pismenost neelit.<ref>Harris, str. 9, 48, 215, 248, 258–269.</ref><ref>Johnson (2009), str. 47, 54, 290ff.</ref><ref>Antonio Varone. ''Erotica Pompeiana: Love Inscriptions on the Walls of Pompeii'' ("L'Erma" di Bretschneider, 2002). str. 300.</ref><ref name="curchin">{{Navedi časopis|last=Curchin|first=Leonard A.|year=1995|title=Literacy in the Roman Provinces: Qualitative and Quantitative Data from Central Spain|journal=The American Journal of Philology|volume=116|issue=3|pages=461–476 (464)|doi=10.2307/295333|jstor=295333}}</ref> Poleg tega je bilo računanje potrebno pri vseh oblikah poslovanja. <ref>Mattern. ''Rome and the Enemy''. str. 197.</ref> Sužnji so bili v velikem številu sposobni številskih operacij in pismeni, nekateri pa so bili celo zelo izobraženi.<ref>[[#Gagarin|Gagarin]], str. 19–20.</ref> Knjige so bile drage, saj so morali pisarji ''"vsak izvod posebej zapisati na zvitek papirusa (volumen)"''.<ref name="j17">Johnson (2010). str. 17–18.</ref> [[Kodeks]], knjiga z na hrbtu zvezanima platnicama, je bila v času pesnika Marciala (1. stoletje n. št.) še vedno novost.<ref>Martial, ''Epigrams'' 1.2 in 14.184–92.</ref><ref>Cavallo, str. 83–84.</ref> Kodeks je konec 3. stoletja nadomestil ''volumen'',<ref>Cavallo, str. 84–85.</ref> ki je postal običajna oblika knjig s krščansko vsebino. Tržna proizvodnja knjig se je začelo v obdobju pozne republike.<ref name="m253">Marshall, str. 253.</ref> Do 1. stoletja n. št. so bile nekatere soseske v Rimu znane po svojih knjigarnah (''tabernae librariae''), ki so jih našli tudi v zahodnih provincialnih mestih, kot je Lugdunum (današnji [[Lyon]], Francija).<ref>Cavallo, str. 71.</ref><ref>Marshall, str. 253.</ref> Kakovost urejanja se je močno spreminjala in nekateri starodavni avtorji so se že pritoževali nad napakami, ki jih naprej širijo kopije,<ref>Strabon 13.1.54, 50.13.419; Martial, ''Epigrams'' 2.8; [[Lukijan]], ''Adversus Indoctum'' 1</ref> pa tudi na [[Plagiatorstvo|plagiatorstvo]] in [[Literarna potegavščina|ponarejanje]], ker ni bilo [[Avtorske pravice|zakona o avtorskih pravicah]]. Vrednost kvalificiranega sužnja prepisovalca knjig (''servus litteratus'') so ocenjevali na znesek do 100.000 [[Sesterc|sestercev]].<ref>Seneca, ''Epistulae'', 27.6f.</ref><ref>Marshall, str. 254.</ref> [[Slika:Wachstafel_rem.jpg|levo|sličica| Rekonstrukcija pisalne table: ''pisalo'' je bilo uporabljeno za vpisovanje črk v voščeno površino za osnutke, priložnostne pisanje pisem in šolska dela, medtem ko so bila besedila, ki naj bi bila trajna, kopirana na papirus.]] Zbiratelji so si opremili osebne knjižnice<ref>Marshall, str. 252–264.</ref>, kot je vila Papirusov v Herkulaneju. Izvrstna knjižnica je veljala kot del kulturnega preživljanja prostega časa (''otium''), povezanega z načinom življenja vile.<ref>Cavallo, str. 67–68.</ref> Pomembne zbirke so pritegnile lastne učenjake; [[Lukijan]] se je norčeval iz najemniških grških intelektualcev, ki so se navezovali na filistejske rimske pokrovitelje.<ref>Marshall, str. 257, 260.</ref> Posamezni dobrotniki so lokalno skupnost obdaril s knjižnico: [[Plinij mlajši|Plinij Mlajši]] je mestu Comum poklonil knjižnico v vrednosti 1 milijon sestercev, skupaj s še 100.000 sesterci za njeno vzdrževanje.<ref>Plinij, ''Epistulae'' 1.8.2; ''Corpus Inscriptionum Latinarum (CIL)'' 5.5262.</ref><ref>Marshall, str. 255.</ref> Cesarske knjižnice, ki so bile nameščene v državnih zgradbah, so bile za uporabnike privilegij in so predstavljale literarni vir, iz katerega je bilo mogoče izključiti neugledne ali neprimerne pisce.<ref>Marshall, 261–262.</ref><ref>Cavallo, str. 70.</ref> Knjige, ki so jih proglasili za subverzivne, so lahko javno zažgali.<ref>Tacitus, ''Agricola'' 2.1 in ''Annales'' 4.35 in 14.50; Pliny the Younger, ''Epistulae'' 7.19.6; Suetonius, ''Augustus'' 31, ''Tiberius'' 61.3, in''Caligula'' 16</ref> Literarna besedila so pogosto glasno brali ob obrokih ali v bralnih skupinah.<ref>Johnson (2009), str. 114ff, 186ff.</ref><ref>Potter (2009), str. 372.</ref> Znanstveniki, kot je [[Plinij starejši|Plinij Starejši]], so se ukvarjali z večopravilnostjo, tako da so jim dela na glas brali, ko so jedli, se kopali ali potovali, v času, ko so svojim sekretarjem morda narekovali osnutke ali zapiske.<ref>Johnson (2010) str. 14.</ref> Večdelne ''Podstrešne noči avtorja'' Aulusa Gelliusa je razširjeno raziskovanje, kako so Rimljani gradili svojo literarno kulturo.<ref>Johnson (2009), str. 320ff.</ref> Udeležba pri javnih branjih se je širila od 1. do 3. stoletja, in čeprav so tisti, ki so brali iz užitka, ostali manjšina, niso bili več omejeni na prefinjeno vladajočo elito. Razvoj bralne kulture je odražal družbeno pretočnost cesarstva kot celote in se je izkazoval preko razvoja potrošnike literature, namenjene zabavi.<ref>Cavallo, str. 68–69, 78–79.</ref> Ilustrirane knjige, vključno s tistimi z erotično vsebino, so bile priljubljene, vendar jih ohranjeni fragmenti slabo predstavljajo.<ref>Cavallo, str. 81–82.</ref> === Osnovna izobrazba === [[Slika:Roman_school.jpg|sličica| ''Učitelj z dvema učencema,'' tretji prispe s svojim ''loculusom'', pisalnim etuijem, ki bi vseboval pisala, lonček za črnilo in gobo za odpravljanje napak<ref>Peachin, str. 95.</ref>]] Tradicionalno rimsko izobraževanje je bilo moralno in praktično. Zgodbe o moških in ženskah ali opozorilne zgodbe o posameznih neuspehih naj bi ''vzbudile rimske vrednote (mores maiorum)''. Starši in družinski člani naj bi bili vzorniki, starši, ki so se preživljali z lastnim delom, pa so svoje veščine prenašali na svoje otroke, ki so se lahko tudi vključili v vajeništvo in se tako izpopolnili v obrti ali trgovini.<ref>Peachin, str. 84–85.</ref> Formalno izobraževanje je bilo na voljo le otrokom iz družin, ki so ga lahko plačevale, pomanjkanje državnih posegov v dostop do izobraževanja pa je prispevalo k relativno nizki stopnji pismenosti.<ref>Laes, str. 108</ref><ref name="p89">Peachin, str. 89.</ref> Majhnim otrokom so znanje posredovali učitelji (''pedagogus),'' redkeje učiteljice (''pedagoga),'' pogosto grški suženj ali nekdanji suženj.<ref>Laes, str. 113–116.</ref> Pedagog je bil otrokov varuh in mentor in ga učil tudi samodiscipline in javnega vedenja.<ref>Peachin, str. 90, 92.</ref> Cesar [[Julijan Odpadnik|Julijan]] se je z naklonjenostjo in hvaležnostjo spominjal svojega pedagoga Mardonija, gotskega [[Evnuh|evnuha]], sužnja, ki ga je vzgajal od 7. do 15. leta, sicer pa so bili pedagogi malo spoštovani.<ref>Laes, str. 116–121.</ref> Osnovno izobraževanje iz branja, pisanja in računanja je za privilegirane otroke običajno potekalo doma, tako da so njihovi starši najeli ali kupili učitelja.<ref>Peachin, str. 87–89.</ref> Drugi so obiskovali šole, ki so bile javne, četudi jih država ni podpirala. Organizirali so jih posamezni učitelj (''ludimagister''), ki so nato prejemali honorarje od nekaterih staršev.<ref>Laes, str. 122.</ref> Otroci domačih sužnjev (''vernae'') so se lahko šolali doma ali v javnih šolah.<ref name="p90">Peachin, str. 90.</ref> Šole so v času cesarstva postale številčnejše in otrokom povečale možnosti za pridobitev izobrazbe. Šolanje je lahko redno potekalo v najetem prostoru ali v kateri koli razpoložljivi javni zgradbi, včasih tudi na prostem. Fantje in deklice so se osnovno izobraževali na splošno od 7. do 12. leta, vendar razredi niso bili ločeni glede na razred ali starost.<ref>Laes, str. 107–108, 132.</ref> Za družbeno ambiciozne učence je bilo nujno dvojezično izobraževanje v grščini in latinščini. [[Kvintilijan]] ponuja najobsežnejšo teorijo osnovnošolskega izobraževanja v latinski literaturi. Po Kvintilijanu ima vsak otrok rojeni ''ingenij,'' nadarjenost za učenje ali jezikovno inteligenco, ki je pripravljena za gojenje in izostritev, kar dokazuje sposobnost otroka, da si zapomni in posnema. Otrok, nezmožen za učenje, je redek. Kvintilijanu je ''ingenij'' predstavljal možnost za razvoj, ki se najbolje uresniči v družbenem okolju šole. Zavzemal se je za šolanje na domu, spoznal pomembnost igre pri otrokovem razvoju<ref>Bloomer, W. Martin (2011). ''The School of Rome: Latin Studies and the Origins of Liberal Education''. University of California Press, 2011. str. 93–99; Morgan. ''Literate Education in the Hellenistic and Roman Worlds''. str. 250.</ref> in odklanjal telesno kaznovanje, ker je odvračalo ljubezen do učenja. Njegovo odklanjanje telesnega kaznovanja je bilo v nasprotju s prakso, saj so v večini rimskih osnovnih šol počasne in moteće otroke pri pouku udarjali s palico (''ferulo'') ali brezovo šibo.<ref>Peachin, str. 93–94.</ref> === Nadaljnja izobrazba === [[Slika:Plato's_Academy_mosaic_from_Pompeii.jpg|sličica| Mozaik iz Pompejev, ki prikazuje [[Platonova Akademija|Platonovo akademijo]]]] Pri starosti 14 let so se fantje iz višjih družbenih razredov udeležili obreda prehoda v odraslost in se začeli pod mentorstvom starejšega družinskeg člana ali družinskega prijatelja učiti vodilnih vlog v političnem, verskem in vojaškem življenju.<ref>Peachin, str. 88, 106.</ref> Visokošolsko izobraževanje je vsebovalo tudi slovnico in retoriko.<ref>Laes, str. 109.</ref> Slovnica je zajemala predvsem grško in latinsko književnost, zgodovino, geografijo, filozofijo ali matematiko pa so uporabljali kot pripomoček za razlago besedil.<ref>Laes, str. 132.</ref> Z Avgustovim vzponom so postali del učnega načrta tudi sodobni latinski avtorji, kot sta bila [[Vergilij]] in [[Livij]].<ref>Potter (2009), str. 439, 442.</ref> ''Retor'' je bil učitelj govorništva in javnega nastopanja. Umetnost govora (''ars dicendi'') je bila zelo cenjena kot znak družbene in intelektualne večvrednosti, ''eloquentia'' (govorna sposobnost, zgovornost) pa je veljala za 'lepilo' civilizirane družbe.<ref>Peachin, str. 102–103, 105.</ref> Retorika ni poudarjala znanja, čeprav je potrebovala sklicevanje na literarne vire,<ref>Peachin, str. 104–105.</ref> temveč način izražanja za izboljšanja ugleda, ki je odlikoval tiste, ki so imeli družbeno moč.<ref>Peachin, str. 103, 106.</ref> Starodavni model retoričnega treninga - zadržanost, hladnost pod pritiskom, skromnost in dober humor - se je v 18. stoletju uveljavil kot zahodni izobraževalni ideal.<ref>Peachin, str. 107.</ref> Latinski izraz ''illiteratus'' (grško ''agrammatos'', slovensko ''nepismen'') lahko pomeni 'nevešč branja in pisanja' ali 'pomanjkanje kulturne zavesti ali prefinjenosti'.<ref name=":6">Harris, str. 5</ref> Visokošolsko izobraževanje je spodbujalo karierno napredovanje, zlasti za pripadnike viteškega sloja v carski službi: ''"zgovornost in učenje sta bila znaka dobro vzgojenega človeka in vredni nagrade."''<ref>{{Navedi časopis|last=Saller|first=R. P.|year=2012|title=Promotion and Patronage in Equestrian Careers|journal=Journal of Roman Studies|volume=70|pages=44–63|doi=10.2307/299555|jstor=299555}}</ref> Pesniku [[Horacij]]u je vrhunsko izobrazbo omogočil njegov oče, uspešen osvobojen suženj.<ref>Armstron, David (2010). "The Biographical and Social Foundations of Horace's Poetic Voice". ''A Companion to Horace''. Blackwell. str. 11</ref><ref>Lyne, R.O.A.M. (1995). ''Horace: Beyond the Public Poetry''. Yale University Press. str. 2–3.</ref><ref>Peachin, str. 94.</ref> Urbane elite so si po vsem cesarstvu delile literarno kulturo, prežeto z grškimi izobraževalnimi ideali (''paideia'').<ref>Potter (2009), p. 598.</ref> Helenistična mesta so sponzorirala visokošolske šole kot izraz doseženega kulturnega razvoja.<ref>Laes, pp. 109–110.</ref> Mladi moški iz Rima, ki so si želeli pridobiti najvišjo stopnjo izobrazbe, so pogosto odhajali v tujino, da bi študirali retoriko in filozofijo, večinoma v eno od več grških šol v Atenah. Vzhodni učni načrt je bolj verjetno vključeval glasbo in telesno vzgojo ter pismenost in računanje. Vespazijan je po helenističnem modelu v Rimu ustanovil katedre slovnice, latinske in grške retorike in filozofije ter učiteljem omogočil posebne oprostitve davkov in zakonskih kazni. Učitelji osnovnih šol teh ugodnosti niso dobili. Kvintilijan je postal prvi predstojnik katedre za slovnico.<ref name="#10">Gagarin, str. 19.</ref> V vzhodnem cesarstvu je bil Beritus (sodobni [[Bejrut]]) nenavadno mesto, saj so tam poučevali v latinščini, zaslovel pa je po svoji šoli rimskega prava.<ref>Gagarin, str. 18.</ref> Kulturno gibanje, znano kot drugo sofistično (1.–3. stoletje n. št.), je spodbujalo asimilacijo grških in rimskih družbenih, izobraževalnih in estetskih vrednot. Grške prvine, zaradi katerih so kritizirali Nerona, so se od [[Hadrijan|Hadrijana]] naprej štele za sestavne dele cesarske kulture.<ref>''Being Greek under Rome: Cultural Identity, the Second Sophistic and the Development of Empire''. Ur. Simon Goldhill. Cambridge University Press, 2001; ''Paideia: The World of the Second Sophistic''. Ur. Barbara E. Borg. De Gruyter, 2004; Tim Whitmarsh. ''The Second Sophistic''. Oxford University Press, 2005.</ref> === Izobražene ženske === [[Slika:Herkulaneischer_Meister_002.jpg|sličica| Portret pismene ženske iz Pompejev (okoli 50 n. št.)]] Pismene ženske niso bile samo izobražene aristokratke, ampak tudi ženske iz nižjih družbenih slojev, usposobljene na primer za [[Kaligrafija|kaligrafinje]] in pisarke.<ref name="h122">Thomas Habinek (1998). ''The Politics of Latin Literature: Writing, Identity, and Empire in Ancient Rome''. Princeton University Press. str. 122–123</ref><ref>Rawson (2003), str. 80.</ref> ''Prijateljice'', ki jih navaja Avgustova ljubezenska poezija, čeprav izmišljene, predstavljajo ideal, da mora biti zaželena ženska izobražena, dobro podkovana v umetnosti in neodvisna.<ref>James, Sharon L. (2003). ''Learned Girls and Male Persuasion: Gender and Reading in Roman Love Elegy''. University of California Press. str. 21–25.</ref><ref>Johnson, W.R. "Propertius". str. 42–43; Sharon L. James. "Elegy and New Comedy". str. 262.</ref> Zdi se, da je bila izobrazba v času cesarstva običajna za hčere senatorskega in viteškega reda.<ref name="p90">Peachin, str. 90.</ref> Visoko izobražena ženska je bila v družbeno ambicioznih gospodinjstvih zelo cenjena, medtem ko je Martial izobraževanje žensk imel za nepotrebno razkošje. Ženska, ki je v antičnem svetu s svojo izobrazbo dosegla največjo prepoznavnost, je bila [[Aleksandrija|Aleksandrijka]] [[Hipatija]], ki je mlade moške izobraževala v matematiki, filozofiji in astronomiji ter rimskemu prefektu v Egiptu svetovala o politiki. Njen vpliv jo je spravil v konflikt z krščanskim aleksandrijskim škofom [[Ciril Aleksandrijski|Cirilom]], ki je bil morda vpleten v njeno smrt leta 415, ko se je zaradi napada krščanskih množic njeno življenje predčasno in nasilno končalo.<ref>Gagarin, str. 20.</ref> === Zaton pismenosti === Pismenost je začela upadati, morda dramatično, med družbeno-politično [[Kriza tretjega stoletja|krizo tretjega stoletja]].<ref>Harris, str. 3.</ref> Po pokristjanjevanju Rimskega cesarstva so kristjani in [[cerkveni očetje]] sprejemali in uporabljali latinsko in grško pogansko literaturo, filozofijo in naravoslovje kot prikaz sožitja s svetopisemskimi navedbami.<ref>{{Navedi knjigo|url=http://www.hup.harvard.edu/catalog.php?isbn=9780674057418|last=Numbers|first=Ronald|title=Galileo Goes to Jail and Other Myths about Science and Religion|page=18|publisher=Harvard University Press|year=2009|isbn=978-0-674-03327-6}}</ref> Edward Grant o tem piše: <blockquote>''"Ob popolnem zmagoslavju krščanstva konec četrtega stoletja bi se Cerkev morda odzvala proti grškemu poganskemu učenju na splošno in zlasti grški filozofiji, pri čemer je v slednjem ugotovila veliko nesprejemljivega ali morda celo žaljivega. Morda so si močno prizadevali zatirati pogansko učenje kot nevarnost za Cerkev in njene nauke.'' ''Toda niso. Zakaj ne?'' ''Morda je razlog za to počasno širjenje krščanstva. Po štirih stoletjih so se kristjani kot pripadniki ločene religije naučili živeti z grškim posvetnim učenjem in ga uporabljati v lastno korist. V njihovo izobrazbo je močno vstopila latinska in grška poganska literatura in filozofija... Čeprav so bili za kristjane nekateri vidiki poganske kulture in učenja nesprejemljivi, jih niso imeli za raka, ki ga je treba izrezati iz krščanskega telesa."''<ref>Grant, Edvard. (1996). ''The Foundations of Modern Science in the Middle Ages''. Cambridge University Press. str 4.</ref></blockquote> [[Julijan Odpadnik|Julijan]], edini cesar po Konstantinovi spreobrnitvi, ki je zavrnil krščanstvo, je kristjanom prepovedal poučevanje klasičnega učnega načrta z utemeljitvijo, da bi lahko slabo vplivali na duševnost mladine.<ref name="#10"/> Medtem ko je pisanje na zvitku poudarjalo nadaljevalno naravo daljšega besedila, je knjiga v obliki kodeksa spodbudila "delni" pristop k branju s citiranjem, razdrobljeno interpretacijo in izločanjem misli.<ref>Cavallo, str. 87–89.</ref> V 5. in 6. stoletju je zaradi postopnega zatona in končnega padca Zahodnega rimskega cesarstva branje postajalo redkejše tudi za tiste, ki so spadali v cerkveno hierarhijo.<ref>Cavallo, str. 86.</ref> V [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnem rimskem cesarstvu]], znanem tudi kot [[Bizantinsko cesarstvo]], se je branje nadaljevalo tudi v [[Srednji vek|srednjem veku]], saj je bilo izrednega pomena kot instrument bizantinske civilizacije.<ref>Cavallo, str. 15-16.</ref> == Književnost== [[Slika:Ovidiu03.jpg|sličica| Kip v Constanți v Romuniji (starodavna kolonija Tomis) v spomin na Ovidovo izgnanstvo]] V tradicionalnih literarnih krogih se obdobje pozne republike in vladavine cesarja Avgusta pojmuje kot "zlata doba" latinske književnosti. Besedila te dobe utelešajo klasične ideale "enotnosti celote, deleža delov in skrbno artikuliranje na videz brezšivne kompozicije".<ref>Roberts, str. 3.</ref> Trije najbolj znani klasični latinski pesniki - [[Vergilij]], [[Horacij]], in [[Publij Ovidij Naso|Ovid]] - pripadajo ravno temu obdobju. Vergilij je napisal pesnitev ''[[Eneida]]'' in ustvaril rimski nacionalni ep po vzoru [[Homer|grških homerskih epov]]. Horacij je izpopolnil uporabo grških besedilnih [[Metrika (književnost)|metrov]] v latinskih verzih. Ovidova erotična poezija je bila izjemno priljubljena, vendar je zašla v avgustovski program moralnega čiščenja; to je bil eden izmed navideznih vzrokov, zaradi katerega ga je cesar izgnal v Tomis (sodobna [[Konstanca, Romunija|Konstanca]] (Constanța) v [[Romunija|Romuniji]]), kjer je ostal do konca svojega življenja. Ovidove ''[[Metamorfoze]]'' so bile neprekinjena pesem petnajstih knjig, ki so opisovale grško-rimsko mitologijo od nastanka vesolja do oboževanja Julija Cezarja. Ovidove različice [[Grška mitologija|grških mitov]] so postale eden glavnih virov kasnejše klasične mitologije, njegovo delo pa je bilo v [[Srednjeveška književnost|srednjem veku]] tako vplivno, da so 12. in 13. stoletje imenovali ''Ovidova doba''.<ref>''Aetas Ovidiana''; Charles McNelis, "Ovidian Strategies in Early Imperial Literature," in ''A Companion to Ovid'' (Blackwell, 2007), p. 397.</ref> Glavni avtor latinske proze avgustovske dobe je zgodovinar [[Tit Livij|Livij]], katerega poročilo o [[Ustanovitev Rima|ustanovitvi Rima]] in zgodnji zgodovini je postalo najbolj znana različica sodobne literature. V to obdobje spada tudi [[Vitruvij|Vitruvijeva]] knjiga ''De architectura'', edino celovito in ohranjeno delo o arhitekturi iz obdobja antike. Latinski pisatelji so bili prežeti z [[Starogrška književnost|grško literarno tradicijo]] in so prilagajali njene oblike in večino vsebine, vendar pa so Rimljani satiro obravnavali kot žanr, v katerem so presegli Grke. Horacij je napisal satirične verze, preden se je ustalil kot Avgustov dvorni pesnik, zgodnji Principat pa je ustvaril tudi satirika Perzija in Juvenala. Juvenalova pozija ponuja živahno starčevo perspektivo urbane družbe. Obdobje od sredine 1. stoletja do sredine 2. stoletja se običajno imenuje 'srebrna doba' latinske literature. V času Neronove vladavine so se razočarani pisatelji odzvali na samodrštvo.<ref>Roberts, str. 8.</ref> Trije vodilni pisatelji - [[Lucij Anej Seneka|Seneka]] kot filozof, dramatik in Neronov mentor, [[Mark Anej Lukan|Lucan]], njegov nečak, ki je Cezarjevo državljansko vojno upodobil v epski pesnitvi in romanopisec Petronij (''Satirikon'') so naredili samomor, potem ko so zašli v cesarjevo nemilost. Seneca in Lucan sta bila iz Hispanije, prav tako poznejši [[Epigram|epigramatik]] in zavzet družbeni opazovalec Martial, ki je izrazil svoj ponos nad svojo [[Keltiberi|celtibersko]] dediščino.<ref name="curchin">{{Navedi časopis|last=Curchin|first=Leonard A.|year=1995|title=Literacy in the Roman Provinces: Qualitative and Quantitative Data from Central Spain|journal=The American Journal of Philology|volume=116|issue=3|pages=461–476 (464)|doi=10.2307/295333|jstor=295333}}</ref> Martial in epski pesnik Statij, čigar pesniška zbirka ''Silvae'' je imela daljnosežen vpliv na renesančno literaturo,<ref>van Dam, Harm-Jan (2008). ''Wandering Woods Again: From Poliziano to Grotius''. V ''The Poetry of Statius''. Brill. str. 45ff.</ref> sta pisala v času vladavine cesarja [[Domicijan]]a. Tako imenovana srebrna doba je ustvarila več uglednih pisateljev, med njimi tudi enciklopedista [[Plinij starejši|Plinija Starejšega]], njegovega nečaka, znanega kot [[Plinij mlajši]] in zgodovinarja [[Publij Kornelij Tacit|Tacita]]. ''Naravna zgodovina'' Plinija Starejšega, ki je umrl med prizadevanji za pomoč ob nesrečnem izbruhu [[Vezuv|Vezuva]], je obsežna zbirka flore in favne, draguljev in mineralov, podnebja, medicine, čudakov narave, umetniških del in starin znanost. Tacitov ugled literarnega umetnika se ujema ali presega njegovo vrednost kot zgodovinarja;<ref>Jonathan Master, "The ''Histories''," in ''A Companion to Tacitus'' (Blackwell, 2012), p. 88.</ref> njegovo slogovno eksperimentiranje je ustvarilo »enega najmočnejših slogov latinske proze«.<ref>Sage, Michael M. (1990) "Tacitus' Historical Works: A Survey and Appraisal," ''Aufstieg und Niedergang der römischen Welt'' II.33.2. str. 853.</ref> ''Dvanajst cezarjev'' njegovega sodobnika [[Svetonij|Svetonija]] je eden glavnih virov za cesarsko biografijo. Med cesarskimi zgodovinarji, ki so pisali v grščini, so [[Dionizij iz Halikarnasa]], judovski zgodovinar [[Jožef Flavij]] in senator [[Kasij Dion]]. Drugi pomembni grški avtorji cesarstva so biograf in antikvar [[Plutarh]], geograf [[Strabon]] in retorik in satirik [[Lukijan]]. Priljubljeni grški ljubezenski romani so bili del razvoja dolgoročnih obliki fantastičnih del, ki so zastopana v latinščini ki jih predstavljata Petronijev ''Satirikon'' in ''Zlata zadnjica'' pisca [[Apulej|Apuleja]]. Od 2. do 4. stoletja so krščanski avtorji, ki so postali latinski cerkveni očetje, v aktivnem dialogu s klasično tradicijo, znotraj katere so se izobraževali. [[Tertulijan]] iz rimske Afrike, spreobrnjen v krščanstvo, je bil Apulejev sodobnik in eden najzgodnejših proznih avtorjev, ki je vzpostavil izrazito krščanski glas. Po spreobrnitvi Konstantina v latinski literaturi prevladuje krščanski vidik.<ref>Albrecht, str. 1294.</ref> Ko se je govornik Simah zavzemal za ohranitev rimskih verskih tradicij, mu je dejansko nasprotoval [[Ambrož Milanski|Ambrož]], milanski škof in bodoči [[svetnik]] - razprava, ki so jo ohranili njihovi poslanci.<ref>Albrecht, str. 1443.</ref> [[Slika:Lipsanoteca_di_Brescia.jpg|sličica| [[Skrinja iz Brescie]], slonovina s biblijskimi podobami (konec 4. stoletja)]] V poznem 4. stoletju je [[Sveti Hieronim]] zapisal latinski prevod Biblije, ki je postala vzor kot ''[[Vulgata]]''. [[Avguštin iz Hipona]], še eden od cerkvenih očetov iz afriške province, je bil imenovan za »enega najvplivnejših pisateljev zahodne kulture«, njegove ''Izpovedi'' pa včasih veljajo za prvo avtobiografijo zahodne literature. V ''[[O Božjem mestu]]'' proti poganom Avguštin gradi vizijo večnega, duhovnega Rima, novega ''imperium sine fine'', ki bo presegel propadajoče cesarstvo. V nasprotju z enotnostjo klasične latinščine ima literarna estetika pozne antike [[Teselacija|preizkušeno]] kakovost, ki jo primerjajo z mozaiki, značilnimi za to obdobje.<ref name="r70">Roberts, str. 70.</ref> Stalno zanimanje za verske tradicije Rima pred krščansko prevlado se kaže v 5. stoletju, z ''Saturnalie'' pisca Macrobija in ''Poroki filologije in Merkurja'' avtorja Martiana Capella. Med pomembne latinske pesnike pozne antike spadajo Ausonij, [[Prudencij]], Claudijan in Sidonij Apollinaris. Ausonij (ok. 394), [[Bordeaux|bordojski]] vzgojitelj cesarja [[Gracijan (rimski cesar)|Gracijana]], je bil vsaj nominalno kristjan, čeprav v svojih občasno nespodobnih mešanih žanrih ohranja literarno zanimanje za grško-rimske bogove in celo druidizem. Cesarski [[Panegirik|panegirist]] Klavdijan (umrl 404) je bil ''vir illustris'', za katerega se zdi, da se ni nikoli spreobrnil. Prudencij (približno 413), rojen v [[Tarakonska Hispanija|Hispaniji Tarraconensis]] in goreč kristjan, je bil temeljito podkovan v pesnikih klasične tradicije<ref>Albrecht, str. 1359ff.</ref> in njihovo vizijo poezije kot spomenika nesmrtnosti spreminja v izraz pesnikovega prizadevanja za večno življenje, ki se konča s krščanskim odrešenjem.<ref>Marc Mastrangelo. ''The Roman Self in Late Antiquity: Prudentius and the Poetics of the Soul''. Johns Hopkins University Press, 2008. str. 3.</ref> Sidonij (umrl 486), po rodu iz Lugdunuma, je bil rimski senator in škof v [[Clermont-Ferrand|Clermontu]], ki je gojil tradicionalen način življenja v vili in opazoval, kako Zahodno cesarstvo podlega vpadom barbarov. Njegova poezija in zbrana pisma ponujajo edinstven pogled na življenje v pozni rimski Galiji z vidika človeka, ki je ''"preživel konec svojega sveta"''.<ref>Bowersock, str. 694</ref> [[Slika:Digenis Akritas Athens.jpg|thumb|Ep ''Digenes Akritas'', rokopis v Atenski narodni knjižnici]] V bizantinski književnosti so prepoznavni štirje različni kulturni elementi: grški, krščanski, rimski in orientalski. Bizantinsko književnost se pogosto razvršča v pet kategorij: zgodovinsko in letopisno, enciklopedijsko (med največje bizantinske enciklopediste spadajo patriarh [[Fotij]], [[Mihael Psel]] in [[Mihael Honijat]]) ter esejistično in posvetno pesništvo. Edina izvirna bizantinska junaška epska pesnitev je ''[[Digenes Akritas]]'' (grško Διγενής Ακρίτας), napisana v 11. ali 12. stoletju. Nastala je na izročilu akritskih pesmi, junaških pesmi, ki so opevale borbe bizantinskih graničarjev (akritov) z Arabci.<ref name="IV">{{cite book |last1=Ostrogorski |first1=Georgije |title=Istorija Vizantije |date=1998 |publisher=Narodna knjiga |location=Beograd |page=159}}</ref> Napisana je v tako imenovanem političnem stihu. <ref>Mango, Cyril A. (2002). The Oxford History of Byzantium. Oxford: Oxford University Press. str. 188. ISBN 0-19-814098-3.</ref> V preostalo kategorijo spadajo cerkvena in teološka književnost ter ljudska poezija. Od približno tri tisoč ohranjenih del bizantinske književnosti je samo tristo trideset del s posvetno poezijo, zgodovino, znanostjo in [[psevdoznanost]]jo.<ref name="IV">{{cite book |last1=Ostrogorski |first1=Georgije |title=Istorija Vizantije |date=1998 |publisher=Narodna knjiga |location=Beograd |page=159}}</ref> Posvetna bizantinska književnost je namreč najbolj cvetela od 9. do 12. stoletja, medtem ko se je cerkvena književnost (pridige, liturgične knjige in pesmi, teologija in verske razprave) razvila že mnogo prej. Njen najbolj viden predstavnik je bil [[Roman Melodist]].<ref>Byzantine Literature. Catholic Encyclopedia.</ref> == Verovanje == [[Slika:RMW_-_Opfernder_Togatus.jpg|sličica|Rimski duhovnik z glavo, ritualno prekrito z gubo toge, med darovanjem podaja ''[[patera|patero]]'', nizko skledo (2. – 3. stoletje)]] [[Slika:Siege_and_destruction_of_Jerusalem_(f._155v)_Cropped.jpg|sličica|Rimsko obleganje in uničenje Jeruzalema iz zahodnega verskega rokopisa, okrog 1504]] Religija v Rimskem cesarstvu je zajemala navade in prepričanja, ki so jih Rimljani šteli za svoja, pa tudi številne kulte, ki so jih prevzeli v Rimu ali jih izvajali ljudje po provincah. Rimljani so se imeli za visoko verne in so svoj uspeh kot svetovna sila pripisovali svoji kolektivni pobožnosti (''pietas'') pri ohranjanju dobrih odnosov z bogovi (''pax deorum''). Staro verovanje, za katero se domneva, da izhaja še iz časov najstarejših rimskih kraljev, je bila temelj ''mos maiorum'', 'poti prednikov' ali 'tradicije', ki je bila osrednja za rimsko identiteto. Načela, ki bi bilo podobno sodobni 'ločitvi cerkve in države', ni bilo. Duhovništvo državne vere so popolnjevali iz istega družbenega bazena moških, ki so opravljali tudi javne funkcije, v cesarski dobi pa je bil cesar [[Pontifex maximus|Pontifex Maximus]]. Rimska religija je bila praktična in pogodbena, temeljila je na načelu ''do ut des'' ('dajem, da lahko daš'). Religija je bila odvisna od znanja in pravilnega izvajanja molitve, obreda in žrtvovanja, ne od vere ali dogme, čeprav latinska literatura ohranja naučena ugibanja o naravi božanskega in njegovem odnosu do človeških zadev. Za navadne Rimljane je bila religija del vsakdanjega življenja.<ref name="r4">Rüpke, str. 4.</ref> Vsak dom je imel domače svetišče, v katerem so izvajali molitve in [[Libacija|poveličevali]] družinska domača božanstva. Sosedska svetišča in sveti kraji, kot so izviri in gaji, so se pojavljali v mestih. [[Apulej]] (2. stoletje) je opisoval vsakodnevno kakovost religije, ko je opazoval, kako se lahko ljudje, ki so šli mimo nekega kultnega kraja, zaobljubijo ali dajo sadje ali pa samo nekaj časa sedijo.<ref>Apuleius, ''Florides'' 1.1</ref><ref>Rüpke, str. 279.</ref> [[Rimski koledar]] je bil strukturiran okoli verskih obredov. V cesarski dobi so bili 135 dni v letu namenjeni verskim praznikom in igram (''[[ludi]])''.<ref>Matthew Bunson, ''A Dictionary of the Roman Empire'' (Oxford University Press, 1995), str. 246.</ref> Ženske, sužnji in otroci so sodelovali v številnih verskih dejavnostih. Po razpadu republike se je državna vera prilagodila podpori novemu cesarskemu režimu. Avgust je kot prvi rimski cesar obstoj samostojne vladavine podprl z obsežnim programom verskega preporoda in reform. Javne zaobljube, ki so jih pred njegovo dobo izrekali za varnost republike, so bile zdaj usmerjene v dobro cesarja. Tako imenovano 'čaščenje cesarja' je v velikem obsegu razširilo tradicionalno rimsko čaščenje mrtvih prednikov in ''Genija'', božanskega skrbnika vsakega posameznika. Po smrti je cesar z glasovanjem senata lahko postal državno božanstvo (''divus''). Cesarski kult, na katerega oblikovanje je vplival helenistični kult vladarja, je postal eden glavnih načinov, kako je Rim utrjeval svojo prisotnost v provincah in gojil skupno kulturno identiteto in zvestobo po vsem cesarstvu. Kulturna preteklost v vzhodnih provincah je omogočila hitro širjenje cesarskega kulta, geografsko vse do avgustovske vojaške naselbine v Najranu v današnji [[Saudova Arabija|Savdovi Arabiji]].<ref>Jawad Ali. ''Al-Mufassal fi Tarikh Al-'Arab Qabl Al-Islam'' (''Commentary on the History of the Arabs Before Islam''). Baghdad, 1955–1983; P. Harland. "Imperial Cults within Local Cultural Life: Associations in Roman Asia", originally published in ''Ancient History Bulletin / Zeitschrift für Alte Geschichte'' '''17''' (2003): 91–103.</ref> Zavrnitev državne religije je postala enaka izdaji cesarja. To je bil tudi osrednji vidik rimskega konflikta s krščanstvom, ki so ga Rimljani na začetku za razliko od kristjanov obravnavali kot obliko ateizma in novo ''obliko praznoverja''. [[Slika:HMB_-_Muri_statuette_group_-_Ensemble.jpg|levo|sličica|Kipci, ki predstavljajo rimska in galska božanstva, za osebno pobožnost v zasebnih svetiščih]] Rimljani so znani po velikem številu božanstev, ki so jih častili, zaradi česar so se posmehovali zgodnjekrščanskim polemikom.<ref>R.P.C. Hanson. ''The Christian Attitude to Pagan Religions up to the Time of Constantine the Great''; Carlos A. Contreras. ''Christian Views of Paganism''. V ''Aufstieg und Niedergang der römischen Welt'' II.23.1 (1980). str. 871–1022.</ref> Ko so Rimljani svojo prevlado širili po vsem Sredozemskem svetu, je bila njihova politika na splošno namenjena absorbiranju božanstev in kultov drugih ljudstev, namesto da bi jih poskušali izkoreniniti.<ref>"This mentality," notes John T. Koch, "lay at the core of the genius of cultural assimilation which made the Roman Empire possible"; entry on "Interpretatio romana," in ''Celtic Culture: A Historical Encyclopedia'' (ABC-Clio, 2006), p. 974.</ref> Rim je spodbujal stabilnost med različnimi ljudstvi tako, da je podpiral njihovo versko dediščino in gradil templje lokalnim božanstvom, ki so oblikovala njihovo teologijo znotraj hierarhije rimske religije. Napisi po celotnem cesarstvu beležijo vzporedno čaščenje lokalnih in rimskih božanstev, vključno s posvetili Rimljanov lokalnim bogovom.<ref name="r4"/><ref>Isaac, Benjamin H. (2004). ''The Invention of Racism in Classical Antiquity''. Princeton University Press. str. 449.</ref><ref>Frend, W.H.C. (1967). ''Martyrdom and Persecution in the Early Church: A Study of Conflict from the Maccabees to Donatus''. Doubleday. str. 106.</ref><ref>Huskinson, Janet (2000). ''Experiencing Rome: Culture, Identity and Power in the Roman Empire''. Routledge. str. 261.</ref> Do vrhunca cesarstva so v Rimu in v provincah gojili številne kulte psevdo-tujih bogov (rimske ponovitve tujih bogov), med njimi kulte [[Kibela|Kibele]], [[Izida|Izide]], Epone in sončnih bogov, kot sta [[Mitraizem|Mitra]] in Sol Invictus, najdeno na severu do [[Rimska Britanija|Rimske Britanije]]. Ker Rimljani niso bili nikoli dolžni gojiti samo enega boga ali samo enega kulta, verska strpnost ni bila problem v smislu, da gre za konkurenco [[Monoteizem|monoteističnim]] verovanjem.<ref>{{Navedi časopis|last=Momigliano|first=Arnaldo|year=1986|title=The Disadvantages of Monotheism for a Universal State|journal=Classical Philology|volume=81|issue=4|pages=285–297|doi=10.1086/367003|jstor=269977}}</ref> [[Slika:Statuetta_indiana_di_Lakshmi,_avorio,_da_pompei,_1-50_dc_ca.,_149425,_02.JPG|sličica|''Pompejski Lakšmi'', kip iz slonovine z [[Indijska podcelina|indijske podceline,]] najden v ruševinah [[Pompeji|Pompejev]]]] Skrivnostne religije, ki so ponujale odrešitve v posmrtnem življenju, so bile stvar osebne izbire posameznika, ki se je izvajala poleg opravljanja družinskih obredov in sodelovanja v javni veri. Skrivnosti pa so vključevale izključne prisege in tajnost, razmere, na katere so konservativni Rimljani sumničavo gledali kot na značilnosti 'magije', zarote (''coniuratio'') in subverzivne dejavnosti. Občasno in brutalno so poskušali zatreti vernike, katerih dejavnost bi morebiti lahko nakazovala, kot da ogrožajo tradicionalno moralo in enotnost. V Galiji so preverjali moč druidov, najprej s prepovedjo rimskim državljanom, da pripadajo redu, nato pa s popolno prepovedjo druidizma. Hkrati pa so v okviru cesarske teologije predelali keltske tradicije (''[[Interpretatio graeca|interpretatio romana]]''); nova galo-rimska religija se je združila s svojim glavnim mestom v svetišču Trije Galci v Lugdunumu (sodobni [[Lyon]], Francija).). Svetišče je služilo kot vzorec za zahodni kult kot obliko rimsko-provincialne identitete.<ref>Fishwick, Duncan (1991). ''The Imperial Cult in the Latin West: Studies in the Ruler Cult of the Western Provinces of the Roman Empire'', Vol. 1, Brill. pp. 97–149. {{ISBN|90-04-07179-2}}.</ref> [[Slika:Stele_Licinia_Amias_Terme_67646.jpg|levo|sličica| Ta pogrebna stela iz 3. stoletja je med najzgodnejšimi krščanskimi napisi, napisani v grščini in latinščini: okrajšava ''DM'' na vrhu se sicer nanaša na ''Di Manes'', tradicionalne rimske žgane pijače mrtvih, vendar pa napis spremlja [[Ihtis|krščansko simboliko rib]].]] [[Slika:Arch_of_Titus_Menorah.png|levo|sličica|Relief iz [[Titov slavolok, Rim|Titovega slavoloka]] v Rimu, ki prikazuje menoro in drugi plen iz jeruzalemskega templja, ki so ga nosili v [[Rimski triumf|rimskem triumfu]].]] Monoteistična strogost [[Judovstvo|judovstva]] je predstavljala težave za rimsko politiko, kar je nato občasno vodilo do kompromisov in odobritve posebnih izjem. Tertulijan je opozoril, da je bila judovska vera v nasprotju s kristjani veljala za ''religio licita'', 'zakonito vero'. [[Judovsko-rimske vojne|Do vojne med Rimljani in Judi]] je prišlo, ko so konflikti, tako politični kot verski, postali nerešljivi. Ko je [[Kaligula]] želel postaviti zlati kip svojega božanskega jaza v Jeruzalemski tempelj, je morebitno oskrunjenje in verjetno vojno preprečila le njegova pravočasna smrt.<ref>Ben-Sasson, H.H. (1976). ''A History of the Jewish People''. Harvard University Press. str. 254–256. {{ISBN|0-674-39731-2}}</ref> Obleganje Jeruzalema leta 70 n. št. je pripeljalo do opustošenja templja in razpršitve judovske politične moči. Krščanstvo se je kot judovska verska sekta pojavilo v [[Judeja (rimska provinca)|rimski provinci Judeji]] v 1. stoletju n. št. Religija se je postopoma razširila iz [[Jeruzalem]]a, sprva preko središč v [[Antiohija|Antiohiji]], nato preko [[Aleksandrija|Aleksandrijie]] in sčasoma po celotnem cesarstvu in tudi širše. Začasno dovoljena preganjanja so bila omejena in občasna, mučeništva pa so se najpogosteje dogajala pod nadzorom lokalnih uradnikov.<ref>Bowman, str. 616</ref><ref>Frend, W.H.C. (2006). ''Persecutions: Genesis and Legacy''. Cambridge History of Christianity: Origins to Constantine. Cambridge University Press. Vol. 1, str. 510. {{ISBN|0-521-81239-9}}.</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Barnes|first=T.D.|year=2012|title=Legislation against the Christians|journal=Journal of Roman Studies|volume=58|issue=1–2|pages=32–50|doi=10.2307/299693|jstor=299693}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Sainte-Croix, G.E.M de|year=1963|title=Why Were the Early Christians Persecuted?|journal=Past & Present|volume=26|pages=6–38|doi=10.1093/past/26.1.6}}</ref><ref>Musurillo, Herbert (1972) ''The Acts of the Christian Martyrs''. Oxford: Clarendon Press. pp. lviii–lxii</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Sherwin-White|first=A. N.|year=1952|title=The Early Persecutions and Roman Law Again|journal=The Journal of Theological Studies|volume=3|issue=2|pages=199–213|doi=10.1093/jts/III.2.199|jstor=23952852}}</ref> Prvo cesarsko preganjanje kristjanov se je zgodilo v času cesarja Nerona in je bilo omejeno na mesto Rim. [[Publij Kornelij Tacit|Tacit]] poroča, da so po [[Požar v Rimu leta 64|velikem rimskem požaru]] leta 64 nekateri izmed prebivalcev za požar krivili Nerona in da je cesar skušal krivdo preusmeriti na kristjane.<ref name="annals-xv-44">Tacitus, ''Annals'' [[wikisource:The Annals (Tacitus)/Book 15#44|XV.44]]</ref> Po Neronu je v času vladavine cesarja [[Domicijan|Domicijana]]<ref>{{Navedi knjigo|last=Eusebius of Caesarea|authorlink=|title=Church History|year=425}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Smallwood|first=E.M.|year=1956|title='Domitian's attitude towards the Jews and Judaism|journal=Classical Philology|volume=51|pages=1–13|doi=10.1086/363978}}</ref> prišlo do naslednjega večjega preganjanja kristjanov; leta 177 se je zgodilo preganjanje v Lugdunumu (sedanji [[Lyon]]), galsko-rimski verski prestolnici. V preživelem pismu Plinija mlajšega, guvernerja [[Bitinija|Bitinije]], cesarju Trajanu je opisano njegovo preganjanje in usmrtitve kristjanov.<ref>Plinij, [http://www.mesacc.edu/~tomshoemaker/handouts/pliny.html Epistle to Trajan on the Christians]</ref> Decianovo preganjanje 246–251 je resno ogrozilo Cerkev, vendar je na koncu okrepilo krščansko kljubovanje.<ref>{{Navedi časopis|last=Frend|first=W.H.C.|year=195|title=The Failure of the Persecutions in the Roman Empire|journal=Past and Present|volume=16|issue=16|pages=10–30|doi=10.1093/past/16.1.10|jstor=650151}}</ref> Dioklecijan se je lotil [[Dioklecijanovo preganjanje|najhujšega preganjanja kristjanov]], ki je trajalo od leta 303 do 311. V začetku 4. stoletja je [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]] postal prvi cesar, ki se je spreobrnil v krščanstvo. Do zaključka 4. stoletja je krščanstvo postalo prevladujoča religija cesarstva. Cesar [[Julijan Odpadnik|Julijan]] je pod vplivom svojega svetovalca Mardonija s kratkotrajnim poskusom oživil tradicionalno in helenistično religijo ter hkrati potrdil poseben status judovstva, vendar je leta 380, s [[Solunski edikt|Solunskim ediktom]] v času cesarja Teodozija I. (po [[Bitka pri Mrzli reki]] v današnji Vipavski dolini), krščanstvo postalo uradno državno verstvo Rimskega cesarstva, za razliko od vseh drugih. Od 2. stoletja dalje so cerkveni očetje začeli obsojati vse ostale religije, ki so jih izvajali po vsem cesarstvu, kot 'poganske'.<ref>Bowersock, str. 625</ref> Zahteve tradicionalistov po verski strpnosti, (na primer senator Simmah, umrl 402), so zadušili s prizadevanji [[Papež Damaz I.|papeža Damaza I.]] in Ambroža Milanskega - rimski upravitelj (oz. cesar) je postal milanski škof (374–397); krščanski monoteizem je postal značilnost cesarjeve prevlade. Krščanske heretike in nekristjane so izločili iz javnega življenja ali jih preganjali, toda prvotna verska hierarhija Rima in številni vidiki njegovih poganskih obredov so vseeno vplivali na krščanske navade.<ref>Rüpke, str. 406–426</ref> Številna predkrščanska verovanja in prakse so tako v preoblečeni obliki preživeli v krščanstvu kot uradni cerkveni prazniki in lokalne navade. ==Kulturna zapuščina== Zaradi velikega obsega in dolžine obstoja Rimskega cesarstva so rimske upravne prakse in kultura močno in trajno vplivale na razvoj jezika, religije, [[Rimska umetnost|umetnosti]], [[Rimska arhitektura|arhitekture]], filozofije, [[Rimsko pravo|prava]] in oblik vladanja ne samo na ozemlju, ki ga je obsegalo, temveč tudi daleč preko meja. [[Latinščina|Jezik]] Rimljanov se je razvil v [[Romanski jeziki|romanske jezike]] srednjeveškega in modernega sveta, medtem ko je klasična grščina postala jezik Vzhodnega rimskega cesarstva. Sprejetje krščanstva v cesarstvu je privedlo do oblikovanja srednjeveškega krščanstva. [[Starogrška umetnost|Grška]] in [[rimska umetnost]] sta močno vplivali na [[Italijanska renesansa|italijansko renesanso]]. Rimska arhitekturna tradicija je služila kot osnova za [[Romanska arhitektura|romansko]], [[Renesančna arhitektura|renesančno]] in [[Neoklasicizem|neoklasično]] [[Arhitektura|arhitekturo]], močno pa je vplivala tudi na [[Islam|islamsko arhitekturo]]. Rimsko pravo ima naslednike v mnogih današnjih pravnih sistemih, na primer v [[Code civil|Napoleonovem zakoniku]], pa tudi v francoskem in italijanskem sodobnem pravu; rimske republiške institucije so pustile trajno zapuščino, ki je vplivala na srednjeveške italijanske mestne republike in [[Pomorske republike|države]], pozneje pa tudi na politično ureditev v ZDA in drugih modernih demokratičnih republikah == Politična zapuščina == {{multiple image | width = 150 | footer = Kongresna stavba ameriške zvezne države Virginia (levo), zgrajena konec 17. stoletja, oblikovno sledi zgledu [[Maison Carrée]], galsko-rimskega templja, zgrajenega okoli 16. leta pred našim štetjem v času cesarja Avgusta. | image1 = Richmond Virginia Capitol.jpg | alt1 = | caption1 = | image2 = Maison Carrée (Nîmes).JPG | alt2 = | caption2 = }} Po padcu [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] si je status naslednice Rimskega cesarstva želelo prilastiti več držav. Srednjeveško [[Sveto rimsko cesarstvo]], poskus oživitve cesarstva na Zahodu, je bilo ustanovljeno leta 800, ko je [[Papež Leon III.|papež Leon III]] na božični dan kot rimskega cesarja kronal [[Franki|frankovskega]] kralja [[Karel Veliki|Karla Velikega]], čeprav se cesarstvo in cesarska uprava niso oblikovali še nekaj desetletij. Po padcu [[Konstantinopel|Carigrada]] se je [[Moskovska velika kneževina|rusko carstvo]] kot dedič [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavne krščanske]] tradicije Bizantinskega cesarstva štelo za tretji Rim (Konstantinopel je bil drugi). Ti koncepti so znani kot ''translatio imperii''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Empire of Ancient Rome|first=Michael|last=Burgan|publisher=Infobase Publishing|year=2009|pages=113–114|isbn=978-1-4381-2659-3}}</ref> Ko so [[Osmansko cesarstvo|Osmani]], ki so svojo državo temeljili na bizantinskem vzoru, leta 1453 zavzeli Konstantinopel, je sultan [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmed II.]] mesto izbral za svojo prestolnico in trdil, da je zasedel prestol Rimskega cesarstva.<ref>{{Navedi knjigo|title=Western Civilization: Beyond Boundaries, 1300–1815|last=Noble, Thomas F. X.|last2=Strauss, Barry|last3=Osheim, Duane J.|last4=Neuschel, Kristen B.|publisher=Cengage Learning|year=2010|page=352|isbn=978-1-4240-6959-0}}</ref> Šel je celo tako daleč, da je z namenom ponovne združitve cesarstva po vzoru imperialnega Rima sprožil invazijo na Italijo in v svojo prestolnico povabil evropske umetnike, vključno z [[Gentile Bellini|Gentilejem Bellinijem]].<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ottoman Empire and Early Modern Europe|url=https://archive.org/details/ottomanempireear0000goff|last=Goffman, Daniel|publisher=Cambridge University Press|year=2002|page=[https://archive.org/details/ottomanempireear0000goff/page/107 107]}}</ref> Teritorialna zapuščina Rimskega cesarstva na Apeninskem polotoku je vplivala na italijanski nacionalizem in [[Risorgimento|združitev Italije]] (''[[Risorgimento]]'') leta 1861.<ref>{{Navedi knjigo|title=Italian Unification, 1820–71|last=Collier, Martin|publisher=Heinemann|year=2003|page=22|isbn=978-0-435-32754-5}}</ref> Nasledstvo Rimskega imperija si je lastila tudi fašistična ideologija, zlasti [[Italijanski imperij|Italijansko cesarstvo]] in [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]]. Na srednjeveškem Zahodu je Rim postal sopomenka za katoliško cerkev in rimskega papeža. Grška oblika imena, ''Romaioi'', je ostala vezana na grško govoreče krščansko prebivalstvo [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnega rimskega cesarstva]] in jo [[Grki]] še vedno uporabljajo.<ref>''History of Europe, The Romans''. Encyclopædia Britannica, 2008.</ref> V [[Politika in uprava Združenih držav Amerike|ZDA]] so bili [[Ustanovni očetje Združenih držav Amerike|ustanovitelji]] klasično izobraženi<ref>Briggs, Ward (2010). "United States". ''A Companion to the Classical Tradition''. Blackwell. str. 279ff.</ref> in so za znamenitosti in zgradbe v [[Washington]]u uporabili klasične vzorce, da bi se izognili [[Fevdalizem|fevdalnim]] in verskim povezavam z evropsko arhitekturo, kot so gradovi in katedrale.<ref name="Meinig">Meinig, D.W. (1986). ''The Shaping of America: A Geographical Perspective on 500 Years of History. Atlantic America, 1492–1800''. Yale University Press. Vol. 1. str. 432–435. {{ISBN|0-300-03882-8}}.</ref><ref name="vale">Vale, Lawrence J. (1992). ''Architecture, Power, and National Identity''. Yale University Press. str. 11, 66–67.</ref><ref>Mallgrave, Harry Francis (2005). ''Modern Architectural Theory: A Historical Survey, 1673–1968''. Cambridge University Press. str. 144–145.</ref><ref name="korn">Kornwall, James D. (2011). ''Architecture and Town Planning in Colonial North America''. Johns Hopkins University Press, vol. 3. str. 1246, 1405–1408. {{ISBN|0-8018-5986-7}}.</ref><ref>[[#Wood|Wood]], str. 73–74</ref><ref>Onuf, Peter S., Cole, Nicholas P. Uvod v ''Thomas Jefferson, the Classical World, and Early America''. University of Virginia Press. str. 5.</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Dietler, Michael|title=Archaeologies of Colonialism: Consumption, Entanglement, and Violence in Ancient Mediterranean France|url=https://books.google.com/books?id=ILbXV8SV9e8C|year=2010|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-26551-6}}</ref> Pri oblikovanju svoje teorije mešane ustave so ustanovitelji iskali vzor v [[Atenska demokracija|atenski demokraciji]] in [[Rimska republika|rimski republiki]], pri čemer pa so rimskega cesarja šteli za primer tiranije.<ref>Briggs, W. (2010). "United States". V ''A Companion to the Classical Tradition''. Blackwell. str. 282–286.</ref><ref>[[#Wood|Wood]], str. 60, 66, 73–74, 239.</ref> == Glej tudi == * [[Zgodovina Rimskega cesarstva]] * [[Seznam rimskih cesarjev]] ==Opombe== {{Reflist|group="op"}} == Sklici == {{sklici|2}} == Navedeni viri == {{refbegin|2}} * {{cite book|ref=Abbott|author=Abbott, Frank Frost|year=1901|title=A History and Description of Roman Political Institutions|publisher=Elibron Classics|isbn=978-0-543-92749-1|author-link=}} * {{cite journal|last1=Adams|first1=J. N.|year=2003|title='Romanitas' and the Latin Language|journal=The Classical Quarterly|volume=53|issue=1|pages=184–205|doi=10.1093/cq/53.1.184|jstor=3556490|ref=Adams}} * {{cite book|ref=Albrecht|author=Albrecht, Michael von|title=A History of Roman Literature: From Livius Andronicus to Boethius : with Special Regard to Its Influence on World Literature|url=https://books.google.com/books?id=DrYatgm2MWoC|year=1997|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-10709-0|volume=2}} * {{cite book|ref=Ando|author=Ando, Clifford|title=Imperial Ideology and Provincial Loyalty in the Roman Empire|url=https://books.google.com/books?id=BXqIG1NIU2IC|date=2000|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-22067-6}} * {{cite book|ref=Auguet|author=Auguet, Roland|title=Cruelty and Civilization: The Roman Games|url=https://books.google.com/books?id=A-3BfuPqIeUC|date=2012|publisher=Routledge|isbn=978-1-135-09343-3}} * {{cite book|ref=Boardman|editor=Boardman, John|title=The Cambridge Ancient History: The High Empire, A.D. 70–192|url=https://books.google.com/books?id=2pPxAAAAMAAJ|year=2000|publisher=Cambridge University Press|volume=Vol. 11|isbn=978-0-521-26335-1}} * {{cite book|ref=Bohec|author=Bohec, Yann Le|title=The Imperial Roman Army|url=https://books.google.com/books?id=r2hBqYtZWNEC|date=2000|publisher=Psychology Press|isbn=978-0-415-22295-2}} * {{cite book|author1=Bowersock, Glen Warren|author2=Brown, Peter|author3=Grabar, Oleg|title=Late Antiquity: A Guide to the Postclassical World|url=https://archive.org/details/lateantiquitygui00bowe|url-access=registration|page=[https://archive.org/details/lateantiquitygui00bowe/page/625 625]|year=1999|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-51173-6|ref=Bowersock}} * {{cite book|ref=Bowman|editor1=Bowman, Alan|editor2=Garnsey, Peter|editor3=Cameron, Averil|title=The Cambridge Ancient History: Volume 12, The Crisis of Empire, AD 193–337|url=https://books.google.com/books?id=MNSyT_PuYVMC|date=2005|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-30199-2}} * {{cite book|ref=Bradley|author=Bradley, Keith|title=Slavery and Society at Rome|url=https://books.google.com/books?id=xu3rkG9dVY8C|date=1994|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-37887-1}} * {{cite book|ref=Cavallo|author1=Cavallo, Guglielmo|author2=Chartier, Roger|title=A History of Reading in the West|url=https://books.google.com/books?id=doywQgAACAAJ|year=1999|publisher=Polity Press|isbn=978-0-7456-1936-1}} * {{cite book|ref=Clarke|author=Clarke, John R.|title=The Houses of Roman Italy, 100 B.C.-A.D. 250: Ritual, Space, and Decoration|url=https://books.google.com/books?id=4Q7qcegqaRYC|year=1991|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-08429-2}} * {{cite book|ref=Dyson|author=Dyson, Stephen L.|title=Rome: A Living Portrait of an Ancient City|url=https://books.google.com/books?id=wfN5dd5wbWgC|date=2010|publisher=JHU Press|isbn=978-1-4214-0101-0}} * {{cite book|ref=Edmondson|author=Edmondson, J.C.|chapter=Dynamic Arenas: Gladiatorial Presentations in the City of Rome and the Construction of Roman Society during the Early Empire|title=Roman Theater and Society|publisher=University of Michigan Press|year=1996}} * {{cite book|ref=Edwards|author=Edwards, Catharine|title=Death in Ancient Rome|url=https://books.google.com/books?id=Ioq6GmIyLQIC|year=2007|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-11208-5}} * {{cite book|ref=Elsner|author1=Elsner, Jaś|author2=Huskinson, Janet|title=Life, Death and Representation: Some New Work on Roman Sarcophagi|url=https://books.google.com/books?id=pQjrqo62-IwC|year=2011|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-020213-7}} * {{cite book|ref=Frier|author1=Frier, Bruce W.|author2=McGinn, Thomas A.|title=A Casebook on Roman Family Law|url=https://books.google.com/books?id=Jg8wp9crNhkC|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-516185-4}} * {{cite book|title=The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome|url=https://books.google.com/books?id=Fj69DAEACAAJ|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-517072-6|editor=Gagarin, Michael|ref=Gagarin}} * {{cite book|ref=Goldsworthy2003|title=The Complete Roman Army|first=Adrian|last=Goldsworthy|isbn=978-0-500-05124-5|year=2003|publisher=Thames & Hudson|location=London}} * {{cite book|ref=Goldsworthy2009|last=Goldsworthy|first=Adrian Keith|title=How Rome Fell: Death of a Superpower|url=https://archive.org/details/howromefelldeath0000gold|url-access=registration|quote=Commodus Gibbon.|year=2009|publisher=Yale University Press|location=New Haven, Connecticut|isbn=978-0-300-13719-4}} * {{cite book|ref=Habinek2005|author=Habinek, Thomas N.|title=The World of Roman Song: From Ritualized Speech to Social Order|url=https://books.google.com/books?id=Em_XpAvaT9oC|date=2005|publisher=JHU Press|isbn=978-0-8018-8105-3}} * {{cite book|ref=Harris|author=Harris, W. V.|title=Ancient Literacy|publisher=Harvard University Press|year=1989|isbn=978-0-674-03381-8}} * {{cite book|ref=Holleran|author=Holleran, Claire|title=Shopping in Ancient Rome: The Retail Trade in the Late Republic and the Principate|url=https://books.google.com/books?id=oO7NwmbyxwAC|date=2012|publisher=OUP Oxford|isbn=978-0-19-969821-9}} * {{cite book|ref=Humphrey|author=Humphrey, John H.|title=Roman Circuses: Arenas for Chariot Racing|url=https://books.google.com/books?id=couetXBQO9AC|year=1986|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-04921-5}} * {{cite book|last=Huzar|first=Eleanor Goltz|title=Mark Antony: a Biography|year=1978|location=Minneapolis|publisher=University of Minnesota Press|isbn=978-0-8166-0863-8|url=https://archive.org/details/markantonybiogra00huza_0|url-access=registration}} * {{cite book|ref=Johnson2009|author1=Johnson, William A|author2=Parker, Holt N|title=Ancient Literacies: The Culture of Reading in Greece and Rome|url=https://books.google.com/books?id=SrTUcYJTMewC|date=2009|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-971286-1}} * {{cite book|ref=Johnson2010|author=Johnson, William A.|title=Readers and Reading Culture in the High Roman Empire: A Study of Elite Communities|url=https://books.google.com/books?id=45eXJSpxdn4C|date=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-972105-4}} * {{cite journal|last1=Jones|first1=A. H. M.|year=1960|title=The Cloth Industry Under the Roman Empire|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/j.1468-0289.1960.tb02114.x|journal=The Economic History Review|volume=13|issue=2|pages=183–192|doi=10.1111/j.1468-0289.1960.tb02114.x|doi-broken-date=14 January 2021|jstor=2591177|ref=Jones}} * {{cite book|ref=Kelly|author=Kelly, Christopher|title=The Roman Empire: A Very Short Introduction|publisher=Oxford University Press|year=2007|isbn=978-0-19-280391-7}} * {{cite book|ref=Kousser|author=Kousser, Rachel Meredith|title=Hellenistic and Roman Ideal Sculpture: The Allure of the Classical|url=https://books.google.com/books?id=Mea2-zywyYAC|date=2008|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-87782-4}} * {{cite book|ref=Laes|author=Laes, Christian|title=Children in the Roman Empire: Outsiders Within|url=https://books.google.com/books?id=yxo5kMPLoagC|date=2011|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-89746-4}} * {{cite journal|last1=Marshall|first1=Anthony J.|year=1976|title=Library Resources and Creative Writing at Rome|journal=Phoenix|volume=30|issue=3|pages=252–264|doi=10.2307/1087296|jstor=1087296|ref=Marshall}} * {{cite journal|last1=Millar|first1=Fergus|year=2012|title=Empire and City, Augustus to Julian: Obligations, Excuses and Status|journal=Journal of Roman Studies|volume=73|pages=76–96|doi=10.2307/300073|jstor=300073|ref=Millar}} * {{cite book|last=Mommsen|first=Theodore|title=The provinces of the Roman empire from Caesar to Diocletian|translator=William P. Dickson|editor=William P. Dickson|year=2005|orig-year=1909|location=Ann Arbor, Michigan|publisher=University of Michigan Library|url=https://quod.lib.umich.edu/g/genpub/abq2762.0001.001/332?page=root;size=100;view=image}} * {{cite book|author1=Morris, Ian|author2=Scheidel, Walter|title=The Dynamics of Ancient Empires: State Power from Assyria to Byzantium|url=https://books.google.com/books?id=6vnkts2rOJUC|date=2009|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-970761-4|ref=Morris}} * {{cite book|ref=Naerebout|author=Naerebout, Frederick G.|chapter=Dance in the Roman Empire and Its Discontents|title=Ritual Dynamics and Religious Change in the Roman Empire|publisher=Proceedings of the Eighth Workshop of the International Network Impact of Empire (Heidelberg, 5–7 July 2007), Brill|year=2009}} * {{cite book|ref=Nicolet|author=Nicolet, Claude|title=Space, Geography, and Politics in the Early Roman Empire|url=https://archive.org/details/spacegeographypo00nico|url-access=registration|year=1991|publisher=University of Michigan Press|isbn=978-0-472-10096-5}} * {{cite book|ref=Peachin|editor=Peachin, Michael|title=The Oxford Handbook of Social Relations in the Roman World|url=https://books.google.com/books?id=RDSI1V12ueIC|year=2011|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-518800-4}} * {{cite book|ref=Potter1999|author1=Potter, David Stone|author2=Mattingly, D. J.|title=Life, Death, and Entertainment in the Roman Empire|url=https://books.google.com/books?id=HPjqJWakX7IC|year=1999|publisher=University of Michigan Press|isbn=978-0-472-08568-2}} * {{cite book|ref=Potter2009|editor=Potter, David S.|title=A Companion to the Roman Empire|url=https://books.google.com/books?id=g4ZmqsyC5kEC|date=2009|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-4051-9918-6}} * {{cite book|ref=Rochette|doi=10.1002/9781444343397.ch30|chapter=Language Policies in the Roman Republic and Empire|title=A Companion to the Latin Language|pages=549–563|year=2012|last1=Rochette|first1=Bruno|isbn=978-1-4443-4339-7}} * {{cite book|ref=Rawson1987|author=Rawson, Beryl|title=The Family in Ancient Rome: New Perspectives|url=https://books.google.com/books?id=85Gdul_43DEC|year=1987|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-9460-4}} * {{cite book|ref=Rawson2003|author=Rawson, Beryl|title=Children and Childhood in Roman Italy|url=https://books.google.com/books?id=Ah9XwjhyM8gC|date=2003|publisher=OUP Oxford|isbn=978-0-19-151423-4}} * {{cite book|ref=Roberts|author=Roberts, Michael John|title=The jeweled style: poetry and poetics in late antiquity|url=https://archive.org/details/jeweledstylepoet00robe|url-access=registration|year=1989|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-2265-2}} * {{cite book|ref=Rupke|author=Rüpke, Jörg|title=A Companion to Roman Religion|url=https://books.google.com/books?id=V1357R8OscQC|date=2007|publisher=Wiley|isbn=978-0-470-76645-3}} * {{cite book|ref=Stambaugh|author=Stambaugh, John E.|title=The Ancient Roman City|url=https://books.google.com/books?id=k0mZufizhH0C|date=1988|publisher=JHU Press|isbn=978-0-8018-3692-3}} * {{cite book|last=Sullivan|first=Richard, D.|title=Near Eastern Royalty and Rome, 100-30 BC|year=1990|location=Toronto|publisher=University of Toronto Press|isbn=978-0-8020-2682-8|url=https://books.google.com/books?id=IDU5DwAAQBAJ}} * {{cite journal|last1=Vout|first1=Caroline|year=2009|title=The Myth of the Toga: Understanding the History of Roman Dress|journal=Greece and Rome|volume=43|issue=2|pages=204–220|doi=10.1093/gr/43.2.204|jstor=643096|ref=Vout}} * {{cite book|ref=Winterling|author=Winterling, Aloys|title=Politics and Society in Imperial Rome|url=https://books.google.com/books?id=_35eZH6_vT8C|date=2009|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-4051-7969-0}} * {{cite journal|author=Wiseman, T.P.|year=1970|title=The Definition of ''Eques Romanus''|journal=Historia|volume=19|issue=1|pages=67–83|ref=Wiseman}} * {{cite book|ref=Wood|author=Wood, Gordon S.|title=The Idea of America: Reflections on the Birth of the United States|url=https://books.google.com/books?id=YjSmze-mQVIC|date=2011|publisher=Penguin Publishing Group|isbn=978-1-101-51514-3}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Ancient Rome}} V slovenščini: * [http://zgodovina.si/rimski-imperij/ O Rimskem imperiju] na spletišču Zgodovina.si V angleščini: * [http://www.bbc.co.uk/schools/romans Rimljani za otroke], spletna stran BBC o starem Rimu za otroke na osnovnošolski ravni. * [https://darmc.harvard.edu/ Digitalni atlas rimskih in srednjeveških civilizacij] * [http://tacitus.nu/historical-atlas/rome.htm Zgodovinski atlas] prikazuje širitev rimskega imperija. * [http://roman-empire.net/ Roman-Empire.net], učni viri in uprizoritve * [http://www.wdl.org/en/item/11745/ Zgodovinsko gledališče v letu 400 našega štetja, v katerem so Rimljani in Barbari prebivali drug ob drugem v vzhodnem delu Rimskega cesarstva] {{normativna kontrola}} lqept06ke4pi9fiusqdzddzzvhc11lu 0 4720 5736805 5705976 2022-08-20T06:44:28Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Chembox <!-- Names --> | Name = Voda | IUPACName = | IUPACNames = | PIN = | SystematicName = | OtherNames = vodikov(I)oksid, oksidan, divodikov oksid <!-- Images --> | ImageFileL1 = Water-2D-labelled.png | ImageFileR1 = Water molecule.svg <!-- Sections --> | Section1 = {{Chembox Identifiers | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1098659 | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/H2O/h1H2 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = XLYOFNOQVPJJNP-UHFFFAOYSA-N | SMILES = O | CASNo = 7732-18-5 | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | PubChem = 962 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 937 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 15377 | RTECS = ZC0110000 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 059QF0KO0R | Gmelin = 117 | Beilstein = 3587155}} | Section2={{Chembox Properties | Formula = {{chem| H|2|O}} | MolarMass = 18,01528(33) g/mol | Odor = brez | Appearance = brezbarvna tekočina, brez vonja in okusa; brezbarvni plin, trdina, podobna kristalom | Density = Kapljevina:<ref>John Riddick (1970). [https://archive.org/details/organicsolventsp0002ridd ''Organic Solvents Physical Properties and Methods of Purification'']. Wiley-Interscience. str. 67-68. ISBN 978-0471927266.</ref><br>0,9998396&nbsp;g/mL pri 0&nbsp;°C<br>0,9970474&nbsp;g/mL pri 25&nbsp;°C<br>0,961893&nbsp;g/mLpri 95&nbsp;°C<br>Trdnina:<ref>Hannu Sipola, Pekka Taskinen (julij 2018). [https://www.researchgate.net/publication/326659958_Activity_of_Supercooled_Water_on_the_Ice_Curve_and_Other_Thermodynamic_Properties_of_Liquid_Water_up_to_the_Boiling_Point_at_Standard_Pressure "Activity of Supercooled Water on the Ice Curve and Other Thermodynamic Properties of Liquid Water up to the Boiling Point at Standard Pressure"]. Journal of Chemical & Engineering Data 63 (8). DOI: 10.1021/acs.jced.8b00251. Pridobljeno 20. aprila 2022.</ref><br> 0,9167&nbsp;g/ml pri 0&nbsp;°C | MeltingPtC = 0,00 | MeltingPt_notes ={{Efn|Vzorec [[Vienna Standard Mean Ocean Water]] (VSMOW) za kalibracije se topi pri 273,1500089(10) K (0,000089(10) °C in vre pri 373,1339&nbsp;K (99,9839&nbsp;°C). Druge izotopske sestave se topijo ali vrejo pri rahlo drugačnih temperaturah.|name = VSMOW}} | BoilingPtC = 99,98 | BoilingPt_notes =<ref name="nistbp">{{nist|name=Water|id=C7732185|accessdate=2016-5-27|mask=FFFF|units=SI}}</ref>{{Efn|name=VSMOW}} | pKa = 13,995{{sfn|Lide|2003|loc=Chapter 8: Dissociation Constants of Inorganic Acids and Bases}}<ref>{{navedi revijo | last=Weingärtner | first=Hermann | last2=Franck | first2=Ernst Ulrich | title=Supercritical Water as a Solvent | journal=Angewandte Chemie International Edition | volume=44 | issue=18 | date=2005-04-25 | doi=10.1002/anie.200462468 | pages=2672–2692}}</ref>{{efn| Predvsem v organski kemiji pogosto navajana vrednost 15,7 za pK_a vode je nepravilna.<ref>{{navedi splet| title = What is the pKa of Water| url = http://chemwiki.ucdavis.edu/Core/Organic_Chemistry/Fundamentals/What_is_the_pKa_of_water%3F| publisher = Univerza Kalifornije, Davis | date = 2015-08-09}}</ref><ref>{{navedi revijo|last1=Silverstein|first1=Todd P.|last2=Heller|first2=Stephen T.|title=pKa Values in the Undergraduate Curriculum: What Is the Real pKa of Water?|journal=Journal of Chemical Education|date=2017-04-17 |volume=94|issue=6|pages=690–695|doi=10.1021/acs.jchemed.6b00623|bibcode=2017JChEd..94..690S}}</ref>}} | pKb = 13,995 | ConjugateAcid = [[hidronij]] | ConjugateBase = [[hidroksid]] | Viscosity = 0,890 [[Poise|cP]]{{sfn|Lide|2003|loc=6.186}} | RefractIndex = 1,3330 (20&nbsp;°C){{sfn|Lide|2003|loc=8—Concentrative Properties of Aqueous Solutions: Density, Refractive Index, Freezing Point Depression, and Viscosity}} | VaporPressure = {{convert|3,1690|kPa|atm|abbr = out| disp = or}}<ref>David R. Lide (ur.). CRC Handbook of Chemistry and Physics. 85. izdaja. Internet-Version: 2005. CRC Press/Taylor and Francis. Boca Raton, FL. Fluid Properties, str. 6-3 – 6-5.</ref> | Solubility = N/A | SolubleOther =slabo topno v [[haloalkan]]ih, [[alifatska spojina|alifatskih]] in [[aromatska spojina|aromatskih]] ogljikovodikih ter [[eter|etrih]].<ref name="chemister">{{navedi splet| title = Properties of substance: water|url = http://chemister.ru/Database/properties-en.php?dbid=1&id=1| first = Kiper Ruslan | last = Anatolievich}}</ref> Boljša topljivost v [[karboksilat]]ih, [[alkohol]]ih, [[keton]]ih, [[amin]]ih. Meša se z [[metanol]]om, [[etanol]]om, [[propanol]]om, [[izopropanol]]om, [[aceton]]om, [[glicerol]]om, [[1,4-dioksan]]om, [[tetrahidrofuran]]om, [[sulfolan]]om, [[acetaldehid]]om, [[dimetilformamid]]om, [[dimetoksietan]]om, [[dimetil sulfoksid]]om, [[acetonitril]]om. Delno se meša z [[dietil eter|dietil etrom]], [[metil etil keton]]om, [[diklorometan]]om, [[etil acetat]]om in [[bromin]]om. | ThermalConductivity = 0,6065 W/(m·K)<ref>{{navedi revijo|last1=Ramires|first1=Maria L. V.|last2=Castro|first2=Carlos A. Nieto de|last3=Nagasaka|first3=Yuchi|last4=Nagashima|first4=Akira|last5=Assael|first5=Marc J.|last6=Wakeham|first6=William A.|date=1995-05-01|title=Standard Reference Data for the Thermal Conductivity of Water|journal=Journal of Physical and Chemical Reference Data|volume=24|issue=3|pages=1377–1381|doi=10.1063/1.555963|issn=0047-2689|bibcode=1995JPCRD..24.1377R}}</ref> }} |Section3={{Chembox Structure | MolShape = ukrivljena | CrystalStruct = [[Heksagonalni kristalni sistem|Heksagonalna]] | Dipole = 1,546 [[Debye (enota)|D]]{{sfn|Lide|2003|loc=9—Dipole Moments}} | PointGroup = C_2v }} |Section4={{Chembox Thermochemistry | DeltaHf = −285,83 ± 0,04&nbsp;kJ/mol<ref name=chemister /><ref name="nist">{{nist|name=Water|id=C7732185|accessdate=2014-06-01|mask=FFFF|units=SI}}</ref> | DeltaGf = −237,24&nbsp;kJ/mol<ref name=chemister /> | Entropy = 69,95 ± 0,03&nbsp;J/(mol·K)<ref name=nist /> | HeatCapacity = 75,385 ± 0,05&nbsp;J/(mol·K)<ref name=nist /> }} | Section7 = {{Chembox Hazards | MainHazards =[[utopitev]]<br>[[plaz]] (kot sneg) <br>[[zastrupitev z vodo]] <br>(glej tudi [[divodikov monoksid]]) | NFPA-H = 0 | NFPA-F = 0 | NFPA-R = 0 | FlashPt= Negorljivo | GHSPictograms = | GHSSignalWord = | HPhrases = | PPhrases = }}|Section8={{Chembox Related | OtherCations = [[vodikov sulfid]]<br> [[vodikov selenid]]<br> [[vodikov telurid]]<br> [[vodikov polonid]]<br> [[vodikov peroksid]] | OtherFunction_label = [[topilo]] | OtherFunction = [[aceton]]<br> [[metanol]] }}}} '''Voda''' ali sistematično '''oksidan''' je [[anorganska spojina]] s [[Kemijska formula|kemijsko formulo]] H₂O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine [[Hidrosfera|hidrosfere]] in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot [[topilo]].<ref>{{navedi splet|title=Water Q&A: Why is water the »universal solvent«?|url=https://www.usgs.gov/special-topic/water-science-school/science/water-qa-why-water-universal-solvent?qt-science_center_objects=0#qt-science_center_objects|publisher=[[United States Geological Survey]] |access-date=2021-01-15}}</ref> Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike [[Življenje|življenja]], čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H₂O kaže, da njene molekule vsebujejo en [[kisik]]ov in dva [[vodik]]ova atoma, povezana s kisikom s [[Kovalentna vez|kovalentno vezjo]]. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°.<ref>{{navedi splet|date=2020-03-18|title=10.2: Hybrid Orbitals in Water|url=https://chem.libretexts.org/Courses/Pacific_Union_College/Quantum_Chemistry/10%3A_Bonding_in_Polyatomic_Molecules/10.02%3A_Hybrid_Orbitals_in_Water|access-date=2021-04-11|website=Chemistry LibreTexts|language=en}}</ref> Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem [[Agregatno stanje|agregatnem stanju]] pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori [[dež]] in kot [[aerosol]] [[Megla|meglo]]. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot [[sneg]]. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih.<ref name=ref3>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/world/ |title=CIA – <small>THE WORLD FACTBOOK</small> Geography Geographic overview |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |access-date=2008-12-20}}</ref> Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih [[Antarktika|Antarktike]] in [[Grenlandija|Grenlandije]] (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %).<ref name=ref4>{{navedi knjigo |title=Water in Crisis: A Guide to the World's Freshwater Resources |editor=Gleick, P.H. |publisher=Oxford University Press |year=1993 |page=13 |url=http://www.oup.com/us/catalog/general/subject/EarthSciences/Oceanography/?view=usa&ci=9780195076288 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130408091921/http://www.oup.com/us/catalog/general/subject/EarthSciences/Oceanography/?view=usa&ci=9780195076288 |archive-date=2013-04-08}}</ref><ref> {{navedi dokument |url=http://www.agu.org/sci_soc/mockler.html |title=Water Vapor in the Climate System : Special report |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070320034158/http://www.agu.org/sci_soc/mockler.html |archivedate=2007-03-28 |date=december 1995 |publisher=Ameriško geofizikalno združenje}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.unep.org/dewa/assessments/ecosystems/water/vitalwater/ |title=Vital Water |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080220070111/http://www.unep.org/dewa/assessments/ecosystems/water/vitalwater/ |archivedate=2008-02-20 |publisher=[[UNEP]]}}</ref> Voda se nenehno giblje skozi [[Kroženje vode|vodni krog]] izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu.<ref>{{navedi revijo |author=Baroni, L. |author2=Cenci, L. |author3=Tettamanti, M. |author4=Berati, M. |year=2007 |title=Evaluating the environmental impact of various dietary patterns combined with different food production systems |journal=European Journal of Clinical Nutrition |volume=61 |pages=279–286 |doi=10.1038/sj.ejcn.1602522 |pmid=17035955 |issue=2}}</ref> Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje. ==Etimologija== Beseda voda izvira iz protoindoevropske besede ''*wod-or'', končnične oblike korena ''*wed-'' (»voda«, »mokro«).<ref>{{navedi splet |url=http://www.etymonline.com/index.php?allowed_in_frame=0&search=water |title=Water (v.) |website=www.etymonline.com |publisher=Online Etymology Dictionary |access-date=20. maja 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170802204905/http://www.etymonline.com/index.php?allowed_in_frame=0&search=water |archive-date=2. avgusta 2017 |url-status=live }}</ref> Preko indoevropskega korena ima podobno ime tudi v drugih jezikih: v [[Grščina|grščini]] ''ύδωρ'' (''ýdor''), v [[Ruščina|ruščini]] ''вода́'' (''vodá''), v [[Irščina|irščini]] ''uisce'' in v [[Albanščina|albanščini]] ''ujë''. ==Lastnosti== Voda je [[Polarnost|polarna]] anorganska spojina, pri sobni temperaturi tekočina brez okusa in vonja. Je skoraj brezbarvna z rahlo modrim pridihom. Je najenostavnejši vodikov halkogenid in daleč najbolj preučevana kemijska spojina. Zaradi sposobnosti raztapljanja veliko snovi je opisana kot »univerzalno topilo«.<ref>{{navedi knjigo |last1=Greenwood |first1=Norman N. |last2=Earnshaw |first2=Alan |year=1997 |title=Chemistry of the Elements |edition=2. |page=620 |publisher=Butterworth-Heinemann |isbn=978-0-08-037941-8}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Water, the Universal Solvent |url=http://water.usgs.gov/edu/solvent.html |website=[[USGS]] |access-date=2017-06-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170709141251/https://water.usgs.gov/edu/solvent.html |archive-date=2017-07-09 |url-status=live}}</ref> Ta lastnost ji omogoča, da je »topilo življenja«.{{sfn|Reece|2013|p=48}} V naravi skoraj vedno vsebuje raztopljene različne snovi, zato so za pridobivanje kemično čiste vode potrebni posebni postopki. Voda je edina običajna snov, ki v normalnih pogojih na Zemlji istočasno obstaja v tekočem, trdnem in plinastem agregatnem stanju.{{sfn|Reece|2013|p=44}} ===Stanja=== <gallery> Slika:Water_drop_001.jpg|Kapljica vode nad vodno površino; tekoča voda Slika:Ice Block, Canal Park, Duluth (32752478892).jpg|Blok ledu Slika:Monterrey Mexico Clouds.jpg|Oblaki v zemeljskem ozračju kondenzirajo iz plinastih vodnih hlapov </gallery> Spojina s formulo H₂O ima dve uradni imeni: voda in oksidan.<ref>{{navedi knjigo|url=http://old.iupac.org/publications/books/principles/principles_of_nomenclature.pdf |title=Principles of chemical nomenclature: a guide to IUPAC recommendations |last1=Leigh |first1=G. J. |last2 = Favre| first2 = H. A|last3 = Metanomski|first3 = W. V.|date=1998 |publisher=Blackwell Science|location=Oxford|oclc=37341352|isbn=978-0-86542-685-6|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726171925/http://old.iupac.org/publications/books/principles/principles_of_nomenclature.pdf |archive-date=2011-07-26}}</ref> Voda se imenuje tudi tekoča faza H₂O.<ref>{{navedi splet |last1=PubChem |title=Water |url=https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Water |publisher=National Center for Biotechnology Information |access-date=25. marca 2020 |language=en}}</ref> Drugi dve običajni stanji vode sta trdni led in plinasti hlapi ali para. Dodajanje ali odvzemanje [[Toplota|toplote]] lahko povzroči fazne spremembe: [[Strjevanje|zmrzovanje]] pretvori vodo v led, [[taljenje]] led v vodo, [[Izparevanje|izparevanje]] vodo v paro, [[kondenzacija]] paro v vodo, [[sublimacija]] led v paro in depozicija paro v led.<ref name=Belnay>{{navedi splet |last1=Belnay |first1=Louise |title=The water cycle |url=https://www.esrl.noaa.gov/gmd/education/info_activities/pdfs/Teacher_CTA_the_water_cycle.pdf |website=Critical thinking activities |publisher=Earth System Research Laboratory |access-date=25. marca 2020}}</ref> ====Gostota==== Voda se razlikuje od večine tekočin po tem, da se ji po zamrzovanju [[gostota]] zmanjša.<ref name=Oliveira>{{navedi knjigo |last1=Oliveira |first1=Mário J. de |title=Equilibrium Thermodynamics |date=2017 |publisher=Springer |isbn=978-3-662-53207-2 |pages=120–124 |url=https://www.google.com/books/edition/Equilibrium_Thermodynamics/F8GRDgAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&dq=denser+liquid+than+solid+phase+water+silicon+bismuth&pg=PA122&printsec=frontcover |access-date=26. marca 2020 |language=en}}</ref> Med druge snovi s to lastnostjo spadajo tudi [[bizmut]], [[silicij]], [[germanij]] in [[galij]]. Pri [[tlak]]u 1 atm doseže voda svojo maksimalno gostoto 1.000 kg/m³ pri temperaturi 3,98 °C.<ref name="NatureWaterStructure">{{navedi revijo |url=https://www.academia.edu/2230441 |title=Water: Water—an enduring mystery |access-date=15. november 2016 |journal=[[Nature]] |volume=452 |issue=7185 |pages=291–2 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161117211552/http://www.academia.edu/2230441/Water_Water_an_enduring_mystery |archive-date=17. novembra 2016 |url-status=live |bibcode=2008Natur.452..291B |last1=Ball |first1=Philip |year=2008 |doi=10.1038/452291a |pmid=18354466 |s2cid=4365814 }}</ref> Gostota ledu je 917 kg/m³, kar pomeni povečanje volumna za približno 9%.<ref>{{navedi knjigo |author1=Kotz, J.C. |author2=Treichel, P. |author3=Weaver, G.C. |year=2005 |title=Chemistry & Chemical Reactivity |publisher=Thomson Brooks/Cole |isbn=978-0-534-39597-1}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Ben-Naim |first1=Ariel |display-authors=etal |title=Alice's Adventures in Water-land |year=2011 |location=Singapore |doi=10.1142/8068 |last2=Ben-Naim |first2=Roberta |isbn=978-981-4338-96-7}}</ref> Ekspanzija lahko povzroči ogromne pritiske, ki povzročajo pokanje vodovodnih cevi in skalovja.<ref name=MM>{{navedi revijo |author1=Matsuoka, N. |author2=Murton, J. |title=Frost weathering: recent advances and future directions |journal=Permafrost Periglac. Process. |volume=19 |issue= 2|pages=195–210 |year=2008 |doi=10.1002/ppp.620 }}</ref> V jezerih in oceanih se voda s temperaturo 4 °C potopi na dno, led pa plava na tekoči vodi in tvori ledeno skorjo. Led kot toplotni izolator prepreči, da bi voda pod njim zmrznila. Brez te zaščite večina vodnih organizmov ne bi preživela zime.<ref>{{navedi splet |last1=Wiltse |first1=Brendan |title=A Look Under The Ice: Winter Lake Ecology |url=https://www.ausableriver.org/blog/look-under-ice-winter-lake-ecology |website=Ausable River Association |access-date=23. april 2020}}</ref> ====Magnetizem==== Voda je [[Diamagnetizem|diamagnetna]] snov.<ref name=":1">{{navedi revijo|last=Chen|first=Zijun|date=2010-04-21|title=Measurement of Diamagnetism in Water|url=http://conservancy.umn.edu/handle/11299/90865|language=en-US}}</ref> S [[Superprevodnost|superprevodnimi]] [[magnet]]i lahko kljub temu doseže opazno interakcijo.<ref name=":1" /> ====Fazni prehodi==== Pri [[tlak]]u 1 atm se led tali ali voda zmrzuje pri 0 °C. Pri enakem tlaku voda vre ali para kondenzira pri 100 °C. Voda lahko prehaja v plinasto fazo tudi pri nižjih temperaturah z [[izhlapevanje]]m na površini (vretje je definirano kot izparevanje po celem volumnu). Na površinah se dogajata tudi [[sublimacija]] in odlaganje.<ref name=Belnay/> Primer: zmrzal se odlaga na hladnih površinah, medtem ko snežinke nastanejo z odlaganjem na delce aerosola ali ledeno jedro.<ref>{{navedi splet |last1=Wells |first1=Sarah |title=The Beauty and Science of Snowflakes |url=https://ssec.si.edu/stemvisions-blog/beauty-and-science-snowflakes |website=Smithsonian Science Education Center |access-date=25. marca 2020 |language=en |date=21. januar 2017}}</ref> V procesu sušenja z zamrzovanjem se živilo zamrzne in nato shrani pri nizkem tlaku, da led na njegovi površini sublimira.<ref name=FreezeDrying>{{navedi knjigo|title=Food processing technology: principles and practice|last=Fellows|first=P. (Peter)|date=2017|publisher=Woodhead Publishing/Elsevier Science|isbn=978-0081005231|edition=4th|location=Kent|pages=929–940|chapter=Freeze drying and freeze concentration|oclc=960758611}}</ref> Tališče in vrelišče sta odvisna od tlaka. Dober približek odvisnosti temperature tališča od tlaka je [[Clausius-Clapeyronova enačba|Clausius–Clapeyronova enačba]]: :<math> \frac{d T}{d P} = \frac{T \left(v_\text{L}-v_\text{S}\right) }{L_\text{f}},</math> v kateri sta <math>v_\text{L}</math> in <math>v_\text{S}</math> molska volumna tkoče in trdne faze, <math>L_\text{f}</math> pa molska [[talilna toplota]]. V večini snovi se njihov volume med taljenjem povečuje, zato temperatura tališča z naraščajočim tlakom narašča. Ker ima led manjšo gostoto od vode, temperatura tališča z naraščajočim tlakom pada.<ref name=Oliveira /> V [[ledenik]]ih so v velikih globinah tlaki dovolj visoki, da povzročijo taljenje ledu in nastajanje podledeniških jezer.<ref>{{navedi revijo |last1=Siegert |first1=Martin J. |last2=Ellis-Evans |first2=J. Cynan |last3=Tranter |first3=Martyn |last4=Mayer |first4=Christoph |last5=Petit |first5=Jean-Robert |last6=Salamatin |first6=Andrey |last7=Priscu |first7=John C. |title=Physical, chemical and biological processes in Lake Vostok and other Antarctic subglacial lakes |journal=Nature |date=December 2001 |volume=414 |issue=6864 |pages=603–609 |doi=10.1038/414603a|pmid=11740551 |bibcode=2001Natur.414..603S |s2cid=4423510 }}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Davies |first1=Bethan |title=Antarctic subglacial lakes |url=http://www.antarcticglaciers.org/glacier-processes/glacial-lakes/subglacial-lakes/ |website=AntarcticGlaciers |access-date=25. marca 2020}}</ref> Clausius-Clapeyronova enačba velja tudi za [[vrelišče]]. Ker ima para po prehodu iz tekočine v plin veliko manjšo gostoto kot tekočina, vrelišče s tlakom narašča.<ref>{{navedi knjigo |last1=Masterton |first1=William L. |last2=Hurley |first2=Cecile N. |title=Chemistry : principles and reactions |date=2008 |publisher=Cengage Learning |isbn=9780495126713 |page=230 |edition=6th |url=https://www.google.com/books/edition/Chemistry_Principles_and_Reactions/teubNK-b2bsC?hl=en&gbpv=1&bsq=clapeyron%20equation%20boiling |access-date=3. april 2020}}</ref> V [[gejzir]]ju Old Faithful v [[Narodni park Yellowstone|narodnem parku Yellowstone]], na primer, temperatura vrelišča preseže 205 °C.<ref>{{navedi splet |last1=Peaco |first1=Jim |title=Yellowstone Lesson Plan: How Yellowstone Geysers Erupt - Yellowstone National Park (U.S. National Park Service) |url=https://www.nps.gov/yell/learn/education/classrooms/how-yellowstone-geysers-erupt.htm |website=National Park Service |access-date=5. aprila 2020 |language=en}}</ref> V hidrotermalnih oddušnikih lahko temperatura preseže 400 °C.<ref>{{navedi novice |last1=Brahic |first1=Catherine |title=Found: The hottest water on Earth |url=https://www.newscientist.com/article/dn14456-found-the-hottest-water-on-earth/ |access-date=5. aprila 2020 |work=New Scientist}}</ref> Na morski gladini je vrelišče vode 100 °C. Z naraščajočo nadmorsko višino [[zračni tlak]] pada, zato pada tudi temperatura vrelišča: 1 °C vsakih 274 metrov. Kuhanje na velikih nadmorskih višinah zato traja dlje kot na morju. Na višini okoli 1.500 m, na primer, se čas kuhanja podaljša za četrtino.<ref>{{navedi splet |last1=USDA Food Safety and Inspection Service |title=High Altitude Cooking and Food Safety |url=https://www.fsis.usda.gov/shared/PDF/High_Altitude_Cooking_and_Food_Safety.pdf |access-date=5. april 2020}}</ref> Velja tudi obratno: z naraščanjem tlaka ([[lonec na zvišan pritisk]]) se čas kuhanja skrajša.<ref>{{navedi splet |title=Pressure Cooking - Food Science |url=https://www.exploratorium.edu/food/pressure-cooking |website=Exploratorium |language=en |date=26. septembra 2019}}</ref> V [[vakuum]]u voda vre pri sobni temperaturi.<ref>{{navedi novice |last1=Allain |first1=Rhett |title=Yes, You Can Boil Water at Room Temperature. Here's How |url=https://www.wired.com/story/yes-you-can-boil-water-at-room-temperature-heres-how/ |access-date=5. aprila 2020 |magazine=Wired |date=12. septembra 2018 |language=en}}</ref> ====Trojna in kritična točka==== [[Slika:Phase diagram of water simplified.svg|thumb|250px|Poenostavljen fazni diagram vode]] Na [[Fazni diagram|faznem diagramu]] tlak/temperatura (glej sliko) so tri krivulje, ki ločujejo trdno fazo od plinaste, plinasto od tekoče in tekočo od trdne. Krivulje se stikajo v tako imenovani [[Trojna točka|trojni točki]], v kateri koeksistirajo vse tri faze. Trojna točka je pri temperaturi 273,16 K (0.01 °C) in tlaku 611.657 paskalov (0,00604 atm). <ref>{{navedi revijo |last1=Murphy |first1=D. M. |last2=Koop |first2=T. |title=Review of the vapour pressures of ice and supercooled water for atmospheric applications |journal=Quarterly Journal of the Royal Meteorological Society |date=1. april 2005 |volume=131 |issue=608 |pages=1540 |doi=10.1256/qj.04.94|bibcode=2005QJRMS.131.1539M |url=https://zenodo.org/record/1236243 }}</ref> Omenjeni tlak je najnižji tlak, pri katerem še lahko obstaja tekoča voda. Do leta 2019 se je trojna točka vode uporabljala za definiranje [[Kelvin|Kelvinove temperaturne lestvice]]. <ref>{{citat |publisher=[[Mednarodni urad za uteži in mere]] |date=2006 |url=http://www.bipm.org/utils/common/pdf/si_brochure_8_en.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170814094625/http://www.bipm.org/utils/common/pdf/si_brochure_8_en.pdf |archive-date=2017-08-14 |title=The International System of Units (SI) |edition=8. |isbn=92-822-2213-6 |page=114}}</ref><ref name=Brochure9_2019>{{navedi splet |title = 9th edition of the SI Brochure |publisher = Mednarodni urad za uteži in mere |url = https://www.bipm.org/en/publications/si-brochure/ |date = 2019 |access-date = 20. maja 2019 |df = dmy-all}}</ref> Fazna krivulja voda/para se konča pri 647,096 K (373,946 °C) in 22,064 megapaskalih (217,75 atm).<ref name=IAPWS95>{{navedi revijo |last1=Wagner |first1=W. |last2=Pruß |first2=A. |title=The IAPWS Formulation 1995 for the Thermodynamic Properties of Ordinary Water Substance for General and Scientific Use |journal=Journal of Physical and Chemical Reference Data |date=junij 2002 |volume=31 |issue=2 |page=398 |doi=10.1063/1.1461829}}</ref> Točka je znana kot [[kritična točka]]. Pri višjih temperaturah in tlakih tekoča in parna faza vode tvorita neprekinjeno fazo, imenovano superkritična tekočina. Superkritična tekočina se lahko stisne ali ekspandira med plinu podobnimi in tekočini podobnimi gostotami, njene lastnosti, ki se precej razlikujejo od lastnosti vode pri sobnih pogojih, pa so občutljive na gostoto. Pri ustreznih tlakih in temperaturah, na primer, se lahko prosto meša z [[Polarnost|nepolarnimi spojinami]], vključno z večino [[Organska spojina|organskih spojin]]. Zaradi teh lastnosti postane uporabna za različne aplikacije, vključno z visokotemperaturno [[Elektrokemija|elektrokemijo]] in kot ekološko prijazno [[topilo]] ali [[katalizator]] v kemijskih reakcijah, v katere so vključene organske spojine. V [[Zemljin plašč|Zemljinem plašču]] deluje kot topilo med tvorbo [[mineral]]ov, raztapljanjem in obarjanjem.<ref>{{navedi revijo |last1=Weingärtner |first1=Hermann |last2=Franck |first2=Ernst Ulrich |title=Supercritical Water as a Solvent |journal=Angewandte Chemie International Edition |date=29. april 2005 |volume=44 |issue=18 |pages=2672–2692 |doi=10.1002/anie.200462468|pmid=15827975 }}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Adschiri |first1=Tadafumi |last2=Lee |first2=Youn-Woo |last3=Goto |first3=Motonobu |last4=Takami |first4=Seiichi |title=Green materials synthesis with supercritical water |journal=Green Chemistry |date=2011 |volume=13 |issue=6 |pages=1380 |doi=10.1039/c1gc15158d}}</ref> [[Slika:Iceberg_with_hole_near_Sandersons_Hope_2007-07-28_2.jpg|thumb|left|Voda v treh [[agregatno stanje|agregatnih stanjih]] - kapljevinskem, trdnem (led) in plinastem (kot nevidna vodna para v zraku). [[Oblak]]i v ozadju so iz drobnih [[kondenzacija|kondenziranih]] kapljic vode.]] ====Faze ledu in vode==== Normalna oblika ledu na zemeljski površini je led I_h, ki kristalizira v [[Heksagonalni kristalni sistem|heksagonalno kristalno simetrijo]].<ref>{{navedi revijo |last=Murray |first=Benjamin J.|last2=Knopf |first2=Daniel A. |last3=Bertram |first3=Allan K. |year=2005|title=The formation of cubic ice under conditions relevant to Earth's atmosphere|journal=Nature|volume=434|pages=202–205|doi=10.1038/nature03403|pmid=15758996|issue=7030|bibcode=2005Natur.434..202M|s2cid=4427815}}</ref> Z naraščanjem tlaka nastaja led z drugimi kristalnimi strukturami. Do leta 2019 je bilo eksperimentalno potrjenih 17 struktur, več drugih pa predvidenih teoretično. <ref>{{navedi revijo |last1=Salzmann |first1=Christoph G. |title=Advances in the experimental exploration of water's phase diagram |journal=The Journal of Chemical Physics |date=14. februar 2019 |volume=150 |issue=6 |pages=060901 |doi=10.1063/1.5085163|pmid=30770019 |arxiv=1812.04333 |bibcode=2019JChPh.150f0901S |doi-access=free }}</ref> Superionska osemnajsta oblika ledu (led XVIII), ploskovno centrirana kocka, je bila odkrita, ko je bila kapljica vode izpostavljena udarnemu valu, ki je povišal tlak na nekaj milijonov atmosfer in temperaturo na nekaj tisoč stopinj. Pri teh pogojih je nastala rešetka togih kisikovih atomov, v kateri so se prosto gibali vodikovi atomi.<ref name="Sokol2021">{{navedi revijo |url=https://www.wired.com/story/a-bizarre-form-of-water-may-exist-all-over-the-universe/ |title=A Bizarre Form of Water May Exist All Over the Universe |last=Sokol |first=Joshua |magazine=Wired |date=12. maja 2019 |publisher=Wired.com |access-date=1. septembra 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190512130533/https://www.wired.com/story/a-bizarre-form-of-water-may-exist-all-over-the-universe/|archive-date=12. maja 2019|url-status=live}}</ref><ref name="Millotetal2019">{{navedi revijo |last1=Millot |first1=M. |last2=Coppari |first2=F. | last3 =Rygg | first3 =J.R. | last4 =Barrios | first4 =Antonio Correa | last5 =Hamel | first5 =Sebastien | last6 =Swift | first6 =Damian C. | last7 =Eggert | first7 =Jon H. |year=2019 |title=Nanosecond X-ray diffraction of shock-compressed superionic water ice |journal=Nature |publisher=Springer |volume= 569|issue=7755 |pages=251–255 |doi=10.1038/s41586-019-1114-6 |pmid=31068720 |bibcode=2019Natur.569..251M |osti=1568026 |s2cid=148571419 }}</ref> Če je led vgnezden med sloje [[grafen]]a, tvori kvadratno rešetko.<ref>{{navedi revijo |last1=Peplow |first1=Mark |title=Graphene sandwich makes new form of ice |journal=Nature |date=25. marec 2015 |doi=10.1038/nature.2015.17175|s2cid=138877465 }}</ref> Podrobnosti kemijske narave tekoče vode niso še povsem dognane. Nekatere teorije nakazujejo, da je nenavadno obnašanje posledica dveh tekočih stanj.<ref name="NatureWaterStructure" /><ref>{{navedi revijo |last1=Maestro |first1=L.M. |last2=Marqués |first2=M.I. |last3=Camarillo |first3=E. |last4=Jaque |first4=D. |last5=Solé |first5=J. García |last6=Gonzalo |first6=J.A. |last7=Jaque |first7=F. |last8=Valle |first8=Juan C. Del |last9=Mallamace |first9=F. |date=1. januar 2016 |title=On the existence of two states in liquid water: impact on biological and nanoscopic systems |journal=International Journal of Nanotechnology |volume=13 |issue=8–9 |pages=667–677 |doi=10.1504/IJNT.2016.079670 |bibcode=2016IJNT...13..667M |archive-url=https://web.archive.org/web/20170923002502/https://zenodo.org/record/896465 |archive-date=23. septembra 2017 |url-status=live |url=https://zenodo.org/record/896465 }}</ref><ref>{{navedi revijo |first1=Francesco |last1=Mallamace |first2=Carmelo |last2=Corsaro |first3=H. Eugene |last3=Stanley |title=A singular thermodynamically consistent temperature at the origin of the anomalous behavior of liquid water|journal=Scientific Reports |date=18. december 2012 |volume=2 |issue=1 |page=993 |doi=10.1038/srep00993 |pmid=23251779 |pmc=3524791 |bibcode=2012NatSR...2E.993M}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Perakis |first1=Fivos |last2=Amann-Winkel |first2=Katrin |last3=Lehmkühler |first3=Felix |last4=Sprung |first4=Michael |last5=Mariedahl |first5=Daniel |last6=Sellberg |first6=Jonas A. |last7=Pathak |first7=Harshad |last8=Späh |first8=Alexander |last9=Cavalca |first9=Filippo|last10=Ricci|first10=Alessandro |last11=Jain |first11=Avni |last12=Massani |first12=Bernhard |last13=Aubree |first13=Flora |last14=Benmore |first14=Chris J. |last15=Loerting |first15=Thomas |last16=Grübel |first16=Gerhard |last17=Pettersson |first17=Lars G.M. |last18=Nilsson |first18=Anders |date=26. junija 2017 |title=Diffusive dynamics during the high-to-low density transition in amorphous ice |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America |volume=13 |issue=8–9 |pages=667–677 |doi=10.1073/pnas.1705303114|pmc=5547632 |pmid=28652327|bibcode=2017PNAS..114.8193P |doi-access=free }}</ref> ===Okus in vonj=== Čista voda je običajno opisana kot tekočina brez okusa in vonja, čeprav imajo ljudje specifična čutila, ki zaznavajo prisotnost vode v ustih.<ref>{{navedi knjigo |first=Edmund T. |last=Rolls |year=2005 |title=Emotion Explained |publisher=Oxford University Press, Medical |isbn=9780198570035}}</ref> Za [[žabe]] je znano, da jo lahko zavohajo.<ref>{{navedi knjigo |author1=Llinas, R. |author2=Precht W. |year=2012 |title=Frog Neurobiology: A Handbook |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=9783642663161}}</ref> Voda iz naravnih virov, vključno z ustekleničeno [[Mineralna voda|mineralno vodo]], ima običajno veliko raztopljenih snovi, ki ji lahko dajo različne vonje in okuse. Ljudje in živali so razvili čute, ki jim omogočajo oceniti pitnost vode, da bi se izognili preslani ali smrdeči vodi.<ref name=candau>{{navedi revijo |last1=Candau |first1=Joël |year=2004 |title=The Olfactory Experience: constants and cultural variables |url=https://halshs.archives-ouvertes.fr/halshs-00130924 |journal=Water Science and Technology |volume=49 |issue=9 |pages=11–17 |access-date=28. septembra 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161002152229/https://halshs.archives-ouvertes.fr/halshs-00130924 |archive-date=2. oktobra 2016 |url-status=live |doi=10.2166/wst.2004.0522 |pmid=15237601 }}</ref> ===Barva in videz=== Čista voda je vidno modra zaradi absorbcije svetlobe v območju približno 600 nm – 800 nm.<ref>{{navedi revijo |last=Braun |first=Charles L. |first2=Sergei N. |last2=Smirnov |title=Why is water blue? |journal=J. Chem. Educ. |volume=70 |issue=8 |page=612 |year=1993 |url=http://www.dartmouth.edu/~etrnsfer/water.htm |doi=10.1021/ed070p612 |bibcode=1993JChEd..70..612B |access-date=21. aprila 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120320060654/http://www.dartmouth.edu/~etrnsfer/water.htm |archive-date=20. marca 2012 |url-status=live }}</ref> Barvo je mogoče zlahka opaziti v kozarcu vode iz pipe, postavljenem na čisto belo ozadje pri dnevni svetlobi. Glavni absorpcijski pasovi, odgovorni za barvo, so prizvoki razteznih vibracij vezi OH. Navidezna intenzivnost barve narašča z globino vodnega stolpca po [[Absorpcijski zakon|Beerovem zakonu]]. To na primer velja tudi za bazene, če je vir svetlobe sončna svetloba, ki se odbija od belih ploščic bazena. V naravi se lahko barva spremeni iz modre v zeleno zaradi prisotnosti suspendiranih trdnih snovi ali [[Alge|alg]]. V industriji se za vodne raztopine uporablja skoraj infrardeča spektroskopija, saj večja intenzivnost nižjih tonov vode pomeni, da se lahko uporabljajo steklene kivete s kratko dolžino poti. Za opazovanje osnovnega razteznostnega spektra vode ali vodne raztopine v območju okoli 3500 cm⁻¹ (2,85 μm)<ref>Nakamoto, Kazuo (1997). ''Infrared and Raman Spectra of Inorganic and Coordination Compounds, Part A: Theory and Applications in Inorganic Chemistry'' (5th ed.). New York: Wiley. str. 170. ISBN 0-471-16394-5.</ref> je potrebna dolžina poti približno 25 μm. Kiveta mora biti pri približno 3500 cm⁻¹ prozorna in netopna v vodi. Za okenca kivet za vodne raztopine se pogosto uporablja [[Fluorit|kalcijev fluorid]]. [[Ramanova spektroskopija|Ramanovo]] aktivne osnovne vibracije se lahko opazujejo v 1 cm vzorčni celici. Vodne rastline, alge in drugi organizmi s [[Fotosinteza|fotosintezo]] lahko živijo v vodi do sto metrov globoko, do koder jih lahko doseže sončna svetloba. Globine pod 1000 metrov sončna svetloba praktično ne doseže. [[Lomni količnik]] tekoče vode pri 20 °C je 1,333 in je veliko večji od lomnega količnika zraka (1,0). Lomni količnik vode je podoben lomnim količnikom [[alkan]]ov in [[etanol]]a in nižji od [[glicerol]]a (1,473), [[benzen]]a (1,501), [[Ogljikov disulfid|ogljikovega disulfida]] (1,627) in običajnih vrst [[Steklo|stekla]] (1,4 do 1,6). Lomni količnik ledu (1,31) je nekoliko nižji od lomnega količnika tekoče vode. ===Polarna molekula=== [[Slika:Tetrahedral Structure of Water-sl.png|thumb|Tetraedrična zgradba vode]] V molekuli vode tvorita vodikova atoma s kisikovim atomom kot 104,45°. Vodikova atoma sta blizu dveh oglišč [[Tetraeder|tetraedra]] s kisikovim atomom v središču. V drugih dveh ogliščih sta elektronska para valenčnih elektronov, ki ne sodelujeta v tvorbi vezi. V popolnem tetraedru bi koti merili 109,5°, ker je odboj med osamljenima elektronskima paroma večji od odboja med vodikovima atomoma, a se kot zmanjša na približno 104,5°.{{sfn|Ball|2001|p=168}}{{sfn|Franks|2007|p=10}} Dolžina vezi O–H je približno 0,096 nm.<ref>{{navedi splet |title=Physical Chemistry of Water |url=https://msu.edu/course/css/850/snapshot.afs/teppen/physical_chemistry_of_water.htm |publisher=Michigan State University |access-date=11. septembra 2020}}</ref> Tetraedrično obliko imajo tudi druge molekule, na primer [[metan]] (CH₄) in [[vodikov sulfid]] (H₂S). Ker je kisik bolj [[Elektronegativnost|elektronegativen]] (močneje veže svoje elektrone) kot večina drugih elementov, svoje elektrone obdrži, medtem ko sta vodikova atoma pozitivno nabita. Takšen razpored elektronov in upognjenost molekule dajeta molekuli [[električni dipolni moment]] in uvrstitev med polarne molekule.{{sfn|Ball|2001|p=169}} Voda je dobro polarno [[topilo]], ki topi številne soli in [[Hidrofilnost|hidrofilne]] organske spojine, kot so [[sladkor]]ji in enostavni [[alkohol]]i, kot je [[etanol]]. Voda raztaplja tudi številne pline, kot sta [[kisik]] in [[ogljikov dioksid]]. Slednji daje mehurčke gaziranim pijačam, penečim vinom in pivu. V živih organizmih so v vodi raztopljene številne snovi, kot so [[Beljakovina|beljakovine]], [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] in vodotopni [[polisaharid]]i. Interakcije med vodo in podenotami teh biomakromolekul povzročajo zgibanje beljakovin, združevanje baz DNK in druge pojave, ki so ključnega pomena za življenje. Številne organske snovi, na primer [[maščobe]], [[olja]] in [[alkan]]i, so [[Hidrofobnost|hidrofobni]], se pravi netopni v vodi. Netopne so tudi številne anorganske snovi, vključno z večino kovinskih [[oksid]]ov, [[sulfid]]ov in [[silikat]]ov. ===Vodikove vezi=== [[Slika:3D model hydrogen bonds in water.svg|thumb|Model vodikovih vezi (1) med molekulami vode]] Molekula vode lahko zaradi svoje polarnosti v tekočem in trdnem stanju tvori štiri [[Vodikova vez|vodikove vezi]] s sosednjimi molekulami vode. Vodikova vez je približno deset krat mošnejša od [[Van der Waalsova sila|Van der Waalsove sile]], ki privlači molekule v večini tekočin. Vodikove vezi so vzrok, da ima voda veliko višje [[tališče]] in [[vrelišče]] kot druge analogne spojine, na primer [[vodikov sulfid]]. Z njimi je mogoče pojasniti tudi izjemno visoko [[Specifična toplota|specifično toploto]] (okoli 4,2 J/g/K), [[Talilna toplota|talilno toploto]] (ololi 333 J/g), [[Izparilna toplota|izparilno toploto]] (2257 J/g) in [[Toplotna prevodnost|toplotno prevodnost]] (med 0,561 in 0,679 W/m/K). Te lastnosti povzročajo, da je voda najučinkovitejši regulator [[Podnebje|podnebja]] na Zemlji, ki shranjuje energijo in jo prenaša med oceani in ozračjem. Energija vodikove vezi vode je okoli 23 kJ/mol, se pravi da je približno dvajset krat šibkejša od [[Kovalentna vez|kovalentne vezi]] O-H (492 kJ/mol). To pomeni, da je v elektrostatiki udeležena z okoli 90%, preostalih 10% pa prispeva kovalentna vez.<ref>{{navedi revijo |date=1. marca 2000 |title=Compton scattering evidence for covalency of the hydrogen bond in ice|journal=Journal of Physics and Chemistry of Solids |volume=61 |issue=3 |pages=403–406 |doi=10.1016/S0022-3697(99)00325-X |last1=Isaacs |first1=E.D |last2=Shukla |first2=A |last3=Platzman |first3=P.M |last4=Hamann |first4=D.R |last5=Barbiellini |first5=B |last6=Tulk |first6=C.A |bibcode=2000JPCS...61..403I}}</ref> Obe vezi sta vzrok tudi za visoko [[Površinska napetost|površinsko napetost]] vode<ref>{{navedi knjigo |last=Campbell |first=Neil A. |first2=Brad |last2=Williamson |first3=Robin J. |last3=Heyden |title=Biology: Exploring Life |publisher=Pearson Prentice Hall |year=2006 |location=Boston, Massachusetts |url=http://www.phschool.com/el_marketing.html |isbn=978-0-13-250882-7 |access-date=11. novembra 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141102041816/http://www.phschool.com/el_marketing.html |archive-date=2. novembra 2014 |url-status=live }}</ref> in [[kapilarnost]]. Kapilarnost pomeni tendenco vode, da se dvigne po drobni cevki navzgor v nasprotju z [[Težnost|gravitacijo]]. Ta lastnost je pomembna zlasti za gibanje vode navzgor po žilah v rastlinah, kot so drevesa.<ref>[http://science.jrank.org/pages/1182/Capillary-Action.html Capillary Action – Liquid, Water, Force, and Surface – JRank Articles] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130527124752/http://science.jrank.org/pages/1182/Capillary-Action.html |date=27. maja 2013 }}. Science.jrank.org. Pridobljeno 28. septembra 2015.</ref> ===Samoionizacija=== Voda je šibka raztopina hidronijevega hidroksida, s katerim je v naslednjem ravnotežju: : 2 H₂O ⇔ H₃O⁺ + OH^- ===Električna prevodnost=== Čista voda ima majhno [[Električna prevodnost|električno prevodnost]], ki se zelo poveča z raztapljanjem že majhnih količin [[Ionska spojina|ionskih spojin]], na primer [[Sol|kuhinjske soli]]. Tekoča voda se z [[Električni tok|električnim tokom]] razgradi v njena gradbena elementa kisik in vodik. Proces se imenuje [[elektroliza]]. Razgradnja zahteva več energije kot se sprosti toplote v obratnem procesu (285,8 kJ/mol ali 15,9 MJ/kg).<ref>{{navedi revijo |last=Ball |first=Philip |title=Burning water and other myths |url=http://www.nature.com/news/2007/070910/full/070910-13.html |journal=News@nature |date=14. september 2007 |access-date=14. september 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090228054247/http://www.nature.com/news/2007/070910/full/070910-13.html |archive-date=28. februar 2009 |url-status=live |doi=10.1038/news070910-13 |s2cid=129704116 }}</ref> ===Mehanske lastnosti=== Tekoča voda se za večino namenov lahko šteje za [[Stisljivost|nestisljivo]]. Njena stisljivot se v normaljih pogojih giblje od 4,4 do 5,1×10⁻¹⁰ Pa⁻¹.<ref>{{navedi revijo |author=Fine, R.A. |author2=Millero, F.J.| |date=1973 |title=Compressibility of water as a function of temperature and pressure |volume=59 |issue=10 |page=5529 |journal=Journal of Chemical Physics |doi=10.1063/1.1679903 |bibcode=1973JChPh..59.5529F}}</ref> V oceanih, na primer, se na globini 4.000 m njen volumen zmanjša samo za 1.8 %.<ref name=nave>{{navedi splet |title=Bulk Elastic Properties |author=Nave, R. |website=HyperPhysics |publisher=Georgia State University |url=http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/hph.html |access-date=26. oktobra 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071028155517/http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/hph.html |archive-date=28. oktobra 2007 |url-status=live }}</ref> [[Viskoznost]] vode pri 20°C je okoli 10⁻³ Pa•s ali 0,01 poisa. [[Hitrost zvoka]] v vodi je od 1.400 do 1.540 m/s in je odvisna od temperature. Zvok potuje po vodi zelo daleč, zlasti pri nizkih frekvencah. Pri frekvenci 1 kHz njegova jakost pade približno za 0,03 dB/km. To lastnost izkoriščajo [[kiti]] in ljudje za sporazumevanje in zaznavanje okolice ([[sonar]]).<ref name=NPLcalc>UK National Physical Laboratory, [http://resource.npl.co.uk/acoustics/techguides/seaabsorption/ Calculation of absorption of sound in seawater] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161003014920/http://resource.npl.co.uk/acoustics/techguides/seaabsorption/ |date=3. oktobra 2016 }}.</ref> ===Reaktivnost=== Kovinski elementi, ki so bolj [[Elektronegativnost|elektropozitivni]] od vodika, zlasti [[Alkalijska kovina|alkalijske]] in [[Zemljoalkalijska kovina|zemljoalkalijske kovine]], kot so [[litij]], [[natrij]], [[kalij]], [[kalcij]] in [[cezij]] izpodrinejo vodik iz vode in tvorijo hidrokside. Pri visokih temperaturah [[ogljik]] reagira z vodno paro, pri čemer nastajata [[ogljikov monoksid]] in vodik (vodni plin): : C + H₂O → CO + H₂ ==Voda na Zemlji== [[Hidrologija]] je veda, ki preučuje gibanje, porazdelitev in kakovost vode na Zemlji. Preučevanje porazdelitve vode je hidrografija, preučevanje porazdelitve in gibanja podtalnice je hidrogeologija, preučevanje ledenikov glaciologija, površinskih voda limnologija in oceanov oceanografija. Ekološke procese, povezane s hidrologijo, preučuje ekohidrologija. Skupna masa vode na površini našega planeta, pod njo in nad njo se imenuje [[hidrosfera]]. Celotna količina vode v vseh oblikah je približno 1,386 × 10⁹ kubičnih kilometrov.<ref name=ref4/> Tekoča voda se nahaja v oceanih, morjih, jezerih, rekah, potokih, kanalih, ribnikih in močvirjih. Večina vode je v oceanih. V trdni, tekoči in plinasti obliki je prisotna tudi v ozračju, pod površino pa kot podzemna voda v [[vodonosnik]]ih. Voda je pomembna v številnih [[geologija|geoloških]] procesih. Talna voda je prisotna v večini kamnin in s svojim tlakom povzroča gubanje površine. Voda v Zemljinem plašču je odgovorna za nastajanje [[vulkan]]ov v podrivnih conah. Na Zemljini površini sodeluje tako v kemičnih kot fizikalnih procesih preperevanja. Voda in v manjši meri led sta zaslužna tudi za transport ogromne količine sedimentov. Ti tvorijo različne vrste [[Sedimentne kamnine|sedimentnih kamnin]], ki sestavljajo geološki zapis zgodovine Zemlje. ===Kroženje vode=== {{glavni|Kroženje vode}} [[Slika:Vodni krog v slovenščini za otroke.jpg|thumb|300px|[[Vodni krog]]-verzija za otroke]] [[Slika:Vodni krog v slovenščini.jpg|thumb|300px|[[Vodni krog]]-verzija za odrasle]] Vodni ali hidrološki krog je stalno izmenjavanje vode znotraj hidrosfere, med ozračjem, vodo v zemlji, površinsko vodo, podtalnico in rastlinami. Voda se nenehno giblje skozi vse te regije v vodnem krogu, ki ga sestavljajo naslednji procesi: * [[izhlapevanje]] iz oceanov in drugih vodnih teles v zrak ter [[transpiracija]] iz kopenskih rastlin in živali v zrak * precipitacija vodne pare, ki v zraku kondenzira in pade na zemljo ali v ocean * odtekanje vode s kopnega, ki večinoma doseže morje Večina vodnih hlapov, predvsem iz oceana, se vrne vanj, vetrovi pa odnašajo vodne hlape na kopno z enako hitrostjo, kot voda s kopnega odteka v morja. Količina te vode je približno 47 Tt (47 x 10¹² ton) letno. Izhlapevanje in transpiracija na kopnem prispevata dodatnih 72 Tt na leto. Padavine na kopnem (119 Tt na leto) imajo več oblik. Najpogostejše so [[dež]], [[sneg]] in [[toča]], nekaj pa prispevata tudi [[megla]] in [[rosa]].<ref>{{navedi knjigo |title=Water in Crisis: A Guide to the World's Freshwater Resources |editor=Gleick, P.H. |publisher=Oxford University Press |year=1993 |page=15, Table 2.3 |url=http://www.oup.com/us/catalog/general/subject/EarthSciences/Oceanography/?view=usa&ci=9780195076288 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130408091921/http://www.oup.com/us/catalog/general/subject/EarthSciences/Oceanography/?view=usa&ci=9780195076288 |archive-date=8. aprila 2013 }}</ref> Rosa so majhne kapljice vode, ki kondenzirajo, ko se zelo vlažen zrak sreča s hladno površino. Rosa običajno nastane zjutraj tik pred sončnim vzhodom, ko je temperatura zraka najnižja in ko začne temperatura zemeljske površine naraščati.<ref>{{navedi knjigo |title=Alice's Adventures in Water-land |last1=Ben-Naim |first1=Arieh |last2=Ben-Naim |first2=Roberta | |publisher=World Scientific Publishing |year=2011 |page=31 |doi=10.1142/8068 |isbn=978-981-4338-96-7}}</ref> V zraku kondenzirana voda lahko lomi v svetlobo, da nastane [[mavrica]]. Majhni vodni tokovi se izlivajo v reke. Matematični model, ki se uporablja za simulacijo toka reke ali potoka in izračun parametrov kakovosti vode, je hidrološki transportni model. Nekaj vode se preusmerja v namakanje kmetijskih zemljišč. Reke in morja ponujajo možnosti za potovanja in transport. Vodni tokovi z erozijo oblikuje okolje, ustvarjajo rečne doline in delte, bogatijo zemljo in ravnajo tla za kmetijstvo in gradnjo naselij. [[Poplava]] je dogodek, ko voda iz vodotoka zaradi prevelike količine prestopi bregove in zalije niže ležeče površine. Po drugi strani je [[suša]] obdobje, ki lahko traja več mesecev ali let, ko regija trpi zaradi pomanjkanja vode. To se zgodi zaradi podpovprečne količine padavin, bodisi zaradi [[Topografija|topografije]] bodisi zaradi lege na določeni zemljepisni širini. ===Vodni viri=== {{glavni|Vodni viri}} Vodni viri so "stoječi" in "tekoči". Voda je lahko shranjena v jezerih, vodni pari, podtalnici ali vodonosnikih ter v ledu in snegu. Od celotne količine svetovne sladke vode je približno 69 odstotkov vode shranjene v [[ledenik]]ih in trajni snežni odeji, 30 odstotkov v podtalnici in preostali 1 odstotek v jezerih, rekah, ozračju in živih bitjih.<ref>{{navedi knjigo |title=Water in Crisis |last=Gleick |first=Peter H. |date=1993 |publisher=Oxford University Press |isbn=019507627-3 |edition=1 |location=New York |publication-date=1993 |page=[https://archive.org/details/waterincrisisgui00glei/page/13] |url=https://archive.org/details/waterincrisisgui00glei/page/13 }}</ref> Dolžina časa skladiščenja je zelo različna. V nekaterih vodonosnikih je shranjena več tisoč let, v jezerih pa se lahko v sušnih obdobjih manjša in v vlažnih obdobjih veča. V nekaterih regijah precejšen del oskrbe z vodo predstavlja voda, shranjena v zalogah. Če odvzemi presegajo ponovna polnjenja, se zaloge zmanjšajo. Po nekaterih ocenah kar 30 odstotkov celotne vode, porabljene za [[namakanje]], izvira iz netrajnostnega odvzema podzemne vode, kar povzroča izčrpavanje podtalnice.<ref>{{navedi revijo |first1=Yoshihide|last1=Wada |first2=L.P.H.|last2=Van Beek|first3=Marc FP |last3=Bierkens|title=Nonsustainable groundwater sustaining irrigation: A global assessment|journal=Water Resources Research |date= 2012 |volume=48 |issue=6 |pages=W00L06 |doi=10.1029/2011WR010562|bibcode=2012WRR....48.0L06W |doi-access=free }}</ref> ===Morska voda in plimovanje=== {{multiple image | align = right | total_width = 300 | image1 = Bay of Fundy High Tide.jpg | alt1 = | caption1 = Plima | image2 = Bay of Fundy Low Tide.jpg | alt2 = | caption2 = in oseka v zlivu Fundy, [[Nova Škotska]] | footer = }} Morska voda vsebuje v povprečju okoli 3,5 % [[Natrijev klorid|natrijevega klorida]] in manjše količine drugih snovi. Fizikalne lastnosti morske vode se v nekaterih pomembnih vidikih razlikujejo od lastnosti sladke vode. Morska voda zmrzne pri nižji temperaturi (okoli −1.9 °C). Njena gostota s padajočo temperaturo narašča, zato svoje maksimalne vrednosti ne doseže pri temperaturi nad lediščem. Slanost morske vode se spreminja od okoli 0,7 % v [[Baltik]]u do 4 % v [[Rdeče morje|Rdečem morju]]. V [[Mrtvo morje|Mrtvem morju]], ki je prav za prav jezero, je slanost izjemno visoka in se giblje med 30 in 40 %. Plimovanje ali [[bibavica]] je naraščanje in padanje gladine morja zaradi delovanja [[Luna|Lunine]] in [[Sonce|Sončeve]] [[Težnost|težnosti]] na oceane. Plimovanje povzroči spremembe globine morskih in estuarskih vodnih teles in tokove, imenovane plimski tokovi. Sprememba vodne gladine na določeni lokaciji je posledica položaja Lune in Sonca glede na Zemljo, vrtenja Zemlje in lokalne batimetrije. Pas morske obale, ki je ob plimi poplavljen in ob oseki kopen, se imenuje medplimno območje in je pomembno naravno okolje. ==Vplivi na življenje== [[Slika:Auto-and heterotrophs sl.svg|thumb|200px|[[Fotosinteza]] <span style="color:green;">(zeleno)</span> in [[celično dihanje]] <span style="color:red;">(rdeče)</span>]] Z biološkega vidika ima voda veliko različnih lastnosti, ki so ključne za nadaljevanje življenja. Voda [[Organska spojina|organskim spojinam]] omogoča reagiranje na načine, ki na koncu omogočajo reprodukcijo. Vse znane oblike življenja so odvisne od vode. Voda je ključnega pomena kot topilo v številnih telesnih tekočinah in bistveni element številnih presnovnih procesov v telesu. Presnova je vsota anabolizma in katabolizma. [[Anabolizem]] je del presnove, ki zajema izgradnjo telesu lastnih snovi iz manjših molekul. Procesi so praviloma [[Endotermna reakcija|endotermni]] in [[Redoks reakcija|oksidativni]] in potekajo s pomočjo [[encim|encimov]]. V teh procesih nastajajo na primer [[škrob]]i, [[Triacilglicerol|trigliceridi]] in [[Beljakovina|proteini]], v katerih so shranjeni energija in informacije. [[Katabolizem]] pomeni razgradnjo presnovnih produktov na enostavnejše molekule. Telo uporablja katabolne procese zlasti za razstrupljanje in pridobivanje energije. Katabolizem je energijsko povezan z anabolizmom: energija, ki nastaja med katabolnimi procesi, se porablja za izgradnjo kompleksnejših molekul v anabolnih procesih. Brez vode ti procesi ne bi bili mogoči. Voda je bistvena za [[Fotosinteza|fotosintezo]] in [[dihanje]]. Celice, v katerih poteka fotosinteza, uporabljajo sončno energijo za razgradnjo vode na kisik in vodik.<ref>{{navedi splet|title=Catalyst helps split water : Plants|url=https://asknature.org/strategy/catalyst-helps-split-water/|access-date=10. septembra 2020|website=AskNature|language=en-US}}</ref> Nastali vodik reagira z ogljikovim dioksidom, absorbiranim iz zraka ali vode. V procesu nastajata [[glukoza]] in kisik. Pri dihanju celic je proces obrnjen: ogljik in vodik se v celicah oksidirata v vodo in [[ogljikov dioksid]], pri čemer se sprošča energija. Voda je osrednjega pomena tudi za kislinsko-bazično nevtralnost in delovanje encimov. Kislino, ki je donor vodikovega iona (protona H⁺), se lahko nevtralizira z bazo, ki je acceptor protonov (hidroksidni ion OH⁻), pri čemer nastaja voda. Voda velja za nevtralno s [[pH]] 7. Kisline imajo pH vrednosti manjše od 7, medtem ko imajo baze vrednosti večje od 7. ===Življenje v vodi=== Površinske vode na Zemlji so polne življenja. Najzgodnejše oblike življenja so se pojavile prav v vodi. Izkjučno v vodi živijo koraj vse [[ribe]], z njo pa so povezani tudi morski sesalci [[delfini]] in [[kiti]]. [[Dvoživke]] preživijo del svojega življenja v vodi in del na kopnem. V vodi rastejo haloge in [[alge]], ki so osnova za nekatere podvodne ekosisteme. [[Plankton]] je na splošno temelj oceanske prehranjevalne verige. Vodni [[vretenčarji]] pridobivajo za življenje potreben kisik na različne načine. Ribe imajo namesto [[Pljuča|pljuč]] [[škrge]]. Nekatere vrste rib, kot je pljučarica, imajo celo oboje. Vodni sesalci, kot so delfini, kiti, vidre in tjulnji, morajo občasno priti na površje in dihati zrak. Nekatere [[dvoživke]] lahko absorbirajo kisik skozi svojo kožo. [[Nevretenčarji]] imajo široko paleto prilagoditev za preživetje v vodah z majhno vsebnostjo kisika, vključno z dihalnicami ([[mehkužci]]) in škrgami ([[rakovice]]). Ker se je življenje nevretenčarjev razvilo v vodnem okolju, ima večina malo ali nobene posebne prilagoditve za dihanje v vodi. <gallery> Slika:Blue Linckia Starfish.JPG|Biotska raznovrstnost koralnega grebena Slika:Diatoms through the microscope.jpg|Nekaj morskih diatomej, ključne skupine [[fitoplankton]]a Slika:VonDamm Crustaceans.jpg|Raki na Von Dammovem hidrotermalnem polju preživijo tudi v spremenjeni kemiji vode </gallery> ==Vpliv na človeštvo== Zgodovinske človeške civilizacije so se razvile ob velikih rečnih tokovih. [[Mezopotamija]], ki se pogosto šteje za zibelko civilizacije, leži med rekama [[Evfrat]] in [[Tigris]]. [[Stari Egipt|Egipčanska]] civilizacija se je razvila ob Nilu. V Indiji je od leta 3300 pr. n. št. do 1300 pr. n. št. cvetela civilizacija ob Indu in njegovih pritokih s Himalaje. Ob reki (Tibera) je bil ustanovljen tudi Rim. Velike metropole, kot so Rotterdam, London, Montreal, Pariz, New York, Buenos Aires, Šanghaj, Tokio, Chicago in Hong Kong, dolgujejo del svojega uspeha njihovi dostopnosti po vodi in posledični širitvi trgovine. Iz istega razloga so cveteli tudi otoki z varnimi pristanišči, kot je Singapur. V Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, kjer je vode bolj malo, je bil dostop do čiste pitne vode ša kako pomemben dejavnik človekovega razvoja. ===Zdravje in onesnaževanje=== [[Slika: Field Trip- water sampling.jpg|thumb|Vzorčenje vode]] Voda, primerna za prehrano ljudi, se imenuje pitna voda. Voda, ki ni pitna, se lahko pretvori v pitno s filtracijo ali destilacijo ali z vrsto drugih metod. Dostopa do zdrave pitne vode nima več kot 660 milijonov ljudi.<ref>{{navedi splet|title=On Water|url=https://www.eib.org/en/essays/on-water|access-date=13. oktobra 2020|website=Evropska investicijska banka |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=2.4 billion Without Adequate Sanitation. 600 million Without Safe Water. Can We Fix it by 2030?|url=https://ieg.worldbankgroup.org/blog/over-24-billion-without-adequate-sanitation-600-million-without-safe-water-how-do-we-bridge|access-date=13. oktobra 2020|website=ieg.worldbankgroup.org|language=en}}</ref> Voda, neprimerna za pitje, vendar neškodljiva na primer za kopanje, ima več imen, na primer "varna za kopanje". [[Klor]], ki se uporablja za pripravo vode, draži kožo in sluznico. Vsebnost klora, v pitni vodi običajno 1 ppm in v vodi za kopanje običajno 1-2 ppm, je predmet državne regulative. Klor v kopališki vodi pri teh koncentracijah še ne reagira z nečistočami. Za vzdrževaje primerne kakovosti kopališke vode je potrebna dodatna obdelava, na primer s [[Kalcijev hipoklorit|klorovim apnom]] (Ca(ClO)₂), [[ozon]]om (O₃) ali [[Ultravijolično valovanje|ultravijolično svetlobo]]. Recikliranje vode je proces, v katerem se odpadna voda, predvsem komunalna, pretvori v vodo, uporabno za druge namene. Sladka voda je obnovljiv vir, ki se obnavlja v naravnem vodnem krogu. Zaradi njene neenakomerne porazdelitve v času in prostoru, se zaradi naraščajočih potreb kmetijstva in industrije ter naraščajočega števila prebivalstva stalno povečujejo pritiski za dostop do nje. Trenutno skoraj milijarda ljudi po vsem svetu nima dostopa do varne in cenovno dostopne vode. Leta 2000 so Združeni narodi določili razvojne cilje tretjega tisočletja za vodo, da bi do leta 2015 prepolovili delež ljudi po vsem svetu brez dostopa do varne vode in sanitarij. Doseganje tega cilja je bilo neenakomerno in leta 2015 so se ZN zavezali k trajnostnemu razvoju, da bi dosegli univerzalni dostop do varne in cenovno dostopne vode in sanitarij do leta 2030. Slaba kakovost vode in slaba higiena sta smrtonosni. Zaradi bolezni, povezanih z vodo, vsako leto umre približno pet milijonov ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bi varna voda lahko vsako leto preprečila 1,4 milijona smrti otrok zaradi driske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.who.int/features/QA/70/en/ |title=World Health Organization. Safe Water and Global Health |publisher=Who.int |date=25. junija 2008 |access-date=25. julija 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101224174349/http://www.who.int/features/qa/70/en/ |archive-date=24. decembra 2010 |url-status=live }}</ref> V državah v razvoju 90 % komunalne odpadne vode odteka neprečiščene v lokalne vodotoke.<ref>{{navedi knjigo |title=Environmentally Sound Technology for Wastewater and Stormwater Management: An International Source Book |author=UNEP International Environment |year=2002 |publisher=IWA Publishing |isbn=978-1-84339-008-4 |oclc=49204666}}</ref> Približno 50 držav s približno tretjino svetovnega prebivalstva trpi zaradi srednjega ali velikega pomanjkanja vode. 17 od teh držav letno porabi več vode, kot jo dopolnijo njihovi naravni vodni krogi.<ref>{{navedi knjigo |title=Climate Change and Developing Countries |last=Ravindranath |first=Nijavalli H. |first2=Jayant A. |last2=Sathaye |year=2002 |publisher=Springer |isbn=978-1-4020-0104-8 |oclc=231965991}}</ref> Poraba ne vpliva samo na površinska sladkovodna telesa, kot so reke in jezera, ampak uničuje tudi podtalnico. V letu 2020 je bilo kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji ocenjeno za 94 vodnih teles, od tega za 82 rek, 6 jezer in 6 morskih lokacij. Za matriks voda je bilo kemijsko stanje ocenjeno za 90 vodnih teles. Dobro kemijsko stanje je bilo ugotovljeno za 86 vodnih teles (95,6 %), slabo pa za štiri vodna telesa površinskih voda (4,4 %). Za matriks živi organizmi je bilo kemijsko stanje ocenjeno za 28 vodnih teles in slabo kemijsko stanje je bilo ugotovljeno na vseh vodnih telesih (100%). Rezultati monitoringa kemijskega stanja površinskih voda v Sloveniji namreč v splošnem kažejo, da sta najbolj problematični snovi, ki povzročata slabo kemijsko stanje, [[živo srebro]] in [[Brom|bromove spojine]] v živih organizmih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/ARSO/Vode/Stanje-voda/Porocilo-o-kemijskem-stanju-povrsinskih-voda-2020.pdf|title=Kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji-Poročilo za leto 2020|date=november 2021|publisher=Agencija RS za okolje (ARSO)}}</ref> Splošno ekološko stanje površinskih voda v Sloveniji v letu 2018 [[Agencija Republike Slovenije za okolje|ARSO]] ocenjuje večinoma dobro, kar naj bi veljalo predvsem za obalno morje in v glavnem tudi za vodotoke, čeprav v letu 2018 pridobljene ocene ekološkega stanja na podlagi rib potrjujejo širše prisotno hidromorfološko spremenjenost in splošno degradiranost vodotokov in njihovega zaledja. Zaznali so tudi hidromorfološko spremenjenost in splošno degradiranost Blejskega jezera, kar govori o stopnjevanje pritiskov ob obali jezera, glavni problem zadrževalnikov v severovzhodni Sloveniji pa tudi v letu 2018 ostaja preobremenjenost s hranili (gnojila v kmetijstvu, fosfati v odplakah ipd).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/ARSO/Vode/Stanje-voda/Ekolosko-stanje-voda-v-Sloveniji_letno-porocilo-2018_koncno.pdf|title=Ekološko stanje površinskih voda v Sloveniji-Poročilo o monitoringu za leto 2018|date=oktober 2020|accessdate=7.6.2022|publisher=ARSO}}</ref> ===Raba vode=== [[Slika:Water withdrawals per capita sl.svg|thumb|upright=1.6|Poraba vode za poljedelstvo, industrijo in komunalo po prebivalcu leta 2010, merjena v kubičnih metrih (m³)<ref>{{navedi splet |title=Water withdrawals per capita |url=https://ourworldindata.org/grapher/water-withdrawals-per-capita |website=Our World in Data |access-date=6. marca 2020}}</ref>]] ====Kmetijstvo==== 80 do 90 odstotkov vode, ki jo porabijo ljudje, gre za [[namakanje]] v kmetijstvu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.wbcsd.org/includes/getTarget.asp?type=d&id=MTYyNTA|archive-url=https://web.archive.org/web/20120301011840/http://www.wbcsd.org/includes/getTarget.asp?type=d&id=MTYyNTA|url-status=dead|archive-date=1. marec 2012 |title=WBCSD Water Facts & Trends |access-date=25. julija 2010}}</ref> Dostop do sladke vode se pogosto šteje za samoumeven, zlasti v razvitih državah, ki so zgradile sofisticirane sisteme za zbiranje, čiščenje in dovajanje vode ter odstranjevanje odpadnih voda. Čedalje večji gospodarski, demografski in podnebni pritiski povzročajo vse večjo zaskrbljenost zaradi vprašanj, povezanih z vodo. Pritiske še povečujejo naraščajoče število prebivalcev, večanje obdelovalnih površin za pridelavo hrane in biogoriv in industrije z veliko porabo vode.<ref>United Nations Press Release POP/952 (13. marec 2007). [https://www.un.org/News/Press/docs/2007/pop952.doc.htm World population will increase by 2.5 billion by 2050] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140727030018/http://www.un.org/News/Press/docs/2007/pop952.doc.htm |date=27. julija 2014}}</ref> Raziskavo upravljanja voda v kmetijstvu je leta 2007 izvedel Mednarodni inštitut za upravljanje voda na [[Šrilanka|Šrilanki]], da bi ugotovil, ali ima svet dovolj vode za svoje naraščajoče prebivalstvo.<ref>Molden, D. (ur). ''Water for food, Water for life: A Comprehensive Assessment of Water Management in Agriculture''. Earthscan/IWMI, 2007.</ref> Ocenila se je trenutna razpoložljivost vode za kmetijstvo v svetovnem merilu in začrtale lokacije, ki trpijo zaradi pomanjkanja vode. Ugotovilo se je, da petina ljudi na svetu, se pravi več kot 1,2 milijarde, živi na območjih fizičnega pomanjkanja vode, kjer ni dovolj vode za zadostitev vseh potreb. Nadaljnjih 1,6 milijarde ljudi živi na območjih z gospodarskim pomanjkanjem vode, kjer zaradi pomanjkanja naložb v vodo ali nezadostnih človeških zmogljivosti oblasti ne morejo zadovoljiti povpraševanja po vodi. Poročilo ugotavlja, da bi bilo v prihodnosti mogoče pridelati potrebno hrano, vendar bo nadaljevanje današnjega načina proizvodnje hrane in okoljskih trendov povzročilo krize v mnogih delih sveta. Da bi se izognili svetovni vodni krizi, si bodo morali kmetje prizadevati povečati produktivnost za zadostitev naraščajočih potreb po hrani, medtem ko bodo morale industrije in mesta najti načine za učinkovitejšo rabo vode.<ref>Chartres, C., Varma, S. (2010). ''Out of water. From Abundance to Scarcity and How to Solve the World's Water Problems''. FT Press (US).</ref> Pomanjkanje vode povzročajo tudi proizvodi, ki porabijo veliko količino vode. Za pridelavo 1 kg [[bombaž]]a, potrebnega za izdelavo približno enih hlač, je potrebnih 10,9 m³ vode. Samo za pridelavo bombaža se porabi 2,4 % svetovne porabe vode. Ogromo škodo za okolje je pridelava bombaža že povzročila. Odvzemanje vode iz [[Sir Darja|Sir Darje]] in [[Amu Darja|Amu Darje]] je v veliki meri vzrok za usihanje [[Aralsko jezero|Aralskega jezera]].<ref>{{navedi splet |first1=A.K. |last1=Chapagain |first2=A.Y. |last2=Hoekstra |first3=H.H.G. |last3=Savenije |first4=R. |last4=Guatam |title=The Water Footprint of Cotton Consumption |url=http://waterfootprint.org/media/downloads/Report18.pdf |publisher=IHE Delft Institute for Water Education |date=September 2005 |access-date=24. oktobra 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190326141524/https://waterfootprint.org/media/downloads/Report18.pdf |archive-date=26. marca 2019 |url-status=live }}</ref> <gallery width="280px" height="200px"> Slika:Water requirement per tonne of food product sl.svg|Poraba vode za tono ali m³ živila Slika:Subsurface drip emission on loamy soil.ogv|Kapljično namakanje Slika:SiphonTubes.JPG|Namakanje pridelkov </gallery> ====Voda kot znanstveni standard==== 7. aprila 1795 je bil v Franciji definiran [[gram]] kot ''"absolutna masa volumna čiste vode, enakega kocki s stranicami 1/100 metra pri temperaturi tališča ledu"''.<ref>[http://smdsi.quartier-rural.org/histoire/18germ_3.htm Décret relatif aux poids et aux mesures. 18 germinal an 3 (7. april 1795)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130225163152/http://smdsi.quartier-rural.org/histoire/18germ_3.htm |date=25. februarja 2013 }} (francosko). quartier-rural.org</ref> Za bolj praktično rabo je bil potreben kovinski referenčni standard, tisočkrat večji [[kilogram]]. V ta namen je bila naročena natančna določitev mase enega litra vode. Kljub dejstvu, da je definicija grama določala vodo pri 0 °C, ki je zelo ponovljiva temperatura, so se znanstveniki odločili, da bodo na novo opredelili standard in svoje meritve opravili pri temperaturi največje gostote vode, ki je bila takrat izmerjena v 4 °C.<ref>[http://histoire.du.metre.free.fr/fr/index.htm here L'Histoire Du Mètre, La Détermination De L'Unité De Poids] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130725163108/http://histoire.du.metre.free.fr/fr/index.htm |date=25. julija 2013 }}. histoire.du.metre.free.fr</ref> [[Kelvinova temperaturna lestvica]] sistema SI je temeljila na trojni točki vode, opredeljeni kot natančno 273,16 K (0,01 °C), vendar od maja 2019 temelji na [[Boltzmannova konstanta|Boltzmannovi konstanti]]. Kelvinova lestvica je absolutna temperaturna lestvica z enakim prirastkom kot Celzijeva temperaturna lestvica, ki je bila prvotno opredeljena glede na vrelišče vode, nastavljeno na 100 °C, in tališče vode, nastavljeno na 0 °C. Naravna voda je sestavljena predvsem iz [[izotop]]ov ¹H in ¹⁶O, vsebuje pa tudi majhne količine težjih izotopov ¹⁸O, ¹⁷O in ²H ([[devterij]]). Odstotek težjih izotopov je zelo majhen, a kljub temu vpliva na lastnosti vode. Voda v rekah in jezerih običajno vsebuje manj težjih izotopov kot morska voda, zato je standardna voda opredeljena v specifikaciji Dunajske standardne srednje oceanske vode. ====Pitna voda==== [[Slika:2006 Global Water Availability sl.svg|thumb|right|upright=1.6|Razpoložljivost vode: delež prebivalstva po državah, ki ima dostop do zdrave pitne vode]] Človeško telo vsebuje od 55 % do 78 % vode, odvisno od telesne zgradbe.<ref>[http://www.madsci.org/posts/archives/2000-05/958588306.An.r.html Re: What percentage of the human body is composed of water?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071125073713/http://madsci.org/posts/archives/2000-05/958588306.An.r.html |date=25. novembra 2007 }} Jeffrey Utz, M.D., The MadSci Network</ref> Za pravilno delovanje telo potrebuje od enega do sedem litrov vode na dan, da se izogne dehidraciji. Količina je odvisna od dejavnosti, temperature in vlažnosti zraka in drugih dejavnikov. Večino vode zaužijemo s hrano ali pijačo in seveda s pitjem čiste vode. Natančna količina vode, ki jo mora zaužiti zdrava oseba, ni jasna. British Dietetic Association svetuje, naj se za vzdrževanje pravilne hidracije zaužije 2,5 litra vode dnevno, od tega 1,8 litra neposredno s pitjem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/health/healthy_living/nutrition/drinks_water.shtml |title=Healthy Water Living |publisher=BBC |access-date=1. februarja 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070101100025/http://www.bbc.co.uk/health/healthy_living/nutrition/drinks_water.shtml |archive-date=1. januarja 2007}}</ref> Medicinska stroka zagovarja manjšo količino vode, običajno 1 liter, plus količino, izgubljeno zaradi potenja in vročega vremena.<ref name=Rhoades_2003>{{navedi knjigo |author1=Rhoades RA |author2=Tanner GA |title=Medical Physiology |publisher=Lippincott Williams & Wilkins |edition=2nd |location=Baltimore |year=2003 |isbn=978-0-7817-1936-0 |oclc=50554808 |url=https://archive.org/details/medicalphysiolog0000unse }}</ref> Zdrave [[Ledvica|ledvice]] lahko izločijo od 0,8 do 1 litra vode na uro, vendar stres, kot je vadba, lahko to količino zmanjša. Ljudje med vadbo pogosto pijejo veliko več vode, kot je potrebno, in se s tem izpostavljajo nevarnosti zastrupitve z vodo (hiperhidracija), ki je lahko usodna.<ref>{{navedi revijo |author=Noakes TD |author2=Goodwin N |author3=Rayner BL |display-authors=etal |title=Water intoxication: a possible complication during endurance exercise |journal=Med Sci Sports Exerc |year=1985 |volume=17 |issue=3 |pages=370–375 |pmid=4021781 |doi=10.1249/00005768-198506000-00012 }}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Noakes TD |author2=Goodwin N |author3=Rayner BL |author4=Branken T |author5=Taylor RK |title=Water intoxication: a possible complication during endurance exercise, 1985 |journal=Wilderness Environ Med |year=2005 |volume=16 |issue=4 |pages=221–227 |pmid=16366205 |doi=10.1580/1080-6032(2005)16[221:WIAPCD]2.0.CO;2|doi-access=free }}</ref> Zdi se, da priljubljena trditev, da ''"mora človek zaužiti osem kozarcev vode na dan"'', nima resnične znanstvene podlage.<ref>{{navedi revijo |title="Drink at least eight glasses of water a day." Really? Is there scientific evidence for "8 × 8"? |journal=American Journal of Physiology. Regulatory, Integrative and Comparative Physiology |volume=283 |issue=5 |pages=R993–R1004 |doi=10.1152/ajpregu.00365.2002 |pmid=12376390 |year=2002 |last1=Valtin |first1=Heinz |s2cid=2256436 |url=http://pdfs.semanticscholar.org/3595/81eb8fa614a2f8c765dc1d4fed3c0e39ee7e.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20190222112803/http://pdfs.semanticscholar.org/3595/81eb8fa614a2f8c765dc1d4fed3c0e39ee7e.pdf |url-status=dead |archive-date=22. februarja 2019 }}</ref> Študije so pokazale, da je bil dodaten vnos vode, zlasti do 500 mililitrov med obrokom, povezan z izgubo teže.<ref>{{navedi revijo |author1=Stookey JD |author2=Constant F |author3=Popkin BM |author4=Gardner CD |title=Drinking water is associated with weight loss in overweight dieting women independent of diet and activity |journal=Obesity |volume=16 |issue=11 |pages=2481–2488 |date=november 2008 |pmid=18787524 |doi=10.1038/oby.2008.409|s2cid=24899383 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.sciencedaily.com/releases/2010/08/100823142929.htm |title=Drink water to curb weight gain? Clinical trial confirms effectiveness of simple appetite control method |date=23. avgusta 2010 |website=www.sciencedaily.com |access-date=14. maja 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170707071448/https://www.sciencedaily.com/releases/2010/08/100823142929.htm |archive-date=7. julija 2017 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Dubnov-Raz G |author2=Constantini NW |author3=Yariv H |author4=Nice S |author5=Shapira N |title=Influence of water drinking on resting energy expenditure in overweight children |journal=International Journal of Obesity |volume=35 |issue=10 |pages=1295–1300 |date=oktober 2011 |pmid=21750519 |doi=10.1038/ijo.2011.130|doi-access=free }}</ref><ref>{{navedi revijo |author=Dennis EA |author2=Dengo AL |author3=Comber DL |display-authors=etal |title=Water consumption increases weight loss during a hypocaloric diet intervention in middle-aged and older adults |journal=Obesity |volume=18 |issue=2 |pages=300–307 |date=februar 2010 |pmid=19661958 |pmc=2859815 |doi=10.1038/oby.2009.235}}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Vij VA |author2=Joshi AS |title=Effect of 'water induced thermogenesis' on body weight, body mass index and body composition of overweight subjects |journal=Journal of Clinical and Diagnostic Research |volume=7 |issue=9 |pages=1894–1896 |date=September 2013 |pmid=24179891 |pmc=3809630 |doi=10.7860/JCDR/2013/5862.3344}}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Muckelbauer R |author2=Sarganas G |author3=Grüneis A |author4=Müller-Nordhorn J |title=Association between water consumption and body weight outcomes: a systematic review |journal=The American Journal of Clinical Nutrition |volume=98 |issue=2 |pages=282–299 |date=avgust 2013 |pmid=23803882 |doi=10.3945/ajcn.112.055061|s2cid=12265434 |doi-access=free }}</ref> Ustrezen vnos tekočine pomaga preprečiti zaprtje.<ref>[http://www.webmd.com/digestive-disorders/water-a-fluid-way-to-manage-constipation Water, Constipation, Dehydration, and Other Fluids] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150304043454/http://www.webmd.com/digestive-disorders/water-a-fluid-way-to-manage-constipation |date=4. marec 2015 }}. Sciencedaily.com. Pridobljeno 28. sptembra 2015.</ref> [[Slika:DIN 4844-2 D-P005.svg|thumb|right|Znak, da voda ni pitna]] Izvirno priporočilo za dnevni vnos vode, ki ga je objavil Ameriški urad za živila in prehrano leta 1945, pravi, naj bi bila količina vode en mililiter za vsako vnešeno kalorijo hrane. Večino te vode vsebujejo že sama živila.<ref>{{navedi knjigo |title=Food and Nutrition Board, National Academy of Sciences. Recommended Dietary Allowances |publisher=National Research Council, Reprint and Circular Series, No. 122 |year=1945 |pages=3–18}}</ref> Najnovejše referenčno poročilo o prehranskem vnosu, ki ga je na splošno priporočil Nacionalni raziskovalni svet Združenih držav na podlagi povprečnega skupnega vnosa vode iz podatkov raziskav v ZDA, priporoča dnevni vnos 3,7 litra vode za moške in 2,7 litra za ženske, pri čemer opozarja, da voda v hrani zagotavljala približno 19 % celotnega vnosa vode.<ref>{{navedi knjigo | title=Dietary Reference Intakes for Water, Potassium, Sodium, Chloride, and Sulfate | publisher=National Academies Press | publication-place=Washington, D.C. | date=2005-05-18 | isbn=978-0-309-09169-5 | doi=10.17226/10925}}</ref> Nosečnice in doječe matere potrebujejo dodatno količino vode. Nosečnice bi morale povečati dnevni vnos vode za 0,2 l, doječe matere pa za 0,8 l.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mayoclinic.com/health/water/NU00283 |title=Water: How much should you drink every day? |publisher=Mayoclinic.com |access-date=25. julija 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101204012725/http://www.mayoclinic.com/health/water/NU00283 |archive-date=4. decembra 2010 |url-status=live }}</ref> Telo izloča vodo s [[seč]]em, [[znojenje]]m in [[dihanje]]m. Visoke temperature povzročajo dodatno izločanje vode. Pitna voda vsebuje nekaj nečistoč. Med najpogostejše spadajo kovinske soli in oksidi, vključno s [[kalcij]]em, [[magnezij]]em, [[Baker|bakrom]], [[Železo|železo]]m, [[mangan]]om in [[Svinec|svincem]]<ref>{{navedi knjigo |last=Smith |first=Roland |title=Conquering Chemistry |edition=4. |year=2008 |publisher=Cengage Learning Australia |isbn=978-0170226820}}</ref> in/ali škodljivimi bakterijami. Nekatere nečistoče so sprejemljive in celo zaželene za izboljšanje okusa in zagotavljanje potrebnih elektrolitov.<ref>{{navedi knjigo |last=Maton |first=Anthea |author2=Jean Hopkins |author3=Charles William McLaughlin |author4=Susan Johnson |author5=Maryanna Quon Warner |author6=David LaHart |author7=Jill D. Wright |title=Human Biology and Health |publisher=Prentice Hall |year=1993 |location=Englewood Cliffs, New Jersey |isbn=978-0-13-981176-0 |oclc=32308337 |url=https://archive.org/details/humanbiologyheal00scho }}</ref> Največji posamični vir pitne vode na Zemlji je [[Bajkalsko jezero]] v [[Sibirija|Sibiriji]],<ref>{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/bub_gb_ujf0kkNF2H8C |page=[https://archive.org/details/bub_gb_ujf0kkNF2H8C/page/n140 125] |title=Water: a shared responsibility |author=Unesco |publisher=Berghahn Books |year=2006 |isbn=978-1-84545-177-6}}</ref> ki vsebuje 23.615,39 km³ vode.<ref>{{navedi splet|date=oktober 2002 |url=http://users.ugent.be/~mdbatist/intas/morphometry.htm|title=Morphometric data |work=A new bathymetric map of Lake Baikal |publisher=Univerza v Gentu |location=Gent |accessdate=9. junija 2009}}</ref> V poročilu o spremljanju stanja pitnih voda za leto 2020 slovensko ministrstvo za zdravje na osnovi rezultatov izvedenih fizikalnih, -kemijskih in mikrobioloških preskušanj ugotavlja, da naj bi bil delež skladnih vzorcev za mikrobiološke parametre ([[Escherichia coli]] in [[enterokoki]]) pri manjših vodovodih večji od 94 %, pri večjih vodovodih pa naj bi bil delež skladnih vzorcev večji od 99 %. Podatki kažejo tudi, da je delež vzorcev, odvzetih na oskrbovalnih območjih, kjer se mikrobiološka dezinfekcija ne izvaja (oziroma samo občasno; pomeni, da se v vodo ne dodajajo dezinfekcijski dodatki), na območju celotne Slovenije 24,3 %, na območju posamezne statistične regije pa se delež giblje med 5,8 % (Zasavska Slovenija) in do 52,1 % (Osrednjeslovenska regija). Razlike v deležih so odvisne predvsem od kakovosti vode na viru ter kakovosti in dolžine vodovodnega omrežja.<ref>{{Navedi splet|url=http://mpv.si/assets/docs/mpv-letno-porocilo-2020.pdf|title=Letno poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2020|date=junij 2021|accessdate=7.6.2022|website=Ministrstvo za zdravje}}</ref> ====Umivanje in pranje==== Voda lahko tvori [[Raztopina|raztopine]] in [[Emulzija|emulzije]] in je zato uporabna za različne oblike umivanja in pranja. Umivanje je pomemben vidik osebne higiene, veliko vode pa se porabi tudi za pranje in pomivanje posode. V povprečnem gospodinjstvu razvitega dela sveta se za vse to porabi več sto litrov vode dnevno. ====Transport==== Prevoz blaga po morju, rekah in kanalih je pomemben del svetovnega gospodarstva. ====Izmenjava toplote==== Voda in para sta zaradi svoje razpoložljivosti in visoke toplotne kapacitete običajna medija za izmenjavo toplote, tako za hlajenje kot ogrevanje. Hladna voda je v naravi na voljo v jezerih, vodotokih in morju. Zaradi visoke izparilne/kondenzacijske toplote je še posebej učinkovita za prenos toplote z izparevanjem in kondenzacijo vode. Pomanjkljivost vode je, da kovine, ki se običajno uporabljajo v industriji, na primer [[jeklo]] in [[baker]], v neobdelani vodi in pari hitreje oksidirajo. Voda se v skoraj vseh [[termoelektrarna]]h uporablja kot delovna tekočina v zaprti zanki med kotlom, [[Parna turbina|parno turbino]] in kondenzatorjem in kot hladilna tekočina v toplotnih izmenjevalcih in hladilnih stolpih. V ZDA so ravno termoelektrarne največji porabnik hladilne vode.<ref>''Water Use in the United States''. National Atlas.gov. Arhivirano 14. avgusta 2009 na Wayback Machine.</ref> V [[Jedrska elektrarna|jedrskih elektrarnah]] se voda lahko uporablja tudi kot moderator [[nevtron]]ov. V večini jedrskih reaktorjev je voda hkrati hladilno sredstvo in moderator. To zagotavlja tudi nekaj pasivne varnosti, saj odstranitev vode iz reaktorja upočasni jedrsko reakcijo. Za zaustavitev jedrske reakcije so primernejše druge metode, zaželeno pa je, da je jedro reaktorja pokrito z vodo, ki zagotavlja ustrezno hlajenje. ====Gašenje požarov==== [[Slika:MH-60S Helicopter dumps water onto Fire.jpg|right|thumb|Gašenje gozdnega požara z vodo]] Voda ima visoko [[Izparilna toplota|izparilno toploto]] in je relativno nereaktivna in zato primerna tekočina za gašenje požarov. Izhlapevanje vode odvzema ognju toploto. Za gašenje požarov, v katerih gorijo tudi olja in organska topila, je voda nevarna in zato neprimerna. Pri uporabi vode za gašenje požarov je treba upoštevati tudi nevarnost eksplozije pare, ki se lahko zgodi v zelo vročih požarih v zaprtih prostorih, in eksplozije [[vodik]]a. Vodik nastaja v stiku vode z nekaterimi kovinami in žarečim [[ogljik]]om ([[premog]], [[koks]], [[oglje]]), pri čemer nastaja [[vodni plin]]. Silovitost takšnih eksplozij je bila vidna v [[Černobilska nesreča|černobilski katastrofi]]. Vode v tem primeru ni prispevalo gašenje požara, temveč lastni hladilni sistem reaktorja. Do eksplozije pare je prišlo, ko je ekstremno pregreto jedro reaktorja povzročilo pretvorbo vode v paro. Eksplozija vodika bi lahko bila tudi posledica reakcije pare z vročim [[cirkonij]]em. Nekateri kovinski oksidi, predvsem oksidi alkalijskih in zemeljskoalkalijskih kovin, pri reakciji z vodo proizvedejo dovolj toplote, da lahko povzroči požar. [[Kalcijev oksid|Živo apno]] (CaO) je množično proizvajana snov, ki se pogosto prevaža v papirnatih vrečah. Če se vreče zmočijo, se lahko vnamejo, saj njihova vsebina burno reagira z vodo in sprošča toploto.<ref>{{navedi splet |title=Material Safety Data Sheet: Quicklime |url=https://www.lhoist.com/sites/lhoist/files/lna_msds_quicklime_2012-3.pdf |publisher=Lhoist North America |date=6. avgust 2012 |access-date=24. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160705030051/http://www.lhoist.com/sites/lhoist/files/lna_msds_quicklime_2012-3.pdf |archive-date=5. julij 2016 |url-status=live }}</ref> ====Šport in razvedrilo==== Voda je priljubljen medij za različne športe in razvedrilo. Med najbolj množične vodne športe spadajo plavanje, smučanje na vodi, jadranje, surfanje in potapljanje. Na ledu in snegu se drsa, smuča in sanka. Šumenje tekoče vode pomirja, ribniki in vodometi pa krasijo naše okolje. Pomembno je tudi športno ribištvo. ====Obdelava vode==== V obdelavo vode spadajo priprava pitne in tehnološke vode in čiščenje komunalnih in industrijskih odplak. Oskrba ljudi s pitno vodo vključuje vodna zajetja, vodnjake, cisterne za zbiranje deževnice, naprave za čiščenje vode, rezervoarje in vodovodno omrežje, vključno s starimi akvadukti. V razvoju so generatorji atmosferske vode. Viri pitne vode so običajno izviri in vrtine (vodnjaki) ter jezera in vodotoki. Črpališča podtalnice bi morala biti na takšnih mestih, kjer podtalnico stalno obnavljajo površinski vodni viri. Med pomembne vodne vire spada tudi zbiranje deževnice. Voda za pitje zahteva ustrezno čiščenje, ki zajema odstranjevanje škodljivih raztopljenih snovi in mikroorganizmov. Priljubljena metoda je filtriranje s peščenimi filtri, ki odstranijo samo lebdeče delce. Škodljive mikroorganizme se uniči s prekuhavanjem in kloriranjem. Lebdeče delce, mikroorganizme in raztopljene snovi se odstrani z [[Destilacija|destilacijo]]. Sodobnejša metoda čiščenja je [[reverzna ozmoza]]. Pogosto je tudi [[razsoljevanje]] morske vode, ki je dražje in se uporablja zlasti na obalah s sušnim podnebjem. Distribucija pitne vode poteka preko komunalnih vodovodnih sistemov, dostave s cisternami in ustekleničene vode. V mnogih državah je pitna voda brezplačna. V nekaterih državah, na primer v [[Hong Kong]]u, se pitna voda uporablja samo za nujne človeške potrebe, medtem ko se za sanitarije uporablja morska voda. Onesnaževanje vode je lahko največja posamezna zloraba vode. Če onesnaževalo omejuje druge rabe vode, postane uničevalec vodnega vira, ne glede na koristi, ki jih ima onesnaževalec. Ceno onesnažene vode plačajo vsi, medtem ko se dobiček podjetij ne prerazporeja med lokalno prebivalstvo, ki je žrtev tega onesnaženja. Farmacevtski izdelki, ki jih uživajo ljudje, pogosto končajo v vodotokih. Če niso biološko razgradljivi in se kopičijo v vodnih organizmih, imajo lahko škodljive učinke na vodno življenje. V razvitejšem delu sveta se komunalne in industrijske odpadne vode običajno čistijo v čistilnih napravah. {{gallery |align=center |Slika:TapWater-china.JPG|Ročna vodna črpalka |Slika:Usine Bret MG 1648.jpg|Obrat za čiščenje vode |Slika:Reverse osmosis desalination plant.JPG|Razsoljevanje vode z reverzno osmozo; [[Barcelona]], [[Španija]] }} ====Raba v industriji==== Veliko industrijskih postopkov temelji na kemičnih reakcijah v vodnih [[raztopina]]h, [[emulzija]]h in [[suspenzija]]h reaktantov in produktov. Voda se uporablja tudi za raztapljanje in [[Ekstrakcija|ekstrakcijo]] snovi, izpiranje produktov in pranje procesne opreme. Veliko vode se porabi v rudarstvu, industriji [[Celuloza|celuloze]] in [[papir]]ja, za beljenje, barvanje in tiskanje tekstila ter hlajenje. Industrija pogosto povzroča veliko onesnaženje vodni teles. [[Slika:Hidroelektrarna Medvode - odprt jez.jpg|alt=|sličica|Jez [[Hidroelektrarna Medvode|Hidroelektrarne Medvode]]]] [[Slika:ThreeGorgesDam-China2009.jpg|sličica|[[Jez Treh sotesk]] na reki ([[Jangce]], [[Kitajska]], je največja hidroelektrarna na svetu z močjo 22,5 GW]] Energija vode se izkorišča tudi za proizvodnjo električne energije. Voda žene vodne turbine, povezane z generatorji. Tovrstna električna energija je poceni, obnovljiva in ne onesnažuje okolja. Voda pod tlakom se uporablja za vodno peskanje in rezanje z vodnim curkom. Za natančno rezanje se uporabljajo visokotlačne vodne pištole. Postopek je zelo učinkovit, relativno varen in neškodljiv za okolje. Voda se uporablja tudi za hlajenje strojev in preprečevanje pregrevanja, na primer žaginih listov. V številnih industrijskih procesih se uporablja kot topilo in medij za izmenjavo toplote. Voda za te namene mora biti ustrezno čista. Odvajanje neprečiščene industrijske vode v okolje je onesnaževanje, ki je lahko kemično, na primer izpust raztopin, in toplotno, na primer izpust vroče hladilne vode. Voda pred izpustom v okolje bi morala biti ustrezno očiščena in ohlajena. =====Kemična industrija===== Voda se v kemičnih reakcijah pogosto uporablja kot topilo ali reaktant in manj pogosto kot topljenec ali [[katalizator]]. V anorganskih reakcijah je voda običajno topilo, ki raztopi številne [[Ionska spojina|ionske]] in druge polarne spojine, kot so [[amonijak]] in spojine, podobne vodi. V organskih reakcijah se običajno ne uporablja kot topilo, ker slabo raztopi reaktante. Voda je [[Amfoternost|amfoterna]] (kisla in bazična) in [[Nukleofilnost|nukleofilna]]. Te lastnosti so včasih kljub temu zaželene. V zadnjem času je predmet raziskav superkritična voda, ker nasičena s kisikom učinkovito oksidira organska onesnaževala. V nekaterih procesih v kemični industriji se uporablja tudi vodna para, na primer v proizvodnji [[Akrilna kislina|akrilne kisline]] iz [[akrolein]]a, [[propen]]a in [[propan]]a.<ref>{{navedi revijo|title=The reaction network in propane oxidation over phase-pure MoVTeNb M1 oxide catalysts|journal=Journal of Catalysis|date=2014|volume=311|pages=369–385|url=http://pubman.mpdl.mpg.de/pubman/item/escidoc:1896844:6/component/escidoc:1896843/JCAT-13-716_revised_06Dec2013.pdf|doi=10.1016/j.jcat.2013.12.008|last1=Naumann d'Alnoncourt|first1=Raoul|last2=Csepei|first2=Lénárd-István|last3=Hävecker|first3=Michael|last4=Girgsdies|first4=Frank|last5=Schuster|first5=Manfred E|last6=Schlögl|first6=Robert|last7=Trunschke|first7=Annette|hdl=11858/00-001M-0000-0014-F434-5|access-date=14. januarja 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20160215104605/http://pubman.mpdl.mpg.de/pubman/item/escidoc:1896844:6/component/escidoc:1896843/JCAT-13-716_revised_06Dec2013.pdf|archive-date=15. februarja 2016|url-status=dead|hdl-access=free}}</ref><ref>{{navedi revijo|title=Surface chemistry of phase-pure M1 MoVTeNb oxide during operation in selective oxidation of propane to acrylic acid|journal=Journal of Catalysis|date=2012|volume=285|pages=48–60|url=http://pubman.mpdl.mpg.de/pubman/item/escidoc:1108560:8/component/escidoc:1402724/1108560.pdf|doi=10.1016/j.jcat.2011.09.012|last1=Hävecker|first1=Michael|last2=Wrabetz|first2=Sabine|last3=Kröhnert|first3=Jutta|last4=Csepei|first4=Lenard-Istvan|last5=Naumann d'Alnoncourt|first5=Raoul|last6=Kolen'Ko|first6=Yury V|last7=Girgsdies|first7=Frank|last8=Schlögl|first8=Robert|last9=Trunschke|first9=Annette|hdl=11858/00-001M-0000-0012-1BEB-F|access-date=14. januarja 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20161030003154/http://pubman.mpdl.mpg.de/pubman/item/escidoc:1108560:8/component/escidoc:1402724/1108560.pdf|archive-date=30. oktobra 2016|url-status=dead|hdl-access=free}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=Kinetic studies of propane oxidation on Mo and V based mixed oxide catalysts|date=2011|url=http://pubman.mpdl.mpg.de/pubman/item/escidoc:1199619:5/component/escidoc:1199618/csepei_lenard.pdf|access-date=14. januarja 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20161220044522/http://pubman.mpdl.mpg.de/pubman/item/escidoc:1199619:5/component/escidoc:1199618/csepei_lenard.pdf|archive-date=20. decembra 2016|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi revijo|title=Multifunctionality of Crystalline MoV(TeNb) M1 Oxide Catalysts in Selective Oxidation of Propane and Benzyl Alcohol|journal=ACS Catalysis|date=2013|volume=3|issue=6|pages=1103–1113|url=https://www.researchgate.net/publication/278196177|doi=10.1021/cs400010q|last1=Amakawa|first1=Kazuhiko|last2=Kolen'Ko|first2=Yury V|last3=Villa|first3=Alberto|last4=Schuster|first4=Manfred E/|last5=Csepei|first5=Lénárd-István|last6=Weinberg|first6=Gisela|last7=Wrabetz|first7=Sabine|last8=Naumann d'Alnoncourt|first8=Raoul|last9=Girgsdies|first9=Frank|last10=Prati|first10=Laura|last11=Schlögl|first11=Robert|last12=Trunschke|first12=Annette|access-date=14. januarja 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181022030814/https://www.researchgate.net/publication/278196177|archive-date=22. oktobra 2018|url-status=live}}</ref> Možen učinek vode v teh reakcijah vključuje fizikalno in kemično interakcijo vode s katalizatorjem in kemično reakcijo vode z reakcijskimi vmesnimi produkti. ====Priprava hrane==== [[Slika:Cuisson des pates.jpg|thumb|Kuhanje testenin]] Kuhanje v vodi in vodni pari sta priljubljena načina priprave hrane.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=xZHUAAAAMAAJ&pg=PA54|title=A Course in Household Arts: Part I|last=Duff|first=Sister Loretto Basil|date=1916|publisher=Whitcomb & Barrows}}</ref> Voda se uporablja tudi za pomivanje posode in igra pomembno vlogo na področju znanosti o hrani. Vodotopne snovi, kot so soli in sladkorji, vplivajo na fizikalne lastnosti vode. Raztopine imajo višje vrelišče in nižje tališče od vode. Predvsem na vrelišče vpliva tudi [[zračni tlak]], ki je odvisen v glavnem od [[Nadmorska višina|nadmorske višine]]. Voda pri nižjem zračnem tlaku vre pri nižji temperaturi. En mol [[Saharoza|saharoze]] (342,3 g) na kilogram vode zviša vrelišče za 0,51 °C, en mol [[Sol|soli]] (58,44 g) pa za 1,02 °C. Podobno se obnaša tudi ledišče, samo da z naraščanjem koncentracije topljenca pada.<ref name=ref109>{{navedi knjigo |title=Essentials of Food Science |url=https://books.google.com/books?id=iCCsvwZrguUC |year=2007 |last1=Vaclavik |first1=Vickie A. |last2=Christian |first2=Elizabeth W. |publisher=Springer |isbn=978-0-387-69939-4}}</ref> V vodi raztopljene snovi vplivajo tudi na aktivnost vode, ta pa na številne kemične reakcije in rast mikrobov.<ref name="ref110">DeMan, John M. (1999). ''Principles of Food Chemistry''. Springer. ISBN 978-0-8342-1234-3. </ref> Aktivnost vode se lahko opiše kot razmerje med parnim tlakom vode v raztopini in parnim tlakom čiste vode.<ref name=ref109/> Aktivnost vode se v raztopinah zniža. Podatek je pomemben, ker se razvoj večine bakterij pri nizkih ravneh aktivnosti vode ustavi.<ref name=ref110/> Rast mikrobov ne vpliva samo na varnost hrane, temveč tudi na njeno trajnost in rok uporabnosti. [[Slika:Sterilewater.jpg|thumb|upright|Sterilna voda za injekcije]] Kritičen dejavnik pri predelavi hrane je tudi [[trdota vode]]. Trdoto je mogoče zmanjšati s kemično obdelavo vode in [[Ionski izmenjevalec|ionsko izmenjavo]], kar lahko dramatično vpliva na kakovost proizvoda in igra pomembno vlogo pri sanitarnih pogojih. Trdota vode se izraža z ekvivalentno vsebnostjo [[Kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]]. Voda se šteje za mehko, če vsebuje manj kot 100 mg/l kalcijevega karbonata ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]])<ref name="DEFRA">{{navedi splet |url=http://dwi.defra.gov.uk/consumers/advice-leaflets/hardness_map.pdf |title=Map showing the rate of hardness in mg/l as Calcium carbonate in England and Wales |publisher=DEFRA/ Drinking Water Inspectorate |date=2009 |access-date=18. maja 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150529054911/http://dwi.defra.gov.uk/consumers/advice-leaflets/hardness_map.pdf |archive-date=29. maja 2015 |url-status=live }}</ref> ali manj kot 60 mg/l ([[Združene države Amerike|ZDA]]).<ref>{{navedi splet |url=https://water.usgs.gov/edu/hardness.html |publisher=US Geological Service |title=Water hardness |date=8. april 2014 |access-date=18. maj 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150518204909/https://water.usgs.gov/edu/hardness.html |archive-date=18. maj 2015 |url-status=live}}</ref> Poročilo, ki ga je leta 2010 objavila organizacija Water Footprint, pravi, da je za prirejo enega kilograma govejega mesa potrebno 15 tisoč litrov vode. Poročilo hkrati dodaja, da gre za globalno povprečje in da količino vode določajo posredni dejavniki pri proizvodnji govejega mesa.<ref>{{navedi splet |title=The green, blue and grey water footprint of farm animals and animal products, Value of Water Research Report Series No. 48 – Volume 1: Main report |url=http://www.waterfootprint.org/Reports/Report-48-WaterFootprint-AnimalProducts-Vol1.pdf |publisher=UNESCO – IHE Institute for Water Education |access-date=30. januarja 2014 |author=Mekonnen, M.M. |author2=Hoekstra, A.Y. |date=december 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140527104135/http://www.waterfootprint.org/Reports/Report-48-WaterFootprint-AnimalProducts-Vol1.pdf |archive-date=27. maja 2014 |url-status=live}}</ref> ====Raba v zdravstvu==== V zdravstvu se voda uporablja za pripravo različnih raztopin, emulzij in suspenzij.<ref>{{navedi splet |url=http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/93142/1/EML_18_eng.pdf?ua=1 |title=WHO Model List of EssentialMedicines |date=oktober 2013 |website=World Health Organization |access-date=22. aprila 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140423005004/http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/93142/1/EML_18_eng.pdf?ua=1 |archive-date=23. aprila 2014 |url-status=live }}</ref> ==Voda v naravi== ===Vesolje=== [[Slika:Band 5 ALMA receiver.jpg|thumb|Sprejemnik Band 5 Atacama Large Millimeter Array (ALMA) je instrument, zasnovan izključno za zaznavanje vode v vesolju<ref>{{navedi splet |title=ALMA Greatly Improves Capacity to Search for Water in Universe |url=http://www.eso.org/public/announcements/ann15059/ |access-date=20. julija 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150723070436/http://www.eso.org/public/announcements/ann15059/ |archive-date=23. julija 2015 |url-status=live }}</ref>]] Velik del vode v vesolju nastaja kot stranski produkt nastajanja zvezd, ki ga spremlja močan veter plina in prahu. Ko veter naleti na okoliški plin, ga udarni valovi stisnejo in s tem segrejejo in ustvarijo pogoje za nastanek vode.<ref>Melnick, Gary, Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics, Neufeld, David, Johns Hopkins University citiran v: {{navedi splet |url=http://www.news.harvard.edu/gazette/1998/04.23/DiscoverofWater.html |title=Discover of Water Vapor Near Orion Nebula Suggests Possible Origin of H20 in Solar System (sic) |date=23. april 1998 |website=The Harvard University Gazette |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20000116054013/http://www.news.harvard.edu/gazette/1998/04.23/DiscoverofWater.html |archive-date=16. januarja 2000 }} {{navedi novice |url=http://www.jhu.edu/news_info/news/home98/apr98/clouds.html |title=Space Cloud Holds Enough Water to Fill Earth's Oceans 1 Million Times |date=9. aprila 1998 |publisher=Headlines@Hopkins, JHU |access-date=21. aprila 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071109171410/http://www.jhu.edu/news_info/news/home98/apr98/clouds.html |archive-date=9. novembra 2007 |url-status=live }} {{navedi splet |url=http://news.harvard.edu/gazette/1999/02.25/telescope.html |title=Water, Water Everywhere: Radio telescope finds water is common in universe |date=25. februar 1999 |website=The Harvard University Gazette |access-date=19. septembra 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110519141432/http://news.harvard.edu/gazette/1999/02.25/telescope.html |archive-date=19. maja 2011 |url-status=live }} ([https://web.archive.org/web/20160715053715/http://news.harvard.edu/gazette/1998/04.23/DiscoverofWater.html archive link])</ref> Poročilo iz leta 2011 opisuje odkritje ogromnega oblaka vodne pare okoli [[kvazar]]ja, oddaljenega 12 milijard [[Svetlobno leto|svetlobnih let]]. Oblak vsebuje "140 trillijon krat več vode kot vsi oceani na Zemlji". Raziskovalci domnevajo, da voda v vesolju obstaja skoraj od začetka njegovega nastanka.<ref name="Clavin">{{navedi splet |last1=Clavin |first1=Whitney |last2=Buis |first2=Alan |title=Astronomers Find Largest, Most Distant Reservoir of Water |url=http://www.nasa.gov/topics/universe/features/universe20110722.html |date=22. julij 2011 |publisher=[[NASA]] |access-date=25. julija 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724063244/http://www.nasa.gov/topics/universe/features/universe20110722.html |archive-date=24. julija 2011 |url-status=live }}</ref><ref name="water vapor cloud">{{navedi splet |title=Astronomers Find Largest, Oldest Mass of Water in Universe |url=http://www.space.com/12400-universe-biggest-oldest-cloud-water.html |date=22. julij 2011 |work=Space.com |access-date=23. julija 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111029230319/http://www.space.com/12400-universe-biggest-oldest-cloud-water.html |archive-date=29. oktobra 2011 |url-status=live }}</ref> Vodo so zaznali tudi v medzvezdnih oblakih v naši galaksiji [[Rimska cesta]].<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=m1gfe459yygC&pg=PA90 |title=Faint Echoes, Distant Stars: The Science and Politics of Finding Life Beyond Earth |last=Bova |first=Ben |date=13. oktobra 2009 |publisher=Zondervan |isbn=9780061854484}}</ref> Obilje vode je verjetno tudi v drugih galaksijah, ker sta njeni komponenti vodik in kisik med najpogostejšima elementoma v vesolju. Modeli nastanka in razvoja Osončja in drugih zvezdnih sistemov kažejo, da ima podobno sestavo verjetno tudi večina drugih planetarnih sistemov ====Vodna para==== Voda kot vodna para je prisotna v * atmosfera [[Sonce|Sonca]]: zaznavni sledovi<ref name=Solanki1994>{{navedi revijo |last1=Solanki |first1=S.K. |last2=Livingston |first2=W. |last3=Ayres |first3=T. |year=1994 |title=New Light on the Heart of Darkness of the Solar Chromosphere |journal=Science |pmid=17748350 |volume=263 |issue=5143 |pages=64–66 |bibcode=1994Sci...263...64S |doi=10.1126/science.263.5143.64 |s2cid=27696504 |url=http://pdfs.semanticscholar.org/f20e/89b9c386ff2dea7d990f8ff6a09d550e5e43.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20190307030222/http://pdfs.semanticscholar.org/f20e/89b9c386ff2dea7d990f8ff6a09d550e5e43.pdf |url-status=dead |archive-date=2019-03-07 }}</ref> * atmosfera [[Merkur]]ja: 3,4% in velike količine vode v Merkurjevi eksosferi<ref name="planetary society">{{navedi splet |url=http://www.planetary.org/news/2008/0703_MESSENGER_Scientists_Astonished_to.html |title=MESSENGER Scientists 'Astonished' to Find Water in Mercury's Thin Atmosphere |access-date=5. julija 2008 |publisher=Planetary Society |date=3. julija 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100406034624/http://www.planetary.org/news/2008/0703_MESSENGER_Scientists_Astonished_to.html |url-status=dead |archive-date=6. aprila 2010}}</ref> * atmosfera [[Venera|Venere]]: 0,002%<ref name=Bertaux2007>{{navedi revijo |last=Bertaux |first=Jean-Loup |title=A warm layer in Venus' cryosphere and high-altitude measurements of HF, HCl, H2O and HDO |journal=Nature |year=2007 |volume=450 |pages=646–649 |doi=10.1038/nature05974 |bibcode=2007Natur.450..646B |pmid=18046397 |issue=7170 |last2=Vandaele |first2=Ann-Carine |last3=Korablev |first3=Oleg |last4=Villard |first4=E. |last5=Fedorova |first5=A. |last6=Fussen |first6=D. |last7=Quémerais |first7=E. |last8=Belyaev |first8=D. |last9=Mahieux |first9=A. |s2cid=4421875 |display-authors=8}}</ref> * atmosfera [[Zemlja|Zemlje]]: ≈0,40% (celotna atmosfera), na površini 1–4%; sledovi vode so tudi na [[Luna|Luni]]<ref name="Sridharan2010">{{navedi revijo |last1=Sridharan |first1=R. |first2=S.M. |last2=Ahmed |first3=Tirtha Pratim |last3=Dasa |first4=P. |last4=Sreelathaa |first5=P. |last5=Pradeepkumara |first6=Neha |last6=Naika |first7=Gogulapati |last7=Supriya |year=2010 |page=947 |issue=6 |volume=58 |title='Direct' evidence for water (H2O) in the sunlit lunar ambience from CHACE on MIP of Chandrayaan I |journal=Planetary and Space Science |doi=10.1016/j.pss.2010.02.013 |bibcode=2010P&SS...58..947S}}</ref> * atmosfera [[Mars]]a: 0,03%<ref name="Rapp2012">{{navedi knjigo |last=Rapp |first=Donald |title=Use of Extraterrestrial Resources for Human Space Missions to Moon or Mars |url=https://books.google.com/books?id=2xzxhnBRHCMC&pg=PA78 |date=28. novembra 2012 |publisher=Springer |isbn=978-3-642-32762-9 |page=78 |access-date=9. februarja 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160715154349/https://books.google.com/books?id=2xzxhnBRHCMC&pg=PA78 |archive-date=15. julija 2016 |url-status=live }}</ref> * atmosfera [[Cerera (pritlikavi planet)|Cerere]]<ref name="Kuppers2014">{{navedi revijo |last1=Küppers |first1=M. |last2=O'Rourke |first2=L. |last3=Bockelée-Morvan |first3=D. |last4=Zakharov |first4=V. |last5=Lee |first5=S. |last6=Von Allmen |first6=P. |last7=Carry |first7=B. |last8=Teyssier |first8=D. |last9=Marston |first9=A. |last10=Müller |first10=T. |last11=Crovisier |first11=J. |last12=Barucci |first12=M.A. |last13=Moreno |first13=R. |title=Localized sources of water vapour on the dwarf planet (1) Ceres |journal=Nature |volume=505 |issue=7484 |date=23. januarja 2014 |pages=525–527 |doi=10.1038/nature12918 |pmid=24451541 |bibcode=2014Natur.505..525K|s2cid=4448395 }}</ref> * atmosfera [[Saturn]]a: samo led; [[Enkelad (luna)|Enkelad]] 91%,<ref>{{navedi revijo |doi=10.1007/s11214-005-1951-5 |last1=Atreya |first1=Sushil K. |last2=Wong |first2=Ah-San |year=2005 |title=Coupled Clouds and Chemistry of the Giant Planets&nbsp; A Case for Multiprobes |journal=Space Science Reviews |volume=116 |issue=1–2 |pages=121–136 |url=http://www-personal.umich.edu/~atreya/Chapters/2005_JovianCloud_Multiprobes.pdf |bibcode=2005SSRv..116..121A |access-date=1. aprila 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722074717/http://www-personal.umich.edu/~atreya/Chapters/2005_JovianCloud_Multiprobes.pdf |archive-date=22. julija 2011 |url-status=live |hdl=2027.42/43766 |s2cid=31037195 |hdl-access=free }}</ref> [[Evropa (luna)|Evropa]]<ref name="NASA-20131212-EU">{{navedi splet |last1=Cook |first1=Jia-Rui C. |last2=Gutro |first2=Rob |last3=Brown |first3=Dwayne |last4=Harrington |first4=J.D. |last5=Fohn |first5=Joe |title=Hubble Sees Evidence of Water Vapor at Jupiter Moon |url=http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2013-363 |date=12. decembra 2013 |website=[[NASA]] |access-date=12. decembra 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131215053143/http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2013-363 |archive-date=15. decembra 2013 |url-status=live}}</ref> in [[Diona (luna)|Diona]] (eksosfera) * atmosfera [[Uran (planet)|Urana]]: sledovi pod 50 bar * atmosfera [[Neptun]]a: v globljih plasteh<ref name=hubbard>{{navedi revijo |last=Hubbard |first=W.B. |title=Neptune's Deep Chemistry |journal=Science |year=1997 |volume=275 |issue=5304 |pages=1279–1280 |doi=10.1126/science.275.5304.1279 |pmid=9064785|s2cid=36248590 }}</ref> * atmosfere [[Zunajosončni planet|zunajsončnih planetov]]: vključno s HD 189733 b<ref>[http://www.time.com/time/health/article/0,8599,1642811,00.html Water Found on Distant Planet] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070716081124/http://www.time.com/time/health/article/0,8599,1642811,00.html |date=16. julija 2007}} 12. julija 2007 by Laura Blue, ''Time''</ref> in HD 209458 b,<ref name="Space.com water">[http://www.space.com/scienceastronomy/070410_water_exoplanet.html Water Found in Extrasolar Planet's Atmosphere] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101230065702/http://www.space.com/scienceastronomy/070410_water_exoplanet.html |date=30. december 2010}} – Space.com</ref> Tau Boötis b,<ref>{{navedi revijo |arxiv = 1402.0846|last1 = Lockwood|first1 = Alexandra C|title = Near-IR Direct Detection of Water Vapor in Tau Boo B|journal = The Astrophysical Journal|volume = 783|issue = 2|pages = L29|last2 = Johnson|first2 = John A|last3 = Bender|first3 = Chad F|last4 = Carr|first4 = John S|last5 = Barman|first5 = Travis|last6 = Richert|first6 = Alexander J.W.|last7 = Blake|first7 = Geoffrey A|year = 2014|doi = 10.1088/2041-8205/783/2/L29|bibcode = 2014ApJ...783L..29L|s2cid = 8463125}}</ref> HAT-P-11b,<ref name="NASA-20140924">{{navedi splet|last1=Clavin |first1=Whitney |last2=Chou |first2=Felicia |last3=Weaver |first3=Donna |last4=Villard |first45=Ray |last5=Johnson |first5=Michele |title=NASA Telescopes Find Clear Skies and Water Vapor on Exoplanet |url=http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2014-322&1 |date=24. septembra 2014 |website=[[NASA]] |access-date=24. septembra 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114220647/http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2014-322&1 |archive-date=14. januarja 2017 |url-status=live}}</ref><ref name="Hanslmeier2010">{{navedi knjigo |first=Arnold |last=Hanslmeier |title=Water in the Universe |url=https://books.google.com/books?id=Mj5tSld5tjMC&pg=PA159 |date=29. september 2010 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-90-481-9984-6 |pages=159– |access-date=9. februarja 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160715031920/https://books.google.com/books?id=Mj5tSld5tjMC&pg=PA159 |archive-date=15. julija 2016 |url-status=live }}</ref> XO-1b, WASP-12b, WASP-17b in WASP-19b<ref name="NASA-20131203">{{navedi splet |title=Hubble Traces Subtle Signals of Water on Hazy Worlds |url=http://www.nasa.gov/content/goddard/hubble-traces-subtle-signals-of-water-on-hazy-worlds/ |date=3. decembra 2013 |publisher=[[NASA]] |access-date=4. decembra 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131206012837/http://www.nasa.gov/content/goddard/hubble-traces-subtle-signals-of-water-on-hazy-worlds/ |archive-date=6. decembra 2013 |url-status=live }}</ref> * atmosfere zvezd: voda ni omejena na hladne zvezde, ampak je bila odkrita celo na gigantskih vročih zvezdah, kot so [[Betelgeza]], Mi Cefeja, [[Antares]] in [[Arktur]]<ref>[http://www.time.com/time/health/article/0,8599,1642811,00.html Water Found on Distant Planet] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070716081124/http://www.time.com/time/health/article/0,8599,1642811,00.html |date=16. julija 2007 }} 12. julija 2007 By Laura Blue, ''Time''</ref><ref name="Lund Observatory">Andersson, Jonas (junij 2012). [http://lup.lub.lu.se/luur/download?func=downloadFile&recordOId=2969749&fileOId=2969772 Water in stellar atmospheres "Is a novel picture required to explain the atmospheric behavior of water in red giant stars?"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150213133956/http://lup.lub.lu.se/luur/download?func=downloadFile&recordOId=2969749&fileOId=2969772 |date=13. februarja 2015 }} Lund Observatory, Lund University, Sweden</ref> * cirkumstelarni diski: v več kot polovici diskov zvezd T Tauri, kot je AA Tauri,<ref name="ref134">Arnold Hanslmeier (29. september 2010). Water in the Universe. Springer Science & Business Media. str. 159–.ISBN 978-90-481-9984-6. Arhivirano iz zvirnika 15. julija 2016. Pridovljeno 9- februarja 2016.</ref> TW Hidre,<ref>{{navedi splet |url=http://www.nasa.gov/mission_pages/herschel/news/herschel20111020.html |title=Herschel Finds Oceans of Water in Disk of Nearby Star |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150219053556/http://www.nasa.gov/mission_pages/herschel/news/herschel20111020.html |archivedate=19. februar 2015 |publisher=NASA |date=20. oktober 2011 |accessdate=28. september 2015}}</ref> IRC +10216,<ref>{{navedi splet |last=Lloyd |first=Robin |title=Water Vapor, Possible Comets, Found Orbiting Star |date=11. julij 2001 |url=http://www.space.com/searchforlife/swas_water_010711.html |work=Space.com |accessdate=15. december 2006 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090523025818/http://www.space.com/searchforlife/swas_water_010711.html |archivedate=23. maj 2009}}</ref> in APM 08279+5255<ref name="Clavin"/><ref name="water vapor cloud"/> VY Velikega psa in S Perzeja<ref name="Hanslmeier2010"/> ====Tekoča voda==== Tekoča voda na Zemlji pokriva 71 % njene površine.<ref name=ref3/> V tekoči obliki je v majhnih količinah občasno prisotna tudi na Marsu.<ref>{{navedi splet |title=NASA Confirms Evidence That Liquid Water Flows on Today's Mars |url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-confirms-evidence-that-liquid-water-flows-on-today-s-mars |website=NASA |access-date=22. junija 2020 |date=28. septembra 2015}}</ref> Znanstveniki so prepričani, da je prisotna tudi na [[Saturn|Saturnovi]] luni [[Enkelad (luna)|Enkelad]] kot 10 km globok ocean 30-40 km pod površino Enkeladovega južnega pola<ref name="NASA-20140403">{{navedi splet |last1=Platt |first1=Jane |last2=Bell |first2=Brian |title=NASA Space Assets Detect Ocean inside Saturn Moon |url=http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2014-103 |date=3. april 2014 |website=[[NASA]] |access-date=3. aprila 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140403235224/http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2014-103 |archive-date=3. aprila 2014 |url-status=live}}</ref><ref name="SCI-20140404">{{navedi revijo |last1=Iess |first1=L. |last2=Stevenson |first2=D. J. |last3=Parisi |first3=M. |last4=Hemingway |first4=D. |last5=Jacobson |first5=R.A. |last6=Lunine |first6=Jonathan I. |last7=Nimmo |first7=F. |last8=Armstrong |first8=J. W. |last9=Asmar |first9=S. W. |last10=Ducci |first10=M. |last11=Tortora |first11=P. |title=The Gravity Field and Interior Structure of Enceladus |date=4. april 2014 |journal=Science |volume=344 |number=6179 |pages=78–80 |doi=10.1126/science.1250551 |bibcode=2014Sci...344...78I |pmid=24700854|s2cid=28990283 |url=https://authors.library.caltech.edu/45462/7/Iess-SM.pdf |access-date=14. julija 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171202120709/https://authors.library.caltech.edu/45462/7/Iess-SM.pdf |archive-date=2. decembra 2017 |url-status=live }}</ref> in v sloju pod površino lune [[Titan (luna)|Titan]], kjer je morda pomešana z [[amonijak]]om.<ref>{{navedi revijo |url=http://www.lpi.usra.edu/meetings/lpsc2013/pdf/2454.pdf |bibcode=2013LPI....44.2454D |author1=Dunaeva, A.N. |author2=Kronrod, V.A. |author3=Kuskov, O.L. |title=Numerical Models of Titan's Interior with Subsurface Ocean |journal=44th Lunar and Planetary Science Conference (2013) |issue=1719 |page=2454 |year=2013 |access-date=23. marca 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140323033113/http://www.lpi.usra.edu/meetings/lpsc2013/pdf/2454.pdf |archive-date=23. marca 2014 |url-status=live}}</ref> Površina Jupitrove lune [[Evropa (luna)|Evropa]] kaže, da je pod njo ocean tekoče vode.<ref>{{navedi splet |url=http://people.msoe.edu/~tritt/sf/europa.life.html |title=Possibility of Life on Europa |last=Tritt |first=Charles S. |access-date=10. avgusta 2007 |publisher=Milwaukee School of Engineering |date=2002 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070609150109/http://people.msoe.edu/~tritt/sf/europa.life.html |archive-date=9. junija 2007}}</ref> Tekoča voda bi lahko bila tudi na Jupitrovi luni [[Ganimed (luna)|Ganimed]] v slojih pod visokim tlakom med ledom in kamnino.<ref>{{navedi novice |last=Dunham |first=Will |date=3. maj 2014 |url=http://in.reuters.com/article/us-space-ganymede-idINKBN0DJ00H20140503 |title=Jupiter's moon Ganymede may have 'club sandwich' layers of ocean |publisher=Reuters |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140503100145/http://in.reuters.com/article/2014/05/03/us-space-ganymede-idINKBN0DJ00H20140503 |archivedate=3. maja 2014 |accessdate=28. september 2015}}</ref> ====Vodni led==== [[Slika:South Polar Cap of Mars during Martian South summer 2000.jpg|thumb|Ledena kapa južnega Marsovega pola med Marsovim južnim poletjem leta 2000]] Voda kot led je prisotna na: * Mars: pod regolitom in na polih<ref name="Bibring2004">{{navedi knjigo |last=Carr |first=M.H. |date=1996 |title=Water on Mars |publisher=Oxford University Press |location=New York |page=197}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Bibring |first1=J.-P. |last2=Langevin |first2=Yves |date=2004 |title=Perennial Water Ice Identified in the South Polar Cap of Mars |journal=Nature |volume=428 |issue=6983 |pages=627–630 |doi=10.1038/nature02461|pmid=15024393 |last3=Poulet |first3=François |last4=Gendrin |first4=Aline |last5=Gondet |first5=Brigitte |last6=Berthé |first6=Michel |last7=Soufflot |first7=Alain |last8=Drossart |first8=Pierre |last9=Combes |first9=Michel |last10=Bellucci |first10=Giancarlo |last11=Moroz |first11=Vassili |last12=Mangold |first12=Nicolas |last13=Schmitt |first13=Bernard |last14=Omega Team |first14=the|last15=Erard |first15=S. |last16=Forni |first16=O. |last17=Manaud |first17=N. |last18=Poulleau |first18=G. |last19=Encrenaz |first19=T. |last20=Fouchet |first20=T. |last21=Melchiorri |first21=R. |last22=Altieri |first22=F. |last23=Formisano |first23=V. |last24=Bonello |first24=G. |last25=Fonti |first25=S. |last26=Capaccioni |first26=F. |last27=Cerroni |first27=P. |last28=Coradini |first28=A. |last29=Kottsov |first29=V. |last30=Ignatiev |first30=N. |bibcode=2004Natur.428..627B |s2cid=4373206 |display-authors=5 }}</ref> * sistem Zemlja-Luna: ledene plošče na Zemlji in luninih kraterjih in vulkanskih kamninah.<ref>[http://www.spiegel.de/wissenschaft/weltall/0,1518,564911,00.html Versteckt in Glasperlen: Auf dem Mond gibt es Wasser – Wissenschaft –] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080710220126/http://www.spiegel.de/wissenschaft/weltall/0,1518,564911,00.html |date=10. julija 2008 }} Der Spiegel – Nachrichten</ref> [[NASA]] je poročala, da je njen instrument Moon Mineralogy Mapper na krovu vesoljskega plovila Chandrayaan-1 Indijske organizacije za vesoljske raziskave septembra 2009 na Luni odkril molekule vode.<ref>[https://science.nasa.gov/headlines/y2009/24sep_moonwater.htm Water Molecules Found on the Moon] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090927092541/https://science.nasa.gov/headlines/y2009/24sep_moonwater.htm |date=27. septembra 2009 }}, NASA, 24. septembra</ref> * Cerera<ref name="McCord2005-jgrp">{{navedi revijo |title=Ceres: Evolution and current state |journal=Journal of Geophysical Research: Planets |date=21. maj 2005 |last1=McCord |first1=T.B. |last2=Sotin |first2=C. |volume=110 |issue=E5 |page=E05009 |doi=10.1029/2004JE002244 |bibcode=2005JGRE..110.5009M |doi-access=free }}</ref><ref name="Thomas2005">{{navedi revijo |first1=P.C. |last1=Thomas |author2=Parker, J.Wm. |author3=McFadden, L.A. |title=Differentiation of the asteroid Ceres as revealed by its shape |year=2005 |journal=Nature |volume=437 |pages=224–226 |doi=10.1038/nature03938 |bibcode=2005Natur.437..224T |pmid=16148926 |issue=7056 |s2cid=17758979 |display-authors=etal}}</ref><ref name="Carey2006">{{navedi novice|url=http://space.com/scienceastronomy/050907_ceres_planet.html |title=Largest Asteroid Might Contain More Fresh Water than Earth |first=Bjorn |last=Carey |publisher=SPACE.com |date=7. september 2005 |access-date=16. avgusta 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101218180330/http://www.space.com/scienceastronomy/050907_ceres_planet.html |archive-date=18. decembra 2010 |url-status=live }}</ref> * Jupitrove lune: površina Evrope, Ganimed<ref name="NYT-20150315">{{navedi novice |last=Chang |first=Kenneth |title=Suddenly, It Seems, Water Is Everywhere in Solar System |url=https://www.nytimes.com/2015/03/13/science/space/suddenly-it-seems-water-is-everywhere-in-solar-system.html |date=12. marca 2015 |work=[[New York Times]] |access-date=12. marca 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180812232556/https://www.nytimes.com/2015/03/13/science/space/suddenly-it-seems-water-is-everywhere-in-solar-system.html |archive-date=12. avgusta 2018 |url-status=live }}</ref> in Kalisto<ref name=Kuskov2005>{{navedi revijo| last=Kuskov|first=O.L.|author2=Kronrod, V.A.|title=Internal structure of Europa and Callisto| year=2005|volume=177| issue=2|pages=550–369|doi=10.1016/j.icarus.2005.04.014| bibcode=2005Icar..177..550K| journal = Icarus}}</ref><ref name="Showman1999">{{navedi revijo|last1= Showman|first1=A. P.|last2= Malhotra|first2= R.|title=The Galilean Satellites|journal= Science|volume= 286|issue= 5437|date= 1. oktober 1999|pages =77–84|doi= 10.1126/science.286.5437.77|pmid=10506564|s2cid=9492520|url= http://pdfs.semanticscholar.org/3e6e/f125bbbafd779a0af6813ba0f5a18edea652.pdf|archive-url= https://web.archive.org/web/20200412142819/http://pdfs.semanticscholar.org/3e6e/f125bbbafd779a0af6813ba0f5a18edea652.pdf|url-status= dead|archive-date= 12. aprila 2020}}</ref> * Saturn: v obročih planeta<ref name="Sparrow">{{navedi knjigo |last=Sparrow |first=Giles |title=The Solar System |publisher=Thunder Bay Press |year=2006 |isbn=978-1-59223-579-7}}</ref> in na površini in plašču Titana<ref name="Tobie">{{navedi revijo |last1=Tobie |first1=G. |last2=Grasset |first2=Olivier |last3=Lunine |first3=Jonathan I. |last4=Mocquet |first4=Antoine |last5=Sotin |first5=Christophe |date=2005 |bibcode=2005Icar..175..496T |title=Titan's internal structure inferred from a coupled thermal-orbital model |journal=Icarus |volume=175 |issue=2 |pages=496–502 |doi=10.1016/j.icarus.2004.12.007 }}</ref> in Enkelada<ref name="Verbiscer et al. 2007">{{navedi revijo| doi = 10.1126/science.1134681| last1 = Verbiscer| first1 = A.| last2 = French| first2 = R.| last3 = Showalter| first3 = M.| last4 = Helfenstein| first4 = P.| title = Enceladus: Cosmic Graffiti Artist Caught in the Act| journal = Science| volume = 315| issue = 5813| page = 815| date = 9. februar 2007| pmid = 17289992| bibcode = 2007Sci...315..815V| s2cid = 21932253| ref = {{sfnRef|Verbiscer French et al.|2007}}| df = dmy-all}} (supporting online material, table S1)</ref> * sistem Pluton-Haron<ref name="Sparrow"/> * kometi<ref>{{navedi revijo |bibcode=1998A&A...330..375G |title=Making a comet nucleus |last1=Greenberg |first1=J. Mayo |volume=330 |date=1998 |page=375 |journal=Astronomy and Astrophysics}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://starryskies.com/solar_system/Comet/dirty_snowballs.html |title=Dirty Snowballs in Space |publisher=Starryskies |access-date=15. avgusta 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130129035627/http://starryskies.com/solar_system/Comet/dirty_snowballs.html |archive-date=29. januarja 2013}}</ref> in druga telesa, povezana s Kuiperjevim pasom in Oortovim oblakom<ref>{{navedi revijo |author=E.L. Gibb |author2=M.J. Mumma |author3=N. Dello Russo |author4=M.A. DiSanti |author5=K. Magee-Sauer ||date=2003 |title=Methane in Oort Cloud comets |journal=[[Icarus (journal)|Icarus]] |volume=165 |issue=2 |pages=391–406 |bibcode=2003Icar..165..391G |doi=10.1016/S0019-1035(03)00201-X }}</ref> Led je zelo verjetno tudi na * Merkurjevih polih<ref>{{navedi splet |url=http://www.nasa.gov/mission_pages/messenger/media/PressConf20121129.html |title=MESSENGER Finds New Evidence for Water Ice at Mercury's Poles |archiveurl=https://web.archive.org/web/20121130062257/http://www.nasa.gov/mission_pages/messenger/media/PressConf20121129.html |archivedate=30. november 2012 |publisher=NASA |date=29. november 2012}}</ref> in * [[Tetija (luna)|Tetiji]]<ref>{{navedi revijo| doi = 10.1016/j.icarus.2007.03.012| last1 = Thomas| first1 = P.C.| last2 = Burns| first2 = J.A.| last3 = Helfenstein| first3 = P.| last4 = Squyres| first4 = S.| last5 = Veverka| first5 = J.| last6 = Porco| first6 = C.| last7 = Turtle| first7 = E.P.| last8 = McEwen| first8 = A.| last9 = Denk| first9 = T.| first10 = B.| last10 = Giesef| first11 = T.| last11 = Roatschf| first12 = T.V.| last12 = Johnsong| first13 = R.A.| last13 = Jacobsong| date = oktober 2007| title = Shapes of the saturnian icy satellites and their significance| journal = Icarus| volume = 190| issue = 2| pages = 573–584| bibcode = 2007Icar..190..573T| url = http://www.geoinf.fu-berlin.de/publications/denk/2007/ThomasEtAl_SaturnMoonsShapes_Icarus_2007.pdf| access-date = 15. december 2011| ref = {{sfnRef|Thomas Burns et al.|2007}}| archive-url = https://web.archive.org/web/20110927220431/http://www.geoinf.fu-berlin.de/publications/denk/2007/ThomasEtAl_SaturnMoonsShapes_Icarus_2007.pdf| archive-date = 27. september 2011| url-status=live| df = dmy-all}}</ref> ====Eksotične oblike==== Voda in druge hlapne snovi verjetno sestavljajo večino notranjosti [[Uran (planet)|Urana]] in [[Neptun|Neptuna]]. Voda v globokih plasteh je lahko v obliki ionske vode, v kateri so molekule razgrajene v juho vodikovih in kisikovih ionov, in še globlje v obliki superionske vode, v kateri kisik kristalizira, vodikovi ioni pa se prosto gibljejo znotraj kisikove [[Kristalna struktura|kristalne rešetke]].<ref name="newscientist.com">[https://www.newscientist.com/article/mg20727764.500-weird-water-lurking-inside-giant-planets.html Weird water lurking inside giant planets] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150415160045/http://www.newscientist.com/article/mg20727764.500-weird-water-lurking-inside-giant-planets.html |date=15. april 2015 }}, ''New Scientist'', 1. september 2010, Magazine issue 2776.</ref> ===Voda in naseljivost planetov=== Obstoj tekoče vode in v manjši meri njenih plinastih in trdnih oblik na Zemlji je ključnega pomena za obstoj življenja na Zemlji. Zemlja se nahaja v tako imenovanem bivalnem območju Osončja: če bi bila nekoliko bliže ali dlje od Sonca (približno 5 % ali približno 8 milijonov kilometrov), bi bilo veliko manj verjetno, da bi obstajala v vseh treh [[Agregatno stanje|agragatnih stanjh]] hkrati.<ref>{{navedi knjigo |author=Dooge, J.C.I. |chapter=Integrated Management of Water Resources |editor1=Ehlers, E. |editor2=Krafft, T |title=Understanding the Earth System: compartments, processes, and interactions |publisher=Springer |year=2001 |page=116}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Habitable Zone |url=http://www.daviddarling.info/encyclopedia/H/habzone.html |website=The Encyclopedia of Astrobiology, Astronomy and Spaceflight |access-date=26. aprila 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070523143747/http://www.daviddarling.info/encyclopedia/H/habzone.html |archive-date=23. maja 2007 |url-status=live }}</ref> Vodna para in [[ogljikov dioksid]] v ozračju zagotavljata temperaturni pufer (učinek tople grede), ki pomaga vzdrževati razmeroma stabilno temperaturo njene površine. Če bi bila Zemlja manjša, bi tanjša atmosfera dopuščala temperaturne ekstreme, ki bi onemogočali kopičenje vode, razen v polarnih ledenih pokrovih, tako kot na Marsu. Temperatura površine Zemlje je bila relativno konstantna skozi njeno geološko zgodovino, kljub različnim ravnem dohodnega sončnega sevanja, kar kaže, da temperaturo Zemlje uravnava dinamičen proces kombinacije [[Toplogredni plin|toplogrednih plinov]] in površinskega in atmosferskega [[Albedo|albeda]]. Ta domneva je znana kot [[Hipoteza o Gaji|Gajina hipoteza]].<ref>{{navedi novice |magazine=New Scientist |url=https://www.newscientist.com/article/dn11864-strange-alien-world-made-of-hot-ice-and-steam.html |title=Strange alien world made of "hot ice" |date=6. maja 2007 |first=David |last=Shiga |access-date=28. marca 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080706143705/http://space.newscientist.com/article/dn11864-strange-alien-world-made-of-hot-ice-and-steam.html |archive-date=6. julija 2008}}</ref> Stanje vode na nekem planetu je odvisno od tlaka, ki ga ustvarja njegova [[gravitacija]]. Če je planet dovolj masiven, je voda zaradi visokega tlaka lahko trdna tudi pri visokih temperaturah. To so opazili tudi na eksoplanetih Gliese 436 b in GJ 1214 b.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cfa.harvard.edu/news/2009/pr200924.html |title=Astronomers Find Super-Earth Using Amateur, Off-the-Shelf Technology |last=Aguilar |first=David A. |date=16. decembra 2009 |publisher=Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics |access-date=28. marca 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120407045343/http://www.cfa.harvard.edu/news/2009/pr200924.html |archive-date=7. aprila 2012 |url-status=live }}</ref> ==Zakonodaja in politika== Voda je strateška dobrina in zato pomemben element v številnih političnih konfliktih skozi človeško zgodovino, zaradi česar je že dolgo tudi predmet [[pravo|pravnega]] urejanja. [[Mednarodno pravo]] se je sprva ukvarjalo s plovbo, v sodobnosti pa je prišel v ospredje tudi problem pitne vode kot [[človekove pravice]] in Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (1979) je bil prvi zavezujoč mednarodni dokument, ki je pitno vodo izrecno omenjal. Kot temeljno človekovo potrebo je pravico do varne pitne vode sicer možno izpeljati tudi iz starejših dokumentov o človekovih pravicah od [[Splošna deklaracija človekovih pravic|Splošne deklaracije človekovih pravic]] dalje.<ref>{{navedi knjigo | last=Bregač | first=Miha | last2=Gril | first2=Maša | last3=Košir | first3=Tina | last4=Zupančič | first4=Simona | last5=Pucelj Vidović | first5=Tanja | last6=Kovič Dine | first6=Maša | last7=Vrbica | first7=Senka | title=Odgovornost države zagotavljati pravico do čiste pitne vode |publisher=Pravna klinika za varstvo okolja |year=2015 | publication-place=Ljubljana | isbn=978-961-6447-52-2 | oclc=922864579 |url=http://zagovorniki-okolja.si/wp-content/uploads/2018/11/Odgovornost-dr%C5%BEave-zagotavljati-pravico-do-%C4%8Diste-pitne-vode.pdf}}</ref> [[Slovenija]] je med redkimi državami, ki imajo pravico do pitne vode zapisano v [[ustava|ustavo]] ali enakovreden pravni akt, pri čemer pa vsaj v Sloveniji izvajanje tega akta ob sprejetju leta 2016 ni bilo natančneje opredeljeno.<ref>{{navedi novice |url=https://old.delo.si/novice/politika/pravica-do-pitne-vode-od-zdaj-v-ustavi.html |title=Pravica do pitne vode je v ustavi |date=2016-11-16 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2022-04-19}}</ref> Dostop do varne pitne vode se je v zadnjih desetletjih izboljšal v skoraj vseh delih sveta, vendar približno milijarda ljudi še vedno nima dostopa do varne vode. Več kot 2,5 milijarde ljudi nima dostopa do ustreznih sanitarij.<ref name=ref169>{{navedi splet |url=http://mdgs.un.org/unsd/mdg/Resources/Static/Products/Progress2008/MDG_Report_2008_En.pdf#page=44 |title=MDG Report 2008 |access-date=25. julij 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100827045721/http://mdgs.un.org/unsd/mdg/Resources/Static/Products/Progress2008/MDG_Report_2008_En.pdf#page=44 |archive-date=27. avgust 2010 |publisher=Organizacija združenih narodov |url-status=live}}</ref> Nekateri opazovalci ocenjujejo, da se bo do leta 2025 več kot polovica svetovnega prebivalstva soočala z ranljivostjo zaradi vode.<ref>{{navedi revijo |author=Kulshreshtha, S.N |year=1998 |title=A Global Outlook for Water Resources to the Year 2025 |journal=Water Resources Management |volume=12 |issue=3 |pages=167–184 |doi=10.1023/A:1007957229865|s2cid=152322295 }}</ref> Poročilo, objavljeno novembra 2009, kaže, da bo do leta 2030 v nekaterih regijah sveta v razvoju povpraševanje po vodi za 50 % preseglo ponudbo.<ref name=ref169/> Od leta 1990 do 2010 je dostop do pitne vode dobilo 1,6 milijarde ljudi.<ref>''The Millennium Development Goals Report''. Arhivirano 27. avgusta 2010 na Wayback Machine.</ref> Delež prebivalcev v državah v razvoju, ki imajo dostop do pitne vode, se je od 30 % leta 1970<ref name=lomborg>{{navedi knjigo |last=Lomborg |first=Björn |year=2001 |title=The Skeptical Environmentalist |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-01068-9 |url=http://www.lomborg.com/dyn/files/basic_items/69-file/skeptenvironChap1.pdf |page=22 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130725173040/http://www.lomborg.com/dyn/files/basic_items/69-file/skeptenvironChap1.pdf |archive-date=25. julija 2013}}</ref> povečal na 71 % leta 1990, 79 % leta 2000 in 84 % leta 2004. Poročilo Združenih narodov iz leta 2006 navaja, da je »vode dovolj za vse, vendar dostop do nje ovirata slabo upravljanje in korupcija«.<ref>{{navedi dokument |publisher=[[UNESCO]] |year=2006 |url=http://unesdoc.unesco.org/images/0014/001444/144409E.pdf |title=Water, a shared responsibility. The United Nations World Water Development Report 2 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090106144926/http://unesdoc.unesco.org/images/0014/001444/144409E.pdf |archivedate=6. januar 2009}}</ref> ==Voda v kulturi== ===Religija=== [[Slika:Inda Abba Hadera holy water.jpg|thumb|Ljudje prihajajo k izviru Inda Abba Hadera (Inda Sillasie, [[Etiopija]]), da bi se umili v sveti vodi]] Voda v večini verstev velja za čistilo. Med religije, ki vključujejo obredno umivanje, spadajo [[krščanstvo]],<ref>{{navedi knjigo|title=The Hand Book: Surviving in a Germ-Filled World|first=Miryam |last=Z. Wahrman|year= 2016| isbn=9781611689556| page =46-48 |publisher=University Press of New England}}</ref> [[hinduizem]], [[islam]], [[judovstvo]], [[rastafarijanstvo]], [[šintoizem]], [[taoizem]] in vika. Potapljanje, polivanje ali škropljenje osebe z vodo je osrednji [[zakrament]] krščanstva, ki se imenuje [[krst]]. Vse to je tudi del prakse drugih religij, vključno z islamom (''gusul''), judovstvom (''mikve'') in sikizmom (''amrit sanskar''). Obredno kopanje v čisti vodi se v številnih verstvih opravlja tudi za mrtve. Mednje spadajo islam in judovstvo. V islamu je pet obveznih dnevnih molitev v večini primerov mogoče opraviti samo po umivanju določenih delov telesa s čisto vodo (''vudu''), razen če voda ni na voljo (''tadžammum''). V šintoizmu se voda uporablja v skoraj vseh obredih za čiščenje osebe ali prostora, na primer v obredu misogi. V krščanstvu je sveta voda voda, ki jo je posvetil duhovnik za krst, blagoslovitev osebe, prostora ali predmeta in odvračanje zla.<ref>''Chambers's encyclopædia'', Lippincott & Co (1870). str. 394.</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Altman |first=Nathaniel |year=2002 |title=Sacred water: the spiritual source of life |pages=130–133 |isbn=1-58768-013-0}}</ref> V [[Zaratustrstvo|zaratustrstvu]] se voda šteje za vir življenja.<ref>{{navedi splet |title=ĀB i. The concept of water in ancient Iran – Encyclopaedia Iranica |url=http://www.iranicaonline.org/articles/ab-i-the-concept-of-water-in-ancient-iranian-culture |website=www.iranicaonline.org |publisher=Encyclopedia Iranica |access-date=19. septembra 2018 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20180516223930/http://www.iranicaonline.org/articles/ab-i-the-concept-of-water-in-ancient-iranian-culture |archive-date=16. maja 2018 |url-status=live }}</ref> ===Filozofija=== [[Slika:Icosahedron-spinoza.jpg|alt=Icosahedron as a part of Spinoza monument in Amsterdam.|thumb|[[Ikozaeder]] kot del spomenika Baruha Spinoze v [[Amsterdam]]u]] Starogrški filozof [[Empedoklej]] je videl vodo kot enega od štirih klasičnih elementov. Drugi trije so bili ogenj, zemlja in zrak. Imel jo je za ''ilem'' ali osnovno snov vesolja. [[Tales]], ki ga je [[Aristotel]] opisal kot astronoma in inženirja, je teoretiziral, da je zemlja, ki je gostejša od vode, nastala iz vode. Tales, monist, je nadalje verjel, da so vse stvari narejene iz vode. [[Platon]] je verjel, da ima voda obliko [[Ikozaeder|ikozaedra]], s čimer je razložil, zakaj zlahka teče v primerjavi z zemljo, ki ji je pripisal bliko [[Kocka|kocke]].<ref>{{navedi knjigo |author=Lindberg, D. |year=2008 |title=The beginnings of western science: The European scientific tradition in a philosophical, religious, and institutional context, prehistory to A.D. 1450 |edition=2. |location=Chicago |publisher=University of Chicago Press}}</ref> Teorija o štirih telesnih sokovih je vodo povezovala s sluzjo kot njeno hladno in vlažno lastnost. Klasični element voda je bil tudi eden od petih elementov v tradicionalni kitajski filozofiji, skupaj z zemljo, ognjem, lesom in kovino. Nekateri tradicionalni in priljubljeni azijski filozofski sistemi jemljejo vodo za vzornika. Prevod Dao De Jinga Jamesa Leggea iz leta 1891 pravi: :''"Najvišja odličnost je (kot) voda. Njena odličnost se kaže v tem, da koristi vsem stvarem, in v tem, da zaseda, ne da bi si prizadevala, ravno nasprotno, nizko mesto, ki ga vsi ljudje ne marajo. Zato je (njena pot) blizu Taa (Taove poti). Nič na svetu ni bolj mehkega in šibkejšega od vode, in vendar za napad na stvari, ki so trdne in močne, ni ničesar, kar bi lahko imelo prednost pred njo – saj ni ničesar (tako učinkovitega), s čimer bi jo bilo mogoče zamenjati."''<ref>{{navedi splet |url= http://www.sacred-texts.com/tao/taote.htm |title=Internet Sacred Text Archive Home |publisher=Sacred-texts.com |access-date=25. julija 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100712103909/http://www.sacred-texts.com/tao/taote.htm |archive-date=12. julija 2010 |url-status=live}}</ref> Guanzi v poglavju "Šui di" (水地) podrobno razpravlja o simboliki vode in razglaša, da je "človek voda", in pripisuje naravne lastnosti ljudi različnih kitajskih regij lastnostim lokalnih vodnih virov.<ref>[http://ctext.org/guanzi/shui-di Guanzi: Shui Di – Chinese Text Project] {{Webarchive|url= https://archive.today/20141106133901/http://ctext.org/guanzi/shui-di|date=6. novembra 2014}}. Ctext.org. Pridobljeno 28. septembra 2015.</ref> ===Ljudska kultura=== Živa voda je v germanskih in slovanskih pravljicah sredstvo za oživljanje mrtvih. Med najbolj znane tovrstne pripovedi spadajo Grimmova "Voda življenja" in ruska delitev na živo in mrtvo vodo. Soroden koncept čarobnih voda predstavlja voda iz vodnjaka mladosti, ki naj bi preprečila staranje. ===Umetnost in aktivizem=== Slikarka in vodna aktivistka Fredericka Foster je v stolnici sv. Janeza Božanskega v New Yorku<ref>{{navedi novice |last1=Vartanian |first1=Hrag |title=Manhattan Cathedral Explores Water in Art |url=https://hyperallergic.com/36682/the-value-of-water-cathedral-of-st-john-the-divine/ |access-date=14. decembra 2020 |publisher=Hyperallergic |date=3. oktobra 2011}}</ref> organizirala razstavo z naslovom Dragocenost vode, ki je eno leto promovirala idejo o naši odvisnosti od vode.<ref>{{navedi splet|last1=Rev. Dr. A. Kowalski|first1=James|title=The Cathedral of St. John the Divine and The Value of Water|url=http://huffingtonpost.com/rev-dr-james-a-kowalski/the-value-of-water_1_b_994166.html|website=huffingtonpost.com|date=6. oktobra 2011|publisher=Huffington Post|access-date=14. decembra 2020 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://vimeo.com/38030959/|title=The Value of Water at St John the Divine|last1=Foster|first1=Fredericka|website=vimeo.com|publisher=Sara Karl|access-date=14. decembra 2020 }}</ref> Razstava je bila največja, ki je bila kdaj na ogled v stolnici.<ref>{{navedi novice|last1=Miller, Reverend Canon|first1=Tom|title=The Value of Water Exhibition|url=http://artsci.ucla.edu/events/value-water-exhibition|access-date=14. decembra 2020 |publisher=UCLA Art Science Center}}</ref> Na razstavi je sodelovalo več kot štirideset slikarjev, med njimi Jenny Holzer, Robert Longo, [[Mark Rothko]], William Kentridge, April Gornik, Kiki Smith, Pat Steir, William Kentridge, Alice Dalton Brown, Teresita Fernandez in Bill Viola.<ref>{{navedi novice |last1=Madel |first1=Robin |title=Through Art, the Value of Water Expressed |url=https://www.huffpost.com/entry/through-art-the-value-of-water-expressed_b_985997 |access-date=16. december 2020 |publisher=Huffington Post |date=6. december 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Cotter|first1=Mary|title=Manhattan Cathedral Examines "The Value of Water" in a New Star-Studded Art Exhibition|url=http://inhabitat.com/nyc/manhattan-cathedral-examines-the-value-of-water-in-a-new-star-studded-art-exhibition/|website=inhabitat.com|date=4. oktober 2011|publisher=inhabitat|access-date=14. december 2020 }}</ref> Fosterjeva je ustanovila skupino umetnikov z imenom Razmišljanje o vodi, ki uporabljajo vodo kot predmet ali medij. Med člani skupine so tudi Basia Irland, Aviva Rahmani, Betsy Damon, Diane Burko, Leila Daw, Stacy Levy, Charlotte Coté,<ref>{{navedi splet |title=Influential Figures Dr. Charlotte Cote |url=https://tseshaht.com/history-culture/influential-figures/dr-charlotte-cote-2/ |website=tseshaht.com |publisher=Tseshaht First Nation [c̓išaaʔatḥ] |access-date=19. avgust 2021}}</ref> Meridel Rubenstein, Stacy Levy, Anna Macleod in Aviva Rahmani. Ob 10. obletnici razglasitve [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], da je dostop do vode in sanitarij temeljna človekova pravica, je dobrodelna organizacija Water Aid naročila desetim vizualnim umetnikom, da prikažejo vpliv čiste vode na življenja ljudi.<ref>{{navedi novice |title=10 years of the human rights to water and sanitation |url=https://www.unwater.org/10-years-of-the-human-rights-to-water-and-sanitation/ |access-date=19. avgusta 2021 |agency=Un - Water Family News |publisher=Organizacija združenih narodov |date=27. februarja 2020}}</ref><ref>{{navedi novice |title=Water is sacred': 10 visual artists reflect on the human right to water |url=https://www.theguardian.com/global-development/2020/aug/04/water-is-sacred-10-visual-artists-reflect-on-the-human-right-to-water |access-date=19. avgusta 2021 |work=[[The Guardian]] |date=4. avgusta 2020}}</ref> ===Potegavščine z divodikovim monoksidom=== Divodikov monoksid je tehnično pravilno, vendar redko uporabljeno kemično ime vode. Ime je bilo uporabljeno v številnih potegavščinah in šalah na račun znanstvene nepismenosti. Potegavščine so se začele leta 1983, ko se je v časopisu v Durandu v Michiganu pojavil prvoaprilski članek o tem monoksidu. Lažna zgodba je vključevala resne varnostne pomisleke glede te spojine.<ref>{{navedi splet |url=http://www.dictionary.com/e/tech-science/dihydrogen-monoxide/ |title=dihydrogen monoxide |access-date=2022-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180502140130/http://www.dictionary.com/e/tech-science/dihydrogen-monoxide/ |archive-date=2018-05-02 |url-status=live |work=dictionary.com}}</ref> S kasnejšimi predelavami in različicami je dobila širšo prepoznavnost.<ref>{{navedi splet |url=https://kvarkadabra.net/2006/04/nevarni-dihidrogen-monoksid/ |title=Šund znanost: Nevarni dihidrogen monoksid |access-date=2022-04-19 |date=2006-04-02 |last=Kolar |first=Lana |work=[[Kvarkadabra]]}}</ref> == Opombe == {{Reflist|group=lower-alpha}} == Sklici == {{Reflist}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Ball |first=Philip |title=Life's matrix : a biography of water |date=2001 |publisher=Farrar, Straus, and Giroux |isbn=9780520230088 |edition=1. |ref=harv}} * {{navedi knjigo |last=Franks |first=Felix |title=Water : a matrix of life |date=2007 |publisher=Royal Society of Chemistry |isbn=9781847552341 |edition=2. |ref=harv}} * {{navedi knjigo |editor-last=Lide |editor-first=D.R. |year=2003 |chapter=Dissociation constants of organic acids and bases |title=CRC Handbook of Chemistry and Physics |edition=84. |location=Boca Raton |publisher=CRC Press |ref=harv}} * {{navedi knjigo |last=Reece |first=Jane B. |year=2013 |title=Campbell Biology |edition=10. |publisher=Pearson |isbn=9780321775658 |ref=harv}} == Glej tudi == * [[težka voda]] * [[vodikov peroksid]] * [[Kroženje vode|Kroženje vode v naravi]] == Zunanje povezave == {{commons|Category:Water}} {{Wikislovar|voda|Voda}} V slovenščini: * [https://www.gov.si/podrocja/okolje-in-prostor/okolje/voda/ Stanje voda na arso.gov] * [https://www.nijz.si/sl/letna-porocila-o-pitni-vodi-v-sloveniji Letna poročila o pitni vodi v Sloveniji] V drugih jezikih: * Lower S. [http://www.chem1.com/acad/sci/aboutwater.html Voda in njena struktura]. {{ikona en}} * [http://stats.oecd.org/wbos/Index.aspx?DataSetCode=ENV_WAT OECD Water statistics] * [http://www.worldwater.org/ The World's Water Data Page] * [http://www.fao.org/nr/water/aquastat/main/index.stm FAO Comprehensive Water Database, AQUASTAT] * [http://worldwater.org/conflict.html The Water Conflict Chronology: Water Conflict Database] * [http://ga.water.usgs.gov/edu/ Water science school] (USGS) * [http://water.worldbank.org/ Portal o vodi] ([[Svetovna banka]]) * [http://www.awra.org/ America Water Resources Association] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180324205603/http://awra.org/ |date=24. marec 2018 }} * [https://www.waterontheweb.org Water on the web] * [http://www1.lsbu.ac.uk/water/ Water structure and science] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141228024506/http://www1.lsbu.ac.uk/water/ |date=28. december 2014 }} * [https://www.youtube.com/watch?v=mPpKhxtFf1Q Why water is one of the weirdest things in the universe] [[BBC]] Ideas, Video, 3:16 minut, 2019 * [https://www.nsf.gov/news/special_reports/water/ The chemistry of water] (NSF special report) * [http://www.iapws.org/index.html The International Association for the Properties of Water and Steam] * [https://www.pbs.org/wgbh/molecule-that-made-us H2O:The Molecule That Made Us], dokumentarec PBS (2020) {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Voda| ]] [[Kategorija:Naravni viri]] [[Kategorija:Kisikove spojine]] [[Kategorija:Vodikove spojine]] [[Kategorija:Oblike vode]] mfkqbl2ba8twtw3qwj1505qpf5r0ius 0 4746 5736871 5729188 2022-08-20T06:52:53Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Koord|47|N|20|E|display=title}} {{Infopolje Država |conventional_long_name = Madžarska |native_name = Magyarország |common_name = Madžarska |common_name2 = Madžarske |image_flag = Flag of Hungary.svg |image_coat = Coat_of_arms_of_Hungary.svg |symbol_width = 50px |national_anthem = {{unbulleted list |{{jezik|hu|[[Himnusz]]}}<ref>{{cite web|url=http://magyarnews.org/news.php?viewStory=619|title=The Story Behind the Hungarian National Anthem|publisher=Jules S. Vállay|access-date=8.5.2017|archive-date=10.10.2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171010075407/http://magyarnews.org/news.php?viewStory=619|url-status=dead}}</ref><small> |([[madžarščina|madžarsko]]): ''Himna'' |[[File:Hungarian national anthem, performed by the United States Navy Band (1997 arrangement).mp3|center]] }} |national_motto = |image_map = EU-Hungary.svg |map_caption = Lega Madžarske (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena) |capital = [[Budimpešta]] |official_languages = [[madžarščina]]<ref name="Flaw" /> |ethnic_groups_year = mikropopis 2016 |ethnic_groups = {{unbulleted list | 98,3 % [[Madžari]] | 3,2 % [[Romi]] | 1,8 % [[Nemci]] | 1 % neopred.<ref group="note">Na Madžarskem se prebivalci lahko opredelijo kot pripadniki več različnih narodnosti, zato je seštevek lahko večji od skupnega števila prebivalcev.</ref><ref name="census 2016">{{cite book|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|work=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=10.1.2019|isbn=978-963-235-542-9}}</ref> }} |demonym = [[Madžari|Madžar]] |government_type = [[unitarna država|unitarna]] [[parlamentarna demokracija]] |leader_title1 = [[Predsednik Madžarske|predsednik države]]: |leader_name1 = {{Wikidata|p35}} |leader_title2 = [[Predsednik madžarske vlade|predsednik vlade]]: |leader_name2 = {{Wikidata|p6}} |leader_title3 = [[Vodja madžarskega državnega zbora|vodja državnega zbora]]: |leader_name3 = [[László Kövér]] |sovereignty_type = Ključni dogodki |established_event1 = Nastanek Madžarske |established_date1 = 895<ref>{{cite book|title=Encyclopedia Americana: Heart to India|url=https://books.google.com/books?id=igzYAAAAMAAJ|volume=1|year=2006|publisher=Scholastic Library Pub.|isbn=978-0-7172-0139-6|page=581}}</ref> |established_event2 = Pokristjanjenje kraljestva |established_date2 = 25. 12. 1000<ref>University of British Columbia. Committee for Medieval Studies, [https://books.google.com/books?id=xV7xAAAAMAAJ Studies in medieval and renaissance history], Committee for Medieval Studies, University of British Columbia, 1980, p. 159</ref> |established_event3 = [[Zlata bula (1222)]] |established_date3 = 24. 4. 1222 |established_event4 = {{brez preloma|[[Bitka pri Mohaču]]}} |established_date4 = 29. 8. 1526 |established_event5 = {{brez preloma|[[Bitka pri Budi (1686)]]}} |established_date5 = 2. 9. 1686 |established_event6 = {{brez preloma|[[Revolucije leta 1848|Madžarska revolucija 1848]]}} |established_date6 = 15. 3. 1848 |established_event7 = [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko cesarstvo]] |established_date7 = 30. 3. 1867 |established_event8 = [[Trianonska pogodba]] |established_date8 = 4. 6. 1920 |established_event9 = Tretja madžarska republika (1989–2012) |established_date9 = 23. 10. 1989 |area_km2 = 93.030<ref name=area>{{cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=Hungary |publisher=CIA The World Factbook |access-date=27.3.2014}}</ref> |area_rank = 108. |percent_water = 3,7<ref>{{Cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/ |title=CIA World Factbook weboldal |access-date=3.6.2009 }}</ref> |population_estimate_year = 2021 |population_estimate = 9.730.000<ref>{{cite web|url=http://www.ksh.hu/pls/ksh/docs/eng/xstadat/xstadat_annual/i_wdsd003c.html|title=STADAT – 1.1. Népesség, népmozgalom (1941–)|website=www.ksh.hu|access-date=12.6.2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190620140533/http://www.ksh.hu/docs/hun/xstadat/xstadat_eves/i_wnt001c.html|archive-date=20.6.2019|url-status=live}}</ref> |population_estimate_rank = 91. |population_density_km2 = {{#expr:9769526/93030 round 0}} |population_density_rank = 78. |GDP_PPP_year = 2021 |GDP_PPP = {{rast}} 359,9 mrd. USD<ref name="IMFWEOHU">{{cite web |title=Report for Selected Countries and Subjects |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2021/October/weo-report?c=944,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2021&ey=2021&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |website=IMF |access-date=26.10.2021 |language=en}}</ref><br/> |GDP_PPP_rank = 53. |GDP_PPP_per_capita = {{rast}} 36.848 USD<ref name="IMFWEOHU"/><br/> |GDP_PPP_per_capita_rank = 41. |GDP_nominal_year = 2021 |GDP_nominal = {{brez preloma|{{rast}} 180,96 mrd. USD}}<ref name="IMFWEOHU"/><br/> |GDP_nominal_rank = 53. |GDP_nominal_per_capita = {{rast}} 18.527 USD<ref name="IMFWEOHU"/><br/> |GDP_nominal_per_capita_rank = 45. |Gini_year = 2020 |Gini = 28,3 <!--number only--> |Gini_rank = |HDI_year = 2019 |HDI = 0,854 <!--number only--> |HDI_rank = 40. |currency = [[Madžarski forint|forint]] |currency_code = HUF |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |cctld = .hu{{oznaka vira|aaa|a|}} |calling_code = 36 |footnote_a = {{note|aaa}} Skupaj z ostalimi članicami EU je v uporabi tudi domena [[.eu]]. }} '''Madžarska''' ({{Jezik-hu|link=no|Magyarország}}, madžarska izgovorjava: {{Audio|hu-Magyarország.ogg|ˈmɒɟɒrorsaːɡ}}, angleško: ''Hungary'', nemško: ''Ungarn'') je [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] [[celinska država]] brez izhoda na morje.<ref name="Flaw">{{Navedi splet|url=http://www.kormany.hu/download/e/02/00000/The%20New%20Fundamental%20Law%20of%20Hungary.pdf|title=The Fundamental Law of Hungary|publisher=Hungarian State|accessdate=8.5.2017|archivedate=29.6.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140629205136/http://www.kormany.hu/download/e/02/00000/The%20New%20Fundamental%20Law%20of%20Hungary.pdf}}</ref> Madžarska obsega 93.030&nbsp;km² [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in meji na [[Slovaška|Slovaško]] na severu, [[Ukrajina|Ukrajino]] na severovzhodu, [[Romunija|Romunijo]] na vzhodu in jugovzhodu, [[Srbija|Srbijo]] na jugu, [[Hrvaška|Hrvaško]] in [[Slovenija|Slovenijo]] na jugozahodu ter [[Avstrija|Avstrijo]] na zahodu. Država ima skoraj 10 milijonov prebivalcev, večinoma [[Madžari|etničnih Madžarov]] in številno [[Romi|romsko]] manjšino. [[Madžarščina]], uradni jezik, je najbolj razširjen [[Uralski jeziki|uralski jezik]] na svetu in med redkimi [[Indoevropski jeziki|neindoevropskimi jeziki]], ki se v Evropi obsežneje govorijo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.helsinki.fi/~tasalmin/fu.html|title=Uralic (Finno-Ugrian) languages, Classification of the Uralic (Finno-Ugrian) languages, with present numbers of speakers and areas of distribution (last updated 24.9.201)|date=6.6.2017|publisher=helsinki.fi|accessdate=6.6.2017}}</ref> [[Budimpešta]] je glavno in [[Seznam mest na Madžarskem|največje mesto]] države; druga večja urbana območja so [[Debrecen]], [[Szeged]], [[Miskolc]], [[Pécs]] in [[Gjur|Győr]]. Ozemlje današnje Madžarske je bilo stoletja stičišče različnih ljudstev, vključno s [[Kelti]], [[Starorimska civilizacija|Rimljani]], [[Germani|germanskimi plemeni]], [[Huni]], zahodnimi Slovani in [[Avari]]. Temelji madžarske države so bili vzpostavljeni v poznem devetem stoletju našega štetja, ko je [[Madžari|madžarski]] veliki knez [[Árpád Madžarski|Árpád]] osvojil Panonsko nižino.<ref>{{Navedi splet|url=http://mek.oszk.hu/09100/09132/09132.pdf|title=Hungary in the Carpathian Basin|date=6.6.2017|publisher=Lajos Gubcsi, PhD|accessdate=6.6.2017}}</ref><ref name="Acta orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae">{{Navedi knjigo|title=Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae|url=https://books.google.com/books?id=kNkTAQAAMAAJ|volume=36|year=1982|publisher=Magyar Tudományos Akadémia (Hungarian Academy of Sciences)|page=419}}</ref> Leta 1000 se je na prestol povzpel njegov pravnuk [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]], ki je svojo posest spreobrnil v [[Ogrska|krščansko kraljestvo]]. Do 12. stoletja je Madžarska postala regionalna sila, kulturni in politični vrhunec pa je dosegla v 15. stoletju.<ref>Kristó Gyula – Barta János – Gergely Jenő: Magyarország története előidőktől 2000-ig (History of Hungary from the prehistory to 2000), Pannonica Kiadó, Budapest, 2002, {{ISBN|963-9252-56-5}}, str. 687, str. 37, str. 113 ("Magyarország a 12. század második felére jelentős európai tényezővé, középhatalommá vált"/"Do 12. stoletja je Madžarska postala pomembna evropska država, postala je srednja sila", "A Nyugat részévé vált Magyarország&nbsp;.</ref> Po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526 je del madžarskega ozemlja [[Osmanska Ogrska|zasedlo Osmansko cesarstvo]] (1541–1699). Madžarska je na prelomu 18.&nbsp;stoletja prišla pod [[Habsburška monarhija|habsburško nadoblast]], pozneje pa se je [[Avstro-Ogrski kompromis|pridružila]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]] in tvorila [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], ki je bila v začetku 20. stoletja ena najpomembnejših evropskih držav.<ref>{{Navedi enciklopedijo|url=https://www.britannica.com/place/Austria-Hungary|title=Austria-Hungary, HISTORICAL EMPIRE, EUROPE|date=6.6.2017|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|accessdate=6.6.2017}}</ref> Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni je]] Avstro-Ogrska razpadla. Z uveljavitvijo določil [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonske pogodbe]] so se vzpostavile sedanje meje Madžarske, kar je povzročilo izgubo 71&nbsp;% njenega ozemlja, 58&nbsp;% njenega prebivalstva in 32&nbsp;% etničnih Madžarov.<ref>{{Navedi knjigo|last=Richard C. Frucht|title=Eastern Europe: An Introduction to the People, Lands, and Culture|url=https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C|date=31.12.2004|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-800-6|page=360}}</ref><ref>{{Navedi enciklopedijo|title=Trianon, Treaty of|url=http://www.encyclopedia.com/doc/1E1-TrianonTr.html|encyclopedia=[[The Columbia Encyclopedia]]|year=2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Text of the Treaty, Treaty of Peace Between The Allied and Associated Powers and Hungary And Protocol and Declaration, Signed at Trianon.6.4, 1920|url=http://wwi.lib.byu.edu/index.php/Treaty_of_Trianon|accessdate=10.6.2009}}</ref> Po burnem medvojnem obdobju se je Madžarska v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pridružila [[Sile osi|silam osi]] in pri tem zasedla tudi del slovenskega ozemlja ([[Prekmurje]])<ref name="Sobota">{{navedi splet |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/za-svobodno-prekmurje-je-tekla-krvava-mura/110703 |title=Za svobodno Prekmurje je tekla krvava Mura |accessdate=2.3.2022 |date=27.4.2015 |format= |work= }}</ref>, pozneje pa ob porazu sil osi utrpela znatno uničenje in številne človeške žrtve.<ref name="Montgomery">[http://historicaltextarchive.com/books.php?op=viewbook&bookid=7&pre=1 ''Hungary: The Unwilling Satellite''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070216070442/http://historicaltextarchive.com/books.php?op=viewbook&bookid=7&pre=1|date=16.2.2007}} John F. Montgomery, ''Hungary: The Unwilling Satellite''.http://kapos.hu/hirek/kis_szines/2018-06-16/megerkezett_az_idei_balaton_sound_himnusza.html Devin-Adair Company, New York, 1947.</ref><ref name="Thomas, pg. 11">Thomas, ''The Royal Hungarian Army in World War II'', pg. 11</ref> Povojna Madžarska je postala satelitska država [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], kar je vodilo do ustanovitve Madžarske ljudske republike. Po neuspešni [[Madžarska revolucija 1956|revoluciji leta 1956]] je Madžarska postala razmeroma svobodnejša, čeprav še vedno represivna članica vzhodnega bloka. Odstranitev madžarske mejne ograje z Avstrijo je pospešila razpad vzhodnega bloka in nato [[Razpad Sovjetske zveze|Sovjetske zveze]].<ref>{{Navedi novice|last=Hanrahan|first=Brian|authorlink=Brian Hanrahan|title=Hungary's Role in the 1989 Revolutions|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/8036685.stm|work=[[BBC News]]|date=9.5.2009}}</ref> 23. oktobra 1989 je Madžarska postala [[Demokracija|demokratična]] parlamentarna republika.<ref>{{Navedi časopis|date=23.10.1989|title=1989. évi XXXI. törvény az Alkotmány módosításáról|trans-title=Act XXXI of 1989 on the Amendment of the Constitution|journal=Magyar Közlöny|language=hu|location=Budapest|publisher=Pallas Lap- és Könyvkiadó Vállalat|volume=44|issue=74|page=1219}}</ref> Madžarska se je [[Evropska unija|Evropski uniji]] pridružila leta 2004, od leta 2007 pa je vključena tudi v [[Schengensko območje|Schengensko območje.]]<ref>{{Navedi splet|date=6.6.2017|title=Benefits of EU Membership|url=http://www.mkik.hu/en/magyar-kereskedelmi-es-iparkamara/benefits-of-eu-membership-2630|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170608120246/http://www.mkik.hu/en/magyar-kereskedelmi-es-iparkamara/benefits-of-eu-membership-2630|archivedate=8.6.2017|accessdate=6.6.2017|publisher=Hungarian Chamber of Commerce and Industry}}</ref> Madžarska ima v mednarodnih odnosih srednje vpliven položaj, predvsem zaradi svojega kulturnega in gospodarskega vpliva.<ref>{{Navedi časopis|last=Higgott|first=Richard A.|last2=Cooper|first2=Andrew Fenton|date=1990|title=Middle Power Leadership and Coalition Building: Australia, the Cairns Group, and the Uruguay Round of Trade Negotiations|url=https://www.jstor.org/stable/2706854|journal=International Organization|volume=44|issue=4|pages=589–632|doi=10.1017/S0020818300035414|issn=0020-8183|jstor=2706854}}</ref> Velja za razvito državo z gospodarstvom z visokimi dohodki in se uvršča na 40. mesto lestvice držav po [[Indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]] (HDI 2013), državljani pa uživajo univerzalno zdravstveno oskrbo in brezplačno srednješolsko izobraževanje.<ref name="auto">{{Navedi časopis|last=OECD|date=27.6.2013|title=OECD Health Data: Social protection|url=http://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/data/oecd-health-statistics/oecd-health-data-social-protection_data-00544-en|journal=OECD Health Statistics (Database)|doi=10.1787/data-00544-en|access-date=14.7.2013}}</ref><ref name="europa">{{Navedi splet|url=http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/compulsory_education_EN.pdf|archiveurl=http://arquivo.pt/wayback/20131106181321/http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/compulsory_education_EN.pdf|archivedate=6.11.2013|title=Compulsory Education in Europe 2013/2014|publisher=European commission|accessdate=19.5.2014|last=Eurydice}}</ref> Madžarska ima dolgo zgodovino pomembnih prispevkov k umetnosti, glasbi, literaturi, športu, znanosti in tehniki.<ref>{{Navedi novice|url=http://mta.hu/english/hungarys-nobel-prize-winners-106018|work=[[Hungarian Academy of Sciences]]|title=Hungary's Nobel Prize Winners, 13 Hungarian win Nobel Prize yet}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.medalspercapita.com/#golds-per-capita:all-time|work=medalspercapita.com|title=Population per Gold Medal. Hungary has the second highest gold medal per capita in the world. All together it has 175 gold medal until 2016.}}</ref><ref name="Britannic .=">[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/276684/Hungarian-literature ''Hungarian literature – ”Popular poetry is the only real poetry was the opinion of Sándor Petőfi, one of the greatest Hungarian poets, whose best poems rank among the masterpieces of world literature” <nowiki>[</nowiki>Sándor Petőfi, eden največjih madžarskih pesnikov, čigar najbolje pesmi spadajo med mojstrovine svetovne literature, je menil, da je ljudsko pesništvo edino resnično pesništvo.<nowiki>]</nowiki>], ''Encyclopædia Britannica'', 2012 edition</ref><ref>Szalipszki, str.12<br />Državo opisuje kot »dom glasbe« po »splošnem prepričanju«.</ref> Je trinajsta najbolj priljubljena turistična destinacija v Evropi in je leta 2017 privabila 15,8&nbsp;milijona tujih turistov.<ref name="WTO Tourism Highlights 2016 Edition">{{Navedi knjigo|year=2018|doi=10.18111/9789284419876|isbn=9789284419876|title=UNWTO Tourism Highlights: 2018 Edition}}</ref> Je članica številnih mednarodnih organizacij, vključno z [[Organizacija združenih narodov|Združenimi narodi]], [[NATO|Natom]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovno trgovinsko organizacijo]], [[Svetovna banka|Svetovno banko]], [[Mednarodna investicijska banka|IIB]], [[Azijska infrastrukturna investicijska banka|AIIB]], [[Svet Evrope|Svetom Evrope]] in [[Višegrajska skupina|Višegrajsko skupino]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&NRCACHEHINT=NoModifyGuest&printable=true|title=International organizations in Hungary|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=20.11.2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160313115736/http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&NRCACHEHINT=NoModifyGuest&printable=true|archivedate=13.3.2016}}</ref> Slovenci na Madžarskem so priznana narodna skupnost; avtohtona slovenska poselitev obsega sedem vasi južno od [[Monošter|Monoštra]] in reke [[Raba|Rabe]], to je tako imenovano Porabje ali [[Slovensko Porabje]]. Slovenska narodna skupnost na Madžarskem šteje okoli 5000 pripadnikov.<ref name="gov.si2">{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/slovenci-na-madzarskem/ |title=Slovenci na Madžarskem |accessdate=2.3.2022 |date= |format= |work=gov.si }}</ref> Na ozemlju Slovenije živi madžarska manjšina, ki je uradno priznana; pripadniki madžarske narodne skupnosti (okoli 5000)<ref name="pmsns">{{navedi splet |url=http://www.muravidek.si/?page_id=11&lang=sl |title=Predstavitev skupnosti |accessdate=2.3.2022 |date= |format= |work=PMSNS }}</ref> živijo na območjih občin [[Občina Lendava|Lendava]], [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]], [[Občina Šalovci|Šalovci]], [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] in [[Občina Hodoš|Hodoš]]. Te občine so tudi dvojezične, pripadniki pa imajo enega predstavnika v državnem zboru.<ref name="gov.si">{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/italijanska-in-madzarska-narodna-skupnost/ |title=Italijanska in madžarska narodna skupnost |accessdate=2.3.2022 |date= |format= |work=gov.si }}</ref> Za Madžarsko je Slovenija po uvozu na 17. mestu, po izvozu pa na 22. mestu.<ref name="Izvozno_okno">{{navedi splet |url=https://www.izvoznookno.si/drzave/madzarska/predstavitev-drzave/ |title=Predstavitev gospodarstva Madžarske |accessdate=2.3.2022 |date= |format= |work=[[SPIRIT (agencija)|SPIRIT]] }}</ref> Madžarska podjetja so v preteklih letih aktivno investirala v slovensko gospodarstvo, mediji pa so poročali tudi o političnem sodelovanju.<ref name="zurnal">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/vse-to-so-ze-pri-nas-kupili-madzari-368203 |title=Vse to so že pri nas kupili Madžari |accessdate=2.3.2021 |date=8.6.2021 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> == Izvor imena == »H« v latinskem imenu ''Hungaria'' je najverjetneje posledica zgodovinskih povezav s [[Huni]], ki so naselili Madžarsko pred [[Avari]]. Preostali del besede izvira iz latinizirane oblike bizantinsko grškega ''Oungroi'' (Οὔγγροι). Grško ime je bilo izposojeno iz [[Stara cerkvena slovanščina|starobolgarskega]] ''ągrinŭ'', nato pa iz ogursko-turškega ''Onogurja'' (»deset [plemen] Ogurov«). ''Onogur'' je bilo skupno ime za plemena, ki so se kasneje pridružila Bolgarski plemenski konfederaciji, ki je po [[Avari|Avarih]] zavladala vzhodnim delom Madžarske.<ref name="Király">{{Navedi knjigo|last=Király|first=Péter|title=A magyarok elnevezése a korai európai forrásokban ''(The Names of the Magyars in Early European Sources)'' /In: Honfoglalás és nyelvészet ("The Occupation of Our county" and Linguistics)/|publisher=Balassi Kiadó|date=1997|location=Budapest|url=http://webshop.animare.hu/honfoglalas+es+nyelveszet+83813.html|isbn=978-963-506-108-2|page=266|accessdate=7.10.2015|archivedate=13.4.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140413130130/http://webshop.animare.hu/honfoglalas+es+nyelveszet+83813.html}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=A History of Hungary|editor-last=Peter F. Sugar|publisher=Indiana University Press|date=22.11.1990|isbn=978-0-253-20867-5|page=9|url=https://books.google.com/books?id=SKwmGQCT0MAC&pg=PA9}}</ref> Madžarski [[Eksonim in endonim|endonim]] je ''Magyarország'', sestavljen iz ''magyar'' (»madžarski«) in ''ország'' (»država«). Ime »Magyar«, ki se nanaša na prebivalce države, natančneje odraža ime države v nekaterih drugih jezikih, kot so [[Turščina|turški]], [[Perzijščina|perzijski]] in drugih jezikih, kot so ''Madžaristan'' ali ''dežela Madžarov'' ali podobno. Beseda ''magyar'' je vzeta iz imena enega od sedmih večjih polnomadskih madžarskih plemen ''magyeri''.<ref>György Balázs, Károly Szelényi, [https://books.google.com/books?id=4NlnAAAAMAAJ The Magyars: the birth of a European nation], Corvina, 1989, p. 8</ref><ref>Alan W. Ertl, [https://books.google.com/books?id=X9PGRaZt-zcC&pg=PA358 Toward an Understanding of Europe: A Political Economic Précis of Continental Integration], Universal-Publishers, 2008, p. 358</ref><ref>Z. J. Kosztolnyik, [https://books.google.com/books?id=NPBnAAAAMAAJ Hungary under the early Árpáds: 890s to 1063], Eastern European Monographs, 2002, p. 3</ref> Prvi element ''magy'' je verjetno iz protoogrskega * ''mäńć-'' 'človek, oseba', ki ga najdemo tudi v imenu ljudstva Mansi (''mäńćī, mańśi, måńś''). Drugi element ''eri'', 'moški, moški, rodovina', je preživel v madžarskem ''férj'' 'mož' in je soroden z [[Marijščina|Mari]] ''erge'' 'sin', [[Finščina|finsko]] arhaično ''yrkä'' 'mladi mož'.<ref>{{Navedi splet|url=https://starling.rinet.ru/cgi-bin/response.cgi?root=config&morpho=0&basename=%5Cdata%5Curalic%5Curalet&first=1&text_proto=&method_proto=substring&ic_proto=on&text_meaning=&method_meaning=substring&ic_meaning=on&text_germmean=&method_germmean=substring&ic_germmean=on&text_fin=&method_fin=substring&ic_fin=on&text_est=&method_est=substring&ic_est=on&text_saa=&method_saa=substring&ic_saa=on&text_mrd=&method_mrd=substring&ic_mrd=on&text_mar=&method_mar=substring&ic_mar=on&text_udm=&method_udm=substring&ic_udm=on&text_kom=&method_kom=substring&ic_kom=on&text_khn=&method_khn=substring&ic_khn=on&text_man=&method_man=substring&ic_man=on&text_ugr=magyar&method_ugr=substring&ic_ugr=on&text_smd=&method_smd=substring&ic_smd=on&text_nen=&method_nen=substring&ic_nen=on&text_enc=&method_enc=substring&ic_enc=on&text_nga=&method_nga=substring&ic_nga=on&text_slk=&method_slk=substring&ic_slk=on&text_kam=&method_kam=substring&ic_kam=on&text_janh=&method_janh=substring&ic_janh=on&text_samm2=&method_samm2=substring&ic_samm2=on&text_redei=&method_redei=substring&ic_redei=on&text_add=&method_add=substring&ic_add=on&text_reshet=&method_reshet=substring&ic_reshet=on&text_yuk=&method_yuk=substring&ic_yuk=on&text_lit=&method_lit=substring&ic_lit=on&text_any=&method_any=substring&sort=number&ic_any=on|title=Uralic etymology : Query result|website=starling.rinet.ru}}</ref> == Zgodovina == === Pred letom 895 === [[Slika:Roman_provinces_of_Illyricum,_Macedonia,_Dacia,_Moesia,_Pannonia_and_Thracia.jpg|sličica|Rimske province: Ilirik, Makedonija, Dakija, Mezija, Panonija, Trakija]] [[Slika:MorThanFeastofAttila.jpg|sličica| ''Atila, kralj Hunov'' (434/444–453), avtor Mór Than, 1870]] [[Slika:Hungarian_warrior.jpg|sličica| Italijanska freska - madžarski bojevnik, ki strelja nazaj]] [[Rimsko cesarstvo]] je od 16 do 15 pr. n. št. osvojilo ozemlje med [[Alpe|Alpami]] in območje zahodno od [[Donava|reke Donave]]; reka Donava je s tem postala nova meja cesarstva.<ref name="Kershaw">Kershaw, Stephen P. (2013).</ref> Leta 14 pred našim štetjem je cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] v ''[[Res gestae divi Augusti|Res Gestae Divi Augusti]]'' priznal [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], zahodni del Panonske nižine, ki vključuje današnji zahod Madžarske, kot del rimskega cesarstva.<ref name="Kershaw" /> Območje jugovzhodno od Panonije in južno od [[Rimska Dakija|Dakije]] je bilo leta 6 pr. n. št. organizirano kot [[Mezija|rimska provinca Mezija]].<ref name="Kershaw" /> Območje vzhodno od reke [[Tisa|Tise]] je leta 106 pred našim štetjem postalo rimska provinca Dakija, ki je vključevala današnjo vzhodno Madžarsko. Pod rimsko oblastjo je območje ostalo do leta 271 n. št.<ref name="Scarre">Scarre, Chris (2012).</ref> Od leta 235 se je rimsko cesarstvo znašlo v nemirnih časih, ki so jih povzročali upori, rivalstvo in hitro menjajoči se cesarji. Zahodno rimsko cesarstvo je propadlo v 5. stoletju zaradi preseljevalnega pritiska [[Germani|germanskih plemen]] in [[Karpi|Karpijcev]].<ref name="Scarre">Scarre, Chris (2012).</ref> To obdobje je v Srednjo Evropo prineslo številne in obsežne vpade tudi trajnejše narave, začenši s Hunskim [[Huni|cesarstvom]] (ok. 370–469). Najmočnejši vladar Hunskega cesarstva je bil [[Atila|Hun Atila]] (434–453), ki je pozneje postal osrednja osebnost madžarske mitologije.<ref name="Kelly">Kelly, Christopher (2008).</ref> Po razpadu Hunskega cesarstva so [[Gepidi]], vzhodnogermansko pleme, ki so ga vazalizirali Huni, na območju Panonske nižine ustanovili svoje lastno kraljestvo.<ref name="Bona_The_Gepids_during_and_after_the_Hun_Period">{{Navedi knjigo|last=Bóna|first=István|editor-last=Köpeczi|editor-first=Béla|title=History of Transylvania|publisher=Hungarian Research Institute of Canada (Distributed by Columbia University Press)|year=2001|chapter=From Dacia to Transylvania: The Period of the Great Migrations (271&ndash;895); The Kingdom of the Gepids; The Gepids during and after the Hun Period|chapterurl=http://mek.oszk.hu/03400/03407/html/34.html|isbn=0-88033-479-7}}</ref> Druge skupine, ki so v obdobju preseljevanja dosegle Panonsko nižino, so bili [[Goti]], [[Vandali]], [[Langobardi]] in [[Stari Slovani|Slovani]].<ref name="Scarre">Scarre, Chris (2012).</ref> V 560-ih letih so [[Avari]] ustanovili Avarski kaganat, državo, ki je ohranila prevlado v regiji več kot dve stoletji, dokler Avarov v seriji pohodov v 790-ih letih niso premagali [[Franki]] pod vodstvom [[Karel Veliki|Karla Velikega]].<ref name="Gubcsi">Lajos Gubcsi, [http://mek.oszk.hu/09100/09132/09132.pdf Hungary in the Carpathian Basin], MoD Zrínyi Media Ltd, 2011</ref> Med letoma 804 in 829 je [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] osvojilo ozemlje vzhodno od reke Donave in prevzelo oblast od lokalnih slovanskih plemen in ostankov Avarov.<ref name="Skutsch">Skutsch, Carl, ed. (2005).</ref> Do sredine 9. stoletja je zahodno od reke Donave, kot del frankovskega ozemlja, nastala Balatonska kneževina, znana tudi kot Spodnja Panonija.<ref name="Luthar">Luthar, Oto, ed. (2008).</ref> === Srednjeveška Ogrska (895–1526) === [[Slika:Munkacsy_Mihaly_Honfoglalas_(colored).jpg|levo|sličica|340x340_pik| ''Madžarsko osvajanje (Panonske nižine)'' - slika Mihályja Munkácsyja, 1893]] [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica| Madžarski vpadi v 10. stoletju]] {{Glavni članek|Ogrska}} Na novo združeni Madžari<ref>{{Navedi knjigo|title=Encyclopedia Americana|publisher=Grolier Incorporated|location=370|year=2000|volume=24}}</ref> so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] (po izročilu Atilinega potomca) naseljevali v Panonski nižini od leta 895.<ref name="A Country Study: Hungary">{{Navedi knjigo|url=http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+hu0013)|title=A Country Study: Hungary|publisher=Federal Research Division, [[Library of Congress]]|accessdate=6.3.2009}}</ref><ref name="Eliznik.org.uk">{{Navedi splet|url=http://www.eliznik.org.uk/EastEurope/History/migration-map/hungarian-migration.htm|title=Magyar (Hungarian) migration, 9th century|publisher=Eliznik.org.uk|accessdate=20.9.2009|archivedate=6.10.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081006210045/http://www.eliznik.org.uk/EastEurope/History/migration-map/hungarian-migration.htm}}</ref> Po [[Ugrofinski jeziki|ugrofinski teoriji]] izvirajo iz starodavnega [[Uralski jeziki|uralsko]] govorečega prebivalstva, ki je prej naseljevalo gozdnato območje med [[Volga|reko Volgo]] in [[Uralsko gorovje|Uralskim gorovjem]].<ref>[http://countrystudies.us/hungary/49.htm Origins and Language].</ref> Kot federacija združenih plemen je bila Ogrska ustanovljena leta 895, približno 50 let po razdelitvi [[Karolinško cesarstvo|Karolinškega cesarstva]] po [[Verdunska pogodba|Verdunski pogodbi]] leta 843, in pred združitvijo [[Kraljevina Anglija|anglosaksonskih kraljestev]]. Sprva je bila nastajajoča kneževina Ogrska (»Zahodna Turkija« v srednjeveških grških virih)<ref>Peter B. Golden, [https://books.google.com/books?id=K2ppAAAAMAAJ Nomads and their neighbours in the Russian steppe: Turks, Khazars and Qipchaqs], Ashgate/Variorum, 2003.</ref> država, ki jo je ustvarilo napol nomadsko ljudstvo, ki pa se je v 10. stoletju znatno preobrazila v krščansko kraljestvo.<ref name="Stephen Wyley">{{Navedi splet|last=Stephen Wyley|url=http://www.geocities.com/egfrothos/magyars/magyars.html|title=The Magyars of Hungary|publisher=Geocities.com|date=30.5.2001|accessdate=20.9.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091021171416/http://geocities.com/egfrothos/magyars/magyars.html|archivedate=21.10.2009}}</ref> Ta država je dobro delovala, vojaška moč pa je Madžarom omogočila uspešne krvave pohode in napade po vsej Evropi, od [[Konstantinopel|Carigrada]] do današnje Španije.<ref name="Stephen Wyley">{{Navedi splet|last=Stephen Wyley|url=http://www.geocities.com/egfrothos/magyars/magyars.html|title=The Magyars of Hungary|publisher=Geocities.com|date=30.5.2001|accessdate=20.9.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091021171416/http://geocities.com/egfrothos/magyars/magyars.html|archivedate=21.10.2009}}</ref> Madžari so med letoma 907 in 910 premagali najmanj tri glavne vzhodnofrankovske cesarske vojske.<ref>{{Navedi knjigo|last=Peter Heather|title=Empires and Barbarians: Migration, Development and the Birth of Europe|url=https://books.google.com/books?id=iX_QNvxR4K0C&pg=PT227|year=2010|publisher=Pan Macmillan|isbn=978-0-330-54021-6|page=227}}</ref> Poznejši poraz v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] leta 955 je pomenil začasni konec večine pohodov na tuja ozemlja, vsaj proti Zahodu. ==== Doba arpadskih kraljev ==== [[Slika:Istvan-ChroniconPictum.jpg|levo|sličica|Kralj [[Štefan I. Ogrski|Sveti Štefan]], prvi ogrski kralj, je Madžare spreobrnil v krščanstvo.]] Leta 972 je vladajoči knez ({{Jezik-hu|fejedelem}}) [[Géza Ogrski|Géza]] iz [[Árpádovci|dinastije Árpád]] uradno začel integracijo Ogrske v krščansko zahodno Evropo.<ref>Attila Zsoldos, [https://books.google.com/books?id=IgoiAQAAIAAJ Saint Stephen and his country: a newborn kingdom in Central Europe: Hungary], Lucidus, 2001, p. 40</ref> Njegov prvorojenec, [[Štefan I. Ogrski|sveti Štefan I.]], je postal prvi ogrski kralj, potem ko je v bitki za prestol premagal svojega [[Poganstvo|poganskega]] strica [[Koppány (Árpádovec)|Koppányja]]. V času Štefanove vladavine je bila Ogrska priznana kot katoliško apostolsko kraljestvo;<ref>{{Navedi splet|last=Asia Travel Europe|url=http://www.asiatravel.com/europe/hungaria/travelinfo.html|title=Hungaria Travel Information &#124; Asia Travel Europe|publisher=Asiatravel.com|accessdate=21.11.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080905161209/http://asiatravel.com/europe/hungaria/travelinfo.html|archivedate=5.9.2008}}</ref> Štefan je na prošnjo od [[Papež Silvester II.|papeža Silvestra II]]. prejel [[Insignije|kraljevske insignije]] (vključno verjetno z delom Svete krone Madžarske, ki se trenutno hrani v madžarskem parlamentu). Do leta 1006 je Štefan utrdil svojo oblast in začel temeljite reforme za preoblikovanje Ogrske v [[Fevdalizem|fevdalno državo]] po zahodnem vzoru. Država je prešla na [[Latinščina|latinski jezik]] in vse do leta 1844 je nato latinščina ostala madžarski uradni jezik. Približno v tem času je Ogrska začela postajati močno kraljestvo. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] je razširil mejo Ogrske v Transilvaniji in leta 1091 napadel [[Hrvaška|Hrvaško]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Encyclopaedia Britannica, inc|title=Encyclopedia Britannica|url=https://books.google.com/books?id=FIVUAAAAMAAJ|year=2002|publisher=Encyclopaedia Britannica|isbn=978-0-85229-787-2}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.korcula.net/history/mmarelic/byzant.htm|title=Marko Marelic: The Byzantine and Slavic worlds|website=Korcula.net|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171010075636/http://www.korcula.net/history/mmarelic/byzant.htm|archivedate=10.10.2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.hungarian-history.hu/lib/hunyadi/hu02.htm|title=Hungary in American History Textbooks|website=Hungarian-history.hu|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090206114100/http://www.hungarian-history.hu/lib/hunyadi/hu02.htm|archivedate=6.2.2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://erwin.bernhardt.net.nz/hungary/hungaryfacts.html|title=Hungary, facts and history in brief|website=Erwin.bernhardt.net.nz|accessdate=3.8.2017}}</ref> Hrvaški pohod je dosegel vrhunec z bitko na Gvozdu leta 1097 in s personalno unijo Hrvaške in Ogrske leta 1102, ki ji je vladal [[Koloman Ogrski|Koloman]] tj. Könyves Kálmán.<ref name="HR-HU-Heka">{{Navedi časopis|last=Ladislav Heka|date=October 2008|title=Hrvatsko-ugarski odnosi od sredinjega vijeka do nagodbe iz 1868. s posebnim osvrtom na pitanja Slavonije|trans-title=Croatian-Hungarian relations from the Middle Ages to the Compromise of 1868, with a special survey of the Slavonian issue|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=68144|journal=Scrinia Slavonica|language=hr|volume=8|issue=1|pages=152–173|issn=1332-4853|access-date=16.10.2011}}</ref> [[Slika:A_Szent_Korona_elölről_2.jpg|sličica| Sveta krona (''Szent Korona''), eden ključnih simbolov Madžarske]] [[Slika:The_Greek_Pantokrator_on_the_Hungarian_Holy_Crown.jpg|levo|sličica| Jezus Kristus, Pantokrator na sveti kroni Madžarske. Madžarska je tradicionalno krščanska država.]] Najmočnejši in najbogatejši kralj dinastije Árpád je bil [[Béla III.|Béla III]]., ki je na leto pridobil 23 ton čistega srebra. To je preseglo dohodek francoskega kralja (ocenjeno na 17 ton) in predstavljalo dvakratnik prejemkov angleške krone.<ref>{{Navedi knjigo|last=Miklós Molnár|title=A Concise History of Hungary|url=https://archive.org/details/concisehistoryof00moln|year=2001|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-66736-4|page=[https://archive.org/details/concisehistoryof00moln/page/46 46]}}</ref> [[Andrej II. Ogrski|Andrej II]] je izdal diplomo Andreanum, ki je zagotovila posebne privilegije [[Transilvanski Sasi|transilvanskim Sasom]] in velja za prvi zakon o [[Avtonomija|avtonomiji]] na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.hungarianhistory.com/lib/autonomy/komlossy.pdf|title=Hungarianhistory.com|accessdate=25.11.2010}}</ref> Leta 1217 je vodil [[Peta križarska vojna|peti križarski pohod]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] in ustanovil največjo kraljevo vojsko v zgodovini križarskih vojn. Njegova [[Zlata bula (1222)|zlata bula iz leta 1222]] je bila prva ustava v celinski Evropi. Tudi manjši plemiči so Andreju začeli predstavljati zamere, praksa, ki se je razvila v ustanovitev parlamenta (''parlamentum publicum''). V letih 1241–1242 je kraljestvo zamajala [[Mongolski vpadi v Evropo|invazija Mongolov (Tatarov)]], ki je terjala življenja do polovice takratnih 2.000.000 prebivalcev Ogrske.<ref>[http://www.britannica.com/eb/article-34789/Hungary The Mongol invasion: the last Arpad kings], Encyclopædia Britannica – "The country lost about half its population, the incidence ranging from 60 percent in the Alföld (100 percent in parts of it) to 20 percent in Transdanubia; only parts of Transylvania and the northwest came off fairly lightly."</ref> Kralj [[Béla IV. Ogrski|Béla IV.]] je v državi dovolil naselitev [[Kumani|Kumanov]] in [[Alani|Jasov]], ki so bežali pred Mongoli.<ref>[http://hungarianhistory.com/lib/hevizi/hevizi.pdf Autonomies in Europe and Hungary].</ref> Skozi stoletja so se popolnoma asimilirali v madžarsko prebivalstvo.<ref>{{Navedi splet|last=cs|url=http://www.nemzetijelkepek.hu/onkormanyzat-jaszbereny_en.shtml|title=National and historical symbols of Hungary|publisher=Nemzetijelkepek.hu|accessdate=20.9.2009}}</ref> Po umiku Mongolov je kralj Béla ukazal gradnjo na stotine kamnitih gradov in utrdb za obrambo pred morebitno drugo mongolsko invazijo. Mongoli so se vrnili na Ogrsko leta 1285, vendar so jih zaustavili novozgrajeni sistemi kamnitih gradov in nova taktika (z uporabo večjega deleža težko oboroženih vitezov). Kraljeva vojska Ladislava IV je blizu Pešte uspešno zaustavila in premagala napadajoče mongolske sile.<ref>{{Navedi knjigo|last=Pál Engel|title=Realm of St. Stephen: A History of Medieval Hungary|url=https://books.google.com/books?id=vEJNBqanT_8C&pg=PA109|year=2005|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-85043-977-6|page=109}}</ref> Tako kot pri poznejših invazijah so napad z lahkoto odbili, Mongoli pa so izgubili velik del svojih mož. ==== Obdobje izvoljenih kraljev ==== [[Slika:Louis's_kingdoms_and_his_vassal_territories.png|levo|sličica|Zemljevid dežel, ki jim je vladal [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik Veliki]]]] [[Ogrska|Ogrsko kraljestvo je]] doseglo enega svojih največjih obsegov v času arpadskih kraljev, vendar je bila kraljeva moč ob koncu njihove vladavine leta 1301 že precej oslabljena. Po uničujočem obdobju medkraljevanja (1301–1308) je prvi [[Anžujci|anžujski]] kralj, [[Karel I. Ogrski]] – bilinealni potomec dinastije Árpád – uspešno obnovil kraljevo oblast in premagal tekmece oligarha, tako imenovane »male kralje«. Drugi anžujski madžarski kralj [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik Veliki]] (1342–1382) je vodil številne uspešne vojaške pohode iz Litve v južno Italijo ([[Neapeljsko kraljestvo]]), od leta 1370 pa je bil tudi poljski kralj. Potem ko je kralj Ludvik umrl brez moškega dediča, se je država ponovno ustalila šele, ko je prestol nasledil [[Sigismund Luksemburški]] (1387–1437), ki je leta 1433 postal tudi sveti rimski cesar. Tudi Sigismund je bil (na več načinov) bilinealni potomec dinastije Árpád. [[Slika:The_wars_of_Matthias_Corvinus_of_Hungary_(1458-1490).png|sličica| Zahodna osvajanja [[Matija Korvin|Matije Korvina]]]] Prvi madžarski prevod Svetega pisma je bil dokončan leta 1439. Pol leta v letu 1437 je v [[Transilvanija|Transilvaniji]] potekal protifevdalni in antiklerikalni upor kmetov, upor Budai Nagy Antala, na katerega so močno vplivale husitske ideje. [[János Hunyadi|Janos Hunyadi]], po poreklu iz majhne plemiške družine v Transilvaniji, je zaradi svojih izjemnih sposobnosti kot poveljnik plačancev postal eden najmočnejših velikašev v državi. Najprej je bil izvoljen za guvernerja, nato regenta. Vodil je uspešen križarski pohod proti osmanskim Turkom, ena njegovih največjih zmag je bila obleganje Beograda leta 1456. Zadnji vplivni kralj srednjeveške Ogrske je bil [[Renesansa|renesančni]] kralj [[Matija Korvin]] (1458–1490), sin [[János Hunyadi|Jánosa Hunyadija]]. Bil je prvi, ki je sedel na ogrski kraljevi prestol kot pripadnik plemstva brez dinastičnega porekla. Bil je uspešen vojskovodja in razsvetljeni pokrovitelj umetnosti in učenja.<ref name="britannica1">{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/276730/Hungary#tab=active~checked%2Citems~checked&title=Hungary%20--%20Britannica%20Online%20Encyclopedia|title=Hungary – Britannica Online Encyclopedia|encyclopedia=Britannica.com|accessdate=21.11.2008}}</ref> Njegova knjižnica, [[Bibliotheca Corviniana]], je bila v 15. stoletju največja evropska zbirka zgodovinskih kronik, filozofskih in znanstvenih del in druga po velikosti za [[Vatikanska knjižnica|Vatikansko knjižnico]]. Predmeti iz Bibliotheca Corviniana so od leta 2005 vpisani v [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] [[Register svetovnega spomina|seznam Spomin sveta]] <ref>{{Navedi splet|url=http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID=15976&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html|title=Hungary – The Bibliotheca Corviniana Collection: UNESCO-CI|publisher=Portal.unesco.org|accessdate=21.11.2008|archiveurl=https://archive.today/20080318044516/http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID=15976&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html|archivedate=18.3.2008}}</ref> Podložniki in navadni ljudje so ga imeli za pravičnega vladarja, ker jih je varoval pred pretiranimi zahtevami in drugimi zlorabami s strani gospode.<ref>{{Navedi splet|url=http://countrystudies.us/hungary/9.htm|title=Hungary&nbsp;– Renaissance And Reformation|publisher=Countrystudies.us|accessdate=20.9.2009}}</ref> Pod njegovo vladavino je leta 1479 ogrska vojska uničila osmanske in vlaške čete v [[Bitka na Kruhovem polju|bitki na Kruhovem polju]]. V tujini je premagal poljsko in nemško cesarsko vojsko kralja Friderika pri Breslavu ([[Vroclav|Wrocław]]). Matijaševa najemniška stalna vojska, Črna vojska Ogrske, je bila za svoj čas nenavadno velika vojska in je osvojila dele Avstrije, Dunaj (1485) in dele [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]]. ==== Propad Ogrske (1490–1526) ==== Kralj Matija je umrl brez zakonitih sinov, ogrski veljaki pa so si prizadevali za okronanje Poljaka [[Vladislav II. Ogrski|Vladislava II]]. (1490–1516), domnevno zaradi njegovega šibkega vpliva na ogrsko aristokracijo.<ref name="britannica1">{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/276730/Hungary#tab=active~checked%2Citems~checked&title=Hungary%20--%20Britannica%20Online%20Encyclopedia|title=Hungary – Britannica Online Encyclopedia|encyclopedia=Britannica.com|accessdate=21.11.2008}}</ref> Mednarodna vloga Madžarske je upadla, njena politična stabilnost se je zamajala, družbeni napredek pa je zastal.<ref>{{Navedi splet|url=http://geography.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?site=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/hutoc.html|archiveurl=https://archive.today/20120708070759/http://geography.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?site=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/hutoc.html|archivedate=8.7.2012|title=A Country Study: Hungary|publisher=Geography.about.com|accessdate=20.9.2009}}</ref> Leta 1514 se je oslabljen stari kralj Vladislav II soočil z velikim [[Kmečki upori v literaturi|kmečkim uporom]] pod vodstvom Györgyja Dózse, ki so ga neusmiljeno zatrli plemiči, ki jih je vodil [[Ivan Zapolja|Janez Zápolya]]. Posledično slabenje države je utrlo pot osmanski premoči. Leta 1521 je Turkom pripadla najmočnejša ogrska trdnjava na jugu, Nándorfehérvár (današnji [[Beograd]], Srbija). Zgodnji pojav [[Protestantizem|protestantizma]] je dodatno poslabšal notranje odnose v državi. === Osmanske vojne (1526–1699) === [[Slika:Székely,_Bertalan_-_The_Women_of_Eger_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''Ženske iz Egerja'', Bertalan Székely, 1867, slika v spomin na obleganje Egerja, velike zmage nad Osmanom]] Po približno 150 letih vojn z Madžari in drugimi državami so Osmani madžarsko vojsko odločilno premagali v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526, kjer je med begom umrl [[Ludvik II. Jagelo|kralj Ludvik II]]. Sredi političnega kaosa je razdeljeno ogrsko plemstvo nato hkrati izvolilo dva kralja, [[Ivan Zapolja|Janeza Zápolya]] in [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] iz dinastije Habsburžanov. Z osvojitvijo Budima s strani Turkov leta 1541 se je Ogrska razdelila na tri dele in tako razdeljena ostala do konca 17. stoletja. Severozahodni del, imenovan [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Kraljeva Madžarska]], so priključili Habsburžani, ki so vladali kot kralji Ogrske. Vzhodni del kraljestva je postal neodvisen kot [[kneževina Transilvanija]] pod osmansko (in kasneje habsburško) [[Suzerenstvo|vrhovno oblastjo]]. Preostalo osrednje območje, vključno s prestolnico Budim, je bilo znano kot [[Osmanska Ogrska|Budimski pašalik]]. Velika večina od sedemnajst do devetnajst tisoč osmanskih vojakov, ki so bili v službi v osmanskih trdnjavah na ozemlju Madžarske, so bili pravoslavni in muslimanski balkanski Slovani in ne etnični Turki.<ref>Laszlo Kontler, "A History of Hungary" p. 145</ref> Pravoslavni južni Slovani so delovali tudi kot [[akindžije]] in druge lahke čete, namenjene ropanju na ozemlju današnje Madžarske.<ref>Inalcik Halil: "The Ottoman Empire"</ref> Leta 1686 je vojska Svete lige, ki je vsebovala več kot 74.000 mož različnih narodov, Turkom ponovno iztrgala Budim. Po še nekaj hudih [[Avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|porazih Osmanov]] v naslednjih nekaj letih je bilo do leta 1718 celotno Ogrsko kraljestvo počasi osvobojeno turške oblasti. Zadnji napad na Ogrsko s strani osmanskih vazalov [[Krimski kanat|Tatarov]] s [[Krim (polotok)|Krima]] se je zgodil leta 1717.<ref>{{Navedi knjigo|last=Géza Dávid|last2=Pál Fodor|title=Ransom Slavery Along the Ottoman Borders: (Early Fifteenth – Early Eighteenth Centuries)|url=https://books.google.com/books?id=00ZuXUdx2GgC|year=2007|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-15704-0|page=203}}</ref> Omejena prizadevanja habsburške [[Protireformacija|protireformacije]] v 17. stoletju so večino kraljestva ponovno spreobrnila v katoliško vero. Etnična sestava Ogrske se je zaradi dolgotrajnega vojskovanja s Turki bistveno spremenila. Velik del države je bil opustošen, rast števila prebivalstva se je upočasnila, številna manjša naselja so propadla.<ref>{{Navedi novice|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m2267/is_n1_v63/ai_18501094/|archiveurl=https://archive.today/20120709161536/http://findarticles.com/p/articles/mi_m2267/is_n1_v63/ai_18501094/|archivedate=9.7.2012|title=The changing facets of Hungarian nationalism – Nationalism Reexamined &#124; Social Research &#124; Find Articles at BNET|publisher=Findarticles.com|date=2.6.2009|accessdate=20.9.2009|first=Gyorgy|last=Csepeli}}</ref> Avstrijsko-habsburška vlada je na izseljeni jug naselila velike skupine Srbov in drugih Slovanov, na različna območja pa je naselila Nemce (imenovane Donavske Švabe), vendar se Madžari niso smeli naseliti ali ponovno naseliti na jugu [[Panonska nižina|Panonske nižine]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.hungarian-history.hu/lib/unmaking/part1-7.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110204132452/http://www.hungarian-history.hu/lib/unmaking/part1-7.pdf|archivedate=4.2.2011|title=Ch7 A Short Demographic History of Hungary|accessdate=20.9.2009}}</ref> === Od 18. stoletja do 1. svetovne vojne (1699–1918) === [[Slika:Mányoki,_Ádam_-_Portrait_of_Prince_Ferenc_Rákóczi_II_-_Google_Art_Project.jpg|levo|sličica|Portret ''[[Franc II. Rákóczi]], Ádam Mányoki, 1712; vodja upora proti habsburški vladavini v letih 1703–11.]] [[Slika:Gróf_Széchenyi_István.jpg|levo|sličica|''Grof [[István Széchenyi]]'' je ponudil enoletni dohodek za ustanovitev Madžarske akademije znanosti; portret Miklós Barabás, 1848]] [[Slika:E._Poulton_Portrait_of_Lajos_Kossuth_1860s.jpg|levo|sličica|233x233_pik|Lajos Kossuth, regent-predsednik med madžarsko revolucijo leta 1848]] [[Slika:Austria-Hungary_map.svg|levo|sličica|''Dežela krone svetega Štefana'' so sestavljala ozemlja [[Ogrska|Kraljevine Madžarske]] (16) in Kraljevine Hrvaške-Slavonije (17).]] Med letoma 1703 in 1711 je prišlo do obsežne vstaje pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Frančiška II. Rákóczija]], ki je po umiku Habsburžanov leta 1707 na [[Ónod|Ónodskem]] zboru začasno v vojnem obdobju prevzel oblast kot vladajoči knez Ogrske, vendar je zavrnil madžarsko krono in naslov »kralj«. Vstaje so trajale leta. Ogrska vojska [[Kruci|Kuruc]], čeprav je zavzela večino države, je izgubila v najpomembnejši bitki pri Trencsénu (1708). Tri leta pozneje so se Kuručeve sile zaradi naraščajočega dezerterstva, defetizma in nizke morale končno predale.<ref>{{Navedi knjigo|last=Paul Lendvai|title=The Hungarians: A Thousand Years of Victory in Defeat|url=https://books.google.com/books?id=UtIr97n3tP0C&pg=PA152|year=2003|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-673-9|page=152}}</ref> Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] in pozneje se ogrski zbor ni sestal več desetletij.<ref>Peter N Stearns, The Oxford encyclopedia of the modern world, Volume 4, Oxford University Press, 2008, str. 64</ref> V dvajsetih letih 18. stoletja je bil cesar prisiljen sklicati zbor, ki je pomenil začetek obdobja reform (1825–1848, {{Jezik-hu|reformkor}}). Grof [[István Széchenyi]], eden najvidnejših državnikov v deželi, je prepoznal nujno potrebo po modernizaciji in pričel z obsežnimi reformami. Ogrski parlament se je leta 1825 ponovno sestal in obravnaval finančne potrebe. Pojavila se je liberalna stranka, ki se je osredotočila na preskrbo kmetov. Lajos Kossuth – takrat znani novinar – se je pojavil kot vodja nižjega plemstva v parlamentu. Izjemen vzpon države se je začel, ko je narod osredotočil svoje sile na modernizacijo, čeprav so habsburški monarhi ovirali vse pomembne liberalne zakone, ki so se nanašali na državljanske in politične pravice ter gospodarske reforme. Številne reformatorje (Lajos Kossuth, Mihály Táncsics) so oblasti zaprle. [[Slika:Országgyűlés_megnyitása_1848.jpg|desno|sličica| 5. julij 1848: slovesnost ob odprtju prvega parlamenta, ki je temeljil na zastopnikih iz vrst ljudstva. Na balkonu so člani prve odgovorne vlade.]] 15. marca 1848 so množične demonstracije v Pešti in Budimu omogočile ogrskim reformistom, da so uveljavili seznam 12 zahtev. Pod guvernerjem in predsednikom Lajosom Kossuthom ter prvim predsednikom vlade [[Ludvik Batthyány|Lajosom Batthyányjem]] so se otresli nadvlade [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Habsburški vladar in njegovi svetovalci so spretno manipulirali s hrvaškimi, srbskimi in romunskimi kmeti, ki so jih vodili duhovniki in častniki, ki so bili trdno zvesti Habsburžanom, in jih spodbudili k uporu proti ogrski vladi, čeprav je Madžare podpirala velika večina Slovakov, nemških in [[Rusini|rusinskih]] narodnosti ter vseh Judov kraljestva, pa tudi veliko števila poljskih, avstrijskih in italijanskih prostovoljcev.<ref>[http://www.hungarianhistory.com/lib/jeszenszky/ethnic.pdf Géza Jeszenszky: From "Eastern Switzerland" to Ethnic Cleansing], address at Duquesne History Forum, 17.11.2000, The author is former Ambassador of Hungary to the United States and was Foreign Minister in 1990{{spaced ndash}}1994.</ref> Julija 1849 je ogrski parlament razglasil in sprejel prve zakone o pravicah narodnosti in manjšin na svetu.<ref>Laszlo Peter, Martyn C. Rady, Peter A. Sherwood: Lajos Kossuth sas word...: papers delivered on the occasion of the bicentenary of Kossuth's birth (page 101)</ref> Številni pripadniki narodnosti so pridobili zaželene najvišje položaje v ogrski vojski, na primer general János Damjanich, etnični Srb, ki je postal madžarski narodni heroj s poveljevanjem 3. ogrski armadi ali Józef Bem, ki je bil Poljak, a je na Ogrskem vseeno postal tudi narodni junak. Ogrske sile (''[[Kraljevo madžarsko domobranstvo|Honvédség]]'') so premagale avstrijsko vojsko. Da bi preprečil uspehe madžarske revolucionarne vojske, je habsburški cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] zaprosil za pomoč »evropskega žandarja«, carja [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaja I.]], čigar ruske vojske so napadle Madžarsko. Zaradi tega se je Artúr Görgey avgusta 1849 predal. Vodja avstrijske vojske [[Julius Jacob von Haynau]] je za nekaj mesecev postal guverner Madžarske in je oktobra 1849 ukazal usmrtitev 13 aradskih mučencev, voditeljev madžarske vojske in premierja Batthyánya. Lajos Kossuth je pobegnil v izgnanstvo. Po vojni 1848–1849 je bila celotna država v »pasivnem odporu«. [[Slika:Ferenc_József_koronázása_Budán.jpg|levo|sličica|''Kronanje [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] in [[Elizabeta Bavarska|Elisabete Amalie]] v cerkvi Matija v [[Budim|Budimu]]'', 8. junija 1867, Edmund Tull, po Eduardu von Engerthu, 19. st.]] Zaradi zunanjih in notranjih težav so se reforme zdele neizogibne, veliki vojaški porazi Avstrije pa so prisilili Habsburžane v pogajanja o [[Avstro-Ogrski kompromis|avstro-ogrskem kompromisu iz leta 1867]], s katerim je nastala dvojna monarhija [[Avstro-Ogrska]]. To cesarstvo je obsegalo drugo največje ozemlje v Evropi (za [[Ruski imperij|Ruskim cesarstvom]]) in je bilo tretje najbolj naseljeno (za Rusijo in [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]]). Obe kraljestvi sta ločeno upravljala dva parlamenta iz dveh glavnih mest s skupnim monarhom ter skupno zunanjo in vojaško politiko. Gospodarsko je bilo cesarstvo carinska unija. Stara ogrska ustava je bila obnovljena in [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] je bil okronan za madžarskega kralja. V tem obdobju je prišlo tudi do izrednega gospodarskega razvoja države. Prej zaostalo madžarsko gospodarstvo je na prelomu 20. stoletja postalo relativno moderno in industrializirano, čeprav je kmetijstvo ostalo prevladujoča panoga do leta 1890. Leta 1873 sta bila stara prestolnica [[Budim]] in [[Óbuda]] uradno združena s [[Pešta|Pešto]],<ref>{{Navedi knjigo|last=Kinga Frojimovics|title=Jewish Budapest: Monuments, Rites, History|url=https://books.google.com/books?id=-wUg6rlWS2kC&pg=PA67|year=1999|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9116-37-5|page=67}}</ref> s čimer je nastala nova metropola [[Budimpešta]]. V tem obdobju so pričele delovati številne državne ustanove in sodoben upravni sistem Madžarske. Po [[Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda|atentatu na nadvojvodo Franca Ferdinanda]] v Sarajevu sta se madžarski premier István Tisza in njegov kabinet skušala izogniti izbruhu in stopnjevanju vojne v Evropi, a diplomatska prizadevanja niso bila uspešna. [[Avstro-Ogrska]] je v prvi svetovni vojni vpoklicala 9&nbsp;milijonov (bojne sile: 7,8&nbsp;milijonov) vojakov (več kot 4&nbsp;milijone iz Kraljevine Ogrske) na strani Nemčije, Bolgarije in Turčije. Čete, ki so se zbrale v Kraljevini Ogrski, so le malo časa porabile za obrambo dejanskega ozemlja Ogrske, z izjemo Brusilovske ofenzive junija 1916 in nekaj mesecev pozneje, ko je romunska vojska napadla Transilvanijo;<ref>{{Navedi splet|url=http://www.worldwar2.ro/arme/?language=ro&article=114|title=WorldWar2.ro – Ofensiva Armatei 2 romane in Transilvania|website=Worldwar2.ro|accessdate=3.8.2017}}</ref> oba napada so uspešno odbili. Delež ogrskih žrtev v avstroogrski vojski je bil najvišji od vseh narodnosti. [[Centralne sile]] so osvojile Srbijo. Romunija je napovedala vojno. Centralne sile so osvojile južno Romunijo in romunsko prestolnico [[Bukarešta|Bukarešto]]. Leta 1916 je umrl cesar Franc Jožef in novi monarh [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel IV]]. je simpatiziral s pacifisti. Centralne sile so z velikimi težavami ustavile in odbile napade Ruskega cesarstva. [[Slika:Szent_Istvan.jpg|desno|sličica| Madžarska bojna ladja [[Dreadnought (ladja)|dreadnought]] SMS ''Szent István'' v prvi svetovni vojni]] Vzhodna fronta zavezniških ([[Antantne sile med prvo svetovno vojno|antantnih]]) sil je popolnoma razpadla, Avstro-Ogrska se je nato umaknila iz vseh poraženih držav. Na italijanski fronti avstro-ogrska vojska po januarju 1918 ni napredovala proti Italiji. Kljub uspehom na vzhodni fronti je Nemčija na pomembnejši zahodni fronti doživela popoln poraz. Do leta 1918 so se gospodarske razmere poslabšale (levičarska in pacifistična gibanja so organizirala stavke v tovarnah), upori v vojski pa so postali običajni. V glavnih mestih sta avstrijsko in ogrsko levičarsko liberalno gibanje (revolucionarne oz. uporniške stranke) in njihovi voditelji podpirali separatizem etničnih manjšin. Avstro-Ogrska je 3. novembra 1918 v [[Padova|Padovi]] podpisala splošno premirje.<ref>{{Navedi knjigo|last=François Bugnion|title=The International Committee of the Red Cross and the Protection of War Victims|url=https://books.google.com/books?id=6K9IAAAAYAAJ|year=2003|publisher=Macmillan Education|isbn=978-0-333-74771-1}}</ref> Oktobra 1918 je zveza Madžarske z Avstrijo razpadla. === Med svetovnima vojnama (1918–1941) === [[Slika:Trianon_consequences.png|levo|sličica|S [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko pogodbo]] je Madžarska izgubila 72 % svojega ozemlja, morska pristanišča in 3.425.000 etničnih Madžarov<ref>{{Navedi knjigo|last=Miklós Molnár|title=A Concise History of Hungary|url=https://archive.org/details/concisehistoryof00moln|year=2001|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-66736-4|page=[https://archive.org/details/concisehistoryof00moln/page/262 262]}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Western Europe: Challenge and Change|url=https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C&pg=RA1-PA360|year=1990|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-800-6|pages=359–360}}</ref>]] Po prvi svetovni vojni je Madžarska doživela obdobje globokih političnih preobratov, ki se je začelo z revolucijo krizantem leta 1918, po kateri je na oblast kot predsednik vlade prišel socialdemokrat Mihály Károlyi. Ko je bil Károlyi razglašen za predsednika vlade Madžarske, je [[Kraljevo madžarsko domobranstvo|Madžarska kraljeva vojska Honvéda]] še vedno imela več kot 1.400.000 vojakov.<ref>{{Navedi knjigo|last=Martin Kitchen|authorlink=Martin Kitchen|title=Europe Between the Wars|publisher=[[Routledge]]|year=2014|page=190|isbn=9781317867531|url=https://books.google.com/books?id=36WsAgAAQBAJ&pg=PA190}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Ignác Romsics|title=Dismantling of Historic Hungary: The Peace Treaty of Trianon, 1920 Issue 3 of CHSP Hungarian authors series East European monographs|publisher=Social Science Monographs|year=2002|page=62|isbn=9780880335058}}</ref> Károlyi je popustil zahtevi ameriškega predsednika [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] po [[Pacifizem|pacifizmu]] in ukazal razorožitev madžarske vojske. To se je zgodilo pod vodstvom Béle Linderja, vojnega ministra v Károlyijevi vladi.<ref name="Dixon 1986">Dixon J. C. [https://books.google.com/books?id=OKDRvNHdraoC&pg=PA34 ''Defeat and Disarmament, Allied Diplomacy and Politics of Military Affairs in Austria, 1918–1922''].</ref><ref name="Sharp 2008">Sharp A. [https://books.google.com/books?id=NQodBQAAQBAJ&pg=PA156 ''The Versailles Settlement: Peacemaking after the First World War, 1919–1923''].</ref> S popolno razorožitvijo svoje vojske bi Madžarska v času posebne ranljivosti ostala brez nacionalne obrambe. V času Károlyijeve pacifistične vlade je Madžarska izgubila nadzor nad pribižno 75 % svojih nekdanjih ozemelj izpred prve svetovne vojne (325.411 km²), ki so pod tujo okupacijo prešla brez boja. [[Mala antanta]] je, začutivši priložnost, vdrla v državo s treh strani – Romunija je vdrla v [[Transilvanija|Transilvanijo]], Češkoslovaška je priključila Zgornjo Ogrsko (današnjo Slovaško), skupna [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|srbsko]]-francoska koalicija pa je priključila [[Vojvodina, Srbija|Vojvodino]] in druge južne regije. Marca 1919 so komunisti pod vodstvom Bele Kuna odstavili vlado Károlyija in razglasili [[Madžarska sovjetska republika|Madžarsko sovjetsko republiko]] (''Tanácsköztársaság''), čemur je sledilo obdobje rdečega terorja. Kljub nekaterim uspehom na češkoslovaški fronti se Kunove sile na koncu niso zmogle upreti romunski invaziji; avgusta 1919 so romunske čete zasedle Budimpešto in izrinile Kuna. [[Slika:Portraits_de_Miklós_Horthy.jpg|sličica| [[Miklós Horthy]], regent Kraljevine Madžarske (1920–1944)]] Novembra 1919 so v Budimpešto vstopile desničarske sile pod vodstvom nekdanjega avstro-ogrskega admirala [[Miklós Horthy|Miklósa Horthyja]]; izčrpano zaradi vojne in njenih posledic je prebivalstvo sprejelo Horthyjevo vodstvo. Januarja 1920 so bile izvedene parlamentarne volitve in Horthy je bil razglašen za regenta ponovno ustanovljene Kraljevine Madžarske, s čimer se je začela tako imenovana »Horthyjeva doba« (''Horthy-kor''). Nova vlada si je prizadevala za hitro normalizacijo zunanjih odnosov, medtem ko si je zatiskala oči pred belim terorjem, ki je zajel podeželje; izvensodni poboji osumljenih komunistov in Judov so trajali večji del leta 1920. 4. junija istega leta je [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonska pogodba]] vzpostavila nove meje Madžarske. Država je izgubila 71 % svojega ozemlja in 66 % svojega predvojnega prebivalstva, pa tudi številne vire surovin in edino [[pristanišče]], [[Reka, Hrvaška|Reko]].<ref name="Macartney37">{{Navedi knjigo|last=Macartney|first=C. A.|title=Hungary and her successors: The Treaty of Trianon and Its Consequences 1919–1937|publisher=Oxford University Press|year=1937}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=East on the Danube: Hungary's Tragic Century|work=The New York Times|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B07E3D91531F93AA3575BC0A9659C8B63&pagewanted=2|date=9.8.2003|accessdate=15.3.2008|first=Richard|last=Bernstein}}</ref> Čeprav je revizija Trianonske pogodbe hitro postala glavna tema narodnega političnega boja, se Horthyjeva vlada za to ni bila pripravljena zateči k vojaškemu posredovanju. Začetna leta Horthyjevega režima so bila osredotočena na preprečevanje poskusov prevrata s strani avstro-ogrskega pretendenta [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karla IV]]., nadaljnje zatiranje komunistov in upravljanje z migracijsko krizo, ki so jo sprožile ozemeljske spremembe po Trianonski pogodbi. Čeprav so se svobodne volitve nadaljevale, je na političnem prizorišču prevladovala osebnost Horthyja in njegovih osebno izbranih premierjev. Dejanja vlade so se s sprejemom antisemitskih zakonov in zaradi nadaljnje izolacije Male antante še naprej razvijala v desno, gospodarsko in nato politično se je poglabljalo usmerjanje proti [[Kraljevina Italija|Italiji]] in [[Tretji rajh|Nemčiji]]. [[Velika gospodarska kriza]] je položaj še zaostrila; povečala se je priljubljenost fašističnih politikov, kot sta Gyula Gömbös in Ferenc Szálasi, ki so obljubljali gospodarsko in družbeno okrevanje. Horthyjeva nacionalistična politika je dosegla vrhunec med letoma 1938 in 1940, ko so nacisti nagradili odločno Nemčiji naklonjeno zunanjo politiko Madžarske s prvo in drugo dunajsko nagrado, s katerima so Madžarski mirno vrnili območja z etnično večino Madžarov, izgubljena po Trianonu. Leta 1939 je Madžarska s silo ponovno pridobila ozemlje dela Češkoslovaške. Država se je [[Trojni pakt|formalno pridružila]] [[Sile osi|silam osi]] 20. novembra 1940, leta 1941 pa je sodelovala pri [[Aprilska vojna|invaziji na Jugoslavijo]] in pridobila nekaj svojih nekdanjih ozemelj na jugu. === Druga svetovna vojna (1941–1945) === [[Slika:Hungary_1941-44_Administrative_Map.png|levo|sličica| Kraljevina Madžarska, 1941–44]] Madžarska je 26. junija 1941 uradno vstopila v drugo svetovno vojno kot sila osi in napovedala vojno [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], potem ko so neznana letala bombardirala [[Košice|Kasso]] (Košice), Munkács (Mukačevo) in Rahó (Rahiv). Madžarske čete so se dve leti borile na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]]. Kljub nekaterim začetnim uspehom<ref name="J. Lee Ready 1995 page 130">J. Lee Ready (1995), ''World War Two. ''</ref> je madžarska vlada, potem ko je [[2. armada (Kraljevina Madžarska)|druga armada]] januarja 1943 pri reki Don utrpela katastrofalne izgube, začela iskati tajni mirovni pakt z [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]]. Ko so izvedeli za načrtovani prestop na stran zaveznikov, so nemške čete 19. marca 1944 zasedle Madžarsko in s tem zagotovile Horthyjevo lojalnost. Oktobra, ko se je sovjetska fronta približevala in si je madžarska vlada še naprej prizadevala izstopiti iz vojne, so nemške čete odstavile Horthyja in vzpostavile marionetno vlado pod vodstvom Szálasijeve fašistične stranke Puščičasti križ.<ref name="J. Lee Ready 1995 page 130" /> Szálasi je v službo nemškemu vojnemu stroju obljubil vse zmogljivosti države. Do oktobra 1944 so Sovjeti dosegli reko [[Tisa|Tiso]] in kljub nekaterim porazom decembra uspeli obkoliti in pričeli oblegati Budimpešto. [[Slika:Bundesarchiv_Bild_101I-680-8285A-08,_Budapest,_Festnahme_von_Juden.jpg|sličica| [[Judje|Judovske]] ženske, aretirane na ulici Wesselényi v [[Budimpešta|Budimpešti]] med [[Holokavst|holokavstom]], {{Circa}} 20.–22. oktobra 1944]] Po nemški okupaciji je Madžarska sodelovala v [[Holokavst|holokavstu]].<ref name="bbc-no-warning-to-hungary-jews">{{Navedi splet|title=Could the BBC have done more to help Hungarian Jews?|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-20267659|publisher=BBC (British broadcasting service)|last=Mike Thomson|date=13.11.2012|quote=the BBC broadcast every day, giving updates on the war, general news and opinion pieces on Hungarian politics. But among all these broadcasts, there were crucial things that were not being said, things that might have warned thousands of Hungarian Jews of the horrors to come in the event of German occupation. A memo setting out policy for the BBC Hungarian Service in 1942 states: "We shouldn't mention the Jews at all". By 1943, the BBC Polish Service was broadcasting the exterminations. And yet his policy of silence on the Jews was followed until the German invasion in.3.1944. After the tanks rolled in, the Hungarian Service did then broadcast warnings. But by then it was too late "Many Hungarian Jews who survived the deportations claimed that they had not been informed by their leaders, that no one had told them. But there's plenty of evidence that they could have known," said David Cesarani, professor of history at Royal Holloway, University of London.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10007259|title=Auschwitz: Chronology|publisher=Ushmm.org|accessdate=13.2.2013}}</ref> Med nemško okupacijo od maja do junija 1944 sta fašistična stranka puščičastega križa in madžarska policija deportirali skoraj 440.000 Judov, predvsem v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Skoraj vsi so bili umorjeni.<ref>Herczl, Moshe Y. ''Christianity and the Holocaust of Hungarian Jewry'' (1993) [https://www.jstor.org/stable/j.ctt9qg6vj?Search=yes&resultItemClick=true&searchText=%22%3A+Christianity+and+the+Holocaust+of+Hungarian+Jewry%22&searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3D%2522%253A%2BChristianity%2Band%2Bthe%2BHolocaust%2Bof%2BHungarian%2BJewry%2522%26amp%3Bacc%3Don%26amp%3Bwc%3Don%26amp%3Bfc%3Doff%26amp%3Bgroup%3Dnone&ab_segments=0%2Fbasic_search%2Fcontrol&refreqid=search%3A4c10eb461bf299248303b912e3bb43db online]</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ushmm.org/information/exhibitions/online-features/special-focus/the-holocaust-in-hungary|title=The Holocaust in Hungary|publisher=United States Holocaust Memorial Museum; Holocaust Encyclopedia}}</ref> 29. aprila 1944 so madžarske okupacijske enote pričele tudi z deportacijami prekmurskih Judov, kar je pomenilo konec obstoja njihove skupnosti v [[Prekmurje|Prekmurju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/prekmurje/aktualno/75-let-od-deportacije-judov-iz-prekmurja/486431|title=75 let od deportacije Judov iz Prekmurja|date=29.4.2019|accessdate=8.6.2022|website=MMC RTV-SLO}}</ref> Švedski diplomat [[Raoul Wallenberg]] je s podelitvijo švedskih potnih listov uspel rešiti precejšnje število madžarskih Judov.<ref>Alfred de Zayas "Raoul Wallenberg" in Dinah Shelton Encyclopedia of Genocide (Macmillan Reference 2005, vol. 3)</ref> Rezső Kasztner, eden od voditeljev madžarskega odbora za pomoč in reševanje, je podkupil višje častnike SS, kot je [[Adolf Eichmann]], da so nekaterim Judom omogočili pobeg.<ref>Braham, Randolph (2004): Rescue Operations in Hungary: Myths and Realities, ''East European Quarterly'' 38(2): 173–203.</ref><ref>Bauer, Yehuda (1994): Jews for Sale?, Yale University Press.</ref><ref>Bilsky, Leora (2004): Transformative Justice: Israeli Identity on Trial (Law, Meaning, and Violence), University of Michigan Press.</ref> Sodelovanje Horthyjeve vlade v holokavstu je še vedno predmet polemik in sporov. [[Slika:Lanc_hid_-_Budapest_3_Febr_1946_Foto_Takkk_Hungary.jpg|sličica| [[Verižni most Széchenyi]] in Budimski grad v ruševinah po drugi svetovni vojni (1946)]] Vojna je opustošila Madžarsko – uničenega je bilo več kot 60 % gospodarstva – in med prebivalstvom terjala številne žrtve. Poleg več kot 600.000 pobitih madžarskih Judov je bilo s strani Češkoslovaške, čet sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] in Jugoslovanov posiljenih, umorjenih, usmrčenih ali deportiranih na suženjsko delo približno 280.000 Madžarov.<ref name="ind09/96">{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/hungarys-jews-marvel-at-their-golden-future-1361842.html|title=Hungary's Jews Marvel at Their Golden Future|last=Bridge|first=Adrian|date=5.9.1996|work=The Independent|accessdate=20.4.2009}}</ref><ref name="EU38">{{Navedi splet|url=http://cadmus.iue.it/dspace/bitstream/1814/2599/1/HEC04-01.pdf|title=The Expulsion of 'German' Communities from Eastern Europe at the end of the Second World War|last=Prauser|first=Steffen|last2=Rees|first2=Arfon|date=December 2004|series=EUI Working Paper HEC No. 2004/1|publisher=European University Institute|location=San Domenico, Florence|accessdate=5.8.2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091001022039/http://cadmus.iue.it/dspace/bitstream/1814/2599/1/HEC04-01.pdf|archivedate=1.10.2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.hungarian-history.hu/lib/cseres/|title=www.hungarian-history.hu|website=Hungarian-history.hu|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160528161847/http://www.hungarian-history.hu/lib/cseres/|archivedate=28.5.2016}}</ref><ref>University of Chicago.</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Istvan S. Pogany|title=Righting Wrongs in Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=BB4NAQAAIAAJ&pg=RA1-PA202|year=1997|publisher=Manchester University Press|isbn=978-0-7190-3042-0|page=202}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Alfred J. Rieber|title=Forced Migration in Central and Eastern Europe, 1939–1950|url=https://books.google.com/books?id=it0-Zi2nEX0C&pg=PA90|year=2000|publisher=Psychology Press|isbn=978-0-7146-5132-3|page=50|quote=A presidential decree imposing an obligation on individuals not engaged in useful work to accept jobs served as the basis for this action. As a result, according to documentation in the ministry of foreign affairs of the USSR, approximately 50,000 Hungarians were sent to work in factories and agricultural enterprises in the Czech Republic.}}</ref><ref>Canadian Association of Slavists, Revue canadienne des slavistes, Volume 25, Canadian Association of Slavists., 1983</ref><ref>S. J. Magyarody, The East-central European Syndrome: Unsolved conflict in the Carpathian Basin, Matthias Corvinus Pub., 2002</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Anna Fenyvesi|title=Hungarian Language Contact Outside Hungary: Studies on Hungarian as a Minority Language|url=https://books.google.com/books?id=y3JYwHGYn7MC&pg=PA50|year=2005|publisher=John Benjamins Publishing|isbn=978-90-272-1858-2|page=50}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Norman M. Naimark|title=The Russians in Germany: A History of the Soviet Zone of Occupation, 1945–1949|url=https://books.google.com/books?id=MVSjHNKUKoEC&pg=PA70|year=1995|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-78405-5|page=70}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=László Borhi|title=Hungary in the Cold War, 1945–1956: Between the United States and the Soviet Union|url=https://books.google.com/books?id=IO-4TxlTaMAC&pg=PA57|year=2004|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9241-80-0|page=57}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Richard Bessel|last2=Dirk Schumann|title=Life After Death: Approaches to a Cultural and Social History of Europe During the 1940s and 1950s|url=https://books.google.com/books?id=NilW70Yol74C&pg=PA133|year=2003|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-00922-5|page=142}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Tibor Cseres|title=Titoist Atrocities in Vojvodina, 1944–1945: Serbian Vendetta in Bácska|url=https://archive.org/details/titoistatrocitie0000cser|year=1993|publisher=Hunyadi Pub.|isbn=978-1-882785-01-8}}</ref> 13. februarja 1945 se je Budimpešta predala; do aprila 1945 so nemške čete zapustile državo pod sovjetsko vojaško okupacijo. S Češkoslovaške je bilo izgnanih 200.000 Madžarov v zameno za 70.000 Slovakov, ki so živeli na Madžarskem. 202.000 etničnih Nemcev so izgnali v Nemčijo,<ref>Alfred de Zayas "A Terrible Revenge" (Palgrave/Macmillan 2006)</ref> s [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariškimi mirovnimi pogodbami]] iz leta 1947 pa je bila Madžarska ponovno omejena na svoje trianonske meje. === Komunizem (1945–1989) === Po porazu Tretjega rajha je Madžarska postala satelitska država Sovjetske zveze. Sovjetsko vodstvo je izbralo Mátyása Rákosija za izvedbo [[Stalinizem|stalinizacije]] države, Rákosi pa je ''de facto'' vladal Madžarski od 1949 do 1956. Politika militarizacije, industrializacije, kolektivizacije in vojne odškodnine, ki jo je izvajala njegova vlada, je povzročila hud upad življenjskega standarda. Po vzoru Stalinovega [[KGB]]-ja je Rákosijeva vlada kot pomoč pri uveljavitvi režima ustanovila tajno politično policijo, ÁVH. V nadaljnjih čistkah je bilo od leta 1948 do 1956 zaprtih ali usmrčenih približno 350.000 uradnikov in intelektualcev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tamupress.com/product/First-Domino,4091.aspx|title=Granville/ frm|format=PDF|accessdate=20.9.2009}}</ref> Številne svobodomislece, demokrate in ugledne osebnosti iz Horthyjevega obdobja so na skrivaj aretirali in zunajsodno internirali v domače in tuje [[Gulag|gulage]]. V sovjetska delovna taborišča je bilo deportiranih približno 600.000 Madžarov, kjer jih je umrlo najmanj 200.000.<ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/from_our_own_correspondent/8347146.stm|title=Hungary's 'forgotten' war victims|work=BBC News|date=7.11.2009|accessdate=4.2.2010}}</ref> [[Slika:Szétlőtt_harckocsi_a_Móricz_Zsigmond_körtéren.jpg|levo|sličica|Uničen sovjetski tank v Budimpešti med [[Madžarska revolucija 1956|revolucijo leta 1956]]; [[Osebnost leta revije Time|Osebnost leta revije Time za leto 1956]] je bil ''Madžarski borec za svobodo'' <ref>{{Navedi revijo|date=7.1.1957|title=Man of the Year, The Land and the People|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,808898-1,00.html|magazine=Time|archive-url=https://web.archive.org/web/20071017045908/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,808898-1,00.html|archive-date=17.10.2007|access-date=9.10.2006}}</ref>]] Po Stalinovi smrti leta 1953 je Sovjetska zveza sledila programu destalinizacije, ki je bil po vsebini nasproten Rákosijevemu, kar je pripeljalo do njegove odstavitve. V sledečem političnem ohlajanju odnosov med državama je prišlo do vzpona [[Imre Nagy|Imreja Nagyja]] na mesto predsednika vlade in vse večjega zanimanja študentov in intelektualcev za politično življenje. Nagy je obljubljal liberalizacijo trga in politično odprtost, Rákosi pa je obojemu odločno nasprotoval. Rákosiju je sčasoma uspelo diskreditirati Nagyja in ga zamenjati z bolj trdim Ernő Gerőjem. Maja 1955 se je Madžarska pridružila [[Varšavski pakt|Varšavskemu paktu]], kar je še povečalo družbeno nezadovoljstvo z režimom. Po streljanju sovjetskih vojakov in tajne policije na mirne demonstracije ter shode po vsej državi 23. oktobra 1956 so protestniki prišli na ulice v Budimpešti in sprožili [[Madžarska revolucija 1956|revolucijo leta 1956]]. V prizadevanju, da bi zadušil kaos, se je Nagy vrnil na mesto premierja, obljubil svobodne volitve in umik Madžarske iz Varšavskega pakta. Nasilje se je kljub temu nadaljevalo, ko so se proti sovjetski vojski in ÁVH postavile revolucionarne milice; približno 3000-članski odpor se je boril proti sovjetskim tankom z [[Molotovka|molotovkami]] in avtomatskimi pištolami. Čeprav je bila premoč Sovjetov ogromna, so utrpeli precejšnje izgube in do 30. oktobra 1956 se je večina sovjetskih čet umaknila iz Budimpešte v garnizijo na podeželju. Sovjetsko vodstvo nekaj časa ni vedelo, kako se odzvati na razvoj dogodkov na Madžarskem, vendar se je na koncu odločilo posredovati, da bi preprečilo destabilizacijo sovjetskega bloka. 4. novembra so iz Sovjetske zveze v državo vstopile okrepitve z več kot 150.000 vojaki in 2.500 tanki.<ref>Findley, Carter V., and John Rothney.</ref> Med uporom intervenciji je bilo ubitih skoraj 20.000 Madžarov, dodatnih 21.600 pa so pozneje zaprli iz političnih razlogov. Približno 13.000 je bilo interniranih, 230 pa so privedli pred sodnike in usmrtili. Nagyu so skrivoma sodili, spoznan je bil za krivega, obsojen na smrt in z obešanjem usmrčen junija 1958. Ker so bile meje za kratek čas odprte, je v času do zadušitve revolucije iz države pobegnilo skoraj četrt milijona ljudi.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/6065398.stm "Hungary's 1956 brain drain"], BBC News, 23.10.2006</ref> ==== Kádárjeva doba (1956–1988) ==== [[Slika:János Kádár 1962.jpg|sličica|[[János Kádár]], generalni sekretar MSZMP, Madžarske socialistične delavske stranke (1956–1988)]] Po drugem, krajšem obdobju sovjetske vojaške okupacije je sovjetsko vodstvo za vodenje nove vlade in predsedovanje novi vladajoči Socialistični delavski stranki (MSzMP) izbralo [[János Kádár|Jánosa Kádárja]], nekdanjega Nagyjevega državnega ministra. Kádár je razmere hitro normaliziral. Leta 1963 je vlada razglasila splošno amnestijo in izpustila večino tistih, ki so bili zaprti zaradi aktivnega sodelovanja v vstaji. Kádár je razglasil novo politično usmeritev, po kateri ljudje niso bili več prisiljeni izpovedovati zvestobe stranki, če so le tiho sprejeli socialistični režim kot življenjsko dejstvo. V mnogih govorih je to opisal kot: »Tisti, ki niso proti nam, so z nami.« Kádár je uvedel nove prednostne naloge načrtovanja v gospodarstvu, kot je omogočanje kmetom posedovanje obsežnejših zasebnih zemljišč v sistemu kolektivnih kmetij (''háztáji gazdálkodás''). Življenjski standard se je dvignil, saj sta imela proizvodnja potrošniških dobrin in hrane prednost pred vojaško proizvodnjo, ki se je zmanjšala na eno desetino predrevolucionarne ravni. Leta 1968 je Novi ekonomski mehanizem (NEM) v socialistično plansko gospodarstvo uvedel elemente prostega trga. Od šestdesetih do poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja so Madžarsko pogosto omenjali kot »najsrečnejšo barako« v vzhodnem bloku. V zadnjem delu hladne vojne je bila Madžarska po BDP na prebivalca v vzhodnem bloku četrta, zaostajala je le za [[Nemška demokratična republika|Vzhodno Nemčijo]], Češkoslovaško in samo Sovjetsko zvezo.<ref name="madison185">{{Navedi knjigo|last=Maddison|first=Angus|title=The world economy|publisher=OECD Publishing|year=2006|isbn=978-92-64-02261-4|page=185}}<cite class="citation book cs1" id="CITEREFMaddison2006"><span class="cx-segment" data-segmentid="3285">''The world economy''.</span><span class="cx-segment" data-segmentid="3286">OECD Publishing. p.&nbsp;185.</span><span class="cx-segment" data-segmentid="3287">[[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Posebno:Knjižni viri/978-92-64-02261-4|<bdi>978-92-64-02261-4</bdi>]].</span></cite></ref> Zaradi tega razmeroma visokega življenjskega standarda, bolj liberaliziranega gospodarstva, manj cenzuriranega tiska in manj omejenih potovalnih pravic je Madžarska v času komunizma na splošno veljala za eno bolj liberalnih držav v srednji Evropi. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je življenjski standard ponovno strmo upadel zaradi svetovne recesije, na katero se komunizem ni zmogel odzvati.<ref>{{Navedi splet|last=Watkins|first=Theyer|title=Economic History and the Economy of Hungary|url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/hungary.htm|website=sjsu.edu|publisher=San José State University Department of Economics|accessdate=6.8.2014|archivedate=7.12.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141207184439/http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/hungary.htm}}</ref> Ko je Kádár leta 1989 umrl, je bila Sovjetska zveza v strmem nazadovanju in mlajša generacija reformistov je videla liberalizacijo kot rešitev za gospodarska in socialna vprašanja. === Tretja republika (1989–danes) === [[Slika:Foundation_of_the_Visegrád_Group.tiff|sličica| Slovesnost podpisa [[Višegrajska skupina|Višegradske skupine]] februarja 1991]] Prehod Madžarske iz komunizma v demokracijo in kapitalizem (''rendszerváltás'', »sprememba režima«) je bil miren in so ga spodbudili gospodarska stagnacija, notranji politični pritisk in spreminjajoči se odnosi z drugimi državami [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Čeprav je MSzMP marca 1989 začela okroglo mizo z različnimi opozicijskimi skupinami, se ponovni pokop Imreja Nagyja kot revolucionarnega mučenca junija tega leta na splošno šteje za simbolni konec komunizma na Madžarskem. Več kot 100.000 ljudi se je udeležilo slovesnosti v Budimpešti brez večjega vmešavanja vlade, mnogi govorniki pa so odkrito pozvali, naj sovjetske čete zapustijo državo. Maja 1990 so potekale prve svobodne volitve; na njih je bil Madžarski demokratski forum, glavna konservativna opozicijska skupina, izvoljen za vodjo koalicijske vlade. József Antall je postal prvi demokratično izvoljeni premier po drugi svetovni vojni. Z odpravo državnih subvencij in hitro privatizacijo leta 1991 je Madžarsko prizadela huda recesija. Varčevalni ukrepi Antallove vlade so se izkazali za nepriljubljene in na naslednjih volitvah leta 1994 je zmagala pravna in politična naslednica komunistične partije, Socialistična stranka. Ta nenaden premik v politični razdelitvi moči se je ponovil v letih 1998 in 2002; na vsakih voltvah je bila vladna stranka odstavljena in izvoljena dotedanja opozicija. Kot večina drugih postkomunističnih evropskih držav pa je Madžarska na splošno sledila integracijski smeri, saj se je leta 1999 pridružila zvezi NATO in leta 2004 Evropski uniji. Kot članica Nata je bila Madžarska vpletena v [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanske vojne]]. Leta 2006 so po vsej državi izbruhnili veliki protesti po razkritju, da je premier Ferenc Gyurcsány v govoru za zaprtimi vrati trdil, da je njegova stranka »lagala«, da bi zmagala na nedavnih volitvah. Priljubljenost levih strank je padla in v političnem preobratu, ki je sledil, je leta 2010 nacionalistično-konzervativni [[Fidesz]] [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] dosegel parlamentarno večino. Zakonodajni zbor je nato potrdil novo ustavo, ki je med drugim vsebovala obsežne vladne in pravne spremembe. Čeprav je ta razvoj dogodkov naletel na in še vedno zbuja polemiko, je Fidesz leta 2014 osvojil drugo parlamentarno večino, leta 2018 tretjo in leta 2022 četrto.<ref>Krekó, Péter and Juhász, Attila, ''The Hungarian Far Right: Social Demand, Political Supply, and International Context'' (Stuttgart: ibidem Verlag, 2017), {{ISBN|978-3-8382-1184-8}}. [https://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=52361 online review]</ref> V poznih 2010-ih je Orbánova vlada prišla pod vse večji mednarodni drobnogled zaradi domnevnih kršitev načel pravne države. [[Evropski parlament]] je leta 2018 glasoval za ukrepanje proti Madžarski v skladu s 7. členom Pogodbe o Evropski uniji. Madžarska je in še vedno izpodbija te obtožbe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2018/sep/12/eu-meps-vote-to-pursue-action-against-hungary-over-orban-crackdown|title=MEPs vote to pursue action against Hungary over Orbán crackdown|last=Rankin|first=Jennifer|date=12.9.2018|website=the Guardian|language=en-GB|accessdate=24.9.2018}}</ref> Madžarsko je hkrati z večino Evrope leta 2020 prizadela [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemija covida-19]]. Marca 2020 je madžarski parlament sprejel zakon, ki je vladi dal pooblastila za vladanje z odloki, odpovedal nadomestne volitve in prepovedal nekatere oblike medicinskih [[Dezinformacija|dezinformacij]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/sections/coronavirus-live-updates/2020/03/30/823778208/new-law-gives-sweeping-powers-to-hungarys-orban-alarming-rights-advocates|title=New Law Gives Sweeping Powers To Hungary's Orban, Alarming Rights Advocates|work=NPR|date=30.3.2020|last=Kakissis|first=Joanna}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Bayer|first=Lili|url=https://www.politico.eu/article/hungary-viktor-orban-rule-by-decree/|title=Hungary's Viktor Orbán wins vote to rule by decree|date=30.3.2020|work=Politico|accessdate=30.3.2020}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.ft.com/content/0029e6e2-7344-11ea-95fe-fcd274e920ca|title=Subscribe to read &#124; Financial Times|work=Financial Times|date=31.3.2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/hungary-passes-law-allowing-viktor-orban-to-rule-by-decree/a-52956243|title=Hungary passes law allowing Viktor Orban to rule by decree &#124; DW &#124; 30.03.2020|website=DW.COM}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2020/03/31/coronavirus-in-hungary-viktor-orban-rules-by-decree-indefinitely.html|title=Hungary's nationalist leader Viktor Orban is ruling by decree indefinitely amid coronavirus|first=Silvia|last=Amaro|date=31.3.2020|website=CNBC}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.coe.int/en/web/portal/full-news/-/asset_publisher/y5xQt7QdunzT/content/secretary-general-writes-to-victor-orban-regarding-covid-19-state-of-emergency-in-hungary|title=Secretary General writes to Viktor Orbán regarding COVID-19 state of emergency in Hungary|website=www.coe.int}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://index.hu/belfold/2020/03/30/koronavirus-torveny_koronavirus_szavazas_parlament/|title=Megszavazta az Országgyűlés a koronavírus-törvényt, Áder pedig ki is hirdette|first=Német Tamás, Pintér Luca, Presinszky|last=Judit|date=30.3.2020|website=index.hu}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://444.hu/2020/03/30/ader-janos-mar-ala-is-irta-a-felhatalmazasi-torvenyt|title=Áder János már alá is írta a felhatalmazási törvényt|first=Herczeg|last=Márk|date=30.3.2020|website=444}}</ref> Parlament je ta zakon razveljavil 16. junija 2020 zaradi izboljšanja epidemiološke situacije na Madžarskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.portfolio.hu/gazdasag/20200616/koronavirus-megszunik-a-veszelyhelyzet-magyarorszagon-437224|title=Koronavírus: megszűnik a veszélyhelyzet Magyarországon|last=<!--Not stated-->|date=16.6.2020|website=portfolio.hu|publisher=PORTFOLIO}}</ref> == Geografija == {{Glej tudi|Seznam madžarskih narodnih parkov|Geologija Madžarske}} [[File:Hungary-geographic_map-slo.svg|sličica|400px|Geografska karta Madžarske]] [[Slika:Kis Balaton - Little Balaton1.jpg|thumb|right|250px|Kis-Balaton – Malo Blatno jezero in tipična pokrajina]] Madžarska je [[celinska država]] brez izhoda na morje. Geografijo Madžarske tradicionalno opredeljujeta njeni dve glavni vodni poti, reki [[Donava]] in [[Tisa]]. Odraz tega je običajna tridelna razdelitev države na tri območja – ''Dunántúl'' (Prekdonavje, Transdanubija), ''Tiszántúl'' (»onstran Tise«) in ''Duna-Tisza kőze'' (»med Donavo in Tiso«). Donava teče v smeri sever–jug prav skozi središče sodobne Madžarske in celotna država leži v njenem [[Porečje|porečju]]. Prekdonavje, ki se razteza zahodno od središča države proti Avstriji, je pretežno hribovita regija. Sem spadajo skrajno vzhodni del [[Alpe|Alp]], ''Alpokalja'', na zahodu države, čezdonavsko hribovje v osrednjem delu Prekdonavja ter hribovji Mecsek in Villány na jugu. Najvišja točka območja je Írott-kő na meji z Avstrijo, na 882&nbsp;m. Mala madžarska nižina (''Kisalfőld'') je v severnem Prekdonavju. V Prekdonavju sta tudi [[Blatno jezero]], največje jezero v srednji Evropi, in [[Hévíz|jezero Hévíz]], največje termalno jezero na svetu. Za ''Duna-Tisza kőze'' in ''Tiszántúl'' je značilna predvsem [[Velika madžarska nižina]] (''Alfőld''), ki se razteza čez večji del vzhoda in jugovzhoda države. Severno od nižine je vznožje [[Karpati|Karpatov]] v širokem pasu blizu [[Slovaška|slovaške]] meje. Vrh [[Kékes]], ki leži tu, je s svojimi 1014&nbsp;m najvišji vrh Madžarske. Fitogeografsko Madžarska spada v srednjeevropsko pokrajino cirkumborealne regije znotraj borealnega kraljestva. Po podatkih [[Svetovni sklad za naravo|WWF]] ozemlje Madžarske spada v kopensko [[ekoregija|ekoregijo]] panonskih mešanih gozdov.<ref name="DinersteinOlson2017">{{Navedi časopis|last=Dinerstein|first=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|year=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free}}</ref> Za leto 2019 je imel indeks celovitosti gozdne krajine povprečno oceno 2,25/10, kar ga uvršča na 156. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{Navedi časopis|last=Grantham|first=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G.|last10=Callow|first10=M.|last11=Clements|first11=T.|year=2020|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity - Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|page=5978|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|issn=2041-1723|pmc=7723057|pmid=33293507|doi-access=free}}</ref> V skrbi za ohranjanje okolja je Madžarska razglasila 10 narodnih parkov, 145 manjših naravnih rezervatov in 35 krajinsko varstvenih območij. Madžarska je po razvrstitvi indeksa varstva okolja po ''GW/CAN'' na šestem mestu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.caboodle.hu/nc/news/news_archive/single_page/article/11/hungary_rank-1/|title=Hungary ranked sixth in world for environmental protection|publisher=Caboodle.hu|date=10.12.2007|accessdate=29.5.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140223144327/http://www.caboodle.hu/nc/news/news_archive/single_page/article/11/hungary_rank-1/|archivedate=23.2.2014}}</ref> === Podnebje === Madžarska ima prevladujoče zmerno sezonsko podnebje<ref>{{Navedi splet|url=https://en.climate-data.org/europe/hungary-20/|title=Hungary climate: Average Temperature, weather by month, Hungary weather averages|publisher=Climate-Data.org|accessdate=21.11.2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Andrew Speedy|url=http://www.fao.org/ag/agp/agpc/doc/Counprof/Hungary/hungary.htm|title=Hungary|publisher=Fao.org|accessdate=21.11.2008|archivedate=4.12.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081204115841/http://www.fao.org/ag/agp/agpc/doc/Counprof/Hungary/hungary.htm}}</ref> s splošno toplimi [[Poletje|poletji]] z nizko splošno ravnjo vlažnosti, vendar pogostimi nalivi in z mrzlimi snežnimi [[Zima|zimami]]. Povprečna letna temperatura je 9,7 °C. Temperaturni rekordi so 41,9&nbsp;°C 20. julija 2007 v Kiskunhalasu poleti in −35&nbsp;°C 16. februarja 1940 v kraju Miskolc-Gőrőmbőlytapolca pozimi. Povprečna najvišja temperatura poleti je 23 do 28&nbsp;°C in povprečna nizka temperatura pozimi je −3 do −7&nbsp;°C. Povprečna letna količina padavin je približno 600&nbsp;mm. == Politična ureditev == {{Več slik | caption_align = center | image1 = Novák Katalin 2017(crop).jpg | width1 = 130 | caption1 = [[Katalin Novák]],<br /><small>Predsednica države od leta 2022</small> | image2 = Viktor Orbán Tallinn Digital Summit.jpg | width2 = 143 | caption2 = [[Viktor Orbán]],<br /><small>Predsednik vlade od leta 2010</small> }} {{Več slik | caption_align = center | image1 = Sándor-palota_napsütésben.jpg | width1 = 130 | caption1 = [[Sándorjeva palača, Budimpešta|Palača Sándor]]<br /><small>uradna rezidenca [[Predsednik Madžarske|madžarskega predsednika]]</small> | image2 = Budapest_Hungarian_Parliament_(31363963556).jpg | width2 = 143 | caption2 = Stavba madžarskega parlamenta<br /><small>breg Donave v [[Budimpešta|Budimpešti]]</small> }} Madžarska je unitarna parlamentarna republika. Madžarski politični sistem temelji na ustavi, sprejeti leta 2012. Amandmaji običajno zahtevajo dvotretjinsko večino v parlamentu; temeljna načela ustave (kot so izražena v členih, ki zagotavljajo človekovo dostojanstvo, delitev oblasti, državno strukturo in [[Pravno varstvo|pravno državo]]) veljajo za vedno. 199 poslancev (''országgyűlési képviselő'') je izvoljenih v najvišji organ državne oblasti, enodomni ''Országgyűlés'' (Državni zbor), vsaka štiri leta na enokrožnih večinskih volitvah s 5-odstotnim volilnim pragom. [[Predsednik Madžarske|Predsednik republike]] (''köztársasági elnök'') je [[vodja države]] in ga vsakih pet let izvoli državni zbor. Predsednik ima predvsem predstavniške odgovornosti in pooblastila: sprejema voditelje tujih držav, formalno imenuje predsednika vlade na priporočilo Državnega zbora in opravlja funkcijo [[Vrhovni poveljnik|vrhovnega poveljnika]] oboroženih sil. Pomembno je, da ima predsednik tudi pravico veta in lahko zakonodajo pošlje v presojo 15-članskemu ustavnemu sodišču. Tretja najpomembnejša vladna funkcija na Madžarskem je predsednik državnega zbora, ki ga izvoli državni zbor in je odgovoren za nadzor nad dnevnimi sejami organa. Predsednika vlade (''miniszterelnök'') izvoli državni zbor; je vodja vlade in izvaja [[Izvršilna oblast|izvršilno oblast]]. Predsednik vlade je običajno vodja največje stranke v parlamentu. Predsednik vlade izbira ministre v vladi in ima izključno pravico, da jih razreši, čeprav se morajo kandidati v kabinetu predstaviti na posvetovalnih odprtih zaslišanjih pred enim ali več parlamentarnimi [[Delovno telo|odbori]], preživeti glasovanje v Državnem zboru in jih mora uradno potrditi predsednik. Vlada poroča parlamentu. Leta 2009 je morala Madžarska zaradi znatnih gospodarskih težav zaprositi za pomoč MDS v višini 9 milijard evrov.<ref>{{Navedi splet|url=http://ec.europa.eu/economy_finance/articles/financial_operations/pdf/mou_hu_20100121_en.pdf|title=Third supplemental memorandum of understanding|accessdate=21.6.2019}}</ref> Delež dolga v [[Bruto domači proizvod|BDP]] Madžarske je dosegel najvišjo raven leta 2011, ko je znašal 83 %, od takrat pa se je zmanjševal. Po podatkih Eurostata je v letu 2016 bruto državni dolg Madžarske znašal 25.119&nbsp;milijarde HUF ali 74,1 % njenega BDP.<ref>{{Navedi splet|url=http://akk.hu/en|title=Central Government Gross Debt, 2016-09-30: 25 119,91 Billion HUF; Maastricht debt ratio, 2016-09-30: 74.159%|publisher=ÁKK|date=20.11.2016|accessdate=20.11.2016}}</ref> Vlada je leta 2015 dosegla proračunski primanjkljaj v višini 1,9 % BDP.<ref>{{Navedi splet|url=http://bbj.hu/economy/ksh-hungarys-deficit-to-gdp-reaches-19-in-2015_113848|title=KSH: Hungary's deficit to GDP reaches 1.9% in 2015|publisher=BBJ|date=20.11.2016|accessdate=20.11.2016}}</ref> Bonitetna ocena Madžarske bonitetnih agencij Standard &amp; Poor's, Moody's in Fitch Ratings je bila v letu 2016 na investicijskem razredu ''BBB'' s stabilnimi obeti. Glede na indeks zaznave korupcije Transparency International za leto 2019 se je madžarski [[javni sektor]] poslabšal z ocene 51 v letu 2015 na 44 v letu 2019, s čimer je Madžarska zasedla predzadnje mesto med državami članicami EU, skupaj z Romunijo in pred Bolgarijo.<ref>{{Navedi splet|title=Corruption Perceptions Index 2019|url=https://files.transparency.org/content/download/2428/14734/file/2019_CPI_Report_EN.pdf|page=22|website=transparency.org|publisher=[[Transparency International]]|accessdate=6.2.2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200218183558/https://files.transparency.org/content/download/2428/14734/file/2019_CPI_Report_EN.pdf|archivedate=18.2.2020}}</ref> Po desetletju vladavine koalicije [[Fidesz]]-KDNP, ki jo je vodil [[Viktor Orbán]], je poročilo Freedom House ''Nations in Transit 2020'' prerazvrstilo Madžarsko iz [[Demokracija|demokracije]] v prehodni ali hibridni režim. Po poročilu je »desničarsko zavezništvo /.../ postopoma spodkopalo pravno državo na Madžarskem in vzpostavilo strog nadzor nad neodvisnimi institucijami države /.../ vztrajno spreminjalo madžarsko ustavo in odpravilo branike demokracije, utelešene v Ustavnem sodišču, tožilstvu, Upravi za medije in Državnem revizijskem uradu ...«. Prav tako je Fidesz omejil parlamentarni nadzor, neodvisne medije, [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] in [[Akademska svoboda|akademike]], hkrati pa je utrdil oblast okoli osrednje vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Hungary|url=https://freedomhouse.org/country/hungary/nations-transit/2020|date=2020|website=Freedom House|language=en|accessdate=6.5.2020}}</ref> Tudi drugi demokratični barometri so Madžarsko ocenili kot nedemokracijo, v študijah pa je zaznati precejšnje število različnih oznak za madžarski politični sistem.<ref>{{Navedi knjigo|last=Körösényi|first=András|last2=Illés|first2=Gábor|last3=Gyulai|first3=Attila|title=The Orbán Regime: Plebiscitary Leader Democracy in the Making|date=2020|publisher=Routledge|isbn=978-0-429-62441-4|page=16|url=https://books.google.com/books?id=YWDdDwAAQBAJ&q=scholarly+consensus+on+how+to+characterise+the+contemporary+regime+that+has+emerged+in+Hungary|language=en|quote=This colourful and wide picture of labelling shows not only the inventive imagination of scholars, but also the lack of scholarly consensus on how to characterise the contemporary regime that has emerged in Hungary}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Boda|first=Zsolt|last2=Szúcs|first2=Zoltán Gábor|title=Political Science in the Shadow of the State: Research, Relevance, Deference|date=2021|publisher=Springer International Publishing|isbn=978-3-030-75918-6|pages=203–230 [208]|language=en|chapter=When Illiberalism Meets Neoliberalism: State and the Social Sciences in Present Hungary|quote=By now there is widespread agreement on the fact that Hungary is not a democracy anymore (as reflected in the conclusions of V-Dem, Freedom House and a range of global democracy barometers).}}</ref> Po podatkih inštituta V-Dem je bila Madžarska leta 2021 ena najhitreje avtokratizirajočih držav na svetu.<ref>{{Navedi časopis|last=Hellmeier|first=Sebastian|last2=Cole|first2=Rowan|last3=Grahn|first3=Sandra|last4=Kolvani|first4=Palina|last5=Lachapelle|first5=Jean|last6=Lührmann|first6=Anna|last7=Maerz|first7=Seraphine F.|last8=Pillai|first8=Shreeya|last9=Lindberg|first9=Staffan I.|date=18.8.2021|title=State of the world 2020: autocratization turns viral|journal=Democratization|volume=28|issue=6|pages=1053–1074|doi=10.1080/13510347.2021.1922390}}</ref> === Politične stranke === Po padcu komunizma se je na Madžarskem uveljavila demokracija na podlagi večstrankarskega sistema. Zadnje madžarske parlamentarne volitve so potekale 3. aprila 2022. Te parlamentarne volitve so bile 8. po prvih večstrankarskih volitvah leta 1990. Rezultat je bila zmaga zavezništva [[Fidesz]] – KDNP, ki je ohranila dvotretjinsko večino, [[Viktor Orbán]] pa je ostal premier. To so bile tretje volitve po novi madžarski ustavi, ki je začela veljati 1. januarja 2012. Ta dan je začel veljati tudi novi volilni zakon, po katerem so volivci namesto dosedanjih 386 poslancev izvolili 199 poslancev.<ref>Az országgyűlési képviselők választásáról szóló 2011. évi CCIII. törvény.</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://mno.hu/belfold/eletbe-lep-az-uj-valasztojogi-torveny-1040139|title=Életbe lép az új választójogi törvény|website=[[Magyar Nemzet]]|date=29.12.2011|accessdate=2.1.2012|language=hu|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120513052826/http://mno.hu/belfold/eletbe-lep-az-uj-valasztojogi-torveny-1040139|archivedate=13.5.2012}}</ref> V trenutni politični pokrajini na Madžarskem prevladujejo konservativni [[Fidesz]], ki ima skoraj večino, in dve srednje veliki stranki, leva demokratska koalicija (DK) in liberalni Momentum. Demokratični značaj madžarskega parlamenta je bil ponovno vzpostavljen s padcem železne zavese in koncem komunističnega režima leta 1989. Današnji parlament se še vedno imenuje ''Országgyűlés,'' tako kot v časih kraljevine, vendar se zaradi razlikovanja med zgodovinsko kraljevo verzijo zdaj imenuje »Narodna skupščina«. Madžarski zbor je bil zakonodajna institucija v [[Ogrska|srednjeveškem kraljestvu Madžarske]] od 1290-ih<ref>András Gergely, Gábor Máthé: The Hungarian state: thousand years in Europe (published in 2000)</ref><ref>Elemér Hantos: The Magna Carta of the English And of the Hungarian Constitution (1904)</ref> in v državah naslednicah, [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Kraljevi Madžarski]] in Habsburškem kraljestvu Madžarske v zgodnjem novem obdobju. V členih ustave iz leta 1790 je bilo zapisano, da se mora zbor sestajati vsaj enkrat na 3 leta, a ker je zbor imenovala [[Habsburška monarhija]], te obljube pozneje večkrat niso izpolnili. Kot rezultat [[Avstro-Ogrski kompromis|avstro-ogrskega kompromisa]] je bil leta 1867 ponovno vzpostavljen. Latinski izraz ''Natio Hungarica'' (»madžarski narod«) je bil uporabljen za označevanje politične elite, ki je sodelovala v zboru. Zbor so sestavljali plemstvo, katoliška duhovščina in nekaj svobodnih meščanov,<ref>John M. Merriman, J. M. Winter, Europe 1789 to 1914: encyclopedia of the age of industry and empire, Charles Scribner's Sons, 2006, p. 140, {{ISBN|978-0-684-31359-7}}</ref><ref>Tadayuki Hayashi, Hiroshi Fukuda, Regions in Central and Eastern Europe: past and present, Slavic Research Center, Hokkaido University, 2007, p. 158, {{ISBN|978-4-938637-43-9}}</ref> ne glede na njihov materni jezik oz. etnično pripadnost.<ref>{{Navedi knjigo|last=Katerina Zacharia|title=Hellenisms: Culture, Identity, and Ethnicity from Antiquity to Modernity|url=https://books.google.com/books?id=H1fGJRxUG6wC|year=2008|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|isbn=978-0-7546-6525-0|page=237}}</ref> === Pravo in pravosodni sistem === [[Slika:NeprajziMuzeumFotoThalerTamas1.JPG|levo|sličica| Prvotni in bodoči sedež The Curia, najvišjega sodišča na Madžarskem]] Pravosodni sistem Madžarske je sistem civilnega prava, razdeljen na [[Sodišče|sodišča]] z redno civilno in kazensko pristojnostjo ter upravna sodišča, ki so pristojna za spore med posamezniki in javno upravo. Madžarsko pravo je kodificirano in temelji na nemškem pravu in v širšem smislu civilnem ali [[Rimsko pravo|rimskem pravu]]. Sodni sistem za civilno in kazensko jurisdikcijo sestavljajo krajevna sodišča (''járásbíróság''), regionalna pritožbena sodišča (''ítélőtábla'') in vrhovno sodišče (''Kúria''). Najvišja madžarska [[Sodišče|sodišča]] se nahajajo v [[Budimpešta|Budimpešti]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.birosag.hu/en/curia-hungary|title=Curia of Hungary|publisher=National Office for the Judiciary|accessdate=12.5.2014}}</ref> Madžarski organi za varovanje reda in miru so razdeljeni med policijo in državno davčno in carinsko upravo. Madžarska policija je glavni in največji državni [[Organ pregona|organ kazenskega pregona]] na Madžarskem. Opravlja skoraj vse splošne policijske naloge, kot so kriminalistična preiskava, patruljna dejavnost, prometna policija, mejna kontrola. Vodi ga nacionalni policijski komisar pod nadzorom ministra za notranje zadeve. Organ je razdeljen na okrajne policijske uprave, ki so razdeljene tudi na območne in mestne policijske uprave. Nacionalna policija ima tudi podrejene agencije z nacionalno pristojnostjo, kot je "Nemzeti Nyomozó Iroda" (Nacionalni preiskovalni urad), civilna policija, specializirana za preiskovanje hudih zločinov, in žandarmerijski podobna, militarizirana "Készenléti Rendőrség" (Standőrség). s strani policije), ki se večinoma ukvarja z nemiri in pogosto krepi lokalne policijske sile. Zaradi pristopa Madžarske k [[Schengenski sporazum|Schengenski pogodbi]] sta se policija in mejna straža združili v en sam nacionalni organ, pri čemer so pripadniki obmejne straže postali policisti. Ta združitev se je zgodila januarja 2008. Carinska in trošarinska uprava je ostala podrejena Ministrstvu za finance v okviru Državne davčne in carinske uprave.<ref>Interpol [https://web.archive.org/web/20040621161237/http://www.interpol.int/Public/Region/Europe/pjsystems/Hungary.asp#21 entry] Retrieved 15.5.2007.</ref> === Upravna delitev === Madžarska je enotna državna država, razdeljena na 19 [[Županije Madžarske|okrožij]] (''megye''). Poleg tega je glavno mesto (''főváros''), [[Budimpešta]], neodviseno okrožje.. Okraji in glavno mesto so 20 enot tretje stopnje NUTS na Madžarskem. Države so nadalje razdeljene na 174 okrožij (''járás'') {{As of|2013|January|1}}.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kozlonyok.hu/nkonline/MKPDF/hiteles/MK14170.pdf|title=Magyar Közlöny, Hungary's Official Journal|publisher=Magyar Közlöny|date=20.11.2016|accessdate=20.11.2016}}</ref> Okrožja so nadalje razdeljena na [[Seznam mest na Madžarskem|mesta in vasi]], od katerih je 23 mest z okrožnimi pravicami (''megyei jogú város''), včasih znanih kot "urbana okrožja" v angleščini. Lokalne oblasti teh mest imajo razširjena pooblastila, vendar ta mesta pripadajo ozemlju posameznega okraja in niso samostojne teritorialne enote. Okrožni in okrožni sveti ter občine imajo različne vloge in ločene odgovornosti v zvezi z lokalno upravo. Vloga okrožij je v osnovi upravnih in se osredotočajo na strateški razvoj, medtem ko so predšolske ustanove, javna vodovodna podjetja, odvoz smeti, oskrba starejših in reševalne službe v upravljanju občin. Od leta 1996 so okrožja in mesto Budimpešta za statistične in razvojne namene združeni v sedem [[Regije Madžarske|regij]]. Teh sedem regij predstavlja NUTS -ove enote druge stopnje na Madžarskem. To so [[Osrednja Madžarska|Srednja Madžarska]], [[Osrednja prekodonavska|Srednja Zadonavska]], [[Severna velika nižina|Severna Velika nižina]], [[Severna Madžarska]], [[Južna prekodonavska|Južna Zadonava]], [[Južna velika nižina|Južna Velika nižina]] in [[Zahodna prekodonavska|Zahodna Zadonava]]. [[Slika:Counties_of_Hungary_2020.png|sredina|700x700_pik]] {| class="sortable wikitable" style="font-size:85%;" ! scope="col" |[[Županije Madžarske]]<br/>''(megye)'' ! scope="col" | Administrativno središče ! scope="col" | Prebivalstvo ! scope="col" | [[Regije Madžarske|Regija]] |- |[[File:Bacs-kiskun-megye.svg|37x37_pik]] [[Bács-Kiskun (županija)|Bács-Kiskun]] | [[Kecskemét]] | 524.841 | [[Južna velika nižina]] |- |[[File:HUN_Baranya_megye_COA.png|26x26_pik]] [[Baranja (županija)|Baranja]] | [[Pécs]] | 391.455 | [[Južna prekodonavska|Južna Zadonava]] |- |[[File:Békés_departemento_blazono.svg|25x25_pik]] [[Békés (županija)|Békés]] | [[Békéscsaba]] | 361.802 | [[Južna velika nižina]] |- |[[File:Borsod-Abaúj-Zemplén_departemento_blazono.svg|35x35_pik]] [[Borsod-Abaúj-Zemplén (županija)|Borsod-Abaúj-Zemplén]] | [[Miskolc|Miškolc]] | 684.793 | [[Severna Madžarska]] |- |[[File:Coa_Hungary_Town_Budapest_big.svg|25x25_pik]] [[Budimpešta|Glavno mesto Budimpešta]] | [[Budimpešta]] | 1.744.665 | [[Osrednja Madžarska]] |- |[[File:HU_Csongrád_megye_COA.svg|25x25_pik]] [[Csongrád-Csanád (županija)|Csongrád-Csanád]] | [[Szeged]] | 421.827 | [[Južna velika nižina]] |- |[[File:HUN_Fejér_megye_COA.png|25x25_pik]] [[Fejér (županija)|Fejér]] | [[Székesfehérvár]] | 426.120 | [[Osrednja prekodonavska|Osrednja Zadonava]] |- |[[File:HUN_Győr-Moson-Sopron_megye_COA.png|39x39_pik]] [[Győr-Moson-Sopron (županija)|Győr-Moson-Sopron]] | [[Gjur]] | 449.967 | [[Zahodna prekodonavska|Zahodna Zadonava]] |- |[[File:HUN_Hajdú-Bihar_COA.svg|25x25_pik]] [[Hajdú-Bihar (županija)|Hajdú-Bihar]] | [[Debrecen]] | 565.674 | [[Severna velika nižina]] |- |[[File:Coa_Hungary_County_Heves.svg|28x28_pik]] [[Heves (županija)|Heves]] | [[Eger]] | 307.985 | [[Severna Madžarska]] |- |[[File:HUN_Jász-Nagykun-Szolnok_megye_COA.png|28x28_pik]] [[Jász-Nagykun-Szolnok (županija)|Jász-Nagykun-Szolnok]] | [[Szolnok]] | 386.752 | [[Severna velika nižina]] |- |[[File:HUN_Komárom-Esztergom_megye_COA.png|25x25_pik]] [[Komárom-Esztergom (županija)|Komárom-Esztergom]] | [[Tatabánya]] | 311.411 | [[Osrednja prekodonavska|Osrednja Zadonava]] |- |[[File:Coa_Hungary_County_Nógrád.svg|29x29_pik]] [[Nógrád (županija)|Nógrád]] | [[Salgótarján]] | 201.919 | [[Severna Madžarska]] |- |[[File:HUN_Pest_megye_COA.png|30x30_pik]] [[Pešta (županija)|Pešta]] | [[Budimpešta]] | 1.237.561 | [[Osrednja Madžarska]] |- |[[File:HUN_Somogy_megye_COA.svg|25x25_pik]] [[Šomodska županija]] | [[Kaposvár]] | 317.947 | [[Južna prekodonavska|Južna Zadonava]] |- |[[File:HUN_Szabolcs-Szatmár-Bereg_megye_COA.svg|25x25_pik]] [[Szabolcs-Szatmár-Bereg (županija)|Szabolcs-Szatmár-Bereg]] | [[Nyíregyháza]] | 552.000 | [[Severna velika nižina]] |- |[[File:HUN_Tolna_megye_COA.png|26x26_pik]] [[Tolna (županija)|Tolna]] | [[Szekszárd]] | 231.183 | [[Južna prekodonavska|Južna Zadonava]] |- |[[File:HUN_Vas_megye_COA.png|25x25_pik]] [[Železna županija]] | [[Sombotel]] | 257.688 | [[Zahodna prekodonavska|Zahodna Zadonava]] |- |[[File:Coa_Hungary_County_Veszprém.svg|29x29_pik]] [[Veszprém (županija)|Veszprém]] | [[Veszprém]] | 353.068 | [[Osrednja prekodonavska|Osrednja Zadonava]] |- |[[File:Coa_Hungary_County_Zala_(2010-).svg|29x29_pik]] [[Zala (županija)|Zala]] | [[Zalaegerszeg]] | 287.043 | [[Zahodna prekodonavska|Zahodna Zadonava]] |} === Mednarodni odnosi === [[Slika:Necasmeeting.jpg|sličica| Srečanje voditeljev [[Višegrajska skupina|Višegradske skupine]] ter Nemčije in Francije leta 2013]] [[Slika:BIMUN_2012_opening_1.jpg|sličica| Konferenca [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] v skupščini Magnatske hiše v madžarskem parlamentu]] [[Zunanja politika]] Madžarske temelji na štirih temeljnih zavezah: atlantskemu sodelovanju, evropski integraciji, mednarodnemu razvoju in mednarodnemu pravu. Madžarsko gospodarstvo je dokaj odprto in se močno opira na mednarodno trgovino. Madžarska je članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] od decembra 1955 in članica [[Evropska unija|Evropske unije]], [[NATO|Nata]], [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]], [[Višegrajska skupina|Višegradske skupine]], [[Svetovna trgovinska organizacija|STO]], [[Svetovna banka|Svetovne banke]], AIIB in [[Mednarodni denarni sklad|IMF]]. Madžarska je leta 2011 pol leta predsedovala [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]], naslednje pa bo leta 2024. Leta 2015 je bila Madžarska peta največja donatorka razvojne pomoči [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]], ki ni članica DAC, na svetu, kar predstavlja 0,13 % njenega bruto nacionalnega dohodka. Glavno mesto Madžarske, Budimpešta, gosti več kot 100 veleposlaništev in predstavništev mednarodnih politični organizacij.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kulugyminiszterium.hu/dtwebe/Irodak.aspx|title=Embassies in Budapest|year=2014|publisher=Kulugyminiszterium.hu|accessdate=16.4.2020}}</ref> Madžarska gosti tudi glavne in regionalne sedeže številnih mednarodnih organizacij, vključno z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo, Evropsko policijsko šolo, [[Visoki komisariat Združenih narodov za begunce|Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce]], [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]], Mednarodnim centrom za demokratično tranzicijo, Inštitutom za Mednarodno izobraževanje, [[Mednarodna organizacija dela]], Mednarodna organizacija za migracije, Mednarodni Rdeči križ, Regionalni okoljski center za Srednjo in Vzhodno Evropo, Donavska komisija in drugimi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&NRCACHEHINT=NoModifyGuest&printable=true|title=International organizations in Hungary|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=20.11.2016}}</ref> Od leta 1989 je glavni zunanjepolitični cilj Madžarske vključitev v zahodne gospodarske in varnostne organizacije. Madžarska se je programu [[Partnerstvo za mir]] pridružila leta 1994 in je aktivno podpirala misije IFOR in [[SFOR]] v Bosni. Madžarska je od leta 1989 tudi izboljšala svoje pogosto hladne sosedske odnose s podpisom temeljnih pogodb z [[Romunija|Romunijo]], [[Slovaška|Slovaško]] in [[Ukrajina|Ukrajino]]. Ti se odpovedujejo vsem nerešenim ozemeljskim zahtevam in postavljajo temelje za konstruktivne odnose. Kljub vsemu pa vprašanje pravic etnične madžarske manjšine v Romuniji, na Slovaškem in v Srbiji občasno povzroča dvigovanje dvostranskih napetosti; od leta 2017 pa so se hitro poslabšali tudi odnosi z Ukrajino zaradi položaja madžarske manjšine v Ukrajini.<ref>"[https://www.neweurope.eu/article/hungary-ukraine-relations-hit-new-low-troop-deployment/ Hungary-Ukraine relations hit new low over troop deployment]".</ref> Od leta 1989 je Madžarska podpisala vse dokumente [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], leta 1997 pa je bila predsedujoča OVSE. V preteklosti je imela Madžarska še posebej prijateljske odnose s [[Poljska|Poljsko]]; ta poseben odnos sta parlamenta obeh držav priznala leta 2007 s skupno izjavo 23. marca, na "Dan poljsko-madžarskega prijateljstva".<ref>{{Navedi splet|last=Quinn Hargitai|website=[[BBC]]|date=13.2.2017|accessdate=14.9.2021|url=https://www.bbc.com/travel/article/20170210-two-countries-as-close-as-brothers|title=In a world of global tension and conflict, it's both endearing and unusual that two countries that don't even share a border have set aside a day solely to appreciate their friendship.}}</ref> === Vojska === [[Slika:Hunspec.jpg|sličica|HDF 34. bataljon posebnih sil]] [[Slika:JAS_39_pair_HuAF_Kecskemét_2007.JPG|sličica|Večnamensko bojno letalo [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]]]] Predsednik države ima naziv [[Vrhovni poveljnik|vrhovnega poveljnika]] narodnih oboroženih sil. Ministrstvo za obrambo skupaj z načelnikom generalštaba poveljuje oboroženim silam, kar vključuje madžarske kopenske sile in madžarsko vojno letalstvo. Od leta 2007 so madžarske oborožene sile del enotne poveljniško strukture. Ministrstvo za obrambo ohranja politični in civilni nadzor nad vojsko. Podrejeno poveljstvo združenih sil usklajuje in poveljuje madžarskim obrambnim silam. Leta 2016 so le-te imele 31.080 aktivnih pripadnikov, operativna rezerva je skupno število vojakov lahko dvigne na 50 tisoč. Leta 2016 je bilo načrtovano, da bodo vojaški izdatki naslednje leto znašali 1,21 milijard USD&nbsp;, približno 0,94 % BDP države, kar je precej pod 2-odstotnim ciljem Nata. Leta 2012 je vlada sprejela resolucijo, v kateri se je zavezala, da bo do leta 2022 povečala izdatke za obrambo na 1,4 % BDP.<ref>{{Navedi splet|url=http://hungarytoday.hu/news/budget-2017-hungary-spend-e3-7-billion-revenues-next-year-95159|title=Budget 2017: Hungary to spend €3.7 billion more than it should next year|publisher=hungarytoday.hu|accessdate=28.4.2016|date=28.4.2016}}</ref> [[Vojaška služba|Služenje vojaškega roka]] je prostovoljno, čeprav se lahko v vojnem stanju zopet uvede [[nabor]]. Madžarska se je leta 2001 kot pomembno posodobitev odločila kupiti 14 lovskih letal [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] za ceno približno 800&nbsp;milijonov EUR. Madžarski nacionalni center za kibernetsko varnost so leta 2016 reorganizirali z namenom učinkovitejšega zagotavljanja [[Informatična varnost|kibernetske varnosti]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.enisa.europa.eu/about-enisa/structure-organization/national-liaison-office/meetings/june-2016/revised-hungarian-it-security-policy|title=Revised Hungarian IT Security Policy|publisher=National Cyber Security Center|accessdate=20.11.2016}}</ref> Leta 2016 je imela madžarska vojska na misijah v tujih državah približno 700 vojakov, kot del mednarodnih mirovnih sil, vključno s 100 vojaki Madžarskih obrambnih sil v [[ISAF|enotah ISAF]] pod vodstvom [[NATO|Nata]] v [[Afganistan|Afganistanu]], 210 madžarskih vojakov na [[Kosovo|Kosovu]] pod poveljstvom [[KFOR]] in 160 vojakov v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Madžarska je, da bi pomagala ameriški okupaciji z oboroženimi transportnimi konvoji, v Irak poslala 300-člansko logistično enoto, čeprav je javno mnenje nasprotovalo sodelovanju države v vojni. == Gospodarstvo == [[Slika:EU_Single_Market.svg|sličica| Madžarska je del notranjega trga [[Evropska unija|Evropske unije]] s 508&nbsp;milijonov potrošnikov in del [[Schengensko območje|schengenskega območja]]]] [[Slika:Hungary_Product_Exports_(2019).svg|desno|sličica| Proporcionalna zastopanost madžarskega izvoza, 2019]] Madžarska je mešano gospodarstvo [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] z visokimi dohodki, z [[Seznam držav po indeksu človekovega razvoja|zelo visokim indeksom človekovega razvoja]] in kvalificirano delovno silo s 16. najnižjo dohodkovno neenakostjo na svetu.<ref>{{Navedi splet|title=World Bank Country Classification|url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/DATASTATISTICS/0,,contentMDK:20421402~pagePK:64133150~piPK:64133175~theSitePK:239419,00.html#High_income|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080524215837/http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/DATASTATISTICS/0%2C%2CcontentMDK%3A20421402~pagePK%3A64133150~piPK%3A64133175~theSitePK%3A239419%2C00.html|archivedate=24.5.2008|accessdate=30.9.2014}}</ref> Poleg tega je po indeksu ekonomske kompleksnosti 9. najbolj zapleteno gospodarstvo.<ref>{{Navedi splet|date=2018|title=The Atlas of Economic Complexity by @HarvardGrwthLab|url=https://atlas.cid.harvard.edu/rankings/|website=atlas.cid.harvard.edu}}</ref> Madžarsko je 57. največje gospodarstvo na svetu (od 188 držav, ki jih meri [[Mednarodni denarni sklad|IMF]]) z 265,04 milijard USD proizvodnje<ref name="imf2">{{Navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=43&pr.y=13&sy=2017&ey=2022&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=944&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&grp=0&a=|title=Hungary|publisher=International Monetary Fund|accessdate=29.4.2017}}</ref> in se uvršča na 49. mesto na svetu po BDP na prebivalca, merjenem s pariteto kupne moči. Madžarska je izvozno usmerjeno tržno gospodarstvo z velikim poudarkom na zunanji trgovini, zato je država 36. največje izvozno gospodarstvo na svetu. Država je imela v letu 2015 več kot 100 milijard USD izvoza z visokim, 9,003 milijarde USD vrednim trgovinskim presežkom, od tega 79 % pri izmenjavi z EU, 21 % pa pri trgovini zunaj EU.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/gyorstajekoztatok/#/en/document/kul1512|title=External trade surplus was EUR 604 million in December|website=[[Hungarian Central Statistical Office]]|date=10.3.2016|accessdate=10.3.2016}}</ref> Madžarska ima več kot 80-odstotno zasebno gospodarstvo z 39,1-odstotno obdavčitvijo, kar predstavlja osnovo za [[Socialna država|socialno gospodarstvo]] države. Na strani izdatkov je potrošnja gospodinjstev glavna sestavina [[Bruto domači proizvod|BDP]] in predstavlja 50 odstotkov njegove celotne porabe, sledijo bruto investicije v osnovna sredstva z 22 odstotki in izdatki države z 20 odstotki BDP.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu|title=GDP – composition, by end use|publisher=[[CIA World Factbook]]|year=2016|accessdate=11.3.2016|archivedate=12.2.2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180212083454/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu}}</ref> Madžarska je še naprej ena izmed vodilnih držav za privabljanje neposrednih tujih naložb v Srednjo in Vzhodno Evropo, vhodne NTI v državo so znašale 119,8 milijard USD&nbsp;v letu 2015, medtem ko je v tujini Madžarska vložila več kot 50 milijard USD.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=Hungary|publisher=[[CIA World Factbook]]|year=2016|accessdate=11.3.2016}}</ref> {{As of|2015}} so bile ključne trgovinske partnerice Madžarske: Nemčija, Avstrija, Romunija, Slovaška, Francija, Italija, Poljska in Češka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu|title=Export Partners of Hungary|publisher=[[CIA World Factbook]]|year=2016|accessdate=11.3.2016|archivedate=12.2.2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180212083454/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu}}</ref> Glavne panoge vključujejo predelavo hrane, farmacijo, motorna vozila, informacijsko tehnologijo, kemikalije, metalurgijo, stroje, električne izdelke in turizem (leta 2014 je Madžarska gostila 12,1 milijonov mednarodnih turistov).<ref>{{Navedi knjigo|date=10.3.2016|doi=10.18111/9789284416899|isbn=9789284416899|title=UNWTO Tourism Highlights, 2015 Edition}}</ref> Madžarska je največji proizvajalec elektronike v srednji in vzhodni Evropi. Proizvodnja in raziskave [[Elektronika|elektronike]] so med glavnimi gonili [[Inovacija|inovacij]] in gospodarske rasti v državi. V zadnjih 20 letih je Madžarska prerasla tudi v velik center za mobilno tehnologijo, [[Informacijska varnost|informacijsko varnost]] in s tem povezane raziskave strojne opreme.<ref>{{Navedi splet|url=https://hipa.hu/en/key-sectors/electronics/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151023011250/http://hipa.hu/en/key-sectors/electronics/|archivedate=23.10.2015|title=Electronics|publisher=HIPA|accessdate=11.3.2016}}</ref> Stopnja zaposlenosti v gospodarstvu je leta 2017 znašala 68,3 %,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ksh.hu/docs/eng/xftp/gyor/fog/efog1707.html|title=The employment rate of people aged 15–64 increased to 68.3%|publisher=KSH|accessdate=30.8.2017}}</ref> struktura zaposlenosti kaže značilnosti postindustrijskih gospodarstev, 63,2 % zaposlene delovne sile dela v storitvenem sektorju, industrija je prispevala 29,7 %, kmetijstvo pa 7,1 %. Stopnja brezposelnosti je bila septembra 2017 4,1 %,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/gyorstajekoztatok/#/en/document/mun1709|title=Unemployment rate decreased to 4.1%|publisher=[[Hungarian Central Statistical Office]]|accessdate=26.10.2017}}</ref> ki je padlo z 11 % med finančno krizo 2007–2008. Madžarska je del evropskega enotnega trga, ki predstavlja več kot 508&nbsp;milijonov potrošnikov. Več domačih trgovinskih politik določajo sporazumi med članicami Evropske unije in zakonodaja EU. [[Slika:Széchenyi_Chain_Bridge_in_Budapest_at_night.jpg|levo|sličica| [[Budimpešta]] je vodilno raziskovalno-razvojno in finančno središče v srednji in vzhodni Evropi]] Velika madžarska podjetja so vključena v BUX, madžarski borzni indeks, ki kotira na borzi v Budimpešti. Znana podjetja vključujejo podjetje Fortune Global 500 [[MOL (podjetje)|MOL Group]], OTP Bank, Gedeon Richter Plc., Magyar Telekom, CIG Pannonia, FHB Bank, Zwack Unicum in še več.<ref>{{Navedi splet|url=https://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2012/countries/Hungary.html?iid=smlrr|title=Global 500 – Countries: Hungary – Fortune|website=[[Money (magazine)|Money]]|date=23.7.2012|accessdate=10.6.2013}}</ref> Poleg tega ima Madžarska velik del specializiranih malih in srednjih podjetij, na primer veliko število dobaviteljev avtomobilov in tehnoloških [[Zagonsko podjetje|zagonskih podjetij]] in drugo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.startupranking.com/top/hungary|title=Top – Hungary|publisher=startupRANKING|accessdate=10.3.2016}}</ref> [[Budimpešta]] je finančna in poslovna prestolnica Madžarske. Prestolnica je pomembno gospodarsko središče, ki je v študiji Globalization and World Cities Research Network uvrščeno med alfa – svetovno mesto in je drugo najhitreje razvijajoče se mestno gospodarstvo v [[Evropa|Evropi]], saj se je BDP na prebivalca v mestu povečal za 2,4 odstotka. in zaposlenost za 4,7 odstotka glede na predhodno leto v letu 2014.<ref>{{Navedi splet|url=http://hungarytoday.hu/news/budapest-europes-second-fastest-developing-urban-economy-study-reveals-29576|title=Budapest's Europe's Second Fastest-Developing Urban Economy, Study Reveals – The study examines the development of the world's 300 largest urban economies, ranking them according to the pace of development.|date=23.1.2015|publisher=Brookings Institution|accessdate=8.3.2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2008t.html|title=The World According to GaWC 2010|date=13.4.2010|publisher=lboro.ac.uk|accessdate=12.5.2014}}</ref> Na nacionalni ravni je Budimpešta glavno mesto Madžarske glede poslovanja in gospodarstva, ki predstavlja 39 % nacionalnega dohodka, mesto je v letu 2015 imelo bruto proizvod več kot 100 milijard, zaradi česar je eno največjih regionalnih gospodarstev v [[Evropska unija|Evropski uniji]].<ref>{{Navedi splet|last=Istrate|first=Emilia|url=http://www.brookings.edu/research/interactives/global-metro-monitor-3|title=Global MetroMonitor &#124; Brookings Institution|publisher=Brookings.edu|accessdate=10.6.2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130605135349/http://www.brookings.edu/research/interactives/global-metro-monitor-3|archivedate=5.6.2013}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.portfolio.hu/users/elofizetes_info.php?t=cikk&i=167708|title=Hungary's GDP (IMF, 2016 est.) is $265.037 billion x 39% = $103,36 billion|publisher=Portfolio online financial journal|accessdate=10.6.2013}}</ref> Budimpešta je tudi med 100 najbolj uspešnimi mesti na svetu, kot jih meri PricewaterhouseCoopers; na svetovni lestvici konkurenčnosti mest po lestvici EIU je Budimpešta med drugimi uvrščena pred [[Tel Aviv|Tel Avivom]], [[Lizbona|Lizbono]], [[Moskva|Moskvo]] in [[Johannesburg|Johannesburgom]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.economistinsights.com/sites/default/files/downloads/Hot%20Spots.pdf|title=Benchmarking global city competitiveness|year=2012|publisher=Economist Intelligence Unit|accessdate=12.5.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140709133545/http://www.economistinsights.com/sites/default/files/downloads/Hot%20Spots.pdf|archivedate=9.7.2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ukmediacentre.pwc.com/imagelibrary/downloadMedia.ashx?MediaDetailsID=1562|title=ukmediacentre.pwc.com|publisher=PricewaterhouseCoopers|accessdate=12.5.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130531000745/http://www.ukmediacentre.pwc.com/imagelibrary/downloadMedia.ashx?MediaDetailsID=1562|archivedate=31.5.2013}}</ref> Poleg tega je stopnja davka od dohodkov pravnih oseb na Madžarskem le 9 %, kar je za države EU relativno nizko.<ref>{{Navedi splet|url=https://hngary.com/tips-doing-business-in-hungary/|title=hngary.com|publisher=[[hngary.com]]|year=2017|accessdate=28.8.2018}}</ref> Madžarska ohranja svojo valuto, [[madžarski forint]] (HUF), čeprav gospodarstvo izpolnjuje maastrichtske kriterije z izjemo javnega dolga, ki pa je v letu 2015 tudi bistveno pod povprečjem EU s 75,3 %. Madžarska narodna banka — ustanovljena leta 1924, po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] — se trenutno osredotoča na stabilnost cen s ciljno inflacijo 3%.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mnb.hu/en/monetary-policy|title=Monetary Policy|publisher=[[Hungarian National Bank]]|accessdate=10.3.2016}}</ref> === Znanost in tehnologija === [[Slika:Szentgyorgyi_Albert_es_a_c_vitamin_keplete_1937_okt_31_Pesti_Naplo.jpg|desno|sličica| [[Albert Szent-Györgyi]] je [[Nobelova nagrada|Nobelov nagrajenec za medicino]] za odkritje [[Vitamin C|vitamina C.]] Nobelovo nagrado je prejelo 13 madžarskih nagrajencev.]] [[Slika:Budapesti_Műszaki_Egyetem_K_épület.jpg|desno|sličica| Univerza za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti je najstarejši delujoči tehnološki inštitut na svetu, ustanovljen leta 1782.]] Dosežki Madžarske na [[Znanost|področju znanosti]] in [[Tehnologija|tehnologije]] znatni, raziskovalna in razvojna prizadevanja pa so sestavni del gospodarstva države. Madžarska je v letu 2015 za civilne raziskave in razvoj porabila 1,4 % svojega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 25. najvišji delež na svetu.<ref name="oecd">{{Navedi splet|url=https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm|title=Research and development (R&D) – Gross domestic spending on R&D – OECD Data|website=data.oecd.org|accessdate=10.2.2016}}</ref> Madžarska se med najbolj inovativnimi državami v Bloombergovem indeksu inovacij uvršča na 32. mesto, pred [[Hongkong|Hongkongom]], [[Islandija|Islandijo]] ali [[Malta|Malto]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bloomberg.com/graphics/2015-innovative-countries/|work=Bloomberg|title=The Bloomberg Innovation Index}}</ref> Madžarska je bila leta 2020 uvrščena na 35. mesto na svetovnem indeksu inovativnosti, s 33. leta 2019.<ref>{{Navedi splet|title=Release of the Global Innovation Index 2020: Who Will Finance Innovation?|url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2020/index.html|accessdate=2021-09-02|website=www.wipo.int|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Global Innovation Index 2019|url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2019/index.html|accessdate=2021-09-02|website=www.wipo.int|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RTD - Item|url=https://ec.europa.eu/newsroom/rtd/items/691898|accessdate=2021-09-02|website=ec.europa.eu}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=2013-10-28|title=Global Innovation Index|url=https://knowledge.insead.edu/entrepreneurship-innovation/global-innovation-index-2930|accessdate=2021-09-02|website=INSEAD Knowledge|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.globalinnovationindex.org/analysis-indicator|work=[[Cornell University]], [[INSEAD]], and the [[World Intellectual Property Organization]]|title=Global Innovation Index}}</ref> Leta 2014 je Madžarska štela 2.651 raziskovalcev s polnim delovnim časom na milijon prebivalcev, kar se vztrajno povečuje z 2.131 leta 2010 in v primerjavi s 3.984 v ZDA ali 4.380 v Nemčiji.<ref>{{Navedi novice|url=http://data.worldbank.org/indicator/SP.POP.SCIE.RD.P6?locations=HU|work=[[World Bank]]|title=Researchers in R&D (per million people)}}</ref> Visokotehnološka industrija Madžarske je imela koristi tako od kvalificirane delovne sile v državi kot od močne prisotnosti tujih visokotehnoloških podjetij in raziskovalnih centrov. Madžarska ima tudi eno najvišjih stopenj prijavljenih [[Patent|patentov]], šesto najvišje razmerje visokotehnološke in srednje visokotehnološke proizvodnje v skupni industrijski proizvodnji, 12. najvišji priliv neposrednih tujih naložb v raziskave, 14. mesto med raziskovalnimi talenti v podjetjih in ima 17. najboljše skupno razmerje učinkovitosti inovacij na svetu.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.globalinnovationindex.org/analysis-economy|work=[[Cornell University]], [[INSEAD]], and the [[World Intellectual Property Organization]]|title=Global Innovation Index – ANALYSIS – Hungary}}</ref> Ključni akter raziskav in razvoja na Madžarskem je Nacionalni urad za raziskave, razvoj in inovacije (Urad NRDI; slovensko RRI), ki je nacionalna strateška in finančna agencija za znanstvene raziskave, razvoj in inovacije, glavno vladno posvetovalno telo za pripravo madžarske politike RRI in primarna agencija za financiranje RRI. Njegova vloga je razvijati politiko RRI in zagotoviti, da Madžarska ustrezno vlaga v RRI s financiranjem vrhunskih raziskav in podpiranjem inovacij za povečanje konkurenčnosti in pripravo strategije RRI madžarske vlade, za upravljanje nacionalnega sklada za raziskave, razvoj in inovacije ter predstavlja Madžarska vlada in madžarska skupnost RDI v mednarodnih organizacijah.<ref>{{Navedi novice|url=http://nkfih.gov.hu/the-office|work=NRDI Office|title=The National Research, Development and Innovation Office}}</ref> [[Slika:Richter-Gedeon-Nyrt-P5010610.jpg|desno|sličica| Raziskovalno-razvojni center Gedeon Richter Plc. v [[Budimpešta|Budimpešti]], eno največjih [[Biotehnologija|biotehnoloških]] podjetij v srednji in vzhodni Evropi]] Znanstveno raziskovanje v državi podpira deloma industrija in delno država, prek mreže madžarskih univerz in znanstvenih državnih institucij, kot je Madžarska akademija znanosti.<ref>{{Navedi novice|url=http://mta.hu/english/mta-and-science-106125|work=[[Hungarian Academy of Sciences]]|title=MTA and Science (Infograpihcs)}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://mta.hu/english/mtas-research-centres-and-institutes-106085|work=[[Hungarian Academy of Sciences]]|title=MTA's Research Centres and Institutes}}</ref> Madžarska je bila dom nekaterih najvidnejših raziskovalcev v različnih znanstvenih disciplinah, zlasti v [[Fizika|fiziki]], [[Matematika|matematiki]], [[Kemija|kemiji]] in [[Inženirstvo|inženirstvu]]. Od leta 2018 je bilo dvanajst madžarskih znanstvenikov prejemnikov [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]].<ref>{{Navedi novice|url=http://mta.hu/english/hungarys-nobel-prize-winners-106018|work=[[Hungarian Academy of Sciences]]|title=Hungary's Nobel Prize Winners}}</ref> Do leta 2012 so bili trije posamezniki: Csoma, [[János Bolyai]] in Tihanyi vključeni v Unescov register spomina sveta ter kolektivni prispevki: Tabula Hungariae in [[Bibliotheca Corviniana]]. Med sodobnimi, mednarodno znanimi madžarskimi znanstveniki so matematik László Lovász, fizik Albert-László Barabási, fizik Ferenc Krausz in biokemik Árpád Pusztai. Madžarska slovi po odličnem matematičnem izobraževanju, ki je usposobilo številne izjemne znanstvenike. Med znanimi madžarskimi matematiki so oče [[Farkas Bolyai]] in sin [[János Bolyai]], ki je bil eden od utemeljiteljev [[Neevklidska geometrija|neevklidske geometrije]]; [[Paul Erdős]], znan po prevodih v več kot štirideset jezikov in katerega Erdős številke še vedno uporabljajo, in [[John von Neumann]], ključni sodelavec na področju [[Kvantna mehanika|kvantne mehanike]] in [[Teorija iger|teorije iger]], pionir [[Računalnik|digitalnega računalništva]] in glavni matematik v [[Projekt Manhattan|projektu Manhattan]]. Pomembni madžarski izumi vključujejo [[Vžigalica|vžigalico s]] [[Svinčev(IV) oksid|svinčevim dioksida]] (János Irinyi), vrsto [[Uplinjač|uplinjača]] (Donát Bánki, János Csonka), električni (AC) vlakovni motor in generator (Kálmán Kandó), [[Holografija|holografijo]] ([[Dennis Gabor]]), Kalmanov filter (Rudolf). E. Kálmán), in [[Rubikova kocka]] ([[Ernő Rubik]]). === Prevoz === [[Slika:Esztergom.desiro.JPG|levo|sličica| [[Siemens Desiro]] na omrežju madžarskih državnih železnic, ki je eno najgostejših na svetu]] Madžarska ima zelo razvit cestni, železniški, zračni in vodni promet. Budimpešta, glavno mesto, je pomembno vozlišče za madžarski železniški sistem (''MÁV''). Glavno mesto oskrbujejo tri velike železniške postaje, imenovane ''Keleti'' (vzhodna), ''Nyugati'' (zahodna) in ''Déli'' (južna) ''pályaudvar'' s ([[Železniška postaja|končne postaje]]). [[Szolnok]] je najpomembnejše železniško vozlišče zunaj Budimpešte, medtem ko so železniška postaja Tiszai v [[Miskolc|Miskolcu]] in glavne postaje [[Sombotel|Szombathely]], [[Gjur|Győr]], [[Szeged]] in [[Székesfehérvár]] prav tako ključne za omrežje. Tramvajska omrežja imajo Budimpešta, [[Debrecen]], [[Miskolc|Miškolc]] in [[Szeged]].. Budimpeštanski metro je drugi najstarejši podzemni [[Podzemna železnica|podzemni]] sistem na svetu; njena linija 1 je v obratovanju od leta 1896. Sistem je sestavljen iz štirih linij. V metropolitanskem območju Budimpešte deluje sistem [[Regionalna železnica|mestnih železnic]] ''HÉV''. Madžarska omrežje avtocest ({{Jezik-hu|autópálya}}) se razteza v skupni dolžini približno 1314 km. Obstoječemu omrežju, ki s prestolnico že povezuje številna večja gospodarsko pomembna mesta, se še vedno dodajajo novi avtocestni odseki. Najpomembnejše rečno pristanišče je Budimpešta, pomembna sta tudi [[Dunaújváros]] in [[Baja, Madžarska|Baja]]. Na Madžarskem je pet mednarodnih letališč: Budimpešta Liszt Ferenc (neuradno imenovana "Ferihegy"), Debrecen, Hévíz–Balaton (imenovano tudi letališče Sármellék), Győr-Pér in Pécs-Pogány, vendar le dve od teh (Budimpešta in Debrecen) opravljata redne polete. Nacionalni prevoznik MALÉV je opravljal lete v več kot 60, večinoma evropskih mest, vendar je leta 2012 prenehal delovati. Tako enako kot npr. Slovenija, tudi Madžarska sedaj nima več nacionalne letalske družbe. Na Madžarskem, v Ferihegyju, ima sedež nizkoproračunski letalski prevoznik [[Wizz Air|WizzAir]]. == Demografija == [[Slika:Population_density_in_Hungary.png|sličica| Gostota prebivalstva na Madžarskem po okrožjih.]] {{glej tudi|Ženske na Madžarskem}} Po popisu iz leta 2011 je Madžarska imela 9.937.628 [[Popis prebivalstva|prebivalcev]], s čimer je bila peta najbolj naseljena država v srednji in vzhodni Evropi ter srednje velika država članica Evropske unije. [[Gostota prebivalstva]] znaša 107 prebivalcev na kvadratni kilometer, kar je približno dvakrat več od [[Seznam držav po gostoti prebivalstva|svetovnega povprečja]]. Več kot četrtina prebivalstva je živela v metropolitanskem območju Budimpešte, 6.903.858 ljudi (69,5 %) pa v [[Seznam mest na Madžarskem|mestih in mestih]].<ref name="Census2011">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/nepsz2011/nepsz_orsz_2011.pdf|title=2011 Hungary Census Report|publisher=ksh.hu}}</ref> Tako kot večina drugih evropskih držav se tudi Madžarska srečuje z pod-nadomestno rodnostjo; njena ocenjena skupna stopnja rodnosti 1,43 otroka na žensko je precej pod stopnjo nadomestitve 2,1,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=The World Factbook|website=Cia.gov|accessdate=30.9.2014}}</ref> čeprav je višja od najnižje vrednosti 1,28 leta 1999<ref>{{Navedi splet|url=https://www.google.co.za/publicdata/explore?ds=d5bncppjof8f9_&met_y=sp_dyn_tfrt_in&idim=country:HUN:POL:CZE&dl=en|title=World Development Indicators : Google Public Data Explorer|website=Google.co.za|accessdate=3.8.2017}}</ref> in ostaja precej pod najvišjo vrednostjo 5,59 otrok, rojenih na žensko leta 1884.<ref>{{Citat|url=https://ourworldindata.org/grapher/children-born-per-woman?year=1800&country=HUN|title=Total Fertility Rate around the world over the last centuries|last=Max Roser|date=2014|journal=[[Our World In Data]], [[Gapminder Foundation]]}}</ref> Posledično se madžarsko prebivalstvo postopoma zmanjšuje in hitro stara. Leta 2011 je konzervativna vlada začela s programom za povečanje rodnosti s poudarkom na etničnih Madžarih, s tem da je ponovno uveljavila 3-letni porodniški dopust in spodbudila zaposlitev s krajšim delovnim časom. Stopnja rodnosti se je postopoma povečevala z 1,27 rojenih otrok na žensko v letu 2011<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2011/jan/11/hungary-birth-rate-women-stolz|title=Hungarian government sends women home to make babies|first=Joëlle|last=Stolz|date=11.1.2011|work=[[The Guardian]]|accessdate=3.8.2017}}</ref> Naravni primanjkljaj v prvih 10 mesecih leta 2016 je znašal le 25.828, kar je 8.162 manj kot v enakem obdobju leta 2015.<ref>{{Navedi splet|url=http://bbj.hu/economy/hungarys-natural-decrease-decelerates-further_126579|title=Hungary's natural decrease decelerates further|website=Bbj.hu|accessdate=3.8.2017}}</ref> V letu 2015 so bile matere novorojenih otrok v 47,9 % neporočene.<ref>{{Navedi splet|url=http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tps00018&plugin=1|title=Eurostat – Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table|website=ec.europa.eu|accessdate=3.8.2017}}</ref> Madžarska ima eno najstarejših prebivalstev na svetu, s povprečno starostjo 42,7 let.<ref>{{Citat|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=World Factbook EUROPE : HUNGARY|journal=[[The World Factbook]]|date=12.7.2018}}</ref> [[Pričakovana življenjska doba]] je bila leta 2015 71,96 leta za moške in 79,62 leta za ženske,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=The World Factbook Life Expectancy|date=29.9.2021|publisher=The World Factbook}}</ref> kar je od padca komunizma nenehno naraščalo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xstadat/xstadat_hosszu/h_wdsd001a.html|title=Vital statistics, Hungarian Central Statistical Office (KSH)|publisher=[[Hungarian Central Statistical Office]]|accessdate=30.9.2014}}</ref> Madžarska priznava dve veliki manjšinski skupini, ki sta označeni kot "nacionalne manjšine", ker so njihovi predniki stoletja živeli v svojih regijah na Madžarskem: nemško skupnost s približno 130.000 prebivalci, ki živi po vsej državi, in romsko manjšino, ki šteje okoli 300.000, ki večinoma prebiva v [[Severna Madžarska|severnem delu države]]. Nekatere študije kažejo na bistveno večje število Romov na Madžarskem (876.000 ljudi – približno 9 % prebivalstva).<ref>[http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/terstat/2018/01/ts580101.pdf A roma népesség területi megoszlásának változása Magyarországon az elmúlt évtizedekben Changes in the Spatial Distribution of the Roma Population in Hungary During the Last Decades]. ksh.hu Retrieved 1.1.2018.</ref><ref>[http://hvg.hu/itthon/20180222_Ennyi_roma_el_Magyarorszagon Ennyi roma él Magyarországon]. hvg.hu.</ref> Po popisu iz leta 2011 je živelo na Madžarskem 8.314.029 (83,7 %) etničnih [[Madžari|Madžarov]], 308.957 (3,1 %) [[Romi|Romov]], 131.951 (1,3 %) [[Nemci|Nemcev]], 29.647 (0,3 %) [[Slovaki|Slovakov]], 26.345 (0,3 %) [[Romuni|Romunov]] in 23.561 (0,2 %) [[Hrvati|Hrvatov]]; 1.455.883 ljudi (14,7 % celotnega prebivalstva) se ni izjasnilo svoje narodnosti. Tako so Madžari predstavljali več kot 90 % prebivalcev, ki so se opredelili o svoji narodnosti.<ref name="Census2011det">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/nepszamlalas/tablak_teruleti_00|title=Hungarian census 2011 / Országos adatok (National data) / 1.1.4.2. A népesség nyelvismeret és nemek szerint (population by spoken language), 1.1.6.1 A népesség anyanyelv, nemzetiség és nemek szerint (population by mother tongue and ethnicity), 2.1.7.1 A népesség vallás, felekezet, és fontosabb demográfiai ismérvek szerint (population by religion, denomination and main demographical indicators) (Hungarian)|website=Ksh.hu|accessdate=30.9.2014}}</ref> Na Madžarskem lahko prebivalci sicer navedejo več kot eno narodnost, zato je vsota etničnih skupin višja od celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/nepsz2011/nepsz_03_00_2011.pdf|title=Hungarian census 2011 – final data and methodology|language=hu|publisher=[[Hungarian Central Statistical Office]]}}</ref> Danes zunaj trenutnih meja Madžarske živi približno 5 milijonov Madžarov. === Urbanizacija === [[Slika:Budapest,_Hungary_(explored)_(14995308504).jpg|sličica| [[Budimpešta]]]] {| class="wikitable" !čin ! ime ! okrožje ! pop. ! ref. |- | 1 | Budimpešta | Budimpešta | 1,772 milijona | <ref>{{Navedi splet|title=The World Factbook 2021 {{!}} Hungary - The World Factbook|last=Central Intelligence Agency|date=14.12.2021|location=Washington D.C.|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary|accessdate=29.12.2021}}</ref> |} [[Slika:Hungary_local_administration.png|sličica| Mesta in vasi na Madžarskem]] Na Madžarskem je bilo na dan 15. julija 2013 3.152 krajev. 346 mest (madžarski izraz: ''város'', množina: ''városok''; izrazoslovje ne razlikujejo med [[Mesto|mesti]] in kraji – izraz mesto se uporablja v uradnih prevodih) in 2.806 vasi (madžarski: ''közsé'' množina: ''községek''). Število mest se lahko spreminja, saj se lahko z predsedniškim aktom vasi povzdignejo v status mesta. Glavno mesto Budimpešta ima poseben status in ni vključeno v nobeno okrožje, medtem ko je 23 mest tako imenovanih mestnih okrožij (''megyei jogú város'' – mesto z okrajnimi pravicami). Vsi okrožni sedeži razen Budimpešte so mestne županije. Štiri mesta ([[Budimpešta]], [[Miskolc|Miškolc]], [[Gjur|Győr]] in [[Pécs]]) imajo aglomeracije, madžarski statistični urad pa razlikuje še sedemnajst drugih območij v zgodnejših fazah razvoja aglomeracije.<ref name="portal">{{Navedi splet|url=http://portal.ksh.hu/portal/page?_pageid=37,412178&_dad=portal&_schema=PORTAL#sett|website=portal.ksh.hu|title=portal.ksh.hu/portal/page?_pageid=37,412178&_dad=portal&_schema=PORTAL#sett|accessdate=23.1.2021|archivedate=19.3.2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060319223706/http://portal.ksh.hu/portal/page?_pageid=37,412178&_dad=portal&_schema=PORTAL#sett}}</ref> Največje mesto je glavno mesto Budimpešta, najmanjše mesto pa je [[Pálháza]] s 1038 prebivalci leta 2010. Največja vas je [[Solymár]] z 10.123 prebivalci leta 2010. Več kot 100 vasi ima manj kot 100 prebivalcev, medtem ko imajo najmanjše vasi manj kot 20 prebivalcev. === Jeziki === [[Slika:Dist_of_hu_lang_europe.svg|sličica| Današnje regije v srednji in vzhodni Evropi, ki jih naseljujejo govorci madžarskega jezika]] [[Madžarščina]] je [[Uradni jezik|uradni]] in tudi sicer prevladujoči govorjeni jezik na Madžarskem. Madžarščina je 13. najbolj razširjen prvi jezik v Evropi s približno 13&nbsp;milijonov domačih govorcev in je eden od 24 uradnih in delovnih jezikov Evropske unije.<ref>{{Navedi splet|url=http://ec.europa.eu/languages/policy/linguistic-diversity/official-languages-eu_en.htm|title=Official Languages|last=European Commission|accessdate=29.7.2014}}</ref> Zunaj Madžarske ga govorijo tudi skupnosti Madžarov v sosednjih državah in v skupnosti madžarske diaspore po vsem svetu. Po popisu iz leta 2011 na Madžarskem govori 9.896.333 ljudi (99,6 %) madžarščino, od tega 9.827.875 oseb(99 %) kot [[Materni jezik|prvi jezik]], medtem ko je za 68.458 oseb (0,7 %) madžarščina drugi jezik.<ref name="Census2011det">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/nepszamlalas/tablak_teruleti_00|title=Hungarian census 2011 / Országos adatok (National data) / 1.1.4.2. A népesség nyelvismeret és nemek szerint (population by spoken language), 1.1.6.1 A népesség anyanyelv, nemzetiség és nemek szerint (population by mother tongue and ethnicity), 2.1.7.1 A népesség vallás, felekezet, és fontosabb demográfiai ismérvek szerint (population by religion, denomination and main demographical indicators) (Hungarian)|website=Ksh.hu|accessdate=30.9.2014}}</ref> Najbolj razširjena tuja jezika sta angleščina (1.589.180 govorcev, 16,0 %) in nemščina (1.111.997 govorcev, 11,2 %), medtem ko je na Madžarskem priznanih tudi več manjšinskih jezikov ([[Armenščina|armenski]], [[Bolgarščina|bolgarski]], [[Hrvaščina|hrvaški]], [[Nemščina|nemški]], [[Grščina|grški]], [[Romunščina|romunski]], romski, [[Rusinščina|Rusin]], [[Srbščina|srbski]], [[Slovaščina|slovaški]], [[Slovenščina|slovenski]] in [[Ukrajinščina|ukrajinski]]).<ref name="Census2011">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/nepsz2011/nepsz_orsz_2011.pdf|title=2011 Hungary Census Report|publisher=ksh.hu}}</ref> Madžarščina (madžarščina) je član [[Uralski jeziki|uralske jezikovne družine]], in ni povezana z nobenim izmed sosednjih jezikov ter je oddaljena od [[Finščina|finščine]] in [[Estonščina|estonščine]]. Po številu govorcev je največji med uralskimi jeziki in edini v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. V Romuniji, na Češkem, Slovaškem, v nekdanji Jugoslaviji, Ukrajini, Izraelu in ZDA je precejšnja populacija govorcev madžarskega jezika. Manjše skupine govorcev madžarskega jezika živijo v Kanadi, Sloveniji in Avstriji, pa tudi v Avstraliji, Braziliji, Argentini, Mehika, Venezuela in Čile. Standardna madžarščina temelji na raznolikosti, ki se govori v glavnem mestu [[Budimpešta|Budimpešte]], čeprav je uporaba standardnega narečja uveljavljena, ima madžarščina številna mestna in podeželska [[Narečje|narečja]]. === Vera === Madžarska je zgodovinsko [[Krščanstvo|krščanska]] država. Madžarsko zgodovinopisje povezuje ustanovitev madžarske države s [[Krst|krstom]] [[Štefan I. Ogrski|Štefana I.]] in kronanjem s sveto krono leta 1000 našega štetja. Štefan je razglasil [[Rimskokatoliška cerkev|katolištvo]] kot državno vero, njegovi nasledniki pa so bili tradicionalno znani kot apostolski kralji. Katoliška cerkev na Madžarskem je ostala močna skozi stoletja, esztergomski nadškof pa je dobil izredne časovne privilegije kot madžarski princ-primat (''hercegprímás''). [[Slika:Benczúr_-_Painting_of_St_Stephen_in_the_Basilica_of_Budapest.jpg|levo|sličica| [[Štefan I. Ogrski|Kralj Sveti Štefan]] daruje madžarsko krono [[Sveta Marija|Devici Mariji]] – slika Gyule Benczúr, v baziliki sv. Štefana]] Čeprav sodobna Madžarska nima uradne vere in priznava [[Verska svoboda|svobodo veroizpovedi]] kot temeljno pravico, madžarska ustava v svoji preambuli <ref>{{Navedi splet|title=Magyarország Alaptörvénye|url=http://www.parlament.hu/irom39/02627/02627.pdf|website=Parlament.hu|publisher=Hungarian Parliament|accessdate=2.8.2014}}</ref> »priznava državotvorno vlogo krščanstva« in v VII. členu potrjuje, da »lahko država sodeluje s cerkvami za doseganje skupnih ciljev." <ref>{{Navedi splet|url=https://www.constituteproject.org/constitution/Hungary_2011.pdf|title=Hungary's Constitution of 2011}}</ref> Popis iz leta 2011 je pokazal, da se večina Madžarov opredeljuje kot kristjani (54,2 %), pri čemer poleg [[Luteranstvo|luteranov]] (''evangélikusok'') večino teh predstavljajo rimokatoliki (''római katolikusok'') (37,1 %) in madžarski reformirani [[Kalvinizem|kalvinisti]] (''reformátusok'') (11,1 %) (2,2 %), grkokatoličani (1,8 %) in drugi kristjani (1,3 %). [[Judje|Judovska]] (0,1 %), [[Budizem|budistična]] (0,1 %) in [[Muslimani|muslimanska]] (0,06 %) skupnost so v manjšini. 27,2 % prebivalcev se ni opredelilo glede verske pripadnosti, 16,7 % pa se je opredelilo za izrecno [[Brezverstvo|nereligiozno]], še 1,5 % pa za [[Ateizem|ateiste]].<ref name="Census2011det">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/nepszamlalas/tablak_teruleti_00|title=Hungarian census 2011 / Országos adatok (National data) / 1.1.4.2. A népesség nyelvismeret és nemek szerint (population by spoken language), 1.1.6.1 A népesség anyanyelv, nemzetiség és nemek szerint (population by mother tongue and ethnicity), 2.1.7.1 A népesség vallás, felekezet, és fontosabb demográfiai ismérvek szerint (population by religion, denomination and main demographical indicators) (Hungarian)|website=Ksh.hu|accessdate=30.9.2014}}</ref> V začetnih fazah [[Reformacija|protestantske reformacije]] je večina Madžarov sprejela najprej [[Luteranstvo|luteranizem]] in nato [[kalvinizem]] v obliki madžarske reformirane cerkve. V drugi polovici 16. stoletja so [[Družba Jezusova|jezuiti]] sprožili [[Protireformacija|protireformacijski]] pohod in prebivalstvo je zopet postalo pretežno katoliško. Ta kampanja pa je bila le delno uspešna in (večinoma reformirano) madžarsko plemstvo je protestantom uspelo zagotoviti svobodo verovanja. V praksi je to pomenilo ''cuius regio, eius religio''; tako je večina posameznih krajev na Madžarskem še vedno prepoznavnih kot zgodovinsko katoliških, luteranskih ali reformiranih. Vzhodne regije države, zlasti okoli [[Debrecen|Debrecena]] (»kalvinistični Rim«), ostajajo skoraj popolnoma [[Kalvinizem|reformirane (kalvinistične)]],<ref>{{Navedi splet|url=http://www.reformatus.hu/mutat/6819/|title=Facts and Statistics|publisher=Reformatus.hu|date=4.3.2013|accessdate=26.3.2013}}</ref> lastnost, ki si jo delijo z zgodovinsko sosednjimi etnično madžarskimi regijami preko romunske meje. [[Vzhodna pravoslavna cerkev|Pravoslavno krščanstvo]] na Madžarskem je povezano z etničnimi manjšinami v državi: [[Armenci]], [[Bolgari]], [[Grki]], [[Romuni]], [[Rusini]], [[Ukrajinci]] in [[Srbi]]. Zgodovinsko gledano je bila Madžarska dom številčne judovske skupnosti z več kot 800.000 prebivalci pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], vendar se ocenjuje, da je bilo med letoma 1941 in 1945 med holokavstom na Madžarskem ubitih nekaj več kot 564.000 madžarskih Judov.<ref>{{Navedi knjigo|last=Braham|first=Randolph L.|authorlink=Randolph L. Braham|title=The Politics of Genocide: The Holocaust in Hungary|volume=2|date=2016|publisher=Columbia University Press|location=New York|pages=1509|isbn=978-0880337113}}</ref> Samo med 15. majem in 9. julijem 1944 je bilo več kot 434.000 Judov deportiranih na 147 vlakih,{{Sfn|Braham|2016|p=771, 774–775}} večina od njih v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer so jih okoli 80 odstotkov takoj ob prihodu umorili s plinom. Nekateri Judje so uspeli pobegniti, večina pa je ali končala v koncentracijskih taboriščih, ali pa so jih na Madžarskem pobili ali umorili pripadniki Puščičastega križa. Od več kot 800.000 Judov, ki so živeli znotraj madžarskih meja v letih 1941–1944, naj bi jih preživelo približno 255.500. Na Madžarskem danes živi okoli 120.000 Judov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.jdc.org/news/features/jewish-life-takes-to-the.html|title=Jewish Life Takes to the Streets at Hungary's Celebrated Judafest|publisher=Jewish Federation of North America|date=9.5.2012|accessdate=4.3.2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131016205357/http://www.jdc.org/news/features/jewish-life-takes-to-the.html|archivedate=16.10.2013}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://digitaljournal.com/article/343168|title=Hungary: A new synagogue for Budapest but anti-Semitism on rise|publisher=Digital Journal|date=9.2.2013|accessdate=4.3.2013|last=Myles, Robert|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130315122050/http://www.digitaljournal.com/article/343168|archivedate=15.3.2013}}</ref> === Izobraževanje === Izobraževanje na Madžarskem je pretežno javno, upravlja ga Ministrstvo za šolstvo. [[Mala šola|Predšolsko]] - [[Vrtec|vrtčevska]] vzgoja je obvezna in se izvaja za vse otroke, stare od treh do šestih let, nato pa je obvezno tudi obiskovanje osnovne šole do šestnajstega leta starosti.<ref name="europa">{{Navedi splet|url=http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/compulsory_education_EN.pdf|archiveurl=http://arquivo.pt/wayback/20131106181321/http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/compulsory_education_EN.pdf|archivedate=6.11.2013|title=Compulsory Education in Europe 2013/2014|publisher=European commission|accessdate=19.5.2014|last=Eurydice}}</ref> Osnovnošolsko izobraževanje običajno traja osem let. Srednješolsko izobraževanje vključuje tri tradicionalne vrste šol, ki so usmerjene na različne akademske ravni: [[gimnazija]] vpisuje najbolj nadarjene otroke in pripravlja dijake za univerzitetni študij; srednje strokovne šole za srednje dijake trajajo štiri leta, tehniška šola pa pripravlja učence za [[Profesionalni razvoj|poklicno izobraževanje]] in svet dela. Sistem je delno prilagodljiv in je možno prehajanje, diplomanti poklicne šole lahko dosežejo dvoletni program, da imajo na primer dostop do visokošolskega poklicnega izobraževanja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unevoc.unesco.org/worldtvetdatabase1.php?ct=HUN|title=Vocational Education in Hungary|date=October 2013|accessdate=19.5.2014|last=UNESCO-UNEVOC}}</ref> Študija Trends in International Mathematics and Science Study (TIMSS) je na področju matematikeo in naravoslovja 13–14-letne učence na Madžarskem uvrstila med najboljše na svetu. [[File:Iskola-Lotz3.JPG|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Iskola-Lotz3.JPG|levo|sličica|Rector's Council Hall of Budapest Business School, the first public business school in the world, founded in 1857]] Večina madžarskih univerz je javnih ustanov, študenti pa tradicionalno študirajo brez plačila šolnine. Splošni pogoj za univerzo je [[matura]]. Madžarski javni visokošolski sistem vključuje univerze in druge visokošolske zavode, ki zagotavljajo tako izobraževalne načrte kot sorodne diplome do doktorske stopnje ter prispevajo tudi k raziskovalni dejavnosti. Zdravstveno zavarovanje za študente je brezplačno do konca študija. Angleščina in nemški jezik sta pomembna v madžarskem visokem šolstvu, obstaja veliko študijskih programov, ki jih poučujejo v teh jezikih, kar vsako leto preko programa ERASMUS in drugih privabi na tisoče študentov na izmenjavi. Visokošolsko izobraževanje in usposabljanje na Madžarskem je bilo v Poročilu o globalni konkurenčnosti 2014 uvrščeno na 44. mesto od 148 držav.<ref>{{Navedi splet|url=http://www3.weforum.org/docs/WEF_GlobalCompetitivenessReport_2013-14.pdf|title=Global Competitiveness Record 2013/2014|accessdate=19.5.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110604005151/http://www.forbes.com/feeds/afx/2007/06/12/afx3810988.html|archivedate=4.6.2011}}</ref> Madžarska ima dolgo tradicijo visokošolskega izobraževanja, ki se izkazuje skozi obstoj uveljavljenega gospodarstva, temelječega na znanju. Univerze na Madžarskem vključujejo nekatere najstarejše na svetu, prva je bila univerza v Pécsu, ustanovljena leta 1367, ki še vedno deluje. Lleta 1276 so univerzo v [[Veszprém|Veszprému]] uničile čete Petra Csáka, vendar ni bil nikoli obnovljena. Sigismund je leta 1395 ustanovil univerzo Óbuda. Drugo, Universitas Istropolitana, je leta 1465 v [[Bratislava|Pozsonyju]] ustanovil [[Matija Korvin|Mattias Corvinus]]. Univerza [[Trnava|Nagyszombat]] je bila ustanovljena leta 1635, se preselila v Budim leta 1777 in se danes imenuje univerza Eötvös Loránd. Prvi tehnološki inštitut na svetu je bil ustanovljen v [[Banská Štiavnica|Selmecbányi]] v Kraljevini Madžarski leta 1735, njegova pravna naslednica je Univerza v Miskolcu. Univerza za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti velja za najstarejši tehnološki inštitut na svetu z univerzitetnim prograo in strukturo, njen pravni predhodnik Institutum Geometrico-Hydrotechnicum je leta 1782 ustanovil [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesar Jožef II]]. Madžarska se uvršča na četrto mesto (pred sosedno Romunijo in za Kitajsko, ZDA in Rusijo) po številu medalj vseh časov na [[Mednarodna matematična olimpijada|mednarodni matematični olimpijadi]], s skupno 336 medaljami, ki segajo v leto 1959. === Zdravje === [[Slika:Szentistvankorhazcivertanlegi.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Szent István Kórház (bolnišnica [[Štefan I. Ogrski|Saint Stephen]]) na aveniji Üllői, [[Budimpešta]]. S Szent László Kórház (bolnišnica [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]]) je največji bolnišnični kompleks na Madžarskem, zgrajen na prelomu iz 19. v 20. stoletje.]] Madžarska svojim prebivalcem zagotavlja univerzalni sistem zdravstvenega varstva, ki ga v veliki meri financira vladno nacionalno zdravstveno zavarovanje. Po podatkih [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je 100 % prebivalstva pokrito z univerzalnim zdravstvenim zavarovanjem,<ref name="auto">{{Navedi časopis|last=OECD|date=27.6.2013|title=OECD Health Data: Social protection|url=http://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/data/oecd-health-statistics/oecd-health-data-social-protection_data-00544-en|journal=OECD Health Statistics (Database)|doi=10.1787/data-00544-en|access-date=14.7.2013}}</ref> ki je popolnoma brezplačno za [[Otrok|otroke]], [[Študent|študente]], upokojence, [[Revščina|ljudi z nizkimi dohodki]], [[Invalidnost|invalide]] in cerkvene delavce.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.oep.hu/pls/portal/docs/PAGE/LAKOSSAG/OEPHULAK_EBELLAT/ELLATASMO/KIZAROLAG_EU_SZOLG_JOGOSULTAK_2013_01.PDF|title=List of the entitled people for free insurance, National Healthcare Fund, 2013}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://figyelo.hu/cikkek/376719_dozsolok_es_szukolkodok___mibol_gazdalkodnak_az_egyhazak|title=Dőzsölők és szűkölködők – Miből gazdálkodnak az egyházak?, Figyelő (financial status of the churches in Hungary, Hungarian)|website=Figyelo.hu|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150417095046/http://figyelo.hu/cikkek/376719_dozsolok_es_szukolkodok___mibol_gazdalkodnak_az_egyhazak|archivedate=17.4.2015}}</ref> Madžarska za zdravstveno varstvo porabi 7,2 % BDP, pri čemer porabi 2.045 $ na prebivalca, od tega 1.365 $ zagotavlja državni proračun.<ref>{{Navedi splet|url=https://stats.oecd.org/index.aspx?DataSetCode=HEALTH_STAT|title=Health Status|website=stats.oecd.org|accessdate=11.4.2019}}</ref> Madžarska je v [[Evropa|Evrop]]<nowiki/>i ena vodilnih regij na področju zdravstvenega turizma, zlasti v zobozdravstvenem turizmu,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.budapestagent.com/hungary-leading-dental-tourism.html|title=Hungary leading in Dental Tourism in Europe – BudapestAgent.com|date=20.6.2012|website=Budapestagent.com|accessdate=3.8.2017}}</ref><ref name="BBJ1" /> v katerem je njen delež 42 % v Evropi in 21 % po vsem svetu.<ref name="BBJ1">{{Navedi splet|url=http://www.bbj.hu/business/hungary-aims-at-bigger-bite-of-dental-tourism_63662|title=Hungary aims at bigger bite of dental tourism|website=Bbj.hu|accessdate=3.8.2017}}</ref><ref name="BBJ2">{{Navedi splet|url=http://www.bbj.hu/business/dental-tourism-development-clinics-turnover-up-19percent_69020|title=Dental Tourism Development clinics turnover up 19%|website=Bbj.hu|accessdate=3.8.2017}}</ref> Vidna panoga je tudi [[plastična kirurgija]], saj 30 % strank prihaja iz tujine. Madžarska je znana po svoji zdraviliški kulturi in je država številnih zdravilišč,<ref name="IMTJ">{{Navedi splet|url=http://www.imtj.com/news/?entryid82=416494|title=Hungarian Tourism promotes medical tourism – IMTJ|website=Imtj.com|accessdate=3.8.2017}}</ref> ki privabljajo tako imenovani "zdraviliški turizem".<ref name="BBJ3">{{Navedi splet|url=http://www.bbj.hu/business/medical-tourism-in-good-health_63661|title=Medical tourism in good health|website=Imtj.com|accessdate=3.8.2017}}</ref> Tako kot v ostalih razvitih državah so [[Srčno-žilna bolezen|bolezni srca in ožilja]] vodilni vzrok smrti, saj so leta 2013 bile vzrok 49,4 % (62.979) vseh smrti.<ref name="KSH">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xstadat/xstadat_hosszu/h_wdsd001a.html|title=STADAT – 1.1. Népesség, népmozgalom (1900–)|website=Ksh.hu|accessdate=3.8.2017}}</ref> Vendar pa je ta številka dosegla vrhunec že leta 1985 z 79.355 smrtnimi žrtvami in se od padca komunizma nenehno znižuje.<ref name="KSH" /> Drugi najpogostejši vzrok smrti je [[Rak (bolezen)|rak]] s 33.274 (26,2 %), ki stagnira od 90. let prejšnjega stoletja.<ref name="KSH" /> Število smrtnih žrtev zaradi [[Nesreča|nesreč]] se je zmanjšalo z 8.760 v letu 1990 na 3.654 v letu 2013; število [[Samomor|samomorov]] se je strmo zmanjšalo s 4.911 leta 1983 na 2.093 leta 2013 (21,1 na 100.000 ljudi), kar je najnižje od leta 1956.<ref name="KSH" /> Med zahodnimi in vzhodnimi deli Madžarske (podobno kot v Sloveniji) obstajajo velike zdravstvene razlike; [[Srčno-žilna bolezen|bolezni srca]], [[Visok krvni tlak|hipertenzija]], [[možganska kap]] in [[samomor]] so razširjeni v pretežno [[Kmetijstvo|kmetijski]] regiji [[Velika madžarska nižina|Velike nižine]] z nizkimi dohodki na vzhodu, vendar redki v območjih s prebivalstvom srednjega razreda z visokim dohodkom v [[Zahodna prekodonavska|zahodni Transdonaviji]] in [[Osrednja Madžarska|osrednji Madžarski]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.oefi.hu/olef/OLEF2003/Jelentesek/KronikusBbetegsegekOLEF2003.pdf|title=Egészségjelentés 2016|website=Oefi.hu|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160404092802/http://www.oefi.hu/olef/OLEF2003/Jelentesek/KronikusBbetegsegekOLEF2003.pdf|archivedate=4.4.2016}}</ref> Kajenje je vodilni vzrok smrti v državi, čeprav delež kadilcev strmo upada: zmanjšal se je na 19 % v letu 2013 z 28 % v letu 2012 zaradi strogih predpisov, kot je nacionalna prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih prostorih, in zaradi omejevanja prodaje tobaka na "nacionalne tobačne trgovine" pod državnim nadzorom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbj.hu/economy/govt-allocates-huf-450-mln-to-company-facilitating-tobacco-sales-monopoly_64136|title=Govt allocates HUF 450 mln to company facilitating tobacco sales monopoly|website=Bbj.hu|accessdate=3.8.2017}}</ref> Madžarska je z vidika telesne varnosti 17. najvarnejša država na svetu s stopnjo umorov 1,3 na 100.000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://visionofhumanity.org/app/uploads/2018/06/Global-Peace-Index-2018-2.pdf|title=Archived copy|accessdate=7.4.2019|archivedate=29.4.2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190429070743/http://visionofhumanity.org/app/uploads/2018/06/Global-Peace-Index-2018-2.pdf}}</ref> == Kultura == === Arhitektura === [[Slika:Esterházy-kastély_(4051._számú_műemlék)_2.jpg|sličica| Palača Eszterháza, "madžarski Versailles" v [[Fertőd|Fertődu]], [[Győr-Moson-Sopron (županija)|okrožje Győr-Moson-Sopron]]]] Na Madžarskem stoji največja sinagoga v Evropi (Velika sinagoga), zgrajena leta 1859 v slogu mavrskega preporoda s kapaciteto 3.000 oseb, največja zdravilna kopel v Evropi (Széchenyi Medicinal Bath), dokončana leta 1913 v modernem renesančnem slogu in se nahaja v mestnem parku v Budimpešti, največja zgradba na Madžarskem z dolžino 268 metrov (stavba parlamenta), ena največjih bazilik v Evropi (Esztergom Basilica), druga največja teritorialna opatija na svetu ([[Benediktinska opatija v Pannonhalmi|Pannonhalma Archabbey]]), in največja zgodnjekrščanska nekropola zunaj Italije ([[Pécs]]). [[Slika:Apátsági_templom_(8941._számú_műemlék)_7.jpg|levo|sličica| Romanska opatija Ják, [[Železna županija|okrožje Vas]], zgrajena med letoma 1220 in 1256.]] Pomembni arhitekturni slogi na Madžarskem vključujejo [[historicizem]] in [[Art nouveau|art nouveau/secesijo,]] ali, bolje rečeno, več različic secesije. V nasprotju s historizmom madžarska secesija temelji na nacionalnih arhitekturnih značilnostih. Ob upoštevanju vzhodnega izvora Madžarov je Ödön Lechner (1845–1914), najpomembnejša osebnost madžarske secesije, sprva navdihnjena z indijsko in sirsko arhitekturo, pozneje pa s tradicionalnimi madžarskimi dekorativnimi zasnovami. Na ta način je ustvaril izvirno sintezo arhitekturnih slogov. Z njihovo uporabo na tridimenzionalnih arhitekturnih elementih je ustvaril različicosecesije, ki je postala značilna za Madžarsko. Ker se je odvrnila od Lechnerjevega sloga, a se je navdihnila iz njegovega pristopa, naj bi skupina "Mladi" (''Fiatalok''), v kateri sta bila Károly Kós in Dezsö Zrumeczky, uporabila značilne strukture in oblike tradicionalne madžarske arhitekture, da bi dosegla enak zaključek. [[Slika:Museum_of_Applied_Arts_(Budapest).jpg|sličica| Muzej uporabne umetnosti, [[Art nouveau|secesijska]] zgradba, ki jo je zasnoval Ödön Lechner]] Poleg dveh glavnih stilov je v Budimpešti možno najti tudi lokalne različice trendov, ki izvirajo iz drugih evropskih držav. Secesija z [[Dunaj|Dunaja]], nemški Jugendstil, Art Nouveau iz Belgije in Francije ter vpliv angleške in finske arhitekture se odražajo v stavbah, zgrajenih na prelomu 20. stoletja. Béla Lajta je sprva prevzel Lechnerjev slog, nato pa je črpal navdih iz angleških in finskih trendov; ko pa je razvil zanimanje za [[Stari Egipt|egipčanski]] slog, je na koncu prišel do moderne arhitekture. Aladár Árkay je šel skoraj po isti poti. István Medgyaszay je razvil svoj slog, ki se je razlikoval od Lechnerjevega, z uporabo stiliziranih tradicionalnih motivov za ustvarjanje dekorativnih motivov v betonu. Na področju uporabne umetnosti je bila zaslužna za spodbujanje širjenja Art Nouveauja leta 1896 odprta Šola in Muzej dekorativnih umetnosti. Tujci so nepričakovano »odkrili« da precejšen del državljanov živi v starih in arhitekturno vrednih stavbah . Tako so v starem središču [[Budimpešta|Budimpešte]] skoraj vse zgradbe stare okoli sto let, z debelimi zidovi, visokimi stropi in motivi na sprednji steni.<ref name="Eliznik.org.uk">{{Navedi splet|url=http://www.eliznik.org.uk/EastEurope/History/migration-map/hungarian-migration.htm|title=Magyar (Hungarian) migration, 9th century|publisher=Eliznik.org.uk|accessdate=20.9.2009|archivedate=6.10.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081006210045/http://www.eliznik.org.uk/EastEurope/History/migration-map/hungarian-migration.htm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://budapestcorner.com/index.php/flats/general-information|title=General information on various student flats and building types in Budapest|publisher=Budapest Corner|accessdate=11.12.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101214123942/http://budapestcorner.com/index.php/flats/general-information|archivedate=14.12.2010}}</ref> === Glasba === [[Slika:Hungarian_State_Opera_House(PDXdj).jpg|sličica| Madžarska državna operna hiša na Andrássy út (UNESCO svetovna dediščina)]] Madžarsko glasbo sestavljajo predvsem tradicionalna madžarska ljudska glasba in glasba uglednih skladateljev, kot sta [[Franz Liszt|Liszt]] in [[Béla Bartók|Bartók]], ki veljata za največja madžarsae skladatelja. Drugi priznani skladatelji so Dohnányi, [[Franz Schmidt]], [[Zoltán Kodály]], Gabriel von Wayditch, [[Rudolf Wagner-Régeny]], László Lajtha, [[Franz Lehár]], [[Emmerich Kálmán|Imre Kálmán]], Sándor Veress in Rózsa. Madžarska tradicionalna glasba ima močan [[Daktil|daktilni]] ritem, saj je jezik vedno poudarjen na prvem zlogu vsake besede. Madžarska je rojstna dežela več skladateljev sodobne klasične glasbe, med njimi [[György Ligeti|Györgyja Ligetija]], Györgyja Kurtága, Pétra Eötvösa, [[Zoltán Kodály|Zoltána Kodályja]] in Zoltána Jeneyja. Eden največjih madžarskih skladateljev, [[Béla Bartók]], se šteje tudi med najpomembnejše glasbenike 20. stoletja. Njegovo glasbo so poživljale teme, načini in ritmični vzorci madžarske in sosednje ljudske glasbene tradicije, ki jo je študiral, ki jo je z vplivi sodobnikov vključil v svoj značilen slog.<ref>[http://mek.oszk.hu/02100/02172/html/index.html Szabolcsi] Although the Hungarian upper class has long had cultural and political connections with the rest of Europe, leading to an influx of European musical ideas, the rural peasants maintained their own traditions such that by the end of the 19th century Hungarian composers could draw on rural peasant music to (re)create a Hungarian classical style.</ref> [[Slika:Liszt_1858.jpg|levo|sličica| [[Franz Liszt|Ferenc (Franz) Liszt]], eden največjih pianistov vseh časov; znan skladatelj in dirigent]] Madžarska je veliko prispevala na področju ljudske, [[Popularna glasba|popularne]] in [[Klasična glasba|klasične glasbe]]. Madžarska ljudska glasba je pomemben del nacionalne identitete in še naprej igra pomembno vlogo v madžarski glasbi. Madžarska ljudska glasba je bila pomembna v nekdanjih podeželskih predelih, ki so &nbsp;– od [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonske pogodbe leta 1920]]&nbsp;– v sosednjih državah, kot so Romunija, Slovaška, Poljska in zlasti v južni Slovaški in [[Transilvanija|Transilvaniji]]; v obeh regijah živi precejšnje število Madžarov. Po ustanovitvi glasbene akademije pod vodstvom [[Ferenc Erkel|Ferenca Erkla]] in [[Franz Liszt|Franza Liszta]] je Madžarska izšolala veliko število umetniških glasbenikov: * Pianisti: Ernő von Dohnányi, Ervin Nyiregyházi, Andor Földes, Tamás Vásáry, György Sándor, Géza Anda, Annie Fischer, György Cziffra, Edward Kilényi, Edward Kilényi, Báynőint, Jezőián, Jázőint, Báynőint, Janzőint, drugi. * Violinisti: Joseph Joachim, Leopold Auer, Jenő Hubay, Jelly d'Arányi, Joseph Szigeti, Sándor Végh, Emil Telmanyi, Ede Zathurecky, Zsigmondy, Franz von Vecsey, Zoltán, Timur Szébor Székely, rojen. 79) in drugi. * Operni pevci: Astrid Varnay, József Simándy, Júlia Várady, Júlia Hamari, Kolos Kováts (Sinjebrdec v Bartókovem Sinjebradcu) * Dirigenti: Eugene Ormandy, George Szell, Antal Doráti, János Ferencsik, Fritz Reiner, sir Georg Solti, István Kertész, Ferenc Fricsay, Zoltán Rozsnyai, Sándor Végh, Árpád Végh, Árpád Végh, Árpád Végh, Árpás Ferencsik, Árpád Átés Ádös Joáó, Árpád Áterss Ádös Joóá, Gilbert Varga in drugi * Godalni kvarteti: Budimpeštanski kvartet, Madžarski kvartet, Végh Quartet, Takács Quartet, Kodály Quartet, Éder Quartet, Festetics Quartet, [[Slika:Bartók_Béla_1927.jpg|sličica| [[Béla Bartók]], vplivni skladatelj z začetka 20. stoletja; eden od [[Etnomuzikologija|utemeljiteljev etnomuzikologije]]]] Broughton trdi, da je bil madžarski "nalezljiv zvok presenetljivo vpliven na sosednje države (morda zahvaljujoč skupni avstro-ogrski zgodovini) in da ni nenavadno slišati madžarsko zveneče melodije v Romuniji, na Slovaškem in Poljskem".<ref>Szalipszki, p. 12<br />Refers to the country as "widely considered" to be a "home of music".</ref> Vpliv je močan je tudi na območju [[Szabolcs-Szatmár-Bereg (županija)|Szabolcs-Szatmár]] in v jugozahodnem delu Zadonavske regije, blizu meje s Hrvaško. Pustni karneval Busójárás v [[Mohač|Mohaču]] je pomemben dogodek madžarske narodnozabavne glasbe, na katerem je pred leti nastopal dolgo delujoč, uveljavljen in ugleden orkester Bogyiszló.<ref name="Broughton">Broughton, pp. 159–167</ref> Madžarska [[klasična glasba]] že dolgo velja za "eksperiment, narejen iz madžarskih predhodnikov in na madžarskih tleh, za ustvarjanje zavestne glasbene kulture [z uporabo] glasbenega sveta ljudske pesmi".<ref>Szabolcsi, ''The Specific Conditions of Hungarian Musical Development''<br />"Every experiment, made from Hungarian antecedents and on Hungarian soil, to create a conscious musical culture (music written by composers, as different from folk music), had instinctively or consciously striven to develop widely and universally the musical world of the folk song.</ref> Čeprav je madžarski višji sloj že tradicionalno imel kulturne in politične povezave s preostalo Evropo, kar je privedlo do pritoka evropskih glasbenih idej, so kmetje na podeželju ohranili svoje navade, tako da so madžarski skladatelji do konca 19. stoletja črpali iz kmečke glasbe za (po)ustvarjanje madžarskega klasičnega sloga.<ref name="Szabolcsi">{{Navedi splet|url=http://mek.oszk.hu/02100/02172/html/index.html|title=Szabolcsi|publisher=Mek.oszk.hu|accessdate=20.9.2009}}</ref> Bartók je na primer zbiral ljudske pesmi iz celotne srednje in vzhodne Evrope, vključno z Romunijo in Slovaško, medtem ko je Kodályja bolj zanimalo ustvarjanje izrazito madžarskega glasbenega sloga. V času komunistične vladavine na Madžarskem (1944–1989) je državni komite za pesem preiskoval in občasno cenzuriral popularno glasbo zaradi sledi subverzije in ideološke nečistosti. Od takrat pa je madžarska glasbena industrija začela okrevati in je vzgojila uspešne izvajalce na področju [[Jazz|jazza]], kot so trobentač Rudolf Tomsits, pianist-skladatelj Károly Binder in v posodobljeni obliki madžarskega folklora Ferenc Sebő in Márta Sebestyén. Trije velikani madžarskega rocka, Illés, Metró in Omega, ostajajo zelo priljubljeni, zlasti Omega, ki ima privržence v Nemčiji in širše ter na Madžarskem. Priljubljene ostajajo tudi starejše veteranske underground skupine, kot je Beatrice iz 80. let prejšnjega stoletja. === Literatura === [[Slika:Szekely_Hungarian_Rovas_alphabet_Szekely_magyar_rovas_ABC.svg|levo|sličica| Abeceda [[Madžarske rune|Székely-madžarske pisave Rovás]]; država je pod kraljem [[Štefan I. Ogrski|svetim Štefanom]] (vladavina: 1000–1038) prešla na latinsko abecedo]] V najzgodnejših časih je bil [[Madžarščina|madžarski jezik]] napisan v [[Madžarske rune|runski pisavi]] (čeprav se po zadnjih dognanjih najverjetneje ni uporabljala v literaturne namene). Država je prešla na latinsko abecedo po pokristranjenju v času kralja [[Štefan I. Ogrski|Štefana I. Ogrske]] (1000–1038).Najstarejši ohranjeni pisni zapis v madžarskem jeziku je odlomek iz Ustanovne listine opatije Tihany (1055), ki vsebuje več madžarskih izrazov, med njimi tudi besede ''feheruuaru rea meneh hodu utu rea'', "navzgor po vojaški cesti v [[Székesfehérvár|Fehérvár]] ". Ostanek dokumenta je zapisan v latinščini. [[File:Ohlm_original.jpg|sličica| Najstarejša ohranjena madžarska pesem, Stare madžarske Marijine žalosti (1190.)]] Najstarejše preostalo celotno besedilo v madžarskem jeziku je Pogrebna pridiga in molitev ''(Halotti beszéd és könyörgés)'' (1192–1195), prevod latinske pridige.Najstarejša ohranjena pesem v madžarščini je staromadžarska Marijina ''žalost (Ómagyar Mária-siralom)'', prav tako (ne zelo strog) prevod iz latinščine, iz 13. stoletja. Je tudi najstarejša ohranjena [[Uralski jeziki|uralska]] pesem.Med prvimi kronikami o madžarski zgodovini sta bili Gesta Hungarorum ("Dejanja Madžarov") neznanega avtorja, ki se običajno imenuje ''Anonymus'', in Gesta Hunnorum et Hungarorum ("Dejanja Hunov in Madžarov") Simona Kézaija. Oba sta v latinščini. Te kronike mešajo zgodovino z legendami, zato zgodovinsko niso vedno pristne. Druga kronika je ''Képes krónika'' (Ilustrirana kronika), ki je bila napisana v času [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika Velikega]]. [[Renesansa|Renesančna]] književnost je doživela razcvet pod vladavino [[Matija Korvin|kralja]] Matije Korvina (1458–1490). Janus Pannonius, čeprav je pisal v latinščini, velja za eno najpomembnejših oseb v madžarski književnosti, saj je bil edini pomemben madžarski humanistični pesnik tega obdobja. V času kralja Matije je András Hess v Budimu ustanovil prvo tiskarno. Prva knjiga, natisnjena na Madžarskem, je bila [[Chronica Hungarorum]]. Najpomembnejša pesnika tega obdobja sta bila Bálint Balassi (1554–1594) in Miklós Zrínyi (1620–1664). Balassijeva poezija kaže srednjeveške vplive, njegove pesmi lahko razdelimo na tri sklope: ljubezenske, vojne in verske pesmi. Zrínyijevo najpomembnejše delo, ep ''Szigeti veszedelem'' ("Szigetska nevarnost", napisan v letih 1648/49), je napisan na način, podoben ''[[Iliada|Iliadi]]'', in pripoveduje o junaški [[Obleganje Sigeta|bitki pri Szigetvárju]], kjer je umrl njegov praded pri obrambi gradu. iz Szigetvárja. Med verskimi literarnimi deli je najpomembnejši prevod Svetega pisma [[Gáspár Károlyi|Gáspárja Károlija]] (drugi madžarski prevod Svetega pisma v zgodovini), protestantskega pastorja [[Gönc|Gönca]], leta 1590. Prevod se imenuje ''Bible of Vizsoly'', po mestu, kjer je bil prvič objavljen. [[Slika:Petofi.gif|levo|sličica|263x263_pik| Sándor Petőfi, madžarski pesnik in revolucionar.]] [[Slika:Marai2.jpg|sličica| Sándor Márai, madžarski pisatelj in novinar]] Obdobje madžarskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začelo približno petdeset let po francoskem. Prvi razsvetljeni pisci so bili telesni stražarji [[Marija Terezija|Marije Terezije]] (György Bessenyei, János Batsányi in drugi). Največja pesnika tistega časa sta bila Mihály Csokonai Vitéz in Dániel Berzsenyi. Najvidnejša osebnost jezikovne reforme je bil Ferenc Kazinczy. [[Madžarščina|Madžarski jezik]] je od tega obdobja dalje postal sprejemljiv za vse vrste znanstvenih razlag, poleg tega pa so skovali številne nove besede za opis novih izumov. Madžarska književnost je v zadnjem času postala znana tudi zunaj meja Madžarske, večinoma s prevodi v nemščino, francoščino in angleščino. Nekateri sodobni madžarski avtorji postajajo vse bolj priljubljeni v Nemčiji in Italiji, zlasti Sándor Márai, Péter Esterházy, Péter Nádas in [[Imre Kertész]]. Slednji je sodobni judovski pisatelj, ki je preživel holokavst in leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Starejši klasiki madžarske književnosti in madžarske poezije so ostali skoraj popolnoma neznani zunaj Madžarske. János Arany, slavni madžarski pesnik iz 19. stoletja, je na Madžarskem še vedno zelo ljubljen (zlasti njegova zbirka [[Balada|Balad]]), med številnimi drugimi "pravimi klasiki", kot so Sándor Petőfi, pesnik revolucije 1848, [[Endre Ady]], Mihály Babits, Dezső Kosztolányi, [[Attila József]], Miklós Radnóti in János Pilinszky. Drugi znani madžarski avtorji so Mór Jókai. Frigyes Karinthy, László Krasznahorkai, Ferenc Móra, [[Géza Gárdonyi]], Zsigmond Móricz, Ephraim Kishon, [[Géza Gárdonyi]], Arthur Koestler, Ferenc Molnár, [[Elie Wiesel]], [[Kálmán Mikszáth]], [[Gyula Illyés]], [[Miklós Szentkuthy]], [[Magda Szabó]] in [[Stephen Vizinczey]]. === Kulinarika === [[Slika:Hortobagy_palacsinta.JPG|levo|sličica| Hortobágyi palacsinta v [[Šopron, Madžarska|Šopronu]]]] [[Slika:Dobos_cake_(Gerbeaud_Confectionery_Budapest_Hungary).jpg|levo|sličica| Doboš torta]] Tradicionalne jedi, kot je svetovno znani golaž (''gulyás'' obara ali ''gulyás'' juha), so pomembne v madžarski kuhinji. Jedi so pogosto začinjene s [[Paprika (začimba)|papriko]] (mleta rdeča paprika), kar je madžarska inovacija.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sulinet.hu/tart/fcikk/Kjc/0/23144/1|title=Sulinet: Magyar növény-e a paprika?|publisher=Sulinet.hu|accessdate=21.11.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080620004145/http://www.sulinet.hu/tart/fcikk/Kjc/0/23144/1|archivedate=20.6.2008}}</ref> Paprika v prahu, pridobljena iz posebne vrste paprike, je ena najpogostejših začimb v tradicionalni madžarski kuhinji. Gosta, kremna madžarska kisla smetana, imenovana ''[[Kisla smetana|tejföl]]'', se pogosto uporablja za mehčanje okusa jedi. Znana madžarska vroča rečna ribja juha, imenovana ribiška juha ali ''halászlé'', je običajno bogata mešanica več vrst kuhanih rib.<ref>{{Navedi knjigo|first=Karoly|last=Gundel|title=Gundel's Hungarian cookbook|publisher=Corvina|location=Budapest|year=1992|isbn=963-13-3600-X|oclc=32227400}}</ref> Druge znane jedi so še piščančji paprikaš, [[foie gras]] iz gosjih jeter, ''pörkölt'' enolončnica, ''vadas'' (divljač z zelenjavno omako in cmoki), postrv z mandlji ter slani in sladki cmoki, kot je ''túrós csusza'', (cmoki s svežim sirom in gosto kislo smetano) in ne nazadnje [[zimska salama]]. Sladice vključujejo legendarno torto Dobos, [[Zavitek|štruklje]] (''rétes''), polnjene z jabolki, češnjami, makom ali sirom, [[Palačinka|palačinko Gundel]], slivove cmoke (''szilvás gombóc''), cmoke ''somlói'', desertne juhe, kot so ohlajena višnjeva juha ali juha iz kuhanega kostanja; ''gesztenyepüré (kostanj,'' pretlačen s sladkorjem in rumom ter razdrobljen na drobtine, prelit s stepeno smetano). ''Perec'' in ''kifli'' sta zelo priljubljeni pecivi.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=AuM9b9dCG08C&q=kifli+bread&pg=PA157|title=Helen's Hungarian Heritage Recipes|last=Czégény|first=Clara Margaret|date=2006|publisher=Dream Machine Publishing|isbn=978-0-9780254-0-3|language=en}}</ref> ''Csárda (čarda)'' je najbolj značilen tip madžarskega gostišča, taverna v starem slogu, ki ponuja tradicionalno kulinariko in pijače. ''Borozó'' običajno označuje prijetno staromodno vinsko taverno, ''pince'' je pivska ali vinska klet, ''söröző'' pa je pivnica, ki ponuja točeno pivo in včasih jedi. ''Bisztró'' je poceni restavracija, pogosto samopostrežna. ''Büfé'' je najcenejši lokal, vendar je v njem občasno potrebno jesti stoje za pultom. Pecivo, torte in kavo strežejo v slaščičarni - ''cukrászda'', medtem ko je ''eszpresszó'' kavarna. [[Slika:Tokaji_6p_1989.jpg|sličica| Znamenito vino Tokaji. [[Ludvik XIV. Francoski|Francoski Ludvik XIV]] ga je imenoval "Vinum Regum, Rex Vinorum" ("Vino kraljev, kralj vin").]] Pálinka je sadno žganje, destilirano iz sadja, pridelanega v sadovnjakih na [[Velika madžarska nižina|Veliki madžarski nižini]]. Je žganje, ki je značilno izključno za Madžarsko in je na voljo v različnih okusih, vključno z marelico (''barack'') in češnjo (''cseresznye''), kljub temu pa je sliva (''szilva'') najbolj priljubljen okus. Pivo se odlično poda k številnim tradicionalnim madžarskim jedem. Pet glavnih madžarskih znamk piva je: Borsodi, Soproni, Arany Ászok, Kõbányai in Dreher.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gaultmillau.hu/kalauz-2017/sorhelyzet-magyarorszag-2016|title=Sörhelyzet, Magyarország 2016 – Gault&Millau kalauz – Gault&Millau Magyarország|accessdate=19.3.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170304184347/http://www.gaultmillau.hu/kalauz-2017/sorhelyzet-magyarorszag-2016|archivedate=4.3.2017}}</ref> Na Madžarskem ljudje tradicionalno ne nazdravljajo ("šopkajo") s kozarci ali vrčki, ko pijejo pivo. V madžarski kulturi obstaja urbana legenda o tem, da naj bi avstrijski generali tako nazdravljali z vrčki piva, da bi proslavili usmrtitev 13 aradskih mučencev leta 1849. Mnogi ljudje še vedno sledijo tradiciji, čeprav jo mlajši pogosto zavračajo in navajajo, da naj bi zaobljuba trajala le 150 let.<ref>{{Navedi splet|title=Koccintás sörrel|url=http://www.urbanlegends.hu/2005/06/17/koccintas-sorrel/|accessdate=29.7.2011|language=hu|date=17.6.2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090309015613/http://www.urbanlegends.hu/2005/06/17/koccintas-sorrel/|archivedate=9.3.2009}}</ref> Vino: kot pravi Hugh Johnson v ''Zgodovini vina'', je ozemlje Madžarske idealno za pridelavo vina. Državo lahko razdelimo na šest vinskih regij: severno-Zadonavsko, [[Blatno jezero|Balatonsko jezero]], južno Panonijo, regijo Duna ali Alföld, Zgornjo Madžarsko in Tokaj-Hegyalja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.njt.hu/cgi_bin/njt_doc.cgi?docid=125985|title=127/2009. (IX. 29.) FVM rendelet a szőlészeti és a borászati adatszolgáltatás, valamint a származási bizonyítványok kiadásának rendjéről, továbbá a borászati termékek előállításáról, forgalomba hozataláról és jelöléséről|accessdate=27.12.2012|date=27.12.2012|publisher=[[Nemzeti Jogszabálytár]]|language=hu}}</ref> V [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] so vinsko trto prinesli RImljani, tako da že do 5. stoletja našega štetja obstajajo zapisi o obsežnih vinogradih na območju današnje Madžarske. [[Madžari]] so svoje vinarsko znanje prinesli z Vzhoda. Po [[Ahmed ibn Rustah|Ibn Rustahu]] so madžarska plemena poznala pridelavo vina že dolgo pred madžarskim osvajanjem Karpatskega bazena.<ref>Ian Spencer Hornsey, The Chemistry and Biology of Winemaking, Royal Society of Chemistry, 2007, p. 49, {{ISBN|9780854042661}}</ref> Madžarske vinske regije ponujajo veliko različnih stilov: glavni proizvodi države so elegantna in polna suha bela z zmerno kislino, čeprav so na voljo tudi kompleksna sladka bela (Tokaj), elegantna ([[Eger]]) in močna rdeča polnega telesa ([[Villány]] in [[Szekszárd]]). Glavne sorte so: [[Laški rizling|olaszrizling]], hárslevelű, [[Šipon|furmint]], [[Sivi pinot|sivi pinoti]] ali Szürkebarát, [[chardonnay]] (beli), [[Modra frankinja|Kékfrankos]] (ali v slovenščini modra frankinja), Kadarka, [[Modra portugalka|portugieser]], [[zweigelt]], [[Cabernet sauvignon|kabernet sauvignon]] in [[Merlot|kabernet]] [[Cabernet franc|franc]]. Najbolj znana vina iz Madžarske sta Tokaji Aszú in Egri Bikavér.<ref>This is the world-famous sweet, topaz-colored wine known throughout the English-speaking world as '''Tokay'''.</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://eger.hu/hu/hirek/vezeto-hirek/c/egri-bikaver-hungarikum-lett-a-voros-cuvee-16832|title=Egri Bikavér – Hungarikum Lett a Vörös Cuvée|publisher=Eger.hu}}</ref> Označba Tokaji, kar pomeni "od Tokaja" ali "iz Tokaja" v madžarščini, se uporablja za označevanje vin iz vinske regije Tokaj-Hegyalja. Vino tokaj je bilo priljubljeno pri številnih velikih pisateljih in skladateljih, med drugim [[Ludwig van Beethoven|Beethovnu]], [[Franz Liszt|Lisztau]], [[Franz Schubert|Schubertu]] in [[Johann Wolfgang von Goethe|Goetheju]]; najljubše vino [[Joseph Haydn|Josepha Haydna]] je bilo tokaj.<ref name="royal tokaji">{{Navedi splet|url=http://www.royal-tokaji.com/wine_of_kings.php|title=True Heritage – Vinum Regum, Rex Vinorum – Wine of Kings, King of Wines|publisher=The Royal Tokaji Wine Company, 2013}}</ref> [[Ludvik XV. Francoski|Ludvik XV]] in [[Friderik II. Veliki|Friderik Veliki sta]] skušala prehiteti drug drugega, ko sta gostila goste s tokajijem. Napoleon III., zadnji francoski cesar, je za francoski kraljevi dvor vsako leto naročil 30–40 sodčkov tokaja. Gustav III, švedski kralj, je oboževal tokaji.<ref name="royal tokaji" /> V Rusiji sta bila med kupci Peter Veliki in cesarica Elizabeta, Katarina Velika pa je v mestu Tokaj z namenom zagotavljanja redne dostave vina v Sankt Peterburg celo ustanovila rusko garnizijo.<ref name="royal tokaji" /> Za izdelavo alkoholnega likerja Unicum se že več kot 150 let uporablja mešanica štiridesetih madžarskih zelišč. Unicum je grenak liker (grenčica) temne barve, ki ga lahko pijemo kot aperitiv ali po obroku in ki pomaga pri prebavi.<ref>{{Navedi splet|url=https://zwackunicum.hu/en/markaink/unicum/|title=Unicum|publisher=[[Zwack]]}}</ref> === Rekreacija === [[Slika:Hévíz.jpg|sličica| Jezero Hévíz, največje termalno jezero v Evropi]] Madžarska je dežela termalne vode. Strast do zdraviliške kulture in madžarska zgodovina sta povezani že od samega začetka. Madžarska zdravilišča imajo [[Starorimska civilizacija|rimske]], [[Starogrška arhitektura|grške]], turške in severne podeželske arhitekturne elemente.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.visitspas.eu/hungary/|title=Hungary (Magyarország) – spa resorts & hotels|publisher=Visitspas.eu|accessdate=18.8.2012}}</ref> Zaradi ugodne geografske lege je na več kot 80 % ozemlja Madžarske možno najti kakovostno termalno vodo v velikih količinah. Na Madžarskem je približno 1500 termalnih vrelcev (več kot 100 samo na območju glavnega mesta). Na Madžarskem je približno 450 javnih kopališč.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.umvp.eu/english/about-hungary.html|title=New Hungary Rural Development Programme|website=Umvp.eu|accessdate=23.1.2017}}</ref> [[Starorimska civilizacija|Rimljani]] so bili prvi graditelji zdravilišč na Madžarskem. V [[Óbuda|Óbudi]] so še vedno vidni ostanki njihovih kopalnih kompleksov. Zdraviliška kultura je bila ponovno oživljena med turško invazijo; tako so npr. termalne vrelce [[Budim|Budima]] uporabili za gradnjo številnih kopališč, od katerih nekatera, kot so kopališče Király, kopeli Rudas, še vedno delujejo. V 19. stoletju sta napredek globinskega vrtanja in medicinske znanosti zagotovila odskočno desko za nadaljnji preskok v kulturi kopanja. Velike terme, kot so Gellért Baths, Lukács Baths, Margaret Island in Széchenyi Medicinal Bath so odraz tega ponovnega vzpona priljubljenosti. Termalno kopališče Széchenyi je največji zdraviliški kompleks v Evropi in je bilo prvo termalno kopališče, zgrajeno na Peštanski strani Budimpešte.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ticket.info.hu/en/program/baths-of-budapest/szechenyi-bath|title=Széchenyi Bath|publisher=Hungária Koncert Kft.|accessdate=13.7.2015|location=Budapest}}</ref> Stavba je vzorčen primer sodobnega renesančnega sloga. Terme Gellért, ki se nahajajo na budimski strani Budimpešte, so najbolj znan in razkošen termalni kompleks glavnega mesta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.danubiushotels.com/en/our-hotels-budapest/danubius-hotel-gellert|title=Hotel Gellért. ''Its stately building, at the foot of the Gellért hill, also houses the world-famous Gellért Baths, which include an outdoor pool with the original wave-generating device installed in 1927.''|publisher=Danubius Hotels Group|accessdate=6.7.2017|location=Budapest}}</ref> [[Nacionalna Modra pot E4]] (v madžarščini ''Országos Kéktúra'', ''Kéktúra'' ali ''preprosto OKT'') je nacionalna pohodna pot na Madžarskem, vključena v evropsko omrežje pohodnih poti na dolge razdalje [[Evropska pešpot E4| E4]]. Pot se začne na vrhu hriba Irottkő (884 m) na avstrijsko-madžarski meji, nato preseka Madžarsko in se na koncu konča 1168 km kasneje pri vasi Hollóháza ob madžarsko-slovaški meji. === Ljudska umetnost === [[Slika:Voivodina_Hungarians_national_costume_and_dance_6.jpg|levo|sličica| Madžari plešejo [[Čardaš|csárdás]] (čardaš) v tradicionalnih oblačilih / narodnih nošah]] Ugrós (skakalni plesi) so plesi v starem slogu, katerih korenine segajo v [[srednji vek]]. V to skupino plesov spadajo solo ali parni plesi ob spremljavi stare glasbe, pastirski in drugi samostojni moški plesi iz [[Transilvanija|Transilvanije]] ter pohodni plesi z ostanki srednjeveških orožnih plesov. Karikázó je krožni ples, ki ga izvajajo ženske plesoč v krogu in le ob spremljavi petja ljudskih pesmi. [[Čardaš|Csárdás]] (čardaš) so plesi novega sloga, ki so se razvili v 18. in 19. stoletju. Csárdás je madžarsko ime za narodne plese z madžarskimi vezenimi kostumi in energično glasbo. Od zapletenih moških plesov topotanja s škornji do starodavnih ženskih krožnih plesov, prikazuje čardaš še vedno atraktivno razkošje madžarskega ljudskega plesa, ki je ob slavjih še vedno prisoten po vaseh. Verbunkos je solo moški ples, ki se je razvil iz naborniških predstav [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] vojske. Legényes je moški solo ples, ki ga izvajajo etnični Madžari, živeči v regiji Kalotaszeg v Transilvaniji. Čeprav ga običajno plešejo mladi moški, ga lahko plešejo tudi starejši. Ples običajno pred glasbeno skupino izvaja en sam plesalec v prostem slogu. Ženske sodelujejo pri plesu tako, da stojijo v vrstah ob strani in pojejo ali kričijo verze, medtem ko moški plešejo. Vsak moški izvede več točk (plesnih fraz), običajno štiri do osem brez ponovitev. Vsaka točka je sestavljena iz štirih delov, od katerih vsak traja štiri kroge. Prvi del je običajno enak za vse (različic je le nekaj). V začetku 18. stoletja se je oblikoval še vedno prisotni slog madžarske ljudske umetnosti, ki je vključeval tako [[Renesansa|renesančne]] kot [[Barok|baročne]] elemente, odvisno od območja, ter perzijske [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidske]] vplive. Rože in listi, včasih ptica ali spiralni ornament, so glavne dekorativne teme. Najpogostejši okras je cvet z osrednjim delom, ki spominja na oko pavovega perja. Skoraj vse oblike ljudske umetnosti, ki so se skozi čas razvile drugod po Evropi, so se sčasoma uveljavile tudi med [[Madžari|madžarskim]] kmečkim prebivalstvom, predvsem sta se razvili proizvodnja keramike in tekstila. Najumetelnejši dosežki v madžarski tekstilni umetnosti so vezenine, ki se razlikujejo od regije do regije. Tiste iz Kalotaszega v Transilvaniji so očarljivi izdelki orientalskega videza, šivani predvsem v eni barvi&nbsp;– rdeči, modri ali črni. V mehki liniji se vezenine nanašajo na oltarne krpe, prevleke za blazine in rjuhe. Na Madžarskem najbolj cenjene vezenine izhajajo iz regij Sárköz v Zadonavi in [[Mezőkövesd|Matyóföld]] v [[Velika madžarska nižina|Veliki madžarski nižini]]. V regiji [[Tolna (županija)|Sárköz]] ženske kape prikazujejo črno-bele vzorce, ki so nežni kot čipka in pričajo o čudovito subtilnem umetniškem občutku tamkajšnjega prebivalstva. Motivi vezenja na ženskih oblačilih so pogosti tudi na prtih in tekačih, ki so kot stenske dekoracije primerni tudi za sodobno uporabo. Posode, izdelane iz črne gline, odražajo več kot tristo let tradicionalnih čezdonavskih ljudskih vzorcev in oblik. Niti dve nista povsem enaki, saj se vse delo opravi ročno, vključno z oblikovanjem in dekoriranjem. Odtise naredi palec ali prst keramičarja, ki izdeluje kos. === Porcelan === Tovarna Herend Porcelain je pričela obratovati leta 1826 in je ena največjih tovarn keramike na svetu, specializirana za proizvodnjo razkošnega ročno poslikanega in pozlačenega [[Porcelan|porcelana]]. Sredi 19. stoletja je bila tovarna med dobavitelji [[Habsburžani|Habsburške dinastije]] in aristokratskih kupcev po vsej Evropi. Veliko njegovih klasičnih vzorcev je še vedno v proizvodnji. Po padcu komunizma na Madžarskem so tovarno privatizirali in je zdaj v 75-odstotni lasti njenega vodstva in delavcev ter izvaža v več kot 60 držav sveta.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.herend.com/|title=Herend Porcelain Manufactory Ltd|publisher=Herend.com|accessdate=20.9.2009}}</ref> Tovarna Zsolnay Porcelain Manufacture je madžarski proizvajalec porcelana, lončarskih izdelkov, keramike, ploščic in lončenine. Podjetje je uvedlo postopek glaziranja z eozinom in pirogranitno keramiko. Tovarno Zsolnay je ustanovil Miklós Zsolnay v [[Pécs|Pécsu]] na Madžarskem za proizvodnjo kamnine in keramike leta 1853. Leta 1863 se je podjetju pridružil njegov sin Vilmos Zsolnay (1828–1900), ki je po več letih postal njegov vodja in direktor. Tovarno je popeljal do svetovne prepoznavnosti s predstavitvijo njenih inovativnih izdelkov na svetovnih sejmih in mednarodnih razstavah, vključno s svetovnim sejmom leta 1873 na Dunaju, nato na svetovni razstavi leta 1878 v Parizu, kjer je Zsolnay prejel Veliko nagrado. === Šport === [[Slika:Vaterpolo_Hungary_vs_Italy_semifinal_game2.jpg|levo|sličica| Madžarska moška vaterpolska reprezentanca velja za eno najboljših na svetu, saj ima svetovni rekord v številu olimpijskih zlatih medalj ter medalj na drugih tekmovanjih.]] Madžarski športniki so uspešni tekmovalci [[Olimpijske igre|olimpijskih iger]], le deset držav je osvojilo več olimpijskih medalj kot Madžarska.S skupno 498 medaljam se uvršča na osmo mesto dobitnikov medalj z vseh dosedanjih olimpijskih iger sodobne dobe. Madžarska se ponaša s tretjim največjim številom [[Olimpijska medalja|olimpijskih medalj]] na prebivalca in drugim največjim številom zlatih medalj na prebivalca na svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Medals Per Capita|url=http://medalspercapita.com|accessdate=19.11.2016}}</ref> Madžarska je v preteklosti blestela zlasti v olimpijskih vodnih športih. V [[Vaterpolo|vaterpolu]] je madžarska reprezentanca s precejšnjo prednostjo vodilni dobitnik kolajn, v plavanju pa so Madžari skupno četrti najuspešnejši, ženske pa osme vskupnem seštevku. Uspehe so madžarski športniki dosegali tudi v kanuju in kajaku in so tretji najuspešnejši na splošno. [[Slika:Groupama_Arena_Budapest_(17267881892).jpg|desno|sličica| Groupama Arena, stadion [[Ferencvárosi TC]] UEFA kategorije štiri]] Madžarska je svojo prvo zlato medaljo na zimskih olimpijskih igrah leta 2018 osvojila v moškem hitrostnem drsanju na kratkih stezah s štiričlansko ekipo: [http://hungarianfreepress.com/tag/csaba-burjan/ Csaba Burján], [http://hungarianfreepress.com/tag/sandor-liu/ Sándor Liu], [http://hungarianfreepress.com/tag/shaoang-liu/ Shaoang Liu], [http://hungarianfreepress.com/tag/viktor-knoch/ Viktor Knoch] . <ref>{{Navedi novice|url=http://hungarianfreepress.com/2018/02/22/chinese-hungarian-brothers-win-gold-for-hungary-at-winter-olympics/|title=Chinese-Hungarian brothers win gold for Hungary at Winter Olympics|date=22 February 2018|work=Hungarian Free Press|accessdate=4 March 2018|language=en-US}}</ref> Leta 2015 sta se skupščina madžarskega olimpijskega komiteja in skupščina Budimpešte odločili, da se potegujeta za [[poletne olimpijske igre 2024]], vendar sta jo na koncu podelili [[Pariz|Parizu]] . Budimpešta je tudi izgubila več ponudb za gostiteljico iger, in sicer v [[Poletne olimpijske igre 1916|letih 1916]], [[Poletne olimpijske igre 1920|1920]], [[Poletne olimpijske igre 1936|1936]], [[Poletne olimpijske igre 1944|1944]] in [[Poletne olimpijske igre 1960|1960]] proti [[Berlin|Berlinu]], [[Antwerpen|Antwerpnu]], [[London|Londonu]] in [[Rim|Rimu]] . <ref>{{Navedi splet|url=http://www.mob.hu/budapest-2024/a-mob-kozgyulese-tamogatja-a-budapesti-olimpiapalyazat-szandeknyilatkozatanak-benyujtasat|title=A MOB közgyűlése támogatja a budapesti olympic|accessdate=23 June 2015|date=10 June 2015|publisher=[[Hungarian Olympic Committee]] (MOB)|language=hu}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://index.hu/belfold/budapest/2015/06/23/kell-e_olimpia_-_most_dont_a_fovaros/|title=A Olympics|accessdate=23 June 2015|last=Tenczer Gábor|date=23 June 2015|publisher=[[Index (Hungarian website)|Index]]|language=hu}}</ref> Madžarska je v preteklosti gostila številne svetovne [[Šport|športne]] dogodke, med drugim Svetovno amatersko prvenstvo v boksu 1997, Svetovno prvenstvo v sabljanju 2000, Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju 2001, Svetovne meduniverzitetne igre 2008, Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju 2008, Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju 2008, Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju 2008, 1020 [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|II]] . [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|Svetovno prvenstvo]], svetovno prvenstvo v sabljanju 2013, svetovno prvenstvo v rokoborbi 2013, svetovno prvenstvo v atletiki za mojstre 2014, svetovno prvenstvo v vodnih športih 2017 in svetovno prvenstvo v judu 2017 le v zadnjih dveh desetletjih. Poleg teh je bila Madžarska domovina številnih turnirjev na evropski ravni, kot so Evropsko prvenstvo v vodnih športih 2006, Evropsko prvenstvo v vodnih športih 2010, Evropsko prvenstvo v judu 2013, Evropsko prvenstvo v karateju 2013, Evropsko prvenstvo v ritmični gimnastiki 2017 bo gostiteljica prvenstva v 4. [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021|UEFA Euro 2020]], ki bo potekal na novem večnamenskem stadionu Puskás Ferenc s 67.889 sedeži. [[Velika nagrada Madžarske]] v [[Formula 1|Formuli 1]] je potekala na [[Hungaroring|Hungaroringu]] tik pred [[Budimpešta|Budimpešto]]; dirkališče ima licenco [[Mednarodna avtomobilistična zveza|FIA]] razreda 1.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fia.com/sites/default/files/tableaulicencescircuit.pdf|title=List of FIA Licensed Circuits|date=6 February 2015|publisher=[[FIA]]|accessdate=28.5.2015}}</ref> Od leta 1986 je dirka krog svetovnega prvenstva Formule 1 [[Mednarodna avtomobilistična zveza|FIA]]. Na [[Velika nagrada Madžarske 2013|VN Madžarske 2013]] je bilo potrjeno, da bo Madžarska še naprej gostila dirko formule 1 do leta 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Hungarian Grand Prix deal extended until 2021|publisher=GP Today|url=http://www.gptoday.com/full_story/view/459716/Hungarian_Grand_Prix_deal_extended_until_2021/|accessdate=6.1.2015}}</ref> Proga je bila prvič popolnoma prenovljena v začetku leta 2016, napovedano pa je bilo, da je pogodba za Grand Prix podaljšana za nadaljnjih pet let, do leta 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Aszfaltavató a Hungaroringen|language=hu|url=http://hungaroring.hu/hu/hirek/aszfaltavato-a-hungaroringen|publisher=[[Hungaroring]]|quote="A Magyar Nagydíj szerződését újabb öt évvel meghosszabbítottuk, ami azt jelenti, hogy a futamunknak 2026-ig helye van a Formula–1-es versenynaptárban." Translates as "We have extended the Hungarian Grand Prix's contract for a further 5 years, which means that our race has a place on the F1 calendar until 2026".|date=14.4.2016|accessdate=15.4.2016}}</ref> [[Šah]] je tudi priljubljen in uspešen šport na Madžarskem, madžarski igralci so skupno 10. najmočnejši na lestvici [[Svetovna šahovska federacija|Svetovne šahovske zveze]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ratings.fide.com/topfed.phtml|title=Federations Ranking|date=19.11.2016|publisher=[[FIDE]]|accessdate=19.11.2016}}</ref> Na Madžarskem je približno 54 velemojstrov in 118 [[Šahovske kategorije in naslovi|mednarodnih mojstrov]], kar je več kot v [[Francija|Franciji]] ali [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. Najboljši mladinec na svetu je Madžar Richárd Rapport, ki je trenutno na svetovni lestvici FIDE, medtem ko [[Judit Polgar|Judit Polgár]] na splošno velja za [[Šahovsko izrazoslovje|najmočnejšo]] šahistko vseh časov. Iz Madžarske so v preteklosti izhajali tudi nekateri izmed najboljših sabljačev na svetu,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fie.ch/Competitions/RankingList.aspx?param=8C508173B39155DD53B81E624647082B999A7254268EA043313A21E19F3CCE115928F31266BFED5C96744EFE404921371BA0B553CB9419D947CC609C9FC6CCFB48C6AE112ABA5A4EB917D1B7B1AFEA73D9301125242F40950B39007F8B30803B1428FD85451599C7E8B640F55FBB99F96E85563733B996F4DA086222E241E75C|title=FIE 2009–2010 men's rankings|publisher=Fie.ch|accessdate=22 June 2011}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.fie.ch/Competitions/RankingList.aspx?param=F822EFF311A4B9B772C67048D9DA32F4B0EED82CC9D791272D364D08FDA7CEAE08236B030B5BAF7869033790E5CBFE0B1DE4945E6BF24D1B417CA444D76B51ABFDBEC84449C9BB34B6AC942A1FF403A3D9301125242F40950B39007F8B30803B1428FD85451599C7E8B640F55FBB99F96E85563733B996F4DA086222E241E75C|title=FIE 2009–2010 women's rankings|publisher=Fie.ch|accessdate=22.6.2011}}</ref> in leta 2009 se je madžarska moška reprezentanca v hokeju na ledu uvrstila na svoje prvo [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovno prvenstvo IIHF]], leta 2015 pa se je kvalificirala na drugo svetovno prvenstvo v najvišjo divizijo. ==== Nogomet ==== [[Slika:Ferenc_Puskás.jpg|desno|sličica|180px|[[Ferenc Puskás]], najboljši strelec 20. stoletja, po njem se imenuje nagrada FIFA Puskás]] Madžarska je osvojila tri olimpijske naslove v nogometu, končala kot finalist [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|na svetovnih prvenstvih]] [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]] ter kot tretja na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1964|Euru 1964]]. Madžarska je v petdesetih letih prejšnjega stoletja s svojim vplivom izvedla pravo malo revolucijo v športu, postavila je taktične osnove popolnega nogometa in prevladovala v mednarodnem nogometu z t.i. ("zlato ekipo"), ki je vključevala [[Ferenc Puskás|Ferenca Puskása]], najboljšega strelca 20. stoletja,<ref name="FIFA benefit">{{Navedi splet|url=https://www.fifa.com/en/organisation/president/index/0,4095,110412,00.html?articleid=110412|title=FIFA President: FIFA to help the Galloping Major|publisher=[[FIFA]]|date=12.10.2005|accessdate=17.11.2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061007122035/http://www.fifa.com/en/organisation/president/index/0%2C4095%2C110412%2C00.html?articleid=110412|archivedate=7.10.2006}}</ref><ref name="Spanish obit">{{Navedi splet|url=http://www.as.com/articulo/Futbol/Coronel/Puskas/zurdo/oro/dasftb/20061117dasdasftb_2/Tes/|title=Coronel Puskas, el zurdo de oro|language=es|website=[[AS (newspaper)|AS]]|date=17.11.2006|accessdate=17.11.2006}}</ref><ref name="Puskás auction">{{Navedi novice|url=http://sport.guardian.co.uk/golf/story/0,10069,1590809,00.html|last=Mackay|first=Duncan|work=The Guardian|location=London|title=Lineker tees up another nice little earner|date=13.10.2005|accessdate=17.11.2006}}</ref> ki mu je FIFA namenila <ref>{{Navedi splet|url=https://www.fifa.com/classicfootball/awards/gala/news/newsid=1120835.html|title=Blatter unveils FIFA Puskas Award|publisher=Fifa.com|date=21.10.2009|accessdate=22.6.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430045505/http://www.fifa.com/classicfootball/awards/gala/news/newsid%3D1120835.html|archivedate=30.4.2011}}</ref> svojo najnovejšo nagrado, nagrado Puskás. V tistem obdobju je madžarska nogometna reprezentanca vzdrževala drugo najdaljše obdobje prevlade na nogometni lestvici držav Elo vseh časov na svetu, 2166 dni, in odigrala enega najdaljših nizov brez poraza v zgodovini nogometa, ko je neporažena ostala v 31 tekmah v skupnem trajanju več kot štiri leta.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.eloratings.net/Hungary.htm|title=World Football Elo Ratings: Hungary|date=6.7.2017|accessdate=6.7.2017}}</ref> V desetletjih po zlati dobi je Madžarska postopoma oslabela, čeprav je v zadnjem času prišlo do prenove v vseh pogledih. Madžarska otroška nogometna zveza je bila ustanovljena leta 2008, saj razvoj mladih uspeva. Prvič v zgodovini madžarskega nogometa so v [[Budimpešta|Budimpešti]] in [[Debrecen|Debrecenu]] gostili UEFA futsal prvenstvo 2010, prvič pa je MLSZ priredila tudi finalni turnir [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]]. Reprezentanca je dosegla tudi nekaj presenetljivih uspehov, kot npr. premagala zmagovalko [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2004|Eura 2004]] [[Grška nogometna reprezentanca|Grčijo]] s 3:2<ref>{{Navedi splet|url=http://soccernet.espn.go.com/report?id=238244&cc=5739|title=Hungary 3–2 Greece: Euro champions stunned|publisher=ESPN|date=24.5.2008|accessdate=22.6.2011}}</ref> in zmagovalko [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|svetovnega pokala FIFA 2006]] [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italijo]] s 3:1.<ref>{{Navedi splet|url=http://soccernet.espn.go.com/report?id=223003&cc=5739|title=Hungary 3–1 Italy: World Champions stunned|publisher=ESPN|date=22.8.2007|accessdate=22.6.2011}}</ref> Na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2016|evropskem nogometnem prvenstvu Euro 2016]] je Madžarska zmagala v skupini F in bila na koncu poražena v osmini finala. == Sklici == {{sklici|3}} == Opombe == <references group="note" responsive="1"></references> <references group="op" responsive="1"></references> == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Hungary|Madžarska}} ; Informacije v slovenščini * [https://ljubljana.mfa.gov.hu/svn Madžarsko veleposlaništvo v Sloveniji] * [http://www.budimpesta.veleposlanistvo.si/ Slovensko veleposlaništvo v Budimpešti] * [https://www.izvoznookno.si/drzave/madzarska/predstavitev-drzave/ SPIRIT-Izvozno okno; strani o gospodarskem sodelovanju z Madžarsko] * [https://www.gov.si/teme/slovenci-na-madzarskem/ O slovenski manjšini na Madžarskem na spletišču gov.si] * [https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/trzni_profili_2018/trzni_profili_nv/madzarska_2018_1.pdf O Madžarskih turistih, ki prihajajo v Slovenijo] in [https://www.researchgate.net/publication/322941627_Madzarska_v_luci_obiska_turistov_iz_Slovenije_-_prostorska_razporeditev_turisticnega_prometa_in_spletne_ponudbe o slovenskih turistih na Madžarskem] * [https://visithungary.com/sl Spletišče visithungary.com v slovenščini] * [http://eucilaff.tovarnaidej.com/sl/znani-ljudje/0 O znanih Madžarih] in [http://eucilaff.tovarnaidej.com/sl/madzarski-jezik/1i na splošno o Madžarski] ; Vlada * [http://www.kormany.hu/en Uradna stran madžarske vlade] * [http://www.miniszterelnok.hu/en/ Uradna stran madžarskega premierja] * [http://www.keh.hu/president_janos_ader/1582-Curriculum_vitae_of_Janos_Ader&pnr=1 Uradna stran predsednika Madžarske] * [http://gotohungary.com/ Uradna spletna stran madžarskega turizma] ; Splošne informacije * [https://www.britannica.com/place/Hungary "Madžarska"] v ''[[Enciklopedija Britannica|Encyclopædia Britannica]]'' * [http://www.oecd.org/hungary/ Madžarska] iz [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] * [https://europa.eu/european-union/about-eu/countries/member-countries/hungary_en Madžarska] v [[Evropska unija|EU]] * {{Wikiatlas|Hungary}}</img> * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=HU Napovedi za Madžarsko] iz mednarodnih terminskih pogodb * [https://www.bbc.com/news/world-europe-17380792 Madžarska] iz BBC News * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/ Madžarska]. ''Svetovna knjiga dejstev''. [[Centralna obveščevalna agencija]]. * [http://www.thearda.com/internationalData/countries/country_106_1.asp Statistični profil Madžarske pri Združenju arhivov verskih podatkov] * {{Dmoz|Regional/Europe/Hungary}} * [http://www.fao.org/countryprofiles/index/en/?iso3=HUN Profili držav FAO: Madžarska] * [https://dailynewshungary.com/ Dnevne novice Madžarska] * [http://hungarytoday.hu/ Madžarska danes – Najnovejše novice o Madžarski] {{wikislovar}} {{Geographic location | Centre = {{flag|Madžarska}} | North = {{flag|Slovaška}} | Northeast = {{flag|Ukrajina}} | East = {{flag|Romunija}} | Southeast = {{flag|Romunija}} | South = {{flag|Srbija}} | Southwest = {{flag|Hrvaška}}<br>{{flag|Slovenija}} | West = {{flag|Avstrija}} | Northwest = {{flag|Avstrija}} }} {{-}} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Madžarska| ]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Zahodnoevropska unija]] [[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]] n0dacldz3mm5pe6vlqo2po7biwokvrw 0 5046 5737555 5713736 2022-08-20T09:58:31Z Zm05gamer 180058 gl wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = Союз Советских Социалистических Республик¹<br />''Sojuz Sovetskih Socialističeskih Respublik'' |conventional_long_name = Zveza sovjetskih socialističnih republik |common_name = Sovjetska zveza |continent = Evrazija |country = Rusija |status = Federacija |government_type = Socialistična republika |year_start = 1922 |year_end = 1991 |event_start = |date_start = [[30. december]] [[1922]] |event1 = [[Dan zmage|zmaga nad Nemčijo]] |date_event1 = [[9. maj]] [[1945]] |event2 = [[Sputnik 1]] |date_event2 = [[4. oktober]] [[1957]] |event3 = avgustovski puč leta 1991 |date_event3 = [[19. avgust]] [[1991]] |event_pre = [[oktobrska revolucija]] |date_pre = [[7. november]] [[1917]] |event_post = razpad |date_post = [[1. januar]] [[1992]] | |p1 = Ruska SFSR |flag_p1 = Flag RSFSR 1918.svg |p2 = Transkavkazijska SFSR |flag_p2 = Flag of Transcaucasian SFSR.svg |p3 = Ukrajinska SSR |flag_p3 = Flag of the Ukrainian SSR (1929-1937).svg |p4 = Beloruska SSR |flag_p4 = Flag of Byelorussian SSR (1919-1927).svg |s1 = Rusija |flag_s1 = Flag of Russia (1991-1993).svg |s2 = Belorusija |flag_s2 = Flag of Belarus (1991-1995).svg |s3 = Ukrajina |flag_s3 = Flag of Ukraine.svg |s4 = Moldavija |flag_s4 = Flag of Moldova.svg |s5 = Gruzija |flag_s5 = Flag of Georgia (1990-2004).svg |s6 = Armenija |flag_s6 = Flag of Armenia.svg |s7 = Azerbajdžan |flag_s7 = Flag of Azerbaijan 1918.svg |s8 = Kazahstan |flag_s8 = Flag of the Kazakh Soviet Socialist Republic.svg |s9 = Uzbekistan |flag_s9 = Flag of Uzbekistan.svg |s10 = Turkmenistan |flag_s10 = Flag of the Turkmen SSR.svg |s11 = Kirgizistan |flag_s11 = Flag of the Kyrgyz Soviet Socialist Republic.svg |s12 = Tadžikistan |flag_s12 = Flag of Tajikistan 1991-1992.svg |s13 = Estonija |flag_s13 = Flag of Estonia.svg |s14 = Litva |flag_s14 = Flag of Lithuania (1988–2004).svg |s15 = Latvija |flag_s15 = Flag of Latvia.svg | |image_flag = Flag of the Soviet Union.svg |flag = Zastava Sovjetske zveze |image_coat = State Emblem of the Soviet Union.svg |symbol = Grb Sovjetske zveze |image_map = LocationUSSR.png |capital = Moskva |latd=55 |latm=45 |latNS=N |longd=37 |longm=38 |longEW=E |national_motto = Пролетарии всех стран, соединяйтесь!<br />([[Romanization of Russian|Translit.]]: ''Proletarii vseh stran, soedinjajtes!'')<br />Prevod: Proletarci vseh dežel, združite se! |national_anthem = ''[[Internacionala]]'' (1922–1944)<br />''[[Himna Sovjetske zveze]]'' (1944–1991) |common_languages = [[ruščina]] ([[de facto]]),<br />14 ostalih uradnih jezikov |currency = [[sovjetski rubelj|rubelj]] (SUR) |leader1 = [[Vladimir Lenin]] (prvi) |leader2 = [[Mihail Gorbačov]] (zadnji) <!-- If there are more than 4 leaders, only give first and last - the infobox is not intended to list everything. --> <!-- |leader2 = Josef Stalin |leader3 = Georgy Malenkov |leader4 = Nikita Khruščev |leader5 = Leonid Brežnev |leader6 = Yuri Andropov |leader7 = Konstantin Černenko |leader8 = Mihail Gorbačov --> |year_leader1 = 1922 — 1924 |year_leader2 = 1985 — 1991 <!-- |year_leader2 = 1924–1953 |year_leader3 = 1953 |year_leader4 = 1953–1964 |year_leader5 = 1964–1982 |year_leader6 = 1982–1984 |year_leader7 = 1984–1985 |year_leader8 = 1985-1991 --> |title_leader = [[Predsednik Sovjetske zveze|Predsednik]] |title_deputy = [[Premier Sovjetske zveze|Premier]] |deputy1 = [[Vladimir Lenin]] (prvi) |year_deputy1 = 1923 — 1924 |deputy2 = [[Ivan Silajev]] (zadnji) |year_deputy2 = 1991 |stat_year1 = 1991 |stat_area1 = 22402200 |stat_pop1 = 293047571 |footnotes = |utc_offset = +2 to +13 |cctld = [[.su]] |calling_code = 7 }} '''Zveza sovjetskih socialističnih republik''' ('''ZSSR''' ali '''Sovjetska zveza'''; ''Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik'', ''SSSR'' zapisano v [[cirilica|cirilici]] kot ''Сою́з Сове́тских Социалисти́ческих Респу́блик'') je bila formalna [[državna zveza|zveza]] (federacija) [[socialistična republika|socialističnih republik]], ki je obstajala od leta [[1922]] do leta [[1991]]. Ime "sovjetska" je prevzela od že ustanovljenih "sovjetskih" republik na njenem ozemlju oz. ozemlju nekdanjega ruskega imperija, ki so imele za svoj "demokratični" temelj sovjete (svete) delavskih, kmečkih in vojaških deputatov (delegatov/odposlancev). Insitucija "sovjetov" različnih ravni kot zakonodajnih organov je postala formalnopravni temelj legitimnosti oblasti v Sovjetski Rusiji oz. Sovjetski zvezi, sprva v obliki kongresov sovjetov, ki so jih volili nižji sovjeti, ti pa izvršilne odbore/komiteje sovjetov po upravnih in federalnih enotah, po "stalinski" ustavi, sprejeti leta 1936, pa se je z nesposrednimi volitvami sovjetov vseh ravni ureditev približala parlamentarnemu sistemu, s to razliko, da je imela večino deputatov v njih edina dovoljena politična stranka, [[Komunistična partija Sovjetske zveze]], ki je narekovala politično ureditev države in zagotavljala tudi njeno centralizirano upravljanje, kar se je odražalo v njeni asimetrični organiziranosti (za razliko od državnih organov), saj je bil njen [[centralni komite]] v Moskvi neposredno nadrejen tako republiškim centralnim komitejem na preiferiji SZ, kot tudi regionalnim partijskim organizacijam na ozemlju Ruske federacije. Seznam članic Sovjetske zveze se je s časom spreminjal oz. večinoma večal do leta 1940, ko jo je sestavljalo 16 "zveznih" republik; od leta 1956 pa samo še 15 [[sovjetska socialistična republika|sovjetskih socialističnih republik]] (SSR). [[Rusija|Ruska federacija]] (s kratico RSFSR) je bila v ZSSR daleč največja članica oz. [[republika]] in je prevladovala v skoraj vseh pogledih: po geografskem položaju, [[površina|površini]], [[prebivalstvo|prebivalstvu]], [[gospodarstvo|gospodarstvu]] in [[politika|političnem]] vplivu. Spreminjal (v glavnem večal) se je tudi obseg ozemlja Sovjetske zveze in je tik pred oz. po 2. svetovni vojni približno sovpadal z ozemljem [[carska Rusija|carske Rusije]] brez [[Poljska|Poljske]] in [[Finska|Finske]]. Čeprav je bila Sovjetska zveza organizirana kot zveza držav oziroma republik, so bili konstitutivni narodi oziroma narodne manjšine, organizirane v republike in avtonomije različnih stopenj, dejansko omejene bolj ali manj le na kulturno oziroma folklorno sfero, saj je ruski jezik absolutno prevladoval v večini sfer javnega življenja na ozemlju celotne države. == Upravna razdelitev == : ''Glavni članek: [[Republike Sovjetske zveze]]'' V zadnjih desetletjih njenega obstoja je Sovjetsko zvezo sestavljalo 15 sovjetskih socialističnih republik (SSR). Z razpadom so vse postale neodvisne države, nekatere med njimi pa so ostale povezane v ohlapni zvezi, imenovani [[Skupnost neodvisnih držav]]. {| class="wikitable" |----- ! Sovjetska republika ! Neodvisna država |----- |[[Armenska SSR]] |{{ARM}} |- |[[Azerbajdžanska SSR]] |{{AZE}} |- |[[Beloruska SSR]] |{{BLR}} |- |[[Estonska SSR]] |{{EST}} |- |[[Gruzinska SSR]] |{{GEO}} |- |[[Kazaška SSR]] |{{KAZ}} |- |[[Kirgiška SSR]] |{{KGZ}} |- |[[Latvijska SSR]] |{{LAT}} |- |[[Litovska SSR]] |{{LIT}} |- |[[Moldavska SSR]] |{{MOL}} |- |[[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruska SFSR]] |{{RUS}} |- |[[Tadžiška SSR]] |{{TJK}} |- |[[Turkmenska SSR]] |{{TKM}} |- |[[Ukrajinska SSR]] |{{UKR}} |- |[[Uzbeška SSR]] |{{UZB}} |} == Zgodovina == {{Glavni|Zgodovina Sovjetske zveze}} Sovjetsko zvezo v večini primerov obravnavamo kakor naslednico Ruskega imperija. Zadnji ruski car, [[Nikolaj II.]], je vladal do marca 1917, ko je vladavino nad cesarstvom prevzela kratkotrajna začasna vlada Georgija Lvova ter Aleksandra Kerenskega, ki jo je z [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] istega leta razpustil [[Vladimir Lenin]]. V letih 1917 do 1922 je bila predhodnik Sovjetske zveze [[Ruska Sovjetska Federativna Socialistična Republika]] (RSFSR), ki je bila, kot druge republike, v večjem delu [[Ruska Državljanska vojna|ruske državljanske vojne]] neodvisna. Sovjetska zveza (Zveza sovjetskih socialističnih republik) je bila uradno ustanovljena decembra leta 1922 z združitvijo RSFSR (splošno znana kot ''Boljševiška Rusija''), Ukrajinske SSR, Beloruske SSR in Transkavkaške (Zakavkaške) sovjetske federativne Republike (ZSFSR) pod vladavino boljševikov. Od prvotnih štirih do šestih članic ZSSR oz. 'zveznih' republik (če štejemo kot posamezne republike Zakavkaške SSR - [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], ki so postale same polnopravne članice ZSSR z razformiranjem ZSFSR leta 1936), se je njihovo število povečalo s postopnim nacionalnim razmejevanjem v Srednji Aziji, ki je večino ozemlja Turkestanske ASSR v okviru RSFSR (skupaj z ozemlji [[Hiva|Hive]] in [[Buhara|Buhare]]) že leta 1924 razdelilo na dve SSR: Tukmen(istan)sko in Uzbekistansko (Uzbeško SSR), leta 1929 se je izločila iz slednje še Tadžikistanska-Tadžiška (A)SSR, 1936 pa sta postali 'samostojni' še Kazahstanska (Kazaška) (A)SSR in Kirgiška (Kirgizistanska) (A)SSR, tako da je imela ZSSR tega leta že 11 članic. S širjenjem ozemelj proti zahodu po sporazumu o delitvi interesnih sfer 1939 so postale leta 1940 članice še naslednje SSR: Karelo-Finska SSR (ta je bila leta 1956 kot edina "polnopravna" sovjetska republika 'degradirana' nazaj v Karelsko ASSR v okviru RSFSR), Estonska, Latvijska, Litovska in Moldavska SSR (v Besarabiji). Taka razdelitev na sovjetske republike je trajala do [[Razpad Sovjetske zveze|njenega razpada leta 1991]], ko se je dotedanja "fasadna" federacija razletela na njene sestavne dele. == Glej tudi == * [[Politika Sovjetske zveze]] * [[Politična represija v Sovjetski zvezi]] * [[Sovjetski vojni zločini]] * [[seznam propadlih držav]] * [[Rdeča armada]] *[[Seznam predsednikov Sovjetske zveze]] *[[Komunistična partija Sovjetske zveze]] *[[Ruska federacija]] *[[Skupnost neodvisnih držav]] *[[Ruski imperij]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Союз Советских Социалистических Республик|Sovjetska zveza}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Skupnosti držav]] [[Kategorija:Sovjetska zveza|*]] {{normativna kontrola}} 6oywmuf2b1xn6grkmwgs6gbwho973g7 0 5294 5736947 5615687 2022-08-20T06:57:57Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Republika Liberija | common_name = Liberija | common_name2 = Liberije | image_flag = Flag of Liberia.svg | image_coat = Coat of arms of Liberia.svg | symbol_type = Grb | image_map = Liberia (orthographic projection).svg | map_caption = Lega Liberije (temno zelena) | image_map2 = | national_motto = "The Love of Liberty Brought Us Here" <br> <small> »Ljubezen do svodobe nas je pripeljala sem« </small> | national_anthem = ''[[All Hail, Liberia, Hail!]]''<br /><center>[[Slika:Liberia National Anthem.ogg]]</center> | official_languages = [[Liberijska angleščina|angleščina]] | languages_type = Govorjeni in nacionalni jeziki<ref>{{cite web |editor1-first=M. Paul |editor1-last=Lewis |editor2-first=Gary F. |editor2-last=Simons |editor3-first=Charles D. |editor3-last=Fennig |year=2015 |title=Liberia |website=[[Ethnologue]] |edition=18th |location=Dallas, Texas |publisher=SIL International |url=http://www.ethnologue.com/country/lr/languages}}</ref> | languages = | ethnic_groups = {{unbulleted list | 20,3 % [[Kpeli]] | 13,4 % [[Basi]] | 10 % [[Greboji]] | 8 % [[Gioji]] | 7,9 % [[Manoji]] | 6 % [[Kruji]] | 5,1 % [[Lomi]] | 4,8 % [[Kisiji]] | 4,4 % [[Goli (ljudstvo)|Goli]] | 4 % [[Krani]] | 4 % [[Vaji]] | 3,2 % [[Mandinki]] |3 % [[Gbandiji]] |1,3 % [[Mendeji (etnična skupina)|Mendeji]] |1,2 % [[Sapoji]] |0,8 % [[Beleji (etnična skupina)|Beleji]] |0,3 % [[Deji]] |0,6 % ostale liberijske |1,4 % ostale afriške |0,1 % ne-afriške }} | ethnic_groups_year = 2008<ref name=CIA/> | religion = {{ublist |item_style=white-space:nowrap; | 86,2 % [[Krščanstvo]] | 11,7 % [[Islam]] | 1,4 % [[Brezverstvo|Brez religije]] | 0,7 % Other }} | religion_year = 2020 | religion_ref = <ref>{{cite web|title=Liberia: Religious Demography: Affiliation|url=http://www.globalreligiousfutures.org/countries/liberia#/?affiliations_religion_id=0&affiliations_year=2020&region_name=All%20Countries&restrictions_year=2016}}</ref> | demonym = Libêrijec; Libêrijka | capital = [[Monrovija]] | coordinates = {{koord novi|6|19|N|10|48|W|type:city}} | largest_city = [[Monrovija]] | government_type = [[Unitarna država|Unitarna]] [[Predsedniški sistem|predsedniška]] [[Republika|ustavna republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Liberije|Predsednik]] | leader_name1 = [[George Weah]] | leader_title2 = [[Podpredsednik Liberije|Podpredsednik]] | leader_name2 = [[Jewel Taylor]] | leader_title3 = [[Seznam govornikov predstavniškega doma Liberije|Predsednik parlamenta]] | leader_name3 = Bhofal Chambers | leader_title4 = [[Predsednik vrhovnega sodišča Liberije|Predsednik vrhovnega sodišča]] | leader_name4 = [[Francis Korkpor]] | legislature = {{nowrap|[[Liberijsko zakonodajno telo]]}} | upper_house = [[Senat Liberije|Senat]] | lower_house = [[Predstavniški dom Liberije|Predstavniški dom]] | area_rank = 102. <!-- Area rank should match List of countries and dependencies by area --> | area_km2 = 111.369 | area_sq_mi = 43.000 <!-- Do not remove per [[WP:MOSNUM]] --> | percent_water = 13,514 | population_estimate = 5.214.030<ref name=CIA>{{cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/liberia/ |title=Liberia |work=The Central Intelligence Agency side for Liberia |publisher=Central Intelligence Agency |year=2021 |access-date=June 8, 2021}}</ref> | population_estimate_year = 2021 | population_estimate_rank = 123. | population_census = 3.476.608 | population_census_year = 2008 | population_census_rank = | population_density_km2 = 40,43 | population_density_sq_mi = 92.0 <!-- Do not remove per [[WP:MOSNUM]] --> | population_density_rank = 180. | GDP_PPP_year = 2019 | GDP_PPP = 6,468 milijarde USD | GDP_PPP_per_capita = 1.413 USD<ref name="auto">{{Cite web|url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=42&pr.y=10&sy=2019&ey=2024&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=668&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC&grp=0&a=|title=Report for Selected Countries and Subjects|website=www.imf.org|access-date=September 1, 2019}}</ref> | GDP_nominal_year = 2019 | GDP_nominal = 3,221 milijarde USD | GDP_nominal_per_capita = 704 USD<ref name="auto"/> | sovereignty_type = [[History of Liberia|Ustanovitev]] in [[Neodvisnost]] od [[Ameriško kolonizacijsko društvo|Ameriškega kolonizacijskega društva]]<!--Note: Liberia was never colonized or claimed by the United States government. It was founded by the ACS (American Colonization Society), a private organization. Please do not change this field to include "from the United States" without first discussing it on the talk page--> | established_event1 = Naselje Ameriške kolonizacijske družbe | established_date1 = 7. januar 1822 | established_event2 = [[Liberijska deklaracija o neodvisnosti|Razglasitev neodvisnosti]]<!--Note: As stated above, Liberia was never colonized or claimed by the United States government. It was founded by the ACS (American Colonization Society), a private organization. Please do not change this field to include "from the United States" without first discussing it on the talk page--> | established_date2 = 26. julij 1847 | established_event3 = Priključitev [[Republika Maryland|Republike Maryland]] | established_date3 = 18. marec 1857 | established_event4 = Priznanje s strani Združenih držav Amerike | established_date4 = 5. februar 1862 | established_event5 = Članstvo v [[Združeni narodi|Združenih narodih]] | established_date5 = 2. november 1945 | established_event6 = [[Liberijska ustava|Trenutna ustava]] | established_date6 = 6. januar 1986 | Gini_year = 2016 | Gini_change = <!--increase/decrease/steady--> | Gini = 35,3 <!--number only--> | Gini_ref = <ref name=gini-index>{{cite web|title=GINI index|url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=LR&name_desc=false|publisher=World Bank}}</ref> | Gini_rank = | HDI_year = 2019<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI_change = dvig<!--increase/decrease/steady--> | HDI = 0,480 <!--number only--> | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{cite book|title=Human Development Report 2020 The Next Frontier: Human Development and the Anthropocene|date=15 December 2020|publisher=United Nations Development Programme|isbn=978-92-1-126442-5|pages=343–346|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|access-date=16 December 2020}}</ref> | HDI_rank = 175. | currency = [[Liberijski dolar]] (LRD) | currency_code = | utc_offset = {{sp}} | time_zone = [[Greenwiški srednji čas|GMT]] | date_format = mm/dd/yyyy | drives_on = right | calling_code = 231 | cctld = [[.lr]] | today = }}'''Liberija''' uradno '''Republika Liberija''', je država, ki leži ob obali [[Zahodna Afrika|zahodne Afrike]]. Na severozahodu meji na [[Sierra Leone|Sierro Leone]], na severu na [[Gvineja|Gvinejo]], na vzhodu na [[Slonokoščena obala|Slonokoščeno obalo]] ter na jugu in zahodu na [[Atlantski ocean|severni Atlantski ocean]]. Meja z Gvinejo je dolga 590 km, meja s Sierro Leone 299 km, meja s Slonokoščeno obalo pa 778 km. Država ima okoli 5 milijonov prebivalcev po površini pa je velika 111.369 [[Kvadratni kilometer|kvadratnih kilometrov]]. Uradni jezik v Liberiji je [[angleščina]], poleg tega pa se v državi govori več kot 20 drugih jezikov. Glavno in največje mesto Liberije je [[Monrovija]]. Zastava države je sestavljena iz 12 enakih horizontalnih rdeče-belih črt in bele petkrake zvezde v modrem kvadratu v zgornjem levem kotu. Črte predstavljajo 12 podpisnikov deklaracije o neodvisnost, moder kvadrat predstavlja afriško celino, petkraka zvezda pa svobodo, ki je bila podeljena nekoč ameriškim sužnjem. Osnova za nastanek zastave pa je bila [[Zastava Združenih držav Amerike]]. Liberija je nastala v začetku 19. stoletja kot projekt [[Ameriška kolonizacijska družba|Ameriške kolonizacijske družbe]] (ACS), ki je verjela, da bodo imeli temnopolti v [[Afrika|Afriki]] boljše možnosti za svobodo in blaginjo kot v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]].<ref name="AFP" /> Med letom 1822 in začetkom [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] leta 1861 se je v Liberijo preselilo več kot 15.000 osvobojenih in svobodno rojenih črncev, ki so se v ZDA soočali z družbenim in pravnim zatiranjem, ter 3198 [[Afro-Karibi|Afro-Karibov]].<ref name="TDIH">[http://www.history.com/this-day-in-history/liberian-independence-proclaimed "July 26, 1847 Liberian independence proclaimed"], This Day In History, History website.</ref> Postopoma so razvili "ameriško-liberijsko" identiteto in s seboj prinesli svojo kulturo in tradicijo; liberijska ustava in zastava sta bili oblikovani po ameriški, glavno mesto pa je bilo poimenovano po podporniku ACS in ameriškem predsedniku [[James Monroe|Jamesu Monroeju]]. Liberija je 26. julija 1847 razglasila neodvisnost, ki so jo ZDA priznale šele 5. februarja 1862. 3. januarja 1848 je bil [[Joseph Jenkins Roberts]], premožen, svobodno rojen Afroameričan iz ameriške zvezne države [[Virginija]], ki se je naselil v Liberiji, izvoljen za prvega [[Predsednik Liberije|predsednika]] Liberije, potem ko so ljudje razglasili neodvisnost.<ref name="TDIH" /> Liberija je bila prva afriška republika, ki je razglasila neodvisnost, in je prva in najstarejša sodobna republika v Afriki. Bila je ena redkih držav, ki je v času [[Dirka za Afriko|dirke za Afriko]] ohranila svojo suverenost. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Liberija podpirala vojna prizadevanja [[Zavezniki druge svetovne vojne|Združenih držav]] proti [[Tretji rajh|Nemčiji]], v zameno pa je prejela znatne ameriške naložbe v infrastrukturo, ki so pripomogle k blaginji in razvoju države. Predsednik [[William Tubman]] je spodbujal gospodarske in politične spremembe, ki so povečale blaginjo in mednarodno prepoznavnost države; Liberija je bila ustanovna članica [[Liga narodov|Lige narodov]], [[Združeni narodi|Združenih narodov]] in [[Organizacija afriške enotnosti|Organizacije afriške enotnosti]]. Ameriško-liberijski naseljenci se niso dobro razumeli z domorodnimi ljudstvi, na katera so naleteli, zlasti s tistimi, ki so živela v bolj izolirani notranjosti. Kolonialne naselbine so napadali [[Kru|Kruji]] in [[Grebo|Greboji]] iz svojih notranjih položajev. Američani in Liberijci so spodbujali verske organizacije k ustanavljanju misijonov in šol za izobraževanje domačega prebivalstva.<ref name="auto1">{{Cite web|url=http://archive.org/details/liberiacountryst00nels|title=Liberia, a country study|first1=Harold D.|last1=Nelson|first2=D. C. ) Foreign Area Studies|last2=American University (Washington|date=January 24, 1984|publisher=Washington, D.C. : The Studies : For sale by the Supt. of Docs., U.S. G.P.O.|via=Internet Archive}}</ref> Američani in Liberijci so se oblikovali v majhno elito, ki je imela nesorazmerno veliko politično moč; avtohtoni Afričani do leta 1904 niso imeli pravice do državljanstva v lastni deželi.<ref name="auto1" /><ref name="Constitutional History">{{cite news|title=Constitutional history of Liberia|url=http://constitutionnet.org/country/liberia|access-date=July 1, 2020|website=Constitutionnet.org}}</ref> Leta 1980 je zaradi političnih napetosti, ki so nastale pod vladavino [[William R. Tolbert|Williama R. Tolberta]], prišlo do [[Coup d'état|vojaškega udara]], med katerim je bil Tolbert ubit, kar je pomenilo konec ameriško-liberijske vladavine v državi in začetek več kot dveh desetletij politične nestabilnosti. Po petih letih vojaške vladavine [[Svet narodne rešitve|Sveta narodne odrešitve]] in petih letih civilne vladavine [[Nacionalna demokratska stranka Liberije|Nacionalne demokratske stranke Liberije]] sta sledili [[Prva liberijska državljanska vojna|prva]] in [[druga liberijska državljanska vojna]]. Posledično je umrlo 250.000 ljudi (približno 8 % prebivalstva), še več jih je bilo razseljenih, liberijsko gospodarstvo pa se je zmanjšalo za 90 %.<ref name="veconomist">{{cite news|title=Praise for the woman who put Liberia back on its feet|url=https://www.economist.com/news/leaders/21730015-ellen-johnson-sirleaf-has-not-been-perfect-president-she-has-been-good-enough-praise|work=[[The Economist]]|date=October 5, 2017}}</ref> [[Celovit mirovni sporazum iz Akre|Mirovni sporazum iz leta 2003]] je pripeljal do demokratičnih volitev leta 2005, na katerih je bila za predsednico izvoljena [[Ellen Johnson Sirleaf]], ki se je zapisala v zgodovino kot prva ženska predsednica na celini. Konflikti in [[Zahodnoafriška epidemija ebole 2014|izbruh virusa ebole v letih 2013-2016]] so močno prizadeli nacionalno infrastrukturo in osnovne socialne storitve, tako da je leta 2015 83 % prebivalstva živelo pod mednarodnim [[Prag revščine|pragom revščine]].<ref>{{Cite web|url=https://www.wfp.org/countries/liberia|title=Liberia &#124; World Food Programme|website=www.wfp.org|access-date=September 1, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190812192157/https://www.wfp.org/countries/liberia|archive-date=August 12, 2019|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == {{main|Zgodovina Liberije}} === Avtohtoni prebivalci === [[Michael Omolewa]] je potrdil prisotnost artefaktov iz starejše kamene dobe [[Oldowan]] v Zahodni Afriki, ki dokazujejo prisotnost starodavnih ljudi.<ref name="Omolewa">{{cite book|last1=Michael|first1=Omolewa|date=1986|title=Certificate history of Nigeria|url=https://www.africabib.org/s/rec.php?RID=406720584|publisher=Longman|isbn=9780582585188}}</ref> Nedatirani [[Acheuléen|acheuleanski]] (ESA) artefakti so dobro dokumentirani po vsej [[Zahodna Afrika|Zahodni Afriki]]. [[Absolutno datiranje|Kronometrični zapisi]] [[Srednja kamena doba|srednje kamene dobe]] (MSA) kažejo, da so bile tehnologije [[Jedro (arheologija)|jedra]] in lističev v Zahodni Afriki prisotne vsaj od [[Čibanij|srednjega pleistocena]] (~780–126 tisoč let nazaj ali ka) v severnih, odprtih [[Sahel|sahelijskih]] območjih in da so se ohranile do meje med [[Pozni pleistocen|koncem pleistocena]] in [[Holocen|holocenom]] (~12ka) v severnih in južnih območjih Zahodne Afrike. To je najmlajši primerek takšne MSA tehnologije v Afriki. Prisotnost populacij MSA v gozdovih ostaja odprto vprašanje, vendar so tehnološke razlike lahko povezane z različnimi [[Afrotropsko območje|ekološkimi območji]]. Populacije iz [[Pozna kamena doba|pozne kamene dobe]] (LSA) dokazujejo precejšnjo tehnološko diverzifikacijo, vključno z [[Mikrolit|mikrolitskimi]] in makrolitskimi tradicijami.<ref name="Scerri">{{cite journal|last1=Eleanor|first1=Scerri|date=1986|title=T Certificate history of Nigeria|url=https://www.africabib.org/s/rec.php?RID=406720584|publisher=Oxford University Press|doi=10.1093/acrefore/9780190277734.013.137|access-date=26 July 2020}}</ref> Podatki kažejo, da se [[Akeramika|akeramične]] in [[Keramika|keramične]] zbirke pozne kamene dobe (LSA) v Zahodni Afriki kronološko prekrivajo in da je spreminjanje gostote mikrolitske industrije od obale proti severu geografsko strukturirano. Te značilnosti lahko predstavljajo družbena omrežja ali neko obliko kulturne difuzije, povezane s spreminjajočimi se ekološkimi pogoji.<ref name="Scerri" /> Mikrolitska industrija s keramiko je postala pogostejša [[Severnogripij|sredi holocena]], skupaj z očitno intenzivnejšim izkoriščanjem divje hrane. Med ~4–3,5ka so se te družbe postopoma preoblikovale v proizvajalce hrane, verjetno zaradi stikov s severnimi pastirji in poljedelci, saj je okolje postalo bolj sušno. Vendar so lovci in nabiralci v bolj gozdnatih predelih Zahodne Afrike preživeli še veliko dlje, kar priča o trdnosti ekoloških meja v tej regiji.<ref name="Scerri" /> [[Slika:Negroland_and_Guinea_with_the_European_Settlements,_1736.jpg|desno|sličica|Evropski zemljevid Zahodne Afrike in [[Obala žita|Obale žita]] iz leta 1736. Ima arhaično kartografsko oznako [[Negroland]].]] === Širitev ljudstva Mande === [[Obala popra|Obalo popra]], znano tudi kot Obala zrnja, so avtohtona afriška ljudstva naseljevala že vsaj od 12. stoletja dalje. [[Mandeji]] so se iz [[Sudan (regija)|Sudana]] širili proti zahodu in izrinili številne manjše etnične skupine na jug proti Atlantskemu oceanu. [[Deji]], [[Basi]], [[Kruji]], [[Goli (ljudstvo)|Goli]] in [[Kisiji]] so bila nekatera od prvih dokumentiranih ljudstev na tem območju.<ref name="introprof">{{cite journal|last1=Dunn-Marcos|first1=Robin|last2=Kollehlon|first2=Konia T.|last3=Ngovo|first3=Bernard|last4=Russ|first4=Emily|date=April 2005|editor-last=Ranar|editor-first=Donald A.|title=Liberians: An Introduction to their History and Culture|url=http://www.cal.org/co/liberians/liberian_050406_1.pdf|journal=Culture Profile|publisher=Center for Applied Linguistics|issue=19|pages=5–6|archive-url=https://web.archive.org/web/20080625062344/http://www.cal.org/co/liberians/liberian_050406_1.pdf|archive-date=June 25, 2008|access-date=July 23, 2011}}</ref> Priliv teh skupin je bil še večji zaradi propada zahodnosudanskega [[Malijski imperij|Malijskega imperija]] leta 1375 in [[Songajski imperij|Songajskega imperija]] leta 1591. Ker so se notranja območja [[Dezertifikacija|izsuševala]], so se prebivalci preselili na bolj vlažno obalo. Ti novi prebivalci so iz Malijskega in Songajskega imperija prinesli znanja, kot so [[predenje]] bombaža, [[tkanje]] blaga, [[Taljenje (ruda)|taljenje]] železa, gojenje [[Riž|riža]] in [[Sirek|sirka]] ter družbene in politične institucije.<ref name="introprof" /> Kmalu po tem, ko so regijo osvojili [[Maneji]], so se v [[Okraj Grand Cape Mount|okraju Grand Cape Mount]] priselili pripadniki ljudstva [[Vaji|Vaj]] iz nekdanjega Malijskega imperija. Kruji so nasprotovali prihodu Vajov in sklenili zavezništvo z Mani, da bi ustavili njihov nadaljnji prihod.<ref>{{cite book|author=Jesse N. Mongrue M. Ed|title=Liberia-America's Footprint in Africa: Making the Cultural, Social, and Political Connections|date=2011|page=24|publisher=iUniverse|isbn=978-1462021642}}</ref> Ljudje ob obali so gradili [[Kanu|kanuje]] in trgovali z drugimi Zahodnoafričani od [[Zeleni rt|Zelenega rta]] do [[Obala zlata|Obale zlata]]. Arabski trgovci so v regijo vstopili s severa, dolgoletna trgovina s sužnji pa je ujetnike odpeljala v severno in vzhodno Afriko.{{citation needed|date=July 2020}} === Zgodnja kolonizacija === Od leta 1461 do konca 17. stoletja so imeli [[Portugalci|portugalski]], [[Nizozemci|nizozemski]] in [[Britanci|britanski]] trgovci v regiji stike in trgovske postojanke. Portugalci so območje poimenovali ''Costa da Pimenta'' ("Obala popra"), pozneje pa se je zaradi obilja zrn popra ''[[Aframomum melegueta]]'' območje postalo znano pod imenom [[Obala zrnja]]. Evropski trgovci so z lokalnim prebivalstvom menjavali blago in dobrine.{{citation needed|date=July 2020}} V Združenih državah Amerike je na prehodu med 18. in 19. stoletjem začelo nastajati gibanje za naselitev [[Afroameričani|svobodnih barvnih ljudi]], tako svobodno rojenih kot nekdaj zasužnjenih, v Afriki. Razlog za to je bila rasna diskriminacija, ki se je kazala v obliki odvzema političnih pravic ter odrekanja državljanskih, verskih in socialnih pravic.<ref>Howard Brotz, ed., African American Social & Political Thought 1850–1920 (New Brunswick: Transaction Publishers, 1996), 38–39.</ref> Leta 1816 ustanovljeno [[Ameriška kolonizacijska družba|Ameriško kolonizacijsko družbo]] (ACS) so sestavljali predvsem [[kvekerji]] in lastniki sužnjev. Kvekerji so verjeli, da bodo imeli črnci v Afriki boljše možnosti za svobodo kot v ZDA.<ref name="AFP">[http://www.fcnl.org/issues/item.php?item_id=731&issue_id=75 "Background on conflict in Liberia"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070214051143/http://www.fcnl.org/issues/item.php?item_id=731&issue_id=75|date=February 14, 2007}}, Friends Committee on National Legislation, July 30, 2003</ref><ref name="Sale">Maggie Montesinos Sale (1997). ''The Slumbering Volcano: American Slave Ship Revolts and the Production of Rebellious Masculinity'', Duke University Press, 1997, p. 264. {{ISBN|0-8223-1992-6}}</ref> Medtem ko so sužnjelastniki nasprotovali svobodi zasužnjenih ljudi, so "repatriacijo" svobodnih barvnih ljudi razumeli kot način za preprečevanje [[Upor sužnjev|upora sužnjev]].<ref name="AFP" /> Leta 1822 je Ameriška kolonizacijska družba začela prostovoljno pošiljati svobodne barvne ljudi na Obalo popra, da bi tam ustanovila kolonijo. Umrljivost zaradi tropskih bolezni je bila zelo visoka — od 4571 izseljencev, ki so prispeli v Liberijo med letoma 1820 in 1843, jih je preživelo le 1819.<ref name="Shick 1971">{{cite journal|last1=Shick|first1=Tom W.|date=January 1971|title=A quantitative analysis of Liberian colonization from 1820 to 1843 with special reference to mortality|url=http://digital.library.wisc.edu/1793/34895|journal=The Journal of African History|volume=12|issue=1|pages=45–59|doi=10.1017/S0021853700000062|jstor=180566|pmid=11632218}}{{Dead link|date=May 2020|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref name="Shick 1980">{{cite book|last1=Shick|first1=Tom W.|title=Behold the Promised Land: A History of Afro-American Settler Society in Nineteenth-century Liberia|date=1980|publisher=Johns Hopkins University Press|isbn=9780801823091}}</ref> Do leta 1867 je ACS (in z njo povezane državne podružnice) pomagala pri selitvi več kot 13.000 barvnih prebivalcev iz Združenih držav in Karibov v Liberijo.<ref>{{cite web|url=https://www.loc.gov/exhibits/african/afam002.html|title=The African-American Mosaic|website=[[Library of Congress]]|date=July 23, 2010|access-date=March 31, 2015}}</ref> Ti svobodni Afroameričani in njihovi potomci so se poročali v svoji skupnosti in se opredeljevali kot [[Amero-Liberijci]]. Mnogi so bili mešane rase in izobraženi v ameriški kulturi; niso se identificirali z domorodci iz plemen, ki so jih srečali. V kolonialni skupnosti so se večinoma poročali med seboj in ustvarili etnično skupino, ki je imela kulturno tradicijo, prežeto z ameriškimi koncepti političnega republikanizma in protestantskega krščanstva.<ref>{{cite web|last=Wegmann|first=Andrew N|date=May 5, 2010|title=Christian Community and the Development of an Americo-Liberian Identity, 1824–1878|url=http://etd.lsu.edu/docs/available/etd-06092010-200522/|publisher=Louisiana State University|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100630111501/http://etd.lsu.edu/docs/available/etd-06092010-200522/|archive-date=June 30, 2010|df=mdy-all}}</ref> ACS, ki so jo podpirali ugledni ameriški politiki, kot so [[Abraham Lincoln]], [[Henry Clay]] in [[James Monroe]], je menila, da je "repatriacija" boljša od tega, da osvobojeni sužnji ostanejo v Združenih državah.<ref name="Sale" /> Podobne državne organizacije so ustanovile kolonije kot so [[Mississippi v Afriki]], [[Kentucky v Afriki]] in [[Republika Maryland]], ki jo je Liberija kasneje priključila. Vendar je Lincoln leta 1862 Liberijo označil za uspeh le "v določenem smislu" in namesto tega predlagal, da se svobodnim ljudem druge barve kože pomaga pri izselitvi v [[Chiriquí]], ki je danes del [[Panama|Paname]].<ref>{{Cite book|chapter-url=https://quod.lib.umich.edu/l/lincoln/lincoln5/1:812?rgn=div1;singlegenre=All;sort=occur;subview=detail;type=simple;view=fulltext;q1=April+16%2C+1862=trgt|title=Collected Works of Abraham Lincoln. Volume 5|chapter=Address on Colonization to a Deputation of Negroes|date=August 14, 1862|access-date=2019-08-21}}</ref> Amero-liberijski priseljenci se niso dobro razumeli z domorodnimi ljudstvi, na katera so naleteli, zlasti s tistimi, ki so živeli v skupnostih v bolj izoliranem "[[Buš|bušu]]". Kolonialne naselbine so napadali [[Kruji]] in [[Grebi]] iz njihovih notranjih položajev. Srečanja z afriškimi plemeni v bušu so bila pogosto nasilna. Ker so bili prepričani, da so drugačni ter kulturno in izobrazbeno boljši od avtohtonih ljudstev, so se Amero-Liberijci razvili v elitno manjšino, ki je ustvarila in obdržala politično oblast. V zavestnem prizadevanju, da bi posnemali ameriški jug, so amero-liberijski priseljenci sprejeli oblačila, kot so krila z obročki in fraki, ter izključili domorodce iz gospodarskih priložnosti, vključno z ustanavljanjem plantaž, na katerih so bili domorodci prisiljeni delati kot sužnji.<ref name="Smithsonian">{{cite journal|last1=MacDougall|first1=Clair|date=July–August 2016|title=These Abandoned Buildings Are the Last Remnants of Liberia's Founding History|url=https://www.smithsonianmag.com/history/liberia-created-former-slaves-fading-into-history-180959503/|journal=[[Smithsonian Magazine]]|access-date=23 June 2021}}</ref> Avtohtona plemena do leta 1904 niso imela pravice do državljanstva v svoji lastni deželi.<ref name="Constitutional History" /> Amero-Liberijci so spodbujali verske organizacije k ustanavljanju misijonov in šol za izobraževanje domorodnih ljudstev.<ref name="Smithsonian" /> [[Slika:Mitchell_Map_Liberia_colony_1839.jpg|sličica|Zemljevid kolonije Liberija v tridesetih letih 19. stoletja, ki ga je izdelal ACS, prikazuje pa tudi kolonijo Mississippi in druge kolonije, ki jih je financirala država.]] === Politično oblikovanje === [[Slika:T._WILLIAMS_(c1850)_Residence_of_Joseph_Roberts,_President_of_the_Republic_of_Liberia.jpg|sličica|Rezidenca [[Joseph Jenkins Roberts|Josepha Jenkinsa Robertsa]], prvega predsednika Liberije, med letoma 1848 in 1852.]] 26. julija 1847 so naseljenci izdali [[Deklaracijo o neodvisnosti Liberije|deklaracijo o neodvisnosti]] in razglasili [[Liberijska ustava 1847|ustavo]]. Na podlagi političnih načel [[Ustava Združenih držav Amerike|ustave Združenih držav Amerike]] je bila ustanovljena neodvisna Republika Liberija.<ref name="volume">{{cite book|last1=Johnston|first1=Harry Hamilton|last2=Stapf|first2=Otto|title=Liberia, Volume I|publisher=Hutchinson & Co|year=1906|url=https://books.google.com/books?id=XTYbAAAAYAAJ|isbn=1-143-31505-7}}</ref><ref>{{cite book|author=Adekeye Adebajo|date=2002|title=Liberia's Civil War: Nigeria, ECOMOG, and Regional Security in West Africa|publisher=International Peace Academy|page=21|isbn=1588260526}}</ref> [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je bilo prva država, ki je priznala neodvisnost Liberije.<ref name="Ricks">[https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-40500884 "How a former slave gave a quilt to Queen Victoria"]. BBC. July 11, 2017</ref> Združene države Amerike so Liberijo priznale šele leta 1862, potem ko so južne države, ki so imele močno politično moč v ameriški vladi, razglasile svojo odcepitev in ustanovitev [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacije]].<ref>{{cite web|title=The Revolutionary Summer of 1862|url=https://www.archives.gov/publications/prologue/2017/winter/summer-of-1862|website=National Archives|access-date=20 September 2020|language=en|date=20 April 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=FRONTLINE/WORLD . Liberia – No More War . Liberia's Historic Ties to America PBS|url=https://www.pbs.org/frontlineworld/stories/liberia/history.html|website=www.pbs.org|access-date=20 September 2020}}</ref><ref>{{cite web|title=Independent Lens . IRON LADIES OF LIBERIA . Liberian History PBS|url=https://www.pbs.org/independentlens/ironladies/history.html|website=www.pbs.org|access-date=20 September 2020}}</ref> Vodstvo nove države so večinoma sestavljali Amero-Liberijci, ki so sprva vzpostavili politično in gospodarsko prevlado na obalnih območjih, ki jih je kupila ACS; pri razvoju teh območij in s tem povezane trgovine so vzdrževali stike z ameriškimi partnerji. Leta 1865 so sprejeli zakon o vstopnih pristaniščih, ki je prepovedal tujo trgovino s plemeni v notranjosti države, da bi domnevno "spodbudili rast civiliziranih vrednot", preden bi bila takšna trgovina v regiji dovoljena.<ref name="volume" /><!--How? --> [[Slika:(1896)_Departure_of_colored_emigrants_for_Liberia_-_The_Illustrated_American,_March_21,_1896.jpg|levo|sličica|Odhod Afroameričanov v Liberijo leta 1896. Zadnje izseljence je ACS v Liberijo poslala leta 1904.]] Do leta 1877 je bila [[True Whig Party|stranka True Whig]] najmočnejši politični subjekt v državi.<ref name="ascendency">{{cite web|url=http://www.globalsecurity.org/military/library/report/1985/liberia_1_truewhigascend.htm|last=Pike|first=John|title=The True Whig Ascendancy|date=1985|work=Global Security|access-date=July 23, 2011}}</ref> Sestavljali so jo predvsem Amero-Liberijci, ki so ohranili družbeno, gospodarsko in politično prevlado vse do 20. stoletja ter ponovili vzorce evropskih kolonistov v drugih afriških državah. Tekmovanje za položaj je bilo običajno omejeno znotraj stranke; strankarska kandidatura je praktično zagotavljala izvolitev.<ref name="ascendency" /> Zaradi pritiska Združenega kraljestva, ki je nadzorovalo [[Sierra Leone|Sierro Leone]] na severozahodu, in [[Francija|Francije]], ki je imela interese na severu in vzhodu, je Liberija izgubila pravico do obsežnih ozemelj. Sierra Leone in [[Slonokoščena obala]] sta si priključili ozemlja.<ref>{{cite web|author=John Pike|date=1985|url=http://www.globalsecurity.org/military/library/report/1985/liberia_1_lostterr.htm|title=Lost Territories|work=Global Security|access-date=July 23, 2011}}</ref> Liberija si je prizadevala pritegniti naložbe za razvoj infrastrukture in večjega industrijskega gospodarstva. Konec 19. stoletja je proizvodnja liberijskega blaga upadla, vlada pa se je spopadala s finančnimi težavami, zaradi česar se je zadolžila za številna mednarodna posojila.<ref>{{cite web|url=http://www.globalsecurity.org/military/library/report/1985/liberia_1_lostmarkets.htm|author=John Pike|date=1985|title=Lost Markets and Economic Decline|work=Global Security|access-date=July 23, 2011}}</ref> 16. julija 1892 se je [[Martha Ann Erskine Ricks]] na Windsorskem gradu srečala s [[Viktorija Britanska|kraljico Viktorijo]] in ji podarila ročno izdelano odejo, prvo diplomatsko darilo Liberije. Ricks, ki se je rodila v suženjstvu v Tennesseeju, je dejala: »Že kot otrok sem pogosto slišala, kako dobra je bila kraljica do mojih ljudi—sužnjev—in kako si je želela, da bi bili svobodni.«<ref name="Ricks" /> === Začetek 20. stoletja === [[Slika:LiberiaKing.jpg|sličica|[[Charles D. B. King]], 17. predsednik Liberije (1920–1930), s spremstvom na stopnicah [[Palača miru|Palače miru]] v Haagu (Nizozemska) leta 1927.]] Ameriški in drugi mednarodni interesi so poudarjali pridobivanje virov, pri čemer je bila proizvodnja gume v začetku 20. stoletja glavna industrija.<ref>{{cite book|author=Robert Jefferson Norrell|title=Up from History: The Life of Booker T. Washington|url=https://archive.org/details/upfromhistorylif0000norr|url-access=registration|date=January 1, 2009|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-03211-8|pages=[https://archive.org/details/upfromhistorylif0000norr/page/374 374]–375}}{{cite journal|last=Rosenberg|first=Emily S.|date=June 1, 2007|title=The Invisible Protectorate: The United States, Liberia, and the Evolution of Neocolonialism, 1909–40|journal=Diplomatic History|publisher=Oxford Journals|volume=9|issue=3|pages=191–214|doi=10.1111/j.1467-7709.1985.tb00532.x}}</ref> Leta 1914 je [[Nemško cesarstvo|cesarska Nemčija]] predstavljala tri četrtine liberijske trgovine. To je skrbelo britanske kolonialne oblasti [[Kolonija in protektorat Sierra Leone|Sierre Leone]] ter francoske kolonialne oblasti [[Francoska Gvineja|Francoske Gvineje]] in [[Slonokoščena obala|Slonokoščene obale]], saj so se napetosti z Nemčijo večale.<ref name="Tucker">{{cite book|last1=Tucker|first1=Spencer|title=World War I: Encyclopedia|date=2005|publisher=ABC-CLIO|isbn=9781851094202|url=https://books.google.com/books?id=2YqjfHLyyj8C&pg=PA689|access-date=27 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181028225958/https://books.google.co.uk/books?id=2YqjfHLyyj8C&pg=PA689#v=onepage|archive-date=October 28, 2018|url-status=dead}}</ref> ==== Svetovni vojni in medvojno obdobje ==== {{main|Liberija med prvo svetovno vojno}} Liberija je med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] ostala nevtralna do 4. avgusta 1917, ko je napovedala vojno Nemčiji. Kasneje je bila ena od 32 držav, ki so sodelovale na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|pariški mirovni konferenci]] leta 1919, s katero se je končala vojna in ustanovila [[Liga narodov]]; Liberija je bila med redkimi afriškimi in nezahodnimi državami, ki so sodelovale na konferenci in pri ustanovitvi Lige narodov.<ref name="Heffinck">{{cite web|last1=Heffinck|first1=Ariane|title=Liberia: A Nation in Recovery|url=https://una-gp.org/2014/02/17/liberia-a-nation-in-recovery/|website=una-gp.org|publisher=United Nations Association of Philadelphia|access-date=27 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181107000113/https://una-gp.org/2014/02/17/liberia-a-nation-in-recovery/|archive-date=November 7, 2018|url-status=dead}}</ref>[[Slika:Secretary of Defense Caspar W. Weinberger - Samuel K. Doe.jpg|sličica|Na levi [[Samuel Kanyon Doe|Samuel K. Doe]] na obisku v ZDA skupaj z obrambnim sekretarjem Caspar W. Weinbergerjem (na desni) leta 1982. ]]Leta 1927 so volitve v državi ponovno pokazale moč stranke True Whig, volilni postopki pa so bili označeni za ene najbolj prirejenih doslej; zmagovalni kandidat je prejel več kot 15-krat več glasov od števila volilnih upravičencev. (Poraženec je dejansko prejel približno 60 % glasov volilnih upravičencev.) Kmalu zatem je zaradi obtožb o [[Moderne oblike suženjstva|sodobnem suženjstvu]] v Liberiji [[Liga narodov]] ustanovila [[Cuthbert Christy|Christyjevo komisijo]]. Ugotovitve so vključevale vpletenost vlade v razširjeno "prisilno ali obvezno delo". Predvsem manjšinske etnične skupine so bile izkoriščane v sistemu, ki je obogatil dobro povezane elite.<ref>{{Cite journal|last=Christy|first=Cuthbert|date=15 December 1930|title=COMMISSION'S REPORT: INTERNATIONAL COMMISSION OF ENQUIRY IN LIBERIA|url=http://biblio-archive.unog.ch/Dateien/CouncilMSD/C-658-M-272-1930-VI_EN.pdf|url-status=dead|journal=League of Nations|pages=127|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412091820/https://biblio-archive.unog.ch/Dateien/CouncilMSD/C-658-M-272-1930-VI_EN.pdf|archive-date=April 12, 2019|access-date=October 6, 2018}}</ref> Zaradi poročila sta odstopila predsednik [[Charles D. B. King]] in podpredsednik [[Allen N. Yancy]].<ref>{{Cite web|url=http://www.liberiapastandpresent.org/1926FirestoneCA.htm|title=President Charles D.B. King|last=Van der Kraaij|first=Fred PM|access-date=February 5, 2018|website=Liberia Past and Present|archive-url=https://web.archive.org/web/20180119001654/http://www.liberiapastandpresent.org/1926FirestoneCA.htm|archive-date=January 19, 2018|url-status=dead}}</ref> Sredi 20. stoletja se je Liberija z ameriško pomočjo začela postopoma modernizirati. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Združene države Amerike močno izboljšale infrastrukturo, da bi podprle svoja vojaška prizadevanja v Afriki in Evropi proti Nemčiji. Pred vstopom v drugo svetovno vojno je v okviru programa [[Zakon o posojilu in najemu|Lend-Lease]] zgradila [[prosto pristanišče Monrovija]] in [[mednarodno letališče Roberts]].<ref name="opendoor">{{cite journal|last1=Marinelli|first1=Lawrence|year=1964|title=Liberia's Open Door Policy|journal=The Journal of Modern African Studies|volume=2|issue=1|pages=91–98|doi=10.1017/s0022278x00003694}}</ref> Po vojni je predsednik [[William Tubman]] spodbujal tuje naložbe, tako da je Liberija v 50. letih dosegla drugo najvišjo stopnjo gospodarske rasti na svetu.<ref name="opendoor" /> Država se je začela aktivneje vključevati tudi v mednarodne zadeve: leta 1945 je bila ustanovna članica [[Združeni narodi|Združenih narodov]] ter postala glasna kritičarka [[Republika Južna Afrika|južnoafriškega]] režima [[Apartheid|apartheida]].<ref>{{cite news|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,899287,00.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20101028154941/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,899287,00.html|url-status=dead|archive-date=October 28, 2010|title=Africa: A Vote on Apartheid|work=Time|date=July 29, 1966|access-date=July 20, 2011}}</ref> Kot ena redkih afriških držav, ki se je izognila kolonizaciji, je bila zagovornica neodvisnosti Afrike od evropskih kolonialnih sil in [[Panafrikanizem|panafrikanizma]] ter je hkrati pomagala financirati [[Organizacija afriške enotnosti|Organizacijo afriške enotnosti]].<ref>{{cite journal|last1=Adogamh|first1=Paul G.|date=July 2008|title=Pan-Africanism Revisited: Vision and Reality of African Unity and Development|url=http://www.africa-union.org/root/ua/Newsletter/EA/Vol2%20No2/Adogamhe.pdf|url-status=dead|journal=African Review of Integration|volume=2|issue=2|archive-url=https://web.archive.org/web/20110925055350/http://www.africa-union.org/root/ua/Newsletter/EA/Vol2%20No2/Adogamhe.pdf|archive-date=September 25, 2011|access-date=July 20, 2011|df=mdy-all}}</ref> [[Slika:Technical_Liberia.jpg|sličica|[[Tehnical (vozilo)|Tehnical]] v Monroviji med drugo liberijsko državljansko vojno.]] === Politična nestabilnost ob koncu 20. stoletja === [[Liberijski državni udar leta 1980|12. aprila 1980 je vojaški udar]], ki ga je vodil narednik [[Samuel Doe]] iz etnične skupine [[Krahni|Krahn]], strmoglavil in ubil predsednika [[Williama R. Tolbert mlajši|Williama R. Tolberta mlajšega]]. Doe in drugi zarotniki so kasneje usmrtili večino Tolbertovega kabineta ter druge ameriško-liberalne vladne uradnike in člane stranke True Whig.<ref name="global">{{cite web|author=Anjali Mitter Duva|url=https://www.pbs.org/wgbh/globalconnections/liberia/essays/uspolicy/|title=Liberia and the United States: A Complex Relationship|publisher=PBS|year=2002|access-date=July 20, 2011}}</ref> Voditelji državnega udara so ustanovili [[Svet narodne rešitve]] (PRC), da bi vodil državo.<ref name="global" /> Doe, strateški zaveznik Zahoda med [[Hladna vojna|hladno vojno]], je prejel znatno finančno podporo Združenih držav, medtem ko so kritiki obsojali PRC zaradi korupcije in politične represije.<ref name="global" /> Ko je Liberija leta 1985 sprejela [[Liberijska ustava|novo ustavo]], je bil Doe na naslednjih volitvah, ki so bile mednarodno obsojene kot nepoštene, izvoljen za predsednika.<ref name="global" /> 12. novembra 1985 je [[Thomas Quiwonkpa]] izvedel neuspeli protidržavni udar in njegovi vojaki so za kratek čas zasedli nacionalno radijsko postajo.<ref name="notes">{{cite news|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1050633,00.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20100915040235/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1050633,00.html|url-status=dead|archive-date=September 15, 2010|author=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|title=LIBERIA Comrades Turned Enemies|work=Time|date=November 25, 1985|access-date=July 22, 2011}}</ref> Vladna represija se je v odgovor okrepila, saj so Doejeve enote v [[Okraj Nimba|okraju Nimba]] usmrtile pripadnike etničnih skupin Gio in Mano.<ref name="notes" /> [[Narodna domoljubna fronta Liberije]] (NPFL), uporniška skupina pod vodstvom [[Charles Taylor|Charlesa Taylorja]], je decembra 1989 ob podpori sosednjih držav, kot sta [[Burkina Faso]] in [[Slonokoščena obala]], sprožila upor proti Doejevi vladi. To je sprožilo [[Prva liberijska državljanska vojna|prvo liberijsko državljansko vojno]].<ref>{{cite book|last=Ellis|first=Stephen|title=The Mask of Anarchy Updated Edition: The Destruction of Liberia and the Religious Dimension of an African Civil War|publisher=NYU Press|year=2001|page=75|isbn=0-8147-2238-5}}</ref> Septembra 1990 so Doejeve sile nadzorovale le majhno območje tik pred prestolnico in še isti mesec so uporniške sile Doeja ujele in usmrtile.<ref name="bbc">{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/country_profiles/1043500.stm|title=Liberia country profile|newspaper=BBC News|date=May 4, 2011|access-date=July 23, 2011}}</ref> Uporniki so se kmalu razdelili na različne frakcije, ki so se borile druga proti drugi. [[Skupina za spremljanje gospodarske skupnosti]] v okviru [[Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav|Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav]] je organizirala vojaško operacijsko skupino za posredovanje v krizi.<ref name="bbc" />{{failed verification|date=May 2019}} Med letoma 1989 in 1997 je umrlo približno 60.000 do 80.000 Liberijcev, do leta 1996 pa je bilo približno 700.000 ljudi razseljenih v begunska taborišča v sosednjih državah.<ref>World Peace Foundation, [https://sites.tufts.edu/atrocityendings/2015/08/07/liberia-first-civil-war/ ''Mass Atrocity Endings: Liberia''], Medford, Massachusetts, U.S.A.: Tufts University, Aug. 7, 2015. Retrieved Jun. 7, 2020</ref> Leta 1995 so sprte strani sklenile mirovni sporazum, po katerem je bil Taylor leta 1997 izvoljen za predsednika.<ref name="bbc" /> Pod Taylorjevim vodstvom je Liberija postala mednarodno znana kot [[malopridna država]], saj je s [[Krvavi diamant|krvavimi diamanti]] in nezakonitim izvozom lesa financirala [[Združena revolucionarna fronta|Združeno revolucionarno fronto]] v [[Državljanska vojna v Sierri Leone|državljanski vojni v Sierri Leone]].<ref name="warrant">{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/2961390.stm|title=Arrest warrant for Liberian leader|work=BBC News|date=June 4, 2003|access-date=July 20, 2011}}</ref> [[Druga liberijska državljanska vojna]] se je začela leta 1999, ko je uporniška skupina [[Liberijci združeni za spravo in demokracijo]] (LURD), ki je imela sedež na severozahodu države, sprožila oborožen upor proti Taylorju.<ref name="cbc">{{cite news|url=http://www.cbc.ca/news/background/liberia/|title=Indepth: Liberia, Land of the free|newspaper=CBC News|date=July 23, 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130908174543/http://www.cbc.ca/news/background/liberia/|archive-date=September 8, 2013}}</ref> === 21. stoletje === Marca 2003 je druga uporniška skupina, [[Gibanje za demokracijo v Liberiji]], začela napade na Taylorja z jugovzhoda.<ref name="cbc" /> Junija istega leta so se v [[Akra|Akri]] začeli mirovni pogovori med obema frakcijama, še isti mesec pa je [[posebno sodišče za Sierro Leone]] Taylorja obtožilo zločinov proti človeštvu.<ref name="warrant" /> Julija 2003 so uporniki začeli [[Obleganje Monrovije|napad na Monrovijo]].<ref>{{cite news|url=http://www.economist.com/node/1944472?story_id=E1_TJQQQSN|title=Liberia's civil war: Fiddling while Monrovia burns|newspaper=The Economist|date=July 24, 2003|access-date=July 22, 2011}}</ref> Pod hudim pritiskom mednarodne skupnosti in domačega gibanja [[Množična akcija žensk Liberije za mir]]<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-15215312|title=Profile: Leymah Gbowee—Liberia's 'peace warrior'|work=BBC News|date=October 7, 2011|access-date=October 20, 2011}}</ref> je Taylor avgusta 2003 odstopil in odšel v izgnanstvo v [[Nigerija|Nigerijo]].<ref>{{cite news|first=Ann M.|last=Simmons|url=http://articles.baltimoresun.com/2003-08-12/news/0308120316_1_charles-taylor-liberia-sierra-leone|title=Taylor resigns as president of Liberia, leaves the country|newspaper=Baltimore Sune|date=August 12, 2003|access-date=July 23, 2011}}</ref> Še isti mesec je bil podpisan mirovni sporazum.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2003/aug/19/westafrica|title=Liberian rebels sign peace deal|newspaper=The Guardian|date=August 19, 2003|access-date=July 23, 2011}}</ref> [[Misija Združenih narodov v Liberiji]] se je začela septembra 2003, da bi zagotovila varnost in nadzorovala mirovni sporazum,<ref>{{cite web|url=http://newsite.irinnews.org/Report.aspx?ReportID=47807|title=Liberia: UNMIL extends deployment as more troops arrive|work=IRIN News|date=December 24, 2003|access-date=July 23, 2011}}</ref> oktobra naslednje leto pa je oblast prevzela začasna vlada.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2003/oct/14/westafrica|title=Bryant takes power in Liberia|newspaper=The Guardian|date=October 14, 2003|access-date=July 23, 2011}}</ref> Volitve, ki so sledile leta 2005, so mednarodno veljale za najbolj svobodne in poštene v zgodovini Liberije.<ref name="freedom" /> [[Ellen Johnson Sirleaf]], ekonomistka in nekdanja finančna ministrica, ki je diplomirala v ZDA, je bila izvoljena za prvo žensko predsednico v Afriki.<ref name="freedom" /> Sirleafova je ob inavguraciji zahtevala izročitev Taylorja iz Nigerije in ga predala [[Posebno sodišče za Sierro Leone|SCSL]] za sojenje v [[Haag|Haagu]].<ref>{{cite web|url=http://www.irinnews.org/report.aspx?reportid=58474|title=LIBERIA-NIGERIA: "Time to bring Taylor issue to closure," says Sirleaf|work=IRIN News|date=March 17, 2006|access-date=July 23, 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://unmil.org/1article.asp?id=1157&zdoc=1|title=Taylor Sent Off to Face War Crimes Charges|work=AFP|publisher=UNMIL|date=March 29, 2006|access-date=July 23, 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111005100159/http://unmil.org/1article.asp?id=1157&zdoc=1|archive-date=October 5, 2011}}</ref> Leta 2006 je vlada ustanovila [[Komisija za resnico in spravo|komisijo za resnico in spravo]], ki naj bi obravnavala vzroke in zločine državljanske vojne.<ref>{{cite web|url=http://www.irinnews.org/report.aspx?reportid=58220|access-date=May 16, 2008|work=IRIN Africa|title=LIBERIA: War-battered nation launches truth commission|date=February 21, 2006}}</ref> Leta 2011 je predsednica [[Ellen Johnson Sirleaf]] 26. julij razglasila za nacionalni dan neodvisnosti.<ref>{{cite press release|url=https://mofa.gov.lr/public2/2press.php?news_id=397&related=7&pg=sp|title=Tuesday, July 26, is National Independence Day; to be Observed as National Holiday|publisher=Government of the Republic of Liberia Ministry of Foreign Affairs|access-date=July 26, 2021}}</ref> Po splošnih volitvah v Liberiji leta 2017 je 22. januarja 2018 kot predsednik prisegel nekdanji profesionalni nogometni napadalec [[George Weah]], eden najboljših afriških igralcev vseh časov,<ref name="journey">{{cite news|url=https://www.huffingtonpost.co.za/2018/01/23/from-football-king-to-liberian-president-george-weahs-journey_a_23340918/|title=From Football King To Liberian President – George Weah's Journey|work=Huffington Post|author1=Nkosinathi Shazi|date=23 January 2018|access-date=3 October 2018}}</ref><ref>{{cite news|title=Top 10 Greatest African Strikers|url=http://www.joburgpost.co.za/2017/06/06/top-10-greatest-african-strikers/|access-date=27 August 2018|work=Johannesburg Post|archive-url=https://web.archive.org/web/20190220025546/http://www.joburgpost.co.za/2017/06/06/top-10-greatest-african-strikers/|archive-date=February 20, 2019|url-status=dead}}</ref> in postal četrti najmlajši predsednik v Afriki.<ref name="Listwand">{{cite news|title=Top 10 youngest serving presidents in Africa, 2018|url=https://listwand.com/2018/01/top-10-youngest-presidents-in-africa-updated/|agency=Listwand|date=3 October 2018}}</ref> Inavguracija je pomenila prvo popolnoma demokratično tranzicijo v Liberiji po 74 letih.<ref name="BBC News">{{cite news|title=George Weah sworn in as Liberia's president|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-42773165|agency=BBC|date=22 March 2018}}</ref> Weah je kot glavne cilje svojega predsedovanja navedel boj proti korupciji, reformo gospodarstva, boj proti nepismenosti in izboljšanje življenjskih razmer.<ref name="BBC News" /> == Geografija == {{main|Geografija Liberije}} [[Slika:Topographic_map_of_Liberia-en.svg|sličica|Zemljevid Liberije]] [[Slika:Koppen-Geiger_Map_LBR_present.svg|sličica|Zemljevid Liberije s Köppenovo podnebno klasifikacijo.]] Liberija leži v [[Zahodna Afrika|Zahodni Afriki]] in na jugozahodu meji na Severnoatlantski ocean. Leži med 4° in 9° severne širine ter 7° in 12° zahodne dolžine. Za pokrajino so značilne večinoma ravne do razgibane obalne ravnice z [[Mangrove|mangrovami]] in [[Močvirje|močvirji]], ki se na severovzhodu dvigajo v razgibano planoto in nizke gore.<ref name="eowg">{{cite book|last=Bateman|first=Graham|author2=Victoria Egan|author3=Fiona Gold|author4=Philip Gardner|title=Encyclopedia of World Geography|publisher=Barnes & Noble Books|location=New York|year=2000|page=161|isbn=1-56619-291-9}}</ref> Hribe pokrivajo tropski [[Deževni gozd|deževni gozdovi]], medtem ko na severnih delih prevladujejo slonja trava in delno listnati gozdovi.<ref name="eowg" /> Ekvatorialno podnebje na jugu države je vroče vse leto, z obilnimi padavinami od maja do oktobra, s kratkim vmesnim obdobjem sredi julija in avgusta.<ref name="eowg" /> V zimskih mesecih od novembra do marca v notranjost države pihajo suhi vetrovi [[harmatan]], polni prahu, ki prebivalcem povzročajo številne težave.<ref name="eowg" /> Liberijsko razvodje se ponavadi premika proti jugozahodu proti morju, ko se novi nalivi pomikajo po gozdnati planoti ob notranjem gorskem območju [[Guinée Forestière]] v [[Gvineja|Gvineji]]. V Cape Mountu blizu meje s [[Sierra Leone|Sierro Leone]] pade največ padavin v državi.<ref name="eowg" /> Glavno severozahodno mejo Liberije prečka reka Mano, jugovzhodno pa reka [[Cavalla]].<ref name="eowg" /> Tri največje reke Liberije so [[Saint Paul]], ki izvira v bližini [[Monrovija|Monrovije]], [[Saint John]] pri Buchananu in [[Cestos]], ki se vse izlivajo v Atlantik. Cavalla je s 515 km najdaljša reka v državi.<ref name="eowg" /> Najvišja točka v Liberiji je gora [[Wuteve]] na 1440 m [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] v severozahodni Liberiji, ki je del zahodnoafriškega gorovja in [[Gvinejsko višavje|Gvinejskega višavja]].<ref name="eowg" /> Gora [[Nimba]] v bližini [[Yekepa|Yekepe]] je sicer z 1752 m višja, vendar ni v celoti v Liberiji, saj Nimba meji na Gvinejo in [[Slonokoščena obala|Slonokoščeno obalo]] ter je tudi njuna najvišja gora.<ref>Financial Time's World Desk Reference (2004) Dorling Kindersley Publishing, p. 368.</ref> === Gozdovi === [[Gozd|Gozdovi]] na obali so večinoma sestavljeni iz [[Mangrove|mangrov]], ki so odporne na sol, medtem ko se v redkeje poseljeni notranjosti države gozdovi odpirajo na planoto s suhimi [[Travišče|travišči]]. Podnebje je [[Ekvatorialno podnebje|ekvatorialno]], z veliko [[Padavine|padavinami]] v [[Deževno obdobje|deževnem obdobju]] od maja do oktobra in ostrimi vetrovi [[harmatan]] v preostalem delu leta. V Liberiji je približno štirideset odstotkov preostalega [[Gozdovi Zgornje Gvineje|deževnega gozda Zgornje Gvineje]]. Gozd je bil v začetku 20. stoletja pomembna za proizvodnjo [[Kavčuk|kavčuka]].{{citation needed|date=July 2020}} V Liberiji so štiri kopenske ekoregije: [[gvinejski gorski gozdovi]], [[zahodnogvinejski nižinski gozdovi]], [[gvinejski gozdno-savanski mozaik]] in [[gvinejske mangrove]].<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|display-authors=1|year=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free|last18=Martin|first42=Yara|first45=Paulo|last45=van Breugel|first44=Jens-Peter Barnekow|last44=Lillesø|first43=Roeland|last43=Kindt|last42=Shennan-Farpón|first46=Lars|first41=Heinz|last41=Klöser|first40=Jonathan|last40=Timberlake|first39=Shahina A.|last39=Ghazanfar|first38=Annette|last46=Graudal|last47=Voge|first37=Anthony G.|last15=Barber|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|first15=Charles Victor|first47=Maianna|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first49=Muhammad|last49=Saleem|first48=Khalaf F.|last48=Al-Shammari|last38=Patzelt|last37=Miller|first18=Vance|last23=Weeden|last26=Sizer|first25=Crystal|last25=Davis|first24=Kierán|last24=Suckling|first23=Don|first22=Jonathan E. M.|last27=Moore|last22=Baillie|first21=Lori|last21=Price|first20=Wes|last20=Sechrest|first19=Eileen|last19=Crist|first26=Nigel|first27=Rebecca|first36=Othman A.|first32=Alexandra|last36=Llewellyn|first35=José C.|last35=Brito|first34=Lilian|last34=Pintea|first33=Nadia|last33=de Souza|last32=Tyukavina|last28=Thau|first31=Svetlana|last31=Turubanova|first30=Peter|last30=Potapov|first29=Tanya|last29=Birch|first17=Cyril|first28=David}}</ref> Povprečna ocena indeksa celovitosti gozdne krajine za leto 2019 je 4,79/10, kar Liberijo uvršča na 116. mesto na svetu med 172 državami.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G.|last10=Callow|first10=M.|last11=Clements|first11=T.|display-authors=1|year=2020|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity – Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|page=5978|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|issn=2041-1723|pmc=7723057|pmid=33293507|doi-access=free|last18=Goetz|first41=E.|first44=R.|last44=Tizard|first43=T.|last43=Tear|first42=R.|last42=Taylor|last41=Stokes|first45=O.|first40=T.|last40=Stevens|first39=B.|last39=Strassburg|first38=A.|last38=Shapiro|last45=Venter|last46=Visconti|last37=Silverman|last15=Ervin|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|first15=J.|first46=P.|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first48=J. E. M.|last48=Watson|first47=S.|last47=Wang|first37=J.|first36=C.|first18=S.|last23=Kang|last26=Lieberman|first25=W. F.|last25=Laurance|first24=P.|last24=Langhammer|first23=A.|first22=S.|last27=Linkie|last22=Jupiter|first21=P.|last21=Jantz|first20=E.|last20=Hofsvang|first19=A.|last19=Hansen|first26=S.|first27=M.|last36=Samper|first32=N. J.|first35=S.|last35=Saatchi|first34=J.|last34=Radachowsky|first33=H.|last33=Possingham|last32=Murray|first17=E.|first31=R.|last31=Mittermeier|first30=M.|last30=Mendez|first29=S.|last29=Maxwell|first28=Y.|last28=Malhi}}</ref> === Upravne enote === {{main|Upravna delitev Republike Liberije}} {{Counties of Liberia Image Map}} [[Slika:Bomi_lake.jpg|sličica|Pogled na jezero v okraju Bomi]] Liberija je razdeljena na petnajst [[Okraj|okrajev]] (county), ta pa so razdeljena na skupno 90 [[Okrožje|okrožij]] (district), ki so nadalje razdeljena na ''klane'' (clan). Najstarejša okraja sta Grand Bassa in Montserrado, ki sta bila ustanovljena leta 1839 pred liberijsko neodvisnostjo. Gbarpolu je najnovejši okraj, ustanovljen leta 2001. Okraj Nimba je največji med okraji in meri 11.551 km², okraj Montserrado pa je najmanjši in meri 1909 km².<ref name="census2008">{{cite web|url=http://www.emansion.gov.lr/doc/census_2008provisionalresults.pdf|title=2008 National Population and Housing Census: Preliminary Results|year=2008|publisher=Government of the Republic of Liberia|access-date=October 14, 2008}}</ref> Montserrado je tudi najbolj naseljen okraj z 1.144.806 prebivalci po popisu iz leta 2008.<ref name="census2008" /> Petnajst okrajev upravljajo superintendenti, ki jih imenuje predsednik. Ustava predvideva volitve različnih [[Plemenski poglavar|poglavarjev]] na okrajni in lokalni ravni, vendar zaradi vojne in finančnih omejitev te volitve niso bile izvedene že od leta 1985.<ref name="polls">{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/7187906.stm|title=Liberia cannot afford local polls|newspaper=BBC News|date=January 14, 2008}}</ref> Vzporedno z upravno delitvijo države potekajo tudi lokalne in občinske delitve. Liberija trenutno nima ustavnega okvira ali enotnih zakonov, ki bi urejali ustanavljanje ali ukinjanje lokalnih oblasti.<ref name="GCL">{{cite web|last1=KIEH, JR.|first1=GEORGE KLAY|title=THE MODEL CITY STATUTE FOR THE LIBERIAN CITY|url=http://governancecommissionlr.org/pg_img/THE_STATUTE_FOR_THE_MODEL_LIBERIAN_CITY[1].pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412091817/http://governancecommissionlr.org/pg_img/THE_STATUTE_FOR_THE_MODEL_LIBERIAN_CITY%5b1%5d.pdf|url-status=dead|archive-date=12 April 2019|website=Governance Commission of Liberia|publisher=GOVERNANCE COMMISSION OF THE REPUBLIC OF LIBERIA|access-date=20 July 2018}}</ref> Vse obstoječe lokalne uprave – mesta, mestna okrožja in občine – so bile ustanovljene s posebnimi zakoni liberijske vlade, zato se struktura in naloge/odgovornosti posameznih lokalnih uprav med seboj zelo razlikujejo.{{citation needed|date=September 2019}} {| class="wikitable sortable" !Št. na zemljevidu !Okraj !Glavno mesto !Prebivalstvo (2008)<ref name="census2008" /> !Površina (km²)<ref name="census2008" /> !Število okrožij !Leto ustanovitve |- | align="center" |1 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Bomi County.svg}} [[Okraj Bomi|Bomi]] | align="center" |[[Tubmanburg]] | align="center" |82.036 | align="center" |{{convert|1942|km2|abbr=on}} | align="center" |4 | align="center" |1984 |- | align="center" |2 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Bong County.svg}} [[Okraj Bong|Bong]] | align="center" |[[Gbarnga]] | align="center" |328.919 | align="center" |{{convert|8772|km2|abbr=on}} | align="center" |12 | align="center" |1964 |- | align="center" |3 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Gbarpolu County.svg}} [[Okraj Gbarpolu|Gbarpolu]] | align="center" |[[Bopolu]] | align="center" |83.758 | align="center" |{{convert|9689|km2|abbr=on}} | align="center" |6 | align="center" |2001 |- | align="center" |4 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Grand Bassa County.svg}} [[Okraj Grand Bassa|Grand Bassa]] | align="center" |[[Buchanan, Liberia|Buchanan]] | align="center" |224.839 | align="center" |{{convert|7936|km2|abbr=on}} | align="center" |8 | align="center" |1839 |- | align="center" |5 | align="left" |{{flagicon image|Flag_of_Grand_Cape_Mount_County.jpg}} [[Okraj Grand Cape Mount|Grand Cape Mount]] | align="center" |[[Robertsport]] | align="center" |129.055 | align="center" |{{convert|5162|km2|abbr=on}} | align="center" |5 | align="center" |1844 |- | align="center" |6 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Grand Gedeh County.svg}} [[Okraj Grand Gedeh|Grand Gedeh]] | align="center" |[[Zwedru]] | align="center" |126.146 | align="center" |{{convert|10484|km2|abbr=on}} | align="center" |3 | align="center" |1964 |- | align="center" |7 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Grand Kru County.svg}} [[Okraj Grand Kru|Grand Kru]] | align="center" |[[Barclayville]] | align="center" |57.106 | align="center" |{{convert|3895|km2|abbr=on}} | align="center" |18 | align="center" |1984 |- | align="center" |8 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Lofa County.svg}} [[Okraj Lofa|Lofa]] | align="center" |[[Voinjama]] | align="center" |270.114 | align="center" |{{convert|9982|km2|abbr=on}} | align="center" |6 | align="center" |1964 |- | align="center" |9 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Margibi County.svg}} [[Okraj Margibi|Margibi]] | align="center" |[[Kakata]] | align="center" |199.689 | align="center" |{{convert|2616|km2|abbr=on}} | align="center" |4 | align="center" |1985 |- | align="center" |10 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Maryland County.svg}} [[Okraj Maryland|Maryland]] | align="center" |[[Harper, Liberija|Harper]] | align="center" |136.404 | align="center" |{{convert|2297|km2|abbr=on}} | align="center" |2 | align="center" |1857 |- | align="center" |11 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Montserrado County.svg}} [[Okraj Montserrado|Montserrado]] | align="center" |[[Bensonville]] | align="center" |1.144.806 | align="center" |{{convert|1909|km2|abbr=on}} | align="center" |4 | align="center" |1839 |- | align="center" |12 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Nimba County.svg}} [[Okraj Nimba|Nimba]] | align="center" |[[Sanniquellie]] | align="center" |468.088 | align="center" |{{convert|11551|km2|abbr=on}} | align="center" |6 | align="center" |1964 |- | align="center" |13 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Rivercess County.svg}} [[Okraj Rivercess|Rivercess]] | align="center" |[[River Cess|Rivercess]] | align="center" |65.862 | align="center" |{{convert|5594|km2|abbr=on}} | align="center" |6 | align="center" |1985 |- | align="center" |14 | align="left" |{{flagicon image|Flag of River Gee County.svg}} [[Okraj River Gee|River Gee]] | align="center" |[[Fish Town]] | align="center" |67.318 | align="center" |{{convert|5113|km2|abbr=on}} | align="center" |6 | align="center" |2000 |- | align="center" |15 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Sinoe County.svg}} [[Okraj Sinoe|Sinoe]] | align="center" |[[Greenville, Liberija|Greenville]] | align="center" |104.932 | align="center" |{{convert|10137|km2|abbr=on}} | align="center" |17 | align="center" |1843 |} === Okoljski problemi === {{Further|Okoljska vprašanja v Liberiji}} [[Slika:Choeropsis.jpg|sličica|[[Pritlikavi povodni konji]] so med vrstami, ki jih v Liberiji nezakonito lovijo za hrano.<ref name="Anne Look">Anne Look, [http://www.voanews.com/content/article/370590.html "Poaching in Liberia's Forests Threatens Rare Animals"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304205739/http://www.voanews.com/content/article/370590.html|date=March 4, 2016}}, [[Voice of America]] News, May 8, 2012.</ref> [[Svetovna zveza za varstvo narave]] ocenjuje, da je v divjini ostalo manj kot 3000 primerkov te vrste.<ref name="Redlist">{{cite iucn|author=Ransom, C.|author2=Robinson, P.T.|author3=Collen, B.|date=2015|title=''Choeropsis liberiensis''|volume=2015|page=e.T10032A18567171|doi=10.2305/IUCN.UK.2015-2.RLTS.T10032A18567171.en|access-date=11 November 2021}} Database entry includes a brief justification of why this species is of endangered.</ref>]] V Liberiji se ogrožene vrste lovijo za prehrano ljudi.<ref name="Anne Look" /> Med vrstami, ki jih v Liberiji lovijo za hrano, so [[Slon|sloni]], [[pritlikavi povodni konj]], [[Navadni šimpanz|navadni šimpanzi]], [[Leopard|leopardi]], [[huleži]] in druge opice.<ref name="Anne Look" /> Kljub prepovedi čezmejne prodaje divjih živali se njihovo meso pogosto izvaža v sosednji Sierro Leone in Slonokoščeno obalo.<ref name="Anne Look" /> V Liberiji se pogosto uživa meso divjih živali, ki velja za poslastico.<ref name="Wynfred Russell">Wynfred Russell, [http://www.frontpageafricaonline.com/index.php/op-ed/commentaries-features/380-extinction-is-forever-a-crisis-that-is-liberia-s-endangered-wildlife "Extinction is forever: A crisis that is Liberia's endangered wildlife"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303191753/http://www.frontpageafricaonline.com/index.php/op-ed/commentaries-features/380-extinction-is-forever-a-crisis-that-is-liberia-s-endangered-wildlife|date=March 3, 2016}}, [[Front Page Africa]], January 15, 2014.</ref> Raziskava javnega mnenja iz leta 2004 je pokazala, da je med prebivalci glavnega mesta Monrovija meso divjih živali kot priljubnostni vir beljakovin na drugem mestu za ribami.<ref name="Wynfred Russell" /> V gospodinjstvih, v katerih so pripravljali meso divjih živali, je 80 % prebivalcev odgovorilo, da so ga pripravljali "občasno", 13 % ga je pripravljalo enkrat na teden, 7 % pa vsak dan.<ref name="Wynfred Russell" /> Raziskava je bila izvedena med zadnjo državljansko vojno, zdaj pa naj bi bilo uživanje mesa divjih živali veliko večje.<ref name="Wynfred Russell" /> [[Slika:U.S.DOC(1965)_Liberia._Money_Trees.jpg|levo|sličica|Lesarji in tovornjak za sečnjo, začetek šestdesetih let prejšnjega stoletja]] Liberija je svetovna [[vroča točka biotske raznovrstnosti]]—pomemben rezervoar [[Biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], ki jo ogroža človek.<ref name="mmg">{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-29321143|title=Liberia in 'trees for cash' deal|first=Matt|last=McGrath|work=BBC News|date=September 23, 2014}}</ref> [[Požigalništvo|Požigalniško kmetijstvo]] je ena od človekovih dejavnosti, ki uničujejo naravne gozdove Liberije.<ref name="Restoring the Battered">[http://www.unep.org/Documents.Multilingual/Default.asp?DocumentID=384&ArticleID=4411& "Restoring the Battered and Broken Environment of Liberia One of the Keys to a New and Sustainable Future"] {{webarchive|url=https://archive.today/20141108111326/http://www.unep.org/Documents.Multilingual/Default.asp?DocumentID=384&ArticleID=4411&|date=November 8, 2014}}, [[United Nations Environment Program]], February 13, 2014.</ref> V poročilu ZN iz leta 2004 je bilo ocenjeno, da 99 % Liberijcev za kuhanje in ogrevanje kuri oglje in drva, kar povzroča [[Dezertifikacija|krčenje gozdov]].<ref name="Restoring the Battered" /> Od konca druge državljanske vojne leta 2003 se je v Liberiji povečala [[nezakonita sečnja]].<ref name="mmg" /> Leta 2012 je predsednica Sirleaf podjetjem izdala dovoljenja za posek 58 % vsega primarnega deževnega gozda, ki je ostal v Liberiji.<ref name="mmg" /> Po mednarodnih protestih so bila številna dovoljenja za sečnjo preklicana.<ref name="mmg" /> Septembra 2014 sta Liberija in [[Norveška]] sklenili sporazum, po katerem je Liberija v zameno za 150 milijonov dolarjev razvojne pomoči opustila sečnjo.<ref name="mmg" /> Onesnaževanje je v [[Monrovija|Monroviji]] velik problem.<ref name="obs">{{Cite web|url=http://www.liberianobserver.com/environment/monrovia’s-‘never-ending’-pollution-issues-2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226052254/http://www.liberianobserver.com/environment/monrovia%E2%80%99s-%E2%80%98never-ending%E2%80%99-pollution-issues-2013|url-status=dead|title=Monrovia's 'Never-Ending' Pollution Issues In 2013, Edwin M. Fayia III, ''The Liberian Observer'', December 30, 2014|archive-date=December 26, 2016|access-date=September 1, 2019}}</ref> Od leta 2006 mednarodna skupnost prek [[Svetovna banka|Svetovne banke]] plačuje vse stroške zbiranja in odstranjevanja smeti v Monroviji.<ref>{{cite web|url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/EXTABOUTUS/IDA/0,,contentMDK:22301640~menuPK:4754051~pagePK:51236175~piPK:437394~theSitePK:73154,00.html|title=IDA – Liberia: Digging Out Monrovia from the Waste of War|website=web.worldbank.org}}</ref> ==== Podnebne spremembe ==== [[Spremembe podnebja|Podnebne spremembe]] v Liberiji povzročajo številne težave, saj je Liberija še posebej občutljiva na podnebne spremembe. Tako kot mnoge druge afriške države se tudi Liberija sooča z obstoječimi okoljskimi vprašanji in izzivi [[Trajnostni razvoj|trajnostnega razvoja]].<ref>{{Cite web|title=Building effective climate governance in Liberia - Liberia|url=https://reliefweb.int/report/liberia/building-effective-climate-governance-liberia|website=ReliefWeb|language=en|access-date=2020-05-21}}</ref> Zaradi svoje lege v Afriki je ranljiva za ekstremne vremenske razmere, obalne učinke dvigovanja morske gladine ter spreminjanje vodnih sistemov in razpoložljivosti vode.<ref name=":0">{{Cite web|title=Climate Risk Profile: Liberia|url=https://www.climatelinks.org/resources/climate-change-risk-profile-liberia|website=Climatelinks|language=en|access-date=2020-05-21}}</ref> Podnebne spremembe bodo po pričakovanjih močno vplivale na gospodarstvo Liberije, zlasti na kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo.<ref>{{Cite book|last=Blackmore|first=R.D.|url=http://worldcat.org/oclc/1084383140|title=Lorna Doone|publisher=Ryerson Press|isbn=0-665-26503-4|oclc=1084383140}}</ref> Liberija dejavno sodeluje pri spremembah mednarodne in lokalne politike v zvezi s podnebnimi spremembami. == Politika == {{main|Politika Liberije}} [[Slika:Ellen_Johnson-Sirleaf3.jpg|sličica|Nekdanja predsednica [[Ellen Johnson Sirleaf]]]] Liberijska vlada, ki je oblikovana po vzoru vlade Združenih držav Amerike, je unitarna ustavna republika in [[predstavniška demokracija]], kot jo določa ustava. Vlada ima tri soodvisne veje oblasti: [[Izvršilna oblast|izvršilno]], ki jo vodi predsednik, [[Zakonodajna oblast|zakonodajno]], ki jo sestavlja dvodomni liberijski zakonodajni organ, in [[Sodna oblast|sodno]], ki jo sestavljajo vrhovno sodišče in več nižjih sodišč.{{citation needed|date=July 2020}} Predsednik je vodja [[Vodja vlade|vlade]] in [[Vodja države|države]] ter [[vrhovni poveljnik]] liberijskih oboroženih sil.<ref name="CIA" /> Med drugimi predsednikovimi nalogami je tudi podpisovanje zakonskih predlogov ali veto nanje, pomilostitev ter imenovanje članov kabineta, sodnikov in drugih javnih uslužbencev. Predsednik je skupaj s podpredsednikom izvoljen za šest let z večino glasov v dvokrožnem sistemu in ima lahko največ dva mandata.<ref name="CIA" /> Zakonodajno oblast sestavljata senat in predstavniški dom. Predstavniški dom, ki ga vodi predsednik, ima 73 članov, ki so razdeljeni med 15 okraji na podlagi nacionalnega popisa prebivalstva, pri čemer ima vsako okrožje najmanj dva člana.<ref name="CIA" /> Vsak član predstavniškega doma predstavlja volilno okrožje v okraju, ki ga določi nacionalna volilna komisija, in je izvoljen z večino glasov volivcev v svojem okrožju za šestletni mandat. Senat sestavljata po dva senatorja iz vsakega okraja, skupaj torej 30 senatorjev.<ref name="CIA" /> Senatorji imajo devetletni mandat in so izvoljeni po načelu javnosti z večino glasov volivcev.<ref name="CIA" /> Podpredsednik opravlja funkcijo predsednika senata, v njegovi odsotnosti pa ga nadomešča začasni predsednik.<ref>{{cite web|url=http://www.onliberia.org/con_1984_3.htm#chvi|title=Constitution of Liberia|archive-url=https://web.archive.org/web/20170904154117/http://www.onliberia.org/con_1984_3.htm#chvi|accessdate=26 July 2021|archive-date=September 4, 2017}}</ref> Najvišji sodni organ Liberije je vrhovno sodišče, ki ga sestavlja pet članov, vodi pa ga vrhovni sodnik Liberije. Člane sodišča imenuje predsednik, potrdi pa jih senat in služijo do 70. leta starosti. Sodstvo se nadalje deli na okrožna in specializirana sodišča, magistratna sodišča in [[Mirovni sodnik|mirovne sodnike]].<ref name="state">{{cite web|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/6618.htm|title=Background Note: Liberia|work=Bureau of African Affairs|publisher=United States Department of State|date=March 8, 2011}}</ref> Sodni sistem je mešanica [[Običajno pravo|anglosaškega prava]], ki temelji na anglo-ameriškem pravu, in običajnem pravu.<ref name="CIA" /> Na podeželskih območjih države še vedno obstaja neformalni sistem tradicionalnih sodišč, v katerem je sojenje na podlagi težke preiskušnje še vedno pogosto, čeprav je uradno prepovedano.<ref name="state" /> Od leta 1877 do leta 1980 je v vladi prevladovala stranka [[Stranka True Whig|True Whig]].<ref name="ascendency" /> Danes je v državi registriranih več kot 20 političnih strank, ki temeljijo predvsem na osebnostih in etničnih skupinah.<ref name="freedom" /> Večina strank ima slabe organizacijske zmogljivosti.<ref name="freedom" /> Na volitvah leta 2005 je bilo prvič, da predsednikova stranka ni dobila večine sedežev v zakonodajnem telesu.<ref name="freedom" /> === Vojska === {{Main|Oborožene sile Liberije}} [[Oborožene sile Liberije]] (AFL) so državne oborožene sile. Vojska je bila ustanovljena leta 1908 kot Liberijska obmejna vojska, leta 1956 pa so jo preimenovali. AFL je praktično v vsej svoji zgodovini prejemala precejšnjo materialno pomoč in pomoč pri usposabljanju iz Združenih držav Amerike. Večino obdobja 1941–1989 so usposabljanje večinoma izvajali ameriški svetovalci, pri čemer so imele pomembno vlogo tudi bojne izkušnje iz druge svetovne vojne. Po resoluciji Varnostnega sveta ZN 1509 septembra 2003 je misija Združenih narodov v Liberiji z enotami iz Gane, Nigerije, Pakistana in Kitajske prispela, da bi preprečila prekinitev ognja in pomagala prehodni nacionalni vladi Liberije pri oblikovanju nove liberijske vojske.<ref>Moumouni, Guillaume. (April 2014). "China and Liberia: Engagement in a Post-Conflict Country 2003–2013". Global Powers and Africa Programme. [http://www.worldcat.org/wcpa/oclc/879851924?page=frame&url=http://www.saiia.org.za/doc_download/509-china-and-liberia-engagement-in-a-post-conflict-country-2003-2013&checksum=3b487fd41f9e71ad94de512cb76b15f4&title=&linktype=digitalObject&detail= Occasional Paper No. 182]{{Dead link|date=September 2018|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}. Johannesburg, South Africa: The South African Institute of International Affairs (SAIIA). p. 8.</ref> === Zunanji odnosi === [[Slika:Secretary_Kerry_Listens_as_Liberian_President_Sirleaf_Addresses_the_Post-2015_Development_Panel_Discussion_in_New_York_City_(21582539498).jpg|levo|sličica|Predsednica Sirleaf z ameriškim državnim sekretarjem [[John Kerry|Johnom Kerryjem]], kolumbijskim predsednikom [[Juan Manuel Santos|Juanom Manuelom Santosom]] in britanskim premierjem [[David Cameron|Davidom Cameronom]] septembra 2015.]] {{Further|Zunanji odnosi Liberije}}Po nemirih, ki so sledili prvi in drugi liberijski državljanski vojni, je notranja stabilizacija Liberije v 21. stoletju prinesla ponovno vzpostavitev prijateljskih odnosov s sosednjimi državami in velikim delom zahodnega sveta. Tako kot v drugih afriških državah je Kitajska pomemben del pokonfliktne obnove.<ref>{{Cite book|title=China and Africa|last=Moumouni|first=Guillaume|year=2018|isbn=978-3-319-52893-9|editor-last=Alden|editor-first=C.|pages=225–251|chapter=China and Liberia: Engagement in a Post-Conflict Country (2003–2013)|doi=10.1007/978-3-319-52893-9_12|editor-last2=Alao|editor-first2=A.|editor-last3=Chun|editor-first3=Z.|editor-last4=Barber|editor-first4=L.}}</ref> V preteklosti sta obe liberijski sosedi, [[Gvineja]] in [[Sierra Leone]], Liberijo obtožili, da podpira upornike v njunih državah.<ref name="hrw">[https://www.hrw.org/news/2013/08/22/liberia-police-corruption-harms-rights-progress "Liberia: Police Corruption Harms Rights, Progress"], Human Rights Watch, August 22, 2013.</ref> === Kazenski pregon in kriminal === {{further|Kriminal v Liberiji}}[[Liberijska nacionalna policija]] je nacionalna [[policija]] v državi. Od oktobra 2007 ima 844 policistov na 33 postajah v okraju Montserrado, v katerem je [[Monrovija]].<ref name="cdaMontserrado">{{cite news|url=http://www.emansion.gov.lr/doc/MontserradoCDA.pdf|title=Montserrado County Development Agenda|date=2008|publisher=Republic of Liberia|access-date=October 14, 2008}}</ref> Nacionalna policijska akademija za usposabljanje je v mestu Paynesville.<ref>{{cite news|title=Nine officials commissioned|date=October 11, 2008|work=The Analyst}}</ref> Zgodovina korupcije med policisti zmanjšuje zaupanje javnosti in učinkovitost delovanja. Za notranjo varnost je značilna splošna brezpravnost in nevarnost, da bi nekdanji borci v pozni državljanski vojni ponovno ustanovili milice, ki bi spodbijale civilne oblasti.<ref>Crane, Keith; Gompert, David C; Oliker, Olga; Riley, Kevin Jack; and Lawson, Brooke Stearns. (2007). Making Liberia safe : transformation of the national security sector. Santa Monica, CA : Rand. pp. 9–11. {{ISBN|9780833040084}}. [https://www.rand.org/pubs/monographs/MG529.html Rand Corp website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181014212925/https://www.rand.org/pubs/monographs/MG529.html|date=October 14, 2018}} Retrieved 7 December 2017.</ref> V Liberiji so v obdobju po konfliktu [[Posilstvo|posilstva]] in [[Spolni napad|spolni napadi]] pogosti. V Liberiji je spolno nasilje nad ženskami med največjimi na svetu. Najpogosteje prijavljeno kaznivo dejanje je posilstvo, ki predstavlja več kot tretjino primerov [[Spolno nasilje|spolnega nasilja]]. Najpogosteje so napadena mladoletna dekleta, skoraj 40 % storilcev pa so odrasli moški, ki jih žrtve poznajo.<ref>Nicola Jones, Janice Cooper, Elizabeth Presler-Marshall and David Walker, June 2014; "The fallout of rape as a weapon of war", ODI; http://www.odi.org/publications/8464-rape-weapon-war-liberia</ref> Tako moška kot ženska homoseksualnost je v Liberiji nezakonita.<ref>{{cite web|title=State Sponsored Homophobia 2016: A world survey of sexual orientation laws: criminalisation, protection and recognition|url=http://ilga.org/downloads/02_ILGA_State_Sponsored_Homophobia_2016_ENG_WEB_150516.pdf|work=[[International Lesbian, Gay, Bisexual, Trans and Intersex Association]]|date=May 17, 2016}}</ref><ref>{{cite news|first=Daniel|last=Avery|title=71 Countries Where Homosexuality is Illegal|url=https://www.newsweek.com/73-countries-where-its-illegal-be-gay-1385974|work=Newsweek|date=4 April 2019}}</ref> Liberijski senat je 20. julija 2012 soglasno izglasoval zakonodajo, ki prepoveduje in kriminalizira [[istospolne poroke]].<ref>{{Cite web|url=http://www.liberianobserver.com/index.php/news/item/1976-senate-passes-%E2%80%98no-same-sex-marriage%E2%80%99-bill|archive-url=https://web.archive.org/web/20120805070510/http://www.liberianobserver.com/index.php/news/item/1976-senate-passes-%E2%80%98no-same-sex-marriage%E2%80%99-bill|url-status=dead|title="Senate Passes 'No Same Sex Marriage' Bill ", ''Daily Observer'', 21 July 2012|archive-date=August 5, 2012|access-date=September 1, 2019}}</ref> === Korupcija === {{Further|Korupcija v Liberiji}}Korupcija je razširjena na vseh ravneh liberijske vlade.<ref name="2010 Human Rights Report: Liberia">{{cite web|title=2010 Human Rights Report: Liberia|url=https://2009-2017.state.gov/j/drl/rls/hrrpt/2010/af/154354.htm|work=US Department of State|access-date=January 10, 2013}}</ref> Ko je predsednica Sirleaf leta 2006 prevzela položaj, je napovedala, da je korupcija »glavni javni sovražnik.«<ref name="hrw" /> Leta 2014 je ameriški veleposlanik v Liberiji dejal, da korupcija škoduje ljudem zaradi »nepotrebnih stroškov za izdelke in storitve, ki si jih mnogi Liberijci že tako težko privoščijo«.<ref>{{cite web|url=http://allafrica.com/stories/201402211033.html|title="Liberia: Corruption Is Liberia's Problem, US Ambassador to Liberia Alarms", Al-Varney Rogers, allAfrica, 21 February 2014.|work=allAfrica.com|access-date=October 17, 2014}}</ref> Na indeksu zaznave korupcije iz leta 2010 je Liberija dosegla 3,3 točke na lestvici od 10 (zelo čista) do 0 (zelo skorumpirana). S tem se je uvrstila na 87. mesto med 178 državami sveta in na 11. mesto med 47 državami podsaharske Afrike.<ref>{{cite web|url=http://www.transparency.org/policy_research/surveys_indices/cpi/2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101020153842/http://www.transparency.org/policy_research/surveys_indices/cpi/2010|url-status=dead|archive-date=October 20, 2010|title=2010 Corruption Perceptions Index|work=Transparency International|date=October 26, 2010|access-date=July 22, 2011}}</ref> Ta ocena je precejšnja izboljšava od leta 2007, ko je država dosegla oceno 2,1 in se uvrstila na 150. mesto med 180 državami.<ref>{{cite web|url=http://www.transparency.org/policy_research/surveys_indices/cpi/2007|title=Corruption Perceptions Index 2007|work=Transparency International|year=2007|access-date=July 22, 2011}}</ref> Kar 89 % Liberijcev pravi, da so morali v stikih z javnimi uslužbenci plačati podkupnino, kar je po podatkih organizacije Global Corruption Barometer iz leta 2010 najvišji odstotek na svetu.<ref>{{cite web|url=http://www.transparency.org/policy_research/surveys_indices/gcb/2010/results|title=Global Corruption Barometer 2010|work=Transparency International|date=December 9, 2010|access-date=July 22, 2011}}</ref> == Gospodarstvo == {{main|Gospodarstvo Liberije}} [[Slika:Liberia_Product_Exports_(2019).svg|sličica|Sorazmerna zastopanost liberijskega izvoza. Kategorije, povezane z ladijskim prometom, odražajo status Liberije kot mednarodne zastave ugodne države – pod liberijsko zastavo je registriranih 3 500 plovil, kar predstavlja 11 % vseh ladij na svetu.<ref name="Schoenurl">{{cite web|first=John W.|last=Schoenurl|url=http://www.nbcnews.com/id/3072983|title=Liberian shipping draws scrutiny|work=NBC News|date=August 11, 2003}}</ref><ref name="About the Liberian Registry">{{cite web|url=http://www.liscr.com/liscr/AboutUs/AboutLiberianRegistry/tabid/206/Default.aspx|title=About the Liberian Registry|publisher=Liberian Registry|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20141110180209/http://www.liscr.com/liscr/AboutUs/AboutLiberianRegistry/tabid/206/Default.aspx|archive-date=November 10, 2014}}</ref>]] [[Slika:Liberia,_Trends_in_the_Human_Development_Index_1970-2010.png|sličica|Liberija, gibanja [[Indeks človekovega razvoja|indeksa človekovega razvoja]] 1970-2010.]] [[Liberijska centralna banka]] je odgovorna za tiskanje in vzdrževanje [[Liberijski dolar|liberijskega dolarja]], osnovne liberijske [[Valuta|valute]]. Liberija je ena najrevnejših držav na svetu, saj je stopnja [[Neformalna ekonomija|uradne zaposlenosti]] 15-odstotna.<ref name="state" /> BDP na prebivalca je bil najvišji leta 1980, ko je znašal 496 USD in je bil primerljiv z egiptovskim (v tistem času).<ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/NY.GDP.PCAP.CD/countries/LR-EG?display=graph|title=GDP per capita (current US$) &#124;Data &#124;Graph|publisher=Data.worldbank.org|access-date=March 26, 2013}}</ref> Leta 2011 je [[Bruto domači proizvod|nominalni BDP]] države znašal 1,154 milijarde USD, nominalni BDP na prebivalca pa 297 USD, kar je tretje najnižje na svetu.<ref name="IMF_GDP">{{cite web|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2016/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=98&pr.y=20&sy=2014&ey=2021&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=668&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&grp=0&a=|title=Liberia|publisher=International Monetary Fund}}</ref> Liberijsko gospodarstvo je bilo v preteklosti močno odvisno od tuje [[Pomoč|pomoči]], [[Neposredne tuje naložbe|neposrednih tujih naložb]] in izvoza naravnih virov, kot so [[železova ruda]], [[kavčuk]] in les.<ref name="eowg" /> === Zgodovina gospodarstva === Po vrhuncu rasti leta 1979 je liberijsko gospodarstvo po državnem udaru leta 1980 zaradi slabega gospodarskega upravljanja začelo vztrajno upadati.<ref name="challenges">{{cite web|url=http://allafrica.com/stories/201106140356.html|title=The Challenges of Post-War Reconstruction—the Liberian Experience|work=Government of Liberia|publisher=allAfrica.com|date=June 13, 2011}}</ref> Ta upad se je še pospešil z izbruhom državljanske vojne leta 1989; BDP se je med letoma 1989 in 1995 po ocenah zmanjšal za 90 %, kar je eden najhitrejših upadov v zgodovini.<ref name="challenges" /> Po koncu vojne leta 2003 se je rast BDP začela pospeševati in leta 2007 dosegla 9,4 %.<ref name="imf">{{cite web|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2011/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=41&pr.y=12&sy=2000&ey=2016&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=668&s=NGDP_RPCH%2CPCPIPCH&grp=0&a=|title=Report for Selected Countries and Subjects: Liberia|work=International Monetary Fund|date=June 20, 2011}}</ref> Svetovna finančna kriza je upočasnila rast BDP na 4,6 % v letu 2009, vendar se je zaradi krepitve kmetijskega sektorja, ki jo je spodbudil izvoz kavčuka in lesa, rast povečala na 5,1 % v letu 2010 in pričakovano 7,3 % v letu 2011, s čimer se je gospodarstvo uvrstilo med 20 najhitreje rastočih gospodarstev na svetu.<ref name="consultation">{{cite web|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/scr/2010/cr10373.pdf|title=IMF Country Report No. 10/37|work=International Monetary Fund|year=2010}}</ref><ref name="agi">{{cite web|url=http://www.africagovernance.org/article/liberian-president-government-and-people-are-partners-progress|title=Liberian President: Government and People are Partners in Progress|date=January 27, 2011|work=Africa Governance Initiative|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20161220103119/http://www.africagovernance.org/article/liberian-president-government-and-people-are-partners-progress|archive-date=December 20, 2016|df=mdy-all}}</ref> Trenutne ovire za rast vključujejo majhen [[domači trg]], pomanjkanje ustrezne infrastrukture, visoke stroške prevoza, slabe trgovinske povezave s sosednjimi državami in visoko [[Dolarizacija|dolarizacijo]] gospodarstva.<ref name="consultation" /> Liberija je od leta 1943 do leta 1982 kot svojo valuto uporabljala [[ameriški dolar]] in ga še vedno uporablja poleg liberijskega dolarja.<ref>{{cite web|url=https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:rjgZxrEkytAJ:www.countrycompass.com/_docs/assessments/Liberia_Economic_Recovery_Assessment.pdf+Liberian+dollar+1982&gl=us&pid=bl&srcid=ADGEESgB5jM-McEY_lEOfi7dtjUAbUY3FHNMS-1b7c1mewxokLnC7PucnxlcZgbC4H60-44s9Kyw4SlVD0s8pI0lznK8MH_FSOPkOAEW8OgbhuDeI2kiEZ81wf4E0kNLQHndpFSE3jFO|title=Liberia Economic Recovery Assessment|work=USAID|date=July 2008}}</ref> Po zmanjšanju inflacije v letu 2003 je inflacija leta 2008 zaradi svetovne krize na področju hrane in energije<ref>{{cite web|url=http://mof.gov.lr/doc/Published%20Fiscal%20Outturns.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20120325223907/http://mof.gov.lr/doc/Published%20Fiscal%20Outturns.pdf|url-status=dead|archive-date=2012-03-25|title=Quarter Three Fiscal Outturn, Fiscal Year 2010/11|work=Ministry of Finance|date=May 2011}}</ref> močno narasla in dosegla 17,5 %, nato pa se je leta 2009 znižala na 7,4 %.<ref name="imf" /> Liberijski [[zunanji dolg]] je bil leta 2006 ocenjen na približno 4,5 milijarde USD, kar je 800 % BDP.<ref name="challenges" /> Zaradi dvostranskega, večstranskega in komercialnega odpisa dolga med letoma 2007 in 2010 se je zunanji dolg države do leta 2011 zmanjšal na 222,9 milijona USD.<ref>{{cite web|url=http://mof.gov.lr/doc/2nd%20Qrt%20Debt%20Management%20Report.pdf|title=Second Quarter 2010/2011 Public Debt Management Report|work=Debt Management Unit|publisher=Ministry of Finance|date=March 25, 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130910014431/http://mof.gov.lr/doc/2nd%20Qrt%20Debt%20Management%20Report.pdf|archive-date=September 10, 2013}}</ref> Medtem ko se je uradni izvoz blaga v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zmanjšal, saj so številni vlagatelji pobegnili pred državljansko vojno, je liberijsko gospodarstvo v času vojne izkoriščalo bogastvo diamantov v regiji.<ref>{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/839206.stm|title=Liberia's diamond links|newspaper=BBC News|date=July 18, 2000}}</ref> Država je bila glavni trgovec s krvavimi diamanti iz Sierre Leon, saj je leta 1999 izvozila za več kot 300 milijonov ameriških dolarjev diamantov.<ref>{{cite news|url=http://www.cbc.ca/news/background/liberia/|title=CBC News Indepth: Liberia|newspaper=CBC News|date=March 29, 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130908174543/http://www.cbc.ca/news/background/liberia/|archive-date=September 8, 2013}}</ref> Zaradi tega so Združeni narodi leta 2001 prepovedali izvoz liberijskih diamantov, kar je bilo odpravljeno leta 2007 po pristopu Liberije k [[Siste potrjevanja procesa Kimberley|sistem potrjevanja procesa Kimberley]].<ref>{{cite news|url=https://www.usatoday.com/news/world/2007-05-01-liberia_N.htm|title=Liberia restarts diamond industry|newspaper=USA Today|date=May 1, 2007}}</ref> Leta 2003 so ZN uvedli dodatne sankcije za liberijski izvoz lesa, ki se je s 5 milijonov USD leta 1997 povečal na več kot 100 milijonov USD leta 2002 in naj bi financiral upornike v Sierri Leone.<ref>{{cite web|url=http://www.greenpeace.org/international/en/news/features/bloody-timber-off-the-market/|title=Bloody timber off the market|work=Greenpeace|date=May 7, 2003}}</ref><ref>{{cite web|first=Gary|last=Strieker|url=http://www.edition.cnn.com/2002/TECH/science/01/13/liberian.timber/index.html|title=U.N. mulls embargo on Liberian timber|work=CNN|date=January 13, 2002}}</ref> Te sankcije so bile odpravljene leta 2006.<ref>{{cite web|first=Chenni|last=Xu|url=http://www.voanews.com/english/news/a-13-2006-06-20-voa64.html|title=UN Lifts Liberia Timber Sanctions|work=Voice of America|date=June 20, 2006|access-date=June 21, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20120130090304/http://www.voanews.com/english/news/a-13-2006-06-20-voa64.html|archive-date=January 30, 2012|url-status=dead}}</ref> Liberija ima velik primanjkljaj na računu plačilne bilance, ki je leta 2008 dosegla skoraj 60 %, predvsem zaradi tuje pomoči in priliva naložb po koncu vojne.<ref name="consultation" /> Liberija je leta 2010 pridobila status opazovalke pri [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovni trgovinski organizaciji]], leta 2016 pa je postala njena uradna članica.<ref>{{cite web|title=Members and Observers|url=https://www.wto.org/english/thewto_e/whatis_e/tif_e/org6_e.htm|access-date=2020-10-15|website=wto.org}}</ref> Liberija ima najvišje razmerje med neposrednimi tujimi naložbami in BDP na svetu, saj je od leta 2006 bilo vanjo vloženih 16 milijard USD.<ref name="agi" /> Po Sirleafovi inavguraciji leta 2006 je Liberija s številnimi multinacionalnimi korporacijami, kot so [[ArcelorMittal]], [[BHP Biliton|BHP]] in [[Sime Darby]], podpisala več milijard dolarjev vrednih koncesijskih pogodb na področju železove rude in [[Palmovo olje|palmovega olja]].<ref>{{cite web|url=http://allafrica.com/stories/201008271043.html|title=Government Announces Agreement with Chevron to Explore Liberian Waters|publisher=allAfrica.com|date=August 27, 2010}}</ref> Podjetja za proizvodnjo palmovega olja, kot sta Sime Darby (Malezija) in Golden Veroleum (ZDA), so bila obtožena, da uničujejo načine preživljanja in razseljujejo lokalne skupnosti, kar jim omogočajo vladne koncesije.<ref>{{cite web|url=http://www.globalpost.com/dispatches/globalpost-blogs/rights/palm-oil-companys-deal-liberia-sparks-controversy|title=Palm oil industry accused of land grabs in Liberia|publisher=globalpost.com|date=December 27, 2012}}</ref> Od leta 1926 ima [[Firestone Tire & Rubber Company|Firestone]] v Harbelu v okraju Margibi največjo [[Plantaža|plantažo kavčuka]] na svetu. Leta 2015 je imel več kot 8000 večinoma liberijskih zaposlenih, kar pomeni, da je največji zasebni delodajalec v državi.<ref>Fred van der Kraaij, ''From the love of liberty to paradise lost'', p. 144, Leiden, African Studies Centre 2015, [https://openaccess.leidenuniv.nl/handle/1887/33835 pdf]</ref><ref>{{cite web|url=http://www.firestonenaturalrubber.com/company_history.htm|title=Firestone and Liberia – Company History|work=Firestone Natural Rubber Company|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110612171553/http://www.firestonenaturalrubber.com/company_history.htm|archive-date=June 12, 2011|df=mdy-all}}</ref> === Zastava ugodnosti za plovila === Liberija ima zaradi svojega statusa [[Zastava ugodnosti|zastave ugodnosti]] za [[Panama|Panamo]] drugi največji [[Država ladijske zastave|pomorski register]] na svetu. Pod njeno zastavo je registriranih 3500 plovil, kar predstavlja 11 % vseh ladij na svetu.<ref name="Schoenurl" /><ref name="About the Liberian Registry" /> === Glavne industrije === ==== Kmetijstvo ==== Kmetijstvo v Liberiji je pomemben sektor gospodarstva države, ki predstavlja 38,8 % BDP, zaposluje več kot 70 % prebivalstva in zagotavlja dragocen izvoz za eno od najmanj razvitih držav na svetu (po opredelitvi ZN).<ref>{{Cite web|title=The World Factbook - Liberia|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/liberia/|website=www.cia.gov|access-date=2015-07-10|date=24 June 2015|publisher=Central Intelligence Agency}}</ref><ref>{{Cite web|title=Liberia {{!}} Agriculture and Food Security {{!}} U.S. Agency for International Development|url=http://www.usaid.gov/liberia/agriculture-and-food-security|website=www.usaid.gov|access-date=2015-07-10|date=16 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150711125812/http://www.usaid.gov/liberia/agriculture-and-food-security|archive-date=11 July 2015|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref><ref name=":02">{{Cite web|title=Agriculture - Liberia - export, area, crops, annual, farming, system|url=http://www.nationsencyclopedia.com/Africa/Liberia-AGRICULTURE.html|website=www.nationsencyclopedia.com|access-date=2015-07-10}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|url=http://www.moaliberia.org/?ddownload=172|title=LIBERIA COMPREHENSIVE FOOD SECURITY AND NUTRITION SURVEY (CFSNS) JUNE 2013|date=June 2013|access-date=10 July 2015|website=www.moaliberia.org|publisher=Liberian Ministry of Agriculture|last=Patel|first=Nitesh}}</ref> Liberija ima ugodno podnebje za kmetovanje, obsežne gozdove in obilo vode, vendar se zaradi nizkih pridelkov več kot polovica živil uvaža, pri čemer je neto kmetijska trgovina leta 2010 znašala -73,12 milijona USD.<ref>{{Cite web|title=Liberia Agriculture Sheet - Open Data for Liberia|url=http://liberia.opendataforafrica.org/pdykmff/liberia-agriculture-sheet|access-date=2015-07-10|last=Buzanakova|first=Alina}}</ref> Liberijski minister za kmetijstvo je to zavrnil kot »napačno prepričanje«.<ref name=":2">{{Cite web|title=Rice Production Booms in Southeast Liberia|url=http://www.moaliberia.org/?p=2133|access-date=2015-07-10|website=www.moaliberia.org|publisher=Ministry of Agriculture|archive-url=https://web.archive.org/web/20150711083631/http://www.moaliberia.org/?p=2133|archive-date=2015-07-11|url-status=dead}}</ref> Glavni pridelki so [[naravni kavčuk]], [[riž]], [[Manioka|maniok]], [[Banana|banane]] in [[palmovo olje]].<ref name=":3">{{Cite web|title=FAOSTAT|url=http://faostat3.fao.org/browse/rankings/commodities_by_country/E|website=faostat3.fao.org|access-date=2015-07-10}}</ref> Tudi les je pomemben izvozni artikel, ki letno doprinese 100 milijonov dolarjev, čeprav je velik del tega lesa posledica netrajnostnega uničevanja habitatov, pri čemer so azijske korporacije kritizirane zaradi svoje vloge.<ref name=":02" /> Čeprav se kmetijska dejavnost izvaja na večini podeželskih krajev, je še posebej skoncentrirana na obalnih ravnicah (pridelki za preživetje) in v tropskem gozdu (pridelki za proizvodnjo denarja). Ta sektor je zelo pomemben za ženske, saj so v njem v primerjavi s celotnim gospodarstvom v veliki meri zaposlene.<ref>{{Cite web|title=Liberia - Agriculture and Food Security|url=http://liberia.brac.net/index.php?option=com_content&view=article&id=148&Itemid=694|website=liberia.brac.net|access-date=2015-07-10|date=2013}}</ref> ==== Rudarstvo ==== Po državljanski vojni, ki se je končala leta 2003, je rudarska industrija v Liberiji ponovno zaživela.<ref name="Resource">{{Cite web|url=http://www.resourcegovernance.org/countries/africa/liberia/overview|title=Liberia|access-date=1 June 2015|publisher=Natural Resource Governance Institute}}</ref> Zlato, diamanti in železna ruda so glavni minerali v rudarskem sektorju, za privabljanje tujih naložb pa sta bila sprejeta nova politika razvoja rudnin in rudarski zakonik.<ref name="Bendi">{{Cite web|url=http://www.mbendi.com/indy/ming/af/li/p0005.htm|title=Mining in Liberia- Overview|access-date=1 June 2015|publisher=mbendi.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20001206141400/http://www.mbendi.com/indy/ming/af/li/p0005.htm|archive-date=6 December 2000|url-status=dead}}</ref> Leta 2013 je mineralni sektor predstavljal 11 % BDP v državi, po napovedih [[Svetovna banka|Svetovne banke]] pa se bo do leta 2017 še povečal.<ref name="Sector">{{Cite web|url=http://www.usgs.gov/newsroom/article.asp?ID=4183&from=rss#.VWdmQUYYPGI|title=Quick-Action Helps Maintain Key Mining Industries during Ebola Outbreak|access-date=1 June 2015|date=7 April 2015|publisher=USGS}}</ref> Rudarski sektor velja za glavno gonilo gospodarske rasti države, njegovo izkoriščanje pa je treba ustrezno uravnotežiti s trajnostnim ohranjanjem okolja in bogate biotske raznovrstnosti.<ref name="Bank">{{Cite web|url=http://www.worldbank.org/en/news/feature/2015/04/28/coordinating-mining-conservation-efforts-in-liberia|title=Coordinating Mining Conservation Efforts in Liberia|access-date=1 June 2015|date=28 April 2015|publisher=World Bank}}</ref> Poleg pridobivanja železove rude so za bogatenje gospodarstva države ustrezno pomembni tudi viri cementa, diamantov, zlata in nafte. ==== Telekomunikacije ==== V Liberiji izhaja šest večjih časopisov, 45 % prebivalstva pa ima mobilne telefone. Velik del liberijske komunikacijske infrastrukture je bil uničen ali izropan med dvema državljanskima vojnama (1989-1996 in 1999-2003).<ref name="reform">{{cite web|url=http://www.ppiaf.org/sites/ppiaf.org/files/publication/PPIAF-Impact-Stories-Reforming-Liberia-Telecom-Sector.pdf|title=PPIAF Supports Telecommunications Reform and Liberalization in Liberia|publisher=Public-Private Infrastructure Facility (PPIAF)|date=July 2011|access-date=September 3, 2011}}</ref> Zaradi nizke stopnje pismenosti odraslih in visoke stopnje revščine je uporaba televizije in časopisov omejena, tako da je radio prevladujoče sredstvo komuniciranja z javnostjo.<ref>[http://www.audiencescapes.org/country-profiles-liberia-country-overview-quantitative-survey-qualitative-analysis-research "Introduction to Communication and Development in Liberia"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140307051722/http://www.audiencescapes.org/country-profiles-liberia-country-overview-quantitative-survey-qualitative-analysis-research|date=March 7, 2014}}, AudienceScapes. Retrieved February 8, 2014.</ref> ==== Promet ==== Promet v Liberiji obsega 429 km železnic, 10.600 km avtocest (657 km asfaltiranih), morska pristanišča, 29 letališč (2 asfaltirani) in 4 km naftovoda za prevoz nafte.<ref name=":03">{{Citation|title=Liberia|date=2021-10-19|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/liberia/#transportation|work=The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency|language=en|access-date=2021-11-02}}</ref> V Monroviji in njeni okolici so glavne oblike prevoza na kopnem avtobusi in taksiji. Na voljo so tudi čarterski čolni.<ref>{{Cite web|title=Transport in Liberia: How to Get Around Safely|url=https://www.worldnomads.com/travel-safety/western-africa/liberia/liberia-crime|access-date=2021-11-02|website=www.worldnomads.com}}</ref> [[Slika:Downtown_Monrovia_3348917715_67a2002529.jpg|sličica|Ulice v središču Monrovije, marec 2009]] ==== Energija ==== Javne storitve oskrbe z električno energijo zagotavlja izključno podjetje Liberia Electricity Corporation, ki je v državni lasti in upravlja majhno omrežje skoraj izključno v okrožju Greater Monrovia.<ref name="Options">{{cite web|url=http://siteresources.worldbank.org/EXTAFRREGTOPENERGY/Resources/717305-1266613906108/Liberia_Energy_ESW_11-4-11web.pdf|title=Options for the Development of Liberia's Energy Sector|work=International Bank for Reconstruction and Development|publisher=World Bank Group|date=2011}}</ref> Veliko večino električne energije zagotavljajo majhni generatorji v zasebni lasti. Cena električne energije v Liberiji je z 0,54 dolarja na kWh med najvišjimi na svetu. Leta 2013 je Liberija začela uvažati električno energijo iz sosednje Slonokoščene obale in Gvineje prek zahodnoafriškega združenja za oskrbo z električno energijo.<ref>{{cite news|first=Joe|last=Teh|url=http://cmiliberia.org/blog/2013/07/30/behind-the-power-switch-in-nimba-an-optimism-for-vibtant-economy/|archive-url=https://archive.today/20140609061323/http://cmiliberia.org/blog/2013/07/30/behind-the-power-switch-in-nimba-an-optimism-for-vibtant-economy/|url-status=dead|archive-date=June 9, 2014|title=Behind The Power Switch in Nimba, An optimism for Vibrant Economy|newspaper=The News Pinnacle|date=July 30, 2013}}</ref> Liberija je začela raziskovati nafto na morju; nedokazane zaloge nafte lahko presegajo milijardo sodov.<ref>{{cite news|url=https://af.reuters.com/article/southAfricaNews/idAFWEA839820091103|archive-url=https://web.archive.org/web/20120120101525/http://af.reuters.com/article/southAfricaNews/idAFWEA839820091103|url-status=dead|archive-date=January 20, 2012|title=Liberia may have over 1 bln barrels in oil resources|newspaper=Reuters Africa|date=November 3, 2009}}</ref> Vlada je svoje morske vode razdelila na 17 blokov in leta 2004 začela prodajati dovoljenja za raziskovanje v teh blokih na dražbi, nadaljnje dražbe pa so potekale v letih 2007 in 2009.<ref>{{cite web|url=http://www.businesswire.com/news/home/20040202005192/en/NOCAL-2004-Liberia-Offshore-Bid-Announcement|title=NOCAL 2004 Liberia Offshore Bid Round Announcement|work=Business Wire|date=February 2, 2004}}</ref><ref name="bidding">{{cite web|first=Natalie Obiko|last=Pearson|url=http://www.rigzone.com/news/article.asp?a_id=53828|title=Liberia Opens Bidding for 10 Offshore Oil Blocks|work=RigZone|date=December 10, 2007}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.psg.deloitte.com/NewsLicensingRounds_LR_0909.asp|title=Third Liberian Offshore Petroleum Licensing Round 2009|work=Deloitte Petroleum Services|publisher=Deloitte|date=August 27, 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131104072748/https://www.psg.deloitte.com/NewsLicensingRounds_LR_0909.asp|archive-date=November 4, 2013}}</ref> Leta 2011 je bilo razmejenih dodatnih 13 zelo globokih blokov na morju, ki so načrtovani za dražbo.<ref>{{cite web|first=Alphonso|last=Toweh|url=https://af.reuters.com/article/topNews/idAFJOE76K01J20110721?sp=true|archive-url=https://web.archive.org/web/20120119002810/http://af.reuters.com/article/topNews/idAFJOE76K01J20110721?sp=true|url-status=dead|archive-date=January 19, 2012|title=Liberia marks out new oil blocks, auction seen soon|work=Reuters|date=July 21, 2011|access-date=August 22, 2011}}</ref> Med podjetji, ki so pridobila dovoljenja, so [[Repsol YPF]], [[Chevron Corporation]] in [[Woodside Petroleum]].<ref>{{cite web|first=Ansu|last=Konneh|url=https://www.bloomberg.com/news/2010-08-30/chevron-liberia-sign-deepwater-offshore-exploration-agreement.html|title=Chevron, Liberia Sign Deepwater Offshore Exploration Agreement|work=[[Bloomberg News]]|date=August 30, 2010}}</ref> == Demografija == [[Slika:Liberia-demography.png|sličica|Prebivalstvo Liberije od leta 1961 do 2013, v milijonih.<ref name="Data of FAO, year 2005">Data of [[FAO]], year 2005</ref> Število prebivalcev Liberije se je v 40 letih potrojilo.<ref name="Data of FAO, year 2005" />]] [[Slika:Pyramide_Liberia.PNG|sličica|Prebivalstvena piramida Liberije, 2005. 43,5 % Liberijcev je bilo leta 2010 mlajših od 15 let.]] Po nacionalnem popisu iz leta 2017 je v Liberiji živelo 4.694.608 ljudi.<ref name="census2017final">{{cite web|url=http://www.emansion.gov.lr/doc/Population_by_County.pdf|title=2008 National Population and Housing Census Final Results: Population by County|author=Liberia Institute of Statistics and Geo-Information Services|date=May 2009|work=2017 Population and Housing Census|publisher=Republic of Liberia|access-date=June 10, 2009}}</ref> Od tega jih je 1.118.241 živelo v okraju Montserrado, ki je najbolj naseljen okraj v državi in v katerem je glavno mesto Monrovija. V okrožju Greater Monrovia živi 970.824 prebivalcev.<ref name="census2008final">{{cite web|url=http://www.emansion.gov.lr/doc/Population_by_County.pdf|title=2008 National Population and Housing Census Final Results: Population by County|author=Liberia Institute of Statistics and Geo-Information Services|date=May 2009|work=2008 Population and Housing Census|publisher=Republic of Liberia|access-date=June 10, 2009}}</ref> Naslednji po številu prebivalcev je okraj Nimba s 462.026 prebivalci.<ref name="census2008final" /> Po popisu iz leta 2008 je Monrovija več kot štirikrat bolj naseljena kot vsa okrajna glavna mesta skupaj.<ref name="census2008" /> Pred popisom leta 2008 je bil zadnji popis prebivalstva opravljen leta 1984 in je štel 2.101.628 prebivalcev.<ref name="census2008final" /> Leta 1962 je bilo v Liberiji 1.016.443 prebivalcev, leta 1974 pa se je število povečalo na 1.503.368.<ref name="census2008" /> Od leta 2006 je imela Liberija najvišjo stopnjo rasti prebivalstva na svetu (4,50 % na leto).<ref>[https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf United Nations World Population Prospects: 2006 revision] – Table A.8</ref> Leta 2010 je bilo približno 43,5 % Liberijcev mlajših od 15 let.<ref name="WPP 2010">{{Cite web|url=https://population.un.org/wpp/|archive-url=https://web.archive.org/web/20150816232627/http://esa.un.org/unpd/wpp/index.htm|url-status=dead|title=World Population Prospects – Population Division – United Nations|archive-date=August 16, 2015|website=population.un.org|access-date=September 1, 2019}}</ref> === Etnične skupine === Med prebivalci je 16 avtohtonih [[Etnična skupina|etničnih skupin]] in različne tuje manjšine. Avtohtona ljudstva predstavljajo približno 95 odstotkov prebivalstva. Med 16 uradno priznanimi etničnimi skupinami so Kpelle, Bassa, Mano, Gio ali Dan, Kruji, Grebo, Krahn, Vai, Gola, Mandingo ali Mandinka, Mende, Kissi, Gbandi, Loma, Dei ali Dewoin, Belleh in Amero-Liberijci ali Kongi. Kpele predstavljajo več kot 20 % prebivalstva in so največja etnična skupina v Liberiji, ki živi predvsem v okraju Bong in sosednjih območjih v osrednji Liberiji.<ref>{{cite web|url=http://www.sscnet.ucla.edu/anthro/faculty/fiske/135b/kpelle.htm|title=Kpelle|first=Alan|last=Fiske|website=www.sscnet.ucla.edu|access-date=November 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141102030436/http://www.sscnet.ucla.edu/anthro/faculty/fiske/135b/kpelle.htm|archive-date=November 2, 2014|url-status=dead}}</ref> 2,5 % je Američanov in Liberijcev, ki so potomci afriško-ameriških in zahodnoindijskih, večinoma [[Barbadošani|barbadoških]] priseljencev. Kongovci, potomci vrnjenih kongovskih in afriško-karibskih sužnjev, ki so prišli leta 1825, predstavljajo približno 2,5 % prebivalstva.<ref name="CIA" /><ref>{{cite web|url=http://www.theperspective.org/rewriting_history.html|title=Liberia's Ugly Past: Re-writing Liberian History|publisher=Theperspective.org|access-date=January 3, 2010}}</ref> Slednji dve skupini sta v 19. stoletju vzpostavili politični nadzor, ki sta ga ohranili tudi v 20. stoletju. Številni priseljenci so prišli kot trgovci in postali pomemben del poslovne skupnosti, med njimi Libanonci, Indijci in drugi zahodnoafriški državljani. Med etničnimi Liberijci in Libanonci je velik odstotek medrasnih porok, zato je zlasti v Monroviji in njeni okolici veliko rasno mešanega prebivalstva. V državi živi manjšina Liberijcev, ki so beli Afričani evropskega porekla.<ref name="CIA" /> Liberijska ustava izvaja ''[[jus sanguinis]]'' in omejuje državljanstvo na »črnce ali osebe črnskega porekla.«<ref>{{Cite web|url=http://www.liberianlegal.com/constitution1986.htm#_CITIZENSHIP|title=The Constitution of the Republic of Liberia – Chapter IV: Citizenship|website=www.liberianlegal.com|access-date=2018-11-29}}</ref> === Jeziki === Uradni jezik je angleščina, ki je v Liberiji ''[[lingua franca]]''.<ref name="pulitzer">{{cite web|first=Jina|last=Moore|url=http://pulitzercenter.org/blog/untold-stories/liberia-ma-ellen-talk-plenty-plenty-liberian-english|title=Liberia: Ma Ellen talk plenty plenty Liberian English|work=Pulitzer Center on Crisis Reporting|date=October 19, 2009|access-date=July 22, 2011}}</ref> V Liberiji se govori enaintrideset avtohtonih jezikov, vendar je vsak od njih prvi jezik le za majhen odstotek prebivalstva.<ref>{{cite web|url=http://www.ethnologue.com/show_country.asp?name=Liberia|archive-url=https://web.archive.org/web/20111018114601/http://www.ethnologue.com/show_country.asp?name=Liberia|archive-date=October 18, 2011|title=Languages of Liberia|work=Ethnologue|year=2009|access-date=July 22, 2011}}</ref> Liberijci govorijo tudi različna kreolizirana narečja, ki jih poznamo pod skupnim imenom [[liberijska angleščina]].<ref name="pulitzer" /> === Največja mesta === {{Largest cities of Liberia|class=info}} {{bar box|title=Etnične skupine v Liberiji|titlebar=#ddd|left1=Etnične skupine|right1=delež|float=right|bars={{bar percent|Kpeli|darkgreen|20.3}} {{bar percent|Basi|purple|13.4}} {{bar percent|Greboji|red|10}} {{bar percent|Gioji|black|8}} {{bar percent|Manoji|orange|7.9}} {{bar percent|Kruji|darkblue|6}}{{bar percent|Lormi|white|5.1}} {{bar percent|Kisiji|maroon|4.8}} {{bar percent|Goli|darkgray|4.4}} {{bar percent|Krani|gray|4}} {{bar percent|Vaji|tan|4}} {{bar percent|Mandinki|lime|3.2}} {{bar percent|Gbandiji|Violet|3}} {{bar percent|Mendeji|darkgreen|1.3}} {{bar percent|Sapoji|purple|1.2}} {{bar percent|Beleji|red|0.8}} {{bar percent|Deji|black|0.3}} {{bar percent|Ostale liberijske|orange|0.6}} {{bar percent|Ostale afriške|darkblue|1.4}}{{bar percent|Ne-afriške|white|0.1}}}} === Vera === {{bar box|float=right|titlebar=#ddd|title=[[Vera v Liberiji]] (2010)<ref>{{cite web|url=http://www.globalreligiousfutures.org/countries/liberia#/?affiliations_religion_id=0&affiliations_year=2010&region_name=All+Countries&restrictions_year=2015|title=Religions in Liberia – PEW-GRF|website=www.globalreligiousfutures.org|access-date=October 6, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181106235755/http://www.globalreligiousfutures.org/countries/liberia#/?affiliations_religion_id=0&affiliations_year=2010&region_name=All+Countries&restrictions_year=2015|archive-date=November 6, 2018|url-status=dead}}</ref>|left1=Vera|right1=delež|bars={{bar percent|[[Protestantizem]]|lightBlue|76.3}} {{bar percent|[[Islam]]|green|12.2}} {{bar percent|[[Rimskokatoliška cerkev]]|red|7.2}} {{bar percent|Druga [[Kristjani|kristjani]]|blue|1.6}} {{bar percent|[[Brezverstvo]]|Lavender|1.4}} {{bar percent|Druge vere|grey|1.3}}}}Po nacionalnem popisu prebivalstva iz leta 2008 je 85,6 % prebivalstva izpovedovalo [[krščanstvo]], muslimani pa so predstavljali 12,2-odstotno manjšino.<ref name="Census 2008">{{cite web|url=https://www.lisgis.net/pg_img/NPHC%202008%20Final%20Report.pdf|title=2008 Population and Housing Census: Final Results|publisher=Liberia Institute of Statistics and Geo-Information Services|date=May 2009|page=A4-84|access-date=21 April 2018}}</ref> Večino krščanskega prebivalstva sestavljajo različne [[Protestantizem|protestantske veroizpovedi]], kot so [[Luteranstvo|luteranska]], [[Baptisti|baptistična]], [[Anglikanizem|episkopalna]], [[Prezbiterijanstvo|prezbiterijanska]], [[Binkoštništvo|binkoštna]], združena metodistična, afriška metodistična episkopalna (AME) in afriška metodistična episkopalna Zion (AME Zion), sledijo pa pripadniki katoliške cerkve in drugi kristjani, ki niso protestanti. Večino teh krščanskih veroizpovedi so prinesli afroameriški naseljenci, ki so se iz Združenih držav Amerike preselili v Liberijo prek Ameriške kolonizacijske družbe, nekatere pa so avtohtone—zlasti binkoštne in evangeličanske protestantske veroizpovedi. Protestantizem je bil sprva povezan s temnopoltimi ameriškimi naseljenci in njihovimi amero-liberijskimi potomci, medtem ko so se domorodna ljudstva sprva držala svojih animističnih oblik afriške tradicionalne religije, preden so večinoma sprejela krščanstvo. Številni Liberijci so sicer kristjani, vendar sodelujejo tudi v tradicionalnih domorodnih skrivnih verskih društvih, ki temeljijo na spolu, kot sta [[Poro]] za moške in Sande za ženske. Družba [[Sande]], v kateri živijo samo ženske, izvaja [[žensko obrezovanje]].<ref name="irfr">{{cite web|url=https://www.state.gov/g/drl/rls/irf/2010/148698.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20101123105613/http://www.state.gov/g/drl/rls/irf/2010/148698.htm|url-status=dead|archive-date=November 23, 2010|title=International Religious Freedom Report 2010: Liberia|work=United States Department of State|date=November 17, 2010|access-date=July 22, 2011}}</ref> [[Muslimani]] so leta 2008 predstavljali 12,2 % prebivalstva, večinoma pripadniki etničnih skupin Mandingo in Vai. Liberijski muslimani se delijo na [[Sunitizem|sunite]], [[Šiitizem|šiite]], [[Ahmadija|ahmadije]], [[Sufizem|sufije]] in muslimane brez veroizpovedi.<ref>Pew Forum on Religious & Public life. August 9, 2012. Retrieved October 29, 2013</ref> Leta 2008 se je 0,5 % vprašanih opredelilo za pripadnost tradicionalnim domorodnim religijam, 1,5 % pa jih je izjavilo, da so brez veroizpovedi. Majhno število ljudi je bilo [[Bahajstvo|bahajcev]], [[Hinduizem|hindujcev]], [[Sikhizem|sikhov]] ali [[Budizem|budistov]]. Liberijska ustava določa [[Svoboda veroizpovedi|svobodo veroizpovedi]] in vlada to pravico na splošno spoštuje.<ref name="irfr" /> Čeprav je ločitev cerkve od države določena v ustavi, Liberija v praksi velja za [[Krščanska država|krščansko državo]].<ref name="freedom">{{cite web|url=http://www.unhcr.org/refworld/docid/4e16b8f91a.html|title=Freedom in the World 2011 – Liberia|work=Freedom House|publisher=UNHCR|date=July 7, 2011|access-date=July 22, 2011}}</ref> Javne šole ponujajo biblične študije, čeprav lahko starši svoje otroke izločijo. Trgovanje je zakonsko prepovedano ob nedeljah in večjih [[Krščanski praznik|krščanskih praznikih]]. Vlada od podjetij ali šol ne zahteva, da muslimanom opravičijo [[Petkova molitev|petkovo molitev]].<ref name="irfr" />{{clear}} == Izobrazba == [[Slika:Liberian_students.jpg|sličica|Učenci se učijo ob svečah v okraju Bong]] Leta 2010 je bila [[stopnja pismenosti]] v Liberiji ocenjena na 60,8 % (64,8 % za moške in 56,8 % za ženske).<ref>{{cite web|url=http://stats.uis.unesco.org/unesco/TableViewer/document.aspx?ReportId=121&IF_Language=eng&BR_Country=4300&BR_Region=40540|title=Education profile – Liberia|work=Institute for Statistics|publisher=UNESCO|year=2010|access-date=July 20, 2011|archive-date=September 30, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930035337/http://stats.uis.unesco.org/unesco/TableViewer/document.aspx?ReportId=121&IF_Language=eng&BR_Country=4300&BR_Region=40540|url-status=dead}}</ref> Na nekaterih območjih je osnovno in srednješolsko izobraževanje brezplačno in obvezno od šestega do šestnajstega leta starosti, čeprav je nadzor nad obiskovanjem pouka pomanjkljiv.<ref>{{cite web|url=http://www.irinnews.org/Report.aspx?ReportId=74422|title=LIBERIA: Go to school or go to jail|date=September 21, 2007|work=IRN|publisher=UN Office for the Coordination of Humanitarian Affairs|access-date=April 8, 2009}}</ref> Na drugih območjih morajo otroci za obiskovanje šole plačati šolnino. Otroci se v povprečju izobražujejo 10 let (11 let dečki in 8 let deklice).<ref name="CIA" /> Izobraževalni sektor v državi ovirajo neustrezne šole in oprema ter pomanjkanje usposobljenih učiteljev.<ref>{{cite web|first1=Sidiki|last1=Trawally|first2=Derek|last2=Reeves|url=http://www.liftliberia.gov.lr/press.php?news_id=100&related=Press%20Release|title=Making Quality Education Affordable And Assessable To All—Prez. Sirleaf's Vision With Passion|work=Lift Liberia|year=2009|access-date=July 20, 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130512060404/http://www.liftliberia.gov.lr/press.php?news_id=100&related=Press%20Release|archive-date=May 12, 2013}}</ref> Visokošolsko izobraževanje zagotavljajo številne javne in zasebne univerze. [[Liberijska univerza]] je največja in najstarejša univerza v državi. Univerza se nahaja v Monroviji in je bila odprta leta 1862. Danes ima šest fakultet, vključno z medicinsko fakulteto in edino pravno fakulteto v državi, Louis Arthur Grimes School of Law.<ref>Jallah, David A. B. [http://www.ialsnet.org/meetings/enriching/JallahDavid.pdf "Notes, Presented by Professor and Dean of the Louis Arthur Grimes School of Law, University of Liberia, David A. B. Jallah to the International Association of Law Schools Conference Learning From Each Other: Enriching the Law School Curriculum in an Interrelated World Held at Soochow University Kenneth Wang School of Law, Suzhou, China, October 17–19, 2007."] International Association of Law Schools. Retrieved on September 1, 2008.</ref> Leta 2009 je bila v Harperju v okraju Maryland ustanovljena Tubmanova univerza kot druga javna univerza v Liberiji.<ref>{{cite news|url=http://www.thenewdawnliberia.com/index.php?option=com_content&view=article&id=340:ellen-describes-tubman-universitys-opening-as-prs-success&catid=3:general&Itemid=68|title=Ellen Describes Tubman University's Opening As PRS Success|newspaper=The New Dawn|date=March 3, 2010|access-date=July 22, 2010}}</ref> Od leta 2006 je vlada odprla tudi višje šole v Buchananu, Sanniquellieju in Voinjami.<ref>{{cite web|url=http://www.emansion.gov.lr/doc/20101023President_Remarks_GBCC_Launch_Ground_Breaking.pdf|title=Remarks by H.E. President Ellen Johnson Sirleaf At Official Launch and Fundraising Program Of the Grand Bassa Community College|publisher=The Executive Mansion|date=October 21, 2010|access-date=July 22, 2011}}</ref><ref>{{cite web|first=Peter A.|last=Fahn|url=http://www.micat.gov.lr/index.php?option=com_content&view=article&id=156:government-moves-ahead-with-education-decentralization-plans&catid=47:new-liberia&Itemid=91|title=Government Moves Ahead With Education Decentralization Plans|date=July 7, 2011|access-date=August 3, 2011}}</ref><ref>{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20111004060405/http://www.emansion.gov.lr/press.php?news_id=1951|url=http://www.emansion.gov.lr/press.php?news_id=1951|title=July 26 Celebrations Kick Off in Lofa As President Sirleaf Arrives|work=The Executive Mansion|date=July 25, 2011|archive-date=October 4, 2011|access-date=August 29, 2013}}</ref> Zaradi študentskih protestov konec oktobra 2018 je novoizvoljeni predsednik George M. Weah ukinil šolnine za dodiplomske študente na javnih univerzah v Liberiji.<ref>{{Cite news|url=https://mg.co.za/article/2018-10-25-liberias-weah-announces-free-tuition-for-undergrads|title=Liberia's Weah announces free tuition for undergrads|date=25 October 2018|work=Mail & Guardian|access-date=20 March 2018|agency=Agence France-Presse}}</ref> === Zasebne univerze === * Univerzo Cuttington je leta 1889 ustanovila Episkopalna cerkev ZDA v Suakoku v okraju Bong kot del svojega misijonarskega izobraževalnega dela med domorodnimi ljudstvi. To je najstarejša zasebna univerza v državi. * Stella Maris Polytechnic, zasebna visokošolska ustanova po srednji šoli. Šola je bila ustanovljena leta 1988 in je v lasti rimskokatoliške nadškofije Monrovija. Šola se nahaja na Capitol Hillu in ima približno 2000 učencev.<ref>{{Cite web|url=http://smp.edu.lr/index.html|title=Stella Maris Polytechnic|date=2013|website=smp>edu|access-date=20 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190330223158/http://smp.edu.lr/index.html|archive-date=March 30, 2019|url-status=dead}}</ref> * Adventistična univerza Zahodne Afrike, višješolsko izobraževalno okolje, ki se nahaja v okraju Margibi, na mednarodnem letališču Roberts.<ref>{{Cite web|url=http://auwa.edu.lr/#|title=Adventist University of West Africa|website=auwa,edu|access-date=20 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190327170818/http://auwa.edu.lr/|archive-date=March 27, 2019|url-status=dead}}</ref> * Združeno metodistična univerza, zasebna krščanska univerza v Liberiji v Zahodni Afriki, je med domačini splošno znana kot UMU. Leta 2016 je imela približno 9118 učencev. Ta institucija je bila ustanovljena leta 1998.<ref>{{Cite web|url=http://umu.edu.lr/|title=United Methodist University|date=2019|website=umu'edu|access-date=20 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190320191456/http://umu.edu.lr/|archive-date=March 20, 2019|url-status=dead}}</ref> * Afriška metodistična episkopalna univerza, zasebna visokošolska ustanova, ki je bila ustanovljena leta 1995.<ref>{{Cite web|url=http://www.ame.edu.lr/|title=African Methodist Episcopal University|website=ame.edu|access-date=20 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322030248/http://ame.edu.lr/|archive-date=March 22, 2019|url-status=dead}}</ref> * St. Clements University College (Liberija), zasebna visokošolska ustanova, ki je bila ustanovljena leta 2008.<ref>{{cite web|title=St Clements University College - Liberia|url=http://www.stclements.edu/liberia/|website=stclements.edu|access-date=November 7, 2021}}</ref> == Zdravstvo == Med bolnišnicami v Liberiji so Medicinski center Johna F. Kennedyja v Monroviji in številne druge. [[Pričakovana življenjska doba]] v Liberiji je bila leta 2012 ocenjena na 57,4 leta.<ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2102rank.html?countryName=Guyana&countryCode=gy&regionCode=soa&rank=159#gy|title=CIA World Factbook: Life Expectancy ranks|work=CIA|access-date=April 26, 2012}}</ref> Ob rodnosti 5,9 rojstev na žensko je stopnja umrljivosti mater leta 2010 znašala 990 na 100.000 rojstev.<ref>{{cite web|url=http://www.unfpa.org/sowmy/resources/docs/country_info/profile/en_Liberia_SoWMy_Profile.pdf|title=The State of the World's Midwifery 2011: Liberia|work=United Nations Population Fund|access-date=August 2, 2011}}</ref> Razširjene so številne zelo nalezljive bolezni, vključno s [[Tuberkuloza|tuberkulozo]], [[Driska|diarejo]] in [[Malarija|malarijo]]. Leta 2007 je bila stopnja okužbe s [[HIV]] 2 % prebivalstva, starega od 15 do 49 let,<ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/SH.DYN.AIDS.ZS/countries|title=Data: Prevalence of HIV, total (% of population ages 15–49)|publisher=The World Bank|access-date=February 23, 2011}}</ref> leta 2008 pa je bila pojavnost tuberkuloze 420 na 100.000 prebivalcev.<ref name="profile">{{cite web|url=https://www.who.int/gho/countries/lbr.pdf|title=Liberia: Health profile|publisher=World Health Organization|access-date=February 23, 2011}}</ref> Približno 58,2 %<ref>{{cite news|title=Female genital mutilation (FGM)|url=https://www.who.int/reproductivehealth/topics/fgm/prevalence/en/|agency=World Health Organization}}</ref> do 66 %<ref name="UNICEF2013p27">[http://www.unicef.org/media/files/FGCM_Lo_res.pdf UNICEF 2013], p. 27.</ref> žensk naj bi bilo podvrženih pohabljanju ženskih spolnih organov. Liberija uvozi 90 % riža, ki je osnovno živilo, in je zelo ranljiva za pomanjkanje hrane.<ref>{{cite web|url=http://www.irinnews.org/IndepthMain.aspx?InDepthID=72&ReportID=77811|title=Liberia: Nurtitional "crisis" in Monrovia|publisher=Integrated Regional Information Networks. UN Office for the Coordination of Humanitarian Affairs|access-date=February 24, 2011}}</ref> Leta 2007 je bilo podhranjenih 20,4 % otrok, mlajših od pet let.<ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/SH.STA.MALN.ZS/countries|title=Data: Malnutrition prevalence, weight for age (% of children under 5). The|publisher=World Bank|access-date=February 23, 2011}}</ref> Leta 2008 je imelo le 17 % prebivalcev dostop do ustreznih sanitarij.<ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/SH.STA.ACSN/countries|title=Data: Improved sanitation facilities (% of population with access)|publisher=The World Bank|access-date=February 23, 2011}}</ref> Do konca državljanske vojne leta 2003 je bilo uničenih približno 95 % zdravstvenih ustanov v državi.<ref>{{cite web|url=http://www.irinnews.org/report.aspx?reportid=60788|title=Liberia: Breathing Life into ailing healthcare system|date=September 2006|publisher=Integrated Regional Information Networks. UN Office for the Coordination of Humanitarian Affairs|access-date=February 24, 2011}}</ref> Leta 2009 so državni izdatki za zdravstveno varstvo na prebivalca znašali 22 USD<ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/SH.XPD.PCAP/countries|title=Data: Health expenditure per capita (current US$)|publisher=World Bank|access-date=February 23, 2011}}</ref> in so predstavljali 10,6 % celotnega BDP.<ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/SH.XPD.TOTL.ZS/countries|title=Data: Health expenditure, total (% of GDP)|publisher=World Bank|access-date=February 23, 2011}}</ref> Leta 2008 je bil v Liberiji le en zdravnik in 27 medicinskih sester na 100.000 prebivalcev.<ref name="profile" /> Leta 2014 se je izbruh virusa [[ebola]] v Gvineji razširil v Liberijo.<ref>{{cite news|first=Alphonso|last=Toweh|date=March 30, 2014|title=Liberian health authorities confirm two cases of Ebola: WHO|url=https://www.reuters.com/article/us-liberia-ebola-idUSBREA2T0ON20140330|work=Reuters|access-date=March 30, 2014|archive-date=September 24, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924195329/http://www.reuters.com/article/2014/03/30/us-liberia-ebola-idUSBREA2T0ON20140330|url-status=live}}</ref> Do 17. novembra 2014 je bilo potrjenih 2812 smrti zaradi izbruha.<ref>{{cite news|url=http://www.thedailybeast.com/articles/2014/11/17/how-liberia-might-have-beat-ebola.html|title=How Liberia (Might Have) Beat Ebola|newspaper=The Daily Beast|date=November 17, 2014|access-date=November 17, 2014|last1=Haglage|first1=Abby}}</ref> V začetku avgusta 2014 je Gvineja zaprla meje z Liberijo, da bi pomagala zajeziti širjenje virusa, saj je bilo več novih primerov prijavljenih v Liberiji kot v Gvineji. 9. maja 2015 je bila Liberija po šestih tednih brez novih primerov razglašena za državo brez ebole.<ref>{{cite news|title=Wonderful News Liberia after plague|url=https://www.economist.com/news/middle-east-and-africa/21650584-wonderful-news-liberia-after-plague|newspaper=The Economist|access-date=May 11, 2015}}</ref> Po podatkih poročila Inštituta za razvoj čezmorskih držav predstavljajo zasebni izdatki za zdravstvo 64,1 % vseh izdatkov za zdravstvo.<ref>Marc DuBois and Caitlin Wake, with Scarlett Sturridge and Christina Bennett (2015) [http://www.odi.org/publications/9956-ebola-response-west-africa-exposing-politics-culture-international-aid The Ebola response in West Africa: Exposing the politics and culture of international aid] London: Overseas Development Institute</ref> == Kultura == [[Slika:Brooklyn_Museum_1998.80.2_Helmet_Mask_for_Sande_Society.jpg|sličica|Kultura Bassa. ''Maska s čelado'' namenjena [[Družba Sande|družbi Sande]] (''Ndoli Jowei''), Liberija. 20. stoletje. [[Brooklynski muzej]].]] Verske prakse, družbeni običaji in kulturni standardi Amero-Liberijcev izvirajo iz [[Ameriški Jug|ameriškega juga]] pred začetkom vojnega obdobja. Naseljenci so nosili klobuke in frake ter svoje domove oblikovali po vzoru južnjaških lastnikov sužnjev.<ref>{{cite web|first=Teresa|last=Wiltz|url=http://www.theroot.com/views/liberia-war-weary-echoes-old-dixie|title=Liberia: War-Weary, With Echoes of Old Dixie|work=The Root|date=December 2, 2010|access-date=July 23, 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110901031105/http://www.theroot.com/views/liberia-war-weary-echoes-old-dixie|archive-date=September 1, 2011|df=mdy-all}}</ref> Večina amero-liberijskih moških je bila včlanjena v liberijski masonski red, ki je bil močno vpleten v politiko države.<ref>{{cite web|url=http://www.globalsecurity.org/military/world/liberia/monrovia-mason.htm|title=Monrovia—Masonic Grand Lodge|work=Global Security|access-date=July 23, 2011}}</ref> Liberija ima bogato zgodovino tekstilne umetnosti in prešitja, saj so naseljenci s seboj prinesli znanje šivanja in prešitja. Liberija je leta 1857 in 1858 gostila nacionalne sejme, na katerih so podelili nagrade za različne veščine z iglo. Ena najbolj znanih liberijskih prešivalk je bila Martha Ann Ricks, ki je leta 1892 [[Viktorija Britanska|kraljici Viktoriji]] predstavila prešito odejo z znamenitim liberijskim kavovcem. Ko se je predsednica Ellen Johnson Sirleaf preselila v izvršni dvorec, naj bi v svojo predsedniško pisarno dala namestiti odejo, izdelano v Liberiji.<ref>{{cite web|url=http://allafrica.com/stories/200603240593.html?page=2|access-date=May 16, 2008|title=Liberia: It's the Little Things—A Reflection on Ellen Johnson Sirleaf's Journey to the Presidency|work=allAfrica.com|date=March 24, 2006}}</ref> V Liberiji že več kot stoletje obstaja bogata literarna tradicija. [[Edward Wilmot Blyden]], [[Bai T. Moore]], [[Roland T. Dempster]] in [[Wilton G. S. Sankawulo]] so med vidnejšimi liberijskimi avtorji.<ref>{{cite news|first=Varney|last=Kamara|url=http://allafrica.com/stories/201007200709.html|title=Liberia: "Literature Must Be Given Priority"|work=The Analyst|publisher=allAfrica.com|date=July 20, 2010|access-date=July 23, 2011}}</ref> Mooreov roman ''Murder in the Cassava Patch'' velja za najslavnejši liberijski roman.<ref>{{cite web|first=J. Kpanneh|last=Doe|url=http://www.theperspective.org/bookreview.html|title=Baa Salaka: Sacrificial Lamb – A Book Review & Commentary|work=The Perspective|date=October 31, 2000|access-date=July 23, 2011}}</ref> === Mnogoženstvo === Tretjina poročenih liberijskih žensk, starih od 15 do 49 let, živi v poligamnih zakonih.<ref name="Atlasof">OECD Atlas of Gender and Development: How Social Norms Affect Gender Equality in non-OECD Countries, OECD Publishing, 2010. p 236.</ref> Po običajnem pravu lahko imajo moški do štiri žene.<ref>Olukoju, Ayodeji. "Gender Roles, Marriage and Family", ''Culture and Customs of Liberia''. Westport: Greenwood Press, 2006, p. 97.</ref> === Kuhinja === [[Slika:Beachside_Barbeque_(6831739276).jpg|sličica|Žar na plaži v Sinkorju, Monrovija, Liberija]] Liberijska kuhinja v veliki meri vključuje [[riž]], ki je osnovno živilo v državi. Druge sestavine so [[kasava]], [[ribe]], [[Banana|banane]], [[Agrum|agrumi]], plantaini, [[Kokosova palma|kokos]], [[okra]] in [[sladki krompir]].<ref>{{cite web|url=http://www.celtnet.org.uk/recipes/liberia.php|title=Celtnet Liberian Recipes and Cookery|work=Celtnet Recipes|access-date=July 23, 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110903234346/http://www.celtnet.org.uk/recipes/liberia.php|archive-date=September 3, 2011}}</ref> Priljubljene so težke enolončnice, začinjene s čiliji habanero in scotch bonnet, ki se jedo s [[Fufu|fufujem]].<ref>{{cite web|url=http://www.foodbycountry.com/Kazakhstan-to-South-Africa/Liberia.html|title=Liberia|work=Food in Every Country|access-date=August 27, 2013}}</ref> Liberija ima tudi tradicijo peke, uvoženo iz Združenih držav, ki je edinstvena v zahodni Afriki.<ref>{{cite web|url=http://gwydion.weebly.com/liberian-baking.html|title=The Baking Recipes of Liberia|work=Africa Aid|access-date=July 23, 2011}}</ref> === Šport === Najbolj priljubljen [[šport]] v Liberiji je [[nogomet]], predsednik [[George Weah]] — edini Afričan, ki je bil imenovan za svetovnega igralca leta FIFE — pa je najbolj znan športnik v državi.<ref name="FIFA">[https://web.archive.org/web/20131020073045/http://www.fifa.com/classicfootball/players/player=2187/ "Iconic Weah a true great"]. FIFA.com. Retrieved November 17, 2013</ref><ref>{{cite news|title=George Weah: Ex-AC Milan, Chelsea & Man City striker elected Liberia president|url=https://www.bbc.co.uk/sport/football/41607141|publisher=BBC|date=22 June 2018}}</ref> Liberijska nogometna reprezentanca se je dvakrat uvrstila v finale afriškega pokala narodov, in sicer leta 1996 in 2002. Drugi najbolj priljubljen šport v Liberiji je [[košarka]]. Liberijska košarkarska reprezentanca se je dvakrat uvrstila na AfroBasket, in sicer leta 1983 in 2007. Športni kompleks Samuel Kanyon Doe služi kot večnamenski [[stadion]]. Poleg mednarodnih koncertov in nacionalnih političnih dogodkov gosti tudi kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo v nogometu.<ref>{{cite news|title=Liberia:Chaos Mars Grand Bassa and Nimba Clash|url=http://allafrica.com/stories/201401211272.html|access-date=October 9, 2016|newspaper=All Africa|date=January 21, 2012}}</ref> === Merilni sistem === Liberija je ena od treh držav, ki še niso v celoti sprejele [[Mednarodni sistem enot|mednarodnega sistema enot]] (skrajšano SI, imenovanega tudi metrični sistem); drugi državi sta [[Združene države Amerike|ZDA]]{{efn|Uveljavljanje metričnega sistema v Združenih državah Amerike trenutno poteka. Zakon o zunanji trgovini in konkurenčnosti iz leta 1988 je določil metrični sistem kot "prednostni sistem uteži in mer za trgovino in poslovanje Združenih držav", vendar je v praksi sistem v mešani uporabi, saj ima prebivalstvo na splošno raje običajne enote, industrije pa so bodisi v celoti metrične bodisi mešane.<ref>{{cite web | url = https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/appendix/appendix-g.html | title = CIA The World Factbook | year = 2010 | work = Appendix G: Weights and Measures | publisher = US Central Intelligence Agency | access-date = April 24, 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100424163417/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/appendix/appendix-g.html | archive-date = April 24, 2010 }}</ref>}} in [[Mjanmar]]{{efn|Mjanmar se je leta 2013 uradno odločil za metriko in od takrat opušča imperialne in burmanske enote.<ref>{{cite web| url=http://www.elevenmyanmar.com/index.php?option=com_content&view=article&id=3684:myanmar-to-adopt-metric-system&catid=44:national&Itemid=384| title=Myanmar to adopt metric system| archive-url=https://web.archive.org/web/20150324092305/http://elevenmyanmar.com/index.php?option=com_content&view=article&id=3684:myanmar-to-adopt-metric-system&catid=44:national&Itemid=384| archive-date=2015-03-24| url-status=dead| website=www.elevenmyanmar.com |publisher=[[Eleven Media Group]] |access-date=2015-11-02}}</ref>}}. Liberijska vlada je začela opuščati uporabo običajnih enot Združenih držav Amerike in uporabljati metrični sistem.<ref name="ut">{{cite web|url=http://trend.ag.utk.edu/international/ReformingCocoaCoffeeMarketingLiberia.pdf|title=Reforming Cocoa and Coffee Marketing in Liberia|author=Wilcox, Michael D., Jr. Department of Agricultural Economics University of Tennessee|year=2008|work=Presentation and Policy Brief|publisher=University of Tennessee|access-date=April 25, 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100624032539/http://trend.ag.utk.edu/international/ReformingCocoaCoffeeMarketingLiberia.pdf|archive-date=June 24, 2010}}</ref> Vendar je bila ta sprememba postopna, saj so vladna poročila sočasno uporabljala tako običajne kot metrične enote Združenih držav Amerike.<ref>{{cite web|url=http://www.emansion.gov.lr/content.php?sub=County%20Development%20Agendas&related=CDAs|archive-url=https://web.archive.org/web/20100114003713/http://www.emansion.gov.lr/content.php?sub=County%20Development%20Agendas&related=CDAs|archive-date=January 14, 2010|title=County Development Agendas|author=Government of Liberia|year=2008|publisher=Government of the Republic of Liberia|access-date=May 1, 2010}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.molme.gov.lr/doc/Microsoft%20Word%20-%20Annual%20Report%20Jan%201%20-%20Dec%2031%202009.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20110410125217/http://www.molme.gov.lr/doc/Microsoft%20Word%20-%20Annual%20Report%20Jan%201%20-%20Dec%2031%202009.pdf|url-status=dead|archive-date=April 10, 2011|title=Annual report|author=Shannon, Eugene H.|date=December 31, 2009|publisher=Liberian Ministry of Lands, Mines and Energy|access-date=May 1, 2010}}</ref> Liberijski minister za trgovino in industrijo je leta 2018 napovedal, da se je liberijska vlada zavezala k sprejetju metričnega sistema.<ref>{{Cite web|url=https://www.liberianobserver.com/business/govt-pledges-commitment-to-adopt-metric-system/|title=Gov't Pledges Commitment to Adopt Metric System|first=Robin|last=Dopoe|date=May 25, 2018|access-date=September 1, 2019}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{reflist}} == Nadaljnje branje == {{refbegin|colwidth=30em}} * Cooper, Helene, ''House at Sugar Beach: In Search of a Lost African Childhood'' (Simon & Schuster, 2008, {{ISBN|0-7432-6624-2}}) * {{cite book|title=Africa in World History, From Prehistory to the Present|date=October 2003|publisher=Prentice Hall|isbn=978-0-13-092907-5|edition=Paperback|author1=Gilbert, Erik|author2=Reynolds, Jonathan T}} * {{cite book|title=Too Late to Turn Back|date=March 5, 1991|publisher=Penguin|isbn=0-14-009594-2|author=Greene, Barbara|url=https://archive.org/details/toolatetoturnbac00gree}} * {{cite book|title=Journey Without Maps|publisher=Vintage|year=1936|isbn=978-0-09-928223-5|author=Greene, Graham|title-link=Journey Without Maps}} * {{cite book|title=Long Story Bit By Bit: Liberia Retold|publisher=New York: Umbrage|year=2009|isbn=978-1-884167-73-7|author=Hetherington, Tim}} * {{cite book|title=Mississippi in Africa: The Saga of the Slaves of Prospect Hill Plantation and Their Legacy in Liberia Today|publisher=Gotham Books|year=2004|isbn=978-1-59240-044-7|author=Huffman, Alan|url=https://archive.org/details/mississippiinafr00huff}} * {{cite book|url=https://openaccess.leidenuniv.nl/handle/1887/33835|title=Liberia : From the Love of Liberty to Paradise Lost|publisher=African Studies Centre, Leiden|year=2015|isbn=978-90-54481447|author=Kraaij, Fred|author2=van der}} *Lang, Victoria, ''To Liberia: Destiny's Timing'' (Publish America, Baltimore, 2004, {{ISBN|1-4137-1829-9}}). A fast-paced gripping novel of the journey of a young Black couple fleeing America to settle in the African motherland of Liberia. *Maksik, Alexander, ''A Marker to Measure Drift'' (John Murray 2013; Paperback 2014; {{ISBN|978-1-84854-807-7}}). A beautifully written, powerful & moving novel about a young woman's experience of and escape from the Liberian civil war. * {{cite book|title=Merriam Webster's Geographical Dictionary: 3rd Edition|publisher=Merriam Webster Inc., Springfield|year=1997|isbn=0-87779-546-0|edition=Paperback|url=https://archive.org/details/merriamwebstersg1998merr}} * [[Godfrey Mwakikagile|Mwakikagile, Godfrey]], ''Military Coups in West Africa Since The Sixties'', Chapter Eight: Liberia: 'The Love of Liberty Brought Us Here,' pp.&nbsp;85–110, [[Nova Science Publishers, Inc.]], Huntington, New York, 2001; Godfrey Mwakikagile, ''The Modern African State: Quest for Transformation'', Chapter One: The Collapse of A Modern African State: Death and Rebirth of Liberia, pp.&nbsp;1–18, Nova Science Publishers, Inc., 2001. * {{cite book|title=Liberia: Portrait of a Failed State|date=April 4, 2001|publisher=Reed Press|isbn=1-59429-012-1|author=Pham, John-Peter|url=https://archive.org/details/liberiaportraito00pham}} * Sankawulo, Wilton, ''Great Tales of Liberia''. Dr. Sankawulo is the compiler of these tales from Liberia and about Liberian culture. Editura Universitatii "Lucian Blaga", Sibiu, Romania, 2004. {{ISBN|9789736518386}}. * Sankawulo, Wilton, ''Sundown at Dawn: A Liberian Odyssey''. Recommended by the Cultural Resource Center, Center for Applied Linguistics for its content concerning Liberian culture. {{ISBN|0-9763565-0-3}} * Shaw, Elma, ''Redemption Road: The Quest for Peace and Justice in Liberia'' (a novel), with a Foreword by President Ellen Johnson Sirleaf (Cotton Tree Press, 2008, {{ISBN|978-0-9800774-0-7}}) * {{cite book|title=Liberia: The Heart of Darkness|date=July 6, 2006|publisher=Trafford Publishing|isbn=1-55369-294-2|author=Williams, Gabriel I. H.}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category}}{{kategorija v Zbirki-medvrstično|Liberia|Liberija}}{{Wikivoyage}}{{wikislovar}} * [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/LI.html Chief of State and Cabinet Members] * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/liberia/ Liberia]. ''[[The World Factbook]]''. [[Central Intelligence Agency]]. * [https://web.archive.org/web/20080607085129/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/liberia.htm Liberia] iz ''UCB Libraries GovPubs''. * {{curlie|Regional/Africa/Liberia}} * [https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-13729504 Liberia profile] iz [[BBC News]]. * [http://countryportal.ascleiden.nl/liberia Liberia profile] iz [[Afrika-Studiecentrum, Leiden|African Studies Centre Leiden]] [http://countryportal.ascleiden.nl Country portal]. * [http://www.lib.utexas.edu/maps/liberia.html "Liberia Maps"], Perry–Castañeda Library, University of Texas at Austin. * {{wikiatlas|Liberia}} <!--Please do not move this article from its correct and standard position at the head of its own category.-->{{West_Africa}} {{države AU}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zahodnoafriške države]] [[Kategorija:Afriška unija]] [[Kategorija:Liberija| ]] [[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]] __VSILIKAZALOVSEBINE__ gi6q6otfvxa7wtxy6vokdam15bzreye 5736968 5736947 2022-08-20T07:01:41Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/SportiBot|SportiBot]] ([[User talk:SportiBot|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:GeographieMan|GeographieMan]] wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Republika Liberija | common_name = Liberija | common_name2 = Liberije | image_flag = Flag of Liberia.svg | image_coat = Coat of arms of Liberia.svg | symbol_type = Grb | image_map = Liberia (orthographic projection).svg | map_caption = Lega Liberije (temno zelena) | image_map2 = | national_motto = "The Love of Liberty Brought Us Here" <br> <small> »Ljubezen do svodobe nas je pripeljala sem« </small> | national_anthem = ''[[All Hail, Liberia, Hail!]]''<br /><center>[[Slika:Liberia National Anthem.ogg]]</center> | official_languages = [[Liberijska angleščina|angleščina]] | languages_type = Govorjeni in nacionalni jeziki<ref>{{cite web |editor1-first=M. Paul |editor1-last=Lewis |editor2-first=Gary F. |editor2-last=Simons |editor3-first=Charles D. |editor3-last=Fennig |year=2015 |title=Liberia |website=[[Ethnologue]] |edition=18th |location=Dallas, Texas |publisher=SIL International |url=http://www.ethnologue.com/country/lr/languages}}</ref> | languages = | ethnic_groups = {{unbulleted list | 20,3 % [[Kpeli]] | 13,4 % [[Basi]] | 10 % [[Greboji]] | 8 % [[Gioji]] | 7,9 % [[Manoji]] | 6 % [[Kruji]] | 5,1 % [[Lomi]] | 4,8 % [[Kisiji]] | 4,4 % [[Goli (ljudstvo)|Goli]] | 4 % [[Krani]] | 4 % [[Vaji]] | 3,2 % [[Mandinki]] |3 % [[Gbandiji]] |1,3 % [[Mendeji (etnična skupina)|Mendeji]] |1,2 % [[Sapoji]] |0,8 % [[Beleji (etnična skupina)|Beleji]] |0,3 % [[Deji]] |0,6 % ostale liberijske |1,4 % ostale afriške |0,1 % ne-afriške }} | ethnic_groups_year = 2008<ref name=CIA/> | religion = {{ublist |item_style=white-space:nowrap; | 86,2 % [[Krščanstvo]] | 11,7 % [[Islam]] | 1,4 % [[Brezverstvo|Brez religije]] | 0,7 % Other }} | religion_year = 2020 | religion_ref = <ref>{{cite web|title=Liberia: Religious Demography: Affiliation|url=http://www.globalreligiousfutures.org/countries/liberia#/?affiliations_religion_id=0&affiliations_year=2020&region_name=All%20Countries&restrictions_year=2016}}</ref> | demonym = Libêrijec; Libêrijka | capital = [[Monrovija]] | coordinates = {{koord novi|6|19|N|10|48|W|type:city}} | largest_city = [[Monrovija]] | government_type = [[Unitarna država|Unitarna]] [[Predsedniški sistem|predsedniška]] [[Republika|ustavna republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Liberije|Predsednik]] | leader_name1 = [[George Weah]] | leader_title2 = [[Podpredsednik Liberije|Podpredsednik]] | leader_name2 = [[Jewel Taylor]] | leader_title3 = [[Seznam govornikov predstavniškega doma Liberije|Predsednik parlamenta]] | leader_name3 = Bhofal Chambers | leader_title4 = [[Predsednik vrhovnega sodišča Liberije|Predsednik vrhovnega sodišča]] | leader_name4 = [[Francis Korkpor]] | legislature = {{nowrap|[[Liberijsko zakonodajno telo]]}} | upper_house = [[Senat Liberije|Senat]] | lower_house = [[Predstavniški dom Liberije|Predstavniški dom]] | area_rank = 102. <!-- Area rank should match List of countries and dependencies by area --> | area_km2 = 111.369 | area_sq_mi = 43.000 <!-- Do not remove per [[WP:MOSNUM]] --> | percent_water = 13,514 | population_estimate = 5.214.030<ref name=CIA>{{cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/liberia/ |title=Liberia |work=The Central Intelligence Agency side for Liberia |publisher=Central Intelligence Agency |year=2021 |access-date=June 8, 2021}}</ref> | population_estimate_year = 2021 | population_estimate_rank = 123. | population_census = 3.476.608 | population_census_year = 2008 | population_census_rank = | population_density_km2 = 40,43 | population_density_sq_mi = 92.0 <!-- Do not remove per [[WP:MOSNUM]] --> | population_density_rank = 180. | GDP_PPP_year = 2019 | GDP_PPP = 6,468 milijarde USD | GDP_PPP_per_capita = 1.413 USD<ref name="auto">{{Cite web|url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=42&pr.y=10&sy=2019&ey=2024&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=668&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC&grp=0&a=|title=Report for Selected Countries and Subjects|website=www.imf.org|access-date=September 1, 2019}}</ref> | GDP_nominal_year = 2019 | GDP_nominal = 3,221 milijarde USD | GDP_nominal_per_capita = 704 USD<ref name="auto"/> | sovereignty_type = [[History of Liberia|Ustanovitev]] in [[Neodvisnost]] od [[Ameriško kolonizacijsko društvo|Ameriškega kolonizacijskega društva]]<!--Note: Liberia was never colonized or claimed by the United States government. It was founded by the ACS (American Colonization Society), a private organization. Please do not change this field to include "from the United States" without first discussing it on the talk page--> | established_event1 = Naselje Ameriške kolonizacijske družbe | established_date1 = 7. januar 1822 | established_event2 = [[Liberijska deklaracija o neodvisnosti|Razglasitev neodvisnosti]]<!--Note: As stated above, Liberia was never colonized or claimed by the United States government. It was founded by the ACS (American Colonization Society), a private organization. Please do not change this field to include "from the United States" without first discussing it on the talk page--> | established_date2 = 26. julij 1847 | established_event3 = Priključitev [[Republika Maryland|Republike Maryland]] | established_date3 = 18. marec 1857 | established_event4 = Priznanje s strani Združenih držav Amerike | established_date4 = 5. februar 1862 | established_event5 = Članstvo v [[Združeni narodi|Združenih narodih]] | established_date5 = 2. november 1945 | established_event6 = [[Liberijska ustava|Trenutna ustava]] | established_date6 = 6. januar 1986 | Gini_year = 2016 | Gini_change = <!--increase/decrease/steady--> | Gini = 35,3 <!--number only--> | Gini_ref = <ref name=gini-index>{{cite web|title=GINI index|url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=LR&name_desc=false|publisher=World Bank}}</ref> | Gini_rank = | HDI_year = 2019<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI_change = dvig<!--increase/decrease/steady--> | HDI = 0,480 <!--number only--> | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{cite book|title=Human Development Report 2020 The Next Frontier: Human Development and the Anthropocene|date=15 December 2020|publisher=United Nations Development Programme|isbn=978-92-1-126442-5|pages=343–346|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|access-date=16 December 2020}}</ref> | HDI_rank = 175. | currency = [[Liberijski dolar]] (LRD) | currency_code = | utc_offset = {{sp}} | time_zone = [[Greenwiški srednji čas|GMT]] | date_format = mm/dd/yyyy | drives_on = right | calling_code = 231 | cctld = [[.lr]] | today = }}'''Liberija''' uradno '''Republika Liberija''', je država, ki leži ob obali [[Zahodna Afrika|zahodne Afrike]]. Na severozahodu meji na [[Sierra Leone|Sierro Leone]], na severu na [[Gvineja|Gvinejo]], na vzhodu na [[Slonokoščena obala|Slonokoščeno obalo]] ter na jugu in zahodu na [[Atlantski ocean|severni Atlantski ocean]]. Meja z Gvinejo je dolga 590 km, meja s Sierro Leone 299 km, meja s Slonokoščeno obalo pa 778 km. Država ima okoli 5 milijonov prebivalcev po površini pa je velika 111.369 [[Kvadratni kilometer|kvadratnih kilometrov]]. Uradni jezik v Liberiji je [[angleščina]], poleg tega pa se v državi govori več kot 20 drugih jezikov. Glavno in največje mesto Liberije je [[Monrovija]]. Zastava države je sestavljena iz 12 enakih horizontalnih rdeče-belih črt in bele petkrake zvezde v modrem kvadratu v zgornjem levem kotu. Črte predstavljajo 12 podpisnikov deklaracije o neodvisnost, moder kvadrat predstavlja afriško celino, petkraka zvezda pa svobodo, ki je bila podeljena nekoč ameriškim sužnjem. Osnova za nastanek zastave pa je bila [[Zastava Združenih držav Amerike]]. Liberija je nastala v začetku 19. stoletja kot projekt [[Ameriška kolonizacijska družba|Ameriške kolonizacijske družbe]] (ACS), ki je verjela, da bodo imeli temnopolti v [[Afrika|Afriki]] boljše možnosti za svobodo in blaginjo kot v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]].<ref name="AFP" /> Med letom 1822 in začetkom [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] leta 1861 se je v Liberijo preselilo več kot 15.000 osvobojenih in svobodno rojenih črncev, ki so se v ZDA soočali z družbenim in pravnim zatiranjem, ter 3198 [[Afro-Karibi|Afro-Karibov]].<ref name="TDIH">[http://www.history.com/this-day-in-history/liberian-independence-proclaimed "July 26, 1847 Liberian independence proclaimed"], This Day In History, History website.</ref> Postopoma so razvili "ameriško-liberijsko" identiteto in s seboj prinesli svojo kulturo in tradicijo; liberijska ustava in zastava sta bili oblikovani po ameriški, glavno mesto pa je bilo poimenovano po podporniku ACS in ameriškem predsedniku [[James Monroe|Jamesu Monroeju]]. Liberija je 26. julija 1847 razglasila neodvisnost, ki so jo ZDA priznale šele 5. februarja 1862. 3. januarja 1848 je bil [[Joseph Jenkins Roberts]], premožen, svobodno rojen Afroameričan iz ameriške zvezne države [[Virginija]], ki se je naselil v Liberiji, izvoljen za prvega [[Predsednik Liberije|predsednika]] Liberije, potem ko so ljudje razglasili neodvisnost.<ref name="TDIH" /> Liberija je bila prva afriška republika, ki je razglasila neodvisnost, in je prva in najstarejša sodobna republika v Afriki. Bila je ena redkih držav, ki je v času [[Dirka za Afriko|dirke za Afriko]] ohranila svojo suverenost. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Liberija podpirala vojna prizadevanja [[Zavezniki druge svetovne vojne|Združenih držav]] proti [[Tretji rajh|Nemčiji]], v zameno pa je prejela znatne ameriške naložbe v infrastrukturo, ki so pripomogle k blaginji in razvoju države. Predsednik [[William Tubman]] je spodbujal gospodarske in politične spremembe, ki so povečale blaginjo in mednarodno prepoznavnost države; Liberija je bila ustanovna članica [[Liga narodov|Lige narodov]], [[Združeni narodi|Združenih narodov]] in [[Organizacija afriške enotnosti|Organizacije afriške enotnosti]]. Ameriško-liberijski naseljenci se niso dobro razumeli z domorodnimi ljudstvi, na katera so naleteli, zlasti s tistimi, ki so živela v bolj izolirani notranjosti. Kolonialne naselbine so napadali [[Kru|Kruji]] in [[Grebo|Greboji]] iz svojih notranjih položajev. Američani in Liberijci so spodbujali verske organizacije k ustanavljanju misijonov in šol za izobraževanje domačega prebivalstva.<ref name="auto1">{{Cite web|url=http://archive.org/details/liberiacountryst00nels|title=Liberia, a country study|first1=Harold D.|last1=Nelson|first2=D. C. ) Foreign Area Studies|last2=American University (Washington|date=January 24, 1984|publisher=Washington, D.C. : The Studies : For sale by the Supt. of Docs., U.S. G.P.O.|via=Internet Archive}}</ref> Američani in Liberijci so se oblikovali v majhno elito, ki je imela nesorazmerno veliko politično moč; avtohtoni Afričani do leta 1904 niso imeli pravice do državljanstva v lastni deželi.<ref name="auto1" /><ref name="Constitutional History">{{cite news|title=Constitutional history of Liberia|url=http://constitutionnet.org/country/liberia|access-date=July 1, 2020|website=Constitutionnet.org}}</ref> Leta 1980 je zaradi političnih napetosti, ki so nastale pod vladavino [[William R. Tolbert|Williama R. Tolberta]], prišlo do [[Coup d'état|vojaškega udara]], med katerim je bil Tolbert ubit, kar je pomenilo konec ameriško-liberijske vladavine v državi in začetek več kot dveh desetletij politične nestabilnosti. Po petih letih vojaške vladavine [[Svet narodne rešitve|Sveta narodne odrešitve]] in petih letih civilne vladavine [[Nacionalna demokratska stranka Liberije|Nacionalne demokratske stranke Liberije]] sta sledili [[Prva liberijska državljanska vojna|prva]] in [[druga liberijska državljanska vojna]]. Posledično je umrlo 250.000 ljudi (približno 8 % prebivalstva), še več jih je bilo razseljenih, liberijsko gospodarstvo pa se je zmanjšalo za 90 %.<ref name="veconomist">{{cite news|title=Praise for the woman who put Liberia back on its feet|url=https://www.economist.com/news/leaders/21730015-ellen-johnson-sirleaf-has-not-been-perfect-president-she-has-been-good-enough-praise|work=[[The Economist]]|date=October 5, 2017}}</ref> [[Celovit mirovni sporazum iz Akre|Mirovni sporazum iz leta 2003]] je pripeljal do demokratičnih volitev leta 2005, na katerih je bila za predsednico izvoljena [[Ellen Johnson Sirleaf]], ki se je zapisala v zgodovino kot prva ženska predsednica na celini. Konflikti in [[Zahodnoafriška epidemija ebole 2014|izbruh virusa ebole v letih 2013-2016]] so močno prizadeli nacionalno infrastrukturo in osnovne socialne storitve, tako da je leta 2015 83 % prebivalstva živelo pod mednarodnim [[Prag revščine|pragom revščine]].<ref>{{Cite web|url=https://www.wfp.org/countries/liberia|title=Liberia &#124; World Food Programme|website=www.wfp.org|access-date=September 1, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190812192157/https://www.wfp.org/countries/liberia|archive-date=August 12, 2019|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == {{main|Zgodovina Liberije}} === Avtohtoni prebivalci === [[Michael Omolewa]] je potrdil prisotnost artefaktov iz starejše kamene dobe [[Oldowan]] v Zahodni Afriki, ki dokazujejo prisotnost starodavnih ljudi.<ref name="Omolewa">{{cite book|last1=Michael|first1=Omolewa|date=1986|title=Certificate history of Nigeria|url=https://www.africabib.org/s/rec.php?RID=406720584|publisher=Longman|isbn=9780582585188}}</ref> Nedatirani [[Acheuléen|acheuleanski]] (ESA) artefakti so dobro dokumentirani po vsej [[Zahodna Afrika|Zahodni Afriki]]. [[Absolutno datiranje|Kronometrični zapisi]] [[Srednja kamena doba|srednje kamene dobe]] (MSA) kažejo, da so bile tehnologije [[Jedro (arheologija)|jedra]] in lističev v Zahodni Afriki prisotne vsaj od [[Čibanij|srednjega pleistocena]] (~780–126 tisoč let nazaj ali ka) v severnih, odprtih [[Sahel|sahelijskih]] območjih in da so se ohranile do meje med [[Pozni pleistocen|koncem pleistocena]] in [[Holocen|holocenom]] (~12ka) v severnih in južnih območjih Zahodne Afrike. To je najmlajši primerek takšne MSA tehnologije v Afriki. Prisotnost populacij MSA v gozdovih ostaja odprto vprašanje, vendar so tehnološke razlike lahko povezane z različnimi [[Afrotropsko območje|ekološkimi območji]]. Populacije iz [[Pozna kamena doba|pozne kamene dobe]] (LSA) dokazujejo precejšnjo tehnološko diverzifikacijo, vključno z [[Mikrolit|mikrolitskimi]] in makrolitskimi tradicijami.<ref name="Scerri">{{cite journal|last1=Eleanor|first1=Scerri|date=1986|title=T Certificate history of Nigeria|url=https://www.africabib.org/s/rec.php?RID=406720584|publisher=Oxford University Press|doi=10.1093/acrefore/9780190277734.013.137|access-date=26 July 2020}}</ref> Podatki kažejo, da se [[Akeramika|akeramične]] in [[Keramika|keramične]] zbirke pozne kamene dobe (LSA) v Zahodni Afriki kronološko prekrivajo in da je spreminjanje gostote mikrolitske industrije od obale proti severu geografsko strukturirano. Te značilnosti lahko predstavljajo družbena omrežja ali neko obliko kulturne difuzije, povezane s spreminjajočimi se ekološkimi pogoji.<ref name="Scerri" /> Mikrolitska industrija s keramiko je postala pogostejša [[Severnogripij|sredi holocena]], skupaj z očitno intenzivnejšim izkoriščanjem divje hrane. Med ~4–3,5ka so se te družbe postopoma preoblikovale v proizvajalce hrane, verjetno zaradi stikov s severnimi pastirji in poljedelci, saj je okolje postalo bolj sušno. Vendar so lovci in nabiralci v bolj gozdnatih predelih Zahodne Afrike preživeli še veliko dlje, kar priča o trdnosti ekoloških meja v tej regiji.<ref name="Scerri" /> [[Slika:Negroland_and_Guinea_with_the_European_Settlements,_1736.jpg|desno|sličica|Evropski zemljevid Zahodne Afrike in [[Obala žita|Obale žita]] iz leta 1736. Ima arhaično kartografsko oznako [[Negroland]].]] === Širitev ljudstva Mande === [[Obala popra|Obalo popra]], znano tudi kot Obala zrnja, so avtohtona afriška ljudstva naseljevala že vsaj od 12. stoletja dalje. [[Mandeji]] so se iz [[Sudan (regija)|Sudana]] širili proti zahodu in izrinili številne manjše etnične skupine na jug proti Atlantskemu oceanu. [[Deji]], [[Basi]], [[Kruji]], [[Goli (ljudstvo)|Goli]] in [[Kisiji]] so bila nekatera od prvih dokumentiranih ljudstev na tem območju.<ref name="introprof">{{cite journal|last1=Dunn-Marcos|first1=Robin|last2=Kollehlon|first2=Konia T.|last3=Ngovo|first3=Bernard|last4=Russ|first4=Emily|date=April 2005|editor-last=Ranar|editor-first=Donald A.|title=Liberians: An Introduction to their History and Culture|url=http://www.cal.org/co/liberians/liberian_050406_1.pdf|journal=Culture Profile|publisher=Center for Applied Linguistics|issue=19|pages=5–6|archive-url=https://web.archive.org/web/20080625062344/http://www.cal.org/co/liberians/liberian_050406_1.pdf|archive-date=June 25, 2008|access-date=July 23, 2011}}</ref> Priliv teh skupin je bil še večji zaradi propada zahodnosudanskega [[Malijski imperij|Malijskega imperija]] leta 1375 in [[Songajski imperij|Songajskega imperija]] leta 1591. Ker so se notranja območja [[Dezertifikacija|izsuševala]], so se prebivalci preselili na bolj vlažno obalo. Ti novi prebivalci so iz Malijskega in Songajskega imperija prinesli znanja, kot so [[predenje]] bombaža, [[tkanje]] blaga, [[Taljenje (ruda)|taljenje]] železa, gojenje [[Riž|riža]] in [[Sirek|sirka]] ter družbene in politične institucije.<ref name="introprof" /> Kmalu po tem, ko so regijo osvojili [[Maneji]], so se v [[Okraj Grand Cape Mount|okraju Grand Cape Mount]] priselili pripadniki ljudstva [[Vaji|Vaj]] iz nekdanjega Malijskega imperija. Kruji so nasprotovali prihodu Vajov in sklenili zavezništvo z Mani, da bi ustavili njihov nadaljnji prihod.<ref>{{cite book|author=Jesse N. Mongrue M. Ed|title=Liberia-America's Footprint in Africa: Making the Cultural, Social, and Political Connections|date=2011|page=24|publisher=iUniverse|isbn=978-1462021642}}</ref> Ljudje ob obali so gradili [[Kanu|kanuje]] in trgovali z drugimi Zahodnoafričani od [[Zeleni rt|Zelenega rta]] do [[Obala zlata|Obale zlata]]. Arabski trgovci so v regijo vstopili s severa, dolgoletna trgovina s sužnji pa je ujetnike odpeljala v severno in vzhodno Afriko.{{citation needed|date=July 2020}} === Zgodnja kolonizacija === Od leta 1461 do konca 17. stoletja so imeli [[Portugalci|portugalski]], [[Nizozemci|nizozemski]] in [[Britanci|britanski]] trgovci v regiji stike in trgovske postojanke. Portugalci so območje poimenovali ''Costa da Pimenta'' ("Obala popra"), pozneje pa se je zaradi obilja zrn popra ''[[Aframomum melegueta]]'' območje postalo znano pod imenom [[Obala zrnja]]. Evropski trgovci so z lokalnim prebivalstvom menjavali blago in dobrine.{{citation needed|date=July 2020}} V Združenih državah Amerike je na prehodu med 18. in 19. stoletjem začelo nastajati gibanje za naselitev [[Afroameričani|svobodnih barvnih ljudi]], tako svobodno rojenih kot nekdaj zasužnjenih, v Afriki. Razlog za to je bila rasna diskriminacija, ki se je kazala v obliki odvzema političnih pravic ter odrekanja državljanskih, verskih in socialnih pravic.<ref>Howard Brotz, ed., African American Social & Political Thought 1850–1920 (New Brunswick: Transaction Publishers, 1996), 38–39.</ref> Leta 1816 ustanovljeno [[Ameriška kolonizacijska družba|Ameriško kolonizacijsko družbo]] (ACS) so sestavljali predvsem [[kvekerji]] in lastniki sužnjev. Kvekerji so verjeli, da bodo imeli črnci v Afriki boljše možnosti za svobodo kot v ZDA.<ref name="AFP">[http://www.fcnl.org/issues/item.php?item_id=731&issue_id=75 "Background on conflict in Liberia"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070214051143/http://www.fcnl.org/issues/item.php?item_id=731&issue_id=75|date=February 14, 2007}}, Friends Committee on National Legislation, July 30, 2003</ref><ref name="Sale">Maggie Montesinos Sale (1997). ''The Slumbering Volcano: American Slave Ship Revolts and the Production of Rebellious Masculinity'', Duke University Press, 1997, p. 264. {{ISBN|0-8223-1992-6}}</ref> Medtem ko so sužnjelastniki nasprotovali svobodi zasužnjenih ljudi, so "repatriacijo" svobodnih barvnih ljudi razumeli kot način za preprečevanje [[Upor sužnjev|upora sužnjev]].<ref name="AFP" /> Leta 1822 je Ameriška kolonizacijska družba začela prostovoljno pošiljati svobodne barvne ljudi na Obalo popra, da bi tam ustanovila kolonijo. Umrljivost zaradi tropskih bolezni je bila zelo visoka — od 4571 izseljencev, ki so prispeli v Liberijo med letoma 1820 in 1843, jih je preživelo le 1819.<ref name="Shick 1971">{{cite journal|last1=Shick|first1=Tom W.|date=January 1971|title=A quantitative analysis of Liberian colonization from 1820 to 1843 with special reference to mortality|url=http://digital.library.wisc.edu/1793/34895|journal=The Journal of African History|volume=12|issue=1|pages=45–59|doi=10.1017/S0021853700000062|jstor=180566|pmid=11632218}}{{Dead link|date=May 2020|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref name="Shick 1980">{{cite book|last1=Shick|first1=Tom W.|title=Behold the Promised Land: A History of Afro-American Settler Society in Nineteenth-century Liberia|date=1980|publisher=Johns Hopkins University Press|isbn=9780801823091}}</ref> Do leta 1867 je ACS (in z njo povezane državne podružnice) pomagala pri selitvi več kot 13.000 barvnih prebivalcev iz Združenih držav in Karibov v Liberijo.<ref>{{cite web|url=https://www.loc.gov/exhibits/african/afam002.html|title=The African-American Mosaic|website=[[Library of Congress]]|date=July 23, 2010|access-date=March 31, 2015}}</ref> Ti svobodni Afroameričani in njihovi potomci so se poročali v svoji skupnosti in se opredeljevali kot [[Amero-Liberijci]]. Mnogi so bili mešane rase in izobraženi v ameriški kulturi; niso se identificirali z domorodci iz plemen, ki so jih srečali. V kolonialni skupnosti so se večinoma poročali med seboj in ustvarili etnično skupino, ki je imela kulturno tradicijo, prežeto z ameriškimi koncepti političnega republikanizma in protestantskega krščanstva.<ref>{{cite web|last=Wegmann|first=Andrew N|date=May 5, 2010|title=Christian Community and the Development of an Americo-Liberian Identity, 1824–1878|url=http://etd.lsu.edu/docs/available/etd-06092010-200522/|publisher=Louisiana State University|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100630111501/http://etd.lsu.edu/docs/available/etd-06092010-200522/|archive-date=June 30, 2010|df=mdy-all}}</ref> ACS, ki so jo podpirali ugledni ameriški politiki, kot so [[Abraham Lincoln]], [[Henry Clay]] in [[James Monroe]], je menila, da je "repatriacija" boljša od tega, da osvobojeni sužnji ostanejo v Združenih državah.<ref name="Sale" /> Podobne državne organizacije so ustanovile kolonije kot so [[Mississippi v Afriki]], [[Kentucky v Afriki]] in [[Republika Maryland]], ki jo je Liberija kasneje priključila. Vendar je Lincoln leta 1862 Liberijo označil za uspeh le "v določenem smislu" in namesto tega predlagal, da se svobodnim ljudem druge barve kože pomaga pri izselitvi v [[Chiriquí]], ki je danes del [[Panama|Paname]].<ref>{{Cite book|chapter-url=https://quod.lib.umich.edu/l/lincoln/lincoln5/1:812?rgn=div1;singlegenre=All;sort=occur;subview=detail;type=simple;view=fulltext;q1=April+16%2C+1862=trgt|title=Collected Works of Abraham Lincoln. Volume 5|chapter=Address on Colonization to a Deputation of Negroes|date=August 14, 1862|access-date=2019-08-21}}</ref> Amero-liberijski priseljenci se niso dobro razumeli z domorodnimi ljudstvi, na katera so naleteli, zlasti s tistimi, ki so živeli v skupnostih v bolj izoliranem "[[Buš|bušu]]". Kolonialne naselbine so napadali [[Kruji]] in [[Grebi]] iz njihovih notranjih položajev. Srečanja z afriškimi plemeni v bušu so bila pogosto nasilna. Ker so bili prepričani, da so drugačni ter kulturno in izobrazbeno boljši od avtohtonih ljudstev, so se Amero-Liberijci razvili v elitno manjšino, ki je ustvarila in obdržala politično oblast. V zavestnem prizadevanju, da bi posnemali ameriški jug, so amero-liberijski priseljenci sprejeli oblačila, kot so krila z obročki in fraki, ter izključili domorodce iz gospodarskih priložnosti, vključno z ustanavljanjem plantaž, na katerih so bili domorodci prisiljeni delati kot sužnji.<ref name="Smithsonian">{{cite journal|last1=MacDougall|first1=Clair|date=July–August 2016|title=These Abandoned Buildings Are the Last Remnants of Liberia's Founding History|url=https://www.smithsonianmag.com/history/liberia-created-former-slaves-fading-into-history-180959503/|journal=[[Smithsonian Magazine]]|access-date=23 June 2021}}</ref> Avtohtona plemena do leta 1904 niso imela pravice do državljanstva v svoji lastni deželi.<ref name="Constitutional History" /> Amero-Liberijci so spodbujali verske organizacije k ustanavljanju misijonov in šol za izobraževanje domorodnih ljudstev.<ref name="Smithsonian" /> [[Slika:Mitchell_Map_Liberia_colony_1839.jpg|sličica|Zemljevid kolonije Liberija v tridesetih letih 19. stoletja, ki ga je izdelal ACS, prikazuje pa tudi kolonijo Mississippi in druge kolonije, ki jih je financirala država.]] === Politično oblikovanje === [[Slika:T._WILLIAMS_(c1850)_Residence_of_Joseph_Roberts,_President_of_the_Republic_of_Liberia.jpg|sličica|Rezidenca [[Joseph Jenkins Roberts|Josepha Jenkinsa Robertsa]], prvega predsednika Liberije, med letoma 1848 in 1852.]] 26. julija 1847 so naseljenci izdali [[Deklaracijo o neodvisnosti Liberije|deklaracijo o neodvisnosti]] in razglasili [[Liberijska ustava 1847|ustavo]]. Na podlagi političnih načel [[Ustava Združenih držav Amerike|ustave Združenih držav Amerike]] je bila ustanovljena neodvisna Republika Liberija.<ref name="volume">{{cite book|last1=Johnston|first1=Harry Hamilton|last2=Stapf|first2=Otto|title=Liberia, Volume I|publisher=Hutchinson & Co|year=1906|url=https://books.google.com/books?id=XTYbAAAAYAAJ|isbn=1-143-31505-7}}</ref><ref>{{cite book|author=Adekeye Adebajo|date=2002|title=Liberia's Civil War: Nigeria, ECOMOG, and Regional Security in West Africa|publisher=International Peace Academy|page=21|isbn=1588260526}}</ref> [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je bilo prva država, ki je priznala neodvisnost Liberije.<ref name="Ricks">[https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-40500884 "How a former slave gave a quilt to Queen Victoria"]. BBC. July 11, 2017</ref> Združene države Amerike so Liberijo priznale šele leta 1862, potem ko so južne države, ki so imele močno politično moč v ameriški vladi, razglasile svojo odcepitev in ustanovitev [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacije]].<ref>{{cite web|title=The Revolutionary Summer of 1862|url=https://www.archives.gov/publications/prologue/2017/winter/summer-of-1862|website=National Archives|access-date=20 September 2020|language=en|date=20 April 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=FRONTLINE/WORLD . Liberia – No More War . Liberia's Historic Ties to America PBS|url=https://www.pbs.org/frontlineworld/stories/liberia/history.html|website=www.pbs.org|access-date=20 September 2020}}</ref><ref>{{cite web|title=Independent Lens . IRON LADIES OF LIBERIA . Liberian History PBS|url=https://www.pbs.org/independentlens/ironladies/history.html|website=www.pbs.org|access-date=20 September 2020}}</ref> Vodstvo nove države so večinoma sestavljali Amero-Liberijci, ki so sprva vzpostavili politično in gospodarsko prevlado na obalnih območjih, ki jih je kupila ACS; pri razvoju teh območij in s tem povezane trgovine so vzdrževali stike z ameriškimi partnerji. Leta 1865 so sprejeli zakon o vstopnih pristaniščih, ki je prepovedal tujo trgovino s plemeni v notranjosti države, da bi domnevno "spodbudili rast civiliziranih vrednot", preden bi bila takšna trgovina v regiji dovoljena.<ref name="volume" /><!--How? --> [[Slika:(1896)_Departure_of_colored_emigrants_for_Liberia_-_The_Illustrated_American,_March_21,_1896.jpg|levo|sličica|Odhod Afroameričanov v Liberijo leta 1896. Zadnje izseljence je ACS v Liberijo poslala leta 1904.]] Do leta 1877 je bila [[True Whig Party|stranka True Whig]] najmočnejši politični subjekt v državi.<ref name="ascendency">{{cite web|url=http://www.globalsecurity.org/military/library/report/1985/liberia_1_truewhigascend.htm|last=Pike|first=John|title=The True Whig Ascendancy|date=1985|work=Global Security|access-date=July 23, 2011}}</ref> Sestavljali so jo predvsem Amero-Liberijci, ki so ohranili družbeno, gospodarsko in politično prevlado vse do 20. stoletja ter ponovili vzorce evropskih kolonistov v drugih afriških državah. Tekmovanje za položaj je bilo običajno omejeno znotraj stranke; strankarska kandidatura je praktično zagotavljala izvolitev.<ref name="ascendency" /> Zaradi pritiska Združenega kraljestva, ki je nadzorovalo [[Sierra Leone|Sierro Leone]] na severozahodu, in [[Francija|Francije]], ki je imela interese na severu in vzhodu, je Liberija izgubila pravico do obsežnih ozemelj. Sierra Leone in [[Slonokoščena obala]] sta si priključili ozemlja.<ref>{{cite web|author=John Pike|date=1985|url=http://www.globalsecurity.org/military/library/report/1985/liberia_1_lostterr.htm|title=Lost Territories|work=Global Security|access-date=July 23, 2011}}</ref> Liberija si je prizadevala pritegniti naložbe za razvoj infrastrukture in večjega industrijskega gospodarstva. Konec 19. stoletja je proizvodnja liberijskega blaga upadla, vlada pa se je spopadala s finančnimi težavami, zaradi česar se je zadolžila za številna mednarodna posojila.<ref>{{cite web|url=http://www.globalsecurity.org/military/library/report/1985/liberia_1_lostmarkets.htm|author=John Pike|date=1985|title=Lost Markets and Economic Decline|work=Global Security|access-date=July 23, 2011}}</ref> 16. julija 1892 se je [[Martha Ann Erskine Ricks]] na Windsorskem gradu srečala s [[Viktorija Britanska|kraljico Viktorijo]] in ji podarila ročno izdelano odejo, prvo diplomatsko darilo Liberije. Ricks, ki se je rodila v suženjstvu v Tennesseeju, je dejala: »Že kot otrok sem pogosto slišala, kako dobra je bila kraljica do mojih ljudi—sužnjev—in kako si je želela, da bi bili svobodni.«<ref name="Ricks" /> === Začetek 20. stoletja === [[Slika:LiberiaKing.jpg|sličica|[[Charles D. B. King]], 17. predsednik Liberije (1920–1930), s spremstvom na stopnicah [[Palača miru|Palače miru]] v Haagu (Nizozemska) leta 1927.]] Ameriški in drugi mednarodni interesi so poudarjali pridobivanje virov, pri čemer je bila proizvodnja gume v začetku 20. stoletja glavna industrija.<ref>{{cite book|author=Robert Jefferson Norrell|title=Up from History: The Life of Booker T. Washington|url=https://archive.org/details/upfromhistorylif0000norr|url-access=registration|date=January 1, 2009|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-03211-8|pages=[https://archive.org/details/upfromhistorylif0000norr/page/374 374]–375}}{{cite journal|last=Rosenberg|first=Emily S.|date=June 1, 2007|title=The Invisible Protectorate: The United States, Liberia, and the Evolution of Neocolonialism, 1909–40|journal=Diplomatic History|publisher=Oxford Journals|volume=9|issue=3|pages=191–214|doi=10.1111/j.1467-7709.1985.tb00532.x}}</ref> Leta 1914 je [[Nemško cesarstvo|cesarska Nemčija]] predstavljala tri četrtine liberijske trgovine. To je skrbelo britanske kolonialne oblasti [[Kolonija in protektorat Sierra Leone|Sierre Leone]] ter francoske kolonialne oblasti [[Francoska Gvineja|Francoske Gvineje]] in [[Slonokoščena obala|Slonokoščene obale]], saj so se napetosti z Nemčijo večale.<ref name="Tucker">{{cite book|last1=Tucker|first1=Spencer|title=World War I: Encyclopedia|date=2005|publisher=ABC-CLIO|isbn=9781851094202|url=https://books.google.com/books?id=2YqjfHLyyj8C&pg=PA689|access-date=27 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181028225958/https://books.google.co.uk/books?id=2YqjfHLyyj8C&pg=PA689#v=onepage|archive-date=October 28, 2018|url-status=dead}}</ref> ==== Svetovni vojni in medvojno obdobje ==== {{main|Liberija med prvo svetovno vojno}} Liberija je med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] ostala nevtralna do 4. avgusta 1917, ko je napovedala vojno Nemčiji. Kasneje je bila ena od 32 držav, ki so sodelovale na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|pariški mirovni konferenci]] leta 1919, s katero se je končala vojna in ustanovila [[Liga narodov]]; Liberija je bila med redkimi afriškimi in nezahodnimi državami, ki so sodelovale na konferenci in pri ustanovitvi Lige narodov.<ref name="Heffinck">{{cite web|last1=Heffinck|first1=Ariane|title=Liberia: A Nation in Recovery|url=https://una-gp.org/2014/02/17/liberia-a-nation-in-recovery/|website=una-gp.org|publisher=United Nations Association of Philadelphia|access-date=27 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181107000113/https://una-gp.org/2014/02/17/liberia-a-nation-in-recovery/|archive-date=November 7, 2018|url-status=dead}}</ref>[[Slika:Secretary of Defense Caspar W. Weinberger - Samuel K. Doe.jpg|sličica|Na levi [[Samuel Kanyon Doe|Samuel K. Doe]] na obisku v ZDA skupaj z obrambnim sekretarjem Caspar W. Weinbergerjem (na desni) leta 1982. ]]Leta 1927 so volitve v državi ponovno pokazale moč stranke True Whig, volilni postopki pa so bili označeni za ene najbolj prirejenih doslej; zmagovalni kandidat je prejel več kot 15-krat več glasov od števila volilnih upravičencev. (Poraženec je dejansko prejel približno 60 % glasov volilnih upravičencev.) Kmalu zatem je zaradi obtožb o [[Moderne oblike suženjstva|sodobnem suženjstvu]] v Liberiji [[Liga narodov]] ustanovila [[Cuthbert Christy|Christyjevo komisijo]]. Ugotovitve so vključevale vpletenost vlade v razširjeno "prisilno ali obvezno delo". Predvsem manjšinske etnične skupine so bile izkoriščane v sistemu, ki je obogatil dobro povezane elite.<ref>{{Cite journal|last=Christy|first=Cuthbert|date=15 December 1930|title=COMMISSION'S REPORT: INTERNATIONAL COMMISSION OF ENQUIRY IN LIBERIA|url=http://biblio-archive.unog.ch/Dateien/CouncilMSD/C-658-M-272-1930-VI_EN.pdf|url-status=dead|journal=League of Nations|pages=127|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412091820/https://biblio-archive.unog.ch/Dateien/CouncilMSD/C-658-M-272-1930-VI_EN.pdf|archive-date=April 12, 2019|access-date=October 6, 2018}}</ref> Zaradi poročila sta odstopila predsednik [[Charles D. B. King]] in podpredsednik [[Allen N. Yancy]].<ref>{{Cite web|url=http://www.liberiapastandpresent.org/1926FirestoneCA.htm|title=President Charles D.B. King|last=Van der Kraaij|first=Fred PM|access-date=February 5, 2018|website=Liberia Past and Present|archive-url=https://web.archive.org/web/20180119001654/http://www.liberiapastandpresent.org/1926FirestoneCA.htm|archive-date=January 19, 2018|url-status=dead}}</ref> Sredi 20. stoletja se je Liberija z ameriško pomočjo začela postopoma modernizirati. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Združene države Amerike močno izboljšale infrastrukturo, da bi podprle svoja vojaška prizadevanja v Afriki in Evropi proti Nemčiji. Pred vstopom v drugo svetovno vojno je v okviru programa [[Zakon o posojilu in najemu|Lend-Lease]] zgradila [[prosto pristanišče Monrovija]] in [[mednarodno letališče Roberts]].<ref name="opendoor">{{cite journal|last1=Marinelli|first1=Lawrence|year=1964|title=Liberia's Open Door Policy|journal=The Journal of Modern African Studies|volume=2|issue=1|pages=91–98|doi=10.1017/s0022278x00003694}}</ref> Po vojni je predsednik [[William Tubman]] spodbujal tuje naložbe, tako da je Liberija v 50. letih dosegla drugo najvišjo stopnjo gospodarske rasti na svetu.<ref name="opendoor" /> Država se je začela aktivneje vključevati tudi v mednarodne zadeve: leta 1945 je bila ustanovna članica [[Združeni narodi|Združenih narodov]] ter postala glasna kritičarka [[Republika Južna Afrika|južnoafriškega]] režima [[Apartheid|apartheida]].<ref>{{cite news|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,899287,00.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20101028154941/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,899287,00.html|url-status=dead|archive-date=October 28, 2010|title=Africa: A Vote on Apartheid|work=Time|date=July 29, 1966|access-date=July 20, 2011}}</ref> Kot ena redkih afriških držav, ki se je izognila kolonizaciji, je bila zagovornica neodvisnosti Afrike od evropskih kolonialnih sil in [[Panafrikanizem|panafrikanizma]] ter je hkrati pomagala financirati [[Organizacija afriške enotnosti|Organizacijo afriške enotnosti]].<ref>{{cite journal|last1=Adogamh|first1=Paul G.|date=July 2008|title=Pan-Africanism Revisited: Vision and Reality of African Unity and Development|url=http://www.africa-union.org/root/ua/Newsletter/EA/Vol2%20No2/Adogamhe.pdf|url-status=dead|journal=African Review of Integration|volume=2|issue=2|archive-url=https://web.archive.org/web/20110925055350/http://www.africa-union.org/root/ua/Newsletter/EA/Vol2%20No2/Adogamhe.pdf|archive-date=September 25, 2011|access-date=July 20, 2011|df=mdy-all}}</ref> [[Slika:Technical_Liberia.jpg|sličica|[[Tehnical (vozilo)|Tehnical]] v Monroviji med drugo liberijsko državljansko vojno.]] === Politična nestabilnost ob koncu 20. stoletja === [[Liberijski državni udar leta 1980|12. aprila 1980 je vojaški udar]], ki ga je vodil narednik [[Samuel Doe]] iz etnične skupine [[Krahni|Krahn]], strmoglavil in ubil predsednika [[Williama R. Tolbert mlajši|Williama R. Tolberta mlajšega]]. Doe in drugi zarotniki so kasneje usmrtili večino Tolbertovega kabineta ter druge ameriško-liberalne vladne uradnike in člane stranke True Whig.<ref name="global">{{cite web|author=Anjali Mitter Duva|url=https://www.pbs.org/wgbh/globalconnections/liberia/essays/uspolicy/|title=Liberia and the United States: A Complex Relationship|publisher=PBS|year=2002|access-date=July 20, 2011}}</ref> Voditelji državnega udara so ustanovili [[Svet narodne rešitve]] (PRC), da bi vodil državo.<ref name="global" /> Doe, strateški zaveznik Zahoda med [[Hladna vojna|hladno vojno]], je prejel znatno finančno podporo Združenih držav, medtem ko so kritiki obsojali PRC zaradi korupcije in politične represije.<ref name="global" /> Ko je Liberija leta 1985 sprejela [[Liberijska ustava|novo ustavo]], je bil Doe na naslednjih volitvah, ki so bile mednarodno obsojene kot nepoštene, izvoljen za predsednika.<ref name="global" /> 12. novembra 1985 je [[Thomas Quiwonkpa]] izvedel neuspeli protidržavni udar in njegovi vojaki so za kratek čas zasedli nacionalno radijsko postajo.<ref name="notes">{{cite news|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1050633,00.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20100915040235/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1050633,00.html|url-status=dead|archive-date=September 15, 2010|author=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|title=LIBERIA Comrades Turned Enemies|work=Time|date=November 25, 1985|access-date=July 22, 2011}}</ref> Vladna represija se je v odgovor okrepila, saj so Doejeve enote v [[Okraj Nimba|okraju Nimba]] usmrtile pripadnike etničnih skupin Gio in Mano.<ref name="notes" /> [[Narodna domoljubna fronta Liberije]] (NPFL), uporniška skupina pod vodstvom [[Charles Taylor|Charlesa Taylorja]], je decembra 1989 ob podpori sosednjih držav, kot sta [[Burkina Faso]] in [[Slonokoščena obala]], sprožila upor proti Doejevi vladi. To je sprožilo [[Prva liberijska državljanska vojna|prvo liberijsko državljansko vojno]].<ref>{{cite book|last=Ellis|first=Stephen|title=The Mask of Anarchy Updated Edition: The Destruction of Liberia and the Religious Dimension of an African Civil War|publisher=NYU Press|year=2001|page=75|isbn=0-8147-2238-5}}</ref> Septembra 1990 so Doejeve sile nadzorovale le majhno območje tik pred prestolnico in še isti mesec so uporniške sile Doeja ujele in usmrtile.<ref name="bbc">{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/country_profiles/1043500.stm|title=Liberia country profile|newspaper=BBC News|date=May 4, 2011|access-date=July 23, 2011}}</ref> Uporniki so se kmalu razdelili na različne frakcije, ki so se borile druga proti drugi. [[Skupina za spremljanje gospodarske skupnosti]] v okviru [[Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav|Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav]] je organizirala vojaško operacijsko skupino za posredovanje v krizi.<ref name="bbc" />{{failed verification|date=May 2019}} Med letoma 1989 in 1997 je umrlo približno 60.000 do 80.000 Liberijcev, do leta 1996 pa je bilo približno 700.000 ljudi razseljenih v begunska taborišča v sosednjih državah.<ref>World Peace Foundation, [https://sites.tufts.edu/atrocityendings/2015/08/07/liberia-first-civil-war/ ''Mass Atrocity Endings: Liberia''], Medford, Massachusetts, U.S.A.: Tufts University, Aug. 7, 2015. Retrieved Jun. 7, 2020</ref> Leta 1995 so sprte strani sklenile mirovni sporazum, po katerem je bil Taylor leta 1997 izvoljen za predsednika.<ref name="bbc" /> Pod Taylorjevim vodstvom je Liberija postala mednarodno znana kot [[malopridna država]], saj je s [[Krvavi diamant|krvavimi diamanti]] in nezakonitim izvozom lesa financirala [[Združena revolucionarna fronta|Združeno revolucionarno fronto]] v [[Državljanska vojna v Sierri Leone|državljanski vojni v Sierri Leone]].<ref name="warrant">{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/2961390.stm|title=Arrest warrant for Liberian leader|work=BBC News|date=June 4, 2003|access-date=July 20, 2011}}</ref> [[Druga liberijska državljanska vojna]] se je začela leta 1999, ko je uporniška skupina [[Liberijci združeni za spravo in demokracijo]] (LURD), ki je imela sedež na severozahodu države, sprožila oborožen upor proti Taylorju.<ref name="cbc">{{cite news|url=http://www.cbc.ca/news/background/liberia/|title=Indepth: Liberia, Land of the free|newspaper=CBC News|date=July 23, 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130908174543/http://www.cbc.ca/news/background/liberia/|archive-date=September 8, 2013}}</ref> === 21. stoletje === Marca 2003 je druga uporniška skupina, [[Gibanje za demokracijo v Liberiji]], začela napade na Taylorja z jugovzhoda.<ref name="cbc" /> Junija istega leta so se v [[Akra|Akri]] začeli mirovni pogovori med obema frakcijama, še isti mesec pa je [[posebno sodišče za Sierro Leone]] Taylorja obtožilo zločinov proti človeštvu.<ref name="warrant" /> Julija 2003 so uporniki začeli [[Obleganje Monrovije|napad na Monrovijo]].<ref>{{cite news|url=http://www.economist.com/node/1944472?story_id=E1_TJQQQSN|title=Liberia's civil war: Fiddling while Monrovia burns|newspaper=The Economist|date=July 24, 2003|access-date=July 22, 2011}}</ref> Pod hudim pritiskom mednarodne skupnosti in domačega gibanja [[Množična akcija žensk Liberije za mir]]<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-15215312|title=Profile: Leymah Gbowee—Liberia's 'peace warrior'|work=BBC News|date=October 7, 2011|access-date=October 20, 2011}}</ref> je Taylor avgusta 2003 odstopil in odšel v izgnanstvo v [[Nigerija|Nigerijo]].<ref>{{cite news|first=Ann M.|last=Simmons|url=http://articles.baltimoresun.com/2003-08-12/news/0308120316_1_charles-taylor-liberia-sierra-leone|title=Taylor resigns as president of Liberia, leaves the country|newspaper=Baltimore Sune|date=August 12, 2003|access-date=July 23, 2011}}</ref> Še isti mesec je bil podpisan mirovni sporazum.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2003/aug/19/westafrica|title=Liberian rebels sign peace deal|newspaper=The Guardian|date=August 19, 2003|access-date=July 23, 2011}}</ref> [[Misija Združenih narodov v Liberiji]] se je začela septembra 2003, da bi zagotovila varnost in nadzorovala mirovni sporazum,<ref>{{cite web|url=http://newsite.irinnews.org/Report.aspx?ReportID=47807|title=Liberia: UNMIL extends deployment as more troops arrive|work=IRIN News|date=December 24, 2003|access-date=July 23, 2011}}</ref> oktobra naslednje leto pa je oblast prevzela začasna vlada.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2003/oct/14/westafrica|title=Bryant takes power in Liberia|newspaper=The Guardian|date=October 14, 2003|access-date=July 23, 2011}}</ref> Volitve, ki so sledile leta 2005, so mednarodno veljale za najbolj svobodne in poštene v zgodovini Liberije.<ref name="freedom" /> [[Ellen Johnson Sirleaf]], ekonomistka in nekdanja finančna ministrica, ki je diplomirala v ZDA, je bila izvoljena za prvo žensko predsednico v Afriki.<ref name="freedom" /> Sirleafova je ob inavguraciji zahtevala izročitev Taylorja iz Nigerije in ga predala [[Posebno sodišče za Sierro Leone|SCSL]] za sojenje v [[Haag|Haagu]].<ref>{{cite web|url=http://www.irinnews.org/report.aspx?reportid=58474|title=LIBERIA-NIGERIA: "Time to bring Taylor issue to closure," says Sirleaf|work=IRIN News|date=March 17, 2006|access-date=July 23, 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://unmil.org/1article.asp?id=1157&zdoc=1|title=Taylor Sent Off to Face War Crimes Charges|work=AFP|publisher=UNMIL|date=March 29, 2006|access-date=July 23, 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111005100159/http://unmil.org/1article.asp?id=1157&zdoc=1|archive-date=October 5, 2011}}</ref> Leta 2006 je vlada ustanovila [[Komisija za resnico in spravo|komisijo za resnico in spravo]], ki naj bi obravnavala vzroke in zločine državljanske vojne.<ref>{{cite web|url=http://www.irinnews.org/report.aspx?reportid=58220|access-date=May 16, 2008|work=IRIN Africa|title=LIBERIA: War-battered nation launches truth commission|date=February 21, 2006}}</ref> Leta 2011 je predsednica [[Ellen Johnson Sirleaf]] 26. julij razglasila za nacionalni dan neodvisnosti.<ref>{{cite press release|url=https://mofa.gov.lr/public2/2press.php?news_id=397&related=7&pg=sp|title=Tuesday, July 26, is National Independence Day; to be Observed as National Holiday|publisher=Government of the Republic of Liberia Ministry of Foreign Affairs|access-date=July 26, 2021}}</ref> Po splošnih volitvah v Liberiji leta 2017 je 22. januarja 2018 kot predsednik prisegel nekdanji profesionalni nogometni napadalec [[George Weah]], eden najboljših afriških igralcev vseh časov,<ref name="journey">{{cite news|url=https://www.huffingtonpost.co.za/2018/01/23/from-football-king-to-liberian-president-george-weahs-journey_a_23340918/|title=From Football King To Liberian President – George Weah's Journey|work=Huffington Post|author1=Nkosinathi Shazi|date=23 January 2018|access-date=3 October 2018}}</ref><ref>{{cite news|title=Top 10 Greatest African Strikers|url=http://www.joburgpost.co.za/2017/06/06/top-10-greatest-african-strikers/|access-date=27 August 2018|work=Johannesburg Post|archive-url=https://web.archive.org/web/20190220025546/http://www.joburgpost.co.za/2017/06/06/top-10-greatest-african-strikers/|archive-date=February 20, 2019|url-status=dead}}</ref> in postal četrti najmlajši predsednik v Afriki.<ref name="Listwand">{{cite news|title=Top 10 youngest serving presidents in Africa, 2018|url=https://listwand.com/2018/01/top-10-youngest-presidents-in-africa-updated/|agency=Listwand|date=3 October 2018}}</ref> Inavguracija je pomenila prvo popolnoma demokratično tranzicijo v Liberiji po 74 letih.<ref name="BBC News">{{cite news|title=George Weah sworn in as Liberia's president|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-42773165|agency=BBC|date=22 March 2018}}</ref> Weah je kot glavne cilje svojega predsedovanja navedel boj proti korupciji, reformo gospodarstva, boj proti nepismenosti in izboljšanje življenjskih razmer.<ref name="BBC News" /> == Geografija == {{main|Geografija Liberije}} [[Slika:Topographic_map_of_Liberia-en.svg|sličica|Zemljevid Liberije]] [[Slika:Koppen-Geiger_Map_LBR_present.svg|sličica|Zemljevid Liberije s Köppenovo podnebno klasifikacijo.]] Liberija leži v [[Zahodna Afrika|Zahodni Afriki]] in na jugozahodu meji na Severnoatlantski ocean. Leži med 4° in 9° severne širine ter 7° in 12° zahodne dolžine. Za pokrajino so značilne večinoma ravne do razgibane obalne ravnice z [[Mangrove|mangrovami]] in [[Močvirje|močvirji]], ki se na severovzhodu dvigajo v razgibano planoto in nizke gore.<ref name="eowg">{{cite book|last=Bateman|first=Graham|author2=Victoria Egan|author3=Fiona Gold|author4=Philip Gardner|title=Encyclopedia of World Geography|publisher=Barnes & Noble Books|location=New York|year=2000|page=161|isbn=1-56619-291-9}}</ref> Hribe pokrivajo tropski [[Deževni gozd|deževni gozdovi]], medtem ko na severnih delih prevladujejo slonja trava in delno listnati gozdovi.<ref name="eowg" /> Ekvatorialno podnebje na jugu države je vroče vse leto, z obilnimi padavinami od maja do oktobra, s kratkim vmesnim obdobjem sredi julija in avgusta.<ref name="eowg" /> V zimskih mesecih od novembra do marca v notranjost države pihajo suhi vetrovi [[harmatan]], polni prahu, ki prebivalcem povzročajo številne težave.<ref name="eowg" /> Liberijsko razvodje se ponavadi premika proti jugozahodu proti morju, ko se novi nalivi pomikajo po gozdnati planoti ob notranjem gorskem območju [[Guinée Forestière]] v [[Gvineja|Gvineji]]. V Cape Mountu blizu meje s [[Sierra Leone|Sierro Leone]] pade največ padavin v državi.<ref name="eowg" /> Glavno severozahodno mejo Liberije prečka reka Mano, jugovzhodno pa reka [[Cavalla]].<ref name="eowg" /> Tri največje reke Liberije so [[Saint Paul]], ki izvira v bližini [[Monrovija|Monrovije]], [[Saint John]] pri Buchananu in [[Cestos]], ki se vse izlivajo v Atlantik. Cavalla je s 515 km najdaljša reka v državi.<ref name="eowg" /> Najvišja točka v Liberiji je gora [[Wuteve]] na 1440 m [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] v severozahodni Liberiji, ki je del zahodnoafriškega gorovja in [[Gvinejsko višavje|Gvinejskega višavja]].<ref name="eowg" /> Gora [[Nimba]] v bližini [[Yekepa|Yekepe]] je sicer z 1752 m višja, vendar ni v celoti v Liberiji, saj Nimba meji na Gvinejo in [[Slonokoščena obala|Slonokoščeno obalo]] ter je tudi njuna najvišja gora.<ref>Financial Time's World Desk Reference (2004) Dorling Kindersley Publishing, p. 368.</ref> === Gozdovi === [[Gozd|Gozdovi]] na obali so večinoma sestavljeni iz [[Mangrove|mangrov]], ki so odporne na sol, medtem ko se v redkeje poseljeni notranjosti države gozdovi odpirajo na planoto s suhimi [[Travišče|travišči]]. Podnebje je [[Ekvatorialno podnebje|ekvatorialno]], z veliko [[Padavine|padavinami]] v [[Deževno obdobje|deževnem obdobju]] od maja do oktobra in ostrimi vetrovi [[harmatan]] v preostalem delu leta. V Liberiji je približno štirideset odstotkov preostalega [[Gozdovi Zgornje Gvineje|deževnega gozda Zgornje Gvineje]]. Gozd je bil v začetku 20. stoletja pomembna za proizvodnjo [[Kavčuk|kavčuka]].{{citation needed|date=July 2020}} V Liberiji so štiri kopenske ekoregije: [[gvinejski gorski gozdovi]], [[zahodnogvinejski nižinski gozdovi]], [[gvinejski gozdno-savanski mozaik]] in [[gvinejske mangrove]].<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|display-authors=1|year=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free|last18=Martin|first42=Yara|first45=Paulo|last45=van Breugel|first44=Jens-Peter Barnekow|last44=Lillesø|first43=Roeland|last43=Kindt|last42=Shennan-Farpón|first46=Lars|first41=Heinz|last41=Klöser|first40=Jonathan|last40=Timberlake|first39=Shahina A.|last39=Ghazanfar|first38=Annette|last46=Graudal|last47=Voge|first37=Anthony G.|last15=Barber|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|first15=Charles Victor|first47=Maianna|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first49=Muhammad|last49=Saleem|first48=Khalaf F.|last48=Al-Shammari|last38=Patzelt|last37=Miller|first18=Vance|last23=Weeden|last26=Sizer|first25=Crystal|last25=Davis|first24=Kierán|last24=Suckling|first23=Don|first22=Jonathan E. M.|last27=Moore|last22=Baillie|first21=Lori|last21=Price|first20=Wes|last20=Sechrest|first19=Eileen|last19=Crist|first26=Nigel|first27=Rebecca|first36=Othman A.|first32=Alexandra|last36=Llewellyn|first35=José C.|last35=Brito|first34=Lilian|last34=Pintea|first33=Nadia|last33=de Souza|last32=Tyukavina|last28=Thau|first31=Svetlana|last31=Turubanova|first30=Peter|last30=Potapov|first29=Tanya|last29=Birch|first17=Cyril|first28=David}}</ref> Povprečna ocena indeksa celovitosti gozdne krajine za leto 2019 je 4,79/10, kar Liberijo uvršča na 116. mesto na svetu med 172 državami.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G.|last10=Callow|first10=M.|last11=Clements|first11=T.|display-authors=1|year=2020|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity – Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|page=5978|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|issn=2041-1723|pmc=7723057|pmid=33293507|doi-access=free|last18=Goetz|first41=E.|first44=R.|last44=Tizard|first43=T.|last43=Tear|first42=R.|last42=Taylor|last41=Stokes|first45=O.|first40=T.|last40=Stevens|first39=B.|last39=Strassburg|first38=A.|last38=Shapiro|last45=Venter|last46=Visconti|last37=Silverman|last15=Ervin|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|first15=J.|first46=P.|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first48=J. E. M.|last48=Watson|first47=S.|last47=Wang|first37=J.|first36=C.|first18=S.|last23=Kang|last26=Lieberman|first25=W. F.|last25=Laurance|first24=P.|last24=Langhammer|first23=A.|first22=S.|last27=Linkie|last22=Jupiter|first21=P.|last21=Jantz|first20=E.|last20=Hofsvang|first19=A.|last19=Hansen|first26=S.|first27=M.|last36=Samper|first32=N. J.|first35=S.|last35=Saatchi|first34=J.|last34=Radachowsky|first33=H.|last33=Possingham|last32=Murray|first17=E.|first31=R.|last31=Mittermeier|first30=M.|last30=Mendez|first29=S.|last29=Maxwell|first28=Y.|last28=Malhi}}</ref> === Upravne enote === {{main|Upravna delitev Republike Liberije}} {{Counties of Liberia Image Map}} [[Slika:Bomi_lake.jpg|sličica|Pogled na jezero v okraju Bomi]] Liberija je razdeljena na petnajst [[Okraj|okrajev]] (county), ta pa so razdeljena na skupno 90 [[Okrožje|okrožij]] (district), ki so nadalje razdeljena na ''klane'' (clan). Najstarejša okraja sta Grand Bassa in Montserrado, ki sta bila ustanovljena leta 1839 pred liberijsko neodvisnostjo. Gbarpolu je najnovejši okraj, ustanovljen leta 2001. Okraj Nimba je največji med okraji in meri 11.551 km², okraj Montserrado pa je najmanjši in meri 1909 km².<ref name="census2008">{{cite web|url=http://www.emansion.gov.lr/doc/census_2008provisionalresults.pdf|title=2008 National Population and Housing Census: Preliminary Results|year=2008|publisher=Government of the Republic of Liberia|access-date=October 14, 2008}}</ref> Montserrado je tudi najbolj naseljen okraj z 1.144.806 prebivalci po popisu iz leta 2008.<ref name="census2008" /> Petnajst okrajev upravljajo superintendenti, ki jih imenuje predsednik. Ustava predvideva volitve različnih [[Plemenski poglavar|poglavarjev]] na okrajni in lokalni ravni, vendar zaradi vojne in finančnih omejitev te volitve niso bile izvedene že od leta 1985.<ref name="polls">{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/7187906.stm|title=Liberia cannot afford local polls|newspaper=BBC News|date=January 14, 2008}}</ref> Vzporedno z upravno delitvijo države potekajo tudi lokalne in občinske delitve. Liberija trenutno nima ustavnega okvira ali enotnih zakonov, ki bi urejali ustanavljanje ali ukinjanje lokalnih oblasti.<ref name="GCL">{{cite web|last1=KIEH, JR.|first1=GEORGE KLAY|title=THE MODEL CITY STATUTE FOR THE LIBERIAN CITY|url=http://governancecommissionlr.org/pg_img/THE_STATUTE_FOR_THE_MODEL_LIBERIAN_CITY[1].pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412091817/http://governancecommissionlr.org/pg_img/THE_STATUTE_FOR_THE_MODEL_LIBERIAN_CITY%5b1%5d.pdf|url-status=dead|archive-date=12 April 2019|website=Governance Commission of Liberia|publisher=GOVERNANCE COMMISSION OF THE REPUBLIC OF LIBERIA|access-date=20 July 2018}}</ref> Vse obstoječe lokalne uprave – mesta, mestna okrožja in občine – so bile ustanovljene s posebnimi zakoni liberijske vlade, zato se struktura in naloge/odgovornosti posameznih lokalnih uprav med seboj zelo razlikujejo.{{citation needed|date=September 2019}} {| class="wikitable sortable" !Št. na zemljevidu !Okraj !Glavno mesto !Prebivalstvo (2008)<ref name="census2008" /> !Površina (km²)<ref name="census2008" /> !Število okrožij !Leto ustanovitve |- | align="center" |1 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Bomi County.svg}} [[Okraj Bomi|Bomi]] | align="center" |[[Tubmanburg]] | align="center" |82.036 | align="center" |{{convert|1942|km2|abbr=on}} | align="center" |4 | align="center" |1984 |- | align="center" |2 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Bong County.svg}} [[Okraj Bong|Bong]] | align="center" |[[Gbarnga]] | align="center" |328.919 | align="center" |{{convert|8772|km2|abbr=on}} | align="center" |12 | align="center" |1964 |- | align="center" |3 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Gbarpolu County.svg}} [[Okraj Gbarpolu|Gbarpolu]] | align="center" |[[Bopolu]] | align="center" |83.758 | align="center" |{{convert|9689|km2|abbr=on}} | align="center" |6 | align="center" |2001 |- | align="center" |4 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Grand Bassa County.svg}} [[Okraj Grand Bassa|Grand Bassa]] | align="center" |[[Buchanan, Liberia|Buchanan]] | align="center" |224.839 | align="center" |{{convert|7936|km2|abbr=on}} | align="center" |8 | align="center" |1839 |- | align="center" |5 | align="left" |{{flagicon image|Flag_of_Grand_Cape_Mount_County.jpg}} [[Okraj Grand Cape Mount|Grand Cape Mount]] | align="center" |[[Robertsport]] | align="center" |129.055 | align="center" |{{convert|5162|km2|abbr=on}} | align="center" |5 | align="center" |1844 |- | align="center" |6 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Grand Gedeh County.svg}} [[Okraj Grand Gedeh|Grand Gedeh]] | align="center" |[[Zwedru]] | align="center" |126.146 | align="center" |{{convert|10484|km2|abbr=on}} | align="center" |3 | align="center" |1964 |- | align="center" |7 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Grand Kru County.svg}} [[Okraj Grand Kru|Grand Kru]] | align="center" |[[Barclayville]] | align="center" |57.106 | align="center" |{{convert|3895|km2|abbr=on}} | align="center" |18 | align="center" |1984 |- | align="center" |8 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Lofa County.svg}} [[Okraj Lofa|Lofa]] | align="center" |[[Voinjama]] | align="center" |270.114 | align="center" |{{convert|9982|km2|abbr=on}} | align="center" |6 | align="center" |1964 |- | align="center" |9 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Margibi County.svg}} [[Okraj Margibi|Margibi]] | align="center" |[[Kakata]] | align="center" |199.689 | align="center" |{{convert|2616|km2|abbr=on}} | align="center" |4 | align="center" |1985 |- | align="center" |10 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Maryland County.svg}} [[Okraj Maryland|Maryland]] | align="center" |[[Harper, Liberija|Harper]] | align="center" |136.404 | align="center" |{{convert|2297|km2|abbr=on}} | align="center" |2 | align="center" |1857 |- | align="center" |11 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Montserrado County.svg}} [[Okraj Montserrado|Montserrado]] | align="center" |[[Bensonville]] | align="center" |1.144.806 | align="center" |{{convert|1909|km2|abbr=on}} | align="center" |4 | align="center" |1839 |- | align="center" |12 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Nimba County.svg}} [[Okraj Nimba|Nimba]] | align="center" |[[Sanniquellie]] | align="center" |468.088 | align="center" |{{convert|11551|km2|abbr=on}} | align="center" |6 | align="center" |1964 |- | align="center" |13 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Rivercess County.svg}} [[Okraj Rivercess|Rivercess]] | align="center" |[[River Cess|Rivercess]] | align="center" |65.862 | align="center" |{{convert|5594|km2|abbr=on}} | align="center" |6 | align="center" |1985 |- | align="center" |14 | align="left" |{{flagicon image|Flag of River Gee County.svg}} [[Okraj River Gee|River Gee]] | align="center" |[[Fish Town]] | align="center" |67.318 | align="center" |{{convert|5113|km2|abbr=on}} | align="center" |6 | align="center" |2000 |- | align="center" |15 | align="left" |{{flagicon image|Flag of Sinoe County.svg}} [[Okraj Sinoe|Sinoe]] | align="center" |[[Greenville, Liberija|Greenville]] | align="center" |104.932 | align="center" |{{convert|10137|km2|abbr=on}} | align="center" |17 | align="center" |1843 |} === Okoljski problemi === {{Further|Okoljska vprašanja v Liberiji}} [[Slika:Choeropsis.jpg|sličica|[[Pritlikavi povodni konji]] so med vrstami, ki jih v Liberiji nezakonito lovijo za hrano.<ref name="Anne Look">Anne Look, [http://www.voanews.com/content/article/370590.html "Poaching in Liberia's Forests Threatens Rare Animals"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304205739/http://www.voanews.com/content/article/370590.html|date=March 4, 2016}}, [[Voice of America]] News, May 8, 2012.</ref> [[Svetovna zveza za varstvo narave]] ocenjuje, da je v divjini ostalo manj kot 3000 primerkov te vrste.<ref name="Redlist">{{cite iucn|author=Ransom, C.|author2=Robinson, P.T.|author3=Collen, B.|date=2015|title=''Choeropsis liberiensis''|volume=2015|page=e.T10032A18567171|doi=10.2305/IUCN.UK.2015-2.RLTS.T10032A18567171.en|access-date=11 November 2021}} Database entry includes a brief justification of why this species is of endangered.</ref>]] V Liberiji se ogrožene vrste lovijo za prehrano ljudi.<ref name="Anne Look" /> Med vrstami, ki jih v Liberiji lovijo za hrano, so [[Slon|sloni]], [[pritlikavi povodni konj]], [[Navadni šimpanz|navadni šimpanzi]], [[Leopard|leopardi]], [[huleži]] in druge opice.<ref name="Anne Look" /> Kljub prepovedi čezmejne prodaje divjih živali se njihovo meso pogosto izvaža v sosednji Sierro Leone in Slonokoščeno obalo.<ref name="Anne Look" /> V Liberiji se pogosto uživa meso divjih živali, ki velja za poslastico.<ref name="Wynfred Russell">Wynfred Russell, [http://www.frontpageafricaonline.com/index.php/op-ed/commentaries-features/380-extinction-is-forever-a-crisis-that-is-liberia-s-endangered-wildlife "Extinction is forever: A crisis that is Liberia's endangered wildlife"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303191753/http://www.frontpageafricaonline.com/index.php/op-ed/commentaries-features/380-extinction-is-forever-a-crisis-that-is-liberia-s-endangered-wildlife|date=March 3, 2016}}, [[Front Page Africa]], January 15, 2014.</ref> Raziskava javnega mnenja iz leta 2004 je pokazala, da je med prebivalci glavnega mesta Monrovija meso divjih živali kot priljubnostni vir beljakovin na drugem mestu za ribami.<ref name="Wynfred Russell" /> V gospodinjstvih, v katerih so pripravljali meso divjih živali, je 80 % prebivalcev odgovorilo, da so ga pripravljali "občasno", 13 % ga je pripravljalo enkrat na teden, 7 % pa vsak dan.<ref name="Wynfred Russell" /> Raziskava je bila izvedena med zadnjo državljansko vojno, zdaj pa naj bi bilo uživanje mesa divjih živali veliko večje.<ref name="Wynfred Russell" /> [[Slika:U.S.DOC(1965)_Liberia._Money_Trees.jpg|levo|sličica|Lesarji in tovornjak za sečnjo, začetek šestdesetih let prejšnjega stoletja]] Liberija je svetovna [[vroča točka biotske raznovrstnosti]]—pomemben rezervoar [[Biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], ki jo ogroža človek.<ref name="mmg">{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-29321143|title=Liberia in 'trees for cash' deal|first=Matt|last=McGrath|work=BBC News|date=September 23, 2014}}</ref> [[Požigalništvo|Požigalniško kmetijstvo]] je ena od človekovih dejavnosti, ki uničujejo naravne gozdove Liberije.<ref name="Restoring the Battered">[http://www.unep.org/Documents.Multilingual/Default.asp?DocumentID=384&ArticleID=4411& "Restoring the Battered and Broken Environment of Liberia One of the Keys to a New and Sustainable Future"] {{webarchive|url=https://archive.today/20141108111326/http://www.unep.org/Documents.Multilingual/Default.asp?DocumentID=384&ArticleID=4411&|date=November 8, 2014}}, [[United Nations Environment Program]], February 13, 2014.</ref> V poročilu ZN iz leta 2004 je bilo ocenjeno, da 99 % Liberijcev za kuhanje in ogrevanje kuri oglje in drva, kar povzroča [[Dezertifikacija|krčenje gozdov]].<ref name="Restoring the Battered" /> Od konca druge državljanske vojne leta 2003 se je v Liberiji povečala [[nezakonita sečnja]].<ref name="mmg" /> Leta 2012 je predsednica Sirleaf podjetjem izdala dovoljenja za posek 58 % vsega primarnega deževnega gozda, ki je ostal v Liberiji.<ref name="mmg" /> Po mednarodnih protestih so bila številna dovoljenja za sečnjo preklicana.<ref name="mmg" /> Septembra 2014 sta Liberija in [[Norveška]] sklenili sporazum, po katerem je Liberija v zameno za 150 milijonov dolarjev razvojne pomoči opustila sečnjo.<ref name="mmg" /> Onesnaževanje je v [[Monrovija|Monroviji]] velik problem.<ref name="obs">{{Cite web|url=http://www.liberianobserver.com/environment/monrovia’s-‘never-ending’-pollution-issues-2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226052254/http://www.liberianobserver.com/environment/monrovia%E2%80%99s-%E2%80%98never-ending%E2%80%99-pollution-issues-2013|url-status=dead|title=Monrovia's 'Never-Ending' Pollution Issues In 2013, Edwin M. Fayia III, ''The Liberian Observer'', December 30, 2014|archive-date=December 26, 2016|access-date=September 1, 2019}}</ref> Od leta 2006 mednarodna skupnost prek [[Svetovna banka|Svetovne banke]] plačuje vse stroške zbiranja in odstranjevanja smeti v Monroviji.<ref>{{cite web|url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/EXTABOUTUS/IDA/0,,contentMDK:22301640~menuPK:4754051~pagePK:51236175~piPK:437394~theSitePK:73154,00.html|title=IDA – Liberia: Digging Out Monrovia from the Waste of War|website=web.worldbank.org}}</ref> ==== Podnebne spremembe ==== [[Spremembe podnebja|Podnebne spremembe]] v Liberiji povzročajo številne težave, saj je Liberija še posebej občutljiva na podnebne spremembe. Tako kot mnoge druge afriške države se tudi Liberija sooča z obstoječimi okoljskimi vprašanji in izzivi [[Trajnostni razvoj|trajnostnega razvoja]].<ref>{{Cite web|title=Building effective climate governance in Liberia - Liberia|url=https://reliefweb.int/report/liberia/building-effective-climate-governance-liberia|website=ReliefWeb|language=en|access-date=2020-05-21}}</ref> Zaradi svoje lege v Afriki je ranljiva za ekstremne vremenske razmere, obalne učinke dvigovanja morske gladine ter spreminjanje vodnih sistemov in razpoložljivosti vode.<ref name=":0">{{Cite web|title=Climate Risk Profile: Liberia|url=https://www.climatelinks.org/resources/climate-change-risk-profile-liberia|website=Climatelinks|language=en|access-date=2020-05-21}}</ref> Podnebne spremembe bodo po pričakovanjih močno vplivale na gospodarstvo Liberije, zlasti na kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo.<ref>{{Cite book|last=Blackmore|first=R.D.|url=http://worldcat.org/oclc/1084383140|title=Lorna Doone|publisher=Ryerson Press|isbn=0-665-26503-4|oclc=1084383140}}</ref> Liberija dejavno sodeluje pri spremembah mednarodne in lokalne politike v zvezi s podnebnimi spremembami. == Politika == {{main|Politika Liberije}} [[Slika:Ellen_Johnson-Sirleaf3.jpg|sličica|Nekdanja predsednica [[Ellen Johnson Sirleaf]]]] Liberijska vlada, ki je oblikovana po vzoru vlade Združenih držav Amerike, je unitarna ustavna republika in [[predstavniška demokracija]], kot jo določa ustava. Vlada ima tri soodvisne veje oblasti: [[Izvršilna oblast|izvršilno]], ki jo vodi predsednik, [[Zakonodajna oblast|zakonodajno]], ki jo sestavlja dvodomni liberijski zakonodajni organ, in [[Sodna oblast|sodno]], ki jo sestavljajo vrhovno sodišče in več nižjih sodišč.{{citation needed|date=July 2020}} Predsednik je vodja [[Vodja vlade|vlade]] in [[Vodja države|države]] ter [[vrhovni poveljnik]] liberijskih oboroženih sil.<ref name="CIA" /> Med drugimi predsednikovimi nalogami je tudi podpisovanje zakonskih predlogov ali veto nanje, pomilostitev ter imenovanje članov kabineta, sodnikov in drugih javnih uslužbencev. Predsednik je skupaj s podpredsednikom izvoljen za šest let z večino glasov v dvokrožnem sistemu in ima lahko največ dva mandata.<ref name="CIA" /> Zakonodajno oblast sestavljata senat in predstavniški dom. Predstavniški dom, ki ga vodi predsednik, ima 73 članov, ki so razdeljeni med 15 okraji na podlagi nacionalnega popisa prebivalstva, pri čemer ima vsako okrožje najmanj dva člana.<ref name="CIA" /> Vsak član predstavniškega doma predstavlja volilno okrožje v okraju, ki ga določi nacionalna volilna komisija, in je izvoljen z večino glasov volivcev v svojem okrožju za šestletni mandat. Senat sestavljata po dva senatorja iz vsakega okraja, skupaj torej 30 senatorjev.<ref name="CIA" /> Senatorji imajo devetletni mandat in so izvoljeni po načelu javnosti z večino glasov volivcev.<ref name="CIA" /> Podpredsednik opravlja funkcijo predsednika senata, v njegovi odsotnosti pa ga nadomešča začasni predsednik.<ref>{{cite web|url=http://www.onliberia.org/con_1984_3.htm#chvi|title=Constitution of Liberia|archive-url=https://web.archive.org/web/20170904154117/http://www.onliberia.org/con_1984_3.htm#chvi|accessdate=26 July 2021|archive-date=September 4, 2017}}</ref> Najvišji sodni organ Liberije je vrhovno sodišče, ki ga sestavlja pet članov, vodi pa ga vrhovni sodnik Liberije. Člane sodišča imenuje predsednik, potrdi pa jih senat in služijo do 70. leta starosti. Sodstvo se nadalje deli na okrožna in specializirana sodišča, magistratna sodišča in [[Mirovni sodnik|mirovne sodnike]].<ref name="state">{{cite web|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/6618.htm|title=Background Note: Liberia|work=Bureau of African Affairs|publisher=United States Department of State|date=March 8, 2011}}</ref> Sodni sistem je mešanica [[Običajno pravo|anglosaškega prava]], ki temelji na anglo-ameriškem pravu, in običajnem pravu.<ref name="CIA" /> Na podeželskih območjih države še vedno obstaja neformalni sistem tradicionalnih sodišč, v katerem je sojenje na podlagi težke preiskušnje še vedno pogosto, čeprav je uradno prepovedano.<ref name="state" /> Od leta 1877 do leta 1980 je v vladi prevladovala stranka [[Stranka True Whig|True Whig]].<ref name="ascendency" /> Danes je v državi registriranih več kot 20 političnih strank, ki temeljijo predvsem na osebnostih in etničnih skupinah.<ref name="freedom" /> Večina strank ima slabe organizacijske zmogljivosti.<ref name="freedom" /> Na volitvah leta 2005 je bilo prvič, da predsednikova stranka ni dobila večine sedežev v zakonodajnem telesu.<ref name="freedom" /> === Vojska === {{Main|Oborožene sile Liberije}} [[Oborožene sile Liberije]] (AFL) so državne oborožene sile. Vojska je bila ustanovljena leta 1908 kot Liberijska obmejna vojska, leta 1956 pa so jo preimenovali. AFL je praktično v vsej svoji zgodovini prejemala precejšnjo materialno pomoč in pomoč pri usposabljanju iz Združenih držav Amerike. Večino obdobja 1941–1989 so usposabljanje večinoma izvajali ameriški svetovalci, pri čemer so imele pomembno vlogo tudi bojne izkušnje iz druge svetovne vojne. Po resoluciji Varnostnega sveta ZN 1509 septembra 2003 je misija Združenih narodov v Liberiji z enotami iz Gane, Nigerije, Pakistana in Kitajske prispela, da bi preprečila prekinitev ognja in pomagala prehodni nacionalni vladi Liberije pri oblikovanju nove liberijske vojske.<ref>Moumouni, Guillaume. (April 2014). "China and Liberia: Engagement in a Post-Conflict Country 2003–2013". Global Powers and Africa Programme. [http://www.worldcat.org/wcpa/oclc/879851924?page=frame&url=http://www.saiia.org.za/doc_download/509-china-and-liberia-engagement-in-a-post-conflict-country-2003-2013&checksum=3b487fd41f9e71ad94de512cb76b15f4&title=&linktype=digitalObject&detail= Occasional Paper No. 182]{{Dead link|date=September 2018|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}. Johannesburg, South Africa: The South African Institute of International Affairs (SAIIA). p. 8.</ref> === Zunanji odnosi === [[Slika:Secretary_Kerry_Listens_as_Liberian_President_Sirleaf_Addresses_the_Post-2015_Development_Panel_Discussion_in_New_York_City_(21582539498).jpg|levo|sličica|Predsednica Sirleaf z ameriškim državnim sekretarjem [[John Kerry|Johnom Kerryjem]], kolumbijskim predsednikom [[Juan Manuel Santos|Juanom Manuelom Santosom]] in britanskim premierjem [[David Cameron|Davidom Cameronom]] septembra 2015.]] {{Further|Zunanji odnosi Liberije}}Po nemirih, ki so sledili prvi in drugi liberijski državljanski vojni, je notranja stabilizacija Liberije v 21. stoletju prinesla ponovno vzpostavitev prijateljskih odnosov s sosednjimi državami in velikim delom zahodnega sveta. Tako kot v drugih afriških državah je Kitajska pomemben del pokonfliktne obnove.<ref>{{Cite book|title=China and Africa|last=Moumouni|first=Guillaume|year=2018|isbn=978-3-319-52893-9|editor-last=Alden|editor-first=C.|pages=225–251|chapter=China and Liberia: Engagement in a Post-Conflict Country (2003–2013)|doi=10.1007/978-3-319-52893-9_12|editor-last2=Alao|editor-first2=A.|editor-last3=Chun|editor-first3=Z.|editor-last4=Barber|editor-first4=L.}}</ref> V preteklosti sta obe liberijski sosedi, [[Gvineja]] in [[Sierra Leone]], Liberijo obtožili, da podpira upornike v njunih državah.<ref name="hrw">[https://www.hrw.org/news/2013/08/22/liberia-police-corruption-harms-rights-progress "Liberia: Police Corruption Harms Rights, Progress"], Human Rights Watch, August 22, 2013.</ref> === Kazenski pregon in kriminal === {{further|Kriminal v Liberiji}}[[Liberijska nacionalna policija]] je nacionalna [[policija]] v državi. Od oktobra 2007 ima 844 policistov na 33 postajah v okraju Montserrado, v katerem je [[Monrovija]].<ref name="cdaMontserrado">{{cite news|url=http://www.emansion.gov.lr/doc/MontserradoCDA.pdf|title=Montserrado County Development Agenda|date=2008|publisher=Republic of Liberia|access-date=October 14, 2008}}</ref> Nacionalna policijska akademija za usposabljanje je v mestu Paynesville.<ref>{{cite news|title=Nine officials commissioned|date=October 11, 2008|work=The Analyst}}</ref> Zgodovina korupcije med policisti zmanjšuje zaupanje javnosti in učinkovitost delovanja. Za notranjo varnost je značilna splošna brezpravnost in nevarnost, da bi nekdanji borci v pozni državljanski vojni ponovno ustanovili milice, ki bi spodbijale civilne oblasti.<ref>Crane, Keith; Gompert, David C; Oliker, Olga; Riley, Kevin Jack; and Lawson, Brooke Stearns. (2007). Making Liberia safe : transformation of the national security sector. Santa Monica, CA : Rand. pp. 9–11. {{ISBN|9780833040084}}. [https://www.rand.org/pubs/monographs/MG529.html Rand Corp website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181014212925/https://www.rand.org/pubs/monographs/MG529.html|date=October 14, 2018}} Retrieved 7 December 2017.</ref> V Liberiji so v obdobju po konfliktu [[Posilstvo|posilstva]] in [[Spolni napad|spolni napadi]] pogosti. V Liberiji je spolno nasilje nad ženskami med največjimi na svetu. Najpogosteje prijavljeno kaznivo dejanje je posilstvo, ki predstavlja več kot tretjino primerov [[Spolno nasilje|spolnega nasilja]]. Najpogosteje so napadena mladoletna dekleta, skoraj 40 % storilcev pa so odrasli moški, ki jih žrtve poznajo.<ref>Nicola Jones, Janice Cooper, Elizabeth Presler-Marshall and David Walker, June 2014; "The fallout of rape as a weapon of war", ODI; http://www.odi.org/publications/8464-rape-weapon-war-liberia</ref> Tako moška kot ženska homoseksualnost je v Liberiji nezakonita.<ref>{{cite web|title=State Sponsored Homophobia 2016: A world survey of sexual orientation laws: criminalisation, protection and recognition|url=http://ilga.org/downloads/02_ILGA_State_Sponsored_Homophobia_2016_ENG_WEB_150516.pdf|work=[[International Lesbian, Gay, Bisexual, Trans and Intersex Association]]|date=May 17, 2016}}</ref><ref>{{cite news|first=Daniel|last=Avery|title=71 Countries Where Homosexuality is Illegal|url=https://www.newsweek.com/73-countries-where-its-illegal-be-gay-1385974|work=Newsweek|date=4 April 2019}}</ref> Liberijski senat je 20. julija 2012 soglasno izglasoval zakonodajo, ki prepoveduje in kriminalizira [[istospolne poroke]].<ref>{{Cite web|url=http://www.liberianobserver.com/index.php/news/item/1976-senate-passes-%E2%80%98no-same-sex-marriage%E2%80%99-bill|archive-url=https://web.archive.org/web/20120805070510/http://www.liberianobserver.com/index.php/news/item/1976-senate-passes-%E2%80%98no-same-sex-marriage%E2%80%99-bill|url-status=dead|title="Senate Passes 'No Same Sex Marriage' Bill ", ''Daily Observer'', 21 July 2012|archive-date=August 5, 2012|access-date=September 1, 2019}}</ref> === Korupcija === {{Further|Korupcija v Liberiji}}Korupcija je razširjena na vseh ravneh liberijske vlade.<ref name="2010 Human Rights Report: Liberia">{{cite web|title=2010 Human Rights Report: Liberia|url=https://2009-2017.state.gov/j/drl/rls/hrrpt/2010/af/154354.htm|work=US Department of State|access-date=January 10, 2013}}</ref> Ko je predsednica Sirleaf leta 2006 prevzela položaj, je napovedala, da je korupcija »glavni javni sovražnik.«<ref name="hrw" /> Leta 2014 je ameriški veleposlanik v Liberiji dejal, da korupcija škoduje ljudem zaradi »nepotrebnih stroškov za izdelke in storitve, ki si jih mnogi Liberijci že tako težko privoščijo«.<ref>{{cite web|url=http://allafrica.com/stories/201402211033.html|title="Liberia: Corruption Is Liberia's Problem, US Ambassador to Liberia Alarms", Al-Varney Rogers, allAfrica, 21 February 2014.|work=allAfrica.com|access-date=October 17, 2014}}</ref> Na indeksu zaznave korupcije iz leta 2010 je Liberija dosegla 3,3 točke na lestvici od 10 (zelo čista) do 0 (zelo skorumpirana). S tem se je uvrstila na 87. mesto med 178 državami sveta in na 11. mesto med 47 državami podsaharske Afrike.<ref>{{cite web|url=http://www.transparency.org/policy_research/surveys_indices/cpi/2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101020153842/http://www.transparency.org/policy_research/surveys_indices/cpi/2010|url-status=dead|archive-date=October 20, 2010|title=2010 Corruption Perceptions Index|work=Transparency International|date=October 26, 2010|access-date=July 22, 2011}}</ref> Ta ocena je precejšnja izboljšava od leta 2007, ko je država dosegla oceno 2,1 in se uvrstila na 150. mesto med 180 državami.<ref>{{cite web|url=http://www.transparency.org/policy_research/surveys_indices/cpi/2007|title=Corruption Perceptions Index 2007|work=Transparency International|year=2007|access-date=July 22, 2011}}</ref> Kar 89 % Liberijcev pravi, da so morali v stikih z javnimi uslužbenci plačati podkupnino, kar je po podatkih organizacije Global Corruption Barometer iz leta 2010 najvišji odstotek na svetu.<ref>{{cite web|url=http://www.transparency.org/policy_research/surveys_indices/gcb/2010/results|title=Global Corruption Barometer 2010|work=Transparency International|date=December 9, 2010|access-date=July 22, 2011}}</ref> == Gospodarstvo == {{main|Gospodarstvo Liberije}} [[Slika:Liberia_Product_Exports_(2019).svg|sličica|Sorazmerna zastopanost liberijskega izvoza. Kategorije, povezane z ladijskim prometom, odražajo status Liberije kot mednarodne zastave ugodne države – pod liberijsko zastavo je registriranih 3 500 plovil, kar predstavlja 11 % vseh ladij na svetu.<ref name="Schoenurl">{{cite web|first=John W.|last=Schoenurl|url=http://www.nbcnews.com/id/3072983|title=Liberian shipping draws scrutiny|work=NBC News|date=August 11, 2003}}</ref><ref name="About the Liberian Registry">{{cite web|url=http://www.liscr.com/liscr/AboutUs/AboutLiberianRegistry/tabid/206/Default.aspx|title=About the Liberian Registry|publisher=Liberian Registry|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20141110180209/http://www.liscr.com/liscr/AboutUs/AboutLiberianRegistry/tabid/206/Default.aspx|archive-date=November 10, 2014}}</ref>]] [[Slika:Liberia,_Trends_in_the_Human_Development_Index_1970-2010.png|sličica|Liberija, gibanja [[Indeks človekovega razvoja|indeksa človekovega razvoja]] 1970-2010.]] [[Liberijska centralna banka]] je odgovorna za tiskanje in vzdrževanje [[Liberijski dolar|liberijskega dolarja]], osnovne liberijske [[Valuta|valute]]. Liberija je ena najrevnejših držav na svetu, saj je stopnja [[Neformalna ekonomija|uradne zaposlenosti]] 15-odstotna.<ref name="state" /> BDP na prebivalca je bil najvišji leta 1980, ko je znašal 496 USD in je bil primerljiv z egiptovskim (v tistem času).<ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/NY.GDP.PCAP.CD/countries/LR-EG?display=graph|title=GDP per capita (current US$) &#124;Data &#124;Graph|publisher=Data.worldbank.org|access-date=March 26, 2013}}</ref> Leta 2011 je [[Bruto domači proizvod|nominalni BDP]] države znašal 1,154 milijarde USD, nominalni BDP na prebivalca pa 297 USD, kar je tretje najnižje na svetu.<ref name="IMF_GDP">{{cite web|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2016/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=98&pr.y=20&sy=2014&ey=2021&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=668&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&grp=0&a=|title=Liberia|publisher=International Monetary Fund}}</ref> Liberijsko gospodarstvo je bilo v preteklosti močno odvisno od tuje [[Pomoč|pomoči]], [[Neposredne tuje naložbe|neposrednih tujih naložb]] in izvoza naravnih virov, kot so [[železova ruda]], [[kavčuk]] in les.<ref name="eowg" /> === Zgodovina gospodarstva === Po vrhuncu rasti leta 1979 je liberijsko gospodarstvo po državnem udaru leta 1980 zaradi slabega gospodarskega upravljanja začelo vztrajno upadati.<ref name="challenges">{{cite web|url=http://allafrica.com/stories/201106140356.html|title=The Challenges of Post-War Reconstruction—the Liberian Experience|work=Government of Liberia|publisher=allAfrica.com|date=June 13, 2011}}</ref> Ta upad se je še pospešil z izbruhom državljanske vojne leta 1989; BDP se je med letoma 1989 in 1995 po ocenah zmanjšal za 90 %, kar je eden najhitrejših upadov v zgodovini.<ref name="challenges" /> Po koncu vojne leta 2003 se je rast BDP začela pospeševati in leta 2007 dosegla 9,4 %.<ref name="imf">{{cite web|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2011/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=41&pr.y=12&sy=2000&ey=2016&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=668&s=NGDP_RPCH%2CPCPIPCH&grp=0&a=|title=Report for Selected Countries and Subjects: Liberia|work=International Monetary Fund|date=June 20, 2011}}</ref> Svetovna finančna kriza je upočasnila rast BDP na 4,6 % v letu 2009, vendar se je zaradi krepitve kmetijskega sektorja, ki jo je spodbudil izvoz kavčuka in lesa, rast povečala na 5,1 % v letu 2010 in pričakovano 7,3 % v letu 2011, s čimer se je gospodarstvo uvrstilo med 20 najhitreje rastočih gospodarstev na svetu.<ref name="consultation">{{cite web|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/scr/2010/cr10373.pdf|title=IMF Country Report No. 10/37|work=International Monetary Fund|year=2010}}</ref><ref name="agi">{{cite web|url=http://www.africagovernance.org/article/liberian-president-government-and-people-are-partners-progress|title=Liberian President: Government and People are Partners in Progress|date=January 27, 2011|work=Africa Governance Initiative|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20161220103119/http://www.africagovernance.org/article/liberian-president-government-and-people-are-partners-progress|archive-date=December 20, 2016|df=mdy-all}}</ref> Trenutne ovire za rast vključujejo majhen [[domači trg]], pomanjkanje ustrezne infrastrukture, visoke stroške prevoza, slabe trgovinske povezave s sosednjimi državami in visoko [[Dolarizacija|dolarizacijo]] gospodarstva.<ref name="consultation" /> Liberija je od leta 1943 do leta 1982 kot svojo valuto uporabljala [[ameriški dolar]] in ga še vedno uporablja poleg liberijskega dolarja.<ref>{{cite web|url=https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:rjgZxrEkytAJ:www.countrycompass.com/_docs/assessments/Liberia_Economic_Recovery_Assessment.pdf+Liberian+dollar+1982&gl=us&pid=bl&srcid=ADGEESgB5jM-McEY_lEOfi7dtjUAbUY3FHNMS-1b7c1mewxokLnC7PucnxlcZgbC4H60-44s9Kyw4SlVD0s8pI0lznK8MH_FSOPkOAEW8OgbhuDeI2kiEZ81wf4E0kNLQHndpFSE3jFO|title=Liberia Economic Recovery Assessment|work=USAID|date=July 2008}}</ref> Po zmanjšanju inflacije v letu 2003 je inflacija leta 2008 zaradi svetovne krize na področju hrane in energije<ref>{{cite web|url=http://mof.gov.lr/doc/Published%20Fiscal%20Outturns.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20120325223907/http://mof.gov.lr/doc/Published%20Fiscal%20Outturns.pdf|url-status=dead|archive-date=2012-03-25|title=Quarter Three Fiscal Outturn, Fiscal Year 2010/11|work=Ministry of Finance|date=May 2011}}</ref> močno narasla in dosegla 17,5 %, nato pa se je leta 2009 znižala na 7,4 %.<ref name="imf" /> Liberijski [[zunanji dolg]] je bil leta 2006 ocenjen na približno 4,5 milijarde USD, kar je 800 % BDP.<ref name="challenges" /> Zaradi dvostranskega, večstranskega in komercialnega odpisa dolga med letoma 2007 in 2010 se je zunanji dolg države do leta 2011 zmanjšal na 222,9 milijona USD.<ref>{{cite web|url=http://mof.gov.lr/doc/2nd%20Qrt%20Debt%20Management%20Report.pdf|title=Second Quarter 2010/2011 Public Debt Management Report|work=Debt Management Unit|publisher=Ministry of Finance|date=March 25, 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130910014431/http://mof.gov.lr/doc/2nd%20Qrt%20Debt%20Management%20Report.pdf|archive-date=September 10, 2013}}</ref> Medtem ko se je uradni izvoz blaga v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zmanjšal, saj so številni vlagatelji pobegnili pred državljansko vojno, je liberijsko gospodarstvo v času vojne izkoriščalo bogastvo diamantov v regiji.<ref>{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/839206.stm|title=Liberia's diamond links|newspaper=BBC News|date=July 18, 2000}}</ref> Država je bila glavni trgovec s krvavimi diamanti iz Sierre Leon, saj je leta 1999 izvozila za več kot 300 milijonov ameriških dolarjev diamantov.<ref>{{cite news|url=http://www.cbc.ca/news/background/liberia/|title=CBC News Indepth: Liberia|newspaper=CBC News|date=March 29, 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130908174543/http://www.cbc.ca/news/background/liberia/|archive-date=September 8, 2013}}</ref> Zaradi tega so Združeni narodi leta 2001 prepovedali izvoz liberijskih diamantov, kar je bilo odpravljeno leta 2007 po pristopu Liberije k [[Siste potrjevanja procesa Kimberley|sistem potrjevanja procesa Kimberley]].<ref>{{cite news|url=https://www.usatoday.com/news/world/2007-05-01-liberia_N.htm|title=Liberia restarts diamond industry|newspaper=USA Today|date=May 1, 2007}}</ref> Leta 2003 so ZN uvedli dodatne sankcije za liberijski izvoz lesa, ki se je s 5 milijonov USD leta 1997 povečal na več kot 100 milijonov USD leta 2002 in naj bi financiral upornike v Sierri Leone.<ref>{{cite web|url=http://www.greenpeace.org/international/en/news/features/bloody-timber-off-the-market/|title=Bloody timber off the market|work=Greenpeace|date=May 7, 2003}}</ref><ref>{{cite web|first=Gary|last=Strieker|url=http://www.edition.cnn.com/2002/TECH/science/01/13/liberian.timber/index.html|title=U.N. mulls embargo on Liberian timber|work=CNN|date=January 13, 2002}}</ref> Te sankcije so bile odpravljene leta 2006.<ref>{{cite web|first=Chenni|last=Xu|url=http://www.voanews.com/english/news/a-13-2006-06-20-voa64.html|title=UN Lifts Liberia Timber Sanctions|work=Voice of America|date=June 20, 2006|access-date=June 21, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20120130090304/http://www.voanews.com/english/news/a-13-2006-06-20-voa64.html|archive-date=January 30, 2012|url-status=dead}}</ref> Liberija ima velik primanjkljaj na računu plačilne bilance, ki je leta 2008 dosegla skoraj 60 %, predvsem zaradi tuje pomoči in priliva naložb po koncu vojne.<ref name="consultation" /> Liberija je leta 2010 pridobila status opazovalke pri [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovni trgovinski organizaciji]], leta 2016 pa je postala njena uradna članica.<ref>{{cite web|title=Members and Observers|url=https://www.wto.org/english/thewto_e/whatis_e/tif_e/org6_e.htm|access-date=2020-10-15|website=wto.org}}</ref> Liberija ima najvišje razmerje med neposrednimi tujimi naložbami in BDP na svetu, saj je od leta 2006 bilo vanjo vloženih 16 milijard USD.<ref name="agi" /> Po Sirleafovi inavguraciji leta 2006 je Liberija s številnimi multinacionalnimi korporacijami, kot so [[ArcelorMittal]], [[BHP Biliton|BHP]] in [[Sime Darby]], podpisala več več milijard dolarjev vrednih koncesijskih pogodb na področju železove rude in [[Palmovo olje|palmovega olja]].<ref>{{cite web|url=http://allafrica.com/stories/201008271043.html|title=Government Announces Agreement with Chevron to Explore Liberian Waters|publisher=allAfrica.com|date=August 27, 2010}}</ref> Podjetja za proizvodnjo palmovega olja, kot sta Sime Darby (Malezija) in Golden Veroleum (ZDA), so bila obtožena, da uničujejo načine preživljanja in razseljujejo lokalne skupnosti, kar jim omogočajo vladne koncesije.<ref>{{cite web|url=http://www.globalpost.com/dispatches/globalpost-blogs/rights/palm-oil-companys-deal-liberia-sparks-controversy|title=Palm oil industry accused of land grabs in Liberia|publisher=globalpost.com|date=December 27, 2012}}</ref> Od leta 1926 ima [[Firestone Tire & Rubber Company|Firestone]] v Harbelu v okraju Margibi največjo [[Plantaža|plantažo kavčuka]] na svetu. Leta 2015 je imel več kot 8000 večinoma liberijskih zaposlenih, kar pomeni, da je največji zasebni delodajalec v državi.<ref>Fred van der Kraaij, ''From the love of liberty to paradise lost'', p. 144, Leiden, African Studies Centre 2015, [https://openaccess.leidenuniv.nl/handle/1887/33835 pdf]</ref><ref>{{cite web|url=http://www.firestonenaturalrubber.com/company_history.htm|title=Firestone and Liberia – Company History|work=Firestone Natural Rubber Company|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110612171553/http://www.firestonenaturalrubber.com/company_history.htm|archive-date=June 12, 2011|df=mdy-all}}</ref> === Zastava ugodnosti za plovila === Liberija ima zaradi svojega statusa [[Zastava ugodnosti|zastave ugodnosti]] za [[Panama|Panamo]] drugi največji [[Država ladijske zastave|pomorski register]] na svetu. Pod njeno zastavo je registriranih 3500 plovil, kar predstavlja 11 % vseh ladij na svetu.<ref name="Schoenurl" /><ref name="About the Liberian Registry" /> === Glavne industrije === ==== Kmetijstvo ==== Kmetijstvo v Liberiji je pomemben sektor gospodarstva države, ki predstavlja 38,8 % BDP, zaposluje več kot 70 % prebivalstva in zagotavlja dragocen izvoz za eno od najmanj razvitih držav na svetu (po opredelitvi ZN).<ref>{{Cite web|title=The World Factbook - Liberia|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/liberia/|website=www.cia.gov|access-date=2015-07-10|date=24 June 2015|publisher=Central Intelligence Agency}}</ref><ref>{{Cite web|title=Liberia {{!}} Agriculture and Food Security {{!}} U.S. Agency for International Development|url=http://www.usaid.gov/liberia/agriculture-and-food-security|website=www.usaid.gov|access-date=2015-07-10|date=16 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150711125812/http://www.usaid.gov/liberia/agriculture-and-food-security|archive-date=11 July 2015|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref><ref name=":02">{{Cite web|title=Agriculture - Liberia - export, area, crops, annual, farming, system|url=http://www.nationsencyclopedia.com/Africa/Liberia-AGRICULTURE.html|website=www.nationsencyclopedia.com|access-date=2015-07-10}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|url=http://www.moaliberia.org/?ddownload=172|title=LIBERIA COMPREHENSIVE FOOD SECURITY AND NUTRITION SURVEY (CFSNS) JUNE 2013|date=June 2013|access-date=10 July 2015|website=www.moaliberia.org|publisher=Liberian Ministry of Agriculture|last=Patel|first=Nitesh}}</ref> Liberija ima ugodno podnebje za kmetovanje, obsežne gozdove in obilo vode, vendar se zaradi nizkih pridelkov več kot polovica živil uvaža, pri čemer je neto kmetijska trgovina leta 2010 znašala -73,12 milijona USD.<ref>{{Cite web|title=Liberia Agriculture Sheet - Open Data for Liberia|url=http://liberia.opendataforafrica.org/pdykmff/liberia-agriculture-sheet|access-date=2015-07-10|last=Buzanakova|first=Alina}}</ref> Liberijski minister za kmetijstvo je to zavrnil kot »napačno prepričanje«.<ref name=":2">{{Cite web|title=Rice Production Booms in Southeast Liberia|url=http://www.moaliberia.org/?p=2133|access-date=2015-07-10|website=www.moaliberia.org|publisher=Ministry of Agriculture|archive-url=https://web.archive.org/web/20150711083631/http://www.moaliberia.org/?p=2133|archive-date=2015-07-11|url-status=dead}}</ref> Glavni pridelki so [[naravni kavčuk]], [[riž]], [[Manioka|maniok]], [[Banana|banane]] in [[palmovo olje]].<ref name=":3">{{Cite web|title=FAOSTAT|url=http://faostat3.fao.org/browse/rankings/commodities_by_country/E|website=faostat3.fao.org|access-date=2015-07-10}}</ref> Tudi les je pomemben izvozni artikel, ki letno doprinese 100 milijonov dolarjev, čeprav je velik del tega lesa posledica netrajnostnega uničevanja habitatov, pri čemer so azijske korporacije kritizirane zaradi svoje vloge.<ref name=":02" /> Čeprav se kmetijska dejavnost izvaja na večini podeželskih krajev, je še posebej skoncentrirana na obalnih ravnicah (pridelki za preživetje) in v tropskem gozdu (pridelki za proizvodnjo denarja). Ta sektor je zelo pomemben za ženske, saj so v njem v primerjavi s celotnim gospodarstvom v veliki meri zaposlene.<ref>{{Cite web|title=Liberia - Agriculture and Food Security|url=http://liberia.brac.net/index.php?option=com_content&view=article&id=148&Itemid=694|website=liberia.brac.net|access-date=2015-07-10|date=2013}}</ref> ==== Rudarstvo ==== Po državljanski vojni, ki se je končala leta 2003, je rudarska industrija v Liberiji ponovno zaživela.<ref name="Resource">{{Cite web|url=http://www.resourcegovernance.org/countries/africa/liberia/overview|title=Liberia|access-date=1 June 2015|publisher=Natural Resource Governance Institute}}</ref> Zlato, diamanti in železna ruda so glavni minerali v rudarskem sektorju, za privabljanje tujih naložb pa sta bila sprejeta nova politika razvoja rudnin in rudarski zakonik.<ref name="Bendi">{{Cite web|url=http://www.mbendi.com/indy/ming/af/li/p0005.htm|title=Mining in Liberia- Overview|access-date=1 June 2015|publisher=mbendi.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20001206141400/http://www.mbendi.com/indy/ming/af/li/p0005.htm|archive-date=6 December 2000|url-status=dead}}</ref> Leta 2013 je mineralni sektor predstavljal 11 % BDP v državi, po napovedih [[Svetovna banka|Svetovne banke]] pa se bo do leta 2017 še povečal.<ref name="Sector">{{Cite web|url=http://www.usgs.gov/newsroom/article.asp?ID=4183&from=rss#.VWdmQUYYPGI|title=Quick-Action Helps Maintain Key Mining Industries during Ebola Outbreak|access-date=1 June 2015|date=7 April 2015|publisher=USGS}}</ref> Rudarski sektor velja za glavno gonilo gospodarske rasti države, njegovo izkoriščanje pa je treba ustrezno uravnotežiti s trajnostnim ohranjanjem okolja in bogate biotske raznovrstnosti.<ref name="Bank">{{Cite web|url=http://www.worldbank.org/en/news/feature/2015/04/28/coordinating-mining-conservation-efforts-in-liberia|title=Coordinating Mining Conservation Efforts in Liberia|access-date=1 June 2015|date=28 April 2015|publisher=World Bank}}</ref> Poleg pridobivanja železove rude so za bogatenje gospodarstva države ustrezno pomembni tudi viri cementa, diamantov, zlata in nafte. ==== Telekomunikacije ==== V Liberiji izhaja šest večjih časopisov, 45 % prebivalstva pa ima mobilne telefone. Velik del liberijske komunikacijske infrastrukture je bil uničen ali izropan med dvema državljanskima vojnama (1989-1996 in 1999-2003).<ref name="reform">{{cite web|url=http://www.ppiaf.org/sites/ppiaf.org/files/publication/PPIAF-Impact-Stories-Reforming-Liberia-Telecom-Sector.pdf|title=PPIAF Supports Telecommunications Reform and Liberalization in Liberia|publisher=Public-Private Infrastructure Facility (PPIAF)|date=July 2011|access-date=September 3, 2011}}</ref> Zaradi nizke stopnje pismenosti odraslih in visoke stopnje revščine je uporaba televizije in časopisov omejena, tako da je radio prevladujoče sredstvo komuniciranja z javnostjo.<ref>[http://www.audiencescapes.org/country-profiles-liberia-country-overview-quantitative-survey-qualitative-analysis-research "Introduction to Communication and Development in Liberia"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140307051722/http://www.audiencescapes.org/country-profiles-liberia-country-overview-quantitative-survey-qualitative-analysis-research|date=March 7, 2014}}, AudienceScapes. Retrieved February 8, 2014.</ref> ==== Promet ==== Promet v Liberiji obsega 429 km železnic, 10.600 km avtocest (657 km asfaltiranih), morska pristanišča, 29 letališč (2 asfaltirani) in 4 km naftovoda za prevoz nafte.<ref name=":03">{{Citation|title=Liberia|date=2021-10-19|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/liberia/#transportation|work=The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency|language=en|access-date=2021-11-02}}</ref> V Monroviji in njeni okolici so glavne oblike prevoza na kopnem avtobusi in taksiji. Na voljo so tudi čarterski čolni.<ref>{{Cite web|title=Transport in Liberia: How to Get Around Safely|url=https://www.worldnomads.com/travel-safety/western-africa/liberia/liberia-crime|access-date=2021-11-02|website=www.worldnomads.com}}</ref> [[Slika:Downtown_Monrovia_3348917715_67a2002529.jpg|sličica|Ulice v središču Monrovije, marec 2009]] ==== Energija ==== Javne storitve oskrbe z električno energijo zagotavlja izključno podjetje Liberia Electricity Corporation, ki je v državni lasti in upravlja majhno omrežje skoraj izključno v okrožju Greater Monrovia.<ref name="Options">{{cite web|url=http://siteresources.worldbank.org/EXTAFRREGTOPENERGY/Resources/717305-1266613906108/Liberia_Energy_ESW_11-4-11web.pdf|title=Options for the Development of Liberia's Energy Sector|work=International Bank for Reconstruction and Development|publisher=World Bank Group|date=2011}}</ref> Veliko večino električne energije zagotavljajo majhni generatorji v zasebni lasti. Cena električne energije v Liberiji je z 0,54 dolarja na kWh med najvišjimi na svetu. Leta 2013 je Liberija začela uvažati električno energijo iz sosednje Slonokoščene obale in Gvineje prek zahodnoafriškega združenja za oskrbo z električno energijo.<ref>{{cite news|first=Joe|last=Teh|url=http://cmiliberia.org/blog/2013/07/30/behind-the-power-switch-in-nimba-an-optimism-for-vibtant-economy/|archive-url=https://archive.today/20140609061323/http://cmiliberia.org/blog/2013/07/30/behind-the-power-switch-in-nimba-an-optimism-for-vibtant-economy/|url-status=dead|archive-date=June 9, 2014|title=Behind The Power Switch in Nimba, An optimism for Vibrant Economy|newspaper=The News Pinnacle|date=July 30, 2013}}</ref> Liberija je začela raziskovati nafto na morju; nedokazane zaloge nafte lahko presegajo milijardo sodov.<ref>{{cite news|url=https://af.reuters.com/article/southAfricaNews/idAFWEA839820091103|archive-url=https://web.archive.org/web/20120120101525/http://af.reuters.com/article/southAfricaNews/idAFWEA839820091103|url-status=dead|archive-date=January 20, 2012|title=Liberia may have over 1 bln barrels in oil resources|newspaper=Reuters Africa|date=November 3, 2009}}</ref> Vlada je svoje morske vode razdelila na 17 blokov in leta 2004 začela prodajati dovoljenja za raziskovanje v teh blokih na dražbi, nadaljnje dražbe pa so potekale v letih 2007 in 2009.<ref>{{cite web|url=http://www.businesswire.com/news/home/20040202005192/en/NOCAL-2004-Liberia-Offshore-Bid-Announcement|title=NOCAL 2004 Liberia Offshore Bid Round Announcement|work=Business Wire|date=February 2, 2004}}</ref><ref name="bidding">{{cite web|first=Natalie Obiko|last=Pearson|url=http://www.rigzone.com/news/article.asp?a_id=53828|title=Liberia Opens Bidding for 10 Offshore Oil Blocks|work=RigZone|date=December 10, 2007}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.psg.deloitte.com/NewsLicensingRounds_LR_0909.asp|title=Third Liberian Offshore Petroleum Licensing Round 2009|work=Deloitte Petroleum Services|publisher=Deloitte|date=August 27, 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131104072748/https://www.psg.deloitte.com/NewsLicensingRounds_LR_0909.asp|archive-date=November 4, 2013}}</ref> Leta 2011 je bilo razmejenih dodatnih 13 zelo globokih blokov na morju, ki so načrtovani za dražbo.<ref>{{cite web|first=Alphonso|last=Toweh|url=https://af.reuters.com/article/topNews/idAFJOE76K01J20110721?sp=true|archive-url=https://web.archive.org/web/20120119002810/http://af.reuters.com/article/topNews/idAFJOE76K01J20110721?sp=true|url-status=dead|archive-date=January 19, 2012|title=Liberia marks out new oil blocks, auction seen soon|work=Reuters|date=July 21, 2011|access-date=August 22, 2011}}</ref> Med podjetji, ki so pridobila dovoljenja, so [[Repsol YPF]], [[Chevron Corporation]] in [[Woodside Petroleum]].<ref>{{cite web|first=Ansu|last=Konneh|url=https://www.bloomberg.com/news/2010-08-30/chevron-liberia-sign-deepwater-offshore-exploration-agreement.html|title=Chevron, Liberia Sign Deepwater Offshore Exploration Agreement|work=[[Bloomberg News]]|date=August 30, 2010}}</ref> == Demografija == [[Slika:Liberia-demography.png|sličica|Prebivalstvo Liberije od leta 1961 do 2013, v milijonih.<ref name="Data of FAO, year 2005">Data of [[FAO]], year 2005</ref> Število prebivalcev Liberije se je v 40 letih potrojilo.<ref name="Data of FAO, year 2005" />]] [[Slika:Pyramide_Liberia.PNG|sličica|Prebivalstvena piramida Liberije, 2005. 43,5 % Liberijcev je bilo leta 2010 mlajših od 15 let.]] Po nacionalnem popisu iz leta 2017 je v Liberiji živelo 4.694.608 ljudi.<ref name="census2017final">{{cite web|url=http://www.emansion.gov.lr/doc/Population_by_County.pdf|title=2008 National Population and Housing Census Final Results: Population by County|author=Liberia Institute of Statistics and Geo-Information Services|date=May 2009|work=2017 Population and Housing Census|publisher=Republic of Liberia|access-date=June 10, 2009}}</ref> Od tega jih je 1.118.241 živelo v okraju Montserrado, ki je najbolj naseljen okraj v državi in v katerem je glavno mesto Monrovija. V okrožju Greater Monrovia živi 970.824 prebivalcev.<ref name="census2008final">{{cite web|url=http://www.emansion.gov.lr/doc/Population_by_County.pdf|title=2008 National Population and Housing Census Final Results: Population by County|author=Liberia Institute of Statistics and Geo-Information Services|date=May 2009|work=2008 Population and Housing Census|publisher=Republic of Liberia|access-date=June 10, 2009}}</ref> Naslednji po številu prebivalcev je okraj Nimba s 462.026 prebivalci.<ref name="census2008final" /> Po popisu iz leta 2008 je Monrovija več kot štirikrat bolj naseljena kot vsa okrajna glavna mesta skupaj.<ref name="census2008" /> Pred popisom leta 2008 je bil zadnji popis prebivalstva opravljen leta 1984 in je štel 2.101.628 prebivalcev.<ref name="census2008final" /> Leta 1962 je bilo v Liberiji 1.016.443 prebivalcev, leta 1974 pa se je število povečalo na 1.503.368.<ref name="census2008" /> Od leta 2006 je imela Liberija najvišjo stopnjo rasti prebivalstva na svetu (4,50 % na leto).<ref>[https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf United Nations World Population Prospects: 2006 revision] – Table A.8</ref> Leta 2010 je bilo približno 43,5 % Liberijcev mlajših od 15 let.<ref name="WPP 2010">{{Cite web|url=https://population.un.org/wpp/|archive-url=https://web.archive.org/web/20150816232627/http://esa.un.org/unpd/wpp/index.htm|url-status=dead|title=World Population Prospects – Population Division – United Nations|archive-date=August 16, 2015|website=population.un.org|access-date=September 1, 2019}}</ref> === Etnične skupine === Med prebivalci je 16 avtohtonih [[Etnična skupina|etničnih skupin]] in različne tuje manjšine. Avtohtona ljudstva predstavljajo približno 95 odstotkov prebivalstva. Med 16 uradno priznanimi etničnimi skupinami so Kpelle, Bassa, Mano, Gio ali Dan, Kruji, Grebo, Krahn, Vai, Gola, Mandingo ali Mandinka, Mende, Kissi, Gbandi, Loma, Dei ali Dewoin, Belleh in Amero-Liberijci ali Kongi. Kpele predstavljajo več kot 20 % prebivalstva in so največja etnična skupina v Liberiji, ki živi predvsem v okraju Bong in sosednjih območjih v osrednji Liberiji.<ref>{{cite web|url=http://www.sscnet.ucla.edu/anthro/faculty/fiske/135b/kpelle.htm|title=Kpelle|first=Alan|last=Fiske|website=www.sscnet.ucla.edu|access-date=November 5, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141102030436/http://www.sscnet.ucla.edu/anthro/faculty/fiske/135b/kpelle.htm|archive-date=November 2, 2014|url-status=dead}}</ref> 2,5 % je Američanov in Liberijcev, ki so potomci afriško-ameriških in zahodnoindijskih, večinoma [[Barbadošani|barbadoških]] priseljencev. Kongovci, potomci vrnjenih kongovskih in afriško-karibskih sužnjev, ki so prišli leta 1825, predstavljajo približno 2,5 % prebivalstva.<ref name="CIA" /><ref>{{cite web|url=http://www.theperspective.org/rewriting_history.html|title=Liberia's Ugly Past: Re-writing Liberian History|publisher=Theperspective.org|access-date=January 3, 2010}}</ref> Slednji dve skupini sta v 19. stoletju vzpostavili politični nadzor, ki sta ga ohranili tudi v 20. stoletju. Številni priseljenci so prišli kot trgovci in postali pomemben del poslovne skupnosti, med njimi Libanonci, Indijci in drugi zahodnoafriški državljani. Med etničnimi Liberijci in Libanonci je velik odstotek medrasnih porok, zato je zlasti v Monroviji in njeni okolici veliko rasno mešanega prebivalstva. V državi živi manjšina Liberijcev, ki so beli Afričani evropskega porekla.<ref name="CIA" /> Liberijska ustava izvaja ''[[jus sanguinis]]'' in omejuje državljanstvo na »črnce ali osebe črnskega porekla.«<ref>{{Cite web|url=http://www.liberianlegal.com/constitution1986.htm#_CITIZENSHIP|title=The Constitution of the Republic of Liberia – Chapter IV: Citizenship|website=www.liberianlegal.com|access-date=2018-11-29}}</ref> === Jeziki === Uradni jezik je angleščina, ki je v Liberiji ''[[lingua franca]]''.<ref name="pulitzer">{{cite web|first=Jina|last=Moore|url=http://pulitzercenter.org/blog/untold-stories/liberia-ma-ellen-talk-plenty-plenty-liberian-english|title=Liberia: Ma Ellen talk plenty plenty Liberian English|work=Pulitzer Center on Crisis Reporting|date=October 19, 2009|access-date=July 22, 2011}}</ref> V Liberiji se govori enaintrideset avtohtonih jezikov, vendar je vsak od njih prvi jezik le za majhen odstotek prebivalstva.<ref>{{cite web|url=http://www.ethnologue.com/show_country.asp?name=Liberia|archive-url=https://web.archive.org/web/20111018114601/http://www.ethnologue.com/show_country.asp?name=Liberia|archive-date=October 18, 2011|title=Languages of Liberia|work=Ethnologue|year=2009|access-date=July 22, 2011}}</ref> Liberijci govorijo tudi različna kreolizirana narečja, ki jih poznamo pod skupnim imenom [[liberijska angleščina]].<ref name="pulitzer" /> === Največja mesta === {{Largest cities of Liberia|class=info}} {{bar box|title=Etnične skupine v Liberiji|titlebar=#ddd|left1=Etnične skupine|right1=delež|float=right|bars={{bar percent|Kpeli|darkgreen|20.3}} {{bar percent|Basi|purple|13.4}} {{bar percent|Greboji|red|10}} {{bar percent|Gioji|black|8}} {{bar percent|Manoji|orange|7.9}} {{bar percent|Kruji|darkblue|6}}{{bar percent|Lormi|white|5.1}} {{bar percent|Kisiji|maroon|4.8}} {{bar percent|Goli|darkgray|4.4}} {{bar percent|Krani|gray|4}} {{bar percent|Vaji|tan|4}} {{bar percent|Mandinki|lime|3.2}} {{bar percent|Gbandiji|Violet|3}} {{bar percent|Mendeji|darkgreen|1.3}} {{bar percent|Sapoji|purple|1.2}} {{bar percent|Beleji|red|0.8}} {{bar percent|Deji|black|0.3}} {{bar percent|Ostale liberijske|orange|0.6}} {{bar percent|Ostale afriške|darkblue|1.4}}{{bar percent|Ne-afriške|white|0.1}}}} === Vera === {{bar box|float=right|titlebar=#ddd|title=[[Vera v Liberiji]] (2010)<ref>{{cite web|url=http://www.globalreligiousfutures.org/countries/liberia#/?affiliations_religion_id=0&affiliations_year=2010&region_name=All+Countries&restrictions_year=2015|title=Religions in Liberia – PEW-GRF|website=www.globalreligiousfutures.org|access-date=October 6, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181106235755/http://www.globalreligiousfutures.org/countries/liberia#/?affiliations_religion_id=0&affiliations_year=2010&region_name=All+Countries&restrictions_year=2015|archive-date=November 6, 2018|url-status=dead}}</ref>|left1=Vera|right1=delež|bars={{bar percent|[[Protestantizem]]|lightBlue|76.3}} {{bar percent|[[Islam]]|green|12.2}} {{bar percent|[[Rimskokatoliška cerkev]]|red|7.2}} {{bar percent|Druga [[Kristjani|kristjani]]|blue|1.6}} {{bar percent|[[Brezverstvo]]|Lavender|1.4}} {{bar percent|Druge vere|grey|1.3}}}}Po nacionalnem popisu prebivalstva iz leta 2008 je 85,6 % prebivalstva izpovedovalo [[krščanstvo]], muslimani pa so predstavljali 12,2-odstotno manjšino.<ref name="Census 2008">{{cite web|url=https://www.lisgis.net/pg_img/NPHC%202008%20Final%20Report.pdf|title=2008 Population and Housing Census: Final Results|publisher=Liberia Institute of Statistics and Geo-Information Services|date=May 2009|page=A4-84|access-date=21 April 2018}}</ref> Večino krščanskega prebivalstva sestavljajo različne [[Protestantizem|protestantske veroizpovedi]], kot so [[Luteranstvo|luteranska]], [[Baptisti|baptistična]], [[Anglikanizem|episkopalna]], [[Prezbiterijanstvo|prezbiterijanska]], [[Binkoštništvo|binkoštna]], združena metodistična, afriška metodistična episkopalna (AME) in afriška metodistična episkopalna Zion (AME Zion), sledijo pa pripadniki katoliške cerkve in drugi kristjani, ki niso protestanti. Večino teh krščanskih veroizpovedi so prinesli afroameriški naseljenci, ki so se iz Združenih držav Amerike preselili v Liberijo prek Ameriške kolonizacijske družbe, nekatere pa so avtohtone—zlasti binkoštne in evangeličanske protestantske veroizpovedi. Protestantizem je bil sprva povezan s temnopoltimi ameriškimi naseljenci in njihovimi amero-liberijskimi potomci, medtem ko so se domorodna ljudstva sprva držala svojih animističnih oblik afriške tradicionalne religije, preden so večinoma sprejela krščanstvo. Številni Liberijci so sicer kristjani, vendar sodelujejo tudi v tradicionalnih domorodnih skrivnih verskih društvih, ki temeljijo na spolu, kot sta [[Poro]] za moške in Sande za ženske. Družba [[Sande]], v kateri živijo samo ženske, izvaja [[žensko obrezovanje]].<ref name="irfr">{{cite web|url=https://www.state.gov/g/drl/rls/irf/2010/148698.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20101123105613/http://www.state.gov/g/drl/rls/irf/2010/148698.htm|url-status=dead|archive-date=November 23, 2010|title=International Religious Freedom Report 2010: Liberia|work=United States Department of State|date=November 17, 2010|access-date=July 22, 2011}}</ref> [[Muslimani]] so leta 2008 predstavljali 12,2 % prebivalstva, večinoma pripadniki etničnih skupin Mandingo in Vai. Liberijski muslimani se delijo na [[Sunitizem|sunite]], [[Šiitizem|šiite]], [[Ahmadija|ahmadije]], [[Sufizem|sufije]] in muslimane brez veroizpovedi.<ref>Pew Forum on Religious & Public life. August 9, 2012. Retrieved October 29, 2013</ref> Leta 2008 se je 0,5 % vprašanih opredelilo za pripadnost tradicionalnim domorodnim religijam, 1,5 % pa jih je izjavilo, da so brez veroizpovedi. Majhno število ljudi je bilo [[Bahajstvo|bahajcev]], [[Hinduizem|hindujcev]], [[Sikhizem|sikhov]] ali [[Budizem|budistov]]. Liberijska ustava določa [[Svoboda veroizpovedi|svobodo veroizpovedi]] in vlada to pravico na splošno spoštuje.<ref name="irfr" /> Čeprav je ločitev cerkve od države določena v ustavi, Liberija v praksi velja za [[Krščanska država|krščansko državo]].<ref name="freedom">{{cite web|url=http://www.unhcr.org/refworld/docid/4e16b8f91a.html|title=Freedom in the World 2011 – Liberia|work=Freedom House|publisher=UNHCR|date=July 7, 2011|access-date=July 22, 2011}}</ref> Javne šole ponujajo biblične študije, čeprav lahko starši svoje otroke izločijo. Trgovanje je zakonsko prepovedano ob nedeljah in večjih [[Krščanski praznik|krščanskih praznikih]]. Vlada od podjetij ali šol ne zahteva, da muslimanom opravičijo [[Petkova molitev|petkovo molitev]].<ref name="irfr" />{{clear}} == Izobrazba == [[Slika:Liberian_students.jpg|sličica|Učenci se učijo ob svečah v okraju Bong]] Leta 2010 je bila [[stopnja pismenosti]] v Liberiji ocenjena na 60,8 % (64,8 % za moške in 56,8 % za ženske).<ref>{{cite web|url=http://stats.uis.unesco.org/unesco/TableViewer/document.aspx?ReportId=121&IF_Language=eng&BR_Country=4300&BR_Region=40540|title=Education profile – Liberia|work=Institute for Statistics|publisher=UNESCO|year=2010|access-date=July 20, 2011|archive-date=September 30, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930035337/http://stats.uis.unesco.org/unesco/TableViewer/document.aspx?ReportId=121&IF_Language=eng&BR_Country=4300&BR_Region=40540|url-status=dead}}</ref> Na nekaterih območjih je osnovno in srednješolsko izobraževanje brezplačno in obvezno od šestega do šestnajstega leta starosti, čeprav je nadzor nad obiskovanjem pouka pomanjkljiv.<ref>{{cite web|url=http://www.irinnews.org/Report.aspx?ReportId=74422|title=LIBERIA: Go to school or go to jail|date=September 21, 2007|work=IRN|publisher=UN Office for the Coordination of Humanitarian Affairs|access-date=April 8, 2009}}</ref> Na drugih območjih morajo otroci za obiskovanje šole plačati šolnino. Otroci se v povprečju izobražujejo 10 let (11 let dečki in 8 let deklice).<ref name="CIA" /> Izobraževalni sektor v državi ovirajo neustrezne šole in oprema ter pomanjkanje usposobljenih učiteljev.<ref>{{cite web|first1=Sidiki|last1=Trawally|first2=Derek|last2=Reeves|url=http://www.liftliberia.gov.lr/press.php?news_id=100&related=Press%20Release|title=Making Quality Education Affordable And Assessable To All—Prez. Sirleaf's Vision With Passion|work=Lift Liberia|year=2009|access-date=July 20, 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130512060404/http://www.liftliberia.gov.lr/press.php?news_id=100&related=Press%20Release|archive-date=May 12, 2013}}</ref> Visokošolsko izobraževanje zagotavljajo številne javne in zasebne univerze. [[Liberijska univerza]] je največja in najstarejša univerza v državi. Univerza se nahaja v Monroviji in je bila odprta leta 1862. Danes ima šest fakultet, vključno z medicinsko fakulteto in edino pravno fakulteto v državi, Louis Arthur Grimes School of Law.<ref>Jallah, David A. B. [http://www.ialsnet.org/meetings/enriching/JallahDavid.pdf "Notes, Presented by Professor and Dean of the Louis Arthur Grimes School of Law, University of Liberia, David A. B. Jallah to the International Association of Law Schools Conference Learning From Each Other: Enriching the Law School Curriculum in an Interrelated World Held at Soochow University Kenneth Wang School of Law, Suzhou, China, October 17–19, 2007."] International Association of Law Schools. Retrieved on September 1, 2008.</ref> Leta 2009 je bila v Harperju v okraju Maryland ustanovljena Tubmanova univerza kot druga javna univerza v Liberiji.<ref>{{cite news|url=http://www.thenewdawnliberia.com/index.php?option=com_content&view=article&id=340:ellen-describes-tubman-universitys-opening-as-prs-success&catid=3:general&Itemid=68|title=Ellen Describes Tubman University's Opening As PRS Success|newspaper=The New Dawn|date=March 3, 2010|access-date=July 22, 2010}}</ref> Od leta 2006 je vlada odprla tudi višje šole v Buchananu, Sanniquellieju in Voinjami.<ref>{{cite web|url=http://www.emansion.gov.lr/doc/20101023President_Remarks_GBCC_Launch_Ground_Breaking.pdf|title=Remarks by H.E. President Ellen Johnson Sirleaf At Official Launch and Fundraising Program Of the Grand Bassa Community College|publisher=The Executive Mansion|date=October 21, 2010|access-date=July 22, 2011}}</ref><ref>{{cite web|first=Peter A.|last=Fahn|url=http://www.micat.gov.lr/index.php?option=com_content&view=article&id=156:government-moves-ahead-with-education-decentralization-plans&catid=47:new-liberia&Itemid=91|title=Government Moves Ahead With Education Decentralization Plans|date=July 7, 2011|access-date=August 3, 2011}}</ref><ref>{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20111004060405/http://www.emansion.gov.lr/press.php?news_id=1951|url=http://www.emansion.gov.lr/press.php?news_id=1951|title=July 26 Celebrations Kick Off in Lofa As President Sirleaf Arrives|work=The Executive Mansion|date=July 25, 2011|archive-date=October 4, 2011|access-date=August 29, 2013}}</ref> Zaradi študentskih protestov konec oktobra 2018 je novoizvoljeni predsednik George M. Weah ukinil šolnine za dodiplomske študente na javnih univerzah v Liberiji.<ref>{{Cite news|url=https://mg.co.za/article/2018-10-25-liberias-weah-announces-free-tuition-for-undergrads|title=Liberia's Weah announces free tuition for undergrads|date=25 October 2018|work=Mail & Guardian|access-date=20 March 2018|agency=Agence France-Presse}}</ref> === Zasebne univerze === * Univerzo Cuttington je leta 1889 ustanovila Episkopalna cerkev ZDA v Suakoku v okraju Bong kot del svojega misijonarskega izobraževalnega dela med domorodnimi ljudstvi. To je najstarejša zasebna univerza v državi. * Stella Maris Polytechnic, zasebna visokošolska ustanova po srednji šoli. Šola je bila ustanovljena leta 1988 in je v lasti rimskokatoliške nadškofije Monrovija. Šola se nahaja na Capitol Hillu in ima približno 2000 učencev.<ref>{{Cite web|url=http://smp.edu.lr/index.html|title=Stella Maris Polytechnic|date=2013|website=smp>edu|access-date=20 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190330223158/http://smp.edu.lr/index.html|archive-date=March 30, 2019|url-status=dead}}</ref> * Adventistična univerza Zahodne Afrike, višješolsko izobraževalno okolje, ki se nahaja v okraju Margibi, na mednarodnem letališču Roberts.<ref>{{Cite web|url=http://auwa.edu.lr/#|title=Adventist University of West Africa|website=auwa,edu|access-date=20 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190327170818/http://auwa.edu.lr/|archive-date=March 27, 2019|url-status=dead}}</ref> * Združeno metodistična univerza, zasebna krščanska univerza v Liberiji v Zahodni Afriki, je med domačini splošno znana kot UMU. Leta 2016 je imela približno 9118 učencev. Ta institucija je bila ustanovljena leta 1998.<ref>{{Cite web|url=http://umu.edu.lr/|title=United Methodist University|date=2019|website=umu'edu|access-date=20 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190320191456/http://umu.edu.lr/|archive-date=March 20, 2019|url-status=dead}}</ref> * Afriška metodistična episkopalna univerza, zasebna visokošolska ustanova, ki je bila ustanovljena leta 1995.<ref>{{Cite web|url=http://www.ame.edu.lr/|title=African Methodist Episcopal University|website=ame.edu|access-date=20 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322030248/http://ame.edu.lr/|archive-date=March 22, 2019|url-status=dead}}</ref> * St. Clements University College (Liberija), zasebna visokošolska ustanova, ki je bila ustanovljena leta 2008.<ref>{{cite web|title=St Clements University College - Liberia|url=http://www.stclements.edu/liberia/|website=stclements.edu|access-date=November 7, 2021}}</ref> == Zdravstvo == Med bolnišnicami v Liberiji so Medicinski center Johna F. Kennedyja v Monroviji in številne druge. [[Pričakovana življenjska doba]] v Liberiji je bila leta 2012 ocenjena na 57,4 leta.<ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2102rank.html?countryName=Guyana&countryCode=gy&regionCode=soa&rank=159#gy|title=CIA World Factbook: Life Expectancy ranks|work=CIA|access-date=April 26, 2012}}</ref> Ob rodnosti 5,9 rojstev na žensko je stopnja umrljivosti mater leta 2010 znašala 990 na 100.000 rojstev.<ref>{{cite web|url=http://www.unfpa.org/sowmy/resources/docs/country_info/profile/en_Liberia_SoWMy_Profile.pdf|title=The State of the World's Midwifery 2011: Liberia|work=United Nations Population Fund|access-date=August 2, 2011}}</ref> Razširjene so številne zelo nalezljive bolezni, vključno s [[Tuberkuloza|tuberkulozo]], [[Driska|diarejo]] in [[Malarija|malarijo]]. Leta 2007 je bila stopnja okužbe s [[HIV]] 2 % prebivalstva, starega od 15 do 49 let,<ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/SH.DYN.AIDS.ZS/countries|title=Data: Prevalence of HIV, total (% of population ages 15–49)|publisher=The World Bank|access-date=February 23, 2011}}</ref> leta 2008 pa je bila pojavnost tuberkuloze 420 na 100.000 prebivalcev.<ref name="profile">{{cite web|url=https://www.who.int/gho/countries/lbr.pdf|title=Liberia: Health profile|publisher=World Health Organization|access-date=February 23, 2011}}</ref> Približno 58,2 %<ref>{{cite news|title=Female genital mutilation (FGM)|url=https://www.who.int/reproductivehealth/topics/fgm/prevalence/en/|agency=World Health Organization}}</ref> do 66 %<ref name="UNICEF2013p27">[http://www.unicef.org/media/files/FGCM_Lo_res.pdf UNICEF 2013], p. 27.</ref> žensk naj bi bilo podvrženih pohabljanju ženskih spolnih organov. Liberija uvozi 90 % riža, ki je osnovno živilo, in je zelo ranljiva za pomanjkanje hrane.<ref>{{cite web|url=http://www.irinnews.org/IndepthMain.aspx?InDepthID=72&ReportID=77811|title=Liberia: Nurtitional "crisis" in Monrovia|publisher=Integrated Regional Information Networks. UN Office for the Coordination of Humanitarian Affairs|access-date=February 24, 2011}}</ref> Leta 2007 je bilo podhranjenih 20,4 % otrok, mlajših od pet let.<ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/SH.STA.MALN.ZS/countries|title=Data: Malnutrition prevalence, weight for age (% of children under 5). The|publisher=World Bank|access-date=February 23, 2011}}</ref> Leta 2008 je imelo le 17 % prebivalcev dostop do ustreznih sanitarij.<ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/SH.STA.ACSN/countries|title=Data: Improved sanitation facilities (% of population with access)|publisher=The World Bank|access-date=February 23, 2011}}</ref> Do konca državljanske vojne leta 2003 je bilo uničenih približno 95 % zdravstvenih ustanov v državi.<ref>{{cite web|url=http://www.irinnews.org/report.aspx?reportid=60788|title=Liberia: Breathing Life into ailing healthcare system|date=September 2006|publisher=Integrated Regional Information Networks. UN Office for the Coordination of Humanitarian Affairs|access-date=February 24, 2011}}</ref> Leta 2009 so državni izdatki za zdravstveno varstvo na prebivalca znašali 22 USD<ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/SH.XPD.PCAP/countries|title=Data: Health expenditure per capita (current US$)|publisher=World Bank|access-date=February 23, 2011}}</ref> in so predstavljali 10,6 % celotnega BDP.<ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/SH.XPD.TOTL.ZS/countries|title=Data: Health expenditure, total (% of GDP)|publisher=World Bank|access-date=February 23, 2011}}</ref> Leta 2008 je bil v Liberiji le en zdravnik in 27 medicinskih sester na 100.000 prebivalcev.<ref name="profile" /> Leta 2014 se je izbruh virusa [[ebola]] v Gvineji razširil v Liberijo.<ref>{{cite news|first=Alphonso|last=Toweh|date=March 30, 2014|title=Liberian health authorities confirm two cases of Ebola: WHO|url=https://www.reuters.com/article/us-liberia-ebola-idUSBREA2T0ON20140330|work=Reuters|access-date=March 30, 2014|archive-date=September 24, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924195329/http://www.reuters.com/article/2014/03/30/us-liberia-ebola-idUSBREA2T0ON20140330|url-status=live}}</ref> Do 17. novembra 2014 je bilo potrjenih 2812 smrti zaradi izbruha.<ref>{{cite news|url=http://www.thedailybeast.com/articles/2014/11/17/how-liberia-might-have-beat-ebola.html|title=How Liberia (Might Have) Beat Ebola|newspaper=The Daily Beast|date=November 17, 2014|access-date=November 17, 2014|last1=Haglage|first1=Abby}}</ref> V začetku avgusta 2014 je Gvineja zaprla meje z Liberijo, da bi pomagala zajeziti širjenje virusa, saj je bilo več novih primerov prijavljenih v Liberiji kot v Gvineji. 9. maja 2015 je bila Liberija po šestih tednih brez novih primerov razglašena za državo brez ebole.<ref>{{cite news|title=Wonderful News Liberia after plague|url=https://www.economist.com/news/middle-east-and-africa/21650584-wonderful-news-liberia-after-plague|newspaper=The Economist|access-date=May 11, 2015}}</ref> Po podatkih poročila Inštituta za razvoj čezmorskih držav predstavljajo zasebni izdatki za zdravstvo 64,1 % vseh izdatkov za zdravstvo.<ref>Marc DuBois and Caitlin Wake, with Scarlett Sturridge and Christina Bennett (2015) [http://www.odi.org/publications/9956-ebola-response-west-africa-exposing-politics-culture-international-aid The Ebola response in West Africa: Exposing the politics and culture of international aid] London: Overseas Development Institute</ref> == Kultura == [[Slika:Brooklyn_Museum_1998.80.2_Helmet_Mask_for_Sande_Society.jpg|sličica|Kultura Bassa. ''Maska s čelado'' namenjena [[Družba Sande|družbi Sande]] (''Ndoli Jowei''), Liberija. 20. stoletje. [[Brooklynski muzej]].]] Verske prakse, družbeni običaji in kulturni standardi Amero-Liberijcev izvirajo iz [[Ameriški Jug|ameriškega juga]] pred začetkom vojnega obdobja. Naseljenci so nosili klobuke in frake ter svoje domove oblikovali po vzoru južnjaških lastnikov sužnjev.<ref>{{cite web|first=Teresa|last=Wiltz|url=http://www.theroot.com/views/liberia-war-weary-echoes-old-dixie|title=Liberia: War-Weary, With Echoes of Old Dixie|work=The Root|date=December 2, 2010|access-date=July 23, 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110901031105/http://www.theroot.com/views/liberia-war-weary-echoes-old-dixie|archive-date=September 1, 2011|df=mdy-all}}</ref> Večina amero-liberijskih moških je bila včlanjena v liberijski masonski red, ki je bil močno vpleten v politiko države.<ref>{{cite web|url=http://www.globalsecurity.org/military/world/liberia/monrovia-mason.htm|title=Monrovia—Masonic Grand Lodge|work=Global Security|access-date=July 23, 2011}}</ref> Liberija ima bogato zgodovino tekstilne umetnosti in prešitja, saj so naseljenci s seboj prinesli znanje šivanja in prešitja. Liberija je leta 1857 in 1858 gostila nacionalne sejme, na katerih so podelili nagrade za različne veščine z iglo. Ena najbolj znanih liberijskih prešivalk je bila Martha Ann Ricks, ki je leta 1892 [[Viktorija Britanska|kraljici Viktoriji]] predstavila prešito odejo z znamenitim liberijskim kavovcem. Ko se je predsednica Ellen Johnson Sirleaf preselila v izvršni dvorec, naj bi v svojo predsedniško pisarno dala namestiti odejo, izdelano v Liberiji.<ref>{{cite web|url=http://allafrica.com/stories/200603240593.html?page=2|access-date=May 16, 2008|title=Liberia: It's the Little Things—A Reflection on Ellen Johnson Sirleaf's Journey to the Presidency|work=allAfrica.com|date=March 24, 2006}}</ref> V Liberiji že več kot stoletje obstaja bogata literarna tradicija. [[Edward Wilmot Blyden]], [[Bai T. Moore]], [[Roland T. Dempster]] in [[Wilton G. S. Sankawulo]] so med vidnejšimi liberijskimi avtorji.<ref>{{cite news|first=Varney|last=Kamara|url=http://allafrica.com/stories/201007200709.html|title=Liberia: "Literature Must Be Given Priority"|work=The Analyst|publisher=allAfrica.com|date=July 20, 2010|access-date=July 23, 2011}}</ref> Mooreov roman ''Murder in the Cassava Patch'' velja za najslavnejši liberijski roman.<ref>{{cite web|first=J. Kpanneh|last=Doe|url=http://www.theperspective.org/bookreview.html|title=Baa Salaka: Sacrificial Lamb – A Book Review & Commentary|work=The Perspective|date=October 31, 2000|access-date=July 23, 2011}}</ref> === Mnogoženstvo === Tretjina poročenih liberijskih žensk, starih od 15 do 49 let, živi v poligamnih zakonih.<ref name="Atlasof">OECD Atlas of Gender and Development: How Social Norms Affect Gender Equality in non-OECD Countries, OECD Publishing, 2010. p 236.</ref> Po običajnem pravu lahko imajo moški do štiri žene.<ref>Olukoju, Ayodeji. "Gender Roles, Marriage and Family", ''Culture and Customs of Liberia''. Westport: Greenwood Press, 2006, p. 97.</ref> === Kuhinja === [[Slika:Beachside_Barbeque_(6831739276).jpg|sličica|Žar na plaži v Sinkorju, Monrovija, Liberija]] Liberijska kuhinja v veliki meri vključuje [[riž]], ki je osnovno živilo v državi. Druge sestavine so [[kasava]], [[ribe]], [[Banana|banane]], [[Agrum|agrumi]], plantaini, [[Kokosova palma|kokos]], [[okra]] in [[sladki krompir]].<ref>{{cite web|url=http://www.celtnet.org.uk/recipes/liberia.php|title=Celtnet Liberian Recipes and Cookery|work=Celtnet Recipes|access-date=July 23, 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110903234346/http://www.celtnet.org.uk/recipes/liberia.php|archive-date=September 3, 2011}}</ref> Priljubljene so težke enolončnice, začinjene s čiliji habanero in scotch bonnet, ki se jedo s [[Fufu|fufujem]].<ref>{{cite web|url=http://www.foodbycountry.com/Kazakhstan-to-South-Africa/Liberia.html|title=Liberia|work=Food in Every Country|access-date=August 27, 2013}}</ref> Liberija ima tudi tradicijo peke, uvoženo iz Združenih držav, ki je edinstvena v zahodni Afriki.<ref>{{cite web|url=http://gwydion.weebly.com/liberian-baking.html|title=The Baking Recipes of Liberia|work=Africa Aid|access-date=July 23, 2011}}</ref> === Šport === Najbolj priljubljen [[šport]] v Liberiji je [[nogomet]], predsednik [[George Weah]] — edini Afričan, ki je bil imenovan za svetovnega igralca leta FIFE — pa je najbolj znan športnik v državi.<ref name="FIFA">[https://web.archive.org/web/20131020073045/http://www.fifa.com/classicfootball/players/player=2187/ "Iconic Weah a true great"]. FIFA.com. Retrieved November 17, 2013</ref><ref>{{cite news|title=George Weah: Ex-AC Milan, Chelsea & Man City striker elected Liberia president|url=https://www.bbc.co.uk/sport/football/41607141|publisher=BBC|date=22 June 2018}}</ref> Liberijska nogometna reprezentanca se je dvakrat uvrstila v finale afriškega pokala narodov, in sicer leta 1996 in 2002. Drugi najbolj priljubljen šport v Liberiji je [[košarka]]. Liberijska košarkarska reprezentanca se je dvakrat uvrstila na AfroBasket, in sicer leta 1983 in 2007. Športni kompleks Samuel Kanyon Doe služi kot večnamenski [[stadion]]. Poleg mednarodnih koncertov in nacionalnih političnih dogodkov gosti tudi kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo v nogometu.<ref>{{cite news|title=Liberia:Chaos Mars Grand Bassa and Nimba Clash|url=http://allafrica.com/stories/201401211272.html|access-date=October 9, 2016|newspaper=All Africa|date=January 21, 2012}}</ref> === Merilni sistem === Liberija je ena od treh držav, ki še niso v celoti sprejele [[Mednarodni sistem enot|mednarodnega sistema enot]] (skrajšano SI, imenovanega tudi metrični sistem); drugi državi sta [[Združene države Amerike|ZDA]]{{efn|Uveljavljanje metričnega sistema v Združenih državah Amerike trenutno poteka. Zakon o zunanji trgovini in konkurenčnosti iz leta 1988 je določil metrični sistem kot "prednostni sistem uteži in mer za trgovino in poslovanje Združenih držav", vendar je v praksi sistem v mešani uporabi, saj ima prebivalstvo na splošno raje običajne enote, industrije pa so bodisi v celoti metrične bodisi mešane.<ref>{{cite web | url = https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/appendix/appendix-g.html | title = CIA The World Factbook | year = 2010 | work = Appendix G: Weights and Measures | publisher = US Central Intelligence Agency | access-date = April 24, 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100424163417/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/appendix/appendix-g.html | archive-date = April 24, 2010 }}</ref>}} in [[Mjanmar]]{{efn|Mjanmar se je leta 2013 uradno odločil za metriko in od takrat opušča imperialne in burmanske enote.<ref>{{cite web| url=http://www.elevenmyanmar.com/index.php?option=com_content&view=article&id=3684:myanmar-to-adopt-metric-system&catid=44:national&Itemid=384| title=Myanmar to adopt metric system| archive-url=https://web.archive.org/web/20150324092305/http://elevenmyanmar.com/index.php?option=com_content&view=article&id=3684:myanmar-to-adopt-metric-system&catid=44:national&Itemid=384| archive-date=2015-03-24| url-status=dead| website=www.elevenmyanmar.com |publisher=[[Eleven Media Group]] |access-date=2015-11-02}}</ref>}}. Liberijska vlada je začela opuščati uporabo običajnih enot Združenih držav Amerike in uporabljati metrični sistem.<ref name="ut">{{cite web|url=http://trend.ag.utk.edu/international/ReformingCocoaCoffeeMarketingLiberia.pdf|title=Reforming Cocoa and Coffee Marketing in Liberia|author=Wilcox, Michael D., Jr. Department of Agricultural Economics University of Tennessee|year=2008|work=Presentation and Policy Brief|publisher=University of Tennessee|access-date=April 25, 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100624032539/http://trend.ag.utk.edu/international/ReformingCocoaCoffeeMarketingLiberia.pdf|archive-date=June 24, 2010}}</ref> Vendar je bila ta sprememba postopna, saj so vladna poročila sočasno uporabljala tako običajne kot metrične enote Združenih držav Amerike.<ref>{{cite web|url=http://www.emansion.gov.lr/content.php?sub=County%20Development%20Agendas&related=CDAs|archive-url=https://web.archive.org/web/20100114003713/http://www.emansion.gov.lr/content.php?sub=County%20Development%20Agendas&related=CDAs|archive-date=January 14, 2010|title=County Development Agendas|author=Government of Liberia|year=2008|publisher=Government of the Republic of Liberia|access-date=May 1, 2010}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.molme.gov.lr/doc/Microsoft%20Word%20-%20Annual%20Report%20Jan%201%20-%20Dec%2031%202009.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20110410125217/http://www.molme.gov.lr/doc/Microsoft%20Word%20-%20Annual%20Report%20Jan%201%20-%20Dec%2031%202009.pdf|url-status=dead|archive-date=April 10, 2011|title=Annual report|author=Shannon, Eugene H.|date=December 31, 2009|publisher=Liberian Ministry of Lands, Mines and Energy|access-date=May 1, 2010}}</ref> Liberijski minister za trgovino in industrijo je leta 2018 napovedal, da se je liberijska vlada zavezala k sprejetju metričnega sistema.<ref>{{Cite web|url=https://www.liberianobserver.com/business/govt-pledges-commitment-to-adopt-metric-system/|title=Gov't Pledges Commitment to Adopt Metric System|first=Robin|last=Dopoe|date=May 25, 2018|access-date=September 1, 2019}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{reflist}} == Nadaljnje branje == {{refbegin|colwidth=30em}} * Cooper, Helene, ''House at Sugar Beach: In Search of a Lost African Childhood'' (Simon & Schuster, 2008, {{ISBN|0-7432-6624-2}}) * {{cite book|title=Africa in World History, From Prehistory to the Present|date=October 2003|publisher=Prentice Hall|isbn=978-0-13-092907-5|edition=Paperback|author1=Gilbert, Erik|author2=Reynolds, Jonathan T}} * {{cite book|title=Too Late to Turn Back|date=March 5, 1991|publisher=Penguin|isbn=0-14-009594-2|author=Greene, Barbara|url=https://archive.org/details/toolatetoturnbac00gree}} * {{cite book|title=Journey Without Maps|publisher=Vintage|year=1936|isbn=978-0-09-928223-5|author=Greene, Graham|title-link=Journey Without Maps}} * {{cite book|title=Long Story Bit By Bit: Liberia Retold|publisher=New York: Umbrage|year=2009|isbn=978-1-884167-73-7|author=Hetherington, Tim}} * {{cite book|title=Mississippi in Africa: The Saga of the Slaves of Prospect Hill Plantation and Their Legacy in Liberia Today|publisher=Gotham Books|year=2004|isbn=978-1-59240-044-7|author=Huffman, Alan|url=https://archive.org/details/mississippiinafr00huff}} * {{cite book|url=https://openaccess.leidenuniv.nl/handle/1887/33835|title=Liberia : From the Love of Liberty to Paradise Lost|publisher=African Studies Centre, Leiden|year=2015|isbn=978-90-54481447|author=Kraaij, Fred|author2=van der}} *Lang, Victoria, ''To Liberia: Destiny's Timing'' (Publish America, Baltimore, 2004, {{ISBN|1-4137-1829-9}}). A fast-paced gripping novel of the journey of a young Black couple fleeing America to settle in the African motherland of Liberia. *Maksik, Alexander, ''A Marker to Measure Drift'' (John Murray 2013; Paperback 2014; {{ISBN|978-1-84854-807-7}}). A beautifully written, powerful & moving novel about a young woman's experience of and escape from the Liberian civil war. * {{cite book|title=Merriam Webster's Geographical Dictionary: 3rd Edition|publisher=Merriam Webster Inc., Springfield|year=1997|isbn=0-87779-546-0|edition=Paperback|url=https://archive.org/details/merriamwebstersg1998merr}} * [[Godfrey Mwakikagile|Mwakikagile, Godfrey]], ''Military Coups in West Africa Since The Sixties'', Chapter Eight: Liberia: 'The Love of Liberty Brought Us Here,' pp.&nbsp;85–110, [[Nova Science Publishers, Inc.]], Huntington, New York, 2001; Godfrey Mwakikagile, ''The Modern African State: Quest for Transformation'', Chapter One: The Collapse of A Modern African State: Death and Rebirth of Liberia, pp.&nbsp;1–18, Nova Science Publishers, Inc., 2001. * {{cite book|title=Liberia: Portrait of a Failed State|date=April 4, 2001|publisher=Reed Press|isbn=1-59429-012-1|author=Pham, John-Peter|url=https://archive.org/details/liberiaportraito00pham}} * Sankawulo, Wilton, ''Great Tales of Liberia''. Dr. Sankawulo is the compiler of these tales from Liberia and about Liberian culture. Editura Universitatii "Lucian Blaga", Sibiu, Romania, 2004. {{ISBN|9789736518386}}. * Sankawulo, Wilton, ''Sundown at Dawn: A Liberian Odyssey''. Recommended by the Cultural Resource Center, Center for Applied Linguistics for its content concerning Liberian culture. {{ISBN|0-9763565-0-3}} * Shaw, Elma, ''Redemption Road: The Quest for Peace and Justice in Liberia'' (a novel), with a Foreword by President Ellen Johnson Sirleaf (Cotton Tree Press, 2008, {{ISBN|978-0-9800774-0-7}}) * {{cite book|title=Liberia: The Heart of Darkness|date=July 6, 2006|publisher=Trafford Publishing|isbn=1-55369-294-2|author=Williams, Gabriel I. H.}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category}}{{kategorija v Zbirki-medvrstično|Liberia|Liberija}}{{Wikivoyage}}{{wikislovar}} * [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/LI.html Chief of State and Cabinet Members] * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/liberia/ Liberia]. ''[[The World Factbook]]''. [[Central Intelligence Agency]]. * [https://web.archive.org/web/20080607085129/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/liberia.htm Liberia] iz ''UCB Libraries GovPubs''. * {{curlie|Regional/Africa/Liberia}} * [https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-13729504 Liberia profile] iz [[BBC News]]. * [http://countryportal.ascleiden.nl/liberia Liberia profile] iz [[Afrika-Studiecentrum, Leiden|African Studies Centre Leiden]] [http://countryportal.ascleiden.nl Country portal]. * [http://www.lib.utexas.edu/maps/liberia.html "Liberia Maps"], Perry–Castañeda Library, University of Texas at Austin. * {{wikiatlas|Liberia}} <!--Please do not move this article from its correct and standard position at the head of its own category.-->{{West_Africa}} {{države AU}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zahodnoafriške države]] [[Kategorija:Afriška unija]] [[Kategorija:Liberija| ]] [[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]] __VSILIKAZALOVSEBINE__ 9g20axql4pukvnsazyl5siud00mfh76 0 5337 5736830 5719824 2022-08-20T06:46:17Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox scientist | name = James Prescott Joule | honorific_suffix = {{post-nominals|country=GBR|size=100|FRS|FRSE}} | image = Joule James sitting.jpg | image_size = 200px | caption = | birth_date = <!-- wd --> | birth_place = <!-- wd --> | death_date = <!-- wd --> | death_place = <!-- wd --> | residence = | citizenship = British | alma_mater = | known_for = nestrinjaje z [[teorija kalorika|teorijo kalorike]]<br>[[prvi zakon termodinamike]]<br>[[mehanski ekvivalent toplote]]<br>[[magnetostrikcija]]<br>[[Braytonova krožna sprememba|Joulova krožna sprememba]]<br>[[Gough–Joule efekt|Joulov efekt]]<br>[[Joule expansion]]<br>[[Joule heating|Joule's first law]]<br>[[Joule–Thomson_effect#Joule.27s_second_law|Joule's second law]]<br>[[Joule–Thomson effect]] | influences = [[John Dalton]]<br />[[John Davies]] | field = [[fizika]] | work_institution = | prizes = [[Kraljeva medalja]] {{small|(1852)}}<br>[[Copleyjeva medalja]] {{small|(1870)}}<br>[[Albertova medalja]] {{small|(1880)}} | spouse = {{marriage |Amelia Grimes|1847|1854|end=d.}} | children = Benjamin Arthur<br />Alice Amelia<br />Henry }} '''James Prescott Joule''' [džéjms préskot džúl], [[Angleži|angleški]] [[fizik]], matematik in [[Pivovarstvo|pivovar]], * [[24. december]] [[1818]], [[Salford]] pri [[Manchester, Anglija|Manchestru]], [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Lancashire]], [[Anglija]], † [[11. oktober]] [[1889]], [[Sale]] pri [[London]]u. Joule je proučeval naravo toplote in odkril njeno povezavo z [[Delo (fizika)|delom]] (glej energija), kar je vodilo do teorije [[Ohranitev energije|zakona o ohranitvi energije]], kar je privedlo do razvoja [[Prvi zakon termodinamike|prvega zakona termodinamike]]. Po njem je poimenovana [[izpeljana enota SI]] za energijo, [[džul]]. Z [[William Thomson|lordom Kelvinom]] je sodeloval pri razvoju [[Absolutna temperaturna lestvica|absolutne termodinamične temperaturne lestvice]], ki so jo poimenovali [[Kelvin|Kelvinova]] lestvica. Joule je prav tako opazoval [[Magnetostrikcija|magnetostrikcijo]] in našel povezavo med [[Električni tok|električnim tokom]] skozi [[Upor (elektrotehnika)|upor]] in [[Razpršitev|razpršeno]] toploto, zdaj znano kot [[prvi Joulov zakon]] (prvi zakon termodinamike). Njegovi poskusi o energetskih transformacijah so bili prvič objavljeni leta 1843. == Zgodnja leta == James Joule se je rodil leta 1818 očetu Benjaminu Joulu (1784–1858), bogatemu [[Pivovarstvo|pivovarju]], in njegove žene Alice Prescott, na New Bailey Street v [[Mesto Salford|Salfordu]].{{Sfn|Biographical Index|2006|p=}} Joula je kot mladeniča poučeval slavni znanstvenik [[John Dalton]], nanj pa so močno vplivali kemik [[William Henry (kemik)|William Henry]] in [[Manchester|manchestrska]] inženirja [[Peter Ewart]] in [[Eaton Hodgkinson]]. Skupaj z bratom se je tako navdušil nad [[elektrika|elektriko]], da sta drug drugemu in družinskim služabnikom dajala elektrošoke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aps.org/publications/apsnews/200912/physicshistory.cfm|title=This Month Physics History: December 1840: Joule's abstract on converting mechanical power into heat}}</ref> Pozneje se je Joule ukvarjal v glavnem s pivovarno, z [[znanost]]jo pa kot samouk. Pri raziskovanju energije je poskušal izdelati [[električni motor]], ki bi zamenjal [[parni stroj|parne stroje]]. Kot odrasel je Joule vodil pivovarno. Znanost je bila le resen hobi. Nekje okoli leta 1840 je začel raziskovati izvedljivost zamenjave pivovarskih [[Parni stroj|parnih strojev]] z novo izumljenim [[Elektromotor|električnim motorjem]]. Njegovi prvi znanstveni članki na to temo so bili objavljeni v ''Annals of Electricity'' [[William Sturgeon|Williama Sturgeona]]. Postal je član [[London Electrical Society]]. Deloma motiviran kot poslovnež, deloma pa kot znanstvenik, se je odločil ugotoviti, katera gonilna sila je učinkovitejša. Leta 1841 je odkril [[prvi Joulov zakon]] - ''toplota, ki se razvije pri delovanju katerega koli [[Voltova celica|voltaičnega toka]], je sorazmerna s kvadratom jakosti tega toka, povečana z uporom [[Kondukcija|kondukcije]]''.{{Sfn|Joule|1841|p=260}} Nato je ugotovil, da je sežiganje [[Funt (mera)|funta]] premoga v parnem stroju bolj ekonomično kot funt dragega [[Cink|cinka]], porabljenega v električni [[Baterija (elektrika)|bateriji]]. Joule je rezultat alternativnih metod zajel v smislu splošnega standarda, zmožnost dviga mase, ki tehta en funt, na višino enega čevlja, ''čevelj-funt''. Vendar pa se je Jouleovo zanimanje preusmerilo od ozkega finančnega vprašanja k vprašanju, koliko dela je mogoče pridobiti iz danega vira, kar ga je privedlo do razmišljanja o konvertibilnosti energije. Leta 1843 je objavil rezultate poskusov, ki so pokazali, da je bil učinek segrevanja, posledica generiranja toplote v [[Električni prevodnik|prevodniku]] in ne njenega prenosa iz drugega dela opreme. To je bil neposreden izziv [[Teorija kalorike|teoriji kalorike]], ki je trdila, da toplote ni mogoče niti ustvariti niti uničiti. Teorija kalorike je prevladovala v razmišljanju v znanosti o toploti, odkar jo je predstavil [[Antoine Lavoisier]] leta 1783. Lavoisierjev prestiž in praktični uspeh teorije [[Toplotni stroj|toplotnega stroja]] [[Nicolas Léonard Sadi Carnot|Sadija Carnota]] sta od leta 1824 zagotovili, da je imel mladi Joule, ki je delal zunaj akademskega sveta in inženirskega poklica, težko pot. Zagovorniki teorije so opozarjali na simetrijo [[Termoelektrični pojav|Peltier-Seebeckovega učinka]] in trdili, da sta toplota in tok konvertibilna v vsaj približno [[Reverzibilna sprememba|reverzibilnem procesu]]. == Mehanski ekvivalent toplote == Nadaljnji poskusi in meritve z njegovim električnim motorjem so Joula pripeljali do ocene ''[[Mehanski ekvivalent toplote|mehanskega ekvivalenta toplote]]'' 4,1868 [[Džul|džulov]] na [[Kalorija|kalorijo]] dela, da se temperatura enega grama vode dvigne za en Kelvin.{{Efn|Joulova enota 1&nbsp;ft&nbsp;lbf/Btu ustreza 5,3803×10−3 J/cal. Zatorej je bil Joulova ocena 4,15 J/cal, glede na vrednost sprejeto na začetku 20.-tega stoletja 4,1860 J/cal{{sfn|Zemansky|1968|p=86}}}} Svoje rezultate je objavil avgusta 1843 na sestanku kemijske sekcije [[Britansko združenje za napredek znanosti|British Association for the Advancement of Science]] v [[Cork|Corku]].{{Sfn|Joule|1843|pp=263, 347 & 435}} Joule je bil neustrašen in je začel iskati čisti mehanski prikaz pretvorbe dela v toploto. S potiskanjem vode skozi perforiran valj je lahko izmeril rahlo [[Viskoznost|viskozno]] segrevanje tekočine. Dobil je mehanski ekvivalent 770 čevelj-funtov na Britansko toplotno enoto (4.140 J/Cal). Dejstvo, da so se vrednosti, dobljene z električnimi in povsem mehanskimi sredstvi, ujemale vsaj na en [[red velikosti]], je bilo za Joula prepričljiv dokaz o resničnosti pretvorljivosti dela v toploto. {{Citatni blok|Wherever mechanical force is expended, an exact equivalent of heat is always obtained.|J.P. Joule, August, 1843}} Joule poskusil še tretji način. Proizvedeno toploto je izmeril glede na delo, opravljeno pri stiskanju plina. Dobil je mehanski ekvivalent 798 čevelj-funtov na Britansko toplotno enoto (4.290 J/Cal). V mnogih pogledih je bil ta poskus najlažja tarča Joulovih kritikov, vendar se je Joule tem pričakovanim kritikam izognil s premetenim eksperimentiranjem. Joule je 20. junija 1844 prebral svoj prispevek [[Kraljeva družba|Kraljevi družbi]],{{Sfn|Joule|1844|pp=}} vendar je Kraljeva družba zavrnila objavo njegovega dela. Zato se je moral zadovoljiti z objavo v reviji ''[[Filozofska revija|Philosophical Magazine]]'' leta 1845.{{Sfn|Joule|1845|pp=369–383}} Junija 1845 je Joule prebral svoj prispevek ''On the Mechanical Equivalent of Heat (O mehanskem ekvivalentu toplote)'' na srečanju združenja British Association v [[Cambridge|Cambridgeu]].{{Sfn|Joule|1845b|p=31}} V tem delu je poročal o svojem najbolj znanem eksperimentu, ki je vključeval uporabo padajoče uteži, pri kateri gravitacija opravlja mehansko delo za vrtenje [[Lopatno kolo|lopatnega kolesa]] v izoliranem sodu z vodo, kar je povzročilo povečanje temperatur. Sedaj je ocenil mehanski ekvivalent 819 čevelj-funtov na Britansko toplotno enoto (4.404 J/Cal). Za ''Philosophical Magazine'' je napisal pismo, ki so ga objavili septembra 1845, v katerem je opisal svoj poskus.{{Sfn|Joule|1845c|pp=205–207}} [[Slika:Joule's_heat_apparatus.JPG|desno|sličica|Joulov toplotni aparat, 1845]] Leta 1850 je Joule objavil natančnejšo meritev 772,692 čevelj-funtov na Britansko toplotno enoto (4.150 J/Cal), ki je bližje ocenam dvajsetega stoletja.{{Sfn|Joule|1850|pp=61–82}} == Odziv in pomembnost == [[Slika:Joule's_Apparatus_(Harper's_Scan).png|sličica|Joulov aparat za merjenje mehanskega ekvivalenta toplote]] Velik del začetnega odpora do Joulovega dela je izhajal iz odvisnosti od izjemno [[Točnost in natančnost|natančnih]] [[meritev]]. Trdil je, da lahko natančno meri temperature znotraj {{Ulomek|200}} stopinje Fahrenheita (3&nbsp;mK). Takšna natančnost je bila neobičajna v sodobni eksperimentalni fiziki, vendar so njegovi dvomljivci verjetno zanemarili njegove izkušnje v umetnosti pivovarstva in njegov dostop do praktičnih tehnologij.{{Sfn|Sibum|1995}} S svojo spretnostjo ga je podpiral tudi izdelovalec znanstvenih instrumentov [[John Benjamin Dancer]]. Joulovi poskusi so dopolnjevali teoretično delo [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius|Rudolfa Clausiusa]], ki ga nekateri štejejo za izumitelja koncepta energije. Joule je predlagal kinetično teorijo toplote (verjel je, da gre za obliko vrtilne in ne translacijske [[Kinetična energija|kinetične energije]]), kar je zahtevalo konceptualni preskok: če je bila toplota oblika molekularnega gibanja, zakaj gibanje molekul postopoma ne zamre? Za Joulove ideje je bilo potrebno verjeti, da so trki molekul popolnoma elastični. Pomembno je, da sam obstoj [[Atom|atomov]] in [[Molekula|molekul]] ni bil splošno sprejet še naslednjih 50 let. Čeprav je danes morda težko razumeti privlačnost [[teorija kalorike|teorije kalorike]], se je takrat zdelo, da ima nekaj očitnih prednosti. [[Nicolas Léonard Sadi Carnot|Carnotova]] uspešna teorija o toplotnih strojih je prav tako temeljila na predpostavki teorije kalorike in šele pozneje je [[William Thomson|Lord Kelvin]] dokazal, da je Carnotova matematika veljavna tudi brez predpostavke kalorične tekočine. V Nemčiji je [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|Hermann Helmholtz]] slišal za Joulovo delo in delo [[Julius Robert von Mayer|Juliusa Roberta von Mayerja]] iz leta 1842. Čeprav je bilo njuno delo zapostavljeno, je Helmholtzova dokončna izjava o [[Ohranitev energije|ohranjanju energije]] iz leta 1847 pripisala zasluge obema. V istem letu so se ene izmed Joulovih predstavitev v the British Association v [[Oxford|Oxfordu]] udeležili [[George Gabriel Stokes]], [[Michael Faraday]] in [[William Thomson]], ki je pozneje postal lord Kelvin, in ki so ga pravkar imenovali za profesorja [[Naravna filozofija|naravne filozofije]] na [[University of Glasgow|univerzi v Glasgowu]]. Nepričakovano sta se Thomson in Joule pozneje istega leta srečala v [[Chamonix|Chamonixu]]. Joule se je 18. avgusta poročil z Amelio Grimes in par je odšel na medene tedne. Kljub temu sta se Joule in Thomson nekaj dni pozneje dogovorila za poskus merjenja temperaturne razlike med vrhom in dnom slapa [[Cascade de Sallanches]]. Čeprav je Thomson menil, da Joulovi rezultati zahtevajo teoretično razlago, se je umaknil v odločno obrambo Carnot-Clapeyronove šole. V svojem poročilu o [[Absolutna temperatura|absolutni temperaturi]] iz leta 1848 je Thomson zapisal, da je "pretvorba toplote v mehanski učinek verjetno nemogoča, vsekakor neodkrita"{{Sfn|Thomson|1848|pp=}} – toda opomba nakazuje njegove prve dvome o teoriji kalorike, ki se nanaša na Joulova "zelo izjemna odkritja". Presenetljivo je, da Thomson Joulu ni poslal izvoda svojega prispevka, ko pa ga je Joule končno prebral, je 6. oktobra pisal Thomsonu in trdil, da so njegove študije pokazale pretvorbo toplote v delo, in da načrtuje nadaljnje poskuse. Thomson je odgovoril 27. oktobra in razkril, da načrtuje lastne poskuse in upa na uskladitev njunih pogledov. Čeprav Thomson ni izvedel novih poskusov, je v naslednjih dveh letih postajal vse bolj nezadovoljen s Carnotovo teorijo in bil prepričan v Joulovo. V svojem dokumentu iz leta 1851 Thomson ni bil pripravljen iti dlje od kompromisa in je izjavil, da "celotna teorija gibalne moči toplote temelji na dveh trditvah, za katere so zaslužni Joule, Carnot in Clausius". Takoj ko je Joule prebral članek, je pisal Thomsonu. Tako se je začelo plodno, čeprav večinoma pisno sodelovanje med obema možema. Joule je izvajal poskuse, Thomson pa je analiziral rezultate in predlagal nadaljnje poskuse. Sodelovanje je trajalo od leta 1852 do 1856, njuna odkritja, vključno z [[Joule-Thompsonov pojav|Joule–Thomsonovim pojavom]], in objavljeni rezultati so veliko prispevali k splošnemu sprejemanju Joulovega dela in [[Kinetična teorija plinov|kinetične teorije]]. == Kinetična teorija == [[Slika:Joule_James_Jeens_engraving.jpg|desno|sličica|James Prescott Joule]] Kinetika je veda o gibanju. Joule je bil Daltonov učenec in ni presenetljivo, da je trdno verjel v [[Atomska teorija|atomsko teorijo]], čeprav je bilo veliko znanstvenikov njegovega časa še vedno skeptičnih. Bil je tudi eden redkih ljudi, ki so bili dovzetni za zapostavljeno delo [[John Herapath|Johna Herapatha]] o [[Kinetična teorija plinov|kinetični teoriji plinov]]. Nadalje je nanj močno vplival članek [[Peter Ewart|Petra Ewarta]] iz leta 1813 ''On the measure of moving force''. Joule je zaznal povezavo med svojimi odkritji in kinetično teorijo toplote. Njegovi laboratorijski zvezki razkrivajo, da je verjel, da je toplota oblika rotacijskega in ne translacijskega gibanja. Joule je leta 1869 v pismu [[Manchester Literary and Philosophical Society|Manchestrskega literarnega in filozofskega društva]] razložil pojav [[Zeleni blisk|zelenega bliska]] ob sončnem zahodu; pravzaprav je le zabeležil (s skico) zadnji utrinek kot modrikasto zelen, ne da bi poskušal razložiti vzrok pojava.{{Sfn|Joule|1884|p=[https://archive.org/stream/scientificpapers01joul#page/606/ 606]}} == Objavljeno delo == {{refbegin}} *{{cite journal|last=Joule|first=J.P.|title=On the Heat evolved by Metallic Conductors of Electricity, and in the Cells of a Battery during Electrolysis|journal=Philosophical Magazine| year=1841|volume=19|issue=124|page=260|doi=10.1080/14786444108650416| url=https://books.google.com/books?id=hJEOAAAAIAAJ&pg=PA260|display-authors=0|ref=harv}} *{{cite journal|last=Joule|first=J.P.|title=On the Calorific Effects of Magneto-Electricity, and on the Mechanical Value of Heat| journal=Philosophical Magazine|year=1843| volume=23|series=3|issue=154|pages=435–443| url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/20095#page/279/mode/1up| doi=10.1080/14786444308644766|display-authors=0|ref=harv}} *{{cite journal|last=Joule|first=J.P.|title=On the Changes of Temperature Produced by the Rarefaction and Condensation of Air|journal=[[Proceedings of the Royal Society|Proceedings of the Royal Society of London]]|url=https://books.google.com/books?id=MfYrAQAAMAAJ&pg=PA517|volume=5|pages=517–518|year=1844|doi=10.1098/rspl.1843.0031|display-authors=0|doi-access=free|ref=harv}} *{{cite journal | last= Joule|first= J.P. | title = On the Changes of Temperature Produced by the Rarefaction and Condensation of Air | journal = Philosophical Magazine |series = 3 | volume = 26| issue = 174 |year = 1845| pages=369–383 |url = https://www.biodiversitylibrary.org/item/20067#page/382/mode/2up | doi=10.1080/14786444508645153|display-authors=0|ref=harv}} *{{cite journal | last= Joule|first= J.P. |date=1845b|url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/46638#page/429/mode/1up|title=On the Mechanical Equivalent of Heat|journal=Notices and Abstracts of Communications to the British Association for the Advancement of Science|volume= 15 |quote= read before the British Association at Cambridge, June 1845|display-authors=0|ref=harv}} *{{cite journal|last=Joule|first=J.P.|title=On the Existence of an Equivalent Relation between Heat and the ordinary Forms of Mechanical Power|journal=Philosophical Magazine |date=1845c|volume=27|series=3|issue=179 | pages=205–207|doi=10.1080/14786444508645256 |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/19987#page/219/mode/1up|display-authors=0|ref=harv}} *{{cite journal|last=Joule|first=J.P.|title=On the Mechanical Equivalent of Heat|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London|date=1850|volume=140|pages=61–82|doi=10.1098/rstl.1850.0004|url=https://archive.org/stream/philtrans00608634/00608634#page/n0/mode/2up|display-authors=0|doi-access=free|ref=harv}} *{{ cite book | last= Joule|first= J. P. | title = The Scientific Papers of James Prescott Joule | publisher = Physical Society | location = London | year = 1884 | url = https://archive.org/stream/scientificpapers01joul#page/n3/mode/2up |display-authors=0|ol=239730M|ref=harv}} {{refend}} * {{Cite book|title=Joint scientific papers|volume=|publisher=Taylor and Francis|location=London|year=1887|language=en|url=https://gutenberg.beic.it/webclient/DeliveryManager?pid=11939368}} == Priznanja == Joule je umrl doma v [[Prodaja, Greater Manchester|Saleu]]<ref name="GRO" /> in je pokopan na tamkajšnjem pokopališču [[Brooklands, Sale|Brooklands]]. Na njegovem nagrobniku je vpisana številka "772,55", njegova meritev mehanskega ekvivalenta toplote leta 1878, v kateri je ugotovil, da je treba to količino [[Čevelj-funt|čevelj-funtov]] dela porabiti pri morski gladini, da se dvigne temperatura enega [[Funt (mera)|funta]] vode od {{Val|60|u=°F}} do {{Val|61|u=°F}}. Tam je tudi citat iz [[Evangelij po Janezu|Janezovega evangelija]]: "Moram opravljati delo tistega, ki me je poslal, dokler je dan; pride noč, ko nihče ne more delati."{{bibleref2c|John|9:4|KJV}} The Wetherspoon's pub v [[Prodaja, Greater Manchester|Saleu]], mestu njegove smrti, se po njem imenuje "The JP Joule". Številna Joulova priznanja in pohvale vključujejo: * Član [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] (1850) ** [[Kraljeva medalja]] (1852), 'Za njegov članek o mehanskem ekvivalentu toplote, natisnjen v Philosophical Transactions za leto 1850' ** [[Copleyjeva medalja]] (1870), 'Za njegove eksperimentalne raziskave o dinamični teoriji toplote' * Predsednik [[Manchester Literary and Philosophical Society|Manchestrskega literarnega in filozofskega društva]] (1860) * Predsednik [[Britansko združenje za napredek znanosti|Britanskega združenja za napredek znanosti]] (1872, 1887) * Častno članstvo [[Inštitut inženirjev in ladjedelnikov na Škotskem|Inštituta inženirjev in ladjedelcev na Škotskem]] <ref name="iesis.org" /> (1857) * Častne diplome: ** [[Doktor prava|LL.]] [[doktor pravnih znanosti|D.]] , [[Kolidž svete Trojice, Dublin]] (1857) ** [[Doktor civilnega prava|DCL]], [[Univerza v Oxfordu]] (1860) ** LL. D., [[Univerza v Edinburgu|Univerza v Edinburghu]] (1871) * Joule je leta 1878 prejel pokojnino v [[Funt šterling|višini]] 200 funtov ''na leto'' za zasluge v znanosti. * [[Albertova medalja]] [[Royal Society of Arts]] (1880), 'ker je po najnapornejših raziskavah ugotovil pravo razmerje med toploto, elektriko in mehanskim delom, s čimer je inženirju zagotovil zanesljivo vodilo pri uporabi znanosti v industriji' [[Slika:James_Joule_statue_Manchester_City_Hall_20051020.jpg|desno|sličica|Kip Joula v [[Mestna hiša v Manchestru|mestni hiši v Manchestru]]]] [[Slika:James_Prescott_Joule_gravestone.JPG|desno|sličica| Joulov nagrobnik na pokopališču [[Brooklands, Sale|Brooklands]], [[Prodaja, Greater Manchester|Sale]]]] V [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]] stoji spomenik Joulu,{{Sfn|Hall|1966|p=62}} čeprav tam ni pokopan, v nasprotju s tem, kar navajajo nekatere biografije. Kip Joula [[Alfred Gilbert|Alfreda Gilberta]] stoji v [[Mestna hiša v Manchestru|mestni hiši v Manchestru]] nasproti Daltonovega kipa. == Družina == Leta 1847 se je Joule poročil z Amelio Grimes. Odovel je leta 1854, 7 let po poroki.{{Sfn|Biographical Index|2006|p=}} Skupaj sta imela tri otroke: sina Benjamina Arthurja Joula (1850–1922), hčerko Alice Amelio (1852–1899) in drugega sina Joeja (rojen 1854, umrl star tri tedne).{{Sfn|Cardwell|1991|p=322}} == Glej tudi == * [[Latentna toplota]] * [[Senzibilna toplota]] * [[Notranja energija]] == Reference == === Opombe === {{notelist}} === Sklici === {{reflist|refs= <ref name="iesis.org">{{Cite web |title=Honorary Members and Fellows |last=Cameron |first=Stuart D |work=Institution of Engineers and Shipbuilders in Scotland |date=n.d. |access-date=17 September 2019 |url= http://www.iesis.org/honorary-fellows.html |ref=harv}}</ref> <ref name="GRO">GRO Register of Deaths: DEC 1889 8a 121 ALTRINCHAM – James Prescott Joule</ref> }} === Viri === {{refbegin}} * {{cite book|title=Fiziki, 2. del|last=Strnad|first=Janez|author-link1=Janez Strnad|publisher=, Modrijan|location=Ljubljana |year=1998|pages=57-64|cobiss=53716736}} *{{cite journal|last1=Allen|first1=H. S.|s2cid=4182911|title=James Prescott Joule and the Unit of Energy|journal=Nature|volume=152|issue=3856|year=1943|pages=354|issn=0028-0836|doi=10.1038/152354a0|bibcode=1943Natur.152..354A|doi-access=free}} *{{cite book|title=Biographical Index of Former Fellows of the Royal Society of Edinburgh 1783–2002|date=July 2006|publisher=The Royal Society of Edinburgh|isbn=0-902-198-84-X|url=https://www.royalsoced.org.uk/cms/files/fellows/biographical_index/fells_indexp1.pdf|ref={{sfnref|Biographical Index|2006}} }} *{{cite book|first=Donald S. L.|last =Cardwell|title=James Joule: A Biography|url=https://books.google.com/books?id=ZWLQAAAAIAAJ&pg=PA322|year=1991|publisher=Manchester University Press|isbn=978-0-7190-3479-4|ref=harv}} *{{cite book|last=Hall|first=Alfred Rupert |author-link=Alfred Rupert Hall|title=The Abbey Scientists|url=https://books.google.com/books?id=N9wNAQAAIAAJ|year=1966|publisher=R. & R. Nicholson|ref=harv}} *{{cite book|title=A new English dictionary on historical principles; founded mainly on the materials collected by the Philological society |last=Murray|first= James Augustus Henry| date=1901|location=Oxford|publisher=Clarendon|url=https://archive.org/stream/newenglishdict05murrmiss#page/606/mode/2up }} *{{cite journal | last = Sibum | first = H. O. | title = Reworking the mechanical value of heat: instruments of precision and gestures of accuracy in early Victorian England | year = 1995 | journal = Studies in History and Philosophy of Science | volume = 26 | issue = 1 | pages = 73–106 | doi = 10.1016/0039-3681(94)00036-9| bibcode = 1995SHPSA..26...73S |ref=harv}} *{{cite journal | last= Thomson|first =William | title = On an Absolute Thermometric Scale founded on Carnot's Theory of the Motive Power of Heat, and calculated from Regnault's Observations | journal = Philosophical Journal | year = 1848 |ref=harv}} * {{cite book | last= Thomson|first= William | title = Mathematical and Physical Papers | year = 1882 | publisher = University Press | location = Cambridge}} *{{cite book|title=Heat and thermodynamics: an intermediate textbook|url=https://archive.org/details/heatthermodynami0000zema|url-access=registration|first=Mark W |last=Zemansky|location=New York |publisher=McGraw-Hill |date=1968|oclc=902055813|edition=5. |ref=harv}} {{refend}} ===Nadaljnje branje=== {{refbegin}} *{{cite journal | author = Bottomley, J. T. | title = James Prescott Joule | year = 1882 | journal = [[Nature (journal)|Nature]] | volume = 26 | pages = 617–620 |bibcode = 1882Natur..26..617B |doi = 10.1038/026617a0 | issue=678| doi-access = free }} *{{cite journal | author = Forrester, J. | title = Chemistry and the Conservation of Energy: The Work of James Prescott Joule | year = 1975 | journal = Studies in the History and Philosophy of Science | volume = 6 | pages = 273–313 | doi = 10.1016/0039-3681(75)90025-4 | issue = 4| bibcode = 1975SHPSA...6..273F }} *Fox, R, "James Prescott Joule, 1818–1889", in {{cite book | author=North, J. | title=Mid-nineteenth-century scientists | publisher=Elsevier | year=1969 | pages = 72–103| isbn=0-7190-3479-5}} *{{cite DNB|wstitle=Joule, James Prescott|first=Richard Tetley |last=Glazebrook|volume=30}} *{{cite book | author = Reynolds, Osbourne | title = Memoir of James Prescott Joule | year = 1892 | volume = 6 | publisher = Manchester Literary and Philosophical Society | place = Manchester, England | url = https://www.biodiversitylibrary.org/item/109972#page/11/mode/1up | access-date = 2014-03-05}} *{{cite book | author = Smith, C. | title = The Science of Energy: A Cultural History of Energy Physics in Victorian Britain | location = London | publisher = Heinemann | year = 1998 | isbn = 0-485-11431-3 }} *{{cite ODNB|id=15139|title=Joule, James Prescott|first=Crosbie|last=Smith|date =6 January 2011}} *{{cite book |author1=Smith, C. |author2=Wise, M.N. | title=Energy and Empire: A Biographical Study of Lord Kelvin | publisher=Cambridge University Press | year=1989 | isbn=0-521-26173-2 |url=https://books.google.com/books?id=2JYWeyAXpHUC&q=joule%201844&pg=PA305 }} *{{cite book | author=Steffens, H.J. | title=James Prescott Joule and the Concept of Energy | publisher=Watson | year=1979 | isbn=0-88202-170-2 }} *{{cite book | author=Walker, James | title=Physics 4th Edition| publisher=Pearson | year=1950 | isbn= 978-0-321-54163-5 }} *{{cite journal | title = Obituary : Dr. Joule | journal = Electrical Engineer | year = 1889 | issue = 18 October | pages = [https://archive.org/details/electricalengin01unkngoog/page/n325 311]–312 | location = London | url = https://archive.org/details/electricalengin01unkngoog | quote = James Joule obituary. | publisher =Biggs & Co }} {{refend}} {{Znanstveniki, katerih imena se uporabljajo kot SI enote}} {{kraljeva medalja}} {{Copleyjeva medalja}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Joule, James Prescott}} [[Kategorija:Angleški fiziki]] [[Kategorija:Angleški akademiki]] [[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]] [[Kategorija:Prejemniki Kraljeve medalje]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:James Prescott Joule| ]] 2d2lnwa1xspthxhfjl3p9hfgleflyrd 0 5403 5736856 5705031 2022-08-20T06:51:51Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Zagreb |official_name = Mesto Zagreb |other_name = |native_name = ''Grad Zagreb'' |settlement_type = Mesto |motto = |image_skyline = Montage of major Zagreb landmarks.jpg |imagesize = 250px |image_caption = |image_flag = Flag of Zagreb.svg |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = Coat of arms of Zagreb.svg |shield_size = |city_logo = |citylogo_size = |image_map = |mapsize = |map_caption = Lega mesta na Hrvaškem |image_map1 = |mapsize1 = |map_caption1 = |pushpin_map = Hrvaška |pushpin_label_position = |pushpin_map_caption = |pushpin_mapsize = |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{HRV}} |subdivision_type1 = [[županije Hrvaške|Županija]] |subdivision_name1 = [[Grad Zagreb]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = [[Tomislav Tomašević]] |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = [[škofija]] [[Rimskokatoliška cerkev|RKC]] |established_date = [[1094]] |established_title2 = Svobodno mesto |established_date2 = 1242 |established_title3 = Združitev |established_date3 = 1850 |parts_type = Razdelitev |parts = 17 mestnih četrti<br />70 naselij |area_magnitude = |unit_pref = |area_total_km2 =641 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 =162,22 |area_metro_km2 =3719 |area_footnotes = <ref name=census>{{cite web|url=http://www.zagreb.hr/zgstat/o_zagrebu_stat.html|title=City of zagreb 2006|publisher=City of Zagreb, Statistics Department|accessdate=2008-01-25}}</ref> |population_as_of =2011 |population_footnotes =<ref>http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/censustabsxls.htm, Grad Zagreb </ref> |population_note = |population_total =790017 |population_density_km2 =auto |population_urban =686163 |population_density_urban_km2 =auto |population_metro =1107623 |population_density_metro_km2 =auto |population_density_blank1_km2 = auto |population_density_blank1_sq_mi = |timezone = [[CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = <!-- wd --> |elevation_footnotes =<ref name=ljetopis>{{cite journal|url=http://www1.zagreb.hr/zgstat/documents/Ljetopis%202007/STATISTICKI%20LJETOPIS%202007.pdf|format=PDF|title=Statistički ljetopis Grada Zagreba 2007.|year =2007|accessdate =2008-11-12|issn =1330-3678|language=hrvaščina, angleščina}}</ref> |elevation_m = 158 |elevation_max_m = 1035 |elevation_min_m = 122 |postal_code_type = [[seznam poštnih številk na Hrvaškem|Poštna številka]] |postal_code = 10000 |area_code_type = Območna številka |area_code = <small>+385</small> 01 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila na Hrvaškem|Registracijska oznaka]] |blank_info = ZG |website = [http://www.zagreb.hr/ www.zagreb.hr] |footnotes = }} '''Zagreb''' je [[Glavno mesto|glavno]] in največje [[mesto]] [[Hrvaška|Republike Hrvaške]], ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, [[Mesto Zagreb]] z 806.000 prebivalci (2019; sámo naselje Zagreb jih ima več kot 700.000), je pa tudi upravno središče [[Zagrebška županija|istoimenske županije]] (metropolitansko območje Zagreba z okolico šteje preko milijona ljudi), ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža (z izjemo dela meje na slemenu [[Medvednica|Medvednice]] na severu, kjer Zagreb meji s [[Krapinsko-zagorska županija|Krapinsko-zagorsko županijo]]). V Zagrebu je največja hrvaška [[Univerza v Zagrebu|univerza]] (hrv. ''Sveučilište u Zagrebu'') in več zasebnih univerz (med katerimi je najstarejša ''Mednarodna univerza Libertas''), hrvaška nacionalna akademija [[HAZU]] (ustanovljena kot [[JAZU]], katere člani so bili tudi mnogi pomembni Slovenci) ter drugih institucij nacionalnega pomena, kot so galerije (najnovejša pridobitev mesta je [[Muzej sodobne umetnosti Zagreb|Muzej sodobne umetnosti]] v Novem Zagrebu), nacionalni muzeji, med katerimi je posebno atraktiven [[Tehnični muzej Zagreb|Tehnični muzej]], [[Koncertna dvorana Vatroslav Lisinski]], [[Zagrebški velesejem]] itd. Mestni predel [[Kaptol, Zagreb|Kaptol]] je najpomembnejše hrvaško versko rimskokatoliško središče, kjer je sedež [[nadškofija Zagreb|nadškofije]] in metropolije s [[kardinal|kardinalom]] na čelu, od 1976 deluje v Zagrebu protestantska teološka fakulteta Matija Vlačić - Ilirik, v mestu pa je tudi sedež Zagrebško-Ljubljanske pravoslavne metropolije. Mesto leži na južnem obrobju gore [[Medvednica|Medvednice]] in na jugozahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]] ob reki [[Sava|Savi]] na nadmorski višini 122 m. Zagreb je ob glavni kopenski magistrali med [[Srednja Evropa|Srednjo Evropo]] in [[Mala Azija|Malo Azijo]], kot tudi ob enem od dovozov iz Panonske nižine do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Zaradi bližine slovenske meje in etnično-jezikovne sorodnosti Hrvatov oz. "Ilircev" je bil Zagreb v zgodovini eno najpomembnejših gravitacijaskih središč številnih, tudi pomembnih Slovencev, ki so se vanj za vselej priselili (zlasti konec 19. in v začetku 20. stoletja), ali pa so tam samo študirali oziroma nekaj časa delovali. == Zgodovina == === Prva omemba in srednji vek === Najstarejše naselje v bližini današnjega Zagreba je bilo rimsko mesto ''Andautonia'' (danes [[Šćitarjevo]]), ki je obstajalo med 1. in 5. stoletjem n. š. Prvi zapisi o mestu segajo v leto 1094, ko je madžarski kralj [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] ustanovil škofijo. Okoli škofije se je takrat razvilo naselje Kaptol, kjer so živeli predvsem duhovniki, na sosednjem hribu pa se je razvilo utrjeno naselje Gradec (imenovan tudi [[Grič]]), kjer so živeli predvsem trgovci in obrtniki. Oba naselja so leta 1242 napadli [[Tatari]]. Hrvaški in madžarski kralj [[Béla IV. Ogrski|Bela IV.]] je Gradcu v znak hvaležnosti, da mu je nudilo varno zatočišče pred napadi Tatarov, podaril Zlato bulo, kar je mestu zagotovilo samoupravni privilegij znotraj kraljestva in svoj pravosodni sitem. === 16. do 18. stol. === Med Kaptolom in svobodnim mestom Gradec je bilo veliko gospodarskih in političnih povezav, toda mesti sta ostali ločeni tudi, ko je Zagreb postal politično središče Hrvaške in [[Slavonija|Slavonije]]. Zagreb je postalo glavno mesto banovine leta 1621, ko je vladal ban Nikola IX Frankopan Tržaški. Na povabilo mestne uprave so v Zagreb leta 1606 prišli jezuiti in zgradili prvo gimnazijo, Cerkev sv. Katarine in samostan. Leta 1669 so ustanovili akademijo (predhodnica [[Univerza v Zagrebu|Univerze v Zagrebu]]), kjer so poučevali filozofijo, teologijo in pravo. Leta 1776 so se zaradi velikega požara v [[Varaždin|Varaždinu]] kraljevi svet, velik del plemstva in visoke upravne, pravosodne ter šolske ustanove preselile v Zagreb. <br /> === 19. do sredine 20. stol. === V 19. stol. je bil Zagreb središče hrvaškega narodnega preporoda, prav tako pa so v tem času bile ustanovljene številne pomembne kulturne in zgodovinske ustanove (Banski dvori, [[Glasbena akademija v Zagrebu|Glasbena akademija]], Matica ilirska, Prva hrvaška hranilnica itd.) Leta 1850 so se Gornji grad, Gradec in še nekaj okoliških naselij združili v Zagreb. To je bilo tudi obdobje, v katerem je Zagreb pridobil veliko novosti in doživel svoj razcvet. Med pomembnejšimi pridobitvami so bile: odprtje prve železniške proge (1862), ki je Zagreb povezala z [[Zidani Most|Zidanim Mostom]] in [[Sisek|Siskom]], plinarno (1863), vodovod (1878), prvi tramvaj (1891), elektrarno (1907) in številne mogočne zgradbe, spomenike, parke ter muzeje. V prvi polovici 20. stol. je prišlo do razširitve mesta Zagreb. Nastale so nove soseske, prebivalstvo pa se je povečalo za 70 %. Leta 1926 je začela oddajati prva radijska postaja v regiji. Med drugo svetovno vojno je bil Zagreb glavno mesto [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]], ki je bila nacistična marionetna država. Zagreb je v tem obdobju bil priča grozotam režima [[Ustaši|ustašev]], ki so v bližini mesta v koncentracijskih taboriščih ubili na tisoče ljudi. Zagreb so 8. 5. 1945 osvobodili partizani. <br /> === Zgodovina po drugi svetovni vojni === Zagreb je bil od leta 1945 do 1990 glavno mesto [[Socialistična republika Hrvaška|Socialistične republike Hrvaške]], ene izmed šestih socialističnih republik [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. V 50. letih 20. stol. se je začela izgradnja nove stanovanjske soseske na južnem bregu reke Save, ki jo danes poznano kot [[Novi Zagreb]] (prvotno se je imenovala Južni Zagreb). Mesto se je zelo razširilo. V mesto so bila vključena naselja [[Dubrava, Zagrebška županija|Dubrava]], Podsused, Jarun, Dubrava, Blato in druge. Južno od Save je bilo izgrajeno mednarodno letališče Pleso (danes [[Letališče Franjo Tuđman]]). Leta 1987 je Zagreb gostil poletno [[Univerzijada|univerzijado]]. V Zagrebu je bila 25. 6. 1991 razglašena neodvisna država Republika Hrvaška. Med [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|hrvaško osamosvojitveno vojno]] (1991–1995) je bilo mesto prizorišče nekaj spopadov in raketnih napadov, a se je izognilo večji škodi. 22. marca 2020 približno ob 6.24 je močan potres z epicentrom v bližini mesta zatresel Zagreb in naredil večjo škodo na starejših stavbah.<ref>[https://www.pmf.unizg.hr/geof/seizmoloska_sluzba/izvjesca_o_potresu?@=1lppn#news_45225 Seizmološka služba Prirodoslovno-matematičkog fakulteta u Zagrebu]</ref> Zrušil se je tudi vrh levega zvonika zagrebške katedrale.<ref>[http://www.novilist.hr/Vijesti/Hrvatska/Snazan-potres-pogodio-Zagreb-ostecena-i-katedrala-Njihala-se-zgrada-zastrasujuce Snažan potres pogodio Zagreb, oštećena i katedrala: 'Njihala se zgrada, zastrašujuće' (novilist.hr)]</ref> == Geografija == === Podnebje === Zagreb ima celinsko podnebje (»Cfb« po [[Köppenova klasifikacija klime|Köppenovi razvrstitvi]] podnebij). Poletja so po večini topla in temperature se lahko dvignejo nad 30 °C. Povprečna dnevna zimska temperatura je okoli 1 °C, povprečna poletna temperatura pa je 22 °C. Največ padavin pade v poletnih in jesenskih mesecih. Jutranja megla je značilna za obdobje od oktobra do februarja, predvsem na severnem delu mesta, ob gori Medvedica, in vzdolž reke Save. Februar je z 38,9 mm padavin najbolj suhi mesec v letu. {| class="wikitable" | colspan="14" |'''Klimatološki podatki za Zagreb''' |- |'''Mesec''' |'''Jan''' |'''Feb''' |'''Mar''' |'''Apr''' |'''Maj''' |'''Jun''' |'''Jul''' |'''Avg''' |'''Sep''' |'''Okt''' |'''Nov''' |'''Dec''' |'''Leto''' |- |'''Rekordno visoka temperatura °C  ''' |19,4 |22,2 |26,0 |30,5 |33,7 |37,6 |40,4 |39,8 |34,0 |28,3 |25,4 |22,5 |40,4 |- |'''Povprečno visoka temperatura °C''' |3,7 |6,8 |11,9 |16,3 |21,5 |24,5 |26,7 |26,3 |22,1 |15,8 |8,9 |4,6 |15,8 |- |'''Povprečna dnevna temperatura °C  ''' |0,3 |2,3 |6,4 |10,7 |15,8 |18,8 |20,6 |20,1 |15,9 |10,5 |5,0 |1,4 |10,7 |- |'''Povprečno nizka temperatura °C''' |−3,0 |−1,8 |1,6 |5,2 |9,8 |13,0 |14,7 |14,4 |10,8 |6,2 |1,4 |−1,7 |5,9 |- |'''Rekordno nizka temperatura °C''' |−24,3 |−27,3 |−18,3 |−4,4 |−1,8 |2,5 |5,4 |3,7 |−0,6 |−5,6 |−13,5 |−19,8 |−27,5 |- |'''Povprečno št, dni s padavinami''' |9,8 |9,4 |11,0 |13,0 |13,5 |13,7 |11,2 |10,4 |10,4 |10,9 |11,3 |11,0 |135,6 |} Vir: Croatian Meteorological and Hydrological Service<ref>{{Navedi splet|url=https://meteo.hr/index.php|title=Državni hidrometeorološki zavod|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> === Naselja na območju Zagreba === Zagreb ni edino naselje na upravnem območju mesta Zagreb – v njem je največje zagrebško satelitsko naselje [[Sesvete, Zagreb|Sesvete]] (54.000 preb.) in večje število manjših (z nad okoli 1500 prebivalci: [[Sesvetski Kraljevec]], [[Lučko, Zagreb|Lučko]], [[Hrvatski Leskovac]], [[Ivanja Reka]], [[Kupinečki Kraljevec]], [[Odra, Zagreb|Odra]], [[Kašina]], [[Horvati]], [[Odranski Obrež]], itd.). Upravno območje mesta zajema poleg samega Zagreba še 70 naselij: [[Adamovec]], [[Belovar]], [[Blaguša]], [[Botinec]], [[Brebernica]], [[Brezovica, Zagreb|Brezovica]], [[Budenec]], [[Buzin, Zagreb|Buzin]], [[Cerje, Zagreb|Cerje]], [[Demerje]], [[Desprim]], [[Dobrodol, Hrvaška|Dobrodol]], [[Donji Čehi]], [[Donji Dragonožec]], [[Donji Trpuci]], [[Drenčec]], [[Drežnik Brezovički]], [[Dumovec]], [[Đurđekovec]], [[Gajec]], [[Glavnica Donja]], [[Glavnica Gornja]], [[Glavničica]], [[Goli Breg]], [[Goranec, Zagreb|Goranec]], [[Gornji Čehi]], [[Gornji Dragonožec]], [[Gornji Trpuci]], [[Grančari]], [[Havidić Selo]], [[Horvati]], [[Hrašće Turopoljsko]], [[Hrvatski Leskovac]], [[Hudi Bitek]], [[Ivanja Reka]], [[Jesenovec]], [[Ježdovec]], [[Kašina]], [[Kašinska Sopnica]], [[Kučilovina]], [[Kućanec]], [[Kupinečki Kraljevec]], [[Lipnica, Zagreb|Lipnica]], [[Lučko, Zagreb|Lučko]], [[Lužan]], [[Mala Mlaka]], [[Markovo Polje]], [[Moravče, Zagreb|Moravče]], [[Odra, Zagreb|Odra]], [[Odranski Obrež]], [[Paruževina]], [[Planina Donja]], [[Planina Gornja]], [[Popovec]], [[Prekvršje]], [[Prepuštovec, Zagreb|Prepuštovec]], [[Sesvete, Zagreb|Sesvete]], [[Soblinec]], [[Starjak]], [[Strmec, Zagreb|Strmec]], [[Šašinovec]], [[Šimunčevec]], [[Veliko Polje, Zagreb|Veliko Polje]], [[Vuger Selo]], [[Vugrovec Donji]], [[Vugrovec Gornji]], [[Vurnovec]], [[Zadvorsko]], [[Žerjavinec]]. === Mestne četrti === Na območju mesta Zagreb so bile leta 1999 ustanovljene mestne četrti in lokalni odbori. Skupno je v Zagrebu bilo ustanovljenih 17 mestnih četrti in 218 lokalnih odborov. Lokalni odbori so bili ustanovljeni za del mestnih četrti, posamezno naselje, več medsebojno povezanih manjših naselij, ali pa za del večjega naselja, ki je v primerjavi z drugimi ločen subjekt. Izstopata dve "robni" in po površini največji četrti, ki sta tudi edini, katerih ozemlje je v celoti izven samega naselja Zagreb: [[Sesvete, Zagreb|Sesvete]] na (severo)vzhodu, ki je z okoli 70.000 prebivalci tudi (površinsko in po poseljenosti) največja zagrebška "četrt" in najmanj poseljena [[Brezovica, Zagreb|Brezovica]] na jugozahodu s samo 12.000 ljudmi; skupaj imata 292 kv. km, kar je le nekoliko manj od polovice mestnega ozemlja, a skupaj štejeta le desetino prebivalcev upravnega območja mesta Zagreba. {| class="wikitable" |'''#''' |'''Mestna četrt''' |'''Površina (km²)''' |'''Prebivalstvo''' '''(2011)'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dzs.hr/Eng/censuses/census2011/results/htm/e01_01_01_cet/E01_01_01_zup21_cet.html|title=Državni zavod za statistiku|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |vsebuje manjše četrti in naselja |- |1 |Donji grad |3,01 |37.123 |(Center-Donji grad) |- |2 |Gornji grad - Medveščak |10,12 |31.279 |Gornji Grad, Kaptol, Nova ves, Tuškanac, Gupčeva zvijezda, Pantovčak, Rad.dol, Zelengaj, Kraljevac, Cmrok, Šalata, Medvešćak, Horvatovac, Mirogoj ... |- |3 |Trnje |7,37 |42.126 |Trnje, Brezje, Kruge, Savica, Vrbik, Cvjetno naselje |- |4 |Maksimir |14,35 |49.448 |Maksimir (Maksimirsko naselje, park, ZOO, stadion...) |- |5 |Peščenica - Žitnjak |35,30 |56.446 |Stara Pešćenica, Volovčica, Zavrtnica, Plinarsko naselje?, Kanal?, Ferenščica, Sigečica, Folnegovićevo naselje, Borovje/Borongaj?, Savica-Šanci, Savišće, Borongajski lug, Kozari, Kozari Bok, Kozari Putevi, Bogdani, Žitnjak, Petruševec, Resnik, Resnički gaj ?? |- |6 |Novi Zagreb - istok |16,54 |59.227 |Središće, Zapruđe, Sopot, Utrina, Travno, Dugave, Sloboština, Hrelić, Jakuševec, Bundek? |- |7 |Novi Zagreb - zapad |62,59 |58.025 |Savski gaj, Trnsko, Siget?, Kajzerica, Lanište, Trokut, Remetinec, Podbrežje, Sv. Klara, Blato; Lučko, Gornji Stupnik, Donji Stupnik ... ? |- |8 |Trešnjevka - sjever |5,83 |55.342 |Stara Trešnjevka, Cigelnica, Pongračevo, Ljubljanica, Rudeš |- |9 |Trešnjevka - jug |9,84 |66.595 |Gajevo, Jarun, Horvati, Srednjaci, Knežija, Petrine, Staglišće, Vrbani, Prečko, ...? |- |10 |Črnomerec |24,33 |39.040 |Črnomerec, Voltino, Pupinovo naselje, Kustošija, Sveti duh, Vrhovec?, Kustošija, Grmošćica, Frateršćica, Čukovići? |- |11 |Gornja Dubrava |40,28 |62.221 |Dubrava, Studentski grad, Retkovec?, Poljanice, Dubec?, Trnovčica, Grana, Klaka, Granešina, Novaki Granešinski?, Oporovec, Grad mladih, Miroševec? |- |12 |Donja Dubrava |10,82 |36.461 |Dubrava, Retkovec, Čulinec?, Trnava, ..?Resnik, Resnički gaj? |- |13 |Stenjevec |12,18 |51.849 |Stenjevec, Malešnica?, Špansko, Jankomir?, Prečko??; Savska Opatovina ? |- |14 |Podsused - Vrapče |36,05 |45.771 |Vrapče, Gornje Vrapče, Jačkovina, Gajnice, Gornji Stenjevec, Perjavica, Gajnice, Bizek, Borčec, Podsused, Goljak, Podsusedsko dolje, Jarek |- |15 |Podsljeme |60,11 |19.249 |Šestine, Gračani, Prekrižje (Gornje, Donje), Mlinovi, Bliznec, Dolje, Remete, Markuševec |- |16 |Sesvete |165,26 |70.633 |Sesvete (Luka, Brestje, Sopnica, Sesvetska sela, Sesvetska selnica, Jelkovec, Dubec?); Markovo Polje, Goranec?, Ivanja reka? ...? |- |17 |Brezovica |127,45 |12.040 |Brezovica, Gornji Stupnik, Donji Stupnik, Lučko, Odra?? v. Mlaka?, .... |- | |'''SKUPNO''' |641,43 |792.875 | |} == Demografija == Po številu prebivalcev je Zagreb največje mesto na Hrvaškem in edino, v katerega širšem urbanem območju-aglomeraciji živi preko milijon prebivalcev. Po popisu iz leta 2001 je imelo ožje mesto 779.145 prebivalcev, od takrat pa se je po uradni oceni število povečalo na 806.341 (2019). Širše urbano območje, ki vključuje satelitska naselja oz. mesta [[Velika Gorica]], [[Samobor]], [[Zaprešić]] in [[Dugo Selo]], ima po popisu 1.088.841 prebivalcev. Velika večina prebivalcev Zagreba v ožjem smislu (91,94 %) se je v popisu leta 2001 opredelila za [[Hrvati|Hrvate]], najštevilčnejše manjšine so [[Srbi|srbska]] (2,41 %), [[Bošnjaki|bošnjaška]] (0,8 %) in [[Albanci|albanska]] (0,43 %). [[Slovenci|Slovencev]] je bilo 0,41 % oz. 3.225. <br /> {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="16" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] |[[2001]] |[[2011]] |- | 48.266 || 54.761 || 67.188 || 82.848 || 111.565 || 136.351 || 167.765 || 258.024 || 356.529 || 393.919 || 478.076 || 629.896 || 723.065 || 777.826 | 779.145 |779.145 |790.017 |- |} == Znamenitosti == === Gornji grad === [[Slika:Roof of St, Mark's Church, Zagreb.jpg|sličica|Streha cerkve sv. Marka]] Gornji grad ali Gradec je zgodovinsko središče Zagreba. Ustanovljen je bil v srednjem veku, vse do 19. stol. pa je bil skupaj s Kaptolom urbano središče Zagreba. Trg sv. Marka, ki je nekoč bilo mesto trgovanja, je danes politično središče Hrvaške. Tu se nahajajo zgradba hrvaškega parlamenta, vlade in mestne skupščine. * '''[[Cerkev sv. Marka, Zagreb|Cerkev sv. Marka]]:''' se nahaja sredi [[Trg svetega Marka, Zagreb|Trga Sv. Marka]]. Prvotno je bila sezidana v gotskem slogu, kasneje pa je bila preoblikovana v neogotskem slogu. Na strehi cerkve sta upodobljena zgodovinski grb Hrvaške in mesta Zagreb. * '''Cerkev sv. Cirila in Metoda:''' grška katoliška cerkev stoji na mestu, kjer je nekoč stala kapelica, ki pa se je porušila v potresu leta 1880. Sezidana je v neobizantinskem slogu. * '''Kamnita vrata (Kamenita vrata):''' Gornji grad je bil nekoč obdan z obzidjem in stolpi, v mesto pa se je dalo priti skozi več mestnih vrat. Do danes so se ohranila le vzhodna t. i. Kamnita vrata. * '''Stolp Lotrščak (Kula Lotrščak):''' je znana razgledna točka, ki nudi dober razgled na Donji grad. Pod stolpom se nahaja Strossmayerovo sprehajališče in vzpenjača, ki povezuje Donji in Gornji grad. Od 1. januarja 1877 dalje vsak dan iz topa v stolpu izstrelijo strel, s čimer nakažejo, da je ura poldne. === Kaptol in Dolac === Kaptol je zgodovinsko naselje, ki se je oblikovalo okoli zagrebške katedrale. Danes je središče najpomembnejših hrvaških verskih institucij. * '''[[Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv. Štefana in Ladislava, Zagreb|Zagrebška katedrala]]:''' je bila zgrajena leta 1217. Večkrat je bila poškodovana zaradi vdorov sovražnikov in požarov, največ škode pa je utrpela v potresu leta 1880. Katedralo so po potresu temeljito obnovili v neogotskem slogu. * '''Dolac:''' se nahaja med Gornjim gradom in Kaptolom. Na njem se nahaja tržnica Dolac. Ob tržnici se nahaja Cerkev sv. Marije, zahodno od cerkve pa se nahaja Tkalčićeva ulica, ki je nastala na mestu, kjer je nekoč bil potok Medveščak, ki je včasih ločeval Gradec in Kaptol. === Donji grad === [[Slika:Zagreb trg bana Jelačića.jpg|sličica|Trg bana Jelačića]] Donji grad je sodobno središče Zagreba. Zgrajen je bil v 19. in prvi polovici 20. stoletja. * '''[[Trg bana Jelačića]]:''' je glavni in največji trg mesta Zagreb. Na trgu se nahaja spomenik banu [[Josip Jelačić|Josipu Jelačiću]]. Prvotno je kip bil obrnjen proti severu, da bi ban simbolno z mečem kazal proti Madžarom, ki se jim je v času svoje vladavine močno upiral. V času komunizma je bil kip odstranjen, ponovno pa je bil postavljen šele leta 1990 . * '''Ilica:''' je znana zagrebška nakupovalna ulica. * '''Zrinjevac:''' je najstarejši park mesta Zagreb. * '''Trg kralja Tomislava:''' se nahaja v neposredni bližini glavne železniške postaje. Na trgu stoji spomenik kralju [[Tomislav|Tomislavu]], ki je bil prvi hrvaški kralj, in zgradba Umetniškega paviljona. * '''[[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaško narodno gledališče]] (Hrvatsko narodno kazalište):''' je leta 1895 odprl [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] Zgrajeno je v neobaročnem slogu. === Ostale znamenitosti === * '''Maksimir:''' je park vzhodno od mestnega središča, kjer se nahaja zagrebški živalski vrt in [[stadion Maksimir]] (domači stadion nogometnega kluba [[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]]) * '''Jarun:''' je športno-rekreacijski center z umetnim jezerom, kjer je urejeno kopališče in veslaška steza * '''[[Arena Zagreb]]:''' je največje večnamenska športna dvorana na Hrvaškem * '''Medvedica:''' planina Medvedica je priljubljena izletniška točka, ki je znana tudi pod imenom [[Sljeme (Medvednica)|Sljeme]]. Na njem se nahaja smučišče in srednjeveška utrdba Medvedgrad == Prometna infrastruktura == [[Slika:Zagreb new trams.jpg|sličica|Zagrebški tramvaj]] Zagreb je središče 5 najpomembnejših avtocestnih tras na Hrvaškem. Najpomembnejša med njimi je [[Avtocesta A1, Hrvaška|avtocesta A1 Zagreb-Split-Dubrovnik]], ki je dokončana do [[Ploče|Ploč]]. Druga najpomembnejša trasa je A3 Bregana-Zagreb-Lipovac, ki povezuje severno [[Evropa|Evropo]] s [[Turčija|Turčijo]]. Ostale pomembne avtocestne trase so: A6 Zagreb-Reka, [[Avtocesta A4, Hrvaška|A4 Zagreb-Goričan]], ki se na Madžarskem nadaljuje do Budimpešte, in [[Avtocesta A2, Hrvaška|A2 Zagreb-Macelj.]] Zagreb je prav tako tudi pomembno železniško vozlišče. Skozi Zagreb poteka [[Pan-evropska prometna mreža|Panevropska prometna mreža]], ki je ena izmed najpomembnejših evropskih železniških povezav. Skozi Zagreb potekata koridor V in koridor X.[[Slika:Novi terminal Međunarodne Zračne luke Zagreb.jpg|sličica|Novi potniški terminal|alt=]][[Letališče Franjo Tuđman]] je največje in najbolj obremenjeno letališče na Hrvaškem. Nahaja se na območju [[Velika Gorica|Velike Gorice]]. Letališče je bilo dokončano in odprto za civilni promet leta 1959. Leta 2017 so odprli novi terminal. Zraven glavnega letališča deluje tudi manjše športno letališče, Letališče Lučko. Javni promet je v Zagrebu sestavljen iz mreže [[Tramvaj|tramvajev]] in busov. Zagrebško potniško podjetje ZET (Zagrebški električni tramvaj) upravlja vse tramvaje, notranje avtobusne linije in večino primestnih avtobusnih linij. Državno železniško podjetje ''Hrvatske Željeznice'' (Hrvaške železnice) upravlja omrežje mestnih in primestnih železniških povezav v širšem Zagrebškem območju. <br /> == Pobratena mesta == Zagreb sodeluje z mesti iz različnih delov sveta. Pobrateno je z naslednjimi mesti:{{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Italija}} [[Rim]] (od 2014) * {{ikonazastave|Italija}} [[Bologna]] (od 1963) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Mainz]] (od 1967) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Sankt Peterburg]] (od 1968) * {{ikonazastave|Norveška}} [[Tromsø]] (od 1971) * {{ikonazastave|Japonska}} [[Kjoto]] (od 1972) * {{ikonazastave|Portugalska}} [[Lizbona]] (od 1977) {{col-3}} * {{ikonazastave|ZDA}} [[Pittsburgh]] (od 1980) * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Šanghaj]] (od 1980) * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Budimpešta]] (od 1994) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sarajevo]] (od 2001) * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] (od 2001) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Podgorica]] (od 2006) {{col-3}} * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ankara]] (od 2008) * {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] (od 2009) * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]] (od 2011) * {{ikonazastave|Poljska}}[[Varšava]] (od 2011) * {{ikonazastave|Poljska}} [[Krakov]] (od 1975) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] (od 2014) {{col-end}} == Viri in opombe == {{opombe|2}} == Glej tudi == {{Zbirka|Zagreb}} * [[Univerza v Zagrebu]] * [[Seznam naselij na Hrvaškem]] * [[Seznam mest na Hrvaškem]] * [[Mamutica]] == Zunanje povezave == *[http://www.zgportal.com/ ZGportal Zagreb] *[https://www.zagreb.hr/en Mesto Zagreb] *[http://www.infozagreb.hr/&lang=en Turistička zajednica grada Zagreb] {{evropske prestolnice}} {{Zupanije}} {{Zagreb-stub}} [[Kategorija:Mesta na Hrvaškem]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] [[Kategorija:Županije Hrvaške]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Zagreb|*]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] {{normativna kontrola}} m8ezkgn6y0ommdt581s12zffhmu2r9x 4 5650 5737471 5732506 2022-08-20T08:20:49Z Yerpo 8417 /* Avgust 2022 */ +1 wikitext text/x-wiki {{bližnjica|WP:PZB}} __NOINDEX__ '''Predlogi za brisanje (PZB)''' je stran, namenjena razpravam [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedistov]] o tem, ali naj se katero izmed strani Wikipedije (članke, predloge, slike, preusmeritve itd.) izbriše. Po 7 dneh se izvede na osnovi [[Wikipedija:Soglasje|soglasja]] sprejeta odločitev. Stran lahko obdržimo, izbrišemo v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]], označimo za ureditev sloga ali dodamo med [[Wikipedija:Nori navedki Wikipedistov|nore navedke Wikipedistov]], [[Wikipedija:Združevanje|združimo]] in/ali [[Wikipedija:Preusmeritev|preusmerimo]] na drugo obstoječo stran, prenesemo v drug projekt ([[Wikiknjige]], [[Wikivir]], [[Wikinavedek]], [[Wikislovar]] ali Wikipedijo v katerem drugem jeziku), preimenujemo (prestavimo na drug naslov) ali prestavimo na uporabniško ali uporabniško pogovorno stran avtorja. Na tej strani je razloženo, kako članek predlagati za brisanje, kako o tem razpravljati in kaj je potrebno storiti pred tem. Naštete so tudi povezave na seznam strani, o katerih se trenutno razpravlja. Poleg ''PZB'' je na razpolago še preprostejši proces [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitrega izbrisa]]. Ta pride v poštev le pri nespornih kandidatih za izbris, kot so primeri [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizma]], popolni nesmisli ipd. Merila za izbris so razložena v [[Wikipedija:Pravila brisanja|Pravilih brisanja]]. {{za-proti}} ==Postopek za predlaganje== {{navodila za PZB}} *V splošnem velja, da je vljudno o predlogu za brisanje obvestiti dobronamernega začetnika in vse večje urejevalce strani, ki jo predlagate za brisanje. Ti so našteti v [[Wikipedija:Zgodovina strani|zgodovini strani]] ali na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka. *O predlogu je dobro obvestiti druge, na straneh, ki so povezane s tematiko članka (npr. pogovorne strani [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjektov]] ali portali). Tako boste omogočili sodelovanje v razpravi sodelavcem, ki se spoznajo na tematiko. *Če predlagate, da naj bi bil članek hitro izbrisan, pri tem navedite razlog. ==Zaključevanje predlogov== Predlog za brisanje zaključimo navadno po 7 dneh v skladu z dogovorom, kadar pa še traja razprava, se lahko to obdobje tudi podaljša. Pri predlogih, kjer je bilo brisanje zavrnjeno, dodajte na pogovorno stran predlogo {{tl|bivšipzb}} ter {{tl|PZB čiščenje}} v članek, v kolikor je skladno z rezultatom konsenza o brisanju in njeni potrebnosti. Predloga ima tri neobvezne parametre: ''datum'' (po privzetem: nedavno), ''glasovanje'' (naslov strani z glasovanjem, kjer navedite predpono imenskega prostora, če je potrebno), ''rezultat'' (po privzetem: stran obdržimo). ==Avgust 2022== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Klara Otorepec}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Sebastian Bieniek}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Darko Jan Spasov (2022)}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Stanovanjska soseska Viška sončava}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/JANEV}} ==Arhiv== * [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2004|2004]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2005|2005]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2006|2006]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2007|2007]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2008|2008]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2009|2009]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2010|2010]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2011|2011]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2012|2012]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2013|2013]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2014|2014]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2015|2015]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2016|2016]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2017|2017]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2018|2018]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2019|2019]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2020|2020]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2021|2021]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2022|2022]] ==Glej tudi== * [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] * [[:Kategorija:Predlogi za hitro brisanje]] * [[Wikipedija:Težave z avtorskimi pravicami]] * [[:Kategorija:Možne kršitve avtorskih pravic]] [[Kategorija:Predlogi za brisanje|*]] [[Kategorija:Brisanje v Wikipediji]] cv01qai0ntwfxqclr2mqz1xqtmaa75e 0 5701 5737536 5685650 2022-08-20T09:14:05Z Zm05gamer 180058 dodana boljša dadoteka wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name=Milan Kučan | order=1. [[predsednik Republike Slovenije]] | term_start=[[25. junij]] [[1991]] | term_end=[[1. december]] [[2002]]<br>(predsednik od [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitve Slovenije]]) | order2= 5. [[predsednik Predsedstva Republike Slovenije]] | term_start2=[[1990]] | term_end2=[[25. junij]] [[1991]] | predecessor3=[[Janez Stanovnik]]<br>(kot predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije) | successor=[[Janez Drnovšek]] | order4 = [[predsednik Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije]] | term_start4= maj [[1986]] | term_end4=december [[1989]] | predecessor4=[[Andrej Marinc]] | successor4=[[Ciril Ribičič]] | spouse=[[Štefka Kučan]] | party=[[Zveza komunistov Slovenije]], [[Združena lista socialnih demokratov]], nobena | vicepresident= | office= |image=Milan Kucan.jpg}} '''Milan Kučan''' [mílan kúčan], [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[14. januar]] [[1941]], [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]], [[Kraljevina Jugoslavija]] (danes [[Slovenija]]). Kučan je bil ''predsednik [[Predsedstvo Socialistične Republike Slovenije|Predsedstva Republike Slovenije]]'' v okviru Jugoslavije, in sicer od izvolitve na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 do 25. junija 1991, ko je Slovenija razglasila neodvisnost. 23. decembra 1991 se je funkcija s sprejetjem [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]] preimenovala v ''predsednika Republike Slovenije'' in uvedla petletni mandat. Ob koncu dveletnega mandata je bil 6. decembra 1992 ponovno izvoljen za predsednika na prvih volitvah v samostojni Sloveniji. Leta 1997 je bil izvoljen še za drugi petletni mandat, ki se mu je iztekel 1. decembra 2002. == Življenjepis == [[Slika:Vladimir Putin in Slovenia 16 June 2001-3.jpg|thumb|left|250px|Kučan z [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]] leta 2001]] Rodil se je na [[Goričko|goričkem]] delu [[Prekmurje|Prekmurja]], v [[luteranstvo|evangeličanski]] kmečki družini, očetu Kolomanu Küčanu in materi Mariji (roj. Varga). Prvi pomemben politični položaj, ki ga je zasedal, je bil predsednik [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zveze socialistične mladine Slovenije]] od 1968 do 1969. Nato je postal član sekretariata [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]]. Na tem položaju je ostal do leta 1973, ko je postal sekretar [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]]. Leta 1978 je postal predsednik [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|Skupščine Socialistične republike Slovenije]]. To dolžnost je opravljal do leta 1982, ko je postal slovenski predstavnik v predsedstvu [[Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije|Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije]]. Od pomladi 1986 do decembra 1989 je bil predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Leta 1990 je bil na neposrednih volitvah v drugem krogu (njegov glavni protikandidat je bil [[Jože Pučnik]]) izvoljen za dveletni mandat predsednika [[Predsedstvo Socialistične republike Slovenije|Predsedstva Republike Slovenije]]. Funkcijo je opravljal med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]]. Tik pred začetkom vojne je podpisal [[Deklaracija za mir 1991|Deklaracijo za mir 1991]], katere podpisniki so se zavzemali za razorožitev Slovenije in Slovenijo brez vojske.{{cn}} Po osamosvojitvi je ponovno kandidiral in bil leta 1992 že v prvem krogu izvoljen za petletni mandat. Leta 1997 je še drugič (v skladu z Ustavo Republike Slovenije iz leta 1991) zmagal v prvem krogu in si zagotovil vnovičen petletni mandat. Leta 2004 je soustanovil politično društvo [[Forum 21]] in postal njegov predsednik.<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/ustanovili-forum-21.html 24ur.com - Ustanovili Forum 21]</ref> == Vpliv na politiko == Ko je Borut Pahor leta 2010 s terminom "strici iz ozadja" opozoril, da obstajajo ljudje iz civilne družbe, ki želijo vplivati na politiko, se je med njimi omenjalo tudi Milana Kučana. Na soočenju pred [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|predsedniškimi volitvami]] (2017) na [[POP TV]] je [[Borut Pahor]] priznal, da ga je, ko je bil [[9. vlada Republike Slovenije|predsednik vlade RS]], Milan Kučan pozval, naj odstopi, saj bodo na mesto predsednika vlade umestili Zorana Jankovića.{{navedi vir}} Bil je med skupino državljanov, ki so prišli Jankovića osebno pozvat, naj na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|parlamentarnih volitvah 2011]] kandidira. Janković je na volitvah zmagal, vlade pa mu ni uspelo sestaviti. Javno je podpiral tudi [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]], na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2012|predsedniških volitvah 2012]] pa je podporo izrekel [[Danilo Türk|Danilu Türku]].{{cn}} Ko je eden od ustanovnih članov [[Stranka modernega centra|SMC]], Bojan Dobovšek, izstopil iz stranke, je med razloge med drugim navedel, da se je Miro Cerar o odločitvah prevečkrat posvetoval z Milanom Kučanom in njegovim krogom.{{cn}} Kučan je zanikal, da bi bil stric iz ozadja, da pa je Borutu Pahorju svetoval, če je nasvet želel, prav tako mu je kaj sporočil, če je to čutil sam. == Odlikovanja in priznanja == * [[zlati častni znak svobode Republike Slovenije]] – 24. junij 2003<ref>[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/cefb8baa31c04094c1256f8c004d7989?OpenDocument&Click= Up-rs.si]</ref><ref>[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/b66cde3ba98a76c7c1256f870030f873/cefb8baa31c04094c1256f8c004d7989/$FILE/odlikovanje_kucan_obrazlozitev.pdf Up-rs.si]</ref> * [[častni meščan Ljubljane]] – 9. maj 2007 * vatikansko odlikovanje viteza s kolajno Pijevega reda (Collare dell'Ordine Piano) – 19. april 1993 * častni občan Murske Sobote – 2020 == Sklici == {{opombe}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih politikov]] *priimek [[Kučan]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikinavedek}} * [http://www.bivsi-predsednik.si/1992-2002/ Arhivska uradna spletna stran Predsednika republike Slovenije Milana Kučana 1992 - 2002] * [http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf Pisarna bivšega Predsednika republike Slovenije Milana Kučana 2002-2007] * [http://www.up-rs.si/ Uradna spletna stran Predsednika republike Slovenije] * [http://www.bivsi-predsednik.si/ Bivši predsedniki republike Slovenije] {{s-start}} {{s-ppo}} {{succession box | title = [[predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije]] | years = 1986–1989 | before = [[Andrej Marinc]] | after = [[Ciril Ribičič]] }} {{s-off}} {{succession box | title= [[predsednik Republike Slovenije]] | years = 1990–2002<br>(1990–1991 kot '''''predsednik Predsedstva Republike Slovenije''''') | before = [[Janez Stanovnik]]'''<br>''kot '''predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije'' | after = [[Janez Drnovšek]] }} {{s-end}} {{Navpolja | list1 = {{Predsedniki Predsedstva SR Slovenije}} {{Predsedniki Slovenije}} {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} {{Valvasorjevi nagrajenci}} }} {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Kučan, Milan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Predsedstva Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Rimskega kluba]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Člani Foruma 21]] [[Kategorija:Prejemniki častnega Valvazorjevega priznanja]] [[Kategorija:Protektorji Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda slona]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Romunije]] [[Kategorija:Prekmurski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije]] [[Kategorija:Člani Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije]] [[Kategorija:Predsedniki Skupščine Socialistične republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci velereda kralja Tomislava]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistov Slovenije]] glgiiqmd1ffq53i9hdeda8ihkhd3oim 5737592 5737536 2022-08-20T11:18:13Z A09 188929 Redakcija 5737536 uporabnika [[Special:Contributions/Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[User talk:Zm05gamer|pogovor]]) razveljavljena -morda je pa novejša slika vseeno boljša wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name=Milan Kučan | order=1. [[predsednik Republike Slovenije]] | term_start=[[25. junij]] [[1991]] | term_end=[[1. december]] [[2002]]<br>(predsednik od [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitve Slovenije]]) | order2= 5. [[predsednik Predsedstva Republike Slovenije]] | term_start2=[[1990]] | term_end2=[[25. junij]] [[1991]] | predecessor3=[[Janez Stanovnik]]<br>(kot predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije) | successor=[[Janez Drnovšek]] | order4 = [[predsednik Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije]] | term_start4= maj [[1986]] | term_end4=december [[1989]] | predecessor4=[[Andrej Marinc]] | successor4=[[Ciril Ribičič]] | spouse=[[Štefka Kučan]] | party=[[Zveza komunistov Slovenije]], [[Združena lista socialnih demokratov]], nobena | vicepresident= | office= }} '''Milan Kučan''' [mílan kúčan], [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[14. januar]] [[1941]], [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]], [[Kraljevina Jugoslavija]] (danes [[Slovenija]]). Kučan je bil ''predsednik [[Predsedstvo Socialistične Republike Slovenije|Predsedstva Republike Slovenije]]'' v okviru Jugoslavije, in sicer od izvolitve na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 do 25. junija 1991, ko je Slovenija razglasila neodvisnost. 23. decembra 1991 se je funkcija s sprejetjem [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]] preimenovala v ''predsednika Republike Slovenije'' in uvedla petletni mandat. Ob koncu dveletnega mandata je bil 6. decembra 1992 ponovno izvoljen za predsednika na prvih volitvah v samostojni Sloveniji. Leta 1997 je bil izvoljen še za drugi petletni mandat, ki se mu je iztekel 1. decembra 2002. == Življenjepis == [[Slika:Vladimir Putin in Slovenia 16 June 2001-3.jpg|thumb|left|250px|Kučan z [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]] leta 2001]] Rodil se je na [[Goričko|goričkem]] delu [[Prekmurje|Prekmurja]], v [[luteranstvo|evangeličanski]] kmečki družini, očetu Kolomanu Küčanu in materi Mariji (roj. Varga). Prvi pomemben politični položaj, ki ga je zasedal, je bil predsednik [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zveze socialistične mladine Slovenije]] od 1968 do 1969. Nato je postal član sekretariata [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]]. Na tem položaju je ostal do leta 1973, ko je postal sekretar [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]]. Leta 1978 je postal predsednik [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|Skupščine Socialistične republike Slovenije]]. To dolžnost je opravljal do leta 1982, ko je postal slovenski predstavnik v predsedstvu [[Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije|Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije]]. Od pomladi 1986 do decembra 1989 je bil predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Leta 1990 je bil na neposrednih volitvah v drugem krogu (njegov glavni protikandidat je bil [[Jože Pučnik]]) izvoljen za dveletni mandat predsednika [[Predsedstvo Socialistične republike Slovenije|Predsedstva Republike Slovenije]]. Funkcijo je opravljal med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]]. Tik pred začetkom vojne je podpisal [[Deklaracija za mir 1991|Deklaracijo za mir 1991]], katere podpisniki so se zavzemali za razorožitev Slovenije in Slovenijo brez vojske.{{cn}} Po osamosvojitvi je ponovno kandidiral in bil leta 1992 že v prvem krogu izvoljen za petletni mandat. Leta 1997 je še drugič (v skladu z Ustavo Republike Slovenije iz leta 1991) zmagal v prvem krogu in si zagotovil vnovičen petletni mandat. Leta 2004 je soustanovil politično društvo [[Forum 21]] in postal njegov predsednik.<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/ustanovili-forum-21.html 24ur.com - Ustanovili Forum 21]</ref> == Vpliv na politiko == Ko je Borut Pahor leta 2010 s terminom "strici iz ozadja" opozoril, da obstajajo ljudje iz civilne družbe, ki želijo vplivati na politiko, se je med njimi omenjalo tudi Milana Kučana. Na soočenju pred [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|predsedniškimi volitvami]] (2017) na [[POP TV]] je [[Borut Pahor]] priznal, da ga je, ko je bil [[9. vlada Republike Slovenije|predsednik vlade RS]], Milan Kučan pozval, naj odstopi, saj bodo na mesto predsednika vlade umestili Zorana Jankovića.{{navedi vir}} Bil je med skupino državljanov, ki so prišli Jankovića osebno pozvat, naj na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|parlamentarnih volitvah 2011]] kandidira. Janković je na volitvah zmagal, vlade pa mu ni uspelo sestaviti. Javno je podpiral tudi [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]], na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2012|predsedniških volitvah 2012]] pa je podporo izrekel [[Danilo Türk|Danilu Türku]].{{cn}} Ko je eden od ustanovnih članov [[Stranka modernega centra|SMC]], Bojan Dobovšek, izstopil iz stranke, je med razloge med drugim navedel, da se je Miro Cerar o odločitvah prevečkrat posvetoval z Milanom Kučanom in njegovim krogom.{{cn}} Kučan je zanikal, da bi bil stric iz ozadja, da pa je Borutu Pahorju svetoval, če je nasvet želel, prav tako mu je kaj sporočil, če je to čutil sam. == Odlikovanja in priznanja == * [[zlati častni znak svobode Republike Slovenije]] – 24. junij 2003<ref>[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/cefb8baa31c04094c1256f8c004d7989?OpenDocument&Click= Up-rs.si]</ref><ref>[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/b66cde3ba98a76c7c1256f870030f873/cefb8baa31c04094c1256f8c004d7989/$FILE/odlikovanje_kucan_obrazlozitev.pdf Up-rs.si]</ref> * [[častni meščan Ljubljane]] – 9. maj 2007 * vatikansko odlikovanje viteza s kolajno Pijevega reda (Collare dell'Ordine Piano) – 19. april 1993 * častni občan Murske Sobote – 2020 == Sklici == {{opombe}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih politikov]] *priimek [[Kučan]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikinavedek}} * [http://www.bivsi-predsednik.si/1992-2002/ Arhivska uradna spletna stran Predsednika republike Slovenije Milana Kučana 1992 - 2002] * [http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf Pisarna bivšega Predsednika republike Slovenije Milana Kučana 2002-2007] * [http://www.up-rs.si/ Uradna spletna stran Predsednika republike Slovenije] * [http://www.bivsi-predsednik.si/ Bivši predsedniki republike Slovenije] {{s-start}} {{s-ppo}} {{succession box | title = [[predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije]] | years = 1986–1989 | before = [[Andrej Marinc]] | after = [[Ciril Ribičič]] }} {{s-off}} {{succession box | title= [[predsednik Republike Slovenije]] | years = 1990–2002<br>(1990–1991 kot '''''predsednik Predsedstva Republike Slovenije''''') | before = [[Janez Stanovnik]]'''<br>''kot '''predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije'' | after = [[Janez Drnovšek]] }} {{s-end}} {{Navpolja | list1 = {{Predsedniki Predsedstva SR Slovenije}} {{Predsedniki Slovenije}} {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} {{Valvasorjevi nagrajenci}} }} {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Kučan, Milan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Predsedstva Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Rimskega kluba]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Člani Foruma 21]] [[Kategorija:Prejemniki častnega Valvazorjevega priznanja]] [[Kategorija:Protektorji Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda slona]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Romunije]] [[Kategorija:Prekmurski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije]] [[Kategorija:Člani Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije]] [[Kategorija:Predsedniki Skupščine Socialistične republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci velereda kralja Tomislava]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistov Slovenije]] fcteki105wzkksgxb21d4srndej1u81 0 5841 5737087 5728772 2022-08-20T07:12:06Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| | group = {{unbulleted list|Berberi|Amazigi}}<!-- [[WP:NOETHNICGALLERIES]] --> | native_name = {{lang|ber-Latn|Imaziɣen}}, {{lang|ber|ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ}}, {{lang|ber|ⵎⵣⵗⵏ}}<br/>{{lang-ar|أمازيغ}} | image = Slika:Berber_flag.svg | caption = [[Berber flag|Berberska etnična zastava]] | population = 50–70 milijonov<ref>{{cite book|author=Steven L. Danver|title=Native Peoples of the World: An Encyclopedia of Groups, Cultures and Contemporary Issues|url=https://books.google.com/books?id=vf4TBwAAQBAJ&pg=PA23|date=10 March 2015|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-46400-6|page=23}}</ref><ref name="Berbersko ljudstvo">{{Cite web|url=https://www.britannica.com/topic/Berber|title=Berbersko ljudstvo|access-date=2016-08-17}}</ref><ref name="Berber speakers">{{cite web|url=http://www.foxnews.com/world/2012/05/05/north-africa-berbers-get-boost-from-arab-spring/|title=North Africa's Berbers get boost from Arab Spring|publisher=[[Fox News]]|date=5 May 2012|access-date=8 December 2013}}</ref><ref name="Bilingualism, p. 860">{{cite book|last1=Bhatia|first1=Tej K.|last2=Ritchie|first2=William C.|title=The Handbook of Bilingualism|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=0631227350|page=860|url=https://www.google.com/books?id=pNqVaUk4dM0C|access-date=16 July 2016}}</ref> | region1 = [[Maroko]] | pop1 = od ~18 milijonov<ref>Peter Prengaman: [https://www.sfgate.com/news/article/Morocco-s-Berbers-Battle-to-Keep-From-Losing-2941557.php ''Morocco's Berbers Battle to Keep From Losing Their Culture / Arab minority forces majority to abandon native language''], Chronicle Foreign Service, March 16, 2001, on sfgate.com.</ref> do ~20 milijonov | region2 = [[Alžirija]] | pop2 = od 9 do ~13 milijonov<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-35515769|title=Algeria reinstates term limit and recognises Berber language|newspaper=BBC News|date=2016-02-07}}</ref> | region3 = [[Mavretanija]] | pop3 = 2,9 milijona(2,768,000<ref>{{cite book|last1=Scholastic Library Publishing|title=Lands and Peoples: Africa|date=2005|publisher=Grolier|isbn=0717280241|page=[https://archive.org/details/landspeoples00unse/page/135 135]|url=https://archive.org/details/landspeoples00unse/page/135|access-date=17 August 2016}}; Mavri 80% populacije od 3,460,000</ref> & 115,000<ref>{{cite web|url=https://joshuaproject.net/people_groups/15607/MR|title=Tuaregi, Tamašeki v Mavritaniji|author=Joshua Project}}</ref>) | region4 = [[Niger]] | pop4 = 2,6 milijona<ref name=nigertuareg>{{Cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/niger/|title=The World Factbook|website=Central Intelligence Agency|access-date=2016-10-08}}, Niger: 11% od 23.6 milijona</ref> | region5 = [[Francija]] | pop5 = ne več kot 2 milijona<ref>[https://web.archive.org/web/20140929080724/http://www.dglflf.culture.gouv.fr/lgfrance/lgfrance_presentation.htm ''Les langues de France: un patrimoine méconnu, une réalité vivante''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140929080724/http://www.dglflf.culture.gouv.fr/lgfrance/lgfrance_presentation.htm|date=2014-09-29}}, originally published by CultureComm unication.gouv.fr.</ref> | region6 = [[Mali]] | pop6 = 850.000<ref name=WorldFactbookMali>{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/mali/|title=Mali|date=5 November 2021|publisher=The World Factbook}}</ref> | region7 = [[Libija]] | pop7 = 600.000<ref>{{Citation |last=Zurutuza |first=Karlos |year= |title=Libya's Berbers fear ethnic conflict |publisher=[[Aljazeera]] |publication-place= |page= |url=https://www.aljazeera.com/amp/news/2015/1/6/libyas-berbers-fear-ethnic-conflict |access-date=2021-11-11}}</ref> | region8 = [[Belgija]] | pop8 = 500.000 <small>(vključno s potomci)</small><ref>{{Cite news|url=http://www.lemonde.fr/idees/article/2016/03/23/la-belgique-est-devenue-un-trou-noir-securitaire_4888420_3232.html|title=Au cœur des réseaux djihadistes européens, le passé douloureux du Rif marocain|last=Truong|first=Nicolas|date=2016-03-23|newspaper=Le Monde.fr|language=fr|issn=1950-6244|access-date=2016-11-16}}</ref> | region9 = [[Nizozemska]] | pop9 = 467.455 <small>(vključno s potomci)</small>{{citation needed|date=March 2019}} | region10 = [[Burkina Faso]] | pop10 = 406.271<ref name=burkinatuareg>{{Cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/burkina-faso/|title=The World Factbook|website=Central Intelligence Agency|access-date=2021-10-12}}, Burkina Faso: 1.9% od 21.4 milijona</ref> | region11 = [[Tunizija]] | pop11 = 117.783<ref>[http://worldpopulationreview.com/countries/tunisia/ Tunisia Population. (2020-02-17). Retrieved 2020-02-27] {{Dead link|date=March 2020|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> | region12 = [[Egipt]] | pop12 = 23.000<ref>{{cite web|url=https://joshuaproject.net/people_groups/14958/EG|title=Berber, Siwa in Egypt|author=Joshua Project}}</ref> or 1,826,580<ref name="Bilingualism, p. 860"/> | region13 = [[Kanada]] | pop13 = 37.060 <small>(vključno z mešanimi predniki)</small><ref>{{Cite web|url=https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=&Code2=&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=All&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census – Canada [Country] and Canada [Country]|first=Statistics Canada|last=Government of Canada|date=February 8, 2017|website=www12.statcan.gc.ca}}</ref> | region14 = [[Norveška]] | pop14 = 4500 <small>(vključno s potomci)</small>{{citation needed|date=December 2020}} | region15 = [[Izrael]] | pop15 = 3500<ref>Moshe Shokeid: ''The Dual Heritage: Immigrants from the Atlas Mountains in an Israeli Village''. Manchester University Press, 1971.</ref> | region16 = [[Združene države Amerike]] | pop16 = 1325<ref>{{cite web|author=US Census Bureau|title=The Arab Population: 2000|url=https://www.census.gov/prod/2003pubs/c2kbr-23.pdf|access-date=2013-05-05}}</ref> | region17 = [[Kanarski otoki]] | pop17 = ~neznano<ref>{{cite web|author=Gran Enciclopedia Virtual Islas Canarias|title=EL PROBLEMA DE LA PERVIVENCIA GUANCHE|url=https://www.gevic.net/info/contenidos/mostrar_contenidos.php?idcat=2&idcap=10&idcon=183|access-date=2020-12-15}}</ref> | langs = [[Berberski jeziki]] (Tamazight), tradicionalno pisan v pisavi [[Tifinagh]], tudi [[berberska latinska pisava]];<br />[[magrebska arabščina]] | rels = Pretežno [[suniti]].<br />manjšine [[Ibadiji]], [[šiti]], [[krščanstvo]] (pretežno [[katolicizem]]),<ref name=Miller2015>{{cite journal|url=https://www.academia.edu/16338087|title=Believers in Christ from a Muslim Background: A Global Census|last1=Miller|first1=Duane Alexander|last2=Johnstone|first2=Patrick|journal=Interdisciplinary Journal of Research on Religion|volume=11|number=10|year=2015|via=academia.edu|access-date=27 March 2016|issn=1556-3723}}</ref><ref>{{in lang|fr}} [http://matoub.kabylie.free.fr/kabylie/article.php3?id_article=174 Sadek Lekdja: ''Christianity in Kabylie'', Radio France Internationale, 7 mai 2001] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171018134716/http://matoub.kabylie.free.fr/kabylie/article.php3?id_article=174 |date=2017-10-18 }}.</ref> [[Berberski Židi|Judaizem]], in [[tradicionalna Berberska religija|traditionalno verovanje]]<!-- as per Infobox ethnic group, the religion parameter is for the "group's religious affiliations" – irreligion is having no religious affiliation --> | related-c = [[Arabski-Berberi]], [[Kabile ljudstvo|Kabile]], [[Afro-Azijatski jeziki|drugi Afro-Azijatska ljudstva]]<ref name=Blench2006>{{cite book|last=Blench|first=Roger|title=Archaeology, Language, and the African Past|series=African Archaeology Series|publisher=AltaMira Press|date=June 2006|isbn=9780759104662|url=https://books.google.com/books?id=esFy3Po57A8C}}</ref><ref>{{cite journal|last=Diakonoff|first=Igor|date=1 October 1998|title=The Earliest Semitic Society: Linguistic Data|journal=Journal of Semitic Studies|volume=XLIII|issue=2|pages=209–219|doi=10.1093/jss/XLIII.2.209}}</ref><ref name="Shirai, Noriyuki 2010">Shirai, Noriyuki. The Archaeology of the First Farmer-Herders in Egypt: New Insights into the Fayum Epipalaeolithic and Neolithic. Leiden University Press, 2010. {{ISBN|9789087280796}}.</ref><ref name=Ehret2004>{{cite journal|last1=Ehret|first1=C|last2=Keita|first2=SOY|last3=Newman|first3=P|year=2004|title=The Origins of Afroasiatic a response to Diamond and Bellwood (2003)|journal=Science|volume=306|issue=5702|page=1680|doi=10.1126/science.306.5702.1680c|pmid=15576591|s2cid=8057990}}</ref><ref name=bender1997>Bender ML (1997), Upside Down Afrasian, Afrikanistische Arbeitspapiere 50, pp. 19–34</ref><ref name=militarev2005>{{cite web| url = http://starling.rinet.ru/Texts/fleming.pdf| title = Militarev A (2005) Once more about glottochronology and comparative method: the Omotic-Afrasian case, Аспекты компаративистики – 1 (Aspects of comparative linguistics – 1). FS S. Starostin. Orientalia et Classica II (Moscow), p. 339–408.}}</ref> | native_name_lang = ber | related_groups = }} {{Contains special characters|Tifinagh}} '''Berberi''' ali '''''Imazigi''''' (berberščina:'''Imaziɣen''' ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina: {{lang|ber-Latn|'''Amaziɣ'''}}, {{lang|ber|ⴰⵎⴰⵣⵉⵖ}} {{lang|ber|ⵎⵣⵗ}}; {{lang-ar|أمازيغ}}) so narodna skupina [[avtohtono ljudstvo Afrike|avtohtona v Severni Afriki]], predvsem v [[Maroko|Maroku]], [[Alžirija |Alžiriji]], [[Tunizija|Tuniziji]], in [[Libija|Libiji]], ter v manjšem obsegu v [[Mavretanija|Mavretaniji]], na severu [[Mali|Malija]], in v severnem [[Niger|Nigru]]. Manjše Berberske populacije najdemo tudi v [[Burkina Faso]] in egiptovski [[Oaza Siva|Oazi Siva]]. Zgodovinsko so narodi Berberov ali Amazigov govorili [[berberski jezik]], ki je veja [[Afroazijska jezikovna družina|afroazijske jezikovne družine]].<ref name="Berber speakers" /> == Ime == Naziv ''Berber'' prihaja iz {{lang-el|βάρβαρος}} ({{lang|el-Latn|barbaros}} {{abbr|pl.|plural form}} {{lang|el|βάρβαροι}} {{lang|el-Latn|barbaroi}}) kar je v antični Grčiji pomenilo "ne-grško-govoreči" ali "ne-grško ljudstvo".<ref>{{Citation|title=βάρβαρος|date=2022-01-09|url=https://en.wiktionary.org/w/index.php?title=%CE%B2%CE%AC%CF%81%CE%B2%CE%B1%CF%81%CE%BF%CF%82&oldid=65254386|work=Wiktionary|language=en|access-date=2022-01-31}}</ref> V [[Antika|antiki]] in [[Srednji vek|srednjem veku]] so [[Antična Grčija|Grki]], [[Starorimska civilizacija|Rimljani]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] vsi uporabljali besede podobne kot ''Berber'' za poimenovanje različnih plemen, ki so poseljevala Veliko Libijo (to je območje, ki se sedaj imenuje [[Severna Afrika]]) in na katerem kasneje najdemo Berbere. Berberi so ''[[Mavri]]'' kot jih navaja ''[[Mozarabska kronika iz 754]]'' v času [[Arabsko osvajanje Španije|arabskega osvajanja Španije]], ''Mavri'' so postali, od 11. stoletja vsestranski izraz 'Mavri' ({{lang-es|Moros}}) v dokumentih [[krščanstvo|krščanskih]] iberskih kraljestev, ki se nanaša na Andaluzijo, severno Afriko in na Muslimane na sploh. == Zgodovina == === Antika === [[Slika:Numidia 220 BC-en.svg|thumb|upright=1.4|left|Berberske kraljevine v Numidiji, okoli leta 220 pr. n.št. (zeleno: Masesili pod Sifaksom; zlata: Masili pod kraljem [[Gala (kralj v Masiliji)|Galo]], očetom Masinise; dalje na vzhod: mestna država Kartagina).]] [[Slika:Antaeus & Heracles (Nordisk familjebok).jpg|thumb|Rokoborba [[Heraklej]]a z libijskim velikanom [[Antej]]em ]] Velika plemena Berberov v klasični antiki (ko so bili pogosto znani kot stari Libijci)<ref>{{cite book|last=Warmington|first=Brian Herbert|title=Carthage|publisher=Robert Hale|location=London |year=1969|orig-year=1960|edition=2nd|page=46}}</ref> naj bi bila tri (približno, od zahoda proti vzhodu): Mavri, [[Numidijci]] blizu Kartagine in [[Getuli]]. Mavri so naseljevali skrajni zahod (stara [[Mavretanija]], zdaj Maroko in osrednja Alžirija).<ref>{{cite book|last=Warmington|first=Brian Herbert|title=Carthage|publisher=Robert Hale|location=London|year=1969|orig-year=1960|edition=2nd|page=46}}</ref> Numidijci so zasedli regije med Mavri in mestno državo Kartagino. Tako Mavri kot Numidijci so imeli veliko stalno naseljeno prebivalstvo, ki je živelo v vaseh, njihova ljudstva pa so obdelovala zemljo in pasla črede. Getuli so živeli na bližnjem jugu, na severnem robu [[Sahara|Sahare]] in so bili manj stalno naseljeni, s pretežno [[Pastirstvo|pastirskimi]] elementi.<ref>Salustij (86–35), ''Bellum Iugurthinum'' (ok. 42 pr.n.št.), 19–20, prevedel SA Handford kot ''Jugurtina vojna'' (Penguin 1963), str. 55f.</ref><ref>{{cite book|last=Laroui|first=Abdallah|translator-last=Manheim|translator-first=Ralph|title=Zgodovina Magreba: interpretativni esej|orig -year=1977|date=19. april 2016|publisher=Princeton University Press|isbn=9780691635859|pages=55, 60, 65}}</ref> [[Feničani]] so sčasoma ustanovili strateška kolonialna mesta na številnih berberskih območjih, vključno z območji zunaj današnje Tunizije, kot so naselja Oea, [[Leptis Magna|Leptis Magna]], Sabrata (v Libiji), [[Volubilis]], Chellah in Mogador (zdaj v Maroku). Sčasoma je številčna in vojaška premoč (najboljši jezdeci konj) omogočil berberskim kraljevinam, da so Kartagini vsilili plačevanje [[tribut]]a, kar se je nadaljevalo vse do 5. stoletja pr. n. št. in vključevalo tudi medsebojne poroke s Punsko aristokracijo. V 5. stoletju pr. n. št. je Kartagina razširila svoje teritorij, ko je zasedla [[polotok Bon]] in rodovitno dolino reke [[Medžerda (reka)|Medžerda]],<ref>Dolina reke Medjerda je bila v starem veku imenovana ''Bagradas''. Lancel, ''Carthage'' (1992, 1995), p. 270.</ref> in kasneje vzpostavila kontrolo nad proizvodnimi kmetijami na 100 km področju.<ref>B. H. Warmington, "Obdobje Kartagine" na str. 246–260, 248–249, v ''Splošni zgodovini Afrike, zvezek II. Antične civilizacije Afrike'' (UNESCO 1981, 1990), uredil G. Mokhtar.</ref> Berberi so s časom postali neprostovoljni 'gostje' priseljencem iz vzhoda, in bili prisiljeni sprejeti nadvlado Kartagine za več stoletij. Berberi so bili zato neprestano v uporu, in leta 396 pr. n. št. se je zgodila velika vstaja in oblegali so Kartagino. Čeprav je Berberov v nekem trenutku 200.000, so podlegli lakoti, njihovim voditeljem so ponudili podkupnino in postopoma so se razšli. Berberi se tudi niso asimilirali. V času dolge [[Druga punska vojna|Druge Punske vojne]] (218–201 pr. n. št.) med [[Kartagina (mesto)|Kartagino]] in [[Rimska republika|Rimom]] se je Berberski kralj [[Masinisa|Masinisa]] (ok. 240 – c. 148 pr. n. št.) pridružil rimskemu generalu [[Publij Kornelij Scipion Afričan|Scipionu]], kar je pripomoglo k končanju vojne s porazom Kartagine pri kraju [[Bitka pri Zami|Zama]], ne glede na to, da je sile Kartagine vodil proslavljeni general [[Hanibal]]; pod drugi strani pa se je berberski kralj Sifaks (um. 202 pr. n. št.) odločil stopiti na stran Kartagine. [[Slika:Massinissa-Numidie.jpg|thumb|upright|[[Masinisa]] ({{circa|240|148}}), Kralj [[Numidija|Numidije]], [[Berberski napis|Berberski]] in Rimski napis]] == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Berberi|*]] [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] 7qoypw2bxbv24t100ubn63929o2u8uj 0 8050 5737051 5717567 2022-08-20T07:10:35Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{short description|Geografska enota, ki jo sestavljajo zahodne države Evrope}} {{distinguish|Zahodni svet|Zahodnoevropska unija}} [[Slika:Western_Europe.ogv|alt=View of the earth from space|sličica|Video posnetek posadke [[Ekspedicija 29|ekspedicije 29]] na krovu [[Mednarodna vesoljska postaja|ISS]] ob preletu Zahodne Evrope leta 2011]] '''Zahodna Evropa''' je geografska enota [[Evropa|Evrope]], najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst. Šele po začetku čezmorskih zavojevanj v času [[Velika geografska odkritja|velikih geografskih odkritij]] se je diskurz »Evrope« kot »Zahod« začel počasi ločevati od »[[Krščanski svet|krščanskega sveta]]«, dotlej prevladujočega identitetnega sistema na tem območju, v katerega je bil do takrat vključen.<ref>{{Cite book|chapter=The Westemisation of Europe|page=30|year=1995|title=Inventing Europe Idea, Identity, Reality|first=Gerard|last=Delanty|isbn=978-0-333-62203-2|doi=10.1057/9780230379657|quote="Until the late fifteenth century the idea of Europe was principally a geographical expression and subordinated to Christendom which was the dominant identity system in the West. The idea of Europe as the West began to be consolidated in the foreign conquests of the age of 'discovery" (...) "Europe then begins to shed itself of its association with Christendom and slowly becomes an autonomous discourse."}}</ref> Kasneje v času [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] je bil zasnovan koncept »[[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]]«, ki je dodatno utrdil in očistil koncept »Zahodne Evrope«.<ref>{{Cite journal|last=Sushytska|first=Julia|year=2012|editor-last=Bradatan|editor-first=Costica|title=What Is Eastern Europe? A Philosophical Approach|url=https://philpapers.org/rec/SUSWIE|journal=Angelaki|publisher=[[Routledge]]|pages=39–51}}</ref> == Zgodovinske delitve == === Klasična antika in srednji vek === [[Slika:Expansion_of_christianity.jpg|sličica|[[Velika shizma|Razkol iz leta 1054 (vzhodno-zahodni shizem)]] v [[Krščanstvo|krščanstvu]], takrat prevladujoči religiji v Evropi<ref>{{cite web|url=http://home.comcast.net/~DiazStudents/MiddleAgesChurchMap1.jpg|title=home.comcast.net|access-date=23 February 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130213233630/http://home.comcast.net/~DiazStudents/MiddleAgesChurchMap1.jpg|archive-date=13 February 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=http://rbedrosian.com/Maps/ahgh66b.htm|title=Atlas of the Historical Geography of the Holy Land|publisher=Rbedrosian.com|access-date=23 February 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130610034842/http://rbedrosian.com/Maps/ahgh66b.htm|archive-date=10 June 2013}}</ref>]] Pred [[Starorimska civilizacija|rimsko]] osvojitvijo je velik del zahodne Evrope prevzel novo razvito [[Latenska kultura|latensko kulturo]]. Ko se je rimska domena širila, se je pojavila kulturna in jezikovna delitev med pretežno grško govorečimi vzhodnimi provincami, ki so oblikovale močno urbanizirano [[Helenistično obdobje|helenistično civilizacijo]], in zahodnimi ozemlji, ki so v nasprotju s tem v veliki meri prevzela [[Latinščina|latinski jezik]]. To kulturno in jezikovno delitev je sčasoma okrepila poznejša politična delitev vzhoda in zahoda [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Te dve regiji sta med 3. in 5. stoletjem nadzorovali [[Zahodno Rimsko cesarstvo]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodno Rimsko cesarstvo]]. Delitev med njima se je v [[Pozna antika|pozni antiki]] in [[Srednji vek|srednjem veku]] okrepila s številnimi dogodki. [[Padec Zahodnega Rimskega cesarstva|Zahodno rimsko cesarstvo je propadlo]] in začelo [[zgodnji srednji vek]]. Vzhodno Rimsko cesarstvo, večinoma znano kot Grško ali [[Bizantinsko cesarstvo]], pa je preživelo in celo uspevalo še nadaljnjih 1000 let. Vzpon [[Karolinško cesarstvo|Karolinškega cesarstva]] na zahodu in zlasti [[velika shizma]] med vzhodnim [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavjem]] in [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatolištvom]] so okrepili kulturno in versko posebnost med vzhodno in zahodno Evropo. Po [[Padec Bizantinskega cesarstva|osvojitvi Bizantinskega cesarstva]], središča vzhodne pravoslavne cerkve, s strani [[Muslimani|muslimanskega]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] v 15. stoletju, in postopne razdrobljenosti [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] (ki je nadomestilo [[Karolinško cesarstvo]]), je v Evropi delitev med rimskokatoličanstvom in [[Protestantizem|protestantizmom]] postala pomembnejša, kot tista z vzhodnim pravoslavjem. V [[Vzhodna Azija|Vzhodni Aziji]] je bila zahodna Evropa v preteklosti na Kitajskem znana kot ''tajši'' ([[pinjin]]: ''taixi'') in ''tajsei'' na Japonskem, kar dobesedno pomeni »[[Daljni zahod (taiši)|Daljni zahod]]«. Izraz Daljni zahod je postal sinonim za zahodno Evropo na Kitajskem v času [[Dinastija Ming|dinastije Ming]]. Italijanski jezuitski duhovnik [[Matteo Ricci]] je bil eden prvih pisateljev na Kitajskem, ki je Daljni zahod uporabil kot azijski dvojnik evropskemu konceptu [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]]. Ricci se je v svojih spisih sam poimenoval »Matteo z Daljnega zahoda«.<ref>{{cite book|first=Matteo|last=Ricci|others=Translated by Timothy Billings|title=On Friendship: One Hundred Maxims for a Chinese Prince|year=1610|orig-year=2009|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0231149242|pages=19, 71, 87}}</ref> Izraz je bil še v uporabi konec 19. in v začetku 20. stoletja. === Religija === [[Krščanstvo]] je najbolj razširjena religija v zahodni Evropi. Po raziskavi [[Raziskovalni center Pew|raziskovalnega centra Pew]] iz leta 2018 se je 71,0% zahodnoevropskih državljanov opredelilo kot kristjane.<ref>{{citation|title=Being Christian in Western Europe|work=Pew Research Center|year=2018|url=http://www.pewforum.org/2018/05/29/being-christian-in-western-europe/|access-date=29 May 2018|publisher=Pew Research Center}}</ref> Leta 1054 je [[Velika shizma|vzhodno-zahodni shizem]] razdelil krščanstvo na [[Zahodno krščanstvo|zahodno]] in [[Vzhodno krščanstvo|vzhodno]]. To je Evropo razdelilo na dva dela, zahodna Evropa je bila predvsem pod [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško cerkvijo]], vzhodna pa pod [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno cerkvijo]]. Vse od [[Reformacija|reformacije]] v 16. stoletju sta bili primarni krščanski veroizpovedi v zahodni Evropi katolištvo in [[protestantizem]]. V skladu s to definicijo vzhodne in zahodne Evrope, vzhodna Evropa vključuje tudi države [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]], zahodna Evropa pa države [[Severna Evropa|severne]] in [[Srednja Evropa|srednje Evrope]]. === Hladna vojna === [[Slika:Europe-blocs-49-89x4.svg|sličica|Politična sfere v Evropi med [[Hladna vojna|hladno vojno]]]] V štirih desetletjih [[Hladna vojna|hladne vojne]] je bila opredelitev vzhoda in zahoda precej poenostavljena z obstojem [[Vzhodni blok|vzhodnega bloka]]. Zgodovinarji in družboslovci na splošno menijo, da je definicija zahodne in vzhodne Evrope iz obdobja hladne vojne zastarela.<ref>"The geopolitical conditions (...) are now a thing of the past, and some specialists today think that Eastern Europe has outlived its usefulness as a phrase."{{Cite journal|year=2005|title=Regions, Regionalism, Eastern Europe by Steven Cassedy|url=http://science.jrank.org/pages/11016/Regions-Regionalism-Eastern-Europe-Future-Eastern-Europe.html|publisher=New Dictionary of the History of Ideas, Charles Scribner's Sons|access-date=31 January 2010}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Berglund|first1=Sten|last2=Ekman|first2=Joakim|last3=Aarebrot|first3=Frank H.|title=The handbook of political change in Eastern Europe|page=2|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=HeRzzwzdfPkC&q=Eastern+Europe+term+outdated&pg=PA2|access-date=5 October 2011|quote=The term 'Eastern Europe' is ambiguous and in many ways outdated.|isbn=9781781954324}}</ref><ref name="review">"Too much writing on the region has – consciously or unconsciously – clung to an outdated image of 'Eastern Europe', desperately trying to patch together political and social developments from Budapest to Bukhara or Tallinn to Tashkent without acknowledging that this Cold War frame of reference is coming apart at the seams. [http://www.ce-review.org/99/1/hanley1.html Central Europe Review: Re-Viewing Central Europe By Sean Hanley, Kazi Stastna and Andrew Stroehlein, 1999] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171031132532/http://www.ce-review.org/99/1/hanley1.html|date=31 October 2017}}</ref><ref name="cotf.edu">"One very common, but now outdated, definition of Eastern Europe was the Soviet-dominated communist countries of Europe."http://www.cotf.edu/earthinfo/balkans/BKdef.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171210020555/http://www.cotf.edu/earthinfo/balkans/BKdef.html|date=10 December 2017}}</ref> V zadnjih fazah [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so o prihodnosti Evrope med [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] odločali na [[Jaltska konferenca|jaltski konferenci]] leta 1945, med [[Predsednik vlade Združenega kraljestva|britanskim premierjem]] [[Winston Churchill|Winstonom Churchillom]], [[Predsednik Združenih držav Amerike|ameriškim predsednikom]] [[Franklin Delano Roosevelt|Franklinom D. Rooseveltom]] in [[Premier Sovjetske zveze|premierjem Sovjetske zveze]], [[Josip Stalin|Josipom Stalinom]]. Povojna Evropa je bila razdeljena na dve glavni sferi: [[Zahodni blok]], pod vplivom [[Združene države Amerike|ZDA]], in [[Vzhodni blok]], na katerega je vplivala [[Sovjetska zveza]]. Z nastopom hladne vojne je Evropo delila [[železna zavesa]]. Ta izraz sta v zadnjih dneh vojne uporabljala nemški [[Reich minister za propagando|minister za propagando]] [[Joseph Goebbels]] in kasneje grof [[Lutz Schwerin von Krosigk]]; njegovo uporabo pa je močno populariziral Winston Churchill, ki jo je 5. marca 1946 na [[Westminsterski kolidž|Westminsterskem kolidžu]] v [[Fulton, Missouri|Fultonu v Missouriju]] uporabil v svojem slavnem govoru.{{quote|Od [[Szczecin|Szczecina]] na [[Baltsko morje|Baltiku]] do [[Trst|Trsta]] na [[Jadransko morje|Jadranu]] se je čez celino spustila ''železna zavesa''. Za to črto se nahajajo vse prestolnice starodavnih držav [[Srednja in vzhodna Evropa|srednje in vzhodne Evrope]]. [[Varšava]], [[Berlin]], [[Praga]], [[Dunaj]], [[Budimpešta]], [[Beograd]], [[Bukarešta]] in [[Sofija]]; vsa ta znamenita mesta in prebivalstvo okoli njih ležijo v tistem, kar moram imenovati sovjetska sfera, in vsa so v takšni ali drugačni obliki podvržena ne le sovjetskemu vplivu, temveč zelo visokemu in v nekaterih primerih vse večjem nadzoru Moskve.}}[[Slika:KarteWEUStaaten.png|sličica|Nekdanja [[Zahodnoevropska unija]] - njeni člani in partnerji]]Čeprav so bile nekatere države uradno [[Nevtralnost|nevtralne]], so bile razvrščene glede na lastnosti njihovih političnih in gospodarskih sistemov. Ta delitev v veliki meri opredeljuje ljudsko dojemanje in razumevanje Zahodne Evrope in njenih meja z [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]]. Svet se je dramatično spremenil s padcem [[Železna zavesa|železne zavese]] leta 1989. [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]] je ob ponovni [[Združitev Nemčije|združitvi Nemčije]] mirno prevzela [[Nemška demokratična republika|Vzhodno Nemčijo]]. [[Svet ekonomske vzajemnosti|SEV]] in [[Varšavski pakt]] sta bila razpuščena in leta 1991 je [[Sovjetska zveza]] prenehala obstajati. Več držav, ki so bile del Sovjetske zveze, je ponovno pridobilo popolno neodvisnost. === Zahodnoevropska unija === Leta 1948 je bila med [[Belgija|Belgijo]], [[Francija|Francijo]], [[Luksemburg|Luksemburgom]], [[Nizozemska|Nizozemsko]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] podpisana [[Bruseljska pogodba]]. Nadaljnje je bila ponovno pregledana leta 1954 na [[Londonske in pariške konference|pariški konferenci]], ko je bila ustanovljena [[Zahodnoevropska unija]]. Leta 2011 je bila po [[Lizbonska pogodba|lizbonski pogodbi]] razveljavljena, bruseljska pogodba pa je bila prekinjena. Ko je bila Zahodnoevropska unija razpuščena, je imela 10 držav članic, šest pridruženih članic, pet držav opazovalk in sedem pridruženih partnerskih držav. == Sodobne delitve == === ''Evropa'' === ''Evropa: geografija za 2. in 3. letnik gimnazij'' je bila izdana leta 2015 in se danes v mnogih slovenskih šolah uporablja za učenje geografije. Napisali so jo Jurij Senegačnik, Igor Lipovšek in Mirko Pak. V učbeniku definicija Zahodne Evrope vključuje naslednje države:<ref>{{Navedi knjigo|title=Evropa : geografija za 2. in 3. letnik gimnazij|last=Senegačnik|first=Jurij|publisher=Modrijan založba, d.o.o.|year=2015|isbn=978-961-241-894-6|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=108|cobiss=294309888|last2=Lipovšek|first2=Igor|last3=Pak|first3=Mirko}}</ref> * [[Irska|Irsko]], * [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]], * [[Belgija|Belgijo]], * [[Nizozemska|Nizozemsko]], * [[Luksemburg]], * [[Francija|Francijo]], * [[Monako|kneževino Monako]]. === Klasifikacija CIA === [[Slika:Europe_subregion_map_world_factbook.svg|sličica|Regije Evrope na podlagi svetovne zbirke podatkov Cie. Zahodna Evropa v svetlo modri barvi; Jugozahodna Evropa v rdeči barvi.]] CIA uvršča sedem držav v »Zahodno Evropo«:<ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2144.html|title=Field listing: Location|publisher=CIA World Factbook|access-date=30 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20110524151212/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2144.html|archive-date=24 May 2011|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * [[Belgija|Belgijo]], * [[Francija|Francijo]], * [[Irska|Irsko]], * [[Luksemburg]], * [[Monako]], * [[Netherlands|Nizozemsko]], * [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]]. CIA tudi te tri države uvršča med države »Jugovzhodne Evrope«: * [[Andora|Andoro]], * [[Portugalska|Portugalsko]], * [[Španija|Španijo]]. === Skupina zahodnoevropskih držav === Skupina zahodnoevropskih držav je ena od številnih neuradnih [[Regionalne skupine Združenih narodov|regionalnih skupin]] v [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodih]], ki delujejo kot [[Volilni blok|volilni bloki]] in pogajalski forumi. Regionalni volilni bloki so bili ustanovljeni leta 1961 z namenom, da bi spodbudili glasovanje do različnih organov OZN iz različnih regionalnih skupin. Evropski člani skupine so:<ref>[http://data.unaids.org/pub/Manual/2009/jc1682_governancehandbook_lr_en.pdf ''UNAIDS, The Governance Handbook'', January 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110109143548/http://data.unaids.org/pub/Manual/2009/jc1682_governancehandbook_lr_en.pdf|date=9 January 2011}} (p. 29).</ref> {{colbegin|colwidth=12em}} *[[Andora]] *[[Avstrija]] *[[Belgija]] *[[Danska]] *[[Finska]] *[[Francija]] *[[Nemčija]] *[[Grčija]] *[[Islandija]] *[[Irska]] *[[Italija]] *[[Liechtenstein]] *[[Luksemburg]] *[[Malta]] *[[Monako]] *[[Nizozemska]] *[[Norveška]] *[[Portugalska]] *[[San Marino]] *[[Španija]] *[[Švedska]] *[[Švica]] *[[Turčija]] *[[Združeno kraljestvo]] {{colend}} Poleg tega so člani skupine tudi [[Avstralija]], [[Kanada]], [[Izrael]] in [[Nova Zelandija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] pa je država opazovalka. == Prebivalstvo == Če bi strogo uporabljali klasifikacijo Cie, bi dobili naslednji izračun števila prebivalcev Zahodne Evrope. Vse številke temeljijo na napovedih za leto 2018 [[Oddelek Združenih narodov za gospodarske in socialne zadeve|oddelka Združenih narodov za gospodarske in socialne zadeve]].<ref name="unpop">{{cite web|url=https://esa.un.org/unpd/wpp/DataQuery/|title=World Population Prospects 2018|access-date=14 October 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20160919061238/https://esa.un.org/unpd/wpp/DataQuery/|archive-date=19 September 2016|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="border:1px solid #aaa;" !Položaj !Država ali teritorij !Število prebivalcev (najnovejše ocene) !Jeziki !Glavno mesto |- !1 | align="left" |Združeno Kraljestvo | align="center" |{{nts|66040229}} | align="center" |[[angleščina]] | align="center" |[[London]] |- !2 | align="left" |Francija (metropolitanska) | align="center" |{{nts|65058000}} | align="center" |[[francoščina]] | align="center" |[[Pariz]] |- !3 | align="left" |Nizozemska | align="center" |{{nts|17249632}} | align="center" |[[nizozemščina]], [[Zahodna frizijščina|frizijščina]] | align="center" |[[Amsterdam]] |- !4 | align="left" |Belgija | align="center" |{{nts|11420163}} | align="center" |[[nizozemščina]], [[francoščina]] in [[nemščina]] | align="center" |[[Bruselj]] |- !5 | align="left" |Irska | align="center" |{{nts|4857000}} | align="center" |[[irščina]], [[angleščina]] | align="center" |[[Dublin]] |- !6 | align="left" |Luksemburg | align="center" |{{nts|602005}} | align="center" |[[francoščina]], [[luksemburščina]] in [[nemščina]] | align="center" |[[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] |- !7 | align="left" |Monako | align="center" |{{nts|38300}} | align="center" |[[francoščina]] | align="center" |[[Monako]] |- class="sortbottom" !Skupaj | !{{nts|165265329}} | | |} Če bi malo bolj velikodušno uporabili klasifikacijo CEI in vključili tudi "Jugozahodno Evropo", bi dobili naslednji izračun števila prebivalcev Zahodne Evrope.<ref name="unpop" /> {| class="wikitable sortable" style="border:1px solid #aaa;" !Položaj !Država ali teritorij !Število prebivalcev (najnovejše ocene) !Jeziki !Glavno mesto |- !1 | align="left" |Združeno Kraljestvo | align="center" |{{nts|66040229}} | align="center" |[[angleščina]] | align="center" |[[London]] |- !2 | align="left" |Francija (metropolitanska) | align="center" |{{nts|65058000}} | align="center" |[[francoščina]] | align="center" |[[Pariz]] |- !3 | align="left" |Španija | align="center" |{{nts|46700000}} | align="center" |[[španščina]], [[galicijščina]], [[katalonščina]], [[baskovščina]] | align="center" |[[Madrid]] |- !4 | align="left" |Nizozemska | align="center" |{{nts|17249632}} | align="center" |[[nizozemščina]], [[Zahodna frizijščina|frizijščina]] | align="center" |[[Amsterdam]]<ref>{{Cite web|title=Europe :: Netherlands — The World Factbook - Central Intelligence Agency|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/netherlands/|access-date=2020-10-06|website=www.cia.gov}}</ref> |- !5 | align="left" |Belgija | align="center" |{{nts|11420163}} | align="center" |[[nizozemščina]], [[francoščina]] in [[nemščina]] | align="center" |[[Bruselj]] |- !6 | align="left" |Portugalska | align="center" |{{nts|10291027}} | align="center" |[[portugalščina]] | align="center" |[[Lizbona]] |- !7 | align="left" |Irska | align="center" |{{nts|4857000}} | align="center" |[[irščina]], [[angleščina]] | align="center" |[[Dublin]] |- !8 | align="left" |Luksemburg | align="center" |{{nts|602005}} | align="center" |[[francoščina]], [[luksemburščina]] in [[nemščina]] | align="center" |[[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] |- !9 | align="left" |Andora | align="center" |{{nts|78264}} | align="center" |[[katalonščina]] | align="center" |[[Andorra la Vella]] |- !10 | align="left" |Monako | align="center" |{{nts|38300}} | align="center" |[[francoščina]] | align="center" |[[Monako]] |- class="sortbottom" !Skupaj | !{{nts|222293922}} | | |} == Podnebje == Podnebje Zahodne Evrope se razlikuje od [[Subtropsko podnebje|subtropskega]] in [[Polsušno podnebje|polsušnega]] na obalah Italije, Portugalske in Španije do [[Alpsko podnebje|alpskega]] v [[Pireneji|Pirenejih]] in [[Alpe|Alpah]]. [[Sredozemsko podnebje]] na jugu je suho in toplo. Zahodni in severozahodni del imata blago, splošno vlažno podnebje, na katerega vpliva [[Severnoatlantski tok]]. == Jeziki == Zahodnoevropski jeziki večinoma spadajo v dve [[Indoevropski jeziki|indoevropski jezikovni]] družini: [[romanski jeziki]], ki izvirajo iz [[Latinščina|latinščine]] Rimskega cesarstva; in [[germanski jeziki]], katerih jezik prednikov ([[pragermanščina]]) je prišel iz južne [[Skandinavija|Skandinavije]].<ref name="Encyclopædia Britannica">{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/eb/article-9106055|title=Europe|year=2007|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|access-date=10 June 2008}}</ref> Romanski jeziki se govorijo predvsem v južnem in osrednjem delu Zahodne Evrope, germanski jeziki v severnem delu ([[Britansko otočje]] in [[Nizozemske dežele]]), pa tudi velik del Severne in Srednje Evrope.<ref name="Encyclopædia Britannica" /> Drugi zahodnoevropski jeziki vključujejo [[Keltski jeziki|keltsko]] skupino (to je [[Irska gelščina|irsko]], [[Škotska gelščina|škotsko galsko]], [[Manska gelščina|mansko]], [[Valižanščina|valižansko]], [[Kornijščina|kornsko]] in [[Bretonščina|bretonsko]]<ref name="Encyclopædia Britannica" />) in [[Baskovščina|baskovščino]], edini trenutno živi evropski [[jezikovni izolat]].<ref>{{Cite web|title=Basque language|url=https://www.britannica.com/topic/Basque-language|access-date=2020-06-16|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref> == Sklici == === Navedbe === {{Reflist|30em}} === Viri === {{refbegin}} * ''The Making of Europe'', {{ISBN|0-14-015409-4}}, by [[Robert Bartlett (historian)|Robert Bartlett]] * ''Crescent and Cross'', {{ISBN|1-84212-753-5}}, by [[Hugh Bicheno]] * ''The Normans'', {{ISBN|0-7524-2881-0}}, by Trevor Rowley * ''1066: The Year of the Three Battles'', {{ISBN|0-7126-6672-9}}, by [[Frank McLynn]] {{refend}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Western Europe}} {{regije sveta}} [[Kategorija:Regije Evrope]] [[Kategorija:Zahodna Evropa|*]] {{normativna kontrola}} 4cl3kckzo31zt7wccke63h3lvli811k 0 8239 5736902 5478205 2022-08-20T06:54:22Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki ''Za [[Geometrija|geometrijski]] pomen pojma glej »[[polmer]]«.'' {{infopolje radij}} '''Radij''' je [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]]&nbsp;'''Ra''' in [[Vrstno število|atomskim številom]]&nbsp;88. Je šesti element v [[Zemljoalkalijska kovina|skupini 2]] [[Periodni sistem elementov|periodnega sistema]], znani tudi kot [[Zemljoalkalijska kovina|zemeljskoalkalijske kovine]]. Čisti radij je srebrno bel, vendar ob izpostavljenosti zraku zlahka reagira z dušikom (in ne s kisikom), pri čemer tvori črno površinsko plast radijevega nitrida (Ra₃ N₂). Vsi izotopi radija so zelo [[Radioaktivnost|radioaktivni]], najstabilnejši [[izotop]] pa je radij-226, ki ima [[Razpolovni čas|razpolovno dobo]] 1600 let in [[Radioaktivnost|razpade]] v [[Radon|plin radon]] (natančneje v izotop radon-222). Med razpadanjem lahko razpadni produkti vzbujajo fluorescentne snovi in povzročijo [[Radioluminiscenca|radioluminiscenco]] . Radij sta odkrila [[Marie Skłodowska-Curie|Marie]] in [[Pierre Curie]] [[Časovnica odkritij kemijskih elementov|leta 1898]] v obliki radiijevega klorida v rudi, izkopani v Jáchymovu (Joachimsthal) v Rudogorju (Erzgebirge). Marie Curie in André-Louis Debierne sta radij v svoji [[Kovina|kovinski]] [[Elektroliza|obliki izolirala z elektrolizo]] radijevega klorida leta 1911. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.rsc.org/periodic-table/element/88/radium|title=Radium|publisher=Royal Society of Chemistry|accessdate=5 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160324185543/http://www.rsc.org/periodic-table/element/88/Radium|archivedate=24 March 2016}}</ref> V naravi radij najdemo v [[Uran|uranu]] in (v manjši meri) v [[Torij|torijevih]] rudah v obliki sledov, da na tono uraninita pride ne več kot sedmina grama snovi. Radij ni potreben za žive organizme in škodljivi vplivi na zdravje so verjetni zaradi njegove radioaktivnosti in kemijske reaktivnosti. Razen uporabe v jedrski medicini, radij trenutno nima komercialne uporabe; prej so ga uporabljali kot radioaktivni vir za [[Radioluminiscenca|radioluminiscentne]] naprave in tudi kot čudežno zdravilo zaradi njegovih domnevnih zdravilnih moči. Danes te nekdanje aplikacije niso več v modi, ker je strupenost radija postala znana. V radioluminiscentnih napravah se namesto njega uporabljajo manj nevarni izotopi. == Izotopi == [[Slika:Decay_chain(4n+2,_Uranium_series).svg|levo|sličica| Razpadna veriga ²³⁸U, prvotnega prednika ²²⁶Ra]] Radij ima 33 znanih izotopov z [[Masno število|masnimi številkami]] od 202 do 234: vsi so [[Radioaktivnost|radioaktivni]]. {{NUBASE2016|ref}} Štirje od teh - <nowiki><sup id="mwcg">223</sup></nowiki>Ra ( [[Razpolovni čas|razpolovna doba]] 11.4&nbsp;dni), ²²⁴Ra (3.64&nbsp;dni), ²²⁶Ra (1600&nbsp;let) in ²²⁸Ra (5,75&nbsp;leta) - se naravno pojavljajo v razpadnih verigah prvotnega [[Torij|torija]] -232, urana-235 in urana-238 ( ²²³Ra iz urana-235, ²²⁶Ra iz urana-238 in druga dva iz torija-232). Ti izotopi imajo kljub temu razpolovne dobe prekratke, da bi bili [[Prvobitni nuklid|prvotni radionuklidi]] in v naravi obstajajo le iz teh razpadnih verig. <ref name="k3">Kirby et al., p. 3</ref> Skupaj z večinoma umetnim ²²⁵Ra (15&nbsp;d), ki se v naravi pojavlja le kot produkt razpada sledi ²³⁷Np, <ref name="4n1">{{Navedi časopis|last=Peppard|first=D. F.|last2=Mason|first2=G. W.|last3=Gray|first3=P. R.|last4=Mech|first4=J. F|date=1952|title=Occurrence of the (4n + 1) series in nature|url=https://digital.library.unt.edu/ark:/67531/metadc172698/|url-status=live|journal=Journal of the American Chemical Society|volume=74|issue=23|pages=6081–6084|doi=10.1021/ja01143a074|archive-url=https://web.archive.org/web/20190728065436/https://digital.library.unt.edu/ark:/67531/metadc172698/|archive-date=28 July 2019|access-date=6 July 2019}}</ref> je to pet najstabilnejših izotopov radija. Vsi drugi znani radijevi izotopi imajo razpolovne dobe manj kot dve uri, večina manj kot minuto. {{NUBASE2016|ref}} Poročali so o najmanj 12 jedrskih izomerih; najbolj stabilen med njimi je radij-205m, z razpolovno dobo med 130 in 230 milisekundami;kar je še vedno manj od štiriindvajsetih izotopov radija v osnovnem stanju. {{NUBASE2016|ref}} V zgodnji zgodovini preučevanja radioaktivnosti so različni naravni izotopi radija dobivali različna imena. V tej shemi so ²²³Ra poimenovali aktinij X (AcX), ²²⁴Ra torij X (ThX), ²²⁶Ra radij (Ra) in ²²⁸Ra mezotorij 1 (MsTh ₁ ). <ref name="k3">Kirby et al., p. 3</ref> Ko so ugotovili, da so vsi to izotopi istega elementa, številna od teh imen niso več uporabljali, izraz "radij" pa se nanaša na vse izotope, ne le na ²²⁶Ra. Nekateri produkti razpada radija-226 so prejeli zgodovinska imena, vključno z "radijem", od radija A do radija G, s črko, ki prikazuje približno, kako daleč so v verigi ²²⁶Ra. == Pojavnost == Vsi izotopi radija imajo razpolovne dobe veliko krajše od [[Starost Zemlje|starosti Zemlje]], tako da bi vsak prvotni radij že zdavnaj razpadel. Kljub temu se radij še vedno pojavlja v okolju, saj so izotopi ²²³Ra, ²²⁴Ra, ²²⁶Ra in ²²⁸Ra del razpadnih verig naravnih izotopov torija in urana; ki imata zelo dolg razpolovni čas, tako da s svojim lastnim razpadom svoje potomce nenehno obnavljata. <ref name="k3">Kirby et al., p. 3</ref> Od teh štirih izotopov je najbolj dolgoživ ²²⁶Ra (razpolovna doba 1600&nbsp;let), ki je produkt razpada naravnega urana. Zaradi relativne dolgoživosti je ²²⁶Ra najpogostejši izotop elementa, ki predstavlja približno en del na bilijon zemeljske skorje; v bistvu je ves naravni element ²²⁶Ra. <ref name="Greenwood109">Greenwood and Earnshaw, pp. 109–110</ref> Tako se radij v majhnih količinah nahaja v [[Uraninit|uran]]<nowiki/>ovi rudi uraninitu in raznih drugih uranovih [[Mineral|mineralih]], v še manjših količinah pa v rudninah torija. Ena tona [[Uraninit|črne smole]] običajno da približno sedmino [[Gram|grama]] radija. <ref>[http://periodic.lanl.gov/88.shtml "Radium"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121115182006/http://periodic.lanl.gov/88.shtml|date=15 November 2012}}, Los Alamos National Laboratory. Retrieved 5 August 2009.</ref> En kilogram zemeljske skorje vsebuje približno 900&nbsp;pikogramov radija in en [[liter]] morske vode približno 89&nbsp;femtogrami radija. <ref name="Raabundance">Section 14, Geophysics, Astronomy, and Acoustics; Abundance of Elements in the Earth's Crust and in the Sea, in Lide, David R. (ed.), ''[[CRC Handbook of Chemistry and Physics]], 85th Edition''. CRC Press. Boca Raton, Florida (2005).</ref> == Zgodovina == [[Slika:Curie_and_radium_by_Castaigne.jpg|levo|sličica| Marie in Pierre Curie eksperimentirata z radijem, slika Andréja Castaigneja]] [[Slika:US_radium_standard_1927.jpg|levo|sličica| Steklena cevka z radiijevim kloridom, ki jo hrani ameriški urad za standarde in je leta 1927 v ZDA služila kot primarni standard radioaktivnosti.]] [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Sklodowska-Curie]] in njen mož [[Pierre Curie|Pierre Curie sta]] radij [[Časovnica odkritij kemijskih elementov|odkrila]] 21. decembra 1898 v [[Uraninit|vzorcu uraninita]] (črne smole) iz Jáchymova (Joachimsthal). <ref name="crc">Hammond, C. R. "Radium" in {{RubberBible92nd}}</ref> Med predhodnimi raziskavami sta zakonca Curie iz rude odstranila uran in ugotovila, da je preostanek še vedno radioaktiven. Julija 1898 sta med študijem črne smole izolirali element, podoben [[Bizmut|bizmutu, za]] katerega se je izkazalo, da je [[polonij]]. Nato sta izolirala radioaktivno zmes, večinoma iz dveh komponent: spojine [[Barij|barija]], ki je oddajala v plamenu briljantno zeleno barvo, in neznane radioaktivne spojine s karminskimi spektralnimi črtami, ki dotlej še nikoli niso bile dokumentirane. Curieja sta ugotovila, da so radioaktivne spojine zelo podobne barijevim spojinam, le da so manj topne. To jima je omogočilo izolacijo radioaktivnih spojin in odkritje novega elementa v njih. Odkritje je bilo objavljeno v i [[Francoska akademija znanosti|Francoski akademiji znanosti]] 26. decembra 1898. <ref>{{Navedi časopis|last=Curie, Pierre|last2=Curie, Marie|last3=Bémont, Gustave|year=1898|title=Sur une nouvelle substance fortement radio-active, contenue dans la pechblende (On a new, strongly radioactive substance contained in pitchblende)|url=http://www.aip.org/history/curie/discover.htm|url-status=live|journal=Comptes Rendus|volume=127|pages=1215–1217|archive-url=https://web.archive.org/web/20090806083923/http://www.aip.org/history/curie/discover.htm|archive-date=6 August 2009|access-date=1 August 2009}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Weeks|first=Mary Elvira|year=1933|title=The discovery of the elements. XIX. The radioactive elements|journal=Journal of Chemical Education|volume=10|issue=2|pages=79|bibcode=1933JChEd..10...79W|doi=10.1021/ed010p79}}</ref> Poimenovanje radija izvira iz približno leta 1899 kot priznanje moči radija, da oddaja energijo v obliki žarkov (radius = latinsko žarek) <ref>{{Navedi časopis|last=Ball, David W.|year=1985|title=Elemental etymology: What's in a name?|journal=Journal of Chemical Education|volume=62|issue=9|pages=787–788|bibcode=1985JChEd..62..787B|doi=10.1021/ed062p787}}</ref> <ref name="Carvalho2011">{{Citat|last=Carvalho|first=Fernando P.|title=The New Uranium Mining Boom|year=2011|pages=3–13|doi=10.1007/978-3-642-22122-4_1|chapter=Marie Curie and the Discovery of Radium|isbn=978-3-642-22121-7|series=Springer Geology}}</ref> <ref name="Weeks1933">{{Navedi časopis|last=Weeks|first=Mary Elvira|year=1933|title=The discovery of the elements. XIX. The radioactive elements|journal=Journal of Chemical Education|volume=10|issue=2|pages=79|bibcode=1933JChEd..10...79W|doi=10.1021/ed010p79}}</ref> Septembra 1910, Marie Curie in André-Louis Debierne sporočila, da so imeli izolirano radij kot čista [[Kovina|kovine]] skozi [[Elektroliza|elektrolizo]] raztopine čistega radija [[Klorid|klorida]] (RaCl₂₎ z uporabo [[Živo srebro|živosrebrne]] [[Katoda|katode]], pri kateri je nastal [[amalgam]] radija-živega srebra <ref name="ColbyChurchill1911">{{Navedi knjigo|last=Frank Moore Colby|last2=Allen Leon Churchill|title=New International Yearbook: A Compendium of the World's Progress|url=https://archive.org/details/bub_gb_KWEMAAAAYAAJ|year=1911|publisher=Dodd, Mead and Co.|pages=[https://archive.org/details/bub_gb_KWEMAAAAYAAJ/page/n176 152]–}}</ref> Ta amalgam se nato segreva v vodikovi atmosferi, kar odstrani živo srebro in pusti čisti kovinski radij. <ref>{{Navedi časopis|last=Curie, Marie|last2=Debierne, André|year=1910|title=Sur le radium métallique" (On metallic radium)|url=http://visualiseur.bnf.fr/CadresFenetre?O=NUMM-3104&I=523&M=tdm|url-status=live|journal=Comptes Rendus|language=fr|volume=151|pages=523–525|archive-url=https://web.archive.org/web/20110720205637/http://visualiseur.bnf.fr/CadresFenetre?O=NUMM-3104&I=523&M=tdm|archive-date=20 July 2011|access-date=1 August 2009}}</ref> Kasneje istega leta je E. Eoler izoliral radij s toplotno razgradnjo njegovega azida, Ra (N₃)₂. Običajna zgodovinska enota za radioaktivnost, [[Kiri|curie]], temelji na radioaktivnosti ²²⁶Ra. <ref>{{Navedi splet|last=Frame, Paul W.|title=How the Curie Came to Be|url=http://www.orau.org/ptp/articlesstories/thecurie.htm|accessdate=30 April 2008|archiveurl=https://www.webcitation.org/682OAGTzM?url=http://www.orau.org/ptp/articlesstories/thecurie.htm|archivedate=30 May 2012}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{commons|radium}} {{navpolje periodni sistem}} {{kemični elementi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Radij|*]] [[Kategorija:Kemični elementi]] [[Kategorija:Zemljoalkalijske kovine]] [[Kategorija:1829 v znanosti]] [[Kategorija:Pierre Curie]] [[Kategorija:Marie Curie]] [[Kategorija:Radioaktivni elementi]] trzsoytlo93tboe4448vv83ynp2vbhy 0 8335 5736985 5728914 2022-08-20T07:04:39Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki :''Za britansko čezmorsko ozemlje glej [[Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha]]. Za druge pomene glej [[Sveta Helena (razločitev)]].'' {{Infobox Country |native_name = |conventional_long_name = Sveta Helena |common_name = Sveta Helena | image_flag = Flag_of_Saint_Helena.svg | flag_size = 155px | flag_link = Flag of Saint Helena | image_seal = File:Saint Helena coat of arms.svg | seal_size = 60px | seal_type = Coat of arms | seal_link = Coat of arms of Saint Helena | song_type = neuradna himna | song = "[[My Saint Helena Island]]" | image_map = Topographic map of Saint Helena-en.svg | mapsize = 290px | map_alt = Topographic map of Saint Helena | map_caption = Zemljevid Svete Helene | image_map2 = Saint Helena on the Globe (in the United Kingdom).svg | mapsize2 = 290px | map_alt2 = Lokacije Svete Helene v južnem Atlantskem oceanu | map_caption2 = Lokacije Svete Helene v južnem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] |national_motto = "Loyal and Unshakeable (lojalen in neomajen)" |national_anthem = "God Save the Queen"<br/>"Moj otok Sveta Helena" (neuradno) |official_languages = Angleščina |capital = Jamestown |ethnic_groups = <!--CIA factbook figures are clearly out-of-date or even a "guestimate"--> |latd=15 |latm=56 |latNS=S |longd=5 |longm=43|longEW=W |largest_city = |government_type = Britanski prekomorski teritorij |leader_title1 = Kraljevina |leader_name1 = Elizabeta II. |leader_title2 = Guverner |leader_name2 = Mark Andrew Capes |area_rank = |area_magnitude = 1 E8 |area_km2 = 122 |area_sq_mi = 47 |percent_water = |population_census = 4.255 |population_density_km2 = 35 |population_census_year = februar 2008 |sovereignty_type = Del Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha |sovereignty_note = |established_event1 = |established_date1 = 1657 |established_event2 = Koloniziran<br/>([[Vzhodnoindijska družba]]) |established_date2 = 1659 |established_event3 = Kronska kolonija<br/>(konec družbe) |established_date3 = 22. april 1834 |established_event4 = |established_date4 = 1. september 2009 |currency = funt Svete Helene |currency_code = SHP |country_code = |time_zone = GMT |utc_offset = +0 |time_zone_DST = |DST_note = |utc_offset_DST = |cctld = .sh |calling_code = +290 |drives_on = left |demonym = Saint Helenian^† |footnotes = }} '''Sveta Helena''' je oddaljen vulkanski otok v [[Južni Atlantik|južnem Atlantskem oceanu]], ki spada pod [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Otok se nahaja 1.950 km od [[Zahodna Afrika|zahodne afriške]] obale in 4.000 km od brazilskega mesta [[Rio de Janeiro]] na vzhodni obali [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. Spada pod Britansko prekomorsko ozemlja [[Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha]]. Otok meri 16 krat 8 kilometrov na njem pa živi 4.534 prebivalcev (podatek iz leta 2016). Ime je dobil po [[Sveta Helena|Sveti Heleni iz Carigrada]]. Je eden najbolj izoliranih otokov na svetu. Nenaseljenega so odkrili portugalski pomorščaki leta [[1502]]. Dolga stoletja je bil pomembno postajališče za pomorščake, ki so potovali proti [[Južna Afrika (regija)|Južni Afriki]] in [[Azija|Aziji]]. Širši javnosti je postal znan po tem ko so nanj zaprli [[Napoleon]]a ter zulujskega kralja Dinuzulu kaCetshwayo, ki se je uprl britanski nadvladi. Med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] je bilo na otoku zaporniško taborišče v katerem je bil zaprt tudi burski general Piet Cronjé. Sveta Helena je drugo britansko najstarejše prekomorsko ozemlje takoj za [[Bermudi]]. == Zgodovina == === Zgodovina otoka od 1502 do 1658 === Po zgodovinskih zapisih naj bi otok, [[21. maj]]a 1502, prvi opazil galicijski navigator João da Nova, ki je plul za portugalsko krono, otoku pa so dali ime Sveta Helena po [[sveta Helena|Heleni]] iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. V članku objavljenem leta 2015 je navedeno, da naj bi bil 21. maj verjetno protestantski ne pa katoliški ali pravoslavni praznik. Datum odkritja je namreč prvi navedel Jan Huyghen van Linschote leta [[1596]], pri tem naj bi se zmotil, saj naj bi otok odkrili nekaj desetletij pred [[Reformacija|reformacijo]] in začetkom [[Protestantizem|protestantizma]].<ref>Ian Bruce, 'St Helena Day', Wirebird The Journal of the Friends of St Helena, no. 44 (2015): 32–46.[http://sainthelenaisland.info/sthelenadayarticleianbruce.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016033235/http://sainthelenaisland.info/sthelenadayarticleianbruce.pdf |date=16 October 2015 }}</ref><ref>Jan Huyghen van Linschoten, Itinerario, voyage ofte schipvaert van Jan Huygen Van Linschoten naer Oost ofte Portugaels Indien, inhoudende een corte beschryvinghe der selver landen ende zee-custen... waer by ghevoecht zijn niet alleen die conterfeytsels van de habyten, drachten ende wesen, so van de Portugesen aldaer residerende als van de ingeboornen Indianen. (C. Claesz, 1596)[https://web.archive.org/web/20180502140054/https://books.google.co.uk/books?id=UbVOAAAAcAAJ].</ref><ref>Jan Huygen van Linschoten, John Huighen Van Linschoten, His Discours of Voyages into Ye Easte [and] West Indies: Divided into Foure Bookes (London: John Wolfe, 1598).[https://books.google.com/books?id=nRN-HgO3tREC&pg=PA172]</ref> Alternativni datum odkritja [[3. maj]] je verjetno bolj verodostojen saj je to praznik najdbe [[Pravi križ|križa Svete Helene]] v [[Jeruzalem]]u in ga navajata Odoardo Lopes in sir Thomas Herbert. [[File:Retrato de D. Francisco de Almeida (após 1545) - Autor desconhecido (cropped2).png|thumb|left|Portugalski podkralj [[Francisco de Almeida]] je otok obiskal leta 1505, ostali portugalski raziskovalci kot so João da Nova in Estêvão da Gama so otok obiskali leta prej.]] Druga teorija o odkritju otoka pravi, da naj bi Nova dejansko odkril otok [[Tristan da Cunha]], 2430 km južneje ter, da naj bi Sveto Heleno odkrila ena izmed ladij v ekspediciji Estêvão de Gama [[30. julij]]a [[1503]] (o tem naj bi poročal uradnik Thomé Lopes). Thomé Lopes je zarisal otok na zemljevid s precejšno točnostjo glede na smer in lokacijo [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokov]], [[Sao Tome in Principe|São Tome]], [[Ascension]] in [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]].<ref>''The Voyage from Lisbon to India'', 1505–06, being an account and journal by Albericus Vespuccius, translated from the contemporary Flemish [by George Frederick Barwick and Janet M. E. Barwick], and edited with prologue and notes by C. H. Coote. [With the text of the original entitled "Die reyse va Lissebone" in facsimile.], Published by B. F. Stevens in 1894.</ref> Ko je, [[12. maj]]a [[1589]], na otok prišel Linchoten je poročal o rezbarijah na figovih drevesih, ki naj bi nastale pred letom 1510.<ref>Linschoten, Jan Huygen van, A. C. (Arthur Coke) Burnell, and Pieter Anton Tiele. The voyage of John Huyghen van Linschoten to the East Indies : from the old English translation of 1598 : the first book, containing his description of the East. London : Printed for the Hakluyt Society, 1885. https://archive.org/details/voyagejohnhuygh02tielgoog/page/n279. </ref> Drevesa naj bi posadili Portugalci, verjetno so posadili sadike in ne odraslih dreves. Za rezbarije so morale biti te dovolj velike že pred letom 1510, ko so jih odposlali in posadili na otoku, to se je verjetno zgodilo že nekaj let po odkritju otoka. Po tretji teoriji o odkritju otoka naj bi tega odkril portugalski plemič in bojevnik Dom Garcia de Noronha. Ta naj bi ga opazil na svoji poti proti [[Indija|Indiji]] pozno leta [[1511]] ali pa v začetku leta [[1512]]. Pomorščak je vrisal otok v pomorske karte zato se sklepa, da so od takrat naprej začeli otok redno uporabljati kot vmesno oskrbovalno postojanko med [[Evropa|Evropo]] in Indijo.<ref>{{Cite book|title=The Portuguese in India and other studies, 1500-1700 (Ch. XVII - The Portuguese and Saint Helena)|last=Disney|first=A.R.|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-138-49378-0|pages=217–219}}</ref><ref>Rowlands, Beau W. ‘Ships at St Helena, 1502-1613’. Wirebird: The Journal of the Friends of St Helena No 28 (Spring 2004): 5–10.[https://www.friendsofsthelena.com/upload/files/Ships_at_St_Helena,_1502-1613.pdf Full Paper]</ref> Portugalci so otok našli nenaseljen, brez dreves in sveže vode. Na otok so naselili živino, zelenjavo in sadno drevje, zgradili so tudi kapelo in nekaj hiš. Zgodba po kateri naj bi João da Nova na otoku zgradil kapelo z ostanki ene od nasedlih ladij se je izkazala za napačno oz. narobe razumljeno.<ref>Schulenburg, Alexander H. ‘Joao Da Nova and the Lost Carrack’. Wirebird: The Journal of the Friends of St Helena 16 (Autumn 1997): 19–23.[https://www.friendsofsthelena.com/upload/files/Joao_da_Nova_and_the_Lost_Carrack.pdf Full Paper]</ref> Na otoku ni bilo stalne naselbine je pa bil pa ta pomembno postajališče za ladje in vir hrane za ladje na poti med Evropa in Azijo preko Rta dobrega upanja. Na otoku so dostikrat pustili bolne mornarje, da so okrevali nato pa so se ti vkrcali na naslednjo ladjo, ki je priplula mimo.<ref>{{citation|last=Knowlson |first=James R. |title=A Note on Bishop Godwin's "Man in the Moone:" The East Indies Trade Route and a 'Language' of Musical Notes |journal=Modern Philology |year=1968 |volume=65 |issue=4 |pages=357–91 |jstor=435786 |doi=10.1086/390001}}</ref> Na otoku se je verjetno ustavil tudi Sir [[Francis Drake]] med svojo potjo potjo okoli sveta (1577- 1580).<ref>''Drake and St&nbsp;Helena'', privately published by Robin Castell in 2005</ref> Za tem so otok obiskali tudi drugi angleški pomorščaki s tem pa je otok postal tudi vedno bolj znan med pomorščaki. Angleške vojne ladje so otok izkoriščale za plenjenje portugalskih ladij, ki so se vračale iz Indije. Z razvojem trgovine z daljnim vzhodom so otok začeli vedno bolj pogosto uporabljati Nizozemci. Med tem pa so Portugalci in Španci otok opustili saj so začeli uporabljati pristanišča na zahodni afriški obali, ki so bila dosti bolj varna saj se je začelo vedno pogosteje dogajalo da so angleški in nizozemski mornarji napadali njihove ladje, uničili živino, plantaže in objekte na otoku. Leta [[1633]] si je Sveto Heleno priključila [[Republika Nizozemska]], vendar je nikoli ni naselila, kolonizirala ali vojaško utrdila. Do leta [[1651]] so Nizozemci otok opustili saj so začeli uporabljati pristanišče na rtu dobrega upanja. === Britanska vzhodnoindijska družba (1658-1815) === [[File:Thornton, St Helena.jpg|thumb|left|Pogled na Sveto Heleno okoli leta 1790]] Leta [[1657]] je [[Oliver Cromwell]] [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britanski vzhodnoindijski družbi]] podelil listino za upravljanje s Sveto Heleno. Naslednje leto se je podjetje odločilo, da otok utrdi in kolonizira z rastlinami.<ref>{{cite web|url=http://www.sthelena.se/history/cron.txt|title=Historical Chronology|publisher=St. Helena Foundation|access-date=21 July 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120716231341/http://www.sthelena.se/history/cron.txt|archive-date=16 July 2012|url-status=dead}}</ref> Dolgo časa je veljalo, da je bila velika večina prvih naseljencev otoka prebivalcev Londona potem ko so ti ostali brez vsega po velikem londonskem požaru leta [[1666]]. Ta zgodba se je izkazala za mit.<ref>St Helena and the Great Fire of London[https://www.friendsofsthelena.com/upload/files/St_Helena_and_the_Great_Fire_of_London.pdf Full Paper]</ref> Prvi guverner kapitan John Dutton je prišel na otok leta [[1659]] s čimer je Sveta Helena postala ena prvih angleških kolonij izven [[severna Amerika|Severne Amerike]] in [[Karibi|Karibov]]. Zgrajena je bila utrdba in hiše. Po povratku britanske monarhije, leta [[1660]], je Vzhodno indijska družba dobila kraljevo listino s katero je dobila pravico utrditi in kolonizirati otok. Utrdbo na otoku so preimenovali v James Fort mesto pa v Jamestown v čast vojvode Yorškega, ki je kasneje postal angleški kralj James II. Med januarjem in majem [[1673]] je [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] začasno zasedla otok, po prihodu angleških okrepitev pa je otok ponovno prišel pod nadzor Britanske vzhodnoindijske družbe. Podjetje je imelo zelo veliko težav pri privabljanju novih priseljencev med prebivalci otoka pa je pogosto prihajalo, do nemirov in uporov. Zaradi ekoloških težav kot so krčenje gozdov, erozije tal, škodljivcev in suše je leta [[1715]] guverner Isaac Pyke napovedal, do prebivalstvo otoka preselil na [[Mauritius]]. To se ni zgodilo, družba pa je še naprej zaradi strateške lege otoka subvencionirala skupnost. Popis leta [[1723]] je zabeležil 1110 ljudi od tega je bilo 610 sužnjev. V 18. stoletju so težave na otoku poizkušali rešiti s sejanjem dreves, izboljšanjem infrastrukture, odpravljanjem korupcije, izgradnjo bolnišnic, izboljšanjem pridelka in živine, nadzorom nad uživanjem alkohola in uvedbo zakonskih reform. Od leta [[1770]] je tok užival dolgoletno blaginjo. Leta [[1775]] je otok obiskal kapitan [[James Cook]] na poti okoli sveta. Cerkev Svete Jamesa v Jamestownu je bila zgrajena leta [[1774]] , ''Plantation Houste'', ki je uradno bivališče guvernerja pa je bila zgrajena v letih 1791 – 1792. Otok je leta 1676 obiskal [[Edmond Halley]] ([[astronom]], [[matematik]], [[fizik]],...) in tam postavil 7,3 m dolg teleskop za opazovanje zvezd na južni polobli. Teleskop je bil postavljen pri cerkvi sv. Matije na 680 m visokem hribu v okrožju Longwood. Hrib so kasneje poimenovali po njem Mount Halley.<ref>[http://www.g4g4.com/pMyCD5/HISTORY/GAZ2.DOC Gazetteer – p. 7. MONUMENTS IN FRANCE – page 338] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110716083646/http://www.g4g4.com/pMyCD5/HISTORY/GAZ2.DOC |date=16 July 2011 }}</ref> V tem obdobju je bila Sveta Helena pomembno pristanišče Britanske vzhodnoindijske družbe. Ladje so se na otoku vstavljale na povratni poti iz Indije in [[Kitajska|Kitajske]]. Na otoku so lahko napolnile zaloge vode in hrane v vojnem času pa so oblikovale konvoje ladij ki so pluli proti Veliki Britaniji pod zaščito [[Britanska kraljeva mornarica|kraljeve mornarice]]. Maja 1771 se je na otoku ustavila ladja HMS ''Endeavour'' pod poveljstvom kapitana Jamesa Cooka, ko se je vračala v Evropo po odkritju [[Avstralija|Avstralije]] in [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]].<ref>{{cite book |title =The Journals of Captain James Cook on His Voyages of Discovery, vol. I:The Voyage of the Endeavour 1768–1771|editor-last=Beaglehole | editor-first=J.C. | editor-link=| page = 468| year =1968 | publisher =Cambridge University Press | oclc=223185477}}</ref> Potem ko je uvoz sežnjev leta 1792 postal nezakonit je guverner Rober Patton (1802 – 1807) družbi priporočal uvoz kitajske delovne sile za delo na poljih. Prvi kuliji so na otok prišli leta 1810, osem let kasneje pa je njihovo število naraslo na 600. Mnogi so si na otoku ustvarili novo življenje in se integrirali v otoško družbo. V popisu leta [[1814]] so na otoku zabeležili 3507 prebivalcev. === Napoleonovo izgnanstvo (1815 – 1821) === [[Slika:Napoleon sainthelene.jpg|right|thumb|''Napoléon à Sainte-Hélène'' avtor François-Joseph Sandmann]] [[Slika:Longwood House (16311222817).jpg|thumb|Hiša Longwood v kateri je živel Napoleon, september 2014]] Leta [[1815]] je britanska vlada zaradi težke dostopnosti izbrala Sveto Heleno za [[Napoleon]]ov zapor. Napoleon je na otok prišel oktobra 1815. Začasno se je naselil v paviljonu Briars, ki je stal na posestvu družine Balcombi dokler se ni decembra preselil v hišo Longwood, ki so jo zgradili posebej zanj. Zaradi slabih razmer se je njegovo zdravstveno stanje začelo slabšati dokler ni [[5. maj]]a [[1821]] umrl. V strahu, da bi poizkušali Napoleona rešiti, so Angleži zasedli bližnji nenaseljen otok Ascension ter nanj namestili garnizijo.<ref>{{cite book |title=Nicolls' outpost : a War of 1812 fort at Chattahoochee, Florida|first=Dale|last=Cox|publisher=Old Kitchen Books|year=2015|isbn=9780692379363}}</ref>{{rp|87}} === Britanska vzhodnoindijska družba (1821-1834) === Po Napoleonovi smrti se je z otoka odselilo več tisoč začasnih obiskovalcev, Vzhodno indijska družba pa je ponovno prevzela popoln nadzor na otokom. Med leti 1815 in 1830 je imela vlada otoka v lasti manjšo jadrnico imenovano ''St. Helena'' s katero je na redni linji Sveta Helena - Rt dobrega upanja prevažala potnike in zaloge. Napoleon je v času svojega bivanja na otoku zelo hvalil otoško kavo. Za krajše obdobje je ta postala zelo popularna v [[Pariz]]u. Uvoz sužnjev na otok je bil prepovedan leta 1792, suženjstvo kakih 800 otoških sužnjev pa se je končalo šele leta 1827, ker je bilo kar šest let preden je britanski parlament sprejel zakon s katerim je bilo prepovedano suženjstvo v kolonijah.<ref>New research published on http://sthelena.uk.net {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130506123722/http://sthelena.uk.net/ |date=6 May 2013 }}; shortened extract published in the Saint Helena Independent on 3 June 2011.</ref> Med letoma 1791 in 1833 je otok postal del eksperimenta v katerem so z pogozdovanjem želeli ohraniti otoške gozdove ter povečati količino padavin.<ref name="Grove">Richard Grove, ''Green Imperialism: Colonial Expansion, Tropical Island Edens and the Origins of Environmentalism, 1600–1860'' (Cambridge: Cambridge University Press, 1995), pp. 309–379</ref> Eksperiment je predstavljal zametke okoljevarstva.<ref name="Grove" /> === Kronska kolonija (1834-1981) === Leta [[1833]] je nadzor nad otokom od Vzhodno indijske družbe prevzela Velika Britanija, s tem pa je otok postal kronska kolonija.<ref name="crown colony">[http://www.legislation.gov.uk/uksi/2009/1751/schedule/made The St Helena, Ascension and Tristan da Cunha Constitution Order 2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110511202653/http://www.legislation.gov.uk/uksi/2009/1751/schedule/made |date=11 May 2011 }} "...the transfer of rule of the island to His Majesty’s Government on 22 April 1834 under the Government of India Act 1833, now called the Saint Helena Act 1833" (Schedule Preamble)</ref> Zaradi varčevanja se je populacija otoka močno zmanjšala. Tisti ki so lahko zapustili otok so priložnosti za zaslužek in boljše življenje iskali drugje. V drugi polovici 19. stoletja so se začeli pojavljati parniki, ki niso bili odvisni od vetra zaradi česar se je število ladijskih obiskov otoka močno zmanjšalo. Ladijski promet se je še dodatno zmanjšal po odprtju [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] saj so se ladijske poti premaknile v [[Rdeče morje]]. Število ladij se je iz 1000 leta 1855 zmanjšalo na 288 leta 1889. Leta 1840 je britanska mornarica na otoku vzpostavila pomorsko bazo za boj proti trgovini s sužnji. Med leti 1840 in 1849 je bilo na otoku izkrcanih preko 15.000 osvobojenih sužnjev. Leta 1858 je [[Napoleon III.]] v imenu francoske vlade kupil hišo Longwood in pripadajoče zemljišče v kateri je zadnja leta svojega življenja živel Napoleon Bonaparte. Hiša in pripadajoče zemljišče sta še danes last Francije z njim upravlja predstavnik Francije, ki ga imenuje ministrstvo za zunanje zadeve. Enajstega aprila 1898 je na otoku pristal Američan Joshuan Slocum na svoji solo poti okoli sveta. Po nekaj dnevnem počitku med kateri je predaval o svojem potovanju in ogledu hiše v kateri je živel Napoleon se je 20. aprila 1898 ponovno odpravil na pot. Med leti 1900 in 1901 je bilo na otoku vzpostavljeno taborišče v katerem je bilo zaprtih preko 6000 [[Buri|Burov]]. Med njimi je bil tudi burski general Piet Cronjé in njegova žena, ki so ju zajeli po bitki pri Paardebergu.<ref>Royle, Stephen A. ‘Alexander The Rat – F. W. Alexander, Chief Censor, Deadwood Camp, St Helena’. Wirebird: The Journal of the Friends of St Helena 15 (Spring 1997): 17–21.[https://www.friendsofsthelena.com/upload/files/Alexander_the_Rat.pdf Full Paper]</ref> Skupaj s taboriščniki je leta 1901 na otoku živelo 9850 ljudi. Gospodarstvo otoka je temeljilo na predelavi novozelandskega [[lan]]a, proizvodnjo katerega so ponovno vzpostavili leta 1907, ki je tekom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] predstavljal dokaj velik prihodek otoka. Leta 1922 so Sveti Heleni priključilo otok Ascension leta 1938 pa še Tristan da Cunha. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so [[ZDA]] na otoku Ascension zgradile letališče Wideawake medtem ko na Sveti Heleni ni bilo nobene večje vojaške enote razen manjše posadke za obrambo otoka.<ref>Clements, Bill. ‘Second World War Defences on St Helena’. Wirebird: The Journal of the Friends of St Helena 33 (Autumn 2006): 11–15. [https://www.friendsofsthelena.com/upload/files/Second_World_War_Defences_on_St_Helena.pdf Full Paper]</ref> Zaradi izvoza lana je gospodarstvo raslo, dokler ni leta [[1951]] doseglo vrhunec. Proizvodna je nato začela počasi upadati zaradi vedno širše uporabe sintetičnih vlaken. Zadnji udarec industriji je bila odločitev britanske pošte, da bo začela za poštne vreče uporabljati sintetična vlakna, zadnji mlini za predelavo lana so se zaprli leta 1965. Zaradi vedno bolj dostopnega letalskega prometa se je zmanjšalo število linijskih ladij. ''Union Castle'' je zato postopoma zmanjševala število ladij dokler leta [[1977]] ni popolnoma ukinila ladijskih linij do otoka. Nadomestila jih je ''Curnow Shipping'' s sedežen v Avonmouthu z ladjo RMS ''St. Helena'' leta 1989. === 1981 do danes === [[File:Saint Helena Island.jpg|thumb|right|Pogled na otok iz vesolja]] Britanski nacionalni zakon iz leta 1981 je Sveto Heleno in druge kronske kolonije preimenovala v [[Britanska odvisna ozemlja]]. Otočani so s tem izgubili pravico do bivanja v Veliki Britaniji. Naslednjih 20 let so prebivalci lahko našli delo le v slabo plačanih službah v vladnih uradih. Zunaj otoka pa so lahko našli delo le na [[Falklandski otoki|Falklandskih otokih]] in otoku Ascension. Leta 1988 je bil ustanovljen urad za razvoj in gospodarsko načrtovanje z namenom, da bi izboljšal standard prebivalcev otoka. Leta 1989 je princ Andrew splovil novo ladjo RMS ''St. Helena''. Ladja je namenska za prevoz ljudi in tovora med otokom Sveto Heleno in [[Cape Town]]om. Ustava otoka, ki je začela veljati leta 1989 zagotavlja, da otok upravlja guverner ter izvoljeni izvršilni in zakonodajni svet. Leta 2002 je britanski zakon o čezmorskih ozemljih prebivalcem otoka podelil britansko državljanstvo in preimenoval Britanska odvisna ozemlja v [[Britanska čezmorska ozemlja]]. Leta 2009 so po novi ustavi Sveta Helena in še dve drugi ozemlji dobili enak status. Britansko čezmorsko ozemlje pa je bilo preimenovano v Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha. == Geografija == [[File:LocationStHelena.PNG|thumb|right|Lokacija otokov Ascension, Sveta Helena, in Tristan da Cunha v Južnem Atlantskem oceanu]] Otok leži v Južnem Atlantskem oceanu na [[Srednjeatlantski hrbet|srednjeatlantskem grebenu]] več kot 2000 km od najbližje celine s čimer je Sveta Helena eden izmed najbolj odročnih otokov na svetu. Najbližje pristanišče na celini je Moçâmedes v južni [[Angola|Angoli]]. Redna ladijska povezava je vzpostavljena z [[Cape Town]]om v [[Republika Južna Afrika|Republiki Južni Afriki]] z ladjo MS Helena. Najbližja otoka sta [[Ascension]] 1300 km severozahodno in [[Tristan da Cunha]] 2430 km proti jugu, ki prav tako spadata pod Združeno kraljestvo. Otok leži na zahodni polobli in ima enako zemljepisno dolžino kot [[Cornwall]] v Združenem kraljestvu. Kljub svoji oddaljeni lokaciji [[Združeni narodi]] otok prištevajo kot del Zahodne Afrike. Sveta Helena je otok [[vulkan]]skega izvora s površino 122 km². Zadnji izbruh se je zgodil pred 7 milijoni let. Je izredno razgiban, obalna območja so prekrita z vulkanskimi kamninami in so bolj suha in toplejša od notranjosti otoka. Najvišja točka otoka je Dianas Peak visok 818 m, ki je leta 1996 postal prvi [[narodni park]] na otoku. Velik del otoka je prekrit z novozelandskim lanom (''[[Phormium tenax]]'' in ''[[Phormium colensoi]]''), ki je ostanek nekdanje industrije. Leta 2002 so v projektu ''Millenium Forest'' začeli pogozdovati otok z avtohtonimi drevesi. Namen projekta je bil ohranitev avtohtone otoške vegetacije in gozdov, projekt vodi Sklad Svete Helene. Gozd je bil tisočletja je zasajen z avtohtonimi drevesi rodu nebinovk. Ob odkritju je otok poseljevala edinstvena vegetacija, med katero je bilo tudi drevo vrste ''[[Melanodendron integrifolium]]'' iz družine [[Nebinovke|nebinovk]]. Notranjost otoka je prekrival tropski gozd, zelena pa so bila tudi obalna področja. Danes je otok popolnoma drugačen. V nižjih predelih otoka je pokrajina zelo pusta in prekrita večinoma s skalami, notranjost otoka pa je zelena predvsem zaradi tujerodne vegetacije. Avtohtonih sesalcev na otoku ni. Po prihodi ljudi so na otok naselili govedo, osle, koze, ovce, zajce, podgane, mačke, pse, miši in druge. Uvoz tujerodnih živali je slabo vplival na avtohtone živalske in rastlinske vrste, zaradi česar zdaj drevesom kot sta vrsti ''[[Acalypha rabrinervis]]'' in ''[[Nesiota elliptica]]'' (oljka Svete Helene) ter mnogim drugim [[endemit|endemičnim]] rastlinam grozi izumrtje. Ob obali otoka je več manjših kamnitih otočkov in čeri: Castle Rock, Speery Island, Needle, Lower Balck Rock, Upper Black Rock, Bird Island, Black Rock, Thomsons Vally Island, Peak Island, Egg Island, Ladys Chai, Lighter Rock, Long Ledge, Shore Island, George Island, Rough Rock Island, Flat Rock, Buoys, Sandy Bay Island, Chimney, White Bird Island in Frightus Rock. Vsi so znotraj enega kilometra od obale. Simbol otoka je skrajno ogrožena vrsta ptice, tudi endemit, [[Pobrežniki|pobrežnik]] vrste ''[[Charadrius sanctaehelenea]]'', ki je lokalno poznan tudi pod imenom ''wirebird'' zaradi svojih žici podobnih nog. Upodobljen je na grbu in zastavi otoka Sveta Helene.<ref>{{citation|title=Bird Watching |url=http://www.sthelenatourism.com/pages/bird_watching.html |publisher=St Helena Tourism |access-date=17 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100917234353/http://www.sthelenatourism.com/pages/bird_watching.html |archive-date=17 September 2010 }}</ref><ref>{{citation |title=Our Flag |url=http://sainthelenaisland.info/ourflag.htm |publisher=Moonbeams Limited |access-date=11 November 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141015231127/http://sainthelenaisland.info/ourflag.htm |archive-date=15 October 2014 |url-status=live }}</ref> === Podnebje === Podnebje je tropsko obmorsko, blaži ga [[Benguelski tok]] in stalni vetrovi. Podnebje se na posameznih predelih otoka med seboj opazno razlikuje.<ref name="CIA World Factbook">{{citation |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/sh.html |title=St. Helena, Ascension, and Tristan da Cunha |work=CIA World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=21 July 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101228232819/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/sh.html |archive-date=28 December 2010 |url-status=live }}</ref><ref name="SHNMS">[http://www.news.co.sh/about_st_helena.htm About St Helena], ''St Helena News Media Services'' {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120320211035/http://www.news.co.sh/about_st_helena.htm |date=20 March 2012 }}</ref> Na severu otoka v Jamestownu se poleti (januar – april) temperature gibljejo med 21 in 28 ° C preostanek leta pa med 17 in 24 ° C. Temperature na osrednjem delu otoka so po navadi nižje za 5 do 6 ° C.<ref name="SHNMS" /> V Jamestownu po navadi pade tudi zelo malo dežja medtem ko v notranjosti na višjih predelih in na južni obali pade 750 do 1000 mm dežja na leto.<ref>[http://www.bbc.co.uk/weather/world/country_guides/results.shtml?tt=TT004840 BBC Weather Centre] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110209110550/http://www.bbc.co.uk/weather/world/country_guides/results.shtml?tt=TT004840 |date=9 February 2011 }}</ref> Na otoku delujeta dve vremski postaji; ena je na področju Longwood druga pa na področju Blue Hill. == Administrativna delitev == [[File:Districts of St Helena.svg|thumb|right|350px|Administrativna delitev otoka]] Otok je razdeljen na osem okrožij,<ref>St&nbsp;Helena Independent, 3 October 2008 page 2</ref> ki predstavljajo tudi svoje statistične regije. Otok predstavljal skupen volilni okraj ker v zakonodajni svet volijo 12 predstavnikov<ref>{{cite web|url=http://www.sainthelena.gov.sh/constitution/|title=Constitution|work=St Helena|access-date=14 June 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140718132931/http://www.sainthelena.gov.sh/constitution/|archive-date=18 July 2014|url-status=live}}</ref> od 15. {| class="wikitable sortable" style="text-align:right;" |- ! District ! Površina<ref name="census2016tables">{{cite web |url=http://www.sainthelena.gov.sh/2016-st-helena-census/ |title=Census 2016- Summary Data |publisher=St Helena Government |access-date=21 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160923022047/http://www.sainthelena.gov.sh/2016-st-helena-census/ |archive-date=23 September 2016 |url-status=dead }}</ref><br />km² ! Površina<br />sq mi !! Pop.<br />1998 !! Pop.<br />2008<ref name="census2008">{{cite web |url=http://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2013/01/Census-Report-2008.pdf |title=2008 Population Census of St Helena |publisher=St Helena Government |access-date=21 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161228025431/http://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2013/01/Census-Report-2008.pdf |archive-date=28 December 2016 |url-status=live }}</ref> !! Pop.<br />2016 !! Pop./km²<br />2016 |- |align="left"| Alarm Forest | 5.4 || 2.1 || 289 || 276 || 383 || 70.4 |- |align="left"| Blue Hill | 36.8 || 14.2 || 177 || 153 || 158 || 4.3 |- |align="left"| Half Tree Hollow | 1.6 || 0.6 || 1,140 || 901 || 984 || 633.2 |- |align="left"| Jamestown | 3.9 || 1.5 || 884 || 716 || 629 || 161.9 |- |align="left"| Levelwood | 14.8 || 5.7 || 376 || 316 || 369 || 25.0 |- |align="left"| Longwood | 33.4 || 12.9 || 960 || 715 || 790 || 23.6 |- |align="left"| Sandy Bay | 16.1 || 6.2 || 254 || 205 || 193 || 12.0 |- |align="left"| Saint Paul's | 11.4 || 4.4 || 908 || 795 || 843 || 74.0 |- style="background:#ddd;" class="sortbottom" |align="left"| '''Total''' || '''123.3''' || '''47.6''' || 5,157 || 4,257 || 4,349 || 35.3 |} == Prebivalstvo == === Demografija === [[File:St-Helena-Jamestown-from-above.jpg|thumb|right|Pogled na Jamestown iz okoliških hribov]] [[File:St-Helena-Jamestown.jpg|thumb|Jamestown prestolnica Svete Helene, pogled iz morja]] Sveto Heleno so naselili Angleži leta 1659. Januarja 2018 je na otoku živelo 4897 ljudi.<ref name="Statistics2018">{{Cite web | url=http://www.sainthelena.gov.sh/statistics-update-population-ascension-population-production-benefits-and-exchange-rates/ |title = STATISTICS UPDATE: POPULATION, ASCENSION POPULATION, PRODUCTION, BENEFITS AND EXCHANGE RATES « St Helena}}</ref> Prebivalci otoka so potomci prišlekov iz Velike Britanije (priseljenci, vojaki), afriških sužnjev (Zelenortski otoki, Slonokoščene obale, Indije in Madagaskarja. Leta 1792 je bil uvoz sužnjev na otok prepovedan zaradi česar njihovo število ni naraščalo. Leta 1840 je otok postal oskrbovalna postaja za ladje britanske kraljeve mornarice, ki so preprečevale trgovino z sužnji med Afriko in Brazilijo. Več tisoč osvobojenih sužnjev so izpustili na otoku. Okoli 500 nekdanjih sužnjev je ostalo na ostale pa so premestili na Karibe, Siera Leone in Cape Town. Med leti 1810 in 1834 so na otok začeli prihajati [[Kitajci]] kot poceni delavna sila. Njihov število je doseglo vrhunec leta 1818 (618). Potem ko je leta 1834 otok od Britanske Vzhodno indijske družbe prevzela Velika Britanija se je večina Kitajcev odselila v Cape Town. Na otoku je bilo tudi nekaj Indijcev ki pa so večinoma delali v pristanišču. Prebivalci otoka so imeli dolga desetletja državljanstvo britanskih prekomorskih. 21. maja 2002 so na podlagi zakona o britanskih prekomorskih ozemljih dobili polno britansko državljanstvo.<ref>[https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/sainthelena/1395019/St-Helena-celebrates-the-restoration-of-full-citizenship.html St Helena celebrates the restoration of full citizenship] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171110233032/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/sainthelena/1395019/St-Helena-celebrates-the-restoration-of-full-citizenship.html |date=10 November 2017 }}, ''Telegraph'', 22 May 2002</ref> V obdobju po Napoleonu se je na otoku močno povečala brezposelnost zato se je veliko ljudi izselilo. Večina jih je emigrirala v Veliko Britanijo, Južno Afriko in Avstralijo. Populacija otoka je postopoma upadala od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja, leta 1998 je na otoku živelo 5.157 ljudi leta 2008 pa 4257. Populacija je ponovno narasla leta 2016 ko je na otoku živelo 4.534 ljudi. V preteklosti so emigracijo predstavljali mladi ljudje, ki so pogodbeno delali na otoku Ascension in Falklandskih otokih. Ko pa so leta 2002 otočanom podelili enakovredno državljanstvo kot ostalim prebivalcem Velike Britanije je večina otočanov bolje plačano delo poiskala v Veliki Britaniji. Do leta 2018 se je v mestu Swindon, Wiltshire, izoblikovala večja skupnost priseljencev iz Svete Helene.<ref>{{cite web|author=Angelini, Daniel|url=https://www.swindonadvertiser.co.uk/news/16597150.st-helena-expats-from-swindolena-to-gather-for-sports-day-this-weekend/|title=St Helena expats from 'Swindolena' to gather for sports day this weekend|work=Swindon Advertiser|date=2018-08-24|accessdate=2020-01-07}}</ref> === Vera === Večina prebivalcev je anglikancev in so člani škofije Sveta Helene, ki ima svojega škofa. Pod škofijo spada še otok Ascension. Julija 2009 so praznovali 150 letnico obstoja škofije. Ostale krščanske veroizpovedi na otoku so: krščanska (od leta 1852), vojska odrešitve (od 1884), baptistična (1845),<ref>Hearl, Trevor W. ‘St Helena’s Early Baptists’. Wirebird: The Journal of the Friends of St Helena 12 (Autumn 1995): 40–46.[https://www.friendsofsthelena.com/upload/files/St_Helenas_Early_Baptists.pdf Full Paper]</ref> dventistična sedmega dne (od leta 1949), nova apostolska cerkev in jehovove priče.<ref>2017 Service Year Report of Jehovah's Witnesses</ref> Rimokatoliško pastoralo opravlja mesija s''ui iuris St. Helene, Ascension in Tristian da Cunha'', katerega urad spada pod apostolsko prefekturo Falklandskih otok. == Vlada == Izvršno oblast na Svete Heleni ima kraljica [[Elizabeta II. Britanska]] V njenem imenu pa jo izvaja guverner. Tega izbere kraljica po nasvetu britanske vlade. Za obrambo otoka in zunanje zadeve skrbi Velika Britanija. Zakonodajni svet otoka ima petnajst sedež od katerih sta dva rezervirana za vodjo sveta in njegovega namestnika. Dvanajst od petnajstih članov je izvoljenih na volitvah, ki potekajo vsake štiri leta. Trije člani po uradni dolžnosti so glavni sekretar, finančni sekretar in generalni državni tožilec. Izvršnemu svetu predseduje guverner, trije člani po uradni dolžnosti ter pet izvoljenih članov zakonodajnega sveta, ki jih imenuje guverner. Guverner predstavlja vodjo vlade. Januarja je bilo predlagano, da bi izvršni svet vodil glavni svetnik, ki bi ga izvolili člani zakonodajnega sveta in imenovali ostale člane izvršnega sveta. Ta predlog je bil objavljen na referendumu 23. marca 2013 kjer so bili 10 glasov za in 42 proti pri 10 % udeležbi.<ref>{{cite web|url=http://www.the-islander.org.ac/art_10676.html/|title=CONSTITUTIONAL POLL – RESULTS|work=The Islander|date=25 March 2013|access-date=14 August 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20141027115955/http://www.the-islander.org.ac/art_10676.html/|archive-date=27 October 2014|url-status=dead}}</ref> Otoka Ascension in Tristian da Cunha imata upravitelja, ki ju zastopa guverner Sv. Helene. Eden izmed komentatorjev je izjavil, da kljub visoki brezposelnosti posledica katere je bila izguba polnih potnih listov med leti 1981 in 2002 je raven zvestobe Združenemu Kraljestvu med prebivalci še vedno visoka in ter da verjetno ni presežena v nobenem drugem koncu sveta.<ref>David Leslie Smallman, Quincentenary, a Story of St Helena, 1502–2002; Jackson, E. L. St Helena: The Historic Island, Ward, Lock & Co, London, 1903</ref> Edini kralj, ki je obiskal otok je bil [[Jurij VI. Britanski]] To je bilo leta ko je v spremstvu kraljice Elizabete in princese Margarete odpotoval v Južno Afriko. Edinburški vojvoda je otok obiskal leta 1957, njegov sina Andrew pa leta 1984 kot pripadnik oboroženih sil leta 2002 je otok obiskala njegova hči princesa Anna. === Škandal z zlorabo otrok === Leta 2014 so na Sveti Heleni poročali o zlorabi otrok. Britanski urad za zunanje zadeve in skupnost (Foregin and Commonwealth Office – FCO) je bil obtožen, da je Združenim narodom lagal o zlorabi otrok na otoku s čimer je želel prikriti obtožbe po katerih naj bi policist posilil štiriletno deklico in policista, ki je pohabil dvoletnico.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/sainthelena/11350438/St-Helena-child-abuse-Foreign-Office-was-warned-British-island-couldnt-cope-12-years-ago.html|title=St Helena child abuse: Foreign Office 'was warned British island couldn't cope 12 years ago'|year=2015|newspaper=Telegraph |access-date=19 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150119012452/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/sainthelena/11350438/St-Helena-child-abuse-Foreign-Office-was-warned-British-island-couldnt-cope-12-years-ago.html|archive-date=19 January 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/sainthelena/11352492/St-Helena-child-abuse-a-lot-of-dark-things-do-happen-on-this-island.html|title=St Helena child abuse: 'a lot of dark things do happen on this island'|newspaper=Telegraph|access-date=19 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150119125634/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/sainthelena/11352492/St-Helena-child-abuse-a-lot-of-dark-things-do-happen-on-this-island.html|archive-date=19 January 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/sainthelena/11350671/St-Helena-child-abuse-how-did-sex-abusers-get-away-with-it-for-so-long.html|title=St Helena child abuse: how did sex abusers get away with it for so long?|newspaper=Telegraph|access-date=19 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150119133812/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/sainthelena/11350671/St-Helena-child-abuse-how-did-sex-abusers-get-away-with-it-for-so-long.html|archive-date=19 January 2015|url-status=live}}</ref> Sasha Wass QC in njena ekipa sta prispela na otok 17. marca 2015 ter ga po preiskavi zapustili 1. aprila 2015. V vladnem poročilu, ki je bilo objavljeno 10. decembra 2015, je bilo navedeno da so bile obtožbe pretirane.<ref>{{cite web|url=http://www.saint.fm/the-independent/|title=The St Helena Independent - Saint FM|access-date=13 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171206201911/http://www.saint.fm/the-independent/|archive-date=6 December 2017|url-status=live|date=13 August 2014}}</ref> Članek v Daily Mailu pa je izhajal iz informacij dveh socialnih delavcev, ki sta bila v poročilu ocenjena kot nesposobna.<ref>{{cite web|url=https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/484129/51735_Wass_Inquiry_Web_Accessible_PDF.pdf|title=HC 662 The Wass Inquiry Report|date=10 December 2015|access-date=15 December 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127025029/https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/484129/51735_Wass_Inquiry_Web_Accessible_PDF.pdf|archive-date=27 January 2016|url-status=live}}</ref><ref>{{cite magazine|url=http://www.pressgazette.co.uk/government-inquiry-concludes-daily-mail-was-misled-over-reporting-child-abuse-and-corruption-st|title=Government inquiry concludes Daily Mail was misled over child abuse and corruption on St Helena|magazine=Press Gazette|date=10 December 2015|access-date=15 December 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20151214165305/http://www.pressgazette.co.uk/government-inquiry-concludes-daily-mail-was-misled-over-reporting-child-abuse-and-corruption-st|archive-date=14 December 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/st-helena-child-abuse-claims-dismissed-as-gross-distortion-of-reality-a6768411.html|title=St Helena child abuse claims dismissed as 'gross distortion of reality'|newspaper=The Independent|date=10 December 2015|access-date=5 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20180118075143/https://www.independent.co.uk/news/world/americas/st-helena-child-abuse-claims-dismissed-as-gross-distortion-of-reality-a6768411.html|archive-date=18 January 2018|url-status=live}}</ref> == Biotska raznovrstnost == Sveta Helena je že dolgo znana po visokem deležu endemičnih vrst ptic in rastlin. Gorska območja naseljuje večina od 400 do danes poznanih endemičnih vrst. Velik del otoka je BirdLife International označil kot pomembno območje za ohranjanje ptic, predvsem endemične vrste pobrežnik ''Charadrius sanctaehelenea'' znan tudi kot ''wirebird'', otok je tudi pomembno postajališče za morske ptice, ki imajo na številnih otočkih ob obali otoka svoja gnezda.<ref name=bli>{{citation |url=http://www.birdlife.org |title=Important Bird Areas |access-date=9 November 2012 |work=BirdLife data zone |publisher=BirdLife International |year=2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/ |archive-date=30 June 2007 |url-status=live }}</ref> Na podlagi teh endemičnih vrst in izjemnega razpona habitatov je Sveta Helena na okvirnem seznamu Združenega kraljestva za uvrstitev na seznam Unescova svetovne dediščine.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5675/ |title=Tentative Lists: St. Helena |date=27 January 2012 |publisher=UNESCO |access-date=21 July 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120802121309/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5675/ |archive-date=2 August 2012 |url-status=live }}</ref> Umetnik Rolf Weijburg je na Sveti Heleni ustvaril različne [[jedkanica|jedkanice]], ki so prikazovale različne te endemične ptice.<ref>{{cite web |url = http://fidpress.blogspot.nl/2010/09/artists-of-saint-helena-island-and.html |title = Artists of Saint Helena |access-date = 2 November 2017 |archive-url = https://web.archive.org/web/20171107022632/http://fidpress.blogspot.nl/2010/09/artists-of-saint-helena-island-and.html |archive-date = 7 November 2017 |url-status = dead |df = dmy-all }}</ref><ref>Rolf Weijburg’s website: http://www.weijburg.nl {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703145759/http://www.weijburg.nl/ |date=3 July 2018 }}</ref> Biotska raznovrstnost Svete Helene vključuje tudi številne morske vretenčarje, nevretenčarje (sladkovodne, kopenske in morske), glive (vključno z vrstami, ki tvorijo lišaje), nežilne rastline, morske alge in druge biološke skupine. Do danes je o njih znanega zelo malo čeprav je bilo zabeleženih več kot 200 gliv, vključno z devetimi endemičnimi kar kaže na to, da je treba opraviti še veliko pomembnih odkritij in raziskav. Na otoku je izumrlo več rastlin in živali. Zaradi krčenja gozdov je leta 1994 izumrla zadnja endemična oljka Svete Helene, ''Nesiota elliptica'', do decembra 2003 pa se je posušila zadnja gojena oljka.<ref>{{Cite web|url=https://science.howstuffworks.com/life/botany/10-plants-lost-to-history.htm|title=10 Plants Lost to History|date=2016-05-11|website=HowStuffWorks|language=en|access-date=2019-12-17}}</ref> Zadnja endemične strigalice (''Labidura herculeana'') je bilo videti v naravi leta 1967. Od leta 2000 v severovzhodnem delu otoka, znanem kot tisočletni gozd, poteka velik projekt pogozdovanja, da bi ponovno ustvarili Veliki gozd, ki je obstajal pred kolonizacijo.<ref>{{Cite web|url=https://sthelenaisland.info/the-millennium-forest/|title=Millennium Forest . St Helena Island|date=2015-08-21|website=St Helena Island|language=en-US|access-date=2019-12-17}}</ref> Obala otoka je globoka in znana po številnih rdečih rakih (''Chaceon affinis''). Leta 1991 se je ribiško plovilo ''Oman Sea One'', ki se je ukvarjalo z lovljenjem rakov, prevrnilo in kasneje potonilo ob obali Svete Helene na poti z otoka Ascension. V nesreči so izgubili življenje štirje člani posadke. RMS ''St.Helana'' je rešila enega člana posadke. == Gospodarstvo == Gospodarstvo otoka je do leta 1966 temeljilo na monokulturi novozelandskega lana, ki se je uporabljal za izdelavo vrvi in niti. Zatonu tega je sledil strm gospodarski upad otoka. Gospodarstvo Svete Helene se zdaj razvija vendar ga skoraj v celoti podpira britanska vlada. Javni sektor prevladuje in predstavlja približno 50 % bruto domačega proizvoda. Začetek rednih letalskih prevozov je pomenil porast turizma in vlada spodbuja naložbe na otoku, kar lahko dokažeta njihova naložbena politika in strategija ter naložbeni prospekt za potencialne vlagatelje. Sveta Helena je leta 2019 dosegla svojo prvo bonitetno oceno ''Investment Grade'', bonitetno oceno BBB- (stabilno), ki jo je izdala svetovna bonitetna agencija Standard & Poors (S & P).<ref>{{cite web |title=Investment Prospectus |url=https://www.investinsthelena.com/investment-prospectus-download/ |website=Enterprise St Helena |access-date=24 July 2020 |date=19 October 2019}}</ref> In 2019, St Helena achieved its first ever ‘Investment Grade’ Credit Rating, a Credit Rating of BBB- (stable), from global credit-rating agency Standard & Poors (S&P).<ref>{{cite web |title=St Helena achieves 'Investment Grade' Credit Rating |url=https://www.sainthelena.gov.sh/2019/press-releases/st-helena-achieves-investment-grade-credit-rating/ |website=St Helena Government |access-date=24 July 2020 |date=5 December 2019}}</ref> Načrt trajnostnega gospodarskega razvoja Svete Helene v letih 2018-2028 je bil razvit z več kot šestmesečnim lokalnim in mednarodnim posvetovanjem v obdobju 2017 do 2018. Dokument predstavlja 10-letni načrt za zagon gospodarstva po začetku letalskih prevozov in širokopasovni povezljivosti preko optičnih vlaken ter prehod od zgolj odvisnosti od turizma, k mantri za "povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza". SEDP je navedel, da so prednosti otoka naravni viri in zemljepis, status britanskega čezmorskega ozemlja, valuta funt (£), razmeroma poceni stroški dela in poceni nepremičnine ter nizka stopnja kriminala. Ciljni sektorji rasti izvoza vključujejo turizem, ribištvo, kavo, satelitske kopenske postaje, delo od doma (digitalni nomadi), akademije, raziskave in konference, alkoholne pijače, vina in piva, ladijski register in jadralne kvalifikacije, tradicionalni izdelki, med in čebelarstvo ter lokacija za snemanje filma. Rast je pričakovati na področjih uvoza kmetijskih izdelkov, lesa, gradbenih materialov ter ustekleničene vode. Turistična industrija v veliki meri temelji na promociji Napoleonovega zapora pa tudi na naravnih dejavnostih kot so potapljanje, plavanje s [[Kitovec|kitovci]], opazovanje kitov, opazovanje ptic, morski izleti in pohodništvo. Obstaja tudi igrišče za [[golf]] in obstaja možnost športnega ribolova. Na otoku deluje več hotelov, nočitev z zajtrkom in apartmaji z kuhinjo za samostojno pripravo hrane. Prihod turistov pa je povezan z letališčem Sveta Helena in rednimi letalskimi povezavami (v preteklosti je bil povezan z slabimi ladijskimi povezavami, ki jih je nudila zdajže upokojena ladja RMS ''St Helena'').<ref>{{cite web |title=Where to stay |url=http://sthelenatourism.com/where-to-stay |website=St Helena Tourism |access-date=24 July 2020}}</ref> Sveta Helena proizvaja najdražjo kavo na svetu.<ref>{{cite web |title=How St Helena Coffee came to be sold in Harrods |url=http://sthelenatourism.com/how-st-helena-coffee-came-to-be-sold-in-harrods/ |website=St Helena Tourism |access-date=24 July 2020 |date=27 April 2017 |archive-date=24 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200724141234/http://sthelenatourism.com/how-st-helena-coffee-came-to-be-sold-in-harrods/ |url-status=dead }}</ref> Proizvaja in izvaža tudi žganje Tungi, narejeno iz plodov bodičastih hrušk ali kaktusovih hrušk, ''Opuntia ficus-indica'' ('Tungi' je lokalno ime rastline) ter kavni liker, gin in rum.<ref>{{cite web |title=Connoisseur's guide to St Helena's spirits |url=http://sthelenatourism.com/connoisseurs-guide-to-st-helenas-spirits/ |website=St Helena Tourism |date=21 November 2013 |access-date=6 May 2020 |archive-date=6 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200806204207/http://sthelenatourism.com/connoisseurs-guide-to-st-helenas-spirits/ |url-status=dead }}</ref> Zaradi odsotnosti parazitov bolezni in onesnaženja je otoški med eden najboljših na svetu. Sveta Helena ima majhno ribiško industrijo, ki temelji večinoma na predelavi tune. Ribištvo temelji na geslu »en drog ena linija ena riba naenkrat«. Nekatere izvožene tune s Svete Helene se strežejo v restavracijah v Cape Townu.<ref>{{Cite web|title=The St Helena Tuna One By One Philosophy|url=https://www.youtube.com/watch?v=1MttOz7RBew|author=International Pole & Line Foundation|date=2018|website=YouTube}}</ref> Tako kot otok Ascension in Tristan da Cunha, tudi Sveta Helena sme izdajati svoje poštne znamke. Otok tudi trži svojo spletno domeno .sh. === Bančništvo in denar === [[File:1673-1973 tercentenary 25 pence copper-nickel coin of St. Helena, photo by Omar Hoftun.jpg|thumb|right|Kovanci Sv. Helene, 1673-1973]] Leta 1821 je Saul Salomon (stric Saula Salomona) izdal 70.560 bakrenih žetonov v vrednosti po pol penija, ki so po otoku krožili skupaj z lokalnimi kovanci Vzhodno indijske družbe, dokler otoka leta 1836 ni prevzela Velika Britanija. Kovanci so zdaj na voljo zbirateljem. Sveta Helena ima svojo lastno valuto od leta 1976, funt Sveta Helena, ki je enakovredna britanskemu funtu in je hkrati tudi valuta otoka Ascension. Vlada Svete Helene izdeluje lastne kovance, bankovce od leta 1976 in obtočne kovance od leta 1984. Medtem ko so v obtoku kovanci označeni z napisom "Sveta Helena • Vnebovzetje", na bankovcih piše samo "Vlada Svete Helene". Obstajajo tudi spominski kovanci na katerih piše samo Sveta Helena. Banka Svete Helene je bila ustanovljena na Sveti Heleni in otoku Ascension leta 2004. Ima svoji podružnici v Jamestown in Georgetownu. Po ustanovitvi je prevzela posle vladne hranilnice Svete Helene in hranilnice otoka Ascension.<ref>{{citation|url=http://www.sainthelenabank.com/aboutus.htm#history |title=About Us: History of the Bank of St. Helena |publisher=Bank of St. Helena |access-date=21 July 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120207095304/http://www.sainthelenabank.com/aboutus.htm |archive-date=7 February 2012 }}</ref> === Turizem === Pred dokončanjem letališča je bila večina turistov iz skupine upokojencev in popotnikov saj je plovba na otok in iz njega z ladjo RMS ''St Helena'' trajal okoli dva tedna, zaradi česar je bil otok za povprečne turiste z službo in družino neprivlačen in težko dostopen. Medtem ko so bili popotniki pripravljeni izkoristiti dva tedna dopusta, da bi prišli do otoka upokojenci pa se niso tako zelo ukvarjali z časom potovanja. Po izgradnji letališča lahko otok privabi širši krog turistov.<ref name=BuckleyStHelenaAirp>{{cite web|author=Buckley, Julia|url=https://www.independent.co.uk/travel/africa/st-helena-what-to-see-do-best-guide-island-distillery-tortoise-coffee-where-to-stay-consulate-hotel-a8132291.html|title=Why you should visit St Helena, home to the 'world's most useless airport'|work=[[The Independent]]|date=2017-12-18|access-date=2020-01-06}}</ref> Otok je leta 2018 posodobil svojo strategijo trženja turizma. V njej so bili opisani ciljni trgi, priložnosti in nevarnosti. Glavne točke otoškega turizma so: narava (kitovci in ptice), otoška kultura (varnejše okolje), hoja in pohodništvo, potapljanje, umetnost in obrt, skupne turistične destinacije z Južno Afriko, fotografija, tek, zgodovina in dediščina (Napoleon), astronomija, tek, umetnost in obrt ter hrana in pijača.<ref>{{Cite web|title=St Helena's Tourism Marketing Strategy|url=http://sthelenatourism.com/wp-content/uploads/2018/07/St-Helena-Tourism-Marketing-Strategy-2018-2019-Board-Approved-Version-01-May-2018.pdf|website=St Helena Tourism|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20200221133500/http://sthelenatourism.com/wp-content/uploads/2018/07/St-Helena-Tourism-Marketing-Strategy-2018-2019-Board-Approved-Version-01-May-2018.pdf|archive-date=21 February 2020}}</ref> Do globalne pandemije COVID-19 je turizem na otoku dosegel visoko rast in je sledil načrtom, ki so si jih zadali načrtovalci turističnega razvoja.<ref>{{Cite web|title=Visitor Statistics|url=https://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2020/04/Visitor-Statistics.pdf|date=2020|website=St Helena Government}}</ref> Večina prihodov na otok je zunanjih obiskovalcev, sledijo pa jim prebivalci otoka njihovi prijatelji ali družine) za njimi so otočani, ki se vračajo iz tujine na zadnjem mestu pa so poslovni prihodi. Turisti se na otoku zadržijo povprečno en teden medtem ko obiskovalci in prebivalci otoka ostanejo deber mesec pri čemer se nastanijo pri sorodnikih ali prijateljih. Približno 37 % turistov je Britancev, 21 % Južnoafričanov, 13 % Evropejcev (izvzeti so Britanci, Nemci in Francozi), in 9 % Američanov ali prebivalcev Karibov. Večina turistov, ki niso otočani, je starejših od 40 let, približno 40 % jih je 40-59 in približno 40 % 60+. Leta 2018 je turizem gospodarstvu otoka prinesel približno 4 do 5 milijonov funtov leta 2019 pa se je ta povečal na približno 5 do 6 milijonov funtov.<ref>{{Cite web|title=Economic Development Committee Meeting Summary|url=https://www.sainthelena.gov.sh/2020/news/economic-development-committee-meeting-summary-thursday-23-april-2020/|date=April 2020|website=St Helena Government}}</ref> == Transport == [[File:RMS St Helena.jpg|thumb|right|[[RMS St Helena (1989)|RMS ''St Helena'']] v zalivu James Bay]] [[File:St-Helena-view-when-leaving.jpg|thumb|right|Pogled na otok iz palube ladje RMS ''St Helena'']] Sveta Helena je eden najbolj oddaljenih otokov na svetu. Ima eno komercialno letališče, otok pa je postal nekoliko bolj dostopnejši od odprtja letalskega prometa leta 2017. Pred tem je bil otok dostopen le z ladjo. === Pomorski promet === Večino tovora na otok dostavlja tovorna ladja MV ''Helena'' (nekaj hitre pošte se prevaža po zraku). Med Cape Townom otokm Sv. Helena in otokom Ascension pluje od začetka leta 2018. Uporablja pristanišče v zalivu Ruperts, ki je bilo zgrajeno za potrebe gradnje letališča. Sprejme lahko manjše število potnikov.<ref>[http://sthelenashipping.com/passengers/ Passengers]</ref> Do leta 2017 je edino povezavo z otokom zagotavljala poštna ladja RMS ''St Helena.'' Plovba med Cape Townom in otokom je trajala pet dni. Ladja se je zasidrala v zalivu James Bay na Sveti Heleni približno 30-krat na leto potnike in tovor pa so nato z transportnimi čolni prepeljali na kopno.<ref>{{cite web|url=http://www.rms-st-helena.com/voyageschedules.php |title=RMS St. Helena Schedule & Fares |publisher=RMS St. Helena |access-date=21 July 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100426121919/http://www.rms-st-helena.com/voyageschedules.php |archive-date=26 April 2010 }}</ref> Ladijska družba ''AW Ship Management'' je imela poseben paketni dogovor po katerem so potniki lahko prvi del poti na otok opravili z ladjo ''St. Helena'' drugi del poti pa z letalom [[Kraljevo vojno letalstvo|britanskih kraljevih letalskih sil]] z otoka Ascension do letalske baze RAF Brize Norton v Brize Norton v Angliji.<ref>{{cite web|url=https://rms-st-helena.com/manage/wp-content/uploads/RMS_St-Helena_Main_Brochure_MAR2015_web.pdf|title=RMS St Helena Brochure|publisher=AW Ship Management|page=18|access-date=2020-01-06}}</ref><ref>{{cite web|url=http://rms-st-helena.com/raf-flights/|title=RAF Flights Fly with the RAF and meet the RMS en route|publisher=AW Ship Management|access-date=2020-01-06}}</ref> Sveto Heleno vsako leto obišče okoli 600 jadrnic. Leta 2020 so zaradi virusa [[COVID-19]] prepovedali obiske z jadrnicami. Obisk je še vedno mogoč iz humanitarnih namenom vendar je potrebna predhodna štirinajstdnevna karantena ki se izvaja v zalivu James Bay.<ref>https://www.noonsite.com/place/st-helena/</ref> === Letalski promet === [[File:First Comair Boeing 737-800 flight to Saint Helena Airport (191).jpg|thumb|Letališče SV. Helena leta 2016]] Marca 2005 je britanska vlada objavila načrte za gradnjo letališča Sveta Helena.<ref>{{cite news |title=Saint Helena to get first airport |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/4350605.stm |work=BBC News |date=15 March 2005 |access-date=4 July 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171015075814/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/4350605.stm |archive-date=15 October 2017 |url-status=live }}</ref> Britanska vlada se je 22. julija 2010 strinjala, da bo pomagala financirati novo letališče.<ref>{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/sainthelena/7905386/Britain-to-pay-for-St-Helena-airstrip-backed-by-Lord-Ashcroft.html |title=Britain to pay for St. Helena airstrip backed by Lord Ashcroft |author=Daniel McElroy & Christopher Hope |date=22 July 2012 |work=The Telegraph |access-date=21 July 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121114175810/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/sainthelena/7905386/Britain-to-pay-for-St-Helena-airstrip-backed-by-Lord-Ashcroft.html |archive-date=14 November 2012 |url-status=live }}</ref> Novembra 2011 je bil podpisan dogovor med britansko vlado in južnoafriškim gradbenim podjetjem Basil Read, letališče pa naj bi se odprlo februarja 2016 z leti v Južno Afriko in Združeno kraljestvo.<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-15578596 |title=Remote UK island colony of St Helena to get airport |date=3 November 2011 |work=BBC News |access-date=21 July 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120425041756/http://www.bbc.co.uk/news/uk-15578596 |archive-date=25 April 2012 |url-status=live }}</ref> Stroški gradnje so znašali 250 milijonov funtov. Namen gradnje letališča je bil pomagati otoku, da ta postane bolj samozadosten, spodbujati gospodarski razvoj hkrati pa zmanjšati odvisnost od pomoči britanske vlade. Zagnal naj bi tudi turistično industrijo saj naj bi otok obiskalo do 30.000 obiskovalcev.<ref>{{citation |title=England's St Helena exiles welcome island airport project |date=21 April 2012 |publisher=[[BBC News Online]] |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-17772044 |access-date=21 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120426130606/http://www.bbc.co.uk/news/uk-england-17772044 |archive-date=26 April 2012 |url-status=live }}</ref> Prvo letalo je na novem letališču pristalo 15. septembra 2015, to je bil južnoafriški Beechcraft King Air 200 s katerim so izvajali kalibracijo letališke radijsko-navigacijske opreme.<ref name=z2015-9>Rosenberg, Zach. "[http://www.airspacemag.com/daily-planet/tiny-remote-st-helena-180956669/?no-ist Tiny, Remote St. Helena Gets Its First Airport] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150927222312/http://www.airspacemag.com/daily-planet/tiny-remote-st-helena-180956669/?no-ist |date=27 September 2015 }}" ''[[Air & Space/Smithsonian]]'', 18 September 2015. Accessed: 26 September 2015.</ref><ref>{{cite web|title=History Made as First Ever Plane Lands at St Helena|url=http://www.sainthelena.gov.sh/history-made-as-first-ever-plane-lands-at-st-helena/|access-date=16 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150916085846/http://www.sainthelena.gov.sh/history-made-as-first-ever-plane-lands-at-st-helena/|archive-date=16 September 2015|url-status=dead}}</ref> Odprtje letališča je bilo predvideno za maj 2016 vendar je bilo prestavljeno saj so ugotovili, da ima letališče težave z močnim striženjem vetra kar močno otežuje pristanek letal.<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-36493860|title=St Helena airport too windy to open|date=9 June 2016|work=BBC News|access-date=21 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20161225053413/http://www.bbc.co.uk/news/uk-36493860|archive-date=25 December 2016|url-status=live}}</ref> Leta 2017 je južnoafriška letalska družba Airlink postala ponudnik letalskih prevozov med otokom in [[Johannesburg|Johannesburgom]]. Prvi komercialni let na otok je bil čarterski let, opravila ga je družba Airlink iz Južne Afrike v sredo, 3. maja 2017, iz Cape Towna prek Moçâmedesa v [[Angola|Angoli]] z uporabo letala Avro RJ85 ZS-SSH (msn 2285). Let je pobral potnike iz ladje RMS ''St. Helena,'' ki so obtičali na otoku potem ko je ''St. Helena'' utrpela poškodbo propelerja.<ref>{{cite web|url=https://www.ch-aviation.com/portal/news/55705-st-helena-sees-maiden-commercial-pax-flight|title=St. Helena sees maiden commercial pax flight|date=4 May 2017|publisher=CH Aviation|access-date=7 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170504124921/https://www.ch-aviation.com/portal/news/55705-st-helena-sees-maiden-commercial-pax-flight|archive-date=4 May 2017|url-status=live}}</ref> 14. oktobra 2017 je Airlink začel opravljati tedenske lete med Johannesburgom v Južni Afriki in letališčem Sveta Helena z uporabo Embraerja E190-100IGW s čimer je postal prvi redni letalski prevoznik v zgodovini otoka Sveta Helena. Letalo z 78 potniki je na letališču Sv. Helena pristalo po šestih urah leta iz Johannesburga ter enim preskrbovalnim postankom v [[Windhoek|Windhoeku]] v [[Namibija|Namibiji]].<ref name=bbc20171014>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-41620003|title=First flight lands on remote St Helena|date=14 October 2017|access-date=21 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180620011451/https://www.bbc.com/news/world-africa-41620003|archive-date=20 June 2018|url-status=live|work=BBC News}}</ref> Aprila 2020 je na otoku pristalo letalo Airbus A318 britanskega čarterskega prevoznika Titan Airways. Letalo je zakupila vlada Združenega kraljestva za potrebe transporta medicinskega osebja ter prevoz nujne medicinske opreme za prebivalce prekomorskega ozemlja.<ref>https://www.flightglobal.com/business-aviation/first-airbus-airliner-lands-on-st-helena/138000.article</ref> Letališče je postavljeno tako, da striženje vetra otežuje varen pristanek iz severnih smeri. Varneje je pristajati iz nasprotne strani vendar pa se tam pojavljali hrbtni vetrovi, ki povečujejo hitrost letala med pristankom. Za varne pristanek tako potrebno omejiti težo letala kar pa pomeni manj potnikov in tovora na letalu. Kljub temu je bilo prvo poletje le malo zamud na račun vetra. Več zamud je bilo med zimo, kot velik problem se je izkazala tudi megla.<ref>{{cite web|url=http://www.cnn.com/travel/article/remote-atlantic-airline-saint-helena-napoleon/index.html|title=Remote Atlantic runway opens up Napoleon's hidden island|date=24 August 2015|access-date=13 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171013045530/http://www.cnn.com/travel/article/remote-atlantic-airline-saint-helena-napoleon/index.html|archive-date=13 October 2017|url-status=live}}</ref> Zaradi pandemije COVID-19 in blokade v Južni Afriki so bili komercialni letalski poleti med Južno Afriko in Sveto Heleno začasno ukinjena od 21. marca 2020 naprej. Zasebni in čarterski letali se lahko izvajajo le z dovoljenjem guvernerja. Vsi prihajajoči letalski potniki morajo v karanteni v Bradleyjevo taborišču v bližini letališča, da se zmanjša tveganje, da bi COVID-19 prišel na otok in se razširil med prebivalci.<ref>https://www.sainthelena.gov.sh/</ref> === Lokalni promet === Minibus je edini javni promet na otoku. Vozi ob delavnikih po vnaprej določenem voznem redu. Končni postaja je Jamestown kjer ljudje opravijo večino opravkov na otoku. Obiskovalcem je na voljo najem avtomobila. Na otoku delujejo tudi številne taksi službe, vključno z V2 Taxis in Crowie's Taxis.<ref>{{Cite web|title=Sure Telephone Directory|url=https://www.sure.co.sh/assets/Uploads/STH-Directory-Update-51120.pdf|date=2019}}</ref> == Komunikacije == === Radio === Radio Sveta Helena je začel delovati na božični dan leta 1967 in je lokalna radijska postaja, ki jo je mogoče poslušati okoli 100 km od otoka. En dan v letu oddaja mednarodno na kratkovalovnem radiu (11092,5 kHz). Postaja sodeluje s časopisom ''St Helena Herald'' ter poslušalcem posreduje novice, oddaje ter glasbo. Radio so ukinili 25. decembra 2012, da bi ustvaril novo trikanalno FM storitev, ki jo je financirala tudi vlada Sv. Helene upravlja pa jo South Atlantic Media Services (SAMS) nekdanja St. Helena Broadcasting Corporation.<ref>{{cite web|url=http://sthelenaonline.org/2012/06/14/media-saga-takes-new-twist-as-mike-plans-more-radio-stations/ |title=Media saga takes new twist as Mike plans more radio stations |author=Simon Pipe |date=14 June 2012 |publisher=St. Helena Online |access-date=21 July 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120203422/https://sthelenaonline.org/2012/06/14/media-saga-takes-new-twist-as-mike-plans-more-radio-stations/ |archive-date=20 November 2012 }}</ref> SAMS<ref name="sams.sh">{{cite web|url=http://www.sams.sh|title=SAMS Home|website=www.sams.sh|access-date=6 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161005130312/http://sams.sh/|archive-date=5 October 2016|url-status=live}}</ref> zagotavlja dva radijska kanala za Sv. Heleno. SAMS Radio 1 je glasbeni in zabavni kanal, SAMS Radio 2 pa prenaša BBC World Service. SAMS proizvaja tudi tedenski časopis ''The Sentinel'' in tedenske televizijske oddaje. Saint FM<ref>{{cite web|url=http://www.saint.fm|title=Saint FM Homepage|publisher=Saint FM|access-date=21 July 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120718153815/http://www.saint.fm/|archive-date=18 July 2012|url-status=live}}</ref> je bila lokalna radijska postaja, ki je bila dostopna tudi prek internetnega radia<ref>{{cite web|url=http://www.saint.fm/listen_live.htm |title=Saint FM Live Stream |publisher=Saint FM |access-date=21 July 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120607024413/http://www.saint.fm/listen_live.htm |archive-date=7 June 2012 }}</ref> in jo je bilo mogoče poslušati tudi na otoku Ascension. Postaja ni bila financirana s strani vlade. Oddajati je začela leta 2005 zaprli pa so jo 21. decembra 2012. Oddajal je novice, oddaje in glasbo v sodelovanju s sestrskim časopisom ''St Helena Independent'', ki še vedno deluje. Radijske kanale Saint FM je prevzel Saint FM Community Radio, ki je začel delovati 10. marca 2013.<ref>{{cite web|title=About Saint FM|url=http://www.saint.fm/about-saint-fm/|website=Saint FM|publisher=Saint FM Community Radio|access-date=18 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150506142450/http://www.saint.fm/about-saint-fm/|archive-date=6 May 2015|url-status=live|date=18 August 2014}}</ref> Postaja deluje kot družba z omejeno odgovornostjo in je v lasti njenih članov.<ref>{{cite web|url=http://sainthelenaisland.info/saintfm.htm|title=Saint Helena Island Info: All about St. Helena • Saint FM Community Radio|author=Moonbeams Limited|work=sainthelenaisland.info|access-date=20 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150114232055/http://sainthelenaisland.info/saintfm.htm|archive-date=14 January 2015|url-status=live}}</ref> Članstvo je odprto za vse in omogoča dostop do zvočnega prenosa v živo. Na otoku se pojavljajo tudi občasne radioamaterske organizacije. Uporabljena predpona ITU je ZD7.<ref name="sainthelenaisland">{{cite web|url=http://sainthelenaisland.info/hamradio.htm|title=Saint Helena Island Info: All about St.&nbsp;Helena, in the South Atlantic Ocean &bull; Amateur ("Ham") Radio|publisher=sainthelenaisland.info|access-date=28 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160401105301/http://sainthelenaisland.info/hamradio.htm|archive-date=1 April 2016|url-status=live}}</ref> === Na splet === Spletna stran Otok Svete Helene<ref>{{cite web |title = Saint Helena Island Info |url = http://sainthelenaisland.info/ |website = Saint Helena Island Info |access-date = 22 May 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160527004159/http://sainthelenaisland.info/ |archive-date = 27 May 2016 |url-status = dead |df = dmy-all }}</ref> je spletni vir, ki prikazuje zgodovino Svete Helene od odkritja do danes ter fotografije in informacije o današnjem življenju na otoku. Vlada Svete Helene<ref>{{cite web |title = Saint Helena Government |url = http://www.sainthelena.gov.sh/ |website = Saint Helena Government |access-date = 22 May 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160517180531/http://www.sainthelena.gov.sh/ |archive-date = 17 May 2016 |url-status = live |df = dmy-all }}</ref> je uradna spletna stran vlade na otoku. Vključuje novice, informacije za potencialne obiskovalce in vlagatelje, pa tudi uradna sporočila za javnost in strani glavnih vladnih služb. Turizem Svete Helene<ref>{{cite web |title = Saint Helena Tourism |url = http://sthelenatourism.com/ |website = Saint Helena Tourism |access-date = 23 May 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160621051139/http://sthelenatourism.com/ |archive-date = 21 June 2016 |url-status = live |df = dmy-all }}</ref> je spletno mesto, namenjeno turistični trgovini z nasveti o nastanitvi, prevozu, hrani in pijači, prireditvah in podobno. === Televizija === Televizijo na otoku zagotavlja Sure South Atlantic Ltd (Sure) prek 17 analognih prizemnih UHF kanalov, ki ponujajo kombinacijo britanskega, ameriškega in južnoafriškega programa. Kanali prihajajo iz DSTV in vključujejo kanale Mnet, SuperSport in BBC. Signal zagotavlja MultiChoice DStv v Južni Afriki na otoku pa ga sprejema satelitska antena pri Bryant's Beacon preko staelitov Intelsat 20 in Intelsat 36 v pasu K _u.<ref>{{cite web |url=http://www.cwi.sh/downloads/PubInfoTV.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20111225021137/http://www.cwi.sh/downloads/PubInfoTV.pdf |archive-date=25 December 2011 |title=Public Information on the Television Delivery on the KU-BAND |publisher=Cable and Wireless |access-date=21 July 2012}}</ref> SAMS pripravlja tedenske TV-novice ''Newsbyte'', ki so objavljene tudi na YouTubu . === Telekomunikacije === Telekomunikacijske storitve na otoku so zagotovljene prek digitalnega bakrenega telefonskega omrežja, ki vključuje tudi širokopasovno storitev ADSL. Avgusta 2011 je bila na otoku nameščena prva optična povezava, ki povezuje televizijske sprejemne antene na Bryant's Beacon s Tehničnim centrom Cable & Wireless plc v Briars. Satelitska zemeljska postaja s 7,6-metrsko (25 ft) satelitsko anteno, nameščeno leta 1989<ref>[http://www.saint.fm/Independent/20060721.pdf "''Cable & Wireless Carries out Major Mechanical Maintenance''"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130510172333/http://www.saint.fm/Independent/20060721.pdf |date=10 May 2013 }} The St Helena Independent Volume 1, Issue 37 Friday 21 July 2006, p. 8</ref>, je edina mednarodna telekomunikacijska povezava, ki zagotavlja satelitske povezave prek satelita Intelsat 707 do otoka Ascension in Združenega kraljestva.<ref name="archive">{{cite web|url=http://www.cwi.sh/our_network.html/|title=Telecommunications network|work=cwi.sh|archive-url=https://web.archive.org/web/20120214022946/http://www.cwi.sh/our_network.html/|archive-date=14 February 2012}}</ref> Ker se vse mednarodne telefonske in internetne komunikacije zanašajo na samo eno satelitsko povezavo so tako internetne kot telefonske storitve izpostavljene izpadom zaradi sončevih izbruhov. Sveta Helena ima mednarodno klicno kodo +290, ki si jo z otokom Tristan da Cunha deli od leta 2006. Telefonske številke Svete Helene so se 1. oktobra 2013 spremenile s štirih v petmestne, tako da imajo predpono pred številko "2", tj. 2xxxx, v območju 5xxxx rezervirano za mobilno oštevilčenje in 8xxx za številke Tristan da Cunha (te so še vedno prikazane kot štirimestne številke).<ref>[https://www.itu.int/dms_pub/itu-t/oth/02/02/T02020000AF0001PDFE.pdf www.itu.int] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140302144036/https://www.itu.int/dms_pub/itu-t/oth/02/02/T02020000AF0001PDFE.pdf |date=2 March 2014 }}</ref> Mobilna telefonija je na otoku začela delovati konec leta 2015.<ref>{{cite web|url=http://www.iol.co.za/travel/travel-news/rms-st-helena-to-make-last-voyage-1.1855841#.VVCQOWAqTBE|title=RMS St Helena to make last voyage|work=Independent Online|access-date=11 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150510195217/http://www.iol.co.za/travel/travel-news/rms-st-helena-to-make-last-voyage-1.1855841#.VVCQOWAqTBE|archive-date=10 May 2015|url-status=live}}</ref> Podjetje Sure South Atlantic ima ekskluzivno javno telekomunikacijsko licenco, ki velja do 31. decembra 2022. Glede na pojav novih optičnih zmogljivosti na Otoku od leta 2022 in novo licenčno obdobje je bilo med prebivalci otoka izvedeno posvetovanje glede telekomunikacij in elektronskih komunikacij po letu 2022.<ref>{{Cite web|title=Telecommunications Needs and Delighters Paper|url=https://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2019/12/Cable-and-Telecommunication-Essential-Needs-and-Delighters-181019.pdf|date=2019|website=St Helena Government}}</ref> To vodi k novi politiki o komunikacijskih omrežjih in storitvah, ki bo razvito po leti 2020. === Internet === Sveti Heleni je bila odobrena uporaba končnice .sh kot lastne domene najvišje ravni internetne kode države ( ccTLD ). To si uradno deli z otokom Ascension in Tristan da Cunha. Domeno lahko uporabljajo tudi na drugih koncih sveta tako na primer nemška zvezna dežela Schleswig-Holstein uporablja domeno .sh za nekatera svoja spletna mesta.<ref>[http://www.nic.sh/SH-IDN-Policy.pdf .SH IDN Policy] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140925073224/http://www.nic.sh/SH-IDN-Policy.pdf |date=25 September 2014 }}, [http://www.nic.sh/ NIC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050728152708/http://www.nic.sh/ |date=28 July 2005 }}, Saint Helena.</ref> V praksi več spletnih mest, posvečenih vidikom življenja na Sveti Heleni, vodijo od drugod po svetu, zato uporabljajo druge spletne končnice. Otok je imel hitrost internetne povezave 10/3,6 Mbit/s preko satelita Intelsat 707 (deaktivirano januarja 2011), ki jo je zagotavljal Sure. Ta enojna satelitska povezava je za populacijo, ki šteje preko 4000 ljudi je veljala za nezadostno. Decembra 2013 je celotna pasovna širina interneta za otok znašala 40 Mbit/s, prenos pa 14,4 Mbit/s.<ref name="TSHI20140109">{{cite news | title = Sure South Atlantic Ltd – Increased Internet bandwidth in St Helena | pages = 16 | newspaper = The Sentinel | location = Jamestown | volume = 2 | author = Sure South Atlantic Ltd | publisher = South Atlantic Media Services, Ltd. | issue = 40 | date = 9 January 2014 | url = http://www.sams.sh/sentinel/Sentinel_140109.pdf | access-date = 6 March 2019 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160413215812/http://sams.sh/sentinel/Sentinel_140109.pdf | archive-date = 13 April 2016 | url-status = dead }}</ref> Do septembra 2014 je širokopasovna storitev ADSL zagotovljena največjo hitrostjo do 1536 kbit/s prenosa in 512 kbit/s nalaganja, ki je bila ponujena na pogodbenih ravneh od £ 16 do £ 190 na mesec.<ref>{{cite web |url=http://www.sure.co.sh/downloads/BroadbandPackages.pdf |title=Broadband packages |date=1 February 2016 |website=sure.co.sh |access-date=3 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150117044224/http://www.sure.co.sh/downloads/BroadbandPackages.pdf |archive-date=17 January 2015 |url-status=dead }}</ref> Leta 2010 je bilo v Jamestownu na voljo nekaj javnih dostopnih točk wi-fi, ki jih je upravljal Sure (prej Cable & Wireless).<ref>{{cite web|url=http://www.cwi.sh/wifi.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20100630165620/http://www.cwi.sh/wifi.html |archive-date=30 June 2010 |title=WiFi |date=30 June 2010 |access-date=6 December 2012}}</ref> South Atlantic Express je 10.000 km dolg podmorski komunikacijski kabel, ki naj bi povezal Južno Afriko z Južno Ameriko. Kabel polaga telekomunikacijski ponudnik eFive in naj bi potekal mimo otoka Sv. Helena. Prvotni načrti niso predvidevali postavitev kopenske relejne postaje, ki bi prebivalcem Sv. Helene zagotovila zadostno pasovno širino in s tem vstop v moderno digitalno družbo. Januarja 2012 je otok vlado Združenega kraljestva zaprosila za subvencioniranje stroškov za prestavitev kabla do otoka Sv. Helen.<ref>{{cite web |author=Christian von der Ropp |url=http://www.connectsthelena.org |title=Connect St Helena |publisher=Connectsthelena.org |access-date=6 December 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121028093249/http://www.connectsthelena.org/ |archive-date=28 October 2012 |url-status=live }}</ref> 6. oktobra 2012 se je eFive po uspešni lobistični kampanji organizacije A Human Right (ameriška nevladna organizacija, ki se ukvarja z univerzalno povezljivostjo ljudi do interneta) strinjala, da bo speljala kabel skozi Sv. Heleno. Leta 2013 so otočani zaprosili za pomoč britanskega ministrstva za mednarodni razvoj ter Urada za zunanje zadeve in zvezo Commonwealtha pri financiranju 10 milijonov funtov potrebnih za premostitev povezave od lokalne razvodne omarice na kablu do otoka. Vlada Združenega kraljestva je v začetku leta 2013 napovedala, da bo pred dogovorom o financiranju potreben pregled gospodarstva otoka.<ref>{{cite news |title=Island community St Helena renews plea for Internet cash from UK |url=https://www.bbc.co.uk/news/technology-20899691 |author=Dave Lee |newspaper=BBC News Online |date=3 January 2013 |access-date=2 January 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130103183526/http://www.bbc.co.uk/news/technology-20899691 |archive-date=3 January 2013 |url-status=live }}</ref> Leta 2017 je vlada Svete Helene razvila svojo digitalno strategijo, ki jo je takrat pripravil pomočnik glavnega sekretarja Paul McGinnety. Digitalna strategija je začrtala namere povezave z optičnim kablom, da bi dosegli razvoj na področju izobraževanja, telemedicine in digitalnega poslovanja.<ref>{{Cite web|title=St Helena Digital Strategy|url=https://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2012/08/St-Helena-Digital-Strategy.pdf}}</ref> Leta 2018 je v Bruslju predstavnica SHG UK, gospa Kedell Worboys MBE, skupaj z direktorico za Latinsko Ameriko in Karibe, Generalnim direktoratom za mednarodno sodelovanje in razvoj Jolito Butkeviciene, podpisala sporazum o financiranju za teritorialno dodelitev 11. evropskega razvojnega sklada ( ERS 11). Kot rezultat tega je bilo 21,5 milijona EUR namenjeno Sveti Heleni za podporo uresničevanju digitalne strategije SHG z realizacijo podmorskega kabla, ki omogoča hitrejšo in zanesljivejšo internetno povezavo na otoku.<ref>{{Cite web|title=SHG SIGNS FINANCING AGREEMENT FOR THE TERRITORIAL ALLOCATION OF 11th EDF|url=https://www.sainthelena.gov.sh/2018/public-announcements/shg-signs-financing-agreement-for-the-territorial-allocation-of-11th-edf/|date=2018-06-20|website=St Helena Government|language=en-US|access-date=2020-05-06}}</ref> Na božični večer leta 2019 so iz SHG sporočili, da so z Googlom podpisali pogodbo o polaganju veje kabla Equiano, poimenovanega po Olaudah Equiano, afriškem avtorju, ki je bil kot otrok zasužnjen. Glavni kabel bo povezal Južno Afriko s Portugalsko. V sporočilu za javnost je bilo pojasnjeno, da bo odcep med glavnim kablom Equiano in otokom dolg 1.140 km, cilj pa je da se otoku zagotovi hitri internet do leta 2022.<ref>{{Cite web|title=St Helena Government signs contract with Google to land subsea cable|url=https://www.sainthelena.gov.sh/2019/press-releases/st-helena-government-signs-contract-with-google-to-land-subsea-cable/|date=2019-12-24|website=St Helena Government|language=en-US|access-date=2020-05-06}}</ref> Pristanek optičnega kabla bo pomagal razviti satelitsko zemeljsko postajo in omogočil razvoj digitalnega gospodarstva na otoku.<ref>{{Cite web|title=St Helena's Sustainable Economic Development Plan 2018-28|url=https://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2018/05/SEDP-Final-April-01052018.pdf|website=St Helena Government}}</ref> === Satelitske povezave === Februarja 2018 je vlada Svete Helene začela projekt s katerim je želela na otok privabiti operaterje satelitskih zemeljskih postaj, ki bi zakupili zmogljivosti načrtovanega podmorskega kabla in bi tako prispevali k pokritju operativnih stroškov njegove uporabe.<ref>{{cite web |url=http://www.sainthelena.gov.sh/st-helena-south-atlantic-earth-station-project/ |title=St Helena South Atlantic Earth Station Project |work=article |publisher=St Helena Government |date=5 February 2018 |access-date=7 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180207182927/http://www.sainthelena.gov.sh/st-helena-south-atlantic-earth-station-project/ |archive-date=7 February 2018 |url-status=live }}</ref>Satelitska zemeljska postaja na otoku bi lahko podpirala komunikacijo s sateliti v nizki zemeljski orbiti vključno s tistimi v polarni, ekvatorialni in nagnjeni orbiti ter z visoko zmogljivimi sateliti v srednji zemljini in geostacionarno orbiti.<ref>{{cite web |url=http://www.earthstation.sh/ |title=St Helena South Atlantic Earth Station Project |work=website |publisher=St Helena Government |date=5 February 2018 |access-date=7 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180208004241/http://www.earthstation.sh/ |archive-date=8 February 2018 |url-status=live }}</ref> Leta 2020 je izvršni svet potrdil politično izjavo o licenciranju stalnih zemeljskih postaj in sprejemnih zemeljskih postaj.<ref>https://www.sainthelena.gov.sh/public-services/registry/</ref> === Časopisi === Na otoku sta dva lokalna časopisa, ki sta na voljo tudi na internetu. ''St Helena Independent''  je začel objavljati leta 2005.<ref>{{cite web |url=http://independent.saint.fm/about-the-independent/ |title=St Helena Independent |publisher=Saint.fm |date=17 April 2015 |access-date=18 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150904015459/http://independent.saint.fm/about-the-independent/ |archive-date=4 September 2015 |url-status=dead }}</ref> ''The Sentinel'' pa je začel delovati leta 2012.<ref>{{cite web |url=http://www.sams.sh/L2_sentinel_about.html |title=SAMS The Sentinel |publisher=South Atlantic Media Services Ltd. |access-date=22 December 2016 }}{{dead link|date=May 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Kultura in družba == === Izobraževanje === Direktorat za izobraževanje in zaposlovanje ima sedež v Jamestownu.<ref>{{cite web|url=http://education.gov.sh/|archive-url=https://web.archive.org/web/20020126013115/http://education.gov.sh/|url-status=dead|archive-date=2002-01-26|title=Home|publisher=St Helena Education Department|date=2002-01-26|access-date=2020-01-17}}</ref> Izobraževanje je brezplačno in obvezno med petim in 16.<ref>{{cite web|title=Education Ordinance 2009 |url=http://www.sainthelena.gov.sh/data/files/resources/559/Education-Ordinance.pdf |access-date=30 April 2013 }}{{dead link|date=May 2016|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> letom starosti. Na začetku študijskega leta 2009–2010 je bilo v osnovno šolo vpisanih 230 učencev v srednjo šolo pa 286 učencev.<ref>{{cite web|author=Government of St Helena |title=Number of schools, enrolment and teachers:by category of school |url=http://www.sainthelena.gov.sh/data/files/resources/82/8.5.pdf |access-date=30 April 2013 }}{{dead link|date=May 2016|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Na otoku so tri osnovne šole za učence stare od štiri do 11 let: Harford, Pilling in St Paul's. * Osnovna šola Sv. Pavla v kraju St Paul's, nekdanja srednja šola St. Paul, ima tako prvo kot srednjo stopnjo izobraževanja in je bila ustanovljena z združitvijo 1. avgusta 2000.  Od leta 2020 ima 134 študentov in pokriva naselja St Paul'sa, Bluehill, Gordons Post, New Ground, Sandy Bay in Upper Half Tree Hollow.<ref name=StPaulsPS202001-17>{{cite web|url=https://www.sainthelena.gov.sh/directorates/education-employment/st-pauls-primary-school/|title=St. Paul's Primary School|publisher=Saint Helena Government|access-date=2020-01-17}}</ref><ref name=StPaulsMS20020114>{{cite web|url=http://www.education.gov.sh/spmhome.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20020114184316/http://www.education.gov.sh/spmhome.htm|url-status=dead|archive-date=2002-01-14|title=Home|publisher=St. Paul's Middle School|date=2002-01-14|access-date=2020-01-17}}</ref> * Osnovna šola Harford v Longwoodu je dobila ime po governerju Jamesu Harfordu. Ustanovljena je bila leta 1957 kot višja šola, septembra 1988 pa je postala srednja šola Hardford.<ref>{{cite web|url=https://www.sainthelena.gov.sh/directorates/education-employment/harford-primary-school/|title=Home|publisher=Harford Primary School|date=2002-03-07|access-date=2020-01-17}}</ref> Leta 2008 se je združila z prvo šolo Longwood. Pokriva območje Alarm Forest in Levelwood. * Osnovna šola Pilling se nahaja v Jamestownu.<ref name=PillingPS2020010117>{{cite web|url=https://www.sainthelena.gov.sh/directorates/education-employment/pilling-primary-school/|title=Pilling Primary School|publisher=Saint Helena Government|access-date=2020-01-17}}</ref> Šola se nahaja v poslopju nekdanje otoške garnizije in je bila ustanovljena leta 1941, leta 1988 pa je postala Pilling Middle School.<ref>{{cite web|url=http://www.education.gov.sh/jtmhome.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20020206205719/http://www.education.gov.sh/jtmhome.htm|url-status=dead|archive-date=2002-02-06|title=Home|publisher=Pilling Middle School|date=2002-02-06|access-date=2020-01-17}}</ref> Prva šola Jamestown, ki se nahaja poleg Pilling Middlea, sta se združili 2005 zaradi upada vpisa. Združena šola je sprva uporabljala obe zgradbi a ker je število vpisov še naprej upadalo, nekdanja stavba šole Jamestown , zgrajena leta 1959, po letu 2007 ni bila več v uporabi. Poleg Jamestowna šola pokriva naselja Forest, Briars, Lower Half Tree Hollow , Rupert's in Sea View. Od leta 2020 je šolo obiskovalo 126 učencev. Šola princa Andrewa nudi srednješolsko izobraževanje učencem, starim od 11 do 18 let. Pred letom 2002 so imeli ločene prve šole v katerih so se izobraževali otroci stari med 3 in 7 let. Direktorat za izobraževanje in zaposlovanje ponuja tudi programe za študente s posebnimi potrebami, poklicno usposabljanje, izobraževanje odraslih, večerne ure in učenje na daljavo. Otok ima javno knjižnico<ref>{{cite web|title=Community |url=http://www.saint-connect.com/community-2/#public-library |work=Saint Connect |access-date=30 April 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120926030201/http://www.saint-connect.com/community-2/ |archive-date=26 September 2012 }}</ref> (najstarejšo na južni polobli, ki deluje že od leta 1813<ref>{{cite web|url=http://www.education.gov.sh/libhome.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20020206171606/http://www.education.gov.sh/libhome.htm|url-status=dead|archive-date=2002-02-06|title=Public Library Service|publisher=St Helena Education Department|date=2002-02-06|access-date=2020-01-17}}</ref>) in mobilno knjižnico, ki tedensko deluje na podeželju.<ref name="Government of St Helena">{{cite web|author=Government of St Helena |title=Education and Employment Directorate |url=http://www.sainthelena.gov.sh/pages/education-department.html |publisher=St Helena Government |access-date=30 April 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121230080641/http://www.sainthelena.gov.sh/pages/education-department.html |archive-date=30 December 2012 }}</ref> Angleški nacionalni učni načrt je prilagojen lokalni uporabi.  Ponuja se vrsta kvalifikacij - od GCSE , A / S in A2 do diplom stopnje 3 in poklicno priznanih kvalifikacij (VRQ):<ref>{{cite web|last=Prince Andrew School |title=Sixth Form |url=http://pas.edu.sh/curriculum/sixth-form/ |publisher=Prince Andrew School |access-date=30 April 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131028164139/http://pas.edu.sh/curriculum/sixth-form/ |archive-date=28 October 2013 }}</ref> : '''GCSE''' :* Dizajn in tehnologija :* IKT :* Poslovne študije : '''A / S & A2 in diploma 3. stopnje''' :* Poslovne študije :* angleščina :* Angleška literatura :* Geografija :* IKT :* Psihologija :* Matematika :* Računovodstvo : : '''VRQ''' :* Gradbeništvo :* Avtomobilske študije Sveta Helena nima terciarne izobrazbe. Študentom ponujajo štipendije za študij v tujini. St Helena Community College (SHCC) ima na voljo nekaj programov poklicnega in strokovnega izobraževanja.<ref>{{cite web|url=https://www.sainthelena.gov.sh/public-services/community-college/|title=Community college|publisher=Saint Helena Government|access-date=2020-01-17}}</ref> === Šport === Turf Club St Helena je leta 1818 organiziral prve zabeležene športne prireditve na otoku, serijo konjskih dirk na Deadwoodu.<ref>‘Derby Days’ at Deadwood: Highlights of Horse-racing at St Helena – [https://www.friendsofsthelena.com/upload/files/Highlights_of_Horse_Racing_at_St_Helena,_Part_1.pdf Part 1] and [https://www.friendsofsthelena.com/upload/files/Highlights_of_Horse_Racing_at_St_Helena,_Part_2.pdf Part 2]</ref> Sv. Helena je poslala svoje športne ekipe na igre Commonwealtha. Sveta Helena je članica Mednarodnega združenja otoških iger.<ref>[http://www.islandgames.net/cms/member_profile_12404.html Island Games] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110203032611/https://www.islandgames.net/cms/member_profile_12404.html |date=3 February 2011 }} St Helena profile</ref> Otoška kriket ekipa je leta 2012 prvič nastopala na svetovnih kriket igrah. Nogometne ekipe Sv. Helene je leta 2019 nastopala na mednarodnem svetovme nagometnem turnirje un zasedla deveto mesto od desetih. Guverner's Cup je dirka jadrnic med Cape Townom in otokom Sv. Helena, ki poteka vsaki dve leti decembra in januarja. V Jamestownu vsako leto poteka vzpon po Jakobovi lestvi, ki se ga udeležijo ljudje iz celega sveta.<ref>{{cite web|title=Jacob's Ladder|url=http://sainthelenaisland.info/jacobsladder.htm |website=sainthelenaisland.info |access-date=27 November 2016}}</ref> === Skavti === Na Sveti Heleni in otoku Ascension obstajajo skavtske in vodstvene skupine. Taborništvo je bilo na Sv. Heleni ustanovljeno leta 1912.<ref>[http://www.scoutbase.org.uk/library/history/timeline.htm ScoutBaseUK] A Scouting Timeline {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100214144947/http://www.scoutbase.org.uk/library/history/timeline.htm |date=14 February 2010 }}</ref>  Lord in Lady Baden-Powell sta obiskala skavte na Sveti Heleni ob vrnitvi s turneje po Afriki leta 1937. Obisk je opisan v knjigi Lorda Baden-Powella z naslovom ''Afriške pustolovščine''.<ref>{{cite web| title = A Baden-Powell Bibliography |date = July 2007| url = http://www.scouting.milestones.btinternet.co.uk/bpbooks.htm | access-date =7 July 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20120813055926/http://www.scouting.milestones.btinternet.co.uk/bpbooks.htm|archive-date=13 August 2012}}</ref> === Kuhinja === Leta 2017 je Julia Buckley v časopisu ''The Independent'' zapisala, da je hrana zaradi pomanjkanja novosti na področju kuhanja "precej retro, vsaj po londonskih standardih." Ribje pogače v slogu St Helene, z jajčnimi vezmi in čilijem; in rižoto s kari, imenovano pilau ali plo, so tisto, kar Buckley opisuje kot "rezanec".  Večina lokalnih receptov je različica svetovnih jedi, ki so jih na otok prinesli popotniki.<ref>http://sainthelenaisland.info/fishcakes.htm</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikivoyage|Saint Helena (island)|Saint Helena}} * [http://web.archive.org/web/20060317180234/http://www.btinternet.com/~sa_sa/st_helena/st_helena_history.html Podatki, zemljevidi in slike] * [http://www.sainthelena.gov.sh/ The Official Government Website of Saint Helena] * [http://www.fosh.org.uk/ Friends of St Helena – supporting St Helena and providing information about the island since since 1988] * [http://www.bweaver.nom.sh/ The Saint Helena Virtual Library and Archive] * [http://sainthelenaisland.info Saint Helena Island Information website] * [http://www.travellerspoint.com/guide/Saint_Helena/ Saint Helena Travel Guide] from Travellerspoint * [http://www.sthelenatourism.com/ The Official Website for St Helena Tourism] * [http://www.news.co.sh/ Saint Helena Herald] * [http://194.6.1.110 Webcam showing Jamestown] * [http://www.sthelena.se/ The first website on St Helena&nbsp;— since 1995] * [http://www.st-helena.org/ The St Helena Institute – Dedicated to St Helena and Dependencies research since 1997] * [http://news.bbc.co.uk./2/hi/uk_news/magazine/8465785.stm BBC News: Life on one of the world's most remote islands] * [http://www.sthelenaassociation.org.uk/ St Helena Association (UK)] * {{dmoz|Regional/Africa/Saint_Helena}} * [http://www.lautresaintehelene.com/other-st-helena-places.html Main sites and dwellings of the island during Napoleon's captivity] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha]] a788znsapih4spput3wrmv6zhkop3x1 0 9296 5737553 5639904 2022-08-20T09:57:17Z Zm05gamer 180058 /* Glej tudi */ nacistični pozdrav wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = |conventional_long_name = Nemški rajh<br/><small>Deutsches Reich (1933–1943)</small><hr>Velikonemški rajh<br/><small>Großdeutsches Reich (1943–1945)</small> |common_name = Tretji rajh |common_name2 = Nemškega rajha |continent = Evropa |region = |country = Nemčija |status = |national_motto = |national_anthem = ''[[Das Lied der Deutschen]]''<br />({{small|"Pesem Nemcev"}})<br />'''in''' ''[[Horst-Wessel-Lied]]''{{hsp}}{{efn|name=Wessel}}<br />({{small|"Wesslova pesem"}}) |image_flag = Flag of German Reich (1935–1945).svg |image_coat = Reichsadler.svg |image_map = Greater German Reich (1942).svg |image_map_caption= Obseg na vrhuncu moči (1942) |common_languages = [[nemščina]] |capital = [[Berlin]] |government_type = [[Nacizem|nacistična]] [[Enostrankarski sistem|enostrankarska]] [[Totalitarizem|totalitarna]] [[diktatura]] |title_leader = Vodja države |leader1 = [[Paul von Hindenburg]] (predsednik) |year_leader1 = 1933–1934 |leader2 = [[Adolf Hitler]] ([[Führer|firer]]) |year_leader2 = 1934–1945 |leader3 = [[Karl Dönitz]] (predsednik) |year_leader3 = 1945 |title_deputy = Kancler |deputy1 = [[Adolf Hitler]] |year_deputy1 = 1933–1945 |deputy2 = [[Joseph Goebbels]] |year_deputy2 = 1945 |era = |year_start = 1933 |year_end = 1945 |date_start = 30. januar |date_end = 23. maj |event_start = prevzem oblasti |event_end = dokončni razpust |event1 = Zakon o posebnih pooblastilih |date_event1 = 23. marec 1933 |event2 = [[Anschluss]] |date_event2 = 12. marec 1938 |event3 = [[druga svetovna vojna]] |date_event3 = 1. september 1939 |event4 = Hitlerjeva smrt |date_event4 = 30. april 1945 |event5 = kapitulacija |date_event5 = 8. maj 1945 |stat_year1 = 1939 |stat_area1 = 633786 |ref_area1 = {{efn|name=statistics}} |stat_pop1 = <!-- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given --> |stat_year2 = [[Census in Germany#German Empire, Weimar Republic and Nazi Germany (1871–1945)|1939]] |stat_area2 = |stat_pop2 = 79375281 |ref_pop2 = {{sfn|1939 Census}} |stat_year3 = 1940{{sfn|Soldaten-Atlas|1941|p=8}}{{efn|name=annexed}} |stat_area3 = 823505 |stat_pop3 = 109518183 |currency = [[Reichsmark]] |p1 = Weimarska republika |flag_p1 = Flag of Germany.svg |p2 = Posarje (Društvo narodov){{!}}Posarje |flag_p2 = Flag of Saar 1920-1935.svg |p3 = Avstrija |flag_p3 = Flag of Austria.svg |p4 = Češkoslovaška |flag_p4 = Flag of the Czech Republic.svg |p5 = Litva |flag_p5 = Flag of Lithuania.svg |p6 = Poljska |flag_p6 = Flag of Poland (1928–1980).svg |p7 = Svobodno mesto Danzig{{!}}Danzig |flag_p7 = Flag of the Free City of Danzig.svg |p8 = Kraljevina Jugoslavija{{!}}Jugoslavija |flag_p8 = Flag of the Kingdom of Yugoslavia.svg |p9 = Francoska Tretja republika{{!}}Francija |flag_p9 = Flag of France (1794–1958).svg |p10 = Luksemburg |flag_p10 = Flag of Luxembourg.svg |s1 = Nemčija med letoma 1945 in 1949{{!}}Okupirana Nemčija |flag_s1 = Flag of Germany (1946-1949).svg |s2 = Zavezniška okupacija Avstrije{{!}}Okupirana Avstrija |flag_s2 = Flag of Austria.svg |s3 = Poljska |flag_s3 = Flag of Poland (1928–1980).svg |s4 = Češkoslovaška |flag_s4 = Flag of the Czech Republic.svg |s5 = Demokratična federativna Jugoslavija{{!}}Jugoslavija |flag_s5 = Flag of the Democratic Federal Yugoslavia.svg |s6 = Francija |flag_s6 = Flag of France (1794–1958).svg |s7 = Luksemburg |flag_s7 = Flag of Luxembourg.svg |s8 = Sovjetska zveza |flag_s8 = Flag of the Soviet Union (1936-1955).svg }} '''Tretji rajh''' ({{jezik-de|Drittes Reich}}) oz. '''Velikonemški rajh''' ({{jezik-de|Großdeutsches Reich}}) je oznaka za [[Nemčija|nemško]] [[država|državo]] v času [[nacizem|nacizma]] med letoma 1933 in 1945. Ime se je v propagandi začelo uporabljati po vzponu [[NSDAP|Nacionalsocialistične nemške delavske stranke]], pod vodstvom [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]], na oblast (1933). V [[Zgodovinopisje|zgodovinopisju]] se je uveljavilo kot sinonim za nacistično Nemčijo v obdobju od leta 1933 do kapitulacije Nemčije, maja 1945. == Ozemeljski obseg == [[Slika:NaziGaue.png|thumb|left|200px|Zemljevid Nemčije in njenih administrativni območij leta 1941]] Po vnovični zasedbi [[Porenje|Porenja]] (1936) in priključitvi [[Avstrija|Avstrije]], [[Sudeti|Sudetov]] (1938) in območja reke [[Klaipeda|Memel]] ([[Litva]]; 1939) je Nemčija dosegla svoj največji mirnodobni obseg. Del Tretjega rajha je bil tudi [[Protektorat Češka in Moravska]]. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] si je Nemčija priključila tudi dele zasedenih [[Poljska|Poljske]], [[Slovenija|Slovenije]] (Gorenjska, Štajerska) in [[Francija|Francije]] ([[Alzacija]]). == Družbeno ozadje in izrazoslovje == Nacistični Rajh je podpisal [[trojni pakt]] s fašistično [[Italija|Italijo]] in cesarsko [[Japonska|Japonsko]] med 2. svetovno vojno. Te sile so se imenovale »[[sile osi]]« in so se bojevale proti zaveznikom med to največjo vojno vseh časov. [[Zavezniki|Zaveznike]] je najprej vodilo predvsem [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], od leta 1941, po vstopu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], pa je nastalo vodstvo t. i. »velikih treh,« to so bili: [[predsednik vlade Združenega kraljestva]], generalni sekretar [[Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze|CK KP SZ]] in [[predsednik Združenih držav Amerike]]. {{History_of_Germany}} Izraz Tretji rajh se pogosto uporablja kot sinonim za nacistično Nemčijo. [[Nacistična stranka]] je uporabljala izraza Tretji rajh in Tisočletni rajh ({{jezik-de|Tausendjähriges Reich}}); slednje poimenovanje se je navezovalo na trajnost nove nemške države. Nacisti so namreč želeli prekositi staro [[Sveto rimsko cesarstvo]] (ki so ga imenovali ''prvi rajh'') ter [[Nemško cesarstvo]] (''drugi rajh''). Prvo je trajalo skoraj tisočletje, od leta 843 do 1806. Izraz tisočletni rajh je bil uporabljen redko in je bil leta 1939 skorajda čisto odstranjen iz propagande, uradno zato, da bi se izognili kakršnim koli verskim nasprotjem. Rajh je dejansko obstajal 12 let (od leta 1933 do leta 1945). Uradno ime nacistične Nemčije se uporablja od leta 1933, oz. od t. i. nemške nacionalsocialistične revolucije, trajalo pa je do leta 1943. Kakorkoli, nacisti svoje državi niso imenovali nacistična [[Nemčija]], niti nacionalsocialistična Nemčija in takšna imenovanja v javnosti tudi nikdar niso bila uporabljena. Raje so uporabljali izraz Deutsches Reich, izraz ki je obstajal tako v [[Nemško cesarstvo|cesarski Nemčiji]], kot tudi še v [[Weimarska republika|weimarski republiki]]. Leta 1943 pa so državo preimenovali v t. i. Großdeutsches Reich (Velikonemška država), to ime pa je ostalo uradno vse do maja 1945, ko je Nemčija kapitulirala. == Ideologija == [[ideologija|Ideološko]] so nacisti podpirali koncept »[[Velika Nemčija|Velike Nemčije]]« (''Großdeutschland''), ki je predvideval življenje vseh Nemcev v eni državi. Nacisti so se namenili celotno [[Vzhodna Evropa|vzhodno Evropo]] poseliti z [[Nemci]], večino tam živečih [[Slovani|Slovanov]], ustrezajočih nemškim rasnim zahtevam, [[germanizacija|germanizirati]], ostale pa bi poslali v [[koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]]. [[Rasizem]] je bil zelo pomemben del nacizma. Nacisti so bili tako [[antisemitizem|antisemiti]], kot tudi [[antikomunist]]i, nasprotovali pa so tudi svetovnemu [[kapitalizem|kapitalizmu]], saj so trdili, da je to stvaritev zarotniških [[Žid]]ov. [[Ruska revolucija|Rusko revolucijo]] so imenovali »Židovska boljševistična revolucija podljudi«. Takšne ideje so pozneje pripeljale do zatriranja in iztrebljanja Židov. V [[uničevalno taborišče|uničevalnih taboriščih]] je bilo ubitih okrog šest milijonov. V splošnem je bila rasna politika usmerjena proti [[Judje|Judom]] in tudi [[Romi|Romom]], [[Romi|Sintom]] ter [[Slovani|Slovanom]]. Tarča nacističnega preganjanja so bili tudi [[homoseksualec|homoseksualci]], [[Jehovove priče]], [[prostozidar]]ji ter [[Downov sindrom|osebe z oblikami motenj v duševnem razvoju]]. == Kronologija dogodkov == * [[Weimarska republika]] * [[Hitlerjev vzpon na oblast]] * [[Gleichschaltung]] (vzpostavitev diktature) * [[okupacija Porenja]] * [[Anschluss]] (priključitev Avstrije) * [[kristalna noč]] * [[druga svetovna vojna]] * [[sile osi]] == Predvojna politika v letih 1933–1939 == Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] in po podpisu [[versajska pogodba|versajske pogodbe]] je ves svet prizadela [[gospodarska kriza]]. V tridesetih letih je tako mnogo nemških volivcev glasovalo za [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]], v tedanjem času pa je bil v Nemčiji močno propagandiran tudi [[komunizem]]. Nacistična stranka je ljudem obljubljala gospodarsko, kulturno in vojaško prenovo. [[30. januar]]ja [[1933]] je predsednik [[Paul von Hindenburg]], ki je bil pod velikim Hitlerjevim pritiskom, po neuspešnih poskusih generala [[Kurt von Schleicher|Kurta von Schleicherja]], da bi oblikoval uspešno vlado, Hitlerja razglasil za [[kancler Nemčije|kanclerja Nemčije]]. Kljub temu, da je nacistična stranka pri dveh volitvah v [[Reichstag]] leta 1932 imela največji delež volilnih glasov, ni imela lastne večine, v parlamentu pa v koaliciji z [[Nemška nacionalna ljudska stranka|Nemško nacionalno ljudsko stranko]] (DNVP), kot jo je predlagal [[Franz von Papen]], komajda majhno večino. Koalicija je obstajala, dokler niso nacisti s požigom Reichstaga leta 1933 nasilno prevzeli oblasti. === Utrditev moči === Nova vlada je uveljavila [[diktatura|diktaturo]] z zaporedjem hitro si sledečih ukrepov (glejte ''[[Gleichschaltung]]'' za podrobnosti). [[27. februar]]ja [[1933]] je bil [[Reichstag]] požgan, kar so nacisti hitro izkoristili za prevzem oblasti. Državljanom so odvzeli vse osebne in politične [[človekove pravice|pravice]] in tako se je v Nemčiji začelo obdobje [[totalitarizem|totalitarizma]]. Prevzem absolutne oblasti se je zgodil praktično čez noč. Hitler je marca 1933 imel v parlamentu takšno večino, da je lahko ustavo mirno spreminjal (44 sedežev NSDAP in 94 sedežev socialdemokratov). Seveda so nacisti takoj sprejeli zakonski akt, ki je dal Adolfu Hitlerju vsa pooblastila. S temi pooblastili je Hitler hitro odpravil opozicijo in postal [[diktator]]. Weimarsko republiko so preimenovali v Tretji rajh. Nadaljnja utrditev moči je bila dosežena [[30. januar]]ja [[1934]] z [[zakon o prenovi Rajha|zakonom o prenovi Rajha]] (''Gesetz über den Neuaufbau des Reichs''). Zakon je močno decentralizirano državo kar naenkrat spremenil v močno [[centralizem|centralizirano]]. Razpustil je tudi državni parlament in dal vsa pooblastila centralni vladi, državno administracijo pa prepustil nadzoru administracije Rajha. Od nacistov je bila neodvisna samo še [[vojska]]. [[Wehrmacht|Nemška vojska]] je bila tradicionalno vedno nekako ločena od vlade. Nacistična paravojaška organizacija [[Sturmabteilung|SA]] je v novi strukturi moči pričakovala najvišje položaje. Da bi ohranil dobre odnose z vojsko, je Hitler ponoči [[30. junij]]a [[1934]] sprožil ''[[Noč dolgih nožev]]'', pokol, ki je odstranil [[Ernst Röhm|Röhma]] in še nekatere vodje SA, tako kot tudi ostale politične nasprotnike. SA je kasneje zamenjala nova, elitna nacistična organizacija [[Schutzstaffel|SS]]. Po smrti predsednika Hindenburga ([[2. avgust]]a [[1934]]) so nacisti nadzorovali tudi kabinet predsednika (''Reichspräsident'') in kanclerja (''Reichskanzler'') in Hitlerja imenovali z novim nazivom »''[[Führer]] in državni kancler''«. Do Hindenburgove smrti vojska Hitlerja ni podpirala, vendar mu je po tem dogodku v celoti prisegla. Osnovanje policije [[Gestapo]] je poudarilo namen nacistov, da bi neposredno nadzorovali nemško družbo. V Nemčiji je bilo okoli 100.000 vohunov, ki so nadzirali družbo in njene posameznike. Večina Nemcev, zadovoljnih z izboljšanjem gospodarstva in višjim standardom življenja, je postala tiha in zvesta novemu sistemu, redki posamezniki, predvsem komunisti in socialisti, pa so bili odvedeni v [[koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]]. V nacistični Nemčiji je tako izginilo na desettisoče politikov. :''Za politično opozicijo v tem obdobju glej [[Nemško odporniško gibanje]].'' === Gospodarstvo === [[Slika:20 Deutschmark note 3rd Reich.jpg|right|thumb|270px|[[Reichsmark]] je bila v Tretjem rajhu zelo pomembna.]] Ob nastopu nacistične oblasti je bilo [[brezposelnost|brezposelnih]] 30 % Nemcev. Vodenje [[gospodarstvo|gospodarstva]] je bilo najprej zaupano uglednemu [[Hjalmar Schacht|Hjalmarju Schachtu]], pod nadzorstvom katerega je bila začrtana nova strategija gospodarskega razvoja. Ena njenih prvih točk je bila ukinitev [[sindikat]]ov. Nove razmere v Tretjem rajhu bi lahko pripeljale do zvečanja moči [[črni trg|črnega trga]], vendar se to ni zgodilo, saj so vse kršilce poslali v koncentracijska taborišča oziroma so jih na mestu usmrtili. Vrednost državne [[valuta|valute]] [[reichsmark]] je kmalu močno zrasla, število brezposelnih pa se je, nasprotno, izredno zmanjšalo. Čeprav večina [[industrija|industrije]] ni bila [[nacionalizacija|nacionalizirana]], jo je država kljub temu močno nadzorovala in usmerjala njeno delovanje. [[banka|Banke]], ki so bile v prejšnji republiki nacionalizirane, so se vrnile k svojim prejšnjim lastnikom. V 30. letih 20. stoletja v Nemčiji ni bilo več brezposelnih. Prepovedani so bili tako sindikati, kot tudi javni protesti. Po zakonu odpoved v službi ni bila mogoča. Ti in njim podobni ukrepi v nacistični Nemčiji so ustvarili eno najmočnejših ter gospodarsko najbolj razvitih držav tistega časa. Nacisti so po tem okrepili predvsem moč vojske, tudi z velikim povečanjem števila njenih pripadnikov. Ravno tako so odpravili [[inflacija|inflacijo]]; ustanovili so tudi [[Reichsarbeitsdienst]], ki je skrbel za masovna [[javna dela]]. Leta 1942 se je nemško gospodarstvo popolnoma spremenilo v vojno gospodarstvo in takšno ostalo vse do propada države. Vojno gospodarstvo je vodil [[Albert Speer]]. == Druga svetovna vojna == {{glavni|Druga svetovna vojna}} [[Slika:Second world war europe 1941-1942 map en.png|thumb|300px|right|Nacistična Nemčija ter Zavezniki v Evropi med 2. svetovno vojno]] Hitler je začel drugo svetovno vojno z napadom na [[Poljska|Poljsko]] [[1. september|1. septembra]] [[1939]]. 3. septembra 1939 so [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Francija]], [[Avstralija]] in [[Nova Zelandija]] napovedale vojno Nemčiji. Leta [[1940]] je Hitler okupiral nordijske države (Dansko in Norveško; Švedska je uspela ostati nevtralna, Finska pa se mu je pridružila v zavezništvu) in severno Francijo (južna je postala marionetna država Nemčije, glej [[Vichyjska Francija]]), istega leta pa se je odvila tudi [[bitka za Anglijo]], ki so jo nacisti zgubili. Leta [[1941]] je Nemčija napadla [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] (operacija Barbarossa) in [[Grčija|Grčijo]], ravno tako pa je po japonskem napadu na Pearl Harbour napovedala vojno [[Združene države Amerike|ZDA]]. Nemške čete so tudi priskočile na pomoč poraženim Italijanom v severni Afriki in začele ofenzivo. Leta 1941 so se tako vojni pridružile tudi ZDA in SZ. Leta 1942 so nemške čete že prodrle globoko v SZ, vendar pa je leta 1943 [[Rdeča armada]] uspela odbiti napad pri [[Stalingrad]]u in poraziti nemško 6. armado. Vzhodna fronta se je začela počasi pomikati proti Berlinu, zadnja večja ofenzivna akcija nacistov pa je bila [[bitka pri Kursku]], največja tankovska bitka vseh časov. Tu so bili Nemci poraženi. Leta 1944 so zavezniki izvajali ključne operacije 2. svetovne vojne; britanske, ameriške, kanadske in avstralske čete so se [[operacija Overlord|izkrcale v Normandiji]] (operacija Overlord) in pozneje še v južni Franciji. Aprila 1945 se je odvila še zadnja bitka 2. svetovne vojne, [[bitka za Berlin]]. Tu so se bojevali tudi otroci ([[Hitlerjeva mladina]]), Adolf Hitler pa je 30. aprila 1945 naredil v svojem bunkerju samomor, skupaj s svojo novoporočeno ženo Evo Braun. 2. svetovna vojna se je uradno končala šele 2. septembra 1945, za to pa je poskrbela Japonska, ki se še je dolgo upirala zaveznikom, predvsem ZDA. Sile osi so predstavljale Nemčija, [[Italija]] in [[Japonska]] ter [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Madžarska]], [[Neodvisna država Hrvaška]], [[Finska]] in še nekatere marionetne države pod vplivom Japonske, kot so Mančuko in Mendžijang. 2.Svetovna vojna v Evropi, je trajala do meseca maja leta [[1945]], ko je nacistična Nemčija kapitulirala. Japonska je podpisala kapitulacijo šele konec avgusta istega leta. == Povojno obdobje == [[Potsdamska konferenca]] avgusta [[1945]] je bila ključnega pomena za povojno ureditev Nemčije. Slednjo so razdelili na vojaške cone. Cone [[Francija|Francije]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[VB]] so kasneje postale [[Zvezna republika Nemčija]] (Zahodna Nemčija), [[Sovjetska zveza|sovjetska]] pa [[Nemška demokratična republika]] (Vzhodna Nemčija). Zahodna Nemčija si je gospodarsko opomogla v 60. letih; to okrevanje so imenovali »[[nemški čudež]]« (nemško ''Wirtschaftswunder''). Nemčija je skupaj z ostalim delom Evrope (v zahodnem bloku) dobila pomoč od ZDA v okviru [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]]. [[Nemška demokratična republika]] je okrevala počasneje, ker je bila pod komunistično oblastjo, vendar pa se je leta [[1990]] pridružila Zahodni Nemčiji in od takrat se je stanje njenega gospodarstva bistveno izboljšalo. Tako [[Nemčija]] kot cela [[Evropa]] pa sta še po vojni utrpeli ogromno žrtev zaradi lakote, raznih bolezni in podobno. Evropa sama se je stabilizirala relativno kmalu, vendar pa je treba poudariti, da zaradi [[Sovjetska zveza|SZ]] ni nikoli doživela takšnega napredka, kot bi ga sicer. SZ je nekaj časa kot cono imela pod svojo oblastjo celo del Avstrije (predvsem območja Dunaja), vendar pa se je leta [[1953]] od tam [[Rdeča armada]] umaknila. === Vojaška struktura === [[Slika:War Ensign of Germany 1938-1945.svg|thumb|200px|right|Nacistična vojna zastava in simbol [[Kriegsmarine]]]] '''[[Wehrmacht]]''' — oborožene sile :'''[[OKW]]''' — vrhovno poveljstvo oboroženih sil ::Šef vrhovnega poveljstva oboroženih sil - [[generalfeldmaršal]] '''[[Wilhelm Keitel]]''' :::Šef štaba - [[generalpolkovnik]] '''[[Alfred Jodl]]''' '''[[Heer]]''' — kopenska vojska :'''[[OKH]]''' — vrhovno poveljstvo armade :Armadni poveljnik ::[[generalpolkovnik]] '''[[Werner von Fritsch]]''' (1935-1938) ::[[generalfeldmaršal]] '''[[Walther von Brauchitsch]]''' (1938-1941) ::[[führer]] in [[kancler Nemčije|kancler]] '''[[Adolf Hitler]]''' (1941-1945) :::[[generalfeldmaršal]] '''[[Ferdinand Schörner]]''' (1945) '''[[Kriegsmarine]]''' — vojna mornarica :'''[[OKM]]''' — vrhovno poveljstvo mornarice :Poveljnik mornarice ::[[veliki admiral]] '''[[Erich Raeder]]''' (1928-1943) ::[[veliki admiral]] '''[[Karl Dönitz]]''' (1943-1945) ::[[admiral]] '''[[Hans-Georg von Friedeburg]]''' (1945) '''[[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]]''' — letalstvo :'''[[OKL]]''' — vrhovno poveljstvo letalstva ::''[[Reichsluftschutzbund]]'' (pomožne letalske sile) :Poveljnik letalstva ::[[reichsmaršal]] '''[[Hermann Göring]]''' (do 1945) ::[[generalfeldmaršal]] '''[[Robert Ritter von Greim]]''' (1945) '''[[Abwehr]]''' — vojaška [[obveščevalna služba]] :[[kontraadmiral]] '''[[Konrad Patzig]]''' (1932-1935) :[[viceadmiral]] '''[[Wilhelm Canaris]]''' (1935-1944) '''[[Waffen-SS]]''' — Paravojaška organizacija nacistične stranke == Organizacija Tretjega rajha == Voditelji nacistične Nemčije so ustanovili ogromno birokratskih teles. Poleg okrepitve vojske so tudi ustanovili osebno stražo SS. Organizacija je bila sledeča: === Vodja in kancler Rajha === * [[Führer]] ([[Adolf Hitler]]) === Kabineti === * Kabinet državnega [[kancler Nemčije|kancler]]ja ([[Hans Lammers]]) * Kabinet strankarskega [[kanclerja]] ([[Martin Bormann]]) * [[Predsednik|Predsedniški]] kabinet ([[Otto Meissner]]) * Kabinetni svet ([[Konstantin von Neurath]]) * Kabinet Führerja ([[Philip Bouhler]]) === Ministrstva === * Zunanje ministrstvo ([[Joachim von Ribbentrop]]) * Notranje ministrstvo ([[Wilhelm Frick]], [[Heinrich Himmler]]) * Ministrstvo za propagando ([[Joseph Goebbels]]) * Ministrstvo za letalstvo ([[Hermann Göring]]) * Ministrstvo za finance ([[Lutz Schwerin von Krosigk]]) * Ministrstvo za pravosodje ([[Franz Schlegelberger]]) * Ministrstvo za gospodarstvo ([[Walther Funk]]) * Ministrstvo za kmetijstvo ([[R. Walther Darre]]) * Ministrstvo za delo ([[Franz Seldte]]) * Ministrstvo za znanost in izobraževanje ([[Bernhard Rust]]) * Ministrstvo za odnose s Cerkvijo ([[Hanns Kerrl]]) * Ministrstvo za promet ([[Julius Dorpmüller]]) * Ministrstvo za pošto ([[Wilhelm Ohnesorge]]) * Ministrstvo za oboroževanje ([[Fritz Todt]], [[Albert Speer]]) * Ministrstva brez listnice ([[Konstantin von Neurath]], [[Hans Frank]], [[Hjalmar Schacht]], [[Arthur Seyss-Inquart]]) === Okupacijski nadzor === * Ministrstvo za okupiran vzhodni del ([[Alfred Rosenberg]]) * Osrednja vlada okupirane Poljske ([[Hans Frank]]) * Vodja Protektorata Češka in Moravska ([[Konstantin von Neurath]]) * Kabinet vojaškega guvernerja Francije === Zakonodajna veja oblasti === * [[Reichstag]] ** Predsednik Reichstaga ([[Hermann Göring]]) * [[Reichsrat]] (ukinjen 14. februarja 1934) === [[Paravojaške organizacije]] === * ''[[Sturmabteilung]]'' (SA) * ''[[Schutzstaffel]]'' (SS) ** ''[[Allgemeine SS]]'' ** ''[[Waffen-SS]]'' ** ''[[Germanische SS]] * ''[[Deutscher Volkssturm]]'' * ''[[Nationalsozialistisches Kraftfahrerkorps]]'' (NSKK) * ''[[Nationalsozialistisches Fliegerkorps]]'' (NSFK) === Policija === Osrednja varnostna služba (''RSHA — [[Reichssicherheitshauptamt]]'') [[Ernst Kaltenbrunner]] * Policija za red (''[[Ordnungspolizei]]'' (''Orpo'')) ** ''[[Schutzpolizei]]'' (Varnostna policija) ** ''[[Gendarmerie]]'' (Podeželska policija) ** ''[[Gemeindepolizei]]'' (Lokalna policija) * Varnostna policija (''[[Sicherheitspolizei]]'' (''Sipo'')) ** ''[[Geheime Staatspolizei]]'' (''Gestapo'') ** ''[[Reichskriminalpolizei]]'' (''Kripo'') ** ''[[Sicherheitsdienst]]'' (SD) === Politične organizacije === * [[Nacistična stranka]] — Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (NSDAP) * Mladinske organizacije ** [[Hitlerjeva mladina]] (za dečke) [[Baldur von Schirach]] ** ''[[Zveza nemških deklet]]'' (za deklice) ** ''[[Nemška mladež]]'' (za zelo mlade dečke in deklice, stare od 6 do 8 let) === Storitvene organizacije === * ''[[Deutsche Reichsbahn-Gesellschaft|Deutsche Reichsbahn]]'' (Državna železnica) * ''[[Reichspost]]'' (Državna poštna služba) * ''[[Deutsches Rotes Kreuz]]'' (Državni rdeči križ) === Cerkvene organizacije === * [[Nemški kristjani]] * [[Nemški protestanti]] === Akademske organizacije === * [[Liga učiteljev nacionalsocialističnih nemških univerz]] * [[Nacionalsocialistična liga študentov]] == Glej tudi == * [[holokavst]] * [[NSDAP]] * [[seznam osebnosti Tretjega rajha]] * [[seznam propadlih držav]] * [[Triumf volje]] * [[zgodovina Nemčije]] * [[Vlada Tretjega rajha]] * [[Organizacija Todt]] * [[Nacistični pozdrav]] == Opombe == {{notes | notes = {{efn | name = Wessel | 12. julija 1933 je tedanji notranji minister [[Wilhelm Frick]] odredil, da naj se ''Horst-Wessel-Lied'', himna nacistične stranke, izvaja takoj za nacionalno himno ''[[Das Lied der Deutschen]]'', bolj poznano kot ''Deutschland Über Alles''.{{harvnb|Tümmler|2010|p=63}}. }} {{efn | name = annexed | Vključno z ''de facto'' anektiranimi in priključenimi teritoriji. }} {{efn | name = statistics | Leta 1939, preden je Nemčija pridobila zadnja ozemlja, ki jih je izgubila z versajsko pogodbo, Alzacijo in Loreno in Gdank s poljskim koridorjem, je obsegala 633.786 km². Gl. {{harvnb|Statistisches Jahrbuch|2006}}. }} }} ===Sklici=== {{reflist|25em}} ===Bibliografija=== {{refbegin}} *{{cite book | last = Tümmler | first = Holger | title = Hitlers Deutschland: Die Mächtigen des Dritten Reiches | year = 2010 | publisher = Melchior Verlag | location = Wolfenbüttel | language = de | isbn = 978-3-941555-88-4 | ref = harv}} *{{cite book | title = Statistisches Jahrbuch für die Bundesrepublik Deutschland | year = 2006 | publisher = Statistisches Bundesamt | language = de | url = http://www.destatis.de/jetspeed/portal/cms/Sites/destatis/Internet/DE/Content/Publikationen/Querschnittsveroeffentlichungen/StatistischesJahrbuch/Downloads/Jahrbuch2006Inland,property=file.pdf| archiveurl = https://web.archive.org/web/20070926002255/http://www.destatis.de/jetspeed/portal/cms/Sites/destatis/Internet/DE/Content/Publikationen/Querschnittsveroeffentlichungen/StatistischesJahrbuch/Downloads/Jahrbuch2006Inland,property=file.pdf | archivedate = 26 September 2007 | accessdate = 17 March 2012 | page = 34 | ref = {{sfnRef|Statistisches Jahrbuch|2006}} | df = dmy-all}} {{refend}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Nemčije]] [[Kategorija:Propadle države]] [[Kategorija:Tretji rajh|*]] [[Kategorija:Nacionalizem]] mkmzk0do2i2krg5tlmkjfvl2qhwini3 0 9413 5737001 5711454 2022-08-20T07:05:19Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name = Vladimir Lenin | nationality = {{flagicon|RUS}} [[Rusi|Rus]] | order = [[Seznam voditeljev Sovjetske zveze|Predsednik sveta ljudskih komisarjev]] [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske sovjetske federativne socialistične republike]] | term_start = 8. november 1917 | term_end = 21. januar 1924 | predecessor = ''nihče'' | successor = [[Aleksej Rikov]] | birth_place = [[Simbirsk]], [[Ruski imperij]] | death_place = [[Gorki Leninskije|Gorki]], [[Sovjetska zveza|ZSSR]] | party = [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Boljševiška partija]] |native_name=Владимир Ленин|native_name_lang=ru|image=Vladimir Lenin.jpg|caption=Lenin julija 1920|order2=[[Seznam voditeljev Sovjetske zveze|Predsednik sveta ljudskih komisarjev ZSSR]]|termstart2=30. december 1922|termend2=21. januar 1924|predecessor2=''nihče''|successor2=[[Aleksej Rikov]]|order3=[[Ruska ustanovna skupščina|Član Ruske ustanovne skupščine]]|termstart3=25. november 1917|termend3=20. januar 1918|constituency3=Baltska flota|alongside3=[[Pavel Dibenko]]|predecessor3=''volilna enota ustanovljena''|successor3=''volilna enota ukinjena''}} '''Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin''' ([[ruščina|rusko]] Владимир Ильич Ульянов - Ленин), [[Rusi|ruski]] [[revolucionar]], vodja [[boljševik]]ov, prvi [[voditelj|premier]] [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], utemeljitelj [[leninizem|leninizma]], * [[22. april]] ([[julijanski koledar]]: [[10. april]]) [[1870]], [[Simbirsk]], [[Ruski imperij]], † [[21. januar]] [[1924]], [[Gorki Leninskije|Gorki]] pri [[Moskva|Moskvi]], [[Sovjetska zveza]]. Lenin je bil ustanovitelj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1917 ter njen prvi voditelj od njene ustanovitve leta 1922 do svoje smrti leta 1924. Pod njegovo upravo je Sovjetska zveza postala enopartijska socialistična država, ki ji je vladala [[Komunistična partija Sovjetske zveze|komunistična partija]]. Kot [[Marksizem|marksist]] je razvil različico komunistične ideologije, znano kot [[leninizem]]. Lenin, rojen v zmerno premožni družini srednjega razreda v Simbirsku, je sprejel revolucionarne socialistične nazore po bratovi usmrtitvi leta 1887. Zaradi sodelovanja v protestih proti carski vladi Ruskega imperija so ga izključili s cesarske univerze v Kazanu in naslednja leta je posvetil pravni diplomi. Leta 1893 se je preselil v Sankt Peterburg in postal vpliven marksistični aktivist. Leta 1897 je bil aretiran zaradi uporništva in za tri leta izgnan v Šušensko, kjer se je poročil z [[Nadežda Krupska|Nadeždo Krupsko]]. Po izgnanstvu se je preselil v zahodno Evropo, kjer je postal viden teoretik v marksistični ruski socialdemokratski laburistični stranki (RSDRP). Leta 1903 je odigral ključno vlogo v ideološkem razkolu znotraj RSDRP in vodil [[Boljševiki|boljševiško]] frakcijo proti [[Menjševiki|menjševikom]] Julija Martova. Po neuspešni [[Ruska revolucija (1905)|ruski revoluciji leta 1905]] se je zavzel za to, da bi se [[prva svetovna vojna]] razvila v vseevropsko proletarsko revolucijo, za katero je kot marksist verjel, da bo povzročila strmoglavljenje [[Kapitalizem|kapitalizma]] in njegovo zamenjavo s [[Socializem|socializmom]]. Potem ko je [[Februarska revolucija|februarska revolucija leta 1917]] zrušila carja in ustanovila začasno vlado, se je vrnil v Rusijo, da bi odigral vodilno vlogo v [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]], v kateri so boljševiki zrušili novi režim. Leninova boljševiška vlada si je sprva delila oblast z levimi socialističnimi revolucionarji, izvoljenimi sovjeti in večstrankarsko ustavodajno skupščino, do leta 1918 pa se je oblast centralizirala v novi komunistični partiji. Leninova administracija je prerazporedila zemljo med kmečko prebivalstvo, nacionalizirala banke in večji del industrije. Izstopila je iz prve svetovne vojne s podpisom [[Brest-litovski mir|pogodbe]], ki je ozemlje prepustila [[Centralne sile|osrednjim silam]], in prek [[Komunistična internacionala|Komunistične internacionale]] spodbujala svetovno revolucijo. Nasprotnike so zatirali v [[Rdeči teror|rdečem terorju]], nasilni kampanji, ki so jo vodile [[ČEKA|državne varnostne službe]]; več deset tisoč ljudi je bilo ubitih ali zaprtih v koncentracijska taborišča. Njegova administracija je premagala desničarsko in levičarsko protiboljševiško vojsko v [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] od leta 1917 do 1922 ter nadzirala [[Poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetsko vojno]] 1919–1921. V odgovor na vojno, lakoto in ljudske vstaje je Lenin leta 1921 spodbujal gospodarsko rast s tržno usmerjeno [[Nova ekonomska politika|novo ekonomsko politiko]]. Več neruskih narodov je po letu 1917 pridobilo neodvisnost od Ruskega cesarstva, vendar so se tri novonastale republike ponovno pridružile novi Sovjetski zvezi leta 1922. Potem ko se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, je Lenin umrl v Gorkem januarja 1924, [[Josif Stalin]] pa ga je nasledil kot najpomembnejša osebnost sovjetske vlade. Lenin, ki velja za eno najpomembnejših in najvplivnejših osebnosti 20. stoletja, je po smrti postal predmet vseprisotnega [[Kult osebnosti|kulta osebnosti]] v Sovjetski zvezi do njenega razpada leta 1991. Postal je ideološki nosilec [[Marksizem-leninizem|marksizma-leninizma]] in imel izrazit vpliv na mednarodno komunistično gibanje. Lenina njegovi podporniki slavijo kot borca za socializem in delavski razred, medtem ko ga kritiki obtožujejo vzpostavitve [[Totalitarnost|totalitarne]] [[Diktatura|diktature]], izvajanja [[Politična represija v Sovjetski zvezi|politične represije, množičnih pobojev in javnih usmrtitev]]. == Življenjepis == [[Slika:Lenin-circa-1887.jpg|levo|sličica|237x237px|Lenin kot najstnik leta 1887.]] Vladimir Iljič Uljanov, ki se je od leta [[1901]] imenoval Lenin, se je rodil 22. aprila 1870 v [[Simbirsk]]u ob [[Volga|Volgi]]. Odraščal je v konservativno-liberalni družini. Njegov oče je bil zaradi zaslug za izboljšavo v šolstvu povzdignjen v pripadnika nižjega [[plemstvo|plemstva]]. Dogodek, ki je zaznamoval Leninovo življenje, je bila usmrtitev njegovega brata [[Aleksandr Iljič Uljanov|Aleksandra]] leta [[1887]], zaradi sodelovanja pri pripravah na atentat na skrajno reakcionarnega carja [[Alekander III. Ruski|Aleksandra III.]] (1845-1894). Takrat se je prvič srečal z revolucionarnimi gibanji v [[Rusija|Rusiji]]. Lenin je študiral pravo na Univerzi v [[Kazan]]u, a ker se je zapletel v revolucionarno delo, je izgubil pravice rednega študenta. Leta [[1891]] je kot zunanji študent vendarle opravil zaključni izpit na [[Petersburška državna univerza|Univerzi v Sankt Petersburgu]]. Tam leta [[1893]] začel delati kot odvetnik. Navezal je številne stike z revolucionarnimi krogi ln leta 1895 v [[Sankt Peterburg]]u ustanovil Bojno zvezo za osvoboditev delavskega razreda. Dve leti pozneje so ga zaradi prevratniške agitacije med delavci aretirali in ga za tri leta pregnali v [[Sibirija|Sibirijo]]. Življenje v sibirskem kraju [[Šušensko]] blizu izvira [[Jenisej]]a, zanj ni bilo pretežko. Leta [[1898]] se je poročil z [[Nadežda Krupska|Nadeždo Krupsko]] in leta pregnanstva izkoristil za intenziven študij marksistične in sodobne ekonomske literature. Plod tega dela je bila knjiga ''[[Razvoj kapitalizma v Rusiji]]'', ki je izšla leta 1898.<ref>{{Navedi knjigo|title = Leksikon Cankarjeve založbe|last = |first = |publisher = Cankarjeva založba|year = 1987|isbn = |location = |page = |cobiss = }}</ref> === Razkol ruskih socialnih demokratov === Po odsluženi kazni se je odpravil v [[München]], kjer je nekaj časa pisal za marksistični časopis Iskra, ki ga je izdajala Ruska socialdemokratska delavska stranka (RSDDS) in ga ilegalno tihotapila v [[Rusija|Rusijo]]. Tam je Lenin prevzel tudi svoj vzdevek po reki [[Lena (reka)|Leni]]. Da bi se izognil bavarski tajni policiji se je [[1902]] preselil v [[London]], kjer je postal dober prijatelj z [[Lev Trocki|Levom Trockim]]. V Londonu se je julija istega leta odvijal 2. kongres RSDDS, ki se je udeležil tudi Lenin. Na konferenci se je sprl z Julijom Martovim glede načina vodstva stranke (Lenin je zagovarjal močno, trdno vodstvo, Martov pa bolj demokratični pristop) in člani stranke so se razdelili na dve skupini: [[Boljševiki|boljševike]], ki jih je vodil Lenin so bili v večini, in pa [[Menjševiki|menjševike]], ki jih je bilo manj. Ogorčen zaradi slednjih je Lenin zapustil Iskro in se zaradi stresa odpravil na počitnice v gore. Ko se je vrnil, so boljševiki že imeli v rokah vso oblast nad RSDDS in skupaj s prijatelji iz stranke je začel izdajati revijo Vpered (Naprej). Leta [[1900]] se je vrnil iz pregnanstva in zapustil [[Rusija|Rusijo]]. Do [[1905]] je med prvo emigracijo živel v [[London]]u, Münchnu in [[Ženeva|Ženevi]]. S somišljeniki je ustanovil osrednje glasilo Ruske socialdemokratske delavske stranke, časopis Iskra, ki je bil namenjen ruskemu delavstvu, tiskali pa so ga v [[Leipzig]]u. Prva številka je izšla decembra 1900. V njem in v znanem spisu ''[[Kaj storiti?]]''. Marca 1902 je zasnoval načrt revolucionarne partije, katere cilj je bil ustvariti socialistično državno in družbeno ureditev. Poleti [[1903]] se je udeležil II. Kongresa ruskih socialdemokratov, ki je najprej zasedal v [[Bruselj|Bruslju]], nato pa v [[London]]u. Na njem mu je uspelo proti modelu množične panike uveljaviti zamisel o kadrovski partiji, s tem pa je sprožil tudi razcep ruskih socialnih demokratov na [[boljševiki|boljševike]] pod njegovim vodstvom in [[menjševiki|menjševike]]. Vendar pa kljub nazivu svojega krila za seboj v resnici ni imel vedno večine, ampak ime se je obdržalo. Januarja 1912 je bila v [[Praga|Pragi]] pod Leninovim vodstvom konferenca boljševikov, na kateri so dokončno potrdili razcep ruske socialne demokracije. Boljševiki so se organizirali v samostojno stranko. Lenin je od maja 1912 iz [[Krakov]]a vodil izdajanje partijskega glasila Pravda. Po izbruhu 1. svetovne vojne ga je avstro-ogrska policija Lenina aretirala zaradi suma vohunstva, a že po 12 dneh so ga izpustili, kar je bila posledica vpliva avstrijskih socialdemokratov. Lenin je odpotoval v nevtralno [[Švica|Švico]], kjer je najprej živel v [[Bern]]u, potem pa v [[Zürich]]u. Julija 1917 je objavil svoje naj pomembnejše teoretično delo ''Imperializem in najvišja razvojna stopnja kapitalizma''. ===Obdobje pred revolucijo=== [[Slika:Lenin1914.jpg|sličica|Lenin v Poroninu na Poljskem po začetku prve svetovne vojne, preden je zapustil državo]] Leta [[1904]] je [[Rusija]] vstopila v vojno z [[Japonski imperij|Japonskim imperijem]]. Po mnogih bolečih porazih je moral car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II]] priznati premoč japonskemu cesarju. Pereča izguba vojne je razmere v že tako krhki državi le še poslabšala. Trenje interesov je doseglo vrh 9. januarja 1905, ko je skupina obubožanih delavcev s peticijo protestirala pred carjevo palačo. Slednje je vodilo do tako imenovane Krvave nedelje, ko so stražarji palače pričeli streljati v množico in ubili na stotine ljudi. Da bi pomiril državljane je car Nikolaj izdal manifest v katerem je sprejel številne reforme, med drugim pa tudi ustanovil legislativno skupščino imenovano Dume, vendar žeje ljudstva na robu revolucije, ni uspel zadovoljiti. Lenin je med vstajo pozval svoje boljševike, naj se bolj zavzeto vključujejo v stavke in proteste, med drugim je zagovarjal tudi revolucijo. Čeprav je zagovarjal popolno odcepitev boljševikov od menjševikov, čemur so nasprotovali tudi številni vidnejši pripadniki partije, sta obe strani prisostvovali na 3. kongresu RSDDS, na katerem je Lenin v pamfletu ''Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji'' svaril pred uvedbo ustavne monarhije in jo označil za sovražnico revolucije. Namesto te je predlagal popoln prevzem oblasti in padec carskega režima, kar je nameraval doseči tako, da bi se povezal z ruskimi kmeti. S svojim vedenjem je osupnil pripadnike menjševikov ki so ga obtoževali, da je zapustil splošno sprejet [[marksizem]] in se podal v svojo, bolj radikalno smer. Leta 1907 so boljševiki svoj štab preselili iz Kuokkala na Finskem v [[Pariz]], ki ga je Lenin močno preziral. Tam je sodeloval v mnogih ropih, s katerimi je stranka financirala svoje dejavnosti, ob neki priložnosti pa je tožil motorista, ki ga je bil zbil s svojim motorjem. Zaradi nelagodja v Parizu in povečanega razkola z menjševiki se je 1908 za kratek čas preselil v [[London]] in kasneje v [[Stockholm]], kjer je zadnjič videl svojo mater. Ko je izbruhnila 1. svetovna vojna so Lenina obtožili anticarizma, zaradi česar je zbežal v [[Zürich]]. Tam je razvil svojo idejo od svetovni revoluciji in napisal svojo najpomembnejše delo ''Imperializem, najvišja stopnja kapitalizma'', kjer je trdil da je imperializem stranski produkt monopolnega kapitalizma. Februarja 1917 je bil ruski car zaradi protestov po vsej državi prisiljen [[abdikacija|abdicirati]], Rusijo pa je prevzela začasna vlada (Petrograd Sovjet) pod vodstvom [[Aleksander Fjodorovič Kerenski|Kerenskega]]. Lenin, ki je bil takrat še vedno v izgnanstvu v [[Švica|Švici]] si je neznansko želel vrnitve v domovino. Ker je bila [[Švica]] takrat obdana z vojskujočimi se državami je bila le-ta domala onemogočena in šele nemški cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]], ki je slutil, da bi Leninova vrnitev pomenila sklenitev predčasnega miru z [[Rusija|Rusijo]] in s tem njeno izločitev iz vojne, mu je pomagal pri njegovih ambicijah. Njega in še nekaj komunistov je zaprl v zapečaten vagon, kjer je Lenin skozi okno presunjen opazoval grozote obubožane Nemčije. 16. aprila je njegov vlak končno prispel na finsko postajo v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]], kjer ga je ob spremljavi [[Marsejeza|Marsejeze]] sprejela navdušena množica. === Gesla === ''Vso oblast sovjetom, mir za vsako ceno, vso zemljo kmetom.'' [[Slika:Lenin in Zürich on March 1916.jpg|sličica|270x270_pik|Lenin marca 1916 medtem, ko je bil Zürichu]] Zaradi tega se je njegova podpora iz strani delavstva še bolj povečala.Tako se je jasno postavil po robu začasni vladi, ki je želela nadaljevati [[vojna|vojno]] proti [[centralne sile|centralnim silam]]. Vse več ljudi je v naslednjih tednih podprlo zlasti njegovi zahtevi, da je treba končati vojno in izpeljati celovito zemljiško reformo v prid kmetom. Toda vodilni [[boljševiki]] spomladi 1917 še niso sprejeli Leninove teze, da mora meščanski februarski revoluciji takoj slediti socialistična revolucija. Neuspešna ruska ofenziva pod vodstvom generala [[Aleksej Aleksejevič Brusilov|Alekseja Aleksejeviča Brusilova]] 1853-1926) na jugozahodni fronti je [[boljševiki|boljševike]] spodbudila, da so julija poskušali z udarom zrušiti vlado [[Aleksander Kerenski|Aleksandra Kerenskega]] (1881-1970), toda vladi zveste sile so poskus hitro zatrle. Lenin se je v začetku septembra aretaciji izognil s pobegom na [[Finska|Finsko]]. === Napad na zimski dvorec === Vendar je oblast vlade [[Aleksander Kerenski|Kerenskega]] poleti 1917 vse bolj slabela, [[boljševiki|boljševikom]] pa je, nasprotno, uspelo okrepiti vpliv v petrograjskem in moskovskem sovjetu. 25. septembra 1917 je bil za predsednika petrograjskega sovjeta izvoljen [[Lev Davidovič Trocki]] (1879-1940). Boljševiki so 10. oktobra dosegli večino v petrograjskem in moskovskem sovjetu in Lenin je njihove vodilne može na tajni seji uspel prepričati, da so sprejeli sklep o oboroženi vstaji. 20. oktobra se je vrnil v [[Petrograd]] in odšel v [[dvorec Smolni]], kjer je bil glavni sedež boljševikov, da bi sodeloval pri vodstvu vstaje. Konkretne operacije je vodil Trocki. Če je bil padec carjeve oblasti februarja 1917 prva, ti. meščanska revolucija, lahko rečemo, da so boljševiki novembra (oktobra) 1917 oblast prevzeli z državnim udarom slovitega napada na [[Zimski dvorec]] 6. in 7. novembra 1917<ref>Po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]], ki je v [[Rusija|Rusiji]] veljal do leta 1918, je bil to 24. oz. 25. oktober.</ref>, ki je v ''legendi o oktobrski revoluciji'', pozneje igral veliko vlogo, v resnici pa tega silovitega napada sploh ni bilo. Znani filmski posnetki napada izvirajo iz pozneje posnetega in zaigranega ruskega filma. Zasedba ogromnega carjevega dvorca v [[Petrograd]]u, v katerem je bil sedež vlade [[Aleksander Kerenski|Kerenskega]], in aretacija ministrov sta potekali povsem nespektakularno, čemur gre zasluga nemotiviranosti varnostnih sil Kerenskega. [[Lev Trocki|Trocki]], ki je bil pravi vojaški voditelj boljševiškega prevrata, je ruskim državljanom 7. novembra 1917 zjutraj oznanil, da je začasna vlada odstavljena in da so oblast prevzeli [[boljševiki]]. Naslednji dan, 8. novembra (26, oktobra), so udeleženci II. kongresa sovjetov Lenina izvolili za predsednika Sveta ljudskih komisarjev, torej za predsednika vlade. Toda odpor proti boljševiškemu državnemu udaru je spodbudil državljansko vojno, ki je do leta 1921 zahtevala šest milijonov žrtev. Lenin se je zavedal, da imajo njegov radikalni načni o preobrazbi [[Rusija|Rusije]] veliko nasprotnikov, in bil je prepričan, da jih lahko uresniči le s silo. Zato je bil brez pomisleka pripravljen svoje nasprotnike tudi fizično uničiti, s tem pa se je kot sredstvo vladanja v dnevni politiki uveljavil [[teror]]. Takoj po 9. novembru so omejili svobodo »protirevolucionarnega tiska«. Leninova odloka ''O miru'' in ''O zemljiški posesti'' naj bi uresničila glavne zahteve večine prebivalstva. Poleg tega je 20. decembra ustanovil ''Izredno komisijo za boj s protirevolucijo in sabotažami'', krajše imenovano ''[[Čeka]]''. Njeno vodstvo je prevzel [[Feliks Edmundovič Dzeržinski]]. Bila je orodje oblasti, ki ga je Lenin neizprosno uporabljal proti nasprotnikom njegove politike. Kljub močnim odporom je dosegel, da so 3. marca 1918 v Brest-Litovsku Rusi sklenili ločen mir z [[Nemci]]. Rusija je z mirovnim sporazumom izgubila več kot četrtino prebivalstva in obdelovalne površine, poleg tega pa še veliko tekstilne in železarske industrije ter več rudnikov. Toda Leninovi boljševiki so z izstopom iz vojne ustvarili možnosti za utrditev oblasti in za vojaške uspehe proti ti. »belim« nasprotnikom revolucije v državljanski vojni. Za zmago v državljanski vojni je bil najbolj zaslužen [[Lev Trocki|Trocki]], ki je [[Rdeča armada|Rdečo armado]] razvil v močno vojaško silo. === Oblast v Kremlju === [[Slika:19190501-lenin speech red square.jpg|sličica|Lenin med govorom, 1. maja 1919|262x262_pik]] Ko je zmagoslavno izvedel revolucijo je Lenin na pomembnejša ministrska mesta povzdignil svoje največje podpornike, kot sta [[Stalin]] in Trocki. Hitro je sklenil beli mir z Nemčijo, da bi si lahko utrdil položaj, čeprav se je zavedal, da to pomeni velike ozemeljske koncesije, vendar je računal na končni poraz Nemčije v vojni in s tem vrnitve večine ozemlja prvotne Carske Rusije. Zaradi strahu pred morebitno vstajo rojalistov je Lenin dal umoriti carja in celotno njegovo družino, s čimer se je končala rodbina Romanovih. Ko je bila carska grožnja odstranjena, upor konservativcev pa preprečen, se je Lenin lahko posvetil notranjim zadevam. Na kongresu Sovjetov je bila ideologija boljševikov uradno potrjena, Lenin je dobil zeleno luč za ustanovitev nove države. Kmalu je bila oznanjena ustanovitev Sovjetskega centralnega izvršilnega komiteja, kjer so imeli večino boljševiki, vendar so pustili glas tudi ostalim strankam. Lenin je ob tej priložnosti izjavil, da je “Komunizem sovjetska moč plus elektrifikacija celotne države,” s čimer je napovedal modernizacijo Rusije pod novim režimom. Da bi izboljšal ekonomsko stanje v državi in si pridobil naklonjenost ljudstva, je začel izvajati tako imenovan načrt GOELRO in hkrati zagotovil brezplačno zdravstvo in izobrazbo, podpiral je emancipacijo žensk in kot prva država legaliziral homoseksualnost. Pridobitve nove države je varovala tajna policija [[Čeka]]. Lenin je marca 1918 zaradi prodiranja nemških sil na baltskem območju in nevarnosti »belih« vojaških oddelkov prestavil sedež vlade iz Petrograda v Moskvo, staro rusko prestolnico. Po kratkem bivanju v nekem hotelu se je vselil v Kremelj, ki je tako postal središče sovjetske oblasti in je še danes središče ruske politike. Lenin je marca 1919 tam ustanovil Komunistično internacionalo. Takrat je še vedno upal, da bo nemška revolucija novembra 1918 postala izhodišče za veliko svetovno revolucijo. Njegova politika od leta 1917 je privedla do diktature boljševikov. Novi oblastniki so vse drugačne predstave in začetke demokratičnega razvoja nemudoma zatrli. Lenin je marca 1921 s skrajno ostrino zadušil upor mornarjev iz Kronstata; več tisoč so jih ustrelili kot protirevolucionarje. Posledica te nasilne politike je bil med drugim občuten padec industrijske in kmetijske proizvodnje. Lenin je marca 1921 na 10. kongresu ruske komunistične partije poskušal ta grozeči razvoj zaustaviti z odpravo vojaškega komunizma in s programom nove ekonomske politike. Kmetom, trgovcem in malim obrtnikom so dali več svobode in jih skušali gospodarsko spodbuditi, a ti ukrepi niso mogli preprečiti lakote, ki je zahtevala več milijonov žrtev. Šele leta 1926 so pridelki obdelanih površin in stalež živine dosegli raven iz leta 1914. ===Leninov odnos do religije=== [[Slika:19220900-lenin-and-stalin-at-gorki-2.jpg|levo|sličica|203x203_pik|Lenin skupaj [[Josif Stalin|Josifom Stalinom]] leta 1922. ]] Leta 1917 je Lenin postal Sovjetski državnik in uvedel zgodovinski in dialektični materializem za svetovni nazor komunističnega gibanja. Osebno je radikaliziral protireligiozno stališče, tako da je začetnik [[Militantni ateizem|militantnega ateizma]] z neslutenimi posledicami na celotno prebivalstvo v Sovjetski zvezi in vplivnih območjih. K. Marx je v svojih delih samo predpostavil da bo v brezrazredni družbi [[Religija|religija]] izumrla z nastankom [[Brezrazredna družba|brezrazredne družbe]], zato ni predlagal nobenih represivnih akcij. Nasprotno pa Lenin trdi da religija ni samo [[Opij|opij]] za ljudstvo in iskanje tolažbe zatiranih slojev, je tudi [[Ideologija|ideologija]] vladajočih sil ki jo podpira. Borbeni [[Ateizem|ateizem]] je postal obvezen za vse komunistične partije čeprav je bilo uradno razglašeno da je religija za sovjetsko državo privatna stvar, vendar to ne velja za boljševiško partijo. Leninova iracionalna mržnja do vsega kar ima vezo z religijo je imela za posledico utrtje poti [[Stalinizem|stalinizmu]]. Za [[Ruska pravoslavna cerkev|rusko pravoslavno cerkev]] in [[Kristjani|Kristjane]] v Sovjetski zvezi je takšno stališče Lenina sprožilo nepojmljiva preganjanja. Lenin je tako prvi ustvaril komunistično sovraštvo do religije in cerkve ter njuno preganjanje, s tem pa je med leti 1917 in 1923 ukazal porušiti številne katoliške in pravoslavne cerkve ter pobiti na tisoče vernikov, duhovnikov, škofov, menihov, frančiškanov in metropolitev. Do konca leta 1921 so komunistični boljševniki na Leninov ukaz pobili 330 duhovnikov in frančiškanov ter hkrati požgali tudi številne samostane. Leninistični obrazec borbenega protireligijskega ateizma se je prenesel v vse druge komunistične partije, tudi v slovensko. *vir/Obči religijiski leksikon od A do Ž Leksikografski zavod Miroslav Krleža Zagreb 2002 *vir/Lenin /Materializem in empiriokriticizem/ leto 1909 === Leninova »oporoka« === [[Slika:Lenin-last-photo.jpg|sličica|Zadnja Leninova fotografija]] »''Pismo Kongresu Boljševiške partije''«, bolj znano kot »oporoka«, je niz dokumentov, ki jih je Lenin narekoval svoji ženi in stenografki Mariji Volodičevi med decembrom 1922 in januarjem 1923, v teku njegovega bivanja v domu za ostarele v [[Nižni Novgorod|Gorkiju]]. Lenin je v prvem delu pisma zagovarjal potrebo po povečanju članstva Centralnega komiteja z vključitvijo delavcev in kmetov (stoinpetdeset članov) in orisal portrete vodilnih predstavnikov partijskih kandidatov za njegovo nasledstvo. V drugem delu besedila je Lenin Kongresu izrecno predlagal odstranitev Stalina (ocenjen kot »pregrob«) z mesta generalnega sekretarja partije. Menil je, da je nujno, da se vsebino objavi po njegovi smrti, vendar se je 13. kongres KPSZ soglasno odločil, da oporoke ne objavi. Šele leta 1956, na 20. kongresu KPSZ, je [[Nikita Hruščov]] razkril obstoj tega dokumenta, ki so ga pozneje v celoti objavile nekatere internacionalistične komunistične organizacije. Prelom s Stalinom pa je bila zaznana že pred sestavo oporoke. Pravzaprav je Stalin med Leninovo boleznijo prisilil zdravnike, da so bolniku uvedli zelo omejevalne ukrepe, ki so mu dejansko preprečili kakršno koli dejavnost: od svojih sodelavcev ni mogel niti prejemati dokumentov ali novic, niti pisati pod narekom. 21. decembra 1922 je Lenin svoji ženi narekoval kratko pismo za Trockega, a ko je bil Stalin obveščen tega, se je odzval brutalno, zmerjal in verbalno napadel [[Nadežda Krupska|Krupsko]]. Ko je bil Lenin 5. marca 1923 obveščen o dogodku, potem ko ga je označil za »nesramnega«, je Stalinu zagrozil, da bo prekinil vse odnose z njim, če se ne opraviči njegovi ženi. === Smrt === [[Slika:V.I. Lenin on his deathbed - Sergey Malyutin - Rouge Grand Palais - without border.jpg|sličica|221x221px|Leninovo truplo je bilo po pogrebu položeno v velik steklen mavzolej.]] Marca 1922 se Je Lenin zadnjič udeležil kongresa ruske partije, saj se je njegovo zdravstveno stanje potem hitro poslabšalo. Maja 1922 ga je prvič zadela kap in ga s tem izključila iz političnega življenja. 20 novembra 1922 je imel zadnji javni govor pred člani moskovskega sovjeta, 16. decembra pa ga je kap zadela še drugič. V marcu 1923 je utrpel tretjo kap, kar ga je tudi spodbudilo, da je končal svojo politično kariero, saj po njej ni bil sposoben govoriti in se sam premikati, a je kljub vsemu ostal uradni vodja komunistične partije vse do smrti. Točen vzrok Leninove smrti ni znan, sumili so možgansko arteriosklerozo ali sifilis. Pred smrtjo je Lenin izdal številne vladne dokumente, med njimi je bil Leninov testament (predlog sprememb v strukturi sovjetov), dokument, delno ga je navdihnila ti. [[gruzijska afera]] leta 1922 in v katerem je negativno presodil vse potencialne naslednike. V tem dokumentu je kritiziral številne komuniste visokega čina, vključno s Stalinom, [[Grigorij Mojsejevič Zinovjev|Zinojevim]], [[Lev Borisovič Kamenjev|Kamenjevom]], [[Nikolaj Ivanovič Buharin|Buharinom]] in Trockim. Takratnemu generalnemu sekretarju Josipu Stalinu je Lenin očital brutalnost in brezkompromisnost pri doseganju svojih ciljev, kajti imel ga je za nepredvidljivega. Predlagal je da "Tovariši najdejo način da ga odstranijo iz delovnega mesta."{{citation needed}} kajti je bil po njegovem mnenju "nevzdržen generalni sekretar". Umrl je 21. januarja 1924 ob 18.50 uri po moskovskem času, v starosti 53 let, na svojem posestvu v Gorkem (kraj kasneje preimenovan v Gorki Leninskiye njemu v čast). Po smrti so njegovo truplo postavili na ogled, v štirih dneh si ga je ogledalo več kot 900.000 žalujočih. Njegovo telo so potem mumificirali ter ga postavili na ogled v mavzolej ob Kremlju, kjer je na ogled še danes. == Politična ideologija == Lenin je v svoji interpretaciji marksizma obranil pomen marksističnega [[dialektični materializem|materializma in dialektike]], pri čemer je dokazoval neizbežnost znanstvenega obravnavanja družbenega razvoja. Ostro se je zoperstavil [[novokantovstvo|novokantovskemu]] revizionizmu, ki je bil tedaj navzoč. Bil je zelo kritičen do lastnih stališč in pogledov ter se na tak način zavzel za neprestani razvoj filozofske misli. Možnost razvoja je videl predvsem v plodnem razpravljanju o vsem, kar je pomembnega v filozofiji in kar napreduje spoznanje o človeštvu in razvoju. Tako je v marksistično misel vnesel močno komponento, nasprotno dogmatizmu, konzervativizmu in samozadovoljstvu doseženega ideala. Lenin je bil marksist in revolucionar. Njegova revolucionarna teorija je bila: prepričanje v nujnost nasilnega političnega udarca na kapitalizem s komunistično revolucijo, ki ji naj sledi diktatorstvo proletarijata kot prva faza premika proti komunizmu ter potreba, da voditelji vodijo družbo k temu cilju. Čeprav je bil Lenin marksist so nanj vplivala tudi zgodnejši politični tokovi ruskih socialistov ([[Nikolaj Gavrilovič Černiševski|Černiševski]], [[Georgij Valentinovič Plehanov|Plehanov]], [[Pjotr Nikitič Tkačev|Tkačev]]). Verjel je, da je socializem le en pravi. Moralna vprašanja so bila zanj nepomembna, namesto tega je sodil človekova dejanja glede na možnost njegovega uspeha v namen revolucije. Bil je internacionalist in zavzet podpornik svetovne revolucije. Prepričan je bil, da so meje med državami zastarel koncept nacionalizma. Verjel je, da bo pod revolucionarnim socializmom prišlo do neizbežnega združevanja narodov in ustanovitve „Združenih držav sveta“. Kot antiimperialist je verjel, da si nacije zaslužijo pravico samoodločanja. Kritiziral je tudi [[antisemitizem]] v Ruskem imperiju, ki se je kazal v pogostih [[pogrom]]ih nad [[Judi]]. Verjel je da je bila predstavniška demokracija uporabljena le kot iluzija demokracije, ki pa hkrati vzdržuje diktaturo izbranih (kapitalistov); tako je opisal ameriško demokracijo.{{navedi vir}} Opisal ga je tudi kot „spektakularen brezpomenski dvoboj med dvema vodilnima političnima strankama“{{navedi vir}}, ki sta obe vodeni s strani multimiljonarjev, ki izkoriščajo ameriški proletariat. Lenin je bil po svoji smrti 21. januarja 1924 s strani komunistov prepoznan kot največji mislec na svetu in učitelj ljudi celega sveta. Leninov sloves je bil zelo visok do padca komunizma med letom 1989 in 1991. Upadati mu je začel z upori v začetku šestdesetih let. V tistem obdobju so se intelektualci in študenti začeli nasprotovati diktaturi. == Politična represija in obsodbe == [[Slika:Memorial stone to victims of the red terror in Daugavpils.JPG|sličica|247x247_pik|Spominski kamen v Daugavpilsu, posvečen v spomin žrtvam rdečega terorja.]] Številni zgodovinarji in biografi so Lenina ostro obsodili, njegovo vladanje pa so označili za [[Totalitarizem|totalitarno]],{{sfnm|1a1=Fischer|1y=1964|1p=516|2a1=Shub|2y=1966|2p=415|3a1=Leggett|3y=1981|3p=364|4a1=Volkogonov|4y=1994|4pp=307, 312}} ker je v času njegovega vladanja Sovjetska zveza postala policijska država.{{sfn|Leggett|1981|p=364}} Mnogi so njegovo vladanje opisali tudi kot enostranska diktatura.{{sfnm|1a1=Lewin|4p=506|7y=2012|7a1=Ryan|6p=190|6y=2005|6a1=Read|5p=97|5y=2003|5a1=Lee|4y=2000|1y=1969|4a1=Service|3p=164|3y=1999|3a1=Sandle|2pp=x, 161|2y=1979|2a1=Rigby|1p=12|7p=9}} Več takšnih znanstvenikov je Lenina označilo za diktatorja;{{sfnm|1a1=Fischer|1y=1964|1p=417|2a1=Shub|2y=1966|2p=416|3a1=Pipes|3y=1990|3p=511|4a1=Pipes|4y=1996|4p=3|5a1=Read|5y=2005|5p=247}} Ryan je izjavil, da Lenin ni bil diktator v smislu, da so bila vsa njegova priporočila sprejeta in izvedena, saj se mnogi njegovi kolegi niso strinjali z njim glede različnih vprašanj.{{sfn|Ryan|2012|p=1}} Ryan tudi trdi, da je bilo za Lenina revolucionarno nasilje zgolj sredstvo za dosego cilja, namreč vzpostavitev socialističnega, navsezadnje komunističnega sveta.{{sfn|Ryan|2012|p=184}} Pod Leninovim režimom je umrlo več kot 6 milijonov ljudi, od tega največ v [[Ruska lakota 1921–1922|ruski lakoti]] med [[Ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]], [[Rdeči teror|rdečem terorju]], ki so ga izvajali boljševiki, [[Tambovski upor|Tambovskem uporu]] in številnih množičnih pobojev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.outono.net/elentir/2020/04/22/lenin-numbers-data-and-images-of-the-crimes-of-the-first-communist-dictator/|title=Lenin: numbers, data and images of the crimes of the first communist dictator}}</ref> Lenin je bil ustanovitelj sovjetskega sistema koncentracijskih taborišč [[Gulag]] in je tudi spodbujal javne usmrtitve stavkajočih. Taborišča Gulag so imela zelo visoko stopnjo umrljivosti zaradi težkih življenjskih pogojev, dodatno pa so stražarji zapornike pogosto mučili in pobijali.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.outono.net/elentir/2020/04/22/lenin-numbers-data-and-images-of-the-crimes-of-the-first-communist-dictator/|title=He used terror, torture and murder to impose his totalitarian regime - Lenin: numbers, data and images of the crimes of the first communist dictator}}</ref> Publicist Fischer je opozoril, da čeprav je bil Lenin diktator, ni bil takšen, kot je pozneje postal [[Josif Stalin]].{{sfn|Fischer|1964|p=524}} Volkogonov je verjel, da je Lenin vzpostavil diktaturo, kjer je imela partija ves nadzor nad narodom, medtem ko je Stalin vzpostal diktaturo, kjer je imel on sam ves nadzor nad narodom.{{sfn|Volkogonov|1994|p=313}}   == Pomen Lenina v dvajsetem stoletju  == Lenin je bil s strani mnogo zgodovinarjev in filozofov prepoznan kot eden najpomembnejših filozofov sveta. S strani revije [[Time]] je bil prepoznan kot eden izmed 100 najpomembnejših ljudi v 20. stoletju ter kot en izmed 25 najpomembnejših političnih ikon tistega časa. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 se je Leninov ugled znižal med postsovjetskimi generacijami. Še vedno pa ostaja ena pomembna zgodovinska figura sovjetske dobe.<ref>{{Navedi splet|url = https://books.google.si/books?id=Zm_FBQAAQBAJ&pg=PT51&lpg=PT51&dq=lenin+in+yugoslavia&source=bl&ots=zMW83pR3HH&sig=J2JFOjgCeFMAhbvVqS9Z1DYg4Jw&hl=sl&sa=X&ei=5HWtVIvtA8m-ygOhk4HQAQ&ved=0CGcQ6AEwDg#v=onepage&q=lenin%20in%20yugoslavia&f=false|title = Yugoslavia and the Soviet Union in the Early Cold War: Reconciliation|date = 7.1.2015|accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref> == Leninovi spomeniki == {{Glavni članek|Rušenje spomenikov Vladimirja Lenina v Ukrajini}} V času Lenina in Sovjetski dobi je bilo postavljenih veliko spomenikom Leninu. Zaradi poltičnih nasprotnikov, ki so imeli veliko sovraštvo do Lenina, je bilo veliko odstranjenih, vendar jih nekaj še vedno stoji. V Rusiji je Liberalna demokratična stranka Rusije (LDPR) predlagala, da se iz mest odstranijo vsi spomeniki Lenina, saj je nepriljubljenost do Lenina močno narasla. Razlag so dragi stroški vzdrževanja ter pa strah pred vandalizmom. Ta predlog je doživel veliko nasprotovanje s strani Komunistične partije Ruske federacije, ki se je v postsovjetski Rusiji sprijaznila z vlogo večne opozicije. Veliko trgov in mest je dobilo ime po Leninu. Mesto Sankt Petersburg, kjer sta se začeli februarska in oktobrska revolucija, se je leta 1924 štiri dni po Leninovi smrti preimenovalo v Leningrad. Enako se je zgodilo z mestom [[Uljanovsk]] (poimenovano po Leninovem rojstnem imenu). Po referendumu leta 1991 so Leningrad preimenovali nazaj v Sankt Petersburg, toda širši okraj [[Leningrajska oblast]] je ohranil ime. V vesolju je bil po njem poimenovan leta 1916 odkrit asteroid [[852 Wladilena]]. * Največji spomenik in kip na svetu posvečen Leninu je bil postavljen v mestu [[Ulan-Ude|Ulan-Ude,]] v Vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]]. Ohranil se je vse do danes. * Do leta 1992 na Leninovem trgu (''Leninplatz''; danes [[Trg Združenih narodov, Berlin|trg Združenih narodov]], ''Platz der Vereinten Nationen'') v Vzhodem Berlinu je bil postavljen Leninov kip, danes namesto njega je vedomet. == Leninov vpliv v Sloveniji == Leninova ideja o komunizmu je močno vplivala na Slovenijo v času Kraljevine Jugoslavije. Komunistična partija v Jugoslaviji je sledila Leninovemu oziroma sovjetskemu zgledu. Zelo podoben je tudi odnos komunistične partije v Jugoslaviji in pa Lenina do Stalina.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.foreignaffairs.com/articles/51216/aleksa-djilas/tito-s-last-secret-how-did-he-keep-the-yugoslavs-together|title = How was Jugoslavia kept together|date = 7.1.2015|accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref> Podobno kot Rusija, ki je podporo iskala pri neruskih narodih in se je s pomočjo rusifikacije izsilila vodilni položaj, je tudi Komunistična partija v Jugoslaviji na podoben način držala svojo enotnost. V post-vojni Jugoslaviji se je Komunistična partija po razkolu z [[Informbiro]]jem naslavljala kot prava naslednica marksizma in leninizma.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.e-ir.info/2014/06/15/was-the-communist-party-of-yugoslavia-a-leninist-party/|title = Leninist party|date = 7.1.2015|accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref> == Dela == Lenin je bil eden najpomembnejših politični teoretikov in filozofov, ki je v svojih delih opisal različne vidike izvajanja proletariatskih revolucij. Pisal je pamflete, članke in pa knjige dokler mu tega ni preprečila bolezen. Seznam nekaterih del prevedenih v slovenščino: * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=43993601&fmt=11&lani=si Kdo so "prijatelji ljudstva" in kako se borijo zoper socialne demokrate?] (Что такое «друзья народа« и как они воюют против социал-демократов?) (1894) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=441716&fmt=11&lani=si ''Razvoj kapitalizma v Rusiji''] (Развитие капитализма в России) (1899) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=441716&fmt=11&lani=si ''O agrarnem in kmečkem vprašanju''] (Новая аграрная политика) (1901-1916) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=1102451&fmt=11&lani=si ''Kaj storiti?: pereča vprašanja našega gibanja''] (Что делать?) (1902) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=8547336&fmt=11&lani=si ''Siromašnemu prebivalstvu na vasi: pojasnilo kmetom, kaj hočejo socialni demokrati''] (1905) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=132723&fmt=11&lani=si ''Imperializem in pravica narodov do samoodločbe''] (К вопросу о национальностях или об «автономизации») (1906) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=16096610&fmt=11&lani=si ''Partizanska vojna''] (партизанская война) (1906) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=28586082&fmt=11&lani=si ''O nekaterih posebnostih v zgodovinskem razvoju marksizma''] (1910) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=36067841&fmt=11&lani=si ''Pisma Gorkemu''] (письмо А. М. Горькому) (1912) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=22546274&fmt=11&lani=si ''O marksizmu in filozofiji: trije izvori in trije sestavni deli marksizma''] (Три источника и три составные части марксизма) (1913) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=181068288&fmt=11&lani=si ''Država in revolucija: marksistični nauk o državi in naloge proletariata v revoluciji''] (Государство и революция) (1917) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=92095232&fmt=11&lani=si ''Karl Marx''] (Карл Маркс (Краткий биографический очерк с изложением марксизма)) (1914) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=846135&fmt=11&lani=si ''Imperializem kot najvišji stadij kapitalizma''] (Империализм, как высшая стадия капитализма) (1917) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=106908935&fmt=11&lani=si ''Tretja internacionala in njeno mesto v zgodovini''] (Третий Интернационал и его место в истории) (1919) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=14602130&fmt=11&lani=si ''"Levičarstvo" otroška bolezen komunizma''] (Детская болезнь «левизны» в коммунизме) (1920) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=14602130&fmt=11&lani=si ''O zadružništvu. Poročilo o delu na vasi''] (1920) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=25719809&fmt=11&lani=si ''O vlogi in nalogah sindikatov v pogojih Nove ekonomske politike''] (1921) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=92093952&fmt=11&lani=si ''O živilskem davku. Pomen nove politike in njeni pogoji''] (1921) * [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=10458930&fmt=11&lani=si ''Proletarska revolucija in renegat Kautsky''] (Пролетарская революция и ренегат Каутский) (1918) Pomembno delo, ki pa ni bilo prevedeno v slovenščino: * ''[[Korak naprej, dva koraka nazaj]]'' (Шаг вперед, два шага назад) (1904)<ref>{{Navedi splet|url = https://translate.googleusercontent.com/translate_c?depth=1&hl=sl&rurl=translate.google.com&sl=ru&tl=en&u=http://uaio.ru/vil/vilall.htm&usg=ALkJrhjZQdC10llFFSCR6LZyog0fUgbP3w|title = Ruski naslovi del|date = 7.1.2015|accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref> == Glej tudi == * [[Rdeči teror]] == Viri in opombe == {{opombe|2}} * Schwanitz, D. 2010. Vse, kar moramo vedeti. Ljubljana: Mladinska knjiga. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Владимир Ильич Ленин}} * [http://www.notablebiographies.com/Ki-Lo/Lenin-Vladimir.html Notablebiographies.com] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Uljanov, Vladimir Iljič}} [[Kategorija:Boljševiki]] [[Kategorija:Ruski politiki]] [[Kategorija:Ruski filozofi]] [[Kategorija:Ruski komunisti]] [[Kategorija:Sovjetski komunisti]] [[Kategorija:Sovjetski politiki]] [[Kategorija:Filozofi 19. stoletja]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Ruski revolucionarji]] [[Kategorija:Ruski ateisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Državne univerze v Sankt Peterburgu]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali naselje]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Umrli za sifilisom]] [[Kategorija:Diktatorji]] [[Kategorija:Pokopani v nekropoli ob kremeljskem zidu]] 2ejp26n5en8scghoaqqhb1slquo3sui 0 11219 5737078 5702013 2022-08-20T07:11:39Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev|Plečnik|druge osebnosti|Plečnik (priimek)}} {{Infopolje Oseba |name = Jože Plečnik |resting_place = [[Žale, Ljubljana]] }} '''Jože Plečnik''' [jóže pléčnik], ([[23. januar]] [[1872]], [[Ljubljana]], † [[7. januar]] [[1957]], [[Ljubljana]]) [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]]. Plečnik je bil [[arhitekt]], ki si je močno prizadeval, da bi z lastnim umetniškim ustvarjanjem dal slovenski arhitekturi izrazito prepoznavnost. Zaradi njegovega kakovostnega, raznolikega dela na Dunaju, Pragi, Ljubljani, Sloveniji ter na področju nekdanje Jugoslavije in zaradi vpliva na bodoče generacije arhitektov je po mnenju večine kritikov največji slovenski arhitekt.<ref name=":0" /> == Življenjepis == [[Slika:Jože Plečnik in njegov pes Sivko, ok. 1933.jpg|thumb|left|250px|Plečnik s psom leta 1933]] Rodil se je 23. januarja leta 1872 v Gradišču, ob Gregorčičevi ulici v jedru Ljubljane kot eden od štirih otrok (trije sinovi, najstarejši Andrej in najmlajši Janez ter hči Marija) v družini mizarja Andreja, ki je bil po rodu iz Hotedršice pri Logatcu. Mati Helena je bila iz družine Molka. Po prvem neuspešnem letniku na nižji [[gimnazija|gimnaziji]] je šolanje začasno opustil. Oče ga je vzel kot vajenca k sebi v mizarsko delavnico. Pozneje je marljivi risar z deželno [[štipendija|štipendijo]] nadaljeval šolanje na Državni obrtni šoli v [[Gradec|Gradcu]]. Izučil se je za umetnostnega mizarja in načrtovalca pohištva. === Študijska leta === Po končani graški šoli, kjer je bil učenec Leopolda Theyerja, je odšel na [[Dunaj|Dunaj.]] Bil je študent arhitekta [[Otto Wagner|Otta Wagnerja]], pri katerem je zaključil študij spomladi leta 1898 kot eden njegovih najboljših diplomantov<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana|last=Hrausky|first=Andrej|publisher=Cankarjeva založba|year=2017|isbn=978-961-231-575-7|location=Ljubljana|page=27|cobiss=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/289064704}}</ref><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Arhitekturni vodnik po Ljubljani: 107 izbranih zgradb|last=Hrausky|first=Andrej|publisher=Rokus|year=2002|isbn=978-961-6531-33-7|location=Ljubljana|page=15|cobiss=232455424}}</ref>. Nad profesorjevo arhitekturo se je baje navdušil, ko je na razstavi videl načrte [[Otto Wagner|Otta Wagnerja]] za [[Berlin|berlinsko]] katedralo. Profesor Wagner je hitro opazil njegovo izredno nadarjenost za risanje in mladega študenta sprejel v svojo mojstrsko šolo. Zaradi pomanjkanja strokovnega znanja je v šoli doživel začetni neuspeh, a Wagner ga je sprejel v svoj atelje, in mu tako omogočil, da je ob delu že v enem letu nadomestil manjkajočo izobrazbo. Mladenič je za tem nadaljeval študij kot redni študent. Kot nagrado za izvrstno izdelano diplomsko delo o nizozemskem letovišču [[Scheveningen]] je prejel Rimsko štipendijo. Ta mu je omogočila nekajmesečno študijsko potovanje po Italiji, od Benetk do Rima in krajši obisk v Franciji (do Pariza). Nato se je za kratek čas vrnil k Wagnerju in mu pomagal dokončati načrte za postaje dunajske mestne železnice ob kanalu Donave.<ref name=":0" /> === Samostojni arhitekt === Leta 1901 je odprl samostojen arhitekturni atelje na Dunaju. Znal je načrtovati hiše in vse njihove detajle. Kot izučeni pohištveni mizar je bil Plečnik sposoben svoje izdelke elegantno oblikovati. Z oblikovanjem pohištva si je pridobil velik ugled v mestu. Organiziral je odmevno razstavo cerkvene umetnosti leta 1905 in povabil meniške umetnike iz samostana v Beuronu, ki so načrtovali pod konservativnim vplivom. Proti koncu desetletja je dokončno zapustil secesijski slog, saj je že po potovanju v Italijo začel razvijati drugačen arhitekturni jezik s stilnimi značilnostmi modernizma in klasicizma. V prvem desetletju 20. stoletja je ustvaril nekaj ključnih vil, ki so bile bistvene za prehod iz secesijskega stila v modernizem, imele so pa tudi inovativne tlorise. Najbolj znana bila Zacherlova hiša v središču mesta, kjer je uporabil inovativen enoten fasadni plašč z ritmično oblikovano fasado temnih materialov. Hiša je predstavljala močan kontrast s svetlimi in umirjenimi secesijskimi stavbami. Različne odmeve je doživela njegova betonska cerkev Svetega Duha v delavski četrti Ottakring. Plečnik, ki je bil že od mladosti globoko veren<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Plečnik, kot se ga je spominjal njegov najljubši učenec Vinko Lenarčič : dopolnjena izdaja ob 50-letnici smrti Vinka Lenarčiča ter ob 60-letnici smrti Jožeta Plečnika in 10-letnici začetka postopka za njegovo beatifikacijo|last=Lenarčič|first=Vinko|publisher=Ješovec pri Kozjem: samozal. S. Lenarčič|year=2016|isbn=978-961-283-675-7|location=Begunje|page=43|cobiss=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/285322496}}</ref>, je bil prepričan v potrebi po vrnitvi k prvotno, neokrnjeno in demokratično krščanstvo. S tem prepričanjem je zasnoval eno prvih sakralnih objektov v Evropi, ki je bil v celoti zgrajen iz železobetona. Zaradi tega dela se je Plečnik uvrstil med pionirje moderne arhitekture v Evropi. Neuspešno je kandidiral za Wagnerjevega naslednika na Dunaju, verjetno zaradi svojih povezav z Meštrovićem in drugimi Slovani, morda zaradi pomanjkljive srednješolske izobrazbe ali zaradi tedanje, preveč modernistične cerkvene arhitekture. Na Dunaju je bilo veliko nemirov zaradi težkih ekonomskih razmer. Plečnik je sprejel povabilo, da postane leta 1911 profesor na Umetniško–obrtni šoli v [[Praga|Pragi]]. V češki prestolnici je živel med prvo svetovno vojno. V tem obdobju je ustvaril manj arhitektur, ukvarjal se je z oblikovanjem, zlasti sakralnih predmetov in z dodatnim študijem. === Vrnitev v Ljubljano === Od 1921. naprej pa je predaval na [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniški fakulteti v Ljubljani]], kjer je prevzel vlogo vodilnega predavatelja s popularno "Plečnikovo" šolo. Preselil se je v Ljubljano, v Trnovo, kjer je zase in sorodnike uredil in dozidal manjšo hišo tik za župnijsko cerkvijo sv. Janeza Krstnika. Nikoli se ni poročil, čeprav je prijateljeval z nekaj damami. Vzporedno je v Pragi preurejal grad Hradčani v predsedniško rezidenco. Oblikoval je vrtove, dvorišča in notranjo opremo, ki so še danes ohranjeni. V Pragi je postavil cerkev sv. Srca Jezusovega. Eno od različic konceptov za to cerkev je kasneje porabil za cerkev sv. Frančiška v Šiški. Dolga leta je razmišljal o olepševanju za ljubljanske ulice. Močna sila ga je vlekla nazaj v rodno mesto, kot je sam napisal v pismu svojim bodočim študentom leta 1921: "''Kosti teže h grobovom očetov in — če mi je dovoljeno tako izpovedati — ljubezen do preostale pedi naše zemlje narekuje: dvigni, dvigni se, nesi domov razdat svojo starost, svoj mir''"<ref name=":1" /> Ob njegovi vrnitvi se je takoj s svojimi ljubljanskimi študenti začel ukvarjati z urbanizmom in dopolnjevanju mesta, kjer je najprej dopolnjeval rimske osi, zlasti nekdanji cardo blizu svoje rojstne hiše. Zgodaj se je posvetil parku Tivoli in Grajskemu griču. Z različnimi arhitekturnimi posegi v ključnih urbanističnih točkah je pripomogel k plemenitenju mesta. Pogosto je uporabil drevje in drugo rastlinje v svojih ureditvah. Pomanjkanje sredstev za gradnjo ni bila ovira zanj, ker je z domišljijo našel cenejše rešitve za tlakovanje trgov in ulic, beton za balustrade ali pa je uporabil odstranjeni kamen pri drugih projektih. Leta 1938 je postal član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Izvoljen je bil za častnega meščana mesta Ljubljana, prejel je odlikovanje ''Zasluge za narod'', Prešernovo nagrado, promoviran pa je bil tudi za častnega doktorja Tehniške visoke šole na Dunaju in v Ljubljani (1952). Častili so ga nekateri učenci in del politikov. Umrl je 7. januarja 1957 na svojem domu v ljubljanskem [[Trnovo, Ljubljana|Trnovem]]. Pokopan je v družinskem grobu na Žalah, ki ga je sam zasnoval. Prvo posthumno razstavo v Narodni galeriji mu je pripravil umetnostni zgodovinar [[Lojze Gostiša]]. Sledile so manjše razstave, posebej v Evropi, vse do večje monografske predstavitve v Centru G. Pompidou v Parizu leta 1986 in v Pragi leta 1996. Praško razstavo sta odprla [[Vaclav Havel]] in [[Milan Kučan]]. Češki predsednik M. Zeman je Plečnika 2017 posmrtno odlikoval z redom Tomaša G. Masaryka. Oblikovalski Plečnikovi izdelki, izjemno cerkveno posodje, so bili leta 2019 krajši čas razstavljeni v Vatikanskem muzeju. == Arhitekt == === Arhitekturni slog === Plečnik ni bil pristaš [[Funkcionalizem|funkcionalistične doktrine]], ki je vladala v umetniških krogih ob koncu 19. stoletja.<ref name=":0" /> Postopoma je razvil lastno arhitekturno izražanje, ki je močno odstopalo od evropskega [[Moderna umetnost|modernizma]]. ==== Wagnerjev vpliv ==== Profesor Wagner je imel na Plečnika močan vpliv ob času njegovega študija. Spremljal ga je do konca njegovega življenja. Wagner se je zelo nanašal na arhitekturno teorijo Gottfrieda Semperja o oblačenju konstrukcije, po kateri bi se [[ornament]] v arhitekturi skozi čas razvil iz umetne obrti: dolg niz preobrazb antičnih vezenin in [[Lončarstvo|lončarstva.]] Po tem načelu bi arhitekt moral temeljito preučiti stare oblike, poznati njihov prvotni namen, okoliščine njihovega nastanka in preobrazbe, da bi jih lahko pravilno vnašal in primerno prilagodil sestavine klasičnega okrasja potrebam sodobnega časa. Plečnik je sprejel to razumevanje vloge arhitekta in se nanjo dobro odzval, saj se je v tradicionalnem okrasju zelo spoznal zaradi svoje nadarjenosti pri risanju v različnih slogih. Čeprav je imel Plečnik v marsičem drugačne poglede od učiteljevih, je pri Wagnerju spoznal temelje arhitekturnega snovanja in vsa njegova umetnost je nenehno vračanje k njim.<ref name=":0" /> Kot mladi arhitekt si je s pomočjo Semperjevih terorij izoblikoval kompozicijska načela, ki jim je sledil celo življenje.<ref name=":0" /> Imel je izrazit občutek za plastičnost, ki mu je pomagalo se oddaliti od ploskovitega obravnavanja arhitekture ki je vladala v njegovi šoli. Pri iskanju primernih oblik v pravem razmerju z gradivom je njegova razvita domišljija igrala ključno vlogo. ==== Pomen antike ==== V študijskem času in ob zaključnem potovanju po apeninskem polotoku je občutil privlačnost antike in manjeristične arhitekture. Potovanje je za Plečnika pomenil velik prelom v razumevanju arhitekture. Iz Italije se je vrnil čisto spremenjen in ni bil pripravljen deleati več na način, kot je delal prej pri svojem profesorju. Obiskal je med drugim Benetke, Raveno, Firence, Rim in Pariz. Tam je podrobno opazoval in spoznal klasiko<ref name=":1" />. To je v veliki meri pripomoralo k temu, da je Plečnik razvil zelo bogat notranji svet asocijacij in oblik (pretežno klasičnih), ki jih je izvirno uporabljal v novih kontekstih. Spoznal je, predvsem pri Michelangelu in Peruzziju, da pravila klasične arhitekture je možno kršiti<ref>{{Navedi splet|title=Arhitekt, popolnoma predan svoji viziji|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/arhitekt-popolnoma-predan-svoji-viziji/148991|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-25|language=sl}}</ref>, tako je njegovo ustvarjanje dobilo močno osebno izvirnost, ki je v formi neponovljiva. Prepričan je bil v popolnosti klasike. Kot Michellangelo, je skušal oblikovati drugače, vendar klasično. Svojim učencem je o tem tako razlagal: ''"Veste, kaj je klasika? To je popolnost! Lahko naredite drugačne profile, ali čez klasične ne pridete. Lahko naredite drugačne stebre in jih tudi morate, ali vedite, toskanski je samo eden!"''<ref name=":1" />. Kljub temu pa se ni strogo držal klasičnih proporcij, pač pa ponotranil in obvladal klasični duh tako, da je lahko vsa svoja dela prepojil s klasiko. Ob vrnitvi v [[Ljubljana|Ljubljano]] je postalo bolj izrazito njegovo zatekanje k [[Etruščanska umetnost|etruščanski tematiki]], ki mu je bila zelo blizu. Izhajal iz [[Klasična arhitektura|klasičnih arhitekturnih oblik]], da bi načel slovenski narodni slog: zapornico ljubljanice je na primer ustvaril iz elementov [[Umetnost Starega Egipta|egipčanske]], [[Starogrška umetnost|grške]] in [[Etruščanska umetnost|etruščanske]] umetnosti.<ref name=":0" /> ==== Lokalno izročilo ==== V krajih, kjer je Plečnik delal, si je zelo prizadeval, da bi njegova arhitektura upoštevala in po možnosti nadaljevala lokalno izročilo. Zavedal se je tudi, da igra arhitektura pomembno vlogo pri oblikovanju in okrepitvi kulture krajev in zato je v javne prostore posegal spoštljivo pa vendar tudi pogumno. Ob začetku svoje samostojne poti kot arhitekt je Plečnik začel iskati narodnostni izraz slovanskega ljudstva v umetnosti. V času, ki ga je preživel kot profesor v Pragi se je poglobil v preučevanje ljudske umetnosti, češko ljudstvo je imel za elito med slovani. Študentom je skušal približati tradicijo njihove domovine.<ref name=":0" /> V tistih letih je uredil [[Praški grad]], ki je nazoren primer njegovega spoštovanja do lokalne tradicije in zgodovine. Skušal je preroditi podobo gradu, ki jo je imel pred prenovo v XVIII stoletju in ga hkrati narediti bolj odprtega in prehodnega. Trudil se je, da ne bi uporabil pri ureditvi zgodovinskih predelov gradu "tuje" arhitekturne elemente. Navdih za to nalogo je iskal v tamkajšnih znamenitnih ureditvah in v projektu je uporabljal simboliko, povezano z nastankom [[Praga|Prage]].<ref name=":0" /> Ob vrnitvi v rodno mesto je Plečnik z raznimi urbanističnimi posegi ogromno prispeval k edinstveni prepoznavnosti Ljubljane, ki jo lahko danes opazujemo. Bil je mnenja, da lepota mesta zelo prispeva k ustvarjanju narodne zavesti in zato je svojemu majhnemu narodu skušal s svojim delom postavljati solidne kulturne temelje. Ljubljana je po [[Ljubljanski potres 1895|potresu leta 1895]] doživela preobrazbo njene urbanistične podobe, pri čemer je Plečnik igral ključno vlogo. To je razlog, da se je razširilo ime "''Plečnikove Ljubljane''". Pri njenem nastanku je značilno, da je šlo za več delnih ureditev v različnih predelih mesta. Skušal je oživiti sredozemski značaj, ki ga je imelo mesto pred potresom. Na simbolni ravni se je pri svojih posegih v Sloveniji nanašal na etruščansko umetnost, ker je bil prepričan, da so Slovenci potomci tega ljudstva. Nekdanja [[Emona]] in rimska arhitektura je bila zanj pomembno vodilo v svojih posegih v mestu. Po drugi strani pa se je moral Plečnik neredko soočati s pomanjkanjem zmožnosti njegovih naročnikov, kar ga je pripeljalo do iskanja izvirnih rešitev, da bi ohranil visoko raven kakovosti svoje arhitekture. Rad je uporabljal raznovrstne materiale, zlasti avtohtone za posamezno okolje, kar se najbolje vidi v cerkvah [[Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina|v Bogojini]] in [[Cerkev sv. Mihaela na Barju|na Barju]]. Zaradi njegove pozornosti do lokalnega izročila, kljub njegovega klasičnega izraza, velja Plečnik v [[Slovenija|Sloveniji]] za ljudskega umetnika<ref name=":0" />. === Plečnikovo delo === {{glavni|Delo Jožeta Plečnika}} [[Slika:Wildpretmarkt 2-4 Ansicht 2.jpg|thumb|right|250px|Zacherlova hiša na [[Dunaj]]u]] [[Slika:Kostel Nejsvětějšího srdce Páně.JPG|thumb|right|250px|Cerkev Srca Jezusovega v [[Praga|Pragi]]]] ==== Zgodnja leta ==== V začetku svoje samostojne poti kot arhitekt na Dunaju si je Plečnik pridobil velik ugled z oblikovanjem pohištva, posebej lesenega. Leta 1905 je organiziral odmevno razstavo cerkvene umetnosti kot član dunajske Secesije. Prvo delo, ki jo je sam načrtoval je bila prenova Vile Langer (1900–1901), v kateri je še v veliki meri prisoten fasadni stil njegovega profesorja Wagnerja. Med letoma 1903–1905 je postavil Zacherlovo hišo, njegova najpomembnejša zgradba tega obdobja<ref name=":2" />. Uporabil je enotno fasadno temno oblogo iz granitnih plošč, ki jasno kaže na oddaljitev Wagnerjevih členjenih fasad. Postavil je tudi cerkev sv. Duha v Ottarkringu (1910–1913), v delavskem predelu Dunaja<ref name=":0" />. V [[Praga|Pragi]] po koncu prve svetovne vojne ga je predsednik [[Tomáš Garrigue Masaryk|Tómaš G. Masaryka]] imenoval arhitekt Praškega gradu<ref name=":2" />. Obnovil je dvorišče, predsedniško rezidenco in vrtove gradu in pripravil načrte za druge posege, ki se niso uresničili. S predsednikom je tudi sodeloval pri urejanju letnega dvorca Lány. ==== Urbanistični načrt Ljubljane ==== V Ljubljani se je po letu 1921 ukvarjal tudi z urbanistično zasnovo rojstnega mesta in jo dopolnjeval z avtorsko arhitekturo. Kot izhodišče si je vzel načrt, ki ga je po potresu naredil [[Maks Fabiani]]. V središču Ljubljane si je zamislil niz povezanih trgov, ki usmerjajo pogled proti gradu. Na prvem mestu se je posvetil osrednjemu sprehajališču v [[Tivoli]]ju in grajskemu griču. V severnem delu Ljubljane, ki je zraslo brez povezave z mestom, je predvidel niz javnih zgradb ob načrtovanem bulvarju, ki bi povezal staro in novo pokopališče. Tako je skušal ohraniti samostojnost tega predela in si zamislil razporeditev parcel po zasnovi vrtnega mesta<ref name=":0" />. Pripravil je tudi celovit urbanistični načrt Ljubljane in nakazal na potrebo po vključitvi javnih in kulturnih zgradb. Predvidel je tudi obvoznico okoli mesta. Nujnost drugih urbanističnih posegov in gospodarska kriza sta onemogočili uresničitev tega načrta<ref name=":0" />. S premišljenimi posegi v urbano tkivo [[Ljubljana|Ljubljane]], z mostovi, uličnimi in parkovnimi potezami, je Plečnik nekdanje provincialno habsburško mesto z baročnimi in secesijskimi poudarki spremenil v slovensko prestolnico. Kot urbanistično srestvo je pogosto uporabil drevje in drugo rastlinje. Ponekod je zaradi pomanjkanja denarja uporabil cenejše materiale, pa iz njih prav tako oblikoval mojstrovine. Vztrajal je v urejanju v ključnih urbanističnih točkah mesta in sčasoma sestavil dosleden mozaik arhitekturnih posegov v celotnem mestu. ==== Cerkvena dela ==== Prvi sakralni objekt, ki ga je načrtoval v svoji državi, je bila cerkev sv. Frančiškega Asiškega v Šiški. Zgradili so jo med leti 1925 in 1931. Zasnova cerkve sledi idealu starokrščanskih bazilik z ravnim lesenim stropom, nizom oken pod njim in s stebri, ki povezujejo prostor. Podobno zasnovo ima Bogojinska cerkev v Prekmurju, ki jo je zasnoval v tistih letih. Cerkev sv. Srca Jezusovega v Pragi je bila dokončana leta 1932. Načrtoval jo je kot veliko dvorano brez stebrov, a še vedno z duhom starokrščanskih bazilik. V notranjosti cerkve je predvidel postopno sakralizacijo s prostostoječimi, nepravilno razporejenimi oltarji, a ta zamisel se ni uresničila. Zasnoval je relativno prostorno kripto, v njej je za obok nad oltarjem uporabil arheološke ostanke najstarejših cerkva na praškem gradu, kar je na simbolni ravni prispelo k zgodovinski legitimnosti cerkve. Tudi v nedokončani cerkvi v Zagrebu (1936) je predvidel nepravilno razporejene kapele.<ref name=":0" /> Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi pri Ljubljani (1937–1938) je zelo zanimiv primer njegovih vaških cerkva. Zaradi nenosilnosti tal je cerkev zgradil na lesenih pilotih. Kot stebre je uporabil dekorativno poslikane betonske kanalizacijske cevi, da bi bila gradnja bolj varčna. S postavitvjo oltarja na sredini daljše stranice glavne ladje je skušal fizično približati vernike mašni daritvi na oltarju. Dostop v cerkev čez stopnišče v obliki mostu nadljuje os cerkve in ustvarja zelo monumentalen dostop v sakralni prostor. V Beogradu je postavil cerkev sv. Antona Padovanskega (1929–1932). V njej je predvidel ovalni tloris po zgledu Panteona v Rimu in kapele umestil v "vdolbine" zidu.<ref name=":0" /> Plečnik je eden redkih arhitektov 20. stoletja, ki se je predano posvetil sakralni arhitekturi<ref name=":0" /> in poleg zgradb oblikoval tudi različne izdelke cerkvenega posodja. Načrtovanja litrugičnih predmetov se je lotil že v Praških letih po naročilu brata Andreja, ki je bil duhovnik in si je zaželel nov kelih. ==== Posvetne zgradbe ==== Vzporedno je od vrnitvi v Ljubjano delal na več posvetnih zgradb, kot so [[Osrednja tržnica Ljubljana|arkade z mestno tržnico in ribarnico]], [[zapornica na Ljubljanici]], [[Narodna in univerzitetna knjižnica|stavba NUK]], [[Čevljarski most, Ljubljana|Čevljarski most]], [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|mestno pokopališče Žale]], celostna prenova številnih ambientov v mestu ter na Ljubljanskem gradu in drugod po Sloveniji. Veliko je delal na ozemlju kraljevine Jugoslavije: v Beogradu, Zagrebu in Dalmaciji, kasneje tudi v Bosni. Kot njegova najpomembnejša arhitektura v Sloveniji je ovrednotena [[Narodna in univerzitetna knjižnica]]. Pri delu je izhajal iz globokega poznavanja različnih evropskih pa tudi neevropskih kulturnih in stavbnih tradicij. ==== Zadnje obdobje ==== Številni njegovi načrti so bili vizije, nekateri popolnoma nerealni v svojem času (npr. [[Katedrala svobode|stavba slovenskega parlamenta, novi Magistrat]] v Ljubljani) in so ostali neuresničeni. Po drugi svetovni vojni se je umetnik in upokojeni profesor ukvarjal pretežno z dopolnjevanjem in restavriranjem cerkva in načrtovanjem številnih spomenikov žrtvam vojne po Sloveniji: partizanom, talcem, internirancem (Črna na Koroškem, Dolenja vas v Selški dolini, Litija, Ljubljana). Posebej je načrtoval paviljon za maršala Tita na Brionih. Njegovo zadnje veliko delo je obsežna prenova nekdanjega samostana [[Križanke]] v Ljubljani. Plečnikovo delo je pomembno tako na področju prostorskega načrtovanja in arhitekture, kot na pedagoškem področju. Marsikatero njegovo delo je ostalo nedokončano. V Ljubljani so po načrtih A. Suhadolca in A. Bitenca delno uredili nekdanje [[Akademski kolegij, Ljubljana|Baragovo semenišče]] (Akademski kolegij, Festivalna dvorana); polovica načrtovanega valja pa ni bila nikoli postavljena. Ostali sta maketi Mesarskega mostu in Parlamenta v Tivoliju. V [[Zagreb|Zagrebu]] so odstopili od načrta za Lurdsko cerkev (Lurdska Majka Božja) blizu [[Maksimir]]ja. Uresničena je bila samo kripta z mogočnimi stebri in značilnimi originalnimi Plečnikovimi lestenci. Za samo cerkev so sprejeli nekakšen kubističen načrt, ki se s Plečnikovim načrtom ne ujema ali pa mu celo nasprotuje. V [[Beograd]]u so frančiškani na tako imenovanem Crvenom krstu po Plečnikovih načrtih zgradili cerkev [[Sveti Anton Padovanski|Svetega Antona Padovanskega]]. Posvečena je bila šele po zgraditvi zvonika leta 1962. Za osnovo je Plečnik vzel starokrščansko rotundo, kar naj bi projekt povezovalo s prvinskimi vrednotami krščanstva, ki je cvetelo že v rimskem [[Singidunum|Singidunumu]]. Kip sv. Antona za to cerkev je v bronu oblikoval znameniti kipar [[Ivan Meštrović]]. == Pedagog == Čeprav Plečnik nima zaslug za ustanovitev Oddelka za arhitekturo, ki je leta 1920 začel delovati na [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniški fakulteti]] v Ljubljani, katere prvo poslopje je sam načrtoval (zdaj [[Fakulteta za farmacijo]]), velja za duhovnega očeta arhitekturne šole ljubljanske univerze. Na šolo je prišel leta 1921 s številnimi izkušnjami poučevanja iz Prage in s slavo Masarykovega arhitekta ter na povabilo Ivana Vurnika. Po njegovih načrtih so med 1920 in 1921 za študente zgradili skromno staro zgradbo Tehniške fakultete (Stara tehnika ob Aškerčevi cesti), kjer so se šolali prvi v Sloveniji vzgojeni arhitekti. Tudi klasicistično zgradbo ob Grabnu, kamor se je šola za arhitekturo preselila leta 1947, označuje vhodni [[baldahin]], ki ga je skupaj z učenci načrtoval Plečnik. Predvsem pa je Plečnik arhitekturno šolo zaznamoval z načinom poučevanja arhitekture, pri katerem je uporabljal uveljavljene učne metode svojega dunajskega profesorja [[Otto Wagner|Otta Wagnerja]]. Šolo si je zamislil kot delavnice, kolektive profesorjev in študentov, ki skupaj izkušajo celoten proces načrtovalskega dela. Način je bil podoben tako učnemu procesu v Wagnerjevi šoli kot starejšim arhitekturnim in celo obrtnim delavnicam. Sistem delavnic – seminarjev se je na ljubljanski šoli v veliki meri ohranil vse do konca 20. stoletja. Poučevanje, ki je temeljilo na arhitekturni kompoziciji in veščem risanju, je arhitekturno šolo v Ljubljani določilo kot bolj umetniško in manj tehnično. S specifičnim načinom študija in koreninami, ki preko Plečnika segajo do njegovega učitelja Wagnerja in naprej do G. [[Gottfried Semper|Semperja]], je danes [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteta za arhitekturo]] v Ljubljani prepoznavna kot ena pomembnih arhitekturnih šol v Srednji Evropi. Med številnimi generacijami njegovih diplomantov izstopa nadarjeni [[Edvard Ravnikar]], ki je bil po vojni nastavljen za novega predstojnika arhitekturnega seminarja/oddelka in je samozavestno nadaljeval dopolnjevanje Plečnikove Ljubljane. Plečnik je zaradi starosti (73 let), manj samozavestnih asistentov in nekoliko zaradi svojega katolicizma ostal na obrobju. Številni učenci, sledilci in naročniki pa so k svojemu ostarelemu učitelju po nasvete hodili na njegov dom v Trnovem. Nekateri učenci so ostali vpeti v kalupe Plečnikovih oblik, drugi, večinoma učenke, so se razvili v izvrstne zaščitnike kulturne dediščine ([[Nataša Šumi]], [[Špelka Valentinčič]], [[Staša Blažič]], [[Majda Neřima]], [[Gizela Šuklje]]; [[Vlasto Kopač]]). == Plečnik in sodobna Slovenija == [[Slika:Si10.1ct.jpg|thumb|right|150px|[[Plečnikov parlament]] na [[slovenski evro kovanci|slovenskem kovancu]] za 0,10 [[evro|€]]]] Po Plečniku so poimenovali najvišja slovenska priznanja na področju arhitekture. Od leta 1973 naprej vsako leto Sklad Jožeta Plečnika objavi razpis za [[Plečnikova nagrada|Plečnikovo nagrado]] in Plečnikove medalje. Podeli jih župan mesta [[Ljubljana]] ob koncu maja. V Ljubljani je kar sedem Plečniku posvečenih kiparskih spomenikov (najstarejša portretna glava je v Križankah). Na nekdanjem [[bankovec|bankovcu]] za 500 [[slovenski tolar|tolarjev]] sta bila upodobljena lik Jožeta Plečnika in pročelje [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodne in univerzitetne knjižnice]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Na veljavnem kovancu za 0,10 € pa je upodobljena njegova Katedrala svobode (Slovenski parlament), ki pa ni bila nikoli zgrajena. Prva [[poštna znamka]] v samostojni Sloveniji nosi sliko stožčastega parlamenta in je bila izdana 26. junija 1991, njena vrednost je bila 5,00 SIT. Leta 2002 pa je izšla tudi priložnostna poštna znamka s Plečnikovim likom. Ob 50–letnici arhitektove smrti je Slovenija leto 2007 razglasila za Plečnikovo leto.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/vstopili-smo-v-plecnikovo-leto/148891 |title=Vstopili smo v Plečnikovo leto |date=1.1.2007 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=14.4.2016}}</ref> V istem letu je [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] sprožila postopek za arhitektovo [[beatifikacija|beatifikacijo]], kar je sprožilo precej vročih polemik. Povečano zanimanje za Plečnika se je v svetu pojavilo v obdobju [[postmodernizem|postmodernizma]] v arhitekturi, ko je ponovno postala priljubljena raba historičnih arhitekturnih elementov. Ker je Plečnik rad uporabljal klasične elemente in jih med seboj poljubno mešal, obenem pa je to počel v času, ko so bili klasični arhitekturni stili že davno preživeti, predstavlja v svetovni arhitekturi zanimivo posebnost. Že v osemdesetih letih, v večji meri pa po vključitvi v EU in seriji razstav v Evropi (Pariz: 1986, Praga (Arhitektura za novo demokracijo, 1996) in izven nje so Plečnikove stavbe postale priljubljene turistične znamenitosti. V Ljubljani mestna občina poleti celo plačuje v Plečnika preoblečenega igralca, da se v turistični sezoni sprehaja po mestnih ulicah. Ljubljana ima številne Plečniku posvečene javne spomenike. Noben drug ustvarjalec ali pomemben Slovenec nima toliko spomenikov. Poprsja ali reliefi različnih umetnikov so postavljeni: [[Kranjski deželni dvorec|vrt pred sedežem univerze na Kongresnem trgu]], [[Križanke|Križanke ob velikem dvorišču]], [[Gimnazija Jožeta Plečnika|Gimnazija Jožeta Plečnika (v glavni veži)]], [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljubljana|Trnovska cerkev (na vhodnem pročelju)]], [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteta za arhitekturo (v vhodni veži)]], NUK (v kleti); in ob Eipprovi ulici ("raćunalo"). Manj posrečen portretni relief J. Plečnika je v Slovenskem etnografskem muzeju. Narodna galerija hrani Savinškov model za Plečnikov spomenik. S stebrom (avtor Edvard Ravnikar) je označen prostor Plečnikove rojstne hiše v Gradišču. Odnos med Plečnikom in Ljubljano pogosto nekoliko površno primerjajo s tistim med [[Antoni Gaudí|Antonijem Gaudíjem]] in [[Barcelona|Barcelono]]. Dosje »Brezčasna humanistična arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi« je bil od 2015 na poskusnem seznamu za uvrstitev med [[Unescova svetovna dediščina|Unescovo svetovno kulturno dediščino]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/kultura/razno/plecnikova-dolga-pot-do-unesca.html |title= Plečnikova dolga pot do Unesca |date=2015-03-04 |last=Megla |first=Maja |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2016-04-14}}</ref> Slovenija je leta 2020 vložila samostojno, delno spremenjeno nominacijo brez objektov v Pragi in s poudarki na ureditvah za meščane ter pri plemenitenju Ljubljane in spremembi provincialnega mesta v narodno prestolnico. Že naslednje leto je bila nominacija soglasno potrjena na mednarodnem srečanju UNESCO. Plečnikova ustvarjalnost v Ljubljani je bila vpisana v seznam Unescove kulturne dediščine 28. julija 2021.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/se-bodo-plecnikova-dela-uvrstila-na-unescov-seznam-odlocitev-pade-danes.html |title=Izbrana Plečnikova dela vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO |first=Kaya |last=Kamenarič |date=2021-07-28 |work=24ur.com |accessdate=2021-08-28}}</ref> == Seznam del == ==== Dunajsko obdobje ==== * Vila Langer, Dunaj (1900–1901) * [[Zacherlova Hiša]], Dunaj (1900–1905) * Vila Loos, Dunaj (1901) * Hiša Weidmann, Dunaj (1901–1902) * Najemniška hiša Langer, Dunaj (1901–1903) * Vodnjak karla Boromejskega, Dunaj (1906–1909) *[[Cerkev Svetega Duha, Dunaj|Cerkev sv. Duha]], Dunaj (1908–1913) * Kapela Zacherl, Dunaj (1912–1914) ==== Praško obdobje ==== * Rajski vrt, Praški grad (1920–1926) * Vrt na okopih, Praški grad (1920–1927) * Prvo dvorišče, Praški grad (1920–1926) * Plečnikova dvorana (1920–1931) * Predsednikovo stanovanje, Praški grad (1921–1927) * Tretje dvorišče, Praški grad (1920–1947) * Bikovsko stopnišče, Praški grad (1925–1931) * Vrt na bastiji, Praški grad (1927–1932) * Park predsedniške letne rezidence, Lány (1920–1933) *[[Cerkev Srca Jezusovega, Praga|Cerkev sv. Srca Jezusovega]], Vinohrady (1921–1932) ==== Ljubljansko obdobje ==== * [[Plečnikova hiša, Ljubljana|Plečnikova hiša]] v Trnovem, Ljubljana (1921–1930) * Cerkev sv. Jožefa (notranjost), Ljubljana (1922–1941) * [[Stadion Bežigrad|Stadion]] za Bežigradom, Ljubljana (1923–1939) * [[Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina|Cerkev Gospodovega vnebohoda]], Bogojina (1925–1956) * [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana|Cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški]], Ljubljana (1924–1931) * Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, danes [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče (notranja preureditev)]], Ljubljana (1925–1927) * [[Cerkev sv. Mihaela na Barju|Cerkev sv. Mihaela]], Črna vas pri Ljubljani (1925–1939) * Šentjakobski trg, danes [[Levstikov trg, Ljubljana|Levstikov trg]], Ljubljana (1926–1938) * Rimski zid, avtorska rekonstrukcija, Ljubljana (1926–1938) * Celjska posojilnica, danes Banka Celje, (1927–1930) * Vzajemna zavarovalnica, danes Zavarovalnica Triglav, Ljubljana (1928–1930) * [[Trnovski most]] na Gradaščici, Ljubljana (1928–1932) * [[Čevljarski most]], Ljubljana (1931–1932) * [[Tromostovje]], Ljubljana (1929–1932) *Dolničarjeva ulica, tlakovanje (1929) * Tržnice, Ljubljana (1939–1942) * [[Zapornica na Ljubljanici]], Ljubljana (1933–1939) * [[Vegova ulica, Ljubljana|Vegova ulica]] s hermami skladateljev, Ljubljana (1929–1942) * Ureditev parka [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoli]], (1929–1933) * Cerkev sv. Antona Padovanskega, Beograd (1929–1932) * [[Narodna in univerzitetna knjižnica]], Ljubljana (1930–1941) * Vila Prelovšek, notranja ureditev, Ljubljana (trideseta leta 20. stoletja) * Jezuitski samostan, Maribor (1932) * Kraljeva lovska koča, Kamniška Bistrica (1932–1933) * [[Peglezen]], Poljanska cesta, Ljubljana (1932–1934) * [[Cerkev sv. Jerneja, Ljubljana|Cerkev sv. Jerneja]], Šiška, Ljubljana (1933–1938) * Cerkev sv. Antona Puščavnika, Zgornja Rečica pri Laškem (1935–1939) * Cerkev Matere Božje Lurške, Zagreb (1934–1937) * Paviljona Murke, Begunje (1937–1939) * Poslovilni kompleks [[Centralno pokopališče Žale|Žale]], Ljubljana (1937–1940) * Grobnica Šušteršič, Žale (1925) * Grobnica Žagar, Rakek (1930–1932) * Uršulinska gimnazija, danes [[gimnazija Jožeta Plečnika]], Šubičeva ulica, Ljubljana (1939–1947) * Cerkev sv. Benedikta, preureditev, Zgornje Stranje (1946–1957) * Cerkev obiskanja Device Marije, Tolminsko hribovje, Ponikve (1948–1958) * [[Križanke|Letno gledališče Križanke]], Ljubljana (1952–1956) * Paviljon na Brionih, Veliki Brion (1955–1956) * Spomeniki žrtvam druge svetovne vojne: Dolenja vas v Selški dolini (1949–1950); Litija (1950–1951); Laško (1951); Ljubljana (1951–1954), Vipava (1953), Črna na Koroškem (1956) * Kapela Frančiškanskega samostana, Kamnik (1952–1956) * Krstna kapela v župnijski cerkvi, Mengeš (1953–1955) * Rožnovensko stopnišče, Kranj (1954–1955) * Zvonika ribniške cerkve (realizirano posmrtno) == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Jože Plečnik}} {{wikinavedek}} * [http://www.javicarrera.eu/files/Plecnik%20SI%20EN.pdf Plečnikova Ljubljana, TIC, Ljubljana – SI] * [http://www.arhitekturni-vodnik.org/?search=&arhitekt=29&tip=0&kraj=0&obdobje=0 Jože Plečnik], Arhitekturni vodnik * [http://www.kam.si/veliki_slovenci/arhitekt_joze_plecnik.html Arhitekt Jože Plečnik] – www.kam.si * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/Ple%C4%8Dnik Oddaje o Plečniku] v digitalnem arhivu RTV Slovenija * [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi432634/ SLO Biografija: Jože Plečnik] * [http://www.pbase.com/bauer/joze_plecnik_in_vienna Plečnik na DUNAJU] (eng.) * [http://www.iztepac.net/Plecnikova-Ljubljana.html Podoba Plečnikova Ljubljane (dr. Peter Krečič)] * [http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/img/10-centov.jpg kovanec] za 10 c s Plečnikovim parlamentom. * [http://www.burger.si/Plecnik/uvod.html Virtualni muzej Jožeta Plečnika], »3D« prikazi Plečnikovih del * [http://www.rtvslo.si/kultura/zgodbe/joze-plecnik-med-klasiko-moderno-in-postmoderno/289 Jože Plečnik med klasiko in moderno] * [https://sl-si.facebook.com/plecnik.si?fref=nf Facebook: Ljubim Plečnika] / photographic presentation of Plečnik * [http://www.mgml.si/plecnikova-hisa-503/ Plečnikova hiša] / Plečnikova hiša v Ljubljani – muzej Jožeta Plečnika {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Plečnik, Jože}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Tehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Častni doktorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Jože Plečnik|*]] knu8675fmvhy55njl8kirfsnkdhgov4 0 11658 5736799 5606435 2022-08-20T06:44:05Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje baker}} '''Baker''' je [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] '''Cu''' (iz {{Jezik-la|cuprum}}) in [[Vrstno število|atomskim številom]] 29. Je mehka, voljna in [[Duktilnost|gnetljiva]] kovina z zelo visoko [[Toplotna prevodnost|toplotno]] in [[Električna prevodnost|električno prevodnostjo]]. Sveže izpostavljena površina čistega bakra ima rožnato oranžno barvo. Baker se uporablja kot prevodnik toplote in električne energije, kot gradbeni material in kot sestavina različnih kovinskih [[Zlitina|zlitin]], kot recimo s srebrom v [[Nakit|nakitu]], kupronikelj za izdelavo pomorske opreme in [[Kovanec|kovancev]] in [[Konstantan|konstantan za]] merilnike in [[Termopar|termočlene]] v termometrih. Baker je ena redkih kovin, ki se v naravi pojavlja neposredno kot uporabna kovina. To je imelo za posledico zelo zgodnjo uporabo po svetu, začenši z osmim tisočletjem pred našim štetjem. Par tisoč let kasneje je bil baker prva kovina, ki so jo talili iz sulfidnih rud (okoli 5000 pr.n.št.) in tudi kot prva kovina, ki so jo vlivali v kalup (okoli 4000 pr.n.št.). Kasneje, okoli 3500 pr.n.št., so ga namerno [[Zlitina|zlivali]] z drugo kovino, [[kositer|kositrom]], ter tako pridobivali [[bron]]. Spojine, ki jih pogosto najdemo, so bakrove (II) soli, ki pogosto dajejo modre ali zelene barve mineralom, kot so [[azurit]], [[malahit]] in [[turkiz]], in ki so jih v preteklosti pogosto uporabljali kot pigmente. Baker, ki se uporablja v stavbah, običajno za kritino, oksidira in tvori zeleno patino. Baker se včasih uporablja v dekorativni umetnosti, tako v svoji osnovni kovinski obliki kot v spojinah in pigmentih. Bakrove spojine se uporabljajo kot [[bakteriocid]]i, [[Fungicid|fungicidi]] in sredstva za zaščito lesa. Baker je bistven za vse žive organizme kot prehranski mineral v sledovih, ker je ključna sestavina encimskega kompleksa [[Citokrom P450|citokrom]] c oksidaze. Pri [[Mehkužci|mehkužcih]] in [[Raki|rakih]] je baker sestavni del krvnega pigmenta [[hemocianin]]a, ki ga je v ribah in drugih [[Vretenčarji|vretenčarjih]] nadomestil z železom kompleksiran [[hemoglobin]]. Pri ljudeh baker najdemo predvsem v jetrih, mišicah in kosteh. <ref>{{Navedi splet|editor-last=Johnson, MD PhD|editor-first=Larry E.|title=Copper|website=Merck Manual Home Health Handbook|publisher=Merck Sharp & Dohme Corp., a subsidiary of Merck & Co., Inc.|date=2008|url=http://www.merckmanuals.com/home/disorders_of_nutrition/minerals/copper.html|accessdate=7 April 2013}}</ref> Odraslo človeško telo vsebuje med 1,4 in 2,1&nbsp;mg bakra na kilogram telesne teže.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.copper.org/consumers/health/cu_health_uk.html|title=Copper in human health}}</ref> == Etimologija == [[Slika:Venus_symbol.svg|levo|sličica| V [[Alkimija|alkimiji]] je bil simbol za baker tudi simbol za boginjo in planet [[Venera|Venero]] .]] [[Slika:TimnaChalcolithicMine.JPG|sličica| Rudnik halkolitnega bakra v [[Dolina Timna|dolini Timna]] v Negevski puščavi v Izraelu.]] V Grčiji je bil baker znan po imenu chalkos (χαλκός). Bil je pomemben vir za Rimljane, Grke in druga starodavna ljudstva.<ref name="EncBrit">{{Navedi knjigo|editor-last=McHenry|editor-first=Charles|title=The New Encyclopedia Britannica|date=1992|publisher=Encyclopedia Britannica, Inc.|location=Chicago|isbn=978-0-85229-553-3|page=612|volume=3|edition=15}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/copper|publisher=Merriam-Webster Dictionary|title=Copper|date=2018|accessdate=22 August 2018}}</ref>V rimskih časih je bil znan kot ''aes Cyprium;'' ''aes'' je bil splošni latinski izraz za bakrove zlitine in ''Cyprium'' s [[Ciper|Cipra]], kjer so izkopali velike količino bakra. Besedna zveza je bila poenostavljena na ''cuprum'', od tod tudi angleški ''copper'' in francoski ''cuivre''. Baker je slovenščina prevzela iz srbohrvaškega bàkar, izvor (kakor v alb. bakër, ngr. mpakíri, mpakrí) turš. bakır ‛baker’ (Be I, 9, Sk I, 96). Staroslovanska. beseda za ‛baker’ je *mȅdь,<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski etimološki slovar|url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4284953/baker?View=1&Query=baker&All=baker&FilteredDictionaryIds=193&FilteredDictionaryIds=207|website=baker|accessdate=2021-03-22|language=sl|last=Marko Snoj}}</ref> [[Afrodita]] ([[Venera (mitologija)|Venera]] v Rimu) je v mitologiji in alkimiji predstavljala baker zaradi njegove bleščeče lepote in njegove starodavne uporabe pri izdelavi ogledal; Ciper je bil za boginjo svet. Sedem starodavnih znanih nebeških teles je bilo povezanih s sedmimi kovinami, znanimi v antiki, Veneri je bil dodeljen baker. <ref>{{Navedi časopis|last=Rickard, T.A.|date=1932|title=The Nomenclature of Copper and its Alloys|journal=Journal of the Royal Anthropological Institute|volume=62|pages=281–290|doi=10.2307/2843960|jstor=2843960}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Minoan_copper_ingot_from_Zakros,_Crete.jpg|levo|sličica| Korodiran bakreni ingot iz [[Zakros|Zakrosa]] na [[Kreta|Kreti]], v obliki živalske kože, ki je značilna za tisto dobo.]] [[Slika:ReconstructedOetziAxe.jpg|sličica| Številna orodja so v bronasti dobi bila iz bakra, na primer rezilo [[Ötzi|Ötzijeve]] sekire (na sliki replika)]] [[Slika:Chrysocolla_Timna_070613.jpg|levo|sličica| Bakrova ruda ([[Hrizokola|krizokola]]) v [[Kambrij|kambrijskem]] peščenjaku iz [[Bakrena doba|halkolitiskih]] rudnikov v [[Dolina Timna|dolini Timna]] na jugu [[Izrael|Izraela]] .]] Baker se naravno pojavlja kot naravni kovinski baker; obstajajo dokazi, da so ga poznale nekatere najstarejše civilizacije. Zgodovina uporabe bakra na Bližnjem vzhodu sega v leto 9000 pred našim štetjem; <ref name="discovery">{{Navedi splet|url=http://www.csa.com/discoveryguides/copper/overview.php|title=CSA – Discovery Guides, A Brief History of Copper|publisher=Csa.com|accessdate=12 September 2008}}</ref> v severnem Iraku so našli bakreni obesek iz leta 8700 pr.n.št. <ref>{{Navedi knjigo|page=56|title=Jewelrymaking through History: an Encyclopedia|publisher=Greenwood Publishing Group|date=2007|isbn=978-0-313-33507-5|last=Rayner W. Hesse}}</ref> Dokazi kažejo, da sta bila zlato in meteorno železo (vendar ne taljeno železo) edini kovini, ki so jih ljudje uporabljali pred bakrom. <ref name="vander">{{Navedi splet|url=http://elements.vanderkrogt.net/element.php?sym=Cu|title=Copper|publisher=Elements.vanderkrogt.net|accessdate=12 September 2008}}</ref> Zgodovina metalurgije bakra naj bi sledila temu zaporedju: najprej hladno obdelava naravnega bakra, nato [[žarjenje]], taljenje in na koncu [[Precizijsko litje|vlivanje z izgubo voska]]. V jugovzhodni [[Anatolija|Anatoliji]] se vse štiri tehnike pojavljajo bolj ali manj sočasno na začetku [[Neolitik|neolitika]] c. 7500 pr.n.št. <ref name="Renfrew1990">{{Navedi knjigo|last=Renfrew|first=Colin|authorlink=Colin Renfrew, Baron Renfrew of Kaimsthorn|title=Before civilization: the radiocarbon revolution and prehistoric Europe|url=https://books.google.com/books?id=jJhHPgAACAAJ|accessdate=21 December 2011|date=1990|publisher=Penguin|isbn=978-0-14-013642-5}}</ref> Taljenje bakra je bilo neodvisno izumljeno v različnih krajih. Verjetno so ga odkrili na Kitajskem pred letom 2800 pred našim štetjem, v Srednji Ameriki okrog 600 našega štetja in v zahodni Afriki približno v 9. ali 10. stoletju našega štetja. <ref>{{Navedi novice|last=Cowen, R.|url=http://www.geology.ucdavis.edu/~cowen/~GEL115/115CH3.html|title=Essays on Geology, History, and People: Chapter 3: Fire and Metals|accessdate=7 July 2009}}</ref> [[Ötzi|Pri Ötzi]]<nowiki/>ju, ki je živel 3300 do 3200 pred našim štetjem, so našli sekiro z bakrenim rezilom čistosti 99,7%; visoka koncentracija [[Arzen|arzena]] v laseh pa kaže na to, da je sodeloval pri taljenju bakra. <ref name="CSA">{{Navedi splet|title=CSA – Discovery Guides, A Brief History of Copper|url=http://www.csa.com/discoveryguides/copper/overview.php|website=CSA Discovery Guides|accessdate=29 April 2011}}</ref> Izkušnje z bakrom so pomagale pri razvoju drugih kovin; taljenje bakra je zlasti privedlo do odkritja, kako taliti železo. Naravni bron, vrsta bakra iz rud, bogatih s silicijem, arzenom in (redko) kositrom, so na Balkanu splošno uporabljali okoli 5500 pr.n.št. <ref>{{Navedi knjigo|title=Chinese Studies in the History and Philosophy of Science and Technology|last=Dainian|first=Fan|pages=228}}</ref> Bron, zlitina bakra s kositrom, se je prvič pojavil v po njem imenovani bronasti dobi, približno 4000 let po odkritju taljenja bakra in približno 2000 let po tem, ko se je "naravni bron" začel splošno uporabljati. <ref>{{Navedi knjigo|title=Epigenetics: The Death of the Genetic Theory of Disease Transmission|last=Wallach|first=Joel}}</ref> Bronasti predmeti iz [[Vinčanska kultura|Vinče]] segajo v 4500 pr.n.št <ref name="antiquity1312">{{Navedi splet|url=http://antiquity.ac.uk/ant/087/ant0871030.htm|title=Tainted ores and the rise of tin bronzes in Eurasia, c. 6500 years ago|first=Miljana|last=Radivojević|first2=Thilo|last2=Rehren|publisher=Antiquity Publications Ltd|date=December 2013}}</ref> [[Sumerija|Sumerski]] in [[Stari Egipt|egiptovski]] artefakti iz bakra in bronastih zlitin segajo v leto 3000 pr.n.št.. <ref name="hist">{{Navedi knjigo|pages=13, 48–66|title=Encyclopaedia of the History of Technology|last=McNeil, Ian|publisher=Routledge|date=2002|location=London; New York|isbn=978-0-203-19211-5}}</ref> [[Bronasta doba|Bronasta doba se je]] začela v jugovzhodni Evropi okoli 3700–3300 pr.n.št., v severozahodni Evropi približno 2500 pr.n.št. Končalo se je z začetkom železne dobe, 2000–1000 pr.n.št. na Bližnjem vzhodu in 600 pr.n.št. v severni Evropi. Prehod med [[Neolitik|neolitsko]] dobo in bronasto dobo so prej imenovali [[Bakrena doba|halkolitsko]] obdobje (bakreni kamen), ker se je bakreno orodje uporabljalo skupaj s kamnitim orodjem. Izraz je postopoma padel v nemilost, ker sta v nekaterih delih sveta halkolitska in neolitska ob začetku in koncu istodobni.. Medenina, zlitina bakra in cinka, je veliko novejšega izvora. Grki so ga poznali, v rimskem imperiju pa je postal pomemben dodatek bronu. Prvi rudniki bakra so nastali v pradavni Britaniji že okoli 2100 pr.n.št. Največji od teh rudnikov, Veliki Orme, so uporabljali vse do pozne bronaste dobe. Zdi se, da je bilo rudarstvo v veliki meri omejeno na površinsko rudo , ki jih je bilo lažje taliti. Zdi se, da so bogata nahajališča bakra v [[Cornwall|Cornwallu]] ostajala v veliki meri nedotaknjena, ne glede na obsežno [[Kositer|pridobivanje kositra]] v regiji, in sicer ne toliko iz tehnoloških, kot bolj iz socialnih in političnih razlogov. <ref>{{Navedi časopis|last=Timberlake|first=Simon|date=11 June 2017|title=New ideas on the exploitation of copper, tin, gold, and lead ores in Bronze Age Britain: The mining, smelting, and movement of metal|journal=Materials and Manufacturing Processes|volume=32|issue=7–8|pages=709–727|doi=10.1080/10426914.2016.1221113}}</ref> V Severni Ameriki so se z rudarjenjem bakra obrobno ukvarjali Indijanci. Znano je, da so med 800 in 1600.n.št. na Isle Royale s primitivnimi kamnitimi orodji pridobivali samoroden baker. <ref>{{Navedi časopis|last=Martin, Susan R.|date=1995|title=The State of Our Knowledge About Ancient Copper Mining in Michigan|url=http://www.ramtops.co.uk/copper.html|url-status=dead|journal=The Michigan Archaeologist|volume=41|issue=2–3|page=119|archive-url=https://web.archive.org/web/20160207073036/http://www.ramtops.co.uk/copper.html|archive-date=7 February 2016}}</ref> Metalurgija bakra je cvetela v Južni Ameriki, zlasti v Peruju okoli leta 1000 našega štetja. Odkriti so bili okraski iz bakrenega pokopa iz 15. stoletja, vendar se je komercialna proizvodnja kovine začela šele v začetku 20. stoletja. == Značilnosti == === Fizične značilnosti === [[Slika:Cu-Scheibe.JPG|levo|sličica| Bakreni disk (99,95% čist), narejen z neprekinjenim litjem ; jedkanje prikaže kristalite]] [[Slika:Molten_copper_in_bright_sunlight.gif|levo|sličica| Baker tik nad tališčem ohranja svojo rožnato sijajno barvo, ]] Baker, [[srebro]] in [[zlato]] so v [[Bakrova skupina|skupini 11]] periodnega sistema; te tri kovine imajo en s-orbitalni elektron nad napolnjeno d- [[Elektronska lupina|elektronsko lupin]]<nowiki/>o; odlikuje jih velika [[Duktilnost|gnetljivost]] ter visoka električna in toplotna prevodnost. Napolnjene d-lupine v teh elementih le malo prispevajo k interakcijam med atomi, pri katerih prevladujejo s-elektroni prek kovinskih vezi. Za razliko od kovin z nepopolnimi d-lupinami kovinske vezi v bakru nimajo [[Kovalentna vez|kovalentnega]] značaja in so zato razmeroma šibke. Ta ugotovitev pojasnjuje nizko [[Trdota|trdoto]] in visoko gnetljivost [[Monokristalna|mono kristalov]] bakra. <ref name="b1">{{Navedi knjigo|last=George L. Trigg|last2=Edmund H. Immergut|title=Encyclopedia of applied physics|url=https://books.google.com/books?id=sVQ5RAAACAAJ|accessdate=2 May 2011|year=1992|publisher=VCH Publishers|isbn=978-3-527-28126-8|pages=267–272|volume=4: Combustion to Diamagnetism}}</ref> V makroskopskem merilu vnos večjih razširjenih napak v [[Bravaisova mreža|kristalno mrežo]], kot so na primer meje zrn, ovira pretok materiala pod obremenitvijo in s tem povečuje njegovo trdoto. Zaradi tega se baker običajno dobavlja v drobnozrnati polikristalni obliki, ki ima večjo trdnost kot monokristalna oblika. <ref>{{Navedi knjigo|last=Smith, William F.|last2=Hashemi, Javad|title=Foundations of Materials Science and Engineering|page=223|publisher=McGraw-Hill Professional|date=2003|isbn=978-0-07-292194-6}}</ref> Mehkoba bakra deloma pojasnjuje njegovo visoko električno prevodnost (59,6 × 10⁶&nbsp;[[Simens|S]] / m) in visoko toplotno prevodnost, drugo po velikosti (večjo ima le srebro), med čistimi kovinami pri sobni temperaturi. <ref name="CRC">{{Navedi knjigo|last=Hammond, C.R.|title=The Elements, in Handbook of Chemistry and Physics|edition=81st|publisher=CRC press|isbn=978-0-8493-0485-9|date=2004|url=https://archive.org/details/crchandbookofche81lide}}</ref> Razlog za to je, da prenos elektronov v kovinah pri sobni temperaturi zavira predvsem sipanje elektronov na toplotnih nihanjih rešetke, ki pa so v mehki kovini razmeroma šibka. <ref name="b1">{{Navedi knjigo|last=George L. Trigg|last2=Edmund H. Immergut|title=Encyclopedia of applied physics|url=https://books.google.com/books?id=sVQ5RAAACAAJ|accessdate=2 May 2011|year=1992|publisher=VCH Publishers|isbn=978-3-527-28126-8|pages=267–272|volume=4: Combustion to Diamagnetism}}</ref> Največja dovoljena gostota toka bakra na prostem je približno 3,1 × 10⁶&nbsp;A /m² preseka; pri večjih tokovih se začne pretirano segrevati. <ref>{{Navedi knjigo|last=Resistance Welding Manufacturing Alliance|title=Resistance Welding Manual|date=2003|publisher=Resistance Welding Manufacturing Alliance|isbn=978-0-9624382-0-2|edition=4th|pages=18–12}}</ref> Baker je eden redkih kovinskih elementov z naravno barvo, ki ni siva ali srebrna. <ref>{{Navedi knjigo|last=Chambers|first=William|last2=Chambers|first2=Robert|title=Chambers's Information for the People|publisher=W. & R. Chambers|date=1884|volume=L|page=312|edition=5th|url=https://books.google.com/books?id=eGIMAAAAYAAJ|isbn=978-0-665-46912-1}}</ref> Čisti baker je oranžno rdeč in na zraku postane rdečkast. Značilna barva bakra je posledica elektronskih prehodov med polnimi 3d in napol praznimi 4s atomskimi lupinami - razlika energij med njimii ustreza oranžni svetlobi. Tako kot pri drugih kovinah tudi pri bakru pride pri stiku z drugo kovino do galvanske korozije. <ref>{{Navedi splet|title=Galvanic Corrosion|url=http://www.corrosion-doctors.org/Forms-galvanic/galvanic-corrosion.htm|website=Corrosion Doctors|accessdate=29 April 2011}}</ref> === Kemične lastnosti === [[Slika:Copper_wire_comparison.JPG|levo|sličica| Neoksidirana (levo) in oksidirana bakrena žica (desno)]] [[Slika:Royal_Observatory_Edinburgh_East_Tower_2010_cropped.jpg|sličica| Vzhodni stolp kraljevega observatorija v Edinburghu kaže kontrast med prenovljenim bakrom, nameščenim leta 2010, in zeleno barvo prvotnega bakra iz leta 1894.]] Baker ne reagira z vodo, reagira pa počasi z atmosferskim kisikom in tvori plast rjavo-črnega bakrovega oksida, ki drugače kot rja, ki v vlažnem zraku nastaja na železu, ščiti osnovno kovino pred nadaljnjo korozijo (pasivizacija). Zeleno plast patine (bakrovega karbonata) je pogosto mogoče videti na starih bakrenih konstrukcijah, kot so strešne kritine številnih starejših stavb <ref name=":0">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=3qL3vfUZHMYC|title=Cultural Heritage Conservation and Environmental Impact Assessment by Non-Destructive Testing and Micro-Analysis|last=Grieken|first=Rene van|last2=Janssens|first2=Koen|date=2005|publisher=CRC Press|isbn=978-0-203-97078-2|page=197|language=en}}</ref>ali pa [[Kip svobode]]. <ref>{{Navedi splet|title=Copper.org: Education: Statue of Liberty: Reclothing the First Lady of Metals – Repair Concerns|url=http://www.copper.org/education/liberty/liberty_reclothed1.html|website=Copper.org|accessdate=11 April 2011}}</ref> Baker se obarva, če je izpostavljen nekaterim spojinam žvepla in pri tem tvori različne bakrove sulfide. <ref>{{Navedi časopis|last=Rickett|first=B.I.|last2=Payer|first2=J.H.|date=1995|title=Composition of Copper Tarnish Products Formed in Moist Air with Trace Levels of Pollutant Gas: Hydrogen Sulfide and Sulfur Dioxide/Hydrogen Sulfide|journal=Journal of the Electrochemical Society|volume=142|issue=11|pages=3723–3728|bibcode=1995JElS..142.3723R|doi=10.1149/1.2048404}}</ref> === Izotopi === Obstaja 29 [[Izotop|izotopov]] bakra. ⁶³Cu in ⁶⁵Cu sta stabilna; v naravnem bakru je približno 69% ⁶³Cu; imata [[spin]] od Drugi izotopi so [[Radioaktivnost|radioaktivni]], najbolj stabilen pa je ⁶⁷Cu z [[Razpolovni čas|razpolovno dobo]] 61,83&nbsp;ure. Ugotovljenih je bilo sedem metastabilnih izotopov; ^68mCu je najdaljšo življenjsko dobo z razpolovno dobo 3,8 minute. Izotopi z [[Masno število|masnim številom]] nad 64 razpadajo z [[Razpad beta|β^-]] razpadom, izotopi z masnim številom pod 64 z β+. ⁶⁴Cu, ki ima razpolovno dobo 12,7 ure, pri tem razpada v obe smeri. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nndc.bnl.gov/chart/reCenter.jsp?z=29&n=35|title=Interactive Chart of Nuclides|website=National Nuclear Data Center|accessdate=8 April 2011}}</ref>⁶²Cu in ⁶⁴Cu igrata pomembno vlogo. ⁶²Cu se v ⁶²Cu-PTSM uporablja kot radioaktivni sledilnik za [[Pozitronska emisijska tomografija|pozitronsko emisijsko tomografijo]]. <ref>{{Navedi časopis|last=Okazawad|first=Hidehiko|last2=Yonekura|first2=Yoshiharu|last3=Fujibayashi|first3=Yasuhisa|last4=Nishizawa|first4=Sadahiko|last5=Magata|first5=Yasuhiro|last6=Ishizu|first6=Koichi|last7=Tanaka|first7=Fumiko|last8=Tsuchida|first8=Tatsuro|last9=Tamaki|first9=Nagara|last10=Konishi|first10=Junji|date=1994|title=Clinical Application and Quantitative Evaluation of Generator-Produced Copper-62-PTSM as a Brain Perfusion Tracer for PET|url=http://jnm.snmjournals.org/cgi/reprint/35/12/1910.pdf|journal=Journal of Nuclear Medicine|volume=35|issue=12|pages=1910–1915|pmid=7989968}}</ref> === Pojavnost === Baker nastaja v masivnih zvezdah <ref>{{Navedi časopis|last=Romano|first=Donatella|last2=Matteucci|first2=Fransesca|date=2007|title=Contrasting copper evolution in ω Centauri and the Milky Way|journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society: Letters|volume=378|issue=1|pages=L59–L63|arxiv=astro-ph/0703760|bibcode=2007MNRAS.378L..59R|doi=10.1111/j.1745-3933.2007.00320.x}}</ref>; v zemeljski skorji je prisoten v deležu približno 50 delov na milijon (dnm). <ref name="emsley">{{Navedi knjigo|last=Emsley, John|title=Nature's building blocks: an A–Z guide to the elements|url=https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl|accessdate=2 May 2011|year=2003|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-850340-8|pages=[https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl/page/121 121]–125}}</ref> V naravi se baker pojavlja kot nativni baker, v različnih mineralih kot so bakrovi sulfidi [[Halkopirit|halcopirit]], [[bornit]], digenit, [[kovelin]] in [[halkozin]], bakrove sulfo soli kot tetrahedit-tennantit in [[Enargit|enargie]], bakrovi karbonati kot [[azurit]] in [[malahit]] in kot bakrovi (I) oziroma bakrovi (II) oksidi, kot sta kuprit oziroma tenorit. <ref name="CRC">{{Navedi knjigo|last=Hammond, C.R.|title=The Elements, in Handbook of Chemistry and Physics|edition=81st|publisher=CRC press|isbn=978-0-8493-0485-9|date=2004|url=https://archive.org/details/crchandbookofche81lide}}</ref> Največje telo elementarnega bakra je tehtalo 420, odkrili so ga leta 1857 na polotoku Keweenaw v Michiganu v ZDA. Nativni baker je polikristal, največji doslej opisani kristali so imeli velikost 4,4 × 3,2 × 3,2&nbsp;cm <ref>{{Navedi časopis|last=Rickwood, P.C.|date=1981|title=The largest crystals|url=http://www.minsocam.org/ammin/AM66/AM66_885.pdf|journal=American Mineralogist|volume=66|page=885}}</ref> == Proizvodnja == [[Slika:Chuquicamata-002.jpg|levo|sličica| [[Chuquicamata]], v Čilu, je eden največjih odprtih rudnikov bakra]] [[Slika:Copper_-_world_production_trend.svg|sličica| Trend svetovne proizvodnje]] Najbolj pogosto se baker pridobiva v velikih odprtih rudnikih z zalogami v obliki porfirja, ki vsebuje od 0,4 do 1,0% bakra.[[Chuquicamata|Znani rudniki so Čukvikamata]], v Čilu, Bingham Canyon v Utahu, in El Chino,v Novi Mehiki, ZDA. Po podatkih British Geological Survey je leta 2005 Čile bil na prvem mestu med proizvajalci bakra z vsaj tretjino svetovnega deleža, sledijo mu ZDA, Indonezija in Peru.<ref name="CRC">{{Navedi knjigo|last=Hammond, C.R.|title=The Elements, in Handbook of Chemistry and Physics|edition=81st|publisher=CRC press|isbn=978-0-8493-0485-9|date=2004|url=https://archive.org/details/crchandbookofche81lide}}</ref> Baker je mogoče pridobivati tudi z luženjem. Več lokacij v državi Arizona namerava uporabljati to metodo.<ref>{{Navedi splet|last=Randazzo|first=Ryan|url=https://www.azcentral.com/arizonarepublic/business/articles/2011/06/19/20110619copper-new-method-fight.html|title=A new method to harvest copper|publisher=Azcentral.com|date=19 June 2011|accessdate=25 April 2014}}</ref> Količina potrebnega bakra se povečuje in količine, ki so na voljo, je komaj dovolj, da omogočajo vse države, da dosega razvitem svetu ravni uporabe.<ref>{{Navedi časopis|last=Gordon|first=R.B.|last2=Bertram|first2=M.|last3=Graedel|first3=T.E.|date=2006|title=Metal stocks and sustainability|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|volume=103|issue=5|pages=1209–1214|bibcode=2006PNAS..103.1209G|doi=10.1073/pnas.0509498103|pmc=1360560|pmid=16432205}}</ref> Alternativni vir bakra za zbiranje trenutno raziskujejo so kovinskih gomoljev, ki se nahajajo v globine [[Tihi ocean|tihega Oceana]] približno 3000-6500 metrov pod morsko gladino. Ti gomolji vsebujejo tudi druge kovine, kot sta [[kobalt]] in [[nikelj]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Beaudoin|first=Yannick C.|last2=Baker|first2=Elaine|title=Deep Sea Minerals: Manganese Nodules, a physical, biological, environmental and technical review|date=December 2013|publisher=Secretariat of the Pacific Community|isbn=978-82-7701-119-6|pages=7–18|url=https://www.researchgate.net/publication/264763450|accessdate=8 February 2021}}</ref> === Rezerve in cene === Baker je bil v uporabi najmanj 10.000 let, vendar je bilo od leta 1900 pridobljenih več kot 95% vsega doslej izkopanega in staljenega bakra, v zadnjih 24 letih pa več kot polovico. Ocene zalog bakra, ki so na voljo za rudarstvo, se gibljejo od 25 do 60 let, odvisno od temeljnih predpostavk, kot je stopnja rasti. <ref>{{Navedi knjigo|last=Brown, Lester|title=Plan B 2.0: Rescuing a Planet Under Stress and a Civilization in Trouble|publisher=New York: W.W. Norton|date=2006|page=[https://archive.org/details/planb20rescuingp00brow_0/page/109 109]|isbn=978-0-393-32831-8|url=https://archive.org/details/planb20rescuingp00brow_0}}</ref> Recikliranje je glavni vir bakra v sodobnem svetu. <ref name="Leonard2006">{{Navedi splet|url=http://www.salon.com/tech/htww/2006/03/02/peak_copper/index.html|title=Peak copper?|publisher=Salon – How the World Works|last=Leonard, Andrew|date=2 March 2006|accessdate=23 March 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080307042349/http://www.salon.com/tech/htww/2006/03/02/peak_copper/index.html|archivedate=7 March 2008}}</ref> Zaradi teh in drugih dejavnikov je prihodnost proizvodnje in ponudbe bakra predmet številnih razprav. === Metode pridobivanja === Koncentracija bakra v rudah je v povprečju le 0,6%, večina komercialne rude so večinoma sulfidi, zlasti halkopirit (CuFeS₂ ), borit (C ₅ FeS₄) in v manjši meri kovelit (CuS) in halkocit (Cu₂S). Metode za pridobivanje bakra in drugih kovin, ki jih najdemo v teh vozličkih, so žveplasto luženje, taljenje in uporabo postopka Cuprion. <ref>{{Navedi časopis|last=Su|first=Kun|last2=Ma|first2=Xiaodong|last3=Parianos|first3=John|last4=Zhao|first4=Baojun|date=2020|title=Thermodynamic and Experimental Study on Efficient Extraction of Valuable Metals from Polymetallic Nodules|url=https://www.mdpi.com/2075-163X/10/4/360/htm|journal=Minerals|volume=10|issue=4|pages=360|doi=10.3390/min10040360|access-date=8 February 2021|doi-access=free}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=International Seabed Authority|title=Polymetallic Nodules|url=https://isa.org.jm/files/files/documents/eng7.pdf|publisher=International Seabed Authority|accessdate=8 February 2021}}</ref> S flotacijo v peni ali biološkim luženje inerale se zdrobljena ruda predela do koncentracije 10–15% bakra <ref>{{Navedi časopis|last=Watling|first=H.R.|date=2006|title=The bioleaching of sulphide minerals with emphasis on copper sulphides – A review|url=http://infolib.hua.edu.vn/Fulltext/ChuyenDe/ChuyenDe07/CDe53/59.pdf|url-status=dead|journal=Hydrometallurgy|volume=84|issue=1|pages=81–108|doi=10.1016/j.hydromet.2006.05.001|archive-url=https://web.archive.org/web/20110818131019/http://infolib.hua.edu.vn/Fulltext/ChuyenDe/ChuyenDe07/CDe53/59.pdf|archive-date=18 August 2011}}</ref> Segrevanje tega materiala s [[Silicijev dioksid|silicijevim dioksidom]] pri bliskovitem taljenju odstrani velik del železa v obliki [[Žlindra|žlindre]]. Postopek izkorišča večjo enostavnost pretvorbe železovih sulfidov v okside, ki nato reagirajo s silicijevim dioksidom in tvorijo silikatno žlindro, ki plava na segreti masi. Nastala ''bakrena pletenjača'' iz Cu₂S se praži, tako da se sulfidi v celoti pretvorijo v okside: <ref name="G&E">{{Greenwood&Earnshaw2nd}}</ref> : 2 Cu₂S + 3 O₂ → 2 Cu₂O + 2 SO₂ Bakrov oksid se med segrevanjem ''pretvarja v'' baker : 2 Cu₂O → 4 Cu + O₂ Sudbury proces je pretvoril le polovico sulfida v oksid in nato s tem oksidom odstranil preostanek žvepla kot oksida. Nato so ga elektrolitsko rafinirali in anodno blato izkoristili za ekstrakcijo [[Platina|platin]]<nowiki/>e in [[Zlato|zlata]] v njem.Ta korak izkorišča sorazmerno enostavno redukcijo bakrovih oksidov v kovinski baker. [[Zemeljski plin|Prepiha zemeljski plin,]] Prek materiala piha zemeljski plin, ki se odstrani večino preostalega kisika, preostal material pa se električno rafinira v čisti baker, <ref>{{Navedi knjigo|last=Samans|first=Carl|title=Engineering metals and their alloys|url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.19384|date=1949|publisher=Macmillan|location=New York|oclc=716492542}}</ref> : Cu²⁺ + 2e ^- → Cu === Recikliranje === Tako kot [[aluminij]] se tudi <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=Je4GBwAAQBAJ&q=Like+aluminium,+copper+recyclable+without+any+loss+of+quality&pg=PT89|title=Pen to Paper: Making Fun of Life|last=Burton|first=Julie McCulloch|date=2015|publisher=iUniverse|isbn=978-1-4917-5394-1|language=en}}</ref> baker lahko reciklira brez izgube kakovosti, tako iz surovega stanja kot iz proizvedenih izdelkov. <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=5_QLBwAAQBAJ&q=copper+recyclable+without+any+loss+of+quality&pg=PA249|title=The Role of Ecological Chemistry in Pollution Research and Sustainable Development|last=Bahadir|first=Ali Mufit|last2=Duca|first2=Gheorghe|date=2009|publisher=Springer|isbn=978-90-481-2903-4|language=en}}</ref> Po obsegu je baker tretja najbolj reciklirana kovina za železom in aluminijem. <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=BnN3DAAAQBAJ&q=%C2%A0copper+third+most+recycled+metal+after+iron+and+aluminium&pg=PT281|title=The Periodic Table in Minutes|last=Green|first=Dan|date=2016|publisher=Quercus|isbn=978-1-68144-329-4|language=en}}</ref> Ocenjuje se, da je 80% vsega bakra, ki je bil kdaj izkopan, še danes v uporabi. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.copperinfo.com/environment/recycling.html|title=International Copper Association}}</ref> Svetovna zaloga bakra na glavo znaša 35–55&nbsp;kg. Veliko tega je v bolj razvitih državah (140–300&nbsp;kg na prebivalca), manj v manj razvitih državah (30–40&nbsp;kg na prebivalca). Postopek recikliranja bakra je približno enak postopku pridobivanja bakra, vendar zahteva manj korakov. Odpadni baker visoke čistosti se v [[Peč (kurilna naprava)|peči stopi]] in [[Redoks reakcija|reducira]] in nato ulije v ingote; manj čisti ostanki se rafinirajo z galvanizacijo v kopeli z [[Žveplova kislina|žveplovo kislino]]. <ref>[http://www.copper.org/publications/newsletters/innovations/1998/06/recycle_overview.html "Overview of Recycled Copper" ''Copper.org'']. (25 August 2010). </ref> == Zlitine == [[Slika:1953_Canadian_Dime_in_a_box_of_US_Dimes.jpg|desno|sličica| Zlitine bakra se pogosto uporabljajo za izdelavo kovancev; Tukaj sta dva primera - ameriški po letu 1964 iz zlitine kupronikela <ref>{{Navedi splet|title=Dime|url=http://catalog.usmint.gov/coins/proof-sets/?cm_mmc=infosite-_-coin+medal+page-_-dime-_-proof+sets&_ga=2.208394578.1155158775.1562711261-1399855302.1562187688|website=[[US Mint]]|accessdate=9 July 2019}}</ref> in kanadski pred letom 1968 iz zlitine 80 % srebra in 20 % bakra. <ref>{{Navedi splet|title=Pride and skill – the 10-cent coin|url=https://www.mint.ca/store/mint/about-the-mint/10-cents-5300008#.XSUUVuhKiUk|website=[[Royal Canadian Mint]]|accessdate=9 July 2019}}</ref>]] Za številne bakrove [[Zlitina|zlitine]] obstajajo recepti. [[Med (kemija)|Medenina]] je zlitina bakra in [[Cink|cinka]]. [[Bron|Bron se]] ponavadi imenujejo zlitine bakra in [[Kositer|kositra]], lahko pa katerakoli bakrova zlitina, kot je aluminijev bron. Baker je ena najpomembnejših sestavin spajk iz srebra in karatnega zlata, ki se uporabljajo v industriji nakita za prilagajanje barve, trdote in tališča zlitin. <ref name="goldalloys">{{Navedi splet|url=http://www.utilisegold.com/jewellery_technology/colours/colour_alloys/|accessdate=6 June 2009|title=Gold Jewellery Alloys|publisher=World Gold Council|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090414151414/http://www.utilisegold.com/jewellery_technology/colours/colour_alloys|archivedate=14 April 2009}}</ref> Nekatere svinca proste spajke vsebujejo kositer, legiran z majhnim deležem bakra in drugih kovin. <ref>[http://www.balverzinn.com/downloads/Solder_Sn97Cu3.pdf Balver Zinn Solder Sn97Cu3] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110707210148/http://www.balverzinn.com/downloads/Solder_Sn97Cu3.pdf|date=7 July 2011}}. </ref> Zlitina bakra in [[Nikelj|niklja]], imenovana kupronikel, se uporablja v kovancih nizkih nazivnih vrednosti, pogosto za zunanjo oblogo. Ameriški kovanec za pet centov (tako imenovani nikel) sestavlja 75% bakra in 25% niklja. Pred uvedbo kupronikla, ki so ga v drugi polovici 20. stoletja pogosto prevzeli v državnih kovnicah, <ref>{{Navedi splet|last=Deane|first=D. V.|title=Modern Coinage Systems|url=https://www.britnumsoc.org/publications/Digital%20BNJ/pdfs/1968_BNJ_37_20.pdf|website=British Numismatic Society|accessdate=1 July 2019}}</ref> so uporabljali tudi zlitine bakra in [[Srebro|srebra]], pri čemer so ZDA uporabljale do leta 1965 zlitin 90% srebra in 10% bakra do 1965, ko so iz prometa potegnili kovance s srebrom, z izjemo kovanca za pol dolarja - med letoma 1965 in 1970 so razmerje v zlitini znižali na 40% srebra in 60% bakra. <ref>{{Navedi splet|title=What is 90% Silver?|url=https://www.apmex.com/education/bullion/what-is-90-percent-silver-junk-silver|website=[[APMEX|American Precious Metals Exchange]] (APMEX)|accessdate=1 July 2019}}</ref> Zlitina 90% bakra in 10% niklja, izjemno odporna proti koroziji, se uporablja za različne predmete, izpostavljene morski vodi, čeprav je občutljiva na sulfide, ki jih je včasih najti v onesnaženih pristaniščih in izlivih. <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=8C7pXhnqje4C|title=Corrosion Tests and Standards|publisher=ASTM International|page=368|language=en|year=2005}}</ref> Bakrove zlitine z aluminijem (približno 7%) imajo zlato barvo in se uporabljajo v okraskih. <ref name="emsley" />{{Navedi knjigo|last=Emsley, John|title=Nature's building blocks: an A–Z guide to the elements|url=https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl|accessdate=2 May 2011|year=2003|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-850340-8|pages=[https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl/page/121 121]–125}}</ref> ''Shakudō'' je japonska okrasna zlitina bakra, ki vsebuje majhen odstotek zlata, običajno 4–10%, ki ga je mogoče patinirati v temno modro ali črno barvo. <ref name="Shakudō">{{Navedi časopis|last=Oguchi|first=Hachiro|date=1983|title=Japanese Shakudō: its history, properties and production from gold-containing alloys|journal=Gold Bulletin|volume=16|issue=4|pages=125–132|doi=10.1007/BF03214636|doi-access=free}}</ref> == Spojine == [[Slika:CopperIoxide.jpg|sličica| Vzorec bakrovega (I) oksida .]] Bakrov tvori bogat razpon spojin, običajno z [[Oksidacijsko stanje|oksidacijski]]<nowiki/>mi stanji +1 in +2 <ref name="Holleman">{{Navedi knjigo|last=Holleman|first=A.F.|last2=Wiberg|first2=N.|title=Inorganic Chemistry|date=2001|publisher=Academic Press|location=San Diego|isbn=978-0-12-352651-9}}</ref>. Bakrene spojine, bodisi organski [[Kompleksna spojina|kompleksi]] bodisi organo kovinske snovi, spodbujajo ali katalizirajo številne kemične in biološke procese. <ref>{{Navedi časopis|last=Trammell|first=Rachel|last2=Rajabimoghadam|first2=Khashayar|last3=Garcia-Bosch|first3=Isaac|date=30 January 2019|title=Copper-Promoted Functionalization of Organic Molecules: from Biologically Relevant Cu/O2 Model Systems to Organometallic Transformations|journal=Chemical Reviews|volume=119|issue=4|pages=2954–3031|doi=10.1021/acs.chemrev.8b00368|pmc=6571019|pmid=30698952}}</ref> === Binarne spojine === Kot pri drugih elementih so tudi pri bakru najbolj enostavne binarne spojine, to je spojine s samo dvema elementoma; glavni primeri so oksidi, sulfidi in halogenidi. Znani so bakreni in bakrovi oksidi. Med številnimi bakrovimi sulfidi sta pomembna primera bakrov (I) sulfid in bakrov (II) sulfid. Znani so halogenidi bakra (I) (s klorom, bromom in jodom), kot tudi bakrovi (II) halogenidi s fluorom, klorom in bromom. Pri poskusih pripraviti Cu (II) jodid dobimo le Cu (I) jodid in jod. <ref name="Holleman">{{Navedi knjigo|last=Holleman|first=A.F.|last2=Wiberg|first2=N.|title=Inorganic Chemistry|date=2001|publisher=Academic Press|location=San Diego|isbn=978-0-12-352651-9}}</ref> : 2 Cu²⁺ + 4 I^- → 2 CuI + I₂ === Koordinacijska kemija === [[Slika:Tetramminkupfer(II)-sulfat-Monohydrat_Kristalle.png|levo|sličica| Baker (II) ima v prisotnosti amoniakovih ligandov globoko modro barvo. Tu primertetraamino baker (II) sulfata .]] Baker tvori z ligandi [[Kompleksna spojina|koordinacijske komplekse]]. V vodni raztopini baker (II) obstaja kot {{Kem|[Cu|(H|2|O)|6|]|2+}}. Ta kompleks kaže najhitrejšo hitrost menjave vode (hitrost pri vezanju in sproščanju vodnih ligandov) za kateri koli kompleks vode-prehodne kovine. Dodajanje vodnega [[Natrijev hidroksid|natrijevega hidroksida]] povzroči obarjanje svetlo modrega bakrovega (II) hidroksida. Poenostavljena enačba je: : Cu²⁺ + 2 OH^- → Cu(OH)₂ [[Amonijev hidroksid|V salmiaku]] nastane ista oborina. Če se doda presežek amoniaka, se oborina raztopi in pri tem tvori tetraammin baker (II) : : {{Kem|Cu|(H|2|O)|4|(OH)|2}} + 4 NH₃ → {{Kem|[Cu|(H|2|O)|2|(N|H|3|)|4|]|2+}} + 2 H₂O + 2 OH⁻ Številni drugi oksi anioni tvorijo komplekse. Mednje spadajo [[bakrov (II) acetat]], bakrov (II) nitrat in bakrov (II) karbonat. [[Bakrov(II) sulfat|Bakrov (II) sulfat]] tvori modri kristalinični penta hidrat, najbolj znano bakrovo laboratorijsko spojino v laboratoriju. Uporablja se v [[Fungicid|fungicidu,]] imenovanem mešanica Bordeaux. <ref name="Boux">{{Navedi knjigo|chapterurl=https://books.google.com/books?id=cItuoO9zSjkC&pg=PA623|page=623|chapter=Nonsystematic (Contact) Fungicides|title=Ullmann's Agrochemicals|isbn=978-3-527-31604-5|last=Wiley-Vch|date=2 April 2007}}</ref> [[Slika:Tetraamminediaquacopper(II)-3D-balls.png|desno|sličica| model kompleksa [Cu (NH ₃₎ ₄ _(H2O) _{<nowiki>2]</nowiki>} ^2+, ki ponazarjaoktaedrično koordinacijo običajno za baker (II).]] [[Poliol|Polioli]], spojine, ki vsebujejo več kot eno alkoholno [[Funkcionalna skupina|funkcionalno skupino]], navadno reagirajo s solmi bakra (I). Bakrove soli se na primer uporabljajo za testiranje na sladkor. Konkretno, ob uporabi Benediktovega reagenta in [[Fehlingov reagent|Fehlingove raztopine]] se prisotnost sladkorja zazna s spremembo barve iz modrega Cu (II) v rdečkast Cu (I) oksid. <ref>Ralph L. Shriner, Christine K.F. Hermann, Terence C. Morrill, David Y. Curtin, Reynold C. Fuson "The Systematic Identification of Organic Compounds" 8th edition, J. Wiley, Hoboken. {{ISBN|0-471-21503-1}}</ref> Schweizerjev reagent in sorodni kompleksi z [[Etilendiamin|etilen diaminom]] in drugimi [[Amin|amini]] raztapljajo [[Celuloza|celulozo]]. <ref>{{Navedi časopis|last=Saalwächter|first=Kay|last2=Burchard|first2=Walther|last3=Klüfers|first3=Peter|last4=Kettenbach|first4=G.|last5=Mayer|first5=Peter|last6=Klemm|first6=Dieter|last7=Dugarmaa|first7=Saran|year=2000|title=Cellulose Solutions in Water Containing Metal Complexes|journal=Macromolecules|volume=33|issue=11|pages=4094–4107|bibcode=2000MaMol..33.4094S|citeseerx=10.1.1.951.5219|doi=10.1021/ma991893m}}</ref> [[Aminokislina|Aminokisline]] tvorijo z bakrom (II) zelo stabilne [[Kelacija|kelatne komplekse.]] <ref>Deodhar, S., Huckaby, J., Delahoussaye, M. and DeCoster, M.A., 2014, August. </ref> <ref>Kelly, K.C., Wasserman, J.R., Deodhar, S., Huckaby, J. and DeCoster, M.A., 2015. </ref> <ref>Karan, A., Darder, M., Kansakar, U., Norcross, Z. and DeCoster, M.A., 2018. </ref> === Kemija organo-bakra === Spojine, ki vsebujejo vez ogljik-baker, so znane kot organobakrene spojine. Zelo so reaktivne na kisik in pri tem tvorijo bakrov (I) oksid; poznajo veliko uporab v kemiji. Sintetizirajo se z obdelavo bakrovih (I) spojin z [[Grignardova reakcija|Grignardovimi reagenti]], [[Alkin|terminalnimi alkini]] ali organolitijevimi reagenti; <ref>"Modern Organocopper Chemistry" Norbert Krause, Ed., Wiley-VCH, Weinheim, 2002. {{ISBN|978-3-527-29773-3}}</ref> zlasti pri slednji opisani reakciji nastane Gilmanov reagent. Te lahko gredo skozi [[Substitucija|substitucijo]] z alkil halogenidi in tvorijo[[Reakcije pripajanja|vezne produkte]] ; kot take so pomembne na področju organske sinteze. === Baker (III) in baker (IV) === Baker (III) najpogosteje najdemo v oksidih. Preprost primer je kalijev kuprat, KCuO₂, modro-črna trdna snov. <ref>{{Navedi knjigo|chapter=Potassium Cuprate (III)|title=Handbook of Preparative Inorganic Chemistry|edition=2nd|editor-last=G. Brauer|publisher=Academic Press|year=1963|location=NY|volume=1|page=1015}}</ref> Najobsežneje preučene bakrove (III) spojine so kupratni superprevodniki. Itrijev barijev bakrov oksid (YBa₂ Cu₃ O₇) vsebuje tako Cu (II) center in Cu (III) center. Tako kot oksid je tudi fluorid zelo [[Baza (kemija)|bazičen]] [[Ion|anion]] <ref>{{Navedi časopis|last=Schwesinger, Reinhard|last2=Link, Reinhard|last3=Wenzl, Peter|last4=Kossek, Sebastian|year=2006|title=Anhydrous phosphazenium fluorides as sources for extremely reactive fluoride ions in solution|journal=Chemistry: A European Journal|volume=12|issue=2|pages=438–45|doi=10.1002/chem.200500838|pmid=16196062}}</ref> in znano je, da stabilizira kovinske ione v visokih stopnjah oksidacije. Znani so tako bakrovi (III) kot tudi bakrovi (IV) fluoridi, K₃CuF₆ oziroma Cs₂CuF₆. <ref name="Holleman">{{Navedi knjigo|last=Holleman|first=A.F.|last2=Wiberg|first2=N.|title=Inorganic Chemistry|date=2001|publisher=Academic Press|location=San Diego|isbn=978-0-12-352651-9}}</ref>Nekateri bakreni proteini tvorijo okso komplekse, ki vsebujejo tudi baker (III). <ref>{{Navedi časopis|last=Lewis|first=E.A.|last2=Tolman|first2=W.B.|date=2004|title=Reactivity of Dioxygen-Copper Systems|journal=Chemical Reviews|volume=104|issue=2|pages=1047–1076|doi=10.1021/cr020633r|pmid=14871149}}</ref> Pri tetrapeptidih se z deprotonirani [[Amid|amidni]] ligandi stabilizirajo vijolično obarvane Cu (III) komplekse. <ref>{{Navedi časopis|last=McDonald|first=M.R.|last2=Fredericks|first2=F.C.|last3=Margerum|first3=D.W.|date=1997|title=Characterization of Copper(III)–Tetrapeptide Complexes with Histidine as the Third Residue|journal=Inorganic Chemistry|volume=36|issue=14|pages=3119–3124|doi=10.1021/ic9608713|pmid=11669966}}</ref>Komplekse bakra (III) najdemo tudi kot vmesne stopnje v reakcijah organobakrenih spojin. === Biološka vloga bakra === Bakreni proteini imajo različne vloge pri biološkem prenosu elektronov in transportu kisika, to je procesih, ki izkoriščajo enostavno pretvorbo med Cu (I) in Cu (II). <ref>{{Navedi knjigo|first=Katherine E.|chapter=Chapter 13 The Copper Metallome in Eukaryotic Cells|doi=10.1007/978-94-007-5561-1_13|isbn=978-94-007-5560-4|publisher=Springer|pages=451–78|date=2013|title=Metallomics and the Cell|volume=12|last=Vest|series=Metal Ions in Life Sciences|editor-last=Banci|editor-first=Lucia|last3=Cobine|first3=Paul A.|last2=Hashemi|first2=Hayaa F.|pmid=23595680}}</ref> Baker je bistven za aerobno [[Celično dihanje|dihanje]] vseh [[Evkarionti|evkariontov]]. V [[Mitohondrij|mitohondrijih]] ga najdemo v [[Citokrom P450|citokrom c oksidazi]], ki je zadnja beljakovina v oksidativni fosforilaciji. Citokrom c oksidaza je protein, ki veže O₂ med baker in železo; protein prenese 8 elektronov v molekulo O₂, da jo reducira v dve molekuli vode. Baker najdemo tudi v številnih [[Superoksid-dismutaza|superoksidnih dismutazah]], ki katalizirajo razgradnjo [[Superoksid|superoksidov]] v kisik in [[vodikov peroksid]] : * Cu²⁺ -SOD + O₂ ^- → Cu⁺ -SOD + O₂ (redukcija bakra; oksidacija superoksida) * Cu⁺ -SOD + O₂ ^- + 2H⁺ → Cu²⁺ -SOD + H ₂O₂ (oksidacija bakra; redukcija superoksida) Beljakovina [[hemocianin]] je nosilec kisika v večini [[Mehkužci|mehkužcev]] in nekaterih [[Členonožci|členonožcev]] (kot je ''Limulus polyphemus'' ). <ref name="NOAA">{{Navedi splet|title=Fun facts|website=Horseshoe crab|publisher=University of Delaware|url=http://www.ocean.udel.edu/horseshoecrab/funFacts.html|accessdate=13 July 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081022053340/http://www.ocean.udel.edu/horseshoecrab/funFacts.html|archivedate=22 October 2008}}</ref> Ker je hemocianin moder, imajo ti organizmi modro kri in ne rdečo, kot je človeška kri zaradi[[Hemoglobin|hemoglobina]] na osnovi železa. Strukturno povezane s hemocianinom so lakaze in tirozinaze. Namesto da reverzibilno vežejo kisik, ti proteini hidroksilirajo substrate, kar kaže na njihovo vlogo pri tvorbi lakov. <ref name="Lippard">S.J. Lippard, J.M. Berg "Principles of bioinorganic chemistry" University Science Books: Mill Valley, CA; 1994. {{ISBN|0-935702-73-3}}</ref> Biološka vloga bakra se je začela s pojavom kisika v zemeljski atmosferi. <ref>{{Navedi časopis|last=Decker, H.|last2=Terwilliger, N.|date=2000|title=COPs and Robbers: Putative evolution of copper oxygen-binding proteins|journal=Journal of Experimental Biology|volume=203|issue=Pt 12|pages=1777–1782|pmid=10821735}}</ref> Več bakrovih beljakovin, na primer "modri bakreni proteini", ne interagirajo neposredno s substrati; zato niso encimi. Ti proteini oddajajo elektrone s prenosom elektronov . [[Slika:Thylakoid_membrane.png|sličica| Fotosinteza deluje z zapleteno verigo za prenos elektronov znotraj tilakoidne membrane. Osrednji člen te verige je plastocianin, modri bakreni protein.]] V dušikovi oksid reduktazi jer najti enkraten tetranuklearni bakreni center. <ref> {{Navedi knjigo|first=Lisa K.|series=Metal Ions in Life Sciences|pmid=25416395|doi=10.1007/978-94-017-9269-1_8|pages=177–210|chapter=Chapter 8. ''No Laughing Matter: The Unmaking of the Greenhouse Gas Dinitrogen Monoxide by Nitrous Oxide Reductase''|publisher=Springer|date=2014|volume=14|title=The Metal-Driven Biogeochemistry of Gaseous Compounds in the Environment|last=Schneider|editor-last=Peter M.H. Kroneck|last4=Zhang|first4=Lin|last3=Pomowski|first3=Anja|last2=Wüst|first2=Anja|isbn=978-94-017-9268-4}}</ref> == Uporaba == [[Slika:Kupferfittings_4062.jpg|sličica| Bakreni fitingi za spajkane vodovodne priključke]] Glavne uporabe bakra so električna žica (60%), strešna kritina in vodovodne instalacije (20%) ter industrijski stroji (15%). Baker se večinoma uporablja kot čista kovina, kadar pa je potrebna večja trdota, se uporablja v zlitinah, kot sta [[Med (kemija)|medenina]] in [[bron]] (5% celotne uporabe). <ref name="emsley" /> Že več kot dve stoletji se bakrena barva uporablja na trupih ladij, da zadrži rast rastlin in školjk. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.boatus.com/magazine/2012/february/copper.asp|title=Is Copper Bottom Paint Sinking?|website=BoatUS Magazine|last=Ryck Lydecker|accessdate=2016-06-03}}</ref> Majhen del zaloge bakra se porabi za prehranske dodatke in fungicide v kmetijstvu. <ref name="Boux" /><ref name="Applications for Copper">{{Navedi splet|title=Copper|publisher=[[American Elements]]|date=2008|url=http://www.americanelements.com/cu.html|accessdate=12 July 2008}}</ref>Baker je koven in mehak, in se pogosto uporablja v izdelkih, kot so: * bakrena [[žica]], [[Električni vodnik|električni vodniki]], [[Električni kabel|električni kabli]], [[Valovod|valovodi]]; * bakrena [[Vodovod|vodovodna]] napeljava; * držala na vratih in drugi hišni inventar; * [[kiparstvo]]: [[New York|Newyorški]] [[Kip svobode]], na primer, vsebuje [[1 E4 kg|81,3 tone]] bakra; * [[Elektromagnet|elektromagneti]]; * [[Motor|motorji]], še posebej elektromotorji; * [[James Watt|Wattov]] [[parni stroj]]; * električni [[Rele|releji]], električni [[Razdelilnik|razdelilniki]] in [[Stikalo|stikala]]; * [[Elektronka|vakuumske cevi]], [[Katodna cev|katodne cevi]] in [[Magnetron|magnetroni]] v [[Mikrovalovna pečica|mikrovalovnih pečicah]]; * [[Valovno vodilo|valovna vodila]] za [[mikrovalovno sevanje]]; * v zadnjem času narašča raba bakra v integriranih vezjih, kjer zaradi svoje izvrstne [[Prevodnost|prevodnosti]] nadomešča [[aluminij]]; * kot sestavina [[Kovanec|kovancev]] - v [[Evrocent|evrocentih]] je uporabljena [[Zlitina|legura]], imenovana ''[[Nordijsko zlato]]'', ki vsebuje 89 % bakra, 5 % [[Aluminij|aluminija]], 5 % [[Cink|cinka]] in 1 % [[Kositer|kositra]]; * v [[Kuhinjska posoda|kuhinjski posodi]], kot v [[Ponev|ponvah]]; * večina [[Posrebritev|posrebrenega]] [[Jedilni pribor|jedilnega pribora]] ([[Nož|noži]], [[vilice]], [[Žlica|žlice]]) vsebuje nekaj bakra; * kot sestavina [[Keramika|keramičnih]] [[Lošč|loščil]] * [[Glasbilo|glasbeni inštrumenti]], posebno [[pihala]]; * kot [[Biostatika|biostatična]] površina v [[Bolnišnica|bolnišnicah]] in kot zaščita [[Ladja|ladij]] proti naselitvi [[Školjke|školjk]]; * spojine, kot je [[Fehlingova raztopina]] se rabijo v kemiji; * [[bakrov (II) sulfat]] se uporablja kot [[strup]] in [[Čiščenje vode|čistilo vode]]; * Pri izdelavi [[Nakit|nakita]] se je že od najstarejših časov uporabljal tudi baker, tudi v današnjem času se uporablja baker za izdelavo cenejšega nakita Baker je biostatik, kar pomeni, da na njem ne bodo rasle bakterije in številne druge oblike življenja. Iz tega razloga se že dolgo uporablja za oblogo na ladjah, da jih ščiti pred [[Vitičnjaki|školjkami]] in školjkami. Prvotno je bil uporabljen v čistem stanju, od takrat pa ga je nadomestila barva na osnovi bakra in kovine Muntz. Bakrene zlitine so postale pomembni materiali za mreže v ribogojstvu, ker delujejo protimikrobno in tudi v ekstremnih pogojih preprečujejo [[Obraščanje organizmov|obraščanje]]; <ref name="autogenerated1995">Edding, Mario E., Flores, Hector, and Miranda, Claudio, (1995), Experimental Usage of Copper-Nickel Alloy Mesh in Mariculture. </ref> poleg tega imajo močne strukturne in [[Korozija|proti koroziji odporne]] <ref>[http://www.copper.org/applications/cuni/pdf/marine_aquaculture.pdf Corrosion Behaviour of Copper Alloys used in Marine Aquaculture]. </ref> lastnosti v morskih okoljih. Površine na dotik iz bakrene zlitine imajo naravne lastnosti, ki uničujejo širok spekter [[Mikroorganizem|mikroorganizmov]] (npr. ''[[Escherichia coli|E. coli]]'' O157: H7, na [[meticilin]] ''odporen [[Staphylococcus aureus]]'' ( [[Proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus|MRSA]] ), ''[[stafilokoki]]'', ''[[Clostridium difficile]]'', virus gripe A, [[Adenovirusi|adenovirus]] in [[glive]]). <ref name="Copper Touch Surfaces">[http://coppertouchsurfaces.org/antimicrobial/bacteria/index.html Copper Touch Surfaces] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120723235812/http://www.coppertouchsurfaces.org/antimicrobial/bacteria/index.html|date=23 July 2012}}. </ref> Bakrene kljuke v bolnišnicah zmanjšujejo prenos bolezni, bakrene cevi v vodovodnih sistemih pa zatrejo [[Legioneloza|legionarsko bolezen]]. <ref>{{Navedi časopis|last=Biurrun|first=Amaya|last2=Caballero|first2=Luis|last3=Pelaz|first3=Carmen|last4=León|first4=Elena|last5=Gago|first5=Alberto|date=1999|title=Treatment of a Legionella pneumophila‐Colonized Water Distribution System Using Copper‐Silver Ionization and Continuous Chlorination|url=http://pdfs.semanticscholar.org/0709/96484f04d87e7c7858448f3d913a94b720c0.pdf|journal=Infection Control and Hospital Epidemiology|volume=20|issue=6|pages=426–428|doi=10.1086/501645|jstor=30141645|pmid=10395146}}</ref> Tekstilna vlakna lahko mešamo z bakrom, da ustvarimo protimikrobne zaščitne tkanine. <ref>{{Navedi splet|title=Copper and Cupron|publisher=Cupron|url=http://www.cupron.com/cupron-technology/power-of-cupron/copper-and-cupron}}</ref> == Zunanje povezave == * [https://www.britannica.com/science/copper Baker (kemični element)] v Encyclopaedia Britannica * [http://www.periodicvideos.com/videos/029.htm Baker] v ''periodnem sistemu video posnetkov'' (Univerza v Nottinghamu) * [https://web.archive.org/web/20130530211504/http://www.npi.gov.au/substances/copper/index.html Informativni list za baker in spojine] iz Nacionalne evidence onesnaževal Avstralije * [http://www.copper.org Copper.org] - uradna spletna stran Združenja za razvoj bakra z obsežno spletno stranjo o lastnostih in uporabi bakra * [http://www.indexmundi.com/commodities/?commodity=copper&months=300 Zgodovina cen bakra, po IMF] == Sklici == {{sklici|2}} {{Wikislovar|baker|Baker}} {{navpolje periodni sistem}} {{kemični elementi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Baker|*]] [[Kategorija:Kemični elementi]] [[Kategorija:Prehodne kovine]] [[Kategorija:Fungicidi]] [[Kategorija:Biologija in farmakologija kemičnih elementov]] [[Kategorija:Minerali v hrani]] [[Kategorija:Kiparski materiali]] hnvdcd9ktlz6es27p5edznr8rfu47wv 0 11686 5737508 5598403 2022-08-20T08:35:17Z Zm05gamer 180058 urejanje wikitext text/x-wiki [[Slika:Adolf Hitler cropped restored.jpg|sličica|Naziv je nosil [[Adolf Hitler]]]] '''Führer''' (polni [[nemščina|nemški]] naziv ''der Führer''; [[slovenščina|slovensko]] ''vodja'', '''firer''') je naziv, ki ga je imel [[Adolf Hitler]] v času [[tretji rajh|tretjega rajha]].<ref>{{Cite web|url=http://fcit.usf.edu/HOLOCAUST/resource/document/DOCNAC3.htm|title=Means Used by the Nazi Conspiractors in Gaining Control of the German State (Part 4 of 55)|website=fcit.usf.edu}}</ref> Naziv je začel uporabljati po 2. avgustu 1934, po smrti [[predsednik Nemčije|nemškega predsednika]] [[Paul von Hindenburg|Paula von Hindenburga]] in združil funkcije ter moči [[kancler Nemčije|kanclerja]] in [[predsednik]]a države. Polni naziv je bil '''Führer und Reichskanzler'''.<ref>[https://www.linguee.com/german-english/translation/heerf%C3%BChrer.html Linguee]</ref> Po [[Smrt Adolfa Hitlerja|Hitlerjevi smrti]] leta 1945 je bil izraz razpuščen. == Glej tudi == * [[Duce]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tretji rajh]] [[Kategorija:Politični nazivi]] 7ye8pvb1baqh4zjcojekl3jlk7jwzpw 0 11812 5736769 5624852 2022-08-20T06:42:47Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{infopolje srebro}} '''Srebro''' je [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] '''Ag''' (iz [[Latinščina|latinskega]] ''{{Jezik|la|argentum}}'', ki izhaja iz [[Indoevropski prajezik|proto-indoevropskega]] [[wiktionary:Reconstruction:Proto-Indo-European/h₂erǵ-|''h₂erǵ'']]: "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in [[Vrstno število|atomskim številom]] 47. Mehka, bela, sijoča [[Prehodni element|prehodna kovina]] ima med kovinami največjo [[Električna prevodnost|električno prevodnost]], [[Toplotna prevodnost|toplotno prevodnost]] in odbojnost. Srebro najdemo v zemeljski skorji bodisi v čisti, prosti elementarni obliki ("samorodno srebro"), bodisi kot [[Zlitina|zlitino]] z [[Zlato|zlatom]] in drugimi kovinami ali pa v mineralih, kot sta [[argentit]] in klorargirit. Večina srebra se pridobiva kot stranski produkt pri rafiniranju [[Baker|bakra]], zlata, [[Svinec|svinca]] in [[Cink|cinka]] . Srebro je že dolgo cenjeno kot plemenita kovina. Uporablja se v številnih kovancih, včasih skupaj z zlatom: <ref>{{Navedi splet|url=https://www.providentmetals.com/knowledge-center/precious-metals-resources/bullion-vs-numismatic-coins.html|title=Bullion vs. Numismatic Coins: Difference between Bullion and Numismatic Coins|website=www.providentmetals.com|language=en|accessdate=2017-12-17}}</ref> Čeprav je bolj pogosto kot zlato, je srebro občutno manj dostopno kot naravna kovina. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.dnaindia.com/money/interview-world-has-5-times-more-gold-than-silver-1235602|title='World has 5 times more gold than silver' {{!}} Latest News & Updates at Daily News & Analysis|date=2009-03-03|work=dna|accessdate=2017-12-17|language=en-US}}</ref> Njegova čistost se običajno meri v [[Odtisoček|promilih]]; 94% čista zlitina je opisana kot "0,940 čist". Kot ena od sedmih kovin v antiki je imelo srebro trajno vlogo v večini človeških kultur. Razen v [[Valuta|plačilnem prometu,]] in kot [[Investicija|investicijsko]] sredstvo ( [[Kovanec|kovanci]] in bullion ), se srebro uporablja v sončnih zbiralnikih, za čiščenje [[Vodni filter|vode]], z [[nakit]], okraske, visoko kvalitetno posodo, pri električnih kontaktih in [[Električni prevodnik|vodnikih]], v specializiranih ogledalih, premazih za okna, pri [[Kataliza|katalizi]] kemijskih reakcij, kot barvilo v [[Vitraj|vitražih]] in še mnogo drugega. Njene spojine se uporabljajo v fotografskih in [[Rentgenski žarki|rentgenskih]] filmih. Razredčene raztopine [[Srebrov nitrat|srebrovega nitrata]] in drugih srebrove spojine se uporabljajo kot razkužila in mikrobiocidi ( oligodinamičen učinek ), dodajajo se [[Bandaža|povojem]] in oblogam za rane, [[Kateter|katetrom]] in drugih [[Medicinski pripomoček|medicinskim instrumentom]] . == Značilnosti == [[Slika:Ag_atomic_wire.jpg|levo|sličica| Srebro je izredno duktilno in ga lahko vlečemo v žico, debelo en atom. <ref>{{Navedi knjigo|doi=10.5772/62288|isbn=978-953-51-2252-4|chapter=Combined Transmission Electron Microscopy – In situ Observation of the Formation Process and Measurement of Physical Properties for Single Atomic-Sized Metallic Wires|last=Masuda, Hideki|title=Modern Electron Microscopy in Physical and Life Sciences|editor-last=Janecek, Milos|publisher=InTech|year=2016}}</ref>]] Srebro je po fizikalnih in kemijskih lastnostih podoben obema navpičnima sosedoma iz [[Bakrova skupina|skupine 11]] [[Periodni sistem elementov|periodnega sistema]], [[Baker|bakru]] in [[Zlato|zlat]]<nowiki/>u. 47 elektronov srebra je razporejenih v konfiguraciji [Kr]4d¹⁰5s¹, podobno kot baker ([Ar] 3d¹⁰4s¹ ) in zlato ([Xe]4f¹⁴5d ¹⁰6s¹ ); skupina 11 je ena redkih skupin v [[Blok periodnega sistema|bloku d,]] ki ima popolnoma skladen nabor elektronskih konfiguracij. <ref name="CRC">{{Navedi knjigo|last=Hammond|first=C. R.|title=The Elements, in Handbook of Chemistry and Physics|edition=81st|publisher=CRC press|isbn=978-0-8493-0485-9|year=2004|url=https://archive.org/details/crchandbookofche81lide}}</ref> Ta značilna elektronska konfiguracija z enim elektronom v najvišji zasedeni podlupini nad napolnjeno d podlupino predstavlja številne edinstvene lastnosti kovinskega srebra. <ref name="Greenwood1177">Greenwood and Earnshaw, p. 1177</ref> Srebro je izredno mehka, [[Duktilnost|nodularna]] in [[Duktilnost|voljna]] [[Prehodni element|prehodna kovina]], čeprav je nekoliko manj voljno kot zlato. Srebro kristalizira v [[Kubični kristalni sistem|obrazno centrirani kubični]] rešetki z množično koordinacijsko številko 12, kjer je delokaliziran samo posamezni 5s elektron, podobno kot baker in zlato. <ref name="Greenwood1178">Greenwood and Earnshaw, p. 1178</ref> Za razliko od kovin z nepopolnimi d-lupinami kovinske vezi v srebru nimajo [[Kovalentna vez|kovalentnega]] značaja in so razmeroma šibke. To opažanje pojasnjuje nizko [[Trdota|trdoto]] in visoko duktilnost monokristalov srebra. <ref name="b1">{{Navedi knjigo|last=George L. Trigg|last2=Edmund H. Immergut|title=Encyclopedia of applied physics|url=https://books.google.com/books?id=sVQ5RAAACAAJ|accessdate=2 May 2011|date=1992|publisher=VCH Publishers|isbn=978-3-527-28126-8|pages=267–72|volume=4: Combustion to Diamagnetism}}</ref> Srebro ima briljanten bel kovinski lesk, ki lahko prestane visoko poliranje, <ref name="reflective">{{Navedi knjigo|title=The Craft of Silversmithing: Techniques, Projects, Inspiration|page=43|last=Alex Austin|isbn=978-1-60059-131-0|date=2007|publisher=Sterling Publishing Company, Inc.}}</ref> in je tako značilen, da je že ime kovine samo postalo [[Srebrna|ime barve]]. <ref name="Greenwood1177">Greenwood and Earnshaw, p. 1177</ref> Za razliko od bakra in zlata je energija, potrebna v srebru za vzbujanje elektrona od napolnjenega d-pasu do sp-prevodnega pasu, dovolj velika (približno 385&nbsp;kJ / mol), da ne ustreza več absorpciji v vidnem območju spektra, temveč v [[Ultravijolično valovanje|ultravijoličnem]]; zato srebro ni barvna kovina. Zaščiteno srebro ima večjo optično odbojnost kot [[aluminij]] pri vseh valovnih dolžinah, daljših od ~ 450&nbsp;nm. <ref name="edwards">{{Navedi časopis|last=Edwards|first=H.W.|last2=Petersen|first2=R.P.|date=1936|title=Reflectivity of evaporated silver films|journal=Physical Review|volume=50|issue=9|page=871|bibcode=1936PhRv...50..871E|doi=10.1103/PhysRev.50.871}}</ref> Pri valovnih dolžinah pod 450&nbsp;nm je odbojnost srebra je od odbojnosti aluminija in blizu 310 nm pade na nič. <ref name="gemin">{{Navedi splet|url=http://www.gemini.edu/sciops/telescopes-and-sites/optics/silver-vs-aluminum|title=Silver vs. Aluminum|accessdate=2014-08-01|publisher=Gemini Observatory}}</ref> Zelo visoka električna in toplotna prevodnost sta skupni elementom v skupini 11, ker je njihov enojni s-elektron prost in ne vpliva na napolnjeno d-lupino, saj takšne interakcije (ki se pojavijo v predhodnih prehodnih kovinah) zmanjšajo gibljivost elektronov. <ref>Russell AM & Lee KL 2005, [https://books.google.com/books?id=fIu58uZTE-gC&printsec=frontcover ''Structure-property relations in nonferrous metals'']'', Wiley-Interscience, New York, {{ISBN|0-471-64952-X}}. p. 302.''</ref> [[Toplotna prevodnost]] srebra je med najvišjimi izmed vseh materialov, čeprav sta toplotna prevodnost [[Ogljik|ogljika]] (v [[Diamant|diamantnem]] [[Alotropija|alotrop]]<nowiki/>u) in superfluidnega He⁴ še višja. <ref name="CRC"/> [[Električna prevodnost]] srebra je najvišja od vseh kovin, večja je tudi kot baker. Srebro ima tudi najnižjo kontaktno odpornost od vseh kovin. Srebro se zaradi visoke cene le redko uporablja zaradi prevajanje elektrike, izjema je območje radio frekvenc, zlasti za VHF in višje frekvence, kjer posrebrenje izboljša električno prevodnost, saj [[Kožni pojav|tokovi pri teh uporabah tečejo bolj na površini vodnikov]] kot pa skozi njih notranjost. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v ZDA so 13540 ton srebra porabili za [[Elektromagnet|elektromagnete]] v napravah za obogatitev [[Uran|urana]], predvsem zaradi pomanjkanja bakra. <ref>{{Navedi knjigo|last=Nichols|first=Kenneth D.|title=The Road to Trinity|page=42|date=1987|location=Morrow, NY|isbn=978-0-688-06910-0|publisher=Morrow}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=11 September 2002|url=http://www.tnengineering.net/AICHE/eastman-oakridge-young.htm|title=Eastman at Oak Ridge During World War II|last=Young|first=Howard|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120208054014/http://www.tnengineering.net/AICHE/eastman-oakridge-young.htm|archivedate=2012-02-08}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Oman|first=H.|date=1992|title=Not invented here? Check your history|journal=Aerospace and Electronic Systems Magazine|volume=7|issue=1|pages=51–53|doi=10.1109/62.127132}}</ref> Srebro zlahka tvori [[Zlitina|zlitine]] z bakrom in zlatom ter [[Cink|cinkom]]. Cink-srebrove zlitine z nizko koncentracijo cinka lahko štejemo za trdne raztopine cinka v srebru s strukturo FCC, saj je struktura srebra v glavnem nespremenjena, medtem ko koncentracija elektronov narašča z dodajanjem več cinka. Povečanje koncentracije elektronov nadalje vodi v strukturo BCC (koncentracija elektronov 1,5), [[Kubični kristalni sistem|kompleksne kubične]] (1,615) in heksagonalne close-packed faze (1,75). <ref name="Greenwood1178">Greenwood and Earnshaw, p. 1178</ref> Srebro v naravi je sestavljeno iz dveh stabilnih [[Izotop|izotopov]], ¹⁰⁷ Ag in ¹⁰⁹ Ag, pri čemer je ¹⁰⁷ Ag nekoliko več (51,839% [[Pogostost izotopa|naravne številčnosti]] ). Ta skoraj enaka številčnost je v periodnem sistemu redka. Atomska teža je 107,8682 (2) [[Enota atomske mase|u]] ; <ref name="IUPAC">{{Navedi splet|accessdate=11 November 2009|url=http://www.chem.qmul.ac.uk/iupac/AtWt/index.html|title=Atomic Weights of the Elements 2007 (IUPAC)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170906114640/http://www.chem.qmul.ac.uk/iupac/AtWt/index.html|archivedate=6 September 2017}}</ref> <ref>{{Navedi splet|accessdate=11 November 2009|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/Compositions/stand_alone.pl?ele=&ascii=html&isotype=some|title=Atomic Weights and Isotopic Compositions for All Elements (NIST)}}</ref> ta vrednost je zelo pomembna zaradi pomena srebrovih spojin, zlasti halogenidov, pri [[Gravimetrijska analiza|gravimetrični analizi]]. Oba izotopa srebra nastaneta v zvezdah s s-procesom (počasno zajemanje nevtronov), pa tudi v supernovah z r-postopkom (hitri zajem nevtronov). <ref name="Cameron">{{Navedi časopis|last=Cameron|first=A.G.W.|year=1973|title=Abundance of the Elements in the Solar System|url=https://pubs.giss.nasa.gov/docs/1973/1973_Cameron_ca06310p.pdf|journal=Space Science Reviews|volume=15|issue=1|pages=121–46|bibcode=1973SSRv...15..121C|doi=10.1007/BF00172440}}</ref> == Spojine == === Oksidi in halkogenidi === [[Slika:Sulfid_stříbrný.PNG|desno|sličica| Srebrov (I) sulfid]] Srebro in zlato imata precej nizko kemijsko afiniteto do kisika, nižjo od bakra, zato je pričakovati, da so oksidi srebra toplotno precej nestabilni. Topne soli srebra (I) se ob dodajanju alkalij obarjajo kot temnorjavi srebrov (I) oksid, Ag₂O_. (Hidroksid AgOH obstaja samo v raztopini; sicer se spontano razgradi na oksid) Srebrov (I) oksid se zelo enostavno reducira v kovinsko srebro in nad 160&nbsp;° C razpade na srebro in kisik. <ref name="Greenwood1181">Greenwood and Earnshaw, pp. 1181–82</ref> To in druge srebrove (I) spojine lahko oksidiramo z močnim oksidantom peroksodisulfatom do črnega AgO, mešanega srebrovega (I, III) oksida s formulo Ag^IAg^IIIO₂. Znani so tudi nekateri drugi mešani oksidi s srebrom v neintegralnih oksidacijskih stanjih, in sicer Ag₂O₃ in Ag₃O₄, prav tako Ag₃O, ki se obnaša kot kovinski prevodnik. Srebrov (I) sulfid, Ag₂S, zlahka nastaja iz sestavnih elementov in je vzrok za črno prevleko na starih srebrnih predmetih. Lahko nastane tudi pri reakciji [[Vodikov sulfid|vodikovega sulfida]] s kovinskim srebrom ali ioni Ag^+. v vodi. Znanih je veliko nestehiometričnih selenidov in teluridov; zlasti AgTe_~3 je nizkotemperaturni [[Superprevodnost|superprevodnik]]. <ref name="Greenwood1181">Greenwood and Earnshaw, pp. 1181–82</ref> === Halogenidi === [[File:Silberhalogenide.jpg|desno|sličica| Precipitati treh običajnih halogenidov srebra]] Edini znani dihalid srebra je difluorid, AgF₂, ki ga lahko dobimo iz elementov s toplotno obdelavo. Srebrov (II) fluorid se pogosto uporablja za sintetiziranje fluoro-ogljikovodikov kot močno, a toplotno stabilno in zato varno sredstvo za fluoriranje. <ref name="Greenwood1183">Greenwood and Earnshaw, pp. 1183–85</ref> Fluorid, klorid in bromid srebra imajo strukturo natrijevega klorida, jodid pa ima tri znane stabilne oblike pri različnih temperaturah; pri sobni temperaturi ima strukturo [[Sfalerit|sfalerita.]] Vse jih je mogoče dobiti z neposredno reakcijo njihovih elementov. <ref name="Greenwood1183">Greenwood and Earnshaw, pp. 1183–85</ref> S spuščanjem nizdol halogenske skupine, srebrni halid postaja vedno bolj kovalenten, topnost se zmanjša in barva se spremeni od bele za klorid v rumeno pri jodidu, ker se energija, potrebna za prenos naboja ligand-kovina (X ^-Ag ⁺ → XAg) zmanjšuje. Fluorid pri tem izstopa iz vrste: fluoridni ion tako majhen, da ima precejšnjo solvatno energijo, tako da je izredno topen v vodi in tvori di- in tetrahidrate. Tudi preostali trije halogenidi srebra so v vodi zelo topni in se zelo pogosto uporabljajo v gravimetričnih [[Mokra kemija|analitičnih]] metodah. <ref name="IUPAC"/> Vsi štirje so občutljivi na svetlobo (pri tem je monofluorid občutljiv le na [[Ultravijolično valovanje|ultravijoličn]]<nowiki/>o svetlobo), zlasti bromid in jodid, ki se pod vplivom svetlobe razgradita do kovine srebra, in so ju zato uporabljali v tradicionalni fotografiji. Reakcija zgleda takole <ref name="Greenwood1185">Greenwood and Earnshaw, pp. 1185–87</ref> : X^- + ''hν'' → X + e^- (ekscitacija halogenidovega iona, ki svoj odvečni elektron odda v prevodni pas) : Ag⁺ + e^- → Ag (srebrni ion si pridobi elektron in postane atom srebra) Postopek ni reverzibilen, ker se sproščeni atom srebra običajno nahaja na [[Kristalna napaka|kristalni napaki]] ali mestu nečistoč, tako da se energija elektrona niža tako daleč, da je "ujet". <ref name="Greenwood1185">Greenwood and Earnshaw, pp. 1185–87</ref> === Druge anorganske spojine === [[File:Silver.webm|sličica|Kristali srebra v raztopini srebrovega nitrata oblikujejo na površini bakra]] [[Slika:Silver_nitrate_crystals.jpg|levo|sličica| Kristali srebrovega nitrata]] Beli [[Srebrov nitrat|srebrni nitrat]], AgNO₃, je vsestranski predhodnik mnogih drugih srebrnih spojin, zlasti halogenidov, in je veliko manj občutljiv na svetlobo. Nekoč so ga imenovali ''lunin kavstik,'' ker so starodavni alkimisti v veri. da je srebro povezano z luno, srebro imenovali ''luna.'' <ref>{{Navedi splet|url=http://dictionary.die.net/lunar%20caustic|title=Definition of Lunar Caustic|website=dictionary.die.net|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120131215637/http://dictionary.die.net/lunar%20caustic|archivedate=31 January 2012}}</ref> Pogosto se uporablja za gravimetrično analizo in izkorišča netopnost težjih halogenidov srebra, ki jim je običajna predhodnica. <ref name="IUPAC"/> Srebrni nitrat se na različne načine uporablja v organski sintezi, npr. za odstranjevanje zaščite in oksidacije. Ag⁺ veže [[Alken|alkene]] reverzibilno, srebrni nitrat pa so uporabili za ločevanje mešanic alkenov s selektivno absorpcijo. Nastali adukt lahko razgradimo z [[Amonijak|amoniakom,]] kar osvobodi rosti alken. <ref>{{OrgSynth|title=trans-Cyclooctene}}</ref> Rumen srebrov karbonat, Ag₂CO_3, lahko enostavno pripravimo tako, da vodne raztopine [[Natrijev karbonat|natrijevega karbonata]] reagiramo s pomanjkanjem srebrovega nitrata. <ref name="OS">{{OrgSynth|author1=McCloskey C.M. |author2=Coleman, G.H.|title=β-d-Glucose-2,3,4,6-Tetraacetate|collvol=3|collvolpages=434|year=1955|prep=cv3p0434}}</ref> Njegova glavna uporaba je proizvodnja srebrnega prahu za potrebe mikroelektronike. Reducira se s [[Formaldehid|formaldehidom]], pri tem nastane srebro brez alkalnih kovin: <ref name="Ull">Andreas Brumby et al. </ref> : Ag₂CO₃ + CH₂O → 2 Ag + 2 CO₂ + H₂ Srebrni karbonat se uporablja tudi kot [[reagent]] v organski sintezi,na primer v Koenigs-Knorrovi reakciji. V oksidaciji Fétizon, srebro karbonata na celit deluje kot oksidant, kar tvori [[Lakton|laktone]] iz diolov. Uporablja se tudi za pretvorbo alkil bromidov v [[Alkohol|alkohole]]. <ref name="OS"/> Srebrni fulminat, AgCNO, močan, na dotik občutljiv [[Eksploziv|eksploziv, ki se]] uporablja v udarnih kapicah, nastaja v reakciji kovinskega srebra z dušikovo kislino v prisotnosti [[Etanol|etanola]]. Druge nevarno eksplozivne spojine srebra so srebrov azid, AgN₃, ki nastane z reakcijo [[Srebrov nitrat|srebrovega nitrata]] z natrijevim azidom, <ref>{{Navedi knjigo|url=https://archive.org/details/Explosives._6th_Edition|page=[https://archive.org/details/Explosives._6th_Edition/page/n296 284]|title=Explosives|last=Meyer|first=Rudolf|last2=Köhler|first2=Josef|last3=Homburg|first3=Axel|publisher=Wiley–VCH|date=2007|isbn=978-3-527-31656-4}}</ref> in srebrov acetilid, Ag₂C₂, ki nastane, ko srebro reagira s plinom [[Acetilen|acetilena]] v raztopini [[Amonijak|amoniaka.]] <ref name="Greenwood1180">Greenwood and Earnshaw, p. 1180</ref> V svoji najbolj značilni reakciji se srebrov azid eksplozivno razgradi in sprosti plin dušika: glede na fotoobčutljivost srebrnih soli se lahko eksplozijo povzroči, če se posveti na njegove kristale : 2 {{Kem|AgN|3}}(s) → 3 {{Kem|N|2}} (g) + 2 Ag (s) === Koordinacijske spojine === [[Slika:Diamminesilver(I)-3D-balls.png|desno|sličica| Struktura diaminisrebrovega (I) kompleksa, [Ag(NH₃)₂] ⁺]] Srebrni kompleksi so ponavadi podobni tistim iz njegovega lažjega homolognega bakra. Kompleksi srebra (III) so ponavadi redki in se z lahkoto reducirajo v stabilnejša nižja oksidacijska stanja, čeprav so nekoliko stabilnejši od bakra (III). Na primer, kvadratni ploskovni periodat [Ag(IO₅OH)₂] ^5– in teluratni [Ag{TeO₄ (OH)₂ }₂] ⁵⁻ kompleksi se lahko pripravijo z oksidacijo srebra (I) z alkalnim peroksodisulfatom. Rumeni diamagnetni [AgF₄]^- je veliko manj stabilen, kadi se na vlažnem zraku in reagira s steklom. <ref name="Greenwood1188">Greenwood and Earnshaw, p. 1188</ref> Kompleksi srebra (II) so pogostejši. Tako kot valenčni izoelektronski bakreni (II) kompleksi so običajno kvadratni ravninski in paramagnetni, kar se poveča z večjim cepljenjem polja za 4d elektrone kot za 3d elektrone. Vodni Ag²⁺, pridobljen z oksidacijo Ag⁺ z ozonom, je zelo močno oksidacijsko sredstvo, tudi v kislih raztopinah: zaradi tvorbe kompleksov [[Fosforjeva kislina|se stabilizira v fosforni kislini.]] Oksidacija peroksodisulfata je na splošno potrebna, da dobimo stabilnejše komplekse s heterocikličnimi [[Amin|amini]], kot sta [Ag(py)₄] ²⁺ in [Ag(bipy)₂ ]²⁺: so stabilni, pod pogojem, da proti-ion ne more reducirati srebra nazaj v +1 oksidacijsko stanje. [AgF₄] ²⁻ je znan tudi v svoji vijolični barijevi soli, kot tudi nekateri srebrni (II) kompleksi z ''N'' - ali ''O-'' donorskimi ligandi, kot so piridin karboksilati. <ref name="Greenwood1189">Greenwood and Earnshaw, p. 1189</ref> Daleč najpomembnejše oksidacijsko stanje srebra v kompleksih je +1. Kation Ag⁺ je diamagnetičen, tako kot njegova homologa Cu⁺ in Au⁺, saj imajo vsi trije elektronsko konfiguracijo z zaprto lupino brez neparnih elektronov: njegovi kompleksi so brezbarvni, če ligandi niso preveč lahko polarizirani, kot je recimo I^-. Ag⁺ tvori soli z večino anionov, vendar se neradi usklajuje s kisikom, zato je večina teh soli v vodi netopna: izjema so nitrat, perklorat in fluorid. Tetrakoordinatni tetraedrični vodni ion [Ag (H₂O)₄] ⁺ je poznan, značilna geometrija za kation Ag ⁺ pa je dvokoordinatna linearna struktura. === Organokovinske spojine === V običajnih pogojih zaradi šibkosti vezi Ag-C srebro ne tvori preprostih karbonilov. Nekaj jih je znanih pri zelo nizkih temperaturah okoli 6–15&nbsp;K, kot je zeleni, planaren paramagneten Ag(CO)₃, ki dimerizira pri 25–30&nbsp;K, verjetno z oblikovanjem vezi Ag – Ag. Poleg tega je znan srebrni karbonil [Ag(CO)] [B(OTeF₅)₄]_. Polimerni kompleksi AgLX z [[Alken|alkeni]] in [[Alkin|alkini]] so znani, vendar so njihove vezi termodinamično šibkejše celo od vezi v kompleksih [[Platina|platine]] kompleksov: so tudi precej nesimetrične in kažejo šibko ''π'' vez v skupini 11. Ag–C ''σ'' vezi lahko tvori tudi srebro(I), kot jih tvorita baker(I) in zlato(I), vendar so preprosti alkili in arili srebra(I) še manj stabilni kot pri bakru(I) (ki eksplodirajo v okolju). Slaba toplotna stabilnost se na primer kaže v relativnih temperaturah razgradnje AgMe (−50&nbsp;° C) in CuMe (-15&nbsp;° C), kot tudi PhAg (74&nbsp;° C) in PhCu (100&nbsp;° C). <ref name="Greenwood1199">Greenwood and Earnshaw, pp. 1199–200</ref> Vez C–Ag perfluoroalkil ligandi, na primer v AgCF(CF₃ )₂, stabilizirajo. <ref name="Miller1968">{{Navedi časopis|last=Miller|first=W.T.|last2=Burnard, R.J.|year=1968|title=Perfluoroalkylsilver compounds|journal=[[J. Am. Chem. Soc.]]|volume=90|issue=26|pages=7367–68|doi=10.1021/ja01028a047}}</ref> Alkenilsrebrove spojine so tudi bolj stabilne kot njihovi alkilsrebrovi kolegi. <ref>{{Navedi časopis|last=Holliday|first=A.|last2=Pendlebury|first2=R.E.|year=1967|title=Vinyllead compounds I. Cleavage of vinyl groups from tetravinyllead|journal=[[J. Organomet. Chem.]]|volume=7|issue=2|pages=281–84|doi=10.1016/S0022-328X(00)91078-7}}</ref> Srebro-NHC komplekse e enostavno pripraviti, pogosto se uporabljajo za pripravo drugih NHC kompleksov z zamenjavo labilnih ligandov. Kot primer reakcija kompleksa bis(NHC)srebro(I) z bis(acetonitrilpaladij dikloridom ali klorido(dimetil sulfid) zlato(I). <ref>{{Navedi časopis|last=Wang|first=Harrison M.J.|last2=Lin|first2=Ivan J.B.|year=1998|title=Facile Synthesis of Silver(I)−Carbene Complexes. Useful Carbene Transfer Agents|journal=Organometallics|volume=17|issue=5|pages=972–75|doi=10.1021/om9709704}}</ref> == Etimologija == Baltoslovanska imena za element so precej podobne germanskim oblikam (''silber'' v nemščini, ''silver'' v angleščini), tako slovensko in poljsko ''srebro'', rusko ''серебро'' ''[serebró]'' ''sidãbras v [[Litovščina|litvanščini]]'', pa tudi [[Keltiberi|Celtiberska]] oblika ''silabur.'' Beseda "silver" se v [[Stara angleščina|stari angleščini]] pojavlja v različnih črkovanjih, kot recimo ''seolfor'' in ''siolfor''. To je blizu ''silabar v stari visoki nemščini'' in gotskemu ''silubr'' ; ali staronordijskem imenu ''silfr,'' ki izhajajo iz [[Pragermanščina|Proto-germanskega]] ''silubra.'' Morda imajo skupen indoevropski izvor, čeprav njihova morfologija meri na sposojenko, ki nima indoevropskega izvora. <ref>{{Navedi knjigo|last=Kroonen|first=Guus|url=https://books.google.com/books?id=cgmFRAAACAAJ|title=Etymological Dictionary of Proto-Germanic|date=2013|publisher=Brill|isbn=978-90-04-18340-7|pages=436|language=en}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi knjigo|last=Mallory|first=James P.|url=https://books.google.com/books?id=iNUSDAAAQBAJ|title=The Oxford Introduction to Proto-Indo-European and the Proto-Indo-European World|last2=Adams|first2=Douglas Q.|date=2006|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-928791-8|pages=241–242|language=en|authorlink=J. P. Mallory|authorlink2=Douglas Q. Adams}}</ref> Nekateri so tako predlagali paleo-latinsko poreklo in kot dokaz [[Baskovščina|opozorili na baskovsko]] obliko ''zilharr.'' <ref>{{Navedi časopis|last=Boutkan|first=Dirk|last2=Kossmann|first2=Maarten|date=2001|title=On the Etymology of "Silver"|journal=NOWELE. North-Western European Language Evolution|language=en|volume=38|issue=1|pages=3–15|doi=10.1075/nowele.38.01bou|issn=0108-8416}}</ref> Kemični simbol Ag je iz [[Latinščina|latinske]] besede za "srebro", ''argentum'' (primerjaj starogrško ἄργυρος, ''árgyros'' ), iz [[Indoevropski prajezik|proto-indoevropske]] korenine * ''h₂erǵ-'' (prej rekonstruirana kot ''* arǵ-'' ), kar pomeni "bel" ali " sveti ". To je bila običajna proto-indoevropska beseda za kovino, katere odsevi manjkajo v germanskem in baltoslovanskem jezikovnem prostoru. <ref name=":0"/> == Zgodovina == [[Slika:Vadásztál_(2).jpg|sličica| Srebrni krožnik iz 4. stoletja]] Srebro je bilo ena od sedmih kovin v antiki, ki so jih poznali že prazgodovinski ljudje in katerih odkritje se je tako izgubilo v zgodovini. <ref name="Weeks4">Weeks, p. 4</ref> Zlasti tri kovine iz skupine 11, baker, srebro in zlato, se v naravi pojavljajo v osnovni obliki in so bile verjetno uporabljene kot prve primitivne oblike [[Denar|denarja]] v nasprotju s preprostimi menjavami. <ref name="Greenwood1173">Greenwood and Earnshaw, pp. 1173–74</ref> Vendar v nasprotju z bakrom srebro [[Metalurgija|zaradi nizke strukturne trdnosti ni privedlo do rasti metalurgije]] in se je pogosteje uporabljalo okrasno ali kot denar. <ref name="metallurgy">{{Navedi knjigo|last=Readon|first=Arthur C.|date=2011|title=Metallurgy for the Non-Metallurgist|publisher=ASM International|pages=73–84|isbn=978-1-61503-821-3}}</ref> Ker je srebro bolj reaktivno kot zlato, so bile zaloge naravnega srebra veliko bolj omejene kot pri zlatu. Srebro je bilo na primer v Egiptu dražje od zlata do približno petnajstega stoletja pred našim štetjem: <ref name="Weeks14">Weeks, pp. 14–19</ref> Egipčani naj bi ločevali zlato od srebra s segrevanjem kovin s soljo in nato reduciranjem proizvedenega srebrovega klorida v kovino. <ref name="Ullmann16">Ullmann, pp. 16–19</ref> Situacija se je spremenila z odkritjem tehnike, ki je omogočala pridobivanje kovine srebra iz rud. Medtem ko so v [[Anatolija|Mali Aziji]] in na otokih [[Egejsko morje|Egejskega morja]] [[Žlindra|odlagališča žlindre]] kažejo, da so srebro ločevali od [[Svinec|svinca]] že v [[4. tisočletje pr. n. št.|4. tisočletju pred našim štetjem]], <ref name="CRC"/> in da je bilo eno najzgodnejših centrov za pridobivanje srebra v Evropi na [[Sardinija|Sardinij]]<nowiki/>i v zgodnjem [[Bakrena doba|halkolitskem obdobju]] <ref>{{Navedi časopis|last=Maria Grazia Melis|title=Silver in Neolithic and Eneolithic Sardinia, in H. Meller/R. Risch/E. Pernicka (eds.), Metalle der Macht – Frühes Gold und Silber. 6. Mitteldeutscher Archäologentag vom 17. bis 19. Oktober 2013 in Halle (Saale), Tagungen des Landesmuseums für|url=https://www.academia.edu/9860173}}</ref>. <ref name="Weeks14">Weeks, pp. 14–19</ref> Izvor proizvodnje srebra v [[Indija|Indiji]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in na [[Japonska|Japonskem je]] bil skoraj zagotovo ravno tako starodaven, vendar zaradi svoje visoke starosti ni dobro dokumentiran. <ref name="Ullmann16">Ullmann, pp. 16–19</ref> [[Slika:Silver_mining_in_Kutná_Hora_1490s.jpg|sličica| Pridobivanje in predelava srebra v [[Kutna Gora|Kutni Hori]] na Češkem, 1490. leta]] Ko so [[Fenicija|Feničani]] prvič prišli v današnjo [[Španija|Španijo]], so pridobili toliko srebra, da niso mogli vsega spraviti na svoje ladje, zato so namesto svinca za sidra uporabljali srebro. <ref name="Weeks14">Weeks, pp. 14–19</ref> V času grške in rimske civilizacije so bili srebrni kovanci osnovna sestavina gospodarstva: <ref name="Greenwood1173">Greenwood and Earnshaw, pp. 1173–74</ref> Grki so že v 7. stoletju pred našim štetjem [[Galenit|pridobivali srebro iz galene]], vzpon [[Atene|Aten pa]] je deloma omogočil tudi bližnji rudniki srebra v Lauriumu, iz katerih so letno pridobivali približno 30 ton od 600 do 300 pr. <ref name="nbb">{{Navedi knjigo|pages=492–98|title=Nature's building blocks: an A-Z guide to the elements|first=John|last=Emsley|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-960563-7|date=2011}}</ref> Stabilnost rimske valute je bila v veliki meri odvisna od oskrbe s srebrnimi zlitinami, večinoma iz Španije, ki so jo rimski rudarji proizvajali v obsegu, ki mu pred [[Evropska kolonizacija Amerike|odkritjem Novega sveta]] ni bilo primerjave. Po doseženi najvišji letni proizvodnji 200 ton na leto je v [[Rimsko cesarstvo|rimskem imperiju]] sredi drugega stoletja našega štetja krožilo približno 10000 ton zaloge srebra, to je pet do desetkrat več od skupne količine srebra, ki je na voljo srednjeveški Evropi in [[Abasidski kalifat|Abasidskemu kalifatu]] okoli leta 800. <ref>{{Navedi časopis|last=Patterson|first=C.C.|author-link=Clair Cameron Patterson|date=1972|title=Silver Stocks and Losses in Ancient and Medieval Times|journal=The Economic History Review|volume=25|issue=2|pages=205235 (216, table 2; 228, table 6)|doi=10.1111/j.1468-0289.1972.tb02173.x}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=de Callataÿ|first=François|date=2005|title=The Greco-Roman Economy in the Super Long-Run: Lead, Copper, and Shipwrecks|journal=Journal of Roman Archaeology|volume=18|pages=361–72 [365ff]|doi=10.1017/s104775940000742x}}</ref> Rimljani so v istem časovnem obdobju beležili tudi pridobivanje srebra v srednji in severni Evropi. Ta proizvodnja se je skoraj popolnoma ustavila s padcem Rimskega imperija, in se ponovno premaknila z mesta za časa [[Karel Veliki|Karla Velikega]]: do takrat so izkopali več deset tisoč ton srebra. <ref name="Ullmann16">Ullmann, pp. 16–19</ref> Srednja Evropa je v [[Srednji vek|srednjem veku]] postala središče proizvodnje srebra, saj so bile nahajališča v Sredozemlju, ki so jih izkoriščale stare civilizacije, izčrpana. Rudniki srebra so se odprli na [[Češka (zgodovinska dežela)|Češkem]], [[Saška|Saškem]], [[Alzacija|Alzaciji]], [[Šlezija|Šleziji]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Norveška|Norveški]], na [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]] in v južnem [[Schwarzwald|Schwarzwaldu]]. Večina teh rud je bila precej bogata s srebrom in jih je bilo mogoče preprosto ročno ločiti od preostale kamnine in nato topiti; naleteli so tudi na nekaj nahajališč naravnega srebra. Številne od teh rudnikov so kmalu izčrpali, nekaj pa jih je ostalo dejavnih do [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]], pred katero je bila svetovna proizvodnja srebra približno pičlih 50&nbsp;ton na leto. <ref name="Ullmann16">Ullmann, pp. 16–19</ref> Z odkritjem Amerike in ropanjem srebra s strani španskih konkvistadorjev so Srednja in Južna Amerika postali prevladujoči proizvajalci srebra do približno 18. stoletja, zlasti [[Peru]], [[Bolivija]], [[Čile]] in [[Argentina]]: <ref name="Ullmann16">Ullmann, pp. 16–19</ref> slednjo so kasneje poimenovali po kovini, ki je pomenila v veliki meri njeno rudno bogastvo. <ref name="nbb"/> Trgovina s srebrom se je umaknila globalni mreži izmenjav. Kot je rekel neki zgodovinar, je srebro "šlo po svetu in ga obkrožilo." <ref>{{Navedi knjigo|title=ReOrient: Global Economy in the Asian Age|url=https://archive.org/details/reorientglobalec00fran|last=Frank|first=Andre Gunder|publisher=University of California Press|year=1998|location=Berkeley|page=[https://archive.org/details/reorientglobalec00fran/page/n154 131]}}</ref> Velik del tega srebra je končal v rokah Kitajcev. Portugalski trgovec leta 1621 je ugotovil, da srebro "frfota po vsem svetu ... potem pa se spusti na Kitajsko, kjer ostane kot v svojem domačem gnezdu." <ref>{{Navedi časopis|last=von Glahn|first=Richard|date=1996|title=Myth and Reality of China's Seventeenth Century Monetary Crisis|journal=Journal of Economic History|volume=2|page=132}}</ref> Kljub temu je večina šla v Španijo, kar je španskim vladarjem omogočilo, da uresničujejo vojaške in politične ambicije tako v Evropi kot v Ameriki. "Rudniki novega sveta," je sklenilo več zgodovinarjev, "podpirajo španski imperij." <ref>{{Navedi časopis|last=Flynn|first=Dennis O.|last2=Giraldez|first2=Arturo|date=1995|title=Born with a "Silver Spoon"|journal=Journal of World History|volume=2|page=210}}</ref> V 19. stoletju se je primarna proizvodnja srebra preselila v Severno Ameriko, zlasti v [[Kanada|Kanado]], [[Mehika|Mehiko]] in [[Nevada|Nevado]] v [[Združene države Amerike|ZDA]]: nekaj sekundarne proizvodnje svinčeve in cinkove rude je potekalo tudi v Evropi, izkoriščali so tudi nahajališča v [[Sibirija|Sibiriji]] in na ruskem Daljnem vzhodu, pa kot tudi v [[Avstralija|Avstraliji]]. <ref name="Ullmann16">Ullmann, pp. 16–19</ref> [[Poljska]] se je kot pomemben proizvajalec pojavila v sedemdesetih letih po odkritju nahajališč bakra, bogatih s srebrom, preden se je središče proizvodnje vrnilo v Ameriko naslednje desetletje. Danes sta Peru in Mehika še vedno med primarnimi proizvajalci srebra, vendar je porazdelitev proizvodnje srebra po vsem svetu precej uravnotežena in približno petina zaloge srebra prihaja iz recikliranja namesto nove proizvodnje. == Srebro kot plačilno sredstvo == [[Slika:American_Silver_Eagle,_obverse,_2004.jpg|desno|sličica| Ameriški kovanec Silver Eagle iz leta 2004, kovan v finem srebru .999.]] Najzgodnejši znani kovanci so bili kovani v kraljestvu [[Lidija]] v [[Anatolija|Mali Aziji]] okoli 600 pr.n.št <ref name="coins">{{Navedi splet|url=http://www.britishmuseum.org/explore/themes/money/the_origins_of_coinage.aspx|title=The origins of coinage|publisher=britishmuseum.org|accessdate=September 21, 2015}}</ref> [[Elektron (zlata zlitina)|Lidijini]] kovanci so bili narejeni iz elektruma, ki je naravno [[zlitina]] zlata in srebra, na voljo na ozemlju Lidije. Od takrat so bili standardi srebra, pri katerih je standardna ekonomska obračunska enota fiksna teža srebra, razširjeni po vsem svetu do 20. stoletja. Med pomembne [[Srebrnik|srebrne kovance]] skozi stoletja sodijo [[grška drahma]], <ref>{{Navedi enciklopedijo|title=Tetradrachm|encyclopedia=Merriam-Webster|url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/tetradrachms|accessdate=2008-01-20}}</ref> rimski [[denarij]], <ref>Crawford, Michael H. (1974). </ref> islamski [[dirham]], <ref name="oeddirhem">''[[Oxford English Dictionary]]'', 1st edition, [http://www.oed.com/view/Entry/53338 s.v. 'dirhem']</ref> karšapana iz starodavne Indije in rupija iz časa [[Mogulsko cesarstvo|Mugalskega cesarstva]] (skupaj z bakrenimi in zlatimi kovanci pomenijo trikovinski standard) <ref>{{Navedi splet|last=etymonline.com|date=September 20, 2008|url=http://www.etymonline.com/index.php?search=rupee&searchmode=none|title=Etymology of rupee|accessdate=2008-09-20}}</ref> in španski dolar. <ref name="Woodcock2009">{{Navedi knjigo|last=Ray Woodcock|title=Globalization from Genesis to Geneva: A Confluence of Humanity|url=https://books.google.com/books?id=N_75TAjONToC|accessdate=13 August 2013|date=1 May 2009|publisher=Trafford Publishing|isbn=978-1-4251-8853-5|pages=104–05}}</ref> <ref name="Osborne2012">{{Navedi knjigo|last=Thomas J. Osborne|title=Pacific Eldorado: A History of Greater California|url=https://books.google.com/books?id=FvA3jL4CFCMC|accessdate=13 August 2013|year=2012|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-118-29217-4|page=31}}</ref> Razmerje med količino srebra, uporabljenega za kovanje denarja, in količino srebra, uporabljenega za druge namene, je sčasoma močno nihalo; na primer v času vojne je bilo več kovin srebra uporabljenih za kovanje denarja za financiranje vojne. <ref name="Ullmann63">Ullmann, pp. 63–65</ref> Danes imajo srebrni zlitine [[ISO 4217|oznako valute ISO 4217]] XAG, eno od štirih plemenitih kovin z oznako (poleg [[paladij]]<nowiki/>a, [[Platina|platine]] in zlata). <ref>{{Navedi splet|url=https://www.currency-iso.org/en/home/tables/table-a1.html|title=Current currency & funds code list – ISO Currency|website=SNV|accessdate=2020-03-29}}</ref> Srebrni kovanci so izdelani iz litih palic ali ingotov, valjani na pravilno debelino, toplotno obdelani in nato uporabljeni za izsekavanje obdelovancev Te obdelovance nato zbrusijo in kujejo v stiskalnici; sodobne stiskalnice za kovanje lahko proizvedejo 8000 srebrnikov na uro. <ref name="Ullmann63">Ullmann, pp. 63–65</ref> Cene srebra so običajno izražene v trojskih unčah. Ena trojska unča je enaka {{Convert|1|ozt|g|7|abbr=off|disp=out}}. Londonski dogovor za srebro je objavljen vsak delovni dan opoldne po londonskem času. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.lbma.org.uk/lbma-silver-price|title=LBMA Silver Price|website=LBMA|accessdate=2020-03-29}}</ref> To ceno določi več večjih mednarodnih bank in jo ta dan uporabljajo za trgovanje na londonskem trgu plemenitih kovin. == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri uporabljeni zgoraj== {{Wikislovar|srebro|Srebro}} {{Zbirka|Silver}} {{div col | small = yes | colwidth = 30em}} * {{Greenwood&Earnshaw2nd}} * <!-- We -->{{Cite book |last = Weeks |first = Mary Elvira |author-link=Mary Elvira Weeks|author2=Leichester, Henry M. |year = 1968 |title = Discovery of the Elements |publisher = Journal of Chemical Education |location = Easton, PA |lccn = 68-15217 |ref = CITEREFWeeks1968 |isbn = 978-0-7661-3872-8 }} * {{Ullmann | first1 = Andreas |last1=Brumby |first2=Peter |last2=Braumann |first3=Klaus |last3=Zimmermann |first4=Francis |last4=Van Den Broeck |first5=Thierry |last5=Vandevelde |first6=Dan |last6=Goia |first7=Hermann |last7=Renner |first8=Günther |last8=Schlamp |first9=Klaus |last9=Zimmermann |first10=Wolfgang |last10=Weise |first11=Peter |last11=Tews |first12=Klaus |last12=Dermann |first13=Alfons |last13=Knödler |first14=Karl-Heinz |last14=Schröder |first15=Bernd |last15=Kempf |first16=Hans Martin |last16=Lüschow |first17=Cartrin |last17=Peter |first18=Rainer |last18=Schiele | title = Silver, Silver Compounds, and Silver Alloys | doi = 10.1002/14356007.a24_107.pub2}} {{div col end}} {{navpolje periodni sistem}} {{kemični elementi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dragocene kovine]] [[Kategorija:Prehodne kovine]] [[Kategorija:Kemični elementi]] [[Kategorija:Srebro]] 45efthtuu8z8wteocf0v2nuv7kqxoy0 0 12000 5736900 5710934 2022-08-20T06:54:13Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje dušik}} '''Dušik''' je [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] '''N''' in [[Vrstno število|atomskim številom]] 7. Prvič ga je leta 1772 odkril in izoliral škotski zdravnik Daniel Rutherford. Čeprav sta [[Carl Wilhelm Scheele]] in [[Henry Cavendish]] to storila neodvisno približno istočasno, je Rutherford na splošno zasluži medaljo, ker je bilo njegovo delo objavljeno najprej. Ime ''nitrogène'' je leta 1790 predlagal francoski kemik Jean-Antoine-Claude Chaptal, ko je bilo ugotovljeno, da je dušik prisoten v [[Dušikova kislina|dušikovi kislini]] in [[Nitrat|nitratih]]. [[Antoine Lavoisier|Antoine Lavoisier je]] namesto tega predlagal ime ''azote'' iz {{Jezik-grc|ἀζωτικός}} "brez življenja", saj gre za dušljiv plin; nastopa tudi v imenih nekaterih dušikovih spojin, kot so [[hidrazin]], [[Azid|azidi]] in [[Azo spojina|azo spojine]]. Dušik je najlažji član [[Pniktogeni|skupine 15]] periodnega sistema. Je pogost element v [[Vesolje|vesolju]], ocenjen na približno sedmo mesto v številčnosti v [[Rimska cesta (galaksija)|Rimski cesti]] in [[Osončje|Osončju]]. Pri [[Standardni pogoji|standardni temperaturi in tlaku]], se dva atoma elementa [[Kemična vez|vežeta]] v dvoatomski dušik (dinitrogen), plin brez barve in vonja s formulo N_2.. Dušik v tej obliki predstavlja približno 78% [[Ozračje|zemeljske atmosfere]], zaradi česar je najbolj razširjen nespojen element. Dušik se pojavlja v vseh organizmih, predvsem v [[Aminokislina|aminokislinah]] (in s tem [[Beljakovina|beljakovinah]]), v [[Nukleinska kislina|nukleinskih kislinah]] ( [[Deoksiribonukleinska kislina|DNA]] in [[Ribonukleinska kislina|RNA]]) in v ATP, molekuli za prenos energije [[adenozin trifosfat]]. Človeško telo vsebuje približno 3 mas.% dušika, ki je četrti najbolj razširjen element v telesu za kisikom, ogljikom in vodikom. [[Kroženje dušika|Dušikov cikel]] opisuje gibanje elementa iz zraka, v [[Biosfera|biosfero]] in organske spojine, nato pa nazaj v ozračje. Številne industrijsko pomembne spojine, kot so [[Amonijak|amoniak]], dušikova kislina, organski nitrati (pogonska goriva in [[Eksploziv|eksplozivi]] ) in cianidi, vsebujejo dušik. Izredno močna trojna vez v elementarnem dušiku (N≡N), druga najmočnejša vez v kateri koli [[Dvoatomna molekula|dvo-atomski molekuli]] razen [[Ogljikov monoksid|ogljikovega monoksida]] (CO), <ref>[http://www.wiredchemist.com/chemistry/data/bond_energies_lengths.html Common Bond Energies (D) and Bond Lengths (r)]. wiredchemist.com</ref> prevladuje v kemiji dušika. To organizmom in industriji povzroča težave pri pretvorbi N₂ v uporabne [[Spojina|spojine]], hkrati pa pomeni, da izgorevanje, eksplozija ali razgradnja dušikovih spojin v dušikov plin sprošča velike količine pogosto koristne energije. Sintetično proizvedeni amoniak in nitrati so ključna industrijska [[NPK|gnojila]], nitrati v gnojilih pa ključni krivci za[[Evtrofikacija|evtrofikacijo]] vodnih sistemov. Poleg uporabe v gnojilih in kot zaloga energije je dušik najti v tako raznolikih organskih spojinah, kot je [[Kevlar|kevlar,]] ki se uporablja v tkaninah z visoko trdnostjo, in cianoakrilat, znan kot sekundno lepilo. Dušik je v vseh vseh glavnih farmakoloških razredih zdravil, med drugim v [[Antibiotik|antibiotiki]]<nowiki/>h. Številna zdravila posnemajo [[Celično signaliziranje|naravne signalne molekule,]] ki vsebujejo dušik: na primer organska nitrata [[Gliceriltrinitrat|nitroglicerin]] in nitroprusid nadzorujeta [[krvni tlak]] s presnavljanjem v [[Dušikov monoksid|dušikov oksid]]. Številne omembe vredne droge, ki vsebujejo dušik, kot so naravni [[kofein]] in [[Morfin|morfij]] ali sintetični [[Amfetamin|amfetamini]], delujejo na receptorje živalskih [[Živčni prenašalec|nevrotransmiterjev]]. == Zgodovina == [[Slika:Rutherford_Daniel.jpg|levo|sličica|Daniel Rutherford, odkritelj dušika]] Dušikove spojine imajo zelo dolgo zgodovino. [[Amonijev klorid]] je poznal že [[Herodot]]. Dobro jih je poznal tudi srednji vek. [[Alkimija|Alkimisti]] so dušikovo kislino poznali kot ''[[Dušikova kislina|aqua fortis]]'' (močno vodo), pa tudi druge dušikove spojine, kot so [[Amonijev ion|amonijeve]] soli in [[Nitrat|nitratne]] soli. Mešanica t.i. solitrne in solne [[Klorovodikova kislina|kisline]] je bila znana kot ''[[Zlatotopka|aqua regia]]'' (kraljevska voda), slavna zaradi svoje sposobnosti raztopiti tudi kralja kovin, zlato. <ref name="Greenwood406">Greenwood and Earnshaw, pp. 406–07</ref> Odkritje dušika pripisujejo škotskemu zdravniku Danielu Rutherfordu leta 1772, ki ga je imenoval ''škodljiv zrak''. <ref>Rutherford, Daniel (1772) "[https://books.google.com/books?id=JxUUAAAAQAAJ&printsec=frontcover&hl=en&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Dissertatio Inauguralis de aere fixo, aut mephitico]" (Inaugural dissertation on the air [called] fixed or mephitic), M.D. dissertation, University of Edinburgh, Scotland. </ref> <ref name="Weeks">{{Navedi časopis|last=Weeks|first=Mary Elvira|year=1932|title=The discovery of the elements. IV. Three important gases|journal=Journal of Chemical Education|volume=9|issue=2|page=215|bibcode=1932JChEd...9..215W|doi=10.1021/ed009p215}}</ref> Čeprav je ni prepoznal kot povsem drugačno kemično snov, jo je jasno ločil od [[Joseph Black|"fiksnega zraka"]] Josepha Blacka ali ogljikovega dioksida. <ref>Aaron J. Ihde, The Development of Modern Chemistry, New York 1964.</ref> Rutherfordu je bilo jasno, da gre za sestavino zraka, ki ne podpira [[Gorenje (kemija)|zgorevanja]], čeprav se ni zavedal, da gre za element. Dušik so približno ob istem času preučevali tudi [[Carl Wilhelm Scheele]], <ref>Carl Wilhelm Scheele, [https://archive.org/stream/CarlWilhelmSche00Sche#page/n1/mode/2up ''Chemische Abhandlung von der Luft und dem Feuer''] [Chemical treatise on air and fire] (Upsala, Sweden: Magnus Swederus, 1777; and Leipzig, (Germany): Siegfried Lebrecht Crusius, 1777). </ref> [[Henry Cavendish]], <ref name="#1">{{Navedi časopis|last=Priestley|first=Joseph|year=1772|title=Observations on different kinds of air|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London|volume=62|pages=147–256|doi=10.1098/rstl.1772.0021}}</ref> in [[Joseph Priestley]], <ref name="#1"/> ki sta ga označevala kot ''zgoreli zrak'' ali ''[[Flogistonska teorija|flogiziran zrak]]''. Francoski kemik [[Antoine Lavoisier|Antoine Lavoisier je]] plin iz dušika imenoval "[[wiktionary:mephitic air|mefitski zrak]]" ali ''azot'' iz [[Grščina|grške]] besede {{Jezik|el|άζωτικός}} (azotikos), "brez življenja", ker je večinoma [[Inertni plin|inerten]]. <ref name="#2">Lavoisier, Antoine with Robert Kerr, trans., ''Elements of Chemistry'', 4th ed. </ref> <ref name="#2"/> V ozračju čistega dušika so živali poginjale in plamen je ugasnil. Čeprav Lavoisierjev naziv v angleščini niso sprejeli, saj je bilo jasno, da so skoraj vsi plini (dejansko je edina izjema jasno kisik) mefitski, njegov pomen uporablja vrsta jezikov -francoščina, italijanščina, portugalščina, poljščina, ruščina, albanščina in ne nazadnje slovenščina. Angleško ime nitrogen (1794) izhaja iz francoskega ''nitrogèna'', ki ga je leta 1790 skoval francoski kemik Jean-Antoine Chaptal (1756–1832), <ref>Chaptal, J. A. and Nicholson, William trans. (1800) ''Elements of Chemistry'', 3rd ed. </ref> ki je združil rancoski ''nitra'' ( [[kalijev nitrat]], imenovan tudi salitra, baš soliter ) in francosko končnico ''-gène'', "proizvaja", iz [[Grščina|grščine]] -γενής (-genes, "rojen"). Chaptalov je s tem hotel poudariti, da je dušik bistveni del [[Dušikova kislina|dušikove (solitrne) kisline]], ki se dela iz solitra. V prejšnjih časih so niter napačno enačili z egiptovskim "natronom" ( [[Natrijev karbonat|natrijevim karbonatom]])&nbsp;- v grščini se imenuje νίτρον (nitron)&nbsp;- ki kljub imenu z nitro/solitrom ni imel nič skupnega. <ref>[http://www.etymonline.com/index.php?term=nitrogen nitrogen]. </ref> Najzgodnejša vojaško, industrijsko in kmetijsko uporabljena dušikova spojina je bil soliter ( [[natrijev nitrat]] ali kalijev nitrat), predvsem v [[Smodnik|smodniku]] in kasneje kot [[NPK|gnojilo]]. Leta 1910 je [[John William Strutt Rayleigh|Lord Rayleigh]] odkril, da je pri električnem praznjenju v dušikovem plinu nastajal "aktivni dušik", enoatomski [[Alotropija|alotrop]] dušika. <ref>Strutt, R. J. (1911) [http://rspa.royalsocietypublishing.org/content/royprsa/85/577/219.full.pdf "Bakerian Lecture. ]</ref> "Vrteči se oblak briljantno rumene svetlobe", ki ga je ustvaril njegov aparat, je reagiral z [[Živo srebro|živim srebrom]] v eksploziven živosrebrni nitrid. <ref>[http://www.lateralscience.co.uk/activen/index.html Lord Rayleigh's Active Nitrogen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121101100510/http://www.lateralscience.co.uk/activen/index.html|date=2012-11-01}}. </ref> Dolgo časa so bili viri dušikovih spojin omejeni. V naravi izvirajo bodisi iz biologije bodisi iz nahajališč nitratov, pridobljenih z reakcijami v ozračju. Fiksiranje dušika z industrijskimi procesi, kot sta procesa Frank-Caro (1895–1899) in [[Haber-Boschev proces|Haber – Bosch]] (1908–1913), je zmanjšalo to pomanjkanje dušikovih spojin, tako da polovica svetovne [[Živilska industrija|proizvodnje hrane]] zdaj temelji na sintetičnih dušikovih gnojilih. <ref name="Haber100">{{Navedi časopis|last=Erisman|first=Jan Willem|last2=Sutton|first2=Mark A.|last3=Galloway|first3=James|last4=Klimont|first4=Zbigniew|last5=Winiwarter|first5=Wilfried|year=2008|title=How a century of ammonia synthesis changed the world|journal=Nature Geoscience|volume=1|issue=10|page=636|bibcode=2008NatGe...1..636E|doi=10.1038/ngeo325}}</ref> Hkrati je Ostwaldov postopek (1902) za proizvodnjo nitratov z industrijsko fiksacijo dušika omogočil obsežno industrijsko proizvodnjo nitratov kot [[Surovina|surovine]] za proizvodnjo [[Eksploziv|eksplozivov]] v [[Svetovna vojna|svetovnih vojnah]] 20. stoletja. == Lastnosti == [[Slika:Neon_orbitals.png|desno|sličica| Oblike petih zasedenih orbital v dušiku. Barvi prikazujeta fazo ali znak valovne funkcije v območju.Od leve proti desni: 1s, 2s (prerez za prikaz notranje strukture), 2p _''x'', 2p _''y'', 2p _''z''.]] Atom dušika ima sedem elektronov. V osnovnem stanju so razporejeni v elektronski konfiguraciji 1s{{su|p=2}}2s{{su|p=2}}2p{{su|p=1|b=''x''}}2p{{su|p=1|b=''y''}}2p{{su|p=1|b=''z''}}.. Ima torej pet valentnih elektronov v 2s in 2p orbitali, od katerih so trije (p-elektroni) brez para. Med elementi ima eno od najvišjih [[elektronegativnost]]<nowiki/>i (3,04 po Paulingovi lestvici), višjo imajo le [[klor]] (3,16), [[kisik]] (3,44) in [[fluor]] (3,98). (Lahki [[Žlahtni plin|žlahtni plini]], [[helij]], [[neon]] in [[argon]] bi bili verjetno tudi bolj elektronegativni, dejansko po Allenovi lestvici. ) <ref name="Greenwood411">Greenwood and Earnshaw, pp. 411–12</ref> Po periodičnih trendih je njegov [[kovalentni polmer]] za enojno vez 71&nbsp;pm manjši od vrednosti za [[Bor (element)|bor]] (84&nbsp;pm) in [[ogljik]] (76&nbsp;pm), večji pa polmerov kisika (66&nbsp;pm) in fluora (57&nbsp;pm). Nitridni anion, N ³⁻, je z 146 pm veliko večji, podobno kot velja za aniona [[oksid]] (O ²⁻ : 140&nbsp;pm) in fluorid (F^-: 133&nbsp;pm). Prve tri ionizacijske energije dušika so 1.402, 2.856 in 4.577&nbsp;MJ.mol⁻¹, vsota četrtega in petega pa 16.920&nbsp;MJ.mol ^-1. Zaradi teh zelo visokih vrednosti dušik ne pozna enostavne kationske kemije. <ref name="Greenwood550">Greenwood and Earnshaw, p. 550</ref> V prvi vrstici [[Blok periodnega sistema|p-bloka]], zlasti pri dušiku, [[Kisik|kisiku]] in [[Fluor|fluoru]], je pomanjkanje radialnih vozlišč v podlupini 2p neposredno odgovorno za številne anomalne lastnosti Podlupina 2p je zelo majhna in ima zelo podoben radij kot lupina 2s, kar olajšuje [[Hibridizacija orbital|orbitalno hibridizacijo]]. Posledica so tudi zelo velike privlačne sile med jedrom in valenčnimi elektroni v 2s in 2p lupinah, kar je razlog za zelo visoke elektronegativnosti. Iz istega razloga je hipervalenca pri elementih 2p skoraj neznana, ker velika elektronegativnost otežuje majhnemu atomu dušika, da bi igral vlogo centralnega atoma z elektroni bogate tro-središčne vezi štirih elektronov - elektrone bi premočno privlačil nase. Kljub temu, da je dušik na čelu skupine 15 v periodnem sistemu, njegova kemija kaže velike razlike v primerjavi s kemijo [[Fosfor|fosforja]], [[Arzen|arzena]], [[Antimon|antimona]] in [[Bizmut|bizmuta]]. <ref name="Kaupp">{{Navedi časopis|last=Kaupp|first=Martin|date=1 December 2006|title=The role of radial nodes of atomic orbitals for chemical bonding and the periodic table|url=https://pdfs.semanticscholar.org/b624/3805138ab8701ce5b4aa580f626992ff2fde.pdf|journal=Journal of Computational Chemistry|volume=28|issue=1|pages=320–25|doi=10.1002/jcc.20522|pmid=17143872|access-date=7 February 2018}}</ref> Dušik lahko koristno primerjamo z sosedoma levo in desno, ogljikom in kisikom ter vertikalnimi sosedi v stolpcu, ki nos njegovo ime, s fosforjem, arzenom, antimonom in bizmutom. Čeprav ima vsak element periode 2 od litija do kisika nekaj podobnosti z elementom periode 3 v naslednji skupini (od magnezija do klora; podobnosti, znane kot diagonalna razmerja ), njihova jakost od para bor-silicij dalje pade. Podobnosti dušika in žvepla so večinoma omejene na obročne spojine žveplovega nitrida, če sta oba elementa edina prisotna. <ref name="Greenwood412">Greenwood and Earnshaw, pp. 412–16</ref> Dušik nagnjenosti ogljika za ustvarjanje verig ne deli.Tako kot ogljik tudi dušik s kovinami tvori ionske ali kovinske spojine. Dušik z ogljikom tvori obsežen niz nitridov, med drugim spojine z verižnimi, [[Grafit|grafitičnimi]] in fulerenskimi strukturami. <ref>{{Navedi časopis|last=Miller|first=T. S.|last2=Belen|first2=A.|last3=Suter|first3=T. M.|last4=Sella|first4=A.|last5=Corà|first5=A.|last6=McMillan|first6=P. F.|date=2017|title=Carbon nitrides: synthesis and characterization of a new class of functional materials|journal=Physical Chemistry Chemical Physics|volume=19|issue=24|pages=15613–15638|bibcode=2017PCCP...1915613M|doi=10.1039/C7CP02711G|pmid=28594419|doi-access=free}}</ref> Z visoko elektronegativnostjo in sočasno zmožnostjo [[Vodikova vez|vodikove vezi]] ter zmožnostjo tvoriti [[Kompleksna spojina|koordinacijske komplekse]] (z darovanjem svojih osamljenih parov elektronov) spominja na kisik. Obstaja nekaj vzporednic med kemijo amoniaka NH₃ in vode H₂O. Na primer, sposobnost obeh spojin, da se protonirata in tvorita NH₄⁺ oziroma H₃O⁺ ali pa deprotonirata, v NH₂^- in OH^- - in vse to je mogoče izolirati v trdnih spojinah. <ref>{{Navedi knjigo|last=House|first=J. E.|last2=House|first2=K. A.|date=2016|title=Descriptive Inorganic Chemistry|location=Amsterdam|publisher=Elsevier|page=198|isbn=978-0-12-804697-5}}</ref> Dušik deli z obema vodoravnima sosedoma nagnjenost tvoriti več vezi, običajno z ogljikovimi, kisikovimi ali drugimi dušikovimi atomi, s p_{''π –''} p_''π'' interakcijami. <ref name="Greenwood412">Greenwood and Earnshaw, pp. 412–16</ref> Tako se dušik na primer pojavlja kot dvoatomske molekule in ima zato zelo nižje [[tališče]] (-210&nbsp;° C) in [[vrelišče]] (-196&nbsp;° C) kot ostali del njegove skupine, ker molekule držijo skupaj le šibke [[Van der Waalsova sila|van der Waalsove sile]] in je za nastanek znatnih trenutnih dipolov na razpolago zelo malo elektronov. To pri vertikalnih sosedih ni mogoče; tako [[Dušikov oksid|dušikovi oksidi]], [[Nitrit|nitriti]], [[Nitrat|nitrati]], [[Nitro spojine|nitro-]], nitrozo-, [[Azo spojina|azo-]] in diazo- spojine, azidi, cianati, tiocianati in [[Imin|imino-]] derivati ne najdejo posnemovalcev v fosforju, arzenu, antimonu ali bizmutu. Na enak način pa kompleksnost fosforjevih oksokislin ne najde odmeva pri dušiku. Ne glede na razlike dušik in fosfor tvorita obsežno družino medsebojnih spojin z verižno, obročasto in kletkasto strukturo. <ref>{{Navedi knjigo|last=Roy|first=A. K.|last2=Burns|first2=G. T.|last3=Grigora|first3=S.|last4=Lie|first4=G. C.|editor-last=Wisian-Neilson|title=Inorganic and organometallic polymers II: advanced materials and intermediates|publisher=American Chemical Society|date=1994|pages=344–357|chapter=Poly(alkyl/aryloxothiazenes), [N=S(O)R]''_n'' : New direction in inorganic polymers|doi=10.1021/bk-1994-0572.ch026}}</ref> === Izotopi === [[Slika:NuclideMap_C-F.png|desno|sličica| Tabela nuklidov od ogljika do fluora, z dušikom. Oranžna barva označuje emisijo protona; roza za emisijo pozitrona (inverzni razpad beta); črna za stabilne nukleide; modra za emisijo elektronov (beta razpad); in vijolična za emisijo nevtronov.. Število protonov se veča navpično, število nevtronov vodoravno]] Dušik ima dva stabilna [[Izotop|izotopa]] : ¹⁴N in ¹⁵N. Prvi je veliko bolj pogost, saj predstavlja 99,634% naravnega dušika, drugi (ki je nekoliko težji) pa preostalih 0,366%. To vodi do atomske teže okoli 14.007&nbsp;u. <ref name="Greenwood411">Greenwood and Earnshaw, pp. 411–12</ref> Oba stabilna izotopa nastajata v ciklusu CNO v [[Zvezda|zvezdah]], vendar je ¹⁴N pogostejši, saj je nevtronski zajem korak, ki hitrost omejuje. ¹⁴N je eden od petih stabilnih nenavadnih nuklidov (nuklid z neparnim številom protonov in nevtronov); preostali štirje so [[Devterij|²H]], ⁶Li, ¹⁰B in ^180mTa. <ref name="BetheBible">{{Navedi časopis|last=Bethe|first=H. A.|date=1939|title=Energy Production in Stars|journal=[[Physical Review]]|volume=55|issue=5|pages=434–56|bibcode=1939PhRv...55..434B|doi=10.1103/PhysRev.55.434|pmid=17835673|doi-access=free}}</ref> Relativni delež ¹⁴N in ¹⁵N je v ozračju praktično konstanten, drugje pa se lahko spreminja zaradi naravne izotopske frakcije v okviru bioloških [[Redoks reakcija|redoks]] reakcij in izhlapevanja naravnega [[Amonijak|amoniaka]] ali [[Dušikova kislina|dušikove kisline]]. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.ciaaw.org/nitrogen.htm|title=Atomic Weight of Nitrogen|last=CIAAW|date=2003|website=ciaaw.org|publisher=CIAAW|accessdate=13 October 2016}}</ref> Biološko mediirane reakcije (npr. asimilacija, [[nitrifikacija]] in [[denitrifikacija]] ) močno kontrolirajo dinamiko dušika v tleh. Te reakcije običajno privedejo do obogatitve [[Substrat|podlage]] z ¹⁵N. <ref name="enrich">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=U9y3whFC2DIC&pg=PA74|pages=74–75|title=Stable Isotopes and Biosphere – Atmosphere Interactions: Processes and Biological Controls|isbn=978-0-08-052528-0|last=Flanagan|first=Lawrence B.|last2=Ehleringer|first2=James R.|last3=Pataki|first3=Diane E.|date=15 December 2004}}</ref> Razmerje ¹⁵N: ¹⁴N se običajno uporablja pri analizi stabilnih izotopov na področjih geokemije, [[Hidrologija|hidrologije]], paleoklimatologije in paleoceanografije. Od desetih drugih sintetično proizvedenih izotopov od ¹²N do ²³N ima ¹³N [[Razpolovni čas|razpolovno dobo]] deset minut, preostali izotopi pa razpolovni čas nekaj sekund ( ¹⁶N in ¹⁷N) ali milisekund. Drugi izotopi dušika niso mogoči, saj bi izven kapljičnega modela in bi puščali proton ali nevtron. Glede na razlike v razpolovni dobi je ¹³N najpomembnejši dušikov radioizotop, ki je dovolj dolgoživ, da se ga uporablja v [[Pozitronska emisijska tomografija|pozitronski emisijski tomografiji]] (PET), četudi je njegov razpolovni čas še vedno kratek, zato ga je treba proizvesti na kraju samem, na primer v ciklotronu s protonskim bombardiranjem ¹⁶O, kar daje ¹³N in [[Delec alfa|delce alfa]]. <ref name="Carlson 151">{{Navedi knjigo|last=Carlson|first=Neil|title=Physiology of Behavior|publisher=Pearson|series=Methods and Strategies of Research|volume=11th edition|date=January 22, 2012|page=151|isbn=978-0-205-23939-9}}</ref> [[Radioaktivni izotop|Radioizotop]] ¹⁶N je prevladujoči [[Radioaktivni izotop|radionuklid]] v hladilni tekočini [[Tlačnovodni reaktor|reaktorjev pod pritiskom]] ali [[Vrelovodni reaktor|reaktorjev z vrelo vodo]] med normalnim delovanjem, zato je občutljiv in neposreden pokazatelj za netesna mesta. Nastane iz ¹⁶O (v vodi) z reakcijo (n, p), ko atom kisika zajame proton in odda nevtron. Ima kratko razpolovno dobo približno 7,1&nbsp;s, vendar med razpadanjem nazaj na ¹⁶O tvori [[Žarek gama|gama sevanje]] visoke energije (5 do 7&nbsp;MeV). <ref name="Neeb">{{Navedi knjigo|last=Neeb|first=Karl Heinz|title=The Radiochemistry of Nuclear Power Plants with Light Water Reactors|publisher=Walter de Gruyter|location=Berlin-New York|date=1997|isbn=978-3-11-013242-7|url=https://books.google.com/books?id=SJOE00whg44C&pg=PA227|page=227}}</ref> Zaradi tega je treba med obratovanjem [[Jedrski reaktor|reaktorja s hlajenjem na vodo pod pritiskom]] treba omejiti dostop do cevovodov za primarno hladilno tekočino. == Kemija in spojine == === Alotropi === [[Slika:N2MolecularDiagramCR.jpg|desno|sličica| Molekularni orbitalni diagram molekule dušika, N₂. Obstaja pet bonding orbital in dve antibonding orbitali (označeni z zvezdico; orbitale, ki vključujejo notranje elektrone 1s, niso prikazane), kar daje za skupni bonding red vrednost tri..]] Atomski dušik, znan tudi kot aktivni dušik, je zelo reaktiven in je [[Radikal (kemija)|triradikalen]] s tremi neparjenimi elektroni. Prosti dušikovi atomi zlahka reagirajo z večino elementov in tvorijo nitride, in tudi če dva prosta dušikova atoma trčita in tvorita vzbujeno molekulo N₂, lahko ob trku celo s tako stabilnimi molekulami, kot sta [[ogljikov dioksid]] in [[Voda|voda,sprostita toliko energije]], da pride do homolitičnega razpada v radikale, kot so CO in O ali OH in H. Atomski dušik se pripravi s pomočjo električnega praznjenja skozi dušikov plin pri 0,1–2&nbsp;mmHg, pri tem nastaja atomarni dušik in hkrati rumena emisija, ki počasi bledi nekaj minut dolgo tudi po koncu praznjenja. <ref name="Greenwood412">Greenwood and Earnshaw, pp. 412–16</ref> Glede na veliko reaktivnost atomskega dušika se elementarni dušik običajno pojavlja kot dvoatomski dušik, to je kot molekula N₂. To je pri običajnih pogojih [[Diamagnetizem|diamagnetni]] plin, brez barve, vonja in okusa: tali se pri -210&nbsp;° C in vre pri -196&nbsp;° C. <ref name="Greenwood412">Greenwood and Earnshaw, pp. 412–16</ref> Dvoatomski dušik pri sobni temperaturi večinoma ne reagira, reagira pa s kovinskim [[Litij|litijem]] in nekaterimi kompleksi [[Prehodni element|prehodnih kovin.]] To je posledica njegove vezi, ki je edinstvena za dvoatomne elemente pri standardnih pogojih, saj ima N≡N trojno vez. Trojne vezi imajo kratke dolžine (v tem primeru 109,76&nbsp;pm) in visoke disociacijske energije ( 945,41&nbsp;kJ / mol za N₂). So torej zelo močne, kar pojasnjuje kemično inertnost dušika. Po nekaterih teoretičnih razmišljanjih naj bi možni tudi drugi dušikovi [[Oligomer|oligomeri]] in polimeri. Če bi jih bilo mogoče sintetizirati, bi šlo za snovi z zelo visoko gostoto energije, ki bi jih lahko uporabljali kot močne pogonske snovi ali eksplozive. [[Slika:Mountainous_Shoreline_of_Sputnik_Planum_(PIA20198).png|desno|sličica| Trden dušik na ravnini Sputnik Planitia na Plutonu poleg hribov iz zmrznjene vode]] Pri [[Zračni tlak|zračnem tlaku]] se molekulski dušik [[Kondenzacija|kondenzira]] ( [[Kapljevina|utekočini]] ) pri 77 ° C&nbsp;[[Kelvin|K]] (-195,79&nbsp;° [[Celzijeva temperaturna lestvica|C]] ) in [[Strjevanje|zamrzne]] pri 63&nbsp;K (-210,01&nbsp;° C) <ref name="Gray">{{Navedi knjigo|last=Gray|first=Theodore|title=The Elements: A Visual Exploration of Every Known Atom in the Universe|date=2009|publisher=Black Dog & Leventhal Publishers|location=New York|isbn=978-1-57912-814-2|url=https://archive.org/details/elementsvisualex0000gray}}</ref> v beta heksagonalno tesno zapakirano (HCP) kristalno [[Alotropija|alotropno]] obliko. Pod 35.4&nbsp;K (-237,6&nbsp;° C) dušik prevzame [[Kubični kristalni sistem|kubično]] kristalno alotropsko obliko (imenovano alfa faza). <ref name="schu">{{Navedi časopis|last=Schuch|first=A. F.|last2=Mills|first2=R. L.|date=1970|title=Crystal Structures of the Three Modifications of Nitrogen 14 and Nitrogen 15 at High Pressure|journal=The Journal of Chemical Physics|volume=52|issue=12|pages=6000–08|bibcode=1970JChPh..52.6000S|doi=10.1063/1.1672899}}</ref> [[Tekoči dušik]], brezbarvna tekočina, ki na videz spominja na vodo, vendar z 80,8% gostote (gostota tekočega dušika pri vrelišču je 0,808&nbsp;g / ml), se pogosto rabi kot kriogen. <ref>{{Navedi časopis|last=Iancu|first=C. V.|last2=Wright|first2=E. R.|last3=Heymann|first3=J. B.|last4=Jensen|first4=G. J.|year=2006|title=A comparison of liquid nitrogen and liquid helium as cryogens for electron cryotomography|journal=Journal of Structural Biology|volume=153|issue=3|pages=231–40|doi=10.1016/j.jsb.2005.12.004|pmid=16427786}}</ref> Dušik v trdnem stanju ima številne kristalne oblike.Tudi pri nizkih temperaturah je trdni dušik dokaj hlapen in lahko [[Sublimacija|sublimira]] v ozračje ali pa se kondenzira nazaj v dušikovo zmrzal. Je zelo mehak in šibek in se razliva v obliki ledenikov, na Tritonu se na območju polarne ledene kape dvigajo iz notranjosti [[Gejzir|gejziri]] dušikovega plina. <ref>{{Navedi splet|url=http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Triton|publisher=[[NASA]]|accessdate=September 21, 2007|title=Neptune: Moons: Triton|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111015074425/http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Triton|archivedate=October 15, 2011}}</ref> == Navzočnost == [[Slika:Nitrogen_Cycle.svg|desno|sličica| Shematski prikaz [[Kroženje dušika|pretoka dušikovih spojin]] skozi kopensko okolje]] Dušik je najpogostejši čisti element v zemlji in predstavlja 78,1% celotne prostornine [[Atmosfera nebesnega telesa|ozračja]]. <ref name="Greenwood406">Greenwood and Earnshaw, pp. 406–07</ref> Kljub temu [[Pogostost elementov v zemeljski skorji|v zemeljski skorji ni obilen]], saj ga je le 19&nbsp;dnm, enako kot elementov [[niobij]], [[galij]] in [[litij]]. Edina pomembna dušikova minerala sta niter ( [[kalijev nitrat]] , soliter ) in sodaniter ( [[natrijev nitrat]], čilski soliter). Od dvajsetih let prejšnjega stoletja dalje pa nista več pomembna vira za nitrate, ko je prišlo do odkritja sinteze amoniaka in dušikove kisline iz zraka. <ref name="Greenwood407">Greenwood and Earnshaw, pp. 407–09</ref> Dušikove spojine se nenehno izmenjujejo med ozračjem in živimi organizmi. Dušik je treba najprej predelati ali "fiksirati" v rastlinsko uporabno obliko, običajno v amoniak. Nekaj dušika se fiksira ob udarcih strele, ki ustvarjajo dušikove okside, večinoma pa dušik vežejo diazotrofne bakterije s pomočjo encimov, znanih kot nitrogenaze (čeprav je danes pomembna tudi industrijska vezava dušika v amoniak). V rastlinah zajeti amoniak se uporablja za sintezo beljakovin. Te rastline nato živali prebavijo in iz dušikovih spojin sintetizirajo lastne beljakovine in izločajo odpadke z vsebnostjo dušika. Končno ti organizmi umrejo in se razgradijo, pri čemer [[Denitrifikacija|pridejo do bakterijske in okoljske oksidacije in denitrifikacije]] ter vrnejo prosti dušik v ozračje. Industrijska fiksacija dušika po [[Haber-Boschev proces|Haberjevem postopku]] se večinoma uporablja za gnojila, čeprav odpadni ostanki, ko se izlužijo, zaradi dušika, ki ga vsebujejo, vodijo do [[Evtrofikacija|evtrofikacije]] sladke vode in nastanka mrtvih con v morjih, saj rast bakterij, ki jo povzroča dušik, izčrpa kisik v vodi do take mere, da višji organizmi umrejo. Poleg tega dušikov oksid, ki pri tem nastaja, napada atmosferski [[Ozonska plast|ozonski plašč]]. <ref name="Greenwood407">Greenwood and Earnshaw, pp. 407–09</ref> == Proizvodnja == Dušik v plinastem stanju je industrijski plin, ki se pridobiva z [[Frakcionirna destilacija|delno destilacijo]] [[Tekoči zrak|utekočinjenega zraka]] ali z mehanskimi sredstvi iz zraka v plinastem stanju (na primer prek membrane z obratno osmozo pod tlakom). Generatorji dušikovega plina, ki uporabljajo membrane ali adsorpcijo z nihajnim tlakom (PSA), so običajno stroškovno in energetsko učinkovitejši. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.parkern2.com/_literature_176619/A_Sustainable_Approach_to_the_Supply_of_Nitrogen|title=A Sustainable Approach to the Supply of Nitrogen|last=Froehlich|first=Peter|date=May 2013|website=www.parker.com|publisher=Parker Hannifin Corporation|accessdate=24 November 2016}}</ref> Komercialni dušik je pogosto stranski produkt pridobivanja kisika iz zraka za jeklarstvo in druge namene. Stisnjena v jeklenkah pogosto imenujejo dušik OFN (oxygen-free nitrogen -dušik brez kisika). <ref>{{Navedi časopis|last=Reich|first=Murray|last2=Kapenekas|first2=Harry|year=1957|title=Nitrogen Purfication. Pilot Plant Removal of Oxygen|journal=Industrial & Engineering Chemistry|volume=49|issue=5|pages=869–73|doi=10.1021/ie50569a032}}</ref> Komercialni dušik že vsebuje največ 20&nbsp;ppm kisika in posebej prečiščene stopnje, ki vsebujejo največ 2dnm kisika in 10&nbsp;Na voljo so tudi dnm [[Argon|argona.]] <ref name="Greenwood409">Greenwood and Earnshaw, pp. 409–11</ref> V kemičnem laboratoriju se dušik pridobiva z obdelavo [[Amonijev klorid|amonijevega klorida]] v vodni raztopini z [[Natrijev nitrit|natrijevim nitritom]]. <ref name="labProduction">{{Navedi časopis|last=Bartlett|first=J. K.|year=1967|title=Analysis for nitrite by evolution of nitrogen: A general chemistry laboratory experiment|journal=Journal of Chemical Education|volume=44|issue=8|page=475|bibcode=1967JChEd..44..475B|doi=10.1021/ed044p475}}</ref> : NH₄Cl + NaN₂ → N₂ + NaCl + 2 H₂O V tej reakciji nastajajo tudi majhne količine nečistoč NO in HNO_3.. Odstranimo jih lahko s prepuščanjem plina skozi vodno žveplovo kislino, ki vsebuje kalijev dikromat. <ref name="labProduction">{{Navedi časopis|last=Bartlett|first=J. K.|year=1967|title=Analysis for nitrite by evolution of nitrogen: A general chemistry laboratory experiment|journal=Journal of Chemical Education|volume=44|issue=8|page=475|bibcode=1967JChEd..44..475B|doi=10.1021/ed044p475}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFBartlett1967">Bartlett, J. K. (1967). </cite></ref> Zelo čist dušik se pridobiva s termično razgradnjo barijevega azida ali natrijevega azida. <ref>{{Navedi časopis|last=Eremets|first=M. I.|last2=Popov|first2=M. Y.|last3=Trojan|first3=I. A.|last4=Denisov|first4=V. N.|last5=Boehler|first5=R.|last6=Hemley|first6=R. J.|year=2004|title=Polymerization of nitrogen in sodium azide|journal=The Journal of Chemical Physics|volume=120|issue=22|pages=10618–23|bibcode=2004JChPh.12010618E|doi=10.1063/1.1718250|pmid=15268087}}</ref> == Biološka vloga == Dušikove spojine, kot so [[aminokislina|amino-]] in [[nukleinska kislina|nukleinske kisline]], so ključni sestavni del vseh živih [[organizem|organizmov]] na Zemlji. Večina organizmov ne more absorbirati elementarnega dušika, ki je prisoten v ozračju, in lahko uporablja le [[redukcija|reducirano]] (»fiksirano«) obliko. Nekaj reduciranega dušika pride do tal s padavinami, v obliki [[Amonijev ion|amonija]] in [[nitrat]]ov, pomembnejši vir za [[rastline]] pa so določene [[bakterije]], ki so sposobne reducirati elementarni dušik z [[nitrogenaza|nitrogenaznimi]] encimi. Proces zahteva veliko energije in anoksične pogoje; mnogo vrst fiksacijskih bakterij živi v [[sožitje|sožitju]] z rastlinami, ki jih hranijo v koreninskih nodulih in jih v zameno za reducirane dušikove spojine oskrbujejo s hranilnimi snovmi. Drug vir dušika za rastline so nitrati mineralnega izvora in tisti, ki se sprostijo v procesu [[Dekompozicija|dekompozicije]] organskih snovi. Živali dobijo dušikove spojine s hrano in jih v procesu [[prebava|prebave]] razgradijo do osnovnih gradbenih molekul. [[Kroženje dušika]] v [[ekosistem]]u se zaključi s procesom [[denitrifikacija|denitrifikacije]], v kateri oksidirajoče bakterije pretvorijo reducirane dušikove spojine nazaj v [[amonijak|amoniak]], s čimer pridobivajo energijo. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == [http://www.periodicvideos.com/videos/007.htm Dušik (video)], University of Nottingham {{Wikislovar|dušik|Dušik}} {{navpolje periodni sistem}}{{kemični elementi}} [[Kategorija:Kemični elementi]] [[Kategorija:1772 v znanosti]] [[Kategorija:Dušik|*]] [[Kategorija:Reaktivne nekovine]] [[Kategorija:Diatomične nekovine]] [[Kategorija:Dušikova skupina]] [[Kategorija:Hladila]] {{normativna kontrola}} 7s1xk96ktflj7ae7svh8pt25az5kitm 5736948 5736900 2022-08-20T06:58:04Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje dušik}} '''Dušik''' je [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] '''N''' in [[Vrstno število|atomskim številom]] 7. Prvič ga je leta 1772 odkril in izoliral škotski zdravnik Daniel Rutherford. Čeprav sta [[Carl Wilhelm Scheele]] in [[Henry Cavendish]] to storila neodvisno približno istočasno, je Rutherford na splošno zasluži medaljo, ker je bilo njegovo delo objavljeno najprej. Ime ''nitrogène'' je leta 1790 predlagal francoski kemik Jean-Antoine-Claude Chaptal, ko je bilo ugotovljeno, da je dušik prisoten v [[Dušikova kislina|dušikovi kislini]] in [[Nitrat|nitratih]]. [[Antoine Lavoisier|Antoine Lavoisier je]] namesto tega predlagal ime ''azote'' iz {{Jezik-grc|ἀζωτικός}} "brez življenja", saj gre za dušljiv plin; nastopa tudi v imenih nekaterih dušikovih spojin, kot so [[hidrazin]], [[Azid|azidi]] in [[Azo spojina|azo spojine]]. Dušik je najlažji član [[Pniktogeni|skupine 15]] periodnega sistema. Je pogost element v [[Vesolje|vesolju]], ocenjen na približno sedmo mesto v številčnosti v [[Rimska cesta (galaksija)|Rimski cesti]] in [[Osončje|Osončju]]. Pri [[Standardni pogoji|standardni temperaturi in tlaku]], se dva atoma elementa [[Kemična vez|vežeta]] v dvoatomski dušik (dinitrogen), plin brez barve in vonja s formulo N_2.. Dušik v tej obliki predstavlja približno 78% [[Ozračje|zemeljske atmosfere]], zaradi česar je najbolj razširjen nespojen element. Dušik se pojavlja v vseh organizmih, predvsem v [[Aminokislina|aminokislinah]] (in s tem [[Beljakovina|beljakovinah]]), v [[Nukleinska kislina|nukleinskih kislinah]] ( [[Deoksiribonukleinska kislina|DNA]] in [[Ribonukleinska kislina|RNA]]) in v ATP, molekuli za prenos energije [[adenozin trifosfat]]. Človeško telo vsebuje približno 3 mas.% dušika, ki je četrti najbolj razširjen element v telesu za kisikom, ogljikom in vodikom. [[Kroženje dušika|Dušikov cikel]] opisuje gibanje elementa iz zraka, v [[Biosfera|biosfero]] in organske spojine, nato pa nazaj v ozračje. Številne industrijsko pomembne spojine, kot so [[Amonijak|amoniak]], dušikova kislina, organski nitrati (pogonska goriva in [[Eksploziv|eksplozivi]] ) in cianidi, vsebujejo dušik. Izredno močna trojna vez v elementarnem dušiku (N≡N), druga najmočnejša vez v kateri koli [[Dvoatomna molekula|dvo-atomski molekuli]] razen [[Ogljikov monoksid|ogljikovega monoksida]] (CO), <ref>[http://www.wiredchemist.com/chemistry/data/bond_energies_lengths.html Common Bond Energies (D) and Bond Lengths (r)]. wiredchemist.com</ref> prevladuje v kemiji dušika. To organizmom in industriji povzroča težave pri pretvorbi N₂ v uporabne [[Spojina|spojine]], hkrati pa pomeni, da izgorevanje, eksplozija ali razgradnja dušikovih spojin v dušikov plin sprošča velike količine pogosto koristne energije. Sintetično proizvedeni amoniak in nitrati so ključna industrijska [[NPK|gnojila]], nitrati v gnojilih pa ključni krivci za[[Evtrofikacija|evtrofikacijo]] vodnih sistemov. Poleg uporabe v gnojilih in kot zaloga energije je dušik najti v tako raznolikih organskih spojinah, kot je [[Kevlar|kevlar,]] ki se uporablja v tkaninah z visoko trdnostjo, in cianoakrilat, znan kot sekundno lepilo. Dušik je v vseh glavnih farmakoloških razredih zdravil, med drugim v [[Antibiotik|antibiotiki]]<nowiki/>h. Številna zdravila posnemajo [[Celično signaliziranje|naravne signalne molekule,]] ki vsebujejo dušik: na primer organska nitrata [[Gliceriltrinitrat|nitroglicerin]] in nitroprusid nadzorujeta [[krvni tlak]] s presnavljanjem v [[Dušikov monoksid|dušikov oksid]]. Številne omembe vredne droge, ki vsebujejo dušik, kot so naravni [[kofein]] in [[Morfin|morfij]] ali sintetični [[Amfetamin|amfetamini]], delujejo na receptorje živalskih [[Živčni prenašalec|nevrotransmiterjev]]. == Zgodovina == [[Slika:Rutherford_Daniel.jpg|levo|sličica|Daniel Rutherford, odkritelj dušika]] Dušikove spojine imajo zelo dolgo zgodovino. [[Amonijev klorid]] je poznal že [[Herodot]]. Dobro jih je poznal tudi srednji vek. [[Alkimija|Alkimisti]] so dušikovo kislino poznali kot ''[[Dušikova kislina|aqua fortis]]'' (močno vodo), pa tudi druge dušikove spojine, kot so [[Amonijev ion|amonijeve]] soli in [[Nitrat|nitratne]] soli. Mešanica t.i. solitrne in solne [[Klorovodikova kislina|kisline]] je bila znana kot ''[[Zlatotopka|aqua regia]]'' (kraljevska voda), slavna zaradi svoje sposobnosti raztopiti tudi kralja kovin, zlato. <ref name="Greenwood406">Greenwood and Earnshaw, pp. 406–07</ref> Odkritje dušika pripisujejo škotskemu zdravniku Danielu Rutherfordu leta 1772, ki ga je imenoval ''škodljiv zrak''. <ref>Rutherford, Daniel (1772) "[https://books.google.com/books?id=JxUUAAAAQAAJ&printsec=frontcover&hl=en&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Dissertatio Inauguralis de aere fixo, aut mephitico]" (Inaugural dissertation on the air [called] fixed or mephitic), M.D. dissertation, University of Edinburgh, Scotland. </ref> <ref name="Weeks">{{Navedi časopis|last=Weeks|first=Mary Elvira|year=1932|title=The discovery of the elements. IV. Three important gases|journal=Journal of Chemical Education|volume=9|issue=2|page=215|bibcode=1932JChEd...9..215W|doi=10.1021/ed009p215}}</ref> Čeprav je ni prepoznal kot povsem drugačno kemično snov, jo je jasno ločil od [[Joseph Black|"fiksnega zraka"]] Josepha Blacka ali ogljikovega dioksida. <ref>Aaron J. Ihde, The Development of Modern Chemistry, New York 1964.</ref> Rutherfordu je bilo jasno, da gre za sestavino zraka, ki ne podpira [[Gorenje (kemija)|zgorevanja]], čeprav se ni zavedal, da gre za element. Dušik so približno ob istem času preučevali tudi [[Carl Wilhelm Scheele]], <ref>Carl Wilhelm Scheele, [https://archive.org/stream/CarlWilhelmSche00Sche#page/n1/mode/2up ''Chemische Abhandlung von der Luft und dem Feuer''] [Chemical treatise on air and fire] (Upsala, Sweden: Magnus Swederus, 1777; and Leipzig, (Germany): Siegfried Lebrecht Crusius, 1777). </ref> [[Henry Cavendish]], <ref name="#1">{{Navedi časopis|last=Priestley|first=Joseph|year=1772|title=Observations on different kinds of air|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London|volume=62|pages=147–256|doi=10.1098/rstl.1772.0021}}</ref> in [[Joseph Priestley]], <ref name="#1"/> ki sta ga označevala kot ''zgoreli zrak'' ali ''[[Flogistonska teorija|flogiziran zrak]]''. Francoski kemik [[Antoine Lavoisier|Antoine Lavoisier je]] plin iz dušika imenoval "[[wiktionary:mephitic air|mefitski zrak]]" ali ''azot'' iz [[Grščina|grške]] besede {{Jezik|el|άζωτικός}} (azotikos), "brez življenja", ker je večinoma [[Inertni plin|inerten]]. <ref name="#2">Lavoisier, Antoine with Robert Kerr, trans., ''Elements of Chemistry'', 4th ed. </ref> <ref name="#2"/> V ozračju čistega dušika so živali poginjale in plamen je ugasnil. Čeprav Lavoisierjev naziv v angleščini niso sprejeli, saj je bilo jasno, da so skoraj vsi plini (dejansko je edina izjema jasno kisik) mefitski, njegov pomen uporablja vrsta jezikov -francoščina, italijanščina, portugalščina, poljščina, ruščina, albanščina in ne nazadnje slovenščina. Angleško ime nitrogen (1794) izhaja iz francoskega ''nitrogèna'', ki ga je leta 1790 skoval francoski kemik Jean-Antoine Chaptal (1756–1832), <ref>Chaptal, J. A. and Nicholson, William trans. (1800) ''Elements of Chemistry'', 3rd ed. </ref> ki je združil rancoski ''nitra'' ( [[kalijev nitrat]], imenovan tudi salitra, baš soliter ) in francosko končnico ''-gène'', "proizvaja", iz [[Grščina|grščine]] -γενής (-genes, "rojen"). Chaptalov je s tem hotel poudariti, da je dušik bistveni del [[Dušikova kislina|dušikove (solitrne) kisline]], ki se dela iz solitra. V prejšnjih časih so niter napačno enačili z egiptovskim "natronom" ( [[Natrijev karbonat|natrijevim karbonatom]])&nbsp;- v grščini se imenuje νίτρον (nitron)&nbsp;- ki kljub imenu z nitro/solitrom ni imel nič skupnega. <ref>[http://www.etymonline.com/index.php?term=nitrogen nitrogen]. </ref> Najzgodnejša vojaško, industrijsko in kmetijsko uporabljena dušikova spojina je bil soliter ( [[natrijev nitrat]] ali kalijev nitrat), predvsem v [[Smodnik|smodniku]] in kasneje kot [[NPK|gnojilo]]. Leta 1910 je [[John William Strutt Rayleigh|Lord Rayleigh]] odkril, da je pri električnem praznjenju v dušikovem plinu nastajal "aktivni dušik", enoatomski [[Alotropija|alotrop]] dušika. <ref>Strutt, R. J. (1911) [http://rspa.royalsocietypublishing.org/content/royprsa/85/577/219.full.pdf "Bakerian Lecture. ]</ref> "Vrteči se oblak briljantno rumene svetlobe", ki ga je ustvaril njegov aparat, je reagiral z [[Živo srebro|živim srebrom]] v eksploziven živosrebrni nitrid. <ref>[http://www.lateralscience.co.uk/activen/index.html Lord Rayleigh's Active Nitrogen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121101100510/http://www.lateralscience.co.uk/activen/index.html|date=2012-11-01}}. </ref> Dolgo časa so bili viri dušikovih spojin omejeni. V naravi izvirajo bodisi iz biologije bodisi iz nahajališč nitratov, pridobljenih z reakcijami v ozračju. Fiksiranje dušika z industrijskimi procesi, kot sta procesa Frank-Caro (1895–1899) in [[Haber-Boschev proces|Haber – Bosch]] (1908–1913), je zmanjšalo to pomanjkanje dušikovih spojin, tako da polovica svetovne [[Živilska industrija|proizvodnje hrane]] zdaj temelji na sintetičnih dušikovih gnojilih. <ref name="Haber100">{{Navedi časopis|last=Erisman|first=Jan Willem|last2=Sutton|first2=Mark A.|last3=Galloway|first3=James|last4=Klimont|first4=Zbigniew|last5=Winiwarter|first5=Wilfried|year=2008|title=How a century of ammonia synthesis changed the world|journal=Nature Geoscience|volume=1|issue=10|page=636|bibcode=2008NatGe...1..636E|doi=10.1038/ngeo325}}</ref> Hkrati je Ostwaldov postopek (1902) za proizvodnjo nitratov z industrijsko fiksacijo dušika omogočil obsežno industrijsko proizvodnjo nitratov kot [[Surovina|surovine]] za proizvodnjo [[Eksploziv|eksplozivov]] v [[Svetovna vojna|svetovnih vojnah]] 20. stoletja. == Lastnosti == [[Slika:Neon_orbitals.png|desno|sličica| Oblike petih zasedenih orbital v dušiku. Barvi prikazujeta fazo ali znak valovne funkcije v območju.Od leve proti desni: 1s, 2s (prerez za prikaz notranje strukture), 2p _''x'', 2p _''y'', 2p _''z''.]] Atom dušika ima sedem elektronov. V osnovnem stanju so razporejeni v elektronski konfiguraciji 1s{{su|p=2}}2s{{su|p=2}}2p{{su|p=1|b=''x''}}2p{{su|p=1|b=''y''}}2p{{su|p=1|b=''z''}}.. Ima torej pet valentnih elektronov v 2s in 2p orbitali, od katerih so trije (p-elektroni) brez para. Med elementi ima eno od najvišjih [[elektronegativnost]]<nowiki/>i (3,04 po Paulingovi lestvici), višjo imajo le [[klor]] (3,16), [[kisik]] (3,44) in [[fluor]] (3,98). (Lahki [[Žlahtni plin|žlahtni plini]], [[helij]], [[neon]] in [[argon]] bi bili verjetno tudi bolj elektronegativni, dejansko po Allenovi lestvici. ) <ref name="Greenwood411">Greenwood and Earnshaw, pp. 411–12</ref> Po periodičnih trendih je njegov [[kovalentni polmer]] za enojno vez 71&nbsp;pm manjši od vrednosti za [[Bor (element)|bor]] (84&nbsp;pm) in [[ogljik]] (76&nbsp;pm), večji pa polmerov kisika (66&nbsp;pm) in fluora (57&nbsp;pm). Nitridni anion, N ³⁻, je z 146 pm veliko večji, podobno kot velja za aniona [[oksid]] (O ²⁻ : 140&nbsp;pm) in fluorid (F^-: 133&nbsp;pm). Prve tri ionizacijske energije dušika so 1.402, 2.856 in 4.577&nbsp;MJ.mol⁻¹, vsota četrtega in petega pa 16.920&nbsp;MJ.mol ^-1. Zaradi teh zelo visokih vrednosti dušik ne pozna enostavne kationske kemije. <ref name="Greenwood550">Greenwood and Earnshaw, p. 550</ref> V prvi vrstici [[Blok periodnega sistema|p-bloka]], zlasti pri dušiku, [[Kisik|kisiku]] in [[Fluor|fluoru]], je pomanjkanje radialnih vozlišč v podlupini 2p neposredno odgovorno za številne anomalne lastnosti Podlupina 2p je zelo majhna in ima zelo podoben radij kot lupina 2s, kar olajšuje [[Hibridizacija orbital|orbitalno hibridizacijo]]. Posledica so tudi zelo velike privlačne sile med jedrom in valenčnimi elektroni v 2s in 2p lupinah, kar je razlog za zelo visoke elektronegativnosti. Iz istega razloga je hipervalenca pri elementih 2p skoraj neznana, ker velika elektronegativnost otežuje majhnemu atomu dušika, da bi igral vlogo centralnega atoma z elektroni bogate tro-središčne vezi štirih elektronov - elektrone bi premočno privlačil nase. Kljub temu, da je dušik na čelu skupine 15 v periodnem sistemu, njegova kemija kaže velike razlike v primerjavi s kemijo [[Fosfor|fosforja]], [[Arzen|arzena]], [[Antimon|antimona]] in [[Bizmut|bizmuta]]. <ref name="Kaupp">{{Navedi časopis|last=Kaupp|first=Martin|date=1 December 2006|title=The role of radial nodes of atomic orbitals for chemical bonding and the periodic table|url=https://pdfs.semanticscholar.org/b624/3805138ab8701ce5b4aa580f626992ff2fde.pdf|journal=Journal of Computational Chemistry|volume=28|issue=1|pages=320–25|doi=10.1002/jcc.20522|pmid=17143872|access-date=7 February 2018}}</ref> Dušik lahko koristno primerjamo z sosedoma levo in desno, ogljikom in kisikom ter vertikalnimi sosedi v stolpcu, ki nos njegovo ime, s fosforjem, arzenom, antimonom in bizmutom. Čeprav ima vsak element periode 2 od litija do kisika nekaj podobnosti z elementom periode 3 v naslednji skupini (od magnezija do klora; podobnosti, znane kot diagonalna razmerja ), njihova jakost od para bor-silicij dalje pade. Podobnosti dušika in žvepla so večinoma omejene na obročne spojine žveplovega nitrida, če sta oba elementa edina prisotna. <ref name="Greenwood412">Greenwood and Earnshaw, pp. 412–16</ref> Dušik nagnjenosti ogljika za ustvarjanje verig ne deli.Tako kot ogljik tudi dušik s kovinami tvori ionske ali kovinske spojine. Dušik z ogljikom tvori obsežen niz nitridov, med drugim spojine z verižnimi, [[Grafit|grafitičnimi]] in fulerenskimi strukturami. <ref>{{Navedi časopis|last=Miller|first=T. S.|last2=Belen|first2=A.|last3=Suter|first3=T. M.|last4=Sella|first4=A.|last5=Corà|first5=A.|last6=McMillan|first6=P. F.|date=2017|title=Carbon nitrides: synthesis and characterization of a new class of functional materials|journal=Physical Chemistry Chemical Physics|volume=19|issue=24|pages=15613–15638|bibcode=2017PCCP...1915613M|doi=10.1039/C7CP02711G|pmid=28594419|doi-access=free}}</ref> Z visoko elektronegativnostjo in sočasno zmožnostjo [[Vodikova vez|vodikove vezi]] ter zmožnostjo tvoriti [[Kompleksna spojina|koordinacijske komplekse]] (z darovanjem svojih osamljenih parov elektronov) spominja na kisik. Obstaja nekaj vzporednic med kemijo amoniaka NH₃ in vode H₂O. Na primer, sposobnost obeh spojin, da se protonirata in tvorita NH₄⁺ oziroma H₃O⁺ ali pa deprotonirata, v NH₂^- in OH^- - in vse to je mogoče izolirati v trdnih spojinah. <ref>{{Navedi knjigo|last=House|first=J. E.|last2=House|first2=K. A.|date=2016|title=Descriptive Inorganic Chemistry|location=Amsterdam|publisher=Elsevier|page=198|isbn=978-0-12-804697-5}}</ref> Dušik deli z obema vodoravnima sosedoma nagnjenost tvoriti več vezi, običajno z ogljikovimi, kisikovimi ali drugimi dušikovimi atomi, s p_{''π –''} p_''π'' interakcijami. <ref name="Greenwood412">Greenwood and Earnshaw, pp. 412–16</ref> Tako se dušik na primer pojavlja kot dvoatomske molekule in ima zato zelo nižje [[tališče]] (-210&nbsp;° C) in [[vrelišče]] (-196&nbsp;° C) kot ostali del njegove skupine, ker molekule držijo skupaj le šibke [[Van der Waalsova sila|van der Waalsove sile]] in je za nastanek znatnih trenutnih dipolov na razpolago zelo malo elektronov. To pri vertikalnih sosedih ni mogoče; tako [[Dušikov oksid|dušikovi oksidi]], [[Nitrit|nitriti]], [[Nitrat|nitrati]], [[Nitro spojine|nitro-]], nitrozo-, [[Azo spojina|azo-]] in diazo- spojine, azidi, cianati, tiocianati in [[Imin|imino-]] derivati ne najdejo posnemovalcev v fosforju, arzenu, antimonu ali bizmutu. Na enak način pa kompleksnost fosforjevih oksokislin ne najde odmeva pri dušiku. Ne glede na razlike dušik in fosfor tvorita obsežno družino medsebojnih spojin z verižno, obročasto in kletkasto strukturo. <ref>{{Navedi knjigo|last=Roy|first=A. K.|last2=Burns|first2=G. T.|last3=Grigora|first3=S.|last4=Lie|first4=G. C.|editor-last=Wisian-Neilson|title=Inorganic and organometallic polymers II: advanced materials and intermediates|publisher=American Chemical Society|date=1994|pages=344–357|chapter=Poly(alkyl/aryloxothiazenes), [N=S(O)R]''_n'' : New direction in inorganic polymers|doi=10.1021/bk-1994-0572.ch026}}</ref> === Izotopi === [[Slika:NuclideMap_C-F.png|desno|sličica| Tabela nuklidov od ogljika do fluora, z dušikom. Oranžna barva označuje emisijo protona; roza za emisijo pozitrona (inverzni razpad beta); črna za stabilne nukleide; modra za emisijo elektronov (beta razpad); in vijolična za emisijo nevtronov.. Število protonov se veča navpično, število nevtronov vodoravno]] Dušik ima dva stabilna [[Izotop|izotopa]] : ¹⁴N in ¹⁵N. Prvi je veliko bolj pogost, saj predstavlja 99,634% naravnega dušika, drugi (ki je nekoliko težji) pa preostalih 0,366%. To vodi do atomske teže okoli 14.007&nbsp;u. <ref name="Greenwood411">Greenwood and Earnshaw, pp. 411–12</ref> Oba stabilna izotopa nastajata v ciklusu CNO v [[Zvezda|zvezdah]], vendar je ¹⁴N pogostejši, saj je nevtronski zajem korak, ki hitrost omejuje. ¹⁴N je eden od petih stabilnih nenavadnih nuklidov (nuklid z neparnim številom protonov in nevtronov); preostali štirje so [[Devterij|²H]], ⁶Li, ¹⁰B in ^180mTa. <ref name="BetheBible">{{Navedi časopis|last=Bethe|first=H. A.|date=1939|title=Energy Production in Stars|journal=[[Physical Review]]|volume=55|issue=5|pages=434–56|bibcode=1939PhRv...55..434B|doi=10.1103/PhysRev.55.434|pmid=17835673|doi-access=free}}</ref> Relativni delež ¹⁴N in ¹⁵N je v ozračju praktično konstanten, drugje pa se lahko spreminja zaradi naravne izotopske frakcije v okviru bioloških [[Redoks reakcija|redoks]] reakcij in izhlapevanja naravnega [[Amonijak|amoniaka]] ali [[Dušikova kislina|dušikove kisline]]. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.ciaaw.org/nitrogen.htm|title=Atomic Weight of Nitrogen|last=CIAAW|date=2003|website=ciaaw.org|publisher=CIAAW|accessdate=13 October 2016}}</ref> Biološko mediirane reakcije (npr. asimilacija, [[nitrifikacija]] in [[denitrifikacija]] ) močno kontrolirajo dinamiko dušika v tleh. Te reakcije običajno privedejo do obogatitve [[Substrat|podlage]] z ¹⁵N. <ref name="enrich">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=U9y3whFC2DIC&pg=PA74|pages=74–75|title=Stable Isotopes and Biosphere – Atmosphere Interactions: Processes and Biological Controls|isbn=978-0-08-052528-0|last=Flanagan|first=Lawrence B.|last2=Ehleringer|first2=James R.|last3=Pataki|first3=Diane E.|date=15 December 2004}}</ref> Razmerje ¹⁵N: ¹⁴N se običajno uporablja pri analizi stabilnih izotopov na področjih geokemije, [[Hidrologija|hidrologije]], paleoklimatologije in paleoceanografije. Od desetih drugih sintetično proizvedenih izotopov od ¹²N do ²³N ima ¹³N [[Razpolovni čas|razpolovno dobo]] deset minut, preostali izotopi pa razpolovni čas nekaj sekund ( ¹⁶N in ¹⁷N) ali milisekund. Drugi izotopi dušika niso mogoči, saj bi izven kapljičnega modela in bi puščali proton ali nevtron. Glede na razlike v razpolovni dobi je ¹³N najpomembnejši dušikov radioizotop, ki je dovolj dolgoživ, da se ga uporablja v [[Pozitronska emisijska tomografija|pozitronski emisijski tomografiji]] (PET), četudi je njegov razpolovni čas še vedno kratek, zato ga je treba proizvesti na kraju samem, na primer v ciklotronu s protonskim bombardiranjem ¹⁶O, kar daje ¹³N in [[Delec alfa|delce alfa]]. <ref name="Carlson 151">{{Navedi knjigo|last=Carlson|first=Neil|title=Physiology of Behavior|publisher=Pearson|series=Methods and Strategies of Research|volume=11th edition|date=January 22, 2012|page=151|isbn=978-0-205-23939-9}}</ref> [[Radioaktivni izotop|Radioizotop]] ¹⁶N je prevladujoči [[Radioaktivni izotop|radionuklid]] v hladilni tekočini [[Tlačnovodni reaktor|reaktorjev pod pritiskom]] ali [[Vrelovodni reaktor|reaktorjev z vrelo vodo]] med normalnim delovanjem, zato je občutljiv in neposreden pokazatelj za netesna mesta. Nastane iz ¹⁶O (v vodi) z reakcijo (n, p), ko atom kisika zajame proton in odda nevtron. Ima kratko razpolovno dobo približno 7,1&nbsp;s, vendar med razpadanjem nazaj na ¹⁶O tvori [[Žarek gama|gama sevanje]] visoke energije (5 do 7&nbsp;MeV). <ref name="Neeb">{{Navedi knjigo|last=Neeb|first=Karl Heinz|title=The Radiochemistry of Nuclear Power Plants with Light Water Reactors|publisher=Walter de Gruyter|location=Berlin-New York|date=1997|isbn=978-3-11-013242-7|url=https://books.google.com/books?id=SJOE00whg44C&pg=PA227|page=227}}</ref> Zaradi tega je treba med obratovanjem [[Jedrski reaktor|reaktorja s hlajenjem na vodo pod pritiskom]] treba omejiti dostop do cevovodov za primarno hladilno tekočino. == Kemija in spojine == === Alotropi === [[Slika:N2MolecularDiagramCR.jpg|desno|sličica| Molekularni orbitalni diagram molekule dušika, N₂. Obstaja pet bonding orbital in dve antibonding orbitali (označeni z zvezdico; orbitale, ki vključujejo notranje elektrone 1s, niso prikazane), kar daje za skupni bonding red vrednost tri..]] Atomski dušik, znan tudi kot aktivni dušik, je zelo reaktiven in je [[Radikal (kemija)|triradikalen]] s tremi neparjenimi elektroni. Prosti dušikovi atomi zlahka reagirajo z večino elementov in tvorijo nitride, in tudi če dva prosta dušikova atoma trčita in tvorita vzbujeno molekulo N₂, lahko ob trku celo s tako stabilnimi molekulami, kot sta [[ogljikov dioksid]] in [[Voda|voda,sprostita toliko energije]], da pride do homolitičnega razpada v radikale, kot so CO in O ali OH in H. Atomski dušik se pripravi s pomočjo električnega praznjenja skozi dušikov plin pri 0,1–2&nbsp;mmHg, pri tem nastaja atomarni dušik in hkrati rumena emisija, ki počasi bledi nekaj minut dolgo tudi po koncu praznjenja. <ref name="Greenwood412">Greenwood and Earnshaw, pp. 412–16</ref> Glede na veliko reaktivnost atomskega dušika se elementarni dušik običajno pojavlja kot dvoatomski dušik, to je kot molekula N₂. To je pri običajnih pogojih [[Diamagnetizem|diamagnetni]] plin, brez barve, vonja in okusa: tali se pri -210&nbsp;° C in vre pri -196&nbsp;° C. <ref name="Greenwood412">Greenwood and Earnshaw, pp. 412–16</ref> Dvoatomski dušik pri sobni temperaturi večinoma ne reagira, reagira pa s kovinskim [[Litij|litijem]] in nekaterimi kompleksi [[Prehodni element|prehodnih kovin.]] To je posledica njegove vezi, ki je edinstvena za dvoatomne elemente pri standardnih pogojih, saj ima N≡N trojno vez. Trojne vezi imajo kratke dolžine (v tem primeru 109,76&nbsp;pm) in visoke disociacijske energije ( 945,41&nbsp;kJ / mol za N₂). So torej zelo močne, kar pojasnjuje kemično inertnost dušika. Po nekaterih teoretičnih razmišljanjih naj bi možni tudi drugi dušikovi [[Oligomer|oligomeri]] in polimeri. Če bi jih bilo mogoče sintetizirati, bi šlo za snovi z zelo visoko gostoto energije, ki bi jih lahko uporabljali kot močne pogonske snovi ali eksplozive. [[Slika:Mountainous_Shoreline_of_Sputnik_Planum_(PIA20198).png|desno|sličica| Trden dušik na ravnini Sputnik Planitia na Plutonu poleg hribov iz zmrznjene vode]] Pri [[Zračni tlak|zračnem tlaku]] se molekulski dušik [[Kondenzacija|kondenzira]] ( [[Kapljevina|utekočini]] ) pri 77 ° C&nbsp;[[Kelvin|K]] (-195,79&nbsp;° [[Celzijeva temperaturna lestvica|C]] ) in [[Strjevanje|zamrzne]] pri 63&nbsp;K (-210,01&nbsp;° C) <ref name="Gray">{{Navedi knjigo|last=Gray|first=Theodore|title=The Elements: A Visual Exploration of Every Known Atom in the Universe|date=2009|publisher=Black Dog & Leventhal Publishers|location=New York|isbn=978-1-57912-814-2|url=https://archive.org/details/elementsvisualex0000gray}}</ref> v beta heksagonalno tesno zapakirano (HCP) kristalno [[Alotropija|alotropno]] obliko. Pod 35.4&nbsp;K (-237,6&nbsp;° C) dušik prevzame [[Kubični kristalni sistem|kubično]] kristalno alotropsko obliko (imenovano alfa faza). <ref name="schu">{{Navedi časopis|last=Schuch|first=A. F.|last2=Mills|first2=R. L.|date=1970|title=Crystal Structures of the Three Modifications of Nitrogen 14 and Nitrogen 15 at High Pressure|journal=The Journal of Chemical Physics|volume=52|issue=12|pages=6000–08|bibcode=1970JChPh..52.6000S|doi=10.1063/1.1672899}}</ref> [[Tekoči dušik]], brezbarvna tekočina, ki na videz spominja na vodo, vendar z 80,8% gostote (gostota tekočega dušika pri vrelišču je 0,808&nbsp;g / ml), se pogosto rabi kot kriogen. <ref>{{Navedi časopis|last=Iancu|first=C. V.|last2=Wright|first2=E. R.|last3=Heymann|first3=J. B.|last4=Jensen|first4=G. J.|year=2006|title=A comparison of liquid nitrogen and liquid helium as cryogens for electron cryotomography|journal=Journal of Structural Biology|volume=153|issue=3|pages=231–40|doi=10.1016/j.jsb.2005.12.004|pmid=16427786}}</ref> Dušik v trdnem stanju ima številne kristalne oblike.Tudi pri nizkih temperaturah je trdni dušik dokaj hlapen in lahko [[Sublimacija|sublimira]] v ozračje ali pa se kondenzira nazaj v dušikovo zmrzal. Je zelo mehak in šibek in se razliva v obliki ledenikov, na Tritonu se na območju polarne ledene kape dvigajo iz notranjosti [[Gejzir|gejziri]] dušikovega plina. <ref>{{Navedi splet|url=http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Triton|publisher=[[NASA]]|accessdate=September 21, 2007|title=Neptune: Moons: Triton|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111015074425/http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Triton|archivedate=October 15, 2011}}</ref> == Navzočnost == [[Slika:Nitrogen_Cycle.svg|desno|sličica| Shematski prikaz [[Kroženje dušika|pretoka dušikovih spojin]] skozi kopensko okolje]] Dušik je najpogostejši čisti element v zemlji in predstavlja 78,1% celotne prostornine [[Atmosfera nebesnega telesa|ozračja]]. <ref name="Greenwood406">Greenwood and Earnshaw, pp. 406–07</ref> Kljub temu [[Pogostost elementov v zemeljski skorji|v zemeljski skorji ni obilen]], saj ga je le 19&nbsp;dnm, enako kot elementov [[niobij]], [[galij]] in [[litij]]. Edina pomembna dušikova minerala sta niter ( [[kalijev nitrat]] , soliter ) in sodaniter ( [[natrijev nitrat]], čilski soliter). Od dvajsetih let prejšnjega stoletja dalje pa nista več pomembna vira za nitrate, ko je prišlo do odkritja sinteze amoniaka in dušikove kisline iz zraka. <ref name="Greenwood407">Greenwood and Earnshaw, pp. 407–09</ref> Dušikove spojine se nenehno izmenjujejo med ozračjem in živimi organizmi. Dušik je treba najprej predelati ali "fiksirati" v rastlinsko uporabno obliko, običajno v amoniak. Nekaj dušika se fiksira ob udarcih strele, ki ustvarjajo dušikove okside, večinoma pa dušik vežejo diazotrofne bakterije s pomočjo encimov, znanih kot nitrogenaze (čeprav je danes pomembna tudi industrijska vezava dušika v amoniak). V rastlinah zajeti amoniak se uporablja za sintezo beljakovin. Te rastline nato živali prebavijo in iz dušikovih spojin sintetizirajo lastne beljakovine in izločajo odpadke z vsebnostjo dušika. Končno ti organizmi umrejo in se razgradijo, pri čemer [[Denitrifikacija|pridejo do bakterijske in okoljske oksidacije in denitrifikacije]] ter vrnejo prosti dušik v ozračje. Industrijska fiksacija dušika po [[Haber-Boschev proces|Haberjevem postopku]] se večinoma uporablja za gnojila, čeprav odpadni ostanki, ko se izlužijo, zaradi dušika, ki ga vsebujejo, vodijo do [[Evtrofikacija|evtrofikacije]] sladke vode in nastanka mrtvih con v morjih, saj rast bakterij, ki jo povzroča dušik, izčrpa kisik v vodi do take mere, da višji organizmi umrejo. Poleg tega dušikov oksid, ki pri tem nastaja, napada atmosferski [[Ozonska plast|ozonski plašč]]. <ref name="Greenwood407">Greenwood and Earnshaw, pp. 407–09</ref> == Proizvodnja == Dušik v plinastem stanju je industrijski plin, ki se pridobiva z [[Frakcionirna destilacija|delno destilacijo]] [[Tekoči zrak|utekočinjenega zraka]] ali z mehanskimi sredstvi iz zraka v plinastem stanju (na primer prek membrane z obratno osmozo pod tlakom). Generatorji dušikovega plina, ki uporabljajo membrane ali adsorpcijo z nihajnim tlakom (PSA), so običajno stroškovno in energetsko učinkovitejši. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.parkern2.com/_literature_176619/A_Sustainable_Approach_to_the_Supply_of_Nitrogen|title=A Sustainable Approach to the Supply of Nitrogen|last=Froehlich|first=Peter|date=May 2013|website=www.parker.com|publisher=Parker Hannifin Corporation|accessdate=24 November 2016}}</ref> Komercialni dušik je pogosto stranski produkt pridobivanja kisika iz zraka za jeklarstvo in druge namene. Stisnjena v jeklenkah pogosto imenujejo dušik OFN (oxygen-free nitrogen -dušik brez kisika). <ref>{{Navedi časopis|last=Reich|first=Murray|last2=Kapenekas|first2=Harry|year=1957|title=Nitrogen Purfication. Pilot Plant Removal of Oxygen|journal=Industrial & Engineering Chemistry|volume=49|issue=5|pages=869–73|doi=10.1021/ie50569a032}}</ref> Komercialni dušik že vsebuje največ 20&nbsp;ppm kisika in posebej prečiščene stopnje, ki vsebujejo največ 2dnm kisika in 10&nbsp;Na voljo so tudi dnm [[Argon|argona.]] <ref name="Greenwood409">Greenwood and Earnshaw, pp. 409–11</ref> V kemičnem laboratoriju se dušik pridobiva z obdelavo [[Amonijev klorid|amonijevega klorida]] v vodni raztopini z [[Natrijev nitrit|natrijevim nitritom]]. <ref name="labProduction">{{Navedi časopis|last=Bartlett|first=J. K.|year=1967|title=Analysis for nitrite by evolution of nitrogen: A general chemistry laboratory experiment|journal=Journal of Chemical Education|volume=44|issue=8|page=475|bibcode=1967JChEd..44..475B|doi=10.1021/ed044p475}}</ref> : NH₄Cl + NaN₂ → N₂ + NaCl + 2 H₂O V tej reakciji nastajajo tudi majhne količine nečistoč NO in HNO_3.. Odstranimo jih lahko s prepuščanjem plina skozi vodno žveplovo kislino, ki vsebuje kalijev dikromat. <ref name="labProduction">{{Navedi časopis|last=Bartlett|first=J. K.|year=1967|title=Analysis for nitrite by evolution of nitrogen: A general chemistry laboratory experiment|journal=Journal of Chemical Education|volume=44|issue=8|page=475|bibcode=1967JChEd..44..475B|doi=10.1021/ed044p475}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFBartlett1967">Bartlett, J. K. (1967). </cite></ref> Zelo čist dušik se pridobiva s termično razgradnjo barijevega azida ali natrijevega azida. <ref>{{Navedi časopis|last=Eremets|first=M. I.|last2=Popov|first2=M. Y.|last3=Trojan|first3=I. A.|last4=Denisov|first4=V. N.|last5=Boehler|first5=R.|last6=Hemley|first6=R. J.|year=2004|title=Polymerization of nitrogen in sodium azide|journal=The Journal of Chemical Physics|volume=120|issue=22|pages=10618–23|bibcode=2004JChPh.12010618E|doi=10.1063/1.1718250|pmid=15268087}}</ref> == Biološka vloga == Dušikove spojine, kot so [[aminokislina|amino-]] in [[nukleinska kislina|nukleinske kisline]], so ključni sestavni del vseh živih [[organizem|organizmov]] na Zemlji. Večina organizmov ne more absorbirati elementarnega dušika, ki je prisoten v ozračju, in lahko uporablja le [[redukcija|reducirano]] (»fiksirano«) obliko. Nekaj reduciranega dušika pride do tal s padavinami, v obliki [[Amonijev ion|amonija]] in [[nitrat]]ov, pomembnejši vir za [[rastline]] pa so določene [[bakterije]], ki so sposobne reducirati elementarni dušik z [[nitrogenaza|nitrogenaznimi]] encimi. Proces zahteva veliko energije in anoksične pogoje; mnogo vrst fiksacijskih bakterij živi v [[sožitje|sožitju]] z rastlinami, ki jih hranijo v koreninskih nodulih in jih v zameno za reducirane dušikove spojine oskrbujejo s hranilnimi snovmi. Drug vir dušika za rastline so nitrati mineralnega izvora in tisti, ki se sprostijo v procesu [[Dekompozicija|dekompozicije]] organskih snovi. Živali dobijo dušikove spojine s hrano in jih v procesu [[prebava|prebave]] razgradijo do osnovnih gradbenih molekul. [[Kroženje dušika]] v [[ekosistem]]u se zaključi s procesom [[denitrifikacija|denitrifikacije]], v kateri oksidirajoče bakterije pretvorijo reducirane dušikove spojine nazaj v [[amonijak|amoniak]], s čimer pridobivajo energijo. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == [http://www.periodicvideos.com/videos/007.htm Dušik (video)], University of Nottingham {{Wikislovar|dušik|Dušik}} {{navpolje periodni sistem}}{{kemični elementi}} [[Kategorija:Kemični elementi]] [[Kategorija:1772 v znanosti]] [[Kategorija:Dušik|*]] [[Kategorija:Reaktivne nekovine]] [[Kategorija:Diatomične nekovine]] [[Kategorija:Dušikova skupina]] [[Kategorija:Hladila]] {{normativna kontrola}} mbgqkegw6vgwy40dnw70vuegtjs3nb5 5737090 5736948 2022-08-20T07:12:13Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje dušik}} '''Dušik''' je [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] '''N''' in [[Vrstno število|atomskim številom]] 7. Prvič ga je leta 1772 odkril in izoliral škotski zdravnik Daniel Rutherford. Čeprav sta [[Carl Wilhelm Scheele]] in [[Henry Cavendish]] to storila neodvisno približno istočasno, je Rutherford na splošno zasluži medaljo, ker je bilo njegovo delo objavljeno najprej. Ime ''nitrogène'' je leta 1790 predlagal francoski kemik Jean-Antoine-Claude Chaptal, ko je bilo ugotovljeno, da je dušik prisoten v [[Dušikova kislina|dušikovi kislini]] in [[Nitrat|nitratih]]. [[Antoine Lavoisier|Antoine Lavoisier je]] namesto tega predlagal ime ''azote'' iz {{Jezik-grc|ἀζωτικός}} "brez življenja", saj gre za dušljiv plin; nastopa tudi v imenih nekaterih dušikovih spojin, kot so [[hidrazin]], [[Azid|azidi]] in [[Azo spojina|azo spojine]]. Dušik je najlažji član [[Pniktogeni|skupine 15]] periodnega sistema. Je pogost element v [[Vesolje|vesolju]], ocenjen na približno sedmo mesto v številčnosti v [[Rimska cesta (galaksija)|Rimski cesti]] in [[Osončje|Osončju]]. Pri [[Standardni pogoji|standardni temperaturi in tlaku]], se dva atoma elementa [[Kemična vez|vežeta]] v dvoatomski dušik (dinitrogen), plin brez barve in vonja s formulo N_2.. Dušik v tej obliki predstavlja približno 78% [[Ozračje|zemeljske atmosfere]], zaradi česar je najbolj razširjen nespojen element. Dušik se pojavlja v vseh organizmih, predvsem v [[Aminokislina|aminokislinah]] (in s tem [[Beljakovina|beljakovinah]]), v [[Nukleinska kislina|nukleinskih kislinah]] ( [[Deoksiribonukleinska kislina|DNA]] in [[Ribonukleinska kislina|RNA]]) in v ATP, molekuli za prenos energije [[adenozin trifosfat]]. Človeško telo vsebuje približno 3 mas.% dušika, ki je četrti najbolj razširjen element v telesu za kisikom, ogljikom in vodikom. [[Kroženje dušika|Dušikov cikel]] opisuje gibanje elementa iz zraka, v [[Biosfera|biosfero]] in organske spojine, nato pa nazaj v ozračje. Številne industrijsko pomembne spojine, kot so [[Amonijak|amonijak]], dušikova kislina, organski nitrati (pogonska goriva in [[Eksploziv|eksplozivi]] ) in cianidi, vsebujejo dušik. Izredno močna trojna vez v elementarnem dušiku (N≡N), druga najmočnejša vez v kateri koli [[Dvoatomna molekula|dvo-atomski molekuli]] razen [[Ogljikov monoksid|ogljikovega monoksida]] (CO), <ref>[http://www.wiredchemist.com/chemistry/data/bond_energies_lengths.html Common Bond Energies (D) and Bond Lengths (r)]. wiredchemist.com</ref> prevladuje v kemiji dušika. To organizmom in industriji povzroča težave pri pretvorbi N₂ v uporabne [[Spojina|spojine]], hkrati pa pomeni, da izgorevanje, eksplozija ali razgradnja dušikovih spojin v dušikov plin sprošča velike količine pogosto koristne energije. Sintetično proizvedeni amonijak in nitrati so ključna industrijska [[NPK|gnojila]], nitrati v gnojilih pa ključni krivci za[[Evtrofikacija|evtrofikacijo]] vodnih sistemov. Poleg uporabe v gnojilih in kot zaloga energije je dušik najti v tako raznolikih organskih spojinah, kot je [[Kevlar|kevlar,]] ki se uporablja v tkaninah z visoko trdnostjo, in cianoakrilat, znan kot sekundno lepilo. Dušik je v vseh glavnih farmakoloških razredih zdravil, med drugim v [[Antibiotik|antibiotiki]]<nowiki/>h. Številna zdravila posnemajo [[Celično signaliziranje|naravne signalne molekule,]] ki vsebujejo dušik: na primer organska nitrata [[Gliceriltrinitrat|nitroglicerin]] in nitroprusid nadzorujeta [[krvni tlak]] s presnavljanjem v [[Dušikov monoksid|dušikov oksid]]. Številne omembe vredne droge, ki vsebujejo dušik, kot so naravni [[kofein]] in [[Morfin|morfij]] ali sintetični [[Amfetamin|amfetamini]], delujejo na receptorje živalskih [[Živčni prenašalec|nevrotransmiterjev]]. == Zgodovina == [[Slika:Rutherford_Daniel.jpg|levo|sličica|Daniel Rutherford, odkritelj dušika]] Dušikove spojine imajo zelo dolgo zgodovino. [[Amonijev klorid]] je poznal že [[Herodot]]. Dobro jih je poznal tudi srednji vek. [[Alkimija|Alkimisti]] so dušikovo kislino poznali kot ''[[Dušikova kislina|aqua fortis]]'' (močno vodo), pa tudi druge dušikove spojine, kot so [[Amonijev ion|amonijeve]] soli in [[Nitrat|nitratne]] soli. Mešanica t.i. solitrne in solne [[Klorovodikova kislina|kisline]] je bila znana kot ''[[Zlatotopka|aqua regia]]'' (kraljevska voda), slavna zaradi svoje sposobnosti raztopiti tudi kralja kovin, zlato. <ref name="Greenwood406">Greenwood and Earnshaw, pp. 406–07</ref> Odkritje dušika pripisujejo škotskemu zdravniku Danielu Rutherfordu leta 1772, ki ga je imenoval ''škodljiv zrak''. <ref>Rutherford, Daniel (1772) "[https://books.google.com/books?id=JxUUAAAAQAAJ&printsec=frontcover&hl=en&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Dissertatio Inauguralis de aere fixo, aut mephitico]" (Inaugural dissertation on the air [called] fixed or mephitic), M.D. dissertation, University of Edinburgh, Scotland. </ref> <ref name="Weeks">{{Navedi časopis|last=Weeks|first=Mary Elvira|year=1932|title=The discovery of the elements. IV. Three important gases|journal=Journal of Chemical Education|volume=9|issue=2|page=215|bibcode=1932JChEd...9..215W|doi=10.1021/ed009p215}}</ref> Čeprav je ni prepoznal kot povsem drugačno kemično snov, jo je jasno ločil od [[Joseph Black|"fiksnega zraka"]] Josepha Blacka ali ogljikovega dioksida. <ref>Aaron J. Ihde, The Development of Modern Chemistry, New York 1964.</ref> Rutherfordu je bilo jasno, da gre za sestavino zraka, ki ne podpira [[Gorenje (kemija)|zgorevanja]], čeprav se ni zavedal, da gre za element. Dušik so približno ob istem času preučevali tudi [[Carl Wilhelm Scheele]], <ref>Carl Wilhelm Scheele, [https://archive.org/stream/CarlWilhelmSche00Sche#page/n1/mode/2up ''Chemische Abhandlung von der Luft und dem Feuer''] [Chemical treatise on air and fire] (Upsala, Sweden: Magnus Swederus, 1777; and Leipzig, (Germany): Siegfried Lebrecht Crusius, 1777). </ref> [[Henry Cavendish]], <ref name="#1">{{Navedi časopis|last=Priestley|first=Joseph|year=1772|title=Observations on different kinds of air|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London|volume=62|pages=147–256|doi=10.1098/rstl.1772.0021}}</ref> in [[Joseph Priestley]], <ref name="#1"/> ki sta ga označevala kot ''zgoreli zrak'' ali ''[[Flogistonska teorija|flogiziran zrak]]''. Francoski kemik [[Antoine Lavoisier|Antoine Lavoisier je]] plin iz dušika imenoval "[[wiktionary:mephitic air|mefitski zrak]]" ali ''azot'' iz [[Grščina|grške]] besede {{Jezik|el|άζωτικός}} (azotikos), "brez življenja", ker je večinoma [[Inertni plin|inerten]]. <ref name="#2">Lavoisier, Antoine with Robert Kerr, trans., ''Elements of Chemistry'', 4th ed. </ref> <ref name="#2"/> V ozračju čistega dušika so živali poginjale in plamen je ugasnil. Čeprav Lavoisierjev naziv v angleščini niso sprejeli, saj je bilo jasno, da so skoraj vsi plini (dejansko je edina izjema jasno kisik) mefitski, njegov pomen uporablja vrsta jezikov -francoščina, italijanščina, portugalščina, poljščina, ruščina, albanščina in ne nazadnje slovenščina. Angleško ime nitrogen (1794) izhaja iz francoskega ''nitrogèna'', ki ga je leta 1790 skoval francoski kemik Jean-Antoine Chaptal (1756–1832), <ref>Chaptal, J. A. and Nicholson, William trans. (1800) ''Elements of Chemistry'', 3rd ed. </ref> ki je združil rancoski ''nitra'' ( [[kalijev nitrat]], imenovan tudi salitra, baš soliter ) in francosko končnico ''-gène'', "proizvaja", iz [[Grščina|grščine]] -γενής (-genes, "rojen"). Chaptalov je s tem hotel poudariti, da je dušik bistveni del [[Dušikova kislina|dušikove (solitrne) kisline]], ki se dela iz solitra. V prejšnjih časih so niter napačno enačili z egiptovskim "natronom" ( [[Natrijev karbonat|natrijevim karbonatom]])&nbsp;- v grščini se imenuje νίτρον (nitron)&nbsp;- ki kljub imenu z nitro/solitrom ni imel nič skupnega. <ref>[http://www.etymonline.com/index.php?term=nitrogen nitrogen]. </ref> Najzgodnejša vojaško, industrijsko in kmetijsko uporabljena dušikova spojina je bil soliter ( [[natrijev nitrat]] ali kalijev nitrat), predvsem v [[Smodnik|smodniku]] in kasneje kot [[NPK|gnojilo]]. Leta 1910 je [[John William Strutt Rayleigh|Lord Rayleigh]] odkril, da je pri električnem praznjenju v dušikovem plinu nastajal "aktivni dušik", enoatomski [[Alotropija|alotrop]] dušika. <ref>Strutt, R. J. (1911) [http://rspa.royalsocietypublishing.org/content/royprsa/85/577/219.full.pdf "Bakerian Lecture. ]</ref> "Vrteči se oblak briljantno rumene svetlobe", ki ga je ustvaril njegov aparat, je reagiral z [[Živo srebro|živim srebrom]] v eksploziven živosrebrni nitrid. <ref>[http://www.lateralscience.co.uk/activen/index.html Lord Rayleigh's Active Nitrogen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121101100510/http://www.lateralscience.co.uk/activen/index.html|date=2012-11-01}}. </ref> Dolgo časa so bili viri dušikovih spojin omejeni. V naravi izvirajo bodisi iz biologije bodisi iz nahajališč nitratov, pridobljenih z reakcijami v ozračju. Fiksiranje dušika z industrijskimi procesi, kot sta procesa Frank-Caro (1895–1899) in [[Haber-Boschev proces|Haber – Bosch]] (1908–1913), je zmanjšalo to pomanjkanje dušikovih spojin, tako da polovica svetovne [[Živilska industrija|proizvodnje hrane]] zdaj temelji na sintetičnih dušikovih gnojilih. <ref name="Haber100">{{Navedi časopis|last=Erisman|first=Jan Willem|last2=Sutton|first2=Mark A.|last3=Galloway|first3=James|last4=Klimont|first4=Zbigniew|last5=Winiwarter|first5=Wilfried|year=2008|title=How a century of ammonia synthesis changed the world|journal=Nature Geoscience|volume=1|issue=10|page=636|bibcode=2008NatGe...1..636E|doi=10.1038/ngeo325}}</ref> Hkrati je Ostwaldov postopek (1902) za proizvodnjo nitratov z industrijsko fiksacijo dušika omogočil obsežno industrijsko proizvodnjo nitratov kot [[Surovina|surovine]] za proizvodnjo [[Eksploziv|eksplozivov]] v [[Svetovna vojna|svetovnih vojnah]] 20. stoletja. == Lastnosti == [[Slika:Neon_orbitals.png|desno|sličica| Oblike petih zasedenih orbital v dušiku. Barvi prikazujeta fazo ali znak valovne funkcije v območju.Od leve proti desni: 1s, 2s (prerez za prikaz notranje strukture), 2p _''x'', 2p _''y'', 2p _''z''.]] Atom dušika ima sedem elektronov. V osnovnem stanju so razporejeni v elektronski konfiguraciji 1s{{su|p=2}}2s{{su|p=2}}2p{{su|p=1|b=''x''}}2p{{su|p=1|b=''y''}}2p{{su|p=1|b=''z''}}.. Ima torej pet valentnih elektronov v 2s in 2p orbitali, od katerih so trije (p-elektroni) brez para. Med elementi ima eno od najvišjih [[elektronegativnost]]<nowiki/>i (3,04 po Paulingovi lestvici), višjo imajo le [[klor]] (3,16), [[kisik]] (3,44) in [[fluor]] (3,98). (Lahki [[Žlahtni plin|žlahtni plini]], [[helij]], [[neon]] in [[argon]] bi bili verjetno tudi bolj elektronegativni, dejansko po Allenovi lestvici. ) <ref name="Greenwood411">Greenwood and Earnshaw, pp. 411–12</ref> Po periodičnih trendih je njegov [[kovalentni polmer]] za enojno vez 71&nbsp;pm manjši od vrednosti za [[Bor (element)|bor]] (84&nbsp;pm) in [[ogljik]] (76&nbsp;pm), večji pa polmerov kisika (66&nbsp;pm) in fluora (57&nbsp;pm). Nitridni anion, N ³⁻, je z 146 pm veliko večji, podobno kot velja za aniona [[oksid]] (O ²⁻ : 140&nbsp;pm) in fluorid (F^-: 133&nbsp;pm). Prve tri ionizacijske energije dušika so 1.402, 2.856 in 4.577&nbsp;MJ.mol⁻¹, vsota četrtega in petega pa 16.920&nbsp;MJ.mol ^-1. Zaradi teh zelo visokih vrednosti dušik ne pozna enostavne kationske kemije. <ref name="Greenwood550">Greenwood and Earnshaw, p. 550</ref> V prvi vrstici [[Blok periodnega sistema|p-bloka]], zlasti pri dušiku, [[Kisik|kisiku]] in [[Fluor|fluoru]], je pomanjkanje radialnih vozlišč v podlupini 2p neposredno odgovorno za številne anomalne lastnosti Podlupina 2p je zelo majhna in ima zelo podoben radij kot lupina 2s, kar olajšuje [[Hibridizacija orbital|orbitalno hibridizacijo]]. Posledica so tudi zelo velike privlačne sile med jedrom in valenčnimi elektroni v 2s in 2p lupinah, kar je razlog za zelo visoke elektronegativnosti. Iz istega razloga je hipervalenca pri elementih 2p skoraj neznana, ker velika elektronegativnost otežuje majhnemu atomu dušika, da bi igral vlogo centralnega atoma z elektroni bogate tro-središčne vezi štirih elektronov - elektrone bi premočno privlačil nase. Kljub temu, da je dušik na čelu skupine 15 v periodnem sistemu, njegova kemija kaže velike razlike v primerjavi s kemijo [[Fosfor|fosforja]], [[Arzen|arzena]], [[Antimon|antimona]] in [[Bizmut|bizmuta]]. <ref name="Kaupp">{{Navedi časopis|last=Kaupp|first=Martin|date=1 December 2006|title=The role of radial nodes of atomic orbitals for chemical bonding and the periodic table|url=https://pdfs.semanticscholar.org/b624/3805138ab8701ce5b4aa580f626992ff2fde.pdf|journal=Journal of Computational Chemistry|volume=28|issue=1|pages=320–25|doi=10.1002/jcc.20522|pmid=17143872|access-date=7 February 2018}}</ref> Dušik lahko koristno primerjamo z sosedoma levo in desno, ogljikom in kisikom ter vertikalnimi sosedi v stolpcu, ki nos njegovo ime, s fosforjem, arzenom, antimonom in bizmutom. Čeprav ima vsak element periode 2 od litija do kisika nekaj podobnosti z elementom periode 3 v naslednji skupini (od magnezija do klora; podobnosti, znane kot diagonalna razmerja ), njihova jakost od para bor-silicij dalje pade. Podobnosti dušika in žvepla so večinoma omejene na obročne spojine žveplovega nitrida, če sta oba elementa edina prisotna. <ref name="Greenwood412">Greenwood and Earnshaw, pp. 412–16</ref> Dušik nagnjenosti ogljika za ustvarjanje verig ne deli.Tako kot ogljik tudi dušik s kovinami tvori ionske ali kovinske spojine. Dušik z ogljikom tvori obsežen niz nitridov, med drugim spojine z verižnimi, [[Grafit|grafitičnimi]] in fulerenskimi strukturami. <ref>{{Navedi časopis|last=Miller|first=T. S.|last2=Belen|first2=A.|last3=Suter|first3=T. M.|last4=Sella|first4=A.|last5=Corà|first5=A.|last6=McMillan|first6=P. F.|date=2017|title=Carbon nitrides: synthesis and characterization of a new class of functional materials|journal=Physical Chemistry Chemical Physics|volume=19|issue=24|pages=15613–15638|bibcode=2017PCCP...1915613M|doi=10.1039/C7CP02711G|pmid=28594419|doi-access=free}}</ref> Z visoko elektronegativnostjo in sočasno zmožnostjo [[Vodikova vez|vodikove vezi]] ter zmožnostjo tvoriti [[Kompleksna spojina|koordinacijske komplekse]] (z darovanjem svojih osamljenih parov elektronov) spominja na kisik. Obstaja nekaj vzporednic med kemijo amonijaka NH₃ in vode H₂O. Na primer, sposobnost obeh spojin, da se protonirata in tvorita NH₄⁺ oziroma H₃O⁺ ali pa deprotonirata, v NH₂^- in OH^- - in vse to je mogoče izolirati v trdnih spojinah. <ref>{{Navedi knjigo|last=House|first=J. E.|last2=House|first2=K. A.|date=2016|title=Descriptive Inorganic Chemistry|location=Amsterdam|publisher=Elsevier|page=198|isbn=978-0-12-804697-5}}</ref> Dušik deli z obema vodoravnima sosedoma nagnjenost tvoriti več vezi, običajno z ogljikovimi, kisikovimi ali drugimi dušikovimi atomi, s p_{''π –''} p_''π'' interakcijami. <ref name="Greenwood412">Greenwood and Earnshaw, pp. 412–16</ref> Tako se dušik na primer pojavlja kot dvoatomske molekule in ima zato zelo nižje [[tališče]] (-210&nbsp;° C) in [[vrelišče]] (-196&nbsp;° C) kot ostali del njegove skupine, ker molekule držijo skupaj le šibke [[Van der Waalsova sila|van der Waalsove sile]] in je za nastanek znatnih trenutnih dipolov na razpolago zelo malo elektronov. To pri vertikalnih sosedih ni mogoče; tako [[Dušikov oksid|dušikovi oksidi]], [[Nitrit|nitriti]], [[Nitrat|nitrati]], [[Nitro spojine|nitro-]], nitrozo-, [[Azo spojina|azo-]] in diazo- spojine, azidi, cianati, tiocianati in [[Imin|imino-]] derivati ne najdejo posnemovalcev v fosforju, arzenu, antimonu ali bizmutu. Na enak način pa kompleksnost fosforjevih oksokislin ne najde odmeva pri dušiku. Ne glede na razlike dušik in fosfor tvorita obsežno družino medsebojnih spojin z verižno, obročasto in kletkasto strukturo. <ref>{{Navedi knjigo|last=Roy|first=A. K.|last2=Burns|first2=G. T.|last3=Grigora|first3=S.|last4=Lie|first4=G. C.|editor-last=Wisian-Neilson|title=Inorganic and organometallic polymers II: advanced materials and intermediates|publisher=American Chemical Society|date=1994|pages=344–357|chapter=Poly(alkyl/aryloxothiazenes), [N=S(O)R]''_n'' : New direction in inorganic polymers|doi=10.1021/bk-1994-0572.ch026}}</ref> === Izotopi === [[Slika:NuclideMap_C-F.png|desno|sličica| Tabela nuklidov od ogljika do fluora, z dušikom. Oranžna barva označuje emisijo protona; roza za emisijo pozitrona (inverzni razpad beta); črna za stabilne nukleide; modra za emisijo elektronov (beta razpad); in vijolična za emisijo nevtronov.. Število protonov se veča navpično, število nevtronov vodoravno]] Dušik ima dva stabilna [[Izotop|izotopa]] : ¹⁴N in ¹⁵N. Prvi je veliko bolj pogost, saj predstavlja 99,634% naravnega dušika, drugi (ki je nekoliko težji) pa preostalih 0,366%. To vodi do atomske teže okoli 14.007&nbsp;u. <ref name="Greenwood411">Greenwood and Earnshaw, pp. 411–12</ref> Oba stabilna izotopa nastajata v ciklusu CNO v [[Zvezda|zvezdah]], vendar je ¹⁴N pogostejši, saj je nevtronski zajem korak, ki hitrost omejuje. ¹⁴N je eden od petih stabilnih nenavadnih nuklidov (nuklid z neparnim številom protonov in nevtronov); preostali štirje so [[Devterij|²H]], ⁶Li, ¹⁰B in ^180mTa. <ref name="BetheBible">{{Navedi časopis|last=Bethe|first=H. A.|date=1939|title=Energy Production in Stars|journal=[[Physical Review]]|volume=55|issue=5|pages=434–56|bibcode=1939PhRv...55..434B|doi=10.1103/PhysRev.55.434|pmid=17835673|doi-access=free}}</ref> Relativni delež ¹⁴N in ¹⁵N je v ozračju praktično konstanten, drugje pa se lahko spreminja zaradi naravne izotopske frakcije v okviru bioloških [[Redoks reakcija|redoks]] reakcij in izhlapevanja naravnega [[Amonijak|amonijaka]] ali [[Dušikova kislina|dušikove kisline]]. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.ciaaw.org/nitrogen.htm|title=Atomic Weight of Nitrogen|last=CIAAW|date=2003|website=ciaaw.org|publisher=CIAAW|accessdate=13 October 2016}}</ref> Biološko mediirane reakcije (npr. asimilacija, [[nitrifikacija]] in [[denitrifikacija]] ) močno kontrolirajo dinamiko dušika v tleh. Te reakcije običajno privedejo do obogatitve [[Substrat|podlage]] z ¹⁵N. <ref name="enrich">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=U9y3whFC2DIC&pg=PA74|pages=74–75|title=Stable Isotopes and Biosphere – Atmosphere Interactions: Processes and Biological Controls|isbn=978-0-08-052528-0|last=Flanagan|first=Lawrence B.|last2=Ehleringer|first2=James R.|last3=Pataki|first3=Diane E.|date=15 December 2004}}</ref> Razmerje ¹⁵N: ¹⁴N se običajno uporablja pri analizi stabilnih izotopov na področjih geokemije, [[Hidrologija|hidrologije]], paleoklimatologije in paleoceanografije. Od desetih drugih sintetično proizvedenih izotopov od ¹²N do ²³N ima ¹³N [[Razpolovni čas|razpolovno dobo]] deset minut, preostali izotopi pa razpolovni čas nekaj sekund ( ¹⁶N in ¹⁷N) ali milisekund. Drugi izotopi dušika niso mogoči, saj bi izven kapljičnega modela in bi puščali proton ali nevtron. Glede na razlike v razpolovni dobi je ¹³N najpomembnejši dušikov radioizotop, ki je dovolj dolgoživ, da se ga uporablja v [[Pozitronska emisijska tomografija|pozitronski emisijski tomografiji]] (PET), četudi je njegov razpolovni čas še vedno kratek, zato ga je treba proizvesti na kraju samem, na primer v ciklotronu s protonskim bombardiranjem ¹⁶O, kar daje ¹³N in [[Delec alfa|delce alfa]]. <ref name="Carlson 151">{{Navedi knjigo|last=Carlson|first=Neil|title=Physiology of Behavior|publisher=Pearson|series=Methods and Strategies of Research|volume=11th edition|date=January 22, 2012|page=151|isbn=978-0-205-23939-9}}</ref> [[Radioaktivni izotop|Radioizotop]] ¹⁶N je prevladujoči [[Radioaktivni izotop|radionuklid]] v hladilni tekočini [[Tlačnovodni reaktor|reaktorjev pod pritiskom]] ali [[Vrelovodni reaktor|reaktorjev z vrelo vodo]] med normalnim delovanjem, zato je občutljiv in neposreden pokazatelj za netesna mesta. Nastane iz ¹⁶O (v vodi) z reakcijo (n, p), ko atom kisika zajame proton in odda nevtron. Ima kratko razpolovno dobo približno 7,1&nbsp;s, vendar med razpadanjem nazaj na ¹⁶O tvori [[Žarek gama|gama sevanje]] visoke energije (5 do 7&nbsp;MeV). <ref name="Neeb">{{Navedi knjigo|last=Neeb|first=Karl Heinz|title=The Radiochemistry of Nuclear Power Plants with Light Water Reactors|publisher=Walter de Gruyter|location=Berlin-New York|date=1997|isbn=978-3-11-013242-7|url=https://books.google.com/books?id=SJOE00whg44C&pg=PA227|page=227}}</ref> Zaradi tega je treba med obratovanjem [[Jedrski reaktor|reaktorja s hlajenjem na vodo pod pritiskom]] treba omejiti dostop do cevovodov za primarno hladilno tekočino. == Kemija in spojine == === Alotropi === [[Slika:N2MolecularDiagramCR.jpg|desno|sličica| Molekularni orbitalni diagram molekule dušika, N₂. Obstaja pet bonding orbital in dve antibonding orbitali (označeni z zvezdico; orbitale, ki vključujejo notranje elektrone 1s, niso prikazane), kar daje za skupni bonding red vrednost tri..]] Atomski dušik, znan tudi kot aktivni dušik, je zelo reaktiven in je [[Radikal (kemija)|triradikalen]] s tremi neparjenimi elektroni. Prosti dušikovi atomi zlahka reagirajo z večino elementov in tvorijo nitride, in tudi če dva prosta dušikova atoma trčita in tvorita vzbujeno molekulo N₂, lahko ob trku celo s tako stabilnimi molekulami, kot sta [[ogljikov dioksid]] in [[Voda|voda,sprostita toliko energije]], da pride do homolitičnega razpada v radikale, kot so CO in O ali OH in H. Atomski dušik se pripravi s pomočjo električnega praznjenja skozi dušikov plin pri 0,1–2&nbsp;mmHg, pri tem nastaja atomarni dušik in hkrati rumena emisija, ki počasi bledi nekaj minut dolgo tudi po koncu praznjenja. <ref name="Greenwood412">Greenwood and Earnshaw, pp. 412–16</ref> Glede na veliko reaktivnost atomskega dušika se elementarni dušik običajno pojavlja kot dvoatomski dušik, to je kot molekula N₂. To je pri običajnih pogojih [[Diamagnetizem|diamagnetni]] plin, brez barve, vonja in okusa: tali se pri -210&nbsp;° C in vre pri -196&nbsp;° C. <ref name="Greenwood412">Greenwood and Earnshaw, pp. 412–16</ref> Dvoatomski dušik pri sobni temperaturi večinoma ne reagira, reagira pa s kovinskim [[Litij|litijem]] in nekaterimi kompleksi [[Prehodni element|prehodnih kovin.]] To je posledica njegove vezi, ki je edinstvena za dvoatomne elemente pri standardnih pogojih, saj ima N≡N trojno vez. Trojne vezi imajo kratke dolžine (v tem primeru 109,76&nbsp;pm) in visoke disociacijske energije ( 945,41&nbsp;kJ / mol za N₂). So torej zelo močne, kar pojasnjuje kemično inertnost dušika. Po nekaterih teoretičnih razmišljanjih naj bi možni tudi drugi dušikovi [[Oligomer|oligomeri]] in polimeri. Če bi jih bilo mogoče sintetizirati, bi šlo za snovi z zelo visoko gostoto energije, ki bi jih lahko uporabljali kot močne pogonske snovi ali eksplozive. [[Slika:Mountainous_Shoreline_of_Sputnik_Planum_(PIA20198).png|desno|sličica| Trden dušik na ravnini Sputnik Planitia na Plutonu poleg hribov iz zmrznjene vode]] Pri [[Zračni tlak|zračnem tlaku]] se molekulski dušik [[Kondenzacija|kondenzira]] ( [[Kapljevina|utekočini]] ) pri 77 ° C&nbsp;[[Kelvin|K]] (-195,79&nbsp;° [[Celzijeva temperaturna lestvica|C]] ) in [[Strjevanje|zamrzne]] pri 63&nbsp;K (-210,01&nbsp;° C) <ref name="Gray">{{Navedi knjigo|last=Gray|first=Theodore|title=The Elements: A Visual Exploration of Every Known Atom in the Universe|date=2009|publisher=Black Dog & Leventhal Publishers|location=New York|isbn=978-1-57912-814-2|url=https://archive.org/details/elementsvisualex0000gray}}</ref> v beta heksagonalno tesno zapakirano (HCP) kristalno [[Alotropija|alotropno]] obliko. Pod 35.4&nbsp;K (-237,6&nbsp;° C) dušik prevzame [[Kubični kristalni sistem|kubično]] kristalno alotropsko obliko (imenovano alfa faza). <ref name="schu">{{Navedi časopis|last=Schuch|first=A. F.|last2=Mills|first2=R. L.|date=1970|title=Crystal Structures of the Three Modifications of Nitrogen 14 and Nitrogen 15 at High Pressure|journal=The Journal of Chemical Physics|volume=52|issue=12|pages=6000–08|bibcode=1970JChPh..52.6000S|doi=10.1063/1.1672899}}</ref> [[Tekoči dušik]], brezbarvna tekočina, ki na videz spominja na vodo, vendar z 80,8% gostote (gostota tekočega dušika pri vrelišču je 0,808&nbsp;g / ml), se pogosto rabi kot kriogen. <ref>{{Navedi časopis|last=Iancu|first=C. V.|last2=Wright|first2=E. R.|last3=Heymann|first3=J. B.|last4=Jensen|first4=G. J.|year=2006|title=A comparison of liquid nitrogen and liquid helium as cryogens for electron cryotomography|journal=Journal of Structural Biology|volume=153|issue=3|pages=231–40|doi=10.1016/j.jsb.2005.12.004|pmid=16427786}}</ref> Dušik v trdnem stanju ima številne kristalne oblike.Tudi pri nizkih temperaturah je trdni dušik dokaj hlapen in lahko [[Sublimacija|sublimira]] v ozračje ali pa se kondenzira nazaj v dušikovo zmrzal. Je zelo mehak in šibek in se razliva v obliki ledenikov, na Tritonu se na območju polarne ledene kape dvigajo iz notranjosti [[Gejzir|gejziri]] dušikovega plina. <ref>{{Navedi splet|url=http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Triton|publisher=[[NASA]]|accessdate=September 21, 2007|title=Neptune: Moons: Triton|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111015074425/http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Triton|archivedate=October 15, 2011}}</ref> == Navzočnost == [[Slika:Nitrogen_Cycle.svg|desno|sličica| Shematski prikaz [[Kroženje dušika|pretoka dušikovih spojin]] skozi kopensko okolje]] Dušik je najpogostejši čisti element v zemlji in predstavlja 78,1% celotne prostornine [[Atmosfera nebesnega telesa|ozračja]]. <ref name="Greenwood406">Greenwood and Earnshaw, pp. 406–07</ref> Kljub temu [[Pogostost elementov v zemeljski skorji|v zemeljski skorji ni obilen]], saj ga je le 19&nbsp;dnm, enako kot elementov [[niobij]], [[galij]] in [[litij]]. Edina pomembna dušikova minerala sta niter ( [[kalijev nitrat]] , soliter ) in sodaniter ( [[natrijev nitrat]], čilski soliter). Od dvajsetih let prejšnjega stoletja dalje pa nista več pomembna vira za nitrate, ko je prišlo do odkritja sinteze amonijaka in dušikove kisline iz zraka. <ref name="Greenwood407">Greenwood and Earnshaw, pp. 407–09</ref> Dušikove spojine se nenehno izmenjujejo med ozračjem in živimi organizmi. Dušik je treba najprej predelati ali "fiksirati" v rastlinsko uporabno obliko, običajno v amonijak. Nekaj dušika se fiksira ob udarcih strele, ki ustvarjajo dušikove okside, večinoma pa dušik vežejo diazotrofne bakterije s pomočjo encimov, znanih kot nitrogenaze (čeprav je danes pomembna tudi industrijska vezava dušika v amonijak). V rastlinah zajeti amonijak se uporablja za sintezo beljakovin. Te rastline nato živali prebavijo in iz dušikovih spojin sintetizirajo lastne beljakovine in izločajo odpadke z vsebnostjo dušika. Končno ti organizmi umrejo in se razgradijo, pri čemer [[Denitrifikacija|pridejo do bakterijske in okoljske oksidacije in denitrifikacije]] ter vrnejo prosti dušik v ozračje. Industrijska fiksacija dušika po [[Haber-Boschev proces|Haberjevem postopku]] se večinoma uporablja za gnojila, čeprav odpadni ostanki, ko se izlužijo, zaradi dušika, ki ga vsebujejo, vodijo do [[Evtrofikacija|evtrofikacije]] sladke vode in nastanka mrtvih con v morjih, saj rast bakterij, ki jo povzroča dušik, izčrpa kisik v vodi do take mere, da višji organizmi umrejo. Poleg tega dušikov oksid, ki pri tem nastaja, napada atmosferski [[Ozonska plast|ozonski plašč]]. <ref name="Greenwood407">Greenwood and Earnshaw, pp. 407–09</ref> == Proizvodnja == Dušik v plinastem stanju je industrijski plin, ki se pridobiva z [[Frakcionirna destilacija|delno destilacijo]] [[Tekoči zrak|utekočinjenega zraka]] ali z mehanskimi sredstvi iz zraka v plinastem stanju (na primer prek membrane z obratno osmozo pod tlakom). Generatorji dušikovega plina, ki uporabljajo membrane ali adsorpcijo z nihajnim tlakom (PSA), so običajno stroškovno in energetsko učinkovitejši. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.parkern2.com/_literature_176619/A_Sustainable_Approach_to_the_Supply_of_Nitrogen|title=A Sustainable Approach to the Supply of Nitrogen|last=Froehlich|first=Peter|date=May 2013|website=www.parker.com|publisher=Parker Hannifin Corporation|accessdate=24 November 2016}}</ref> Komercialni dušik je pogosto stranski produkt pridobivanja kisika iz zraka za jeklarstvo in druge namene. Stisnjena v jeklenkah pogosto imenujejo dušik OFN (oxygen-free nitrogen -dušik brez kisika). <ref>{{Navedi časopis|last=Reich|first=Murray|last2=Kapenekas|first2=Harry|year=1957|title=Nitrogen Purfication. Pilot Plant Removal of Oxygen|journal=Industrial & Engineering Chemistry|volume=49|issue=5|pages=869–73|doi=10.1021/ie50569a032}}</ref> Komercialni dušik že vsebuje največ 20&nbsp;ppm kisika in posebej prečiščene stopnje, ki vsebujejo največ 2dnm kisika in 10&nbsp;Na voljo so tudi dnm [[Argon|argona.]] <ref name="Greenwood409">Greenwood and Earnshaw, pp. 409–11</ref> V kemičnem laboratoriju se dušik pridobiva z obdelavo [[Amonijev klorid|amonijevega klorida]] v vodni raztopini z [[Natrijev nitrit|natrijevim nitritom]]. <ref name="labProduction">{{Navedi časopis|last=Bartlett|first=J. K.|year=1967|title=Analysis for nitrite by evolution of nitrogen: A general chemistry laboratory experiment|journal=Journal of Chemical Education|volume=44|issue=8|page=475|bibcode=1967JChEd..44..475B|doi=10.1021/ed044p475}}</ref> : NH₄Cl + NaN₂ → N₂ + NaCl + 2 H₂O V tej reakciji nastajajo tudi majhne količine nečistoč NO in HNO_3.. Odstranimo jih lahko s prepuščanjem plina skozi vodno žveplovo kislino, ki vsebuje kalijev dikromat. <ref name="labProduction">{{Navedi časopis|last=Bartlett|first=J. K.|year=1967|title=Analysis for nitrite by evolution of nitrogen: A general chemistry laboratory experiment|journal=Journal of Chemical Education|volume=44|issue=8|page=475|bibcode=1967JChEd..44..475B|doi=10.1021/ed044p475}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFBartlett1967">Bartlett, J. K. (1967). </cite></ref> Zelo čist dušik se pridobiva s termično razgradnjo barijevega azida ali natrijevega azida. <ref>{{Navedi časopis|last=Eremets|first=M. I.|last2=Popov|first2=M. Y.|last3=Trojan|first3=I. A.|last4=Denisov|first4=V. N.|last5=Boehler|first5=R.|last6=Hemley|first6=R. J.|year=2004|title=Polymerization of nitrogen in sodium azide|journal=The Journal of Chemical Physics|volume=120|issue=22|pages=10618–23|bibcode=2004JChPh.12010618E|doi=10.1063/1.1718250|pmid=15268087}}</ref> == Biološka vloga == Dušikove spojine, kot so [[aminokislina|amino-]] in [[nukleinska kislina|nukleinske kisline]], so ključni sestavni del vseh živih [[organizem|organizmov]] na Zemlji. Večina organizmov ne more absorbirati elementarnega dušika, ki je prisoten v ozračju, in lahko uporablja le [[redukcija|reducirano]] (»fiksirano«) obliko. Nekaj reduciranega dušika pride do tal s padavinami, v obliki [[Amonijev ion|amonija]] in [[nitrat]]ov, pomembnejši vir za [[rastline]] pa so določene [[bakterije]], ki so sposobne reducirati elementarni dušik z [[nitrogenaza|nitrogenaznimi]] encimi. Proces zahteva veliko energije in anoksične pogoje; mnogo vrst fiksacijskih bakterij živi v [[sožitje|sožitju]] z rastlinami, ki jih hranijo v koreninskih nodulih in jih v zameno za reducirane dušikove spojine oskrbujejo s hranilnimi snovmi. Drug vir dušika za rastline so nitrati mineralnega izvora in tisti, ki se sprostijo v procesu [[Dekompozicija|dekompozicije]] organskih snovi. Živali dobijo dušikove spojine s hrano in jih v procesu [[prebava|prebave]] razgradijo do osnovnih gradbenih molekul. [[Kroženje dušika]] v [[ekosistem]]u se zaključi s procesom [[denitrifikacija|denitrifikacije]], v kateri oksidirajoče bakterije pretvorijo reducirane dušikove spojine nazaj v [[amonijak|amonijak]], s čimer pridobivajo energijo. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == [http://www.periodicvideos.com/videos/007.htm Dušik (video)], University of Nottingham {{Wikislovar|dušik|Dušik}} {{navpolje periodni sistem}}{{kemični elementi}} [[Kategorija:Kemični elementi]] [[Kategorija:1772 v znanosti]] [[Kategorija:Dušik|*]] [[Kategorija:Reaktivne nekovine]] [[Kategorija:Diatomične nekovine]] [[Kategorija:Dušikova skupina]] [[Kategorija:Hladila]] {{normativna kontrola}} b2gxv9i5bkwiaob10uv8k7289mevysr 0 12195 5736755 5682623 2022-08-20T06:41:35Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{infopolje zlato}} '''Zlato''' je [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] '''Au''' (iz {{Jezik-la|aurum}}) in [[Vrstno število|atomskim številom]] 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno. V čisti obliki je svetla, rahlo rdečkasto rumena, gosta, mehka, lahko kovna in gnetljiva [[kovina]]. Kemično je zlato [[Prehodni element|prehodna kovina]] iz [[Bakrova skupina|skupine 11]]. Je eden najmanj reaktivnih kemičnih elementov in v [[Standardni pogoji|običajnih pogojih]] trdna snov. Zlato se pogosto pojavlja v elementarni obliki, kot kepe ali zrna, v [[Kamnina|skalah]], v žilah in naplavinah. Pojavlja se v [[Trdna raztopina|seriji trdnih raztopin]] z naravnim [[srebro]]<nowiki/>m (kot [[Elektron (zlata zlitina)|elektrum]]), ki je naravna [[zlitina]] z drugimi kovinami, kot sta [[baker]] in [[paladij]]; najti je tudi v obliki mineralnih vključkov, na primer v [[Pirit|piritu]]. Manj pogosto se pojavlja v mineralih v obliki zlatih spojin, pogosto s [[Telur|telurjem]] (teluridi zlata). Zlato je odporen na večino [[Kislina|kislin]], čeprav se raztopi v [[Zlatotopka|aqua regia]] (mešanica [[Dušikova kislina|dušikove kisline]] in [[Klorovodikova kislina|klorovodikove kisline]]), pri čemer tvori topni tetrakloroavratni [[Ion|anion]]. Zlato ni topno v [[Dušikova kislina|dušikovi kislini]], ki raztaplja srebro in navadne kovine, lastnost, ki se že dolgo uporablja za prečiščevanje zlata in za dokazovanje prisotnosti zlata v kovinskih predmetih, kar je izvor izraza ''kislinski test''. Zlato se topi tudi v alkalnih raztopinah cianida, kar se uporablja v rudarstvu in galvanizaciji. Zlato se topi v [[Živo srebro|živem srebru]] in tvori [[Amalgam|amalgamske]] zlitine, vendar pri tem ne gre za [[Kemijska reakcija|kemično reakcijo]] . Zlato je sorazmerno redek element <ref>{{Navedi knjigo|publisher=Routledge|last=Duckenfield, Mark|date=2016|title=The Monetary History of Gold: A Documentary History, 1660–1999|url=https://books.google.com/books?id=VeJmDAAAQBAJ&pg=PA4|page=4|quote=Its scarcity makes it a useful store of value; however, its relative rarity reduced its utility as a currency, especially for transactions in small denominations.|isbn=9781315476124}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|publisher=Smithsonian Books|last=Pearce, Susan M.|date=1993|title=Museums, Objects, and Collections: A Cultural Study|url=https://books.google.com/books?id=M6aZBwAAQBAJ&pg=PT53|page=53|quote=Its scarcity makes it a useful store of value; however, its relative rarity reduced its utility as a currency, especially for transactions in small denominations. ... Rarity is, nevertheless, in itself a source of value, and so is the degree of difficulty which surrounds the winning of the raw material, especially if it is exotic and has to be brought some distance. Gold is, geologically, a relatively rare material on earth and occurs only in specific places which are remote from most other places.|isbn=9781588345172}}</ref>, plemenita kovina, ki se je skozi zgodovino [[Kovanec|uporabljala za kovanje]] denarja, [[nakit]] in druge namene umetnosti. V preteklosti so zlati standard pogosto uporabili kot temelj za [[Monetarna politika|denarno politiko]], vendar se v 30. letih zlati kovanci niso več kovali kot plačilno sredstvo; svetovni zlati standard so po letu 1971 zamenjale fiat valute. Do leta 2019 je človek iz zemlje izkopal 197.576 [[Tona|ton]] zlata. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.gold.org/about-gold/gold-supply/gold-mining/how-much-gold|title=How much gold has been mined?|accessdate=28 May 2020|publisher=gold.org}}</ref> To ustreza kocki z stranicami 21,7 metra. Od novega zlata gre približno 50% v nakit, 40% v [[Investicija|naložb]]<nowiki/>e in 10% v industrijo. <ref name="oil-price.com-worlds-gold-consumption 2011"/> Visoka voljnost in gnetljivost zlata, odpornost proti koroziji in večini drugih kemičnih reakcij ter prevodnost elektrike so privedle do dodatne uporabe v korozijsko odpornih električnih priključkih v vseh vrstah računalniških naprav (njegova glavna industrijska uporaba). Zlato se uporablja tudi pri [[Infrardeče valovanje|zaščiti pred infrardečimi]] žarki, proizvodnji barvnega stekla, proizvodnji listov zlata in v zobozdravstvu. Nekatere zlate soli se v medicini še vedno uporabljajo kot protivnetna zdravila. {{As of|2017}} je [[Seznam držav po pridobivanju zlata|največja svetovna]] proizvajalka zlata na svetu Kitajska s 440 tonami letno. <ref name="USGS">{{Navedi splet|url=https://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/gold/mcs-2018-gold.pdf|title=Gold|publisher=U.S. Geological Survey, Mineral Commodity Summaries|year=2018}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:Au_atomic_wire.jpg|levo|sličica| Zlato lahko raztegnemo v enoatomsko žico in nato, preden se zlomi, še bolj raztegnemo. <ref name=":1">{{Navedi časopis|last=Kizuka|first=Tokushi|date=2008-04-01|title=Atomic configuration and mechanical and electrical properties of stable gold wires of single-atom width|journal=Physical Review B|language=en|volume=77|issue=15|pages=155401|bibcode=2008PhRvB..77o5401K|doi=10.1103/PhysRevB.77.155401|issn=1098-0121}}</ref>]] [[Slika:Small_gold_nugget_5mm_dia_and_corresponding_foil_surface_of_half_sq_meter.jpg|levo|sličica| Zlato grudo velikosti lahko razvaljamo v zlato folijo, veliko približno 0,5 m^2.]] Zlato je od vseh kovin najlaže kovati. Lahko ga raztegnemo v žico debeline enega atoma, ki jo nato lahko občutno dalje raztegujemo, preden se pretrga. <ref name=":1">{{Navedi časopis|last=Kizuka|first=Tokushi|date=2008-04-01|title=Atomic configuration and mechanical and electrical properties of stable gold wires of single-atom width|journal=Physical Review B|language=en|volume=77|issue=15|pages=155401|bibcode=2008PhRvB..77o5401K|doi=10.1103/PhysRevB.77.155401|issn=1098-0121}}</ref> Take vrste nano žice se deformirajo z nastajanjem, preusmeritvijo in selitvijo [[Dislokacija|dislokacij]] in [[Dvojčičenje|kristalnih dvojčkov]], ne da bi pri tem prišlo do opaznega povečanja trdote. <ref>{{Navedi časopis|last=Che Lah|first=Nurul Akmal|last2=Trigueros|first2=Sonia|year=2019|title=Synthesis and modelling of the mechanical properties of Ag, Au and Cu nanowires|journal=Sci. Technol. Adv. Mater.|volume=20|issue=1|pages=225–261|bibcode=2019STAdM..20..225L|doi=10.1080/14686996.2019.1585145|pmc=6442207|pmid=30956731}}</ref> En gram zlata lahko razvaljamo v list velikosti 1 m². Zlate liste lahko tanjšamo tako dolgo, da postanejo polprozorni. Prepuščena svetloba je videti zelenkasto modra, ker zlato močno odbija rumeno in rdečo svetlobo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.webexhibits.org/causesofcolor/9.html|title=Gold: causes of color|accessdate=6 June 2009}}</ref> Taki polprozorni listi močno odbijajo tudi [[Infrardeče valovanje|infrardečo svetlobo]], zaradi česar so uporabne kot toplotna zaščita v vizirjih toplotno odpornih oblek in vesoljskih skafandrov. <ref>{{Navedi knjigo|title=Suiting up for space: the evolution of the space suit|last=Mallan|first=Lloyd|date=1971|publisher=John Day Co.|isbn=978-0-381-98150-1|page=216}}</ref> Zlato je dober [[Kondukcija|prevodnik toplote]] in [[Električni prevodnik|električne energije]] . Zlato ima gostoto 19,3&nbsp;g/^cm3, skoraj popolnoma enako gostoti[[Volfram|volframa]] pri 19.25&nbsp;g/cm ³ ; z volframom so zato pogosto ponarejali zlate opeke (Bullion), na primer tako da so kvadre iz volframa prevlekli z zlatom, <ref name="popsci">{{Navedi revijo|last=Gray|first=Theo|date=14 March 2008|title=How to Make Convincing Fake-Gold Bars|url=http://www.popsci.com/diy/article/2008-03/how-make-convincing-fake-gold-bars|magazine=[[Popular Science]]|access-date=18 June 2008}}</ref> <ref>Willie, Jim (18 November 2009) "[http://www.kitco.com/ind/willie/nov182009.html Zinc Dimes, Tungsten Gold & Lost Respect] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111008050729/http://www.kitco.com/ind/willie/nov182009.html|date=8 October 2011}}". </ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://news.coinupdate.com/largest-private-refinery-discovers-gold-plated-tungsten-bar-0171/|title=Largest Private Refinery Discovers Gold-Plated Tungsten Bar &#124; Coin Update|website=news.coinupdate.com}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Reuters|title=Austrians Seize False Gold Tied to London Bullion Theft|work=The New York Times|accessdate=25 March 2012|date=22 December 1983|url=https://www.nytimes.com/1983/12/22/world/austrians-seize-false-gold-tied-to-london-bullion-theft.html}}</ref> ali pa so v zlate kvadre vrtali luknje, ki so jih zadelali z ničvrednim volframom. <ref>[http://ausbullion.blogspot.com.au/2012/03/tungsten-filled-gold-bars.html Tungsten filled Gold bars], ABC Bullion, Thursday, 22 March 2012</ref> Za primerjavo, gostota [[Svinec|svinca]] je 11,34&nbsp;g/cm ³, najgostejši element, [[osmij]], pa ima gostoto {{Val|22.588|0.015}}. <ref name="Densest">{{Navedi časopis|last=Arblaster|first=J. W.|date=1995|title=Osmium, the Densest Metal Known|url=http://www.technology.matthey.com/pdf/pmr-v39-i4-164-164.pdf|journal=Platinum Metals Review|volume=39|issue=4|page=164}}</ref> === Barva === [[Slika:Ag-Au-Cu-colours-english.svg|levo|sličica| Različne barve zlitin [[Srebro|Ag]] –Au– [[Baker|Cu]]]] Medtem ko je večina kovin sive ali srebrno bele barve, je zlato rahlo rdečkasto rumene barve. <ref name="chem">{{Navedi knjigo|title=Encyclopædia of Chemistry, Theoretical, Practical, and Analytical, as Applied to the Arts and Manufacturers: Glass-zinc|url=https://books.google.com/books?id=o-FYAAAAYAAJ&pg=PA70|year=1880|publisher=J.B. Lippincott & Company|pages=70–}}</ref> Ta barva je določena s frekvenco plazmonskih oscilacij med valentnimi elektroni v kovini, za večino kovin na ultravijoličnem območju , za zlato zaradi relativističnih učinkov, ki vplivajo na [[Orbitala|orbitale]] atomov v vidnem območju. <ref>{{Navedi splet|url=http://math.ucr.edu/home/baez/physics/Relativity/SR/gold_color.html|title=Relativity in Chemistry|publisher=Math.ucr.edu|accessdate=5 April 2009}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Schmidbaur|first=Hubert|last2=Cronje|first2=Stephanie|last3=Djordjevic|first3=Bratislav|last4=Schuster|first4=Oliver|date=2005|title=Understanding gold chemistry through relativity|journal=Chemical Physics|volume=311|issue=1–2|pages=151–161|bibcode=2005CP....311..151S|doi=10.1016/j.chemphys.2004.09.023}}</ref> Podobni učinki dajejo zlati odtenek kovinskemu [[Cezij|ceziju]] . Med pogoste barvne zlitine spada značilno osemnajstkaratno [[Obarvano zlato|rožnato zlato,]] ki nastane z dodatkom bakra. Zlitine s [[Paladij|paladijem]] ali [[Nikelj|nikljem,]] tako imenovano belo zlato, so prav tako pomembne pri komercialnem nakitu. Štirinajstkaratna zlato-bakrena zlitina zlata in [[Baker|bakra]] je skoraj iste barve kot nekatere vrste [[Bron|brona]], uporablja se za izdelavo policijskih in drugih [[Značka|značk]]. Štirinajst- in osemnajst-karatne zlitine s srebrom imajo zelenkasto rumeno barvo, od tod ime [[Elektron (zlata zlitina)|zeleno zlato]]. Modro zlato imajo zlitine z [[Železo|železom]], vijolično pa zitine z [[Aluminij|aluminijem]]. Lahko se tudi dodajajo [[mangan]], [[indij]] in drugi elementi za bolj nenavadne barve in namene. <ref name="utilisegold">[https://web.archive.org/web/20080619061619/http://www.utilisegold.com/jewellery_technology/colours/colour_alloys/ Jewellery Alloys]. </ref> Koloidno zlato, ki ga uporabljajo elektronski mikroskopi, je rdeče barve, če so delci majhni; večji delci koloidnega zlata pa so modri. <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=MzT9eWxtmRgC&pg=PA180|title=Electron Microscopy in Microbiology|date=1988|publisher=Academic Press|isbn=978-0-08-086049-7}}</ref> === Izotopi === Zlato ima samo en stabilen [[izotop]], {{Kem|197|Au}}, ki je tudi njegov edini naravni izotop, zato je zlato mononuklidni in monoizotopski element. Sintetiziranih je bilo 36 [[Radioaktivni izotop|radioizotopov]] [[Atomska teža|z atomsko maso]] od 169 do 205. Najbolj stabilen med njimi je z [[Razpolovni čas|razpolovno dobo]] 186,1 dni. Najmanj stabilen je {{Kem|171|Au}}, ki razpada z emisijo protona z razpolovno dobo 30 µs. Večina zlatih radioizotopov z atomskimi masami pod 197 razpade s kombinacijo protonske emisije, [[Razpad alfa|α razpada]] in [[Razpad beta|β ⁺ razpada]]. Izjema sta {{Kem|195|Au}}, ki razpada z zajemom elektronov, in {{Kem|196|Au}} , ki najpogosteje razpade z zajemom elektronov (93%) z manjšo [[Razpad beta|potjo prek β ^- razpada]] (7%). <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nndc.bnl.gov/nudat2/|website=National Nuclear Data Center|title=Nudat 2|accessdate=12 April 2012}}</ref> Vsi zlati radioizotopi z atomskimi masami nad 197 razpadajo po β ^- poti. == Kemija == [[Slika:Gold(III)_chloride_solution.jpg|desno|sličica| Raztopina klorida zlata (III) v vodi]] Čeprav je zlato najplemenitejša med plemenitimi kovinami, <ref>{{Navedi časopis|last=Hammer|first=B.|last2=Norskov|first2=J. K.|date=1995|title=Why gold is the noblest of all the metals|journal=Nature|volume=376|issue=6537|pages=238–240|bibcode=1995Natur.376..238H|doi=10.1038/376238a0}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Johnson|first=P. B.|last2=Christy|first2=R. W.|date=1972|title=Optical Constants of the Noble Metals|journal=Physical Review B|volume=6|issue=12|pages=4370–4379|bibcode=1972PhRvB...6.4370J|doi=10.1103/PhysRevB.6.4370}}</ref> še vedno tvori veliko raznolikih spojin. Stopnja [[Oksidacijsko stanje|oksidacije]] zlata v njegovih spojinah je od -1 do +5, vendar Au (I) in Au (III) v njegovi kemiji prevladujeta. Au (I), imenovan polarni ion, je najpogostejše oksidacijsko stanje z mehkimi ligandi, kot so tioetri, [[Tiol|tiolati]] in terciarni [[Fosfin|fosfini]]. Spojine Au (I) so praviloma linearne. Dober primer je Au (CN)<nowiki><sub id="mwASc">2</sub></nowiki><nowiki><sup id="mwASg">-</sup></nowiki>, topna oblika zlata, ki se pojavlja v rudarstvu. Binarni zlati halogenidi, kot je AuCl, tvorijo cik-cak polimerne verige, ki pri Au spet vsebujejo linearno koordinacijo. Večina zdravil na osnovi zlata so derivati Au(I). <ref>{{Navedi časopis|last=Shaw III|first=C. F.|date=1999|title=Gold-Based Medicinal Agents|journal=Chemical Reviews|volume=99|issue=9|pages=2589–2600|doi=10.1021/cr980431o|pmid=11749494}}</ref> Au (III) (imenovan aurik) je običajno oksidacijsko stanje, ki ga ponazarja klorid zlata (III) , Au₂Cl₆. Središča zlatih atomov v kompleksih Au(III) so, tako kot pri drugih spojinah d⁸, običajno kvadratično razporejena v ravnini, s [[Kemična vez|kemičnimi vezmi,]] ki imajo [[Kovalentna vez|kovalentni]] in [[Ion|ionski]] značaj. Zlato ne reagira s kisikom pri nobeni temperaturi <ref>{{Navedi splet|url=http://chemwiki.ucdavis.edu/Core/Inorganic_Chemistry/Descriptive_Chemistry/Elements_Organized_by_Block/2_p-Block_Elements/Group_16%253A_The_Oxygen_Family/Chemistry_of_Oxygen|title=Chemistry of Oxygen|website=Chemwiki [[UC Davis]]|accessdate=1 May 2016|date=2 October 2013}}</ref> in je do 100 ° C odporen proti napadu ozona. <ref>{{Navedi knjigo|editor-last=Craig|title=Handbook of Corrosion Data|date=1995|publisher=ASM International|location=Materials Park, Ohio|isbn=978-0-87170-518-1|page=587}}</ref> Nekateri prosti [[Halogen|halogeni]] reagirajo z zlatom. <ref>{{Navedi knjigo|last=Wiberg|first=Egon|last2=Wiberg|first2=Nils|last3=Holleman|first3=Arnold Frederick|date=2001|title=Inorganic Chemistry|edition=101st|publisher=Academic Press|isbn=978-0-12-352651-9|page=1286}}</ref> Fluor pri temno rdeči vročini močno napada zlato <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=Mtth5g59dEIC|title=Inorganic Chemistry|last=Wiberg|first=Egon|last2=Wiberg|first2=Nils|date=2001|publisher=Academic Press|isbn=978-0-12-352651-9|page=404}}</ref> in tvori Au(III) fluorid. Zlato v prahu reagira s klorom pri 180° C, da nastane AuCl<nowiki><sub id="mwAUU">3</sub></nowiki>. <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Wiberg|Wiberg|Holleman|2001}}</ref> Zlato reagira z bromom pri 140° C, da tvori zlati (III) bromid, z jodom pa reagira le zelo počasi in tvori monojodid . Zlato ne reagira neposredno z žveplom <ref name="library.lanl.gov">{{Navedi splet|url=http://library.lanl.gov/cgi-bin/getfile?rc000062.pdf|last=Emery|first=J. F.|last2=Ledditcotte|first2=G. W.|title=Nuclear Science Series (NAS-NS 3036) The Radio Chemistry of Gold|date=May 1961|format=PDF|publisher=National Academy of Sciences — National Research Council — Subcommittee on Radio Chemistry|location=Oak Ridge, TN|accessdate=2021-02-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20041110193206/http://library.lanl.gov/cgi-bin/getfile?rc000062.pdf|archivedate=10 November 2004}}</ref> zlati (III) sulfid pa lahko dobimo s vpihavanjem [[Vodikov sulfid|vodikovega sulfida]] v razredčeno raztopino Au (III) klorida ali kloravrične kisline . Zlato se pri sobni temperaturi zlahka raztopi v [[Živo srebro|živem srebru]] in tvori [[amalgam]], [[Zlitina|pri višjih temperaturah pa tvori zlitine]] s številnimi drugimi kovinami. Te zlitine omogočajo nadzorovati barvo, [[Tališče|temperaturo tališča]], trdoto in druge metalurške lastnosti izdelka. <ref name="utilisegold">[https://web.archive.org/web/20080619061619/http://www.utilisegold.com/jewellery_technology/colours/colour_alloys/ Jewellery Alloys]. </ref> Večina kislin na zlato ne vpliva. Zlato ne reagira s [[Fluorovodikova kislina|fluorovodikovo]], [[Klorovodikova kislina|klorovodikovo]], [[Bromovodikova kislina|bromovodikovo]], hidriodno, [[Žveplova kislina|žveplovo]] ali [[Dušikova kislina|dušikovo kislino]]. Reagira pa s [[Selenova kislina|selensko kislino]] in se raztaplja v [[Zlatotopka|zlatotopki]] [[Dušikova kislina|, mešanici dušikove]] in [[Klorovodikova kislina|klorovodikove kisline v]] razmerju 1: 3 Dušikova kislina kovino oksidira na ione +3, vendar le v majhnih količinah, ki jih v čisti kislini običajno ni mogoče zaznati zaradi kemijskega ravnovesja reakcije. Vendar se ioni iz ravnotežja odstranijo s klorovodikovo kislino, pri čemer nastanejo AuCl₄^- ioni ali kloroavrinska kislina, kar omogoča nadaljnjo oksidacijo. Na zlato večina baz prav tako ne vpliva. Ne reagira z vodnim, [[Trdnina|trdnim]] ali [[Taljenje|staljenim]] [[Natrijev hidroksid|natrijevim]] ali [[Kalijev hidroksid|kalijevim hidroksidom]]. Vendar pa reagira z [[Natrijev cianid|natrijevim]] ali kalijevim cianidom v alkalnih pogojih, kadar [[Kisik|je prisoten kisik]], da prihaja do nastanka topnih kompleksov. <ref name="library.lanl.gov">{{Navedi splet|url=http://library.lanl.gov/cgi-bin/getfile?rc000062.pdf|last=Emery|first=J. F.|last2=Ledditcotte|first2=G. W.|title=Nuclear Science Series (NAS-NS 3036) The Radio Chemistry of Gold|date=May 1961|format=PDF|publisher=National Academy of Sciences — National Research Council — Subcommittee on Radio Chemistry|location=Oak Ridge, TN|accessdate=2021-02-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20041110193206/http://library.lanl.gov/cgi-bin/getfile?rc000062.pdf|archivedate=10 November 2004}}</ref> Običajna [[Oksidacijsko stanje|oksidacijska stanja]] zlata vso med drugimi +1 (zlato (I)) in +3 (zlato (III)). Ioni zlata v raztopini se zlahka [[Redoks reakcija|reducirajo]] in [[Obarjanje|oborijo]] kot kovina z dodajanjem katere koli druge kovine kot redukcijskega sredstva. Dodana kovina se [[Redoks reakcija|oksidira]] in raztopi, kar omogoča, da se zlato iz raztopine odstrani in pridobi kot trdna oborina. === Redka oksidacijska stanja === Manj pogosta oksidacijska stanja zlata so med drugim -1, +2 in +5.Stopnja oksidacije -1 se pojavi v auridih, spojinah, ki vsebujejo anion Au^-. Cezijev aurid (CsAu) na primer kristalizira v motivu [[Cezijev klorid|cezijevega klorida;]] <ref name="relativist_Au_Pt">{{Navedi časopis|last=Jansen|first=Martin|date=2005|title=Effects of relativistic motion of electrons on the chemistry of gold and platinum|journal=Solid State Sciences|volume=7|issue=12|pages=1464–1474|bibcode=2005SSSci...7.1464J|doi=10.1016/j.solidstatesciences.2005.06.015|doi-access=free}}</ref> Znani so tudi rubidijev, kalijev in tetrametilamonijev avrid. <ref name="Holleman">{{Navedi knjigo|last=Holleman|first=A. F.|last2=Wiberg|first2=E.|title=Inorganic Chemistry|publisher=Academic Press|location=San Diego|year=2001|isbn=978-0-12-352651-9}}</ref> Zlato ima največjo [[Elektronska afiniteta|afiniteto]] do elektronov od vseh kovin, in sicer 222,8&nbsp;kJ/mol, zaradi česar je Au^- stabilna vrsta. <ref name="martin08">{{Navedi časopis|last=Jansen|first=Martin|date=2008|title=The chemistry of gold as an anion|journal=Chemical Society Reviews|volume=37|issue=9|pages=1826–1835|doi=10.1039/b708844m|pmid=18762832}}</ref> Spojine zlata (II) so običajno [[Diamagnetizem|diamagnetne]] z vezmi Au – Au, kot je [Au(CH₂)₂P(C₆H₅)₂]₂Cl₂. Izhlapevanje raztopine {{Kem|Au(OH)|3}} v koncentriranem {{Kem|H|2|SO|4}} tvori rdeče kristale Au (II) sulfata, Au₂(SO₄)₂. Prvotno so mislili, da gre za spojino mešanih valenc, vendar so ugotovili, da vsebuje katione {{Kem|Au|2|4+}}, podobno kot bolj znani ion živega srebra (I) {{Kem|Hg|2|2+}}. <ref>{{Navedi časopis|last=Wickleder|first=Mathias S.|date=2001|title=AuSO₄: A True Gold(II) Sulfate with an Au₂⁴⁺ Ion|journal=Journal of Inorganic and General Chemistry|volume=627|issue=9|pages=2112–2114|doi=10.1002/1521-3749(200109)627:9<2112::AID-ZAAC2112>3.0.CO;2-2}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Wickleder|first=Mathias S.|title=Handbook of chalcogen chemistry: new perspectives in sulfur, selenium and tellurium|editor-first=Francesco A.|editor-last=Devillanova|publisher=Royal Society of Chemistry|date=2007|isbn=978-0-85404-366-8|pages=359–361|url=https://books.google.com/books?id=IvGnUAaSqOsC&pg=PA359}}</ref> V [AuXe₄] (Sb₂ F₁₁)_{2 se} pojavi zlati (II) kompleks, tetraksenonozlat (II) kation, ki vsebuje [[ksenon]] kot ligand. <ref>{{Navedi časopis|last=Seidel|first=S.|last2=Seppelt|first2=K.|date=2000|title=Xenon as a Complex Ligand: The Tetra Xenono Gold(II) Cation in AuXe₄²⁺(Sb₂F₁₁⁻)₂|journal=Science|volume=290|issue=5489|pages=117–118|bibcode=2000Sci...290..117S|doi=10.1126/science.290.5489.117|pmid=11021792}}</ref>Pentafluorid zlata, skupaj z derivatnim anionom {{Kem|AuF|6|-}} in njegov difluorski kompleks, zlati heptafluorid, je edini preverjeni primer zlata (V) v najvišjem oksidacijskem stanju. <ref>{{Navedi časopis|last=Riedel|first=S.|last2=Kaupp|first2=M.|date=2006|title=Revising the Highest Oxidation States of the 5d Elements: The Case of Iridium(+VII)|journal=Angewandte Chemie International Edition|volume=45|issue=22|pages=3708–3711|doi=10.1002/anie.200600274|pmid=16639770}}</ref>Nekatere zlate spojine kažejo ''avrofilno vez'', ki opisuje težnjo zlatih ionov, da medsebojno delujejo na razdaljah, ki so predolge za običajne vezi Au-Au, vendar krajše od [[Van der Waalsova sila|van der Waals vezi]]. Meni se, da je interakcija po moči primerljiva z močjo [[Vodikova vez|vodikove vezi]].Dobro opredeljenih cluster-spojin je veliko. <ref name="Holleman">{{Navedi knjigo|last=Holleman|first=A. F.|last2=Wiberg|first2=E.|title=Inorganic Chemistry|publisher=Academic Press|location=San Diego|year=2001|isbn=978-0-12-352651-9}}</ref> V takih primerih ima zlato fraktionalno oksidacijsko stanje. Reprezentativen primer je oktaedrska vrsta{Au(P(C₆H₅)₃<nowiki>}}</nowiki>₆²⁺. Halkogenidi zlata, na primer sulfid, vsebujejo enake količine Au (I) in Au (III). === Uporaba v medicini === Zdravilne aplikacije zlata in njegovih kompleksov imajo tisočletno zgodovino. <ref>{{Navedi knjigo|last=Berners-Price|first=Susan J.|year=2011|origyear=2011|chapter=Gold-Based Therapeutic Agents: A New Perspective|editor-last=Alessio|editor-first=E.|title=Bioinorganic Medicinal Chemistry|location=Weinheim|publisher=Wiley-VCH Verlag GmbH|publication-date=2011|pages=197–221|doi=10.1002/9783527633104.ch7|isbn=9783527633104}}</ref> [[Revmatoidni artritis|Za zdravljenje revmatoidnega artritisa]] se je uporabljalo več kompleksov zlata, najpogosteje uporabljeni avrotiomalat, avrotioglukoza in auranofin. Spojine zlata (I) in zlata (III) so bile raziskovali kot možna zdravila proti raku. Za komplekse zlata (III) je treba upoštevati redukcijo na zlato (0/I) v fizioloških pogojih. Stabilne komplekse je mogoče ustvariti z uporabo različnih vrst bi-, tri- in tetradentatnih ligandskih sistemov, njihova učinkovitost pa so dokazali ''in vitro'' in ''in vivo.'' <ref>{{Navedi knjigo|last=Casini|work=Metal Ions in Life Sciences|pages=199–217|chapter=Chapter 7. Medicinal Chemistry of Gold Anticancer Metallodrugs|pmid=29394026|doi=10.1515/9783110470734-013|volume=18|date=2018|title=Metallo-Drugs:Development and Action of Anticancer Agents|first=Angela|editor-first=Astrid|editor-last=Sigel|first3=Ingo|last3=Ott|first2=Raymond|last2=Wai-Yin-Sun|authorlink=Angela Casini|isbn=9783110470734}}</ref> == Izvor == === Nastanek zlata v vesolju === [[Slika:Vredefort_crater_cross_section_2.png|sličica| Shema preseka SV (levo) do JZ (desno) skozi 2.020 milijard let star krater Vredefort v [[Republika Južna Afrika|Južni Afriki]]. Vidi se, kako so se izkrivile sodobne geološke strukture, kaj je doslej spremenila erozija. [[Johannesburg]] je na mestu, kjer je kotlina Witwatersrand (rumena plast) izpostavljena "sedanji površini", tik notranjega roba kraterja na levi. Ni v merilu.]] Zlato naj bi nastalo v nukleosintezi supernove in med trkom nevtronskih zvezd <ref>{{Navedi novice|url=https://www.cfa.harvard.edu/news/2013-19|title=Earth's Gold Came from Colliding Dead Stars|work=David A. Aguilar & Christine Pulliam|publisher=cfa.harvard.edu|date=17 July 2013|accessdate=18 February 2018}}</ref>, prisotno naj bi bilo že v prahu, iz katerega je nastalo [[Osončje|Osončje.]] <ref>{{Navedi časopis|last=Seeger|first=Philip A.|last2=Fowler|first2=William A.|last3=Clayton|first3=Donald D.|date=1965|title=Nucleosynthesis of Heavy Elements by Neutron Capture|url=http://tigerprints.clemson.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1307&context=physastro_pubs|journal=The Astrophysical Journal Supplement Series|volume=11|page=121|bibcode=1965ApJS...11..121S|doi=10.1086/190111}}</ref> Tradicionalno naj bi zlato v vesolju nastalo z r-procesom (hitrim zajemanjem nevtronov) v nukleosintezi supernove, <ref>{{Navedi splet|url=http://chandra.harvard.edu/xray_sources/supernovas.html|title=Supernovas & Supernova Remnants|publisher=[[Chandra X-ray Observatory]]|accessdate=28 February 2014}}</ref> zadnje čase pa se domneva, da lahko zlato in drugi elementi, težji od [[Železo|železa,]] nastajajo v r-procesu med trkom [[Nevtronska zvezda|nevtronskih zvezd]]. <ref>{{Navedi časopis|last=Berger|first=E.|last2=Fong|first2=W.|last3=Chornock|first3=R.|date=2013|title=An r-process Kilonova Associated with the Short-hard GRB 130603B|journal=The Astrophysical Journal Letters|volume=774|issue=2|page=4|arxiv=1306.3960|bibcode=2013ApJ...774L..23B|doi=10.1088/2041-8205/774/2/L23}}</ref> V obeh primerih so satelitski spektrometri najprej le posredno zaznali nastalo zlato. <ref>"we have no spectroscopic evidence that [such] elements have truly been produced," wrote author Stephan Rosswog.{{Navedi časopis|last=Rosswog|first=Stephan|date=29 August 2013|title=Astrophysics: Radioactive glow as a smoking gun|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=500|issue=7464|pages=535–536|bibcode=2013Natur.500..535R|doi=10.1038/500535a|pmid=23985867}}</ref> Avgusta 2017 pa so elektromagnetni observatoriji v združitvi nevtronskih zvezd GW170817 opazili spektroskopske podpise težkih elementov, med drugim tudi zlata, [[Gravitacijsko valovanje|detektorji gravitacijskih valov]] pa so sočasno potrdili, da gre pri dogodku za združitev nevtronskih zvezd. <ref>{{Navedi novice|title=LIGO and Virgo make first detection of gravitational waves produced by colliding neutron stars|url=https://www.ligo.org/detections/GW170817/press-release/pr-english.pdf|publisher=[[LIGO]] & [[Virgo interferometer|Virgo]] collaborations|date=16 October 2017|accessdate=15 February 2018}}</ref> Trenutni astrofizični modeli kažejo, da je samo ta združitev nevtronskih zvezd morala ustvariti zlata za 3 do 13 [[Zemljina masa|zemeljskih mas]]. Ta znesek, skupaj z ocenami za pogostnost te vrste dogodkov, kaže, da lahko takšne združitve proizvedejo dovolj zlata za količino tega elementa, ki je najti v vesolju. <ref>{{Navedi novice|title=Neutron star mergers may create much of the universe's gold|work=Sid Perkins|publisher=Science AAAS|url=http://www.sciencemag.org/news/2018/03/neutron-star-mergers-may-create-much-universe-s-gold|date=20 March 2018|accessdate=24 March 2018}}</ref> == Najdišča == Na Zemlji zlato najdemo kot [[Ruda|rud]]<nowiki/>o v kamninah, nastalih od [[Predkambrij|pred-kambrijskega]] časa naprej. <ref name="La Niece">{{Navedi knjigo|last=La Niece|first=Susan (senior metallurgist in the British Museum Department of Conservation and Scientific Research)|url=https://books.google.com/books?id=oAfITjcHiZ0C|title=Gold|page=10|publisher=Harvard University Press|accessdate=10 April 2012|isbn=978-0-674-03590-4|date=15 December 2009}}</ref> Najpogosteje se pojavlja kot naravna kovina, običajno v [[Trdna raztopina|trdni]] kovinski raztopini s srebrom (tj. kot [[zlitina]] zlata in srebra). Takšne zlitine vsebujejo običajno8–10% srebra. [[Elektron (zlata zlitina)|Elektrum]] je elementarno zlato z več kot 20% srebra. Barvo ima od zlato-srebrne do srebrne, odvisno od vsebnosti srebra. Več srebra, manjša je specifična teža . Izvorno zlato se pojavlja kot zelo majhni do mikroskopski delci, vsajeni v kamnine, pogosto skupaj s [[Kamena strela|kremenovimi]] ali [[Sulfidni mineral|sulfidnimi minerali]], kot je [[pirit]] [https://www.pms-lj.si/si/o-naravi/minerali-in-kamnine/ni-vse-zlato-kar-se-sveti]. <ref>{{Navedi splet|url=http://arizonagoldprospectors.com/formation.htm|title=Formation of Lode Gold Deposits|last=Heike, Brian|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130122100747/http://arizonagoldprospectors.com/formation.htm|archivedate=22 January 2013|publisher=Arizona Gold Prospectors|accessdate=2021-02-24}}</ref> Kovino v avtohtonem stanju najdemo tudi v obliki prostih kosmičev, zrn ali večjih grud <ref name="La Niece">{{Navedi knjigo|last=La Niece|first=Susan (senior metallurgist in the British Museum Department of Conservation and Scientific Research)|url=https://books.google.com/books?id=oAfITjcHiZ0C|title=Gold|page=10|publisher=Harvard University Press|accessdate=10 April 2012|isbn=978-0-674-03590-4|date=15 December 2009}}</ref> ki so erodirale iz kamnin in končale v naplavinah. Tako prosto zlato je vedno bogatejše na površju zlatonosnih žil. Spremljajoči minerali [[Redoks reakcija|oksidirajo]], vreme izpira zlati prah v potoke in reke, kjer se zbira in pod vplivom vode združuje , v kepe. Zlato se včasih pojavlja v kombinaciji s [[Telur|telurjem]] kot so [[Mineral|minerali]] kalaverit, krennerit, nagyagit, petzit in silvanit (glej minerale telurja) ter kot redek bizmutid maldonit (Au₂Bi) in antimonid avrostibit (AuSb₂). Zlato se pojavlja tudi v redkih zlitinah z [[Baker|bakrom]], [[Svinec|svincem]] in [[Živo srebro|živim srebrom]] : minerali avrikuprid (Cu₃ Au), novodneprit (AuPb ₃) in vweishanit ((Au,Ag)₃Hg₂).Nedavne raziskave kažejo, da lahko mikrobi včasih igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju, transportu in obarjanju zlata v zrna in grude, ki se zoščujejo v naplavinah. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.abc.net.au/science/news/enviro/EnviroRepublish_1032376.htm|title=Environment & Nature News&nbsp;– Bugs grow gold that looks like coral|date=28 January 2004|accessdate=22 July 2006|publisher=abc.net.au}}</ref> === Morska voda === [[Ocean|Oceani]] naše zemlje vsebujejo zlato. Izmerjene koncentracije zlata v Atlantiku in severovzhodnem Tihem oceanu so 50–150 [[Molarna koncentracija|femtomol]]/L ali 10–30 delov na [[Imena velikih števil|kvadrilion]] (približno 10–30&nbsp;g/km³). Na splošno so koncentracije zlata za vzorce južnega Atlantika in osrednjega Pacifika enakega reda velikosti (~ 50 femtomol/L), vendar manj zanesljive. Sredozemske globoke vode vsebujejo nekoliko višje koncentracije zlata (100–150 femtomol/L), ki se pripisujejo prahu, ki ga prenaša veter, in/ali rekam. Tako na [[Ocean|bi imeli zemeljski oceani]] vsebovali 15.000 ton zlata. <ref>{{Navedi časopis|last=Kenison Falkner|first=K.|last2=Edmond|first2=J.|date=1990|title=Gold in seawater|journal=Earth and Planetary Science Letters|volume=98|issue=2|pages=208–221|bibcode=1990E&PSL..98..208K|doi=10.1016/0012-821X(90)90060-B}}</ref> Ti podatki so za tri velikostne razrede manjši, kot so poročali v literaturi pred letom 1988, kar kaže na težave s kontaminacijo prejšnjih podatkov. Številni ljudje so trdili, da lahko ekonomsko pridobivajo zlato iz morske vode, vendar so se motili ali pa so namerno zavajali. [[Združene države Amerike|Prescott Jernegan je v ZDA]] v 1890-ih vodil prevaro z zlatom iz morske vode, prav tako nek angleški prevarant v zgodnjih 1900-ih. <ref>Plazak, Dan ''A Hole in the Ground with a Liar at the Top'' (Salt Lake: Univ. of Utah Press, 2006) {{ISBN|0-87480-840-5}} (contains a chapter on gold-from seawater swindles)</ref> [[Fritz Haber]] je raziskal pridobivanje zlata iz morske vode, da bi pomagal [[Nemčija|Nemčiji]] plačati reparacije po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. <ref>{{Navedi časopis|last=Haber|first=F.|date=1927|title=Das Gold im Meerwasser|journal=Zeitschrift für Angewandte Chemie|volume=40|issue=11|pages=303–314|doi=10.1002/ange.19270401103}}</ref> Na podlagi objavljenih vrednosti 2 do 64 x 10^-9 zlata v morski vodi se je zdelo mogoče, da bi komercialno pridobivanje bilo uspešno. Po analizi 4.000 vzorcev vode, ki je v povprečju dala 0,004 x 10^-9 , je postalo jasno, da možnost ekstrakcije ni realna, zato je projekt odpisal. <ref>{{Navedi časopis|last=McHugh|first=J. B.|date=1988|title=Concentration of gold in natural waters|url=https://zenodo.org/record/1258491|url-status=dead|journal=Journal of Geochemical Exploration|volume=30|issue=1–3|pages=85–94|doi=10.1016/0375-6742(88)90051-9|archive-url=https://web.archive.org/web/20200307233511/https://zenodo.org/record/1258491|archive-date=7 March 2020}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Indian_gold_tribute_donor_Apadana.jpg|sličica| Nosač tributa, [[Apadana|Apadani]] v Indiji, iz [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidske]] [[Satrapija|satrapije]] v ''Hindušu'', z zlatom na jarmu, približno 500 pr. n. št.<ref name="CDA">"Furthermore the second member of Delegation XVIII is carrying four small but evidently heavy jars on a yoke, probably containing the gold dust which was the tribute paid by the Indians." in {{Navedi knjigo|last=Iran|first=Délégation archéologique française en|title=Cahiers de la Délégation archéologique française en Iran|date=1972|publisher=Institut français de recherches en Iran (section archéologique)|pages=146|url=https://books.google.com/books?id=itIRAQAAMAAJ}}</ref>]] [[Slika:Gold_Museum,_Bogota_(36145671394).jpg|desno|sličica| ''[[Muisca raft]]'', med približno 600-1600 n. št.. Številka se nanaša na slovesnost legende o [[El Dorado|El Doradu]]. ''Žipa je'' svoje telo pokrival z zlatim prahom, s svojega splava sredi svetega jezera ''pa je žrtvoval zaklade boginji Guatavita''. Ta stara tradicija ''Muisce'' je postala izvor legende o El Doradu.<br /><small>Miniaturo splava Muisca je mogoče videti v muzeju zlata v Bogoti v Kolumbiji.</small>]] Najzgodnejša zabeležena kovina, ki so jo ljudje rabili, je bilo zlato, ki ga je bilo najti na prostem kot tako imenovano [[samorodno zlato]]. Majhne količine naravnega zlata so našli v Španiji v jamah, v katerih so v poznem [[Paleolitik|paleolitiku]], ok. 40.000 pr. n. št. živeli naši predniki.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gold-eagle.com/gold_digest/history_gold.html|title=History of Gold|publisher=Gold Digest|accessdate=4 February 2007}}</ref> Predmeti iz zlata so se prvič pojavili v Egiptu konec 5. in na začetku 4. st. pr. n. št., taljenje pa so odkrili v 4. tisočletju; zlati predmeti se v pojavljajo v arheologiji Spodnje Mezopotamije zgodnjega 4. tisočletja.<ref>Sutherland, C.H.V, Gold (London, Thames & Hudson, 1959) p 27 ff.</ref> Zlati artefakti se na [[Balkan|Balkanu]] pojavljajo od 4. tisočletja pr. n. št dalje, na primer v nekropoli v bližini Varniškega jezera v Bolgariji, za katerega en vir (La Niece 2009) meni, da gre za najzgodnejšo "dobro datirano" najdbo zlatih predmetov.<ref name="La Niece">{{Navedi knjigo|last=La Niece|first=Susan (senior metallurgist in the British Museum Department of Conservation and Scientific Research)|url=https://books.google.com/books?id=oAfITjcHiZ0C|title=Gold|page=10|publisher=Harvard University Press|accessdate=10 April 2012|isbn=978-0-674-03590-4|date=15 December 2009}}</ref> Leta 1990 so na pokopališču jame Vadi Kana na [[Zahodni breg|Zahodnem bregu]] odkrili zlate predmete iz [[4. tisočletje pr. n. št.|4. tisočletja pr. n. št.]], ki so najzgodnejši med najdbami iz Levanta.<ref name="Gopher, Tsuk, Shalev and Gophna">{{Navedi časopis|last=Gopher|first=A.|last2=Tsuk|first2=T.|last3=Shalev|first3=S.|last4=Gophna|first4=R.|date=August–October 1990|title=Earliest Gold Artifacts in the Levant|journal=Current Anthropology|volume=31|issue=4|pages=436–443|doi=10.1086/203868|jstor=2743275}}</ref> Zlati predmeti, kot so zlati klobuki in [[Nebesni disk iz Nebre]] so se v srednji Evropi pojavili v bronasti dobi (2. tisočletja pr. n. št.). Najstarejši znani zemljevid rudnika zlata je bil narisan v 19. dinastiji starega Egipta (1320–1200 pr. n. št.), medtem ko je bilo prvo pisno sklicevanje na zlato zabeleženo v 12. dinastiji okoli leta 1900 pr. n. št.<ref>Pohl, Walter L. (2011) ''Economic Geology Principles and Practice''.</ref> Egipčanski [[Hieroglif|hieroglifi]] iz leta 2600 pr. n. št. opisujejo zlato, za katerega je kralj [[[[Mitani|mitanski]] [[Tušratta]] trdil, da ga je bilo v Egiptu »več kot smeti«.<ref>{{Navedi knjigo|last=Montserrat|first=Dominic|url=https://books.google.com/books?id=bfRbY4gInsQC|title=Akhenaten: History, Fantasy and Ancient Egypt|isbn=978-0-415-30186-2|date=21 February 2003}}</ref> Egipt in še posebej [[Nubija]] sta imela dovolj sredstev, da sta skozi večino zgodovine bili med pomembnimi območji za pridobivanje zlata. Eden najzgodnejših znanih zemljevidov, znan kot ''Torinski papirus'', kaže načrt rudnika zlata v Nubiji skupaj z navedbami o lokalni [[Geologija|geologiji]]. [[Strabon]] in [[Diodor Sicilski]] sta opisala primitivne delovne metode, med drugim z ognjem. Velike rudnike je bilo najti onkraj [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v današnji [[Saudova Arabija|Saudovi Arabiji]]. [[Slika:Golden_crown_Armento_Staatliche_Antikensammlungen_01.jpg|levo|sličica| Starodavna ''Kritoniova krona'' iz zlata, pogrebni ali poročni predmet, 370–360 pr. n. št. iz groba v Armentu v [[Kampanija|Kampaniji]]]] Zlato se pogosto omenja v [[Stara zaveza|Stari zavezi]], najprej v [[1. Mojzesova knjiga|Genezi]] {{bibl|1Mz 2,11}} (pri Havilah), z zgodbo o zlatem teletu in številnih zlatih predmetih v templju, kot sta Menora in zlati oltar. V [[Nova zaveza|Novi zavezi]] je omenjen med darovi Treh kraljev v prvih poglavjih Mateja. [[Razodetje (Apokalipsa)|Knjiga Razodetja]] {{bibl|Raz 21,21}} piše, da bo mesto Novi Jeruzalem imelo ulice »iz čistega zlata, čiste kot kristal«. Izkoriščanje zlata v jugovzhodnem delu [[Črno morje|Črnega morja]] naj bi izviralo iz časov kralja [[Midas|Midasa]] in to zlato je bilo pomembno za verjetno prvo kovnico denarja na svetu v [[Lidija|Lidiji]] okoli leta 610 pr. n. št..<ref name="lion">{{Navedi splet|url=http://rg.ancients.info/lion/article.html|title=A Case for the World's Oldest Coin: Lydian Lion|publisher=Rg.ancients.info|date=2 October 2003|accessdate=27 October 2013}}</ref> Legenda o [[Zlato runo|zlatem runu]] iz 8. stoletja pr. n. št. se lahko nanaša na uporabo runa za zajemanje zlatega prahu iz usedlin v starih časih. Od 6. ali 5. stoletja pred našim štetjem je država Ču uporabljala Jing Juan, štirioglate zlate kovance. V rimski metalurgiji so razvili nove metode za pridobivanje zlata v velikem obsegu z uvedbo hidravličnih rudarskih metod, zlasti v Španiji od 25. pr. n. št. dalje in v Daciji od 106 n. št. Eden največjih rudnikov je bil v kraju L[[as Médulas]] v [[(provinca Leon|Leonu]], kjer so s pomočjo sedmih dolgih [[Akvadukt (vodovod)|vodovodov]] lahko obdelovali večino velikega naplavinskega nahajališča. Tudi rudniki v kraju Roşia Montană v [[Transilvanija|Transilvaniji]] so bili zelo veliki, do nedavnega so jih še vedno izkoriščali. Poznana so tudi manjša nahajališča v [[Rimska Britanija|Rimski Britaniji]], kot so diluvialne in trdne kamnine v Dolaucothiju. Različne metode, ki so jih uporabljali, je dobro opisal [[Plinij starejši]] v svoji [[Enciklopedija|enciklopediji]] ''Naturalis Historia,'' spisani proti koncu 1. stoletja našega štetja. Na [[hadž]]u v [[Meka|Meko]] leta 1324, ko je bil Mansa Musa (vladar [[Malijski imperij|Malijskega imperija]] od 1312 do 1337) julija 1324 na poti skozi [[Kairo]], pišejo, da ga je spremljala karavana tisoč ljudi in skoraj sto kamel in da je pri tem podaril toliko zlata, da je cena zlata v Egiptu več let padla tako nizko, da je prišlo do visoke [[Inflacija|inflacije]].<ref>[https://web.archive.org/web/20060524015912/http://www.blackhistorypages.net/pages/mansamusa.php Mansa Musa].</ref> [[Slika:Monnaie_de_Bactriane,_Eucratide_I,_2_faces.jpg|sličica| Zlati kovanec Eucratidesa I. (171–145&nbsp;pr. n. št.), enega od helenističnih vladarjev starodavnega [[Ai-Khanoum|Ai-Hanuma]]. To je največji med znanimi zlatniki, kovan v antiki (169,2 g).<ref>{{Navedi knjigo|last=Monnaie|first=Eucratide I. (roi de Bactriane) Autorité émettrice de|title=[Monnaie : 20 Statères, Or, Incertain, Bactriane, Eucratide I]|url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b8510709q}}</ref>]] Evropsko raziskovanje obeh Amerik so nemalo spodbujala poročila o zlatem okrasju, ki so ga [[Ameriški staroselci|indijanski]] prebivalci obilno nosili, zlasti v [[Mezoamerika|Mezoameriki]], [[Peru|Peruju]], [[Ekvador|Ekvadorju]] in [[Kolumbija|Kolumbiji]]. [[Azteška civilizacija|Azteki]] so zlato obravnavali kot proizvod bogov in ga dobesedno imenovali "božji iztrebki" (''teocuitlatl'' v [[Nahuatl|Nahuatlu]]), po [[Moctezuma Xocoyotzin|umoru Moctezume II pa]] so večino tega zlata poslali v Španijo.<ref>{{Navedi knjigo|first=Frances|last=Berdan|first2=Patricia Rieff|last2=Anawalt|title=The Codex Mendoza|volume=2|page=151|publisher=University of California Press|date=1992|isbn=978-0-520-06234-4}}</ref> Za avtohtone prebivalce Severne Amerike pa je bilo zlato neuporabno in veliko večjo vrednost so videli v drugih [[Mineral|mineralih,]] ki so bili veliko bolj uporabni, tako [[obsidian]], [[kremen]] in [[Skrilavec|skrilavci]].<ref>[https://web.archive.org/web/20120112010110/http://www.sierranevadavirtualmuseum.com/docs/galleries/history/culture/shadows.htm Sierra Nevada Virtual Museum]. </ref> <gallery widths="170" heights="170"> Slika:Gold leaf MET DP260372.jpg|[[Minojska doba|Minojski]] nakit; 2300 &#x2013; 2100 pr. n. št. različne velikosti; [[Metropolitanski muzej umetnosti]] (New York City) Slika:Earrings from Shulgi.JPG|Par [[Sumerija|sumerskih]] uhanov s [[klinopis|klinastimi]] napisi; 2093 &#x2013; 2046 pr. [[Muzej Sulejmanija]] ( [[Sulejmanija]], Irak) Slika:Statuette of Amun MET DT553.jpg|[[Stari Egipt|Staroegipčanski]] kipec [[Amon]]a ; 945 &#x2013; 715&nbsp;Pr. zlato; Metropolitanski muzej umetnosti Slika:Anillo de Sheshonq (46627183381).jpg|Staroegipčanski pečatni prstan; 664 &#x2013; 525&nbsp; pr. n. št. zlato; premer: {{cvt|30|x|34|mm}}; [[Britanski muzej]] (London) Slika:Gold stater MET DP138743.jpg|[[Antična Grčija|Starogrški]] [[starter]] ; 323 &#x2013; 315 pr. n. št. {{cvt|18|mm}} ; Metropolitanski muzej umetnosti Slika:Gold funerary wreath MET DP257471.jpg|[[Etruščani|Etruščanski]] pogrebni venec; 4. &#x2013; 3. stoletje pr. n. št. dolžina: {{cvt|333|mm}} ; Metropolitanski muzej umetnosti Slika:Gold aureus of Hadrian MET DP104782b.jpg|[[Rimsko cesarstvo|Rimski]] [[Aureus|avreus]] z glavo [[Hadrijan]]a ; &#x2013; AD; 7.4&nbsp;g; Metropolitanski muzej umetnosti Slika:Lime Container (Poporo) MET DT1262.jpg|Posoda za apno [[Quimbaya civilizacija]] 5. &#x2013; 9. stoletje; zlato; višina: {{cvt|230|mm}} ; Metropolitanski muzej umetnosti Slika:Byzantium, 11th century - Scyphate - 2001.25 - Cleveland Museum of Art.tif|[[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinski]] [[skifat]] ; 1059 &#x2013; 1067; premer: {{cvt|25|mm}} ; Cleveland Museum of Art [[Cleveland]], [[Ohio]], ZDA) Slika:Double Bat-Head Figure Pendant MET DT935.jpg|Predkolumbovski obesek z dvema vojakoma; 11. &#x2013; 16. stoletje; zlato; skupaj: {{cvt|76,2|mm}} ; iz province Chiriqui ( [[Panama]] ); Metropolitanski muzej umetnosti Slika:Box with scene depicting Roman hero Gaius Mucius Scaevola before the Etruscan king Lars Porsena MET DP170836 (cropped).jpg|Angleški [[neoklasicizem|neoklasicistični]] etui - rimski heroj Gaij Mukij Scaevola pred etruščanskim kraljem Larsom Porseno; 1741; skupaj: {{cvt|44|x|116|x|92|mm}} ; Metropolitanski muzej umetnosti Slika:France, 18th century - Scent Bottle - 1916.315 - Cleveland Museum of Art.tif|Francoska steklenica iz [[Rokoko|rokokoja]] iz zlata; približno 1775; {{cvt|70|x|29|mm}} ; Clevelandski muzej umetnosti </gallery> === Etimologija === [[Slika:Beowulf_-_gold.jpg|sličica| Zgodnja omemba zlata v ''[[Beowulf|Beowulfu]]'']] ''Gold'' je soroden s podobnimi besedami v mnogih [[Germanski jeziki|germanskih jezikih]], ki izhajajo preko [[Pragermanščina|Proto-germanskega]] [[wiktionary:Appendix:Proto-Germanic/gulþą|* ''gulþą'']] [[Indoevropski prajezik|proto-indo-evropskih]] [[wiktionary:Appendix:Proto-Indo-European/ǵʰelh₃-|* ''ǵʰelh₃-'']] ( " sijati, lesketati, biti rumene ali zelene barve").<ref>Hesse, R W. (2007) [https://books.google.com/books?id=DIWEi5Hg93gC&pg=PA103 Jewelrymaking Through History: An Encyclopedia], Greenwood Publishing Group. {{ISBN|0313335079}}</ref> Simbol ''Au'' zvira iz latinskega {{Jezik-la|[[:wikt:aurum|aurum]]}} , to je za "zlato".<ref>Notre Dame University [http://www.archives.nd.edu/cgi-bin/lookup.pl?stem=Aurum&ending= Latin Dictionary] Retrieved 7 June 2012</ref> Proto-indoevropski prednik ''auruma'' je bil ''* h₂é-h₂us-o-'', kar pomeni "sijaj". Ta beseda izhaja iz istega [[Koren besede|korena]] (proto-indoevropsko ''* h₂u̯es-'' "zori") kot [[wiktionary:Appendix:Proto-Indo-European/h₂éwsōs|''* h₂éu̯sōs'']], prednik latinske besede [[Polarni sij|Aurora]], "zarja".<ref>{{Navedi knjigo|last=de Vaan|first=Michel|title=Etymological Dictionary of Latin and the other Italic languages|date=2008|publisher=Brill|location=Leiden: Boston|isbn=978-90-04-16797-1|page=63}}</ref> Verjetno je to etimološko razmerje v ozadju pogostih trditev v znanstvenih publikacijah, da je ''aurum'' pomenil ''sijočo zarjo''. <ref name="Brathwaite">Christie, A and Brathwaite, R. (Last updated 2 November 2011) [https://web.archive.org/web/20130208092020/http://www.nzpam.govt.nz/cms/pdf-library/minerals/publications/Commodity%20Reports/report14_gold.pdf Mineral Commodity Report 14 — Gold], Institute of geological and Nuclear sciences Ltd&nbsp;– Retrieved 7 June 2012</ref> == Proizvodnja == [[Slika:Gold_-_world_production_trend.svg|lang=en|sličica| Časovni trend proizvodnje zlata]] Svetovni svet za zlato navaja, da je bilo konec leta 2017 "iz tal dobljenih 187.200 ton zalog". To lahko predstavlja kocka z dolžino roba približno {{Convert|21|m}}. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.gold.org/supply-and-demand/supply|title=Gold Supply – Mining & Recycling|publisher=World Gold Council}}</ref> V višini 1.349 dolarjev za unčo bi 187.200 ton zlata imelo vrednost 8,9 bilijona dolarjev. Po podatkih Geološke službe ZDA leta 2016 je človeštvo proizvedlo približno 5.726 milijonov troj unč zlata od [[Civilizacija|začetka civilizacije]], od tega 85% ostaja v uporabi. <ref>{{Navedi poročilo|url=http://epubs.nsla.nv.gov/statepubs/epubs/210988-2016.pdf|title=The Nevada Mineral Industry 2016|last=Munteen|first=John L.|last2=Davis|first2=David A.|date=2017|publisher=University of Nevada, Reno|oclc=1061602920|last3=Ayling|first3=Bridget|access-date=9 February 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190209232131/http://epubs.nsla.nv.gov/statepubs/epubs/210988-2016.pdf|archive-date=9 February 2019}}</ref> Leta 2017 je [[Seznam držav po pridobivanju zlata|bila največja svetovna]] proizvajalka zlata Kitajska s 440 [[Tona|tonami]]. Drugi največji proizvajalec, Avstralija, je istega leta izkopala 300 ton, sledi jima [[Rusija]] s 255 tonami. <ref name="USGS" /> === Rudarstvo in raziskovanje najdišč === [[Slika:Gold_30g_for_a_860kg_rock.jpg|sličica|left| Relativne velikosti kepa zlate rude s težo {{Cvt|860|kg|adj=on}} in {{Cvt|30|g|ozt}} zlata, ki ga je mogoče pridobiti iz kepe, rudnik zlata Toi, [[Japonska]].]] [[Slika:Grasberg_mine.jpg|sličica|220x220_pik| Rudnik Grasberg v Indoneziji je največji rudnik zlata na svetu.]] Od osemdesetih let prejšnjega stoletja je Južna Afrika vir velikega dela svetovne oskrbe z zlatom, približno 22% zlata, ki je trenutno v obtoku, je iz [[Republika Južna Afrika|Južne Afrike]]. Proizvodnja leta 1970 je predstavljala 79% svetovne oskrbe, približno 1.480 ton. Leta 2007 je [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] (s 276 tonami) prvič po letu 1905 prehitela Južno Afriko kot največja svetovna proizvajalka zlata. <ref>{{Navedi splet|last=Mandaro|first=Laura|url=http://www.marketwatch.com/story/china-now-worlds-largest-gold-producer-foreign-miners-at-door|title=China now world's largest gold producer; foreign miners at door|website=[[MarketWatch]]|date=17 January 2008|accessdate=5 April 2009}}</ref> Od leta 2017 dalje je Kitajska vodilna za pridobivanje zlata na svetu, sledijo ji Avstralija, Rusija, ZDA, Kanada in Peru. Južna Afrika, ki je večino 20. stoletja prevladovala v svetovni proizvodnji zlata, je padla na šesto mesto. Drugi pomembni proizvajalci so [[Gana]], [[Burkina Faso]], [[Mali]], [[Indonezija]] in [[Uzbekistan]]. === Ekstrakcija in rafiniranje === {| class="wikitable sortable" style="text-align:right;float:right" |+Poraba zlatega nakita po državah v tonah <ref>{{Navedi novice|url=http://www.forexyard.com/en/news/Gold-jewellery-consumption-by-country-2011-02-28T130619Z-FACTBOX|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120112003914/http://www.forexyard.com/en/news/Gold-jewellery-consumption-by-country-2011-02-28T130619Z-FACTBOX|archivedate=12 January 2012|title=Gold jewellery consumption by country|date=28 February 2011|agency=Reuters}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.gold.org/investment/research/regular_reports/gold_demand_trends/|title=Gold Demand Trends &#124; Investment &#124; World Gold Council|publisher=Gold.org|accessdate=12 September 2013}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.gold.org/investment/research/regular_reports/gold_demand_trends/|title=Gold Demand Trends|date=12 November 2015}}</ref> ! Država ! 2009 ! 2010 ! 2011 ! 2012 ! 2013 |- | align="left" |{{Zastava|Indija}} | 442,37 | 745,70 | 986,3 | 864 | 974 |- | align="left" |{{Zastava|Kitajska}} | 376,96 | 428,00 | 921,5 | 817,5 | 1120,1 |- | align="left" |{{Zastava|ZDA}} | 150,28 | 128,61 | 199,5 | 161 | 190 |- | align="left" |{{Zastava|Turčija}} | 75,16 | 74,07 | 143 | 118 | 175,2 |- | align="left" |{{Zastava|Saudova Arabija}} | 77,75 | 72,95 | 69,1 | 58,5 | 72,2 |- | align="left" |{{Zastava|Rusija}} | 60,12 | 67,50 | 76,7 | 81,9 | 73,3 |- | align="left" |{{Zastava|Združeni arabski emirati}} | 67,60 | 63,37 | 60,9 | 58,1 | 77,1 |- | align="left" |{{Zastava|Egipt}} | 56,68 | 53,43 | 36 | 47,8 | 57,3 |- | align="left" |{{Zastava|Indonezija}} | 41,00 | 32,75 | 55 | 52,3 | 68 |- | align="left" |{{Zastava|Združeno kraljestvo}} | 31,75 | 27,35 | 22,6 | 21,1 | 23,4 |- | align="left" | Druge države Perzijskega zaliva | 24,10 | 21,97 | 22, | 19,9 | 24,6 |- | align="left" |{{Zastava|Japonska}} | 21,85 | 18,50 | −30,1 | 7,6 | 21,3 |- | align="left" |{{Zastava|Južna Koreja}} | 18,83 | 15,87 | 15,5 | 12,1 | 17,5 |- | align="left" |{{Zastava|Vietnam}} | 15,08 | 14,36 | 100,8 | 77 | 92,2 |- | align="left" |{{Zastava|Tajska}} | 7,33 | 6,28 | 107,4 | 80,9 | 140,1 |- | align="left" | '''Skupaj''' | '''1466,86''' | '''1770,71''' | '''2786,12''' | '''2477,7''' | '''3126,1''' |- | align="left" | ''Druge države'' | ''251,6'' | ''254,0'' | ''390,4'' | ''393,5'' | ''450,7'' |- | align="left" | '''Svetovno skupaj''' | '''1718,46''' | '''2024,71''' | '''3176,52''' | '''2871,2''' | '''3576,8''' |} Pridobivanje zlata je najbolj ekonomično na velikih nahajališčih, ki se brrez težav izkoriščajo. Razred rude že 0,5&nbsp;delov na milijon (ppm) je lahko ekonomičen. Tipični donos v odprtih rudnikih je 1–5&nbsp;dnm; v podzemnih rudnikih ali rudnikih s trdo kamenino je običajno najmanj 3&nbsp;dnm - bolj konkretno, tri grame zlata na tono rude. Ker rude razreda 30&nbsp;Običajno je potrebnih 30 dnm, preden lahko zlato vidmo s prostim očesom; tako da je v večini rudnikov zlato nevidno. Povprečni stroški pridobivanja in ekstracije zlata so leta 2007 znašali približno 317 USD za trojno unčo, glede na vrsto rudarjenja in kakovost rude obstajajo pri tem velike razlike; Svetovna proizvodnja rudnikov je znašala 2.471,1 tone. <ref>{{Navedi novice|last=O'Connell|first=Rhona|date=13 April 2007|title=Gold mine production costs up by 17% in 2006 while output fell|url=http://www.mineweb.net/mineweb/view/mineweb/en/page33?oid=19485&sn=Detail|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141006084904/http://www.mineweb.net/mineweb/view/mineweb/en/page33?oid=19485&sn=Detail|archivedate=6 October 2014}}</ref> Po začetni proizvodnji se zlato pogosto nato industrijsko rafinira po Wohlwillovem postopku, ki temelji na [[Elektroliza|elektrolizi]] ali Millerjevem postopku, to je s kloriranjem v talini. Proces Wohlwill vodi do večje čistosti, vendar je bolj zapleten in se uporablja le v manjših instalacijah. <ref>{{Navedi knjigo|last=Noyes|first=Robert|url=https://books.google.com/books?id=__lqGczo9TwC&pg=PA342|page=342|title=Pollution prevention technology handbook|publisher=William Andrew|date=1993|isbn=978-0-8155-1311-7}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Pletcher|first=Derek|first2=Frank|last2=Walsh|url=https://books.google.com/books?id=E_u9ARrm37oC&pg=PA244|page=244|title=Industrial electrochemistry|publisher=Springer|date=1990|isbn=978-0-412-30410-1}}</ref> Od leta 2020 dalje je vsak pridobljen kilogram zlata pusti za sabo16 ton CO₂, recikliran kilogram zlata pa le 53 ekvivalentnih kilogramov CO_2. Približno 30 odstotkov svetovne oskrbe z zlatom se po letu 2020 reciklira in ne izkoplje. <ref>{{Navedi novice|last=Baraniuk|first=Chris|url=https://www.bbc.com/future/article/20201026-why-its-getting-harder-to-mine-gold|title=Why it's getting harder to mine gold|work=[[BBC]]|date=2020-10-27|accessdate=2020-10-29}}</ref> === Poraba === Proizvedeno zlato konča približno 50% v nakitu, 40% v naložbah in 10% v industriji.<ref name='oil-price.com-worlds-gold-consumption 2011'>{{cite news |first=Andy |last=Soos |title=Gold Mining Boom Increasing Mercury Pollution Risk |date=6 January 2011 |publisher=Oilprice.com |url=http://oilprice.com/Metals/Gold/Gold-Mining-Boom-Increasing-Mercury-Pollution-Risk.html |work=Advanced Media Solutions, Inc. |access-date=26 March 2011}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.usdebtclock.org/gold-demand-by-country.html |title=Country wise gold demand |access-date=2 October 2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.usdebtclock.org/gold-demand-by-country.html|title=Country wise gold demand|accessdate=2 October 2015}}</ref>Po podatkih Svetovnega sveta za zlato je Kitajska leta 2013 največji posamični porabnik zlata in je prvič prehitela Indijo. kitajska potrošnja se je v enem letu povečala za 32 odstotkov, indijska pa le 13 odstotkov, porast svetovne potrošnje je 21 odstotkov. Za razliko od Indije,kjerse zlato večinoma uporablja za nakit, Kitajska zlato uporablja za proizvodnjo in prodajo na drobno. <ref>{{Navedi splet|last=Harjani|first=Ansuya|url=https://www.cnbc.com/id/101422278#|title=It's official: China overtakes India as top consumer of gold|accessdate=2 July 2014|date=18 February 2014}}</ref> === Onesnaževanje === Pridelava zlata ima za posledico nevarna onesnaževanja. <ref>{{Navedi časopis|last=Abdul-Wahab|first=Sabah Ahmed|last2=Ameer|first2=Marikar, Fouzul|date=24 October 2011|title=The environmental impact of gold mines: pollution by heavy metals|journal=Central European Journal of Engineering|volume=2|issue=2|pages=304–313|bibcode=2012CEJE....2..304A|doi=10.2478/s13531-011-0052-3}}</ref> <ref>[https://www.scribd.com/doc/82418790/Gold-groduction-and-its-environmental-impact Summit declaration, Peoples' Gold summit, San Juan Ridge, California in June 1999]. </ref> Ruda nizke vsebnosti lahko vsebuje manj kot eno pnm kovinskega zlata; takšna ruda se zmelje in zmeša z [[Natrijev cianid|natrijevim cianidom,]] da se zlato raztopi. Cianid je zelo strupena kemikalija, ki lahko v majhnih količinah umori živa bitja. V razvitih državah in državah v razvoju je prišlo do številnih izlivov cianida <ref>[http://www.deseretnews.com/article/810435/Cyanide-spill-compared-to-Chernobyls---N-disaster.html Cyanide spills from gold mine compared to Chernobyls nuclear disaster]. </ref> iz rudnikov zlata, ki so v dolgih odsekih prizadetih rek ubili vodno življenje. Okoljevarstveniki štejejo te dogodke za velike okoljske katastrofe. <ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/642880.stm Death of a river]. </ref> <ref>[http://www.abc.net.au/am/stories/s98890.htm Cyanide spill second only to Chernobyl]. </ref> Odlagališča zlate rude so vir številnih težkih elementov, kot so kadmij, svinec, cink, baker, [[arzen]], [[selen]] in živo srebro. Minerali, ki vsebujejo sulfide, so naodlagališčih izpostavljeni zraku in vodi, tako da se sulfid pretvori v [[Žveplova kislina|žveplovo kislino]]. Kislina nato raztopi težke kovine, kar olajša njihov prenos v površinsko vodo in podtalnico. Ta odlagališča zlate rude so dolgotrajni, zelo nevarni odpadki, ki so na drugem mestu odlagališč [[Jedrski odpadek|jedrskih odpadkov.]] Nekoč se je živo srebro uporabljalo za izločanje zlata iz rude danes; danes je uporaba živega srebra v veliki meri omejena na majhne posamezne rudarje. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.worstpolluted.org/files/FileUpload/files/WWPP_2012.pdf|title=Pollution from Artisanal Gold Mining, Blacksmith Institute Report 2012|accessdate=22 September 2015}}</ref> Tudi najmanjše količine živosrebrovih spojin, ki pridejo v vode, imajo za posledico onesnaženje s težkimi kovinami. Živo srebro lahko nato vstopi v človeško prehranjevalno verigo v obliki [[Metilirano živo srebro|metil živega srebra]]. [[Zastrupitev z živim srebrom]] pri ljudeh povzroči neozdravljivo škodo v možganih in močno zaostajanje. === Cena === [[Slika:Gold_price_in_USD.png|sličica|left| Zgodovina cen zlata v letih 1960–2020.]] {{As of|2021|Marec|}}, Marca 2021 je cena zlata €46 na gram (€1,445 na troy ounce). Tako kot druge plemenite kovine se tudi zlato meri s troy unčami in v gramih. Delež zlata v zlitini se meri s ''karatom'' (k), pri čemer je 24 karatov (24k) čisto zlato, nižja karatna števila pa so sorazmerno manjša. Čistost zlate palice ali kovanca lahko izrazimo tudi kot decimalno številko v območju od 0 do 1, znano kot millezimalna finost, na primer 0,995. Cena zlata se določi s trgovanjem na trgih zlata in derivatov, vendar postopek, znan kot Gold Fixing v [[London|Londonu]], od septembra 1919 dalje industriji zagotavlja dnevno referenčno ceno. == Strupenost == Čisto kovinsko (elementarn0) zlato pri zaužitju ni strupeno in ne draži <ref>{{Navedi splet|last=Dierks|first=S.|title=Gold MSDS|url=http://www.espi-metals.com/msds's/gold.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061110104358/http://www.espi-metals.com/msds's/gold.htm|archivedate=10 November 2006|publisher=Electronic Space Products International|date=May 2005}}</ref>; včasih se uporablja kot okras za hrano v obliki zlatih lističev. <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=4zK6CgAAQBAJ&pg=PA5|title=Gold Nanoparticles for Physics, Chemistry and Biology|last=Louis|first=Catherine|last2=Pluchery|first2=Olivier|date=2012|publisher=World Scientific|isbn=978-1-84816-807-7}}</ref> Kovinsko zlato je tudi sestavina alkoholnih pijač Goldschläger, Gold Strike in Goldwasser. Kovinsko zlato je v EU [[Aditiv|odobreno kot aditiv za živila]] ([[Število E|E175]] v [[Codex Alimentarius]] ). Čeprav je zlati ion strupen, je sprejem kovinskega zlata kot aditiva za živila posledica njegove relativne kemične inertnosti in odpornosti proti koroziji ali pretvorbi v topne soli (zlate spojine) s katerim koli znanim kemijskim postopkom, ki bi ga lahko srečali pri človeku. telo. [[Slika:Pyrit_01.jpg|desno|sličica| "Ni vse zlato, kar se sveti": pirit ]] Topne spojine ( zlate soli ), kot je zlati klorid, so strupene za jetra in ledvice. Običajne cianidne soli zlata, kot je kalijev cianid zlata, ki se uporabljajo pri galvanizaciji zlata, so strupene zaradi vsebnosti cianida in zlata. Primeri smrtonosne zastrupitve s kalijevim zlatim cianidom so redki. <ref>{{Navedi časopis|last=Wright|first=I. H.|last2=Vesey|first2=J. C.|date=1986|title=Acute poisoning with gold cyanide|journal=Anaesthesia|volume=41|issue=79|pages=936–939|doi=10.1111/j.1365-2044.1986.tb12920.x|pmid=3022615|doi-access=free}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Wu|first=Ming-Ling|last2=Tsai|first2=Wei-Jen|last3=Ger|first3=Jiin|last4=Deng|first4=Jou-Fang|last5=Tsay|first5=Shyh-Haw|last6=Yang|first6=Mo-Hsiung|displayauthors=5|date=2001|title=Cholestatic Hepatitis Caused by Acute Gold Potassium Cyanide Poisoning|journal=Clinical Toxicology|volume=39|issue=7|pages=739–743|doi=10.1081/CLT-100108516|pmid=11778673}}</ref> Ameriško društvo za kontaktni dermatitis je leta 2001 kovinsko zlato razglasilo za alergen leta; kontaktne alergije na zlato prizadenejo predvsem ženske. <ref name="TsurutaMatsunaga2001">{{Navedi časopis|last=Tsuruta|first=Kyoko|last2=Matsunaga|first2=Kayoko|last3=Suzuki|first3=Kayoko|last4=Suzuki|first4=Rie|last5=Akita|first5=Hirotaka|last6=Washimi|first6=Yasuko|last7=Tomitaka|first7=Akiko|last8=Ueda|first8=Hiroshi|year=2001|title=Female predominance of gold allergy|journal=Contact Dermatitis|volume=44|issue=1|pages=48–49|doi=10.1034/j.1600-0536.2001.440107-22.x|pmid=11156030}}</ref> Kljub temu je zlato v primerjavi s kovinami, kot je [[Nikelj|nikelj,]] relativno šibek kontaktni alergen. <ref>{{Navedi novice|last=Brunk|first=Doug|url=http://www.highbeam.com/doc/1G1-176478357.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110624033428/http://www.highbeam.com/doc/1G1-176478357.html|archivedate=24 June 2011|title=Ubiquitous nickel wins skin contact allergy award for 2008|date=15 February 2008}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Dragocene kovine]] [[Kategorija:Prehodne kovine]] [[Kategorija:Kemični elementi]] [[Kategorija:Zlato]] {{Wikislovar|zlato|zlato}} {{navpolje periodni sistem}}{{kemični elementi}} p898fkh32gibzfbi2ggbcuio15bv36h 0 12615 5736998 5736191 2022-08-20T07:05:09Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje helij}} '''Helij''' ({{jezik-la|helium}}, [[Angleščina|angleško]] ''helium'') je [[kemični element]] iz skupine [[žlahtni plin|žlahtnih plinov]], ki ima v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] simbol '''He''' in [[atomsko število]] 2. Je najmanj reaktiven izmed vseh elementov, trenutno je poznanih le nekaj njegovih [[Molekula|molekul]], večina od njih je stabilna le pod visokimi [[Tlak|pritiski]]. Ima najnižje [[tališče]] izmed vseh elementov pri 0,95 [[Kelvin|K]], njegova posebnost pa je tudi, da pri navadnem zračnem pritisku ne more [[Tališče|zamrzniti]]. Na [[Zemlja|Zemlji]] in na splošno v vesolju obstaja le kot [[plin]], razen pri ekstremno nizkih [[Temperatura|temperaturah]]. Čeprav je na Zemlji dokaj redek, je v [[Vesolje|vesolju]] drugi najpogostejši element. Na [[Zemlja|Zemlji]] ga najdemo v večjih količinah npr. v [[Zemeljski plin|zemeljskem plinu]]. Uporablja se v [[kriogenika|kriogeniki]], v globokomorskih dihalnih sistemih, za napihovanje [[balon]]ov in kot varovalni plin za številne namene. Helij ni [[strup]]en, vendar ima lahko njegovo vdihavanje še vedno smrtne posledice, saj onemogoči dostop kisika v kri. Helij je poznan tudi kot supertekočina. Ima dve različni fazi tekočine. Nad točko lambda (2,1768 K) se obnaša kot navadna tekočina (poznana kot tekoči helij Ⅰ), pod njo pa nastane supertekočina (poznana kot tekoči helij Ⅱ). [[Slika:HeNe Laser Build 2.webm|sličica|Helijev laser]] Leta 1895 ga je odkril Sir [[William Ramsay]]. Ime in simbol izvirata iz [[grščina|grščine]], kjer helios pomeni [[Sonce]]. == Lastnosti == === Atom === Helij ima [[vrstno število]] 2, torej ima dva [[Proton|protona]]. V naravi se pojavljajo [[Izotop|izotopi]] helija brez, z enim ali z dvema [[Nevtron|nevtronoma]], vendar ima velika večina atomov v jedru 2. Okoli jedra atoma krožita dva [[Elektron|elektrona]], ki zapolnita 1s [[Orbitala|orbitalo]] in tako tudi zapolnita prvo [[Elektronska lupina|elektronsko lupino]]. zaradi tega je helij [[Kemija|kemijsko]] stabilen in nerad sodeluje v [[Kemijska reakcija|kemijskih reakcijah]], kar dokazujeta tudi [[Ionizacijska energija|ionizacijski energiji]], ki sta višji od ionizacijskih energij vseh drugih elementov. Helijev atom je drugi najpreprostejši model atoma, takoj za vodikovim atomom (če ne upoštevamo [[Nevtronij|nevtronija]]), vendar natančna določitev njegovih elektronov je že onemogočena, saj [[problem treh teles]] ne omogoča natančnih kalkulacij sistema s tremi telesi ali več.<ref>{{Navedi knjigo|title=An Introduction to the Classical Three-Body Problem|last=Krishnaswami|first=Govind S.|publisher=|year=2019|isbn=|location=|page=|cobiss=|last2=Senapati|first2=Himalaya|url=https://www.ias.ac.in/article/fulltext/reso/024/01/0087-0114|accessdate=19. 1. 2021|doi=12045-019-0760-1}}</ref> Njegove elektrone lahko še vedno napovemo z relativno nizko napako 2% in v le nekaj korakih.<ref>{{Navedi splet|title=The Old Quantum Physics of Neils Bohr and the Spectrum of Helium: A Modified Version of the Bohr Model|url=https://www.sjsu.edu/faculty/watkins/helium.htm|website=www.sjsu.edu|accessdate=2021-01-19}}</ref> Iz kalkulacij lahko tudi ugotovimo, da je [[efektivni jedrski naboj]] ''Z'' v helijevem atomu okoli 1,69, in ne 2, kot je naboj [[Atomsko jedro|jedra]] brez elektronov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Variational Methods|last=|first=|publisher=UNIVERSITY OF ILLINOIS URBANA-CHAMPAIGN|year=2015|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://courses.physics.illinois.edu/phys485/fa2015/web/variational.pdf|accessdate=19. 1. 2021}}</ref> [[Slika:Binding energy curve - common isotopes.svg|levo|sličica|261x261_pik|Energija vezanja za pogoste izotope. Vidimo lahko, da ima ⁴He veliko višjo energijo vezanja kot ostali bližnji izotopi.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=The Magic Numbers for Nuclear Isotope Stability|url=https://www.sjsu.edu/faculty/watkins/magicnumber.htm|website=www.sjsu.edu|accessdate=2021-01-19}}</ref>]] ⁴He ima tudi izredno visoko [[Energija vezanja|energijo vezanja]] (28,3 MeV)<ref>{{Navedi splet|title=The Structure and Binding Energy of the Alpha Particle, the Helium 4 Nucleus|url=https://www.sjsu.edu/faculty/watkins/He4.htm|website=www.sjsu.edu|accessdate=2021-01-19}}</ref> in je zato tudi ena izmed glavnih razpadov večjih atomov ([[Razpad alfa|alfa delec]]).{{Sfn|Nave|R|p=}} Eksperimenti so pokazali, da tako v jedru, kot v [[Orbitala|elektronskem oblaku]] od središča ven pada [[gostota naboja]], torej sledita nevtrona in protona v jedru istim načelom, kot elektrona.<ref>{{Navedi knjigo|title=On the correlation measure of two-electron systems|last=Saha|first=Aparna|publisher=|year=2017|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://arxiv.org/pdf/1703.03591.pdf|last2=Talukdar|first2=B.|arxiv=1703.03591|accessdate=19. 1. 2021|language=en}}</ref> Vsi [[Fermion|fermioni]] zapolnijo 1s [[Orbitala|orbitalo]], si izničujejo [[Spin|spine]] ter nimajo [[Kotna gibalna količina|kotne gibalne količine]]. Če bi želeli dodati še en delec, bi s tem drastično zmanjšali stabilnost in zaradi tega ne obstaja stabilen izotop s petimi delci v jedru. Ob nadaljevanju raziskovanja se je ugotovilo, da energija veznanja sledi nekemu zaporedju. Pri tem so se izoblikovala t. i. [[Magično število (jedrska fizika)|magična števila]], ki predstavljajo število nevtronov in protonov v jedrih, kjer je najvišja energija vezanja in so tako najbolj stabilni.<ref>{{Navedi splet|title=Nuclear Magic Numbers|url=https://chem.libretexts.org/Bookshelves/Physical_and_Theoretical_Chemistry_Textbook_Maps/Supplemental_Modules_(Physical_and_Theoretical_Chemistry)/Nuclear_Chemistry/Nuclear_Energetics_and_Stability/Nuclear_Magic_Numbers|website=Chemistry LibreTexts|date=2013-10-02|accessdate=2021-01-19|language=en}}</ref> ⁴He ima tako za število nevtronov, kot število protonov magično število (2) in ima tako veliko višjo energijo vezanja kot ostali podobni atomi. Pomembno vlogo igra tudi [[Soda in liha števila|parnost]] nevtronov in protonov, in sicer je za atom večja možnost, da je stabilen, če ima parno število nevtronov in protonov, kar ⁴He ima. Še en kriterij je, da ima atom več ali enako protonov kot nevtronov, čemur tudi sledi.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi knjigo|title=The Basic Rules, Nuclear Stability, Radioactive Decay and Radioactive Dating|last=|first=|publisher=Woods Hole Oceanographic Institution|year=2005|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://www.whoi.edu/cms/files/dfino/2005/6/Notes01_3262.pdf|accessdate=19. 1. 2021|language=en}}</ref> Zaradi tolikšne stabilnosti ⁴He ga je veliko v [[Zvezda|zvezdah]]. Zvezde, podobne velikosti kot naše sonce, proizvajajo [[Svetloba|svetlobo]] z [[Proton–proton fuzija|proton–proton fuzijo]]. V fuziji se pojavljajo vsi trije naravni izotopi helija, vendar se velika večina ²He in ³He pretvori v ⁴He. Tudi če je zvezda zmožna tvoriti večje atome, jih zelo težko, saj naslednja produkta, ki sta ⁵He ali ⁵[[Litij|Li]], hitro razpadeta nazaj na ⁴He ter imata tako tudi nižjo energijo vezenja, kar pomeni, da se helij niti ne bi želez združiti v večje atome. Težji elementi zaradi istega problema tudi pri [[Prapok|velikem poku]] niso mogli nastati in zato helij-4 v vesolju predstavlja 26% vse snovi po [[Masa|masi]].{{Sfn|Nave|R.|p=}} Naslednji element, ki ima višjo vezno energijo na nukleon je šele [[ogljik]], kar bi za proizvodnjo zahtevalo trčenje treh ⁴He atomov skupaj naenkrat, za kar je zelo majhna možnost in se ga je zato pri velikem poku proizvedlo zelo malo. Ostala izotopa sta manj pogosta in imata nižjo energijo vezanja. ³He je prav tako stabilen in ima energijo vezanja 8,7 MeV.<ref>{{Navedi splet|title=The Division of the Binding Energy of the Helium 3 Nuclide Between That Due to the Strong Force and That Due to Nucleon Spin Pair Formation|url=https://www.sjsu.edu/faculty/watkins/He3nuclide.htm|website=www.sjsu.edu|accessdate=2021-01-19}}</ref> Je eden izmed dveh stabilnih izotopov, ki ima v jedru več protonov kot nevtronov, drugi je [[protij]]. Ima parno število protonov, vendar neparno število nevtronov, kar je druga najbolj optimalna kombinacija, vendar veliko slabša od prve.<ref name=":0" /> ²He je izredno nestabilen, saj ima v jedru le dva protona in je brez nevtronov, kar resno krši idealno razmerje med nevtroni in protoni.<ref name="#1">{{Navedi revijo|last=Bradford|first=R. A. W.|date=2009-06-01|title=The effect of hypothetical diproton stability on the universe|url=https://doi.org/10.1007/s12036-009-0005-x|magazine=Journal of Astrophysics and Astronomy|language=en|volume=30|issue=2|pages=119–131|doi=10.1007/s12036-009-0005-x|issn=0973-7758}}</ref> Če bi bila [[Močna nuklearna sila|močna sila]] 2% močnejša, bi bil bistveno bolj stabilen.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Effect of Hypothetical Diproton Stability on the Universe|last=Bratford|first=R. A. W.|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=http://rickbradford.co.uk/Diprotons.pdf|accessdate=19. 1. 2021|language=en}}</ref> Spin–spin interakcije med protonoma in Paulijevo izključitveno načelo povzročita, da protona nimata poravnanih spinov, kar se vidi v negativni sili vezenja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Nuclear Physics in a Nutshell|last=Bertulani|first=C. A.|publisher=|year=2007|isbn=978-0-691-12505-3|location=|page=|cobiss=}}</ref> Še ena pomembna razlika je ta, da ima ³He zaradi [[Soda in liha števila|lihega]] števila delcev (dva protona + nevtron + dva elektrona) spin ½, torej je [[fermion]], ⁴He pa ima spin 0, torej je [[bozon]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Axion-like Relics: New Constraints from Old Comagnetometer Data|first4=Tomer|language=en|accessdate=20. 1. 2021|url=https://arxiv.org/pdf/1907.03767.pdf|last4=Volansky|last3=Kuflik|first2=Yonit|first3=Eric|last2=Hochberg|last=Bloch|cobiss=|page=|location=|isbn=|year=2020|publisher=|first=Itay M.|arxiv=1907.03767}}</ref> To pomeni, da sledita drugačnim fizikalnim načelom in se zato pojavljajo nezanemarljive razlike med fizikalnimi lastnostmi obeh izotopov, kar se še posebej vidi v [[Tekočina|tekoči]] obliki.{{Sfn|Böhm|Helga M.|idr.|2010|p=}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Are There Heavy Bosons in Heavy-Fermion Systems and 3He?|last=Ranninger|first=J.|publisher=|year=2007|isbn=|location=EPL|page=|cobiss=|url=https://www.researchgate.net/publication/231149404_Are_There_Heavy_Bosons_in_Heavy-Fermion_Systems_and_3He|accessdate=19. 1. 2021|doi=10.1209/0295-5075/3/3/016|language=en}}</ref> === Makroskopske lastnosti === [[Slika:Heat capacity of 4He 01.jpg|levo|sličica|Graf specifične toplote v odvisnosti od temperature.|212x212_pik]] Helij je pri [[Standardni pogoji|sobni temperaturi]] [[Barva|brezbarven]] [[plin]] brez [[Vonj|vonja]] ali [[Okus|okusa]] in ni [[Vnetljivost|vnetljiv]].<ref>{{Navedi splet|title=HELIUM {{!}} CAMEO Chemicals {{!}} NOAA|url=https://cameochemicals.noaa.gov/chemical/9365|website=cameochemicals.noaa.gov|accessdate=2021-01-20}}</ref> Njegova [[gostota]] pri 20°C in [[Standardni pogoji|navadnem pritisku]] je 0,1786 g/L, kar je skoraj sedemkrat manj gosto od navadnega [[Zrak|zraka]], zato se ga večina nahaja v višjih slojih [[Ozračje|atmosfere]]. Zaradi šibkih interakcij med atomi ima najnižje [[vrelišče]] izmed vseh elementov pri −268,96°C, [[Tališče|zamrzne]] pa le pod visokim [[Tlak|pritiskom]].<ref>{{Navedi revijo|last=Page|first=Chester H.|date=1938-03-01|title=Van der Waals Forces in Helium|url=https://link.aps.org/doi/10.1103/PhysRev.53.426|magazine=Physical Review|volume=53|issue=5|pages=426–430|doi=10.1103/PhysRev.53.426}}</ref> Je slabo topen v [[Polarnost|polarnih]] [[Topilo|topilih]]. Njegova [[topnost]] v [[Voda|vodi]] znaša 0,97 mL/L pri 0°C, 14 mL/L pri 21°C in 10,8 ml/L pri 50°C, v [[Etanol|etanolu]] pa ni topen.<ref>{{Navedi splet|title=Hazardous Substances Data Bank (HSDB) : 553|url=https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/source/hsdb/553|website=pubchem.ncbi.nlm.nih.gov|accessdate=2021-01-20|language=en|last=PubChem}}</ref><ref>O'Neil, M.J. (ed.). The Merck Index - An Encyclopedia of Chemicals, Drugs, and Biologicals. Cambridge, UK: Royal Society of Chemistry, 2013., p. 856</ref><ref>Haynes, W.M. (ed.). CRC Handbook of Chemistry and Physics. 94th Edition. CRC Press LLC, Boca Raton: FL 2013-2014, p. 4-66</ref><ref>Venable CS, Fuwa T; Ind Eng Chem 14: 139-42 (1922)</ref> Čeprav je helij nepolaren, vseeno ni dobro topen v nepolarnih topilih. V nasičeni raztopini [[Cikloheksan|cikloheksana]] helij ne predstavlja niti 1% vseh [[Atom|atomov]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Solubility of non-polar gases in cyclohexanone between 273.15 and 303.15 K at 101.32 kPa partial pressure of gas|accessdate=20. 1. 2021|first4=Celso Gutierrez|last4=Losa|last3=Urieta|last2=Melendo|first2=José María|first3=José Santiago|url=https://cdnsciencepub.com/doi/pdf/10.1139/v87-368|last=Gallardo|cobiss=|page=|location=|isbn=|year=1986|publisher=|first=María Asunción|language=en}}</ref> [[Parni tlak]] se hitro veča in pri [[Temperatura|temperaturah]], višjih od 5,1 K za ⁴He in 3,3 K za ³He, nimamo še izmerjenih podatkov.<ref>{{Navedi splet|title=Quantum Design North America - Helium Vapor Pressure / Temperature Calculator|url=https://qdusa.com/support/helium_vapor_pressure.html|website=qdusa.com|accessdate=2021-01-20}}</ref> [[Gostota]] helija se s [[Temperatura|temperaturo]] manjša, razen okoli [[Točka lambda|točke lambda]], kjer je [[volumski raztezek]] za ⁴He negativen (pri ³He pa normalno narašča).<ref>{{Navedi splet|title=Dilatometry|url=https://www.slideserve.com/evonne/dilatometry|website=SlideServe|date=2014-09-22|accessdate=2021-01-20|language=en|last=evonne}}</ref><ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=11. PROPERTIES OF HELIUM|last=|first=|publisher=AIR FORCE MATERIAIS LABORATORY|year=1970|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://www.bnl.gov/magnets/Staff/Gupta/cryogenic-data-handbook/Section2.pdf|accessdate=18. 1. 2021|language=en}}</ref> [[Specifična toplota]] helija s temperaturo zelo niha. Veliko povečanje je pri točki lambda (do prb. 12,6), nato pa začne znova strmo naraščati po 4 K.<ref name=":1" /> [[Izparilna toplota]] se veča do okoli 3 K (23,7 J/gm) in začne nato strmo padati. Temperatura z naraščanjem [[Entropija (klasična termodinamika)|entropije]] strmo narašča. Pri navadnem pritisku in entropiji 18 J/gK je temparatura 25 K. [[Toplotna prevodnost]] pri nizkih temperaturah narašča linearno, pri višjih pa se počasi upočasnjuje. Površinska napetost je pri 1 K 0,347 [[Dina|dyn]]/cm, nato pa strmo pade in je pri 5 K le še 0,020. [[Viskoznost]] helija po lambda točki spva narašča do 37,8 [[Pois|mikropoisov]] pri 2,8 K in začne nato padati. Hitrost [[Zvok|zvoka]] v heliju pri nizkih temparaturah je veliko nižja, kot pri sobni temperaturi (glej infopolje za več informacij).<ref name=":1" /> === Kemijske lastnosti === [[Slika:Atom.svg|levo|sličica|Helijev atom z vidno elektronsko konfiguracijo po Bohrovem modelu|216x216_pik]] Helij je najmanj reaktiven izmed vseh elementov. Ima popolnoma zapolnjeno svojo zadnjo in edino [[Elektronska lupina|elektronsko lupino]] oz. [[Orbitala|orbitalo]] 1s. Njegovi [[Ionizacijska energija|ionizacijski energiji]] sta najvišji izmed vseh elementov in posledično je tudi med elementi z najvišjo [[Elektronegativnost|elektronegativnostjo]]. Elektronegativnosti po Paulingovi lestvici se mu sicer ne moremo določiti, vandar po Allred-Rochowovi lestvici je na tretjem mestu – takoj za [[Neon|neonom]] in [[Fluor|fluorom]].<ref>{{Navedi revijo|last=Ghosh|first=Dulal Chandra|last2=Chakraborty|first2=Tanmoy|last3=Mandal|first3=Bhabatosh|date=2009-10-01|title=The electronegativity scale of Allred and Rochow: revisited|url=https://doi.org/10.1007/s00214-009-0610-4|magazine=Theoretical Chemistry Accounts|language=en|volume=124|issue=3|pages=295–301|doi=10.1007/s00214-009-0610-4|issn=1432-2234}}</ref> Kljub temu helij ne tvori [[Ionska vez|ionskih]] in [[Kovalentna vez|kovalentnih]] vezi, saj z [[Elektronska afiniteta|elektronsko afiniteto]] 0,080 [[Elektronvolt|eV]] komaj da teži k temu, da bi pridobil ali oddal elektrone.<ref>{{Navedi revijo|last=Dong|first=Xiao|last2=Oganov|first2=Artem R.|last3=Goncharov|first3=Alexander F.|last4=Stavrou|first4=Elissaios|last5=Lobanov|first5=Sergey|last6=Saleh|first6=Gabriele|last7=Qian|first7=Guang-Rui|last8=Zhu|first8=Qiang|last9=Gatti|first9=Carlo|date=2017-05|title=A stable compound of helium and sodium at high pressure|url=http://arxiv.org/abs/1309.3827|magazine=Nature Chemistry|volume=9|issue=5|pages=440–445|doi=10.1038/nchem.2716|issn=1755-4330}}</ref> [[Pearsonova gostota]] helija je 12,3 eV, kar je najvišja vrednost izmed vseh elementov in se z [[Agregatno stanje|agregatnim stanjem]] minimalno spreminja.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Generalized Maximum Hardness Principle revisited and applied to atoms and molecules (Part 1)|last=Grochala|first=Wojciech|publisher=|year=|isbn=|location=Chemistry|page=3|cobiss=|url=http://beta.chem.uw.edu.pl/people/WGrochala/MHP1.pdf|doi=10.1002/chem.200|accessdate=20. 1. 2021}}</ref> [[Polarizabilnost]] ⁴He je 0.51725408(5), kar je izredno nizko, zato lahko tvori le zelo šibke [[Van der Waalsova sila|van der Waalsove sile]].<ref>{{Navedi revijo|last=Puchalski|first=Mariusz|last2=Szalewicz|first2=Krzysztof|last3=Lesiuk|first3=Michal|last4=Jeziorski|first4=Bogumil|date=2020-02-25|title=QED calculation of the dipole polarizability of helium atom|url=http://arxiv.org/abs/1912.12242|magazine=arXiv:1912.12242 [physics]|doi=10.1103/PhysRevA.101.022505}}</ref> Znana [[Oksidacijsko stanje|oksidacijska stanja]] helija so od −1 do +2, vendar razen oksidacijskega stanja 0 drugi niso bili opaženi še v spojini, vendar le kot prosti [[Ion|ioni]].{{Sfn|Tanaka|Nozomi|2009|p=}} Od ionov se v naravi pojavlja He²⁺ oziroma natančneje ⁴He²⁺, ki je v bistvu le [[Atomsko jedro|jedro]] ⁴He, brez [[Elektron|elektronov]]. Nastane kot stranski produkt [[Razpad alfa|ɑ–razpada]] in zaradi tega nima elektronov, ki pa jih lahko pridobi iz okolice. Tako se lahko spremeni v stabilnejši He⁺ ali v želeno stanje, nevtralen He.<ref>{{Navedi splet|title=Alpha (α) Radioactivity {{!}} PhysicsOpenLab|url=http://physicsopenlab.org/2016/02/11/alpha-%CE%B1-radioactivity/|accessdate=2021-01-20|language=en-US}}</ref> Vse ione se da proizvesti tudi umetno.<ref>{{Navedi revijo|last=Souda|first=R.|last2=Yamamoto|first2=K.|last3=Hayami|first3=W.|last4=Aizawa|first4=T.|last5=Ishizawa|first5=Y.|date=1995-02-15|title=<nowiki>Low-energy ${\mathrm{H}}^{+}$, ${\mathrm{He}}^{+}$, ${\mathrm{N}}^{+}$, ${\mathrm{O}}^{+}$, and ${\mathrm{Ne}}^{+}$ scattering from metal and ionic-compound surfaces: Neutralization and electronic excitation</nowiki>|url=https://link.aps.org/doi/10.1103/PhysRevB.51.4463|magazine=Physical Review B|volume=51|issue=7|pages=4463–4474|doi=10.1103/PhysRevB.51.4463}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Hiraoka|first=Kenzo|last2=Mori|first2=Toshiharu|date=1990-04-01|title=Stability of rare gas cluster ions|url=https://aip.scitation.org/doi/10.1063/1.457751|magazine=The Journal of Chemical Physics|volume=92|issue=7|pages=4408–4416|doi=10.1063/1.457751|issn=0021-9606}}</ref> Velika verjetnost je tudi, da obstaja He²⁻, vendar njegov obstoj še ni bil dokazan.<ref>{{Navedi knjigo|title=Dimensional scaling treatment of stability of atomic anions induced by superintense, high-frequency laser fields|last=Wei|first=Qi|publisher=|year=2007|isbn=|location=THE JOURNAL OF CHEMICAL PHYSICS|page=|cobiss=|last2=Kais|first2=Sabre|url=https://www.chem.purdue.edu/kais/paper/Qi-JCP-127.pdf|language=en|accessdate=20. 1. 2021|doi=10.1063/1.2768037}}</ref> Raziskovanje novih helijevih ionov bo potekalo v [[Anion|negativno]] smer, saj ne more tvoriti [[Kation|kationa]] z [[Električni naboj|nabojem]] več kot 2, saj imamo le dva [[Proton|protona]]. Verjetnost, da bi se druga oksidacijska stanja pojavljala v [[Molekula|molekulah]] je nizka. Zaradi velike elektronegativnosti bi helij pobral elektrone drugega atoma, vendar med njima ne bi nastala ionska vez, saj bi bil helij sedaj [[Nevtralnost (kemija)|nevtralen]]. Med njima bi se lahko vzpostavile le van der Waalsove sile, kot pri ostalih do sedaj znanih molekulah.<ref>{{Navedi splet|title=Forget What You've Learned - Scientists Just Created a Stable Helium Compound|url=https://www.sciencealert.com/forget-what-you-learned-scientists-might-have-just-created-a-stable-helium-compound|website=ScienceAlert|accessdate=2021-01-20|language=en-gb|first=Bec|last=Crew}}</ref> == Alotropi == Najpogostejša oblika helija na [[Zemlja|Zemlji]] je [[Atom|atomna]] oblika. V njej helijevi atomi niso povezani drug z drugim.<ref>{{Navedi splet|title=Helium|url=https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/23987|website=pubchem.ncbi.nlm.nih.gov|accessdate=2021-01-21|language=en|last=PubChem}}</ref> Ta oblika je najpreprostejša in najstabilnejša, saj helij nerad tvori [[Molekula|molekule]] in so zato te manj stabilne.{{Sfn|Stipanović|2016|p=}} [[Slika:Heliumtrimer.png|sličica|Strukturna formula helijevega trimerja (He₃)]] Poznamo tudi helijev [[dimer]], [[trimer]] in [[tetramer]], v katerih je helij z [[Van der Waalsova sila|van der Waalsovimi silami]] povezan še z enim, dvema oz. tremi [[Atom|atomi]].<ref>{{Navedi revijo|last=Austad|first=Jon|last2=Borgoo|first2=Alex|last3=Tellgren|first3=Erik I.|last4=Helgaker|first4=Trygve|date=2020-10-28|title=Bonding in the helium dimer in strong magnetic fields: the role of spin and angular momentum|url=https://pubs.rsc.org/en/content/articlelanding/2020/cp/d0cp03259j|magazine=Physical Chemistry Chemical Physics|language=en|volume=22|issue=41|pages=23502–23521|doi=10.1039/D0CP03259J|issn=1463-9084}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Kunitski|first=Maksim|last2=Zeller|first2=Stefan|last3=Voigtsberger|first3=Jörg|last4=Kalinin|first4=Anton|last5=Schmidt|first5=Lothar Ph H.|last6=Schöffler|first6=Markus|last7=Czasch|first7=Achim|last8=Schöllkopf|first8=Wieland|last9=Grisenti|first9=Robert E.|date=2015-05-01|title=Observation of the Efimov state of the helium trimer|url=https://science.sciencemag.org/content/348/6234/551|magazine=Science|language=en|volume=348|issue=6234|pages=551–555|doi=10.1126/science.aaa5601|issn=0036-8075|pmid=25931554}}</ref><ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Stipanović|first=Petar|last2=Vranješ Markić|first2=Leandra|last3=Boronat|first3=Jordi|date=2017-01-12|title=Quantum Halo States in Helium Tetramers|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27977201/|magazine=The Journal of Physical Chemistry. A|volume=121|issue=1|pages=308–314|doi=10.1021/acs.jpca.6b10656|issn=1520-5215|pmid=27977201}}</ref> Helijev dimer ima zelo dolgo dolžino [[Kemična vez|vezi]] – kar 62 ± 10 [[Angstrem|Å]].<ref>{{Navedi revijo|last=Luo|first=Fei|last2=Giese|first2=Clayton F.|last3=Gentry|first3=W. Ronald|date=1996-01-15|title=Direct measurement of the size of the helium dimer|url=https://aip.scitation.org/doi/10.1063/1.470771|magazine=The Journal of Chemical Physics|volume=104|issue=3|pages=1151–1154|doi=10.1063/1.470771|issn=0021-9606}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=9.8: Molecular-Orbital Theory Does not Predict a Stable Diatomic Helium Molecule|url=https://chem.libretexts.org/Courses/BethuneCookman_University/B-CU%3ACH-331_Physical_Chemistry_I/CH-331_Text/CH-331_Text/09%3A_The_Chemical_Bond%3A_Diatomic_Molecules/09.8%3A_Molecular-Orbital_Theory_Predicts_that_a_Stable_Diatomic_Helium_Molecule_Does_Not_Exist|website=Chemistry LibreTexts|date=2019-12-05|accessdate=2021-01-21|language=en}}</ref> Za primerjavo, dolžina vezi v [[Voda|vodi]] je le 0,95 Å. [[Energija vezanja]] v dimeru je le 1,1 mK in zaradi tega že ob manjših zunanjih silah razpade.<ref>{{Navedi splet|title=Wayback Machine|url=https://web.archive.org/web/20160304233300/http://www.physics.unr.edu/xap/pubs/Nada_Al_Taisan_thesis_2013.pdf|website=web.archive.org|date=2016-03-04|accessdate=2021-01-21}}</ref> Helijev trimer in tetramer imata [[Ciklična oblika|ciklično obliko]], imenovano tudi ''[[kvantni halo]]''.{{Sfn|Stipanović|Petar|2016|p=}}{{Sfn|Kornilov|Oleg|2015|p=}} Ima še daljšo dolžino vezi, okoli 100 Å. Atomi so v [[Efimovo stanje|Efimovem stanju]], ki je bilo predvideno že več kot 40 let nazaj, vendar odkrito šele leta 2015. Zaradi dolgih vezi se helijevi atomi razporedijo [[Simetrija|asimetrično]] in ne tvorijo [[Enakostranični trikotnik|enakostraničnega trikotnika]].<ref>{{Navedi splet|title=Efimov state in the helium trimer observed|url=https://phys.org/news/2015-04-efimov-state-helium-trimer.html|website=phys.org|accessdate=2021-01-21|language=en}}</ref> Helijeve molekule so lep primer prikaza, kako ima razlika med [[Fermion|fermionom]] in [[Bozon|bozonom]] vpliv na kemijske lastnosti. Helijev dimer je namreč lahko le iz dveh ⁴He, dimera ⁴He³He in ³He₂ nista stabilna. Podobno je tudi pri tri- in tetramerih; v vsaki izmed molekul morata biti najmanj dva bozona.{{Sfn|Stipanović|Petar|2016|p=}} Razlika v [[Izotop|izotopih]] tudi vpliva na to, ali molekula doseže popolni kvantni halo. Pri trimeru tako ⁴He₃ in ⁴He₂³He dosežeta popolni halo, medtem ko so izračuni pokazali, da tetramera ⁴He₄ in ⁴He₃³He ne dosežeta popolnih halojev, vendar le ⁴He₂³He₂.<ref name=":2" /> Najverjetneje obstaja tudi [[Kovina|metalična]] oblika helija. V tej obliki začne helij [[Električna prevodnost|prevajati elektriko]] in dobi izgled kovine. Po nekaterih izračunih je predvideno, da se helij spremeni v enojno ionizirano metalično obliko že pri [[Gostota|gostoti]] 5,3 g/cm³, po drugačnih načinu izračuna pa naj bi postal kovina šele pod [[Tlak|pritiskom]] okoli 25,7 TPa, ko bi imel gostoto 21,3 g/cm³.<ref>{{Navedi splet|title=First-Principles Studies of the Metallization and the Equation of State of Solid Helium|url=https://www.groundai.com/project/first-principles-studies-of-the-metallization-and-the-equation-of-state-of-solid-helium/1|website=GroundAI|accessdate=2021-01-21|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Equations of State and the Phase Diagram of Dielectric and Metallic Helium-4,Journal of Experimental and Theoretical Physics|url=https://oa.mg/work/10.1134/s1063776118070130|website=oa.mg|accessdate=2022-08-18|language=en-en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=The Thermodynamic and Kinetic Properties of One-Valent Metallic Helium|url=https://mfint.imp.kiev.ua/en/abstract/v37/i10/1425.html|website=mfint.imp.kiev.ua|accessdate=2021-01-21|language=en}}</ref> V obeh primerih bi moral biti helij pod velikim pritiskom, nekajkrat višjim od [[Standardni pogoji|zračnega pritiska na Zemlji]]. Predvidena je tudi dvojno ionizirana oblika, ki pa bi zahtevala še bolj gost helij in tako večji pritisk.<ref>{{Navedi revijo|last=Shvets|first=V. T.|date=2012|title=Pair-effective interionic interaction and metallization of helium|url=https://www.semanticscholar.org/paper/Pair-effective-interionic-interaction-and-of-helium-Shvets/1bde7c88e95cf61aac60e8d27d6fb914fafc3d33|magazine=The Physics of Metals and Metallography|doi=10.1134/S0031918X12100122}}</ref> Kljub težko dosegljivim pogojem, ki omogočajo metalično obliko, se metaličen helij najbrž pojavlja v [[Vesolje|vesolju]]. Obstajal naj bi v zunanjih slojih [[Bela pritlikavka|belih pritlikavk]]. Bele pritlikavke naj bi imele gosto sredico iz [[Ogljik|ogljika]] in [[Kisik|kisika]], okrog pa obdane s skoraj čistim helijem in [[Vodik|vodikom]].{{Sfn|Khairallah|Militzer|2008|p=}} V obliki tekoče kovine, podobne [[Živo srebro|živemu srebru]], bi se lahko tudi pojavljal v [[Jedro (geologija)|jedrih]] [[Jupiter|Jupitra]] in [[Saturn|Saturna]]. Tam bi bil helij izpostavljen pritisku okoli 7 T[[Paskal|Pa]] in temparaturam med 10.000 in 20.000 [[Kelvin|K]].<ref>{{Navedi splet|title=Could Jupiter and Saturn Contain Liquid Metal Helium?|url=https://www.universetoday.com/16533/could-jupiter-and-saturn-contain-liquid-metal-helium/|website=Universe Today|date=2008-08-07|accessdate=2021-01-21|language=en-US|first=Ian|last=O'Neill}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Stevenson|first=David J.|date=2008-08-12|title=Metallic helium in massive planets|url=https://resolver.caltech.edu/CaltechAUTHORS:STEpnas08|magazine=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|volume=105|issue=32|pages=11035–11036|issn=0027-8424}}</ref> Zabeležen je tudi obstoj amorfne oblike, ki je bila dosežena z ⁴He pri temapraturi 0,05 K in tlaku 48,6 [[Bar (enota)|bara]]. Pri [[Temperatura|temperaturah]], višjih od 1 K se amorfen helij preprosto stopi v [[Tekočina|tekoč]] helij .<ref>{{Navedi knjigo|title=Excitations of amorphous solid helium|first2=Helmut|doi=10.1103/PhysRevB.86.224503|language=en|accessdate=21. 1. 2021|first4=Henry R.|last4=Glyde|last3=Ollivier|first3=Jacques|last2=Schober|last=Bossy|url=https://www.researchgate.net/publication/233387699_Excitations_of_amorphous_solid_helium|cobiss=|page=|location=Physical rewiev B. Condensed matter|isbn=|year=2012|publisher=|first=Jacques|arxiv=1211.2014}}</ref> == Izotopi == {{Glavni članek|Izotopi helija}}[[Slika:He-3 atom.png|sličica|158x158_pik|³He – lažji stabilni izotop, v naravi se pojavlja približno eden na milijardo helijevih atomov.]] [[Slika:He-4 atom.png|sličica|158x158_pik|⁴He – prevladujoči izotop helija]] Znanih je 9 [[Izotop|izotopov]] helija, od ²He do ¹⁰He, od teh sta stabilna le ³He in ⁴He.<ref>{{Navedi splet|title=Helium Isotopes - an overview {{!}} ScienceDirect Topics|url=https://www.sciencedirect.com/topics/physics-and-astronomy/helium-isotopes|website=www.sciencedirect.com|accessdate=2021-01-22}}</ref> Najpomembnejša izotopa za raziskovanje sta, poleg stabilnih izotopov, tudi ²He in ¹⁰He, torej skrajna dva do sedaj odkrita izotopa. V naravi je večina (več kot 99%) helija ⁴He, poleg stabilnih izotopov pa se v naravi v sledovih pojavlja tudi ²He.<ref>{{Navedi knjigo|title=Variation of Elements in Nature|last=Venkatavaradan|first=V. S.|publisher=|year=|isbn=|location=|page=55|cobiss=|url=https://www.iaea.org/sites/default/files/publications/magazines/bulletin/bull19-2/19205695058.pdf|language=en|accessdate=16. 1. 2021}}</ref> Za razliko od večine ostalih elementov se helijevi izotopi v naravi pojavljajo ločeno, še vedno kot zmes obeh stabilnih izotopov, vendar eden bistveno prevladuje.<ref>{{Navedi splet|title=Atomic Weight of Helium {{!}} Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights|url=https://www.ciaaw.org/helium.htm|website=www.ciaaw.org|accessdate=2021-01-22}}</ref> ²He, v jedrski fiziki večkrat klican diproton, je pomemben, saj predstavlja skrajnosti [[Atom|atomov]].<ref>{{Navedi revijo|last=Barnes|first=Luke A.|date=2015-12-29|title=Binding the Diproton in Stars: Anthropic Limits on the Strength of Gravity|url=http://arxiv.org/abs/1512.06090|magazine=Journal of Cosmology and Astroparticle Physics|volume=2015|issue=12|pages=050–050|doi=10.1088/1475-7516/2015/12/050|issn=1475-7516}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Bilaniuk|first=O. M.|last2=Slobodrian|first2=R. J.|date=1963-10-15|title=Diproton and the He3 (d, t) He2 reaction|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/0031916363904505|magazine=Physics Letters|language=en|volume=7|issue=1|pages=77–79|doi=10.1016/0031-9163(63)90450-5|issn=0031-9163}}</ref> Je eden izmed petih do sedaj odkritih izotopov, ki imajo v jedru le eno vrsto [[Nukleon|nukleona]], kar omogoča preučevanje stabilnosti in obnašanja enakih delcev vezanih med sabo.<ref>{{Navedi revijo|last=Brown|first=null|date=1991-04|title=Diproton decay of nuclei on the proton drip line|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9967255/|magazine=Physical Review. C, Nuclear Physics|volume=43|issue=4|pages=R1513–R1517|doi=10.1103/physrevc.43.r1513|issn=0556-2813|pmid=9967255}}</ref> Je tudi eden izmed dveh izotopov helija (poleg ⁴He), ki ga izvrže jedro nestabilnih atomov. ²He nastane pri nekaterih [[Dvoprotonska emisija|dvoprotonskih emisijah]], na primer pri ¹⁸[[Neon|Ne]].<ref>{{Navedi revijo|last=Rapisarda|first=E.|last2=Amorini|first2=F.|last3=Calabretta|first3=L.|last4=Cardella|first4=G.|last5=De Napoli|first5=M.|last6=Raciti|first6=G.|last7=Sfienti|first7=C.|date=2007-11-01|title=18Ne diproton decay|url=https://doi.org/10.1140/epjst/e2007-00295-3|magazine=The European Physical Journal Special Topics|language=en|volume=150|issue=1|pages=169–172|doi=10.1140/epjst/e2007-00295-3|issn=1951-6401}}</ref> Obstoj diprotona še ni popolnoma dokazan, vendar je velika verjetnost, da obstaja.<ref name="#1"/> Prav tako nimamo natančnih podatkov za njegov razpad. Vemo, da je [[Razpolovni čas|razpolovna doba]] krajša od milijardinke [[Sekunda|sekunde]] ter da večinoma razpade na [[Vodik|protij]].<ref>{{Navedi splet|title=New Form of Artificial Radioactivity -- Physics News Update 865|url=https://web.archive.org/web/20081014143925/http://www.aip.org/pnu/2008/split/865-2.html|website=web.archive.org|date=2008-10-14|accessdate=2021-01-22}}</ref> Iz [[Proton-proton fuzija|proton-proton fuzije]] v [[Zvezda|zvezdah]] vemo, da zelo redko razpade tudi na [[devterij]]. Odstotek, ko diproton razpade na devterij je ocenjen na 10⁻²⁸%.<ref>{{Navedi splet|title=The Sun's Energy Doesn't Come From Fusing Hydrogen Into Helium (Mostly)|url=https://www.forbes.com/sites/startswithabang/2017/09/05/the-suns-energy-doesnt-come-from-fusing-hydrogen-into-helium-mostly/|website=Forbes|accessdate=2021-01-22|language=en|first=Ethan|last=Siegel}}</ref> Na zemlji se pojavlja v sledovih in le v višjih slojih atmosfere. Nastane, ko helij-3 in helij-4 iz kozmičnih žarkov trčita v vodikove atome. Ker razpade zelo hitro je njegov delež težko predvideti in se hitro spreminja. Helij-2 se pojavlja le v odročnih krajih in v zelo majhnih deležih, zato je nevarnost, da bi bil helij radioaktiven, minimalna.{{Sfn|Siegel|Ethan|p=}}{{Sfn|Venkatavaradan|V. S.|p=55}} ³He in ⁴He sta edina stabilna izotopa helija. Helij-3 je eden izmed dveh (poleg [[Protij|protija]]) stabilnih izotopov, v katerih je število [[Proton|protonov]] višje od števila [[Nevtron|nevtronov]]. Za razliko od izotopov ostalih elementov, imata ³He in ⁴He velike razlike v lastnostih, ki so vidne še posebej pri nizkih temperaturah. Razlog za to je, da ima helij-3 liho število [[Fermion|fermionov]], helij-4 pa sodo. Več lastnosti ³He in ⁴He je opisanih pod lastnosti [[Helij#Atom|atoma]]. Večina helija na [[Zemlja|zemlji]] obstaja že od same formacije zemlje, v manjših deležih pa nastaja na zemlji helij-4 z [[Razpad alfa|razpadom alfa]], helij-3 pa z razpadom [[Tritij|tritija]]. Oba izotopa se tudi pojavljata v [[Kozmični žarki|kozmičnih žarkih]].{{Sfn|Venkatavaradan|1977|p=}} Nahajališča obeh izotopov v naravi so precej različna – helij-4 se v največjih količinah pojavlja v [[Zemeljski plin|zemeljskem plinu]], kamor pride po [[Razpad alfa|alfa razpadu]] [[Radioaktivnost|radioaktivnih]] [[Uran|elementov]] v notranjosti [[Zemlja|Zemlje]].<ref name=":3">{{Navedi splet|title=The World Is Constantly Running Out Of Helium. Here's Why It Matters. : Short Wave|url=https://www.npr.org/2019/11/01/775554343/the-world-is-constantly-running-out-of-helium-heres-why-it-matters|website=NPR.org|accessdate=2021-01-23|language=en}}</ref> Helij-3 je bistveno težje pridobiti. Največ se ga pojavlja okoli [[Ognjenik|vulkanov]], kot prost v ozračju ali ujet v bazaltnih kamninah.<ref>{{Navedi revijo|last=Kurz|first=M.D.|last2=Jenkins|first2=W.J.|last3=Hart|first3=S.R.|last4=Clague|first4=David|date=1983|title=Helium isotopic variations in volcanic rocks from Loihi Seamount and the Island of Hawaii|url=http://pubs.er.usgs.gov/publication/70011216|magazine=Earth and Planetary Science Letters|volume=66|issue=C|pages=19|doi=10.1016/0012-821X(83)90154-1}}</ref>{{Sfn|Niechciał|2020|p=}} Izotopi, višji od ⁴He so vsi nestabilni. Opazi se lahko, da imajo izotopi s sodim številom [[Nevtron|nevtronov]] daljšo razpolovno dobo, kot tisti z lihim številom, kar dokazuje večjo stabilnost atomov, če je sodo število [[Proton|protonov]] in nevtronov v jedru.<ref>{{Navedi knjigo|title=Table I. The NUBASE2012 table of nuclear and decay properties|last=|first=|publisher=|year=2012|isbn=|location=Chinese Physics C (HEP & NP)|page=1179|cobiss=|url=http://amdc.in2p3.fr/nubase/nubase2012/b-mfldq164.pdf|accessdate=22. 1. 2021|language=en}}</ref> Pri raziskovanju izotopov je bilo veliko zanimanje za iskanje izotopa ¹⁰He, saj ima 8 nevtronov in 8 je še eno [[Magično število (fizika)|magično število]].<ref>{{Navedi knjigo|title=PROBLEMS TO BE CLARIFIED BY MEANS OF RADIOACTIVE ION BEAMS PROVIDED BY THE ACCULINNA-2 SEPARATOR|last=Ter-Akopian|first=G. M.|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://arxiv.org/pdf/1612.03625.pdf|accessdate=22. 1. 2021|language=en|display-authors=18}}</ref> Kljub temu, da sta obe števili magični, je ¹⁰He hudo nestabilen in razpade v 3,1 zeptosekunde.<ref>{{Navedi knjigo|title=The encyclopedia of the chemical elements|url=http://archive.org/details/encyclopediaofch00hamp|publisher=New York, Reinhold Book Corp|date=1968|last=Hampel|first=Clifford A.}}</ref><ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Wang|first=Meng|last2=Audi|first2=G.|last3=Kondev|first3=F. G.|last4=Huang|first4=W.J.|last5=Naimi|first5=S.|last6=Xu|first6=Xing|date=2017-03|title=The AME2016 atomic mass evaluation (II). Tables, graphs and references|url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1674-1137/41/3/030003|magazine=Chinese Physics C|volume=41|issue=3|pages=030003|doi=10.1088/1674-1137/41/3/030003|issn=1674-1137}}</ref> Najmanj stabilen izmed vseh do sedaj odkritih izotopov je ⁵He, ki ima zaradi dodanega kršenja stabilnosti ⁴He z enim [[Nukleon|nukleonom]] veliko težnjo, da bi se spremenil nazaj v ⁴He.<ref name=":0" /> Večina težkih helijevih izotopov razpade na lažje izotope helija, ⁶He in ⁸He pa največkrat na litij. Od leta 2000 ni bil odkrit noben nov izotop. ¹¹He je najbrž zaradi istih razlogov kot ⁵He izredno nestabilen. === Ločevanje ³He in ⁴He === ³He in ⁴He sta edina izotopa, na katerih lahko delamo eksperimente, saj imajo drugi prekratke [[Razpolovni čas|razpolovne dobe]].<ref name=":4" /> Poraba helija-3 v ZDA je bila leta 2020 okoli 60.000 litrov in narašča.<ref>{{Navedi splet|title=Design of a Separation Process for Recycling Tritium and Helium-3 Mixed Gas - ProQuest|url=https://search.proquest.com/openview/cadadcc40f440777cc249bc1f484bc17/1.pdf?pq-origsite=gscholar&cbl=18750&diss=y|website=search.proquest.com|accessdate=2021-01-23|language=en}}</ref> Cene helija-3 sunkovito rastejo zaradi pomanjkanja izotopa v naravi.<ref name=":3" /> Leta 2009 je bila za komercialno uporabo cena helija-3 450[[Ameriški dolar|$]] na [[liter]], medtem ko sedaj dosega ceno tudi po 2750$. Razlog za to izvira tudi iz slabe eficentnosti procesov za purifikacijo. Obstajajo trije glavni načini purifikacije: najpogosteje se uporablja purifikacija [[Supertekočnost|supertekočih]] izotopov helija. Proces je drag in zahteva posebno opremo, pri njem pa izgubimo okoli 50% helija-3. Drugi način zahteva še nižje temperature, vendar z njim ne izgubimo toliko helija-3, saj se ne meša več s helijem-4. Tretji način vključuje semipermiabilne [[Membrana|membrane]], ki bi imele razpoke dovolj velike za prehod ³He, vendar ne ⁴He.{{Sfn|Niechciał|2020|p=}} == Agregatna stanja == Je komprimiran plin - v visokih koncentracijah lahko učinkuje dušeče. Pri vdihavanju pride do t. i. Mickey Mouse efekta-trenutna višja frekvenca glasu. Kot utekočinjen plin je nizkotemperaturen; kontakt s tekočino lahko povzroči mrzle opekline/ozebline. === Obstojnost in reaktivnost === * stisnjen plin - stabilen pod normalnimi pogoji. * tekoč plin - stabilen pod normalnimi pogoji. Iztekajoča se tekočina lahko povzroči krhkost konstrukcijskih materialov. == Pridobivanje == [[Slika:Zaloge helija.png|sličica|Zaloge helija v ZDA]] Helij se nahaja v atmosferi v koncentraciji približno petih [[Število delcev na milijon|delcev na milijon]]. Zaradi nizke koncentracije je komercialno pridobivanje iz zraka nepraktično. Na srečo pa je bilo odkritih nekaj nahajališč zemeljskega plina, ki vsebujejo precejšnje količine helija. Tako se ves komercialni helij pridobiva iz nahajališč naravnega plina, katerega majhen del je tudi helij v koncentracijah nad 0,3 odstotka na količino zemeljskega plina. Večina helija na svetu prihaja iz nahajališč zemeljskega plina, ki so v ozkem pasu ozemlja [[Teksas]]a, [[Oklahoma|Oklahome]] in [[Kansas]]a ter na vzhodnem kraku [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]].<ref>{{Navedi revijo|last=Grynia|first=Eugene|last2=Griffin|first2=Peter J.|date=2016-12-28|title=Helium in Natural Gas - Occurrence and Production|url=https://www.ingentaconnect.com/content/10.7569/JNGE.2016.692506|magazine=Journal of Natural Gas Engineering|language=en|volume=1|issue=2|pages=163–215|doi=10.7569/JNGE.2016.692506|issn=2379-2884}}</ref> == Uporaba == Helij se uporablja: * pri obdelavi kovin, za oblikovanje inertne plinske zaščite in preprečevanje oksidacije med varjenjem kovin, kot so aluminij, nerjaveče jeklo, baker in magnezijeve litine; * v letalski in vesoljski industriji kot gorivo za ultralahka letala, aerostate/balone; * v polprevodniški industriji za zagotavljanje varovalne atmosfere ter kot medij za prenos toplote pri rasti germanijevih in silicijevih kristalov za tranzistorje in laserje; * za izdelavo optičnih vlaken za telekomunikacijske kable; * pri kemijski obdelavi (kot nosilni plin) za omogočanje analize čistosti in sestave kemijskih snovi s kromatografijo; * za odkrivanje uhajanja (oz. za preverjanje brezhibnosti glede tega) pri tlačnih ali vakuumskih sistemih oz. za preskus uhajanja pri cevovodih; * pri globokomorskem potapljanju (kot nosilni plin za kisik) za omogočanje dihanja v primeru sintetičnih dihalni zmesi, ki jih uporabljajo globokomorski potapljači, ki se ukvarjajo z znanstvenimi raziskavami, raziskovanjem ali razvojem virov nafte in plinov na odprtem morju. == Glej tudi == * [[helijeve anorganske spojine]] *[[Nevtronij-2|dinevtron (²Nt)]] *[[fermion]] *[[bozon]] *[[razpad alfa]] *[[supertekočnost]] *[[van der Waalsova sila]] ==Sklici== {{sklici|3}} == Viri == * {{Navedi splet|url=http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/Astro/mass5w.html|title=The Mass-5 Roadblock|date=|accessdate=19. 1. 2021|website=|publisher=|last=Nave|first=R.|language=en}} * {{Navedi splet|url=https://www.ciaaw.org/helium.htm|title=Helium|date=|accessdate=19. 1. 2021|website=|publisher=CIAAW|last=|first=|language=en}} * {{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/startswithabang/2017/09/05/the-suns-energy-doesnt-come-from-fusing-hydrogen-into-helium-mostly/?sh=63c85b6670f9|title=The Sun's Energy Doesn't Come From Fusing Hydrogen Into Helium (Mostly)|date=2017|accessdate=19. 1. 2021|website=|publisher=Forbes|last=Siegel|first=Ethan|language=en}} *{{Navedi splet|url=https://www.bnl.gov/magnets/Staff/Gupta/cryogenic-data-handbook/Section2.pdf|title=11. PROPERTIES OF HELIUM|date=|accessdate=20. 1. 2021|website=bnl.gov|publisher=BNL|last=|first=}} *{{Navedi knjigo|title=Operational Costs of He3 Separation Using the Superfluidity of He4|first2=Piotr|accessdate=23. 1. 2021|last4=Trybuła|last3=Kempinski|last2=Banat|first4=Zbigniew|first3=Wojciech|url=https://www.mdpi.com/1996-1073/13/22/6134/pdf|last=Niechciał|cobiss=|page=|location=Energies|isbn=|year=2020|publisher=MDPI|first=Jakub|language=en}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|helij|Helij}} * [http://www.periodicvideos.com/videos/002.htm Helij (video)], University of Nottingham *[https://www.ciaaw.org/helium.htm Helij na CIAAW] *[https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/23987 Helij na PubChem] *[https://www.webelements.com/helium/ Helij na Webelements] *[https://qdusa.com/support/helium_vapor_pressure.html Kalkulator parnega tlaka za ³He in ⁴He (angleščina)] {{Navpolje periodni sistem}} {{Kemični elementi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Helij| ]] [[Kategorija:Kemični elementi]] [[Kategorija:1895 v znanosti]] [[Kategorija:Žlahtni plini]] [[Kategorija:Nekovine]] n6xvm7b5zp9w7gqkksk902qilcwuo7s 0 13655 5736756 5686283 2022-08-20T06:41:41Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Sistem pisave |altname = |type = Logografska |typedesc = in silabična |languages = [[sumerščina]], [[akadščina]], [[eblaitščina]], [[elamščina]], [[hatščina]], [[hetitščina]], [[huritščina]], [[luvijščina]], [[urartščina]], [[perzijščina|stara perzijščina]] |date = okoli 3200 pr.n. št.<ref>{{Cite book|title=The Oxford History of Historical Writing: Volume 1: Beginnings to AD 600|date=2011-02-17|publisher=Oxford University Press|isbn=9780199218158|editor-last=Feldherr|editor-first=Andrew|doi=10.1093/acprof:osobl/9780199218158.001.0001|editor-last2=Hardy|editor-first2=Grant|page=5}}</ref> |time = okoli 31. stoletja pr. n. št. do 2. stoletja n. št. |fam1 = (protopisava) |children = noben; vplival na obliko ugaritskega alfabeta; domnevno inspiriral staroperzijski klinopis |unicode = {{plainlist| *[https://www.unicode.org/charts/PDF/U12000.pdf U+12000 to U+123FF] Klinopis *[https://www.unicode.org/charts/PDF/U12400.pdf U+12400 to U+1247F] Klinopisna števila in ločila}} |iso15924 = Xsux |sample = Xerxes_Cuneiform_Van.JPG |imagesize = |caption = Trojezični klinopisni napis [[Kserks I.|Kserksa I.]] v trdnjavi Van, [[Turčija]], pisan v [[Perzijščina|stari perzijščini]], [[Elamščina|elamščini]] in [[akadščina|babilonščini]] }} <!-- [[Slika:Cuneiform_script2.jpg|thumbnail|desno|200px|[[Glina]]sta ploščica iz 24. stoletja pr. n. št. popisana s klinopisom]] --> '''Klinopis'''<ref>[https://www.lexico.com/definition/cuneiform ''Definition of cuneiform in English'']. Oxford Dictionaries. Arhivirano iz izvirnika 25. septembra 2016. Pridobljeno 30. julija 2017.</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=6OC_kpFyfT0 ''Cuneiform: Irving Finkel & Jonathan Taylor bring ancient inscriptions to life'']. The British Museum. 4. junij 2014. Arhivirano iz izvirnika 17. oktobra 2015. Pridobljeno 30. julija 2017.</ref> je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli [[Sumerija|Sumerci]] v staroveški [[Mezopotamija|Mezopotamiji]].<ref>[[iarchive:visiblelanguagei00wood_735|''Visible language: inventions of writing in the ancient Middle East and beyond'']]. Woods, Christopher, 1968-, Emberling, Geoff., Teeter, Emily., University of Chicago. Oriental Institute. Chicago, Ill.: Oriental Institute of the University of Chicago. 2010. str. 13. ISBN 9781885923769. OCLC 664327312.</ref><ref>Starr, Jerald Jack. [http://sumerianshakespeare.com/30301.html ''The invention and evolution of Sumerian writing'']. Sumerian Shakespeare. Pridobljeno 30. aprila 2019.</ref> Prepoznaven je po klinasto oblikovanih potezah v znakih, vtisnjenih s trikotno prirezanim trsom ali pisalom v mehko glinasto tablico.<ref>Cammarosano, Michele (2017–2018). [https://cuneiform.neocities.org/CWT/CWT.html ''Cuneiform Writing Techniques'']. cuneiform.neocities.org. Pridobljeno 18. Julija 2018.</ref><ref>Cammarosano, Michele (2014). [https://osf.io/dfng4/ The "Cuneiform Stylus"].Mesopotamia. XLIX: 53–90 – via https://osf.io/dfng4/.</ref><ref>Bramanti, Armando (2015). [https://www.academia.edu/14510982/2015._The_Cuneiform_Stylus._Some_Addenda ''The Cuneiform Stylus. Some Addenda'']. Cuneiform Digital Library Notes. 2015 (12).</ref><ref>Taylor, Jonathan. [https://www.academia.edu/21404629/Wedge_Order_in_Cuneiform_a_Preliminary_Survey ''Wedge Order in Cuneiform: a Preliminary Survey''].</ref> Naziv klinopis izhaja iz [[Latinščina|latinskega]] izraza ''cuneus – klin''. Besedo klinopis je leta 1700 skoval angleški orientalist Thomas Hyde (1663–1703), ki ga je odkril v [[Perzepolis]]u.<ref>Thomas Hyde, ''Historia Religionis Veterum Persarum'' [''Zgodovina religije starih Perzijcev'']. Oxford, Anglija: Sheldonian Theater, 1700. Str. 526. [latinsko].</ref> Kot avtor besede klinopis se pogosto omenja tudi nemški naravoslovec, zdravnik in raziskovalec Engelbert Kaempfer (1651–1716), ki je priznal, da pozna Hydovo delo.<ref>Meade, 1974, str. 5. Arhivirano 19. decembra 2016 na Wayback Machine. Glej: Kaempfer, Engelbert. ''Amoenitatum Exoticarum ...'' [''O tujih čarih''] (Lippe (Lemgoviae), (nemško): Heinrich Wilhelm Meyer, 1712). str. 331.</ref><ref name="#1">Maurray, Stuart A. P. (2009). ''The Library: An Illustrated History''. Chicago: Skyhorse Publishing. str. 7. ISBN 978-1-61608-453-0.</ref><ref name="#1"/> Klinopis je nastal v Sumeriji v poznem 4. tisočletju pr. n. št. (obdobje Uruk IV) za zapis izoliranega sumerskega jezika. Začel se je kot sistem [[piktogram]]ov, poenostavljenih sličic, prevzetih iz starejšega sistema simbolov, ki so se uporabljali za računanje. V 3. tisočletju pr. n. št. se je slikovni zapis poenostavil, postal bolj abstrakten in razvil manjše znake (hetitski klinopis). Sistem je postal kombinacija zapisa glasov, zlogov in soglasniškega alfabeta. Izvirno sumersko pisavo so prilagodili za pisanje [[Semitski jeziki|semitske]] [[Akadščina|akadščine]] ([[Asirija]]/[[Babilonija]]) ter eblaitskih in amoritskih jezikov, [[Elamščina|elamščine]], [[Hatščina|hatščine]], [[huritščina|huritščine]] in [[Urartščina|urartščine]], pa tudi [[Indoevropski jeziki|indoevropskih]] jezikov, kot sta bila [[hetitščina]] in [[luvijščina]]. Klinopis je dal navdih za kasnejši semitski ugaritski [[alfabet]] in staroperzijski klinopis. Klinopis se je v novoasirskem obdobju (911–612 pr. n. št.) postopoma nadomestil s [[Feničanska abeceda|feničanskim alfabetom]] in v 2. stoletju n. št. popolnoma izginil. Njegovi zadnji sledovi so bili odkriti v Asiriji in Babiloniji. Vsebina zapisov je bila popolna neznanka, dokler ga niso v 19. stoletju začeli razvozlavati. Geoffrey Sampson je dognal, da so ''"egipčanski [[hieroglif]]i nastali malo po sumerski pisavi in verjetno pod njenim vplivom"''.<ref> Geoffrey Sampson (1. januar 1990). [https://books.google.si/books?id=tVcdNRvwoDkC&pg=PA78&redir_esc=y ''Writing Systems: A Linguistic Introduction'']. Stanford University Press. str. 78–. ISBN 978-0-8047-1756-4. Pridobljeno 31. oktobra, 2011.</ref> Sampson ugotavlja, da je ''"splošna ideja za zapisovanje besed v Egipt prišla verjetno iz sumerske Mezopotamije"''.<ref>Geoffrey W. Bromiley (junij 1995). [https://books.google.si/books?id=6OJvO2jMCr8C&pg=PA1150&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''The international standard Bible encyclopedia'']. Wm. B. Eerdmans Publishing. str. 1150–. ISBN 978-0-8028-3784-4. Pridobljeno 31. oktobra 2011.</ref><ref>Iorwerth Eiddon, Stephen Edwards in drugi. ''The Cambridge Ancient History'' (3d ed., 1970). str. 43–44.</ref> Za povezave med [[Stari Egipt|Egiptom]] in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] v obdobju izumljanja pisave je veliko dokazov. Standardna rekonstrukcija razvoja pisave umešča razvoj sumerskega protoklinopisa praviloma pred razvoj egipčanskih hieroglifov in domneva, da so se hieroglifi razvili pod vplivom klinopisa.<ref>Barraclough, Geoffrey; Stone, Norman (1989). [https://books.google.si/books?id=6OJvO2jMCr8C&pg=PA1150&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''The Times Atlas of World History'']. Hammond Incorporated. str. 53. ISBN 9780723003045.</ref> Ocenjuje se, da se je med arheološkimi izkopavanji odkrilo od pol milijona<ref name=ref17>[https://www.baslibrary.org/biblical-archaeology-review/31/2/10 "Cuneiform Tablets: Who's Got What?"]. ''Biblical Archaeology Review'', '''31''' (2), 2005. Arhivirano iz izvirnika 5. julija 2014.</ref> do dva milijona klinopisnih tablic, od katerih je približno 30.000<ref name=ref18> Watkins, Lee; Snyder, Dean (2003). [https://pages.jh.edu/~dighamm/version2/research/2003_03_Museums%20and%20the%20Web%20Conference%202003.pdf ''The Digital Hammurabi Project'' (PDF)]. The Johns Hopkins University. Arhivirano iz izvirnika 14. julija 2014.</ref> -100.000 prebranih ali objavljenih. Največjo zbirko tablic ima [[Britanski muzej]] (okoli 130.000). Sledijo mu Muzej prednjeazijskih kultur v [[Berlin]]u, [[Muzej Louvre]], [[Arheološki muzeji v Istanbulu]], Nacionalni muzej Iraka, Babilonska zbirka v Yaleu (okoli 40.000) in Pennov muzej. Za njihovo preučevanje, prevajanje in objavo bo potrebnih nekaj stoletij, ker je na svetu samo nekaj sto strokovnjakov, sposobnih opraviti to delo.<ref name=ref17/><ref name=ref18/> ==Zgodovina== {{multiple image|perrow=3|total_width=450|caption_align=center | align = right | direction =horizontal | header=Računovodski žetoni | image1=Pre-cuneiform tags, Sumer.jpg | caption1=Predklinopisni obeski z risbama koze ali ovce in številko (verjetno 10), Al-Hasakah, 3300-3100 pr. n. št., uruška kultura<ref>{{cite web |title=Image gallery: tablet / cast |url=https://research.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?assetId=232611001&objectId=327223&partId=1 |website=British Museum}}</ref><ref>{{cite book |last1=Walker |first1=C. B. F. |title=Cuneiform |date=1987 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-06115-6 |page=9 |url=https://books.google.com/books?id=lPHj37r09EMC&pg=PA9 |language=en}}</ref> | image2 = Accountancy clay envelope Louvre Sb1932.jpg | caption2 = Glinasta posoda z žetoni, [[Suza]], uruško obdobje | image3 = Clay accounting tokens Susa Louvre n2.jpg | caption3 = Glinasti računovodski žetoni, [[Suza]], uruško obdobje | footer= }} [[Slika:Cuneiform evolution from archaic script.jpg|thumb|300px|Preglednica s prikazom progresivnega poenostavljanja klinopisnih znakov od arhaične (vertikalne) pisave do asirščine]] Pisava je začela nastajati v mlajši [[Kamena doba|kameni dobi]] približno takrat, ko se je začelo lončarstvo in so začeli na glinaste žetone zapisovati število živine ali blaga. Žetone so sprva vtisnili na površino okrogle posode za žetone in jih nato shranili v njej.<ref name=ref21>W. Hallo; W. Simpson (1971). ''The Ancient Near East''. New York: Harcourt, Brace, Jovanovich. str. 25.</ref> Žetone so postopoma nadomestile ravne, rahlo izbočene tablice, na katere so podatke zapisovali s pisalom iz trsja. Najstarejši tovrstni zapisi so se pojavili v [[Uruk]]u konec 4. tisočletje pr. n. št. in se kmalu razširili po [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].<ref name=ref21/> Prva znana pripoved o iznajdbi pisave je v mezopotamski epski pesnitvi: : ''Ker so bila glasnikova usta težka in ni mogel ponoviti [sporočila], je gospodar Kulaba pobral kepo gline in nanjo kot na glinasto tablico napisal sporočilo. Pred tem na glino niso pisali.'' : — Sumerska epska pesnitev ''[[Enmerkar in gospodar Arate]]'', okoli 1800 pr. n. št.<ref>Daniels, Peter T. (1996). ''The World's Writing Systems''. Oxford University Press. str. 45. ISBN 9780195079937.</ref><ref>Boudreau, Vincent (2004). ''The First Writing: Script Invention as History and Process''. Cambridge University Press. str. 71. ISBN 9780521838610.</ref> Klinopisni sistem pisave je bil v rabi več kot tri tisočletja in je od 31. stoletja pr. n. št. do 2. stoletja n. št. doživel več stopenj razvoja.<ref> Adkins 2003, str. 47.</ref> Nazadnje ga je v rimskem obdobju v celoti zamenjala abeceda in se od takrat ni več uporabljaj. Popolnoma razvozlan je bil šele v 19. stoletju, natančneje leta 1857. Klinospis je v več kot dva tisoč let dolgem obdobju doživel znatne spremembe. Na spodnji sliki je prikazan razvoj znaka ''SAĜ – glava'' (Borger nr. 184, U+12295 𒊕). [[Slika:SAG.svg|left|frameless|upright=1.8|Razvoj klinopisnega znaka SAG – glava od leta 3000 do 1000 pr. n. št.]] <br><br><br> Stopnje razvoja: # piktogram, ki se je risal okoli 3000 pr. n. št. # zasukan piktogram iz obodobja okoli 2800–2600 pr. n. št. # abstrakten glif v arhaičnem zapisu na spomeniku, okoli 2600 pr. n. št. # znak, napisan na glinasti tablici, sodobnik zapisa v tč. 3 # pozno 3. tisočletje pr. n. št. # staroasirski ductus iz zgodnjega 2. tisočletja pr. n. št., prilagojen [[Hetitščina|hetitščini]] # poenostavljen znak, kot so ga pisali asirski pisarji od zgodnjega 1. tisočletja do izginotja klinopisa ===Piktogrami in protoklinopisni znaki (okoli 3500 pr. n. št.)=== [[Slika:P1150884 Louvre Uruk III tablette écriture précunéiforme AO19936 rwk.jpg|thumb|Tablica s praklinopisnimi piktogrami (Uruk III, konec 4. tisočletja pr. n. št.); domneva se, da gre za seznam [[Suženjstvo|sužnjev]]; roka v gornjem levem kotu predstavlja lastnika<ref> Cunningham, Lawrence S.; Reich, John J.; Fichner-Rathus, Lois (2014). [https://books.google.si/books?id=2-AbCgAAQBAJ&pg=PA13&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Culture and Values: A Survey of the Western Humanities''], Volume 1. Cengage Learning. str. 13. ISBN 978-1-285-45818-2.</ref>]] Klinopis se je razvil v poznem 4. tisočletju pr. n. št. iz slikovne protopisave, naslednice bližnjevzhodnega računovodskega sistema žetonov. Žetoni so bili v rabi od 9. tisočletja pr. n. št. in priložnostno še v 2. tisočletju pr. n. št.<ref>Denise Schmandt-Besserat. "An Archaic Recording System and the Origin of Writing." ''Syro Mesopotamian Studies'', '''1''' (1, 1977): 1–32.</ref> Zgodnje žetone s podobami živali, povezanimi s številkami, so odkrili v Tell Braku. Žetoni so datirani v sredino 4. tisočletja pr. n. št.<ref> Walker, C. (1987). [https://archive.org/details/Walker.C.ReadingThePastCuneiform ''Reading The Past Cuneiform'']. British Museum. str. 7-6.</ref> Domneva se, da so bile podobe na žetonih izvirna osnova za nekatere sumerske piktograme.<ref> Denise Schmandt-Besserat. "An Archaic Recording System in the Uruk-Jemdet Nasr Period". ''American Journal of Archaeology,'' '''83''' (1, januar 1979): 19–48.</ref> [[Slika:Tableta con trillo.png|thumb|left|250px|[[Tablica iz Kiša]], [[Apnenec|apnenčasta]] tablica s piktogrami in zgodnjim klinopisom iz leta 3500 pr. n. št.; tablica je morda najstarejši znan primerek pisanja; [[Ashmolov muzej]]]] Mezopotamsko obdobje "protoknjiževnosti" se je raztezalo približno od 35. do 32. stoletja pr. n. št. Prvo nedvoumno pisanje dokumentov se je začelo v obdobju Uruk okoli leta 3300 pr. n. št. Sledile so tablice iz obdobja Uruk III, odkrite v Džamdet Nasru in Suzi, pisane v protoelamščini in datirane v obdobje do okoli 2900 pr. n. št.<ref> Walker, C. (1987). ''Reading The Past Cuneiform''. British Museum. str. 9.</ref> Piktogrami so se prvotno pisali s pisali na glinaste tablice od zgoraj navzdol ali se vklesali v kamen. Zgodnji slog pisave ni imel značilnih klinastih oblik potez.<ref> Walker, C. (1987). [https://archive.org/details/Walker.C.ReadingThePastCuneiform ''Reading The Past Cuneiform'']. British Museum. str. 7.</ref> Posebni znaki, ki so pomenili imena bogov, držav, mest, ladij, ptic, dreves in drugega, se imenujejo determinativi in so se dodajali kot vodilo bralcu. Lastna imena so se običajno pisala v logografski obliki. ===Arhaični klinopis (okoli 3000 pr. n. št.)=== [[Slika:Cuneiform pictographic signs (vertical).jpg|thumb|Zgodnji piktogrami v arhaičnem klinopisu (do 2300 pr. n. št. so se pisali vertikalno)<ref>{{cite book |last1=Walker |first1=C. |title=Reading The Past Cuneiform |date=1987 |publisher=British Museum |page=[https://archive.org/details/Walker.C.ReadingThePastCuneiform/page/n28 14]|url=https://archive.org/details/Walker.C.ReadingThePastCuneiform |language=en}}</ref>]] Prve pisane tablice so bile povsem piktogramske, zato je nemogoče ugotoviti, v katerem jeziku so pisane. Na tablicah po letu okoli 2900 pr. n. št. so se začeli uporabljati tudi zlogovni elementi, ki jasno kažejo jezikovno zgradbo neindoevropskega aglutinativnega [[Sumerščina|sumerskega jezika]].<ref>Walker, C. (1987). ''Reading The Past Cuneiform''. British Museum. str. 12. </ref> Prve tablice z zlogovnimi elementi so iz zgodnjega dinastičnega obdobja I-II okoli 2800 pr. n. št. in so pisane v [[Sumerščina|sumerščini]].<ref name=ref33>Walker, C. (1987). ''Reading The Past Cuneiform''. British Museum. str. 11-12. </ref> V tem času so se začeli uporabljati piktogrami za glasove, ki so omogočali zapisovanje abstraktnih pojmov in osebnih imen.<ref name=ref33/> Številni piktogrami so začeli izgubljati svojo izvirno funkcijo in začeli dobivati različne pomene, odvisno od konteksta. Število znakov se je s približno 1500 zmanjšalo na približno 600 znakov. Zapisi so postajali vedno bolj fonološki. Za preprečevanje dvoumnosti so se ponovno uvedli determinativi ([[bronasta doba]] II). Najstarejši znani sumerski kralj, zapisan na glinasti tablici, je [[Enmebaragesi|Enmebaragesi Kiški]] (vladal okoli 2600 pr. n. št.<ref>Walker, C. (1987). ''Reading The Past Cuneiform''. British Museum. str. 13.</ref> Ohranjeni zapisi so vedno manj razdrobljeni in vedno bolj celoviti. Od konca predsargonskega obdobja je postala ustaljena praksa, da je vsaka mestna država začela datirati dokumente po letih-imenih vladanja svojih [[lugal]]ov (kraljev). {{clear}} <gallery widths="200" heights="200" perrow="4"> Slika:Precuneiform tablet-AO 29561-IMG 9151-gradient.jpg|Predklinopisna tablica s konca 4. tisočletja pr. n. št Slika:Archaic cuneiform tablet E.A. Hoffman.jpg|Protoklinopisna tablica iz obdobja Džemdet Nasr (okoli 3100–2900 pr. n. št.) Slika:Cuneiform tablet- administrative account of barley distribution with cylinder seal impression of a male figure, hunting dogs, and boars MET DT847.jpg|Protoklinopisna tablica iz obdobja Džemdet Nasr (okoli 3100–2900 pr. n. št.); na spodnjem panelu je v ozadju viden pes na povodcu<ref>{{cite web|title=Proto-cuneiform tablet|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/329081|website=www.metmuseum.org}}</ref> Slika:Blau Monument British Museum 86260.jpg|[[Blauova spomenika]] sta kombinacija praklinopisnih znakov in ilustracij (3100–2700 pr. n. št.), [[Britanski muzej]] </gallery> ===Zgodnjedinastični klinopis (okoli 2500 pr. n. št.)=== [[Slika: Sumerian 26th c Adab.jpg|thumb|right|Sumerski napis v arhaičnem spomeniškem slogu (okoli 26. stoletja pr. n. št.)]] Zgodnjedinastični klinopis se je pisal z ošiljenim pisalom v vrsticah in se zato včasih imenuje "linearni klinopis". Kasneje se je začelo uporabljati klinasto priostreno pisalo, ki je dajalo potezam značilno klinasto obliko.<ref name="ref36">Daniels, Peter T.; Bright, William (1996). [https://books.google.si/books?id=ospMAgAAQBAJ&pg=PA38&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''The World's Writing Systems'']. Oxford University Press. str. 38. ISBN 978-0-19-507993-7. </ref> Številni zgodnjedinastični napisi, zlasti tisti na kamnu, so se vse do okoli 2000 pr. n. št. še naprej pisali v linearnem slogu.<ref name=ref36/> Klinasto prizezano pisalo se je začelo uporabljati sredi 3. tisočletja pr. n. št. Pisalo se je potiskalo v mehko glino in dajalo značilne klinasto oblikovane (klinopisne) znake. Pisanje je postalo hitrejše in enostavnejše, zlasti pri pisanju v mehko glino,<ref name=ref36/> ker je pisec z enim samim orodjem lahko zapisal zelo različne znake.<ref name=ref36/> Za zapisovanje števil so se sprva uporabljala pisala z okroglo konico, kasneje pa so se tudi števila pisala s klinastim pisalom.<ref name=ref36/> Smer pisanja je do sredine 2. tisočletja ostala od zgoraj navzdol in z desne proti levi.<ref name=ref36/> Tablice so se lahko žgale v lončarski peči, s čimer je zapis postal trajen. Če trajnost zapisa ni bila pomembna, se niso žgale in bile zato uporabne za več zapisov. Veliko odkritih glinastih tablic je bilo žganih po naključju, ker so zgradbe, v katerih so se hranile, požgali osvajalci.<ref name=ref36/> {{multiple image|perrow=2|total_width=170|caption_align=center | align = left | direction =vertical | header= Od linearnega h klinastemu | image1 = Calame-1.jpg | caption1 = Klinasto prirezano pisalo z glinaste tablice | image2 = Lugaldalu name archaic and early cuneiform.jpg | caption2 = Vladarsko ime "Lugal-dalu" v arhaični linearni pisavi okoli 2500 pr. n. št. in isto ime v stiliziranem sumersko-akadskem klinopisu (𒈗𒁕𒇻) }} Pisava se je pogosto uporabljala tudi na spominskih [[Stela (spomenik)|stelah]] in vklesanih [[relief]]ih za zapis dosežkov vladarja, v katerega čast je bil spomenik postavljen. Govorni jezik je vseboval veliko enakozvočnic in skoraj- enakozvočnic. Na začetku so bile podobno zveneče besede, na primer "življenje" [til] in "puščica" [ti], napisane z enakim znakom. Ko so južno Mezopotamijo osvojili Semiti, so se nekateri znaki postopoma spremenili iz piktogramov v zloge, verjetno zato, da bi zapisi postali jasnejši. Beseda "puščica" se je začela zapisovati z znakom za zven "ti". [[Slika:Sales contract Shuruppak Louvre AO3766.jpg|thumb|Prodajna pogodba za polje in hišo v klinastem klinopisu, prirejenem za glinaste tablice, [[Šurupak]], okoli 2600 pr. n. št.]] Besede, ki so zvenele podobno, so se pisale različno. Zlog [ɡu], na primer, se je pisal s štirinajst različnimi simboli. Besede, ki so imele podoben pomen, vendar so zvenele različno, so se pisale z istim simbolom. Besede "zob" [zu], "usta" [ka] in "glas" [gu], na primer, so se vse pisale s simbolom za "glas". Da bi bili zapisi jasnejši, so začeli pisarji za določitev pomena dodajati znake ali kombinirati dva znaka. Uporabljali so bodisi geometrijske vzorce bodisi nek drug klinopisni znak. Klinopis je sčasoma postal zelo zapleten in razlikovanje med piktogramom in silabogramom je postalo nejasno. Več simbolov je imelo preveč pomenov, da bi bili jasni. Simboli so se zato začeli sestavljati, da so vsebovali tako zven kot vsebino sestavljanke. Beseda "krokar" [UGA] je imela isti logogram kot beseda "milo" [NAGA], ime mesta [EREŠ] in zavetnica boginja Ereš [NISABA]. Za večjo jasnost besede sta se pred simbol [u] postavili dve fonetični dopolnili, za njim pa simbol [gu]. Za povsem pravilno razlago je bil dodan še simbol "ptica" [MUŠEN]. Iz neznanih razlogov so se klinopisni piktogrami, do takrat pisani navpično, zasukali za 90° v levo in postali vodoravni. Sprememba se je prvič zgodila malo pred akadskim obdobjem v času uruškega vladarja [[Lugalzagezi]]ja (vladal okoli 2294–2270 pr. n. št.).<ref name=ref36/><ref>Walker, C. (1987). ''Reading the Past: Cuneiform''. British Museum. str. 14. </ref> Pokončni slog se je na kamnitih spominskih stelah ohranil do sredine 2. tisočletja pr. n. št.<ref name=ref36/> Pisna sumerščina kot jezik pisarjev je bila v rabi do 1. stoletja n. št. Govorna sumerščina je izumrla že okoli 2100 in 1700 pr. n. št. ===Sumersko-akadski klinopis=== {{multiple image|perrow=2|total_width=400|caption_align=center | align = right | direction =horizontal | header=Sumersko-akadski abecednik<br><small>(okoli 2200 pr. n. št.)</small> | image1 = Sumero-Akkadian cuneiform syllabary.jpg | image2 = Inscription of Naram-Sin.jpg | footer='''Levo''': Sumersko-akadski abecednik so uporabljali zgodnji akadski vladarji<ref name=ref38>{{cite book |last1=Krejci |first1=Jaroslav |title=Before the European Challenge: The Great Civilizations of Asia and the Middle East |date=1990 |publisher=SUNY Press |isbn=978-0-7914-0168-2 |page=34 |url=https://books.google.com/books?id=M88CVW8RkCcC&pg=PA34 |language=en}}</ref><br>'''Desno''':Pečat akadskega vladarja [[Naram-Sin Akadski|Naram-Sina ]] (zaradi čitljivosti je obrnjen) okoli 2250 pr. n. št.; ime Naram-sin ({{lang-akk|𒀭𒈾𒊏𒄠𒀭𒂗𒍪}}: ''^[[dingir|D]]Na-ra-am ^[[dingir|D]][[Sin (mythology)|Sîn]]'', napisan z 𒂗𒍪 EN.ZU), je napisano navpično v desni koloni,<ref>{{cite book |title=Mémoires |date=1900 |publisher=Mission archéologique en Iran |page=[https://archive.org/details/mmoires02franuoft/page/53 53] |url=https://archive.org/details/mmoires02franuoft}}</ref> Britanski muzej;<br> Prikazanih je samo nekaj najpomembnejših znakov od skupaj 600 znakov, z več možnostmi zapisa ali izgovarjave.<ref>{{cite book |last1=Walker |first1=C. |title=Reading The Past: Cuneiform |pages=16–17 |url=https://archive.org/details/Walker.C.ReadingThePastCuneiform/page/n15/mode/2up |language=en}}</ref> }} Arhaični klinopis je [[Akadsko kraljestvo]] privzelo v 23. stoletju pr. n. št. ([[kratka kronologija]]). [[Akadščina|Akadski jezik]] je bil [[Semitski jeziki|semitski]] s povsem drugačno zgradbo od sumerske.<ref name=ref41>Walker, C. (1987). ''Reading The Past Cuneiform''. British Museum. str. 16. </ref> Ker sumerskega pisnega sistema kot takega ni bilo mogoče uporabiti, so Akadci našli praktično rešitev za pisanje svojega jezika: pisali so ga fonetično z uporabo ustreznih sumerskih fonetičnih znakov.<ref name=ref41/> Zaradi njihovih slikovnih vrednosti so obdržali tudi nekaj sumerskih znakov, na primer znak za ovco, ki se je zdaj izgovarjal ''immerū'' namesto sumersko ''udu-meš''.<ref name=ref41/> Semitski jeziki so uporabljali ustreznike za številne znake, ki so bili popačeni ali okrajšani, da bi predstavljali nove vrednosti, ker silabičnost pisave, ki so jo izpopolnili Sumerci, ni bila intuitivna za semitske govorce.<ref name=ref41/> Od začetka srednje bronaste dobe (20. stoletje pr. n. št.) se je pisava razvijala tako, da je ustrezala različnim akadskim narečjem: stari akadščini, babilonščini in asirščini.<ref name=ref41/> Zlasti veliko sprememb je doživel stari asirski klinopis. Na tej stopnji so bili nekdanji piktogrami zmanjšani na visoko stopnjo abstrakcije in bili sestavljeni iz samo petih osnovnih klinastih potez: vodoravne, navpične, dveh diagonalnih in pokončne kljukice (''Winkelhaken''), vtisnjene navpično s konico pisala. Oznake teh osnovnih potez so: * AŠ (B001, U+12038): vodoravna * DIŠ (B748, U+12079): navpična * GE₂₃, DIŠ ''tenû'' (B575, U+12039): diagonalna navzdol * GE₂₂ (B647, U+1203A): diagonalna navzgor * U (B661, U+1230B) <span lang="akk">kljukica (''Winkelhaken'') {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 400 | caption_align = center | align = right | direction = horizontal | header = Klinopisi v 2. tisočletju pr. n. št. | image1 = Votive monument to Hammurabi BM 22454 n01.jpg | caption1 = Babilonski kralj [[Hamurabi]] je okoli leta 1750 pr. n. št. še uporabljal pokončni klinopis | image2 = Babylonian tablet (time of Hammurabi, circa 1800 BCE).jpg | caption2 = Babilonske tablice iz Hamurabijevega obdobja (okoli 1750 pr. n. št.) | footer = <center>Sumersko-akadski klinopis, predvssem kot fonetski silabarij, se je na tablicah in napisih uporabljal celo 2. tisočletje pr. n. št.</center> | alt1 = }} Dolžina repov klinastih odtisov je različna, odvisna od sestave znakov. Izjema je kljukica, ki nima repa. Znaki, nagnjeni za približno 45 stopinj, se v akadščini imenujejo tenû. Pokončni klini (poteze) se imenujejo DIŠ, diagonalni pa DIŠ tenû. Če je bil znak modificiran z dodatnimi klini, se imenuje gunû. Znaki prekrižani z dodatno kljukico, se imenujejo šešig, če je znaku odstranjena ene ali več potez, pa nutillu. Tipični znaki imajo pet do deset potez, zapletene ligature pa lahko vsebujejo dvajset ali več potez, čeprav še vedno ni jasno, ali je treba ligaturo šteti za en znak ali dva strnjena, vendar ločena znaka. Ligatura KAxGUR7 je sestavljena iz 31 potez. Večina poznejših prilagoditev sumerskega klinopisa je ohranila vsaj nekatere vidike sumerske pisave. Pisna akadščina je vključevala fonetične simbole iz sumerskega nabora znakov, skupaj z logogrami, ki so jih brali kot cele besede. Številni znaki so bili polivalentni in so imeli tako zlogovni kot logografski pomen. Kompleksnost sistema je podobna stari [[Japonščina|japonščini]], pisani v pisavi, izpeljani iz [[Kitajska pisava|kitajske pisave]]. V stari japonščini so se nekatera kitajske pismenke uporabljale kot logogrami, druge pa kot fonetični znaki. ===Asirski klinopis=== {{multiple image|perrow=2|total_width=400|caption_align=center | align = right | direction =horizontal | header=Novoasirski abecednik <br><small>(okoli 650 pr. n. št.)</small> | image1 = Akkadian syllabary.svg | image2 = Mesopotamian palace paving slab REM.JPG | footer= '''Levo''': Poenostavljen abesednik, ki je bil v rabi v novoasirskem obdobju;<ref name="SUNY Press">{{cite book |last1=Krejci |first1=Jaroslav |title=Before the European Challenge: The Great Civilizations of Asia and the Middle East |date=1990 |publisher=SUNY Press |isbn=978-0-7914-0168-2 |page=34 |url=https://books.google.com/books?id=M88CVW8RkCcC&pg=PA34 |language=en}}</ref> pred samoglasniki in za njimi stoji znak "C", ki pomeni soglasnik (konsonant) <br> '''Desno''': tlakovec iz mezopotamske palače (okoli 600 pr. n. št) }} "Mešan" način pisanja se je nadaljeval vse do konca [[Babilonija|Babilonskega]] in [[Asirija|Asirskega cesarstva]]. Vmes so bila obdobja, ko je bil v modi "purizem", v katerih je bila izrazitejša težnja po mučnem črkovanju besed, namesto da bi se uporabljali znaki s fonetičnimi dopolnili. Babilonski nabor znakov je kljub temu tudi v teh obdobjih ostal mešanica logografskega in fonemičnega pisanja. Hetitski klinopis je staroasirski klinopis, okoli leta 1800 pr. n. št. prilagojen [[Hetitščina|hetitskemu jeziku]]. Ko je bil klinopis prilagojen hetitščini, je bil k pisavi dodan sloj akadskih logografskih črkovanj, tako da je izgovarjava številnih hetitskih besed, ki so jih običajno pisali z logogrami, zdaj neznana. V [[Železna doba|železni dobi]] (okoli 10. do 6. stoletja pr. n. št.) so asirski klinopis še bolj poenostavili. Znaki so ostali enaki kot v sumersko-akadskem klinopisu, grafična podoba posameznega znaka pa je postala bolj pravokotna in zato mnogo bolj abstraktna. Izgovarjavo znakov je zamenjalo asirsko narečje akadskega jezika: <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="4"> Slika:Assurbanipal King of Assyria (Sumero-Akkadian and Neo-Babylonian scripts).jpg|thumb|center|260px|<center>"[[Asurbanipal]], kralj Asirije"<br>''Aššur-bani-habal šar mat Aššur ^KI''<br> V zgornji vrstici je zapis v klasični sumersko-akadski pisavi iz obdobja okoli 2000 pr. n. št.; v spodnji vrstici je zapis v novoasirski pisavi z [[Rasamski valj|Rasamskega valja]], 643 pr. n. št.<ref>Za izvirni napis glej: {{cite book |last1=Rawlinson |first1=H.C. |title=Cuneiform inscriptions of Western Asia |page=3, column 2, line 98 |url=http://www.etana.org/sites/default/files/coretexts/20376.pdf}} For the transliteration in Sumerian ''an-szar2-du3-a man kur_ an-szar2{ki}'': {{cite web |title=CDLI-Archival View |url=https://cdli.ucla.edu/search/archival_view.php?ObjectID=P421807 |website=cdli.ucla.edu}} For the translation: {{cite book |last1=Luckenbill |first1=David |title=Ancient Records of Assyria and Babylonia Volume II |page=297 |url=https://oi.uchicago.edu/sites/oi.uchicago.edu/files/uploads/shared/docs/ancient_records_assyria2.pdf}} For the Assyrian prononciation: {{cite journal |last1=Quentin |first1=A. |title=INSCRIPTION INÉDITE DU ROI ASSURBANIPAL: COPIÉE AU MUSÉE BRITANNIQUE LE 24 AVRIL 1886 |journal=Revue Biblique (1892-1940) |date=1895 |volume=4 |issue=4 |page=554 |url=https://www.jstor.org/stable/44100170 |issn=1240-3032}}</ref></center> File:Rassam cylinder with translation of the First Assyrian Conquest of Egypt, 643 BCE.jpg|Rasamski valj s prevodom segmenta valja, ki govori o [[Asurbanipal]]ovi osvojitvi [[Stari Egipt|Egipta]] ''"Črnega faraona"'' ([[Taharka]]) 643 pr. n. št. </gallery> V 6. stoletju pr. n. št. je [[Akadščina|akadščino]] marginalizirala [[aramejščina]], pisana v aramejski abecedi. Novoasirski klinopis se je kljub temu obdržal in ostal v rabi še v [[Partsko cesarstvo|Partskem cesarstvu]] (250 pr. n. št. - 226 n. št.). Zadnji znani klinopisni zapis je bil napisan leta 75 n. št.<ref>Geller, Marckham (1997). "The Last Wedge". ''Zeitschrift für Assyriologie und vorderasiatische Archäologie''. '''87''' (1): 43–95. doi: 10.1515/zava.1997.87.1.43. </ref> Sposobnost branja klinopisa se je ohranila do 3. stoletja n. št.<ref>Michałowski, Piotr (2003). [https://books.google.si/books?id=hpda9JwwAPYC&pg=PA108&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''"The Libraries of Babel: Text, Authority, and Tradition in Ancient Mesopotamia"'']. V Dorleijn, Gillis J.; Vanstiphout, Herman L. J. (ur.). ''Cultural Repertoires: Structure, Function, and Dynamics''. Leuven, Paris, Dudley: Peeters Publishers. str. 108. ISBN 978-90-429-1299-1. Pridobljeno 20. avgusta 2019. </ref><ref>Anderson, Terence J.; Twining, William (2015). [https://books.google.si/books?id=zky2BQAAQBAJ&pg=PT290&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''"Law and archaeology: Modified Wigmorean Analysis"'']. V Chapman, Robert; Wylie, Alison (ur.). ''Material Evidence: Learning from Archaeological Practice''. Abingdon, UK; New York, NY: Routledge. str. 290. ISBN 978-1-317-57622-8. Pridobljeno 20. avgusta 2019. </ref> ===Izpeljane pisave=== ====Staroperzijski klinopis (5. stoletje pr. n. št.)==== {{glavni|Staroperzijski klinopis}} {{multiple image|perrow=2|total_width=270|caption_align=center | align = right | direction =horizontal | header=Abecednik staroperzijskega klinopisa<br><small>(okoli 500 pr. n. št.)</small> | image1 = Old Persian cuneiform.jpg | image2 = Tomb of Darius I DNa inscription part II.jpg | footer= Abecesnik staroperzijskega klinopisa in napis Dna (okrajšava za Darej Nakš-e Rustam) (drugi del) [[Darej Veliki|Dareja Velikega]] (okoli 490 pr. n. št.), napisan v na novo ustvarjenem perzijskem klinopisu }} Kompleksnost klinopisov je spodbudila razvoj številnih poenostavljenih različic pisave. Pod [[Darej Veliki|Darejem Velikim]] se je v 5. stoletju pr. n. št. razvil staroperzijski klinopis, od drugih klinopisov neodvisen in nepovezan niz preprostih klinopisnih znakov. Večina znanstvenikov meni, da je perzijski pisni sistem neodvisen izum, ker ni imel očitnih povezav z drugimi takratnimi sistemi pisav, kot so bili elamski, akadski, huritski in hetitski klinopis.<ref>Windfuhr, G. L. "Notes on the old Persian signs". ''Indo-Iranian Journal'', '''1970''': 1. </ref> Vseboval je polalfabetski nabor znakov z veliko manj klinastih potez kot asirski in peščico logogramov za pogoste besede, kot so "bog" (𐏎), "kralj" (𐏋) ali "država" (𐏌). To skoraj čisto abecedno obliko klinopisne pisave (36 fonetičnih znakov in 8 logogramov) so posebej zasnovali in uporabljali zgodnji [[Ahemenidsko cesarstvo|ahemenidski]] vladarji od 6. do 4. stoletja pr. n. št. <ref>Schmitt, R. (2008), "Old Persian". V Roger D. Woodard (ur.). The Ancient Languages of Asia and the Americas (illustrirana izdaja). Cambridge University Press, str. 77. ISBN 978-0521684941.</ref> Perzijski klinopis je bil zaradi svoje preprostosti in logične strukture prvi, ki so ga sodobni znanstveniki razvozlali. Različni starodavni dvojezični ali trijezični napisi so potem omogočili razvozlati še druge, mnogo bolj zapletene in še starejše pisave, vse do sumerske iz 3. tisočletja pr. n. št. ====Ugaritščina==== [[Ugaritščina]] se je pisala z ugaritskim alfabetom v standardnem semitskem slogu (''[[abdžad]]''), pisanim s klinopisom. ==Razvozlavanje== Obiskovalci [[Perzepolis]]a, [[Iran]], so stoletja opazovali vklesane klinopisne napise, ki so vzbujali njihovo pozornost.<ref name=ref48>Sayce 1908. </ref> Perzijski klinopis so poskušali razvozlati že arabsko-perzijski zgodovinarji srednjeveškega [[islam]]skega sveta, vendar ti zgodnji poskusi večinoma niso bili uspešni.<ref>El Daly, Okasha (2004). ''Egyptology: The Missing Millennium: Ancient Egypt in Medieval Arabic Writings''. Routledge. str. 39–40 in 65. ISBN 1-84472-063-2. </ref> V 15. stoletju je [[Beneška republika|Benečan]] Giosafat Barbaro raziskoval starodavne ruševine na Bližnjem vzhodu in se vrnil z novico o zelo nenavadnem pisanju, ki ga je našel vklesanega na kamne v templjih v [[Širaz]]u in na številnih glinenih tablicah. [[Slika:Cuneiform inscriptions recorded by Jean Chardin in Persepolis in 1711.jpg|thumb|260px|Klinopisni napis, ki ga je zapisal Jean Chardin leta 1674 v Perzepolisu (objavljen 1711)]] Nenavadno pisavo je leta 1602 na svojem obisku Perzije odkril tudi profesor teologije Antonio de Gouvea.<ref>C. Wade Meade. [https://books.google.si/books?id=iuAUAAAAIAAJ&pg=PA5&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Road to Babylon: Development of U.S. Assyriology'']. Arhivirano 19. decembra 2016 na Wayback Machine. Brill Archive, 1974. str. 5. </ref><ref>Antonio de Gouvea. ''Relaçam em que se tratam as guerras e grandes vitórias que alcançou o grande Rey de Persia Xá Abbas, do grão Turco Mahometo, e seu Filho Amethe ...'' Lizbona, Portugalska: Pedro Crasbeeck, 1611. str. 32. Arhivirano 20. marca 2018 na Wayback Machine (portugalsko).</ref> Leta 1625 je rimski popotnik Pietro Della Valle, ki je od leta 1616 do 1621 živel v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], v Evropo prinesel risbe znakov, ki jih je videl v Perzepolisu, in popisane opeke iz [[Ur]]a in ruševin [[Babilon]]a.<ref>Hilprecht, Hermann Vollrat (1904). [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=njp.32101073396747;view=1up;seq=45 ''The Excavations in Assyria and Babylonia'']. Cambridge University Press. str. 17. ISBN 9781108025645.</ref><ref>Pallis, Svend Aage (1954). "Early exploration in Mesopotamia, with a list of the Assyro-Babylonian cuneiform texts published before 1851," Det Kongelige Danske Videnskabernes Selskab: Historisk-filologiske Meddelelser (The Royal Danish Society of Science: Historical-philological Communications), '''33''' (6): 1–58; glej str. 10. Na razpolago na: Royal Danish Society of Science. Arhivirano 6. oktobra 2017 na Wayback Machine.</ref> Kopije, ki jih je naredil v Evropi, niso bile povsem natančne, vendar je Della Valle kljub temu razumel, da je treba pisanje brati od leve proti desni v smeri klinov, pisanja pa ni poskušal razvozlati.<ref>Valle, Pietro della. Viaggi di Pietro della Valle, Il Pellegrino. Brighton, England: G. Gancia, 1843, vol. 2. str. 252-253.</ref> Anglež Sir Thomas Herbert je v svojem potopisu ''Some Yeares Travels into Africa & Asia the Great'' (''Nekaj let potovanj po Afriki in Veliki Aziji'') poročal, da je v Perzepolisu videl na zidu vklesanih ''"več ducatov vrstic z nenavadnimi znaki, med katerimi so bile podobe, obelisk, trikotnik in piramida"'' in omenil, da ga spominjajo na [[Grščina|grščino]].<ref>Herbert, Thomas. Some Yeares Travels into Africa & Asia the Great. London, England: R. Bishop, 1638. str. 145–146.</ref> V izdaji leta 1677 je objavil nekaj znakov in menil, da so ''"berljivi in razumljivi"'' in jih je zato mogoče razvozlati. Prav tako je pravilno uganil, da ne predstavljajo črk ali hieroglifov, temveč besede in zloge, in jih je treba brati od leve proti desni.<ref>Herbert, Sir Thomas. Some Years Travels into Divers Parts of Africa and Asia the Great, 4. izdaja. London, England: R. Everingham, 1677. str. 141-142.</ref> Herbert se v standardnih zgodovinah razvozlavanja klinopisa redko omenja. ===Staroperzijski klinopis: sklepanje o besedi "kralj" (okoli 1800)=== Carsten Niebuhr je leta 1767 prinesel v Evropo dovolj obširne in natančne kopije napisov v Perzepolisu.<ref>Niebuhr, Carsten. ''Reisebeschreibung nach Arabien und andern umliegender Ländern'', vol. 2. Kopenhagen, Denmark: Nicolaus Möller, 1778. str. 150</ref><ref name=ref48/> Staroperzijski klinopis je bil na videz najpreprostejša pisava, ki so jo odkrili v Perzepolisu. Starejši elamitska in babilonske pisava sta bili bolj zapleteni, zato so dali učenjaki prednost prvi. Škof Friedrich Münter iz [[Kopenhagen|Kopenhagna]] je odkril, da so besede v perzijskih napisih med seboj ločene s poševnim klinom (𐏐) in da morajo spomeniki spadati v obdobje Kira Velikega in njegovih naslednikov. Odkril je besedo, ki se je brez sprememb pojavljala na začetku vsakega napisa (𐎧𐏁𐎠𐎹𐎰𐎡𐎹), za katero je pravilno sklepal, da pomeni "kralj" (zdaj se glasi xšāya𐎹iya).<ref name=ref48/><ref>Münter, Frederik (1800a). [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=umn.31951d00004536u&view=1up&seq=273 "Undersögelser om de Persepolitanske Inscriptioner. Förste Afhandling"]. ''Det Kongelige Danske Videnskabers-Selskabs Skrivter''. 3. serija. '''1''' (1): 253–292 (danščina).</ref><ref>Münter, Frederik (1800b). [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=umn.31951d00004536u&view=1up&seq=643 "Undersögelser om de Persepolitanske Inscriptioner. Anden Afhandling"]. ''Det Kongelige Danske Videnskabers-Selskabs Skrivter'', 3. serija. '''1''' (2): 291–348 (danščina).</ref><ref>Münter, Friederich. [https://archive.org/stream/versuchberdiekei00mnte#page/n7/mode/2up ''Versuch über die keilförmigen Inschriften zu Persepolis'']. Kopenhagen, Denmark: C. G. Prost, 1802 (nemščina).</ref> <gallery widths="350px" heights="200px" perrow="4" class="center"> Slika:Niebuhr inscription 1 with word for King.jpg|thumb|Niebuhrov napis 1 s poudarjenimi besedami "kralj" (𐎧𐏁𐎠𐎹𐎰𐎡𐎹). Za napis je zdaj znano, da pomeni ''"veliki kralj Darij, kralj kraljev, kralj držav, sin Histaspa, Ahemenec, ki je zgradil to palačo"''.<ref name=ref60>{{cite book |last1=André-Salvini |first1=Béatrice |title=Forgotten Empire: The World of Ancient Persia |date=2005 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-24731-4 |page=129 |url=https://books.google.com/books?id=kJnaKu9DdNEC&pg=PA129 |language=en}}</ref> Slika:Niebuhr inscription 2 with word for King.jpg|thumb|Niebuhrov napis 2, s predlaganimi besedami za "kralja" (𐎧𐏁𐎠𐎹𐎰𐎡𐎹). Za napis je zdaj znano, da pomeni ''"Veliki kralj Kserks, kralj kraljev, sin Dareja, kralja, Ahemena"''.<ref name=ref60/> </gallery> ===Staroperzijski klinopis: sklepanje o imenih ahemenidskih vladarjev in njihov prevod (1802)=== [[Slika:Grotefend hypothesized sentence structure for Persepolitan inscriptions.jpg|thumb|upright=1.5|Grotefendova hipoteza (1815) o zgradbi stavkov v perzepolskih napisih]] [[Slika:Grotefend translation of the Xerxes inscription (Old Persian version).jpg|thumb|upright=1.5|Grotefend je samo s sklepanjem in brez poznavanja pisave in jezika dobil skoraj perfekten prevod Kserksovega napisa (Niebuhrov napis 2): ''"Kserks, močni kralj, kralj kraljev, sin Dareje, kralja, vladar sveta"'' (''"Xerxes Rex fortis, Rex regum, Darii Regis Filius, orbis rector"'', desna kolona). Sodobni prevod se glasi: ''"Kserks, veliki kralj, kralj kraljev, sin kralja Dareja, [[Ahemenidi|Ahemenid]]"''.<ref name=ref60/>]] Leta 1802 je Georg Friedrich Grotefend na podlagi znanih napisov mnogo poznejših vladarjev (pahlavijska imena sasanidskih kraljev) sklepal, da kraljevemu imenu pogosto sledi napis ''"veliki kralj, kralj kraljev"'' in ime kraljevega očeta.<ref>Kent, R. G. ''Old Persian: Grammar Texts Lexicon''. American Oriental Society, 1950. str. 10.</ref><ref name="ref62">Sayce, Archibald Henry (2019). [https://books.google.si/books?id=DTyaDwAAQBAJ&pg=PA12&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''The Archaeology of the Cuneiform Inscriptions'']. Cambridge University Press. str. 10–14. ISBN 978-1-108-08239-6.</ref> Njegovo razumevanje zgradbe spomeniških napisov je temeljilo na delu Anquetil-Duperrona, ki je v Indiji preučeval staro perzijščino preko zoroastrskih Avest, in Antoina Isaaca Silvestrea de Sacyja, ki je razvozlal pahlavijske spomeniške napise sasanidskih kraljev.<ref>Heeren, Arnold Hermann Ludwig (1857). [https://archive.org/details/vol2historicalre00heer/page/332/mode/2up ''Vol. 2: Historical researches into the politics, intercourse, and trade of the principal nations of antiquity. / By A.H.L. Heeren. Tr. from the German'']. H.G. Bohn. str. 332.</ref><ref>Kramer, Samuel Noah (1971). [https://books.google.si/books?id=IuxIdug8DBUC&pg=PA12&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''The Sumerians: Their History, Culture, and Character'']. University of Chicago Press. str. 12. ISBN 978-0-226-45238-8.</ref> Grotefend je gledal na dolžino sekvenc v Nieburgovih napisih 1 in 2 in jih primerjal z imeni in rodoslovjem ahemenidskih kraljev, znanih iz grških zapisov. Upošteval je tudi dejstvo, da eden od vladarjev na napisih ni imel atributa "kralj", in pravilno uganil, da bi to lahko bil samo [[Histasp]], oče Dareja Velikega, ki ni bil kralj. V perzijski zgodovini obdobja, v katerem so bili napisani napisi, sta prišla na oblast samo dva vladarja, ki nista nista bila sinova prejšnjega kralja: [[Darej Veliki]] in [[Kir Veliki]] in sta prišla na prestol z uporom. Odločujoči dejavniki med tema dvema izbirama so bila imena njihovih očetov in sinov. Darejev oče je bil Histasp, sin pa [[Kserks I. Veliki|Kserks]], medtem ko je bil Kirov oče [[Kambiz I.]], sin pa [[Kambiz II.]] Iz razlik v besedilih je Grotefend sklepal, da je kralj moral biti Darej.<ref name=ref62/> Te povezave so Grotefendu omogočile, da je prepoznal klinopisne znake, so se ponavljali v Darejevem, Histaspovem in Kserksovem imenu.<ref name=ref62/> Znake 𐎭𐎠𐎼𐎹𐎺𐎢𐏁 je izenačil z imenom ''d-a-r-h-e-u-š'' (Darej), znanim iz grščine.<ref name=ref60/><ref name=ref65>Heeren, Arnold Hermann Ludwig (1857). [https://archive.org/details/vol2historicalre00heer/page/332/mode/2up ''Vol. 2: Historical researches into the politics, intercourse, and trade of the principal nations of antiquity. / By A.H.L. Heeren. Tr. from the German'']. H.G. Bohn. str. 333.</ref> Prepoznavanje je bilo pravilno, čeprav se je dejanski perzijski črkopis glasil ''da-a-ra-ya-va-u-ša'', kar takrat ni bilo znano. Grotefend je podobno enačil zaporedje 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠 s ''k-š-h-e-r-š-e'' za Kserksa, kar je bilo spet točno, čeprav se je dejanski staroperzijski prepis glasil ''wsa-ša-ya-a-ra-ša-a''.<ref name=ref60/> Nazadnje je sekvenco 𐎻𐎡𐏁𐎫𐎠𐎿𐎱 - ''go-š-taspa'' izenačil s Histaspom,<ref name=ref65/> čeprav se je pravilno glasila ''vi-i-ša-ta-a-sa-pa''.<ref name=ref60/> Grotefend je na ta način pravilno prepoznal vsakega kralja v napisih, vendar je njegovo prepoznavanje vrednosti posameznih črk še vedno precej pomanjkljivo, saj je želel bolje razumeti perzijski jezik kot tak.<ref name=ref60/> Grotefend je med tridesetimi znaki, ki jih je izločil, pravilno prepoznal osem črk. <ref> J.W. Parker. [https://archive.org/details/vol2historicalre00heer/page/332/mode/2up ''The Persian Cuneiform Inscription at Behistun: Decyphered and Tr.; with a Memoir on Persian Cuneiform Inscriptions in General, and on that of Behistun in Particular'']. str. 6.</ref> Njegova revolucionarna induktivna metoda ni uspela prepričati akademikov, ki so njegove ugotovitve zanikali skoraj celo generacijo.<ref name=ref62/> Čeprav je bil Grotefendov memorandum 4. septembra 1802 predstavljen Göttingenski akademiji znanosti in humanističnih ved, ga akademija ni hotela objaviti. Pozneje je bil objavljen v Heernovem delu leta 1815, vendar ga je večina raziskovalcev takrat spregledala.<ref>Ceram, C.W. (1954). ''Gods, Graves and Scholars''.</ref><ref>Grotefend, G. F. [https://books.google.si/books?id=JQ0PAAAAQAAJ&pg=PA563&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Ueber die Erklärung der Keilschriften, und besonders der Inschriften von Persepolis'']. V: Heeren, Arnold Hermann Ludwig. [https://books.google.si/books?id=JQ0PAAAAQAAJ&pg=PR1&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Ideen über die Politik, den Verkehr und den Handel der vornehmsten Völker der alten Welt'']. Part 1, section 1. Göttingen (Nemčija): Bandelhoel und Ruprecht, 1815. str. 563–609 (nemško)</ref> ===Potrditev preko egipčanskih hieroglifov=== [[Slika:Caylus vase 1762.jpg|thumb|upright|<center> Štirijezična hieroglifsko-klinopisna "[[Caylusova vaza]]" s Kserksovim imenom: ko je Champollion lahko prebral egipčanske [[hieroglif]]e, je potrdil pravilno Grotefendovo dešifriranje Kserksovega imena<ref name=ref69>Pages 10-14, note 1 on page 13 {{cite book |last1=Sayce |first1=Archibald Henry |title=The Archaeology of the Cuneiform Inscriptions |date=2019 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-108-08239-6 |pages=10–14 |url=https://books.google.com/books?id=DTyaDwAAQBAJ&pg=PA12 |language=en}}</ref></center>]] Grotefendovo odkritje je bilo potrjeno šele leta 1823, ko je francoski [[Filologija|filolog]] [[Champollion]], ki je pravkar razvozlal egipčanske [[hieroglif]]e, lahko prebral štirijezični hieroglifsko-klinopisni napis na [[Caylusova vaza|Caylusovi vazi]] iz alabastra v Kabinetu medalj v [[Pariz]]u.<ref name=ref69/><ref name=ref70>[https://books.google.si/books?id=l302AAAAMAAJ&pg=PA135&lpg=PA135&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Bulletin des sciences historiques, antiquités, philologie''] (francosko). Treuttel et Würtz. 1825. str. 135.</ref> Na vazi je bilo ime kralja Kserksa I. Orientalist Antoine-Jean Saint-Martin, ki je spremljal Champolliona, je potrdil, da so ustrezne besede v klinopisu res besede, ki jih je Grotefend z ugibanjem prepoznal kot "kralj" in "Kserks".<ref name=ref69/><ref name=ref70/> Dešifriranje egipčanskih hieroglifov je bilo torej odločilno pri potrditvi prvih korakov dešifriranja klinopisne pisave.<ref name=ref70/> === Utrditev staroperzijske klinopisne abecede=== Leta 1836 je ugledni francoski učenjak Eugène Burnouf odkril, da prvi od napisov, ki jih je objavil Niebuhr, vsebuje seznam Darejevih [[Satrapija|satrapij]]. S tem namigom v roki je prepoznal in izdal abecedo s tridesetimi črkami, večino katerih je pravilno razvozlal.<ref name=ref48/>{{rp|14}}<ref>Burnouf 1836.</ref><ref name=ref72>Prichard 1844, str. 30–31.</ref> Mesec dni prej je Burnoufov prijatelj in učenec, profesor Christian Lassen iz Bonna, objavil svoje delo ''Stari perzijski klinopisni napisi iz Perzepolisa''.<ref name=ref72/><ref>Lassen.</ref> Lassen in Burnouf sta si pogosto dopisovala, zato je Lasena močno razburila Burnoufova trditev, da je neodvisno odkril imena satrapij in s tem določil vrednosti perzijskih znakov. ===Razvozlavanje elamščine in babilonščine=== [[Slika:Behistun_inscription_reliefs.jpg|thumb|upright=1.5|Po popolnem razvozlanju stare perzijščine, je trijezični [[Behistunski napis]] omogočil razvozlanje dveh drugih klinopisnih pisav: elamske in babilonske]] Medtem je leta 1835 Henry Rawlinson, častnik britanske [[Vzhodnoindijska družba|Vzhodnoindijske družbe]], obiskal [[Behistunski napis]] v Perziji. Napis, vklesan v času perzijskega kralja Dareja (522–486 pr. n. št.) je bil sestavljen iz enakih besedil v treh uradnih jezikih cesarstva: staroperzijskem, babilonskem in elamskem. Behistunski napis je bil za razvozlavanje klinopisa enakovreden [[kamen iz Rosette|kamnu iz Rosette]] (odkrit leta 1799) za razvozlavanju egipčanskih hieroglifov leta 1822.<ref>Adkins 2003.</ref> Rawlinson je uspešno dokončal razvozlavanje staroperzijskega klinopisa. Leta 1837 je dokončal svoj prepis Behistunskega napisa in Kraljevi azijski družbi poslal prevod uvodnih odstavkov. Še preden je bil njegov članek lahko objavljen, so prišla do njega dela Lassena in Burnoufa, zaradi česar je bila potrebna revizija njegovega članka in odlog njegove objave. Sledili so še drugi vzroki za podaljšanje zamude. Prvi del Rawlinsonovih spominov je bil izšel šele leta 1847, drugi del pa dve leti kasneje.<ref>Rawlinson 1847.</ref> Naloga razvozlavanja staroperzijskih klinopisnih besedil je bila praktično opravljena.<ref name=ref48/>{{rp|17}} Po prevajanju stare perzijščine je Rawlinson (in neodvisno od njega irski asiriolog Edward Hincks) začel razvozlavati druge klinopise. ===Razvozlavanje akadščine in sumerščine=== [[Slika:AO 5477 (photograph and transcription).jpg|thumb|Prva znana sumersko-akadanska dvojezična tablica je iz obdobja kralja [[Rimuš]]a (2283-2274 pr. n. št., srednja kronologija), [[Muzej Louvre]] AO 5477; zgornji stolpec je sumerski, spodnji pa njegov prevod v akadščino<ref>{{cite journal |last1=THUREAU-DANGIN |first1=F. |title=Notes Assyriologiques |journal=Revue d'Assyriologie et d'archéologie orientale |date=1911 |volume=8 |issue=3 |pages=138–141 |jstor=23284567 |issn=0373-6032}}</ref><ref>{{cite web |title=Site officiel du musée du Louvre |url=http://cartelfr.louvre.fr/cartelfr/visite?srv=car_not_frame&idNotice=12108 |website=cartelfr.louvre.fr}}</ref>]] Razvozlanje babilonščina je nazadnje pripeljalo do razvozlanja akadščine, ki je bila njen neposreden predhodnik. Tehnike, ki so se uporabljale za razvozlavanje, niso bile nikoli objavljene v celoti. Hincks je opisal, da je za razvozlavanje perzijščine iskal ustrezna imena. Ker Rawlinson o svojem načinu dela ni povedal prav ničesar, so nekateri domnevali, da je na skrivaj posnemal Hincksa.<ref>Daniels 1996.</ref><ref>Cathcart, Kevin J. (2011).[https://cdli.ucla.edu/pubs/cdlj/2011/cdlj2011_001.html "The Earliest Contributions to the Decipherment of Sumerian and Akkadian"]. ''Cuneiform Digital Library Journal'' ('''1'''). ISSN 1540-8779.</ref><ref>Finkel, Irving (24 julij 2019). ''Cracking Ancient Codes: Cuneiform Writing - with Irving Finkel''. The Royal Institution. Event occurs at 32:10. Pridobljeno 29. julija 2019.</ref> V veliko pomoč so jim bile najdbe francoskega naravoslovca Paula Émilea Botte in angleškega popotnika in diplomata Austena Henryja Layarda iz Ninev iz leta 1842. Med zakladi, ki sta jih odkrila Layard in njegov naslednik Hormuzd Rassam leta 1849 in 1851, so bili ostanki dveh knjižnic, ki so zdaj pomešani in se imenujejo [[Asurbanipalova knjižnica]]. Knjižnica je kraljevi arhiv, ki vsebuje deset tisoče žganih glinenih tablic s klinopisnimi napisi. Do leta 1851 sta Hincks in Rawlinson lahko prebrala 200 akadskih znakov. Kmalu zatem sta se jima pridružila še dva učenjaka: mladi učenjak nemškega rodu Julius Oppert in vsestranski britanski orientalist William Henry Fox Talbot. Leta 1857 so se ti možje srečali v Londonu in sodelovali v znamenitem poskusu, da bi preverili natančnost svojih razvozlavanj. Edwin Norris, tajnik Kraljevega azijskega društva, je vsakemu od njih dal prepis nedavno odkritega napisa iz obdobja vladavine asirskega cesarja [[Tiglat-Pileser I.|Tiglat-Pileserja I.]] Za preučitev nastalih prevodov in ocenitev njihove natančnosti je bila ustanovljena žirija izvedencev. Žirija je ugotovila, da so bili prevodi štirih učenjakov v vseh bistvenih točkah zelo usklajeni. Seveda je bilo med njimi tudi nekaj manjših odstopanj. Neizkušeni Talbot je naredil veliko napak, Oppertov prevod pa je vseboval nekaj dvomljivih odlomkov, ki jih je žirija vljudno pripisala njegovemu nepoznavanju angleškega jezika. Hincksov in Rawlinsonov prevod sta bila v mnogo pogledih zelo skladna. Žirija je rezultate razglasila za zadovoljive in razglasila razvozlavanje akadskega klinopisa za dokončano.<ref>Rawlinson, Henry; Fox Talbot, William Henry; Hincks, Edward; Oppert, Julius. [https://books.google.si/books?id=GGI-AAAAcAAJ&pg=PA1&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Inscription of Tiglath-Pileser I., King of Assyria, B.C. 1150'']. London, J. W. Parker and Son, 1857.</ref> Z analizo starih akadsko-sumerskih slovarjev in dvojezičnih tablic je bil nazadnje razvozlan tudi najstarejši sumerski jezik, ki je v Mezopotamiji še dolgo ostal knjižni jezik in so ga pogosto znova prepisovali, prevajali in komentirali na številnih babilonskih tablicah.<ref>Laet, Sigfried J. de; Dani, Ahmad Hasan (1994). [https://books.google.si/books?id=BnY0KYbJC6wC&pg=PA229&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''History of Humanity: From the third millennium to the seventh century B.C.''] UNESCO. str. 229. ISBN 978-92-3-102811-3.</ref> ===Lastna imena=== Na začetku razvozlavanja klinopisa je največje težave povzročalo branje lastnih imen. Načela oblikovanja lastnih imen in izgovarjava več tisoč znanih imen, odkritih v zgodovinskih zapisih, poslovnih dokumentih, votivnih napisih, književnosti in pravnih dokumentih, so zdaj bolj razumljiva. Primarni izziv je predstavljala značilna uporaba starih sumerskih nefonetskih logogramov v drugih jezikih, ki so imeli različno izgovarjavo istih simbolov. Dokler ni bilo natančno fonetično branje številnih imen določeno z vzporednimi odlomki ali pojasnjevalnimi seznami, so znanstveniki ostajali v dvomih ali so se posluževali domnevnih ali začasnih odčitkov. V mnogo primerih so obstajala različna branja, pri čemer je bilo isto ime v enem primeru napisano popolno (v celoti ali deloma), v drugem pa logografsko. ==Prečrkovanje== [[Slika:Cyrus cylinder extract.svg|right|thumb|330px|Izvleček s [[Kirov valj|Kirovega valja]] (vrstice 15–21) z rodoslovjem [[Kir Veliki|Kira Velikega]] in opisom njegove osvojitve [[Babilon]]a leta 539 pr. n. št.]] Klinopis ima poseben način prečrkovanja. Zaradi polivalentnosti pisave je za prečrkovanje potrebno izjemno veliko znanja in izkušenj, ker se mora prečrkovalec za vsak znak odločiti, kateri možni pomen je imel v izvirnemu zapisu. Znak ''DINGIR'', na primer, v hetitskem besedilu lahko predstavlja hetitski zlog ''an'', lahko je del akademske besedne zveze, lahko predstavlja zlog ''il'', lahko pa je sumerogram, ki je v izvirni obliki pomenil boga ali bil določilnik za božanstvo. Pri prečrkovanju se isti glif prečrkuje različno, odvisno od njegove vloge v izvirnem kontekstu. Za prečrkovanje sumerskih, akadskih (babilonskih), hetitskih in luvijskih klinopisnih besedil obstajajo različni dogovori. [[Slika:Cuneiform sign EN, for Lord or Master (evolution).jpg|thumb|upright=1.5|Razvoj klinopisnega znaka EN (skrajno desno) za "gospod" ali "gospodar": piktogramu "prestol" okoli 3000 pr. n. št. sta sledila poenostavitev in zasuk okoli leta 600 pr. n. št.<ref>{{cite web |title=Site officiel du musée du Louvre |url=http://cartelfr.louvre.fr/cartelfr/visite?srv=car_not_frame&idNotice=9643 |website=cartelfr.louvre.fr}}</ref>]] Ker je bil več kot stoletje najbolj znan in preučevan sumerski jezik, so se občasno pojavile spremembe v sprejetem branju sumerskih imen. Tako se je na primer ime kralja [[Ur]]a, ki se je nekoč bralo ''Ur-Bau'', pozneje bralo ''Ur-Engur'' in se zdaj bere ''Ur-Nammu'' ali ''Ur-Namma''. Ime urskega kralja ''Lugal-zage-si'' so nekateri učenjaki še naprej brali ''Ungal-zaggisi'' in tako naprej. Tudi pri nekaterih imenih iz starejšega obdobja je pogosto obstajala negotovost, ali so bili njihovi nosilci Sumerci ali Semiti. Če so bili Sumerci se morajo njihova imena brati sumersko, če so bili Semiti, pa bi se morala imena verjetno brati semitsko, čeprav so Semiti včasih imeli izvirna sumerska imena. Dvomilo je tudi, ali znaki, ki sestavljajo semitsko ime, predstavljajo fonetično branje ali logografski sklop. Ko so se razvozlali napisi semitskega vladarja Kiša, čigar ime je bilo napisano kot ''Uru-mu-ush'', se je ime najprej bralo logografsko, ker bi se ''uru mu-ush'' lahko bralo kot ''"ustanovil mesto"''. Izvedenci za sumerski jezik so ime prevedli nazaj v prvotno semitsko obliko kot ''Alu-ušaršid''. Pozneje je bilo ugotovljeno, da se znak ''URU'' lahko bere tudi kot ''rí'' in da gre za ime akadskega kralja [[Rimuš]]a. ==Silabarij== V naslednjih preglednicah so prikazani znaki, ki se uporabljajo za enostavne zloge od oblike CV do VC. V sumerskem jeziku je klinotipna pisava načeloma lahko razlikovala vsaj 16 [[soglasnik]]ov,<ref>Foxvog, Daniel A. [https://cdli.ucla.edu/pubs/cdlp/cdlp0002_20160104.pdf ''Introduction to Sumerian grammar''] (PDF). str. 16–17, 20–21. Arhivirano iz izvirnika 3. januarja 2017.</ref><ref>Jagersma, A.H. [https://openaccess.leidenuniv.nl/bitstream/handle/1887/16107/Binnenwerk-jagersma.pdf?sequence=2 ''A descriptive grammar of Sumerian''] (PDF) (Teza). str. 43–45, 50–51. Arhivirano iz izvirnika 25. novembra 2015.</ref> prečrkovanih v :''b, d, g, g̃, ḫ, k, l, m, n, p, r, ř, s, š, t, z'' in [[samoglasnik]]e a, e, i, u. V akadskem klinopisu se nista uporabljala soglasnika g̃ in ř, sprejel pa je različne "odvečne" sumerske znake, npr. Qe = KIN, qu = KUM, qi = KIN, ṣa = ZA, ṣe = ZÍ, ṭur = DUR itd. [[Slika:Chicago Stone, side 2, recording sale of a number of fields, probably from Isin, Early Dynastic Period, c. 2600 BC, black basalt - Oriental Institute Museum, University of Chicago.jpg|thumb|upright=1.2|Sumerščina je bil zadnji in najstarejši jezik, ki se je razvozlal. Na tablici je zapis o prodaji številnih polj, verjetno iz [[Isin]]a okoli 2600 pr. n. št.]] {{multiple image|perrow=2|total_width=270|caption_align=center | align = right | direction =vertical | header=Valj Antioha I.<br><small>(okoli 250 pr. n. št.)</small> | image1 = Cylinder of Antiochus I Soter with translation (Color).jpg | caption1 = [[Antiohov valj]], ki ga je napisal [[Antioh I. Soter]], kralj kraljev Babilonije, obnovitelj bogov [[Esagila|Esagile]] in [[Nabu]]ja, okoli 250 pr. n. št.; pisan je v tradicionalni akadščini; za primerjavo je isto besedilo prikazano tudi v babilonščini in asirščini<ref>{{cite book |last1=Haubold |first1=Johannes |title=Greece and Mesopotamia: Dialogues in Literature |date=2013 |publisher=Cambridge University Press |isbn=9781107010765 |page=135 |url=https://books.google.com/books?id=85sLLYY-owgC&pg=PA135 |language=en}}</ref><ref>{{cite book |last1=Andrade |first1=Nathanael J. |title=Syrian Identity in the Greco-Roman World |date=2013 |publisher=Cambridge University Press |isbn=9781107244566 |page=46 |url=https://books.google.com/books?id=4ROhAQAAQBAJ&pg=PA46 |language=en}}</ref><ref>{{cite web |title=Antiochus cylinder |url=https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=1351032&partId=1&object=23121&page=1 |website=British Museum}}</ref><ref>{{cite book |last1=Wallis Budge |first1=Ernest Alfred |title=Babylonian Life and History |date=1884 |publisher=Religious Tract Society |page=[https://archive.org/details/babylonianlifea03budggoog/page/n114 94] |url=https://archive.org/details/babylonianlifea03budggoog |language=en}}</ref> | image2 = Antiochus I Soter with titles on the cylinder of Antiochus.jpg | caption2 = Antiohov valj: Antioh I. Soter z naslovi v akadskem jeziku:<br>''"Antioh, kralj, veliki kralj, kralj množic, kralj Babilonije, kralj držav"'' | footer= }} <div class="center Unicode"> {|class="wikitable" style=" text-align:center;" |- | || -a || -e || -i || -u |- | || ''a'' 𒀀,<br /> ''á'' 𒀉 || ''e'' 𒂊,<br /> ''é'' 𒂍 || ''i'' 𒄿,<br /> ''í''=IÁ 𒐊 || ''u'' 𒌋,<br /> ''ú'' 𒌑,<br /> ''ù'' 𒅇 |- | b- || ''ba''𒁀,<br /> ''bá''=PA 𒉺,<br /> ''bà''=EŠ 𒂠 || ''be''=BAD 𒁁,<br /> ''bé''=BI 𒁉,<br /> ''bè''=NI 𒉌 || ''bi'' 𒁉,<br /> ''bí''=NE 𒉈,<br /> ''bì''=PI 𒉿 || ''bu''𒁍,<br /> ''bú''=KASKAL 𒆜,<br /> ''bù''=PÙ 𒅤 |- | d- || ''da'' 𒁕,<br /> ''dá''=TA 𒋫 || ''de''=DI 𒁲,<br /> ''dé'' <!--missing in Unicode-->,<br /> ''dè''=NE 𒉈 || ''di'' 𒁲,<br /> ''dí''=TÍ 𒄭 || ''du'' 𒁺,<br /> ''dú''=TU 𒌅,<br /> ''dù''=GAG 𒆕,<br /> ''du₄''=TUM 𒌈 |- | g- || ''ga'' 𒂵,<br /> ''gá'' 𒂷 || ''ge''=GI 𒄀,<br /> ''gé''=KID 𒆤,<br /> ''gè''=DIŠ 𒁹 || ''gi'' 𒄀,<br /> ''gí''=KID 𒆤,<br /> ''gì''=DIŠ 𒁹,<br /> ''gi₄'' 𒄄,<br /> ''gi₅''=KI 𒆠 || ''gu'' 𒄖,<br /> ''gú'' 𒄘,<br /> ''gù''=KA 𒅗,<br /> ''gu₄'' 𒄞,<br /> ''gu₅''=KU 𒆪,<br /> ''gu₆''=NAG 𒅘,<br /> ''gu₇'' 𒅥 |- | ḫ- || ''ḫa'' 𒄩,<br /> ''ḫá''=ḪI.A 𒄭𒀀,<br /> ''ḫà''=U 𒌋,<br /> ''ḫa₄''=ḪI 𒄭 || ''ḫe''=ḪI 𒄭,<br /> ''ḫé''=GAN 𒃶 || ''ḫi'' 𒄭,<br /> ''ḫí''=GAN 𒃶 || ''ḫu'' 𒄷 |- | k- || ''ka'' 𒅗,<br /> ''ká'' 𒆍,<br /> ''kà''=GA 𒂵 || ''ke''=KI 𒆠,<br /> ''ké''=GI 𒄀 || ''ki'' 𒆠,<br /> ''kí''=GI 𒄀 || ''ku'' 𒆪,<br /> ''kú''=GU₇ 𒅥,<br /> ''kù'' 𒆬,<br /> ''ku₄'' 𒆭 |- | l- || ''la'' 𒆷,<br /> ''lá''=LAL 𒇲,<br /> ''là''=NU 𒉡 || ''le''=LI 𒇷,<br /> ''lé''=NI 𒉌 || ''li'' 𒇷,<br /> ''lí''=NI 𒉌 || ''lu'' 𒇻,<br /> ''lú'' 𒇽 |- | m- || ''ma'' 𒈠,<br /> ''má'' 𒈣 || ''me'' 𒈨,<br /> ''mé''=MI 𒈪,<br /> ''mè'' 𒀞/𒅠 || ''mi'' 𒈪,<br /> ''mí''= MUNUS [[Slika:MUNUS-SAL-sinnishtu Cuneiform.svg|20px]],<br /> ''mì''=ME 𒈨 || ''mu'' 𒈬,<br /> ''mú''=SAR 𒊬 |- | n- || ''na'' 𒈾,<br /> ''ná'' 𒈿,<br /> ''nà''=AG 𒀝,<br /> ''na₄'' ("NI.UD") 𒉌𒌓 || ''ne'' 𒉈,<br /> ''né''=NI 𒉌 || ''ni'' 𒉌,<br /> ''ní''=IM 𒉎 || ''nu'' 𒉡,<br /> ''nú''=NÁ 𒈿 |- | p- || ''pa'' 𒉺,<br /> ''pá''=BA 𒐀 || ''pe''=PI 𒉿,<br /> ''pé''=BI 𒁉 || ''pi'' 𒉿,<br /> ''pí''=BI 𒁉,<br /> ''pì''=BAD 𒁁 || ''pu''=BU 𒁍,<br /> ''pú''=TÚL 𒇥,<br /> ''pù'' 𒅤 |- | r- || ''ra'' 𒊏,<br /> ''rá''=DU 𒁺 || ''re''=RI 𒊑,<br /> ''ré''=URU 𒌷 || ''ri'' 𒊑,<br /> ''rí''=URU 𒌷 || ''ru'' 𒊒,<br /> ''rú''=GAG 𒆕,<br /> ''rù''=AŠ 𒀸 |- | s- || ''sa'' 𒊓,<br /> ''sá''=DI 𒁲,<br /> ''sà''=ZA 𒍝,<br /> ''sa₄'' ("ḪU.NÁ") 𒄷𒈾 || ''se''=SI 𒋛,<br /> ''sé''=ZI 𒍣 || ''si'' 𒋛,<br /> ''sí''=ZI 𒍣 || ''su'' 𒋢,<br /> ''sú''=ZU 𒍪,<br /> ''sù''=SUD 𒋤,<br /> ''su₄'' 𒋜 |- | š- || ''ša'' 𒊭,<br /> ''šá''=NÍG 𒐼,<br /> ''šà'' 𒊮 || ''še'' 𒊺,<br /> ''šé'', <br /> ''šè'' 𒂠 || ''ši''=IGI 𒅆,<br /> ''ší''=SI 𒋛 || ''šu'' 𒋗,<br /> ''šú'' 𒋙,<br /> ''šù''=ŠÈ 𒂠,<br /> ''šu₄''=U 𒌋 |- | t- || ''ta'' 𒋫,<br /> ''tá''=DA 𒁕 || ''te'' 𒋼,<br /> ''té''=TÍ 𒊹 || ''ti'' 𒋾,<br /> ''tí'' 𒊹,<br /> ''tì''=DIM 𒁴,<br /> ''ti₄''=DI 𒁲 || ''tu'' 𒌅,<br /> ''tú''=UD 𒌓,<br /> ''tù''=DU 𒁺 |- | z- || ''za'' 𒍝,<br /> ''zá''=NA₄ 𒉌𒌓 || ''ze''=ZI 𒍣,<br /> ''zé''=ZÌ 𒍢 || ''zi'' 𒍣,<br /> ''zí'' 𒍢,<br /> ''zì'' 𒍥 || ''zu'' 𒍪,<br /> ''zú''=KA 𒅗 |- | g̃- || ''g̃á''=GÁ 𒂷 || ''g̃e₂₆''=GÁ 𒂷 || ''g̃i₆''=MI 𒈪 || ''g̃u₁₀''=MU 𒈬 |- | ř- || ''řá''=DU 𒁺 || ''ře₆''=DU 𒁺 || || |} </div> <div class="center"> {|class="wikitable" style="text-align:center;" |- | || a- || e- || i- || u- |- | || ''a'',<br /> ''á'' || ''e'',<br /> ''é'' || ''i'',<br /> ''í''=IÁ 𒐊 || ''u'' 𒌋,<br /> ''ú'' 𒌑,<br /> ''ù'' 𒅇 |- | -b || ''ab'' 𒀊,<br /> ''áb'' 𒀖 ||''eb''=IB 𒅁,<br /> ''éb''=TUM 𒌈 || ''ib'' 𒅁,<br /> ''íb''=TUM 𒌈 || ''ub'' 𒌒,<br /> ''úb''=ŠÈ 𒂠 |- | -d || ''ad'' 𒀜,<br /> ''ád'' 𒄉 ||''ed''=Á 𒀉 ||''id''=Á 𒀉,<br /> ''íd''=A.ENGUR 𒀀𒇉 || ''ud'' 𒌓,<br /> ''úd''=ÁŠ 𒀾 |- | -g ||''ag'' 𒀝,<br /> ''ág'' 𒉘 || ''eg''=IG 𒅅,<br /> ''ég''=E 𒂊 ||''ig'' 𒅅,<br /> ''íg''=E 𒂊 ||''ug'' 𒊌 |- | -ḫ || ''aḫ'' 𒄴,<br /> ''áḫ''=ŠEŠ 𒋀 ||''eḫ''=AḪ 𒄴 ||''iḫ''=AḪ 𒄴 || ''uḫ''=AḪ 𒄴,<br /> ''úḫ'' 𒌔 |- | -k || ''ak''=AG 𒀝 ||''ek''=IG 𒅅 ||''ik''=IG 𒅅 ||''uk''=UG 𒊌 |- | -l ||''al'' 𒀠,<br /> ''ál''=ALAM 𒀩 ||''el'' 𒂖,<br /> ''él''=IL 𒅋 || ''il'' 𒅋,<br /> ''íl'' 𒅍 ||''ul'' 𒌌,<br /> ''úl''=NU 𒉡 |- | -m ||''am'' 𒂔,<br /> ''ám''=ÁG 𒉘 ||''em''=IM 𒅎 ||''im'' 𒅎,<br /> ''ím''=KAŠ₄ 𒁽 ||''um'' 𒌝,<br /> ''úm''=UD 𒌓 |- | -n || ''an'' ||''en'' 𒂗,<br /> ''én'',<br /> ''èn''=LI 𒇷 || ''in'' 𒅔,<br /> ''in₄''=EN 𒂗,<br /> ''in₅''=NIN 𒊩𒌆 ||''un'' 𒌦,<br /> ''ún''=U 𒌋 |- | -p ||''ap''=AB 𒀊 ||''ep''=IB, <br /> ''ép''=TUM 𒌈 ||''ip''=IB 𒅁,<br /> ''íp''=TUM 𒌈 || ''up''=UB 𒌒,<br /> ''úp''=ŠÈ 𒂠 |- | -r ||''ar'' 𒅈,<br /> ''ár''=UB 𒌒 ||''er''=IR 𒅕 || ''ir'' 𒅕,<br /> ''íp''=A.IGI 𒀀𒅆 ||''ur'' 𒌨,<br /> ''úr'' 𒌫 |- | -s ||''as''=AZ 𒊍 ||''es''=GIŠ 𒄑,<br /> ''és''=EŠ 𒂠 ||''is''=GIŠ 𒄑,<br /> ''ís''=EŠ 𒂠 ||''us''=UZ,<br /> ''ús''=UŠ 𒍑 |- | -š ||''aš'' 𒀸,<br /> ''áš'' 𒀾 || ''eš'' 𒌍/𒐁,<br /> ''éš''=ŠÈ 𒂠 ||''iš'' 𒅖,<br /> ''íš''=KASKAL 𒆜 ||''uš'' 𒍑,<br /> ''úš'' 𒍗=BAD 𒁁 |- | -t ||''at''=AD 𒀜,<br /> ''át''=GÍR ''gunû'' 𒄉 ||''et''=Á 𒀉 ||''it''=Á 𒀉 ||''ut''=UD 𒌓,<br /> ''út''=ÁŠ 𒀾 |- | -z ||''az'' 𒊍 ||''ez''=GIŠ 𒄑,<br /> ''éz''=EŠ 𒂠 ||''iz''= GIŠ 𒄑,<br /> ''íz''=IŠ 𒅖 ||''uz''=ŠE&HU 𒊺𒄷<br /> ''úz''=UŠ 𒍑,<br /> ''ùz'' 𒍚 |- | -g̃ || ''ág̃''=ÁG 𒉘 || ''èg̃''=ÁG 𒉘 || ''ìg̃''=ÁG 𒉘 || ''ùg̃''=UN 𒌦 |} </div> ==Seznami znakov== [[Slika:Cuneiform writing Ur.jpg|thumb|right|250px|Klinopis v [[Ur]]u, južni [[Irak]]]] Najstarejši sumerski klinopis je imel približno 1000 različnih znakov, z različicami okoli 1500. Do 24. stoletja pr. n. št. se je njihovo število zmanjšalo na okoli 600. V akadskih in hetitskih besedilih se niso uporabljali vsi sumerski znaki. A. Falkenstein je leta 1936 zbral 939 znakov, ki so se uporabljali v najzgodnejšem obdobju (pozni Uruk, 34.-31. stoletje pr. n. št.). Deimel (1922, s poudarkom na sumerskih oblikah) navaja 870 znakov, ki so bili v rabi v zgodnjem dinastičnem obdobju II (28. stoletje pr. n. št., ''Liste der archaischen Keilschriftzeichen'' ali ''"LAK"'') in zgodnjem dinastičnem obdobju IIIa (26. stoletje, ''Sumerisches Lexikon'' ali ''"SL"''). Rosengarten (1967) je objavil seznam 468 znakov, ki so bili v rabi v predsargonskem obdobju v sumerskem [[Lagaš]]u. Mittermayer in Attinger (2006, ''Altbabylonische Zeichenliste der Sumerisch-Literarischen Texte'' sli ''"aBZL"'') navajata 480 sumerskih znakov, pisanih v [[Isin]]u-[[Larsa|Larsi]] v starobabilonskih časih. Za akadske oblike je bil dolgo časa v rabi standardni Borgerjev priročnik (1981, ''Assyrisch-Babylonische Zeichenliste'' ali ''"ABZ"'') s 598 znaki, ki so jih uporabljali za pisanje v asirskem/babilonskem jeziku. Nedavno ga je nadomestil novejši Borgerjev proročnik (2004, ''Mesopotamisches Zeichenlexikon'' ali ''"MesZL"''), ki je nabor razširil na 907 znakov. V novejši seznam so vključeni sumerski odčitki in nova shema številčenja. Znake, ki so se uporabljali v hetitskem klinopisu, so zbrali Forrer (1922), Friedrich (1960) ter Rüster in Neu (1989, ''Hethitisches Zeichenlexikon'' ali ''"HZL"''). ''HZL'' navaja 375 znakov, mnogo znakov z različicami. Za število ''123 EGIR'', na primer, je navedenih kar 12 različic. ===Števila=== {{glavni |Babilonske številke}} Babilonski [[Številski sistem|številski sistem]] je temeljil na številih 1, 10 in 60. Število 70, na primer, so zapisali z znakoma za 60 in 10 desno od njega. == Raba == {{multiple image|perrow=2|total_width=400|caption_align=left | align = right | direction =horizontal | header=Primer: Ustanovitvena tablica kralja Šulgija<br><small>(okoli 2094–2047 pr. n. št.)</small> | image2 = Foundation tablet Reign of Shulgi From the Temple of Dimtabba in Ur (horizontal).jpg | caption2 = ^[[dingir|D]]Nimintabba.............. "Za [[Nimintaba|Nimintabo]]"[[Slika:BLANK ICON.png|20px]]<br>NIN-a-ni..................... "njegovo Gospo,"<br>SHUL-GI.................... "[[Šulgi]]"<br>NITAH KALAG ga...... "mogočni mož"[[Slika:BLANK ICON.png|20px]]<br>LUGAL URIM KI ma... "kralj Ura"<br>LUGAL ki en............... "kralj Sumera"<br>gi ki URI ke................. "in Akade,"<br>E a ni.......................... "njen tempelj"[[Slika:BLANK ICON.png|20px]]<br>mu na DU................... "je zgradil"<ref name="Exp"/> | image1 = Foundation tablet Reign of Shulgi From the Temple of Dimtabba in Ur.jpg | caption1 = <small>[[Nimintaba|𒐏𒋰𒁀]]<br>𒎏𒀀𒉌<br>[[Šulgi|𒂄𒄀]]<br>𒍑𒆗𒂵<br>𒈗[[Ur|𒋀𒀊𒆠]]𒈠<br>𒈗[[Sumerija|𒆠𒂗]]<br>𒄀𒆠𒌵𒌵<br>𒂍𒀀𒉌<br>𒈬𒈾𒆕</small> | footer= <center>Ustanovitvena tablica kralja [[Šulgi]]ja (okoli 2094–2047 pr. n. št.) za tempelj boginje [[Nimintaba|Nimintabe]] v [[Ur]]u. ME 118560 [[Britanski muzej]].<ref>{{cite web |title=Nimintabba tablet |url=https://research.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?matcult=15580&museumno=118560&object=20008&objectId=368853&page=1&partId=1 |website=British Museum}}</ref><ref>{{cite book |last1=Enderwitz |first1=Susanne |last2=Sauer |first2=Rebecca |title=Communication and Materiality: Written and Unwritten Communication in Pre-Modern Societies |date=2015 |publisher=Walter de Gruyter GmbH & Co KG |isbn=978-3-11-041300-7 |page=28 |url=https://books.google.com/books?id=pKK1CgAAQBAJ&pg=PT28 |language=en}}</ref><br>Napis ''"Za njegovo Gospo Nimintabo, Šulgi, mogočni mož, kralj Ura in kralj Sumera in Akada, je zgradil njen tempelj"''<ref name="Exp">"(For the goddess) Nimintabba, his lady, Shulgi, mighty man, king of Ur, king of Sumer and Akkad, her house, built." in {{cite book |title=Expedition |date=1986 |publisher=University Museum of the University of Pennsylvania |page=30 |url=https://books.google.com/books?id=KMcKAQAAMAAJ |language=en}}</ref> je tradicionalno pisan pokončno, sodobni transkript pa temelji na zasukanem napisu.</center> }} V starodavni [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] se je klinopis uporabljal na več področjih, na primer za zapisovanje zakonov, kot je [[Hamurabijev zakonik]], zemljevidov, medicinskih priročnikov in dokumentiranje verskih zgodb in verovanj.<ref>"The World's Oldest Writing". Archaeology. 69 (3). Maj 2016. Pridobljeno 8. septembra 2016 via Virtual Library of Virginia.</ref> Študije asiriologov, kot sta Claus Wilcke<ref> Wilcke, Claus (2000). ''Wer las und schrieb in Babylonien und Assyrien''. München: Verlag der Bayerischen Akademie der Wissenschaften. ISBN 978-3-7696-1612-5.</ref> in Dominique Charpin<ref> Charpin, Dominique. 2004. ''"Lire et écrire en Mésopotamie: Une affaire dé spécialistes?"''. Comptes rendus de l'Académie des Inscriptions et Belles Lettres. str. 481–501.</ref> so dokazale, da klinopisna pismenost ni bila rezervirana samo za elito, ampak tudi za povprečne običajne državljane. Po ''Oxfordskem priročniku za klinopisno kulturo''<ref>Veldhuis, Niek (2011). Radner, Karen; Robson, Eleanor (ur.). ''"Levels of Literacy"''. The Oxford Handbook of Cuneiform Culture. doi: 10.1093/oxfordhb/9780199557301.001.0001. hdl:10261/126580.ISBN 9780199557301.</ref> se je klinopisna pisava uporabljala na različnih ravneh pismenosti: povprečni državljani so za pisanje osebnih dopisov in poslovnih dokumentov potrebovali le osnovno funkcionalno znanje o klinopisni pisavi. Bolj pismeni državljani so klinopis uporabljali v tehniki, v medicini za zapisovanje diagnoz in predpisovanje zdravil ter pisanje matematičnih enačb. Najvišjo raven pismenosti so dosegli učenjaki, ki so na pisanje gledali kot na zapleteno veščino in umetnost. ===Sodobna raba=== Klinopis je v sodobnem času včasih navdih za logotipe. <gallery> Slika:Ama-gi.svg|Klinopisni zapis ''[[ama-gi]]'', ki dobesedno pomeni ''"vrni se k materi"'', v prostem prevodu pa ''"svoboda"'', je logotip Liberty Fund s sedežem v [[Indianapolis]]u<ref>''"Our Logo | Liberty Fund"''. libertyfund.org. Pridobljeno 14. maja 2020.</ref> Slika:GigaMesh Logo.png|Osrednji element logotipa GigaMesh Software Framework je znak ''"kaskal"'', ki pomeni ''"cesta"'' ali ''"cestno križišče"'' in simbolizira križišče človeške in računalniške znanosti </gallery> ==Unicode== V različici [[Unicode]] 8.0 so sumersko-akadskemu klinopisu dodeljena naslednja območja standarda: :U+12000–U+123FF (922 dodeljenih znakov) "Klinopis" :U+12400–U+1247F (116 dodeljenih znakov) "Klinopisne številke in ločila" :U+12480–U+1254F (196 dodeljenih znakov) "Zgodnjedinastični klinopis" Končni predlog za kodiranje pisave sta junija 2004 predlagala učenjaka za klinopis v sodelovanju z izkušenim piscem standardov Unicode.<ref> Everson, Michael; Feuerherm, Karljürgen; Tinney, Steve (8. junij 2004). ''"Final proposal to encode the Cuneiform script in the SMP of the UCSA"''. Arhivirano 17. oktobra 2016 na Wayback Machine.</ref> Osnovni nabor znakov izhaja iz seznama znakov Ur III, ki so ga na pobudo Cuneiform Digital Library of UCLA pripravili Miguel Civil, Rykle Borger (2003) in Roberta Englunda. Namesto da bi seznam uredili neposredno po obliki in zahtevnosti glifa, so se odločili za urejanje po latiničnem abecednem redu njihove "zadnje" sumerske transliteracije kot praktičnem približku. ==Seznam največjih najdišč klinopisnih tablic== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! scope="col" | Najdišče ! scope="col" data-sort-type="number" | Število tablic ! scope="col" | Odkritje ! scope="col" | Jezik |- | [[Perzepolis]], [[Iran]] | Veliko<ref name=":0">{{Cite web|url=https://oi.uchicago.edu/research/projects/persepolis-fortification-archive|title=Persepolis Fortification Archive {{!}} The Oriental Institute of the University of Chicago|website=oi.uchicago.edu|access-date=18. september 2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160929234803/http://oi.uchicago.edu/research/projects/persepolis-fortification-archive|archivedate=September 29, 2016|df=mdy-all}}</ref> | 1472 | |- | Hrib Kuyunkjik na Tigrisu, predmestje [[Mosul]]a, [[Irak]] | NA{{Citation needed|date=julij 2016}} | 1840–1842 | |- | Hrib Horsabad na Tigrisu, predmestje [[Mosul]]a, [[Irak]] | Significant{{Citation needed|date=julij 2016}} | 1843 | |- | [[Asurbanipalova knjižnica]] | 20.000–24.000<ref name=":1">{{Cite book|title=Handbook to Life in Ancient Mesopotamia|last=Bertman|first=Stephen|publisher=Oxford University Press|year=2005|isbn=978-0195183641|location=|pages=|via=}}</ref> | 1849 | akadščina |- | [[Nipur]] | 60.000<ref name=":1" /> | 1851 | |- | [[Girsu]] | 40.000–50.000<ref name=":1" /> | 1877 | |- | [[Tell Šejk Hamad|Dur Katlimmu]] | 500<ref name=":1" /> | 1879 | |- | [[Sipar]] | nekaj deset tisoč<ref name=":1" /> | 1880 | babilonščina |- | [[Amarnska pisma]] | 382 | 1887 | akadščina |- | [[Nuzi]] | 10.000–20.000<ref name=":1" /> | 1896 | |- | [[Ašur]] | 16.000<ref>Ellermeier, Friedrich., and Margret. Studt. ''Sumerisches Glossar. Bd. 3, T. 6, Handbuch Assur / Friedrich Ellmermeier; Margret Studt.''Hardegsen bei Göttingen: Selbstverl. Ellermeier, 2003. Print. Theologische und orientalistische Arbeiten aus Göttingen, 4; Theologische und orientalistische Arbeiten aus Göttingen, 4.</ref> | 1898 | akadščina |- | [[Hatuša]] | 30.000<ref>{{Cite web|url=http://www.unesco.org/new/en/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-hittite-cuneiform-tablets-from-bogazkoey/|title=The Hittite cuneiform tablets from Bogazköy {{!}} United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization|website=www.unesco.org|access-date=September 18, 2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160919072426/http://www.unesco.org/new/en/communication-and-information/memory-of-the-world/register/full-list-of-registered-heritage/registered-heritage-page-8/the-hittite-cuneiform-tablets-from-bogazkoey/|archivedate=September 19, 2016|df=mdy-all}}</ref> | 1906 | hetitščina |- | [[Nipur#Drehem|Drehem]] | 100.000<ref name=":1" /> | | sumerščina |- | [[Kültepe|Kaneš]] | 23.000<ref>Michel, Cecile, Old Assyrian Bibliography, 2001.</ref> | 1925<ref>Tablets from the site surfaced on the market as early as 1880, when three tablets made their way to European museums. By the early 1920s, the number of tablets sold from the site exceeded 4,000. While the site of Kültepe was suspected as the source of the tablets, and the site was visited several times, it was not until 1925 when Bedrich Hrozny corroborated this identification by excavating tablets from the fields next to the tell that were related to tablets already purchased.</ref> | akadščina |- | [[Ugaritska besedila]] | 1.500 | 1929 | ugaritščina |- | [[Perzepolis]], [[Iran]] | 15.000–18.000<ref name=":0" /> | 1933 | elamščina |- | [[Perzepolis]], [[Iran]] | | 1933<ref name=":0" /> | stara perzijščina |- | [[Mari]], [[Sirija]] | 20.000–25.000<ref name=":1" /> | 1933 | akadščina |- | [[Alalah]] | 300<ref>{{Cite thesis|last=Lauinger|first=Jacob|title=Archival practices at Old Babylonian/Middle Bronze Age Alalakh (Level VII)|date=January 1, 2007|publisher=THE UNIVERSITY OF CHICAGO|url=http://gradworks.umi.com/32/73/3273033.html|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714142423/http://gradworks.umi.com/32/73/3273033.html|archivedate=July 14, 2014|df=mdy-all}}</ref> | 1937 | |- | [[Abu Salabih]] | 500<ref name=":1" /> | 1963 | |- | [[Tablice iz Eble]] | okoli 5.000<ref>{{Cite book|title=A Century of Biblical Archaeology|last=Moorey|first=P.R.S.|publisher=Westminster Knox Press|year=1992|isbn=978-0664253929|location=|pages=|via=}}</ref> | 1974 | sumerščina in eblaitščina |- |[[Ep o Gilgamešu]] |1<ref>{{Cite web|url=http://etc.ancient.eu/2015/09/24/giglamesh-enkidu-humbaba-cedar-forest-newest-discovered-tablet-v-epic/|title=The newly discovered tablet V of the Epic of Gilgamesh|last=Amin|first=Osama S. M.|date=September 24, 2015|website=Ancient History et cetera|access-date=September 18, 2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160903191715/http://etc.ancient.eu/2015/09/24/giglamesh-enkidu-humbaba-cedar-forest-newest-discovered-tablet-v-epic/|archivedate=September 3, 2016|df=mdy-all}}</ref> |2011 | stara babilonščina |} ==Glej tudi== * [[Hetitski klinopis]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== {{Refbegin|2}} * Adkins, Lesley, ''Empires of the Plain: Henry Rawlinson and the Lost Languages of Babylon'', New York, St. Martin's Press (2003) {{ISBN|0-312-33002-2}} * {{citation|title=Handbook to Life in Ancient Mesopotamia|first=Stephen|last=Bertman|publisher=Oxford University Press|year=2005|isbn=9780195183641|url=https://books.google.com/books?id=1C4NKp4zgIQC}} * R. Borger, ''Assyrisch-Babylonische Zeichenliste'', 2nd ed., Neukirchen-Vluyn (1981) * {{cite book|last=Borger|first=Rykle|title=Mesopotamisches Zeichenlexikon|editor=Dietrich, M. |editor2=Loretz, O.|publisher=Ugarit Verlag|location=Münster|year=2004|series=Alter Orient und Altes Testament|volume=305|isbn=3-927120-82-0|url=http://www.jhu.edu/ice/BorgerMZ/BorgerMZ.html}} * Burnouf, E. (1836). [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=hvd.32044052784154;view=1up;seq=7 "Mémoire sur deux Inscriptions Cunéiformes trouvées près d'Hamadan et qui font partie des papiers du Dr Schulz"], [Memoir on two cuneiform inscriptions [that were] found near Hamadan and that form part of the papers of Dr. Schulz], Imprimerie Royale, Paris. * Cammarosano, M. (2017–2018) [https://cuneiform.neocities.org/CWT/CWT.html "Cuneiform Writing Techniques"], cuneiform.neocities.org (with further bibliography) * {{cite book|author=Daniels, Peter|author2=Bright, William|title=The World's Writing Systems|page=[https://archive.org/details/isbn_9780195079937/page/146 146]|publisher=Oxford University Press|year=1996|isbn=0-19-507993-0|url=https://archive.org/details/isbn_9780195079937/page/146}} * Anton Deimel (1922), ''Liste der archaischen Keilschriftzeichen'' ("LAK"), WVDOG 40, Berlin. * A. Deimel (1925–1950), ''Šumerisches Lexikon'', Pontificum Institutum Biblicum. * F. Ellermeier, M. Studt, [http://www.sumerisches-glossar.de/ Sumerisches Glossar] ** vol. 1: 1979–1980, {{ISBN|3-921747-08-2}}, {{ISBN|3-921747-10-4}} ** vol. 3.2: 1998–2005, A-B {{ISBN|3-921747-24-4}}, D-E {{ISBN|3-921747-25-2}}, G {{ISBN|3-921747-29-5}} ** vol. 3.3: {{ISBN|3-921747-22-8}} (font CD {{ISBN|3-921747-23-6}}) ** vol. 3.5: {{ISBN|3-921747-26-0}} ** vol 3.6: 2003, Handbuch Assur {{ISBN|3-921747-28-7}} * A. Falkenstein, ''Archaische Texte aus Uruk'', Berlin-Leipzig (1936) * Charpin, Dominique. 2004. 'Lire et écrire en Mésopotamie: une affaire dé spécialistes?’ Comptes rendus de l’Académie des Inscriptions et Belles Lettres: 481–501. * E. Forrer, ''Die Keilschrift von Boghazköi'', Leipzig (1922) * J. Friedrich, ''Hethitisches Keilschrift-Lesebuch'', Heidelberg (1960) * Jean-Jacques Glassner, ''The Invention of Cuneiform'', English translation, Johns Hopkins University Press (2003), {{ISBN|0-8018-7389-4}}. * {{cite book|last=Hayes|first=John L.|title=A Manual of Sumerian Grammar and Texts|publisher=Undena Publications|location=Malibu|year=2000|edition=2d|series=Aids and Research Tools in Ancient Near Eastern Studies|volume=5|isbn=0-89003-197-5}} * Heeren (1815) "Ideen über die Politik, den Verkehr und den Handel der vornehmsten Volker der alten Welt", vol. i. pp.&nbsp;563 seq., translated into English in 1833. * {{cite book|last=Kramer|first=Samuel Noah|title=History Begins at Sumer: Thirty-Nine Firsts in Man's Recorded History|publisher=University of Pennsylvania Press|location=Philadelphia|year=1981|edition=3d revised|pages=381–383|chapter=Appendix B: The Origin of the Cuneiform Writing System|isbn=0-8122-7812-7}} * René Labat, ''Manuel d'epigraphie Akkadienne'', Geuthner, Paris (1959); 6th ed., extended by Florence Malbran-Labat (1999), {{ISBN|2-7053-3583-8}}. * Lassen, Christian (1836) [https://archive.org/stream/bub_gb_ngBAeGomz98C#page/n1/mode/2up ''Die Altpersischen Keil-Inschriften von Persepolis. Entzifferung des Alphabets und Erklärung des Inhalts.''] [The Old-Persian cuneiform inscriptions of Persepolis. Decipherment of the alphabet and explanation of its content.] Eduard Weber, Bonn, (Germany). * {{cite book|last=Mittermayer|first=Catherine|author2=Attinger, Pascal|title=Altbabylonische Zeichenliste der Sumerisch-Literarischen Texte|publisher=Academic Press Fribourg|year=2006|series=Orbis Biblicus et Orientalis|volume=Special Edition|isbn=978-3-7278-1551-5}} * Moorey, P.R.S. (1992). A Century of Biblical Archaeology. Westminster Knox Press. {{ISBN|978-0664253929}}. * O. Neugebauer, A. Sachs (ur.), ''Mathematical Cuneiform Texts'', New Haven (1945). * Patri, Sylvain (2009). "La perception des consonnes hittites dans les langues étrangères au XIIIe siècle." ''Zeitschrift für Assyriologie und vorderasiatische Archäologie'' 99(1): 87–126. {{doi|10.1515/ZA.2009.003}}. * Prichard, James Cowles (1844). [https://archive.org/details/bub_gb_4CYXAAAAYAAJ/page/n54 <!-- pg=30 --> "Researches Into the Physical History of Mankind"], 3rd ed., vol IV, Sherwood, Gilbert and Piper, London. * Rawlinson, Henry (1847) [https://archive.org/stream/jstor-25581217/25581217#page/n1/mode/2up "The Persian Cuneiform Inscription at Behistun, decyphered and translated; with a Memoir on Persian Cuneiform Inscriptions in general, and on that of Behistun in Particular,"] ''The Journal of the Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland'', vol. X. JSTOR 25581217. * Y. Rosengarten, ''Répertoire commenté des signes présargoniques sumériens de Lagash'', Paris (1967) * Chr. Rüster, E. Neu, ''Hethitisches Zeichenlexikon'' (''HZL''), Wiesbaden (1989) * Archibald Sayce (1908). [https://archive.org/stream/archaeologyofcun00sayc#page/n7/mode/2up "The Archaeology of the Cuneiform Inscriptions"], Second Edition-revised, 1908, Society for Promoting Christian Knowledge, London, Brighton, New York; at pp 9–16 [https://archive.org/details/archaeologyofcun00sayc Not in copyright] * Nikolaus Schneider, ''Die Keilschriftzeichen der Wirtschaftsurkunden von Ur III nebst ihren charakteristischsten Schreibvarianten'', Keilschrift-Paläographie; Heft 2, Rom: Päpstliches Bibelinstitut (1935). * Wilcke, Claus. 2000. Wer las und schrieb in Babylonien und Assyrien. Sitzungsberichte der Bayerischen Akademie der Wissenschaften Philosophisch-historische Klasse. 2000/6. München: Verlag der Bayerischen Akademie der Wissenschaften. * Wolfgang Schramm, ''Akkadische Logogramme'', Goettinger Arbeitshefte zur Altorientalischen Literatur (GAAL) Heft 4, Goettingen (2003), {{ISBN|3-936297-01-0}}. * F. Thureau-Dangin, ''Recherches sur l'origine de l'écriture cunéiforme'', Paris (1898). * Ronald Herbert Sack, ''Cuneiform Documents from the Chaldean and Persian Periods'', (1994) {{ISBN|0-945636-67-9}} {{Refend}} {{Wikislovar|klinopis|Klinopis}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Klinopis| ]] [[Kategorija:Pisave]] [[Kategorija:Hetitščina]] [[Kategorija:Elamščina]] [[Kategorija:Luvijščina]] 0ilwnrxqrnns55lxmwbmci708lv2lfn 0 13998 5736901 5674777 2022-08-20T06:54:18Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{infopolje kositer}} '''Kositer''' ali cin je [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] '''Sn''' (iz {{Jezik-la|Stannum stannum}}) in [[Vrstno število|atomsko številko]]&nbsp;50. Kositer je srebrna kovina, ki ima značilen rumenkast odtenek. Kositer je tako kot [[indij]] dovolj mehak, da ga je mogoče rezati brez večje sile. <ref>{{Navedi splet|last=Gray|first=Theodore|url=http://www.theodoregray.com/Periodictable/Ref/050/index.html|website=The Elements|title=Tin images|publisher=Black Dog & Leventhal|date=2007}}</ref> Ko se palica kositra upogne, lahko slišimo tako imenovani "kositrov krik " kot v kristalih kositra nastajajo kristali dvojčki; to lastnost imajo tudi [[indij]], [[kadmij]], [[cink]] in zmrznjeno [[živo srebro]]. Čisti kositer po strjevanju ohranja zrcalni videz, podoben večini kovin. Vendar se v večini kositrovih [[Zlitina|zlitin]] kovina strdi z dolgočasno sivo barvo. Kositer je [[Šibka kovina|po-prehodna kovina]] v [[Ogljikova skupina|skupini 14]] [[Periodni sistem elementov|periodnega sistema elementov]]. Pridobiva se predvsem iz [[mineral]]a [[kasiterit]]a, ki vsebuje [[Kositrov dioksid|kositrov oksid]], SnO₂. Kositer kaže kemijsko podobnost z obema sosedoma v skupini 14, [[Germanij|to je z germanijem]] in [[Svinec|svincem]], in ima dve glavni [[Oksidacijsko stanje|stopnji oksidacije]], +2 in nekoliko stabilnejšo +4. Kositer je 49. najpogostejši element na Zemlji in je z 10&nbsp;stabilnimi izotopi element z največjim številom stabilnih [[izotop]]ov v periodnem sistemu, zahvaljujoč [[Magično število (fizika)|čarobnemu številu]] protonov. Ima dva glavna [[Alotropija|alotropa]]: pri sobni temperaturi je to stabilen β-kositer, srebrno bela, [[Duktilnost|gnetljiva]] kovina, pri nizkih temperaturah pa preide v manj gost siv α-kositer, ki ima diamantno kubično strukturo. Kovinski kositer v zraku [[Redoks reakcija|ne oksidira zlahka.]] Prva zlitina kositra,ki se je že od leta 3000&nbsp;prn.št. uporabljala v velikem obsegu, je [[bron]], zlitina &nbsp;kositra in &nbsp;[[Baker|bakra]]. Po 600&nbsp; pr.n.št.so začeli izdelovati čisti kovinski kositer iz 85–90% kositra, preostanek je običajno iz [[Baker|bakra]], [[antimon]]a in svinca, uporabljal se je za posodo vse od [[Bronasta doba|bronaste dobe]] do 20. &nbsp;stoletja. Dandanes se kositer uporablja v številnih zlitinah, predvsem v mehkih spajkah iz svinca in svinca, ki vsebujejo običajno 60% ali več kositra, in pri izdelavi prozornih, električno prevodnih filmov indijevega kositrovega oksida za optoelektroniko. Druga velika vloga kositra so proti rji odporne prevleke [[Jeklo|jekla]]. Zaradi nizke toksičnosti anorganskega kositra se pocinjeno jeklo pogosto uporablja za pakiranje živil v [[Pločevinka|pločevinke]]. Nekatere organokositrne spojine pa so lahko skoraj tako strupene kot cianid . == Značilnosti == === Fizikalne lastnosti === [[Slika:Tin-2.jpg|levo|sličica| [[Kaplja|Kapljica]] strjenega staljenega kositra]] Kositer je mehka, [[Duktilnost|voljna]], [[Duktilnost|gnetljiva]] in visoko [[kristal]]na srebrno bela [[kovina]]. Ko se bar kositra ukrivi, je slišati prasketanje zaradi nastanka kristalov dvojčkov.<ref name="Hol1985">{{Navedi knjigo|publisher=Walter de&nbsp;Gruyter|date=1985|edition=91–100|pages=793–800|isbn=978-3-11-007511-3|title=Lehrbuch der Anorganischen Chemie|first=Arnold F.|last=Holleman|last2=Wiberg|first2=Egon|last3=Wiberg|first3=Nils|chapter=Tin|language=de}}</ref> Kositer se topi pri nizkih temperaturah kakih 232 °C, najniže v skupini&nbsp;14.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.physorg.com/news/2011-04-ink-tin-nanoparticles-future-circuit.html|title=Ink with tin nanoparticles could print future circuit boards|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110916090032/http://www.physorg.com/news/2011-04-ink-tin-nanoparticles-future-circuit.html|archivedate=2011-09-16|website=Phys.org|date=April 12, 2011}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Jo|first=Yun Hwan|last2=Jung|first2=Inyu|last3=Choi|first3=Chung Seok|last4=Kim|first4=Inyoung|last5=Lee|first5=Hyuck Mo|year=2011|title=Synthesis and characterization of low temperature Sn nanoparticles for the fabrication of highly conductive ink|journal=Nanotechnology|volume=22|issue=22|page=225701|bibcode=2011Nanot..22v5701J|doi=10.1088/0957-4484/22/22/225701|pmid=21454937}}</ref>{{External media|width=240px|float=left|video1=[https://www.youtube.com/watch?v=sXB83Heh3_c prehod β–α v kositru] pri −40&nbsp;°C časovna lupa; ona sekunda filma traja v resnici 1 uro}}β-kositer (kovinska oblika ali struktura belega kositra, BCT), ki je stabilen pri sobni temperaturi in nad njo, je gnetljiv. α-kositer (nekovinska oblika ali siv kositer), ki je stabilen pod 13,2 °C, je po drugi strani krhek. α-kositer ima diamantno kubično [[Kristalna struktura|kristalno strukturo]], podobno kot [[diamant]], [[silicij]] ali [[germanij]]. α-kositer nima kovinskih lastnosti, ker njegovi atomi tvorijo kovalentno strukturo, v kateri se elektroni ne morejo prosto gibati. Je mrko siv praškasti material, ki se razen v nekaj specializiranih [[Polprevodnik|polprevodniških]] aplikacijah ne uporablja. <ref name="Hol1985">{{Navedi knjigo|publisher=Walter de&nbsp;Gruyter|date=1985|edition=91–100|pages=793–800|isbn=978-3-11-007511-3|title=Lehrbuch der Anorganischen Chemie|first=Arnold F.|last=Holleman|last2=Wiberg|first2=Egon|last3=Wiberg|first3=Nils|chapter=Tin|language=de}}</ref> Ta dva [[Alotropija|alotropa]], α-kositer in β-kositer, sta bolj pogosto znana kot ''sivi kositer'' in ''beli kositer''. Obstajata še dva druga alotropa, γ in σ, in sicer pri temperaturah nad 161 °C&nbsp; in tlakih nad več [[Paskal|GPa]].<ref>{{Navedi časopis|last=Molodets|first=A.M.|last2=Nabatov|first2=S.S.|year=2000|title=Thermodynamic potentials, diagram of state, and phase transitions of tin on shock compression|journal=High Temperature|volume=38|issue=5|pages=715–721|doi=10.1007/BF02755923}}</ref> V hladnih razmerah se β-kositer spontano spreminja v α-kositer, pojav, ki je znan kot " kositrova kuga" ali "kositrova bolezen". Nekateri nepreverljivi viri pravijo tudi, da so se med [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] rusko kampanjo leta 1812 temperature tako ohladile, da so se pločevinasti gumbi na vojaških uniformah sčasoma razpadli, kar je prispevalo k porazu velike vojske <ref>{{Navedi knjigo|last=Le&nbsp;Coureur|first=Penny|last2=Burreson|first2=Jay|title=Napoleon's Buttons: 17&nbsp;molecules that changed history|location=New York|publisher=Penguin Group, USA|date=2004}}</ref> - vztrajna legenda, ki verjetno nima ozadja v resničnih dogodkih. <ref>{{Navedi knjigo|last=Öhrström|first=Lars|title=The Last Alchemist in Paris|year=2013|publisher=Oxford University Press|location=Oxford|isbn=978-0-19-966109-1}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://rsc.li/CW_140501|title=Book review: The last alchemist in Pari|date=2014-04-29|first=Simon|last=Cotton|website=[[Chemistry World]]|publisher=[[Royal Society of Chemistry]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140810123922/http://www.rsc.org/chemistryworld/2014/04/last-alchemist-paris-lars-ohrstrom|archivedate=2014-08-10|accessdate=November 22, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Emsley|first=John|date=1 October 2011|origyear=2001|title=Nature's Building Blocks: an A-Z Guide to the Elements|edition=New|location=New York, United States|publisher=[[Oxford University Press]]|page=552|isbn=978-0-19-960563-7|authorlink=John Emsley|quote=Only officers had metal buttons, and those were made of brass.}}</ref> Čeprav je temperatura transformacije α-β nominalno 13,2 °C, nečistoče (npr Al, Zn itd.) temperaturo prehoda znižajo precej pod 0 °C: Če se doda [[antimon]] ali [[bizmut]], do prehoda verjetno sploh ne pride, kar poveča trajnost kositra.<ref name="Schwartz">{{Navedi knjigo|first=Mel|last=Schwartz|title=Encyclopedia of Materials, Parts and Finishes|edition=2nd|chapter=Tin and alloys, properties|publisher=CRC Press|year=2002|isbn=978-1-56676-661-6}}</ref> Tržne vrste kositra (99,8%) se upirajo preoblikovanju zaradi zaviralnega učinka majhnih količin bizmuta, antimona, svinca in srebra, ki so prisotne kot nečistoče. Legirni elementi, kot so baker, antimon, bizmut, kadmij in srebro, povečajo njegovo trdoto. Kositer precej rad tvori trde, krhke intermetalne faze, ki so pogosto nezaželene. V drugih kovinah na splošno ne tvori trdnih raztopin širokih razponov in le redki elementi imajo omembe vrednost topnost v trdnem stanju v kositru. Preprosti [[Evtektik|evtektični]] sistemi pa so prisotni v kombinaciji z [[bizmut]]om, [[Galij|galijem]], [[Svinec|svincem]], [[Talij|talijem]] in [[Cink|cinkom]]. <ref name="Schwartz">{{Navedi knjigo|first=Mel|last=Schwartz|title=Encyclopedia of Materials, Parts and Finishes|edition=2nd|chapter=Tin and alloys, properties|publisher=CRC Press|year=2002|isbn=978-1-56676-661-6}}</ref> Kositer postane [[Superprevodnost|superprevodnik]] pod 3,72&nbsp;[[Kelvin|K]] <ref>{{Navedi časopis|last=Dehaas|first=W.|last2=Deboer|first2=J.|last3=Vandenberg|first3=G.|date=1935|title=The electrical resistance of cadmium, thallium and tin at low temperatures|journal=Physica|volume=2|issue=1–12|page=453|bibcode=1935Phy.....2..453D|doi=10.1016/S0031-8914(35)90114-8}}</ref> in je eden prvih superprevodnikov, ki se jih je raziskalo; Meissnerjev učinek, ena značilnih lastnosti superprevodnikov, so prvič dokazali v superprevodniških kristalih kositra. <ref name="meissner1">{{Navedi časopis|last=Meissner|first=W.|last2=R. Ochsenfeld|date=1933|title=Ein neuer effekt bei eintritt der Supraleitfähigkeit|journal=Naturwissenschaften|volume=21|issue=44|pages=787–788|bibcode=1933NW.....21..787M|doi=10.1007/BF01504252}}</ref> === Kemične lastnosti === Kositer se upira koroziji zaradi [[Voda|vode]], lahko pa ga napadejo [[Kislina|kisline]] in alkalije. Kositer se lahko zelo gladko polira in uporablja se kot zaščitni premaz za druge kovine. <ref name="Hol1985">{{Navedi knjigo|publisher=Walter de&nbsp;Gruyter|date=1985|edition=91–100|pages=793–800|isbn=978-3-11-007511-3|title=Lehrbuch der Anorganischen Chemie|first=Arnold F.|last=Holleman|last2=Wiberg|first2=Egon|last3=Wiberg|first3=Nils|chapter=Tin|language=de}}</ref> Zaščitni oksidni (pasivacijski) sloj preprečuje nadaljnjo oksidacijo.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=KXwgAZJBWb0C&pg=RA1-PT126|page=126|title=Handbook of corrosion data|isbn=978-0-87170-518-1|last=Craig|first=Bruce D.|last2=Anderson|first2=David S.|last3=International|first3=A. S. M.|date=January 1995|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160511021856/https://books.google.com/books?id=KXwgAZJBWb0C&pg=RA1-PT126|archivedate=2016-05-11}}</ref> Kositer deluje kot [[Kataliza|katalizator,]] kadar je [[kisik]] v raztopini in pomaga pospešiti kemično reakcijo.  === Izotopi === Kositer ima deset stabilnih izotopov z atomskimi masami od 112, 114 do 120, 122 in 124, največje število med elementi v periodnem sistemu. Med njimi je največ ¹²⁰Sn (skoraj tretjina vsega kositra), ¹¹⁸Sn in ¹¹⁶Sn, najmanj pa ¹¹⁵Sn. Izotopi s parnimi [[Masno število|masnimi števili]] nimajo jedrskega spina, tisti z neparnimi pa imajo spin +1/2. Kositer je s svojimi tremi skupnimi izotopi ¹¹⁶Sn, ¹¹⁸Sn in ¹²⁰Sn eden najlažjih elementov za odkrivanje in analizo z NMR spektroskopijo, njegovi kemijski premiki pa se nanašajo na {{Kem|SnMe|4}}.. <ref group="note">Only H, F, P, Tl and Xe have a higher receptivity for NMR analysis for samples containing isotopes at their natural abundance.</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nyu.edu/cgi-bin/cgiwrap/aj39/NMRmap.cgi|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110604130629/http://www.nyu.edu/cgi-bin/cgiwrap/aj39/NMRmap.cgi|archivedate=2011-06-04|title=Interactive NMR Frequency Map|accessdate=2009-05-05}}</ref> To veliko število stabilnih izotopov naj bi bilo neposreden rezultat [[Vrstno število|atomskega števila]] 50, " [[Magično število (fizika)|čarobnega števila]] " v jedrski fiziki. Kositer se pojavlja tudi v 31 nestabilnih izotopih, ki zajemajo vse preostale atomske mase od 99 do 139. [[Razpolovni čas]] vseh radioizotopov je poleg ¹²⁶Sn z razpolovno dobo 230.000 let manj kot eno leto. Radioaktivni ¹⁰⁰Sn, odkriti leta 1994, in ¹²⁶Sn sta dva izmed redkih nuklidov z " [[Magično število (fizika)|dvojno čarobnim]] " jedrom: kljub temu, da sta nestabilna in imajo zelo enostransko razmerje med protonom in nevtronom, predstavljata končni točki, prek katerih stabilnost hitro upada. <ref>{{Navedi časopis|last=Walker|first=Phil|date=1994|title=Doubly Magic Discovery of Tin-100|journal=Physics World|volume=7|issue=June|pages=28|doi=10.1088/2058-7058/7/6/24}}</ref> Za izotope med 111 in 131 je bilo značilnih še 30 metastabilnih izomerov, najbolj stabilen pa je ^121mSn z razpolovno dobo 43,9 let. Relativne razlike v številčnosti stabilnih izotopov kositra lahko razložimo z različnimi načini tvorjenja pri zvezdni nukleosintezi. ¹¹⁶Sn do ¹²⁰Sn vključno nastajajo s s-procesom (zajem počasnih nevtronov) v večini [[Zvezda|zvezd]] in zato so najpogostejši izotopi, medtem ko ¹²²Sn in ¹²⁴Sn nastajata samo v ''r-''procesu (hitri zajem nevtronov) v [[Supernova|supernovah]] in sta manj pogosta. (Izotopi ¹¹⁷Sn do ¹²⁰Sn vključujejo prispevke tudi od ''r-'' procesa.) Končno, najredkejših s protoni bogatih izotopov, ¹¹²Sn, ¹¹⁴Sn in ¹¹⁵Sn, ni mogoče dobiti v pomembnih količinah v ''s'' - ali ''r-'' procesih in jih štejemo med p-jedra, katerih izvor še ni dobro razumljen. Nekatere hipoteze glede mehanizma za njihov nastanek predlagajo zajem protonov kot tudi [[Fotodisintegracija|foto razpad]], čeprav bi ¹¹⁵Sn lahko tudi nastajal delno v ''s'' -procesu, bodisi neposredno bodisi kot potomec dolgoživega ¹¹⁵In <ref name="Cameron">{{Navedi časopis|last=Cameron|first=A. G. W.|year=1973|title=Abundance of the Elements in the Solar System|url=http://pubs.giss.nasa.gov/docs/1973/1973_Cameron_1.pdf|url-status=dead|journal=Space Science Reviews|volume=15|issue=1|pages=121–146|bibcode=1973SSRv...15..121C|doi=10.1007/BF00172440|archive-url=https://web.archive.org/web/20111021030549/http://pubs.giss.nasa.gov/docs/1973/1973_Cameron_1.pdf|archive-date=2011-10-21}}</ref> == Etimologija == Besedo ''cin'' si delijo [[germanski jeziki]] in jo lahko izsledimo do [[Jezikoslovna rekonstrukcija|rekonstruiranega]] [[Pragermanščina|protogermanskega]] {{lang|mis|*tin-om}} ; sorodniki vključujejo [[Nemščina|nemški]] {{Jezik|de|Zinn}} , [[Švedščina|Švedski]] {{Jezik|sv|tenn}} in [[Nizozemščina|nizozemski]] {{Jezik|nl|tin}}. [[Indoevropski jeziki|V drugih indoevropskih]] vejah besede ne najdemo, razen kot izposojeno iz germanske veje (npr. [[Irska gelščina|Irski]] {{Jezik|ga|tinne}} iz angleščine). [[Latinščina|Latinsko]] ime {{Jezik|la|stannum}} prvotno pomenilo zlitino srebra in svinca, v 4. stoletju pa je pomenilo 'cin' <ref>''Encyclopædia Britannica, 11th Edition'', 1911, ''s.v.'' '[[wikisource:en:1911 Encyclopædia Britannica/Tin|tin]]', citing H. Kopp</ref> - starejše latinsko ime zanj je bilo {{Jezik|la|plumbum candidum}} , ali "beli svinec". {{Jezik|la|Stannum}} očitno prihaja iz prejšnjega {{Jezik|la|stāgnum}} (kar pomeni isto snov), izvor [[Romanski jeziki|romanskih]] in [[Keltski jeziki|keltskih]] izrazov za ''kositer''. <ref>{{Navedi splet|accessdate=2009-07-07|url=http://www.oxleigh.freeserve.co.uk/pt77a.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090403092123/http://www.oxleigh.freeserve.co.uk/pt77a.htm|archivedate=2009-04-03|title=The Ancient Mining of Tin|website=oxleigh.freeserve.co.uk}}</ref> Izvor {{Jezik|la|stannum}} / {{Jezik|la|stāgnum}} ni znan; lahko da ima [[Indoevropski jeziki|pred-indoevropske korenine]]. <ref>''[[American Heritage Dictionary]]''</ref> {{Jezik|de|[[Meyers Konversations-Lexikon]]}} po drugi strani zagovarja tezo, da {{Jezik|la|stannum}} izhaja iz (predhodnika) [[Kornijščina|v kornijščina]] {{Jezik|kw|stean}} , in je dokaz, da je bil [[Cornwall]] v prvih stoletjih našega štetja glavni vir kositra. == Zgodovina == [[Slika:Sword_bronze_age_(2nd_version).jpg|sličica| Slavnostni velikanski bronasti dirk tipa Plougrescant-Ommerschans, Plougrescant, Francija, 1500–1300 pr.]] Pridobivanje in uporabo kositra je mogoče datirati v začetke bronaste dobe okoli leta 3000 pred našim štetjem, ko so opazili, da imajo [[Baker|bakreni]] predmeti iz [[Ruda|rud]] več kovin z različnimi deleži različne fizikalne lastnosti. <ref>{{Navedi knjigo|last=Cierny|first=J.|last2=Weisgerber|first2=G.|date=2003|chapter=The "Bronze Age tin mines in Central Asia|editor-last=Giumlia-Mair|editor-first=A.|title=The Problem of Early Tin|pages=23–31|location=Oxford|publisher=Archaeopress|isbn=978-1-84171-564-3}}</ref> Najzgodnejši bronasti predmeti so imeli vsebnost kositra ali arzena manj kot 2%, zato naj bi bili rezultat nenamernega [[Zlitina|legiranja]] zaradi prisotnostii kovin v bakreni rudi. <ref name="pen1986">{{Navedi knjigo|last=Penhallurick|first=R. D.|date=1986|title=Tin in Antiquity: its Mining and Trade Throughout the Ancient World with Particular Reference to Cornwall|location=London|publisher=The Institute of Metals|isbn=978-0-904357-81-3}}</ref> Dodatek druge kovine bakru poveča njegovo trdoto, zniža temperaturo taljenja in izboljša postopek [[Litje|ulivanja]] z izdelavo bolj tekoče taline, ki se ohladi na gostejšo, manj gobasto kovino. To je bila pomembna novost, ki je omogočila veliko bolj zapletene oblike pri odlivanju v zaprte kalupe bronaste dobe. [[Arzenov bron|Arsenski bronasti]] predmeti se prvič pojavijo na Bližnjem vzhodu, kjer je arzen pogosto povezan z bakrovo rudo; zelo hitro je tveganje za zdravje postalo jasno in iskanje virov se je osredotočilo na veliko manj nevarne kositrne rude. <ref>{{Navedi knjigo|last=Charles|first=J. A.|date=1979|chapter=The development of the usage of tin and tin-bronze: some problems|editor-last=Franklin|editor-first=A. D.|title=The Search for Ancient Tin|pages=25–32|location=Washington D.C.|publisher=A seminar organized by Theodore A. Wertime and held at the Smithsonian Institution and the National Bureau of Standards, Washington D.C. March 14–15, 1977}}</ref> To je ustvarilo povpraševanje po redkem kovinskem kositru in oblikovalo trgovsko mrežo, ki je daljne vire kositra povezovala s trgi bronaste dobe.  [[Kasiterit]] (SnO₂), oblika kositrovega oksida, je bil v starih časih najverjetneje prvotni vir kositra. Druge oblike kositrove rude so manj bogati [[Sulfid|sulfidi]], kot je stanit, ki zahtevajo bolj vključen postopek taljenja. Kasiterit se pogosto kopiči v naplavinah kot usedline, saj je trši, težji in kemično bolj odporen kot pripadajoči [[granit]]. <ref name="pen1986">{{Navedi knjigo|last=Penhallurick|first=R. D.|date=1986|title=Tin in Antiquity: its Mining and Trade Throughout the Ancient World with Particular Reference to Cornwall|location=London|publisher=The Institute of Metals|isbn=978-0-904357-81-3}}</ref> Kasiterit je običajno črne ali na splošno temne barve in te nanose je mogoče zlahka videti na rečnih bregovih. Aluvialne depozite je bilo mogoče mimogrede zbirati in izpirati po podobnih metodah kot pri iskanju zlata. <ref>{{Navedi časopis|last=Dube|first=RK|date=September 2006|title=Interrelation between gold and tin: A historical perspective|journal=Gold Bulletin|volume=39|issue=3|pages=103–113|doi=10.1007/BF03215537|doi-access=free}}</ref> == Spojine in kemija == === Anorganske spojine === V veliki večini svojih spojin ima kositer oksidacijsko stanje II ali IV.Halogenidne spojine so znane v obeh stopnjah oksidacije. Za Sn (IV) so znani vsi štirje halogenidi: SnF₄, SnCl₄, SnBrl₄ in SnI₄. Trije težji med njimi so hlapne molekularne spojine, tetrafluorid pa je polimer. Vsi štirje halogenidi obstajajo tudi kot soli Sn(II): SNF₂ SnCl₂, SnBr₂ in SnI₂. Vse štiri so trdi polimeri. Od teh osmih spojin imajo samo jodidi barvo. Kositrov (II) klorid je komercialno najpomembnejši kositrov halid. Kot za druge podobne spojine, reagira [[klor]] s kovinskim kositrom, da nastane SnCl₄, v reakciji klorovodikove kisline in kositra pa nastane SnCl₂ in vodikov plin. Druga možnost je, da se SnCl₄ in Sn združita s kositrovim (II) kloridom v naslednji reakciji : <ref>{{Greenwood&Earnshaw2nd}}</ref> : SnCl₄ + Sn → 2 SnCl₂ Kositer lahko tvori veliko oksidov, sulfidov in drugih halkogenidnih spojin. Dioksid SnO₂ (kasiterit) nastane pri segrevanju kositra v prisotnosti [[Ozračje|zraka]]. SnO₂ je [[Amfoternost|amfoteren]]<nowiki/>kar pomeni, da se raztaplja tako v kislih kot bazičnih raztopinah. <ref name="Sherwood">{{Navedi knjigo|title=Inorganic & Theoretical Chemistry|first=F. Sherwood|last=Taylor|publisher=Heineman|edition=6th|year=1942}}</ref> Stanati s strukturo [Sn(OH)_6] ^2-, kot K₂[Sn(OH)₆]_, so tudi znani, čeprav prosta kositrova kislina H₂[Sn(OH)₆] ni znan. [[Sulfid|Sulfidi]] kositra obstajajo v +2 in +4 stopnjah oksidacije: kot kositer (II) sulfid in kositer (IV) sulfid (mozaično zlato ). [[Slika:Tin(II)-chloride-xtal-1996-3D-balls-front.png|sličica| Modeli zgradbe trdnega kositrnega klorida (SnCl₂ ). <ref>{{Navedi časopis|last=J. M. Leger|last2=J. Haines|last3=A. Atouf|date=1996|title=The high pressure behaviour of the cotunnite and post-cotunnite phases of PbCl₂ and SnCl₂|journal=J. Phys. Chem. Solids|volume=57|issue=1|pages=7–16|bibcode=1996JPCS...57....7L|doi=10.1016/0022-3697(95)00060-7}}</ref>]] === Hidridi === Stanan (SnH₄), s kositrom v +4 stopnji oksidacije je nestabilen. Vendar so organokositrni hidridi dobro znani, npr. Tributiltin hidrid (Sn (C₄H₉)₃H). <ref name="Hol1985">{{Navedi knjigo|publisher=Walter de&nbsp;Gruyter|date=1985|edition=91–100|pages=793–800|isbn=978-3-11-007511-3|title=Lehrbuch der Anorganischen Chemie|first=Arnold F.|last=Holleman|last2=Wiberg|first2=Egon|last3=Wiberg|first3=Nils|chapter=Tin|language=de}}</ref> Te spojine sproščajo prehodne tributil kositer radikale, ki so redki primeri spojin kositra (III). <ref>{{Navedi časopis|last=Gaur|first=D. P.|last2=Srivastava|first2=G.|last3=Mehrotra|first3=R. C.|date=1973|title=Organic Derivatives of Tin. III. Reactions of Trialkyltin Ethoxide with Alkanolamines|journal=Zeitschrift für Anorganische und Allgemeine Chemie|volume=398|page=72|doi=10.1002/zaac.19733980109}}</ref> === Organokositrne spojine === Organokositrne spojine, včasih imenovane tudi stanani, so [[Spojina|kemične spojine]] z vezjo kositer-ogljik. <ref>Elschenbroich, C. "Organometallics" (2006) Wiley-VCH: Weinheim. {{ISBN|978-3-527-29390-2}}</ref> Med spojinami kositra so organski derivati komercialno najbolj uporabni. <ref name="Ullmann">Graf, G. G. (2000) "Tin, Tin Alloys, and Tin Compounds" in Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry, 2005 Wiley-VCH, Weinheim {{DOI|10.1002/14356007.a27_049}}</ref> Nekatere organokositrne spojine so zelo strupene in so se uporabljale kot biocidi. Prva organokositrna spojina, o kateri se je poročal, je bil dietiltin dijodid ((C₂H₅)₂Snl₂) leta 1849. <ref>{{Navedi časopis|last=Thoonen|first=Sander H. L.|last2=Deelman|first2=Berth-Jan|last3=van Koten|first3=Gerard|date=2004|title=Synthetic aspects of tetraorganotins and organotin(IV) halides|url=http://igitur-archive.library.uu.nl/chem/2005-0622-182223/13093.pdf|url-status=dead|journal=[[Journal of Organometallic Chemistry]]|volume=689|issue=13|pages=2145–2157|doi=10.1016/j.jorganchem.2004.03.027|archive-url=https://web.archive.org/web/20110807042719/http://igitur-archive.library.uu.nl/chem/2005-0622-182223/13093.pdf|archive-date=2011-08-07|access-date=2009-07-31}}</ref> Večina organokositrnih spojin so brezbarvne tekočine ali trdne snovi, ki so stabilne na zraku in v vodi. Privzemajo tetraedrično geometrijo. Spojine tetraalkil- in tetraariltina se lahko pripravijo z uporabo Grignardovih reagentov : <ref name="Ullmann">Graf, G. G. (2000) "Tin, Tin Alloys, and Tin Compounds" in Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry, 2005 Wiley-VCH, Weinheim {{DOI|10.1002/14356007.a27_049}}</ref> : {{Kem|SnCl|4}} + 4 RMgBr → {{Kem|R|4|Sn}} + 4 MgBrCl Mešane halogenid-alkili, ki so pogostejši in komercialno pomembnejši od derivatov tetraorgana, se pripravljajo z reakcijami prerazporeditve : : {{Kem|SnCl|4}} + {{Kem|R|4|Sn}} → 2 SnCl₂R₂ Dvovalentne organokositrne spojine so neobičajne, čeprav pogostejše kot sorodne dvovalentne organogermanijeve in organosilicijeve spojine. Večjo stabilizacijo, ki jo uživa Sn (II), pripisujemo " učinku inertnega para ". Spojine organokositra (II) so tako stanileni (formula: R₂Sn, kot je videti v singletnih karbenih) kot distanileni (R₄Sn₂), ki so približno enakovredni [[Alken|alkenom]]. Oba razreda kažeta nenavadne reakcije. <ref>{{Navedi časopis|last=Peng|first=Yang|last2=Ellis|first2=Bobby D.|last3=Wang|first3=Xinping|last4=Fettinger|first4=James C.|last5=Power|first5=P. P.|date=2009|title=Reversible Reactions of Ethylene with Distannynes Under Ambient Conditions|journal=Science|volume=325|issue=5948|pages=1668–1670|bibcode=2009Sci...325.1668P|doi=10.1126/science.1176443|pmid=19779193}}</ref> == Pogostnost in najdišča == [[Slika:Cassiterite09.jpg|sličica| Vzorec kasiterita, glavne [[Ruda|rude]] kositra]] Kositer nastane v dolgem <nowiki><i id="mwAeQ">s</i></nowiki> -procesu v zvezdah z nizko do srednjo maso (z masami od 0,6 do 10-krat večje od mase [[Sonce|Sonca]]) in nazadnje z [[Razpad beta|beta razpadom]] težkih izotopov [[Indij|indija]]. <ref>{{Navedi knjigo|url=https://archive.org/details/physicaluniverse00shuf|pages=[https://archive.org/details/physicaluniverse00shuf/page/n142 119]–121|title=The physical universe: An introduction to astronomy|publisher=University Science Books|isbn=978-0-935702-05-7|last=Shu|first=Frank H.|date=1982}}</ref>Kositer je 49. najpogostejši element v zemeljski skorji, ki predstavlja 2&nbsp;ppm v primerjavi s 75&nbsp;ppm za cink, 50&nbsp;ppm za baker in 14&nbsp;ppm za svinec. <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Emsley|2001}}</ref> Kositer se ne pojavlja kot naravni element, temveč ga je treba pridobivati iz različnih rud. [[Kasiterit]] (SnO₂) je edini komercialno pomemben vir kositra, čeprav se majhne količine kositra pridelujejo tudi iz kompleksnih [[Sulfid|sulfidov]], kot so stannit, cilindrit, frankeit, kanfildit in teallit. Minerali s kositrom so skoraj vedno povezani z [[Granit|granitno]] kamnino, običajno na ravni 1% vsebnosti kositrovega oksida. <ref name="I230527">{{Navedi splet|publisher=International Tin Research Institute|title=Tin: From Ore to Ingot|date=1991|url=http://www.itri.co.uk/pooled/articles/BF_TECHART/view.asp?Q=BF_TECHART_230527|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090322030548/http://www.itri.co.uk/pooled/articles/BF_TECHART/view.asp?Q=BF_TECHART_230527|archivedate=2009-03-22|accessdate=2009-03-21}}</ref> Zaradi večje specifične teže kositrovega dioksida je približno 80% pridobljenega kositra iz sekundarnih nahajališč, ki jih najdemo nizvodno od primarnih najdišč. Kositer se pogosto pridobiva iz zrnc, ki jih je v preteklosti sprala voda in odložila v doline ali morje. Najbolj ekonomični načini pridobivanja kositra je poglabljanje, hidravlično kopanje ali odprte jame. Večina svetovnega kositra je izdelan iz Placer depozitov, ki lahko vsebujejo tudi tako malo kot 0,015% kositra. <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=NNlT5of3YikC&pg=PA10|page=9|title=Tin – International Strategic Minerals Inventory Summary Report|isbn=978-0-941375-62-7|last=Sutphin|first=David M.|last3=Reed|first2=Andrew E.|last2=Sabin|first3=Bruce L.|date=1992-06-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160428002413/https://books.google.com/books?id=NNlT5of3YikC&pg=PA10|archivedate=2016-04-28}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align:left;float:left;margin-right:1em;" |+Svetovne zaloge rudnika kositra (v tonah, 2011) <ref name="USGS200YB">{{Navedi splet|publisher=United States Geological Survey|title=Tin: Statistics and Information|url=http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/tin|accessdate=2008-11-23|first=James F.|last=Carlin, Jr.|format=PDF|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081206004050/http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/tin/|archivedate=2008-12-06}}</ref> !Država ! Rezerve |- |{{Zastava|Kitajska}} | style="text-align:right" | 1.500.000 |- |{{Zastava|Malezija}} | style="text-align:right" | 250.000 |- |{{Zastava|Peru}} | style="text-align:right" | 310.000 |- |{{Zastava|Indonezija}} | style="text-align:right" | 800.000 |- |{{Zastava|Brazilija}} | style="text-align:right" | 590.000 |- |{{Zastava|Bolivija}} | style="text-align:right" | 400.000 |- |{{Zastava|Rusija}} | style="text-align:right" | 350.000 |- |{{Zastava|Avstralija}} | style="text-align:right" | 180.000 |- |{{Zastava|Tajska}} | style="text-align:right" | 170.000 |- |&nbsp;&nbsp;Drugo | style="text-align:right" | 180.000 |- |&nbsp;&nbsp;Skupaj | style="text-align:right" | 4.800.000 |} V letu 2011 so izkopali približno 253.000 ton kositra, večinoma na Kitajskem (110.000 t), Indoneziji (51.000 t), Peruju (34.600 t), Boliviji (20.700 t) in Braziliji (12.000 t). <ref name="USGS200YB">{{Navedi splet|publisher=United States Geological Survey|title=Tin: Statistics and Information|url=http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/tin|accessdate=2008-11-23|first=James F.|last=Carlin, Jr.|format=PDF|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081206004050/http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/tin/|archivedate=2008-12-06}}</ref> Ocene za proizvodnjo kositra so se v preteklosti spreminjale glede na dinamiko ekonomske izvedljivosti in razvoja rudarskih tehnologij, vendar se ocenjuje, da bo Zemlji ob sedanjih stopnjah porabe in tehnologijah v 40 letih zmanjkalo kositra, ki ga je mogoče rudariti. <ref>{{Navedi časopis|last=Reilly|first=Michael|date=May 26, 2007|title=How Long Will it Last?|journal=New Scientist|volume=194|issue=2605|pages=38–39|bibcode=2007NewSc.194...38R|doi=10.1016/S0262-4079(07)61508-5|issn=0262-4079}}</ref> Lester Brown meni, da bi kositra lahko zmanjkalo v 20 letih na podlagi izjemno konzervativne ekstrapolacije 2-odstotne rasti na leto. <ref name="Brown">{{Navedi knjigo|last=Brown|first=Lester|title=Plan B 2.0|location=New York|publisher=W.W. Norton|date=2006|page=[https://archive.org/details/planb20rescuingp00brow_0/page/109 109]|isbn=978-0-393-32831-8|url=https://archive.org/details/planb20rescuingp00brow_0/page/109}}</ref> Sekundarni ali odpadni kositer je tudi pomemben vir kovine. Predelava kositra s sekundarno proizvodnjo ali recikliranjem odpadnega kositra se hitro narašča. Medtem ko ZDA od leta 1993 ne kopajo in tudi več ne talijo kositra, so bile največja sekundarna proizvajalka, ki je leta 2006 reciklirala skoraj 14.000 ton. <ref name="USGS200YB">{{Navedi splet|publisher=United States Geological Survey|title=Tin: Statistics and Information|url=http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/tin|accessdate=2008-11-23|first=James F.|last=Carlin, Jr.|format=PDF|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081206004050/http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/tin/|archivedate=2008-12-06}}</ref>O novih nahajališčih poročajo v [[Mongolija|Mongoliji]] <ref>{{Navedi časopis|last=Kovalenko|first=V. I.|last2=Yarmolyuk|first2=V. V.|date=1995|title=Endogenous rare metal ore formations and rare metal metallogeny of Mongolia|url=http://econgeol.geoscienceworld.org/cgi/content/abstract/90/3/520|url-status=live|journal=Economic Geology|volume=90|issue=3|page=520|doi=10.2113/gsecongeo.90.3.520|archive-url=https://web.archive.org/web/20080905134646/http://econgeol.geoscienceworld.org/cgi/content/abstract/90/3/520|archive-date=2008-09-05}}</ref> leta 2009 pa je skupina Seminole Group Colombia CI, SAS odkrila nova nahajališča v Kolumbiji. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.freepr101.com/view/52720/Seminole_Group_Colombia_Discovers_High_Grade_Tin_Ore_in_the_Amazons|title=Seminole Group Colombia Discovers High Grade Tin Ore in the Amazon Jungle|publisher=FreePR101 PressRelease|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140826113831/http://www.freepr101.com/view/52720/Seminole_Group_Colombia_Discovers_High_Grade_Tin_Ore_in_the_Amazons|archivedate=2014-08-26}}</ref> == Cena in trgi == Deset največjih podjetij je leta 2007 proizvedlo večino kositra na svetu.Večina svetovnega kositra se trguje na [[London Metal Exchange|Londonski borzi kovin]] (LME) iz osmih držav pod 17 blagovnimi znamkami. <ref>{{Navedi splet|publisher=International Tin Research Institute|title=LME Tin Brands|url=http://www.itri.co.uk/pooled/articles/BF_TECHART/view.asp?Q=BF_TECHART_303032|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081207093543/http://www.itri.co.uk/pooled/articles/BF_TECHART/view.asp?Q=BF_TECHART_303032|archivedate=2008-12-07|website=ITRI.co.uk|accessdate=2009-05-05}}</ref>Leta 1947 je bil ustanovljen Mednarodni svet za kositer, ki je nadzoroval cene kositra, dokler ni leta 1985 propadel. Leta 1984 je ''bilo ustanovljeno Združenje držav proizvajalk kositra'', v katerega so bili včlanjeni Avstralija, Bolivija, Indonezija, Malezija, Nigerija, Tajska in Zair. <ref>{{Navedi splet|title=Agreement establishing the Association of Tin Producing Countries [1984] ATS 10|url=http://www3.austlii.edu.au/au/other/dfat/treaties/1984/10.html|website=Australasian Legal Information Institute, Australian Treaties Library}}</ref> [[London Metal Exchange|Londonska borza kovin]] (LME) je glavno mesto za trgovanje s kositrom. <ref name="USGS200YB">{{Navedi splet|publisher=United States Geological Survey|title=Tin: Statistics and Information|url=http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/tin|accessdate=2008-11-23|first=James F.|last=Carlin, Jr.|format=PDF|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081206004050/http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/tin/|archivedate=2008-12-06}}</ref> Drugi pogodbeni trgi kositra so trg kositra v Kuala Lumpurju (KLTM) in borza kositra v Indoneziji (INATIN). <ref>{{Navedi splet|url=http://bangka.tribunnews.com/2011/12/15/12-januari-pemasaran-perdana-inatin|title=12 Januari Pemasaran Perdana INATIN|date=December 15, 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120426052131/http://bangka.tribunnews.com/2011/12/15/12-januari-pemasaran-perdana-inatin|archivedate=April 26, 2012}}</ref>[[Slika:SnPrice.png|sličica| Svetovna proizvodnja in cena (ameriška borza) kositra.]] Kositer je edinstven med drugimi mineralnimi surovinami zaradi zapletenih sporazumov med državami proizvajalkami in državami potrošnicami iz leta 1921. Prejšnji sporazumi so bili nekoliko neformalni in občasni ter so leta 1956 privedli do "prvega mednarodnega sporazuma o kositru", prvega iz nenehno oštevilčenih serij, ki so se dejansko propadle leta 1985. S to vrsto sporazumov je Mednarodni svet za kositer (ITC) znatno vplival na cene kositra. ITC je podpiral ceno kositra v obdobjih nizkih cen z nakupom kositra za njegove varovalne zaloge in v obdobjih visokih cen trg s prodajo kositra iz zaloge umirjal. To je bil pristop prostega trga, katerega namen je bil zagotoviti zadosten pretok kositra v države potrošnice in dobiček za države proizvajalke. Vendar zaloge niso zadoščale in večino teh 29 let so cene kositra naraščale, včasih močno, zlasti med letoma 1973 in 1980, ko je močna inflacija pestila številna svetovna gospodarstva. <ref name="price">Carlin, James F., Jr. (1998). </ref> V poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih je ameriška vlaga agresivno prodajala svoje zaloge kositra, deloma zato, da izkoristi zgodovinsko visoke cene kositra. Ostra recesija 1981–82 je bila precej huda za industrijo pločevine. Poraba kositra se je močno zmanjšala. ITC se je uspel izogniti resničnim strmim padcem s pospešenim odkupom svojih rezervnih zalog; ta dejavnost je zahtevala, da se je ITC veliko zadolževal pri bankah in kovinskih podjetjih za povečanje svojih virov. ITC se je še naprej zadolževal do konca leta 1985, ko je dosegel svoj kreditni limit. Takoj je sledila velika "kositrska kriza" - kositer je bil za približno tri leta izključen iz trgovanja na Londonski borzi kovin, ITC se je kmalu zatem razpustil in cena kositra, ki je zdaj v prostem tržnem okolju, je strmo padla na 4 dolarje na funt in na tej ravni ostala v devetdesetih letih. <ref name="price">Carlin, James F., Jr. (1998). </ref> Cena se je do leta 2010 znova višala, po porastu potrošnje pa je sledila svetovna gospodarska kriza 2008–2009, ki je spremljala obnovo zalog in nadaljnjo rast potrošnje svetovnih gospodarstev v razvoju. <ref name="USGS200YB">{{Navedi splet|publisher=United States Geological Survey|title=Tin: Statistics and Information|url=http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/tin|accessdate=2008-11-23|first=James F.|last=Carlin, Jr.|format=PDF|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081206004050/http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/tin/|archivedate=2008-12-06}}</ref> == Uporaba == === Spajka === Leta 2018 je bila za spajkanje uporabljena slaba polovica vsega proizvedenega kositra. Preostanek je bil razdeljen med prevleke s kositrom,kemikalije kositra, medenino in bronaste zlitine ter specialne namene. <ref>https://www.mining.com/tin-demand-to-decline-ita/</ref>i[[Slika:Ex_Lead_freesolder.jpg|desno|sličica| Tuljava spajkalne žice brez svinca]] Kositer se že dolgo uporablja v zlitinah s svincem kot spajkanje v količinah od 5 do 70% m / m. Kositer s svincem tvori [[Evtektik|evtektično zmes]] v utežnem deležu 61,9% kositra in 38,1% svinca (atomski delež: 73,9% kositra in 26,1% svinca), s temperaturo tališča 183&nbsp;° C (361,4&nbsp;° F). Takšne spajke se uporabljajo predvsem za spajanje cevi ali [[Električni krog|električnih vezij]]. Odkar sta 1. julija 2006 začela veljati direktiva Evropske unije o odpadni električni in elektronski opremi (direktiva o OEEO) in direktiva o omejevanju nevarnih snovi, se je vsebnost svinca v takih zlitinah zmanjšala. Zamenjava svinca ima številne težave, vključno z višjim tališčem in tvorbo brčic kositra,, ki povzročajo električne težave. V svinčevih spajkah se lahko pojavi kositrova kuga, kar povzroči izgubo spajkanega spoja. Pospešeno se iščejo nadomestne zlitine, čeprav težave s celovitostjo sklepov ostajajo. <ref>{{Navedi časopis|last=Black, Harvey|date=2005|title=Getting the Lead Out of Electronics|journal=Environmental Health Perspectives|volume=113|issue=10|pages=A682–5|doi=10.1289/ehp.113-a682|pmc=1281311|pmid=16203230}}</ref> === Kositrne prevleke === Kositer se zlahka veže na [[železo]] in se uporablja za proti-korozijske prevleke [[Svinec|svinca]], cinka in jekla. Pokositrene jeklene posode se pogosto uporabljajo za [[Konzerviranje živil|konzerviranje hrane]], kar predstavlja velik del trga kovinskega kositra. Konzerva iz pločevine za konzerviranje hrane je bila prvič izdelana v Londonu leta 1812. <ref>{{Navedi revijo|last=Childs|first=Peter|date=July 1995|title=The tin-man's tale|url=http://pubs.rsc.org/historical-collection/products/EIC#!issueid=EIC-1995-32-4|magazine=[[Education in Chemistry]]|publisher=[[Royal Society of Chemistry]]|volume=32|issue=4|page=92|access-date=19 June 2018}}</ref> Bakrene posode za kuhanje, kot so ponev in ponve, so pogosto obložene s tanko prevleko iz kositra, ker je kombinacija kislih živil in bakra lahko strupena. == Previdnostni ukrepi == Primeri zastrupitve s kovino kositra, njenimi oksidi in solmi so skoraj neznani. Po drugi strani pa so nekatere organokositrne spojine skoraj tako strupene kot cianid. <ref name="Ullmann">Graf, G. G. (2000) "Tin, Tin Alloys, and Tin Compounds" in Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry, 2005 Wiley-VCH, Weinheim {{DOI|10.1002/14356007.a27_049}}</ref> Izpostavljenost kositru na delovnem mestu je lahko z vdihavanjem, stikom s kožo in stikom z očmi. Uprava za varnost in zdravje pri delu (OSHA) je postavila zakonsko mejo (dovoljeno mejo izpostavljenosti) za izpostavljenost kositru na delovnem mestu kot 2&nbsp;mg / m ³ v 8-urnem delovnem dnevu. Nacionalni inštitut za varnost in zdravje pri delu (NIOSH) je določil priporočeno mejo izpostavljenosti (REL) 2&nbsp;mg / m ³ v 8-urnem delovnem dnevu. Na ravni 100&nbsp;mg / m ³, kositer je takoj nevaren za življenje in zdravje. <ref>{{Navedi splet|title=CDC - NIOSH Pocket Guide to Chemical Hazards - Tin|url=https://www.cdc.gov/niosh/npg/npgd0613.html|website=www.cdc.gov|accessdate=2015-11-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151125105453/http://www.cdc.gov/niosh/npg/npgd0613.html|archivedate=2015-11-25}}</ref> ==Opombe== {{reflist|group="note"}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{commons|kositer}} * [http://www.periodicvideos.com/videos/050.htm Kositer] v ''periodnem sistemu video posnetkov'' (Univerza v Nottinghamu) * [http://www.theodoregray.com/PeriodicTable/Elements/050/index.s7.html Lesena tabela periodnega sistema Theodoreja Greya] : Vzorci kositra in odlitki * [http://www.basemetals.com/html/sninfo.htm Osnovne kovine: kositer] * [https://www.cdc.gov/niosh/npg/npgd0613.html CDC - NIOSH žepni vodnik po kemijskih nevarnostih] * [https://web.archive.org/web/20140222181950/http://helgilibrary.com/indicators/index/tin-usd-cents-per-kg Kositer (USD centov na kg)] {{navpolje periodni sistem}} {{kemični elementi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kositer|*]] [[Kategorija:Mehke kovine]] [[Kategorija:Kemični elementi]] iv96v2cp5lf73fcc2ixgy8335ec92f5 0 14413 5736946 5707270 2022-08-20T06:57:52Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{redirect|Roma}} {{drugipomeni}} {{Infobox Italian comune |name =Rim |official_name =Roma Capitale |native_name =Roma |nickname =Večno mesto, Mesto na sedmih gričih, Popek sveta |image_flag =Flag of Rome.svg |flag_size = |image_shield =Insigne Romanum coronatum.svg |shield_alt = |image_skyline =Collage Rome.jpg |imagesize = |image_alt = |image_caption =Rimske znamenitosti: zgoraj levo [[Kolosej]], nato pa (v smeri urinega kazalca) [[Spomenik Viktorja Emanuela II.|spomenik Vittoria Emanuela II.]], [[Angelski grad, Rim|Angelski grad]], zračni pogled na zgodovinski center mesta, kupola [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilike sv. Petra]] v [[Vatikan]]u, [[vodnjak Trevi]] in [[Piazza della Repubblica, Rim|Trg Republike]]. |image_map=Map of comune of Rome (metropolitan city of Capital Rome, region Lazio, Italy).svg |map_alt= |map_caption=Ozemlje občine (Roma Capitale) znotraj pokrajina Roma |region =[[Lacij]] | metropolitan_city = [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim‎|Rim]] (RM) |frazioni = |mayor_party = M5S |mayor =[[Virginia Raggi]] |area_footnotes = |area_total_km2 =1285,31 |population_footnotes=<ref name="Population">{{cite web |title=I numeri di Roma Capitale |url=https://www.comune.roma.it/web-resources/cms/documents/Popolazione_2018_RC_rev.pdf |website=Comune di Roma |archive-url=https://web.archive.org/web/20200504140647/https://www.comune.roma.it/web-resources/cms/documents/Popolazione_2018_RC_rev.pdf |archive-date=4 May 2020 |date=31 December 2018 |access-date=4 May 2020 |url-status=live}}</ref> |population_total =2.860.009 |population_as_of =2019 |pop_density_footnotes= |population_demonym= Rimljan/ka |elevation_footnotes= |elevation_m =20 |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = 21. april, 753 pr. n. št. |twin1 = |twin1_country = |saint =[[sveti Peter]] in [[sveti Pavel]] |day =29. junij |postal_code =00100; 00121 do 00199 |area_code =06 |website ={{official website|http://www.comune.roma.it}} |footnotes = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura | designation1_date = 1980, 1990 <small>(4. zasedanje)</small> | designation1_type = Kulturno | designation1_criteria = i, ii, iii, iv, vi | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/91] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = Italija | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Evropa in Severnaa Amerika }} }} '''Rim''' ({{jezik-it|Roma}}) je [[glavno mesto]] [[Italija|Italije]], glavno mesto [[italijanske dežele|dežele]] [[Lacij]] (Lazio) in istočasno [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim‎|metropolitanskega mesta Rim]]. Z 2.860.009 prebivalci na 1285 km² je Rim najbolj naseljena občina v državi in tretje najbolj naseljeno mesto v Evropski uniji po številu prebivalcev znotraj mestnih meja. Metropolitansko mesto Rim s 4.355.725 prebivalci je najbolj naseljeno metropolitansko mesto v Italiji. Rim je znan tudi kot večno mesto (''Città eterna''). Razprostira se na bregovih [[reka|reke]] [[Tibera|Tibere]] in na [[sedem Rimskih gričev|sedmih mestnih gričih]]: Palatino ([[Palatinski grič]]), Aventino ([[Aventinski grič]]), Capitol ([[Kapitolski grič]]), Quirinale ([[Kvirinalski grič]]), [[Viminal]]e, Esquilino ([[Eskvilin]]) in Celio ([[Celijo]]). V središču mesta je najmanjša neodvisna [[država]] na svetu [[Vatikan]], dom [[papež]]a in sedež osrednje oblasti [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]], saj so vse ostale rimskokatoliške škofije podrejene rimskemu škofu - papežu. Zgodovina Rima obsega 28 stoletij. Medtem ko rimska mitologija datira ustanovitev Rima okoli leta 753 pr. n. št., je bilo to mesto naseljeno veliko dlje, zaradi česar je bilo glavno človeško naselje že skoraj tri tisočletja in eno najstarejših neprekinjeno zasedenih mest v Evropi.<ref name="Heiken, G. 2005">Heiken, G., Funiciello, R. and De Rita, D. (2005), ''The Seven Hills of Rome: A Geological Tour of the Eternal City''. Princeton University Press.</ref> Zgodnje prebivalstvo mesta izvira iz mešanice [[Latinci|Latincev]], [[Etruščani|Etruščanov]] in [[Sabinci|Sabincev]]. Sčasoma je mesto zaporedoma postalo prestolnica [[Rimsko kraljestvo|Rimskega kraljestva]], [[Rimska republika|Rimske republike]] in [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], mnogi pa ga obravnavajo kot prvo cesarsko mesto in metropolo.<ref>{{cite web |url=http://www.historytoday.com/mary-harlow/old-age-ancient-rome |title=Old Age in Ancient Rome – History Today|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180612210546/https://www.historytoday.com/mary-harlow/old-age-ancient-rome |archive-date=12 June 2018}}</ref> Večno mesto (latinsko ''Urbs Aeterna''; italijansko ''La Città Eterna'') ga je prvi imenoval rimski pesnik Tibul v 1. stoletju pred našim štetjem, izraz pa so prevzeli tudi [[Ovid]]ij, [[Vergilij]] in [[Tit Livij]].<ref>Stephanie Malia Hom, "Consuming the View: Tourism, Rome, and the Topos of the Eternal City", ''Annali d'Igtalianistica'' '''28''':91–116 {{jstor|24016389}}</ref><ref>{{cite web |last=Andres Perez |first=Javier |title=Approximación a la Iconografía de Roma Aeterna |url=http://www.elfuturodelpasado.com/elfuturodelpasado/Ultimo_numero_files/023.pdf |publisher=El Futuro del Pasado |access-date=28 May 2014 |pages=349–363 |year=2010|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923235403/http://www.elfuturodelpasado.com/elfuturodelpasado/Ultimo_numero_files/023.pdf |archive-date=23 September 2015}}</ref> Rim se imenuje tudi ''Caput Mundi'' (prestolnica sveta). Po padcu cesarstva na zahodu, ki je zaznamoval začetek srednjega veka, je Rim počasi padel pod politično oblast papeštva, v 8. stoletju pa je postal glavno mesto [[Papeška država|Papeške države]], ki je trajala do leta 1870. Od [[renesansa|renesanse]] so skoraj vsi papeži od [[papež Nikolaj V.|Nikolaja V.]] (1447–1455) v štiristo letih sledili usklajenemu arhitekturnemu in urbanističnemu programu, katerega cilj je bil narediti mesto umetniško in kulturno središče sveta.<ref>{{cite book |last1=Giovannoni |first1=Gustavo |title=Topografia e urbanistica di Roma |date=1958 |publisher=Istituto di Studi Romani |location=Rome |pages=346–347 |language=it}}</ref> Na ta način je Rim najprej postal eno glavnih središč renesanse, nato pa rojstni kraj [[baročna arhitektura|baročnega sloga]] in neoklasicizma. Znani umetniki, slikarji, kiparji in arhitekti so Rim postavili v središče svoje dejavnosti in ustvarjali mojstrovine po vsem mestu. Leta 1871 je Rim postal glavno mesto Kraljevine Italije, ki je leta 1946 postala Italijanska republika. Leta 2019 je bil Rim 11. najbolj obiskano mesto na svetu z 10,1 milijona turistov, tretje najbolj obiskano mesto v Evropski uniji in najbolj priljubljena turistična destinacija v Italiji.<ref>{{cite news |url=http://www.cnn.com/2015/01/29/travel/gallery/most-visited-cities-euromonitor/index.html |title=World's most visited cities |publisher=CNN|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160307203514/http://www.cnn.com/2015/01/29/travel/gallery/most-visited-cities-euromonitor/index.html |archive-date=7 March 2016}}</ref> Njegovo zgodovinsko središče je UNESCO uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref name="whc.unesco.org">{{cite web |title=Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura |url=https://whc.unesco.org/en/list/91 |work=[[UNESCO]] World Heritage Centre |access-date=8 June 2008|url-status=live |archive-url=http://archive.wikiwix.com/cache/20110224124311/https://whc.unesco.org/en/list/91 |archive-date=24 February 2011}}</ref> Rim, mesto gostitelj [[Poletne olimpijske igre 1960|poletnih olimpijskih iger 1960]], je tudi sedež več specializiranih agencij Združenih narodov, kot so [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] (FAO), [[Svetovni program za hrano]] (WFP) in [[Mednarodni sklad za kmetijski razvoj]] (IFAD). Mesto gosti tudi sekretariat parlamentarne skupščine [[Unija za Sredozemlje|Unije za Sredozemlje]] (UzM) ter sedeže številnih mednarodnih podjetij, kot so Eni, Enel, TIM, Leonardo SpA, ter nacionalnih in mednarodnih bank, kot so npr. Unicredit in BNL. Rimsko poslovno okrožje EUR je dom številnih podjetij naftne, farmacevtske in finančnih storitev. Zaradi prisotnosti priznanih mednarodnih blagovnih znamk v mestu je Rim postal pomembno središče mode in oblikovanja, Cinecittà Studios pa je bil prizorišče številnih filmov, nagrajenih z oskarji. == Zgodovina Rima == Rim je nastal po vsej verjetnosti z združitvijo različnih plemenskih skupin, ki so živeli na tem območju približno v [[8. stoletje pr. n. št.|8. stoletju pr. n. št.]] Ampak tradicija pripoveduje, da sta mesto [[nastanek Rima|ustanovila]] brata [[Romul]] in [[Rem]] [[21. april]]a leta [[753 pr. n. št.]] Tako je Romul postal prvi rimski [[kralj]], ki mu je sledilo še šest [[monarh]]ov, ki so bili verjetno vsi [[Etruščani|etruščanskega]] porekla. Zadnji izmed teh, [[Tarkvinij Ošabni]], je bil izgnan iz Rima leta 509 pr. n. št. in tedaj je bila ustanovljena [[Rimska republika]] (''Repubblica Romana''), ki je trajala do druge polovice 1. stoletja pr. n. št. Med tem časom je Rim bil številne [[bitka|bitke]], s katerimi je zasedel celotno Italijo. Prihajalo je tudi do preobratov, denimo leta 387 pr. n. št., ko so [[Galci]] napadli Rim in ga skoraj v celoti porušili. Z [[vojna]]mi proti različnim [[Itali|italskim]] ljudstvom, Galcem, [[Kartagina|Kartažanom]] in [[Makedonci|Makedoncem]] so [[Rimljani]] utrdili prevlado nad Italijo in se začeli širiti proti [[Španija|Španiji]] in [[Antična Makedonija|antični Makedoniji]]. V 1. stoletju. pr. n. št. začne v republiki škripati in se mora soočiti z [[državljanska vojna|državljansko vojno]] in [[Spartakov upor|Spartakovim uporom]]. Rim je nadaljeval svoja osvajanja ozemelj na čelu z [[Gaj Julij Cezar|Julijem Cezarjem]], ki je osvojil Galijo ter razširil državo celo do [[Sirija|Sirije]] in [[Armenija|Armenije]]. Rimska nadvlada se je tako razprostirala nad prevelikim ozemljem, zato je postal nadzor za Rim pretežak. To je privedlo do nastanka [[Rimski imperij|Rimskega imperija]]. [[Slika:Colosseum-2003-07-09.jpg|left|300px|thumb| Kolosej]] === Antični Rim === {{glavni|Starorimska civilizacija|Antični Rim|Rimska republika|Rimsko cesarstvo}} Eden od simbolov Rima, [[Kolosej]] ali Flavijski amfiteater (70-80 AD), je največji [[amfiteater]] kdajkoli zgrajen v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]]. Zgraditi so ga dali cesarji [[Flavijci|Flavijske]] rodbine: [[Vespazijan]], [[Tit]] in [[Domicijan]], zato tudi Flavijski amfiteater. Ime Kolosej naj bi dobil po velikanskem, 30 m visokem kipu [[Neron]]a v podobi sončnega boga, ki je stal v bližini ali zaradi svoje izredne velikosti. Odprli so ga leta 80 našega štetja. V njem so organizirali borbe [[gladiator]]jev, borbe z živalmi in igre na vodi. Stavba se je dvigala na sedmih koncentričnih krogih elipse 1888 x 156 m v štiri nadstropja in je dosegla višino 57 m. Za 50.000 gledalcev so napravili 76 vhodov, ki so bili v prazninah lokov iz peščenca. Za časa svoje vladavine je dal cesar Hadrijan na bregu reke [[Tibera|Tibere]] zgraditi veličastni [[mavzolej]], danes bolj znan kot [[Angelski grad, Rim|Angelski grad]]. Leta 217 je dal cesar [[Karakala]] v Rimu zgraditi svoje slovite [[Karakalove terme|terme]].<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=12}}</ref> 2. stoletje našega štetja je bila doba največjega sijaja antičnega Rima. Mesto se je razširilo izven Servijanovega obzidja, dolgi nadzemni [[akvadukt]]i so dovajali mestu pitno vodo, ta pa je pritekala tudi v številne fontane in javna kopališča, ki so bila ena od središč rimskega kulturnega življenja. Politično in poslovno življenje se je dogajalo na [[forum]]ih v poganskih templjih in tržnicah. Rimljani se hrepeneli po »panem et cirkences«, po predstavah, bojih in igrah v [[Kolosej]]u, Marcelovem gledališču, v cirkusih (npr. [[Circus Maximus]]) ki so jih organizirali vladarji in bogataši. Ogromno mesto, ki je štelo že več kot milijon prebivalcev, je dal cesar [[Avrelijan]] (leto 270-275) zavarovati z mogočnim obzidjem, dolgim 18 kilometrov, s trinajstimi vrati, ki je skoraj v celoti ohranjeno še danes. Leta 312 je cesar [[Konstantin I. Veliki]] v [[Bitka pri Milvijskem mostu|bitki pri Milvijskem mostu]] premagal svojega konkurenta [[Maksencij]]a <ref name="ReferenceA"/> ter naslednje leto z [[Milanski edikt|Milanskim ediktom]] razglasil svobodo [[Krščanstvo|krščanske vere]].<ref>{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=13}}</ref> Hkrati je prestavil svojo rezidenco v Bizanc, ki je po njem dobil ime [[Istanbul|Konstantinopel]]. Rim je po razdelitvi cesarstva na dva dela (leta 395) in po ureditvi nove prestolnice izgubil ves svoj politični pomen. V Rimu je ostal [[papež]], vodenje zahodnega dela rimskega imperija pa je cesar zaupal svojemu [[eksarh]]u, ki je vladal iz [[Ravena|Ravene]]. === Srednjeveški Rim === [[File:Sack of Rome by Alaric - sacred vessels are brought to a church for safety (2nd of 2).jpg|thumb|left|Ilustracija iz 15. stoletja prikazuje pustošenje Rima (410) vizigotskega kralja Alarika I.]] Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] leta 476 n. št. je bil Rim najprej pod nadzorom [[Odoaker]]ja, nato pa je postal del [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Ostrogotskega kraljestva]], preden se je po [[gotska vojna (535–554)|gotski vojni]], ki je mesto opustošila leta 546 in 550, vrnil pod oblast [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega rimskega cesarstva]], se je po gotski vojni (535–554) zmanjšal z več kot milijon prebivalcev v letu 210 na 500.000 v letu 273<ref>{{cite web |last= |first= |url=http://www.mandatory.com/2013/01/24/the-16-greatest-cities-in-human-history/9 |title=travel, history, civilizations, greatest cities, largest cities, Rome |publisher=Mandatory |date=24 January 2013 |access-date=12 March 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130130090938/http://www.mandatory.com/2013/01/24/the-16-greatest-cities-in-human-history/9 |archive-date=30 January 2013}}</ref> in na 35 000 po gotski vojni (535–554) <ref>{{cite book |last=Tellier |first=Luc-Normand |title=Urban World History: An Economic and Geographical Perspective |url=https://books.google.com/books?id=cXuCjDbxC1YC&pg=PA185 |year=2009 |publisher=PUQ |isbn=978-2-7605-2209-1 |page=185 |access-date=29 October 2015 |archive-date=13 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160513083650/https://books.google.com/books?id=cXuCjDbxC1YC&pg=PA185 |url-status=live }}</ref>, razvejano mesto se je zmanjšalo na skupine naseljenih zgradb, razpršenih med velikimi površinami ruševin, rastlinja, vinogradov in tržov.<ref>Norman John Greville Pounds. ''An Historical Geography of Europe 450 B.C.–A.D. 1330''. p. 192.</ref> Na splošno velja, da je bilo do leta 300 1 milijon prebivalcev (ocene se gibljejo od 2 milijona do 750.000), ko se je leta 400 n.št. znižalo na 750–800.000, do leta 450 na 450–500.000 in do 80–100.000 leta 500 (čeprav jih je bilo to morda dvakrat več).<ref>''Rome in Late Antiquity'', Bernard Lancon, 2001, pp.&nbsp;14, pp. 115–119 {{ISBN|0-415-92976-8}}; ''Rome Profile of a City'', Richard Krautheimer, 2000, pp.&nbsp;4, 65 {{ISBN|0-691-04961-0}}; ''Ancient Rome, The Archaeology of the Eternal City'', Editors Jon Coulston and Hazel Dodge, pp. 142–165 {{ISBN|978-0-947816-55-1}}</ref> Rimski škof, imenovan [[papež]], je bil pomemben že od prvih dni krščanstva zaradi mučeništva obeh apostolov [[sveti Peter|Petra]] in [[sveti Pavel|Pavla]]. Tudi rimske škofe so videli (in še vedno jih vidijo katoličani) kot naslednike Petra, ki velja za prvega rimskega škofa. Mesto je tako postalo vse pomembnejše kot središče [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške cerkve]]. Po vpadu [[Langobardi|Langobardov]] v Italijo (569–572) je mesto ostalo nominalno bizantinsko, v resnici pa so papeži vodili politiko ravnotežja med Bizantinci, [[Franki]] in Langobardi.{{sfn | Bertarelli | 1925 | p=19}} Leta 729 je langobardski kralj [[Liutprand]] podaril Cerkvi mesto [[Sutri]] na severu [[Lacij]]a, s čimer je pokazal svojo posvetno moč. Leta 756 je [[Pipin Mali]], potem ko je premagal Langobarde, dal papežu posvetno jurisdikcijo nad rimskim vojvodstvom in [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|Rravenskim eksarhatom]] ter tako ustvaril [[papeška država|papeško državo]]. Od tega obdobja so v mestu poskušale vladati tri sile: papež, plemstvo (skupaj z voditelji milic, sodniki, senat in prebivalstvo) in frankovski kralj kot kralj Langobardov, patricij in cesar. Te tri stranke (teokratska, republikanska in cesarska) so bile značilne za rimsko življenje v celotnem srednjem veku. Na božično noč leta 800 je [[papež Leon III.]] v Rimu okronal [[Karel Veliki|Karla Velikega]] za cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]: ob tej priložnosti je mesto prvič gostilo dve sili, katerih boj za nadzor naj bi bil stalnica srednjega veka. [[File:Detail coronation Charles the Great (Francis 1st of France) by Pope Leo III (Leo X) Vatican 11.jpg|left|thumb|Detajl: pogled na [[Raffaello Santi|Rafaelovo]] ilustracijo, ki prikazuje kronanje [[Karel Veliki|Karla Velikega]] v baziliki sv. Petra, 25. decembra 800]] Leta 846 so muslimanski Arabci neuspešno vdrli v mestno obzidje, vendar so uspeli izropati [[Stara bazilika sv. Petra|baziliko sv. Petra]] in [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|sv. Pavla]], obe zunaj mestnega obzidja.<ref>{{cite web |url=http://www.metmuseum.org/toah/ht/06/eust/ht06eust.htm |title=Italian Peninsula, 500–1000 A.D. |date=5 December 2008 |website=[[Metropolitan Museum of Art|The Metropolitan Museum of Art]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20081205030647/http://www.metmuseum.org/toah/ht/06/eust/ht06eust.htm|archive-date=5 December 2008|url-status=dead|access-date=22 August 2019}}</ref> Po razpadu karolinške moči je Rim postal žrtev fevdalnega kaosa: več plemiških družin se je borilo proti papežu, cesarju in drug drugemu. To so bili časi Teodore in njene hčerke Marozije, priležnic in mater več papežev, in Crescentiusa, močnega fevdalca, ki se je boril proti cesarjem [[Oton II.|Otonu II.]] in [[Oton III.|Otonu III.]] {{sfn | Bertarelli | 1925 | p=20}}, Škandali v tem obdobju so prisilili papeštvo, da se reformira: izvolitev papeža je bila pridržana kardinalom, poskušali pa so reformirati duhovščino. Gonilna sila te prenove je bil menih Ildebrando da Soana, ki je bil kasneje izvoljen za papeža pod imenom [[papež Gregor VII.|Gregor VII.]], ki se je vključil v polemiko proti cesarju Henriku IV. Nato so [[Normani]] oropali in požgali Rim pod vodstvom [[Robert Guiscard|Roberta Guiscarda]], ki je vstopil v mesto v podporo papežu, nato pa oblegal v [[Angelski grad, Rim|Angelski grad]] (''Castel Sant'Angelo''). V tem obdobju je mesto avtonomno vodil ''senatore'' ali ''patrizio''. V 12. stoletju se je ta uprava, tako kot druga evropska mesta, razvila v komuno, novo obliko družbene organizacije, ki jo nadzirajo novi bogati razredi. [[Papež Lucij II.]] se je boril proti rimski komuni, boj pa je nadaljeval njegov naslednik [[papež Evgen III.]]: do te stopnje je komuno, povezano z aristokracijo, podpiral menih, ki je bil verski in družbeni reformator [[Arnold Brešijski]].{{sfn | Bertarelli | 1925 | p=21}} Po papeževi smrti je [[papež Hadrijan IV.]] ujel Arnalda, kar je pomenilo konec avtonomije občine. Pod [[papež Inocenc III.|papežem Inocencem III.]], katerega vladavina je zaznamovala vrhunec papeštva, je komuna likvidirala senat in ga nadomestila s ''senatore'', ki je bil podrejen papežu. V tem obdobju je papeštvo imelo v Zahodni Evropi sekularni pomen, pogosto pa je delovalo kot razsodnik med krščanskimi monarhi in izvajalo dodatna politična pooblastila.<ref name="Faus">Faus, José Ignacio Gonzáles. "''Autoridade da Verdade – Momentos Obscuros do Magistério Eclesiástico''". Capítulo VIII: Os papas repartem terras – Pág.: 64–65 e Capítulo VI: O papa tem poder temporal absoluto – Pág.: 49–55. Edições Loyola. {{ISBN|85-15-01750-4}}. Embora Faus critique profundamente o poder temporal dos papas ("''Mais uma vez isso salienta um dos maiores inconvenientes do status político dos sucessores de Pedro''" – pág.: 64), ele também admite um papel secular positivo por parte dos papas ("''Não podemos negar que intervenções papais desse gênero evitaram mais de uma guerra na Europa''" – pág.: 65).</ref><ref name="Papal Arbitration">{{cathEncy|wstitle=Papal Arbitration|author=Jarrett, Bede}}</ref><ref>Na primer urejanje kolonizacije Novega sveta. Glej [[Pogodba iz Tordesillasa]] in [[Inter caetera]].</ref> Leta 1266 je bil za senatorja imenovan [[Karel I. Anžujski]], ki se je v imenu papeža odpravljal proti jugu v boj proti [[Staufovci|Hohenstaufnu]]. Karel je ustanovil [[Rimska univerza La Sapienza|univerzo Sapienza]] v Rimu. V tem obdobju je papež umrl in kardinali, poklicani v [[Viterbo]], se niso mogli dogovoriti o njegovem nasledniku. To je razjezilo prebivalce mesta, ki so nato odstranili streho stavbe, kjer so se srečali in jih zaprli, dokler niso predlagali novega papeža; to je pomenilo rojstvo [[konklave]]. V tem obdobju so mesto razbili tudi nenehni boji med aristokratskimi družinami: Annibaldi, Caetani, Colonna, Orsini, Conti, živeči v trdnjavah, zgrajenih nad starodavnimi rimskimi zgradbami, so se med seboj borili za nadzor papeštva. [[Papež Bonifacij VIII.]], rojen Caetani, je bil zadnji papež, ki se je boril za univerzalno oblast cerkve; razglasil je križarski pohod proti družini Colonna in leta 1300 pozval k prvemu jubileju krščanstva, ki je v Rim pripeljalo milijone romarjev. Vendar je njegove upe zatrl francoski kralj [[Filip IV. Francoski|Filip Lepi]], ki ga je zajel in ubil v Anagniju. Nato je bil izvoljen nov papež, zvest Francozom, papeštvo pa se je za kratek čas preselilo v [[Avignon]] (1309–1377).{{sfn | Bertarelli | 1925 | p=22}} V tem obdobju je bil Rim zanemarjen, dokler na oblast ni prišel plebejski moški Cola di Rienzo. Idealist in ljubitelj starega Rima je Cola sanjal o ponovnem rojstvu Rimskega cesarstva: po prevzemu oblasti z naslovom ''Tribuno'' je prebivalstvo zavrnilo njegove reforme. Prisiljen pobegniti se je Cola vrnil kot del spremstva kardinala Albornoza, ki je bil obtožen obnove cerkvene oblasti v Italiji. Za kratek čas nazaj na oblasti, je prebivalstvo kmalu linčalo Colo, mesto pa je prevzel Albornoz. Leta 1377 je Rim spet postal sedež papeštva pod [[papež Gregor XI.|Gregorjem XI.]] Vrnitev papeža v Rim v tistem letu je sprožila [[zahodni razkol]] (1377–1418), naslednjih štirideset let pa so mesto prizadele delitve, ki so pretresle Cerkev. === Zgodnja moderna zgodovina === {{glavni|Rimska renesansa}} [[File:Wolf-Dietrich-Klebeband Städtebilder G 123 III.jpg|thumb|Skoraj 500 let star zemljevid Rima avtorja Maria Cartara prikazuje glavne mestne spomenike.]] [[File:0 Castel et pont Sant'Angelo (1).JPG|thumb|left|Angelski grad ali Hadrijanov mavzolej je rimski spomenik, ki se je v srednjem veku in renesansi korenito spremenil, zgrajen leta 134 n. št. in okronan s kipi iz 16. in 17. stoletja.]] [[File:Fontana della Barcaccia restaurata, guardando verso Piazza Mignanelli.jpg|thumb|Fontana della Barcaccia, [[Gian Lorenzo Bernini]], 1629]] Leta 1418 je [[Konstanški koncil]] poravnal zahodni razkol in izvoljen je bil rimski [[papež Martin V.]] To je v Rim prineslo stoletje notranjega miru, ki je zaznamoval začetek [[renesansa|renesanse]]. Vladajoči papeži do prve polovice 16. stoletja, od [[papež Nikolaj V.|Nikolaja V.]], ustanovitelja [[Vatikanska knjižnica|Vatikanske knjižnice]], do [[papež Pij II.|Pija II.]], humanista in pisatelja, od [[papež Sikst IV.|Siksta IV.]], papeža bojevnika, do [[papež Aleksander VI.|Aleksandra VI.]], nemoralnega in nepotističnega, od [[papež Julij II.|Julija II.]], vojaka in pokrovitelja, [[papež Leon X.|Leon X.]], ki je dal svoje ime temu obdobju (»stoletje Leona X«), vsi pa so svojo energijo posvetili veličini in lepoti Večnega mesta ter pokroviteljstvu umetnosti. V teh letih se je središče [[Italijanska renesansa|italijanske renesanse]] preselilo iz [[Firence|Firenc]] v Rim. Veličastna dela, kot je nova [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilika svetega Petra]], [[Sikstinska kapela]] in [[Ponte Sisto]] (prvi most, zgrajen čez Tibero od antike, čeprav na rimskih temeljih). Da bi to dosegli, so papeži angažirali najboljše umetnike tistega časa, med drugim [[Michelangelo Buonarroti|Michelangela]], [[Perugino|Perugina]], [[Raffaello Santi|Rafaela]], [[Domenico Ghirlandaio|Ghirlandaia]], [[Luca Signorelli]]ja, [[Sandro Botticelli|Botticellija]] in [[Cosimo Rosselli|Cosima Rossellija]]. Obdobje je bilo tudi zloglasno zaradi papeške korupcije, saj je veliko papežev imelo otroke in se ukvarjalo z [[nepotizem|nepotizmom]] in [[simonija|simonijo]]. Korupcija papežev in veliki stroški njihovih gradbenih projektov so deloma privedli do [[reformacija|reformacije]] in posledično do [[protireformacija|protireformacije]]. Pod ekstravagantnimi in bogatimi papeži se je Rim spremenil v središče umetnosti, poezije, glasbe, literature, izobraževanja in kulture. Rim je lahko tekmoval z drugimi večjimi evropskimi mesti tistega časa po bogastvu, veličini, umetnosti, učenju in arhitekturi. Obdobje renesanse je dramatično spremenilo obraz Rima z deli, kot je ''[[Pietà (Michelangelo)]]'', in freskami [[Borgijski apartmaji|Borgijskih apartmajev]]. Rim je dosegel najvišjo točko sijaja pod papežem Julijem II. (1503–1513) in njegovimi nasledniki Leom X. in Klemenom VII, oba člana družine [[Medičejci|Medici]]. [[File:Lingelbach Karneval in Rom 001a.jpg|thumb|left|''Karneval v Rimu'', Johannes Lingelbach, ok. 1650]] [[File:View of the Piazza Navona, Rome LACMA 49.17.3.jpg|thumb|''Pogled na Piazza Navona'', Hendrik Frans van Lint, ok. 1730]] V tem dvajsetletnem obdobju je Rim postal eno največjih središč umetnosti na svetu. Stara bazilika svetega Petra, ki jo je zgradil cesar [[Konstantin I. Veliki]] <ref>{{cite encyclopedia |url=http://www.newadvent.org/cathen/13369b.htm |encyclopedia=Catholic Encyclopedia |title=Basilica of St. Peter |publisher=Newadvent.org |date=1 February 1912 |access-date=3 February 2010 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20100110133607/http://www.newadvent.org/cathen/13369b.htm |archive-date=10 January 2010}}</ref> (ki je bila do takrat v dotrajanem stanju), je bila porušena in začela se je graditi nova. Mesto je gostilo umetnike, kot so Ghirlandaio, Perugino, Botticelli in [[Donato Bramante|Bramante]], ki so zgradili tempelj [[San Pietro in Montorio]] in načrtovali velik projekt prenove Vatikana. Rafael, ki je v Rimu postal eden najbolj znanih italijanskih slikarjev, je ustvaril freske v [[Villa Farnesina|vili Farnesina]], [[Rafaelove stance]] in številne druge znane slike. Michelangelo je začel z dekoracijo stropa Sikstinske kapele in izvedel znameniti ''[[Mojzes (Michelangelo)|Mojzesov kip]]'' za grobnico Julija II. Njegovo gospodarstvo je bilo bogato, prisotnih je bilo več toskanskih bankirjev, vključno z Agostinom Chigijem, ki je bil Rafaelov prijatelj in pokrovitelj umetnosti. Rafael je pred zgodnjo smrtjo prvič spodbujal tudi ohranjanje starodavnih ruševin. [[Italijanska vojna (1526-1529)]] je povzročila prvo ropanje mesta v več kot petsto letih od zadnjega pustošenja; leta 1527 so [[Landskneht]]i cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] opustošili mesto in tako nenadoma končali zlato dobo renesanse v Rimu. Od [[Tridentinski koncil|tridentskega koncila]] leta 1545 je Cerkev začela protireformacijo kot odgovor na reformacijo, obsežen dvom o avtoriteti Cerkve v duhovnih zadevah in vladnih zadevah. Ta izguba zaupanja je privedla do velikih premikov oblasti od Cerkve. Pod papeži od[[Papež Pij IV.| Pija IV.]] do [[papež Sikst V.|Siksta V.]] je Rim postal središče reformiranega katolicizma in videl gradnjo novih spomenikov, ki so slavili papeštvo.{{sfn | Bertarelli | 1925 | p=23}} Papeži in kardinali 17. in zgodnjega 18. stoletja so nadaljevali gibanje tako, da so mestno pokrajino obogatili z baročnimi zgradbami. To je bila še ena nepotistična doba; nove aristokratske družine (Barberini, Pamphili, Chigi, Rospigliosi, Altieri, Odescalchi) so zaščitili njihovi papeži, ki so svojim sorodnikom zgradili ogromne baročne palače. V času [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] so do Večnega mesta prišle nove ideje, kjer je papež podpiral arheološke študije in izboljšal blaginjo ljudi. Toda v času protireformacije Cerkvi ni šlo vse dobro. Pri poskusih uveljavljanja moči Cerkve je prišlo do zastojev, opazen primer pa je bil leta 1773, ko so [[papež Klemen XIV.|papeža Klemena XIV.]] posvetne oblasti prisilile, da je zatrl [[jezuiti|jezuitski]] red. === Pozno moderno obdobje in sedanjost === Vladavino papežev je prekinila kratkotrajna [[Rimska republika (1798–1800)]], ki je nastala pod vplivom [[francoska revolucija|francoske revolucije]]. Papeške države so bile obnovljene junija 1800, toda v času [[Napoleon]]ove vladavine je bil Rim priključen kot departma [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]]: najprej kot ''Département du Tibre'' (1808–1810), nato pa kot ''Département Rome'' (1810–1814). Po padcu Napoleona so bile papeške države ponovno ustanovljene z odločitvijo [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] leta 1814. Leta 1849 je bila med letom [[Revolucije leta 1848|revolucij leta 1848]] razglašena druga rimska republika. Dve izmed najvplivnejših oseb [[Risorgimento|italijanske združitve]], [[Giuseppe Mazzini]] in [[Giuseppe Garibaldi]], sta se borila za kratkotrajno republiko. Rim je nato postal središče upanja o ponovni združitvi Italije, potem ko je bila preostala Italija leta 1861 združena kot [[Kraljevina Italija]] z začasno prestolnico v [[Firence|Firencah]]. Tega leta je bil Rim razglašen za glavno mesto Italije, čeprav je bil še vedno pod papeževim nadzorom. V 1860-ih so bili zadnji ostanki papeške države pod francosko zaščito pod zunanjo politiko [[Napoleon III.|Napoleona III.]]. Francoske čete so bile nameščene v regiji pod papeškim nadzorom. Leta 1870 so se francoske čete umaknile zaradi izbruha [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruske vojne]]. Italijanskim vojakom je uspelo zavzeti Rim, ko so vstopili v mesto skozi preboj v bližini Porta Pia. [[Papež Pij IX.]] se je v Vatikanu razglasil za zapornika. Leta 1871 se je glavno mesto Italije preselilo iz Firenc v Rim.<ref>{{cite encyclopedia |url=http://www.newadvent.org/cathen/12134b.htm |encyclopedia=Catholic Encyclopedia |title=Pope Pius IX |publisher=Newadvent.org |access-date=3 February 2010 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170308223209/http://www.newadvent.org/cathen/12134b.htm |archive-date=8 March 2017}}</ref> Leta 1870 je mesto imelo 212.000 prebivalcev, vsi so živeli na območju, ki ga je omejevalo starodavno mesto, leta 1920 pa 660.000 prebivalcev. Pomemben del je živel zunaj obzidja na severu in čez Tibero na območju Vatikana. [[File:Bombardamento di Roma.gif|thumb|right|Bombardiranje Rima s strani zavezniških letal, 1943]] Rim je bil kmalu po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] konec leta 1922 priča razcvetu italijanskega [[fašizem|fašizma]] pod vodstvom [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]], ki je vodil pohod na mesto. Do leta 1926 je odpravil demokracijo, sčasoma je razglasil novo italijansko cesarstvo in Italijo leta 1938 povezal z nacistično Nemčijo. Mussolini je porušil precej velike dele mestnega središča, da bi zgradil široke avenije in trge, ki naj bi slavili fašistični režim in oživitev in poveličevanje klasičnega Rima.<ref>{{cite book |last1=Cederna |first1=Antonio |title=Mussolini urbanista |date=1979 |publisher=Laterza |location=Bari |pages=passim |language=it}}</ref> Medvojno obdobje je doživelo hitro rast prebivalstva mesta, ki je kmalu po letu 1930 preseglo milijon prebivalcev. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je zaradi umetniških zakladnic in prisotnosti Vatikana Rim v veliki meri ušel tragični usodi drugih evropskih mest. 19. julija 1943 pa so angloameriške sile bombardirale okrožje San Lorenzo, kar je povzročilo približno 3000 takojšnjih smrti in 11.000 ranjenih, od katerih jih je umrlo še 1500. Mussolini je bil aretiran 25. julija 1943. Na dan italijanskega premirja 8. septembra 1943 so mesto zasedli Nemci. Papež je Rim razglasil za odprto mesto. Osvobojen je bil 4. junija 1944. Rim se je po vojni močno razvil v okviru »[[Italijanski gospodarski čudež|italijanskega gospodarskega čudeža]]« povojne obnove in posodobitve v 1950-ih in zgodnjih 1960-ih. V tem obdobju, v letih ''la dolce vita'' (sladkega življenja), je Rim postal modno mesto, priljubljeni klasični filmi, kot so ''[[Ben-Hur]]'', ''[[Quo Vadis ((1951 film)| Quo Vadis]]'', ''[[Rimske počitnice]]'' in ''[[Sladko življenje]]'', posneti v znamenitih mestnih studiih [[Cinecittà]]. Rastoči trend rasti prebivalstva se je nadaljeval do sredine 1980-ih, ko je imela občina več kot 2,8 milijona prebivalcev. Po tem se je število prebivalcev počasi zmanjševalo, ko so se ljudje začeli seliti v bližnja predmestja. == Geografija == Rim je v deželi Lacij v osrednji Italiji ob reki [[Tibera|Tiberi]] (italijansko ''Tevere''). Prvotno naselje se je razvilo na gričih, ki so bili obrnjeni proti bregu ob otoku, edinem naravnem bregu reke na tem območju. Rim je bil zgrajen na sedmih gričih: Palatino ([[Palatinski grič]]), Aventino ([[Aventinski grič]]), Capitol ([[Kapitolski grič]]), Quirinale ([[Kvirinalski grič]]), Viminale ([[Viminal]]), Esquilino ([[Eskvilin]]) in Celio ([[Celijo]]). Sodobni Rim prečka še ena reka, [[Aniene]], ki se izliva v Tibero severno od zgodovinskega središča. Čeprav je središče mesta približno 24 kilometrov v notranjosti od [[Tirensko morje|Tirenskega morja]], se mestno ozemlje razteza do obale, kjer je jugozahodno okrožje Ostia. Nadmorska višina osrednjega dela Rima se giblje od 13 metrov nad morjem (ob vznožju Panteona) do 139 metrov nad morjem (vrh Monte Mario).<ref>{{cite book |last1=Ravaglioli |first1=Armando |title=Roma anno 2750 ab Urbe condita |publisher=Tascabili Economici Newton |year=1997 |location=Rome |language=it |isbn=978-88-8183-670-3}}</ref> Rimska občina obsega skupno 1285 kvadratnih kilometrov, vključno s številnimi zelenimi površinami. [[File:Rome by Sentinel-2, 2020-12-21.jpg|thumb|Satelitska slika Rima]] [[File:Roma dall'aereo.JPG|thumb|right|Del rimskega ''Centro Storico'']] V zgodovini Rima so bile mestne meje znotraj mestnega obzidja. Prvotno so sestavljali [[Servijev zid]], ki je bil zgrajen dvanajst let po galskem opustošenju mesta leta 390 pr. n. št. Ta je vseboval večino gričev Eskvilin in Caelio ter celotnih ostalih pet. Rim je prerasel Servijev zid, a je bilo novo obzidje zgrajeno skoraj 700 let kasneje, leta 270 n. št.. Dolgo je bilo skoraj 19 kilometrov in je še vedno stalo leta 1870, ko so ga vojaki Kraljevine Italije morali prebiti, da bi vstopili v mesto. Mestno območje prereže obvoznica ''Grande Raccordo Anulare'' ("GRA"), končana leta 1962, ki obkroža središče mesta na razdalji približno 10 km. Ko je bil obroč dokončan, je večina njegovih naseljenih območij ležala znotraj (ena redkih izjem je bila nekdanja vasica Ostia, ki leži ob Tirenski obali), do zdaj pa so zgradili četrti, ki segajo do 20 km onkraj. Občina obsega približno trikratno površino znotraj Raccorda in je po površini primerljiva s celotnima metropolitanskima mestoma [[metropolitansko mesto Milano|Milano]] in [[metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]] ter s površino, ki je šestkrat večja od ozemlja teh mest. Vključuje tudi precejšnja območja opuščenega močvirja, ki niso primerna niti za kmetijstvo niti za razvoj mest. Posledično gostota poselitve občine ni tako velika, njeno ozemlje je razdeljeno med zelo urbanizirana območja in območja, označena kot parki, naravni rezervati in za kmetijsko rabo. === Podnebje === [[File:Doria Pamphili 6376.jpg|thumb|left|Pinije v Villa Doria Pamphili]] Rim ima sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: Csa)<ref>{{cite web |url=http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/ |title=World Map of Köppen−Geiger Climate Classification |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100906034159/http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/ |archive-date=6 September 2010}}</ref> z vročimi, suhimi poletji in blagimi, vlažnimi zimami. Povprečna letna temperatura je čez 21 ° C podnevi in 9 ° C ponoči. V najhladnejšem mesecu januarju je povprečna temperatura 12,6 ° C podnevi in 2,1 ° C ponoči. V najtoplejšem mesecu avgustu je povprečna temperatura podnevi 31,7 ° C, ponoči pa 17,3 ° C. December, januar in februar so najhladnejši meseci s povprečno dnevno temperaturo približno 8 ° C. Temperature v teh mesecih se običajno gibljejo med 10 in 15 ° C podnevi in med 3 in 5 ° C ponoči, pri čemer se pogosto pojavljajo hladnejša ali toplejša obdobja. Snežne padavine so redke, vendar ne nezaslišane, pri nekaterih zimah se pojavljajo rahel sneg ali nevihte, velike snežne padavine pa zelo redki (zadnje so bili leta 2018, 2012 in 1986).<ref>{{cite web |url=http://www.meteo-net.it/articoli/storiconeve.aspx |title=Storia della neve a Roma |access-date=2 October 2014 |archive-date=27 July 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130727130551/http://www.meteo-net.it/articoli/storiconeve.aspx}}</ref> Povprečna relativna vlažnost je 75 % in se giblje od 72 % julija do 77 % novembra. Temperature morja se gibljejo od najnižjih 13,9 ° C februarja do najvišjih 25,0 ° C avgusta.<ref name="seatemperature.org2">[http://www.seatemperature.org/europe/italy/tor-san-lorenzo-december.htm Monthly Tor San Lorenzo water temperature chart] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200713181229/https://www.seatemperature.org/europe/italy/tor-san-lorenzo-december.htm |date=13 July 2020 }}, seatemperature.org.</ref> == Demografija == Leta 550 pred našim štetjem je bil Rim med največjimi mesti v Italiji. Imel je površino približno 285 hektarjev in ocenjeno 35.000 prebivalcev. Drugi viri kažejo, da je bilo prebivalcev med letoma 600 in 500 pr. n. št. nekaj manj kot 100.000.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=vL2ntMk7j-4C&pg=PA78 |title=Floods of the Tiber in Ancient Rome |author=Gregory S. Aldrete |date=30 January 2007 |access-date=13 July 2014 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151130043744/https://books.google.com/books?id=vL2ntMk7j-4C&pg=PA78 |archive-date=30 November 2015 |isbn=978-0-8018-8405-4}}</ref> Ko je bila ustanovljena republika leta 509 pred našim štetjem, je po popisu živelo 130.000 prebivalcev. Republika je vključevala samo mesto in bližnjo okolico. Drugi viri kažejo na 150.000 prebivalcev. Leta 150 pred našim štetjem je preseglo 300.000.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=fHtvowE9bt8C&pg=PA168 |title=The History of Human Populations: Forms of growth and decline |author=P.M.G. Harris |access-date=13 July 2014 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160101113738/https://books.google.com/books?id=fHtvowE9bt8C&pg=PA168 |archive-date=1 January 2016 |isbn=978-0-275-97131-1 |year=2001}}</ref> Velikost mesta v času cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] je predmet ugibanj z ocenami, ki temeljijo na distribuciji žita, uvozu žita, zmogljivostih vodovoda, mejah mesta, gostoti prebivalstva, popisnih poročilih in predpostavkah o številu neprijavljenih žensk, otrok in sužnjev, kar ponuja zelo širok razpon. Glenn Storey ocenjuje 450.000 ljudi, Whitney Oates ocenjuje 1,2 milijona, Neville Morely poda grobo oceno 800.000 in izključuje prejšnje predloge za 2 milijona.<ref>N.Morley, ''Metropolis and Hinterland'' (Cambridge, 1996) 33–39</ref><ref>{{cite book|last1=Duiker|first1=William|last2=Spielvogel|first2=Jackson|title=World History|date=2001|publisher=Wadsworth|isbn=978-0-534-57168-9|url=https://archive.org/details/worldhistoryto1500duik/page/149 |url-access=registration |page=149|edition=Third}}</ref> Ocene prebivalstva mesta so različne. A. H. M. Jones je sredi 5. stoletja prebivalstvo ocenil na 650.000. Škoda, ki je nastala zaradi opustošenja, je bila morda precenjena. Število prebivalcev se je že začelo zmanjševati od poznega 4. stoletja dalje, čeprav se zdi, da je sredi sredine 5. stoletja Rim še naprej najbolj naseljeno mesto obeh delov cesarstva. [90] Po Krautheimerjevem mnenju je bilo v letu 400 še vedno blizu 800.000; se je zmanjšalo na 500.000 do 452 in se zmanjšalo na morda 100.000 v letu 500 n. št.. Po gotskih vojnah, 535–552, se je število prebivalcev morda začasno zmanjšalo na 30.000. V času pontifikata papeža Gregorja I. (590–604) je morda doseglo 90.000, ki so jih povečali begunci.<ref>Richard Krautheimer, Rome, Profile of a City, 312-1308, 2000 p. 65 {{ISBN|0-691-04961-0}}</ref> Lancon ocenjuje 500.000 na podlagi števila "incisijev", vpisanih kot upravičenih do prejema obrokov kruha, olja in vina; to število je pri reformi leta 419 padlo na 120.000.<ref>Bernard Lancon, Rome in Late Antiquity, 2001 p. 14 {{ISBN|0-415-92976-8}}</ref> Neil Christie je s sklicevanjem na brezplačne obroke za najrevnejše ocenil 500.000 sredi 5. stoletja in še četrt milijona ob koncu stoletja.<ref>Neil Christie, From Constantine to Charlemagne, An Archaeology of Italy 300-800 A.D. 2006 p. 61, {{ISBN|978-1-85928-421-6}}</ref> Roman 36 cesarja Valentinijana III. beleži 3,629 milijona funtov svinjine, ki jih bodo razdelili potrebnim po 5 lbs na mesec za pet zimskih mesecev, kar zadošča za 145.000 prejemnikov. To je bilo uporabljeno za namigovanje nekaj manj kot 500.000 prebivalcev. Dobave žita so ostale nespremenjene, dokler Vandali leta 439 niso zasegli preostalih provinc Severne Afrike, morda pa so se do neke mere še nadaljevali. Prebivalstvo mesta se je v zgodnjem srednjem veku od leta 700 zmanjšalo na manj kot 50.000 ljudi. Še naprej je stagniral ali se krčil vse do renesanse.<ref>P. Llewellyn, ''Rome in the Dark Ages'' (London 1993), p. 97.</ref> Ko je Kraljevina Italija leta 1870 priključila Rim, je imelo mesto približno 225.000 prebivalcev. Manj kot polovica mestnega obzidja je bila zgrajena leta 1881, ko je bilo zabeleženih 275.000 prebivalcev. To se je do pred prvo svetovno vojno povečalo na 600.000. Fašistični režim Mussolinija je poskušal preprečiti pretiran demografski porast mesta, vendar mu do zgodnjih 1930-ih ni uspelo preprečiti, da ne bi dosegel milijon ljudi. Rast prebivalstva se je po drugi svetovni vojni nadaljevala, k čemur je pripomogel povojni gospodarski razcvet. Gradbeni razcvet je v 1950-ih in 1960-ih ustvaril tudi veliko predmestij. Sredi leta 2010 je bilo v samem mestu 2.754.440 prebivalcev, približno 4,2 milijona ljudi pa je živelo na širšem območju Rima (kar je približno mogoče identificirati z njegovim upravnim velemestom, pri čemer je gostota prebivalstva okoli 800 prebivalcev/km² na več kot 5.000 km². Mladoletni (otroci, stari 18 let in mlajši) so predstavljali 17,00 % prebivalstva v primerjavi z upokojenci, ki jih je 20,76 %. To je v primerjavi z italijanskim povprečjem 18,06 % (mladoletniki) in 19,94 % (upokojenci). Povprečna starost rimskega prebivalca je 43 let v primerjavi z italijanskim povprečjem 42. V petih letih med letoma 2002 in 2007 se je prebivalstvo Rima povečalo za 6,54 %, Italija pa kot celota za 3,56 %.<ref>{{cite web |url=http://demo.istat.it/bil2007/index.html |title=Statistiche demografiche ISTAT |publisher=Demo.istat.it |access-date=3 February 2010 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426215446/http://demo.istat.it/bil2007/index.html |archive-date=26 April 2009}}</ref> Mestno območje Rima presega administrativne meje mesta s približno 3,9 milijona prebivalcev.<ref name=World_Urban_Areas>{{Cite web |url=http://www.demographia.com/db-worldua.pdf |title=Demographia World Urban Areas |date=January 2015 |website=demographia.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20170517065701/http://www.demographia.com/db-worldua.pdf|archive-date=17 May 2017|url-status=unfit}}</ref> Na metropolitanskem območju Rima živi med 3,2 in 4,2 milijona ljudi.<ref>{{cite web |url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tgs00080&plugin=1 |title=Total population in Urban Audit cities, Larger Urban Zone |date=2009 |website=[[Eurostat]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20120924142951/http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tgs00080&plugin=1|archive-date=24 September 2012|url-status=unfit|access-date=22 August 2019}}</ref> == Vatikan == {{glavni|Vatikan}} {{wide image|Vatikan Kolonaden Petersdom.jpg|1000px| Trg sv. Petra v mestu Vatikan }} Ozemlje Vatikana je del ''Mons Vaticanus'' griča in sosednjih nekdanjih vatikanskih polj, kjer so bile zgrajene [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilika svetega Petra]], [[Apostolska palača]], [[Sikstinska kapela]] in [[Vatikanski muzeji]g skupaj z različnimi drugimi stavbami. Območje je bilo del rimske ''rione'' Borgo do leta 1929. Ker je bilo območje ločeno od mesta na zahodnem bregu Tibere, je bilo to predmestje, ki je bilo zaščiteno tako, da je bilo vključeno v obzidje Leona IV., pozneje razširjeno s sedanjim obrambnim zidom Pavla III., Pija IV. in Urbana VIII. Ko so se leta 1929 pripravljali [[Lateranski sporazumi]], ki so utemeljili državo Vatikan, je na meje predlaganega ozemlja vplivalo dejstvo, da je bila večina vsega omejena s to zanko. Na nekaterih delih meje ni bilo zidu, vendar je črta nekaterih stavb zagotavljala del meje, pri manjšem delu pa je bila zgrajeno novo obzidje. Ozemlje vključuje [[Trg svetega Petra, Vatikan |Trg svetega Petra]], ločeno od ozemlja Italije le z belo črto skupaj z mejo trga, kjer meji na Piazza Pio XII. Pot do trga svetega Petra vodi po ulici Via della Conciliazione, ki poteka od Tibere do sv. Petra. Ta veličasten pristop sta zasnovala arhitekta [[Marcello Piacentini]] in Spaccarelli po navodilih [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] in v soglasju s cerkvijo po sklenitvi Lateranskih sporazumov. V skladu sporazumi imajo nekatere nepremičnine Svetega sedeža, ki so na italijanskem ozemlju, predvsem [[Papeška palača Castel Gandolfo]] in večje bazilike, zunajteritorialni status, podoben tistim tujih veleposlaništev. == Romanje == [[File:Petersdom bei Nacht Via della Conciliazione in Rome.jpg|thumb|upright=1.25|right| Bazilika svetega Petra ponoči z Via della Conciliazione v Rimu]] Rim je bil od srednjega veka glavno krščansko romarsko mesto. Ljudje z vsega krščanskega sveta obiščejo [[Vatikan]], mesto Rim, sedež [[Papeštvo|papeštva]]. Mesto je v srednjem veku postalo glavno [[Romarsko središče|romarsko]] mesto. Poleg kratkih obdobij kot samostojno mesto v srednjem veku je Rim ohranil svoj status papeške [[Prestolnica|prestolnice]] in svetega mesta stoletja, tudi ko se je papež za [[Avignonsko papeštvo|nekaj časa preselil v Avignon]] (1309–1377). Katoličani verjamejo, da je Vatikan zadnje počivališče [[Sveti Peter|svetega Petra]]. Romanja v Rim lahko vključujejo obiske številnih krajev, tako v Vatikanu kot na italijanskem ozemlju. Priljubljeno postajališče so [[Svete stopnice|Pilatove stopnice]]: to so po krščanski tradiciji stopnice, ki so vodile do pretorja [[Poncij Pilat|Poncija Pilata]] v [[Jeruzalem]]u, na katerem je Jezus Kristus stal med svojim mučenjem na poti do sojenja.<ref>{{Cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/1554541/Steps-Jesus-walked-to-trial-restored-to-glory.html |title=Steps Jesus walked to trial restored to glory |last=Moore |first=Malcolm |date=13 June 2007 |work=Telegraph.co.uk |access-date=22 August 2019 |language=en-GB |issn=0307-1235 |archive-date=30 April 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200430054419/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/1554541/Steps-Jesus-walked-to-trial-restored-to-glory.html |url-status=live }}</ref> Stopnice naj bi v 4. stoletju v Rim pripeljala [[sveta Helena|Helena]] iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. ''Scala Santa'' že stoletja privabljajo krščanske romarje, ki so želeli častiti Jezusov pasijon. Drugi romarski objekti vključujejo več katakomb, zgrajenih v cesarskih časih, v katerih so kristjani molili, pokopavali svoje mrtve in častili v obdobjih preganjanja ter različne nacionalne cerkve (med njimi [[San Luigi dei francesi]] in [[Santa Maria dell'Anima]]) ali cerkve, povezane z njimi, s posameznimi verskimi redovi, kot sta jezuitska cerkev [[Il Gesu]] in Sant'Ignazio. Tradicionalno romarji v Rimu (pa tudi pobožni Rimljani) v 24 urah obiščejo [[sedem romarskih cerkev v Rimu| sedem romarskih cerkva]] (ital. ''Le sette chiese''). Ta običaj, obvezen za vsakega romarja v srednjem veku, je v 16. stoletju kodificiral sveti [[Filip Neri]]. Sedem cerkva so štiri glavne bazilike ([[Bazilika sv. Petra, Vatikan]], [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim]], [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu]] in [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Santa Maria Maggiore]]), ostale tri pa so [[San Lorenzo fuori le mura]] (zgodnjekrščanska bazilika), [[Bazilika svetega križa v Jeruzalemu|Santa Croce v Gerusalemme]] (cerkev, ki jo je ustanovila Helena, Konstantinova mati, v kateri so drobci lesa, pripisani [[pravi križ|svetemu križu]]) in [[Sveti Sebastijan onkraj obzidja|San Sebastiano fuori le mura]] (ki leži ob [[Apijeva cesta|Apijevi cesti]] in je zgrajena nad katakombami San Sebastiano). == Znamenitosti == === Arhitektura === [[File:ThePantheon.jpg|thumb| Panteon, zgrajen kot tempelj, posvečen "vsem bogovom preteklosti, sedanjosti in prihodnosti"]] [[File:Colosseo Romano Rome 04 2016 6289.jpg|thumb| Kolosej je še danes največji amfiteater na svetu.<ref name="#1">{{cite news |url=http://www.guinnessworldrecords.com/records-3000/largest-amphitheatre/ |title=Colosseum: The Largest Amphitheatre |work=Guinnesworldrecords.com |date=6 March 2013|access-date=12 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20141027170257/http://www.guinnessworldrecords.com/records-3000/largest-amphitheatre/|archive-date=27 October 2014|url-status=dead}}</ref> Uporabljali so ga za predstave gladiatorjev in druge javne prireditve (lovske predstave, rekreacije znanih bitk in drame na podlagi klasične mitologije).]] Rimska arhitektura se je skozi stoletja močno razvila, zlasti od klasičnega in cesarskega rimskega sloga do sodobne fašistične arhitekture. Rim je bil nekoč eden glavnih svetovnih epicentrov klasične arhitekture, ki je razvijal nove oblike, kot so [[lok (arhitektura)|lok]], [[kupola]] in [[obok]].<ref name="#1"/> [[Romanska arhitektura|Romanski slog]] v 11., 12. in 13. stoletju se je široko uporabljal tudi v rimski arhitekturi, kasneje pa je mesto postalo eno glavnih središč [[renesančna arhitektura|renesančne]], [[baročna arhitektura|baročne]] in [[neoklasicistična arhitektura|neoklasicistične]] arhitekture. Kljub temu, da je Rim dom [[Vatikan]]a in bazilike svetega Petra, je rimska stolnica [[Lateranska bazilika|nadbazilika svetega Janeza Lateranskega]] na jugovzhodu središča mesta. Skupaj je v Rimu okoli 900 cerkva. Poleg same stolnice velja izpostaviti še [[Bazilika Marije Snežne, Rim|baziliko Santa Maria Maggiore]], [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|baziliko svetega Pavla zunaj obzidja]], baziliko San Clemente, [[San Carlo alle Quattro Fontane]] in cerkev [[Il Gesù]]. Pod mestom so tudi starodavne rimske [[katakombe]]. V Rimu so tudi številne zelo pomembne verske izobraževalne ustanove, na primer [[Papeška lateranska univerza]], [[Papeški biblični inštitut]], [[Papeška univerza Gregoriana]] in [[Papeški orientalski inštitut]]. Od konca Rimske republike je Rim tudi središče pomembne [[Judovstvo|judovske]] skupnosti, ki je nekoč imela sedež v [[Trastevere|Trasteveru]], pozneje pa v rimskem getu. Tam je tudi glavna [[sinagoga]] v Rimu, [[Velika rimska sinagoga|Tempio Maggiore]]. ==== Antični Rim ==== Eden od simbolov Rima je [[Kolosej]] (70–80 n. št.), Največji [[amfiteater, ki je bil kdaj koli zgrajen v Rimskem cesarstvu. Prvotno je zmogel 60.000 gledalcev, uporabljali pa so ga za gladiatorske boje. Pomembni spomeniki in znamenitosti starega Rima so [[Rimski forum]], [[Domus Aurea]], [[Panteon]], [[Trajanov steber]], [[Trajanova tržnica]], [[katakombe]], [[Circus Maximus]], [[Karakalove terme]], [[Angelski grad, Rim]], [[Avgustov mavzolej]], [[Ara Pacis]], [[Konstantinov slavolok, Rim|Konstantinov slavolok]], [[Cestijeva piramida]] in [[Usta resnice|Bocca della Verità]]. ==== Srednji vek ==== Srednjeveške priljubljene četrti mesta, ki so predvsem okoli Kapitola, so bile v veliki meri porušene med koncem 19. stoletja in fašističnim obdobjem, vendar je ostalo še vedno veliko pomembnih stavb. Bazilike iz krščanske antike so [[Bazilika Marije Snežne, Rim| Santa Maria Maggiore]] in [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|svetega Pavla zunaj obzidja]] (slednji sta bila v veliki meri obnovljeni v 19. stoletju), v obeh pa so dragoceni mozaiki iz 4. stoletja našega štetja. Pomembnejše srednjeveške mozaike in freske najdemo tudi v cerkvah [[Bazilika svete Marije v Trasteveru|Santa Maria in Trastevere]], Santi Quattro Coronati in Santa Prassede. Posvetne stavbe so številni stolpi, največja sta Torre delle Milizie in Torre dei Conti, oba poleg rimskega foruma, in ogromno zunanje stopnišče, ki vodi do [[Cerkev S. Maria d'Aracoeli, Rim|bazilike Santa Maria v Aracoeliju]]. ==== Renesansa in barok ==== Rim je bil glavno svetovno središče renesanse, takoj za [[Firence|Firenca]]<nowiki/>mi in se ga je gibanje močno dotaknilo. Med drugimi je mojstrovina renesančne arhitekture v Rimu Michelangelov trg [[Kapitolski trg, Rim|Piazza del Campidoglio]] ali [[Kapitolski trg, Rim|Kapitolski trg]], na katerem stoji [[Konservatorska palača, Rim|Konservatorska palača]]. V tem obdobju so velike aristokratske družine v Rimu gradile bogata stanovanja, kot so [[Kvirinalska palača|Palazzo del Quirinale]] ([[Kvirinalska palača|Kvirinalska]] palača; danes sedež [[predsednik]]<nowiki/>a Italijanske republike), [[Beneška palača, Rim|Palazzo Venezia]], [[Palača Farnese]], [[Palača Barberini]], [[Chigijeva palača]] (danes sedež italijanskega [[Predsednik vlade|predsednika vlade]]), [[Palazzo Spada]], [[Palazzo della Cancelleria]] in [[Villa Farnesina]]. {{wide image|Piazza del Campidoglio panoramic view 39948px.jpg|800px|align-cap=center| Panoramski pogled na trg Piazza del Campidoglio s kopijo konjeniškega kipa Marka Aurelija]}} Številni znameniti mestni trgi - nekateri ogromni, veličastni in pogosto okrašeni z obeliski, nekateri majhni in slikoviti - so v času renesanse in baroka dobili današnjo obliko. Glavni so [[Piazza Navona]], [[Španske stopnice]], [[trg Campo de' Fiori|Campo de' Fiori]], [[Beneški trg, Rim|Piazza Venezia]], [[Piazza Farnese]], [[Piazza della Rotonda]] in [[Piazza della Minerva]]. Eden najbolj znanih primerov baročne umetnosti je [[vodnjak Trevi]] avtorja Nicola Salvija. Druge pomembne baročne palače iz 17. stoletja so [[Palazzo Madama]], zdaj sedež italijanskega senata, in [[Palazzo Montecitorio]], zdaj sedež poslanske zbornice Italije. ==== Neoklasicizem ==== [[File:Vittoriano Altare della Patria 2013-09-16.jpg|thumb|right| Spomenik Victorju Emmanuelu II.]] Leta 1870 je Rim postal glavno mesto nove [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. V tem času je v rimski arhitekturi prevladoval neoklasicizem, stavbni slog, na katerega je vplivala arhitektura antike. V tem obdobju so bile zgrajene številne velike palače, ki so gostile ministrstva, veleposlaništva in druge vladne agencije. Eden najbolj znanih simbolov rimskega neoklasicizma je [[Spomenik Viktorja Emanuela II.]] ali "oltar domovine", kjer je grob neznanega vojaka, ki predstavlja 650.000 italijanskih vojakov, umrlih v prvi svetovni vojni. ==== Fašistična arhitektura ==== [[File:Palazzo della civiltà del lavoro (EUR, Rome) (5904657870).jpg|thumb| Palazzo della Civiltà Italiana v okrožju EUR]] {{glavni|Fašistična arhitektura}} [[Fašisti]]<nowiki/>čni režim, ki je vladal v Italiji med letoma 1922 in 1943, se je prav tako pustil vidne sledi v Rimu. Mussolini je naročil gradnjo novih cest in trgov, kar je povzročilo uničenje starejših cest, hiš, cerkva in palač, postavljenih med papeško vladavino. Glavne dejavnosti v času njegove vlade so bile: "izolacija" Kapitolskega griča; Via dei Monti, pozneje preimenovana v Via del'Impero in nazadnje Via dei Fori Imperiali; Via del Mare, pozneje preimenovana v Via del Teatro di Marcello; "izolacija" Avgustovega mavzoleja z postavitvijo trga Augusto Imperatore; in Via della Conciliazione. Arhitekturno je italijanski fašizem favoriziral najmodernejša gibanja, kot je [[Racionalizem (arhitektura)|racionalizem]]. Vzporedno s tem se je v 1920-ih pojavil še en slog, imenovan ''Stile Novecento'', za katerega so značilne povezave s starodavno rimsko arhitekturo. Dva pomembna kompleksa v tem slogu sta Foro Mussolini, zdaj Foro Italico, Enrica Del Debbija in Città universitaria ('univerzitetno mesto'), Marcella Piacentinija, tudi avtorja kontroverznega uničenja dela riona Borgo za odprtje Via della Conciliazione. Najpomembnejše fašistično mesto v Rimu je okrožje EUR, ki ga je leta 1938 zasnoval Piacentini. Ta nova četrt je nastala kot kompromis med arhitekti racionalisti in novecento, prvega je vodil Giuseppe Pagano. EUR je bil prvotno zasnovan za svetovno razstavo leta 1942 in se je imenoval ''E.42'' (''Esposizione 42''). Najbolj reprezentativni stavbi v EUR-u sta Palazzo della Civiltà Italiana (1938–1943) in Palazzo dei Congressi, primera racionalističnega sloga. Do svetovne razstave ni prišlo, ker je Italija vstopila v drugo svetovno vojno leta 1940, stavbe pa so bile leta 1943 delno uničene v spopadih med italijansko in nemško vojsko in pozneje opuščene. Četrt je bila obnovljena v 1950-ih, ko so rimske oblasti ugotovile, da že imajo seme poslovnega okrožja zunaj središča, kakršno so načrtovale še druge prestolnice (London Docklands in La Défense v Parizu). Palazzo della Farnesina, sedanji sedež italijanskega zunanjega ministrstva, je bil leta 1935 zasnovana v čistem fašističnem slogu. === Spomeniki na seznamu Unescove svetovne dediščine === Pod naslovom '''Zgodovinsko središče Rima, lastnosti svetega sedeža v tem mestu, ki uživa ekstrateritorialne pravice in San Paolo Fuori le Mura''' (''Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura'') so naslednji spomeniki v starem mestnem jedru Rima: Po legendi, da sta Rim ustanovila Romul in Rem leta 753 pred našim štetjem, je bil Rim najprej središče rimske republike, nato rimskega imperija in je v 4. stoletju postal prestolnica krščanskega sveta. Mesto svetovne dediščine, razširjeno leta 1990 na obzidje Urbana VIII., vključuje nekatere od pomembnejših antičnih spomenikov, kot so forumi, [[Avgustov mavzolej]], [[Angelski grad, Rim|Hadrijanov mavzolej]], [[Panteon, Rim|Panteon]], [[Trajanov steber]] in [[Avrelijev steber]], pa tudi verske in javne zgradbe papeškega Rima. Svetovna dediščina obsega celotno zgodovinsko središče Rima znotraj mestnega obzidja v najširšem obsegu v 17. stoletju, kot tudi [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|baziliko sv. Pavla zunaj obzidja]]. Nepremičnina, kompleksna in stratificirana, vključuje izjemna arheološka območja, ki so integrirana v urbano tkivo.<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/91 Unesco]</ref> === Parki in vrtovi === [[File:Rome-VillaBorghese-TempleEsculape.jpg|thumb| Eskulapov tempelj v vrtovih Villa Borghese]] Javni parki in naravni rezervati pokrivajo veliko območje v Rimu, mesto pa ima eno največjih zelenih površin med evropskimi prestolnicami. Najbolj opazen del te zelene površine predstavlja veliko število vil in urejenih vrtov, ki jih je ustvarila italijanska aristokracija. Medtem ko je bil v času gradnje v poznem 19. stoletju večina parkov, ki obkrožajo vile, uničenih, so nekateri ostali. Najbolj opazni med njimi so [[Vila Borghese]], Villa Ada in [[Vila Doria Pamphilij]]. Vila Doria Pamphili je zahodno od hriba Gianicolo in obsega približno 1,8 kvadratnih kilometrov. Vila Sciarra je na hribu z otroškimi igrišči in zasenčenimi sprehajalnimi območji. Na bližnjem območju [[Trastevere]] je Orto Botanico (botanični vrt) hladen in senčen zeleni prostor. Stari rimski hipodrom (Circus Maximus) je še ena velika zelena površina: ima malo dreves, vendar nanj gledata Palatin in Rožni vrt ('roseto comunale'). V bližini je bujna vila Celimontana, blizu vrtov, ki obkrožajo karakalove terme. Vrt Villa Borghese je najbolj znana velika zelena površina v Rimu, med zasenčenimi sprehodi pa je znana umetniška galerija. Vrtovi Pincio in [[Vila Medičejcev, Rim|Villa Medici]] gledajo na trg Piazza del Popolo in Španske stopnice. V Castelfusanu pri Ostiji je tudi pomemben borov gozd. Rim ima tudi številne regionalne parke precej novejšega izvora, vključno z regionalnim parkom Pineto in regionalnim parkom Apijske ceste. Naravni rezervati so tudi v Marcigliani in na Tenuta di Castelporziano. === Fontane in akvadukti === {{glavni| Fontane v Rimu|Seznam rimskih akvaduktov}} [[File:Fontana di Trevi Rome 04 2016 6768.jpg|thumb|left|[[Vodnjak Trevi]]. Gradnja se je začela v času starega Rima in je bila dokončana leta 1762 po zasnovi Nicole Salvija.]] Rim je mesto, ki slovi po številnih fontanah, zgrajenih v zelo različnih slogih, od klasičnih in srednjeveških, do baročnih in neoklasicističnih. Mesto ima fontane že več kot dva tisoč let, oskrbovale so mesto s pitno vodo in krasile rimske trge. V času Rimskega cesarstva, leta 98 našega štetja, je po besedah Seksta Julija Frontina, rimskega konzula, imenovanega za ''curator aquarum'' ali varuha vode mesta, Rim imel devet [[akvadukt (vodovod)|akvaduktov]], ki so napajali 39 monumentalnih vodnjakov in 591 javnih bazenov, ne da bi upoštevali vodo za oskrbovanje cesarskega gospodinjstva, kopeli in lastnikov zasebnih vil. Vsak večji vodnjak je bil povezan z dvema različnima akvaduktoma, če bi enega zaprli zaradi servisiranja.<ref>Frontin, Les Aqueducs de la ville de Rome, translation and commentary by Pierre Grimal, Société d'édition Les Belles Lettres, Paris, 1944.</ref> V 17. in 18. stoletju so rimski papeži rekonstruirali druge uničene rimske akvadukte in zgradili nove fontane za označbo svojega pomena, s čimer so začeli zlato dobo rimskih fontan. Fontane v Rimu so bile, tako kot Rubensove slike, izraz novega sloga baročne umetnosti. Bile so polne alegoričnih figur in napolnjene s čustvi in gibanjem. V teh vodnjakih je kiparstvo postalo glavni element, vodo pa so preprosto uporabljali za oživitev in okrasitev skulptur. Tako kot baročni vrtovi so bili "vizualni prikaz zaupanja in moči".<ref>''Italian Gardens, a Cultural History'', Helen Attlee. Francis Lincoln Limited, London 2006.</ref> === Kipi === [[File:Vierströmebrunnen-Fontana dei Quattro Fiumi (27903447766).jpg|thumb|right|[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]], [[Gian Lorenzo Bernini]], 1651]] Rim je znan po svojih kipih, predvsem pa po govorečih kipih Rima. Običajno so to starodavni kipi, ki so postali priljubljeni nabiralniki za politične in družbene razprave, ter mesta, kjer lahko ljudje (pogosto satirično) izrazijo svoje mnenje. Obstajata dva glavna kipa: Pasquino in Marforio, vendar obstajajo še štirje znani kipi: il Babuino, Madama Lucrezia, il Facchino in opat Luigi. Večina teh kipov je staro rimskih ali klasičnih, večina pa prikazuje tudi mitske bogove, starodavne ljudi ali legendarne figure; il Pasquino predstavlja Menelaja, opat Luigi je neznani rimski sodnik, il Babuino naj bi bil Silenj, Marforio predstavlja Okeana, Madama Lucrezia je doprsni kip Izide, il Facchino pa edini nerimski kip, ki je nastal leta 1580 in ne zastopa nikogar posebej. Zaradi svojega statusa so pogosto prekriti s plakati ali grafiti, ki izražajo politične ideje in stališča. Drugi kipi v mestu, ki niso povezani s govorečimi kipi, vključujejo kipe na Ponte Sant'Angelo ali več spomenikov, raztresenih po mestu, na primer [[Giordano Bruno|Giordana Bruna]] na Campo de'Fiori. === Obeliski in stebri === [[File:Piazza del Popolo Obelisco Flaminio a Roma.jpg|thumb|Flaminijev obelisk, Piazza del Popolo]] Mesto gosti osem staroegipčanskih in pet antičnih rimskih [[obelisk]]ov skupaj s številnimi sodobnejšimi obeliski; v Rimu je bil prej (do leta 2005) starodavni etiopski obelisk.<ref>{{cite web |url=http://www.initaly.com/regions/classic/obelisks.htm |title=Chasing Obelisks in Rome |publisher=Initaly.com |access-date=3 February 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100206125357/http://initaly.com/regions/classic/obelisks.htm |archive-date=6 February 2010}}</ref> Mesto vsebuje nekaj obeliskov na trgih, na primer na trgu Piazza Navona, Trgu sv. Petra, Piazza Montecitorio in Piazza del Popolo in drugih v vilah, termah in vrtovih, na primer v vili Celimontana, [[Dioklecijanove terme|Dioklecijanovih termah]] in Pincijanskem hribu. Poleg tega je v središču Rima tudi [[Trajanov steber]] in [[Avrelijev steber]], dva starodavna rimska stebra s spiralnim reliefom. Avrelijev steber je na trgu Piazza Colonna in ga je okoli leta 180 našega štetja postavil [[Komod]] v spomin na svoje starše. Steber je navdihnil Trajanov steber na [[Trajanov forum|Trajanovem forumu]], ki je del cesarskega foruma.<ref>{{cite web |url=http://www.roundtheworldmagazine.com/free-things-to-do-in-rome/ |title=7 Free Things To Do In Rome |publisher=roundtheworldmagazin.com |access-date=17 January 2017 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170217200236/http://www.roundtheworldmagazine.com/free-things-to-do-in-rome/ |archive-date=17 February 2017 |date=12 January 2017}}</ref> === Mostovi === [[File:Bridge Vittorio Emanuele II at sunset.jpg|thumb|''Ponte Vittorio Emanuele II.'' ob sončnem zahodu]] Mesto Rim ima številne znane mostove, ki prečkajo Tibero. Edini most, ki je ostal do danes iz klasične dobe nespremenjen, je [[Ponte dei Quattro Capi]], ki povezuje Isolo Tiberino z levim bregom. Drugi ohranjeni - čeprav spremenjeni - starodavni rimski mostovi, ki prečkajo Tibero, so Ponte Cestio, Ponte Sant'Angelo in [[Milvijski most|Ponte Milvio]]. Glede na Ponte Nomentano, ki je bil tudi zgrajen v starem Rimu in prečka reko Aniene, trenutno v mestu še vedno ostaja pet starodavnih rimskih mostov.<ref>{{cite web |url=http://www.citrag.it/archi/page/bridges/e_f_pn_ro.htm |title=The Bridges of Ancient Rome |publisher=Citrag.it |access-date=3 February 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100113044759/http://www.citrag.it/archi/page/bridges/e_f_pn_ro.htm |archive-date=13 January 2010}}</ref> Drugi omembe vredni mostovi so Ponte Sisto, prvi most, zgrajen v renesansi nad rimskimi temelji; Ponte Rotto, pravzaprav edini preostali lok starodavnega Pons Aemiliusa, se je podrl med poplavo leta 1598 in podrl konec 19. stoletja; in Ponte Vittorio Emanuele II., sodoben most, ki povezuje Corso Vittorio Emanuele in Borgo. Večina mestnih javnih mostov je bila zgrajenih v klasičnem ali renesančnem slogu, pa tudi v baročnem, neoklasicističnem in modernem slogu. Po Enciklopediji Britannici je najlepši starodavni most v Rimu Ponte Sant'Angelo, ki je bil dokončan leta 135 n. št. in je bil okrašen z desetimi kipi angelov, ki jih je leta 1688 zasnoval Bernini.<ref>{{cite encyclopedia |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/523159/SantAngelo-Bridge |title=Sant'Angelo Bridge |access-date=3 February 2010 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20100109154613/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/523159/SantAngelo-Bridge |archive-date=9 January 2010}}</ref> === Katakombe === {{glavni| Rimske katakombe}} [[File:PiusXItomb2.jpg|thumb|left| Vatikanska nekropola, kraj, kjer so pokopani številni papeži]] Rim ima ogromno starodavnih katakomb ali podzemnih grobišč pod ali v bližini mesta, od katerih jih je vsaj štirideset, nekatere so odkrili šele v zadnjih desetletjih. Čeprav so najbolj znane po krščanskih pokopih, vključujejo poganske in judovske pokope, bodisi v ločenih katakombah bodisi pomešane skupaj. Prve obsežne katakombe so izkopali od 2. stoletja dalje. Prvotno so bile izrezane skozi [[tuf]], mehko vulkansko kamnino, zunaj meja mesta, ker je rimsko pravo prepovedovalo pokopavanje v mejah mesta. Trenutno je vzdrževanje katakomb v rokah papeža, ki je salezijancem Don Boska naložil nadzor nad katakombami svetega Kaliksa na obrobju Rima. == Gospodarstvo == Kot glavno mesto Italije, Rim gosti vse glavne institucije države, vključno s predsedstvom republike, vlado (in njenimi ministri), parlamentom, glavnimi sodišči in diplomatskimi predstavniki vseh držav za italijansko državo in Vatikan. V Rimu so številne mednarodne institucije, predvsem kulturne in znanstvene, na primer Ameriški inštitut, Britanska šola, Francoska akademija, Skandinavski inštituti in Nemški arheološki inštitut. Obstajajo tudi specializirane agencije Združenih narodov, na primer FAO. Rim gosti tudi velike mednarodne in svetovne politične in kulturne organizacije, kot so Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva (IFAD), Svetovni program za hrano (WFP), Natova obrambna šola in Mednarodni center za preučevanje ohranjanja in obnove kulturnih dobrin (ICCROM). {{wide image|Panoramic view of EUR business district, Rome.jpg|800px|align-cap=center| Panoramski pogled na poslovno četrt EUR}} [[File:Temple of Hadrian.jpg|thumb| Rimska gospodarska zbornica v starodavnem Hadrijanovem templju]] Čeprav je za rimsko gospodarstvo značilna odsotnost težke industrije in v veliki meri prevladujejo storitve, visokotehnološka podjetja (IT, vesoljska industrija, obramba, telekomunikacije), raziskave, gradbene in komercialne dejavnosti (zlasti bančništvo) ter velik razvoj turizma, ki je zelo dinamičen in izjemno pomemben za njegovo gospodarstvo. Mednarodno rimsko letališče Fiumicino je največje v Italiji, v mestu pa so sedeži velike večine večjih italijanskih podjetij, pa tudi sedež treh od 100 največjih svetovnih podjetij: Enel, Eni in Telecom Italia . [128] Univerze, nacionalni radio in televizija ter filmska industrija so prav tako pomembni deli gospodarstva: Rim je tudi središče italijanske filmske industrije, zahvaljujoč studiom Cinecittà, ki deluje že od 1930-ih. Mesto je tudi središče bančništva in zavarovalništva, pa tudi elektronike, energije, prometa in vesoljske industrije. Sedeži številnih mednarodnih podjetij in agencij, vladnih ministrstev, konferenčnih centrov, športnih prizorišč in muzejev se nahajajo v glavnih poslovnih četrtih v Rimu: Esposizione Universale Roma (EUR); Torrino (južneje od EUR); Magliana; Parco de 'Medici-Laurentina in tako imenovana dolina Tiburtina ob starodavni Via Tiburtina. == Šport == Leta 1960 je Rim gostil [[Poletne olimpijske igre 1960|Poletne olimpijske igre]]. Tukaj imata sedež dva pomembna italijanska [[nogometni klub|nogometna kluba]], [[A.S. Roma]] in [[S.S. Lazio]], ki svoje domače tekme igrata na [[Stadio Olimpico|olimpijskem stadionu]]. V mestu je med letoma [[Sezona Velikih nagrad 1925|1925]] in {{F1|1954}} potekala [[Dirke za Velike nagrade|dirka]] za [[Velika nagrada Rima|Veliko nagrado Rima]]. == Mednarodne povezave == Rim je od leta 1956 ekskluzivno mesto-dvojček [[Pariz]]a,<ref>{{navedi splet| url=http://www.paris.fr/politiques/paris-a-l-international/paris-ville-monde/les-pactes-d-amitie-et-de-cooperation/rub_6587_stand_16468_port_14974 |title=Les pactes d'amitié et de coopération |work=Paris.fr |accessdate=24.7.2014}}</ref> po načelu »''Solo Parigi è degna di Roma; solo Roma è degna di Parigi''« (»Samo Pariz je vreden Rima; samo Rim je vreden Pariza«). Druge mednarodne povezave z mesti (pobratena, sestrska ali partnerska mesta) so: {{div col|colwidth=20em}} * {{ikonazastave|Bolivija}} [[Achacachi]], Bolivija * {{ikonazastave|Alžirija}} [[Alžir]], Alžirija * {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]], Srbija * {{ikonazastave|Brazilija}} [[Brasília]], Brazilija * {{ikonazastave|Egipt}} [[Kairo]], Egipt * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]], Ukrajina * {{ikonazastave|Poljska}} [[Krakov]], Poljska * {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]], Združeno kraljestvo * {{ikonazastave|Pakistan}} [[Multan]], Pakistan * {{ikonazastave|Indija}} [[Mumbaj]], Indija * {{ikonazastave|Španija}} [[Madrid]], Španija * {{ikonazastave|Španija}} [[Marbella]], Španija * {{ikonazastave|Kanada}} [[Montreal]], Kanada * {{ikonazastave|ZDA}} [[New York City]], ZDA * {{ikonazastave|Ljudska republika Kitajska}} [[Peking]], LR Kitajska * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Plovdiv]], Bolgarija * {{ikonazastave|Indija}} [[New Delhi]], Indija * {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Seul]], Južna Koreja * {{ikonazastave|Avstralija}} [[Sydney]], Avstralija * {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]], Albanija * {{ikonazastave|Japonska}} [[Tokio]], Japonska * {{ikonazastave|Belgija}} [[Tongeren]], Belgija * {{ikonazastave|Tunizija}} [[Tunis]], Tunizija * {{ikonazastave|ZDA}} [[Washington, D.C.]], ZDA {{div col end}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Rus Roman, ''Vodnik po Rimu'', Družina, Ljubljana 1999,{{COBISS|ID=97689600}} * Hughes Roberts, ''Rim'', Modrijan, Ljubljana 2014,{{COBISS|ID=27613312}} * Valigi Cinzia, ''Rim in Vatikan: Sikstinska kapela, Castel Gandorfo, Tivoli'' , Narni, Plurigraf, med 2000 in 2012 {{COBISS|ID=753224}} ISBN 978 88 7551 212 0 * Boldrini Fabio, Castelucci Leonardo, Giuntoli Stefano, ''Il libro d'oro di Roma'', Casa editrice Bonechi, Firenze 1988 (v italijanščini) * ''Rim od začetkov do naših dni'', Lozzi Roma S.A.S., 1999, ISBNː 978-88-86843-67-6 == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{zbirka|Rome|Rim}} * {{Wikipotovanje-medvrstično|Rome}} * [http://www.comune.roma.it/PCR/do/jpsite/Site/home Uradna spletna stran mestnih oblasti] {{ikona it}} * [http://www.rim.veleposlanistvo.si/ Spletne strani slovenskega veleposlaništva v Rimu] {{Province of Rome}} {{Evropske prestolnice}} {{World Heritage Sites in Italy}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Rim|*]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]] [[Kategorija:Sveta mesta]] moidza0o13l1q6ipu8c6o7khlcl7sa6 0 15322 5736832 5728208 2022-08-20T06:46:23Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Brez virov|date=september 2021}} {{original research|date=september 2021}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Laibach | image = | caption = Skupina leta 2011 | Background = group_or_band | Origin = [[Trbovlje]] - [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | Genre = [[Elektronska glasba]]<br />[[Eksperimentalna glasba]]<br />[[Industrialna glasba]]<br />[[Martial]]<br />[[Neoklasika]]<br /> | Years_active = [[1980]]–danes | Label = [[Mute Records|Mute]] | Associated_acts = [[300.000 V.K.]], [[Neue Slowenische Kunst]], [[Videosex]], [[Silence]], [[Anja Rupel]], [[Make Up 2]], [[Juno Reactor]] | Current_members = Glej [[Laibach#Dosedanji člani in pomembnejši sodelavci|celoten seznam]] }} '''Laibach''' ([[Nemščina|nemško]] ime za [[Ljubljana|Ljubljano]] ali [[Ljubljanica|Ljubljanico]], mesto ob reki/potoku (''Bach'') ali močvirje; nemško ''Labach''; ''Laubach'' = mlačen potok ali leno tekoča voda; v srednjem veku se je tako za reko kot za mesto začel uporabljati staronemški izraz ''Laibach'' = stoječa voda, ki povzroča poplave) je [[Slovenija|slovenska]] [[Glasbena skupina|glasbena]] in večmedijska skupina, ki se poleg [[Glasba|glasbe]] in zvoka izraža še s pomočjo [[Oblikovanje|oblikovanja]], [[Slikarstvo|slikarstva]], [[Gledališče|gledališča]] in ostalih [[Umetnost|umetniških]] in neumetniških praks. Skupina je bila ustanovljena 1. junija 1980 v [[Trbovlje|Trbovljah]] (datum je izbran simbolično, dejanski ni znan). Leta 1983 je v [[Nova revija|Novi reviji]] (št. 13/14) z nadnaslovom "Akcija v imenu ideje" objavila manifest "10 točk Konventa", v katerih je bilo mdr. opredeljeno anonimno članstvo (psevdonimi: Eber, Saliger, Keller in Dachauer) ter kolektivno avtorstvo in industrijski način dela po vzoru totalitarizma in pod vodstvom Imanentnega konsistentnega duha. Laibachova ustvarjalnost se po njih giblje na področju spoja med politiko in umetnostjo, vsaka umetnost pa je podvržena politični manipulaciji, razen tiste, ki govori z jezikom te iste manipulacije. V njih je določeno tudi, da poleg Laibacha v okviru [[Laibach kunst|Laibach Kunst]] estetike obstajata še glasbeni podskupini [[Dreihundert Tausend Verschiedene Krawalle]] ([[300.000 VK]]) in [[Germania]]. Laibach je 1984 soustanovil umetniški kolektiv [[Neue Slowenische Kunst|''Neue Slowenische Kunst'']] (kratica NSK) ter sodeloval s slikarsko skupino [[Irwin]], več zaporednimi gledališkimi skupinami/projekti, ki jih je ustanovil [[Dragan Živadinov]], oblikovalskim studiem [[Novi kolektivizem]] (njegov član iz Laibacha je D. Knez, sodelavec E. Markošek) in drugimi pridruženimi skupinami, ki so v letih 1984–92 sestavljale kolektiv NSK. Glasbeni izraz združuje različne žanre, od eksperimentalnega industrijskega zvoka, do simfoničnega, t. i. militantnega klasicizma in elektronske glasbe. So utemeljitelji t. i. retroavantgardne umetniške smeri (skupaj z drugimi skupinami iz umetniškega gibanja/kolektiva NSK), v začetku delovanja in ponovno v zadnjem obdobju so večmedijske in likovne projekte ter razstave pripravljali pod imenom [[Laibach Kunst]]. Skupina Laibach je med najbolj razpoznavnimi slovenskimi glasbenimi skupinami, uveljavljena predvsem na mednarodni oz. svetovni "neodvisni" glasbeni sceni, iznajditelj in nosilec enega najbolj uveljavljenih slovenskih umetnostnih pojavov sodobnega časa, znanega kot retroavantgarda. == Zgodovina == === Začetki in Tomaž Hostnik === Skupina je takoj ob ustanovitvi poskrbela za burne reakcije javnosti. V Trbovljah so leta 1980 izoblikovali multimedijski projekt »Rdeči revirji« (pozneje medijsko imenovan kot 'Alternativa slovenski kulturi'), ki jo je lokalna oblast prepovedala še pred odprtjem. Na plakatih, ki so bili ilegalno nalepljeni po zidovih mesta, je bil lik črnega križa (ki je Laibachov poglavitni simbol, včasih tudi v kombinaciji z zobatim kolesom) in motiv iz Carpenterjevega filma »Noč čarovnic«, izrisan v ekspresionistični risbi.  Njihovo delovanje je v medijih sprožilo veliko razprav o dejanski umetniški in politični vsebini skupine. Prvi javni nastop z razstavo »AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST" se je zgodil 14. junija 1981 v prostoru Srećna (nova) galerija, v SKC-ju (Studentski kulturni centar) v Beogradu. Naslednja razstava (»Žrtve letalske nesreče«) je bila 8. decembra 1981 v ljubljanskem Discu FV 112/15, kjer se je 12. januarja 1982 zgodil tudi prvi koncert skupine.  Istega leta sta kmalu sledila tudi prva koncerta v [[Zagreb|Zagrebu]] in [[Beograd|Beogradu]]. Njihov glasbeni stil so kritiki označili kot industrijski rock, saj so pri predstavitvah v živo uporabljali gramofone, radio in elektronske instrumente, ki so jih ustvarili sami, namesto efekta suhega ledu pa so nekajkrat uporablili kar originalne vojaške dimne bombe. Vizualni stil skupine je bil v zgodnji fazi osredotočen predvsem na industrijsko ikonografijo, kmalu  pa so vključili tudi druge simbole: jelene in jelensko rogovje, motiv bobnarja, kavopivke, vojaške uniforme in lovske obleke. Skoraj vsak njihov koncert je bil drugače poimenovan. Zadnji v sodelovanju s Tomažem Hostnikom v Zagrebu (prvič je v vlogi vokalista nastopil na Novem Rocku septembra 1982 v Ljubljani, ko ga je v brado zadela razbita steklenica) so poimenovali »Dotik Zla«. 21. decembra 1982 je Hostnik naredil samomor. === "Disidentstvo" v Jugoslaviji === [[Slika:Laibach drummer.jpg|sličica|Ena od spremljevalnih članic skupine, 2008|levo]]V letu 1983 je skupina nadaljevala s koncertnimi nastopi. V Ljubljani so nastopili 22. aprila,  skupaj z angleškima skupinama Last Few Days in 23 Skidoo. Na 12. glasbenem biennalu v Zagrebu so naslednji dan nastopili z naslovom "Mi kujemo bodočnost", med katerim so uporabili sočasne projekcije propagandnega dokumentarnega filma o Jugoslaviji  Revolucija še traja, na katerega je bil dodatno projecirana super 8 mm filmska zanka s pornografskimi prizori. Koncert, ki se je začel ob 24:00 in potekal v jutranjih urah je, zaradi naključnega prekritja pornografskega odlomka (penisa) in posnetka [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]], prekinila policija, skupina pa je bila prisiljena neprostovoljno oditi z odra. Kmalu je sledila uradna prepoved  imena in javnega nastopanja skupine v Jugoslaviji. K prepovedi je dodatno prispeval tudi intervju s člani skupine v oddaji TV-tednik, ki izzval moralno paniko in na koncu katerega je novinar Jure Pengov pozval k pogromu nad njimi, zato so se začasno umaknili v samostan Pleterje. Novembra 1983 so Laibach skupaj s skupino Last Few Days odšli na turnejo »Occupied Europe Tour« po vzhodni in zahodni Evropi. Z živimi nastopi in zaradi prepovedi delovanja  v svoji matični državi se je zanje povečal interes v zahodnih državah. Provokativna uporaba simbolov je najprej izzvala Slovensko veteransko organizacijo (Zvezo borcev narodnoosvobodilne vojne). Decembra leta 1984 so priredili 'anonimni' koncert v dvorani sirotišnice, poimenovane po [[Malči Belič]] v Ljubljani, posvečen umrlemu Tomažu Hostniku. Koncert so oglaševali s plakatom, na katerem je bil samo velik črn križ – simbol skupine  - in naslov dvorane. Ime skupine ni bil nikjer zapisan, tako so zadostili zahtevi po prepovedi uporabe imena. Koncert je bil vseeno razprodan. V tem letu (1984) so soustanovili tudi širši kolektiv Neue Slowenische Kunst (znan tudi pod kratico NSK). Poleg Laibacha je NSK vključeval še slikarsko skupino Irwin, gledališko skupino Sestre Scipiona Nasice (kasneje Kozmokinetični kabinet Noordung), oblikovalski studio Novi kolektivizem, pridružili pa so se jim še Oddelek za čisto in praktično filozofijo in različne podskupine, npr. arhitekti Graditelji, Domovinski film, klub Sava, Retrovizija itd. Osnovne premise delovanja vseh teh skupin so slonele na estetskih in ideoloških temeljih, ki jih je do takrat formiral Laibach. Neue Slowenische Kunst je uradno obstajal kot povezana akcija med temi skupinami do leta 1992, ko se je 'transponiral' v NSK državo. Laibach in NSK sta s svojimi skupnimi akcijami močno označila osemdeseta in prvo polovico devetdesetih, tako v Sloveniji kot v bivši državi Jugoslaviji ter tudi drugje po svetu. To gibanje je še danes predmet številnih znanstvenih raziskav in doktorskih disertacij doma in v tujini. === Mednarodni preboj === Laibach so od ustanovitve leta 1980 do danes imeli več kot 1000 koncertov po celem svetu, prodali so čez milijon plošč in postali mednarodno priznani, še posebej s svojimi interpretacijami pesmi skupin [[Queen]], [[The Rolling Stones]], [[The Beatles]] … Leta 1988 je izšel album Let It Be, po istoimenskem albumu Beatlesov, le brez naslovne skladbe. "Maggie Mae" pa je nadomestila kombinacija nemških lovskih pesmi "Auf der Lüneburger Heide" in "Was Gleicht Wohl Auf Erden". Del posnetega materiala je predvajal tudi Paul McCartney pred svojimi koncerti. Naslednje leto je izšel EP Sympathy for the Devil po istoimenski pesmi Rolling Stones. Dosegli so tudi komercialni uspeh z različico pesmi "Live is life" skupine Opus in "One Vision" skupine Queen. Leta 1994 je skupina izdala album NATO, ki se je nanašal na aktualne politične dogodke v Vzhodni Evropi, nekdanji Jugoslaviji in ukrepe pakta [[NATO]]. Album vsebuje tudi različice pesmi "The Final Countdown " skupine Europe, "In the Army Now" skupine [[Status Quo]], "Indian Reservation" (preimenovane v "National Reservation") Dona Fardona in "Marš na Drinu" Stanislava Biničkega. Leta 1996 so izdali album z naslovom Jesus Christ Superstars, svojo različico rock opere Jesus Christ Superstar Andrewa Lloyda Webberja. Sodelovali so tudi pri nekaterih mednarodnih projektih. V predstavi No Fire Escape from Hell so se odzvali povabilu plesalca Michaela Clarka in z njim nastopili na nekaterih predstavah v Veliki Britaniji in drugje po svetu. V Hamburgu so napisali glasbo za Shakespearovega Macbetha v Deutsches Schauspielhaus. Za to predstavo so tudi oblikovali del scenografije in v sami predstavi nastopali.  Glasba skupine je bila uporabljena tudi kot inspiracija za znameniti eksperimentalni filmski hit ''Blair Witch Project'', člani zasedbe pa so nastopili v filmu 'Full Metal Jacket' znanega režiserja Stanleyja Kubricka. Njihova glasba se je pojavila v hollywoodskem filmskem hitu 'Spiderman I', v popularni ameriški televizijski nanizanki 'Alias', za film finskega režiserja Tima Vuoresuole [[Jekleno nebo]] (2012) ter njegov sequel [[Jekleno nebo 2]] (2019) pa so prispevali vso glasbo. == Glasbeni stil, slike in kontroverznost == Laibach ne prikriva temnih plati človeštva, temveč jih enostavno razkriva in razkazuje, včasih posredno, včasih pa tudi neposredno prek glasbe, s pomočjo [[Retorika|retorike]] in z vizualnimi prikazi: željo po oblasti, težnjo po [[Totalitarizem|totalitarnih]] političnih sistemih oziroma režimih, [[vojna|vojno]] kot stvar za doseganje oblasti, željo podrejati ostale volji posameznikov, ne da bi jih pojmovali kot sebi enake. To so problematike, ki so jih Laibach uprizorili v preteklosti in s katerimi so se tudi dejansko soočali ter katerim se danes še vedno posvečajo na izviren način. Njihova besedila so preprosta, učinkovita in odprta za napačno razlago. Sprejmejo vse zapeljive leske in simbole državne oblasti, nato pa s tem pretiravajo vse do parodije. Že ob svojem nastanku so v začetku osemdesetih let največ pozornosti vzbudili z uporabo nacistične in socrealistične totalitaristične [[Ikonografija|ikonografije]], kot so razne zastave in križi, uniforme, ki so spominjale na uniforme nekdanjih nemških okupatorskih vojakov pa tudi s političnim jezikom. Prevladovalo je mnenje, da skupina odkrito simpatizira s totalitarnimi sistemi, predvsem z [[Nacionalsocializem|nacizmom]], [[Fašizem|fašizmom]] in stalinizmom ter deluje po nekakšnih totalitarističnih principih in v imenu teh idej proti končni, utopični rešitvi, značilni za tovrstne sisteme. V svojem delovanju so se vedno soočali z državo, naj je bila to nekoč Jugoslavija ali danes Slovenija, in ustvarjali negativno primerjavo države z ostalimi sistemi, ki so zgodovinsko veljali za slabe. S tem so spodbijali vrednote, ki naj bi bile prave in ki so jih poučevali v šolah. Po njihovem mnenju je najbolj totalitaren ravno tisti totalitarizem, ki ti daje občutek, da si svoboden, čeprav v resnici nisi. === Laibach v popularni kulturi === [[Popularna kultura]] je poimenovanje za nekatere kulturne prakse in pojave, katerih skupni pomen je postavljen nasproti visoki kulturi. Popularno lahko razumemo kot nekaj, kar je všeč veliko ljudem ali kot predmet množičnih medijev za izpostavljanje lastnih dobičkonosnih interesov. Laibach se izmed teh treh identificira samo s prvim razumevanjem popularne kulture. Performansi Laibach so med bolj obiskanimi v Sloveniji, pojavljajo se v množičnih medijih in imajo veliko bazo oboževalcev. So v kategoriji kvalitetne umetnosti znotraj popularne kulture. [[Slika:LAIBACH Red Districts Trbovlje 2011.jpg|sličica|Leta 2011, 30 let po ustanovitvi skupine in prepovedi projekta »Rdeči revirji« (''Red districts''), je skupina Laibach pripravila istoimenski večdnevni multimedijski projekt, ki je prek rekonstrukcije obravnaval iste vsebinske in formalne parametre kot bi jih tisti leta 1980. Pri izvedbi projekta je sodelovala tudi skupina V.A.T. (Vizualna alternativa Trbovlje), ki je postavila spremljevalno razstavo in mozaike'.]]Laibach se je že v svojih "10 točkah konventa" izrekel glede podvrženosti ideologiji – da se izognemo manipulaciji ideologije, moramo biti ideologija. Laibach z umetnostjo šoka z ljudmi manipulira: strateško nastavi šok, ker tako dobi pozornost, nato preda svoje sporočilo. Njihov produkt je umetnina, njihova produkcija pa je množična. Za množično širjenje uporabljajo več sredstev, kot npr. mistifikacijo (uniformiranost nastopajočih), performans (nenehna podrejenost režirani vlogi), pojavitev v množičnih medijih (ameriški glasbeni televizijski program MTV), provokativnost (totalitarni simboli), intertekstualnost (Life is Life, The Final Countdown) in parodijo (virtualna država NSK z izdajanjem potnih listov). === Intertekstualnost in parodija pri skupini Laibach === Skoraj celotna Laibachova pojavnost se sklicuje na v množični ali visoki kulturi že videno in v igro vpeljuje t. i. kulturni spomin. Laibachova dela so intertekstualna: svoj pomen oblikujejo s pomočjo drugih umetniških del. Tako nastajajo reciklaže, kar ima učinek parodije (Life is Life). Laibachove pesmi so lahko tudi travestije (Geburt Einer Nation), kontrafakture (The Final Countdown) in pastiši (Krst pod Triglavom). ==== Originalnost Laibacha ==== Intertekstualnost odpira vprašanja o originalnosti tovrstnih avtorjev. Laibach znane množične in manj množične kulturne pojave reciklira, vzame za svoje in jih pokaže v novem kontekstu. Montaže s t. i. tehniko ''cut up'' se pojavljajo tako v smislu zunanje pojave članov kolektiva z znanimi uniformami, pobritimi glavami in prepoznavnim znakom, suprematističnim [[Malevič|Malevičevim]] črnim kvadratom na beli podlagi, kot tudi v smislu reciklaže umetniških produktov: predelave besedil pesmi iz množične kulture (Simpathy for the Devil), vabila, letaki, publikacije in ovitki albumov s predlogami v klasični slikarski umetnosti, zgodovini in tradiciji. Že samo ime kolektiva – Laibach – je reciklaža. ==== Primeri intertekstualnosti v besedilih ==== Umetnost Laibacha je umetnost komentarja. Vsaka poteza Laibacha je pravzaprav komentar.{{citation needed}} ===== Krst pod Triglavom ===== [[Slika:Red square 1.jpg|sličica|Milan Fras, vokal, zadnji koncert iz turneje Volk, Koper, 2008|levo]]Krst pod Triglavom je naslov albuma, ki uporabi simbol slovenske nacionalnosti [[France Prešeren|Prešernov]] [[Krst pri Savici]]. Laibach intertekstualno uporablja Prešernove verze in osebe – Valjhuna, Črtomira in Bogomilo. Po vsakem od treh je poimenovana pesem, poleg tega pa so na albumu še pesmi Jezero, Krst, po drugi strani pa enigmatično naslovljena pesem Rdeči pilot, ki z rdečo simbolizira antireligijski komunizem, je pa to tudi ime avantgardnega časopisa iz dvajsetih let 20. stoletja. Album je razdeljen po letnicah (819−822, 1095−1270, 1961−1982, 1983−1987) in tako razdeli zgodovino Slovencev. V čas pokristjanjevanja umestijo grožnjo, Valjhuna, naravo, Jezero, Hostnik. V času [[Karantanija|Karantanije]] je zapeljevanje, Bogomila, ki tukaj namiguje na rajsko Evo, so lovske igre (Hunters' Game) in teče avstrijska, dunajska kri (Wienerblut). Od šestdesetih do malo po nastanku Laibacha in tudi malo po [[Tito]]vi smrti je čas Črtomira, Jelengara, ubijalca deklet in seveda Apologije Laibach. V zadnjem času, do izida albuma, pa je politika, Krst, Germania in Rdeči pilot (rdeča kot simbol komunizma). Vsak naslov je skrbno izbran, da spada v celoto, pod njim pa se v pesmi skriva še več simbolnega opisa ne le slovenske, temveč evropske zgodovine in miselnosti. ===== Herz-felde ===== Pesem Herz-felde s plošče Krst pod Triglavom-Baptism je aluzija na nemško avantgardo. Helmut Herzfeld je sinonim za Johna Heartfielda, ki je bil pionir uporabljanja umetnosti kot politično orožje. V pesmi Laibach montira dele Hitlerjevega govora, pri katerem je najbolj slišen in udaren sloviti ''»Raus!«'', ''»Ven!«''. Laibach tako pesem uporablja kot politično orožje, kot antinacistično politično sporočilo, ker uporablja nacistični vojni govor z nasilnim krikom, vse skupaj pa poimenuje z imenom umetnost in, ironično, srca (''herz'', ''heart''). Vsebino torej predstavlja z imenom, ki z njo nima prav veliko zveze, in to prenese na polje politike, kjer se proces dogaja pogosteje. ===== The Final Countdown ===== Pesem [[The Final Countdown]] je s konceptualnega albuma NATO, ki se z naborom anti-coverjev pesmi veže na vojno na Balkanu po razpadu Jugoslavije. Laibach so v tem času izjavili: ''»Konflikt v bivši Jugoslaviji je dal lepo lekcijo Evropi o tem, kaj se lahko zgodi, če razlike niso spoštovane, če problemi niso rešeni pravčas in če najmanjših v družbi ne jemljemo resno. Vsa Evropa ima na rokah kri Balkana.«'' The Final Countdown je prva izmed treh zaporednih rock pesmi na albumu NATO (The Final Countdown, You're in the Army Now, The Dogs of War), njena originalna verzija pa je hit švedskega benda Europe. Z zamenjavo inštrumentov so rokovsko uspešnico spremenili v disko verzijo. Pesem govori o intergalaktičnem potovanju, zadnje odštevanje (''the final countdown'') pa je odštevanje tik pred odhodom vesoljske rakete z bolne Zemlje. Destinacija pa ni več Mars (simbol vojne), kot je v originalu, temveč Venera (simbol ljubezni). Podobno naredijo s pesmima In the Army Now (v originalu [[Status Quo]]/[[Boland]]) in Dogs of War (v originalu [[Pink Floyd]]). ===== Life is Life ===== Pesem Life is Life je predelava pesmi Live is Life avstrijske skupine [[Opus (skupina)|Opus]]. Laibach pesem dvakrat umesti na album [[Opus Dei (album)|Opus Dei]], poimenovan (tudi) po znani organizaciji Rimokatoliške cerkve. Prva verzija je v nemščini Leben Heißt Leben. Prva kitica je enaka originalu, ostalo je reciklaža verzov in dodajanje novih, s čimer pesem dobi popolnoma drugo sporočilo: iz množične zabave, entuziastične navezanosti skupine Opus na oder, v brezpogojno dajanje množici, družbi, državi. Energijo in svoj maksimum se daje za t. i. skupno dobro, z dobrim namenom posameznikov, ki so na koncu samo veseli, da je konec, čeprav so vsi izgubili vse. Iz himne dobrega počutja je Laibach recikliral pesem triumfa, vojnega marša. Album [[Let It Be (album, Laibach)|Let It Be]] je prenovitev celotnega zadnjega albuma [[Beatles]]ov, Simpathy for the Devil pa t. i. anti-cover istoimenske pesmi [[Rolling Stones]]ov. Predelavi ponujata demistifikacijo ''peace and love'' iz hipijevskih šestdesetih in utelešenja tega gibanja, koncerta Woodstock. Miselnost hipijevskega miru in ljubezni se je proti koncu stoletja sesuvala. Let It Be je odgovor na razpad skupine The Beatles, drugi pa spomin na koncert Altamont iz leta 1969. Altamont je kot kontrast Woodstocka najbolj znan po nasilju, vključno s smrtjo Mereditha Hunterja, ki je umrl med nastopom Rolling Stonesov: težave, ki so rodile nasilje, so se začele med izvajanjem pesmi Simpathy for the Devil. ===== Rammstein ===== Popularna nemška glasbena skupina [[Rammstein]]''' '''je priznala močan vpliv Laibacha. Laibach Rammstein razumejo kot Laibach za adolescenco, sebe pa kot Rammstein za odrasle. Laibach je naredil remiks Rammsteinove pesmi Ohne dich, poimenovan Ohne mich. Namesto prepoznavnega Rammsteinovega vokala gre za moško-ženski duet Milana Frasa in Mine Špiler, v originalu orkestralno glasbo zamenja elektronika, v besedilu pa je najpomembnejša zamenjava v refrenu. Rammsteinov refren ''»Ohne dich kann ich nicht sein«'', v prostem prevodu ''»Brez tebe ne morem obstajati«'', Laibach poje obratno ''»Ohne mich kannst du nicht sein«'', torej ''»Brez mene ne moreš obstajati«''. Ljubezenski baladi spremenijo žanr – postane narcisoidna, že skoraj grozeča pesem. == Nagrade in priznanja == * Slovenski ambasadorji kulture - naziv jim je podelilo [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje zadeve]] (http://www.mzz.gov.si/si/ministrstvo_za_zunanje_zadeve/novinarsko_sredisce/slovenija_v_zariscu_bilten/) * [[Zlata ptica]] (1986, skupaj z drugimi skupinami NSK) - nagrada ZSMS za jugoslovanski dan mladosti (25. maj) *Zlata nagrada Metoda Badjure ([[Badjurova nagrada]]) na festivalu Teden domačega filma za glasbo v filmu [[Hudodelci (film)|Hudodelci]] (1987) * [[Viktor (nagrada)|Viktor]] za posebne dosežke na področju medijske in popularne kulture (1997; vrnjen) * Nagrada glavnega mesta Ljubljane za »izjemne ustvarjalne dosežke doma in v tujini« (1997) * Prvojunijska nagrada - najpomembnejše občinsko priznanje mesta [[Trbovlje]] (2000) * [[Zlata piščal (nagrada)|Zlata piščal]] za življenjsko delo (2017) == Dosedanji člani in pomembnejši sodelavci == (legenda: E= ''Eber''; S= ''Saliger''; D= ''Dachauer''; K= ''Keller'') {{col-begin}} {{col-break}} * [[Dejan Knez]] (E; 1961, Trbovlje), ustanovni član – osnovni koncept, likovno-vizualna podoba in grafično oblikovanje; slikar; (so)avtor glasbe; kitara, mali boben, klaviature, elektronika, glas, odrski nastop; trobenta, kvadrohorn itd.; aktiven član s prekinitvami in vzporednimi projekti (ps. ''Elk Eber''; ''A. D. Knez'', ''Operator 99'', ''baron (Karl von) Reichenbach''; ustanovni član 300.000 VK, NSK (1984) in Novega kolektivizma; *[[Janez Knez]] (K, 1931–2011), oče prvega, slikar; častni član *[[Bine Žerko]] (D; Trbovlje), ustanovni član, sodelujoč pri 1. dogodku  v Trbovljah 1980 (član pol leta) * [[Srečko Bajda]] (E; 1961, Celje) (psevd. ''Felix Casio''), ustanovni član; vokal -- glas, soavtor glasbe, aranžmaji, sintetizator (tudi potem, ko je leta 1983 zapustil aktivno članstvo); kasneje tonski mojster v Drami SNG; tudi risar oz. stripovski avtor * [[Andrej Lupinc]] (K; 1961, Ljubljana), ustanovni član; bas kitara, video (ps. ''Keller''); kasneje TV-snemalec, ribič in pisatelj; skupino zapustil 1983 * [[Tine Vodlan]] – sodeloval naj bi pri prvi razstavi v Trbovljah 1980, kot interpretator * [[Tomaž Hostnik (1961)|Tomaž Hostnik]] (S; 1961–1982, Medvode), ustanovni član, gramofon; koncept -- temeljni teoretični spisi (ps. ''Ivo Saliger''), ustanovni član 300.000 VK; frontman – vokal; slikar * [[Ivan Novak (glasbenik)|Ivan (Jani) Novak]] (S; 1958, Trbovlje), ustanovni član, teoretski spisi, intervjuji, komunikacija, organizacija, koordinacija, teksti, (so)avtor glasbe in koncepta, likovno-vizualna podoba, koncertne vizualije, projektor, oblikovanje luči (občasno nastopal tudi na odru: elektronika, mali boben, trobenta, banjo); ustanovni član NSK 1984 (ps. ''Franz Xaver''; ''Ivo Saliger'') * [[Milan Fras]] (D; 1960, Maribor), frontman – vokal, soavtor glasbe in koncepta, teksti; vizualni (likovno-scenski) elementi; odrski nastop; slikarstvo (ustanovni član NSK 1984) * [[Vesna Veberič]] (S), ustanovna članica, likovno-vizualna podoba in grafično oblikovanje, slikarka; skupino zapustila 1983 * [[Marjan Benčina]] (K) – sintetizator, skupino zapustil 1983 * [[Marko Košnik]] (D; 1961, Kranj), ustanovni član, elektronika, (kasneje večmedijski in novomedijski umetnik in teoretik: ''Inštitut Egon March'', ''Ministrstvo za eksperiment''...), skupino zapustil 1983 *[[Martin Žitnik]] (K) – sodeloval pri enem zgodnjih koncertov * [[Jurij Toni]] – tonski mojster, producent * [[Igor Vidmar]] (S; 1950), producent, založnik, promotor, organizator koncertov (agencija ŠKUC - RO.P.O.T.); član odprave po okupirani Evropi 1983 (voditelj radijskih oddaj in politični TV-publicist/kolumnist) * [[Jani Guna]] – Trbovlje: časopisni arhiv – dokumentacija (socialni delavec, novinar) * [[Teodor Lorenčič]] – fotograf, član odprave po okupirani Evropi 1983; avtor foto-monografije "40 godina večnosti", Beograd, 2021 * [[Tomaž Mastnak]] (1953), sociolog, publicist, član odprave po okupirani Evropi 1983 * [[Fritz Häaman|Fritz Catlin]] (K) (psevd. Fritz Häaman) – član skupin Last Few Days in 23 Skidoo; sodelavec (bobnar) Laibacha na Occupied Europe Tour 1983 * [[Duncan MacDonald]] (D) – šofer na Occupied Europe Tour, sodelavec (bobnar) Laibacha na tej turneji, koproducent, pozneje odvetnik * [[Vasja Ulrih]] (D; 1946), pevski in recitatorski basovski vokal (na posnetkih, redko na odru); sicer slikar, kipar, restavrator itd. * [[Janko Novak]] (E; 1952–2021) – pevski in recitatorski vokal (na posnetkih, tudi na odru na zgodnjih turnejah skupine) * [[Jože Pegam]] (D) – trobenta, klarinet, tenor saksofon, dolgoletni član Gastrbajtrs in Demolition Group * [[Matjaž Pegam]] (S) – bobni, član Gastrbajtrs in Demolition Group {{col-break}} * [[Lado Jakša]] (K) – saksofon, klarinet * [[Iztok Črne|Iztok Černe]] (S) – glasbeni producent, studio Metro * [[Neven Smolčič]] (K) – glasbeni producent * Nicole Capaan (iz Amsterdama) – na fotografiji v Londonu (''grob Karla Marxa'') * [[Vanda Krajinović Adler]] (S) – sodelavka Laibacha v prvi polovici 80' (''SKC Beograd''...) * [[Jonathan Langram]] (K) – glas na nekaterih zgodnjih posnetkih, prijatelj skupine * [[Uli Rehberg]] (E) – glasbeni založnik (''Walter Ulbricht Schallfolien'', Hamburg) * [[Ervin Markošek]] (K; 1961, Laško), mali boben/bobni, klaviature/elektronika, odrski nastop, trobenta, orglice, banjo itd. (član od srede 80.; aktiven do konca 90. let); maneken in grafični oblikovalec; pozneje sodelavec pri Novem kolektivizmu * [[Tone Dimnik]] (E) - bobni * [[Boban Bursać|Boban (Boško) Bursać]] (D; 1960–2016) – oblikovalec zvoka, producent * Franci NN – šofer na nekaterih zgodnjih turnejah, občasno nastopal v otvoritvah koncertov (sekanje debla, recitacija) * [[Max Osole]] (1955), zgodnji video posnetki * [[Roman Dečman]] (E) – bobni, dolgoletni sodelavec skupine, član skupin [[Otroci socializma]] in Carina, predsednik Društva za retroavantgardo * [[Dare Hočevar]] (D) – bas kitara * [[Iztok Turk]] (E; 1963), elektronika, tonski mojster, producent, skladatelj, član in soustanovitelj skupin Kuzle, Otroci socializma, Videosex, Rotor, 300.000 VK * [[Janez Križaj (glasbeni producent)|Janez Križaj]] (1966), elektronika, tonski mojster, producent, član Videosex * [[Anja Rupel]] (K; 1966), vokal (studijska sodelavka), čanica Videosex * [[Oto Rimele]] (K; 1962, Maribor), kitara (akademski slikar, profesor UM), soustanovitelj in član skupine Lačni Franz; kasneje Sokoli * [[Slavko Avsenik ml.]] (S; 1958), aranžmaji * Dragoslav-[[Dražen Radojković]] (E), bobni, član skupine Kazimirov kazneni korpus (Bgd) * [[Svetozar Mišić]] – dokumentacija * [[Jože Suhadolnik]] – fotograf * [[Miha Fras]] – fotograf * [[David Jarh]] (K) – trobenta, rog? * [[Tadej Zupančič]] (1965), studijski vokal * [[Ivo Štandeker]] (1961–1992), prevajalec tekstov iz angleščine v nemščino, svetovalec pri predelavi tekstov (''Life is life'', ''Geburt einer Nation'', ''Simpathy for the Devil''...) {{col-break}} * [[Peter Mlakar]] (K; 1951), retorika, ''Oddelek za čisto in praktično filozofijo pri NSK'' (od 1987), častni član Laibacha, član 300.000 VK in kolektiva NSK; filozof, pisatelj, TV-"pridigar" * [[Daniel Landin]] (E) – klarinet, video režiser (''Država, Life is Life, Geburt einer Nation''), član skupine Last Few Days, sodelavec skupine Throbbing Gristle, pozneje filmski režiser in direktor fotografije * [[Slim Smith]] – oblikovanje * Richard NN (S) – sodelavec Laibacha (mali boben) leta 1987 * [[Bucko & Tucko]] (Srbija) – video (''Across the Universe'') * [[Peter Vezjak]] (1959), video (''Retrovizija'') – ''Sympathy for the Devil, Wirtschaft ist Tot'', so-režiser filma »Laibach, A Film From Slovenia« * [[Igor Zupe]] (1964), režiser, producent (film, video: ''Nord Cross Production''; prvotno skupina ''Abildungen varieté'', nato ''Domovinski film'' v sklopu NSK), avtor filma »Glasba je časovna umetnost 3: LP - Laibach« * [[Bertrand Burgalat]] (E) – aranžmaji * [[Danijel Petronijević]] (D), sodelavec skupine * [[Cveto Kobal]] (1960), flavta, vokal (studijski), nastopajoči v muzikalu Wir sind das Volk * [[Borut Kržišnik]] (S; 1961), kitara (skladatelj elektronske glasbe) * [[Davor Klarič]], klaviature * [[Chris Bohn]] – novinar, sodelavec skupine, korekture angleških tekstov * [[Komorni zbor AVE]] – spremljevalni vokali * [[Tamara Žagar]] – klasični sopran * [[Peter Penko]] (K) – elektronika, aranžmaji * [[Gregor Zemljič]] – elektronika, koproducent * [[Sašo Podgoršek -|Sašo Podgoršek]] (1964), video, filmski režiser; avtor nekaterih videov Laibacha in filma "Divide States of America" * [[Nikola Sekulović]] (K) – bas kitara * [[Matej Mršnik]] (E) – kitara * [[Daniel Matič]] (K) – kitara *[[Jurij Kelhar]] (1972–2021), večmedijski/vizualni umetnik, slikar, sodelavec * [[Uroš Umek]] ([[DJ Umek]]) – elektronika * [[Damijan Bizilj]] ([[DJ Bizzy]]) (E) – elekronika * [[Eva Breznikar]] (D) – mali boben, činele, spremljevalni vokal, odski nastop * [[Nataša Regovec]] (S) – mali boben, činele, spremljevalni vokal, odrski nastop {{col-break}} * [[Boris Benko]] (E; 1975) – vokal, avtor glasbe in aranžer, odrski nastop; član skupine Silence * [[Primož Hladnik]] (D; 1975), klavir, elektronika, aranžmaji, odrski nastop, član skupine Silence * [[Janez Gabrič]] (S) – bobni * [[Mina Špiler]] (E; 1981) – vokal, sintetizator; odrski nastop, članica skupine Melodrom * [[Luka Jamnik (glasbenik)|Luka Jamnik]] (E) – elektronika, sintetizator, back vokal, odrski nastop, avtor glasbe in aranžmajev * [[Jadranka Juras]] (D) – vokal * [[Brina Vogelnik]] – vokal * [[Izidor Leitinger]] – aranžmaji, trobenta; dirigent * [[Matevž Kolenc]] (S) – avtor (elektronske) glasbe, producent; skupina Melodrom * [[Sašo Vollmaier]] (K) – klaviature, klavir (2007-13); nato glasbeni producent in skladatelj, pianist (''Kind of Laibach'', 2020), tudi v predstavi Wir sind das Volk * [[Rok Lopatič]] (K) – klaviature, aranžmaji, back vokal, odrski nastop * [[Anže Rozman]] – aranžmaji * [[Álvaro Domínguez Vázquez]] – aranžmaji * [[Zvezdana Novaković]] – vokal * [[Tomislav Gangl]] – vizualije * [[Vitja Balžalorsky]] (S) – kitara, aranžmaji, odrski nastop * [[Bojan Krhlanko]] (D) – bobni, aranžmaji, odrski nastop * [[Marina Martensson|Marina Mårtensson]] (E) – vokal in akustična kitara, teksti, odrski nastop * [[Lina Rahne]] (K) – vokal, odrski nastop * [[Matej Gobec]] (D) – oblikovalec zvoka, producent * [[Marko Turel]] – oblikovalec zvoka, producent * [[Tomaž Čubej]] – oblikovalec luči *[[Anja Quickert]] – nemška režiserka muzikala/plesnogledališke predstave Wir sind das Volk, sicer vodja mednarodnega združenja Heinerja Müllerja *[[Katarina Stegnar]] – nastopajoča v muzikalu/plesnogledališki predstavi Wir sind das Volk *[[The Stroj]] – 2 bobnarja (Primož Oberžan in Janez Levec) v muzikalu/plesnogledališki predstavi Wir sind das Volk *''Vier Personen Quartet'' – godalni kvartet {{col-end}} == Diskografija == === Studijski albumi === *''[[Laibach (album)|Laibach]]'' (ŠKUC-Ropot, 1985); ponovna izdaja - CD - ponovna izdaja 1999 (z dvema dodatnima skladbama 300.000VK in tremi Storm und Klang iz predstave Molitveni stroj Noordung) *''[[Nova Akropola]]'' (Cherry Red, 1985); ponovna izdaja - CD 2002 (z dodanim videom ''Država''/''The State'') *''[[Opus Dei (album)|Opus Dei]]'' (Mute Records, 1987); izdaja na CD -formatu z dodanimi 4 skladbami iz Krsta pod Triglavom, 199? *''[[Kapital (album)|Kapital]]'' (2 x LP /CD /kaseta : 3 različni mixi; Mute Records, 1992) *''[[Jesus Christ Superstars]]'' (The Grey Area/Mute Records, 1996) *''[[WAT]]'' (Mute Records, 2003) *''[[Spectre (album, Laibach)|Spectre]]'' (Mute, 2014) *''[[Also Sprach Zarathustra (album)|Also Sprach Zarathustra]]'' (Mute, 2017) ==== Albumi priredb ==== *''[[Let It Be (album, Laibach)|Let It Be]]'' (Mute Records, 1988) *''[[Sympathy for the Devil (album)|Sympathy for the Devil]]'' (Mute Records, 1988) *''[[NATO (album)|NATO]]'' (Mute Records, 1994) *''[[Volk (album)|Volk]]'' (Mute Records, 2006) *''[[Laibachkunstderfuge]]'' (Mute Records/Dallas, 2008) *''[[The Sound of Music (album, Laibach)|The Sound of Music]]'' (Mute, 2018) *''[[Laibach Revisited]]'' (BOX s 3-mi LP-ploščami/CD-ji, spremno knjižico itd.; Društvo za retroavantgardo, 2019/2020) === Soundtrack albumi === *''[[Krst pod Triglavom-Baptism]]'' (Walter Ulbricht Schallfolien, 1987) *''[[Macbeth (album)|Macbeth]]'' (Mute Records, 1990) *''[[Iron Sky (The Original Film Soundtrack)]]'' (Mute, 2012) *(''[[Also Sprach Zarathustra (album)|Also Sprach Zarathustra]]'' - Mute, 2017) *''Wir sind das Volk : Ein Musical aus Deutschland'' (Mute, 2022) === Kompilacijski albumi === *''[[Rekapitulacija 1980–1984]]'' (2 x LP; Walter Ulbricht Schallfolien, 1985); ponovna izdaja - CD (NSK008), 2002 *''[[Slovenska Akropola]]'' (LP, ŠKUC-Ropot, 1987); CD-izdaja z dodanimi skladbami iz predstave Molitveni stroj Noordung.. ? *''[[Anthems (album, Laibach)|Anthems]]'' (2 x CD, Mute Records, 2004) *''[[Gesamtkunstwerk – Dokument 81-86]]'' (Vinyl-on-demand, 2011) (6 x LP + ...) *''[[An Introduction To… Laibach]]'' (Mute, 2012) === Albumi v živo === *''[[Neu Konservatiw]]'' (Walter Ulbricht Schalfollien 1985; nova izdaja Cold Spring Records, 2003; ponatis 2006) *''[[The Occupied Europe Tour 1985]]'' (LP, Side Effects, 1986); CD *''[[Ljubljana–Zagreb–Beograd]]'' (CD, The Grey Area/Mute Records, 1993) *''[[Occupied Europe NATO Tour 1994-95]]'' (CD + videokaseta) (The Grey Area/Mute Records, 1996) *''[[M.B. December 21, 1984]]'' (CD, The Grey Area/Mute Records, 1997) *''[[The John Peel Sessions (album, Laibach)|The John Peel Sessions]]'' (CD, Strange Fruit, 2002) *''[[Volk Tour London CC Club]]'' (Abbey Road Live Here Now/Mute Records, 2007) *''[[Monumental Retro-Avant-Garde (Live At Tate Modern / 14 April 2012)]]'' (Abbey Road Live Here Now/Mute Records, 2012) *''[[Live in Hell at V2]]'' - ''Hertogenbosch/Nizozemska 28.6.1985'' (Vinyl-on-demand, 2017) *''[[Bremenmarsch]]'' - ''Laibach Live at Schlachthof'' ''12.10.1987'' (M.i.G.- music, 2020) == Dokumentarci - filmografija (izbor) == * 2018, Glasba je časovna umetnost 3: LP film Laibach – režija Igor Zupe *2016, Liberation day (Dan osvoboditve; o gostovanju v Severni Koreji 2015) – režija Morten Traavik * 2005, Divided States of America: Laibach 2004 Tour – režija Sašo Podgoršek * 1996, Predictions of Fire (Prerokbe ognja) – režija Michael Benson *1993, Bravo: Laibach v filmu – režija Peter Vezjak * 1993, Laibach: A Film From Slovenia – režija Daniel Landin in Chris Bohn * 1988, Laibach: Pobeda pod suncem /Laibach: Zmaga pod soncem /Laibach: Victory Under the Sun – režija Goran Gajić *1986, The State/Država, o sodelovanju z Michaelom Clarkom v predstavi "No Fire Escape in Hell" – režija Daniel Landin *1984: THE DEBATE OVER MAN: “A Polemic Monologue as Artistic Method: Position, Problems, Perspectives” – Laibach / Richard Heslop *1983, Morte ai Sciavi - avtor Max Osole *1983, XY - Nerešeno (TV-intervju TV-Tednik, RTV Ljubljana) - videoposnetek *1982, Documents of Opression – režija Marjan Osole - Max == Bibliografija == * [[Alexei Monroe]]: Pluralni monolit. Laibach in NSK, MASKA, Ljubljana, 2003 {{COBISS|ID=125361920}} * Matičič, Jure: Država Laibach, raziskovalna naloga. Kamnik, 1994. * {{cite book|last=Janjatović |first=Petar |title=EX YU ROCK enciklopedija 1960-2006 |isbn= 978-86-905317-1-4}} * [[Marcel Štefančič Jr.]]: Teror zgodovine : kako je Laibach na začetku osemdesetih premaknil nacijo, partijo in filozofijo.] Ljubljana: UMco, 2012 {{COBISS|ID=258047232}} * Borčić, Barbara: Celostna umetnina Laibach. ''Fragmentarni pogled.'' Ljubljana: Založba /*cf, 2013. *Greene, Doyle - The Rock Cover Song: Culture, History, Politics. Jefferson, North Carolina: McFarland & Company, Inc, 2014. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Laibach}} {{Wikinavedek|Laibach}} * [http://www.laibach.org/ Uradna spletna stran] * [http://www.gla.ac.uk/~dc4w/laibach/laibach.html The Unofficial Laibach Site] * [http://www.artmargins.com/content/review/griffin.html ''Laibachkunst''] vključuje slike zgodnjih vizualnih umetniških del Laibach in prav tako primere članice NSK, umetniške skupine Irwin. * [http://www.nskstate.com/ The NSKSTATE] Spletna stran NSK. * [http://www.mute.com/artists/viewArtistMain.jsp Mute Records UK - distributer Laibach] [http://www.mutelibtech.com/mute/laibach/laibach.htm] * [http://www.telegraph.co.uk/arts/main.jhtml?xml=/arts/2003/09/04/bmlai04.xml „''Warriors of weirdness''“] Članek iz časnika ''The Daily Telegraph'' * [http://www.youtube.com/watch?v=1BZl8ScVYvA ''What the hell is Laibach all about?''] [[YouTube]] [[Slavoj Žižek]] {{Laibach}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1980]] [[Kategorija:Laibach|*]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Trbovlje]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] ac347ylma6dcyph3spkukh39wl5uupq 0 17431 5736872 5726856 2022-08-20T06:52:59Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{infopolje Vojaški konflikt |conflict=Soška fronta |partof=[[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] |image= [[Slika:Kämpfe auf dem Doberdo.JPG|300px]] |caption=Bitka za Doberdob, R.A. Höger |place=[[Julijske Alpe]], [[Soška dolina]] |date= 23. maj 1915 do 28. oktober 1917 |result=Avstro-Ogrska zmaga, premik fronte na reko [[Piava|Piavo]] |combatant1={{ikonazastave|Italija|1861}} [[Kraljevina Italija]] |combatant2={{flag|Avstro-Ogrska|name=Avstro-Ogrska}}<br />{{flag|Nemško cesarstvo|name=Nemško cesarstvo}} |commander1={{ikonazastave|Italija|1861}} [[Armando Diaz]]<br />{{ikonazastave|Italija|1861-state}} [[Luigi Cadorna]] |commander2={{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Conrad von Hötzendorf]]<br />{{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Svetozar Borojević]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Otto von Below]] |strength1= |strength2= |casualties1= |casualties2= |}} '''Soška fronta''' ({{jezik-it|Fronte Isonzo}}, {{jezik-de|Isonzoschlachten}}) je bila del [[italijansko bojišče (prva svetovna bojna)|italijanskega bojišča 1. svetovne vojne]]. Potekala je od 2.208 metrov visokega [[Rombon]]a na severu do izliva reke [[Soča|Soče]] v [[Tržaški zaliv]] na jugu, v skupni dolžini preko 90 kilometrov. Bilo je eno najbolj razgibanih bojišč [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]], saj so boji potekali vse od visokogorja, sredogorja do [[Furlanija|furlanske ravnine]] na jugu fronte. Prvi boji so se začeli 23. maja 1915, ko so italijanske enote prestopile mejo ter začele napredovati v notranjost takratne Avstro-Ogrske. Zaradi počasnega napredovanja in neodločnosti italijanske vojske je [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrski vojski]] še pravočasno uspelo organizirati obrambo ob reki Soči, zaradi česar je italijansko napredovanje zastalo. V naslednjih dveh letih se je na soški fronti zvrstilo enajst italijanskih ofenziv s pičlimi uspehi ter velikimi izgubami na obeh straneh. Ker se je Avstro-ogrska vojska bala naslednje italijanske ofenzive, ki bi lahko dokončno prebila fronto, je skupaj z zavezniki (Nemci) začela načrtovati preboj v dolini Soče. 24. oktobra 1917 so avstro-ogrske in nemške enote sprožile 12. soško bitko, znano tudi kot "čudež pri Kobaridu", v kateri jim je uspelo prebiti italijansko fronto med [[Bovec|Bovcem]] in [[Tolmin]]om. V naslednjih nekaj dneh po ofenzivi je razpadla celotna italijanska fronta med Švico in Tržaškim zalivom, zaradi česar se je morala italijanska vojska umakniti na reko [[Piava|Piavo]], kjer se je vzpostavila nova fronta; s tem je bilo bojev v Posočju konec. == Predhodno dogajanje == [[Slika:Map 1914 WWI Alliances.jpg|200px|sličica|desno|Zemljevid zavezništev leta 1915. Z zeleno barvo je označena antanta z rdečo centralne sile, nevtralne države imajo rumeno barvo.]] 28. junija 1914 so v [[Sarajevo|Sarajevu]] odjeknili streli. Mladoletni atentator [[Gavrilo Princip]], član tajne organizacije [[Črna roka (Srbija)|Črna roka]], je smrtno ranil avstrijskega prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] ter njegovo ženo Sofio. Atentat je sprožil [[Julijska kriza|serijo dogodkov]], ki so Evropo in svet pahnili v eno najbolj uničevalnih vojn v človeški zgodovini.<ref>http://www.history.com/this-day-in-history/archduke-franz-ferdinand-assassinated</ref> Eden ključnih vzrokov za začetek velike vojne je bil zapleten sistem zavezništev. V osnovi so bila ta zavezništva zamišljena tako, da bi preprečevala vojno, zgodilo pa se je ravno nasprotno. Pred začetkom vojne sta se v [[Evropa|Evropi]] oblikovali dve glavni zavezništvi. [[Antanta]], v katerih so bile bolj ali manj med seboj povezane: [[Francija]], [[Rusija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Kraljevina Srbija]] in [[Črna gora]], ter [[centralne sile]], kamor so spadale: [[Nemško cesarstvo]], [[Avstro-Ogrska]], [[Kraljevina Italija]] ter [[Romunija]], brez obveznosti pa so bile v tej zvezi še [[Bolgarija]], [[Osmansko cesarstvo]] in [[Kraljevina Grčija]]. Za dogajanje na soškem bojišču je bilo ključno zavezništvo med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Italijo. Zavezništvo med Nemčijo in Avstro-Ogrsko je bilo sklenjeno leta 1879, temu zavezništvu pa se je leta 1882 pridružila še Italija. Zavezništvo naj bi preprečevalo vojno med Francijo in Nemčijo, saj naj bi v primeru spopadov Italija podprla Nemčijo, hkrati pa je preprečevalo tudi vojno med Italijo in Avstro-Ogrsko, saj je imela Italija do Avstro-Ogrske ozemeljske zahteve. V dogajanje po atentatu Italija ni bila neposredno vpletena, je pa budno spremljala dogajanje in prišla do zaključka, da se spopad med Srbijo in Avstro-Ogrsko glede na razmerje sil v Evropi ne bi dobro končal. Zato je Italija 2. avgusta 1914 trojni sporazum začasno zamrznila in razglasila [[nevtralnost]]. Kot izgovor je navedla, da se Avstro-Ogrska pred vojno s Srbijo ni posvetovala z Italijo, zato slednje zavezniški dogovor ne veže. Poleg tega so se Italijani izgovarjali tudi na to, da nobeden od zaveznikov ni bil napaden, ampak je vojno začel sam.<ref>https://www.thoughtco.com/world-war-one-the-major-alliances-1222059</ref> Italijanska nevtralnost je bila le navidezna. Država se je medtem na skrivaj začela pogajati z antanto, po drugi strani pa je od Avstro-Ogrske v zameno za svojo nevtralnost zahtevala odškodnino v obliki novih ozemelj. Ker je bilo tudi v interesu Nemčije, da Italija ne vstopi v vojno, je Nemčija pritiskala na Avstro-Ogrsko, naj privoli v italijanske zahteve. Ta je na koncu popustila in Italiji ponudila [[Južna Tirolska|Južno Tirolsko]], vendar šele po koncu vojne. To seveda Italiji ni ustrezalo, poleg tega so bili njeni apetiti dosti večji, saj je želela imeti še dele slovenskega ozemlja, [[Trst]], [[Istra|Istro]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]] z otoki. Medtem ko je Avstro-Ogrska s težavo ponujala svoja ozemlja Italiji, antanta teh težav ni imela, saj je vedela, da je barantala z ozemlji, ki niso bila njena. Poleg tega je bila Italijanom pripravljena ponuditi karkoli, samo da ti vstopijo v vojno in razbremenijo zaveznike na [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni]] in [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodni fronti]]. Tako je 26. aprila 1915 Italija z antanto podpisala [[Londonski sporazum (1915)|tajni londonski sporazum]], v katerem ji je bila po zmagi nad centralnimi silami obljubljena Južna Tirolska, Trentino, Trst, Istra, Dalmacija z otoki, luka Vlore, otok Sazan ter Dodekaneški otoki. Obljubljen jim je bil tudi delež pri delitvi nemških kolonij in delež pri delitvi ozemelj Osmanskega cesarstva. S podpisom londonskega sporazuma se je Italija zavezala, da bo v roku enega meseca od podpisa vstopila v vojno na strani antante. 3. maja je Italija uradno izstopila iz trojne zveze, 23. maja (tri dni pred iztekom roka iz londonske pogodbe) pa je napovedala vojno Avstro-Ogrski, s čimer sta se državi tudi uradno znašli v vojni.<ref>https://sites.google.com/a/ucps.k12.nc.us/wwi-y/a-world-prepares-for-war/italy-switches-sides</ref><ref>Doberdob, Vasja Klavora, str. 7 - 12</ref> == Armadi == === Avstroogrska vojska === [[Slika:War flag of Austria-Hungary (1918).svg|200px|sličica|desno|Zastava [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrske vojske]]]] Avstro-ogrska vojska je imela zaradi dualistične ureditve države zelo zapleteno strukturo. Sestavljale so jo tri vojske. [[Avstro-ogrska skupna vojska|Skupna vojska]] (cesarsko kraljeva, znana pod kratico k.u.k., ''kaiserlich und königlich'') s poveljstvom na [[Dunaj]]u, avstrijsko [[domobranstvo (Avstro-Ogrska)|Cesarsko-kraljevo domobranstvo in črnovojništvo]] (''k.k. Landwehr'' in ''k.k. Landstrum'') ter [[Kraljevo madžarsko domobranstvo]] (''Magyar Királyi Honvéd''). Uradni jezik Skupne vojske ter Avstrijskega domobranstva in črnovojništva je bil [[nemščina|nemški jezik]], v Kraljevem madžarskem domobranstvu pa je bil v uporabi [[madžarščina|madžarski]] jezik. V Skupni vojski in Domobranstvu so služili vsi za boj sposobni možje, Črnovojništvo pa je bilo namenjeno starejšim ter za boj deloma sposobnim možem. Črnovojniki so po navadi opravljali svoje delo v zaledju kot stražarji železnic, skladišč, taborišč za vojne ujetnike itd. V primerjavi z ostalimi evropskimi vojskami je bila Avstro-ogrska vojska relativno majhna, ker ji je kronično primanjkovalo denarja je le s težavo ohranjala svojo velikost, varčevalni ukrepi pa so se poznali na kakovosti, številu in starosti orožja in opreme. Zaradi ustroja države je bila vezni člen in inštrument v rokah politike in je večno časa opravljala policijske naloge s katerimi so ohranjali red in mir v dualistični monarhiji. Ob izbruhu vojne so pokazale vse njene slabosti saj ni bila sposobna izvajati večjih vojaških operacij proti enakovrednemu ali celo slabše opremljenemu in usposobljenemu nasprotniku (vzhodna fronta, balkanska fronta). Ob začetku vojne je bila Avstro-ogrska vojska sestavljena iz 102 pehotnih polkov. Vsak izmed teh je bil sestavljen iz treh ali štirih bataljonov, vsak bataljon pa nato iz treh ali štirih stotnij in mitralješkega oddelka. V polku je bilo do 4.000 mož, bataljonu do 1.000 in stotniji do 250 mož. Polki so bili vezani teritorialno na naborni okraj. V letih pred vojno se je to pravilo spremenilo, saj so se bali upora v narodnostno homogenih enotah. Polke so tako premeščali znotraj monarhije. Avstrijsko cesarsko-kraljevo domobranstvo in črnovojništvo je imelo 37 polkov in še tri polke deželnih strelcev. Ogrsko domobranstvo je imelo 32 honvedskih pehotnih polkov. Velik problem v vojski je bila pestra narodna sestava - pogosto je prihajalo do nasprotij med različnimi narodi, v zraku pa je neprestano visel strah pred uporom. Pogosto se je zgodilo, da se slovanski narodi niso želeli boriti na vzhodni fronti proti bratom Slovanom - Rusom (večkrat se je zgodilo, da so na rusko stran prebegnili celi bataljoni). Nastalo situacijo se je po drugi strani dalo s pridom izkoristiti na soški fronti, saj so se Slovenci in Hrvati bali, da bodo v primeru vojaškega poraza Italijani zasedli njihovo narodnostno ozemlje, s tem pa so bili bolj motivirani za boj, kot bi bili sicer. [[Slika:Austro-hungarian infantry in summer (1914).png|200px|sličica|desno|Avstro-Ogrska pehota leta 1914]] Pred vojno je Avstro-ogrska vojska štela 414.000 podčastnikov in vojakov ter 36.000 častnikov. Ob izbruhu vojne so vpoklicali 2.846.000 rezervistov in 54.000 rezervnih častnikov, tako da se je moč Avstro-ogrske vojske povečala na preko 3 milijone mož. Do konca vojne je v vojski služilo skoraj 8 milijonov mož. V bojih je padlo preko milijon vojakov, več kot petsto tisoč pa jih je umrlo v ujetništvu ali zaradi posledic vojne. Glavna oborožitev avstroogrskega vojaka je bila puška [[Manliherica M.95|M95]], bolje znana pod imenom "manliherca". Konec 19. stoletja jo je razvil avstrijski orožarski konstruktor [[Ferdinand Ritter von Mannlicher]], šlo pa je za repetirko kalibra [[8×50 R Mannlicher|8&nbsp;mm]]. Glavna značilnost puške je bil napreden ter hkrati dokaj zapleten zaklep, ki je za repetiranje potreboval samo dve potezi, kar je omogočalo hitrejše streljanje. Puško so izdelovali v več dolžinah, vsaka izmed verzij pa je bila prilagojena določenem rodu vojske. Poleg premovlečnega zaklepa je imela puška shrambo za naboje, pri kateri je prazen okvir za naboje sam izpadel iz shrambe (ti. [[Mannlicherjev okvir]]). Do konca vojne je bilo izdelanih preko 3 milijone teh pušk. Kljub nekaterim prednostim tega orožja so avstroogrske oblasti pred in med vojno razvijale in preizkušale razne prototipe bolj dodelanih modelov pušk, a do zamenjave iz praktičnih razlogov ni prišlo. Popolnoma novo orožje v vojni je bil [[mitraljez]], katerega uničevalno moč so ob odprtju soške fronte že poznale vse sprte strani. Medtem ko je večina udeleženk v vojni prisegala na sistem [[Maxim (mitraljez)|Maxim]], je Avstro-Ogrska v svojo oborožitev sprejela mitraljez [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose 07/12]], ki je deloval na sistemu povratnega pritiska naboja. Nemški konstruktor Andreas Wilhelm Schwarzlose je s tem poenostavil mehanizem orožja ter tako mitraljez naredil robusten, zanesljiv in poceni za izdelavo. Vsak bataljon je imel po en mitralješki oddelek z dvema mitraljezoma. Tekom vojne so v tovarni Steyr izdelali preko 40 tisoč teh mitraljezov. Osebna oborožitev častnikov je bila pištola oz. revolver. Najbolj pogosto se je uporabljal revolver [[Rast & Gasser M.98]] kalibra [[8×27 R Gasser|8&nbsp;mm]], leta 1907 je v oborožitev prišla prva polavtomatska pištola [[Roth-Steyr M.7]], ki je uporabljala drugačen naboj kalibra [[8×19 Roth-Steyr|8&nbsp;mm]]. Leta 1912 je bil predstavljen in v uporabo sprejet naboj [[9×23 Steyr|9&nbsp;mm]] skupaj s polavtomatsko pištolo [[Steyr-Hahn M.12]]. Avstro-Ogrska armada je bila prva na svetu, ki je v svojo pehotno oborožitev uradno sprejela [[Polavtomatska pištola|polavtomatsko pištolo]]. Kot nesporni gospodar bojišča se je med vojno izkazalo topništvo. Avstro-Ogrski začetki na tem področju so bili slabi. V oborožitvi je bilo malo topov, ki pa so bili zastareli, tako kot tudi taktični vidiki njihove uporabe. Šele leta 1915 so začele v uporabo prihajati nove moderne 10 in 15cm havbice in 10,4cm poljski topovi. Največji top, ki ga je imela Avstro-Ogrska armada, je bila 30,5cm Škodina havbica M1911. Na področju soške fronte je Avstro-ogrska vojska imele dve utrdbi, [[Trdnjava Bovške Kluže|staro trdnjavo Kluže]] oz. bovške Kluže (Flitscher Klause) zgrajeno ob reki [[Koritnica]] ter [[Zgornja trdnjava Kluže|zgornjo trdnjavo Kluže]] (Werk Hermann) zgrajeno nekaj sto metrov nad staro utrdbo. Čeprav je bila Hermannova utrdba novejša, zgrajena na prelomu stoletja, je bila ob začetku 1. svetovne vojne že obupno zastarela. Že nekaj dni po začetku spopadov so jo Italijani iz bližnjega [[Nevejski prelaz|Nevejskega prelaza]] začeli divje obstreljevati in jo s tem nepopravljivo poškodovali. Posadka je po tem utrdbo razorožila, topove pa namestila na okoliške hribe. Čeprav je bila utrdba med obstreljevanjem uničena, je opravila svojo nalogo, saj je ustavila napredovanje italijanske vojske v bovški kotlini. Spodnja trdnjava je bila za italijanske topove v mrtvem kotu in je vojno preživela nepoškodovana.<ref>http://spartacus-educational.com/FWWaustriaA.htm</ref><ref>https://ww2-weapons.com/austro-hungarian-army/</ref><ref>http://ahmilitary.blogspot.si/</ref><ref>Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 12-23</ref> === Italijanska vojska === [[Slika:Flag of Italy (1860).svg|200px|thumb|desno|Zastava italijanske kraljeve vojske]] Italijanska vojska je začetek 1. svetovne vojne pričakala v izredno slabem stanju. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je manjkala velika večina redne vojske, rezerve pa sploh ni imela. Manjkalo je preko 13 tisoč častnikov. Pomanjkanje kadra se je najbolj poznalo na področju artilerije in sanitete. Vojaki in rezervisti so bili slabo izurjeni, primanjkovalo je orožja vseh vrst in streliva zanje. Posodobitev vojske se je pričela oktobra 1914, ko je njeno poveljevanje prevzel [[Luigi Cadorna]], a takrat je bilo že prepozno za to, da bi bila italijanska armada ob vstopu v vojno v polnem operativnem stanju. Mobilizacija italijanske vojske se je začela v začetku marca 1915, polne razsežnosti pa je dobila tik pred začetkom sovražnosti. Na začetku poletja je na papirju vojska že štela preko 31.000 častnikov in 1 milijon vojakov. Glavna oborožitev italijanskega vojaka je bila puška repetirka [[Carcano|Carcano M91]]. Uporabljala je naboje kalibra [[6,5×52 Carcano|6,5&nbsp;mm]] in se je polnila z [[Mannlicherjev okvir|Mannlicherjevimi okvirji]] kapacitete 6. Izdelovali so jo v več dolžinah in verzijah, prilagojenih posameznim rodovom italijanske vojske. Italija je vojno začela z dobrimi 800.000 puškami. Slabše je bilo z mitraljezi, na razpolago so jih imeli 618. Pri tem so se zanašali na dobavo britanskih [[Vickers (mitraljez)|Vickersovih mitraljezov]] in francoskih mitraljezov [[Saint-Étienne M1907]]. Zaradi kroničnega pomanjkanja teh so v uporabo sprejeli doma izdelani mitraljez [[Fiat-Revelli M1914]]. Zanimivost tega mitraljeza je bila, da se je polnil preko okvirja z desetimi stolpci po pet nabojev. Italijanski častniški kader je bil poleg revolverjev [[Chamelot-Delvigne 1874]] in [[Bodeo M1889]] oborožen tudi s polavtomatskimi pištolami [[Glisenti M1910]] in [[Beretta M1915]].<ref>Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 24-27</ref> == Prvi spopadi ob Soči == [[Slika:Slovenski narod 25. maj 1915 Prvi boji z Italijo.jpg|200px|sličica|desno|Naslovna stran častnika ''Slovenski narod'' iz dne 25.5.1915, ki bralcem sporoča, da so se med Italijo in Avstro-ogrsko začeli spopadi]] Prvi streli na fronti so odjeknili še pred uradnim začetkom vojne. Na predvečer spopada, 23. maja 1915, je italijanska patrulja pri vasi Strassoldo, južno od Palmanove, začela streljati na avstrijske obmejne stražnike. Do podobnih dogodkov je prihajalo vzdolž celotne meje.<ref>Doberdob, Vasja Klavora, str. 43</ref> V zgornjem Posočju sta trdnjavi [[Predelska baterija|Predel]] in [[Zapora pri Rabeljskem jezeru|Rabelj]] začeli streljati na italijanske položaje na meji, na kar so Italijani odgovorili s svojim topništvom. Točno ob polnoči so italijanske enote prestopile mejo, do večjih bojev pa ni prišlo, saj so se avstro-ogrske enote po predhodnem načrtu umaknile na levi breg Soče na črto [[Rombon]]-[[Bovec]]-[[Tolmin]]-[[Sabotin]]-[[Gorica]]-[[Devin]]. Italijani so imeli dve [[armada|armadi]]. Ena je bila postavljena od [[Kanin]]a do [[Ločnik]]a, sestavljena je bila iz 122 [[bataljon]]ov [[pehota|pehote]], 33 [[eskadron]]ov [[konjenica|konjenice]] in 147 baterij [[top]]ov 2. armade. Druga je bila postavljena od Ločnika do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], vsebovala je 51 bataljonov pehote, 77 eskadronov konjenice in 35 baterij topov 3. armade. Avstro-ogrska vojska je imela takrat tam le 45 bataljonov, 5 eskadrilj konjenice in 35 baterij topov. Ostale čete so šele prihajale. Poveljnik avstro-ogrskih enot na jugozahodni fronti (tako so Avstrijci poimenovali soško fronto) je bil [[nadvojvoda Evgen Avstrijski|nadvojvoda Evgen]], poveljnik Soške fronte pa je bil [[Svetozar Borojević von Bojna]]. Italijanski vojski je poveljeval [[grof]] [[general]] [[Luigi Cadorna]]. 4. junija 1915 je Italijanska vojska v [[Idrsko|Idrskem]] ustrelila šest civilistov.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/50775/prvi-slovenski-talci/|title=Prvi slovenski talci {{!}} MLADINA.si|newspaper=Mladina.si|accessdate=2018-08-22}}</ref> Italijanske enote so napredovale previdno in počasi ter s tem zapravile priložnost za hiter in neoviran prehod Soče. Drugi dan vojne se je italijansko napredovanje strahotno upočasnilo, s tem pa so izgubili možnost za zasedbo [[Gorica|Gorice]], ki skoraj ni bila branjena. Namesto tega so poizkušali zasesti [[Sabotin]], ki je predstavljal steber obrambe goriškega bojišča - to ni uspelo. Zaradi počasnega napredovanja svojih sil in v strahu pred morebitnim avstrijskim protinapadom je [[Luigi Cadorna]] že po štirih dneh spopadov ukazal, naj enote zasedejo obrambne položaje. Italijanski vojaki so na južnem odseku fronte s pomočjo [[Pontonski most|pontonskih mostov]] in brvi lažje prečkali Sočo. 9. junija so tako zasedli [[Tržič, Italija|Tržič]] (Monfalcone), do 23. junija pa so dosegli rob [[Doberdob|Doberdobske planote]]. Ker severneje Italijanom ni uspelo prekoračiti Soče, so se odločili, da bodo to storili pri [[Plave|Plavah]], kjer Soča ostro zavije proti jugu. Pri tem se je vnel oster boj za strateško pomemben hrib Prižnica (kota 383). Krvavi, osem dni trajajoči boji za ta hrib so pustili za seboj preko 2.400 mrtvih, ranjenih in izginulih iz obeh strani, vrh je ostal na nikogaršnjem ozemlju. V Zgornjem Posočju je Italijanom že prvi dan vojne uspelo zasesti grebene [[Matajur]]ja, [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrata]] in [[Kobariški Stol|Kobariškega Stola]]. Redki avstrijski vojaki so se umaknili brez boja in za seboj porušili vse mostove čez Sočo. [[Kobarid]] naj bi bil prvo zavzeto mesto. Zataknilo se jim šele pri Krnskem pogorju, ki je bilo strateškega pomena, saj je onemogočalo prodor v dolino Tolminke, preko katere bi bilo mogoče obkoliti avstrijske enote. Konec maja in v začetku junija so na Slemenu in [[Mrzli vrh|Mrzlem vrhu]] potekali hudi boji, izgube na obeh straneh so bile velike, a vendar je Avstrijcem uspelo obdržati položaje. 16. junija so Italijani v spektakularnem naskoku zasedli vrh [[Krn]]a, ki je bil takrat steber avstrijske obrambe v krnskem pogorju. To je bil eden redkih italijanskih uspehov v celotni kampanji. Kasneje je steber obrambe postala mizasta gora [[Batognica]], ki pa je Italijani zaradi svoje obotavljivosti niso zasedli. Do druge polovice junija so Italijani izgubili preko 10.000 vojakov in 450 častnikov, kar je bilo zelo veliko glede na to, da se prave bojne operacije sploh še niso začele. Fronta je potekala v dolžini [[1 E4 m|90 km]] v zahodnem [[Slovenija|slovenskem]] [[visokogorje|visokogorskem]] svetu, v dolini reke Soče in na kraških [[planota]]h. Soška fronta je bila zaradi neugodnega terena ena najtežjih bitk v 1. svetovni vojni - na [[kras]]u, kjer je primanjkovalo [[voda|vode]], so vojaki pili celo lastni [[urin]]. Na soški fronti so se na strani Avstro-Ogrske bojevali skoraj vsi narodi te večnacionalne monarhije: [[Nemci]], [[Madžari]], [[Italijani]], [[Slovenci]], [[Hrvatje]], [[Srbi]], [[Bošnjaki]], [[Čehi]], idr. Med junijem 1915 in oktobrom 1917 se je ob Soči zvrstilo enajst italijanskih ofenziv, v katerih Italijani, z izjemo zasedbe Gorice in [[Banjšice|Banjšic]], niso imeli veliko uspehov. V strahu pred zlomom fronte je konec oktobra 1917 Avstro-Ogrska ob izdatni pomoči Nemčije sprožila 12. soško bitko, katere namen je bil Italijo izločiti iz velike vojne.<ref>Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 31-41</ref> == Dvanajst soških bitk == === 1. soška bitka (23. junij – 7. julij 1915) === {{Glavni članek|1. soška bitka}}[[Slika:Luigi Cadorna 02.jpg|200px|sličica|desno|Luigi Cadorna, poveljnik Italijanske vojske]] Do začetka 1. soške bitke Italijani niso imeli večjih uspehov. Sočo, ki je Avstrijcem olajševala obrambo so prestopili le na treh mestih: pri Tolminu, Plavah ter med Zagorjem in Jadranskim morjem. Da bi Cadorna izboljšal položaj svoje vojske in prebil avstrijsko obrambo je 23. junija ukazal napad med Kobaridom in Tolminom, tolminskem mostišču, goriškem mostišču ter na Krasu. Ta se je začel z obsežnim sedemdnevnim topniškim obstreljevanjem, ki pa zaradi neizkušenosti topniških posadk ni imelo pravega učinka. Ko se je 30. junija med Kobaridom in Tolminom v napad podala italijanska pehota, se je zgodila katastrofa. Italijansko topništvo ni uničilo žičnih ovir zato so se vojaki znašli pod točo granat in krogel avstrijskih branilcev. Po hudih izgubah so se morali preživeli italijanski vojaki umakniti na izhodiščne položaje. Podobno se je zgodilo na tolminskem ([[Most na Soči]]) in goriškem mostišču. Nekoliko bolje je Italijanom kazalo na Doberdobski planoti. Italijanski napadi na tem delu bojišča so bili tako srditi, da je kazalo, da bo fronta vsak čas padla, nato pa je Italijanom v najbolj kritičnem trenutku zmanjkalo zagona in ofenziva je 7. julija popustila. Italijanski izplen 1. soške bitke je bil pičel. Po štirinajstih dneh srditih bojev se jim je uspelo utrditi pod vznožjem Doberdobske planote pri [[Sredipolje|Sredipolju]], Romjanu in [[Selce, Tolmin|Selcah]]. Na nekaterih odsekih pa jim je uspelo zasesti tudi rob same planote s čimer so dobili dobre položaje za nadaljevanje ofenzive. Vse to so morali plačati z visokimi izgubami 1.916 mrtvih, preko 11.000 ranjenih in 1.536 izginulih. Avstro-Ogrska stran je imela 8.800 mrtvih in 1.150 izginulih. Spodletela italijanska ofenziva je avstro-ogrsko stran prepričala, da je obramba na Soči mogoča.<ref>Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str.42-46</ref> === 2. soška bitka (18. julij – 10. avgust 1915) === {{Glavni članek|Druga soška bitka}} Deset dni po 1. soški bitki je Cadorna 17. julija začel 2. soško bitko. Čeprav se je italijanska ofenziva začela na vsej soški fronti, je bilo težišče italijanske ofenzive na Kras z [[Šmihel, Nova Gorica|Šmihelom]]. Tokrat Italijani niso ponovili napake iz 1. soške bitke. Topniški ogenj je bil kratek in koncentriran tako, da se je že prvi dan ofenzive v napad podala pehota in dosegla kar nekaj uspehov. Avstrijcem je ponovno kazalo, da bo fronta razpadla, zato so v boj poslali zadnje rezerve in utrpeli strahovite izgube. Najbolj krvavi so bili boji za strateško pomemben Šmihel, ki je bil steber obrambe na Krasu in goriškem mostišču. Italijani so ga napadli tretji dan bitke. Napad nanj se je začel z obsežnim topniškim obstreljevanjem, s katerim so zdesetkali avstrijsko posadko na hribu ter preprečili dotok novih enot, temu pa je nato sledil še napad italijanske pehote, ki je preplavila avstrijske branilce. Do večera 20. julija je bil hrib v italijanskih rokah. Vendar ne za dolgo. Ob dveh zjutraj 21. julija so Avstrijci sprožili protinapad. Po dvournem topniškem obstreljevanju je sledil napad pehote, ki je vrh ponovno zasedla. Vsi nadaljnji italijanski poizkusi zavzetja vrha so se izkazali za krvave in neuspešne, čeprav jim je za kratek čas uspelo Šmihel ponovno zasesti. Na jugu so Italijani zasedli rob planote med [[Sredipolje]]m in Selcami, prišlo je do hudih bojev za Grižo, ki je večkrat izmenjala lastnika. Na goriškem mostišču italijanski napadi niso bili uspešni. Dva italijanska napada na Sabotin, steber obrambe Gorice, sta se končala klavrno in v krvi. Na Kalvariji pa je prišlo do boja mož na moža, strelski jarki pa so večkrat zamenjali lastnika. V zgornjem Posočju so Italijani napadli [[Batognica|Batognico]]. Napad se je začel v noči iz 18. na 19. julij z močnim topniškim obstreljevanjem, ki mu je sledil napad pehote. Italijanom je že pri prvem naskoku uspelo Avstrijce pregnati iz zahodnega dela Batognice. V naslednjih dveh dneh pa jim je uspelo zasesti kar dve tretjini te planote. Avstrijci so se obdržali le na koti 2077, ki jo Italijanom vse do konca vojne, kljub večkratnim poizkusom, nikoli ni uspelo zasesti. Cadorna je ofenzivo ukazal prekiniti 10. avgusta. Tako kot v 1. soški bitki tudi v drugi Italijani niso dosegli večjega uspeha. Zasedli so položaje pod Šmihelom ter se utrdili pod Doberdobsko planoto. V Zgornjem Posočju pa so zasedli zahodni del Batognice vse to za ceno 41.866 mrtvih, ranjenih in izginulih. Svoj davek so pobrale tudi bolezni. Ofenziva je potekala v času poletja in najhujše vročine. Zaradi pomanjkanja vode in higiene ter kopice nepokopanih trupel so se začele širiti nalezljive bolezni. Na italijanski strani je zaradi tifusa in kolere zbolelo preko 15.000 vojakov, na avstro-ogrski strani pa 6.400. 1. in 2. soška bitka sta zgornje Posočje nekoliko zaobšli, zato se je Cadorna odločil, da na tem odseku fronte poskuša doseči preboj. Ofenziva se je začela 12. avgusta z dvodnevnim topniškim obstreljevanjem avstro-ogrskih položajov, 14. avgusta pa se je med Rombonom in tolminskim mostiščem v napad podala italijanska pehota. Krvavi boji so trajali kar sedem tednov. 20. avgusta so zasedli [[Plužna|Plužno]] in [[Čezsoča|Čezsočo]], tri dni kasneje pa [[Bovec]]. Krvavi boji so potekali za Javoršček, koto 1776 (vrh jugovzhodno od Lipnika) in položaje pod Kalom. 24. avgusta so [[Alpini]] zasedli [[Čukla|Čuklo]], podali so se v napad na Rombon, vendar jim ga zaradi zagrizenega boja branilcev ni uspelo zasesti, so se pa utrdili pod njegovim vrhom.<ref>Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 47-64</ref> === 3. soška bitka (18. oktober – 4. november 1915) === [[Slika:General der Infanterie Kommandant der 5. Armee, Adelsberg, Postojna, Isonzofront, heute Slowenien (4).jpg|200px|sličica|desno|Avstro-Ogrski vrhovni poveljnik soške fronte, Svetozar Borojević von Bojna]] Oktobra 1915 se je na [[Balkan]]u začela velika združena ofenziva centralnih sil proti Srbiji. Ker se je ta znašla tik pred porazom, so začeli zahodni zavezniki na Italijo pritiskati naj proti Avstro-Ogrski sproži novo ofenzivo in tako razbremeni [[balkansko bojišče]]. Cadorna je z novo ofenzivo odlašal kolikor se je dalo, saj je vedel, da njegova vojska kljub očitni prevladi nad Avstro-Ogrsko ni sposobna izpeljati nove učinkovite ofenzive, vendar mu na koncu ni ostalo druge izbire. Cilj nove ofenzive je bila Gorica, zavzetje tega mesta bi bila odlična propaganda za italijansko stran. Ofenziva je bila sestavljena iz dveh faz, v prvi fazi naj bi zavzeli Plave in Doberdobsko planoto ter tako zlomili dva ključna stebra obrambe južnega dela soškega bojišča, v drugi fazi pa naj bi sledil glavni napad v smeri Gorice. Ofenziva se je začela 18. oktobra z obsežnim topniškim obstreljevanjem med Krnom in Jadranskim morjem, ki je trajalo tri dni. Prvi napad italijanske pehote je bil uspešen, saj se je Italijanom posrečilo zasesti avstrijske jarke na Debeli Griži ter Mrzlem vrhu. Vendar zasedba ni trajala dolgo, saj jih je avstrijski protinapad pregnal na začetne položaje. V naslednjih dneh so se zvrstili napadi in protinapadi, ki so na obeh straneh terjali ogromno žrtev. Italijanski uspehi so bili pičli:tekom bitke so zasedli le nekaj avstrijskih jarkov pod [[Mrzli vrh|Mrzlim vrhom]] nad Tolminom ter na koti 118 na Doberdobski planoti.<ref>http://www.itinerarigrandeguerra.com/code/43701/Tretja-soska-bitka</ref><ref>Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 65-79</ref> === 4. soška bitka (10. november – 5. december 1915) === Po prvih treh neuspelih bitkah se je 10. novembra 1915 začela 4. soška bitka. Njen namen je bil izsiliti vsaj nekaj uspeha pred zasedanjem italijanskega parlamenta decembra 1915. Cadorna je računal na utrujenost Avstro-ogrske vojske, ki je bila zapletena že v krvave spopade na vzhodnem in balkanskem bojišču. Napad je potekal pri Plavah na goriškem mostišču ter na Krasu. Na goriškem mostišču so Italijani poizkušali zasesti Sabotin, vendar brez uspeha, ko jim to ni uspelo so se preusmerili na Oslavje ter odsek med koto 184 in Pevmico, kjer so utrpeli hude izgube, zato so napad prekinili. Istočasno je potekal napad pri Plavah, italijanski juriši so si vrstili eden za drugim vendar brez uspeha. Podobno je bilo na Krasu, kjer je napad na celotni fronti črte spodletel zato so se napadalci usmerili na Šmihel, vendar je tudi ta napad spodletel. Boji so se na Krasu vlekli vse do konca novembra, pri tem pa je bil edini večji italijanski uspeh zasedba kote 124 pri Šmihelu. Medtem ko so Italijani pred bitko, med njo in po njej zlahka nadomeščali izgube, to ni veljalo za Avstro-Ogrske enote, ki so imele omejene zmogljivosti, celotna soška armada pa je bila po vsaki bitki na robu zloma. Reševale so jo le premestitve enote z drugih bojišč. 18. novembra 1915 so začeli Italijani načrtno in sistematično obstreljevati Gorico, pri čemer cilji obstreljevanja niso bile le vojaške tarče temveč tudi civilni objekti. Napad, ki je potekal tudi z granatami največjega kalibra, je med civilisti povzročil veliko žrtev. Večina preživelih pa se je odločila, da bo mesto zapustila. Do spopadov je prišlo tudi med Sočo in Mrzlim vrhom, vendar tam Italijani niso dosegli večjega uspeha. Napad so prekinili decembra, ko se je vreme v visokogorju poslabšalo.<ref>Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 80-112</ref> === 5. soška bitka (11. marec – 16. marec 1916) === Po zimskem zatišju so zahodni zavezniki začeli na Italijo pritiskati, naj ponovno preide v napad ter tako razbremeni zaveznike na zahodni fronti. Cadorna je tako 6. marca 1916 začel s pripravami na novo ofenzivo. Ta se je začela 11. marca in je trajalo le pet dni do 16. marca. Glede na to, da so bili Italijani bolj ali manj prisiljeni v ofenzivo, je niso jemali precej resno. Spopadi so potekali pri Tolminu ter pri Gorici in niso prinesli nobenih večjih sprememb na fronti. Na Krasu si je italijanska vojska priborila nekaj jarkov, Avstro-ogrska vojska pa je ponovno zavzela več položajev v Krnskem pogorju (Vrata - Kota 1870). Izgube na obeh straneh so bile v primerjavi z ostalimi ofenzivami relativno majhne.<ref>Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str.113-117</ref> === 6. soška bitka (6. avgust – 17. avgust 1916) === [[Slika:WWI - Sixth Battle of the Isonzo - 9th August 1916 Italian cavalry enters Gorizia.jpg|250px|sličica|desno|Italijanska konjenica vstopa v zapuščeno Gorico, 9. avgust 1916]] [[Tirolska fronta|Bitka na Tirolskem]] je Italijanom nekoliko prekrižala načrte o novi ofenzivi na Soči. Zaradi velikih izgub, ki so jih imeli tam, so napad prestavili na avgust 1916, prav tako so omejili velikost napada. Ta naj bi potekal na goriškem mostišču, glavni cilj napada pa je bilo zavzetje strateško pomembnih Sabotina in Šmihela. Za to nalogo so Italijani pripravili kar sedem divizij z močno topniško podporo. Priprave na napad so potekale v največji tajnosti, tako da Avstrijci niso nič posumili kaj jih čaka. Napad se je začel 4. avgusta zjutraj s slepilnim napadom na Doberdobu. Dan pozneje so italijanski topovi že začeli obstreljevati Gorico, Šmihel in Sabotin. Obstreljevanje se je 6. avgusta okrepilo tako, da je Avstrijcem takoj postalo jasno, da se je začela nova italijanska ofenziva. Ob štirih popoldne se je začel napad na Sabotin. Vrh, ki je za Italijane dolgo časa veljal kot neosvojljiv, je italijanska pehota od podpori topništva zasedla v pičlih štiridesetih minutah. Branilci, skriti v kavernah, zaradi učinkovitega italijanskega obstreljevanja niso videli prihajajoče italijanske pehote, tako da so ob njihovem napadu ostali ujeti v [[kaverna]]h in so se morali kasneje vdati. Sedmega avgusta je po hudih bojih padel tudi Šmihel, južni steber obrambe Gorice. Ker so razmere za Avstro-ogrsko vojsko na desnem bregu Soče postajale vedno bolj kritične, je 8. avgusta zgodaj zjutraj prišel ukaz o umiku na levi breg Soče, zvečer pa še ukaz za umik iz Gorice. Po umiku so Avstrijci razstrelili [[Solkanski most|solkanski železniški most]]. Zaradi umika iz Gorice so avstro-ogrske enote na Doberdobski planoti postale izpostavljene in jim je v primeru italijanskega napada grozila obkolitev. Da bi se Borojević temu izognil, je 9. avgusta izdal ukaz za umik z Doberdobske planote na novo obrambno črto Mirenski grad – kota 212 Nad Logom – Dol – Lokvica –Opatje selo – kota 208. Umik je bil izveden v noči z 9. na 10. avgust, ne da bi Italijani posumili, kaj se dogaja. Ko so ti zjutraj napadli, so ugotovili, da so napadli prazne položaje. V noči na 12. avgust so Avstrijci zaradi lažje obrambe še enkrat spremenili obrambno črto in jo premaknili še bolj proti vzhodu. Nenadni avstrijski umik iz Gorice je Cadorna poizkušal izkoristiti z novim prodorom proti Vipavski dolini, zato je na goriškem mostišču in Krasu ukazal neprestane napade, ki so se vrstili do 17. avgusta. Ti so sicer povzročili ogromno izgub na obeh straneh ter spravili avstro-ogrsko obrambo v ponovno krizo, vendar niso spremenili poteka frontne črte. Bitka se je zaključila popoldan 17. avgusta. Italijani so v njej izgubili preko 51.000 vojakov, vendar so izgube odtehtale zasedbo Gorice, ki je bila ena izmed glavnih ciljev italijanske vojske že vse od začetka vojne. To je bil eden redkih uspehov italijanske vojske na soški fronti.<ref>Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 117-129</ref> === 7. soška bitka (13. september – 17. september 1916) === Še pred koncem 6. soške bitke se je Cadorna odločil, da bo s pritiskom na branilce nadaljeval. Cilj napada je bil Kras, odsek med reko Vipavo in Jadranskim morjem. Glavni cilj napada je bil [[Fajtji hrib]] in [[Trstelj]], s katerih bi lahko Italijani nato v bok napadli avstrijske položaje severno in južno od tega hriba in tako ogrozili celotno fronto na Krasu. Napad se je začel 13. septembra z močnim topniškim ognjem, ki se je nadaljeval še 14. septembra na celotnem odseku od reke Vipave do morja. Ko se je ta preselil v avstrijsko zaledje, se je v napad podala pehota. Avstrijci so za razliko od prejšnjih bitk po njej udarili s topništvom in napadalcem povzročili velike izgube, vendar so le s težavo obranili svoje položaje. Italijani so napadali množično na različnih odsekih (Mirenski grad, Opatje selo, Lokvice). Najbolj krvavi so bili boji za Gorjupo kupo, 144 metrov visok hrib, ki je med boji večkrat zamenjal lastnika. Zaradi primanjkovanja vojakov so se branilci ponovno znašli v strahu, da se bo fronta vsak čas sesula. Reševale so jih le premestitve enot iz drugih bolj mirnih odsekov bojišča. In ko je že kazalo, da bo fronta vsak čas padla, je Avstrijce v zadnjem trenutku rešila italijanska neodločnost, ta neodločnost je Avstrijce reševala že v prejšnjih bitkah in tudi v vseh naslednjih. 17. septembra so se začeli kazati prvi znaki, da italijanska ofenziva pojenja, vendar le ne nekaterih odsekih; drugod so še vedno potekali krvavi boji, še posebej za koto 208, kjer so se kar vrstili napadi in protinapadi. Zvečer istega dne je Cadorna, ne da bi vedel kako blizu zmage je, preklical napad, saj ni želel do konca izčrpati svoje armade. Čeprav je bitka trajala le štiri dni, so bile izgube ogromne:preko 17.000 italijanskih in 15.000 avstrijskih vojakov je izginilo, umrlo ali bilo ranjenih.<ref>Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 130-133</ref> === 8. soška bitka (9. oktober – 12. oktober 1916) === Je bila samo še ena izmed bitk, ki so potekale na Krasu. Trajala je med 9. in 12. oktobrom 1916. Glavni cilj napada sta bila strateško pomembna vrhova Fajtji hrib in Trstelj. Tako kot vedno so imeli Italijani premoč v številu vojakov kot tudi v številu topov in opremi. Avstrijci pa so se soočali še z eno težavo. Imeli so zelo slabe obrambne položaje, kar je onemogočalo učinkovito obrambo ter povečevalo izgube. Čeprav do bitke še ni prišlo, je italijansko topništvo med 7. in 8. bitko neprestano obstreljevalo avstrijske položaje na fronti in zaledju ter tako neprestano povzročalo izgube. Do prave bitke je prišlo šele 9. oktobra zjutraj, ko je topniški ogenj dosegel svoj vrhunec, ob poldne pa je sledil neuspešni napad pehote. Naslednji dan se je topniško obstreljevanje nadaljevalo, sledil je napad pehote na celotnem krasu. Med [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]] in [[Vipava (reka)|Vipavo]] so Italijani prodrli 700 m v avstrijsko obrambo ter se nato ustavili, vsi poskusi avstrijskega protinapada so spodleteli. Na južnem odseku je severno od [[Lokvica|Lokvic]] branilcem uspelo zaustaviti napad, med [[Opatje selo|Opatjim selom]] in [[Nova vas, Sežana|Novo vasjo]] pa so Italijani zasedli celoten odsek in zajeli nekaj tisoč ujetnikov. Avstrijci so v zadnjem trenutku ustavili italijanski prodor preko Jamelj. Zaradi številnih spopadov, ki so se odvijali na Krasu med Opatjim selom in Kostanjevico je Avstrijcem začelo primanjkovati rezerv, poveljniki pa so se bali, da bo vsak čas prišlo do preboja. Nato pa je 12. oktobra prišlo do nenadnega preobrata. Italijanski ofenzivi je zmanjkalo zagona in napadi so ponehali, ne da bi se Italijani sploh zavedali kako blizu zmage so bili. Njihov večji uspeh je bil, da so prodrli kilometer in pol globoko na avstrijsko ozemlje in pri tem popolnoma izčrpali branilce. Za ta uspeh so plačali visoko ceno:izgubili so 254 častnikov in 19.488 vojakov, Avstrijci pa okoli 20.000<ref>Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str.133-137</ref> === 9. soška bitka (31. oktober – 4. november 1916) === [[Slika:WWI - Ninth Battle of the Isonzo - Italian infantry after leaving the trenches.jpg|250px|sličica|desno|Italijanski pehotni napad med 9. soško bitko, 21. avgust 1916]] Za 23. oktober so Italijani pripravljali novo ofenzivo na Krasu, vendar so jo zaradi slabega vremena prestavili na čas, ko se bo to izboljšalo. Avstrijci so napad pričakovali in s topniškim ognjem neprestano motili kopičenje čet nasprotnika, Italijani pa jim niso ostali dolžni, tako da je drugo polovico oktobra 1917 zaznamovalo neprestano topniško obstreljevanje, ki je vojakom v prvih bojnih črtah na Krasu dodobra načelo živce. Vreme se je 30. oktobra izboljšalo, zato so Italijani z močnim topniškim ognjem začeli priprave za napad pehote. Popoldan naslednjega dne je v napad krenila pehota in bila odbita. 1. novembra so poskusili znova, v napadu jim je uspelo osvojiti Cerje ter prodreti do Fajtjega hriba in Kostanjevice na Krasu. V avstrijski obrambi je zaradi visokih izgub nastala vrzel in grozilo je, da se bo fronta sesula. Avstrijce je v zadnjem trenutku, kot že mnogokrat prej, rešila italijanska neodločnost. 4. novembra so Italijani izvedli zadnji napad, vendar je bilo že prepozno, na bojišče so prispele avstrijske rezerve in napad se ni posrečil. Noč je je prinesla zatišje in tako je tudi ostalo, saj se je nad Sočo spustila zima v kateri večje operacije niso bile možne. Največji uspeh ofenzive je bil italijanski prodor do Kostanjevice, s čimer je v avstrijski obrambi nastal žep iz katerega so Italijani s topniškim ognjem obvladovali avstrijsko zaledje severno od Krasa in položaje pri Gorici. Ta uspeh so Italijani plačali s krvjo 28.100 vojakov in 825 častnikov. Avstrijcem se ni godilo nič bolje-njihove izgube so bile podobne italijanskim. Med bitko je bilo zelo aktivno tudi italijansko letalstvo, ki je bombardiralo [[Trst]], [[Sežana|Sežano]], [[Dutovlje]] in [[Miramar]].<ref>Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 137-144</ref> === 10. soška bitka (12. maj – 5. junij 1917) === [[Slika:Mannschaftsunterkunft in Tolmein (BildID 15597042).jpg|sličica|Nastanitev moštva Avstro-ogrske vojske v [[Tolmin]]u leta 1917]] Po polletnem zatišju so se Italijani in Američani marca 1917 začeli pripravljati na novo ofenzivo na Soči. Zbrali so 900 bataljonov z 3.000 lahkimi in 2.100 težkimi topovi. Kljub občutnemu povečanju velikosti in moči italijanske armade je bil Cadorna mnenja, da ni dovolj močen da ukaže novo ofenzivo. Računal je na zavezniško pomoč, vendar so ga ti zaradi težav na zahodni fronti zavrnili in je bil tako prepuščen lastni iznajdljivosti. Cilj napada je bil goriški odsek fronte in Kras v dolžini 50&nbsp;km. Pripravljenih so imeli 16 divizij na Krasu in 13 divizij med Vipavo in [[Ajba|Ajbo]]. V primerjavi s prejšnjimi ofenzivami je bila ta malo bolj domišljena. Ofenziva naj bi se začela s topniškim obstreljevanjem na celotni soški fronti, nato pa bi napadla pehota na goriškem odseku. Ta napad naj bi Avstrijce prepričal, da je tam težišče nove ofenzive in bi ti tja premestili večino svojih enot. Temu pa bi nato sledil napad na Krasu. Avstro-Ogrska armada je ofenzivo pričakala pripravljena, saj je bilo zaradi zaprtja vzhodne fronte možno večino enot premestiti na Sočo. Napad se je začel 12. maja po pričakovanjih z močnim topniškim ognjem, ki je trajal tri dni, nato pa je sledil napad italijanske pehote. Že prvo noč napada se je avstrijski obrambi skoraj zgodila katastrofa, ko se je Italijanom posrečilo zasesti Sv. Goro, vendar tam niso ostali dolgo, saj so jo Avstrijci v protinapadu zasedli nazaj. Nekoliko bolj proti severu pri Zagori je Italijanom uspelo prečkati Sočo in zasesti levi breg. Branilci so se morali umakniti na Kuk za katerega so v naslednjih dneh potekali srditi spopadi. Italijani so ga dokončno zasedli 17. maja. Zaradi tega so morali Avstrijci svoje enote umakniti iz bližnje Prižnice saj jim je grozila obkolitev. Italijanski napad se je nato usmeril v smeri grebena Vodice-Sv. Gora, ki pa ga Italijanom kljub obsežnemu topniškemu ognju in večkratnim napadom pehote ni uspelo zasesti, boji so ponehali 20. maja zvečer. Po dveh dneh premirja so Italijani 23. maja, na drugo obletnico vstopa Italije v veliko vojno, napadli na Krasu ter istočasno na grebenu Vodice-Sv. Gora. Na grebenu Vodice-Sv. Gora niso dosegli večjega uspeha, so pa imeli več uspeha na Krasu, kjer so zasedli več strateško pomembnih položajev, Avstrijci pa so se morali z obrambne črte 1a (Kostanjevica-Hudi Log-Jamlje-Tržič) umakniti na 2c (Kostanjevica-Medja vas-Devin). Cadorna je bil z izidom zadovoljen, zato je 28. maja ukazal ustaviti ofenzivo. Nato pa je 4. junija na Krasu prišlo do popolnega preobrata. Avstrijci so presodili, da so se po italijanski ofenzivi znašli v zelo neugodnem položaju, zato so, da bi na bojišču izboljšali svoje obrambne položaje, izvedli protinapad in Italijane ujeli popolnoma nepripravljene, saj se na nekaterih mestih sploh niso branili. Do večera, ko je bil protinapad ustavljen, je v ujetništvo odkorakalo 7.000 italijanskih vojakov, napadalci pa so dosegli večino zastavljenih ciljev z zasedbo obrambne črte 1c (Kostanjevica-Grmada-Devin). Dan kasneje so Italijani izvedli protinapad, ki pa se ni posrečil, celo nasprotno:med njim so izgubili še nekaj ozemlja, v ujetništvo pa je odkorakalo 10.000 italijanskih vojakov, trije polki pa so se celo vdali brez boja. Tako kot vsako bitko je število mrtvih, pogrešanih, ranjenih in ujetih naraščalo za današnje razmere v nepredstavljive številke. Italijani so imeli 36.000 mrtvih, 96.000 ranjenih in 27.000 zajetih. Avstro-Ogrska je imela 7.300 mrtvih, 45.000 ranjenih in 23.400 zajetih. Izgube so najbolj prizadele Italijansko vojsko, ki ni bila vajena takega masovnega klanja. 15. julija so se uprli vojaki v vasi Santa Maria la Longa severno od Palmanove. Upor je bil krvavo zatrt z ustrelitvijo upornih vojakov in desetkanjem (ustreljen je bil vsak deseti vojak tudi če ni bil kriv).<ref>Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 144-155</ref> === 11. soška bitka (17. avgust – 15. september 1917) === [[Slika:Flammenwerferangriff, Möglicherweise in der Nähe von Haidenschaft, Isonzofront..jpg|250px|sličica|desno|Vaja napada s plamenometalcem na vadišču blizu Ajdovščine, 25. avgust 1917]] Komaj se je avgusta 1917 dobro končala 10. soška bitka, se je že začela 11. soška bitka, najbolj krvava bitka od vseh na soški fronti. Da se ponovno nekaj pripravlja, so začeli Avstrijci slutiti po povečanem številu italijanskih prebežnikov, niti približno pa, da so Italijani na nasprotni strani bojne črte skoncentrirali 567 bataljonov z 1.282 lahkimi, 2.148 lahkimi in srednje težkimi topovi ter 1.752 minometi. Cilj novega napada je bil južni odsek fronte. Tretja armada je dobila nalogo zasesti Kras, 2. armada pa Banjšice in [[Trnovski gozd]]. Napadi na tolminskem mostišču pa naj bi bili le slepilni. Avstrijski soški armadi se med spopadi ni dobro godilo, na razpolago je imela le 249 izčrpanih bataljonov z 1.113 lahkimi, 353 srednjimi in 56 težkimi topovi. Kot so Avstrijci predvidevali, se je ofenziva začela 18. avgusta 1917, v zgodnjih jutranjih urah, z masovnim topniškim obstreljevanjem vse od Mrzlega vrha do Jadranskega morja na skrajnem jugu soške fronte. Obstreljevanje je trajalo 24 ur, v zgodnjih jutranjih urah 19. avgusta pa se je v napad pognala italijanska pehota. Italijani so med [[Deskle|Desklami]] in [[Avče|Avčami]] zgradili več potonskih mostov, preko katerih so ob kritju topništva prečkali Sočo. Na levem bregu se je vnel oster boj. Pod močnim italijanskim pritiskom so se začele avstrijske vrste redčiti, zato so se ti začeli umikati na Banjško planoto, kjer so se srditi boji nadaljevali. Po treh dneh krvavih bojev je bilo videti, da se bo frontna črta na Banjšicah vsak čas zlomila, zato je [[Svetozar Borojević von Bojna|Borojević]] v noči iz 23. na 24. avgust ukazal umik na novo obrambno črto. Avstro-Ogrska armada je imela srečo, saj se je italijansko napredovanje zaradi pomanjkanja topniške podpore in utrujenosti vojakov nenadoma ustavilo. Istočasno je potekala srdita italijanska ofenziva na [[Kras (območje)|Krasu]], hudi boji so potekali za [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevico na Krasu]] ter frontno črto v okolici [[Sela na Krasu]], kjer so se morali Avstrijci umakniti na novo obrambno črto. S protinapadom so poskušali osvojiti stare položaje, vendar se jim kljub visokim izgubam to ni posrečilo. 24. avgusta je padla [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sv. Gora]], boji so se zato preselili na sosednji [[Škabrijel]], ki je postal steber obrambe Vipavske doline. Hrib je obstreljevalo več kot 700 topov in nekaj sto minometov. Cadorna je trdil, da je bilo to najbolj gosto topniško obstreljevanje na kvadratni kilometer ozemlja v celotni veliki vojni. Boji za vrh Škabrijela so bili tako zelo siloviti, da je vrh v nekaj dneh, konec avgusta in začetek septembra, kar nekajkrat zamenjal lastnika. Na koncu je vrh ostal pod avstrijskim nadzorom, vendar Italijani s poizkusom zavzetja vrha niso odnehali. 6. septembra so znova poskusili, le da so tokrat nekoliko spremenili svojo taktiko. S topniškim ognjem so želeli branilce odrezati od zaledja in jih dobesedno zmleti na njihovih položajih. Tako so med 8. in 10. septembrom na avstrijske položaje izstrelili preko 45.000 granat različnih kalibrov. 11. septembra se je v napad na vrh pognala italijanska pehota in bila poražena, zato se je morala umakniti na svoje položaje. Čeprav so Avstrijci obdržali vrh je usoda Škabrijela visela na nitki, saj so bili italijanski položaji tik pod njegovim vrhom in je kazalo, da lahko ta ob močnejšem italijanskem napadu pade v njihove roke. 12. septembra so Avstrijci sprožili ofenzivo in v jurišu zavzeli italijanske položaje pod vrhom. Italijani so izgubljeno poskušali dobiti nazaj, vendar brez uspeha. Po 13. septembru so boji za Škabrijel počasi ponehali, s tem pa tudi celotna italijanska ofenziva. V sedemindvajsetih dneh italijanske ofenzive je padlo 40.000 in bilo ranjenih 108.000 italijanskih vojakov, na Avstro-Ogrski strani je bilo 10.000 mrtvih, 45.000 ranjenih, 20.000 obolelih in 30.000 pogrešanih vojakov. Z vsemi temi izgubami na obeh straneh je bila 11. soška bitka najbolj krvava bitka od vseh na soški fronti, s tem pa se je približala velikim bitkam na zahodni fronti. Če bitko gledamo iz dveh zornih kotov, napadalca in branilca, lahko rečemo da sta bili zmagovalki obe strani. Italijanom je uspelo resno ogroziti avstrijske obrambne položaje na južnem delu soškega bojišča. Zasedli so polovico planote Banjšic in Sv. Goro, skoraj jim je uspelo zasesti še Škabrijel, če bi se jim to posrečilo, bi se fronta na južnem delu bojišča verjetno sesula, s tem pa bili ogroženi tudi ostali odseki fronte. Avstrijci pa so bili zmagovalci, ker jim je v nemogočih razmerah uspelo obraniti celotno fronto, saj je bila Avstro-Ogrska monarhija leta 1917 po treh letih vojne in treh frontah že popolnoma izčrpana in ji je primanjkovalo tako vojakov kot materiala. Avstro-Ogrski generali so s strahom čakali, kaj se bo zgodilo z naslednjo italijansko ofenzivo na Soči.<ref>Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 155-177</ref> === 12. soška bitka (24. oktober – 27. oktober 1917) === {{glavni|Čudež pri Kobaridu}} [[Slika:Battle of Caporetto.jpg|250px|sličica|desno|Načrt napredovanja nemške in Avstro-ogrske vojske po 24. oktobru 1917]] [[Slika:Na cesti proti Podbrdu, oktober 1917.jpg|250px|sličica|Premik nemških in avstrijskih čet proti fronti, oktober 1917. Zaradi premika velikega števila vojakov in opreme v kratkem času so bile ceste proti bojišču obremenjene do skrajnosti.]] Enajst soških bitk je dodobra izčrpalo obe armadi. Zaradi visokih izgub je znotraj italijanske vojske vrelo. Vrstile so se vdaje brez boja in [[Dezerter|dezertacije]], pomagala niso več ne hitra vojaška sodišča ne železna disciplina. Ko se je končala 11. bitka, so Italijani začeli priprave na novo bitko, vendar so v zadnjem trenutku ugotovili, da ta v trenutnih razmerah ni izvedljiva, zato je Cadorna 19. septembra 1917 ukazal obrambo na celotni fronti. Na avstrijski strani ni bilo nič bolje, res da se je sprostila vzhodna fronta, vendar dvojna monarhija izgub na fronti po štirih letih vojne enostavno ni morala več nadomeščati. Vojaki so bili siti vojne, v samo enem mesecu so imeli 30.000 pogrešanih (večina se je brez boja vdala ali dezertirala). Borojevića je bilo opravičeno strah nove italijanske ofenzive. V prejšnjih enajstih ofenzivah je pokazal veliko taktičnega znanja in inovativnosti pri obrambi, vendar je imel tudi veliko sreče, saj ga je reševala italijanska neodločnost ter do določene mere tudi nesposobnost. V avstro-ogrskem poveljstvu so se bali, da se bo v naslednji bitki njihova sreča iztekla, zato so začeli pripravljati svojo ofenzivo, s katero bi Italijo prisilili v separatni mir in končanje vojne. Ofenziva naj bi se začela v zgornjem Posočju v smeri Bovca in Tolmina, kjer je bilo večino bitk zatišje in so bili italijanski položaji najmanj zasedeni. Analize so pokazale da Avstro-Ogrska sama ne bo zmogla izvesti napada in da nujno potrebuje pomoč Nemčije. Ti nad Avstro-Ogrskim predlogom sprva niso bili najbolj navdušeni, saj so imeli že sami dosti težav na zahodni fronti, kjer so poleti leta 1917 divjale krvave bitke v [[Flandrija|Flandriji]] in [[Verdun]]u. Pomoči je najbolj nasprotoval general [[Erich Ludendorff|Ludendorff]], pomočnik načelnika nemškega vrhovnega poveljstva, ki je bil vojaški genij in je vodil vse operacije nemške vojske. Ta se je bal, da ne bo mogel zagotoviti enot ter da Nemci ne bodo kos visokogorju. Njegov nadrejeni feldmaršal [[Paul von Hindenburg|Hindenburg]], je videl stvar nekoliko širše. V primeru poraza Avstro-Ogrske bi bila poražena tudi Nemčija, zato je bila pomoč nujna. V Posočje je poslal posebno skupino, da preuči možnosti za napad. Njeno poročilo je bilo pritrdilno, vendar s številnimi zadržki, dokončna odločitev pa je bila potrjena 9. septembra. Kodno ime nove ofenzive je bilo ''Zvestoba v orožju (Waffentreue)'' za ofenzivo pa so Nemci ustanovili 14. armado, ki ji je poveljeval general [[Otto von Below]]. Nemci so prevzeli celotno načrtovanje in vodenje ofenzive medtem ko je Avstro-Ogrska poveljevala celotni fronti proti Italiji. Za datum napada je bil določen 22. oktober 1917. Priprave nanj so se morale začeti takoj, saj so morali prehiteti zimo in sneg, ki sta v hribe prišla zgodaj. Priprave so potekale temeljito. Da Italijani ne bi nič posumili, so Nemci zagotovili 100 lovskih letal in protiletalsko obrambo, da je odganjala italijanska opazovalna letala. Vsi premiki vojaštva in opreme so potekali ponoči; da bi zavedli Italijane, so nekatere enote premestili na južni del fronte, v zadnjih dneh priprav pa nato na sever. Da bi preprečili prebege na sovražnikovo stran in s tem morebitno razkritje načrtov, so enote zadrževali v zaledju. Na fronto so jih premestili šele dan pred in celo nekaj ur pred samim začetkom ofenzive. V dneh pred prebojem so bile ceste, železnice in žičnice proti fronti izredno obremenjene, za prevoz vojakov in materiala so uporabili celo rudniški rov rabeljskega rudnika. Avstro-Ogrska je v dneh pred ofenzivo na bojišče za svoje topove pripeljala milijon granat, Nemci pa pol milijona, za kar so potrebovali preko 2.000 železniških vagonov. Dostava granat na topniške položaje visoko v hribih je zahtevala nadčloveške napore, saj so granate tehtale od 6&nbsp;kg do 42&nbsp;kg, najtežja pa celo 287&nbsp;kg, zaradi česar je oskrba visoko v gorah zamujala. 10. oktobra je začelo deževati, kar je imelo določene prednosti in slabosti. Slabo vreme je skrilo priprave na ofenzivo, vendar je hkrati tudi onemogočalo nemoteno oskrbo bojišča in premik čet. Zaradi neprestanega dežja, ki je padal kar dvanajst dni, ter mraza je morala vojakov padla, veliko jih je tudi zbolelo, saj so dolgi marši s polno bojno opremo in slabo vreme naredili svoje. Zaradi teh težav je poveljstvo napad prestavilo na 24. oktober. Ključnega pomena pri napadu je bilo topništvo. To je s pripravami začelo 8 dni pred samimi napadom, saj so topi potrebovali korekcijsko streljanje, na podlagi katerega so določili elemente za vsak cilj posebej. Korekcijsko streljanje je bilo izvedeno tako, da Italijani niso posumili, da se bliža napad. Na dan napada je bila načrtovana kratka 6 urna topniška priprava, od tega samo enourno rušilno topniško obstreljevanje. Ker so imeli Italijani dobro utrjene obrambne položaje, so se Nemci odločili, da bodo v topniški pripravi uporabili [[Bojni strup|plin]]. V zgornjem Posočju pa so pripravili tudi napad s plinskimi minami. Poleg italijanskih obrambnih položajev so bila cilji topništva tudi poveljstva in komunikacije. Na drugi strani obrambne črte so Italijani na podlagi obveščevalnih podatkov začeli sumiti, da se nekaj pripravlja, vendar nikakor niso znali organizirati učinkovite obrambe, tako da so poveljniki posameznih odsekov fronte ukrepali tako, kakor so mislili, da je najbolje zanje. Poleg tega so Avstro-Ogrski napad pričakovali na Banjšicah in ne v zgornjem Posočju, kot so kazali obveščevalni podatki. Temu primerno so bile razporejene tudi italijanske rezerve in topništvo. Italijani niso ukrepali niti zadnje dni pred 24. oktobrom, ko so na njihovo stran prebegnili številni Avstro-Ogrski častniki in podčastniki s podrobnimi dokumenti napada. Dan pred napadom pa so celo prestregli telefonski pogovor. Vse, kar so Italijani naredili je, da so nekaj ur obstreljevali avstro-ogrske položaje, nato pa se je stvar umirila. Italijani niso bili pripravljeni tudi na uporabo bojnih strupov, marsikateri vojak ni imel [[Plinska maska|plinske maske]], pri tistih, ki so jih imeli, pa niso bile kvalitetne in niso ščitile pred vsemi bojnimi strupi. V noči s 23. na 24. oktober se je vreme močno poslabšalo, v dolinah je močno deževalo, v hribih snežilo. Napad se je začel 24. oktobra 1917 ob 2:00 z močnim topniškim obstreljevanjem med Rombonom in Seli pri Volčah. Mešanca navadnih in plinskih granat je hitro utišala italijansko topništvo ter v nekaj urah razbila in zaplinila italijanske obrambne položaje. Obstreljevanje je trajalo do 4:30, temu je sledilo zatišje, ob 6:30 pa se je začelo rušilno obstreljevanje, v katerem so sodelovali topovi največjega kalibra. Cilj tega obstreljevanja so bile utrdbe in dobro utrjeni topniški položaji. Obstreljevanje je trajalo do 7:45, pri čemer so zadnje pol ure topovi streljali z največjo hitrostjo. Ob 9:00 se je začel napad pehote. Napadalci so Bovec zasedli brez odpora, italijanska obrambna črta je bila tam popolnoma uničena. Plinski napad z minami je v zajedi Naklo med Bovcem in vasjo Čezsoča pomoril med 500 in 600 italijanskih vojakov. Na Ronbonu nad Bovcem Avstrijci niso imeli take sreče napad je bil v visokem snegu in snežnem metežu, ki je še trajal skoraj nemogoč. Italijanske položaje so zasedli šele proti večeru ko so se ti pod topniškim kritjem umaknili iz njih ter se tako za las izognili obkolitvi. V dolini so se Italijani po padcu prve obrambne črte umaknili na drugo obrambno črto pri Podčelu. Tam so napadalce zadržali do večera, ko so se umaknili na tretjo obrambno črto, ki je bila na Kobariškem Stolu, s tem so naredili taktično napako saj so tako napadalcem omogočili prosto pot proti [[Učja|Učji]]. Na Kalu (konec grebena Krn-Krnčica-Vršič) so Avstrijci sprožili podzemno mino in nato zasedli italijanske prve obrambne položaje. Zasedli so tudi drugo italijansko obrambno črto med Krasjim vrhom in planino Jama. Da bi se izognili obkolitvi, so Italijani brez boja, v noči s 24. na 25. oktober zapustili položaje na Krasjem vrhu in na planini Predolina, s tem pa so odprli prosto pot do Kobarida. V krnskem pogorju so Avstrijci zasedli Batognico ter prebili italijanske položaje med Batognico in Mrzlim vrhom. Italijani so se upirali na črti Krn – [[Kožljak]] - Pleče vendar so se morali že naslednji dan umakniti proti Kobaridu, saj je bila obrambna črta prebita pri [[Vrsno|Vrsnem]]. [[Slika:Marcia nella valle dell'Isonzo.jpg|250px|sličica|desno|Po preboju pri Kobaridu nemški vojaki zasledujejo umikajočo se Italijansko vojsko. Na vozilih v zaledje vozijo italijanske ujetnike.]] Pri Tolminu so se zjutraj 24. oktobra 1917 v napad podali Nemci. Ena smer napada je potekala v smeri Kobarida, druga pa v smeri [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrata]]. Že v prvem naskoku so zasedli italijansko prvo obrambno črto in se takoj podali proti Kobaridu. Slabo vreme in neorganiziran italijanski odpor je Nemcem omogočal hitro napredovanje tako, da je bil Kobarid pozno popoldne že v nemških in avstro-ogrskih rokah. Tam so zajeli bogat vojni plen preko 2.000 italijanskih vojakov ter celo italijanskega generala Farisoglia in njegov štab. Do večera so Nemci v dolini brez resnejšega odpora prebili vse tri italijanske obrambne črte in zvečer zasedli [[Robič]]. Na svoji 18 kilometrski poti so zajeli preko 10.000 ujetnikov, kar je bil za pozicijski način vojskovanja uspeh brez primere, pri tem pa sami niso imeli večjih izgub. Dogodek je kasneje, v propagandne namene, dobil ime Čudež pri Kobaridu. Druga smer nemškega napada je potekala v smeri Kolovrata. S tem so želeli preprečiti morebitni italijanski bočni napad na nemške enote, ki so prodirale po dolini Soče. Na dan napada so Nemci brez večjega odpora zasedli Veliki Špik in napredovali do vasi Kamnica ter Kavčičeve planine, kjer so zasegli večje število italijanskih topov. Ko so popoldne prispeli do [[Hlevnik]]a, so presenečeni ugotovili, da sploh ni branjen, zato so še isti dan napredovali proti 1.115 m visokemu vrhu Na gradu, stebru obrambe [[Matajur]]ja, ki so ga v naskoku zasedli pozno popoldne. Nekoliko bolj južno je potekal napad iz smeri [[Čiginj]]a, kjer so se Nemci znašli pred dobro utrjenimi in branjenimi italijanskimi položaji. Italijanska obramba je popustila šele, ko so Nemci prišli za njihov hrbet, zvečer jim je v naskoku uspelo zasesti Očno in Ježo. Na skrajnem jugu tolminskega mostišča so v napad krenili vojaki Avstro-Ogrske. Zaradi preobremenjenih komunikacijskih poti so na bojišče prišli zadnji trenutek ter napadli italijanske položaje brez topniške priprave, kar je med napadalci povzročilo velike izgube. Preboj je kljub temu uspel in zasedli so Pavličev grad, Javor, Verdo, pozno popoldan pa še Grad, s čimer so od zaledja odrezali italijanske divizije na Banjšicah. Zaradi pretrganih telefonskih povezav je prvi dan napada italijansko poveljstvo popolnoma izgubilo pregled nad bojiščem. Redka poročila, ki so prihajala z bojišča, so v poveljstvo vnašala zmedo tako, da to sploh ni ukrepalo ali pa so bili ukrepi napačni in nezadostni. Do večera prvega dne ofenzive je bila v italijanski fronti že več kot 30&nbsp;km dolga vrzel, poveljstvo pa ni doumelo, da se je s prebojem vseh treh obrambnih črt pozicijski način bojevanja spremenil v gibljiv. Vse italijanske enote, ki so takrat ostale v hribih in naj bi predstavljale stebre obrambe, so se znašle obkoljene, le da tega še niso vedele. Kaj jih je doletelo, so ugotovili šele dan kasneje, 25. oktobra, vendar takrat je bilo že prepozno, saj je na italijanski strani zavladalo popolno razsulo. Drugi dan ofenzive so Avstrijci in Nemci že skoraj popolnoma nadzorovali doline. V brezizhodnem položaju so se italijanske enote množično vdajale, odpor italijanskih vojakov je bil na nekaterih odsekih zagrizen vendar nesmiseln. Drugi dan ofenzive so Nemci zasedli Nagnoj, Kuk ter nato vas [[Livek]], v dolini pa so prodrli do [[Robič]]a. 26. oktobra so Avstrijci zasedli [[Kobariški Stol]] ter začeli prodirati proti Breškemu Jalovcu ter dolini, kjer so zgodaj zjutraj zasedli [[Breginj]] ter zajeli 5.000 italijanskih vojakov. Medtem so Nemci dokončno zasedli Matajur, napadu je poveljeval nadporočnik Erwin Rommel, ki je sodeloval že pri zasedbi Kolovrata. Po zasedbi te zadnje strateško pomembne točke nad Sočo so nemške enote napredovale proti [[Nadiža|Nadiži]]. Popoldne je padel Hum, zvečer pa še Breški Jalovec, s čimer je bila odprta pot v [[Benečija|Beneško nižino]]. Cadorna je 27. oktobra malo po polnoči že vedel, da je bitka za Sočo za Italijane dokončno izgubljena, zato je ob 2:30 izdal ukaz za umik ostankov 2. in 3. armade čez reko Tilment ter umik 4.armade iz Karnijskih Alp. Ukaz je na ceste proti zahodu med Karnijskimi Alpami in Jadranskim morjem pognal skoraj 2 milijona vojakov in 400.000 beguncev. Sprva urejeni umik se je sprevrgel v panični beg, častniki so začeli zapuščati enote, vojaki pa so začeli odmetavati orožje in opremo ter vse, kar jih je oviralo pri begu. Popoldne je [[Videm, Italija|Videm zapustil]] Cadorna in njegovo poveljstvo. Zvečer so Nemci zasedli [[Čedad]] in že napredovali proti Vidmu. V noči s 27. na 28. oktober je padla Gorica. Zadnje italijanske enote so se čez Sočo umaknile 28. oktobra zjutraj, s čimer so se po 885 dneh boji ob Soči končali.<ref>Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 178-229</ref> == Oskrbovanje fronte == Zaradi geografskega položaja soške fronte se je njeno oskrbovanje izkazalo za izredno težavno. Prve mesece vojne so do bojišča vodile le maloštevilne poti, ki niso bile primerne za premike večjega števila vojaštva in opreme. Najbolj težavni so bili gorati severni odseki fronte ter slabo poseljene kraške planote na južnem odseku fronte. S hudimi logističnimi težavami zaradi slabih cestnih povezav so se srečevali Avstrijci. Do Bovca na severnem odseku fronte je bilo mogoče dostopati le preko [[Predel|prelaza Predel]]. Pot preko njega se je izkazala za nevarno, saj je bil prelaz v dometu topov iz italijanskega [[Na Žlebeh|Nevejskega prelaza]]. V iskanju bolj varnih alternativ so začeli leta 1915 graditi cesto čez [[Vršič|prelaz Vršič]], preko katerega je pred tem peljala le ozka gorska steza. Naslednji večji dostop do fronte je bil šele pri [[Most na Soči|Mostu na Soči]], kjer sta se združili cesti iz [[Idrija|Idrije]] in [[Podbrdo|Podbrda]] ter [[Bohinjska proga|bohinjska železnica]]. Proti jugu so velik problem predstavljale kraške planote. Ena takih so bile [[Banjšice|Banjščice]], slabo poseljena divja kraška planota, kjer je kronično primanjkovalo vode. Če so želeli Avstrijci obdržati ta del fronte, so morali preko planote zgraditi številne poti in ceste, ki so tja vodile iz Idrije ter prav tako divjega [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] nad [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]]. Na goriškem in kraškem odseku fronte je bilo nekoliko manj težav, saj je bilo več cest, teren pa je bil manj zahteven in divji. Ta dva odseka fronte sta se oskrbovala iz bližnje Vipavske doline. Kjer cest ni bilo ali jih zaradi zahtevnega terena ni bilo mogoče graditi, so gradili številne [[Mulatjera|mulatjere]] in vojaške [[Žičnica|žičnice]] ter tako olajšali oskrbo bojišča. Tak primer je mulatjera, ki je od Slapa Savica vodila vse do Krnskega jezera, vzporedno z njo pa je bila speljana še žičnica, ki se je zaključila na Peskih v krnskem pogorju. Med boji se je izkazalo, da transport po cestah ne dohaja potreb bojišča, zato so vzporedno s cestami začeli graditi številne ozkotirne železnice, ki so povečale kapaciteto in skrajšale čas prevoza tovora. V nekoliko boljšem položaju so bili Italijani, saj v svojem zaledju niso imeli neprehodnega terena in mogočnih gorskih masivov. Kljub temu so se v visokogorskem svetu srečevali s podobnimi težavami kot Avstrijci, zato so za oskrbo svojega dela fronte gradili številne mulatjere in žičnice. Na Matajur so celo pripeljali cesto. Obe strani sta za oskrbo vojaštva zgradili še številne vodne zbiralnike, vodovode, letališča, skladišča, bolnice, itd. === Prelaz Vršič in Predel === [[Slika:Bundesarchiv Bild 146-1970-073-25, Isonzo-Schlacht, Trainkolonne am Moistroka-Pass.jpg|thumb|200px|Prelaz vršič, leta 1917]] Dolga stoletja je bil prelaz Predel edina povezava med Beljakom in Posočjem, zato je bil izrednega strateškega pomena. Za njegovo varovanje so v njegovi okolici zgradili kar štiri utrdbe, ki pa so z izbruhom 1. svetovne vojne postale zastarele in tako neprimerne za neposredni boj. Velika slabost tega prelaza je bila, da je bil v dosegu topov iz bližnjega Nevejskega prelaza, ki so ga zasedli Italijani. Promet preko njega je bil možen le v nočnem času in v slabem vremenu, kar je resno vplivalo na redno oskrbo bojišča. Da bi se izognili italijanskemu obstreljevanju, so vzhodno od prelaza Predel čez 1611 metrov visok Kranjski vrh (danes Vršič) začeli graditi cesto v [[Trenta|Trento]]. Gradnja vršiške ceste se je začela maja 1915, ko je v hribih skopnel še zadnji sneg. Za delo na gradbišču je bilo določenih 10.000 [[Rusi|ruskih]] ujetnikov, ki so bili nastanjeni v barakah od [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]] do Trente. Ujetniki so bili slabo oblečeni, pestile so jih mnogovrstne [[bolezen|bolezni]] in izčrpanost, zato jih je veliko umrlo, pa tudi avstrijski stražarji so z njimi grdo ravnali. Novo cesto so potrebovali za oskrbo bojišča v zgornjem Posočju, poimenovali so jo ''>>Erzherzog Eugen Strasse<<'' po nadvojvodi Evgenu. Ruski ujetniki so pod avstrijskim vodstvom širili in utrjevali že obstoječo cesto, gradili viadukte in mostove, klesali kamenje ter opravljali različna zemeljska dela. Dela so hitro napredovala, tako da je bila cesta prevozna že od konca leta 1915. Zaradi nevarnosti plazov so ujetniki vso zimo 1915-1916 gradili protilavinske stebre in strehe, ki naj bi cesto zavarovali pred [[snežni plaz|plazovi]]. Zaradi hude zime se je 8. marca s pobočja [[Mojstrovka|Mojstrovke]] udrl [[Snežni plaz|plaz]], ki je pod seboj pokopal 110 ruskih vojnih ujetnikov in 6 ali 7 stražarjev. V spomin nanje je bila ob cesti zgrajena [[Ruska kapelica]]. V izogib novim plazovom so v naslednjih mesecih cesto prestavili nekoliko višje. Zaradi svoje pomembnosti je bila cesta odprta vse dni v letu ter ob vseh vremenskih razmerah. Tako kot za gradnjo so tudi za vzdrževanje ceste skrbeli ruski ujetniki. Da bi povečali promet čez prelaz, so vzporedno s cesto zgradili še tovorno žičnico. Razdeljena je bila na več odsekov z začetno postajo v [[Kranjska Gora|Kranjski Gori]]. Poganjala jo je elektrika, ki so jo dobili iz [[Hidroelektrarna|hidroelektrarne]] na reki [[Pišnica|Pišnici]], ki so jo zgradili prav v ta namen. === Železnica === Zaradi pomanjkanja konj in motorne vleke je bil promet na cestah močno okrnjen. Edina prava alternativa je ostala železnica. [[Bohinjska proga]] je bila v času vojne zaradi svoje kapacitete zelo pomembna za oskrbovanje avstro-ogrske armade na Soški fronti. Na začetku vojne je vlak vozil vse do Mosta na Soči, po italijanski 6. ofenzivi pa so zaradi nenehnega topniškega obstreljevanja vlaku dovolili vožnjo le še do Grahovega pri Bači. Med vojno so drugi tir v bohinjskem predoru usposobili za motorni promet. Kot alternativo tej progi so zgradili ozkotirno železnico med [[Logatec|Logatcem]] in [[Črni Vrh|Črnim Vrhom]] z odcepom proti [[Idrija|Idriji]]. Najprej so naredili ozkotirno konjsko železnico Logatec–Godovič–Zadlog (Črni Vrh)–Lokve (Poncala). Septembra 1916 so potegnili še krak od [[Godovič]]a proti Idriji, ki so ga v času priprav na preboj soške fronte podaljšali do [[Dolenja Trebuša|Dolenje Trebuše]]. Proga je bila dograjena 18. oktobra 1917 in je bila v uporabi samo do preboja fronte pri Kobaridu 24. oktobra 1917. Za oskrbo krnskega bojišča je bila v Bohinju zgrajena ozkotirna železnica Bohinjska Bistrica - Zlatorog na konjsko vleko. V [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] so del tovora namenjenega na tolminsko bojišče preložili na ozkotirno železnico ter ga nato preko proge, sistema žičnic in mulatjer čez Komno in Bogatinsko sedlo dostavili na krnsko bojišče. Progo so varovale posebne vojaške enote črnovojniki, ki so se uradno imenovale Cesarsko kraljeva črnovojniška železniška varstvena stotnija. V njih so bili moški stari od 37 do 42 let, ki niso bili sposobni za vojskovanje.<ref>http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch04.html</ref> === Žičnice === Gradili so jih tam, kjer je bila dostava tovora zaradi težko dostopnih območij otežena. Gradili in skrbeli so zanje posebni žičniški oddelki v sestavi železniškega polka. Avstrijci so na soški fronti zgradili 245,7&nbsp;km eno in večtirnih žičnic. Najdaljši sitem žičnic je bil postavljen na relaciji Zlatorog - Bogatinsko sedlo - krnsko bojišče z odseki proti Peskom in čez Planino Duplje, Prehodce, Planino na Zgornjih Prodih do izvira Tolminke. Bojišča na Mrzlem vrhu in Vodelu so oskrbovali tudi z žičnico s planine Polog, prek Planine Sleme do Zastenarjeve planine, težko dostopne položaje na območju Javorščka, Vršiča in Lipnika pa z manjšimi žičnicami iz doline Lepene, planine Golobar in Drežnice. Žičnica je vsak dan pripeljala med 40 in 50 ton tovora. Žičnico so speljali tudi iz Kranjske Gore preko prelaza Vršič do Kala-Koritnice. Ta je vsak dan pripeljala okoli 200 ton tovora.<ref>http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch06.html</ref> === Ceste === Med vojno je bilo potrebno v visokogorju zaradi oskrbe zgraditi veliko novih cest. Najbolj znana je bila cesta prek Vršiča, istočasno so gradili tudi druge ceste oz. mulatjere, ki pa danes niso tako zelo znane. Ruski ujetniki so zgradili mulatjero od Slapa Savica do Bogatinskega sedla, od tu pa potem do Peskov in Planine Duplje pri [[Krnsko jezero|Krnskem jezeru]]. Na planini se je priključila še pot iz [[Lepena|Lepene]], kjer je bila tudi vojaška žičnica. Ceste in poti so bile odprte vse dni v letu, tudi pozimi ob slabem vremenu. Zaprli so jih le v primeru velikih količin snega in nevarnosti plazov. Zaradi gostega prometa so ceste med Škofjo Loko in Posočjem neprestano širili ter tako povečevali pretočnost, mostovom pa povečevali nosilnost. Zgrajena je bila tudi cesta iz Bohinjske Bistrice čez [[Zgornja Sorica|Zgornjo Sorico]] do [[Petrovo Brdo|Petrovega Brda]]. Za gradnjo in vzdrževanje cest so bili po navadi zadolženi ruski vojni ujetniki.<ref>http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch05.html</ref> == Žrtve in vojna škoda == [[Slika:Bovec Kal-Koritnica Soldatenfriedhof 10032015 0672.jpg|sličica|Vojaško pokopališče padlih na soški fronti, [[Kal - Koritnica]], [[Bovec]]; tu je pokopanih 546 vojakov [[Avstro-ogrska vojska|avstro-ogrske armade]], padlih pri Bovcu in na [[Rombon]]u]] Življenje ob Soči se je ljudem že z začetkom vojne leta 1915 korenito spremenilo. Zaradi bližine fronte sta obe strani izpraznili bližnje vasi. Avstrijske oblasti so izselile okoli 80.000 Slovencev iz Goriške in [[Posočje|Posočja]], italijanske zasedbe so izgnale med 10.000 in 12.000 Slovencev. Okoli 5000 Slovencev se je zbralo v Brucku na Leihti in tam dočakalo konec vojne. Slovenski [[begunec|begunci]], ki so jih Italijani pregnali v Italijo, so živeli v begunskih domovih. V soških bitkah je padlo preko 300.000 vojakov, ki so jih pokopali v [[kostnica]]h in vojnih pokopališčih (nekatera so ohranjena še danes). Poleg vojnih žrtev pa je bilo še veliko [[civilist|civilnih]] žrtev, mednje sodijo tudi ljudje, ki so umrli v [[begunec|begunskih]] [[tabor]]ih. Veliko ljudi je umrlo tudi zaradi bolezni ([[kolera]]), ki jih je prinesla vojska. Uničenih in poškodovanih je bilo veliko [[hiša|hiš]], [[most]]ov in [[kulturna dediščina|kulturne dediščine]]. Posledice so bile tudi uničeno in zastrupljeno naravno okolje. V spomin na največjo gorsko bitko v vsej vojaški zgodovini, na prvo [[bliskovita vojna|bliskovito vojno]] v zgodovini vojn in najuspešnejši preboj v 1. svetovni vojni, je bil 20. oktobra 1990 v [[Kobarid]]u odprt ''Muzej 1. svetovne vojne''. Muzejska zbirka je postavljena v prostorih Mašerovega kmečkega dvorca iz 18. stoletja, ki je bil kulturno in politično zbirališče Kobaridcev od srede 19. stoletja dalje. Leta 1938, torej v času [[fašizem|fašizma]], so Italijani na ''Gradiču'' okoli cerkve svetega Antona zgradili [[Italijanska kostnica nad Kobaridom|kostnico]] v 1. svetovni vojni padlih italijanskih vojakov. Med vojno in po njej je bilo zgrajenih v spomin na padle vojake različnih narodov, ver in stanov veliko spomenikov ter spominskih objektov. === Prva civilna žrtev === {{glavni|Lucy Christalnigg}} Grofica Lucy Christalnigg je bila prva civilna smrtna žrtev vojskovanja v Soški dolini. Zgodilo se je 10. avgusta 1914. [[Avstro-Ogrska]], in z njo slovenske dežele, je bila že okoli 14 dni v vojni. Tega dne se je Lucy Christalnigg iz [[Gorica|Gorice]] z osebnim avtomobilom sama peljala v [[Celovec]] po blago za [[Rdeči križ]], katerega prizadevna članica je bila. Na Brezovem pred [[Srpenica|Srpenico]] sta jo slovenska vojaka, domačina iz [[Trnovo ob Soči|Trnovega ob Soči]], ki sta stražila na cestni zapori, pozvala, naj se ustavi. Grofica ukaza ni ubogala, prepričana, da je srpeniška postojanka pravočasno prejela njeno brzojavko, s katero je zaprosila za prosto pot. Vojaka sta streljala na grofico in jo zadela v glavo, njen avto pa je treščil v zid in obstal. Primer naj bi obravnavalo [[vojaško sodišče]], vojaka pa naj bi bila za pogumno dejanje in dobro opravljeno vojaško dolžnost celo pohvaljena. Slabo leto po grofičini nesrečni smrti so se pričele bitke na soški fronti.<ref>Svoljšak, Petra. ''Soška fronta''. Cankarjeva založba, Ljubljana 1994 {{COBISS|ID=39995904}}</ref> == Znane osebnosti na Soški fronti == * [[Erwin Rommel]], nemški [[feldmaršal]]. Bil je eden najbolj znanih in spoštovanih feldmaršalov v 2. svetovni vojni. Obtožili so ga, da je vedel za zaroto proti [[Adolf Hitler|Hitlerju]] in je ni prijavil. 14. oktobra 1944 je storil samomor, ter tako svojo družino rešil pred [[koncentracijsko taborišče|koncentracijskim taboriščem]]. Kot poročnik v nemškem Alpskem korpusu je med 12. soško bitko sodeloval v bojih za Kolovrat in Matajur, za kar je prijel odlikovanje [[Pour le Mérite]]. * [[Friedrich Paulus]], nemški feldmaršal. Znan je postal po tem, da je izgubil [[Bitka za Stalingrad|bitko za Stalingrad.]] Po obkolitvi je bil prisiljen [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] predati celotno [[6. armada (Wehrmacht)|nemško 6. armado]]. Hitler ga je v zadnjem trenutku povišal v feldmaršala, saj je upal, da bo storil samomor (noben nemški feldmaršal se ne pusti ujeti živ). Paulus tega ni storil. V ruskem ujetništvu je postal kritik [[Nacizem|nacizma]] in se 1953 vrnil v [[Vzhodna Nemčija|Vzhodno Nemčijo]]. Umrl je 1. februarja 1957. Med 12. soško bitko je bil poročnik v poveljstvu nemškega Alpskega korpusa. * [[Ferdinand Schörner]], nemški feldmaršal. Bil je eden najboljših nemških generalov in kasnejših feldmaršalov. Bil je zaprisežen nacist, postal je znan po svoji brutalnosti nad vojnimi ujetniki ter tudi lastnimi vojaki. Pri Hitlerju je bil zelo priljubljen. Po vojni so ga ujeli in mu sodili za [[Vojni zločin|vojne zločine]]. Do leta 1958 je bil zaprt v Vzhodni Nemčiji, do leta 1963 pa še v [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]]. Umrl je 2. julija 1973, bil je zadnji še živeči nemški feldmaršal. Kot poročnik v nemškem Alpskem korpusu je med 12. soško bitko sodeloval v bojih za Kolovrat, za kar je prejel odlikovanje Pour le Mérite. * [[Benito Mussolini]], italijanski fašistični diktator. Bil je ustanovitelj italijanskega [[Fašizem|fašizma]]. Leta 1922 je po nasilju fašističnih milic prevzel oblast v Italiji in postal ''Duce'' (voditelj) Italije, ki ji je vladal kot [[diktator]]. Po [[Vojna v severni Afriki|porazu v Severni Afriki]] ter [[Zavezniška invazija na Sicilijo|izkrcanju zavezniških čet na Siciliji]] leta 1943 je bil prisiljen odstopiti s položaja. Zaprli so ga, vendar so ga Nemci v [[Operacija Hrast|spektakularni akciji osvobodili]]. Med letoma 1943 in 1945 je bil marionetni voditelj Italijanske socialistične republike. Po porazu Nemcev v Italiji so ga, 27. aprila 1945, med begom v [[Švica|Švico]] zajeli italijanski partizani in ga dan pozneje ustrelili. V času 1. svetovne vojne se je nahajal na Soški fronti. V Italijansko vojsko je vstopil avgusta 1915. Služboval je na različnih odsekih fronte in dosegel čin [[naddesetnik]]a. Februarja 1917 je bil na Krasu resno ranjen, potem ko je v njegovi bližini v [[minomet]]u razneslo mino. Po okrevanju so ga avgusta 1917 odpustili iz vojske. * [[Prežihov Voranc]], slovenski pisatelj in pesnik. Znan je po novelah ''Boj na požiralniku'' in ''[[Samorastniki]]h''. Po izbruhu 1. svetovne vojne so ga vpoklicali v Avstro-ogrsko vojsko. Ker so ga označili kot državi nevarnega so ga večkrat premestili. Leta 1915 se je znašel na Soški fronti na Doberdobu. Tam je dezertiral na italijansko stran ter si tako rešil življenje. V italijanskem ujetništvu je ostal do konca vojne leta 1918. Svoje vojne izkušnje je vpletel v roman ''Doberdob'', ki je izšel leta 1940. * [[Rudyard Kipling]], nobelov nagrajenec za literaturo (1907), avtor svetovno znane ''Knjige o džungli''. Med 1. svetovno vojno je bil poročevalec iz bojišč. Soško fronto je obiskal na povabilo britanskega konzula v Italiji. Fronto je obiskal maja 1917 med 10. soško bitko. V Udinah je obiskal italijansko poveljstvo ter se srečal z generalom Cadorno ter italijanskim kraljem. Nato je nadaljeval z ogledom fronte, obiskal je italijanske položaje na Krasu, Gorico in Podgoro pri Gorici. Pot je nato nadaljeval vzdolž fronte proti severu. Obiskal je Kolovrat, kjer si je iz italijanskih jarkov ogledal avstrijske položaje pri Tolminu. Nato se je vrnil nazaj v Udine, od tam pa je pot nadaljeval z ogledom fronte v Dolomitih. Med obiskom Soške fronte je napisal tri članke ''The Roads of an Army, Podgora in A Pass, a King, and a Mountain''<ref>http://www.kiplingsociety.co.uk/rg_mountains_intro.htm</ref>. * [[Pietro Badoglio]], italijanski general in [[Predsednik vlade|premije]]. Na soški fronti je bil [[podpolkovnik]], zaslovel je z osvojitvijo Sabotina med 6. soško bitko zaradi česar je bil povišan v generala. Bil je eden glavnih krivcev za poraz pri Kobaridu. Zaradi dobrih političnih in vojaških povezav se je obranil obtožb o krivdi za poraz. Po vojni je postal [[Senator Italijanske republike|senator]]. Ker je nasprotoval fašizmu so ga kot ambasadorja umaknili v tujino. Po spremembi političnega prepričanja se je vrnil v Italijo kjer je postal načelnih generalštaba Italijanske vojske nato pa še [[maršal]]. Bil je [[guverner]] italijanske [[Libija|Libije]]. Med boji proti upornikom je odobril uporabo kemičnih strupov. Bojne strupe je uporabil tudi pri napadu na Etiopijo. Za zasedbo [[Etiopija|Etiopije]] je dobil naziv vojvoda [[Adis Abeba|Adis Abebe]]. Po katastrofalnem porazu med napadom na [[Grčija|Grčijo]], leta 1940, je bil prisiljen odstopiti iz položaja in se je umaknil iz javnosti. Po porazu Italije med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]], 8. september 1943, je Badoglio postal italijanski premije. Na tem položaju je ostal devet mesecev. Po vojni mu nikoli niso sodili zaradi vojnih zločinov v [[Severna Afrika|Severni Afriki]]. * [[Julius Kugy]], [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[alpinist]], [[častnik]], [[pisatelj]] in [[humanist]], oče alpinizma v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]]. Ob izbruhe 1. svetovne vojne je bil Julius Kugy že prestar za vojsko. Po izbruhu sovražnosti med Italijo in Avstro-Ogrsko se je prostovoljno javil v Avstro-ogrsko vojsko in ji ponudil svoje izkušnje in znanje alpinizma. Ta ga je sprejela in postal je vojaški alpinski referent (civilni uslužbenec v vojski). V naslednjih leti je za vojaške potrebe raziskoval gore v zgornjem Posočju in [[Zahodne Julijske Alpe|Zahodnih Julijskih Alpah]] ter vojski svetoval kako preživeti in ravnati v gorskem svetu. Vodil je tudi številne reševalne odprave. Svojo vojaško kariero je s činom poročnika zaključil tik pred prebojem pri Kobaridu, oktobra 1917. Umrl je v Trstu, 5. februarja 1944. == Glej tudi == * [[Čudež pri Kobaridu]] * [[ljudje ob Soči]] * [[prva svetovna vojna]] * [[slovenski vojaki na soški fronti]] * [[tirolska fronta]] * [[Trdnjava Bovške Kluže#Koroške utrdbe|koroške utrdbe]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Piekalkiewicz Janusz |year=1996 |title=Prva svetovna vojna |publisher=DZS, d.d., Ljubljana |isbn=86-341-1484-8 |cobiss=58847488 |pages=}} * Marko Simić. ''Po sledeh soške fronte'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998, ISBN 86-11-14071-0 {{COBISS|ID=75074048}} * Vasja Klavora. ''Plavi križ'', Mohorjeva družba, Celovec, 2000, ISBN 3-85013-759-7, {{COBISS|ID=200556}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Battles of the Isonzo|soška fronta}} * [http://kobariski-muzej.si Muzej 1. svetovne vojne Kobarid] * [http://vojni-muzej-solkan.com Vojni muzej Solkan 1915-1917] * [http://potmiru.si Pot miru] * [http://drustvo-soskafronta.si/ Društvo Soška Fronta] * [http://prohereditate.com/sl/ Pro Hereditate] * [http://www.burger.si/ww1.html Interaktivni zemljevid z opisi in s podrobnimi 360° prostorskimi fotografijami s poudarkom na Soško fronto] {{Portal-Vojaštvo}} {{Predloga:Slovenija|state=collapsed}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bitke prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Soška fronta| ]] 7t4nsqkue6wtbszav322ezfjq8cy884 0 19345 5737121 5732723 2022-08-20T07:13:53Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Formati di paste 01.JPG|280px|thumb|desno|Različne ročno izdelane testenine]] '''Testenine''' ([[Italijanščina|it.]] ''pasta'') so glavne sestavine za številne [[Italija|italijanske]] [[jed]]i in simbol [[Italijanska kuhinja|italijanske kuhinje]]. == Zgodovina== V Evropi tradicionalno razširjene osnovne vrste testenin izhajajo iz Italije, čeprav je [[živilska industrija]] dodala mnogo novosti. Že v [[12. stoletje|12. stoletju]] je arabski kartograf [[Al-Idrizi]] <ref>{{navedi knjigo |author=Montanari Massimo |year=2021 |title= Špageti v paradižnikovi omaki: Med mitom in zgodovino|publisher= Studia Humanitatis|isbn= |cobiss=65402371|pages=33}}</ref> pisal, da na [[Sicilija|Siciliji]] kuhajo niti iz pšenice, ki jih radi jedo tako [[musliman]]i kot [[kristjan]]i. ===Ko so špageti bili makaroni=== V [[15. stoletje|15. stoletju]] so ponekod na jugu apeninskega polotoka suhe dolge testenine imenovali ''vermicelli'' (črvički), izraz ''macharoni'', izpričan od 11. stoletja dalje, pa je sprva pomenil svaljke oz. njoke iz moke ali zdroba, ki so jih izrezovali iz dokaj gostega testa. Sedanjo obliko so dobili, ko so jih stisnili ali od znotraj izvotlili, zaradi boljšega izhlapevanja vlage, ter jih sušili na soncu, zaradi daljše trajnosti. Mojster Martino, kuharski mojster na papeškem dvoru <ref>{{navedi knjigo |author=Montanari Massimo |year=2021 |title= Špageti v paradižnikovi omaki: Med mitom in zgodovino|publisher= Studia Humanitatis|isbn= |cobiss=65402371|pages=38}}</ref>, v drugi polovici 15. stoletja že podrobno opiše, kako so pripravljajo »macharoni siciliani«, dejansko današnji špageti. Izraz ''maccheroni'' se je namreč nanašal na suhe testenine na splošno, v [[Neapelj|Neaplju]] pa je še danes uveljavljeni izraz tudi za špagete. Zdaj so makaroni v Italiji splošno ime za dolge votle testenine z debelejšo steno. Vse do 16. stoletja so namreč Siciljance zasmehljivo imenovali »mangiamaccheroni« tj. jedci makaronov (makaronarji), šele kasneje so ta vzdevek prenesli na [[Neapelj|Napoletance]]. Omemba besede spagho (špaga ali vrvica) v Martinovem receptu za »makarone« s [[Sicilija|Sicilije]] se nanaša na železni pripomoček za izvotlitev testenin, neki drug njegov recept pa že omenja, da se jih nareže »tanjše kot je vrvica«. Kljub tej omembi je trajalo vse do srede 19. stoletja, da se je za tovrstne testenine uveljavila uporaba sedanjega imena ''spaghetti''. ==Tradicionalna italijanska delitev== [[Slika:Pasta IMG 4804.JPG|280px|thumb|desno|Trgovina s testeninami v Italiji]] Italijani testenine, natančneje »pasta alimentari«'', še danes delijo na tri glavne tipe: industrijsko izdelane testenine iz moke in vode »pasta secca« (suhe testenine) ter sveže testenine iz rezančnega testa, narejenega iz moke in jajc »pasta all'uovo«, ločijo pa tudi »pasta fatta in casa«, to je doma ročno narejene testenine. ==Proizvodnja== Danes obstaja v Italiji zelo malo tradicionalnih izdelovalcev testenin ''(pastifici)'', ki izdelujejo sveže testenine, večina izdelkov je narejenih industrijsko. ''Pasta secca'' nastane iz prožnega testa iz [[moka|moke]], [[kuhinjska sol|soli]] in jajc ki ga nato zrežejo, stisnejo ali modelirajo v vrsto oblik, velikosti in vzorcev, med njimi v cevke, trakce, spirale, luske, obročke in kolesca. Razen za [[makaroni|makarone]] (daljši, votli) in [[špageti|špagete]] (zelo dolgi, tanki, polni) se večinoma uporabljajo [[Italijanščina|italijanska imena]]. Za izdelavo testenin se uporablja moka iz [[trda pšenica|trde pšenice]] (''Triticum durum''). Trda pšenica daje fino ostro moko tipa durum, ki je obstojnejša kot krušna moka. Če to moko zmešajo z vodo v testo, se naredi »pasta«, ki se lahko posuši in poljubno dolgo shranjuje. V današnjem času je znanih okoli šeststo različnih vrst in oblik testenin. Italijani, ki so kuharski umetniki, so ugotovili, da so nekatere oblike testenin zelo primerne za jušne vložke, kot priloga določenim omakam, druge oblike pa za peko v pečici in za nadeve. == Vrste testenin == {{glavni članek|Seznam vrst testenin}} Testenine za [[juha|juhe]] in [[mineštra|mineštre]]: [[Slika:Pastasorten4.JPG|280px|thumb|desno|Različne italijanske jušne testenine]] {| class="wikitable" |- ! ! slovensko ime ! slika ! italijansko ime ! opis |- | 1. | obročki |[[Slika:Anellini.jpg|100px]] | Anellini | drobne jušne testenine v obliki obročkov |- | 2. | kapelini |[[Slika:Capellini pasta in Quito.JPG|100px]] | Capellini | najfinejši jušni rezanci, največkrat v obliki drobnih zvitkov |- | 3. | zvezdice |[[Slika:It. pasta (stelline, pl. gwiazdki).jpg|100px]] | Stelline | drobne jušne testenine v obliki zvezdic |- |} Druge vrste testenin: [[Slika:Pastasorten1.JPG|280px|thumb|desno|Nekatere druge vrste italijanskih testenin]] [[Slika:Pastasorten2.JPG|280px|thumb|desno|Različne vrste špagetov, makaronov in nekaterih rezancev]] {| class="wikitable" |- ! ! slovensko ime ! slika ! italijansko ime ! opis |- | 1. | metuljčki |[[Slika:Farfalle Pasta.JPG|100px]] | Farfalle | testenine v obliki metuljčkov, jušne testenine farfalline imajo podobno obliko, vendar so manjše |- | 2. | kolesca |[[Slika:Rotelle2.jpg|100px]] | Ruote | testenine v obliki kolesc |- | 3. | rožice |[[Slika:Fiori pasta.jpg|100px]] | Fiori | testenine v obliki cvetov |- | 4. | fedelini |[[Slika:Fedellini.jpg|100px]] | Fedellini | zelo tanke, valjaste testenine |- | 5. | svedrčki |[[Slika:Fusilli bulk.jpg|100px]] | Fusilli | testenine spiralne oblike |- | 6. | svedrčki z luknjo |[[Slika:Fusilli bucati 2.jpg|100px]] | Fusilli bucati | testenine spiralne oblike, z odprtino na sredi |- | 7. | peresniki |[[Slika:HK food ingredient texture of Alberto Poiatti Italian brand 直通粉 penne rigate yellow September 2021 SS2 05.jpg|100px]] | Penne Rigate | testenine v obliki poševno prirezanih cevčic |- | 8. | bavete |[[Slika:Bavette top.png|100px]] | Bavette | daljše testenine brez odprtine, podobne špagetom, vendar pravokotne in malo širše |- | 9. | rigatoni |[[Slika:Rigatoni.jpg|100px]] | Rigatoni | testenine v obliki večjih cevčic |- | 10. | makaroni |[[Slika:Ziti.jpg|100px]] | Maccheroni | različne vrste testenin z odprtino na sredi |- | 11. | [[špageti]] |[[Slika:Spaghetti2.jpg|100px]] | Spagetti, v južni Italiji Vermicelli | dolge testenine okroglega premera, brez odprtine, različnih debelin |- | 12. | |[[Slika:HK goods Barilla product chifferi 通心粉 macaroni food July 2021 SS2 08.jpg|100px]] | Chifferi | zavite testenine z odprtino na sredi |- | 13. | polžki |[[Slika:Chifferi bulk.jpg|100px]] | Pipette Rigate | drobne zavite testenine z odprtino na sredi |- | 14. | [[kuskus]] |[[Slika:Couscous-01.jpg|100px]] | Couscous |testenina iz [[Trda pšenica|trde pšenice]] ali prosa |- | 15. | mlinci<br>(tudi blinci) |[[Slika:Mlinci Slovenia.jpg|100px]] | |testenine iz rezančnega testa, v kosih, zapečene oz. posušene v pečici. značilne za [[Štajerska|Štajersko]] in [[Hrvaško Zagorje]] |- | 16. | testo za lazanjo |[[Slika:Lasagne Blätter01.jpg|100px]] | Lasagna |najširša vrsta trakastih testenin, prodajajo jih gladke, brazdaste ali z valovitim robom |- | 17. | lazanjete |[[Slika:Lasagnette top.jpg|100px]] | Lasagnette |ploske trakaste testenine z nakodranim robom, široke okoli 18 mm |- | 18. | taljatele |[[Slika:Tagliatelles2.jpg|100px]] | Tagliatelle |ploščati, 6 mm široki rezanci |- | 19. | Istrski fuži |[[Slika:Istrski fuži 01.jpg|100px]] | Fusi Istriani |valjane istrske testenine iz rezančnega testa, s posebno obliko |- | 19. | |[[Slika:Trofie bulk.jpg|100px]] | Trofie |tanke in zavite, drobnim svaljkom podobne testenine so debelejše v sredini in imajo koničaste konce |- |} Polnjene testenine: {| class="wikitable" |- ! ! slovensko ime ! slika ! italijansko ime ! opis |- | 1. | [[idrijski žlikrofi]] |[[Slika:Zlikrofi with gulasch.jpg|100px]] | Ravioli di patate di Idria | ročno izdelane testenine iz rezančnega testa s krompirjevim nadevom in značilno obliko |- | 2. | tortelini |[[Slika:Tortellini Bolognesi.jpg|100px]] | Tortellini | majhni polnjeni cmoki iz rezančnega testa, po legendi oblikovani po [[Venera (mitologija)|Venerinem]] popku. Polnjeni so z različnimi nadevi |- | 3. | ravioli |[[Slika:Ravioli 2020.jpg|100px]] | Ravioli | majhni štirikotni polnjeni cmoki iz rezančnega testa. Največkrat so polnjeni s špinačo in z [[Rikota|rikoto]] ali zelišči, lahko pa tudi z mesno mešanico |- |} == Sklici== {{sklici}} == Viri == * Massimo Montanari: ''Špageti v paradižnikovi omaki: Med mitom in zgodovino'' Ljubljana, Studia Humanitatis, 2021 {{COBISS|ID=65402371}} == Zunanje povezave== * [https://www.facebook.com/watch/?v=330463265656904 Ko domače testenine postanejo umetnost] pridobljeno 20. februar 2022 {{škrbina o prehrani}} [[Kategorija:Testenine|*]] {{normativna kontrola}} orkcehxku5lk39jcnpv23y8smf04lr3 0 19542 5736806 5712310 2022-08-20T06:44:34Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Faraon | name = Tutankamon | alt_name = Tutankaton, Tutankamen{{sfn|Clayton|2006|p=128}} | image = CairoEgMuseumTaaMaskMostlyPhotographed.jpg|image_size=270px | caption = Tutankamonova zlata posmrtna maska |HorusHiero= <hiero>E1:D40-t-w-t-ms:O34-t-w-Z3</hiero> |Horus= <br />''Ka nakht tut mesut''{{sfn|Osing|Dreyer|1987|pages=110–123}}<ref name= "digitalegypt">{{cite web |url= http://www.digitalegypt.ucl.ac.uk/chronology/tutankhamun.html |title= Digital Egypt for Universities: Tutankhamun |access-date=5. avgusta 2006 |date=22. junija 2003 |publisher=University College London}}</ref> Zmagoviti bik, (popolna) slika (ponovnega) rojstva{{sfn|Leprohon|2013|page=206}} |NebtyHiero= <hiero>nfr-h:p-Z2*w-s-g:r-H-a:N17:N17</hiero> |Nebty=<br />''Nefer hepu, segerekh tavi''{{sfn|Osing|Dreyer|1987|pages=110-123}}<ref name= "digitalegypt" /> <br /> Popoln zakonov, ki je umiril obe deželi{{sfn|Leprohon|2013|page=206}} |GoldenHiero= <hiero>U39-xa:Y1:Z2-S29-Htp:t*p-nTrw</hiero> |Golden= <br />''Wetjes khau, sehetep netjeru''{{sfn|Osing|Dreyer|1987|pages=110–123}}<ref name= "digitalegypt" /> <br /> Vzvišenega videza, ki je zadovoljil bogove{{sfn|Leprohon|2013|page=206}} |PrenomenHiero=<hiero>ra-xpr-Z2:nb</hiero> |Prenomen= <br />''Neb-kheperu-re''{{sfn|Osing|Dreyer|1987|pages=110–123}}<ref name= "digitalegypt" /> <br /> Lastnik manifestacije Raja{{sfn|Leprohon|2013|page=206}} |NomenHiero=<hiero>i-mn:n-t-w-t-anx-S38-O28-M26</hiero> |Nomen= <br />''Tut-ankh-imen, heqa iunu shemau''{{sfn|Osing|Dreyer|1987|pages=110–123}}{{sfn|Leprohon|2013|page=206}} <br /> Živa podoba Amona, vladar južnega Heliopolisa{{sfn|Leprohon|2013|page=206}} | reign = okoli 1332 – 1323 pr. n. št.,<br> [[Novo egipčansko kraljestvo|Novo kraljestvo]], | dynasty = [[Osemnajsta egipčanska dinastija|Osemnajsta dinastija]] | predecessor = [[Neferneferuaton]] | successor = [[Aj]] (prastric/pratast) | spouse = [[Anhesenamon]] (polsestra) | children = dva; mumiji 317a in 317b | father = mumija v KV55,{{sfn|Hawass et al.|2010|pages=640–641}} prepoznana zelo verjetno kot [[Ehnaton]] | mother = [[Mlajša gospa]] | birth_date = okoli [[1341 pr. n. št.]] | death_date = okoli [[1323 pr. n. št.]] (star 18–19 let) | burial = KV62, [[Dolina kraljev]] }} '''Tutankamon'''{{efn|{{IPAc-en|ˌ|t|uː|t|ən|k|ɑː|ˈ|m|uː|n}}, [[Egipčanščina|egipčansko]] twt-ꜥnḫ-jmn, ''Təwātə-ʿānəḫ-amānə'',<ref>Loprieno, Antonio (1995). ''Ancient Egyptian: A Linguistic Introduction,'' Cambridge: Cambridge University Press,</ref><ref>Loprieno, Antonio (2001) “From Ancient Egyptian to Coptic” in Haspelmath, Martin et al. (ur.), ''Language Typology and Language Universals''</ref> egiptološka izgovarjava ''Tūt-anḫ-āmen'', {{IPAc-en|ˌ|t|uː|t|ən|ˈ|k|ɑː|m|ɛ|n}}<ref>{{cite dictionary |url=http://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/tutankhamun |title=Tutankhamun or Tutankhamen |access-date=24. septembra 2014 |dictionary=Collins English Dictionary |date=n.d.}}</ref>}} je bil [[faraon]], zadnji iz svoje kraljevske družine, ki je vladal proti koncu [[Osemnajsta egipčanska dinastija|Osemnajste egipčanske dinastije]] od okoli 1332 do 1323 pr. n. št. (konvencionalna kronologija). Njegov oče je bil zelo verjetno faraon [[Ehnaton]], prepoznan kot mumija iz grobnice KV55 v [[Dolina kraljev|Dolini kraljev]]. Njegova mati je bila očetova sestra, prepoznana z DNA testiranjem kot neznana mumija iz KV35, zdaj imenovana [[Mlajša gospa]].{{sfn|Hawass et al.|2010|pages=638–647}} Prestol je prevzel kot osem ali devet let star otrok. V njegovem imenu je vladal njegov naslednik [[vezir]] [[Aj (faraon)|Aj]], s katerim je bil morda v sorodu. Ajevo regentstvo je bilo brez primere v egipčanski zgodovini. Tutankamon se je poročil z očetovo polsestro [[Ankhesenpaaten |Ankesenamon]]. Z njo je imel nedonošeno hčerko in hčerko, ki je umrla kmalu po rojstvu.<ref name=ref10>Hawass & Saleem 2011, str. W829–W831.</ref> Faraonovi imeni Tutankaton in Tutankamon naj bi pomenili "Atonova živa podoba" in "Amonova živa podoba", pri čemer je Atona po Ehnatonovi smrti zamenjal Amon. Nekaj egiptologov, vključno z Battiscombeom Gunnom, verjame, da je prevod imena morda napačen. Bolj primeren naj bi bil prevod "Atonovo življenje je prijetno" ali, kot meni profesor Gerhard Fecht, "Popolno življenje nekoga je Aton". Tutankamon je obnovil staro [[Egipčanska religija|egipčansko religijo]], ki jo je razpustil njegov oče, obogatil in obdaril duhovniška reda dveh pomembnih kultov ter začel obnavljati stare spomenike, poškodovane v prejšnjem [[Amarnsko obdobje|amarnskem obdobju]]. Posmrtne ostanke svojega očeta je ponovno pokopal v [[Dolina kraljev|Dolini kraljev]] in prestolnico iz [[Amarna|Aketatona]] preselil nazaj v [[Tebe, Egipt|Tebe]]. Bil je invalid zaradi deformacije levega stopala in [[Nekroza|nekroze]] kosti. Za hojo je moral uporabljati palice, od katerih so jih več našli v njegovi grobnici. Imel je še druge zdravstvene težave, vključno s [[Skolioza|skoliozo]] in [[Malarija|malarijo]]. Tutankamonovo grobnico je leta 1922 odkril [[Howard Carter]].<ref>Hawass 2004, str. 73.</ref> Grobnica z več kot 5.000 predmeti je vzbudila veliko pozornost svetovnjega tiska, njegova zlata posmrtna maska, ki je zdaj v [[Egipčanski muzej, Kairo|Egipčanskem muzeju]] v [[Kairo|Kairu]] pa je postala simbol starega Egipta. Smrt nekaterih oseb, vključenih v odpiranje Tutankamonove grobnice, je bilo splošno pripisano prekletstvu faraonov. Nekateri njegovi zakladi so z neverjetnim odzivom potovali po vsem svetu. Egiptovski vrhovni svet za starine je leta 1962 odobril razstavo v pariškem [[Louvre|Louvru]], ki mu je sledil Kiotski mestni muzej umetnosti v [[Tokio|Tokiu]] na Japonskem. Razstavi je obiskalo več milijonov obiskovalcev. Od leta 1972 do 1979 so bili zakladi razstavljeni v Združenih državah Amerike, Sovjetski zvezi, Japonski, Franciji, Kanadi in Zahodni Nemčiji. Sledil je premor do leta 2005. Na mednarodnih razstavah do leta 2011 so bili tudi predmeti njegovih predhodnikov iz Osemnajste dinastije, vključno s [[Hačepsut]] in [[Ehnaton]]om, vendar brez njegove zlate posmrtne maske. Turneja 2019-2022 se je začela v Los Angelesu in končala v novem Velikem egipčanskem muzeju v Kairu. V njem bo prvič razstavljena celotna Tutankamonova zbirka, zbrana iz vseh egiptovskih muzejev in skladišč. ==Družina== [[Slika:Anuk.PNG|thumb|200px|Tutankamon in njegova žena, kraljica [[Anhesenamon]]]] Tutankamon je bil rojen kot Tutankaton ali Tutankuaton v pozni Osemnajsti dinastiji.<ref>Reeves 1990, str. 24.</ref> Med očetovim vladanjem se je v Egiptu zgodil dramatičen premik v [[Egipčanska religija|egipčanski religiji]], znan kot atonizem. Prestolnica kraljestva je bila preseljena v [[Amarna|Amarno]], ki je dala me celemu obdobju.<ref>Williamson 2015, str. 1.</ref> Proti koncu amarnskega obdobja sta se v zapisih pojavila še dva faraona, ki sta bila očitno Ehnatonova sovladarja: [[Neferneferuaton]], ženska vladarica, ki je bila morda Ehnatonova žena [[Nefretete|Nefertiti]] ali njegova hči [[Meritaton]], in [[Smenhkare]], za katerega nekateri egiptologi verjamejo, da je bil ista oseba kot Neferneferuaton. Večina je prepričana, da je bil druga oseba.<ref>Dodson 2009, str. 35–37.</ref> Za Smenkareja se ne ve, ali je vladal dlje kot Ehnaton, za Neferneferuaton pa se domneva, da je postala sovladarka tik pred Ehnatonovo smrtjo in je vladala še nekaj časa po njej.<ref>Ridley 2019, str. 276. </ref> Napis iz [[Hermopolis]]a omenja Tutankuatona kot "kraljevega sina", zato na splošno velja, da je bil Ehnatonov sin.<ref>Dodson & Hilton 2010, str. 149.</ref> Nekateri avtorji domnevajo, da je bil Smenhkarejev sin.<ref>Tawfik, Thomas & Hegenbarth-Reichardt 2018, str. 180. </ref> Napisi iz obdobja Tutankamonove vladavine ga omenjajo kot sina Ehnatonovega očeta [[Amenhotep III.|Amenhotepa III.]],<ref>Tyldesley 2012, str. 167.</ref> kar bi bilo mogoče samo, če bi Ehnaton dolgo časa vladal kot očetov sovladar. Številni egiptologi, ki so to domnevo podpirali, so jo opustili.<ref>Ridley 2019, str. 13.</ref> Domneva, da je bila Tutankamonova mati Meketaton, druga hči Ehnatona in Nefretete, je imela podlago na reliefu iz kraljeve grobnice v Amarni.{{efn|Relief prikazuje otroka v rokah dojilje pred komoro, v kateri Meketaton in njeni starši in sorojenci žalujejo; prizor verjetno pomeni, da je umrla na porodu.{{sfn|Arnold|Metropolitan Museum of Art Staff|Green|Allen|1996|page=115}}}} Domneva je malo verjetna, ker je umrla stara približno deset let. Druga interpretacija reliefa omenja Nefretete kot njegovo mater.{{efn|Del interpretacije temelji na popisanem bloku iz Hermopolisa, ki menuje "kraljevega sina" v kombinaciji s "kraljevo hčerko".{{sfn|Dodson|2009|page=13}}}}{{sfn|Gabolde|2000|pages=107–110}} Meritaton je bila kot njegova mati predstavljena tudi na podlagi ponovnega pregleda pokrova skrinje in tunike za kronanje, najdene v njegovem grobu.<ref>Tawfik, Thomas & Hegenbarth-Reichardt 2018, str. 179–195.</ref> Tutankamona je dojila ženska po imenu Maja, znana iz njene grobnice v Sakari.<ref>Zivie 1998, str. 33–54.</ref><ref>Gundlach & Taylor 2009,str. 160.</ref> Leta 2008 je ekipa z Univerze v Kairu opravila gensko analizo mumij Tutankamona in drugih oseb, za katere je bilo znano, da so bili vladarji Novega kraljestva. Rezultati so pokazali, da je bil Tutankamonov oče mumija iz grobnice KV55, prepoznana kot Ehnaton. Njegova mati je bila mumija iz grobnice KV35, znana kot [[Mlajša gospa]], za katero je bilo ugotovljeno, da je bila sestra svojega moža.<ref name=ref27>Hawass in drugi 2010, str. 642–645.</ref> To pomeni, da Mlajša gospa iz KV35 ni mogla biti Nefretete, saj ni znano, da bi bila Nefretete Ehnatonova sestra.<ref>Dodson & Hilton 2010, str. 146.</ref> Ekipa je poročala, da je več kot 99,99 odstotno prepričana, da je bil Amenhotep III. oče osebe iz KV55, ta pa je bila Tutankamonov oče.<ref>Hawass & Saleem 2016, str. 123.</ref> Veljavnost in zanesljivost genetskih podatkov mumificiranih ostankov je vprašljiva zaradi mogočega razpada tkiv.<ref>Eaton-Krauss 2015, str. 6–10.</ref> Raziskovalci, kot sta Marc Gabolde in Aidan Dodson, trdijo, da je bila Nefertiti zanesljivo Tutankamonova mati. V tej razlagi rezultatov genetska sorodnost ni posledica zakonske zveze brata in sestre, temveč posledica treh generacij zakonskih zvez prvih bratrancev in sestričen, zaradi katerih je bila Nefretete Ehnatonova prva sestrična.<ref>Dodson 2009, str. 16–17.</ref> Ko je Tutankamon postal kralj, se je poročil z [[Anhesenamon]], eno od Ehnatonovih hčera.<ref>Hawass & Saleem 2016, str. 89.</ref> Imela sta dve mrtvorojeni hčerki.<ref name=ref27/> Genetski profil obeh mumificiranih hčerk je nepopoln, vendar dovolj dober za potrditev, da je bil Tutankamon njun oče.<ref name=ref27/> Nepopolni so tudi podatki za dve mumiji iz KV21. Mumija KV21a je domnevna mati obeh otrok, vendar podatki niso dovolj statistično značilni, da bi jo z zanesljivostjo identificirali kot Anhesenamon.<ref name=ref27/> Študije računalniške tomografije, objavljene leta 2011, so pokazale, da je bila prva hčerka rojena v 5. ali 6. mesecu nosečnosti, druga pa v 9. mesecu nosečnosti.<ref name=ref10/> Tutankamonova smrt je pomenila konec vladarske rodbine Osemnajste dinastije.<ref>Morkot 2004, str. 161.</ref> ==Vladanje== [[Slika:Tutankhamun cartouches.svg|150px|thumb|left|Leva kartuša: ''Nomen'' "Tutankamon, vladar Gornjega Heliopolisa"{{sfn|Robinson|2009|pages=90–91}} {{sfn|Collier|Manley|2003|page=28}} <br> Desna kartuša: ''Prenomen'' "Nebheperure"{{sfn|Collier|Manley|2003|page=28}}]] Tutankamon je bil ob prihodu na prestol star osem do devet let<ref>Hawass 2004, str. 56. </ref> in vzel prestolno ime Nebheperure.<ref>"Classroom TUTorials: The Many Names of King Tutankhamun" (PDF). Michael C. Carlos Museum. Arhivirano iz izvirnika (PDF) 19. oktobra 2013. Pridobljeno 10. julija 2013.</ref> Vladal je približno devet let.<ref>Baker & Baker 2001, str. 137.</ref> Med njegovim vladanjem sta bila namesto enega vezirja uvedena vezirja Gornjega in Spodnjega Egipta. Glavni vezir Gornjega Egipta je bil Usermontu. Vezir je bil tudi Pentžu, vendar zanj ni jasno kje. Za Tutankamonovega naslednika Aja ni jasno, ali je bil pred tem vezir ali ne. Aj je morda uporabljal naziv vezir na način brez primere.<ref>Dodson 2009, str. 112. </ref> Egipčanski svečenik [[Maneton]] je napisal obširno zgodovino Egipta, v kateri omenja kralja Orusa, ki je vladal 36 let in imel hčerko Acenheres, ki je vladala dvanajst let. Nje brat Rathotis je vladal samo devet let.<ref>Cooney 2018, str. 361.</ref><ref>Barclay 2006, str. 62.</ref> Vladarji so omenjeni kot amarnski, vendar raziskovalci ne soglašajo, katero ime ustreza kateri zgodovinski osebnosti. Orusa in Acenheres so izenačili s [[Horemheb]]om in [[Ehnaton]]om, Rathotisa pa s Tutankamonom. Imena se povezujejo tudi s [[Smenhkare]]jem, [[Amenhotep III.|Amenhotepom III.]], [[Aj (faraon)|Ajem]] in drugimi v različnem zaporedju.<ref>Booysen 2013, str. 188.</ref> Faraone so po njihovi smrti častili prek posmrtnih kultov v z njimi povezanimi templji. Tutankamon je bil eden redkih kraljev, ki so ga na ta način častili že v času, ko je bil živ.<ref>Redford 2003, str. 85.</ref> Stela, odkrita v [[Karnak]]u in posvečena Amon-Raju in Tutankamonu, kaže, da so lahko kralja v njegovem pobožanstvenem stanju prosili za odpuščanje in osvoboditev od trpljenja zaradi greha. Templji njegovega kulta so bili zgrajeni vse do [[Kava, Sudan|Kave]] in [[Faras]]a v [[Nubija|Nubiji]]. Naslov sestre podkralja [[Kraljestvo Kuš|Kuša]] je vključeval tudi sklicevanje na pobožanstvenega kralja, kar kaže na univerzalnost njegovega kulta.<ref>Booth 2007, str. 120.</ref> Da bi bili faraoni, ki so opravljali božansko funkcijo, povezani z ljudmi in bogovi, so bili ob njihovem prihodu na prestol zanje ustvarjeni posebni naslovi. Starodavni egipčanski naslovi so služili tako za izkazovanje osebnih lastnosti kot za njihovo povezavo z zemeljskim kraljestvom. Skozi stoletja se je razvilo pet imen, začenši z [[Horovo ime|Horovim imenom]].{{efn|Tutankamonovo Horovo ime je bilo ''Ka nakht tut mesut'', ki se prevaja kot ''Zmagoviti bik, (popolna) slika (ponovnega) rojstva''{{sfn|Leprohon|2013|page=206}}}}<ref name="Wilkinson2002">{{cite book|author=Toby A.H. Wilkinson|title=Early Dynastic Egypt|url=https://books.google.com/books?id=lGGFAgAAQBAJ&pg=PA172|date=11. septembra 2002|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-66420-7|page=172}}</ref>{{sfn|Leprohon|2013|pages=1–15}} Tutankamonovo izvirno ime{{efn|Njegovo drugo ime, ki se je imenovalo tudi ''ime Rajevega sina'', je bilo ''Tut ank imen, heka iunu šemau'', ki se prevaja kot ''Živa podoba Raja, vladar južnega Heliopolisa''.{{sfn|Leprohon|2013|page=206}}}} Tutankaton ni imel imena [[Nebti]]{{efn|Tutankamonovo ime [[Nebti]] (ali Dve gospe) je bilo: (1) ''Nefer hepu, segereh tavi'',<ref name=ref3>"Digital Egypt for Universities: Tutankhamun". University College London. 22. junij 2003. Pridobljeno 5. avgusta 2006.</ref> ki se prevaja kot ''Popoln v zakonih, ki je umiril obe deželi''.<ref name=ref4>Leprohon 2013, str. 206.</ref> (2) ''Nefer hepu, segereh tavi sehetep netjeru nebu'', ki se prevaja kot ''Popoln v zakonih, ki je umiril obe deželi in pomiril vse bogove''.<ref name=ref4/> (3) ''Ver ah imen'', ki se prevaja kot ''Veliki iz Amonove palače''.<ref name=ref46>Leprohon 2013, str. 1–15. </ref>}} ali z njim povezanega imena Zlati sokol.{{efn|Tutankamonovo ime Zlati sokol je bilo: (1) ''Vetjes khau, sehetep netjeru''<ref name=ref3/>, ki se pravaja kot ''Vzvišenega videza, (on), ki zadovolji bogove''.<ref name=ref4/> (2) ''Vetjes khau it ef ra'', ki se prevaja kot ''(On), ki ima vzvišen videz njegovega očeta Raja''.<ref name=ref46/>}}<ref name=ref48>Eaton-Krauss 2015, str. 28–29. </ref> V zvezi s temi petimi imeni ni bil odkrit noben uradni protokol.{{efn|Tutankamonov prenomen ([[prestolno ime]]) je bil ''Neb kheperu re'',<ref name=ref3/><ref name=ref46/> ki se prevaja kot ''lastnik manifestacije Raja''.<ref name=ref4/> Imenu je bil dodan epitet ''Heka maat'', ki se prevaja kot ''Vladar Maat''.<ref name=ref46/>}} Za ime Tutankaton že od leta 1877 velja, da pomeni "Živa podoba Atona", vendar se nekateti egiptologi so to interpretacijo ne strinjajo. Angleški egiptolog Battiscombe Gunn je prepričan, da se razlaga imena ne vklaplja v Ehnatonovo teologijo, ker bi bilo takšno ime bogokletno. Leta 1926 je ime prevedel kot "Atonovo življenje je prijetno". Profesor Gerhard Fecht je ime prevedel kot "Popolnost življenja nekoga je Aton". Napis na fragmentih dveh kamnitih blokov iz [[Hermopolis]]a, najdenih v Ašmuneinu, podpira starejšo razlago Tutankamonovega imena, ki se glasi "Živa podoba Atona".<ref name=ref48/> ===Konec amarnskega obdobja=== [[Slika:Spaziergang im Garten Amarna Berlin.jpg|thumb|right|Egipčanska umetnost amarnskega obdobja]] Po kronanju in "posvetom" z bogom [[Amon]]om, je Tutankamon bogato obdaril duhovščino Amonovega in [[Ptah]]ovega kulta. Naročil je izdelavo novih kipov božanstev iz najdražjih kovin in kamna in novih procesijskih bark iz najboljše cedrovine iz Libanona, olepšanih z zlatom in srebrom. Svečenikom in vsem plesalcem, pevcem in spremljevalcem je vrnil prejšnje položaje in objavil odlok o kraljevi zaščiti, s katerim je zagotovil njihovo bodočo stabilnost.<ref>John Coleman Darnell; Colleen Manassa (3. avgust 2007). ''Tutankhamun's Armies: Battle and Conquest During Ancient Egypt's Late Eighteenth Dynasty''. John Wiley & Sons. str. 49. ISBN 978-0-471-74358-3.</ref> V drugem letu vladanja je začel v kraljestvo vračati prejšnji egipčanski red. On in kraljica sta iz svojih imen izbrisala [[Aton]]a in ga nadomestila z Amonom. Prestolnico Egipta sta iz [[Amarna|Ahetatona]] preselila nazaj v Tebe. Tutankamon se je odrekel bogu Atonu in ponovno vzpostavil staro mnogobožno egipčansko religijo. Njegovo prvo dejanje na položaju faraona je bila preselitev očetove mumije iz grobnice v Ahetatonu v grobnico v [[Dolina kraljev|Dolini kraljev]]. Vse to je okrepilo njegovo vladavino. Obnovil je stele, svetišča in zgradbe v Karnaku. Začel je graditi v Luksorju in obnavljati templje, izropane med Ehnatonovo vladavino.<ref>Mey Zaki (2008). ''Legacy of Tutankhamun: Art and History''. American Univ in Cairo Press. str. 19. ISBN 978-977-17-4930-1. </ref> ==Pohodi, spomeniki in gradnje== Zaradi pretresov med Ehnatonovim vladanjem je bila država gospodarsko šibka. Zanemarjene diplomatske odnose z drugimi kraljestvi je Tutankamon poskušal obnoviti, zlasti z [[Mitani|Mitanijem]]. O njegovih uspehih pričajo darila iz različnih držav, najdena v njegovi grobnici. V njegovem pogrebnem templju v Tebah so kljub njegovim prizadevanjem za izboljšanje odnosov našli tudi zapise o bitkah z Nubijci in Azijci. V grobnici so našli neprebojne jopiče, zložljive stolčke, primerne za vojaške pohode, in loke, sam pa se je uril v lokostreltvu.<ref>Gilbert, Holt & Hudson 1976, str. 28–29.</ref> Večina zgodovinarjev domneva, da zaradi mladosti in telesnih okvar v teh bitkah ni sodeloval osebno.{{sfn|Hawass et al.|2010|pages=640–641}}<ref name=ref52>Booth 2007, str. 86–87.</ref> [[Slika:Tutankhamun oriental institute Chicago.jpg|thumb|left|Domnevno Tutankamonov kip iz kvarcita]] Glede na njegovo starost je imel verjetno svetovalce, med katerimi sta bila verjetno njegov naslednik [[Aj (faraon)|Aj]] in Ajev naslednik, general [[Horemheb]]. Horemheb piše, da ga je kralj imenoval za "gospodarja dežele", se pravi dednega princa, da bi vzdrževal zakon. Omenil je tudi svojo sposobnost pomiriti mladega kralja, ko se je razvnel.<ref name=ref52/> V tretjem letu vladanja je Tutankamon vrnil v prvotno stanje več sprememb, ki jih je uvedel njegov oče. Ukinil je čaščenje Atona in vrnil Amonu vrhovno oblast. Prepoved Amonovega kulta je bila odpravljena in njegovi duhovščini so bili vrnjeni tradicionalni privilegiji. Po preselitvi prestolnice nazaj v Tebe, je bila prejšnja prestolnica Ahetaton zapuščena.<ref>Erik Hornung. ''Akhenaten and the Religion of Light''. Ithaca, New York: Cornell University Press, 2001, ISBN 0-8014-8725-0. </ref> Tutankamon je začel na veliko graditi, zlasti v Karnaku, kjer je postavil drevored sfing do [[Mut]]inega templja. Sfinge so bile prvotno narejene za Ehnatona in Nefertiti. Dobile so nove ovnove glave in majhne kipe kralja.<ref>Forbes, D. C. (2000). "Seven Battered Osiride Figures in the Cairo Museum and the Sphinx Avenue of Tutankhamen at Karnak". ''Amarna Letters''. '''4''': 82–87.</ref> V luksorskem templju je dokončal okrasitev vhodne kolonade [[Amenhotep III.|Amenhotepa III.]]<ref>Dodson 2009, str. 70. </ref> Obnovljeni so bili spomeniki, uničeni pod Ehnatonom, in ustvarjene nove kultne podobe boga Amona. Tradicionalna praznovanja so se spet začela praznovali, vključno s tistimi, povezanimi z bikom [[Apis]]om, [[Hor]]om in [[Opet]]. Njegova obnovitvena stela, postavljena pred templjem v Karnaku, pravi: : ''"Templji bogov in boginj . . . so bili v ruševinah. Njihova svetišča so bila opustela in zaraščena. Svetišča kot da niso obstajala in njihova dvorišča so se uporabljala kot ceste . . . bogovi so tej deželi obrnili hrbet . . . Če bi kdo prosil boga za nasvet, se ne bi nikoli odzval."''<ref>Hart, George (1990). ''Egyptian Myths''. University of Texas Press. str. 47. ISBN 978-0-292-72076-3. </ref> Zgradba, imenovana "Tempelj Nebheperureja, Amonovega ljubljenca, ki je v Tebah vzpostavil red", je bila morda zgradba, imenovana "Nebheperrejev tempelj v Tebah". Zgrajena je bila iz blokov Ehnatonovih Atonovih templjev v vzhodnem Karnaku in kaže, da so že takrat začeli rušiti Atonove templje.<ref>Dodson 2009, str. 66–67.</ref> Ob Tutankamonovi smrti je bilo veliko gradenj nedokončanih in so jih dokončali ali prilastili njegovi nasledniki, zlasti Horemheb. Slednji je prisvojil Obnovitveno stelo, gradivo iz Nebheperurejevega templja pa je uporabil za svoje gradnje.<ref>Dodson 2009, str. 66–68.</ref> ==Zdravje in smrt== [[Slika:Tutankhamun's mummified head.jpg|thumb|Mumificirana Tutankamonova glava]] Tutankamon je bil drobne postave in visok približno 167 cm.<ref> Hawass & Saleem 2016, str. 94.</ref><ref>Carter, Howard; Derry, Douglas E. (1927). ''The Tomb of Tutankhamen''. Cassel and Company, LTD. str. 157. </ref> Imel je velike štrleče sekalce, značilen za Tutmozide, ki jim je pripadal.<ref>Pausch, Niels Christian; Naether, Franziska; Krey, Karl Friedrich (december 2015). "Tutankhamun's Dentition: The Pharaoh and his Teeth". ''Brazilian Dental Journal''. '''26''' (6): 701–704. doi:10.1590/0103-6440201300431. PMID 26963220. Pridobljeno 8. januarja 2020. </ref> Analiza oblačil iz njegove grobnice, zlasti dimenzij njegovih opasnic in pasov, kaže, da je imel ozek pas in zaobljene boke.<ref>Vogelsang-Eastwood, G. M. (1999). ''Tutankhamun's Wardrobe : garments from the tomb of Tutankhamun''. Rotterdam: Barjesteh van Waalwijk van Doorn. str. 18–19. ISBN 90-5613-042-0.</ref> Preučevanje njegovih nenavadnih upodobitev je sprožilo špekulacije, da je trpel za ginekomastijo,<ref>Paulshock, Bernadine Z. (11. julij 1980). "Tutankhamun and His Brothers". ''JAMA''. '''244''' (2): 160–164. doi: 10.1001/jama.1980.03310020036024. </ref> Marfanovim sindromom, Wilson-Turnerjevim sindromom intelektualne invalidnosti, Fröhlihovim sindromom (adiposogenitalna distrofija), Klinefelterjevim sindromom,<ref>Walshe 1973, str. 109–110.</ref> sindromom neobčutljivosti na androgene, sindromom presežka aromataze v povezavi s sindromom sagitalne kraniosinostoze in Antley-Bixlerjevim sindromom ali eno od njegovih različic.<ref>Markel, H. (17. februar 2010). "King Tutankhamun, modern medical science, and the expanding boundaries of historical inquiry". ''JAMA''. '''303''' (7): 667–668. doi: 10.1001/jama.2010.153. PMID 20159878 </ref> Domneva se tudi, da je trpel za podedovano [[Epilepsija|epilepsijo]] temporalnega režnja, s katero se je poskušalo razložiti religioznost njegovega pradeda [[Tutmoz IV.|Tutmoza IV.]] in očeta Ehnatona ter njuno zgodnjo smrt.<ref>Ashrafian, Hutan (september 2012). "Familial epilepsy in the pharaohs of ancient Egypt's eighteenth dynasty". ''Epilepsy & Behavior''. '''25''' (1): 23–31. doi: 10.1016/j.yebeh.2012.06.014. PMID 22980077. S2CID 20771815. </ref> Za postavljanje takšne diagnoze je potrebna velika previdnost.<ref>Cavka, Mislav; Kelava, Tomislav (april 2013). "Comment on: Familial epilepsy in the pharaohs of ancient Egypt's eighteenth dynasty". ''Epilepsy & Behavior.'' '''27''' (1): 278. doi: 10.1016/j.yebeh.2012.11.044. PMID 23291226. S2CID 43043052.</ref> Januarja 2005 je bila opravljena [[računalniška tomografija]] Tutankamonove mumije, ki je pokazala, da je imel faraon delno razcepljeno trdo nebo in morda blago ukrivljenost hrbtenice.<ref>Hawass et al. 2010, str. 642.</ref><ref name=ref69>Hawass & Saleem 2016, str. 95.</ref> Imel je plosko desno stopalo s hipofalangizmom, medtem ko je bilo njegovo levo stopalo kijasto in utrpelo kostno nekrozo druge in tretje metatarzalne kosti (Freibergova bolezen ali Köhlerjeva bolezen II).<ref>Hussein, Kais; Matin, Ekatrina; Nerlich, Andreas G. (2013). "Paleopathology of the juvenile Pharaoh Tutankhamun—90th anniversary of discovery". ''Virchows Archiv.'' '''463''' (3): 475–479. doi: 10.1007/s00428-013-1441-1. PMID 23812343.S2CID 1481224.</ref> Diagnoza desnega kijastega stopala je sporna.<ref>Marchant, Jo. "New twist in the tale of Tutankhamun's club foot". ''New Scientist''. Pridobljeno 2. februarja 2022.</ref> James Gamble je namesto nje predlagal, da je oblika posledica Tutankamonove hoje po zunanji strani stopala zaradi bolečin, ki jih je povzročala Köhlerjeva bolezen II.<ref>Gamble, James G. (23. junij 2010). "King Tutankhamun's Family and Demise". ''JAMA''. '''303''' (24): 2472, author reply 2473-5. doi: 10.1001/jama.2010.820. PMID 20571009.</ref> Člani Hawasove ekipe so njegovo teorijo zavrnile.<ref>Gad, Yehia Z.; Selim, Ashraf; Pusch, Carsten M. (23. junij 2010). "King Tutankhamun's Family and Demise—Reply". JAMA. 303 (24): 2471. doi: 10.1001/jama.2010.823.</ref> Bolečina je morda prisilila Tutankamona, da je hodil s palico, od katerih so mnoge našli v njegovi grobnici.<ref name=ref27/> Genetsko testiranje z analizo STR je zavrnilo hipotezo o ginekomastiji in kraniosinostozah ali Marfanovem sindromu.{{sfn|Hawass et al.|2010|pages=640–641}} Genetsko testiranje genov STEVOR, AMA1 ali MSP1, specifične za ''Plasmodium falciparum'', je razkrilo znake tropske [[Malarija|malarije]] pri 4 mumijah, vključno s Tutankamonovo.{{sfn|Hawass et al.|2010|pages=640–641}} Testiranja so trenutno najstarejši znani genetski dokazi te bolezni.<ref>Braun 2012, str. 221.</ref> Ekipa je odkrila DNK iz več sevov parazita, kar kaže, da je bil faraon večkrat okužen z najhujšim sevom malarije. Njegove okužbe z malarijo so lahko povzročile usoden imunski odziv v telesu ali sprožile cirkulatorni šok.<ref>Mackowiak 2013, str. 17.</ref> Tomografija je pokazala tudi to, da je utrpel večkraten zlom leve noge. Raztrgai robovi zloma in ostri robovi kosti kažejo na poškodbo malo pred smrtjo. Znotraj zloma so bile prisotne snovi za balzamiranje, ki kažejo na odprto rano. Na mumiji ni nobenih znakov zdravljenja zloma.<ref>Hawass & Saleem 2016, str. 96–97.</ref> Rekonstrukcijo Tutankamonovega obraza sta leta 2005 izvedla Egiptovski vrhovni svet za starine in National Geographic. Egiptovska, francoska in ameriška ekipa so delale ločeno. Egiptovska in francoska ekipa sta vedeli, da je njihov predmet Tutankamon, medtem ko je ameriška ekipa delala na slepo. Vse ekipe so dosegle zelo podobne rezultate. Silikonski odlitek obraza je bil narejen po rekonstrukciji francoske ekipe.<ref>Hawass & Saleem 2016, str. 252.</ref> [[Slika:Burger Tutankamon PosodaZaNotranjeOrgane.jpg|thumb|250px|[[Alabaster|Alabastrna]] posoda s faraonovimi notranjimi organi. [[Mumificiranje]] ni ohranilo samo faraonove kože in kosti, ampak tudi njegove notranje organe. Posoda je imela štiri predele, v katerih so bila shranjena [[jetra]], [[pljuča]], [[spolni organi]] in [[želodec]].]] [[Slika:Burger TutankamonovaGrobnica.jpg|thumb|250px|Vhod v Tutankamonovo grobnico v [[Dolina kraljev|Dolini kraljev]]]] ===Vzrok smrti=== Okoliščine Tutankamonove smrti niso opisane v nobenem ohranjenem zapisu in so bile zato predmet obsežnih razprav in študij.<ref>Hawass, Zahi. "Tutankhamon, segreti di famiglia". National Geographic (in Italian). Archived from the original on 20 May 2013. Retrieved 2 June 2013. </ref> Hawass in njegova ekipa domnevata, da je bila njegova smrt verjetno posledica kombinacije njegovih številnih telesnih okvar, zloma noge, morda zaradi padca, in hude okužbe z malarijo.<ref>Hawass et al. 2010.</ref> Timmann in Meyer v nasprotju s Hawasom trdita, da se patološimi ugotovitvami bolj ujema anemija srpastih celic, ki jo je imel kralj.<ref>Timmann & Meyer 2010, str. 1279. </ref> Za Hawassovo mnenje menita, da je "zanimiva in verodostojna".<ref>Marchant 2010. </ref> Na osnovi rentgenskega posnetka iz leta 1968, ki je pokazal dva kostna fragmenta znotraj lobanje,<ref>Harrison, R. G.; Abdalla, A. B. (marec 1972). "The remains of Tutankhamun". ''Antiquity''. '''46''' (181): 11. doi: 10.1017/S0003598X00053072. S2CID 162450016. </ref> se je teoretiziralo, da bi vzrok smrti lahko bil udarec v glavo. Računalniška tomografija je to domnevo ovrgla. Fragmenti kosti so bili posledica sodobnega odvijanja mumije, ker so bili krhki in niso bili prilepljeni na smolo za balzamiranje.<ref>Hawass & Saleem 2016, str. 101–102.</ref> Med preiskavami niso odkrili nobenih znakov, ki bi kazali na usoden udarec v glavo.<ref>Boyer, R.S.; Rodin, E.A.; Grey, T.C.; Connolly, R.C. (2003). "The skull and cervical spine radiographs of Tutankhamen: a critical appraisal" (PDF). ''American Journal of Neuroradiology''. '''24''' (6): 1142–1147. PMC 8149017. PMID 12812942. Pridobljeno 15. septembra 2019.</ref> Domnevo, da je mladi kralj umrl v nesreči z vozom, so sprožile zmečkanine in dejstvo, da manjkajo sprednji del njegove prsne stene in nekaj reber.<ref>Knapp, Alex. "Forensic Experts Claim That King Tut Died In A Chariot Accident". ''Forbes''. Pridobljeno 2. septembra 2019 </ref><ref>Harer, W. Benson (2011). "New evidence for King Tutankhamen's death: his bizarre embalming". ''The Journal of Egyptian Archaeology''. '''97''' (1): 228–233. doi: 10.1177/030751331109700120. JSTOR 23269903. S2CID 194860857. </ref> Za manjkajoča rebra je malo verjetno, da so posledica poškodbe, ki jo je utrpel malo pred smrtjo. Fotografije, posnete ob zaključku Carterjevega izkopavanja leta 1926, kažejo, da je bila kraljeva prsna stena takrat nedotaknjena. Še vedno je nosil ovratnik s perlami iz zaključki s sokoljo glavo. Odsotnost ovratnika in prsne stene sta bila prvič opažena na rentgenskem posnetku iz leta 1968<ref> Harrison, R. G.; Abdalla, A. B. (March 1972). "The remains of Tutankhamun". ''Antiquity''. '''46''' (181): 9. doi: 10.1017/S0003598X00053072. S2CID 162450016. </ref> in dodatno potrjena z računalniško tomografijo.<ref name=ref69/> == Grobnica == Tutankamon je bil pokopan v grobnici, nenavadno majhni za njegov status. Umrl je morda nepričakovano in še preden je uspel dokončati sebi primerno grobnico. Mumijo so zato pokopali v grobnici nekoga drugega, da bi ohranili spoštovanje do običajnih 70 dni med smrtjo in pokopom.<ref>Zahi Hawass. ''The Golden Age of Tutankhamun: Divine Might and Splendour in the New Kingdom''. American University in Cairo Press, 2004. str. 61. ISBN 977-424-836-8.</ref> Njegova grobnica je bila v antiki vsaj dvakrat oropana. Ukradeni predmeti, vključno s pokvarljivimi olji in parfumi, in dokazi o obnovi grobnice po vdorih kažejo, da so se ti ropi zgodili verjetno nekaj mesecev po pokopu. Lokacija grobnice je bila potem izgubljena, ker so jo zasuli ostanki naslednjih grobnic, nad vhodom v grobnico pa so bile zgrajene delavske hiše.<ref>Mascort, Maite (12. april 2018). "How Howard Carter Almost Missed Finding King Tut's Tomb". ''National Geographic''. Pridobljeno 12. julija 2019. </ref> [[Slika:The Pharaoh Tutankhamun destroying his enemies.jpg|thumb|300px|Upodobitev faraona Tutankamona na lovu, faraonov leseni sarkofag. Hrani ga [[Egipčanski muzej, Kairo|Kairski muzej]].]] ===Odkritje=== Koncesijske pravice za izkopavanje Doline kraljev je od leta 1905 do 1914 imel Theodore Davis. V tem času je odkopal deset grobnic, vključno s skoraj nedotaknjeno nekraljevsko grobnico Juje in Tjuju, staršev kraljice [[Tije]]. Kasneje ni odkril ničesar pomembnega.<ref>T.G.H. James (2006). ''Howard Carter: The Path to Tutankhamun''. Tauris Parke Paperbacks. str. 191. ISBN 978-1-84511-258-5. </ref> V KV58 je našel več predmetov, povezanih s Tutankamonom, vključno z gumbi in ročaji z njegovim imenom. Bil je prepričan, da je odkril faraonovo izgubljeno grobnico, objavil svoje ugotovitve in izjavil: ''"Bojim se, da je Dolina grobnic izčrpana"''.<ref> Davis, Theodore M. (2001). ''The tombs of Harmhabi and Touatânkhaman'' (paperback). Duckworth Publishers.ISBN 0-7156-3072-5. </ref><ref>Richard H. Wilkinson; Kent R. Weeks (2016). ''The Oxford Handbook of the Valley of the Kings''. Oxford University Press. str. 491. ISBN 978-0-19-993163-7.</ref> Leta 1907 sta William Garstin in Gaston Maspero povabila Howarda Carterja na izkopavanje v Dolini kraljev v imenu Georgea Herberta, 5. grofa Carnarvona. Carnarvon in Carter sta upala, da bosta s tem pridobila koncesije, ko se jim bo Davis odrekel. Nanje sta morala čakati sedem let in v tem času izkopavala v različnih delih tebanske nekropole.<ref> Howard Carter (23. oktober 2014). ''The Tomb of Tutankhamun: Volume 1: Search, Discovery and Clearance of the Antechamber''. Bloomsbury Publishing. str. 59. ISBN 978-1-4725-7687-3.</ref> Po sistematičnih raziskavah, ki so se začele leta 1915, je Carter novembra 1922 odkril pravo Tutankamonovo grobnico (KV62).<ref>Reeves & Wilkinson 1996, str. 81.</ref> Do februarja 1923 je bila očiščena predsoba, razen dveh stražarskih kipov. Določena sta bila dan in ura odpiranja grobnice z okoli dvajsetimi povabljenimi pričami, med katerimi so bili lord Carnarvon, več egiptovskih uradnikov, predstavniki muzeja in osebje vladnega urada za tisk. 17. februarja 1923 nekaj po drugi uri je bil zlomljen pečat grobnice.<ref>Howard Carter; A. C. Mace (19. oktober 2012). ''The Discovery of the Tomb of Tutankhamen''. Courier Corporation. str. 178. ISBN 978-0-486-14182-4. </ref> ===Vsebina=== [[Slika:Tutankhamen Tomb layout.svg|thumb|left|250px|Načrt Tutankamonove grobnice]] V grobnici je bilo najdenih 5398 predmetov, vključno z krsto iz čistega zlata, obrazno masko, prestoli, loki, trobentami, lotosovim kelihom, dvema imiutskima fetišema, stojali z zlatimi prsti, pohištvom, hrano, vinom, sandali in svežim platnenim spodnjim perilom. Howard Carter je za katalogizacijo predmetov potreboval 10 let.<ref>Williams, A. R. (24. november 2015). "King Tut: The Teen Whose Death Rocked Egypt". ''National Geographic News''. Pridobljeno 26. novembra 2015. </ref> Nedavna analiza kaže, da ima bodalo, odkrito v grobnici, [[železo|železno]] rezilo iz [[meteorit]]a. Preučevanje bodala in drugih predmetov iz Tutankamonove grobnice bi lahko dalo dragocen vpogled v tehnologije obdelave kovin v tistem času v [[Sredozemlje|Sredozemlju]].<ref>Daniela Comelli; Massimo D'orazio; Luigi Folco; Mahmud El‐Halwagy; Tommaso Frizzi; Roberto Alberti; Valentina Capogrosso; Abdelrazek Elnaggar; Hala Hassan; Austin Nevin; Franco Porcelli; Mohamed G. Rashed; Gianluca Valentin in drugi. "The meteoritic origin of Tutankhamun's iron dagger blade". ''Meteoritics and Planetary Science''. '''51''' (7): 1301. Bibcode: 2016M&PS...51.1301C. doi: 10.1111/maps.12664.</ref><ref> Walsh, Declan (2. junij 2016). "King Tut's Dagger Made of 'Iron From the Sky,' Researchers Say". ''The New York Times''. Pridobljeno 4. junija 2016.</ref> Številni najdeni predmeti kažejo znake, da so bili prvotno izdelani za prejšnje lastnike, verjetno Smenhkareja ali Neferneferuaton ali oba, in bili kasneje prilagojeni zanj.<ref>Reeves 2015, str. 523.</ref><ref>Tawfik, Thomas & Hegenbarth-Reichardt 2018, str. 181, 192.</ref><ref>Ridley 2019, str. 263–265.</ref> 4. novembra 2007, 85 let po Carterjevem odkritju, je bila Tutankamonova mumija postavljena na ogled v njegovo podzemno grobnico v Luksorju. Mumijo, zavito v platno, so vzeli iz zlatega sarkofaga in jo prenesli v klimatsko nadzorovano stekleno skrinjo. Skrinja je zasnovana tako, da preprečuje prekomerno razgradnjo, ki jo povzročata vlaga in toplota obiskovalcev grobnice.<ref>Michael McCarthy (5. oktober 2007). "3,000 years old: the face of Tutankhaten". ''The Independent''. London. Arhivirano iz izvirnika 5. novembra 2007.</ref> Leta 2009 je bila grobnica zaprta zaradi obnove, ki sta jo izvajala egiptovsko Ministrstva za starine in Gettyjev konzervatorski institut. Obnova sten, poškodovanih zaradi vlage, naj bi trajala pet let, revolucija leta 2011 pa je obnovo prekinila. Grobnico so ponovno odprli februarja 2019.<ref>Nada Deyaa’ (3. februar 2019). "Long awaited for Tutankhamun's tomb reopened after restoration". ''Daily News Egypt''. Pridobljeno 2. septembra 2019. </ref> ===Prekletstvo faraonov=== [[Slika:Tuts Tomb Opened.JPG|thumb|250px|Howard Carter pregleduje najbolj notranjo Tutankamonovo krsto]] Dolga leta so se vztrajno širile govorice o "prekletstvu faraonov", verjetno zaradi časopisov, ki so želeli pvečati prodajo v času odkritja Tutankamonove grobnice.<ref>Hankey, Julie (2007). ''A Passion for Egypt: Arthur Weigall, Tutankhamun and the 'Curse of the Pharaohs'''. Tauris Parke Paperbacks. str. 3–5. ISBN 978-1-84511-435-0. </ref> Govorice so poudarjale prezgodnjo smrt nekaterih prvih obiskovalcev njegove grobnice. Najpomembnejši je bil George Herbert, 5. grof Carnarvona, ki je umrl 5. aprila 1923, pet mesecev po odkritju prve stopnice v grobnico 4. novembra 1922.<ref name="ref106">Kathryn A. Bard (27. januar 2015). ''An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt''. John Wiley & Sons. str. 249. ISBN 978-0-470-67336-2.</ref> Vzrok Carnarvonove smrti je bila [[pljučnica]], ki se je začela kot akutna okužba kože obraza in spodnjega mehkega tkiva s streptokoki ([[erizipel]]).<ref>Carl Nicholas Reeves (1993). ''Howard Carter: Before Tutankhamun''. H.N. Abrams. str. 62–156. ISBN 978-0-8109-3186-2. </ref> Carnavon je leta 1901 doživel prometno nezgodo, zaradi katere je bil krhkega zdravja. Zdravnik mu je priporočil toplejše podnebje, zato so Carnarvonovi leta 1903 odpotovali v Egipt. Grof se je tam začel zanimati za [[Egiptologija|egiptologijo]].<ref name=ref106/> Obremenitve med izkopavanjem so še poslabšale njegovo zdravstveno stanje, ki se je končalo s pljučnico in smrtjo.<ref>Lorna Oakes; Lucia Gahlin (2005). ''Ancient Egypt: an illustrated reference to the myths, religions, pyramids and temples of the land of the pharaohs''. Hermes House. str. 495. ISBN 978-1-84477-451-7.</ref> Študije so pokazale, da je bilo pri odpiranju grobnice in sarkofaga prisotnih 58 oseb, od katerih je v naslednjih dvanajstih letih umrlo samo osem oseb.<ref>Gordon, Stuart (1995). ''The Book of Spells, Hexes, and Curses''. New York: Carol Publishing Group. ISBN 978-08065-1675-2. </ref> Howard Carter je umrl zaradi [[limfom]]a leta 1939, star 64 let.<ref>David Vernon in Skeptical – a Handbook of Pseudoscience and the Paranormal. Ur. Donald Laycock, David Vernon, Colin Groves, Simon Brown. Imagecraft, Canberra, 1989. str. 25. ISBN 0-7316-5794-2.</ref> Med zadnjimi preživelimi sta bila Carnavonova hčerka Evelyn Herbert, ki je leta 1922 med prvimi vstopila v Tutankamonova in živela še 57 let,<ref>Bill Price (21. januar 2009). ''Tutankhamun, Egypt's Most Famous Pharaoh''. Harpenden: Pocket Essentials. str. 138.ISBN 9781842432402.</ref> in ameriški arheolog J.O. Kinnaman, ki je umrl leta 1961, 39 let po dogodku.<ref>"Death Claims Noted Biblical Archaeologist". Lodi News-Sentinel. 8. september 1961. Pridobljeno 9. maja 2014.</ref> ==Zapuščina== [[Slika:LIFEMagazine19Apr1923.jpg|right|upright|thumb|"Egipčanska izdaja" revije Life 19. aprila 1923]] Tutankamonova slava je posledica predvsem njegove dobro ohranjene grobnice in svetovnih razstav z njim povezanih predmetov. Jon Manchip White je v svojem predgovoru h Carterjevi izdaji ''Odkritja Tutankamonove grobnice'' leta 1977 zapisal: ''"Faraon, ki je bil v življenju eden od najmanj cenjenih egipčanskih faraonov, je po smrti postal najbolj znan."''<ref>Carter, Howard; Mace, A.C. (1977). ''The Discovery of the Tomb of Tutankhamen''. Dover Publications. ISBN 0486235009.</ref> Odkritja v grobnici so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja spadala med najodmevnejše novice. Tutankamonu so dali sodobnejše ime "kralj Tut". Stareegipčanske teme so postale običajne v ljudski kulturi, vključno s popevkami. Najbolj priljubljena med slednjimi je bila ''Stari kralj Tut'' Harryja Von Tilzerja iz leta 1923, ki so jo posneli tako ugledni umetniki tistega časa, kot so bili Jones & Hare in Sophie Tucker. "Kralj Tut" je postal ime izdelkov, podjetij in celo psa predsednika ZDA [[Herbert Hoover|Herberta Hooverja]].<ref>''The First Family's Pets''. hoover.archives.gov. The Herbert Hoover Presidential Library and Museum. 8. maj 2017. Pridobljeno 12. julija 2019.</ref> ===Mednarodne razstave=== [[Slika:M. H. de Young Memorial Museum.jpg|left|thumb|Spominski muzej M.H. de Younga v San Franciscu je razstavo najdb iz Tutankamonove grobnice gostil leta 2009<ref>{{cite book|title=Travel and Tourism Market Research Yearbook|url=https://books.google.com/books?id=gEosAQAAMAAJ|year=2008|page= 200|publisher=Richard K. Miller Associates|isbn = 9781577831365}}</ref>]] Tutankamonovi artefakti so potovali po svetu in privabljali nepričakovano veliko obiskovalcev.<ref name="ref116">Sarah Anne Hughes (20. junij 2019). ''Museum and Gallery Publishing: From Theory to Case Study''. Taylor & Francis. str. 36. ISBN 978-1-317-09309-1. </ref> Razstave so se začele leta 1962, ko je Alžirija pridobila neodvisnost od Francije. Po koncu tega konflikta je lahko pariški muzej [[Louvre]] hitro uredil razstavo Tutankamonovih zakladov. Francoska razstava je privabila 1,2 milijona obiskovalcev. Organizatorji so uspeli prepričati egiptovskega ministra za kulturo, da je dovolil britanskemu fotografu Georgeu Rainbirdu fotografiranje zbirke v barvah. Nove barvne fotografije in razstava v Louvru so začele Tutankamonov preporod.<ref>William Carruthers (11. julij 2014). ''Histories of Egyptology: Interdisciplinary Measures''. Routledge. str. 168.ISBN 978-1-135-01457-5.</ref> Leta 1965 je Tutankamona razstava odpotovala v [[Tokio]] na [[Japonska|Japonskem]], kjer je imela več obiskovalcev kot kasnejša razstava v New Yorku leta 1979. Iz Tokia se je razstava preselila v Kiotski mestni muzej umetnosti, kjer jo je obiskalo skoraj 1,75 milijona obiskovalcev, in nato v Fukuoko. Zanimanje za razstave je preseglo vse druge razstave Tutankamonovih zakladov v naslednjih petdeset letih.<ref name=ref116/><ref>Thomas R.H. Havens (14. julij 2014). ''Artist and Patron in Postwar Japan: Dance, Music, Theater, and the Visual Arts, 1955-1980''. Princeton University Press. str. 134. ISBN 978-1-4008-5539-1. </ref> Od 30. marca do 30. setembra 1972 so bili Tutankamonovi zakladi prvič razstavljeni v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]] v [[London]]u. Razstavo je obiskalo več kot 1,6 milijona obiskovalcev.<ref name=ref116/><ref>"Record visitor figures". British Museum. Pridobljeno 9. decembra 2018. </ref> Od tam se je selila po več drugih državah, vključno z Združenimi državami Amerike, Sovjetsko zvezo, Japonsko, Francijo, Kanado in Zahodno Nemčijo. V Združenih državah Amerike jo je od 17. novembra 1976 do 15. aprila 1979 obiskalo več kot osem milijonov obiskovalcev.<ref>Mona L. Russell (2013). ''Egypt''. ABC-CLIO. str. 260. ISBN 978-1-59884-233-3.</ref><ref> Riggs 2018, str. 216.</ref> Leta 2005 so Egiptovski vrhovni svet za starine, Arts and Exhibitions International in National Geographic Society organizirali turnejo Tutankamonovih zakladov in drugih dragocenosti Osemnajste dinastije, tokrat pod naslovom "Tutankamon in zlata oba faraonov". Imela je podobno, vendar nekoliko drugače predstavljeno vsebino kot prejšnje razstave. Organzatorji so pričakovali več kot tri milijone obiskovalcev, vendar jo je samo na prvih štirih postajah obiskalo skoraj štiri milijone ljudi.<ref>Paul Cartledge; Fiona Rose Greenland (20. januar 2010). ''Responses to Oliver Stone's Alexander: Film, History, and Cultural Studies''. Univ of Wisconsin Press. str. 330. ISBN 978-0-299-23283-2. </ref> Razstava se je začela v Los Angelesu in se nato preselila v Fort Lauderdale, Chicago, Filadelfijo in London. Avgusta 2008 se je vrnila v Egipt.<ref>Fritze 2016, str. 242.</ref> [[Slika:Tutankhamun Los Angeles 2018.jpg|thumb|right|Tutankamonova razstava v Los Angelesu leta 2018]] Razstava se je zatem prvič preselila v Avstralijo v Muzej Melbourna in se decembra 2011 vrnila v Kairo.<ref>''Proceedings of the 1st International Conference in Safety and Crisis Management in the Construction, Tourism and SME Sectors''. Universal-Publishers. str. 254. ISBN 978-1-61233-557-5.</ref> Razstave so vsebovale 80 predmetov iz vladavin Tutankamonovih neposrednih predhodnikov iz Osemnajste dinastije, vključno s [[Hačepsut]], katere trgovinska politika je zelo povečala bogastvo Osemnajste dinastije in omogočila razkošje Tutankamonovih grobnih pridatkov, in 50 predmetov iz Tutankamonove grobnice. Zaradi poškodb predmetov na prejšnjih turnejah se je egiptovska vlada odločila, da Tutankamonove zlate posmrtne maske na razstavah ne bo.<ref>Jenny Booth (6. januar 2005). "CT scan may solve Tutankhamun death riddle". ''The Times''. London: Times Newspapers Limited.</ref> Leta 2018 je bilo napovedano, da se bo leta 2019 začela nova mednarodna turneja, na kateri naj bi bila največja dotedanja zbirka predmetov. Razstavljenih naj bi bilo kar štirideset odstotkov predmetov iz Tutankamonove grobnice. Napovedani naslov turneje je bil "Kralj Tut: zakladi zlatih faraonov".<ref>Staff writer (16. junij 2018). "Tutankhamun exhibition to be hosted in Sydney in 2021 - Egypt Today". ''Egypt Today''. Egypt Today. Pridobljeno 30. avgusta 2019. </ref> Turneja 2019-2022 se je pod naslovom "Tutankamon, faraonovi zakladi" začela v Los Angelesu in se nato marca 2019 preselila v Pariz, kjer je ostala do septembra 2019. Rastavljenih je bilo 150 zlatnikov, nakit, kipi in gravure in restavrirana Tutankamonova maska. Razstava se je novembra 2019 preselila v London. Nadaljevanje turneje v Boston in Sidney je preprečila epidemija COVID-19. Razstavni predmeti so se vrnili v Kairo in nato v različne institucije.<ref>Dowson, Thomas (22. februar 2019). "Tutankhamun: Treasures of the Golden Pharaoh 2019 – 2023". ''Archaeology Travel''. Pridobljeno 31. julija 2021. </ref> Stalna razstava Tutankamonovih zakladov naj bi se odprla leta 2021 v Velikem gipčanskem muzeju v Kairu. <ref>Mira Maged (20. marec 2019). "King Tutankhamun exhibition in Paris sells 130,000 tickets - Egypt Independent". ''Al-Masry Al-Youm''. Pridobljeno 30 avgusta 2019.</ref> ==Leposlovje== * Bob Brier: ''Skrivnostna smrt Tutankamona'' (ne upošteva novejših znanstvenih dejstev glede vzroka Tutankamonove smrti) * Nick Drake: ''Tutankamon, Knjiga senc'' <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Tête de Toutânkhamon enfant (musée du Caire Egypte).jpg|Mladi kralj Tutankamon Slika:Respaldo del trono de oro de Tutankamón.jpg|Tutankamon in njegove velika kraljeva žena [[Anhesenamon]] Slika:Scarab of king Tut-E 22807-Egypte louvre 148.jpg|Skarabejski pečatni prstan z njegovim [[Prestolno ime|prestolnim imenom]] ''Neb-Heperu-Ra'' Slika:Tutankhamun_pendant.jpg|thumb|Tutankamon in žena Sehmet darujeta bogu [[Ptah]]u Slika:Tut at Karnak.jpg|thumb|Tutankamonov kip v [[Karnak]]u Slika:Howard Carter, Lord Carnarvon and Lady Evelyn Herbert at Tutankhamen's tomb (cropped).jpg|Lord Carnarvon, njegova hčerka Evelin Beauchamp in Howard Carter na vhodu v grobnico leta 1922 Slika:Tutankhamun tomb photographs 2 012.jpg|Notranjost grobnice; fotografija Harryja Burtona (1922) </gallery> ==Opombe== {{notelist}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{cite book|first1=Dorothea|last1=Arnold|author2=Metropolitan Museum of Art Staff |first3=L. |last3=Green |first4=James P. |last4=Allen |title=The Royal Women of Amarna: Images of Beauty from Ancient Egypt |url=https://books.google.com/books?id=sGLFwVkljQMC&pg=PA115 |year=1996 |publisher=Metropolitan Museum of Art |isbn=978-0-87099-816-4 |oclc=35292712}} * {{cite book|first1=Rosalie F. |last1=Baker|first2=Charles F.|last2=Baker|title=Ancient Egyptians: People of the Pyramids|url=https://books.google.com/books?id=gw5prEJQq10C|date=2001|publisher=Oxford University Press, USA |isbn=978-0-19-512221-3}} * {{cite book|first=John M.G. |last=Barclay|title=Flavius Josephus: Translation and Commentary, Volume 10: Against Apion|url=https://books.google.com/books?id=cXmmDwAAQBAJ&pg=PA62|date=2006|publisher=BRILL|isbn=978-90-474-0405-7}} * {{cite book|first=Riaan |last=Booysen|title=Thera and the Exodus: The Exodus Explained in Terms of Natural Phenomena and the Human Response to It|url=https://books.google.com/books?id=8WY-AQAAQBAJ&pg=PT188 |date=2013 |publisher=John Hunt Publishing|isbn=978-1-78099-450-5}} * {{cite book|first1=Peter Peter James|last1=Brand|first2=Louise|last2=Cooper|title=Causing His Name to Live: Studies in Egyptian Epigraphy and History in Memory of William J. Murnane|url=https://books.google.com/books?id=jXEj4dnhvKMC |year=2009|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-17644-7|oclc=318869912}} * {{cite book|first=David |last=Braun|title=National Geographic Tales of the Weird: Unbelievable True Stories|url=https://books.google.com/books?id=o4-b4xc9X5cC&pg=PA221|year=2012|publisher=National Geographic Society|isbn=978-1-4262-0965-9}} * {{cite book|title=The Boy Behind the Mask: Meeting the Real Tutankhamun|last=Booth|first=Charlotte|author-link=|year=2007|publisher=Oneworld|isbn=978-1-85168-544-8|oclc=191804020}} * {{cite book|first1=Julia|last1=Chyla|first2=Karolina|last2=Rosińska-Balik|first3=Joanna|last3=Debowska-Ludwin|title=Current Research in Egyptology 17|url=https://books.google.com/books?id=6u4mDwAAQBAJ&pg=PA113 |date=2017 |publisher=Oxbow Books|isbn=978-1-78570-603-5|oclc=1029884966}} * {{cite book |first=Peter A.|last=Clayton|title=Chronicle of the Pharaohs: The Reign-by-Reign Record of the Rulers and Dynasties of Ancient Egypt|publisher=Thames & Hudson|year=2006|isbn=978-0-500-28628-9|oclc=869729880}} * {{cite book|first1=Mark|last1=Collier|first2=Bill|last2=Manley|title=How to Read Egyptian Hieroglyphs: A Step-by-step Guide to Teach Yourself|url=https://books.google.com/books?id=aroQ0Zrl8J4C&pg=PA28 |year=2003 |publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-23949-4|oclc=705578614}} * {{cite book|first1=Kathlyn M.|last1=Cooney|first2=Richard|last2=Jasnow|title=Joyful in Thebes: Egyptological Studies in Honor of Betsy M. Bryan|url=https://books.google.com/books?id=qgdPDgAAQBAJ&pg=PA219 |date=2015 |publisher=Lockwood Press|isbn=978-1-937040-41-3|oclc=960643348}} * {{cite book|first=Kara |last=Cooney|title=When Women Ruled the World: Six Queens of Egypt|url=https://books.google.com/books?id=DmdDDwAAQBAJ&pg=PA361|date=30 October 2018|publisher=National Geographic Society|isbn=978-1-4262-1978-8|oclc=1100619021}} * {{cite book|first=Aidan|last=Dodson|title=Amarna Sunset: Nefertiti, Tutankhamun, Ay, Horemheb, and the Egyptian Counter-Reformation|url=https://archive.org/details/isbn_9789774163043|url-access=registration |date=2009 |publisher=American University in Cairo Press|isbn=978-1-61797-050-4|oclc=1055144573}} * {{cite book|first1=Aidan |last1=Dodson|first2=Dyan |last2=Hilton|title=The Complete Royal Families of Ancient Egypt|url=https://books.google.com/books?id=ONKiQAAACAAJ|year=2010|publisher=Thames & Hudson|isbn=978-0-500-28857-3}} * {{cite book|first=Marianne|last=Eaton-Krauss|title=The Unknown Tutankhamun|url=https://books.google.com/books?id=7cuBCgAAQBAJ|date=2015|publisher=Bloomsbury Publishing|isbn=978-1-4725-7563-0|oclc=1049775714}} * {{cite book |last1=Gabolde|first1=Marc|title=D'Akhenaton à Toutânkhamon|date=2000|publisher=Université Lumière-Lyon 2, Institut d'archéologie et d'histoire de l'antiquité|isbn=9782911971020|oclc=607262790}} * {{cite book|title=Treasures of Tutankhamun|editor1-last=Gilbert|editor1-first=Katherine Stoddert|editor2-last=Holt|editor2-first=Joan K.|editor3-last=Hudson|editor3-first=Sara|year=1976|publisher=The Metropolitan Museum of Art |isbn=978-0-87099-156-1|url=https://archive.org/details/treasuresoftutan00edwa|oclc=865140073}} * {{cite book|first1=Rolf|last1=Gundlach|first2=John H.|last2=Taylor|title=4. Symposium Zur Ägyptischen Königsideologie|url=https://books.google.com/books?id=onOdlJZZik0C&pg=PA160|year=2009|publisher=Otto Harrassowitz Verlag |isbn=978-3-447-05888-9|oclc=500749022}} * {{cite book|first=Ronald H.|last=Fritze|title=Egyptomania: A History of Fascination, Obsession and Fantasy |url=https://books.google.com/books?id=vkSkDQAAQBAJ&pg=PA240|date=2016|publisher=Reaktion Books |isbn=978-1-78023-685-8 |oclc=1010951566}} * {{cite journal|last=Hawass|first=Zahi|display-authors=etal|ref={{sfnref|Hawass et al.|2010}} |title=Ancestry and Pathology in King Tutankhamun's Family|journal=The Journal of the American Medical Association |date=17 February 2010 |volume=303|issue=7|pages=638–647 |doi=10.1001/jama.2010.121|doi-access=free |pmid=20159872 |url=http://www.leben-in-luxor.de/docs/Hawass_Ancestry_and_Pathology_joc05008_638_647.pdf |access-date=27 August 2019}} * {{cite book|first=Zahi|last=Hawass|title=The Golden Age of Tutankhamun|url=https://archive.org/details/goldenageoftutan0000hawa|url-access=registration|page=[https://archive.org/details/goldenageoftutan0000hawa/page/56 56] |year=2004|publisher=American Univ in Cairo Press|isbn=978-977-424-836-8|oclc=56358390}} * {{cite book|first1=Zahi|last1=Hawass|first2=Sahar|last2=Saleem|title=Scanning the Pharaohs: CT Imaging of the New Kingdom Royal Mummies|url=https://books.google.com/books?id=b4N9DAAAQBAJ&pg=PA89|year=2016|publisher=Oxford University Press|oclc=1078493215|isbn=978-977-416-673-0}} * {{cite journal|last1=Hawass|first1=Zahi|last2=Saleem|first2=Sahar|title=Mummified Daughters of King Tutankhamun: Archeologic and CT Studies|journal=American Journal of Roentgenology|volume=197|issue=5|year=2011|pages=W829–W836 |issn=0361-803X|doi=10.2214/AJR.11.6837|pmid=22021529|url=https://www.researchgate.net/publication/51736893}} * {{cite book|first=Thomas|last=Hoving|title=Tutankhamun: The Untold Story|url=https://books.google.com/books?id=dfsMxxzHqQEC&pg=PA305|date=2002|publisher=Cooper Square Press|isbn=978-1-4617-3214-3|oclc=3965932}} * {{cite journal|last1=Kozma|first1=Chahira|title=Skeletal dysplasia in ancient Egypt|journal=American Journal of Medical Genetics Part A|volume=146A|issue=23|year=2008|pages=3104–3112|issn=1552-4825 |doi=10.1002/ajmg.a.32501 |pmid=19006207|s2cid=20360474}} * {{cite book|first=Ronald J. |last=Leprohon|title=The Great Name: Ancient Egyptian Royal Titulary|url=https://books.google.com/books?id=1H3JAgAAQBAJ&pg=PA206|date=2013|publisher=SBL Press|isbn=978-1-58983-736-2}} * {{cite book|first=Philip A. |last=Mackowiak|title=Diagnosing Giants: Solving the Medical Mysteries of Thirteen Patients Who Changed the World|url=https://books.google.com/books?id=8bodAAAAQBAJ&pg=PP17|date= 2013|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-936114-4}} * {{cite news |last1=Marchant |first1=Jo |title=Tutankhamen 'killed by sickle-cell disease' |url=https://www.newscientist.com/article/dn19094-tutankhamen-killed-by-sickle-cell-disease/ |access-date=2 July 2021 |work=New Scientist |date=25 June 2010}} * {{cite book|first=Robert|last=Morkot|title=The Egyptians: An Introduction|url=https://books.google.com/books?id=pHOBAgAAQBAJ&pg=PA161|date=10 November 2004|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-48857-5|oclc=60448544}} * {{cite book|first=John|last=Nici|title=Famous Works of Art—And How They Got That Way|url=https://books.google.com/books?id=8J5ZCgAAQBAJ&pg=PA31|date=2015|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|isbn=978-1-4422-4955-4 |oclc=1035635529}} * {{cite book|first1=Jürgen|last1= Osing|first2=Günter |last2= Dreyer|title=Form und Mass: Beiträge zur Literatur, Sprache und Kunst des alten Ägypten : Festschrift für Gerhard Fecht zum 65. Geburtstag am 6. Februar 1987 |url=https://books.google.com/books?id=rvIsnla_1nwC|year=1987|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|isbn=978-3-447-02704-5}} * {{cite book|first=Donald B.|last=Redford|title=The Oxford Essential Guide to Egyptian Mythology |url=https://books.google.com/books?id=ByPEPAAACAAJ|year=2003|publisher=Berkley Publishing Group |isbn=978-0-425-19096-8}} * {{cite book|first=Carl Nicholas|last=Reeves|title=The Complete Tutankhamun: The King, the Tomb, the Royal Treasure|year=1990|publisher=Thames and Hudson |isbn=978-0-500-27810-9|oclc=1104938097 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/completetutankha00reev}} * {{cite journal |last=Reeves |first=Nicholas |date=2015 |title=Tutankhamun's Mask Reconsidered (2015) |pages=511–526 |journal=Bulletin of the Egyptological Seminar |volume=19 |url=https://www.academia.edu/7415055 |access-date=7 September 2019 |via=Academia.edu}} * {{cite book|title=The Complete Valley of the Kings |last1=Reeves |first1=Nicholas |last2=Wilkinson |first2=Richard H. |year=1996 |publisher=Thames and Hudson |location=London|oclc=809290016 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/completevalleyof0000reev}} *{{cite book |last=Ridley |first=Ronald T. |title=Akhenaten: A Historian's View |year=2019 |publisher=The American University in Cairo Press |location=Cairo and New York |isbn=978-977-416-793-5 |oclc=8993387156}} * {{cite book|first=Christina |last= Riggs|title=Photographing Tutankhamun: Archaeology, Ancient Egypt, and the Archive|url=https://books.google.com/books?id=M5V9DwAAQBAJ&pg=PT31|date=2018|publisher=Bloomsbury Publishing|isbn=978-1-350-03853-0|oclc=1114957945}} * {{cite book|first=Peter |last=Roberts|title=HSC Ancient History|url=https://books.google.com/books?id=Krh7n9AyS40C&pg=PA187|year=2006|publisher=Pascal Press|isbn=978-1-74125-179-1|oclc=225398561}} * {{cite book|first=Andrew|last=Robinson|title=Writing and Script: A Very Short Introduction |url=https://books.google.com/books?id=KRsUDAAAQBAJ|date=27 August 2009|publisher=Oxford University Press |pages=90–91 |isbn=978-0-19-956778-2|oclc=654777745}} * {{cite journal |last1=Tawfik |first1=Tarek |last2=Thomas |first2=Susanna |last3=Hegenbarth-Reichardt |first3=Ina |title=New Evidence for Tutankhamun's Parents: Revelations from the Grand Egyptian Museum |journal=Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Instituts, Abteilung Kairo |date=2018 |volume=74 |pages=179–195 |url=https://www.academia.edu/44790548 |access-date=20 March 2021}} * {{cite journal |last1=Timmann |first1=Christian |last2=Meyer |first2=Christian G. |title=Malaria, mummies, mutations: Tutankhamun's archaeological autopsy |journal=Tropical Medicine & International Health |date=2010 |volume=15 |issue=11 |pages=1278–1280 |doi=10.1111/j.1365-3156.2010.02614.x |pmid=20723182 |s2cid=9019947 |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/j.1365-3156.2010.02614.x |access-date=2 July 2021 |language=en |issn=1365-3156}} *{{cite book |last=Tyldesley |first=Joyce |title=Tutankhamen: The Search for an Egyptian King |year=2012 |publisher=Basic Books |isbn=978-0-465-02020-1 }} *{{cite journal |last1=Walshe |first1=J.M. |title=Tutankhamun: Klinefelter's Or Wilson's? |journal=The Lancet |date=January 1973 |volume=301 |issue=7794 |pages=109–110 |doi=10.1016/S0140-6736(73)90516-3|pmid=4118642 }} *{{cite encyclopedia | last = Williamson | first = Jacquelyn | editor-last = Wendrich | editor-first = Willeke | title = Amarna Period | encyclopedia = UCLA Encyclopedia of Egyptology | publisher = Department of Near Eastern Languages and Cultures, UC Los Angeles | year = 2015 | url = https://escholarship.org/uc/item/77s6r0zr }} * {{cite journal |last=Zivie|first= A.|year=1998|title=La nourrice royale Maïa et ses voisins: cinq tombeaux du Nouvel Empire récemment découverts à Saqqara |journal=Comptes rendus des séances de l'Académie des Inscriptions et Belles-Lettres |volume=142 |issue=1 |language=fr |url=https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_1998_num_142_1_15830}} {{refend}} == Glej tudi == * [[Dolina kraljev]] * [[Tebe, Egipt]] == Zunanje povezave == {{Commons|Tutankhamun|Tutankamon}} {{S-start}} {{S-hou|[[Osemnajsta egipčanska dinastija]]||||}} {{S-reg}} {{S-bef|before=[[Neferneferuaton]]}} {{S-ttl|title=[[Seznam faraonov|Faraon Egipta]]|years= okoli 1332-okoli 1323 pr. n. št.}} {{S-aft|after=[[Aj (faraon)|Aj]]}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Faraoni Osemnajste egipčanske dinastije]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Vladarji v 14. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Rojeni leta 1341 pr. n. št.]] [[Kategorija:Umrli leta 1323 pr. n. št.]] 83yu88pk29ola5h7jpwco2ny1m6xiks 0 19805 5736596 5655930 2022-08-19T14:30:42Z Ljuba brank 92351 slovenjenje, tp wikitext text/x-wiki '''Sojina omaka''' ''(Shōyu)'' je [[Vzhodna Azija|vzhodnoazijska]] [[začimba|začimbna]] [[omaka]], ki se izdeluje iz [[voda|vode]], [[soja|sojinih zrn]], [[žitarice|žit]] in [[sol]]i. [[Slika:tamari.jpg|thumb|right|200px|Tamari je ena izmed vrst sojine omake]] Sojina [[zrno|zrna]] zmeljejo, skuhajo in pomešajo z namočenimi zdrobljenimi zrni [[riž]]a in [[pšenica|pšenice]], ki so pomešani s plemenito [[plesen|plesnijo]] ''Aspergillus oryzae''. Po dveh letih nastane temna, aromatična tekočina, ki se nato prečisti preko [[filter|filtra]]. Glede na [[država|državo]] izdelave, [[postopek]] izdelave in dodane začimbe se sojine omake razlikujejo. [[Kitajska]] je gosta in slana, [[Indonezija|indonezijska]] redka in sladka, [[japonska]] po navadi redka in slana. Spada med najstarejše začimbne omake. V [[16. stoletje|16. stoletju]] se je z dodatkom žit razvila v današnjo obliko. [[Nizozemci|Nizozemski]] [[trgovec|trgovci]] so jo v [[17. stoletje|17. stoletju]] prinesli v [[Evropa|Evropo]]. Sojina omaka je univerzalna omaka za slane jedi in se previdno dozirana lahko dodaja tudi jedem ostalih nacionalnih kuhinj. Na [[Japonska|Japonskem]] se izdeluje 6 vrst sojine omake: * ''Koikuči šōju'', standardna sojina omaka iz 50 % soje in 50 % pšenice *'' Usukuči šōju'', svetla omaka, bolj slana, kratka doba zorenja * ''Tamari'', fermentirana sojina omaka temne barve, v celoti iz soje, se dobro ujema s sašimijem * ''Saišikomi šōju'', dvakrat obdelana, zelo močna, predvsem za [[suši]] in [[sašimi]] * ''Širo šōju'', bela sojina omaka, izdelana pretežno iz pšenice * ''Kanro Šōju'', izdeluje se v Janai v provinci Jamaguči Ker traja tradicionalen postopek zelo dolgo, je [[živilska industrija]] razvila postopke za pospešitev procesa, ki pa imajo negativen vpliv na okus. Kljub temu danes izdelajo le 1 % sojine omake na tradicionalen način. == Viri: == * Gööck Roland, ''Gewürze und Krauter von A - Z" (V svetu začimb in dišav)'', Založba Mladinska knjiga in HP Droga Portorož, Ljubljana, 1979 {{COBISS|ID=14143751}} [[Kategorija:Začimbe]] [[Kategorija:Japonska kuhinja]] [[Kategorija:Kitajska kuhinja]] {{normativna kontrola}} ntfommdselnc5j443sognb75fjmkozm 0 19863 5736712 5735112 2022-08-19T20:53:39Z A09 188929 /* Druge teorije */ -np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Nekropola v Gizi | image = <!-- WD --> | caption = Vseh šest piramid kompleksa | locmapin = Egipt |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Giza]], [[Spodnji Egipt]] | designation1 = WHS | designation1_offname = Memphis and its Necropolis – the Pyramid Fields from Giza to Dahshur | designation1_type = Kulturni spomenik | designation1_criteria = i, iii, vi | designation1_date = 1979 (3. zasedanje) | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/86 86] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = [[Afrika]] }} '''Nekropola v Gizi''' ({{jezik-ar|أهرامات الجيزة}}, IPAː [ʔɑhɾɑˈmɑːt elˈɡiːzæ], »piramide v Gizi«) je obseženo arheološko najdišče na planoti Giza ob [[Giza|istoimenskem naselju]], devet kilometrov zahodno od [[Nil]]a in 13 kilometrov od središča mesta [[Kairo]] v [[Egipt]]u. Poznana je po veličastnih antičnih spomenikih: [[Velika sfinga v Gizi|Veliki sfingi]], [[Keopsova piramida|Veliki piramidi]] in ostalih večjih [[piramida]]h ter [[tempelj|templjih]], ob robovih pa se nahajajo tudi pokopališča, delavska vas in kamnolomi. Piramide, ki so ostale v zahodnjaški domišljiji emblem [[Stari Egipt|starodavnega Egipta]],<ref>Pedro Tafur, ''[http://depts.washington.edu/silkroad/texts/tafur.html#ch5 Andanças e viajes]''.</ref><ref>Srednjeveški obiskovalci, kot je bil španski popotnik Pedro Tafur leta 1436, so nanje gledali kot na ''»Jožefove kašče«'' (Pedro Tafur, ''[http://depts.washington.edu/silkroad/texts/tafur.html#ch5 Andanças e viajes]'').</ref> je v času stare Grčije populariziral [[Antipater|Antipater iz Sidona]], saj jih vključil na seznam [[Sedem čudes starega veka|sedmerih čudes starega veka]]. Od vseh sedmih so piramide daleč najstarejše in edine, ki so preživele do današnjih dni. Arhitekturni podvig takšnega merila je bil mogoč samo v času blaginje in stabilnosti, ko so graditelji in delavci spoštovali avtoriteto [[faraon]]a. Starodavno mesto [[Memfis, Egipt|Memfis]] z [[nekropola|nekropolo]] in piramidami ter območje od Gize do [[Dahšur]]ja je bilo leta 1979 vpisano na Unescov [[Unescova svetovna dediščina|seznam svetovne dediščine]]. == Piramide in sfinga v Gizi == Kompleks piramid v Gizi, znan tudi kot Velike piramide, sestavljajo [[Velika piramida v Gizi|Keopsova piramida]] (tudi Velika piramida ali Kufujeva piramida, zgrajena okoli let 2560–2540 pr. n. št.), malo manjša [[Kefrenova piramida]] (nekaj sto metrov jugozahodno) in še skromnejša [[Mikerinova piramida]] (še nekaj sto metrov proti jugozahodu). [[Velika sfinga v Gizi|Velika Sfinga]] leži vzhodno od kompleksa. Egiptologi se povečini strinjajo, da je sfingina glava upodobitev faraona [[Kefren]]a. Poleg teh večjih spomenikov se na obrobju nahajajo tudi spremljevalne piramide, znane kot piramide kraljic, tlakovane poti in drugi templji.<ref name="Verner">{{navedi knjigo |author=Verner, Miroslav |year=2001 |title=The Pyramids: The Mystery, Culture, and Science of Egypt's Great Monuments. |publisher= New York : Grove Press |isbn=0-8021-3935-3 |cobiss= |pages=}}</ref> Kompleks piramid obdaja kamnit zid v kiklopskem slogu, podoben tistemu v [[Mikene|Mikenah]]. Mark Lehner je zunaj zidu odkril delavsko naselje, ki ga po slogu najdene lončevine uvrščajo med vladavini faraona Kefrena (vladal 2520–2494 pr. n. št.) in [[Menkaure|Mikerina]] (vladal 2490–2472 pr. n. št.). Nova odkritja v naselju in okolici, med njimi cvetoče pristanišče, nakazujejo, da so v naselju bolj verjetno prebivali vojaki in pomorščaki, ki so uporabljali pristanišče in barakasta bivališča. Lehner domneva, da so delavci prebivali kar na klančinah, s pomočjo katerih so gradili piramide, verjetno pa tudi v okoliških kamnolomih.<ref>{{cite web|url=http://www.livescience.com/42902-giza-pyramids-port-discovered.html |title=''Ruins of Bustling Port Unearthed at Egypt's Giza Pyramids'' |publisher=Livescience.com |date=28. januarja 2014 |accessdate= 21. avgusta 2014}}</ref> === Zemljevid kompleksa piramid pri Gizi === {| style="border:1px solid #EFEFDD ; background-color:#EFEFDD" | [[Slika:Giza pyramid complex (multilingual map).svg|450x450px]] | width="50%" | 1. [[Keopsova piramida]]<br />2. [[Kefrenova piramida]]<br />3. [[Mikerinova piramida]]<br />4. Kefrenov pogrebni tempelj<br />5. Pogrebni tempelj<br />6. [[Kefrenova piramida#Satelitska piramida|Spremljevalna piramida]]<br />7. Kefrenov dolinski tempelj<br />8. Mikerinov dolinski tempelj<br />9. Grobnica kraljice Heteferes I.<br />10. Grobnica kraljice Kentkaus I.<br />11. Piramide kraljic<br />12. [[Mastaba|Mastabe]]<br />13. [[Velika sfinga v Gizi|Velika sfinga]]<br />14. Sfingin tempelj<br />15. Hemonova grobnica<br />16. Urad za preučevanje piramid<br />17. Blagajna za nakup vstopnic<br /> | width="50%" | 18. Jame za pogrebne ladje<br />19. Sodobna cesta<br />20. Grobnice, izklesane v kamen<br />21. Delavsko naselje<br />22. Kairo<br />23. Vas Nazlet el-Samman<br />24. Povezovalna pot<br />25. Mikerinov kamnolom<br />26. Sodobno pokopališče<br />27. Južno polje s kamnitimi grobnicami<br />28. Obzidje<br />29. Mastabe in kamnite grobnice<br />30. Zahodno polje<br />31. Vzhodno polje<br />32. Osrednje polje z mastabami in kamnitimi grobnicami <br /> |} === Keopsova piramida === [[Slika:S10.08 Gizeh, image 9620.jpg|thumb|right|250px|Sarkofag v kraljevi pogrebni celici Keopsove piramide]] {{glavni|Keopsova piramida}} Faraon [[Keops]] ([[Egipčanščina|egipčansko]] ''Kufu''), drugi vladar [[Četrta egipčanska dinastija|Četrte dinastije]] ([[Staro egipčansko kraljestvo|Staro kraljestvo]], vladal 2589–2566 pr. n. št.), je bil sin faraona [[Sneferu]]ja. Na planoti Giza je dal zgraditi največjo piramido – Veliko piramido, ki bi mu po smrti služila kot grobnica. Strokovnjaki ocenjujejo, da jo je kar 100.000 ljudi gradilo 10–20 let in jo dokončalo okoli leta 2560 pr. n. št. Njen arhitekt naj bi bil Kufujev [[vezir]] Hemon.<ref>Shaw (2003), str. 89.</ref> Zgrajena je bila iz približno 2,3 milijona [[Apnenec|apnenčastih]] in [[granit]]nih blokov, težkih od 2,5 do 15 ton. Da bi jo zgradili v 20 letih, so morali vsako uro vsakega dneva, tudi ponoči, postaviti 12 kamnitih blokov, kar nanese 800 ton materiala na dan.<ref name="pet">Petrie (1883).</ref> Ob izgradnji je bila visoka 146,5 metrov, s čimer je bila kar 3800 let najvišja zgradba na svetu.<ref name="oxford1">Collins (2001), str. 234.</ref> Danes meri samo 138,8 metrov, ker nima več svojega vršnega kamna (''[[benben]]'' ali ''piramidion''), načela pa jo je tudi [[erozija]].<ref>Levy (2005), str. 17.</ref> Zunanji bloki piramide in bloki okoli pogrebnih celic so bili zelo natančno obdelani, saj je reža med njimi v povprečju široka samo 0,5 milimetra.<ref>I.E.S. Edwards (1947, 1986): ''The Pyramids of Egypt'', str. 285.</ref> Vmesni bloki so bili bolj grobe izdelave ali celo neobdelani. Piramida ima tri pogrebne celice. Prva (nedokončana) leži pod piramido, druga je tako imenovana ''kraljičina celica'', tretja pa ''kraljeva''. Vanjo je bil postavljen velik rdeč granitni [[sarkofag]]. Leta 1954 so v jami ob Keopsovi piramidi našli nedotaknjeno ladjo iz cedrovine, dolgo okoli 48 in široko okoli 5 metrov. Po 16 letih dela je bila restavrirana in razstavljena v moderni zgradbi nedaleč od nahajališča. Poleg kraljeve piramide so del Keopsovega kompleksa tudi neizkopani dolinski tempelj, povezovalna pešpot, pogrebni tempelj, tri manjše piramide kraljic in pet jam za pogrebne ladje.<ref name="PM">Bertha Porter, Rosalind L.B. Moss: ''Topographical Bibliography of Ancient Egyptian Hieroglyphic Texts, Reliefs, and Paintings. Volume III. Memphis. Part I. Abû Rawâsh to Abûṣîr,'' 2nd edition, revised and augmented by Jaromír Málek, The Clarendon Press, Oxford 1974, str. 11–19. [http://www.gizapyramids.org/pdf_library/porter-moss_III_giza.pdf PDF from The Giza Archives, 29,5 MB] Pridobljeno dne 10. februarja 2017.</ref> Pogrebni tempelj je stal na vzhodni strani piramide. Od njega so ostali samo tlakovci iz črnega [[bazalt]]a. Povezovalna pešpot z dolino in templjem v dolini je slabše ohranjena. Tempelj v dolini je pokopan pod vasjo Nazlet el-Samman (našli so bazaltne tlakovce in apnenčaste stene), a ga niso nikoli odkopali.<ref>Byron Shafer, Dieter Arnold (2005): [https://books.google.com/?id=cv08amI7lkUC&pg=PA51&dq=khufu+%22valley+temple%22#v=onepage&q=khufu%20%22valley%20temple%22&f=false ''Temples of Ancient Egypt''], I.B. Tauris, ISBN 978-1-85043-945-5, str. 51–52.</ref><ref>Dieter Arnold, Nigel Strudwick, Helen Strudwick (2002): ''The encyclopaedia of ancient Egyptian architecture'', I.B. Tauris, ISBN 978-1-86064-465-8, str. 126.</ref> Bazaltne bloke naj bi izrezovali z nekakšno žago, dolgo 4,6 metrov, žagala pa naj bi s hitrostjo 38&nbsp;mm/min. Žaga je domnevno tehtala 140&nbsp;kg, zobje pa so bili verjetno iz bakra. Med uporabo so jo mazali z rastlinskim oljem, z njo pa je moralo naenkrat rokovati kar 12 delavcev.<ref>Romer (2007), str. 164–165.</ref> Na vzhodni strani so tri ohranjene piramide kraljic, pred kratkim pa so odkrili še temelje slabše ohranjene četrte piramide. Pod pešpotjo na vzhodu se je skrivala grobnica Keopsove matere, kraljice Heteferes I. Njen skrbno zapečaten sarkofag je bil ob odkritju prazen. V 70. letih prejšnjega stoletja so na južnem polju planote pri Gizi odkrili gomilo z artefakti. Med njimi so bili Keopsovi pečati iz blata, ki so jih povezali z obrtniško naselbino.<ref>Zahi Hawass: '"Giza, workmen’s community" v ''Encyclopedia of the Archaeology of Ancient Egypt''. Compiled and edited by Kathryn A. Bard. London/New York 1999, ISBN|0-415-18589-0, str. 423–426.</ref> Podobne zgradbe iz blatnih opek južno od Keopsovega dolinskega templja so vsebovale tesnila iz blata. Zgradbe naj bi služile kot naselje kulta faraona Keopsa po njegovi smrti.<ref>{{cite book|last=Hawass|first=Zahi|title=Old Kingdom Pottery from Giza|year=2008|publisher=Supreme Council of Antiquities|isbn=978-977-305-986-6|author2=Ashraf Senussi|pages=127–128}}</ref> Južno od kiklopskega zidu so leta 1990 odkrili delavsko pokopališče, ki je bilo v rabi vsaj med Keopsovo vladavino in do konca [[Peta egipčanska dinastija|Pete dinastije]].<ref>Zahi Hawass: [http://www.guardians.net/hawass/buildtomb.htm ''The Discovery of the Tombs of the Pyramid Builders at Giza'']. Pridobljeno dne 21. oktobra 2010.</ref> [[Slika:Egypt.Giza.Sphinx.02.jpg|thumb|right|250px|Kefrenova piramida z Veliko sfingo v Gizi]] === Kefrenova piramida === {{Glavni članek|Kefrenova piramida}} Faraon [[Kefren]] (egipčansko ''Kafre'' ali ''Kafra''), tretji vladar Četrte dinastije (Staro kraljestvo, vladal 2558–2532 pr. n. št.<ref>Ian Shaw (2000): ''The Oxford History of Ancient Egypt'', str. 90.</ref>) je bil sin Keopsov sin. Njegova piramida je bila sprva visoka 143,5 metrov, danes pa meri 136,4 metre.<ref name=sky>[http://skyscraperpage.com/cities/?buildingID=1007 Pyramid of Chefren, Giza], SkyscraperPage.com. Skyscraper Source Media Inc. Pridobljeno 1. maja 2014.</ref> Pod vrhom je še vidna prvotna gladka zunanja obloga piramide. Čeprav je piramida za meter nižja od Velike piramide, je zaradi lege na 10 metrov višji podlagi navidezno višja. Zgrajena je iz apnenčastih blokov, težkih okoli dve toni. Proti vrhu so bloki vse manjši. Spodnje plasti so bile obložene z rožnatim granitom. Zgornja tretjina je prekrita z gladko apnenčasto oblogo, del vrha in ''piramidion'' pa tudi na tej piramidi manjkata. Leta 1818 je arheolog [[Giovanni Belzoni]] na severni strani piramide odkril vhod vanjo. Upal je, da bo pogrebna soba nedotaknjena, a je našel samo odprt sarkofag z razbitim pokrovom na tleh. Soba ni bila okrašena. Piramido so verjetno odprli in izropali že na koncu 3. tisočletja pr. n. št., morda po naročilu [[Ramzes II.|Ramzesa II.]]<ref>Mark Lehner (1997): ''The Complete Pyramids - Solving the Ancient Mysteries'', str. 38.</ref> Velik del apnenčasta obloge so odnesli za gradnjo templja v [[Heliopolis]]u. Druge zgradbe, ki spadajo v Kefrenov piramidni kompleks, so [[Kefrenova piramida#Satelitska piramida|spremljevalna piramida]], [[Kefrenova piramida#Kefrenovi templji|Kefrenovi templji]] in [[Velika sfinga v Gizi|Velika sfinga]] z lastnim templjem. Spremljevalna piramida se je nahajala na južni srednjici piramide. Od nje ni ostalo skoraj nič, razen nekaj blokov, ki obdajajo temelje. V piramidi sta dva hodnika. Eden od njiju se spušča v nišo, v kateri je bilo nekaj obrednega pohištva.<ref>Lehner (1997), str. 126.</ref> ==== Kefrenovi templji ==== Templji so v primerjavi s Keopsovimi v precej dobrem stanju, predvsem dolinski tempelj.<ref>Richard Wilkinson: ''The Complete Temples of Ancient Egypt'', 200, str. 117.</ref> Vzhodno od piramide leži pogrebni tempelj, večji od prejšnjih in prvi z vsemi petimi elementi kasnejših pogrebnih templjevː vhodno dvorano, stebriščnim dvoriščem, petimi nišami za kipe faraona, petimi skladiščnimi komorami in notranjim svetiščem. Vseboval naj bi 50 kipov faraona Kefrena v naravni velikosti, a so jih verjetno v času faraona Ramzesa II. odstranili in predelali. Dolinski tempelj je s pogrebnim povezan preko 500-metrske pešpoti. Zgrajen je iz megalitskih blokov, obloženih z rdečim granitom. Nekateri tehtajo tudi več kot 100 ton.<ref>Siliotti, Alberto, Zahi Hawass, 1997 p.63-9</ref> Notranji stebri so bili granitni, tlakovci pa iz [[Alabaster|alabastra]]. V templju ni bilo okrasja, je pa poln simbolizma. ==== Velika sfinga ==== {{glavni|Velika sfinga v Gizi}} Med gradnjo Kefrenove piramide sta bila v njeni bližini zgrajena sfinga in sfingin tempelj z nekropolo.<ref name="The Great Sphinx of Giza">[http://www.ancient.eu/The_Great_Sphinx_of_Giza/ ''The Great Sphinx of Giza''], Ancient History Encyclopedia. Pridobljeno dne 7. decembra 2016.</ref> Egiptologi se večinoma strinjajo, da je sfingin obraz verjetno Kefrenov<ref>[http://www.newworldencyclopedia.org/entry/Pyramids_of_Giza ''Pyramids of Giza - New World Encyclopedia''], newworldencyclopedia.org. Pridobljeno dne 23. oktobra 2017.</ref> in da je najstarejša monumentalna skulptura iz starodavnega Egipta.<ref>Jane Dunford, Joann Fletcher, Carole French, ur. (2007): [http://www.dorlingkindersley-uk.co.uk/nf/Book/BookDisplay/0,,9781405320931,00.html?/Egypt ''Egypt: Eyewitness Travel Guide''], [https://web.archive.org/web/20090218063731/http://www.dorlingkindersley-uk.co.uk/nf/Book/BookDisplay/0%2C%2C9781405320931%2C00.html?%2FEgypt], 18. februar 2009, London: Dorling Kindersley (2007), ISBN 978-0-7566-2875-8.</ref> Njeno ime in graditelji niso omenjeni v nobenem napisu iz Starega kraljestva, zato so čas izgradnje, arhitekt, graditelji in namen neznani. Sfinga je monolit, izklesan v kamnito podlago, ki je služila kot kamnolom za gradnjo piramid in drugih objektov v okolici.<ref>Ryan Cohagan: [http://puffin.creighton.edu/museums/cohagan/giza_khafre.htm ''The Pyramid of Khafre''], Creighton University, 12. december 2001. Pridobljeno dne 1. maja 2014.</ref> Kakovost plasti apnenca se po višini sfinge spreminja, zato je prišlo skozi tisočletja do neenakomerne erozije in degradacije njenega telesa.<ref name=":0">[http://www.nbcnews.com/id/3077390/ns/technology_and_science-science/t/how-old-sphinx/ ''How old is the Sphinx?''], msnbc.com, 11. februar 1999. Pridobljeno 7. decembra 2016.</ref> [[Slika:GreatPyramidsWithCamels.jpg|thumb|right|250px|Piramide pri Gizi, pogled z juga v poznem [[19. stoletje|19. stoletju]]. Z leve proti desni tri piramide kraljic ter Mikerinova, Kefrenova in Keopsova piramida.]] === Mikerinova piramida === Najmanjšo od treh velikih piramid je dal zgraditi faraon [[Menkaure|Mikerin]] (egipčansko ''Menkaure''), šesti vladar Četrte dinastije (Staro kraljestvo, vladal okoli 2532–2503 pr. n. št.). Piramida je bila ob izgradnji visoka 65,5 metrov, danes pa 61 metrov. Zgrajena je iz apnenca in granita in je po prostornini desetkrat manjša od Keopsove piramide. Spodnjih 16 plasti je bilo obloženih z rdečim granitom, zgornji del pa kot običajno z belim apnencem iz [[Tura, Egipt|Ture]]. Del granita je ostal neobdelan, verjetno zaradi smrti faraona, preden je bila piramida dokončana. Nedokončani projekti dajejo arheologom vpogled v metode gradnje piramid in templjev. V notranjosti so našli krsto z Mikerinovim imenom in kostmi, ki so bile stare 2000 let, in čudovit, z detajli bogat bazaltni sarkofag z ženskim okostjem, ki danes leži na dnu [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]], saj se je potopil z ladjo, namenjeno v Veliko Britanijo.<ref name=Hawass-2004>Zahi Hawas: [http://www.zahihawass.com/egyptian_hist_dev_giza.htm ''The Pyramids at Giza: Khafre and Menkaure'']. Arhivirano 27. septembra 2007. Pridobljeno dne 27. septembra 2007.</ref> Konec 12. stoletja je poskušal [[Saladin]]ov sin in naslednik [[Al-Aziz Uthman]] podreti piramide, začenši z najmanjšo. Rušiteljem kljub velikim naporom ni uspelo odstraniti več kot dveh blokov na dan. Podiranje piramide je zato spodletelo, na severni stranici pa je ostala velika navpična luknja.<ref>Desmond Stewert in drugi (1971): The Pyramids and Sphinx, str. 101.</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Mark Lehner |year=1997 |title=The Complete Pyramids. |publisher=London : Thames and Hudson, cop. |isbn=0-500-05084-8 |cobiss=69429248 |page=41}}</ref> Poleg kraljeve piramide so kot del Mikerinovega kompleksa tudi tri piramide kraljic, pogrebni tempelj s kasneje dodanim pred-templjem in dolinski tempelj. Jedro in temelji pogrebnega templja so iz apnenca, tla in nekatere stene pa iz granita. Oba templja so dokončali s surovimi kamnitimi bloki. V tem obdobju ni bilo nenavadno, da je faraon dokončal predhodnikov/očetov tempelj, zato je morda faraon [[Šepseskaf]] dokončal templja s surovimi kamnitimi bloki. Napis v pogrebnem templju pravi, da ''»je dal narediti tempelj kot spomenik očetu, kralju [[Spodnji Egipt|Spodnjega]] in [[Gornji Egipt|Gornjega Egipta]]«''. Med izkopavanji so našli veliko število Mikerinovih kipov, izklesanih v naturalističnem slogu Starega kraljestva z veliko vidnimi podrobnostmi.<ref name="Edwards p. 147-163">I.E.S. Edwards: ''The Pyramids of Egypt 1986/1947'', str. 147–163.</ref> ==== Piramide kraljic ==== Na jugu od kraljeve piramide stojijo tri spremljevalne piramide kraljic z lastnimi templji in notranjo konstrukcijo. Najjužnejša je največja in edina prava piramida. Delno je obložena z granitom, v bližini pa so našli tudi apnenčast ''piramidion'', zaradi česar sklepajo, da je bila dokončana.<ref name="Das Pyramidion der Pyramide G III-a">Peter Janosi: [http://www.gizapyramids.org/pdf_library/janosi_fs_kakosy_301-308.pdf ''Das Pyramidion der Pyramide G III-a''].</ref> Gradnja drugih dveh je obstala po izgradnji jedra piramide.<ref name="Edwards p. 147-163"/> [[Slika:Tomb of Khentkaus I 2.jpg|thumb|right|250px|Grobnica kraljice Khentkaus I. s Kefrenovo in Mikerinovo piramido v ozadju]] === Grobnica kraljice Kentkaus I. === Kentkaus I. (kraljica Starega kraljestva, verjetno Mikerinova hčerka, Šepseskafova in Userkafova žena in Sahurejeva mati<ref name="rice">Michael Rice: ''Who is who in Ancient Egypt'', Routledge London & New York 1999, ISBN 0-203-44328-4, str. 96</ref>) je bila pokopana na osrednjem polju v Gizi, med Mikerinovo piramido in dolinskim templjem, kar nakazuje na možno sorodstveno razmerje z Mikerinom.<ref name="SH"/> Njena grobnica ima oznaki LG 100 in G 8400. Del kompleksa je njena piramida, kapela, vdolbina za ladjo, dolinski tempelj, piramidno mesto, vodni zbiralnik in žitnica.<ref name="PM"/><ref>[http://gizapyramids.org/code ''G 8400 page''].</ref> Kapela je imela osrednjo dvorano in notranjo kapelo, ki je bila s prehodom v apnenčastih tleh povezana s pogrebno dvorano. Scene iz reliefov na stenah so poškodovane. Prehod in pogrebna dvorana sta prekriti z rdečim granitom. V pogrebni dvorani je bil verjetno sarkofag iz alabastra, katerega ostanki so v črepinjah, našli pa so tudi [[Skarabej (mitologija)|skarabeja]] iz rjavega apnenca, po izdelavi sodeč iz obdobja [[Dvanajsta egipčanska dinastija|Dvanajste dinastije]],<ref>[http://www.gizapyramids.org/pdf%20library/hassan_giza_4.pdf]</ref> kar pomeni, da so grobnico verjetno večkrat ponovno uporabili. Pogrebna ladja je bila jugozahodno od piramide v jami, dolgi 30,25 metra in široki 4,25 metra, izklesani v skalo. Premec in krma sta bila verjetno dvignjena, ladja pa je imela tudi streho. Ladja je morda predstavljala [[Ra (mitologija)|Rajevo]] nočno barko, kar pomeni, da se v njeni bližini morda nahaja tudi dnevna barka.<ref name="SH"/> Takoj na vzhodu leži piramidno mesto z mnogo ulicami, ki ga delijo na skupine hiš z lastnimi žitnicami in skladišči. Zgrajeno je bilo iz na zraku sušenega blata in ometano z rumenim ometom. V mestu so verjetno prebivali svečeniki in služabniki piramidnega kompleksa. Zgrajeno je bilo proti koncu Četrte ali na začetku Pete dinastije, delovalo pa je tudi tekom Šeste dinastije.<ref name="SH">Selim Hassan: ''Excavations at Gîza IV. 1932–1933'', Kairo: Government Press, Bulâq, 1930, str. 18–62.</ref> Pešpot povezuje piramidno kapelo z dolinskim templjem, ki je blizu Mikerinovega dolinskega templja. Pred templjem je majhna zgradba, imenovana »umivalnica kraljice Kentkaus«, v kateri naj bi pred balzamiranjem umili kraljičino telo.<ref name="SH"/> [[Slika:S10.08 Gizeh, image 9936.jpg|thumb|left|250px|Piramida z ruševinami]] == Delavsko naselje == Delo v kamnolomih, transportu, postavljanju in oblikovanju ogromnih količin kamna za gradnjo piramid je zahtevalo več tisoč izkušenih, neizkušenih in pomožnih delavcev. Za gradnjo so bili potrebni tudi peki, tesarji, vodni prevozniki in drugi. Način gradnje in natančno število delavcev, potrebnih za tako obsežen podvig, sta še vedno predmet ugibanj. Ko je Gizo leta 450 pr. n. št. obiskal grški zgodovinar [[Herodot]], so mu svečeniki povedali, da je Veliko piramido v štirih trimesečnih izmenah po 100.000 mož 20 let gradilo skupaj 400.000 mož. Dokazi iz grobnic kažejo, da je v trimesečnih izmenah delalo po 10.000 mož in da je gradnja piramide trajala 30 let.<ref name="Verner"/> Izven obzidja piramidnega kompleksa v Gizi je Mark Lehner jugovzhodno od Kefrenovega in Mikerinovega kompleksa odkril delavsko naselje (''kahun'') iz sredine Četrte dinastije (2520–2472 pr. n. št.), v katerem so prebivali graditelji piramide. Lehner je v naselju odkril spalne četrti, pekarne, pivovarne, kuhinje z dokazi, da so se delavci prehranjevali predvsem s kruhom, govedino in ribami, bolnišnico in pokopališče. Na nekaterih najdenih okostjih so odkrili sledove poškodb, povezanih z delovnimi nezgodami na gradbišču.<ref name="Edwards">I.E S. Edwards (1993): ''The Pyramids of Egypt''.</ref> Naselje velja za enega od najstarejših znanih primerov urbanističnega načrtovanja.<ref>{{cite web|url=http://www.aeraweb.org/projects/lost-city/|title=''Egyptian Pyramids - Lost City of the Pyramid Builders'', AERA - Ancient Egypt Research Associates|work=aeraweb.org}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.aeraweb.org/lost-city-project/dating-the-lost-city/|title=''Dating the Lost City of the Pyramids'', Mark Lehner & AERA - Ancient Egypt Research Associates|work=aeraweb.org}}</ref> Njegov razvoj je moral biti dokaj hiter: vse zgradbe so bile zgrajene verjetno v 30–50 letih, kolikor sta trajali vladavini Kefrena in Mikerina, graditeljev druge in tretje piramide v Gizi. == Pokopališča == [[Slika:PrinceKhuneraSeated MuseumOfFineArtsBoston.png|thumb|right|200px|Mikerinov sin v pisarjevem sedu, izklesan v kamnolom pokopališča pri očetovi priamidi. Okoli 2548-2524 pr. n. št.]] Med gradnjo piramid so v njihovi neposredni okolici zgradili tudi mnogo [[Mastaba|mastab]] za manj pomembne člane faraonove družine. Pokopališča okoli piramid so bila razporejena vzdolž avenij in ulic.<ref>{{navedi knjigo |author=Mark Lehner |year=1997 |title=The Complete Pyramids. |publisher=London : Thames and Hudson, cop. |isbn=0-500-05084-8 |cobiss=69429248 |pages=}}</ref> Vzhodno od Keopsove piramide je bilo med njo in piramidami kraljic glavno pokopališče G 7000 ali Vzhodno pokopališče. Bilo je eno od starejših pokopališč z grobnicami žena, sinov in hčera vladarjev Četrte dinastije. Zahodno od piramide sta pokopališči G 1200 z grobnico faraonovega sina Vepemnofreta in G 4000 z grobnico faraonovega vezirja in arhitekta Velike piramide Hemiuna. Med Peto in Šesto dinastijo so se pokopališča še razširila.<ref name="PM" /> '''Zahodno polje''' leži zahodno od Keopsove piramide. Razdeljeno je na manjše dele, tako kot pokopališča, omenjena v rezultatih Abu Bakrovih izkopavanj v letih 1949–1950, 1950–1951, 1952 in 1953. Več pokopališč, na primer pokopališči G 1200 in G 4000, je poimenovanih po številkah mastab. Na Zahodnem polju so pokopališča G 1000–G 1600, G 1900, G 2000, G 2200, G 2500, G 3000, G 4000 in G 6000. Tri pokopališča so dobila ime po arheologih, ki sta jih raziskovala: Junkerjevo zahodno pokopališče, Junkerjevo vzhodno pokopališče in Steindorffovo pokopališče.<ref>Porter in Moss, str. 100–122</ref> {{clear}} {| class="wikitable" border="1" cellpadding="2" align="center" | style="margin: 1em auto 1em auto; width: 75%" |+ Pokopališča na Zahodnem polju v Gizi<ref>Porter in Moss, str. 47–179.</ref> ! Pokopališče!! Časovno obdobje !! Izkopavanja !! Komentar |- | Abu Bakrova izkopavanja || Peta in Šesta dinastija || (1949–1953) || |- | G 1000 || Peta in Šesta dinastija || Reisner (1903–1905) || Kamnite mastabe. |- | G 1100 || Peta in Šesta dinastija || Reisner (1903–1905) || Opečnate mastabe. |- | G 1200 || Večinoma Četrta dinastija || Reisner (1903–1905) || Na njem je pokopanih nekaj članov Keopsove družine: sinova Vepemnefert in Kaem-ah in hčerka Nefertiabet. |- | G 1300 || Peta in Šesta dinastija || Reisner (1903–1905) || Opečnate mastabe. |- | G 1400 || Peta dinastija ali kasneje || Reisner (1903–1905) || Dva Keopsova vedeževalca. |- | G 1500|| || Reisner (1931?) || Samo ena mastaba (G 1601). |- | G 1600 || Peta dinastija ali kasneje || Reisner (1931) || Dva Keopsova vedeževalca. |- | G 1900 || || Reisner (1931) || Samo ena mastaba (G 1903). |- | G 2000 || || Peta in Šesta dinastija || Reisner (1905–06) |- | G 2100 || Peta in Šesta dinastija in kasneje || Reisner (1931) || G 2100 pripada Keopsovemu vnuku Meribu, G 2101 pa hčerki faraona iz Pete dinastije. |- | G 2200 || Pozna Četrta ali zgodnja Peta dinastija || Reisner ? || Mastaba G 2220. |- | G 2300 || Peta in Šesta dinastija || Reisner (1911–1913) || Na njem so tudi mastabe vezirja Senedžemib-Intija in njegove družine. |- | G 2400 || Peta in Šesta dinastija || Reisner (1911–1913) || |- | G 2500 || || Reisner || |- | G 3000 || Šesta dinastija || Fisher in Eckley Case ml. (1915) || |- | G 4000 || Četrta dinastija in kasneje || Junker in Reisner (1931) || Na njem je grobnica vezirja Hemona. |- | G 6000 || Peta dinastija || Reisner (1925–1926) || |- | Junkerjevo pokopališče (zahod) || Pozno [[Staro egipčansko kraljestvo|Staro kraljestvo]] || Junker (1926–1927) || Na njem je mastaba pritlikavca Seneba. |- | Steindorffovo pokopališče || Peta in Šesta dinastija || Steindorff (1903–1907) || |- | Junker jevo pokopališče (vzhod)|| Pozno Staro kraljestvo || Junker || |} '''Vzhodno polje''' leži vzhodno od Keopsove piramide. Na njem je pokopališče G 7000, kjer so pokopani člani Keopsove družine. Na njem so tudi mastabe zakupnikov in svečenikov piramid iz Pete in Šeste dinastije.<ref>Porter in Moss, str. 179–216.</ref> {| class="wikitable" border="1" cellpadding="5" align="center" | style="margin: 1em auto 1em auto; width: 75%" |+ Pokopališče G 7000 – kraljeva družina<ref>Porter in Moss, str. 179–208.</ref> !|Številka groba!! Lastnik!! Komentar |- | G 7000 X || Kraljica Heteferes I. || Keopsova mati. |- | G 7010 || Nefertkau I. || [[Sneferu]]jeva hčerrka, Keopsova polsestra. |- | G 7060 || Nefermaat I. || Sin Nefertkau I. in Kefrenov vezir. |- | G 7070 || Sneferuhaf || Sin Nefermaat II. |- | G 7110–7120 ||Kavab in Heteferes II. || Kavab je bil najstarejši Keopsov sin. |- | G 7130–7140 || Kufuhaf I. in Nefertkau II. || Kraljev sin in vezir in njegova žena. |- | G 7210–7220 || Džedefhor || Sin Kepsa in Meritites. |- | G 7350 || Heteferes II. || Kavabova in kasneje Džedefrejeva žena. |- | G 7410–7420 || Meresanh II. in Horbaef || Meresanh je bila kraljeva hčerka in njegova žena. |- | G 7430–7440 || Minkhaf I. || Keopsov sin in Kefrenov vezir. |- | G 7510 || Ankhhaf || [[Sneferu]]jev sin in Kefrenov vezir. |- | G 7530–7540 || Meresanh III. || Hčerka Kavaba in Hetepheres II., Kefrenova žena. |- | G 7550 || Duaenhor || Verjetno Kavabov sin in Keopsov vnuk. |- | G 7560 || Ahethotep Meritites II. || Meritites je bila Keopsova hči. |- | G 7660 || Kaemsehem || Kavabov sin in Keopsov vnuk, upravnik palače. |- | G 7760 || Mindžedef || Kavabov sin in Keopsov vnuk, državni zakladnik. |- | G 7810 || Džati || Sin kraljice Meresanh II. |} '''Pokopališče GIS''' (Giza I. jug) je južno od Keopsove piramide. Sprva so domnevali, da je nadaljevanje vzhodnega pokopališča G 7000, vendar je verjetno iz obdobja faraona Mikerina (''Junker'') ali še starejše (''Reisner''). Na pokopališču je več kamnitih mastab, ki datirajo vse do pozne Šeste dinastije.<ref name="GAR1942">George Andrew Reisner: ''A History of the Giza Necropolis Volume I.'', Harvard University Press, Cambridge 1942, str. 74, 82–84 in. [http://www.gizapyramids.org/pdf_library/giza_necropolis_1.pdf PDF ''General Map of the Giza Necropolis'']. Pridobljeno 1. februarja 2017.</ref> Iz Mikerinovega obdobja so mastabe kraljevega komornika Haemneferta, faraonovega sina Kufudžedefa, ki je bil ''»gospodar kraljeve velikodušnosti«'', in uradnika Niankraja.<ref>Porter in Moss, str. 216–228.</ref> '''Osrednje polje''' je vzhodno od Kefrenove pešpoti in sega do piramidnega mesta kraljice Hentkaus I. Grobovi so datirani od konca Četrte dinastije do Pete dinastije, morda tudi kasneje.<ref name="Porter in Moss, str. 230–293">Porter in Moss, str. 230–293.</ref><ref>Peter Jánosi: ''Giza in der 4. Dynastie. Die Baugeschichte und Belegung einer Nekropole des Alten Reiches, Band I: Die Mastabas der Kernfriedhöfe und die Felsgräber''. Dunaj: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2005, str. 302.</ref> Na polju je pokopanih več članov kraljeve družine: kraljice Persenet, Hamerernebti II., Rehetre, Hentkaus I. in Bunefer ter več kraljevih sinov.<ref name="PM"/> Blizu pešpoti so našli tudi grobnice iz [[Sais|saiškega]] obdobja ([[Šestindvajseta egipčanska dinastija|Šestindvajseta dinastija]]) in kasnejših obdobij, med njimi grobnico Ahmosovega vojaškega poveljnika in njegove matere, kraljice Nahtubasterau, žene faraona Ahmosa II. (6. stoletje pr. n. št.).<ref>Porter in Moss, str. 289–290.</ref> Na polju so tudi večji kamnolomi, kjer so lomili kamen za gradnjo prvih dveh piramid. {| class="wikitable" border="1" cellpadding="5" align="center" | style="margin: 1em auto 1em auto; width: 75%" |+ Osrednje polje – vladarska družina <ref name="Porter in Moss, str. 230–293"/> !|Števikla groba!! Lastnik!! Komentar |- | G 8172 (LG 86) || Nebemahet || Kefrenov sin, vezir. |- | G 8158 (LG 87) || Nikaure || Sin Kefrena in Persenet, vezir. |- | G 8156 (LG 88) || Persenet || Kefrenova žena. |- | G 8154 (LG 89) || Sehemkare || Sin Kefrena in Hekenuhedžet. |- | G 8140 || Niuserre || Kefrenov sin, vezir v Peti dinastiji. |- | G 8130 || Nianhre || Vladarjev sin, verjetno Peta dinastija. |- | G 8080 (LG 92) || Iunmin || Vladarjev sin, konec Četrte dinastije. |- | G 8260 || Babaef || Kefrenov sin, konec Četrte dinastije. |- | G 8466 || Iunre || Kefrenov sin, konec Četrte dinastije. |- | G 8464 || Hemetre || Verketno Kefrenova hčerka, konec Četrte ali Peta dinastija. |- | G 8460 || Anhmare || Vladarjev sin in vezir, konec Četrte dinastije. |- | G 8530 || Rehetre || Vladarjeva (verjetno Kefrenova) hčerka in kraljica, konec Četrte ali Peta dinastija. |- | G 8408 (ali Galarza) || Bunefer || Vladarjeva hčerka in kraljica, konec Četrte ali Peta dinastija. |- | G 8978 || Hamerernebti I. || Vladarjeva hčerka in kraljica, sredina do konec Četrte dinastije. |} V bližin tlakovane poti med Kefrenovo piramido in Veliko sfingo so odkrili grobnice iz saiškega in kasnejših obdobij. Med njimi je grobnica poveljnika vojske Ahmesa in njegove matere, kraljice Nahtubasterau, žene faraona Ahmoza II.<ref>Porter in Moss, str. 290</ref> '''Južno polje'''ː Na polju se nahajajo mastabe iz časa Druge in Tretje dinastije, grobnice iz poznega Starega kraljestva (Peta in Šesta dinastija) ter grobnice iz obdobje Saite.<ref>Porter in Moss, str. 294–297.</ref> === Grobnice graditeljev piramid === V letih 1990 in zatem 2009 so ob piramidah odkrili grobnice, ki pripadajo delavcem. Čeprav niso bili mumificirani, so jih pokopali v grobnice iz blatnih opek, darovali pa so jim tudi pivo in kruh, ki jih bo podpiral v onostranstvu. Bližina piramid in način pokopa nakazuje, da so bili to plačani delavci, ki so bili na svoje delo ponosni, in ne sužnji, kot je bilo poprej mišljeno. Sliko sužnjev, ki gradijo piramide, je verjetno popularizirala [[Hollywoodska filmska industrija]], kar je slonelo na dotedanjem mnenju, da piramid brez uporabe prisilnega dela niso mogli zgraditi tako učinkovito. Dokazi iz teh grobnic pričajo, da je piramido okoli 30 let gradilo 10.000 ljudi. Večina delavcev je prihajala iz revnih družin. Kmetije so delavce dnevno oskrbele z 21 glavami goveda in s 23 ovcami. Faraon je na položajih arhitektov, zidarjev, obdelovalcev kovine in tesarjev stalno zaposloval strokovnjake s potrebnimi veščinami.<ref>{{cite web |url=http://www.nationalgeographic.com/pyramids/pyramids.html#tombs |title=Who Built the Pyramids? |author= |work=Explore the pyramids |publisher= |accessdate=27. avgusta 2010}}</ref><ref>{{cite web |url=http://harvardmagazine.com/2003/07/who-built-the-pyramids |title=Who built the pyramids? |author= |date = julij 2003|work= |publisher=Harvard Alumni Magazine |accessdate=27. avgusta 2010}}</ref><ref>{{cite news|title=Egypt: New find shows slaves didn't build pyramids |first= |last= |newspaper=Associated Press |date=11. januar 2010 |url=https://news.yahoo.com/s/ap/20100111/ap_on_re_mi_ea/ml_egypt_antiquities |accessdate= |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100114054218/http://news.yahoo.com/s/ap/20100111/ap_on_re_mi_ea/ml_egypt_antiquities |archivedate=14. januar 2010 }}</ref><ref>Zahi Hawass: [http://guardians.net/hawass/buildtomb.htm The Discovery of the Tombs of the Pyramid Builders at Giza].</ref><ref>Zahi Hawass: [http://www.drhawass.com/events/cemetery-pyramid-builders The Cemetery of the Pyramid Builders] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100915172639/http://www.drhawass.com/events/cemetery-pyramid-builders |date=15. september 2010}}</ref> == Novo kraljestvo in pozno obdobje == V času Novega egipčanskega kraljestva je bilo območje še vedno aktivno. Blizu sfinge je bila v času 18. dinastije (verjetno v času kralja [[Tutmoz I.|Tutmoza I.]]) zgrajena opečnata kapela. [[Amenhotep II.]] iz iste dinastije je v bližini sfinge zgradil tempelj posvečen Hauron-Haremahetu. Njegov naslednik [[Tutmoz IV.]] je kot princ obiskal piramide in sfinge. V sanjah mu je bilo naročeno, da mu bo podeljeno kraljevanje, če odstrani pesek s sfinge. Ta dogodek je zabeležen na [[Sanjska stela|Steli sanj]]. Med zgodnjimi leti vladanja je Tutmoz IV. skupaj z ženo Nefertari v Gizi postavil več stel. Faraon [[Tutankamon]] iz iste dinastije je postavil zgradbo, ki se ji danes reče kraljevo počivališče. V času [[Devetnajsta egipčanska dinastija|Devetnajste dinastije]] je faraon [[Seti I.]] dozidal tempelj Hauron-Haremahetu, njegov sin [[Ramzes II.]] pa je postavil stelo v kapeli pred sfingo in si prilastil Tutankamonovo počivališče.<ref>Porter in Moss, str. 39–47.</ref> V času [[Enaindvajseta egipčanska dinastija|Enaindvajsete dinastije]] so rekonstruirali tempelj boginje [[Izida|Izide]], gospodarice piramid. Med [[Šestindvajseta egipčanska dinastija|Šestindvajseto dinastijo]] je bila postavljena stela, ki omenlja faraona Keopsa in njegovo kraljico Henutsen.<ref>Porter in Moss, str. 18.</ref> == Gradnja piramid == === Prve piramide === Umrle faraone so prvotno pokopavali v [[mastaba|mastabe]] (staroegipčanske grobnice, izdolbene v kamnino in na vrhu zaščitene s težko, ravno streho).<ref>[http://www.digitalegypt.ucl.ac.uk/burialcustoms/mastaba.html] ''Burial customs: mastabas''. University College London (2001). Pridobljeno 14. aprila 2005</ref><ref>{{cite web|url=http://www.digitalegypt.ucl.ac.uk/burialcustoms/earlydynastic.html |title=''Early Dynastic burial customs'' |publisher=Digitalegypt.ucl.ac.uk |date= |accessdate= 16. november 2012}}</ref> Piramide so gradili na svetih skalah, imenovanih ''[[benben]]''. Benbeni so simbolizirali sončne žarke, po katerih naj bi umrli faraon dosegel nebo (nebesa). Prva znana staroegipčanska piramida je [[Džoserjeva piramida]] iz časa Tretje dinastije. Gradili so jo približno med leti 2667 in 2648 pr. n. št.<ref name="Shaw 480">{{cite book |editor-last=Shaw |editor-first=Ian |title=The Oxford History of Ancient Egypt |year=2000 |publisher=Oxford University Press |isbn=0-19-815034-2 |page=480 }}</ref> Za Džoserja velja, da je vladal 19 let, če se je živina štela vsako leto, ali 38 let, če je bilo štetje vsako drugo leto. Njegovo piramido je zgradil vezir [[Imhotep]]. Visoka je bila 62 metrov in je imela šest nadstropij. Zgrajena je bila na območju današnje [[Sakkara|Sakkare]]. Gre za kopičenje šestih mastab v nadstopjih, ki daje videz stopničaste oblike (stopničasta ali proto-piramida). Velikansko stopnišče naj bi vodilo umrlega faraona v nebesa. Imhotepov dosežek je bil tako pomemben, da so ga častili in oboževali še mnogi kasnejši Egipčani.<ref>Quirke, Stephen (2001). ''The Cult of Ra: Sun Worship in Ancient Egypt''. Thames & Hudson, str. 118–120.</ref> Faraon [[Sneferu]], prvi vladar [[Četrta egipčanska dinastija|Četrte dinastije]] ([[Staro egipčansko kraljestvo|Staro kraljestvo]], vladal okoli 2600 pr. n. št.) in Keopsov predhodnik je dal v [[Meidum]]u in [[Dahšur]]ju zgraditi kar tri piramide: * [[Meidum|Meidumska piramida]] je nepravilna piramida, visoka 92 metrov. Pomeni pomemben razvoj v ideologiji in tehnologiji glede kraljevega groba. Oblika več ni stopničasta, ampak so sedemstopenjsko osnovo obdali z gladko apnenčasto fasado, ki daje obliko prave piramide, ploščadi stopnic pa niso bile vodoravne, ampak poševne. Zaradi teh napak se je piramida porušila morda že med gradnjo.<ref name=ref2>Mendelssohn, Kurt (1974): ''The Riddle of the Pyramids'', London, Thames & Hudson.</ref> Za razliko od prejšnjih grobnic se ta nahaja v telesu kolosalne zgradbe in ne več pod njo. * [[Zlomljena piramida]] je bila že podobna klasični piramidi, a se njen naklon na polovici višine zmanjša iz 54° na 43°,<ref>Miroslav Verner: <cite>''The Pyramids - Their Archaeology and History''</cite>, Atlantic Books, 2001, ISBN</ref> verjetno zaradi nestabilnosti, ki so zagrozile med gradnjo te ali Meidumske piramide.<ref name=K.Mendelssohn>{{Citation | last=Mendelssohn | first=Kurt | title=''The Riddle of the Pyramids'' | publisher=Thames & Hudson | publication-place=London | year=1974 }}</ref><ref>Monnier, Franck: ''L'ère des géants'', Éditions de Boccard, Paris 2017, str. 73–74.</ref> Za stabilizacijo strukture so vrhnje sloje polagali vodoravno, kar je ponovno odmik od stopničaste piramide.<ref>History Channel, <cite>Ancient Egypt - Part 3: Greatest Pharaohs 3150 to 1351 BC</cite>, History Channel, 1996, ISBN</ref> Visoka je bila 105 metrov, zelo gladka fasada pa se je do danes ohranila zaradi večjih razmikov med krovnimi kamni, kar omogoča temperaturno krčenje in širjenje materiala. * [[Rdeča piramida]] v bližini Zlomljene je bila od začetka grajena pod kotom 43°, kar dokazuje, da je bil vrh le-te verjetno položnejši zaradi težav pri gradnji, in ne zaradi faraonove smrti, zaradi česar bi z gradnjo pohiteli. Od predhodnic je na videz enostavnejša in brez nekaterih značilnosti, zato nekateri ugibajo, da so v notranjosti še neodkrite sobane. <gallery widths="150" heights="150"> Slika:Mastaba-faraoun-3.jpg|[[Mastaba]] Slika:Saqqara pyramid ver 2.jpg|[[Džoserjeva piramida]] Slika:MeidumNorthSide.jpg|[[Meidum|Meidumska piramida]] Slika:Snefru's Bent Pyramid in Dahshur.jpg|[[Zlomljena piramida]] Slika:Snofrus Red Pyramid in Dahshur (2).jpg|[[Rdeča piramida]] </gallery> === Giza === Dolgo časa je prevladoval stereotip, da so piramide gradili [[suženj|sužnji]] in [[vojni ujetnik]]i. Piramide so gradili delavci, ki so bili neposredno in stalno zaposleni pri faraonu. To so bili arhitekti, kamnoseki, gradbeniki in drugi kvalificirani delavci z različnih področij, ki so bili potrebni pri tako velikem gradbenem projektu, verjetno pa tudi kmetje. Njihovo delo so usklajevali faraonovi nadzorniki. Gradnja piramide je bilo visoko spoštovano delo in delavci so bili predani svojemu delodajalcu – faraonu. Živeli so v stalnih naseljih v bližini gradbišča. V pomoč so jim bili tudi nekvalificirani delavci za določen čas, ki so delali določeno časovno obdobje – običajno nekaj let. Med graditelji niso bili samo moški, temveč tudi ženske, kar so ugotovili [[arheolog]]i po analizi najdenih okostij, ki je pokazala, da so ženske opravljale tudi težaška dela v dolgem časovnem obdobju. Takšen podvig je bil mogoč samo v času blaginje in stabilnosti, ko je bila avtoriteta graditelja spoštovana. Večina teorij o izgradnji pravi, da so piramide gradili s premikanjem velikih kamnov iz kamnoloma, potem pa vlečenjem in dviganjem teh kamnov na mesto. Nestrinjanja so predvsem okoli zmogljivosti metod premikanja in postavljanja. Tudi same tehnike so se morda razvijale še med gradnjo. Po pazljivem izboru kraja so piramide verjetno gradili plast za plastjo. Za Veliko piramido so večino kamnov v notranjosti verjetno izsekali v okolici (južno od gradbišča), gladko zunanjost pa so naredili iz kvalitetnega apnenca z druge strani Nila. Te bloke so morali skrbno izrezati, prepeljati čez reko iz izvleči po klančinah do vrha gradbišča. V [[Srednji vek|srednjem veku]] – med 5. in 15. stoletjem so te zunanje bloke verjetno uporabljali za izgradnjo Kaira.<ref name="Verner"/> Za zagotavljanje simetričnosti so morali vse zunanje bloke izenačiti po višini in dolžini. Delavci so morda označili vse bloke, da bi nakazali kot piramidnega zidu, potem pa jih klesali tako, da so se primerno stikali. Med gradnjo je bila zunanjost piramid iz gladkega apnenca, presežni kamen pa je skozi čas erodiral.<ref name="Verner"/> === Namen === Piramide v Gizi so verjetno gradili kot grobnice za umrle faraone, ki so vladali starodavnem Egiptu.<ref name="Verner"/> Del faraonovega duha naj bi po smrti ostal v telesu kot ''ka''. Primerna skrb za ostanke je bila potrebna, saj je le tako lahko »bivši faraon opravljal nove dolžnosti kot kralj mrtvih«. Predmeti, ki so jih puščali v grobnicah, naj bi služili faraonu pri življenju v onostranstvu. »Starodavni Egipčani so verjeli, da je zemeljska smrt začetek poti na naslednji svet. Kraljevo balzamirano telo, pokopano pod ali v piramidi, naj bi bilo zavarovano v času te preobrazbe in povzpetja v posmrtno življenje.«<ref>{{cite web|url=http://www.culturefocus.com/egypt_pyramids.htm |title=Egypt pyramids |author= |work= |publisher=culturefocus.com |accessdate= |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100102205240/http://culturefocus.com/egypt_pyramids.htm |archivedate=2 January 2010 |df=dmy }}</ref> === Druge teorije === [[Slika:PyramidsofGiza at night.jpg|thumb|right|350px|Piramide in sfinga ponoči]] Glede nastanka in zgodovine piramid in sfinge je mnogo neznanega, zato obstaja veliko teorij, ki jih težko potrdimo ali ovržemoː * Starost Velike sfinge je zavita v skrivnost. Domnevali so, da je bila sfinga izklesana že v 6. ali 5. tisočletju pr. n. št., saj je na površini prekrita z žlebovi, ki jih na apnencu navadno povzroči obilno deževje, ki ni bilo značilno za čas gradnje nekropole v Gizi.<ref name="Schoch (1992)">{{cite book | last=Schoch | first=Robert M. | date=1992 | url=http://www.robertschoch.net/Redating%20the%20Great%20Sphinx%20of%20Giza.htm | title=Redating the Great Sphinx of Giza | url-status=live | archiveurl=https://web.archive.org/web/20160204134600/http://www.robertschoch.net/Redating%20the%20Great%20Sphinx%20of%20Giza.htm |archivedate=2016-02-04| accessdate=October 11, 2017}}</ref> Faraon Kefren naj bi dal v času piramide izklesati le svoj obraz. * Poljudni avtorji trdijo,<ref>Hancock, Graham; Bauval, Robert (14. december 2000). [http://www.bbc.co.uk/science/horizon/2000/atlantisrebornagain.shtml ''Atlantis Reborn Again'']. [[Horizon (BBC TV series)|Horizon]]. [[BBC]]. Aired 2000-12-14.</ref> da tri največje piramide po položaju korelirajo s tremi zvezdami v pasu ozvezdja [[Orion (ozvezdje)|Orion]], kot so ga te zasedale v paleolitiku. Trdijo tudi, da geografsko razmerje med sfingo, piramidami in Nilom sovpada z ozvezdjima [[Lev (ozvezdje)|Leva]], Oriona in [[Rimska cesta (galaksija)|Rimsko cesto]]. Včasih to teorijo označujejo za [[Psevdoznanost|psevdoarheologijo]], zato med strokovnjaki držijo različne stopnje sprejetja.<ref>{{cite book|last=Orser|first=Charles E.|title=Race and practice in archaeological interpretation|publisher=University of Pennsylvania Press|year=2003|page=73|isbn=978-0-8122-3750-4}}</ref><ref>{{cite book|last=Hancock|first=Graham|author2=Bauval, Robert|title=The Message of the Sphinx: A Quest for the Hidden Legacy of Mankind|page=271|publisher=Three Rivers Press|year=1997|isbn=978-0-517-88852-0}}</ref><ref>{{cite book|last=Fagan|first=Garrett G. (ed.)|title=Archaeological fantasies: how pseudoarchaeology misrepresents the past and misleads the public|publisher=Routledge|year=2006|pages=20, 38–40, 100–103, 127, 197–201, 238, 241–255|isbn=978-0-415-30593-8}}</ref> * Veliki sfingi manjka [[nos]], ki naj bi ga domnevno poškodovali [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovi]] vojaki v 18. stoletju, ko so vadili streljanje s [[top]]om. Ta podatek ni resničen, saj zgodovinski viri poročajo, da je bila Velika sfinga brez nosu že v 15. stoletju. * Velika sfinga bi bila lahko prvotno kip [[Anubis]]a (šakal-pes), boga nekropole, čigar obraz so v Srednjem kraljestvu preoblikovali po podobi faraona Amenemheta II. Ta teorija temelji na obliki očesnih ličil in slogu naborkov na pokrivalu.<ref>Robert K. G. Temple, ''The Sphinx Mystery: The Forgotten Origins of The Sanctuary of Anubis'' (Rochester, Vermont: Inner Traditions, 2009). {{ISBN|978-1-59477-271-9}}</ref> * Skozi leta so mnogi avtorji komentirali »negridne« karakteristike sfinginega obraza.<ref>{{cite book|last=Regier|first=Willis G. (ed.)|title=Book of the Sphinx|publisher=U of Nebraska Press|year=2004|page=157|isbn=978-0-8032-3956-2}}</ref> Ta težava je del širšega spora o rasi starih Egipčanov.<ref>Irwin, Graham W. (1977). [https://books.google.com/books?lr=&client=firefox-a&id=DBhqAAAAIAAJ&dq=sphinx+negroid&q=sphinx+#search_anchor Africans abroad], Columbia University Press, p. 11</ref> Treba je poudariti, da je bil obraz skozi tisočletja poškodovan. Egipčanska populacija v dinastičnem obdobju je bila domorodna v dolini Nila, izhajala pa je s severne in južne strani Sahare, kjer se je barva kože razlikovala.<ref name="Africa, Volume 2 p. 46">{{cite web|url=https://books.google.com/books?id=gZWuVAL2GooC&pg=PA10&lpg=PA10&dq=%2BUNESCO,+%2BMokhtar,+%2BCairo,+%2Brace&source=bl&ots=jUA2EFHbVZ&sig=5hU_vE1FJyXyb08-8s9DNIB9gng&hl=en&ei=FTLzSoybFJS2MNmT3OgF&sa=X&oi=book_result&ct=result&redir_esc=y#v=onepage&q=conclusion&f=false |title=Ancient Civilizations of Africa |author=Muḥammad Jamāl al-Dīn Mukhtār |page=10 |website=Books.google.co.za |date= |accessdate=2016-06-02}}</ref> Od sredine 20. stoletja antropologi zavračajo, da ima rasa pri študiju človeške biologije kakršnokoli dokazno vrednost.<ref name="aaanet.org">[http://www.aaanet.org/stmts/racepp.htm "American Anthropological Association Statement on Race"], ''American Anthropologist Volume 100.'' Arlington County: AAA, 1998 (Occasionally re-included in other volumes afterwards.)</ref><ref name="Biological Aspects of Race">[http://physanth.org/about/position-statements/biological-aspects-race/ "Biological Aspects of Race"] ''American Journal of Physical Anthropology Volume 101.'' New York: John Wiley & Sons, 1996</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *{{navedi knjigo |title=The Oxford Encyclopedia of Ancient Egypt |first=Dana M. |last=Collins |year=2001 |isbn=978-0-19-510234-5 |publisher=Oxford University Press}} *{{navedi knjigo |title=The Complete Pyramids |first=Mark |last=Lehner |year=1997 |isbn=0-500-05084-8 |location=London |publisher=Thames and Hudson}} *{{navedi knjigo |title=The Great Pyramid of Giza: Measuring Length, Area, Volume, and Angles |first=Janey |last=Levy |year=2005 |isbn=1-4042-6059-5 |publisher=Rosen Publishing Group}} *{{navedi knjigo |url=http://www.ronaldbirdsall.com/gizeh/index.htm |title=The Pyramids and Temples of Gizeh |year=1883 |isbn=0-7103-0709-8 |last=Petrie |first=William M.F. |publisher=Field & Tuer}} *{{navedi knjigo |last1=Porter |first1=Bertha |last2=Moss |first2=Rosalind L.B. |title=Topographical Bibliography of Ancient Egyptian Hieroglyphic Texts, Reliefs and Paintings |volume=III. Memphis |edition=2. |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |year=1974 |url=http://www.gizapyramids.org/static/pdf%20library/porter-moss_III_giza.pdf}} *{{navedi knjigo |title=The Great Pyramid: Ancient Egypt Revisited |first=John |last=Romer |year=2007 |isbn=978-0-521-87166-2 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge}} *{{navedi knjigo |title=The Oxford History of Ancient Egypt |first=Ian |last=Shaw |year=2003 |isbn=0-19-815034-2 |publisher=Oxford University Press}} *{{navedi knjigo |title=Guide to the pyramids of Egypt; preface by Zahi Hawass |first=Alberto |last=Siliotti |year=1997 |isbn=0-7607-0763-4 |publisher=Barnes & Noble Books}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Giza pyramid complex}} * [http://www.burger.si/Egypt/Giza/seznam.html Prostorski prikaz območja Giz] * [http://giza3d.3ds.com 3D projekcija] kompleksa {{Stari Egipt}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Staroegipčanske piramide]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Egiptu]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Egiptu]] [[Kategorija:Giza]] d51jy0ehf5t2yxhsrvri2caqy5b9d25 0 21490 5737550 5729475 2022-08-20T09:53:34Z Zm05gamer 180058 gl wikitext text/x-wiki [[Slika:Nazi_Swastika.svg|thumb|right|[[Svastika]], simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije]] '''Nacionalsocializem''' (tudi '''nacionalni socializem''' in '''nacizem''') se je sprva pojavil kot ideologija [[NSDAP|Nacionalsocialistične nemške delavske stranke]] (NSDAP) pod vodstvom [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] v Nemčiji po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Kasneje je postal politični sistem [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] in je to tudi ostal do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Zanj so bili značilni [[antisemitizem]], ''Blut-und-Boden'' (kri in zemlja) ideologija, [[rasizem]], nemški [[nacionalizem]] in [[antikomunizem]]. Njegov politični sistem opredeljuje program NSDAP z 20 točkami. Vodja nacionalsocialistične države je [[diktatura|diktator]] in se imenuje Führer. == Stranka NSDAP in doktrina nacizma == Za nacizem je bil značilen [[antisemitizem]], [[Blut-und-Boden]] [[ideologija]], [[rasizem]] ([[Arijci]]), [[ekspanzionizem]] (politična ideja o [[lebensraum]]u). Značilnosti nacizma je predstavil [[Adolf Hitler]] v svoji programski knjigi [[Moj boj]]. Nacizem je enopartijski politični sistem, ki ga opredeljuje program [[NSDAP]] in ki ga vodi diktator , imenovan Vodja (''Führer''). Za organizacijo stranke so značilni [[gauleiter]]ji (vzporedno državnim organom). Za nacizem je značilen njegov odnos do [[socializem|socializma]], [[komunizem|komunizma]], nacionalnega, [[religija|religije]] in do [[intelektualec|intelektualcev]]. Za nacizem je značilna tudi intenzivna [[propaganda]]. == Prihod na oblast == Nasilen prevzem oblasti leta 1923 ni uspel. Leta pozneje je podpora rasla. Stranki [[NSDAP]] je nato leta 1933 na volitvah uspelo priti na oblast. S tem je [[Adolf Hitler]] postal nemški kancler. V državi se je izvedla [[centralizacija]], ukinilo se je deželno zastopstvo (Reichsrat), stranka [[NSDAP]] je postala edina dovoljena stranka v državi, vpeljala se je [[vojna ekonomija]]. == Zakonodaja == * Zakon o zaščiti ljudstva in države (februar 1933) je ukinil tiste člene ustave, ki so govorili o državljanskih svoboščinah in svobodi tiska pod pretvezo komunistične nevarnosti; v teh primerih je priznaval vsemočnost zvezne oblasti. * Zakon o javni službi (aprila 1933) je določal, da morajo [[Jud]]je zapustiti vse državne in javne službe. * Zakon o ljudskih sodiščih (maj 1934) je predvideval posebna sodišča za primere izdaje in veleizdaje. * [[Nürnberška zakona]] (september 1934) sta določala, da Judje (do ¼) izgubijo državljanstvo (prepoved porok, obvezna prijavitev premoženja). == Nacizem in Cerkev == {{Glej tudi|Religija v Tretjem rajhu}} Hitlerjev minister za propagando [[Joseph Goebbels]] je trdil, da obstaja "nerešljivo nasprotovanje" med krščanskim in nacističnim pogledom na svet in da sta le-ta nezdružljiva. Hitler je leta 1934 za uradnega nacističnega ideologa imenoval Alfreda Rosenberga, odkritega pogana. [[Papež]] je marca [[1937]] z [[enciklika|okrožnico]] ''[[Mit brennender Sorge]]'' obsodil nacionalsocializem. Drugi nacisti so si pa prizadevali za t. i. nacionalno Cerkev, ki so jo poimenovali Pozitivno krščanstvo (nemško ''Positives Christentum''), ki je zanikala [[Stara zaveza|Staro zavezo]] in trdila, da je "resnično krščanstvo" boj proti Judom; Jezusa so prikazovali kot Arijca.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holy Reich: Nazi Conceptions of Christianity, 1919-1945|last=Steigmann-Gall|first=Richard|year=2004|isbn=9780521603522}}</ref> == Neonacizem == [[Neonacizem]] je oznaka za družbena in politična gibanja po koncu druge svetovne vojne, ki si prizadevajo za oživitev nacizma in ustvaritev nacionalsocialistične države. Na Slovenskem je aktivna neonacistična skupina [[Blood & Honour]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neonacisti-v-sloveniji-podtalne-skupine-ki-izbruhnejo-v-nasilju/297096|title=Neonacisti v Sloveniji - podtalne skupine, ki izbruhnejo v nasilju|date=1.12.2012|accessdate=14.5.2020|website=RTV Slovenija}}</ref> == Resolucija ZN, ki obsoja poveličevanje nacizma == [[Generalna skupščina ZN]] je leta 2017 sprejela [[Resolucija Združenih narodov|resolucijo]] o obsodbi poveličevanja nacizma. Večina držav se je vzdržala ali je glasovala za podporo resoluciji, vendar so tri države glasovale proti resoluciji: [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Ukrajina]] in [[Palav]]. Ameriški razlogi za nasprotovanje resoluciji so bili pomisleki glede svobode govora in da Rusija uporablja resolucijo kot politični napad na Ukrajino.<ref>{{Cite web|date=2017-11-21|title=US one of only three countries to vote against UN resolution condemning Nazism|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-un-nazi-glorification-resolution-vote-against-free-speech-far-right-white-supremacist-neo-alt-a8066761.html|access-date=2021-12-22|website=The Independent|language=en}}</ref> [[Ministrstvo za zunanje zadeve (Rusija)|Rusko Ministrstvo za zunanje zadeve]] je to glasovanje uporabilo za domnevo, da se je Ukrajina povezala z nacizmom, zato sta ga ZDA in Ukrajina po glasovanju ostro obsodili.<ref>{{cite news|title=Ukraine crisis: Is Russia waging an information war?|url=https://www.bbc.com/news/60292915|access-date=25 February 2022|work=BBC News|date=23 February 2022}}</ref> == Glej tudi == * [[Nacistični pozdrav]] * [[Fašizem]] * [[Totalitarizem]] * [[Tretji rajh]] * [[Schutzstaffel]] * [[Holokavst]] * [[NSDAP]] * [[Mit brennender Sorge]] * [[Weimarska republika]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Politična gibanja]] [[Kategorija:Nacizem|*]] [[Kategorija:Totalitarizem]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Fašizem]] 2i2ii8t0r099op3veucty8i5ln03a9g 0 22551 5736600 5636595 2022-08-19T14:42:59Z Polonica 96398 Dodana hčerka wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Cveto Močnik |nickname=»Florijan« |nationality=[[slovenci|slovenska]] |alma-mater= |allegiance=[[Slika:Flag of the Yugoslav Partisans.svg|25px]] [[NOV in POJ]] |branch=[[NOV in POS]] |service= |serviceyears=1941 - 1943 |rank= |servicenumber= |unit=[[Rakovška četa]]<br>[[Kočevski odred]]<br>[[Gradnikova brigada]] |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Cveto Močnik''' (partizansko ime '''Florijan'''), [[pravnik]], [[slovenci|slovenski]] [[partizan]], [[politični komisar]] in [[narodni heroj]], * [[1. maj]] [[1914]], [[Ljubljana]], † [[26. april]] [[1943]], [[Golobar]]. Pred vojno se je ukvarjal s športom; tako je bil državni reprezentant v smučanju (med drugim je bil tudi mednarodni študentski prvak<ref>[http://www.kajak-zveza.si/Revija_kajak_kanu/Kajak&kanu03-3,79MB.pdf Revija Kajak kanu]</ref>) in kajakaštvu, ukvarjal pa se je tudi s športnim novinarstvom.<ref>[http://www.rtvslo.si/odprtikop/intervju/zora-konjajev/?searchstring=so%20borcih RTVSLO.si - Intervju: Zora Konjajev]</ref> Močnik se je pridružil [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]u septembra 1941. Marca 1942 je postal [[politični komisar]] [[Rakovška četa|Rakovške čete]], junija istega leta pa [[Kočevski odred|Kočevskega odreda]]. Nato je odšel na [[Primorska|Primorsko]], kjer je postal prvi politični komisar [[Gradnikova brigada|Gradnikove brigade]]. Padel je med [[bitka na Golobarju|bitko na Golobarju]]. Bil je poročen s [[pediater|pediatrinjo]] [[Zora Konjajev|Zoro Konjajevo]] in z njo je imela hčerko Cvetko.<ref name="Zora Konjajev, 1. del">[https://365.rtvslo.si/arhiv/spomini/174531327 ''Spomini, Zora Konjajev, RTV, 1. del, 10. april 2018]</ref> Po njem so poimenovali leta 1949 ustanovljeno ''Pomorsko brodarsko društvo Cveto Močnik'', današnji [[Jadralni klub Ljubljana]].<ref>[http://www.jadranje.com/jadranje_2009/navigator/jadralni_klubi/jk_ljubljana/jadralni_klub_ljubljana.htm Jadranje.com]</ref> == Viri in opombe == {{opombe|2}} == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih narodnih herojev]] *[[seznam slovenskih kajakašev]] *[[seznam slovenskih smučarjev]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Močnik-Florijan, Cveto}} [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Slovenski smučarji]] [[Kategorija:Slovenski kajakaši]] [[Kategorija:Slovenski športni novinarji]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski politični komisarji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Padli v boju]] 6abb6ofvyzd72j7p8yoxary2afff2w0 11 24797 5736548 589256 2022-08-19T12:12:35Z 86.58.24.238 /* Ppp */ nov razdelek wikitext text/x-wiki Si se samo zatipkal ali sem spregledala pogovorno stran, na kateri smo sklenili preimenovanje v '''V'''ikipedijo? --[[Uporabnik:Missmarple|Missmarple]] 14:57, 19 mar. 2005 (CET) :Ni zatipkanje, ampak v bistvu začenjam pod(p)irati predlog o poimenovanju. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 15:06, 19 mar. 2005 (CET) :: Podpiram tvoje podpiranje :) --[[Uporabnik:Missmarple|Missmarple]] 16:56, 19 mar. 2005 (CET) Jaz pa mislim, da bi z uporabo V-ja vsi skupaj morali počakati, dokler se dokončno ne dogovorimo, kako bomo pisali. Saj si vendar ne želimo imeti naenkrat v uporabi dveh različic imena? --[[Uporabnik:Matijap|matijap]] | <small>[[Uporabniški pogovor:Matijap|pogovor]]</small> 17:18, 19 mar. 2005 (CET) Se strinjam z Matijo. Morda še do jutri, če me kdo prej ne prepriča nasprotno. {{s-8-)}} Meni je zmanjkalo argumentov ''za'' pisanje z '[[w]]' ([[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo#Poimenovanje Wikipedije drugič]]). Sem pa pisanje z 'v', ki je bilo čisto na začetku, že opustil dokaj zgodaj. Če bo 'padel' drugačen dogovor, bom pač pisal kot bo večina. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 17:26, 19 mar. 2005 (CET) [[Delo]] npr. danes na strani 11 pri TV-programu piše ''regi''. Ne vem zakaj 'regi', že izvirno [[reggae]] je boljše, če pa že, se beseda pač izgovarja ['rege']. Sicer pa kakor kdo. No, pri pisanju z 'v' v Wikipediji izgovor nima veze - me pa nekako spominja na ''regi''. Morda bi Vikipedija vseeno izgledala prisiljeno, kot se sliši ''regi'', čeprav večina tako izgovarja ta jamajški slog sodobne glasbe. Izvirno pa je ''rege'' s prvim širokim 'ê'. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 17:35, 19 mar. 2005 (CET) == Ppp == Fortnajt In da ste vi luzerji [[Posebno:Prispevki/86.58.24.238|86.58.24.238]] 14:12, 19. avgust 2022 (CEST) q79g30fb3c16a4lkd99fyq0ump9fqm3 5736550 5736548 2022-08-19T12:13:15Z Upwinxp 126544 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/86.58.24.238|86.58.24.238]] ([[User talk:86.58.24.238|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Smihael|Smihael]] wikitext text/x-wiki Si se samo zatipkal ali sem spregledala pogovorno stran, na kateri smo sklenili preimenovanje v '''V'''ikipedijo? --[[Uporabnik:Missmarple|Missmarple]] 14:57, 19 mar. 2005 (CET) :Ni zatipkanje, ampak v bistvu začenjam pod(p)irati predlog o poimenovanju. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 15:06, 19 mar. 2005 (CET) :: Podpiram tvoje podpiranje :) --[[Uporabnik:Missmarple|Missmarple]] 16:56, 19 mar. 2005 (CET) Jaz pa mislim, da bi z uporabo V-ja vsi skupaj morali počakati, dokler se dokončno ne dogovorimo, kako bomo pisali. Saj si vendar ne želimo imeti naenkrat v uporabi dveh različic imena? --[[Uporabnik:Matijap|matijap]] | <small>[[Uporabniški pogovor:Matijap|pogovor]]</small> 17:18, 19 mar. 2005 (CET) Se strinjam z Matijo. Morda še do jutri, če me kdo prej ne prepriča nasprotno. {{s-8-)}} Meni je zmanjkalo argumentov ''za'' pisanje z '[[w]]' ([[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo#Poimenovanje Wikipedije drugič]]). Sem pa pisanje z 'v', ki je bilo čisto na začetku, že opustil dokaj zgodaj. Če bo 'padel' drugačen dogovor, bom pač pisal kot bo večina. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 17:26, 19 mar. 2005 (CET) [[Delo]] npr. danes na strani 11 pri TV-programu piše ''regi''. Ne vem zakaj 'regi', že izvirno [[reggae]] je boljše, če pa že, se beseda pač izgovarja ['rege']. Sicer pa kakor kdo. No, pri pisanju z 'v' v Wikipediji izgovor nima veze - me pa nekako spominja na ''regi''. Morda bi Vikipedija vseeno izgledala prisiljeno, kot se sliši ''regi'', čeprav večina tako izgovarja ta jamajški slog sodobne glasbe. Izvirno pa je ''rege'' s prvim širokim 'ê'. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 17:35, 19 mar. 2005 (CET) 7pb4rupq4qwqj4m0cx6rn7ujh6mrdq3 0 25322 5736536 5270235 2022-08-19T12:06:41Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Ribji orel | status = LC | image = OspreyNASA.jpg | image_width = 250px | image_caption = Severnoameriški ribji orel pred potopom | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Aves]] (ptiči) | ordo = [[Accipitriformes]] (ujede) | familia = '''Pandionidae''' (ribji orli) | familia_authority = [[Philip Sclater|Sclater]] & [[Osbert Salvin|Salvin]], 1873 | genus = '''''Pandion''''' (ribji orel) | genus_authority = [[Marie Jules César Savigny|Savigny]], 1809 | species = '''''P. haliaetus''''' | binomial = ''Pandion haliaetus'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} [[File:Pandion haliaetus MHNT.ZOO.2010.11.93.9.jpg|thumb| ''Pandion haliaetus'']] '''Ríbji ôrel''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pandion haliaetus''''') je [[ptič|ptica]] iz [[red (biologija)|reda]] [[ujede|ujed]] (Accipitriformes) in družine [[Kragulji|kraguljev]], malo večja od [[kanja|kanje]]. [[Gnezdo]] ima na drevesih ali pa kar na visokem drogu. Ima eno leglo na leto, kar pomeni dve do štiri [[jajce|jajca]]. Mladiči ribjega orla so [[gnezdomec|gnezdomci]]. Ta ptica se hrani z [[ribe|ribami]] ali pa z [[vodni ptič|vodnimi ptiči]] in ne gnezdi v [[Slovenija|Sloveniji]]. Je [[Ptica selivka|selivka]]. Pozimi se v Sloveniji pojavi bolj poredko, pogostejši je med selitvijo in ga lahko opazimo ob različnih vodah - [[soline]], [[reka|reke]], [[ribnik]]i, [[jezero|jezera]]. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Pandion haliaetus}} {{taxonbar|from=Q25332}} {{normativna kontrola}} {{bird-stub}} [[Kategorija:Ujede]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Ptiči Afrike]] [[Kategorija:Ptiči Azije]] [[Kategorija:Ptiči Južne Amerike]] [[Kategorija:Ptiči Severne Amerike]] [[Kategorija:Ptiči Srednje Amerike]] [[Kategorija:Ptiči Evrope]] [[Kategorija:Ptiči Slovenije]] [[Kategorija:Kozmopolitske vrste]] 84p63jdgs3to864v1wzvmc7rghm7kst 5736537 5736536 2022-08-19T12:07:17Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Ribji orel | status = LC | image = OspreyNASA.jpg | image_width = 250px | image_caption = Severnoameriški ribji orel pred potopom | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Aves]] (ptiči) | ordo = [[Accipitriformes]] (ujede) | familia = '''Pandionidae''' (ribji orli) | familia_authority = [[Philip Sclater|Sclater]] & [[Osbert Salvin|Salvin]], 1873 | genus = '''''Pandion''''' (ribji orel) | genus_authority = [[Marie Jules César Savigny|Savigny]], 1809 | species = '''''P. haliaetus''''' | binomial = ''Pandion haliaetus'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} [[File:Pandion haliaetus MHNT.ZOO.2010.11.93.9.jpg|thumb| ''Pandion haliaetus'']] '''Ríbji ôrel''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pandion haliaetus''''') je [[ptič|ptica]] iz [[red (biologija)|reda]] [[ujede|ujed]] (Accipitriformes) in družine ribjih orlov, malo večja od [[kanja|kanje]]. [[Gnezdo]] ima na drevesih ali pa kar na visokem drogu. Ima eno leglo na leto, kar pomeni dve do štiri [[jajce|jajca]]. Mladiči ribjega orla so [[gnezdomec|gnezdomci]]. Ta ptica se hrani z [[ribe|ribami]] ali pa z [[vodni ptič|vodnimi ptiči]] in ne gnezdi v [[Slovenija|Sloveniji]]. Je [[Ptica selivka|selivka]]. Pozimi se v Sloveniji pojavi bolj poredko, pogostejši je med selitvijo in ga lahko opazimo ob različnih vodah - [[soline]], [[reka|reke]], [[ribnik]]i, [[jezero|jezera]]. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Pandion haliaetus}} {{taxonbar|from=Q25332}} {{normativna kontrola}} {{bird-stub}} [[Kategorija:Ujede]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Ptiči Afrike]] [[Kategorija:Ptiči Azije]] [[Kategorija:Ptiči Južne Amerike]] [[Kategorija:Ptiči Severne Amerike]] [[Kategorija:Ptiči Srednje Amerike]] [[Kategorija:Ptiči Evrope]] [[Kategorija:Ptiči Slovenije]] [[Kategorija:Kozmopolitske vrste]] 9nqjp2gk9q6yen2ysgcrd5aimber0d1 5736538 5736537 2022-08-19T12:08:46Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Ribji orel | status = LC | image = OspreyNASA.jpg | image_width = 250px | image_caption = Severnoameriški ribji orel pred potopom | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Aves]] (ptiči) | ordo = [[Accipitriformes]] (ujede) | familia = '''Pandionidae''' (ribji orli) | familia_authority = [[Philip Sclater|Sclater]] & [[Osbert Salvin|Salvin]], 1873 | genus = '''''Pandion''''' (ribji orel) | genus_authority = [[Marie Jules César Savigny|Savigny]], 1809 | species = '''''P. haliaetus''''' | binomial = ''Pandion haliaetus'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} [[File:Pandion haliaetus MHNT.ZOO.2010.11.93.9.jpg|thumb| ''Pandion haliaetus'']] '''Ríbji ôrel''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pandion haliaetus''''') je [[ptič|ptica]] iz [[red (biologija)|reda]] [[ujede|ujed]] (Accipitriformes) in družine ribjih orlov (Pandionidae), malo večja od [[kanja|kanje]]. [[Gnezdo]] ima na drevesih ali pa kar na visokem drogu. Ima eno leglo na leto, kar pomeni dve do štiri [[jajce|jajca]]. Mladiči ribjega orla so [[gnezdomec|gnezdomci]]. Ta ptica se hrani z [[ribe|ribami]] ali pa z [[vodni ptič|vodnimi ptiči]] in ne gnezdi v [[Slovenija|Sloveniji]]. Je [[Ptica selivka|selivka]]. Pozimi se v Sloveniji pojavi bolj poredko, pogostejši je med selitvijo in ga lahko opazimo ob različnih vodah - [[soline]], [[reka|reke]], [[ribnik]]i, [[jezero|jezera]]. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Pandion haliaetus}} {{taxonbar|from=Q25332}} {{normativna kontrola}} {{bird-stub}} [[Kategorija:Ujede]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Ptiči Afrike]] [[Kategorija:Ptiči Azije]] [[Kategorija:Ptiči Južne Amerike]] [[Kategorija:Ptiči Severne Amerike]] [[Kategorija:Ptiči Srednje Amerike]] [[Kategorija:Ptiči Evrope]] [[Kategorija:Ptiči Slovenije]] [[Kategorija:Kozmopolitske vrste]] h8yeelfo6gswv6lopytopzx0m12idmv 5736539 5736538 2022-08-19T12:09:39Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Ribji orel | status = LC | image = OspreyNASA.jpg | image_width = 250px | image_caption = Severnoameriški ribji orel pred potopom | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Aves]] (ptiči) | ordo = [[Accipitriformes]] (ujede) | familia = '''Pandionidae''' (ribji orli) | familia_authority = [[Philip Sclater|Sclater]] & [[Osbert Salvin|Salvin]], 1873 | genus = '''''Pandion''''' (ribji orel) | genus_authority = [[Marie Jules César Savigny|Savigny]], 1809 | species = '''''P. haliaetus''''' | binomial = ''Pandion haliaetus'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} [[File:Pandion haliaetus MHNT.ZOO.2010.11.93.9.jpg|thumb| ''Pandion haliaetus'']] '''Ríbji ôrel''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pandion haliaetus''''') je [[ptič|ptica]], malo večja od [[kanja|kanje]], iz [[red (biologija)|reda]] [[ujede|ujed]] (Accipitriformes) in družine ribjih orlov (Pandionidae), ki ovsega le dve vrsti. [[Gnezdo]] ima na drevesih ali pa kar na visokem drogu. Ima eno leglo na leto, kar pomeni dve do štiri [[jajce|jajca]]. Mladiči ribjega orla so [[gnezdomec|gnezdomci]]. Ta ptica se hrani z [[ribe|ribami]] ali pa z [[vodni ptič|vodnimi ptiči]] in ne gnezdi v [[Slovenija|Sloveniji]]. Je [[Ptica selivka|selivka]]. Pozimi se v Sloveniji pojavi bolj poredko, pogostejši je med selitvijo in ga lahko opazimo ob različnih vodah - [[soline]], [[reka|reke]], [[ribnik]]i, [[jezero|jezera]]. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Pandion haliaetus}} {{taxonbar|from=Q25332}} {{normativna kontrola}} {{bird-stub}} [[Kategorija:Ujede]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Ptiči Afrike]] [[Kategorija:Ptiči Azije]] [[Kategorija:Ptiči Južne Amerike]] [[Kategorija:Ptiči Severne Amerike]] [[Kategorija:Ptiči Srednje Amerike]] [[Kategorija:Ptiči Evrope]] [[Kategorija:Ptiči Slovenije]] [[Kategorija:Kozmopolitske vrste]] ihrkem4ge69blk6yb9n0e4p51nozno0 0 26595 5736907 5689141 2022-08-20T06:54:57Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{About| o grško-rimskem božanstvu}} {{zapomen|vzdevek Dioniza|Bakh}} {{Infobox deity | type = Greek | name = Dioniz | image = Dionysos Louvre Ma87 n2.jpg | alt = | caption = Rimski kip Dioniza, 2. st., po helenističnem originalu (ex-coll. kardinal Richelieu, [[Louvre]])<ref>Another variant, from the Spanish royal collection, is at the [[Museo del Prado]], Madrid: [[:File:Dioniso del tipo Madrid-Varese (M. Prado) 01.jpg|illustration]].</ref> | god_of = Bog vinske trte, trgatev, vinarstvo, vino, plodnost, obredna norost, verski zanos, gledališče | symbol = Tirs, vinska trta, bik, panter, bršljan, koza, maske, kelih | consort = [[Ariadna]] | parents = [[Zevs]] in [[Semele]],<br /> Zevs in [[Demetra]] (v nekaterih virih),<br /> Zevs in [[Perzefona]] ([[orfizem]]),<br /> [[Amon]] in [[Amalteja]] | siblings = [[Ajak (mitologija)|Ajak]], Angelos, [[Apolon]], [[Ares]], [[Artemida]], [[Atena]], [[Ejlejtija]], [[Enio]], Ersa, [[Heba]], [[Helena (mitologija)|Helena]], [[Hefajst]], [[Heraklej]], [[Hermes]], [[Minos]], [[Perzefona]], [[Perzej]], [[Radamant]], [[Tantal]], [[Harite]], [[Hore]], [[Lite]], [[Muza|Muze]], [[Mojre]] | children = [[Priap]], [[Himen (mitologija)|Himen]], Toas (kralj Lemnosa), Stafil, Oenopion, Comus, Ftonus, Harite, Deianira | Roman_equivalent = [[Bakh]], [[Liber]] | Etruscan_equivalent = [[Fufluns]] | Greek_equivalent = [[Jakh]], [[Zagrej]] | equivalent1_type = egipčanski | equivalent1 = [[Oziris]] }} '''Dioniz''' (/daɪ.əˈnaɪsəs/; grško: Διόνυσος) je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.<ref>Hedreen, Guy Michael. ''Silens in Attic Black-figure Vase-painting: Myth and Performance''. University of Michigan Press. 1992. {{ISBN|9780472102952}}. p. 1</ref><ref>James, Edwin Oliver. ''The Tree of Life: An Archaeological Study''. Brill Publications. 1966. p. 234. {{ISBN|9789004016125}}</ref><ref name="theoi.com">{{Cite web|title=DIONYSUS : Summary of the Olympian God|url=https://www.theoi.com/Summary/Dionysos.html|access-date=2020-06-22|website=www.theoi.com}}</ref> Znan je tudi pod imenom Bakh (/ ˈbækəs / ali / ˈbɑːkəs /; grško: Βάκχος, ''Bákkhos''), ime, ki so ga sprejeli [[Rimljani]] <ref>In Greek "both votary and god are called Bacchus". Burkert, p. 162. For the initiate as Bacchus, see [[Evripid]], ''Bacchae'' [http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0006.tlg017.perseus-eng1:476-518 491]. For the god, who alone is ''Dionysus'', see [[Sofoklej]], ''Oedipus Rex'' 211 and Euripides, ''Hippolytus'' 560.</ref>; blaznost, ki jo povzroča, je ''bakkheia''. Drugo ime, ki so ga Rimljani uporabljali, je [[Liber]], kar pomeni 'svoboden', zaradi njegove povezanosti z vinom in [[bakanalije|bakanalijami]] ter drugimi obredi ter s tem povezano svobodo. Njegov [[tirs]], včasih ovit z bršljanom in namočen z medom, je blagodejna palica in orožje, s katerim uničuje tiste, ki nasprotujejo njegovemu kultu in svoboščinam, ki jih zastopa. Kot '''Elevterij''' ('osvoboditelj'), njegovo vino, glasba in ekstatični ples njegovih privržencev osvobajajo samozavestnega strahu in skrbi ter spodkopavajo zatiralne zadržke močnih. Verjame se, da tiste, ki sodelujejo v njegovih skrivnostih, obvlada in opolnomoči sam bog.<ref>Sutton, p. 2, mentions Dionysus as The Liberator in relation to the city Dionysia festivals. In Euripides, ''Bacchae'' [http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0006.tlg017.perseus-eng1:370-385 379–385]: "Opravlja to funkcijo, da se pridruži plesu, [380] da se smeje z flavto in da konec skrbi, kadar god slast grozdja pride ob praznikih bogov in na bršljanovih pogostitvah pehar prelije nad seče moške."</ref> V svoji religiji, ki je enaka [[orfizem|orfizmu]] ali je z njim tesno povezana, se je domnevalo, da se je Dioniz rodil iz zveze [[Zevs]]a in [[Perzefona|Perzefone]] in da je sam predstavljal htonski ali podzemni vidik Zevsa. Mnogi so verjeli, da se je rodil dvakrat, potem ko je bil umorjen in prerojen kot Zevsov sin in smrtnice [[Semele]]. V [[elevzijski misteriji|elevzijskih misterijih]] so ga poistovetili z Jakhom, sinom (ali izmenično možem) [[Demetra|Demetre]]. Njegovo poreklo je negotovo in njegovi kulti različni; nekatere starodavni viri opisujejo kot [[Trakija|Tračana]], drugi kot Grka.<ref>Thomas McEvilley, ''The Shape of Ancient Thought'', Allsworth press, 2002, pp. 118–121. [https://books.google.com/books?id=vTfm8KHn900C&pg=PA118 Google Books preview]</ref><ref>Reginald Pepys Winnington-Ingram, ''Sophocles: an interpretation'', Cambridge University Press, 1980, p. 109 [https://books.google.com/books?id=OPo8nVmC9LQC&pg=PA109 Google Books preview]</ref> Čeprav večina poročil govori o tem, da se je rodil v Trakiji, potoval v tujino in v Grčijo prispel kot tujec, dokazi iz mikenskega obdobja grške zgodovine kažejo, da je eden najstarejših potrjenih grških bogov. Njegov atribut 'tujost' kot prihajajočega boga tujca je lahko neločljiv in bistven za njegove kulte, saj je bog [[epifanija|epifanije]], včasih imenovan »bog, ki prihaja«.<ref>Rosemarie Taylor-Perry, 2003. ''The God Who Comes: Dionysian Mysteries Revisited''. Algora Press.</ref> Vino je igralo pomembno vlogo v grški kulturi, kult Dioniza pa je bil glavni verski poudarek okoli njegove porabe.<ref>{{cite book|last1=Gately|first1=Iain|title=Drink|url=https://archive.org/details/drinkculturalhis00gate_0|url-access=registration|date=2008|publisher=Gotham Books|isbn=978-1-592-40464-3|page=[https://archive.org/details/drinkculturalhis00gate_0/page/11 11]}}</ref> Vino, pa tudi trta in grozdje, ki ga pridelujejo, niso bili samo božji dar, temveč tudi simbolna inkarnacija njega na zemlji. Vendar se je Dionizova religija, namesto da bi bil bog pijanstva, kot je bil v postklasični dobi pogosto stereotipiziran, osredotočila na pravilno uživanje vina, ki bi lahko olajšalo trpljenje in prineslo veselje ter navdihnilo božansko norost, drugačno od pijanstva. Predstava in drama sta bili osrednjega pomena za njegovo religijo, festivali pa so bili začetna gonilna sila razvoja gledališča. Kult Dioniza je tudi 'kult duš'; njegove menade / bakhantke hranijo mrtve s krvnimi daritvami in deluje kot božanski občevalec med živimi in mrtvimi.<ref>{{cite book|first=Xavier|last=Riu|url = https://books.google.com/books?id=wob1UszzkZwC&lpg=PR7 |title = Dionysism and Comedy|publisher= Rowman and Littlefield|date= 1999|page=105|isbn= 9780847694426}}</ref> Včasih je kategoriziran kot umirajoči in vstajajoči bog. Izkazalo se je, da je Dioniz kmetijsko in rastlinsko božanstvo. Njegova povezanost z vinom, trgatvijo, sadovnjaki<ref>{{Cite web|title=DIONYSUS GOD OF - Greek Mythology|url=https://www.theoi.com/Olympios/DionysosGod.html#Vegetation|access-date=2020-06-22|website=www.theoi.com}}</ref> in vegetacijo kaže njegovo vlogo boga narave. Kot bog vinogradništva in grozdja je bil povezan z rastjo in letino sadja. V mitu uči umetnost gojenja in gojenja rastline. == Ime == === Etimologija === Predpona ''dio-'' v starogrščini Διόνυσος (''Diṓnusos''; /di.ó.nyː.sos/) je bila že v antiki povezana z ''Zeus'' (genitiv ''Dios''), različice imena pa kažejo na original ''*Dios-nysos''. Najzgodnejše potrdilo je mikenska grška dativna oblika 𐀇𐁂𐁕𐀒 (''di-wo-nu-so''), na dveh tablicah, ki so bile najdene v mikenskem [[Pilos]]u in datirane v 12. ali 13. stoletje pred našim štetjem. Takrat ni moglo biti nobene gotovosti, ali je to res teonim, toda grško-švedska izkopavanja na griču Kastelli v mestu Chania v letih 1989–90 so med drugim odkrila štiri predmete z napisi v [[Linearna pisava B|Linear B]]; med njimi naj bi napis na točki KH Gq 5 potrdil Dionizovo zgodnje čaščenje. V mikenski grščini je oblika Zeus ''di-wo''. [[File:Dionysos kantharos BM B589.jpg|thumb|left|220px| Dioniz steguje skodelico za pitje ([[Kantar (posoda)|kantaros]]) (konec 6. st. pr. n. št.)]] Drugi element ''-nūsos'' je neznanega izvora. Morda je povezan z goro Niso, rojstnim krajem boga v grški mitologiji, kjer so ga dojile nimfe (Nisiads), čeprav je [[Ferekid]] do 6. st. pr. n. št. ''nũsa'' postavil kot arhaično besedo za 'drevo'. Kretschmer je zatrdil, da je ''νύση'' (''nusē'') tračanska beseda, ki ima enak pomen kot νύμφη (''nýmphē''), beseda, podobna νυός (''nuos'') (snaha ali nevesta, I-E ''*snusós'', sanskr. ''Snusā''). Predlagal je, da je moška oblika νῦσος (''nūsos''), zaradi česar bi Dioniz postal 'Zevsov sin'. Jane Ellen Harrison je verjela, da ime Dioniz pomeni 'mladi Zevs'. Robert S. P. Beekes je predlagal predgrški izvor imena, saj so vsi poskusi iskanja indoevropske etimologije dvomljivi. === Pomen in različice === Kasnejše različice vključujejo Dionūsos in Diōnūsos v Beotiji; Dien (n) ūsos v Tesaliji; Deonūsos in Deunūsos na Joniji; in Dinnūsos v Aeoliji, poleg drugih različic. Dio-predpono najdemo v drugih imenih, kot je ime Dioscures in lahko izhaja iz Diosa, genitiva imena Zevsa. Nonnus v svojem delu ''Dionysiaca'' piše, da ime Dioniz pomeni 'Zevs-šepajoči' in da je Hermes novorojenega Dioniza poimenoval tako, »ker je Zevs, ko je nosil svoje breme, dvignil eno nogo šepajoč od teže stegna in nysos v sirakuškem jeziku pomeni šepanje«. W. H. D. Rouse v svojem zapisu k tem vrsticam piše: »Težko je reči, da so te etimologije napačne«. Suda, bizantinska enciklopedija, ki temelji na klasičnih virih, piše, da je bil Dioniz tako imenovan »iz dosežkov [διανύειν] za vsakega od tistih, ki živijo divje življenje. Ali iz zagotavljanja [διανοεῖν] vsega za tiste, ki živijo divje življenje«. == Izvor == [[File:Gaziantep_Zeugma_Museum_Dionysos_Triumf_mosaic_1921.jpg|thumb|right|260px|''Dionizov triumf'', mozaik iz Pozejdonove hiše, muzej mozaikov Zeugma]] Akademiki v 19. stoletju so s študijem filologije in primerjalne mitologije pogosto obravnavali Dioniza kot tuje božanstvo, ki je bilo le relativno nevoljno sprejeto v standardni grški panteon relativno pozno, na podlagi njegovih mitov, ki pogosto vključujejo temo - boga, ki večino časa preživi na zemlji v tujini in se po vrnitvi v Grčijo bori za sprejem. Vendar novejši dokazi kažejo, da je bil Dioniz pravzaprav eden najzgodnejših bogov, ki so bili izpričani v grški kulturi celinske dežele. Najstarejši pisni viri o čaščenju Dioniza prihajajo iz [[Mikene|mikenske]] Grčije, natančneje iz palače Nestor na [[Pilos]]u in okoli nje, okoli leta 1300 pr. n. št.<ref name=Kerenyi>Kerényi, Karl. 1976. ''Dionysus''. Trans. Ralph Manheim, Princeton University Press. {{ISBN|0691029156|978-0691029153}}</ref> Podrobnosti o kateri koli religiji, ki je obkrožala Dioniza v tem obdobju, so redke, večina dokazov pa je le v obliki njegovega imena, napisanega kot ''di-wo-nu-su-jo'' ('Dionysoio') v Linearni B pisavi, ohranjenem na drobcih glinenih tablic, ki označujejo povezavo s daritvami ali plačili vina, ki je bilo opisano kot ''Dionysoio''. Odkriti so bili tudi sklici na 'ženske iz Oinoje', 'kraj vina', ki lahko ustrezajo dionizijskim ženskam poznejših obdobij. Drugi mikenski zapisi iz Pilosa pišejo o čaščenju boga po imenu Elevter, ki je bil Zevsov sin in kateremu so žrtvovali vole. Povezava do Zevsom in voli ter etimološke povezave med imenom Elevter ali Elevteros z latinskim imenom ''Liber Pater'' kažejo, da je bilo to lahko drugo ime za Dioniza. Po besedah Károlyja Kerényija ti namigi kažejo, da je bila tudi v 13. stoletju pred našim štetjem osnovna Dionizova religija, kot tudi njegovi pomembni miti. V [[Knosos]]u na minojski [[Kreta|Kreti]] so moški pogosto dobivali ime ''Pentheus'', ki je figura poznejšega dionizijskega mita in kar pomeni tudi 'trpljenje'. Kerényi je trdil, da dati takšno ime otroku pomeni močno versko povezavo, ki morda ni poseben značaj Pentheusa, ki trpi zaradi Dionizovih privržencev v poznejših mitih, ampak kot vzdevek samega Dioniza, katerega mitologija opisuje boga ki mora trpeti, preden zmaga. Po besedah Kerényija se je naslov 'človek, ki trpi' verjetno prvotno nanašal na samega boga, uporabljal pa se je le za različne like, ko se je mit razvijal. Najstarejšo znano podobo Dioniza, skupaj z njegovim imenom, najde na [[dinos (posoda)|dinosu]] atiški lončar Sofil okoli 570 pr. n. št. Do 7. stoletja ikonografija, najdena na lončenih posodah, kaže, da so Dioniza že častili več kot le boga, povezanega z vinom. Povezovali so ga s porokami, smrtjo, žrtvovanjem in spolnostjo, njegova družina satirov in plesalcev pa je bila že ustanovljena. Skupna tema teh zgodnjih upodobitev je bila metamorfoza boga s strani njegovih sledilcev v hibridna bitja, ki so jih po navadi predstavljali krotki in divji [[satir]]i, ki predstavljajo prehod iz civiliziranega življenja nazaj v naravo kot sredstvo za pobeg.<ref name="iconography">{{navedi knjigo |url=http://www.jstor.org/stable/10.1163/j.ctt1w76w9x.7 |jstor=10.1163/j.ctt1w76w9x.7 |chapter=An Iconography in Process |last1=Isler-Kerényi |first1=Cornelia |last2=Watson |first2=Wilfred G. E. |title=Dionysos in Archaic Greece |year=2007 |pages=5–16 |publisher=Brill }}</ref> == Vzdevki == [[File:Dionysos satyr Altemps Inv8606.jpg|thumb| ''Ludovisijev Dioniz'', 2. st. n. št., s panterjem, satirom in grozdjem na trti, Palazzo Altemps, Rim]] [[File:MosaicEpiphany-of-Dionysus.jpg|thumb|Mozaik ''Epifanija Dioniza'' iz Dionizove vile (2. st. n. št.) v Dionu v Grčiji, Arheološki muzej Dion]] [[File:Bacchus and Silenus BM 1899.2-15.1 n01.jpg|thumb|Rimska freska, na kateri je upodobljen Bakh z rdečimi lasmi, Boscoreale, c. 30 pr. n. št.]] Dioniz je bil znan z naslednjimi vzdevki:: *'''Acratophorus''', Ακρατοφορος ('dajalec nemešanega vina'), pri Figaleji n Arkadiji. *'''Acroreites''' v Sikijonu. *'''Adoneus''', redek arhaizem v rimski literaturi, latinizirana oblika [[Adonis]]a, ki se uporablja za vzdevek Bakha. *'''Aegobolus''' Αἰγοβόλος ('strelec koz') v Potnije, Beotija. *'''Aesymnetes''' Αισυμνήτης (»vladar« ali »gospodar«) pri Aroë v [[Patras]]u, Ahaja. *'''Agrios''' Ἄγριος ('divji'), v Makedoniji. *'''Androgynos''' Ανδρογυνος (androgini v spolnem odnosu) se nanaša na boga v spolnem odnosu, ki opravlja tako aktivno moško vlogo kot pasivno žensko vlogo. *'''Bassareus''', βασσαρεύς traško ime za Dioniza, ki izhaja iz ''bassaris'' ali 'lisičja koža', ki so jo njegovi častilci nosili v svojih misterijih. *'''Briseus''' Βρῑσεὐς (' tisti, ki prevladuje') v [[Smirna|Smirni]]. *'''Bromios''' Βρόμιος ('Bučanje' od vetra, predvsem povezano z osrednjim elementom mita o smrti / vstajenju, pa tudi z božjimi preobrazbami v leva in bika, in z bučnostjo tistih, ki pijejo alkohol. Tudi sorodno z 'grmenjem', ki se nanaša na Dionizovega očeta, Zevsa, 'gromovnika') *'''Choiropsalas''' χοιροψάλας ('pujsar': grško χοῖρος = 'prašič', ki se uporablja tudi kot slengovski izraz za ženske genitalije). Sklic na Dionizovo vlogo božanstva plodnosti. *'''Chthonios''' Χθόνιος ('podzemlje') *'''Cittophorus''' Κιστοφορος (»Košara, bršljan«), namiguje na koše, ki so bogu sveti. *'''Dimetor''' Διμητωρ ('Dvakrat rojen') se nanaša na Dionizove dve rojstvi. *'''Dendrites''' Δενδρίτης ('on med drevesi'), kot bog plodnosti. *'''Dithyrambos''', Διθύραμβος, ki ga je uporabljal na svojih festivalih in se skliceval na svoje prezgodnje rojstvo. *'''Eleutherios''' Ελευθερευς (»osvoboditelj«), vzdevek, ki ga je delil [[Eros]]. *'''Endendros''' ('on na drevesu').[56] *'''Enorches''' ('s kroglicami', glede na njegovo plodnost ali 'v moda' v zvezi z Zevsovim šivanjem otroka Dioniza 'v stegno', kar pomeni, da pomeni moda); uporablja se na [[Samos]]u in [[Lezbos]]u. *'''Eridromos''' ('dobro teče'), v Nonnusovi ''Dionysiaca'' *'''Erikryptos''' Ἐρίκρυπτος ('popolnoma skrit'), v Makedoniji. *'''Euius''' (Euios), v [[Evripid]]ovi igri, ''Bacchae''. *'''Iacchus''', Ιακχος možen vzdevek Dioniza, povezan z Elevzinskimi misteriji. V Elevzi je znan kot Zevsov in Demetrin sin. Ime ''Iacchus'' lahko izvira iz Ιακχος (''Iakchos''), hvalospeva, ki se poje v čast Dionizu.. *'''Liknites''' ('on vetra ljubitelj'), kot bog plodnosti, povezan s skrivnostnimi religijami. Ventilator je bil uporabljen za ločevanje pleve od zrnja.. *'''Lyaeus''' ali '''Lyaios''' (Λυαῖος, 'odrešenik', lit. 'rahljalec'), tisti, ki se osvobodi skrbi in tesnobe. *'''Melanaigis''' Μελαναιγις (' od črne kozje kože') na festivalu Apaturia. *'''Morychus''' Μόρυχος, ('zamazan') na [[Sicilija|Siciliji]], ker je bila njegova ikona ob trgatvi zamazana z vinsko drožjo. *'''Mystes''' Μυστης ('skrivnostni') *'''Nysian''' Nύσιος, so ga po Filostratovem mnenju tako imenovali že stari Indijci. Najverjetneje zato, ker je po legendi ustanovil mesto Nisa. *'''Oeneus''', Οινοψ ('temno vino') kot bog vinske stiskalnice. *'''Omadios''' ('Mesojedec'), [[Evzebij]] v ''Pripravi na evangelij'' piše, da Euelpis iz Karistusa navaja, da so na Hiosu in Tenedu človeško žrtvovali Dionizu Omadiosu. *'''Pseudanor''' ψευδάνωρ (dobesedno 'lažni moški', ki se nanaša na njegove ženske lastnosti), v Makedoniji. *'''Tauros''' Ταυρος ('bik'), se pojavlja kot priimek Dioniza. V grškem panteonu Dioniz (skupaj z Zevsom) prevzame vlogo Sabazija, traškega / frigijskega božanstva. V rimskem panteonu je Sabazij postal alternativno ime za Bakha. == Čaščenje in praznovanja v Stari Grčiji == [[File:Dionysos Mosaic.jpg|thumb|220px|Mozaik iz Antiohije, 2. stoletje]] [[File:Testa di Dioniso - Horti Lamiani - Musei Capitolini Roma.jpg|thumb|right|210px|Marmorna glava Dioniza, 2. stoletje, [[Kapitolski muzeji]], Rim]] Čaščenje Dioniza se je trdno uveljavilo v 7. stoletju pred našim štetjem.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=3tuKkxU4-ncC&q=dionysus+firmly+bc&pg=PA162|title=Backgrounds of Early Christianity|last=Ferguson|first=Everett|date=2003|publisher=Wm. B. Eerdmans Publishing|isbn=9780802822215|language=en}}</ref> Mogoče so ga častili že okoli 1500–1100 pred našim štetjem mikenski Grki in sledove kultnega dionizijskega tipa so našli tudi na starodavni minojski Kreti. === Dionizije === {{glavni|Dionizije]] [[Dionizije]], Haloa, Ascolia in Lenaia so bili festivali posvečeni Dionizu. Podeželske Dionizije (ali Mala Dionizija) so bile eden najstarejših praznikov, posvečenih Dionizu, ki se je začel v Atiki in je verjetno praznoval gojenje vinske trte. Potekal je v zimskem mesecu Poseideon (čas, ki obdaja zimski solsticij, sodobni december ali januar). Podeželske Dionizije se je osredotočile na procesijo, med katero so udeleženci nosili falus, hlebce kruha, kozarce vode in vina ter druge daritve, mlada dekleta pa košare. Povorki je sledila vrsta dramskih predstav in dramskih tekmovanj. Mestne Dionizije (ali Velika Dionizija) so se odvijale v urbanih središčih, kot sta Atene in Elevza, in so se razvile kasneje, verjetno so se začele v 6. stoletju pred našim štetjem. Tri mesece po podeželski Dioniziji je Veliki festival padel blizu spomladanskega enakonočja v mesecu Elaphebolionu (sodobna marca ali aprila). Povorka mestne Dionizije je bila podobna povorki na podeželskih praznovanjih, vendar bolj dodelana, vodili so jo udeleženci, ki so nosili leseni kip Dioniza, vključno z žrtvenimi biki in okrašenimi zbori. V dramskih tekmovanjih Velike Dionizije so nastopili tudi pomembnejši pesniki in dramatiki, z nagradami za dramske igralce v več kategorijah.<ref name=athens_festivals>Sir Arthur Pickard-Cambridge. The Dramatic Festivals of Athens. Oxford: Clarendon Press, 1953 (2nd ed. 1968). {{ISBN|0-19-814258-7}}</ref> === Antestrije === Anthestria (Ἀνθεστήρια) je bil atenski festival, ki je praznoval začetek pomladi. Trajal je tri dni: ''Pithoigia'' (Πιθοίγια, 'odprtje posode'), ''Choes'' (Χοαί, 'Nalivanje') in ''Chythroi'' (Χύτροι 'Kozarci'). Mrtvi naj bi v času festivala vstali iz podzemlja. Skupaj z dušami mrtvih so tudi [[Ker]]e tavale po mestu in jih je bilo treba ob koncu festivala pregnati. Prvi dan so odprli kozarce za vino. Vino so odprli in pomešali v čast boga. Sobe in posode za pitje so skupaj z otroki, starejšimi od treh let, okrasili z rožami. Drugi dan se je skupaj s pitjem zgodil slavnostni obred v čast Dioniza. Ljudje so se oblekli, včasih kot člani Dionizovega spremstva in obiskali druge. Basilisa (ali basilinna), žena [[basileus]]a, je bila podvržena simbolični ceremonialni poroki z bogom, ki je verjetno predstavljala ''Hieros gamos''. Basilisi je pomagalo štirinajst atenskih matron (imenovanih ''Gerarai''), ki so jih izbrali basileusi in prisegli na skrivnost.<ref name=":5">{{Cite book|last1=Rice |first1=David G. |last2=Stambaugh |first2=John E.|title=Sources for the Study of Greek Religion Corrected Edition.|date=2014|publisher=Society of Biblical Literature|isbn=978-1-62837-067-6|oclc=893453849}}</ref> Zadnji dan je bil posvečen mrtvim. Darovali so tudi Hermesu zaradi njegove povezave s podzemljem. Veljal je za dan veselja. Nekateri so izvajali [[libacija|libacijo]] na grobnice pokojnih sorodnikov. Chythroi se je končal z obrednim jokom, ki naj bi dušam mrtvih ukazal, naj se vrnejo v podzemlje. Tudi Ker je bila zadnji dan izgnana s festivala. Da bi se zaščitili pred zlom, so ljudje žvečili liste belega trna in svoja vrata namazali s katranom, da bi se zaščitili. Festival je omogočil tudi služabnikom in sužnjem, da se pridružijo zabavam. === Dionizijski misteriji === {{glavni|Dionizijski misteriji}} [[File:Bacchic_procession,_Colosseum.jpg|thumb|left|300px| Marmornati relief Maenade in dveh satirov v Bakhični procesiji. Leto 100, Britanski muzej, London..]] Osrednji verski kult Dioniza je znan pod imenom Bakhični ali [[Dionizijski misteriji]]. Natančen izvor te religije ni znan, čeprav naj bi Orfej izumil skrivnosti Dioniza.<ref name="Apollodorus1.3.2">Pseudo-Apollodorus of Athens, ''Bibliotheca'' [http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Apollod.+1.3.2 ''Library and Epitome'', 1.3.2]. "Orpheus also invented the mysteries of Dionysus, and having been torn in pieces by the Maenads he is buried in Pieria."</ref> Dokazi kažejo, da številni viri in rituali, ki se običajno štejejo za del podobnih orfičnih skrivnosti, dejansko pripadali Dionizijskim misterijem. Nekateri učenjaki trdijo, da poleg tega ni razlike med dionizijskimi in misteriji Perzefone, ampak da so bili to vse vidiki iste skrivnostne religije in da sta imela pri tem tudi Dioniz in Perzefona pomembno vlogo.<ref>Dickie, M.W. 1995. The Dionysiac Mysteries. In Pella, ZPE 109, 81-86.</ref> Prej je veljalo, da je bilo glavno podeželsko in obrobno mesto grške religije, glavno mestno središče Aten pa je igralo pomembno vlogo pri razvoju in širjenju Bakhičnih misterijev. Bakhični misteriji so imeli pomembno vlogo pri ustvarjanju obrednih tradicij za prehode v življenju ljudi; prvotno predvsem za človeško in moško spolnost, kasneje pa je ustvaril tudi prostor za ritualizacijo spreminjajočih se vlog žensk in praznovanje sprememb statusa v življenju ženske. To je pogosto simboliziralo srečanje z bogovi, ki vladajo nad smrtjo in spremembami, kot sta Had in Perzefona, pa tudi z Dionizovo materjo Semelo, ki je verjetno igrala vlogo, povezano z iniciacijo v misterijih. Dionizova religija je pogosto vključevala obrede z žrtvovanjem koz ali bikov, vsaj nekateri udeleženci in plesalci pa so nosili lesene maske, povezane z bogom. V nekaterih primerih zapisi kažejo, da je bog sodeloval v obredu prek maskiranega in oblečenega stebra, palice ali drevesa, medtem ko so njegovi častilci jedli kruh in pili vino. Zdi se, da pomen mask in koz za čaščenje Dioniza izvira iz najzgodnejših dni njegovega čaščenja, ti simboli pa so bili skupaj najdeni v minojski grobnici blizu [[Fajstos]]a na Kreti. === Elevzinski misteriji === [[File:Hans von Aachen - Bacchus, Ceres and Amor (?) - Google Art Project.jpg|thumb|right|''Bakh, Cerera in Amor'', (1595–1605). Olje na platnu, Hans von Aachen.]] [[File:Naukratis Dionysus.jpg|thumb|right|Rimski marmorni relief (1. st.) iz [[Navkratis]]a prikazuje grškega Dioniza, kačjega telesa z egipčansko krono.]] Že v 5. stoletju pred našim štetjem se je Dioniz poistovetil z [[Jakh]]om, manjšim božanstvom iz tradicije elevzinskih misterijev. Ta povezava je morda nastala zaradi homofonije imen Iacchus in Bacchus. Dva črnofiguralna lekitosa (približno 500 pr. n. št.) verjetno predstavljata najzgodnejši dokaz za takšno zvezo. Skoraj enake posode, ena v Berlinu <ref>Antikensammlung Berlin F1961 ([http://www.beazley.ox.ac.uk/record/1C4DA6AF-C361-4BE2-BD81-0CCBE7B2C1EA Beazley Archive 302354]).</ref>, druga v Rimu <ref>National Etruscan Museum 42884, ([http://www.beazley.ox.ac.uk/record/C884C067-90A7-4F97-9E31-08D54C75039A Beazley Archive 9017720]).</ref>, prikazujejo Dioniza, skupaj z napisom ''IAKXNE'', možno napačno pisavo ''IAKXE''.<ref>Versnel, pp. 32 ff.; Bowie, A. M., p. 232.</ref> Več zgodnjih dokazov najdemo v delih atenskih tragikov iz 5. stoletja pred našim štetjem [[Sofoklej]]a in [[Evripid]]a. [87] V Sofoklejevi ''[[Antigona|Antigoni]]'' (ok. 441 pr. n. št.) se oda Dionizu začne z nagovarjanjem Dioniza kot »boga mnogih imen« (πολυώνυμε), ki vlada nad plenicami Demetrine Elevze, konča pa z identifikacijo z »Dajalcem Iakhusa ", ki vodi "zbor zvezd, katerih dih je ogenj" in katerih "spremljajoče Tijade" plešejo v "nočni blaznosti". In v odlomku iz izgubljene predstave Sofoklej opisuje Niso, Dionizov tradicionalni prostor čaščenja: »Od tu sem zagledal Niso, strašišče Bakha, znanega med smrtniki, ki ga Iakhus bikovih rogov štel za svojo ljubljeno sestro«. V Evripidovih ''Bacchae'' (ok. 405 pr. n. št.) glasnik, ki opisuje Bahhične razvade na gori Cithaeron, povezuje Iakha z Bromiusom, drugim Dionizovim imenom, rekoč, da so »začeli mahati s tirsi ... klicati Iakchus, sin Zevsa, Bromius, z združenim glasom.« " Napis na kamniti steli (ok. 340 pr. n. št.), ki so ga našli v [[Delfi]]h, vsebuje himno Dionizu, ki opisuje njegova potovanja. Iz Teb, kjer se je rodil, je najprej odšel v Delfe, kjer je prikazal svoje 'zvezdnato telo', z 'delfskimi dekleti' pa je zavzel 'mesto na gubah Parnasa', [92] nato poleg Elevze, kjer je imenovan 'Iakhus'. [[Strabon]] pravi, da Grki »dajejo ime 'Iakhus' ne samo Dionizu, ampak tudi voditelju misterijev«. Zlasti Iakhus je bil identificiran z orfijskim Dionizom, ki je bil Perzefonin sin.<ref>[[Strabon]], [http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0099.tlg001.perseus-eng1:10.3.10 10.3.10].</ref> [[Sofoklej]] omenja 'Iakhus bikovih rogov' in po besedah zgodovinarja iz 1. stoletja pred našim štetjem [[Diodor Sicilski|Diodorja Sicilskega]] je bil prav ta starejši Dioniz na slikah in skulpturah z rogovi zastopan, ker se je »odlikoval v pronicljivosti in je prvi poskusil vlečenje volov in z njihovo pomočjo za setev semena«. [[Arijan]], grški zgodovinar iz 2. stoletja, je zapisal, da se temu Dionizu, sinu Zevsa in Perzefone, »ne tebanskemu Dionizu, poje mistični spev 'Iakhus'«.<ref>Arrian, ''Anabasis of Alexander'' [http://www.loebclassics.com/view/arrian-anabasis_alexander/1976/pb_LCL236.181.xml?rskey=NlzLtT&result=1&mainRsKey=nBdH9M 2.16.3]</ref> Pesnik [[Lukijan]] iz 2. stoletja se je tudi skliceval na 'razkosanje Iakha'. Po nekaterih navedbah je bil Jakh mož Demetre. Številni drugi viri ga identificirajo kot Demetrinega sina. Najzgodnejši tak vir, fragment vaze iz 4. stoletja pred našim štetjem v Oxfordu, prikazuje Demetro, ki je v naročju držala otroka Dioniza. Do 1. stoletja pred našim štetjem je Demetrino dojenje Jakha postalo tako pogost motiv, da ga je latinski pesnik Lukrecij lahko uporabil kot očitno prepoznaven primer ljubezenskega evfemizma. Sholast iz 2. stoletja našega štetja [[Aristid]] izrecno imenuje Demetro kot Jakhovo mater. == Čaščenje in praznovanja v Rimu == === Liber in uvoz v Rim === [[File:Erma di dioniso, riutilizzata nel tempio di liber pater nel foro, I secolo dc. 02.jpg|thumb|left|Dionizov doprsni kip v templju Liber Pater na forumu, 1. st.]] [[File:Bacchus_-_Paris-2010-_Musée_du_Louvre.jpg|thumb|right|180px|Kip Bakha, Rim, [[Louvre]] (2. st.)]] Skrivnostni kult Bakha je bil v Rim prinesen iz grške kulture južne Italije ali iz grške [[Etrurija|Etrurije]]. Ustanovila ga je okrog leta 200 pred našim štetjem v Aventinskem gozdu [[Semele]] svečenica iz [[Kampanija|Kampanije]], blizu templja, kjer je imel Liber Pater ('Svobodni oče') državni, priljubljeni kult. Liber je bil domači rimski bog vina, plodnosti in prerokb, zavetnik rimskih plebejcev (državljanov) in eden od članov [[Aventinska triada|Aventinske triade]], skupaj z materjo Cerero in sestro ali soprogo Libero. Na Aventinskem griču je bil leta 493 pred našim štetjem postavljen tempelj triade, skupaj z institucijo za praznovanje praznika Liberalije. Čaščenje triade je postopoma dobivalo vedno več grškega vpliva in do leta 205 pred našim štetjem sta bila Liber in Libera formalno identificirana kot [[Bakh]] in [[Prozerpina]].<ref>T. P. Wiseman, "Satyrs in Rome? The Background to Horace's Ars Poetica", ''The Journal of Roman Studies'', Vol. 78 (1988), p. 7, note 52.</ref> Liber je bil pogosto zamenljivo identificiran z Dionizom in njegovo mitologijo, čeprav ta identifikacija ni bila splošno sprejeta. [[Cicero]] je vztrajal pri "neidentiteti Liberja in Dioniza" in Liber in Libero opisal kot Cererina otroka. Liber je, tako kot njegovi spremljevalci iz Aventina, prenesel različne vidike svojih starejših kultov v uradno rimsko religijo. Ščitil je različne vidike kmetijstva in plodnosti, vključno s trto in 'mehkim semenom' njenega grozdja, vina in vinskih posod ter moško plodnost in močnost.<ref name=cicero>Cicero, ''De Natura Deorum'', 2.6O. See also St Augustine, ''De Civitatis Dei'', 4.11.</ref> Plinij je Liber poimenoval »prvi, ki je vzpostavil prakso kupovanja in prodaje; izumil je tudi diadem, emblem kraljevske pravice in zmagovito povorko«.<ref>See Pliny, ''Historia Naturalis'', 7.57 (ed. Bostock) at Perseus: [http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0137&layout=&loc=7.57 Tufts.edu]</ref> Rimski [[mozaik]]i in [[sarkofag]]i potrjujejo različne predstavitve eksotičnih zmagovitih, Dionizovim podobnih procesij. V rimskih in grških literarnih virih iz pozne republike in cesarske dobe je v več pomembnih zmagam sorodnih, izrazito "bakhičnih" procesijskih elementov, ki opozarjajo na domnevno zgodovinski ''Triumf Liber''.<ref name="Mary Beard 2007, pp. 315">Mary Beard: ''The Roman Triumph'', The Belknap Press of Harvard University Press, Cambridge, Mass., and London, England, 2007, pp. 315–317.</ref> Liber in Dioniz sta morda imela povezavo, ki je bila pred klasično Grčijo in Rimom v obliki mikenskega boga Elevtera, ki je delil Dionizove rodove in ikonografijo, a njegovo ime ima enak pomen kot Liber. Pred uvozom grških kultov je bil Liber že močno povezan z bakhovimi simboli in vrednotami, vključno z vinom in neovirano svobodo, pa tudi s subverzijo mogočnih. Številne upodobitve iz pozne republike predstavljajo procesije. === Bakhanalije === {{Main|Bakanalije}} [[File:Sacrificio a Baco (Massimo Stanzione).jpg|thumb|right|300px|''Žrtvovanje Bakha''. Olje na platnu, Massimo Stanzione, c. 1634]] [[File:Schutze Bacchus.jpg|thumb|right|270px|''Bakh z leopardom'' (1878), Johann Wilhelm Schutz]] V Rimu so bili najbolj znani Bakhovi festivali [[bakanalije]], ki temelji na prejšnjih grških festivalih Dionizija. Ti bakhijski obredi naj bi vključevali [[omofagija|omofagične]] prakse, na primer raztelešenje živih živali in uživanje njihovega surovega mesa. Ta praksa ni služila le kot ponovitev uprizoritve otrokove smrti in ponovnega rojstva Bakha, temveč tudi kot sredstvo, s katerim so bakhijski izvajalci vzbujali 'navdušenje': etimološko, da so pustili boga, da vstopi v telo izvajalca ali da je postal eno z Bakhom.<ref>Russell, Bertrand. History of Western Philosophy.Routledge, 1996, p. 25</ref><ref>Kraemer, Ross S. "Ecstasy and Possession: The Attraction of Women to the Cult of Dionysus." The Harvard Theological Review, Vol. 72 60 Jan.–Apr. 1979.</ref> Po [[Tit Livij|Livijevem]] pripovedovanju so bili Bakhovi misteriji novost v Rimu; prvotno omejena le ženske in so jih izvajale le trikrat na leto, ko jih je pokvarila etruščansko-grška različica, nato pa so bili pijani, razočarani moški in ženske vseh starosti in družbenih slojev petkrat na mesec ujeti v spolne orgije za vse. Livij govori o njihovih različnih ogorčenjih proti rimskim civilnim in verskim zakonom ter tradicionalno moralo (''mos maiorum''); skrivnostna, subverzivna in potencialno revolucionarna protikultura. Livijevi viri in njegov lastni opis kulta so se verjetno oprli na rimski dramski žanr, znan kot ''Satirične igre'', ki temelji na grških izvirnikih.<ref>Robert Rouselle, Liber-Dionysus in Early Roman Drama, ''The Classical Journal'', 82, 3 (1987), p. 193.</ref><ref>{{cite journal |last=Wiseman |first=T.P. |title=Satyrs in Rome? The Background to Horace's Ars Poetica |journal=The Journal of Roman Studies |year=1988 |volume=78 |pages=1–13 |doi=10.2307/301447 |jstor=301447 |url=https://www.jstor.org/pss/301447 }}</ref> Kult je država zatrla z veliko krvoločnostjo; od 7000 aretiranih je bila večina usmrčenih. Sodobna raziskava je do Livijevega poročila skeptična; vsekakor je bil senatorski edikt ''Senatus consultaum de Bacchanalibus'' razširjen po celotni rimski in zavezniški Italiji. Prepovedala je nekdanje Bakhične kultne organizacije. Vsako zasedanje je morala predhodno odobriti senatorska služba prek pretorja. Na enem srečanju so smele biti le tri ženske in dva moška, tisti, ki so se upirali odredbi, so tvegali smrtno kazen. Bakh je bil v uradni rimski panteon sprejet kot del Liberja, njegov festival pa je bil vstavljen v Liberalije. V rimski kulturi so Liber, Bakh in Dioniz postali tako rekoč zamenljivi ekvivalenti. Zahvaljujoč svoji mitologiji, ki vključuje potovanja in borbe po zemlji, je Bakh evmehiziran kot zgodovinski junak, osvajalec in ustanovitelj mest. Bil je zavetnik in ustanovni junak v [[Leptis Magna]], rojstnem kraju cesarja [[Septimij Sever|Septimija Severa]], ki je promoviral njegov kult. V nekaterih rimskih virih se obredna procesija Bakha v vozu s tigri vleče, obkrožena z bakhantkami satiri in pijanci, v spomin na božjo zmagovito vrnitev iz osvajanja Indije. Plinij je verjel, da je to zgodovinski prototip rimskega triumfa.<ref>Pliny attributes the invention of the triumph to "Father [[Liber]]" (who by Pliny's time was identified with Bacchus and Dionysus): see Pliny, ''Historia Naturalis'', 7.57 (ed. Bostock) at Perseus: [http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0137&layout=&loc=7.57 Tufts.edu]</ref> == Mitologija == [[File:Roman - Sarcophagus Depicting the Birth of Dionysus - Walters 2333.jpg|left|thumb|350px|Dionizovo rojstvo na majhnem sarkofagu, ki je bil morda narejen za otroka (Walters Art Museum)<ref>{{cite web|publisher= The Walters Art Museum|url= http://art.thewalters.org/detail/16574|title= Sarcophagus Depicting the Birth of Dionysus}}</ref>]] V antičnem svetu so obstajali različni zapisi in tradicije glede starševstva, rojstva in življenja Dioniza na zemlji, zapletenih zaradi njegovih več ponovnih rojstev. Do 1. stoletja pred našim štetjem so nekateri mitografi poskušali različne pripovedi o Dionizovem rojstvu uskladiti v eno samo pripoved, ki ni vključevala le več rojstev, temveč dve ali tri različne manifestacije boga na zemlji skozi zgodovino v različnih življenjih. Zgodovinar [[Diodor Sicilski]] je dejal, da sta bila po besedah »"nekaterih piscev mitov« dva bogova z imenom Dioniz, starejši, ki je bil sin Zevsa in Perzefone, vendar je »mlajši podedoval tudi dejanja starejšega in tako so moški poznejših časov, ki se niso zavedali resnice in so bili zavedeni zaradi identitete svojih imen, mislili, da je bil samo en Dioniz«. Rekel je tudi, da ima Dioniz »dve obliki; starejši je imel dolgo brado, ker so vsi moški v zgodnjih časih nosili dolgo brado, mlajši pa je bil mladosten, ženstven in mlad«.<ref>Diodorus Siculus, [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Diodorus_Siculus/4A*.html#5 4.5.2].</ref> [[File:Dionysus, marble bust Knossos, 2nd century AD, AMH, 145410.jpg|thumb|right|180px|Marmorni doprsni kip mladega Dioniza. Knosos, 2. st., Arheološki muzej Heraklion.]] [[File:Protome bearded Dionysus early 4 c BC, Prague Kinsky, NM-HM10 7671, 140956.jpg|thumb|right|180px| Stenski protom bradatega Dioniza. Beotija, začetek 4. st. pr. n. št.]] Čeprav je bila različna Dionizova genealogija omenjena v številnih delih klasične literature, le redka vsebujejo dejanske pripovedne mite o dogodkih njegovih večkratnih rojstev. Sem spada ''Bibliotheca historica'' iz 1. stoletja pred našim štetjem grškega zgodovinarja Diodorja, ki opisuje rojstvo in dejanja treh inkarnacij Dioniza<ref>Diodorus Siculus, [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Diodorus_Siculus/5D*.html#75 5.75.4], noted by Kerényi 1976, "The Cretan core of the Dionysos myth" p. 111 n. 213 and pp. 110–114.</ref>; kratka pripoved o rojstvu rimskega avtorja Higinu iz 1. stoletja našega štetja, ki opisuje dvojno rojstvo za Dioniza in daljše poročilo v obliki epa ''Dioniysiaca'' grškega pesnika Nonna, ki obravnava tri inkarnacije Dioniza, podobne Diodorjevemu poročilu, vendar se osredotoča na življenje tretjega Dioniza, rojenega Zevsu in Semeli. === Prvo rojstvo === Čeprav Diodor omenja nekatere tradicije, v katerih je zapisano, da je obstajal starejši indijski ali egipčanski Dioniz, ki je izumil vino, o njegovem rojstvu ali življenju med smrtniki ni nobenih pripovedi, večina tradicij pa izum vina pripisuje potovanju po Indiji do zadnjega Dioniza. Po Diodorju je bil Dioniz prvotno sin Zevsa in Perzefone (ali izmenično Zevsa in Demetre). To je isti rogati Dioniz, ki sta ga opisovala Higin in Nonn v kasnejših poročilih in Dioniza, ki so ga častili Orfiki, ki so ga Titani razsekali in nato ponovno rodili. Nonn ga imenuje Dioniz Zagrej, medtem ko Diodor pravi, da je tudi on enak Sabaziju. Vendar za razliko od Higinu in Nonna Diodor za to inkarnacijo boga ne ponuja pripovedi o rojstvu. Ta Dioniz naj bi smrtnike učil, kako z volmi orati polja, namesto da bi to delal ročno. Njegovi častilci naj bi ga zaradi tega počastili z upodobitvijo z rogovi. [[File:Mascherone di dioniso in bronzo, già attacco di un manico in una situla o simile, 200-100 ac. ca.JPG|thumb|left|200px|Bronasta maska Dioniza z brado in rogovi, 200 pr. n. št. – 100 n. št.. Višina 21,4 cm.<ref>{{Cite web|url=https://www.britishmuseum.org/collection/object/G_1989-0130-1|title=situla-fitting &#124; British Museum|website=The British Museum}}</ref>]] Grški pesnik Nonn pripoveduje o Dionizu v svojem epu ''Dionysiaca'' v poznem 4. ali zgodnjem 5. stoletju našega štetja. V njem je opisal, kako je Zevs »nameraval odrasti novega Dioniza, oblikovano kopijo starejšega Dioniza«, ki je bil egiptovski bog [[Oziris]]. (Dionysiaca 4)<ref>Nonnus, Dionysiaca 4. 268 ff (trans. Rouse)</ref> Zevs je dobil obliko kače (''drakon'') in »razjezil deklištvo neporočene Perzefone«. Po mnenju Nonna je Perzefona, čeprav je bila »soproga kralja podzemlja«, ostala devica in jo je mati skrila v jamo, da bi se izognila številnim bogovom, ki so bili njeni snubci, ker »vse, kar je živelo v Olymposu, je to eno dekle očaralo, tekmeci v ljubezni do zakonske služkinje«. (Dionysiaca 5)<ref>Nonnus, Dionysiaca 5. 562 ff (trans. Rouse)</ref> Po združitvi z Zevsom je maternica Perzeofone »nabrekla od živega sada« in rodila je rogatega otroka po imenu Zagrej. Zagrej se je kljub otroštvu lahko povzpel na Zevsov prestol in razstrelil strele, kar ga je označilo za Zevsovega dediča. Hera je to videla in opozorila Titane, ki so jim obraz namazali s kredo in zasegli dojenčka Zagreja, »medtem ko je razmišljal o svojem spreminjajočem se obrazu, ki je odseval v ogledalu«. Napadli so ga. Vendar pa je po Nonnu »tam, kjer mu je Titanovo jeklo delno porezalo ude, bil konec njegovega življenja začetek novega življenja kot Dioniza«. Začel se je spreminjati v različne oblike, v katerih je vrnil napad, med drugim Zevsa, Kronosa, dojenčka in »norega mladostnika s cvetom prvega puha, ki je zaokroženo brado označil s črno«. Nato se je preobrazil v več živali, da bi napadel zbrane Titane, med drugim lev, divji konj, rogata kača, tiger in na koncu bik. Posredovala je Hera, ki je s krikom ubila bika, Titani pa so ga na koncu zaklali in razrezali na koščke. Zevs je napadel Titane in jih dal zapreti v Tartar. Zaradi tega je trpela mati Titanov, Gaja, njene simptome pa so videli po vsem svetu, kar je povzročilo požare in poplave ter vrelo morje. Zevs se jih je usmilil in da bi ohladil gorečo deželo, je povzročil velik dež, ki je preplavil svet. (Dionysiaca 6)<ref>Nonnus, Dionysiaca 6. 155 ff (trans. Rouse)</ref> ==== Interpretacija ==== [[File:Dionysos Indians Massimo.jpg|thumb|right|300px|Mozaik Dioniza v boju z Indijci v Palazzo Massimo v Rimu, 4. st..]] V orfični tradiciji je bil Dioniz deloma bog, povezan s podzemljem. Zaradi tega so ga orfiki imeli za sina Perzefone in verjeli, da so ga Titani razsekali in nato prerodili. Na mit o razkosanju Dioniza je že v četrtem stoletju pred našim štetjem namigoval [[Platon]] v svojem ''Fedonu'', v katerem [[Sokrat]] trdil, da so iniciacije dionizijskih skrivnosti podobne tistim na filozofski poti. Pozni neoplatonisti, kot je [[Damaskij]], so dolgo raziskovali posledice tega. Razkosanje Dioniza (''sparagmos'' - starogrško σπαραγμός, iz σπαράσσω ''sparasso'', 'raztrgati, potegniti na koščke') se pogosto šteje za najpomembnejši mit o orfizmu.<ref>Damascius, Commentary on the Phaedo, I, 1–13 and 165–172, see in translation Westerink, The Greek Commentaries on Plato's Phaedo, vol. II, The Prometheus Trust, Westbury, 2009</ref> Številni sodobni viri identificirajo tega 'orfičnega Dioniza' z bogom Zagrejem, čeprav tega imena, kot kaže, ni uporabljal noben staroveški orfik, in ga je preprosto imenoval Dioniz. Rekonstruirana zgodba, ki jo običajno dajejo sodobni učenjaki, je sestavljena iz različnih antičnih virov, kot sledi. Zevs je imel spolni odnos s Perzefono v obliki kače, ki je ustvarila Dioniza. Dojenčka so odpeljali na [[gora Ida (Kreta)|goro Ida]], kjer so ga, tako kot dojenčka Zevsa, varovali plesajoči Koribati (po grški mitologiji oboroženi in zobasti plesalci, ki so frigijsko boginjo [[Kibela|Kibelo]] častili z bobnanjem in plesom. V [[Frigija|Frigiji]] jih imenujejo tudi ''Kurbantes''). Zevs je nameraval Dioniza postaviti za svojega naslednika kot vladar kozmosa, vendar je ljubosumna Hera spodbudila Titane, naj otroka ubijejo. Rečeno je, da so se mu posmehovali Titani, ki so mu namesto zakonitega žezla dali tirs (steblo koromača).<ref>Damascius, Commentary on the Phaedo, I, 170, see in translation Westerink, ''The Greek Commentaries on Plato's Phaedo'', vol. II (The Prometheus Trust, Westbury) 2009</ref> Kot pripoveduje Diodor, ena miselna šola trdi, da Dioniz sploh ni bil dobesedno rojen na zemlji, ampak je njegova pripoved o rojstvu prispodoba generativne moči bogov, ki delujejo v naravi. V tem poročilu naj bi bil Dioniz sin Zevsa in Demetre, boginje kmetijstva. [185] Ko so 'sinovi Gaje' (tj. Titani) po njegovem rojstvu skuhali Dioniza, je Demetra zbrala njegove posmrtne ostanke in omogočila njegovo ponovno rojstvo. Diodor je opazil simboliko, ki jo je imel ta mit za njegove privržence: Dioniz, bog vinske trte, se je rodil iz bogov dežja in zemlje. Raztrgali so ga in skuhali sinovi Gaje ali 'rojena zemlja', kar je simboliziralo trgatev in postopek pridelave vina. Tako kot so ostanki gole trte vrnjeni na zemljo, da bi ji povrnili rodovitnost, so bili ostanki mladega Dioniza vrnjeni v Demetro, kar mu je omogočilo, da se je ponovno rodil.<ref name=diodiii>Diodorus Siculus [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Diodorus_Siculus/3E*.html 3.62–74].</ref> === Drugo rojstvo === [[File:Jupiter and Semele by Gustave Moreau.jpg|thumb|right|''[[Jupiter ina Semele]]''. Olje na platnu, [[Gustave Moreau]], 1895.]] Pripoved o rojstvu, ki jo je zapisal [[Gaj Julij Higin]] (ok. 64 pr. n. št. - 17 n. št.) v ''Fabulae'' 167, se ujema z orfijsko tradicijo, da je bil Liber (Dioniz) prvotno sin Joveja (Zevsa) in Prozerpine (Perzefone). Higin piše, da so Titani Liber raztrgali, zato je Jove vzel drobce svojega srca in jih dal v pijačo, ki jo je dal Semeli, hčerki Harmonije in Kadma, kralju in ustanovitelju Teb. Posledica tega je bila, da je Semele zanosila. Junona se je Semeli prikazala v obliki sestre Beroe in ji rekla: »Hči, prosi Jovea, naj pride k tebi, ko pride k Junoni, da boš morda vedela, kakšno zadovoljstvo je spati z bogom«. Ko je Semele zaprosila Joveja, naj bi jo ubil s strelo. Jove je nato dojenčka Liber vzel iz maternice in ga dal v varstvo Nisu. Higin trdi, da »se zato imenuje Dioniz in tudi tisti z dvema materama« (''dimētōr'').<ref>Hyginus, ''Fabulae'' CLXVII</ref> Nonn opisuje, kako je bilo življenje, ko se je po potopu pomladilo, življenje brez Dioniza brez veselja. »[[Hore]], so še vedno brez veselja spletale venčke za bogove le travniške trave. Vina ni bilo. Brez Bahha, ki je navdihnil ples, je bila njegova milost le na pol popolna in povsem brez dobička; očarala je le oči družbe, ko se je krožajoča plesalka gibala v zavojih in obračanih korakih, ki je le prikimal za besede, roko za usta, prste za glas«. Zevs je izjavil, da bo poslal svojega sina Dioniza, da bo smrtnike učil, kako pridelovati grozdje in delati vino, da bo olajšal njihov trud, vojno in trpljenje. Potem ko je postal zaščitnik človeštva, obljublja Zevs, se bo Dioniz boril na zemlji, vendar ga bo sprejel »svetli zgornji zrak, da bo zasijal poleg Zevsa in si delil poti zvezd«. (''Dionysiaca'' 7) [[File:Sebastiano_Ricci_-_Dionysus_(1695).jpg|thumb|left|''Zevs in Semele'' (c. 1695), [[Sebastiano Ricci]].]] Smrtna princesa Semele je takrat sanjala sanje, v katerih je Zevs s strelo uničil sadno drevo, vendar plodu ni škodoval. Poslal je ptico, da mu je prinesla enega od sadežev in mu ga zašila v stegno, da bo tako mati kot oče novemu Dionizu. Videla je bikovo obliko moškega, ki se je pojavila iz stegna, nato pa je ugotovila, da je bila sama drevo. Njen oče Kadmo, ki se je bal preroških sanj, je Semele naročil, naj se žrtvuje Zevsu. Zevs je prišel do Semele v njeni postelji, okrašeni z različnimi Dionizovimi simboli. Preobrazil se je v kačo in »Zevs se je dolgo potegoval in vzkliknil Euoi! Kot da bi bila vinska stiskalnica blizu, kot je rodil svojega sina, ki bi ljubil jok.« Takoj so posteljo in komore Semele poraščale trte in rože, zemlja pa se je smejala. Nato je Zevs spregovoril s Semele, razkril svojo resnično identiteto in ji rekel, naj bo srečna: »Rodiš sina, ki ne bo umrl, in ti ga bom imenoval nesmrtnega. Srečna ženska! Zanosila si sina, zaradi katerega bodo smrtniki pozabili na svoje težave, boš prinesla veselje bogovom in ljudem.« (''Dionysiaca'' 7). Med nosečnostjo se je Semele veselila vedenja, da bo njen sin božanski. Oblekla se je v venčke z rožami in venci bršljana in bosa tekla po travnikih in gozdovih, da bi se zabavala, kadar bi slišala glasbo. Hera ji je zavidala in se bala, da jo bo Zevs zamenjal s Semele kot kraljico Olimpa. K Semele je odšla pod krinko starke, ki je bila Kadmova mokra sestra. Semele je bila ljubosumna na pozornost, ki jo je Zevs namenil Heri, v primerjavi z njuno kratko zvezo in jo izzvala, da je zahtevala Zevsa, da se pred njo pojavi v svojem polnem božanstvu. Semele je molila k Zevsu, da se pokaže. Zevs je odgovoril na njene molitve, vendar jo je opozoril, kot da ga ni videl noben smrtnik, ko je držal strele. Semele se jih je dotaknila in se opekla. (''Dionysiaca'' 8) <ref>Nonnus, Dionysiaca 8. (trans. Rouse)</ref>. Toda dojenček Dioniz je preživel in Zevs ga je rešil iz ognja in si ga prišil v stegno. »Tako je zaobljeno stegno pri porodu postalo žensko in fant je bil rojen prezgodaj, vendar ne na materin način, saj je prešel iz materine maternice v očetovo.« (''Dionysiaca'' 9). Ob svojem rojstvu je imel par rogov v obliki polmeseca. Letni časi so ga okronali z bršljanom in cvetjem, rogate kače pa ovili okoli njegovih rogov. Pripoved o nadomestnem rojstvu je podal Diodor iz egiptovske tradicije. V njej je Dioniz Amonov sin, ki ga Diodor vidi hkrati kot boga stvarnika in kvazi zgodovinskega kralja Libije. Amon se je poročil z boginjo Rejo, vendar je imel zvezo z Amaltejo, ki je rodila Dioniza. Amon se je bal Reine jeze, če bi odkrila otroka, zato je odpeljal dojenčka Dioniza k Nisi (Dionizovemu tradicionalnemu otroškemu domu). Amon je Dioniza pripeljal v jamo, kjer naj bi zanj skrbela Nisa, hči junaka Aristeja. Dioniz je zaslovel zaradi svoje umetniške spretnosti, lepote in moči. Rečeno je bilo, da je umetnost vinarstva odkril že v otroštvu. Njegova slava je opozorila na Reo, ki je bila besna na Amona zaradi njegove prevare. Poskušala je pripeljati Dioniza pod svoj vpliv, a ker tega ni mogla, je zapustila Amona in se poročila s Kronosom. ==== Interpretacija ==== [[File:Delos Museum Mosaik Dionysos 05.jpg|thumb|250px| Helenistični grški mozaik, ki prikazuje boga Dioniza kot krilatega daimona, ki jaha na tigra, iz Hiše Dioniza v Delosu (nekoč so ga nadzorovale Atene) v južnoegejski regiji Grčije, konec 2. st. pr. n. št., Arheološki muzej Delos]] Že v antiki je poročilo o Dionizovem rojstvu smrtne ženske privedlo do trditve, da je bil zgodovinska osebnost, ki je sčasoma postala poobožanstvena, kar je pogosto veljalo za predlog evhemerizma (razlaga mitskih dogodkov, ki imajo korenine v smrtni zgodovini) in se pogosto uporablja za polbogove. Rimski cesar in filozof [[Julijan Odpadnik|Julijan]] iz 4. stoletja je naletel na primere tega prepričanja in pisal argumente proti. Julijan je v svojem ''To the Cynic Heracleios'' zapisal: »Veliko ljudi sem slišal, da je bil Dioniz smrtnik, ker se je rodil iz Semele in da je s svojim znanjem o teurgiji (oblika božanske magije, s katero nagovarja in prikliče pomoč nebeških božanstev in nadnaravnih duhov) in skrivnostih postal bog in tako kot naš gospodar Heraklej kajti njegovo kraljevsko krepost je na Olimp prevedel njegov oče Zevs.« Vendar je Julijanu mit o Dionizovem rojstvu (in Heraklejevem) predstavljal alegorijo globlje duhovne resnice. Julijan trdi, da rojstvo Dioniza ni bilo »nobeno rojstvo, ampak božanska manifestacija« Semele, ki je predvidevaal, da se bo kmalu pojavila fizična manifestacija boga Dioniza. Semele pa ni bila nestrpna do boga, ki je prišel in je začel svoje zgodbe razkrivati prezgodaj; zaradi njenega prestopka jo je udaril Zevs. Ko se je Zevs odločil, da je čas, da človeštvu naloži nov red, ki naj »preide iz nomadskega v bolj civiliziran način življenja«, je svojega sina Dioniza poslal iz Indije kot vidnega boga, razširil svoje čaščenje in dal trto kot simbol njegove manifestacije med smrtniki. V Julijanovi interpretaciji so Grki »Semele imenovali Dionizovo mater zaradi napovedi, ki jo je izrekla, pa tudi zato, ker jo je bog počastil kot prvo prerokovalko njegovega prihoda, medtem ko je to šele moralo biti«. Alegorični mit o rojstvu Dioniza je bil po Julijanu razvit tako, da izraža zgodovino teh dogodkov in resnico njegovega rojstva povzema zunaj generativnih procesov smrtnega sveta, vendar vstopa vanj, čeprav je bilo njegovo resnično rojstvo neposredno iz Zevsa v [[neoplatonizem|razumljivo področje]].<ref name=julian>Julian, trans. by Emily Wilmer Cave Wright. To the Cynic Heracleios. ''The Works of the Emperor Julian'', volume II (1913) Loeb Classical Library.</ref> === Otroštvo === [[File:Hermes di Prassitele, at Olimpia, front.jpg|thumb|220px|upright|''[[Praksitelov Hermes|Hermes in dojenček Dioniz]]'', [[Praksitel]], (Arheološki muzej Olimpije).]] Po Nonnu je Zevs dojenčka Dioniza dal v varstvo Hermesu. Hermes je Dioniza dal Lamidom ali hčerkam Lamosa, ki so bile rečne nimfe. Toda Hera je Lamide obnorela in povzročila, da so napadle Dioniza, ki ga je rešil Hermes. Hermes je nato dojenčka pripeljal v Ino, da bi ga vzgojil njen spremljevalec Mistis, ki ga je naučil obredov skrivnosti (''Dionysiaca'' 9). V [[Apolodor]]jevem pripovedovanju je Hermes naročil Ino, naj vzgaja Dioniza kot deklico, da bi ga skril pred Herino jezo.<ref>Apollodorus, The Library, with an English Translation by Sir James George Frazer, F.B.A., F.R.S. in 2 Volumes. Cambridge, Massachusetts, Harvard University Press; London, William Heinemann Ltd. 1921. Includes Frazer's notes. {{ISBN|0-674-99135-4|0-674-99136-2}}</ref> Vendar ga je Hera našla in bljubila, da bo hišo uničila s poplavo; pa je Hermes spet rešil Dioniza in ga tokrat pripeljal v gore Lidije. Hermes je sprejel podobo Fanesa, najstarejšega izmed bogov in tako se je Hera poklonila pred njim in ga pustila mimo. Hermes je dojenčka dal boginji Rei, ki je zanj skrbela skozi mladost. Druga različica pravi, da so Dioniza odpeljali k Nisinim deževnim nimfam, ki so hranile njegovo otroštvo, za njihovo skrb pa jih je Zevs nagradil tako, da jih je postavil kot Hijade med zvezde ([[Hijade (zvezdna kopica)]]. V še eni različici mita ga vzgaja njegov bratranec Macris na otoku [[Evboja]].<ref>Conner, Nancy. "The Everything Book of Classical Mythology" 2ed</ref> [[File:Giovanni_bellini,_Young_Bacchus.jpg|thumb|left|''Otrok Bakh'', slika (c. 1505–1510) [[Giovanni Bellini]].]] Dioniz je v grški mitologiji bog tujega izvora in čeprav je gora Nisa mitološka lokacija, je vedno postavljena daleč proti vzhodu ali jugu. ''Homerska himna 1 Dionizu'' jo postavlja 'daleč od [[Fenicija|Fenicije]], blizu egiptovskega toka'. [193] Drugi so ga postavili v [[Anatolija|Anatolijo]] ali v [[Libija|Libijo]] ('stran na zahodu ob velikem oceanu'), v [[Etiopija|Etiopijo]] (Herodot) ali Arabijo (Diodor Sicilski).<ref>''Diodorus Siculus, Library of History 4. 2. 3</ref> Zdi se, da ''Bibliotheca'' sledi Ferekidu, ki pripoveduje, kako so dojenčka Dioniza, boga vinske trte, dojile deževne nimfe, Hijade v Nisi. Tudi mladi Dioniz naj bi bil eden izmed mnogih znanih učencev [[kentaver|kentavra]] [[Hiron]]a. Po Ptolemaju Kenu iz Fotijeve knjižnice je »Hiron ljubil Dioniza, od katerega se je naučil napevov in plesov, bakhičnih obredov in iniciacij«.<ref>Photius, ''Library;'' "Ptolemy Chennus, New History"</ref> === Potovanja in izum vina === [[File:Bacchus en Ampelos, Francesco Righetti, 1782.jpg|thumb|230px|''Bakh in Ampel'', Francesco Righetti (1782)]] Ko je Dioniz odrasel, je prvi odkril kulturo vinske trte in način pridobivanja njenega dragocenega soka; [196] toda Hera ga je prizadela z norostjo in ga popeljala na potep po različnih delih zemlje. V Frigiji ga je boginja Kibela, ki je bila Grkom bolj znana kot Reja, ozdravila in ga naučila svojih verskih obredov, nato pa je preko Azije začel napredovati in učiti ljudi gojenja trte. Najbolj znan del njegovih potepanj je njegova odprava v Indijo, ki naj bi trajala nekaj let. Po legendi so domačini, ko je [[Aleksander Veliki]] prišel do mesta z imenom Nisa blizu reke [[Ind]], rekli, da je njihovo mesto v daljni preteklosti ustanovil Dioniz, njihovo mesto pa je bilo posvečeno bogu Dionizu.<ref>Arrian, ''Anabasis of Alexander'' [https://www.loebclassics.com/view/arrian-anabasis_alexander/1976/pb_LCL269.3.xml 5.1.1–2.2]</ref> Ta potovanja so imela obliko vojaških osvajanj; po Diodoru Sicilskem je osvojil ves svet, razen Britanije in Etiopije. Drugi mit po Nonnu vključuje Ampela, satira, ki ga je ljubil Dioniz. Kot je poročal Ovid, je Ampel postal ozvezdje ''Vindemitor'' ali 'nabiralec grozdja': <blockquote><small> »... ne bo vam nabiralci grozdja ušel. Na kratko lahko povemo tudi izvor tega ozvezdja. 'Tis je rekel, da je Bakh na ismarskih gričih ljubil neostriženega Ampela, sina nimfe in satira. Bog mu je podelil trto, ki se je vlekla iz brestovih listnatih vej in trta še vedno od dečka prevzame njegovo ime. Medtem ko je naglo odcepil čudovito grozdje na veji, je padel dol; Liber je izgubljeno mladost nosil do zvezd.«<ref>Ovid, ''Fasti'', iii. 407 ff. (James G. Frazer, translator).</ref></small></blockquote> Še eno zgodbo o Ampelu je povezal Nonn: v nesreči, ki jo je predvidel Dioniz, je bil mladenič umorjen med jahanjem bika, ki ga je zmedel pik obada, ki ga je poslala Atë, boginja neumnosti. Usode so Ampelu podelile drugo življenje kot trta, iz katere je Dioniz iztisnil prvo vino. === Vrnitev v Grčijo === [[File:Badakshan patera Triumph of Bacchus.jpg|thumb|left|Badakšanska [[patera]], "Triumf Bakha", (1.–4. st.).<ref>The Diffusion of Classical Art in Antiquity, John Boardman, Princeton University Press 1993, p.96</ref> [[Britanski muzej]]]] Ko se je po potovanju po Aziji zmagoslavno vrnil v Grčijo, je Dioniz veljal za ustanovitelja triumfalne povorke. Prizadeval si je za uvedbo svoje religije v Grčijo, vendar so mu vladarji, ki so se je bali, nasprotovali zaradi motenj in norosti, ki jih je prinesla s seboj. [[File:Death Pentheus Louvre G445.jpg|thumb|right|Pentej razdvojem med Agave in Ino. Atiški rdečefiguralni ''lekanis'' (kozmetična posoda), ok. 450–425 pr. n. št. (Louvre)]] V enem od mitov, prilagojenega Evripidovi drami ''Bacchae'', se Dioniz vrne v svoje rojstno mesto [[Tebe, Grčija|Tebe]], ki mu vlada bratranec Pentej. Pentej, kot tudi njegova mati Agave in njegovi teti Ino in Autone, ne verjamejo v Dionizovo božansko rojstvo. Kljub opozorilom slepega preroka Tiresija mu zanikajo čaščenje in ga obsojajo, ker je žene v Tebah navdušil za norost. Dioniz s svojimi božanskimi močmi obnori Penteja, nato pa ga povabi, da v gozdu gore Kiteron vohuni nad ekstatičnimi rituali [[Menade|Menad]] (Bakhantke). Pentej se v upanju, da bo priča spolni orgiji, skrije v drevo. Menade ga opazijo; ponorele od Dioniza ga vzamejo za gorskega leva in ga napadajo z golimi rokami. Pentejeve tete in njegova mati Agave so med njimi in mu strgajo ud iz okončine. Agave nasloni glavo na sulico in odnese pokal k očetu Kadmu. Norost mine. Dioniz prispe v svoji resnični, božanski obliki, prežene Agavo in njene sestre ter spremeni Kadma in njegovo ženo Harmonijo v kače. Prihranjeno je le Tiresiju.<ref>Euripides, ''Bacchae''.</ref> [[File:Lycurgus Cup red BM MME1958.12-2.1.jpg|thumb|[[Steklena čaša s prizorom Likurgove smrti]]]] Ko je tračanski kralj [[Likurg iz Trakije|Likurg]] slišal, da je Dioniz v njegovem kraljestvu, je zaprl Dionizove privrženke, Menade. Dioniz je pobegnil in se zatekel k Tetidi ter poslal sušo, ki je spodbudila ljudi k uporu. Bog je nato kralja Likurga obnorel in mu dal, da je lastnega sina s sekiro razsekal na koščke v prepričanju, da je bil bršljan, rastlina, sveta Dionizu. Nato je orakelj trdil, da bo dežela ostala suha in neplodna, dokler bo Likurg živel, njegovi ljudje pa so ga dali obesiti in razčetveriti. Zaradi kraljeve smrti je Dioniz preklical prekletstvo. O tej zgodbi govori [[Homer]]jeva ''[[Iliada]]'' 6.136–137. V alternativni različici, ki je včasih upodobljena v umetnosti, Likurg poskuša ubiti Ambrosia, privrženca Dioniza, ki se je preoblikoval v trto, ki se je zavila okoli razjarjenega kralja in ga počasi zadavila.<ref>{{cite web|url=https://www.britishmuseum.org/explore/highlights/highlight_objects/pe_mla/t/the_lycurgus_cup.aspx|title=British Museum – The Lycurgus Cup|work=britishmuseum.org}}</ref> === Ujetništvo in pobeg === ''Homerska himna 7 za Dioniza'' pripoveduje, kako so ga, medtem ko je sedel na morski obali, opazili neki mornarji, ki so verjeli da je princ. Poskušali so ga ugrabiti in odpluti, da bi ga prodali za odkupnino ali v suženjstvo. Nobena vrv ga ne bi zavezala. Bog se je spremenil v močnega leva in na krovu sprožil medveda ter pobil vse na svoji poti. Tiste, ki so skočili z ladje, so usmiljeno spremenili v delfine. Edini preživeli je bil krmar Acoetes, ki je prepoznal boga in od začetka poskušal ustaviti svoje mornarje.<ref>{{cite web|url=http://www.theoi.com/Olympios/DionysosWrath.html#Tyrrhenian |title=Theoi.com" Homeric Hymn to Dionysus |publisher=Theoi.com |access-date=2014-06-29}}</ref> V podobni zgodbi je Dioniz najel tirensko gusarsko ladjo, ki je plula iz Ikarije v Naksos. Ko je bil na krovu, niso odpluli v Naksos, temveč v Azijo, nameravali pa so ga prodati kot sužnja. Tokrat je bog jambor in vesla spremenil v kače, posodo pa napolnil z bršljanom in zvokom piščali, tako da so mornarji ponoreli in poskakali v morje ter postali delfini. V Ovidovih ''[[Metamorfoze|Metamorfozah]]'' Bakh to zgodbo začne kot majhen otrok, ki so ga našli pirati, vendar se na krovu spremeni v božansko odraslo osebo. Številni Dionizovi miti vključujejo boga, čigar rojstvo je bilo skrivno in brani svojo božanskost pred dvomljivci. Malcolm Bull ugotavlja, da »merilo Bakhovega dvoumnega položaja v klasični mitologiji je, da je moral za razliko od ostalih olimpijcev z ladjo potovati na otoke, s katerimi je bil povezan in z njih«.<ref>Bull, 245–247, 247 quoted</ref> Paola Corrente ugotavlja, da se v mnogih virih incident s pirati zgodi proti koncu Dionizovega časa med smrtniki. V tem smislu služi kot zadnji dokaz njegove božanskosti in mu pogosto sledi spust v Had, da bi prišel do svoje matere, ki se nato povzpneta v nebesa, da bi živela skupaj z olimpskimi bogovi. === Spust v podzemlje === [[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]] v knjigi II svojega ''Opisa Grčije'' opisuje dve različni tradiciji glede Dionizove ''katabaze'' ali spuščanja v podzemlje. Obe opisujeta, kako je Dioniz vstopil v posmrtno življenje, da bi rešil svojo mamo Semele in jo pripeljal na njeno pravo mesto na Olimpu. Da bi to naredil, se je moral spoprijeti s peklenskim psom Kerberjem, ki mu ga je Heraklej zadrževal. Potem ko je Dioniz prišel do Semele, se je pojavil z njo iz neznanskih voda lagune na obali Argolide blizu prazgodovinskega najdišča Lerna.<ref name=PausaniasII>Pausanias, ''Description of Greece'' book 2</ref> Ta mitski dogodek so obeležili z letnim nočnim festivalom, katerega podrobnosti je lokalna religija skrivala. Po mnenju Paole Corrente lahko pojav Dioniza iz voda lagune pomeni obliko ponovnega rojstva tako zanj kot za Semele, ko sta se ponovno pojavila iz podzemlja.<ref name="corrente2019">Corrente, Paola and Sidney Castillo. 2019. “Philology and the Comparative Study of Myths”, The Religious Studies Project (Podcast Transcript). 3 June 2019. Transcribed by Helen Bradstock. Version 1.1, 28 May 2019. Available at: https://www.religiousstudiesproject.com/podcast/philology-and-the-comparative-study-of-myths/</ref> Različica tega mita je osnova [[Aristofan]]ove komedije ''Žabe''. Po besedah krščanskega pisatelja Klementa Aleksandrijskega je Dioniza na potovanju vodil Prosimn ali Polimn, ki je za svojo nagrado zahteval Dionizovega ljubimca. Prosimn je umrl, preden je Dioniz lahko spoštoval svojo obljubo, zato je Dioniz, da bi zadovoljil Prosimnovo senco, iz oljčne veje oblikoval falus in sedel nanj pri Prosimnovem grobu.<ref>Clement of Alexandria, ''Protreptikos,'' II-30 3–5</ref> Ta zgodba je v celoti preživela le v krščanskih virih, katerih cilj je bil diskreditirati pogansko mitologijo, vendar se zdi, da je služila tudi razlagi izvora skrivnih predmetov, ki so jih uporabljali dionizijski misteriji. Isti mit o Dionizovem sestopu v podzemlje je povezan tako z Diodorjem Sicilskim v njegovem delu ''Bibliotheca historica'' iz 1. stoletja pred našim štetjem, kot s Psevdo-Apolodorjem v tretji knjigi njegovega dela ''Bibliotheca'' iz 1. stoletja našega štetja. V slednjem Apolodor pripoveduje, kako je Dioniz, potem ko je bil skrit stran od Herine jeze, potoval po svetu, nasprotujoč tistim, ki so zanikali njegovo božanstvo, in to dokončno dokazal, ko je svoje piratske ujetnike spremenil v delfine. Po tem je bil vrhunec njegovega življenja na zemlji njegov spust, da bi svojo mamo spravil iz podzemlja. Svojo mamo je preimenoval v Tione in se z njo povzpel v nebesa, kjer je postala boginja.<ref>Apollodorus, ''Bibliotheca'' book 3</ref> V tej različici mita se implicira, da morata Dioniz oboje dokazati svoje božanstvo smrtnikom, nato pa svoje mesto na Olimpu tudi legitimirati z dokazovanjem svojega rodu in mamo povzdigniti v božanski status, preden zasede svoje mesto med olimpijskimi bogovi. <gallery> File:Nagarjunakonda Dionysus Palace site.jpg|Relief Dioniza, Nagarjunakonda, južna Indija, 3. stoletje. Ima svetlo brado, je pol gol in nosi pivski rog. Zraven je sod vina.<ref name=MLV>{{cite book |last1=Varadpande |first1=M. L. |title=Ancient Indian And Indo-Greek Theatre |date=1981 |publisher=Abhinav Publications |isbn=9788170171478 |pages=91–93 |url=https://books.google.com/books?id=JYuJWxLv-U0C&pg=PA91 |language=en}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Carter |first1=Martha L. |title=Dionysiac Aspects of Kushān Art |journal=Ars Orientalis |date=1968 |volume=7 |pages=121–146, Fig. 15 |issn=0571-1371|jstor=4629244 }}</ref> File:Neptune et les pirates.jpg|Severnoafriški rimski mozaik: Panter-Dioniz raztrese pirate, ki so spremenjeni v delfine, razen krmarja Acoetesa; drugo stoletje našega štetja (Narodni muzej Bardo) File:Temple Dionysus Delos Stoivadeion 130086.jpg|Izklesan falus na vhodu v Dionizov tempelj v Delosu v Grčiji. File:Table support with a Dionysiac group (AD 170-180) (3470740119).jpg|Podstavek za marmorno mizo, ki jo krasi skupina, med katero so Dioniz, Pan in Satir; Dioniz ima riton v obliki panterja; na laseh figur in vej so ohranjene sledi rdeče in rumene barve; iz maloazijske delavnice, 170–180 n. št., Nacionalni arheološki muzej, Atene, Grčija </gallery> == Ikonografija == === Simboli === [[File:Dioniso seduto, officina neoattica, I sec dc, 6728.JPG|thumb|right|Antični rimski relief v Museo Archeologico (Neapelj), na katerem je upodobljen Dioniz, ki drži tirs in je bil deležen libacije, oblečen je v bršljanov venec, ob njem je panter.]] [[File:Dionysos panther Louvre K240.jpg|thumb|right|Dioniz na hrbtu panterja; na levi paposilen, ki drži tamburino. Stran A iz rdečefiguralnega kraterja, približno 370 pr. n. št.]] Najzgodnejše kultne podobe Dioniza prikazujejo zrelega moškega, bradatega in oblečenega. Ima koromačevo palico, ki je okrašena z borovim storžem in je znana kot [[tirs]]. Kasnejše podobe ga prikazujejo kot golobradega, čutnega, golega ali polgolega mladca: literatura ga opisuje kot ženskega ali 'moško-ženskega'.<ref>{{cite book |last=Otto |first=Walter F. |title=Dionysus Myth and Cult |year=1995 |publisher=Indiana University Press |isbn=0-253-20891-2 }}</ref> V svoji popolnoma razviti obliki njegova osrednja kultna podoba prikazuje njegov triumf, neurejen prihod ali vrnitev, kot iz nekega kraja onkraj meja znanega in civiliziranega. Njegovo procesijo (''thiasus'') sestavljajo divje sledilke (menade) in bradati satiri s pokončnimi penisi; nekateri so oboroženi s tirsom, nekateri plešejo ali igrajo na glasbila. Boga samega vlečejo v kočiji, ponavadi eksotične zveri, kot so levi ali tigri, včasih pa se ga udeleži tudi bradati, pijani Silen. Ta procesija naj bi bila kultni model za privržence njegovih dionizijskih misterijev. Dioniza mestne religije predstavljajo kot zaščitnika tistih, ki ne pripadajo običajni družbi, in tako simbolizira kaotično, nevarno in nepričakovano vse, kar uide človeškemu razumu in kar lahko pripišemo le nepredvidljivemu delovanju bogov.<ref>{{cite book|title=Gods of Love and Ecstasy|url = https://books.google.com/books?id=QDQK7l13WIIC&pg=PA15|first= Alain |last = Daniélou |page =15|publisher = Inner Traditions|location = Rochester, Vermont|date = 1992|isbn = 9780892813742}}</ref> Dioniz je bil bog vstajenja in je bil močno povezan z bikom. V kultni himni iz [[Olimpija, Grčija|Olimpije]] je na festivalu za Hero Dioniz povabljen, da pride kot bik. Walter Burkert pripoveduje: »Precej pogosto je [Dioniz] upodobljen z bikovimi rogovi, v Kyzikosu pa ima tavromorfno podobo« in se sklicuje tudi na arhaični mit, v katerem Dioniza zakoljejo kot bikca in ga Titani pojedo. Kača in [[falus]] sta bila v antiki simbola Dioniza in Bakha v Grčiji in Rimu. Običajno nosi kožo panterja ali leoparda in drži tirs - dolgo palico na kateri je borov storž. Njegova ikonografija včasih vključuje menade, ki nosijo venčke iz bršljana in kače okoli las ali vratu. Kult Dioniza je bil tesno povezan z drevesi, zlasti s [[smokvovec|figo]] in nekateri njegovi vzdevki to kažejo, na primer ''Endendros'' 'on na drevesu' ali ''Dendritēs'' 'on z drevesa'. Peters predlaga prvotni pomen kot 'tisti, ki teče med drevjem' ali 'tekač v gozdu'. Janda (2010) sprejema etimologijo, vendar predlaga bolj kozmološko razlago 'tistega, ki poganja (svetovno) drevo'. Ta razlaga pojasnjuje, kako bi bilo ''Nisa'' mogoče razlagati iz pomena 'drevo' v ime gora: ''axis mundi'' indoevropske mitologije so predstavljene tako kot svetovno drevo kot svetovna gora. Dioniz je tesno povezan tudi s prehodom med poletjem in jesenjo. V sredozemskem poletju, ki ga zaznamuje vzpon pasje zvezde [[Sirij]], vreme postane izredno vroče, vendar je to tudi čas, ko se obetajo prihajajoče letine. Pozno poletje, ko je bil [[Orion (ozvezdje)|Orion]] v središču neba, je bil čas trgatev v stari Grčiji. Platon darove te sezone opisuje kot pridelano sadje in tudi dionizijsko veselje. Pindar opisuje »čisto svetlobo visokega poletja« kot tesno povezano z Dionizom in morda celo utelešenje samega boga. Podoba Dionizovega rojstva iz Zevsovega stegna ga imenuje ''Zevsova luč'' (''Dios phos'') in ga povezuje s Sirijevo lučjo. === V klasični umetnosti === Bog in še pogosteje njegovi privrženci so bili pogosto upodobljeni v poslikani [[Starogrška keramika|keramiki antične Grčije]], ki je večinoma služila za vino. Toda poleg nekaterih reliefov menad so se dionizijski predmeti redko pojavljali v velikih kipih pred helenističnim obdobjem, ko so postali pogosti. Pri teh je obdelava samega boga segala od hudih arhaičnih ali novoatičnih tipov, kot je ''Dioniz Sardanapalus'', do tipov, ki so ga prikazovali kot indolentnega in androgenega mladeniča, pogosto golega.<ref>as in the [[:File:Dionysus and Eros.jpg|Dionysus and Eros]], Naples National Archaeological Museum</ref> ''[[Praksitelov Hermes|Hermes in dojenček Dioniz]]'' je verjetno grški izvirnik iz marmorja, skupina ''[[Ludovisijev Dioniz]]'' pa verjetno rimski izvirnik 2. stoletja našega štetja. Znane helenistične skulpture dionizijskih predmetov, ki so preživele kot rimske kopije so: ''[[Barberinijev Favn]]'', ''[[Belvederski torzo]]'', ''[[Počivajoči Satir]]''. ''[[Furiettijevi Kentavri]]'' in ''[[Speči hermafrodit]]'' odražajo sorodne predmete, ki so se v tem času že potegnili v dionizijsko orbito. Marmorni ''[[Pergamoski plesalec]]'' je izviren, prav tako bronasti ''[[Plešoči Satir iz Mazara del Vallo]]'', nedavno najden v morju. Dionizijski svet je bil do helenističnega obdobja hedonistična, a varna pastorala, v katero so bila kooptirana druga polsveta bitja na podeželju, kot so [[kentaver|kentavri]], [[nimfa|nimfe]] in bogova [[Pan]] in [[Hermafrodit (mitologija)|Hermafrodit]]. 'Nimfa' v tej fazi »pomeni preprosto idealno samico dionizijske narave na prostem, ne-divjo bakhanto«. Helenistična skulptura prvič vključuje tudi velike žanrske predmete otrok in kmetov, od katerih imajo mnogi dionizijske atribute, kot so bršljanovi venci in »večino je treba obravnavati kot del njegovega področja. S satiri in nimfami imajo skupno to, da so bitja na prostem in nimajo prave osebne identitete«. ''[[Krater iz Dervenija]]'' iz 4. stoletja pred našim štetjem, edinstveno preživetje zelo velike klasične ali helenistične kovinske posode vrhunske kakovosti, prikazuje Dioniza in njegove privržence. Dioniz se je obrnil na helenistične monarhije iz več razlogov, poleg tega, da je bil zgolj bog užitka: bil je človek, ki je postal božanski, prišel je in osvojil Vzhod, s svojim smrtnikom ponazarjal življenjski slog in veličastnost privržencev in je bil pogosto obravnavan kot prednik. [239] Še naprej se je obračal na bogataše cesarskega Rima, ki so svoje vrtove naselili z dionizijsko skulpturo, do 2. stoletja našega štetja pa so bili pogosto pokopani v sarkofagih, izklesanih z natrpanimi prizori Bakha in njegovega spremstva. ''[[Steklena čaša s prizorom Likurgove smrti]]'' iz 4. stoletja našega štetja v Britanskem muzeju je spektakularna steklena [[čaše v okovju|čaša v okovju]], ki spremeni barvo, ko svetloba prihaja skozi steklo; prikazuje vezanega kralja Likurga, ki ga bog zasmehuje in napada satir; to je bilo mogoče uporabljeno za praznovanje dionizijskih misterijev. Elizabeth Kessler je teoretizirala, da mozaik, ki se pojavlja na tricliklijevem dnu Hiše Aion v Nea [[Pafos]]u na Cipru, podrobno opisuje monoteistično čaščenje Dioniza.<ref>Kessler, E., ''Dionysian Monotheism in Nea Paphos, Cyprus,''</ref> V mozaiku se pojavljajo drugi bogovi, vendar so morda le manjši prikazi centralno vsiljenega Dioniza. Srednje bizantinska ''[[Skrinja iz Verolija]]'' prikazuje tradicijo, ki je obstajala v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] okoli leta 1000 našega štetja, a verjetno ni dobro razumljena. == Post klasična umetnost == === Umetnost od renesanse dalje === [[File:Michelangelo Bacchus.jpg|220px|thumb|right|''[[Bakh (Michelangelo)|Bakh]]'', [[Michelangelo]] (1497)]] Bakhični subjekti v umetnosti so se nadaljevali v [[italijanska renesansa|italijanski renesansi]] in kmalu postali skoraj tako priljubljeni kot v antiki, vendar je njihovo »močno povezovanje z žensko duhovnostjo in močjo skoraj izginilo«, kot tudi »ideja, da so bile uničujoče in ustvarjalne moči boga neločljivo povezane«. V ''[[Bakh (Michelangelo)|Michelangelovem kipu]]'' (1496–97) je »norost postala veselje«. Kip si prizadeva nakazati tako pijano nesposobnost kot povišano zavest, toda to se je poznejšim gledalcem morda izgubilo, tipično pa sta bila dva vidika nato razdeljena, z jasno pijanim Silenom, ki predstavlja prvega in mladostnim Bakhom, ki je pogosto prikazan s krili, ker um prenaša na višja mesta.<ref>Bull, 227–232, 228 quoted</ref> [[File:Hendrick Goltzius, Dutch (active Haarlem) - Sine Cerere et Libero friget Venus (Without Ceres and Bacchus, Venus Would Freeze) - Google Art Project.jpg|thumb|left|Hendrik Goltzius, 1600–03, Fhiladelfija, pero risba]] [[Tizian]]ovi ''[[Bakh in Ariadna]]'' (1522–23) in ''Bakanalije Andrijcev'' (1523–26), obe naslikani za isto sobo, ponujata vplivno junaško pastoralo, [244] medtem ko [[Diego Velázquez]] v ''[[Bakhov triumf]]'' (ali ''Los borrachos'' – 'pivci', ok. 1629) in [[Jusepe de Ribera]] v svojem ''Pijanem Silenu'' izbereta žanrski realizem. [[Flamski barok|Flamsko baročno]] slikarstvo je pogosto naslikalo Bakhove privržence, tako kot [[Anthonis van Dyck|van Dyckov]] ''Pijani Silen'' in številna [[Peter Paul Rubens|Rubensova]] dela; [[Nicolas Poussin]] je bil še en redni slikar Bakhovih scen. Skupna tema v umetnosti, ki se je začela v 16. stoletju, je upodobitev Bakha in Cerere, ki skrbita za upodabljanje ljubezni - pogosto Venere, Kupida ali Amorja. Ta tradicija izhaja iz citata rimskega komika [[Terencij]]a (ok. 195/185 - ok. 159 pr. n. št.), ki je postal priljubljen pregovor v zgodnjem modernem obdobju: ''Sine Cerere et Baccho friget Venus'' ('brez Cerere in Bakha Venera zmrzne' ). Njegov najpreprostejši pomen je, da ljubezen potrebuje hrano in vino, da uspe. Umetniška dela, ki temeljijo na tem izreku, so bila priljubljena v obdobju 1550–1630, zlasti v severnem manierizmu v [[Praga|Pragi]] in [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]], pa tudi pri Rubensu. Zaradi svoje povezanosti z letino trte je Bakh postal bog jeseni, njega in njegove privržence pa so pogosto prikazovali v sklopih, ki prikazujejo letne čase.<ref>Malcolm Bull, ''The Mirror of the Gods, How Renaissance Artists Rediscovered the Pagan Gods'', Oxford UP, 2005, {{ISBN|978-0195219234}}</ref> === Sodobna literatura in filozofija === [[File:Los borrachos o el triunfo de Baco 1629 Velázquez.jpg|thumb|220px|''[[Triumf Bakha]]'', [[Diego Velázquez]], c. 1629]] [[File:Cornelis de Vos - El triunfo de Baco.jpg|thumb|220px|''Triumph Bakha'', [[Cornelis de Vos]].]] Dioniz je ostal navdih umetnikom, filozofom in pisateljem tudi v moderni dobi. V rojstvu tragedije (1872) je nemški filozof [[Friedrich Nietzsche]] predlagal, da napetost med apolonskim in dionizijskim estetskim načelom temelji na razvoju grške tragedije; Dioniz je predstavljal tisto, kar je bilo neovirano kaotično in iracionalno, medtem ko je Apolon predstavljal racionalno in urejeno. Ta koncept rivalstva ali nasprotovanja med Dionizom in [[Apolon]]om je bil označen kot 'sodoben mit', saj je izum sodobnih mislecev, kot sta Nietzsche in [[Johann Joachim Winckelmann]], in ga v klasičnih virih ne najdemo. Vendar pa je bila sprejemanje in priljubljenost te teme v zahodni kulturi tako velika, da je njen podtok vplival na zaključke klasične učenja.<ref>Isler-Kerényi, C., & Watson, W. (2007). "Modern Mythologies: 'Dionysos' Versus 'Apollo'". In ''Dionysos in Archaic Greece: An Understanding through Images'' (pp. 235–254). Leiden; Boston: Brill. Retrieved from http://www.jstor.org/stable/10.1163/j.ctt1w76w9x.13</ref> Nietzsche je tudi trdil, da najstarejše oblike [[grška tragedija|grške tragedije]] v celoti temeljijo na trpečem Dionizu. V Nietzschejevem delu ''Jenseits von Gut und Böse '' iz leta 1886 in kasneje ''Somrak idolov'', ''Antikrist'' in ''Ecce Homo'' je Dioniz zasnovan kot utelešenje neomejene volje do moči. V helenski religiji trpečega boga (1904) in Dionizu in zgodnjem dionizizmu (1921) pesnik Vjačeslav Ivanov razvija teorijo dionizizma, pri čemer izvira iz literature in zlasti tragedije do starih dionizijskih misterijev. Ivanov je dejal, da je bilo Dionizovo trpljenje 'značilnost kulta', tako kot je trpljenje Kristusa pomembno za krščanstvo.<ref>{{Cite book|last=Rosenthal|first=Bernice Glatzer|chapter-url=https://books.google.com/books?id=IGpOo6IV74IC&pg=PA344|title=Sacred Stories: Religion and Spirituality in Modern Russia|publisher=Indiana University Press|year=2007|isbn=978-0-253-21850-6|editor-last1=Steinberg|editor-first1=Mark D. |editor-first2=Heather J. |editor-last2=Coleman|location=Bloomington and Indianapolis|pages=344|language=en|chapter=Chapter 13. A New Spirituality: The Confluence of Nietzsche and Orthodoxy in Russian Religious Thought}}</ref> Karl Kerényi označuje Dioniza kot predstavnika psihološke življenjske sile (grško ''Zoê'').<ref>Kerenyi, K., ''Dionysus: Archetypal Image of Indestructible Life'' (Princeton/Bollingen, 1976).</ref> Druge psihološke interpretacije postavljajo v ospredje Dionizovo čustvenost, ki se osredotoča na veselje, grozo ali histerijo, povezano z bogom. [[Sigmund Freud]] je določil, da je treba njegov pepel hraniti v starogrški vazi, poslikani z dionizijskimi prizori iz njegove zbirke, ki ostaja na ogled v londonskem krematoriju Golders Green. V [[Clive Staples Lewis|C. S. Lewisovem]] ''Princu Caspianu'' (del ''[[Zgodbe iz Narnije]]'') je Bakh nevaren, androgen mlad fant, ki Aslanu pomaga prebuditi duhove narnijskih dreves in rek. Serija knjig Ricka Riordana ''Percy Jackson & The Olympians'' predstavlja Dioniza kot brezskrbnega, otroškega in razvajenega boga. V grafičnem romanu ++Zlobni + Božanski++ se bogovi reinkarnirajo v pop zvezde: Dioniz je 'plesišče, ki hodi kot človek', povezano z ekstatično sprostitvijo rave kulture. V romanu ''Gospodinjski bogovi'' Harryja Turtledovea in Judith Tarr, je Nicole Gunther-Perrin odvetnica v 20. stoletju. Izvaja libacijo za Liber in Libero, rimski ekvivalent Dioniza in Perzefone, in jo prepelje nazaj v stari Rim.<ref>{{cite web|last1=Johnson|first1=Sarah|title=Household Gods|url=https://historicalnovelsociety.org/reviews/household-gods/|website=Historical Novel Society|publisher=Historical Novel Society|access-date=2 August 2017}}</ref> V knjigi ''The Secret History'' avtorice Donne Tartt skupina študentov klasike razmišlja o obujanju čaščenja Dioniza v času njihovega šolanja.<ref>{{cite news|last1=Kakutani|first1=Michiko|title=Books of The Times; Students Indulging in Course of Destruction|url=https://www.nytimes.com/1992/09/04/books/books-of-the-times-students-indulging-in-course-of-destruction.html|website=The New York Times|publisher=The New York Times|access-date=3 November 2017}}</ref> === Film in uprizoritvena umetnost === [[Walt Disney]] je Bakha upodobil v segmentu ''Pastorala'' animiranega filma ''Fantasia'' kot lika, podobnega Silenu. Leta 1969 je bila izvedena priredba ''The Bacchae'', imenovana ''Dioniz leta '69''. Iz iste predstave je bil posnet film. Produkcija je bila opazna po sodelovanju občinstva, goloti in gledaliških novostih.<ref>{{cite news|last1=Greenspun|first1=Roger|title=Screen::De Palma's 'Dionysus in 69'|url=https://www.nytimes.com/movie/review?res=9E01E2D81638EE34BC4B51DFB566838B669EDE|access-date=1 August 2017|newspaper=New York Times|date=March 23, 1970}}</ref> Leta 1974 sta Stephen Sondheim in Burt Shevelove Aristofanovo komedijo ''Žabe'' prilagodila sodobnemu [[muzikal]]u, ki je na [[Broadway]] prišel leta 2004, v Londonu pa je bil oživljen leta 2017. Muzikal ohranja spust Dioniza v Had, da bi vrnil dramatika; vendar so dramatiki posodobljeni na sodobni čas in Dioniz je prisiljen izbirati med [[George Bernard Shaw|Georgeom Bernardom Shawom]] in [[William Shakespeare|Williamom Shakespearom]].<ref>{{cite web|last1=Murray|first1=Matthew|title=The Frogs|url=http://www.talkinbroadway.com/page/world/Frogs.html|website=Talkin' Broadway|publisher=Talkin' Broadway|access-date=2 August 2017}}</ref> Leta 2006 The Orion Experience v albumu Cosmocandy vključuje pesem z naslovom ''Kult Dioniza''. Pesem prikliče teme iz božjega kulta. Celoten album je opisan kot »kratek, oster in navsezadnje nepozaben, žareč od že pozabljene disko-sintetične energije.«<ref>Sourced from: https://www.popmatters.com/the-orion-experience-cosmicandy-2496184216.html</ref> Pesem na splošno igra božje teme, da je zanič in se upira socialnim normam. Leta 2018 je avstralski glasbeni projekt Dead Can Dance izdal album z naslovom ''Dioniz''. Glasbenik Brendan Perry je navdih za album opisal kot trance podobno 'dionizijsko' izkušnjo, ki jo je imel na festivalu med potovanjem po podeželski Španiji. »Takšni spomladanski festivali so resnični ostanki dionizijskih festivalov. Po vsem Sredozemlju so v oddaljenih krajih, kjer krščanski vpliv ni bil tako velik. ... Ljudje nosijo maske in plešejo v krogih skoraj tako kot čas se je ustavil pri njihovih praznovanjih«. Perry se je odločil za uporabo sredozemskih ljudskih instrumentov, ki poleg vokalnega refrena posnemajo naravne zvoke, da bi vzbujal vzdušje starodavnega festivala.<ref>Grow, Kory. "[https://www.rollingstone.com/music/music-features/dead-can-dance-tour-dionysus-new-album-749693/ Dead Can Dance on Awakening the Ancient Instincts Within]" ''Rolling Stone'', November 7, 2018.</ref> Leta 2019 je južnokorejska fantovska skupina [[BTS (glasbena skupina)|BTS]] izdala skladbo rap-rock-synth-pop-hip-hop. z imenom ''Dioniz'' kot del njihovega albuma ''Map of the Soul: Persona''. Poimenovanje te pesmi izhaja iz povezave soimenjaka z razvratnostjo in presežkom, kar se kaže v besedilih, ki govorijo o 'napitanju umetnosti' - igranju korejskih besed za 'alkohol' (술 sul) in 'umetnost' ( 예술 yesul) kot primer - poleg izrazov o njihovi zvezdnosti, zapuščini in umetniški celovitosti. Vodja skupine RM je v sporočilu za javnost pesem opisal kot »veselje in bolečina, ko nekaj ustvariš« in »pošteno skladbo«.<ref name=":3">{{cite web |last1=Daly |first1=Rhian |title=All the biggest talking points from BTS' global press conference: Jungkook's missing mixtape, Suga's next prophecy, and the meaning behind 'Map Of The Soul: Persona' |url=https://www.nme.com/blogs/nme-blogs/bts-map-of-the-soul-persona-global-press-conference-2477824 |website=NME |access-date=April 17, 2019 |date=April 22, 2019}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Livy, History of Rome, Book 39:13, Description of banned Bacchanalia in Rome and Italy *Detienne, Marcel, Dionysos at Large, tr. by Arthur Goldhammer, Harvard University Press, 1989. ISBN 0-674-20773-4. (Originally in French as Dionysos à ciel ouvert, 1986) *Albert Henrichs, Between City and Country: Cultic Dimensions of Dionysus in Athens and Attica, (April 1, 1990). Department of Classics, UCB. Cabinet of the Muses: Rosenmeyer Festschrift. Paper festschrift18. *Sara Peterson, An account of the Dionysiac presence in Indian art and culture. Academia, 2016 *Frazer, James "The Golden Bough" *Kern, O. Dionysos (2) in Paulys Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft, tr. into English *Walter F. Otto “Dionysus: Myth and Cult” *Redifining Dionysos, a large collaborative academic study on Dionysus and his worship in antiquity. *Richard Seaford, Routledge “Dionysos” *Henk Versnel “Heis Dionysus - One Dionysus? A polytheistic perspective” an examination of Greek religion and Dionysos himself. == Zunanje povezave == {{Commons category|Dionysos}} *[http://www.theoi.com/Olympios/Dionysos.html Theoi Project, Dionysos] myths from original sources, cult, classical art *[http://warburg.sas.ac.uk/vpc/VPC_search/subcats.php?cat_1=5&cat_2=89 Ca 2000 images of Bacchus at the Warburg Institute's Iconographic Database] *[https://web.archive.org/web/20110513104726/http://www.xs4all.nl/~schuffel/english/bacchus/ Iconographic Themes in Art: Bacchus | Dionysos] <!-- Just a hone page; even if found, not likely to be good --> *[http://www.prometheustrust.co.uk/html/7_-_oracles.html Treatise on the Bacchic Mysteries] [[Kategorija:Grški bogovi]] [[Kategorija:Tračanski bogovi]] [[Kategorija:Bogovi kmetijstva]] [[Kategorija:Bogovi plodnosti]] [[Kategorija:Bogovi življenja, smrti in ponovnega rojstva]] [[Kategorija:Bogovi narave]] [[Kategorija:Bogovi modrosti]] [[Kategorija:Mitološke osebe, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Dvanajst bogov Olimpa]] {{normativna kontrola}} 9ylryr3ajf7u67q3hthfjhqd16yv6av 0 28079 5736784 5682242 2022-08-20T06:43:28Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Grič Svetega Justa''' (''Colle di San Giusto'') je [[zgodovina|zgodovinsko]] središče [[mesto|mesta]] [[Trst]].<ref>P. Maggi, R. Merlatti, G. Petrucci'', Sotto Trieste,'' Trieste, Luglio editore, 2019</ref> Na njem so že v [[1. stoletje|1. stoletju]] [[Rimljani]] sezidali veliko civilno [[bazilika (zgradba)|baziliko]], kar daje sklepati, da se je ob njegovem vznožju, na obali, že takrat razvijalo večje [[naselje]]. V [[14. stoletje|14]] in [[15. stoletje|15.]] [[stoletje|stoletju]] je bil na [[grič]]u sezidan [[grad]] in mesto [[obzidje|obzidano]]. Ker je obzidje zajemalo v glavnem samo ta grič in del obale ob njegovem vznožju, se [[srednji vek|srednjeveški]] Trst istoveti z gričem Svetega Justa. == Zgodovina == Najstarejša izkopanina na griču Svetega Justa so ostanki propilej iz [[1. stoletje|1. stoletja]]. Razločno se vidijo skozi rešetko v [[zvonik]]u današnje [[stolnica|stolnice]]. [[Propileje]] - ([[Grki|grški]] monumentalni [[portal]]) - so bile postavljene na vrhu glavne [[cesta|ceste]] (današnja ''Via Cattedrale''), ki je iz obale vodila na grič, vendar ni znano, kaj se je bilo za njim. Propileje so merile 17,20 m v širino in 5,28 v globino. [[steber|Stebri]], ki jih danes vidimo v zvoniku, so njegov levi sprednji kot. Ostanki desnega kota in vmesnega [[stopnišče|stopnišča]] so pod današnjo [[cerkev (zgradba)|cerkvijo]] in jih lahko dosežemo iz [[muzej]]a ''Orto Lapidario''. Baje so to edine ohranjene propileje [[Starorimska civilizacija#kultura|rimske kulture]] v [[Evropa|Evropi]]. == Grad in Stolnica == [[File:San Giusto 08.jpg|upright=0.7|thumb|Grad sv. Justa]] Dve zgradbi, ki stojita na tem območju, predstavljata veliko znamenitost in sta izjemnega kulturno-zgodovinskega pomena za mesto in širšo okolico: * [[Stolnica svetega Justa, Trst|Stolnica svetega Justa]], ki je glavna katoliška verska stavba v mestu. Kot poroča večina tržaških zgodovinarjev, današnji videz stolnice izhaja iz združitve dveh že obstoječih cerkva sv. Marije in tiste, posvečene sv. Justu, ki sta bili vključeni pod isto streho škofa Roberta Pedrazzanija da Robecca med letoma [[1302]] in [[1320]], da bi mestu zagotovili impozantno stolnico. Strogo pročelje cerkve popestri ogromna [[rozeta (arhitektura)|rozeta]] iz kraškega kamna, ki so jo na kraju samem izdelali kamnoseški mojstri. Tako zvonik kot pročelje cerkve sta izdatno prekrita z najdbami iz rimskega obdobja, s katerimi naj bi omilila težo stavbe. Nizek zvonik je naslonjen na cerkev, na katere steni je kip sv. Justa. * [[Grad svetega Justa]]; Leta 1371 je beneški senat razglasil gradnjo dveh majhnih gradov: prvega so postavili v rekordnem času, dveh let, na griču sv. Justa, drugega pa (po prvem neodobrenem projektu) pridobili iz treh stolpov mestnega obzidja in se je imenoval ''Ad marina'' (ker je bil v bližini morja). Toda oba sta bila že [[1380]] uničena s strani [[Genovska republika | Genove]]. == Spomeniški park == Med urbanističnimi posegi v 1920-ih vsekakor izstopa ureditev ''Parco della Rimembranza'' na griču sv. Justa po projektu inženirja [[Vittorio Privileggi]] (1933-1935).<ref>{{Cita pubblicazione|autore=|autore2=|autore3=|titolo=Il monumento ai Caduti di Trieste - scultore Attilio Selva, sistemazione ing. V. Privileggi|rivista=Architettura|volume=XIV|numero=11|url=http://www.casadellarchitettura.eu/fascicolo/data/2011-02-04_348_1266.pdf}}</ref> Najprej je bila speljana Via Capitolina, široka razgledna [[cesta]], ki se počasi vzpenja okoli griča proti vrhu do stolnice. Celotno [[pobočje]] griča od gradu do ceste je posvečeno spominu »padlih v vseh vojnah«. Med travo so postavljeni večji [[Kras|kraški]] kamni z napisi imen znanih in neznanih borcev. Na vrhu je postavljen kiparski kompleks ''Monumento ai Caduti'', ki sta ga izdelala [[Attilio Selva]] in [[Enrico Del Debbio]] in ki je posvečen padlim tržaškim prostovoljcem iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Na drugi strani griča se park zaključi z [[vodnjak]]om podobnim [[obelisk]]u, ki ga je zasnoval Vittorio Privileggi, in je bil ob [[Benito Mussolini|Mussolini]]jevem obisku leta [[1938]] postavljen na vrhu dolgega stopnišča do [[trg Goldoni|trga Goldoni]]. Stopnišče znano kot ''skala velikanov'', se vzpenja na dveh straneh posebnega parka, kjer barve rastlin in cvetov rišejo tržaški grb, [[helebarda|helebardo]], kar se iz trga Goldoni jasno razloči. Prvotno je bil vodnjak osvetljen z belo-rdeče-zelenimi lučmi, ki pa že davno niso več uporabne. Po daljšem nedelovanju in dveh obnovitvah je vodnjak od leta 2006 ponovno v obratovanju.<ref> {{Cita web | url = https: //ricerca.gelocal.it/ilpiccolo/ archive/ilpiccolo/2006/01/ 13 / NZ_26_SPAL.html | titolo = Fontana di Montuzza Po štiriintridesetih letih se voda vrača - Il Piccolo | sito = Arhiv - Il Piccolo | lingua = en | dostop = 15. januar 2021}} </ref> Sicer je bilo v prvotnem načrtu tudi predvideno, da se vodnjak poruši takoj po Mussolinijevem obisku, pa še vedno stoji. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Colle di San Giusto}} [[Kategorija:Trst]] gnwpm8hn7ux7ojik2lmq8dmv7bexq5a 6 29856 5736604 3139606 2022-08-19T14:49:55Z Romanm 13 Romanm je naložil novo različico [[Slika:24ur.com z adblockom.png]] wikitext text/x-wiki Primer strani z uporabo [[Blokiranje reklam|blokiranja reklam]]. {{zaslonski posnetek|članek=Blokiranje reklam}} 2dryuueqfml5fyfptl5mcf0azhd39jq 0 30177 5737036 5729476 2022-08-20T07:10:02Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=neurejenost, občasen subjektiven stil (glej pogovor), potrebnost nadomestila z ustreznejšim ali navedba citatov}} '''Komunízem''' (lat. ''communis'' = splošen, skupen, od vsakogar) je [[družba|družbeno]]-[[ekonomija|ekonomski]] sistem, ki naj bi na podlagi razvoja proizvajalnih sil zamenjal [[Kapitalizem|kapitalistično]] ureditev. [[Slika:Hammer and sickle.svg|thumb|[[Srp in kladivo]], simbol komunizma]] Teoretično ga je utemeljil [[Karl Marx]] na dveh glavnih predpostavkah: 1.) nenehna rast produkcije in produktivnosti bo privedla do t. i. [[hiperprodukcija|hiperprodukcije]] in 2.) donos na kapital se bo zaradi hiperprodukcije in konkurence nenehno zniževal, dokler ne bo padel pod nivo bančnih obresti te pa na ničlo ali pod njo. Investitorji (kapitalisti, pa tudi navadni ljudje) pod takimi pogoji niso več pripravljeni investirati. Zaradi premajhnega donosa na kapital in prevelikih tveganj, bo zato potrebno glavno gonilo kapitalizma (dobiček) in vrednote (bogastvo namenjeno trošenju), zamenjati z drugim motivatorjem in vrednotami (predvsem sreča in bogastvo namenjeno samozadostnosti (trajnostni razvoj), izobraževanju (rasti znanja), raziskovanju in kulturi, kar bo nepreklicno privedlo do padca kapitalizma. Po [[dialektični materializem|marksistični teoriji]] naj bi blaginja, ki jo bo ustvaril kapitalizem z viški blaga in kapitala '''(teza)''', privedla do nujnih ([[evolucija|evolucijskih]]) sprememb družbeno-ekonomskega sistema, tj. negacije kapitalizma - socializem '''(antiteza)''', ki bo z razvojem družbenoekonomskih odnosov rezultirala v razvitejšo obliko družbe - t.i. komunizem '''(sinteza)'''. Komunizem naj bi torej odpravil konflikte (zaradi omejenih virov vključno z onesnaževanjem ter konflikti med revnimi in bogatimi), ki jih kapitalizem ne more. == Zgodovina == {{Glavni|Zgodovina komunizma}} Mnogi zahodni misleci so zasnovali in zagovarjali ideje komunizma, nekatere zelo podobne tistim, ki so s tem izrazom postale znane šele v devetnajstem stoletju, različne civilizacije pa so v celoti ali delno uporabljale komunistične koncepte, od kolektivnega dela do družbenih ciljev, predkolumbijske družbe [[Južna Amerika|južnoameriške celine]] na različnih ravneh lastništva v različnih plemenskih kulturah. V začetku 19. stoletja je nastalo več gibanj in skupin, ki so si prizadevali imeti skupno lastništvo.       [[Slika:Marx and Engels.jpg|sličica|246x246_pik|[[Karl Marx]] in [[Friedrich Engels|Friederich Engels]], avtorja [[Komunistični manifest|komunističnega manifesta]] iz leta 1848.]] 21. februarja 1848 sta nemška filozofa [[Karl Marx]] in [[Friedrich Engels]] izdala [[Komunistični manifest]], v katerem sta predstavila ideje o odpravi zasebne lastnine in strmoglavljenju meščanskih vlad, s čimer bi komunizem postal revolucionarno gibanje. Za Marxa, če bi se proleterski razred vseh držav zavedal svojih skupnih ciljev, bi se združili, da bi podrli kapitalistični sistem. Menil je, da bi razvoj zgodovine sledil logiki hegelovske racionalnosti, kot neizogiben rezultat tekočega zgodovinskega procesa; če pa se [[Socializem|socializma]] ne bi uspelo uveljaviti, bi se barbarizacija družbe lahko soočila s propadom obeh razredov v boju. Iz ruševin [[Kapitalizem|kapitalizma]] bi nastala družba, v kateri bi po prehodnem obdobju postala diktatura proletariata, v kateri bi država nadzorovala sredstva za proizvodnjo, njihovo lastništvo pa bi prešlo na družbo kot celoto, zato bi država nacionalizirala lastnino. Marx in Engels sta v manifestu poudarila, da če država ne bi uspela nacionalizirati lastnine, bi morala zato uporabiti [[nasilje]]. Ker sta bila oba filozofa ateista, sta v manifestu tudi zapisala, da [[religija]] v komunistični družbi ne bo zelo dobrodošla. Manifest je predstavil, da bi se komunizem uveljavil v industrijsko-gospodarskih razvitih državah (kot npr. [[Združene države Amerike|ZDA]]) in ne v revnih in nerazvitih državah (kot npr. [[Rusko carstvo|Rusko cesarstvo]] in [[Kitajska|Republika Kitajska]]) kot se je to zgodilo v resnici. Kmalu so se začela številna komunistična in socialistična gibanja, ki pa niso prinesla velikih uspehov. [[Slika:Doctored Stalin-Lenin.jpg|levo|sličica|267x267_pik|[[Vladimir Lenin]] in [[Josif Stalin]], bodoča voditelja [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].]] [[Oktobrska revolucija]], ki se je zgodila 25. oktobra 1917 v Ruskem cesarstvu, je voditelju boljševikov [[Vladimir Lenin|Vladimirju Leninu]] omogočila, da je prišel na oblast in prevzel vodenje države. Ta dogodek je povzročil izstop Rusije iz [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Na oblasti so uveljavili [[marksizem]] in v skladu z pravili ideologije začeli z nacionalizacijo lastnine ter ustanovili [[Komunistična partija Sovjetske zveze|sovjetsko komunistično partijo]], kjer so vse, ki so delali, poimenovali "delavski razred". Na podlagi marksitične ideologije, a predvsem tudi zato, da bi se znebil političnih nasprotnikov, je Lenin uvedel množične poboje in javne usmritve ter ustanovil sistem koncentracijskih taborišč, imenovanih [[Gulag]], kamor so poslali vse politične nasprotnike na prislino delo in mučenje. Ponovno na podlagi marksizma, je Lenin tudi uvedel komunistično preganjanje religije, ko je izjavil, da religija za ljudi predstavlja "opij ljudstva", češ, da človeku jemlje sposobnosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.outono.net/elentir/2020/04/22/lenin-numbers-data-and-images-of-the-crimes-of-the-first-communist-dictator/|title=Lenin: numbers, data and images of the crimes of the first communist dictator}}</ref> Čeprav so boljševiki prevzeli nadzor nad državo, pa je ostalo še vedno veliko nasprotujočih, ki so izvedli številne upore in vstaje, kar je vodilo do tega, da so komunisti najprej začeli izvajati [[rdeči teror]], pri čemer so izvajali množične usmrititve civilistov, to pa je nato pripeljalo do štiriletne [[Ruska državljanska vojna|ruske državljanske vojne]]. Vojna se je končala leta 1922, pri čemer so boljševiki zmagali in utrdili moč na oblasti ter 30. decembra 1922 ustanovili prvo komunistično državo na svetu: [[Sovjetska zveza]]. Po Leninovi smrti januarja 1924 je vodenje Sovjetske zveze prevzel [[Josif Stalin]]. Stalin je združil ideologiji marksizem in [[leninizem]], s čimer je ustvaril ideologijo [[marksizem-leninizem]] in jo uveljavil na oblasti. Ta idelogija je postala vodilna ideologija v komunističnih državah. Stalin se je hotel na vsak način znebiti svojih političnih nasprotnikov, kot je bil npr. [[Lev Trocki]], zato je izvedel vrsto množičnih usmrtitev. Leta 1936 je sprožil [[Velika čistka|veliko čistko]], s namenom odstraniti svoje tekmece. Čistka se je končala leta 1938, pri tem pa so komunisti usmrtili skoraj 2 milijona ljudi, med njimi tudi številne člane sovjetske komunistične partije. Dve leti pozneje je Stalinov agent ubil Trockija. Na stotine drugih političnih nasprotnikov pa je bilo odpeljanih v [[Sibirija|Sibirijo]] v taborišča Gulag.<ref>Anne Applebaum, ''Gulag: A History.'' 2003. 736 pp. [https://www.amazon.com/Gulag-History-ANNE-APPLEBAUM/dp/B0007NMYPY/ excerpt and text search].</ref><ref>The exact number of purge victims is unknown by a factor of 10. Estimates range from several million upwards to 20 million. Historian [[Robert Service (historian)|Robert Service]] believes that 1.5 million were arrested and 200,000 were eventually released. Service, chapter 31, especially p. 356. The lowest estimates by [[J. Arch Getty]] ''et al.'' give more than 300,000 executions in each of the years 1937 and 1938, see J. Arch Getty and Roberta T. Manning, eds. (1993). ''Stalinist Terror: New Perspectives''.</ref> [[Slika:Mao Zedong 1959.jpg|sličica|[[Mao Cetung]], ustanovitelj Ljudske republike Kitajske.]] Po vstopu v [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] leta 1939 so se sovjetski komunisti bojevali na strani [[Nacionalsocializem|nacistov]] vse do leta 1941, ko so jih nacisti napadli. Sovjeti so se umaknili vse do [[Moskva|Moskve]], od koder so jih po štirih letih bojevanja skupaj z zahodnimi zavezniki premagali. V času vojne je bila Stalinova [[rdeča armada]] odgovorna za več vojnih zločinov, kot npr. [[Katinski pokol]]. Po koncu vojne pa Sovjeti v okupiranih evropskih državah uveljavili komunizem, s čimer so te države postale satelitske države [[Varšavski pakt|vzhodnega boka]]. Do leta 1946 so odnosi med Sovjetsko zvezo in zahodnimi zavezniki prešli iz prijateljskih v sovražne, saj so zavezniki obsodili sovjetsko kontrolo nad [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]] in blokado [[Berlin|Berlina]]. S temi dogodki se je leto pozneje začela [[hladna vojna]]. V tem času je v drugih delih sveta nastalo več komunističnih držav, kot npr. v [[Vietnam|Vietnamu]], [[Laos|Laosu]], [[Severna Koreja|Severni Koreji]] in [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]], veliko komunističnih gibanj pa je nastalo tudi v državah severovzhodne [[Afrika|Afrike]]. [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] pod vodstvom [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] je postala edina evropska država, ki ni bila članica Varšavskega pakta. Leta 1961 je Vzhodna Nemčija v Berlinu zgradila [[berlinski zid]], da bi preprečila nadaljnje pobege prebivalcev na zahod, bodoči voditelj Vzhodne Nemčije [[Erich Honecker]] pa je ukazal straženje zidu in streljanje na vse, ki bi poslušali pobegniti čez zid. Po Stalinovi smrti marca 1953 je vodenje Sovjetske zveze prevzel [[Nikita Hruščov]]. Ta je izvedel [[Destalinizacija|destalinizacijo]] in s tem sprejel v veliki meri manj zatiralsko politiko, ki sta jo prej izvajala Stalin in Lenin. 25. februarja 1956 je Hruščov na sestanku partije v Moskvi opravil "[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah|tajni govor]]", v katerem je razkril in obsodil Stalinove zločine. Govor je povzročil šok in veliko ogorčenje v vseh komunističnih državah. Ljudska republika Kitajska pod vodstvom [[Mao Cetung|Maa Cetunga]] in Albanija pod vodstvom [[Enver Hoxha|Enverja Hoxhe]] sta govor navedla kot glavni vzrok za sovjetski spor med tema dvema državama ter večinoma prekinila odnose z Sovjetsko zvezo. Govor pa ni šokiral samo komunističnem države, ampak tudi nekomunistične države, v katerih so potekala razna komunistična gibanja, zlasti v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je [[Komunistična partija Združenih držav Amerike|ameriška komunistična partija]] manj kot en teden po govoru izgubila več kot 30.000 članov, zaradi česar se je partija znašla na robu propada. Po prihodu komunistov na Kitajskem leta 1949 so Mao in njegovi privrženci ustanovili Ljudsko republiko Kitajsko in uveljavili marksizem-leninizem. Nasprotnike režima so zapirali v koncentracijska taborišča, imenovana "[[Laogai]]". Na podlagi izkušenj Sovjetov je Mao menil, da je nasilje potrebno za dosego idealne družbe, ki bi izhajala iz marksizma, zato je sam načrtoval in izvajal veliko nasilje nad kitajskim narodom v velikem obsegu.<ref>{{cite book|author=Brown, Archie|author-link=Archie Brown|title=The Rise and Fall of Communism|date=June 9, 2009|url=https://books.google.com/books?id=SjgGDYoPapMC&pg=PA317|pages=179–193|isbn=978-0-0618-8548-8}}</ref> Deset let po uveljavitvi komunizma na Kitajskem so komunisti izvedli gospodarsko politiko [[Veliki skok naprej|Veliki preskok naprej]]. Industrializacija ni uspela, glavni rezultat pa je bil nenaden nepričakovan padec kmetijske proizvodnje, kar je povzročilo katastrofalno [[Velika kitajska lakota|kitajsko lakoto]], ki je ubila na milijone Kitajcev. Namesto, da bi poskušal rešiti problem, je Mao zanj krivil protirevolucionarje in jih lažno obtoževal, da so kradli in delili [[žito]]. Po koncu lakote leta 1963 se je Mao umaknil iz javnosti, čeprav je še naprej vodil državo, a se je tri leta pozneje vrnil v javnost, ko je sprožil [[Kulturna revolucija|kulturno revolucijo]]. [[Slika:CheyFidel.jpg|levo|sličica|271x271_pik|[[Fidel Castro]] in [[Che Guevara]], voditelja [[Kubanska revolucija|kubanske revolucije]].]] Leta 1959 je bila na [[Kuba|Kubi]] izvedena [[kubanska revolucija]], ki jo je vodil oborožen upor pod vodstvom [[Fidel Castro|Fidela Castra]], skupaj z [[Che Guevara|Ernestom Che Guevaro]]. Castrova vlada se je po revoluciji zgledovala po komunističnem vzoru in oktobra 1965 je zavladala sedanja oblast s komunistično partijo Kube, pod Castrovim vodstvom. S tem je Kuba postala prva in edina država na zahodni polobli, kjer se je uveljavil komunizem. Odziv [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] je bil zelo negativen in Američani so večkrat poskušali odstaviti Fidela Castra s položaja voditelja, a jim to ni uspelo. Che Guevara se je v tem času kot velik ljubitelj revolucije odpravil v države Južne Amerike izvajati revolucije, ko so ga leta 1967 v Boliviji ujele bolivijske sile in ga po hitrem postopku sojenja usmrtile. Leta 1964 je vodenje Sovjetske zveze prevzel [[Leonid Brežnjev]]. Medtem se je na Kitajskem leta 1966 Mao vrnil v javnost in sprožil [[Kulturna revolucija|kulturno revolucijo]], ki jo je skupaj z njim vodila [[tolpa štirih]]. Maov cilj je bil povečati komunizem z odstranitvijo prokapitalistov in tradicionalistov z vsiljevanjem maoistične ideologije v kitajski komunistični partiji. Gibanje je Kitajsko politično ohromilo in je državo leta gospodarsko, kulturno in intelektualno oslabilo. Na milijone ljudi je bilo aretiranih in bilo poslanih na prisilno delo, kjer so jih sistematično mučili, ogromno pa jih je bilo tudi usmrčenih. Poleg številnih usmrtitev je tolpa štirih povzročila tudi veliko materialno škodo. Mao je vztrajal, da se te, ki jih je sam označil za revizioniste, odstranijo z nasilnim razrednim bojem. Kulturna revolucija se je uradno končala šele po Maovi smrti leta 1976. Po Maovi smrti leta 1976 je vodenje Ljudske republike Kitajske prevzel [[Deng Šjaoping]]. Deng je ostro obsodil Maovo vladanje, izvedel je [[Demaoizacija|demaoizacijo]], s čimer je sprejel reforme s katerim je opustošeno Kitajsko s časoma vrnil v red ter pri tem v veliki meri sprejel manj zatiralsko politiko, ki jo je prej izvajal Mao. Leta 1981 je kitajska komunistična partija obsodila Maovo kulturno revolucijo in dejala, da je bila revolucija odgovorna za najhujše trpljenje, ki ga je utrpelo ljudstvo, država in partija od nastanka.<ref name=":92">{{Cite web|last=|first=|date=June 27, 1981|title=Resolution on Certain Questions in the History of Our Party since the Founding of the People's Republic of China|url=https://digitalarchive.wilsoncenter.org/document/121344.pdf?v=d461ad5001da989b8f96cc1dfb3c8ce7|access-date=|website=Wilson Center}}</ref> [[Slika:Pol Pot 1.jpg|sličica|266x266_pik|[[Pol Pot]], voditelj [[Kambodža|Kambodže]].]] Zadnja država, v kateri se je uveljavil komunizem, je bila [[Kambodža]], kjer so komunisti, tako imenovani [[Rdeči Kmeri]], pod vodstvom [[Pol Pot|Pol Pota]] prišli na oblast leta 1975. Pol Pot je izjavil, da je kmetijstvo ključno tako za izgradnjo države kot za nacionalno obrambo; verjel je, da bi bila, če se Kambodža ne bi mogla hitro razvijati, ranljiva za vietnamsko prevlado, kot je bila v preteklosti. Njihov cilj je bil v petih do desetih letih doseči 70 do 80 % kmetijske mehanizacije, v petnajstih do dvajsetih letih pa sodobno industrijsko bazo. Pod Pol Potovim vodstvom se je v Kambodži uveljavil eden najokrutnejših komunističnih režimov. Nasprotnike so aretirali in usmrtili največkrat na poljih, imenovanih [[polja smrti]]. Pol Pot je ustanovil [[Muzej genocida Tuol Sleng|varnostni zapor S-21]], v katerem so komunisti zaslišali, mučili in usmrtili več kot 20.000 zapornikov, med njimi tudi veliko otrok. Zapor S-21 je bil eden od 196 zaporov v državi, ki so jih ustanovili Rdeči Kmeri. Vse te dejavnosti so privedle do [[Kamboški genocid|kamboškega genocida]], kjer je umrla ena tretjina prebivalstva države. Genocid se je uradno končal leta 1979, ko je [[Vietnam]] napadel državo in odstranil Pol Pota s položaja voditelja. Kambodža je s tem postala prva država, v kateri je padel komunizem, po padcu režima pa so se Pol Pot in njegovi privrženci umaknili v [[Džungla|džunglo]] na severu države, kjer so ostali vse do njegove smrti leta 1998. V afriških državah se je razvilo več komunističnih in socialističnih gibanj. V sedemdesetih letih so vladajoče stranke več podsaharskih afriških držav uradno sprejele komunizem, med drugim [[Burkina Faso|Burkina Fasa]], [[Benin|Ljudsko republiko Benin]], [[Mozambik|Ljudsko republiko Mozambik]], [[Zahodni Kongo|Ljudsko republiko Kongo]], [[Etiopija|Ljudsko demokratično republiko Etiopijo]] ter republika Angola. Večina teh držav je zagotovila selektivno sprejetje in prilagodljivo uporabo komunistične teorije, ki je bila proti široki ideološki zavezanosti marksizmu ali leninizmu. [[Slika:Nicolae Ceauşescu and Kim Il Sung at the Moranbong Stadium.jpg|levo|sličica|252x252_pik|[[Nicolae Ceaușescu|Nicolae Ceauşescu]], voditelj [[Romunija|Romunije]] in [[Kim Il-sung|Kim il-sung]], ustanovitelj [[Severna Koreja|Severne Koreje]].]] Rušenje in večje nasprotovanje komunizmu se je začelo leta 1985, ko so se v Sovjetski zvezi številni protesti in stavke. Izbruhnili so upori tudi v več drugih komunističnih državah. [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|Smrt Josipa Broza Tita]] leta 1980 je v Jugoslaviji povzročila številne gospodarske in politične težave, zaradi česar se je režim v državi začel slabšati, saj se ni mogel spopasti z naraščajočimi težavami. Pomemben dogodek, ki je prispeval k padcu komunizma, zlasti v Sovjetski zvezi, je bila [[Černobilska nesreča|jedrska nesreča v Černobilu]], aprila 1986, ki je povzročila katastrofalne posledice, sovjetska komunistična partija pa je nesrečo poslušala prikriti in je o njej veliko časa lagala. Posledično so ljudje izgubili zaupanje v sovjetsko komunistično oblast.<ref>{{Navedi splet|url=https://unherd.com/2019/06/chernobyl-and-the-meltdown-of-the-ussr/|title=Did Chernobyl kill communism?}}</ref> Z večanjem protestov, stavk in nesoglasij, je 9. novembra 1989 [[Padec berlinskega zidu|padel berlinski zid]], kar je takoj pomenilo popoln [[padec komunizma]]. Nato so v vseh evropskih državah vzhodnega boka komunistični režimi mirno padli, le v [[Romunija|Romuniji]], kjer je bila komunistična oblast v [[Romunska revolucija 1989|romunski revoluciji]] nasilno strmoglavljena. Romunskega komunističnega diktatorja [[Nicolae Ceaușescu|Nicolaea Ceaușesca]] so zaradi zločinov proti človeštvu in genocida nad Romuni obsodili na smrtno kazen. [[Albanija]] je bila zadnja država, kjer je komunizem padel, in sicer leta 1990. [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpad Jugoslavije]] se je začel leta 1991 z osamosvojitvijo več jugoslovanskih republik, država pa je popolnoma razpadla maja 1992. [[Razpad Sovjetske zveze]] se je začel leta 1991, z osamosvojitvijo več socialističnih republik, 25. decembra 1991 pa je zadnji voditelj države [[Mihail Gorbačov]] odstopil s predsedniškega položaja in razglasil dokončen razpad Sovjetske zveze. S tem je bila ustanovljena [[Rusija|Ruska federacija]]. Po razpadu Sovjetske zveze in padcu komunizma v Vzhodni Evropi in Severni Afriki pa je na svetu ostalo le manjše število držav, ki so ohranile komunizem na oblasti. Leta 1994 je vodenje Severne Koreje, po smrti njenega ustanovitelja [[Kim Il-sung|Kima Il-sunga]], prevzel [[Kim Džong-il]]. Leta 2008 je Fidel Castro zaradi slabega zdravja odstopil s položaja voditelja Kube in vodenje države prepustil svojemu bratu [[Raúl Castro|Raúlu Castru]]. Leta 2011 je vodenje Severne Koreje, po smrti Kima Džong-ila, prevzel [[Kim Džong-un]]. Od vseh današnjih komunističnih držav na svetu je le še [[Severna Koreja]] tista, ki ohranja najbolj [[Totalitarizem|totalitarni]] tip politike. Ocenjuje se, da so komunistični režimi (Sovjetska zveza, Ljudska republika Kitajska, Kambodža, Severna Koreja, Romunija, Kuba, Jugoslavija) odgovorni za več kot 110 milijonov smrti v množičnih pobojih svojih državljanov<ref>{{Navedi knjigo|title=4. Communist Mass Killings: The Soviet Union, China, and Cambodia|url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.7591/9780801467172-006/html|publisher=Cornell University Press|date=2013-01-19|isbn=978-0-8014-6717-2|doi=10.7591/9780801467172-006/html|language=en|first=Benjamin A.|last=Valentino}}</ref>. == Teoretični sistem == [[Slika:Communism.svg|sličica|248x248_pik|Seznam držav s komunizmom sredi 20. stoletja, vključno s kasneje razpadlimi.]] Kot [[teorija|teoretični]] sistem družbene in ekonomske ureditve naj bi bil komunizem vrsta enakopravne družbe brez proizvodnje v zasebni lasti, [[denar]]ja in [[družbeni razred|družbenih razredov]]. Vse bi bilo torej družbena last. Komunizem potemtakem pomeni tudi spremembo v ljudeh, njihovega razumevanja in celotnih družbenih odnosov. Povedano drugače, v komunizmu je vsa lastnina v lasti celotne skupnosti, vsi [[človek|ljudje]] pa imajo enak družbeni in ekonomski položaj. Teoretično gledano v komunizmu človeška [[potreba]] po [[napredek|napredku]] zaradi revščine ne ostane nezadovoljena, temveč je zadovoljena s porazdelitvijo sredstev ljudem po potrebi. Tako je komunizem pogosto omenjen kot ureditev, ki naj bi rešila delavce iz [[kapitalizem|kapitalističnega]] kroga revščine (zgodnji kapitalizem, ki ni bil korigiran s socialno državo). Zato naj bi se po prepričanju komunistov komunistične revolucije najprej zgodile predvsem v najbolj razvitih kapitalističnih državah, a so praviloma dogajale predvsem v slabo industrializiranih ali neindustrializiranih državah. Komunizem delimo na dve fazi: [[socializem]], ki je neke vrste nižja oblika komunizma, in višjo fazo - komunizem. Socializem naj bi izšel iz kapitalizma in je nekakšna prehodna faza, ki še vedno vsebuje sledi stare, kapitalistične ureditve, medtem ko komunizem nastopi na lastni osnovi. Po Karlu Marxu se družba ne more preobraziti iz kapitalizma v komunizem takoj. Zahteva vmesno obdobje, ki ga Karl Marx imenuje diktatura proletariata. Komunistična družba, ki jo napoveduje Karl Marx in ki naj bi izšla iz kapitalizma, se v praksi še ni uresničila in obstaja zgolj v teoriji. Težave pri implementaciji teoretičnega koncepta so se pokazale pri praktično vseh prevzemih oblasti s strani političnih sil, ki so same sebe imenovale za komunistične. Komunizem naj bi bil osnovan na visoki produktivnosti dela, planskem in družbenem nadzoru. Ukinjeni naj bi bili družbeni razredi in razlike med njimi, država, politične stranke in politične funkcije naj ne bi več obstajali. Izginile naj bi razlike med mestom in vasjo, med intelektualnim in fizičnim delom naj ne bi bilo nasprotij. Ko delo postane ne samo sredstvo za življenje, marveč življenjska potreba, šele tedaj naj bi bilo mogoče reči, kot je povedal [[Karl Marx|Marx]]: »''Od vsakega toliko, kolikor zmore in vsakemu toliko, kolikor potrebuje.''« To je morda najbolj znano geslo komunistične družbe. Družbeni sistem temelji predvsem na teoretičnih predpostavkah, ki so jih zastavili [[Karl Marx]], [[Friedrich Engels]] in [[Vladimir Iljič Lenin]]. Marx se je zavedal, da obstajajo različne oblike komunizma, toda tista, ki jo je imel v mislih kot zadnji stadij zgodovinskega razvoja, podrazumeva temeljni preobrat človeške narave: človek se pomiri sam s seboj, z družbo in z naravo. Druge, primitivnejše oblike komunizma, ki so obstajale v zgodovini, so se zadovoljile z ukinitvijo zasebne lastnine, da bi nastala družbena lastnina. Toda tak komunizem so označili za ''posplošeni kapitalizem'', češ da njegov cilj ni bit človeka, marveč to, da človek nekaj poseduje. Komunizem je ostro nasprotje [[tržna družba|tržne družbe]], saj z ukinjanjem zasebnega lastništva ukine posedovalniški odnos človeka do narave in drugih ljudi. Narava se bo humanizirala, človek naturaliziral. Komunizem naj bi presegel vsakršno obliko zunanje prisile, tako bi človek delal zaradi svoje svobodne odločitve in v taki svobodni proizvodnji razvil svoje ustvarjalne sposobnosti. Končni cilj je torej popolna odsotnost prisile in svobodna proizvodnja.{{citation needed}}. == Politični okvir == {{Glej tudi|Množični poboji v komunizmu|Zločini proti človeštvu v komunizmu}} Politična opredelitev komunizma je bolj sporna kot njegova teoretična podlaga. Za komuniste so se v zgodovini deklarirali tudi politični voditelji, stranke in gibanja, ki to niso bila, so si pa na tak način lahko pridobila naklonjenost [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. [[Hladna vojna]] je povzročila nered pri razumevanju, kaj je komunizem in kaj se opredeljuje kot komunistično. Glavni dolgoročni motiv [[oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] je bil nastanek komunizma. Tako je Sovjetska zveza postala prva država, ki je svojo družbeno ureditev vsaj teoretično utemeljila na Marxovih, Engelsovih in Leninovih teoretičnih dognanjih oz. napovedih. Ni nepomembno, da so to državo takoj po nastanku oz. koncu prve svetovne vojne vojaško napadle številne države, prejšnje zaveznice iz [[Antanta|Antante]]: [[Poljska]] s francosko pomočjo z njenega ozemlja, [[Velika Britanija]] z [[Črno morje|Črnega morja]] in severa, desantne enote [[Združene države Amerike|ZDA]] so se izkrcale pri [[Murmansk|Murmansku]], [[Arhangelska oblast|Arhangelsku]] in pri [[Vladivostok]]<nowiki/>u, [[Japonska|Japonci]] pri [[Vladivostok|Vladivostoku]], politično in vojaško so podprli belo gardo in v obrambo pred komunizmom pomagali pri vzponu [[Fašizem|fašizma]] ter [[Nacizem|nacizma]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Fašizem za butalce|url=https://www.worldcat.org/oclc/1051726299|publisher=Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov|date=2018|location=Koper|isbn=978-961-6681-58-2|oclc=1051726299|last=Ivančič, Miloš.}}</ref> To je Sovjetsko Zvezo pahnilo v mednarodno osamo vse do začetka druge svetovne vojne, kar je izkoristil [[Josif Stalin]], da je lahko [[Vladimir Iljič Uljanov|Leninovo]] obliko komunizma kot diktature delavcev in kmetov preusmeril v popolno diktaturo partijskega vodstva. Prave zaveznike je pridobila šele v obdobju po drugi svetovni vojni, ko so komunistične politične stranke prevzele oblast v mnogih vzhodnoevropskih državah. Drugi val zavezništev pa je sledil v obdobju po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti ]] in [[dekolonizacija|dekolonizacije]], ko so številne osvobojene države rešitev svoje zaostalosti našle v komunistični teoriji in sovjetskem vzoru. Tako je bilo v drugi polovici 70. let 20. stoletja skupaj več kot 20 držav v vzhodni Evropi, Aziji in Afriki, pa tudi Latinski Ameriki (Kuba), katerih politični sistemi so sledili modelu "realnega socializma", sprva vzpostavljenega v Sovjetski zvezi in nato njeni neposredni soseščini. Prav tako ni nepomembno, da Rusija oziroma iz nje izšla Sovjetska zveza ni bila država, za katero bi marksistična misel sodila, da je primerna za nastanek socializma oziroma komunizma, saj je bila dokaj zaostala. Klasiki marksizma so postavili sledeča merila za socialistično graditev: * Socializem je pričakovati kot možnost tedaj, ko kapitalizem izčrpa svoje zgodovinske možnosti. To pomeni, da mora razvita buržoazna družba doseči neko zrelost, predvsem pa je nujna gospodarska razvitost. * Delavski razred mora biti močan in njegovo jedro v industrijskem proletariatu. Iz njegovih vrst naj bi bilo revolucionarno vodstvo in sploh naj bi iz njega prihajale temeljne pobude družbene preobrazbe. * Ta razred mora imeti razvito zavest in biti mora primerno organiziran. * V nekem smislu je socialistična revolucija disrupcija, razdor, prekinitev in ukinitev buržoaznega reda, po drugi strani pa je tudi nadaljevanje in preseganje tega reda. Socializem naj bi bil dedič vseh pozitivnih vrednot prejšnjega reda, še posebej na področju osebnih svoboščin. Prav gotovo pa naj bi novi sistem vključeval že uveljavljene kulturne vrednote. Neposredni odmev na oktobrsko revolucijo je nastanek [[Kominterna|Kominterne]] (Komunistične internacionale), ki je nastala v Moskvi [[4. marec|4. marca]] [[1919]]. Njen velik poudarek je bil na mednarodni proletarski solidarnosti, kar je bila spodbuda številnim demonstracijam in dviga zavesti delavskega razreda. V Evropi je moč govoriti o revolucionarnem valu, ki je bil najmočnejši v [[Nemčija|Nemčiji]] in na [[Madžarska|Madžarskem]]. Prav Nemčija je bila ključna za uspeh svetovne revolucije, ki so jo mnogi pričakovali. Toda tamkaj je bila močnejša [[socialdemokracija]], ki je pristajala na reformistične ideje. Le [[Spartakovci]], levo revolucionarno krilo nemške socialdemokratske stranke, so imeli potencial postati revolucionarna [[avantgarda]]. Vodila sta jih [[Karl Liebknecht]] in [[Rosa Luxemburg]]. Toda Spartakovci so bili premalo odločni, da bi lahko izpeljali revolucijo. [[Bavarska sovjetska republika]], ki jo je kratek čas vodil [[Kurt Eisner]], ni bila komunistični projekt in je bila v osnovi nemarksistična, neodvisna od Rusije in inspirirana z drugačnim, nerealnim idealizmom. Na Madžarskem se je v tistem času oblikovala [[Madžarska republika sovjetov]], ki ima z rusko revolucijo več stičnih točk. Pomembna osebnost madžarskega prevrata je bil [[Béla Kun]], vodja tamkajšnje komunistične partije. Sovjetska republika je bila proglašena [[21. marec|21. marca]] [[1919]]. Pritisk [[antante]] je bil izjemno velik in tako je republika ob tuji intervenciji (zlasti so bile brutalne in odločilne romunske čete) padla že avgusta tistega leta. Sledila je stabilizacija Sovjetske zveze, po izbruhu druge svetovne vojne pa so se razmere precej spremenile. Zaradi odpora proti [[nacizem|nacizmu]] in [[fašizem|fašizmu]] so komunistična gibanja in stranke pridobila podporo širše javnosti, zato so imeli ponekod zares močno podporo in so legitimno prevzele oblast. Toda s [[politologija|politološkega]] vidika je novonastale politične sisteme, ki so zrasli v vzhodni Evropi (kasneje pa tudi drugod), nepravilno imenovati za komunistične, kar so nenazadnje priznavali tudi sami njihovi politični teoretiki in so zato tem sistemom nadeli oznako [[realsocializem|realsocialistični]], češ da so to sistemi, ki so v danih razmerah edino mogoči, toda še vedno na poti h komunizmu. Morda bi lahko na grobo dejali, da je komunizem kot politično gibanje postal bolj radikalna (ostra) veja širšega [[socializem|socialističnega]] gibanja. Komunistično gibanje se od ostalih vej socializma loči po želji, da bi v končnem obdobju razvoja do popolnosti odpravil vse oblike [[tržna družba|tržne družbe]], po odločitvi nekaterih komunistov, da za dosego padca kapitalizma uporabijo tudi [[revolucija|revolucionarne]] metode z nasiljem ter osredotočenjem na mednarodni [[delavski razred]] kot ključni dejavnik te revolucije. [[stranka|Stranke]], ki so se označevale za komunistične in so uspele v boju za oblast v [[država|državi]], so pogosto privedle v [[avtoritarizem|avtoritarno]] oziroma [[Totalitarizem|totalitarno]] [[Vladavina|vladavino]] z omejevanjem človekovih pravic in svoboščin ter preganjanjem drugače mislečih oz. "razrednih sovražnikov", "sovražnikov ljudstva", disidentov ipd. Tem elementom komunističnega gibanja nasprotujejo [[anarhokomunizem|anarhokomunisti]], [[trockizem|trockisti]] in drugi. == Komunizem in religija == {{Glej tudi|Marksizem in religija|Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi }} [[Slika:Christ saviour explosion.jpg|sličica|256x256_pik|5. decembra 1932 so v [[Moskva|Moskvi]] na [[Josif Stalin|Stalinov]] ukaz z eksplozivi porušili katedralo Kristusa Odrešenika.]] Države s komunistično partijo na oblasti, so prepovedovale vpletanje cerkvenih organizacij v politiko ter javno življenje. Komunizem je na podlagi materialistične filozofije prepričeval ljudi, da je religija "opij ljudstva", verski aktivizem izven sakralnih objektov, pa je bil prepovedan, zaradi česar so imeli goreči privrženci cerkva lahko tudi hude težave.<ref name="Jugoslavija in religija" /> <ref>[http://www.orthodoxphotos.com/readings/law/christianity.shtml Krščanstvo in komunizem]</ref> Čeprav sta že [[Karl Marx|Marx]] in [[Friedrich Engels|Engels]] v [[Komunistični manifest|komunističnem manifestu]] navedla, da religija v komunistični družbi ne bo preveč dobrodošla, je komunistično preganjanje religije prvi začel izvajati [[Vladimir Lenin|Lenin]], takoj po oktobrski revoluciji. Ta je v svoji knjigi Socializem in Religija dejal: "Religija je ena od oblik duhovnega zatiranja, ki povsod močno obremenjuje množice ljudi, ki so preobremenjeni s svojim nenehnim delom za druge, s pomanjkanjem in osamljenostjo."<ref>{{Cite book|title=Lenin Collected Works|publisher=Progress Publishers|url=https://www.marxists.org/archive/lenin/works/1905/dec/03.htm|chapter=Socialism and Religion|first=V.I.|last=Lenin|year=1965|location=Moscow|volume=10|pages=83–87|orig-year=1905|via=www.marxists.org}}</ref> Čeprav se je preganjanje in zatiranje religije izvajalo v vseh komunističnih državah, pa se je to najbolj izvedlo v Albaniji pod vodstvom [[Enver Hoxha|Enverja Hoxhe]], kjer so komunisti porušili in uničili več kot polovico cerkva, mošej, kapel, samostanov in drugih verskih objektov.<ref name="Constitution of Albania">{{cite web|url=http://www.km.gov.al/skedaret/1231927768-Constitution%20of%20the%20Republic%20of%20Albania.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20100307100131/http://www.km.gov.al/skedaret/1231927768-Constitution%20of%20the%20Republic%20of%20Albania.pdf|archive-date=7 March 2010|title=Constitution of Albania|access-date=29 December 2012}}</ref> V času Jugoslavije je bila uradno sicer razglašena, vendar je bila religija torelirana v samo zasebni sferi. Npr. Božič in Velika Noč nista bila dneva dela prosta dneva, javno obeleževanje verskih praznikov pa je bilo preganjano. <ref name="Jugoslavija in religija">[http://atheism.about.com/library/world/KZ/bl_YugoReligionDemography.htm Jugoslavija in religija]</ref> [[Jugoslovani]], ki niso bili člani komunistične partije, so imeli omejene poklicne možnosti, zato so se mnogi, ki niso podpirali komunističnih idej in vizij, kljub vsemu vpisali v partijo. <ref>[http://atheism.about.com/library/world/KZ/bl_YugoReligionDemography.htm Jugoslavija in verske skupnosti]</ref> Ko so se po vojni stare zamere začele pozabljati in se je družba začela demokratizirati, se je tudi odnos oblasti do cerkve in verujočih začel spreminjati. [[Jože Smole]] je kot predsednik slovenske [[SZDL]] in eden vidnejših komunistov leta 1986 voščil vsem vernikom vesel božič, zaradi česar se ga je prijel vzdevek ''Božiček.'' === Komunizem in Rimsko-katoliška cerkev === [[Katoliška Cerkev]] je v svoji zgodovini večkrat uradno odločno zavrnila komunizem kot idejo, ki lahko pripomore k odpravi socialnih krivic v svetu. Takšna zavrnitev je vsebovana v [[enciklika|encikliki]] [[papež]]a [[Leon XIII.|Leona XIII.]] ''[[Rerum Novarum]]'' iz leta [[1891]] in v enciklikah papeža [[Pij XI.|Pija XI.]] ''[[Quadragesimo Anno]]'' iz leta [[1931]] ter ''[[Divini Redemptoris]]'' iz leta [[1937]]. == Komunizem danes == V teoretično-filozofskem smislu je komunizem živ v zamislih [[marksizem|marksizma]], ki še vedno ponuja možen pogled na zgodovino in zgodovinski razvoj človeštva. Pogled se z vse pogostejšimi in globljimi krizami ter z degradacijo in ogrožanjem ravnovesja narave, v zadnjem času zopet popularizira. Gl. [[Slavoj Žižek]] in [[Alain Badiou]] sta organizirala izjemno odmevno konferenco na to temo. Socialistične države, kjer so na oblasti komunistične stranke ali stranke, ki so izšle iz svetovnega komunističnega sistema 20. stoletja z ustavno zagotovljenim monopolom oblasti, so: * [[Ljudska republika Kitajska]] * [[Kuba]] * [[Laos]] * [[Severna Koreja]] * [[Vietnam]] Od teh sta le še Severna Koreja in Kuba v bistvu ohranili tudi družbenoekonomski sistem, ki še ni podvržen zakonitostim kapitalizma. == Mednarodna obsodba komunizma == [[Evropski parlament]] je z resolucijo<ref>[http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P6-TA-2009-0213+0+DOC+XML+V0//SL Resolucija parlamenta EU: Evropska zavest in totalitarizem, 2. april 2009]</ref> med [[Totalitarizem|totalitarne]] režime, uvrstil tudi komunistične diktature. Resolucija skupaj omenja totalitarne in nedemokratične komunistične režime, [[nacizem]] in dolgotrajne [[Fašizem|fašistične]] diktature v Grčiji, Španiji ter na Portugalskem. V slovenskem kontekstu med žrtve totalitarnega režima sodijo poleg žrtev [[Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne|povojnih izvensodnih pobojev]] tudi žrtve političnih procesov, in druge osebe, ki so desetletja po revoluciji doživljali krivice, zapostavljanje in izključevanje zato, ker idejno, nazorsko in politično niso bili ustrezali nazorom Komunistične partije.<ref>[http://www.dolenjskilist.si/2009/08/24/18085/novice/obcine/Granda_Totalitarizem_je_tudi_komunizem/ Dolenjski List]</ref><ref>[http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/2FF5B3BE45377726C125761E0043D6E8?OpenDocument Družina: Komunizem še čaka na obsodbo]</ref>. Med žrtve totalitarnega komunizma uvrščamo tudi zapornike [[Goli otok|Golega otoka]], ki so bili v večini primerov člani [[KPJ]], in so bili izvensodno poslani na »prevzgojo« v času akutnega [[Informbiro|informbirojskega spora]]<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042468288 Dr. Jože Pirjevec: Tito se je kesal zaradi Golega otoka, na katerem so končali "tovariši", Intervju, Dnevnik, 27.08.2011]</ref>, kot tudi osebe, preganjanje na osnovi neupravičeno strogih zakonov o [[politični prekršek|političnih prekrških]]. Več evropskih poslancev je vložilo pobudo za izenačitev komunističnih simbolov z nacističnimi in fašističnimi<ref>[http://www.rferl.org/content/Article/1057260.html EU: Predlog enačitve simbolov]</ref>, vendar pobuda ni bila sprejeta zaradi razhajanj mnenj o tem. == Glej tudi == * [[Zgodovina komunizma]] * [[Kritike komunizma]] * [[socializem]] * [[totalitarizem]] *[[levi komunizem]] == Literatura == * JUŽNIČ, Stane (1985): Politična zgodovina 20. stoletja, Državna založba Slovenije, Ljubljana. * MARX, Karl (1976): Kapital - kritika politične ekonomije, Poljudna izdaja, Cankarjeva založba, Ljubljana. * [http://www.marxists.org/slovenian/marx-engels/1840s/manifesto/ch00.htm MARX, Karl, ENGELS,Friedrich: Komunistični manifest] * Carl Joachim Friedrich, ''Totalitarian Dictatorship and Autocracy'', Harvard University Press, Cambridge, 1956 == Sklici == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.marxists.org/ Marksizem na spletu] {{Wikislovar|komunizem|Komunizem}} {{Politične ideologije}} [[Kategorija:Komunizem|*]] [[Kategorija:Socializem]] [[Kategorija:Politični nazori]] [[Kategorija:Politična kultura]] [[Kategorija:Antifašizem]] [[Kategorija:Družbena ureditev]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gospodarski nazori]] 0h7f244tlkpyd8sy895h9bn2zkb95jg 0 30208 5736906 5641176 2022-08-20T06:54:51Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{short description|Founder of Buddhism}} {{Infopolje oseba | name = Gautama Buda | religion = [[Budizem]] | other_names = Šakjamuni ("Modrec [[Šakja]]nov") | image = | caption = Kip Bude v [[Sarnath]]u, [[Uttar Pradesh]], Indija. okoli 475 pr.n.št. Buda sedi v lotusovem položaju [[lotus position]], roke [[Mudra#Dharmachakra Mudrā|Dharmacakra mudrā]]. {{Infobox Chinese|child=yes| headercolor= #FFCC33 | san = Siddhārtha Gautama | pli = Siddhattha Gotama }} | birth_name = Siddhartha Gautama | birth_date = | death_date = | birth_place = | death_place = | known_for = Ustanovitelj [[Budizem|budizma]] | predecessor = [[Kassapa Buddha]] | successor = [[Maitreya]] | father = [[Śuddhodana]] | mother = [[Maja (mati Bude)|Maja Devi]] | spouse = [[Yasodharā]] | children = {{hlist|[[Rāhula]]|}} }} {{Budizem}} '''Buda''' (znan tudi kot '''Sidarta Gotama''' ali '''Sidarta Gautama'''{{Sklicop|{{IPAc-en|s|ɪ|ˈ|d|ɑr|t|ə|,_|-|θ|ə}}; {{IPA-sa|sɪddʱaːrtʰɐ ɡautɐmɐ|lang}}; Gautama namely Gotama in Pali}} ali '''Buda Šakjamuni''') je bil [[filozof]], popotni menih, mislec, duhovni učitelj in verski vodja, ki je živel v [[Zgodovina Indije|starodavni Indiji]] (okoli 5. do 4. stoletja pr. N. Št.).{{Sfnp|Gethin|1998}}{{Sfnp|Strong|2001}}{{Sfnp|Warder|2000}} [opomba 4] Častijo ga kot ustanovitelja [[svetovne religije]] [[Budizem|budizma]], v večini budističnih šol ga častijo kot [[Razsvetljenje v budizmu|razsvetljenega,]] ki je presegel [[Karma|Karmo]] in ušel iz kroga [[Reinkarnacija|rojstva in ponovnega rojstva]].<ref>{{Navedi splet|title=An Introduction to Buddhism|last=Boeree|first=C George|authorlink=C. George Boeree|publisher=Shippensburg University|url=http://webspace.ship.edu/cgboer/buddhaintro.html|accessdate=10 September 2011}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=de Bary|first=William|authorlink=William de Bary|title=The Buddhist Tradition in India, China and Japan|date=1969|publisher=Vintage Books|location=xvii|isbn=0-394-71696-5|page=xvii|edition=February 1972|quote=In this respect, then, Buddha could accurately be viewed as a kind of savior, and when so conceived he has had for many the attributes of divinity--saving power, omniscience in regard to all essential truth, an all-encompassing compassion, timeless existence, immutable being, unending bliss, etc.}}</ref><ref name="Thompson">{{Navedi knjigo|last=Thompson|first=Evan|authorlink=Evan Thompson|title=Why I am Not a Buddhist|date=2020|publisher=Yale University Press|quote=This Zen version of Buddhist exceptionalism is specious. Faith in a transcendent being isn't a universal feature of religion. Zen has ritual, scripture, liturgy, monastics, and priests. Moreover, "one's true self" and "the truth of existence," in the senses intended, are religious notions. They are soteriological, concerned with liberation and salvation. They involve a sense of transcendence, an orientation to something that goes beyond ordinary experience. Zen is unquestionably religious.|page=28}}</ref> Poučeval je približno 45 let in si pridobil veliko privržencev, tako samostanskih kot laičnih.{{Sfnp|Strong|2001}} Njegovo učenje temelji na razumevanju ''[[Duḥkha|duḥkhe]]'' (običajno prevedeno kot "trpljenje") in konca ''duḥkhe'' - stanje, ki ga imenuje [[nirvana]] (pali: ''{{IAST|nibāna}}''). Buda se je rodil v aristokratski družini iz rodu [[Shakya|Šakja]], vendar se je sčasoma odrekel laičnemu življenju. Po budistični tradiciji se je po nekaj letih romarskega meništva , meditacije in [[Askeza|askeze]] [[Razsvetljenje v budizmu|prebudil]] in doumel mehanizem, ki ljudi drži v krogu ponovnih rojstev. Buda je nato potoval po [[Indoangaška ravnina|ravnici Ganges,]] poučeval in gradil [[Sangha|versko skupnost]] . Buda je učil [[Srednja pot|srednjo pot]] med popustljivostjo čutnosti in kruto askezo, ki je najti v indijskem gibanju [[Śramaṇa|šramana]].{{Sfnp|Laumakis|2008}} Poučeval je [[Duhovnost|duhovno pot,]] ki je vključevala [[Budistična etika|etične vaje]] in [[Meditacija|meditativne pristope]]. Buda je kritiziral tudi prakse braminskih duhovnikov, kot je žrtvovanje živali. Nekaj stoletij po smrti je postal poznan kot [[Buddha (naslov)|Buda]], kar pomeni "Prebujeni" ali "Razsvetljeni". Gautamove nauke je zbrala budistična skupnost v sutah (sutra v sanskrtu), ki vsebujejo njegova razmišljanja, in v [[Vinaya|vinaja]], njegova pravila za življenje kot menih. Prenašali so se v srednje-indijskem arijskem narečju kot [[Ustni zgodovinski viri|ustno izročilo]].{{sfnp|Gethin |1998|pp=40–41}}{{sfnp|Warder|2000|p=4-7, 44}} Kasnejše generacije so pripravile dodatnega besedila, kot so sistematične monografije pod imenom ''[[Abhidharma|Abidarma]]'', življenjepisi Buda, zbirke zgodb iz njegovih preteklih življenj, znane kot pripovedke ''[[Jataka zgodbe|Džataka]]'', in dodatne razprave, [[Mahayana sutras|Mahajana sutre]].{{sfnp|Warder|2000|p=4}}<ref>Cox, Collett (2003). "Abidharma", in: Buswell, Robert E. ed. Encyclopedia of Buddhism, New York: Macmillan Reference Lib. pp. 1–7. {{ISBN|0028657187}}.</ref> == Imena in nazivi == Poleg imena "Buda" in imena Sidarta Gautama (pali: Sidata Gotama) je bil Buda znan tudi po drugih imenih in naslovih, na primer Šakjamuni ("Modrec klana [[Shakya|Šakja]] ").{{sfnp|Baroni|2002|p=230}}{{refn|{{IPA-sa|ɕaːkjɐmʊnɪ bʊddʱɐ|lang}}|group="note"}} Buda sam sebe v zgodnjih besedilih pogosto imenuje tudi [[Tathāgata|Tatāgata]] (sanskrt:&nbsp;[tɐˈtʰaːɡɐtɐ]). Pogosto se misli, da izraz pomeni "tisti, ki je tako odšel" (tatā-gata) ali "tisti, ki je tako prišel" (tatā-āgata), kar se verjetno nanaša na transcendentalno naravo Budovega duhovnega potovanja.<ref name="Chalmers">Chalmers, Robert. [http://ccbs.ntu.edu.tw/FULLTEXT/JR-ENG/bert.htm The Journal of the Royal Asiatic Society, 1898. pp. 103–115]</ref> [[Okrasni pridevek|Seznam nazivov]], ki jih pogosto vidimo skupaj v kanonskih besedilih, prikazuje nekaj njegovih duhovnih lastnosti:<ref>{{Citation|last=Dhammananda|first=Ven. Dr. K. Sri|title=Great Virtues of the Buddha|url=http://www.dhammatalks.net/Books6/Bhante_Dhammananda_Great_Virtues_of_the_Buddha.pdf|publisher=Dhamma talks}}</ref> * ''Sammasambuddho''&nbsp;- Popolnoma sam od sebe prebujeni * ''Vijja-carana-sampano''&nbsp;- Z višjim znanjem in idealnim ravnanjem obdarjeni * ''Sugata''&nbsp;- Dobre poti in dobre besede. * ''Lokavidu''&nbsp;- Poznavalec mnogih svetov . * ''Anuttaro Purisa-damma-sarathi''&nbsp;- neprekosljivi učitelj nevednih ljudi. * ''Satthadeva-Manussanam''&nbsp;- Učitelj [[Deve|bogov]] in ljudi. * ''Bhagavathi''&nbsp;- Blaženi * ''Araham''&nbsp;- Spoštovanja vredni. Arhat (Sanskrt) ali arhant (Pali) - "postal je brez madeža, živel sveto življenje, storil, kar je bilo storiti, odložil breme, dosegel pravi cilj, razbil okove bivanja in v svojem znanju dokončno svoboden." * ''Džina''&nbsp;- Osvajalec. Čeprav se izraz pogosteje uporablja v [[Džainizem|džainizmu]] za posameznika, ki je doživel osvoboditev, je tudi eden od nazivov za Budo.<ref>{{cite book |author=[[Roshen Dalal]] |title=The Religions of India: A Concise Guide to Nine Major Faiths |url=https://books.google.com/books?id=87k0AwAAQBAJ |publisher=[[Penguin Books]] |year=2014|isbn=9788184753967 }} Entry: "Jina"</ref> == Zgodovinska oseba == Kadar gre za zgodovinska dejstva glede Budovega življenja, so strokovnjaki previdni. Večina je mnenja, da je Buda živel, učil in ustanovil meniški red med vladavino [[Bimbisara|Bimbisare]] ( {{Circa|558|491 BCE}} . Ali c. 400 pr. N. Št.),<ref>Rawlinson, Hugh George. (1950) ''A Concise History of the Indian People'', Oxford University Press. p. 46.</ref><ref>Muller, F. Max. (2001) ''The Dhammapada And Sutta-nipata'', Routledge (UK). p. xlvii. {{ISBN|0-7007-1548-7}}.</ref><ref>{{cite book |title=India: A History |first=John |last=Keay |quote=The date [of Buddha's meeting with Bimbisara] (given the Buddhist 'short chronology') must have been around 400 BCE. |url=https://books.google.com/books?id=0IquM4BrJ4YC&q=His%20name%20was%20Bimbisara |place=New York |publisher=Grove Press |year=2011 |isbn=978-0-8021-9550-0}}</ref>; umrl pa naj bi v zgodnjih letih vladavine Ajašatruja, naslednika Bimbisare.{{sfnp|Smith |1924|pp=34, 48}}{{sfnp|Schumann |2003| pp=1–5}} Medtem ko je splošno zaporedje "rojstva, zrelosti, odrekanja, iskanja, prebujanja in osvoboditve, poučevanja, smrti" v glavnem sprejemljivo za vse,{{sfnp|Carrithers |2001|p=3}} je o številnih podrobnostih, ki jih je najti v tradicionalnih življenjepisih, manj soglasja.{{sfnp|Buswell |2003|p=352}}{{sfnp|Lopez |1995|p=16}}<ref>{{Cite web|title=Was the Buddha an awakened prince or a humble itinerant? |last=Wynne |first=Alexander |website=Aeon |url=https://aeon.co/essays/was-the-buddha-an-awakened-prince-or-a-humble-itinerant |access-date=2020-05-09}}</ref> Kdaj se je Gautama rodil in kdaj je umrl, ni gotovo. Večina zgodovinarjev od začetka 20. stoletja dalje njegovo življenje postavlja med 563 pr.n.št. do 483 pr.n.št .{{sfnp|Cousins |1996 |pp=57–63}}{{sfnp|Schumann |2003 |pp=10–13}} V vzhodno-budistični tradiciji Kitajske, Vietnama, Koreje in Japonske je bil tradicionalni datum Bude smrti 949 pr. n.pt.{{sfnp|Cousins |1996 |pp=57–63}} Po računanju časa Ka-tan (tradicija Kalačakra) naj bi Buda umrl okoli leta 833 pred našim štetjem.<ref>Das, Sarat Chandra (1882). ''Contributions on the Religion and History of Tibet''. First published in: ''Journal of the Asiatic Society of Bengal'', Vol. LI. Reprint: Manjushri Publishing House, Delhi. 1970, pp. 81–82 footnote 6.</ref> Zadnje ćase prestavljajo njegovo smrt na kasnejši čas, na leta med 411 in 400 pr. št.,{{sfnp|Wayman|1997|pp=37–58}}{{refn |group="note" |In 2013, archaeologist Robert Coningham found the remains of a ''Bodhigara'', a tree shrine, dated to 550 BCE at the [[Maya Devi Temple, Lumbini]], speculating that it may possibly be a Buddhist shrine. If so, this may push back the Buddha's birth date.<ref name="natgeo" /> Archaeologists caution that the shrine may represent pre-Buddhist tree worship, and that further research is needed.<ref name="natgeo">{{cite web |url = http://news.nationalgeographic.com/news/2013/11/131125-buddha-birth-nepal-archaeology-science-lumbini-religion-history/ |title = Oldest Buddhist Shrine Uncovered In Nepal May Push Back the Buddha's Birth Date |last = Vergano |first = Dan |date = 25 November 2013 |publisher = [[National Geographic Society|National Geographic]] |access-date = 26 November 2013}}</ref><br />Richard Gombrich has dismissed Coningham's speculations as "a fantasy", noting that Coningham lacks the necessary expertise on the history of early Buddhism.<ref>{{Citation |url = http://www.tricycle.com/blog/recent-discovery-earliest-buddhist-shrine-sham |first = Richard |last = Gombrich |year = 2013 |title = Recent discovery of "earliest Buddhist shrine" a sham? |publisher = Tricycle}}</ref><br />[[Geoffrey Samuel]] notes that several locations of both early Buddhism and Jainism are closely related to [[Yaksha]]-worship, that several Yakshas were "converted" to Buddhism, a well-known example being [[Vajrapani]],<ref>{{Citation |url = http://dharmafarer.org/wordpress/wp-content/uploads/2009/12/21.3-Ambattha-S-d3-piya.pdf |first = Piya |last = Tan |title = Ambaṭṭha Sutta. Theme: Religious arrogance versus spiritual openness |publisher = Dharma farer |date = 21 December 2009 |access-date = 22 October 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160109050828/http://dharmafarer.org/wordpress/wp-content/uploads/2009/12/21.3-Ambattha-S-d3-piya.pdf |archive-date = 9 January 2016 |url-status = dead }}</ref> and that several Yaksha-shrines, where trees were worshipped, were converted into Buddhist holy places.{{sfnp|Samuel |2010 |pp=140–152}}}} Najnovejša, še neobjavljena izkopavanja v Lumbiniju so odkrila ostanke stavb, ki naj bi bile zgrajene v 6. stoletju.pr.n.št za namene čaščenja Bude. Vprašanje, kdaj je Buda živel in kdaj umrl, torej še ni dokončno rešeno. === Zgodovinsko okolje === [[File:Mahajanapadas (c. 500 BCE).png|right|thumb|upright=1.35|Starodavna kraljestva in mesta v Indiji v času Bude (približno 500 pr. N. Št.)]] Po budistično tradicijo se je Gautama rodil v kraju Lumbini, ki leži danes v Nepalu, odraščal pa je v vasi Kapilavastu.. Po budistični tradiciji je svoje razsvetljenje doživel v Bod Gaji, svojo prvo pridigo je imel v Sarnatu, umrl pa je v Kušinagarju. Eno od pogosto uporabljenih imen Gautame je "Šakamuni" ali "Šakjamunī" ("Modrec rodu Šakja"). To skupaj z dokazi iz zgodnjih besedil kaže, da se je rodil v skupnosti Šakja, ki je živela v 5. stoletju pr.n.št. tako geografsko kot kulturno na obrobju vzhodnoindijske podceline. Skupnost je bila bodisi majhna republika bodisi oligarhija. Njegov oče je bil izvoljeni poglavar ali oligarh.<ref>Bronkhorst, J. (2007). "Greater Magadha, Studies in the culture of Early India," p. 6. Leiden, Boston, MA: Brill. {{doi|10.1163/ej.9789004157194.i-416}}</ref> Šakjani so bili vzhodna subhimalajska etnična skupina, ki je obstajala izven zunaj Ārdžāvarte in so bili "mešanega izvora" (verjetno delno arijskega, delno avtohtonega porekla). Manuovi zakoni jih obravnavajo kot nearijske. Kot je zapisal Levman,<ref name=Levman2013>{{cite journal |last=Levman |first=Bryan Geoffrey |date=2013 |url=https://journals.equinoxpub.com/BSR/article/view/17899/pdf |title=Cultural Remnants of the Indigenous Peoples in the Buddhist Scriptures |journal=Buddhist Studies Review |volume=30 |issue=2 |pages=145–180 |issn=1747-9681}}</ref> Šakjanci naj bi bili "grobega govora", "nizkega porekla", v slabo se jim šteje, da "Brahmanov ne častijo, ne spoštujejo, jih ne častijo in se jim ne klanjajo."<ref name="Levman20132">{{Navedi časopis|last=Levman|first=Bryan Geoffrey|date=2013|title=Cultural Remnants of the Indigenous Peoples in the Buddhist Scriptures|url=https://journals.equinoxpub.com/BSR/article/view/17899/pdf|journal=Buddhist Studies Review|volume=30|issue=2|pages=145–180|issn=1747-9681}}</ref> Nevedske navade tega plemena so bile med drugim zakoni med brati in sestrami, čaščenje dreves in duhov v njih.<ref name="Levman20132" /> Obstaja še veliko dokazov za to, da je šlo za ločeno etnično in verjetno tudi jezikovno skupnost." <ref name="Levman20132" /> Poleg [[Vede|vedskih]] [[Brahmin|Brahminov]], se je čas življenja Bude pokrival z razcvetom vplivnih [[Śramaṇa|Śramaṇa šol]] mišljenja kot so [[Ājīvika|Ādžīvika]], [[Charvaka|Kārvāka]], [[džainizem]] in [[Ajñana|Adžñana]] . {{Sfnp|Jayatilleke|1963}} [[Brahmajala sutta|Brahmadžala Suta]] beleži dvainšestdeset takšnih šol mišljenja. V tem okviru se pojem šramaṇa nanaša na osebo, ki se trudi, muči ali trudi (za neke višje ali verske namene). V tem času je živelo in delovalo veliko vplivnih mislecev, kot so [[Mahavir|Mahavira]],<ref>{{Navedi časopis|last=Clasquin-Johnson|first=Michel|title=Will the real Nigantha Nātaputta please stand up? Reflections on the Buddha and his contemporaries|url=http://www.scielo.org.za/scielo.php?script=sci_abstract&pid=S1011-76012015000100006&lng=en&nrm=iso&tlng=en|journal=Journal for the Study of Religion|volume=28|issue=1|pages=100–14|issn=1011-7601}}</ref> [[Purana Kassapa]], [[Makkhali Gosala|Makkhali Gosāla]], [[Ajita Kesakambali|Adžita Kesakambalī]], [[Pakudha Kaccayana|Pakuda Kakājana]] in [[Sanjaya Belatthaputta|Sandžaja Belaṭaputa]], kot je zapisano v [[Samaññaphala Sutta|Samaññafala Suta]]; Buda so knjihova stališča gotovo bila poznana.{{Sfnp|Walshe|1995}}{{Sfnp|Collins|2009}}{{Sklicop|According to Alexander Berzin, "Buddhism developed as a shramana school that accepted rebirth under the force of karma, while rejecting the existence of the type of soul that other schools asserted. In addition, the Buddha accepted as parts of the path to liberation the use of logic and reasoning, as well as ethical behavior, but not to the degree of Jain asceticism. In this way, Buddhism avoided the extremes of the previous four shramana schools."<ref>{{cite web |url = http://studybuddhism.com/en/advanced-studies/history-culture/buddhism-in-india/indian-society-and-thought-at-the-time-of-buddha |title = Indian Society and Thought before and at the Time of Buddha|first = Alexander |last = Berzin |publisher = Study Buddhism |date = April 2007|access-date = 20 June 2016}}</ref>}}{{Sfnp|Nakamura|1980}} in palijski kanon pogosto prikazuje Budo v razpravi s pripadniki drugih miselnih šol. Obstajajo tudi filološki dokazi, ki nakazujejo, da sta bila mojstra [[Alara Kalama]] in [[Uddaka Rāmaputta|Udaka Rāmaputa]] resnični zgodovinski osebnosti in da sta najverjetneje Budo poučevala v dveh različnih pristopih k meditaciji.{{Sfnp|Wynne|2007}} Buda je tako bil le eden izmed mnogih šramanskih filozofov tistega časa.{{Sfnp|Warder|1998}} V dobi, ko se je svetost ocenjevala po tem, koliko asketa je v človeku,{{Sfnp|Roy|1984}} je Buda bil reformator gibanja šramaṇa, ne pa upornik proti vedskemu brahmanizmu. Zgodovinsko se čas Bude pokriva z [[Achaemenid osvajanje pravzprav|Ahemenidsko osvojitvijo doline Inda]] pod [[Darej I.|Darejem I]] okoli 517/516 pr.n.št.<ref name="CIB2">{{Navedi knjigo|last=Beckwith|first=Christopher I.|title=Greek Buddha: Pyrrho's Encounter with Early Buddhism in Central Asia|date=2015|publisher=Princeton University Press|isbn=978-1-4008-6632-8|pages=7–12|url=https://books.google.com/books?id=RlCUBgAAQBAJ&pg=PA7|language=en}}</ref> To zasedbo dežel [[Gandara]] in [[Sindh|Sind]], ki je trajala približno dve stoletji, je spremljalo razširjanje ahemenidskih ver, reformiranega [[Zaratustrstvo|Mazdaizma]] ali zgodnjega [[Zaratustrstvo|Zoroastrijanstva]], na kar se je Budizem deloma odzval.<ref name="CIB2" /> Ideje Bude lahko so delno zavračanje "absolutističnih" ali "perfekcionističnih" idej v teh ahemenidskih religijah.<ref name="CIB2" /> === Prvi viri === {{Main|Zgodnja budistična besedila}} [[File:Buddha Sakyamuni on the Rummindei pillar of Ashoka.jpg|thumb|right|Besedi "Bu-dhe" (𑀩𑀼𑀥𑁂, Buda) in "Sa-kya - mu-nī" (𑀲𑀓𑁆𑀬𑀫𑀼𑀦𑀻, "Modrec Šakjanov") v pisavi Brahmi, na napisu Ašokinega stebra v Lumbiniju (približno 250 pr. n.št.)]] O življenju Gautame ali do drugega stoletja po njegovi smrti ni najti pisnih virov. Toda od srede 3. stoletja pred našim štetjem je več ediktov iz Ašoke (vladal c. 269–232 pr. N. Št.) Omenja Budo, zlasti napis na stebru Lumbini spominja na romanje Ašoke v Lumbini kot Budino rojstno mesto in ga imenuje Buda Šakjamuni ( 𑀩𑀼𑀥 𑀲𑀓𑁆𑀬𑀫𑀼𑀦𑀻 Bu-Da Sa-kya-mu-nī, "Buda, modrec šakijev").<ref name="archive.org">In [[Ashoka]]'s [[Lumbini|Rummindei Edict]] circa 260 BCE, in {{cite book |last1=Hultzsch |first1=E. |title=Inscriptions of Asoka |date=1925 |page=164 |url=https://archive.org/stream/InscriptionsOfAsoka.NewEditionByE.Hultzsch/HultzschCorpusAsokaSearchable#page/n337/mode/2up |language=sa}}</ref> V enem od njegovih ediktov (Minor Rock Edict št. 3) so omenjeni naslovi več besedil o Dammi (v budizmu je "Damma" druga beseda za "darmo"),<ref>{{Cite web|title=Definition of dhamma {{!}} Dictionary.com|url=https://www.dictionary.com/browse/dhamma|access-date=2020-10-27|website=www.dictionary.com|language=en}}</ref> ki dokazuje obstoj pisane budistične tradicije vsaj v času Maurye. Ta besedila so lahko predhodnica [[Pāli Canon|Pāli Kanona]].{{sfnp|Dhammika| 1993}}<ref>{{cite web |translator-last=Bhikkhu |translator-first=Thanissaro |date=1993 |title=That the True Dhamma Might Last a Long Time: Readings Selected by King Asoka |website=[[Access to Insight]] |url= http://www.accesstoinsight.org/lib/authors/thanissaro/asoka.html |access-date=8 January 2016}}</ref>{{refn|group=note|Minor Rock Edict Nb3: "These Dhamma texts – Extracts from the Discipline, the Noble Way of Life, the Fears to Come, the Poem on the Silent Sage, the Discourse on the Pure Life, Upatisa's Questions, and the Advice to Rahula which was spoken by the Buddha concerning false speech – these Dhamma texts, reverend sirs, I desire that all the monks and nuns may constantly listen to and remember. Likewise the laymen and laywomen."{{sfnp|Dhammika| 1993}}<br /><br />Dhammika:"There is disagreement amongst scholars concerning which Pali suttas correspond to some of the text. Vinaya samukose: probably the Atthavasa Vagga, Anguttara Nikaya, 1:98–100. Aliya vasani: either the Ariyavasa Sutta, Anguttara Nikaya, V:29, or the Ariyavamsa Sutta, Anguttara Nikaya, II: 27–28. Anagata bhayani: probably the Anagata Sutta, Anguttara Nikaya, III:100. Muni gatha: Muni Sutta, Sutta Nipata 207–21. Upatisa pasine: Sariputta Sutta, Sutta Nipata 955–75. Laghulavade: Rahulavada Sutta, Majjhima Nikaya, I:421."{{sfnp|Dhammika|1993}}}}[[File:Bhagavato Sakamunino Bodho inscription in Bharhut.jpg|thumb|left|Bharhut napis: Bhagavato Sakamunino Bodho (𑀪𑀕𑀯𑀢𑁄 𑀲𑀓𑀫𑀼𑀦𑀺𑀦𑁄 𑀩𑁄𑀥𑁄 "Osvetlitev blaženega Sakamunija"), približno 100 pr. n. št<ref name="JL">{{cite book |last1=Leoshko |first1=Janice |title=Sacred Traces: British Explorations of Buddhism in South Asia |date=2017 |publisher=Routledge |isbn=978-1-351-55030-7 |page=64 |url=https://books.google.com/books?id=gS4rDwAAQBAJ&pg=PA64 |language=en}}</ref>]] "Sakamuni" se omenja tudi v reliefih Bharhuta, datiranih okoli leta 100 pr. N. Št., V povezavi z njegovo osvetlitvijo in drevesom bodi, z napisom Bagavato Sakamunino Bodho ("Osvetlitev blaženega Sakamuna").<ref name="JL" /> Najstarejši ohranjeni budistični rokopisi so budistična besedila Gandhāran, najdena v Afganistanu in napisana v Gāndhārīju, segajo od prvega stoletja pred našim štetjem do tretjega stoletja našega štetja.<ref>{{cite web |url = https://www.washington.edu/uwpress/search/books/SALANC.html|publisher = UW Press |title = Ancient Buddhist Scrolls from Gandhara |access-date = 4 September 2008|archive-url = https://web.archive.org/web/20170527215100/https://www.washington.edu/uwpress/search/books/SALANC.html |archive-date = 27 May 2017 }}</ref> Na podlagi filoloških dokazov indolog in strokovnjak za Pali Oskar von Hinüber pravi, da so nekatere palijske sutre ohranile zelo arhaične krajevne nazive, sintakso in zgodovinske podatke iz časa Budove življenjske dobe, vključno z Mahāparinibāṇo sutro, ki vsebuje podroben opis zadnjih Budinih dni. Hinüber predlaga datum sestave tega besedila najkasneje 350–320 pr. N. Št., Kar bi omogočilo "resnični zgodovinski spomin" na dogodke približno 60 let prej, če bo sprejeta Kratka kronologija za Budovo življenje (vendar poudarja tudi da je bilo takšno besedilo prvotno namenjeno bolj kot hagiografiji kot natančnemu zgodovinskemu zapisu dogodkov).{{sfnp|von Hinüber|2008|pp=198–206}}<ref>{{cite journal |last=Witzel |first=Michael |author-link=Michael Witzel |date=2009 |url=http://nrs.harvard.edu/urn-3:HUL.InstRepos:8457940 |title=Moving Targets? Texts, language, archaeology and history in the Late Vedic and early Buddhist periods |journal=Indo-Iranian Journal |volume=52 |issue=2–3 |pages=287–310|doi=10.1163/001972409X12562030836859 }}</ref> John S. Strong vidi nekatere biografske drobce v kanonskih besedilih, ki so ohranjena na Paliju, pa tudi kitajščino, tibetanščino in sanskrt kot prvo gradivo. Sem spadajo besedila, kot je »Razprava o plemeniem iskanju« (Pali: Ariyapariyesana-sutra) in njene vzporednice v drugih jezikih.{{sfnp|Strong|2001|p=5}} == Tradicionalni življenjepisi == [[File:BimaranCasket2.JPG|thumb|Ena najzgodnejših antropomorfnih predstav Bude, tukaj med Brahmo (levo) in Śakro (desno). Skrinja Bimaran, sredina 1. stoletja n. Št., Britanski muzej. <ref>{{cite book |last1=Yaldiz |first1=Marianne |title=Investigating Indian Art |date=1987 |publisher=Staatl. Museen Preuss. Kulturbesitz |page=188 |quote=The earliest anthropomorphic representation of the Buddha that we know so far, the Bimaran reliquary}}</ref><ref>{{cite book |last1=Verma |first1=Archana |title=Cultural and Visual Flux at Early Historical Bagh in Central India |date=2007 |publisher=Archana Verma |isbn=978-1-4073-0151-8 |url=https://books.google.com/books?id=_os7mOK9v38C&pg=PP4 |page=1|language=en}}</ref>]] === Biografski viri === Viri, ki predstavljajo popolno sliko življenja Sidarte Gautame, so vse mogoči, včasih nasprotujoči si tradicionalni življenjepisi. Med nje spadajo Budacarita, Lalitavistara Sūtra, Mahāvastu in Nidānakathā.{{sfnp|Fowler|2005|p=32}} Med njimi je ''Budacarita''{{sfnp|Beal|1883|p=}}{{sfnp|Cowell|1894|p=}}{{sfnp|Willemen|2009|p=}} najzgodnejša popolna biografija, epska pesem, ki jo je pesnik Aśvagoṣa napisal v prvem stoletju n.št.<ref>{{cite book|last1=Olivelle|first1=Patrick|title=Life of the Buddha by Ashva-ghosha|date=2008|publisher=New York University Press|location=New York|isbn=978-0-8147-6216-5|page=xix|edition=1st}}</ref> Lalitavistara Sūtra je naslednja po starosti, biografija izpod peresa Mahāyāne / Sarvāstivāde iz 3. stoletja n.{{sfnp|Karetzky|2000|p=xxi}} Mahāvastu iz tradicije Mahāsāṃgika Lokotaravāda je še ena nadaljnja pomembna biografija, ki je nastajala postopoma.{{sfnp|Karetzky|2000|p=xxi}} Biografija Bude avtorja Darmaguptaka je najbolj izčrpna in nosi naslov Abhiniṣkramaṇa Sūtra,{{sfnp|Beal|1875|p=}} Nidānakathā izvira iz tradicije Theravade na Šrilanki, v 5. stoletju pa jo je sestavil Budagoṣa.{{sfnp|Swearer|2004|p=177}} Zgodbe o Jātaki pripovedujejo o prejšnjih življenjih Gautame kot bodisattve, prva zbirka le-teh pa se lahko uvrsti med najzgodnejša budistična besedila.{{sfnp|Schober|2002|p=20}} Mahāpadāna sutra in Aharijabuta sutra pripovedujeta o čudežnih dogodkih, povezanih z rojstvom Gautame, kot je spust bodisatve iz nebes Tuṣita pod materino srce. === Narava tradicionalnih upodobitev === [[File:Astasahasrika Prajnaparamita Queen Maya Birth.jpeg|thumb|Māyā čudežno roSidDartho. Sanskrt, rokopis na palmovih listoih Nālandā, Bihar, Indija. Obdobje Pāla]] V najzgodnejših budističnih besedilih, nikāyas in āgamas, Buda ni upodobljen, kot da bi bil vseveden (''sabaññu''),<ref name="autogenerated1">Anålayo (2006). "The Buddha and Omniscience", ''Indian International Journal of Buddhist Studies'' 7: 1–20.</ref> niti ni prikazan kot večno transcendentno bitje (lokottara). Ideje o Budovi vsevednosti (skupaj s čedalje večjo težnjo po oboževanju njega in njegove biografije) najdemo šele kasneje, v Mahajana sutrah in poznejših komentarjih Palija ali besedilih, kot je ''Mahāvastu''.<ref name="autogenerated1" /> V Sandaka sutri Budin učenec Ananda opisuje argument proti trditvam učiteljev, ki pravijo, da vsi vedo<ref>{{cite web |author1=Tan, Piya (trans) |author-link1=Piya Tan |date=2010 |title=The Discourse to Sandaka (trans. of Sandaka Sutta, Majjhima Nikāya 2, Majjhima Paṇṇāsaka 3, Paribbājaka Vagga 6) |website=The Dharmafarers |publisher=The Minding Centre |url= http://dharmafarer.org/wordpress/wp-content/uploads/2010/02/35.7-Sandaka-S-m76-piya.pdf |access-date= 24 September 2015 |pages=17–18}}</ref> v Tevijavakagota sutra pa Buda sam pravi, da nikoli ni trdil, da je vseved, temveč da ima "višja znanja" ([[abhijñā]]).<ref>MN 71 Tevijjavacchagotta [Tevijjavaccha]</ref> Najzgodnejše biografsko gradivo Pali Nikaja se osredotoča na Budovo življenje kot šramaṇa, njegovo iskanje razsvetljenja pri različnih učiteljih, kot je Alara Kalama, in njegovo petinštiridesetletno kariero kot učiteljico.<ref>{{cite web |editor1= Access to Insight |date=2005 |title=A Sketch of the Buddha's Life: Readings from the Pali Canon |website= Access to Insight |url= http://www.accesstoinsight.org/ptf/buddha.html |access-date=24 September 2015}}</ref> Tradicionalne biografije Gautame pogosto vključujejo številne čudeže, znamenja in nadnaravne dogodke. Značaj Bude v teh tradicionalnih biografijah je pogosto popolnoma transcendentnega (Skt. Lokotara) in izpopolnjenega bitja, ki ga vsakdanji svet ne obremenjuje. V Mahāvastu naj bi v mnogih življenjih Gautama razvil nadzemeljske sposobnosti, med drugim: neboleč porod, zasnovan brez spolnega odnosa; ni potrebe po spanju, hrani, zdravilih ali kopanju, čeprav se ukvarjajo s tem "v skladu s svetom"; vsevednost in sposobnost "zatiranja karme".{{sfnp|Jones|1956|p={{pn|date=October 2020}}}} Kot je po Andrewu Skiltonu so Budo pogosto opisovali kot nadčloveka, tako so mu pripisovali 32 glavnih in 80 manjših oznak "velikega človeka", in predstavo, da bi Buda lahko živel tisočletja, če bi le želel (gl. DN 16).{{sfnp|Skilton|2004|pp=64–65}} Starodavni Indijci so bili na splošno brez skrbi za kronologije in so bili bolj osredotočeni na filozofijo. Budistična besedila odražajo to težnjo in zagotavljajo jasnejšo sliko tega, kar je Gautama morda učil, kot datumov dogodkov v njegovem življenju. Ta besedila vsebujejo opise kulture in vsakdanjega življenja starodavne Indije, kar je mogoče potrditi iz spisov iz Jainov, zaradi česar je Budin čas najzgodnejše obdobje indijske zgodovine, o katerem obstajajo pomembni podatki.{{sfnp|Carrithers|2001|p=15}} Britanska avtorica Karen Armstrong piše, da čeprav je zelo malo informacij, ki bi jih lahko šteli za zgodovinsko utemeljene, smo lahko upravičeno prepričani, da je Siddhārtha Gautama obstajala kot zgodovinska osebnost.{{sfnp|Armstrong|2000|p=xii}} Michael Carrithers gre nekoliko dlje z izjavo, da mora biti najbolj splošen oris "rojstva, zrelosti, odrekanja, iskanja, prebujanja in osvoboditve, poučevanja, smrti".{{sfnp|Carrithers|2001|p=}} == Prejšnja življenja == [[File:Ascetic Sumedha and Dipankara Buddha.jpg|right|thumb|Legendarne zbirke Jataka prikazujejo Bodisatvo v prejšnjem življenju, kako leži v prahu pred preteklim Budo Dipankaro, ki mu napoveduje, da bo v enem od bodočih življenj doživel prebujenje.]] Legendarna življenjepisa ''[[Buddhavaṃsa|Budavaṃsa]]'' in sanskrtski ''Jātakamālā'' opisujeta življenjsko pot Bodisatve (Bude pred prebujenjem) skozi stotine življenj, preden se je nazadnje rodil kot Gautama, Številne zgodbe iz teh prejšnjih življenj so upodobljene v Jatakah.{{sfnp|Strong |2001|p=19}} Za te pripovedke je značilno, da dogodek ali podobo v sedanjosti razložijo z zgodbo nekdanjega življenja.{{sfnp|Strong |2001|p=21}} Poleg tega, da Jatake predbudistično preteklost polnijo z globoko karmično zgodovino, razlagajo pot, ki je bodisatvo, bodočega Budo, vodila do budizma.{{sfnp|Strong |2001|p=24}} Življenjepisi, kot je Budavaṃsa, jo opisujejo kot dolgo in naporno, saj je zavzela "štiri neskončno dolge dobe" (''asamkeje'').{{sfnp|Strong |2001|p=30}} V teh legendarnih biografijah gre bodisatva skozi veliko različnih rojstev (živalskih in človeških), navdihuje ga pri tem srečevanje s preteklimi Budami, kar ga spodbudi za vrsto sklepov ali zaobljub ''(praniDana''), da postane Buda. Nato začne prejemati napovedi preteklih Budov.{{sfnp|Strong |2001|p=31}} Ena od nnajbolj priljubljenih legend je srečanje z Dipankara Budo, ki bodočemu Budi napove, da bo doživel prebujenje.{{sfnp|Strong |2001|p=25}} Druga tema, ki jo najdemo v komentarju Pali Jataka (''Jātakaṭakatā'') in sanskrtskem Jātakamālā, je, kako je moral bodoči Buda vaditi več "popolnosti" (''pāramitā''), da je dosegel prebujenje.{{sfnp|Strong |2001|p=37}} V teh zgodbah je tudi včasih govora o negativnih dejanjih, ki jih je v prejšnjih življenjih storil Bodisatva, kar pojasnjuje težave, ki jih je kot Gautama doživljal v svojem zadnjem življenju.{{sfnp|Strong |2001|p=43}} == Življenjepis == === Rojstvo in zgodnja leta === [[File:Buddhist_pilgrimage_sites_in_India.svg|thumb|Zemljevid Lumbinija in drugih večjih budističnih krajev v Indiji. Lumbini (današnji Nepal) je rojstni kraj Bude ,<ref name="WHC">{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/666|title=Lumbini, the Birthplace of the Lord Buddha|website=World Heritage Convention|publisher=UNESCO|access-date=26 May 2011}}</ref> in je sveto mesto tudi za številne neverne. [[File:Lumbini_pillar_with_inscription_and_its_location.jpg|thumb|Steber v Lumbiniju z napisom, ki pravi, da je to kraj rojstva Bude. ]] Po budistični tradiciji je Lumbini v današnjem Nepalu rojstni kraj Bude.{{sfnp|Weise|2013|p={{pn|date=October 2020}}}} Odraščal je v kraju [[Kapilavastu (ancient city)|Kapilavastu]], za katerega se ne ve, kje točno je.{{sfnp|Trainor|2010|pp=436–37}} Lahko da gre za [[Piprahwa|Piprahva]], [[Uttar Pradesh|kraj v Utar Pradešu]] v dandanašni Indiji,{{sfnp|Nakamura|1980|p=18}} ali za [[Tilaurakot]] v Nepalu.{{sfnp| Huntington| 1986}} Oba kraja ležita le 24 kilometrov narazen.{{sfnp|Huntington| 1986}} Najzgodnejši budistični viri navajajo, da se je Buda rodil aristokratski družini kšatrija (Pali: katija), imenovani Gotama (sanskrt: Gautama), ki so pripadali plemenu Sakja, pridelovalcev riža, ki je živelo na področju dandanašnje meje med Indijo in Nepaloml.{{sfnp|Hirakawa |1990|p=21}}{{sfnp|Gethin |1998|p=14}}{{sfnp|Samuel| 2010}}{{refn |group=note |According to [[Geoffrey Samuel]], the Buddha was born into a Kshatriya clan,{{sfnp|Samuel|2010}} in a moderate Vedic culture at the central Ganges Plain area, where the shramana-traditions developed. This area had a moderate Vedic culture, where the Kshatriyas were the highest [[Varna_(Hinduism)|varna]], in contrast to the Brahmanic ideology of [[Kuru Kingdom|Kuru]]–[[Panchala]], where the Brahmins had become the highest varna.{{sfnp|Samuel|2010}} Both the Vedic culture and the shramana tradition contributed to the emergence of the so-called [[Hinduism#Roots of Hinduism|"Hindu-synthesis"]] around the start of the Common Era.{{sfnp|Hiltebeitel| 2002}}{{sfnp| Samuel |2010}}}} Očle mu je bil [[Śuddhodana|.Šudodana]], "izvoljeni poglavar klana Šakja",{{sfnp|Warder|2000|p=45}} katerega glavno mesto je bil Kapilavastu, Njih ozemlje si je kasneje, za časa Budovega življenja, osvojilo rastoče kraljestvo [[Kosala]]. Gautama je bilo ime družini. Po kasnejjših življenjepisih, kot sta ''[[Mahāvastu|Mahavastu]]'' in ''[[Lalitavistara Sūtra|Lalitavistara]]'', je njegova mati, [[Maya (mother of the Buddha)|Maja]] (Mājādevī), soproga Suddhodana, bila Kolijska pricesa. Legenda pravi, da je v noči, ko je bil Sidarta spočet, kraljica Maja sanjala, da je v njeno desno stran s šestimi okli vdrl bel slon,{{sfnp|Beal|1875|p=37}}{{sfnp|Jones|1952|p=11}} in čez deset mesecevr{{sfnp| Beal|1875|p=41}} je rodila Sidarto. Po tradiciji Šakja je kraljica Maya, potem ko je zanosila, iz Kapilavastu odšla roditi v očetovo kraljestvo. Vendar naj bi se njen sin rodil na poti, v Lumbiniju, na vrtu pod drevesom sal (Salea Robusta). Zgodnja budistična besedila vsebujejo zelo malo o rojstvu in mladosti Gotama Bude.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=8}}{{sfnp|Strong |2001|p=51}} Kasnejše biografije pripovedujejo dramatično o življenju mladega princa Gotama in o njegovih eksistencialnih težavah.{{sfnp|Hirakawa |1990|p=24}}Prikazujejo tudi njegovega očeta .Šudodana kot dednega monarha Surjavanša (sončne dinastije) Ikṣvākuja (Pāli: Okkāka). Vendar je to malo verjetno, saj mnogi učenjaki menijo, da je bil Śudodana zgolj aristokrat plemena Šakja (khattiya) in da njih država ni bila dedna monarhija. {{sfnp|Gethin |1998|pp=14–15}}{{sfnp|Gombrich|1988|pp=49–50}}Dejansko je bolj enakovredna oblika vladanja gananga - kot politična alternativa indijskim monarhijam - lahko da vplivala na razvoj šramanske jainske in budistične oblike države, kjer so monarhije težile k vedskemu brahmanizmu.{{sfnp|Thapar|2002|p=146}} Dan Budovega rojstva se na področju [[Teravada]] pogosto praznuje kot [[Vesak]].{{sfnp|Turpie|2001|p=3}} Po kasnejših biografskih legendah je na praznovanje rojstva iz svojega gorskega bivališča prišel puščavnik in videc Asita, ki je na otroku prepoznal "32 potez velikega človeka" in napovedal, da bo ali postal veliki kralj ([[čakravartin]]) ali velik verski vodja.{{sfnp|Narada|1992|pp=9–12}}{{sfnp|Strong |2001|p=55}} Sudodana je peti dan priredil slovesnost poimenovanja, na katero je povabil osem brahminskih učenjakov, da bi novorojencu prerokovali. Vsi so mu napovedali podobno bodočnost, {{sfnp|Narada|1992|pp=9–12}} [[Kaundinya|Kondañña]], najmlajši med njimi in kasneje poleg Bude prvi [[arhat]] (prebujeni), naj bi kot edini nedvoumno napovedal, da bo Sidarta postal Buda.{{sfnp|Narada|1992|pp=11–12}} Zgodnja besedila kažejo, da Gautama, preden se je v svoji ekzistenčni skrbi za človeka podal na romarsko iskanja, ni poznal prevladujočih verskih naukov svojega časa,{{sfnp|Hamilton|2000|p=47}} Zgodnji budistični spisi, in tudi številne post-kanonične pripovedke, pravijo, da je Gotama imel ženo, [[Jasodaro]] in sina, ki mu je bilo ime [[Rāhula]].{{sfnp|Meeks|2016|p=139}} Poleg tega Buda v zgodnjih besedilih sam pravi, da je "''živel ... razvajeno, zelo razvajeno življenje, kot kak menih (v domu svojih staršev).''"{{sfnp|Schumann |2003|p=23}} === Odpoved === {{See also |Velika odpoved}} [[File:Great Departure.JPG|thumb|upright=1.35|"Veliki odhod" Sidarte Gautame, obkrožen z aureolo, spremljajo ga številni stražarji in devata, ki so se prišli pokloniti; Gandara, obdobje Kušan]] Medtem ko najstarejši viri zgolj govorijo o tem, kako Gautama išče višji duhovni cilj in postane asket ali šramana, potem ko ga je laično življenje razočaralo, imajo kasnejši življenjepisi o tem, kako je postal potujoči menih, bolj dodelano sliko.{{sfnp|Hirakawa |1990|p=24}}{{sfnp|Gethin |1998|p=15}} Najzgodnejša poročila o duhovnem iskanju poročajo, da je Gautamo na odpoved privedlo spoznanje, da je njegovo življenje podvrženo starosti, boleznim in smrti, in da obstaja lahko da kaj boljšega (tj. osvoboditev, nirvana)<ref name=":1">{{cite journal|last=Wynne|first=Alexander|date=2019|title=Did the Buddha exist?|journal=JOCBS|volume=16|pages=98–148}}</ref> Zgodnji viri tudi slikajo Budov razlog za to, da je postal šramana, takole: "Življenje v domači hiši, tem nečistem mestu, je ozko - življenje šramana je kot zrak na prostem. Za nekoga, ki se drži svoje hiše, ni enostavno živeti povsem čisto in sveto življenje. " {{sfnp|Schumann |2003|p=45}} Govora je o tem, kako sta njegova mati in oče bila proti njegovi odločitvi in "jokala, da so jima solze drle po licih", ko se je odločil iti od doma.{{sfnp|Schumann |2003|pp=45–46}}{{sfnp|Analayo |2011|p=173}} [[File:Siddharta Gautama Borobudur.jpg|thumb|Prince Princ Sidarta si brije lase in postane šramana. [[Borobudur]], 8. stoletje]] Ena od legend govori o tem, kako je Gautama prvič šel iz svoje palače, da vidi kako je svet zunaj in bil presunjen, ko se je soočil s človeškim trpljenjem.{{sfnp|Gethin |1998|p=21}}{{sfnp|Strong |2001|p=63}} Oče Gautama naj bi ga ščitil pred verskimi nauki in soočanji s trpljenjem človeka, tako da bi postal velik kraj, ne pa velik verski voditelj.{{sfnp|Gethin |1998|p=20}} ''[[Nidanakatha|Nidanakata]]'' (5. stoletje p.n.št.), pravi, da je Gautama prvič v svojem življenju videl starca. Temu prvemu soočenju s svetom so se v "štiri videnja" pridružila še tri: med ponovnimi iskanji izven palače je naletel na bolnega človeka, na razpadajoče truplo in nazadnje na asketa, ki mu je dal misliti {{sfnp|Conze|1959|pp=39–40}}.{{sfnp|Warder|2000|p=322}}{{sfnp|Schumann |2003|p=44}} Legende govorijo o tem, kako je Gautama zapustil svojo palačo. Kmalu po štirih videnjih se je Gautama ponoči zbudil in pretreslo ga je, ko je videl svoje služabnice, kako kot čudno zverižena trupla ležijo po tleh.{{sfnp|Strong|2001|loc=Incitements to Leave Home}} Doživljaj, trpljenje in konec trpljenja, bo pozneje med svojim razsvetljenjem bolje, bolj globoko razumel.{{sfnp|Strong|2015|loc=The Beginnings of Discontent}} Pretresen zaradi vsega, kar je doživel, se je odločil, da sredi noči proti volji svojega očeta zapusti palačo in zaživi življenje potujočega asketa.{{sfnp|Conze|1959|pp=39–40}} Na konju [[Kanthaka|Kantaka]] zapusti Gautama palačo, spremlja ga je hlapec Čandaka, za njim ostaneta [[Rahula]] in [[Yashodhara|Jaśodara]].{{sfnp|Narada|1992|pp=15–16}} Odšel je do reke [[Anoma River|Anomija]],in si odrezal lase. Hlapca in konja je pustil za seboj, odšel je v divjino in se preoblekel v meniško kuto,{{sfnp|Strong|2015|loc=The Great Departure}} po nekaterih različicah pripovedke mu je kuto dal bog [[Brahma (Buddhism)|''Brama'']] ob reki Anomija.{{sfnp|Penner|2009|p=28}} Legende pravijo, da je asketski Gautama najprej šel v kraj Radžagaho (današnji Radžgir), kjer je prosil miloščino po ulicah; ko je je kralj [[Bimbisara]] iz Magade zvedel za njegovo iskanje, mu je ponudil delež svojega kraljestva. Gautama je ponudbo zavrnil, vendar je obljubil, da bo po razsvetljenju najprej obiskal njegovo kraljestvo.{{sfnp|Strong|2001|loc=The Great Departure}}{{sfnp|Hirakawa|1990|p=25}} === Življenje asketa in prebujenje === Vsi viri se strinjajo, da se je Gautama učil askeze pri dveh učiteljih jogi meditacije. Ko je osvojil nauke Arada Kalama ki je učil, kako doseči "sfero ničnosti", ", ga je Ārāḍa prosil, da postane enakovreden vodja njihove duhovne skupnosti. Vendar Gautama ta nauk ni zadovoljil, ker "ne vodi v odpor, nepristranskost, prenehanje, pomiritev, znanje, prebujenje, Nibana". šel dalje, da bi postal učenec Udraka Rāmaputra (Pali: Udaka Ramaputa). Pri njem je dosegel visoko stopnjo meditativne zavesti; ko ga je učitelj enako povabil, da se mu pridruži, ga je Gautama, nezadovoljen iz istih razlogov kot prej, zapusti in je šel naprej. [[File:Wat Suthat วัดสุทัศน์ - emaciated fasting Buddha.jpg|thumb|Pozlačeni " kip shujšanega Bude", Ubosot v Bangkoku, kaže Gautama za časa njegovega asketizma]] Potem ko je zapustil učitelje meditacije, se je Gotama odločil za askezo.{{sfnp|Hirakawa |1990|p=26}} {{sfnp|Analayo |2011|pp=234–235}} Te v zgodnjih besedilih opisane metode vključujejo stradanje, različne oblike nadzora dihanja in močan nadzor nad umom. Poročajo, da je tako shujšal, da je bilo njegove kosti videti skozi kožo.{{sfnp|Analayo |2011|p=236}} Drugi prvotni budistični vir<ref name="sn56">{{cite web |translator-last=Bhikkhu |translator-first=Thanissaro |date=1993 |title=Dhammacakkappavattana Sutta: Setting the Wheel of Dhamma in Motion |website=[[Access to insight]] |url= http://www.accesstoinsight.org/tipitaka/sn/sn56/sn56.011.than.html |access-date = 25 December 2012}}</ref> pravijo, da je spoznal meditativno pot do prebujenja in odkril "Srednjo pot" - pot zmernosti, proč od skrajnosti samozadovoljstva in samomrtvičenja.<ref name="sn56" /> Zaradi njegove odpovedi askezi naj bi ga petih spremljevalcev zapustilo, saj so mislili, da je opustil iskanje in se samodisciplini odpovedal. [[File:Bodhgaya 3639641913 f4c5f73689 t.jpg|thumb|Drevo [[Tempelj Mahabodhi|Mahabodi v templju]] Sri Mahabodi v [[Bod Gaja|Bod Gaji]]]] Po njegovi odločitvi, da neha s skrajno askezo, je Gautama začel meditirati odločen, da ne neha, dokler ne doživi popolnega prebujenja (''samā-sambodi'').{{sfnp|Analayo |2011|p=178}} Ta dogodek se je pripetil pod figovim drevesom —znanim kot "drevo prebujenja"—v kraju [[Bodh Gaja|Bod Gaja]], [[Bihar]].{{sfnp|Gyatso |2007 |pp=8–9}} Buda je potem, ko je askezo dovedel do skrajnosti, doumel, da mu to ne more pomagati do prebujenja. Spomnil se je, kako je kot otrok sedel pod drevesom in premišljeval, medtem ko je njegov oče delal.{{Sfnp|Analayo|2011}} Ta spomin mu pomaga doumeti, da je meditacija pot do prebujenja.{{sfnp|Analayo |2011|p=243}} [[File:Miracle of the Buddha walking on a River - East Face - South Pillar - East Gateway - Stupa 1 - Sanchi.jpg|thumb|Čudež [[Buda|Bude, ki]] hodi po reki Nairañjanā. Buda ni viden ( [[anikonizem]] ), predstavlja ga le pot na vodi in njegov prazen prestol spodaj desno. {{Sfnp|Marshall|1918}} [[Sanchi|Sanči]]]] Gautama je tako postal znan kot ''Buda'' ali "Prebujeni". Naziv za razliko od večine ljudi, ki "spijo" kaže, da se Budo razume kot "prebujen" v resnično naravo resničnosti in da svet vidi "''takšen, kot je" (jata-butam'').{{sfnp|Gethin |1998|p=8}} Buda je dosegel osvoboditev (''vimuti''), imenovano tudi Nirvana, kar pomeni pogasitev "požarov" želja, sovraštva in nevednosti, vsega, kar ohranja krog trpljenja in ponovnih rojstev.<ref>{{cite web|title=nirvana |website=Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/eb/article-9055914/nirvana |access-date=22 October 2014}}</ref> Buda je tako dosegel tri višja znanja: spomin na nekdanja bivališča (tj. pretekla življenja), "božansko oko" ( ''diba-cakkhu'' ), ki omogoča poznavanje [[Karma v budizmu|karmičnih]] destinacij v drugih in "izumrtje vsega, kar zastruplja misli" (''[[Āsava|āsavakaja]]'' ).{{sfnp|Analayo |2011|p=236}}<ref>{{cite web |translator-first=Thanissaro |translator-last=Bhikkhu |date=2008 |title=Maha-Saccaka Sutta: The Longer Discourse to Saccaka |id=([[Majjhima Nikaya|MN]] 36) |website=Access to Insight |url=https://www.accesstoinsight.org/tipitaka/mn/mn.036.than.html |access-date=2007-05-19}}</ref>V času prebujenja naj bi spregledal [[Štiri plemenite resnice]] in se tako osvobodili ''[[Samsara|samsare]]'', neskončnega kroga ponovnih rojstev.{{sfnp|Anderson|1999}}{{sfnp|Williams|2002|pp=74–75}}<ref name="EB-DL Four Truths">{{cite encyclopedia |first=Donald |last=Lopez |url=http://www.britannica.com/topic/Four-Noble-Truths |title=Four Noble Truths |encyclopedia=Encyclopædia Britannica}}</ref>{{refn|group=note|Scholars have noted inconsistencies in the presentations of the Buddha's enlightenment, and the Buddhist path to liberation, in the oldest sutras. These inconsistencies show that the Buddhist teachings evolved, either during the lifetime of the Buddha, or thereafter. See:<br />* {{harvp|Bareau|1963}}<br />* {{harvp|Schmithausen|1981}}<br />* {{harvp|Norman|2003}}<br />* {{harvp|Vetter|1988}}<br />* {{harvp|Gombrich|2006|loc=Chapter 4}}<br />* {{harvp|Bronkhorst|1993 |loc=Chapter 7}}<br />* {{harvp|Anderson|1999}}}} Kot poročajo različna besedila iz Pali kanona, je Buda sedem dni sedel pod drevesom prebujenja in "čutil blaženost osvobojenja".{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=30}} Še naprej je meditiral inna bregu reke [[Reka Lilajan|Nairañjanā]] razmišljal o različnih vidikih darme, kot so [[Pratītyasamutpāda|Odvisno]] [[Indrija|poreklo, Pet duhovnih sposobnosti]] in trpljenje.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|pp=30–35}} === Prva pridiga in nastanek saṅga === [[File:Sarnath1.jpg|thumb|[[Dhamek Stupa|Damek Stupa]] in [[Sarnath]], India, site of the first teaching of the Buda in which he taugt the [[Four Noble Truths]] to his first five disciples]] Buda je po prebujenju okleval, ali naj darmo uči druge. Zaskrbelo ga je, da so ljudi premagali nevednost, pohlep in sovraštvo, da bodo težko prepoznali pot, ki je "subtilna, globoka in težko razumljiva".<ref>Khenchen Palden Sherab Rinpoche, ''The Eight Manifestations of Guru Padmasambhava'', (May 1992), https://turtlehill.org/cleanup/khen/eman.html</ref> Vendar ga je bog Bramā Sahampati prepričal z argumentom, da ga bodo razumelo vsaj tistih nekaj, ki ima "malo prahu v očeh". Buda je popustil in se strinjal s poučevanjem. Buda naj bi potem, ki se je odločil poučevati, najprej obiskal svoja nekdanja učitelja Alaro Kalamo in Udako Ramaputo, da ju pouči o svojih spoznanjih; ker pa sta že umrla, se je odločil obiskati svojih pet bivših spremljevalcev.{{sfnp|Analayo |2011|p=182}} V Jelenovem parku (Mrigadāva, imenovan tudi Rišipatana, "mesto, kamor je padel pepel asketov") blizu Vārānasīja je naletel na skupino petih asketov in jih prepričal, da se je resnično popolnoma prebudil.{{sfnp|Analayo |2011|p=185}} Tu naj bi tudi imel svojo "prvo pridigo", znano tudi kot " pridiga iz Benaresa"{{sfnp|Analayo |2011|p=185}} Po prvi pridigi naj bi asket Koṇḍañña (Kaundinja) postal prvi arahant (osvobojeno bitje) in prvi budistični menih.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|pp=44–45}} Buda je nato nadaljeval z učenjem drugih pristašev in ustanovili so prvo [[Sangha (Buddhism)|{{IAST|saṅgo}}]]: to je red Budističnih menihov. Različni viri, kot so Mahāvastu, MahākhanDaka Theravāda Vinaya in Catusparisat-sūtra, omenjajo tudi, da je v tem času{{sfnp|Strong |2001|p=110}}<ref name=":8">{{Cite book|last=Boisselier|first=Jean|title=The wisdom of the Buddha|date=1994|publisher=Harry N. Abrams|isbn=0-8109-2807-8|location=New York|oclc=31489012}}</ref> imel Bujda drugo pridigo o značilnosti "ne-samega sebe" (Anātmalakṣaṇa Sūtra). Po tej drugi pridigi so tudi štirje preostali asketi dosegli stanje arahanta''.''<ref name=":8" /> [[File:Gayasisa1.jpg|thumb|Grič Gajasisa ali Brahmayoni, kjer je Buda poučeval ognjeno pridigo.]] Teravāda Vinaja in Katusparisat-sūtra govorita tudi o spreobrnitvi Jasa, lokalnega poveljnika ceha, in njegovih prijateljev in družine, ki so bili prvi laiki, ki so se spreobrnili in vstopili v budistično skupnost.{{sfnp|Strong |2001|p=113}}<ref name=":8" /> Sledila je spreobrnitev treh bratov z imenom Kassapa, ki so s seboj pripeljali petsto spreobrnjencev, ki so bili prej "asketi z matiranimi lasmi" in katerih duhovna praksa je bila povezana z žrtvovanjem ognja.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|pp=48, 54–59}}{{sfnp|Strong |2001|pp=116–117}} Po navedbah Theravāda Vinaya se je Buda nato ustavil na griču Gayasisa blizu Gaye in podal svoj tretji govor, Ādittapariyāya, the ''[[Ādittapariyāya Sutta|Ādittaparijāja Suta]]'' (The Govor o ognju),{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=64}}v katerem je učil, da je vse na svetu je vneta s strastmi in osvobojeni so lahko le tisti, ki sledijo Osemkratni poti.<ref name=":8" /> Ob koncu deževnega časa, ko je Budina skupnost narasla na približno šestdeset prebujenih menihov, jim je naročil, naj gredo na pot sami, naj učijo in posvečajo ljudi v skupnost, da bi "blagoslovili in koristili" svetu.{{sfnp|Strong |2001|p=115}}<ref name=":8" /> === Rast saṅge === V preostalih 40 ali 45 letih svojega življenja naj bi Buda potoval po ravniniob Gangesu v današnjem Utar Pradešu, Biharju in na jugu Nepala in poučeval različne ljudi: od plemičev do služabnikov, askete in gospodinjstva, morilci, kot je Angulimala, in kanibalov, kot so bili Alavaka.{{sfnp| Malalasekera|1960| pp=291–92}}{{sfnp|Gethin |1998|p=15}}{{sfnp|Strong |2001|p=131}} Po Schumannovem mnenju se je Budino potepanje gibalo od "Kosambija na Jamuni (25 km jugozahodno od Allahabada)", do Kampe (40 km vzhodno od Bhagalpurja) "in od" Kapilavastu (95 km severozahodno od Gorakpurja) do Uruvele (južno od Gaje). " Ta pokriva področje 600 krat 300&nbsp;km.{{sfnp|Schumann |2003|p=231}} Njegova sanga je uživala pokroviteljstvo kraljev Kosala in MagaDa, zato je veliko časa preživel v njunih prestolnicah Savata in Radžagaha.{{sfnp|Schumann |2003|p=231}} Čeprav nam njegov jezik ostaja neznan, je Buda verjetno poučeval v enem ali več različnih tesno povezanih srednjeindijskih dialektov, od katerih je Pali morda postal standardizirana zapuščina. Sanga je potovala po podcelini in pridigala. To se je nadaljevalo skozi vse leto, razen v štirih mesecih deževne dobe Vassa, ko so asketi vseh religij redko potovali. Eden od razlogov je bil, da je bilo to težje storiti, ne da bi škodili flori in živalskemu svetu.{{sfnp|Strong |2001|p=132}}Lahko da je tudi šlo za zdravje udeležencev.<ref>Bhikkhu Khantipalo (1995). ''"[https://accesstoinsight.org/lib/authors/khantipalo/wheel206.html Lay Buddhist Practice, The Shrine Room, Uposatha Day, Rains Residence]"''</ref> V tem letnem času se je sanga umaknila v samostane, javne parke ali gozdove, kamor so ljudje prihajali k njim. [[File:Buddha mit Mogallana und Sariputta.JPG|thumb|Glavna učenca Bude, Mogallana (vodja v psihični moči) in Sariputa (vodja v modrosti).]] Prve čase so se zadrževali v Varanasiju. Glede na palijska besedila je Buda kmalu po nastanku sange odpotoval v Radžagaho, glavno mesto Magade, in se srečal s kraljem Bimbisaro, ki je sangi podaril park z bambusovimi gaji.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=68}} Sanga Bude je še naprej rasla med njegovimi prvimi romanji po severni Indiji. Zgodnja besedila pripovedujejo o tem, kako je Asadži spreobrnil Budove glavne učence, Sāriputa in Mahāmogalāna, ki sta bila učenca skeptičnega šramana Sañdžaja Belaṭiputa.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=70}}{{sfnp|Strong |2001|p=119}} Prav tako pripovedujejo o tem, kako se je Budin sin Rahula pridružil svojemu očetu kot menih, ko je Buda obiskal svoj rojstni kraj Kapilavastu.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=78}} Sčasoma so se redu kot menihi pridružili drugi Šakjani, tako Budin bratranec Ananda, Anuruda, brivec Upali, Budina polbrata Nanda in Devadata.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|pp=79–83}}{{sfnp|Strong |2001|p=122}} Medtem je slišal nauke svojega sina tudi Sudodana in se spreobrnil. [[File:Jetavana.jpg|thumb|Ostanki dela samostana Jetavana, tik pred starodavnim Savatijem v Utar Pradešu.]] V zgodnjih besedilih je omenjen tudi pomemben laični učenec, trgovec Anātapiṇḍika, ki je že zgodaj postal močan laični zagovornik Bude. Pravijo, da ga je darilo gaja Jetavanl sangi stalo veliko (Teravada Vinaja govori o tisočih zlatih kovancev).{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=91}}{{sfnp|Strong |2001|p=136}} === Nastanek reda nun === [[File:Mahapajapati.jpg|thumb|Mahāprajāpatī, prva nuna in Budina mačeha, posvečuje]] Oblikovanje vzporednega reda ženskih samostanov (bikunī) je bil še en pomemben del rasti Budine skupnosti. Kot je ugotovila Analajojeva primerjalna študija te teme, obstajajo različne različice tega dogodka, prikazane v različnih zgodnjih budističnih besedilih.{{refn|group=note |Analayo draws from seven early sources:{{sfnp|Analayo |2016|pp=40–41}} # the Dharmaguptaka Vinaya in Four Parts, preserved in Chinese # a *Vinayamātṛkā preserved in Chinese translation, which some scholars suggest represents the Haimavata tradition # the Mahāsāṃghika-Lokottaravāda Vinaya, preserved in Sanskrit # the Mahīśāsaka Vinaya in Five Parts, preserved in Chinese # the Mūlasarvāstivāda Vinaya, where the episode is extant in Chinese and Tibetan translation, with considerable parts also preserved in Sanskrit fragments # a discourse in the Madhyama-āgama, preserved in Chinese, probably representing the Sarvāstivāda tradition # a Pāli discourse found among the Eights of the Aṅguttara-nikāya; the same account is also found in the Theravāda Vinaya preserved in Pāli}} Glede na vse glavne različice, ki jih je preučil Analajo, Buda Mahāprajāpatī Gautamī, Budino mačeho, najprej zavrne, potem ko je zanjo in nekatere druge ženske zaprosil za posvečenje. Mahāprajāpatī in njeni sledilci si nato obrijejo lase, si nadenejo obleke in začnejo slediti Budi na njegovih potovanjih. Ānanda na koncu prepriča Budo, naj Mahāprajāpatīju posveti ob sprejetju osmih pogojev, imenovanih gurudarme, ki se osredotočajo na odnos med novim redom redovnic in menihi.{{sfnp|Analayo |2016|p=43}} Po mnenju Analaya je edini argument, ki je skupen vsem različicam, s katerimi Ananda prepriča Budo, ta, da imajo ženske enako sposobnost, da dosežejo vse stopnje prebujanja.{{sfnp|Analayo |2016|p=79}} Nekateri sodobni učenjaki naj bi zaradi različnih nedoslednosti dvomili o pristnosti osmih gurudarma pravil v njihovi sedanji obliki. Meni, da je zgodovina sedanjih osmih seznamov dvomljiva, da pa so morda temeljili na predhodnih odredbah Bude.<ref>{{cite journal |author-link=Bhikkhu Analayo |last=Analayo |first=Bhikkhu |date=2013 |title=The Gurudharmaon Bhikṣuṇī Ordination in the Mūlasarvāstivāda Tradition |journal= Journal of Buddhist Ethics |volume=20 |page=752 |issn=1076-9005}}</ref>{{sfnp|Analayo |2016|pp=111–112}} Analajo tudi ugotavlja, da različni odlomki kažejo, da je bil razlog za Budovo obotavljanje pri posvečenju žensk strah, da bi življenje redovnice brez zaščite moških družinskih članov nevarno (npr. zaradi polnega nasilja in ugrabitve). Zaradi tega so bile odredbe gurudarme morda način, kako "novoustanovljeni red redovnic postaviti v odnos s svojimi moškimi kolegi, ki je čim bolj podoben zaščiti, ki bi jo laična ženska lahko pričakovala od svojih moških sorodnikov."{{sfnp|Analayo |2016|p=127}} === Kasnejša leta === [[File:Procession of Prasenajit of Kosala leaving Sravasti to meet the Buddha.jpg|thumb|Procesija kralja Prasenajita iz Kosale zapušča Sravasti, da bi se srečala z Budo. Sanchi [217][[Sanchi|hi]]{{sfnp|Marshall|1918|p=59}}]] [[File:Indian_Museum_Sculpture_-_Ajatasattu_worships_the_Buddha_%289217704485%29.jpg|thumb|Ajatasattu worships the Buda, relief from the [[Bharhut]] Stupa at the Indian Museum, [[Kolkata]]]] Po mnenju J.S. Stronga naj bi se po prvih 20 letih svojega učiteljevanja sčasoma ustalil v Sravastiju, prestolnici kraljevine Kosala, in svoja kasna leta večinoma preživel v tem mestu.{{sfnp|Strong |2001|p=136}} Ko je sanga naraščala, se je pojavila potreba po standardiziranem naboru samostanskih pravil in Buda je, kot kaže, razvil vrsto predpisov za sango. Ti so ohranjeni v različnih besedilih, imenovanih "Pratimoksa", ki jih je skupnost recitirala vsakih štirinajst dni. Pratimoksa vključuje splošne etične zapovedi in pravila glede bistva samostanskega življenja, kot so sklede in oblačila.{{sfnp|Strong |2001|p=134}} V poznih letih je Budina slava naraščala in bil je povabljen na pomembne kraljevske dogodke, kot sta otvoritev nove dvorane sveta Šakjanov (kot je razvidno iz MN 53) in otvoritev nove palače princa bodija (kot je upodobljeno v MN 85).{{sfnp|Schumann|2003|pp=232–233}} Zgodnja bvesedila govorijop tudi o tem, kako je v Budovi starosti kraljestvo MagaDa zavzel novi kralj Adžatasatu in odstavil svojega očeta Bimbisaro. Po besedah Samaññaphala sutra je novi kralj govoril z različnimi asketskimi učitelji in se na koncu zatekel k Budi.{{sfnp|Jain|1991|p=79}} Vendar pa tudi Jaina viri zatrjujejo njegovo zvestobo, tako da je verjetno je podpiral različne verske skupine, ne samo Budovo sango.<ref>{{cite book |last=Mahajan |first=V.D. |year=2016 |title=Ancient India |publisher=S. Chand Publishing |page=190}}</ref> Ko je Buda še naprej potoval in poučeval, je stopil v stik tudi s člani drugih sekt Šramane. Iz zgodnjih besedil obstajajo dokazi, da je Buda naletel na nekatere od teh oseb in kritiziral njihove doktrine. Samaññaphala sutra navaja šest takšnih sekt.{{sfnp|Schumann|2003|p=215}} V zgodnjih besedilih je tudi ostareli Buda opisoval bolečine v hrbtu. V več besedilih je omenjeno, kako poučuje svoje glavne učence, saj je njegovo telo zdaj potrebovalo več počitka.{{sfnp|Schumann|2003|p=232}} Vendar je Buda nadaljeval s poučevanjem tudi v starosti. Eden najbolj zaskrbljujočih dogodkov v Budovi starosti je bil razkol Devadate. Zgodnji viri govorijo o tem, kako je Budin bratranec Devadata poskušal prevzeti vodstvo reda, nato pa je zapustil sango z več budističnimi menihi in oblikoval konkurenčno sekto. To sekto naj bi podpiral tudi kralj Adžatasatu.{{sfnp|Analayo |2011|p=198}}{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=257}} Po kanonu Pali naj bi Devadata načrtoval umor Bude.{{sfnp|Schumann|2003|p=236}} Buda je v to razkolniško skupnost poslal svoja dva glavna učenca (Sariputo in Mogalano), da bi prepričal menihe, ki so odšli z Devadato, da se vrnejo.{{sfnp|Schumann|2003|p=237}} Po vseh glavnih zgodnjih budističnih besedilih Vinaja jaj bi Devadata skušal razcepiti budistično skupnost, vendar ni enotnosti glede razlogov za spor z Budo. Na splošno se besedila osredotočajo na "pet točk", ki veljajo za pretirane asketske prakse, Mahāsaṅgika Vinaja pa govori o bolj obsežnem nesoglasju.<ref>Bhikkhu Sujato (2012), [http://santifm.org/santipada/wp-content/uploads/2012/10/WhyDevadattaWasNoSaint.pdf "Why Devadatta Was No Saint, A critique of Reginald Ray’s thesis of the ‘condemned saint’"]</ref> === Zadnji dnevi in parinirvana === [[File:040 Ananda worships Buddha (25595318747).jpg|thumb|upright=1.35|Ta vzhodnojavanski relief prikazuje Budo v njegovih zadnjih dneh in Anando, njegovega glavnega sopotnika. |alt=Metal relief]] Glavna pripoved o Budinih zadnjih dneh, smrti in dogodkih po njegovi smrti je v Mahaparinibana sutri (DN 16) in njenih različnih vzporednicah v sanskrtu, kitajščini in tibetanščini.{{sfnp|Strong |2001|p=165}} Po mnenju Analaya mednje spadajo kitajska Dirga Agama 2, "sanskrtski drobci Mahaparinirvanasutre" in "trije diskurzi, ohranjeni kot posamezni prevodi v kitajščino".<ref>Analayo (2014). "The Buddha’s Last Meditation in the Dirgha-Agama." ''The Indian International Journal of Buddhist Studies'' 15.</ref> sutra Mahaparinibana prikazuje Budovo zadnje leto kot vojni čas. Začne se z odločitvijo Ajatasattuja, da bo vojskoval z federacijo Vajjian, zaradi česar bo poslal ministra, ki bo za nasvet vprašal Budo.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|pp=286–288}} Buda odgovarja z besedami, da se lahko pričakuje, da bodo Vajjianci napredovali, dokler bodo storili sedem stvari, nato pa je teh sedem načel uporabil v budistični Sangi in pokazal, da ga skrbi prihodnja blaginja.Buda pravi, da bo Sanga napredoval, dokler bodo "imeli redne in pogoste zbore, se sestajali v harmoniji, ne spreminjali pravil treninga, častili svoje nadrejene, ki so bili pred njimi posvečeni, ne bodo postali žrtev posvetnih želja, bodo ostali predani v gozdne puščavnice in ohraniti njihovo osebno pozornost. " Nato poda nadaljnje sezname pomembnih vrlin, ki jih mora podpirati Sanga.{{sfnp|Strong |2001|pp=165–166}} V zgodnjih besedilih je tudi prikazano, kako sta Budina glavna učenca, Sariputta in Moggallana, umrla tik pred Budovo smrtjo.{{sfnp|Schumann|2003|p=244}} Mahaparinibana prikazuje Buda, ki je v zadnjih mesecih svojega življenja doživljal bolezen, a je sprva okreval. Prikazuje ga tudi kot izjavo, da ne more nikogar promovirati za svojega naslednika. Ko je Ānanda to zahteval, Mahaparinibana zapiše svoj odgovor na naslednji način:{{sfnp|Schumann|2003|p=246}} <blockquote>Ananda, zakaj red pričakuje to od mene? Poučeval sem darmo, pri tem pa nisem razlikoval med "notranjo" in "zunanjo": Tatagata ne pozna "učiteljeve pesti" (v kateri so nekatere resnice zadržane). Če kdo misli: "odgovor je moja stvar", ali "red je pod mojim vodstvom", se mora obrnit na red. Tatagata ne razmišlja na tak način. Zakaj naj Tatagata skrbel za red? Star sem, iztrošen. Konec je blizu, dopolnjujem osemdeset let. Tako kot star voz, da lahko še vozi, držijo telo Tatagate skupaj jermeni... Ananda, živeti bi morali vsak zase kot otok, biti sami sebi zatočišče in ne iskati drugih zatočišč; z dammo kot otokom in našim zatočiščem, ki ne išče utehe drugje. Tisti menihi, ki v mojem času ali pozneje živijo tako,da iščejo otok in zatočišče v sebi in v Dammi in nikjer drugje, ti zavzeti redovniki so resnično moji menihi in premagali bodo temo (ponovnega rojstva).</blockquote> [[File:Dying Buddha (Mahaparinirvana), Gandhara, 3rd or 4th century AD, gray schist - John and Mable Ringling Museum of Art - Sarasota, FL - DSC00665.jpg|thumb|Prizor Mahaparinibana, iz jam Ajanta]] [[File:19th_century_sketch_and_21st_century_photo_collage,_Cave_26_Ajanta,_Buddha_Parinirvana.jpg|thumb|Mahaparinibana scene, from the [[Ajanta caves]]]] Potem ko je potoval in še nekaj poučil, je Buda pojedel svoj zadnji obrok, ki ga je prejel v dar od kovača po imenu Cunda. Padajoč hudo bolan je Buda naročil svojega spremljevalca ndanando, naj prepriča Cundo, da obed, ki ga je pojedel pri njem, nima nobene zveze z njegovo smrtjo in da bo njegov obrok vir največjih zaslug, saj je poskrbel za zadnji obrok Bude.<ref>{{Citation | publisher = Access insight | chapter-url = http://www.accesstoinsight.org/tipitaka/dn/dn.16.1-6.vaji.html | chapter = Maha-parinibbana Sutta | title = Digha Nikaya | number = 16 | at = verse 56| title-link = Digha Nikaya }}</ref> Bhikkhu in von Hinüber trdita, da je Buda umrl zaradi mezenteričnega infarkta, ki je simptom starosti, namesto zastrupitve s hrano.{{sfnp|Bhikkhu|von Hinüber| 2000}}<ref>{{cite web |last=Bhikkhu |first=Mettanando |date=15 May 2001 |title=How the Buddha died |work=Bangkok Post |url= http://www.buddhanet.net/budsas/ebud/ebdha192.htm |access-date=25 December 2012 |via=BuddhaNet |url-status=dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20121114032016/http://www.buddhanet.net/budsas/ebud/ebdha192.htm |archive-date=14 November 2012 }}</ref> Natančna vsebina Budovega zadnjega obroka ni jasna zaradi različnih svetopisemskih tradicij in dvoumnosti pri prevodu nekaterih pomembnih izrazov. Tradicija Theravade na splošno verjame, da je Budu ponudil nekakšno svinjsko meso, medtem ko tradicija Mahayane verjame, da je Buda zaužil nekakšen tartuf ali drugo gobo. Ti lahko odražajo različne tradicionalne poglede na budistično vegetarijanstvo in zapovedi za menihe in redovnice.{{sfnp|Waley|1932|pp=343–54}} Tudi sodobni učenjaki se glede te teme ne strinjajo in trdijo, da gre za prašičje meso ali za kakšno rastlino ali gobo, ki jo prašiči radi jedo.<ref name="Wayley1932" group="note">Waley notes: ''suukara-kanda'', "pig-bulb"; ''suukara-paadika'', "pig's foot" and ''sukaresh.ta'' "sought-out by pigs". He cites Neumann's suggestion that if a plant called "sought-out by pigs" exists then ''suukaramaddava'' can mean "pig's delight".</ref> Kakor koli že, noben vir, ki omenja zadnji obrok, ne pripisuje Budine bolezni samemu obroku.{{sfnp|Strong |2001|p=176}} Po suti Mahaparinibana so Buda in njegovi spremljevalci po obroku s Cundo nadaljevali potovanje, dokler ni bil prešibak, da bi nadaljeval, in se je moral ustaviti v Kushinagarju, kjer je imel Ānanda počivališče, pripravljeno v gozdu dreves Sala.{{sfnp|Schumann|2003|p=249}}{{sfnp|Strong |2001|p=178}} Potem ko je Sangi na široko sporočil, da bo kmalu preminil v končno Nirvano, je Buda v red osebno postavil še zadnjega novinca, njegovo ime je bilo Subhadda.{{sfnp|Schumann|2003|p=249}} Nato je ponavljal svoja zadnja navodila sangi, in sicer da naj bi bila Damma in Vinaya njihova učitelja po njegovi smrti. Potem je vprašal, ali kdo dvomi o poučevanju, a nihče ni.{{sfnp|Schumann|2003|p=250}} Poročali so, da so bile Budine zadnje besede: "Vse saṅkhāre propadajo. Pridno stremi k cilju (appamāda) "(Pali: 'vayaDammā saṅkhārā appamādena sampādethā').{{sfnp|Wynne |2007|p=112}}{{sfnp|Strong |2001|p=183}} Nato je vstopil v svojo zadnjo meditacijo in umrl ter dosegel tisto, kar je znano kot parinirvana (končna nirvana, konec ponovnega rojstva in trpljenje, doseženo po smrti telesa). Mahaparinibana poroča, da je v svoji zadnji meditaciji zaporedoma vstopil v štiri dhjane, nato v štiri nematerialne dosežke in na koncu v meditativno bivališče, znano kot niroDa-samāpatti, preden se je v trenutku smrti vrnil v četrto dhjano.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=324}}{{sfnp|Strong |2001|p=178}} [[File:Buddha's cremation stupa, Kushinagar.jpg|thumb|Budina upepeljevalna stupa, Kushinagar (Kushinara).]] [[File:Piprawa vase with relics of the Buddha.jpg|thumb|Vaza Piprahwa z Budinimi relikvijami. Napis se glasi: .. salilaniDane BuDasa Bhagavate .. (Brahmijev scenarij: .. 𑀲𑀮𑀺𑀮𑀦𑀺𑀥𑀸𑀦𑁂 𑀩𑀼𑀥𑀲 𑀪𑀕𑀯𑀢𑁂 ..]) "Relikvije gospoda Bude".]] === Posmrtni dogodki === {{See also|Śarīra|Relics associated with Buddha}} Kot piše v Mahaparinibana sutri, so Mallians Kushinagarja dneve po Budovi smrti preživeli v počastitvi njegovega telesa s cvetjem, glasbo in vonjavami. {{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=327}} Sanga je počakala, dokler ni prišel ugledni starešina Mahākassapa, da se pokloni, preden je telo upepelil.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=330}} Budino telo so nato upepelili, ostanke, vključno z njegovimi kostmi, shranili kot relikvije in jih razdelili med različna severnoindijska kraljestva, kot so MagaDa, Shakya in Koliya.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=331}} Te relikvije so vgradili v spomenike ali gomile, imenovane stupe, kar je bila takrat običajna pogrebna praksa. Stoletja kasneje jih bo Ašoka izkopal in zapisal v številne nove stupe okoli Mauryjevega kraljestva.<ref>{{cite encyclopedia |encyclopedia= Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/83105/Buddha/230773/The-Buddhas-relics |first=Donald |last=Lopez |title=The Buddha's relics}}</ref>{{sfnp|Strong|2007|pp=136–37}} Številne nadnaravne legende obkrožajo zgodovino domnevnih relikvij, saj so spremljale širjenje budizma in dajale legitimnost vladarjem. Po različnih budističnih virih so prvo budističnosrečanje organizirali kmalu po Budovi smrti z namenom zbiranja, recitiranja in zapomnjevanja naukov. Mahākassapa je sanga izbral za predsednika sveta. Vendar sodobni učenjaki izpodbijajo zgodovino tradicionalnih poročil prvega sveta.<ref>Harvey, Peter (2013), ''An Introduction to Buddhism: Teachings, History and Practices'' (PDF) (2nd ed.), New York: [[Cambridge University Press]], p. 88, {{ISBN|978-0-521-85942-4}}</ref> ==Notes== {{Reflist|group=note|40em}} ==References== {{reflist|20em}} ==Sources== {{refbegin|30em}} <!-- A --> * {{cite book|last=Analayo |first=Bhikkhu |year=2011 |author-link=Bhikkhu Analayo |title=A Comparative Study of the Majjhima-nikāya Volume 1 (Introduction, Studies of Discourses 1 to 90 |url=https://www.buddhismuskunde.uni-hamburg.de/pdf/5-personen/analayo/compstudyvol1.pdf)}} * {{cite book|last=Analayo |first=Bhikkhu |year=2016 |author-mask=3 |title=The Foundation History of the Nun's Order |publisher=projekt verlag, Bochum/Freiburg}} * {{Citation | last =Anderson | first =Carol | year =1999 | title =Pain and Its Ending: The Four Noble Truths in the Theravada Buddhist Canon | publisher =Routledge}} * {{Citation |last = Armstrong |first = Karen |year=2000 |title = Buddha |publisher = Orion |isbn = 978-0-7538-1340-9}} <!-- B --> * {{Citation |translator-last = Beal|translator-first=Samuel|year = 1883 |title = The Fo-sho-hing-tsan-king, a life of Buddha |author = Asvaghosa |location = Oxford |publisher = Clarendon |url = https://archive.org/details/foshohingtsankin00asva |ref={{harvid|Beal|1883}}}} * {{Citation |last=Bareau |first=André |language=fr |year=1963 |title=Recherches sur la biographie du Buddha dans les Sutrapitaka et les Vinayapitaka anciens |publisher=Ecole Francaise d'Extreme-Orient}} * {{Citation |last=Bareau |first=André |language=fr |year=1975 |title=Les récits canoniques des funérailles du Buddha et leurs anomalies: nouvel essai d'interprétation |trans-title=The canonical accounts of the Buddha's funerals and their anomalies: new interpretative essay |journal=Bulletin de l'École Française d'Extrême-Orient |volume=LXII |pages=151–189 |publisher=Persée |doi=10.3406/befeo.1975.3845 |author-mask=3}} * {{Citation |last=Bareau |first=André |language=fr |year=1979 |title=La composition et les étapes de la formation progressive du Mahaparinirvanasutra ancien |trans-title=The composition and the etapes of the progressive formation of the ancient Mahaparinirvanasutra |journal=Bulletin de l'École Française d'Extrême-Orient |volume=LXII |pages=45–103 |publisher=Persée |doi=10.3406/befeo.1979.4010 |url=http://www.persee.fr/web/revues/home/prescript/issue/befeo_0336-1519_1979_num_66_1 |author-mask=3}} * {{Citation |last = Baroni |first=Helen J. |year=2002 |title= The Illustrated Encyclopedia of Zen Buddhism |publisher = Rosen}} * {{Citation |last=Beal |first=Samuel |author-link=Samuel Beal |year=1875 |title=The romantic legend of Sâkya Buddha (Abhiniṣkramaṇa Sūtra) |location=London |publisher=Trübner |url=https://archive.org/details/romanticlegendof00ahbi}} * {{Citation |editor-last = Bechert |editor-first = Heinz |title = The dating of the historical Buddha (Symposium), vol. 1–3 |date=1991–1997 |publisher=Vandenhoeck & Ruprecht |location=Göttingen|ref={{harvid|Bechert 1991–1997}}}} * {{Citation |last1=Bhikkhu |first1=Mettanando |last2=von Hinüber |first2=Oskar |year=2000 |title=The Cause of the Buddha's Death |journal=Journal of the Pali Text Society |volume=XXVI |pages=105–18 |url= http://www.palitext.com/JPTS_scans/JPTS_2000_XXVI.pdf |url-status=dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20150409132647/http://www.palitext.com/JPTS_scans/JPTS_2000_XXVI.pdf |archive-date=9 April 2015}} * {{Citation |last = Bodhi |first = Bhikkhu |year = 2005 |title = In the Buddha's Words: An Anthology of Discourses from the Pali Canon |publisher = Simon and Schuster}} * {{Citation |last = Bronkhorst |first = Johannes | author-link = Johannes Bronkhorst |year = 1993 |title = The Two Traditions of Meditation In Ancient India |publisher = Motilal Banarsidass}} * {{Citation |editor-last = Buswell |editor-first=Robert E |title = Encyclopedia of Buddhism |volume = 1 |publisher = Macmillan Reference |location = US |year=2003 |isbn = 978-0-02-865910-7}} * {{Citation |last = Carrithers|first=M.|title=The Buddha: A Very Short Introduction |publisher = Oxford University Press |year = 2001 |isbn = 978-0-02-865910-7|url=https://books.google.com/books?id=aSWdmTB-gBMC}} * {{Citation |last = Collins |first=Randall |year=2009 |title = The Sociology of Philosophies|publisher=Harvard University Press |url = https://books.google.com/books?id=2HS1DOZ35EgC |isbn = 978-0-674-02977-4}}, 1120 pp. * {{Citation |last = Conze |first = Edward, trans. |author-link=Edward Conze |title = Buddhist Scriptures |location = London |publisher = Penguin |year = 1959}} * {{Cite journal |last=Cousins |first=L.S. |date=1996 |editor-last=Bechert |editor-first=Heinz |title=The Dating of the Historical Buddha: A Review Article |journal=Journal of the Royal Asiatic Society |series=3 |volume=6 |number=1 |pages=57–63 |issn=1356-1863 |jstor=25183119 |url=http://indology.info/papers/cousins |doi=10.1017/s1356186300014760 |via=Indology}} * {{Citation |last = Cowell |first = Edward Byles, transl. |year=1894 |contribution = The Buddha-Karita of Ashvaghosa |editor-first = Max |editor-last = Müller |title = Sacred Books of the East |volume = XLIX |location = Oxford |publisher = Clarendon |contribution-url = https://archive.org/details/buddhistmahy01asvauoft|title-link = Sacred Books of the East }} * {{Citation |last = Davidson |first = Ronald M. |year = 2003 |title = Indian Esoteric Buddhism|publisher=Columbia University Press |isbn = 978-0-231-12618-2}} * {{Cite book|last=Dhammika |first=Shravasti |date=n.d. |orig-year=1990s |title=The Buddha & his disciples |location=Singapore |publisher=Buddha Dhamma Mandala Society |isbn=981-00-4525-5 |oclc=173196980}} * {{Citation |last=Dhammika |first = S. |author-mask=3 |year=1993 |title=The Edicts of King Asoka: An English Rendering |series=The Wheel Publication |number=386/387 |location=Kandy, Sri Lanka |publisher=Buddhist Publication Society |isbn= 978-955-24-0104-6 |url= http://www.cs.colostate.edu/~malaiya/ashoka.html |url-status=dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20131028175927/http://www.cs.colostate.edu/~malaiya/ashoka.html |archive-date=28 October 2013}} * {{citation |editor-last=Doniger |editor-first=Wendy |editor-link=Wendy Doniger |title=Purana Perennis: Reciprocity and Transformation in Hindu and Jaina Texts |url=https://books.google.com/books?id=-kZFzHCuiFAC |year=1993 |publisher=[[State University of New York Press]] |isbn=0-7914-1381-0 }} * {{Citation |last=Dundas |first=Paul |year=2002 |title=The Jains |edition=2nd |publisher=[[Routledge]] |isbn= 978-0-415-26606-2 |url= https://books.google.com/books?id=5ialKAbIyV4C&pg=PA24 |page=24 |access-date=25 December 2012 |via= Google Books}} * {{Citation |last = Eade |first= JC |title = The Calendrical Systems of Mainland South-East Asia |publisher=Brill |year=1995 |isbn = 978-90-04-10437-2 |edition = illustrated}} * {{Citation |last = Epstein |first=Ronald |title=Buddhist Text Translation Society's Buddhism A to Z |location = Burlingame, CA |publisher = Buddhist Text Translation Society |year=2003 |edition = illustrated}} * {{cite book|last=Flood |first=Gavin D. |title=An Introduction to Hinduism |date=1996 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-43878-0 |url=https://archive.org/details/introductiontohi0000floo |url-access=registration}}</ref> * {{Citation |last = Fowler |first=Mark |title=Zen Buddhism: beliefs and practices |publisher =Sussex Academic Press |year = 2005}} * {{Citation |last = Gethin |first=Rupert, M.L. |year=1998 |title = Foundations of Buddhism |publisher = Oxford University Press}} * {{Citation |last = Gombrich |first = Richard F. |year = 1988 |title = Theravada Buddhism: A Social History from Ancient Benares to Modern Colombo |publisher=Routledge and Kegan Paul}} * {{Citation |last = Gombrich |first = Richard F. |year = 1992 |contribution = Dating the Buddha: a red herring revealed | editor-first = Heinz |editor-last = Bechert |trans-title=The Dating of the Historical Buddha | title = Die Datierung des historischen Buddha |series = Symposien zur Buddhismusforschung |volume = IV |number = 2 |location = Gottingen | publisher = Vandenhoeck and Ruprecht |pages = 237–59 |language = de |author-mask = 3}}. * {{Citation |last = Gombrich |first = Richard F. |year = 1997 |title = How Buddhism Began | publisher= Munshiram Manoharlal |author-mask = 3}} * {{Citation |last = Gombrich |first = Richard F. |year = 2000 |contribution = Discovering the Buddha's date |editor-first = Lakshman S |editor-last = Perera |title = Buddhism for the New Millennium |location = London |publisher = World Buddhist Foundation |pages = 9–25 |author-mask = 3}}. * {{cite book|last=Gombrich |first=Richard F. |year=2006 |title=How Buddhism Began: The Conditioned Genesis of the Early Teachings |publisher=Routledge |isbn=978-1-134-19639-5 |url=https://books.google.com/books?id=hQOAAgAAQBAJ |author-mask=3}} * {{Citation |last=Gombrich |first=Richard F. |year=2006 |title=Theravada Buddhism: A Social History from Ancient Benares to Modern Colombo |series=The Library of Religious Beliefs and Practices Series |publisher=Routledge and Kegan Paul |author-mask=3}} * {{Citation |last = Gombrich |first = Richard F |year = 2009 |title = What the Buddha thought | publisher= Equinox |author-mask = 3}} * {{Citation |title = India through the ages |last = Gopal |first = Madan |year = 1990 |page = 73 |editor = K.S. Gautam |publisher=Publication Division, Ministry of Information and Broadcasting, Government of India}} * {{Citation |people = Grubin, David (Director), Gere, Richard (Narrator) |year = 2010 |title = The Buddha: The Story of Siddhartha |medium = DVD |minutes=27:25 |publisher = David Grubin Productions |asin = B0033XUHAO|ref={{harvid|Grubin|2010}}}} * {{Citation |last = Gyatso |first = Geshe Kelsang |title = Introduction to Buddhism An Explanation of the Buddhist Way of Life |publisher = Tharpa |year=2007 |isbn = 978-0-9789067-7-1}} <!-- H --> * {{Citation |last = Hamilton |first=Sue |year= 2000 |title = Early Buddhism: A New Approach: The I of the Beholder |publisher = Routledge}} * {{Citation |last = Hartmann |first = Jens Uwe |contribution = Research on the date of the Buddha |editor-last = Bechert |editor-first = Heinz |title = The Dating of the Historical Buddha |volume = 1 |date = 1991 |publisher = Vandenhoeck and Ruprecht |location = Göttingen |pages = 38–39 |archive-url = https://web.archive.org/web/20141029211304/http://www.indologie.uni-muenchen.de/dokumente/publ_hartmann/juh_buddha_date.pdf | archive-date = 29 October 2014 |url = http://www.indologie.uni-muenchen.de/dokumente/publ_hartmann/juh_buddha_date.pdf }} * {{Citation |last = Hiltebeitel |first= Alf |author-link = Alf Hiltebeitel |year= 2002 |contribution = Hinduism |editor-first = Joseph |editor-last = Kitagawa |title = The Religious Traditions of Asia: Religion, History, and Culture |publisher = Routledge |url = https://books.google.com/books?id=kfyzAAAAQBAJ|isbn= 9781136875977 }} * {{Citation |last1=Hirakawa |first1=Akira |title=A History of Indian Buddhism: From Śākyamuni to Early Mahāyāna |date=1990 |publisher=[[University of Hawaii Press]] |isbn=0-8248-1203-4}} * {{Citation |last=Huntington |first=John C. |title=Sowing the Seeds of the Lotus: A Journey to the Great Pilgrimage Sites of Buddhism, part V |journal=Orientations |date=September 1986 |volume=17 |issue=9 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141128233735/http://huntingtonarchive.osu.edu/resources/downloads/jchArticles/Part%205.pdf |archive-date=28 November 2014 |url-status=live |url=http://huntingtonarchive.osu.edu/resources/downloads/jchArticles/Part%205.pdf |pages=46–58}} * {{citation |last=Jain |first=Kailash Chand |date=1991 |title=Lord Mahāvīra and His Times |publisher=[[Motilal Banarsidass]] |isbn=978-81-208-0805-8 |url=https://books.google.com/books?id=8-TxcO9dfrcC}} * {{Citation |last=Jayatilleke |first = K.N. |title = Early Buddhist Theory of Knowledge | year=1963 |edition=1st |publisher=George Allen & Unwin Ltd. |location = London }} * {{Citation |last = Jones |first = JJ |year= 1949 |title = The Mahāvastu |volume = 1 |series = Sacred Books of the Buddhists |location = London | publisher = Luzac & Co.|url = https://archive.org/details/sacredbooksofbud16londuoft}} * {{Citation |last = Jones |first= JJ |year= 1952 |title = The Mahāvastu |volume = 2 |series = Sacred Books of the Buddhists |location = London | publisher = Luzac & Co.|url = https://archive.org/details/sacredbooksofbud18londuoft |author-mask = 3}} * {{Citation |last = Jones |first= JJ |year = 1956 |title = The Mahāvastu |volume = 3 |series = Sacred Books of the Buddhists |location = London | publisher = Luzac & Co.|url = https://archive.org/details/sacredbooksofbud19londuoft |author-mask = 3}} * {{Citation |last = Jong |first = JW de |year= 1993 |title = The Beginnings of Buddhism |journal = The Eastern Buddhist |volume = 26 |number = 2}} * {{Citation |last = Kala |first = U |title = Maha Yazawin Gyi |publisher = Ya-Pyei |location = Yangon |orig-year = 1724 |year = 2006 |edition = 4th |language = my |volume=1 |page= 39|ref={{harvid|Kala|1724}}|title-link = Maha Yazawin }} * {{Citation |last = Kalupahana |first=David |year=1992 |title= A History of Buddhist Philosophy: Continuities and Discontinuities |publisher = University of Hawaii Press}} * {{Citation |last = Karetzky |first=Patricia |year=2000 |title= Early Buddhist Narrative Art |location = Lanham, MD |publisher = University Press of America}} * {{Citation |last = Katz |first=Nathan |year=1982 |title=Buddhist Images of Human Perfection: The Arahant of the Sutta Piṭaka |location = Delhi |publisher = Motilal Banarsidass}} * {{Citation | last1 = Keown |first1 = Damien |last2 = Prebish |first2 = Charles S |year=2013 |title= Encyclopedia of Buddhism |publisher = Routledge}} * {{Citation | last1 = Lamotte |first1 = Etienne |year=1988 |title= History of Indian Buddhism: From the Origins to the Saka Era |publisher = Université catholique de Louvain, Institut orientaliste}} * {{Citation |last = Laumakis |first = Stephen |year = 2008 |title = An Introduction to Buddhist philosophy |location = Cambridge; New York |publisher = Cambridge University Press |isbn=978-0-521-85413-9}} * {{cite book|last=Leidy |first=Denise Patty |year=2008 |title=The Art of Buddhism: An Introduction to Its History & Meaning |publisher=Shambhala Publications}} * {{Citation |last=Lopez |first=Donald S. |year=1995 |title=Buddhism in Practice |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-04442-2 |url=https://archive.org/details/buddhisminpracti00lope |url-access=registration}} * {{Citation |last = Malalasekera |first = G.P. |title = Dictionary of Pali Proper Names, Vol. 1 |date = 1960 |publisher = Pali Text Society/Luzac |location=London |url = https://books.google.com/books?id=LEn9i9pnRHEC&q=Alavaka+Buddha&pg=PA292|isbn = 9788120618237 }} * {{Citation |last = Macdonnel |first = Arthur Anthony |author-link = Arthur Anthony Macdonell |year=1900 |title=A History of Sanskrit Literature | publisher = D Appleton & Co |location = New York |chapter = {{ws |[[s:A History of Sanskrit Literature/Chapter 16|Sanskrit Literature and the West]]}}}} * {{Citation |last = Mahāpātra |first = Cakradhara |year = 1977 |title = The real birth place of Buddha |publisher= Grantha Mandir | url = https://books.google.com/books?id=1sAKAAAAYAAJ}} * {{cite book|last=Marshall |first=John |author-link=John Marshall (archaeologist) |year=1918 |title=A Guide To Sanchi |url=https://archive.org/stream/in.ernet.dli.2015.459148}} * {{cite book|last=Marshall |first=John |author-mask=3 |year=1960 |title=The Buddhist art of Gandhāra: the story of the early school, its birth, growth and decline |place=Cambridge |series=Memoirs of the Department of archaelogy in Pakistan |volume=1}}</ref> * {{Citation |last1=Meeks |first1=Lori |title=Imagining Rāhula in Medieval Japan |journal=[[Japanese Journal of Religious Studies]] |date=27 June 2016 |volume=43 |issue=1 |pages=131–51 |doi=10.18874/jjrs.43.1.2016.131-151 |url=http://frogbear.org/wp-content/uploads/2016/10/JJRS-43-1-MEEKS.pdf}} * {{Citation |last = Mohāpātra |first = Gopinath |title = Two Birth Plates of Buddha |journal= Indologica Taurinensia |date = 2000 |volume = 26 |pages = 113–19 |archive-url = https://web.archive.org/web/20121004071850/http://www.indologica.com/volumes/vol26/vol26_art06_MOHAPATRA.pdf |archive-date = 4 October 2012 |url = http://www.indologica.com/volumes/vol26/vol26_art06_MOHAPATRA.pdf }} * {{Citation |last = Mershman |first = Francis |year=1913 |contribution = Barlaam and Josaphat | editor-last = Herberman |editor-first = Charles G |title = The Catholic Encyclopedia |volume = 2 |location = New York |publisher = Robert Appleton |url = https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Barlaam_and_Josaphat |display-editors = etal}} <!-- N --> * {{Citation |last = Nakamura |first = Hajime |author-link= Hajime Nakamura |year = 1980 |title = Indian Buddhism: a survey with bibliographical notes |publisher = Motilal Banarsidass |isbn = 978-81-208-0272-8 |url= https://books.google.com/books?id=w0A7y4TCeVQC&pg=PA345}} * {{Citation |last = Narada |title = A Manual of Buddhism |publisher = Buddha Educational Foundation |year=1992 |isbn = 978-967-9920-58-1}} * {{Citation |last=Narain |first=A.K. |title=Book Review: Heinz Bechert (ed.), The dating of the Historical Buddha, part I |journal=Journal of the International Association of Buddhist Studies |date=1993 |volume=16 |issue=1 |pages=187–201 |url=https://journals.ub.uni-heidelberg.de/index.php/jiabs/article/viewFile/8810/2717}} * {{Cite book |editor-last=Narain |editor-first=A.K. |editor-link=Awadh Kishore Narain |year=2003 |title=The Date of the Historical Śākyamuni Buddha |publisher=BR Publishing |location=New Delhi |isbn=8176463531 |editor-mask=3}} * {{Citation |last = Norman |first = K.R. |year=1997 |title = A Philological Approach to Buddhism |series = The Bukkyo Dendo Kyokai Lectures 1994 |publisher = School of Oriental and African Studies (University of London) }} * {{Citation |last=Norman |first=K.R. |year=2003 |chapter=The Four Noble Truths |title=K.R. Norman Collected Papers |volume=II |pages=210–223 |place=Oxford |publisher=Pali Text Society |author-mask=3}} * {{Citation |author = Ñāṇamoli Bhikkhu |author-link= Ñāṇamoli Bhikkhu |year = 1992 |title = The Life of the Buddha: According to the Pali Canon |publisher = Buddhist Publication Society}} <!-- O --> * {{cite book |last=Omvedt |first=Gail |author-link=Gail Omvedt |year=2003 |title=Buddhism in India: Challenging Brahmanism and Caste |publisher=SAGE |url=https://archive.org/details/buddhismindiacha00omve |url-access=limited |isbn=9780761996644}} <!-- P --> * {{Citation |last1=Penner |first1=Hans H. |title=Rediscovering the Buddha: The Legends and Their Interpretations |date=2009 |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=978-0-19-538582-3 |url=https://books.google.com/books?id=moI8DwAAQBAJ}} * {{Citation |last=Prebish |first=Charles S. |year=2008 |title=Cooking the Buddhist Books: The Implications of the New Dating of the Buddha for the History of Early Indian Buddhism |journal=Journal of Buddhist Ethics |volume=15 |pages=1–21 |issn=1076-9005 |url= http://blogs.dickinson.edu/buddhistethics/files/2010/05/prebish-article.pdf |archive-url= https://web.archive.org/web/20120128200109/http://blogs.dickinson.edu/buddhistethics/files/2010/05/prebish-article.pdf |archive-date=28 January 2012}} * {{Citation |last = Rockhill |first = William Woodville, transl. |author-link = William Woodville Rockhill |year= 1884 |title = The life of the Buddha and the early history of his order, derived from Tibetan works in the Bkah-Hgyur and Bstan-Hgyur, followed by notices on the early history of Tibet and Khoten |location = London | publisher = Trübner |url = https://archive.org/details/lifeofbuddhaearl00rock}} * {{Citation |last = Roy |first = Ashim Kumar | year= 1984 |title = A history of the Jains |location = New Delhi | publisher = Gitanjali | page = 179 |citeseerx = 10.1.1.132.6107 }} * {{Citation |last = Ruegg |first = Seyford |title = A new publication on the date and historiography of Buddha´s decease (nirvana): a review article |journal=Bulletin of the School of Oriental and African Studies, University of London |date = 1999 |volume = 62 |issue = 1 |pages = 82–87 |doi=10.1017/s0041977x00017572}} <!-- S --> * {{Citation |last = Samuel |first = Geoffrey |author-link=Geoffrey Samuel |year = 2010 |title = The Origins of Yoga and Tantra. Indic Religions to the Thirteenth Century |publisher = Cambridge University Press}} * {{Citation |last=Schmithausen |first=Lambert |language=de |contribution=On some Aspects of Descriptions or Theories of 'Liberating Insight' and 'Enlightenment' in Early Buddhism |title=Studien zum Jainismus und Buddhismus (Gedenkschrift für Ludwig Alsdorf) |trans-title=Studies on Jainism and Buddhism (Schriftfest for Ludwig Alsdorf) |editor1-last=von Klaus |editor1-first=Bruhn |editor2-first=Albrecht |editor2-last=Wezler |location=Wiesbaden |year=1981 |pages=199–250}} * {{Citation |last=Schmithausen |first=Lambert |year=1990 |title=Buddhism and Nature |place=Tokyo |oclc=697272229 |author-mask=3}} * {{Citation |last = Schober |first = Juliane |year = 2002 |title= Sacred biography in the Buddhist traditions of South and Southeast Asia |location = Delhi |publisher = Motilal Banarsidass}} * {{Citation |last = Schumann |first = Hans Wolfgang |year = 2003 |title = The Historical Buddha: The Times, Life, and Teachings of the Founder of Buddhism |publisher = Motilal Banarsidass |isbn = 978-81-208-1817-0}} * {{Citation |last = Shimoda |first = Masahiro |contribution = How has the Lotus Sutra Created Social Movements: The Relationship of the Lotus Sutra to the Mahāparinirvāṇa-sūtra |editor-first = Gene |editor-last = Reeves |title = A Buddhist Kaleidoscope |publisher = Kosei |year = 2002}} * {{Citation | last1 =Shults | first1 =Brett | year =2014 | title =On the Buddha's Use of Some Brahmanical Motifs in Pali Texts | journal =Journal of the Oxford Centre for Buddhist Studies | volume =6 | pages =106–40 | url =http://jocbs.org/index.php/jocbs/article/view/76/96}} * {{citation |last=Siderits |first=Mark |title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy |chapter=Buddha |chapter-url=https://plato.stanford.edu/entries/buddha/ |year=2019 |publisher=Metaphysics Research Lab, Stanford University}} * {{citation |last=Singh |first=Upinder |author-link=Upinder Singh |title=A History of Ancient and Early Medieval India: From the Stone Age to the 12th Century |url=https://books.google.com/books?id=Pq2iCwAAQBAJ |publisher=[[Pearson PLC|Pearson]] |year=2016 |isbn=978-81-317-1677-9 |ref={{sfnref|Upinder Singh|2016}} }} * {{Citation |last = Srivastava |first = K.M. |title = Kapilavastu and Its Precise Location |journal = East and West |date = 1979 |volume = 29 |issue = 1/4 |pages =61–74 }} * {{Citation |last=Srivastava |first=K.M. |author-mask=3 |title=Archaeological Excavations at Priprahwa and Ganwaria and the Identification of Kapilavastu |journal=Journal of the International Association of Buddhist Studies |date=1980 |volume=3 |issue=1 |pages=103–110 |url=https://journals.ub.uni-heidelberg.de/index.php/jiabs/article/viewFile/8511/2418}} * {{Citation |last = Skilton |first= Andrew |title = A Concise History of Buddhism |year=2004}} * {{Citation |last=Smith |first=Peter |encyclopedia=A concise encyclopaedia of the Bahá'í Faith |title=Manifestations of God |year=2000 |publisher=Oneworld Publications |location=Oxford |isbn=978-1-85168-184-6 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/conciseencyclope0000smit }}, 231 pp. * {{Citation |last = Smith |first= Vincent |title = The Early History of India |location = Oxford |publisher = Clarendon |year= 1924 |edition = 4th |url = https://archive.org/details/earlyhistoryofi00smit}} * {{Citation |last=Strong |first=J.S. |author-link=John S. Strong |title=The Buddha: A Beginner's Guide |date=2001 |publisher=[[Oneworld Publications]] |isbn=978-1-78074-054-6}} * {{Citation |last=Strong |first=J.S. |author-link=John S. Strong |year = 2007 |title = Relics of the Buddha |publisher = Motilal Banarsidass |author-mask=3}} * {{Citation |last=Strong |first=J.S. |author-link=John S. Strong |title=Buddhisms: An Introduction |date=2015 |publisher=[[Oneworld Publications]] |isbn=978-1-78074-506-0 |author-mask=3}} * {{Citation |last = Swearer |first=Donald |year=2004 |title = Becoming the Buddha |location = Princeton, NJ |publisher = Princeton University Press}} * {{Citation |last = Thapar |first= Romila |title=The Penguin History of Early India: From Origins to AD 1300 |publisher = Penguin |year = 2002}} * {{Citation |last = Trainor |first=Kevin |year=2010 |title="Kapilavastu", in: Keown, Damien; Prebish, Charles S. Encyclopedia of Buddhism |location = London |publisher = Routledge |url = https://books.google.com/books?id=NFpcAgAAQBAJ&q=kapilavastu&pg=PA436|isbn=9781136985881 }} * {{Citation |last = Tripathy |first = Ajit Kumar |date = Jan 2014 |title = The Real Birth Place of Buddha. Yesterday's Kapilavastu, Today's Kapileswar |journal = The Orissa Historical Research Journal |volume = 47 |number = 1 |publisher = Orissa State museum |url = http://orissa.gov.in/e-magazine/Journal/jounalvol1/pdf/orhj-3.pdf |archive-url = https://web.archive.org/web/20120318073346/http://orissa.gov.in/e-magazine/Journal/jounalvol1/pdf/orhj-3.pdf |archive-date = 18 March 2012 }} * {{Citation |last = Tuladhar |first = Swoyambhu D. |title =The Ancient City of Kapilvastu – Revisited |journal = Ancient Nepal |issue = 151 |date = November 2002| pages = 1–7 |url = http://himalaya.socanth.cam.ac.uk/collections/journals/ancientnepal/pdf/ancient_nepal_151_01.pdf}} * {{Citation |last = Turpie |first= D |title = Wesak And The Re-Creation of Buddhist Tradition |type = master's thesis |location = Montreal, [[Quebec|QC]] |publisher = McGill University |year = 2001 |archive-date = 15 April 2007 |url = http://mrsp.mcgill.ca/reports/pdfs/Wesak.pdf |archive-url = https://web.archive.org/web/20070415174531/http://mrsp.mcgill.ca/reports/pdfs/Wesak.pdf }} * {{Citation |editor-last = Twitchett |editor-first= Denis |title = The Cambridge History of China |volume = 1. The Ch'in and Han Empires, 221 BC – AD 220 |publisher = Cambridge University Press |year = 1986 |isbn = 978-0-521-24327-8}} * {{Citation |last = Upadhyaya |first=KN |title = Early Buddhism and the Bhagavadgita |year = 1971 |publisher= Motilal Banarsidass| location = Dehli |isbn = 978-81-208-0880-5 |page = 95}} <!-- V --> * {{Citation |last = Vetter |first = Tilmann |year = 1988 |title = The Ideas and Meditative Practices of Early Buddhism |publisher = Brill}} * {{cite journal|last=von Hinüber |first=Oskar |date=2008 |author-link=Oskar von Hinüber |title=Hoary past and hazy memory. On the history of early Buddhist texts |journal=Journal of the International Association of Buddhist Studies |volume=29 |issue=2 |pages=193–210 |url=https://journals.ub.uni-heidelberg.de/index.php/jiabs/article/viewFile/8977/2870}} * {{Citation|last1=von Hinüber|first1=Oskar|title=Cremated like a King: The funeral of the Buddha within the ancient Indian context|journal=Journal of the International College of Postgraduate Buddhist Studies |date=2009 |volume=13 |pages=33–66|author-mask=3}} <!-- W --> * {{Citation |last = Waley |first = Arthur |title = Did Buddha die of eating pork?: with a note on Buddha's image |journal = Melanges Chinois et Bouddhiques |volume = 1931–32 |date = July 1932 | pages = 343–54 |archive-date = 3 June 2011 |url = http://ccbs.ntu.edu.tw/FULLTEXT/JR-MEL/waley.htm |archive-url = https://web.archive.org/web/20110603235636/http://ccbs.ntu.edu.tw/FULLTEXT/JR-MEL/waley.htm |publisher = NTU}} * {{Citation |last = Walshe |first = Maurice |year = 1995 |title = The Long Discourses of the Buddha. A Translation of the Digha Nikaya |location = Boston |publisher = Wisdom Publications}} * {{cite book |last=Warder |first=A.K. |title=A Course in Indian Philosophy |chapter=Lokayata, Ajivaka, and Ajnana Philosophy |year=1998 |edition=2nd |publisher=Motilal Banarsidass Publishers |location=Delhi |chapter-url=https://books.google.com/books?id=zw1UD1Mj9DwC&q=ajnana |isbn=978-81-208-1244-4}} * {{Citation |last=Warder |first=A.K. |author-link=A. K. Warder |year=2000 |title=Indian Buddhism |series=Buddhism Series |edition=3rd |location=Delhi |publisher=Motilal Banarsidass |author-mask=3}} * {{cite book|last=Warder|first=A.K.|year=2004|title=Indian Buddhism |edition=reprint |location=Delhi |publisher=Motilal Banarsidass |author-mask=3 |url=https://www.scribd.com/doc/179229498/A-K-Warder-Indian-Buddhism-pdf |access-date=2020-10-13}} * {{Citation |last = Wayman |first= Alex |year= 1997 |title = Untying the Knots in Buddhism: Selected Essays |publisher = Motilal Banarsidass |isbn = 978-81-208-1321-2}} * {{Citation |last = Weise |first = Kai |title = The Sacred Garden of Lumbini – Perceptions of Buddha's Birthplace |date = 2013 |publisher = UNESCO |location= Paris |isbn=978-92-3-001208-3 |archive-date = 30 August 2014 |url = http://unesdoc.unesco.org/images/0022/002239/223986E.pdf |archive-url = https://web.archive.org/web/20140830011700/http://unesdoc.unesco.org/images/0022/002239/223986E.pdf}} * {{Citation|last=Willemen |first=Charles, transl. |year=2009 |title=Buddhacarita: In Praise of Buddha's Acts |location=Berkeley, CA |publisher=Numata Center for Buddhist Translation and Research |isbn=978-1-886439-42-9 |url=http://www.bdkamerica.org/digital/dbet_t0192_buddhacarita_2009.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140827205858/http://www.bdkamerica.org/digital/dbet_t0192_buddhacarita_2009.pdf |archive-date=27 August 2014 }} * {{cite book|last=Williams |first=Paul |year=2002 |title=Buddhist Thought |publisher=Routledge |isbn=978-0-415207010}} * {{Citation |last=Wynne|first=Alexander |year=2004 |title=The Origin of Buddhist Meditation |publisher=Routledge}} * {{Citation |last=Wynne|first=Alexander |year=2007 |title=The Origin of Buddhist Meditation |url= http://www.e-reading.link/bookreader.php/134839/The_Origin_of_Buddhist_Meditation.pdf |publisher=Routledge |isbn=978-0-203-96300-5 |author-mask=3}} {{refend}} == Dodatno čtivo == '''Buda''' * {{cite book|ref=none |editor-last=Bechert |editor-first=Heinz |year=1996 |title=When Did the Buddha Live? The Controversy on the Dating of the Historical Buddha |location=Delhi |publisher=Sri Satguru}} * {{cite book|ref=none |author=Ñāṇamoli Bhikku |author-link=Nanamoli Bhikkhu |title=The Life of the Buddha According to the Pali Canon |edition=3rd |year=1992 |publisher=Buddhist Publication Society |location = Kandy, Sri Lanka}} * {{cite book|ref=none |last=Wagle |first=Narendra K |title=Society at the Time of the Buddha |publisher=Popular Prakashan |year=1995 |edition=2nd |url= https://books.google.com/books?id=glFCjTkhNlYC |isbn=978-81-7154-553-7}} * {{cite book|ref=none |last= Weise |first=Kai |title=The Sacred Garden of Lumbini: Perceptions of Buddha's birthplace |url=https://books.google.com/books?id=naohAgAAQBAJ |year=2013| publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-001208-3}} '''Zodnji budizem''' * {{cite book|ref=none |last = Rahula |first = Walpola |author-link = Walpola Rahula |title = What the Buddha Taught |edition = 2nd |year = 1974 |publisher = Grove Press |location=New York|title-link = What the Buddha Taught }} * {{Citation|ref=none |last = Vetter |first = Tilmann |year = 1988 |title=The Ideas and Meditative Practices of Early Buddhism |publisher = Brill}} '''Budizem - splošno''' * {{Citation|ref=none |last = Kalupahana |first = David J. |year = 1994 |title= A history of Buddhist philosophy |location = Delhi |publisher = Motilal Banarsidass|author-link=David Kalupahana}} * {{cite book|ref=none |last1 = Robinson |first1 = Richard H. |author-link1=Richard Robinson (Buddhism scholar) |first2 = Willard L |last2 = Johnson |first3 = Sandra A |last3 = Wawrytko |first4= Geoffrey |last4 = DeGraff |title = The Buddhist Religion: A Historical Introduction |url = https://archive.org/details/buddhistreligion0000robi |url-access = registration |year = 1996 |publisher = Wadsworth |location = Belmont, CA}} ==Zunanje povezave== {{Commons|Gautama Buddha|Gautama Buddha}} {{Wikiquote}} {{wikisource author}} * {{Gutenberg author |id = Buddha |name = Buddha}} * {{Internet Archive author |name = Buddha}} * {{Internet Archive author |name = Siddhārtha Gautama}} * {{Internet Archive author |name = Shakyamuni}} * {{Librivox author |id = 1081}} * [http://www.accesstoinsight.org/ptf/buddha.html A sketch of the Buda's Life] * [http://www.buddhanet.net/e-learning/buddhism/disciples05.htm What Was The Buda Like?] by Ven S. Dammika * [http://www.gautam-buddha.com Parables and Stories of Buda] * [https://tricycle.org/beginners/buddhism/who-was-the-buddha/ Who was the Buda?] [https://tricycle.org/beginners/ Buddhism for Beginners] {{S-start}} {{S-rel |bu}} {{s-bef |before = [[Kassapa Buddha]]}} {{s-ttl |title = Buddhist Patriarch |years = }} {{s-aft |after = [[Maitreya|Maitreya Buddha]]}} {{S-end}} {{28 Buddhas}} {{Buddhism topics}} {{Gautama Buddha}} {{Authority control}} <!-- {{DEFAULTSORT:Buddha, Gautama}} [[Category:Gautama Buddha| ]] [[Category:5th century BC in religion]] [[Category:5th-century BC philosophers]] [[Category:6th-century BC Indian philosophers]] [[Category:Buddhas]] [[Category:Founders of religions]] [[Category:Indian male philosophers]] [[Category:Moral philosophers]] [[Category:Philosophers of ethics and morality]] [[Category:Philosophers of mind]] [[Category:Wonderworkers]] [[Category:Year of birth unknown]] [[Category:Year of death unknown]] --> {{Zbirka|Buddha|Buda}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Buda}} [[Kategorija:Budizem]] [[Kategorija:Budistični filozofi]] [[Kategorija:Ustanovitelji religij]] [[Kategorija:Indijske verske osebnosti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:Buda| ]] s43nzx08ymqdejf9qft70qctryw7shz 0 37199 5736921 5411201 2022-08-20T06:56:27Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | residence = [[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|22px]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] <br /> [[Slika:Flag of Slovenia.svg|22px]] [[Slovenija]] | citizenship = | nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|slovenska]] | ethnicity = | field = [[zgodovina]] | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]] | work_institution = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani]] | doctoral_advisor = [[Janez Cvirn]] | academic_advisors = | doctoral_students = | notable_students = | known_for = | influences = Janez Cvirn, [[Vasilij Melik]] | influenced = | prizes = | religion = | signature = | footnotes = }} '''Rok Stergar''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], * [[2. februar]] [[1973]], [[Ljubljana]] == Življenje in delo == Po končani osnovni in srednji šoli v Ljubljani se je Stergar vpisal na študij zgodovine na Oddelku za zgodovino [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1998 s temo ''Ljubljanski častniški zbor med prelomom stoletja in prvo svetovno vojno'' diplomiral. Po uspešni diplomi se je na oddelku za zgodovino zaposlil kot asistent za zgodovino 19. stoletja. Leta 2003 je [[doktorat|doktoriral]] s temo ''Slovenci in avstroogrske oborožene sile (1868-1914).'' Leta 2007 je postal [[docent]] in leta 2013 [[izredni profesor]].<ref>''[https://zgodovina.ff.uni-lj.si/sites/www.ff.uni-lj.si/files/documents/oddelek_za_zgodovino_1920-2010_ob_devetdesetletnici_urejeno.pdf Oddelek za zgodovino 1920-2010 ob devetdesetletnici]'', Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2010, str. 55</ref> Med februarjem in majem 2015 je gostoval na Hrvaškem, naUniverzi v Zagrebu. Leta 2003 je sodeloval kot vodja projekta Die Geschichte und Mythen des Mittelalters und das Entstehen der modernen Nation im 19. Jahrhundert. Med letoma 2007 in 2011 je sodeloval kot raziskovalec v projektu Moderna i suvremena hrvatska povijest u europskom i svjetskom kontekstu. Leta 2017 je začel sodelovati kot kooperacijski partner v raziskovalnem projektu Habsburg Army Multilingualism and Military-Civil Relations, 1868-1914. 2020 pa je začel s sodelovanjem kot raziskovalec v projektu Ustvarjanje, vzdrževanje, ponovna uporaba: mejne komisije kot ključ za razumevanje sodobnih meja in kot vodja projekta Šole in imperialne, nacionalne in transnacionalne identifikacije: Habsburška monarhija, Jugoslavija in Slovenija. Najpomembnejše področje njegovega raziskovanja je [[zgodovina Slovenije|slovenska zgodovina]] v 19. stoletju, še posebno [[politična zgodovina|politična]] in [[vojaška zgodovina|vojaška]] ter [[nacionalizem]]. Je avtor dveh znanstvenih [[monografija|monografij]] in številnih člankov. == Izbrana bibliografija == * Rok Stergar, ''"Vojski prijazen in zaželen garnizon" : Ljubljanski [[častnik]]i med prelomom stoletja in [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]'', Zbirka [[Zgodovinski časopis|Zgodovinskega časopisa]], 19 (Ljubljana, 1999); [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/105669376] * -, ''Slovenci in vojska, 1867-1914 : Slovenski odnos do vojaških vprašanj od uvedbe [[dualizem|dualizma]] do začetka [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]]'', Historia, 9 (Ljubljana, 2004); [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/217605120] * -, "Fragen des Militärwesens in der slowenischen Politik 1867–1914", ''[[Österreichische Osthefte]]'' 46 (2004). 391-422; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/29178210] * -, "A Slovene Programme from 1869 : Its Authors and Inception", v ''Opţiuni politice la popoarele central-est europene în secolul al XIX-lea : Political Options of the Central-Eastern European Peoples in the 19th Century'', ur. Teodor Pavel, Seria: Documenta – Istorie – Mărturii, ur. Nicolae Bocşan ([[Cluj]]-Napoca, 2006), 193-211. [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/10172493] * -, "Slovenci i mirovni pokreti u drugoj polovici 19. stoljeća", ''Radovi Zavoda za hrvatsku povijest Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu'' 39 (2007), 97-118. [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/35982178] * -, "National Indifference in the Heyday of Nationalist Mobilization? : Ljubljana Military Veterans and the Language of Command", ''Austrian History Yearbook'' 43 (2012), 45-58. * -, "Die Bevölkerung der slowenischen Länder und die Allgemeine Wehrpflicht", v Laurence Cole, Christa Hämmerle in Martin Scheutz, ur., ''Glanz – Gewalt – Gehorsam : Militär und Gesellschaft in der Habsburgermonarchie (1800 bis 1918)''. Frieden und Krieg : Beiträge zur Historischen Friedensforschung, 18 (Essen, 2010), 129-151. [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/44494434] * -, "L'esercito asburgico come scuola della nazione : Illusione o realtà?", v Brigitte Mazohl in Paolo Pombeni, ur., ''Minoranze negli imperi : Popoli fra identità nazionale e ideologia imperiale''. Annali dell'Istituto storico italo-germanico in Trento, Quaderni, 88 (Bologna, 2012), 279-294. [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/51102562] *-, "Jan Zdeněk Veselý's Year in Ljubljana : a Story of Cooperation of Czech and Slovene Sokols", ''Per saecula ad tempora nostra : sborník prací k šedesátým narozeninám'' 2'','' ur. Jiří Mikulec, Miloslav Polívka (Praha 2007), str. 720-724. [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/36094050] *-, "Hrana na bojiščih 1. svetovne vojne : izkušnje slovenskih vojakov." ''Prispevki za novejšo zgodovino'', 55 (2015), str. 22-53. [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/3353972] *-, "Avstrijska vojska in nasilje nad vojaki med reformo leta 1868 in koncem monarhije". ''Acta Histriae'', 10 (2002), str. 191-198. [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22979426] *-, "Politični cilji slovenske inteligence" : nekaj drobcev o vohunih in vojakih. ''Zgodovina za vse : vse za zgodovino, 5'' (1998), str. 21-29. [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/698484] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] ==Zunanje povezave== *[http://uni-lj.academia.edu/RokStergar academia.edu] *[https://zgodovina.ff.uni-lj.si/zaposleni/rok-stergar izr. prof. dr. Rok Stergar] Oddelek za zgodovino. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani *[http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=21848 Celotna bibliografija] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stergar, Rok}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] swx2avz4mi0yagglkr0yuld9rjljycf 0 38111 5737098 5710912 2022-08-20T07:12:42Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Škof}} [[Slika:Anton Stres Birma 2012 Ljubljana Kodeljevo.JPG|thumb|[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški]] škof z [[mitra (škofovska kapa)|mitro]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[pektoral]]nim križem in [[škofovski prstan|škofovskim prstanom]]]] '''Škòf''' (iz [[grščina|grščine]]: {{jezik-el2|επισκοπος}} [episkopos] = nadzornik, skrbnik) je visoki cerkveni dostojanstvenik, ki mu je zaupano opravljanje pastirske službe, tj. vodenje [[Škofija|škofije]]. [[Slika:Template-Bishop.svg|200px|thumb|Grbovno okrasje rimskokatoliških škofov]] {{krščanstvo}} == Episkopat == Za razliko od [[duhovniško posvečenje|duhovniškega posvečenja]] (druga stopnja [[Zakrament svetega reda|zakramenta svetega reda]]), je episkopat tretja oz. najvišja stopnja tega zakramenta, s katero je povezano imenovanje oz. prevzem pastirske službe v številnih [[krščanstvo|krščanskih]] [[cerkev (organizacija)|Cerkvah]]: v [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] in [[pravoslavje|pravoslavnih]], kakor tudi v nekaterih protestantskih (na Slovenskem npr. [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi]]) idr. cerkvah. Škof ima v Cerkvi vlogo voditelja in nadzornika ter je duhovnikom in diakonom hierarhično nadrejen. Škof tudi podeljuje [[zakrament|zakramente]], npr. [[Sveta birma|zakramenta svete birme]] in svetega reda. ==Izbira škofovskih kandidatov== V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] sezname primernih kandidatov za nove škofe predlagajo škofovske konference (škofovski zbori) in jih preko [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] pošljejo [[Kongregacija za škofe|Kongregaciji za škofe]]. Ti seznami se na vsaka dve ali tri leta posodabljajo. Ko pride potreba za imenovanje novega škofa ali [[sedisvakanca]], apostolski nuncij opravi posvetovanja ne samo s škofi, ampak tudi z [[Duhovnik|duhovniki]], [[Diakon|diakoni]] in laiki, ki predlagajo imena, s čimer se izčisti seznam primernih kandidatov. Naslednji korak izbire je t.i. terna, to je izbor treh najbolj primernih kandidatov. O vsakemu od njih nuncij opravi posvetovanje z tridesetimi do petdesetimi osebami. Rezultate te poizvedbe o treh kandidatih nuncij pošlje v [[Rim]], kjer jih prefekt Kongregacije za škofe pregleda in povzetek vsebin predloži tridesetim [[Kardinal|kardinalom]], ki se zatem na skupnem sestanku izrečejo o izbiranih. Zatem prefekt rezultate posveta kardinalov prenese [[Papež|papežu]], ki je že pred tem prejel in preučil dokumentacijo o kandidatih. Ko papež prefektu sporoči svojo odločitev o izbiri, jo ta sporoči nunciju, ki z njo seznani izbranega kandidata. Če kandidat imenovanja za škofa ne sprejme, se mora ves postopek začeti znova. V kolikor papež ne izbere nobenega od treh kandidatov, lahko odločitev o izbiri odloži za dva, tri tedne ali celo več časa, ali pa celo zaprosi za drugo trojico kandidatov. Izbiro novega škofa [[papež]] razglasi z izdajo posebnega pisma, t.i. [[Papeška bula|papeške bule]]. V praksi so za škofe največkrat predlagani tisti duhovniki, ki imajo poleg diplome [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološke fakultete]] še višjo univerzitetno izobrazbo ([[magisterij]], [[doktorat]]), in/ali izkušnje [[Profesor|predavatelja]] [[Teologija|teoloških]], [[Filozofija|filozofskih]], ter [[Biblicist|bibličnih]] ved. Tudi merilo »pastirskosti« je pomembno za papeževo izbiro, saj želi, da imajo škofje občutek za stik z ljudmi, da se jim znajo približati v njihovih stiskah in tudi v trpljenju. ===Škofovsko posvečenje=== [[Papeška bula]], ki jo prejme novoimenovani škof, mora biti javno prebrana ob samem škofovskem posvečenju. S prisego zvestobe novi škof na poseben način obljubi, da bo vselej deloval v soglasju s papežem, in to pogosto v navzočnosti [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]], ki v posamezni državi predstavlja povezavo s papežem. Prisega v praksi pomeni, da novi škof ne bo deloval v nasprotju s papežem in cerkvenim naukom, ter da bo vestno izpolnjeval naloge in poslanstvo, ki ga ima kot škof, tj. da bo skrbel za vse ljudi v svoji [[Škofija|škofiji]], tako za [[duhovnik|duhovnike]], [[Diakon|diakone]], [[Verski red|redovnike in redovnice]] ter laike. Med obredom posvečenja izbrani škofovski kandidat škofu posvečevalcu z »Hočem« in »Hočem, z božjo pomočjo« odgovarja na devet vprašanj o veri in svoji pripravljenosti služiti Kristusu, med [[litanije |litanijami vseh svetnikov]] pa v znamenje popolne podarjenosti in izročenosti Bogu leži pred oltarjem. Zatem v tišini škof posvečevalec na glavo novega škofa položi roko, kar za njim ponovijo tudi ostali prisotni škofje. Po posvetilni molitvi škof posvečevalec novemu škofu s [[Krizma|krizmo]] mazili glavo, zatem pa novi škof prejme znamenja škofovske službe, tj. [[škofovski prstan]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] in križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]], so pri škofovski posvetitvi navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. [[Frančiškani|frančiškanov]]. Škofovsko posvečenje je [[zakrament|zakrament posvečenja]], ki ga spremljata tako imenovanje kot umestitev, vendar se včasih zmotno domneva, da so tudi [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so le škofje [[zakrament svetega reda|posvečeni]] na mesto škofa, zatem lahko izbrani in imenovani med [[Nadškof|nadškofe]] ter [[Kardinal|kardinale]], izmed kardinalov pa je lahko le eden od njih na [[Konklave|konklavah]] izvoljen za papeža. === Zunanji škofovski znaki (insignije)=== Škof med škofovskim posvečenjem prejme zunanje simbole škofovske pastirske službe, tj. [[škofovski prstan]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]] in križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]), kasneje tudi [[grb]] in škofovsko geslo oz. vodilo. [[Nadškof]]je imajo med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volneni šal, ki so ga prejeli od [[papež]]a. Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. ==Opravljanje škofovske službe== Škofu je zaupano vodenje [[škofija|škofije]], škofija pa je sestavljena iz [[župnija|župnij]], ki so pod varstvom [[župnik]]ov. Če je škofov v škofiji več, je navadno eden izmed njih imenovan za škofa ordinarija, drugi pa za pomožne škofe. ===Sedisvakanca=== V primeru izpraznitve škofovskega sedeža ne nastopi [[sedisvakanca]] v primeru, če ima škofija določenega škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe škofa ordinarija takoj prevzame njegovo mesto. V času sedisvakance vodstvo škofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja škofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora škofijskih svetovalcev. ===Škofovska konferenca=== Vsi škofje lokalne cerkve se zbirajo na t.i. škofovskih konferencah (npr. v Sloveniji [[Slovenska škofovska konferenca]]), kjer škofje in nadškofje urejajo in usklajujejo različne upravne in organizacijske zadeve lokalne Cerkve, ki presegajo okvir ene škofije, odgovarjajo tudi za t.i. standardni prevod [[Biblija|Biblije]] itd. Škofovska konferenca ima na lokalni cerkveni ravni najvišja pooblastila (višja ima le [[papež]]). == Glej tudi == *[[Škofija]] *[[Nadškof]] *[[naslovni škof]]/nadškof *[[pomožni škof]] *[[Škof koadjutor|(nad)škof koadjutor]] *[[Kardinal]] *[[Zakrament svetega reda]] *[[seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] == Viri == * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == *[http://www.demokracija.si/index.php?sekcija=clanki&clanek=848 Knjiga o ljubljanskih škofih] {{Wikislovar|škof|Škof}} {{normativna kontrola}} {{reli-stub}} [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Verski poklici]] [[Kategorija:Škofje|*]] [[Kategorija:Krščanstvo]] gssx644vijpru74nqxpopoc6vjx3f43 0 38112 5737560 4760065 2022-08-20T10:14:27Z Pv21 142817 wikitext text/x-wiki [[Slika:Islande thingvellir batiments.jpg|thumb|Thingvellir]] [[Slika:Thingvellir fault.jpg|thumb|Prelomnica]] '''Althing''' (v [[islandščina|islandščini]] ''Alþingi'', v [[stara skandinavščina|stari skandinavščini]] ''Alþing'') je narodni [[parlament]] [[Islandija|Islandije]]. Ustanovljen je bil leta [[930]] v [[Thingvellir]]ju, okrog 45 [[kilometer|kilometrov]] oddaljenemu kraju od današnje prestolnice [[Reykjavík]]. Thingvellir je znan po [[tektonika|tektonski]] [[prelomnica|prelomnici]], ki ločuje [[Severnoameriška plošča|Severnoameriško]] in [[Evrazijska plošča|Evrazijsko ploščo]]. Tudi po združitvi Islandije z [[Norveška|Norveško]] je do leta [[1799]] zasedal v tem kraju, zatem je bil za nekaj desetletij ukinjen, znova pa je zaživel leta [[1844]] v Reykjavíku. == Pomen in nastanek == Althing je bil med 10. in 13. stoletjem n.š. narodno zborovanje, kjer so se enkrat letno zbrali prebivalci celotne [[Islandija|Islandije]]. Služil je kot [[politično zborovanje]] in kot glavni družabni dogodek leta in je razpršenemu prebivalstvu omogočal ohranjanje, obnavljanje starih in vzpostavljanje novih družbenih vezi, za izmenjavo novic in novosti in je predstavljal vezivno tkivo takratne islandske družbe. Do začetka 11. stoletja se je letno odvijal v desetem tednu poletja, kasneje so za otvoritveni dan določili četrtek v 11. tednu poletja (18-24 junij). Takratni [[parlament]] je zaobjemal dve veji oblasti - sodno in zakonodajno. Obe sta se vršili enkrat letno na Althingu. Izvršne veje oblasti do leta [[1262]], ko je Islandija prešla pod Norveško vladavino, niso prakticirali. === Do leta 965 === Zakonodajna veja oblasti je bila v rokah t. i. "pravnega sveta" (l''ögrétta''). Sestavljalo ga je 39 lokalnih poglavarjev (''goðar)'', 8 dodatnih poglavarjev, in en ''lögsögumaður''. Dobesedni prevod njegovega imena je "mož, ki govori zakon", oziroma "zakonogovorec". Na vsakem zborovanju je moral javno recitirati vse postopke skupščine hkrati z eno tretjino zakonov. Njegova avtoriteta je bila najvišja in na vsaka tri leta je bil izvoljen iz strani pravnega sveta. Pravni svet je o vsem odločal z glasovanjem''. ''Njihova funkcija je bila pregled obstoječih zakonov in vpeljava novih. Do leta 965 je imel pravni svet tudi sodno funkcijo in je služil kot razsodnik v legalnih sporih na Althingu. Obstajal ni noben zakon, ki bi določal, da se morajo vsi primeri razreševati z njihovo pomočjo - do tega je prišlo le, ko sprti strani pred tem nista uspeli doseči poravnave. Veliko pogosteje so se spori razreševali na lokalni ravni s pomočjo lokalnih poglavarjev ali drugih posrednikov in so na Althing prispeli le v primeru velikega nesoglasja. Vkolikor je razsodba na lokalni ravni veljala za pravnomočno, če sta se z njo strinjali obe sprti strani, pa je bila odločitev pravnega sveta je dokončna in se nanjo ni bilo moč pritožiti. Pravni svet je prav tako imel pravico dovoliti izjeme v obstoječih zakonih, če je razsodil, da je to v nekem primeru pravično. V večini primerov je bila dosojena kazen finančna kompenzacija, ali primer manjšega ali polnega izganstva. V primeru manjšega izgnanstva je bil kaznenjec iz družbe izgnan za tri leta, v primeru polnega pa je šlo za doživljenjsko izgnanstvo, ki je preostanku družbe prepovedovalo stik z njim in je vsakemu svobodnemu posamezniku dovoljevalo njegov umor brez legalnih posledic. Same usmrtitve ali zaporne kazni niso prakticirali. === Po 965 === Okoli leta [[965]] so bila na Althingu ustanovljena štiri okrožja (fjórðungar), ki so Islandijo razdelila na severno, južno, vzhodno in zahodno četrtino. Vzpostavljena so bila štiri okrožna sodišča, ki so se razvila iz predhodnih Pomladnih - lokalnih zborovanj, ki so se odvijala vsako leto v mesecu maju na trinajstih lokacijah širom Islandije. Pomladna zborovanja so bila dogodek na lokalni ravni in so s pomočjo lokalnih poglavarjev prav tako služila kot mesto za poravnavo dolgov, manjše razsodbe in podobno. Primeri, o katerih ni bilo mogoče razsoditi na Pomladnih zborovanjih so bili namenjeni na Althing. Po letu 965 so bila v štirih okrožjih vzpostavljena sodišča iz 36 mož, 9 za vsako okrožje. Teh 9 mož je na [[Althing]]u razsojalo v primerih iz njihovega okrožja. Da je sodba veljala za pravnomočno, so morali odločitve sprejemati soglasno. Okoli leta [[1005]] je bilo ustanovljeno peto sodišče, ki je delovalo kot neke vrste vrhovno sodišče. Ponovno je bilo sestavljeno iz 48 mož, ki so jih določili lokalni poglavarji in je odločalo o primerih, ki jih štiri okrožna sodišča niso uspela razrešiti. Vsaka izmed sprtih strani je imela pravico zavrniti sodelovanje šestih mož in preostalih 36 je odločalo z večino. Če je bil rezultat izenačen, so razsodbo dosegli z žrebom. === Konec neodvisnosti === Ko je leta [[1262]] Islandija padla pod vladavino [[Norveška|norveškega]] kralja, se je funkcija parlamenta spremenila. Lokalni poglavarji so izgubili svojo funkcijo, izvršna oblast pa je padla v roke kralja in njegovih uradnikov. 36 članov Lögrétte je zakonodajno oblast delilo s krono. Pred sprejemom zakonov je bila potrebna kraljeva odobritev, prav tako pa je kralj potreboval njihov pristanek za uvedbo lastnih. Vlogo ''lögsögumaðurja ''sta zdaj delila dva administratorja. == Literatura == * [[Saga o Njalu]] (''knjižnica Kondor, Mladinska knjiga, 1970'') * ''The Sagas of Icelanders. ''A selection. (Penguin books, 2000) {{socio-stub}} [[Kategorija:Islandija]] {{normativna kontrola}} 73jg6fesi92ez2e9bgoncvr2slukwts 0 40002 5736979 5689066 2022-08-20T07:04:25Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:HH Polizeihauptmeister MZ.jpg|thumb|Nemški policist v [[Hamburg|Hamburgu]], s činom ''Polizeihauptmeister mit Zulage'' (Policist z višjim činom)]] '''Policíja''' (iz [[Srednjeveška latinščina|srednjeveške latinske]] ''policia'' 'državna uprava, oblast') je vladna [[organizacija]], ki jo [[država]] pooblasti za zagotavljanje [[varnost]]i ob spoštovanju zakonov, [[premoženje|premoženja]], preprečuje, odkriva in preiskuje [[Prekršek|prekrške]] ter [[Kaznivo dejanje|kazniva dejanja]], vzdržuje javni red in mir, nadzoruje [[Državna meja|državno mejo]], ureja in nadzira [[cestni promet]] ter izvaja druge zakonsko določene naloge znotraj državnih meja. Njihove pristojnosti vključujejo [[Aretacija|aretacijo]] in uporabo sile, ki jo država upraviči z [[Monopol nad nasiljem|monopolom nad nasiljem]] (znanim tudi kot »monopol zakonite uporabe fizične sile«). Izraz je najpogosteje povezan s policijskimi silami države, ki so pooblaščene za izvajanje policijskih akcij te države znotraj določenega pravnega ali teritorialnega območja. Policijske sile so pogosto ločeno opredeljene od [[Vojska|vojaških]] in drugih organizacij, ki sodelujejo v [[Obramba|obrambi]] države pred tujimi napadi; vendar so [[Žandarmerija|žandarmerije]] vojaške enote, zadolžene za opravljanje splošnih policijskih dolžnosti.<ref name="Lioe">{{cite book | first = Kim Eduard| last = Lioe| title = Armed Forces in Law Enforcement Operations? – The German and European Perspective|edition= 1989|pages= 52–57 | publisher = Springer-Verlag Berlin Heidelberg| isbn= 978-3-642-15433-1| year= 2010}}</ref>Policija je služba javnega sektorja, ki se financira z [[Davek|davki]]. Policijska služba v svoje delo vključuje vrsto dejavnosti, ki so uporabljene v različnih situacijah. Poleg kaznovanja skrbijo tudi za ohranjanje reda in miru. Takšne organizacije so se pričele pojavljati v koncu 18. in v začetku 19. stoletja. Razvijale so se v okviru ohranjanja [[Družbeni razred|družbenega razreda]] in zaščite zasebne lastnine. Policije so tako postale prisotne v vseh sodobnih družbah. Kljub temu pa je njihova vloga lahko večkrat sporna, saj so lahko v različni meri vpleteni v [[Korupcija|korupcijo]], policijsko brutalnost in uveljavljanje [[Avtoritarnost|avtoritarnega vladanja]]. Na besedo »policija« se lahko navezujejo tudi: policijska organizacija, policijska služba, [[orožništvo]], [[žandarmerija]], preprečevanje kriminala, zaščitna služba, organ pregona, in [[mejna kontrola]]. Člani policije so lahko: [[policist]]i, pripadniki vojske, [[oficir]]ji, inšpektorji, redarji, mirovniki ali mejna straža. Beseda "policija" ali njene izpeljanke lahko zasledimo po celem svetu v mnogih neangleško govorečih državah.<ref>{{Citenews|url=http://www.slate.com/articles/news_and_politics/explainer/2009/06/prints_of_persia.html|title=Prints of Persia|last=Beam|first=Christopher|date=2009-06-17|work=Slate|access-date=2017-08-30|issn=1091-2339}}</ref>Izjema je [[Irska]], ki se od drugih angleško govorečih držav razlikuje po izrazih v irskem jeziku [[Garda]] ([[ednina]]) in Gardaí ([[množina]]) tako za nacionalno policijo kot za njene pripadnike. V nekaterih državah je policija znana tudi kot stražništvo; evropske socialistične države pa so imele [[Milica|milico]]. Sama beseda je francoskega izvora iz 18. stoletja, ki je nastala iz grške besede politeia (vlada, organizacija). Za policiste obstajajo številni [[žargon]]ski izrazi. Nekateri izrazi za policiste so stari desetletja ali celo stoletja, ki pa so s časoma že izgubili svoj [[pomen]]. Eden najstarejših, "cop", je v veliki meri izgubil svoj pomen in postal pogost pogovorni izraz, ki ga uporablja javnost kot tudi policisti.<ref>Random House Webster's Unabridged Dictionary, 1999 CD edition</ref> == Etimologija == Beseda policija je bila prvič potrjena v angleščini v začetku 15. stoletja, sprva v različnih pomenih, ki zajemajo "(javno) politiko; državo; javni red ", beseda ''pilicija'' izvira iz srednjefrancoske ''policije'' ("javni red, uprava, [[vlada]]"),<ref>{{cite web|title=Police|url=http://www.oed.com/view/Entry/146823|website=Oxford English Dictionary|accessdate=4 February 2015}}</ref> prevedeno iz latinske ''politia'',<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0059%3Aentry%3Dpolitia politia], Charlton T. Lewis, Charles Short, ''A Latin Dictionary'', on Perseus Digital Library</ref> kar je latinizacija grškega πολιτεία (''politeia''), "[[državljanstvo]], uprava, [[politika]]".<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dpolitei%2Fa πολιτεία], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek–English Lexicon'', on Perseus Digital Library</ref> To izhaja iz πόλις (''[[polis]]''), "mesto".<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dpo%2Flis πόλις], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek–English Lexicon'', on Perseus Digital Library</ref> == Zgodovina == === Policija v zgodovini === Zakoni so se v [[Starodavna Kitajska|starodavni Kitajski]] izvajali že tisoče let, odkar se je razvilo kraljestvo Chu in Jin v pomladnem in jesenskem (zgodovisnkem) obdobju. V kraljestvu »Jin« je bilo po državi razporejenih na ducate tako imenovaih »prefektov«, vsak z določenimi pooblastili in določenim obdobjem zaposlitve. Za to delo so jih pooblastili takratni lokalni [[Sodnik|sodniki]], ki so delovali pod imenom višjih oblasti kot so [[Guverner|guvernerji]]. Za to delo jih je imenoval [[cesar]], saj so samo tako lahko nadzirali upoštevanje zakona. Vsak takratni prefekt, je imel pod seboj "podprefekta", ki so tako skupaj opravljali nadzor po določenih območjih. Nekateri prefekti so bili odgovorni za vodenje preiskav, podobno kot sodobni policijski [[Detektiv|detektivi]]. Prefekti so lahko bile tudi ženske.<ref>Whittaker, Jake. "UC Davis East Asian Studies". University of California, Davis. [http://eastasian.ucdavis.edu/research.htm UCdavis.edu] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081007143652/http://eastasian.ucdavis.edu/research.htm |date=October 7, 2008 }}</ref> Državljani so lahko prijavljali različne prekrške zoper njih kot so naprimer ropi. Koncept "[[Prefektura|prefekturnega]] sistema" se je razširil tudi na druge kulture, kot sta [[Koreja]] in [[Japonska]]. V [[Babilonija|Babiloniji]] so bile takšne naloge sprva zaupane posameznikom, ki so imeli vojaško zgodovino ali pa cesarskim magnatom, ki so vladali v starobabilonskem obdobju. Sčasoma pa so bila takšna pooblastila prenesena na [[Častnik|častnike]], znane kot ''paqūdus'', ki so bili prisotni v mestih in na podeželskih naseljih. ''Paqūdu'' je bil odgovoren za preiskovanje kaznivih dejanj in izvajanje aretacij.<ref>[http://www.asor.org/anetoday/2015/08/policemen-in-1st-millennium-bc-babylonia/ ANE TODAY - 201508 - Policemen in 1st millennium BC Babylonia<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>[https://www.academia.edu/4009149/Police_forces_in_first_millennium_BC_Babylonia_and_beyond_in_KASKAL_10_2013_69-87 (PDF) Police forces in first millennium BC Babylonia and beyond, in: KASKAL 10 (2013), 69-87 | Reinhard Pirngruber - Academia.edu<!-- Bot generated title -->]</ref> V [[Stari Egipt|starem Egiptu]] so dokazi o zakonskih uveljavitvah obstajali že v obdobju starega kraljestva. Obstajajo zapisi imenovani "sodnik policije", iz četrte dinastije.<ref>{{Cite book|last1=Conser|first1=James A.|url=https://books.google.com/books?id=8olkayVkVSIC&pg=PA32|title=Law Enforcement in the United States|last2=Russell|first2=Gregory D.|last3=Gingerich|first3=Terry E.|last4=Paynich|first4=Rebecca|date=2005|publisher=Jones & Bartlett Learning|isbn=978-0-7637-8352-5|language=en}}</ref> Med peto dinastijo ob koncu starega kraljestva so za nadzor zakonov bili odgovorni častniki, ki so bili oboroženi z lesenimi palicami, zadolženi za prijemanje zločincev ter varovanje javnih mest kot so [[Trg|trgi]], [[Tempelj|templji]] in parki. Znano je, da so pri [[Straža|straženju]] in lovljenju kriminalcev uporabljali izurjene [[Opica|opice]], pavijane in [[Pes|pse]]. Po propadu starega kraljestva, se je uvedlo [[prvo vmesno obdobje Egipta]], za katerega se domneva, da je vladanje delovalo po podobnem sistemu. V tem obdobju so bili najeti [[beduini]], da varujejo meje in ščitijo trgovske potnike. V obdobju srednjega kraljestva je bila ustanovljena poklicna policija s posebnim poudarkom na izvrševanju zakona, v nasprotju s prejšnjo neformalno ureditvijo uporabe bojevnikov. V obdobju novo egipčanskega kraljestva, pa se je policija nadalje preoblikovala. Policisti so postali zasliševalci, [[Tožilec|tožilci]] in sodni izvršitelji. Postali so odgovorni za izvrševanje kazni, ki so jih izrekli sodniki. Poleg tega so bile ustanovljene posebne enote policistov, izurjene za [[Duhovnik|duhovnike]], ki so bile odgovorne za varovanje templjev in grobnic ter za preprečevanje neprimernega vedenja na festivalih ali nepravilnega spoštovanja verskih [[Obred|obredov]] med [[Bogoslužje|bogoslužji]]. Druge policijske enote so bile zadolžene za varovanje različnih prikolic, varovanje [[Mejni prehod|mejnih prehodov]], zaščito kraljevskih [[Nekropola|nekropol]], varovanje [[Suženjstvo|sužnjev]] pri delu ali med prevozom, patruljiranje reke [[Nil]] in varovanje upravnih zgradb. Policija v [[Egipt|Egiptu]] ni varovala podeželskih skupnosti, ki so pogosto same skrbele za svoje pravosodne težave tako, da so se obračale na vaške starešine, vendar je bilo med njimi veliko policistov za izvrševanje državnih zakonov.<ref>{{cite web|title=Police in Ancient Egypt|url=https://www.ancient.eu/article/1104/police-in-ancient-egypt/|website=Ancient History Encyclopedia|access-date=2020-05-03}}</ref> V [[Antična Grčija|antični Grčiji]] so za policiste uporabljali različne vojake. V Atenah je bila skupina 300 skitskih sužnjev ({{lang|grc|ῥαβδοῦχοι}}, "nosilci palic") odgovorna za varovanje javnih sestankov, da bi se ohranil red in nadzor množic, pomagala pa jim je tudi pri obravnavi zločincev, ravnanju z zaporniki in aretacijah. Druge naloge, povezane s sodobnim redarstvom, na primer preiskovanje kaznivih dejanj, so bile prepuščene državljanom.<ref>{{cite book| last =Hunter| first =Virginia J.| title =Policing Athens: Social Control in the Attic Lawsuits, 420-320 B.C.| publisher =Princeton University Press| year =1994| location =Princeton, NJ| page =3| url =http://press.princeton.edu/titles/5349.html| isbn =978-1-4008-0392-7| url-status=dead| archiveurl =https://web.archive.org/web/20070421233311/http://press.princeton.edu/titles/5349.html| archivedate =2007-04-21}}</ref> V [[Sparta|Sparti]] je obstajala tajna policija imenovana ''kripteja'', ki je nadzorovala prebivalstvo helotov ali sužnjev.<ref>[https://books.google.com/books?id=qrtQGb0UwL4C&pg=PT10 The Spartan Hoplites - Louise Park, Timothy Love - Google ספרים<!-- Bot generated title -->]</ref> V [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] je varnost sprva name policijske organizacije zagotavljala vojska. Za dodatno varnost so mesta najela lokalne čuvaje. Sodniki, kot so davčni [[Prokurist|prokuristi]] in [[Kvestor|kvestorji]], so preiskovali kazniva dejanja. Pojma javnega pregona v tistem času niso poznali, zato so se morale žrtve kaznivih dejanj same ukvarjati z ukrepi in tožilstvom. V času Avgustove vladavine, ko je glavno mesto naraslo na skoraj milijon prebivalcev, je bilo ustvarjenih 14 oddelkov; oddelke je varovalo sedem skupin s 1.000 možmi, imenovanimi ''"budni"'', ki so delovali kot gasilci in nočni stražarji. Njihove naloge so vključevale prijemanje tatov in [[Rop|roparjev]], ujetje pobeglih sužnjev, nočno varovanje pokopališč in preprečevanja motenja miru. Budniki so se v prvi vrsti ukvarjali z manjšimi zločini, med tem ko so bili za večje zločine in izgrede odgovorni mestne [[Kohorta|kohorte]] in [[Pretorijska straža|pretorijanska straža]]. Budniki pa so v teh primerih igrali stransko vlogo. Uporaba zakonov je obstajala tudi v različnih kraljestvih in imperijih starodavne Indije. Apastamba Dharmasutra je predpisoval, da naj kralji imenujejo častnike in njim podrejene v mestih in vaseh, da svoje podložnike zaščitijo pred zločini. Različni napisi in literatura iz starodavne Indije kažejo, da so policisti imeli različne vloge, kot so nadzorniki, lovilci tatov, čuvaji in detektivi.<ref>{{Cite journal|last=Sharma|first=Anupam|title=Police in Ancient India|date=2004|journal=The Indian Journal of Political Science|volume=65|issue=1|pages=101–110|jstor=41855800|issn=0019-5510}}</ref> [[Perzijsko cesarstvo]] je imelo dobro organizirane policijske sile. Policija je obstajala na vseh pomembnih krajih. V mestih je bil vsak oddelek pod poveljstvom policijskega nadzornika, znanega kot ''Kuipan'', ki naj bi zapovedoval implicitno poslušnost svojih podrejenih. Policisti so delovali tudi kot tožilci in izvajali kazni, ki jih je naložilo sodišče. Poznati so morali sodni postopek za obravnavanje primerov in obravnavanje obtožb.<ref>{{cite web|title=The Laws of the Ancient Persians|url=http://www.parstimes.com/law/ancient_persia_laws.html|website=www.parstimes.com|access-date=2020-05-06}}</ref> V zgodovini Izraela in Judih so v urbanih območjih obstajali uradniki, ki so bili dolžni izvajati nadzore nad ljudmi, varovati kraljevo osebo, nadzorovati javna dela in izvrševati ukaze sodišč. V hebrejski Bibliji so večkrat omenjeni in ta sistem je trajal vse do rimske vladavine. Judovski zgodovinar iz prvega stoletja z imenom [[Jožef]] je poročal, da je imel vsak sodnik dva takšna častnika pod svojim poveljstvom. Za to vlogo so imeli prednost leviti. Mesta in vasi so imela tudi nočne straže. Poleg mestnih častnikov so bili častniki za vsako pleme. V templju v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] je bila vzpostavljena posebna policijska straža. [[Talmud]] omenja tudi različne lokalne policijske uradnike v judovskih skupnostih Izraela in Babilona, ki so nadzorovali gospodarske dejavnosti. Njihovi grško zveneči naslovi kažejo, da so bile vloge uvedene pod helenskim vplivom. Večina teh uradnikov je bila pooblaščena od lokalnih sodišč, njihove plače pa so črpali iz mestne blagajne. [[Talmud]] omenja tudi oborožene mestne stražarje na konjih v predmestjih.<ref>{{cite web|title=POLICE LAWS - JewishEncyclopedia.com|url=http://www.jewishencyclopedia.com/articles/12239-police-laws|website=www.jewishencyclopedia.com|access-date=2020-05-06}}</ref> V mnogih področjih predkolonialne Afrike, zlasti v Zahodni in Srednji Afriki, so se kot uveljevalci zakona pojaviljale cehovske tajne družbe. Ker ni bilo sodnega sistema ali pisnega pravnega zakonika, so izvajali policijske dejavnosti, pri čemer so uporabljali različne stopnje prisile za uveljavljanje reda in odvračanje od nesocialnega vedenja.<ref>{{Cite book|last1=Adler|first1=Philip J.|url=https://books.google.com/books?id=PPi5DQAAQBAJ&pg=PA221|title=World Civilizations|last2=Pouwels|first2=Randall L.|date=2016-09-28|publisher=Cengage Learning|isbn=978-1-337-51764-5|language=en}}</ref> V starodavni [[Etiopija|Etiopiji]] so oboroženi nosilci plemstva izvajali zakon na podeželju v skladu z voljo svojih voditeljev. V imperiju Songhai so bili uradniki, znani kot assara-munidios, ali "izvršitelji", ki so delovali kot policija. Tudi predkolumbijske mezoamariške civilizacije so uveljavljale zakone. Mesta [[Maji|Majev]] so imele policiste, znane kot ''tupils'', kot tudi sodne izvršitelje.<ref>[https://books.google.com/books?id=uac_DAAAQBAJ&pg=PA206 History of the World - Dr Malti Malik - Google Books<!-- Bot generated title -->]</ref> V [[Azteška civilizacija|Azteškem cesarstvu]] so sodniki imeli podrejene častnike, ki so bili pooblaščeni za aretacije.<ref>[https://books.google.com/books?id=kwCqDwAAQBAJ&pg=PT61 Life in the Aztec Empire - Stanford Mc Krause - Google ספרים<!-- Bot generated title -->]</ref> V imperiju [[Inkovski imperij|Inkov]] so imeli častnike, ki so jih imenovali ''curaca''. Skupaj z inšpektorji, znanimi kot ''tokoyrikoq'' ("tisti, ki vidi vse") so izvrševali nadzor zakona v gospodarstvu, ki jim je bil dodeljen, da bi ohranili red.<ref>[https://books.google.com/books?id=Yrc7BGHGJIAC&pg=PA137 The Rule of Empires: Those Who Built Them, Those Who Endured Them, and Why ... - Timothy Parsons - Google ספרים<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=0pEVyN0PKhoC&pg=PA40|title = Daily Life in the Inca Empire|isbn = 9780313293900|last1 = Malpass|first1 = Michael Andrew|year = 1996}}</ref> == Policija po državah == Policijske sile so običajno organizirane in financirane s strani vlade. Organizacija se razlikuje od države do države. Nekatere države imajo policijske enote, ki delujejo na celotnem ozemlju države, pri čemer je njihova pristojnost odvisna od vrste kaznivega dejanja ali drugih okoliščin. Druge države, kot so npr. [[Avstrija]], [[Čile]], [[Izrael]], [[Nova Zelandija]], [[Filipini]], [[Južna Afrika]] in [[Švedska]], pa imajo enotno nacionalno policijo.<ref>as, Dilip K., Otwin Marenin (2000). Challenges of Policing Democracies: A World Perspective. Routledge. p. 17. ISBN 90-5700-558-1</ref> V nekaterih državah imajo več različnih nacionalnih policijskih enot. V Franciji tako na istem ozemlju delujeta ''Police nationale'' in ''Gendarmerie nationale''.<ref>Bayley, David H. (1979). "Police Function, Structure, and Control in Western Europe and North America: Comparative and Historical Studies". Crime & Justice. 1: 109–143. doi:10.1086/449060. NCJ 63672.</ref> Francoski policijski sistem se je razširil tudi v druge države skozi napoleonske vojne<ref>Emsley, Clive. Gendarmes and the State in Nineteenth-Century Europe (1999 ed.). Oxford University Press. pp. 52–57. ISBN 978-0198207986.</ref> in francoski kolonialni imperij.<ref>Clark, John; Decalo, Samuel (2012). Historical Dictionary of Republic of the Congo. Lanham: Scarecrow Press. pp. 44–49. ISBN 978-0-8108-7989-8.</ref> Tak primer sta ''Policía Nacional'' in ''Guardia Civil'' v Španiji. V Franciji in Španiji civilna sila podpira urbana območja in politiko podeželja na podeželskih območjih. Italija ima podoben dogovor s ''Polizia di Stato'' in ''[[Carabinieri]]''. Nekatere države imajo ločene agencije za uniformirane policiste in detektive, kot so vojaška policija in civilna policija v Braziliji ter ''Carabineros'' in policija za preiskave v Čilu. Druge države imajo podnacionalne policijske enote, vendar se njihove jurisdikcije večinoma ne prekrivajo. V mnogih državah, zlasti zvezah, lahko obstajajo dve ali več policijskih sil, od katerih vsaka služi različnim nivojem vlade in uveljavlja različne podlage zakona. V Avstraliji in Nemčiji večino policijskega dela izvajajo državne (tj. pokrajinske) policijske sile, ki jih dopolnjuje zvezna policija. Čeprav ni zveza, ima Združeno kraljestvo podobno ureditev, kjer je za red in varnost v prvi vrsti odgovorna regionalna policija, na nacionalni ravni pa obstajajo specializirane enote. V Kanadi je zvezna policija Royal Canadian Mounted Police (RCMP), občine pa se lahko odločijo, ali bodo vodile lokalno policijsko službo. Večina urbanih območij ima lokalno policijsko službo, večina podeželskih območij pa RCMP ali pokrajinsko policijo v Ontariju in Quebecu. [[Združene države Amerike]] imajo zelo decentraliziran in razdrobljen sistem kazenskega pregona, saj imajo več kot 17.000 državnih in lokalnih organov pregona.<ref>Law Enforcement Statistics". Bureau of Justice Statistics. Archived from the original on October 2, 2006. Retrieved 2007-05-23.</ref> Ti vključujejo lokalno policijo, okrožno policijo (pogosto v obliki šerifovega urada), državno policijo in zvezne agencije za pregon. Zvezne agencije, kot je FBI, imajo jurisdikcijo nad zveznimi zločini ali tistimi, ki vključujejo več kot eno državo. Druge zvezne agencije so pristojne za določeno vrsto kaznivih dejanj. Primeri vključujejo zvezno zaščitno službo, ki patruljira in ščiti vladne zgradbe; poštne policije, ki ščitijo poštne zgradbe, vozila in predmete; Park policije, ki varuje nacionalne parke; in policijo Amtrak, ki patruljira postaje [[Amtrak]] in vlake. Obstajajo tudi nekatere vladne agencije, ki opravljajo poleg policijskih del tudi druge dolžnosti, npr. [[obalna straža]]. === Začetki policije === [[File:Jakobsweg - Pilger 1568 - Hurden IMG 5664.JPG|upright=0.9|thumb|left|Santas Hermandades v srednjeveški Španiji kjer so varovali romarje na [[Jakobova pot|Jakobovi poti]].]] V srednjeveški [[Španija|Španiji]] so bili Santas Hermandades ali tako imenovano "sveto bratstvo", mirovna združenja oboroženih posameznikov v Kastilji. Ker srednjeveški španski [[Kralji|kralji]] pogosto niso mogli zagotoviti ustrezne zaščite, so se v dvanajstem stoletju začele pojavljati zaščitne občinske skupine proti razbojnikom in drugim podeželskim zločincem ter proti nezakonitemu plemstvu. Te organizacije naj bi bile začasne, vendar so postale dolgoletna stalnica Španije. Prvi zabeleženi primer nastanka hermandada se je zgodil, ko so se mesta in kmečko prebivalstvo na severu združili, da bi nadzorovali romarsko cesto do Santiaga de Compostela v [[Galicija|Galiciji]] in zaščitili [[Romar|romarje]] pred roparskimi [[Vitez|vitezi]]. Skozi [[srednji vek]] so takšna zavezništva pogosto tvorila združenja mest za zaščito cest, ki so jih povezovale in so bila občasno razširjena v politične namene. Med najmočnejšimi je bila skupina severnokastiljskih in baskovskih pristanišč, Hermandad de las marismas: [[Toledo]], Talavera in Villarreal. [[Ferdinand II. Aragonski]] in Isabella I. Kastiljska sta kot eno svojih prvih dejanj po koncu kastilske vojne za naslednjištvo leta 1479 ustanovila centralno organizirano in učinkovito Sveto bratovščino kot nacionalno policijsko silo. Obstoječe bratstvo so prilagodili namenu splošne policije, ki je delovala pod uradniki, ki so jih sami imenovali in so bili obdarjeni z velikimi pooblastili za določene pristojnosti tudi v kapitalskih zadevah. Prvotna bratstva so še naprej služila kot lokalne policijske enote do njihovega dokončnega zatertja leta 1835. Nemška sodišča Vehmic so zagotavljala nekaj nadzora v odsotnosti močnih državnih institucij. Taka sodišča so imela predsednika, ki je vodil sejo in sodnike porotnike, ki so razsojali in izvajali naloge nadzora zakonov. Med nalogami, ki so jih imeli sodniški porotniki, so bila uradna opozorila znanim povzročiteljem težav, izdaja nalog in izvajanje [[usmrtitev]]. V srednjeveških [[Islam|islamskih]] kalifatih je bila policija znana kot "Shurta". Organi, imenovani "Shurta", so obstajali morda že v času [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega kalifata]]. Znan je v [[Abasidski kalifat|Abasidskem]] in [[Umajadski kalifat|Umajadskem kalifatu]]. Njihove primarne vloge so bile, da delujejo kot policija in notranje varnostne sile, lahko pa jih uporabljajo tudi za druge naloge, kot so [[carina]] in davčna uprava, zbiranje smeti in stražanje guvernerjev. Od 10. stoletja je pomen Shurte upadal, ko je vojska prevzela notranje varnostne naloge, medtem ko so mesta postala bolj avtonomna in lokalno reševala svoje policijske potrebe, na primer z najemom stražarjev. Poleg tega so bili uradniki, imenovani muhtasibi, odgovorni za nadzor [[Bazar|bazarjev]] (tržnic) in gospodarskih dejavnosti v srednjeveškem [[Islam|islamskem]] svetu. V [[Francija|Franciji]] sta bila v srednjem veku dva velika častnika Francije s policijskima odgovornostma: francoski maršal in francoski veliki policist. Naloge vojaškega francoskega maršala so bile prenesene na maršalov prestol, čigar sila je bila znana kot maršalstvo, ker je njegova oblast na koncu izhajala iz maršala. Maršalstvo sega v stoletno vojno, nekateri zgodovinarji pa ga postavljajo v začetek 12. stoletja. Druga organizacija, Orožništvo (francosko: Connétablie), je bila pod poveljstvom francoskega policista. Orožje je bilo regulirano kot vojaško telo leta 1337. V času Francija I. Francoskega (ki je vladal 1515–1547) je bila Maréchaussée združena z orožjarno. Nastala sila je bila znana tudi pod imenom Maréchaussée ali formalno, Francosko orožništvo in maršalstvo. [[Anglija|Angleški]] sistem vzdrževanja javnega reda od osvajanja [[Normani|Normanov]] je bil zasebni sistem desetin, znan kot sistem medsebojnih skupin. Ta sistem je bil uveden pod [[Alfred Veliki|Alfredom Velikim]]. Skupnosti so bile razdeljene v skupine po deset družin, imenovane desetine. Vsako od njih pa je nadzoroval glavni desetnik. Vsak vodja gospodinjstva je bil odgovoren za dobro vedenje svoje družine in dobro vedenje drugih članov svoje desetine. Vsak moški, star 12 let ali več, je moral sodelovati v desetini. Člani desetin so bili odgovorni za opozarjanje tako imenovanega "odtenka in joka" ob opaženem ali izvedenem kaznivem dejanju, moški njegove desetine pa za ujetje zločinca. Zločinca, ki ga je zajela desetina, so nato privedli pred glavnega desetinarja, ki je nato določil ali je zločinec kriv ali nedolžen in določil zanj primerno kazen. Za plačilo globe zločinca, so bili odgovorni vsi člani njegove desetine. Skupina desetih desetin je bila znana kot "sto" in vsakih sto je nadzoroval uradnik, znan kot reeve. Stotke so zagotovile, da je bilo zločinca, ki je pobegnil v sosednjo vas moč ujeti in vrniti v svojo. Če zločinca ne bi prijeli, bi bilo lahko za njegovo kaznivo dejanje odgovornih vseh sto udeležencev. Stotinam so poveljevali upravni oddelki, znani kot »shires«, podobnpo kot v sodobnih grofijah, ki jih je nadziral uradnik, znan kot »shire-reeve«, iz katerega se je razvil izraz »[[šerif]]«. Shire-reeve je imel moč posse comitatus, kar pomeni, da je lahko zbral moške svojega območja, da bi ulovil zločinca.<ref>[https://books.google.com/books?id=aCGtxnozpqkC&pg=PA7#v=onepage&q&f=false Introduction to Law Enforcement and Criminal Justice - Kären M. Hess, Christine Hess Orthmann - Google ספרים<!-- Bot generated title -->]</ref> Po normanski osvojitvi Anglije leta 1066 je bil sistem desetine poostren s sistemom frankpledge. Do konca 13. stoletja se je razvila policijska pisarna. Policisti so imeli enake naloge kot glavni desetniki in poleg tega tudi kraljevi častniki. Policista je vsako leto izvolila njegova [[župnija]]. Sčasoma so policisti postali prvi "policijski" uradniki, ki so bili davčno podprti. Na urbanih območjih so bili stražarji zadolženi za red in izvajanje nočne [[Policijska ura|policijske ure]]. Stražniki so ponoči varovali mestna vrata, patruljirali po ulicah, ponoči brez razloga lahko aretirali občane in hkrati bili tudi [[gasilci]]. Sčasoma je bila ustanovljena mirovna pisarna z mirovnim sodnikom, ki je bdel nad nadzorniki.<ref>[https://courses.lumenlearning.com/atd-bmcc-criminaljustice/chapter/section-4-1-early-history-of-policing/ Section 4.1: Early History of Policing | Criminal Justice<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>{{Cite journal|last=Dobrin|first=Adam|date=July 2017|title=Volunteer police: History, benefits, costs and current descriptions|journal=Security Journal|volume=30|issue=3|pages=717–733|doi=10.1057/sj.2015.18|s2cid=152660408|issn=0955-1662}}</ref> Obstajal je tudi sistem preiskovalnih "porot". Assize of Arms iz leta 1252, ki je zahteval imenovanje policistov, ki bodo moške poklicali, omilili mirovne kršitve in kršitelje dostavili šerifu ali reeveu, je naveden kot eden najstarejših predhodnikov angleške policije.<ref name="police1889">{{cite book | title= Police! | last1= Clarkson | first1= Charles Tempest | last2= Richardson | first2= J. Hall | year= 1889 | pages= 1–2 | oclc= 60726408 | url= https://books.google.com/books?id=660XAAAAYAAJ&pg=PA1 }}</ref> Statut Winchesterofa iz leta 1285 je naveden tudi kot primarna zakonodaja, ki ureja policijsko delovanje države med normansko osvajanjem in Zakonom o metropolitanski policiji iz leta 1829.<ref name="police1889" /><ref>{{cite book | title= A History of Police in England and Wales | first= Thomas Alan | last= Critchley | year= 1978 | quote= The Statute of Winchester was the only general public measure of any consequence enacted to regulate the policing of the country between the Norman Conquest and the Metropolitan Police Act, 1829…}}</ref> Približno od leta 1500 so privatniki in nekatere organizacije financirali organizacije za izvajanje policijskih nalog. Kasneje so dobili vzdevek "Charlies", verjetno po vladajočem monarhu kralju Karlu II. Ujemalci tatov (thief-taker) so bili nagrajeni tudi za lovljenje tatov in vračanje ukradenega premoženja. Najzgodnejša angleška uporaba besede "policija" iz izraza "Polles", je bila omenjena v knjigi "Drugi del inštitutov angleškega prava", ki je bila objavljena leta 1642.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=_1IzAAAAIAAJ&q=police&pg=PA77 |title=The second part of the Institutes of the lawes of England: Containing the exposition of many ancient, and other statutes; whereof you may see the particulars in a table following…|last=Coke|first=Sir Edward |publisher=Printed by M. Flesher and R. Young, for E.D., R.M., W.L. and D.P.|year=1642|page=77|accessdate=2012-07-11}}</ref> === Začetki novodobnega policijskega dela === Prvo centralno organizirano in uniformirano policijo je leta 1667 ustanovila vlada kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV]], da bi nadzorovala mesto [[Pariz]], takrat največje mesto v [[Evropa|Evropi]]. S kraljevim ediktom, ki ga je pariški Parlement zabeležil 15. marca 1667, je bil ustanovljen urad [[generalpolkovnik]]a "de police" ("generalni-podpolkovnik policije"), ki naj bi bil vodja nove pariške policije in opredelil nalogo policije kot "zagotavlja mir in tišino javnosti in zasebnikov, nadzorovanje in varovanje mesta pred motnjami, zagotavljanje varnosti in zagotavljanje, da vsi živijo v skladu z zakonom in njihovimi nalogami". [[File:Gabriel-Nicolas de la Reynie.jpg|thumb|right|Gabriel Nicolas de la Reynie, ustanovitelj prve uniformirane policije na svetu.]] To funkcijo je najprej opravljal Gabriel Nicolas de la Reynie, ki je imel pod svojim nadzorom 44 ''commissaires de police'' (policijskih komisarjev). Leta 1709 so tem komisarjem pomagali ''inspecteurs de police'' (policijski inšpektorji). Mesto [[Pariz]] je bilo razdeljeno na 16 območij, ki so jih nadzorovali [[komisar]]ji, vsak pa je bil dodeljen določenemu območju, ki mu je pomagala vedno večja [[birokracija]]. Shema pariške policije je bila s kraljevim ediktom iz oktobra 1699 razširjena na preostalo [[Francija|Francijo]], kar je povzročilo ustanovitev generalpodpolkovnikov v vseh velikih francoskih mestih. Po [[Francoska revolucija|francoski revoluciji]] je [[Napoleon Bonaparte|Napoléon I]], 17. februarja 1800 reorganiziral policijo v Parizu in drugih mestih z več kot 5000 prebivalci kot prefektura policije. 12. marca 1829 je vladna uredba ustanovila prvo uniformirano policijo v Franciji, znano kot ''sergents de ville'' ("mestni naredniki"), za katero na spletni strani pariške prefekture policije trdijo, da so prvi uniformirani policisti na svetu.<ref>{{cite web|url=http://www.prefecture-police-paris.interieur.gouv.fr/documentation/bicentenaire/theme_expo4.htm |title=Bicentenaire: theme expo4 |publisher=prefecture-police-paris.interieur.gouv.fr |accessdate=2009-06-21 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20080506215949/http://www.prefecture-police-paris.interieur.gouv.fr/documentation/bicentenaire/theme_expo4.htm |archivedate = May 6, 2008}}</ref> Leta 1737 je George II nekaterim stražarjem v [[London|Londonu]] in Middlesexu pričel plačevati z [[Davek|davki]], kar je pričelo prehod policije na vladni nadzor. Leta 1749 je [[Henry Fielding]] pričel organizirati skupino profesionalnih policistov, znanih kot Bow Street Runners. Afera Macdaniel je dodala nov zagon javno plačani policiji, ki ni bila odvisna od nagrad. Kljub temu so bile leta 1828 v 16 kilometrih (10 miljah) okoli Londona v 45 župnijah zasebno financirane policijske enote. Beseda "policija" je bila v francoski jezik izposojena iz angleščine v 18. stoletju, vendar je dolgo veljala le za francoske in celinske evropske policijske sile. Beseda in sam koncept policije jim "ni bil všeč kot simbol tujega zatiranja" ''(po Britannica 1911)''. Pred 19. stoletjem je bila prva uporaba besede "policija", zapisana v vladnih dokumentih v Združenem kraljestvu, "imenovanje policijskih komisarjev za Škotsko" leta 1714 in ustanovitev pomorske policije leta 1798. === Moderna policija === ====Škotska in Irska==== V začetku policije, ki je bila ustanovljena v letih 1779 in 1788 v [[Glasgow|Glasgowu]] na [[Škotska|Škotskem]], so oblasti vlado uspešno pozvale k sprejetju zakona o policiji v Glasgowu o ustanovitvi mesta Glasgow Police leta 1800.<ref>{{cite web|url=http://www.policemuseum.org.uk/glasgow-police-history/pre-1800|title=Pre 1800 – Glasgow Police Museum|website=policemuseum.org.uk}}</ref> Tudi druga škotska mesta so kmalu sledila temu in ustanovila svoje policijske sile s parlamentarnimi akti.<ref>{{cite web|url=http://www.scotia-news.com/issue5/ISSUE05a.htm|title=Glasgow Police|work=Scotia-news.com|accessdate=2009-06-21|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090716173010/http://www.scotia-news.com/issue5/ISSUE05a.htm|archivedate=July 16, 2009}}</ref> Na [[Irska|Irskem]] je irski zakon o konzularstvu iz leta 1822 označil začetek kraljevega irskega kontabularstva. Zakon je v vsaki baroniji ustanovil sile z glavnimi policisti in generalnimi inšpektorji pod nadzorom civilne uprave na [[Dublinski grad|dublinskem gradu]]. Do leta 1841 je ta sila štela več kot 8.600 ljudi. ==== London ==== [[File:Patrick Colquhoun.jpg|thumb|right|upright=0.8|Patrick Colquhoun, Ustanovitelj policije na reki [[Temza|Temzi]].]] Leta 1797 je Patrick Colquhoun prepričal trgovce iz Zahodne Indije, ki so delovali v tako imenovanem "londonskem bazenu" ob reki [[Temza|Temzi]], da na [[Pristanišče|pristaniščih]] ustanovijo policijo, da bi preprečili krajo, ki je letno povzročila izgubo tovora v vrednosti 500.000 [[Funt|funtov]].<ref name="paterson">Dick Paterson, [http://www.thamespolicemuseum.org.uk/h_police_1.html Origins of the Thames Police], ''Thames Police Museum''. Retrieved 4 February 2007.</ref> Zamisel o policiji, kakršna je takrat obstajala v Franciji, je veljala za potencialno nezaželen uvoz iz tujine. Ko je Colquhoun pri oblikovanju primera za policijo ob trdih protipolicijskih gibanj Anglije zasnoval politično utemeljitev ekonomskih kazalnikov, je pokazal, da je policija, ki se ukvarja s preprečevanjem kriminala, popolnoma ustrezna načelu britanske ustave. Poleg tega je šel tako daleč, da je pohvalil francoski sistem, ki je po njegovi oceni dosegel največjo stopnjo varnosti.<ref name="critchley">T.A. Critchley, ''A History of Police in England and Wales'', 2nd edition. Montclair, NJ: Patterson Smith, 38–39.</ref> [[File:No Police!! Well Done Aberystwyth Boys 1850.jpg|thumb|left|Plakat proti Policiji v mestu [[Aberystwyth]], [[Wales]]; April 1850.]] Z začetno naložbo v višini 4.200 [[Funt|funtov]] se je začela nova poskusna policija na reki [[Temza|Temzi]] s približno 50 moškimi, policijski nadzor je bil uveljavljen nad 33.000 delavci v rečnem prometu, od katerih je Colquhoun trdil, da je 11.000 znanih aktivnih kriminalcev. Po prvem letu je bila policijska sila uspešna, njegovi možje pa so se izkazali s prihrankom tovora v vrednosti 122.000 funtov in z reševanjem več življenj. Novica o tem uspehu se je hitro razširila in vlada je 28. julija 1800 sprejela zakon o pomorski policiji, ki ga je iz zasebne preoblikovala v javno policijsko agencijo; zdaj najstarejša policija na svetu. Colquhoun je objavil tudi knjigo, ''The Commerce and Policing of the River Thames''. Z njo je požel velik uspeh in segel daleč zunaj [[London|Londona]] ter navdihnil podobne sile v drugih mestih, zlasti v [[New York|New Yorku]], [[Dublin|Dublinu]] in [[Sydney|Sydneyju]].<ref name="paterson" /> Strateški pristop Colquhouna k problemu z uporabo argumenta stroškov in koristi za pridobitev podpore podjetij, ki jim nadzor policije koristi mu je omogočilo doseči rešitev tam, kar je Henryju in Johnu Fieldingu z detektivi iz ulice Bow Street spodletelo. V nasprotju s sistemom plačevanja na ulici Bow Street je bila rečna policija redno zaposlena, plačanim častnikom pa je bilo prepovedano jemati zasebna plačila.<ref>[http://www.britannica.com/eb/article-36618/police "Police: The formation of the English Police"], Encyclopædia Britannica, 2007. Retrieved 6 February 2007.</ref> Njegov drugi prispevek je bil koncept preventivnega policijskega dela; njegova policija naj bi s svojo stalno prisotnostjo v [[Temza|Temzi]] delovala kot zelo viden odvračilni dejavnik za kriminal.<ref name="critchley" /> Colquhounove inovacije so bile ključni razvoj, ki je tri desetletja pozneje pripeljal do "nove" policije [[Robert Peel|Roberta Peela]].<ref>{{cite web|url=http://law.jrank.org/pages/1639/Police-History-beginning-modern-policing-in-England.html|title=Police: History – The Beginning Of "modern" Policing In England}}</ref> ==== Metropolitanska policija ==== [[Slika:A "Peeler" of the Metropolitan Police Service in the 1850s.jpg|sličica|211x211_pik|Policist metropolitanske službe leta 1850]] [[London]] je zaradi začetka [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]]<ref>{{cite web|author=Kathryn Costello |url=http://www.nettlesworth.durham.sch.uk/time/victorian/vindust.html |title=Industrial Revolution |publisher=Nettlesworth.durham.sch.uk |accessdate=2009-05-08 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090501202603/http://www.nettlesworth.durham.sch.uk/time/victorian/vindust.html |archivedate=May 1, 2009 }}</ref> hitro dosegel velikost, kakršne v svetovni zgodovini še ni bilo. Postalo je jasno, da lokalni sistem policistov prostovoljcev in "stražarjev" ni bil tako učinkovit tako pri odkrivanju kot pri preprečevanju [[Kriminal|kriminala]]. Za preiskavo policijskega sistema v [[London|Londonu]] je bil imenovan [[parlamentarni odbor]]. Potem ko je bil [[Robert Peel|Sir Robert Peel]] leta 1822 imenovan za ministra za notranje zadeve, je ustanovil drugi učinkovitejši odbor, ki je deloval na podlagi njegovih ugotovitev. [[Slika:Christian Krohg-Albertine i politilægens venteværelse.jpg|levo|sličica|212x212_pik|''Slika Albertine i politilægens venteværelse'' (1885–1887), avtorja Christiana Krohga. ]] Kraljevo soglasje k Zakonu o metropolitanski policiji iz leta 1829 je bilo podano<ref name="ndad">{{cite web |url=http://www.ndad.nationalarchives.gov.uk/AH/1/detail.html |title=The National Archives &#124; NDAD &#124; Metropolitan Police |publisher=Ndad.nationalarchives.gov.uk |accessdate=2009-05-08 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081122044922/http://www.ndad.nationalarchives.gov.uk/AH/1/detail.html |archivedate=2008-11-22 }}</ref> in Metropolitanska policijska služba je bila ustanovljena 29. septembra 1829 v [[London|Londonu]].<ref>{{cite web|url=http://polis.osce.org/countries/details?item_id=73|title=Policing Profiles of Participating and Partner States|publisher=POLIS|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131203004148/http://polis.osce.org/countries/details?item_id=73|archivedate=2013-12-03}}</ref><ref>{{cite web|title=A BRIEF GUIDE TO POLICE HISTORY |url=http://faculty.ncwc.edu/mstevens/205/205lect04.htm |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090908151018/http://faculty.ncwc.edu/mstevens/205/205lect04.htm |archivedate=September 8, 2009 }}</ref> Na [[Robert Peel|Peela]], ki je na splošno veljal za očeta sodobnega [[Policijsko delo v skupnosti|policijskega dela]],<ref>{{cite web|url=http://criminologycareers.about.com/od/Criminology_Basics/a/The-History-Of-Modern-Policing.htm|title=The History of Modern Policing: How the Modern Police Force Evolved|author=Timothy Roufa}}</ref> je močno vplivala socialna in pravna filozofija [[Jeremy Bentham|Jeremyja Benthama]], ki je pozval k močni in centralizirani, a politično nevtralni policiji za vzdrževanje družbenega reda, zaščito ljudi pred [[Kriminal|kriminalom]] in delovanje kot vidno sredstvo odvračanja, od mestnega kriminala in nereda.<ref name="brodeur284">{{cite book|last=Brodeur|first=Jean-Paul|editor1=Kevin R.E. McCormick|editor2=Livy A. Visano|chapter=High Policing and Low Policing: Remarks about the Policing of Political Activities|title=Understanding Policing|publisher=Canadian Scholars' Press|year=1992|location=|pages=[https://archive.org/details/understandingpol0000unse_o7k7/page/284 284–285, 295]|isbn=978-1-55130-005-4|ol=<!--OL-->1500609M|lccn=93178368|oclc=27072058|chapter-url=https://archive.org/details/understandingpol0000unse_o7k7/page/284}}</ref> [[Robert Peel|Peel]] se je odločil, da bo policijo poenotil kot javno plačan poklic, da jo bo organiziral [[Civilno policijski odnosi|civilno]] in da bo odgovorna javnosti.<ref>{{cite web|url=http://www.met.police.uk/history/timeline1829-1849.htm |title=Metropolitan Police Service – History of the Metropolitan Police Service |publisher=Met.police.uk |accessdate=2009-05-08 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090426000459/http://www.met.police.uk/history/timeline1829-1849.htm |archivedate=2009-04-26 }}</ref> Zaradi strahu javnosti glede napotitve [[Vojska|vojske]] v domače zadeve, je [[Robert Peel|Peel]] rajši organiziral enote poleg [[Civilist|civilistov]] kot pa paravojaške enote. Da bi bili videti nevtralno, je bila [[uniforma]] namerno izdelana v modri in ne rdeči barvi, ki je bila takrat barva vojske. Poleg tega, da so bili policisti oboroženi le z leseno palico in ropotuljo (kar je pomenilo potrebo po pomoči), v policijske vrste niso vključevali vojaških nazivov, z izjemo narednika.<ref>Taylor, J. [http://www.constabulary.com/mystery/rattle.htm "The Victorian Police Rattle Mystery"/] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100218043036/http://www.constabulary.com/mystery/rattle.htm |date=February 18, 2010 }} ''The Constabulary'' (2003)</ref> Da bi distanciral novo policijo od prvotnega pogleda javnosti nanjo kot na novo orodje vladne represije, je [[Robert Peel|Peel]] objavil tako imenovana Peelova načela, ki so določila osnovne smernice za etično policijo:<ref>{{Cite web|last=The Committee Office, House of Commons|title=House of Commons - HC 1456 Home Affairs Committee: Written evidence submitted by the National Black Police Association (NBPA)|url=https://publications.parliament.uk/pa/cm201012/cmselect/cmhaff/1456/1456vw07.htm|access-date=2020-06-14|website=publications.parliament.uk|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal|author=Lentz, Susan A.|author2=Chaires, Robert H.|year=2007|title=The Invention of Peel's Principles: A Study of Policing "Textbook" History|journal=Journal of Criminal Justice|volume=35|issue=1|pages=69–79|doi=10.1016/j.jcrimjus.2006.11.016}}</ref> * Vsakemu policistu je treba izdati evidenčno izkaznico z unikatno identifikacijsko številko, da se zagotovi odgovornost za njegova dejanja. * Ali je policija učinkovita, se ne meri na podlagi števila [[Aretacija|aretacij]], temveč na odvračanju [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]]. * Nad vsem tem pa, učinkovita [[avtoriteta]] ve, da sta zaupanje in odgovornost najpomembnejša. Zato je Peelovo najpogosteje citirano načelo: "policija je javnost in javnost je policija." [[Slika:Police group portrait Bury St Edmunds Suffolk England.jpg|sličica|225x225_pik|Skupinski portret policistov, Bury St Edmunds, Suffolk, [[Anglija]]. Leta 1900]] Zakon o metropolitanski policiji iz leta 1829 je ustvaril sodobno policijo z omejevanjem sile in njenih pristojnosti in jo predvideval le kot organ [[Pravosodni sistem v Sloveniji|pravosodnega sistema]]. Njeno delo je bilo apolitično; ohranjati mir in prijeti storilce [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]], da jih lahko [[Sodišče|sodišča]] obravnavajo v skladu z [[Zakon|zakonom]].<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=XYoJQVYwFB8C&q=bentham+on+policing|title=The Policing Web|author=Brodeur, Jean-Paul|year=2010|publisher=Oxford University Press|accessdate=2013-02-07|isbn=978-0-19-981331-5}}</ref> To se je zelo razlikovalo od "kontinentalnega modela" policije, ki je bil razvit v [[Francija|Franciji]], kjer je policija delovala v okviru parametrov absolutistične države kot podaljšek oblasti [[Monarh|monarha]] in je delovala po zahtevah vladajoče države. Leta 1863 so v metropolitanski policiji dobili značilno skrbniško [[Čelada|čelado]], leta 1884 pa so prešli še na uporabo piščalk, ki jih je bilo mogoče slišati zelo daleč kar jim je omogočalo še večjo opaznost in varnost.<ref>{{cite web|url=http://www.thejanuarist.com/joseph-hudson-inventor-of-the-police-and-referee-whistles/|title=Joseph Hudson: Inventor of the Police and Referee Whistles|author=Dan Zambonini|date=October 24, 2009}}</ref> Metropolitanska policija je postala vzor policijskim silam v mnogih državah, vključno z [[Združene države Amerike|ZDA]] in večino [[Britanski imperij|Britanskega imperija]].<ref>{{cite book|last1=Terrill|first1=Richard J.|url=https://books.google.com/books?id=xZ3hCgAAQBAJ&pg=PA32|title=World Criminal Justice Systems: A Comparative Survey|date=2015|publisher=Routledge|isbn=978-1317228820|edition=revised|page=32}}</ref><ref>{{cite book|last1=Dempsey|first1=John S.|url=https://books.google.com/books?id=W4TCBAAAQBAJ&pg=PA7|title=An Introduction to Policing|last2=Forst|first2=Linda S.|date=2015|publisher=Cengage Learning|isbn=978-1305544680|edition=8|pages=6–8}}</ref> "Bobbije" še vedno najdemo v mnogih državah članicah [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]]. ==== Druge države ==== ===== Avstralija ===== V [[Avstralija|Avstraliji]] je bila prva policija s centraliziranim poveljevanjem in jurisdikcijo nad celo [[Kolonija (geografija)|kolonijo]] južnoavstralska policija, ustanovljena leta 1838 pod vodstvom Henryja Inmana. [[Slika:Police officers of Queensland Police Service, on the beat, in Brisbane Australia.jpg|sličica|231x231_pik|Policisti Queensland Police Service na patrulji v [[Avstralija|Avstraliji]].]] Kljub temu, je bila leta 1862 ustanovljena policija [[Novi Južni Wales]]. Bila je sestavljena iz velikega števila policijskih in [[Vojaška enota|vojaških enot]], ki so delovale v takratni koloniji [[Novi Južni Wales]]. Sprejetje zakona o policijskih predpisih iz leta 1862 je strogo reguliral in centraliziral vse policijske sile, ki so delovale po koloniji [[Novi Južni Wales]]. Policija [[Novi Južni Wales]] še danes ostaja največja policija v [[Avstralija|Avstraliji]] glede osebja in finančnih virov. Je tudi edina policija, ki od svojih [[Nabornik|nabornikov]] zahteva univerzitetni študij na tej ravni in od [[Nabornik|nabornikov]] zahteva da sami plačujejo izobraževanje. ===== Brazilija ===== Leta 1566 je bil v [[Brazilija|Braziliji]], natančneje v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]] zaposlen prvi policijski preiskovalec. Do 17. stoletja je večina zveznih držav že imela lokalne enote s funkcijami [[Kazenski pregon|kazenskega pregona]]. 9. julija 1775 je bil v zvezni državi Minas Gerais ustanovljen konjeniški polk za vzdrževanje javnega reda in miru. Leta 1808 se je portugalska kraljeva družina zaradi francoske invazije na [[Portugalska|Portugalsko]] preselila v [[Brazilija|Brazilijo]]. Kralj João VI je ustanovil "Intendência Geral de Polícia" (Generalno Policijsko Upravo) za preiskave. Leta 1809 je ustvaril tudi kraljevo policijsko stražo v Riu de Janeiru. Leta 1831 je po osamosvojitvi vsaka [[provinca]] začela organizirati svojo lokalno "[[Vojaška policija|vojaško policijo]]" z nalogami za vzdrževanje reda. Zvezna železniška policija je bila ustanovljena leta 1852, zvezna avtocestna policija je bila ustanovljena leta 1928, zvezna policija pa leta 1967. ===== Kanada ===== [[Slika:Fnst.jpg|sličica|247x247_pik|[[Brazilija|Brazilske]] nacionalne sile za javno varnost (Força Nacional de Segurança Pública)]] Royal Newfoundland Constabulary (RNC), ustanovljena leta 1729, je bila prva policijska enota, ustanovljena v [[Kanada|Kanadi]]. Vzpostavitev sodobnih policijskih služb v [[Kanada|Kanadi]] se je zgodila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, njihove storitve so oblikovane po londonski metropolitanski policiji sprejeli pa so ideje peelskih načel.<ref name="wlu">{{cite web|url=https://online.wlu.ca/news/2019/08/13/history-policing-canada|title=The History of Policing in Canada|date=13 August 2019|publisher=Wilfrid Laurier University|accessdate=9 September 2019|website=wlu.ca}}</ref> Policijska služba v [[Toronto|Torontu]] je bila ustanovljena leta 1834, medtem ko je bila Služba policije Ville de Québec ustanovljena leta 1840.<ref name="wlu" /> Nacionalna policijska služba, Dominion Police, je bila ustanovljena leta 1868. Sprva je Dominionska policija zagotavljala varnost [[Parlament|parlamenta]], vendar so njene odgovornosti hitro narasle. Leta 1870 sta bila Rupertova dežela in severozahodno ozemlje priključena državi. V prizadevanjih za policijo na novo pridobljenem ozemlju je kanadska vlada leta 1873 ustanovila North-West Mounted Police (leta 1904 preimenovana v Royal North-West Mounted Police).<ref name="wlu" /> Leta 1920 sta bili Dominionska policija in Kraljevska severozahodna konjeniška policija združeni v Kraljevsko kanadsko konjiško policijo (RCMP).<ref name="wlu" /> RCMP zagotavlja zvezni pregon; kazenski pregona v osmih provincah in na vseh treh ozemljih. Provinci Ontario in Quebec vzdržujeta lastne pokrajinske policijske sile, provincialno policijo Ontario (OPP) in Sûreté du Québec (SQ). Policijo v Novi Fundlandiji in Labradorju zagotavljata RCMP in RNC. Zgoraj omenjene službe zagotavljajo tudi občinsko redarstvo, čeprav lahko večje kanadske občine ustanovijo svojo policijsko službo. ===== Libanon ===== [[Slika:Gcp patrol car.jpg|sličica|245x245_pik|Policist na patrulji v kaki uniformi v patruljnem avtomobilu v [[Indija|Indiji]].]] V [[Libanon|Libanonu]] je bila leta 1861 ustanovljena moderna policija z ustanovitvijo [[Žandarmerija|žandarmerije]].<ref>{{cite web|url=http://www.isf.gov.lb/English/LeftMenu/General+Info/History/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20060602061225/http://www.isf.gov.lb/English/LeftMenu/General+Info/History/ |url-status=dead |archive-date=June 2, 2006 |title=Historical overview |publisher=Interior Security Forces (Lebanon) |accessdate=June 26, 2007 }}</ref> ===== Indija ===== V [[Indija|Indiji]] je policija pod nadzorom zveznih držav in provinc, le te veljajo za državne policijske službe (SPS). Kandidati, izbrani za SPS, so po končanem poskusnem delu običajno napoteni za policijskega nadzornika ali policijskega komisarja. Ob predpisanem zadovoljivem delu v SPS so policisti imenovani v indijsko policijsko službo. Barva delovne uniforme je običajno temno modra in rdeča, medtem ko je barva indijske policijske službe [[kaki]].<ref>[http://www.spiritofchennai.com/careerguide/ps.htm Police Service<!-- Bot generated title -->]</ref> The service color is usually dark blue and red, while the uniform color is ''Khaki''.<ref>{{cite news|url=http://timesofindia.indiatimes.com/home/sunday-toi/open-space/Why-is-the-colour-of-the-Indian-police-uniform-khaki/articleshow/1719969.cms|title=Why is the colour of the Indian police uniform khaki?|accessdate=2010-05-11 | work=The Times of India|date=3 March 2007}}</ref> ===== Združene države Amerike ===== [[Slika:US Park Police Ford Police Interceptor Utility front three-quarter view at Bowling Green.jpg|levo|sličica|267x267_pik|Policijski avto, ki ga uporablja US Park Police]] V britanski [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] so policijo na začetku zagotavljali lokalni izvoljeni uradniki. Šerifov urad okrožja v [[New York|New Yorku]] je bil ustanovljen leta 1626, šerifov urad okrožja Albany pa v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V kolonialnem obdobju so policijsko dejavnost izvajali izvoljeni šerifi in lokalne milice. V 17. stoletju je provinca Karolina (kasneje [[Severna Karolina|Severna]] in [[Južna Karolina]]) ustanovila "suženjske patrulje", da bi preprečila upor in pobeg [[Suženjstvo|sužnjev in zasužnjenih ljudi]].<ref name=":6">{{Cite web|date=2019-07-10|title=Slave Patrols: An Early Form of American Policing|url=https://lawenforcementmuseum.org/2019/07/10/slave-patrols-an-early-form-of-american-policing/|access-date=2020-06-09|website=National Law Enforcement Museum|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=How the U.S. Got Its Police Force|url=https://time.com/4779112/police-history-origins/|access-date=2020-06-09|website=Time|language=en}}</ref> Do leta 1785 je City of Charleston Police Department (CPD) imel posebno metode poveljevanja, uniforme, izključno odgovornost za policijo, plačo, dovoljeno uporabo sile in osredotočenost na preprečevanje kriminala.<ref>{{cite journal|title=The Gospel or a Glock? Mennonites and the Police|author=Andy Alexis-Baker|issue=2|year=2007|journal=The Conrad Grebel Review|volume=25|url=https://uwaterloo.ca/grebel/publications/conrad-grebel-review/issues/spring-2007/gospel-or-glock-mennonites-and-police}}</ref> Leta 1789 je bila ustanovljena služba maršalov [[Združene države Amerike|Združenih držav]], sledile pa so ji druge zvezne službe, kot sta U.S. Parks Police (1791)<ref>{{cite web |url=http://www.nps.gov/uspp/ |title=The history of the Park Police |publisher=[[National Park Service]] |accessdate=February 24, 2010}}</ref> in U.S. Mint Police (1792).<ref>{{cite web |url=http://www.usmint.gov/about_the_mint/mint_police/ |title=United States Mint Police |publisher=[[United States Mint]] |accessdate=February 24, 2010}}</ref> Prve mestne policijske službe so bile ustanovljene v [[Philadelphia|Philadelphiji]] leta 1751<ref>{{cite web |url=http://www.ppdonline.org/hq_history.php |title=Department History |publisher=Philadelphia Police Department |accessdate=February 24, 2010 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20080517082302/http://www.ppdonline.org/hq_history.php |archivedate = May 17, 2008}}</ref>, Richmondu v [[Virginija|Virginiji]] leta 1807<ref>{{cite web |url=http://www.ci.richmond.va.us/Police/HistoryPoliceDepartment.aspx |title=History of the Richmond Police Department |publisher=City of Richmond |accessdate=February 24, 2010}}</ref>, [[Boston, Massachusetts|Bostonu]] leta 1838<ref>{{cite web|url=http://www.cityofboston.gov/police/about/history.asp |title=A Brief History of The B.P.D. |publisher=City of Boston |accessdate=February 24, 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120304222909/http://www.cityofboston.gov/police/about/history.asp |archivedate=March 4, 2012 }}</ref> in [[New York|New Yorku]] leta 1845<ref>{{cite news|url=http://www.nydailynews.com/topics/New+York+City+Police+Department |title=New York City Police Department |newspaper=New York Daily News |accessdate=February 24, 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100118042703/http://www.nydailynews.com/topics/New%20York%20City%20Police%20Department |archivedate=January 18, 2010 }}</ref>. Ameriška tajna služba je bila ustanovljena leta 1865 in je bila nekaj časa glavno preiskovalno telo zvezne vlade.<ref>{{cite web|url=http://www.secretservice.gov/history.shtml |title=Secret Service History |publisher=[[United States Secret Service]] |accessdate=February 24, 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100219142622/http://www.secretservice.gov/history.shtml |archivedate=February 19, 2010 }}</ref> Na ameriškem Starem ali "divjem" zahodu so kazenski pregon izvajali lokalni šerifi, redarji, policisti in zvezni maršali. Tam so bili tudi mestni maršali, odgovorni za vročanje civilnih in kazenskih nalogov, vzdrževanje zaporov in izvrševanje [[Aretacija|aretacij]] zaradi drobnih in hujših kaznivih dejanj (bounty hunter).<ref>[https://books.google.com/books?id=R_mRcTRYcvsC&pg=PA180 The Old West in Fact and Film: History Versus Hollywood - Jeremy Agnew - Google ספרים<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>[https://www.legendsofamerica.com/old-west-lawmen/ Lawmen of the Old West – Legends of America<!-- Bot generated title -->]</ref> V zadnjih letih so bili poleg zveznih, državnih in lokalnih sil ustanovljeni še nekateri posebni okrožja, ki zagotavljajo dodatno policijsko zaščito na določenih območjih. Ta okrožja so lahko znana kot okrožja za izboljšanje sosesk, okrožja za preprečevanje [[Kriminal|kriminala]] ali [[Varnost|varnostna]] okrožja.<ref>{{cite web|url=https://www.census.gov/govs/go/index.html |title=Lists & Structure of Governments |work=Census.gov |accessdate=2012-07-11}}</ref> === Razvoj teorije === [[Slika:Jeremy Bentham by Henry William Pickersgill.jpg|levo|sličica|[[Jeremy Bentham]], [[Filozofija|filozof]], ki se je zavzemal za ustanovitev preventivnih policijskih sil in vplival na reforme Sir [[Robert Peel|Roberta Peela]].]] [[Michel Foucault]] je zapisal, da so sodobni koncept policije kot plačanega in financiranega funkcionarja države razvili nemški in francoski [[Pravnik|pravniki]] in izvajalci v javni upravi in ​​[[Statistika|statistiki]] v 17. in zgodnjem 18. stoletju, predvsem s knjigo ''Traité de la Police'' Nicolasa Delamarea ("''Razprava o policiji''"), prvič objavljene leta 1705. Nemški ''Polizeiwissenschaft'' (znanost o policiji) je najprej teoretiziral Philipp von Hörnigk, avstrijski politični ekonomist in javni uslužbenec iz 17. stoletja, veliko bolj pa Johann Heinrich Gottlob Justi, ki je napisal pomembno teoretično delo, imenovano ''Cameral science'', o oblikovanju policije.<ref>For more on Von Justi see ''Security Territory Population'' p. 329 Notes 7 and 8 2007</ref> [[Michel Foucault|Foucault]] navaja Magdalene Humpert, avtorico ''Bibliographie der Kameralwissenschaften'' (1937), v kateri avtor zabeleži obsežno bibliografijo, ki je nastala v več kot 4000 delih prakse ''Polizeiwissenschaft''. Vendar je to lahko napačen prevod [[Michel Foucault|Foucaultovega]] lastnega dela, saj dejanski vir Magdalene Humpert navaja, da je bilo več kot 14.000 izdelkov izdelanih med leti 1520 in 1850.<ref>''Security, Territory, Population'' pp. 311–332 p. 330 Note 11 2007</ref><ref>{{Cite book|title = Handbook of Public Finance|last = Jürgen Backhaus and Richard E. Wagner|first = and |publisher = Kluwer Academic Publishers|year = 2005|isbn = |location = |pages = 3–4}}</ref> Kot je zasnoval ''Polizeiwissenschaft'', je imela policija po [[Michel Foucault|Foucaultu]] upravno, ekonomsko in socialno dolžnost. Policija je bila zadolžena za demografska vprašanja in jo je bilo treba vključiti v zahodni politični filozofski sistem ''raison d'état'' in s tem ustvariti videz opolnomočenja prebivalstva (in nevede nadzor nad prebivalstvom), ki naj bi po merkantilistični teoriji bil glavna moč države. Tako so njene funkcije v veliki meri presegale preproste dejavnosti kazenskega pregona in so vključevale skrbi za javno zdravje, nadzor cen, [[Urbanizem|urbanistično načrtovanje]] (kar je bilo pomembno zaradi teorije miasmatične bolezni; tako so pokopališča preselili iz mesta itd.).<ref>[[Michel Foucault]], ''Security, Territory, Population'', pp. 311–332, 333–361. 1977–78 course published in English, 2007.</ref> Koncept preventivnega delovanja policije ali odvračanja od [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] je dobil vpliv konec 18. stoletja. Policijski sodnik John Fielding, vodja Bow Street Runnerjev, je trdil, da je veliko bolje preprečiti, da bi bil celo en moški prevarant, kot pa jih prijeti in pripeljati štirideset pred sodišče.<ref name="Marin">R.J. Marin, "The Living Law." In eds., W.T. McGrath and M.P. Mitchell, ''The Police Function in Canada''. Toronto: Methuen, 1981, 18–19. {{ISBN|0-458-93920-X}}</ref> Utilitarni filozof [[Jeremy Bentham]] je promoviral stališča italijanskega markiza Cesareja Beccarije in razširjal prevedeno različico "''Eseja o zločinu v kazni''". [[Jeremy Bentham|Bentham]] je podprl vodilno načelo "največje dobro za največje število: Bolje preprečevati zločine kot jih kaznovati. To je glavni cilj vsakega dobrega zakonodajnega sistema, ki je umetnost vodenja ljudi do največje možne sreče ali najmanjše možne bede, glede na izračun vsega dobrega in zla življenja.<ref name="Marin" /></blockquote> Na vplivno delo Patricka Colquhouna, ''Razprava o policiji metropole'' (1797), je močno vplivala misel [[Jeremy Bentham|Benthamita]]. Policija [[Temza|reke Temze]] v Colquhounu je bila osnovana na teh načelih in je v nasprotju z Bow Street Runners odvračala zločine s svojo nenehno prisotnostjo na reki, poleg tega pa je lahko posredovala, če je opazila [[kaznivo dejanje]], ki je bilo v teku.<ref>Andrew T. Harris, ''[https://web.archive.org/web/20150907073749/https://ohiostatepress.org/Books/Book%20PDFs/Harris%20Policing.pdf Policing the City: Crime and Legal Authority in London, 1780–1840]'' PDF. Columbus: Ohio State University Press, 2004, 6. {{ISBN|0-8142-0966-1}}</ref> Članek Edwina Chadwicka iz leta 1829, ''Preventivna policija'' objavljen v ''London Review'',<ref>Marjie Bloy, "[http://www.victorianweb.org/history/chad1.html Edwin Chadwick (1800–1890)]," The Victorian Web.</ref> je trdil, da bi morala biti [[preventiva]] glavna skrb policijskega organa, česar pa v praksi ni bilo. Razlog, ki ga je navajal Chadwick, je bil, da "bi preventivna politika delovala hitreje s težavami pri pridobivanju predmetov skušnjave". V nasprotju z odvračilnim ukrepom bi preventivna policija [[kriminal]] odvračala tako, da bi kazniva dejanja postala stroškovno neučinkovita - "zločin se ne izplača". [[Robert Peel]] je v drugem osnutku svojega zakona o policiji iz leta 1829 "predmet" nove metropolitanske policije spremenil v "glavni cilj", ki je bil preprečevanje kriminala.<ref>Quoted in H.S. Cooper, "The Evolution of Canadian Police." In eds., W.T. McGrath and M.P. Mitchell, ''The Police Function in Canada''. Toronto: Methuen, 1981, 39. {{ISBN|0-458-93920-X}}.</ref> Kasnejši zgodovinarji bi to razumevanje pripisali angleškemu "videzu urejenosti in ljubezni do javnega reda" preventivnemu načelu, ki je bilo vpeto v [[Robert Peel|Peelov]] policijski sistem.<ref>Charles Reith, "Preventive Principle of Police," ''Journal of Criminal Law and Criminology (1931–1951),'' vol. 34, no. 3 (September–October 1943): 207.</ref> Razvoj sodobnih policijskih sil po vsem svetu je bil potreben za nastanek držav, ki jih je kasneje sociolog Max Weber opredelil kot doseganje "monopola na zakonito uporabo fizične sile" in ki so ga v prvi vrsti izvajale policija in vojska. [[Marksizem|Marksistična teorija]] prikazuje razvoj sodobne države kot del vzpona [[Kapitalizem|kapitalizma]], v katerem je policija ena od sestavin represivnega aparata meščanstva za podjarmljanje [[Delavski razred|delavskega razreda]]. V nasprotju s tem [[Robert Peel|Peelova]] načela trdijo, da je moč policije odvisna od javnega odobravanja njenega obstoja, dejanj in vedenja, filozofije, znane kot policija s privolitvijo. == Kadri in organizacija == Med policijske uslužbence spadajo preventivna (uniformirana) policija in detektivi. Terminologija se od države do države razlikuje. Policijske funkcije vključujejo zaščito življenja in premoženja, izvrševanje kazenskega prava, kazenske preiskave, urejanje prometa, nadzor množic, naloge javne varnosti, civilno obrambo, upravljanje izrednih razmer, iskanje pogrešanih oseb in izgubljenega premoženja ter druge dolžnosti, povezane z javnim redom. Ne glede na velikost so policijske sile praviloma organizirane kot hierarhija z več vrstami. Natančne strukture in imena rangov se po državah močno razlikujejo. === Uniformirana policija === [[Slika:London Marathon 2014 - Police.jpg|sličica|279x279_pik|Uniformirana policistka na [[Maraton|maratonu]] v [[London|Londonu]] leta 2014]] Policija, ki nosi uniforme, predstavlja večino osebja policijske službe. Njihova glavna naloga je, da se odzovejo na klice na telefonsko številko za klic v sili. Kadar teh klicev ni, opravljajo dela, namenjena preprečevanju [[Kriminal|kriminala]], na primer patrulje. Uniformirana policija je znana po različnih imenih, kot so preventivna policija, enotna podružnica / oddelek, upravna policija, redarska policija, patruljni urad / oddelek ali patrulja. V [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Anglija|Združenem kraljestvu]] je patruljno osebje znano tudi kot častniki "splošnih dolžnosti".<ref name="bayley-1979">{{cite journal |author=Bayley, David H. |title=Police Function, Structure, and Control in Western Europe and North America: Comparative and Historical Studies |journal=Crime & Justice |volume=1 |year=1979 |pages=109–143 |id={{NCJ|63672}} |doi=10.1086/449060}}</ref> [[Brazilija|Brazilska]] preventivna policija je znana kot [[vojaška policija]].<ref>{{cite web|url=https://www.policiamilitar.mg.gov.br/_pmmg.htm |title=PMMG |publisher=Policiamilitar.mg.gov.br |accessdate=2009-06-21 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080712083616/http://www.policiamilitar.mg.gov.br/_pmmg.htm |archivedate=July 12, 2008 }}</ref> Kot že ime pove, uniformirana policija nosi [[Uniforma|uniforme]]. Opravljajo funkcije, ki zahtevajo takojšnjo uporabo pravnih sredstev in morebitno potrebo po sili. Najpogosteje to pomeni posredovanje za zaustavitev [[Kaznivo dejanje|kaznivega dejanja]] v teku in zavarovanje [[Kraj zločina|kraja zločina]], ki se je že zgodil. Poleg tega, da se ukvarjajo s kriminalom, lahko upravljajo in nadzorujejo [[promet]], opravljajo policijske naloge v skupnosti, vzdržujejo red na javnih prireditvah ali iščejo pogrešane osebe (v 2012 je slednje v Združenem kraljestvu predstavljalo 14% policijskega časa).<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/magazine-19360824|title=What happens when someone goes missing?|work=BBC News|date=24 August 2012|accessdate=3 September 2018}}</ref> Ker mora biti večina teh nalog na voljo 24/7, mora uniformirana policija opravljati izmensko delo. === Detektivi oz. kriminalisti === [[Slika:Berlin - Ziviler Polizeiwagen.jpg|levo|sličica|287x287px|Civilne policijske avtomobile lahko detektivi ali policisti uporabljajo za neovirano izvajanje nalog. [[Nemčija|Nemški]] policijski [[Mercedes-Benz|Mercedes]]]] Policijski detektivi so odgovorni za preiskave in detektivsko delo. Detektivi se lahko imenujejo preiskovalna policija, sodstvo / pravosodna policija in kriminalistična policija. V [[Anglija|Združenem kraljestvu]] jih pogosto omenjajo po imenu njihovega oddelka, oddelka za kriminalistične preiskave (CID). Detektivi običajno predstavljajo približno 15–25% osebja policijske službe. Detektivi v nasprotju z uniformirano policijo običajno nosijo "poslovno obleko" na birokratskih in preiskovalnih nalogah, kjer bi bila uniformirana prisotnost bodisi moteča ali zastrašujoča, vendar še vedno obstaja potreba po vzpostavitvi policijske oblasti. Policisti v "običajnih oblačilih" se oblačijo v obleke, skladne s tistimi, ki jih nosi splošna javnost za boljše prikrivanje. V nekaterih primerih je policija razporejena na "tajno" delo, kjer skriva svojo policijsko identiteto za preiskovanje [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]], kot so organizirani kriminal ali kazniva dejanja povezana s prepovedanimi [[Droga|drogami]], ki jih ni mogoče rešiti z drugimi sredstvi. V nekaterih primerih ta vrsta policijskega dela deli vidike z vohunstvom. Odnos med detektivsko in uniformirano policijo se razlikuje glede na državo. V [[Združene države Amerike|ZDA]] obstajajo velike razlike v sami državi. Številne ameriške policijske službe zahtevajo, da detektivi nekaj časa namenijo začasnim nalogam v patruljnem oddelku. Argument je, da rotacijski častniki pomagajo detektivom, da bolje razumejo delo uniformiranih policistov in spodbujajo navzkrižno usposabljanje v najrazličnejših spretnosti in preprečujejo posameznike, ki lahko prispevajo h korupciji ali drugemu neetičnemu vedenju. Nasprotno pa nekatere države detektivsko delo obravnavajo kot povsem ločen poklic, pri čemer detektivi delajo v ločenih agencijah in jih novačijo, ne da bi morali služiti v uniformi. Pogost kompromis v angleško govorečih državah je, da je večina detektivov rekrutiranih iz uniformirane podružnice, vendar šele, ko so kvalificirani, nato preostanek kariere preživijo v detektivskem oddelku. Še ena različica je, da imajo detektivi dodaten status. V nekaterih silah, kot sta New York Police Department in Philadelphia Police Department, ima redni detektiv višji čin kot redni policist. V drugih, kot so [[Velika Britanija|britanske]] in [[Kanada|kanadske]] policijske sile, ima redni detektiv enak status kot redni uniformirani policisti. Policisti morajo še vedno opravljati izpite, da se preselijo v detektivsko podružnico, vendar se šteje, da gre za specializacijo in ne za napredovanje. === Prostovoljci in pomožna policija === Policijske službe pogosto vključujejo honorarne ali prostovoljne policiste, med katerimi imajo nekateri druga dela zunaj policije. To so lahko plačana delovna mesta ali v celoti [[Prostovoljstvo|prostovoljna]]. Znani so pod različnimi imeni, kot so rezervisti, pomožna policija ali posebni policisti. Druge prostovoljne organizacije sodelujejo s policijo in opravljajo nekatere svoje naloge. Skupine v [[Združene države Amerike|ZDA]], vključno s programom upokojencev in starejših prostovoljcev, skupino za odzivanje v izrednih razmerah in [[Skavti|skavtskimi]] policijskimi raziskovalci, zagotavljajo usposabljanje, [[Prometna varnost|nadzor prometa]] in množice, odzivanje na nesreče in druge policijske naloge. V [[Združene države Amerike|ZDA]] program Volunteers in Police Service pomaga z več kot 200.000 prostovoljci v skoraj 2.000 programih.<ref>[https://www.bja.gov/publications/iacp_vips_resourceguide.pdf Volunteer Programs – enhancing Public safety by leveraging resources], Bureau of Justice Assistance, U.S. Department of Justice</ref> Prostovoljci lahko delajo tudi kot pomožno osebje. Primeri tega so prostovoljci v policijski službi v [[Združene države Amerike|ZDA]], prostovoljci policijske podpore v [[Velika Britanija|Združenem kraljestvu]] in prostovoljci v policiji v [[Novi Južni Wales|Novem Južnem Walesu]]. === Specializirane enote === [[Slika:Lead from the Front - 49964334438.jpg|sličica|264x264_pik|Enota [[SWAT]] z oklepnima voziloma v ozadju]] V številnih organih kazenskega pregona obstajajo specializirane preventivne in detektivske skupine ali oddelki za specialne preiskave, ki se ukvarjajo s posebnimi vrstami [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]], kot so kazenski pregon, K9 ([[Policijski pes|službeni pes]]), preiskave nesreč, [[umor]] ali goljufija; ali za situacije, ki zahtevajo posebne veščine, kot so podvodno iskanje, [[letalstvo]], odstranjevanje eksplozivnih naprav ("bombna enota") in [[Računalniška kriminaliteta|računalniški kriminal]]. Večina večjih jurisdikcij uporablja tudi posebej izbrane in usposobljene [[Specialna enota Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|specialne enote]], oborožene z [[Avtomatsko orožje|orožjem vojaškega razreda]], za namene reševanja posebej nasilnih razmer, ki presegajo zmogljivosti odzivanja patruljnega častnika, vključno z visoko tveganimi nalogami in barikadnimi osumljenci. V [[Združene države Amerike|ZDA]] imajo te enote različna imena, vendar so splošno znane kot ekipe [[SWAT|SWAT (Special Weapons And Tactics)]]. V nekaterih državah so bile v kampanjah proti upornikom izbrane in posebej usposobljene enote policije, oborožene in opremljene kot lahka pehota, določene za policijske sile, ki izvajajo paravojaške [[Patruljiranje|patrulje]] in [[Zaseda|zasede]], hkrati pa ohranjajo svoje policijske pristojnosti na območjih, ki so bila zelo nevarna.<ref>p.Davies, Bruce & McKay, Gary ''The Men Who Persevered:The AATTV'' 2005 Bruce & Unwin</ref> Ker se njihovo delovanje običajno osredotoča na odstranjevanje nedolžnih opazovalcev od nevarnih ljudi in nevarnih situacij, ne pa na nasilno reševanje, so pogosto opremljeni z nesmrtonosnimi taktičnimi orodji, kot so kemična sredstva, "flashbang" in pretresne [[Granata|granate]] ter gumijaste krogle. Poveljstvo specialnega strelnega orožja (CO19)<ref>formerly named SO19 {{cite web|url=http://www.met.police.uk/co19/ |title=Metropolitan Police Service – Central Operations, Specialist Firearms unit (CO19) |publisher=Metropolitan Police Service |accessdate=2008-08-04 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080915102427/http://www.met.police.uk/co19/ |archivedate=September 15, 2008 }}</ref> metropolitanske policije v [[London|Londonu]] je skupina oborožene policije, ki se uporablja v nevarnih situacijah, vključno z jemanjem [[Talec|talcev]], oboroženim [[Rop|ropom]] / napadom in [[Terorizem|terorizmom]]. === Administrativne naloge === Policija v nekaterih državah lahko izvaja administrativne naloge, ki niso neposredno povezane z izvrševanjem zakona, na primer izdajanje dovoljenj za [[strelno orožje]]. Obseg, da ima policija te funkcije, se med državami razlikuje, pri čemer policija v [[Francija|Franciji]], [[Nemčija|Nemčiji]] in drugih državah [[Evropa|celinske Evrope]] te naloge opravlja v večji meri kot [[Velika Britanija|britanska]]. === Vojaška policija === [[Slika:MPSpecialExercise2018-12.jpg|levo|sličica|242x242px|Vaja ruske [[Vojaška policija|vojaške policije]] v Mulinu]] [[Vojaška policija]] lahko predstavlja: *del [[Vojska|vojske]], ki je izključno odgovoren za nadzor nad oboroženimi silami *del vojske, odgovoren za policijsko delovanje tako v oboroženih silah kot v civilnem prebivalstvu (večina [[Žandarmerija|žandarmerij]], kot so [[Francija|francoska]] žandarmerija, [[Italija|italijanski]] karabinjerji, [[Španija|španska]] civilna gardija in [[portugalska]] republikanska narodna garda, znana tudi kot GNR) *del vojske, ki je izključno odgovoren za nadzor civilnega prebivalstva (kot je [[Romunija|romunska]] žandarmerija) *civilno preventivno policijo [[Brazilija|brazilske]] države (Policia Militar) * posebno vojaško službo pregono, kot je [[Rusija|ruska]] vojaška policija [[File:Taliban beating woman in public RAWA.jpg|thumb|Pripadnik verske policije med nalogo.|231x231_pik]] ===Verska policija=== Nekatere islamske družbe imajo versko policijo, ki uveljavlja uporabo islamske šeriatske zakonodaje. Njihova pristojnost lahko vključuje pooblastilo za aretacijo nepovezanih moških in žensk, ujetih zaradi druženja, vseh, ki se ukvarjajo s homoseksualnim vedenjem ali prostitucijo; za uveljavljanje islamskih pravil oblačenja in zapiranje trgovin v času islamske molitve.<ref name="asianews.it">[http://www.asianews.it/view.php?l=en&art=5869 Saudi Arabia Catholic priest arrested and expelled from Riyadh – Asia News] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150323184717/http://www.asianews.it/view.php?l=en&art=5869 |date=March 23, 2015 }}</ref><ref name="news.bbc.co.uk">{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/2399885.stm |title=Middle East &#124; Saudi minister rebukes religious police |work=BBC News |date=2002-11-04 |accessdate=2012-07-11}}</ref> Uveljavljajo muslimanske zakone o prehrani, prepovedujejo uživanje ali prodajo alkoholnih pijač in svinjine ter zasežejo prepovedane potrošniške izdelke in medije, ki se štejejo za ne islamske, kot so CD / DVD različnih zahodnih glasbenih skupin, televizijske oddaje in filmi. V [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]] Mutavidi aktivno preprečujejo prakso ali prozelitizem ne islamskih religij znotraj [[Savdska Arabija|Savdske Arabije]], kjer so prepovedane.<ref name="asianews.it" /><ref name="news.bbc.co.uk" /> ==Mednarodno policijsko delo== Večina držav je članic Mednarodne organizacije kriminalistične policije ([[Interpol]]), ustanovljene za odkrivanje in boj proti mednarodnemu kriminalu ter za mednarodno sodelovanje in usklajevanje drugih policijskih dejavnosti, na primer obveščanje sorodnikov o smrti tujih državljanov. Interpol sam ne izvaja preiskav ali aretacij, temveč je le osrednja točka za informacije o kriminalu, osumljencih in storilcih kaznivih dejanj. Politični zločini so izključeni iz njegove pristojnosti. Izrazi mednarodno policijsko, nadnacionalno in / ali globalno policijsko delo so se začeli uporabljati od zgodnjih devetdesetih let dalje za opis policijskih oblik, ki so presegale meje suverene nacionalne države (Nadelmann, 1993),<ref name="Nadelmann, E. A. 1993">Nadelmann, E.A. (1993) Cops Across Borders; the Internationalization of US Law Enforcement, [[Pennsylvania State University Press]]</ref> (Sheptycki, 1995).<ref>Sheptycki, J. (1995) 'Transnational Policing and the Makings of a Postmodern State', British Journal of Criminology, 1995, Vol. 35 No. 4 Autumn, pp. 613–635</ref>. Ti izrazi se na različne načine nanašajo na prakse in oblike policijskega dela, ki v nekem smislu presegajo državne meje. To vključuje različne prakse, toda mednarodno policijsko sodelovanje, izmenjava kriminalističnih obveščevalnih podatkov med policijskimi agencijami, ki delujejo v različnih nacionalnih državah, in policijska razvojna pomoč šibkim, propadlim ali propadajočim državam so bile deležne največje znanstvene pozornosti. Zgodovinske študije razkrivajo, da so policisti že vrsto let opravljali različne čezmejne policijske misije (Deflem, 2002)<ref name="#1">Deflem, M. (2002) Policing World Society; Historical Foundations of International Police Cooperation, Oxford: Calrendon</ref>. Na primer, v 19. stoletju so številne evropske policijske agencije izvajale čezmejni nadzor zaradi zaskrbljenosti zaradi anarhističnih agitatorjev in drugih političnih radikalov. Opazen primer tega je bil občasni nadzor pruske policije nad Karlom Marxom v letih, ko je ostal v [[London|Londonu]]. Interesi javnih policijskih agencij pri čezmejnem sodelovanju pri nadzoru političnega radikalizma in običajnega pravnega kriminala so bili prvič sproženi v [[Evropa|Evropi]], kar je sčasoma privedlo do ustanovitve Interpola pred drugo svetovno vojno. Veliko je tudi zanimivih primerov čezmejnega policijskega nadzora pod zasebnim okriljem in s strani občinskih policijskih sil, ki segajo v 19. stoletje (Nadelmann, 1993)<ref name="Nadelmann, E. A. 1993" /> Ugotovljeno je bilo, da je sodobno redarstvo skoraj od samega začetka občasno presegalo državne meje. Prav tako se splošno strinja, da je v obdobju po [[Hladna vojna|hladni vojni]] ta vrsta prakse postala pomembnejša in pogostejša (Sheptycki, 2000).<ref>Sheptycki, J. (2000) Issues in Transnational Policing, London; Routledge</ref>. Empiričnega dela o praksah meddržavne / nadnacionalne izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov ni bilo veliko. Izjemna izjema je študija Jamesa Sheptyckega o policijskem sodelovanju na območju [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]] (2002)<ref name="#1"/>, ki ponuja sistematično analizo vsebine datotek za izmenjavo informacij in opis, kako se te nadnacionalne izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov preoblikujejo v policijsko delo. Študija je pokazala, da je bila nadnacionalna policijska izmenjava informacij v čezmejni regiji od leta 1968 rutinirana na podlagi dogovorov neposredno med policijskimi agencijami in brez kakršnega koli uradnega dogovora med zadevnimi državami. Do leta 1992, s podpisom schengenske pogodbe, ki je formalizirala vidike izmenjave policijskih informacij po celotnem ozemlju Evropske unije, je bilo toliko, če ne celo, te izmenjave obveščevalnih podatkov nepregledno, kar je sprožilo vprašanja o učinkovitosti mehanizmi odgovornosti, ki urejajo policijsko izmenjavo informacij v Evropi (Joubert in Bevers, 1996).<ref>Joubert, C. and Bevers, H. (1996) Schengen Investigated; [[The Hague]]: [[Kluwer Law International]]</ref> Tovrstne študije zunaj [[Evropa|Evrope]] so še redkejše, zato je težko posploševati, toda ena manjša študija, ki je primerjala nadnacionalne policijske prakse in izmenjavo obveščevalnih informacij na določenih čezmejnih lokacijah v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in Evropi, je potrdila, da je bila skupna raba policijskih informacij in obveščevalnih podatkov (Alain, 2001)<ref>Alain, M. (2001) 'The Trapeze Artists and the Ground Crew – Police Cooperation and Intelligence Exchange Mechanisms in Europe and North America: A Comparative Empirical Study', ''Policing and Society'', 11/1: 1–28</ref>. Obveščevalno vodenje policije je zdaj običajna praksa v večini naprednih držav (Ratcliffe, 2007)<ref name="Ratcliffe, J. 2007">Ratcliffe, J. (2007) ''Strategic Thinking in Criminal Intelligence'', Annadale, NSW: The Federation Press</ref> in verjetno je, da ima policijska izmenjava obveščevalnih podatkov in izmenjava informacij skupno obliko morfologije po vsem svetu (Ratcliffe, 2007).<ref name="Ratcliffe, J. 2007"/> James Sheptycki je analiziral učinke novih informacijskih tehnologij na organizacijo policijsko-obveščevalne službe in predlaga, da so se pojavile številne "organizacijske patologije", zaradi katerih je delovanje varnostno-obveščevalnih procesov v nadnacionalnem policijskem delu globoko problematično. Trdi, da mednarodna policijska informacijska vezja pomagajo "sestaviti panične prizore družbe za nadzor varnosti".<ref>{{cite news | author = Sheptycki, James | year=2007 | title=High Policing in the Security Control Society | journal=Policing | volume=1 | number=1 | pages=70–79 | doi=10.1093/police/pam005 | url=http://policing.oxfordjournals.org/cgi/content/full/1/1/70 | accessdate=2011-04-09}}</ref> Paradoksalen učinek je, da bolj ko si policijske službe prizadevajo za varnost, večje so občutki negotovosti. Policijska razvojna pomoč šibkim, propadlim ali propadajočim državam je druga oblika mednarodnega policijskega dela, ki je vzbudila pozornost. Ta oblika mednarodnega policijskega dela igra vedno pomembnejšo vlogo pri ohranjanju miru Združenih narodov in v prihodnjih letih naj bi se še povečala, zlasti ko si mednarodna skupnost prizadeva razviti pravno državo in reformirati varnostne institucije v državah, ki si opomorejo od konfliktov (Goldsmith in Sheptycki , 2007).<ref>Goldsmith, A. and Sheptycki, J. (2007) Crafting Transnational Policing; State-Building and Global Policing Reform, Oxford: Hart Law Publishers</ref> Pri nadnacionalni policijski razvojni pomoči so neravnovesja moči med donatorji in prejemniki močna in pojavljajo se vprašanja o uporabnosti in prenosljivosti policijskih modelov med jurisdikcijami (Hills, 2009)<ref>Hills, A. (2009) 'The Possibility of Transnational Policing, Policing and Society, Vol. 19 No. 3 pp. 300–317</ref> Morda je največje vprašanje v zvezi s prihodnjim razvojem mednarodnega policijskega dela: v čigavem interesu je? Na bolj praktični ravni se vprašanje prelevi v vprašanje, kako mednarodne policijske institucije demokratično odgovoriti (Sheptycki, 2004).<ref>Sheptycki, J. (2004) 'The Accountability of Transnational Policing Institutions: The Strange Case of Interpol' The Canadian Journal of Law and Society, Vol. 19 No. 1, pp. 107–134</ref> Na primer, v skladu s poročilom o globalni odgovornosti za leto 2007 (Lloyd, et al. 2007) je imel Interpol v svoji kategoriji najnižje ocene (IGO), na desetem mestu z 22-odstotno oceno splošnih zmožnosti odgovornosti (str. 19).<ref>Lloyd, R. Oatham, J. and Hammer, M. (2007) 2007 Global Accountability Report: London: One World Trust</ref> Kot poudarja to poročilo in se zdi, da to potrjuje obstoječa akademska literatura o mednarodnem policijskem delu, je to tajno področje, ki ni odprto za sodelovanje civilne družbe. ==Oprema== ===Orožje=== [[Slika:USMC-110302-M-0913T-088.jpg|sličica|311x311_pik|Oborožene policijske sile z [[Balistični ščit|balističnim ščitom]] in [[Avtomatska puška|avtomatsko puško]]]] V mnogih državah policisti nosijo [[strelno orožje]], predvsem [[Pištola|pištole]], pri običajnem opravljanju svojih nalog. V [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] (razen na Severnem Irskem), [[Islandija|Islandiji]], [[Irska|Irskem]], [[Norveška|Norveškem]], [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]<ref>{{cite news |title= NSW "gobsmacked" at NZ's unarmed force |url= http://tvnz.co.nz/national-news/nsw-gobsmacked-nz-s-unarmed-force-3747701 |publisher= Television New Zealand |date= 29 August 2010 |accessdate= 9 August 2014}}</ref> in Malti, z izjemo specializiranih enot, policisti ne nosijo strelnega orožja. Norveška policija ima v svojih vozilih strelno orožje, vendar ne na pasu, zato mora pridobiti dovoljenje, preden je mogoče orožje odstraniti iz vozila. Policija ima pogosto posebne enote za ravnanje z oboroženimi storilci kaznivih dejanj in podobne nevarne situacije in lahko (odvisno od lokalne zakonodaje) v nekaterih skrajnih okoliščinah pozove vojsko (saj je vojaška pomoč civilni moči vloga številnih oboroženih sil). Morda najbolj odmeven primer tega je bil, ko je leta 1980 metropolitanska policija predala nadzor nad obleganjem iranskega veleposlaništva Posebni letalski službi. Lahko so tudi oboroženi z nesmrtonosnim orožjem (natančneje znano kot "manj kot smrtonosno" ali "manj smrtonosno", saj so še vedno smrtonosni <ref>{{Cite web|last=Szabo|first=Liz|title=Rubber bullets can kill, blind or maim people for life, but authorities continue to use them.|url=https://www.usatoday.com/story/news/health/2020/06/03/rubber-bullets-less-lethal-weapons-can-kill-but-still-used/3134019001/|access-date=2020-06-08|website=USA Today|language=en-US}}</ref>), zlasti za obvladovanje nemirov. Med nesmrtonosno orožje spadajo palice, [[solzivec]], sredstva za nadzor nemirov, gumijaste krogle, ščitniki za zaščito pred nemiri, [[Vodni top|vodni topovi]] in [[Električni paralizator|električni paralizatorji]]. Policisti običajno nosijo lisice, da zadržijo osumljence. Uporaba strelnega orožja ali smrtonosne sile je običajno skrajno sredstvo, ki se uporabi le, kadar je to potrebno za reševanje človeškega življenja, čeprav nekatere jurisdikcije (na primer [[Brazilija]]) dovoljujejo njegovo uporabo proti begajočim kriminalcem in pobeglim obsojencem. Ameriška policija sme uporabljati smrtonosno silo preprosto, če "misli, da je njeno življenje ogroženo<ref>{{Cite web|last=Starkey|first=Brando Simeo|date=2017-06-28|title=The words 'I thought my life was in danger' allow police to kill black people without fear of reprisal|url=https://theundefeated.com/features/the-words-i-thought-my-life-was-in-danger-allow-police-to-kill-black-people-without-fear-of-reprisal/|access-date=2020-06-08|website=The Undefeated|language=en-US}}</ref>." V [[Južna Afrika|Južni Afriki]] je bila nedavno uvedena politika "ustreli, da ubiješ", ki policiji omogoča uporabo smrtonosne sile proti kateri koli osebi, ki predstavlja znatno grožnjo zanje ali za civilno prebivalstvo<ref>{{cite web |url=http://www.news24.com/SouthAfrica/News/Cops-must-shoot-to-kill-20100325 |title=Cops 'must shoot to kill' |accessdate=1 July 2010|date=2010-03-25 }}</ref>. Ker ima država eno najvišjih stopenj nasilnega kriminala, predsednik Jacob Zuma trdi, da mora [[Južna Afrika]] kriminal obravnavati drugače kot druge države<ref>{{cite news |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/8357482.stm |title=SA minister defends shoot-to-kill |accessdate=1 July 2010 | work=BBC News | date=November 12, 2009}}</ref>. ===Komunikacijska sredstva=== Sodobne policijske sile za usklajevanje svojega dela, izmenjavo informacij in hitro pomoč pogosto uporabljajo dvosmerno opremo za radijsko komunikacijo, ki jo nosijo na osebi in so vgrajene v vozila. V zadnjih letih so mobilni podatkovni terminali, nameščeni v vozilih, povečali sposobnost policijske komunikacije, omogočili lažje odpošiljanje klicev, preverjanje kazenskega stanja oseb, ki jih zanimajo, v nekaj sekundah in posodabljanje dnevnega dnevnika dejavnosti policistov ter drugo, potrebna poročila sproti. Drugi pogosti deli policijske opreme vključujejo svetilke / bakle, piščalke, policijske zvezke in "knjižice vozovnic" ali citate. Nekatere policijske službe so razvile napredne računalniške sisteme za prikaz in komunikacijo podatkov, da bi policistom podatke v realnem času prinašali, en primer je sistem obveščanja o domeni NYPD. ===Prevozna sredstva=== Policijska vozila se uporabljajo za pridržanje, patruljiranje in prevoz. Osnovno policijsko patruljno vozilo je posebej prirejena limuzina s štirimi vrati (limuzina v britanski angleščini). Policijska vozila so običajno označena z ustreznimi logotipi in so opremljena s sirenami in utripajočimi svetlobnimi palicami, ki pomagajo drugim ozavestiti prisotnost policije. [[Slika:Dubai Police at work (cropped).jpg|sličica|311x311_pik|Policijski avtomobili v [[Dubaj|Dubaju]]]] Civilna vozila se uporabljajo predvsem za prijemanje kriminalcev, ne da bi jih opozorili na njihovo prisotnost. Nekatere policijske enote za označevanje avtomobilov uporabljajo neoznačene ali minimalno označene avtomobile, saj vozniki ob pogledu na označena policijska vozila upočasnijo vožnjo, civilna vozila pa policistom olajšajo ulov hitrih vozil in kršiteljev prometa. Ta praksa je kontroverzna, na primer država [[New York]] je to prakso leta 1996 prepovedala z utemeljitvijo, da ogrožala voznike, ki bi jih ljudje, ki se predstavljajo za policiste, lahko potegnili iz prometa.<ref>{{cite news|last=Dao |first=James |url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9800E1DB1E39F93BA25757C0A960958260&n=Top/Reference/Times%20Topics/Subjects/R/Roads%20and%20Traffic |title=Pataki Curbs Unmarked Cars' Use |newspaper=New York Times |date=1996-04-18 |accessdate=2009-06-21}}</ref> Pogosto se uporabljajo tudi motorna kolesa, zlasti na lokacijah, do katerih avtomobil morda ne bo mogel priti, za nadzor potencialnih situacij javnega reda, ki vključujejo sestanke motoristov in pogosto pri spremstvu, kjer lahko policisti motornih koles hitro očistijo pot spremljenim vozilom. Na nekaterih območjih se uporabljajo kolesarske patrulje, ker omogočajo bolj odprto interakcijo z javnostjo. Policija tudi pogosto uporablja kolesa za ustvarjanje začasnih barikad proti protestnikom<ref>{{Cite news|last=Wilson|first=Jason|date=2017-06-15|title=The new horsemen: how American riot police embraced the bicycle|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/cities/2017/jun/15/the-new-horsemen-why-american-riot-police-embraced-the-bicycle|access-date=2020-06-08|issn=0261-3077}}</ref>. Poleg tega lahko njihovo tišje delovanje olajša približevanje osumljencev nenadoma in jim lahko pomaga pri zasledovanju, ko poskušajo peš pobegniti. Policijske sile uporabljajo vrsto posebnih vozil, kot so [[Helikopter|helikopterji]], [[Letalo|letala]], plovila, premična poveljniška mesta, dostavna vozila, [[Tovornjak|tovornjaki]], terenska vozila, motorna kolesa in [[Oklepno vozilo|oklepna vozila]]. ===Ostala varnostna oprema=== Policijski avtomobili lahko vsebujejo tudi gasilne aparate<ref>{{cite web|url=http://visual.merriam-webster.com/society/safety/crime-prevention/police-car.php|title=Police car image}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.cbsnews.com/stories/2005/10/19/earlyshow/main955104.shtml|title=Car Fire Rescue, Caught On Tape|quote=My partner grabbed the fire extinguisher and I ran to the car. We didn't know somebody was in there at first. And then everybody started yelling, 'There's somebody trapped! There's somebody trapped!' And, along with the help of a bunch of citizens, we were able to get him out in the nick of time. | work=CBS News | date=October 19, 2005}}</ref> in [[defibrilator]]<ref>{{cite web|url=http://www.rochestermn.gov/departments/police/defibrillation/ |publisher=City of [[Rochester, Minnesota]] |title=Early Defibrillation |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100701195919/http://www.rochestermn.gov/departments/police/defibrillation/ |archivedate=July 1, 2010 }}</ref>. ==Policijska strategija== Pojav policijskega avtomobila, dvosmernega radia in telefona v začetku 20. stoletja je policijo bistveno spremenil, osredotočili so se na odzivanje na klice v službo.<ref>{{cite journal |author1=Reiss Jr |author2=Albert J. |title=Police Organization in the Twentieth Century |journal=Crime and Justice |year=1992 |volume= 15|pages= 51–97|id={{NCJ|138800}} |doi=10.1086/449193}}</ref> S to preobrazbo je postalo policijsko poveljevanje in nadzor bolj centralizirano. V ZDA je August Vollmer uvedel druge reforme, vključno z zahtevami glede izobrazbe za policiste.<ref>{{cite magazine|title=Finest of the Finest |magazine=Time Magazine |date=February 18, 1966 |url=http://jcgi.pathfinder.com/time/magazine/article/0,9171,899019,00.html |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081014095649/http://jcgi.pathfinder.com/time/magazine/article/0%2C9171%2C899019%2C00.html |archivedate=October 14, 2008 }}</ref> O.W. Wilson, študent Vollmerja, je pomagal zmanjšati korupcijo in uvedel profesionalizem v Wichiti v Kansasu in kasneje na policijskem oddelku v Chicagu<ref name="cdlib">{{cite web |url=http://content.cdlib.org/view?docId=tf3v19n6s0&doc.view=entire_text |title=Guide to the Orlando Winfield Wilson Papers, ca. 1928–1972 |publisher=Online Archive of California |accessdate=2006-10-20}}</ref>. Strategije, ki jih je uporabil O.W. Wilson je vključeval menjavanje policistov od skupnosti do skupnosti, da bi zmanjšali njihovo ranljivost za korupcijo, ustanovitev nestrankarskega policijskega odbora za pomoč policiji, strog sistem zaslug za napredovanja znotraj oddelka in agresiven rekrutacijski nagon z višjimi policijskimi plačami. privabiti strokovno usposobljene častnike<ref name="nytimes-1960">{{cite news |title=Chicago Chooses Criminologist to Head and Clean Up the Police |publisher=United Press International/The New York Times |date=February 22, 1960}}</ref>. V času profesionalizma policijske službe so se organi pregona osredotočili na obravnavanje kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj ter izvajanje vmesnih vidnih patrulj, namesto da bi se bolj osredotočali na preprečevanje kriminala<ref>{{cite book |title=Evolving Strategy of Policing: Case Studies of Strategic Change |author1=Kelling, George L. |author2=Mary A. Wycoff |date=2002 |publisher=National Institute of Justice |id={{NCJ|198029}}}}</ref>. Študija preventivne patrulje v [[Kansas City|Kansas Cityju]] v zgodnjih sedemdesetih letih je pokazala pomanjkljivosti pri uporabi vidnih patrulj za avtomobile za preprečevanje kriminala. Ugotovilo je, da brezciljne avtomobilske patrulje le malo odvračajo od kriminala in so pogosto ostale neopažene v javnosti. Patrulji v avtomobilih niso imeli dovolj stikov in interakcije s skupnostjo, kar je vodilo do družbenega razkola med njima<ref>{{cite web|url=http://www.policefoundation.org/pdf/kcppe.pdf |title=The Kansas City Preventive Patrol Experiment – A Summary Report |publisher=Police Foundation |author1=Kelling, George L. |author2=Tony Pate |author3=Duane Dieckman |author14=Charles E. Brown |year=1974 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20121010100509/http://policefoundation.org/pdf/kcppe.pdf |archivedate=2012-10-10 }}</ref>. V osemdesetih in devetdesetih letih so številne agencije pregona začele sprejemati policijske strategije v skupnosti, druge pa so sprejele problematično usmerjeno policijsko delo. Počeno okno je bil še en pristop, povezan s tem, ki sta ga v osemdesetih letih uvedla James Q. Wilson in George L. Kelling, ki sta predlagala, naj policija posveča večjo pozornost manjšim kršitvam "kakovosti življenja" in neprimernemu ravnanju. Koncept te metode je preprost: razbita okna, [[Grafit|grafiti]] in drugo fizično uničenje ali degradacija lastnine ustvarjajo okolje, v katerem je verjetnost kriminala in nereda večja. Prisotnost polomljenih oken in grafitov sporoča, da oblastem ni vseeno in ne poskušajo odpraviti težav na teh območjih. Zato odpravljanje teh majhnih težav preprečuje resnejše kriminalne dejavnosti<ref>{{cite magazine |url=https://www.theatlantic.com/doc/198203/broken-windows |title=Broken Windows |magazine=Atlantic Monthly |date = March 1982|author1=Kelling, George L. |author2=James Q. Wilson |url-access=subscription }}</ref>. Teorijo sta v začetku devetdesetih popularizirala šef policije William J. Bratton in župan New Yorka Rudy Giuliani. Na podlagi teh prejšnjih modelov je postalo tudi obveščanje pod nadzorom pomembna strategija. Obveščevalno policijsko in problematično usmerjeno policijsko delo dopolnjujeta strategiji, ki vključuje sistematično uporabo informacij<ref>{{cite web |author=Tilley, Nick |title=Problem-Oriented Policing, Intelligence-Led Policing and the National Intelligence Model |publisher=Jill Dando Institute of Crime Science, University College London |url=http://www.jdi.ucl.ac.uk/publications/short_reports/problem_oriented_policing.php |year=2003}}</ref>. Čeprav še vedno nima splošno sprejete opredelitve, je bistvo obveščevalnega vodenja policije bolj kot obratno poudarjanje zbiranja in analize informacij za vodenje policijskih operacij, kot pa obratno.<ref>{{cite web|title=Intelligence-led policing: A Definition|publisher=Royal Canadian Mounted Police|url=http://www.rcmp-grc.gc.ca/crimint/intelligence_e.htm|accessdate=2007-06-15 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20060515144758/http://www.rcmp-grc.gc.ca/crimint/intelligence_e.htm |archivedate = May 15, 2006}}</ref>. S tem povezan razvoj je policijsko delo na podlagi dokazov. Podobno kot politika, ki temelji na dokazih, je z dokazi podprto izvajanje nadzorovanih eksperimentov, da bi ugotovili, katere metode policijskega delovanja so učinkovitejše. Med vodilnimi zagovorniki policijskega dela, ki temelji na dokazih, sta kriminolog Lawrence W. Sherman in filantrop Jerry Lee. Ugotovitve nadzorovanih eksperimentov vključujejo [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolisov]] eksperiment za nasilje v družini<ref name="sherman1984-pf">{{cite web|url=http://www.policefoundation.org/pdf/minneapolisdve.pdf |title=The Minneapolis Domestic Violence Experiment |date=April 1984 |author1=Sherman, Lawrence W. |author2=Richard A. Berk |name-list-style=amp |publisher=Police Foundation |accessdate=2007-06-12 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070705011333/http://www.policefoundation.org/pdf/minneapolisdve.pdf |archivedate=2007-07-05 }}</ref>, dokaze, da patrulje odvračajo od kaznivih dejanj, če so koncentrirane na žariščih<ref>{{cite journal | last1 = Sherman | first1 = L.W. | last2 = Weisburd | first2 = D. | year = 1995 | title = General deterrent effects of police patrol in crime "hot spots": A randomized, controlled trial. | url = | journal = Justice Quarterly | volume = 12 | issue = 4| pages = 625–648 | doi=10.1080/07418829500096221}}</ref> in da omejevanje policijskih pooblastil za odstrel osumljencev ne povzroča večjega števila kaznivih dejanj ali nasilja nad policisti<ref>Sherman, L.W. (1983). 'Reducing Police Gun Use: Critical Events, Administrative Policy and Organizational Change', in Punch, M. (ed.) ''Control in the Police Organization'', Cambridge, Massachusetts: M.I.T. Press.</ref>. Uporabo eksperimentov za oceno koristnosti strategij podpirajo številne policijske službe in institucije, vključno z ameriško policijsko fundacijo in UK College of Policing. ==Omejitev uporabe sile== V mnogih [[Država|državah]] je bilo razvito kazensko procesno [[pravo]], ki ureja presojo policistov, tako da ti ne samovoljno ali neupravičeno izvajajo svoja pooblastila za prijetje, preiskovanje in zaseg ter uporabo sile. V [[Združene države Amerike|ZDA]] je Miranda proti [[Arizona|Arizoni]] povzročila široko uporabo opozoril Miranda ali ustavnih opozoril. V "Mirandi" je [[sodišče]] ustvarilo zaščitne ukrepe pred samoobtožnimi izjavami po aretaciji. [[Sodišče]] je presodilo, da "tožilstvo ne sme uporabljati izrek, bodisi razbremenilnih bodisi obremenilnih, ki izhajajo iz zaslišanja, ki so ga sprožili policisti, potem ko je bila oseba pridržana ali kako drugače prikrajšana za [[Svoboda (razločitev)|svobodo]] ukrepanja na kakršen koli pomemben način, razen če dokaže uporaba procesnih zaščitnih ukrepov, ki zagotavljajo privilegij pete spremembe pred samoobtožbo" <ref name="law.cornell.edu">Supreme Court of the United States, ''Terry v. Ohio'' (No. 67), Certiorari to the Supreme Court of Ohio. Retrieved 2010-05-12 from [https://www.law.cornell.edu/supct/html/historics/USSC_CR_0392_0001_ZS.html law.cornell.edu]</ref> Policiji v [[Združene države Amerike|ZDA]] je tudi prepovedano pridržati osumljence kaznivih dejanj več kot razumno dolgo (običajno 24–48 ur) pred privedbo [[Sodišče|sodišča]], z uporabo [[Mučenje|mučenja]], zlorabe ali fizičnih groženj za pridobivanje priznanj, s prekomerno silo za prijetje in preiskovanje teles osumljencev ali njihovih domov brez naloga, pridobljenega ob dokazu verjetnega vzroka. Štiri izjeme od ustavne zahteve za odredbo o preiskavi so: *Soglasje *Preiskovalni nalog za aretacijo *Preiskave motornih vozil *Nujne okoliščine V zadevi Terry proti [[Ohio|Ohiu]] (1968) je [[sodišče]] zaseg razdelilo na dva dela, preiskovalno ustavitev in aretacijo. [[Sodišče]] je nadalje presodilo, da je med preiskovalno zaustavitvijo preiskava policista "omejena na tisto, kar je minimalno potrebno za ugotovitev, ali je osumljenec oborožen, in vdor, ki je namenjen izključno zaščiti sebe in druge v bližini, je omejen na ugotavljanje prisotnosti orožja "(vrhovno sodišče [[Združene države Amerike|ZDA]]). Pred Terryjem je vsako policijsko srečanje pomenilo aretacijo, s čimer je policist dobil celoten obseg pooblastil za iskanje. Pooblastilo za iskanje med postankom Terry (preiskovalna postaja) je omejeno samo na orožje<ref name="law.cornell.edu"/>. Uporaba prevare za dosego izpovedi je dovoljena, ne pa tudi uporaba prisile. Obstajajo izjeme ali nujne okoliščine, kot je izrecna potreba po razorožitvi osumljenca ali preiskava osumljenca, ki je že aretiran (preiskava pri aretaciji). Zakon Posse Comitatus močno omejuje uporabo [[Vojska|vojske]] za policijske dejavnosti, kar daje policijskim enotam poseben pomen ([[SWAT]] ekipe). [[Velika Britanija|Britanske]] policiste urejajo podobna pravila, kot so tista, ki so bila v [[Anglija|Anglijo]] in [[Wales]] uvedena v skladu z Zakonom o policiji in kazenskih dokazih iz leta 1984 (PACE), vendar imajo na splošno večja pooblastila. Lahko na primer zakonito preiščejo vsakega osumljenega, ki je bil aretiran, ali njegova vozila, dom ali poslovne prostore, brez naloga, in lahko vse, kar najdejo pri preiskavi, zasežejo kot dokaz. Vsi policisti v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], ne glede na njihov dejanski čin, so po svojem pravnem položaju "policisti". To pomeni, da ima novoimenovani nadzornik enaka pooblastila za aretacijo kot glavni nadzornik ali komisar. Vendar imajo nekateri višji čini dodatna pooblastila za odobritev nekaterih vidikov policijskih operacij, na primer pooblastilo za dovoljenje preiskave osumljene hiše (oddelek 18 PACE v [[Anglija|Angliji]] in [[Wales|Walesu]]) s strani častnika inšpektorskega ranga ali pooblastilo za dovoli pridržanje osumljenca za več kot 24 ur s strani nadzornika. ==Ravnanje, odgovornost in zaupanje javnosti== Policijske službe običajno vključujejo enote za preiskovanje [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]], ki jih je zagrešila policija sama. Te enote se običajno imenujejo Generalni inšpektorat ali v [[Združene države Amerike|ZDA]] "notranje zadeve". V nekaterih državah za take namene obstajajo ločene organizacije zunaj policije, na primer Britanski neodvisni urad za policijsko ravnanje. Vendar pa je zaradi ameriških zakonov o kvalificirani imuniteti vedno težje preiskovati in obtoževati policijsko kršenje in kazniva dejanja.<ref>{{Cite web|title=Supreme Court weighs qualified immunity for police accused of misconduct|url=https://www.npr.org/2020/06/08/870165744/supreme-court-weighs-qualified-immunity-for-police-accused-of-misconduct|access-date=2020-06-08|website=MPR News}}</ref> Nekatere državne in lokalne jurisdikcije, na primer Springfield v [[Illinois|Illinoisu]]<ref>{{cite news|title=Police review board gets started|author=Amanda Reavy|url=http://www.sj-r.com/sections/news/stories/112655.asp|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304124316/http://www.sj-r.com/sections/news/stories/112655.asp|url-status=dead|archive-date=2016-03-04|work=The State Journal-Register Online}}</ref>, imajo podobne zunanje revizijske organizacije. Policijsko službo [[Severna Irska|Severne Irske]] preiskuje policijski varuh človekovih pravic za [[Severna Irska|Severno Irsko]], zunanja agencija, ustanovljena na podlagi poročila Pattena o policijskem vodenju province. V Republiki Irski Gardo Síocháno preiskuje komisija [[Varuh človekovih pravic|varuha človekovih pravic]] Garda Síochána, neodvisna komisija, ki je maja 2007 zamenjala odbor za pritožbe v Gardi. Posebna preiskovalna enota v [[Ontario|Ontariu]] v [[Kanada|Kanadi]] je ena redkih civilnih agencij po vsem svetu, ki je odgovorna za preiskovanje okoliščin policije in civilistov, ki so povzročile smrt, resne poškodbe ali obtožbe o spolnem napadu. Agencija je navedla nezadostno sodelovanje različnih policijskih služb, ki ovirajo njihove preiskave<ref>{{cite news|title=Star Exclusive: Police ignore SIU's probes|url=https://www.thestar.com/news/article/943363--star-exclusive-police-ignore-siu-s-probes|work=Toronto Star | date=February 22, 2011}}</ref>. V [[Hong Kong|Hongkongu]] bosta morebitne obtožbe o korupciji v policiji preiskovala neodvisna komisija za boj proti korupciji in neodvisni policijski pritožbeni svet, dve agenciji, ki sta neodvisni od policije. Zaradi dolgotrajnega upada zaupanja javnosti v organe pregona v [[Združene države Amerike|ZDA]] so v obravnavi telesne kamere, ki jih nosijo policisti<ref>{{cite news| url=https://www.nytimes.com/roomfordebate/2013/10/22/should-police-wear-cameras/body-cameras-could-restore-trust-in-police | work=The New York Times | title=If Police Encounters Were Filmed | date=October 22, 2013}}</ref>. ===Uporaba sile=== Policisti so kritizirani tudi zaradi uporabe sile, zlasti smrtonosne. Natančneje, napetost se poveča, ko policist ene etnične skupine poškoduje ali ubije osumljenca druge. V [[Združene države Amerike|ZDA]] takšni dogodki občasno sprožijo proteste in obtožbe [[Rasizem|rasizma]] proti policiji in obtožbe, da policijske službe izvajajo rasno profiliranje. [[Slika:Policiais Manifestacoes 20170209.jpg|sličica|359x359_pik|Uporaba policijske sile na protestih v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]]] V [[Združene države Amerike|ZDA]] od šestdesetih let prejšnjega stoletja skrb za tovrstna vprašanja vedno bolj bremenijo organe kazenskega pregona, sodišča in zakonodajne organe na vseh ravneh vlade. Nekateri trdijo, da so incidenti, kot so nemiri v Wattsu leta 1965, posnetki pretepanja leta 1991, ko so policisti [[Los Angeles|Los Angelesa]] posneli policijo pretepati Rodneyja Kinga, in izgredi po oprostilni sodbi dokaz, da ameriški policiji nevarno primanjkuje ustreznega nadzora. Dejstvo, da se je ta trend zgodil sočasno z vzponom gibanja za državljanske pravice, "vojno proti drogam" in hitrim porastom nasilnih kaznivih dejanj od šestdesetih do devetdesetih let, je postavilo vprašanja v zvezi z vlogo, administracijo in obsegom policijskih pooblastil vse bolj zapleteno. Policijske uprave in lokalne oblasti, ki jih nadzirajo v nekaterih jurisdikcijah, so nekatere programe poskušale omiliti s programi za ozaveščanje skupnosti in policijskim delovanjem v skupnosti, da bi policija postala bolj dostopna vsem lokalnim skupnostim, in sicer tako, da si prizadevajo za povečanje raznolikosti zaposlovanja s posodobitvijo odgovornosti policije do skupnosti in po zakonu ter s povečanim nadzorom znotraj oddelka ali civilnih komisij. V primerih, ko takšnih ukrepov ni bilo ali jih ni, je Ministrstvo za pravosodje [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] vložilo civilne tožbe zoper lokalne organe pregona, pooblaščene po Zakonu o nasilnem kriminalu in kazenskem pregonu iz leta 1994. To je prisililo lokalne oddelke, da izvedejo organizacijske spremembe, sklenejo poravnave z odlokom o soglasju za sprejetje takih ukrepov in jih nadzorujejo s strani Ministrstva za pravosodje<ref>{{cite book |title=The New World of Police Accountability |author=Walker, Samuel |year=2005 |publisher=Sage |page=5 |isbn=978-0-534-58158-9}}</ref>. Maja 2020 je postalo priljubljeno svetovno gibanje za povečan nadzor policijskega nasilja, ki se je začelo v [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolisu]] v [[Minnesota|Minnesoti]] z umorom Georgea Floyda. Pozivi za defundiranje policije in popolno ukinitev policije so v ZDA dobili večjo podporo kot bolj kritiziran sistemski [[rasizem]] v policiji<ref>{{Cite news|last=Levin|first=Sam|date=2020-06-06|title=What does 'defund the police' mean? The rallying cry sweeping the US – explained|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/us-news/2020/jun/05/defunding-the-police-us-what-does-it-mean|access-date=2020-06-08|issn=0261-3077}}</ref>. ===Zaščita posameznikov=== Vrhovno sodišče [[ZDA]] od leta 1855 dosledno razsodi, da uslužbenci organov pregona niso dolžni zaščititi nobenega posameznika, kljub geslu "ščiti in služi". Njihova dolžnost je uveljavljati zakon na splošno. Prvi tak primer je bil leta 1855<ref>{{cite court |litigants=South v. State of Maryland |court=Supreme Court of the United States |date=1855|url= https://scholar.google.co.uk/scholar_case?case=15918309369607656613&hl=en&as_sdt=2&as_vis=1&oi=scholarr}}</ref>. Najnovejše leta 2005: Castle Rock proti Gonzalesu<ref>{{cite web |url=http://straylight.law.cornell.edu/supct/html/04-278.ZS.html|title=Castle Rock v. Gonzales |accessdate=2009-03-21 |publisher=[[Cornell University Law School]]}}</ref>. V nasprotju s tem je policija v nekaterih jurisdikcijah upravičena do zaščite zasebnih pravic. Da bi zagotovili, da se policija ne bi vmešavala v redne pristojnosti sodišč, nekatera policijska dejanja zahtevajo, da se policija vmešava le v primerih, ko zaščite pred sodišči ni mogoče dobiti pravočasno in kadar brez vmešavanja policije uresničevanje zasebne pravice bi bilo ovirano.<ref name="#2">See e.g. § 1 section 2 of the Police Act of [[North Rhine-Westphalia]]: {{cite web|url=http://www1.polizei-nrw.de/im/Recht/Polizeigesetz/ |title=Police Act of the German state of North Rhine-Westphalia |accessdate=2008-08-10 |work=polizei-nrw.de |publisher=Land Nordrhein-Westfalen |language=de |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081210140019/http://www.polizei-nrw.de/im/Recht/Polizeigesetz/ |archivedate=December 10, 2008 }}</ref> To bi na primer policiji omogočilo, da ugotovi identiteto gosta v restavraciji in jo posreduje gostilničarju v primeru, da gost ponoči ne more plačati računa, ker je bila denarnica ravnokar ukradena z restavracijske mize. Poleg tega v [[ZDA]] obstajajo zvezne agencije za kazenski pregon, katerih poslanstvo vključuje zagotavljanje zaščite vodstvenih delavcev, kot so predsednik in spremljevalni družinski člani, obiski tujih veljakov in drugi visoki posamezniki<ref name="#2"/>. Take agencije vključujejo ameriško tajno službo in policijo [[Združene države Amerike|ZDA]]. ==Po državah== Policijske sile običajno organizira in financira neka vladna raven. Raven vlade, odgovorna za policijo, se od kraja do kraja razlikuje in je lahko na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Nekatere države imajo policijske enote, ki služijo istemu ozemlju, njihova pristojnost pa je odvisna od vrste kaznivega dejanja ali drugih okoliščin. Druge države, kot so [[Avstrija]], [[Čile]], [[Izrael]], [[Nova Zelandija]], [[Filipini]], [[Južna Afrika]] in [[Švedska]], imajo eno samo nacionalno policijo<ref>{{cite book |title=Challenges of Policing Democracies: A World Perspective |author1=Das, Dilip K. |author2=Otwin Marenin |publisher=Routledge |year=2000 |page=17|isbn=978-90-5700-558-9 |url=https://archive.org/details/challengesofpoli0000unse/page/17 }}</ref>. Ponekod z več nacionalnimi policijskimi silami je ena skupna ureditev civilna policija in paravojaška [[žandarmerija]], kot sta Police Nationale in National žandarmerija v [[Francija|Franciji]]<ref name="bayley-1979"/>. Francoski policijski sistem se je razširil v druge države skozi [[napoleonske vojne]]<ref name="Emsley">{{cite book | first = Clive| last = Emsley| title = Gendarmes and the State in Nineteenth-Century Europe|edition= 1999|pages= 52–57 | publisher = Oxford University Press| isbn= 978-0-19-820798-6| year = 1999}}</ref> in francosko kolonialno cesarstvo<ref name="SyrGend1">{{cite book |last1=Deep |first1=Daniel |title=Occupying Syria Under the French Mandate: Insurgency, Space and State Formation |date=2012 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-107-00006-3 |page=204 }}</ref><ref name="Congo">{{cite book|title=Historical Dictionary of Republic of the Congo|last1=Clark|first1=John|last2=Decalo|first2=Samuel|location=Lanham|publisher=Scarecrow Press|date=2012|isbn=978-0-8108-7989-8|pages=44–49 }}</ref>. Drugi primer sta Policía Nacional in Guardia Civil v [[Španija|Španiji]]. Tako v Franciji kot v Španiji civilna sila nadzoruje urbana območja, paravojaška sila pa podeželska območja. [[Italija]] ima podoben dogovor s Polizia di Stato in karabinjerji, čeprav se njihove jurisdikcije bolj prekrivajo. Nekatere države imajo ločene agencije za uniformirano policijo in detektive, na primer [[Vojaška policija|vojaško policijo]] in civilno policijo v [[Brazilija|Braziliji]] ter policijo Carabineros in preiskovalno policijo v Čilu. [[Slika:Armenian Police Honour Guard.jpeg|sličica|250x250px|Polaganje venca [[Armenija|armenske]] policijske častne garde]] Druge države imajo mednarodne policijske sile, vendar se njihove pristojnosti večinoma ne prekrivajo. V mnogih državah, zlasti v federacijah, sta lahko dve ali več stopenj policijske sile, od katerih vsaka služi različnim nivojem upravljanja in uveljavlja različne pododstavke zakona. V [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Nemčija|Nemčiji]] večino policijskega nadzora izvajajo državne (tj. Provincialne) policijske enote, ki jih dopolnjuje zvezna policija. Čeprav [[Združeno kraljestvo]] ni federacija, ima podobno ureditev, kjer je za policijo odgovorna predvsem regionalna policija, na nacionalni ravni pa obstajajo posebne enote. V [[Kanada|Kanadi]] je Royal Canadian Mounted Police (RCMP) zvezna policija, medtem ko se občine lahko odločijo, ali bodo vodile lokalno policijsko službo ali pa bodo lokalne policijske naloge prevzele za večje. Večina mestnih območij ima lokalno policijsko službo, medtem ko večina podeželskih območij sklene pogodbo z RCMP ali z deželno policijo v [[Ontario|Ontariu]] in [[Quebec|Quebecu]]. Združene države imajo zelo decentraliziran in razdrobljen sistem kazenskega pregona z več kot 17.000 državnimi in lokalnimi organi pregona.<ref>{{cite web |url=http://www.ojp.gov/bjs/lawenf.htm |title=Law Enforcement Statistics |publisher=Bureau of Justice Statistics |accessdate=2007-05-23 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20061002175933/http://www.ojp.gov/bjs/lawenf.htm |archivedate = October 2, 2006}}</ref> Te agencije vključujejo lokalno policijo, okrožne organe pregona (pogosto v obliki šerifa ali okrožne policije), državno policijo in zvezne organe pregona. Zvezne agencije, kot je [[FBI]], so pristojne samo za zvezne zločine ali tiste, ki vključujejo več kot eno državo. Druge zvezne agencije so pristojne za določeno vrsto kaznivega dejanja. Primeri vključujejo Zvezno zaščitno službo, ki patruljira in ščiti vladne stavbe; poštna policija, ki ščiti poštne zgradbe, vozila in predmete; park policija, ki varuje nacionalne parke; in policija Amtrak, ki patruljira na postajah in vlakih Amtrak. Obstajajo tudi nekatere vladne agencije, ki poleg drugih nalog opravljajo policijske funkcije, na primer [[obalna straža]]. == Policija v Sloveniji == ''Glavni članek: [[Policija (Slovenija)]]'' V [[Slovenija|Sloveniji]] je policija del [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za notranje zadeve RS]]. Njeno delovanje je bilo do leta 2013 opredeljeno v Zakonu o policiji (ZOP), od leta 2013 pa delovanje urejata dva zakona in sicer Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6314|title=Zakon o nalogah in pooblastilih policije|date=13.11.2020|accessdate=13.11.2020|website=Zakon o nalogah in pooblastilih policije|publisher=Ministerstvo za notranje zadeve|first=}}</ref> in Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol)<ref>{{Navedi splet|url=http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6315|title=Zakon o organiziranosti in delu v policiji|date=13.11.2020|accessdate=13.11.2020|website=Zakon o organiziranosti in delu v policiji|publisher=Ministerstvo za notranje zadeve|last=|first=}}</ref>. Policija se v [[Slovenija|sloveniji]] oglaša na številko 113 ali na anonimni telefon policije 080-1200. [[Slika:Policija - VW Golf.jpg|sličica|250x250px|Policist med opravljanjem svojega dela v službenem vozilu]][[Slika:Police van in Slovenia - Citroen.jpg|sličica|250x250px|[[Policijski kombi]] (pogovorno ''marica'')]] [[Slika:Police boat P66.JPG|sličica|250x250px|[[Hitri jurišni čoln|Patruljni čoln]] slovenske policije]] [[Slika:Policija Škoda Octavia IV pred Državnim zborom.jpg|sličica|250x250_pik|Avtomobil [[Policija (Slovenija)|slovenske policije]]]] === Naloge policije === Primarne naloge policije so opredeljene v 4. členu ZNPPol<ref name=":0" />: # varovanje [[Življenje|življenja]], osebne varnosti in premoženja [[Ljudje|ljudi]]; # preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] in [[Prekršek|prekrškov]], odkrivanje in prijemanje storilcev [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] in [[Prekršek|prekrškov]], drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje [[Dokaz|dokazov]] ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] in [[Prekršek|prekrškov]]; # vzdrževanje javnega reda; # nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet; # varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole; # opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih; # varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev; # varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, če z zakonom ni drugače določeno; # naloge ob naravnih in drugih nesrečah; # izvajanje nalog, določenih v tem in drugih zakonih in podzakonskih predpisih === Razdelitev policije === Policijo v Sloveniji vodi [[Generalni direktor policije (Slovenija)|Generalni direktor Policije]] skupaj s svojimi pomočniki (Služba generalnega direktorja policije). Predlaga ga [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve]] potrdi pa ga [[Vlada Republike Slovenije|vlada]]. Slovenska policija svoje delo opravlja na treh ravneh: državni, regionalni in lokalni ravni. ==== Državna raven ==== Na državni ravni policijo razdelimo na: * Upravo uniformirane policije (UUP), * Upravo kriminalistične policije (UKP), * Nacionalni forenzični [[laboratorij]] (NFL), * Upravo za policijske specialnosti (UPS), * Policijsko Akademijo (PA), * Urad za informatiko in telekomunikacije (UIT). ==== Regionalna raven ==== Na regionalni ravni trenutno deluje 8 policijskih uprav: [[Policijska uprava Celje|PU Celje]], [[Policijska uprava Koper|PU Koper]], [[Policijska uprava Kranj|PU Kranj]], [[Policijska uprava Ljubljana|PU Ljubljana]], [[Policijska uprava Maribor|PU Maribor]], [[Policijska uprava Murska Sobota|PU Murska Sobota]], [[Policijska uprava Nova Gorica|PU Nova Gorica]] in [[Policijska uprava Novo mesto|PU Novo mesto]] Policijska uprava je »območna organizacijska enota [[Policija (Slovenija)|policije]], ki jo [[Vlada Republike Slovenije|vlada]] ustanovi na določenem območju [[Slovenija|države]], določi pa tudi njen sedež. Policijske uprave so z generalno policijsko upravo povezane organizacijsko in funkcionalno. Členitev strokovnih služb na policijskih upravah je namreč prilagojena strukturi strokovnih služb generalne policijske uprave. Na regionalni ravni policijo razdelimo na: * Sektor uniformirane policije, * Sektor kriminalistične policije, * Operativno komunikacijski center, * Službo za operativno podporo ==== Lokalna raven ==== Na lokalni ravni poznamo razdelitev na postaje z običajnimi nalogami in policijske postaje s posebnimi nalogami Postaje s posebnimi nalogami razdelimo na: * Policijsko postajo [[Prometna policija|prometne policije]], * Pomorsko policijsko postajo, * Policijsko postajo [[Policijska konjenica|konjeniške policije]], * Policijsko postajo vodnikov [[Policijski pes|službenih psov]], * Policijsko postajo mejne policije, * Policijsko postajo letališke policije, * Policijsko postajo za izravnalne ukrepe. == Glej tudi == * [[Policija (Slovenija)]] * [[Milica (policija)|milica]] * [[Uradnik za vzdrževanje prava]] * [[Policijski pihalni orkester]] *[[Prometna policija]] *[[Nacionalni preiskovalni urad (Slovenija)]] *[[seznam slovenskih policistov]] ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Pravo]] [[Kategorija:Policija|*]] [[Kategorija:Javna varnost]] [[Kategorija:Nadzor]] {{normativna kontrola}} ephaeie7jnyu040ns28qteipq426hc2 5737154 5736979 2022-08-20T07:15:44Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:HH Polizeihauptmeister MZ.jpg|thumb|Nemški policist v [[Hamburg|Hamburgu]], s činom ''Polizeihauptmeister mit Zulage'' (Policist z višjim činom)]] '''Policíja''' (iz [[Srednjeveška latinščina|srednjeveške latinske]] ''policia'' 'državna uprava, oblast') je vladna [[organizacija]], ki jo [[država]] pooblasti za zagotavljanje [[varnost]]i ob spoštovanju zakonov, [[premoženje|premoženja]], preprečuje, odkriva in preiskuje [[Prekršek|prekrške]] ter [[Kaznivo dejanje|kazniva dejanja]], vzdržuje javni red in mir, nadzoruje [[Državna meja|državno mejo]], ureja in nadzira [[cestni promet]] ter izvaja druge zakonsko določene naloge znotraj državnih meja. Njihove pristojnosti vključujejo [[Aretacija|aretacijo]] in uporabo sile, ki jo država upraviči z [[Monopol nad nasiljem|monopolom nad nasiljem]] (znanim tudi kot »monopol zakonite uporabe fizične sile«). Izraz je najpogosteje povezan s policijskimi silami države, ki so pooblaščene za izvajanje policijskih akcij te države znotraj določenega pravnega ali teritorialnega območja. Policijske sile so pogosto ločeno opredeljene od [[Vojska|vojaških]] in drugih organizacij, ki sodelujejo v [[Obramba|obrambi]] države pred tujimi napadi; vendar so [[Žandarmerija|žandarmerije]] vojaške enote, zadolžene za opravljanje splošnih policijskih dolžnosti.<ref name="Lioe">{{cite book | first = Kim Eduard| last = Lioe| title = Armed Forces in Law Enforcement Operations? – The German and European Perspective|edition= 1989|pages= 52–57 | publisher = Springer-Verlag Berlin Heidelberg| isbn= 978-3-642-15433-1| year= 2010}}</ref>Policija je služba javnega sektorja, ki se financira z [[Davek|davki]]. Policijska služba v svoje delo vključuje vrsto dejavnosti, ki so uporabljene v različnih situacijah. Poleg kaznovanja skrbijo tudi za ohranjanje reda in miru. Takšne organizacije so se pričele pojavljati v koncu 18. in v začetku 19. stoletja. Razvijale so se v okviru ohranjanja [[Družbeni razred|družbenega razreda]] in zaščite zasebne lastnine. Policije so tako postale prisotne v vseh sodobnih družbah. Kljub temu pa je njihova vloga lahko večkrat sporna, saj so lahko v različni meri vpleteni v [[Korupcija|korupcijo]], policijsko brutalnost in uveljavljanje [[Avtoritarnost|avtoritarnega vladanja]]. Na besedo »policija« se lahko navezujejo tudi: policijska organizacija, policijska služba, [[orožništvo]], [[žandarmerija]], preprečevanje kriminala, zaščitna služba, organ pregona, in [[mejna kontrola]]. Člani policije so lahko: [[policist]]i, pripadniki vojske, [[oficir]]ji, inšpektorji, redarji, mirovniki ali mejna straža. Beseda "policija" ali njene izpeljanke lahko zasledimo po celem svetu v mnogih neangleško govorečih državah.<ref>{{Citenews|url=http://www.slate.com/articles/news_and_politics/explainer/2009/06/prints_of_persia.html|title=Prints of Persia|last=Beam|first=Christopher|date=2009-06-17|work=Slate|access-date=2017-08-30|issn=1091-2339}}</ref>Izjema je [[Irska]], ki se od drugih angleško govorečih držav razlikuje po izrazih v irskem jeziku [[Garda]] ([[ednina]]) in Gardaí ([[množina]]) tako za nacionalno policijo kot za njene pripadnike. V nekaterih državah je policija znana tudi kot stražništvo; evropske socialistične države pa so imele [[Milica|milico]]. Sama beseda je francoskega izvora iz 18. stoletja, ki je nastala iz grške besede politeia (vlada, organizacija). Za policiste obstajajo številni [[žargon]]ski izrazi. Nekateri izrazi za policiste so stari desetletja ali celo stoletja, ki pa so s časoma že izgubili svoj [[pomen]]. Eden najstarejših, "cop", je v veliki meri izgubil svoj pomen in postal pogost pogovorni izraz, ki ga uporablja javnost kot tudi policisti.<ref>Random House Webster's Unabridged Dictionary, 1999 CD edition</ref> == Etimologija == Beseda policija je bila prvič potrjena v angleščini v začetku 15. stoletja, sprva v različnih pomenih, ki zajemajo "(javno) politiko; državo; javni red ", beseda ''pilicija'' izvira iz srednjefrancoske ''policije'' ("javni red, uprava, [[vlada]]"),<ref>{{cite web|title=Police|url=http://www.oed.com/view/Entry/146823|website=Oxford English Dictionary|accessdate=4 February 2015}}</ref> prevedeno iz latinske ''politia'',<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0059%3Aentry%3Dpolitia politia], Charlton T. Lewis, Charles Short, ''A Latin Dictionary'', on Perseus Digital Library</ref> kar je latinizacija grškega πολιτεία (''politeia''), "[[državljanstvo]], uprava, [[politika]]".<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dpolitei%2Fa πολιτεία], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek–English Lexicon'', on Perseus Digital Library</ref> To izhaja iz πόλις (''[[polis]]''), "mesto".<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dpo%2Flis πόλις], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek–English Lexicon'', on Perseus Digital Library</ref> == Zgodovina == === Policija v zgodovini === Zakoni so se v [[Starodavna Kitajska|starodavni Kitajski]] izvajali že tisoče let, odkar se je razvilo kraljestvo Chu in Jin v pomladnem in jesenskem (zgodovisnkem) obdobju. V kraljestvu »Jin« je bilo po državi razporejenih na ducate tako imenovaih »prefektov«, vsak z določenimi pooblastili in določenim obdobjem zaposlitve. Za to delo so jih pooblastili takratni lokalni [[Sodnik|sodniki]], ki so delovali pod imenom višjih oblasti kot so [[Guverner|guvernerji]]. Za to delo jih je imenoval [[cesar]], saj so samo tako lahko nadzirali upoštevanje zakona. Vsak takratni prefekt, je imel pod seboj "podprefekta", ki so tako skupaj opravljali nadzor po določenih območjih. Nekateri prefekti so bili odgovorni za vodenje preiskav, podobno kot sodobni policijski [[Detektiv|detektivi]]. Prefekti so lahko bile tudi ženske.<ref>Whittaker, Jake. "UC Davis East Asian Studies". University of California, Davis. [http://eastasian.ucdavis.edu/research.htm UCdavis.edu] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081007143652/http://eastasian.ucdavis.edu/research.htm |date=October 7, 2008 }}</ref> Državljani so lahko prijavljali različne prekrške zoper njih kot so na primer ropi. Koncept "[[Prefektura|prefekturnega]] sistema" se je razširil tudi na druge kulture, kot sta [[Koreja]] in [[Japonska]]. V [[Babilonija|Babiloniji]] so bile takšne naloge sprva zaupane posameznikom, ki so imeli vojaško zgodovino ali pa cesarskim magnatom, ki so vladali v starobabilonskem obdobju. Sčasoma pa so bila takšna pooblastila prenesena na [[Častnik|častnike]], znane kot ''paqūdus'', ki so bili prisotni v mestih in na podeželskih naseljih. ''Paqūdu'' je bil odgovoren za preiskovanje kaznivih dejanj in izvajanje aretacij.<ref>[http://www.asor.org/anetoday/2015/08/policemen-in-1st-millennium-bc-babylonia/ ANE TODAY - 201508 - Policemen in 1st millennium BC Babylonia<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>[https://www.academia.edu/4009149/Police_forces_in_first_millennium_BC_Babylonia_and_beyond_in_KASKAL_10_2013_69-87 (PDF) Police forces in first millennium BC Babylonia and beyond, in: KASKAL 10 (2013), 69-87 | Reinhard Pirngruber - Academia.edu<!-- Bot generated title -->]</ref> V [[Stari Egipt|starem Egiptu]] so dokazi o zakonskih uveljavitvah obstajali že v obdobju starega kraljestva. Obstajajo zapisi imenovani "sodnik policije", iz četrte dinastije.<ref>{{Cite book|last1=Conser|first1=James A.|url=https://books.google.com/books?id=8olkayVkVSIC&pg=PA32|title=Law Enforcement in the United States|last2=Russell|first2=Gregory D.|last3=Gingerich|first3=Terry E.|last4=Paynich|first4=Rebecca|date=2005|publisher=Jones & Bartlett Learning|isbn=978-0-7637-8352-5|language=en}}</ref> Med peto dinastijo ob koncu starega kraljestva so za nadzor zakonov bili odgovorni častniki, ki so bili oboroženi z lesenimi palicami, zadolženi za prijemanje zločincev ter varovanje javnih mest kot so [[Trg|trgi]], [[Tempelj|templji]] in parki. Znano je, da so pri [[Straža|straženju]] in lovljenju kriminalcev uporabljali izurjene [[Opica|opice]], pavijane in [[Pes|pse]]. Po propadu starega kraljestva, se je uvedlo [[prvo vmesno obdobje Egipta]], za katerega se domneva, da je vladanje delovalo po podobnem sistemu. V tem obdobju so bili najeti [[beduini]], da varujejo meje in ščitijo trgovske potnike. V obdobju srednjega kraljestva je bila ustanovljena poklicna policija s posebnim poudarkom na izvrševanju zakona, v nasprotju s prejšnjo neformalno ureditvijo uporabe bojevnikov. V obdobju novo egipčanskega kraljestva, pa se je policija nadalje preoblikovala. Policisti so postali zasliševalci, [[Tožilec|tožilci]] in sodni izvršitelji. Postali so odgovorni za izvrševanje kazni, ki so jih izrekli sodniki. Poleg tega so bile ustanovljene posebne enote policistov, izurjene za [[Duhovnik|duhovnike]], ki so bile odgovorne za varovanje templjev in grobnic ter za preprečevanje neprimernega vedenja na festivalih ali nepravilnega spoštovanja verskih [[Obred|obredov]] med [[Bogoslužje|bogoslužji]]. Druge policijske enote so bile zadolžene za varovanje različnih prikolic, varovanje [[Mejni prehod|mejnih prehodov]], zaščito kraljevskih [[Nekropola|nekropol]], varovanje [[Suženjstvo|sužnjev]] pri delu ali med prevozom, patruljiranje reke [[Nil]] in varovanje upravnih zgradb. Policija v [[Egipt|Egiptu]] ni varovala podeželskih skupnosti, ki so pogosto same skrbele za svoje pravosodne težave tako, da so se obračale na vaške starešine, vendar je bilo med njimi veliko policistov za izvrševanje državnih zakonov.<ref>{{cite web|title=Police in Ancient Egypt|url=https://www.ancient.eu/article/1104/police-in-ancient-egypt/|website=Ancient History Encyclopedia|access-date=2020-05-03}}</ref> V [[Antična Grčija|antični Grčiji]] so za policiste uporabljali različne vojake. V Atenah je bila skupina 300 skitskih sužnjev ({{lang|grc|ῥαβδοῦχοι}}, "nosilci palic") odgovorna za varovanje javnih sestankov, da bi se ohranil red in nadzor množic, pomagala pa jim je tudi pri obravnavi zločincev, ravnanju z zaporniki in aretacijah. Druge naloge, povezane s sodobnim redarstvom, na primer preiskovanje kaznivih dejanj, so bile prepuščene državljanom.<ref>{{cite book| last =Hunter| first =Virginia J.| title =Policing Athens: Social Control in the Attic Lawsuits, 420-320 B.C.| publisher =Princeton University Press| year =1994| location =Princeton, NJ| page =3| url =http://press.princeton.edu/titles/5349.html| isbn =978-1-4008-0392-7| url-status=dead| archiveurl =https://web.archive.org/web/20070421233311/http://press.princeton.edu/titles/5349.html| archivedate =2007-04-21}}</ref> V [[Sparta|Sparti]] je obstajala tajna policija imenovana ''kripteja'', ki je nadzorovala prebivalstvo helotov ali sužnjev.<ref>[https://books.google.com/books?id=qrtQGb0UwL4C&pg=PT10 The Spartan Hoplites - Louise Park, Timothy Love - Google ספרים<!-- Bot generated title -->]</ref> V [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] je varnost sprva name policijske organizacije zagotavljala vojska. Za dodatno varnost so mesta najela lokalne čuvaje. Sodniki, kot so davčni [[Prokurist|prokuristi]] in [[Kvestor|kvestorji]], so preiskovali kazniva dejanja. Pojma javnega pregona v tistem času niso poznali, zato so se morale žrtve kaznivih dejanj same ukvarjati z ukrepi in tožilstvom. V času Avgustove vladavine, ko je glavno mesto naraslo na skoraj milijon prebivalcev, je bilo ustvarjenih 14 oddelkov; oddelke je varovalo sedem skupin s 1.000 možmi, imenovanimi ''"budni"'', ki so delovali kot gasilci in nočni stražarji. Njihove naloge so vključevale prijemanje tatov in [[Rop|roparjev]], ujetje pobeglih sužnjev, nočno varovanje pokopališč in preprečevanja motenja miru. Budniki so se v prvi vrsti ukvarjali z manjšimi zločini, med tem ko so bili za večje zločine in izgrede odgovorni mestne [[Kohorta|kohorte]] in [[Pretorijska straža|pretorijanska straža]]. Budniki pa so v teh primerih igrali stransko vlogo. Uporaba zakonov je obstajala tudi v različnih kraljestvih in imperijih starodavne Indije. Apastamba Dharmasutra je predpisoval, da naj kralji imenujejo častnike in njim podrejene v mestih in vaseh, da svoje podložnike zaščitijo pred zločini. Različni napisi in literatura iz starodavne Indije kažejo, da so policisti imeli različne vloge, kot so nadzorniki, lovilci tatov, čuvaji in detektivi.<ref>{{Cite journal|last=Sharma|first=Anupam|title=Police in Ancient India|date=2004|journal=The Indian Journal of Political Science|volume=65|issue=1|pages=101–110|jstor=41855800|issn=0019-5510}}</ref> [[Perzijsko cesarstvo]] je imelo dobro organizirane policijske sile. Policija je obstajala na vseh pomembnih krajih. V mestih je bil vsak oddelek pod poveljstvom policijskega nadzornika, znanega kot ''Kuipan'', ki naj bi zapovedoval implicitno poslušnost svojih podrejenih. Policisti so delovali tudi kot tožilci in izvajali kazni, ki jih je naložilo sodišče. Poznati so morali sodni postopek za obravnavanje primerov in obravnavanje obtožb.<ref>{{cite web|title=The Laws of the Ancient Persians|url=http://www.parstimes.com/law/ancient_persia_laws.html|website=www.parstimes.com|access-date=2020-05-06}}</ref> V zgodovini Izraela in Judih so v urbanih območjih obstajali uradniki, ki so bili dolžni izvajati nadzore nad ljudmi, varovati kraljevo osebo, nadzorovati javna dela in izvrševati ukaze sodišč. V hebrejski Bibliji so večkrat omenjeni in ta sistem je trajal vse do rimske vladavine. Judovski zgodovinar iz prvega stoletja z imenom [[Jožef]] je poročal, da je imel vsak sodnik dva takšna častnika pod svojim poveljstvom. Za to vlogo so imeli prednost leviti. Mesta in vasi so imela tudi nočne straže. Poleg mestnih častnikov so bili častniki za vsako pleme. V templju v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] je bila vzpostavljena posebna policijska straža. [[Talmud]] omenja tudi različne lokalne policijske uradnike v judovskih skupnostih Izraela in Babilona, ki so nadzorovali gospodarske dejavnosti. Njihovi grško zveneči naslovi kažejo, da so bile vloge uvedene pod helenskim vplivom. Večina teh uradnikov je bila pooblaščena od lokalnih sodišč, njihove plače pa so črpali iz mestne blagajne. [[Talmud]] omenja tudi oborožene mestne stražarje na konjih v predmestjih.<ref>{{cite web|title=POLICE LAWS - JewishEncyclopedia.com|url=http://www.jewishencyclopedia.com/articles/12239-police-laws|website=www.jewishencyclopedia.com|access-date=2020-05-06}}</ref> V mnogih področjih predkolonialne Afrike, zlasti v Zahodni in Srednji Afriki, so se kot uveljevalci zakona pojaviljale cehovske tajne družbe. Ker ni bilo sodnega sistema ali pisnega pravnega zakonika, so izvajali policijske dejavnosti, pri čemer so uporabljali različne stopnje prisile za uveljavljanje reda in odvračanje od nesocialnega vedenja.<ref>{{Cite book|last1=Adler|first1=Philip J.|url=https://books.google.com/books?id=PPi5DQAAQBAJ&pg=PA221|title=World Civilizations|last2=Pouwels|first2=Randall L.|date=2016-09-28|publisher=Cengage Learning|isbn=978-1-337-51764-5|language=en}}</ref> V starodavni [[Etiopija|Etiopiji]] so oboroženi nosilci plemstva izvajali zakon na podeželju v skladu z voljo svojih voditeljev. V imperiju Songhai so bili uradniki, znani kot assara-munidios, ali "izvršitelji", ki so delovali kot policija. Tudi predkolumbijske mezoamariške civilizacije so uveljavljale zakone. Mesta [[Maji|Majev]] so imele policiste, znane kot ''tupils'', kot tudi sodne izvršitelje.<ref>[https://books.google.com/books?id=uac_DAAAQBAJ&pg=PA206 History of the World - Dr Malti Malik - Google Books<!-- Bot generated title -->]</ref> V [[Azteška civilizacija|Azteškem cesarstvu]] so sodniki imeli podrejene častnike, ki so bili pooblaščeni za aretacije.<ref>[https://books.google.com/books?id=kwCqDwAAQBAJ&pg=PT61 Life in the Aztec Empire - Stanford Mc Krause - Google ספרים<!-- Bot generated title -->]</ref> V imperiju [[Inkovski imperij|Inkov]] so imeli častnike, ki so jih imenovali ''curaca''. Skupaj z inšpektorji, znanimi kot ''tokoyrikoq'' ("tisti, ki vidi vse") so izvrševali nadzor zakona v gospodarstvu, ki jim je bil dodeljen, da bi ohranili red.<ref>[https://books.google.com/books?id=Yrc7BGHGJIAC&pg=PA137 The Rule of Empires: Those Who Built Them, Those Who Endured Them, and Why ... - Timothy Parsons - Google ספרים<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=0pEVyN0PKhoC&pg=PA40|title = Daily Life in the Inca Empire|isbn = 9780313293900|last1 = Malpass|first1 = Michael Andrew|year = 1996}}</ref> == Policija po državah == Policijske sile so običajno organizirane in financirane s strani vlade. Organizacija se razlikuje od države do države. Nekatere države imajo policijske enote, ki delujejo na celotnem ozemlju države, pri čemer je njihova pristojnost odvisna od vrste kaznivega dejanja ali drugih okoliščin. Druge države, kot so npr. [[Avstrija]], [[Čile]], [[Izrael]], [[Nova Zelandija]], [[Filipini]], [[Južna Afrika]] in [[Švedska]], pa imajo enotno nacionalno policijo.<ref>as, Dilip K., Otwin Marenin (2000). Challenges of Policing Democracies: A World Perspective. Routledge. p. 17. ISBN 90-5700-558-1</ref> V nekaterih državah imajo več različnih nacionalnih policijskih enot. V Franciji tako na istem ozemlju delujeta ''Police nationale'' in ''Gendarmerie nationale''.<ref>Bayley, David H. (1979). "Police Function, Structure, and Control in Western Europe and North America: Comparative and Historical Studies". Crime & Justice. 1: 109–143. doi:10.1086/449060. NCJ 63672.</ref> Francoski policijski sistem se je razširil tudi v druge države skozi napoleonske vojne<ref>Emsley, Clive. Gendarmes and the State in Nineteenth-Century Europe (1999 ed.). Oxford University Press. pp. 52–57. ISBN 978-0198207986.</ref> in francoski kolonialni imperij.<ref>Clark, John; Decalo, Samuel (2012). Historical Dictionary of Republic of the Congo. Lanham: Scarecrow Press. pp. 44–49. ISBN 978-0-8108-7989-8.</ref> Tak primer sta ''Policía Nacional'' in ''Guardia Civil'' v Španiji. V Franciji in Španiji civilna sila podpira urbana območja in politiko podeželja na podeželskih območjih. Italija ima podoben dogovor s ''Polizia di Stato'' in ''[[Carabinieri]]''. Nekatere države imajo ločene agencije za uniformirane policiste in detektive, kot so vojaška policija in civilna policija v Braziliji ter ''Carabineros'' in policija za preiskave v Čilu. Druge države imajo podnacionalne policijske enote, vendar se njihove jurisdikcije večinoma ne prekrivajo. V mnogih državah, zlasti zvezah, lahko obstajajo dve ali več policijskih sil, od katerih vsaka služi različnim nivojem vlade in uveljavlja različne podlage zakona. V Avstraliji in Nemčiji večino policijskega dela izvajajo državne (tj. pokrajinske) policijske sile, ki jih dopolnjuje zvezna policija. Čeprav ni zveza, ima Združeno kraljestvo podobno ureditev, kjer je za red in varnost v prvi vrsti odgovorna regionalna policija, na nacionalni ravni pa obstajajo specializirane enote. V Kanadi je zvezna policija Royal Canadian Mounted Police (RCMP), občine pa se lahko odločijo, ali bodo vodile lokalno policijsko službo. Večina urbanih območij ima lokalno policijsko službo, večina podeželskih območij pa RCMP ali pokrajinsko policijo v Ontariju in Quebecu. [[Združene države Amerike]] imajo zelo decentraliziran in razdrobljen sistem kazenskega pregona, saj imajo več kot 17.000 državnih in lokalnih organov pregona.<ref>Law Enforcement Statistics". Bureau of Justice Statistics. Archived from the original on October 2, 2006. Retrieved 2007-05-23.</ref> Ti vključujejo lokalno policijo, okrožno policijo (pogosto v obliki šerifovega urada), državno policijo in zvezne agencije za pregon. Zvezne agencije, kot je FBI, imajo jurisdikcijo nad zveznimi zločini ali tistimi, ki vključujejo več kot eno državo. Druge zvezne agencije so pristojne za določeno vrsto kaznivih dejanj. Primeri vključujejo zvezno zaščitno službo, ki patruljira in ščiti vladne zgradbe; poštne policije, ki ščitijo poštne zgradbe, vozila in predmete; Park policije, ki varuje nacionalne parke; in policijo Amtrak, ki patruljira postaje [[Amtrak]] in vlake. Obstajajo tudi nekatere vladne agencije, ki opravljajo poleg policijskih del tudi druge dolžnosti, npr. [[obalna straža]]. === Začetki policije === [[File:Jakobsweg - Pilger 1568 - Hurden IMG 5664.JPG|upright=0.9|thumb|left|Santas Hermandades v srednjeveški Španiji kjer so varovali romarje na [[Jakobova pot|Jakobovi poti]].]] V srednjeveški [[Španija|Španiji]] so bili Santas Hermandades ali tako imenovano "sveto bratstvo", mirovna združenja oboroženih posameznikov v Kastilji. Ker srednjeveški španski [[Kralji|kralji]] pogosto niso mogli zagotoviti ustrezne zaščite, so se v dvanajstem stoletju začele pojavljati zaščitne občinske skupine proti razbojnikom in drugim podeželskim zločincem ter proti nezakonitemu plemstvu. Te organizacije naj bi bile začasne, vendar so postale dolgoletna stalnica Španije. Prvi zabeleženi primer nastanka hermandada se je zgodil, ko so se mesta in kmečko prebivalstvo na severu združili, da bi nadzorovali romarsko cesto do Santiaga de Compostela v [[Galicija|Galiciji]] in zaščitili [[Romar|romarje]] pred roparskimi [[Vitez|vitezi]]. Skozi [[srednji vek]] so takšna zavezništva pogosto tvorila združenja mest za zaščito cest, ki so jih povezovale in so bila občasno razširjena v politične namene. Med najmočnejšimi je bila skupina severnokastiljskih in baskovskih pristanišč, Hermandad de las marismas: [[Toledo]], Talavera in Villarreal. [[Ferdinand II. Aragonski]] in Isabella I. Kastiljska sta kot eno svojih prvih dejanj po koncu kastilske vojne za naslednjištvo leta 1479 ustanovila centralno organizirano in učinkovito Sveto bratovščino kot nacionalno policijsko silo. Obstoječe bratstvo so prilagodili namenu splošne policije, ki je delovala pod uradniki, ki so jih sami imenovali in so bili obdarjeni z velikimi pooblastili za določene pristojnosti tudi v kapitalskih zadevah. Prvotna bratstva so še naprej služila kot lokalne policijske enote do njihovega dokončnega zatertja leta 1835. Nemška sodišča Vehmic so zagotavljala nekaj nadzora v odsotnosti močnih državnih institucij. Taka sodišča so imela predsednika, ki je vodil sejo in sodnike porotnike, ki so razsojali in izvajali naloge nadzora zakonov. Med nalogami, ki so jih imeli sodniški porotniki, so bila uradna opozorila znanim povzročiteljem težav, izdaja nalog in izvajanje [[usmrtitev]]. V srednjeveških [[Islam|islamskih]] kalifatih je bila policija znana kot "Shurta". Organi, imenovani "Shurta", so obstajali morda že v času [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega kalifata]]. Znan je v [[Abasidski kalifat|Abasidskem]] in [[Umajadski kalifat|Umajadskem kalifatu]]. Njihove primarne vloge so bile, da delujejo kot policija in notranje varnostne sile, lahko pa jih uporabljajo tudi za druge naloge, kot so [[carina]] in davčna uprava, zbiranje smeti in stražanje guvernerjev. Od 10. stoletja je pomen Shurte upadal, ko je vojska prevzela notranje varnostne naloge, medtem ko so mesta postala bolj avtonomna in lokalno reševala svoje policijske potrebe, na primer z najemom stražarjev. Poleg tega so bili uradniki, imenovani muhtasibi, odgovorni za nadzor [[Bazar|bazarjev]] (tržnic) in gospodarskih dejavnosti v srednjeveškem [[Islam|islamskem]] svetu. V [[Francija|Franciji]] sta bila v srednjem veku dva velika častnika Francije s policijskima odgovornostma: francoski maršal in francoski veliki policist. Naloge vojaškega francoskega maršala so bile prenesene na maršalov prestol, čigar sila je bila znana kot maršalstvo, ker je njegova oblast na koncu izhajala iz maršala. Maršalstvo sega v stoletno vojno, nekateri zgodovinarji pa ga postavljajo v začetek 12. stoletja. Druga organizacija, Orožništvo (francosko: Connétablie), je bila pod poveljstvom francoskega policista. Orožje je bilo regulirano kot vojaško telo leta 1337. V času Francija I. Francoskega (ki je vladal 1515–1547) je bila Maréchaussée združena z orožjarno. Nastala sila je bila znana tudi pod imenom Maréchaussée ali formalno, Francosko orožništvo in maršalstvo. [[Anglija|Angleški]] sistem vzdrževanja javnega reda od osvajanja [[Normani|Normanov]] je bil zasebni sistem desetin, znan kot sistem medsebojnih skupin. Ta sistem je bil uveden pod [[Alfred Veliki|Alfredom Velikim]]. Skupnosti so bile razdeljene v skupine po deset družin, imenovane desetine. Vsako od njih pa je nadzoroval glavni desetnik. Vsak vodja gospodinjstva je bil odgovoren za dobro vedenje svoje družine in dobro vedenje drugih članov svoje desetine. Vsak moški, star 12 let ali več, je moral sodelovati v desetini. Člani desetin so bili odgovorni za opozarjanje tako imenovanega "odtenka in joka" ob opaženem ali izvedenem kaznivem dejanju, moški njegove desetine pa za ujetje zločinca. Zločinca, ki ga je zajela desetina, so nato privedli pred glavnega desetinarja, ki je nato določil ali je zločinec kriv ali nedolžen in določil zanj primerno kazen. Za plačilo globe zločinca, so bili odgovorni vsi člani njegove desetine. Skupina desetih desetin je bila znana kot "sto" in vsakih sto je nadzoroval uradnik, znan kot reeve. Stotke so zagotovile, da je bilo zločinca, ki je pobegnil v sosednjo vas moč ujeti in vrniti v svojo. Če zločinca ne bi prijeli, bi bilo lahko za njegovo kaznivo dejanje odgovornih vseh sto udeležencev. Stotinam so poveljevali upravni oddelki, znani kot »shires«, podobnpo kot v sodobnih grofijah, ki jih je nadziral uradnik, znan kot »shire-reeve«, iz katerega se je razvil izraz »[[šerif]]«. Shire-reeve je imel moč posse comitatus, kar pomeni, da je lahko zbral moške svojega območja, da bi ulovil zločinca.<ref>[https://books.google.com/books?id=aCGtxnozpqkC&pg=PA7#v=onepage&q&f=false Introduction to Law Enforcement and Criminal Justice - Kären M. Hess, Christine Hess Orthmann - Google ספרים<!-- Bot generated title -->]</ref> Po normanski osvojitvi Anglije leta 1066 je bil sistem desetine poostren s sistemom frankpledge. Do konca 13. stoletja se je razvila policijska pisarna. Policisti so imeli enake naloge kot glavni desetniki in poleg tega tudi kraljevi častniki. Policista je vsako leto izvolila njegova [[župnija]]. Sčasoma so policisti postali prvi "policijski" uradniki, ki so bili davčno podprti. Na urbanih območjih so bili stražarji zadolženi za red in izvajanje nočne [[Policijska ura|policijske ure]]. Stražniki so ponoči varovali mestna vrata, patruljirali po ulicah, ponoči brez razloga lahko aretirali občane in hkrati bili tudi [[gasilci]]. Sčasoma je bila ustanovljena mirovna pisarna z mirovnim sodnikom, ki je bdel nad nadzorniki.<ref>[https://courses.lumenlearning.com/atd-bmcc-criminaljustice/chapter/section-4-1-early-history-of-policing/ Section 4.1: Early History of Policing | Criminal Justice<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>{{Cite journal|last=Dobrin|first=Adam|date=July 2017|title=Volunteer police: History, benefits, costs and current descriptions|journal=Security Journal|volume=30|issue=3|pages=717–733|doi=10.1057/sj.2015.18|s2cid=152660408|issn=0955-1662}}</ref> Obstajal je tudi sistem preiskovalnih "porot". Assize of Arms iz leta 1252, ki je zahteval imenovanje policistov, ki bodo moške poklicali, omilili mirovne kršitve in kršitelje dostavili šerifu ali reeveu, je naveden kot eden najstarejših predhodnikov angleške policije.<ref name="police1889">{{cite book | title= Police! | last1= Clarkson | first1= Charles Tempest | last2= Richardson | first2= J. Hall | year= 1889 | pages= 1–2 | oclc= 60726408 | url= https://books.google.com/books?id=660XAAAAYAAJ&pg=PA1 }}</ref> Statut Winchesterofa iz leta 1285 je naveden tudi kot primarna zakonodaja, ki ureja policijsko delovanje države med normansko osvajanjem in Zakonom o metropolitanski policiji iz leta 1829.<ref name="police1889" /><ref>{{cite book | title= A History of Police in England and Wales | first= Thomas Alan | last= Critchley | year= 1978 | quote= The Statute of Winchester was the only general public measure of any consequence enacted to regulate the policing of the country between the Norman Conquest and the Metropolitan Police Act, 1829…}}</ref> Približno od leta 1500 so privatniki in nekatere organizacije financirali organizacije za izvajanje policijskih nalog. Kasneje so dobili vzdevek "Charlies", verjetno po vladajočem monarhu kralju Karlu II. Ujemalci tatov (thief-taker) so bili nagrajeni tudi za lovljenje tatov in vračanje ukradenega premoženja. Najzgodnejša angleška uporaba besede "policija" iz izraza "Polles", je bila omenjena v knjigi "Drugi del inštitutov angleškega prava", ki je bila objavljena leta 1642.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=_1IzAAAAIAAJ&q=police&pg=PA77 |title=The second part of the Institutes of the lawes of England: Containing the exposition of many ancient, and other statutes; whereof you may see the particulars in a table following…|last=Coke|first=Sir Edward |publisher=Printed by M. Flesher and R. Young, for E.D., R.M., W.L. and D.P.|year=1642|page=77|accessdate=2012-07-11}}</ref> === Začetki novodobnega policijskega dela === Prvo centralno organizirano in uniformirano policijo je leta 1667 ustanovila vlada kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV]], da bi nadzorovala mesto [[Pariz]], takrat največje mesto v [[Evropa|Evropi]]. S kraljevim ediktom, ki ga je pariški Parlement zabeležil 15. marca 1667, je bil ustanovljen urad [[generalpolkovnik]]a "de police" ("generalni-podpolkovnik policije"), ki naj bi bil vodja nove pariške policije in opredelil nalogo policije kot "zagotavlja mir in tišino javnosti in zasebnikov, nadzorovanje in varovanje mesta pred motnjami, zagotavljanje varnosti in zagotavljanje, da vsi živijo v skladu z zakonom in njihovimi nalogami". [[File:Gabriel-Nicolas de la Reynie.jpg|thumb|right|Gabriel Nicolas de la Reynie, ustanovitelj prve uniformirane policije na svetu.]] To funkcijo je najprej opravljal Gabriel Nicolas de la Reynie, ki je imel pod svojim nadzorom 44 ''commissaires de police'' (policijskih komisarjev). Leta 1709 so tem komisarjem pomagali ''inspecteurs de police'' (policijski inšpektorji). Mesto [[Pariz]] je bilo razdeljeno na 16 območij, ki so jih nadzorovali [[komisar]]ji, vsak pa je bil dodeljen določenemu območju, ki mu je pomagala vedno večja [[birokracija]]. Shema pariške policije je bila s kraljevim ediktom iz oktobra 1699 razširjena na preostalo [[Francija|Francijo]], kar je povzročilo ustanovitev generalpodpolkovnikov v vseh velikih francoskih mestih. Po [[Francoska revolucija|francoski revoluciji]] je [[Napoleon Bonaparte|Napoléon I]], 17. februarja 1800 reorganiziral policijo v Parizu in drugih mestih z več kot 5000 prebivalci kot prefektura policije. 12. marca 1829 je vladna uredba ustanovila prvo uniformirano policijo v Franciji, znano kot ''sergents de ville'' ("mestni naredniki"), za katero na spletni strani pariške prefekture policije trdijo, da so prvi uniformirani policisti na svetu.<ref>{{cite web|url=http://www.prefecture-police-paris.interieur.gouv.fr/documentation/bicentenaire/theme_expo4.htm |title=Bicentenaire: theme expo4 |publisher=prefecture-police-paris.interieur.gouv.fr |accessdate=2009-06-21 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20080506215949/http://www.prefecture-police-paris.interieur.gouv.fr/documentation/bicentenaire/theme_expo4.htm |archivedate = May 6, 2008}}</ref> Leta 1737 je George II nekaterim stražarjem v [[London|Londonu]] in Middlesexu pričel plačevati z [[Davek|davki]], kar je pričelo prehod policije na vladni nadzor. Leta 1749 je [[Henry Fielding]] pričel organizirati skupino profesionalnih policistov, znanih kot Bow Street Runners. Afera Macdaniel je dodala nov zagon javno plačani policiji, ki ni bila odvisna od nagrad. Kljub temu so bile leta 1828 v 16 kilometrih (10 miljah) okoli Londona v 45 župnijah zasebno financirane policijske enote. Beseda "policija" je bila v francoski jezik izposojena iz angleščine v 18. stoletju, vendar je dolgo veljala le za francoske in celinske evropske policijske sile. Beseda in sam koncept policije jim "ni bil všeč kot simbol tujega zatiranja" ''(po Britannica 1911)''. Pred 19. stoletjem je bila prva uporaba besede "policija", zapisana v vladnih dokumentih v Združenem kraljestvu, "imenovanje policijskih komisarjev za Škotsko" leta 1714 in ustanovitev pomorske policije leta 1798. === Moderna policija === ====Škotska in Irska==== V začetku policije, ki je bila ustanovljena v letih 1779 in 1788 v [[Glasgow|Glasgowu]] na [[Škotska|Škotskem]], so oblasti vlado uspešno pozvale k sprejetju zakona o policiji v Glasgowu o ustanovitvi mesta Glasgow Police leta 1800.<ref>{{cite web|url=http://www.policemuseum.org.uk/glasgow-police-history/pre-1800|title=Pre 1800 – Glasgow Police Museum|website=policemuseum.org.uk}}</ref> Tudi druga škotska mesta so kmalu sledila temu in ustanovila svoje policijske sile s parlamentarnimi akti.<ref>{{cite web|url=http://www.scotia-news.com/issue5/ISSUE05a.htm|title=Glasgow Police|work=Scotia-news.com|accessdate=2009-06-21|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090716173010/http://www.scotia-news.com/issue5/ISSUE05a.htm|archivedate=July 16, 2009}}</ref> Na [[Irska|Irskem]] je irski zakon o konzularstvu iz leta 1822 označil začetek kraljevega irskega kontabularstva. Zakon je v vsaki baroniji ustanovil sile z glavnimi policisti in generalnimi inšpektorji pod nadzorom civilne uprave na [[Dublinski grad|dublinskem gradu]]. Do leta 1841 je ta sila štela več kot 8.600 ljudi. ==== London ==== [[File:Patrick Colquhoun.jpg|thumb|right|upright=0.8|Patrick Colquhoun, Ustanovitelj policije na reki [[Temza|Temzi]].]] Leta 1797 je Patrick Colquhoun prepričal trgovce iz Zahodne Indije, ki so delovali v tako imenovanem "londonskem bazenu" ob reki [[Temza|Temzi]], da na [[Pristanišče|pristaniščih]] ustanovijo policijo, da bi preprečili krajo, ki je letno povzročila izgubo tovora v vrednosti 500.000 [[Funt|funtov]].<ref name="paterson">Dick Paterson, [http://www.thamespolicemuseum.org.uk/h_police_1.html Origins of the Thames Police], ''Thames Police Museum''. Retrieved 4 February 2007.</ref> Zamisel o policiji, kakršna je takrat obstajala v Franciji, je veljala za potencialno nezaželen uvoz iz tujine. Ko je Colquhoun pri oblikovanju primera za policijo ob trdih protipolicijskih gibanj Anglije zasnoval politično utemeljitev ekonomskih kazalnikov, je pokazal, da je policija, ki se ukvarja s preprečevanjem kriminala, popolnoma ustrezna načelu britanske ustave. Poleg tega je šel tako daleč, da je pohvalil francoski sistem, ki je po njegovi oceni dosegel največjo stopnjo varnosti.<ref name="critchley">T.A. Critchley, ''A History of Police in England and Wales'', 2nd edition. Montclair, NJ: Patterson Smith, 38–39.</ref> [[File:No Police!! Well Done Aberystwyth Boys 1850.jpg|thumb|left|Plakat proti Policiji v mestu [[Aberystwyth]], [[Wales]]; April 1850.]] Z začetno naložbo v višini 4.200 [[Funt|funtov]] se je začela nova poskusna policija na reki [[Temza|Temzi]] s približno 50 moškimi, policijski nadzor je bil uveljavljen nad 33.000 delavci v rečnem prometu, od katerih je Colquhoun trdil, da je 11.000 znanih aktivnih kriminalcev. Po prvem letu je bila policijska sila uspešna, njegovi možje pa so se izkazali s prihrankom tovora v vrednosti 122.000 funtov in z reševanjem več življenj. Novica o tem uspehu se je hitro razširila in vlada je 28. julija 1800 sprejela zakon o pomorski policiji, ki ga je iz zasebne preoblikovala v javno policijsko agencijo; zdaj najstarejša policija na svetu. Colquhoun je objavil tudi knjigo, ''The Commerce and Policing of the River Thames''. Z njo je požel velik uspeh in segel daleč zunaj [[London|Londona]] ter navdihnil podobne sile v drugih mestih, zlasti v [[New York|New Yorku]], [[Dublin|Dublinu]] in [[Sydney|Sydneyju]].<ref name="paterson" /> Strateški pristop Colquhouna k problemu z uporabo argumenta stroškov in koristi za pridobitev podpore podjetij, ki jim nadzor policije koristi mu je omogočilo doseči rešitev tam, kar je Henryju in Johnu Fieldingu z detektivi iz ulice Bow Street spodletelo. V nasprotju s sistemom plačevanja na ulici Bow Street je bila rečna policija redno zaposlena, plačanim častnikom pa je bilo prepovedano jemati zasebna plačila.<ref>[http://www.britannica.com/eb/article-36618/police "Police: The formation of the English Police"], Encyclopædia Britannica, 2007. Retrieved 6 February 2007.</ref> Njegov drugi prispevek je bil koncept preventivnega policijskega dela; njegova policija naj bi s svojo stalno prisotnostjo v [[Temza|Temzi]] delovala kot zelo viden odvračilni dejavnik za kriminal.<ref name="critchley" /> Colquhounove inovacije so bile ključni razvoj, ki je tri desetletja pozneje pripeljal do "nove" policije [[Robert Peel|Roberta Peela]].<ref>{{cite web|url=http://law.jrank.org/pages/1639/Police-History-beginning-modern-policing-in-England.html|title=Police: History – The Beginning Of "modern" Policing In England}}</ref> ==== Metropolitanska policija ==== [[Slika:A "Peeler" of the Metropolitan Police Service in the 1850s.jpg|sličica|211x211_pik|Policist metropolitanske službe leta 1850]] [[London]] je zaradi začetka [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]]<ref>{{cite web|author=Kathryn Costello |url=http://www.nettlesworth.durham.sch.uk/time/victorian/vindust.html |title=Industrial Revolution |publisher=Nettlesworth.durham.sch.uk |accessdate=2009-05-08 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090501202603/http://www.nettlesworth.durham.sch.uk/time/victorian/vindust.html |archivedate=May 1, 2009 }}</ref> hitro dosegel velikost, kakršne v svetovni zgodovini še ni bilo. Postalo je jasno, da lokalni sistem policistov prostovoljcev in "stražarjev" ni bil tako učinkovit tako pri odkrivanju kot pri preprečevanju [[Kriminal|kriminala]]. Za preiskavo policijskega sistema v [[London|Londonu]] je bil imenovan [[parlamentarni odbor]]. Potem ko je bil [[Robert Peel|Sir Robert Peel]] leta 1822 imenovan za ministra za notranje zadeve, je ustanovil drugi učinkovitejši odbor, ki je deloval na podlagi njegovih ugotovitev. [[Slika:Christian Krohg-Albertine i politilægens venteværelse.jpg|levo|sličica|212x212_pik|''Slika Albertine i politilægens venteværelse'' (1885–1887), avtorja Christiana Krohga. ]] Kraljevo soglasje k Zakonu o metropolitanski policiji iz leta 1829 je bilo podano<ref name="ndad">{{cite web |url=http://www.ndad.nationalarchives.gov.uk/AH/1/detail.html |title=The National Archives &#124; NDAD &#124; Metropolitan Police |publisher=Ndad.nationalarchives.gov.uk |accessdate=2009-05-08 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081122044922/http://www.ndad.nationalarchives.gov.uk/AH/1/detail.html |archivedate=2008-11-22 }}</ref> in Metropolitanska policijska služba je bila ustanovljena 29. septembra 1829 v [[London|Londonu]].<ref>{{cite web|url=http://polis.osce.org/countries/details?item_id=73|title=Policing Profiles of Participating and Partner States|publisher=POLIS|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131203004148/http://polis.osce.org/countries/details?item_id=73|archivedate=2013-12-03}}</ref><ref>{{cite web|title=A BRIEF GUIDE TO POLICE HISTORY |url=http://faculty.ncwc.edu/mstevens/205/205lect04.htm |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090908151018/http://faculty.ncwc.edu/mstevens/205/205lect04.htm |archivedate=September 8, 2009 }}</ref> Na [[Robert Peel|Peela]], ki je na splošno veljal za očeta sodobnega [[Policijsko delo v skupnosti|policijskega dela]],<ref>{{cite web|url=http://criminologycareers.about.com/od/Criminology_Basics/a/The-History-Of-Modern-Policing.htm|title=The History of Modern Policing: How the Modern Police Force Evolved|author=Timothy Roufa}}</ref> je močno vplivala socialna in pravna filozofija [[Jeremy Bentham|Jeremyja Benthama]], ki je pozval k močni in centralizirani, a politično nevtralni policiji za vzdrževanje družbenega reda, zaščito ljudi pred [[Kriminal|kriminalom]] in delovanje kot vidno sredstvo odvračanja, od mestnega kriminala in nereda.<ref name="brodeur284">{{cite book|last=Brodeur|first=Jean-Paul|editor1=Kevin R.E. McCormick|editor2=Livy A. Visano|chapter=High Policing and Low Policing: Remarks about the Policing of Political Activities|title=Understanding Policing|publisher=Canadian Scholars' Press|year=1992|location=|pages=[https://archive.org/details/understandingpol0000unse_o7k7/page/284 284–285, 295]|isbn=978-1-55130-005-4|ol=<!--OL-->1500609M|lccn=93178368|oclc=27072058|chapter-url=https://archive.org/details/understandingpol0000unse_o7k7/page/284}}</ref> [[Robert Peel|Peel]] se je odločil, da bo policijo poenotil kot javno plačan poklic, da jo bo organiziral [[Civilno policijski odnosi|civilno]] in da bo odgovorna javnosti.<ref>{{cite web|url=http://www.met.police.uk/history/timeline1829-1849.htm |title=Metropolitan Police Service – History of the Metropolitan Police Service |publisher=Met.police.uk |accessdate=2009-05-08 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090426000459/http://www.met.police.uk/history/timeline1829-1849.htm |archivedate=2009-04-26 }}</ref> Zaradi strahu javnosti glede napotitve [[Vojska|vojske]] v domače zadeve, je [[Robert Peel|Peel]] rajši organiziral enote poleg [[Civilist|civilistov]] kot pa paravojaške enote. Da bi bili videti nevtralno, je bila [[uniforma]] namerno izdelana v modri in ne rdeči barvi, ki je bila takrat barva vojske. Poleg tega, da so bili policisti oboroženi le z leseno palico in ropotuljo (kar je pomenilo potrebo po pomoči), v policijske vrste niso vključevali vojaških nazivov, z izjemo narednika.<ref>Taylor, J. [http://www.constabulary.com/mystery/rattle.htm "The Victorian Police Rattle Mystery"/] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100218043036/http://www.constabulary.com/mystery/rattle.htm |date=February 18, 2010 }} ''The Constabulary'' (2003)</ref> Da bi distanciral novo policijo od prvotnega pogleda javnosti nanjo kot na novo orodje vladne represije, je [[Robert Peel|Peel]] objavil tako imenovana Peelova načela, ki so določila osnovne smernice za etično policijo:<ref>{{Cite web|last=The Committee Office, House of Commons|title=House of Commons - HC 1456 Home Affairs Committee: Written evidence submitted by the National Black Police Association (NBPA)|url=https://publications.parliament.uk/pa/cm201012/cmselect/cmhaff/1456/1456vw07.htm|access-date=2020-06-14|website=publications.parliament.uk|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal|author=Lentz, Susan A.|author2=Chaires, Robert H.|year=2007|title=The Invention of Peel's Principles: A Study of Policing "Textbook" History|journal=Journal of Criminal Justice|volume=35|issue=1|pages=69–79|doi=10.1016/j.jcrimjus.2006.11.016}}</ref> * Vsakemu policistu je treba izdati evidenčno izkaznico z unikatno identifikacijsko številko, da se zagotovi odgovornost za njegova dejanja. * Ali je policija učinkovita, se ne meri na podlagi števila [[Aretacija|aretacij]], temveč na odvračanju [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]]. * Nad vsem tem pa, učinkovita [[avtoriteta]] ve, da sta zaupanje in odgovornost najpomembnejša. Zato je Peelovo najpogosteje citirano načelo: "policija je javnost in javnost je policija." [[Slika:Police group portrait Bury St Edmunds Suffolk England.jpg|sličica|225x225_pik|Skupinski portret policistov, Bury St Edmunds, Suffolk, [[Anglija]]. Leta 1900]] Zakon o metropolitanski policiji iz leta 1829 je ustvaril sodobno policijo z omejevanjem sile in njenih pristojnosti in jo predvideval le kot organ [[Pravosodni sistem v Sloveniji|pravosodnega sistema]]. Njeno delo je bilo apolitično; ohranjati mir in prijeti storilce [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]], da jih lahko [[Sodišče|sodišča]] obravnavajo v skladu z [[Zakon|zakonom]].<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=XYoJQVYwFB8C&q=bentham+on+policing|title=The Policing Web|author=Brodeur, Jean-Paul|year=2010|publisher=Oxford University Press|accessdate=2013-02-07|isbn=978-0-19-981331-5}}</ref> To se je zelo razlikovalo od "kontinentalnega modela" policije, ki je bil razvit v [[Francija|Franciji]], kjer je policija delovala v okviru parametrov absolutistične države kot podaljšek oblasti [[Monarh|monarha]] in je delovala po zahtevah vladajoče države. Leta 1863 so v metropolitanski policiji dobili značilno skrbniško [[Čelada|čelado]], leta 1884 pa so prešli še na uporabo piščalk, ki jih je bilo mogoče slišati zelo daleč kar jim je omogočalo še večjo opaznost in varnost.<ref>{{cite web|url=http://www.thejanuarist.com/joseph-hudson-inventor-of-the-police-and-referee-whistles/|title=Joseph Hudson: Inventor of the Police and Referee Whistles|author=Dan Zambonini|date=October 24, 2009}}</ref> Metropolitanska policija je postala vzor policijskim silam v mnogih državah, vključno z [[Združene države Amerike|ZDA]] in večino [[Britanski imperij|Britanskega imperija]].<ref>{{cite book|last1=Terrill|first1=Richard J.|url=https://books.google.com/books?id=xZ3hCgAAQBAJ&pg=PA32|title=World Criminal Justice Systems: A Comparative Survey|date=2015|publisher=Routledge|isbn=978-1317228820|edition=revised|page=32}}</ref><ref>{{cite book|last1=Dempsey|first1=John S.|url=https://books.google.com/books?id=W4TCBAAAQBAJ&pg=PA7|title=An Introduction to Policing|last2=Forst|first2=Linda S.|date=2015|publisher=Cengage Learning|isbn=978-1305544680|edition=8|pages=6–8}}</ref> "Bobbije" še vedno najdemo v mnogih državah članicah [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]]. ==== Druge države ==== ===== Avstralija ===== V [[Avstralija|Avstraliji]] je bila prva policija s centraliziranim poveljevanjem in jurisdikcijo nad celo [[Kolonija (geografija)|kolonijo]] južnoavstralska policija, ustanovljena leta 1838 pod vodstvom Henryja Inmana. [[Slika:Police officers of Queensland Police Service, on the beat, in Brisbane Australia.jpg|sličica|231x231_pik|Policisti Queensland Police Service na patrulji v [[Avstralija|Avstraliji]].]] Kljub temu, je bila leta 1862 ustanovljena policija [[Novi Južni Wales]]. Bila je sestavljena iz velikega števila policijskih in [[Vojaška enota|vojaških enot]], ki so delovale v takratni koloniji [[Novi Južni Wales]]. Sprejetje zakona o policijskih predpisih iz leta 1862 je strogo reguliral in centraliziral vse policijske sile, ki so delovale po koloniji [[Novi Južni Wales]]. Policija [[Novi Južni Wales]] še danes ostaja največja policija v [[Avstralija|Avstraliji]] glede osebja in finančnih virov. Je tudi edina policija, ki od svojih [[Nabornik|nabornikov]] zahteva univerzitetni študij na tej ravni in od [[Nabornik|nabornikov]] zahteva da sami plačujejo izobraževanje. ===== Brazilija ===== Leta 1566 je bil v [[Brazilija|Braziliji]], natančneje v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]] zaposlen prvi policijski preiskovalec. Do 17. stoletja je večina zveznih držav že imela lokalne enote s funkcijami [[Kazenski pregon|kazenskega pregona]]. 9. julija 1775 je bil v zvezni državi Minas Gerais ustanovljen konjeniški polk za vzdrževanje javnega reda in miru. Leta 1808 se je portugalska kraljeva družina zaradi francoske invazije na [[Portugalska|Portugalsko]] preselila v [[Brazilija|Brazilijo]]. Kralj João VI je ustanovil "Intendência Geral de Polícia" (Generalno Policijsko Upravo) za preiskave. Leta 1809 je ustvaril tudi kraljevo policijsko stražo v Riu de Janeiru. Leta 1831 je po osamosvojitvi vsaka [[provinca]] začela organizirati svojo lokalno "[[Vojaška policija|vojaško policijo]]" z nalogami za vzdrževanje reda. Zvezna železniška policija je bila ustanovljena leta 1852, zvezna avtocestna policija je bila ustanovljena leta 1928, zvezna policija pa leta 1967. ===== Kanada ===== [[Slika:Fnst.jpg|sličica|247x247_pik|[[Brazilija|Brazilske]] nacionalne sile za javno varnost (Força Nacional de Segurança Pública)]] Royal Newfoundland Constabulary (RNC), ustanovljena leta 1729, je bila prva policijska enota, ustanovljena v [[Kanada|Kanadi]]. Vzpostavitev sodobnih policijskih služb v [[Kanada|Kanadi]] se je zgodila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, njihove storitve so oblikovane po londonski metropolitanski policiji sprejeli pa so ideje peelskih načel.<ref name="wlu">{{cite web|url=https://online.wlu.ca/news/2019/08/13/history-policing-canada|title=The History of Policing in Canada|date=13 August 2019|publisher=Wilfrid Laurier University|accessdate=9 September 2019|website=wlu.ca}}</ref> Policijska služba v [[Toronto|Torontu]] je bila ustanovljena leta 1834, medtem ko je bila Služba policije Ville de Québec ustanovljena leta 1840.<ref name="wlu" /> Nacionalna policijska služba, Dominion Police, je bila ustanovljena leta 1868. Sprva je Dominionska policija zagotavljala varnost [[Parlament|parlamenta]], vendar so njene odgovornosti hitro narasle. Leta 1870 sta bila Rupertova dežela in severozahodno ozemlje priključena državi. V prizadevanjih za policijo na novo pridobljenem ozemlju je kanadska vlada leta 1873 ustanovila North-West Mounted Police (leta 1904 preimenovana v Royal North-West Mounted Police).<ref name="wlu" /> Leta 1920 sta bili Dominionska policija in Kraljevska severozahodna konjeniška policija združeni v Kraljevsko kanadsko konjiško policijo (RCMP).<ref name="wlu" /> RCMP zagotavlja zvezni pregon; kazenski pregona v osmih provincah in na vseh treh ozemljih. Provinci Ontario in Quebec vzdržujeta lastne pokrajinske policijske sile, provincialno policijo Ontario (OPP) in Sûreté du Québec (SQ). Policijo v Novi Fundlandiji in Labradorju zagotavljata RCMP in RNC. Zgoraj omenjene službe zagotavljajo tudi občinsko redarstvo, čeprav lahko večje kanadske občine ustanovijo svojo policijsko službo. ===== Libanon ===== [[Slika:Gcp patrol car.jpg|sličica|245x245_pik|Policist na patrulji v kaki uniformi v patruljnem avtomobilu v [[Indija|Indiji]].]] V [[Libanon|Libanonu]] je bila leta 1861 ustanovljena moderna policija z ustanovitvijo [[Žandarmerija|žandarmerije]].<ref>{{cite web|url=http://www.isf.gov.lb/English/LeftMenu/General+Info/History/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20060602061225/http://www.isf.gov.lb/English/LeftMenu/General+Info/History/ |url-status=dead |archive-date=June 2, 2006 |title=Historical overview |publisher=Interior Security Forces (Lebanon) |accessdate=June 26, 2007 }}</ref> ===== Indija ===== V [[Indija|Indiji]] je policija pod nadzorom zveznih držav in provinc, le te veljajo za državne policijske službe (SPS). Kandidati, izbrani za SPS, so po končanem poskusnem delu običajno napoteni za policijskega nadzornika ali policijskega komisarja. Ob predpisanem zadovoljivem delu v SPS so policisti imenovani v indijsko policijsko službo. Barva delovne uniforme je običajno temno modra in rdeča, medtem ko je barva indijske policijske službe [[kaki]].<ref>[http://www.spiritofchennai.com/careerguide/ps.htm Police Service<!-- Bot generated title -->]</ref> The service color is usually dark blue and red, while the uniform color is ''Khaki''.<ref>{{cite news|url=http://timesofindia.indiatimes.com/home/sunday-toi/open-space/Why-is-the-colour-of-the-Indian-police-uniform-khaki/articleshow/1719969.cms|title=Why is the colour of the Indian police uniform khaki?|accessdate=2010-05-11 | work=The Times of India|date=3 March 2007}}</ref> ===== Združene države Amerike ===== [[Slika:US Park Police Ford Police Interceptor Utility front three-quarter view at Bowling Green.jpg|levo|sličica|267x267_pik|Policijski avto, ki ga uporablja US Park Police]] V britanski [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] so policijo na začetku zagotavljali lokalni izvoljeni uradniki. Šerifov urad okrožja v [[New York|New Yorku]] je bil ustanovljen leta 1626, šerifov urad okrožja Albany pa v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V kolonialnem obdobju so policijsko dejavnost izvajali izvoljeni šerifi in lokalne milice. V 17. stoletju je provinca Karolina (kasneje [[Severna Karolina|Severna]] in [[Južna Karolina]]) ustanovila "suženjske patrulje", da bi preprečila upor in pobeg [[Suženjstvo|sužnjev in zasužnjenih ljudi]].<ref name=":6">{{Cite web|date=2019-07-10|title=Slave Patrols: An Early Form of American Policing|url=https://lawenforcementmuseum.org/2019/07/10/slave-patrols-an-early-form-of-american-policing/|access-date=2020-06-09|website=National Law Enforcement Museum|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=How the U.S. Got Its Police Force|url=https://time.com/4779112/police-history-origins/|access-date=2020-06-09|website=Time|language=en}}</ref> Do leta 1785 je City of Charleston Police Department (CPD) imel posebno metode poveljevanja, uniforme, izključno odgovornost za policijo, plačo, dovoljeno uporabo sile in osredotočenost na preprečevanje kriminala.<ref>{{cite journal|title=The Gospel or a Glock? Mennonites and the Police|author=Andy Alexis-Baker|issue=2|year=2007|journal=The Conrad Grebel Review|volume=25|url=https://uwaterloo.ca/grebel/publications/conrad-grebel-review/issues/spring-2007/gospel-or-glock-mennonites-and-police}}</ref> Leta 1789 je bila ustanovljena služba maršalov [[Združene države Amerike|Združenih držav]], sledile pa so ji druge zvezne službe, kot sta U.S. Parks Police (1791)<ref>{{cite web |url=http://www.nps.gov/uspp/ |title=The history of the Park Police |publisher=[[National Park Service]] |accessdate=February 24, 2010}}</ref> in U.S. Mint Police (1792).<ref>{{cite web |url=http://www.usmint.gov/about_the_mint/mint_police/ |title=United States Mint Police |publisher=[[United States Mint]] |accessdate=February 24, 2010}}</ref> Prve mestne policijske službe so bile ustanovljene v [[Philadelphia|Philadelphiji]] leta 1751<ref>{{cite web |url=http://www.ppdonline.org/hq_history.php |title=Department History |publisher=Philadelphia Police Department |accessdate=February 24, 2010 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20080517082302/http://www.ppdonline.org/hq_history.php |archivedate = May 17, 2008}}</ref>, Richmondu v [[Virginija|Virginiji]] leta 1807<ref>{{cite web |url=http://www.ci.richmond.va.us/Police/HistoryPoliceDepartment.aspx |title=History of the Richmond Police Department |publisher=City of Richmond |accessdate=February 24, 2010}}</ref>, [[Boston, Massachusetts|Bostonu]] leta 1838<ref>{{cite web|url=http://www.cityofboston.gov/police/about/history.asp |title=A Brief History of The B.P.D. |publisher=City of Boston |accessdate=February 24, 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120304222909/http://www.cityofboston.gov/police/about/history.asp |archivedate=March 4, 2012 }}</ref> in [[New York|New Yorku]] leta 1845<ref>{{cite news|url=http://www.nydailynews.com/topics/New+York+City+Police+Department |title=New York City Police Department |newspaper=New York Daily News |accessdate=February 24, 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100118042703/http://www.nydailynews.com/topics/New%20York%20City%20Police%20Department |archivedate=January 18, 2010 }}</ref>. Ameriška tajna služba je bila ustanovljena leta 1865 in je bila nekaj časa glavno preiskovalno telo zvezne vlade.<ref>{{cite web|url=http://www.secretservice.gov/history.shtml |title=Secret Service History |publisher=[[United States Secret Service]] |accessdate=February 24, 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100219142622/http://www.secretservice.gov/history.shtml |archivedate=February 19, 2010 }}</ref> Na ameriškem Starem ali "divjem" zahodu so kazenski pregon izvajali lokalni šerifi, redarji, policisti in zvezni maršali. Tam so bili tudi mestni maršali, odgovorni za vročanje civilnih in kazenskih nalogov, vzdrževanje zaporov in izvrševanje [[Aretacija|aretacij]] zaradi drobnih in hujših kaznivih dejanj (bounty hunter).<ref>[https://books.google.com/books?id=R_mRcTRYcvsC&pg=PA180 The Old West in Fact and Film: History Versus Hollywood - Jeremy Agnew - Google ספרים<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>[https://www.legendsofamerica.com/old-west-lawmen/ Lawmen of the Old West – Legends of America<!-- Bot generated title -->]</ref> V zadnjih letih so bili poleg zveznih, državnih in lokalnih sil ustanovljeni še nekateri posebni okrožja, ki zagotavljajo dodatno policijsko zaščito na določenih območjih. Ta okrožja so lahko znana kot okrožja za izboljšanje sosesk, okrožja za preprečevanje [[Kriminal|kriminala]] ali [[Varnost|varnostna]] okrožja.<ref>{{cite web|url=https://www.census.gov/govs/go/index.html |title=Lists & Structure of Governments |work=Census.gov |accessdate=2012-07-11}}</ref> === Razvoj teorije === [[Slika:Jeremy Bentham by Henry William Pickersgill.jpg|levo|sličica|[[Jeremy Bentham]], [[Filozofija|filozof]], ki se je zavzemal za ustanovitev preventivnih policijskih sil in vplival na reforme Sir [[Robert Peel|Roberta Peela]].]] [[Michel Foucault]] je zapisal, da so sodobni koncept policije kot plačanega in financiranega funkcionarja države razvili nemški in francoski [[Pravnik|pravniki]] in izvajalci v javni upravi in ​​[[Statistika|statistiki]] v 17. in zgodnjem 18. stoletju, predvsem s knjigo ''Traité de la Police'' Nicolasa Delamarea ("''Razprava o policiji''"), prvič objavljene leta 1705. Nemški ''Polizeiwissenschaft'' (znanost o policiji) je najprej teoretiziral Philipp von Hörnigk, avstrijski politični ekonomist in javni uslužbenec iz 17. stoletja, veliko bolj pa Johann Heinrich Gottlob Justi, ki je napisal pomembno teoretično delo, imenovano ''Cameral science'', o oblikovanju policije.<ref>For more on Von Justi see ''Security Territory Population'' p. 329 Notes 7 and 8 2007</ref> [[Michel Foucault|Foucault]] navaja Magdalene Humpert, avtorico ''Bibliographie der Kameralwissenschaften'' (1937), v kateri avtor zabeleži obsežno bibliografijo, ki je nastala v več kot 4000 delih prakse ''Polizeiwissenschaft''. Vendar je to lahko napačen prevod [[Michel Foucault|Foucaultovega]] lastnega dela, saj dejanski vir Magdalene Humpert navaja, da je bilo več kot 14.000 izdelkov izdelanih med leti 1520 in 1850.<ref>''Security, Territory, Population'' pp. 311–332 p. 330 Note 11 2007</ref><ref>{{Cite book|title = Handbook of Public Finance|last = Jürgen Backhaus and Richard E. Wagner|first = and |publisher = Kluwer Academic Publishers|year = 2005|isbn = |location = |pages = 3–4}}</ref> Kot je zasnoval ''Polizeiwissenschaft'', je imela policija po [[Michel Foucault|Foucaultu]] upravno, ekonomsko in socialno dolžnost. Policija je bila zadolžena za demografska vprašanja in jo je bilo treba vključiti v zahodni politični filozofski sistem ''raison d'état'' in s tem ustvariti videz opolnomočenja prebivalstva (in nevede nadzor nad prebivalstvom), ki naj bi po merkantilistični teoriji bil glavna moč države. Tako so njene funkcije v veliki meri presegale preproste dejavnosti kazenskega pregona in so vključevale skrbi za javno zdravje, nadzor cen, [[Urbanizem|urbanistično načrtovanje]] (kar je bilo pomembno zaradi teorije miasmatične bolezni; tako so pokopališča preselili iz mesta itd.).<ref>[[Michel Foucault]], ''Security, Territory, Population'', pp. 311–332, 333–361. 1977–78 course published in English, 2007.</ref> Koncept preventivnega delovanja policije ali odvračanja od [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] je dobil vpliv konec 18. stoletja. Policijski sodnik John Fielding, vodja Bow Street Runnerjev, je trdil, da je veliko bolje preprečiti, da bi bil celo en moški prevarant, kot pa jih prijeti in pripeljati štirideset pred sodišče.<ref name="Marin">R.J. Marin, "The Living Law." In eds., W.T. McGrath and M.P. Mitchell, ''The Police Function in Canada''. Toronto: Methuen, 1981, 18–19. {{ISBN|0-458-93920-X}}</ref> Utilitarni filozof [[Jeremy Bentham]] je promoviral stališča italijanskega markiza Cesareja Beccarije in razširjal prevedeno različico "''Eseja o zločinu v kazni''". [[Jeremy Bentham|Bentham]] je podprl vodilno načelo "največje dobro za največje število: Bolje preprečevati zločine kot jih kaznovati. To je glavni cilj vsakega dobrega zakonodajnega sistema, ki je umetnost vodenja ljudi do največje možne sreče ali najmanjše možne bede, glede na izračun vsega dobrega in zla življenja.<ref name="Marin" /></blockquote> Na vplivno delo Patricka Colquhouna, ''Razprava o policiji metropole'' (1797), je močno vplivala misel [[Jeremy Bentham|Benthamita]]. Policija [[Temza|reke Temze]] v Colquhounu je bila osnovana na teh načelih in je v nasprotju z Bow Street Runners odvračala zločine s svojo nenehno prisotnostjo na reki, poleg tega pa je lahko posredovala, če je opazila [[kaznivo dejanje]], ki je bilo v teku.<ref>Andrew T. Harris, ''[https://web.archive.org/web/20150907073749/https://ohiostatepress.org/Books/Book%20PDFs/Harris%20Policing.pdf Policing the City: Crime and Legal Authority in London, 1780–1840]'' PDF. Columbus: Ohio State University Press, 2004, 6. {{ISBN|0-8142-0966-1}}</ref> Članek Edwina Chadwicka iz leta 1829, ''Preventivna policija'' objavljen v ''London Review'',<ref>Marjie Bloy, "[http://www.victorianweb.org/history/chad1.html Edwin Chadwick (1800–1890)]," The Victorian Web.</ref> je trdil, da bi morala biti [[preventiva]] glavna skrb policijskega organa, česar pa v praksi ni bilo. Razlog, ki ga je navajal Chadwick, je bil, da "bi preventivna politika delovala hitreje s težavami pri pridobivanju predmetov skušnjave". V nasprotju z odvračilnim ukrepom bi preventivna policija [[kriminal]] odvračala tako, da bi kazniva dejanja postala stroškovno neučinkovita - "zločin se ne izplača". [[Robert Peel]] je v drugem osnutku svojega zakona o policiji iz leta 1829 "predmet" nove metropolitanske policije spremenil v "glavni cilj", ki je bil preprečevanje kriminala.<ref>Quoted in H.S. Cooper, "The Evolution of Canadian Police." In eds., W.T. McGrath and M.P. Mitchell, ''The Police Function in Canada''. Toronto: Methuen, 1981, 39. {{ISBN|0-458-93920-X}}.</ref> Kasnejši zgodovinarji bi to razumevanje pripisali angleškemu "videzu urejenosti in ljubezni do javnega reda" preventivnemu načelu, ki je bilo vpeto v [[Robert Peel|Peelov]] policijski sistem.<ref>Charles Reith, "Preventive Principle of Police," ''Journal of Criminal Law and Criminology (1931–1951),'' vol. 34, no. 3 (September–October 1943): 207.</ref> Razvoj sodobnih policijskih sil po vsem svetu je bil potreben za nastanek držav, ki jih je kasneje sociolog Max Weber opredelil kot doseganje "monopola na zakonito uporabo fizične sile" in ki so ga v prvi vrsti izvajale policija in vojska. [[Marksizem|Marksistična teorija]] prikazuje razvoj sodobne države kot del vzpona [[Kapitalizem|kapitalizma]], v katerem je policija ena od sestavin represivnega aparata meščanstva za podjarmljanje [[Delavski razred|delavskega razreda]]. V nasprotju s tem [[Robert Peel|Peelova]] načela trdijo, da je moč policije odvisna od javnega odobravanja njenega obstoja, dejanj in vedenja, filozofije, znane kot policija s privolitvijo. == Kadri in organizacija == Med policijske uslužbence spadajo preventivna (uniformirana) policija in detektivi. Terminologija se od države do države razlikuje. Policijske funkcije vključujejo zaščito življenja in premoženja, izvrševanje kazenskega prava, kazenske preiskave, urejanje prometa, nadzor množic, naloge javne varnosti, civilno obrambo, upravljanje izrednih razmer, iskanje pogrešanih oseb in izgubljenega premoženja ter druge dolžnosti, povezane z javnim redom. Ne glede na velikost so policijske sile praviloma organizirane kot hierarhija z več vrstami. Natančne strukture in imena rangov se po državah močno razlikujejo. === Uniformirana policija === [[Slika:London Marathon 2014 - Police.jpg|sličica|279x279_pik|Uniformirana policistka na [[Maraton|maratonu]] v [[London|Londonu]] leta 2014]] Policija, ki nosi uniforme, predstavlja večino osebja policijske službe. Njihova glavna naloga je, da se odzovejo na klice na telefonsko številko za klic v sili. Kadar teh klicev ni, opravljajo dela, namenjena preprečevanju [[Kriminal|kriminala]], na primer patrulje. Uniformirana policija je znana po različnih imenih, kot so preventivna policija, enotna podružnica / oddelek, upravna policija, redarska policija, patruljni urad / oddelek ali patrulja. V [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Anglija|Združenem kraljestvu]] je patruljno osebje znano tudi kot častniki "splošnih dolžnosti".<ref name="bayley-1979">{{cite journal |author=Bayley, David H. |title=Police Function, Structure, and Control in Western Europe and North America: Comparative and Historical Studies |journal=Crime & Justice |volume=1 |year=1979 |pages=109–143 |id={{NCJ|63672}} |doi=10.1086/449060}}</ref> [[Brazilija|Brazilska]] preventivna policija je znana kot [[vojaška policija]].<ref>{{cite web|url=https://www.policiamilitar.mg.gov.br/_pmmg.htm |title=PMMG |publisher=Policiamilitar.mg.gov.br |accessdate=2009-06-21 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080712083616/http://www.policiamilitar.mg.gov.br/_pmmg.htm |archivedate=July 12, 2008 }}</ref> Kot že ime pove, uniformirana policija nosi [[Uniforma|uniforme]]. Opravljajo funkcije, ki zahtevajo takojšnjo uporabo pravnih sredstev in morebitno potrebo po sili. Najpogosteje to pomeni posredovanje za zaustavitev [[Kaznivo dejanje|kaznivega dejanja]] v teku in zavarovanje [[Kraj zločina|kraja zločina]], ki se je že zgodil. Poleg tega, da se ukvarjajo s kriminalom, lahko upravljajo in nadzorujejo [[promet]], opravljajo policijske naloge v skupnosti, vzdržujejo red na javnih prireditvah ali iščejo pogrešane osebe (v 2012 je slednje v Združenem kraljestvu predstavljalo 14% policijskega časa).<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/magazine-19360824|title=What happens when someone goes missing?|work=BBC News|date=24 August 2012|accessdate=3 September 2018}}</ref> Ker mora biti večina teh nalog na voljo 24/7, mora uniformirana policija opravljati izmensko delo. === Detektivi oz. kriminalisti === [[Slika:Berlin - Ziviler Polizeiwagen.jpg|levo|sličica|287x287px|Civilne policijske avtomobile lahko detektivi ali policisti uporabljajo za neovirano izvajanje nalog. [[Nemčija|Nemški]] policijski [[Mercedes-Benz|Mercedes]]]] Policijski detektivi so odgovorni za preiskave in detektivsko delo. Detektivi se lahko imenujejo preiskovalna policija, sodstvo / pravosodna policija in kriminalistična policija. V [[Anglija|Združenem kraljestvu]] jih pogosto omenjajo po imenu njihovega oddelka, oddelka za kriminalistične preiskave (CID). Detektivi običajno predstavljajo približno 15–25% osebja policijske službe. Detektivi v nasprotju z uniformirano policijo običajno nosijo "poslovno obleko" na birokratskih in preiskovalnih nalogah, kjer bi bila uniformirana prisotnost bodisi moteča ali zastrašujoča, vendar še vedno obstaja potreba po vzpostavitvi policijske oblasti. Policisti v "običajnih oblačilih" se oblačijo v obleke, skladne s tistimi, ki jih nosi splošna javnost za boljše prikrivanje. V nekaterih primerih je policija razporejena na "tajno" delo, kjer skriva svojo policijsko identiteto za preiskovanje [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]], kot so organizirani kriminal ali kazniva dejanja povezana s prepovedanimi [[Droga|drogami]], ki jih ni mogoče rešiti z drugimi sredstvi. V nekaterih primerih ta vrsta policijskega dela deli vidike z vohunstvom. Odnos med detektivsko in uniformirano policijo se razlikuje glede na državo. V [[Združene države Amerike|ZDA]] obstajajo velike razlike v sami državi. Številne ameriške policijske službe zahtevajo, da detektivi nekaj časa namenijo začasnim nalogam v patruljnem oddelku. Argument je, da rotacijski častniki pomagajo detektivom, da bolje razumejo delo uniformiranih policistov in spodbujajo navzkrižno usposabljanje v najrazličnejših spretnosti in preprečujejo posameznike, ki lahko prispevajo h korupciji ali drugemu neetičnemu vedenju. Nasprotno pa nekatere države detektivsko delo obravnavajo kot povsem ločen poklic, pri čemer detektivi delajo v ločenih agencijah in jih novačijo, ne da bi morali služiti v uniformi. Pogost kompromis v angleško govorečih državah je, da je večina detektivov rekrutiranih iz uniformirane podružnice, vendar šele, ko so kvalificirani, nato preostanek kariere preživijo v detektivskem oddelku. Še ena različica je, da imajo detektivi dodaten status. V nekaterih silah, kot sta New York Police Department in Philadelphia Police Department, ima redni detektiv višji čin kot redni policist. V drugih, kot so [[Velika Britanija|britanske]] in [[Kanada|kanadske]] policijske sile, ima redni detektiv enak status kot redni uniformirani policisti. Policisti morajo še vedno opravljati izpite, da se preselijo v detektivsko podružnico, vendar se šteje, da gre za specializacijo in ne za napredovanje. === Prostovoljci in pomožna policija === Policijske službe pogosto vključujejo honorarne ali prostovoljne policiste, med katerimi imajo nekateri druga dela zunaj policije. To so lahko plačana delovna mesta ali v celoti [[Prostovoljstvo|prostovoljna]]. Znani so pod različnimi imeni, kot so rezervisti, pomožna policija ali posebni policisti. Druge prostovoljne organizacije sodelujejo s policijo in opravljajo nekatere svoje naloge. Skupine v [[Združene države Amerike|ZDA]], vključno s programom upokojencev in starejših prostovoljcev, skupino za odzivanje v izrednih razmerah in [[Skavti|skavtskimi]] policijskimi raziskovalci, zagotavljajo usposabljanje, [[Prometna varnost|nadzor prometa]] in množice, odzivanje na nesreče in druge policijske naloge. V [[Združene države Amerike|ZDA]] program Volunteers in Police Service pomaga z več kot 200.000 prostovoljci v skoraj 2.000 programih.<ref>[https://www.bja.gov/publications/iacp_vips_resourceguide.pdf Volunteer Programs – enhancing Public safety by leveraging resources], Bureau of Justice Assistance, U.S. Department of Justice</ref> Prostovoljci lahko delajo tudi kot pomožno osebje. Primeri tega so prostovoljci v policijski službi v [[Združene države Amerike|ZDA]], prostovoljci policijske podpore v [[Velika Britanija|Združenem kraljestvu]] in prostovoljci v policiji v [[Novi Južni Wales|Novem Južnem Walesu]]. === Specializirane enote === [[Slika:Lead from the Front - 49964334438.jpg|sličica|264x264_pik|Enota [[SWAT]] z oklepnima voziloma v ozadju]] V številnih organih kazenskega pregona obstajajo specializirane preventivne in detektivske skupine ali oddelki za specialne preiskave, ki se ukvarjajo s posebnimi vrstami [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]], kot so kazenski pregon, K9 ([[Policijski pes|službeni pes]]), preiskave nesreč, [[umor]] ali goljufija; ali za situacije, ki zahtevajo posebne veščine, kot so podvodno iskanje, [[letalstvo]], odstranjevanje eksplozivnih naprav ("bombna enota") in [[Računalniška kriminaliteta|računalniški kriminal]]. Večina večjih jurisdikcij uporablja tudi posebej izbrane in usposobljene [[Specialna enota Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije|specialne enote]], oborožene z [[Avtomatsko orožje|orožjem vojaškega razreda]], za namene reševanja posebej nasilnih razmer, ki presegajo zmogljivosti odzivanja patruljnega častnika, vključno z visoko tveganimi nalogami in barikadnimi osumljenci. V [[Združene države Amerike|ZDA]] imajo te enote različna imena, vendar so splošno znane kot ekipe [[SWAT|SWAT (Special Weapons And Tactics)]]. V nekaterih državah so bile v kampanjah proti upornikom izbrane in posebej usposobljene enote policije, oborožene in opremljene kot lahka pehota, določene za policijske sile, ki izvajajo paravojaške [[Patruljiranje|patrulje]] in [[Zaseda|zasede]], hkrati pa ohranjajo svoje policijske pristojnosti na območjih, ki so bila zelo nevarna.<ref>p.Davies, Bruce & McKay, Gary ''The Men Who Persevered:The AATTV'' 2005 Bruce & Unwin</ref> Ker se njihovo delovanje običajno osredotoča na odstranjevanje nedolžnih opazovalcev od nevarnih ljudi in nevarnih situacij, ne pa na nasilno reševanje, so pogosto opremljeni z nesmrtonosnimi taktičnimi orodji, kot so kemična sredstva, "flashbang" in pretresne [[Granata|granate]] ter gumijaste krogle. Poveljstvo specialnega strelnega orožja (CO19)<ref>formerly named SO19 {{cite web|url=http://www.met.police.uk/co19/ |title=Metropolitan Police Service – Central Operations, Specialist Firearms unit (CO19) |publisher=Metropolitan Police Service |accessdate=2008-08-04 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080915102427/http://www.met.police.uk/co19/ |archivedate=September 15, 2008 }}</ref> metropolitanske policije v [[London|Londonu]] je skupina oborožene policije, ki se uporablja v nevarnih situacijah, vključno z jemanjem [[Talec|talcev]], oboroženim [[Rop|ropom]] / napadom in [[Terorizem|terorizmom]]. === Administrativne naloge === Policija v nekaterih državah lahko izvaja administrativne naloge, ki niso neposredno povezane z izvrševanjem zakona, na primer izdajanje dovoljenj za [[strelno orožje]]. Obseg, da ima policija te funkcije, se med državami razlikuje, pri čemer policija v [[Francija|Franciji]], [[Nemčija|Nemčiji]] in drugih državah [[Evropa|celinske Evrope]] te naloge opravlja v večji meri kot [[Velika Britanija|britanska]]. === Vojaška policija === [[Slika:MPSpecialExercise2018-12.jpg|levo|sličica|242x242px|Vaja ruske [[Vojaška policija|vojaške policije]] v Mulinu]] [[Vojaška policija]] lahko predstavlja: *del [[Vojska|vojske]], ki je izključno odgovoren za nadzor nad oboroženimi silami *del vojske, odgovoren za policijsko delovanje tako v oboroženih silah kot v civilnem prebivalstvu (večina [[Žandarmerija|žandarmerij]], kot so [[Francija|francoska]] žandarmerija, [[Italija|italijanski]] karabinjerji, [[Španija|španska]] civilna gardija in [[portugalska]] republikanska narodna garda, znana tudi kot GNR) *del vojske, ki je izključno odgovoren za nadzor civilnega prebivalstva (kot je [[Romunija|romunska]] žandarmerija) *civilno preventivno policijo [[Brazilija|brazilske]] države (Policia Militar) * posebno vojaško službo pregono, kot je [[Rusija|ruska]] vojaška policija [[File:Taliban beating woman in public RAWA.jpg|thumb|Pripadnik verske policije med nalogo.|231x231_pik]] ===Verska policija=== Nekatere islamske družbe imajo versko policijo, ki uveljavlja uporabo islamske šeriatske zakonodaje. Njihova pristojnost lahko vključuje pooblastilo za aretacijo nepovezanih moških in žensk, ujetih zaradi druženja, vseh, ki se ukvarjajo s homoseksualnim vedenjem ali prostitucijo; za uveljavljanje islamskih pravil oblačenja in zapiranje trgovin v času islamske molitve.<ref name="asianews.it">[http://www.asianews.it/view.php?l=en&art=5869 Saudi Arabia Catholic priest arrested and expelled from Riyadh – Asia News] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150323184717/http://www.asianews.it/view.php?l=en&art=5869 |date=March 23, 2015 }}</ref><ref name="news.bbc.co.uk">{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/2399885.stm |title=Middle East &#124; Saudi minister rebukes religious police |work=BBC News |date=2002-11-04 |accessdate=2012-07-11}}</ref> Uveljavljajo muslimanske zakone o prehrani, prepovedujejo uživanje ali prodajo alkoholnih pijač in svinjine ter zasežejo prepovedane potrošniške izdelke in medije, ki se štejejo za ne islamske, kot so CD / DVD različnih zahodnih glasbenih skupin, televizijske oddaje in filmi. V [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]] Mutavidi aktivno preprečujejo prakso ali prozelitizem ne islamskih religij znotraj [[Savdska Arabija|Savdske Arabije]], kjer so prepovedane.<ref name="asianews.it" /><ref name="news.bbc.co.uk" /> ==Mednarodno policijsko delo== Večina držav je članic Mednarodne organizacije kriminalistične policije ([[Interpol]]), ustanovljene za odkrivanje in boj proti mednarodnemu kriminalu ter za mednarodno sodelovanje in usklajevanje drugih policijskih dejavnosti, na primer obveščanje sorodnikov o smrti tujih državljanov. Interpol sam ne izvaja preiskav ali aretacij, temveč je le osrednja točka za informacije o kriminalu, osumljencih in storilcih kaznivih dejanj. Politični zločini so izključeni iz njegove pristojnosti. Izrazi mednarodno policijsko, nadnacionalno in / ali globalno policijsko delo so se začeli uporabljati od zgodnjih devetdesetih let dalje za opis policijskih oblik, ki so presegale meje suverene nacionalne države (Nadelmann, 1993),<ref name="Nadelmann, E. A. 1993">Nadelmann, E.A. (1993) Cops Across Borders; the Internationalization of US Law Enforcement, [[Pennsylvania State University Press]]</ref> (Sheptycki, 1995).<ref>Sheptycki, J. (1995) 'Transnational Policing and the Makings of a Postmodern State', British Journal of Criminology, 1995, Vol. 35 No. 4 Autumn, pp. 613–635</ref>. Ti izrazi se na različne načine nanašajo na prakse in oblike policijskega dela, ki v nekem smislu presegajo državne meje. To vključuje različne prakse, toda mednarodno policijsko sodelovanje, izmenjava kriminalističnih obveščevalnih podatkov med policijskimi agencijami, ki delujejo v različnih nacionalnih državah, in policijska razvojna pomoč šibkim, propadlim ali propadajočim državam so bile deležne največje znanstvene pozornosti. Zgodovinske študije razkrivajo, da so policisti že vrsto let opravljali različne čezmejne policijske misije (Deflem, 2002)<ref name="#1">Deflem, M. (2002) Policing World Society; Historical Foundations of International Police Cooperation, Oxford: Calrendon</ref>. Na primer, v 19. stoletju so številne evropske policijske agencije izvajale čezmejni nadzor zaradi zaskrbljenosti zaradi anarhističnih agitatorjev in drugih političnih radikalov. Opazen primer tega je bil občasni nadzor pruske policije nad Karlom Marxom v letih, ko je ostal v [[London|Londonu]]. Interesi javnih policijskih agencij pri čezmejnem sodelovanju pri nadzoru političnega radikalizma in običajnega pravnega kriminala so bili prvič sproženi v [[Evropa|Evropi]], kar je sčasoma privedlo do ustanovitve Interpola pred drugo svetovno vojno. Veliko je tudi zanimivih primerov čezmejnega policijskega nadzora pod zasebnim okriljem in s strani občinskih policijskih sil, ki segajo v 19. stoletje (Nadelmann, 1993)<ref name="Nadelmann, E. A. 1993" /> Ugotovljeno je bilo, da je sodobno redarstvo skoraj od samega začetka občasno presegalo državne meje. Prav tako se splošno strinja, da je v obdobju po [[Hladna vojna|hladni vojni]] ta vrsta prakse postala pomembnejša in pogostejša (Sheptycki, 2000).<ref>Sheptycki, J. (2000) Issues in Transnational Policing, London; Routledge</ref>. Empiričnega dela o praksah meddržavne / nadnacionalne izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov ni bilo veliko. Izjemna izjema je študija Jamesa Sheptyckega o policijskem sodelovanju na območju [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]] (2002)<ref name="#1"/>, ki ponuja sistematično analizo vsebine datotek za izmenjavo informacij in opis, kako se te nadnacionalne izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov preoblikujejo v policijsko delo. Študija je pokazala, da je bila nadnacionalna policijska izmenjava informacij v čezmejni regiji od leta 1968 rutinirana na podlagi dogovorov neposredno med policijskimi agencijami in brez kakršnega koli uradnega dogovora med zadevnimi državami. Do leta 1992, s podpisom schengenske pogodbe, ki je formalizirala vidike izmenjave policijskih informacij po celotnem ozemlju Evropske unije, je bilo toliko, če ne celo, te izmenjave obveščevalnih podatkov nepregledno, kar je sprožilo vprašanja o učinkovitosti mehanizmi odgovornosti, ki urejajo policijsko izmenjavo informacij v Evropi (Joubert in Bevers, 1996).<ref>Joubert, C. and Bevers, H. (1996) Schengen Investigated; [[The Hague]]: [[Kluwer Law International]]</ref> Tovrstne študije zunaj [[Evropa|Evrope]] so še redkejše, zato je težko posploševati, toda ena manjša študija, ki je primerjala nadnacionalne policijske prakse in izmenjavo obveščevalnih informacij na določenih čezmejnih lokacijah v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in Evropi, je potrdila, da je bila skupna raba policijskih informacij in obveščevalnih podatkov (Alain, 2001)<ref>Alain, M. (2001) 'The Trapeze Artists and the Ground Crew – Police Cooperation and Intelligence Exchange Mechanisms in Europe and North America: A Comparative Empirical Study', ''Policing and Society'', 11/1: 1–28</ref>. Obveščevalno vodenje policije je zdaj običajna praksa v večini naprednih držav (Ratcliffe, 2007)<ref name="Ratcliffe, J. 2007">Ratcliffe, J. (2007) ''Strategic Thinking in Criminal Intelligence'', Annadale, NSW: The Federation Press</ref> in verjetno je, da ima policijska izmenjava obveščevalnih podatkov in izmenjava informacij skupno obliko morfologije po vsem svetu (Ratcliffe, 2007).<ref name="Ratcliffe, J. 2007"/> James Sheptycki je analiziral učinke novih informacijskih tehnologij na organizacijo policijsko-obveščevalne službe in predlaga, da so se pojavile številne "organizacijske patologije", zaradi katerih je delovanje varnostno-obveščevalnih procesov v nadnacionalnem policijskem delu globoko problematično. Trdi, da mednarodna policijska informacijska vezja pomagajo "sestaviti panične prizore družbe za nadzor varnosti".<ref>{{cite news | author = Sheptycki, James | year=2007 | title=High Policing in the Security Control Society | journal=Policing | volume=1 | number=1 | pages=70–79 | doi=10.1093/police/pam005 | url=http://policing.oxfordjournals.org/cgi/content/full/1/1/70 | accessdate=2011-04-09}}</ref> Paradoksalen učinek je, da bolj ko si policijske službe prizadevajo za varnost, večje so občutki negotovosti. Policijska razvojna pomoč šibkim, propadlim ali propadajočim državam je druga oblika mednarodnega policijskega dela, ki je vzbudila pozornost. Ta oblika mednarodnega policijskega dela igra vedno pomembnejšo vlogo pri ohranjanju miru Združenih narodov in v prihodnjih letih naj bi se še povečala, zlasti ko si mednarodna skupnost prizadeva razviti pravno državo in reformirati varnostne institucije v državah, ki si opomorejo od konfliktov (Goldsmith in Sheptycki , 2007).<ref>Goldsmith, A. and Sheptycki, J. (2007) Crafting Transnational Policing; State-Building and Global Policing Reform, Oxford: Hart Law Publishers</ref> Pri nadnacionalni policijski razvojni pomoči so neravnovesja moči med donatorji in prejemniki močna in pojavljajo se vprašanja o uporabnosti in prenosljivosti policijskih modelov med jurisdikcijami (Hills, 2009)<ref>Hills, A. (2009) 'The Possibility of Transnational Policing, Policing and Society, Vol. 19 No. 3 pp. 300–317</ref> Morda je največje vprašanje v zvezi s prihodnjim razvojem mednarodnega policijskega dela: v čigavem interesu je? Na bolj praktični ravni se vprašanje prelevi v vprašanje, kako mednarodne policijske institucije demokratično odgovoriti (Sheptycki, 2004).<ref>Sheptycki, J. (2004) 'The Accountability of Transnational Policing Institutions: The Strange Case of Interpol' The Canadian Journal of Law and Society, Vol. 19 No. 1, pp. 107–134</ref> Na primer, v skladu s poročilom o globalni odgovornosti za leto 2007 (Lloyd, et al. 2007) je imel Interpol v svoji kategoriji najnižje ocene (IGO), na desetem mestu z 22-odstotno oceno splošnih zmožnosti odgovornosti (str. 19).<ref>Lloyd, R. Oatham, J. and Hammer, M. (2007) 2007 Global Accountability Report: London: One World Trust</ref> Kot poudarja to poročilo in se zdi, da to potrjuje obstoječa akademska literatura o mednarodnem policijskem delu, je to tajno področje, ki ni odprto za sodelovanje civilne družbe. ==Oprema== ===Orožje=== [[Slika:USMC-110302-M-0913T-088.jpg|sličica|311x311_pik|Oborožene policijske sile z [[Balistični ščit|balističnim ščitom]] in [[Avtomatska puška|avtomatsko puško]]]] V mnogih državah policisti nosijo [[strelno orožje]], predvsem [[Pištola|pištole]], pri običajnem opravljanju svojih nalog. V [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] (razen na Severnem Irskem), [[Islandija|Islandiji]], [[Irska|Irskem]], [[Norveška|Norveškem]], [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]<ref>{{cite news |title= NSW "gobsmacked" at NZ's unarmed force |url= http://tvnz.co.nz/national-news/nsw-gobsmacked-nz-s-unarmed-force-3747701 |publisher= Television New Zealand |date= 29 August 2010 |accessdate= 9 August 2014}}</ref> in Malti, z izjemo specializiranih enot, policisti ne nosijo strelnega orožja. Norveška policija ima v svojih vozilih strelno orožje, vendar ne na pasu, zato mora pridobiti dovoljenje, preden je mogoče orožje odstraniti iz vozila. Policija ima pogosto posebne enote za ravnanje z oboroženimi storilci kaznivih dejanj in podobne nevarne situacije in lahko (odvisno od lokalne zakonodaje) v nekaterih skrajnih okoliščinah pozove vojsko (saj je vojaška pomoč civilni moči vloga številnih oboroženih sil). Morda najbolj odmeven primer tega je bil, ko je leta 1980 metropolitanska policija predala nadzor nad obleganjem iranskega veleposlaništva Posebni letalski službi. Lahko so tudi oboroženi z nesmrtonosnim orožjem (natančneje znano kot "manj kot smrtonosno" ali "manj smrtonosno", saj so še vedno smrtonosni <ref>{{Cite web|last=Szabo|first=Liz|title=Rubber bullets can kill, blind or maim people for life, but authorities continue to use them.|url=https://www.usatoday.com/story/news/health/2020/06/03/rubber-bullets-less-lethal-weapons-can-kill-but-still-used/3134019001/|access-date=2020-06-08|website=USA Today|language=en-US}}</ref>), zlasti za obvladovanje nemirov. Med nesmrtonosno orožje spadajo palice, [[solzivec]], sredstva za nadzor nemirov, gumijaste krogle, ščitniki za zaščito pred nemiri, [[Vodni top|vodni topovi]] in [[Električni paralizator|električni paralizatorji]]. Policisti običajno nosijo lisice, da zadržijo osumljence. Uporaba strelnega orožja ali smrtonosne sile je običajno skrajno sredstvo, ki se uporabi le, kadar je to potrebno za reševanje človeškega življenja, čeprav nekatere jurisdikcije (na primer [[Brazilija]]) dovoljujejo njegovo uporabo proti begajočim kriminalcem in pobeglim obsojencem. Ameriška policija sme uporabljati smrtonosno silo preprosto, če "misli, da je njeno življenje ogroženo<ref>{{Cite web|last=Starkey|first=Brando Simeo|date=2017-06-28|title=The words 'I thought my life was in danger' allow police to kill black people without fear of reprisal|url=https://theundefeated.com/features/the-words-i-thought-my-life-was-in-danger-allow-police-to-kill-black-people-without-fear-of-reprisal/|access-date=2020-06-08|website=The Undefeated|language=en-US}}</ref>." V [[Južna Afrika|Južni Afriki]] je bila nedavno uvedena politika "ustreli, da ubiješ", ki policiji omogoča uporabo smrtonosne sile proti kateri koli osebi, ki predstavlja znatno grožnjo zanje ali za civilno prebivalstvo<ref>{{cite web |url=http://www.news24.com/SouthAfrica/News/Cops-must-shoot-to-kill-20100325 |title=Cops 'must shoot to kill' |accessdate=1 July 2010|date=2010-03-25 }}</ref>. Ker ima država eno najvišjih stopenj nasilnega kriminala, predsednik Jacob Zuma trdi, da mora [[Južna Afrika]] kriminal obravnavati drugače kot druge države<ref>{{cite news |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/8357482.stm |title=SA minister defends shoot-to-kill |accessdate=1 July 2010 | work=BBC News | date=November 12, 2009}}</ref>. ===Komunikacijska sredstva=== Sodobne policijske sile za usklajevanje svojega dela, izmenjavo informacij in hitro pomoč pogosto uporabljajo dvosmerno opremo za radijsko komunikacijo, ki jo nosijo na osebi in so vgrajene v vozila. V zadnjih letih so mobilni podatkovni terminali, nameščeni v vozilih, povečali sposobnost policijske komunikacije, omogočili lažje odpošiljanje klicev, preverjanje kazenskega stanja oseb, ki jih zanimajo, v nekaj sekundah in posodabljanje dnevnega dnevnika dejavnosti policistov ter drugo, potrebna poročila sproti. Drugi pogosti deli policijske opreme vključujejo svetilke / bakle, piščalke, policijske zvezke in "knjižice vozovnic" ali citate. Nekatere policijske službe so razvile napredne računalniške sisteme za prikaz in komunikacijo podatkov, da bi policistom podatke v realnem času prinašali, en primer je sistem obveščanja o domeni NYPD. ===Prevozna sredstva=== Policijska vozila se uporabljajo za pridržanje, patruljiranje in prevoz. Osnovno policijsko patruljno vozilo je posebej prirejena limuzina s štirimi vrati (limuzina v britanski angleščini). Policijska vozila so običajno označena z ustreznimi logotipi in so opremljena s sirenami in utripajočimi svetlobnimi palicami, ki pomagajo drugim ozavestiti prisotnost policije. [[Slika:Dubai Police at work (cropped).jpg|sličica|311x311_pik|Policijski avtomobili v [[Dubaj|Dubaju]]]] Civilna vozila se uporabljajo predvsem za prijemanje kriminalcev, ne da bi jih opozorili na njihovo prisotnost. Nekatere policijske enote za označevanje avtomobilov uporabljajo neoznačene ali minimalno označene avtomobile, saj vozniki ob pogledu na označena policijska vozila upočasnijo vožnjo, civilna vozila pa policistom olajšajo ulov hitrih vozil in kršiteljev prometa. Ta praksa je kontroverzna, na primer država [[New York]] je to prakso leta 1996 prepovedala z utemeljitvijo, da ogrožala voznike, ki bi jih ljudje, ki se predstavljajo za policiste, lahko potegnili iz prometa.<ref>{{cite news|last=Dao |first=James |url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9800E1DB1E39F93BA25757C0A960958260&n=Top/Reference/Times%20Topics/Subjects/R/Roads%20and%20Traffic |title=Pataki Curbs Unmarked Cars' Use |newspaper=New York Times |date=1996-04-18 |accessdate=2009-06-21}}</ref> Pogosto se uporabljajo tudi motorna kolesa, zlasti na lokacijah, do katerih avtomobil morda ne bo mogel priti, za nadzor potencialnih situacij javnega reda, ki vključujejo sestanke motoristov in pogosto pri spremstvu, kjer lahko policisti motornih koles hitro očistijo pot spremljenim vozilom. Na nekaterih območjih se uporabljajo kolesarske patrulje, ker omogočajo bolj odprto interakcijo z javnostjo. Policija tudi pogosto uporablja kolesa za ustvarjanje začasnih barikad proti protestnikom<ref>{{Cite news|last=Wilson|first=Jason|date=2017-06-15|title=The new horsemen: how American riot police embraced the bicycle|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/cities/2017/jun/15/the-new-horsemen-why-american-riot-police-embraced-the-bicycle|access-date=2020-06-08|issn=0261-3077}}</ref>. Poleg tega lahko njihovo tišje delovanje olajša približevanje osumljencev nenadoma in jim lahko pomaga pri zasledovanju, ko poskušajo peš pobegniti. Policijske sile uporabljajo vrsto posebnih vozil, kot so [[Helikopter|helikopterji]], [[Letalo|letala]], plovila, premična poveljniška mesta, dostavna vozila, [[Tovornjak|tovornjaki]], terenska vozila, motorna kolesa in [[Oklepno vozilo|oklepna vozila]]. ===Ostala varnostna oprema=== Policijski avtomobili lahko vsebujejo tudi gasilne aparate<ref>{{cite web|url=http://visual.merriam-webster.com/society/safety/crime-prevention/police-car.php|title=Police car image}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.cbsnews.com/stories/2005/10/19/earlyshow/main955104.shtml|title=Car Fire Rescue, Caught On Tape|quote=My partner grabbed the fire extinguisher and I ran to the car. We didn't know somebody was in there at first. And then everybody started yelling, 'There's somebody trapped! There's somebody trapped!' And, along with the help of a bunch of citizens, we were able to get him out in the nick of time. | work=CBS News | date=October 19, 2005}}</ref> in [[defibrilator]]<ref>{{cite web|url=http://www.rochestermn.gov/departments/police/defibrillation/ |publisher=City of [[Rochester, Minnesota]] |title=Early Defibrillation |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100701195919/http://www.rochestermn.gov/departments/police/defibrillation/ |archivedate=July 1, 2010 }}</ref>. ==Policijska strategija== Pojav policijskega avtomobila, dvosmernega radia in telefona v začetku 20. stoletja je policijo bistveno spremenil, osredotočili so se na odzivanje na klice v službo.<ref>{{cite journal |author1=Reiss Jr |author2=Albert J. |title=Police Organization in the Twentieth Century |journal=Crime and Justice |year=1992 |volume= 15|pages= 51–97|id={{NCJ|138800}} |doi=10.1086/449193}}</ref> S to preobrazbo je postalo policijsko poveljevanje in nadzor bolj centralizirano. V ZDA je August Vollmer uvedel druge reforme, vključno z zahtevami glede izobrazbe za policiste.<ref>{{cite magazine|title=Finest of the Finest |magazine=Time Magazine |date=February 18, 1966 |url=http://jcgi.pathfinder.com/time/magazine/article/0,9171,899019,00.html |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081014095649/http://jcgi.pathfinder.com/time/magazine/article/0%2C9171%2C899019%2C00.html |archivedate=October 14, 2008 }}</ref> O.W. Wilson, študent Vollmerja, je pomagal zmanjšati korupcijo in uvedel profesionalizem v Wichiti v Kansasu in kasneje na policijskem oddelku v Chicagu<ref name="cdlib">{{cite web |url=http://content.cdlib.org/view?docId=tf3v19n6s0&doc.view=entire_text |title=Guide to the Orlando Winfield Wilson Papers, ca. 1928–1972 |publisher=Online Archive of California |accessdate=2006-10-20}}</ref>. Strategije, ki jih je uporabil O.W. Wilson je vključeval menjavanje policistov od skupnosti do skupnosti, da bi zmanjšali njihovo ranljivost za korupcijo, ustanovitev nestrankarskega policijskega odbora za pomoč policiji, strog sistem zaslug za napredovanja znotraj oddelka in agresiven rekrutacijski nagon z višjimi policijskimi plačami. privabiti strokovno usposobljene častnike<ref name="nytimes-1960">{{cite news |title=Chicago Chooses Criminologist to Head and Clean Up the Police |publisher=United Press International/The New York Times |date=February 22, 1960}}</ref>. V času profesionalizma policijske službe so se organi pregona osredotočili na obravnavanje kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj ter izvajanje vmesnih vidnih patrulj, namesto da bi se bolj osredotočali na preprečevanje kriminala<ref>{{cite book |title=Evolving Strategy of Policing: Case Studies of Strategic Change |author1=Kelling, George L. |author2=Mary A. Wycoff |date=2002 |publisher=National Institute of Justice |id={{NCJ|198029}}}}</ref>. Študija preventivne patrulje v [[Kansas City|Kansas Cityju]] v zgodnjih sedemdesetih letih je pokazala pomanjkljivosti pri uporabi vidnih patrulj za avtomobile za preprečevanje kriminala. Ugotovilo je, da brezciljne avtomobilske patrulje le malo odvračajo od kriminala in so pogosto ostale neopažene v javnosti. Patrulji v avtomobilih niso imeli dovolj stikov in interakcije s skupnostjo, kar je vodilo do družbenega razkola med njima<ref>{{cite web|url=http://www.policefoundation.org/pdf/kcppe.pdf |title=The Kansas City Preventive Patrol Experiment – A Summary Report |publisher=Police Foundation |author1=Kelling, George L. |author2=Tony Pate |author3=Duane Dieckman |author14=Charles E. Brown |year=1974 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20121010100509/http://policefoundation.org/pdf/kcppe.pdf |archivedate=2012-10-10 }}</ref>. V osemdesetih in devetdesetih letih so številne agencije pregona začele sprejemati policijske strategije v skupnosti, druge pa so sprejele problematično usmerjeno policijsko delo. Počeno okno je bil še en pristop, povezan s tem, ki sta ga v osemdesetih letih uvedla James Q. Wilson in George L. Kelling, ki sta predlagala, naj policija posveča večjo pozornost manjšim kršitvam "kakovosti življenja" in neprimernemu ravnanju. Koncept te metode je preprost: razbita okna, [[Grafit|grafiti]] in drugo fizično uničenje ali degradacija lastnine ustvarjajo okolje, v katerem je verjetnost kriminala in nereda večja. Prisotnost polomljenih oken in grafitov sporoča, da oblastem ni vseeno in ne poskušajo odpraviti težav na teh območjih. Zato odpravljanje teh majhnih težav preprečuje resnejše kriminalne dejavnosti<ref>{{cite magazine |url=https://www.theatlantic.com/doc/198203/broken-windows |title=Broken Windows |magazine=Atlantic Monthly |date = March 1982|author1=Kelling, George L. |author2=James Q. Wilson |url-access=subscription }}</ref>. Teorijo sta v začetku devetdesetih popularizirala šef policije William J. Bratton in župan New Yorka Rudy Giuliani. Na podlagi teh prejšnjih modelov je postalo tudi obveščanje pod nadzorom pomembna strategija. Obveščevalno policijsko in problematično usmerjeno policijsko delo dopolnjujeta strategiji, ki vključuje sistematično uporabo informacij<ref>{{cite web |author=Tilley, Nick |title=Problem-Oriented Policing, Intelligence-Led Policing and the National Intelligence Model |publisher=Jill Dando Institute of Crime Science, University College London |url=http://www.jdi.ucl.ac.uk/publications/short_reports/problem_oriented_policing.php |year=2003}}</ref>. Čeprav še vedno nima splošno sprejete opredelitve, je bistvo obveščevalnega vodenja policije bolj kot obratno poudarjanje zbiranja in analize informacij za vodenje policijskih operacij, kot pa obratno.<ref>{{cite web|title=Intelligence-led policing: A Definition|publisher=Royal Canadian Mounted Police|url=http://www.rcmp-grc.gc.ca/crimint/intelligence_e.htm|accessdate=2007-06-15 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20060515144758/http://www.rcmp-grc.gc.ca/crimint/intelligence_e.htm |archivedate = May 15, 2006}}</ref>. S tem povezan razvoj je policijsko delo na podlagi dokazov. Podobno kot politika, ki temelji na dokazih, je z dokazi podprto izvajanje nadzorovanih eksperimentov, da bi ugotovili, katere metode policijskega delovanja so učinkovitejše. Med vodilnimi zagovorniki policijskega dela, ki temelji na dokazih, sta kriminolog Lawrence W. Sherman in filantrop Jerry Lee. Ugotovitve nadzorovanih eksperimentov vključujejo [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolisov]] eksperiment za nasilje v družini<ref name="sherman1984-pf">{{cite web|url=http://www.policefoundation.org/pdf/minneapolisdve.pdf |title=The Minneapolis Domestic Violence Experiment |date=April 1984 |author1=Sherman, Lawrence W. |author2=Richard A. Berk |name-list-style=amp |publisher=Police Foundation |accessdate=2007-06-12 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070705011333/http://www.policefoundation.org/pdf/minneapolisdve.pdf |archivedate=2007-07-05 }}</ref>, dokaze, da patrulje odvračajo od kaznivih dejanj, če so koncentrirane na žariščih<ref>{{cite journal | last1 = Sherman | first1 = L.W. | last2 = Weisburd | first2 = D. | year = 1995 | title = General deterrent effects of police patrol in crime "hot spots": A randomized, controlled trial. | url = | journal = Justice Quarterly | volume = 12 | issue = 4| pages = 625–648 | doi=10.1080/07418829500096221}}</ref> in da omejevanje policijskih pooblastil za odstrel osumljencev ne povzroča večjega števila kaznivih dejanj ali nasilja nad policisti<ref>Sherman, L.W. (1983). 'Reducing Police Gun Use: Critical Events, Administrative Policy and Organizational Change', in Punch, M. (ed.) ''Control in the Police Organization'', Cambridge, Massachusetts: M.I.T. Press.</ref>. Uporabo eksperimentov za oceno koristnosti strategij podpirajo številne policijske službe in institucije, vključno z ameriško policijsko fundacijo in UK College of Policing. ==Omejitev uporabe sile== V mnogih [[Država|državah]] je bilo razvito kazensko procesno [[pravo]], ki ureja presojo policistov, tako da ti ne samovoljno ali neupravičeno izvajajo svoja pooblastila za prijetje, preiskovanje in zaseg ter uporabo sile. V [[Združene države Amerike|ZDA]] je Miranda proti [[Arizona|Arizoni]] povzročila široko uporabo opozoril Miranda ali ustavnih opozoril. V "Mirandi" je [[sodišče]] ustvarilo zaščitne ukrepe pred samoobtožnimi izjavami po aretaciji. [[Sodišče]] je presodilo, da "tožilstvo ne sme uporabljati izrek, bodisi razbremenilnih bodisi obremenilnih, ki izhajajo iz zaslišanja, ki so ga sprožili policisti, potem ko je bila oseba pridržana ali kako drugače prikrajšana za [[Svoboda (razločitev)|svobodo]] ukrepanja na kakršen koli pomemben način, razen če dokaže uporaba procesnih zaščitnih ukrepov, ki zagotavljajo privilegij pete spremembe pred samoobtožbo" <ref name="law.cornell.edu">Supreme Court of the United States, ''Terry v. Ohio'' (No. 67), Certiorari to the Supreme Court of Ohio. Retrieved 2010-05-12 from [https://www.law.cornell.edu/supct/html/historics/USSC_CR_0392_0001_ZS.html law.cornell.edu]</ref> Policiji v [[Združene države Amerike|ZDA]] je tudi prepovedano pridržati osumljence kaznivih dejanj več kot razumno dolgo (običajno 24–48 ur) pred privedbo [[Sodišče|sodišča]], z uporabo [[Mučenje|mučenja]], zlorabe ali fizičnih groženj za pridobivanje priznanj, s prekomerno silo za prijetje in preiskovanje teles osumljencev ali njihovih domov brez naloga, pridobljenega ob dokazu verjetnega vzroka. Štiri izjeme od ustavne zahteve za odredbo o preiskavi so: *Soglasje *Preiskovalni nalog za aretacijo *Preiskave motornih vozil *Nujne okoliščine V zadevi Terry proti [[Ohio|Ohiu]] (1968) je [[sodišče]] zaseg razdelilo na dva dela, preiskovalno ustavitev in aretacijo. [[Sodišče]] je nadalje presodilo, da je med preiskovalno zaustavitvijo preiskava policista "omejena na tisto, kar je minimalno potrebno za ugotovitev, ali je osumljenec oborožen, in vdor, ki je namenjen izključno zaščiti sebe in druge v bližini, je omejen na ugotavljanje prisotnosti orožja "(vrhovno sodišče [[Združene države Amerike|ZDA]]). Pred Terryjem je vsako policijsko srečanje pomenilo aretacijo, s čimer je policist dobil celoten obseg pooblastil za iskanje. Pooblastilo za iskanje med postankom Terry (preiskovalna postaja) je omejeno samo na orožje<ref name="law.cornell.edu"/>. Uporaba prevare za dosego izpovedi je dovoljena, ne pa tudi uporaba prisile. Obstajajo izjeme ali nujne okoliščine, kot je izrecna potreba po razorožitvi osumljenca ali preiskava osumljenca, ki je že aretiran (preiskava pri aretaciji). Zakon Posse Comitatus močno omejuje uporabo [[Vojska|vojske]] za policijske dejavnosti, kar daje policijskim enotam poseben pomen ([[SWAT]] ekipe). [[Velika Britanija|Britanske]] policiste urejajo podobna pravila, kot so tista, ki so bila v [[Anglija|Anglijo]] in [[Wales]] uvedena v skladu z Zakonom o policiji in kazenskih dokazih iz leta 1984 (PACE), vendar imajo na splošno večja pooblastila. Lahko na primer zakonito preiščejo vsakega osumljenega, ki je bil aretiran, ali njegova vozila, dom ali poslovne prostore, brez naloga, in lahko vse, kar najdejo pri preiskavi, zasežejo kot dokaz. Vsi policisti v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], ne glede na njihov dejanski čin, so po svojem pravnem položaju "policisti". To pomeni, da ima novoimenovani nadzornik enaka pooblastila za aretacijo kot glavni nadzornik ali komisar. Vendar imajo nekateri višji čini dodatna pooblastila za odobritev nekaterih vidikov policijskih operacij, na primer pooblastilo za dovoljenje preiskave osumljene hiše (oddelek 18 PACE v [[Anglija|Angliji]] in [[Wales|Walesu]]) s strani častnika inšpektorskega ranga ali pooblastilo za dovoli pridržanje osumljenca za več kot 24 ur s strani nadzornika. ==Ravnanje, odgovornost in zaupanje javnosti== Policijske službe običajno vključujejo enote za preiskovanje [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]], ki jih je zagrešila policija sama. Te enote se običajno imenujejo Generalni inšpektorat ali v [[Združene države Amerike|ZDA]] "notranje zadeve". V nekaterih državah za take namene obstajajo ločene organizacije zunaj policije, na primer Britanski neodvisni urad za policijsko ravnanje. Vendar pa je zaradi ameriških zakonov o kvalificirani imuniteti vedno težje preiskovati in obtoževati policijsko kršenje in kazniva dejanja.<ref>{{Cite web|title=Supreme Court weighs qualified immunity for police accused of misconduct|url=https://www.npr.org/2020/06/08/870165744/supreme-court-weighs-qualified-immunity-for-police-accused-of-misconduct|access-date=2020-06-08|website=MPR News}}</ref> Nekatere državne in lokalne jurisdikcije, na primer Springfield v [[Illinois|Illinoisu]]<ref>{{cite news|title=Police review board gets started|author=Amanda Reavy|url=http://www.sj-r.com/sections/news/stories/112655.asp|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304124316/http://www.sj-r.com/sections/news/stories/112655.asp|url-status=dead|archive-date=2016-03-04|work=The State Journal-Register Online}}</ref>, imajo podobne zunanje revizijske organizacije. Policijsko službo [[Severna Irska|Severne Irske]] preiskuje policijski varuh človekovih pravic za [[Severna Irska|Severno Irsko]], zunanja agencija, ustanovljena na podlagi poročila Pattena o policijskem vodenju province. V Republiki Irski Gardo Síocháno preiskuje komisija [[Varuh človekovih pravic|varuha človekovih pravic]] Garda Síochána, neodvisna komisija, ki je maja 2007 zamenjala odbor za pritožbe v Gardi. Posebna preiskovalna enota v [[Ontario|Ontariu]] v [[Kanada|Kanadi]] je ena redkih civilnih agencij po vsem svetu, ki je odgovorna za preiskovanje okoliščin policije in civilistov, ki so povzročile smrt, resne poškodbe ali obtožbe o spolnem napadu. Agencija je navedla nezadostno sodelovanje različnih policijskih služb, ki ovirajo njihove preiskave<ref>{{cite news|title=Star Exclusive: Police ignore SIU's probes|url=https://www.thestar.com/news/article/943363--star-exclusive-police-ignore-siu-s-probes|work=Toronto Star | date=February 22, 2011}}</ref>. V [[Hong Kong|Hongkongu]] bosta morebitne obtožbe o korupciji v policiji preiskovala neodvisna komisija za boj proti korupciji in neodvisni policijski pritožbeni svet, dve agenciji, ki sta neodvisni od policije. Zaradi dolgotrajnega upada zaupanja javnosti v organe pregona v [[Združene države Amerike|ZDA]] so v obravnavi telesne kamere, ki jih nosijo policisti<ref>{{cite news| url=https://www.nytimes.com/roomfordebate/2013/10/22/should-police-wear-cameras/body-cameras-could-restore-trust-in-police | work=The New York Times | title=If Police Encounters Were Filmed | date=October 22, 2013}}</ref>. ===Uporaba sile=== Policisti so kritizirani tudi zaradi uporabe sile, zlasti smrtonosne. Natančneje, napetost se poveča, ko policist ene etnične skupine poškoduje ali ubije osumljenca druge. V [[Združene države Amerike|ZDA]] takšni dogodki občasno sprožijo proteste in obtožbe [[Rasizem|rasizma]] proti policiji in obtožbe, da policijske službe izvajajo rasno profiliranje. [[Slika:Policiais Manifestacoes 20170209.jpg|sličica|359x359_pik|Uporaba policijske sile na protestih v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]]] V [[Združene države Amerike|ZDA]] od šestdesetih let prejšnjega stoletja skrb za tovrstna vprašanja vedno bolj bremenijo organe kazenskega pregona, sodišča in zakonodajne organe na vseh ravneh vlade. Nekateri trdijo, da so incidenti, kot so nemiri v Wattsu leta 1965, posnetki pretepanja leta 1991, ko so policisti [[Los Angeles|Los Angelesa]] posneli policijo pretepati Rodneyja Kinga, in izgredi po oprostilni sodbi dokaz, da ameriški policiji nevarno primanjkuje ustreznega nadzora. Dejstvo, da se je ta trend zgodil sočasno z vzponom gibanja za državljanske pravice, "vojno proti drogam" in hitrim porastom nasilnih kaznivih dejanj od šestdesetih do devetdesetih let, je postavilo vprašanja v zvezi z vlogo, administracijo in obsegom policijskih pooblastil vse bolj zapleteno. Policijske uprave in lokalne oblasti, ki jih nadzirajo v nekaterih jurisdikcijah, so nekatere programe poskušale omiliti s programi za ozaveščanje skupnosti in policijskim delovanjem v skupnosti, da bi policija postala bolj dostopna vsem lokalnim skupnostim, in sicer tako, da si prizadevajo za povečanje raznolikosti zaposlovanja s posodobitvijo odgovornosti policije do skupnosti in po zakonu ter s povečanim nadzorom znotraj oddelka ali civilnih komisij. V primerih, ko takšnih ukrepov ni bilo ali jih ni, je Ministrstvo za pravosodje [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] vložilo civilne tožbe zoper lokalne organe pregona, pooblaščene po Zakonu o nasilnem kriminalu in kazenskem pregonu iz leta 1994. To je prisililo lokalne oddelke, da izvedejo organizacijske spremembe, sklenejo poravnave z odlokom o soglasju za sprejetje takih ukrepov in jih nadzorujejo s strani Ministrstva za pravosodje<ref>{{cite book |title=The New World of Police Accountability |author=Walker, Samuel |year=2005 |publisher=Sage |page=5 |isbn=978-0-534-58158-9}}</ref>. Maja 2020 je postalo priljubljeno svetovno gibanje za povečan nadzor policijskega nasilja, ki se je začelo v [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolisu]] v [[Minnesota|Minnesoti]] z umorom Georgea Floyda. Pozivi za defundiranje policije in popolno ukinitev policije so v ZDA dobili večjo podporo kot bolj kritiziran sistemski [[rasizem]] v policiji<ref>{{Cite news|last=Levin|first=Sam|date=2020-06-06|title=What does 'defund the police' mean? The rallying cry sweeping the US – explained|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/us-news/2020/jun/05/defunding-the-police-us-what-does-it-mean|access-date=2020-06-08|issn=0261-3077}}</ref>. ===Zaščita posameznikov=== Vrhovno sodišče [[ZDA]] od leta 1855 dosledno razsodi, da uslužbenci organov pregona niso dolžni zaščititi nobenega posameznika, kljub geslu "ščiti in služi". Njihova dolžnost je uveljavljati zakon na splošno. Prvi tak primer je bil leta 1855<ref>{{cite court |litigants=South v. State of Maryland |court=Supreme Court of the United States |date=1855|url= https://scholar.google.co.uk/scholar_case?case=15918309369607656613&hl=en&as_sdt=2&as_vis=1&oi=scholarr}}</ref>. Najnovejše leta 2005: Castle Rock proti Gonzalesu<ref>{{cite web |url=http://straylight.law.cornell.edu/supct/html/04-278.ZS.html|title=Castle Rock v. Gonzales |accessdate=2009-03-21 |publisher=[[Cornell University Law School]]}}</ref>. V nasprotju s tem je policija v nekaterih jurisdikcijah upravičena do zaščite zasebnih pravic. Da bi zagotovili, da se policija ne bi vmešavala v redne pristojnosti sodišč, nekatera policijska dejanja zahtevajo, da se policija vmešava le v primerih, ko zaščite pred sodišči ni mogoče dobiti pravočasno in kadar brez vmešavanja policije uresničevanje zasebne pravice bi bilo ovirano.<ref name="#2">See e.g. § 1 section 2 of the Police Act of [[North Rhine-Westphalia]]: {{cite web|url=http://www1.polizei-nrw.de/im/Recht/Polizeigesetz/ |title=Police Act of the German state of North Rhine-Westphalia |accessdate=2008-08-10 |work=polizei-nrw.de |publisher=Land Nordrhein-Westfalen |language=de |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081210140019/http://www.polizei-nrw.de/im/Recht/Polizeigesetz/ |archivedate=December 10, 2008 }}</ref> To bi na primer policiji omogočilo, da ugotovi identiteto gosta v restavraciji in jo posreduje gostilničarju v primeru, da gost ponoči ne more plačati računa, ker je bila denarnica ravnokar ukradena z restavracijske mize. Poleg tega v [[ZDA]] obstajajo zvezne agencije za kazenski pregon, katerih poslanstvo vključuje zagotavljanje zaščite vodstvenih delavcev, kot so predsednik in spremljevalni družinski člani, obiski tujih veljakov in drugi visoki posamezniki<ref name="#2"/>. Take agencije vključujejo ameriško tajno službo in policijo [[Združene države Amerike|ZDA]]. ==Po državah== Policijske sile običajno organizira in financira neka vladna raven. Raven vlade, odgovorna za policijo, se od kraja do kraja razlikuje in je lahko na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Nekatere države imajo policijske enote, ki služijo istemu ozemlju, njihova pristojnost pa je odvisna od vrste kaznivega dejanja ali drugih okoliščin. Druge države, kot so [[Avstrija]], [[Čile]], [[Izrael]], [[Nova Zelandija]], [[Filipini]], [[Južna Afrika]] in [[Švedska]], imajo eno samo nacionalno policijo<ref>{{cite book |title=Challenges of Policing Democracies: A World Perspective |author1=Das, Dilip K. |author2=Otwin Marenin |publisher=Routledge |year=2000 |page=17|isbn=978-90-5700-558-9 |url=https://archive.org/details/challengesofpoli0000unse/page/17 }}</ref>. Ponekod z več nacionalnimi policijskimi silami je ena skupna ureditev civilna policija in paravojaška [[žandarmerija]], kot sta Police Nationale in National žandarmerija v [[Francija|Franciji]]<ref name="bayley-1979"/>. Francoski policijski sistem se je razširil v druge države skozi [[napoleonske vojne]]<ref name="Emsley">{{cite book | first = Clive| last = Emsley| title = Gendarmes and the State in Nineteenth-Century Europe|edition= 1999|pages= 52–57 | publisher = Oxford University Press| isbn= 978-0-19-820798-6| year = 1999}}</ref> in francosko kolonialno cesarstvo<ref name="SyrGend1">{{cite book |last1=Deep |first1=Daniel |title=Occupying Syria Under the French Mandate: Insurgency, Space and State Formation |date=2012 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-107-00006-3 |page=204 }}</ref><ref name="Congo">{{cite book|title=Historical Dictionary of Republic of the Congo|last1=Clark|first1=John|last2=Decalo|first2=Samuel|location=Lanham|publisher=Scarecrow Press|date=2012|isbn=978-0-8108-7989-8|pages=44–49 }}</ref>. Drugi primer sta Policía Nacional in Guardia Civil v [[Španija|Španiji]]. Tako v Franciji kot v Španiji civilna sila nadzoruje urbana območja, paravojaška sila pa podeželska območja. [[Italija]] ima podoben dogovor s Polizia di Stato in karabinjerji, čeprav se njihove jurisdikcije bolj prekrivajo. Nekatere države imajo ločene agencije za uniformirano policijo in detektive, na primer [[Vojaška policija|vojaško policijo]] in civilno policijo v [[Brazilija|Braziliji]] ter policijo Carabineros in preiskovalno policijo v Čilu. [[Slika:Armenian Police Honour Guard.jpeg|sličica|250x250px|Polaganje venca [[Armenija|armenske]] policijske častne garde]] Druge države imajo mednarodne policijske sile, vendar se njihove pristojnosti večinoma ne prekrivajo. V mnogih državah, zlasti v federacijah, sta lahko dve ali več stopenj policijske sile, od katerih vsaka služi različnim nivojem upravljanja in uveljavlja različne pododstavke zakona. V [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Nemčija|Nemčiji]] večino policijskega nadzora izvajajo državne (tj. Provincialne) policijske enote, ki jih dopolnjuje zvezna policija. Čeprav [[Združeno kraljestvo]] ni federacija, ima podobno ureditev, kjer je za policijo odgovorna predvsem regionalna policija, na nacionalni ravni pa obstajajo posebne enote. V [[Kanada|Kanadi]] je Royal Canadian Mounted Police (RCMP) zvezna policija, medtem ko se občine lahko odločijo, ali bodo vodile lokalno policijsko službo ali pa bodo lokalne policijske naloge prevzele za večje. Večina mestnih območij ima lokalno policijsko službo, medtem ko večina podeželskih območij sklene pogodbo z RCMP ali z deželno policijo v [[Ontario|Ontariu]] in [[Quebec|Quebecu]]. Združene države imajo zelo decentraliziran in razdrobljen sistem kazenskega pregona z več kot 17.000 državnimi in lokalnimi organi pregona.<ref>{{cite web |url=http://www.ojp.gov/bjs/lawenf.htm |title=Law Enforcement Statistics |publisher=Bureau of Justice Statistics |accessdate=2007-05-23 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20061002175933/http://www.ojp.gov/bjs/lawenf.htm |archivedate = October 2, 2006}}</ref> Te agencije vključujejo lokalno policijo, okrožne organe pregona (pogosto v obliki šerifa ali okrožne policije), državno policijo in zvezne organe pregona. Zvezne agencije, kot je [[FBI]], so pristojne samo za zvezne zločine ali tiste, ki vključujejo več kot eno državo. Druge zvezne agencije so pristojne za določeno vrsto kaznivega dejanja. Primeri vključujejo Zvezno zaščitno službo, ki patruljira in ščiti vladne stavbe; poštna policija, ki ščiti poštne zgradbe, vozila in predmete; park policija, ki varuje nacionalne parke; in policija Amtrak, ki patruljira na postajah in vlakih Amtrak. Obstajajo tudi nekatere vladne agencije, ki poleg drugih nalog opravljajo policijske funkcije, na primer [[obalna straža]]. == Policija v Sloveniji == ''Glavni članek: [[Policija (Slovenija)]]'' V [[Slovenija|Sloveniji]] je policija del [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za notranje zadeve RS]]. Njeno delovanje je bilo do leta 2013 opredeljeno v Zakonu o policiji (ZOP), od leta 2013 pa delovanje urejata dva zakona in sicer Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6314|title=Zakon o nalogah in pooblastilih policije|date=13.11.2020|accessdate=13.11.2020|website=Zakon o nalogah in pooblastilih policije|publisher=Ministerstvo za notranje zadeve|first=}}</ref> in Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol)<ref>{{Navedi splet|url=http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6315|title=Zakon o organiziranosti in delu v policiji|date=13.11.2020|accessdate=13.11.2020|website=Zakon o organiziranosti in delu v policiji|publisher=Ministerstvo za notranje zadeve|last=|first=}}</ref>. Policija se v [[Slovenija|sloveniji]] oglaša na številko 113 ali na anonimni telefon policije 080-1200. [[Slika:Policija - VW Golf.jpg|sličica|250x250px|Policist med opravljanjem svojega dela v službenem vozilu]][[Slika:Police van in Slovenia - Citroen.jpg|sličica|250x250px|[[Policijski kombi]] (pogovorno ''marica'')]] [[Slika:Police boat P66.JPG|sličica|250x250px|[[Hitri jurišni čoln|Patruljni čoln]] slovenske policije]] [[Slika:Policija Škoda Octavia IV pred Državnim zborom.jpg|sličica|250x250_pik|Avtomobil [[Policija (Slovenija)|slovenske policije]]]] === Naloge policije === Primarne naloge policije so opredeljene v 4. členu ZNPPol<ref name=":0" />: # varovanje [[Življenje|življenja]], osebne varnosti in premoženja [[Ljudje|ljudi]]; # preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] in [[Prekršek|prekrškov]], odkrivanje in prijemanje storilcev [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] in [[Prekršek|prekrškov]], drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje [[Dokaz|dokazov]] ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz [[Kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] in [[Prekršek|prekrškov]]; # vzdrževanje javnega reda; # nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet; # varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole; # opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih; # varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev; # varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, če z zakonom ni drugače določeno; # naloge ob naravnih in drugih nesrečah; # izvajanje nalog, določenih v tem in drugih zakonih in podzakonskih predpisih === Razdelitev policije === Policijo v Sloveniji vodi [[Generalni direktor policije (Slovenija)|Generalni direktor Policije]] skupaj s svojimi pomočniki (Služba generalnega direktorja policije). Predlaga ga [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve]] potrdi pa ga [[Vlada Republike Slovenije|vlada]]. Slovenska policija svoje delo opravlja na treh ravneh: državni, regionalni in lokalni ravni. ==== Državna raven ==== Na državni ravni policijo razdelimo na: * Upravo uniformirane policije (UUP), * Upravo kriminalistične policije (UKP), * Nacionalni forenzični [[laboratorij]] (NFL), * Upravo za policijske specialnosti (UPS), * Policijsko Akademijo (PA), * Urad za informatiko in telekomunikacije (UIT). ==== Regionalna raven ==== Na regionalni ravni trenutno deluje 8 policijskih uprav: [[Policijska uprava Celje|PU Celje]], [[Policijska uprava Koper|PU Koper]], [[Policijska uprava Kranj|PU Kranj]], [[Policijska uprava Ljubljana|PU Ljubljana]], [[Policijska uprava Maribor|PU Maribor]], [[Policijska uprava Murska Sobota|PU Murska Sobota]], [[Policijska uprava Nova Gorica|PU Nova Gorica]] in [[Policijska uprava Novo mesto|PU Novo mesto]] Policijska uprava je »območna organizacijska enota [[Policija (Slovenija)|policije]], ki jo [[Vlada Republike Slovenije|vlada]] ustanovi na določenem območju [[Slovenija|države]], določi pa tudi njen sedež. Policijske uprave so z generalno policijsko upravo povezane organizacijsko in funkcionalno. Členitev strokovnih služb na policijskih upravah je namreč prilagojena strukturi strokovnih služb generalne policijske uprave. Na regionalni ravni policijo razdelimo na: * Sektor uniformirane policije, * Sektor kriminalistične policije, * Operativno komunikacijski center, * Službo za operativno podporo ==== Lokalna raven ==== Na lokalni ravni poznamo razdelitev na postaje z običajnimi nalogami in policijske postaje s posebnimi nalogami Postaje s posebnimi nalogami razdelimo na: * Policijsko postajo [[Prometna policija|prometne policije]], * Pomorsko policijsko postajo, * Policijsko postajo [[Policijska konjenica|konjeniške policije]], * Policijsko postajo vodnikov [[Policijski pes|službenih psov]], * Policijsko postajo mejne policije, * Policijsko postajo letališke policije, * Policijsko postajo za izravnalne ukrepe. == Glej tudi == * [[Policija (Slovenija)]] * [[Milica (policija)|milica]] * [[Uradnik za vzdrževanje prava]] * [[Policijski pihalni orkester]] *[[Prometna policija]] *[[Nacionalni preiskovalni urad (Slovenija)]] *[[seznam slovenskih policistov]] ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Pravo]] [[Kategorija:Policija|*]] [[Kategorija:Javna varnost]] [[Kategorija:Nadzor]] {{normativna kontrola}} 8ebbbcr9e5gbhgio1v45zssfanvqdba 0 40843 5736761 5692444 2022-08-20T06:42:13Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki ‎ {{brezvirov}} {{slog|razlog=pogovorni izrazi, manjkajo notranje povezave}} {{Infopolje Oseba}} '''Atila''' ([[gotščina|gotsko]] ''attila'', [[slovenščina|slovensko]] ''očka''), [[Huni|hunski]] [[general|vojskovodja]], * Kavkaz, okoli [[406]], † [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]] [[16. marec|16. marca]] [[453]]. Bil je veliki [[Huni|hunski]] poglavar, ki je kot prvi združil vse Hune in osvojil precejšen del [[Evropa|Evrope]] in [[Azija|Azije]]. Na [[Bitka na Katalunskih poljih|Katalunskih poljih]] (v današnji [[Francija|Franciji]]) je leta [[451]] izgubil bitko proti [[Rimski imperij|rimskemu]] generalu [[Flavij Aetij|Aetiju]]. Na lastno pobudo so ga imenovali ''Šiba božja'' (tudi ''Bič božji''). Atila je porušil naselbino Atrans - današnje Trojane. '''Atila''' je bil zadnji in najmočnejši izmed Hunskih voditeljev. Vladal je ogromnemu imperiju, ki se je raztezal od srednje Evrope preko Kaspijskega jezera in Donave vse do Baltika. Bil je prvi in tudi zadnji, ki je združil tako veliko število barbarskih narodov Evrazije (Germani, Slovani in Ugrofinci). S tem je postal glavni nasprotnik in sovražnik Vzhodnega ter Zahodnega Rimskega cesarstva. Med njegove največje dosežke štejemo dvakratni vdor na Balkan, obleganje Konstantinopla in Ravene iz katere je spodil vladarja Valentiniana III. Imenovali so ga "''flagellum dei''" (dobesedno prevedeno"šiba božja"), ker je bil izredno krut. Legenda pravi, da tam, kamor je stopila njegova noga, ni raslo nič več. Z odločnostjo in nasilnostjo je zasedel ozemlje, ki se je širilo od Rusije do zahodne Evrope. Strašil, mučil, trpinčil in ubijal je vse, kar mu je prišlo na pot. V svojih pohodih je uničil mnogo vasi in mest. Vladal je osem let, a čeprav se je njegov imperij porušil s svojo smrtjo, je ostal znan v teku zgodovine. Njegova vladavina je trajala osem let, vse do njegove smrti. Zaradi vseh dosežkov se je njegovo ime ohranilo vse do danes. == Začetek == Huni so bili nomadsko pleme iz rodu ''Xiongnu'', ki se je s časoma razvilo v številna druga plemena, kot so Mongoli, Turki in Kitajci. Zaradi svoje spretnosti v bojevanju, hitrega premikanja ter naprednega orožja, so Huni podjarmili mnogo narodov, kljub temu da so bili mnogo bolj civilizirani od njih. Atila se je rodil okoli leta 406. Oče mu je umrl, ko je bil še majhen otrok. Pravijo, da naj bi se naučil jahati konja še preden se je naučil dobro hoditi, pri petih letih starosti pa naj bi že znal streljati z lokom. Na začetku 5.stoletja je ''Rua'', Atilov stric, podpisal mirovno pogodbo z Rimsko državo. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da mora Rim vsako leto plačevati davščino (160&nbsp;kg zlata) in da, bodisi Rim kot Huni, lahko držijo talce kot jamstvo. Med njimi je bil tudi Atila. Živel je v Ravenni, zato je na lastne oči lahko spremljal propad Zahodnorimskega cesarstva. Ko je dopolnil dvajset let, se je ponovno vrnil domov. Po smrti strica Rua je zavladal Atilov starejši brat ''Bleda''. V tem obdobju so se Huni domenili z veleposlanci Teodozija II, naj se ubežniki, ki so se zatekli v Bizantinsko cesarstvo, vrnejo nazaj. Leto kasneje sta se Atila in Brat srečala s cesarskimi odposlanci v ''Margusu'' (današnja Požarevac) in na konju, kot je bila navada, odločila, da jim bodo Rimljani vrnili ubežnike ter da jim bodo podvojili prejšnji davek. Ko so se Huni umaknili proti notrannjsti, je Teodozij izkoristil priložnost in okrepil mestna obzidja Konstantinopla. Huni so ciljali na Perzijo, ker pa so bili poraženi v Armeniji, so te namene opustili. Okoli leta 440 so se spet prikazali na rimskem teritoriju in z izgovorom, da Rimljani niso spoštovali domene, hoteli začeti novo vojno. Leto kasneje so Huni preko Ilirije vdrli na Balkan in tam oropali razna mesteca (Margus in Viminacium) ter zasedli ''Sigindunum'' (današnji Beograd). Teodozij je nazaj poklical čete iz severne Afrike, da bi se borile proti Hunom. Atila in Bleda sta medtem zasedal in porušila mnogo mest. Premagala sta rimsko vojsko, zaradi pomanjkanja orožja pa sta se morala ustaviti pred Konstantinoplom. Teodozij je priznal poraz in prosil za mirovno pogodbo. Leta 445 je Bleda umrl in vladar je postal Atila. Nekateri menijo, da je bil Atila morilec, ker pa za to ni dokazov, se o tem ne govori. Po odhodu Hunov je Konstantinopel prizadelo veliko nesreč. Hude epidemije, lakota, potresi, ki so porušili velik del mesta, so za seboj pustili veliko žrtev. Atila se je spet napotil proti jugu in se ponovno spopadel z rimsko vojsko in jo premagal pri reki Utus. Huni so tako z lahkoto nadaljevali svoj pohod proti Balkanu. == Atila na zahodu == Atila je jasno povedal, da želi napasti kraljestvo Vizigotov. Onorija, sestra Valentiniana, je Atilo prosila za pomoč in mu v znak sodelovanja podarila prstan. Atila si je to darilo razlagal kot ženitno ponudbo, čeprav mu ga Onorija ni dala s tem namenom. Kljub temu se je Atila z Onorijo poročil in za doto vzel polovico Zahodnega imperija. Ko je Valentinian izvedel za to, je hotel sestro ubiti, a ga je mati Galla Placidia ustavila. Atila je, da bi dokazal Onorijino nedolžnost, poslal poslanca v Ravenno. Poroka pa je bila vseeno veljavna, zato si je vzel dogovorjeno ozemlje. Medtem je Teodozij II. umrl, saj je padel s konja. Nasledil ga je Marcijan, ki je ukinil davščino za Hune. Po smrti frankovskega kralja, je spor za dedovanje ločil Atilo in Ecija. Atila je želel razširiti lasten imperij vse do Atlantskega morja. V ta namen je združil vse podložne narode Gepide, Ostrogote, Erule, Ruge, Scire, Turinge, Alane in Burgunde ter se združil z Vizigoti in Rimljani. Z vojsko, ki je štela od 300.000 do 700.000 vojakov, je prečkal Germanijo in porušil vse kar mu je prišlo na pot. Med vojnimi pohodi je zasedel razna mesta, med katerimi je bilo tudi mesto, v katerem naj bi spoznal Orsolo. Vanjo se je zaljubil . To jo je sprva rešilo smrti, a ko ga je odvrnila, jo je najprej trpinčil in nato ubil. Tudi Ecij je zbral svojo vojsko (Franki, Burugundi in Kelti). Teodorik, kralj Vizigotov, se je združil z Rimljani. Ecij in Teodorik sta prišla v Orleans pred Atilo. Ko je prišel tudi slednji, se je začela divja vojna. Zgodovinarji menijo, da je bila ta vojna ena izmed petnajstih najpomembnejših v zgodovini. Vojne ni zmagal nihče. Obe vojski sta se umaknili. Številne legende pravijo, da je bil ta spopad tako krvoločen in krut, da so reke postale rdeče, tako da so morali vojai svojo žejo pogasiti kar v njih. == Vdor v Italijo in smrt == Atila se je nato v Italijo vrnil leta 452, da bi se ponovno poročil z Onorijo. Vojska, v večini sestavljena iz germanskih čet, se je bližala Trstu. Vmes se je ustavila v Ogleju, ker je bilo to mesto dobra strateška točka. Atila ga je oblegal tri mesece, dokler ga ni končno zasedel in do konca porušil. Napotil se je proti Padovi, katero je čakala enaka usoda. Mnogo ljudi se je zateklo v laguno, kjer so kasneje nastale Benetke. Nadaljeval je s pohodom do Milana. tam je bival je v kraljevi palači. Znano je, da je bil v tej palači afresk, ki je prikazoval cesarje na prestolih, zraven so bili princi, k iso sedeli ob njihovih nogah. Atila je spremenil afresk tako, da je nanj dal naslikati cesarje, ki so stresali mošnje zlata pred Atilov prestol. s tem je želel pokazati svojo moč in vzvišenost. Med tem časom je Valentinian zbežal iz Ravenne v Rim. Ecij je bil medtem še na bojišču in je imel premalo mož za napad, a je točno vedel kaj je potrebno storiti. Atilova vojska je potrebovala veliko živeža in krme. Nevarnost je na njih prežala tudi s strani epidemij, ki so se z veliko lahkoto hitro širile. Huni so se ustavili pri reki Pad, kjer so se srečali s papežem Leonom I.. Legende pravijo, da je prav on ustavil Atilo tako, da mu je pokazal križ. Atila se je umaknil iz Italije, njegova želja, da bi ponovno napadel Konstantinopel pa ni usahnila, saj Marcijan ni spoštoval domen. Umrl je leta 453. Prisk piše, da je po poročni zabavi (poročil se je s Krimhildo) umrl, ker se je zadušil zaradi krvavenja iz nosu. Pokopali so ga v trojni krsti (ena v drugi) sestavljeni iz zlata, srebra in železa. Tiste, ki so ga pokopali, so nato ubili, da ne bi nihče ne vedel za kraj pokopa. Imperij Hunov se je porušil s smrtjo njihovega vodje. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Attila the Hun}} {{Portal-Vojaštvo}} {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Atila}} [[Kategorija:Rojeni leta 406]] [[Kategorija:Umrli leta 453]] [[Kategorija:Huni]] 14h8oto3zhnpmf4ev6io8ivzex15n24 0 40874 5737060 5709338 2022-08-20T07:10:58Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje elektrarna | name = Jedrska elektrarna Krško | image = Nuklearna elektrarna Krško.jpg | image_caption = | country = [[Slovenija]] | coordinates = {{koord novi|45|56|18|N|15|30|56|E|region:SI_type:landmark_source:dewiki|display=inline,title}} | operator = Nuklearna Elektrarna Krško | construction_began = 1975 | commissioned = 1. januar 1983 | decommissioned = | np_reactor_type = [[tlačnovodni reaktor|tlačnovodni]] | ps_units_operational = 1 x 730&nbsp;MW<!-- gross operational reactor power--> | ps_units_decommissioned = | ps_units_uc = | ps_electrical_capacity = 688 | ps_annual_generation = 5289 | ps_electrical_cap_fac = 82,7%<!-- 5,289,000 MWh/leto / ( 730 MW * 365 dni/leto * 24h/dan) = 0,827 --> | website = https://www.nek.si/ }} [[Slika:NE-Krsko retouched.jpg|thumb|right|350px|NE Krško z značilno silhueto]] [[File:Pressurised water reactor slovene1.svg|thumb|350px|Shema [[Tlačnovodni reaktor|tlačnovodnega reaktorja]], ki ga uporablja [[Nuklearna elektrarna Krško]])]] '''Jedrska elektrarna Krško''' (kratica '''JEK''', tudi '''Nuklearna elektrarna Krško''' - '''NEK''') je edina slovenska [[jedrska elektrarna]], ki deluje od leta 1983 in jo je zgradila družba Westinghouse. [[Jedrski reaktor]] je [[Tlačnovodni reaktor|tlačnovodnega]] tipa največje moči 727 [[Vat|MW]], zaradi potreb lastnega delovanja pa v omrežje pošilja 696 [[Vat|MW]].<ref name=":0">[http://www.nek.si/sl/ Nuklearna elektrarna Krško]</ref> Jedrska elektrarna Krško stoji v kraju Vrbina na levem bregu Save 2 km od [[Krško|Krškega]] proti [[Brežice|Brežicam]]. Lokacija jedrske elektrarne Krško je bila izbrana po obsežnem tehtanju geografskih, demografskih, geoloških, seizmoloških, hidroloških, meteoroloških in ekoloških značilnosti, katerim je bilo potrebno prilagoditi tudi projektne in obratovalne kriterije elektrarne.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Splošni opis in uvod v sisteme NEK|last=Istenič|first=Radko|publisher=Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo|year=2016|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> Elektrarna naj bi prvotno delovala do leta 2023, a so ji na osnovi rednih periodičnih pregledov in dobrega stanja reaktorske posode podaljšali življenjsko dobo do 2043.<ref name="24ur-NEK">{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nuklearna-elektrarna-krsko-zgodba-o-zaupanju-ki-se-je-gradila-desetletja.html|title=Nuklearna elektrarna Krško: zgodba o zaupanju, ki se je gradila desetletja|accessdate=22.10.2019|date=16.7.2019|format=|work=[[24ur.com]]}}</ref> == Delovanje == {{Glavni|Jedrska elektrarna|Jedrski reaktor}} Jedrska elektrarna Krško ima [[tlačnovodni reaktor]], ki je eden od tehnično in komercialno najbolj razvitih ter ga uporablja večina jedrskih elektrarn v svetu. Voda oz. para se pretakata po treh, med seboj fizično ločenih krogih. <ref name=":1" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Uvod v jedrsko energetiko|last=Jenčič|first=Igor|publisher=Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo|year=2019|isbn=|location=|page=|cobiss=|first2=Radko|last2=Istenič}}</ref> [[Slika:Sredica JE Krško med menjavo goriva.jpg|sličica|350x350_pik|Sredica JE Krško med menjavo goriva]] '''Prvi krog''', imenujemo ga '''primarni sistem ali primarni krog''', vsebuje vir toplote - sredico reaktorja. Sredica reaktorja je v reaktorski tlačni posodi, ki je osrednji del primarnega sistema. Sredica reaktorja je zložena iz 121 gorivnih elementov. Gorivni element sestavljajo gorivne palice (cevi iz [[cirkonij]]eve zlitine Zircaloy, napolnjene s tabletkami obogatenega [[uran]]a), zložene v razporedu 16 x 16. Od 256 mest jih 235 zasedajo gorivne palice, 20 mest je namenjenih regulacijskim palicam, ki so povezane v regulacijske svežnje, eno mesto pa je namenjeno za vodilo upravljalnih mehanizmov. Cevovodi povezujejo reaktorsko posodo z uparjalnikom in črpalko tako, da se hladilo (voda) pretaka skozi sredico reaktorja, nato skozi U - cevi uparjalnika (prenosnika toplote), skozi črpalko in nazaj v tlačno posodo. Vsako od teh zaključenih pretočnih poti imenujemo primarna hladilna zanka. Jedrska elektrarna Krško ima dve primarni hladilni zanki. [[Slika:Zamenjava uparjalnikov JE Krško.jpg|sličica|350x350_pik|Zamenjava uparjalnikov med remontom 2000]] '''Drugi krog''', imenujemo ga '''sekundarni sistem ali sekundarni krog''', je porabnik toplote primarnega sistema. Uparjalnik, ki je vmesni člen oziroma hkrati del primarnega in sekundarnega sistema, preko U - cevi prenese toploto primarnega hladila na sekundarno hladilo (vodo). Voda se v uparjalniku upari in odteka v parno [[Turbina|turbino]]. Para se v parni turbini razpenja (ekspandira), pri čemer se del njene toplotne energije pretvori v mehansko energijo, ki poganja rotor turbine, ta pa [[električni generator]]. Ekspandirana para iz turbine odteka v [[kondenzator]], kjer se v stiku s hladnimi cevmi kondenzatorja ohladi in kondenzira (odda svojo uparjalno toploto in se spremeni v kapljevino - vodo, ki jo imenujemo kondenzat). Kondenzatna in napajalna črpalka vračata vodo nazaj v uparjalnik, s čimer je zaključen tudi sekundarni krog. [[Slika:Hladilni stolpi JE Krško.jpg|sličica|350x350_pik|Hladilni stolpi JE Krško]] '''Tretji krog''' je '''hladilni sistem kondenzatorja,''' imenujemo ga '''tudi terciarni sistem'''. Predstavlja ponor toplote za tisti del toplote primarnega sistema, ki ga niti teoretično ni mogoče pretvoriti v mehansko energijo in ga je potrebno odvajati v okolje (to toploto imenujemo "odpadna toplota"). Hladilni sistem kondenzatorja deluje tako, da črpalka črpa vodo iz reke in jo potiska skozi hladilne cevi kondenzatorja. Voda se ogreje, ko prejme toploto, ki jo je ob kondenzaciji na ceveh kondenzatorja oddala ekspandirana para in odteče nazaj v reko. S tem je zaključen tudi tretji hladilni krog. Jedrska elektrarna Krško za hlajenje kondenzatorja uporablja kombinirano hlajenje (vodo iz reke Save in hladilne stolpe). Jedrska elektrarna ima poleg osnovnih elementov in sistemov, vidnih na shemi JEK, še precej pomožnih in varnostnih sistemov. Vse te elemente in sisteme lahko razdelimo na dve veliki skupini, ki ju imenujemo jedrski otok in turbinski otok. '''Jedrski otok''' sestavljajo primarni sistem, pomožni tekočinski sistemi, električni, instrumentacijski in regulacijski sistemi, ki so potrebni za delovanje primarnega sistema (do sem naštete sisteme včasih imenujemo tudi sistem za proizvodnjo pare) ter sistem za predelavo radioaktivnih odpadkov, sistem za ravnanje z gorivom in ventilacijske sisteme. '''Turbinski otok''' je klasični del jedrske elektrarne, ki ga sestavljajo zelo podobni sistemi in deli kot so v termoelektrarni. Turbinski otok tvorita drugi in tretji krog s svojimi pomožnimi sistemi. == Zgodovina in lastništvo == === Kronološki pregled === Kratka zgodovina izgradnje in delovanja Jedrske elektrarne Krško: * 1964-1969: prve raziskave o možnosti gradnje jedrskega objekta na [[Krško polje|Krškem polju]] * 1970: slovensko in hrvaško gospodarstvo skleneta pogodbo o graditvi dveh jedrskih elektrarn (druga načrtovana, a nikoli zgrajena lokacije je bila [[Prevlaka, Rugvica|Prevlaka]] ob Savi blizu [[Zagreb]]a) * 1974: investitorja (Savske elektrarne Ljubljana in Elektroprivreda Zagreb) z ameriškim podjetjem Westinghouse Electric Corporation skleneta pogodbo o dobavi opreme in gradnji elektrarne * 1.12. 1974: takratni jugoslovanski predsednik [[Josip Broz - Tito|Tito]] položi temeljni kamen *spomladi 1975: začetek gradbenih del *maj 1981: v reaktorju prvič steče verižna reakcija; začetek prve faze poskusnega obratovanja *avgust 1982: reaktor prvič doseže polno moč *januar 1983: začetek komercialnega obratovanja *junij 2000: konec projekta posodobitve z izdelavo in zamenjavo uparjalnikov, povečanjem moči elektrarne in dobavo popolnega simulatorja za trening operativnega osebja *2006-2012: zamenjava nizkotlačnih turbin, zamenjava generatorja, zamenjava pokrova reaktorske posode *2011-2023: program nadgradnje varnosti === Formalni dogovori === [[Jedrska elektrarna]] Krško je bila zgrajena na podlagi samoupravnega sporazuma med nekdanjima [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskima]] republikama [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenijo]] in [[Socialistična republika Hrvaška|SR Hrvaško]], ki sta vsaka vložili polovico sredstev. Po osamosvojitvi obeh republik je pravni status NEK postal nedorečen. Urejen je bil z [[Mednarodni sporazum|mednarodnim sporazum]]<nowiki/>om, ki sta ga predstavnika obeh vlad podpisala [[19. december|19. decembra]] [[2001]]. Državni zbor Republike Slovenije je pogodbo ratificiral in je stopila v veljavo marca 2003. Danes z elektrarno upravlja podjetje NEK d.o.o., ki je lastniško razdeljen na dva enaka poslovna deleža v lasti družbenikov GEN energija d.o.o. in Hrvatske elektroprivrede d.d. <ref name=":0" />{{razširi razdelek}} == Drugi blok == {{Glavni|Drugi blok jedrske elektrarne Krško}} Zaradi padajočega deleža samoooskrbe z električno energijo Slovenija vedno bolj razmišlja o drugem bloku Jedrske elektrarne Krško (NEK 2; Nuklearna Elektrarna Krško 2).<ref name="agencija2">{{navedi splet|url=https://www.agen-rs.si/porocila-agencije/-/asset_publisher/M2GdU2jRtCxV/content/porocilo-o-stanju-na-podrocju-energetike-v-sloveniji-v-letu-2013?inheritRedirect=false&redirect=https%3A%2F%2Fwww.agen-rs.si%2Fporocila-agencije%3Fp_p_id%3D101_INSTANCE_M2GdU2jRtCxV%26p_p_lifecycle%3D0%26p_p_state%3Dnormal%26p_p_mode%3Dview%26p_p_col_id%3Dcolumn-1%26p_p_col_count%3D1|title=POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI|accessdate=27.10.2019|date=junij 2019|format=|work=Agencija RS za energijo}}</ref> Jedrska energija je pomemben steber oskrbe z električno energijo v Sloveniji in kot nizkoogljičen vir lahko pomembno prispeva k trajnostni energetski prihodnosti. Projekt načrtovanja in priprave na gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem JEK 2 je eden osrednjih strateških razvojnih projektov skupine GEN. Investicija v JEK 2 bo imela pozitiven vpliv na celotno slovensko gospodarstvo. JEK 2 pomeni varno in zanesljivo oskrbo z 8 do 12 TWh električne energije letno, odvisno od velikosti elektrarne. Gre za domač vir energije, kar vpliva na zmanjševanje energetske uvozne odvisnosti Slovenije. Jedrska energija je konkurenčen vir energije, ki zagotavlja predvidljivo in stabilno ceno električne energije. Kot nizkoogljičen vir energije zagotavlja tudi zmanjševanje izpustov CO₂ na nacionalni ravni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gen-energija.si/investiramo-in-razvijamo/jek-2|title=Gen energija, JEK2|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Viri in opombe == {{opombe}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Krško Nuclear Power Plant}} * [http://www.nek.si/ Jedrska elektrarna Krško] * [https://www.icjt.org/jedrska-tehnologija/je-po-svetu/ Jedrske elektrarne po svetu] {{Krško}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Elektrarne v Sloveniji]] [[Kategorija:Jedrske elektrarne|Krško]] [[Kategorija:Vrbina]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1981]] [[Kategorija:GEN energija]] [[Kategorija:Jedrska elektrarna Krško]] 9aawvhsnva3hs0cykm6j52aj6z8dzct 0 41127 5736972 5721443 2022-08-20T07:04:00Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{infopolje Programski jezik | name = Python | logo = [[Slika:Python logo and wordmark.svg|250px]] | logo caption = Logotip | screenshot = | screenshot caption = | file ext = <!-- wikipodatki --> | paradigm = | released = <!-- {{Start date|YYYY}} --> | designer = <!-- wikipodatki --> | developer = <!-- wikipodatki --> | latest release version = <!-- wikipodatki --> | latest release date = | typing = dinamično, močno, varno | implementations = '''[[CPython]]''', [[IronPython]], [[Jython]], [[Python for S60]], [[PyPy]] | dialects = | influenced by = <!-- wikipodatki --> | influenced = [[Programski jezik Boo|Boo]], [[Programski jezik Cobra|Cobra]], [[Programski jezik D|D]], [[Programski jezik Falcon|Falcon]], [[Programski jezik Groovy|Groovy]], [[JavaScript]], [[Programski jezik Ruby |Ruby]] | programming language = | platform = | operating system = <!-- wikipodatki --> | license = <!-- wikipodatki --> | website = <!-- wikipodatki --> | wikibooks = Python Programming }} '''Python''' je [[interpreter|interpretni]] visokoravni večnamenski [[programski jezik]], ki ga je ustvaril [[Guido van Rossum]] leta [[1990 v znanosti|1990]]. Jezik je dobil ime po priljubljeni angleški [[televizijska nanizanka|televizijski nanizanki]] ''[[Leteči cirkus Montyja Pythona]]'' (''Monthy Python's Flying Circus''). Python podpira dinamične [[podatkovni tip|podatkovne tipe]], kar ga naredi drugačnega od npr. [[Java (programski jezik)|Jave]] ali družine [[Programski jezik C|C]]. Zaradi dinamičnih podatkovnih tipov je podoben jezikom [[Perl]], [[programski jezik Ruby|Ruby]], [[Scheme (programski jezik)|Scheme]], [[Smalltalk]] in [[Tcl]]. Upravlja s [[pomnilnik]]om in podpira funkcionalen, imperativen oziroma proceduralen, strukturiran in objektno orientiran programski stil. Razvili so ga kot odprtokodni projekt, ki ga upravlja neprofitna organizacija Python Software Foundation. == Pogosto uporabljene knjižnice == Python ima že ob namestitvi nekaj ''knjižnic'' oz. modulov. To so skupki programske kode, najpogosteje funkcij, ki jih nato pisci kode uporabijo v svojih programih. Nekaj izmed teh je napisanih v jeziku C<ref>{{Navedi splet|title=The Python Standard Library — Python 3.8.5 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/|website=docs.python.org|accessdate=2020-08-22}}</ref> za doseganje optimalnih časov pri klicanju in izvedbi funkcij. Navkljub dejstvu, da je Python večplatformski, standardni nabor knjižnic ni enak na Linuxu<ref>{{Navedi splet|title=Unix Specific Services — Python 3.8.5 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/unix.html|website=docs.python.org|accessdate=2020-08-22}}</ref> ali Windowsu<ref>{{Navedi splet|title=winsound — Sound-playing interface for Windows — Python 3.8.5 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/winsound.html?highlight=winsound|website=docs.python.org|accessdate=2020-08-22}}</ref>. Primarne knjinžnice standardnega nabora so ''math''<ref>{{Navedi splet|title=math — Mathematical functions — Python 3.9.0 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/math.html|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref>'','' podpora matematičnih funkcij, ''sys''<ref name="#1">{{Navedi splet|title=sys — System-specific parameters and functions — Python 3.9.0 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/sys.html?highlight=sys#module-sys|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref>'','' za uporabo sistemskih funkcij in ''os''<ref>{{Navedi splet|title=os — Miscellaneous operating system interfaces — Python 3.9.0 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/os.html?highlight=os#module-os|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref>'','' za nadziranje funkcij operacijskega sistema. {| class="wikitable" |+Knjižnice standardnega nabora !Ime knjižnice !Namembnost !Funkcije |- |math |Podpora matematičnih funkcij v Pythonu |pi, e, ceil, cos, sin, tan, log, degrees, radians |- |random<ref>{{Navedi splet|title=random — Generate pseudo-random numbers — Python 3.8.6 documentation|url=https://docs.python.org/3.8/library/random.html|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref> |Generacija naključnih števil in znakov |random, randint, randrange, choice |- |datetime<ref>{{Navedi splet|title=datetime — Basic date and time types — Python 3.8.6 documentation|url=https://docs.python.org/3.8/library/datetime.html?highlight=datetime#module-datetime|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref> |Implementacija časovnih pasov |datetime, date, timeifo |- |tkinter<ref>{{Navedi splet|title=tkinter — Python interface to Tcl/Tk — Python 3.8.6 documentation|url=https://docs.python.org/3.8/library/tkinter.html?highlight=tkinter#module-tkinter|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref> |Dodana funkcionalnost grafičnih vmesnikov |Tk, Label, Frame, Button, Entry |- |sys<ref name="#1"/> |Vsebuje interpretno odvisne funkcije |version, platform, path, argv |- |os<ref>{{Navedi splet|title=os — Miscellaneous operating system interfaces — Python 3.9.0 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/os.html|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref> |Služi kot vezni člen med Pythonovim večplatformskim delovanjem in operacijskim sistemom |getcwd, popen, close, rename, |} Python je zaradi svoje preproste sintakse izredno preprost za uporabo. To omogoča programiranje tudi začetnikom. Je tudi odlika, ki veliko doprinese pri oblikovanju lastnih knjižnic. Knjižnice, ki niso v standardnemu naboru, so knjižnice t.i. 3. nabora. Naložene so na portalu PyPi in jih uporabnik sam namesti. Med njimi najdemo veliko knjižnic za velik asortiment področij. Trenutno je na portalu več kot 270.000 projektov z več kot 2.000.000 verzij. {| class="wikitable" |+Knjižnice 3. nabora !Ime knjižnice !Namembnost |- |pygame |Temelji na SDL-ju in služi kot funkcionalni nabor za razvijanje iger |- |pandas |Močno optimizirana knjižnica za ekstrahacijo in obdelavo podatkov |- |matplotlib |Knjižnica, namenjena prikazovanju grafov v obeh dimenzijah |- |numpy |Knjižnica je namenjena numeričnim komputacijam in obdelavi tenzorjev |- |scipy |Efektivna zbirka funkcij za komputacije v statistiki in algebri |} == Uporaba in namembnost Pythona v aplikacijah == Python uporablja različna orodja za različne tipe aplikacij, saj vsebuje tako orodja za pripravo grafike kot matematični modul za izračunavanje... Med grafično orientiranimi moduli so najbolj pogosti tkinter, ki je tudi del standardnega nabora. Poznamo tudi PyQt5 za naravni izgled oken na Windowsih ter Kivy, posebej prilagojen za grafiko na telefonih sistema [[IOS|IOs]] in [[Android (operacijski sistem)|Android]]. Ima tudi orodja za razvijanje internetnih aplikacij, med najbolj pogosto uporabljena spadajo Django, ki ima svojo posebno knjižnico in deluje večinoma v relaciji s podatkovno bazo, ''Bottle, Flask,'' ''Tornado (orodje), web2py'' in ''Jade''. Večina teh orodij mora uporabnik naložiti s spleta v [[Integrirano razvojno okolje|intergrirano razvijalno okolje]] (''Intergrated development enviroment'', IDE). Zaradi preprostosti Pythona ga včasih uporabljajo za statistično-napovedovalne modele in programe, kot alternativo jeziku [[programski jezik R|R]]. Med najpogosteje uporabljena analitična orodja spadajo [[SciPy]], [[Pandas]] in [[Numpy]]. Večina analitičnih orodji je programiranih v jeziku C za optimalno delovanje in večplatformnega delovanja. Za razvijanje programske opreme pa se uporabljajo predvsem naslednja orodja: ''Buildbot'', ''Trac'' in ''Roundup''. Uporabljajo se tudi orodja za administracijo sistema, kot na primer: ''Ansible'', ''Salt'' in ''OpenStack''. Le-ti sistemi pa uporabljajo način '''MLA''' ('''m'''ulti '''l'''anguage '''a'''rchitecture, večjezična programska arhitektura), najdemo ga tudi v spletnih straneh<ref>{{Navedi splet|title=php - Best practice multi language website|url=https://stackoverflow.com/questions/19249159/best-practice-multi-language-website|website=Stack Overflow|accessdate=2020-08-22}}</ref>. Na področju [[Umetna inteligenca|umetne inteligence]] se Python uporablja zaradi preprostosti in velikega števila uporabnikov navkljub manjši hitrosti izvajanja. Uporabljajo ga [[NASA]],<ref>{{Navedi splet|title=How does NASA use Python? - Quora|url=https://www.quora.com/How-does-NASA-use-Python|website=www.quora.com|accessdate=2020-08-21}}</ref> [[Pixar]], [[Google]], [[Facebook]],<ref>{{Navedi splet|title=How is Python being used at Facebook? - Quora|url=https://www.quora.com/How-is-Python-being-used-at-Facebook|website=www.quora.com|accessdate=2020-08-21}}</ref> [[YouTube]]<ref>{{Navedi splet|title=Developer's Guide: Python {{!}} YouTube|url=https://developers.google.com/youtube/1.0/developers_guide_python?hl=sl|website=Google Developers|accessdate=2020-08-21|language=en}}</ref> in mnoge druge organizacije. == Program 'Pozdravljen svet' == Python je znan po preprostosti kode, zato je eden izmed najbolj priljubljenih jezikov v zadnjem času<ref>{{Navedi splet|title=The Incredible Growth of Python {{!}} Stack Overflow|url=https://stackoverflow.blog/2017/09/06/incredible-growth-python/|website=Stack Overflow Blog|date=2017-09-06|accessdate=2020-08-22|language=en-US}}</ref> ter pri otrocih. Program je skoraj enak svoji [[Psevdokoda|psevdokodi]], t.j. besedilu, ki ga programerji pogosto naredijo med razmišljanjem o problemu. V Pythonu se tip ''niz'' (<code>string</code>) označuje z <code>" "</code> ali <code>' '</code>, ki je v spodaj podanem primeru prvi parameter funkcije<ref>{{Navedi splet|title=Python print()|url=https://www.programiz.com/python-programming/methods/built-in/print|website=www.programiz.com|accessdate=2020-08-30}}</ref> <code>print</code>, ki se uporablja za izpis podatkov. V Pythonu obstajata dva tipa komentarjev: <code>#</code>, ki se uporablja za enovrstične komentarje. Docstring <code>""" """</code> se uporablja za dokumentiranje programa vendar to *ni* komentar pač pa samo string, ki sam po sebi nič ne naredi. <syntaxhighlight lang="python3"> # To bo izpisalo 'Pozdravljen svet', ta vrstica pa bo prezrta print('Pozdravljen svet') </syntaxhighlight> == Spremenljivke == V svetu informatike [[spremenljivka]] predstavlja prostor, kamor se shrani neka vrednost. Spremeljivke lahko poimenujemo s poljubnim nizom alfanumeričnih znakov in podčrtajev, a ime se ne sme začeti s številko ali biti ena izmed [[Seznam rezerviranih besed v jeziku Python|rezerviranih besed]]. Definirajo se tako, da jih poimenujemo in jim dodelimo vrednost. V nasprotju z drugimi programskimi jeziki se spremenljivke same prilagodijo pravemu [[Podatkovni tip|podatkovnemu tipu]]. Prevladujejo numerične, nizne in logične spremenljivke. Za preverbo podatkovnega tipa uporabimo funkcijo<code>type()</code>, ki nam vrne tip podanega parametra. <syntaxhighlight lang="python"> pozdrav = "Živjo" # niz (string) denar = 100 # celo število (integer) povprečje = 12.699 # decimalno število (float) jeVesel = True # boolean (True ali False), lahko ju tudi izrazimo z 1(True) ali 0(False) komplekso_število = 2+5j # kompleksno število nič = None # ničelni podatkovni tip (NoneType) ta podatkovni tip je poseben, saj nima dejanske vrednosti. type(pozdrav) #ali katerokoli drugo že definirano spremenljivko </syntaxhighlight> Tudi objekti, definirani s strani uporabnika, se štejejo kot tip spremenljivke, npr. <code>Uporabnik</code>. Vsaka spremenljivka ima svoje posebnosti zaradi različnih posebnosti v naravi Pythona samega. Tako lahko uporabimo dejstvo, da je vsak podatkovni tip lasten objekt. Tako lahko s spremenljivkami upravljamo tipe po [[Atribut (računalništvo)|atributih]]. Nizne spremenljivke lahko režemo zaradi skupnih lastnosti z kolektivnimi tipi spremenljivk (niz postane <code>list</code> spremenljivka). <syntaxhighlight lang="python"> x = "Danes je oblačno" print(x[3]) # izpiše črko "e", saj Python začne vedno šteti z 0. print(x[5:]) # izpiše " je oblačno", saj izreže vse pred 5 (šteje se tudi presledek) print(x[:4]) # izpiše "oblačno", saj izreže vse po 4. print(len(x)) # izpiše dolžino besede shranjene v spremenljivki x. Izpiše '16'. print(x[:-3]) # izpiše "a", saj kadar uporabimo znak minus (-), začne šteti od desne proti levi. </syntaxhighlight> === Dostopnost spremenljivke<ref>{{Navedi splet|title=7. Simple statements — Python 3.9.0 documentation|url=https://docs.python.org/3/reference/simple_stmts.html#the-global-statement|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-05}}</ref> === Poznamo 3 stopnje dostopnosti spremenljivke. To so <code>global</code>, <code>nonlocal</code> in <code>local</code>. Prvostopenjske oz. globalne spremenljivke so definirane izven vseh funkcij, ponavadi na vrhu strani. Dostopne so celotnemu programu, ki pa jih lahko spreminja, a se ji stopnja med spreminjanjem vrednosti ne spremeni. Drugostopenjske spremenljivke, tako <code>local</code> kot <code>nonlocal</code>, so pa definirane znotraj posameznih enot programa (funkcij, objektov, ...) in niso dostopne programu na globalni ravni. <code>local</code> se uporablja znotraj ne-gnezdenih funkcij, <code>nonlocal</code> pa uporabljamo v več-ravenskih funkcijah.<syntaxhighlight lang="python3"> ime = 'Janez' # Spremenljivka ime je globalna def pozdravi(): pozdrav = 'Dober dan' # Spremenljivka je lokalna print(pozdrav) print(pozdrav) # Vrne napako # Primer upoerabe spremenljivke z statusom nonlocal def pozdravi_z_imenom(): pozdrav = 'Dober dan' def ime(): nonlocal ime ime = 'Marija' print(ime) print('{}, {}'.format(pozdrav, ime)) </syntaxhighlight> Funkcije <code>locals()</code> in <code>globals()</code> vrnejo <code>dict</code> kjer so ključi imena lokalnih in globalnih spremenljivk v trenutnem dosegu. == Niz ali string == V računalniškem svetu je string ali niz zaporedje črk ali znakov v obliki spremenljivke ali izhodne sekvence. V Pythonu je niz spremenljiv bodisi v velikosti ali v vsebini. Definiran je kot matrica bytov''',''' ki shranijo posamezen sekvenčni del oziroma črko glede na črkovno notacijo. V sebi lahko v obliki niza nosi tudi druge podatkovne tipe, npr. cela števila ali nize podatkov. === Konkatinacija niza<ref>{{Navedi revijo|date=2020-10-07|title=Concatenation|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Concatenation&oldid=982367644|language=en}}</ref> === Konkatinacija niza se uporablja, kadar moramo združiti več manjših nizov (string) objektov v končni izpis. Pri tem se uporablja operator <code>+</code>. Če hočemo konkatinirati druge podatkovne tipe jih moramo najprej prevesti v niz (string). V Pythonu je konkatinacija niza izvedena ob času izvedbe programa in njeni rezultati niso znani vnaprej. V primeru absolutnega niza z izhodnimi sekvencami pa je rezultat konkatinacije niza znan že ob izgradnji programa v Pythonovem predpomnilniku. Velja tudi izjema pri več-vrstičnih nizih. Ti so označeni z <code>""" """</code> ali z <code><nowiki>''' '''</nowiki></code>. Pri tem je upoštevana struktura niza z vsemi prelomi vrstic. Ta odlika je velikokrat uporabljena pri večvrstičnih komentarjih in dokumentaciji funkcij. <syntaxhighlight lang="python"> x = "Pozdravljen" y = "svet" print(x + " " + y) # izpis konzole: # Pozdravljen svet # primer prevoda podatkovnega tipa jeŽalosten = False kolikoLet = 100000 jeŽalosten = str(jeŽalosten) kolikoLet = str(kolikoLet) print("Ali si žalosten: " + jeŽalosten) print("Koliko let imaš: " + kolikoLet) # izpis konzole: # Ali si žalosten: False # Koliko let imaš: 100000 #Primer večvrstičnega niza print("""Rad imam Python 3.8.""") #izpis konzole: # Rad imam # Python3.8 </syntaxhighlight> Za dva niza S₁ in S₂ je konkatinacija niza S₁S₂ sestavljena iz nizov v obliki ''ab'', kjer je ''a'' del niza S₁, ''w'' pa je del niza S₂. To lahko izrazimo z <math>S_1S_2 = \{vw: v \in S_1, w \in S_2\}</math>. Velikokrat pa se znajdemo v primeru konkatinacije niza in samostojnega znaka. To pa lahko izrazimo z <math>S_1w = \{vw: v \in S_1\}</math> in <math>vS_2 = \{vw: w \in S_2 \}</math>. === Osnovno formatiranje niza<ref>{{Navedi splet|title=PyFormat: Using % and .format() for great good!|url=https://pyformat.info/|website=pyformat.info|accessdate=2020-11-01}}</ref> === Preprosto formatiranje niza je verjetno največkrat uporabljena oblika formatiranja in/ali konkatinacije niza. Uporabljamo ga v primeru enakega vrstnega reda parametrov v relativno majhnem obsegu združenih elementov. Zaradi dveh generacij Pythona (2 in 3), se je tudi način formatiranja spremenil. Tako poznamo stari in novi slog. Stari deluje tudi v 3. generaciji Pythona, novi pa ne deluje obratno. V novem slogu formatiranja Python kliče <code>__format__()</code> metodo, ki je implementacija že vgrajene funkcije <code>format()</code> v razredu <code>object</code>. Formatiranje pa ne omogoča samo konkatinacije, ampak tudi poravnavo 2 nizov. Po privzetih parametrih formatiranje 2 nizov zavzame samo toliko prostora, kot ga potrebuje. V starem načinu je zamik desnosučni, v novem pa levosučni. Mogoča je uporaba vseh primitivnih podatkovnih tipov, pri številih z decimalno vejico pa jim moramo podati tudi število mest za vejico. <syntaxhighlight lang="python"> x = 5 y = "Jure" k = "Nina" e = 2+3j # prvi primer (novejši način) print(y + " je vesel, saj je dobil oceno {}".format(x)) # ali pa uporabimo znak % (starejši način) print(y + " je vesel, saj je dobil oceno %d"%x) # V tem primeru funkcija 'format' spremeni vrednost vseh y, k, e vrednosti v niz. Vpiše jih v glavni niz objekt po vrsti z začetkom od 0 do 2 print("{0} in {1} sta skupaj rešila enačbo {2}".format(y, k, e)) # Tukaj je posebna vrsta niza, ki omogoča formatiranje niza med dejanskim nizom. Gre za novejši način. print(f"{y} + {k} = {x} + {e}") #Zamikanje besede z uporabo format funkcije, novejši način. print('{:>10}'.format('test')) </syntaxhighlight> == Matematični operatorji == Matematični [[Operator (matematika)|operatorji]] v Pythonu so posebni rezervirani simboli, ki izvedejo aritmetične ali logične operacije. Operatorji delujejo na operande. Operatorji se v Pythonu delijo na unarne in binarne. Poznamo [[Matematična operacija|aritmetične]], logične, bitne in primerjalne operatorje. Python v izrazih sledi uporabi oklepajev in precedenci vseh operatorjev. Izračun se izvaja v času izvajanja programa (čeprav to ni nujno, določene stvari se lahko izračunajo pred izvajanjem zaradi konstantne narave), medtem ko se spremenljivke zapišejo že med izgradnjo programa. Med tekom kode procesor najprej izvede <code>()</code>, nato sledijo klici [[Funkcija|funkcij]] (<code>f(args)</code>), sledi procesiranje kolektivnih spremenljivk (<code>x[indeks:indeks]</code> in <code>x[index]</code>). Program nato omogoči dostop atributom spremenljivke (<code>x.attribute</code>). Izvede se [[potenciranje]], sledijo aritmetični operatorji z [[Negacija|negacijo]] na čelu. Kot zadnji pridejo na vrstno bitni operatorji z primerjalnimi op. ter logični op. na koncu. <syntaxhighlight lang="python"> # Osnovne operacije x + y # seštevanje x - y # odštevanje x * y # množenje x / y # deljenje (zaokroženo na decimalno vrednost) x // y # deljenje x ** y # potenciranje (produkt x-ov y-krat) x % y # modulo (ostanek pri deljenju) # Primerjalni operatorji x == y # primerjava x > y # je večje x < y # je manjše x >= y # je večje ali je enako x <= y # je manjše ali je enako x != y # ni enako # Logični operatorji x = True y = False x and y # konjunkcija x or y # disjunkcija not y # negacija # Bitni operatorji x & y # bitni AND x | y # bitni OR ~ x # bitna negacija x ^ y # bitni XOR x >> 2 # bitni desni premik x << 2 # bitni levi premik # Vse račune lahko shranjujemo v spremenljivke a = 2 + 5 # shrani rezultat računa v spremenljivko a print(x) # izpiše vrednost a print(3 + 7 * 2) # Izpiše 17, ker ima množenje prednost print((5 - 7) * 4) # Izpiše -8, ker ima operacija v oklepaju prednost </syntaxhighlight> <!-- Python konzola ima vgrajeno računalo tako da ni potrebno uporabljati funkcije print, z izjemo če razvijamo v IDE --><small>_.</small> === Razlika med standardnimi in hitrimi operatorji<ref>{{Navedi splet|title=Inplace vs Standard Operators in Python|url=https://www.geeksforgeeks.org/inplace-vs-standard-operators-python/|website=GeeksforGeeks|date=2017-01-10|accessdate=2020-11-06|language=en-US}}</ref> === Metoda <code>__add__</code> (funkcija baznega razreda <code>object</code>) je zadolžena za izvedbo navadnega seštevanja. To pomeni da se <code>a + b</code> zapiše v spremenljivko <code>c</code> brez spremembe argumentov [[Seštevanec|seštevancev]]. Hitra metoda <code>__iadd__</code> je ravno tako zadolžena za izvedbo seštevanja, a se rezultat namesto v drugo spremenljivko zapiše v spremenljivko <code>a</code> (<code>a = a + b</code>). Hitri operatorji so naslednji:<syntaxhighlight lang="python3"> #Hitre operacije namenjene dodelitvi vrednosti izraza v konjunkciji z drugo spremenljivko x += y # dodelitev seštevka (ekvivalent x = x + y) x -= y # dodelitev odštevka (ekvivalent x = x - y) x *= y # dodelitev zmnožka (ekvivalent x = x * y) x /= y # dodelitev količnika zaokroženega na najbližjo celoštevilsko vrednost (ekvivalent x = x / y) x //= y # dodelitev količnika (ekvivalent x = x // y) x **= y # dodelitev produkta x-ov y-krat (ekvivalent x = x ** y) x %= y # dodelitev ostanka pri deljenju (ekvivalent x = x % y) x <<= y # ekvivalent x = x << y x >>= y # ekvivalent x = x >> y x &= y # ekvivalent x = x & y x |= y # ekvivalent x = x | y x ^= y # ekvivalent x = x ^ y </syntaxhighlight> === Definiranje operatorjev znotraj objektov<ref>{{Navedi splet|title=Operator Overloading in Python|url=https://www.geeksforgeeks.org/operator-overloading-in-python/|website=GeeksforGeeks|date=2018-12-10|accessdate=2020-11-06|language=en-US}}</ref> === Definiranje operatorjev znotraj objektov pomeni dodajanje nove funkcionalnosti operatorju. Operator <code>+</code> lahko sešteje oz. konkatinira spremenljivke tipa <code>string</code> in <code>int</code> ali <code>int</code> in <code>float</code> itd. To je definirano v tako baznem razredu <code>string</code> kot v baznem razredu <code>string</code> . V Pythonu lahko znova definiramo vse operatorje, ne moremo pa ustvariti novih. Operatorji so definirani kot posebne funkcije baznega razreda <code>Builtin</code>, najdemo jih pod imenom <code>__<ime operatorja>__</code>.<syntaxhighlight lang="python3"> class A: def __init__(self, parameter): self.parameter = parameter #Definiramo "drugačno" ozadje funkcije __add__ def __add__(self, other): return self.parameter + other.parameter obj1 = A('Janezek') obj2 = A('Micka') print(obj1 + obj2) #Konzola izpiše JanezekMicka </syntaxhighlight> == Kolektivni podatkovni tipi == Python pozna kar nekaj tipov spremenljivke, s katerimi lahko interpretiramo oz. integriramo množice. To so <code>list</code>, <code>tuple</code>, <code>set</code> in <code>frozenset</code>. Vsaka je malo drugačna, toda vse 4 lahko razdelimo v 2 skupini. Razdelimo jih glede na status uredbe spremenljivke. Spremenljivka je lahko ''spremenljiva'', to sta <code>list</code> in <code>set</code>. Nasprotno je lahko kolektivni tip ''nespremenljiv,'' to sta <code>tuple</code> in <code>frozenset</code>. ''Nespremenljiv'' pomeni, da množici vrednosti programsko ne moremo dodati ene ali več vrednosti. Vrednosti znotraj množice ponavadi vsebujejo več tipov spremenljivk, z dodajanjem <code>metaclass</code> pa jih lahko naredimo homogene. Vsi kolektivni tipi, razen <code>dict</code>, vsebujejo samo enojne vrednosti, medtem ko <code>dict</code> vsebuje pare ''ključ: vrednost'' kot [[urejeni par]]. Pri teh parih so lahko spremenljivke različnih tipov, ni pa nujno. Če je prva komponenta <code>dict</code> ključa ''a'', druga pa ''b,'' lahko to izrazimo z <math>(a, b) := \{\{\{a\}, \{a, b\}\}</math> <ref>{{Navedi revijo|date=2020-10-31|title=Ordered pair|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Ordered_pair&oldid=986435857|language=en}}</ref>. Število elementov v vseh kolektivnih tipih je omejeno in temelji na operacijskem sistemu. Če je sistem 32-bitni, je maksimum <math>2\times31^2-1</math>, v 64-bitnem pa <math>2\times63^2 - 1</math>. Spremenljivke v kolektivnih tipih niso prave instance njihovih baznih objektov, ampak so to referenčne točke, ki vodijo do njihovega izvora<ref>{{Navedi splet|title=An Introduction to Python Lists|url=http://effbot.org/zone/python-list.htm#performance|website=effbot.org|accessdate=2020-11-06}}</ref>. Zato je velikost ''množice'' odvisna od števila elementov in ne od velikosti objektov. Čas iteracije skozi celoten seznam je ne glede na dolžino enak <math>O(1)</math>, čas dodajanja pa je konstanta. <syntaxhighlight lang="python"> znamke = ["Ferrari", "BMW", "Honda", "Alfa"] # to je list z 4 vrednostmi enakega tipa podatkov vse = (0, "Vito", 44, True, None, "Živjo", 2.44) # to je tuple, ki lahko vsebuje katerikoli tip podatka tabela_ocen = {"Miha":4, "Jure":2, "Jaz":5, "Nekdo":1, "Maja":4, "Nina":3} # to je dict vsebuje key and value. Key so v tem primeru imena, vsako ima svojo oceno torej value. Torej tuple ima key=string in value=intiger podatke.""" # vse podatke lahko izpišemo s print funkcijo print(znamke) print(vse) print(tabela_ocen) print(type(znamke)) print(type(vse)) print(type(tabela_ocen)) # izpis konzole #['Ferrari', 'BMW', 'Honda', 'Alfa'] #(0, 'Vito', 44, True, None, 'Živjo', 2.44) #{'Miha':4, 'Jure':2, 'Jaz':5, 'Nekdo':1, 'Maja':4, 'Nina':3} #<type 'list'> #<type 'tuple'> #<type 'dict'> </syntaxhighlight> === Urejanje kolektivnih podatkovnih tipov === Časovna kompleksnost dodajanja elementov<ref>{{Navedi splet|title=Why is the time complexity of python's list.append() method O(1)?|url=https://stackoverflow.com/questions/33044883/why-is-the-time-complexity-of-pythons-list-append-method-o1|website=Stack Overflow|accessdate=2020-11-06}}</ref> k listi je ''ublaženi'' <math>O(1)</math>. Če imamo <code>list</code> A z močjo <math>m(A) = 8</math> in ji hočemo dodati 50 elementov, se zgodi naslednje: Prvih 8 elementov je potisnjenih v <math>O(1)</math>, 9. sproži relokacijo in odpre ostalim 8 dostop v <math>O(1)</math>. V 17. iteraciji se sproži relokacija 16 prejšnjih členov in 15 novih členov pride v <math>O(1)</math>. 33. ponovitev zanke sproži novo relokacijo 32 prejšnjih členov in v <math>O(1)</math> pride 17 novih. Po vseh relokacijah imamo časovno kompleksnost <math>O(1)</math>, v kateri je 56 kopij in 3 realokacije v <math>O(n)</math>, za <math>n = 8, 16, 32</math>. Če upoštevamo, da je to geometrijska serija je to asimptotično enako <math>O(n)</math> za ''n'' ''= končna velikost seznama''. To pomeni, da je celotna operacija potiskanja n predmetov na seznam <math>O(n)</math>. Če to amortiziramo na element, je <math>O (n) / n = O (1)</math>. Če je seznam dolg, pa se lahko časovna kompleksnost poveča tudi na <math>O(n^2)</math>. <syntaxhighlight lang="python"> x = ["A", "B", "C", "D"] print(x[2]) # konzola izpiše C saj se list začne šteti z 0 # da dodamo vrednost listu uporabimo metodo append x.append("E") # to doda x listu na konec vrednost "E" # da odstranimo vrednost listu uporabimo metodo pop x.pop(1) # izbriše drugo vrednost na listu v tem primeru "B" print(x) # konzola izpiše ['A', 'C', 'D', 'E'] # če nevemo katero število pripada določeni vrednosti na listu uporabimo metodo count št_a = x.count("A") print(št_a) # izpiše 0 saj je a na prvem mestu. # Kolektivne podatkovne tipe je mogoče tudi gnezditi. j = [ [1, 2, 3], [4, 5, 6], [7, 8, 9] ] # Spremenljivka je list listov torej če uporabimo enonivojsko klicanje podatkov preko [] operatorja print(j[0]) # Izpiše [1, 2, 3] # Do dostopamo do notranje vsebine recimo števila 5 print(j[1][1]) # Izpiše 5 </syntaxhighlight> Za vsak kolektivni podatek obstaja vsaj 5 metod. == Vnos == Vnos se izraža z 2 built-in keyword-oma <code>input</code> in <code>raw_input</code>. Če uporabimo <code>raw_input</code> potem se vsak naš vnos šteje kot niz, če pa uporabljamo <code>input</code> moramo pred njega vstaviti tip podatka katerega hočemo pridobiti na primer: <code>int(input("Vnesi število: "))</code>, za vnos števila. <code>raw_input</code> ni več v uporabi od Python verzije 3.6.x <syntaxhighlight lang="python"> # primer raw_input keyworda x = raw_input("Vnesi svoje ime: ") print("Pozdravljen " + x + "!") print("Dolžina tvojega imena je {}".format(len(x))) # len() keyword se uporablja pri ugotavljanju dolžine določene besede # primer input keyworda y = str(input("Vnesi svoje ime: ")) # Ekvivalent starejši raw_input k = int(input("Vnesi svojo starost: ")) print("Tvoje ime je " + y) print("Star si {}".format(k)) # intiger tipe vedno formatiramo saj se jih ne more konkatinirati s string, razen v primeru prevoda podatkovnega tipa. </syntaxhighlight> == Pogojni stavki == Pogojni stavki se uporabljajo predvsem za zastavljanje pogojev skozi katere mora neka vrednost priti, da se nekaj izvaja. Izraža se jih s ključnimi besedami <code>if</code>, <code>elif</code>, <code>else</code> in <code>match</code> (dodan v verziji 3.10). <syntaxhighlight lang="python"> # primer if-elif-else stavka barva = input("Vnesi svojo najljubšo barvo: ") if barva == "rdeča" or barva == "modra": print("Zelo lepo") elif barva == "zelena" or barva == "rumena": print("Lepo") elif barva == "črna" or barva == "bela" or barva == "roza": print("Ne najbolje") elif barva == "rjava" or barva == "oranžna" or barva == "lila": print("Slaba izbira") else: print("Ne poznam te barve") # primer if-else stavka s = int(input("Prosim vnesi svojo starost: ")) if s < 18: print("Dostop ni dovoljen.") else: print("Dobrodošli") # matematični primer if 9 + 1 == 10: print("Pravilno") elif 9 + 1 != 10: print("Narobe") </syntaxhighlight> <syntaxhighlight lang="python"> # primer nested stavka c = input("Vnesi črko: ") k = int(input("Vnesi številko: ")) if c in ['A','B','C','D','E','F']: if k > 50: print("Uspešno") elif k <= 40: print("Skoraj uspešno") else: print("Ni uspešno") elif c in ['K','L','M','N','O']: print("Bravo zmagal si") elif len(c) < 1 and len(c) > 1: print("Moraš vpisati samo eno črko") else: print("Napaka") </syntaxhighlight> <syntaxhighlight lang="python"> # primer walrus operatorja v if-u if c := input("Vnesi niz: "): # if se izvrsi samo v primeru če je bool(c) == True if c.startswith("A"): print(f"Vnesel/vnesla si niz, ki se začne z A: {c}") # to zgoraj je samo krajša oblika za naslednje c = input("Vnesi niz: ") if c and c.startswith("A"): print(f"Vnesel/vnesla si niz, ki se začne z A: {c}") </syntaxhighlight> <syntaxhighlight lang="python"> # primer match stavka c = "Žaba" def zvok(): match c: case "Žaba": return "Reganje" case "Pes": return "Lajanje" default: return "Neznano" zvok() # vrne "Reganje" </syntaxhighlight> == Zanke == Zanke so ukazi, s katerimi lahko večkrat izvedemo nek del kode. V Pythonu poznamo 2 tipa zank: <code>for</code> in <code>while</code>. Zanka <code>for</code> ponovi nek del kode za vsakega člana nekega iterativnega podatkovnega tipa, s stavkom <code>while</code> pa izvajamo kodo, dokler nek pogoj velja. <syntaxhighlight lang="python> # primer for zanke pozdravi = ['Živjo', 'Zdravo', 'Pozdravljeni'] for x in pozdravi: print(x) # ali pa for i, x in enumerate(pozdravi): print(i, x) # Vrednost i in x sta razpakirana iz enumerate(pozdravi). # izpis konzole Živjo Zdravo Pozdravljeni 0, Živjo 1, Zdravo 2, Pozdravljeni # primer while zanke p = "12345" while True: r = input("Vnesi geslo: ") if r != p: print("Napačno Geslo") elif r == p: print("Dobrodošli") # izpis konzole Vnesi geslo: 54321 Napačno Geslo Vnesi geslo: 12345 Dobrodošli </syntaxhighlight> == Moduli == Vsaka Python datoteka predstavlja natanko en modul. Modul lahko vpeljemo v drug modul s stavkom <code>import</code> oz. s stavkom <code>from import</code>. Vsi vnešeni konstrukti (paketi, moduli, funkcije, itd.) so lahko poimenovani drugače za modul v katerega vnašamo z besedo <code>as</code>. '''pozdravi.py''' <syntaxhighlight lang="python"> def reči_živjo(ime): print(f"Živjo {ime}") </syntaxhighlight> '''glavni.py''' <syntaxhighlight lang="python> import pozdravi as p x = "Anastazija", "Špela", "Marija" for w in x: p.reči_živjo(w) # izpis konzole Živjo Anastazija Živjo Špela Živjo Marija </syntaxhighlight> Vsi stavki <code>import</code> vnašajo relativno na lokacijo trenutnega modula v datotečnem sistemu. Vnašamo lahko zato tudi npr. <code>from ..A import b as c</code> vnese modul A, ki se nahaja v starševskem direktoriju glede na trenutni modul v katerem smo to napisali. == Paketi == Paket (angl. package) je skupek modulov v nekem direktoriju. Minimalni Python paket ustvarimo če imamo v nekem direktoriju datoteko <code>__init__.py</code>. V ta direktorij nato lahko dodajamo razne module. Pakete se lahko tako kot module vnaša z <code>import</code> stavkom. == Funkcije == Funkcija je del kode, ki se izvede, ko jo kličemo. Z uporabo funkcij se izognemo večkratnemu ponavljanju iste kode, hkrati pa izboljšamo njeno berljivost. V funkcijo lahko podamo vhodne podatke, imenovane [[Parameter (računalništvo)|parametri ali argumenti]], s katerimi funkcija lahko operira. Pogosto nam funkcija tudi vrne podatke. Funkcije lahko gnezdimo. Funkcije lahko podajamo kot parametere, saj so konec koncev samo kazalci na različne lokacije pomnilnika ter tako z njimi formiramo sintaktični sladkor, funkcijske dekoratorje (poznamo namreč tudi razredne dekoratorje). Anonimne funkcije se imenujejo lambde. Definiramo jih z besedo <code>def</code> (izjema so neimenovane funkcije <code>lambda</code>), ki ji sledi ime, nato pa seznam arguentov in dvopičje. V naslednjih vrsticah napišemo vsebino funkcije, zamaknjeno za 1 odmik. <syntaxhighlight lang="python"> # primer gnezdene funkcije def a(): def b(): print(42) b() print(88) a() // izpise: 42 in v novi vrstici 88 b() // napaka: ta funkcija je definirana v resoluciji a()-ja ne v globalni resoluciji # primer funkcije podane kot parameter def a(fn): print("kličem fn()") fn() def b(): print("v b()") a(b) # izpise "kličem fn()" nato pa še "v b()" v novi vrstici # zgornje se lahko zapiše s funkcijskim dekoratorjem sledeče, vendar je bolj pogosto, da def a(fn): def wrapper(): print("kličem fn()") fn() wrapper() @a def b(): print("v b()") b() # izpiše "kličem fn()" nato "v b()" v novi vrstici @a def c(): print("v c()") c() # izpiše "kličem fn()" nato "v c()" v novi vrstici </syntaxhighlight> <syntaxhighlight lang="python"> def seštej(x, y): print("Rezultat = {}".format(x + y)) seštej(2, 4) # klic funkctije # izpis 6 # Funkcija Seštej je ubistvu tako miniaturna, da jo lahko zapišemo kot lambdo seštej = lambda x, y: x + y print(seštej(2, 4)) # Izpiše 6 </syntaxhighlight> <syntaxhighlight lang="python"> # primer funkcije brez parametrov def zahtevaj_vpis(): uporabniško_ime = input("Vnesi uporabniško ime: ") geslo = input("Vnesi geslo: ") if len(geslo) < 6: print("Geslo more vsebovati več kot 6 znakov") else: print("Dobrodošel uporabnik {}".format(uporabniško_ime)) # primer funkcije s poimenovanimi parametri # če drugi argument ni podan, se upošteva y=1 def inkrement(x, y=1): return x+y # primer funkcije s pozicijskimi parametri def odštej(a, b): return a-b število = 3 rezultat = inkrement(3) print("3 + 1 = " + str(rezultat)) print("5 - 7 = " + str(odštej(5, 7))) # izpis konzole 3 + 1 = 4 5 - 7 = -2 </syntaxhighlight> Funkcijo lahko pokličemo tudi v drugi funkciji saj so vse funkcije globalne. Z izjemo metod definiranih v '''UDR'''. <syntaxhighlight lang="python"> def pozdravi(ime): print("Živjo "+ime) def vprašanje(): i = raw_input("Vnesi ime: ") pozdravi(i) vprašanje() # izpis konzole Vnesi ime: Nekdo Živjo Nekdo </syntaxhighlight> Podatkovni tip parametrov je lahko namignjen z ti. angl. type hinting-om vendar to *ne* zagotovi deklariranega tipa (oz. statičnega tipkanja) in je samo v pomoč IDE okoljem pri indeksiranju knjižnice. <syntaxhighlight lang="python"> def odštej(a:int, b:int): print("{}".format(a + b)) def prepoznaj_tip(t:(list, dict)) if type(t) is type(list): print("Tip je list") elif type(t) is type(dict): print("Tip je dict") else: print("Tip ni prepoznan") </syntaxhighlight> ''' Primeri Funkcij ''' <syntaxhighlight lang="python"> import time def štej(od, do, zamik=0.5): while od < do: od = od + 1 # ali pa z uporabo hitrega operatorja od += 1 print(od) time.sleep(zamik) # ustavi izvajanje za zamik sekund def vnos(): ime = input("Vnesi ime: ") priimek = input("Vnesi priimek: ") print(f"Pozdravljen {ime} {priimek}") # tukaj se uporablja ti. nested funkcije pri kateri je lahko funkcija v funkciji def kalkulator(): def seštej(x, y): return x + y def odštej(x, y): return x - y def množi(x, y): return x * y def deli(x, y): return x / y def potenciraj(x, y): return x ** y def moduliraj(x, y): return x % y print("Izberi možnost") print("Seštevanje = 1") print("Odštevanje = 2") print("Množenje = 3") print("Deljenje = 4") print("Potenciranje = 5") print("Moduliranje = 6") o = str(input("Izbira: ")) p = int(input("Prvi: ") d = int(input("Drugi: ") if o == "1": seštej(p, d) elif o == "2": odštej(p, d) elif o == "3": množi(p, d) elif o == "4": deli(p, d) elif o == "5": potenciraj(p, d) elif o == "6": moduliraj(p, d) else: print("Neznana operacija.") kalkulator() # izpis konzole Izberi možnost Seštevanje = 1 Odštevanje = 2 Množenje = 3 Deljenje = 4 Potenciranje = 5 Moduliranje = 6 Izbira: 2 # jaz napisal 2 Prvi: 10 Drugi: 4 # izpis funkcije 6 </syntaxhighlight> == Dekoratorji == Funkcije ter razrede lahko dekoriramo z dekoratorjem tik nad definicijo funkcije oz. razreda z <code>@ime_dekoratorja</code>. == Iteratorji == Vsak kolektivni podatkovni tip lahko spremenimo v iterator z vgrajeno funkcijo <code>iter()</code>. Ko dobimo iterator lahko nanj nato kličemo funkcijo <code>next()</code>, ki vrne nasledni element iz iteratorja. Primer: <syntaxhighlight lang="python"> ime = "Anastazija" ime_iterator = iter(ime) assert next(ime_iterator) == "A" # propade če prva črka ni A. </syntaxhighlight> == Generatorji == Generatorji so funkcije, ki lahko začasno prekinejo delovanje nato pa nadaljujejo. Delovanje se prekine z rezervirano besedo <code>yield</code>. Poleg začasne prekinitve imajo generatorji še popolno prekinitev normalno z besedo <code>return</code>. Primer: <syntaxhighlight lang="python"> def naravna_stevila(): num = 0 while True: yield num num += 1 </syntaxhighlight> Vsak klic zgornje generatorske funkcije vrne število za 1 večje od prejšnjega. Možno je konstruirati generator generatorjev itd. veliko uporabnih funkcij najdemo v standardni knjižnici <code>itertools</code> ter še bolj napredne funkcije v nestandardni knjižnici <code>more_itertools</code>. == Razredi == Razredi lahko vsebujejo funkcije. Funkcije v razredu se imenujejo metode. Razrede se inicializira tako da dobimo novo instanco z <code>__init__</code> predefinirano build-in funkcijo. Pod to globalno predifinicijo spadajo tudi <code>__delattr__</code>, <code>__format__</code>, <code>__getattribute__</code>, <code>__hash__</code>, <code>__long__</code>, <code>__native__</code>, <code>__new__</code>, <code>__call__</code>, <code>__repr__</code>, <code>__nonzero__</code>, <code>__sizeof__</code>, <code>__setattr__</code>, <code>__unicode__</code>, <code>__str__</code> in drugi. Vsaka definicija od naštetih zgoraj ima svoj pomen. <syntaxhighlight lang="python"> # glavni razred class A: def __init__(self): # klic konstruktorja print("Inicializeran razred A") # podrazred class Z(A): def __init__(self): super(Z, self).__init__(A) # klic superkonstruktorja class U(Z, A): def __init__(self, m1, m2): super(Z, U, A, self).__init__(m1, m2) # klic superkonstruktorja s parametri # primer nelogičnega oziroma nepravilnega razreda class B: def __init__(self): pass # novo definirane globalne spremenljivke v razedu B B.ime = "Tone" B.priimek = "Altgr" r = B.ime # objekte in njihove člane lahko shranjujemo v spremenljivke print(r) # primer razreda za osebe class Oseba: def __init__(self, ime:str, priimek:str, starost:int, email:str): self.ime = ime # če damo pred objek parameter self lahko dostopamo do njegovih atributov self.priimek = priimek self.starost = starost self.email = email podatki = [[], []] # multidimenzionali list podatki[0].append(ime) podatki[0].append(priimek) podatki[1].append(starost) podatki[1].append(email) def zahtevaj_podatke(self): # funkcija za klic izpisa podatkov na formatni način print("Ime: {}".format(self.ime)) print("Priimek: {}".format(self.priimek)) print("Starost: {}".format(self.starost)) print("Email: {}".format(self.email) def zahtevaj_dimenzije(self): print(podatki) Jaz = Oseba("Null", "PError", 15, "abc.PError@unknown.abc") # Jaz postane Object Oseba z določenimi člani npr. ime. ter metodami za interpretacijo objekta ali postaktivnost tega objekta oziroma njegovih članov. Jaz.zahtevaj_podatke() # izpis konzole Ime: Null Priimek: PError Starost: 15 Email: abc.PError@unknow.abc # ali print(Jaz.ime) # . pomeni član nekega kolektiva v razredu. print(Jaz.priimek) print(Jaz.starost) print(Jaz.email) </syntaxhighlight> ===Referenčna izvedba=== CPython je referenčna izvedba Pythona. Napisano je v jeziku [[C]], ki ustreza standardu C89 z več izbranimi funkcijami C99 (s poznejšimi različicami C se šteje za zastarele;<ref>{{Cite web|title=Mailman 3 Why aren't we allowing the use of C11? - Python-Dev - python.org|url=https://mail.python.org/archives/list/python-dev@python.org/thread/PLXETSQE7PRFXBXN2QY6VNPKUTM6I7OD/|access-date=2021-03-01|website=mail.python.org|language=en|archive-date=14 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210414203313/https://mail.python.org/archives/list/python-dev@python.org/thread/PLXETSQE7PRFXBXN2QY6VNPKUTM6I7OD/|url-status=live}}</ref> CPython vključuje lastne razširitve C, vendar razširitve drugih proizvajalcev niso omejene na starejše različice C, lahko jih npr. Implementiramo s C11 ali [[C++]]). Program Python prevede v vmesno bajtno kodo, ki jo nato izvede navidezni stroj.<ref>{{cite book|title=Introduction to Machine Learning with Python|url=https://python.engineering/introduction-to-machine-learning-with-python/|author=Andreas C. Müller, Sarah Guido|ISBN=9781449369415|publisher=O'Reilly Media|date=2016}}</ref> CPython je razdeljen z veliko standardno knjižnico, napisano v mešanici C in domačega Pythona. Na voljo je za številne platforme, vključno z operacijskim sistemom Windows (začenši s Python 3.9, namestitveni program Python se namenoma ne namesti v operacijski sistem [[Windows 7]] in 8; [[Windows XP]] je bil podprt do Python 3.5) in v večini sodobnih sistemov, podobnih Unixu, vključno z macOS (in Apple M1 Mac, od Pythona 3.9.1, z eksperimentalnim namestitvenim programom) in neuradno podporo za npr VMS.<ref>{{Cite web|title=history [vmspython]|url=https://www.vmspython.org/doku.php?id=history|access-date=2020-12-04|website=www.vmspython.org|archive-date=2 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201202194743/https://www.vmspython.org/doku.php?id=history|url-status=live}}</ref> Prenosljivost platforme je bila ena njegovih prvih prioritet, v časovnem okviru Python 1 in 2 sta bila podprta celo OS/2 in Solaris; podpora je od takrat opuščena za številne platforme.<ref>{{Cite web|title=Download Python for Other Platforms|url=https://www.python.org/download/other/|access-date=2020-12-04|website=Python.org|language=en|archive-date=27 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201127015815/https://www.python.org/download/other/|url-status=live}}</ref> ==Generatorji dokumentacije API== Orodja, ki lahko ustvarijo dokumentacijo za Python [[API]], so med drugim pydoc (na voljo kot del standardne knjižnice), Sphinx, Pdoc in njegove vilice, Doxygen in Graphviz.<ref>{{Cite web |title=Documentation Tools |url=https://wiki.python.org/moin/DocumentationTools |access-date=2021-03-22 |website=Python.org |language=en |archive-date=11 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201111173635/https://wiki.python.org/moin/DocumentationTools |url-status=live }}</ref> == Zunanje povezave == * [http://www.python.org/ Python.org] * https://www.djangoproject.com/ * * == Sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Skriptni jeziki]] [[Kategorija:1990 v znanosti]] [[Kategorija:Objektno orientirani programski jeziki]] {{normativna kontrola}} __VSILIKAZALOVSEBINE__ ol9l76coi0x8n6lrp9voa7srui72dat 5737118 5736972 2022-08-20T07:13:45Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{infopolje Programski jezik | name = Python | logo = [[Slika:Python logo and wordmark.svg|250px]] | logo caption = Logotip | screenshot = | screenshot caption = | file ext = <!-- wikipodatki --> | paradigm = | released = <!-- {{Start date|YYYY}} --> | designer = <!-- wikipodatki --> | developer = <!-- wikipodatki --> | latest release version = <!-- wikipodatki --> | latest release date = | typing = dinamično, močno, varno | implementations = '''[[CPython]]''', [[IronPython]], [[Jython]], [[Python for S60]], [[PyPy]] | dialects = | influenced by = <!-- wikipodatki --> | influenced = [[Programski jezik Boo|Boo]], [[Programski jezik Cobra|Cobra]], [[Programski jezik D|D]], [[Programski jezik Falcon|Falcon]], [[Programski jezik Groovy|Groovy]], [[JavaScript]], [[Programski jezik Ruby |Ruby]] | programming language = | platform = | operating system = <!-- wikipodatki --> | license = <!-- wikipodatki --> | website = <!-- wikipodatki --> | wikibooks = Python Programming }} '''Python''' je [[interpreter|interpretni]] visokoravni večnamenski [[programski jezik]], ki ga je ustvaril [[Guido van Rossum]] leta [[1990 v znanosti|1990]]. Jezik je dobil ime po priljubljeni angleški [[televizijska nanizanka|televizijski nanizanki]] ''[[Leteči cirkus Montyja Pythona]]'' (''Monthy Python's Flying Circus''). Python podpira dinamične [[podatkovni tip|podatkovne tipe]], kar ga naredi drugačnega od npr. [[Java (programski jezik)|Jave]] ali družine [[Programski jezik C|C]]. Zaradi dinamičnih podatkovnih tipov je podoben jezikom [[Perl]], [[programski jezik Ruby|Ruby]], [[Scheme (programski jezik)|Scheme]], [[Smalltalk]] in [[Tcl]]. Upravlja s [[pomnilnik]]om in podpira funkcionalen, imperativen oziroma proceduralen, strukturiran in objektno orientiran programski stil. Razvili so ga kot odprtokodni projekt, ki ga upravlja neprofitna organizacija Python Software Foundation. == Pogosto uporabljene knjižnice == Python ima že ob namestitvi nekaj ''knjižnic'' oz. modulov. To so skupki programske kode, najpogosteje funkcij, ki jih nato pisci kode uporabijo v svojih programih. Nekaj izmed teh je napisanih v jeziku C<ref>{{Navedi splet|title=The Python Standard Library — Python 3.8.5 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/|website=docs.python.org|accessdate=2020-08-22}}</ref> za doseganje optimalnih časov pri klicanju in izvedbi funkcij. Navkljub dejstvu, da je Python večplatformski, standardni nabor knjižnic ni enak na Linuxu<ref>{{Navedi splet|title=Unix Specific Services — Python 3.8.5 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/unix.html|website=docs.python.org|accessdate=2020-08-22}}</ref> ali Windowsu<ref>{{Navedi splet|title=winsound — Sound-playing interface for Windows — Python 3.8.5 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/winsound.html?highlight=winsound|website=docs.python.org|accessdate=2020-08-22}}</ref>. Primarne knjinžnice standardnega nabora so ''math''<ref>{{Navedi splet|title=math — Mathematical functions — Python 3.9.0 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/math.html|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref>'','' podpora matematičnih funkcij, ''sys''<ref name="#1">{{Navedi splet|title=sys — System-specific parameters and functions — Python 3.9.0 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/sys.html?highlight=sys#module-sys|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref>'','' za uporabo sistemskih funkcij in ''os''<ref>{{Navedi splet|title=os — Miscellaneous operating system interfaces — Python 3.9.0 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/os.html?highlight=os#module-os|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref>'','' za nadziranje funkcij operacijskega sistema. {| class="wikitable" |+Knjižnice standardnega nabora !Ime knjižnice !Namembnost !Funkcije |- |math |Podpora matematičnih funkcij v Pythonu |pi, e, ceil, cos, sin, tan, log, degrees, radians |- |random<ref>{{Navedi splet|title=random — Generate pseudo-random numbers — Python 3.8.6 documentation|url=https://docs.python.org/3.8/library/random.html|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref> |Generacija naključnih števil in znakov |random, randint, randrange, choice |- |datetime<ref>{{Navedi splet|title=datetime — Basic date and time types — Python 3.8.6 documentation|url=https://docs.python.org/3.8/library/datetime.html?highlight=datetime#module-datetime|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref> |Implementacija časovnih pasov |datetime, date, timeifo |- |tkinter<ref>{{Navedi splet|title=tkinter — Python interface to Tcl/Tk — Python 3.8.6 documentation|url=https://docs.python.org/3.8/library/tkinter.html?highlight=tkinter#module-tkinter|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref> |Dodana funkcionalnost grafičnih vmesnikov |Tk, Label, Frame, Button, Entry |- |sys<ref name="#1"/> |Vsebuje interpretno odvisne funkcije |version, platform, path, argv |- |os<ref>{{Navedi splet|title=os — Miscellaneous operating system interfaces — Python 3.9.0 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/os.html|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref> |Služi kot vezni člen med Pythonovim večplatformskim delovanjem in operacijskim sistemom |getcwd, popen, close, rename, |} Python je zaradi svoje preproste sintakse izredno preprost za uporabo. To omogoča programiranje tudi začetnikom. Je tudi odlika, ki veliko doprinese pri oblikovanju lastnih knjižnic. Knjižnice, ki niso v standardnemu naboru, so knjižnice t.i. 3. nabora. Naložene so na portalu PyPi in jih uporabnik sam namesti. Med njimi najdemo veliko knjižnic za velik asortiment področij. Trenutno je na portalu več kot 270.000 projektov z več kot 2.000.000 verzij. {| class="wikitable" |+Knjižnice 3. nabora !Ime knjižnice !Namembnost |- |pygame |Temelji na SDL-ju in služi kot funkcionalni nabor za razvijanje iger |- |pandas |Močno optimizirana knjižnica za ekstrahacijo in obdelavo podatkov |- |matplotlib |Knjižnica, namenjena prikazovanju grafov v obeh dimenzijah |- |numpy |Knjižnica je namenjena numeričnim komputacijam in obdelavi tenzorjev |- |scipy |Efektivna zbirka funkcij za komputacije v statistiki in algebri |} == Uporaba in namembnost Pythona v aplikacijah == Python uporablja različna orodja za različne tipe aplikacij, saj vsebuje tako orodja za pripravo grafike kot matematični modul za izračunavanje... Med grafično orientiranimi moduli so najbolj pogosti tkinter, ki je tudi del standardnega nabora. Poznamo tudi PyQt5 za naravni izgled oken na Windowsih ter Kivy, posebej prilagojen za grafiko na telefonih sistema [[IOS|IOs]] in [[Android (operacijski sistem)|Android]]. Ima tudi orodja za razvijanje internetnih aplikacij, med najbolj pogosto uporabljena spadajo Django, ki ima svojo posebno knjižnico in deluje večinoma v relaciji s podatkovno bazo, ''Bottle, Flask,'' ''Tornado (orodje), web2py'' in ''Jade''. Večina teh orodij mora uporabnik naložiti s spleta v [[Integrirano razvojno okolje|intergrirano razvijalno okolje]] (''Intergrated development enviroment'', IDE). Zaradi preprostosti Pythona ga včasih uporabljajo za statistično-napovedovalne modele in programe, kot alternativo jeziku [[programski jezik R|R]]. Med najpogosteje uporabljena analitična orodja spadajo [[SciPy]], [[Pandas]] in [[Numpy]]. Večina analitičnih orodji je programiranih v jeziku C za optimalno delovanje in večplatformnega delovanja. Za razvijanje programske opreme pa se uporabljajo predvsem naslednja orodja: ''Buildbot'', ''Trac'' in ''Roundup''. Uporabljajo se tudi orodja za administracijo sistema, kot na primer: ''Ansible'', ''Salt'' in ''OpenStack''. Le-ti sistemi pa uporabljajo način '''MLA''' ('''m'''ulti '''l'''anguage '''a'''rchitecture, večjezična programska arhitektura), najdemo ga tudi v spletnih straneh<ref>{{Navedi splet|title=php - Best practice multi language website|url=https://stackoverflow.com/questions/19249159/best-practice-multi-language-website|website=Stack Overflow|accessdate=2020-08-22}}</ref>. Na področju [[Umetna inteligenca|umetne inteligence]] se Python uporablja zaradi preprostosti in velikega števila uporabnikov navkljub manjši hitrosti izvajanja. Uporabljajo ga [[NASA]],<ref>{{Navedi splet|title=How does NASA use Python? - Quora|url=https://www.quora.com/How-does-NASA-use-Python|website=www.quora.com|accessdate=2020-08-21}}</ref> [[Pixar]], [[Google]], [[Facebook]],<ref>{{Navedi splet|title=How is Python being used at Facebook? - Quora|url=https://www.quora.com/How-is-Python-being-used-at-Facebook|website=www.quora.com|accessdate=2020-08-21}}</ref> [[YouTube]]<ref>{{Navedi splet|title=Developer's Guide: Python {{!}} YouTube|url=https://developers.google.com/youtube/1.0/developers_guide_python?hl=sl|website=Google Developers|accessdate=2020-08-21|language=en}}</ref> in mnoge druge organizacije. == Program 'Pozdravljen svet' == Python je znan po preprostosti kode, zato je eden izmed najbolj priljubljenih jezikov v zadnjem času<ref>{{Navedi splet|title=The Incredible Growth of Python {{!}} Stack Overflow|url=https://stackoverflow.blog/2017/09/06/incredible-growth-python/|website=Stack Overflow Blog|date=2017-09-06|accessdate=2020-08-22|language=en-US}}</ref> ter pri otrocih. Program je skoraj enak svoji [[Psevdokoda|psevdokodi]], tj. besedilu, ki ga programerji pogosto naredijo med razmišljanjem o problemu. V Pythonu se tip ''niz'' (<code>string</code>) označuje z <code>" "</code> ali <code>' '</code>, ki je v spodaj podanem primeru prvi parameter funkcije<ref>{{Navedi splet|title=Python print()|url=https://www.programiz.com/python-programming/methods/built-in/print|website=www.programiz.com|accessdate=2020-08-30}}</ref> <code>print</code>, ki se uporablja za izpis podatkov. V Pythonu obstajata dva tipa komentarjev: <code>#</code>, ki se uporablja za enovrstične komentarje. Docstring <code>""" """</code> se uporablja za dokumentiranje programa vendar to *ni* komentar pač pa samo string, ki sam po sebi nič ne naredi. <syntaxhighlight lang="python3"> # To bo izpisalo 'Pozdravljen svet', ta vrstica pa bo prezrta print('Pozdravljen svet') </syntaxhighlight> == Spremenljivke == V svetu informatike [[spremenljivka]] predstavlja prostor, kamor se shrani neka vrednost. Spremeljivke lahko poimenujemo s poljubnim nizom alfanumeričnih znakov in podčrtajev, a ime se ne sme začeti s številko ali biti ena izmed [[Seznam rezerviranih besed v jeziku Python|rezerviranih besed]]. Definirajo se tako, da jih poimenujemo in jim dodelimo vrednost. V nasprotju z drugimi programskimi jeziki se spremenljivke same prilagodijo pravemu [[Podatkovni tip|podatkovnemu tipu]]. Prevladujejo numerične, nizne in logične spremenljivke. Za preverbo podatkovnega tipa uporabimo funkcijo<code>type()</code>, ki nam vrne tip podanega parametra. <syntaxhighlight lang="python"> pozdrav = "Živjo" # niz (string) denar = 100 # celo število (integer) povprečje = 12.699 # decimalno število (float) jeVesel = True # boolean (True ali False), lahko ju tudi izrazimo z 1(True) ali 0(False) komplekso_število = 2+5j # kompleksno število nič = None # ničelni podatkovni tip (NoneType) ta podatkovni tip je poseben, saj nima dejanske vrednosti. type(pozdrav) #ali katerokoli drugo že definirano spremenljivko </syntaxhighlight> Tudi objekti, definirani s strani uporabnika, se štejejo kot tip spremenljivke, npr. <code>Uporabnik</code>. Vsaka spremenljivka ima svoje posebnosti zaradi različnih posebnosti v naravi Pythona samega. Tako lahko uporabimo dejstvo, da je vsak podatkovni tip lasten objekt. Tako lahko s spremenljivkami upravljamo tipe po [[Atribut (računalništvo)|atributih]]. Nizne spremenljivke lahko režemo zaradi skupnih lastnosti z kolektivnimi tipi spremenljivk (niz postane <code>list</code> spremenljivka). <syntaxhighlight lang="python"> x = "Danes je oblačno" print(x[3]) # izpiše črko "e", saj Python začne vedno šteti z 0. print(x[5:]) # izpiše " je oblačno", saj izreže vse pred 5 (šteje se tudi presledek) print(x[:4]) # izpiše "oblačno", saj izreže vse po 4. print(len(x)) # izpiše dolžino besede shranjene v spremenljivki x. Izpiše '16'. print(x[:-3]) # izpiše "a", saj kadar uporabimo znak minus (-), začne šteti od desne proti levi. </syntaxhighlight> === Dostopnost spremenljivke<ref>{{Navedi splet|title=7. Simple statements — Python 3.9.0 documentation|url=https://docs.python.org/3/reference/simple_stmts.html#the-global-statement|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-05}}</ref> === Poznamo 3 stopnje dostopnosti spremenljivke. To so <code>global</code>, <code>nonlocal</code> in <code>local</code>. Prvostopenjske oz. globalne spremenljivke so definirane izven vseh funkcij, ponavadi na vrhu strani. Dostopne so celotnemu programu, ki pa jih lahko spreminja, a se ji stopnja med spreminjanjem vrednosti ne spremeni. Drugostopenjske spremenljivke, tako <code>local</code> kot <code>nonlocal</code>, so pa definirane znotraj posameznih enot programa (funkcij, objektov, ...) in niso dostopne programu na globalni ravni. <code>local</code> se uporablja znotraj ne-gnezdenih funkcij, <code>nonlocal</code> pa uporabljamo v več-ravenskih funkcijah.<syntaxhighlight lang="python3"> ime = 'Janez' # Spremenljivka ime je globalna def pozdravi(): pozdrav = 'Dober dan' # Spremenljivka je lokalna print(pozdrav) print(pozdrav) # Vrne napako # Primer upoerabe spremenljivke z statusom nonlocal def pozdravi_z_imenom(): pozdrav = 'Dober dan' def ime(): nonlocal ime ime = 'Marija' print(ime) print('{}, {}'.format(pozdrav, ime)) </syntaxhighlight> Funkcije <code>locals()</code> in <code>globals()</code> vrnejo <code>dict</code> kjer so ključi imena lokalnih in globalnih spremenljivk v trenutnem dosegu. == Niz ali string == V računalniškem svetu je string ali niz zaporedje črk ali znakov v obliki spremenljivke ali izhodne sekvence. V Pythonu je niz spremenljiv bodisi v velikosti ali v vsebini. Definiran je kot matrica bytov''',''' ki shranijo posamezen sekvenčni del oziroma črko glede na črkovno notacijo. V sebi lahko v obliki niza nosi tudi druge podatkovne tipe, npr. cela števila ali nize podatkov. === Konkatinacija niza<ref>{{Navedi revijo|date=2020-10-07|title=Concatenation|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Concatenation&oldid=982367644|language=en}}</ref> === Konkatinacija niza se uporablja, kadar moramo združiti več manjših nizov (string) objektov v končni izpis. Pri tem se uporablja operator <code>+</code>. Če hočemo konkatinirati druge podatkovne tipe jih moramo najprej prevesti v niz (string). V Pythonu je konkatinacija niza izvedena ob času izvedbe programa in njeni rezultati niso znani vnaprej. V primeru absolutnega niza z izhodnimi sekvencami pa je rezultat konkatinacije niza znan že ob izgradnji programa v Pythonovem predpomnilniku. Velja tudi izjema pri več-vrstičnih nizih. Ti so označeni z <code>""" """</code> ali z <code><nowiki>''' '''</nowiki></code>. Pri tem je upoštevana struktura niza z vsemi prelomi vrstic. Ta odlika je velikokrat uporabljena pri večvrstičnih komentarjih in dokumentaciji funkcij. <syntaxhighlight lang="python"> x = "Pozdravljen" y = "svet" print(x + " " + y) # izpis konzole: # Pozdravljen svet # primer prevoda podatkovnega tipa jeŽalosten = False kolikoLet = 100000 jeŽalosten = str(jeŽalosten) kolikoLet = str(kolikoLet) print("Ali si žalosten: " + jeŽalosten) print("Koliko let imaš: " + kolikoLet) # izpis konzole: # Ali si žalosten: False # Koliko let imaš: 100000 #Primer večvrstičnega niza print("""Rad imam Python 3.8.""") #izpis konzole: # Rad imam # Python3.8 </syntaxhighlight> Za dva niza S₁ in S₂ je konkatinacija niza S₁S₂ sestavljena iz nizov v obliki ''ab'', kjer je ''a'' del niza S₁, ''w'' pa je del niza S₂. To lahko izrazimo z <math>S_1S_2 = \{vw: v \in S_1, w \in S_2\}</math>. Velikokrat pa se znajdemo v primeru konkatinacije niza in samostojnega znaka. To pa lahko izrazimo z <math>S_1w = \{vw: v \in S_1\}</math> in <math>vS_2 = \{vw: w \in S_2 \}</math>. === Osnovno formatiranje niza<ref>{{Navedi splet|title=PyFormat: Using % and .format() for great good!|url=https://pyformat.info/|website=pyformat.info|accessdate=2020-11-01}}</ref> === Preprosto formatiranje niza je verjetno največkrat uporabljena oblika formatiranja in/ali konkatinacije niza. Uporabljamo ga v primeru enakega vrstnega reda parametrov v relativno majhnem obsegu združenih elementov. Zaradi dveh generacij Pythona (2 in 3), se je tudi način formatiranja spremenil. Tako poznamo stari in novi slog. Stari deluje tudi v 3. generaciji Pythona, novi pa ne deluje obratno. V novem slogu formatiranja Python kliče <code>__format__()</code> metodo, ki je implementacija že vgrajene funkcije <code>format()</code> v razredu <code>object</code>. Formatiranje pa ne omogoča samo konkatinacije, ampak tudi poravnavo 2 nizov. Po privzetih parametrih formatiranje 2 nizov zavzame samo toliko prostora, kot ga potrebuje. V starem načinu je zamik desnosučni, v novem pa levosučni. Mogoča je uporaba vseh primitivnih podatkovnih tipov, pri številih z decimalno vejico pa jim moramo podati tudi število mest za vejico. <syntaxhighlight lang="python"> x = 5 y = "Jure" k = "Nina" e = 2+3j # prvi primer (novejši način) print(y + " je vesel, saj je dobil oceno {}".format(x)) # ali pa uporabimo znak % (starejši način) print(y + " je vesel, saj je dobil oceno %d"%x) # V tem primeru funkcija 'format' spremeni vrednost vseh y, k, e vrednosti v niz. Vpiše jih v glavni niz objekt po vrsti z začetkom od 0 do 2 print("{0} in {1} sta skupaj rešila enačbo {2}".format(y, k, e)) # Tukaj je posebna vrsta niza, ki omogoča formatiranje niza med dejanskim nizom. Gre za novejši način. print(f"{y} + {k} = {x} + {e}") #Zamikanje besede z uporabo format funkcije, novejši način. print('{:>10}'.format('test')) </syntaxhighlight> == Matematični operatorji == Matematični [[Operator (matematika)|operatorji]] v Pythonu so posebni rezervirani simboli, ki izvedejo aritmetične ali logične operacije. Operatorji delujejo na operande. Operatorji se v Pythonu delijo na unarne in binarne. Poznamo [[Matematična operacija|aritmetične]], logične, bitne in primerjalne operatorje. Python v izrazih sledi uporabi oklepajev in precedenci vseh operatorjev. Izračun se izvaja v času izvajanja programa (čeprav to ni nujno, določene stvari se lahko izračunajo pred izvajanjem zaradi konstantne narave), medtem ko se spremenljivke zapišejo že med izgradnjo programa. Med tekom kode procesor najprej izvede <code>()</code>, nato sledijo klici [[Funkcija|funkcij]] (<code>f(args)</code>), sledi procesiranje kolektivnih spremenljivk (<code>x[indeks:indeks]</code> in <code>x[index]</code>). Program nato omogoči dostop atributom spremenljivke (<code>x.attribute</code>). Izvede se [[potenciranje]], sledijo aritmetični operatorji z [[Negacija|negacijo]] na čelu. Kot zadnji pridejo na vrstno bitni operatorji z primerjalnimi op. ter logični op. na koncu. <syntaxhighlight lang="python"> # Osnovne operacije x + y # seštevanje x - y # odštevanje x * y # množenje x / y # deljenje (zaokroženo na decimalno vrednost) x // y # deljenje x ** y # potenciranje (produkt x-ov y-krat) x % y # modulo (ostanek pri deljenju) # Primerjalni operatorji x == y # primerjava x > y # je večje x < y # je manjše x >= y # je večje ali je enako x <= y # je manjše ali je enako x != y # ni enako # Logični operatorji x = True y = False x and y # konjunkcija x or y # disjunkcija not y # negacija # Bitni operatorji x & y # bitni AND x | y # bitni OR ~ x # bitna negacija x ^ y # bitni XOR x >> 2 # bitni desni premik x << 2 # bitni levi premik # Vse račune lahko shranjujemo v spremenljivke a = 2 + 5 # shrani rezultat računa v spremenljivko a print(x) # izpiše vrednost a print(3 + 7 * 2) # Izpiše 17, ker ima množenje prednost print((5 - 7) * 4) # Izpiše -8, ker ima operacija v oklepaju prednost </syntaxhighlight> <!-- Python konzola ima vgrajeno računalo tako da ni potrebno uporabljati funkcije print, z izjemo če razvijamo v IDE --><small>_.</small> === Razlika med standardnimi in hitrimi operatorji<ref>{{Navedi splet|title=Inplace vs Standard Operators in Python|url=https://www.geeksforgeeks.org/inplace-vs-standard-operators-python/|website=GeeksforGeeks|date=2017-01-10|accessdate=2020-11-06|language=en-US}}</ref> === Metoda <code>__add__</code> (funkcija baznega razreda <code>object</code>) je zadolžena za izvedbo navadnega seštevanja. To pomeni da se <code>a + b</code> zapiše v spremenljivko <code>c</code> brez spremembe argumentov [[Seštevanec|seštevancev]]. Hitra metoda <code>__iadd__</code> je ravno tako zadolžena za izvedbo seštevanja, a se rezultat namesto v drugo spremenljivko zapiše v spremenljivko <code>a</code> (<code>a = a + b</code>). Hitri operatorji so naslednji:<syntaxhighlight lang="python3"> #Hitre operacije namenjene dodelitvi vrednosti izraza v konjunkciji z drugo spremenljivko x += y # dodelitev seštevka (ekvivalent x = x + y) x -= y # dodelitev odštevka (ekvivalent x = x - y) x *= y # dodelitev zmnožka (ekvivalent x = x * y) x /= y # dodelitev količnika zaokroženega na najbližjo celoštevilsko vrednost (ekvivalent x = x / y) x //= y # dodelitev količnika (ekvivalent x = x // y) x **= y # dodelitev produkta x-ov y-krat (ekvivalent x = x ** y) x %= y # dodelitev ostanka pri deljenju (ekvivalent x = x % y) x <<= y # ekvivalent x = x << y x >>= y # ekvivalent x = x >> y x &= y # ekvivalent x = x & y x |= y # ekvivalent x = x | y x ^= y # ekvivalent x = x ^ y </syntaxhighlight> === Definiranje operatorjev znotraj objektov<ref>{{Navedi splet|title=Operator Overloading in Python|url=https://www.geeksforgeeks.org/operator-overloading-in-python/|website=GeeksforGeeks|date=2018-12-10|accessdate=2020-11-06|language=en-US}}</ref> === Definiranje operatorjev znotraj objektov pomeni dodajanje nove funkcionalnosti operatorju. Operator <code>+</code> lahko sešteje oz. konkatinira spremenljivke tipa <code>string</code> in <code>int</code> ali <code>int</code> in <code>float</code> itd. To je definirano v tako baznem razredu <code>string</code> kot v baznem razredu <code>string</code> . V Pythonu lahko znova definiramo vse operatorje, ne moremo pa ustvariti novih. Operatorji so definirani kot posebne funkcije baznega razreda <code>Builtin</code>, najdemo jih pod imenom <code>__<ime operatorja>__</code>.<syntaxhighlight lang="python3"> class A: def __init__(self, parameter): self.parameter = parameter #Definiramo "drugačno" ozadje funkcije __add__ def __add__(self, other): return self.parameter + other.parameter obj1 = A('Janezek') obj2 = A('Micka') print(obj1 + obj2) #Konzola izpiše JanezekMicka </syntaxhighlight> == Kolektivni podatkovni tipi == Python pozna kar nekaj tipov spremenljivke, s katerimi lahko interpretiramo oz. integriramo množice. To so <code>list</code>, <code>tuple</code>, <code>set</code> in <code>frozenset</code>. Vsaka je malo drugačna, toda vse 4 lahko razdelimo v 2 skupini. Razdelimo jih glede na status uredbe spremenljivke. Spremenljivka je lahko ''spremenljiva'', to sta <code>list</code> in <code>set</code>. Nasprotno je lahko kolektivni tip ''nespremenljiv,'' to sta <code>tuple</code> in <code>frozenset</code>. ''Nespremenljiv'' pomeni, da množici vrednosti programsko ne moremo dodati ene ali več vrednosti. Vrednosti znotraj množice ponavadi vsebujejo več tipov spremenljivk, z dodajanjem <code>metaclass</code> pa jih lahko naredimo homogene. Vsi kolektivni tipi, razen <code>dict</code>, vsebujejo samo enojne vrednosti, medtem ko <code>dict</code> vsebuje pare ''ključ: vrednost'' kot [[urejeni par]]. Pri teh parih so lahko spremenljivke različnih tipov, ni pa nujno. Če je prva komponenta <code>dict</code> ključa ''a'', druga pa ''b,'' lahko to izrazimo z <math>(a, b) := \{\{\{a\}, \{a, b\}\}</math> <ref>{{Navedi revijo|date=2020-10-31|title=Ordered pair|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Ordered_pair&oldid=986435857|language=en}}</ref>. Število elementov v vseh kolektivnih tipih je omejeno in temelji na operacijskem sistemu. Če je sistem 32-bitni, je maksimum <math>2\times31^2-1</math>, v 64-bitnem pa <math>2\times63^2 - 1</math>. Spremenljivke v kolektivnih tipih niso prave instance njihovih baznih objektov, ampak so to referenčne točke, ki vodijo do njihovega izvora<ref>{{Navedi splet|title=An Introduction to Python Lists|url=http://effbot.org/zone/python-list.htm#performance|website=effbot.org|accessdate=2020-11-06}}</ref>. Zato je velikost ''množice'' odvisna od števila elementov in ne od velikosti objektov. Čas iteracije skozi celoten seznam je ne glede na dolžino enak <math>O(1)</math>, čas dodajanja pa je konstanta. <syntaxhighlight lang="python"> znamke = ["Ferrari", "BMW", "Honda", "Alfa"] # to je list z 4 vrednostmi enakega tipa podatkov vse = (0, "Vito", 44, True, None, "Živjo", 2.44) # to je tuple, ki lahko vsebuje katerikoli tip podatka tabela_ocen = {"Miha":4, "Jure":2, "Jaz":5, "Nekdo":1, "Maja":4, "Nina":3} # to je dict vsebuje key and value. Key so v tem primeru imena, vsako ima svojo oceno torej value. Torej tuple ima key=string in value=intiger podatke.""" # vse podatke lahko izpišemo s print funkcijo print(znamke) print(vse) print(tabela_ocen) print(type(znamke)) print(type(vse)) print(type(tabela_ocen)) # izpis konzole #['Ferrari', 'BMW', 'Honda', 'Alfa'] #(0, 'Vito', 44, True, None, 'Živjo', 2.44) #{'Miha':4, 'Jure':2, 'Jaz':5, 'Nekdo':1, 'Maja':4, 'Nina':3} #<type 'list'> #<type 'tuple'> #<type 'dict'> </syntaxhighlight> === Urejanje kolektivnih podatkovnih tipov === Časovna kompleksnost dodajanja elementov<ref>{{Navedi splet|title=Why is the time complexity of python's list.append() method O(1)?|url=https://stackoverflow.com/questions/33044883/why-is-the-time-complexity-of-pythons-list-append-method-o1|website=Stack Overflow|accessdate=2020-11-06}}</ref> k listi je ''ublaženi'' <math>O(1)</math>. Če imamo <code>list</code> A z močjo <math>m(A) = 8</math> in ji hočemo dodati 50 elementov, se zgodi naslednje: Prvih 8 elementov je potisnjenih v <math>O(1)</math>, 9. sproži relokacijo in odpre ostalim 8 dostop v <math>O(1)</math>. V 17. iteraciji se sproži relokacija 16 prejšnjih členov in 15 novih členov pride v <math>O(1)</math>. 33. ponovitev zanke sproži novo relokacijo 32 prejšnjih členov in v <math>O(1)</math> pride 17 novih. Po vseh relokacijah imamo časovno kompleksnost <math>O(1)</math>, v kateri je 56 kopij in 3 realokacije v <math>O(n)</math>, za <math>n = 8, 16, 32</math>. Če upoštevamo, da je to geometrijska serija je to asimptotično enako <math>O(n)</math> za ''n'' ''= končna velikost seznama''. To pomeni, da je celotna operacija potiskanja n predmetov na seznam <math>O(n)</math>. Če to amortiziramo na element, je <math>O (n) / n = O (1)</math>. Če je seznam dolg, pa se lahko časovna kompleksnost poveča tudi na <math>O(n^2)</math>. <syntaxhighlight lang="python"> x = ["A", "B", "C", "D"] print(x[2]) # konzola izpiše C saj se list začne šteti z 0 # da dodamo vrednost listu uporabimo metodo append x.append("E") # to doda x listu na konec vrednost "E" # da odstranimo vrednost listu uporabimo metodo pop x.pop(1) # izbriše drugo vrednost na listu v tem primeru "B" print(x) # konzola izpiše ['A', 'C', 'D', 'E'] # če nevemo katero število pripada določeni vrednosti na listu uporabimo metodo count št_a = x.count("A") print(št_a) # izpiše 0 saj je a na prvem mestu. # Kolektivne podatkovne tipe je mogoče tudi gnezditi. j = [ [1, 2, 3], [4, 5, 6], [7, 8, 9] ] # Spremenljivka je list listov torej če uporabimo enonivojsko klicanje podatkov preko [] operatorja print(j[0]) # Izpiše [1, 2, 3] # Do dostopamo do notranje vsebine recimo števila 5 print(j[1][1]) # Izpiše 5 </syntaxhighlight> Za vsak kolektivni podatek obstaja vsaj 5 metod. == Vnos == Vnos se izraža z 2 built-in keyword-oma <code>input</code> in <code>raw_input</code>. Če uporabimo <code>raw_input</code> potem se vsak naš vnos šteje kot niz, če pa uporabljamo <code>input</code> moramo pred njega vstaviti tip podatka katerega hočemo pridobiti na primer: <code>int(input("Vnesi število: "))</code>, za vnos števila. <code>raw_input</code> ni več v uporabi od Python verzije 3.6.x <syntaxhighlight lang="python"> # primer raw_input keyworda x = raw_input("Vnesi svoje ime: ") print("Pozdravljen " + x + "!") print("Dolžina tvojega imena je {}".format(len(x))) # len() keyword se uporablja pri ugotavljanju dolžine določene besede # primer input keyworda y = str(input("Vnesi svoje ime: ")) # Ekvivalent starejši raw_input k = int(input("Vnesi svojo starost: ")) print("Tvoje ime je " + y) print("Star si {}".format(k)) # intiger tipe vedno formatiramo saj se jih ne more konkatinirati s string, razen v primeru prevoda podatkovnega tipa. </syntaxhighlight> == Pogojni stavki == Pogojni stavki se uporabljajo predvsem za zastavljanje pogojev skozi katere mora neka vrednost priti, da se nekaj izvaja. Izraža se jih s ključnimi besedami <code>if</code>, <code>elif</code>, <code>else</code> in <code>match</code> (dodan v verziji 3.10). <syntaxhighlight lang="python"> # primer if-elif-else stavka barva = input("Vnesi svojo najljubšo barvo: ") if barva == "rdeča" or barva == "modra": print("Zelo lepo") elif barva == "zelena" or barva == "rumena": print("Lepo") elif barva == "črna" or barva == "bela" or barva == "roza": print("Ne najbolje") elif barva == "rjava" or barva == "oranžna" or barva == "lila": print("Slaba izbira") else: print("Ne poznam te barve") # primer if-else stavka s = int(input("Prosim vnesi svojo starost: ")) if s < 18: print("Dostop ni dovoljen.") else: print("Dobrodošli") # matematični primer if 9 + 1 == 10: print("Pravilno") elif 9 + 1 != 10: print("Narobe") </syntaxhighlight> <syntaxhighlight lang="python"> # primer nested stavka c = input("Vnesi črko: ") k = int(input("Vnesi številko: ")) if c in ['A','B','C','D','E','F']: if k > 50: print("Uspešno") elif k <= 40: print("Skoraj uspešno") else: print("Ni uspešno") elif c in ['K','L','M','N','O']: print("Bravo zmagal si") elif len(c) < 1 and len(c) > 1: print("Moraš vpisati samo eno črko") else: print("Napaka") </syntaxhighlight> <syntaxhighlight lang="python"> # primer walrus operatorja v if-u if c := input("Vnesi niz: "): # if se izvrsi samo v primeru če je bool(c) == True if c.startswith("A"): print(f"Vnesel/vnesla si niz, ki se začne z A: {c}") # to zgoraj je samo krajša oblika za naslednje c = input("Vnesi niz: ") if c and c.startswith("A"): print(f"Vnesel/vnesla si niz, ki se začne z A: {c}") </syntaxhighlight> <syntaxhighlight lang="python"> # primer match stavka c = "Žaba" def zvok(): match c: case "Žaba": return "Reganje" case "Pes": return "Lajanje" default: return "Neznano" zvok() # vrne "Reganje" </syntaxhighlight> == Zanke == Zanke so ukazi, s katerimi lahko večkrat izvedemo nek del kode. V Pythonu poznamo 2 tipa zank: <code>for</code> in <code>while</code>. Zanka <code>for</code> ponovi nek del kode za vsakega člana nekega iterativnega podatkovnega tipa, s stavkom <code>while</code> pa izvajamo kodo, dokler nek pogoj velja. <syntaxhighlight lang="python> # primer for zanke pozdravi = ['Živjo', 'Zdravo', 'Pozdravljeni'] for x in pozdravi: print(x) # ali pa for i, x in enumerate(pozdravi): print(i, x) # Vrednost i in x sta razpakirana iz enumerate(pozdravi). # izpis konzole Živjo Zdravo Pozdravljeni 0, Živjo 1, Zdravo 2, Pozdravljeni # primer while zanke p = "12345" while True: r = input("Vnesi geslo: ") if r != p: print("Napačno Geslo") elif r == p: print("Dobrodošli") # izpis konzole Vnesi geslo: 54321 Napačno Geslo Vnesi geslo: 12345 Dobrodošli </syntaxhighlight> == Moduli == Vsaka Python datoteka predstavlja natanko en modul. Modul lahko vpeljemo v drug modul s stavkom <code>import</code> oz. s stavkom <code>from import</code>. Vsi vnešeni konstrukti (paketi, moduli, funkcije, itd.) so lahko poimenovani drugače za modul v katerega vnašamo z besedo <code>as</code>. '''pozdravi.py''' <syntaxhighlight lang="python"> def reči_živjo(ime): print(f"Živjo {ime}") </syntaxhighlight> '''glavni.py''' <syntaxhighlight lang="python> import pozdravi as p x = "Anastazija", "Špela", "Marija" for w in x: p.reči_živjo(w) # izpis konzole Živjo Anastazija Živjo Špela Živjo Marija </syntaxhighlight> Vsi stavki <code>import</code> vnašajo relativno na lokacijo trenutnega modula v datotečnem sistemu. Vnašamo lahko zato tudi npr. <code>from ..A import b as c</code> vnese modul A, ki se nahaja v starševskem direktoriju glede na trenutni modul v katerem smo to napisali. == Paketi == Paket (angl. package) je skupek modulov v nekem direktoriju. Minimalni Python paket ustvarimo če imamo v nekem direktoriju datoteko <code>__init__.py</code>. V ta direktorij nato lahko dodajamo razne module. Pakete se lahko tako kot module vnaša z <code>import</code> stavkom. == Funkcije == Funkcija je del kode, ki se izvede, ko jo kličemo. Z uporabo funkcij se izognemo večkratnemu ponavljanju iste kode, hkrati pa izboljšamo njeno berljivost. V funkcijo lahko podamo vhodne podatke, imenovane [[Parameter (računalništvo)|parametri ali argumenti]], s katerimi funkcija lahko operira. Pogosto nam funkcija tudi vrne podatke. Funkcije lahko gnezdimo. Funkcije lahko podajamo kot parametere, saj so konec koncev samo kazalci na različne lokacije pomnilnika ter tako z njimi formiramo sintaktični sladkor, funkcijske dekoratorje (poznamo namreč tudi razredne dekoratorje). Anonimne funkcije se imenujejo lambde. Definiramo jih z besedo <code>def</code> (izjema so neimenovane funkcije <code>lambda</code>), ki ji sledi ime, nato pa seznam arguentov in dvopičje. V naslednjih vrsticah napišemo vsebino funkcije, zamaknjeno za 1 odmik. <syntaxhighlight lang="python"> # primer gnezdene funkcije def a(): def b(): print(42) b() print(88) a() // izpise: 42 in v novi vrstici 88 b() // napaka: ta funkcija je definirana v resoluciji a()-ja ne v globalni resoluciji # primer funkcije podane kot parameter def a(fn): print("kličem fn()") fn() def b(): print("v b()") a(b) # izpise "kličem fn()" nato pa še "v b()" v novi vrstici # zgornje se lahko zapiše s funkcijskim dekoratorjem sledeče, vendar je bolj pogosto, da def a(fn): def wrapper(): print("kličem fn()") fn() wrapper() @a def b(): print("v b()") b() # izpiše "kličem fn()" nato "v b()" v novi vrstici @a def c(): print("v c()") c() # izpiše "kličem fn()" nato "v c()" v novi vrstici </syntaxhighlight> <syntaxhighlight lang="python"> def seštej(x, y): print("Rezultat = {}".format(x + y)) seštej(2, 4) # klic funkctije # izpis 6 # Funkcija Seštej je ubistvu tako miniaturna, da jo lahko zapišemo kot lambdo seštej = lambda x, y: x + y print(seštej(2, 4)) # Izpiše 6 </syntaxhighlight> <syntaxhighlight lang="python"> # primer funkcije brez parametrov def zahtevaj_vpis(): uporabniško_ime = input("Vnesi uporabniško ime: ") geslo = input("Vnesi geslo: ") if len(geslo) < 6: print("Geslo more vsebovati več kot 6 znakov") else: print("Dobrodošel uporabnik {}".format(uporabniško_ime)) # primer funkcije s poimenovanimi parametri # če drugi argument ni podan, se upošteva y=1 def inkrement(x, y=1): return x+y # primer funkcije s pozicijskimi parametri def odštej(a, b): return a-b število = 3 rezultat = inkrement(3) print("3 + 1 = " + str(rezultat)) print("5 - 7 = " + str(odštej(5, 7))) # izpis konzole 3 + 1 = 4 5 - 7 = -2 </syntaxhighlight> Funkcijo lahko pokličemo tudi v drugi funkciji saj so vse funkcije globalne. Z izjemo metod definiranih v '''UDR'''. <syntaxhighlight lang="python"> def pozdravi(ime): print("Živjo "+ime) def vprašanje(): i = raw_input("Vnesi ime: ") pozdravi(i) vprašanje() # izpis konzole Vnesi ime: Nekdo Živjo Nekdo </syntaxhighlight> Podatkovni tip parametrov je lahko namignjen z ti. angl. type hinting-om vendar to *ne* zagotovi deklariranega tipa (oz. statičnega tipkanja) in je samo v pomoč IDE okoljem pri indeksiranju knjižnice. <syntaxhighlight lang="python"> def odštej(a:int, b:int): print("{}".format(a + b)) def prepoznaj_tip(t:(list, dict)) if type(t) is type(list): print("Tip je list") elif type(t) is type(dict): print("Tip je dict") else: print("Tip ni prepoznan") </syntaxhighlight> ''' Primeri Funkcij ''' <syntaxhighlight lang="python"> import time def štej(od, do, zamik=0.5): while od < do: od = od + 1 # ali pa z uporabo hitrega operatorja od += 1 print(od) time.sleep(zamik) # ustavi izvajanje za zamik sekund def vnos(): ime = input("Vnesi ime: ") priimek = input("Vnesi priimek: ") print(f"Pozdravljen {ime} {priimek}") # tukaj se uporablja ti. nested funkcije pri kateri je lahko funkcija v funkciji def kalkulator(): def seštej(x, y): return x + y def odštej(x, y): return x - y def množi(x, y): return x * y def deli(x, y): return x / y def potenciraj(x, y): return x ** y def moduliraj(x, y): return x % y print("Izberi možnost") print("Seštevanje = 1") print("Odštevanje = 2") print("Množenje = 3") print("Deljenje = 4") print("Potenciranje = 5") print("Moduliranje = 6") o = str(input("Izbira: ")) p = int(input("Prvi: ") d = int(input("Drugi: ") if o == "1": seštej(p, d) elif o == "2": odštej(p, d) elif o == "3": množi(p, d) elif o == "4": deli(p, d) elif o == "5": potenciraj(p, d) elif o == "6": moduliraj(p, d) else: print("Neznana operacija.") kalkulator() # izpis konzole Izberi možnost Seštevanje = 1 Odštevanje = 2 Množenje = 3 Deljenje = 4 Potenciranje = 5 Moduliranje = 6 Izbira: 2 # jaz napisal 2 Prvi: 10 Drugi: 4 # izpis funkcije 6 </syntaxhighlight> == Dekoratorji == Funkcije ter razrede lahko dekoriramo z dekoratorjem tik nad definicijo funkcije oz. razreda z <code>@ime_dekoratorja</code>. == Iteratorji == Vsak kolektivni podatkovni tip lahko spremenimo v iterator z vgrajeno funkcijo <code>iter()</code>. Ko dobimo iterator lahko nanj nato kličemo funkcijo <code>next()</code>, ki vrne nasledni element iz iteratorja. Primer: <syntaxhighlight lang="python"> ime = "Anastazija" ime_iterator = iter(ime) assert next(ime_iterator) == "A" # propade če prva črka ni A. </syntaxhighlight> == Generatorji == Generatorji so funkcije, ki lahko začasno prekinejo delovanje nato pa nadaljujejo. Delovanje se prekine z rezervirano besedo <code>yield</code>. Poleg začasne prekinitve imajo generatorji še popolno prekinitev normalno z besedo <code>return</code>. Primer: <syntaxhighlight lang="python"> def naravna_stevila(): num = 0 while True: yield num num += 1 </syntaxhighlight> Vsak klic zgornje generatorske funkcije vrne število za 1 večje od prejšnjega. Možno je konstruirati generator generatorjev itd. veliko uporabnih funkcij najdemo v standardni knjižnici <code>itertools</code> ter še bolj napredne funkcije v nestandardni knjižnici <code>more_itertools</code>. == Razredi == Razredi lahko vsebujejo funkcije. Funkcije v razredu se imenujejo metode. Razrede se inicializira tako da dobimo novo instanco z <code>__init__</code> predefinirano build-in funkcijo. Pod to globalno predifinicijo spadajo tudi <code>__delattr__</code>, <code>__format__</code>, <code>__getattribute__</code>, <code>__hash__</code>, <code>__long__</code>, <code>__native__</code>, <code>__new__</code>, <code>__call__</code>, <code>__repr__</code>, <code>__nonzero__</code>, <code>__sizeof__</code>, <code>__setattr__</code>, <code>__unicode__</code>, <code>__str__</code> in drugi. Vsaka definicija od naštetih zgoraj ima svoj pomen. <syntaxhighlight lang="python"> # glavni razred class A: def __init__(self): # klic konstruktorja print("Inicializeran razred A") # podrazred class Z(A): def __init__(self): super(Z, self).__init__(A) # klic superkonstruktorja class U(Z, A): def __init__(self, m1, m2): super(Z, U, A, self).__init__(m1, m2) # klic superkonstruktorja s parametri # primer nelogičnega oziroma nepravilnega razreda class B: def __init__(self): pass # novo definirane globalne spremenljivke v razedu B B.ime = "Tone" B.priimek = "Altgr" r = B.ime # objekte in njihove člane lahko shranjujemo v spremenljivke print(r) # primer razreda za osebe class Oseba: def __init__(self, ime:str, priimek:str, starost:int, email:str): self.ime = ime # če damo pred objek parameter self lahko dostopamo do njegovih atributov self.priimek = priimek self.starost = starost self.email = email podatki = [[], []] # multidimenzionali list podatki[0].append(ime) podatki[0].append(priimek) podatki[1].append(starost) podatki[1].append(email) def zahtevaj_podatke(self): # funkcija za klic izpisa podatkov na formatni način print("Ime: {}".format(self.ime)) print("Priimek: {}".format(self.priimek)) print("Starost: {}".format(self.starost)) print("Email: {}".format(self.email) def zahtevaj_dimenzije(self): print(podatki) Jaz = Oseba("Null", "PError", 15, "abc.PError@unknown.abc") # Jaz postane Object Oseba z določenimi člani npr. ime. ter metodami za interpretacijo objekta ali postaktivnost tega objekta oziroma njegovih članov. Jaz.zahtevaj_podatke() # izpis konzole Ime: Null Priimek: PError Starost: 15 Email: abc.PError@unknow.abc # ali print(Jaz.ime) # . pomeni član nekega kolektiva v razredu. print(Jaz.priimek) print(Jaz.starost) print(Jaz.email) </syntaxhighlight> ===Referenčna izvedba=== CPython je referenčna izvedba Pythona. Napisano je v jeziku [[C]], ki ustreza standardu C89 z več izbranimi funkcijami C99 (s poznejšimi različicami C se šteje za zastarele;<ref>{{Cite web|title=Mailman 3 Why aren't we allowing the use of C11? - Python-Dev - python.org|url=https://mail.python.org/archives/list/python-dev@python.org/thread/PLXETSQE7PRFXBXN2QY6VNPKUTM6I7OD/|access-date=2021-03-01|website=mail.python.org|language=en|archive-date=14 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210414203313/https://mail.python.org/archives/list/python-dev@python.org/thread/PLXETSQE7PRFXBXN2QY6VNPKUTM6I7OD/|url-status=live}}</ref> CPython vključuje lastne razširitve C, vendar razširitve drugih proizvajalcev niso omejene na starejše različice C, lahko jih npr. Implementiramo s C11 ali [[C++]]). Program Python prevede v vmesno bajtno kodo, ki jo nato izvede navidezni stroj.<ref>{{cite book|title=Introduction to Machine Learning with Python|url=https://python.engineering/introduction-to-machine-learning-with-python/|author=Andreas C. Müller, Sarah Guido|ISBN=9781449369415|publisher=O'Reilly Media|date=2016}}</ref> CPython je razdeljen z veliko standardno knjižnico, napisano v mešanici C in domačega Pythona. Na voljo je za številne platforme, vključno z operacijskim sistemom Windows (začenši s Python 3.9, namestitveni program Python se namenoma ne namesti v operacijski sistem [[Windows 7]] in 8; [[Windows XP]] je bil podprt do Python 3.5) in v večini sodobnih sistemov, podobnih Unixu, vključno z macOS (in Apple M1 Mac, od Pythona 3.9.1, z eksperimentalnim namestitvenim programom) in neuradno podporo za npr VMS.<ref>{{Cite web|title=history [vmspython]|url=https://www.vmspython.org/doku.php?id=history|access-date=2020-12-04|website=www.vmspython.org|archive-date=2 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201202194743/https://www.vmspython.org/doku.php?id=history|url-status=live}}</ref> Prenosljivost platforme je bila ena njegovih prvih prioritet, v časovnem okviru Python 1 in 2 sta bila podprta celo OS/2 in Solaris; podpora je od takrat opuščena za številne platforme.<ref>{{Cite web|title=Download Python for Other Platforms|url=https://www.python.org/download/other/|access-date=2020-12-04|website=Python.org|language=en|archive-date=27 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201127015815/https://www.python.org/download/other/|url-status=live}}</ref> ==Generatorji dokumentacije API== Orodja, ki lahko ustvarijo dokumentacijo za Python [[API]], so med drugim pydoc (na voljo kot del standardne knjižnice), Sphinx, Pdoc in njegove vilice, Doxygen in Graphviz.<ref>{{Cite web |title=Documentation Tools |url=https://wiki.python.org/moin/DocumentationTools |access-date=2021-03-22 |website=Python.org |language=en |archive-date=11 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201111173635/https://wiki.python.org/moin/DocumentationTools |url-status=live }}</ref> == Zunanje povezave == * [http://www.python.org/ Python.org] * https://www.djangoproject.com/ * * == Sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Skriptni jeziki]] [[Kategorija:1990 v znanosti]] [[Kategorija:Objektno orientirani programski jeziki]] {{normativna kontrola}} __VSILIKAZALOVSEBINE__ d1unq1pppm0lqbdwbgsni1h3vnx9vdd 0 43229 5736741 5553595 2022-08-20T05:43:46Z 86.61.18.142 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ereignisblatt aus den revolutionären Märztagen 18.-19. März 1848 mit einer Barrikadenszene aus der Breiten Strasse, Berlin 01.jpg|350px|thumb|Barikade po izbruhu revolucije v glavnem mestu [[Prusija|Prusije]], [[Berlin]]u]] '''Revolucije leta 1848''' so bile povezane [[revolucija|revolucije]], ki jih pogojno imenujemo tudi [[meščanstvo|meščanske]] ali [[narod|nacionalne]] revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe. == Revolucije leta 1848 v Franciji == V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti [[julijska monarhija|julijski monarhiji]] okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene [[volilna pravica|volilne pravice]], v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade [[François Guizot]] februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. Prišlo je od spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj [[Ludvik Filip Francoski|Ludvik Filip]] odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri. == Revolucije leta 1848 v habsburških deželah == [[Slika:Maerzrevolution.JPG|thumb|Proglas cesarja Ferdinanda o ukinitvi cenzure]] V [[Avstrijsko cesarstvo|habsburški monarhiji]] se je na [[Dunaj]]u 13. marca začela mračn revolucija. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez [[Klemens Lothar Metternich]] prisiljen odstopiti. Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v [[Budimpešta|Budimpešti]], 16. marca v [[Ljubljana|Ljubljani]]... Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca sta [[Benetke]] in [[Milano]] razglasila neodvisnost. == Literatura == * Dowe, Dieter, ed. ''Europe in 1848: Revolution and Reform'' (Berghahn Books, 2000) * Evans, R.J.W., in Hartmut Pogge von Strandmann, eds. ''The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction'' (2000) * Langer, William. ''The Revolutions of 1848'' (Harper, 1971) * Rapport, Mike (2009), ''1848: Year of Revolution'' ISBN 978-0-465-01436-1 * Robertson, Priscilla (1952), ''Revolutions of 1848: A Social History'' ISBN 0-691-00756-X == Glej tudi == * [[Anton Fister]] == Zunanje povezave == * [http://cscwww.cats.ohiou.edu/~Chastain/index.htm Spletna enciklopedija revolucij leta 1848] {{Predloga:Slovenija}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Revolucije]] [[Kategorija:1848 v politiki]] {{normativna kontrola}} kgco7slsdzw2zw6y4j8q4yysqrd5e5a 5736742 5736741 2022-08-20T05:48:07Z Upwinxp 126544 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/86.61.18.142|86.61.18.142]] ([[User talk:86.61.18.142|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:CommonsDelinker|CommonsDelinker]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Ereignisblatt aus den revolutionären Märztagen 18.-19. März 1848 mit einer Barrikadenszene aus der Breiten Strasse, Berlin 01.jpg|350px|thumb|Barikade po izbruhu revolucije v glavnem mestu [[Prusija|Prusije]], [[Berlin]]u]] '''Revolucije leta 1848''' so bile povezane [[revolucija|revolucije]], ki jih pogojno imenujemo tudi [[meščanstvo|meščanske]] ali [[narod|nacionalne]] revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe. == Revolucije leta 1848 v Franciji == V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti [[julijska monarhija|julijski monarhiji]] okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene [[volilna pravica|volilne pravice]], v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade [[François Guizot]] februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. Prišlo je od spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj [[Ludvik Filip Francoski|Ludvik Filip]] odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri. == Revolucije leta 1848 v habsburških deželah == [[Slika:Maerzrevolution.JPG|thumb|Proglas cesarja Ferdinanda o ukinitvi cenzure]] V [[Avstrijsko cesarstvo|habsburški monarhiji]] se je na [[Dunaj]]u 13. marca začela ''[[marčna revolucija]]''. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez [[Klemens Lothar Metternich]] prisiljen odstopiti. Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v [[Budimpešta|Budimpešti]], 16. marca v [[Ljubljana|Ljubljani]]... Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca sta [[Benetke]] in [[Milano]] razglasila neodvisnost. == Literatura == * Dowe, Dieter, ed. ''Europe in 1848: Revolution and Reform'' (Berghahn Books, 2000) * Evans, R.J.W., in Hartmut Pogge von Strandmann, eds. ''The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction'' (2000) * Langer, William. ''The Revolutions of 1848'' (Harper, 1971) * Rapport, Mike (2009), ''1848: Year of Revolution'' ISBN 978-0-465-01436-1 * Robertson, Priscilla (1952), ''Revolutions of 1848: A Social History'' ISBN 0-691-00756-X == Glej tudi == * [[Anton Fister]] == Zunanje povezave == * [http://cscwww.cats.ohiou.edu/~Chastain/index.htm Spletna enciklopedija revolucij leta 1848] {{Predloga:Slovenija}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Revolucije]] [[Kategorija:1848 v politiki]] {{normativna kontrola}} b66bk6a5rsotojrngnzchzk2z3hsb9i 0 45041 5737101 5437341 2022-08-20T07:12:47Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Piran from the seaside.jpg|right|thumb|280px|Jadrnica pred Piranom]] '''Jádrnica''' je plovilo na [[jadro|jadra]], katerega osnovno [[pogon]]sko sredstvo je [[veter]]. Poznamo več različnih tipov jadrnic. = Delitve jadrnic = [[Slika:Jadran saling ship.JPEG|280px|thumb|desno|Trijambornica [[Jadran (jadrnica)|Jadran]]]] Jadrnice lahko delimo na mnogo načinov, npr. po velikosti, namenu, številu [[Jambor|jamborjev]], razvrstitvi [[Jadro|jader]] ali številu trupov. == Glede na število trupov == Jadrnice delimo v prvi vrsti na število [[trup|trupov]]. Jadrnica z enojnim trupom ni pretirano stabilna in potrebuje, da se med plovbo ne prevrne, protiutež, ki jo predstavlja [[kobilica (ladja)|balastna kobilica]]. [[Slika:Yap Canoe01.jpg|280px|thumb|desno|Čoln s preveso]] [[Slika:Sailingboat-lightning-num.svg|thumb|280px|1 - glavno jadro 2 - flok, prednje jadro 3 - spinaker 4 - trup 5 - kobilica 6 - krmilo 7 - nosilec osovine vijaka 8 - jambor 9 - križ 10 - pripone 11 - škota glavnega jadra 12 - bum, deblo 13 - jambor 14 - tangun 15 - zadnja pripona 16 - prednja pripona 17 - vang]] Jadrnice z več trupi so veliko bolj stabilne, saj imajo stabilnejšo zasnovo. Jadrnice z dvema trupoma imenujemo [[katamaran]]i, s tremi trupi pa [[trimaran]]i. Poznamo tudi jadrnice s preveso, tj. bočnim stabilizatorjem. == Glede na število jamborjev in razporeditev jader == Glede na število jamborjev in razporeditev ter vrsto jader so jadrnice lahko: cat, [[šalupa]], kuter, jola, keč in škuner. Cat ima samo glavno jadro, ostale pa imajo najmanj dve. === Moderne jadrnice === Po zgodovinskih [[šalupa]]h so pomorski arhitekti povzeli zasnovo za sedaj najpogostejše jadrnice z enim [[jambor|jamborjem]] in dvemi trikotnimi [[Jadro|jadri]], glavnim in prednjim. Glavno jadro imajo pritrjene na jambor z bumom, tj. prečko, ki se suka okrog jambora. Prednje jadro buma nima. Glede na izvedbo se prednje jadro imenuje flok, [[genova (jadro)|genova]], spinaker, genaker in drugo. ===Sestavni deli jadrnice=== * Trup predstavlja osnovo plovila, njegova oblika določa plovne lastnosti plovila. * [[Kobilica (ladja)|Kobilica]] (gredelj) je osnovni podvodni del, ki je nekoč spajal levo in desno stran trupa in je bil najmočnejši del plovila. Pri jadrnicah se ime uporablja za podvodni del, ki omogoča jadranje »proti vetru«, v kolikor ima dodan [[balast]], balastna kobilica pomaga pri preprečevanju nagiba jadrnice. * [[Krmilo]] predstavlja sistem za krmarjenje, katerega deli so list krmila, os krmila in rudo (ročka) ali krmilno kolo * [[Paluba]] je pohodni – zgornji del plovila, ki omogoča prosto gibanje do jader in na [[premec]], tudi do [[Kosnik|kosnika]] * Kokpit je prostor, iz katerega se krmari plovilo, navadno je njegov del tudi zunanji salon * [[Kabina]] je prostor v notranjosti plovila, od zunaj viden kot povišani del palube * [[Premec]] je prednji del jadrnice * [[Krma (ladja)|Krma]] je zadnji del jadrnice = Zunanje povezave = * [http://www.jadrnice.si/kaj-je-jadrnica/ Kaj je jadrnica?] {{ikona sl}} {{tech-stub}} {{Pomorstvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vodna plovila]] [[Kategorija:Jadrnice|*]] nxc06wwt7yn6pb0y3jrylcq91bpk3i9 0 46113 5737195 5714903 2022-08-20T07:19:33Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Planinska koča | image = | caption = | AC_hut = PZS | locmapin = Slovenija | naslov = [[Stara Fužina]] 243<br>4265 Bohinjsko jezero | kraj = planota Ledine | višina = | pogorje = | dostop = | vzponi = * [[Triglav]] (2864 m), 1.30 h | bližnje koče = * [[Triglavski dom na Kredarici]], 1 h * [[Tržaška koča na Doliču]], 2 h * [[Vodnikov dom na Velem polju]], 2 h | lastnik = | upravljavec = [[Planinsko društvo Gorje]] | trenutni najemnik = | čas odprtja = junij–avgust | način oskrbovanja = helikopter | drugo ime = | prejšnje ime = | vrsta = [[planinska koča]] | kategorija = 1. | nadstropja = 2 | ležišča = 94 | drugo = umivalnica z mrzlo vodo | zimska soba = ne | arhitekt = | začetek gradnje = | izvajalec del = | zgrajeno = | uradna otvoritev = 19. avgust 1992 | obnovljeno = | porušeno = | ime 1 = Triglavski tempelj | upravljavec 1 = Triglavski prijatelji (društvo iz Bohinja) | arhitekt 1 = | začetek gradnje 1 = | izvajalec del 1 = | zgrajeno 1 = | uradna otvoritev 1 = 18. september 1871 | obnovljeno 1 = | porušeno 1 = 1875 | ime 2 = Koča Marije Terezije (od 1880),<br>Aleksandrov dom (po 1. svetovni vojni),<br>Dom Planika pod Triglavom (po 2. svetovni vojni) | upravljavec 2 = [[Nemško-avstrijsko planinsko društvo]],<br>Turistovski klub (Avstrija; od 1880),<br>[[Slovensko planinsko društvo]] (po 1. svetovni vojni),<br>[[Planinsko društvo Gorje]] (po 2. svetovni vojni) | arhitekt 2 = | začetek gradnje 2 = | izvajalec del 2 = | zgrajeno 2 = 1877 | uradna otvoritev 2 = 3. avgust 1880 | obnovljeno 2 = | porušeno 2 = 1987 | splet = }} '''Dom Planika pod Triglavom''' (2401 m) je [[planinska postojanka]], ki stoji na planoti ''Ledine'' pod južnim ostenjem [[Triglav]]a. Prva koča, imenovana ''Triglavski tempelj'', je bila postavljena že [[18. september|18. septembra]] [[1871]]. Leta 1877 je na tem mestu [[Nemško-avstrijsko planinsko društvo]] zgradilo novo ''Kočo Marije Terezije''. [[13. avgust]]a [[1911]] je bil poleg koče postavljen ''Dom Marije Terezije''. Po [[I. svetovna vojna|I. svetovni vojni]] je dom prevzelo [[Slovensko planinsko društvo]] in ga preimenovalo v ''Aleksandrov dom''. Koča je bila nato spremenjena v obmejno stražnico. Leta [[1945]], ko ga je v upravljanje prevzelo [[Planinsko društvo Gorje|PD Gorje]], je dom dobil sedanje ime. Leta [[1987]] so karavlo porušili, na njenih temeljih pa [[19. avgust]]a [[1992]] zgradili večjo depandanso. __TOC__ [[Slika:Planika_1388.JPG|thumb|left|300px|Vrhovi jugozahodno od Planike]] == Dostopi == * 5.30 h: od [[Kovinarska koča v Krmi|Kovinarske koče v Krmi]] (870 m), čez ''Konjsko sedlo'' * 2 h: od [[Tržaška koča na Doliču|Tržaške koče na Doliču]] (2151 m) * 2 h: od [[Vodnikov dom na Velem polju|Vodnikovega doma na Velem polju]] (1817 m) == Prehod == * 1 h: do [[Triglavski dom na Kredarici|Triglavskega doma na Kredarici]] (2515 m) == Vzponi na vrhove == * 1.30 h: Triglav (2864 m), čez ''Mali Triglav'' (2725 m) * 1.30 h: Triglav (2864 m), čez ''Triglavsko škrbino'' (2659 m) == Glej tudi == * [[Slovenska planinska pot#Julijske Alpe|Slovenska planinska pot]] * [[Seznam slovenskih planinskih postojank]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Planika Lodge at Triglav|Dom Planika pod Triglavom}} * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=94 Dom Planika na Hribi.net] * [http://www.pzs.si/index.php?stran=Seznam%20ko%E8&koca_id=32 www.pzs.si] Dom Planika pod Triglavom {{Julijske Alpe}} {{Zgradbe v Sloveniji nad 2000 metri}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Slovenske planinske postojanke v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1911]] [[Kategorija:Planinske koče]] [[Kategorija:Triglav]] [[Kategorija:Stara Fužina]] 7zyhc96k0z3nogx2gjdwztkgcjyy3wj 0 46116 5737203 5718273 2022-08-20T07:19:52Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Planinska koča | image = | caption = | AC_hut = PZS | locmapin = Slovenija | naslov = [[Kamniška Bistrica]] 11<br>1242 [[Stahovica]] | kraj = [[Kamniško sedlo]] | nadmorska višina = | pogorje = | dostop = * [[Dom v Kamniški Bistrici]], 3.30 h * parkirišče pod [[Slap Rinka|slapom Rinka]] v Logarski dolini, 2.30 h | vzponi = * [[Brana]] (2252 m), 1.30 h * [[Turska gora]] (2251 m), 2.30 h * [[Skuta]] (2532 m), 4 h * [[Planjava]] (2394 m), 2 h * [[Ojstrica]] (2350 m), 4 h | bližnje koče = * [[Frischaufov dom na Okrešlju]], 1.30 h * [[Cojzova koča na Kokrskem sedlu]], 6 h * [[Kocbekov dom na Korošici]], 3 h | lastnik = | upravljavec = [[Planinsko društvo Kamnik]] | trenutni najemnik = | čas odprtja = junij–september | način oskrbovanja = tovorna žičnica | drugo ime = | prejšnje ime = | vrsta = [[planinska koča]] | kategorija = 1. | nadstropja = 1 | ležišča = <!-- wd --> | drugo = | zimska soba = <!-- wd --> | arhitekt = | začetek gradnje = 1981 | izvajalec del = | zgrajeno = | uradna otvoritev = 23. julij 1983 | obnovljeno = | porušeno = | ime 1 = | upravljavec 1 = [[Slovensko planinsko društvo]] – podružnica Kamnik | arhitekt 1 = | začetek gradnje 1 = | izvajalec del 1 = | zgrajeno 1 = | uradna otvoritev 1 = 12. avgust 1906 | obnovljeno 1 = 1953 | porušeno 1 = maj 1981 | splet = }} '''Kamniška koča na Kamniškem sedlu''' (1864 m) je [[planinska postojanka]], ki leži tik pod grebenom [[Kamniško sedlo|''Kamniškega sedla'']] (1903 m) (tudi Jermanova vrata), ki ga na zahodu omejuje ostenje [[Brana|Brane]], na vzhodu pa [[Planjava]]. Proti jugu zložno pada proti zatrepu doline [[Kamniška Bistrica|Kamniške Bistrice]], na severu pa se strmo spušča v krnico [[Okrešelj]] in v [[Logarska dolina|Logarsko dolino]]. Prvo kočo je po temeljitih pripravah zgradila Kamniška podružnica [[Slovensko planinsko društvo|SPD]] in je bila odprta [[12. avgust]]a [[1906]]. [[Planinsko društvo Kamnik]] je leta 1953 kočo obnovilo in prizidalo jedilnico. Leta 1955 so, za potrebe vse večjega obiska gora, postavili tovorno žičnico. Ker je koča sčasoma postala premajha in ni več ustrezala zahtevam obiskovalcev, so zgradili novo. V maju 1981 so jo porušili in zgradili novo. Odprli so jo 23. julija 1983 ob 90-letnici Kamniške podružnice SPD. Leta 1990 so jo posodobili in postavili sončne celice za pridobivanje električne energije, leta 1992 pa je koča dobila tudi GSM povezavo. Koča je odprta od začetka junija do sredine oktobra. V velikem gostinskem prostoru je 120 sedežev in točilni pult. V 12 sobah je 70 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 40 ležišč. Štiri sobe imajo po 2 ležišči, ima tudi dva apartmaja s po 4-imi ležišči in tušem. Zimska soba ima 14 ležišč. V koči je WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo. V gostinskem prostoru kamin in kaminska peč, voda je iz kapnice, za elektriko skrbi po potrebi tudi agregat. Koča ima telefon in internetni dostop. == Razgledi == Ker koča leži pod sedlom, ji ta zapira pogled na sever. Zanj je treba stopiti na rob, od koder se pogled razširi na Okrešelj, nad njim se dviga [[Mrzla gora]], lepo je viden [[slap Rinka]], desno pod Okrešljem se pokaže [[Logarska dolina]], za njo pa [[Olševa]], desno nad dolino je skupina s [[Krofička|Krofičk]]o, levo pa gorski greben nad [[Matkov kot|Matkovim kotom]]. Na vzhodu se v bližini dviga zahodno ostenje Planjave, levo za njo se kaže Ojstrica, na jug se odpre pogled vzhodnim gozdnatim pobočjem Krvavca in v Kamniško Bistrico. Na zahodu se v bližini dviga Brana, desno za njo pa je nad Kotliči Turska gora. == Dostopi == * 3.30 h: od [[Dom v Kamniški Bistrici|Doma v Kamniški Bistrici]] (601 m) * 1.30 h: od [[Frischaufov dom na Okrešlju|Frischaufovega doma na Okrešlju]] (1396 m) * 2.30 h: od AP pod slapom Rinka v Logarski dolini čez Okrešelj == Prehodi == * 6 h: do [[Cojzova koča na Kokrskem sedlu|Cojzove koče na Kokrskem sedlu]] (1793 m) čez [[Turska gora|Tursko goro]] in Sleme * 3 h: do [[Kocbekov dom na Korošici|Kocbekovega doma na Korošici]] (1808 m) čez Sukavnik in Britofe == Vzponi na vrhove == * 1.30 h: [[Brana]] (2252 m) * 2 h: [[Planjava]] (2394 m) * 4 h: [[Ojstrica]] (2350 m) pod Planjavo čez Lučko Babo in Škarje * 2.30 h: Turska gora (2251 m) čez Kotliče * 4 h: [[Skuta]] (2532 m) čez Tursko goro == Viri == * [http://www.drustvo-pdkamnik.si/vsebina.php?pid=4&rid=4 PD Kamnik] == Glej tudi == * [[Slovenska planinska pot]] * [[Razširjena Slovenska planinska pot]] * [[Seznam slovenskih planinskih postojank]] == Zunanje povezave == * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=3&id=95 Kamniška koča na Kamniškem sedlu - Hribi.net] * [http://www.pzs.si/koce.php?pid=86 www.psz.si] Kamniška koča na Kamniškem sedlu {{Kamniško-Savinjske Alpe}} [[Kategorija:Slovenske planinske postojanke v Kamniško-Savinjskih Alpah]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1906]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1983]] [[Kategorija: Planinske koče]] elwzb96476xhb391suuf5lp1z2clbkq 0 49878 5736958 5566862 2022-08-20T06:58:25Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kanadčani|kanadskih]] prejemnikov [[Viktorijin križec|Viktorijinega križca]].''' Po letu [[1993]] Kanadčani ne prejemajo več tega [[odlikovanje|odlikovanja]], ampak [[Kanadski Viktorijin križec]] (zaenkrat še ni bil podeljen). {{compactTOC2}} ==A== *[[Wallace Lloyd Algie]] - [[1918]]; Cambrai, Francija ==B== *[[William George Barker]] - [[1918]]; Foret de Mormal, Francija *[[Colin Fraser Barron]] - [[1917]]; Passchendaele, Belgija *[[Ian Willoughby Bazalgette]] - [[1944]]; Trossy St. Maximin, Francija *[[Edward Donald Bellew]] - [[1915]]; Kerselaere, Belgija *[[Philip Eric Bent]] - [[1917]]; Polygon Wood, Belgija *[[William Avery Bishop]] - [[1917]]; Cambrai, Francija *[[Roland Richard Louis Bourke]] - [[1918]]; Ostend, Belgija *[[Alexander Picton Brereton]] - [[1918]]; Amiens, Francija *[[Jean Brillant]] - [[1918]]; Meharicourt, Francija *[[Harry Brown (VC)|Harry Brown]] - [[1917]]; Loos, Francija ==C== *[[Hugh Cairns (VC)|Hugh Cairns]] - [[1918]]; Valenciennes, Francija *[[Frederick William Campbell]] - [[1915]]; Givenchy, Francija *[[Leo Clarke]] - [[1916]]; Pozieres, Francija *[[William Hew Clark-Kennedy]] - [[1918]]; Fresnes, Francija *[[Hampden Zane Churchill Cockburn]] - [[1900]]; Komati River, [[Južna Afrika]] (v [[druga burska vojna|drugi burski vojni]]) *[[Robert Grierson Combe]] - [[1917]]; Acheville, Francija *[[Frederick George Coppins]] - [[1918]]; Hackett Woods, Francija *[[Aubrey Cosens]] - [[1945]]; Mooshof, Nemčija *[[John Bernard Croak]] - [[1918]]; Amiens, Francija *[[Robert Edward Cruickshank]] - [[1918]]; Jordan, Palestina *[[David Vivian Currie]] - [[1944]]; Battle of Falaise, Francija ==D== *[[Edmund De Wind]] - [[1918]]; Groagie, Francija *[[Thomas Dinesen]] - med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]; [[Danska|danski]] [[državljan]], ki je služil v [[Kanadska kopenska vojska|Kanadski kopenski vojski]] in velja za Kanadčana *[[Campbell Mellis Douglas]] - [[1867]]; Little Andaman, Indija *[[Alexander Roberts Dunn]] - [[1854]]; Balaclava, Krim (za [[bitka za Balaklavo|bitko za Balaklavo]]) ==F== *[[Frederick Fisher]] - [[1915]]; St. Julien, Belgija *[[Gordon Muriel Flowerdew]] - [[1918]]; Bois de Moreuil, Francija *[[John Weir Foote]] - [[1942]]; Dieppe, Francija ==G== *[[Herman James Good]] - [[1918]]; Hangard Wood, Francija *[[Robert Hampton Gray]] - [[1945]]; Honshu, Japonska *[[Milton Fowler Gregg]] - [[1918]]; Cambrai, Francija ==H== *[[Frederick William Hall]] - [[1915]]; Ypres, Belgija *[[William Hall]] - [[1857]]; Lucknow, Indija (med [[Indijski upor 1857|indijskim uporom 1857]]) *[[Robert Hill Hanna]] - [[1917]]; Lens, Francija *[[Frederick Maurice Watson Harvey]] - [[1917; Guyencourt, Francija *[[Frederick Hobson]] - [[1917]]; Lens, Francija *[[Charles Ferguson Hoey]] - [[1944]]; Ngakyedauk Pass, Burma (današnji Mjanmar) *[[Edward James Gibson Holland]] - [[1900]]; Komati River, Južna Afrika *[[Thomas William Holmes]] - [[1917]]; Passchendaele, Belgija *[[Samuel Lewis Honey]] - [[1918]]; Bourlon Wood, Francija *[[David Ernest Hornell]] - [[1944]]; Faroes, Atlantik *[[Bellenden Hutcheson]] - med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]; [[Združene države Amerike|ameriški]] [[državljan]], ki je služil v [[Kanadska kopenska vojska|Kanadski kopenski vojski]] in velja za Kanadčana ==K== *[[Joseph Kaeble]] - [[1918]]; Neuville-Vitasse, Francija *[[George Fraser Kerr]] - [[1918]]; Bourlon Wood, Francija *[[John Chipman Kerr]] - [[1916]]; Courcelette, Francija *[[Cecil John Kinross]] - [[1917]]; Passchendaele, Belgija *[[Arthur George Knight]] - [[1918]]; Villers-les-Cagnicourt, Francija *[[Filip Konowal]] - med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]; [[Ukrajina|ukrajinski]] [[državljan]], ki je služil v [[Kanadska kopenska vojska|Kanadski kopenski vojski]] in velja za Kanadčana ==L== *[[Okill Massey Learmonth]] - [[1917]]; Loos, Francija *[[Graham Thomson Lyall]] - [[1918]]; Cambrai, Francija ==M== *[[Thain Wendell MacDowell]] - [[1917]]; Vimy Ridge, Francija *[[John MacGregor (VC)|John MacGregor]] - [[1918]]; Cambrai, Francija *[[John Keefer Mahony]] - [[1944]]; River Melfa, Italija *[[George Burdon McKean]] - [[1918]]; Gavrelle Sector, Francija *[[Hugh McKenzie]] - [[1917]]; Meetscheele Spur, Belgija *[[Alan Arnett McLeod]] - [[1918]]; Albert, Francija *[[William Merrifield]] - [[1918]]; Abancourt, Francija *[[Charles Cecil Ingersoll Merritt]] - [[1942]]; Dieppe, Francija *[[William Metcalf]] - med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]; [[Združene države Amerike|ameriški]] [[državljan]], ki je služil v [[Kanadska kopenska vojska|Kanadski kopenski vojski]] in velja za Kanadčana *[[William Johnstone Milne]] - [[1917]]; Thelus, Francija *[[Harry Garnet Bedford Miner]] - [[1918]]; Demuin, Francija *[[Coulson Norman Mitchell]] - [[1918]]; Canal de L'Escaut, Francija *[[George Mullin (vojak)|George Mullin]] - med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]; [[Združene države Amerike|ameriški]] [[državljan]], ki je služil v [[Kanadska kopenska vojska|Kanadski kopenski vojski]] in velja za Kanadčana *[[Andrew Charles Mynarski]] - [[1944]]; Cambrai, Francija ==N== *[[William Henry Snyder Nickerson]] - [[1900]]; Wakkerstroom, Južna Afrika (med [[druga burska vojna|drugo bursko vojno]]) *[[Claude Joseph Patrick Nunney]] - [[1918]]; Drocourt-Queant Line, Francija ==O== *[[Christopher Patrick John O'kelly]] - [[1917]]; Passchendaele, Belgija *[[Michael O'Leary (VC)|Michael O'Leary]] - [[1915]]; Cuinchy, Francija *[[Michael James O'Rourke]] - [[1917]]; Hill 60, Francija *[[John Robert Osborn]] - [[1941]]; Mount Butler, Hong Kong ==P== *[[John George Pattison]] - [[1917]]; Vimy Ridge, Francija *[[George Randolph Pearkes]] - [[1917]]; Passchendaele, Belgija *[[Cyrus Wesley Peck]] - [[1918]]; Cagnicourt, Francija *[[Frederick Thornton Peters]] - [[1942]]; Oran, Alžirija ==R== *[[Walter Leigh Rayfield]] - [[1918]]; Arras, Francija *[[Herbert Taylor Reade]] - [[1857]]; Delhi, India ([[indijski upor ([[1857)]]) *[[Arthur Herbert Lindsay Richardson]] - [[1900]]; Wolwespruit, Južna Afrika (med [[druga burska vojna|drugo bursko vojno]]) *[[James Cleland Richardson]] - [[1916]]; Somme, Francija *[[James Peter Robertson]] - [[1917]]; Passchendaele, Belgija *[[Charles Smith Rutherford]] - [[1918]]; Monchy, Francija ==S== *[[Francis Alexander Caron Scrimger]] - [[1915]]; St. Julien, Belgija *[[Robert Shankland]] - [[1917]]; Passchendaele, Belgija *[[Ellis Welwood Sifton]] - [[1917]]; Neuville-St.-Vaast, Francija *[[John Alexander Sinton]] - [[1916]]; Orah Ruins, Mezopotamija *[[Ernest Smith|Ernest Alvia (»Smokey«) Smith]] - [[1944]]; River Savio, Italija *[[Robert Spall]] - [[1918]]; Parvillers, Francija *[[Harcus Strachan]] - [[1917]]; Masnieres, Francija ==T== *[[James Edward Tait]] - [[1918]]; Amiens, Francija *[[Frederick Albert Tilston]] - [[1945]]; Hochwald, Nemčija *[[Frederick George Topham]] - [[1945]]; Ren, Nemčija *[[Paul Triquet]] - [[1943]]; Casa Berardi, Italija *[[Richard Ernest William Turner]] - [[1900]]; Komati River, Južna Afrika (med [[druga burska vojna|drugo bursko vojno]]) ==W== *[[Thomas Orde Lauder Wilkinson]] - [[1916]]; La Boiselle, Francija ==Y== *[[John Francis Young]] - [[1918]]; Dury-Arras Sector, Francija ==Z== *[[Raphael Zengel]] - med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]; [[Združene države Amerike|ameriški]] [[državljan]], ki je služil v [[Kanadska kopenska vojska|Kanadski kopenski vojski]] in velja za Kanadčana {{Portal-Vojaštvo}} [[Kategorija:Seznami prejemnikov Viktorijinega križca po narodnosti|Kanadčani]] [[Kategorija:Kanadski prejemniki Viktorijinega križca|*]] mxd694q40kdaglgh8ijt5d78599if1d 0 50813 5737201 5735674 2022-08-20T07:19:48Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Planinska koča|caption=Bivak II s Triglavom v ozadju|country={{SLO}}|locmapin=Slovenija|location=''Na Jezerih''|upravljavec=AO Jesenice|vrsta=[[bivak]]|elevation=2118 mnm|national_park=[[Triglavski narodni park]]|vzponi=[[Dovški križ]], Šplevta|dostop=s Poldetovega rovta ([[Vrata, Julijske Alpe|Vrata]])}} '''Bivak II. Pod Rokavi''' (2118 m) je manjše [[zavetišče]], ki stoji tik nad robom planote ''Na Jezerih'', nad [[Vrata (dolina)|dolino Vrat]], obkrožene z ostenji [[Spodnji Rokav|Spodnjega]], [[Srednji Rokav|Srednjega]] in [[Visoki Rokav|Visokega Rokava]], [[Visoki Oltar|Visokega Oltarja]], [[Dovški križ|Dovškega križa]] in [[Šplevta|Šplevte]]. Upravlja ga [[AO Jesenice]] pri [[PD Jesenice]]. == Dostop == * 3½ h: s ''Poldovega rovta'' (940 m) v dolini Vrat, 9 km iz [[Mojstrana|Mojstrane]] ([[Kranjska Gora]]) == Vzponi na vrhove == * 1½ h: Dovški križ (2542 m) * ½ h: Šplevta (2272 m) * plezalni vzponi na Rokave, Oltar == Glej tudi == * [[seznam slovenskih planinskih postojank]] == Zunanje povezave == * [http://www.pzs.si/koce/koca.php?id=56&selection=1 Bivak II. Pod Rokavi] na www.pzs.si {{Zgradbe v Sloveniji nad 2000 metri}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Slovenske planinske postojanke v Julijskih Alpah]] njtdpaqok7zjbvcci8prkwbwuad069j 0 51008 5736678 5693918 2022-08-19T19:48:28Z 89.142.87.134 /* Socialistična Jugoslavija */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miroslav Krleža''', [[Hrvati|hrvaški]] [[pisatelj]] in [[enciklopedija|enciklopedist]], * [[7. julij]] [[1893]], [[Zagreb]], † [[29. december]] [[1981]], Zagreb. Miroslav Krleža je po mnogih ocenah največji hrvaški [[književnik]] [[20. stoletje|20. stoletja]]. Rojen je bil v meščanski družini nižjega srednjega družbenega razreda (to obdobje je opisal v proznem delu »''Djetinjstvo u Agramu''« (1902–1903)). Obiskoval je vojaško [[kadet]]sko šolo v [[Pécs]]i ([[Madžarska]]), med [[Prva svetovna vojna|I. svetovno vojno]] je pod vplivom jugoslovanske integralistične ideologije odšel v [[Srbija|Srbijo]]. Bil je član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske]] in [[Hrvaška akademija znanosti in umetnosti|Hrvaške akademije znanosti in umetnosti]]. == Življenjepis == Miroslav Krleža se je rodil leta 1893 v Zagrebu v civilni družini nižjega srednjega socialnega statusa (obdobje, opisano v impresivni prozi »Otroštvo v Agramu«). Obiskoval je klasično gimnazijo v Zagrebu in maturiral leta 1909.<ref>Koprek, Ivan, Thesaurus Archigymnasii, Zbornik radova u prigodi 400. godišnjice Klasične gimnazije u Zagrebu (1607. - 2007.), Zagreb, 2007., str. 925., {{ISBN|978-953-95772-0-7}}</ref> Obiskoval je vojaško kadetsko šolo v [[Pécs]]u, tik pred prvo svetovno vojno, med [[balkanski vojni|balkanskimi vojnami]], pa je pod vplivom jugoslovanske integralistične ideologije pobegnil v [[Srbija|Srbijo]]. Leta 1913 je končal vojaški študij na Ludoviški akademiji v Pešti. V Srbijo je prišel prek [[Pariz]]a in [[Solun]]a z namenom, da bi bil prostovoljec v srbski vojski. Osumljen je, da je vohun, so ga srbske oblasti izgnale. Vrnil se je v [[Avstro-ogrska|Avstro-ogrsko]] in bil aretiran v [[Zemun]]u na podlagi naloga za prijetje, ki ga je izdal Ludoviceum. Leta 1915 je bil mobiliziran kot domobranec in poslan na bojišče v Vzhodno Evropo ([[Galicija]]), kjer je doživel [[ preboj Brusilova|Brusilovsko ofenzivo]]. Kratek čas je bil na bojišču, preostanek vojne je zaradi slabega zdravja preživel v vojaških bolnišnicah in zdraviliščih, objavil pa je tudi prve literarne in časopisne članke. === Medvojno obdobje === Po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] se je Krleža, navdušen nad [[Vladimir Lenin|Leninom]] in sovjetsko revolucijo, vključil v komunistično gibanje novonastale države in razvil močno literarno dejavnost: takrat, skoraj do Radićevega atentata, je pisal v srbski ekavici, tako kot številni drugi od južnega unitarizma opiti hrvaški pisatelji (Šimić, Ujevič, Cesarec, Majer, Cesarič, Donadini, Andrić ...). Že v poznih 1920-ih je bil prevladujoča osebnost v literarnem življenju jugoslovanske države in je nekatere najmočnejše dosežke na vseh področjih (poezija, roman, dramatika, esejistika, memoaristika, polemika in publicistika, romani) objavil v 1930-ih, v času krepitve desnih in levih totalitarizmov. Ko se bliža [[druga svetovna vojna]], Krleževa vera v [[komunizem]] slabi in upada: pojav, delno povezan z odporom do kanonov socialnega realizma, ki je postal obvezen v času zrelega stalinizma, še bolj pa v čistkah, v katerih je Stalin izkoreninil večino stare boljševiške garde in tudi vse Krleževe prijatelje, ki so končali.kot izgnanci v komunistični obljubljeni deželi. Zgrožen nad vsemi možnostmi na politično-ideološkem meniju - od liberalno-imperialnih demokracij, ki so ga odvrnile zaradi protihrvaške mahinacije [[Antanta|Antante]], poznejših geopolitičnih manipulatorjev v [[Versailles]]u, preko [[nacionalsocializem|nacističnega]] in [[fašizem|fašističnega]] [[Totalitarizem|totalitarizma]], ki ga je označil za slepo ulico civilizacije, do komunistične diktature (začetno navdušenje nad načrtno družbo socialne in nacionalne pravičnosti je ob realnosti realnega socializma pojenjalo), je Krleža drugo svetovno vojno sprejel tako rekoč sam in se sprl z nekdanjimi tovariši iz komunistične partije, a so si ga vseeno želeli za podpredsednika. AVNOJ-a.<ref name="Čepo"> Čepo, Zlatko. Zvane Črnja: Sukobi oko Krleže (1983.) (ocjene i prikazi) // ČSP, Vol. 16, br. 1 (1984.), str. 123. – 126. [http://books.google.hr/books?id=XJZpAAAAMAAJ&q=brigadu 126.,] {{ISSN|0590-9597}}</ref> === Druga svetovna vojna === Po razglasitvi NDH se je Krleža znašel v Zagrebu. Luigi Salvini, takratni kulturni ataše italijanskega veleposlaništva v Zagrebu, <ref>Stanko Lasić, knjiga treća, 150-151.</ref> mu je ponudil prepustnico za Italijo, a jo je zavrnil, kot tudi odhod v partizane, ker mu je bilo vseeno, kot je rekel Krleža, ali ga »Dido (Eugen ) Dido Kvaternik) <ref>Lasić, knjiga treća, 28 i 31.</ref> ali Đido ([[Milovan Đilas]])<ref>Lasić, knjiga treća, 28 i 32.</ref> ubijejo«. Kmalu se je pokazalo, da mu oblast NDH ne grozi, ne glede na to, da je Krleža vse predvojno obdobje deloval s skrajno levih stališč. Oblasti NDH so Krleži zaradi vsenarodne sprave ponujale različne funkcije, ki pa jih je vse zavrnil. Poglavnik [[Ante Pavelić]] mu je 23. septembra 1943 ponudil mesto intendanta HNK, nakar je zavrnil mesto profesorja hrvaške književnosti na Univerzi v Zagrebu in vodstva v Univerzitetni knjižnici.<ref>Lasić, knjiga treća, str. 42.</ref> Krleža noče sodelovati, ko ga k temu izrecno povabi minister za šolstvo in bogoslužje Mile Starčević. Mile Budak, ki se je s Krležo večkrat osebno srečal in je imel do njega več kot zaščitniški odnos vso vojno, je ponudil, da bi revijo ''Hrvatska'' urejala v nevtralnem duhu v nevtralni Švici. Krleža je tudi to zavrnil. Krleža se je med vojno večkrat zatekel k zdravniku Đuru Vranešiću, ki je bil brutalno ubit v čistkah novega komunističnega režima in ki ga tudi Krleža ni uspel rešiti.<ref name="i46">Lasić, knjiga treća, str. 45</ref> Titovemu posredniku in kiparju [[Antun Augustinčić|Antunu Augustinčiću]] je Krleža povedal, da ostaja na partijski liniji, a predvojno prijateljstvo s Titom mu je po vojni dobesedno rešilo življenje. Krleža je pisal tudi med vojno in snoval svoje dnevniške zapise za dramo ''Aretej''. === Socialistična Jugoslavija === [[Slika:Stevan Kragujevic, Tito i Miroslav Krleza, Narodno pozoriste, 100 predstava Fedra.JPG|thumb|220px|Miroslav Krleža je svoj ugledni položaj v komunistični partiji in osebno prijateljstvo z Josipom Brozom Titom izkoristil za zaščito identitete hrvaškega jezika: brez Krleževe zaščite bi bila ''Deklaracija o imenu in položaju hrvaškega knjižnega jezika'' težko dosegljiva ideja.]] V ozračju nekakšne liberalizacije je leta 1950 ustanovil ''Jugoslovanski leksikografski zavod'', današnji ''Leksikografski zavod Miroslava Krleže'', tako rekoč edino »jugoslovansko« ustanovo s središčem na Hrvaškem ter z govori in referati deluje kot promotor umetniške svobode in osvoboditve od omejitev socialnega realizma. Leta 1961 je bil eden od ustanoviteljev revije Razreda za književnost HAZU (Hrvaška akademija znanosti in umetnosti) ''Foruma''.<ref>HINA/HS: Čuvar i promicatelj književne vrsnoće, ''Hrvatsko slovo'', petak, 28. listopada 2011., str. 22.</ref> Leta 1967 je podpisal ''Deklaracijo o imenu in položaju hrvaškega knjižnega jezika''. Po podpisu deklaracije je moral Krleža odstopiti s položaja v Centralnem komiteju Zveze komunistov Hrvaške (CK SKH), potem ko naj bi bila v tem dokumentu izražena jugoslovanska komunistična gonja za "nacionalizmom". A brez njegove podpore bi bila Deklaracija težak projekt: Krleža je bil še vedno osebni prijatelj Josipa Broza Tita in je bil redka oseba, ki je lahko družbeno »preživela« kritike močnega [[Vladimir Bakarić|Vladimirja Bakarića]] s parlamentarne govornice na račun poslancev. podpisnikov deklaracije; kritika, ki je večino podpisnikov stala družbene degradacije, brez Krleževega pokroviteljstva pa bi podpisnike zagotovo preganjali.<ref>usp. [http://www.cpi.hr/download/links/hr/7035.pdf Berislav Jandrić, "Sveučilišni nastavnici Filozofskog fakulteta u Zagrebu u obrani sastavljača i potpisnika Deklaracije o nazivu i položaju hrvatskoga književnog jezika"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140903094849/http://www.cpi.hr/download/links/hr/7035.pdf |date=3. rujna 2014. }}, Školski vjesnik - Časopis za pedagoška i školska pitanja, Vol.59 No.3. Rujan 2010., citat stenografskog zapisnika iz 1967., na str. 401, o partijskoj kazni v. str. 404.</ref> V času hrvaške pomladi je simpatiziral z zahtevami pomladi, a se je umaknil, ko je postalo jasno, da se je Tito odločil razbiti hrvaško narodno gibanje (Krležev edini uspešen poseg je bilo znižanje [[Franjo Tuđman |Tuđmanove]] zaporne kazni). Do konca življenja je delal na Leksikografskem zavodu, zadnja leta pa je bil slabega zdravja in napol paraliziran. To obdobje Krleževega življenja je izčrpno predstavljeno v nekonvencionalnih večzavednih monografijah Enesa Čengića. == Literarno ustvarjanje == Krleža je ustvaril ogromen opus (po različnih ocenah njegova zbrana dela obsega med 50 in 80 zvezkov), ki zajema tako osrednje literarne in umetniške zvrsti kot netipične ali obrobne zapise (enciklopedične zapise, korespondenco na različne teme, potopise, ...) . Zgodnji vplivi vključujejo skandinavske dramatike, kot sta [[Henrik Ibsen]] in [[August Strindberg]] ter filozof [[Friedrich Nietzsche]], ki so se jim kasneje pridružili proza in poezija [[Karl Kaus|Krausa]], [[Rainer Maria Rilke|Rilkeja]] in romaneskno delo [[Marcel Proust|Prousta]]. Čeprav je pogosto izražal odpor in prezir do [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], se v mrzličnih dialogih Krleževih romanov in dram kaže sled ruskega pisatelja, pa tudi [[impresionizem]] in [[ekspresionizem]], ki sta v prvih dveh desetletjih 20. stoletja prevladovala na nemško govorečem prostoru. [[Slika:Miroslav Krleža (Zagreb).jpg|thumb|220px|Krležev kip v Zagrebu]] Čeprav je izšlo že več edicij, še vedno ni nobene, ki bi zajemala celoten Krležev opus. Poleg tega tak morebiten poskus ovira dejstvo, da je avtor sam ves čas posegal v svoja že objavljena dela. === Poezija === Krležev pesniški opus je čista izjema od njegovega lastnega izreka: »Kdor je spodletel na vseh področjih življenja, se mora ukvarjati s poezijo in politiko«. Res je, začelo se je z glagolskimi, Whitmanovimi in Verhaernovimi panteistično vzvišenimi »simfonijami« (»Pan«, 1917, »Tri simfonije«, 1917), nabreklim besednim ognjemetom, ki naj bi puščal vtis ekstatičnega veselja do življenja v kateri se posameznik izgubi v, zanj osvobajajočih, ritmih kozmosa. Vendar je bil rezultat daleč od pričakovanega (kot so ugotovili drugi vitalistični panteisti, ki so takrat pustošili po literarni Evropi): polomljena sintaksa, številne bizarne asociacije in šepavi ritmi so pripeljali srbskega pesnika in kritika Simo Pandurovića do ironičnega komentarja o nekem Krleževem verzu, v katerem na značilen groteskno-hiperbolični način oznanja uničenje lastnih možganov: »Ne dvomimo, da bo gospod Krleža uspel v svojih namerah!« Tej fazi so sledila zrelejša dela, objavljena v štirih zbirkah v letih 1918 in 1919 ter v liričnih delih zgodnjih 1930-ih. Za ta dela lahko rečemo, da kažejo vpliv srednjeevropske protivojne poezije in ekspresionistične poetike. Dominantna senzibilnost je paradoksalna mešanica otopele odtujenosti in sočutja; najboljše pesmi so nabite s podobami družbene bede in v njih tečejo asociativni tokovi, ki v središče pesniške podobe vrtinčijo več različnih miselnih in čutnih vozlišč. Splošni vtis tega dela Krleževe poezije je zrelost, v kateri se hiperrazdražena senzibilnost mladeniča z zgodnjim nacionalističnim literarnim kompleksom iz zgodnje faze preoblikuje v močan in impresiven lirični korpus modernistične pristranskosti – korpus, v katerem vplivi različnih (dadaizem, nadrealizem, formalizem, ekspresionizem, ...). [[Slika:Petrica Kerempuh.JPG|thumb|220px|left|''[[Petrica Kerempuh]]'', glavni lik Krleževe ''Balade o Petrici Kerempuhu'']] Vendar pa je nedvomno največji Krležev pesniški dosežek vizionarski pesniški kompendij »[[Balade Petrice Kerempuha]]«, 1936. Avtor se je na to delo dobro pripravil: njegovo glavno branje je bil Belostenčev monumentalni ''Gazofilacij'', pa tudi vrsta hrvaških pisateljev, ki so pisali v kajkavščini, vključno Vramac, Pergošić, Habdelić in Brezovački. Krleža je v »Baladah« ustvaril svoj jezik, jezik, ki se ni nikoli nikjer govoril in pisal; popoln hibridni instrument temeljno kajkavskega idioma, v katerega so virtuozno in funkcionalno vtkani latinski, madžarski, nemški, hrvaški, štokavski, italijanski in drugi leksemi in slogi. Celotne kompozicije ne moremo označiti kot pesem, niti pesniško dramo, niti na kakršen koli običajen način. V tem delu prevladuje z največjim številom pesmi glas in vizija hrvaškega plebejskega »preroka« Petrice Kerempuha, v avtorjevi zavesti utelešenja družbeno in narodno poteptane ljudske Hrvaške; tematika je raznolika, prevladujejo pa podobe krvi, mučenja, uničenja ..., pa tudi motivi izdaje, prodaje, veleizdaje, raznarodovanja ..., medtem ko je seštevek dela "Planetarij", dolga pesem, ki povzema vse glavne hrvaške mite in like zadnjih 500 let, od bitk s Turki do Starčevića in Supila, od Križanića in Gundulića do Strossmayerja. Pri natančnejšem branju se razkrije tako odsotnost modernejših pojavov (npr. Radić), kot tudi neobstoj posegov v predturško preteklost. Vendar je to mogoče razložiti z dejstvom, da »Balade« niso nameravale vključevati vsehrvaške zgodovinske izkušnje, ampak so se večinoma omejile (kar je logično, če vzamemo idiom, v katerem so bile napisane) na globoko doživeto in čustveno nasičeno upodobitev severnohrvaškega kompleksa in njegove socialno-nacionalne golgote. "Balade" so neprevedljive v hrvaški knjižni jezik in težko prevodne v tuje jezike, tako radikalno nacionalna kot univerzalna knjiga: mitografija tragičnega človeškega kozmosa, ki se tokrat ne uteleša v dogodivščinah kraljev in plemičev, ampak v stoletjih izkušenj poteptanega hrvaškega ljudskega kolektiva. === Drame === Miroslav Krleža je svojo izjemno ustvarjalno energijo posvetil dramski zvrsti, kar ne preseneča, če upoštevamo njegovo mladostniško navdušenje nad dramsko literaturo (predvsem skandinavsko), pa tudi njegovo angažiranost (družabno življenje, poroka, poznanstva) v gledališkem okolju, ki ga je nenehno privlačilo. Čeprav obstajajo različne periodizacije Krleževe dramatike, je očitno, da se je v prejšnji fazi (»Kraljevo«, 1918, »Kristofor Kolumb«, 1918, »Michelangelo Buonarrotti«, 1919) prometejsko-titanski svetovni nazor izražal v likih junaških vitalistov, pa tudi groteskni karnevalski sotis v množicah. Sam odrski rokopis je na sledi prvih ekspresionistov, Nemcev, celo pred njimi. »Kraljevo« je morda prva ekspresionistična drama v Evropi. V teh dramah je torej izrazito pod vplivom ekspresionizma in eksperimentalnih gledaliških tokov (poigravanje z zvoki, osvetlitev, preganjanje in pretepanje na odru, retorika likov, ki je bolj podobna deklamacijskim političnim razglasom); skratka, to so eksperimentalna dela, ki ob prikazovanju zgodovinskih osebnosti iz renesančnega okolja jasno izražajo pisateljevo vero v prihodnost komunistične revolucije v Rusiji (navsezadnje je bil dokaj pogost pojav v Evropi takoj po prvi svetovni vojni kombinacija gledališkega eksperimentiranja in levičarske radikalne ideologije). V drugem delu ustvarjanja piše igrive in energične igre z nekaterimi ekspresionističnimi dejanji, vendar v funkciji realističnega prikaza družbenih in narodnih pretresov v zadnjih dneh Avstro-ogrske in nastanka nove države (''Galicija'', 1922, ''Golgota'' 1922, "Vučjak", 1923). Tretji del pisateljevega dramskega opusa je tudi najbolj znan: v ciklu o ''Gospoda Glembajevi'' se je avtor vrnil k skandinavskim naturalistično-simbolističnim modelom svoje mladosti. Pri prikazovanju padca in razpada družine Glemabajev, bogatašev in drugih osebnosti iz višjega sloja, je Krleža glede na energijo in sistematičnost, ki jo je vložil v trilogijo (''V agoniji'', 1928, ''Gospod Glembaj'' 1928), ''Leda'', 1932), ustvaril nekoliko nenavaden korpus. Vsekakor močan dosežek psihološkega naturalizma, najslavnejši dramski cikel pisatelja je slogovni anahronizem: Krleža je v dobi radikalne eksperimentalne poetike, ki sega od Pirandela preko Brechta do povojnega Ionesca in Becketta, zanemaril gledališko inovativnost in se vrnil k predčehovskim vzornikom. Motivi za to ostajajo nejasni, verjetno pa so povezani s pisateljevim pristopom do meščanstva, ki je lažje vsrkalo bolj konvencionalno dramaturško poetiko. Ali bolj jasno, Krleža se je verjetno zaradi pritiska okolja po mladostnem vzponu vrnil v provincialne razsežnosti. Pomembno je poudariti, da je to edini del Krleževega ustvarjanja, v katerem po impresivnem začetnem vzponu tematsko in slogovno zaostaja za glavnimi tokovi svojega časa (česar ne bi mogli reči za poezijo, romane, romane, esejistiko in spomini). Avtorjev povojni opus sestavlja več iger, med katerimi sta najbolj znani ''Aretej'' 1959 in ''Salome'' 1963, dramske fantazije izven realističnega miljeja (mešanje prostorskih in časovnih načrtov, situacij in likov), ki problematizirajo politiko, vojno in zgodovino – poskuša s ponavljanjem vzorcev človeškega vedenja skozi zgodovino odkriti smisel človeškega življenja. Čeprav zahteven za izvedbo, je ''Aretej'' v režiji Georgija Para ena najpomembnejših predstav Dubrovniških poletnih iger. === Novele in pripovedke === Krležev romaneskni korpus ostaja poleg [[Ranko Marinković|Marinkovićevega]] in [[Ivo Andrić|Andrićevega]] prevladujoč v hrvaški literaturi, po moči in univerzalnosti pa se izenačuje z znanimi romanesknimi cikli [[Thomas Mann|Thomasa Manna]] ali [[Albert Camus|Alberta Camusa]]. Pisateljev romaneskni opus je razdeljen predvsem na tri tematske cikle. Prvi predstavlja eno najboljših protivojnih proz, zbirka kratkih zgodb ''Hrvaški bog Mars'', dokončana leta 1947 (čeprav je večina izšla v zgodnjih 1920-ih). Tema je nesmiselno trpljenje hrvaških domobrancev, poslanih v klavnico vzhodnega bojišča (Galicija), značilen pa je Krležev slog - kombinacija impresionizma in ekspresionizma, povišane retorike in melanholičnih meditacij. Prevladujejo naturalistični opisi vojaškega življenja in smrti, vse pa je potopljeno v vzdušje implicitnega komentarja, ki bi ga lahko označili za jezno in nepremagljivo. Vidna je že Krleževa levičarska usmeritev in upanje, da bo komunistična revolucija enkrat za vselej rešila probleme zatiranja in imperialnih osvajanj, kar je ena glavnih razlik med vojno in povojno prozo francoskih ali ameriških avtorjev, za katero je značilna brezizhodnost. in neumnosti. Zanimivost je tudi, da ''Hrvaški bog Mars'' ohranja hrvaško vojaško terminologijo, ki je ponovno prišla v uporabo z uresničitvijo suverene hrvaške države. Drugi cikel je sestavljen iz t.i. novele malomeščanskega kroga, med katerimi izstopajo ''In extremis'', ''Veliki mojster vseh lopov'' in ''Smrt prostitutke Marije''. Ta cikel 11 ali 12 kratkih zgodb je bil zaključen leta 1948 in je bil večinoma napisan v 1920-ih. Najpogosteje se osredotočajo na konflikt med nevrotičnim hrvaškim intelektualcem, idealistično-subverzivno ideologijo in malomeščanskim okoljem (zato lahko rečemo, da v malem predstavljajo nekatere od obsesivnih tem poznejših romanov). Tretji del Krleževega romanesknega opusa obsega 11 novel in obravnava ''glembajevstvo'' oziroma finančni vzpon ter moralni propad pripadnikov visokega meščanstva. Te novele, povezane s podobnimi pripovedmi evropskih naravoslovcev na prelomu stoletja (a slogovno modernistične in izvirne), sodijo med najboljše evropske romanopisce tistega časa in so zagotovo najbolj intriganten in zanimiv del Krleževega romanesknega opusa. === Romani === Krleževi romani so pisani v bujnem, »baročnem« slogu in jeziku, polnem novosti in spojin, bogati z esejističnimi pasažami v tradiciji srednjeevropskega intelektualnega romana ([[Robert Musil]], [[Rainer Maria Rilke]]), a tudi z ruskimi romanesknimi idejami, značilnimi za Dostojevskega in nabit z dramskim delom, ki se prepletajo s kontemplativnimi odlomki o naravi človeškega obstoja, umetnosti, politike in zgodovine. Prevladuje eksistencialistična vizija človeške usode, izražena v povišani retoriki, pogosto prenapetih in prekinjenih dialogih ter hudourniku podob, zvokov in asociacij, ki mešajo glasove likov in avtorjev implicitni komentar. Krleževa dela so kot esejistični idejni romani blizu romanesknemu toku modernizma, ki prevladuje v nemški literaturi (Thomas Mann, Robert Musil), ločuje pa jih dramski zaplet in silovit vrtinec političnega dogajanja, ki ne dopušča odmaknjene intelektualizacije, zaradi česar Krleža bolj podoben Arthurju Koestlu ali Malrauxu. Poleg nekoliko zanemarjenih romanov ''Trije kavalirji frajle Melanije'' in ''Hudičev otok'' so za Krleževo romaneskno umetnost reprezentativna štiri dela: ''Vrnitev Filipa Latinovicza'', ''Na robu pameti'', ''Banket v Blitvi'' in ''Zastave''. ''Vrnitev Filipa Latinovicza'' je roman o umetniku, ki ga pogosto povezujejo s proustovskim ciklom (Krleža je [[Marcel Proust|Prousta]] zelo cenil), a bližje resnici je dejstvo, da gre za protoeksistencialistično delo tuje senzibilnosti francoskega romanopisca: odtujenost in slabost, incestuozne spolne nagone in politični dialogi, ki se vodijo na meji histerije, razpad zavesti, izražen v gongoristično popačenih stavkih, ki pogosto kršijo pravila konvencionalne skladnje. To je še bolj očitno v satirično-političnih romanih. ''Na robu pameti'' je še bolj dinamična kombinacija dramskega dogajanja, izraženega v groteskno hipertrofiranih prizorih in dialoških dvobojih, lirsko-metafizičnih samoslovih in nenadnem vdoru kajkavščine kot moralnega sodnika vsega tistega kafkovskega morja, katerega tema je najbolj odporna človeška lastnost: neumnost. Naslednji v nizu velikih romanov, napisanih na predvečer druge svetovne vojne (čeprav je bila njegova zadnja knjiga končana po vojni), je ''Banket v Blitvi'', ki je postavljen v namišljeno baltsko državo in se osredotoča na totalitarizem in boj proti njemu. Ta, kot so jo nekateri poimenovali ''Pesem o politiki'', ni le izjemen politični roman, ampak vsebuje tudi pomembna avtorjeva spoznanja in poglede na determinizem in svobodo v tkanju človeškega življenja in usode, prikazana v nepozabni lutkovni predstavi lutkovnega gledališča, še en pisateljev dolg srednjeveški in renesančni plebejski kulturi. Četrti, najobsežnejši izmed Krleževih vidnejših romanov, ''Zastava'', je hkrati najbolj hrvaški in najtežje prevoden ter najtežje vzpostavi komunikacijo s potencialnimi tujimi bralci. Ta hrvaška ''Vojna in mir'' ali ''summa krležiana'' (kot so jo poimenovali kritiki) je panorama hrvaške družbe pred prvo svetovno vojno in po njej ter daje avtorjevo končno sodbo o ekstazah in napačnih predstavah mladosti: predvsem o razpad Avstro-ogrske, hrvaško nacionalno vprašanje, nastanek in obstoj Jugoslavije ter vsebuje Krleževo filozofijo zgodovine. Medtem ko prejšnji romani od bralca ne zahtevajo, da se potopi v ideološko-zgodovinski okvir, iz katerega je nastala jugoslovanska država, in na svoj način doseže bolj univerzalne in zavestno inovativne modernistične strukture, so ''Zastave'' napisane kot čisti monolog, v katerem pisatelj ne skrbi več za žanrske konvencije, niti za učinke privlačnosti do bralca. Tisti zadnji veliki roman je Krležev obračun sam s seboj. Zaplet, ki se začne z arhetipskim konfliktom med očetom in sinom Emeričkim, v svojem poteku pogoltne konvencije, žanre in sloge – vse z namenom bolj plastične predstavitve jugoslovanske ideologije in hrvaške usode v prelomnih trenutkih prvih dveh desetletij 20. stoletja. Krleža je bil pogosto (seveda, medtem ko je imel status državnega pisatelja v SFRJ, na skrivaj) kritiziran, da se ni javno distanciral od komunističnega totalitarizma in da se nenehno vrača k »avstro-ogrski tematiki«. Ta ocena je nepravična in površna. Avtor se je v političnih romanih ukvarjal s totalitarizmom vseh barv. Njegovo spoznanje, da je Jugoslavija za hrvaško nacionalno usodo (kot ideja) pomembnejša od komunizma (kot ideje), je več kot dovolj potrdilo bližnjo preteklost. V ''Zastavi'' je bila vsaka ideja o Jugoslaviji temeljito uničena, zato so nagrade, ki jih je roman prejel v času SFRJ, le znak pisateljevega statusa nedotakljive veličine in mešanice plitkosti in nezainteresiranosti takratne politične in kulturne elite, ki verjetno ni opazila vse subverzivne moči ''Zastave''. Nabita s politično zgodovino, nepozabnimi liki in situacijami, ki problematizirajo hrvaško, srbsko, makedonsko in albansko narodno usodo, je ''Zastava'' hkrati nagrobnik Jugoslavije in razmislek o usodi narodov, ki so sestavljali to skupnost. === Eseji === Krležev esejistični opus je obsežen (sestavlja morda 30 % in 50 % njegovega dela), izjemno pester in bogat ter osrednjega pomena za avtorja. Dedič in protagonist srednjeevropske tradicije intelektualiziranega esejistike (kot najdemo na primer pri Krausu in Rilkeju, pisateljih, ki sta močno vplivala na Krležo), je pisatelj v esejistiki celotne svoje proze pogosto brisal meje med žanri: tako se miselno-esejistični odlomki pojavljajo v romanih in novelah, predvsem pa v dnevnikih in potopisih. Krleža je kot človek izjemno širokih interesov v svoje esejistiko vključeval politiko, glasbo, literaturo, likovno umetnost, družbene pojave ter velikane evropske kulture, zgodovine, medicine, filozofije in drugih področij humanistike in družboslovja. Nekatere izdaje pisateljevih esejev vključujejo ogromen korpus Krleževih zapiskov o leksikografski problematiki (ko je bil direktor Leksikografskega zavoda), objavljenih pod naslovom ''Marginalia lexicographica'' in vrsto opazovanj o vsem in vsem, natisnjenih v več zvezkih ''Panorama pogledov, pojavov in pojmov''. Eseji so bili objavljeni bodisi kot posebne knjige ''Evropa danes'' (1935), ''Deset krvavih let'' (1937), ''Eppur si muove'' (1938), ''Knjiga študij in potopis'' (1939) in polemična ''Dialektični anti-Barbarus'' in ''Moje soočenje z njimi'' (1939, 1940), številna druga besedila pa so se pojavila v izdajah z naslovom samo ''Eseji''. V tako bogatem, prav obsežnem opusu so očitne naslednje značilnosti: slog je značilen za Krležo, razposajen in gongorističen, pogosto preobremenjen z neologizmi in bliskovitimi asociacijami; enciklopedična inteligenca pisateljev suvereno išče številne različne pojme in jih povezuje v asociativne povezave; kar nekaj esejev sodi v mešani žanr, ker se v njih pojavljajo dramski in poetični fragmenti. Krleža je v besedilih, posvečenih glasbenikom, pisateljem, slikarjem, zgodovinskim osebnostim (Chopin, Petar Dobrović, Proust, Erazem Rotterdamski, Paracelzus, ..), podal velike portrete osebnosti, postavljenih v kontekst časa in dominantne kulture. Besedila so prenasičena z estetsko občutljivostjo, tudi ko piše o razmeroma prozaičnih pojavih. Bolj problematični so avtorjevi eseji o politiki in zgodovini: študije o hrvaški nacionalni usodi, o osebnostih Supila in Radića so mojstrske in po vrednosti bolje osvetljujejo številna vozlišča narodne preteklosti in problematike kot strokovna historiografska dela. Besedila o svetovni politiki, škandalih (afera Stavisky) in ideologijah (Brest-Litovsk, Lenin, polemika o družbeno angažirani umetnosti) nihajo: pogosto prepletena z briljantnimi spoznanji, jih močno oslabi Krleževa fiksacija leninizma in komunistične ideologije. Pisatelj ni nikjer problematiziral marksistične ideologije ali sovjetske totalitarne prakse, zato lahko za ta del njegovega dela rečemo, da je v veliki meri zastarel, v marsičem pa tudi smešen kot primer politične kratkovidnosti, pristranskosti in dogmatizma. Res je, da je Krleža napadel dogmatizem komunistične partije v umetniških zadevah, vendar se o totalitarizmu komunističnega svetovnega nazora nikoli ni resno spraševal. Krleževi eseji sodijo med vrhunska dela te zvrsti v svetovni književnosti. Najboljši so v tistih delih, kjer avtor daje duška svoji estetski občutljivosti in ustvarja impresivne, včasih kvazidramatične, včasih impresionistične študije s področja hrvaške nacionalne problematike, umetnosti in evropske kulture. Dela filozofskih, ekonomskih in analitičnih pretenzij, v katerih avtor poskuša razčleniti različne ideološke probleme (psihoanaliza, različni metafizični sistemi), so vidno šibkejša. Čeprav je bil Krleža zelo načitan in informiran, je bil predvsem umetniški, ne pa filozofsko-analitični intelekt, zato so ta dela bistveno slabša od študij njegovega vzornika Krausa. Glede pisateljevih političnih esejev, posvečenih svetovni politiki, je še bolj vidna dihotomija med sijajnimi vpogledi v politične mahinacije medvojnega obdobja in apologetiko komunistične ideologije. Krležev esej vsebuje hkrati izjemne vrednote, predvsem umetniške, kulturne in nacionalne tematike, pa tudi dobršen del drugorazrednega pisanja, večinoma o politično-ideoloških in versko-metafizičnih vprašanjih. == Zaključek == [[Slika:Miroslav i Bela Krleža.JPG|thumb|220px|Grob Bele in Miroslava Krleže na zagrebškem Mirogoju.]] Eno od vprašanj, ki si ga pogosto zastavljajo poznavalci pisateljevega dela, je: zakaj Krleža ni bolj znan in priznan v svetu? Odgovor na to vprašanje je hkrati odgovor na vprašanje celotnega Krleževega opusa, ki ga mnogi zaznavajo: v sprejemu Krleževega dela se je združilo več negativnih dejavnikov, katerih kumulativni učinek je bila nezadostna afirmacija hrvaškega pisatelja. Glavna je tudi najbolj očitna – »marginalnost« in majhen vpliv hrvaškega jezika, o čemer posredno pričajo primeri, kot so Andrić in razni skandinavski, japonski ali poljski pisatelji, ki so dobili Nobelovo nagrado, a vseeno ni pomagalo da bi vstopili v splošno sprejet svetovni kanon berljivih klasikov. Drug pomemben dejavnik je stanje v t.i. ''Zwischeneuropi'' ali Srednji in Jugovzhodni Evropi – območje, kjer tudi veliki pisci, ki pišejo v ''velikem jeziku'', kot je nemščina (npr. Karl Kraus ali Hermann Broch), težko pridobijo splošno priznanje in ostanejo v najboljšem primeru omejeni na specialistične študije. Niti v središču ''Zahoda'' (Francija, Anglija, ZDA), niti dovolj ''eksotičnih'' (Rusija, Latinska Amerika), pisatelji od Avstrije do Poljske, katerih glavna značilnost je intelektualiziran esejizem v vseh oblikah proze, ostanejo deloma zaradi sivine in slabosti subjekta, še bolj pa zaradi zahtevnosti obdelave, premalo sprejeti in znani. Dosedanja politična angažiranost pisatelja je večinoma negativno vplivala na vrednotenje njegovega dela, saj je v ospredje postavil družbeno razsežnost in samoustvarjeno »podobo« Krleže kot ikonoklasta in revolucionarja. Ker pa je čas pokopal komunistično ideologijo in vanjo vtkane Krleževe iluzije, je njegov opus v veliki meri ostal v senci politizacije, šele v zadnjem času pa je dobil bolj realistično oceno, ki se postopoma osvobaja ideologizacije. Krleža je po več kriterijih zagotovo eden največjih evropskih in zahodnih pisateljev 20. stoletja, predvsem v zvrsteh poezije (''Balade Petrice Kerempuha''), romana (''Na robu pameti''), esejistike (''Eseji'') in dnevniško-memoarske proze (''Starodavni dnevi''). Do tega zaključka ni težko priti, če primerjamo umetniški domet njegovega pisanja z dosežki veliko bolj priznanih sodobnikov Thomasa Manna, [[Virginia Woolf |Virginie Woolf]], Alberta Camusa, [[William Faulkner|Williama Faulknerja]] ali [[Aleksander Solženicin|Aleksandra Solženicina]]. Na koncu velja omeniti izjemno pomembno Krleževo delo na področju enciklopedike, kjer je v sodelovanju z Matom Ujevićem in po njegovih stopinjah ustanovil Leksikografski zavod, ki se danes imenuje Krleža, Akademija in univerza, ena izmed treh ali štirih glavnih kulturnih institucij Sveta. hrvaški narod. == Glej tudi == * [[seznam hrvaških akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam hrvaških pisateljev]] == Sklici== {{sklici}} == Literatura == *Darko Gašparović, Dramatica Krležiana *Krležijana: Enciklopedija o Miroslavu Krleži, I.-III. *Zvonimir Kulundžić, Tajne i kompleksi Miroslava Krleže, koji su ključ za razumijevanje pretežnog djela njegovog opusa, Emonica, Ljubljana, 1988. *Stanko Lasić, Krležologija, I.-VI., Globus, Zagreb, (I., II. i III. 1989.), (IV., V. i VI. 1993.) *Viktor Žmegač, Krležini europski obzori, Znanje, Zagreb, 1986., ISBN 86-313-0010-1 == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki}} {{Portal-Vojaštvo}} * [http://krlezijana.lzmk.hr/ Krležijana], enciklopedija o Miroslavu Krleži, središnjem opusu moderne Hrvatske * [http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=6990 LZMK / Hrvatski biografski leksikon: Krleža, Miroslav] (životopis) * [http://www.lzmk.hr/ Leksikografski zavod Miroslav Krleža] * [http://www.borut.com/library/a_krlezm.htm Miroslav Krleza in South Slavic Literature Library] *[http://vimeo.com/66415792 "U agoniji"] u izvedbi münchenskog Residenztheatra *[http://www.vecernji.hr/knjige/krleza-nije-plagijator-jer-je-bio-previse-talentiran-i-radisan-414086 "Krleža nije plagijator jer je bio previše talentiran i radišan"], “Književni eseji” Igora Žica *[http://www.mgz.hr/UserFiles/file/Krleza%20kronologija%20NEW%20SCREEN.pdf Kronologija Miroslava Krleže] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180820150532/http://www.mgz.hr/UserFiles/file/Krleza%20kronologija%20NEW%20SCREEN.pdf |date=20. kolovoza 2018. }} *[http://www.forum.tm/vijesti/ironija-je-jedino-sto-je-preostalo-1361 O ljudskoj gluposti (Uvod u roman "Na rubu pameti")] *[http://newpolis.org/files/miroslav_krlea_-_na_rubu_pameti.pdf Miroslav Krleža: Na rubu pameti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200223002348/http://newpolis.org/files/miroslav_krlea_-_na_rubu_pameti.pdf |date=23. veljače 2020. }} *[http://gimnazija-sb.com/portal/wp-content/uploads/2015/02/krleza_povratakfilipalatinovicza.pdf Miroslav Krleža: Povratak Filipa Latinovicza] *[http://gimnazija-sb.com/portal/wp-content/uploads/2015/02/krleza_gospodaglembajevi.pdf Miroslav Krleža: Gospoda Glembajevi] *[http://gimnazija-sb.com/portal/wp-content/uploads/2015/02/krleza_hrvatskibogmars.pdf Miroslav Krleža: Hrvatski bog Mars] *[http://www.bibliotekaxxvek.com/wp-content/uploads/2016/12/m_krleza_99_varijacija_1972.pdf Miroslav Krleža: 99 varijacija lexicographica: eseji i zapisi] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krleža, Miroslav}} [[Kategorija:Hrvaški pisatelji]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Člani Hrvaške akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Hrvaški akademiki]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Junaki socialističnega dela]] [[Kategorija:Nosilci velereda kralja Dmitra Zvonimira]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Mirogoj]] 6iex8z3ek4kgr0mvqo98m9fpgpk4nra 0 51101 5736768 5711874 2022-08-20T06:42:43Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | bgcolour = | name = Svetlana Makarovič | birthname = Svetlana Makarovič | birthdate = <!-- WD --> | deathdate = | nationality = slovenska | spouse = | field = proza, poezija, igralstvo, ilustratorstvo, šanson | training = [[AGRFT]] | movement =modernizem | famous works = | patrons = | influenced by = | influenced = | awards = Prešernova nagrada, Nagrada Prešernovega sklada, Levstikova nagrada, Jenkova nagrada... }} '''Svetlana Makarovič''', [[Slovenke|slovenska]] [[pesnik|pesnica]], mladinska [[pisateljica]], [[gledališki igralec|igralka]], [[ilustrator|ilustratorka]] in [[šanson|šansonjerka]], * [[1. januar]] [[1939]], [[Maribor]]. V Sloveniji je znana avtorica za odrasle in mladinske naslovnike. Njena mladinska besedila so postala del sodobne klasike in mladinskega kanona, ki imajo posebno mesto v zgodovini slovenske mladinske književnosti.<ref name="Blažić2009">Blažić (2009)</ref> Je prejemnica številnih nagrad. Poznana je tudi po tem, da se je borila za pravice živali, še posebej mačk. == Življenje == Svetlana Makarovič se je rodila v hiši Slovenska ulica 10 v Mariboru, ki je bila dom njene štajerske matere. Oče Abdon (Ado) Makarovič je bil iz Nabrežine pri Trstu ter rojen kot sin Avgusta M. in Aurelie Marizza. Kot mladenič je Makarovič prišel v Maribor, kjer se je šolal in postal trgovski tehnik ter se tam leta 1934 tudi poročil z Otilijo Marijo Kovačič (roj. 1905 v [[Radgona|Radgoni]], Avstrija), hčerjo Ivana Kovačiča in Franje Dolničar. Otilijina starša sta bila premožna meščanska hišna posestnika in trgovca, ki sta imela sprva na Magdalenski, potem pa na Slovenski ulici trgovino s steklom, porcelanom, igračami, posodo, okvirji, svetilkami in blagom. Družina Svetlanine matere Otilije pa vendarle ni imela meščanskih korenin v Mariboru, kakor se pogosto napačno navaja, saj sta se Ivan Kovačič in žena Franja Dolničar v Maribor priselila šele leta 1920, pred tem pa sta živela v [[Radgona|Radgoni]] (nem. Bad Radkersburg) v Avstriji in deloma v bližnjih Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. Kovačič (roj. 1877) je bil iz vasi Hercegovščak pri Gornji Radgoni, Dolničarjeva (1879-1945) pa je bila Ljubljančanka in je v rodnem mestu potlej tudi umrla. Svetlanin ded Ivan Kovačič se je pred 1. svetovno vojno rad po nemško podpisoval kot "Johann Kovatschitsch" in se je nasploh smatral za Avstrijca, ker je bil rojen v obmejni župniji Gornja Radgona in ker je njegova mama Magdalena Schreiber bila Avstrijka, svoje slovenske korenine (Kovačičevo stran) pa je zanikal. Po bivanju na različnih naslovih v Mariboru, pretežno v najetih stanovanjih, sta se Abdon in Otilija leta 1941 preselila v Šiško pri Ljubljani in za vselej zapustila Maribor. Poleg Svetlane sta njena starša imela še sinova po imenih [[Jan Makarovič|Jan]] in [[Gorazd Makarovič]] (umetnostni zgodovinar in etnolog, *1936). [[Slika:Svetlana Makarovič 1968.jpg|thumb|right|200px|Svetlana Makarovič leta 1968 (fot. [[Joco Žnidaršič]])]] V Ljubljani je končala srednjo vzgojiteljsko šolo in leta 1968 diplomirala na [[AGRFT]]. Nekaj časa je bila gledališka igralka, najprej v Mestnem gledališču, nato pa v Drami. Na začetku šestdesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]] je začela s študijem različnih humanističnih ved ([[psihologija]], [[pedagogika]],[[etnologija]] in tuji jeziki), igrala [[klavir]] v kavarnah ter nekaj časa delala kot tajnica in vzgojiteljica [[osebe s posebnimi potrebami|otrok s posebnimi potrebami]]. Leta 1970 se je odločila za pot svobodne književnice. Uradno se je upokojila leta 1997. Poleg poezije in proze se je uveljavila tudi v radijskih in lutkovnih igrah za otroke ter dramah za odrasle. Ima eno najobsežnejših bibliografij med Slovenci (napisala je več kot 300 knjižnih del), poznana pa je tudi po številnih nestrinjanjih z družbenimi razmerami. Družinsko življenje ji je tuje, bila je zaročena a je zadnji trenutek preklicala poroko <ref>http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2012/01/svetlana_makarovic.aspx</ref> <ref>http://www.mladina.si/91517/svetlana-makarovic/</ref>. Najdlje je živela z [[Gregor Strniša|Gregorjem Strnišo]] <ref>http://www.delo.si/kultura/svetlana-makarovic.html</ref>. Po več selitvah ([[Jurklošter]], [[Bohinjska Bela]], [[Ljubljana]]) je zadnja leta živela bolj ali manj v samoti, zgolj v družbi hišnih mačk v [[Žabja vas|Žabji vasi]] ob [[Sora|Sori]] v [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanski dolini]]. Po dvomesečnem zdravljenju od decembra 2012 zaradi posledic možganske kapi živi v Centru starejših [[Četrtna_skupnost_Trnovo|Trnovo]] <ref>www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/svetlana-makarovic-po-kapi-v-dom-starejsih</ref>, kjer po odloku ljubljanskega stanovanjskega sklada pod posebej ugodnimi pogoji živijo večinoma ''zaslužni upokojeni meščani''<REF>[https://www.delo.si/novice/slovenija/poceni-stanovanje-tudi-janezu-stanovniku.html Poceni stanovanje tudi Janezu Stanovniku], Delo, 1. oktober 2009</REF>. Ta naslov je leta 2020 zavrnila zaradi nestrinjanja deportacije ljudi iz tovarne Rog.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svetlana-makarovic-bo-zaradi-roga-vrnila-naziv-castne-mescanke.html|title=Svetlana Makarovič bo zaradi Roga vrnila naziv častne meščanke|access-date=www.24ur.com|website=24ur.com}}</ref> Je prejemnica izjemne pokojnine za posebne zasluge na področju kulture Ministrstva za kulturo.<ref>[http://www.delo.si/clanek/81996 Zlobec odgovarja na laži Svetlane Makarovič v Jani] Delo, 2. junij 2009</ref>. Septembra 2015 je dobila obeležje med pomembnimi literati v aleji Levstikovih nagrajencev v [[Levstikove arkade|Levstikovih arkadah]] ob ljubljanski [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenski cesti]]. == Delo == === Pesnica za odrasle=== Pesmi je začela objavljati v revijah in časopisih leta 1957. Prvo pesem ''V črnem tlaku'' je objavila v reviji ''Mlada pota'' (1952–1962), sicer pa je pesmi objavljala še v revijah kot so ''Naša sodobnost'' (1953–1963) <ref> Pesem ''Midva'', ''Naša sodobnost'' (1959) [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='(%40keywords%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40)'&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-K81HQZDS dLib] </ref> <ref> Pesem''Nokturno'', ''Naša sodobnost'' (1959) [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='(%40keywords%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40)'&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-UIXOH7VZ dLib] </ref>, ''Tribuna'' (1951–)<ref>Makarovič, ''Lirika mladih'', ''Tribuna: list slovenskih študentov'', 1963, letnik 13, št. 19, ''Tribuna'' str. 6 [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='(%40keywords%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40)'&pageSize=20&page=7&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-HUSYZ5PB dLib] </ref>, ''Problemi''(1972–1988)'' <ref>Makarovič, ''Pesmi'', ''Problemi: revija za kulturo in družbena vprašanja'', 1962/1963, letnik 1, št. 2, str. 156 [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='(%40keywords%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40)'&pageSize=20&page=7&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-0XR47QQ7 dLib] </ref>,''Perspektive'' (1960–1964) , ''Sodobnost'' (1963–) <ref>Pesem ''Mlinska vešča'', ''Sodobnost'' (1963-) [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='(%40keywords%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40)'&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-YNDYTH3I dLib]</ref> in ''Dialog''. Leta 1964 je izšla njena prva pesniška zbirka ''[[Somrak (Makarovič)|Somrak]]''; ta (tako kot vsa njena poezija iz druge polovice petdesetih let in zgodnjih šestdesetih) sledi prevladujoči usmeritvi tedanje slovenske [[lirika|lirike]], tj. iz [[intimizem|intimizma]] k [[modernizem|modernizmu]]. V zbirki ''[[Kresna noč]]'' (1968) pa je že izražena njena izrazita osebna poetika, ki temelji na tradicionalnih pesniških sredstvih; [[ljudsko pesništvo]] ji predstavlja novo izražanje [[eksistencializem|eksistencialne]] stiske sodobnega človeka. V začetku sedemdesetih let je njena poezija postala oblikovno strožja, v njej prevladuje tragično [[balada|baladno]] razpoloženje (prim. izbor pesmi ''Bo žrl, bo žrt'' (1998). Ustvarjalni vrh je dosegla v zbirki ''[[Srčevec]]'' (1973) in [[antologija|antologiji]] ''Izštevanja'' (1977) (''[[Enciklopedija Slovenije]]'', 1992). Ena zadnjih pesniških zbirk, antologija pesmi ''Samost'', je bila leta 2002 izdana v samozaložbi. === Pisateljica za mladino === Mladinska besedila je začela objavljati po letu 1970. V svojih proznih delih je oblikovala samosvoj slog, za katerega so značilne živali z izvirnimi imeni (coprnica Zofka, kokoška Emilija, pek Mišmaš idr.), s premišljenim značajem in z arhetipskim motivom odhoda od doma in ranjenega otroka (npr. v delu ''Potepuh in nočna lučka''), otroka sirote (npr. ''Zajec gre na luno'').<ref name="Blažić2009"/> Svetlana Makarovič večinoma piše [[pravljica|sodobne živalske pravljice]], pravljice izvirnim glavnim [[mit|mitološkim]] literarnim likom ter [[fantastična pripoved|fantastične pripovedi]] (Haramija: 2005). Sodobne živalske pravljice so npr. slikanici ''Pekarna Mišmaš'' (1974) in ''[[Sapramiška]]'' (1976), zbirke ''Take živalske'' (1973), ''Mačja preja'' (1992) in ''[[Veveriček posebne sorte]]'' (1994). Njihovi protagonisti so živali, ki živijo v posebnem svetu in imajo podobne lastnosti kot ljudje ter tako tudi delujejo in govorijo. Pravljična resničnost ni idealizirana, saj so v njej tudi krute osebe, sebičneži, opravljivci, zavistneži in odrasli, ki omejujejo otroško razigranost, zato živali doživljajo tudi žalost, osamljenost in obup. Opazna novost njenih del je preseganje [[tabu]]jev (npr. izločanje in spolnost).<ref name="NovakPopov2006">{{navedi revijo |author=Novak Popov, Irena| url=http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sr/2006-04/pdf/SR_2006_4_017.pdf |title=Ustvarjalnost kontroverzne umetnice Svetlane Makarovič|journal=Slavistična revija |year=2006 |volume=54 |issue=4 |pages=711 – 725}}</ref> Med pravljice s primarno mitološkim glavnim literarnim likom pa sodita ''Škrat Kuzma dobi nagrado'' (1974) in ''[[Coprnica Zofka]]'' (1989). Njene pravljice v svojem jedru opozarjajo na nerazumevanje in nesprejemanje drugačnosti. Značilne fantastične pripovedi so dela ''Kosovirja na leteči žlici'' (1974), ''Kam pa kam, kosovirja?'' (1975) in ''[[Mi, kosovirji]]'' (1988); pripovedovalka se v njih postavlja na stran svobodnega bitja in nasprotuje pravilom in zahtevam avtoritet. Nekaj njenih del, namenjenih otrokom, je bilo posnetih tudi na [[zvočna kaseta|zvočne kasete]] (''Pekarna Mišmaš'' (1976), ''Sapramiška'' (1986), ''Čuk na palici'' (1988), ''Mali kakadu'' (1989), ''Sovica Oka'' (1992) in druge). V učnem načrtu za slovenščino (2011) so v prvem in drugem triletju predlagana naslednja besedila: ''Coprnica Zofka'', ''Čuk na palici'', ''Jazbec in ovčka'', ''Jaz sem jež'', ''Jutro'', ''Kam pa kam, kosovirja?'', ''Kosovirja na leteči žlici'', ''Miška spi'', ''Papagaj in sir'', ''Pekarna Mišmaš'', ''Pismo'', ''Pod medvedovim dežnikom'', ''Prašičkov koncert'', ''Razvajeni vrabček'', ''Sovica Oka'', ''Volk in sedem kozličkov'', ''Zajček gre na luno''.<ref>[http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf Učni načrt za slovenščino] </ref> === Glasbenica === Izdala je več knjig [[šanson|šansonov]], npr. ''Krizantema na klavirju'' (1990); z njimi je nastopala na avtorskih glasbenih recitalih za izbrano publiko. Tematika njenih šansonov je podobna kot v njenih pesmih, le da je predstavljena bolj [[humor]]no; dotika se sodobne družinske vzgoje, družabnih navad, moralnih norm in družbenih konvencij. Uglasbene šansone je nato v lastni pevski interpretaciji posnela na zgoščenke: ''Nočni šansoni'' (1983); ''Dajdamski portreti'' (1998), ''Namesto rož'' (1999), ''Pelin žena'' (1999).<ref name="NovakPopov2006"/> Napisala je tudi besedila za popevke ''Mesto mladih'', ''Na&nbsp;na&nbsp;na'' ([[Neca Falk]]), ''[[V Ljubljano]]'' ([[Marjana Deržaj]])<ref>Intervju, Irena Pan, Jana, 6. 1. 2009</ref> in za uvodno pesem filma ''[[Sreča na vrvici]]'' ([[Marjeta Ramšak]]). ==== [[Slovenska popevka]] ==== * [[Slovenska popevka 1964|1964]]: Rafko Irgolič/Elda Viler - ''Molče'' <small>(Boris Kovačič/Svetlana Makarovič/Ati Soss)</small> * [[Slovenska popevka 1964|1964]]: Ivanka Kraševec/Sonja Berce - ''Večer'' <small>(Bojan Adamič/Svetlana Makarovič)</small> * [[Slovenska popevka 1965|1965]]: Jožica Svete - ''Preprosta pesem'' <small>(Dušan Porenta/Svetlana Makarovič/Jože Privšek)</small> (nagrada za besedilo) * [[Slovenska popevka 1965|1965]]: Nino Robič - ''Nežnost noči'' <small>(Jure Robežnik/Svetlana Makarovič/Jure Robežnik)</small> * [[Slovenska popevka 1965|1965]]: Marjana Deržaj - ''V Ljubljano'' <small>(Ati Soss/Svetlana Makarovič/Ati Soss)</small> (nagrada za pesem o Ljubljani) * [[Slovenska popevka 1965|1965]]: Berta Ambrož - ''Luči Ljubljane'' <small>(Jože Privšek/Svetlana Makarovič/Jože Privšek)</small> (3. nagrada občinstva) * [[Slovenska popevka 1972|1972]]: Meta Malus/Frederic Kopp - ''Pismo'' <small>(Tomaž Mancini/Svetlana Makarovič/Milan Mihelič)</small> * [[Slovenska popevka 1974|1974]]: Edvin Fliser/Peter Beil - ''Dober dan'' <small>(Ati Soss/Svetlana Makarovič/Ati Soss)</small> * [[Slovenska popevka 1974|1974]]: Lidija Kodrič/Senka Veletanlić - ''Sreča je'' <small>(Aleksandar Korać/Svetlana Makarovič/Z. Skerl)</small> * [[Slovenska popevka 1974|1974]]: Andrej Plevnik/Ann Bushnell - ''Skromna deklica'' <small>(Milan Ferlež/Svetlana Makarovič/Milan Ferlež)</small> * [[Slovenska popevka 1976|1976]]: Janko Ropret/Ruby James - ''Obiski'' <small>(Milan Ferlež/Svetlana Makarovič/Milan Ferlež)</small> (plaketa za najsodobnejši glasbeni izraz) * [[Slovenska popevka 1977|1977]]: Marjana Deržaj - ''Prodajalni non-stop'' <small>(Boris Kovačič/Svetlana Makarovič)</small> * [[Slovenska popevka 1978|1978]]: Marjana Deržaj - ''Nedelja je'' <small>(Jani Golob/Svetlana Makarovič)</small> * [[Slovenska popevka 1978|1978]]: Džejbi - ''Povabim te na ples'' <small>(Matjaž Jarc/Svetlana Makarovič)</small> ==== [[Melodije morja in sonca]] ==== * [[Melodije morja in sonca 1979|1979]]: Alfi Nipič - ''Bela jadrnica'' <small>(Tomaž Manzini/Svetlana Makarovič/Jani Golob)</small> === Sodelovanje z LGL === Leta 1972 je bilo v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]] premierno uprizorjeno njeno delo z naslovom ''Sovica Oka''. Največkrat igrana je njena lutkovna igra ''Sapramiška'', ki je bila prvič uprizorjena 17. oktobra 1986. Svetlana Makarovič je sodelovala z LGL na več načinov – pisala in uglasbila je pesmi, pisala in prirejala je besedila, snovala likovno podobo lutk in scene ter odigrala katero od vlog. Sodelovala je pri enaintridesetih predstavah; gostovala je tudi v tujini (v [[Avstrija|Avstriji]], na [[Hrvaška|Hrvaškem]], [[Italija|Italiji]] in v [[Mehika|Mehiki]]). == Kritičnost do okolja == Svetlana Makarovič je izstopila iz [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]], ker ni temeljilo na umetniški kakovosti. Uprla se je uradnim založbam zaradi izkoriščanja avtorjev ter se zavzemala za socialne pravice svobodnih umetnikov. Bila je med pobudniki ustanovitve nove, [[pluralizem|pluralizmu]] odprte in samo književnosti posvečene revije (1980), vendar nato z ''[[Nova revija|Novo revijo]]'', ki je začela izhajati 1982, ni sodelovala, češ da so aktualna [[politika|politična]] in [[ideologija|ideološka]] vprašanja iz nje izrinila umetnost. Svoje pesmi je prepovedala objavljati v antologijah in šolskih učbenikih, češ da so besedila, ki vsebujejo obliko erosa in tanatosa temačna in razlog za to, da mladi zasovražijo [[literatura|literaturo]]. Svojih del ne pojmuje kot narodno dobrino, ki je na voljo vsem, temveč kot zaščiteno avtorsko lastnino - tako nasprotuje [[komunizem|komunistični]] paroli o umetnosti za vse ljudi. Zavrnila je uvrstitev v ''Antologijo slovenskih pesnic 2'', ker meni, da je v njej glavno merilo spol, ne pa kakovost.<ref name="NovakPopov2006"/> Kritičnost do svojega okolja tudi javno izraža s pisanjem, zlasti v kolumnah<ref name="SKrempljemPodčrtano">[http://www.mladina.si/tednik/200502/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Recenzija] knjige ''S krempljem podčrtano'', zbirke časopisnih kolumn iz ''[[Naši Razgledi|Naših Razgledov]]'' (1992-1993), ''[[Jana|Jane]]'' (1994) in Sobotne priloge ''[[Delo (časopis)|Dela]]'' (2004).</ref>. Leta 2000 je v celoti zavrnila [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]].<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/pobesneli-napad-uzaljene-pesnice-ali-umetniski-dogodek/203888 "Pobesneli napad užaljene pesnice" ali umetniški "dogodek"?] [[MMC RTV SLO]] 27. maj 2009</ref><ref>[http://www.delo.si/clanek/81996 Zlobec odgovarja na laži Svetlane Makarovič v Jani ] [[Delo (časopis)|Delo]], 2. junij 2009</ref> Pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvami 2022]] je v soavtorstvu z [[Matej Šurc|Matejem Šurcem]] (podpisala pa je tudi svojega mačka Kotika) pri ''Centru za slovensko književnost'' in ''društvu Škuc'' izdala knjižico ''Vladavina muh'' kjer z obscenim in neredko vulgarnim izrazjem smeši konkretne posameznike in vse povezano z [[14. vlada Republike Slovenije|takratno vlado]] in njenimi podporniki. Knjižica se je brezplačno delila na protestih in drugih shodih, tudi v okviru predvolilnih promocij nekaterih političnih strank.<ref>[https://www.dnevnik.si/1042987446/kultura/knjiga/s-krempljem-podcrtane-pesmi S krempljem podčrtane pesmi], Dnevnik, 19. april 2022</ref><ref>[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/politicna-satira-nastane-v-hudih-casih-takrat-ko-so-ljudje-v-stiski/620102 "Politična satira nastane v hudih časih, takrat, ko so ljudje v stiski"], MMC RTV Slovenija, 15. april 2022</ref> ===''Slovenceljni ''=== Svetlana Makarovič prepoznava podobo Slovencev kot ozkosrčno, primitivno, dvolično in servilno ter jih poimenuje z [[novorek]]om Slovenceljni. V satiričnih pesmih v zbirki ''Pesmi o Sloveniji za tuje in domače goste'' (1984) z duhovito ironijo razkraja mitizirano [[samopodoba|samopodobo]] Slovencev. Skozi [[travestija|travestijo]] popularne pripovedke o ''[[Martin Krpan|Martinu Krpanu]]'' in skozi aluzijo na ''[[Sveto pismo]]'' njihovo podobo prikazuje kot samoljubno, primitivno, navznoter agresivno in navzven naivno in se ji posmehuje tudi v šansonih, zbranih v ''Krizantemi na klavirju'' (1990).<ref name="NovakPopov2006"/> ===Intervjuji=== Svetlana Makarovič se izpostavlja z izjavami proti [[RKC|Rimskokatoliški cerkvi]], na primer v intervjuju »''Nekatere stvari je treba sovražiti''«, (Planet Siol.net 6.1.2012).<ref>[http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2012/01/svetlana_makarovic.aspx Svetlana Makarovič: »Nekatere stvari je treba sovražiti«, Planet Siol.net 6.1.2012], vsebuje glasovni vložek, vpogledano 2012-03-30 </ref> Intervju je doživel odziv [[Svet katoliških laikov Slovenije|Sveta katoliških laikov Slovenije]], ki so zahtevali pregon domnevnega [[sovražni govor|sovražnega govora]].<ref>http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/01/sklk_odziv_makarovic.aspx Odziv Sveta katoliških laikov Slovenije na intervju s Svetlano Makarovič, 19.01.2012</ref> Policija in tožilstvo sta to in več drugih ovadb proti Makarovičevi zavrgla. <ref>[http://www.mladina.si/112156/svetlane-makarovic-ne-bodo-kazensko-preganjali/ Svetlane Makarovič ne bodo kazensko preganjali, Mladina, 14.5.2012], [http://www.webcitation.org/query?url=http%3A%2F%2Fwww.mladina.si%2F112156%2Fsvetlane-makarovic-ne-bodo-kazensko-preganjali%2F&date=2012-05-14arhivirano].</ref>. Izpostavila se je tudi s svojo podporo za mnoge spornemu [[Zoran Janković|Zoranu Jankoviću]], županu Mestne občine Ljubljana; leta 2011 je bila v ospredju med vidnejšimi meščani, ki so ga na Magistratu prosili, da kandidira v [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah v Sloveniji 2011]]<ref>[http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/09/dan_ko_so_molcali_jankovicevi_podporniki.aspx Dan, ko so molčali Jankovićevi podporniki] (SiOL, 28.9.2012)</ref>, leta 2013 pa je izjavila, da »''je iz Ljubljane naredil prelepo mesto – me ne zanima, kje je dobil denar, zaradi mene ga je lahko tudi ukradel«'' <ref>[http://www.zurnal24.si/kontroverzna-ze-od-1-januarja-1939-clanek-214555 Imam marsikaj, nimam pa duše] (Žurnal24, 7.12.2013)</ref> == Bibliografija == ===Poezija za odrasle=== *''Somrak'', Cankarjeva založba, Ljubljana, 1964 {{COBISS|ID=735031}} *''Kresna noč'', Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1968 {{COBISS|ID=2035976}} *''[[Volčje jagode]]'', Obzorja, Maribor, 1972 {{COBISS|ID=7036673}} *''Srčevec'', Cankarjeva založba, Ljubljana, 1973 {{COBISS|ID=7931905}} *''Pelin žena'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974 {{COBISS|ID=8474625}} *''Vojskin čas'', Založništvo Tržaškega tiska, Trst, 1974 {{COBISS|ID=7115009}} *''Izštevanja'', Cankarjeva založba, Ljubljana, 1977 {{COBISS|ID=10117377}} *''Pesmi'' (besedila sodobnih jugoslovanskih pisateljev - Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer, Tomaž Šalamun), 1979 {{COBISS|ID=11433729}} *''[[Sosed gora]]'', 1980 {{COBISS|ID=18300160}} *''Pesmi o Sloveniji za tuje in domače goste'', 1984 {{COBISS|ID=1122590}} *''Svetlana Makarovič, France Mihelič'' - Pesmi Svetlane Makarovič in Risbe Franceta Miheliča, 1987 {{COBISS|ID=92471}} *''Krizantema na klavirju'' (šansonska besedila Svetlane Makarovič), 1990 {{COBISS|ID=21714688}} *''Tisti čas'', 1993 {{COBISS|ID=34033152}} *''Bo žrl, bo žrt'', 1998 {{COBISS|ID=75903232}} *''Samost'', 2002 {{COBISS|ID=115857664}} *''Zima vezilja'', 2016 {{COBISS|ID=287089664}} *''Naj bo poleti'', 2018 {{COBISS|ID=293647872}} *''Z očmi, ki vidijo drugače'', 2021 (antologija) {{COBISS|ID=94559235}} *''Vladavina muh'', 2022 (soavtor Matej Šurc) {{COBISS|ID=96483331}} === Proza za odrasle === * ''[[Prekleti kadilci]]'', Center za slovensko književnost, Ljubljana, 2001 {{COBISS|ID=110859008}} * ''S krempljem podčrtano'', Center za slovensko književnost, Ljubljana, 2004 {{COBISS|ID=216260096}} * ''Saga o Hallgerd'', 2010 {{COBISS|ID=252384512}} * ''Luciferka'', 2019 (avto-biografija; soavtorja Matej Šurc in maček Kotik) *''Žlahtnožleht'', Center za slovensko književnost, 2021 *''Baladne pravljice'', 2021 (ilustacije [[Peter Škerl]] in [[Tina Dobrajc]]) === Odrska dela === *''Sovica Oka'', 1972 (avtorica, uglasbitev pesmi in priredba) *''Hiša tete Barbare'', 1975 (avtorica) *''Pekarna Mišmaš'', 1974 (avtorica, priredba besedila) *''Igra o letu'', 1983 (avtorica) *''Mačja prodajalna'', 1984 (avtorica, glasba, vloga) *''Mrtvec pride po ljubico'', 1986 (avtorica) [[Slika:slika SAPRA.jpg|thumb|right| ''Sapramiška'', Foto: Arhiv LGL]] *''Sapramiška'', 1986 (avtorica, vloge /Sapramiška, Regica, teta Grizelda/, glasba) *''Mi, kosovirji'', 1988 (avtorica, priredba besedila)[[Slika:slika VILA MALINA.jpg|thumb|right| Vila Malina, Foto: Arhiv LGL]] *''Korenčkov Palček'', 1989 (avtorica, vloge /Sapramiška, Kukavec, Regica, Belouška Jarmila/, glasba, likovna zasnova lutk) *''Gal med lutkami'', 1992 (avtorica, likovna zasnova lutk, glasba) *''Medena pravljica'', 1994 (režija, avtorica,vloge /Sapramiška, Regica, Zajček/, glasba, likovna zasnova lutk, likovna zasnova scen) *''Kokoška Emilija'', 1997 (režija, avtorica, vloga /kokoška Kika/, glasba, glasbeni aranžma) *''Maček Mačkursson'', 1997 (režija, prevod in priredba besedila, besedila songov in priredba islandskih glasbenih motivov, glasbena izvedba, vloge (Jartruda, Mačkursson, Gryla) *''Tacamuca'', 1998 (avtorica, glasba) *''Pasja procesija'' (2017) === Poezija za mladino=== *''[[Maček Titi]]'', 1980 {{COBISS|ID=63025}} *''[[Gal v galeriji]]'', 1981 {{COBISS|ID=19585537}} *''Dedek mraz že gre'', 1982 {{COBISS|ID=311838}} *''Krokodilovo kosilo: pesnitev - grozovitev'', 1983 {{COBISS|ID=10431537}} *''Čuk na palici'', 1986 {{COBISS|ID=16260865}} *''Črni muc, kaj delaš?'', 1987 {{COBISS|ID=2672898}} *''Kaj bi miška rada?'', 1987 {{COBISS|ID=2673410}} *''[[Poprtnjački]]'', 1988 {{COBISS|ID=2492930}} *''[[Kaj lepega povej]]'', 1993 {{COBISS|ID=37062656}} *''Show strahow: pesnitev grozovitev'', 1995 {{COBISS|ID=50371584}} *''Veliki kosovirski koncert'', 2001 {{COBISS|ID=110869760}} *''[[Strahec v galeriji]]'', 2003 {{COBISS|ID=124647424}} *''Mačnice'', 2006 {{COBISS|ID=228643072}} *''Coprniški muc: pesnitev coprnitev'', 2008 {{COBISS|ID=238920448}} *''Pesmi muce potovke: zbrane pesmi za otroke'', 2019 === Poezija in proza za mladino === *''Kosovirja na leteči žlici'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974 {{COBISS|ID=295454}} *''Kam pa kam, kosovirja?'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975 {{COBISS|ID=1111048}} *''Mačje leto'', Svetlana, Ljubljana, 1987 {{COBISS|ID=93239}} *''Zajčkovo leto'', Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=33629184}} *''[[Mi, kosovirji]]'', Miš, Dob pri Domžalah, 2009 {{COBISS|ID=245904640}} === Pripovedništvo za mladino === ==== Zbirke pravljic ==== * ''Miška spi'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=8669953}} * ''Take živalske'', Borec, Ljubjana, 1973 {{COBISS|ID=2652161}} * ''Vrček se razbije'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975 {{COBISS|ID=9129473}} * ''Glavni petelinček'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976 {{COBISS|ID=9308417}} * ''Vrtirepov koledar: 1977'', Partizanska knjiga, Ljubljana, 1976 {{COBISS|ID=19116801}} * ''Pravljice iz mačje preje'', Borec, Ljubljana, 1980 {{COBISS|ID=2657537}} * ''Mačja preja'', Mladika, Ljubljana, 1992 {{COBISS|ID=32244992}} * ''Smetiščni muc in druge zgodbe'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 {{COBISS|ID=104616192}} * ''Svetlanine pravljice = Svetlana's fairytales'', Miš, Dob pri Domžalah, 2008 {{COBISS|ID=241976832}} *''Zlata mačja preja'' (2014, izbor) === Slikanice === * ''[[Zajček gre na luno]]'', Partizanska knjiga, Ljubljana, 1973 {{COBISS|ID=3432456}} * ''[[Aladinova čudežna svetilka]]'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974 {{COBISS|ID=18775809}} * ''Pekarna Mišmaš'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974 {{COBISS|ID=189513}} * ''Škrat Kuzma dobi nagrado'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974 {{COBISS|ID=18746369}} * ''Kam pa kam, kosovirja?'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975 {{COBISS|ID=1111048}} * ''[[Skozi mesto]]'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975 {{COBISS|ID=9115649}} * ''[[Sapramiška]]'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976 {{COBISS|ID=18954753}} * ''Mačja predilnica'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978 {{COBISS|ID=301086}} * ''[[Gal v galeriji]]'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981 {{COBISS|ID=18360832}} * ''Črni muc, kaj delaš?'', 1987{{COBISS|ID=2672898}} * ''[[Kaj bi miška rada]]'', 1987 {{COBISS|ID=2673410}} * ''"Poprtnjački"'', 1987 {{COBISS|ID=22247937}} * ''[[Medena pravljica]]'', 1995 {{COBISS|ID=48598784}} * ''Tacamuca'', 1995 {{COBISS|ID=53521408}} * ''[[Kokijeve pesmice in pobarvanke]]'', 1996 {{COBISS|ID=57973760}} * ''[[Maček Mačkursson]]'', 1997 {{COBISS|ID=65732608}} * ''[[Sovica Oka]]'', 1997 {{COBISS|ID=65729024}} * ''[[Pod medvedovim dežnikom]]'', 1998 {{COBISS|ID=4493877}} * ''[[Smetiščni muc in druge zgodbe]]'', 1999 {{COBISS|ID=104616192}} * ''[[Strahopetko]]'', 1999 {{COBISS|ID=78386432}} * ''[[Strahec v galeriji]]'', 2003 {{COBISS|ID=124647424}} * ''[[Živalska olimpijada]]'', 2004 {{COBISS|ID=213668608}} * ''[[Mali parkelj Malič]]'', 2005 {{COBISS|ID=221281536}} * ''[[Vila Malina]]'', 2005 {{COBISS|ID=222520832}} * ''[[Coprniški muc: pesnitev-coprnitev]]'', 2008 {{COBISS|ID=238920448}} * ''[[Replja]]'', 2008 {{COBISS|ID=238193920}} * ''[[Šuško in gozdni dan]]'', 2008 {{COBISS|ID=240669952}} * ''[[Kokoška Emilija]]'', 2009 {{COBISS|ID=243183872}} * ''[[Balada o Sneguročki]]'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 2012 {{COBISS|ID=259477248}} === Avtorski prevodi in priredbe === *''[[Picko in Packo]]'', prevod [[Wilhelm Busch|Buscheve]] slikanice ''Max und Moritz'', Založništvo tržaškega tiska, 1980 {{COBISS|ID=5665536}} *''[[Maček Mačkursson]]'', prevod dela [[Jólakötturinn Hallveig Thorlacius|Jólakötturinn Hallveiga Thorlaciusa]], Mladinska knjiga, 1997 {{COBISS|ID=65732608}} *''[[Strahopetko]]'', prevod dela [[Fünfter sein Ernst Jandl|Fünfter sein Ernsta Jandla]], Mladinska knjiga, 1999 {{COBISS|ID=78386432}} === Prevodi v druge jezike === *''[[Џуџето Кузма доби награда]]'', prevod dela Škrat Kuzma dobi nagrado, Mladinska knjiga Skopje, Skopje, 2011. Prevod Darko Spasov, ilustracije Tomaž Lavrič. == Diskografija == === Albumi === * ''[[Nočni šanson]]'', 1984 (Dokumentarna) * ''[[Dajdamski portreti]]'', 1985 (Dokumentarna) * ''[[Pelin žena]]'' (skupaj z [[Dennis Gonzalez|Dennisom Gonzalezom]]), 1986 (Brut) {{COBISS|ID=1408311}} * ''Pelinov med'',1986; * ''Večerni šansoni'' (1990; 2014 (Sanje) (obnovljen ponatis) * ''Nočni šansoni; Dajdamski portreti'', 1998 (VinilMania) (ponatis) {{COBISS|ID=2207036}} * ''Namesto rož'', 1999 (VinilMania) {{COBISS|ID=8253751}}, 2014 (Sanje) (obnovljen ponatis) * ''Pelinov med & Pelin žena'' 1999 (VinilMania) (ponatis) == Priznanja, nagrade in odlikovanja == === Priznanja === * [[Seznam častnih meščanov Ljubljane|Naziv častne meščanke Ljubljane]]<ref>[http://www.delo.si/novice/slovenija/makarovicevi-in-sepetu-naziv-castni-me-can.htmlMakarovičevi in Sepetu naziv častni meščan, Delo, 2011] </ref> (2011; januarja 2021 se ji je odpovedala) ===Nagrade=== * jugoslovanska nagrada [[Sterijino pozorje]] v [[Novi Sad|Novem Sadu]]<ref>[http://www.pozorje.org.rs/arhiva/index1968.htm Sterijino pozorje]</ref> (1968) * za pesniški list Vojskin čas (1973, 1975) * jugoslovanska nagrada [[Zmajeve dječje igre]] (1975) * [[nagrada Prešernovega sklada]] (za pesniški list Vojskin čas) (1976) * [[Janusz Korczak Honour List]] (1987) * [[Jenkova nagrada]] (1994) * [[Častna lista IBBY]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.ibby.si/index.php/int-ibby/nagrade/castna-lista |title=Častna lista IBBY |accessdate=3. 11. 2012}}</ref> (1994) * [[Prešernova nagrada]] (2000, zavrnila) * [[Viktor (nagrada)|viktor]] za življenjsko delo (2002) * [[Levstikova nagrada]] (za življenjsko delo) (2011) * [[Zlatnik poezije]] (2012) *[[Ježkova nagrada]] (2021) ===Odlikovanja=== * [[Seznam nosilcev reda za zasluge Republike Slovenije#Zlati red za zasluge|Zlati red za zasluge Republike Slovenije]]<ref>[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/8F535F5F6AF71397C12575AD00581765?OpenDocument Predsednik odlikoval Svetlano Makarovič, 5. 5. 2009]</ref> (2009) == Opombe == {{Opombe|2}} == Literatura == * [http://www.jezikinslovstvo.com/pdf/2005-03-04-Razprave-Dragica-Haramija.pdf Dragica Haramija, Pregled sodobne slovenske mladinske proze, Jezik in slovstvo, 2005, let. 50, številka 3–4] * Enciklopedija Slovenije 6, Mladinska knjiga, 1992 {{COBISS|17411}} * Ilc, Andrej: Svetlana Makarovič, Slovenska sekcija IBBY, Ljubljana, 1998 {{COBISS|10771257}} * {{navedi revijo |author=Novak Popov, Irena| url=http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sr/2006-04/pdf/SR_2006_4_017.pdf |title=Ustvarjalnost kontroverzne umetnice Svetlane Makarovič |journal=Slavistična revija |year=2006 |volume=54 |issue=4 |pages=711 – 725}} * mag. Darja Lavrenčič Vrabec (Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Mestna knjižnica Ljubljana): Bibliografija knjižnih izdaj za otroke in mladino Svetlane Makarovič (iz knjige ''Svetlanine pravljice''), Miš, 2008 {{COBISS|241976832}} * Matjaž Hočevar: Bibliografija Svetlane Makarovič (iz knjige ''Bo žrl, bo žrt''), Založba Mladinska knjiga, 1998 {{COBISS|75903232}} * Novak-Popov, Blažić, Rupert, Svet, svet Svetlana: Razstavna dvorana NUK, 2009 {{COBISS|243608576}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikinavedek}} {{Wikivir-avtor}} * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='keywords%3dsvetlana+makarovi%C4%8D'&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-RM5BZX8F Alojz Ihan, intervju: Svetlana Makarovič, Sodobnost (1963-), 1996, letnik 44, številka 5] * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dsvetlana+makarovi%c4%8d'&pageSize=20 Digitalna knjižnica Slovenije] * [http://www.lgl.si/index.php/predstave/predstava/sapramishka/ LGL, Sapramiška] * [http://www.mladina.si/tednik/200503/clanek/nar-kdo_je_kdaj--ursa_matos/ Mladina, 17. januar 2005 Biografska skica, »Svetlana Makarovič, Tista prva dama slovenske poezije, ki rada šokira«, 2005, Urška Matos] * [http://www.youtube.com/watch?v=wZv4azjEq7A&feature=related Svetlana Makarovič, Pozdravljena luna, youtube] * [http://www.delo.si/clanek/75611/ Svet...svet...Svetlana, razstava v NUK-u ob 70. letnici rojstva] {{-}} {{Svetlana Makarovič}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{JenkoviNagrajenci}} {{CastniZnakSvobodeSLO}}{{Ježkovi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Makarovič, Svetlana}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski šansonjerji]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Svetlana Makarovič|*]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja|Makarovič, Svetlana]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Prejemniki viktorja za življenjsko delo]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] 5l660cv0omhf2bjaeb9gti7cmoou199 0 52442 5737206 5714953 2022-08-20T07:19:58Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Planinska koča | image = BlejskaKoca1.jpg | caption = Blejska koča pozimi | AC_hut = PZS | locmapin = Slovenija | naslov = Krnica 99 | kraj = Zgornje Gorje | višina = 1630 m | pogorje = Julijske Alpe | dostop = * iz Medvedove konte na Pokljuki 0.30 h * iz Krnice čez Kranjsko dolino in planino Javornik 5 h | vzponi = * [[Debela peč]] (2014 m), 1.30 h * [[Viševnik]] (2050 m), 2 h | bližnje koče = * Šport hotel, Pokljuka 2 h | lastnik = | upravljavec = [[Planinsko društvo Bled]] | trenutni najemnik = | čas odprtja = od 18. novembra dalje: odprto od petka do nedelje, sicer odprto | način oskrbovanja = | drugo ime = | prejšnje ime = | vrsta = [[planinska koča]] | kategorija = | nadstropja = | ležišča = 36 | drugo = umivalnica s prho in toplo vodo | zimska soba = ne | arhitekt = | začetek gradnje = | izvajalec del = | zgrajeno = | uradna otvoritev = 6. junija 1951 | obnovljeno = 6. avgusta 1978 | porušeno = | ime 1 = | upravljavec 1 = | arhitekt 1 = | začetek gradnje 1 = | izvajalec del 1 = | zgrajeno 1 = | uradna otvoritev 1 = | obnovljeno 1 = | porušeno 1 = | splet = http://pd-bled.si/blejska-koca-na-lipanci-1630-m/ }} [[Slika:BlejskaKoca2.jpg|thumb|right|250 px|Blejska koča poleti]] [[Slika:Blejska koča na Lipanci.JPG|thumb|right|250 px|Lipanska planina z Blejsko kočo]] [[File:Blejska koča na Lipanci 20171010 102956.jpg|thumb|Blejska koča jeseni]] '''Blejska koča na Lipanci''' (1630 m) je [[planinska postojanka]], ki stoji na planini ''Lipanci'' nad [[Pokljuka|pokljuškimi]] gozdovi, na JV pobočju ''Lipanskega vrha''. == Zgodovina == Prvotna koča je bila odprta [[6. junij]]a [[1951]] v prenovljeni pastirski koči. Planinsko društvo Bled je od blejskih kmetov pastirsko kočo odkupilo leta 1976. Preuredili in povečali so jo v planinsko postojanko [[6. avgust]]a [[1978]]. Upravlja jo [[Planinsko društvo Bled]]. == Zanimivosti == Koča je odprta v poletni planinski sezoni, občasno pa tudi pozimi. V gostinskem delu je 30 sedežev, v klubskem pa še 45. Ima 3 sobe z 12 posteljami ter skupna ležišča za 36 planincev. Ima tudi stranišče, umivalnico in prho s toplo vodo, za ogrevanje služijo kmečke peči, ima pa tudi elektriko. Je zelo priljubljena postojanka v vseh letnih časih, še posebej pa v času sezone turnega smučanja. == Dostopi == * ½h: iz ''Medvedove konte'' na Pokljuki (ca. 1420 m) do koder se pripelje z avtom po gozdni cesti; * 2h: z ''[[Rudno polje|Rudnega polja]]'' na [[Pokljuka|Pokljuk]]i (1347 m); * 2h in 15 min: od ''Šport Hotela'' na Pokljuki, mimo ''[[Javorniška planina|Planine Javornik]]'' (1292 m); == Prehod == * 5h: do [[Vodnikov dom na Velem polju|Vodnikovega doma na Velem polju]] (1817 m) čez pobočja Draških vrhov in Studorski preval; * 3½h: od [[Kovinarska koča v Krmi|Kovinarske koče v Krmi]] (870 m), čez ''Lipanska vrata'' (1898 m) - zahtevna pot; * 4h: planinska koča Jeseniško-Bohinjskega odreda na Uskovnici (1154 m) po pobočjih Lipanskega in Debelega vrha, čez Srenjski preval == Vzponi na vrhove == * 1½h: [[Debela peč]] (2014 m) * 1h: [[Lipanski vrh]] (1965 m) * 2½ h: [[Mali Draški vrh]] (2132 m) * 2 h: [[Viševnik]] (2050 m) == Galerija == Pogledi z Mrežic, gore nad Blejsko kočo <gallery> Slika:Lipanca-razgled.jpg|Pogled na Ljubljansko kotlino Slika:Lipanca-razgled4(Triglav).JPG|Pogled proti Triglavu Slika:Lipanca-razgled2.jpg|Pogled proti zahodu Slika:Lipanca-razgled(Krma).jpg|Pogled v dolino Krme Slika:Lipanca-razgled3.jpg|Pogled proti jugovzhodu Slika:Blejska koča na Lipanci Spomenik NOB Slovenija 20171010 132938.jpg|Spomenik NOB 200m pred kočo, ob poti. Slika:Blejska koča na Lipanci Spomenik NOB Slovenija 20171010 132932.jpg|Spomenik NOB 200m pred kočo, ob poti. </gallery> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih planinskih postojank]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Bled Lodge at Lipanca|Blejska koča na Lipanci}} * [http://maps.google.com/?ie=UTF8&t=k&om=1&ll=46.375352,13.927816&spn=0.002084,0.004334&z=18 Satelitska slika na Google maps] * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=76 Blejska koča na Lipanci - Hribi.net] * [http://www.pzs.si/koce/koca.php?id=26&selection=0 www.pzs.si] Blejska koča na Lipanci [[Kategorija:Slovenske planinske postojanke v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Pokljuka]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1951]] [[Kategorija:Planinske koče]] r21i4vd9qfqn2qutzm3vwbq12ta28fh 0 52631 5737197 5714948 2022-08-20T07:19:36Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Planinska koča | image = Dom Valentina Stanicha pod Triglavom - v ozadju Rjavina.jpg | caption = Dom Valentina Staniča z Rjavino v ozadju | AC_hut = PZS | locmapin = Slovenija | naslov = Triglavska cesta 94, | kraj = Mojstrana | višina = 2332 m | pogorje = Julijske Alpe | dostop = [[Aljažev dom v Vratih]] 4.30 h | vzponi = * [[Begunjski vrh]] (2461 m), 0.30 h * [[Cmir]] (2393 m), 2 h * [[Rjavina]] (2532 m), čez ''Dovška vrata'' 2 h | bližnje koče = * [[Triglavski dom na Kredarici]] 1 h | lastnik = | upravljavec = [[Planinsko društvo Javornik Kor. Bela]] | trenutni najemnik = | čas odprtja = | način oskrbovanja = | drugo ime = | prejšnje ime = | vrsta = [[planinska koča]] | kategorija = | nadstropja = | ležišča = 96 | drugo = umivalnica z mrzlo vodo | zimska soba = 2 | arhitekt = | začetek gradnje = | izvajalec del = | zgrajeno = | uradna otvoritev = 30. junija 1887 | obnovljeno = 25. avgusta 1963 | porušeno = | ime 1 = Deschmannhaus | upravljavec 1 = kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva | arhitekt 1 = | začetek gradnje 1 = | izvajalec del 1 = | zgrajeno 1 = | uradna otvoritev 1 = 30. junija 1887 | obnovljeno 1 = | porušeno 1 = | splet = }} '''Dom Valentina Staniča pod Triglavom''' (2332 m) je [[planinska postojanka]], ki stoji na planoti med [[Begunjski vrh|Begunjskim vrhom]], Visoko [[Vrbanova špica|Vrbanovo špico]], [[Rjavina|Rjavino]] in [[Rž, gora|Rž]]jo. Imenovana je po [[Slovenci|slovenskem]] [[duhovnik]]u in [[seznam slovenskih alpinistov|alpinistu]] [[Valentin Stanič|Valentinu Staniču]]. Prvotno kočo ''Deschmannhaus'' poimenovano po [[Dragotin Dežman|Dragotinu Dežmanu]], slovenskemu [[politika|politiku]] in [[zgodovinar]]ju, je [[30. junij]]a [[1887]] postavilo [[nemško-avstrijsko planinsko društvo]] (DÖAV). Koča je bila obnovljena in povečana [[25. avgust]]a [[1963]]. Dom upravlja [[PD Javornik - Koroška Bela]]. V obdobju 1964-1970 so dom posodobili in za zimske obiskovalce usposobili poleg doma manjšo kočo. Leta 1989 so nad ravno streho postavili ostrešje; na podstrešju so pridobili nova ležišča. Leta 1993 so vključili mobitel. V dveh gostinskih prostorih je 60 sedežev s točilnim pultom; 46 postelj je v 10 sobah, na skupnem ležišču pa še 55 ležišč; v zimski sobi sta 2 ležišči, V koči je WC in umivalnica z mrzlo vodo, zunaj pa suho stranišče; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; voda kapnica, agregat in fotovoltaični sistem za elektriko, == Dostopi == * 4½: iz ''Lengarjevega rovta'' v [[Kot, dolina|Kotu]], skozi Pekel * 4½h: od [[Aljažev dom v Vratih|Aljaževega doma v Vratih]] (1015 m), po ''Tominškovi poti'' * 5h: od Aljaževega doma Vratih (1015 m), po poti ''čez Prag'' * 5h: od [[Kovinarska koča v Krmi|Kovinarske koče v Krmi]] (870 m), mimo ''Apnenice'' * 3h: od [[Vodnikov dom na Velem polju|Vodnikovega doma na Velem polju]] (1817 m), čez ''Konjski preval'' == Prehod == * 1h: do [[Triglavski dom na Kredarici|Triglavskega doma na Kredarici]] (2515 m) == Vzponi na vrhove == * ½h: [[Begunjski vrh]] (2461 m) * 2h: [[Cmir]] (2393 m) * 2h: [[Rjavina]] (2532 m), čez ''Dovška vrata'' * 2h: Rjavina (2532 m), mimo Pekla * grebensko prečenje: [[Spodnja Vrbanova špica]] (2299 m) - [[Visoka Vrbanova špica]] (2408 m), z začetkom v Peklu ali v obratni smeri, skupaj 4h == Glej tudi == * [[Slovenska planinska pot#Julijske Alpe|Slovenska planinska pot]] * [[seznam slovenskih planinskih postojank]] == Zunanje povezave == * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=203 Dom Valentina Staniča - Hribi.net] * [http://www.pzs.si/index.php?stran=Seznam%20ko%E8&koca_id=23 www.pzs.si] Dom Valentina Staniča {{Julijske Alpe}} {{Zgradbe v Sloveniji nad 2000 metri}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Slovenske planinske postojanke v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1887]] [[Kategorija:Planinske koče]] [[Kategorija:Triglav]] elp4icocb8r9g5vjctjekhspda74ts1 0 53982 5737202 5718990 2022-08-20T07:19:50Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Planinska koča | image = Dom v Tamarju.jpg | caption = Planinski dom Tamar | AC_hut = PZS | locmapin = Slovenija | naslov = Rateče 168 | kraj = Rateče - Planica | višina = 1108 m | pogorje = Julijske Alpe | dostop = po cesti iz Planice 1 h | vzponi = * [[Jalovec]] (2645 m), čez Kotovo sedlo, 5.30 h * [[Srednja Ponca]] / Ponza di Mezzo (2230 m), 3.30 h * [[Slemenova špica]] (1909 m), pod Mojstrovkami, 2.30 h * [[Mala Mojstrovka]] (2333 m), po Hanzovi, 4.00 h * [[Mangart]]/Monte Mangart (2679 m), preko Kotovega sedla, 7.00 h | bližnje koče = | lastnik = Agrarna skupnost Rateče Planica | upravljavec = | trenutni najemnik = Vesna Rateče d.o.o. | čas odprtja = stalno odprt | način oskrbovanja = | drugo ime = | prejšnje ime = | vrsta = [[planinska koča]] | kategorija = | nadstropja = | ležišča = 51 | drugo = umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo | zimska soba = | arhitekt = | začetek gradnje = | izvajalec del = | zgrajeno = | uradna otvoritev = | obnovljeno = 1957 | porušeno = | ime 1 = zavetišče v Zelju pod izvirom Nadiže | upravljavec 1 = agrarne skupnosti pod okriljem radovljiške podružnice SDP | arhitekt 1 = | začetek gradnje 1 = | izvajalec del 1 = | zgrajeno 1 = 1899 | uradna otvoritev 1 = 3. septembra 1899 | obnovljeno 1 = | porušeno 1 = 1903/1904 (plaz) | ime 2 = | upravljavec 2 = Rateško-Planiška podružnica SPD | arhitekt 2 = | začetek gradnje 2 = | izvajalec del 2 = | zgrajeno 2 = 15. novembra 1936 | uradna otvoritev 2 = | obnovljeno 2 = | porušeno 2 = | splet = }} '''Planinski dom Tamar''' (1108 m) je [[planinska postojanka]], ki stoji na začetku [[Tamar, Julijske Alpe|Tamarja]], v zgornjem delu [[Planica|Planiške doline]] in je izhodišče poti za ture na ''Mojstrovke'', ''Jalovec'' in ''Rateške Ponce''. Poleg tega je dom tudi izhodišče za plezalne vzpone v severni steni [[Travnik]]a. V bližini se nahaja izvir [[Nadiža, Tamar|Nadiže]], ki kmalu ponikne, na dan pa pride pri [[Zelenci]]h kot izvir [[Sava Dolinka|Save Dolinke]]. Ob poti na ''Sleme'' le v oddaljenosti 0.30 h od doma [[slap Črna voda]]. Prvotna koča je bila zgrajena [[3. september|3. septembra]] [[1899]]. Sedanji dom je bil najprej preurejen iz pastirske koče [[15. november|15. novembra]] [[1936]], ki jo je prevzela Rateško-Planiška podružnica SPD od agrarne skupnosti. Zraven koče je postavila meteorološko postajo, oskrbnica pa je trikrat na teden pošiljala vremenska poročila. Po drugi svetovni vojni je bila koča nacionalizirana in v slabem stanju, za popravila so bila potrebna velika sredstva. Malo PD Rateče jo je leta 1957 predalo Akademskemu planinskemu društvu iz Ljubljane, ki jo je uredilo, zgradilo vodovod in napeljalo telefon. Leta 1965 je dom prevzelo Planinsko društvo Medvode, ki ga je temeljito obnovilo. Leta 1968 so iz Planice napeljali električni vod. Ponovno so dom temeljito obnovili leta 1984. Pri gradnji vodovoda, telefona in električnega voda je bila neprecenljiva pomoč tudi takratnih vojaških oblasti za potrebe vojašnice v Tamarju. Po zaključku denacionalizacijskega postopka sta [[Planinska zveza Slovenije]] in [[Planinsko društvo Medvode]] 25. aprila 2013 podpisala dogovor, po katerem je Dom v Tamarju prešel pod okrilje Agrarne skupnosti Rateče Planica. Dom je stalno odprt. V dveh gostinskih prostorih je 67 sedežev s točilnim pultom. Pred domom je 50 sedežev; v 12 sobah je 31 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 20 ležišč. Dom ima WC, umivalnico in prho s toplo in mrzlo vodo; gostinske in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tu je tekoča voda, elektrika, telefon. == Dostop == * 6 km iz [[Rateče|Rateč]] ([[Kranjska Gora]]) * 1h: od Planiških skakalnic == Prehodi == * 3h: do [[Bivak na Kotovem sedlu|Bivaka na Kotovem sedlu]] * 3h: do [[Tičarjev dom na Vršiču|Tičarjevega doma na Vršiču]] (1618 m), čez ''Grlo'' * 3½h: do Tičarjevega doma na Vršiču, čez ''Sleme'' * 6-7h: do [[Zavetišče pod Špičkom|Zavetišča pod Špičkom]] (2064 m), čez ''Jalovško škrbino'' == Vzponi na vrhove == [[Slika:Tamar Planinske smeri Dom v Tamarju Slovenija.jpg|sličica|left|Tamar. Planinske smeri. Znak je postavljen zadaj, za domom v Tamarju.]] * 6h: [[Jalovec]] (2645 m), čez ''Jalovško škrbino'' * 6h: Jalovec (2645 m), mimo Bivaka na Kotovem sedlu * 4-4½h: [[Mala Mojstrovka]] (2332 m) - [[Velika Mojstrovka]] (2366 m), čez Sleme * 2½h: [[Slemenova Špica]] (1911 m) * 4h: [[Visoka Ponca|Srednja Ponca]] (2228 m) ** +2h: [[Strug]] (2265 m) ** +1h: [[Visoka Ponca]] (2274 m) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih planinskih postojank]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Tamar Lodge|Dom v Tamarju}} * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=286 Dom v Tamarju - Hribi.net] * [http://www.pzs.si/koce/koca.php?id=11&selection=0 www.pzs.si] Dom v Tamarju [[Kategorija:Slovenske planinske postojanke v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1899]] [[Kategorija: Planinske koče]] ktt4zvq35a44alj9y77wp2aagocu8a7 4 60619 5736645 5249163 2022-08-19T17:51:06Z FMSky 201090 ([[Commons:Commons:GlobalReplace|GlobalReplace v0.6.5]]) wikitext text/x-wiki '''[[21. december]]: zimski [[solsticij]] ''' <div style="float:right;margin-left:0.5em"> [[Slika:Marie Curie (Nobel-Chem).jpg|90px|Marie Curie]] </div> * [[1375]] - umrl je '''[[Giovanni Boccaccio]]''', [[italija]]nski [[pisatelj]] in [[pesnik]] (* [[1313]]). * [[1898]] - '''[[Pierre Curie|Pierre]]''' in '''[[Marie Curie]]''' <small>(na sliki)</small> sta odkrila [[radij]]. * [[1913]] - v [[časopis]]u ''New York World'' je izšla prva znana '''[[križanka]]''' avtorja [[Arthur Wynne|Arthurja Wynna]]. * [[2007]] - Slovenija skupaj s še osmimi državami začne izvajati '''[[Schengenski sporazum]]'''. [[19. december]] &ndash; [[20. december]] &ndash; [[22. december]] &ndash; [[23. december]]<noinclude>[[af:Wikipedia:Uitgesoekte herdenkings/21 Desember]] {{Izbrane obletnice}} [[Kategorija:Izbrane obletnice|D1221]] </noinclude> eaahwsqiuohfi6hmnen6v0jellca6hf 0 63685 5736759 5607224 2022-08-20T06:42:08Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija javne uprave|slika=Sta logo osnovni.jpg|druga_imena=STA|drzavni_okvir=[[Republika Slovenija]]|datum_nastanka=|status_organa=Neodvisen organ|sedez=Tivolska 48<br>1000 Ljubljana|temeljne_naloge=|generalni_direktor=[[Igor Kadunc]]|namestnik=|stevilo_usluzbencev=|predhodnik_organa=|mednarodno=|spletna_stran= {{Uradno spletno mesto|https://www.sta.si/}}}}'''Slovenska tiskovna agencija''' (kratica: '''STA''') je slovenska nacionalna tiskovna agencija, ustanovljena junija 1991. Edini ustanovitelj in družbenik STA je [[Republika Slovenija]]. STA poroča o dogajanju v Sloveniji in po svetu v slovenskem in angleškem jeziku.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA|url=http://agencija.sta.si/o-agenciji|website=agencija.sta.si|accessdate=2021-05-03}}</ref> STA je vodilni slovenski ponudnik medijskih vsebin za domačo{{Navedi vir}} in tujo javnosti; angleški servis STA je vodilni slovenski dnevni informativni servis v angleškem jeziku.<ref name=":0" /> STA v skladu z zakonom o STA, aktom o ustanovitvi STA in zakonom, ki ureja področje medijev, opravlja javno službo zagotavljanja informacij v slovenskem jeziku o dogodkih v Sloveniji in po svetu za potrebe slovenske javnosti, Slovencev po svetu in slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah ter informacije o dogajanju v Sloveniji v angleškem jeziku za potrebe domače in tuje javnosti in medijev.{{Navedi vir}} STA poleg opravljanja javne službe opravlja tudi tržno dejavnost, s čimer ustvarja pomemben delež prihodkov podjetja.<ref name=":0" /> STA je članica Evropskega združenja tiskovnih agencij (EANA), Mednarodnega tiskovnega telekomunikacijskega sveta (IPTC), in sodeluje v regionalnih združenjih tiskovnih agencij AMAN in ABNA, poleg tega pa je partnerica vseh pomembnejših svetovnih agencij.{{clarify|date=May 2021 |reason= |razlog=Kakšnih? Katerih?|pre-text=}}<ref name=":0" /> == Pregled == STA je družba z omejeno odgovornostjo v popolni lasti Republike Slovenije, ki je ustanovitelj STA. Statut in delovanje STA ureja poseben zakon - Zakon o Slovenski tiskovni agenciji (ZSTAgen) - ki je stopil v veljavo julija 2011. STA je med drugim zakonsko zavezana zagotavljati "javno službo stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Sloveniji in po svetu za potrebe javnosti v Sloveniji in zunaj njenih meja, tako v slovenskem kot v angleškem jeziku".<ref name=":0" /> V STA deluje prek 80 novinarjev in sodelavcev. STA je osnovana v Ljubljani z dopisništvi po Sloveniji in po svetu. Med naročniki STA v tujini so tuje tiskovne agencije, tuja veleposlaništva in gospodarske družbe.<ref name=":0" /> Arhiv STA zaobsega prek 2 milijona novic, 500.000 fotografij in 70.000 tonskih posnetkov.<ref name=":0" /> Glede na izračune STA četrtina spletnih novic v Sloveniji delno ali v celoti temelji na vsebinah STA (oz. pribljižno tretjina spletnih vsebin osrednjih nacionalnih in regionalnih novičarskih spletnih medijev).<ref>{{Navedi splet|title="Četrtina spletne novičarske produkcije v Sloveniji temelji na STA"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cetrtina-spletne-novicarske-produkcije-v-sloveniji-temelji-na-sta/582659|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-11|language=sl}}</ref> === Financiranje === Okoli 60 % prihodkov STA predstavljajo državna sredstva.<ref name="necenzurirano.si">{{Navedi splet|title=Nova Janševa taktika, kako na kolena spraviti STA|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/nova-janseva-taktika-kako-na-kolena-spraviti-sta-840107|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Povečuje se pomen sredstev, ki jih STA ustvari s tržno dejavnostjo.<ref name=":0" /> == Dejavnost in storitve == STA je leta 2006 vzpostavila lastni foto servis, leta 2009 pa radijski servis (namenjen potrebam radijskih postaj). STA vsebine deli na večjih spletnih straneh, kot so Facebook, Twitter, Google+ in Youtube.<ref name=":0" /> === Storitve === {{brez virov|razdelek|datum=maj 2021}} '''Splošni servis STA v slovenskem jeziku''' Splošni servis STA v slovenskem jeziku je eden osnovnih in najbolj izčrpnih virov informacij za slovenske in tuje medijske hiše, državne ustanove, diplomatska predstavništva, podjetja, nevladne organizacije in druge naročnike. V okviru splošnega servisa v slovenskem jeziku STA vsak dan posreduje do 300 novic, ki jih pripravljajo novinarji notranjepolitičnega, gospodarskega, zunanjepolitičnega, evropskega, kulturnega in športnega uredništva ter dopisniki po Sloveniji in v tujini. Novice in drugi prispevki v okviru splošnega servisa so razdeljeni v kategorije Slovenija, Evropska unija, svet, gospodarstvo, kultura, šport, zdravstvo, izobraževanje in znanost, kronika ter zanimivosti. Splošni servis vključuje tudi dnevne in tedenske napovedi dogodkov, dnevne in tedenske preglede dogodkov, sporočila uredništvom, pregled tiska, aktualne prometne informacije o stanju na slovenskih cestah in informacije o vremenskih razmerah v Sloveniji in Evropi. '''Splošni servis STA v angleškem jeziku''' Servis STA v angleškem jeziku je dnevni vir poročil o aktualnih dogodkih, povezanih s Slovenijo, v angleškem jeziku. Ekipa novinarjev in prevajalcev pripravi dnevno do 50 novic, tem, intervjujev, pregledov tiska in drugih prispevkov, ki ponujajo celovit in sproten vpogled v dogajanje v politiki, gospodarstvu, družbi, znanosti, kulturi in športu. Poleg dogajanja v Sloveniji servis spremlja mednarodno dejavnost Slovenije (še posebej v okviru [[Evropska unija|Evropske unije]], jugovzhodne Evrope in mednarodnih organizacij). Velik poudarek je namenjen tudi gospodarski politiki Slovenije in aktivnosti slovenskih podjetij na domačem in tujih trgih. '''Foto servis STA''' Foto servis dnevno zagotavlja fotografije najpomembnejših političnih, gospodarskih, kulturnih in športnih dogodkov v državi ter fotografije s področja zabave in zanimivosti. Fotografije poleg ekipe fotografov STA pošiljajo tudi ustrezno usposobljeni dopisniki STA iz Slovenije in tujine. STA ima vzpostavljeno tudi širšo mrežo izmenjave fotografij z nekaterimi partnerskimi agencijami. '''Radijski servis STA-R''' Radijski servis STA-R naročnikom nudi tekstovne in zvočne novice, prilagojene zahtevam radijskih postaj oz. potrebam radijskega medija. STA-R je namenjen zagotavljanju uravnoteženih informativnih vsebin. Avdio servis zaobsega informiranje o ključnih dogodkih iz notranje in zunanje politike, gospodarstva, kulture, športa ter ostalih področij in dopolnjuje obstoječi dnevni servis STA. STA-R ustvarjajo novinarji STA s pomočjo dopisniške mreže doma in po svetu. '''STAkrog''' Portal STAkrog poroča o razvoju slovenskega gospodarstva s posebnim poudarkom na razvojnih dosežkih slovenskih podjetij in start-upov. Posebna rubrika je namenjena tudi slovenskim medijem in novostim v slovenski družbi (še posebaj na področju znanosti in inovacij). Portal nudi intervjuje z gospodarstveniki ter akterji na področju razvoja gospodarstva. Na voljo je tedensko obveščanje z izborom vsebin preteklega tedna prek brezplačnega elektronskega biltena, nove vsebine pa so objavljene tudi na Twitter računu @STAkrog. '''MISLI''' Spletna stran MISLI je poseben spletni portal, ki je v celoti posvečen dogajanju v kulturi. Vsebine so dosegljive širokemu krogu spletnih uporabnikov. Podstran, ki jo je sprva sofinanciralo ministrstvo za kulturo, vključuje napovednike dogodkov v kulturi, novice, intervjuje, predstavitve knjižnih novosti, zemljevid slovenskih literatov, ankete, statistične podatke in druge zanimivosti. Stran je dopolnjena s foto in video vsebinami. Bralcem je na voljo tedensko obveščanje o najaktualnejših vsebinah prek spletne pošte. '''Dnevni bilten STA''' Dnevni bilten STA vsebuje strnjen in informativen pregled najaktualnejšega dogajanja doma in v svetu, tematske prispevke o ključnih dogodkih dneva, napovedi dogodkov v Sloveniji in svetu za prihodnji dan ter pregled pisanja tiska in poročanja tujih tiskovnih agencij o Sloveniji. Izhaja v elektronski obliki šestkrat tedensko. '''Servis originalnih sporočil za javnost 'O-STA'''' Servisu O-STA, ki je ločen od splošnega servisa, je namenjen objavljenu sporočil za domačo ali tujo javnost. O-STA je namenjen podjetjem in organizacijam, ki želijo javnost obvestiti o novostih ali spremembah v svoji dejavnosti, izdelkih ali storitvah. STA prek mednarodne mreže OTS se lahko sporočila posreduje v tujino oz. na ciljne trge naročnika. '''STA KLUB''' STA KLUB je projekt, vzpostavljen leta 2009,<ref name=":0" /> pod okriljem katerega STA nekajkrat letno organizira okrogle mize z vidnimi osebnostmi in strokovnjaki. Dogodki so tematsko raznoliki in namenjeni različnim ciljnim javnostim. Namen dogodkov je spodbujanje javnega diskurza o pomembnih družbenih vprašanjih in osveščanje in informiranje slovenske javnosti. Namen STA KLUBA je med drugim krepitev prepoznavnosti STA in odnosov z naročniki in partnerji. '''Kliping STA''' Kliping STA je orodje, s katerim naročnik izbere ključne besede, o katerih želi biti obveščen, filtrirane novice pa nato prejema prek elektronske pošte. Kliping naročniku omogoča hitro avtomatsko obveščanje o izbranih temah. Ciljne javnosti so predvsem podjetja in predstavniki za odnose z javnostmi večjih podjetij in ministrstev. '''Informativni blok STA-AND (Agencijske Novice Dneva)''' Informativni blok STA-AND je vsebinska obogatitev programske zasnove TV medijev in digitalnih oglasnih zaslonov. S pomočjo informativnega bloka lahko ponudniki gledalcem oz. uporabnikom ponudijo ažurne, kratke in jedrnate informacije o aktualnih dogodkih doma in po svetu. Spletna pasica STA-AND je storitev, namenjena vsebinski obogatitvi spletnih strani z aktualnimi novicami dneva, ki jih pripravljajo novinarji STA. '''STA mobilni servis (STA-M)''' Aplikacijo STA-M uporabnikom nudi enostavnejši in preglednejši dostop do vseh novic splošnega servisa STA prek mobilnih naprav (pametnih telefonov in tabličnih računalnikov). Aplikacija STA-M je nekomercialna in je namenjena ozaveščanju uporabnikov o aktualnem dogajanju. STA-M nudi grafični vmesnik prirejen za uporabo na majhnih zaslonih in možnost sprotnega obveščanja o novicah dneva, nujnih novicah, napovedih in sporočilih uredništvom. == Zgodovina == STA je z delovanjem začela 20. junija 1991 (nekaj dni po razglasitvi neodvisnosti Slovenije). Pred tem je v Sloveniji delovala zgolj skupna jugoslovanska tiskovna agencija brez ločene slovenske tiskovne agencije. STA je sprva o dogajanju v Sloveniji obveščala predvsem tujo javnost.<ref name=":0" /> STA je prvo stalno dopisništvo v tujini odprla decembra 1995 v Bruslju. Od tedaj je STA vzpostavil dopisništvi še v Zagrebu in mestu New York. STA je svojo spletno stran vzpostavila oktobra leta 1996. Leta 2001 je novinarka STA Mihela Zupančič prejela nagrado Društva novinarjev Slovenije (DNS) za novinarske dosežke. Maja 2002 se je STA preselila iz prostorov na Cankarjevi ulici v Ljubljani v večje prostore na Tivoljski ulici.<ref name=":0" /> Prva Janševa vlada (2004-2008) je bila deležna očitkov, da je med drugim na vodilne položaje v STA nastavljala osebe, blizu tedaj vladajoči stranki SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Janšev medijski projekt kot zadnje volilno upanje SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042713981|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref> Kot direktorica STA je bila v tem času imenovana Alenka Pavlin,<ref name=":14" /> ki je bila pred tem predstavnica za stike z javnostjo stranke SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Lažni argumenti stranke SDS za podrejanje slovenskih medijev • Pod črto|url=https://podcrto.si/lazni-argumenti-stranke-sds-za-podrejanje-slovenskih-medijev/|website=Pod črto|date=2021-05-06|accessdate=2021-05-07|language=sl-SI}}</ref> Kot urednik notranjepolitične redakcije je bil imenovan tudi Uroš Urbanija, ki naj bi bil prav tako blizu stranki SDS. Pavlin in Urbanija naj bi obvladovala delovanje STA, med drugim prek odgovornega urednika Boruta Meška. Meško in Urbanija naj bi nameravala odpustiti najmanj 10 novinarjev STA, kar so jim preprečile pravne ovire, zaposlila pa naj bi več lojalnih kadrov (nekateri od teh naj tudi ne bi imeli ustreznih delovnih izkušenj). Leta 2007 je 16 novinarjev STA podpisalo novinarsko peticijo zoper cenzuro in politične pritiske. Urbanijo je leta 2020 tretja vlada Janeza Janše imenovala za direktorja UKOM.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Prvak SDS ponovno vpoklical zvestega in uslužnega eksekutorja - Svet24.si|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5e80d4a89255f/prvak-sds-ponovno-vpoklical-zvestega-in-usluznega-eksekutorja|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Julija 2007 je bil za odgovornega urednika STA proti željam kolektiva imenovan Borut Meško. Novinarji STA so ob kandidaturi Meška za odgovornega urednika z 44 glasi za in 4 glasi proti izglasovali nezaupnico, saj ni predstavil podrobnejšega programa o delu STA. Direktorica STA, ki ga je imenovala, je v odzivu na nezaupnico navedla, da bo program pripravljen, ko vlada odobri dodatna finančna sredstva, predvidoma septembra tega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Imenovanje Meška ob manj kot desetodstotni podpori novinarjev|url=https://www.dnevnik.si/255586|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref> Novembra 2009 je novi direktor STA Bojan Veselinovič (ki je funkcijo pričel opravljati aprila tega leta<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Pirnat o primeru Meško: Pieteta ne more biti razlog za poravnavo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirnat-o-primeru-mesko-pieteta-ne-more-biti-razlog-za-poravnavo/235615|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref>) Meška razrešil s funkcije odgovornega urednika in mu posredoval izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji odgovorni urednik STA-ja Borut Meško|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-je-nekdanji-odgovorni-urednik-sta-ja-borut-mesko/230614|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Veselinovič je ob tem kot razlog navedel hujše kršitve obveznosti s strani Meška.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Poravnava v sporu Meško – STA|url=https://zurnal24.si/slovenija/poravnava-v-sporu-mesko-sta-89437|website=zurnal24.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Meško je Veselinoviču očital šikaniranje.<ref name=":8" /> Meško je maja 2020 umrl<ref name=":9" /> zaradi posledic raka.<ref>{{Navedi splet|title=Častna priznanja Boruta Meška|url=https://www.znp.si/castno-priznanje-boruta-meska|website=www.znp.si|accessdate=2021-05-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Borut Meško je umrl zaradi raka, pri čemer je k razvoju bolezni prispeval direktor STA Bojan Veselinovič z dolgotrajnim sprevrženim šikaniranjem|url=https://reporter.si/clanek/izjava-dneva/borut-mesko-je-umrl-zaradi-raka-pri-cemer-je-k-razvoju-bolezni-prispeval-direktor-sta-bojan-veselinovic-z-dolgotrajnim-sprevrzenim-sikaniranjem-683067?fb_comment_id=2021640524551715_2024729394242828|website=Revija Reporter|accessdate=2021-05-04}}</ref> V okviru ugotavljanja nezakonitosti izredne odpovedi je STA izplačala okoli 30.000 €.<ref name=":8" /> Veselinovič je ob tem navedel, da je v vlogi zastopnika delodajalca k poravnavi pristal zaradi pietetnega odnosa do pokojnika in nejgove družine naj bi bila izvedena zaradi pietetnih razlogov.<ref name=":10" /> Veselinovič je kasneje navedel, da o Mekešovem resnem obolenju ob prekinitvi delovnega razmerja ni vedel.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Veselinovič bo zaradi očitkov o umoru tožil Janšo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/veselinovic-bo-zaradi-ocitkov-o-umoru-tozil-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-07|language=sl}}</ref> Odpustitev Mekeša je leta 2021 PV Janša izpostavil kot enega izmed razlogov za zahtevanje odstopa Veselinoviča z mesta direktorja STA.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Janša direktorja STA Veselinoviča pozval k odstopu|url=https://siol.net/novice/slovenija/jansa-direktorja-sta-veselinovica-pozval-k-odstopu-547547|website=siol.net|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Leta 2014 je novinarka STA Irena Joveva prejela nagrado DNS.<ref name=":0" /> Junija 2021 je predsednik republike Borut Pahor naznanil, da namerava STA podeliti predsedniško odlikovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo STA, ki ji vlada odreka plačilo, odlikoval v drugi polovici junija|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pahor-bo-sta-odlikoval-v-drugi-polovici-junija.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-11|language=sl}}</ref> '''<big>Tretja vlada Janeza Janše</big>''' 27. marca 2020 je PV Janša v zapisu na Twitter-ju STA označil za "ventilator za #FakeNews".<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/jjansasds/status/1243667464623394818|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1243667464623394818|website=Twitter|accessdate=2021-05-07|date=27. marec 2020|last=Janša|first=Janez}}</ref> Janša je odgovarjal na vest STA, da je v skupnem pismu slovenskemu notranjemu ministru več mednarodnih organizacij za svobodo medijev izrazilo zaskrbljenost glede varnosti slovenskega novinarja Blaža Zgage, ki se je soočal z groženjami s smrtjo ob poročanju o aktualni vladi.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Sedem organizacij za svobodo medijev zaskrbljeno za varnost novinarja Zgage|url=https://www.sta.si/2745607/sedem-organizacij-za-svobodo-medijev-zaskrbljeno-za-varnost-novinarja-zgage|website=www.sta.si|accessdate=2021-05-07}}</ref> '''Predlog sprememb zakona o Slovenski tiskovni agenciji''' Julija 2020 je vlada predlagala prenovo zakona o Slovenski tiskovni agenciji.<ref name=":1">{{Cite web|title=Odzivi na predloge medijskih zakonov: »Janša že dolgo z vso silo obračunava z javnimi mediji«|url=https://www.dnevnik.si/1042933755|access-date=2021-03-07|website=Dnevnik}}</ref> Predlagatelj je kot cilj sprememb navedel uskladitev zakonske uredbe z evropskimi pravili o transparentnosti financiranja javnih služb in državni pomoči.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=eUprava - Predlog predpisa|url=https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11494|website=e-uprava.gov.si|accessdate=2021-05-03}}</ref> Predlagane spremembe zakona bi pristojnost za imenovanje nadzornikov STA prenesle iz državnega zbora na vlado (kandidate bi predlagalo ministrstvo za kulturo<ref name=":4" />).<ref name=":2">{{Cite web|title=Zaposleni na STA zaskrbljeni nad možnostjo prenosa pod demografski sklad|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zaposleni-na-sta-zaskrbljeni-nad-moznostjo-prenosa-pod-demografski-sklad.html|url-status=live|access-date=2021-03-07|website=www.24ur.com}}</ref> Predlog bi dejavnosti priprave novic za radijske medije, objavo avtorskih fotografij dogodkov in objavo video in zvočnih posnetkov novinarskih konferenc prenesel v tržno dejavnost. Dolžnost financiranja STA bi bila prenešena iz državnega proračuna na sredstva, zbrana s prispevki za RTV (v višini 3 % zbranih prispevkov). Odgovorni urednik STA bi bil po novem imenovan v skadu z določili zakona, ki ureja medije.<ref name=":4" /> Iz člena o načelih neodvisnosti in nepristranskosti bi bilo izločeno določilo, da STA ne sme dejansko ali pravno postati odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web|title=Medijska zakonodaja: Namesto odgovorov na sodobne izzive poskus politične prevlade|url=https://zurnal24.si/slovenija/medijska-zakonodaja-namesto-odgovorov-na-sodobne-izzive-poskus-politicne-prevlade-352388|access-date=2021-03-07|website=zurnal24.si|language=sl}}</ref> Zakonske spremembe bi povečale vladni vpliv nad STA.<ref name=":152">{{Cite web|date=2021-02-16|title=Inside Slovenia’s war on the media|url=https://www.politico.eu/article/slovenia-war-on-media-janez-jansa/|access-date=2021-03-07|website=POLITICO|language=en-US}}</ref> Sprva je bilo za javno razpravo predloga določeno 5 dni, rok pa je bil kasneje podaljašan do 5. septembra.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/med-programskimi-svetniki-rtv-slovenija-tudi-poziv|title=Predlog finančnega in programskega načrta RTVS nasedel na programskem svetu}}</ref> Predlagane spremembe so bile deležene pomislekov vseh treh koalicijskih strank partneric.<ref name=":3" /> '''Načrtovan prenos STA v demografski sklad''' Februarja leta 2021 je odbor DZ za finance sprejel dopolnilo k vladnemu predlogu zakona o ustanovitvi Nacionalnega demografskega sklada,<ref name=":2" /> v okviru katerega je vlada nameravala združiti večino državnega premoženja.<ref>{{Navedi splet|title=Kako si je vlada zamislila demografski sklad?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/kako-si-je-vlada-zamislila-demografski-sklad/537040|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-03|language=sl}}</ref> Dopolnilo bi tako družbo STA preneslo pod okrilje demografskega sklada, ki bi namesto RS postal ustanovitelj in edini družbenik STA.<ref name=":2" /> Vodstvo demografskega sklada bi s tem prevzelo tudi vlogo imenovanja nadzornikov in direktorjev STA,<ref>{{Navedi splet|title=Janševa vlada namerava prevzeti zanjo moteči STA preko demografskega sklada|url=https://www.dnevnik.si/1042948983|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref> za kar je bil glede na veljavno zakonodajo zadolžen državni zbor.<ref name=":2" /> Uredniški kolegij STA, Svet delavcev STA, Zastopstvo STA in Sindikat novinarjev STA so v odzivu na predlog opozorili na nejasnost posledic sprememb in izrazil skrb, da bi lahko spremembe omajale neodvisnost STA, ter pozvali k vključitvi širše strokovne in splošne javnosti v razpravo o spremembah.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Zaposleni na STA zaskrbljeni nad možnostjo prenosa pod demografski sklad|url=http://agencija.sta.si/2866929/zaposleni-na-sta-zaskrbljeni-nad-moznostjo-prenosa-pod-demografski-sklad|website=agencija.sta.si|accessdate=2021-05-04}}</ref> '''Prekinitev državnega financiranje STA in povezano dogajanje''' Janez Janša je po nastopu na funkcijo predsednika vlade v zapisih na Twitter-ju večkrat kritiziral poročanje in delo STA. Med drugim je STA dvakrat označil za "nacionaln[o] sramot[o]" in poročanje STA o protivladnih protestih označil za promoviranje kršilcev odlokov za obvladovanje epidemije koronavirusa.<ref name=":13"/> Oktobra 2020 je Janša v zapisu na Twitter-ju STA označil za nacionalno sramoto, ker je intervju STA z raperjem Zlatkom obsegal več znakov kot poročilo o srečanju Janše z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Kmalu po tem je UKOM na STA naslovil vprašanje, koliko intervjujev s pevci zabavne glasbe je objavil STA.<ref name=":11" /> UKOM je tudi zahteval navedbo števila intervjujev, ki jih je STA opravil z glasbeniki ob izdaji novega albuma in primerjavo dolžin vseh teh intervjujev (ko je kasneje Veselinovič navedel, da je UKOM od STA zahteval pojasnilo o različnih dolžinah člankov, sta ga Urbanija in Janša obtožil laganja, uradni Twitter račun vlade RS pa je izjavo označilo za "fake news"<ref name=":11" />). UKOM je tudi zanimalo, ali protestna izjava uredništva STA (odziv na izjavo PV Janše, potem ko je STA označil za nacionalno sramoto) izraža stališče vseh zaposlenih in koliko takšnih lastnih protestnih izjav je STA napisala in povzemala v zadnjih letih (UKOM je zahtevo pospremil s pripisom, da želijo ugotoviti "[...] ali gre za standardno napako, ki se pogosto pojavlja, ali se je tokrat naredilo izjemo"). UKOM je zahteval tudi pojasnilo kdo, kdaj in kako izvaja pritisk na odgovorno urednico STA, ki je bila sopodpisnica izjave o političnih pritiskih na slovenske medije.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Janša in Urbanija: duet za uničenje STA|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/jansa-in-urbanija-duet-za-unicenje-sta-830275|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> UKOM je po mnenju STA s temi vprašanji posegal v uredniško avtonomijo.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/direktor-sta-veselinovic-zavrnil-navedbe-o-visini-svoje-place.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-04}}</ref> UKOM je od STA zahteval tudi nekatere poslovne podatke, in sicer seznam bruto plač zaposlenih z imeni, pogodbe z naročniki, seznam pogodb z zunanjimi sodelavci, podatke o ceni oglasa in izpisek bančnega prometa podjetja v preteklih 2 letih.<ref name=":13" /> Za tem ko vodstvo STA ni ugodilo zahtevam UKOM po posredovanju poslovnih podatkov in obrazložitev uredniških odločitev (po mnenju STA UKOM ni imel zakonskih pooblastil za zahtevo pridobitve danih podatkov) je vlada prvič v zgodovini RS prenehala s financiranjem STA, in sicer z utemeljitvijo, da STA ni izpolnila svojih pogodbenih dolžnosti. Izpad državnega financiranja, ki je predstavljal okoli polovico prihodkov STA, je ogrozil nadaljnji obstoj STA.<ref name=":152" /> UKOM je z izpolnjevanjem finančnih obveznosti do STA prenehal z oktobrom 2020. Vlada je financiranje STA prekinila konec 30. novembra na dopisni seji s pritrditvijo na odločitev UKOM. Odločitvi ni nasprotovanja izrazil noben minister. Vlada o odločitivi prav tako ni obvestila javnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada želi izstradati STA|url=https://www.dnevnik.si/1042944495|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref> Pravnem stališču STA o prekoračitvi pooblastil UKOM so pritrdili tudi nekateri neodvisni pravniki.<ref>{{Navedi splet|title=STA Ukomu ni dolžna predati vseh dokumentov o poslovanju|url=https://www.mladina.si/203889/sta-ukomu-ni-dolzna-predati-vseh-dokumentov-o-poslovanju/|website=Mladina.si|accessdate=2021-05-04}}</ref> Glede na utemeljitev STA, da UKOM nima pooblastil za zahtevanje poslovne dokumentacije in uredniških pojasnil, je UKOM decembra 2020 Veselinoviča in predhodno direktorico UKOM ovadil zlorabe javnega položaja, saj da potemtakem UKOM ni imel pooblastil za sklepanje pogodb z STA. Hkrati so vložili tudi ovadbe zoper predsednika in dva člana nadzornega sveta STA ter namestnika predsednika STA zaradi opustitve dolžnosti nadzora nad izvrševanjem sklenjene pogodbe, saj da niso ukrepali ob nedovoljenem sklepu pogodbe. Novinarski sindikat je med tem državnemu tožilstvu naznanil domnevo, da je direktor UKOM Urbanija, ker naj bi ta s prekinitvijo financiranja STA zlorabil uradni položaj in prekoračil svoja pooblastila.<ref>{{Navedi splet|title=Ukom z ovadbo nad direktorja STA Veselinoviča|url=https://siol.net/novice/slovenija/ukom-s-kazensko-ovadbo-nad-direktorja-sta-veselinovica-541298|website=siol.net|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Tožilstvo je marca 2021 vse ovadbe zavrglo.<ref>{{Navedi splet|title=Tožilstvo zavrglo ovadbi Urbanije in Veselinoviča glede financiranja STA|url=https://www.vecer.com/slovenija/tozilstvo-zavrglo-ovadbi-urbanije-in-veselinovica-glede-financiranja-sta-10238509|website=www.vecer.com|date=2021-03-24|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref> K obnovitvi financiranja STA so pozvali vsi koalicijski partnerji.<ref>{{Cite web|title=STA: Iz dela koalicije pozivi k rešitvi financiranja javne službe STA|url=https://www.sta.si/2842801/iz-dela-koalicije-pozivi-k-resitvi-financiranja-javne-sluzbe-sta|access-date=2021-03-07|website=www.sta.si}}</ref> Konec leta 2020 je državni zbor k 7. protikoronskemu paketu (PKP7) na predlog koalicijske stranke SMC dodal dopolnilo, ki je vlado zavezovala k poravnavi zapadlih finančnih obveznosti do STA. Vlada kljub veljavnosti zakona do roka, določenega v zakonu (7. januar), sredstev ni izplačala, saj je Evropsko komisijo zaprosila za mnenje, ali bi takšno izplačilo predstavljalo državno pomoč podjetju, ki bi kršila pravila EU o konkurenci. UKOM je ob tem navedel, da bo »[...] zakonsko določen znesek STA nakazan takoj, ko bo Evropska komisija dala pozitivno mnenje.«<ref name="necenzurirano.si"/> EK je 11. januarja navedla, da ni ovir za nadomestno izplačilo STA brez predhodne odobritve komisije<ref>{{Navedi splet|title=STA: Evropska komisija o financiranju STA: Pod določenimi pogoji se lahko nadomestilo tiskovni agenciji dodeli brez predhodne odobritve|url=https://www.sta.si/2853877/evropska-komisija-o-financiranju-sta-pod-dolocenimi-pogoji-se-lahko-nadomestilo-tiskovni-agenciji-dodeli-brez-predhodne-odobritve|website=www.sta.si|accessdate=2021-05-04}}</ref> in da evropska pravila ne smejo služiti za izgovor za prenehanje financiranja tiskovne agencije članice EU. EK je ob tem Slovenijo tudi pozvala k umiku vloge za presojo o financiranju STA.<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Bruselj odobril pomoč STA, Janša meni, da je bil denar že izplačan|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/evropska-komisija-sta-zagotovila-25-milijona-evrov/|website=www.delo.si|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref> Vlada je 14. januarja nato izplačala zaostale obveznosti izhajajoč iz veljavne pogodbe z STA.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska tiskovna agencija po pismu iz Bruslja le prejela zamujena sredstva od Ukoma|url=https://www.vecer.com/slovenija/vlada-po-pismu-iz-bruslja-odobrila-izplacilo-za-slovensko-tiskovno-agencijo-v-okviru-pkp7-10232550|website=www.vecer.com|date=2021-01-14|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref> 27. januarja 2021 je potekla veljavna pogodba za opravljanje javne službe med UKOM-om kot predstavnikom ustanovitelja in STA. UKOM v letu 2021 po prenehanju veljavnosti pogodbe pogodbenega razmerja s STA ni obnovil, s tem pa se je odrekel tudi nadaljnjemu izpolnjevanju<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Sporočilo za javnost v zvezi s Slovensko tiskovno agencijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-02-24-sporocilo-za-javnost-v-zvezi-s-slovensko-tiskovno-agencijo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> zakonske dolžnosti financiranja STA.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Nove razsežnosti spora: Slovenska tiskovna agencija je vladi zaprla dostop do svojih vsebin|url=https://www.metropolitan.si/aktualno/nove-razseznosti-spora-slovenska-tiskovna-agencija-je-vladi-zaprla-dostop-do-svojih-vsebin/|website=Metropolitan.si|date=2021-03-01|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> STA je kljub zapadu pogodbenega razmerja nadaljeval z naslavljanjem računov na UKOM.<ref name=":5" /> Janša in drugi politiki stranke SDS so direktorja STA Veselinoviča obdolžili prejemanja eksorbitantno visoke plače.<ref>{{Navedi splet|title=Po zapisih Janeza Janše in Uroša Urbanije je direktor STA Bojan Veselinovič razkril višino svoje plače|url=https://www.vecer.com/slovenija/po-zapisih-janeza-janse-in-urosa-urbanije-je-direktor-sta-bojan-veselinovic-razkril-visino-svoje-place-10228982|website=www.vecer.com|date=2020-12-03|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref> Janša je npr. sprva delil navedbo, da je Veselinovičeva plača med epidemijo koronavirusa znašala 6.091,60 €, nato pa da 8.500 €. V odzivu je Veselinovič razkril, da v letu 2019 prejemal povprečno mesečno neto plačo v višini 3.409,26 €, v preteklem mesecu (oktober 2020) pa 3.552,27 €.<ref>{{Navedi splet|title=Kako visoka je njegova plača? Direktor STA odgovarja ... - Svet24.si|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5fc91bd0e2776/kako-visoka-je-njegova-placa-direktor-sta-odgovarja|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Februarja 2021 so zaposleni STA v sporočilu za javnost med drugim opozorili, da vladna finančna blokada sredstev ogroža prihodke in službe zaposlenih na STA in s tem tudi socialni položaj njih in njihovih družin.<ref>{{Navedi splet|title=Novinarji STA: Urbanija ogroža naše plače|url=https://www.dnevnik.si/1042949978|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=»Zlobna dejanja Urbanije spravljajo zaposlene in njihove družine v skrajno negotov položaj«|url=https://www.mladina.si/205387/zlobna-dejanja-urbanije-spravljajo-zaposlene-in-njihove-druzine-v-skrajno-negotov-polozaj/|website=Mladina.si|accessdate=2021-05-04}}</ref> STA je vladni administraciji zagotavljala storitve prek enotne tržne pogodbe, ki se je iztekla 31. decembra 2020. UKOM je zavrnil sklenitev nove pogodbe. 1. marca je STA zato prvič po 29 letih vladi zaradi prenehanja izplačil zaprl dostop do vsebin STA. Posameznim državnim organom je bila omogočena sklenitev ločenih pogodb za storitve STA.<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=Vlada prvič po 29 letih nima dostopa do STA|url=https://www.mladina.si/205470/vlada-prvic-po-29-letih-nima-dostopa-do-sta/|website=Mladina.si|accessdate=2021-05-04}}</ref> Ločenih pogodb niso sklenila le ministrstva pod vodstvom ministrov iz vrst SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za kulturo se informira na spletu|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrstvo-za-kulturo-se-informira-na-spletu/|website=www.delo.si|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref> UKOM je v sporočilu za javnost 24. februarja vodstvu STA očitalo pozno dostavo cenika storitev. UKOM je v sporočilu tudi navedel, da je STA "[...] a razliko od preteklih let, ko je vladni administraciji priznaval občutne popuste (cca. 60 %), se je tokrat odločil, da teh popustov ni, posledično pa bo morala vlada stvari dodatno racionalizirati".<ref>{{Navedi splet|title=Sporočilo za javnost v zvezi s Slovensko tiskovno agencijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-02-24-sporocilo-za-javnost-v-zvezi-s-slovensko-tiskovno-agencijo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-05-07|language=sl}}</ref> UKOM je nato v sporočilu za javnost 29. aprila za nesklenitev tržne pogodbe okrivil Veselinoviča ki da je: "[...] z različnimi ravnanji dosegel, da ni prišlo do nove tržne pogodbe med UKOM in STA."<ref name=":17" /> Marca 2021 je PV Janša direktorja STA Veselinoviča pozval k odstopu. Veselinoviča je pri tem označil za politično orožje skrajne levice, ki mora odgovarjati za svoja nezakonita dejanja. Janša je pri tem navedel, da pod Veselinovičevim vodstvom odpuščajo na smrt bolne novinarje in pogosto laž prodajajo kot resnico.<ref>{{Cite web|title=STA: Veselinovič o Janševem pozivu k odstopu: To je nevredno predsednika vlade|url=https://www.sta.si/2876825/veselinovic-o-jansevem-pozivu-k-odstopu-to-je-nevredno-predsednika-vlade|access-date=2021-03-10|website=www.sta.si}}</ref> Marca 2021 je član nadzornega sveta STA Radovan Cerjak s seje nadzornega sveta odnesel izvod pogodbe STA z časnikom Dnevnik. Cerjak je po poročanju Večera takoj po prejetju dokumenta tega pospravil v aktovko in zapustil sejo (Cerjak je bil za svetnika STA imenovan septembra 2020; imenovanju je nasprotoval del opozicije, saj naj bi bil Cerjak posredno povezan s stranko SDS<ref>{{Navedi splet|title=DZ v nadzorni svet STA imenoval Radovana Cerjaka|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dz-v-nadzorni-svet-sta-imenoval-radovana-cerjaka/|website=www.delo.si|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša nad STA z lojalnim odvetnikom Radovanom Cerjakom|url=https://www.dnevnik.si/1042939362|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref>).<ref>{{Navedi splet|title=Janša direktorja STA Veselinoviča pozval k odstopu, nadzornik s seje neuradno odnesel pogodbo med STA in Dnevnikom|url=https://www.dnevnik.si/1042950786|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref> 18. marca 2021 je vlada nadzornemu svetu STA predlagala predčasno razrešitev direktorja Veselinoviča, saj naj bi prišlo do kršitev zakonskih obveznosti. Vlada je ob tem sprejela tudi sklep, da naj notranje ministrstvo preveri, ali so kršitve vsebovale elemente sumov kaznivih dejanj, in naj preveri odgovornost nadzornikov. Vlada je prav tako predlagala nadzor inšpektorja za delo. Veselinovič naj bi bil po navedbah vlade odgovoren za šikaniranje zaposlenih.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada predlaga razrešitev direktorja STA Veselinoviča|url=https://siol.net/novice/slovenija/vlada-predlaga-razresitev-direktorja-sta-veselinovica-548229|website=siol.net|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Aprila 2021 so predsednika nadzornega sveta STA na domu obiskali kriminalisti. Policija je sporočila, da so ga obiskali zaradi več prijav domnevnih nepravilnosti v zvezi z delovanjem STA preverjali sum kaznjivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Policija je pri tem dodala, da vzrok za preiskavo ni bil sklep vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Kriminalisti pri predsedniku nadzornega sveta STA na podlagi več prijav|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kriminalisti-pri-predsedniku-nadzornega-sveta-sta-na-podlagi-vec-prijav/|website=www.delo.si|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref> Aprila 2021 je STA dokumentacijo, ki jo je od STA zahteval UKOM, poslala na sedež vlade. Direktor UKOM Urbanja je pred tem večkrat izjavil, da lahko STA zahtevano gradivo posreduje tudi vladi (enako je izpostavila tudi članica odbora DZ za kulturo, poslanka SDS Alenka Jeraj, notranji minister Aleš Hojs pa je o pošiljki dejal, da bodo dokumentacijo sprejeli, pregledali in ob ustreznosti sredstva izplačali).<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/direktor-ukoma-veckrat-ponovil-da-lahko-sta-dokumentacijo-poslje-tudi-na-vlado.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-04}}</ref> Vodstvo STA je razložilo, da je bilo kljub temu, da dokumentacije ni zahtevala vlada, iz navedb predstavnikov vlade moč sklepati, da je predložitev dokumentacije pogoj za ponovno vzpostavitev financiranja. V vladi pošiljke niso sprejeli, zaradi česar je bila vrnjena STA, ki je prav tako ni prevzela; pošiljka je bila tako znova naslovljena na vlado. Vlada je nato v odgovoru na novinarsko vprašanje STA navedla, naj STA dokumentacijo naslovi neposredno na UKOM.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Dokumentacija STA se je vrnila na sedež agencije, ta pošiljke ni sprejela|url=https://www.dnevnik.si/1042953835|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref> Vlada je ob zavrnitvi prevzema pošilke zanemarila zakonsko dolžnost, ki državnim organom nalaga, da poštne dopise sprejmejo in nato - v kolikor je bil dopis neprimerno naslovjen - tega naknadno posredujejo pristojnemu organu.{{Navedi vir}}<ref name=":7" /> Nadzorni svet STA je direktorju Veselinoviču<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Veselinovič se je odrekel 12 tisoč evrom nagrade|url=https://siol.net/novice/slovenija/veselinovicu-12-tisocakov-nagrade-za-uspesno-2020-551063|website=siol.net|accessdate=2021-05-07|language=sl}}</ref> na svetu 26. aprila<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Sporočilo za javnost v zvezi s STA {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-04-29-sporocilo-za-javnost-v-zvezi-s-sta/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-05-07|language=sl}}</ref> dodelil nagrado za poslovanje v letu 2020 v višini dveh bruto plač (oz. okoli 12.000 €), a se je Veselinovič nagradi odrekel.<ref name=":16" /> UKOM je v sporočilu za javnost 29. aprila problematiziral nagrado: "Takšna odločitev nadzornikov je v poslovnem svetu izjemno nenavadna, še bolj nenavadna pa zato, ker gre za podjetje v 100-odstotni državni lasti. Iz odločitve nadzornega sveta je mogoče sklepati, da podjetje posluje odlično, torej očitno ne drži trditev direktorja Veselinovića, da je vprašljivo, ali bo podjetje dočakalo svojo 30-letnico čez dober mesec. Če so direktorjeve besede resnične, pa je odločitev nadzornikov še toliko bolj sporna, saj gre v tem primeru za upravičeni sum plenjenja državnega premoženja. [...] Prav tako je nenavaden podatek, da so novinarji v primerjavi z direktorjem prejeli kar 53-krat manjše nagrade za delovno uspešnost. Če to drži, to potrjuje navedbe o izkoriščanju posameznih novinarjev, ki jim direktor domnevno plačuje pet evrov za prispevek, plač redno zaposlenih pa od nastopa svojega položaja leta 2009 ni povečal. Žal teh podatkov ni mogoče preveriti, ker direktor Veselinović ne želi izpolniti svojih obveznosti iz pogodbe, ki je bila lani podpisana med STA in UKOM. Prav tako ni mogoče preveriti medijskih zapisov, da se je direktor Veselinović nagradi za leto 2020 domnevno naknadno odpovedal. Prav tako ni mogoče preveriti podatka, ali se je v zadnjih desetih letih kadar koli odpovedal visokim nagradam. Je pa seveda glede na zdajšnje stanje moralno nesprejemljivo že dejstvo, da so mu jo nadzorniki sploh odobrili."<ref name=":17" /> 29. aprila 2021 je Evropska komisija v skladu z evropskimi pravili o državni pomoči odobrila 2,5 milijona € nadomestila za STA za opravljanje javne službe z utemeljitvijo, da bo javno financiranje STA prispevalo k zagotavljanju neodvisnih novic za slovensko javnost brez kršitev pravil konkurence. EK hkrati Slovenije ne obvezuje k izplačilu. EK je odločitev formalno odobrila, ker slovenska oblast peticije za presojo ni umaknila kljub temu, da je komisija že predhodno jasno navedla, da odločitev EK za to sploh ni potrebna in Slovenijo pozvala k umiku vloge. Podrobna vsebina odobritve ob odobritvi ni bila na voljo javnosti. Janša se je v odzivu na odobritev izjavil, da je bil denar za STA že izplačan v januarskem zakonu PKP7. Direktor STA Veselinovič je Janševo izjavo označil za "čist[o] manipulacij[o] in laž", saj da je vlada EK za mnenje prosila po tem, ko je bil zakon PKP7 že stopil v veljavo, zaradi česar naj bi bilo jasno, da se odločitev EK nanaša na dodatna, še ne izplačana sredstva za leto 2021, za katera naj bi UKOM januarja dejal, da bodo izplačana, ko jih dokončno odobri EK.<ref name=":12" /> Maja 2021 je Društvo novinarjev Slovenije (DNS) v sodelovanju z drugimi organizacijami pričelo kampanjo ''Za obSTAnek'', v okviru katere prek prostovoljnih donacij zbira finančna sredstva za STA, da bi nadomestili izpad državnih sredstev. Na kampanijo se je zaničevalno odzval PV Janša.<ref>{{Navedi splet|title='Velika sramota je, da moramo v Sloveniji zbirati donacije za preživetje STA'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/velika-sramota-je-da-moramo-v-sloveniji-zbirati-donacije-za-prezivetje-sta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Kampanja je v enem tednu zbrala za 189.000 € donacij (kar ustreza znesku mesečnega državnoproračunskega nadomestila za STA).<ref>{{Navedi splet|title=Za STA v prvem tednu zbrali 189.000 evrov|url=https://www.mladina.si/207292/za-sta-v-prvem-tednu-zbrali-189-000-evrov/|website=Mladina.si|accessdate=2021-05-11}}</ref> Kampanja je potekala en mesec in v tem obdobju zbrala 270.000 €.<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Vlada pripravila "posebno uredbo" o STA, v odvetniški pisarni Čeferin s številnimi pripombami. DNS vladi: Umaknite neustavno uredbo|url=https://www.vecer.com/slovenija/vlada-pripravila-posebno-uredbo-o-slovenski-tiskovni-agenciji-v-strokovnih-krogih-ze-stevilna-vprasanja-in-pomisleki-10244715?utm_source=twitter&utm_medium=social&utm_campaign=uredba_vlada_dns_sta_poziv-08062021|website=www.vecer.com|date=2021-06-08|accessdate=2021-06-11|language=sl-si}}</ref> 6. maja je Veselinovič zaradi zapisov Janše in Urbanije na Twitter-ju proti njima napovedal tožbo (v prvem primeru) oz. vložitev opomina pred tožbo (v slednjem primeru); Janša je Veselinoviču očital, da je sodeloval pri "umoru novinarja [Boruta Meška]", Urbanija pa da je Mešku Veselinovič "v brutalnem obračunu in dolgotrajnem mobingu na bolniško posteljo poslal odpoved delovnega razmerja [...]".<ref name=":15" /> Maja 2021 je državno odvetništvo (ki zastopa vlado) zadnji dan pred iztekom roka vložila ugovor na zahtevo izvršbe, ki jo je uložila STA. STA je bila tako primorana v poskus iztirjanja izvršbe prek pravdnega postopka. V vodstvu STA so ravnanje vlade doumeli kot zavlačevanje.<ref>{{Navedi splet|title=Številni mediji ostali brez državnega sofinanciranja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevilni-mediji-ostali-brez-drzavnega-sofinanciranja/580326|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-17|language=sl}}</ref> Maja 2021 je Pravna mreža za varstvo demokracije v sodelovanju z odvetniško družbo Pirc Musar & Lemut Strle zoper direktorja UKOM Uroša Urbanijo podala kazensko ovdabo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položija ali uradnih pravic. Vzrok za ovadbo je bila zahteva Urbanije vodstvu STA, da mu predajo poslovno dokumentacijo, za kar naj ne bi imel pooblastil.<ref>{{Navedi splet|title=Pravna mreža vložila kazensko ovadbo zoper direktorja Ukoma Uroša Urbanijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pravna-mreza-vlozila-kazensko-ovadbo-zoper-direktorja-ukoma-urosa-urbanijo/580584|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-18|language=sl}}</ref> 20. maja je delegacija preiskovalcev NPU obiskala časopisno hišo Dnevnik zaradi oglaševalne pogodbe med omenjeno časopisno hišo in STA.<ref>{{Navedi splet|title=Policisti tudi uradno na Dnevniku|url=https://www.dnevnik.si/1042955514|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-11}}</ref> Junija 2021 je Veselinovič za 28. junij sklical skupščino STA, na kateri je nameraval vlado in njene predstavnike seznaniti s poslovanjem STA (vključno z vpogledom v vso dokumentacijo, ki jo je od STA zahteval UKOM), da bi odpravil razloge, na podlagi katerih je vlada zavračala financiranje STA.<ref>{{Navedi splet|title=Direktor STA namerava zahtevane dokumente vladi predstaviti na skupščini|url=https://www.vecer.com/slovenija/direktor-sta-namerava-zahtevane-dokumente-vladi-predstaviti-na-skupscini-10244199|website=www.vecer.com|date=2021-06-01|accessdate=2021-06-11|language=sl-si}}</ref> 2. junija so kriminalisti NPU z vodjo marketinga STA opravili informativni pogovor v zvezi z kompenzacijsko pogodbo s časopisno hišo Dnevnik izvirajoč iz dveh ločenih prijav; prijave nadzornika STA Cerjaka, ki zaradi suma oškodovanja STA zaradi omenjene pogodbe, in prijave zoper Cerjaka, saj da je iz seje nadzornega sveta nepooblaščeno odtujil kopijo omenjene pogodbe, ki je bila označena kot poslovna skrivnost. Kriminalisti so med obiskom že razpolagali s kopijo pogodbe med STA in Dnevnikom, ki je nosila oznako poslovne tajnosti. Kriminalisti so med razgovorom povpraševali tudi o drugih kompenzacijskih dogovorih z drugimi mediji.<ref>{{Navedi splet|title=NPU zanimajo kompenzacijske pogodbe za oglase STA, agencija brez financiranja že 153 dni|url=https://www.vecer.com/slovenija/npu-zanimajo-kompenzacijske-pogodbe-za-oglase-sta-agencija-brez-financiranja-ze-153-dni-10244277|website=www.vecer.com|date=2021-06-02|accessdate=2021-06-11|language=sl-si}}</ref> 10. junija je vlada izdala uredbo o opravlanju javne službe STA, ki bi za izvajanje uredbe pooblastila UKOM. Predstavniki zaposlenih STA so v odzivu na uredbo navedli, da uredba ne rešuje financiranja STA temveč zgolj nejasno spreminja uredbo delovanja STA, ki je že urejena v okviru zakona o STA. Sindikat novinarjev Slovenije pa je v odzivu na uredbo tudi navedel, da uredba predstavlja poseg v uredniško neodvisnost STA in prenaša obveznost odločanja o izpolnjevanju obveznosti STA iz sveta STA na direktorja UKOM-a.<ref>{{Navedi splet|title=&raquo;O izpolnjevanju zakonskih obveznosti bo odločal direktor Ukoma&laquo;|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/o-izpolnjevanju-zakonskih-obveznosti-bo-odlocal-direktor-ukoma/|website=www.delo.si|accessdate=2021-06-11|language=sl-si}}</ref> DNS je uredbo označil za neustavno in navedel, da uredba posega v uredniško in upravljalno avtonomijo STA ter povečuje vpliv UKOM in direktorja UKOM nad STA. Direktor STA Veselinovič je o uredbi med drugim navedel, da želi vlada z uredbo protizakonito in protiustavno zaobiti obveznost financiranja STA. Po navedbah sogovornikov Večera bi lahko uredba vodila v zmanjšanje obsega sredstev, ki jih bi STA prejela za opravljanje javne službe.<ref name=":18" /> 30. septembra 2021 je z mesta direktorja Slovenske tiskovne agencije odstopil [[Bojan Veselinović]].<ref>{{Navedi splet|title=Odstopil je direktor STA Bojan Veselinovič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/odstopil-je-direktor-sta-bojan-veselinovic/|website=N1|date=2021-09-30|accessdate=2021-11-14|language=sl-SI}}</ref> Na kasnejšem razpisu je bil za novega direktorja izbran [[Igor Kadunc]], nekdanji [[Radiotelevizija Slovenija|generalni direktor RTV Slovenija]]. Z nastopom mandata se je odzval na vabilo Ukoma na skupno srečanje, kjer sta oba direktorja 8. novembra 2021 podpisala pogodbo o financiranju agencije.<ref>{{Navedi splet|title=Urbanija in Kadunc podpisala pogodbo|url=https://siol.net/novice/slovenija/kadunc-in-urbanija-podpisala-pogodbo-565446|website=siol.net|accessdate=2021-11-14|language=sl}}</ref> Pogodba je poleg financiranja javne službe do konca leta 2021 vključevala neizplačana sredstva za celotno leto.<ref>{{Navedi splet|title=Podpisana pogodba o opravljanju javne službe STA za 2021 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-11-08-podpisana-pogodba-o-opravljanju-javne-sluzbe-sta-za-2021/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-11-14|language=sl}}</ref> == Seznam direktorjev == * [[Dejan Verčič]] (1991-1993)<ref>{{Navedi splet|title=STA|url=http://agencija.sta.si/o-agenciji|website=agencija.sta.si|accessdate=2021-03-26}}</ref> * [[Dušica Jurman]] (1993-1994) * [[Tadej Labernik]] (1994-2001) * [[Igor Vezovnik]] (2001-2005) * [[Lidija Pavlovčič]] (2005-2007) * [[Alenka Paulin]] (2007-2009) * [[Bojan Veselinovič]] (2009-2021) *[[Igor Kadunc]] (2021- ) == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tiskovne agencije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] [[Kategorija:Agencije v Sloveniji]] r8uvbuy3j1fbdzrmm9s10q984sr0uag 5736978 5736759 2022-08-20T07:04:22Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija javne uprave|slika=Sta logo osnovni.jpg|druga_imena=STA|drzavni_okvir=[[Republika Slovenija]]|datum_nastanka=|status_organa=Neodvisen organ|sedez=Tivolska 48<br>1000 Ljubljana|temeljne_naloge=|generalni_direktor=[[Igor Kadunc]]|namestnik=|stevilo_usluzbencev=|predhodnik_organa=|mednarodno=|spletna_stran= {{Uradno spletno mesto|https://www.sta.si/}}}}'''Slovenska tiskovna agencija''' (kratica: '''STA''') je slovenska nacionalna tiskovna agencija, ustanovljena junija 1991. Edini ustanovitelj in družbenik STA je [[Republika Slovenija]]. STA poroča o dogajanju v Sloveniji in po svetu v slovenskem in angleškem jeziku.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA|url=http://agencija.sta.si/o-agenciji|website=agencija.sta.si|accessdate=2021-05-03}}</ref> STA je vodilni slovenski ponudnik medijskih vsebin za domačo{{Navedi vir}} in tujo javnosti; angleški servis STA je vodilni slovenski dnevni informativni servis v angleškem jeziku.<ref name=":0" /> STA v skladu z zakonom o STA, aktom o ustanovitvi STA in zakonom, ki ureja področje medijev, opravlja javno službo zagotavljanja informacij v slovenskem jeziku o dogodkih v Sloveniji in po svetu za potrebe slovenske javnosti, Slovencev po svetu in slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah ter informacije o dogajanju v Sloveniji v angleškem jeziku za potrebe domače in tuje javnosti in medijev.{{Navedi vir}} STA poleg opravljanja javne službe opravlja tudi tržno dejavnost, s čimer ustvarja pomemben delež prihodkov podjetja.<ref name=":0" /> STA je članica Evropskega združenja tiskovnih agencij (EANA), Mednarodnega tiskovnega telekomunikacijskega sveta (IPTC), in sodeluje v regionalnih združenjih tiskovnih agencij AMAN in ABNA, poleg tega pa je partnerica vseh pomembnejših svetovnih agencij.{{clarify|date=May 2021 |reason= |razlog=Kakšnih? Katerih?|pre-text=}}<ref name=":0" /> == Pregled == STA je družba z omejeno odgovornostjo v popolni lasti Republike Slovenije, ki je ustanovitelj STA. Statut in delovanje STA ureja poseben zakon - Zakon o Slovenski tiskovni agenciji (ZSTAgen) - ki je stopil v veljavo julija 2011. STA je med drugim zakonsko zavezana zagotavljati "javno službo stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Sloveniji in po svetu za potrebe javnosti v Sloveniji in zunaj njenih meja, tako v slovenskem kot v angleškem jeziku".<ref name=":0" /> V STA deluje prek 80 novinarjev in sodelavcev. STA je osnovana v Ljubljani z dopisništvi po Sloveniji in po svetu. Med naročniki STA v tujini so tuje tiskovne agencije, tuja veleposlaništva in gospodarske družbe.<ref name=":0" /> Arhiv STA zaobsega prek 2 milijona novic, 500.000 fotografij in 70.000 tonskih posnetkov.<ref name=":0" /> Glede na izračune STA četrtina spletnih novic v Sloveniji delno ali v celoti temelji na vsebinah STA (oz. pribljižno tretjina spletnih vsebin osrednjih nacionalnih in regionalnih novičarskih spletnih medijev).<ref>{{Navedi splet|title="Četrtina spletne novičarske produkcije v Sloveniji temelji na STA"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cetrtina-spletne-novicarske-produkcije-v-sloveniji-temelji-na-sta/582659|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-11|language=sl}}</ref> === Financiranje === Okoli 60 % prihodkov STA predstavljajo državna sredstva.<ref name="necenzurirano.si">{{Navedi splet|title=Nova Janševa taktika, kako na kolena spraviti STA|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/nova-janseva-taktika-kako-na-kolena-spraviti-sta-840107|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Povečuje se pomen sredstev, ki jih STA ustvari s tržno dejavnostjo.<ref name=":0" /> == Dejavnost in storitve == STA je leta 2006 vzpostavila lastni foto servis, leta 2009 pa radijski servis (namenjen potrebam radijskih postaj). STA vsebine deli na večjih spletnih straneh, kot so Facebook, Twitter, Google+ in Youtube.<ref name=":0" /> === Storitve === {{brez virov|razdelek|datum=maj 2021}} '''Splošni servis STA v slovenskem jeziku''' Splošni servis STA v slovenskem jeziku je eden osnovnih in najbolj izčrpnih virov informacij za slovenske in tuje medijske hiše, državne ustanove, diplomatska predstavništva, podjetja, nevladne organizacije in druge naročnike. V okviru splošnega servisa v slovenskem jeziku STA vsak dan posreduje do 300 novic, ki jih pripravljajo novinarji notranjepolitičnega, gospodarskega, zunanjepolitičnega, evropskega, kulturnega in športnega uredništva ter dopisniki po Sloveniji in v tujini. Novice in drugi prispevki v okviru splošnega servisa so razdeljeni v kategorije Slovenija, Evropska unija, svet, gospodarstvo, kultura, šport, zdravstvo, izobraževanje in znanost, kronika ter zanimivosti. Splošni servis vključuje tudi dnevne in tedenske napovedi dogodkov, dnevne in tedenske preglede dogodkov, sporočila uredništvom, pregled tiska, aktualne prometne informacije o stanju na slovenskih cestah in informacije o vremenskih razmerah v Sloveniji in Evropi. '''Splošni servis STA v angleškem jeziku''' Servis STA v angleškem jeziku je dnevni vir poročil o aktualnih dogodkih, povezanih s Slovenijo, v angleškem jeziku. Ekipa novinarjev in prevajalcev pripravi dnevno do 50 novic, tem, intervjujev, pregledov tiska in drugih prispevkov, ki ponujajo celovit in sproten vpogled v dogajanje v politiki, gospodarstvu, družbi, znanosti, kulturi in športu. Poleg dogajanja v Sloveniji servis spremlja mednarodno dejavnost Slovenije (še posebej v okviru [[Evropska unija|Evropske unije]], jugovzhodne Evrope in mednarodnih organizacij). Velik poudarek je namenjen tudi gospodarski politiki Slovenije in aktivnosti slovenskih podjetij na domačem in tujih trgih. '''Foto servis STA''' Foto servis dnevno zagotavlja fotografije najpomembnejših političnih, gospodarskih, kulturnih in športnih dogodkov v državi ter fotografije s področja zabave in zanimivosti. Fotografije poleg ekipe fotografov STA pošiljajo tudi ustrezno usposobljeni dopisniki STA iz Slovenije in tujine. STA ima vzpostavljeno tudi širšo mrežo izmenjave fotografij z nekaterimi partnerskimi agencijami. '''Radijski servis STA-R''' Radijski servis STA-R naročnikom nudi tekstovne in zvočne novice, prilagojene zahtevam radijskih postaj oz. potrebam radijskega medija. STA-R je namenjen zagotavljanju uravnoteženih informativnih vsebin. Avdio servis zaobsega informiranje o ključnih dogodkih iz notranje in zunanje politike, gospodarstva, kulture, športa ter ostalih področij in dopolnjuje obstoječi dnevni servis STA. STA-R ustvarjajo novinarji STA s pomočjo dopisniške mreže doma in po svetu. '''STAkrog''' Portal STAkrog poroča o razvoju slovenskega gospodarstva s posebnim poudarkom na razvojnih dosežkih slovenskih podjetij in start-upov. Posebna rubrika je namenjena tudi slovenskim medijem in novostim v slovenski družbi (še posebej na področju znanosti in inovacij). Portal nudi intervjuje z gospodarstveniki ter akterji na področju razvoja gospodarstva. Na voljo je tedensko obveščanje z izborom vsebin preteklega tedna prek brezplačnega elektronskega biltena, nove vsebine pa so objavljene tudi na Twitter računu @STAkrog. '''MISLI''' Spletna stran MISLI je poseben spletni portal, ki je v celoti posvečen dogajanju v kulturi. Vsebine so dosegljive širokemu krogu spletnih uporabnikov. Podstran, ki jo je sprva sofinanciralo ministrstvo za kulturo, vključuje napovednike dogodkov v kulturi, novice, intervjuje, predstavitve knjižnih novosti, zemljevid slovenskih literatov, ankete, statistične podatke in druge zanimivosti. Stran je dopolnjena s foto in video vsebinami. Bralcem je na voljo tedensko obveščanje o najaktualnejših vsebinah prek spletne pošte. '''Dnevni bilten STA''' Dnevni bilten STA vsebuje strnjen in informativen pregled najaktualnejšega dogajanja doma in v svetu, tematske prispevke o ključnih dogodkih dneva, napovedi dogodkov v Sloveniji in svetu za prihodnji dan ter pregled pisanja tiska in poročanja tujih tiskovnih agencij o Sloveniji. Izhaja v elektronski obliki šestkrat tedensko. '''Servis originalnih sporočil za javnost 'O-STA'''' Servisu O-STA, ki je ločen od splošnega servisa, je namenjen objavljenu sporočil za domačo ali tujo javnost. O-STA je namenjen podjetjem in organizacijam, ki želijo javnost obvestiti o novostih ali spremembah v svoji dejavnosti, izdelkih ali storitvah. STA prek mednarodne mreže OTS se lahko sporočila posreduje v tujino oz. na ciljne trge naročnika. '''STA KLUB''' STA KLUB je projekt, vzpostavljen leta 2009,<ref name=":0" /> pod okriljem katerega STA nekajkrat letno organizira okrogle mize z vidnimi osebnostmi in strokovnjaki. Dogodki so tematsko raznoliki in namenjeni različnim ciljnim javnostim. Namen dogodkov je spodbujanje javnega diskurza o pomembnih družbenih vprašanjih in osveščanje in informiranje slovenske javnosti. Namen STA KLUBA je med drugim krepitev prepoznavnosti STA in odnosov z naročniki in partnerji. '''Kliping STA''' Kliping STA je orodje, s katerim naročnik izbere ključne besede, o katerih želi biti obveščen, filtrirane novice pa nato prejema prek elektronske pošte. Kliping naročniku omogoča hitro avtomatsko obveščanje o izbranih temah. Ciljne javnosti so predvsem podjetja in predstavniki za odnose z javnostmi večjih podjetij in ministrstev. '''Informativni blok STA-AND (Agencijske Novice Dneva)''' Informativni blok STA-AND je vsebinska obogatitev programske zasnove TV medijev in digitalnih oglasnih zaslonov. S pomočjo informativnega bloka lahko ponudniki gledalcem oz. uporabnikom ponudijo ažurne, kratke in jedrnate informacije o aktualnih dogodkih doma in po svetu. Spletna pasica STA-AND je storitev, namenjena vsebinski obogatitvi spletnih strani z aktualnimi novicami dneva, ki jih pripravljajo novinarji STA. '''STA mobilni servis (STA-M)''' Aplikacijo STA-M uporabnikom nudi enostavnejši in preglednejši dostop do vseh novic splošnega servisa STA prek mobilnih naprav (pametnih telefonov in tabličnih računalnikov). Aplikacija STA-M je nekomercialna in je namenjena ozaveščanju uporabnikov o aktualnem dogajanju. STA-M nudi grafični vmesnik prirejen za uporabo na majhnih zaslonih in možnost sprotnega obveščanja o novicah dneva, nujnih novicah, napovedih in sporočilih uredništvom. == Zgodovina == STA je z delovanjem začela 20. junija 1991 (nekaj dni po razglasitvi neodvisnosti Slovenije). Pred tem je v Sloveniji delovala zgolj skupna jugoslovanska tiskovna agencija brez ločene slovenske tiskovne agencije. STA je sprva o dogajanju v Sloveniji obveščala predvsem tujo javnost.<ref name=":0" /> STA je prvo stalno dopisništvo v tujini odprla decembra 1995 v Bruslju. Od tedaj je STA vzpostavil dopisništvi še v Zagrebu in mestu New York. STA je svojo spletno stran vzpostavila oktobra leta 1996. Leta 2001 je novinarka STA Mihela Zupančič prejela nagrado Društva novinarjev Slovenije (DNS) za novinarske dosežke. Maja 2002 se je STA preselila iz prostorov na Cankarjevi ulici v Ljubljani v večje prostore na Tivoljski ulici.<ref name=":0" /> Prva Janševa vlada (2004-2008) je bila deležna očitkov, da je med drugim na vodilne položaje v STA nastavljala osebe, blizu tedaj vladajoči stranki SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Janšev medijski projekt kot zadnje volilno upanje SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042713981|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref> Kot direktorica STA je bila v tem času imenovana Alenka Pavlin,<ref name=":14" /> ki je bila pred tem predstavnica za stike z javnostjo stranke SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Lažni argumenti stranke SDS za podrejanje slovenskih medijev • Pod črto|url=https://podcrto.si/lazni-argumenti-stranke-sds-za-podrejanje-slovenskih-medijev/|website=Pod črto|date=2021-05-06|accessdate=2021-05-07|language=sl-SI}}</ref> Kot urednik notranjepolitične redakcije je bil imenovan tudi Uroš Urbanija, ki naj bi bil prav tako blizu stranki SDS. Pavlin in Urbanija naj bi obvladovala delovanje STA, med drugim prek odgovornega urednika Boruta Meška. Meško in Urbanija naj bi nameravala odpustiti najmanj 10 novinarjev STA, kar so jim preprečile pravne ovire, zaposlila pa naj bi več lojalnih kadrov (nekateri od teh naj tudi ne bi imeli ustreznih delovnih izkušenj). Leta 2007 je 16 novinarjev STA podpisalo novinarsko peticijo zoper cenzuro in politične pritiske. Urbanijo je leta 2020 tretja vlada Janeza Janše imenovala za direktorja UKOM.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Prvak SDS ponovno vpoklical zvestega in uslužnega eksekutorja - Svet24.si|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5e80d4a89255f/prvak-sds-ponovno-vpoklical-zvestega-in-usluznega-eksekutorja|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Julija 2007 je bil za odgovornega urednika STA proti željam kolektiva imenovan Borut Meško. Novinarji STA so ob kandidaturi Meška za odgovornega urednika z 44 glasi za in 4 glasi proti izglasovali nezaupnico, saj ni predstavil podrobnejšega programa o delu STA. Direktorica STA, ki ga je imenovala, je v odzivu na nezaupnico navedla, da bo program pripravljen, ko vlada odobri dodatna finančna sredstva, predvidoma septembra tega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Imenovanje Meška ob manj kot desetodstotni podpori novinarjev|url=https://www.dnevnik.si/255586|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref> Novembra 2009 je novi direktor STA Bojan Veselinovič (ki je funkcijo pričel opravljati aprila tega leta<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Pirnat o primeru Meško: Pieteta ne more biti razlog za poravnavo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirnat-o-primeru-mesko-pieteta-ne-more-biti-razlog-za-poravnavo/235615|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref>) Meška razrešil s funkcije odgovornega urednika in mu posredoval izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji odgovorni urednik STA-ja Borut Meško|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-je-nekdanji-odgovorni-urednik-sta-ja-borut-mesko/230614|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Veselinovič je ob tem kot razlog navedel hujše kršitve obveznosti s strani Meška.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Poravnava v sporu Meško – STA|url=https://zurnal24.si/slovenija/poravnava-v-sporu-mesko-sta-89437|website=zurnal24.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Meško je Veselinoviču očital šikaniranje.<ref name=":8" /> Meško je maja 2020 umrl<ref name=":9" /> zaradi posledic raka.<ref>{{Navedi splet|title=Častna priznanja Boruta Meška|url=https://www.znp.si/castno-priznanje-boruta-meska|website=www.znp.si|accessdate=2021-05-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Borut Meško je umrl zaradi raka, pri čemer je k razvoju bolezni prispeval direktor STA Bojan Veselinovič z dolgotrajnim sprevrženim šikaniranjem|url=https://reporter.si/clanek/izjava-dneva/borut-mesko-je-umrl-zaradi-raka-pri-cemer-je-k-razvoju-bolezni-prispeval-direktor-sta-bojan-veselinovic-z-dolgotrajnim-sprevrzenim-sikaniranjem-683067?fb_comment_id=2021640524551715_2024729394242828|website=Revija Reporter|accessdate=2021-05-04}}</ref> V okviru ugotavljanja nezakonitosti izredne odpovedi je STA izplačala okoli 30.000 €.<ref name=":8" /> Veselinovič je ob tem navedel, da je v vlogi zastopnika delodajalca k poravnavi pristal zaradi pietetnega odnosa do pokojnika in nejgove družine naj bi bila izvedena zaradi pietetnih razlogov.<ref name=":10" /> Veselinovič je kasneje navedel, da o Mekešovem resnem obolenju ob prekinitvi delovnega razmerja ni vedel.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Veselinovič bo zaradi očitkov o umoru tožil Janšo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/veselinovic-bo-zaradi-ocitkov-o-umoru-tozil-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-07|language=sl}}</ref> Odpustitev Mekeša je leta 2021 PV Janša izpostavil kot enega izmed razlogov za zahtevanje odstopa Veselinoviča z mesta direktorja STA.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Janša direktorja STA Veselinoviča pozval k odstopu|url=https://siol.net/novice/slovenija/jansa-direktorja-sta-veselinovica-pozval-k-odstopu-547547|website=siol.net|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Leta 2014 je novinarka STA Irena Joveva prejela nagrado DNS.<ref name=":0" /> Junija 2021 je predsednik republike Borut Pahor naznanil, da namerava STA podeliti predsedniško odlikovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo STA, ki ji vlada odreka plačilo, odlikoval v drugi polovici junija|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pahor-bo-sta-odlikoval-v-drugi-polovici-junija.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-11|language=sl}}</ref> '''<big>Tretja vlada Janeza Janše</big>''' 27. marca 2020 je PV Janša v zapisu na Twitter-ju STA označil za "ventilator za #FakeNews".<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/jjansasds/status/1243667464623394818|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1243667464623394818|website=Twitter|accessdate=2021-05-07|date=27. marec 2020|last=Janša|first=Janez}}</ref> Janša je odgovarjal na vest STA, da je v skupnem pismu slovenskemu notranjemu ministru več mednarodnih organizacij za svobodo medijev izrazilo zaskrbljenost glede varnosti slovenskega novinarja Blaža Zgage, ki se je soočal z groženjami s smrtjo ob poročanju o aktualni vladi.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Sedem organizacij za svobodo medijev zaskrbljeno za varnost novinarja Zgage|url=https://www.sta.si/2745607/sedem-organizacij-za-svobodo-medijev-zaskrbljeno-za-varnost-novinarja-zgage|website=www.sta.si|accessdate=2021-05-07}}</ref> '''Predlog sprememb zakona o Slovenski tiskovni agenciji''' Julija 2020 je vlada predlagala prenovo zakona o Slovenski tiskovni agenciji.<ref name=":1">{{Cite web|title=Odzivi na predloge medijskih zakonov: »Janša že dolgo z vso silo obračunava z javnimi mediji«|url=https://www.dnevnik.si/1042933755|access-date=2021-03-07|website=Dnevnik}}</ref> Predlagatelj je kot cilj sprememb navedel uskladitev zakonske uredbe z evropskimi pravili o transparentnosti financiranja javnih služb in državni pomoči.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=eUprava - Predlog predpisa|url=https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11494|website=e-uprava.gov.si|accessdate=2021-05-03}}</ref> Predlagane spremembe zakona bi pristojnost za imenovanje nadzornikov STA prenesle iz državnega zbora na vlado (kandidate bi predlagalo ministrstvo za kulturo<ref name=":4" />).<ref name=":2">{{Cite web|title=Zaposleni na STA zaskrbljeni nad možnostjo prenosa pod demografski sklad|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zaposleni-na-sta-zaskrbljeni-nad-moznostjo-prenosa-pod-demografski-sklad.html|url-status=live|access-date=2021-03-07|website=www.24ur.com}}</ref> Predlog bi dejavnosti priprave novic za radijske medije, objavo avtorskih fotografij dogodkov in objavo video in zvočnih posnetkov novinarskih konferenc prenesel v tržno dejavnost. Dolžnost financiranja STA bi bila prenešena iz državnega proračuna na sredstva, zbrana s prispevki za RTV (v višini 3 % zbranih prispevkov). Odgovorni urednik STA bi bil po novem imenovan v skadu z določili zakona, ki ureja medije.<ref name=":4" /> Iz člena o načelih neodvisnosti in nepristranskosti bi bilo izločeno določilo, da STA ne sme dejansko ali pravno postati odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web|title=Medijska zakonodaja: Namesto odgovorov na sodobne izzive poskus politične prevlade|url=https://zurnal24.si/slovenija/medijska-zakonodaja-namesto-odgovorov-na-sodobne-izzive-poskus-politicne-prevlade-352388|access-date=2021-03-07|website=zurnal24.si|language=sl}}</ref> Zakonske spremembe bi povečale vladni vpliv nad STA.<ref name=":152">{{Cite web|date=2021-02-16|title=Inside Slovenia’s war on the media|url=https://www.politico.eu/article/slovenia-war-on-media-janez-jansa/|access-date=2021-03-07|website=POLITICO|language=en-US}}</ref> Sprva je bilo za javno razpravo predloga določeno 5 dni, rok pa je bil kasneje podaljašan do 5. septembra.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/med-programskimi-svetniki-rtv-slovenija-tudi-poziv|title=Predlog finančnega in programskega načrta RTVS nasedel na programskem svetu}}</ref> Predlagane spremembe so bile deležene pomislekov vseh treh koalicijskih strank partneric.<ref name=":3" /> '''Načrtovan prenos STA v demografski sklad''' Februarja leta 2021 je odbor DZ za finance sprejel dopolnilo k vladnemu predlogu zakona o ustanovitvi Nacionalnega demografskega sklada,<ref name=":2" /> v okviru katerega je vlada nameravala združiti večino državnega premoženja.<ref>{{Navedi splet|title=Kako si je vlada zamislila demografski sklad?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/kako-si-je-vlada-zamislila-demografski-sklad/537040|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-03|language=sl}}</ref> Dopolnilo bi tako družbo STA preneslo pod okrilje demografskega sklada, ki bi namesto RS postal ustanovitelj in edini družbenik STA.<ref name=":2" /> Vodstvo demografskega sklada bi s tem prevzelo tudi vlogo imenovanja nadzornikov in direktorjev STA,<ref>{{Navedi splet|title=Janševa vlada namerava prevzeti zanjo moteči STA preko demografskega sklada|url=https://www.dnevnik.si/1042948983|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref> za kar je bil glede na veljavno zakonodajo zadolžen državni zbor.<ref name=":2" /> Uredniški kolegij STA, Svet delavcev STA, Zastopstvo STA in Sindikat novinarjev STA so v odzivu na predlog opozorili na nejasnost posledic sprememb in izrazil skrb, da bi lahko spremembe omajale neodvisnost STA, ter pozvali k vključitvi širše strokovne in splošne javnosti v razpravo o spremembah.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Zaposleni na STA zaskrbljeni nad možnostjo prenosa pod demografski sklad|url=http://agencija.sta.si/2866929/zaposleni-na-sta-zaskrbljeni-nad-moznostjo-prenosa-pod-demografski-sklad|website=agencija.sta.si|accessdate=2021-05-04}}</ref> '''Prekinitev državnega financiranje STA in povezano dogajanje''' Janez Janša je po nastopu na funkcijo predsednika vlade v zapisih na Twitter-ju večkrat kritiziral poročanje in delo STA. Med drugim je STA dvakrat označil za "nacionaln[o] sramot[o]" in poročanje STA o protivladnih protestih označil za promoviranje kršilcev odlokov za obvladovanje epidemije koronavirusa.<ref name=":13"/> Oktobra 2020 je Janša v zapisu na Twitter-ju STA označil za nacionalno sramoto, ker je intervju STA z raperjem Zlatkom obsegal več znakov kot poročilo o srečanju Janše z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Kmalu po tem je UKOM na STA naslovil vprašanje, koliko intervjujev s pevci zabavne glasbe je objavil STA.<ref name=":11" /> UKOM je tudi zahteval navedbo števila intervjujev, ki jih je STA opravil z glasbeniki ob izdaji novega albuma in primerjavo dolžin vseh teh intervjujev (ko je kasneje Veselinovič navedel, da je UKOM od STA zahteval pojasnilo o različnih dolžinah člankov, sta ga Urbanija in Janša obtožil laganja, uradni Twitter račun vlade RS pa je izjavo označilo za "fake news"<ref name=":11" />). UKOM je tudi zanimalo, ali protestna izjava uredništva STA (odziv na izjavo PV Janše, potem ko je STA označil za nacionalno sramoto) izraža stališče vseh zaposlenih in koliko takšnih lastnih protestnih izjav je STA napisala in povzemala v zadnjih letih (UKOM je zahtevo pospremil s pripisom, da želijo ugotoviti "[...] ali gre za standardno napako, ki se pogosto pojavlja, ali se je tokrat naredilo izjemo"). UKOM je zahteval tudi pojasnilo kdo, kdaj in kako izvaja pritisk na odgovorno urednico STA, ki je bila sopodpisnica izjave o političnih pritiskih na slovenske medije.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Janša in Urbanija: duet za uničenje STA|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/jansa-in-urbanija-duet-za-unicenje-sta-830275|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> UKOM je po mnenju STA s temi vprašanji posegal v uredniško avtonomijo.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/direktor-sta-veselinovic-zavrnil-navedbe-o-visini-svoje-place.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-04}}</ref> UKOM je od STA zahteval tudi nekatere poslovne podatke, in sicer seznam bruto plač zaposlenih z imeni, pogodbe z naročniki, seznam pogodb z zunanjimi sodelavci, podatke o ceni oglasa in izpisek bančnega prometa podjetja v preteklih 2 letih.<ref name=":13" /> Za tem ko vodstvo STA ni ugodilo zahtevam UKOM po posredovanju poslovnih podatkov in obrazložitev uredniških odločitev (po mnenju STA UKOM ni imel zakonskih pooblastil za zahtevo pridobitve danih podatkov) je vlada prvič v zgodovini RS prenehala s financiranjem STA, in sicer z utemeljitvijo, da STA ni izpolnila svojih pogodbenih dolžnosti. Izpad državnega financiranja, ki je predstavljal okoli polovico prihodkov STA, je ogrozil nadaljnji obstoj STA.<ref name=":152" /> UKOM je z izpolnjevanjem finančnih obveznosti do STA prenehal z oktobrom 2020. Vlada je financiranje STA prekinila konec 30. novembra na dopisni seji s pritrditvijo na odločitev UKOM. Odločitvi ni nasprotovanja izrazil noben minister. Vlada o odločitivi prav tako ni obvestila javnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada želi izstradati STA|url=https://www.dnevnik.si/1042944495|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref> Pravnem stališču STA o prekoračitvi pooblastil UKOM so pritrdili tudi nekateri neodvisni pravniki.<ref>{{Navedi splet|title=STA Ukomu ni dolžna predati vseh dokumentov o poslovanju|url=https://www.mladina.si/203889/sta-ukomu-ni-dolzna-predati-vseh-dokumentov-o-poslovanju/|website=Mladina.si|accessdate=2021-05-04}}</ref> Glede na utemeljitev STA, da UKOM nima pooblastil za zahtevanje poslovne dokumentacije in uredniških pojasnil, je UKOM decembra 2020 Veselinoviča in predhodno direktorico UKOM ovadil zlorabe javnega položaja, saj da potemtakem UKOM ni imel pooblastil za sklepanje pogodb z STA. Hkrati so vložili tudi ovadbe zoper predsednika in dva člana nadzornega sveta STA ter namestnika predsednika STA zaradi opustitve dolžnosti nadzora nad izvrševanjem sklenjene pogodbe, saj da niso ukrepali ob nedovoljenem sklepu pogodbe. Novinarski sindikat je med tem državnemu tožilstvu naznanil domnevo, da je direktor UKOM Urbanija, ker naj bi ta s prekinitvijo financiranja STA zlorabil uradni položaj in prekoračil svoja pooblastila.<ref>{{Navedi splet|title=Ukom z ovadbo nad direktorja STA Veselinoviča|url=https://siol.net/novice/slovenija/ukom-s-kazensko-ovadbo-nad-direktorja-sta-veselinovica-541298|website=siol.net|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Tožilstvo je marca 2021 vse ovadbe zavrglo.<ref>{{Navedi splet|title=Tožilstvo zavrglo ovadbi Urbanije in Veselinoviča glede financiranja STA|url=https://www.vecer.com/slovenija/tozilstvo-zavrglo-ovadbi-urbanije-in-veselinovica-glede-financiranja-sta-10238509|website=www.vecer.com|date=2021-03-24|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref> K obnovitvi financiranja STA so pozvali vsi koalicijski partnerji.<ref>{{Cite web|title=STA: Iz dela koalicije pozivi k rešitvi financiranja javne službe STA|url=https://www.sta.si/2842801/iz-dela-koalicije-pozivi-k-resitvi-financiranja-javne-sluzbe-sta|access-date=2021-03-07|website=www.sta.si}}</ref> Konec leta 2020 je državni zbor k 7. protikoronskemu paketu (PKP7) na predlog koalicijske stranke SMC dodal dopolnilo, ki je vlado zavezovala k poravnavi zapadlih finančnih obveznosti do STA. Vlada kljub veljavnosti zakona do roka, določenega v zakonu (7. januar), sredstev ni izplačala, saj je Evropsko komisijo zaprosila za mnenje, ali bi takšno izplačilo predstavljalo državno pomoč podjetju, ki bi kršila pravila EU o konkurenci. UKOM je ob tem navedel, da bo »[...] zakonsko določen znesek STA nakazan takoj, ko bo Evropska komisija dala pozitivno mnenje.«<ref name="necenzurirano.si"/> EK je 11. januarja navedla, da ni ovir za nadomestno izplačilo STA brez predhodne odobritve komisije<ref>{{Navedi splet|title=STA: Evropska komisija o financiranju STA: Pod določenimi pogoji se lahko nadomestilo tiskovni agenciji dodeli brez predhodne odobritve|url=https://www.sta.si/2853877/evropska-komisija-o-financiranju-sta-pod-dolocenimi-pogoji-se-lahko-nadomestilo-tiskovni-agenciji-dodeli-brez-predhodne-odobritve|website=www.sta.si|accessdate=2021-05-04}}</ref> in da evropska pravila ne smejo služiti za izgovor za prenehanje financiranja tiskovne agencije članice EU. EK je ob tem Slovenijo tudi pozvala k umiku vloge za presojo o financiranju STA.<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Bruselj odobril pomoč STA, Janša meni, da je bil denar že izplačan|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/evropska-komisija-sta-zagotovila-25-milijona-evrov/|website=www.delo.si|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref> Vlada je 14. januarja nato izplačala zaostale obveznosti izhajajoč iz veljavne pogodbe z STA.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska tiskovna agencija po pismu iz Bruslja le prejela zamujena sredstva od Ukoma|url=https://www.vecer.com/slovenija/vlada-po-pismu-iz-bruslja-odobrila-izplacilo-za-slovensko-tiskovno-agencijo-v-okviru-pkp7-10232550|website=www.vecer.com|date=2021-01-14|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref> 27. januarja 2021 je potekla veljavna pogodba za opravljanje javne službe med UKOM-om kot predstavnikom ustanovitelja in STA. UKOM v letu 2021 po prenehanju veljavnosti pogodbe pogodbenega razmerja s STA ni obnovil, s tem pa se je odrekel tudi nadaljnjemu izpolnjevanju<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Sporočilo za javnost v zvezi s Slovensko tiskovno agencijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-02-24-sporocilo-za-javnost-v-zvezi-s-slovensko-tiskovno-agencijo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> zakonske dolžnosti financiranja STA.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Nove razsežnosti spora: Slovenska tiskovna agencija je vladi zaprla dostop do svojih vsebin|url=https://www.metropolitan.si/aktualno/nove-razseznosti-spora-slovenska-tiskovna-agencija-je-vladi-zaprla-dostop-do-svojih-vsebin/|website=Metropolitan.si|date=2021-03-01|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> STA je kljub zapadu pogodbenega razmerja nadaljeval z naslavljanjem računov na UKOM.<ref name=":5" /> Janša in drugi politiki stranke SDS so direktorja STA Veselinoviča obdolžili prejemanja eksorbitantno visoke plače.<ref>{{Navedi splet|title=Po zapisih Janeza Janše in Uroša Urbanije je direktor STA Bojan Veselinovič razkril višino svoje plače|url=https://www.vecer.com/slovenija/po-zapisih-janeza-janse-in-urosa-urbanije-je-direktor-sta-bojan-veselinovic-razkril-visino-svoje-place-10228982|website=www.vecer.com|date=2020-12-03|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref> Janša je npr. sprva delil navedbo, da je Veselinovičeva plača med epidemijo koronavirusa znašala 6.091,60 €, nato pa da 8.500 €. V odzivu je Veselinovič razkril, da v letu 2019 prejemal povprečno mesečno neto plačo v višini 3.409,26 €, v preteklem mesecu (oktober 2020) pa 3.552,27 €.<ref>{{Navedi splet|title=Kako visoka je njegova plača? Direktor STA odgovarja ... - Svet24.si|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5fc91bd0e2776/kako-visoka-je-njegova-placa-direktor-sta-odgovarja|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Februarja 2021 so zaposleni STA v sporočilu za javnost med drugim opozorili, da vladna finančna blokada sredstev ogroža prihodke in službe zaposlenih na STA in s tem tudi socialni položaj njih in njihovih družin.<ref>{{Navedi splet|title=Novinarji STA: Urbanija ogroža naše plače|url=https://www.dnevnik.si/1042949978|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=»Zlobna dejanja Urbanije spravljajo zaposlene in njihove družine v skrajno negotov položaj«|url=https://www.mladina.si/205387/zlobna-dejanja-urbanije-spravljajo-zaposlene-in-njihove-druzine-v-skrajno-negotov-polozaj/|website=Mladina.si|accessdate=2021-05-04}}</ref> STA je vladni administraciji zagotavljala storitve prek enotne tržne pogodbe, ki se je iztekla 31. decembra 2020. UKOM je zavrnil sklenitev nove pogodbe. 1. marca je STA zato prvič po 29 letih vladi zaradi prenehanja izplačil zaprl dostop do vsebin STA. Posameznim državnim organom je bila omogočena sklenitev ločenih pogodb za storitve STA.<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=Vlada prvič po 29 letih nima dostopa do STA|url=https://www.mladina.si/205470/vlada-prvic-po-29-letih-nima-dostopa-do-sta/|website=Mladina.si|accessdate=2021-05-04}}</ref> Ločenih pogodb niso sklenila le ministrstva pod vodstvom ministrov iz vrst SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za kulturo se informira na spletu|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrstvo-za-kulturo-se-informira-na-spletu/|website=www.delo.si|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref> UKOM je v sporočilu za javnost 24. februarja vodstvu STA očitalo pozno dostavo cenika storitev. UKOM je v sporočilu tudi navedel, da je STA "[...] a razliko od preteklih let, ko je vladni administraciji priznaval občutne popuste (cca. 60 %), se je tokrat odločil, da teh popustov ni, posledično pa bo morala vlada stvari dodatno racionalizirati".<ref>{{Navedi splet|title=Sporočilo za javnost v zvezi s Slovensko tiskovno agencijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-02-24-sporocilo-za-javnost-v-zvezi-s-slovensko-tiskovno-agencijo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-05-07|language=sl}}</ref> UKOM je nato v sporočilu za javnost 29. aprila za nesklenitev tržne pogodbe okrivil Veselinoviča ki da je: "[...] z različnimi ravnanji dosegel, da ni prišlo do nove tržne pogodbe med UKOM in STA."<ref name=":17" /> Marca 2021 je PV Janša direktorja STA Veselinoviča pozval k odstopu. Veselinoviča je pri tem označil za politično orožje skrajne levice, ki mora odgovarjati za svoja nezakonita dejanja. Janša je pri tem navedel, da pod Veselinovičevim vodstvom odpuščajo na smrt bolne novinarje in pogosto laž prodajajo kot resnico.<ref>{{Cite web|title=STA: Veselinovič o Janševem pozivu k odstopu: To je nevredno predsednika vlade|url=https://www.sta.si/2876825/veselinovic-o-jansevem-pozivu-k-odstopu-to-je-nevredno-predsednika-vlade|access-date=2021-03-10|website=www.sta.si}}</ref> Marca 2021 je član nadzornega sveta STA Radovan Cerjak s seje nadzornega sveta odnesel izvod pogodbe STA z časnikom Dnevnik. Cerjak je po poročanju Večera takoj po prejetju dokumenta tega pospravil v aktovko in zapustil sejo (Cerjak je bil za svetnika STA imenovan septembra 2020; imenovanju je nasprotoval del opozicije, saj naj bi bil Cerjak posredno povezan s stranko SDS<ref>{{Navedi splet|title=DZ v nadzorni svet STA imenoval Radovana Cerjaka|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dz-v-nadzorni-svet-sta-imenoval-radovana-cerjaka/|website=www.delo.si|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša nad STA z lojalnim odvetnikom Radovanom Cerjakom|url=https://www.dnevnik.si/1042939362|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref>).<ref>{{Navedi splet|title=Janša direktorja STA Veselinoviča pozval k odstopu, nadzornik s seje neuradno odnesel pogodbo med STA in Dnevnikom|url=https://www.dnevnik.si/1042950786|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref> 18. marca 2021 je vlada nadzornemu svetu STA predlagala predčasno razrešitev direktorja Veselinoviča, saj naj bi prišlo do kršitev zakonskih obveznosti. Vlada je ob tem sprejela tudi sklep, da naj notranje ministrstvo preveri, ali so kršitve vsebovale elemente sumov kaznivih dejanj, in naj preveri odgovornost nadzornikov. Vlada je prav tako predlagala nadzor inšpektorja za delo. Veselinovič naj bi bil po navedbah vlade odgovoren za šikaniranje zaposlenih.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada predlaga razrešitev direktorja STA Veselinoviča|url=https://siol.net/novice/slovenija/vlada-predlaga-razresitev-direktorja-sta-veselinovica-548229|website=siol.net|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Aprila 2021 so predsednika nadzornega sveta STA na domu obiskali kriminalisti. Policija je sporočila, da so ga obiskali zaradi več prijav domnevnih nepravilnosti v zvezi z delovanjem STA preverjali sum kaznjivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Policija je pri tem dodala, da vzrok za preiskavo ni bil sklep vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Kriminalisti pri predsedniku nadzornega sveta STA na podlagi več prijav|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kriminalisti-pri-predsedniku-nadzornega-sveta-sta-na-podlagi-vec-prijav/|website=www.delo.si|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref> Aprila 2021 je STA dokumentacijo, ki jo je od STA zahteval UKOM, poslala na sedež vlade. Direktor UKOM Urbanja je pred tem večkrat izjavil, da lahko STA zahtevano gradivo posreduje tudi vladi (enako je izpostavila tudi članica odbora DZ za kulturo, poslanka SDS Alenka Jeraj, notranji minister Aleš Hojs pa je o pošiljki dejal, da bodo dokumentacijo sprejeli, pregledali in ob ustreznosti sredstva izplačali).<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/direktor-ukoma-veckrat-ponovil-da-lahko-sta-dokumentacijo-poslje-tudi-na-vlado.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-04}}</ref> Vodstvo STA je razložilo, da je bilo kljub temu, da dokumentacije ni zahtevala vlada, iz navedb predstavnikov vlade moč sklepati, da je predložitev dokumentacije pogoj za ponovno vzpostavitev financiranja. V vladi pošiljke niso sprejeli, zaradi česar je bila vrnjena STA, ki je prav tako ni prevzela; pošiljka je bila tako znova naslovljena na vlado. Vlada je nato v odgovoru na novinarsko vprašanje STA navedla, naj STA dokumentacijo naslovi neposredno na UKOM.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Dokumentacija STA se je vrnila na sedež agencije, ta pošiljke ni sprejela|url=https://www.dnevnik.si/1042953835|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref> Vlada je ob zavrnitvi prevzema pošilke zanemarila zakonsko dolžnost, ki državnim organom nalaga, da poštne dopise sprejmejo in nato - v kolikor je bil dopis neprimerno naslovjen - tega naknadno posredujejo pristojnemu organu.{{Navedi vir}}<ref name=":7" /> Nadzorni svet STA je direktorju Veselinoviču<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Veselinovič se je odrekel 12 tisoč evrom nagrade|url=https://siol.net/novice/slovenija/veselinovicu-12-tisocakov-nagrade-za-uspesno-2020-551063|website=siol.net|accessdate=2021-05-07|language=sl}}</ref> na svetu 26. aprila<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Sporočilo za javnost v zvezi s STA {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-04-29-sporocilo-za-javnost-v-zvezi-s-sta/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-05-07|language=sl}}</ref> dodelil nagrado za poslovanje v letu 2020 v višini dveh bruto plač (oz. okoli 12.000 €), a se je Veselinovič nagradi odrekel.<ref name=":16" /> UKOM je v sporočilu za javnost 29. aprila problematiziral nagrado: "Takšna odločitev nadzornikov je v poslovnem svetu izjemno nenavadna, še bolj nenavadna pa zato, ker gre za podjetje v 100-odstotni državni lasti. Iz odločitve nadzornega sveta je mogoče sklepati, da podjetje posluje odlično, torej očitno ne drži trditev direktorja Veselinovića, da je vprašljivo, ali bo podjetje dočakalo svojo 30-letnico čez dober mesec. Če so direktorjeve besede resnične, pa je odločitev nadzornikov še toliko bolj sporna, saj gre v tem primeru za upravičeni sum plenjenja državnega premoženja. [...] Prav tako je nenavaden podatek, da so novinarji v primerjavi z direktorjem prejeli kar 53-krat manjše nagrade za delovno uspešnost. Če to drži, to potrjuje navedbe o izkoriščanju posameznih novinarjev, ki jim direktor domnevno plačuje pet evrov za prispevek, plač redno zaposlenih pa od nastopa svojega položaja leta 2009 ni povečal. Žal teh podatkov ni mogoče preveriti, ker direktor Veselinović ne želi izpolniti svojih obveznosti iz pogodbe, ki je bila lani podpisana med STA in UKOM. Prav tako ni mogoče preveriti medijskih zapisov, da se je direktor Veselinović nagradi za leto 2020 domnevno naknadno odpovedal. Prav tako ni mogoče preveriti podatka, ali se je v zadnjih desetih letih kadar koli odpovedal visokim nagradam. Je pa seveda glede na zdajšnje stanje moralno nesprejemljivo že dejstvo, da so mu jo nadzorniki sploh odobrili."<ref name=":17" /> 29. aprila 2021 je Evropska komisija v skladu z evropskimi pravili o državni pomoči odobrila 2,5 milijona € nadomestila za STA za opravljanje javne službe z utemeljitvijo, da bo javno financiranje STA prispevalo k zagotavljanju neodvisnih novic za slovensko javnost brez kršitev pravil konkurence. EK hkrati Slovenije ne obvezuje k izplačilu. EK je odločitev formalno odobrila, ker slovenska oblast peticije za presojo ni umaknila kljub temu, da je komisija že predhodno jasno navedla, da odločitev EK za to sploh ni potrebna in Slovenijo pozvala k umiku vloge. Podrobna vsebina odobritve ob odobritvi ni bila na voljo javnosti. Janša se je v odzivu na odobritev izjavil, da je bil denar za STA že izplačan v januarskem zakonu PKP7. Direktor STA Veselinovič je Janševo izjavo označil za "čist[o] manipulacij[o] in laž", saj da je vlada EK za mnenje prosila po tem, ko je bil zakon PKP7 že stopil v veljavo, zaradi česar naj bi bilo jasno, da se odločitev EK nanaša na dodatna, še ne izplačana sredstva za leto 2021, za katera naj bi UKOM januarja dejal, da bodo izplačana, ko jih dokončno odobri EK.<ref name=":12" /> Maja 2021 je Društvo novinarjev Slovenije (DNS) v sodelovanju z drugimi organizacijami pričelo kampanjo ''Za obSTAnek'', v okviru katere prek prostovoljnih donacij zbira finančna sredstva za STA, da bi nadomestili izpad državnih sredstev. Na kampanijo se je zaničevalno odzval PV Janša.<ref>{{Navedi splet|title='Velika sramota je, da moramo v Sloveniji zbirati donacije za preživetje STA'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/velika-sramota-je-da-moramo-v-sloveniji-zbirati-donacije-za-prezivetje-sta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Kampanja je v enem tednu zbrala za 189.000 € donacij (kar ustreza znesku mesečnega državnoproračunskega nadomestila za STA).<ref>{{Navedi splet|title=Za STA v prvem tednu zbrali 189.000 evrov|url=https://www.mladina.si/207292/za-sta-v-prvem-tednu-zbrali-189-000-evrov/|website=Mladina.si|accessdate=2021-05-11}}</ref> Kampanja je potekala en mesec in v tem obdobju zbrala 270.000 €.<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Vlada pripravila "posebno uredbo" o STA, v odvetniški pisarni Čeferin s številnimi pripombami. DNS vladi: Umaknite neustavno uredbo|url=https://www.vecer.com/slovenija/vlada-pripravila-posebno-uredbo-o-slovenski-tiskovni-agenciji-v-strokovnih-krogih-ze-stevilna-vprasanja-in-pomisleki-10244715?utm_source=twitter&utm_medium=social&utm_campaign=uredba_vlada_dns_sta_poziv-08062021|website=www.vecer.com|date=2021-06-08|accessdate=2021-06-11|language=sl-si}}</ref> 6. maja je Veselinovič zaradi zapisov Janše in Urbanije na Twitter-ju proti njima napovedal tožbo (v prvem primeru) oz. vložitev opomina pred tožbo (v slednjem primeru); Janša je Veselinoviču očital, da je sodeloval pri "umoru novinarja [Boruta Meška]", Urbanija pa da je Mešku Veselinovič "v brutalnem obračunu in dolgotrajnem mobingu na bolniško posteljo poslal odpoved delovnega razmerja [...]".<ref name=":15" /> Maja 2021 je državno odvetništvo (ki zastopa vlado) zadnji dan pred iztekom roka vložila ugovor na zahtevo izvršbe, ki jo je uložila STA. STA je bila tako primorana v poskus iztirjanja izvršbe prek pravdnega postopka. V vodstvu STA so ravnanje vlade doumeli kot zavlačevanje.<ref>{{Navedi splet|title=Številni mediji ostali brez državnega sofinanciranja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevilni-mediji-ostali-brez-drzavnega-sofinanciranja/580326|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-17|language=sl}}</ref> Maja 2021 je Pravna mreža za varstvo demokracije v sodelovanju z odvetniško družbo Pirc Musar & Lemut Strle zoper direktorja UKOM Uroša Urbanijo podala kazensko ovdabo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položija ali uradnih pravic. Vzrok za ovadbo je bila zahteva Urbanije vodstvu STA, da mu predajo poslovno dokumentacijo, za kar naj ne bi imel pooblastil.<ref>{{Navedi splet|title=Pravna mreža vložila kazensko ovadbo zoper direktorja Ukoma Uroša Urbanijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pravna-mreza-vlozila-kazensko-ovadbo-zoper-direktorja-ukoma-urosa-urbanijo/580584|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-18|language=sl}}</ref> 20. maja je delegacija preiskovalcev NPU obiskala časopisno hišo Dnevnik zaradi oglaševalne pogodbe med omenjeno časopisno hišo in STA.<ref>{{Navedi splet|title=Policisti tudi uradno na Dnevniku|url=https://www.dnevnik.si/1042955514|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-11}}</ref> Junija 2021 je Veselinovič za 28. junij sklical skupščino STA, na kateri je nameraval vlado in njene predstavnike seznaniti s poslovanjem STA (vključno z vpogledom v vso dokumentacijo, ki jo je od STA zahteval UKOM), da bi odpravil razloge, na podlagi katerih je vlada zavračala financiranje STA.<ref>{{Navedi splet|title=Direktor STA namerava zahtevane dokumente vladi predstaviti na skupščini|url=https://www.vecer.com/slovenija/direktor-sta-namerava-zahtevane-dokumente-vladi-predstaviti-na-skupscini-10244199|website=www.vecer.com|date=2021-06-01|accessdate=2021-06-11|language=sl-si}}</ref> 2. junija so kriminalisti NPU z vodjo marketinga STA opravili informativni pogovor v zvezi z kompenzacijsko pogodbo s časopisno hišo Dnevnik izvirajoč iz dveh ločenih prijav; prijave nadzornika STA Cerjaka, ki zaradi suma oškodovanja STA zaradi omenjene pogodbe, in prijave zoper Cerjaka, saj da je iz seje nadzornega sveta nepooblaščeno odtujil kopijo omenjene pogodbe, ki je bila označena kot poslovna skrivnost. Kriminalisti so med obiskom že razpolagali s kopijo pogodbe med STA in Dnevnikom, ki je nosila oznako poslovne tajnosti. Kriminalisti so med razgovorom povpraševali tudi o drugih kompenzacijskih dogovorih z drugimi mediji.<ref>{{Navedi splet|title=NPU zanimajo kompenzacijske pogodbe za oglase STA, agencija brez financiranja že 153 dni|url=https://www.vecer.com/slovenija/npu-zanimajo-kompenzacijske-pogodbe-za-oglase-sta-agencija-brez-financiranja-ze-153-dni-10244277|website=www.vecer.com|date=2021-06-02|accessdate=2021-06-11|language=sl-si}}</ref> 10. junija je vlada izdala uredbo o opravlanju javne službe STA, ki bi za izvajanje uredbe pooblastila UKOM. Predstavniki zaposlenih STA so v odzivu na uredbo navedli, da uredba ne rešuje financiranja STA temveč zgolj nejasno spreminja uredbo delovanja STA, ki je že urejena v okviru zakona o STA. Sindikat novinarjev Slovenije pa je v odzivu na uredbo tudi navedel, da uredba predstavlja poseg v uredniško neodvisnost STA in prenaša obveznost odločanja o izpolnjevanju obveznosti STA iz sveta STA na direktorja UKOM-a.<ref>{{Navedi splet|title=&raquo;O izpolnjevanju zakonskih obveznosti bo odločal direktor Ukoma&laquo;|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/o-izpolnjevanju-zakonskih-obveznosti-bo-odlocal-direktor-ukoma/|website=www.delo.si|accessdate=2021-06-11|language=sl-si}}</ref> DNS je uredbo označil za neustavno in navedel, da uredba posega v uredniško in upravljalno avtonomijo STA ter povečuje vpliv UKOM in direktorja UKOM nad STA. Direktor STA Veselinovič je o uredbi med drugim navedel, da želi vlada z uredbo protizakonito in protiustavno zaobiti obveznost financiranja STA. Po navedbah sogovornikov Večera bi lahko uredba vodila v zmanjšanje obsega sredstev, ki jih bi STA prejela za opravljanje javne službe.<ref name=":18" /> 30. septembra 2021 je z mesta direktorja Slovenske tiskovne agencije odstopil [[Bojan Veselinović]].<ref>{{Navedi splet|title=Odstopil je direktor STA Bojan Veselinovič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/odstopil-je-direktor-sta-bojan-veselinovic/|website=N1|date=2021-09-30|accessdate=2021-11-14|language=sl-SI}}</ref> Na kasnejšem razpisu je bil za novega direktorja izbran [[Igor Kadunc]], nekdanji [[Radiotelevizija Slovenija|generalni direktor RTV Slovenija]]. Z nastopom mandata se je odzval na vabilo Ukoma na skupno srečanje, kjer sta oba direktorja 8. novembra 2021 podpisala pogodbo o financiranju agencije.<ref>{{Navedi splet|title=Urbanija in Kadunc podpisala pogodbo|url=https://siol.net/novice/slovenija/kadunc-in-urbanija-podpisala-pogodbo-565446|website=siol.net|accessdate=2021-11-14|language=sl}}</ref> Pogodba je poleg financiranja javne službe do konca leta 2021 vključevala neizplačana sredstva za celotno leto.<ref>{{Navedi splet|title=Podpisana pogodba o opravljanju javne službe STA za 2021 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-11-08-podpisana-pogodba-o-opravljanju-javne-sluzbe-sta-za-2021/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-11-14|language=sl}}</ref> == Seznam direktorjev == * [[Dejan Verčič]] (1991-1993)<ref>{{Navedi splet|title=STA|url=http://agencija.sta.si/o-agenciji|website=agencija.sta.si|accessdate=2021-03-26}}</ref> * [[Dušica Jurman]] (1993-1994) * [[Tadej Labernik]] (1994-2001) * [[Igor Vezovnik]] (2001-2005) * [[Lidija Pavlovčič]] (2005-2007) * [[Alenka Paulin]] (2007-2009) * [[Bojan Veselinovič]] (2009-2021) *[[Igor Kadunc]] (2021- ) == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tiskovne agencije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] [[Kategorija:Agencije v Sloveniji]] 6cmvitv4p9j8coecwc9lywbz9k5qvht 5737182 5736978 2022-08-20T07:18:34Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija javne uprave|slika=Sta logo osnovni.jpg|druga_imena=STA|drzavni_okvir=[[Republika Slovenija]]|datum_nastanka=|status_organa=Neodvisen organ|sedez=Tivolska 48<br>1000 Ljubljana|temeljne_naloge=|generalni_direktor=[[Igor Kadunc]]|namestnik=|stevilo_usluzbencev=|predhodnik_organa=|mednarodno=|spletna_stran= {{Uradno spletno mesto|https://www.sta.si/}}}}'''Slovenska tiskovna agencija''' (kratica: '''STA''') je slovenska nacionalna tiskovna agencija, ustanovljena junija 1991. Edini ustanovitelj in družbenik STA je [[Republika Slovenija]]. STA poroča o dogajanju v Sloveniji in po svetu v slovenskem in angleškem jeziku.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA|url=http://agencija.sta.si/o-agenciji|website=agencija.sta.si|accessdate=2021-05-03}}</ref> STA je vodilni slovenski ponudnik medijskih vsebin za domačo{{Navedi vir}} in tujo javnosti; angleški servis STA je vodilni slovenski dnevni informativni servis v angleškem jeziku.<ref name=":0" /> STA v skladu z zakonom o STA, aktom o ustanovitvi STA in zakonom, ki ureja področje medijev, opravlja javno službo zagotavljanja informacij v slovenskem jeziku o dogodkih v Sloveniji in po svetu za potrebe slovenske javnosti, Slovencev po svetu in slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah ter informacije o dogajanju v Sloveniji v angleškem jeziku za potrebe domače in tuje javnosti in medijev.{{Navedi vir}} STA poleg opravljanja javne službe opravlja tudi tržno dejavnost, s čimer ustvarja pomemben delež prihodkov podjetja.<ref name=":0" /> STA je članica Evropskega združenja tiskovnih agencij (EANA), Mednarodnega tiskovnega telekomunikacijskega sveta (IPTC), in sodeluje v regionalnih združenjih tiskovnih agencij AMAN in ABNA, poleg tega pa je partnerica vseh pomembnejših svetovnih agencij.{{clarify|date=May 2021 |reason= |razlog=Kakšnih? Katerih?|pre-text=}}<ref name=":0" /> == Pregled == STA je družba z omejeno odgovornostjo v popolni lasti Republike Slovenije, ki je ustanovitelj STA. Statut in delovanje STA ureja poseben zakon - Zakon o Slovenski tiskovni agenciji (ZSTAgen) - ki je stopil v veljavo julija 2011. STA je med drugim zakonsko zavezana zagotavljati "javno službo stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Sloveniji in po svetu za potrebe javnosti v Sloveniji in zunaj njenih meja, tako v slovenskem kot v angleškem jeziku".<ref name=":0" /> V STA deluje prek 80 novinarjev in sodelavcev. STA je osnovana v Ljubljani z dopisništvi po Sloveniji in po svetu. Med naročniki STA v tujini so tuje tiskovne agencije, tuja veleposlaništva in gospodarske družbe.<ref name=":0" /> Arhiv STA zaobsega prek 2 milijona novic, 500.000 fotografij in 70.000 tonskih posnetkov.<ref name=":0" /> Glede na izračune STA četrtina spletnih novic v Sloveniji delno ali v celoti temelji na vsebinah STA (oz. pribljižno tretjina spletnih vsebin osrednjih nacionalnih in regionalnih novičarskih spletnih medijev).<ref>{{Navedi splet|title="Četrtina spletne novičarske produkcije v Sloveniji temelji na STA"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cetrtina-spletne-novicarske-produkcije-v-sloveniji-temelji-na-sta/582659|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-11|language=sl}}</ref> === Financiranje === Okoli 60 % prihodkov STA predstavljajo državna sredstva.<ref name="necenzurirano.si">{{Navedi splet|title=Nova Janševa taktika, kako na kolena spraviti STA|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/nova-janseva-taktika-kako-na-kolena-spraviti-sta-840107|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Povečuje se pomen sredstev, ki jih STA ustvari s tržno dejavnostjo.<ref name=":0" /> == Dejavnost in storitve == STA je leta 2006 vzpostavila lastni foto servis, leta 2009 pa radijski servis (namenjen potrebam radijskih postaj). STA vsebine deli na večjih spletnih straneh, kot so Facebook, Twitter, Google+ in Youtube.<ref name=":0" /> === Storitve === {{brez virov|razdelek|datum=maj 2021}} '''Splošni servis STA v slovenskem jeziku''' Splošni servis STA v slovenskem jeziku je eden osnovnih in najbolj izčrpnih virov informacij za slovenske in tuje medijske hiše, državne ustanove, diplomatska predstavništva, podjetja, nevladne organizacije in druge naročnike. V okviru splošnega servisa v slovenskem jeziku STA vsak dan posreduje do 300 novic, ki jih pripravljajo novinarji notranjepolitičnega, gospodarskega, zunanjepolitičnega, evropskega, kulturnega in športnega uredništva ter dopisniki po Sloveniji in v tujini. Novice in drugi prispevki v okviru splošnega servisa so razdeljeni v kategorije Slovenija, Evropska unija, svet, gospodarstvo, kultura, šport, zdravstvo, izobraževanje in znanost, kronika ter zanimivosti. Splošni servis vključuje tudi dnevne in tedenske napovedi dogodkov, dnevne in tedenske preglede dogodkov, sporočila uredništvom, pregled tiska, aktualne prometne informacije o stanju na slovenskih cestah in informacije o vremenskih razmerah v Sloveniji in Evropi. '''Splošni servis STA v angleškem jeziku''' Servis STA v angleškem jeziku je dnevni vir poročil o aktualnih dogodkih, povezanih s Slovenijo, v angleškem jeziku. Ekipa novinarjev in prevajalcev pripravi dnevno do 50 novic, tem, intervjujev, pregledov tiska in drugih prispevkov, ki ponujajo celovit in sproten vpogled v dogajanje v politiki, gospodarstvu, družbi, znanosti, kulturi in športu. Poleg dogajanja v Sloveniji servis spremlja mednarodno dejavnost Slovenije (še posebej v okviru [[Evropska unija|Evropske unije]], jugovzhodne Evrope in mednarodnih organizacij). Velik poudarek je namenjen tudi gospodarski politiki Slovenije in aktivnosti slovenskih podjetij na domačem in tujih trgih. '''Foto servis STA''' Foto servis dnevno zagotavlja fotografije najpomembnejših političnih, gospodarskih, kulturnih in športnih dogodkov v državi ter fotografije s področja zabave in zanimivosti. Fotografije poleg ekipe fotografov STA pošiljajo tudi ustrezno usposobljeni dopisniki STA iz Slovenije in tujine. STA ima vzpostavljeno tudi širšo mrežo izmenjave fotografij z nekaterimi partnerskimi agencijami. '''Radijski servis STA-R''' Radijski servis STA-R naročnikom nudi tekstovne in zvočne novice, prilagojene zahtevam radijskih postaj oz. potrebam radijskega medija. STA-R je namenjen zagotavljanju uravnoteženih informativnih vsebin. Avdio servis zaobsega informiranje o ključnih dogodkih iz notranje in zunanje politike, gospodarstva, kulture, športa ter ostalih področij in dopolnjuje obstoječi dnevni servis STA. STA-R ustvarjajo novinarji STA s pomočjo dopisniške mreže doma in po svetu. '''STAkrog''' Portal STAkrog poroča o razvoju slovenskega gospodarstva s posebnim poudarkom na razvojnih dosežkih slovenskih podjetij in start-upov. Posebna rubrika je namenjena tudi slovenskim medijem in novostim v slovenski družbi (še posebej na področju znanosti in inovacij). Portal nudi intervjuje z gospodarstveniki ter akterji na področju razvoja gospodarstva. Na voljo je tedensko obveščanje z izborom vsebin preteklega tedna prek brezplačnega elektronskega biltena, nove vsebine pa so objavljene tudi na Twitter računu @STAkrog. '''MISLI''' Spletna stran MISLI je poseben spletni portal, ki je v celoti posvečen dogajanju v kulturi. Vsebine so dosegljive širokemu krogu spletnih uporabnikov. Podstran, ki jo je sprva sofinanciralo ministrstvo za kulturo, vključuje napovednike dogodkov v kulturi, novice, intervjuje, predstavitve knjižnih novosti, zemljevid slovenskih literatov, ankete, statistične podatke in druge zanimivosti. Stran je dopolnjena s foto in video vsebinami. Bralcem je na voljo tedensko obveščanje o najaktualnejših vsebinah prek spletne pošte. '''Dnevni bilten STA''' Dnevni bilten STA vsebuje strnjen in informativen pregled najaktualnejšega dogajanja doma in v svetu, tematske prispevke o ključnih dogodkih dneva, napovedi dogodkov v Sloveniji in svetu za prihodnji dan ter pregled pisanja tiska in poročanja tujih tiskovnih agencij o Sloveniji. Izhaja v elektronski obliki šestkrat tedensko. '''Servis originalnih sporočil za javnost 'O-STA'''' Servisu O-STA, ki je ločen od splošnega servisa, je namenjen objavljenu sporočil za domačo ali tujo javnost. O-STA je namenjen podjetjem in organizacijam, ki želijo javnost obvestiti o novostih ali spremembah v svoji dejavnosti, izdelkih ali storitvah. STA prek mednarodne mreže OTS se lahko sporočila posreduje v tujino oz. na ciljne trge naročnika. '''STA KLUB''' STA KLUB je projekt, vzpostavljen leta 2009,<ref name=":0" /> pod okriljem katerega STA nekajkrat letno organizira okrogle mize z vidnimi osebnostmi in strokovnjaki. Dogodki so tematsko raznoliki in namenjeni različnim ciljnim javnostim. Namen dogodkov je spodbujanje javnega diskurza o pomembnih družbenih vprašanjih in osveščanje in informiranje slovenske javnosti. Namen STA KLUBA je med drugim krepitev prepoznavnosti STA in odnosov z naročniki in partnerji. '''Kliping STA''' Kliping STA je orodje, s katerim naročnik izbere ključne besede, o katerih želi biti obveščen, filtrirane novice pa nato prejema prek elektronske pošte. Kliping naročniku omogoča hitro avtomatsko obveščanje o izbranih temah. Ciljne javnosti so predvsem podjetja in predstavniki za odnose z javnostmi večjih podjetij in ministrstev. '''Informativni blok STA-AND (Agencijske Novice Dneva)''' Informativni blok STA-AND je vsebinska obogatitev programske zasnove TV medijev in digitalnih oglasnih zaslonov. S pomočjo informativnega bloka lahko ponudniki gledalcem oz. uporabnikom ponudijo ažurne, kratke in jedrnate informacije o aktualnih dogodkih doma in po svetu. Spletna pasica STA-AND je storitev, namenjena vsebinski obogatitvi spletnih strani z aktualnimi novicami dneva, ki jih pripravljajo novinarji STA. '''STA mobilni servis (STA-M)''' Aplikacijo STA-M uporabnikom nudi enostavnejši in preglednejši dostop do vseh novic splošnega servisa STA prek mobilnih naprav (pametnih telefonov in tabličnih računalnikov). Aplikacija STA-M je nekomercialna in je namenjena ozaveščanju uporabnikov o aktualnem dogajanju. STA-M nudi grafični vmesnik prirejen za uporabo na majhnih zaslonih in možnost sprotnega obveščanja o novicah dneva, nujnih novicah, napovedih in sporočilih uredništvom. == Zgodovina == STA je z delovanjem začela 20. junija 1991 (nekaj dni po razglasitvi neodvisnosti Slovenije). Pred tem je v Sloveniji delovala zgolj skupna jugoslovanska tiskovna agencija brez ločene slovenske tiskovne agencije. STA je sprva o dogajanju v Sloveniji obveščala predvsem tujo javnost.<ref name=":0" /> STA je prvo stalno dopisništvo v tujini odprla decembra 1995 v Bruslju. Od tedaj je STA vzpostavil dopisništvi še v Zagrebu in mestu New York. STA je svojo spletno stran vzpostavila oktobra leta 1996. Leta 2001 je novinarka STA Mihela Zupančič prejela nagrado Društva novinarjev Slovenije (DNS) za novinarske dosežke. Maja 2002 se je STA preselila iz prostorov na Cankarjevi ulici v Ljubljani v večje prostore na Tivoljski ulici.<ref name=":0" /> Prva Janševa vlada (2004-2008) je bila deležna očitkov, da je med drugim na vodilne položaje v STA nastavljala osebe, blizu tedaj vladajoči stranki SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Janšev medijski projekt kot zadnje volilno upanje SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042713981|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref> Kot direktorica STA je bila v tem času imenovana Alenka Pavlin,<ref name=":14" /> ki je bila pred tem predstavnica za stike z javnostjo stranke SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Lažni argumenti stranke SDS za podrejanje slovenskih medijev • Pod črto|url=https://podcrto.si/lazni-argumenti-stranke-sds-za-podrejanje-slovenskih-medijev/|website=Pod črto|date=2021-05-06|accessdate=2021-05-07|language=sl-SI}}</ref> Kot urednik notranjepolitične redakcije je bil imenovan tudi Uroš Urbanija, ki naj bi bil prav tako blizu stranki SDS. Pavlin in Urbanija naj bi obvladovala delovanje STA, med drugim prek odgovornega urednika Boruta Meška. Meško in Urbanija naj bi nameravala odpustiti najmanj 10 novinarjev STA, kar so jim preprečile pravne ovire, zaposlila pa naj bi več lojalnih kadrov (nekateri od teh naj tudi ne bi imeli ustreznih delovnih izkušenj). Leta 2007 je 16 novinarjev STA podpisalo novinarsko peticijo zoper cenzuro in politične pritiske. Urbanijo je leta 2020 tretja vlada Janeza Janše imenovala za direktorja UKOM.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Prvak SDS ponovno vpoklical zvestega in uslužnega eksekutorja - Svet24.si|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5e80d4a89255f/prvak-sds-ponovno-vpoklical-zvestega-in-usluznega-eksekutorja|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Julija 2007 je bil za odgovornega urednika STA proti željam kolektiva imenovan Borut Meško. Novinarji STA so ob kandidaturi Meška za odgovornega urednika z 44 glasi za in 4 glasi proti izglasovali nezaupnico, saj ni predstavil podrobnejšega programa o delu STA. Direktorica STA, ki ga je imenovala, je v odzivu na nezaupnico navedla, da bo program pripravljen, ko vlada odobri dodatna finančna sredstva, predvidoma septembra tega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Imenovanje Meška ob manj kot desetodstotni podpori novinarjev|url=https://www.dnevnik.si/255586|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref> Novembra 2009 je novi direktor STA Bojan Veselinovič (ki je funkcijo pričel opravljati aprila tega leta<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Pirnat o primeru Meško: Pieteta ne more biti razlog za poravnavo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirnat-o-primeru-mesko-pieteta-ne-more-biti-razlog-za-poravnavo/235615|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref>) Meška razrešil s funkcije odgovornega urednika in mu posredoval izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji odgovorni urednik STA-ja Borut Meško|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-je-nekdanji-odgovorni-urednik-sta-ja-borut-mesko/230614|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Veselinovič je ob tem kot razlog navedel hujše kršitve obveznosti s strani Meška.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Poravnava v sporu Meško – STA|url=https://zurnal24.si/slovenija/poravnava-v-sporu-mesko-sta-89437|website=zurnal24.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Meško je Veselinoviču očital šikaniranje.<ref name=":8" /> Meško je maja 2020 umrl<ref name=":9" /> zaradi posledic raka.<ref>{{Navedi splet|title=Častna priznanja Boruta Meška|url=https://www.znp.si/castno-priznanje-boruta-meska|website=www.znp.si|accessdate=2021-05-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Borut Meško je umrl zaradi raka, pri čemer je k razvoju bolezni prispeval direktor STA Bojan Veselinovič z dolgotrajnim sprevrženim šikaniranjem|url=https://reporter.si/clanek/izjava-dneva/borut-mesko-je-umrl-zaradi-raka-pri-cemer-je-k-razvoju-bolezni-prispeval-direktor-sta-bojan-veselinovic-z-dolgotrajnim-sprevrzenim-sikaniranjem-683067?fb_comment_id=2021640524551715_2024729394242828|website=Revija Reporter|accessdate=2021-05-04}}</ref> V okviru ugotavljanja nezakonitosti izredne odpovedi je STA izplačala okoli 30.000 €.<ref name=":8" /> Veselinovič je ob tem navedel, da je v vlogi zastopnika delodajalca k poravnavi pristal zaradi pietetnega odnosa do pokojnika in nejgove družine naj bi bila izvedena zaradi pietetnih razlogov.<ref name=":10" /> Veselinovič je kasneje navedel, da o Mekešovem resnem obolenju ob prekinitvi delovnega razmerja ni vedel.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Veselinovič bo zaradi očitkov o umoru tožil Janšo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/veselinovic-bo-zaradi-ocitkov-o-umoru-tozil-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-07|language=sl}}</ref> Odpustitev Mekeša je leta 2021 PV Janša izpostavil kot enega izmed razlogov za zahtevanje odstopa Veselinoviča z mesta direktorja STA.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Janša direktorja STA Veselinoviča pozval k odstopu|url=https://siol.net/novice/slovenija/jansa-direktorja-sta-veselinovica-pozval-k-odstopu-547547|website=siol.net|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Leta 2014 je novinarka STA Irena Joveva prejela nagrado DNS.<ref name=":0" /> Junija 2021 je predsednik republike Borut Pahor naznanil, da namerava STA podeliti predsedniško odlikovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo STA, ki ji vlada odreka plačilo, odlikoval v drugi polovici junija|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pahor-bo-sta-odlikoval-v-drugi-polovici-junija.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-11|language=sl}}</ref> '''<big>Tretja vlada Janeza Janše</big>''' 27. marca 2020 je PV Janša v zapisu na Twitter-ju STA označil za "ventilator za #FakeNews".<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/jjansasds/status/1243667464623394818|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1243667464623394818|website=Twitter|accessdate=2021-05-07|date=27. marec 2020|last=Janša|first=Janez}}</ref> Janša je odgovarjal na vest STA, da je v skupnem pismu slovenskemu notranjemu ministru več mednarodnih organizacij za svobodo medijev izrazilo zaskrbljenost glede varnosti slovenskega novinarja Blaža Zgage, ki se je soočal z groženjami s smrtjo ob poročanju o aktualni vladi.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Sedem organizacij za svobodo medijev zaskrbljeno za varnost novinarja Zgage|url=https://www.sta.si/2745607/sedem-organizacij-za-svobodo-medijev-zaskrbljeno-za-varnost-novinarja-zgage|website=www.sta.si|accessdate=2021-05-07}}</ref> '''Predlog sprememb zakona o Slovenski tiskovni agenciji''' Julija 2020 je vlada predlagala prenovo zakona o Slovenski tiskovni agenciji.<ref name=":1">{{Cite web|title=Odzivi na predloge medijskih zakonov: »Janša že dolgo z vso silo obračunava z javnimi mediji«|url=https://www.dnevnik.si/1042933755|access-date=2021-03-07|website=Dnevnik}}</ref> Predlagatelj je kot cilj sprememb navedel uskladitev zakonske uredbe z evropskimi pravili o transparentnosti financiranja javnih služb in državni pomoči.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=eUprava - Predlog predpisa|url=https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11494|website=e-uprava.gov.si|accessdate=2021-05-03}}</ref> Predlagane spremembe zakona bi pristojnost za imenovanje nadzornikov STA prenesle iz državnega zbora na vlado (kandidate bi predlagalo ministrstvo za kulturo<ref name=":4" />).<ref name=":2">{{Cite web|title=Zaposleni na STA zaskrbljeni nad možnostjo prenosa pod demografski sklad|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zaposleni-na-sta-zaskrbljeni-nad-moznostjo-prenosa-pod-demografski-sklad.html|url-status=live|access-date=2021-03-07|website=www.24ur.com}}</ref> Predlog bi dejavnosti priprave novic za radijske medije, objavo avtorskih fotografij dogodkov in objavo video in zvočnih posnetkov novinarskih konferenc prenesel v tržno dejavnost. Dolžnost financiranja STA bi bila prenešena iz državnega proračuna na sredstva, zbrana s prispevki za RTV (v višini 3 % zbranih prispevkov). Odgovorni urednik STA bi bil po novem imenovan v skadu z določili zakona, ki ureja medije.<ref name=":4" /> Iz člena o načelih neodvisnosti in nepristranskosti bi bilo izločeno določilo, da STA ne sme dejansko ali pravno postati odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web|title=Medijska zakonodaja: Namesto odgovorov na sodobne izzive poskus politične prevlade|url=https://zurnal24.si/slovenija/medijska-zakonodaja-namesto-odgovorov-na-sodobne-izzive-poskus-politicne-prevlade-352388|access-date=2021-03-07|website=zurnal24.si|language=sl}}</ref> Zakonske spremembe bi povečale vladni vpliv nad STA.<ref name=":152">{{Cite web|date=2021-02-16|title=Inside Slovenia’s war on the media|url=https://www.politico.eu/article/slovenia-war-on-media-janez-jansa/|access-date=2021-03-07|website=POLITICO|language=en-US}}</ref> Sprva je bilo za javno razpravo predloga določeno 5 dni, rok pa je bil kasneje podaljašan do 5. septembra.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/med-programskimi-svetniki-rtv-slovenija-tudi-poziv|title=Predlog finančnega in programskega načrta RTVS nasedel na programskem svetu}}</ref> Predlagane spremembe so bile deležene pomislekov vseh treh koalicijskih strank partneric.<ref name=":3" /> '''Načrtovan prenos STA v demografski sklad''' Februarja leta 2021 je odbor DZ za finance sprejel dopolnilo k vladnemu predlogu zakona o ustanovitvi Nacionalnega demografskega sklada,<ref name=":2" /> v okviru katerega je vlada nameravala združiti večino državnega premoženja.<ref>{{Navedi splet|title=Kako si je vlada zamislila demografski sklad?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/kako-si-je-vlada-zamislila-demografski-sklad/537040|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-03|language=sl}}</ref> Dopolnilo bi tako družbo STA preneslo pod okrilje demografskega sklada, ki bi namesto RS postal ustanovitelj in edini družbenik STA.<ref name=":2" /> Vodstvo demografskega sklada bi s tem prevzelo tudi vlogo imenovanja nadzornikov in direktorjev STA,<ref>{{Navedi splet|title=Janševa vlada namerava prevzeti zanjo moteči STA preko demografskega sklada|url=https://www.dnevnik.si/1042948983|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref> za kar je bil glede na veljavno zakonodajo zadolžen državni zbor.<ref name=":2" /> Uredniški kolegij STA, Svet delavcev STA, Zastopstvo STA in Sindikat novinarjev STA so v odzivu na predlog opozorili na nejasnost posledic sprememb in izrazil skrb, da bi lahko spremembe omajale neodvisnost STA, ter pozvali k vključitvi širše strokovne in splošne javnosti v razpravo o spremembah.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Zaposleni na STA zaskrbljeni nad možnostjo prenosa pod demografski sklad|url=http://agencija.sta.si/2866929/zaposleni-na-sta-zaskrbljeni-nad-moznostjo-prenosa-pod-demografski-sklad|website=agencija.sta.si|accessdate=2021-05-04}}</ref> '''Prekinitev državnega financiranje STA in povezano dogajanje''' Janez Janša je po nastopu na funkcijo predsednika vlade v zapisih na Twitter-ju večkrat kritiziral poročanje in delo STA. Med drugim je STA dvakrat označil za "nacionaln[o] sramot[o]" in poročanje STA o protivladnih protestih označil za promoviranje kršilcev odlokov za obvladovanje epidemije koronavirusa.<ref name=":13"/> Oktobra 2020 je Janša v zapisu na Twitter-ju STA označil za nacionalno sramoto, ker je intervju STA z raperjem Zlatkom obsegal več znakov kot poročilo o srečanju Janše z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Kmalu po tem je UKOM na STA naslovil vprašanje, koliko intervjujev s pevci zabavne glasbe je objavil STA.<ref name=":11" /> UKOM je tudi zahteval navedbo števila intervjujev, ki jih je STA opravil z glasbeniki ob izdaji novega albuma in primerjavo dolžin vseh teh intervjujev (ko je kasneje Veselinovič navedel, da je UKOM od STA zahteval pojasnilo o različnih dolžinah člankov, sta ga Urbanija in Janša obtožil laganja, uradni Twitter račun vlade RS pa je izjavo označilo za "fake news"<ref name=":11" />). UKOM je tudi zanimalo, ali protestna izjava uredništva STA (odziv na izjavo PV Janše, potem ko je STA označil za nacionalno sramoto) izraža stališče vseh zaposlenih in koliko takšnih lastnih protestnih izjav je STA napisala in povzemala v zadnjih letih (UKOM je zahtevo pospremil s pripisom, da želijo ugotoviti "[...] ali gre za standardno napako, ki se pogosto pojavlja, ali se je tokrat naredilo izjemo"). UKOM je zahteval tudi pojasnilo kdo, kdaj in kako izvaja pritisk na odgovorno urednico STA, ki je bila sopodpisnica izjave o političnih pritiskih na slovenske medije.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Janša in Urbanija: duet za uničenje STA|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/jansa-in-urbanija-duet-za-unicenje-sta-830275|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> UKOM je po mnenju STA s temi vprašanji posegal v uredniško avtonomijo.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/direktor-sta-veselinovic-zavrnil-navedbe-o-visini-svoje-place.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-04}}</ref> UKOM je od STA zahteval tudi nekatere poslovne podatke, in sicer seznam bruto plač zaposlenih z imeni, pogodbe z naročniki, seznam pogodb z zunanjimi sodelavci, podatke o ceni oglasa in izpisek bančnega prometa podjetja v preteklih 2 letih.<ref name=":13" /> Za tem ko vodstvo STA ni ugodilo zahtevam UKOM po posredovanju poslovnih podatkov in obrazložitev uredniških odločitev (po mnenju STA UKOM ni imel zakonskih pooblastil za zahtevo pridobitve danih podatkov) je vlada prvič v zgodovini RS prenehala s financiranjem STA, in sicer z utemeljitvijo, da STA ni izpolnila svojih pogodbenih dolžnosti. Izpad državnega financiranja, ki je predstavljal okoli polovico prihodkov STA, je ogrozil nadaljnji obstoj STA.<ref name=":152" /> UKOM je z izpolnjevanjem finančnih obveznosti do STA prenehal z oktobrom 2020. Vlada je financiranje STA prekinila konec 30. novembra na dopisni seji s pritrditvijo na odločitev UKOM. Odločitvi ni nasprotovanja izrazil noben minister. Vlada o odločitivi prav tako ni obvestila javnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada želi izstradati STA|url=https://www.dnevnik.si/1042944495|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref> Pravnem stališču STA o prekoračitvi pooblastil UKOM so pritrdili tudi nekateri neodvisni pravniki.<ref>{{Navedi splet|title=STA Ukomu ni dolžna predati vseh dokumentov o poslovanju|url=https://www.mladina.si/203889/sta-ukomu-ni-dolzna-predati-vseh-dokumentov-o-poslovanju/|website=Mladina.si|accessdate=2021-05-04}}</ref> Glede na utemeljitev STA, da UKOM nima pooblastil za zahtevanje poslovne dokumentacije in uredniških pojasnil, je UKOM decembra 2020 Veselinoviča in predhodno direktorico UKOM ovadil zlorabe javnega položaja, saj da potemtakem UKOM ni imel pooblastil za sklepanje pogodb z STA. Hkrati so vložili tudi ovadbe zoper predsednika in dva člana nadzornega sveta STA ter namestnika predsednika STA zaradi opustitve dolžnosti nadzora nad izvrševanjem sklenjene pogodbe, saj da niso ukrepali ob nedovoljenem sklepu pogodbe. Novinarski sindikat je med tem državnemu tožilstvu naznanil domnevo, da je direktor UKOM Urbanija, ker naj bi ta s prekinitvijo financiranja STA zlorabil uradni položaj in prekoračil svoja pooblastila.<ref>{{Navedi splet|title=Ukom z ovadbo nad direktorja STA Veselinoviča|url=https://siol.net/novice/slovenija/ukom-s-kazensko-ovadbo-nad-direktorja-sta-veselinovica-541298|website=siol.net|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Tožilstvo je marca 2021 vse ovadbe zavrglo.<ref>{{Navedi splet|title=Tožilstvo zavrglo ovadbi Urbanije in Veselinoviča glede financiranja STA|url=https://www.vecer.com/slovenija/tozilstvo-zavrglo-ovadbi-urbanije-in-veselinovica-glede-financiranja-sta-10238509|website=www.vecer.com|date=2021-03-24|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref> K obnovitvi financiranja STA so pozvali vsi koalicijski partnerji.<ref>{{Cite web|title=STA: Iz dela koalicije pozivi k rešitvi financiranja javne službe STA|url=https://www.sta.si/2842801/iz-dela-koalicije-pozivi-k-resitvi-financiranja-javne-sluzbe-sta|access-date=2021-03-07|website=www.sta.si}}</ref> Konec leta 2020 je državni zbor k 7. protikoronskemu paketu (PKP7) na predlog koalicijske stranke SMC dodal dopolnilo, ki je vlado zavezovala k poravnavi zapadlih finančnih obveznosti do STA. Vlada kljub veljavnosti zakona do roka, določenega v zakonu (7. januar), sredstev ni izplačala, saj je Evropsko komisijo zaprosila za mnenje, ali bi takšno izplačilo predstavljalo državno pomoč podjetju, ki bi kršila pravila EU o konkurenci. UKOM je ob tem navedel, da bo »[...] zakonsko določen znesek STA nakazan takoj, ko bo Evropska komisija dala pozitivno mnenje.«<ref name="necenzurirano.si"/> EK je 11. januarja navedla, da ni ovir za nadomestno izplačilo STA brez predhodne odobritve komisije<ref>{{Navedi splet|title=STA: Evropska komisija o financiranju STA: Pod določenimi pogoji se lahko nadomestilo tiskovni agenciji dodeli brez predhodne odobritve|url=https://www.sta.si/2853877/evropska-komisija-o-financiranju-sta-pod-dolocenimi-pogoji-se-lahko-nadomestilo-tiskovni-agenciji-dodeli-brez-predhodne-odobritve|website=www.sta.si|accessdate=2021-05-04}}</ref> in da evropska pravila ne smejo služiti za izgovor za prenehanje financiranja tiskovne agencije članice EU. EK je ob tem Slovenijo tudi pozvala k umiku vloge za presojo o financiranju STA.<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Bruselj odobril pomoč STA, Janša meni, da je bil denar že izplačan|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/evropska-komisija-sta-zagotovila-25-milijona-evrov/|website=www.delo.si|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref> Vlada je 14. januarja nato izplačala zaostale obveznosti izhajajoč iz veljavne pogodbe z STA.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska tiskovna agencija po pismu iz Bruslja le prejela zamujena sredstva od Ukoma|url=https://www.vecer.com/slovenija/vlada-po-pismu-iz-bruslja-odobrila-izplacilo-za-slovensko-tiskovno-agencijo-v-okviru-pkp7-10232550|website=www.vecer.com|date=2021-01-14|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref> 27. januarja 2021 je potekla veljavna pogodba za opravljanje javne službe med UKOM-om kot predstavnikom ustanovitelja in STA. UKOM v letu 2021 po prenehanju veljavnosti pogodbe pogodbenega razmerja s STA ni obnovil, s tem pa se je odrekel tudi nadaljnjemu izpolnjevanju<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Sporočilo za javnost v zvezi s Slovensko tiskovno agencijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-02-24-sporocilo-za-javnost-v-zvezi-s-slovensko-tiskovno-agencijo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> zakonske dolžnosti financiranja STA.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Nove razsežnosti spora: Slovenska tiskovna agencija je vladi zaprla dostop do svojih vsebin|url=https://www.metropolitan.si/aktualno/nove-razseznosti-spora-slovenska-tiskovna-agencija-je-vladi-zaprla-dostop-do-svojih-vsebin/|website=Metropolitan.si|date=2021-03-01|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> STA je kljub zapadu pogodbenega razmerja nadaljeval z naslavljanjem računov na UKOM.<ref name=":5" /> Janša in drugi politiki stranke SDS so direktorja STA Veselinoviča obdolžili prejemanja eksorbitantno visoke plače.<ref>{{Navedi splet|title=Po zapisih Janeza Janše in Uroša Urbanije je direktor STA Bojan Veselinovič razkril višino svoje plače|url=https://www.vecer.com/slovenija/po-zapisih-janeza-janse-in-urosa-urbanije-je-direktor-sta-bojan-veselinovic-razkril-visino-svoje-place-10228982|website=www.vecer.com|date=2020-12-03|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref> Janša je npr. sprva delil navedbo, da je Veselinovičeva plača med epidemijo koronavirusa znašala 6.091,60 €, nato pa da 8.500 €. V odzivu je Veselinovič razkril, da v letu 2019 prejemal povprečno mesečno neto plačo v višini 3.409,26 €, v preteklem mesecu (oktober 2020) pa 3.552,27 €.<ref>{{Navedi splet|title=Kako visoka je njegova plača? Direktor STA odgovarja ... - Svet24.si|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5fc91bd0e2776/kako-visoka-je-njegova-placa-direktor-sta-odgovarja|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Februarja 2021 so zaposleni STA v sporočilu za javnost med drugim opozorili, da vladna finančna blokada sredstev ogroža prihodke in službe zaposlenih na STA in s tem tudi socialni položaj njih in njihovih družin.<ref>{{Navedi splet|title=Novinarji STA: Urbanija ogroža naše plače|url=https://www.dnevnik.si/1042949978|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=»Zlobna dejanja Urbanije spravljajo zaposlene in njihove družine v skrajno negotov položaj«|url=https://www.mladina.si/205387/zlobna-dejanja-urbanije-spravljajo-zaposlene-in-njihove-druzine-v-skrajno-negotov-polozaj/|website=Mladina.si|accessdate=2021-05-04}}</ref> STA je vladni administraciji zagotavljala storitve prek enotne tržne pogodbe, ki se je iztekla 31. decembra 2020. UKOM je zavrnil sklenitev nove pogodbe. 1. marca je STA zato prvič po 29 letih vladi zaradi prenehanja izplačil zaprl dostop do vsebin STA. Posameznim državnim organom je bila omogočena sklenitev ločenih pogodb za storitve STA.<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=Vlada prvič po 29 letih nima dostopa do STA|url=https://www.mladina.si/205470/vlada-prvic-po-29-letih-nima-dostopa-do-sta/|website=Mladina.si|accessdate=2021-05-04}}</ref> Ločenih pogodb niso sklenila le ministrstva pod vodstvom ministrov iz vrst SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za kulturo se informira na spletu|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrstvo-za-kulturo-se-informira-na-spletu/|website=www.delo.si|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref> UKOM je v sporočilu za javnost 24. februarja vodstvu STA očitalo pozno dostavo cenika storitev. UKOM je v sporočilu tudi navedel, da je STA "[...] a razliko od preteklih let, ko je vladni administraciji priznaval občutne popuste (cca. 60 %), se je tokrat odločil, da teh popustov ni, posledično pa bo morala vlada stvari dodatno racionalizirati".<ref>{{Navedi splet|title=Sporočilo za javnost v zvezi s Slovensko tiskovno agencijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-02-24-sporocilo-za-javnost-v-zvezi-s-slovensko-tiskovno-agencijo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-05-07|language=sl}}</ref> UKOM je nato v sporočilu za javnost 29. aprila za nesklenitev tržne pogodbe okrivil Veselinoviča ki da je: "[...] z različnimi ravnanji dosegel, da ni prišlo do nove tržne pogodbe med UKOM in STA."<ref name=":17" /> Marca 2021 je PV Janša direktorja STA Veselinoviča pozval k odstopu. Veselinoviča je pri tem označil za politično orožje skrajne levice, ki mora odgovarjati za svoja nezakonita dejanja. Janša je pri tem navedel, da pod Veselinovičevim vodstvom odpuščajo na smrt bolne novinarje in pogosto laž prodajajo kot resnico.<ref>{{Cite web|title=STA: Veselinovič o Janševem pozivu k odstopu: To je nevredno predsednika vlade|url=https://www.sta.si/2876825/veselinovic-o-jansevem-pozivu-k-odstopu-to-je-nevredno-predsednika-vlade|access-date=2021-03-10|website=www.sta.si}}</ref> Marca 2021 je član nadzornega sveta STA Radovan Cerjak s seje nadzornega sveta odnesel izvod pogodbe STA z časnikom Dnevnik. Cerjak je po poročanju Večera takoj po prejetju dokumenta tega pospravil v aktovko in zapustil sejo (Cerjak je bil za svetnika STA imenovan septembra 2020; imenovanju je nasprotoval del opozicije, saj naj bi bil Cerjak posredno povezan s stranko SDS<ref>{{Navedi splet|title=DZ v nadzorni svet STA imenoval Radovana Cerjaka|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dz-v-nadzorni-svet-sta-imenoval-radovana-cerjaka/|website=www.delo.si|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša nad STA z lojalnim odvetnikom Radovanom Cerjakom|url=https://www.dnevnik.si/1042939362|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref>).<ref>{{Navedi splet|title=Janša direktorja STA Veselinoviča pozval k odstopu, nadzornik s seje neuradno odnesel pogodbo med STA in Dnevnikom|url=https://www.dnevnik.si/1042950786|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref> 18. marca 2021 je vlada nadzornemu svetu STA predlagala predčasno razrešitev direktorja Veselinoviča, saj naj bi prišlo do kršitev zakonskih obveznosti. Vlada je ob tem sprejela tudi sklep, da naj notranje ministrstvo preveri, ali so kršitve vsebovale elemente sumov kaznivih dejanj, in naj preveri odgovornost nadzornikov. Vlada je prav tako predlagala nadzor inšpektorja za delo. Veselinovič naj bi bil po navedbah vlade odgovoren za šikaniranje zaposlenih.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada predlaga razrešitev direktorja STA Veselinoviča|url=https://siol.net/novice/slovenija/vlada-predlaga-razresitev-direktorja-sta-veselinovica-548229|website=siol.net|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Aprila 2021 so predsednika nadzornega sveta STA na domu obiskali kriminalisti. Policija je sporočila, da so ga obiskali zaradi več prijav domnevnih nepravilnosti v zvezi z delovanjem STA preverjali sum kaznjivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Policija je pri tem dodala, da vzrok za preiskavo ni bil sklep vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Kriminalisti pri predsedniku nadzornega sveta STA na podlagi več prijav|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kriminalisti-pri-predsedniku-nadzornega-sveta-sta-na-podlagi-vec-prijav/|website=www.delo.si|accessdate=2021-05-04|language=sl-si}}</ref> Aprila 2021 je STA dokumentacijo, ki jo je od STA zahteval UKOM, poslala na sedež vlade. Direktor UKOM Urbanja je pred tem večkrat izjavil, da lahko STA zahtevano gradivo posreduje tudi vladi (enako je izpostavila tudi članica odbora DZ za kulturo, poslanka SDS Alenka Jeraj, notranji minister Aleš Hojs pa je o pošiljki dejal, da bodo dokumentacijo sprejeli, pregledali in ob ustreznosti sredstva izplačali).<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/direktor-ukoma-veckrat-ponovil-da-lahko-sta-dokumentacijo-poslje-tudi-na-vlado.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-04}}</ref> Vodstvo STA je razložilo, da je bilo kljub temu, da dokumentacije ni zahtevala vlada, iz navedb predstavnikov vlade moč sklepati, da je predložitev dokumentacije pogoj za ponovno vzpostavitev financiranja. V vladi pošiljke niso sprejeli, zaradi česar je bila vrnjena STA, ki je prav tako ni prevzela; pošiljka je bila tako znova naslovljena na vlado. Vlada je nato v odgovoru na novinarsko vprašanje STA navedla, naj STA dokumentacijo naslovi neposredno na UKOM.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Dokumentacija STA se je vrnila na sedež agencije, ta pošiljke ni sprejela|url=https://www.dnevnik.si/1042953835|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-04}}</ref> Vlada je ob zavrnitvi prevzema pošilke zanemarila zakonsko dolžnost, ki državnim organom nalaga, da poštne dopise sprejmejo in nato - v kolikor je bil dopis neprimerno naslovjen - tega naknadno posredujejo pristojnemu organu.{{Navedi vir}}<ref name=":7" /> Nadzorni svet STA je direktorju Veselinoviču<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Veselinovič se je odrekel 12 tisoč evrom nagrade|url=https://siol.net/novice/slovenija/veselinovicu-12-tisocakov-nagrade-za-uspesno-2020-551063|website=siol.net|accessdate=2021-05-07|language=sl}}</ref> na svetu 26. aprila<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Sporočilo za javnost v zvezi s STA {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-04-29-sporocilo-za-javnost-v-zvezi-s-sta/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-05-07|language=sl}}</ref> dodelil nagrado za poslovanje v letu 2020 v višini dveh bruto plač (oz. okoli 12.000 €), a se je Veselinovič nagradi odrekel.<ref name=":16" /> UKOM je v sporočilu za javnost 29. aprila problematiziral nagrado: "Takšna odločitev nadzornikov je v poslovnem svetu izjemno nenavadna, še bolj nenavadna pa zato, ker gre za podjetje v 100-odstotni državni lasti. Iz odločitve nadzornega sveta je mogoče sklepati, da podjetje posluje odlično, torej očitno ne drži trditev direktorja Veselinovića, da je vprašljivo, ali bo podjetje dočakalo svojo 30-letnico čez dober mesec. Če so direktorjeve besede resnične, pa je odločitev nadzornikov še toliko bolj sporna, saj gre v tem primeru za upravičeni sum plenjenja državnega premoženja. [...] Prav tako je nenavaden podatek, da so novinarji v primerjavi z direktorjem prejeli kar 53-krat manjše nagrade za delovno uspešnost. Če to drži, to potrjuje navedbe o izkoriščanju posameznih novinarjev, ki jim direktor domnevno plačuje pet evrov za prispevek, plač redno zaposlenih pa od nastopa svojega položaja leta 2009 ni povečal. Žal teh podatkov ni mogoče preveriti, ker direktor Veselinović ne želi izpolniti svojih obveznosti iz pogodbe, ki je bila lani podpisana med STA in UKOM. Prav tako ni mogoče preveriti medijskih zapisov, da se je direktor Veselinović nagradi za leto 2020 domnevno naknadno odpovedal. Prav tako ni mogoče preveriti podatka, ali se je v zadnjih desetih letih kadar koli odpovedal visokim nagradam. Je pa seveda glede na zdajšnje stanje moralno nesprejemljivo že dejstvo, da so mu jo nadzorniki sploh odobrili."<ref name=":17" /> 29. aprila 2021 je Evropska komisija v skladu z evropskimi pravili o državni pomoči odobrila 2,5 milijona € nadomestila za STA za opravljanje javne službe z utemeljitvijo, da bo javno financiranje STA prispevalo k zagotavljanju neodvisnih novic za slovensko javnost brez kršitev pravil konkurence. EK hkrati Slovenije ne obvezuje k izplačilu. EK je odločitev formalno odobrila, ker slovenska oblast peticije za presojo ni umaknila kljub temu, da je komisija že predhodno jasno navedla, da odločitev EK za to sploh ni potrebna in Slovenijo pozvala k umiku vloge. Podrobna vsebina odobritve ob odobritvi ni bila na voljo javnosti. Janša se je v odzivu na odobritev izjavil, da je bil denar za STA že izplačan v januarskem zakonu PKP7. Direktor STA Veselinovič je Janševo izjavo označil za "čist[o] manipulacij[o] in laž", saj da je vlada EK za mnenje prosila po tem, ko je bil zakon PKP7 že stopil v veljavo, zaradi česar naj bi bilo jasno, da se odločitev EK nanaša na dodatna, še ne izplačana sredstva za leto 2021, za katera naj bi UKOM januarja dejal, da bodo izplačana, ko jih dokončno odobri EK.<ref name=":12" /> Maja 2021 je Društvo novinarjev Slovenije (DNS) v sodelovanju z drugimi organizacijami pričelo kampanjo ''Za obSTAnek'', v okviru katere prek prostovoljnih donacij zbira finančna sredstva za STA, da bi nadomestili izpad državnih sredstev. Na kampanjo se je zaničevalno odzval PV Janša.<ref>{{Navedi splet|title='Velika sramota je, da moramo v Sloveniji zbirati donacije za preživetje STA'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/velika-sramota-je-da-moramo-v-sloveniji-zbirati-donacije-za-prezivetje-sta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Kampanja je v enem tednu zbrala za 189.000 € donacij (kar ustreza znesku mesečnega državnoproračunskega nadomestila za STA).<ref>{{Navedi splet|title=Za STA v prvem tednu zbrali 189.000 evrov|url=https://www.mladina.si/207292/za-sta-v-prvem-tednu-zbrali-189-000-evrov/|website=Mladina.si|accessdate=2021-05-11}}</ref> Kampanja je potekala en mesec in v tem obdobju zbrala 270.000 €.<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Vlada pripravila "posebno uredbo" o STA, v odvetniški pisarni Čeferin s številnimi pripombami. DNS vladi: Umaknite neustavno uredbo|url=https://www.vecer.com/slovenija/vlada-pripravila-posebno-uredbo-o-slovenski-tiskovni-agenciji-v-strokovnih-krogih-ze-stevilna-vprasanja-in-pomisleki-10244715?utm_source=twitter&utm_medium=social&utm_campaign=uredba_vlada_dns_sta_poziv-08062021|website=www.vecer.com|date=2021-06-08|accessdate=2021-06-11|language=sl-si}}</ref> 6. maja je Veselinovič zaradi zapisov Janše in Urbanije na Twitter-ju proti njima napovedal tožbo (v prvem primeru) oz. vložitev opomina pred tožbo (v slednjem primeru); Janša je Veselinoviču očital, da je sodeloval pri "umoru novinarja [Boruta Meška]", Urbanija pa da je Mešku Veselinovič "v brutalnem obračunu in dolgotrajnem mobingu na bolniško posteljo poslal odpoved delovnega razmerja [...]".<ref name=":15" /> Maja 2021 je državno odvetništvo (ki zastopa vlado) zadnji dan pred iztekom roka vložila ugovor na zahtevo izvršbe, ki jo je uložila STA. STA je bila tako primorana v poskus iztirjanja izvršbe prek pravdnega postopka. V vodstvu STA so ravnanje vlade doumeli kot zavlačevanje.<ref>{{Navedi splet|title=Številni mediji ostali brez državnega sofinanciranja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevilni-mediji-ostali-brez-drzavnega-sofinanciranja/580326|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-17|language=sl}}</ref> Maja 2021 je Pravna mreža za varstvo demokracije v sodelovanju z odvetniško družbo Pirc Musar & Lemut Strle zoper direktorja UKOM Uroša Urbanijo podala kazensko ovdabo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položija ali uradnih pravic. Vzrok za ovadbo je bila zahteva Urbanije vodstvu STA, da mu predajo poslovno dokumentacijo, za kar naj ne bi imel pooblastil.<ref>{{Navedi splet|title=Pravna mreža vložila kazensko ovadbo zoper direktorja Ukoma Uroša Urbanijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pravna-mreza-vlozila-kazensko-ovadbo-zoper-direktorja-ukoma-urosa-urbanijo/580584|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-18|language=sl}}</ref> 20. maja je delegacija preiskovalcev NPU obiskala časopisno hišo Dnevnik zaradi oglaševalne pogodbe med omenjeno časopisno hišo in STA.<ref>{{Navedi splet|title=Policisti tudi uradno na Dnevniku|url=https://www.dnevnik.si/1042955514|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-11}}</ref> Junija 2021 je Veselinovič za 28. junij sklical skupščino STA, na kateri je nameraval vlado in njene predstavnike seznaniti s poslovanjem STA (vključno z vpogledom v vso dokumentacijo, ki jo je od STA zahteval UKOM), da bi odpravil razloge, na podlagi katerih je vlada zavračala financiranje STA.<ref>{{Navedi splet|title=Direktor STA namerava zahtevane dokumente vladi predstaviti na skupščini|url=https://www.vecer.com/slovenija/direktor-sta-namerava-zahtevane-dokumente-vladi-predstaviti-na-skupscini-10244199|website=www.vecer.com|date=2021-06-01|accessdate=2021-06-11|language=sl-si}}</ref> 2. junija so kriminalisti NPU z vodjo marketinga STA opravili informativni pogovor v zvezi z kompenzacijsko pogodbo s časopisno hišo Dnevnik izvirajoč iz dveh ločenih prijav; prijave nadzornika STA Cerjaka, ki zaradi suma oškodovanja STA zaradi omenjene pogodbe, in prijave zoper Cerjaka, saj da je iz seje nadzornega sveta nepooblaščeno odtujil kopijo omenjene pogodbe, ki je bila označena kot poslovna skrivnost. Kriminalisti so med obiskom že razpolagali s kopijo pogodbe med STA in Dnevnikom, ki je nosila oznako poslovne tajnosti. Kriminalisti so med razgovorom povpraševali tudi o drugih kompenzacijskih dogovorih z drugimi mediji.<ref>{{Navedi splet|title=NPU zanimajo kompenzacijske pogodbe za oglase STA, agencija brez financiranja že 153 dni|url=https://www.vecer.com/slovenija/npu-zanimajo-kompenzacijske-pogodbe-za-oglase-sta-agencija-brez-financiranja-ze-153-dni-10244277|website=www.vecer.com|date=2021-06-02|accessdate=2021-06-11|language=sl-si}}</ref> 10. junija je vlada izdala uredbo o opravlanju javne službe STA, ki bi za izvajanje uredbe pooblastila UKOM. Predstavniki zaposlenih STA so v odzivu na uredbo navedli, da uredba ne rešuje financiranja STA temveč zgolj nejasno spreminja uredbo delovanja STA, ki je že urejena v okviru zakona o STA. Sindikat novinarjev Slovenije pa je v odzivu na uredbo tudi navedel, da uredba predstavlja poseg v uredniško neodvisnost STA in prenaša obveznost odločanja o izpolnjevanju obveznosti STA iz sveta STA na direktorja UKOM-a.<ref>{{Navedi splet|title=&raquo;O izpolnjevanju zakonskih obveznosti bo odločal direktor Ukoma&laquo;|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/o-izpolnjevanju-zakonskih-obveznosti-bo-odlocal-direktor-ukoma/|website=www.delo.si|accessdate=2021-06-11|language=sl-si}}</ref> DNS je uredbo označil za neustavno in navedel, da uredba posega v uredniško in upravljalno avtonomijo STA ter povečuje vpliv UKOM in direktorja UKOM nad STA. Direktor STA Veselinovič je o uredbi med drugim navedel, da želi vlada z uredbo protizakonito in protiustavno zaobiti obveznost financiranja STA. Po navedbah sogovornikov Večera bi lahko uredba vodila v zmanjšanje obsega sredstev, ki jih bi STA prejela za opravljanje javne službe.<ref name=":18" /> 30. septembra 2021 je z mesta direktorja Slovenske tiskovne agencije odstopil [[Bojan Veselinović]].<ref>{{Navedi splet|title=Odstopil je direktor STA Bojan Veselinovič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/odstopil-je-direktor-sta-bojan-veselinovic/|website=N1|date=2021-09-30|accessdate=2021-11-14|language=sl-SI}}</ref> Na kasnejšem razpisu je bil za novega direktorja izbran [[Igor Kadunc]], nekdanji [[Radiotelevizija Slovenija|generalni direktor RTV Slovenija]]. Z nastopom mandata se je odzval na vabilo Ukoma na skupno srečanje, kjer sta oba direktorja 8. novembra 2021 podpisala pogodbo o financiranju agencije.<ref>{{Navedi splet|title=Urbanija in Kadunc podpisala pogodbo|url=https://siol.net/novice/slovenija/kadunc-in-urbanija-podpisala-pogodbo-565446|website=siol.net|accessdate=2021-11-14|language=sl}}</ref> Pogodba je poleg financiranja javne službe do konca leta 2021 vključevala neizplačana sredstva za celotno leto.<ref>{{Navedi splet|title=Podpisana pogodba o opravljanju javne službe STA za 2021 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-11-08-podpisana-pogodba-o-opravljanju-javne-sluzbe-sta-za-2021/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-11-14|language=sl}}</ref> == Seznam direktorjev == * [[Dejan Verčič]] (1991-1993)<ref>{{Navedi splet|title=STA|url=http://agencija.sta.si/o-agenciji|website=agencija.sta.si|accessdate=2021-03-26}}</ref> * [[Dušica Jurman]] (1993-1994) * [[Tadej Labernik]] (1994-2001) * [[Igor Vezovnik]] (2001-2005) * [[Lidija Pavlovčič]] (2005-2007) * [[Alenka Paulin]] (2007-2009) * [[Bojan Veselinovič]] (2009-2021) *[[Igor Kadunc]] (2021- ) == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tiskovne agencije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] [[Kategorija:Agencije v Sloveniji]] bt99mo3fo04wm7rnzs0mfv6rhviyy7l 0 64821 5736864 5681205 2022-08-20T06:52:26Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox_Fylke| name=Hordaland| fullname=Hordaland fylke| isocode=12| capital=[[Bergen, Norveška|Bergen]]| governor=&nbsp;| province=[[Vestlandet]]| arearank=9| area=15.460| arealand=14.551| areapercent=4.78| population_as_of=2006| populationrank=3| population=453.574| populationpercent=9,72| populationdensity=31| populationincrease=6,8| gdp_as_of=2001| gdprank=2| gdp=115.293| gdppercent=7,55| gdpcapita=263.056| incomecapita=148.300| coatofarms=[[Slika:Hordaland_våpen.svg|70px]]| map=[[Slika:Norway Counties Hordaland Position.svg|200px]] | }} '''Hordaland''' je ena izmed 19-ih [[Norveška|norveških]] administrativnih regij, ki meji na regije [[Sogn og Fjordane]], [[Buskerud]], [[Telemark (Norveška)|Telemark]] in [[Rogaland]]. Hordaland je po [[Prebivalstvo|prebivalstvu]] tretja največja regija, za regijama [[Akershus]] in [[Oslo]]. Glavno mesto regije je [[Bergen, Norveška|Bergen]] (poprej imenovan ''Søndre Bergenhus amt''). Površino Hordalanda je 15,460&nbsp;km², število prebivalcev, po podatkih iz leta 2004 pa 445.059 V regiji je približno polovica narodnega parka [[Hardangervidda]], dva [[ledenik]]a ([[Folgefonna]] in [[Hardangerjøkullen]]) in več [[slap]]ov, ki so tudi sicer pomembnejše norveške turistične zanimivosti. Več kot 60 % prebivalcev živi v Bergnu in okolici. Drugi večji kraji so [[Bømlo]], [[Leirvik]], [[Voss]] in [[Odda]]. Hordaland je pobraten s krajem [[Cardiff]], [[Wales]]. == Občine == * [[Askøy]] * [[Austevoll]] * [[Austrheim]] * [[Bergen, Norveška|Bergen]] * [[Bømlo]] * [[Eidfjord]] * [[Etne]] * [[Fedje]] * [[Fitjar]] * [[Fjell]] * [[Fusa]] * [[Granvin]] * [[Jondal]] * [[Kvam]] * [[Kvinnherad]] * [[Lindås]] * [[Masfjorden]] * [[Meland]] * [[Modalen]] * [[Odda]] * [[Os, Hordaland|Os]] * [[Osterøy]] * [[Radøy]] * [[Samnanger]] * [[Stord]] * [[Sund, Norveška|Sund]] * [[Sveio]] * [[Tysnes]] * [[Ullensvang]] * [[Ulvik]] * [[Vaksdal]] * [[Voss]] * [[Øygarden]] == Zunanje povezave == * [http://www.hordaland-f.kommune.no/ Spletna stran] * [http://www.hordaland-f.kommune.no/english/map_county.html Zemljevid] * [http://www.servicetorget.no/images/kart/hordaland.gif Zemljevid Hordalanda] {{Administrativne regije Norveške}} {{Hordaland-geo-stub}} [[Kategorija:Bivše administrativne regije Norveške]] [[Kategorija:Hordaland|*]] {{normativna kontrola}} 947k760ndpjaexuficychp8311dknzp 0 65629 5736617 5729430 2022-08-19T15:41:04Z Miha Peče 195491 /* Galerija */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Stavba Državnega zbora Republike Slovenije |image = Dzrs.jpg |image_size = 240px |caption = Zunanjost, pogled s Trga republike |location = [[Trg republike, Ljubljana]] |address = [[Šubičeva ulica|Šubičeva 4]] | map_type = Ljubljana-center | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane |start_date = 1954 |completion_date = 1958 |demolition_date = |opening = |renovation_date = |building_type = [[palača]] |roof = |top_floor = |floor_count = 4 |cost = |floor_area = |architect = [[Vinko Glanz]] |architectural_style = |ren_architect = |client = |developer = |owner = |management = |url = |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ljubljana - Skupščina Republike Slovenije | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 6. november 1993 | refšt= 8825 | občina = Ljubljana <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Stavba Državnega zbora Republike Slovenije''' je [[zgradba]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], v kateri ima sedež [[Državni zbor Republike Slovenije]]. == Stavba == Osrednji del zunanjosti stavbe je vhodni [[portal]], ki sega do polovice prvega nadstropja in sloni na petih [[pilaster|pilastrih]] iz [[pohorski granit|pohorskega tonalita]]; vstop v stavbo s te strani je možen preko štirih dvojnih [[hrast]]ovih [[vrata|vrat]]. Portal dopolnjuje večje število [[plastika (kiparstvo)|plastik]], dela [[kipar]]jev [[Karel Putrih|Karla Putriha]] in [[Zdenko Kalin|Zdenka Kalina]]. Osrednji del notranjosti zavzema Velika dvorana, kjer potekajo seje Državnega zbora. Na površini 422 m² je 150 sedežev. V stavbi so še: Preddverje velike dvorane, Balkon, Mala dvorana, Veliki in mali salon, sejne sobe, [[knjižnica]], [[čitalnica]], [[pisarna|pisarne]] za [[državni poslanec|poslance]] in osebje, kuhinja, ... Na nasprotni strani [[Šubičeva ulica, Ljubljana|Šubičeve ulice]] je [[Trg republike, Ljubljana|Trg republike]]. Od leta 1991 je poslopje državnega zbora povezano s sosednjo zgradbo na [[Tomšičeva ulica, Ljubljana|Tomšičevi ulici]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgradba državnega zbora|url=https://www.burger.si/Ljubljana/VR3/Parlament/seznam.html|website=www.burger.si|accessdate=2022-08-09}}</ref> kjer je bil v času [[SFRJ]] [[Centralni komite Zveze komunistov Slovenije]]. == Zgodovina == Kvadratasto zgradbo, ki je bila zgrajena med letoma 1954 in 1959, je zasnoval arhitekt [[Vinko Glanz]].<ref>[http://www.dz-rs.si/index.php?id=66 DZ-RS.si - Zgradba parlamenta]</ref> 19. maja 2010 so v Ljubljani potekale študentsko-dijaške [[demonstracije proti vladnemu zakonu o malem delu]], ki so se pred stavbo državnega zbora spremenile v izgrede, ko so nekateri demonstranti obmetavali stavbo z različnimi predmeti (prazne steklenice, granitne kocke, stoli, ...), pri čemer je bil kulturno zaščiten portal poškodovan.<ref>[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042360555 Dnevnik.si - Posnetki s študentskih demonstracij: Pročelje državnega zbora nosi posledice izgredov]</ref> Samo škoda zaradi razbitega stekla je znašala okoli 27.000 evrov.<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2010/05/skodo_na_poslopju_parlamenta_bodo_skusali_zacasno_sanirati_ze_danes.aspx Siol.net - Škoda poškodovanega stekla za okoli 27.000 evrov]</ref> Manjše poškodbe so prejele bronaste plastike kot površinski kamen, ter vrata in podboji; popolnoma pa je bila uničena bakrena obloga spodnjega dela vrat.<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/zacela-se-je-obnova-drzavnega-zbora.html 24ur.com - Z granitnimi kockami okrušili kamen in baker]</ref> 27. avgusta 2011 se je v vhodni portal državnega zbora zaletel osebni avtomobil, ki je močno poškodoval portalno plastiko.<ref>[http://dnevnik.si/novice/kronika/1042468508 Dnevnik.si - Z avtomobilom trčil v državni zbor: Policija sumi, da ni šlo zgolj za prometno nesrečo]</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Police officers of Slovenia by National Assembly Building of the Republic of Slovenia 01.jpg|Varovanje objekta Slika:Državni zbor.JPG|Zapis [[Zdravljica|Zdravljice]] v preddverju Velike dvorane. File:Slovenski parlament.jpg|Zunanjost </gallery> == Sklici == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]] == Zunanje povezave == * [http://www.ljubljana.si/si/turizem/znamenitosti/20_stoletje/parlament/default.html Ljubljana.si] {{-}} {{DZRS}} {{Ljubljana}} {{ljubljana-stub}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ljubljani]] [[Kategorija:Uradni državniški objekti Slovenije]] [[Kategorija:Državni zbor Republike Slovenije]] [[Kategorija:Sodobna arhitektura v Ljubljani]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1959]] [[Kategorija:Dela Vinka Glanza]] {{normativna kontrola}} ofhhz4ru5yo0bp57s3lsvoqp5uu5myf 0 66828 5736542 5678675 2022-08-19T12:10:26Z 46.123.241.6 nxnnf wikitext text/x-wiki tamara iz delavnic ki se je rodila 1066 zeloooooo sovraži otroke ki neznajo jest in srebajo juhice[[slika:Good Food Display - NCI Visuals Online.jpg|thumb|Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano]] '''Hrana''' je skupek [[snov]]i, ki jo [[organizem]] zaužije in predstavlja vir [[energija|energije]] za njegovo delovanje ter [[molekula]]rne gradnike za rast. Zaužite snovi se v procesu [[prebava|prebave]] pretvorijo v obliko, ki jo lahko asimilirajo in uporabijo [[celica|celice]], neprebavljivi ostanki pa se izločijo. Običajno govorimo o hrani s stališča človeka, kateremu predstavlja osnovno [[potreba|potrebo]]. Skozi zgodovino si je človek zagotavljal hrano z [[Lov|lovom]] in [[nabiralništvo]]m, zadnjih 10.000 let pa predvsem z načrtnim gojenjem ([[kmetijstvo]]m). Zdaj je večina prehranske energije, ki jo zaužije človeštvo, produkt [[prehrambena industrija|prehrambene industrije]], ki izvaja različne postopke umetnega spreminjanja živil. V osnovi je človeška hrana običajno [[žival]]skega ali [[rastline|rastlinskega]] izvora. * Živila rastlinskega izvora so: [[Žito|žita]], [[stročnice]], [[gomoljnice]], ... * Živila živalskega izvora so: [[ribe]], [[perutnina]], [[Udomačenje|udomačene]] živali, divjačina, ... * Drugo: [[voda]], [[mineral]]i, kovine v sledeh in v toplih ter vročih krajih [[sol]]. == Priprava hrane == Nekatere jedi lahko zaužijemo surove (na primer [[sadje]]). Ostale jedi pripravljamo. Večina priprav je termičnih: [[kuhanje]], [[pečenje]], [[Dušenje (kulinarika)|dušenje]], [[praženje]]. Netermična priprava je [[vlaganje]] (na primer kisle [[kumarica|kumarice]]) ali [[sušenje]] (sadje, [[pršut]]). == Glej tudi == * [[alergija na hrano]] * [[lakota]] * [[stradanje]] == Zunanje povezave == {{Commons|Food|Hrana}} {{Wikislovar|hrana|Hrana}} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/iz_popotne_torbe/hrana/ Oddaja RTV Slovenija - Iz popotne torbe: Hrana] {{Škrbina o prehrani}} [[Kategorija:Kultura]] [[Kategorija:Osebno življenje]] [[Kategorija:Zdravje]] [[Kategorija:Hrana in pijače|*]] {{normativna kontrola}} gfq8h1tr8wckhx251od335wj8o0722w 5736544 5736542 2022-08-19T12:11:30Z Upwinxp 126544 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/46.123.241.6|46.123.241.6]] ([[User talk:46.123.241.6|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] wikitext text/x-wiki [[slika:Good Food Display - NCI Visuals Online.jpg|thumb|Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano]] '''Hrana''' je skupek [[snov]]i, ki jo [[organizem]] zaužije in predstavlja vir [[energija|energije]] za njegovo delovanje ter [[molekula]]rne gradnike za rast. Zaužite snovi se v procesu [[prebava|prebave]] pretvorijo v obliko, ki jo lahko asimilirajo in uporabijo [[celica|celice]], neprebavljivi ostanki pa se izločijo. Običajno govorimo o hrani s stališča človeka, kateremu predstavlja osnovno [[potreba|potrebo]]. Skozi zgodovino si je človek zagotavljal hrano z [[Lov|lovom]] in [[nabiralništvo]]m, zadnjih 10.000 let pa predvsem z načrtnim gojenjem ([[kmetijstvo]]m). Zdaj je večina prehranske energije, ki jo zaužije človeštvo, produkt [[prehrambena industrija|prehrambene industrije]], ki izvaja različne postopke umetnega spreminjanja živil. V osnovi je človeška hrana običajno [[žival]]skega ali [[rastline|rastlinskega]] izvora. * Živila rastlinskega izvora so: [[Žito|žita]], [[stročnice]], [[gomoljnice]], ... * Živila živalskega izvora so: [[ribe]], [[perutnina]], [[Udomačenje|udomačene]] živali, divjačina, ... * Drugo: [[voda]], [[mineral]]i, kovine v sledeh in v toplih ter vročih krajih [[sol]]. == Priprava hrane == Nekatere jedi lahko zaužijemo surove (na primer [[sadje]]). Ostale jedi pripravljamo. Večina priprav je termičnih: [[kuhanje]], [[pečenje]], [[Dušenje (kulinarika)|dušenje]], [[praženje]]. Netermična priprava je [[vlaganje]] (na primer kisle [[kumarica|kumarice]]) ali [[sušenje]] (sadje, [[pršut]]). == Glej tudi == * [[alergija na hrano]] * [[lakota]] * [[stradanje]] == Zunanje povezave == {{Commons|Food|Hrana}} {{Wikislovar|hrana|Hrana}} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/iz_popotne_torbe/hrana/ Oddaja RTV Slovenija - Iz popotne torbe: Hrana] {{Škrbina o prehrani}} [[Kategorija:Kultura]] [[Kategorija:Osebno življenje]] [[Kategorija:Zdravje]] [[Kategorija:Hrana in pijače|*]] {{normativna kontrola}} r5wkfg0vov0ksuc6cmsa5tyogb3ez78 0 68832 5736801 5408081 2022-08-20T06:44:12Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Drznvraan''' je eden izmed štirih domov [[Bradavičarka|Bradavičarke]]. Ime je dobil po [[Danijeli Drznvraan]]. Učenci iz tega domova so znani po njihovi bistroumnosti, učenju in modrosti. Njihov simbol je orel v modri in bronasti barvi. Duh Drznvraana je Siva dama ali Helena Drznvraan mrtva hčerka Danijele Drznvraan. Njihov predstavnik je profesor [[Profesor Colibri|Colibri]]. == Lastnosti in ugled == Dom Drznvraan spoštuje učenje, modrost, bistroumnost in razum v njihovih učencih, tako da je veliko Drznvraancev naravno motiviranih in talentiranih. Imajo originalne ideje in metode. Ni nenavadno, da jih najdemo med tem ko vadijo in se učijo, čemur pa se večina učencev drugih domov izogiba. [[Hermiona Granger]], ki je izjemno nadarjena čarovnica in je vedno najboljša v razredu je bila razvrščena v [[Gryfondom]], čeprav je [[Klobuk Izbiruh]] resno razmišljal, da bi jo razvrstil v Drznvraan. Velikokrat so izredno marljivi, enako pogosto pa tudi zelo inteligentni, z velikim zanimanjem za znanost, znani so tudi po tem, da zaradi pridobivanja znanja pogosto ne ustrežejo socialnim pričakovanjem. Nekateri od takih kasneje niso le sprejeti, ampak tudi postanejo znameniti, kljub njihovim razlikam. Tak primer je [[Loona Liupka]]. So zelo radovedni in so zelo pozorni na svet okoli njih, logični in racionalni. Imajo tudi zelo dober spomin. Vendar niso bili vsi Drznvraanci motivirani zaradi znanstvenih zmožnosti. Nekateri (npr. Slatan Sharmer in Cho Chang) so izkoriščali dobro ime in ugled doma ter pričakovane zmožnosti Drznvraana, pa tudi naravno zmožnost pridobivanja priljubnosti med njihovimi vrstniki, kar pa dokazuje, da dober učenec ne nujno postane dober čarovnik. [[Spolzgad|Spolzgadci]] menijo, da so Drznvraanci ekstremno tekmovalni, ko pride do ocenjevanja, vendar pa [[Pihpuff|Pihpuffci]] pravijo, da so zelo ponosni na uspeh Drznvaanskih učencev. Drznvraanci imajo malo tekmovalnosti z drugimi domovi, razen v [[Quidditch|Quidditchu]]. [[Harry Potter (oseba)|Harry Potter]] je mislil, da se postavijo Drznvraanci na Gryfondomovo stran zaradi temovalnosti do Spolzgada, vendar so na trišolskem turnirju večinoma podpirali [[Cedric Diggory|Cedrica Diggoryja]] iz [[Pihpuff|Pihpuffa]]. Veliko Drznvraancev se je pridružilo [[Dumbledorjeva armada|Dumbledorjevi armadi]] in se borili v [[Bitka za Bradavičarko|Bitki za Bradavičarko]] skupaj z Gryfondomci in Pihpufci. Znotraj doma pa so znani po toplem sprejemanju, spodbujanju, ustvarjalnosti in samostojnosti. ==Drznvraanci== * [[Cho Chang]] * Padma Patil *[[Terry Boot]] *[[Lisa Turpin]] *[[Mandy Brocklehurst]] *[[Fawcett]] *[[Orla Quirke]] *[[Stewart Ackerly]] *[[Roger Davies]] *[[Penelopa Bistroda]] * [[Loona Liupka]] *[[Michael Corner]] * [[Profesor Colibri]] * [[Anthony Goldstein]] *[[Javkajoča Jane]] (†) == Glej tudi == * [[Gryfondom]] * [[Spolzgad]] * [[Pihpuff]] * [[Bradavičarka]] {{HarryPotter-stub}} [[Kategorija:Bradavičarka]] [[Kategorija:Domovi Bradavičarke]] r8srrk648ut8bebjsmg2eos4x6qhlur 0 70045 5737059 5697921 2022-08-20T07:10:56Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{slog}}{{BŽO brez virov}}{{drugipomeni3|Kuret}} {{Infopolje Oseba|awards=Gallusova plaketa, Zlato priznanje JSKD, Guidoneum award, nagrada Prešernovega sklada, Zlata plaketa jskd, Plaketa mesta Ljubljane|citizenship=italijansko}} '''Stojan Kuret''', [[Slovenci|slovenski]] [[zborovodja]], * [[16. februar]] [[1957]], [[Trst]].{{Citation needed|date=May 2022}} Dirigent Stojan Kuret se je rodil v Trstu. Po študiju na Glasbeni matici v Trstu je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na Konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu. Po raznih izpopolnjevanjih v tujini od leta 1983 predava kot profesor na omenjenem tržaškem konservatoriju. Že med študijem (1974) je ustanovil Mladinski pevski zbor Glasbene matice Trst, nato vodil dekliški in mešani zbor ter leta 1991 ponovno ustanovil zbor Jacobus Gallus. Leta 1984 je prejel Gallusovo plaketo, za izjemne dosežke na zborovskem področju. Kot gostujoči dirigent je uspešno sodeloval z različnimi orkestri. Od sezone 1992/93 je bil 10 let umetniški vodja in dirigent APZ Tone Tomšič v Ljubljani. Z njim in z drugimi zborovskimi sestavi je dosegel zavidljive umetniške dosežke v Avstriji, Belgiji, Franciji, Italiji, Bolgariji, Španiji, Veliki Britaniji, na Nizozemskem, Madžarskem in Irskem (štiri velike nagrade – Tours, Maribor, Varna, Gorica, dvakrat finalist za veliko nagrado Evrope ter zmagovalec velike nagrade Evrope 2002 v Arezzu). Uspešno je koncertiral na turnejah v Južnoafriški republiki, Rusiji, Franciji, Latviji, Čilu, Argentini, Hong-Kongu, na Madžarskem in Južni Koreji. Leta 2000 je prejel plaketo mesta Ljubljane in leta 2002 zlato priznanje JSKD za ustvarjalno vodenje APZ-ja. Od januarja 2003 do aprila 2005 je bil dirigent Komornega zbora RTV Slovenija (CD Hugo Wolf, Zbori). Od januarja 2007 je dirigent italijanskega mladinskega zbora Coro Giovanile Italiano. Z vokalno skupino ČarniCe je uspešno zaključil dva projekta z izvedbo koncertov in izdajo zgoščenk: na prvi z naslovom V kraljestvu palčkov je prvič zabeležen celoten opus skladb Marija Kogoja za mladino in vrsta še neposnetih skladb slovenskih sodobnikov za ženski zbor, na drugi z naslovom So ptičice še snivale pa nove priredbe slovenskih ljudskih pesmi za ženski zbor skladatelja Ambroža Čopija. Kot predavatelj sodeluje na zborovskih seminarjih doma in v tujini in je redni član žirij na domačih in mednarodnih tekmovanjih (Tours, Tolosa, Arezzo, Varna, Debrecen, Maribor, Maasmechelen, Olomouc, Budimpešta, London, Sankt Petersburg, Hong Kong, Riga in Bologna). Je soustanovitelj, umetniški vodja in dirigent Vokalne akademije Ljubljana, ustanovljene septembra 2008. Z Vokalno akademijo Ljubljana je v letu 2009 osvojil grand prix Arezza in maja 2010 grand prix Evrope. Stojan Kuret je edini dirigent, ki mu je uspelo dvakrat osvojiti Veliko nagrado Evrope. Leta 2011 je prejel v Arezzu prestižno nagrado za izjemne dosežke v zborovski glasbi ''Guidoneum award 2011.'' Leta 2012 je za svoje delovanje na zborovskem področju prejel nagrado Prešernovega sklada. Je dobitnik ''Zlate Plakete JSKD'' (2019), za življenjsko delo z zbori. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih zborovodij]] *[[seznam slovenskih dirigentov]] {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Kuret, Stojan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski dirigenti]] [[Kategorija:Slovenski zborovodje]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] tnbudaortkh8uzmu15q5mshsifij45x 0 71490 5736535 5558781 2022-08-19T12:04:47Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Kragulji orel | image = Bonelli's Eagle - Montsonis - Spain S4E8373 (24849913309).jpg | image_width = 240px | image_caption = | status = LC | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref>{{IUCN |id=22696076 |taxon=Aquila fasciata |version=2018-2 |year=2016 |assessors=[[BirdLife International]] |accessdate=2019-05-15}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Aves]] (ptiči) | ordo = [[Accipitriformes]] (ujede) | familia = [[Accipitridae]] (kragulji) | genus = ''[[Aquila (rod)|Aquila]]'' (orel) | species = '''''A. fasciata''''' | binomial = ''Aquila fasciata'' | binomial_authority = ([[Louis Jean Pierre Vieillot|Vieillot]], 1822) | range_map = Hieraaetus fasciatus area.PNG | range_map_width = 240px | range_map_caption = Območje razširjenosti | synonyms = ''Hieraaetus fasciatus'' <small>Vieillot, 1822</small> }} [[File:Aquila fasciata MHNT.ZOO.2010.11.81.2.jpg|thumb| ''Aquila fasciata'']] '''Kragúlji ôrel''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Aquila fasciata''''') je [[ujede|ujeda]] iz rodu orlov oz. [[družina (biologija)|družine]] [[kragulji|kraguljev]]. == Opis == Ta majhen, plah [[orel]] je navzven podoben [[kačar]]ju, le da ga v letu ločimo po daljšem, oglatem [[rep]]u in diagonalni svetli progi na spodnji strani [[Perut|peruti]]. Zraste od 66 do 74 [[centimeter|cm]], [[samica]] pa je večja od [[samec|samca]]. Leti z močnimi zamahi in doseže velike hitrosti, kar s pridom izkorišča pri lov]u. Hrani se pretežno s [[ptice|pticami]] do velikosti [[race|rac]] ([[golobi]], [[čaplje]], race,...) ter [[glodavci]] do velikosti [[zajec|zajcev]]. == Razširjenost == Njegovo življenjsko okolje so suhi gorski [[travnik]]i in svetli [[gozd]]ovi [[Španija|Španije]], [[Severna Afrika|Severne Afrike]] in jugovzhodne [[Azija|Azije]]. Tam tudi gnezdi, in sicer enkrat letno februarja in marca v [[gnezdo|gnezdih]], ki jih splete na drevesih ali v skalovju. Samica znese od 1 do 3 [[jajce|jajca]], navadno pa preživi le en [[mladič]]. == Glej tudi == * [[Belorepec|Belorèpec]] *[[Postojna (ptica)|Postójna]] == Sklici == {{sklici}} {{taxonbar|from=Q234722}} {{bird-stub}} [[Kategorija:Ptiči Afrike]] [[Kategorija:Ptiči Azije]] [[Kategorija:Ptiči Evrope]] [[Kategorija:Ptiči Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1822]] [[Kategorija:Orel]] 8af1rbvfz32ovkzxa2sjj5ee735uf44 0 73103 5736559 5721477 2022-08-19T12:34:25Z 193.2.11.205 /* F */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[jezikoslovec|jezikoslovcev]].''' (Glej tudi: [[seznam slovenskih filologov]] in [[seznam slovenskih leksikografov]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Lučka Abram]] *[[Kozma Ahačič]] *[[Martin Ahlin]] *[[Jurij Alič]] *[[Ema Andoljšek]] *[[Špela Arhar Holdt]] *[[Simon Atelšek]] *[[Branko Ažman]] == B == * [[Matjaž Babič]] *[[Saša Babič]] * [[Vanda Babič]] *[[Jasna Baebler]] *[[Anton Bajec]] *[[Marija Bajzek Lukač]] *[[Tatjana Balažic Bulc]] *[[Júlia Bálint Čeh]] * [[Friderik Irenej Baraga]] ([[1797]]-[[1868]]) *[[Samanta Baranja]] * [[Anton Bartel]] *[[Andrej Bartol]] *[[Urban Batista]] *[[Marjana Baumgarten Briški]] *[[Kasilda Bedenk]] *[[Agnieszka Będkowska Kopczyk]] *[[Ana Beguš]] *[[Gašper Beguš]] *[[Andrej Bekeš]] *[[Franc Belec]] *[[Francka Benedik]] *[[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] *[[Juan Benigar]] *[[Anja Benko]] *[[Zdenka Beran]] *[[Sonja Berce]] *[[Simona Bergoč]] *[[Antonija Bernard]] *[[Elizabeta Bernjak]] *[[Marja Bešter Turk]] *[[Anton Bezenšek]] *[[Janko Bezjak]] *[[France Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] *[[Marija Bidovec]] *[[Franc Bilc]] *[[Maja Bitenc]] *[[Zvonko Bizjak]] *[[Aleksandra Bizjak Končar]] * [[Aleš Bjelčevič]] *[[Dana Blaganje]] *[[Ksenija Bogetić Pejović]] * [[Adam Bohorič]] (~1520-[[1596]]) * [[Ljudmila Bokal]] *[[József Bókor]] *[[Marija Bolta]] *[[Janez Božič (duhovnik)]] *[[Stojan Bračič]] *[[Fran Bradač]] *[[Valter Braz]] * [[Franc Breckerfeld]] *[[Anton Breznik]] *[[Aleksandra Brezovec]] *[[Pavel Brežnik]] *[[Jožef Briginel]] *[[Mihaela Brumen]] *[[Stanko Bunc]] *[[Lara Burazer]] == C == * [[Oroslav Caf]] ([[1814]]-[[1874]]) * [[Jadranka Cergol]] *[[Majda Cibic]] Cergol * [[Matej Cigale]] ([[1819]]-[[1889]]) *[[Fanny Susan Copeland]]? *[[Rada Cossutta]] *[[Franco Crevatin]] *[[Ljudmila Cvetek Russi]] *[[Slavko Cvetek]] * [[Varja Cvetko Orešnik]] == Č == *[[Janko Čar]] *[[Matija Čep]] *[[Metod Čepar]] *[[Danica Čerče]] *[[Ivana Černelič]] *([[Mirko Černič]]) *[[Anton Čižman]]? *[[Josip Čižman]]? *[[Lucija Čok]] *[[Bojan Čop]] *[[Dušan Čop]] *[[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] ([[1797]]-[[1835]]) *[[Rosana Čop]] *[[Rajmund Čuček]] *[[Darko Čuden]] == D == *[[Peter Dajnko]] *[[Roberto Dapit]] *[[Margaret Davis]] *[[Anton Debeljak]] *[[Janez Debevec]] *[[Narcis Dembskij]] * *[[Aleksandra Derganc]] *[[Tamara Ditrich]] * [[Helena Dobrovoljc]] *[[Kaja Dobrovoljc]] * [[Anton Dokler]] * [[Marijan Dokler]] *[[Kaja Dolar]] *[[Janez Dolenc]]? *[[Milan Dolgan]] *[[Nataša Domadenik]] *[[Teodor Domej]] *[[Silvester Domicelj]] *[[Josip Drobnič]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] == Đ == * [[Maja Đukanović]] == E == * [[Janez Erat]] == F == *[[Melanija Larisa Fabčič]] *[[Diomira Fabjan Bajc]] *[[Jože Faganel]] ? *[[Tanja Fajfar]] *[[Ina Ferbežar]] *[[Franc Ferk]]? *[[Fedora Ferluga-Petronio]] *[[Alja Ferme]] *([[Goran Filipi]]) *[[Jože Filo]] *[[Mateja Forte]] *[[Jasmin Franza]] *[[Franc Friedl]]? *[[Jože Ftičar]]? * [[Metka Furlan]] == G == *[[Mateja Gaber]] *[[Dušan Gabrovšek]] *[[Apolonija Gantar]] *[[Velemir Gjurin]] *[[Karel Glaser]] ([[1845]]–[[1913]]) *[[Nataša Gliha Komac]] *[[Darja Globevnik]] (Žorga-G.) *[[Joža Glonar]] *[[Alenka Gložančev]] *[[Neva Godini]]-Godnič ? * [[Marija Golden]] *[[Janko Golias]] *[[Mateja Gomboc]] *[[Vojko Gorjanc]] *[[Januška Gostenčnik]] *[[Anton Grad]] *[[Martin Grad]] *([[Janez Gradišnik]]) * [[Marc L. Greenberg]] * [[Matejka Grgič]] * *[[Majda Grmek]] *[[Milan Grošelj]] *[[Nada Grošelj]] *[[Ada Gruntar Jermol]] *[[Mita Gustinčič Pahor]] *[[Ožbalt Gutsman]] == H == *([[László Hadrovics]]) *[[Stanislav Hafner]] *[[Milena Hajnšek Holz]] *[[Hipolit Novomeški]] *[[Kristina Hmeljak Sangawa]] *[[Mateja Hočevar Gregorič]] *[[Luka Horjak]] *Mojca in [[Sonja Horvat]] *[[Davorin Hostnik]] ([[1853]] - [[1929]]) *[[Nataša Hribar]] *[[Matej Hriberšek]] *[[Ladislav Hrovat]] *[[Marjeta Humar]] == I == * [[Gašper Ilc]] * [[Aleksander Isačenko]] * [[Barbara Ivančič Kutin]] == J == *[[Vladislav Jagodic]] *[[Nataša Jakop]] *[[Tjaša Jakop]] *[[Franc Jakopin]] * [[Primož Jakopin]] *[[Harald Jaksche]] *[[Marija Jamar-Legat]]? *[[Anton Janežič]] *[[Marija Janežič]] *[[Anton Janko]] *[[Jurij Japelj]] *[[Mojca Jarc]] *[[Urban Jarnik]] *[[Anton Jehart]] *[[Alenka Jelovšek]] * [[Alojz Jembrih]] *[[Mateja Jemec Tomazin]] * [[Elza Jereb]] *[[France Jesenovec]] * [[Marko Jesenšek]] * [[Vida Jesenšek]] *[[Martin Jevnikar]] *[[Marija Jež Grgič]] *[[Janoš Ježovnik]] * [[Hermina Jug-Kranjec]] *[[Janko Jurančič]] *[[Klementina Jurančič Petek]] * [[Peter Jurgec]] *([[Janez Justin]]) *[[Dunja Jutronić]] *[[Fran Juvančič]] *[[Rudolf Južnič]] *([[Stane Južnič]]) == K == *[[Anton Kacin]] *[[Vatroslav Kalenić]] *[[Monika Kalin Golob]] *[[Stanko Kamenšček]]? *[[Ženja Kansky]] *[[Matija Karba]] *[[Jože Karba]]? *[[Pavel Karlin]] *[[Ludvik Karničar]] *[[Franc Kattnig]]? *[[Majda Kaučič Baša]] *[[Monika Kavalir]] *[[Jerneja Kavčič]] *[[Janez Keber]] *[[Jakob Kelemina]] * [[Karmen Kenda - Jež]] * [[Boris Kern]] *[[Iva Klemenčič]] * [[Simona Klemenčič]] *[[Slavo Klemenčič]] *[[Stanko Klinar]] *[[Anka Kline]] *[[Alenka Kocbek]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Nike Kocijančič Pokorn]]? *[[Rudolf Kolarič]] *[[Polonca Kocjančič]] *[[Mihaela Koletnik]] *[[Anna Kóllath]] *[[Nataša Komac]] (gl. Gliha) *[[Smiljana Komar]] *[[Tatjana Komarova]] *[[Mojca Kompara Lukančič]] * [[Jernej Kopitar]] ([[1780]]-[[1844]]) *[[Silvester Kopriva]]? *[[Metka Kordigel]] Aberšek *[[Tomo Korošec]] *[[Viktor Korošec]] *[[Vladimir Kos]] *[[Albert Kosmač]]? *[[Polona Kostanjevec]] *[[Petra Kostelec]] *[[Borislava Košmrlj Levačič]] *[[Silvin Košak]] * [[Ivan Koštial]] *[[Janko Kotnik]] *[[Stanko Kotnik]]? *Marija Kovač? * [[Irena Kovačič]] *[[Krištof Jacek Kozak]]? *[[Ivana Kozlevčar Černelič]] *[[Janez Krajnc]] *[[Mira Krajnc Ivič]] *[[Tadej Kralj]] * [[Simona Kranjc]] *[[Jože Krašovec]] *[[Gregor Krek]] *[[Miroslav Krek]] *[[Simon Krek]] * [[Sebastijan Krelj]] ([[1538]]-[[1567]]) *[[Uršula Krevs Birk]] * [[Martina Križaj Ortar]] *[[Franc Križman]] *[[Mirko Križman]] *[[Domen Krvina]] * [[Erika Kržišnik]] *[[Vlasta Kučiš]] *[[Melita Kukovec]] *[[Marjan Kulčar]] *[[Blaž Kumerdej]] *[[Mojca Kumin Horvat]] *[[Dušica Kunaver]]? *[[Olga Kunst Gnamuš]] *[[Koloman Kvas]] == L == *[[Meta Lah]] *[[Herta Lausegger]] *[[Vesna Lazović]] *[[Ksenija Leban]] *[[Rada Lečič]] *[[Nina Ledinek]] *[[Andreja Legan Ravnikar]] *[[Lia Legiša]] *[[Lino Legiša]]? *[[Lena Lenček]] * [[Rado Lenček]] *[[Tina Lengar Verovnik]] *[[Andrea Leskovec]] *[[Fran Levstik]] *[[David Limon]] *[[Alja Lipavic Oštir]] *[[Jože Lipnik]] ? *[[Albina Lipovec]] * [[Frančiška Lipovšek]] *[[Nataša Logar]] (-''Berginc'') *[[Tine Logar]] *[[Tone Logar]] *[[Tomaž Longyka]] *[[Dušan Ludvik]] == M == * [[Ivan Macun]] *[[Franjo Magdič]] *[[Lovre Mahnič|Lovre (Lovro) Mahnič]]? *[[Barbara Majcenovič Kline]] * [[Viktor Majdič]] *[[Irina Makarova Tominec]] *[[Jasna Makovec Černe]] *[[Karin Marc Bratina]] *[[Marko Marinčič]] *[[Jasmina Markič]] *[[Mihael Markič]] ? *[[Franjo Marn]] *[[Josip Marn]] * [[Franc (Lanko) Marušič]] * [[Tatjana Marvin]] *[[Herta Maurer-Lausegger]] *[[Darja Mazi Leskovar]] *([[Hieronim Megiser]]) *[[Pavle Merkù]] *[[Maja Melinc Mlekuž]] * [[Majda Merše]] *[[Drago Mertelj]] *[[Franc Serafin Metelko]] *[[Matej Meterc]] *[[Joža Meze]] *[[Maja Mezgec]] *[[Mija Michelizza]] *[[Janez Mihelčič]] *[[Erika Mihevc Gabrovec]] *[[Tjaša Miklič]] * [[Fran Miklošič]] ([[1813]]-[[1891]]) *[[Janez Miklošič]]? *[[Inka Mikluž-Štrukelj]] *[[Vesna Mikolič]] *[[Tamara Mikolič Južnič]] *[[Anton Mikuš]] *[[Radivoj Franciscus Mikuš|Radivoj F. Mikuš]] *[[Milena Milojević Sheppard]] *[[Irena Mirnik Prezelj]]? *[[Tanja Mirtič]] *[[Petra Mišmaš]] *[[Doris Mlakar Gračner]] *[[Janko Moder]] *[[Izidor Modic]] *[[Nagisa Moritoki Škof]] *[[Uroš Mozetič]]? *[[Janez Mrdavšič]] *[[Oton Muhr]] *[[Francek Mukič]]? *[[Jakob Müller]] *[[Anton Murko]] * [[Matija Murko]] *[[Ana Marija Muster]] (Nanika Muster Čenčur) == N == *[[Martin Naglič]] *[[Rajko Nahtigal]] *[[Jožica Narat]] *[[Vladimir Nartnik]] *[[Ivan Navratil]] * [[Albina Nećak-Lük]] *[[Davorin Nemanič]] *[[Mojca Nidorfer]] * [[France Novak]] *[[Vilko Novak]] *[[Sonja Novak Lukanović]] == O == *[[Pavel Obersteiner]] *[[Vatroslav Oblak]] *[[Franc Omerza]] *[[Irena Orel]] * [[Janez Orešnik]] * [[Martina Orožen]] * [[Iztok Osojnik]]? * [[Karel Oštir]] *[[Juan Carlos Oven]] *[[Irma Ožbalt]]? *[[Martina Ožbot Currie]] == P == *[[Franc Pacheiner]] *[[Vlasta Pacheiner Klander]] *Jozef Pallay *Jožef Papp ? *[[Joseph Paternost]] *[[Katerina Paternost]] * [[Avgust Pavel]] *[[Dušan Pavlič]] *[[Matic Pavlič]] *[[Karl Pečnik]] ? *Vid Dominik Pen(n) *[[Andrej Perdih]] * [[Gregor Perko]] *[[Mojca Perkon Kofol]] *[[Majda Perne]] ([[Majda Merše]]) *[[Rajko Perušek]] *[[Robert Petaros]] *Urška Petek? *[[Marija Mojca Peternel]]? *[[Špela Petric Žižić]] * [[Teodor Petrič]] *[[Marija Petrov Slodnjak]] *[[Mateja Petrovčič]] *[[Tanja Petrović]]? * [[Mateja Pezdirc Bartol]] *[[Barbara Pihler Ciglič]] *[[Mira Pihler]] *[[Luka Pintar (literat)|Luka Pintar]] *[[Nataša Pirih Svetina]] *[[Marta Pirnat Greenberg]]? *[[Žiga Pirnat]] ? *[[Agnes Pisanski Peterlin]] *[[Milena Piškur]]? *[[Katja Plemenitaš]] *[[Maks Pleteršnik]] *[[Melita Počkar]] (Marija Pirc) *[[Katarina Podbevšek]] *[[Štefan Podboj]] *[[Josip Podgoršek]] * [[Vladimir Pogačnik]] * [[Breda Pogorelec]] *[[Heinz-Dieter Pohl]]? *[[Marko Pohlin]] *[[Jožef Poklukar]] *[[Avgust Pokorn]]? *[[Janja Polajnar Lenarčič]] *[[Justina Popac]] *Janez Valentin Sigmund/[[Žiga Popovič]] *[[Aneta Potočnik]] *[[Boleslav Povšič]] *[[Breda Požar]]? *[[Vesna Požgaj Hadži]] *[[Zvonka Praznik]] *[[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] *[[Tomaž Prelokar]] * [[Francka Premk]] *[[Nikolaj Preobraženski]] *[[Janez Nepomuk Primic]] *[[Erich Prunč]] *[[Simona Pulko]]? == R == *[[Duša Race]] *[[Božo Radovič]] *[[Bernard Rajh]] *[[Atilij Rakar]]? *[[Engelbert Rakovec]] *[[Rudolf Rakuša]] (esperantist) * [[Fran Ramovš]] ([[1890]]-[[1952]]) *[[Vera Remic Jager]]? *[[Luka Repanšek]] *[[Cvetka Rezar]] * * [[Jakob Rigler]] *[[Neža Rojko]] *[[Jurij Rojs]]? *[[Pavel Rostohar]]? *[[Veronika Rot Gabrovec]] *[[Tadeja Rozman]] *[[Jutka Rudaš]] *[[Mirko Rupel]] *([[Marija Rus]] 1921-2019) *[[Vida Rus]] == S == *[[Linda Sadnik Aitzetmüller]] *[[Mitja Saje]] *[[Tomaž Sajovic]] *[[Irena Samide]]? *[[Janez Scheinig]] (Šajnik) *[[Anton Schellander]] *[[Mojca Schlamberger Brezar]] *([[Éva Schwetter]]) *[[Klaudija Sedar]] *([[Peter Semolič]]) *[[Marjeta Senčar Bohinjec]] *[[Saša Sernec]] *[[Urška Sešek]] *[[Jože Sever]] *[[Chikako Shigemori Bučar]] *[[Eva Sicherl]] *[[Dragotin Simandl]] *[[Marko Simonović]] *[[Eliza Skalicky]]? *[[Jože Skaza]] *[[Janez Skela]] *[[Franc Slivnik]] *[[Jožef Srbinšek|Jožef Skrbinšek]] *[[Andrej E. Skubic]] *[[Mitja Skubic]] *[[Vika Slabe]] *([[Ivan Slokar]]) * [[Vera Smole]] *[[Mojca Smolej]] *[[Viktor Smolej]] *[[Jerica Snoj]] * [[Marko Snoj]] *[[Josip Sodja|Josip (Jože) Sodja]] * [[Cvetka Sokolov]] *[[Gabrijela Sorman]] *[[Dimitrij Sovre]] *[[Helena Spanring]] *[[Liliana Spinozzi Monai]] * [[Tatjana Srebot - Rejec]] *[[Anita Srebrnik]] * [[Marko Stabej]] * [[Leopold Stanek]]? *[[Janez Stanonik]]? *[[Vasilka Stanovnik]] *[[Sonja Starc]] *[[Penka Stateva]] *[[Johannes Jacobus Steenwijk|Johannes Jacobus (Han) Steenwijk]] *[[Dragi Stefanija]] *[[Arthur Stepanov]] * [[David Stermole]] *[[Irena Stramljič Breznik]] *([[Hildegard Striedter-Temps]]) *[[Mojca Stritar Kučuk]] *[[Anja Strojin Štampar]]? *[[Đurđa Strsoglavec]] *[[Alojzij Strupi]] *[[Helena Stupan]] (r. Tominšek) *[[Katja Sturm-Schnabl]] *[[Namita Subiotto]] *[[Jože Suhadolc]] *[[Stane Suhadolnik]] *[[Lovro Sušnik]] *[[Miha Sušnik]] *[[Slavko Sušnik]] *[[Vaso Suyer]]? *[[Luka Svetec]] == Š == * [[Nada Šabec]] *[[Agata Šega]] *[[Meta Šega Potokar]] *[[Polonca Šek Mertük]] * [[Matej Šekli]] *[[Anton Šepetavc]]? *[[Vinko Šercl]] (1843-1906) *[[Marjana Šifrar Kalan]] *([[Mate Šimundić]]) *[[Ivanka Šircelj Žnidaršič]] * [[Alenka Šivic Dular]] *[[Tanja Škerlavaj]] *[[Stanko Škerlj]] *[[Jožica Škofic]] *[[Stanislav Škrabec]] ([[1844]]-[[1918]]) *[[Katja Škrubej]]? *[[Manja Škrubej]] *[[Sergij Šlenc]] *[[Janez Leopold Šmigoc]] *[[Jakob Šolar]] *[[Janez Šolar]] *[[Mojca Šorli]] *[[Miran Špelič]]? *[[Milan Štante]] ([[1930]]-[[1999]]) *[[Rozka Štefan]] *[[Karel Štrekelj]] *[[Inka Štrukelj]] (Inka Mikluž-Štrukelj) * [[Saška Štumberger]] *[[Franc Šturm]] *[[Vida Šturm]] *[[Josip Šuman]] *[[Klara Šumenjak]] *([[Jelica Šumič Riha|Jelica Šumić Riha]]) *[[Rastislav Šuštaršič]] == T == *[[Alojzij Tavčar]] *[[Cvetana Tavzes]] *[[Karmen Teržan Kopecky]] *[[Hotimir Tivadar]] *[[Suzana Todorović]] *[[Emil Tokarz]] * [[Ivan Tominec]] *[[Irina Makarova Tominec]] *[[Josip Tominšek]] *[[Vlasta Tominšek]] *[[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] *[[Ivan Topolovšek]] * [[Jože Toporišič]] ([[1926]]-2014) *[[Silvo Torkar]] *[[Alenka Tratnik]] * [[Frančiška Trobevšek Drobnak]] *[[Marko Trobevšek]]? *[[Mitja Trojar]] *([[Davorin Trstenjak]]) *[[Olga Trtnik]] por. Rossettini *[[Vladka Tucovič]] *[[Henrik Tuma]] == U == *[[Mladen Uhlik]] *[[Natalija Ulčnik]] *[[Fedora Umek]] *[[Jerneja Umer Kljun]] *[[Drago Unuk]] *[[Veronika Urank-Olip]] *[[Boris Urbančič]] *[[Janja Urbas]] *[[Viljem Urbas]] == V == *[[Urška Valenčič Arh]] *[[Matija Valjavec]] *[[Alenka Valh Lopert]] *[[József Varga]] *[[Franc Verbinc]] *[[Darinka Verdonik]] *[[Tina Verovnik]] *[[Branislava Vičar]] *[[Ada Vidovič Muha]] *[[Primož Vitez]] *[[France Vodnik]]? * [[Valentin Vodnik]] *[[Božo Vodušek]] * [[Jerica Vogel]] *[[Nastja Vojnovič]]? *[[Jana Volk]] *[[Urška Vranjek Ošlak]] * [[Alenka Vrbinc]] * [[France Vrbinc]] * [[Marjeta Vrbinc]] == W == * [[Peter Weiss (razločitev)|Peter Weiss]] == Z == *[[Renata Zadravec Pešec]] *[[Mihael Zagajšek]] *[[Pavel Zdovc]] *[[Melita Zemljak Jontes]] *[[Jana Zemljarič Miklavčič]] *[[Janko Zerzer]] *[[Luka Zima]] *[[Stanislav Zimic]]? *[[Marija Zlatnar Moe]]? * [[Janez Zor]] *[[Zinka Zorko]] *[[Anja Zorman]] * [[Marina Zorman]] *[[Nubia Zrimec]] *[[Nives Zudič Antonič]] *[[Danila Zuljan Kumar]] *[[Jakob Zupan]] *[[Ana Zwitter Vitez]] == Ž == *[[France Žagar]] *([[Igor Žagar|Igor Ž. Žagar]]) *[[Mojca Žagar Karer]] *[[Rok Žaucer]] *[[Andrejka Žejn]] *[[Andreja Žele]] *[[Mirjana Želježič]] *[[Gregorij Žerjav]] *[[Adela Žgur]] * *[[Sašo Živanović]] *[[Janja Žmavc]]? *[[Darja Žorga Globevnik]] *[[Davorin Žunkovič]] *[[Franc Žužek]] * == Glej tudi == * [[Seznam tujih slovenistov]] *[[Seznam slovenskih filologov]] *[[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[Seznam slovenskih prevajalcev]] *[[Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Filozofski fakulteti UL]] {{seznami narodov po poklicu|jezikoslovcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci|*]] 303cqduy8r514ziiz43lkxn10bsedk2 0 73225 5737106 5666530 2022-08-20T07:12:59Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{US state | Name = Pensilvanija | Fullname = Commonwealth of Pennsylvania | Flag = Flag of Pennsylvania.svg | RodilnikImena = Pensilvanije| Flaglink = [[Zastava Pensilvanije]] | Seal = Seal of Pennsylvania.svg | Map = Map of USA highlighting Pennsylvania.png | Nickname = The Keystone State | Capital = [[Harrisburg, Pensilvanija|Harrisburg]] | LargestCity = [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] | Governor = [[Tom Wolf]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Bob Casey, Jr.]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Pat Toomey]] ([[Republikanska stranka (ZDA)|R]]) | PostalAbbreviation = PA | OfficialLang = ''Noben'' | Languages = [[angleščina]] (90,15 %), [[španščina]] (4,09 %), [[nemščina]] (vključno s [[pensilvanska nemščina|pensilvansko nemščino]]) (0,87 %), [[kitajščina]] (0,47 %), [[italijanščina]] (0,43 %) | population_demonym = Pensilvánec, Pensilvánka, Pensilvánci, Pensilvánke | State Motto = Virtue, Liberty, and Independence ([[Krepost]], [[svoboda]] in [[neodvisnost]]| State Song = ''Pennsylvania'' | AreaRank = 33 | TotalArea = 119.283 | LandArea = 116.074 | WaterArea = 3.208 | PCWater = 2.7 | PopRank = 6 | 2010Pop = 12.702.379 | DensityRank = 10 | 2010Density = 106 | AdmittanceOrder = 2 | AdmittanceDate = [[12. december]] [[1787]] | TimeZone = [[Vzhodni standarni čas|Vzhodni]]: [[Univerzalni koordinirani čas|UTC]]-5/[[Poletni čas|-4]] | Longitude = 74°43' zahodno to 80°31' zahodno | Latitude = 39°43' severno to 42° severno| Width = 255 | Length = 455 | HighestElev = 979 | MeanElev = 335 | LowestElev = 0 | ISOCode = US-PA | Website = www.state.pa.us }} '''Pensilvanija''' (uradno [[angleščina|angleško]] ''Commonwealth of Pennsylvania''; '''Skupnost Pensilvanije''') je zvezna država v severovzhodnih, [[Velika jezera|Velikih jezerih]], Apalaških in Srednjeatlantskih regijah ZDA. Pensilvanija meji na [[Delaware]] na jugovzhodu, [[Maryland]] na jugu, [[Zahodna Virginija|Zahodno Virginijo]] na jugozahodu, [[Ohio]] na zahodu, [[Eriejsko jezero]] in kanadsko provinco [[Ontario]] na severozahodu, [[New York (zvezna država)|New York]] na severu in [[New Jersey]] na vzhodu, medtem ko [[Apalaške gore]] potekajo skozi njeno sredino. Pensilvanija je po površini 33. največja država in po zadnjem uradnem štetju prebivalstva ZDA leta 2010 (naslednjo štejte prebivalstva se izvede vsakih 10 let, tj. 2020) peta po številu prebivalcev. To je deveto najbolj gosto naseljeno mesto med 50 državami. Dve najbolj naseljeni mesti v Pensilvaniji sta Philadelphia ali Filadelfija (1.580.863) in Pittsburgh (302.407). Glavno mesto države in njeno 13. največje mesto je Harrisburg. Pennsylvania ima 225 kilometrov obale ob jezeru Erie in reki Delaware. Država je ena od 13-ih ustanovnih držav ZDA; nastala je leta 1681 kot posledica podelitve kraljevske dežele Williamu Pennu, sinu soimenjaka države. Del Pensilvanije (ob reki Delaware) je bil skupaj s sedanjo zvezno državo Delaware prej organiziran kot kolonija Nova Švedska. To je bila druga država, ki je ratificirala ameriško ustavo 12. decembra 1787. Dvorana Independence, kjer sta bili pripravljeni deklaracija o neodvisnosti ZDA in ameriška ustava, se nahaja v največjem mestu države Philadelphia. Med ameriško državljansko vojno se je bitka pri Gettysburgu odvijala v južni osrednji regiji države. Valley Forge blizu Filadelfije je bil v grenki zimi 1777–78 sedež generala Washingtona. Prav tako je Pensilvanija ena od štirih [[zvezna država Združenih držav Amerike|zveznih držav]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki je [[skupnost]] ali ang. ''Commonwealth'' (druge so [[Massachusetts]], [[Virginija]] in [[Kentucky]]). Pensilvanija je ena najbolj pomembnih držav v [[zgodovina ZDA|zgodovini ZDA]]. Velja za zibelko [[Ameriški narod|Ameriškega naroda]]. Tu so bile podpisane [[deklaracija o neodvisnosti ZDA]], [[članki o konfederaciji]] in [[ustava ZDA]]. Po državi so poimenovali več [[seznam vojaških plovil Vojne mornarice ZDA|plovil Vojne mornarice ZDA]] - [[USS Pennsylvania]]. Na začetku je bila Filadelfija prvo glavno novoustanovljenih ZDA, nato je ta naziv predalo drugim mestom (tudi New Yorku) ter dokler ni bilo zasnovano Okrožje Columbia (District of Columbia) je ta naziv prešel že osem mest (nekateri jim pravijo tudi ''The Forgotten Eight''). <gallery perrow="5"> Slika:New Paris Covered Bridge.jpg| New Paris Covered Bridge. Slika:Philadelphia City Hall (146070095).jpeg| Pogled v središču Filadelfije na mestno hišo (City Hall). Slika:Duquesne Incline from top.jpg| Duquesne Incline s pogledom na [[Pittsburgh]]. </gallery> == Geografija == Pensilvanija je 274&nbsp;km severno na jug in 455&nbsp;km vzhodno na zahod. Od 119.282&nbsp;km² 46.655 kvadratnih kilometrov je 44.817 kvadratnih milj (116.075&nbsp;km²) kopnega, 490 kvadratnih milj (1.269&nbsp;km²) celinskih voda in 749 kvadratnih milj (1.940&nbsp;km²) voda v jezeru Erie. To je 33. največja država v ZDA. Pennsylvania ima 82&nbsp;km obale ob jezeru Erie in 57 milj (92&nbsp;km) obale vzdolž izliva Delaware. Od prvotnih trinajstih kolonij je Pensilvanija edina država, ki ne meji na Atlantski ocean. Meje države so črta Mason – Dixon (39 ° 43 'S) na jugu, dvanajst miljski krog na meji Pennsylvania-Delaware, reka Delaware na vzhodu, 80 ° 31' W zahodno in 42 ° S proti severu, razen kratkega odseka na zahodnem koncu, kjer se trikotnik razteza proti severu do jezera Erie.Med mesti so Philadelphia (tudi Filadelfija), Reading, Libanon in Lancaster na jugovzhodu, Pittsburgh na jugozahodu, tri mesta Allentown, Bethlehem in Easton na osrednjem vzhodu (znana kot Lehigh Valley). Severovzhod vključuje nekdanja mesta za pridobivanje antracitnega premoga Scranton, Wilkes-Barre, Pittston, Nanticoke in Hazleton. Erie se nahaja na severozahodu. State College služi osrednji regiji, medtem ko Williamsport oskrbuje severno-osrednjo regijo Commonwealtha, prav tako Chambersburg v osrednji regiji, z Yorkom, Carlisleom in glavnim mestom Harrisburg na reki Susquehanna v vzhodno-osrednji regiji Commonwealtha in Altoone ter Johnstown v zahodno-osrednji regiji. Država ima pet geografskih regij, in sicer planoto Allegheny, greben in dolina, obalna ravnica Atlantika, Piemont in ravnica Erie. === Sosednje države in province === * Ontario (kanadska provinca) (severozahod) * New York (sever in severovzhod) * New Jersey (vzhod in jugovzhod) * Delaware (skrajni jugovzhod) * Maryland (jug) * West Virginia (jugozahod) * Ohio (zahod) == Podnebje == Raznolika topografija Pensilvanije ustvarja tudi različna podnebja, čeprav celotna država doživlja hladne zime in vlažna poletja. Na dveh glavnih območjih ima večina države, razen jugovzhodnega kota, vlažno celinsko podnebje (Köppenova klasifikacija podnebja ''Dfa''). Južni del države ima vlažno subtropsko podnebje. Največje mesto Philadelphia ima nekatere značilnosti vlažnega subtropskega podnebja (Köppen ''Cfa''), ki pokriva večji del Delawareja in Marylanda na jugu. Poletja so na splošno vroča in vlažna. Ko gremo proti gorski notranjosti države, se zimsko podnebje ohladi, število oblačnih dni se poveča in količine sneženja so večje. Zahodna območja države, zlasti lokacije ob jezeru Erie, lahko letno prejmejo več kot 250 centimetrov snežnih padavin, celotna država pa skozi leto obilno padavin. Država je lahko od pomladi do poletja do jeseni podvržena hudemu vremenu. Tornadi se v državi pojavijo letno, včasih v velikem številu, na primer 30 zabeleženih tornadov v letu 2011; na splošno ti tornadi ne povzročajo večje škode. {| class="wikitable" | colspan="13" |Monthly Average High and Low Temperatures For Various Pennsylvania Cities (in °F) |- !City !Jan. !Feb. !Mar. !Apr. !May !Jun. !Jul. !Aug. !Sep. !Oct. !Nov. !Dec. |- !Scranton |33/19 |37/21 |46/28 |59/38 |70/48 |78/56 |82/61 |80/60 |72/52 |61/41 |49/33 |38/24 |- !Erie |34/21 |36/21 |44/27 |56/38 |67/48 |76/58 |80/63 |79/62 |72/56 |61/45 |50/37 |38/27 |- !Pittsburgh |36/21 |39/23 |49/30 |62/40 |71/49 |79/58 |83/63 |81/62 |74/54 |63/43 |51/35 |39/25 |- !Harrisburg |37/23 |41/25 |50/33 |62/42 |72/52 |81/62 |85/66 |83/64 |76/56 |64/45 |53/35 |41/27 |- !Philadelphia |40/26 |44/28 |53/34 |64/44 |74/54 |83/64 |87/69 |85/68 |78/60 |67/48 |56/39 |45/30 |- !Allentown |36/20 |40/22 |49/29 |61/39 |72/48 |80/58 |84/63 |82/61 |75/53 |64/41 |52/33 |40/24 |} Zgornja tabela (iz https://en.wikipedia.org/wiki/Pennsylvania) prikazuje povprečno najvišjo in najnižjo mesečno temperaturo (v Fahrenheit) za nekatera Pensilvanska mesta. == Zgodovina == Zgodovinsko gledano so bila leta 1600 v Pensilvaniji plemena Algonquian Lenape (tudi Delaware), irokez Susquehannock in Petun (tudi Tionontati, Kentatentonga, Tobacco, Wenro) in domnevno kultura Siouan Monongahela, ki je bila morda enako kot malo znano pleme, imenovano Calicua ali Cali. Druga plemena, ki so v to kolonijo vstopila v kolonialno dobo, so bili Trockwae, Tutelo, Saponi, Shawnee, Nanticoke, Conoy Piscataway, Irokeška konfederacija - po možnosti med drugim. Druga plemena kot so Erie so si nekoč morda lastila zemljo v Pensilvaniji, vendar do leta 1600 tega več ni bilo. === 17.stoletje === Tako Nizozemci kot Angleži so zahtevali obe strani reke Delaware kot del svojih kolonialnih dežel v Ameriki. Prvi so se polastili Nizozemci. Do 3. junija 1631 so Nizozemci začeli naseljevati polotok Delmarva z ustanovitvijo kolonije Zwaanendael na mestu današnjega Lewesa v Delawareju. Leta 1638 je Švedska na območju današnjega Wilmingtona v Delawareju ustanovila kolonijo Nova Švedska v regiji Fort Christina. Nova Švedska je trdila in večinoma nadzorovala spodnjo regijo reke Delaware (deli današnje Delaware, New Jersey in Pensilvanija), vendar je tam naselila le malo kolonistov. 12. marca 1664 je angleški kralj Charles II podelil Jamesu, vojvodi York-u, donacijo, ki je vključevala vsa dežela, vključena v prvotno Virginia Company iz Plymouth Grant-a, in druge dežele. Ta podpora je bila v nasprotju z nizozemsko zahtevo za Novo Nizozemsko, ki je vključevala dele današnje Pensilvanije. 24. junija 1664 je vojvoda York prodal del velike donacije, ki je vključevala današnji New Jersey, Johnu Berkeleyju in Georgeu Carteretu za lastniško kolonijo. Zemljišča še ni bilo v britanski lasti, prodaja pa je potekala v delu Nove Nizozemske na zahodni strani reke Delaware. Britansko osvajanje Nove Nizozemske se je začelo 29. avgusta 1664, ko je bil New Amsterdam prisiljen, da se preda, medtem ko se je soočal s topovi na britanskih ladjah v pristanišču New York. To osvajanje se je nadaljevalo in je bilo končano oktobra 1664, ko so Britanci zavzeli trdnjavo Casimir v današnjem Novem gradu v Delawareju. Breški mir med Anglijo, Francijo in Nizozemsko je potrdil angleško osvajanje 21. julija 1667, čeprav je prišlo do začasnih sprememb. 12. septembra 1672 so med tretjo anglo-nizozemsko vojno Nizozemci ponovno osvojili kolonijo New York / New Amsterdam in ustanovili tri okrožna sodišča, ki so postala prvotna okrožja v današnji Delaware in Pennsylvania. Tista, ki se je kasneje preselila v Pensilvanijo, je bila Upland. To se je delno obrnilo 9. februarja 1674, ko je Westminsterska pogodba končala tretjo anglo-nizozemsko vojno in vse politične razmere spremenila v status quo ante bellum. Britanci so obdržali nizozemske grofije s svojimi nizozemskimi imeni. Do 11. junija 1674 je New York ponovno vzpostavil nadzor nad oddaljenimi kolonijami, vključno z Uplandom, vendar so se imena začela spreminjati v britanska imena do 11. novembra 1674. Upland je bil 12. novembra 1674 razdeljen, kar je dalo splošne orise sedanje meje med Pensilvanijo in Delawarejem. 28. februarja 1681 je Karel II podelil zemljiško listino Williamu Pennu za poplačilo dolga v višini 16.000 GBP (približno 2.100.000 GBP leta 2008, s prilagoditvijo na inflacijo na drobno), ki je bil dolžan Williamovemu očetu, admiralu Williamu Penn. To je bila ena največjih zemljiških donacij posamezniku v zgodovini. Kralj jo je poimenoval Pennsylvania (dobesedno "Penn's Woods") v čast admirala. Penn, sin, ki je želel, da se imenuje Novi Wales, nato pa Sylvania (iz latinskega silva: "gozd, gozd"), je bil zaradi spremembe v zadregi, saj se je bal, da bi ljudje mislili, da ga je poimenoval po sebi, toda King Charles donacije ne bi preimenoval. Penn je ustanovil vlado z dvema novostma, ki so bile v Novem svetu veliko kopirane: okrožna komisija in svoboda verskega prepričanja. — ''Opomba: GBP pomeni Great Britain Pound ali Velikobritanski funt—'' Kaj je bilo Upland na tisti, ki je postala meja Pennsylvania-Pennsylvania-Delaware, je bila preimenovana v Chester County, ko je Pennsylvania 4. marca 1681. ustanovila kolonialne vlade. Vodja kvakerjev William Penn je z Tammanyjem, vodjo plemena Delaware, podpisal mirovno pogodbo, s čimer se je začelo dolgo obdobje prijateljskih odnosov med kvakerji in Indijanci. Sledile so dodatne pogodbe med kvekerji in drugimi plemeni. Pogodba Williama Penna ni bila nikoli kršena. === 18. stoletje === Med letoma 1730 in ko jo je parlament z valutnim zakonom iz leta 1764 zaprl, je Pennsylvania Colony ustvarila lasten papirnati denar, da bi upoštevala pomanjkanje dejanskega zlata in srebra. Papirnati denar se je imenoval Colonial Scrip. Kolonija je izdala "akreditive", ki so bili zaradi svojega zakonitega plačilnega stanja dobri kot zlati ali srebrniki. Ker jih je izdala vlada in ne bančna institucija, je bil predlog brez obresti, ki je v veliki meri pokrival stroške vlade in s tem obdavčitev ljudi. Spodbujala je tudi splošno zaposlovanje in blaginjo, saj je vlada uporabljala diskrecijsko pravico in ni izdala preveč za napihovanje valute. Benjamin Franklin je imel roko pri ustvarjanju te valute, za katero je dejal, da o njeni uporabnosti ni nikoli mogoče izpodbijati, naletela pa je tudi na "previdno odobritev" Adama Smitha. James Smith je zapisal, da so leta 1763 "Indijanci spet začeli sovražnosti in bili zavzeto ubiti in skalpirati obmejne prebivalce v različnih delih Pensilvanije." Nadalje, "Ta država je bila takrat kvakerska vlada in ob prvi tej vojni meje od države niso prejele nobene pomoči." Sledeče sovražnosti so postale znane kot Pontiac's War. Po kongresu zakona o znamkah leta 1765 je delegat John Dickinson iz Philadelphije napisal izjavo o pravicah in pritožbah. Kongres je bil prvo srečanje trinajstih kolonij, sklicano na zahtevo skupščine v Massachusettsu, vendar je poslance poslalo le devet kolonij. Dickinson je nato napisal Pisma kmeta iz Pensilvanije, Prebivalcem britanskih kolonij, ki so bila objavljena v Pennsylvania Chronicle med 2. decembrom 1767 in 15. februarjem 1768. Ko so se ustanovni očetje ZDA (Founding Fathers of the United States) leta 1774 sestali v Philadelphiji, je 12 kolonij poslalo predstavnike na prvi kontinentalni kongres. Drugi kontinentalni kongres, ki se je sestal tudi v Filadelfiji (maja 1775), je v Philadelphiji sestavil in podpisal Deklaracijo o neodvisnosti, ko pa so to mesto zavzeli Britanci, je celinski kongres pobegnil proti zahodu in se sestal v Lancasterju. sodišče v soboto, 27. septembra 1777, in nato v York. Tam sta skupaj z njenim glavnim avtorjem Johnom Dickinsonom sestavila člene Konfederacije, ki so 13 neodvisnih držav oblikovali v novo zvezo. Kasneje je bila napisana ustava in Philadelphia je bila ponovno izbrana za zibelko nove ameriške unije. Ustava je bila pripravljena in podpisana v Pennsylvania State House, zdaj znani kot Hall of Independence, in isti stavbi, kjer je bila podpisana Deklaracija o neodvisnosti. Pensilvanija je postala prva velika država in druga država, ki je ratificirala ameriško ustavo 12. decembra 1787, pet dni po tem, ko je Delaware postala prva. Takrat je bila med trinajstimi državami najbolj narodnostno in versko raznolika. Ker je tretjina prebivalstva Pensilvanije govorila nemško, je bila ustava predstavljena v nemščini, da bi te državljane vključila v razpravo. Velečasni Frederick Muhlenberg je deloval kot predsednik ratifikacijske konvencije države. Dickinson College of Carlisle je bil prvi kolegij, ustanovljen po združenih državah. Kolegij, ustanovljen leta 1773, je bil ratificiran pet dni po Pariški pogodbi 9. septembra 1783. Šolo je ustanovil Benjamin Rush in jo poimenoval po Johnu Dickinsonu. Generalna skupščina Commonwealtha (zakonodajalec) se je pol stoletja sestajala na različnih krajih splošnega območja Filadelfije, preden se je 63 let začela redno sestajati v dvorani Independence v Filadelfiji. Vendar pa je potreboval bolj osrednjo lokacijo, saj so na primer poboji Paxton Boysa leta 1763 zakonodajalca seznanili z zakonodajo. Tako se je Generalna skupščina leta 1799 preselila na sodišče v Lancasterju in končno leta 1812 v Harrisburg. === 19. stoletje === Generalna skupščina se je sestajala v starem okrožnem sodišču Dauphin do decembra 1821, ko je bil na hribovitem zemljišču v višini štirih hektarjev zgrajen zvezni "Hills Capitol" (poimenovan po graditelju Stephen Hills, arhitekt iz Lancasterja). za sedež državne vlade rezerviral predsodni, podjetniški sin in soimenjak John Harris, starejši, rojen Yorkshire, ki je leta 1705 ustanovil trgovsko postajo in trajekt (1733) na vzhodni obali reke Susquehanna. Kapitol Hills je (The Hills Capitol) zgorel 2. februarja 1897 med močnim snežnim neurjem, verjetno zaradi okvarjenega dimnega kanala. Generalna skupščina se je sestajala v Metodični cerkvi Grace na Državni ulici (še vedno stoji), dokler ni bilo mogoče zgraditi novega kapitola. Po natečaju za arhitekturni izbor, za katerega naj bi bili številni domnevno "nameščeni", je bil arhitekt iz Chicaga Henry Ives Cobb zadolžen za načrtovanje in gradnjo nadomestne stavbe; vendar je imel zakonodajalec malo denarja, ki bi ga lahko namenil projektu, in dokončana je bila grobo dokončana, nekoliko industrijska stavba (Cobb Capitol). Generalna skupščina ni hotela zasesti stavbe. Politično in ljudsko ogorčenje leta 1901 je sprožilo drugo tekmovanje, ki je bilo omejeno na arhitekte iz Pensilvanije, Joseph Miller Huston iz Philadelphije pa je bil izbran za oblikovanje sedanjega državnega prestolnice Pennsylvania, ki je Cobbovo zgradbo vključil v veličastno javno delo, ki je bilo končano in posvečeno leta 1907. Novi državni Kapitol je naletel na izjemne kritike. Njeno kupolo so navdihnile kupole bazilike svetega Petra v Rimu in Kapitola ZDA. Predsednik Theodore Roosevelt jo je označil za "najlepši kapitol v državi" in ob posveti dejal: "To je najlepša stavba, kar sem jih kdaj videl." Leta 1989 jo je New York Times pohvalil kot "čudovito, na trenutke celo osupljivo, hkrati pa je tudi delujoča stavba, dostopna državljanom ... stavba, ki se poveže z realnostjo vsakdanjega življenja". James Buchanan iz okrožja Franklin, edini samostojni predsednik ZDA (1857–1861), je bil edini, ki se je rodil v Pensilvaniji. Bitka pri Gettysburgu - glavna prelomnica državljanske vojne - se je zgodila v bližini Gettysburga. Ocenjeno je, da je v vojaških enotah vojske vojske služilo 350.000 Pensilvancev, vključno z 8.600 afroameriškimi vojaškimi prostovoljci. V Pensilvaniji je bila tudi prva komercialno izvrtana naftna vrtina. Leta 1859 je blizu Titusvillea v Pensilvaniji Edwin Drake uspešno vrtal vodnjak, kar je privedlo do prvega večjega naftnega razcveta v zgodovini ZDA. === 20. stoletje === Na začetku 20. stoletja se je gospodarstvo Pensilvanije osredotočalo na proizvodnjo jekla, sečnjo, premogovništvo, proizvodnjo tekstila in druge oblike industrijske proizvodnje. Porast priseljevanja v ZDA v poznih 19. in v začetku 20. stoletja je zagotovil stalen pretok poceni delovne sile za te panoge, ki so pogosto zaposlovale otroke in ljudi, ki niso znali angleško. Leta 1923 je predsednik Calvin Coolidge ustanovil Nacionalni gozd Allegheny v skladu z Zakonom o tednih iz leta 1911. Gozd se nahaja v severozahodnem delu države v okrožjih Elk, Forest, McKean in Warren za namene proizvodnje lesa in zaščite porečja v porečju reke Allegheny. Allegheny je edini državni gozd v državi. Nesreča na otoku Three Mile je bila najpomembnejša jedrska nesreča v zgodovini ameriške komercialne jedrske elektrarne. === 21. stoletje === Letalo United Airlines 93 je med napadi 11. septembra strmoglavilo na polje blizu Shanksvillea in 44 ljudi ubilo. V prvi polovici leta 2003 se v Pittsburghu začne letni Tekko. Oktobra 2018 je kongregacija Drevo življenja - ali L'Simcha doživela streljanje v sinagogi v Pittsburghu. == Demografija == Od leta 2019 v Pensilvaniji živi 12.801.989 prebivalcev, kar je za 5.071 manj kot v prejšnjem letu in za 99.610 od leta 2010. Neto migracija v druge države je povzročila zmanjšanje za 27.718 in priseljevanje iz drugih držav v povečanju za 127.007. Selitveni prirast v Skupnost je bil 98.289. Selitev domačih Pensilvancev je povzročila zmanjšanje za 100.000 ljudi. Od leta 2008 do 2012 je bilo 5,8% prebivalstva tujec === Kraj izvora === Od prebivalcev Pensilvanije je bilo 74,5% rojenih v Pensilvaniji, 18,4% rojenih v drugi zvezni državi ZDA, 1,5% rojenih v Portoriku na ameriških otokih ali rojenih v tujini ameriškim staršem in 5,6% rojen v tujini. Pensilvanci, rojeni v tujini, so večinoma iz Azije (36,0%), Evrope (35,9%) in Latinske Amerike (30,6%), preostali del pa iz Afrike (5%), Severne Amerike (3,1%) in Oceanije (0,4%) . Spodaj so naštete največje skupine prednikov, izražene kot odstotek vseh ljudi, ki so se na popis prebivalstva leta 2010 odzvali z določenimi predniki: * nemško, 28.5% * irsko, 18.2% * italijansko, 12.8% * afriško ameriško, 9.6% * angleško, 8.5% * poljsko, 7.2% * francosko ameriško,4.2% === Rasni razpored === Od leta 2011 je bilo 32,1% prebivalstva Pensilvanije, mlajšega od 1 leta, manjšin. Hispansko prebivalstvo Pensilvanije se je med letoma 2000 in 2010 povečalo za 82,6%, zaradi česar je eno največjih povečanj hispanskega prebivalstva države. Pomembna rast hispanskega prebivalstva je posledica priseljevanja v državo predvsem iz Portorika, ki je ameriško ozemlje, v manjši meri pa iz držav, kot so Dominikanska republika, Mehika in različne države srednje in južne Amerike, pa tudi kot od vala Hispanic, ki zapušča New York in New Jersey zaradi varnejšega in dostopnejšega življenja. Azijsko prebivalstvo se je povečalo za skoraj 60%, k čemur je prispevalo priseljevanje Indije, Vietnama in Kitajske, pa tudi številne azijske presaditve, ki so se iz New Yorka preselile v Filadelfijo. Zaradi hitre rasti te skupnosti je Pensilvanija po številčnih vrednostih postala ena največjih azijskih populacij v državi. Prebivalstvo Črncev in Afroameričanov se je povečalo za 13%, kar je bilo največje povečanje prebivalstva med vrstniki v državi (New York, New Jersey, Ohio, Illinois in Michigan). V dvanajstih drugih državah se je število belih prebivalcev zmanjšalo. V zvezni državi Pennsylvania je veliko priseljevanja temnopoltih in latinskoameriških prebivalcev iz drugih bližnjih zveznih držav, večina povečanj pa je v vzhodnem in južnem osrednjem delu države. Večina Hispanic v Pensilvaniji je portoriškega porekla in ima eno največjih in najhitreje rastočih portorikanskih populacij v državi. Večino preostalega hispanskega prebivalstva sestavljajo Mehičani in Dominikanci. Večina Hispanic je skoncentrirana v Philadelphiji, dolini Lehigh in južni osrednji Pensilvaniji. Število prebivalcev Latinoameričanov v Pensilvaniji, zlasti med črno raso, se je v zadnjih letih znatno povečalo. Hispansko prebivalstvo je največ v Betlehemu, Allentownu, Readingu, Lancasterju, Yorku in okoli Philadelphie. Ni jasno, kolikšen del te spremembe odraža spreminjajoče se prebivalstvo in koliko odraža večjo pripravljenost za samoopredelitev manjšinskega statusa. Od leta 2010 se ocenjuje, da približno 85% vseh latinskoameriških prebivalcev v Pensilvaniji živi v radiju 150 milj (240&nbsp;km) od Filadelfije, približno 20% pa živi v samem mestu. Med temnopoltimi prebivalci je velika večina v državi Afroameričanov, ki so potomci afriških sužnjev, pripeljanih na jug ZDA v kolonialni dobi. Vedno več je tudi črncev zahodnoindijskega, nedavnega afriškega in hispanskega izvora. Največ temnopoltih živi na območju Philadelphije, Pittsburgha in južne osrednje Pensilvanije. Belci predstavljajo večino Pensilvanije; večinoma izvirajo iz nemških, irskih, škotskih, valižanskih, italijanskih in angleških priseljencev. Podeželski deli južne osrednje Pensilvanije so po vsej državi znani po svojih pomembnih amiških skupnostih. Dolina Wyoming, ki jo sestavljata Scranton in Wilkes-Barre, ima največji odstotek belih prebivalcev katerega koli metropolitanskega območja (s 500.000 prebivalci ali več) v ZDA, pri čemer 96,2% prebivalstva trdi, da je belo, brez hispanskega porekla. Središče prebivalstva Pensilvanije se nahaja v okrožju Perry v okrožju Duncannon. === Starost in revščina === Država je imela v obdobju 2010–15,4% četrti najvišji delež starejših (65+) državljanov v primerjavi s 13,0% po vsej državi. Po ocenah ameriškega urada za popis prebivalstva je bila stopnja revščine v državi leta 2017 12,5% v primerjavi s 13,4% za ZDA kot celoto. {| class="wikitable sortable" |Florida |17.3 |- |West Virginia |16.0 |- |Maine |15.9 |- |Pennsylvania |15.4 |- |Iowa |14.9 |- |Montana |14.8 |- |Vermont |14.6 |- |North Dakota |14.5 |- |Rhode Island |14.4 |- |Arkansas |14.4 |} Tabeli prikazujeta delež prebivalstva, starejšega od 65 let, po posamezni zvezni državi. {| class="wikitable sortable" |Arkansas |14.4 |- |Florida |17.3 |- |Iowa |14.9 |- |Maine |15.9 |- |Montana |14.8 |- |North Dakota |14.5 |- |Pennsylvania |15.4 |- |Rhode Island |14.4 |- |Vermont |14.6 |- |West Virginia |16.0 |} === Jeziki === Od leta 2010 je 90,15% (10.710.239) prebivalcev Pensilvanije, starih 5 let in več, govorilo angleško doma kot primarni jezik, medtem ko je 4,09% (486.058) govorilo špansko, 0,87% (103.502) nemško (vključno s pensilvansko nizozemsko) in 0,47% ( 56.052) kitajcev (vključno z mandarinščino) prebivalstva, starejšega od pet let. Skupno je 9,85% (1.170.628) prebivalcev Pensilvanije, starih 5 let in več, govorilo materni jezik, ki ni angleščina. ==== Pensilvanski nemški jezik ==== Pensilvansko nemščino pogosto - čeprav zavajajoče - imenujejo "pensilvanska nizozemščina". Izraz ''nizozemščina'' je nekoč pomenil "nemški"(vključno z Nizozemsko), preden ga je latinsko ime nadomestilo (vendar je ostalo pri Nizozemski). Ko govorimo o jeziku, ki ga govorijo nizozemski prebivalci Pennsylvania (Pennsylvania German), pomeni "nemški" ali "tevtonski" in ne "nizozemski". Nemci se v svojem jeziku imenujejo "Deutsch" (pensilvanska nemščina: "Deitsch"). Pensilvanski nemški jezik je potomec nemščine v družini dialektov zahodne srednje Nemčije. Najbližje je palatinskemu nemškemu. Pensilvanska nemščina je še vedno zelo živahna kot prvi jezik med starorednimi amiši in starorednimi menoniti (predvsem na območju okrožja Lancaster), medtem ko je skoraj izumrla kot vsakdanji jezik zunaj navadnih skupnosti, čeprav je nekaj besed prešlo v angleščino . === Religija === Od vseh kolonij je imel samo Rhode Island versko svobodo tako varno kot v Pensilvaniji. Voltaire, ki je leta 1733 napisal Williamu Pennu, je opazil: "Novi suveren (''The new sovereign'') je sprejel tudi nekaj modrih in zdravih zakonov za svojo kolonijo, ki so ostali nespremenjeni do danes. Poglavar je, da zaradi religije ne ravna z nobeno osebo in da imamo za brate vse, ki verjamejo v enega Boga. " (za ang. izvirnik glej<nowiki/>https://en.wikipedia.org/wiki/Pennsylvania). Eden od rezultatov te neobičajne svobode je bila široka verska raznolikost, ki traja do danes. Število prebivalcev Pensilvanije v letu 2010 je bilo 12.702.379. Od teh naj bi bilo 6.838.440 (53,8%) pripadnikov neke organizirane religije. Po podatkih Združenja arhivov podatkov o religijah (ARDA) na Pennsylvania State University so največje religije v Pensilvaniji po pripadnikih Rimskokatoliška cerkev s 3.503.028 pripadniki, Združena metodistična cerkev s 591.734 člani in Evangeličanska luteranska cerkev v Ameriki s 501.974 člani . Četrta največja posamezna poimenovanja je prezbiterijanska cerkev (ZDA) z 250.000 člani in 1.011 skupščinami. Pensilvanija, zlasti njen zahodni del in območje Pittsburgha, ima enega najvišjih odstotkov prezbiterijancev v državi. Pomembna je tudi prezbiterijanska cerkev v Ameriki, ki ima 112 občin in 23.000 pripadnikov; EPC ima okoli 50 občin, pa tudi ECO. Četrta največja protestantska konfesija, Združena Kristusova cerkev, šteje 180.000 članov in 627 občin. Ameriške baptistične cerkve ZDA (Severna baptistična konvencija) imajo sedež v kralju Prusije (King of Prussia; predmestje v Pensilvaniji) v Pensilvaniji. Pensilvanija je bila sredi devetnajstega stoletja osrednja država nemške reformirane denominacije. Betlehem v Pensilvaniji je eden od sedežev Moravske cerkve v Ameriki. V Pensilvaniji je tudi zelo veliko amiškega prebivalstva, ki je med državami le Ohio. Leta 2000 je bilo v Pensilvaniji 47.860 amišev in še 146.416 menonitov in 91.200 bratov. Skupno anabapistično prebivalstvo, vključno z Bruderhofom, je bilo 232.631, približno dva odstotka prebivalstva. Medtem ko Pensilvanija svoj obstoj dolguje kvekerjem, večina zgodovinskega značaja Commonwealtha pa je ideološko zakoreninjena v naukih Verskega društva prijateljev (kot so uradno znani), je izvajanje kvekerjev leta 2010 majhna manjšina od približno 10.000 pripadnikov. Od leta 2014 so verske pripadnosti prebivalcev Pensilvanije: * Krščanstvo 73% * Protestantska 47% * Mainstantski protestant 23% * Evangeličanski protestant 19% * Črni protestant 5% * Rimskokatoliška 24% * Jehovove priče 1% * Pravoslavni kristjan <1% * 21% nereligioznih / nepovezanih * Judovstvo 0,8% * Islam 0,6% * Hinduizem 1% * Drugi 2% * Ne vem / nočem reči 1% Po anketi Gallupa iz leta 2016 je 38% Pensilvancev zelo vernih, 29% zmernih in 34% nereligioznih. == Gospodarstvo == Skupni bruto državni proizvod (PDP) Pensilvanije za leto 2018 v višini 803 milijard USD uvršča državo na 6. mesto v državi. Če bi bila Pensilvanija neodvisna država, bi bilo njeno gospodarstvo 19. največje na svetu. Glede na prebivalca se PDP Pennsylvania za leto 2016 na prebivalca v višini 50.665 USD (v verigi 2009 dolarjev) uvršča na 22. mesto med petdesetimi državami. Skupna zaposlenost 2016 * 5,354,964 Skupaj poslovalnice * 301,484 Philadelphia v jugovzhodnem kotu, Pittsburgh v jugozahodnem kotu, Erie v severozahodnem kotu, Scranton-Wilkes-Barre v severovzhodnem kotu in Allentown-Bethlehem-Easton v vzhodni osrednji regiji so mestna proizvodna središča. Veliko držav Commonwealtha je podeželskih; ta dihotomija vpliva na državno politiko in državno gospodarstvo. V Filadelfiji živi šest podjetij Fortune 500, več pa jih je v predmestjih, kot je pruski kralj (King of Prussia; ime predmestja v Pensilvaniji); je vodilna v finančni in zavarovalniški industriji. V Pittsburghu ima sedež osem podjetij Fortune 500, med njimi US Steel, PPG Industries in H. J. Heinz. V Pensilvaniji je skupaj petdeset podjetij iz skupine Fortune 500. Hershey je dom podjetja Hershey Company, enega največjih proizvajalcev čokolade na svetu. V Erieju je tudi družba GE Transportation, ki je največji proizvajalec vlakovnih lokomotiv v ZDA. Kot v ZDA kot celoti in v večini zveznih držav je tudi največji zasebni delodajalec v Commonwealthu Walmart, sledi Univerza v Pennsylvaniji. V Pensilvaniji je tudi najstarejše komunalno podjetje v ZDA, ki je v lasti investitorjev, The York Water Company. Od maja 2020 je stopnja brezposelnosti v državi 13,1%. === Bančništvo === Prva banka s sedežem v ZDA, Bank of North America, je bila ustanovljena leta 1781 v Filadelfiji. Po vrsti združitev je Banka Severne Amerike del Wells Fargo, ki uporablja nacionalno listino 1. V Pensilvaniji je tudi prva nacionalno zakupljena banka po nacionalnem zakonu o bančništvu iz leta 1863. Istega leta je Pittsburgh Savings & Trust Company prejela nacionalno listino in se kot del zakona o nacionalnem bančništvu preimenovala v Prvo nacionalno banko Pittsburgha. Ta banka še danes obstaja kot PNC Financial Services in ima sedež v Pittsburghu. PNC je največja državna banka in šesta največja banka v ZDA. === Kmetijstvo === Pensilvanija je v kmetijski proizvodnji na 19. mestu (v ZDA). Izdelki, ki se največ izdelajo so: * Prvo je pridelava gob, * Drugo so jabolka, * Tretja so božična drevesa in kokoši, * Četrta je drevesnica in trta, mleko, koruza za silažo, pridelano grozdje (vključno s sokom) in konjarstvo. V vinarstvu se uvršča tudi na 8. mesto v državi Ministrstvo za kmetijstvo v Pensilvaniji je z zasebnimi podjetji ustanovilo "PA Preferred" kot način za označevanje kmetijskih proizvodov, pridelanih ali izdelanih v državi, za podporo in promocijo izdelkov iz Pensilvanije in lokalno pridelane hrane. Finančni vpliv kmetijstva v Pensilvaniji vključuje zaposlitev več kot 66.800 ljudi, zaposlenih v živilski industriji; in več kot 1,7 milijarde ameriških dolarjev izvoza živilskih izdelkov (v letu 2011). === Igre na srečo === Igre na srečo v kazinojih so v Pensilvaniji legalizirali leta 2004. Trenutno je v vsej državi devet igralnic, tri pa so v gradnji ali v načrtovanju. V Pensilvaniji so bile zakonite le konjske dirke, igralni avtomati in elektronske namizne igre, čeprav so se jeseni 2009 pogajali o zakonu o legalizaciji namiznih iger. [130] Namizne igre, kot so poker, ruleta, blackjack in craps, je državni zakonodajalec končno odobril januarja 2010, guverner pa jih je 7. januarja podpisal v zakon. Nekdanji guverner Ed Rendell je leta 2009 razmišljal o legalizaciji avtomatov za video poker v barih in zasebnih klubih, saj po ocenah 17 000 v državi deluje nezakonito. Po tem načrtu bi lahko katera koli ustanova z dovoljenjem za alkoholne pijače imela do pet strojev. Vsi avtomati bi bili povezani z državnim računalniškim sistemom, kot so komercialne igralnice. Država bi po plačilu zmagovalnih igralcev uvedla 50-odstotni davek na neto prihodke od iger na srečo, preostalih 50 odstotkov pa bi namenili lastnikom obratov. === Film === Davčni dobropis za filmsko produkcijo v Pensilvaniji se je začel leta 2004 in spodbudil razvoj filmske industrije v državi. == Politika in uprava == Pennsylvania je imela v času svoje državnosti pet ustav: 1776, 1790, 1838, 1874 in 1968. Pred tem je provinco Pennsylvania stoletje urejal vladni okvir, katerega različice so bile štiri: 1682, 1683 , 1696 in 1701. Glavno mesto Pensilvanije je Harrisburg. Zakonodajalec se sestaja v tamkajšnjem državnem kaptolu. === Izvršno === Sedanji guverner je Tom Wolf. Drugi izvoljeni uradniki, ki sestavljajo izvršno vejo oblasti, so podguverner John Fetterman, državni tožilec Joshua Shapiro, generalni revizor Eugene DePasquale in blagajnik Pensilvanije Joe Torsella. Guverner in namestnik guvernerja kandidirata na splošnih volitvah in sta na vmesnih volitvah vsaka štiri leta ponovno izvoljena. Volitve za generalnega državnega tožilca, glavnega revizorja in blagajnika potekajo vsaka štiri leta, ki sovpadajo s predsedniškimi volitvami. === Zakonodajno === Pennsylvania ima dvodomni zakonodajni organ, ustanovljen z ustavo Commonwealtha leta 1790. Prvotni vladni okvir Williama Penna je imel enodomni zakonodajalec. Generalna skupščina vključuje 50 senatorjev in 203 predstavnikov. Joe Scarnati je trenutno predsednik državnega senata Pro Tempore, Jake Corman, vodja večine, in Jay Costa, manjšinski vodja. Bryan Cutler je predsednik predstavniškega doma, Kerry A. Benninghoff pa je vodja večine, Frank Dermody pa manjšinski vodja. Od volitev leta 2018 imajo republikanci večino v državnem domu in senatu. === Sodno === Pensilvanija je razdeljena na 60 sodnih okrožij, večina (razen Philadelphije) ima sodniške okrajne sodnike (prej imenovane okrožne sodnike in mirovne sodnike), ki predsedujejo predvsem predhodnim obravnavam kaznivih dejanj in prekrškov, vse manjše (povzetek ) kazniva dejanja in majhne civilne tožbe. Večina kazenskih in civilnih zadev izvira s sodišč za skupne tožbene razloge, ki so tudi pritožbena sodišča okrožnih sodnikov in odločb lokalnih agencij. Vrhovno sodišče obravnava vse pritožbe sodišč skupnih tožbenih razlogov, ki niso izrecno določena pred sodiščem Commonwealtha ali vrhovnim sodiščem. Prav tako ima prvotno pristojnost za pregled nalog za nadzor prisluškovanja. Sodišče Commonwealtha je omejeno na pritožbe na končne odredbe nekaterih državnih agencij in nekatere določene primere sodišč skupnih tožb. Vrhovno sodišče Pensilvanije je zadnje pritožbeno sodišče. Izbrani so vsi sodniki v Pensilvaniji; vrhovni sodnik je določen z delovno dobo. === Oblasti pregona === Državna policija Pennsylvania je glavna agencija kazenskega pregona v zvezni državi Pennsylvania === Občine === Pensilvanija je razdeljena na 67 okrožij. Okraji so nadalje razdeljeni na občine, ki so bodisi vključene v mesta, občine ali občine. Eno okrožje, okrožje Philadelphia, je skupaj z mestom Philadelphia, potem ko se je utrdilo leta 1854. Najbolj naseljeno okrožje v Pensilvaniji je Philadelphia, najmanj pa Cameron (5.085). V Pensilvaniji je skupno 56 mest, ki so po številu prebivalcev razvrščena med mesta prvega, drugega ali tretjega razreda. Philadelphia, največje mesto v Pensilvaniji, ima 1.526.006 prebivalcev in je edino prvovrstno mesto v državi. Pittsburgh (305.704) in Scranton (76.089) sta drugorazredni in drugorazredni mesti 'A'. Preostala mesta, kot sta tretje in četrto največje - Allentown (120.443) in Erie (98.593) - do najmanjšega - Parker s samo 820 prebivalci - so tretjerazredna mesta. V mestih prvega in drugega razreda vlada vlada močnega župana v vladi - svet županov, medtem ko v mestih tretjega razreda vlada vlada „šibkega župana“ ali vlada upravitelja sveta. Občine so običajno manjše od mest, večina mest v Pensilvaniji je bila pred vključitvijo v mesto vključena v občino. V Pensilvaniji je 958 mestnih občin, ki jih ureja oblika vlade "svet šibkega župana". Največje okrožje v Pensilvaniji je State College (41.992), najmanjše pa Centralia. Občine so tretja vrsta občin v Pensilvaniji in so razvrščene med prvorazredne ali drugorazredne občine. Obstaja 1.454 drugorazrednih mestnih občin in 93 prvorazrednih mestnih občin. Mestne občine drugega razreda lahko postanejo prvovrstne občine, če imajo gostoto prebivalstva večjo od 300 prebivalcev na kvadratni kilometer (120 / km²) in je sprejet referendum, ki podpira spremembo. Največje mestno okrožje Pensilvanije je Upper Darby Township (82.629), najmanjše pa East Keating Township. Med vrstami občin v Pensilvaniji je ena izjema: Bloomsburg je bil kot mesto ustanovljen leta 1870 in je uradno edino mesto v državi. Leta 1975 je občina McCandless sprejela listino o vladavini domov pod imenom "Mesto McCandless", vendar je pravno še vedno prvovrstno mestno jedro. Skupaj je 56 mest, 958 mestnih občin, 93 prvorazrednih mest, 1454 drugorazrednih mest in eno mesto (Bloomsburg), 2.562 občin. {| class="wikitable" ! colspan="10" |Largest cities or towns in Pennsylvania Source: |- ! !Rank !Name !County !Pop. !Rank !Name !County !Pop. ! |- | rowspan="11" |Philadelphia Pittsburgh |1 |Philadelphia |Philadelphia |1,584,138 |11 |Altoona |Blair |43,702 | rowspan="11" |Allentown Erie |- |2 |Pittsburgh |Allegheny |301,048 |12 |State College |Centre |42,352 |- |3 |Allentown |Lehigh |121,433 |13 |Wilkes-Barre |Luzerne |40,806 |- |4 |Erie |Erie |96,471 |14 |Norristown |Montgomery |34,422 |- |5 |Reading |Berks |88,495 |15 |Chester |Delaware |33,909 |- |6 |Scranton |Lackawanna |77,182 |16 |Bethel Park |Allegheny |32,501 |- |7 |Bethlehem |Northampton |75,790 |17 |Williamsport |Lycoming |28,348 |- |8 |Lancaster |Lancaster |59,420 |18 |Monroeville |Allegheny |27,529 |- |9 |Harrisburg |Dauphin |49,229 |19 |Easton |Northampton |27,216 |- |10 |York |York |44,118 |20 |Plum |Allegheny |27,135 |} === Politika === Skozi večino druge polovice 20. stoletja in v 21. stoletje je bila Pensilvanija močna gugalnica. Kandidata, ki je izgubil, je na predsedniških volitvah podprl le dvakrat od leta 1932 do 1988 (Herbert Hoover leta 1932 in Hubert Humphrey leta 1968). Od leta 1992 Pensilvanija na predsedniških volitvah nastopa demokratično, dvakrat z velikim glasom glasuje za Billa Clintona, leta 2000 pa nekoliko bližje za Al Gore. Na predsedniških volitvah leta 2004 je senator John F. Kerry premagal predsednika Georgea W. Busha v Pensilvaniji 2.938.095 (50,92%) na 2.793.847 (48,42%). Na predsedniških volitvah leta 2008 je demokrat Barack Obama v Pensilvaniji premagal republikanca Johna McCaina s 3.184.778 (54%) na 2.584.088 (44%). Nazadnje, na predsedniških volitvah leta 2016, je Donald Trump postal prvi republikanski kandidat, ki je zmagal v državi po letu 1988, država pa je osvojila 48,6% do 47,8%. Vendar se je država leta 2020 vrnila v demokratsko kolono z ozkim glasovanjem za Joeja Bidena, zmagovalca, nad Trumpom. Država ima 20 volilnih ali elektorskih glasov. Na zadnjih državnih volitvah od leta 1992 se je Pensilvanija nagibala k Demokratični stranki. Država je na demokratični listi za predsednika glasovala na vseh volitvah med letoma 1992 in 2012. Med volilno kampanjo leta 2008 je število nabranih demokratov preseglo registriranih republikancev za 1,2 milijona. Vendar ima Pensilvanija že v preteklosti volitve republikanskih senatorjev. Od leta 2009 do 2011 sta državo prvič po letu 1947 zastopala dva demokratična senatorja. Leta 2010 so republikanci ponovno zavzeli sedež ameriškega senata in večino sedežev v kongresu države, nadzor obeh domov državnega zbora in guvernerjev dvorec. Demokrati so guvernerjev dvorec dobili nazaj štiri leta kasneje na volitvah leta 2014. To je bilo prvič, odkar je guverner postal sam upravičen, da je bil sedanji guverner poražen zaradi ponovne izvolitve. V preteklosti je bila demokratična moč skoncentrirana v Philadelphiji na jugovzhodu, Pittsburghu in Johnstownu na jugozahodu ter Scrantonu / Wilkes-Barreju na severovzhodu. Moč republikancev je bila skoncentrirana v predmestju Filadelfije, pa tudi na bolj podeželskih območjih v osrednjem, severovzhodnem in zahodnem delu. Slednja okrožja so že dolgo med najbolj konzervativnimi območji v državi. Od leta 1992 pa so predmestja Filadelfije zanihala demokratično; blagovna znamka republikanizma je bila tradicionalno zmerna. Predmestje Pittsburgha, ki je bilo v zgodovini demokratična trdnjava, je od preloma tisočletja naprej zavihalo več republikancev {| class="wikitable sortable" |+Voter Registration Totals as of November 5, 2019 ! colspan="2" |Party !Number of Voters !Percentage |- | |Democratic |4,059,864 (-51,461) |47.59% |- | |Republican |3,245,979 (-24,903) |38.05% |- | |Minor parties / Unaffiliated |1,225,140 (-2,533) |14.36% |- ! colspan="2" |Total !8,530,983 (-78,897) !100% |- | colspan="4" |^*Lost between November 6, 2018, and November 5, 2019 |} Demokratični politični svetovalec James Carville je nekoč zaničljivo Pensilvanijo opisal kot "Philadelphia na vzhodu, Pittsburgh na zahodu in Alabamo na sredini". Politični analitiki in uredniki omenjajo osrednjo Pensilvanijo kot "T" na volitvah po vsej državi. Tri doline (Delaware, Lehigh in Wyoming) in večji Pittsburgh na splošno glasujejo za demokratične kandidate, medtem ko večina okrožij v osrednjem delu države glasuje za republikance. Posledično zemljevidi, ki prikazujejo rezultate volitev po vsej državi, vedno tvorijo obliko "T". ==== Obdavčitev ==== Po podatkih Fundacije za davke je Pensilvanija leta 2012 v ZDA imela petnajsto najvišje davčno breme v ZDA. Prebivalci so skupaj plačali 83,7 milijarde ameriških dolarjev državnih in lokalnih davkov s povprečnim letnim letom 4,589 dolarjev na prebivalca. Rezidenti si delijo 76% celotne davčne obremenitve. Številni državni politiki so poskušali povečati delež davkov, ki jih plačujejo iz državnih virov. Predlagani viri prihodkov vključujejo obdavčitev vrtanja na zemeljski plin, saj je Pensilvanija edina država brez takšnega davka na vrtanje na plin. Dodatne možnosti za prihodke vključujejo poskus plačevanja cestnin na avtocestah med državami; zlasti Interstate 80, ki ga v veliki meri uporabljajo vozniki zunaj države z visokimi stroški vzdrževanja. Davek od prodaje zagotavlja 39% prihodkov Commonwealtha; dohodnina 34%; davki na motorna vozila približno 12%, na cigarete in alkoholne pijače pa 5%. Dohodnina znaša pavšalnih 3,07%. Obdavčljivi dohodek posameznika temelji na naslednjih osmih vrstah dohodka: nadomestilo (plača); obresti; dividende; čisti dobiček iz poslovanja podjetja, poklica ali kmetije; čisti dobički ali dohodki od razpolaganja s premoženjem; čisti dobiček ali dohodek od najemnin, licenčnin, patentov in avtorskih pravic; dohodek, pridobljen z posestmi ali skladi; in dobitki v igrah na srečo in loteriji (razen dobitkov iz Pennsylvania Lottery). Okraji, občine in šolski okoliši obračunavajo davek na nepremičnine. Poleg tega nekateri lokalni organi odmerijo davek na plačo od dohodka. Na splošno je skupna stopnja davka na plače omejena na 1% dohodka, vendar lahko nekatere občine z lokalnimi predpisi zaračunajo več kot 1%. Dvaindvajset od sedeminšestdeset okrožij Commonwealtha odmeri davek na osebno premoženje za delnice, obveznice in podobna imetja. Z izjemo mesta Philadelphia v Pensilvaniji lahko občine in šolska okrožja uvedejo lokalni davek na dohodek v skladu z zakonom 32. Prebivalci teh občin in šolskih okolišev morajo poleg zvezne in državne donose Ta lokalni obračun se vloži pri lokalnem zbiralcu davka od dohodka, zasebni agenciji za pobiranje davka (npr. Berkheimer, Keystone Collections in Jordan Tax Service), ki jo določena občina imenuje za pobiranje lokalnega davka od dohodka in lokalnih storitev (slednja odšteje pavšalno pristojbino od plačanih zaposlenih v določeni občini ali šolskem okolišu). Mesto Philadelphia ima svoj lokalni sistem obdavčitve dohodka. Delodajalci s sedežem v Filadelfiji morajo zadrževati davek na plače v Filadelfiji od plač svojih zaposlenih. Prebivalcem Philadelphije, ki delajo pri delodajalcu, ni treba vložiti lokalne napovedi, če jim delodajalec v celoti zadrži davek na plačo v Philadelphiji. Če njihov delodajalec ne zadrži davka na plače v Philadelphiji, se morajo rezidenti prijaviti pri davčnem oddelku in vložiti napoved za davek na dobiček. Prebivalci Philadelphije s samostojnimi dohodki morajo vložiti napoved davka na čisti dobiček (NPT), medtem ko morajo tisti, ki imajo poslovni dohodek iz virov v Philadelphiji, pridobiti dovoljenje za komercialno dejavnost (CAL) in plačati davek na dohodek in prejemke (BIRT). ) in NPT. Prebivalci z nezasluženim dohodkom (razen obresti s čekovnih in varčevalnih računov) morajo prijaviti in plačati davek na šolski dohodek (SIT). Strokovnjaki so kritizirali zapletenost lokalnega sistema davčnih evidenc v Pensilvaniji, ki ugotavlja, da je oddajanje zbirk zasebnim osebam podobno davčnemu kmetovanju in da je veliko novih prebivalcev nenavadnih in se na koncu znajdejo v primeru, da ne vložijo kazni, čeprav niso bili dolžni davka. Poskusi prenosa pobiranja lokalnih dohodnin na državno raven (tj. Z ločenim lokalnim odsekom o napovedi za odmero dohodnine države, ki je trenutno metoda pobiranja lokalnih dohodnin v New Yorku, Marylandu, Indiani in Iowi) so bili neuspešni. ==== Zvezno predstavništvo ==== Dva ameriška senatorja v Pensilvaniji sta demokrat Bob Casey mlajši in republikanec Pat Toomey. Po popisu leta 2010 ima Pensilvanija 18 predstavniških mest v predstavniškem domu ZDA. == Zdravstvo == Pensilvanija ima mešano zdravstveno kartoteko in je po lestvici Združenih zdravstvenih fundacij za leto 2013 uvrščena na 29. mesto najbolj zdravih držav. == Izobraževanje == Pensilvanija ima 500 okrožij javnih šol, na tisoče zasebnih šol, javno financirane fakultete in univerze ter več kot 100 zasebnih visokošolskih zavodov. === Osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje === Na splošno je po zakonu države obiskovanje šole v Pensilvaniji obvezno za otroka od 8. leta do 17. leta ali do diplome na akreditirani srednji šoli, kar nastopi prej. Od leta 2005 je 83,8% prebivalcev Pensilvanije, starih od 18 do 24 let, končalo srednjo šolo. Med prebivalci, starimi 25 let in več, jih je 86,7% končalo srednjo šolo. Prikazane so štiriletne stopnje mature za dijake, ki so leta 2016 zaključili srednjo šolo: {| class="wikitable" !Cohort !All Students !Male !Female !White !Hispanic !Black !Asian !Special Education |- |% graduating |86.09 |84.14 |88.13 |90.48 |72.83 |73.22 |91.21 |74.06 |} Poleg tega je 27,5% diplomiralo ali več. Državni študentje dosledno dobro opravljajo standardizirano testiranje. Leta 2007 je Pennsylvania za učence 8. razreda v matematiki zasedla 14. mesto, branje 12. in pisno 10. mesto. Leta 1988 je generalna skupščina Pensilvanije sprejela zakon 169, ki staršem ali skrbnikom dovoljuje šolanje otrok na domu kot možnost obveznega obiskovanja šole. Ta zakon določa zahteve in odgovornosti staršev in šolskega okoliša, v katerem živi družina. === Višja izobrazba === Pennsylvania State System of High Education (PASSHE) je javni univerzitetni sistem Commonwealtha s 14 državnimi šolami. Univerza West Chester ima daleč največje število študentov izmed 14 univerz. Sistem visokega šolstva Commonwealtha je organizator štirih državnih šol v Pensilvaniji; te šole (Pennsylvania State University, Lincoln University, University of Pittsburgh in Temple University) so neodvisne ustanove, ki prejemajo nekaj državnih sredstev. Obstaja tudi 15 javno financiranih dvoletnih visokih šol in tehničnih šol, ki so ločene od sistema PASSHE. Poleg tega obstaja veliko zasebnih dvo- in štiriletnih tehničnih šol, šol in univerz. Univerza Carnegie Mellon, Pennsylvania State University, University of Pennsylvania in University of Pittsburgh so člani Združenja ameriških univerz, organizacije, ki vabi samo na povabilo vodilnih raziskovalnih univerz. Univerza Lehigh je zasebna raziskovalna univerza s sedežem v Betlehemu v Pensilvaniji. Pennsylvania State University je univerza Commonwealtha za dodeljevanje zemljišč, Sea Grant College in Space Grant College. Univerza v Pensilvaniji s sedežem v Filadelfiji velja za prvo univerzo v ZDA in je ustanovila prvo zdravstveno šolo v državi. Univerza v Pennsylvaniji je tudi edina in geografsko najbolj južna šola Ivy League. College of Osteopathic Medicine (LECOM) je zasebna podiplomska šola za medicino, zobozdravstvo in farmacijo z glavnim kampusom v mestu Erie v Pensilvaniji in podružničnim kampusom v Greensburgu v Pensilvaniji (z dvema kampusoma zunaj Pensilvanije). Z več kot 2200 vpisanimi študenti medicine je College of Osteopathic Medicine pri LECOM največja medicinska šola v ZDA. Akademija za likovno umetnost v Pensilvaniji je prva in najstarejša umetniška šola v ZDA. Philadelphia College of Pharmacy, ki je danes del Univerze znanosti v Philadelphiji, je bila prva lekarniška šola v ZDA. == Rekreacija == V Pensilvaniji je prvi nacionalni živalski vrt, živalski vrt v Filadelfiji. Drugi dolgo pooblaščeni živalski vrtovi AZA vključujejo živalski vrt Erie in živalski vrt Pittsburgh Zoo & PPG Aquarium. Živalski vrt Lehigh Valley in ZOOAMERICA sta tudi druga pomembna živalska vrta. Commonwealth se ponaša z nekaterimi najlepšimi muzeji v državi, vključno z muzeji Carnegie v Pittsburghu, Muzejem umetnosti Philadelphia in številnimi drugimi. Edinstven muzej je muzej Houdini v Scrantonu, edina stavba na svetu, posvečena legendarnemu čarovniku. V Pensilvaniji se nahaja tudi Nacionalni ptičar, ki se nahaja v Pittsburghu. V vseh 121 državnih parkih v Pensilvaniji je vstop prost. Pennsylvania ponuja številne opazne zabaviščne parke, med njimi Camel Beach, Conneaut Lake Park, Dorney Park & ​​Wildwater Kingdom, Nizozemska čudežna dežela, zabaviščni park DelGrosso's, Hersheypark, Idlewild Park, Kennywood, Knoebels, Lakemont Park, vodni park Sandcastle, Sesame Place, Great Wolf Loža in park Waldameer. V Pensilvaniji je tudi največje zaprto letovišče z vodnim parkom na vzhodni obali, laguna Splash v mestu Erie. V Pensilvaniji potekajo tudi opazni glasbeni festivali. Sem spadajo Musikfest in NEARfest v Betlehemu, ljudski festival v Philadelphiji, festival ustvarjanja, sejem Great Allentown in vijolična vrata. V Pensilvaniji je skoraj milijon lovcev z dovoljenjem. Jeleni belih jelenov, črni medved, zajci iz bombaževe repice, veverica, puran in tetrab so pogoste vrste divjadi. Pensilvanija velja za eno najlepših držav za lov na divje purane v Uniji, poleg Teksasa in Alabame. Športni lov v Pensilvaniji daje velik zagon gospodarstvu Commonwealtha. Poročilo Centra za podeželsko Pensilvanijo (zakonodajna agencija Generalne skupščine Pensilvanije) je poročalo, da je lov, ribolov in izkoriščanje v celotni državi ustvaril 9,6 milijarde dolarjev. Klub Boone and Crockett kaže, da je pet od desetih največjih (velikosti lobanje) vnosov črnega medveda prišlo iz države. Država ima tudi izenačen rekord največjega lovca na odstrela črnega medveda v knjigah Boone & Crockett s težo 332&nbsp;kg in lobanjo 23 3/16, vezano z medvedom, odstreljenim v Kaliforniji leta 1993. Največji medved, ki so ga kdaj našli mrtvega, je bil leta 1975 v Utahu, drugega največjega pa je lovci v državi ustrelil leta 1987. Pensilvanija ima drugo največje število rekordnih črnih medvedov, zabeleženih v Boone & Crockett, s 183, takoj za Wisconsinovimi 299. == Transport == === Cestni promet === Ministrstvo za promet v Pensilvaniji, skrajšano PennDOT, je v lasti 64.150&nbsp;km od 121.770 milj (195.970&nbsp;km) ceste v državi, zaradi česar je peti največji sistem državnih avtocest v ZDA. Pennsylvania Turnpike sistem je dolg 861&nbsp;km, glavni del pa se razteza od Ohia do Philadelphije in New Jerseyja. Nadzira ga Pennsylvania Turnpike Commission. Druga pomembna pot vzhod – zahod je Interstate 80, ki poteka predvsem na severnem nivoju zvezne države od Ohia do New Jerseyja pri vodni luknji Delaware. Interstate 90 potuje razmeroma kratko razdaljo med Ohiom in New Yorkom skozi okrožje Erie v skrajnem severozahodnem delu države. Primarne avtoceste sever – jug so Interstate 79 od konca v Erieju skozi Pittsburggh do Zahodne Virginije, Interstate 81 od New Yorka do Scrantona, okrožja Lackawanna in Harrisburg do Marylanda in Interstate 476, ki se začne 11&nbsp;km severno od meje z Delawarejem. v Chesterju v okrožju Delaware in prevozi 212&nbsp;km do vrha Clarks v okrožju Lackawanna, kjer se pridruži I-81. I-476, razen 32 kilometrov, je severovzhodni podaljšek pensilvanske avtoceste, medtem ko se avtocesta južno od glavne ceste pensilvanske tirnice uradno imenuje "Veteranska spominska avtocesta", vendar jo domačini pogosto imenujejo "Modra pot". === Železniški promet === Prometna uprava jugovzhodne Pensilvanije (SEPTA) je šesta največja tranzitna agencija v Združenih državah Amerike in v metropolitanskem območju Philadelphije upravlja prevoz do mestnih, težkih in lahkih železnic ter tranzitnih avtobusov. Pristaniška uprava okrožja Allegheny je 25. največja tranzitna agencija in zagotavlja tranzitne avtobuse in lahke železnice v Pittsburghu in okolici. Medkrajevni železniški tranzitni prevoz zagotavlja Amtrak, večina prometa pa poteka na storitvi Keystone v hitrem koridorju Keystone med Harrisburgom in postajo 30th Street v Philadelphiji, preden gre proti severu do New Yorka, pa tudi severovzhodna regija, ki zagotavlja pogoste visoke -hitrostne storitve gor in dol po severovzhodnem koridorju. Pennsylvanian sledi isti poti od New Yorka do Harrisburga, vendar se razteza do Pittsburgha. Capitol Limited gre tudi skozi Pittsburgh, pa tudi Connellsville, na poti iz Chicaga v Washington, DC Lake Shore Limited potuje med Chicagom in New Yorkom skozi Erie enkrat v vsako smer. V Pensilvaniji obratuje 67 tovornih železnic s kratkimi linijami, kar je največ v kateri koli zvezni državi ZDA. === Avtobusni promet === Medmestni avtobusni prevoz med mesti v Pensilvaniji in drugimi večjimi točkami na severovzhodu zagotavlja Bolt Bus, Fullington Trailways, Greyhound Lines, Martz Trailways, Megabus, OurBus, Trans-Bridge Lines, pa tudi različna avtobusna podjetja iz kitajske četrti. Leta 2018 je OurBus začel ponujati storitve iz West Chesterja, PA - Malvern, PA - kralja Prusije, PA - Fort Washington, PA - New York, NY. === Zračni promet === Pensilvanija ima sedem glavnih letališč: Philadelphia International, Pittsburgh International, Lehigh Valley International, Harrisburg International, Erie International, University Park Airport in Wilkes-Barre / Scranton International. V državi se nahaja 134 letališč za javno uporabo. Pristanišče Pittsburgh je drugo največje celinsko pristanišče v ZDA in skupno največje 18 pristanišč; pristanišče Philadelphia je 24. največje pristanišče v ZDA. Edino pristanišče Pensilvanije na Velikih jezerih se nahaja v mestu Erie. === Rečni in morski promet === Zapornica in reka Allegheny River je najpogosteje uporabljena ključavnica, ki jo upravlja Inženirski korpus ameriške vojske iz svojih 255 držav po vsej državi. Jez zaseže reko Allegheny v bližini centra Pittsburgha. == Kultura == === Šport === Pennsylvania je dom številnih profesionalnih športnih ekip velike lige: Philadelphia Phillies in Pittsburgh Pirates of Major League Baseball, Philadelphia 76ers iz Nacionalne košarkarske zveze, Pittsburgh Steelers in Philadelphia Eagles iz državne nogometne lige, Philadelphia Flyers in Pittsburgh Penguins of Pengs državno hokejsko ligo in Philadelphia Union of Major League Soccer. Med njimi so te ekipe zbrale 7 svetovnih serijskih prvenstev (Pirates 5, Phillies 2), 16 zastavic državne lige (Pirates 9, Phillies 7), 3 prvenstva NFL pred Super Bowl (Eagles), 7 Super Bowl Championships (Steelers 6 , Eagles 1), 2 prvenstva NBA (76ers) in 7 Stanleyjevih pokalov (Penguins 5, Flyers 2). ==== Dirkanje ==== V avtomobilskem športu dinastija Mario Andretti dirkačev prihaja iz Nazareta v dolini Lehigh. Med pomembne dirkališča v Pensilvaniji spadajo Jennerstown Speedway v Jennerstownu, Speedway Lake Erie na severovzhodu, Speedway Mahoning Valley v Lehightonu, Speedway Motordome (zaprt) v Smithtonu, Mountain Speedway v St. Johnsu, Speedway Nazareth v Nazaretu (zaprt) ); Lernerville Speedway v Sarverju in Pocono Raceway v Long Pondu, kjer sta dve dirki NASCAR Cup Series in dirka IndyCar Series. V državi je tudi dirkališče Maple Grove, blizu Readinga, ki vsako leto gosti pomembne dirkalne dirke, ki jih sankcionira nacionalno združenje Hot Rod. Obstajata tudi dve dirkališči za motokros, ki gostijo krog prvenstva AMA Toyota v motokrosu v Pensilvaniji. High Point Raceway se nahaja v Mt. Morris, Pennsylvania in Steel City se nahaja v Delmontu v Pensilvaniji. Tečaji konjskih dirk v Pensilvaniji sestavljajo Meadows blizu Pittsburgha, Pocono Downs v Wilkes-Barreju in Harrah's Philadelphia v Chesterju, ki ponujajo dirkanje z vpregami, in Državno dirkališče Penn v Grantvilleu, Parx Racing (nekdanji park Philadelphia) v Bensalemu in Presque Isle Downs blizu Erie, ki ponujajo čistokrvne dirke. Smarty Jones, zmagovalec Kentucky Derby in Preakness Stakes leta 2004, je imel Philadelphia Park za domačo progo. === Kuhinja === Avtorica Sharon Hernes Silverman imenuje Pennsylvania svetovno prestolnico prigrizkov. V vseh drugih državah vodi v proizvodnji prest in krompirjevih sekancev. Hiša Sturgis Pretzel je predstavila preste v Ameriki, podjetja, kot so Anderson Bakery Company, Intercourse Pretzel Factory in Snyder's iz Hannovra, so vodilni proizvajalci v Commonwealtha. Dve od treh podjetij, ki opredeljujejo ameriško industrijo krompirjevih čipov, imajo sedež v Pensilvaniji: Utz Quality Foods, ki je začelo izdelovati čips v Hannovru v Pensilvaniji leta 1921, Wise Foods, ki je začelo proizvajati čips v Berwicku leta 1921, tretje pa Frito- Lay (del PepsiCo s sedežem v Planu v Teksasu). Druga podjetja, kot so Herr's Snacks, Martin's Potato Chips, Snyder's iz Berlina (ki ni povezan s Snyder's iz Hannovra) in Troyer Farms Potato Products so priljubljeni proizvajalci čipov. Ameriška čokoladna industrija je osredotočena na Hershey v Pensilvaniji, v bližini so Mars, Godiva in Wilbur Chocolate Company ter manjši proizvajalci, kot so Asher's v Soudertonu, in Gertrude Hawk Chocolates iz Dunmoreja. Med drugimi pomembnimi podjetji so Just Born iz Betlehema v Pensilvaniji, proizvajalci Hot Tamales, Mike in Ikes, velikonočni priljubljeni marshmallow Peeps in Boyer Brothers iz Altoone v Pensilvaniji, ki je dobro znana po svojih Mallo Cups. Preste Auntie Anne so se začele kot tržnica v mestu Downingtown v Pensilvaniji in imajo zdaj sedež v Lancaster Cityju. Tradicionalna nizozemska hrana v Pensilvaniji vključuje piščančji lonček, šunko, schnitz un knepp (suha jabolka, šunka in cmoki), fasnachts (gojeni krofi), ostanki, preste, bolonja, chow-chow in Shoofly pita. Martin's Famous Pastry Shoppe, Inc., s sedežem v Chambersburgu v Pensilvaniji, je specializiran za krompirjev kruh, drugo tradicionalno nizozemsko hrano iz Pensilvanije. D.G. Yuengling & Son, najstarejša ameriška pivovarna, piva pivo v Pottsvilleu od leta 1829. Med regionalnimi živili, povezanimi s Filadelfijo, so sirarski zrezki, hoagie, mehki pereci, italijanski vodni led, irski krompirjevi bonboni, ostanki, Tastykake in strombolis. V Pittsburghu je paradižnikov kečap izboljšal Henry John Heinz od leta 1876 do začetka 20. stoletja. Manj znani kot Heinz kečap so sendviči, pierogi in mestni piščanec v restavraciji Primanti Brothers v Pittsburghu. Zunaj Scrantona je v Old Forge na ducate italijanskih restavracij, specializiranih za pice, narejene iz edinstvene debele, lahke skorje in ameriškega sira. Erie ima tudi svoj delež edinstvenih živil, vključno z grško omako in sladkarijami. Kislo zelje je skupaj s svinjino in pire krompirjem pogost obrok na novoletni dan v Pensilvaniji. == Državni simboli == * Moto: "Krepost, svoboda in neodvisnost" * Drevo: vzhodna kuga * Državna ptica: ruffed grouse * Cvet: gorska lovor * Žuželka: kresnica v Pensilvaniji * Žival: belorepi jelen * Dvoživka: vzhodni pekel * Pes: nemška doga * Ribe: potočna postrv * Fosil: Phacops rana * Pijača: mleko * Pesem: "Pennsylvania" * Ladja: ZDA Brig Niagara * Električna lokomotiva: GG1 4859 * Parna lokomotiva: K4s 1361 in K4s 3750 * Oprema za olepševanje in ohranjanje: krošnja graha Penngift === Vzdevki === Pennsylvania je od leta 1802 znana kot država Keystone, deloma na podlagi njene osrednje lege med prvotnimi trinajstimi kolonijami, ki so sestavljale ZDA, in delno tudi zaradi števila pomembnih ameriških dokumentov, podpisanih v državi (kot npr. razglasitev neodvisnosti). Bila je tudi ključna gospodarska država, saj je imela tako industrijo, ki je skupna severu (izdelovala je izdelke, kot so vagoni in puške Conestoga), kot tudi kmetijstvo, ki je bilo skupno na jugu (proizvodnja krme, vlaknin, hrane in tobaka) . Še en vzdevek Pensilvanije je država Quaker; v kolonialnih časih je bila uradno znana kot provinca Quaker, kot priznanje ustave Quaker William Penn's First Frame of Government za Pensilvanijo, ki je zagotavljala svobodo vesti. Vedel je za sovražnost, ki so ga zganjali Kvekerji, ko so se uprli verskim obredom, prisegam, nasilju, vojni in vojaški službi, in kaj so se jim zdeli navidezno mrzli. == Znani ljudje == {{Main|:en:List of people from Pennsylvania|l1=List of people from Pennsylvania}} == Sestrske regije == * Matanzas Province, Kuba * Rhône-Alpes, Francija == Glejte tudi == * [[:en:Outline of Pennsylvania|Outline of Pennsylvania]] * [[:en:Index of Pennsylvania-related articles|Index of Pennsylvania-related articles]] == Viri == # Za vse vire, glej https://en.wikipedia.org/wiki/Pennsylvania#cite_note-208 # '''^''' Elevation adjusted to North American Vertical Datum of 1988. # '''^''' 2006 Statistical Abstract: Geography & Environment: Land and Land Use^{[''dead link'']} # '''^''' [1] Archived May 17, 2015, at the Wayback Machine # '''^''' louis, franquelin, jean baptiste. "Franquelin's map of Louisiana". LOC.gov. Retrieved August 17, 2017. # '''^''' (Extrapolation from the 16th-century Spanish, 'Cali' ˈkali a rich agricultural area—geographical sunny climate. also 1536, Cauca River, linking Cali, important for higher population agriculture and cattle raising and Colombia's coffee is produced in the adjacent uplands. ''Britannica Concise Encyclopedia''. 'Cali', city, metropolis, urban center. Pearson Education 2006. "Calica", Yucatán place name called rock pit, a port an hour south of Cancún. Sp. root: "Cal", limestone. Also today, 'Calicuas', supporting cylinder or enclosing ring, or moveable prop as in holding a strut) # '''^''' [2]^{[''dead link'']} # '''^''' N.Y. Hist. Col. Vol. V, p.&nbsp;633 # '''^''' "Life of Brainerd" p.&nbsp;167 # '''^''' "Lambreville to Bruyas Nov. 4,1696" N.Y. Hist. Col. Vol. III, p.&nbsp;48 # '''^''' Hale, Horatio "The Iroquois Book of Rites" 1884. # ^ Jump up to:^'''''a''''' ^'''''b''''' # '''^''' Charter for the Province of Pennsylvania-1681 Archived April 28, 2011, at the Wayback Machine. This charter, granted by Charles II (England) to William Penn, constituted him and his heirs proprietors of the province, which, in honor of his father, AdmiralWilliam Penn, (whose cash advances and services were thus requited,) was called Pennsylvania. To perfect his title, William Pennpurchased, on 1682-08-24, a quit-claim from the Duke of York to the lands west of the Delaware River embraced in his patent of 1664 # ^ Jump up to:^'''''a''''' ^'''''b''''' # '''^''' <nowiki>https://philadelphiaencyclopedia.org/archive/treaty-of-shackamaxon-2/</nowiki> # '''^''' <nowiki>https://hiddencityphila.org/2014/05/respectfully-remembering-the-affable-one/</nowiki> # '''^''' Hamilton, Alexander and Syrett, Harold C. ''The Papers of Alexander Hamilton''. 1963, page 240. # '''^''' At the time, Vermont has not yet seceded from New York State. # ^ Jump up to:^'''''a''''' ^'''''b''''' ^'''''c''''' ^'''''d''''' ^'''''e''''' ^'''''f''''' ^'''''g''''' ^'''''h''''' ^'''''i''''' # '''^''' U.S. Embassy Photo Gallery # '''^''' John Mortonin jalanjäljillä Philadelphiassa (in Finnish) # '''^''' YLE: John Mortonin syntyperä syynissä Raytalammilla (in Finnish) # '''^''' "Americans under age 1 now mostly minorities, but not in Ohio: Statistical Snapshot Archived July 14, 2016, at the Wayback Machine". ''The Plain Dealer''. June 3, 2012. # '''^''' Republished in: # '''^''' Donald B. Kraybill and C. Nelson Hostetter: ''Anabaptist World USA'', Scottdale, PA and Waterloo, Ontario, 2001, pages 200–201. # ^ Jump up to:^'''''a''''' # ^ Jump up to:^'''''a''''' ^'''''b''''' # '''^''' "Pennsylvania State Executive Offices Archived September 14, 2016, at the Wayback Machine", Ballotpedia, retrieved January 23, 2019. # ^ Jump up to:^'''''a''''' ^'''''b''''' ^'''''c''''' ^'''''d''''' ^'''''e''''' ^'''''f''''' # ^ Jump up to:^'''''a''''' ^'''''b''''' ^'''''c''''' ''The Pennsylvania Manual'', p.&nbsp;6-3. # ^ Jump up to:^'''''a''''' ^'''''b''''' ^'''''c''''' ^'''''d''''' ^'''''e''''' ^'''''f''''' ''Pennsylvania Manual'', p.&nbsp;6-5. # '''^''' ''The Pennsylvania Manual'', p.&nbsp;6-46. # ^ Jump up to:^'''''a''''' ^'''''b''''' ''The Pennsylvania Manual'', p.&nbsp;6-6. # '''^''' ''The Pennsylvania Manual'', p.&nbsp;6-22. # '''^''' Title 302, Pennsylvania Code, Section 23.1–101. # '''^''' 'NCES'. # '''^''' Pennsylvania Department of Education: Home Education and Private Tutoring, Retrieved December 4, 2009. ArchivedNovember 5, 2009, at the Wayback Machine # '''^''' "Enrollment booming with new, returning students". Bradenton Herald. April 8, 2011. Archived from the original on January 18, 2013. Retrieved October 9, 2012. # '''^''' "Nation's largest medical school to open new $4M location at Seton Hill University". Popcitymedia.com. June 25, 2008. Archived from the original on 2012-04-22. Retrieved 2012-05-26. # ^ Jump up to:^'''''a''''' ^'''''b''''' ^'''''c''''' ^'''''d''''' # ^ Jump up to:^'''''a''''' ^'''''b''''' "Pennsylvania Department of Transportation Fact Book", p.&nbsp;7. # '''^''' "2010 Public Transportation Fact Book", p.&nbsp;8. # ^ Jump up to:^'''''a''''' ^'''''b''''' ^'''''c''''' ^'''''d''''' "Pennsylvania Department of Transportation Fact Book", p.&nbsp;10. # '''^''' Waterborne Commerce Statistics Center, p.&nbsp;5-4. # ^ Jump up to:^'''''a''''' ^'''''b''''' ^'''''c''''' ^'''''d''''' ^'''''e''''' ^'''''f''''' ^'''''g''''' ''The Pennsylvania Manual'', p.&nbsp;1-6 # ^ Jump up to:^'''''a''''' ^'''''b''''' ^'''''c''''' ^'''''d''''' ^'''''e''''' ^'''''f''''' ''The Pennsylvania Manual'', p.&nbsp;1-5 # '''^''' ''The Pennsylvania Manual'', p.&nbsp;1-7 # '''^''' Pennsylvania translates to "Penn's Woods" and was named after the father of William Penn, the founder of the colony. Digital History: Persecution of the Quakers Archived April 19, 2012, at the Wayback Machine {{ZDA}} {{normativna kontrola}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države ZDA]] [[Kategorija:Pensilvanija|*]] eypnlqf7bp1vcjf1s98qn5v9rj622rd 0 74370 5736770 5728135 2022-08-20T06:42:51Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = {{brezpreloma|'''''Republika e Kosovës'''''}}<br />{{jezik|sr-Cyrl|Република Косово}} / {{jezik|sr-Latn|''Republika Kosovo''}} |conventional_long_name = Republika Kosovo |common_name = Kosovo |common_name2 = Kosova |image_flag = Flag of Kosovo.svg |image_coat = Coat_of_arms_of_Kosovo.svg<!-- Avoid changing this,it has a reliable source: http://www.kosovapress.com/ks/repository/images/stema_kosoves_thmb.jpg --> |image_map = Europe-Republic of Kosovo.svg |map_caption = Lega Kosova v [[Evropa|Evropi]] |national_motto = |national_anthem = ''[[Evropa (himna)|Evropa]]''<br /><center>[[Slika:National Anthem of the Republic of Kosovo.ogg]]</center> |official_languages = [[albanščina]], [[srbščina]] |regional_languages = [[turščina]], [[romščina]], [[bosanščina]] |ethnic_groups = 92,9 % [[Albanci]]<br />1,6 % [[Bošnjaki]]<br />1,5 % [[Srbi]]<br /> 4 % drugi <ref name="cia">[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html Europe :: Kosovo — The World Factbook]</ref> |ethnic_groups_year = 2020 |capital = [[Priština]] |latd=42 |latm=40 |latNS=N |longd=21 |longm=10 |longEW=E |largest_city = capital |demonym = Kosovar |government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] |leader_title1 = [[predsednik Kosova|predsednica]]: |leader_name1 = [[Vjosa Osmani]] |leader_title2 = [[predsednik vlade Kosova|predsednik vlade]]: |leader_name2 = [[Albin Kurti]] |leader_title3 = predsednik parlamenta: |leader_name3 = [[Glauk Konjufca]] |sovereignty_type = [[Neodvisnost]]{{smallsup|1}} |sovereignty_note = od [[Srbija|Srbije]]{{efn|name=status}} |established_event1 = [[Razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008|razglašena]] |established_date1 = 17. februarja 2008 |established_event2 = Priznana<br />(97 držav) |established_date2 = 18. februarja 2019<ref>http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/9/politika/3423238/drecun-kosovo--generator-nestabilnosti-u-regionu.html</ref><ref>{{navedi splet|author=Državna sekretarka ZDA Condoleezza Rice|title=U.S. Recognizes Kosovo as Independent State|publisher=Department of State|url=http://www.state.gov/secretary/rm/2008/02/100973.htm|date=2008-02-18|accessdate=2008-02-18}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Britain, France recognise Kosovo|publisher=Associated Press|url=http://ap.google.com/article/ALeqM5jvieojQfAH0lC-MNOQEfGdVlX1XAD8USR0K01|date=2008-02-18|accessdate=2008-02-18}}</ref><ref name="nytimes u.s. france">{{navedi novice|first=Stephen|last=Castle|title=Kosovo is Recognised by U.S., France anud Britain|url=http://www.nytimes.com/2008/02/19/world/europe/19kosovo.html?ref=world|date=2008-02-18|accessdate=2008-02-18}}</ref> |area_rank = 166 |area_magnitude = 1 E10 |area_km2 = 10.887 |percent_water = 1 |population_estimate = 1.932.774<ref name="cia"/> |population_estimate_rank = |population_estimate_year = 2020 |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = 159 |population_density_rank = 55 |GDP_PPP_year = 2020 |GDP_PPP = {{rast}} 23,524 mrd. USD<ref name="IMFWEORS">{{navedi splet|url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=66&pr.y=10&sy=2019&ey=2020&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=967&s=NGDPD%2CPPPGDP%2CNGDPDPC%2CPPPPC&grp=0&a= |title=World Economic Outlook Database, October 2019 |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |access-date=2. februarja 2020}}</ref> |GDP_PPP_per_capita = {{rast}} 13.017 USD<ref name="IMFWEORS"/> |GDP_nominal_year = 2020 |GDP_nominal = {{rast}} 8402 mrd. USD<ref name="IMFWEORS"/> |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_per_capita = {{rast}} 4649 USD<ref name="IMFWEORS"/> |GDP_nominal_per_capita_rank = |Gini_year = 2017 |Gini_change = increase |Gini = {{negativna rast}} 29,0 |Gini_ref = <ref>{{navedi splet|url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=XK&name_desc=false |title=GINI index (World Bank estimate) – Kosovo |publisher=World Bank |website=data.worldbank.org |access-date=13. oktobra 2019}}</ref> |Gini_rank = 121 |HDI_year = 2016 |HDI_change = increase |HDI = 0,742 |HDI_ref = <ref>{{navedi splet|title=Kosovo Human Development Report 2016|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/human_development_report_2016.pdf|publisher=Ministry for Foreign Affairs of Finland|accessdate=24. januarja 2019|date=2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161212031321/http://hdr.undp.org/sites/default/files/human_development_report_2016.pdf|archivedate=12. decembra 2016}}</ref> |HDI_rank = |currency = [[evro]] (€){{smallsup|2}} |currency_code = EUR |time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |cctld = ''ni dodeljena'' |footnote1 = Neodvisnost je bila mednarodno priznana le deloma.{{efn|name=status}} |footnote2 = Kosovo je evro sprejelo enostransko in ni del [[evroobmočje|evroobmočja]]. }} '''Kosovo''' ({{jezik-sq|Kosovë}} ali ''Kosova'', {{jezik-sr|Косово / ''Kosovo''}}) je [[Mednarodni odziv na razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008|delno priznana]]{{efn|{{Kosovo-note}}|name=status}} republika v [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]]. Na Kosovu živi skoraj dva milijona prebivalcev, od tega 93 % [[Albanci|Albancev]], 1,5 % [[Srbi|Srbov]]<ref name="cia"/> in drugih etničnih skupnosti. Glavno in največje mesto Kosova je [[Priština]]. Po [[kosovska vojna|kosovski vojni]] leta 1999 je Resolucija 1244 [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] [[Združeni narodi|Združenih narodov]] določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo [[Začasna upravna misija Združenih narodov na Kosovu|Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu]] (UNMIK), katerega varnost zagotavlja [[Kosovska sila]] (KFOR) pod poveljstvom [[NATO|Nata]], in pravno potrdila suverenost [[Srbija|Srbije]] nad območjem. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od [[Srbija|Srbije]].<ref name="news.bbc.co.uk">[http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7249034.stm BBC News: Kosovo MPs proclaim independence - February 17, 2008]</ref> Kot samostojno državo jo mednarodno priznava 97 od 193 držav članic Združenih narodov (stanje september 2020), 5. marca 2008 jo je priznala tudi [[Slovenija]].<ref>{{Navedi novice|title=Slovenija je priznala Kosovo|date=5. marec 2008|url=https://www.sta.si/1264136|work=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]}}</ref> Stališče Srbije in držav, ki ne priznavajo samostojnosti Kosova, je, da je Kosovo srbska pokrajina z imenom [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija]] ({{jezik-sr|Аутономна покрајина Косово и Метохија}}, ''Autonomna pokrajina Kosovo i Metohija'', tudi ''Kosmet''; {{jezik-sq|Krahina Autonome e Kosovës dhe Metohisë}}). Republika Kosovo leži v središču [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]] in obsega območje zgodovinskih pokrajin [[Kosovo (pokrajina)|Kosova]] in [[Metohija|Metohije]]. Severno in vzhodno meji na nesporno ozemlje Srbije, zahodno na [[Črna gora|Črno goro]] ter južno na [[Albanija|Albanijo]] in [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]]. Je članica [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] in Svetovne banke. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Kosova}} === Antična zgodovina === [[Slika:Dardania kingdom.png|levo|sličica|Zemljevid Dardanije.]] '''Kosovo''' je bilo v antiki znano pod imenom [[Dardanija]]. Tam so živela ilirska plemena, ki so se preživljala s kmetijstvom, pozneje pa so se tja naselila slovanska plemena (7. stoletje). Pred rimskim obdobjem je bilo območje Kosova središče [[Iliri|ilirskega]] kraljestva [[Dardanija|Dardancev]]. [[Konstantin I. Veliki|Konstantin veliki]] in bizantinski cesar [[Justinijan I.|Justinijan]] sta se rodila v Dardaniji. '''Dardanija''' je bila [[Rimska provinca|rimska]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinska]] provinca na [[Balkan]]u. Od leta 87 do 284 je bila neformalna pokrajina v [[Mezija|Meziji]], potem pa je kot provinca postala del Mezijske dioceze (293–337). Ime je dobila po [[Dardanci]]h, ki so bili v pokrajini naseljeni že pred rimsko osvojitvijo Balkana (28 pred n. št. – 6 n. št.). [[Etimologija|Etimologijo]] imena Dardanija se povezuje z [[Albanščina|albansko]] besedo ''darda'' - ''hruška''.^{[[Dardanija#cite%20note-1|[1]]]} Dardanija je bila naseljena z [[Iliri]] in [[Tračani]]^{[[Dardanija#cite%20note-Panonija-4|[4]]][[Dardanija#cite%20note-5|[5]]]} ter kasneje s [[Kelti]]^{[[Dardanija#cite%20note-3|[3]]][[Dardanija#cite%20note-Panonija-4|[4]]]} Po rimski osvojitvi [[Ilirija|Ilirije]] leta 168 pr. n. št. so Rimljani pokrajino kolonizirali in zgradili več mest.^{[[Dardanija#cite%20note-6|[6]]]} ===Srednji vek=== [[Slovani]] so naselili balkan v 6. stoletju . Na Kosovu je bilo leta 1072 obnovljeno nekdanje [[Bulgarsko cesarstvo]]. Trajno so osvojili to območje od Bizantinskega cesarstva v 11. in 12. stoletju. Kasneje v 13. stoletju je tu nastalo središče srbske monarhije in [[pravoslavje|pravoslavja]] in to ostane njen del vse do [[Bitka na Kosovem polju|Kosovske bitke]] leta 1389, ko v 15. stoletju pade pod turško oblast. V 14. stoletju so prišli trgovci iz [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]] in dobili velika pooblastila od srbskih vladarjev (današnji hrvaški [[Janjevci]]). ===Turška oblast=== Kosovo kot [[Sandžak]] in sestavni del [[Rumelija|Rumelije]] obstaja od leta 1455, leta 1878 pa se reformira v [[vilajet]]. V obdobju turške oblasti je bilo [[Krščanstvo|krščansko]] prebivalstvo islamizirano. Srbija trdi, da je bilo prebivalstvo splošno zamenjano z muslimanskimi [[Albanci]] in ta pojem, da so kosovski Albanci pozni migranti, je napačen, ki ga je oblikovala propagandna skupina srbskih kolonizacijskih projektov 19. in 20. stoletja. Leta 1937 Vaso Čubrilović omenjal kampanjo 1878 kot velik uspeh, ki je bil posneman na [[Kosovski vilajet|Kosovskem vilajetu]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Greater Serbia: From Ideology to Aggression|url=https://books.google.ch/books?id=DIPiAAAAMAAJ&q=expulsion+of+albanians+vaso+cubrilovic&dq=expulsion+of+albanians+vaso+cubrilovic&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjllruYvdzqAhWKuIsKHfWzAhsQ6AEwA3oECAQQAg|publisher=Croatian Information Centre|date=1993|isbn=978-953-6058-02-0|language=en|first=Ante|last=Beljo}}</ref> Albanska krajevna imena in naselja, so zapisana v slovanskih in otomanskih registrih v 13. do 15. stoletju. Med letoma 1910 do 1912 je trajala albanska narodna vstaja proti turški oblasti na Kosovu.<gallery> Slika:Kosovo02.png|Kosovski vilajet, 1875–1878 Slika:Vilayet of Kosovo (1881–1913) map.png|Kosovski vilajet, 1881–1912 </gallery> ==== Priseljevanje Srbov in Albancev v Habsburško monarhijo iz Kosova leta 1690 in 1737–39 ==== Pripoved o migraciji je del srbske identitetne pripovedi. Gre za narodno-religiozni mit s junaško tematiko. Frederic Anscombe predlaga, da je skupaj z drugimi pripovedmi o kosovskem mitu osnova srbskega nacionalizma, ki je spodbudila spore.<ref>{{Navedi splet|title=Handbook of ethnic conflict : international perspectives : Landis, Dan : Free Download, Borrow, and Streaming|url=https://archive.org/details/handbookethnicco00land|website=Internet Archive|accessdate=2020-07-23|language=en}}</ref> Po mnenju Fredericka Anscomba velika migracija romantično nacionalno zgodovino usklajuje s pozno moderno resničnostjo, saj kosovske Albance prikazuje kot potomce presaditev, ki jih sponzorira Otomanska vlada, ki so se naselili po izgonu srbskega prebivalstva in domnevno prevzeli nadzor nad ozemljem, s tem ponovitev "druge kosovske bitke" in nenehni boji za svobodo. Malcolm in Elsie navajata, da so se različne vojne migracije dogajale zaradi vojne Svete lige (1683-1699), ko je tisoče beguncev našlo zatočišče na novi habsburški meji.<ref>{{Navedi knjigo|title=Historical Dictionary of Kosova|url=https://books.google.ch/books?id=Fnbw1wsacSAC&pg=PA71&lpg=PA71&dq=Serb+migration+Albanians+1689&redir_esc=y&hl=en#v=onepage&q=Serb%20migration%20Albanians%201689&f=false|publisher=Scarecrow Press|date=2004|isbn=978-0-8108-5309-6|language=en|first=Robert|last=Elsie}}</ref> Saggau navaja, da sodobna prilagoditev in popularizacija migracij črpata navdiha Vuka Karadžića in Petra II Petrovića-Njegoša, pred tem pa še nista bila sestavni del srbske narodne identitete. Maroš Melichárek je po besedah ​​Maroša Melicháreka prikazan tudi s srbsko nacionalno simboliko. Znamenito sliko Paje Jovanovića, ki jo je leta 1896 naročil patriarh Georgije Branković,<ref>{{Navedi revijo|last=Melichárek|first=Maroš|last2=Research|first2=Serbian Studies|title=Maroš Melichárek, &quot;GREAT MIGRATION OF THE SERBS (1690) AND ITS REFLECTIONS IN MODERN HISTORIOGRAPHY&quot;, Serbian Studies Research, vol. 8, no. 1, 2017, 87-102.|url=https://www.academia.edu/35488747/Maro%C5%A1_Melich%C3%A1rek_GREAT_MIGRATION_OF_THE_SERBS_1690_AND_ITS_REFLECTIONS_IN_MODERN_HISTORIOGRAPHY_Serbian_Studies_Research_vol._8_no._1_2017_87-102|language=en}}</ref> so primerjali z opazno ameriško sliko Emanuela Leutzeja Washingtona, ki je prestopil Delaver. Upodobitev in simbolika velike srbske migracije je še vedno zelo močna in ažurna. Profesor zgodovine Maroš Melichárek omenja, da so bile opravljene tudi druge primerjave velikih migracij, na primer z velikim umikom, in s fotografijo Srbov, ki bežijo iz Republike Srbske krajine. Med begunci, ki so se v tistem času preselili na ozemlja, ki so prevladovala Avstrija, je bilo tudi veliko Albancev, vzhodno-pravoslavnih in katoliških.<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia as History: Twice There Was a Country|url=https://books.google.ch/books?id=AZ1x7gvwx_8C&pg=PA27&dq=A&redir_esc=y&hl=en#v=onepage&q=A&f=false|publisher=Cambridge University Press|date=2000-03-28|isbn=978-0-521-77401-7|language=en|first=John R.|last=Lampe|first2=Professor John R.|last2=Lampe}}</ref> Naselili so se predvsem v Syrmiji in sosednjih regijah, znotraj meja Habsburške monarhije, ki vključuje katoliške Albance in Klimente, ki so naselili tri vasi v Sirmiji.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Serbs|url=https://books.google.ch/books?id=2Wc-DWRzoeIC&redir_esc=y&hl=en|publisher=John Wiley & Sons|date=2008-04-15|isbn=978-1-4051-4291-5|language=en|first=Sima M.|last=Cirkovic}}</ref> ==== Izgon Albancev in naselitev Kosova iz juga Srbije 1877–78 ==== [[Slika:Izgon Albancev in naselitev Kosova.jpg|sličica|261x261_pik|Izgon Albancev in naselitev Kosova]] V letih 1877–78 so bili Albanci v [[Niš]]<nowiki/>u žrtve genocida in izgona. Regija je bila uspešno etnično očiščena Albancev in nadomescena z srbskimi naseljenci iz daljnih regij.<ref>{{Navedi knjigo|title=Western intervention in the Balkans : the strategic use of emotion in conflict|url=https://books.google.ch/books?id=fKom-fspjGQC&pg=PA159&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|isbn=978-1-107-01066-6|oclc=1241672594|first=Roger Dale|last=Verfasser Petersen}}</ref> Izgon Albancev (Iseljavanje Arnauta /srbsko: Iseљавање Арнаута) je bilo predavanje jugoslovanskega zgodovinarja [[Vasa Čubrilović|Vasa Čubrilovića]] (1897–1990) 7. marca 1937. Besedilo je opisovalo dinamiko etnične sestave Kosova in drugih albanskih naseljenih območij v Jugoslaviji od srednjega veka do danes. Medtem ko je pojasnjevanje, zakaj vse prejšnje metode jugoslovanskih oblasti za uničenje etnične večine Albancev na teh območjih, na primer počasna kolonizacija ali agrarne reforme, doslej ni uspela, je v podrobnosti predlagalo radikalno rešitev, množični izgon Albanci. Čubrilović je izgon videl kot geopolitični ukrep za preprečevanje morebitnega albanskega [[Iredentizem|iredentizma]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Kosovo: The Politics of Identity and Space|url=https://books.google.ch/books?id=mtHSCXYFpYkC&pg=PA151&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|publisher=Routledge|date=2005-10-09|isbn=978-1-134-27632-5|language=en|first=Dr Denisa|last=Kostovicova}}</ref> V prispevku je opisana radikalna rešitev,<ref>{{Navedi knjigo|title=Saviours of the Nation: Serbia's Intellectual Opposition and the Revival of Nationalism|url=https://books.google.ch/books?id=imMBBAAAQBAJ&pg=PA128&redir_esc=y|publisher=McGill-Queen's Press - MQUP|date=2002-10-09|isbn=978-0-7735-7092-4|language=en|first=Jasna|last=Dragovic-Soso}}</ref> množični izgon Albancev. Čubrilović je predlagal, naj se Albanci prisilijo, da se prostovoljno odselijo z nadlegovanjem in naseljevanjem Srbov, ter države pozval na pomoč, da naj "Arnaut (Albanec) trpi, kolikor lahko". To bi storili z denarnimi kaznimi, aretacijami, neusmiljeno uporabo vseh policijskih predpisov, kaznovanjem, tihotapljenjem, krčenjem gozdov in nasiljem. Uporabili bi neusmiljeno pobiranje davkov in zaprli vse javne šole. Albanske domove in vasi bi lahko požgali, kar se nanaša na izgone Albancev v Nišu in Kuršumliji 1877–78.<ref>{{Navedi splet|title=Medjunarodni znanstveni skup "Jugoistocna Europa 1918.-1995." Ideologija Velike Srbije|url=http://www.hic.hr/books/jugoistocna-europa/velikesrbije.htm#vs|website=www.hic.hr|accessdate=2020-07-20}}</ref> Čubrilović je opisal, da bi ga četniki in paravojaki lahko koristili, če bi pritiskali na Albance, naj odidejo, zaradi česar je "najučinkovitejše sredstvo". Njihovo zemljo je bilo treba zapleniti in dati črnogorskim in srbskim naseljencem ter tako spremeniti etnično strukturo. Te metode bi povzročile etnično čiščenje. Čubrilović je menil, da so Albanci nacionalistični, plemenski, fanatični, vraževerni in da so bili prejšnji načrti za izgon, kot so bili sprejeti znotraj širše regije leta 1878 na območjih, kot sta Toplica in doline Morava, ki jih je Srbija dobila s San Stefanovo pogodbo leta 1877 -1878, bi bil edini učinkovit način. Predlagal je, da se Albanci imenujejo Turki in naj se njihovo življenje čim bolj bedno prisili v odhod. Dogovori so na koncu pripeljali do preselitve več deset tisoč kosovskih Albancev v Turčijo in v Kosovo.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Road to Independence for Kosovo: A Chronicle of the Ahtisaari Plan|url=https://books.google.ch/books?id=f2nOTuF_KC0C&pg=PA19&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|publisher=Cambridge University Press|date=2010|isbn=978-0-521-11624-4|language=en|first=Henry H. Perritt|last=Jr|first2=Perritt, Jr (Henry|last2=H..)}}</ref> === 1912–1918 === Albanija je 28. novembra 1912 razglasila neodvisnost. Londonska konferenca je bila 29. julija 1913, kjer so veleposlaniki šestih velikih sil tistega časa (Velika Britanija, Francija, Nemčija, Avstro-Ogrska, Rusija in Italija razdelili Albanijo na več delov, kjer je Srbija pridobila Kosovo, Črna gora pa Metohijo (večji, zahodni del), v katerih sestavi je ostalo do leta 1918, delno pa tudi v kasnejših državnih tvorbah. V srbskem delu Kosova in Metohije je leta 1913 nastal velika albanska vstaja, ki je bila vzrok za posredovanje vojske. Po vojaškem zlomu Srbije leta 1915 in Črne gore leta 1916, območje Kosova okupirajo enote [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Bolgarija|Bulgarije]]. Z razdelitvijo Albanije so pustili albansko prebivalstvo na obeh straneh meje. Srbsko-francoska vojska, po preboju [[Solunska fronta|Solunske fronte]], zavzame območje leta 1918. Kosovo postane sestavni del [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Jugoslovenske kraljevine]] decembra istega leta. === Jugoslovanski državni program - Kolonizacija Kosova (1918-1941) === Kolonizacija Kosova je bil uradni jugoslovanski državni program, ki se je začel v obdobju (1918-1941),<ref>{{Navedi splet|title=Wayback Machine|url=https://web.archive.org/web/20110826204541/http://scindeks-clanci.nb.rs/data/pdf/0353-9008/2008/0353-90080824231P.pdf|website=web.archive.org|date=2011-08-26|accessdate=2020-07-20}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Kosovo: In the Heart of the Powder Keg|url=https://books.google.ch/books?id=e4BpAAAAMAAJ&dq=There+have+been+four+major+campaigns+of+Serbian+and+Montenegrin+colonization+in+Kosovo+up+to+the+present&q=campaigns+&redir_esc=y&hl=en|publisher=East European Monographs|date=1997|isbn=978-0-88033-375-7|language=en|first=Robert|last=Elsie}}</ref> katerega namen je bil zmanjšati prisotnost Albancev in povečati srbsko prisotnost. V obdobju kolonizacije se je med 60’000 in 65’000 registriranih kolonistov, od katerih je bilo več kot 90 odstotkov Srbov, naselilo na ozemlju nekdanjega kosovskega Vilajeta, ujetega iz Otomanskega cesarstva leta 1912.<ref>{{Navedi knjigo|title=Just or Unjust War?: International Law and Unilateral Use of Armed Force by States at the Turn of the 20th Century|url=https://books.google.ch/books?id=v_dADwAAQBAJ&pg=PT270&dq=Serbianise&redir_esc=y&hl=en#v=onepage&q=Serbianise&f=false|publisher=Routledge|date=2017-11-30|isbn=978-1-351-15466-6|language=en|first=Mohammad Taghi|last=Karoubi}}</ref> Upoštevati je treba, da je to verjetno konzervativna številka, saj je težko ekstrapolirati, koliko naseljencev bi bilo neregistriranih, saj se tovrstna dejanja ponavljajo v Cubrilovićevih poznejših delih, ki se nanašajo na to obdobje. Od leta 1918 do 1921 so bili pogromi, pokoli in izgon Albancev, saj so njihovo število zmanjšali iz 1.000.000 na približno 439.500, kjer so se priselili v Turčijo.<ref>{{Navedi splet|url=|title=|date=|accessdate=https://khv.zcu.cz/export/sites/ffkhv/en/research/vbhr/archiv/2015/WBHR_2015_Number_2.pdf|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Povečanje srbskega prebivalstva na Kosovu je bilo za jugoslovansko državo veliko težje doseči kot zmanjšanje albanske z represivnimi ukrepi. To lekcijo se je naučil in zabeležil Vaso Čubrilović, izvajal pa jo je v obdobju Rankovića leta 45, kjer so bili sprejeti skoraj enaki ukrepi za albansko prebivalstvo. ===Od prve svetovne vojne do neodvisnosti=== Med letoma 1918 in 1941 je bilo Kosovo del Kraljevine Jugoslavije. Z delitvijo na okrožja leta 1922, je bilo območje razdeljeno na pet okrožij (''oblast'') in to: Zetska oblast s sedežem v [[Cetinje|Cetinju]] (Peć, Đakovica), Raška oblast s sedežem v [[Čačak|Čačku]] (Mitrovica, Leposavić), Kosovska oblast s sedežem v [[Priština|Prištini]] ([[Prizren]], Podujevo, Kuršumlija), Oblast s sedežem v Vranju (Gnjilane, Kamenica), manjši deli pa so bili pripojeni v Skopsko oblast. Jeseni leta 1926 je prišlo do večjega spopada med severno albanskimi plemeni in jugoslovansko vojsko. Spopad je nastal najprej na meji in se razširil na območje obeh držav. Prišlo je do konference veleposlanikov, ki jo je organiziralo [[Društvo narodov]], zaradi ohranitve miru v Evropi. Konferenca je spremenila mejo med dvema državama: Kraljevini SHS je bil dodeljen albanski del bo Metohiji, Albaniji pa jugoslovanski del ob Vardarski Makedoniji. Območji se nista znatno razlikovali po površini. Z razdelitvijo na [[banovina|banovine]] leta 1929 je bilo Kosovo razdeljeno na 3 banovine (Zetsko, Moravsko in Vardarsko), izginila je Kosovska oblast. Že oblasti [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] in [[Kraljevina Črna gora|Kraljevine Črne gore]] so izvajale agrarno reformo in se spuščale v politiko državnega terorizma nad albanskim prebivalstvom, to se je nadaljevalo tudi v Kraljevini Jugoslaviji in njeni agrarni reformi.<ref>{{navedi knjigo |first=Stipe |last=Šuvar |title=Nacije i međunacionalni odnosi u Socijalističkoj Jugoslaviji |publisher=Naše teme |location=Zagreb |year=1970 |pages=48 |quote=Srpske i crnogorske vlasti vršile su kolonizaciju Kosova, upuštajući se i u terorističke akcije prema albanskom stanovništvu, a ta je praksa nastavljena i u buržoaskoj Jugoslaviji.}}</ref> Po invaziji [[Sile osi|sil osi]] so Kosovo osvojile italijansko-albanske čete in večina pripade Albaniji pod italijansko upravo. Tedaj so bili v koncentracijskih taboriščih izvršeni zločini nad nealbanskim (srbskim, [[Judje|judovskim]], [[Romi|romskim]] prebivalstvom. 100.000 Srbov je bilo izgnanih, 10.000 ubitih. Leta 1943 je Italija pristopila k zaveznikom in albanska lokalna uprava, ki ji pomagajo nemške oborožene sile vlada Kosovu. [[Kosovarji]] in [[Kosovci]] so začeli narodnoosvobodilni boj jeseni leta 1942 z ustanovitvijo Glavnega štaba za Kosovo in Metohijo, ter partizanskega odreda ''Zejnel Ajdini''. Ob koncu leta 1943 in začetku leta 1944, je bila v vasi Bujan (nad reko Valbono, okoli 10&nbsp;km gorvodno od ustja v Beli Drim v Albaniji) konferenca Pokrajinskega komiteja KPJ za Kosovo in Metohijo na kateri so ustanovili Oblasni NOO za Kosovo in Dukađin (albansko ime za Metohijo in obmejna območja Albanije). [[Slika:Prishtina perspektivë nga Radio Kosova 1.jpg|250px|thumb|desno|Priština]] [[Slika:Prizreni gjate dimrit.jpg|250px|thumb|desno|Prizren]] Na zasedanju Oblasnog NOO Kosova in Metohije, 8. do 10. avgusta 1945 sklenejo, da se Kosovo in Metohija priključi Srbiji v Demokratični federativni Jugoslaviji s statusom avtonomije.<ref>{{navedi knjigo |first=Dušan |last=Bilandžić |title=Historija Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije : glavni procesi : 1918-1985 |edition=3. dopolnjena |publisher=Školska knjiga |location=Zagreb |year=1985 |pages=71 |quote=Konačna odluka o statusu Kosova donesena je na zasjedanju ''Oblasnog NOO-a Kosova i Metohije od 8. do 10. srpnja 1945. koje je zaključilo da se ta pokrajina priključi federalnoj Srbiji u DF Jugoslaviji sa statusom autonomije.}}</ref> Avtonomna Kosovsko-metohijska oblast (AKMO) kot sestavni del Srbije obstaja od leta 1945 znotraj Demokratske federativne Jugoslavije, a od leta 1946 znotraj [[Federativna narodna republika Jugoslavija|Federativne narodne republike Jugoslavije]]. Leta 1963 je z novo ustavo nastala [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo]] kot del [[Socialistična republika Srbija|Socialistične republike Srbije]] znotraj SFRJ. Ustava iz leta 1963 je ime ''Regija'' spremenila v ''Pokrajina'', zmanjšal se je tudi avtonomni status Pokrajine. Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo je postala navaden okraj Srbije.<ref>Petričević, Jure; Bochenski, Joseph M. (et al.) ''Sukob'', Adria, Brugg, 1988., str. 101.</ref> Konec novembra 1968 je JNA prvič posredovala zaradi umiritve ljudstva.<ref>[http://www.hrvatski-fokus.hr/index.php?option=com_content&view=article&id=1158:prije-dvadeset-godina-1-za-trajanja-obiju-protuhrvatskih-jugoslavija-prepolovljen-je-broj-hrvata&catid=22:feljtoni&Itemid=46 Hrvatski fokus] Davor Runtić: JNA u prvoj akciji, pristupljeno 8. ožujka 2011.</ref> Albanci si v Prištini in drugih krajih na Kosovu 27. novembra, državni praznik sosednje Albanije, masovno odšli na ulice. Zahtevali so da Kosovo postane republika. Milica in JNA sta brutalno reagirali in zatrli nemire. Z ustavo leta 1974 so bile razširjene avtonomne pravice in SAP Kosovo je biča izenačena z ostalimi republikami na zveznem nivoju. Leta 1980 Albanci zahtevajo enakopraven status Kosova kot republike v SFRJ. Konec 1980-ih sledijo novi nemiri in novo posredovanje policije. Leta 1989 izgubi status avtonomne pokrajine v SFRJ, ustava pokrajine je bila degradirana. Srbija vseeno, tako kot za [[Vojvodina, Srbija|Vojvodino]], obdrži člana predsedstva SFRJ iz Kosova. Kot odgovor na te poteze, skupina albanskih politikov sprejme ''Ustavo republike Kosova'' v Kačaniku in razglasi neodvisnost Kosova. Začnejo se spopadi z jugoslovanskim in srbskim vodstvom, in velik del albanskega življa bojkotira popis prebivalstva leta 1991 in vse volitve od tedaj dalje. Na referendumu leta 1991, ki ga Srbija ne prizna, se je večina izrekla za neodvisnost. Kosovo s Srbijo leta 1992 postane del [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezne republike Jugoslavije]]. Spopadi se zaostrujejo in leta 1996 izbruhnejo v državljansko vojno med Osvobodilno vojsko Kosova in albanskimi paravojaškimi enotami na eni strani in srbsko-jugoslovanskimi silami na drugi. V vojni (1998-1999) je pobegnilo 1 miljon Albancev in skoraj 200.000 Srbov in ostalih, bilo je 12.000 mrtvih (9.000-10.000 Albancev, 1000-2000 Srbov, Romov, Bošnjakov in drugih). Leta 1999 [[NATO]] bombardira SRJ in prevzame Kosovo od jugoslovanske vojske, ZN pa to območje vzamejo pod svoj protektorat v skladu z resolucijo 1244. prišlo je do velikega eksodusa preostalega nealbanskega (v glavnem srbskega) prebivalstva. Neredi se nadaljujejo 15. marca 2004.<ref>http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2004&mm=03&dd=15&nav_category=12&nav_id=135320</ref> Po [[kosovska vojna|kosovski vojni]] leta 1999 je [[Resolucija 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov|Resolucija 1244]] [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] [[Združeni narodi|Združenih narodov]] določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo [[Začasna upravna misija Združenih narodov na Kosovu|Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu]] (UNMIK), katerega varnost zagotavlja [[Kosovska sila]] (KFOR) pod poveljstvom [[NATO|Nata]], in pravno potrdila suverenost Srbije nad območjem. Po neuspešnih [[proces določitve statusa Kosova|pogajanjih]] o [[ustavni status Kosova|ustavnem statusu Kosova]] pod pokroviteljstvom [[Združeni narodi|Združenih narodov]] je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije<ref name="news.bbc.co.uk"/>, se poimenovala ''Republika Kosovo'' ({{jezik-sq|Republika e Kosovës}}, {{jezik-sr|Република Косово}}, ''Republika Kosovo'') in bila deležna delnega mednarodnega priznanja [[država|državnosti]] (državo so priznale npr. [[Združene države Amerike]] in nekatere pomembne [[Evropa|evropske]] države, 5. marca 2008 tudi [[Slovenija]]). Suverenosti Kosova poleg Srbije oporekajo še [[Azerbajdžan]], [[Belorusija]], [[Ciper]], [[Gruzija]], [[Kazahstan]], [[Ljudska republika Kitajska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Rusija]], [[Slovaška]], [[Španija]], [[Šrilanka]], [[Vietnam]] in nekatere druge države. Njihovo stališče je, da je Kosovo srbska pokrajina z imenom [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija]] ({{jezik-sr|Аутономна покрајина Косово и Метохија}}, ''Autonomna pokrajina Kosovo i Metohija'', tudi Космет, ''Kosmet''; {{jezik-sq|Krahina Autonome e Kosovës dhe Metohisë}}). Kosovo meji severno na srbsko Podunavlje in Podrinje, zahodno na [[Črna gora|Črno goro]] ter južno na [[Albanija|Albanijo]] in [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]]. Kosovo ima štiri velika jezera, ki so bila umetno narejena v bivši Jugoslaviji. Največje jezero se imenuje [[Ujmani]] in je na severu Kosova, drugo največje je [[Radoniqit]], preostali sta [[Batllava]] in [[Badovci]]. [[Slika:Kosovo map-en.svg|thumb|300px|Zemljevid Kosova]] ==Geografija== {{glavni|Geografija Kosova}} Kosovo je po površini najmanjša država jugovzhodne Evrope. Reliefno sestoji iz dveh večjih kotlin: Kosovske (srednja višina 500 m) na vzhodu in Metohijske (srednja višina 350 m) na zahodu. Dno kotlin je prekrito s [[terciar]]nimi in [[kvartar]]nimi sedimenti. Obkroženi sta z visokimi gorami: [[Prokletije|Prokletijami]] (najvišji vrh Kosova je [[Đeravica]], 2656 m), Žljebom (2365 m) in Mokro goro (2155 m) na severu ter [[Šar planina|Šar planino]] (2604 m) na jugozahodu. Gore so iz [[mezozoik|mezozojskih]] [[apnenec|apnencev]], [[paleozoik|paleozojskih]] [[skrilavec|skrilavcev]] in eruptivnih kamnin. Kosovo ima površino 10.887&nbsp;km². Okoli 40 % površine države prekrivajo gozdovi. Podnebje je submediteransko do gorsko. Srednja januarska temperatura je 0–2&nbsp;°C, srednja julijska pa 23–25&nbsp;°C. Povprečna letna količina padavin se giblje od 500 do 1000&nbsp;mm. Reke pripadajo [[Jadransko morje|jadranskemu]] povodju (porečje [[Beli Drim|Belega Drima]]), povodju [[Črno morje|Črnega morja]] ([[Tara]], [[Piva]], [[Lim]], [[Ibar]]) in [[Egejsko morje|Egejskega morja]] (reka Nerodimka spaja v egejsko (porečje Vardarja) in črnomorsko povodje (porečje Donave) - [[bifurkacija]]). Najdaljše reke: Beli Drim (128&nbsp;km, od tega 111,5&nbsp;km na Kosovu), Sitnica (110&nbsp;km), Ibar (280&nbsp;km, od tega 85&nbsp;km na Kosovu). Druge reke so še: [[Sitnica]], Lab, Drenica, Lepenac, Pećka Bistrica, Erenik, Prizrenska Bistrica, Dečanska Bistrica, Krenica, [[Nerodimka]]. Kosovo ima štiri velika jezera, ki so bila umetno narejena v bivši Jugoslaviji. Največje jezero se imenuje [[Ujmani]] in je na severu Kosova, drugo največje je [[Radoniqit]], preostali sta [[Batllava]] in [[Badovci]]. * Jezera: Vrbničko jezero (umetno), Svrčin, Sazlija * Gore: [[Prokletije]], Paštrik, Koritnik, [[Šar planina]], [[Kopaonik]]. ===Meje Kosova=== [[Slika:All in one.jpg|250px|thumb|Pogled na regijo Opolje]] * z Albanijo - 111,7&nbsp;km * s Črno goro - 78,6&nbsp;km * s Severno Makedonijo - 158,7&nbsp;km * s Srbijo - 365,8&nbsp;km Skupaj torej 700,7&nbsp;km meje. ==Uprava== Kosovo sestavlja 30 občin in 7 okrožij: Đakovičko, Gnjilansko, Kosovskomitrovačko, Pećko, Prištinsko, Prizrensko in Uroševačko okrožje. == Prebivalstvo == [[Slika:Kosovo_ethnic_2005.png|250px|thumb|Narodnostni sestav 2005.]] Glede na rezultate popisa iz leta 2020, na Kosovu živi 1,870,981 prebivalcev, od tega nekaj več kot 93 % [[Albanci|Albancev]], 1,47 % [[Srbi|Srbov]]<ref name=":0" />. Ker so se Albanci na Kosovu odločili bojkotirati vse srbske institucije od 1990-ih, tudi popis prebivalstva, je težko ugotoviti točno število prebivalcev za nazaj. Ocenjuje se da je Kosovo imelo leta 2002 okoli 2,3 milijona prebivalcev, od teh večina Albancev (88 %), sledijo Srbi (7 %) in manjšine: [[Bošnjaki]], [[Romi]], [[Črnogorci]], [[Turki]] in [[Janjevci|Hrvati]]. Gostota poseljenosti je bila 205 preb./km². Srbov je v pomembnem deležu jugovzhodno od Prizrena in na severovzhodu. Nekaj Črnogorcev je v okolici Peći. Goranci živijo v vaseh ob albanski meji pri Đakovici in Dragašu (naselje imenovano ''Gora''). Turki so pomembna skupnost v Prizrenu. Hrvati živijo v vaseh Janjevo, Letnica in manjših drugih. Na Kosovu je največji naravni prirast prebivalstva v Evropi, največ pri Albancih, v regiji [[Sandžak|Sandzaka]] in pri Hrvatih. V bivši SFRJ je bila na Kosovu največja stopnja nepismenosti, zaradi diskriminacije. {| class="wikitable sortable" !Uvrstitev !Angleško ime !Albansko !Srbsko !Prebivalstvo <small>(2011)</small> !Velikost <small>(km²)</small> !Gostota <small>(km²)</small> !Naselja |- |1 |Pristina |Prishtinë |Priština |198,897 |572 |347.7 |41 |- |7 |Podujevo |Besianë |Podujevo |88,499 |663 |133.5 |76 |- |11 |Glogovac |Drenas |Glogovac |58,531 |290 |201.8 |37 |- |12 |Lipljan |Lipjan |Lipljan |57,605 |422 |136.5 |70 |- |21 |Kosovo Polje |Fushë Kosovë |Kosovo Polje |34,827 |83 |419.6 |15 |- |26 |Obilić |Obiliq/Kastriot |Obilić |21,549 |105 |205.2 |19 |- |30 |Gracanica |Graçanicë |Gračanica |10,675 |131 |81.5 |16 |- |33 |Novo Brdo |Artana |Novo Brdo |6,729 |204 |33 |24 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Prištine''' | |477,312 |2,470 |193.2 |298 |- |2 |Prizren |Prizren(i) |Prizren |177,781 |626 |284 |74 |- |10 |Theranda |Therandë |Suva Reka |59,722 |306 |178.5 |42 |- |14 |Mališevo |Malishevë |Mališevo |54,613 |361 |165.4 |43 |- |22 |Dragaš |Dragash |Dragaš |33,997 |435 |78.2 |35 |- |35 |Mamuša |Mamushë |Mamuša |5,507 |11 |500.6 |– |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Prizrena''' | |331,670 |1,397 |237.4 |195 |- |23 |Kaçanik |Kaçanik |Kačanik |33,454 |221 |151.4 |31 |- |25 |Shtime |Shtime |Štimlje |27,324 |134 |203.9 |23 |- |31 |Elez Han |Hani i Elezit |Đeneral Janković |9,389 |83 |113.1 |11 |- |32 |Štrpce |Shtërpcë |Štrpce |6,949 |247 |28.1 |16 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Ferizaja''' | |185,806 |1,030 |180.4 |126 |- |3 |Ferizaj |Ferizaj |Uroševac |108,690 |345 |315 |45 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Pejë''' | |174,235 |1,365 |127.6 |118 |- |19 |Klina |Klinë |Klina |38,496 |308 |125 |54 |- |4 |Peć |Pejë |Peć |96,450 |603 |160 |14 |- |17 |Istog |Istog |Istok |39,289 |454 |86.5 |50 |- |5 |Gjakova |Gjakova/Gjakovë |Đakovica |94,557 |587 |161.1 |91 |- |13 |Rahovec |Rahovec |Orahovac |55,053 |276 |199.5 |32 |- |18 |Deçan |Deçan |Dečani |38,984 |180 |216.6 |37 |- |34 |Junik |Junik |Junik |6,078 |86 |70.7 |10 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Gjakove''' | |194,672 |1,129 |172.4 |170 |- |8 |Mitrovica |Mitrovicë |Kosovska Mitrovica |71,909 |350 |205.5 |45 |- |9 |Vučitrn |Vushtrri |Vučitrn |69,870 |344 |203.1 |67 |- |15 |Skenderaj |Skënderaj |Srbica |50,858 |378 |134.5 |49 |- |24 |North Mitrovica |Mitrovica Veriore |Severna Mitrovica |29,460 |11 |2,678.2 |– |- |27 |Leposavić |Albanik |Leposavić |18,600 |539 |34.5 |42 |- |28 |Zvečan |Zveçan |Zvečan |16,650 |122 |136.5 |35 |- |29 |Zubin Potok |Zubin Potoku |Zubin Potok |14,900 |333 |44.7 |29 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Mitrovice''' | |272,247 |2,077 |131.1 |267 |- |6 |Gjilan |Gjilan |Gnjilane |90,015 |385 |233.8 |54 |- |16 |Vitina |Viti |Vitina |46,959 |278 |168.9 |39 |- |20 |Dardan |Dardanë |Kamenica |35,600 |423 |84.2 |58 |- |36 |Ranilug |Ranillug |Ranilug |3,866 |78 |49.6 |18 |- |37 |Klokot |Kllokot |Klokot |2,556 |24 |106.5 |4 |- |38 |Parteš |Partesh |Parteš |1,787 |18 |99.3 |3 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Gjilana''' | |180,783 |1,206 |149.9 |287 |- | colspan="3" |<center> '''Kosovo'''</center> | |'''1,816,675''' |'''10,908''' |'''170''' |'''1,339''' |} == Religija == Religija na Kosovu je ločena od države. Ustava določa Kosovo kot sekularno državo, ki je nevtralna glede verskih prepričanj in kjer so vsi enaki, preden je zagotovljen zakon in svoboda verovanja, vesti in vere.Religija na Kosovu (Evropska socialna raziskava 2012). * Muslimani 88 % * Katoliki 2,2 % * Pravoslavci 1,5 % * Ne-verniki 2,9 % * Drugo 0,4 % == Kultura == [[File:Museum of Kosova.JPG|thumb| Narodni muzej Kosova]] === Umetnost === {{glavni| Arhitektura Kosova|Kulturna dediščina Kosova}} [[File:Prishtina and the great Hamam.jpg|thumb|right|Veliki hamam v Prištini je bil zgrajen v 15. st. in je del cesarske mošeje v Prištini.]] Arhitektura Kosova sega v [[neolitik]], [[bronasta doba|bronasto dobo]] in [[srednji vek]]. Nanjo je vplivala prisotnost različnih civilizacij in religij, o čemer pričajo strukture, ki so preživele do danes. Kosovo je dom številnih [[samostan]]ov in [[cerkev (zgradba)|cerkva]] iz 13. in 14. stoletja, ki predstavljajo [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbsko pravoslavno]] dediščino. Arhitekturna dediščina iz [[Osmansko cesarstvo|osmanskega]] obdobja vključuje [[mošeja|mošeje]] in [[hamam]]e iz 15., 16. in 17. stoletja. Druge zanimive zgodovinske arhitekturne strukture so ''kule'' iz 18. in 19. stoletja, pa tudi številni [[most]]ovi, urbana središča in [[trdnjava|trdnjave]]. Čeprav nekatere ljudske stavbe same po sebi ne veljajo za pomembne, so skupaj zelo zanimive. Med konfliktom na Kosovu leta 1999 je bilo veliko stavb, ki predstavljajo to dediščino, uničenih ali poškodovanih.<ref name=":1">{{cite journal|title=Prioritized Intervention List|journal=Regional Programme for Cultural and Natural Heritage in South-east Europe|date=23 January 2009|page=8|url=http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/cooperation/see/countries/kosovo_en.asp|access-date=2 March 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140302202142/http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/cooperation/see/countries/kosovo_en.asp|archive-date=2 March 2014}}</ref> V regiji Dukagjini je bilo napadenih najmanj 500 kul, večina pa jih je bila uničenih ali kako drugače poškodovanih.<ref name=":0">{{cite web |title=7 Years of Kosovo Howard Smith of Geelong |url=https://hsog.tk/2015/03/7-years-of-kosovo/ |access-date=13 April 2015 |archive-url=https://archive.today/20150413201519/http://hsog.tk/2015/03/7-years-of-kosovo/ |archive-date=13 April 2015 |url-status=dead}}</ref> Leta 2004 je UNESCO priznal samostan [[Visoki Dečani]] za svetovno dediščino zaradi izjemne univerzalne vrednosti. Dve leti pozneje je bila dediščina razširjena kot serijska nominacija, v katero so vključeni še trije verski spomeniki: [[Pećka patriarhija]], [[Naša Gospa Ljeviška]] in [[samostan Gračanica]] pod imenom ''Srednjeveški spomeniki na Kosovu''.<ref>{{cite web|title=Medieval Monuments in Kosovo|url=https://whc.unesco.org/en/list/724|publisher=[[UNESCO]]|date=2006|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150513120313/https://whc.unesco.org/en/list/724/|archive-date=13 May 2015}}</ref> Sestavljen je iz štirih srbskih pravoslavnih cerkva in samostanov, ki predstavljajo zlitje vzhodne pravoslavne [[bizantinska arhitektura|bizantinske]] in zahodne [[romanska arhitektura|romanske]] cerkvene arhitekture, ki tvorijo paleološki renesančni slog. Gradnjo so ustanovili pripadniki rodbine [[Nemanjići|Nemanjić]], najpomembnejše srbske rodbine v srednjem veku. Ti spomeniki so bili napadeni, zlasti med etničnim nasiljem leta 2004. Leta 2006 je bila posest vpisana na Seznam ogrožene svetovne dediščine zaradi težav pri upravljanju in ohranjanju zaradi politične nestabilnosti regije.<ref>[https://whc.unesco.org/en/news/268 World Heritage Committee puts Medieval Monuments in Kosovo on Danger List and extends site in Andorra, ending this year's inscriptions] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151002052606/https://whc.unesco.org/en/news/268 |date=2 October 2015 }}, ''[[UNESCO|UNESCO World Heritage Centre]]'', 13 July 2006. Accessed 31 January 2017.</ref> Kosovska umetnost je bila mednarodni javnosti zelo dolgo neznana, saj mnogi umetniki zaradi režima svoje umetnosti niso mogli razstavljati v umetniških galerijah, zato so vedno iskali alternative in so se celo zatekali k temu, da bi vzeli stvari na svoje roke. Do leta 1990 so kosovski umetniki predstavljali svojo umetnost v številnih prestižnih svetovno priznanih središčih. Zaradi edinstvenega pristopa do umetnosti glede na okoliščine, v katerih so nastale, so bile potrjene in visoko ocenjene, zaradi česar so bile prepoznavne in izvirne.<ref name="Congress2010">{{cite book|author=Library of Congress|title=Library of Congress Subject Headings|url=https://books.google.com/books?id=Ij47KwlCAykC&pg=PA4303|year=2010|publisher=Library of Congress|pages=4303–|access-date=9 May 2018|archive-date=4 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200804023456/https://books.google.com/books?id=Ij47KwlCAykC&pg=PA4303|url-status=live}}</ref> Februarja 1979 je bila ustanovljena Kosovska narodna umetniška galerija. Postala je najvišja institucija vizualne umetnosti na Kosovu. Imena najvidnejših umetnikov Kosova so Muslim Mulliqi. Engjëll Berisha, Masar Caka, Tahir Emra, Abdullah Gërguri, Hysni Krasniqi, Nimon Lokaj, Aziz Nimani, Ramadan Ramadani, Esat Valla in Lendita Zeqiraj, in so redki albanski slikarji, rojeni na Kosovu. === Kuhinja === [[File:Ushqim Tradicional Flija.JPG|thumb|right|''Flia'' je ena izmed najbolj priljubljenih jedi tradicionalne albanske kuhinje na Kosovu.]] Kosovska kuhinja je mešana z vplivi albanskega in srbskega izvora njenega večinskega prebivalstva. Na stičišču albanske, osmanske, romanske in slovanske kulture je Kosovo obogatilo svojo lastno kuhinjo, pri čemer je sprejelo in ohranilo nekatere svoje kuharske tradicije in tehnike. Hrana je pomemben sestavni del družbenega življenja prebivalcev Kosova, zlasti med verskimi prazniki, kot so božič, velika noč in ramazan. Baklavo, lokum in halvo za svečane priložnosti tradicionalno pripravljajo skoraj v vsakem gospodinjstvu na Kosovu in na Balkanu, ne glede na narodnost ali kulturno identiteto. Morda najbolj izstopajoči in tradicionalni primeri kosovske hrane vključujejo ''flia'' in ''pite'', ki ju postrežejo z različno zelenjavo, sadnimi konzervami, medom in jogurtom. ''Flia'' je sestavljena iz večplastnega krepa in je pretežno premazana s smetano, ''pite'' pa je napolnjena z mešanico slanega sira, mesa, krompirja ali pora. Kuhinja Kosova vključuje široko paleto svežega sadja, zelenjave in zelišč, kot so sol, rdeči in črni poper ter vegeta. Prebivalci Kosova uživajo v široki paleti mesnih in ribjih izdelkov med drugim piščancev, govedine, kebab, sujuk in jagnjetina, ki zaradi verske povezanosti velja za tradicionalno meso za verske priložnosti. Čaj, kot je gorski čaj v albanskem slogu ali črni čaj v ruskem in turškem slogu, je zelo razširjena pijača po vsem Kosovu in se še posebej streže v kavarnah, restavracijah ali doma. Kava je še ena priljubljena pijača, čeprav je Kosovo prežeto s kulturo in njihova kultura kave je velik del sodobne družbe. === Glasba === Čeprav je glasba na Kosovu raznolika, še vedno obstajata pristna albanska in srbska glasba. Za albansko glasbo je značilna uporaba ''Çifteli''. Klasična glasba je na Kosovu dobro poznana in jo poučujejo na več glasbenih šolah in univerzah. Leta 2014 je Kosovo prijavilo svoj prvi film za oskarja za najboljši tujejezični film ''Three Windows and a Hanging'' v režiji Ise Qosje.<ref name="ThreeWindows">{{cite web |url=https://www.hollywoodreporter.com/news/oscars-kosovo-selects-three-windows-734975 |title=Oscars: Kosovo Selects 'Three Windows and a Hanging' for Foreign-Language Category |access-date=23 September 2014 |website=Hollywood Reporter |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140926013052/http://www.hollywoodreporter.com/news/oscars-kosovo-selects-three-windows-734975 |archive-date=26 September 2014}}</ref> [[File:Lahuta QKVF.jpg|left|thumb|upright| Lahuto uporabljajo Gheg Albanci za petje epskih pesmi ali albanskih pesmi obmejnih bojevnikov..]] V preteklosti so epsko poezijo na Kosovu in v severni Albaniji peli na ''lahuti'', nato pa so uporabljali bolj uglašeno ''çiftelia'', ki ima dve struni - eno za melodijo in drugo za drone. Kosovska glasba je pod vplivom turške glasbe zaradi skoraj 500-letne osmanske vladavine na Kosovu, čeprav je kosovska folklora ohranila svojo izvirnost in zglednost.<ref>{{cite book|last=Knaus, Warrander|first=Verena, Gail|title=Kosovo|year=2010|publisher=Brad Travel Guides|location=Kosovo|page=41}}</ref> Arheološke raziskave povedo, kako stara je ta tradicija in kako se je razvijala vzporedno z drugo tradicionalno glasbo na Balkanu. Korenine iz 5. stoletja pred našim štetjem so bile najdene v slikah na kamnih pevcev z inštrumenti. (Tam je znan portret "Panija", ki drži instrument, podoben flavti).<ref name="Kruta">{{cite book|last=Kruta|first=Beniamin|title=Vendi i polifonise shqiptare ne polifonike ballkanike|year=1990|publisher=Kultura Popullore|pages=13–14}}</ref> Umetniki sodobne glasbe Rita Ora, Dua Lipa in Era Istrefi so vse albanskega porekla in so za svojo glasbo dosegli mednarodno priznanje.<ref>{{cite web|title=Rita Ora|website=The Hollywood Reporter|url=https://www.hollywoodreporter.com/earshot/rita-ora-single-party-and-bullshit-jay-z-roc-nation-294871|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120501101740/http://www.hollywoodreporter.com/earshot/rita-ora-single-party-and-bullshit-jay-z-roc-nation-294871|archive-date=1 May 2012}}</ref> Eden od priznanih glasbenikov iz Prizrena je kitarist Petrit Çeku, dobitnik več mednarodnih nagrad.<ref>{{cite journal|title=Catalogue of the 3rd edition of Dam Festival}}</ref> Srbska glasba s Kosova predstavlja mešanico tradicionalne glasbe, ki je del širše balkanske tradicije, s svojim značilnim zvokom ter različnimi zahodnimi in turškimi vplivi. Srbske pesmi s Kosova so bile navdih za 12. pesemski venec skladatelja [[Stevan Mokranjac|Stevana Mokranjca]]. Večino srbske glasbe s Kosova je prevladovala cerkvena glasba z lastnim deležem zapete epske poezije. Srbski nacionalni instrument [[gusle]] se uporablja tudi na Kosovu. == Znane osebe == Najbolj znane osebe s Kosova so pevke [[Rita Ora]], [[Ava Max]], [[Dua Lipa]] in [[Bebe Rexha]] ter nogometaši [[Adnan Januzaj]], [[Xherdan Shaqiri]], [[Valon Behrami]] in [[Granit Xhaka]]. == Glej tudi == *[[Mednarodni odziv na razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008]] *[[Kosovski parlament]] *[[seznam kosovskih politikov]] *[[SAP Kosovo]] ==Opombe== {{notelist}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons|Kosova - Косово и Метохија}} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/mednarodna_obzorja/kosovo/ Dokumentarec RTV Slovenija Mednarodna Obzorja - Kosovo] * [http://www.newkosovareport.com New Kosova Report - Kosovo News and Views Portal] {{CEFTA}} {{Države Evrope|naslov=Države Evrope}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 2008]] [[Kategorija:Kosovo|*]] tcwk9tynnaccjk6hl0g0newgvovuwjt 0 74602 5737168 5724314 2022-08-20T07:17:31Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Metod Trobec|image=Metod Trobec.jpg|caption=|citizenship=|criminal_charge=pomoč pri [[Kaznivo dejanje|kaznivem dejanju]] (1967)<br>[[Kraja|kraja]] avtomobila (1971)<br>goljufija in lažna ovadba (1974)<br>[[krivolov]] (1978)<br>[[rop]], povzročitev hude telesne poškodbe in velika [[kraja|tatvina]] (1980)<br>naklepni [[umor]] petih ljudi, rop in dve veliki tatvini (1980)<br>poskus umora in povzročitev lahke telesne poškodbe (1993)<br>poskus umora (1998)|death_cause=[[samomor]]|education=šest razredov [[osnovna šola|osnovne šole]]|known_for=najbolj zloglasen slovenski serijski morilec|occupation=avtoklepar (1971-1974)<br>[[skladiščenje|skladiščnik]] (od junija 1977 do aretacije)|parents=Marija Trobec|resting_place=Pokopališče Šentrupert (neoznačen)|signature_alt=Črnobeli portret 31-letnega Metoda Trobca.}} '''Metod Trobec''', [[Slovenci|slovenski]] prevarant, [[Kraja|tat]], [[Rop (kriminal)|ropar]] in [[serijski morilec]], * [[6. junij]] [[1948]],<ref>{{Navedi splet|title=Trobec ni kazal znakov samomorilnosti|url=https://www.dnevnik.si/182461|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=30. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Planina nad Horjulom]],<ref name=":1">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_32_L.pdf Ostanki trupel v krušni peči]'', str. 19, ''Gorenjski Glas'', 25. april 1980, l. 33, št. 32</ref> † [[30. maj]] [[2006]], [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni]]<ref name=":24">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20060602_L.pdf Metod Trobec se je obesil]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', Šubic, Simon (2. junij 2006), l. 59, št. 44</ref> Obsojen je bil za [[umor]] petih [[Ženska|žensk]].<ref name=":24" /> Vse je umoril in zažgal v kmečki krušni peči od leta 1976 do konca leta 1978 na domačiji v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]] pri [[Polhov Gradec|Polhovem Gradcu]], ki je danes ni več.<ref name=":1" /><ref name=":41" /> Za domnevno prvo žrtev, Olgo Pajić, mu niso sodili,<ref name=":24" /> zgolj podali so ovadbo po najdbi njenih [[Osebni dokument|dokumentov]] v njegovi hiši umorov leta 1984.<ref name=":19" /> Za žrtve je v gostinskih lokalih izbiral osamljene, nesrečne, naivne in labilne ženske vseh starosti, ki so hitro nasedle njegovi prijaznosti, pri čemer je pomagal tudi [[alkohol]]. Vse so bile neznanke razen Zorice Nikolić.<ref name=":10">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_92_L.pdf Za take zločine smrtna kazen]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 28. november 1980, l. 33, št. 92</ref><ref name=":11" />{{Refn|group=nb|Po drugem viru naj bi Urško Brečko spoznal v gostilni v Črnivcu, kjer je delala, preden jo je iz ljubljanske gostilne Istra odpeljal k sebi domov in umoril.<ref>''Krušna peč odkrila tragedijo'', str. 10, ''Dolenjski list'', 8. maj 1980, letnik 31, številka 18/19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UCISYBUI}}</ref>}} Od konca leta 1978 je živel na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]] pri [[Preddvor|Preddvoru]].<ref name=":34">''Iskali so potovalko, našli pa so ostanke treh trupel'', str. 12, ''Delo'', 20. september 1979, letnik 21, številka 220, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3FU6ZI3L}}</ref> Njegovi umori so prišli na plan leta 1979, ko je okradel in pretepel [[Nemci|nemškega]] [[Turist|turista]].<ref name=":0">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1979_75_L.pdf Srhljiva najdba]'', str. 13, 21. september 1979, ''Gorenjski Glas'', l. 32, št. 75</ref> Njegova dejanja so bila označena za eno najhujših v [[Slovenija|slovenski]] povojni kriminalni zgodovini.<ref name=":11">''Petkratni morilec kmalu pred sodniki'', str. 8, ''Primorski dnevnik'', 21. oktober 1980, letnik 36, številka 10763, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KX3RR8H2}}</ref> Kradel je vse, kar se je dalo. Slučajne znanke je povabil na pijačo, nato pa jim je ukradel torbico. Kradel je tudi iz kleti in [[Avtomobil|avtomobilov]]. Nazadnje je delal kot [[Skladiščenje|skladiščnik]] v [[Ljubljana|ljubljanski]] Metalki, iz katere je kradel ob pomoči nekaterih tam zaposlenih.<ref name=":34" /><ref name=":0" /> Kot serijski morilec si je prislužil status ikone. Med [[Slovenci]] je bil bolj znan kot ljudje na pomembnih [[Politika|političnih]] položajih.<ref>{{Navedi splet|title=Serijski morilci kot pop ikone|url=https://www.dnevnik.si/254420|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=29. junij 2007|publisher=|last=Praš|first=Uroš}}</ref> Na prvem sojenju je [[Fotograf|fotografe]] in [[Novinarstvo|novinarje]] zmerjal s [[Sadizem|sadisti]].<ref name=":10" /> Poročanje o njem med letoma 1979 in 1984 je pomenilo zametek senzacionalizma v slovenskem [[Mediji|časopisju]], ki je naredilo škodo žrtvam in svojcem, saj je izjemnost primera [[novinarstvo]] ujela nepripravljeno. To so bili časi pred prvimi senzionalističnimi časopisi, kot so mariborski ''Kaj'' in ''[[Slovenske novice]]''.<ref>GLASER, Mirja, 2010, Spoštovanje domneve nedolžnosti v Slovenskih novicah pri poročanju o primeru Plut : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/glaser-mirja.pdf</ref> Bil je dvakrat [[Poroka|poročen]] in [[Ločitev|ločen]].<ref name=":13">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_69_L.pdf Pričala tudi Trobčeva mati]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 10. september 1982, l. 35, št. 69</ref><ref name=":34" /><ref name=":35">''Večkratni morilec je svoje žrtve sežigal v krušni peči'', str. 10, ''Delo'', 25. april 1980, letnik 22, številka 98, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CWY8FLET}}</ref> Opisali so ga kot privlačnega moškega nizke, čokate postave in blede polti, ki ni izgledal kot morilec.<ref name=":4">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_84_L.pdf Trobec le zmiguje z rameni]'', str. 15, ''Gorenjski glas'', 31. oktober 1980, l. 33, št. 84</ref><ref name=":10" /> Bil je zelo navezan na svojo [[Mati|mater]], kar se je videlo iz njegovih pisem iz preiskovalnega zapora, ki so jih na njegovo željo prebrali med sojenjem za umore. Bila so lepo oblikovana, v pravilni [[Slovenščina|slovenščini]] in z besednim zakladom nekoga, ki je imel več razredov [[Osnovna šola|osnovne šole]], kot Trobec.<ref name=":8">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_88_L.pdf Trobčeva mati kot priča]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 14. november 1980, l. 33, št. 88</ref><ref name=":28">''Trobčeva mati je danes svoje izjave nekoliko spremenila'', str. 12, ''Delo'', 14. november 1980, letnik 22, številka 267, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1HN76X3V}}</ref> Njegova mama je pričala na obeh sojenjih za umore. Polbrat in polsestra po mamini strani ter sestra so na prvem sojenju izkoristili pravico, da jim tega ni treba.<ref name=":8" /><ref name=":13" /><ref name=":44" /> [[Odvetnik]] Stanislav Klep iz [[Kranj|Kranja]] ga je zagovarjal do leta 1984. Poudarjal je, da so elektrošoki Trobcu scvrli [[Možgani|možgane]] in ga spremenili v morilca ter da bi ga morali zdraviti v psihiatrični bolnišnici. Motilo ga je tudi, da so le domnevali, da je Trobec zadavil svoje žrtve.<ref name=":24" /> Podprl je odstop [[Slavko Ziherl|Slavka Ziherla]] s položaja državnega sekretarja za zdravstvo [[9. vlada Republike Slovenije|v vladi Boruta Pahorja]], ker je ta podpiral zdravljenje z elektrošoki. Klep je bil tudi vodja gibanja Združeni ob lipi sprave.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20081216_L.pdf Lipa sprave o premierovih odločitvah]'', str. 2, ''Gorenjski Glas'', 16. december 2008, l. 61, št. 100</ref> Metod Trobec je zadnji obsojenec v Sloveniji, ki so mu izrekli [[Smrtna kazen|smrtno kazen]].<ref>{{Navedi splet|title=V pasti novega zakonika|url=https://www.dnevnik.si/307955|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=27. marec 2008|publisher=|last=Vipotnik|first=Miča}}</ref> Potrdili so jo na ponovnem sojenju,<ref name=":17" /> nato pa jo je [[Višje sodišče v Ljubljani]] leta 1983 spremenilo v dvajset let zapora.<ref name=":42" /> V letih 1988, 1990 in 1992 je napadel tri sojetnike, zaradi česar so mu zaporno kazen podaljšali.<ref name=":22" /><ref name=":43" /> V [[Zapori v Sloveniji|zaporih]] je nepretrgoma preživel 27 let, kar je slovenski rekord.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Ko je metla srhljivejša od puške|url=https://www.dnevnik.si/1042700929|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=20. december 2014|publisher=|last=Mehle|first=Borut}}</ref> Izpuščen bi bil 5. marca<ref name=":38">{{Navedi splet|title=Metod Trobec si je sam skrajšal kazen|url=https://www.dnevnik.si/182530|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=31. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> ali 15. marca 2015 ,vendar je v zaporu storil samomor.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Metod Trobec se je obesil|url=https://www.finance.si/154144|website=Finance.si|accessdate=2020-09-26|language=sl-SI|date=30. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> Za svojo življenjsko izpoved v seriji »Usode izza rešetk« v ''[[Dolenjski list|Dolenjskem listu]]'' je zahteval astronomsko vsoto.<ref name=":21">''Šlo je za Trobčevo varnost'', str. 13, ''Dolenjski list'', 24. september 1992, letnik 43, številka 39, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9R5TL5T6}}</ref> Po [[Samomor|samomoru]] je bil pokopan v neoznačen [[grob]] na pokopališču Šentrupert.<ref name=":40" /> == Življenje == ===Zgodnja leta=== Rodil se je [[Kmet|kmetici]] Mariji Trobec, samski materi štirih [[otrok]], ki je [[Kmetijstvo|kmetijo]] brez tekoče [[Voda|vode]] dobila z [[Agrarna reforma|agrarno reformo]]. Na njej je redila eno ali dve [[Krava|kravi]], [[Domači prašič|prašiče]], [[Kokoš|kure]] in [[Domača ovca|ovce]]. S [[Sestra|sestro]] dvojčico Cirilo sta se rodila zadnja, njun [[oče]] jima je pomagal le občasno. Odraščala sta skupaj s polbratom Rajkom in polsestro Marijo. Po besedah matere naj bi Metod shodil pri štirih, spregovoril pa pri petih letih. O[[Osnovna šola|snovne]] šole ni dokončal zaradi učnih težav, sedmega razreda namreč ni izdelal. Sosedje so menili, da je pri 14-ih ali 15-ih letih Mvečkrat požgal [[Kozolec|kozolce]], kar je mama označila za obrekovanje, zaradi katerega je po odsluženi [[Vojaška obveznost|vojaščini]] šel v [[Zahodna Nemčija|Zahodno Nemčijo]] (najprej je povedala, da je z ostalimi fanti z [[Vas|vasi]] iskal boljši zaslužek).<ref name=":8" /><ref name=":28" /> === Delo v Nemčiji === V [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]] je bil od 1971 do 1974.<ref name=":34" /> Tam se je v avtomobilski [[Tovarna|tovarni]] priučil za avtokleparja.<ref name=":35" /> === Vrnitev v Slovenijo, zasebno življenje in kraji bivanja === Po vrnitvi v [[Slovenija|Slovenijo]] je spoznal<ref name=":35" /> 21 let starejšo<ref name=":34" /> Štefko Kvas<ref name=":13" /> in se poročil z njo.<ref name=":28" /> Na sojenju MetoduTrobcu je na obravnavi, zaprti za javnost, povedala, da je bil v intimnem življenju grob do nje.<ref name=":7" /> Opazila je njegovo navezanost na mamo.<ref name=":35" /> Njegova mama je povedala, da s svojim sinom po njegovi prvi poroki ni imela tesnejših stikov.<ref name=":28" /> Žena je opazila, da domov nosi stvari, ki jih ni kupil. Kasneje je bil obsojen za več kaznivih dejanj.<ref name=":1" /><ref name=":13" /> Ukradene stvari je nosil tudi svoji sestri ([[pisalni stroj]] iz Galtexa in plašč umorjene Zorice Nikolić).<ref name=":5" /> Leta 1978 je spoznal drugo žensko in se z njo poročil. [[Ločitev|Ločila]] sta se po devetih mesecih.<ref name=":35" /> Na ponovno sojenje leta 1982 njegova druga bivša žena kljub vabilu ni prišla.<ref name=":13" /> Hišo v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]] je med leti 1971 in 1972 kupila njegova mama (za 11 milijonov starih dinarjev, za kar naj bi prodala del živine, del kupnine pa je posodil njen brat, nekaj dnarja je dodal tudi Metod sam) ,katero mu je tudi podarila.<ref name=":1" /><ref name=":28" /> Od takrat j naprej e živel tam,<ref name=":35" /> nekaj časa tudi s svojo prvo ženo.<ref name=":1" /> Tam je bival do konca leta 1978, (kjer je ostal prijavljen), potem pa je odšel živet v hišo na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]], ki jo je verjetno kupil s pomočjo svojih staršev.<ref name=":34" /> Po preselitvi se je vračal v Dolenjo vas.<ref name=":34" /> Hišo v Dolenji vasi je prodala njegova mama leta 1978<ref name=":34" /> (najverjetneje spomladi ali poleti leta 1979)<ref name=":4" /> , nekemu zdomcu, ki je bival v zgornjih prostorih, za spodnje pa se ni brigal.<ref name=":1" /> Ko je novi lastnik izvedel, kaj se je v hiši dogajalo, je želel da se mu vrne kupnina. Jezni Trobec je iz preiskovalnega zapora o tem pisal odvetniku in si potem prizadeval, da se to pismo prebere med sojenjem za umore.<ref name=":8" /> Med preiskavo se je zavil v molk. Postal je agresiven, ko je izvedel, da je njegova mama vrnila kupcu hiše v Dolenji vasi 60.000 zahodnonemških mark kupnine.<ref name=":31">''Tožilec predlaga najstrožjo kazen, obramba pa oprostitev'', str. 12, ''Delo'', 21. november 1980, letnik 22, številka 273, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-991URETP}}</ref> Med sojenjem za napad na nemškega turista je bil prijavljen v [[Rovt, Dobrova - Polhov Gradec|Rovtu]], na naslovu njegove tete, sestre njegovega očeta, ki je zaradi nebogljenosti potrebovala pomoč njegove mame, katera je živela tam, zaradi česar je bil Metod v Dolenji vasi občasno sam.<ref>''Osem let zapora, ker je oropal in ranil turista'', str. 12, Delo, 9. september 1980, letnik 22, številka 211, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-N3T9XIBU}}</ref><ref name=":28" /> === Kazniva dejanja in obsodbe === Pred aretacijo za napad na [[Nemci|Nemca]] je bil šestkrat v kazenskem postopku in štirikrat obsojen.<ref name=":34" /> * 1967: pomoč pri kaznivem dejanju<ref name=":34" /> (kraja [[Kolo (prevozno sredstvo)|kolesa]] in [[Moped|mopeda]])<ref name=":25">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20060609_L.pdf Zgodba Metoda Trobca]'', str. 14, ''Gorenjski Glas'', 9. junij 2006, l. 59, št. 46</ref><ref name=":28" /> * 1971: mesec dni pogojne kazni za odvzem avtomobila<ref name=":34" /> * 1974: leto dni zapora za goljufijo in lažno ovadbo. Prišel je na dopust z najetim (rent-a-car) avtomobilom iz Zahodne Nemčije in ga skril v gospodarsko poslopje v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]]. Kranjskim [[Milica (policija)|miličnikom]] je prijavil krajo.<ref name=":34" /><ref name=":10" /><ref name=":25" /><ref name=":35" /> * 1976: kraja [[Električna energija|elektrike]] (brez obsodbe)<ref name=":34" /> * 1978: 3 meseci zapora za [[Krivolov|divji lov]] (kazni ni odsedel, ker so mu jo na njegovo prošnjo odložili)<ref name=":34" /> === Ropi in tatvine, obravnavani na prvem sojenju za umore === * Po umoru Marjane Cankar 25. marca 1977 je z njenim [[Ključ (ključavnica)|ključem]] okradel obrtno zadrugo Galtex v Ljubljani. Ukradel jim je dva računska stroja, dva [[Pisalni stroj|pisalna stroja,]] električni kuhalnik, pribor za kuhanje kave in dva spenjača za papir v skupni vrednosti 21.499 dinarjev.<ref name=":5" /> * V noči na 5. februar 1979 je na kranjski avtobusni postaji ponudil prevoz upokojencu Janezu V., ki je zamudil [[avtobus]], nato pa ga je na travniku v [[Dorfarje|Dorfarjah]] zbil na tla in mu strgal uro z roke, ker napadeni pri sebi ni imel denarja.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":5" /> ** 2. julija 1979 je starejši ženski, Jovanki K. iz [[Titograd|Titograda]], na kranjski avtobusni postaji , z laganjem in pod pretvezo da je [[Taksi|taksist]], ponudil prevoz na Planino(naselje v Kranju). Odpeljal jo je proti [[Srakovlje|Srakovljam]] na [[Mlaka pri Kranju|Mlaki]] in jo vrgel iz avta brez njene prtljage, dokumentov in denarja.<ref name=":0" /><ref name=":27" /><ref name=":5" /> Za nakradene predmete so avgusta 1979 podali 16 kazenskih ovadb.<ref name=":34" /> === Bivanje v zdravstvenih ustanovah === ==== Zdravljenje v Psihiatrični bolnišnici Polje ==== Leta 1974 so Trobca odpeljali iz preiskovalnega zapora (kjer je bil zaradi prevare in lažne prijave), na zdravljenje v [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Polje]] , ker je imel priporno psihozo, Ganserjev sindrom, značilen za psihopatsko osebnost, katera išče pot iz stiske (pretvarjal se je,da je duševni bolnik). V Polju se je zdravil dvakrat, ob prvem zdravljenju je dobil tri [[Elektrošok|elektrošoke]], ob drugem pa dva (po 110 [[Volt|voltov]] na aparatih [[Siemens (podjetje)|Siemens]]).<ref name=":7">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_87_L.pdf Psihiatri: ni posledic zdravljenja z EŠ]'', str. 17, ''Gorenjski Glas'', 11. november 1980, l. 33, št. 87</ref><ref name=":9" /><ref name=":48" /> Svoji materi je, glede na poročilo, pri enem od obiskov grozil, da jo bo ubil. Med pričanjem na prvem sojenju za umore, njegova mama tega ni omenila, ker naj bi se v splošnem le malo sporekla glede dela na kmetiji.<ref name=":28" /> ==== Na opazovanju v KPD bolnici v Zagrebu ==== V KPD bolnici Zagreb je bil od 20. februarja do 8. aprila 1980 na posebnem opazovanju, ki je potrdilo, da je prišteven in da se zaveda svojih dejanj. Tudi tam je prejel elektrošoke, saj ni želel sodelovati (zaporniška psihoza).<ref name=":7" /><ref name=":2">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_69_L.pdf Trobec se ne spominja]'', str. 9, ''Gorenjski Glas'', 9. september 1980, l. 33, št. 69</ref> === Umoriv === al k sebi domov in umoril.<ref name=":35" /> Zakaj ni umoril tudi ostalih žensk, ki so bile pri njem,preiskovalci niso izvedeli, so pa domnevali, da je iskal take, ki so imele zdravstvene težave, saj sta se dve umorjeni zdravili zaradi [[Epilepsija|epilepsije]].<ref name=":1" /> [[posilstvo|Posilil]] in zadavil je 5 žensk.<ref name=":10" /> Dve je pretepel da sta krvaveli.<ref name=":9">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_90_L.pdf Tožilec zahteva najstrožjo kazen, zagovornik oprostitev]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 21. november 1980, l. 33, št. 90</ref> Trupla je porinil v kmečko krušno peč ter zažgal s pomočjo [[Bencin|bencina]] in [[Drva|drv]].<ref name=":35" /><ref name=":1" /> Na več mestih v hiši so našli kri (posledica obrambe žrtev).<ref name=":31" /> Trupla je zažgal, da bi zabrisal sledi.<ref name=":35" /> Tudi nekatere njihove dokumente je zažgal, druge pa odnesel na Spodnjo Belo.<ref name=":10" /> V gospodarskem poslopju ob hiši, so v leseni mavtarki našli pepel in ostanke človeških kosti. Med prečrpavanjem gnojnice so tudi v greznici našli podobne ostanke.<ref name=":35" /> Doma je imel [[Trivialna literatura|šund]] roman ''X-100'', ki pripoveduje o najbolj krutih zločinih in sežiganju trupel, ter roman ''Lun in eksodus'', ki ima na nekem mestu debelo tiskano besedilo »sve tajne predajem vatri«.<ref name=":10" /><ref name=":9" /> Med preiskavo je Trobec povedal tri različne zgodbe. Najprej je trdil, da so mu ženske pripeljali in zažgali neznanci. Nato je rekel, da je sodeloval pri umoru treh, s tem da jim je dal neke tablete. Nato je preiskovalnemu sodniku in psihiatru rekel, da jih je zadavil med spolnim odnosom. Za resnično se je izkazala njegova trditev, da je vsako truplo gorelo približno štiri ure.<ref name=":31" /> Med preiskavo nikoli ni izjavil, da so žrtve umrle naravne smrti, kar si je njegova obramba sicer prizadevala dokazovati.<ref name=":31" /> Načina smrti (davljenje) Trobčevih žrtev zaradi posledic zažiganja, na prvem in ponovljenem sojenju niso mogli dokazati.<ref name=":8" /><ref name=":45" /> Izvedenci za področje [[Spolnost|spolnih deliktov]], določeni na ponovljenem sojenju, niso mogli dokazati, če so se umori res zgodili med intimnimi odnosi in če je do teh odnosov res prišlo.<ref name=":47" /> ==== Kronologija umorov ==== Prva žrtev je bila '''Vida Markovčič'''.<ref name=":5" /> Trobec jo je spoznal v nekem lokalu v Ljubljani in jo na [[Motorno kolo|motornem kolesu]] odpeljal k sebi domov. Pretepel jo je, zadavil in zažgal. Pri njem so našli njene bele natikače in odrezek obleke.<ref name=":6">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_86_L.pdf »Žal mi je, če sem res storil.«]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 7. november 1980, l. 33, št. 86</ref> Umorjena je bila spomladi leta 1976, ko je bila stara osemnajst let.<ref name=":35" /> Druga žrtev je bila '''Marjana Cankar''', ki jo je spoznal 25. marca 1977<ref name=":5" /> v bistroju Bistro,<ref name=":6" />v pivnici [[NAMA|Name]]. Umrla je med 25. in 26. marcem 1977.<ref name=":35" /> Njen plašč in ožgano zlato verižico s srčkom<ref name=":6" /> so našli v Dolenji vasi, ostale predmete pa na Spodnji Beli. Z njenim [[Ključ (ključavnica)|ključem]] je okradel Galtex. Tretja žrtev je bila '''Urška Brečko'''. Trobec jo je spoznal v gostilni Istra blizu [[Železniška postaja Ljubljana|železniške postaje v Ljubljani]]. Kasneje so v njegovem stanovanju našli njene [[Ključ (ključavnica)|ključe]] za zadnja vrata in za vrata na hodniku gostilne in pa ključ od [[Omara|omare]] v njeni sobi.<ref name=":1" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /><ref name=":32" /><ref name=":29">''Čeprav dejanja še vedno taji, hkrati priznava, da mu je žal'', str. 12, ''Delo'', 7. november 1980, letnik 22, številka 261, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-SGK62322}}</ref> Četrto žrtev, '''Ano Plevnik''', je spoznal spomladi 1978 v obratu gostinskega podjetja Daj-Dam v Ljubljani. Umrla je kmalu za Brečkovo.<ref name=":35" /> Na Spodnji Beli so našli njena oblačila. Tja je odnesel tudi nekaj ostalih stvari, ko je hišo v Dolenji vasi prodal.<ref name=":1" /><ref name=":7" /> Peta žrtev '''Zorica Nikolić''' je izginila 17. novembra 1978 na poti k zdravniku. Trobca je poznala, ker sta skupaj delala v Metalki. Pri njem so našli ključ stanovanja, v katerem je živela s svojo sestro, pri njegovi sestri v Kranju pa njen plašč, obrobljen z [[Lisica|lisičjim]] [[Krznarstvo|krznom]]. Njeno [[Spodnja čeljustnica|spodnjo čeljust]], najdeno v pepelu, je prepoznal sodni izvedenec [[Stomatologija|stomatolog]] ob primerjavi [[zob]] s podatki iz kartoteke.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":8" /> ==== O žrtvah ==== *'''Vida Markovčič''' (rojena. 1957), iz Gornje Brezovice. Živela je v Domu Malči Beličeve v Ljubljani.<ref name=":1" /><ref name=":10" /><ref name=":11" /><ref name=":15" /> Nekaj časa je delala v kovinski galanteriji na Brezovici.<ref name=":5" /> Junija 1984 so v Trobčevi propadajoči hiši,kjer je moril, naknadno našli tudi njene dokumente in fotografije.<ref name=":19" /> *'''Marija Cankar''' (rojena. 5. decembra 1924 v Ljubljani),<ref name=":34" /> najemnica, upokojenka in honorarna čistilka (čistila je tudi prostore obrtno nabavne zadruge Galtex v Ljubljani)<ref name=":5" /> iz [[Ljubljana|Ljubljane]] (pogrešana od marca 1977).<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":34" /> *'''Urška Brečko''' (rojena 3. oktobra 1957 v [[Okroglice|Okroglicah]] pri Sevnici ). Bila je kuhinjska pomočnica v gostilni Ivanke Mlakar v [[Črnivec|Črnivcu]] pri [[Radovljica|Radovljici]], kjer je živela s svojo materjo. Pogrešana je bila od 20. marca 1978, ko je iz službe odšla v [[Okroglice]] po mamino obleko in urediti denarne stvari s sosedi glede mamine pokojnine (po drugem viru je urejala nakup vinograda).<ref name=":29" /> Tam je bila stalno prijavljena in z materjo sta imeli hišo in vinograd. Po odhodu od tam z avtobusom, na katerem je pustila denarnico s 350 dinarji in dokumenti, se ni vrnila isti dan v [[Črnivec]], kot je bila dogovorjena. Izginila je na 500 metrih med avtobusno postajo v križišču in [[Železniška postaja Breg|železniško postajo]] v [[Breg, Sevnica|Bregu]]. Njena mama je njeno izginotje prijavila tri dni kasneje na sevniški postaji [[Milica (policija)|milice]]. Zaman so jo iskali v reki [[Sava|Savi]], v Okroglicah in v tujini. Niso mogli dognati, ali je šla z vlakom proti Ljubljani ali ne.<ref name=":1" /><ref name=":4" /><ref name=":12">''Krušna peč odkrila tragedijo'', str. 10, ''Dolenjski list'', 8. maj 1980, letnik 31, številka 18/19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UCISYBUI}}</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1978_24_L.pdf Pogrešano dekle]'' (obvestilo UJV Kranj), str. 11, ''Gorenjski Glas'', 28. marec 1978, l. 31, št. 24</ref><ref>''Urško pogrešajo že leto dni,'' str. 23, ''Dolenjski list'', 12. april 1979, letnik 30, številka 15, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ETP1K9AY}}</ref><ref>''Kje je Urška?'', str. 23, ''Dolenjski list'', 30. marec 1978, letnik 29, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-TSXGUKFD}}</ref><ref>''Kdo jo je videl?'', str. 14, ''Dolenjski list'', 11. maj 1978, letnik 29, številka 19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KOHVSFPO}}</ref><ref name=":13" /> Domači so jo iskali tudi prek časopisov.<ref name=":4" /> *'''Ana Plevnik''' (rojena. 9. julija 1935 v [[Tanča Gora|Tanči gori]] pri [[Črnomelj|Črnomlju]]), delavka iz Ljubljane, pogrešana od pomladi (začetka)<ref name=":34" /> 1978.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":7" /> Njen sin je povedal, da je bila [[alkoholik]], zaradi česar sta bila v slabih odnosih.<ref name=":7" /> *'''Zorica Nikolić''' (rojena. 6. decembra 1945 v Porebrici),<ref name=":34" /> delavka in hišna pomočnica iz Ljubljane, pogrešana od 17. novembra 1978.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":5" /> Stanovala je pri sestri v [[Štepanjsko naselje|Štepanjskem naselju]].<ref name=":35" /> ==== Kasnejša usoda domačije v Dolenji vasi ==== Špela Sotlar iz prve sezone resničnostne oddaje ''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]]'', je z možem posestvo kupila od Trobčevega odvetnika in zgradbo dala porušiti. Ostala so le kovinska vratca peči pri njenem odvetniku.<ref name=":41">{{Navedi splet|title=Jana št. 5, 1. 2. 2011: Joj, Trobčeva kmetija!|url=https://revijazarja.si/clanek/zgodbe/55ed569455e93/joj-trobceva-kmetija-|website=Revija Zarja|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=|publisher=|last=Horvat|first=Tina}}</ref> === Aretacija po napadu na nemškega turista ter odkritje ostankov trupel in ukradenih predmetov === [[Nemci|Nemški]] turist Hermann Lampenau je Trobca prvič srečal konec julija 1979 v Ljubljani. Trobec se je , pod pretvezo da gre telefonirati svoji sestri, odpeljal z turistovo potovalko, medtem ko ta je ta iskal prenočišče v gostilni Cirman v [[Medno|Mednem]]. Po prijavi tatvine, ga je moški iskal še na lastno pest in ga ponovno srečal čez kakšen teden, 5. avgusta 1979 v [[Kranj|Kranju]], v bifeju avtobusne postaje. Trobec mu je obljubil, da ga bo odpeljal v svoj vikend, kjer bo dobil kovček, nato ga je odpeljal do ceste med Britofom in Šenčurjem, v gozd v smeri proti Preddvoru. Tam ga je pretepel in odšel z njegovo denarnico v kateri je bilo 200 nemških mark, 1900 jugoslovanskih dinarjev in dokumenti. Nemškega turista, je z zlomljeno [[Ključnica|ključnico]], ter rano na čelu in odrgninami, očividec napada Pavle Arsenovski, ki je takrat [[Goba|gobaril]] tam, oddpeljal do telefona, od koder je poklicalpolicijo.Nemški turist s priimkom Lampenau, si je zapomnil le del registracije avtomobila (LJ 144-021),ki ga je vozil Trobec. Gospod Arsenovski pa je bil predaleč (200 m), da bi jo lahko videl. Po nekaterih drugih virih naj bi si Nemec celotno registrsko številko zapomnil. Čez nekaj ur, istega dne zvečer, so Trobca v rdeči [[Stoenka|stoenki]] miličniki ustavili v Kranju.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":34" /> Preiskovalci Uprave javne varnosti Kranj so najprej odšli na njegov dom na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]], kjer so v hiši odkrili skladišče ukradenih tehničnih predmetov, katerih tretjina je bila iz blagovnice Metalka v Ljubljani, kjer je od junija 1977 delal kot skladiščnik. Pohištva je imel malo. Izkazalo se je, da je veliko časa prebil na bolniški in da je lahko neopaženo mimo vratarja tihotapil ukradene predmete v svoj avto. Manjši del ukradenega, je prodal ali podaril svojim sodelavcem v zameno za molk (pri kraji mu je pomagalo 7 ljudi).<ref name=":34" /> Našli so 130 različnih predmetov, vsega skupaj pa je bilo v vrednosti 128.000 novih [[Jugoslovanski dinar|dinarjev]].<ref name=":0" /> Našli so tudi okrvavljena ženska oblačila.<ref name=":1" /> Kriminalisti so v medijih objavili fotografije ukradenih osebnih predmetov.<ref name=":34" /><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1979_76_L.pdf Kdo pozna te predmete?]'', avtor: UJV Kranj, ''Gorenjski Glas'', 25. september 1979, l. 32, št. 76</ref> Nekatere tatvine so bile drzne. Kradel je vse, kar se je dalo.<ref name=":34" /> Trobčevi znanci (podatki občanov) so preiskovalce usmerili v njegovo prejšnje domovanje (Dolenja vas), kjer so najprej našli ostanke treh oseb. Takrat so le sumili, da gre za trupla Cankarjeve, Plevnikove in Nikolićeve. Tam so bila njihova oblačila in dokumenti.<ref name=":34" /> Niso bili prepričani, da jih je umoril Trobec.<ref name=":0" /> Čez nekaj mesecev so našteli 5 umorjenih žrtev, katerih ostanke so našli v krušni peči, gnojnični jami in v posodi v hlevu. Našli so tudi ostanke njihovih ožganih predmetov , kovinske sponke ženskega perila in zlate verižice z obeski, ter njihova oblačila, čevlje, torbice, dežnike in kozmetiko. Predmete pogrešanih žensk so prepoznali sorodniki in znanci. Najdeni so bili tudi dokumenti žrtev .<ref name=":1" /><ref name=":3">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_84_L.pdf Obtožba petih umorov]'', str. 13, ''Gorenjski Glas'', 31. oktober 1980, l. 33, št. 84</ref> Trobec je bil nato zaprt v preiskovalnem zaporu v [[Radovljica|Radovljici]].<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1988_15_L.pdf Na zapornike ne gledamo kot na številke]'', str. 17, 23. februar 1988, ''Gorenjski Glas'', l. 41, št. 15</ref> === Sojenje za tatvnino, rop in pretepanje nemškega turista === Petčlanski senat Temeljnega sodišča v Kranju je 8. septembra 1980 MetodaTrobca, zaradi napada na nemškega turista, obsodilo na osem let zapora. Za tri kazniva dejanja: [[Rop (kriminal)|rop]] (6 let), hudo telesno poškodbo (1 leto) in veliko tatvino (2 leti). Podaljšali so mu tudi pripor. Trobec je predsedniku senata rekel, da se ničesar ne spomni in da se je spremenil zaradi elektrošokov, ki jih je prejel leta 1974 v [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Polju]] zaradi nenormalnih reakcij na sedenje v zaporu. Sodni izvedenec, primarij dr. Zlatko Vinek, je to trditev zavrnil in sodišče mu je pritrdilo. Trobec, ki je bil že prej spoznan za [[Psihopatija|psihopata]], je bil namreč na posebnem opazovanju v KPD bolnici Zagreb (izvedeniško mnenje so napisali psihiatri dr. Ivan Košuljandć, prof. dr. Nikola Peršić in prim. dr. Zlatko Vinek).<ref name=":7" /> Tam so potrdili, da je prišteven in da se zaveda svojih dejanj. Pri napadu na Nemškega turista, je tudi pokazal spretnost in premišljenost. Trobec je spremenil zagovor, ki ga je leto prej podal preiskovalnemu sodniku.<ref name=":2" /> === Sojenje za umor petih žensk, rop in dve veliki tatvini === ==== Obtožnica ==== Temeljno sodišče v Kranju, je 23. aprila 1980, izdalo več kot 30 strani dolgo obtožnico, ki je Trobca bremenila umora petih žensk od leta 1976 do konca leta 1978.<ref name=":1" /> ==== Sojenje ==== Metod Trobec je pred veliki senat Temeljnega sodišča v Kranju (enota Kranj) v veliki razpravni dvorani, stopil v četrtek, 30. oktobra 1980. Obtožen je bil, da je med spolnim občevanjem zadavil pet žensk in njihova trupla sežgal v peči. 14. novembra 1979, preden so pri njem našli ostanke Urške Brečko, je preiskovalnemu sodniku povedal, da je bila pri njem v Dolenji vasi tudi neka Urška, ki jo je srečal v gostilni Istra v Ljubljani in je zamudila avtobus za Gorenjsko. Priznal je tudi, da je iz seksualnega in sadističnega zadovoljstva, pretepel, zadavil in zažgal najmanj pet žensk. Pokazal je tudi, kje je pepel umorjenih. Na sojenju leto dni kasneje, pa je zanikal kakršnokoli povezavo z umorjenimi. Povedal je, da se bolje počuti, da pa ga je pred dvema ali tremi leti vse tako bolelo, da ni mogel delati in misliti. Potožil je nad rano na dvanajsterniku in bolnimi ledvicami. Njegov zagovornik je ob zaključku obravnave predlagal, da se pregleda Trobčeva zdravstvena dokumentacija s poudarkom na letu 1974, ko se je zdravil v Polju in v kasnejših letih, ko je delal v Metalki in je bil nekajkrat na bolniški. Senat je predlog sprejel. Zagovornik je tudi navedel, da je Trobčev polbrat po očetovi strani, umrl zaradi shizofrenije.<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":11" /> V petek, 31. oktobra 1980, se je Trobec odpovedal zagovoru in je nehal odgovarjati na vprašanja. Predsednik senata ga je opozoril, da si s tem otežuje obrambo, nato je začel brati zapisnike z zaslišanja pri preiskovalnem sodniku, ki so se nanašali na obtožbo glede ropa in dveh velikih tatvin. Najprej je omenil rop Janeza V., ki ga Trobec srečal na kranjski avtobusni postaji in mu zaradi zamude avtobusa obljubil prevoz v [[Dorfarje]].Janez Valančič ni imel denarja in je rekel, da gre domov ponj. Trobcu je na njegovo zahtevo, dal osebno izkaznico, ure pa ne, saj mu je bila spomin na delo v [[LTH]] (vgraviran je imela napis »10 let LTH«). Ko je Valančič izstopil, ga je Trobec zbil na tla in mu uro strgal z roke. Kasneje so jo našli na Spodnji Beli. Trobec je trdil, da jo je od nekoga kupil v Ljubljani. Potem je bil omenjen primer Jovanke K. iz [[Titograd|Titograda]],<ref name=":27">''Na kranjskem sodišču Metodu Trobcu izrekli smrtno kazen'', str. 12, ''Delo'', 26. november 1980, letnik 22, številka 277, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YASYNPMG}}</ref> ki jo je na kranjski avtobusni postaji 2. julija 1979 pod pretvezo, da je taksist, spravil v avto. Ni je odpeljal na Planino k njeni hčeri, kot je obljubil, ampak v Srakovlje na Mlaki, kjer jo je spodil iz avta in se odpeljal z njeno prtljago, dokumenti in denarjem. Vse so kasneje našli v hišni preiskavi. Na koncu so omenili še krajo v prostorih podjetja Galtex, kjer je delala umorjena Cankarjeva, od katere je dobil ključ. Ukradel je dva računska stroja, dva pisalna stroja, električni kuhalnik, pribor za kuhanje kave in dva spenjača za papir v skupni vrednosti 21.499 dinarjev. Pisalni stroj so našli pri Trobčevi sestri. Trobec je o vsem povedal le, da mu ni sijalo sonce v življenju.<ref name=":5">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_85_L.pdf Trobec se noče zagovarjati]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', 4. november 1980, l. 33, št. 85</ref> Na ponedeljkovi obravnavi, 3. novembra 1980, so na vrsto prišle priče v zvezi z umori. Franc Plankl, vodja radovljiških zaporov, kjer je bil Trobec priprt, je povedal, da je Trobec začel groziti paznikom, sozaporniku in kršil hišni red, ko se je preiskava razširila na umore. Omenili so še policijsko preiskavo Trobčevega [[krivolov|krivolova]] tri leta prej. Pri njem so našli lovske trofeje in časopisni papir s posušenimi kapljami živalske krvi. Trobec naj bi jim grozil z obračunom. Trobčevi sorodniki (polbrat Rajko, polsestra Marija Dovic in sestra Cirila Banovič) so se poslužili pravice do tega, da jim ni potrebno pričati.<ref name=":5" /><ref name=":44">''Trobčevi sorodniki se odpovedujejo pričanju'', str. 10, Delo, 4. november 1980, letnik 22, številka 258, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IEGE9IK9}}</ref> V četrtek, 6. novembra 1980, šesti dan sojenja, je bil Trobec najbolj zgovoren do tedaj. Predsednik senata mu je namreč dejal, da upokojenec Franc Prajs iz Rateč, kateremu je Zorica Nikolić pospravljala v Ljubljani, trdi, da mu je dotična gospa povedala, da hodi z morilcem. Dvignil se je iz zatožne klopi in se razburil, ker naj bi bil po krivici označen za zločinca, saj naj bi ga mati vzgojila v poštenega in delovnega človeka. Navedel je še, da je moral zbežati v tujino, ker so ga obtožili požiga, ob vrnitvi pa so se nanj spravili z elektrošoki v bolnišnici. Prvič je povedal, da mu je žal, če je res kaj slabega storil. Zagovornik obtoženca je zahteval zdravniško dokumentacijo Nikolićeve, ki naj bi se zdravila v Polju in mnenje sodnega izvedenca o njenem zdravju. Prajs je menil, da je bila Nikolićeva zdrava. Ob pričanju razburjene Marije Nikolić o izginotju njene sestre je bil Trobec neprizadet. Njegov zagovornik je zahteval medicinsko dokumentacijo umorjene Cankarjeve, ki naj bi bila epileptik in naj bi umrla zaradi alkohola.<ref name=":6" /> V petek, 7. novembra 1980, so imele besedo zadnje priče. Nastopil je sin umorjene Plevnikove.<ref name=":7" /><ref name=":6" /> Trobčeva prva žena je nastopila na obravnavi, zaprti za javnost.<ref name=":7" /><ref name=":13" /> V ponedeljek, 10. novembra 1980, so trije izvedenci psihiatri povedali, da Trobec ni duševni bolnik, da se zaveda svojih dejanj in da nima posledic zaradi zdravljenja z elektrošoki. Dr. Vanoš Bregant, psihiater, je povedal, da pri njem ni našel znakov duševne bolezni, tudi ne [[Shizofrenija|shizofrenije]]. Dr. Zlatko Vinek je povedal, da je Trobec psihopat, ne duševni bolnik, in da je tudi njegov molk znamenje tega, njegova obramba, saj noče povedati resnice. Kljub izvedenskemu mnenju, ki so ga podali ob opazovanju Metoda Trobca, je menil, da je možno tudi, da so se umorjene upirale nagovarjanju k spolnemu odnosu, kar je pri njem izzvalo agresijo. Je pa ponovno potrdil, da so iz Trobčevega opisa svojih dejan,j po smrti žensk ugotovili (zažgal jih je in pobrisal kri), da je vedel, kaj je storil in da je torej prišteven. Dr. Ivan Košuljandić je podal podobno izjavo. Dr. Vinek je pojasnil uporabo elektrošokov in zavrnil Trobčevo obrambo, da je pri njem prišlo do neželenih posledic. Pri Trobcu so elektrošok uporabili tudi na opazovanju v Zagrebu, saj ni želel sodelovati (zaporniška psihoza).<ref name=":7" /> Na vprašanje, kdo daje psihiatru pravico, da uporabi elektrošok, tudi ko ne gre za zdravljenje, je eden od zagrebških psihiatrov odgovoril, da tega vprašanja v svetu še niso rešili.<ref name=":30">''Psihiatri o obtoženem Trobcu Razpravljanje o elektrošoku'', str. 12, ''Delo'', 11. november 1980, letnik 22, številka 264, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-V3JIZYG1}}</ref> V torek, 11. novembra 1980, so sodni izvedenci (zdravnik dr. Tomaž Jančigaj z [[Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani|Instituta za sodno medicino v Ljubljani]], zdravnik doc. dr. Štefan Stražiščar in dr. Zvonimir Žajdela, stomatolog s klinike za maksilofacialno kirurgijo v Ljubljani), pojasnili sodišču, da so našli ostanke najmanj petih žensk ter kri v prostorih in na njegovih oblačilih, ki ni pripadala Trobčevi [[Krvna skupina|krvni skupini]] 0. Zgolj iz ostankov so lahko prepoznali le Zorico Nikolić. Njene zobe so primerjali s podatki iz kartoteke. Našli so tudi kri in kosti srnjadi. Niso mogli utemeljiti, kako so ženske umrle, ker so imeli kot dokaz le zažgane kosti.<ref name=":8" /> V četrtek, 13. novembra 1980, enajsti dan sodne obravnave, je pričala takrat 59-letna Trobčeva mama, ki je sodišče najprej ni povabilo, ker se je temu med preiskavo odpovedala. Prišla je na predlog obrambe. Bila je edina Trobčeva ožja sorodnica, ki je pričala. Med njenim pričanjem je Trobec stal. Ko je opisala težko življenje na svoji kmetiji, jo je senat vprašal, kako je potem lahko kupila domačijo v Dolenji vasi. Odgovorila jim je, da je za posestvo dala 11 milijonov starih dinarjev, ker je prodala del živine, da je nekaj posodil njen brat, nekaj pa je dodal Metod sam. Kljub temu je živela v [[Rovt, Dobrova - Polhov Gradec|Rovtu]] (na naslovu Metodove tete, sestre njegovega očeta, ki naj bi zaradi nebogljenosti potrebovala pomoč), kjer je bila med sojenjem še zmeraj prijavljena. Tako naj bi Metod v Dolenji vasi občasno živel sam. Da je Metod Trobec kupil hišo na Spodnji Beli, je bil njen predlog, ker so ga tepli zaradi ene ubite srne (takrat naj bi predlagala prodajo domačije v Dolenji vasi). Omenila je njegovo slabo počutje, da ni skoraj nič pil, da se ni menil za dekleta in da se je poročil, ne da bi ji povedal. Trdila je, da je Metoda po zdravljenju v Polju bolela glava. Njene izjave so bile drugačne od tistih v preiskavi, zato jo je predsednik senata vprašal, če se je posvetovala z njegovim odvetnikom. Ona je to zanikala. Na njegovo željo so prebrali njegova pisma njej, očetu, sestri, preiskovalnemu sodniku, zagovorniku in advokatu, ki je pisal pogodbo pri prodaji hiše v Dolenji vasi. Po koncu svojega pričanja je svojega sina vprašala, če je hud, ker je prišla. On je nerazločno odgovoril, da ne.<ref name=":8" /><ref name=":28" /> V torek, 18. novembra 1980, dvanajsti dan obravnave, je na predlog obrambe, ki je hotela Trobcu priskrbeti status osebe, dedno obremenjene z duševno boleznijo (njegov polbrat po očetovi strani, ki je bil shizofrenik, je leta 1949 umrl srčno kapjo),<ref name=":30" /> na sodišču nastopil izvedenec psihiater prof. dr. Nikola Peršić z [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinske fakultete v Zagrebu]], soavtor izvedenskega mnenja z opazovanja Trobca v Zagrebu. Potrdil je, da se je Trobec zavedal svojih dejanj, da ni [[duševno bolan]] in da je [[Psihopatija|psihopat]]. Tudi ni imel poškodovanih [[Kromosom|kromosomov]], ki bi pokazali [[Shizofrenija|shizofrenijo]]. Senat je zavrnil predloge obrambe za nove izvedence psihiatre (dr. [[Lev Milčinski|Leva Milčinskega]] in dr. Maksima Šterniča), [[Psihologija|psihologe]] in [[Seksologija|seksologe]]. Peršič je zanikal, da bi Trobec imel posledice petih elektrošokov, ki jih je prejel, saj ni imel izgube spomina in spremembe osebnosti. S Trobčevim zagovornikom se je zapletel v besedni spopad, zato je moral poseči predsednik senata. Obramba je trdila, da je v polju dobil 5 elektrošokov z napetostjo 220 voltov. Poročilo iz Polja je omenjalo 110 voltov na aparatih [[Siemens (podjetje)|Siemens]]. Po končani obravnavi se je Trobec razjezil, da bo tožil psihiatre, ki so mu uničili življenje.<ref name=":8" /><ref name=":9" /><ref name=":48">''Trobec:»Tožil bom psihiatre«'', str. 12, ''Delo'', 19. november 1980, letnik 22, številka 271, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VSHHA9U5}}</ref> 20. novembra 1980 je bil trinajsti in zadnji dan obravnave. Tožilec in zagovornik sta imela zaključni govor. Tožilec je zahteval najstrožjo, smrtno kazen, ki je v Sloveniji [[Franc Rihtarič|niso izvedli že od leta 1959]].<ref name=":10" /> Omenil je še, da je imel Trobec roman ''Lun in eksodus'', ki ima na nekem mestu debelo tiskano besedilo »sve tajne predajem vatri«, ki naj bi jim namignilo, da naj pogledajo v krušno peč. Zagovornik je po triurnem govoru zahteval oprostitev Trobca, ki je izjavil, da je nedolžen, da so mu uničili zdravje in da ne sodijo tistim, ki bi jim morali. Zagovornik je podal še drugačno razlago dogodkov. Vida Markovič naj bi umrla zaradi mamil, Marijana Cankar zaradi epileptičnega napada, Urška Brečko naj bi se zadušila s hrano ob strastnem objemanju s Trobcem, Ana Plevnik naj bi umrla zaradi [[Delirij|delirija]], Zorica Nikolič pa naj bi si prerezala žile, ker jo je zapustil njen fant. Trobec naj bi jih zažgal v šoku in se bal priznati zaradi slabih izkušenj s kaznovanjem. Omenjeno je bilo, da Trobec s trditvami o težkem življenju pretirava, saj je imel od leta 1975 svoj avto, domačija pa je bila kupljena približno osem let pred sojenjem. Tožilec je povedal, da se je Trobec med preiskavo zatekel k molku in postal agresiven, ko je izvedel, da je njegova mama vrnila kupcu hiše v Dolenji vasi 60.000 zahodnonemških mark kupnine. Povedal je tudi, da Trobec ni med preiskavo nikoli povedal, da so žrtve umrle naravne smrti, kar si njegova obramba prizadeva dokazati.<ref name=":9" /><ref name=":31" /> Razglasitev sodbe na prvi stopnji po petdnevnem razmisleku petčlanskega senata je bila v torek, 25. novembra 1980. Obsodili so ga na [[Smrtna kazen|smrtno kazen]] za pet naklepnih umorov (smrt), rop (4 leta) in dve veliki tatvini (3 in 4 leta). Trobec je smrtno kazen sprejel mirno, vznemirilo pa ga je naloženo plačilo sodnih stroškov (51.330 din), povprečnine (4.000 din), kraje Galtexu (že prodani računski stroji - 10.465 din), ropa Jovanke K. (3.000 din) in vračilo ukradene ure (1.500 din).<ref name=":9" /><ref name=":10" /><ref name=":27" /> === Razveljavitev sodbe === [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče SR Slovenije]] je razveljavilo sodbo [[Višje sodišče v Ljubljani|Višjega sodišča v Ljubljani]], s katero je bila potrjena [[smrtna kazen]] in zavrnjena pritožba Trobčevih zagovornikov. Od višjega sodišča je zahtevalo mnenje [[Seksologija|seksologa]], [[Psihologija|psihologa]] in še enega [[Psihiatrija|psihiatra]]. Menilo je, da je bila premalo upoštevana prisotnost shizofrenije in duševne prizadetosti v Trobčevi družini, v kateri se je nekaj ljudi zdravilo zaradi [[Duševna bolezen|duševnih bolezni]]. Izrazilo je dvom v to, da ostanki dveh oseb res pripadajo Urški Brečko in Vidi Markovčič. Hotelo je bolje razjasniti vpliv uporabe elektrošokov na Trobčeve psihične zmožnosti. Višje sodišče je imelo na izbiro ponoven razpis obravnave ali vrnitev zadeve Temeljnemu sodišču v Kranju v ponovno sojenje.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_86_L.pdf Sodba Metodu Trobcu razveljavljena]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 6. november 2020, l. 34, št. 86</ref><ref name=":14">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_67_L.pdf Trobec ponovno pred sodniki]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 3. september 1982, l. 35, št. 67</ref> === Ponovno sojenje === Na prvi obravnavi, 2. septembra 1982, je Trobčeva obramba zahtevala nove zagovornike in protestirala proti novi sestavi senata. Zaslišali so Trobca, ki je trdil, da ne ve, če je res umoril te ženske, da je občasno pil sam in veliko zaradi vpliva elektrošokov, zaradi katerih ga je bolela glava. Bil je čuden in izven kontrole. Trobcu so pokazali fotografije žrtev. Prepoznal je le Ano Plevnik.<ref name=":14" /><ref>''Metod Trobec ponovno pred sodiščem'', str. 8, ''Delo'', 3. september 1982, letnik 24, številka 205, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YBI8FR2L}}</ref> V ponedeljek, 6. septembra 1982, je sodišče zaslišalo znance Urške Brečko in Vide Markovčič. Mama Vide Markovčič je omenila natrgane hčerine bele natikače. Njeno trditev je potrdila hčerina vzgojiteljica iz Doma Malči Beličeve. Mama med pokazanimi oblekami ni mogla prepoznati hčerine. Zaslišali so tudi šoferja avtobusa, ki je Urško Brečko pripeljal na Breg ob Kokri, kjer je izginila. Brečkova bi morala z vlakom v Ljubljano, da bi prišla v stik s Trobcem, vendar je nihče od njenih znancev, ki so bili ob istem času tam in so jo dobro poznali, ni videl iti na vlak ob 18.30 ali 19.34. Trobec je namreč med preiskavo umorov trdil, da je v gostilni v Ljubljani srečal mlado dekle z Dolenjske, ki je zamudilo avtobus ali vlak.<ref name=":15">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_68_L.pdf Zasliševanje prič]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', 7. september 1982, l. 35, št. 68</ref><ref name=":32">''»Pogosto je tožil, da ga boli glava«'', str. 8, ''Delo'', 8. september 1982, letnik 24, številka 209, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-H6GNGQHO}}</ref> V torek, 7. septembra 1982, sta znanki Urške Brečko povedali, da je imela odpor do moških in da ni imela fanta. Spet je bilo povedano, da so pri Trobcu našli ključe, ki so odpirali vrata gostilne, kjer je delala, in omaro v njeni sobi. Zopet je pričala Trobčeva mati.<ref name=":13" /><ref name=":32" /> Četri dan razprave, v četrtek 9. septembra 1982, je bil zaprt za javnost. Nastopila je Trobčeva prva žena, ki je pričala že na prvem sojenju. Druga bivša žena ni prišla. Trobčev zagovornik je pripomnil, da javnost ve dovolj o [[Seks|seksu]], da je ne bi bilo treba izključevati.<ref name=":13" /><ref>''Sojenje za zaprtimi vrati'', str. 8, ''Delo'', 10. september 1982, letnik 24, številka 211, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CILX5ZJP}}</ref> V petek, 10. septembra 1982, je na sodišču nastopil [[Morfologija (biologija)|morfolog]] Štefan Stražiščar z [[Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani|Instituta za sodno medicino v Ljubljani]], ki je sodeloval že na prvem sojenju. Potrdil je, kar je povedal že prej, da so v pepelu bile kosti petih odraslih ljudi in da ne more ugotoviti vzroka smrti. Klinični [[psiholog]], prof. Janez Rojšek (po drugem viru naj bi nastopil 13. septembra), je Trobca označil za osebnostno motenega z večjo disocialno noto in nekoliko podpovprečnimi inteligenčnimi soposobnostmi. Omenil je čustveno nezrelost Trobca, ki se mu je zdel pretirano navezan na mater, ki ni mogla zaradi razmer nuditi zadostne čustvene topline. Omenil je tudi njegovo nezmožnost preseči tako stanje s samoaktivnostjo, zaradi česar se je čutil ogroženega. Ker se ni mogel uveljaviti v poklicu ali kje drugje, se je čutil odrinjenega in neupoštevanega. Bil je slabo integriran in brez zavor. Ni mogel uresničevati svojih sanj. Ta nezmožnost je povzročila napetosti, zaradi katerih se je začela razkrajati njegova osebnost, kar se je kazalo v [[Psihosomatika|psihosomatskih]] težavah in v drugih neuspehih, zaradi katerih je imel občutek, da mu okolica dela krivico in da jo mora obvladati z večjim nasiljem.To je bil njegov obrambni mehanizem. Rojšek je še menil, da se je ta sovražnost kazala tudi v njegovem seksualnem življenju, ker se je tudi na tem področju čutil nesposobnega. Še pred elektrošoki ni zmogel vzpostavljati intimnih odnosov z ženskami in potrjevati svoje moškosti. Po njegovem mnenju je potem, ko se je zavedel posledic, začel brisati predstave o posameznih dejanjih. Kot [[Egocentrizem|egocentrična]] osebnost, ki jo je prizadela okolica, je bil sposoben ubijati. Popoldne so zaslišali izvedence psihiatre. Socialna delavka iz Doma Malči Beličeve je povedala, da umorjena Vida Markovčič ni bila urejena. Ni prepoznala njenih oblačil.<ref name=":46">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_70_L.pdf Na vrsti so sodni izvedenci]'', str. 9, ''Gorenjski Glas'', 14. september 1982, l. 35, št. 70</ref><ref name=":17">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_74_L.pdf Ponovno najstrožja kazen]'', str. 9, Gorenjski Glas, 28. september 1982, ''Gorenjski Glas'', l. 35, št. 74</ref><ref name=":45">''Izvedenec odgovarja na vprašanja obrambe'', str. 6, ''Delo'', 11. september 1982, letnik 24, številka 212, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1YQJXL4L}}</ref><ref name=":33">''Kako so elektrošoki vplivali na Trobca'', str. 6, ''Delo'', 14. september 1982, letnik 24, številka 214, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-QDZJ0IEK}}</ref> V ponedeljek in torek, 13. in 14. novembra 1982, je nastopilo pet sodnih zvedencev psihiatrov, dr. Marko Škulj, dr. Janez Romih in dr. Avšeč iz begunjske bolnišnice za psihiatrijo ter dva specialista za forenzično psihiatrijo (nevropsihiatra) iz Zagreba, dr. Karla Pospišil-Završki in dr. Rudolf Turčin, ki sta imela nalogo obravnavati obtoženčeva spolna nagnjenja. Zanikala sta Trobčevo zožanje zavesti med intimnim odnosom in pa, da bi bil Trobec spolni sadist. Menila sta, da je bil pod vplivom alkohola, vendar ta ni vplival na dejanja, ker je že imel cilj. Nista se strinjala s psihologom. Nista mogla vedeti, če so se umori res zgodili med intimnim odnosom in če je do teh odnosov res prišlo. Nista mogla izluščiti motiva za uboje iz zrneca dokazov iz spisa. O Trobcu so povedali, da ni duševno bolan ali zaostal, ampak deviiran, disocialen, agresiven, nagnjen k občasni zlorabi alkohola in z anomalijo spolnega nagona. Zagovarjali so elektrošoke, ki jih takrat v Begunjah že nekaj let niso izvajali. Trobec je prejel premalo elektrošokov, da bi lahko imel poškodbe (mikrokrvavitve). Tudi nasploh ni imel teh poškodb in duševnih motenj. Alkohol bi lahko igral vlogo, vendar ne pretirano velike. Zagovorniki so predlagali še pričanje [[Farmakologija|farmakologa]] ter zdravnic in zdravljenega bolnika iz Polja, kar je sodni senat zavrnil. <ref name=":16">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_71_L.pdf Vpliv elektrošokov ali ne]'', str. 6, ''Gorenjski Glas'', 17. september 1982, l. 35, št. 71</ref><ref name=":33" /><ref name=":47">''Trobec ne kaže znakov, da bi bil kdaj duševno bolan'', str. 8, ''Delo'', 15. september 1982, letnik 24, številka 215, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5U4YP7KI}}</ref> Sojenje se je po enodnevnem odmoru nadaljevalo v četrtek, 16. septembra 1982. Na vrsto so prišle priče. Defektologinja iz Doma Malči Beličeve ni prepoznala oblačil Vide Markovčič.<ref name=":16" /><ref>''Zavrnili predloge obrambe'', str. 8, ''Delo'', 17. september 1982, letnik 24, številka 217, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3LAPYHSW}}</ref> V ponedeljek, 20. septembra 1982, so imeli tožilec in obramba končni govor. Obramba (Trobčev zagovornik je bil Stanislav Klep) je zahtevala zaslišanje še treh prič, vendar jih je sodni senat zavrnil. Tožilec je zopet zahteval smrtno kazen. Bil je prepričan, da sta med žrtvami Urška Brečko in Vida Markovčič, saj ju je Trobec opisal, preden sta bili znani kot njegovi morebitni žrtvi. V torek, 21. septembra 1982, je obramba nadaljevala, svoj govor je zaključila po treh dneh. Strinjala se je z mnenjem psihologa, ne pa z mnenjem psihiatrov. Dvomila je, da so okostja res pripadala ženskam, da sta Markovčičeva in Brečkova res bili v tisti hiši in da so ženske res umrle nasilne smrti. Predlagala je oprostitev Trobca.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_72_L.pdf Končni govori obtožbe in obrambe]'', str. 7, ''Gorenjski Glas'', 21. september 1982, l. 35, št. 72</ref><ref name=":16" /><ref name=":18">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_73_L.pdf Sodba bo izrečena danes]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 24. september 1982, l. 35, št. 73</ref><ref>''Danes bo še sklepni govor Trobčeve obrambe'', str. 8, ''Delo'', 21. september 1982, letnik 24, številka 220, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VHMGUVPS}}</ref> Sodba je bila izrečena v petek, 24. septembra 1982. Temeljno sodišče v Kranju je ponovno izreklo [[Smrtna kazen|smrtno kazen]]. V obrazložitvi je senat zapisal, da ne gre za maščevanje družbe za storjena dejanja, ampak za upoštevanje določil [[Kazenski zakonik|kazenskega zakonika]] Slovenije. Da je med žrtvami tudi Vida Markovčič, je bil senat prepričan, saj jo je Trobec opisal, preden je bila znana med pogrešanimi. Podobno je menil za Urško Brečko. Sprejel je mnenje psihiatrov, da je Trobec egoist, deviiran, nagnjen k alkoholu, agresiven in z anomalijami spolnega nagona. Ker je Trobec svoja dejanja ponavljal, so bili mnenju sodišča ti umori storjeni z direktnim naklepom in brez zmanjšane prištevnosti. Upoštevalo je dejstvo, da je bil že prej obsojen na daljše zaporne kazni zaradi več kaznivih dejanj. Ni verjelo, da bi kot izrazito disocialna osebnost po izpustitvi na prostost prenehal s kaznivimi dejanji. Trobec se je na razsodbo odzval z molkom in brez svojih običajnih enozložnic.<ref name=":18" /><ref name=":17" /> === Sprememba smrtne kazni v dvajset let zapora === [[Višje sodišče v Ljubljani]] je naslednje leto, po pritožbi Trobčevega zagovornika, [[Smrtna kazen|smrtno kazen]] spremenilo v dvajset let zapora. Menilo je, da v Trobčevem primeru ni bilo najvišje stopnje prištevnosti.<ref name=":42">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1983_30_L.pdf Spremenjena kazen Metodu Trobcu]'', str. 11, ''Gorenjski Glas'', 19. april 1983, l. 36, št. 30</ref> === Nove najdbe v hiši umorov in ovadba za umor Olge Pajić === UNZ Kranj je Trobca ovadil Temeljnemu tožilstvu Kranj zaradi umora 45-letne Olge Pajić, rojene v Dževdželiji, stanujoče v [[Škofljica|Škofljici]] in od leta 1974 zaposlene v Rogu. Pogosto je bila na bolniški. Julija 1984 so namreč na podstrešju Trobčeve hiše umorov v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]], ki je bila nezavarovana, odprta in je deloma propadala, našli [[Osebna izkaznica|osebno izkaznico]], zdravstveno izkaznico, denarnico in fotografije Vide Markovčič ter osebno izkaznico in zdravstveno izkaznico Olge Pajić in sicer v steni iz opečnatih votlakov, s katere je zaradi [[Vlaga|vlage]] in slabe izvedbe odpadel omet. Olga Pajić je izginila 9. avgusta 1975, ko bi se morala vrniti v službo z bolniške. Dan prej je svojemu partnerju povedala, da gre v [[Ljubljana|Ljubljano]] po čevlje zanj. Po dveh dneh se ni vrnila, zato jo je iskal. V svojo delovno organizacijo ni šla iskat svojih dohodkov za dva meseca in delovne knjižice. Ko so Trobcu pokazali dokumente, je povedal, da Olgo Pajić pozna in da je njene dokumente sam spravil. Razložil je, da sta se sprla in da naj bi ga ženska napadla, zato jo je umoril in zažgal v peči. Povedal je tudi, da je bila Olga Pajić njegova prva žrtev, da je druga žrtev umrla leta 1976 in da ni umoril Urške Brečko. Novi postopek ni bil nadaljevanje prejšnjega, zato je Temeljno javno tožilstvo v Kranju primer odstopilo krajevno pristojnemu Temeljnemu tožilstvu v Ljubljani.<ref name=":19">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1984_97_L.pdf Je izginula ženska tudi Trobčeva žrtev?]'', str. 7, ''Gorenjski Glas'', 18. december 1984, l. 37, št. 97</ref><ref name=":24" /> === Napad z nožem na sojetnika in dvakratna premestitev v drugi zapor === V [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni|zaporu na Dobu]], kjer je prestajal 20 let zapora za umor petih žensk, je v petek, 28. avgusta 1992, ob 15.15., med sprehodom zapornikov, z nožem, prirejenim iz jedilnega pribora (izbrušen v konico), zabodel sojetnika Miloša N. sedemkrat v prsni koš in trikrat v okončine. Razlog naj bi bile stare zamere. Miloš N. je v tistih dneh imel načrtovan pogojni izpust. Trobca so po napadu dali v samico, pred razjarjenimi zaporniki sta ga branila dva paznika s službenim psom in dvema avtomatoma. Odpeljali so ga v novomeške zapore. V njegovi celici so našli načrt za pobeg, zapis o napadu na določenega paznika in rabi njegovih ključev za osvoboditev sojetnikov, ki so bili z njegovim načrtom seznanjeni. V samici so našli [[solzivec]].Trobec je bil samotar in nepriljubljen med sojetniki. Po njegovem napadu na Miloša N. so njegovi sojetniki protestirali pri pravosodnem ministru [[Miha Kozinc|Mihi Kozincu]] ter zahtevali ločeno bivanje problematičnih zapornikov in manjše prostore za bivanje. Minister jim je obljubil, da bo skupščini predlagal, da se za to nameni več denarja. Trobca so potem zaradi vse bolj odkritih groženj sojetnikov zaradi zadnjega poskusa umora zopet premestili in sicer začasno v mariborske zapore, ki so bili najvarnejši v Sloveniji. Tam je imel poseben status ter je bival in se sprehajal ločeno od drugih. Ločenega dela mu niso mogli zagotoviti. Zaradi načrtovanja pobega so nad njim izvajali poostren nadzor. Na Dob se je vrnil septembra 1993.<ref>''Trobca ni več na Dobu'', str. 20, ''Dolenjski list'', 17.09.1992, letnik 43, številka 38, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-OVBWEAYY}}</ref><ref name=":21" /><ref>''Trebanjske iveri'', str. 5, Dolenjski list, 9. september 1993, letnik 44, številka 36, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-EQCCS2BL}}</ref><ref name=":20">''Trobec spet klal'', str. 13, Dolenjski list, 3. september 1992, letnik 43, številka 36, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KBZW2LZB}}</ref> === Podaljšanje kazni za 10 let in 6 mesecev zaradi napada na dva sojetnika v letih 1988 in 1990 === Vinko N. je bil po sporu in fizičnem obračunu s Trobcem premeščen v ljubljanske zapore. Tam je napisal več prošenj, da ne bi šel nazaj na Dob, vendar so ga maja 1988 vrnili. Ko je 23. maja 1988 stal v postrojbi novih obsojencev, mu je Trobec, ki ga je paznik ravnokar izpustil iz samske sobe, prišel izza hrbta in ga s 7,5 cm dolgim nožem, ki ga je sam izdelal, dvakrat zabodel v desno stran prsnega koša in dvakrat v desno stran trebuha. Z enim od zamahov mu je prebil denarnico v žepu srajce. Nato je po zmedi in vpitju izročil nož pazniku in rekel, da se mu je utrgalo. Med dopustom na posebnem oddelku, kjer so imeli obsojenci možnost prehoda v druge sobe, je 30. januarja 1990 s 7,6 cm dolgim žepnim nožem zabodel Zlatka K. v desno nogo v njegovi sobi in mu s tem prizadejal 1 cm globoko in 2 cm dolgo vreznino.<ref name=":22">''Trobca čaka še dodatnih deset let zapora'', str. 9, ''Dolenjski list'', 1. julij 1993, letnik 44, številka 26, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VJ4RR0HN}}</ref> V začetku leta 1993 je Temeljno sodišče v Novem mestu (enota Trebnje) Trobcu zaradi teh dveh napadov prisodilo 10 let in 6 mesecev zaradi poskusa umora in povzročitve lahke telesne poškodbe. Trobec se na glavni obravnavi ni branil in je molčal. Sodišče je odločilo še, da se mu to ne všteje v obstoječo kazen. [[Višje sodišče v Ljubljani]] je 25. februarja istega leta zavrnilo pritožbo Trobčevega zagovornika. [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče v Ljubljani]] je zavrnilo izreden preizkus pravnomočne sodbe. Trobcu se je dvajsetletna zaporna kazen, ki jo je prestajal od leta 1979, tako podaljšala.<ref name=":22" /> === Sojenje za napad na sojetnika leta 1992, ponovitev sojenja in podaljšanje kazni do leta 2014 === Konec marca 1998 so Trobcu na novomeškem okrožnem sodišču začeli soditi za napad na sojetnika Miloša N. leta 1992. Miloš N., že nekdanji zapornik, se prve obravnave ni udeležil. Obravnava se je nadaljevala 23. aprila. Napadeni je takrat prišel in opisal dogajanje. Trobec mu je hotel vsiliti predrago konzervo in ker ga je ignoriral, se mu je zameril. Pričali so tudi nekateri zaposleni na Dobu in še en nekdanji zapornik. Dr. Dušan Žagar, nevropsihiater, je Trobca označil kot osebnostno motenega, labilnega, agresivnega, napetega, sumničavega in agresivnega. Prepričan je bil v obstoj vsaj minimalne provoakcije s strani Miloša N. Pogledali so tudi v poročilo zapora na Dobu, ki je o Trobcu povedalo, da je bil najprej obvladljiv in povprečno uspešen, večje težave pa je začel povzročati leta 1986. Bil je najmanj 15-krat disciplinsko kaznovan zaradi razžalitev, obrekovanj in napadov na uradne osebe in sojetnike. Izdeloval je alkoholno pijačo »mušica«, pri sebi je imel trikotno pilo in zažgal je svojo sobo. Morali so ga premeščati v druge zapore in bila mu je dodeljena samska soba. Zaradi poskus umora so Trobcu prisodili 8 let zapora. To so združili z izrekom 10 in pol letne kazni iz leta 1993 in tako dobili 15 let zaporne kazni, ki so jo prišteli 20 letni zaporni kazni, ki bi se mu iztekla leta 1999. Trobec bi bil tako izpuščen leta 2014.<ref name=":49">''Trobčevo domovanje še naprej zapor'', str. 11, ''Dolenjski list'', 2. april 1998, letnik 49, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-RDI6WJDM}}</ref><ref name=":43">''Trobec bo v zaporu na Dobu do leta 2014'', str. 11, ''Dolenjski list'', 30. april 1998, letnik 49, številka 17, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2UN8K03I}}</ref> Po pritožbi Trobčevega zagovornika zaradi menja sodnega izvedenca psihiatra, ki je na glavni obravnavi povedal, da je Trobec po treh udarcih postal manj prišteven, je [[Višje sodišče v Ljubljani]] sodbo razveljavilo. Višje sodišče je zmotilo izvedenčevo mnenje, da glede prvega udarca obstaja dilema in da je bil po njem bolj neprišteven kot prišteven. Zagovornik je tudi opozoril na to, da je bilo psihiatrovo ustno mnenje drugačno od pisnega. Višje sodišče je zahtevalo dopolnitev izvedenskega mnenja in natančnejšo definicijo Trobčevega duševnega zdravja.<ref>''Trobec spet v Novem mestu'', str. 11, ''Dolenjski list'', 7. januar 1999, letnik 50, številka 1, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-LSOU229L}}</ref><ref name=":23">''Najslavnejšemu slovenskemu zaporniku še osem let'', str. 11, ''Dolenjski list'', 9. marec 2000, letnik 51, številka 10, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UNB99IDY}}</ref> Ponovno sojenje se je začelo 3. marca 2000. Trobec je omenil, da naj bi mu paznik prinesel pismo Miloša N., da ga bo ubil, ter da je bil pijan in pod vplivom pomirjeval. Obsojenčev vzgojitelj z Doba je zanikal prisotnost alkohola. Govorili so tudi o tem, kako je kljub nadzoru Trobec prišel do noža. Priče so povedale isto, kot na prejšnjem sojenju. Izvedenec psihiater, doc. dr. [[Slavko Ziherl]], je povedal, da je Trobec zaradi spleta okoliščin odraščanja paranoiden, disocialen in narcističen, ter da kaže lažje znake poškodb možganov. Po njegovem mnenju je razumel pomen svojih dejanj. Sestava senata sodišča je ostala enaka, prav tako sodba in izrečena enotna kazen 15 let. Zaradi različnih mnenj psihiatrov na prejšnjem in takratnem sojenju sta Trobec in njegov zagovornik zahtevala novo mnenje, vendar ju je senat sodišča zavrnil. [[Višje sodišče v Ljubljani]] je zavrnilo pritožbo zagovornika.<ref name=":23" /><ref name=":50">''Trobec v zaporu še 14 let'', str. 11, ''Dolenjski list'', 3. avgust 2000, letnik 51, številka 31, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZAYKXC1N}}</ref> Marca 2001 je bil Trobec v koprskem zaporu.<ref>''Nadškof med zaporniki na Dobu'', str. 11, ''Dolenjski list'', 29. marec 2001, letnik 52, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3S91ZP5I}}</ref> === Zasebna tožba proti Lei Evi Müller zaradi trditev o mučenju živali === [[Lea Eva Müller]], borka za pravice živali, je 29. marca 2000 v oddaji ''[[24UR]]'' na [[POP TV]] podala slikovite opise domnevnega Trobčevega mučenja živali. Trobec jo je tožil za 18,5 milijonov [[Slovenski tolar|tolarjev]] (najprej 9 milijonov tolarjev) zaradi obrekovanja in žaljive obdolžitve. Obtoženka je povedala, da ima samo pokojnino. Müllerjeva je kot svoj vir informacij omenila Barbaro Juvan (ali Jovan), predsednica domžalskega društva proti mučenju živali, ki je prebrala članek v izvodu revije ''Jana'' iz aprila leta 1988, ki naj bi omenjal izjavo Trobčeve mame in sestre o mučenju živali. Müllerjeva naj bi zjutraj telefonirala, da mora dati izjavo za televizijo, pa ne ve, kaj naj pove. Juvanova se tega ni spomnila, je pa dopustila možnost, da ji je to povedala. Müllerjeva je omenila tudi neznance, ki naj bi ji v času sojenja Trobcu za umore po telefonu razlagali, da Trobec muči živali. Trobec jo je zaradi izjave nadlegov v pismih in po telefonu, dokler mu tega niso preprečili. Njena obramba je sodišču dala tudi članka iz ''[[Slovenske novice|Slovenskih novic]]'' in ''[[Nedeljski dnevnik|Nedeljskega dnevnika]]'' z izjavami Trobčeve bivše žene. Trobec je potem svojo tožbo umaknil.<ref>{{Navedi splet|title=Trobec ni nikoli mučil živali|url=https://www.dnevnik.si/61410|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=27. september 2003|publisher=|last=Furlan - Rus|first=Mojca}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Metod Trobec zahteva trdne dokaze|url=https://www.dnevnik.si/63664|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=22. oktober 2003|publisher=|last=Furlan - Rus|first=Mojca}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trobec umaknil zasebno tožbo proti zaščitnici živali|url=https://www.dnevnik.si/69061|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=19. december 2003|publisher=|last=|first=}}</ref> Müllerjeva je izjavo na POP TV podala v zvezi s tremi dijaki [[Gimnazija Kranj|kranjske gimnazije]], ki so v [[Tržič|Tržiču]] in okolici mučili [[Domača mačka|mačke]]. Mediji so leta 2000 tekmovali v bombastičnem poročanju o tem primeru. Mučiteljem so npr. nadeli oznako »mačji trobci«.<ref>BULC, Gregor, 2003, Serijski morilci - mačk : moralna panika in mladinsko prestopništvo. Teorija in praksa [na spletu]. 2003. Vol. 2, no. let 40, p. 245–266. [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20032bulc.pdf</ref><ref>ŽUPEVC, Melita, 2003, Medijsko sojenje : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Zupevc-Melita.PDF</ref> === Smrt in pokop === Umrl je 30. maja 2006 ob štirih zjutraj v samici v najbolj varovanem delu zapora Dob. Obesil se je z rjuho, ki jo je privezal na ročico vodovodna ventila nad straniščnim kotličkom. Našli so ga okoli šestih zjutraj, ko so delili zajtrk. Njegova vrata so bila zablokirana z omaro, zato so jih morali odriniti. Čeznjo je vrgel rjuho, da je zastrl pogled skozi kukalo. Ko je delal samomor, je izruval straniščno školjko, kar bi morali poleg premikanja omare slišati sojetniki, vendar nihče ni poklical paznikov. Za sabo ni pustil poslovilnega pisma. O samomoru so obvestili njegovo sestro. Ubil naj bi se zaradi stisk, ki so se mu nakopičile. Marca 2006 je umrla njegova mama, ki je bivala v Domu starejših občanov v Preddvoru, potem ko je prejšnje leto Trobčev zagovornik Stanislav Klep prodal hišo. Do svoje smrti ga je obiskovala. V zadnjem času je odklanjal zdravniške preglede, marca ni hotel na specialistični pregled zaradi suma raka na prostati. Od decembra prejšnjega leta ga, domnevno zaradi bolezni, ni več obiskovala sestra. Nekaj let prej je že zaigral poskus samomora.<ref name=":36" /><ref name=":24" /><ref>{{Navedi splet|title=Samomor razvpitega zapornika|url=https://www.delo.si/novice/kronika/samomor-razvpitega-zapornika.html|website=www.delo.si|date=2006-05-31|accessdate=2020-09-26|language=sl-si|last=Uredništvo}}</ref><ref name=":38" /><ref>{{Navedi splet|title=Metod Trobec ni bil nor|url=https://www.dnevnik.si/1042680735|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=10. september 2014|publisher=|last=|first=}}</ref> Pokopan je bil na državne stroške v neoznačen [[grob]] na pokopališču Šentrupert.<ref name=":40">{{Navedi splet|title=Okrogli obletnici slovenskih morilcev Trobca in Pluta, ki sta si na koncu sodila sama|url=https://www.dnevnik.si/1042734754|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=29. april 2016|publisher=|last=Stojiljković|first=Gordana}}</ref> == Psihopatologija == Trobec je bil spoznan za [[Psihopatija|psihopata]] že pred odkritjem umorov. Svoja dejanja je ponavljal, zažgal je žrtve in pobrisal je [[kri]], torej je vedel, kaj se je zgodilo, kar je pomenilo, da je moril z [[Naklep|naklepom]] in da je bil [[Prištevnost|prišteven]]. Molk je bil njegova obramba. Narejen [[vozniški izpit]], odslužen [[vojaški rok]] in povečevanje lastnega [[Premoženje|premoženja]] (hiša na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]] in avto) so bili dodatni dokazi, da ni [[duševno bolan]]. Poleg tega premoženja je bila še domačija v Dolenji vasi, kupljena v začetku sedemdesetih let, kar je pomenilo, da je Trobec pretiraval s trditvami o težkem življenju. Ni imel [[Shizofrenija|shizofrenije]], čeprav je bil njegov polbrat po očetovi strani shizofrenik. Psihiatri so zanikali, da bi zaradi elektrošokov imel posledice. Dopuščali so možnost, da so se umorjene upirale, kar je pri njem izzvalo agresijo. Ni bil spolni [[Sadizem|sadist]]. Bil je nekoliko podpovprečno inteligenten, napet, brez zavor, [[Sovraštvo|sovražen]], deviiran, egoističen, sumničav, emocionalno hladen, paranoiden, [[Narcizem|narcisističen]], labilen, disocialen, antisocialen, [[Agresivnost|agresiven]], nagnjen k občasni [[Zloraba alkohola|zlorabi alkohola]] in imel je anomalijo spolnega nagona. [[Alkohol]] pri njegovih zločinih ni igral pomembne vloge. Njegova [[Čustvo|čustvena]] nezrelost se je kazala pri pretirani navezanosti na mater, ki ni bila vedno na razpolago. Čutil se je ogroženega, odrinjenega, neupoštevanega in nesposobnega v [[Poklic|poklicnem]] in [[Spolnost|spolnem]] življenju. Okolico, ki naj bi mu delala krivico, je želel obvladati z večjim nasiljem. Kot [[Egocentrizem|egocentrična]] osebnost, ki jo je okolica prizadela, je bil sposoben ubijati. Kot izrazito disocialna osebnost bi po izpustitvi na prostost nadaljeval s [[Kaznivo dejanje|kaznivimi dejanji]].<ref name=":16" /><ref name=":47" /><ref name=":17" /><ref name=":2" /><ref name=":46" /><ref name=":33" /><ref name=":23" /><ref name=":43" /><ref name=":9" /><ref name=":31" /> == Podoba Metoda Trobca v slovenski družbi == === Med ljudmi === [[Miha Čelar]], režiser dokumentarnega filma ''Mama je ena sama'' (2015), je v otroštvu poznal avtomehanika, ki se je pisal Trobec in je v bližini njihovega bloka imel delavnico. Kot poslovno darilo za [[novo leto]] je natisnil koledar s [[Karikatura|karikaturami]] in Trobčevimi [[Anagram|anagrami]]. Na januarskem listu je bila Trobčeva karikatura in napis »Če baba ima dolg gobec, pokliči servis Trobec !«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.primorske.si/plus/7--val/-borut-pahor-je-toliko--vseljudski--kot-pia-filipc|title=“Borut Pahor je toliko 'vseljudski' kot Pia Filipčič”|date=17. julij 2015|accessdate=26. september 2020|website=primorske.si|publisher=|last=Košir|first=Izak}}</ref> === Sodobniki o Trobcu === Blaž Ogorevc ga je označil za patriarha slovenskih spolnih iztirjencev.<ref name=":39">{{Navedi splet|title=Blaž Ogorevc in Matjaž Hanžek|url=http://www.mladina.si/51298/blaz-ogorevc-in-matjaz-hanzek/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-26|date=29. julij 2010|publisher=|last=Ogorevc|first=Blaž}}</ref> [[Slavoj Žižek]] je zapisal, da je Trobec [[Ivan Cankar|cankarjanski]] junak, katerega dejanja so temna stran cankarjanske zvestobe Materi.<ref>PEVEC, Živa, 2010, Lik matere v slovenskih filmih : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_pevec-ziva.pdf; str. 17</ref> [[Marcel Štefančič jr.]] je v knjigi esejev ''Slovenci'' (2010) zapisal, da sta bila Trobec in [[Silvo Plut|Plut]] žrtvovana za retuširanje slovenske samopodobe. [[Matevž Kos]] je Štefančiču ob tem očital, da se mu moralne dileme niso zbudile tudi ob metanju Slovencev v rudniške jaške ([[Barbara rov|Huda jama]]).<ref>{{Navedi splet|title=Ugodje v nelagodju med Slovenci|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/ugodje-v-nelagodju-med-slovenci|website=pogledi.si - spletna stran ni ažurirana|accessdate=2020-09-27|date=23. februar 2011|publisher=|last=Kos|first=Matevž}}</ref> Štefančič je o Trobcu po njegovem [[Samomor|samomoru]] zapisal še, da je bila njegova podoba skrivnostnega in diaboličnega morilca zgolj krinka ter da je bil v resnici mali, povprečni, nepomembni slovenski stiskač, ki jadikuje nad svojim garanjem, poštenostjo in trpljenjem. Dokaz za to je videl v njegovi burni reakciji ob prvi sodbi za pet umorov, ko je izvedel, da bo moral plačati stroške sojenja in svojih tatvin. Trobec je to celo omenil v intervjuju za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' leta 1991, ne da bi ga kdo spodbudil k temu. Za Štefančiča je bil Trobec tudi produkt divje [[Proletariat|proletarizacije]] [[Podeželje|podeželja]] in [[Socializem|socialističnega]] uničenja ruralne skupnosti, ki mu je modernizacija uspela na grozljiv način, ko je postal serijski morilec žensk s [[Družba|socialnega]] dna. Njegov [[samomor]] ga ni presenetil, saj je bil temna stran povprečnega Slovenca. Da so Trobca hoteli pojasniti z jezikom [[Psihiatrija|psihiatrije]], so počeli zato, da jim ne bi bilo treba soditi slovenskim [[Socializacija|socializacijskim]] procesom. Trobec je bil namreč obremenjen s kompleksom matere. Bil je tudi temna, patološka stran [[Duhovnik|duhovnika]], velike karierne želje tipične slovenske matere za svojega sina, in pa ruralni [[fašist]], ki je kuril ženske v krušni peči, simbolu slovenske kmečke samoraslosti, ruralne klenosti in samobitnosti. Ni verjel v prištevnost Trobca, ki je puščal sledi in hranil predmete žrtev.<ref name="#1">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/96988/metod-portret-slovenske-povprecnosti/|title=Metod - portret slovenske povprečnosti: Zakaj je lahko Slovenec v svojem največjem serijskem morilcu videl samega sebe|date=6. junij 2006|accessdate=27. september 2020|website=mladina.si|publisher=|last=Štefančič jr.|first=Marcel|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140831014135/https://www.mladina.si/96988/metod-portret-slovenske-povprecnosti/|archivedate=31. avgust 2014}}</ref> Penolog [[Dragan Petrovec]] je bil priča strahu sodnice ob misli, da bi šel Trobec na prostost, čeprav nikoli ni bila udeležena v sodnem postopku proti njemu. Menil je, da je ta strah pretiran, saj je bil Trobec takrat postaran, razvalina od človeka in preveč znan.<ref>{{Navedi splet|title=Med strahom in sovraštvom|url=https://www.dnevnik.si/1042731757|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=14. marec 2016|publisher=|last=Petrovec|first=Dragan}}</ref> === Trobec kot povod za obračunavanje na slovenski politični sceni === ==== Jože Dežman in Osnovna šola Metoda Trobca leta 1999 ==== Ko sta [[Škofja Loka|škofjeloška]] odbora strank [[SLS]] in [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]] napisala pozitivno mnenje o poimenovanju osnovne šole po [[Ivan Dolenec|Ivanu Dolencu]], je [[zgodovinar]] [[Jože Dežman]] leta 1999 v kolumni v ''Gorenjskem glasu'' napisal, da je to zanj enako, kot če bi stranka zagrizenih mačistov za ime šole izbrala Osnovna šola Metoda Trobca. Eden od bralcev mu je odgovoril, da je njegovo pisanje za zgodovinarja zelo nečastno in tuje zgodovinski znanosti. Napisal je tudi, da se je Trobec, ki je za svoja dejanja odgovarjal, morda zgledoval po zbirnih taboriščih zmagovite in nekaznovane [[NOB]] takoj po [[2. Svetovna vojna|2. svetovni vojni]], v katerih se je zlorabljalo ženske.<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_48_L.pdf Pisma bralcev], ''Gorenjski Glas'', str. 21, 18. junij 1999, l. 52, št. 48</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_49_L.pdf Osnovna šola Metoda Trobca?]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', Dežman, Jože (22. junij 1999), l. 52, št. 49</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_89_L.pdf Osnovna šola Metoda Trobca]'', str. 23, ''Gorenjski Glas'', 9. november 1999, l. 52, št. 89</ref> ==== »Pičkin dim« Matjaža Hanžka leta 2005 ==== [[Matjaž Hanžek]] je bil s svojim vikendom najbližji sosed Trobčeve hiše umorov. S svojimi kolegi se je iz [[Grapa|grape]] vzpel do te domačije. Pobudo za to je dal Blaž Ogorevc, ki je takrat pri ''[[Mladina (revija)|Mladini]]'' urejal literarno prilogo Mlada pota in je za najboljša dva erotičnega literarnega natečaja nadrobil [[Saje|sajasti]] [[Opeka|zidak]] iz Trobčeve peči, ki je bil žrtvam najbližji (na natečaju so namreč, ne glede na spol pošiljatelja, prevladovale zgodbe, kjer na koncu nasrka ženska. Najboljši pisatelj je dobil sajasti del, drugi najboljši drugo polovico, tretji pa plastično vrečko, v kateri je bil zidak.). Ko sta se po nekaj dneh s Hanžkom vrnila po grapi ob hudourniku proti avtobusni postaji, ju je kmečka pisateljica [[Desnica (politika)|desnega političnega nazora]] povabila na pijačo na svojo samotno kmetijo. Povedala jima je, da samo domačini vedo, kaj je »pičkin dim«, o katerem radi govorijo Ljubljančani, saj se je dim iz Trobčeve peči na planoti valil v grapo in se porazgubil med polji.<ref name=":39" /><ref name="#1"/> To anekdoto je Hanžek kot [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuh človekovih pravic]] povedal 26. februarja 2005 v sobotni oddaji ''Hri-bar'' na [[Rtvslo|RTV SLO]], za kar se je potem pisno opravičil. [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]], predsednik stranke [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] in [[Seznam poslancev 4. državnega zbora Republike Slovenije|takratni poslanec državnega zbora]], je v izjavi za javnost zapisal, da bi moralo [[Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije]] proti Hanžku uvesti predkazenski postopek. Hanžka so obsojali tudi [[Eva Irgl]], [[Milenko Ziherl]], [[Branko Grims]] in [[Matej Makarovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Hanžek v gosteh pri Hribarju|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/hanzek-v-gosteh-pri-hribarju/165755|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-27|language=sl|date=26. februar 2005|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predlog Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije za uvedbo predkazenskega postopka zoper varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka|url=https://www.finance.si/114432|website=Finance.si|accessdate=2020-09-26|language=sl-SI|date=10. marec 2005|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Argumentacijski kotiček - Neplemeniti pičkin dim|url=http://arhiv.zofijini.net/zofijini.org/koticek_neplemeniti.html|website=arhiv.zofijini.net|accessdate=2020-09-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=IV&type=sz&uid=823C629A801740CDC125704A0038AC5B|title=DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Nadaljevanje 8. seje|date=14. julij 2005|accessdate=27. september 2020|website=dz-rs.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=V&type=sz&uid=48BFE6DA03FF82F3C1257E60002C1AA3|title=REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR nadaljevanje 32. seje|date=18. oktober 2011|accessdate=27. september 2020|website=dz-rs.si|publisher=|last=|first=}}</ref> Ko je istega leta [[4. državni zbor Republike Slovenije|poslanec SDS-a]] [[Pavel Rupar]] [[Majda Širca Ravnikar|Majdi Širca]] in [[Majda Potrata|Majdi Potrata]] med razpravo o zakonu o registraciji istospolnih partnerstev predlagal pregled mednožja, so poslanci njegove stranke zaradi Hanžka zavrnili njegovo obsodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi Eva Irgl se ne bo opravičila|url=http://www.mladina.si/89868/tudi-eva-irgl-se-ne-bo-opravicila/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-26|date=23. julij 2005|publisher=|last=Ozmec|first=Sebastjan}}</ref> ==== Esej Tineta Hribarja in Justin Stanovnik leta 2007 ==== [[Justin Stanovnik]] je v 66. števili ''Zaveze'', revije [[Nova slovenska zaveza|Nove slovenske zaveze]], obtožil [[Tine Hribar|Tineta Hribarja]], da je v svojem eseju ''Drugi začetek'' (Hribar, T. 2007: Drugi začetek, v: Nova revija 25, 300, str. 15–32)<ref>''[https://www.sazu.si/uploads/files/57dfbe71e126b1a75cebe90f/420-187-0.pdf Razprave 28]'', str. 50, Ljubljana, 2014, SAZU, ''sazu.si''</ref> pokop Trobca in [[Silvo Plut|Silva Pluta]], na sodišču obsojenih zločincev, primerjal s povojnim pobojem [[Domobranci|domobrancev]] in jih tako označil za zločince.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija novega štetja|url=http://nszaveza.github.io/articles/66-slovenija-novega-stetja/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-09-26|date=1. september 2007|publisher=|last=Stanovnik|first=Justin}}</ref> ==== Roman Vodeb proti predlogu družinskega zakonika leta 2011 ==== [[Roman Vodeb]] je nasprotoval predlogu [[Družinski zakonik|družinskega zakonika]], ker naj bi otroci brez očeta postali serijski morilci in mučitelji svojih otrok. Kot primer je navedel Trobca in Fritzla.<ref>{{Navedi splet|title=Potrata za svobodno odločanje; Strehovec: Otrok ima pravico do staršev in rojstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/potrata-za-svobodno-odlocanje-strehovec-otrok-ima-pravico-do-starsev-in-rojstva/253629|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=22. marec 2011|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== Janez Janša o svojem prestajanju zaporne kazni na Dobu leta 2014 ==== [[Janez Janša]], predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], je v svojem obširnem razmišljanju o tem, kako ga nasprotniki po vseh letih še niso nehali diskreditirati, napisal, da se je ob prihodu v zapor na Dob spomnil na svoje tamkajšnje prestajanje kazni 25 let prej in sobivanje s Trobcem.<ref>{{Navedi splet|title=Dolina vranov|url=https://www.sds.si/novica/janez-jansa-dolina-vranov-4465|website=www.sds.si|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=24. junij 2014|publisher=|last=Janša|first=Janez}}</ref> ==== Blaž Zgaga in Branko Grims leta 2020 ==== Ko je [[Novinarstvo|novinar]] Blaž Zgaga za poročanje o [[Pandemija koronavirusa v Sloveniji 2020|pandemiji koronavirusa]] prejel nagrado Deutsche Welle (DW) za svobodo govora,<ref>{{Navedi splet|title=Blaž Zgaga med prejemniki nagrade Deutsche Welle za svobodo govora|url=https://www.dnevnik.si/1042928494|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=3. maj 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> je [[Seznam poslancev 8. Državnega zbora Republike Slovenije|poslanec SDS-a]] [[Branko Grims]] na [[Twitter|Twitterju]] napisal, da je to podobno podelitvi nagrade za pravice žensk Metodu Trobcu.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec, ki novinarskega nagrajenca primerja s serijskim morilcem|url=https://vezjak.com/2020/05/03/poslanec-ki-novinarskega-nagrajenca-primerja-s-serijskim-morilcem/|website=::: IN MEDIA RES ::: ::: Quis custodiet ipsos custodes? :::|date=2020-05-03|accessdate=2020-09-26|publisher=|last=Vezjak|first=Boris}}</ref> == Odmev v kulturi in umetnosti == === Biografija === * ''Kot bi Luna padla na Zemljo : biografija Milene Zupančič''. [[Tadej Golob]] ([[Beletrina]], 2018) [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/294096896 COBISS] V njej je omenjeno srečanje [[Milena Zupančič|Zupančičeve]] s prijaznim Trobcem v Metalki, ko je potrebovala material za gradnjo hiše.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2018/06/01/milena-ki-ostaja-meta|title=Milena, ki ostaja Meta|date=1. junij 2018|accessdate=25. september 2020|website=primorske.si|publisher=|last=Gombač|first=Andraž}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Milena Zupančič: Prave resnice o znamenitem poljubu s Poldetom Bibičem ne bomo nikoli izvedeli|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/milena-zupancic-sele-naslednji-dan-sem-videla-da-je-bil-tisti-ki-mi-je-ponujal-prevoz-metod-trobec/|website=Govori.se|date=2018-05-08|accessdate=2020-09-25|language=sl}}</ref> === Biografski leksikon === *''Svetovni biografski leksikon : ljudje in dela v 27.277 geslih'', [[Luc Menaše]] (Ljudska pravica, 1994)<ref>''Poslanstvo Metoda Trobca'', str. 10, Čater, Tadej (1. december 1994), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 48, številka 48, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7Y9AIBB7}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/35671553 COBISS] * ''Osebnosti'', veliki slovenski biografski leksikon ([[Mladinska knjiga]], 2008)<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski "personalni dosje"|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20090109/C/301099980/slovenski-personalni-dosje|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-09-25|date=9. januar 2009|publisher=|last=Kavčič|first=Igor}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/241136128 COBISS] === Esej === * ''Slovenci'', [[Marcel Štefančič jr.|Marcel Štefančič jr]]. ([[Študentska založba]], 2010) [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/253555456 COBISS] Zbirka 17 [[Esej|esejev]] o slovenstvu, eden izmed njih je ''Pošasti'' – o slovenskosti fenomena Metoda Trobca.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenci|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20110516/C/305169989/slovenci|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-09-25|date=16. maj 2011|publisher=|last=Naglič|first=Miha}}</ref> === Film === * kratki film ''Metod'' (2018)<ref>{{Citat|title=Metod (2018)|url=https://bsf.si/sl/film/metod/|accessdate=2020-09-25|language=sl}}, Baza slovenskega filma, ''bsf.si''</ref> režiserja grozljivk [[Tomaž Gorkič|Tomaža Gorkiča]], ki razvija še celovečerni film<ref>{{Navedi splet|title=Metod {{!}} Strup Produkcija|url=http://strup.si/project/metod/|website=strup.si|accessdate=2020-09-25}}</ref><ref name=":26">{{Navedi splet|title=Tomaž Gorkič: Slovenska neumnost je nenehna želja ustreči, biti uspešen, nova Švica|url=https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/tomaz-gorkic-slovenska-neumnost-je-nenehna-zelja-ustreci-biti-uspesen-nova-svica/499762|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-25|language=sl|date=18. september 2019|publisher=|last=Štefančič|first=Nadina}}</ref> * [[Igor Šterk]] razvija celovečerni dramski film o Trobcu.<ref>''[https://www.film-center.si/media/tenders/2019/01/30/rezultati-razvoj_projekta.pdf Rezultati rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje razvoja animiranih, celovečernih igranih in celovečernih dokumentarnih filmskih projektov za leto 2018]'', Slovenski filmski center, ''film-center.si'', 30. januar 2019, pridobljeno 25. september 2020</ref> === Filmska kritika === * Nemški celovečerni film ''Der Goldene Handschuh'' (Fatih Akin, 2019) o nemškem serijskem morilcu Fritzu Honki. Filmski kritik [[Marcel Štefančič jr.]] ga je primerjal s Trobcem.<ref>{{Navedi splet|title=Zlata rokavica|url=https://www.mladina.si/200160/zlata-rokavica/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-25|date=24. julij 2020|publisher=|last=Štefančič Jr.|first=Marcel}}</ref> Tomažu Gorkiču se je zdelo, da gleda lasten, še neuresničeni film o Trobcu in obžaloval, da ga ni mogel posneti pred Akinom.<ref name=":26" /> === Glasba === * Po njem se je imenovala hrvaška [[alter rock]] skupina [[Trobčeve krušne peči|Trobecove krušne peći]], ki je delovala v osemdesetih.<ref>{{Navedi splet|title=Napokon objavljen "izgubljeni" album Trobecovih krušnih peći|url=https://www.vecernji.hr/kultura/napokon-objavljen-izgubljeni-album-trobecovih-krusnih-peci-556386|website=www.vecernji.hr|accessdate=2020-09-25|language=hr|date=20. maj 2013|publisher=|last=Oremović|first=Arsen}}</ref> * ''Balada o T.'', album ''Nočni šanson; Dajdamski portreti'' (Vinilmanija, 1998), [[Svetlana Makarovič]]<ref>''Norci so zunaj!'', str. 26, Bedrač, David (3. september 2010), ''Štajerski tednik'' (Ptuj), letnik 63, številka 68, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DFSTZ91E}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/2207036 COBISS] *''Za Metoda goriš'', album ''Slon in Sadež'' (Cela pametna založba, 2003), [[Slon in Sadež]]<ref>{{Navedi splet|title=Malce nekorektna|url=http://www.mladina.si/104272/malce-nekorektna/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-25|date=24. marec 2003|publisher=|last=Cerar|first=Gregor}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/8437046 COBISS] === Gledališče === * ''Psiho'' (2019, monodrama v režiji [[Jaša Koceli|Jaše Kocelija]], igra [[Domen Valič]], Gledališče Glej) Trobec je eden od »normalnih psihopatov patoloških mater«, ki so navdihnili predstavo.<ref>Žeželj, Tery (2019), Dialog s predstavo ''Psiho'', ''[https://issuu.com/jasakoceli/docs/glej_list_psiho_final_issu Glej, list]'', str. 23-24, l. 11, št. 1, [[ISSN]] [https://www.worldcat.org/title/glej-list/oclc/449656602 1855-6248]</ref> === Kriminologija, psihopatologija === * ''Serijski morilec: normalen psihopat patološke matere'', Karmen Šterk ([[e-knjiga]], zbirka Koda, založba [[Beletrina]], 2013)<ref>{{Navedi splet|title=Serijski morilec - Karmen Šterk|url=https://beletrina.si/knjiga/serijski-morilec|website=beletrina.si|date=2007-01-01|accessdate=2020-09-26|language=sl|first=Založba|last=Beletrina}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/267566336 COBISS] === Poezija === * ''Druga obala'', [[Peter Semolič]] (Center za slovensko književnost, 2015)<ref>{{Navedi splet|title=Druga obala|url=https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/poezija/druga-obala-mehka-vezava-2.html|website=Knjigarna Bukla|accessdate=2020-09-27|language=sl}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/280225792 COBISS] === Razstave === * Primer. Umetnost in kriminaliteta (Mala galerija, 2005; [[Alenka Pirman]], Biserka Debeljak in [[Igor Zabel]]) in obnovljen del te razstave (2014) v Muzeju slovenske policije v Tacnu (Alenka Pirman s [[Kustosinja|kustosinjo]] muzeja, Darinko Kolar Osvald) - Trobčev strip ''Lunov Magnus'' s podčrtanimi citati.<ref name=":37" /> === Roman === * ''Pozabljene v krušni peči'', Andrej Kožar (samozaložba, 2011)<ref>{{Navedi splet|title=Pozabljene v krušni peči|url=https://www.bukla.si/knjigarna/biografije-in-spomini/pozabljene-v-krusni-peci.html|website=Knjigarna Bukla|accessdate=2020-09-26|language=sl}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/256004608 COBISS] === Strip === * ''Hiša Metoda Trobca'', Glasilo KGL, 1983, [[Zoran Smiljanić]]. Njegov tretji strip. Prijavil ga je na vsejugoslovanski natečaj Yu-stripa.<ref>{{Navedi splet|title=ZORAN SMILJANIĆ – “Svoje bogove je treba pobiti, pa naj bodo še tako veliki in pomembni.”|url=https://www.stripburger.org/zoran-smiljanic-svoje-bogove-je-treba-pobiti-pa-naj-bodo-se-tako-veliki-in-pomembni/|website=Stripburger|date=2017-11-03|accessdate=2020-09-24|language=sl-SI}}</ref> == Priznanja == * Odhod leta (15. mesto na lestvici ''Playboyevi moški leta 2006''). Slovenski ''[[Playboy]]'' je v obrazložitvi napisal, da je Trobec s svojim neke vrste samokritičnim obešenjem spet pritegnil pozornost medijev in dokazal, kaj vse zanima Slovence. Za naslednika resničnostnega šova je razglasil [[Silvo Plut|Silva Pluta]].<ref>{{Navedi splet|title=Playboyevi moški leta 2006|url=https://www.metropolitan.si/aktualno/playboyevi-moski-leta-2006/|website=Metropolitan.si|date=2007-05-25|accessdate=2020-09-25|publisher=|last=Playboy Slovenija|first=}}</ref> == Viri == * Miko, Klavdija in Vistoropski, Nika (14. marec 2006): [http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=2fdc7c1954f15daa89bdb1195996fae804&source=Ona ''Serijski morilec simbolno ubija mamo'']. ''Ona'', priloga časnika [[Delo (časnik)|''Delo'']]. (mrtvi URL) == Glej tudi == * [[Silvo Plut]] == Opombe == {{Reflist|group=nb}} == Sklici == {{reflist|30em}} [[Kategorija:Rojeni leta 1948|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Umrli leta 2006|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Slovenski kriminalci]] [[Kategorija:Slovenski serijski morilci|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor|Trobec, Metod]] qm6zz4hityczras6rslm6e04vixe64g 0 74774 5736971 5656993 2022-08-20T07:03:58Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name =Oleg Blohin |fullname=Oleg Volodimirovič Blohin |birth_date=<!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> |height=180 cm |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |youthyears1=1962–1969 |youthclubs1=[[Dinamo Kijev]] |years1=1969–1988 |years2=1988–1989 |years3=1989–1990 |clubs1=[[Dinamo Kijev]] |clubs2=[[Vorwärts Steyr]] |clubs3=[[Aris Limassol]] |caps1= 432 |goals1= 211 |caps2= 41 |goals2= 9 |caps3= 22 |goals3= 5 |totalcaps= 495 |totalgoals= 225 |nationalyears1=1972–1988 |nationalteam1=[[Sovjetska nogometna reprezentanca|Sovjetska zveza]] |nationalcaps1= 112 |nationalgoals1= 42 |medaltemplates={{MedalSport | Moški [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah|nogomet]]}} {{Bronasta medalja | [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah 1972|1972]] | [[nogomet]]}} {{Bronasta medalja | [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah 1976|1976]] | [[nogomet]]}} |manageryears1=1990–1993 |manageryears2=1993–1994 |manageryears3=1994–1997 |manageryears4=1997–1998 |manageryears5=1998–1999 |manageryears6=1999–2002 |manageryears7=2003–2007 |manageryears8=2007–2008 |manageryears9=2011–2012 |manageryears10=2012– |managerclubs1=[[Olympiacos F.C.|Olympiacos]] |managerclubs2=[[PAOK F.C.|PAOK]] |managerclubs3=[[Ionikos F.C.|Ionikos]] |managerclubs4=[[PAOK F.C.|PAOK]] |managerclubs5=[[AEK Athens F.C.|AEK Athens]] |managerclubs6=[[Ionikos F.C.|Ionikos]] |managerclubs7=[[Ukrajinska nogometna reprezentanca|Ukrajina]] |managerclubs8=[[NK Moskva|Moskva]] |managerclubs9=[[Ukrajinska nogometna reprezentanca|Ukrajina]] |managerclubs10=[[Dinamo Kijev]] }} '''Oleg Volodimirovič Blohin''' ({{jezik-uk|Оле́г Володи́мирович Блохі́н}}), [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[nogomet|nogometaš]], * [[5. november]] [[1952]], [[Kijev]], [[Sovjetska zveza]] Sodeloval je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah|nogometnemu delu]] [[poletne olimpijske igre 1972|poletnih olimpijskih iger leta 1972]] in [[poletne olimpijske igre 1976|leta 1976]]. Blohin drži rekord za najboljšega strelca vseh časov, tako za [[Kijev|Kijevski]] [[Dinamo Kijev|Dinamo]] (266 golov) kot za [[Nogometna reprezentanca Sovjetske zveze|reprezentanco Sovjetske zveze]] (42 golov), poleg tega je tudi najboljši strelec v zgodovini sovjetske nogometne lige (211 golov). Po vrhu vsega pa tudi edini igralec, ki je nastopil več kot 100-krat za reprezentanco Sovjetsko zvezo in rekord največ nastopov za Dinamo s 582 nastopi med skupno 18-letnim igranjem v klubu. Blohin je z Dinamom osvojil osem naslovov sovjetske lige, pet državnih pokalov in dva pokala evropskih pokalnih zmagovalcev. Za Sovjetsko zvezo je nastopal tudi na [[Poletne olimpijske igre 1972|poletnih olimpijskih igrah 1972]] in [[Poletne olimpijske igre 1976|1976]] ter [[Poletne olimpijske igre 1984|1984]] in [[Poletne olimpijske igre 1988|1986]]. Med igralsko kariero je trikrat osvojil sovjetsko nagrado nogometaša leta, devetkrat pa nagrado ukrajinskega nogometaša leta. Leta 1975 je bil razglašen za evropskega nogometaša leta in osvojil Ballon d'Or ter postal drugi sovjetski in prvi ukrajinski igralec, ki je prejel to nagrado. Leta 2011 je bil Blohin skupaj z [[Igor Belanov|Igorjem Belanovom]] in [[Vitalij Staruhin|Vitalijem Staruhinom]] imenovan za "legendi ukrajinskega nogometa". Kot trener je imel dve obdobji, vodil je ukrajinsko reprezentanco na svetovnem nogometnem prvenstvu FIFA 2006 in UEFA Euro 2012. == Življenje == Rodil se je v Kijevu, leta [[1952]]. Njegova mati [[Jekaterina Adamenko]] je bila večkratna prvakinja Ukrajine v [[peteroboju]], sprintu in skoku v daljino. Njegov oče [[Vladimir Blohin]] je bil policist, veteran druge svetovne vojne in tekmovalni šprinter. Blohin je zaradi staršev hitro obvladal sprint in pri 16. leta pretekel 30 m v 3,7 sekunde, 60 m v 7 sekundah in 100 m v 11,0 sekunde.{{Navedi vir}} == Kariera == Blohin je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja eden najboljših napadalcev na svetu, v obdobju velikega uspeha v domačem klubu Dinamo Kijev je postal največji strelec sovjetske lige, ki je bila ena najmočnejših v [[Evropa|Evropi]]. Običajno je nastopil na mestu napadalca ali krilnega napadalca, kjer je slovel po izjemnem tempu. Blohin je večino svoje kariere igral za kijevski Dinamo, s 211 goli je postal vodilni strelec državnega prvenstva ZSSR, z 432 nastopi pa osvojil več nastopov kot kateri koli drug igralec v isti ligi. Prvenstvo je osvojil 8-krat. Dinamo je v letih 1975 in 1986 vodil do pokala zmagovalcev pokala UEFA, v vsakem finalu pa dosegel zadetek. Blohin je tudi najbolj omejen igralec nogometne reprezentance ZSSR s 112 kapitami, pa tudi njihov najboljši strelec vseh časov z 42 goli; igral je na svetovnih pokalih FIFA 1982 in 1986, kjer je v vsakem dosegel po 1 gol. Bil je eden prvih sovjetskih igralcev, ki so igrali v tujini. Leta 1988 je tudi igral na [[Ciper|Cipru]] z Arisom . Leta 1979 je Blohin odigral nekaj tekem za Ukrajino na Spartakiadi narodov ZSSR. === Trenerstvo === Po upokojitvi je Blohin začel treniral grške klube [[Olympiakos]] (pod njim so leta 1992 osvojili grški pokal in grški superpokal ), [[PAOK FC|PAOK]] , [[AEK Atene]] in [[Ionikos]] Leta 2003 je začel z vodenjem [[Ukrajinska nogometna reprezentanca|ukrajinske reprezentance]] na mestu glavnega trenerja. Pod njegovim vodstvom je bila Ukrajina, usposobljena za velik turnir prvič kot samostojne država, dosegla [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|FIFA svetovno prvenstvo 2006]] v Nemčiji. Ukrajina se je uvrstila v četrtfinale turnirja in izgubila proti takratnim prvakom Italiji. [[6. december|6. decembra]] [[2007]] odstopil z mesta trenerja. 14. decembra 2007 je bil imenovan za glavnega trenerja [[Nogometni klub Moscow|FC Moscow]]. Klub je zasedel 9. mesto (od 16), po končani sezoni pa je bil Oleg odpuščen iz kluba. Po koncu sezone je Blohin napovedal, da če ne bi vedel, kako bo šlo v FC Moscow, pogodbe ne bi nikoli podpisal. {{Navedi vir}} To je bilo zato, ker je klub brez njegovega dovoljenja izpustil številne pomembne igralce, od katerih je še vedno imel veliko pričakovanj. Drugi so trdili, da je Blohin v FC Moskvi propadel zaradi tega, ker on in mediji niso imeli prijateljskih odnosov, zaradi česar je tisk nenehno napadal Blohina in s tem uničil njegov vpliv med igralci. [[21. april|21. aprila]] [[2011]] je bil Oleg ponovno imenovan za glavnega trenerja ukrajinske reprezentance. Vodil je ekipo na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2012|UEFA Euro 2012]] na domačih tleh, premagal je Švedsko, po porazih proti Franciji in Angliji pa izstopil v skupinskem delu. [[25. september|25. septembra]] [[2012]] je podpisal z Kijevskim Dinamom, ki ga je vodil klub naslednja štiri leta. Njegove zadnje tekme vodstva za Ukrajino so bile kvalifikacije za svetovno prvenstvo proti [[Nogometna reprezentanca Moldavije|Moldaviji]] in [[Nogometna reprezentanca Črne gore|Črni gori]] oktobra 2012. Predsednik kluba Igor Surkis je Olega [[17. april|17. aprila]] [[2014]] zaradi "nezadovoljivih rezultatov ekipe razrešil kot menedžerja Dinama ". Dan prej je Blohin na tiskovni konferenci, potem ko je Dinamo izgubil tekmo proti [[Šahtar Doneck|Šahtarju]] iz [[Doneck]]a, že izjavil, da se je odločil odstopiti. Pod njegovim vodstvom se Dinamo nikoli ni uvrstil (redka priložnost za klub) v Uefino ligo prvakov in je v Uefini evropski ligi slabo nastopal . V prvem letu je njegova ekipa v ukrajinski premier ligi končala na tretjem mestu, v drugem letu (ko je bil odpuščen) pa je Dinamo za vodiloma ukrajinske prvoligaške lige [[Dnipro Dnipropetrovsk]] in Šahtar iz Donecka zaostal za sedem točk. == Sklici == {{Sklici}} == Glej tudi == {{commons|Category:Oleg Blokhin}} * [[seznam ukrajinskih nogometašev]] {{-}} {{Ballon d'Or recipients}} {{normativna kontrola}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Blohin, Oleg}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ukrajinski nogometaši]] [[Kategorija:Ukrajinski politiki]] [[Kategorija:Ukrajinski poslanci]] [[Kategorija:Sovjetski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Sovjetsko zvezo]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1976]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Kijev]] [[Kategorija:Ukrajinski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Olympiakosa]] [[Kategorija:Trenerji AEK Atene]] [[Kategorija:Selektorji ukrajinske nogometne reprezentance]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] 5dlyqvl9l7t2eaqyyhiggfew7ryrtd0 0 75535 5737089 5525698 2022-08-20T07:12:11Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{chembox | Name = Amonijak | ImageFileL1 = Ammonia-dimensions-from-Greenwood&Earnshaw-2D.png | ImageSizeL1 = 150 px | ImageFileR1 = Ammonia-3D-balls-A.png | ImageSizeR1 = 150 px | IUPACName = azan, amonijak | SystematicName = azan<ref>R. Panico, W.H. Powell, J.-C. Richer (uredniki). ''IUPAC Commission on the Nomenclature of Organic Chemistry: A Guide to IUPAC Nomenclature of Organic Compounds''. Blackwell Scientific Publications, Oxford 1993, ISBN 0632034882, str. 37.</ref><ref>[http://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/222?from=summary ''Ammonia'']. PubChem. Pridobljeno 17. oktobra 2014.</ref> | OtherNames = vodikov trinitrid<ref name=amonijak>[http://studenti.fkkt.uni-lj.si/?get_group_doc=4/1322261081-nomenklatura_-_anorganskih_spojin.pdf ''Nomenklatura anorganskih spojin: 6.1 Imena preprostih molekul kislin'']. Pridobljeno 29. novembra 2014.</ref><br> vodikov azid<ref name=amonijak/> | Section1 = {{Chembox Identifiers | InChI = 1/H3N/h1H3 | InChIKey = QGZKDVFQNNGYKY-UHFFFAOYAF | CASNo = 7664-41-7 | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | PubChem = 222 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1160819 | ChemSpiderID = 217 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | UNII = 5138Q19F1X | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | EINECS = 231-635-3 | UNNumber = 1005 | KEGG = D02916 | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | MeSHName = Ammonia | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 16134 | RTECS = BO0875000 | SMILES = N | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/H3N/h1H3 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = QGZKDVFQNNGYKY-UHFFFAOYSA-N | Beilstein = 3587154 | Gmelin = 79 | 3DMet = B00004}} | Section2 = {{Chembox Properties | Formula = NH₃ | MolarMass = 17,031 g/mol | Appearance = Brezbarven plin z ostrim vonjem | Density = 0,86 kg/m³ (1,013 bara, temperatura vrelišča),<br />0,73 kg/m³ (1,013 bara, 15 °C),<br />681,9 kg/m³ (−33,3 °C, tekoč),<ref>{{cite book|url=http://books.google.com/books?id=qPGzhL3Y50YC&pg=PA132|page=132|title=Systematic Inorganic Chemistry|author=Yost, Don M.|chapter=Ammonia and Liquid Ammonia Solutions|publisher=READ BOOKS|year=2007|isbn=1406773026}}</ref><br /> 817 kg/m³ (-80 °C, brezbarvna trdna snov)<ref>{{cite journal|doi=10.1080/00337577508240819|title=On crystalline character of transparent solid ammonia|year=1975|author=Blum, Alexander|journal=Radiation Effects and Defects in Solids|volume=24|pages=277}}</ref> | MeltingPtC = −77,73 | BoilingPtC = −33,34 | Solubility = 47 % (0 °C)<br>31 % (25 °C) <br> 28 % (50 °C)<ref>{{cite book|url=http://books.google.com/books?id=0fT4wfhF1AsC&pg=PA17|page=17|title=Handbook of inorganic compounds |author1=Perry, Dale L.|author2= Phillips, Sidney L.|publisher=CRC Press|year=1995|isbn=0849386713}}</ref> | SolubleOther = | Solvent = | LogP = | VaporPressure = 8,6 barov | HenryConstant = | AtmosphericOHRateConstant = | pKa = 38 (H₂O), 41 (DMSO) | pKb = 4,75}} | Section3 = {{Chembox Structure | CrystalStruct = Trikotna piramida | Coordination = | MolShape = }} | Section7 = {{Chembox Hazards | GHSPictograms = {{GHS corrosion}}{{GHS skull and crossbones}}{{GHS environment}}<ref name="sigma">{{Sigma-Aldrich|id=294993|name=Ammonia|accessdate=20 July 2013}}</ref> | GHSSignalWord=Danger | HPhrases = {{H-phrases|290|301|311|314|330|334|336|360|362|373|400}} | PPhrases = {{P-phrases|202|221|233|261|263|271|273|280|305+351+338|310}}<ref name="sigma" /> | ExternalSDS = [http://www.inchem.org/documents/icsc/icsc/eics0414.htm ICSC 0414] (anhydrous) | NFPA-H = 3 | NFPA-F = 1 | NFPA-R = 0 | NFPA-S = COR | FlashPt = 132 | AutoignitionPtC = 651 | ExploLimits = 15–28% | NIOSH_ref=<ref name=NIOSH>{{PGCH|0028}}</ref> | PEL = 50 ppm (25 ppm [[ACGIH]]- TLV; 35 ppm [[STEL]]) | LD50 = 0,015 mL/kg (human, oral) | REL = TWA 25 ppm (18 mg/m³) ST 35 ppm (27 mg/m³) | IDLH = 300 ppm | LC50 = 40.300 ppm (podgana, 10 min)<br/>28.595 ppm (podgana, 20 min)<br/>20.300 ppm (podgana, 40 min)<br/>11.590 ppm (podgana, 1 h)<br/>7338 ppm (podgana, 1 h)<br/>4837 ppm (miš, 1 h)<br/>9859 ppm (zajec, 1 h)<br/>9859 ppm (mačka, 1 h)<br/>2000 ppm (podgana, 4 h)<br/>4230 ppm (miš, 1 h)<ref name=IDLH>{{IDLH|7664417|Ammonia}}</ref> | LCLo = 5000 ppm (sesalci, 5 min)<br/>5000 ppm (človek, 5 min)<ref name=IDLH/> }} | Section8 = {{Chembox Related | OtherAnions = | OtherCations = [[fosfin]]<br/>[[arzin]]<br/>[[stibin]] | OtherFunctn = [[hidrazin]]<br/>[[dušikovodikova kislina]] | Function = dušikovi hidridi | OtherCpds =[[amonijev hidroksid]]}} }} '''Amonijak''' (tudi '''azan''' ali '''amonijak''') je brezbarven plin neprijetnega vonja. Zlahka se zgosti v brezbarvno tekočino, ki močno [[lom svetlobe|lomi svetlobo]]. Svoje ime je dobil po oazi Amonij (danes [[Oaza Siva]]) v severni Afriki, saj so ga pridobivali najprej iz živalskih (kameljih) iztrebkov. == Zgodovina amonijaka == [[Sol]]i amonijaka so bile znane zelo zgodaj. Izraz »hammoniacus sal« se pojavi že v [[Plinij]]evih spisih. Ni pa pojasnjeno, ali je ta izraz enak novejšemu izrazu »sal-ammoniak«. V obliki »sal-amonijak« je bil amonijak znan [[Alkimija|alkimistom]] že v 13. stoletju; omenja ga na primer [[Albertus Magnus]]. V srednjem veku se je v obliki fermentiranega seča uporabljal kot [[barvilo]], da bi spremenil barvo rastlinskih barvil. V 15. stoletju je [[Basilius Valentinus]] pokazal, da ga je mogoče pridobiti z delovanjem alkalij na sal-amonijak. Pozneje, ko sal-amonijak pridobivajo z destilacijo parkljev in volovskih rogov in nevtralizacijo [[karbonat]]a s klorovodikovo kislino, dobi ime »duh jelenovega roga«. V plinasti obliki je amonijak prvi osamil Joseph Priestley leta 1774 in ga poimenoval "alkalni zrak". [[Haber-Boschev postopek]] za proizvodnjo amonijaka sta razvila [[Fritz Haber]] in [[Carl Bosch]] leta 1909, patentiran pa je bil leta 1910. V prvi svetovni vojni so ga Nemci uporabljali za pridobivanje eksploziva. == Fizikalno-kemijske lastnosti == Amonijak je [[binarna spojina]]. Sestavljen je iz [[dušik]]a (N₂) in [[vodik]]a (H₂).Pri normalnih pogojih je amonijak plin. Atom dušika v molekuli ima prosti elektronski par, zato ima molekula bazičen značaj. Utekočini se pri -33&nbsp;°C. Kot [[kapljevina]] je zelo podoben vodi. Reakcije, ki potekajo v tekočem amonijaku, so zelo podobne reakcijam v vodi. [[molekula|Molekule]] amonijaka v kapljevini so izrazito [[polarna spojina|polarne]], kar pomeni, da dobro topijo soli. Za tekoči amonijak je značilna tudi [[avtoproliza]]:<br />NH₃ + NH₃ '''→''' NH⁺₄ + NH^-₂<br /> Iz amonijaka se pri izparevanju sprošča veliko toplote, zato je uporaben v hladilni tehniki. Dobro topen je v vodi, v kateri tvori šibko bazo amonijev hidroksid. == Pridobivanje == Amonijak so najprej pridobivali iz živalskih iztrebkov. Kemijsko so ga najprej pridobivali kot stranski produkt v proizvodnji [[koks]]a iz [[črni premog|črnega premoga]]. Pozneje pa so ga pridobivali iz kalcijevega cianoamida (CaCN₂) v reakciji z vodo (H₂O). Danes pridobivamo amonijak po [[Haber-Bosch proces|Haber-Boschevem procesu]] neposredno iz dušika (N) in vodika (H). Bistvo tega postopka je spajanje dušika in vodika na katalizatorju. Vlogo katalizatorja ima železo, stabilizirano z aluminijevim in kalijevim oksidom. Sinteza teče po naslednji enačbi<br />3H₂ + N₂ '''↔''' 2NH₃<br />pri 500&nbsp;°C in tlaku 200<small>x</small>10⁵ Pa. Sicer je to eksotemna ravnotežna reakcija, za katere velja, da so uspešnejše pri nizkih temperaturah in visokem tlaku. Amonijak kljub temu sintetizirajo pri visokih temperatuah, saj traja predolgo, da bi se vzpostavilo ravnotežje pri nižjih temperaturah.  == Uporaba == Amonijak se v glavnem uporablja v proizvodnji [[umetno gnojilo|umetnih gnojil]], barv, [[eksploziv]]ov, [[dušikova kislina|dušikove kisline]] in [[polimer]]ov. Je tudi sestavina nekaterih gospodinjskih čistil. == Drugo == Amonijak je v majhnih količinah prisoten tudi v ozračju, nastane pa s [[trohnenje]]m rastlinskih in živalskih ostankov. V majhnih količinah je prisoten tudi v deževnici, [[amonijev klorid]] in [[amonijev sulfat]] pa na vulkanskih območjih. Kristali [[amonijev bikarbonat|amonijevega bikarbonata]] so prisotni v [[guano|guanu]]. Amonijeve soli so porazdeljene prisotne v rodni prsti in morski vodi. == Poimenovanje == V skladu z zadnjo [[IUPAC]] nomenklaturo se ta spojina sistematično imenuje azan. Po isti nomenklaturi je dovoljena tudi uporaba nesistematičnega imena amonijak, ker ima dolgo tradicijo in je zelo uveljavljeno v kemijskih strokovnih krogih. Slovenski pravopis dovoljuje izključno rabo imena amonijak, vendar je to ime kemijsko nepravilno. == Sklici == {{opombe}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Anorganski amini]] [[Kategorija:Topila]] [[Kategorija:Baze]] [[Kategorija:Hidridi]] [[Kategorija:Gospodinjske kemikalije]] [[Kategorija:Toksikologija]] [[Kategorija:Anorganska topila]] [[Kategorija:Dušikovi hidridi]] [[Kategorija:Refrigeranti]] 4sgh6fybuwnc9xlkpoltylezj7fgv6r 5737119 5737089 2022-08-20T07:13:47Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/SportiBot|SportiBot]] ([[User talk:SportiBot|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Ts12rAc|Ts12rAc]] wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{chembox | Name = Amonijak | ImageFileL1 = Ammonia-dimensions-from-Greenwood&Earnshaw-2D.png | ImageSizeL1 = 150 px | ImageFileR1 = Ammonia-3D-balls-A.png | ImageSizeR1 = 150 px | IUPACName = azan, amonijak | SystematicName = azan<ref>R. Panico, W.H. Powell, J.-C. Richer (uredniki). ''IUPAC Commission on the Nomenclature of Organic Chemistry: A Guide to IUPAC Nomenclature of Organic Compounds''. Blackwell Scientific Publications, Oxford 1993, ISBN 0632034882, str. 37.</ref><ref>[http://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/222?from=summary ''Ammonia'']. PubChem. Pridobljeno 17. oktobra 2014.</ref> | OtherNames = vodikov trinitrid<ref name=amonijak>[http://studenti.fkkt.uni-lj.si/?get_group_doc=4/1322261081-nomenklatura_-_anorganskih_spojin.pdf ''Nomenklatura anorganskih spojin: 6.1 Imena preprostih molekul kislin'']. Pridobljeno 29. novembra 2014.</ref><br> vodikov azid<ref name=amonijak/> | Section1 = {{Chembox Identifiers | InChI = 1/H3N/h1H3 | InChIKey = QGZKDVFQNNGYKY-UHFFFAOYAF | CASNo = 7664-41-7 | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | PubChem = 222 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1160819 | ChemSpiderID = 217 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | UNII = 5138Q19F1X | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | EINECS = 231-635-3 | UNNumber = 1005 | KEGG = D02916 | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | MeSHName = Ammonia | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 16134 | RTECS = BO0875000 | SMILES = N | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/H3N/h1H3 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = QGZKDVFQNNGYKY-UHFFFAOYSA-N | Beilstein = 3587154 | Gmelin = 79 | 3DMet = B00004}} | Section2 = {{Chembox Properties | Formula = NH₃ | MolarMass = 17,031 g/mol | Appearance = Brezbarven plin z ostrim vonjem | Density = 0,86 kg/m³ (1,013 bara, temperatura vrelišča),<br />0,73 kg/m³ (1,013 bara, 15 °C),<br />681,9 kg/m³ (−33,3 °C, tekoč),<ref>{{cite book|url=http://books.google.com/books?id=qPGzhL3Y50YC&pg=PA132|page=132|title=Systematic Inorganic Chemistry|author=Yost, Don M.|chapter=Ammonia and Liquid Ammonia Solutions|publisher=READ BOOKS|year=2007|isbn=1406773026}}</ref><br /> 817 kg/m³ (-80 °C, brezbarvna trdna snov)<ref>{{cite journal|doi=10.1080/00337577508240819|title=On crystalline character of transparent solid ammonia|year=1975|author=Blum, Alexander|journal=Radiation Effects and Defects in Solids|volume=24|pages=277}}</ref> | MeltingPtC = −77,73 | BoilingPtC = −33,34 | Solubility = 47 % (0 °C)<br>31 % (25 °C) <br> 28 % (50 °C)<ref>{{cite book|url=http://books.google.com/books?id=0fT4wfhF1AsC&pg=PA17|page=17|title=Handbook of inorganic compounds |author1=Perry, Dale L.|author2= Phillips, Sidney L.|publisher=CRC Press|year=1995|isbn=0849386713}}</ref> | SolubleOther = | Solvent = | LogP = | VaporPressure = 8,6 barov | HenryConstant = | AtmosphericOHRateConstant = | pKa = 38 (H₂O), 41 (DMSO) | pKb = 4,75}} | Section3 = {{Chembox Structure | CrystalStruct = Trikotna piramida | Coordination = | MolShape = }} | Section7 = {{Chembox Hazards | GHSPictograms = {{GHS corrosion}}{{GHS skull and crossbones}}{{GHS environment}}<ref name="sigma">{{Sigma-Aldrich|id=294993|name=Ammonia|accessdate=20 July 2013}}</ref> | GHSSignalWord=Danger | HPhrases = {{H-phrases|290|301|311|314|330|334|336|360|362|373|400}} | PPhrases = {{P-phrases|202|221|233|261|263|271|273|280|305+351+338|310}}<ref name="sigma" /> | ExternalSDS = [http://www.inchem.org/documents/icsc/icsc/eics0414.htm ICSC 0414] (anhydrous) | NFPA-H = 3 | NFPA-F = 1 | NFPA-R = 0 | NFPA-S = COR | FlashPt = 132 | AutoignitionPtC = 651 | ExploLimits = 15–28% | NIOSH_ref=<ref name=NIOSH>{{PGCH|0028}}</ref> | PEL = 50 ppm (25 ppm [[ACGIH]]- TLV; 35 ppm [[STEL]]) | LD50 = 0,015 mL/kg (human, oral) | REL = TWA 25 ppm (18 mg/m³) ST 35 ppm (27 mg/m³) | IDLH = 300 ppm | LC50 = 40.300 ppm (podgana, 10 min)<br/>28.595 ppm (podgana, 20 min)<br/>20.300 ppm (podgana, 40 min)<br/>11.590 ppm (podgana, 1 h)<br/>7338 ppm (podgana, 1 h)<br/>4837 ppm (miš, 1 h)<br/>9859 ppm (zajec, 1 h)<br/>9859 ppm (mačka, 1 h)<br/>2000 ppm (podgana, 4 h)<br/>4230 ppm (miš, 1 h)<ref name=IDLH>{{IDLH|7664417|Ammonia}}</ref> | LCLo = 5000 ppm (sesalci, 5 min)<br/>5000 ppm (človek, 5 min)<ref name=IDLH/> }} | Section8 = {{Chembox Related | OtherAnions = | OtherCations = [[fosfin]]<br/>[[arzin]]<br/>[[stibin]] | OtherFunctn = [[hidrazin]]<br/>[[dušikovodikova kislina]] | Function = dušikovi hidridi | OtherCpds =[[amonijev hidroksid]]}} }} '''Amonijak''' (tudi '''azan''' ali '''amoniak''') je brezbarven plin neprijetnega vonja. Zlahka se zgosti v brezbarvno tekočino, ki močno [[lom svetlobe|lomi svetlobo]]. Svoje ime je dobil po oazi Amonij (danes [[Oaza Siva]]) v severni Afriki, saj so ga pridobivali najprej iz živalskih (kameljih) iztrebkov. == Zgodovina amonijaka == [[Sol]]i amonijaka so bile znane zelo zgodaj. Izraz »hammoniacus sal« se pojavi že v [[Plinij]]evih spisih. Ni pa pojasnjeno, ali je ta izraz enak novejšemu izrazu »sal-ammoniak«. V obliki »sal-amonijak« je bil amonijak znan [[Alkimija|alkimistom]] že v 13. stoletju; omenja ga na primer [[Albertus Magnus]]. V srednjem veku se je v obliki fermentiranega seča uporabljal kot [[barvilo]], da bi spremenil barvo rastlinskih barvil. V 15. stoletju je [[Basilius Valentinus]] pokazal, da ga je mogoče pridobiti z delovanjem alkalij na sal-amonijak. Pozneje, ko sal-amonijak pridobivajo z destilacijo parkljev in volovskih rogov in nevtralizacijo [[karbonat]]a s klorovodikovo kislino, dobi ime »duh jelenovega roga«. V plinasti obliki je amonijak prvi osamil Joseph Priestley leta 1774 in ga poimenoval "alkalni zrak". [[Haber-Boschev postopek]] za proizvodnjo amonijaka sta razvila [[Fritz Haber]] in [[Carl Bosch]] leta 1909, patentiran pa je bil leta 1910. V prvi svetovni vojni so ga Nemci uporabljali za pridobivanje eksploziva. == Fizikalno-kemijske lastnosti == Amonijak je [[binarna spojina]]. Sestavljen je iz [[dušik]]a (N₂) in [[vodik]]a (H₂).Pri normalnih pogojih je amonijak plin. Atom dušika v molekuli ima prosti elektronski par, zato ima molekula bazičen značaj. Utekočini se pri -33&nbsp;°C. Kot [[kapljevina]] je zelo podoben vodi. Reakcije, ki potekajo v tekočem amonijaku, so zelo podobne reakcijam v vodi. [[molekula|Molekule]] amonijaka v kapljevini so izrazito [[polarna spojina|polarne]], kar pomeni, da dobro topijo soli. Za tekoči amonijak je značilna tudi [[avtoproliza]]:<br />NH₃ + NH₃ '''→''' NH⁺₄ + NH^-₂<br /> Iz amonijaka se pri izparevanju sprošča veliko toplote, zato je uporaben v hladilni tehniki. Dobro topen je v vodi, v kateri tvori šibko bazo amonijev hidroksid. == Pridobivanje == Amonijak so najprej pridobivali iz živalskih iztrebkov. Kemijsko so ga najprej pridobivali kot stranski produkt v proizvodnji [[koks]]a iz [[črni premog|črnega premoga]]. Pozneje pa so ga pridobivali iz kalcijevega cianoamida (CaCN₂) v reakciji z vodo (H₂O). Danes pridobivamo amonijak po [[Haber-Bosch proces|Haber-Boschevem procesu]] neposredno iz dušika (N) in vodika (H). Bistvo tega postopka je spajanje dušika in vodika na katalizatorju. Vlogo katalizatorja ima železo, stabilizirano z aluminijevim in kalijevim oksidom. Sinteza teče po naslednji enačbi<br />3H₂ + N₂ '''↔''' 2NH₃<br />pri 500&nbsp;°C in tlaku 200<small>x</small>10⁵ Pa. Sicer je to eksotemna ravnotežna reakcija, za katere velja, da so uspešnejše pri nizkih temperaturah in visokem tlaku. Amonijak kljub temu sintetizirajo pri visokih temperatuah, saj traja predolgo, da bi se vzpostavilo ravnotežje pri nižjih temperaturah.  == Uporaba == Amonijak se v glavnem uporablja v proizvodnji [[umetno gnojilo|umetnih gnojil]], barv, [[eksploziv]]ov, [[dušikova kislina|dušikove kisline]] in [[polimer]]ov. Je tudi sestavina nekaterih gospodinjskih čistil. == Drugo == Amonijak je v majhnih količinah prisoten tudi v ozračju, nastane pa s [[trohnenje]]m rastlinskih in živalskih ostankov. V majhnih količinah je prisoten tudi v deževnici, [[amonijev klorid]] in [[amonijev sulfat]] pa na vulkanskih območjih. Kristali [[amonijev bikarbonat|amonijevega bikarbonata]] so prisotni v [[guano|guanu]]. Amonijeve soli so porazdeljene prisotne v rodni prsti in morski vodi. == Poimenovanje == V skladu z zadnjo [[IUPAC]] nomenklaturo se ta spojina sistematično imenuje azan. Po isti nomenklaturi je dovoljena tudi uporaba nesistematičnega imena amonijak, ker ima dolgo tradicijo in je zelo uveljavljeno v kemijskih strokovnih krogih. Slovenski pravopis dovoljuje izključno rabo imena amonijak, vendar je to ime kemijsko nepravilno. == Sklici == {{opombe}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Anorganski amini]] [[Kategorija:Topila]] [[Kategorija:Baze]] [[Kategorija:Hidridi]] [[Kategorija:Gospodinjske kemikalije]] [[Kategorija:Toksikologija]] [[Kategorija:Anorganska topila]] [[Kategorija:Dušikovi hidridi]] [[Kategorija:Refrigeranti]] to0gigy0abj3dfryb32f7opecl8i6bq 0 75863 5736828 5644299 2022-08-20T06:46:13Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{infopolje Univerza |name = Univerza na Dunaju |native_name = Universität Wien |image_name = Wien10Universität9.JPG |image_size = 250px |caption = Sedež dunajske univerze na Ringu |latin_name = Universitas Vindobonensis'', tudi ''Alma Mater Rudolphina |motto = |mottoeng = |established = 12. marec 1365 |type = [[javna univerza|javna]] |affiliation = |endowment = |rector = Georg Winckler |faculty = |staff = |students = 88.000<ref name="univie">{{navedi splet |url=http://www.univie.ac.at/de/universitaet/ |title=Über die Universität Wien |accessdate=18.9.2011 |publisher=Univerza na Dunaju}}</ref> |undergrad = |postgrad = |doctoral = |other = |city = [[Dunaj]] |state = |province = |country = Avstrija |coor = {{coord|48|12|47|N|16|21|35|E|region:AT-9_type:edu|display=inline,title}} |campus = |colors = |colours = |mascot = |athletics = |affiliations = |website = {{URL|http://www.univie.ac.at}} |logo = |footnotes = }} '''Univerza na Dunaju''' ({{jezik-de|Universität Wien}}) je javna [[univerza]] s sedežem na [[Dunaj]]u ([[Avstrija]]) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje [[Karlova univerza v Pragi|Karlovo univerzo v Pragi]], ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja. Leta 1365 jo je ustanovil [[Rudolf IV. Avstrijski]]. Današnjo stavbo na [[Dunajski Ring|Ringu]] so gradil med 1877–1884 po načrtih stavbenika [[Heinrich von Ferstel|Ferstela]]. Z novogradnjo so nadomestili prejšnjo staro stavbo, ki je stala blizu [[mestna vrata|mestnih vrat]] (''Stubentor''). V njej stoluje danes ''Vseučiliščna cerkev'' ''(Universitätskirche)'', kakor tudi [[Avstrijska akademija znanosti]]. Na dunajski univerzi je med 1848 in 1918 študiralo tudi 1897 študentov s [[Kranjska|Kranjske]].<ref>Alojz Cindrič, ''Študenti s Kranjske na dunajski univerzi 1848–1918''. Ljubljana: UL, 2009.</ref> == Slavne osebnosti == === Nobelovi nagrajenci, ki so bili predavatelji na Univerzi === * [[Robert Bárány]] * [[Hans Fischer]] * [[Friedrich August von Hayek]] * [[Victor Franz Hess]] * [[Karl Landsteiner]] * [[Otto Loewi]] * [[Konrad Lorenz]] * [[Erwin Schrödinger]] * [[Julius Wagner-Jauregg]] === Slavni študentje === * [[Bruno Bettelheim]] * [[Paul Feyerabend]] * [[Heinz Fischer]] * [[Ivan Franko]] * [[Hugo von Hofmannsthal]] * [[Alojzij Juvan]] * [[Karl Kautsky]] * [[Karl Kraus]] * [[Tomáš Garrigue Masaryk]] * [[Lise Meitner]] * [[Alois Mock]] * [[Papež Pij III.]] * [[Peter Porsch]] * [[Manfred Rumpl]] * [[Wolfgang Schüssel]] * [[Adalbert Stifter]] * [[Kurt Waldheim]] * [[Sigmund Freud]] * [[Hans Kelsen]] * [[Jožef Stefan]] * [[Ludwig Boltzmann]] * [[France Prešeren]] == Glej tudi == * [[Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju]] * [[seznam univerz v Avstriji]] * [[seznam rektorjev Univerze na Dunaju]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|University of Vienna}} ;{{ikona de}} * {{official|http://www.univie.ac.at/}} * [http://www.dieuniversitaet-online.at/ Spletni časopis univerze] {{Uni Dunaj}} {{school-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove na Dunaju]] [[Kategorija:Univerze v Avstriji|Dunaj]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1365]] [[Kategorija:Univerza na Dunaju| ]] djqtmgryupagmogtt1rsn1ea9wjr83p 0 75959 5737256 5564539 2022-08-20T07:38:53Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Albreht Habsburški}} {{drugipomeni3|Albreht II. Habsburški}} {{Infopolje Oseba}} '''Albreht II. Avstrijski''' (znan tudi kot ''Albreht Hromi'' ali ''Modri''), * [[12. december]], [[1298]], [[Habsburg]], [[Aargau]], † [[16. avgust]], [[1358]], [[Dunaj]], je bil [[vojvoda]] [[Vojvodina Avstrija|Avstrije]] in [[vojvoda]] [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] (1330 – 1358) ter v letih (1335 – 1358) tudi [[Vojvodina Koroška|Koroški vojvoda]], kot tudi gospod [[Kranjska|Kranjske]] in gospod [[Prednja Avstrija|Prednje Avstrije]]. ==Življenje== Albreht II. Habsburški je bil rojen na [[Grad Habsburg|gradu Habsburg]] v [[Vojvodina Švabija|Švabiji]], kot mlajši sin nemškega kralja [[Albreht I. Habsburški|Albrehta I.]] in njegove žene [[Elizabeta Goriško-Tirolska|Elizabete Goriško-Tirolske]],{{sfn|Previte-Orton|1952|p=796-797}} pripadnice [[Goriški grofje|Goriških grofov]] (''Majnhardincev''). Bil je mlajši brat [[Friderik I. Habsburški|Friderika I.]], ki je bil izvoljen za nemškega kralja. V rani mladosti so ga pripravljali za cerkveno kariero, čeprav še mladoleten je bil leta 1313 izvoljen za [[Škofija Passau|škofa v Passau]]. Čeprav je bila izvolitev izpodbijana od protikandidata, je funkcijo zasedel leta 1317. Albreht je trpel za [[kronično vnetje sklepov|kroničnim vnetjem sklepov]], tako da se je lahko premikal le z [[bergla]]mi; zaradi tega je dobil vzdevek ''Hromi''. Po smrti starejšega brata [[Friderik I. Habsburški|Friderika I.]] leta 1330 sta preostala sinova Albreht II. in [[Otto IV. Avstrijski|Oto Avstrijski]] postala skupna sovladarja in vojvode vseh habsburških posesti v vojvodini [[Vojvodina Avstrija|Avstriji]] in vojvodini [[Vojvodina Štajerska|Štajerski]]. Albreht je s poroko z [[Johana Pfirt|Johano Pfirt]], dedinjo grofije Pfirt povečal svoje posesti v [[Alzacija|Alzaciji]] in več mesti. Po smrti njegovega strica po materini strani vojvode [[Henrik Koroški|Henrika Koroškega]] leta 1335, je Albreht II. uspel podedovati vojvodino [[Vojvodina Koroška|Koroško]] in [[Kranjska krajina|Kranjsko marko]], s tem da je dosegel, da mu je to ozemlje dal v fevd cesar [[Ludvik IV. Wittelsbaški|Ludvik IV.]] navkljub zahtevam mogočnega rivala [[Luksemburžani|Luksemburžana]] češkega kralja [[Ivan Češki|Ivana]]. Albreht II. je umrl na Dunaju leta 1358, pokopa je v samostanu, ki ga je sam ustanovil, [[Samostan Gaming|Gamingu]] v sedanji [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]]. Po pravilu, ki ga je sam uzakonil, ga je nasledil njegov najstarejši sin [[Rudolf IV. Habsburški|Rudolf IV.]]. ==Družina in otroci== Albreht II. se je 15. februarja 1324 na Dunaju poročil z grofico [[Johana Pfirt|Johano Pfirt]],{{sfn|Previte-Orton|1952|p=797}} hčerko grofa Ulrika III. Pfirtskega. V zakonu so se jima rodili: # [[Rudolf IV. Habsburški|Rudolf IV., vojvoda Avstrije]] (1. november 1339, [[Dunaj]] &ndash; 27. julij 1365, [[Milano]]), ki je nasledil očeta kot vojvoda Avstrije, Štajerske in Koroške. Njegov zakon z Luksemburžanko [[Katarina Češka|Katarino Češko]] je bil brez otrok; zato sta ga po smrti nasledila njegova mlajša brata Albreht III. in Leopold III.{{sfn|Previte-Orton|1952|p=796}} # Katarina (1342, Dunaj &ndash; 10. januar 1381, Dunaj), opatinja v samostanu Sv. Klare na Dunaju. # Margareta (1346, Dunaj &ndash; 14. januar 1366, [[Brno]]), poročena: ## v [[Passau]] 4. septembra 1359 z grofom [[Majnhard III. Goriško-Tirolski|Majnhardom III. Goriško-Tirolskim]];{{sfn|Previte-Orton|1952|p=796}} ## na Dunaju 1364 z mejnim grofom [[Ivan Henrik Luksemburški|Ivanom Henrikom Moravskim]].{{sfn|Previte-Orton|1952|p=796}} # [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] (1347, Dunaj &ndash; 1362, Dunaj). umrl neporočen.{{sfn|Previte-Orton|1952|p=796}} # [[Albreht III. Habsburški|Albreht III.]] (9. september 1349, Dunaj &ndash; 29. avgust 1395, grad [[Gradovi Laxenburga|Laxenburg]]). Začetnik Habsburške Albertinske linije. # [[Leopold III. Habsburški|Leopold III.]] (1. november 1351, Dunaj &ndash; 9. julij 1386, [[Sempach]]). Začetnik Habsburške Leopoldinske linije.{{sfn|Previte-Orton|1952|p=797}} == Viri == * Franz Kurz: ''Avstrija pod vojvodo Albrehtom Hromim''. Haslinger, Linz 1819. * {{ADB|1|279|281|Albrecht II. (Herzog von Oesterreich)|Alfons Huber|ADB:Albrecht II. (Herzog von Österreich und Steiermark)}} * {{NDB|1|168|169|Albrecht II.|Otto Brunner|118848399}} * Gabrielle Caerr-Stamm: ''Johanna von Pfirt, Gattin des Habsburgers Albrecht II. Herzog von Österreich oder das europäische Schicksal einer Elsässerin''. Sundgaugeschichtsverein, Riedisheim 1996, ISBN 2-908498-06-5. * Ellen Widder: Überlegungen zur politischen Wirksamkeit von Frauen im 14. Jahrhundert. Margarete Maultasch und Agnes von Ungarn als Erbtöchter, Ehefrauen und Witwen, in: 1363–2013. 650 Jahre Tirol mit Österreich, hg. v. Christoph Haidacher und Mark Mersiowsky, Innsbruck 2015 (Veröffentlichungen des Tiroler Landesarchivs 20), S. 91–134 (bes. S. 108–134). == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{noble-stub}} {{DEFAULTSORT:Albreht II. Avstrijski}} [[Kategorija:Nemški plemiči]] [[Kategorija:Vojvode Avstrije]] [[Kategorija:Koroški vojvode]] [[Kategorija:Habsburžani]] klx3kpp6v3lbp3nz4akawttimy5c08t 0 77836 5737126 5711766 2022-08-20T07:14:13Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Lavantinska škofija | latin = Dioecesis Lavantina | local = Diözese Lavant | image = Pfarrkirchestandrä.JPG | image_size = | image_alt = | caption = Nekdanja stolnica v [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu v Labotski dolini]] | coat = Wappen Bistum Lavant.png <!---- Locations ----> | country = | country1 = | territory = | province = | metropolitan = | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_sqmi = | area_footnotes = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = | congregations = | schools = | members = <!---- Information ----> | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | rite = [[rimski obred]] | established = 1228 | cathedral = | cocathedral = | patron = | patron_title = | priests = <!---- Map ----> | map = Austria dioecesis 13saec.png | map_size = 280px | map_alt = | map_caption = Področje nekdanje Lavantinske škofije (Lavant) <!---- Website ----> | website = | footnotes = }} '''Lavantinska škofija''' je bila sufraganska [[škofija]] [[Salzburška nadškofija|Salzburške nadškofije]], ustanovljena leta 1228, s škofijskim sedežem v [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu v Labotski dolini]], od leta 1859 pa v [[Maribor|Mariboru]]. ==Ustanovitev, zgodovinski opis in pomembni dogodki== Obsegala je predvsem župnije na območju [[Labotska dolina|Labotske doline]] (danes [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijska Koroška]]), ob koncu 18. stoletja pa se je s preureditvijo škofijskih meja v notranjeavstijskih deželah razširila tudi na spodnji del [[Štajerska|Štajerske]], tudi na Savinjsko ter okolico [[Celje|Celja]]. 4. septembra 1859 je takratni lavantinski škof [[Anton Martin Slomšek]] sedež lavantinske škofije uspel prestaviti v [[Maribor]] (ki je bil z okolico dotlej del [[Sekovska škofija|Sekovske škofije]]), s tem pa so se spremeile tudi škofijske meje na Koroškem in Štajerskem, ki so se pokrile z deželnimi, s tem da je Lavantinska škofija odtlej zajemala le še [[Spodnja Štajerska|Spodnjo Štajersko]]. ===Ustanovitev škofije=== ==== Ustanovitveno pismo salzburškega nadškofa Eberharda II. ==== Izvirnik listine hrani Državni arhiv na Dunaju, njena kopija pa se nahaja v »Codex Heinrici episcopi« saec. XIV. v Nadškofijskem arhivu v Mariboru. O ustanovitvenem pismu salzburškega nadškofa Eberharda II. mariborski zgodovinar F. Kovačič v svoji knjigi Zgodovina Lavantinske škofije, iz leta 1928, ugotavlja: ''Za čudo v ustanovni listini ni govora o pogojih, pod katerimi je Rim dovolil ustanovitev škofije. Tu ni govora o dohodkih škofovih, ne o zaokrožitvi njegove škofije. Od pogojev povdarja listina le to, da nova škofija ne sme biti na noben način v breme ali v škodo solnograškemu stolnemu kapitolu, ne v gmotnem oziru, ne glede dostojanstva, običajev, svoboščin in predpravic. Pač pa listina vsebuje prav trde predpise, po katerih je lavantinski škof bil popolnoma odvisen od Solnograda; bil je skoraj manj, kakor dandanes pomožni škofje, katerim so vsaj dohodki kolikor toliko zagotovljeni, dočim je lavantinski škof bil skoraj brez vseh sredstev in dolgo časa niti strehe ni imel pri Sv. Andražu. Nadškof izrecno določa, da lavantinski prošt in kapitol nimata prav nobene pravice pri izvolitvi škofa; izvolitev in imenovanje pridrži nadškof sebi in svojim naslednikom s soglasjem solnograškega kapitola. Pač pa si lavantinski kapitol sme sam voliti svojega prošta, toda le izmed solnograških kanonikov. Izmed svojih kanonikov so tudi nadškofje navadno jemali lavantinske škofe, tako je lavantinska stolica bila le nekaka solnograška ekspozitura. Glede škofa samega določa dalje ustanovna listina naslednje: Ko novoimenovani škof sprejme prstan in časne dohodke, mora pred kapitolom nadškofu priseči zvestobo, pred posvetitvijo pa v nadškofovi navzočnosti tudi kapitolu, da mu bo vedno vdan, da bo branil njegove pravice in mu ne bo nikdar nasprotoval. Ko je solnograška stolica izpražnjena, se ne sme lavantinski škof prav nič vmešavati v izvolitev nadškofa, tudi ne sme v solnograški stolnici opravljati škofovskih funkcij, razen če ga kapitol pokliče. Sploh izven svoje škofije ne sme opravljati škofovskih opravil, če ga nadškof k temu ne pooblasti. Tudi v pravne zadeve, ki jih v odsotnosti nadškofovi rešuje stolni kapitol, se lavantinski škof ne sme vtikati. Ako se ob slovesnih prilikah podložni škofje zberejo okoli nadškofa, določa listina naslednji red: nadškofu na levici stoji ali sedi po starem običaju vedno stolni prošt solnograški, na desnici poleg nadškofa najprej krški škof, potem drugi po starosti škofij, torej je lavantinski škof bil na zadnjem mestu.'' '''Besedilo ustanovne listine''' <br> Solnograd (Salzburg), 1228 maja 10. <br> V imenu svete in nedeljive trojice. <br> '''Eberhard''' po božji volji svete solnograške nadškofijske apostolske stolice stalni legat. <br> Pri delu v vinogradu Gospoda Sabaot sem spoznal, da moje moči ne zadoščajo za vodstvo poverjene mi črede, zato želim delo razdeliti in s privolitvijo ustreznih avtoritet, gospoda Honorija, papeža, po tem imenu tretjega in soglasjem našega solnograškega kapitlja, v Labotu, v cerkvi svetega Andreja, pri katere redu regularnih kanonikov smo imenovali kapitelj, ustanavljamo škofovsko stolico, vendar s takšno omejitvijo, da po obliki privilegija do papeža v ničemer ni s Solnogradom izenačena po časteh in svoboščinah ali navadah kakor tudi ne po vseh drugih običajih, tako da vse to že sedaj razglašam za neveljavno v kolikor bi tamkajšnji škof tako odločil. <br> '''Izvirnik''' <br> In vinea domini Sabaoth laborantes sollieita consideratione perpendimus nos ad regimen gregis nobis commissi minus sufficere et ut onera nostra in alios partiri valeamus, de licentia et auctoritatè domini Honorii pape III et assensu capituli nostri Salzburgensis in Lauent in ecclesia sancti Andree in qua tunc canonici et ordo regularis de corpore capituli nostri a nobis extitit institutus, kathedram constituimus episcopalem tali adhibito moderamine, ut secundum formam privilegii predicti domini pape super hoc editi capitulo nostro Salzburgensi in nullo iure suo tam in dignitatibus quam libertatibus vel consuetudinibus nec non et omnibus aliis suis rationibus occasione iam dieti episcopatus nullum fiat preiudicium et gravamen de quibus rationibus quasdam specialiter et nominatim duximus exprimendas. <br> Inprimis videlicet constituimus, ut prepositus et capitulum sancti Andree Lauenten(se) nullo umquam iure quicquam sibi vendicet de prefati episcopi electione, sed ipsus electio simpliciter et pure t(antu)m ad nos et nostros spectet ex ordine successores coram capitulo nostro in domino celebranda, prepositi autem electio in ecclesia prefata sancti Andree ad capitulum Lauenten(se) sine cuiuslibet contradictione periineat in perpetuimi. De capitulo tarnen nostro Salzburgensi tantummodo et non aliunde licebit eis personam assumere quam secundum dei timorem sibi viderint expedire. Predictus etiam episcopus a nobis vel a successoribus nostris electus et pontificali anulo investitus et inbeneficiatus coram capitulo nostro hominium faciat archiepiscopo et sacramentum preštet se in omnibus fidelitatem debitam eidem et ecclesie Salzburgensi servaturum. Statuimus etiam, ut idem electus ante perceptam consecrationem coram nobis capitulo nostro iuret se eidem semper fore devotum et ad defensionem et conservationem honoris ipsius et privilegiorum ei pro posse pie et fideliter affuturum nec causa alterius ei se aliquando oppositurum. Excipimus etiam, ne idem Lauenten(sis) episcopus ecclesia Salzburgensi vacante ulla penitus ratione electioni archiepiscopi se debeat ingerere solempnia quoque divini officii in maiori ecclesia, nisi a capitulo vocatus, nullius iuris pretextu celebret preter pontificalia officia que vice nostra nobis absentibus adimplere satagat, et hoc de mandato nostro speciali. De causis etiam cognoscendis quarum diffinitio nobis non presentibus de iure communi spectat ad capitulum maioris ecclesie, extra suam diocesim se nullatenus intromittat. Volumus etiam, ut secundum antiquam consuetudinem et a nobis et a predecessoribus nostris hactenus observatam prepositus Salzburgensis ecclesie sive in publico sive in privato a latere nostro propter presentiam episcopi seu episcoporum a nobis creatorum numquam debeat segregari sed preposito in sinistro latere posito Gurcensis et reliqui episcopi in dextro latere secundum cuiuslibet episcopatus etatem in suo ordine statuantur. Ne igitur hee nostra institutio ab aliquo in posterum valeat immutari, presentem inde paginam conscribi et sigillo nostro fecimus communiri. <br> Anno ab incarnatione domini MCCXXVIII, indictione prima, dat. Salzburge, VI idus maii, pontificatus nostri anno XXVIII. ==Zgodovina== Slovensko ozemlje severno od [[Drava|Drave]] je po razmejitvi cesarja [[Karel Veliki|Karla Velikega]] leta 811 v misijonsko in cerkvenoupravno pripadlo [[Salzburg|Nadškofiji Salzburg]], južno od Drave pa [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhatu]].<ref name="#1">Rybar Miloš, 750 let lavantinske škofije</ref> Salzburški nadškofje so na svojem obširnem ozemlju ustanovili več podložnih škofij, tako npr. leta 1070 [[krška škofija|Krško (sedanjo Celovško) škofijo]], v 13. stoletju pa kar tri škofije. Nadškof [[Eberhard II.]] je leta 1216 ustanovil škofijo Chiemsee na [[Bavarska|Bavarskem]] in leta 1218 [[Sekovska škofija|Sekovsko škofijo]], tj. predhodnico današnje [[Gradec|graške]] škofije. Nadškof Eberhard II. je že leta 1225 pridobil soglasje papeža Honorija III. (1216-1227) za ustanovitev lavantinske škofije, tako je lahko 10. maja 1228 v [[Salzburg]]u podpisal listino o ustanovitvi.<ref>Ožinger Anton, Zgodovina Lavantinsko-Mariborske škofije</ref> <ref>Ustanovitev lavantinske škofije [http://shs.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/sites/default/files/shs2010_2-3.pdf]</ref>. Tedanje cerkvenopolitične razmere so bile take, da je Avstriji in Štajerski od l. 1198 do 1220 vladal Leopold III. (VI.), ki ga je zelo motilo, da v svojih deželah ni imel lastne škofije, temveč je celotna Avstrija spadala pod Passausko škofijo, okolica Dunajskega Novega Mesta ter Štajerska pa pod Salzburško nadškofijo. Leopold je na vsak način hotel vsaj Dunaj odtrgati oblasti passauskega škofa in naa Dunaju ustanoviti lastno škofijo. Pri papežu je svoj načrt utemeljeval zlasti s tem, da je passuska škofija preobsežna in skoraj je že dosegel, da dobi na Dunaju lastno škofijo, ker pa ni hotel ali ni mogel zanjo kot fevdni gospod prispevati denarja za dotacijo nove škofije, je njegov načrt propadel. Salzburški nadškof s tem sicer ne bi bil prizadet, a ker bi lahko Leopold z istim argumentom (preobsežnost obstoječe škofije) utemeljeval tudi željo po odcepitvi dela salzburške nadškofije, ga je salzburški nadškof pri tej nameri prehitel. Salzburška nadškofija je bila namreč še večja kot passauska, ob tem pa so Visoke Ture Štajersko popolnoma zapirale proti [[Salzburg|Salzburgu]]. Ko se je vojvoda Leopold podal v Palestino na križarsko vojno, je nadškof Eberhard II. hitro pridobil dovoljenje papeža za ustanovitev Sekovske (današnje graške) škofije, ki jo je ustanovil leta 1218. Ko se je vojvoda Leopold vrnil, je bil postavljen pred izvršeno dejstvo. Štajerska je imela svojega škofa, ki pa je bil popolnoma odvisen od Salzburga in ne od deželnega kneza. Od ustanovitve te škofije so bili lavantinski škofije od nadškofa v [[Salzburg]]u odvisni bolj, kot je bilo to določeno po splošnem [[Kanonsko pravo|cerkvenem pravu]].<ref name="#1"/> Lavantinska škofija je bila ob ustanovitvi "lastniška" škofija, ker je bila ustanovljena na ozemlju salzburške nadškofije in je bil salzburški nadškof fevdni gospod lavantinskemu škofu, ta pa njegov vazal. Tudi imenovanje sufraganskih lavantinskih škofov si je salzburški nadškof pridržal zase, kar je pomenilo, da lavantinskega škofa ni imenoval [[papež]], čeprav se je v nekaj izjemnih primerih to zgodilo).<ref name="#1"/> Na enak način je salzburški nadškof ustanovil sekovsko (danes graško), chimseejevsko in krško (danes Celovško) škofijo. Tem škofom je izročal v fevd temporalije, škofje pa so mu morali zapriseči zvestobo, kot vazali fevdnemu gospodu. Šele leta 1457 je cesar [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] lavantinskemu škofu podelil dedni knežji naziv »knezoškof«. Lavantinski škofje so sprva živeli v [[Breže|Brežah]] in se leta 1329 preselili na novo pridobljeni grad [[Tvimberg]] pri [[Šentlenart v Labotski dolini|Šentlenartu]] (''Bad Sankt Leonhard im Lavanttal''), v [[Labotska dolina|Labotski dolini]]. Šele veliko kasneje so lahko prestavili škofijski sedež v tedanjo župnijsko cerkev pri [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]] v Labotski dolini. V takratnem času namreč ni bila izjema, da se škofijski sedež in stolna cerkev nista nahajala v istem kraju. Enako je bilo tudi pri drugih sufraganskih škofijah [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofije]]: [[Krška škofija|krški škofje]] so živeli na gradu [[Strasbourg, Avstrija |Strasbourg]], [[Graška škofija|Sekavski]] pa na gradu [[Seggau]] pri [[Lipnica, Avstrija|Lipnici]] in v [[Gradec|Gradcu]], tudi sami salzburški nadškofje so živeli ob [[Kimsko jezero|Kimskem jezeru]]. Šele leta 1244 je salzburški nadškof določil meje lavantinske škofije. <ref name="#1"/>, ki je obsegala naslednje župnijske cerkve: [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandraž]], [[Labot]], [[sv. Florjan ob Laznici]] (srednja Štajerska), s podružnicami Sv. Peter pri Lindenbergu, sv. Martin v Sulmski dolini, ter [[Sussenteller|sv. Andrej v Slatinskem dolu]], jugovzhodno od [[Lipnica, Avstrija|Lipnice]]<ref name="#1"/>. Škof [[Heinrich IV. Krapff]] je namreč prosil [[papež Gregor XI.|papeža Gregorja XI.]], da vključi v njegovo škofijo tudi župnijo sv. Florjan, ki pa je takrat obsegala veliko večje območje kot danes, kajti škofija ima tako majhne prihodke, da »škof ne more živeti niti kot boljši župnik.« Tako je ta župnija postala t. i. mensalna dobrina, kar je pomenilo, da se je njen prihodek smatral za osebni prihodek škofa. Po drugi strani pa je to pomenilo, da je škof postal tudi župnik župnije Sv. Florijana in je moral za dušno-pastirsko in upravno delo postaviti svojega [[vikar]]ja. Leta 1376 so določili, da sme vikar zase in za svoje kaplane uporabljati župnišče, polja in pašnike in na teh ozemljih sprejemati darila in dajatve. Leta 1381 so višino letnih prejemkov vikarja, določili na 40 [[Gulden|guldnov]]. Ob koncu 17. stoletja se je lavantinska škofija delila na [[naddekanat]] Spodnja Koroška s sedežem v Šentandražu in na [[komisariat]] Sv. Florijan. K naddiakonatu so spadale župnije pri Šentandražu (s stolnico), Sv. Marija v Rojah, Sv. Gregor pod Kamnom, Šmartin, Sv. Marija na Lavamintu, proštija in kolegijska župnija Sv. Janeza Evangelista v [[Dravograd]]u, Sv. Janez Krstnik v Mostiču, Šmarjeta v Remšeniku, Šmihel v Marenbergu, Sv. Marija v Frezah, Šentjur na Remšeniku (severno od Frez). Komisariat Sv. Florijana pa je obsegal območja župnij Veliki sv. Florijan, Sv. Janez Krstnik na Zvonini, Sv. Egidij v Holeneku, Sv. Marija na Ojstrici, Šentjakob v Freilandu, Sv. Bartolomeja v Gamsah, Šentandraž (Saustal, avstrijska Štajerska), Sv. Mihaela (Gleinstetten, avstrijska Štajerska), Šentvid na Starem trgu in Šentpeter (Sulmtal, avstrijska Štajerska). Župnije Visoko, Marenberg, Remšnik in Freze so nekoč spadale pod nekdanjo (pra)župnijo [[Labot]] na Koroškem. Škofija je tako obsegala 21 povsem vaških župnij. Še vedno je bila majhna in si ni mogla privoščiti večjih izdatkov. Cerkvene službe, ki so jih v drugih škofijah opravljali posvečeni duhovniki, so v Lavantinski škofiji vršili semeniščniki, ki so se pripravljali na duhovniški poklic. Tudi to, da je neka župnija pripadala lavantinski škofiji še ni pomenilo, da tudi prihodki iz te župnije pripadajo škofiji, prav tako je bilo pogosto nejasno, kdo bo imenoval župnika in upravljal z župnijskim premoženjem ali kdo bo smel izvrševati druge pravice iz naslova premoženja župnije oziroma nositi morebitna bremena, kot so sanacije objektov po naravnih nesrečah. Vsi župnijski prihodki niso prešli v enaki višini v škofijsko blagajno, tudi tam ne, kjer je župnija (na primer Veliki sv. Florijan) izrecno spadala neposredno pod škofa, kajti vikarji, ki jih je škof po sili razmer postavil, so morali prav tako prejeti svoj delež. Kljub temu, da je škofija obsegala majhno ozemlje, pa to ni veljalo za delovanje njenih škofov na drugih področjih. Kot sufraganski škofje salzburškega nadškofa so smeli lavantinski škofje na njegovo željo delovati na območju celotne Salzburške metropolije. Leta 1511 je bil škof Leonhard Peurl imenovan za pomožnega škofa (sufragana) [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu]] s sedežem v Benetkah, za tista območja, ki jih v začetku 16. stoletja, zaradi vojnih razprtij, ni bilo možno upravljati iz Italije. Škof Peurl in njegov naslednik Philipp Renner sta zato smela na območjih vojvodine Koroške in Kranjske delovati kot škofa vikarja, ki zastopata [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]]. To imenovanje je 18. maja 1511 v Rimu opravil Dominicus Grimani, škof, kardinal in patriarh Oglejske nadškofije, s tem imenovanjem pa je bila povezana pristojnost posvečevanja [[duhovnik]]ov, cerkva in [[oltar]]jev, opravljanja vizitacij in sklicevanja [[Sinoda|sinod]]. Zaradi podeljenih nalog v Oglejski nadškofiji na območjih zunaj meja [[Furlanija|Furlanij]]e, so imeli lavantinski škofje veliko večje pristojnosti kot v svoji bistveno manjši škofiji. To se je nanašalo na naddekanate Kranjska, Golovica in Zgornja Koroška ter [[Ziljska dolina|Ziljska]] in [[Podjuna|Podjunska]] dolina, kakor tudi župnije ob Slovenski Marki in v Bistrici. Te pristojnosti so izhajale iz potreb zaradi spora med cesarjem Maksimiljanom in [[Beneška republika|Beneško republiko]], predmet katerega je bila med drugim tudi oblast v [[Goriška (grofija)|Goriški grofiji]]. Na osnovi teh pristojnosti so bile utemeljene dejavnosti lavantinskih škofov izven lastne škofije na Koroškem (na primer v [[Špital ob Dravi|Špitalu ob Dravi]] 22. julija 1535 ter na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem, južno od Drave, na primer na ptujskem območju. === Jožefinske reforme=== V času jožefinskih reform za časa cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II]]. sta bili lavantinski škofiji priključeni župniji v [[Velikovec|Velikovcu]] (1786) in v [[Celje|Celju]] (1789), vse župnije na Štajerskem, severno od Drave, pa so pripadle Sekovski škofiji (prednici Graške škofije). Da bi lahko škof bolje upravljal zelo obsežno škofijo, so bile leta 1859 koroške župnije prenesene pod upravo [[Krška škofija|Krške škofije]], v zameno zanje pa so lavantinski škofiji pripadle župnije v Mariboru in njegovi okolici. Takoj po tej spremembi je škof [[Anton Martin Slomšek]] prestavil lavantinski škofijski sedež v [[Maribor]]. Župnije lavantinske škofije, ki so po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] ostale v Avstriji, so bile priključene [[Krška škofija|Krški škofiji]] ali Sekovski škofiji. ===Mariborska škofija in cerkvenopolitični dogodbi po prvi svetovni vojni=== Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Sveti sedež Lavantinsko škofijo zaradi spremenjenih državno-ozemeljskih razmer, razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]] in ustanovitve [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (kasnejše [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]), 1. maja 1924 izvzel iz Metropolije Salzburg in jo neposredno podredil sebi. S tem se je končalo obdobje med letoma 1446 in 1923, ko je salzburški nadškof imenoval in posvetil vsakokratnega lavantinskega škofa, ta pa je smel nositi cesarsko-kraljevi naziv »knezoškof«. [[Andrej Karlin]] je ob imenovanju 6. junija 1923 tako postal prvi škof, ki ga je neposredno imenoval Sveti sedež. Istega leta so bile škofiji priključene vse župnije [[Krška škofija|celovške]], [[Graška škofija|graške]] in [[Sombotelska škofije|sombotelske škofije]], ki so po novi državni razmejitvi ostale v kraljevini SHS. 5. marca 1962 je Sveti sedež lavantinsko škofijo ({{jezik-la|Dioecesis Lavantina}}) preimenoval v Mariborsko-lavantinsko škofijo, v njeno ozemlje pa so bile 1964 tudi uradno vključene župnije, predvsem na Koroškem in v Prekmurju, ki so bile od leta 1923 samo pod upravo mariborskega škofa. 22. novembra 1968 je bila mariborsko-lavantinska škofija kot sufraganska postavljena pod upravo cerkvene pokrajine Ljubljanske metropolije. {{glavni|Nadškofija Maribor}} == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Ignac Orožen: Das Bisthum und die Diözese Lavant, 8 delov, 1875–1893 * Alfred Jäger: ''Festschrift: 750 Jahre Bistum Lavant. (St. Andrä im Lavanttal.)'' Župnija St. Andrä (Šentandraž), 1978 * [http://www.slomsek.net/Slomsek/n_nadskofija/2_zgodovina/zgod_0.htm Anton Ožinger: Zgodovina Mariborsko-Lavantinske škofije] * Höfler Janez ''O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem: k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku'', Ljubljana, Viharnik, 2013. {{COBISS|ID=268869376}} * [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek Avguštin]], ''Konjiška dekanija'', Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}} * Grobelnik Andrej, ''Sopotnica življenja: Nadžupnija Rogatec in Župnija sv. Roka ob Sotli skozi stoletja'', Rogatec, 2003.{{COBISS|ID=125124352}} [[Kategorija:Rimskokatoliške škofije v Avstriji]] {{RKC-stub}} n03heqsdo8nhvi9wca3zv7y7hauaj6n 0 82797 5737071 5386452 2022-08-20T07:11:15Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Infobox Actor | name = Sean Connery | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | othername = | yearsactive = 1954–2006 | spouse = Diane Cilento (1962–1973) <br /> Micheline Roquebrune (1975–) | website = <!-- Wikidata --> }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Sean Connery''' (rojen kot '''Thomas Sean Connery'''), [[Škoti|škotski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], [[producent]] in [[režiser]], * [[25. avgust]] [[1930]], [[Fountainbridge]] ([[Edinburgh]]), [[Škotska]], † [[31. oktober]] [[2020]], [[Nassau, Bahami]]. Najbolj je bil znan po vlogi [[James Bond|Jamesa Bonda]] v sedmih [[film]]ih o njegovih dogodivščinah. Za vlogo v filmu ''[[Nedotakljivi (film, 1987)|Nedotakljivi]]'' je prejel [[Oskar za najboljšo stransko moško vlogo|oskarja za najboljšo stransko moško vlogo]]. Poleg svoje igralske kariere je bil zelo aktiven kot podpornik [[Škotska nacionalna stranka|Škotske nacionalne stranke]], ki si prizadeva za [[samostojnost]] in [[neodvisnost]] Škotske. == Zgodnje življenje == Thomas Sean Connery, imenovan Thomas po njegovem dedku, je bil rojen v Fountainbridge, Edinburgh, na Škotskem. Njegova mati, Euphemia McBain je bila čistilka in njegov oče, Joseph Connery, je bil delavec v tovarni in voznik tovornjaka. Njegovi stari starši so emigrirali na Škotsko sredi 19. Stoletja, iz Irske. Ko je bil še mlad fant se je odločil, da bo uporabljal le ime Sean, prijel pa se ga je tudi vzdevek »Big Tam«, ker je bil od nekdaj velik in je pri 14 letih izgubil nedolžnost z odraslo žensko. Njegova prva služba je bilo delo raznašalca mleka. Kasneje se je pridružil kraljevi mornarici, kjer je odbil tudi dva tatuja, »Mum and Dad« ter »Scotland Forever«. Kasneje je bil odpuščen iz mornarice zaradi bolezni. Nato je imel več služb, vozil je tovornjak, bil je reševalec na bazenu, model. Študent in umetnik, ki je naslikal Conneryja, ga je opisal kot sramežljivega, a zelo čednega. Pri 18 letih se je pričel ukvarjati z »body-building«-om. Leta '51 je trdo treniral in bil tretji na nekem tekmovanju. Connery je bil tudi odličen nogometaš, igral je pri Bonnyrigg Rose. Ponujena mu je bila pogodba pri East Fife. Nato so mu ponudili še nekaj pogodb, vendar jih je zavrnil, odločen, da postane igralec. == Kariera == === 1950. leta === Ko je iskal nekaj dodatnega zaslužka je pomagal v zaodrju v King's Theater-ju v poznem 1951. Najprej se je zvrstilo nekaj manjših vlog, ki jih je dobil, ko se je še ukvarjal z bodibildingom. Nato je nekaj časa igral v gledališču, dokler ni dobil vloge v muzikalu Herberta Wilcoxa, leta 1954. Spomladi leta 1957 je Connery najel agenta Richarda Hattona, ki mu je našel vloga Spika, manjšega gangsterja v filmu No Road Back. Nato je dobil vlogo voznika tovornjaka v filmu Hell Drivers. Dobil je tudi vloge vfilmih Action of the Tiger in Time Lock. Leta 1958 je dobil glavno vlogo v filmu »Another Time, Another Place«. V filmu je imel ljubezensko afero z Lano Turner, in njen fant je, misleč, da je na tem kaj več, Conneryju grozil s pištolo. Leta 1959 je dobil tudi glavno vlogo v filmu »Darby O'Gill and the Little People«. === James Bond: 1962–1971, 1983 === [[slika:Sean Connery as James Bond (1971, cropped).jpg|thumb|Connery med snemanjem filma ''Diamanti so večni'' v [[Amsterdam]]u (1971)]] Conneryjev preboj je prišel z njegovo vlogo Jamesa Bonda. Bonda je igral v prvih petih filmih, Dr. No (1962), Iz Rusije z ljubeznijo (1963), Goldfinger (1964), Thunderball (1965) in Živiš le dvakrat (1967). Nato se je zopet pojavil leta 1971 v Diamanti so večni in leta 1983 Nikoli ne reci nikoli znova. Vseh sedem filmov je bilo komercialno uspešnih. Ustvarjalec Jamesa Bonda, [[Ian Fleming]], je bil sprva z Seanom nezadovoljen, dejal je, da si v vlogi Bonda ni predstavljal velikega, mišičastega Škota, vendar je bil po uspehu filma nad njim tako navdušen, da je Jamesu Bondu v kasnejših romanih dal škotske in švicarske prednike. Med snemanjem Thunderball-a leta 1965 je bilo Conneryjevo življenje v nevarnosti med snemanjem scene z morskimi psi. Čeprav ga je Bond naredil zvezdo, je rekel, da je sit pritiska in utrujenosti, ki mu ga je prinesla ta uspešna franšiza. Med snemanjem Bondov se je pojavil v še nekaj zelo uspešnih filmih. Po filmu Nikoli en reci nikoli znova, je Connery prekinil snemanje novih filmov za dve leti. Nato je leta 1986 sledila uspešna Evropska produkcija Ime rože, za katero je prejel BAFTO. Isto leto je imel tudi stransko vlogo v filmu Highlander, s katero je dokazal, da zna igrati tudi starejšega mentorja. Naslednje leto je igral v filmu Nedotakljivi, kjer je za vlogo strogega Irskega policista prejel Oskarja. Igral je tudi prof. Henryja Jonesa v 3. delu Indiane Jonesa. Sledile so še vloge v filmih Lov na Rdeči Oktober, Ruška hiša, The Rock in druge. Leta 1998 je prejel nagrado Bafte za življenjsko delo. == Sklici == {{sklici|1}} {{Academy Award Best Supporting Actor}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Connery, Sean}} [[Kategorija:Škotski gledališki igralci]] [[Kategorija:Škotski televizijski igralci]] [[Kategorija:Škotski filmski igralci]] [[Kategorija:Škotski filmski režiserji]] [[Kategorija:Škotski filmski producenti]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:James Bond]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo stransko moško vlogo]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] 3r2o2csug0hd9on9kklmz3bphk59csu 3 85488 5737591 5733416 2022-08-20T11:17:30Z A09 188929 /* Naddekanati */ nov razdelek wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošel]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: ~&#126;~~. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovori o poimenovanjih]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] oziroma dodal v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kje prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu!</br> |} {{Konec okvira}} {| style="text-align:left; border: 3px solid #fc0; background-color:#ff9; padding: 1em; border-radius: 15px; -moz-border-radius: 15px; -webkit-border-radius: 15px;" |- |<span style="font-family:Trebuchet MS"> Na slovenski wikipediji velja dogovor, da zaradi slogovne enotnosti v besedilih člankov za [[narekovaj|navednice]] uporabljamo znake {{color|red|»...«}} in ne {{color|red|"..."}} oz. {{color|red|'...'}} ali kakšne druge. Hvala. |[[Slika:Mop.svg|80px|none|Metla]] </span> |} npr. [[Studenice]], lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:51, 1. julij 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj jo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:35, 22. julij 2012 (CEST) :Ponavljam: na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj ga. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:03, 5. december 2012 (CET) ::Hvala! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:10, 5. december 2012 (CET) == Dan Yeshayahu == Rad bi slovensko wiki stran [[Dan Yeshayahu]] povezal z hebrejsko wiki stranjo o isti osebi in obratno, pa ne vem kako se to naredi, hebrejska stran je zapisana kot: [https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A9%D7%99%D7%99%D7%A7%D7%94_%D7%93%D7%9F] Lahko kdo pomaga pri tem?? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:38, 20. julij 2014 (CEST) : {{urejeno}}, medjezikovne povezave urediš v [[Wikidata]] ([https://www.wikidata.org/wiki/Q6668897#sitelinks-wikipedia Q6668897]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:01, 20. julij 2014 (CEST) == Župnija Prihova == Vsebina o cerkvah bi naj bila v samostojnih člankih, saj kot taka bolj opisuje umetnostnozgodovinske značilnosti in se ne nanaša toliko na župnijo samo. Ker so ponavadi cerkve tudi objekti kulturne dediščine, pripada vsaki cerkvi svoj članek. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:47, 27. avgust 2014 (CEST) == [[:it:Silvestro Dandolo|Silvestro Dandolo su Wiki.IT]] == fatto, spero vada bene. Ho aggiunto qualcosa. Buona domenica!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:28, 1. marec 2015 (CET) == Nazivi == Nazivom kot so msgr., dr. (in drugi), se v člankih izogibamo, razen ko so v besedilu omenjeni kot dogodek (da je oseba tega in tega dne prejela naziv). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:41, 9. maj 2015 (CEST) == Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla == Glede imena »[[Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla]]« najde Google edino zadetke za »Cerkev Jezusove spremenitve na gori«, za »spremenjenja« pa nič. Mislim, da je boljše naslov prestaviti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:24, 11. julij 2015 (CEST) == Bibl namesto Biblverz == Predloga Biblverz je bila že pred časom posodobljena glede zapisa (presledki), tako da za naprej raje uporabi predlogo {{tl|Bibl}}. Navedek zapišeš kot na primer: {{Brez preloma|<nowiki>{{Bibl|1 Kor 9,12}}</nowiki>}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:37, 10. januar 2016 (CET) == Rodovnik == Rad bi na strani objavil kratek rodovnik (3- maksimalno 4- generacije), zato bi potreboval vzorčni primer preprostega rodbinskega drevesa z povezavami mož - žena - otroci z njihovimi partnerji. Kateri od že objavljenih bi bil najprimerejši? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] == Albero genealogico == Ciao, carissimo Shabicht, io sto bene, grazie per avermi contattato. Puoi guardare [[:it:Umberto II di Savoia|questo albero genealogico]] al paragrafo ''Ascendenza'': è quello dell'ultimo re d'Italia, sono 6 generazioni. Grazie di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:00, 1. marec 2016 (CET) : Bravissimo!!! Mi permetti di sistemare un po' la tua pagina Utente in italiano? [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:15, 2. marec 2016 (CET) :: FATTO!!! ho sistemato il ''box'' e ho messo i colori della bandiera Slovena nell'avviso di ''lsciare i messaggi''. Ciao e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:42, 2. marec 2016 (CET) == Un piccolissimo favore == Buonasera, carissimo Shabicht, come stai? Ti chiedo un piccolissimo favre, se puoi tradurmi la seconda foto nella mia pagina personale, sono solo 4 parole. GRAZIE MILLE DI TUTTO !!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:18, 3. marec 2016 (CET) : Bravissimo e grazie mille!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:22, 3. marec 2016 (CET) == Franz Wimpffen == Prosim za preimenovanje strani [[Franz Wimpffen]] na '''Franz von Wimpffen''', v skladu z novim virom ǃǃ [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] 13:32, 14. julij 2016 (CET) ==[[Parmigiano-Reggiano]]== Pravilno je Parmigiano Reggiano (brez vezaja). --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:22, 10. november 2016 (CET) == [[Francesco Alberoni]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Qui fa molto freddo. Ho inserito due foto in questa pagina e ti chiedo per favore se puoi vedere se ho scritto tutto bene o c'è qualcosa da correggere. Ti ringrazio tantissimo per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:57, 15. december 2016 (CET) : Grazie mille per tutti gli aiuti!!! Se non ci sentiamo, ti auguro Buon Natale e Felice Anno Nuovo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:55, 18. december 2016 (CET) == Ciao, tutto bene? == Ciao carissimo Shabicht, tutto bene? Ho visto che hai fatto delle modifiche nella mia Discussione, ma non ho capito bene. Hai totlo qualcosa? Grazie e buona giornata. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:00, 5. januar 2017 (CET) == Request == Hello. Can you create a detailed article [[:en:Azerbaijani Land Forces]] in Slovene Wikipedia, like the article [[Slovenska vojska]]? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.21.159|31.200.21.159]] 18:12, 31. januar 2017 (CET) == [[Podgorje, Koper]] == Razveljavil sem [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Podgorje%2C_Koper&type=revision&diff=4837283&oldid=4791874 tvoje posege], ker so bili tisti viri dejansko uporabljeni pri pisanju članka (za razliko od ''Sto slovenskih krajev'', ''IstraːCres, Lošinj'' in ''Popotovanje po Slovenski Istri''). Dodatno literaturo, ki tudi morebiti govori o tem kraju, lahko uvrstiš v novo poglavje "Nadaljnje branje" - ampak brez pretiravanja, ker v člankih naj ne bi delali kompletnih bibliografij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:28, 4. april 2017 (CEST) == [[Marne (Italija)]] == Carissimo Shabicht, come stai? È tanto tempo che non scrivo sulla Wikpedia in Sloveno, io sto bene. Io ho appena aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una rilattura per vedere se ci sono degli errori. Se vuoi ti posso aiutare in Italiano e Portoghese. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:46, 23. april 2017 (CEST) : Grazie mille di tutto e buona settimana!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:36, 24. april 2017 (CEST) ==Tržaška pokrajina== Pozdravljen. Slučajno sem naletel na članek [[Tržaška pokrajina]] in šele sedaj opazil spremembe, ki so bile vnesene več kot eno leto od tega. Po mojem mnenju so ti dodatki (celoten odstavek Zgodovina) odveč, ker je članek namenjen opisu politične enote, ki je nastala po letu 1954 s priključitvijo Italiji. Zato odstavek "Zgodovina" nima smisla, saj bi spadal le v članek [[Trst]] (odkoder je bil večinoma prepisan) ali morda v članek [[Svobodno tržaško ozemlje]] (delno). Razen tega je vredno upoštevati, da vse ostale italijanske pokrajine nimajo odseka Zgodovina, saj bi v njem lahko povedali samo, kdaj je bila pokrajina ustanovljena, ostalo je vse v splošnem članku [[Pokrajine Italije]]. Dovolim si pripomniti, da verjetno marsikomu ni jasno, da je '''italijanska pokrajina''' politično telo, del državne ureditve, zato ne moremo mešati zgodovine določenega ozemlja z zgodovino političnega telesa, ki ga upravlja – pa čeprav je oboje "pokrajina". Prosim za tvoje mnenje, ker ne bi rad z brisanjem začel kake edit-war. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:15, 29. april 2017 (CEST) == [[Cerkev svetega Jerneja, Marne]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Qui da noi è tornato il freddo e piove molto! Per favore, ho aperto questa piccolissima pagina e ti chiedo se potessi aggiungere qualcosa dalla EN.Wiki, o se va bene così. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:05, 3. maj 2017 (CEST) == Župnija Portorož == Poglavje o cerkvi je boljše dati v samostojen članek, kakor je običaj. Spotoma bi te še vprašal, če morda veš, kateremu redu je pripadal samostan sv. Bernardina v Portorožu. Ponekod piše benediktincem, potem, ustanovil naj bi ga Janez Kapistran, ki je bil frančiškan, na rkd.situla piše celo, da je bil minoritski, čeprav je bil ustanovljen še pred nastankom minoritov (razen če so ga kasneje posedli?). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:42, 17. november 2017 (CET) [[Uporabnik:Janezdrilc|Janez Drilc]], se povsem strinjam, da bi bilo potrebno cerkev v Portorožu napisati v novem članku, vendar dvomim, da se bodo za to pridobili potrebni dodatni podatki, brez njih pa bi bil novi članek samo velika škrbina. Enako velja tudi za članek o župniji Lucija. Že o župnijah v Škofiji Koper je napisano bore malo. Sicer pa se v Škofiji Koper z novim letom obeta velika sprememba, veliko manjših župnij bodo ukinili, njihove nekdanje župnijske cerkve pa bodo postale podružnice. Predlagam, da naj zaenkrat članka ostaneta nespremenjena. O cerkvi v Bernardinu je po mojem mnenju povsem verodostojno naslednje besedilo, pri tem je potrebno upoštevati tudi moje pojasnilo na koncu, označeno s ¤. Na Bernardinu sta se ohranila cerkveni stolp in prezbiterij nekdanjega frančiškanskega samostana (ne gre ga zamenjevati s starejšim benediktinskim samostanom sv. Lovrenca, ki je stal na Vesni, na mestu sedanjega hotela Metropol). Samostan in cerkev je leta 1452 dal zgraditi Sv. Janez Kapistran (1386-1456), duhovnik frančiškanskega reda, ki je bil mirovni posrednik, potujoči pridigar, redovni prenovitelj in spovednik. Njegovi učitelj je bil sv. Bernardin Sienski. Čeprav je bil šele diakon, je precej hitro začel pridigati in tako postal eden izmed največjih ljudskih govornikov vseh časov. Observanti so prišli na Primorsko v sredini 15. stoletja. Leta 1450 je Janez Kapistran, tedaj generalni vikar observantov, med svojo potjo prek Istre na željo Pirančanov privolil v izgradnjo postojanke njegovega reda izven piranskega obzidja v bližini cerkve sv. Marije. Izbira mesta se ujema s severnoitalijanskimi srednjeveškimi observantskimi samostani, ki so bili vsi grajeni na nekoliko izolirani, a strateško pomembni legi. Samostan je bil dokončan in naseljen leta 1452. V cerkvi je bila tudi kapela Milostne Matere božje, ki so jo posvetili okoli 1490. Samostan je bil ukinjen 1806. Avstrijska vojska je poslopja spremenila v trdnjavo za obrambo zaliva (1830), sledilo je propadanje ohranjenih stavb. Dragocena slikarska umetnostna dela so se izgubila ali pa so bila prenesena drugam. Koprski škof Paolo Naldini je v svojem Cerkvenem krajopisu o cerkvi zapisal le, da je velika in svetla in da jo krasijo marmorni oltarji ter dragocene slike, o srednje velikem samostanskem poslopju pa, da se dviga v dormitorije, je obdano z delavnicami in se razteza med vrtove in v nadstropja (Naldini 1700, 303–304). Do danes so se ohranili temelji cerkvene ladje, križnorebrasto obokani gotski prezbiterij s šilasto zaključenim slavolokom in mlajši zvonik ob njegovi severni steni, ki so od 1976 na ploščadi hotelskega kompleksa. Kljub skromni stavbni zapuščini lahko cerkev uvrstimo med značilne beneško orientirane arhitekture, beneškega tipa je tudi zvonik. Enoladijski tloris z nekoliko ožjim križnorebrasto obokanim kvadratnim prezbiterijem v osnovi ustreza severnoitalijanskim observantskim cerkvam. Na začetku 20. stoletja so bili fragmentarno ohranjeni še zidovi ladje in zahodna fasada z vhodnim portalom. Ta je bil pravokoten in je imel timpanon s šilastim lokom . Kako je bil profiliran okvir portala, na podlagi slike ni mogoče določiti. Po zasnovi gre za eno tipičnih oblik beneških portalov. Levo od vhoda v cerkev je nekdaj stal pravokoten prostor, katerega fasada je imela dva pilastra, okrašena z grbi . Morda je bila tu omenjena Marijina kapela. V prezbiteriju je ohranjene nekaj kvalitetne stavbne plastike: štiri obočne konzole, kapitela in bazi obeh slavoločnih polstebrov ter sklepnik. Odlikuje jo mehka modelacija, ki do izraza prihaja zlasti ob sorodno ornamentiranih (ob)slavoločnih polkapitelih in konzolah. Slavoločna polkapitela krasita široka gladka vogalna lista s trakastimi robovi, ki se proti vrhu nekoliko zožata in iztekata v upognjene resasto razprostrte liste, ki se z robovi prilegajo gladki površini. Na južnem polkapitelu je med vogalnima listoma izklesana rozeta, na ladijski strani pa človeška glavica, na severnem polkapitelu pa je med vogalnima listoma izklesana zoomorfna podoba, ki spominja na levjo glavo. Bazi obeh polstebrov, ki sta imeli atiški profil in vogalne liste, sta le fragmentarno ohranjeni. ¤ Zaradi različnih pogledov naslednikov sv. Frančiška na poslanstvo reda in zahteve Cerkve, so se znotraj bratstva začele pojavljati napetosti. Leta 1368 je Cerkev redu priznala dve veji: observanti - danes poznani kot frančiškani in konventuali - danes poznani kot minoriti. Skozi nadaljnja obdobja se je red še naprej delil na več manjših skupin. Zadnja velika delitev je bila leta 1517, ko so ustanovili verski red kapucinov. Do danes so se ohranile vse tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti. Vse tri redove povezuje izpolnjevanje istega Vodila življenja, le njegove razlage so različne. --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 18. november 2017 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor. Zgleda da literatura najbrž zamenjuje samostana, ki ju omenjaš – benediktinskega na Vesni s frančiškanskim na Bernardinu. Seveda, ker sta bila oba – in Bernardin in Kapistran – frančiškana, bi bilo malo čudno, da bi šlo za benediktinski samostan, posvečen sv. Bernardinu. Ta podatek z letnico 1368, ki ga navajaš, pa mi je zelo sumljiv. V članku [[Minoriti]] ga je sicer prispeval {{U|Andrej Mohorcic}}, ki je tudi sam minorit, kakor ima napisano na uporabniški strani. Sem šel še naokrog malo preverit letnice ustanovitev, pa je tako, da so bili frančiškani enoten red vse do 1517 (očitno tudi za frančiškane leto reformacije), ko so se kot prvi odcepili minoriti, tri leta zatem, 1520, pa še kapucini. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:19, 18. november 2017 (CET) == Due piccolissimi favori == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui arriva il freddo... Ti chiedo qualche minuto del tuo tempo, per favore, per correggere due pagine, sono piccole cose: * La foto che ho caricato su [[Maurizio Malvestiti]] * Una breve correzione di [[Gradella]] Non durerà molto tempo, ma ti ringrazio tantissimo. Sai che se vuoi, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Ciao e grazie ancora!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:01, 21. november 2017 (CEST) '''Fatto!''' Ho bisogno di traduzione di pagina [[Župnija Lucija]] (Parrocchia Lucia) ed anche [[Župnija Portorož]] (Parrocchia Portorose) in Italiano! Se aspettero' alla locale comunita dei Italiani, durrera' troppo! Saluti! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:58, 24. november 2017 (CET) :: Grazie mille, veramente, sei stato bravissimo e velocissimo!!! Per le due pagine, ci penso io!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:13, 21. november 2017 (CEST) Dove puo mandare la traduzione basica? traduttore elettronico non tradurre abbastanza bene! === [[:it:Chiesa parrocchiale di Santa Lucia (Lucia)|No problem]]!!! === Ho appena aperto una delle due pagine, spero vada bene. Aspettiamo 1 o due giorni che i miei amici la sistemino, e poi facciamo anche la seconda, ok? Grazie di tutto e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 21. november 2017 (CEST) :: Ciaooooo, come stai? Non mi hai nemmeno detto se ti è piaciuta la prima pagina. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:03, 24. november 2017 (CEST) Carissimo Rei Momo! Veramente buon lavoro, con abbastanza informazioni della chiesetta ed anche della parrocchia! Mi piace tanto anche perche ho vissutto in Lucia/Lucija da bambino e frequentavo le messe gli. Grazie mille! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:50, 25. november 2017 (CEST) == Grb Slovenske Konjice == V Slovenski in Bosanski wiki je uporabljen heraldično pravilen grb mesta in občine Slovenske Konjice, vsi ostali pa uporabljajo neko nemško varianto z črno obrobljenim konjem in obrobo ščita, res pa je, da pri njih naša vektorska slika »ne prime«. Se lahko kaj uredi glede tega? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:13, 27. januar 2018 (CEST) == Mihael Napotnik == Po nekaterih podatkih mariborski nadškof Mihael Napotnik ni pokopan v Baziliki Matere usmiljenja, ampak v Mariborski stolnici, tam je vsaj napisan! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:44, 5. februar 2018 (CEST) == [[Elena Ornella Paciotti]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene. Ho appena aperto questa piccola pagina di una grande donna. Ti chiedo, per favore quando hai 5 minuti, una rilettura per correggere gli errori di Mr Google, ah ah ah. Grazie mille di tutto e a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:23, 18. november 2018 (CEST) {{urejeno}}'''Fatto!''' [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:45, 25. november 2018 (CEST) : Grazie mille, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:01, 26. november 2018 (CEST) == Slovenska potica == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim '''Slovenian potica''' v angleščini, pa so težave pri kategorijah, dejansko pa potica ni in ne more biti enačena npr. z ameriško orehovo rulado (Francozi to razumejo, Američani pa ne)! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:41, 25. november 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:17, 25. november 2018 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:40, 26. november 2018 (CEST) == [[Bianca Maria Piccinino]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui fa molto freddo! Ho aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una correzione dei miei errori. Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e BUON ANNO 2019 a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:07, 31. december 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:05, 31. december 2018 (CET) Grazie mille di tutto, Buon 2019!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:37, 1. januar 2019 (CEST) == Brinjeva Gora == Rad bi ustvaril nov članek za naselje '''Brinjeva Gora''' na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]], v [[Občina Zreče|Občini Zreče]], pa me povezava stalno preusmerja na [[Brinjeva gora nad Zrečami]]. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:39, 25. januar 2019 (CEST) : Kolikor vidim, naselje Brinjeva Gora kot tako niti ne obstaja, saj celotno področje uradno spada pod [[Zreče]] ([https://goo.gl/maps/Nw1ixtbZZqM2 Google Zemljevid]). Tudi romarska cerkev se uradno nahaja v Zrečah ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3535 RKD]). Morebitni podatki o zaselku bi torej spadali tja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:56, 26. januar 2019 (CET) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 9:48, 27. januar 2019 (CEST) == Voz == Rad bi povezal slovenski članek Voz z ustvarjenim '''Wagon''' v angleščini in ne kot dosedaj s "Carriage" (kočija), težava je v kategoriji! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:35, 21. februar 2019 (CET) == [[Planina, Postojna]] == Imaš dovoljenje za kopiranje teksta s spletne strani [http://zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si/index.php/content/display/49/zgodovina/20 Župnije Planina pri Rakeku]? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:01, 22. maj 2019 (CEST) == Great Western (ladja) == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim člankom v angleščini in ne z razločitveno stranjo. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:20, 7. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:47, 8. junij 2019 (CEST) == Vodnjan == [[Vodnjan]] je naselje in občina v Istrski županiji, vendar ni vpisan na prikazu / drsniku občin Istrske županije. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:45, 11. junij 2019 (CEST) == Slovenian Catholic Girl Guides and Boy Scouts Association == Ciaooooo, che piacere risentirti! Posso aprire la pagina in Italiano, ma mi dovresti aiutare. - Ho visto che in inglese e in Italiano c'è la pagina ''Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi'', può essere qualcosa di simile? - Potresti, per favore farmi una piccola traduzione, almeno dell'inizio? - In che altre pagine potremmo ricollegarla (what links here)? Grazie mille per l'aiuto, nel giro di un paio di giorni aprirò la pagina, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 16. junij 2019 (CEST) : Grazie mille, ti ho scritto una mail. Ciao! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:17, 17. junij 2019 (CEST) :: {{Opravljeno}}!!! Ho inserito la pagina anche nel ''template scoutismo'', grazie di tutto, buona giornata! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 07:49, 18. junij 2019 (CEST) ::: {{Opravljeno}}!!! Ma potrei essermi dimenticato qualcosa, spero vada tutto bene, buonanotte!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:34, 27. junij 2019 (CEST) == Kozolci na Štajerskem/ Wikimedia == [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije Kozolci v Sloveniji/ Kozolci po zgodovinskih pokrajinah, bi rad ustvaril novo podkategorijo Kozolci na Štajerskem, saj kozolci v Sloveniji niso samo na Gorenjskem in Dolenjskem. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:27, 19. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:Hayracks in Styria (Slovenia)]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 02:09, 20. julij 2019 (CEST) == TAM-75 / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije vozil TAM (Tovarna Avtomobilov Maribor) manjka kategorija lahkih dostavnih kamionov TAM-75, ki so jih izdelovali tudi s podaljšano kabino in v več izvedenkah. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:05, 27. julij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:TAM 75]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:32, 27. julij 2019 (CEST) == Slike v infopoljih == Infopolja uporabljajo slike iz Wikipodatkov, zato jih shranjuj kar tja, kjer jih še ni. V samih infopoljih jih potem zbriši. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:11, 29. julij 2019 (CEST) Še to: Slike modernih cerkva, kakršna je v Kidričevem, raje ponovno naloži sem na Wikipedijo, saj bodo v Zbirki najbrž predlagane za izbris. Tudi tepanjsko lahko še enkrat naložiš sem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:57, 29. julij 2019 (CEST) == Bernardin (Portorož) / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, kjer na to temo vlada zmeda, zato je potrebno urejanje.<br> 1. v kategorijo PORTOROŽ je potrebno uvrstiti že obstoječo kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ), ker gre za predel Portoroža.<br> 2. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) je potrebno uvrstiti novo kategorijo ST. BERNARDIN (RESORT) ker gre za hotelski kompleks (več hotelov) vanjo pa uvrstiti obstoječo kategorijo HOTEL BERNARDIN (PORTOROŽ), ki ji bodo sledili tudi drugi hoteli,<br> 3. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo SISA (PORTOROŽ), gre za nekdanjo bazo hidroavionov, obstajajo posnetki,<br> 4. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo LADJEDELNICA PIRAN, (več kasneje združenih ladjedelnic je delovalo v Bernardinu), sledili bodo posnetki,<br> 5. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti obstoječo kategorijo ST. BERNARD CHURCH (PORTOROŽ), (prazna kategorija ST. BERNARD OF SIENA CHURCH (PORTOROŽ) naj se izbriše) in vanjo uvrstiti še obstoječo kategorijo FRANCISCAN MONASTERY OF PORTOROŽ. Hvala lepa že vnaprej! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:22, 7. avgust 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: ::* [[c:Category:St. Bernardino Church (Portorož)]] (ime kategorije je sedaj standardizirano) ::* [[c:Category:Sisa]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Hoteli Bernardin]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Piran Shipyard]] (že obstoječa kategorija) : Še to: Pri primerih kot je [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Portoro%C5%BE.JPG&diff=360874278&oldid=283148695 tale] bodi pozoren, da ne zamenjaš že obstoječe kategorije z novo – slednjo je treba dodati brez brisanja katere od ostalih. Potem, kategorijo ''Transport in Portorož'' si uvrstil v kategorijo ''Bernardin (Portorož)'', kar mi je malce nerazumljivo. Sem pa kategorijo ''St. Bernardino Church (Portorož)'' nazaj uvrstil v kategorijo ''Franciscan Monastery of Portorož'', saj smatram, da je samostanska cerkev sestavni del samostana, zato naj bi bila prva podkategorija druge in ne obratno. Drugače pa mi lahko za zadeve, ki se tičejo dela v Zbirki, pišeš kar na tamkajšnji pogovorni strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:09, 8. avgust 2019 (CEST) == Tine Lesjak == Popraviti je potrebno datum rojstva v infopolju! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:15, 13. avgust 2019 (CET) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:38, 14. avgust 2019 (CEST) == Preusmeritve == Preusmeritve na neobstoječe članke delajo zmedo in niso ravno dobrodošle. Nameravaš ustvariti članke o župnijah Cerkno, Bovec, Kobarid idr.? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 29. avgust 2019 (CEST) Gre za nekdanje župnije Koprske škofije in je to po dolgih letih "zmede" najboljši način, da se jasno ve, v kateri župniji naj se išče podatke o nekdanji župniji, sedanji podružnici. Seveda nameravam ustvariti članke, vsaj za glavne župnije dekanij koprske škofije! '''Upam, da bodo na tem področju tudi drugi poprijeli, prispevali in dopolnili'''. [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:35, 29. avgust 2019 (CEST) == Dekanije Škofije Koper - kategorije == Čas je že, da nekdo uredi kategorije 11 dekanij koprske škofije, od škofijskega odloka o preureditvi župnij v [[Škofija Koper|Škofiji Koper]] je minilo več kot leto in pol (1. januar 2018) !! [[Uporabnik:Janezdrilc]] ? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:45, 31. avgust 2019 (CEST) : Kaj natančneje bi bilo za urediti pri kategorijah? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:33, 1. september 2019 (CEST) : Kategorija '''Dekanije Škofije Koper''' ima samo pet podkategorij dekanij Škofije Koper, moralo bi jih biti enajst! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08:32, 1. september 2019 (CEST) {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 10:14, 1. september 2019 (CEST) == Infopolje Župnija == Pri novih člankih o župnijah raje uporabi posodobljeno {{tl|Infopolje Župnija}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:48, 31. avgust 2019 (CEST) Super. Edino, v wikipodatkovno stran vnesi še lastnosti ''slika'' in ''uradna spletna stran'', da ni potrebno v infopolje vnašat. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:46, 31. avgust 2019 (CEST) Kako pridem in vnesem v wikipodatkovno stran, moram počakat, da se naloži? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:14, 31. avgust 2019 (CEST) Na vsaki strani članka je v meniju na levi strani povezava ''Objekt Wikipodatki''. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:14, 31. avgust 2019 (CEST)<br> : {{Opravljeno}}. Hvala lepa, že obvladam! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:01, 1. september 2019 (CEST) Ustvaril sem predlogo {{tl|Škofija Koper}}, pa ko boš urejal posamezne članke o župnijah ali dekanijah, jo lahko spotoma prilimaš na dnu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:59, 3. september 2019 (CEST) Se lahko prosim v predlogi {{tl|Škofija Koper}}, v Kraški dekaniji izbriše neobstoječo Župnijo Draga? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 8. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Vseeno preverjam: na Druzina.si sta navedeni dve istoimenski župniji: [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga?Open Draga] (Nadškofija Ljubljana) in [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga-sv-elije?Open Draga] (Škofija Koper). Gre pri drugi za pomoto? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:41, 8. september 2019 (CEST) Za Drago v nadškofiji Ljubljana ne morem nič reči, vem pa da Župnija Draga (pri Loškem potoku) v Škofiji Koper ne obstoja več, ukinjena je morala biti že pred sprejemom Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, s katerim bi morala biti kot podružnica pripojena k novim »glavnim župnijam«, tako da jo lahko brišeš v predlogi. Tudi Družina glede župnij škofije Koper nima na svoji spletni strani ažuriranih podatkov! Ko bo o tem kaj več podatkov, se lahko naredi preusmeritev! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:53, 9. september 2019 (CEST) == Župnija Zavodje == '''Župnija Zavodje''' ne obstaja, [[župnija Zavodnje]] pa je sedaj upravljana iz [[Župnija Šoštanj|Župnije Šoštanj]]. [https://www.facebook.com/zupnijasostanj.si/ glej: Župnija Šoštanj] Kakšen predlog, izbris ali preusmeritev? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:53, 22. september 2019 (CEST) : Pa res, dobro si opazil. Najbolje kar izbrisati, da ne bo pomote. : Še to o sortiranju: ::* Če ima neka župnija kategorijo dekanije, zanjo sortiranja niti ne potrebuje. V kategoriji neke dekanije je namreč boljše, če so vse župnije pod '''Ž''', saj naj bi v njej bili še drugi članki, naprimer dekani (biografije torej) in pa dekanijska cerkev, ki bi prišla pod '''C'''. ::* V primerih, kjer uporabljaš sortiranje, zaradi tehnične doslednosti uporabi raje cel izraz, ne samo prve črke, saj se včasih kasneje ob pojavitvi novih člankov izkaže, da je sortiranje neustrezno. To je pač nekakšen splošen tehnični kodeks za kategorije. ::* Članek neke dekanije naj ima sortiranje svoje (istoimenske) kategorije urejeno s presledkom, da se v sami kategoriji pokaže čisto na vrhu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:55, 22. september 2019 (CEST) == Predloga == V [[Cerkev sv. Družine, Tepanje]], načeloma {{tl|Nadškofija Maribor}} ne sodi, saj je v predlogi ni navedene. Lahko bi se vklučila mogoče {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}}, če bo kdaj v prihodnosti ustvarjena (po zgledu {{tl|Dekanija Videm ob Savi}}). Glede vrstnega reda predlog je tako, da navpolja pridejo vedno nad normativno kontrolo, zatem pa predloga za škrbino, če obstaja. Še to: Ali je [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]], res romarska cerkev, da si jo vključil v seznam? Kolikor gledam seznam romarskih središč v Sloveniji [[Franci Petrič|Francija Petriča]], je v njem ni. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:19, 25. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Cerkev sv. Jurija sem pomotoma dodal in nato takoj izbrisal. Tudi ostalo upošteval! Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:25, 25. september 2019 (CEST) Predloga uspela. Tako se dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:35, 27. september 2019 (CEST) Podobna opomba: {{tl|Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} naj ne bi bila v članku [[Dekanija Slovenske Konjice]] (ne vsebuje povezave). In še: imena župnij praviloma zapisujemo z veliko, ker gre za pravne osebe. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:42, 27. september 2019 (CEST) Barva predlog naj le ostane "gold", da so vse predloge (več kot 100) poenotene. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:16, 29. september 2019 (CEST) Predlogi {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}} sem malenkost slogovno spremenil glavo (Župnije, Cerkve). Precej variant sem poskusil, kako narediti, da bo jasen razloček med vrhnjo in spodnjimi vrsticami, pa da bo hkrati čimmanj vpadljiv, pa se mi je ta možnost zdela še najboljša. Daj samo preveri, kako se ti zdi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:34, 30. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Je O.K. Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:02, 1. oktober 2019 (CEST) ==Benediktinski samostan sv. Onofrija== Kaj naj naredim z vsebino o nekdanjem benediktinskem samostanu (glej [[Sečovlje]]), bi lahko vsebino prenesel v samostojno objavo, problem so pomanjkanje virov in citiranje. Kako je s kategorizacijo nekdanjih cerkvenih objektov, samostanov, cerkva, ki so sedaj v državni/zasebni lasti in drugih, ki svoje prvotne funkcije ne opravljajo več ali imajo danes drugo namembnost? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:52, 6. oktober 2019 (CEST) :Imamo [[:Kategorija:Nebogoslužne cerkve v Sloveniji]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:43, 6. oktober 2019 (CEST) [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] že vključuje cerkev sv. Bernardina in cerkev Žičke kartuzije. [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]] je namreč namenjen samo cerkvam, ki so v celoti ohranjene, vendar desakralizirane. Še to mogoče: Številčenje v tej tabeli je skorajda bolje odstraniti, saj se bo z vnosi novih cerkva vedno spreminjalo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:51, 6. oktober 2019 (CEST) :{{Opravljeno}} Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 7. oktober 2019 (CEST) ==Konjiški maraton== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Na [[Wikimedia Commons]] pogovorni strani je prošnja za dokatergorizacijo objave. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:12, 16. oktober 2019 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 16. oktober 2019 (CEST) == Železniške postaje v Sloveniji == Lahko nekdo pri vseh postajah (Infobox Railway Station) navede novi in pravilni vir v infopoljih: [https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura] Pristojnosti upravljanja železniške infrastrukture so bile iz Agencije RS za železniški promet prenesene na [[Slovenske železnice]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za mnenje! Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:48, 13. februar 2020 (CEST) :Tega ni tako malo, zato bi bilo verjetno najpametneje uporabiti bota? Če bi to res storili, predlagam, da se istočasno popravijo še zapisi imen prog in povezave do preimenovanih člankov (npr. ''Ljubljana - Metlika d.m.'' -> ''Ljubljana–Metlika–d. m.''). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:39, 13. februar 2020 (CET) :... in pa decimalne pike v vejice pri začetnih in končnih stacionažah. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:45, 13. februar 2020 (CET) == Južna železnica == [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za pomoč glede ureditve pravilnih povezav (objekt wikipodatki) članka [[Južna železnica|Južna železnica]], ki govori o celotni trasi nekdanje avstrijske železnice in ne o njenih delih (progah) v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Problem je v angleščini, kjer se kategorija Austrian Southern Railway (Q685792) nanaša zgolj na nekdanjo družbo, ki je gradila železnico, in na razlikovanja med različnimi južnimi železnicami po svetu, prava bi morala biti Southern Railway (Q357597) in ne Southern Railway (Austria), ki bi lahko bila zgolj podkategorija, v tem primeru pa manjka Southern Railway (Slovenia). Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 8:52, 27. februar 2020 (CEST) :Hi, sorry for joining the discussion! It seems to me that you had been unhappy about things just as me a while a ago. I tried to fix a few more things today at wikidata and commons. As far as I understand your message above: It seems to me that the real problem is at en-WP [[:en:Southern Railway (Austria)]], as this article has been mixed up with information about the railway line and the previous company. I have already put it [[:en:Talk:Southern Railway (Austria)|there at the discussion page]] a while ago. Unfortunately we cannot really solve the problem of en-wp at wikidata. It seems to me that in all other wp-languages there is a difference between the previous company, the former ''Südbahn''-line from Vienna to Trieste and today's ''Südbahn''-line only within Austria. Best wishes, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 15:06, 27. februar 2020 (CET) '''Thank you for your comment, I appreciate it!''', Wikicategory has been solved! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:45, 27. februar 2020 (CET) :I'm also happy to hear that things are allright now. Pozdrav, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 22:29, 27. februar 2020 (CET) == Please, correct ... == What you want, is ok - I have no problem with that, and never said so. But you made and make multiple errors which you have to correct: (a) ASAP correct that wrong talk link at [[en:Austrian Southern Railway]] - otherwise, no-one can discuss your text there. This is not ok, because the text is very far from an acceptable WP text. (b) Correct the text there. If you write something in the English WP, it's your job to spell-check and use correct grammar. We are not your typo editors. If you cannot do this, please write the text in some user space or discussion page so that others can help you to write an acceptable text. (c) Finally, set a link from your English user page to this page. On your user page, you tell noone that you want to discuss here - you just tell us that in some comments somewhere as if "everyone should know that": We don't know that, and we don't have to know that. I cannot force you to do this, and I do not care for WP's quality - if others accept what you do and I'm the only one who thinks this is far below standard WP quality, so be it. But at least I want to point this out. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 12:29, 4. marec 2020 (CET) :Hi - I have improved the new page at [[en:Austrian Southern Railway]] somewhat. However, the talk link is still wrong: [[en:Talk:Austrian Southern Railway]] points to the talk page of [[en:Austrian Southern Railway Company|Austrian Southern Railway ''Company'']]. I do not know how to repair this - you moved the pages around, could you please do this?!? --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:44, 7. marec 2020 (CET) ::... ah, was a simple (and wrong) redirect. I deleted it, now this is fine. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:52, 7. marec 2020 (CET) :Hvala lepa / Thank you for your effort!! As you could see there is a big difference in articles [[en:Southern Railway (Austria)]] and mine [[en:Austrian Southern Railway]] , they are simply not compactible! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:37, 7. marec 2020 (CEST) == Krof== [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] Prosim za spremembo kategorizacije članka Krof '''v Wikipodatkih''' iz '''Doughnut (Q192783)''' v pravilno '''Krapfen (Q17215409)''' , seveda z ureditvijo napačnih povezav! :Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:05, 4. april 2020 (CEST) == [[Luigi Giuseppe Lasagna]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e tutta la mia famiglia stiamo bene, ma abbiamo paura per il virus, speriamo passi presto! Ho appena aperto questa piccola pagina e ti chiedo, per favore, 5 minuti per una rilettura e correzione dei miei errori. Ti ringrazio tantissimo per quello che fai per me. Auguri di Buona Pasqua! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:44, 11. april 2020 (CEST) : Grazie mille, buon week end e Buona Pasqua!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:40, 11. april 2020 (CEST) Caro Rei Momo! Io e tutta la famiglia stiamo bene, c'erano soltanto due amalati con il virus in mia cittadina fino ora, venuti dalle altri comuni. Siamo isolati e tutti a casa, non e permesso il viaggio nelle altre comuni, soltanto per lavoro obbligatorio. Non ho finito la pagina slovena completamente! Buona Pasqua! Saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:22, 11. april 2020 (CEST) : Va benissimo così, hai fatto un lavoro ottimo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:29, 12. april 2020 (CEST) ==Base Scout di Andreis== [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] Ho bisogno di tuo aiuto di sviluppo la nuova pagina Wiki in Italiano, ho gia' creato quella in Sloveno! Grazie e saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 18. april 2020 (CEST) == Preimenovanje kategorij == Če preimenuješ kategorijo, jo je treba še v člankih oz. podkategorijah spremeniti. Na žalost ne gre avtomatsko (glej [[:Kategorija:Železniška vozila]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:15, 24. junij 2020 (CEST) ==Italijanske pokrajine== Pozdravljen. Upam, da tvoje urejanje italijanskih Pokrajin ni zaključeno, ker je sedanje stanje nepopolno. Predvsem se mi zdi nepravilno prestavljanje pokrajin na Bivše pokrajine: smisel teh člankov je, da nudijo pregled upravne delitve od Države do posameznih naselij, a to je sedaj prekinjeno. V članku Tržaška pokrajina (v odstavku Ukinitev) manjka povezava na razvojno stopnjo, to je na današnje stanje, saj Pokrajina ni izginila, le preimenovala se je. V tem smislu je tudi prestavljanje na »bivše pokrajine« neprimerno, pravilni naslov bi moral biti recimo ''Julijska medobčinska teritorialna zveza'' (it. UTI Giuliana) ali ''Deželna decentralizacijska ustanova'' (it. EDR) ali kaj podobnega. Trenutno zaradi težav z zdravjem nisem na tekočem o pravilnem slovenskem prevodu tega poimenovanja, zato ti ne morem aktivno pomagati. Sem pa prepričan, da boš sam našel pot do sedanjega imena bivših pokrajin, zato te samo opozarjam na trenutno nepopolnost. Seveda ne samo v zvezi s sosednjo regijo, temveč za vse spremembe, ki jih je uvedla državna preureditev. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:53, 30. junij 2020 (CEST) Spoštovani! Deloma se strinjam s tvojimi ugotovitvami, vendar je od sprememb italijanskih pokrajinskih enot minilo že dokaj časa, v slovenščini pa se na wikipediji to sploh ni urejalo in uredilo. Nesmiselno se mi zdi prestavljanje vsebin, ki so povezane z nekdanjo tržaško pokrajino (ki je še do neke mere imela geografsko opredelitev) na npr. povsem brezpomensko novo upravno enoto (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati, in zanjo iskati primeren ustreznik v slovenskem jeziku, saj se morajo predvsem zamejci opredeliti glede tega in slovensko poimenovanje ('''ne prevod''') predlagati npr. v FRAN-u. '''Ker Tržaške in Goriške pokrajine ni več''' (nista se preimenovali, ampak sta '''bili ukinjeni''', kar sem navedel) bi kot ustreznika v povezanih člankih zanju uporabljal '''»na tržaškem«''' in '''»na goriškem«''', ki sta geografska in ne političnoadministrativna pojma. Za druge regije in metropolitanske občine se zaradi nezadostnega znanja jezika ne čutim dovolj kompetentnega! Pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:24, 5. julij 2020 (CEST) :Predvsem se opravičujem, da šele sedaj odgovarjam, a v preteklem mesecu sem imel skrajno omejen dostop do računalnika, stvar pa se mi zdi vredna poglobljenega pogovora. Zavračam tvojo trditev o »povsem brezpomenski novi upravni enoti (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati«. Rekel bi, da upravna delitev neke države ni brezpomembna, tako je tudi jasno, da to delitev odločajo državne oblasti (torej politiki in birokrati) in ne npr pisatelji, muzikologi ali čevljarji. Razen tega potrjujem, da je tvoj poseg prekinil pregled upravne delitve od države do posameznih naselij, zato te prosim, da stvar urediš, morda s pravilnejšimi povezavami, predvsem pa s popravkom članka Upravna ureditev Italije. Če se pa ne čutiš »dovolj kompetentnega«, nehaj vstavljati delne oziroma nepopolne podatke. Sicer pa, popravljaj ali pusti to zmešnjavo, meni je vseeno in seveda ne bom popravljal, pa tudi pogovarjal se ne bom več o tem. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:30, 4. avgust 2020 (CEST) == [[Valzer (film)|Valzer]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e la mia famiglia stiamo tutti bene, anche se siamo entrati nella ''seconda onda'' del virus. Possiamo uscire di casa ''solo se necessario (medicine in farmacia o per comprare da mangiare)''. Io lavoro in smart-working, e sono abbastanza fortunato. Per favore, ti chiedo se puoi dare una rilettura di questa nuova pagina che ho appena creato. la traduzione della trama (vsebina) è poca, e presa dalla Wiki Inglese. Grazie mille del tuo prezioso aiuto, buona fortuna, a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:55, 8. november 2020 (CET) '''Fatto'''! Grazie mille, sono lieto di averci il tuo contatto di nuovo! Siamo tutti bene, ma anche nella questa seconda onda non possiamo lasciare la propria comune, cosi non posso venire al lavoro. Ho bisogno di tuo aiuto con la pagina wiki [[Skavtski center Andreis]] - Base scout di Andreis. Potrei tradurla basicalmente nel italiano, doppo Io faro' il testo supplementato, secondo il libro, che ne ho! Ci sara' un tipo di dono per i miei amici scout italiani! Grazie mille, saluti, buono fortuna! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:19, 9. november 2020 (CEST) : Va bene, tu fai la traduzione basica e io la correggerò. Ma.... ricordati una cosa molto importante: nella Wiki Italiana è ''importante legare la pagina che apri ad altre per non lasciarla orfana''. Devi, quindi, inserire la pagina [[:it:Base Scout Ezio Migotto|Base Scout Ezio Migotto]] in qualche pagina. Io l'ho già inserita in [[:it:Andreis|Andreis]]. Ciao, grazie di tutto, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:42, 10. november 2020 (CET) :: Ciao, carissimo Shabicht , come stai? Io e la mia famiglia stiamo bene. Non ti ho più sentito per l'articolo ''Base Scout Ezio Migotto'', come mai? Ti è successo qualcosa? Dammi tue notizie, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:53, 26. november 2020 (CET) == Base Scout Ezio Migotto == Wikipedia non è un social ma un'enciclopedia.--[[Utente:Burgundo|Burgundo]] ([[Discussioni utente:Burgundo|msg]]) 16:35, 11 nov 2020 (CET) Non puoi prendere una decisione definitiva sulla base di una frase, inoltre, ho il concordato di aiuto con un wikipedista italiano, con quale abbiamo finora una grande collaborazione. Saluti da Slovenia! Rei Momo, puoi mandarmi il tuo email (mio: sebastjan.habicht@gmail.com), penso che sara' migliore che tu scrivessi il articolo italiano, senza mio nome. La traduzione basica ti mandero via email! Saluti migliori, Sebastjan. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 26. november 2020 (CEST) ==Kategorija: Častniki Kraljeve jugoslovanske vojne mornarice== Kategorijo je potrebno preimenovati v »Častniki Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice« in jo uvrstiti v pravilno kategorijo Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica. Prosim administratorja za pomoč, ker preusmeritev ne deluje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 26. november 2020 (CEST) == [[Martin Kmetec]] == Wowowowow, bravissimoooooo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:27, 9. december 2020 (CEST) == Patruljna ladja Triglav == Imam težave s prikazom novega infopolja Vojne ladje, ki ga potrebujem tudi za ostala plovila. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]), prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 23. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} Ne vem prav točno kaj je bilo narobe, ampak pogrešal si drugi in tretji parameter v {{tl|Infopolje Ladja Začetek}}. Upam, da sem ti pomagal. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 15:43, 23. januar 2021 (CET) Napaka v infopolju: '''Draft = Ugrez''' Najlepša hvala, bom zamenjal tudi pri drugih plovilih! LP, Shabicht (pogovor) 21:04, 23. januar 2021 (CEST) ::Če sem natančen je bilo par nezaprtih [], popravljena parametra sta pa |infobox caption=nodab in |display title=none, čeprav ne vem ali to na koncu vpliva. Vesel sem, da se je razrešilo. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:56, 23. januar 2021 (CET) :Hvala za tvoje urejanje. V nadaljnje bi te prosil da pri slikah ne vključuješ parametra ''thumb'', ki naredi okrog slike okvirček. Tako infopolje izgleda rahlo čudno, za podnapis k sliki je parameter ''Ship caption''. Hvala in lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 24. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} in vzeto na znanje, hvala! Parameter '''Draft''' ostaja ?? Shabicht (pogovor) 17:07, 24. januar 2021 (CEST) :Pod imenom ''Ship draft'' ja, samo pod imenom ''Draft'' pa ne. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:11, 24. januar 2021 (CET) :v infopolju se v prikazu parametra namesto '''ugreza''' zapisuje '''draft'''! Shabicht (pogovor) 17:19, 24. januar 2021 (CEST) ::{{delno urejeno}} Angleški izraz v infopolju. Niso še vsi prevedeni... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 24. januar 2021 (CET) :::{{opravljeno}} Sedaj so vsi pojmi prevedeni. Bi jih morda lahko pregledal? Jaz nisem najbolj kompetenten na tem področju. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:45, 24. januar 2021 (CET) ni preveden parameter '''deck clearance''' niti ne vem kaj bi to bilo, sta pa sedaj dva ugreza, draught in draft. Shabicht (pogovor) 22:03, 24. januar 2021 (CEST) ::Ameriška in britanska angleščina. Prav tako je ''armor'' in ''armour''. Oba pač ne smeta biti izpolnjena. ''Deck clearance'' je pa verjetno [[:en:Freeboard]], samo ne vem, če je to pravi izraz. Se mi dozdeva, da je višina od vodne gladine do krova pri polnem tovoru. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 24. januar 2021 (CET) Draught je pravilno preveden kot ugrez, za draft pa je slovenski ustreznik gaz. Shabicht (pogovor) 22:22, 24. januar 2021 (CEST) :Imaš prav, bom popravil... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:24, 24. januar 2021 (CET) ::Samo SSKJ [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gaz] pravi, da je gaz sopomenka za ugrez. V bistvu imava oba prav. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:49, 25. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship endurance''' prevod spremeniš v »avtonomna plovba« ? Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:22, 27. januar 2020 (CET) : {{Opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:24, 27. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship range''' prevod domet zamenjaš z »največji doseg« ? (domet imajo topovi)! Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:10, 27. januar 2020 (CET) :{{opravljeno}} Še kakšen drugi? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:26, 27. januar 2021 (CET) Pri parametru '''Yard number''' prevod pristaniška številka zamenjaš z »ladjedelniška številka« in pri parametru Izdelovalec zamenjaš z »Ladjedelnica« Shabicht (pogovor) 16:40, 28. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:05, 29. januar 2021 (CET) == [[Martin Kmetec]] == Carissimo Shabicht, come stai? Io non tanto bene, ma speriamo passi presto: non è Covid-19 :-)!!! Per favore, potresti guardare due minuti la mia correzione in questa pagina? Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:17, 30. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} Carissimo! Siamo tutti bene, due volte alla settimana guardiamo alla TV serie italiana DOC, ci piace tanto a tutta la famiglia. Solitudine ci fa tanti problemi alla gente di eta', noi giovani abbiamo gli medii sociali, zoom, skype ed altri, vai al negozio, la posta. Saluti e buona domenica! Lavoro alle barche di ex Marina militare Jugoslava (sulla wiki Slovena) anche ex Indomito (torpediniera) ! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:15, 31. januar 2021 (CEST) : Buona domenica a tutti!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:34, 31. januar 2021 (CET) == Ladjedelnica Kraljevica == Slovenska stran [[Ladjedelnica Kraljevica]] in Angleška Kraljevica Shipyard sta v wikipodatkih povezani v eno kategorijo: Kraljevica Shipyard (Q13614721), Hrvaška Brodogradilište Kraljevica in Italijanska Cantiere navale di Porto Re pa v kategorijo: No label defined (Q3655753), tako da jih medsebojno ni možno povezati, čeprav gre za isto vsebino. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:31, 21. februar 2021 (CEST) :Shabicht, šele včeraj zvečer sem videl tvojo omembo, ki si jo kasneje izbrisal. Združil sem oba ({{q|Q13614721}} v {{q|Q3655753}}), saj je bil drugi objekt starejši od prvega. Prosim preveri še povezave na spletne strani. Upam, da bo sedaj delovalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:31, 15. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:30, 16. maj 2021 (CEST) ==Malteški viteški red== Prosim za preusmeritev in preureditev povezave na pravo kategorijo v wikipodatkih: Order of Hospitallers (Q187549), ker je odslej vsebina članka samo o malteškem viteškem redu in bo za Suvereni malteški viteški red nastal nov članek. [[Uporabnik:A09090091]] prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:53, 13. maj 2021 (CEST) Shabicht, sem uredil povezave z wikipodatki. Bo sedaj v redu?--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 13:09, 14. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:31, 16. maj 2021 (CEST) ==Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka== [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] in [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] !! [[Tromostovje]], [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana]], [[Zelena avenija, Ljubljana|Zelena Avenija]], [[NUK]], [[Plečnikove Žale]], Križanke, [[Trnovski most]] in še druge, so tista dela Jožeta Plečnika, ki so po novem '''vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine''', zato zaslužijo moj vpis in jih nehajta napačno urejati, razen če imata boljše argumente! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:45, 30. julij 2021 (CEST) :V tekstu sem jasno napisala da je konkreten objekt vpisan v sklopu Plečnikove dediščine, posamičen zapis pa se mi ne zdi umesten, saj tudi posamičen objekt ni vpisan na seznam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:50, 30. julij 2021 (CEST) : Najprej naj izpostavim da vsi objekti Plečnikove dediščine '''niso vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine''' (samo tisti v Ljubljani) ter so '''jasno zapisani''' na spletni strani UNESCA v zvezi s predmetnim vpisom pod ID številko vpisa: 1643 »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]« (glej UNESCOV tekst: »The works of Jože Plečnik in Ljubljana – Human Centred Urban Design« !! - z opisi in fotografijami), zato ta argument povsem zavračam! Malo čudno bi bilo, npr. pri Tromostovju, da bi slovenski članek ne imel oznako svetovne dediščine, npr. angleški pa jo že ima !-- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 30. julij 2021 (CEST) ::V primeru konsenza, da se predloga vključi, jo bo potrebno dodati tudi na ostale objekte teh "kategorij". Idrija in Almaden tudi nimata predlog za posamezne objekte. Bi prosil za spoštljivost, saj je to le nesporazum. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:49, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:54, 30. julij 2021 (CEST) ::Shabicht, da ne bomo govorili na pamet, vsa vključena dela niso eksplicitno našteta (med njimi recimo tromostovje). Jaz se strinjam z Ljubo, da je malo zavajajoče vključevati predlogo v vsakega, sploh na tak način kot si to storil ti, kjer je zgledalo kot bi bilo recimo tromostovje samostojno vpisano na seznam. Angleška Wikipedija je tu kot argument irelevantna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:00, 30. julij 2021 (CEST) :::Mogoče bi pa razširili predlogo z objekti v oklepaju: ''Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka (''Tromostovje, Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Zelena Avenija, NUK, Žale, Križanke, Trnovski most, ...''). P''redloga bi bila malo večja in obsežnejša, vendar za to pa obstajajo. Taka rešitev se mi PMM zdi srednja pot za vse vpletene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:05, 30. julij 2021 (CEST) ::::V resnici taka rešitev že obstaja, samo manj površno se je treba lotiti zadeve. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tromostovje&type=revision&diff=5551329&oldid=5551293 Takole se to naredi], na primeru Tromostovja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:12, 30. julij 2021 (CEST) :::::PMM bi bil lahko UNESCO nad RKDjem, se mi zdi, da je bolj ''prestižen''. Pa tudi pod tisto modro barvo RKD ne pride toliko do izraza. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:16, 30. julij 2021 (CEST) ::::::Zaradi mene lahko. Lahko pa uporabimo tudi {{tl|Seznam razglasitev}} kot v :enwiki, ki naredi živorumen okvirček okoli (glej najnovejšo redakcijo). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:24, 30. julij 2021 (CEST) :::::::Druga se mi zdi še lepša. Pri poimenovanjih bi odstranil dvopičja, ker so tudi infopolja brez dovpičij. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:35, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:30, 31. julij 2021 (CEST) == Primorska vs. Istra == Prosim, preberi [[Pokrajine_v_Sloveniji]] in vrni svoje 'popravke' pokrajine v člankih. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:38, 22. oktober 2021 (CEST) V infopolju je oznaka '''Tradicionalna pokrajina''' torej zgodovinska, in nihče ne more trditi, da je Primorska zgodovinska pokrajina, temveč je le neformalna pokrajina, zgodovinsko gledano pa konstrukt, ki je nastal šele po ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]! Pravilna zgodovinska pokrajina (za naselja v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran) je torej Istra, prebivalci pa so Istrijani! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:50, 22. oktober 2021 (CEST) ::Se strinjam s Shabichtom. Primorska je Goriška + Primorje. Sam sicer ne bi posploševal u leporabe, ker je ta odvisna od konteskta, predvsem v infopolju. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 22. oktober 2021 (CEST) :Ne strinjam se. V vsakem primeru predlagam, da pred tovrstno množično spremembo zadevo prediskutiraš. :Sicer pa, bo po tej logiki znana pesem postala [[Vstala Primorska|Vstala Istra]]? ---[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:50, 23. oktober 2021 (CEST) == [[Giovanni D'Anzi]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Io abbastanza bene, continuo a fare smart-working. Per favore, potresti correggere per tre minuti questa cortissima pagina che ho aperto adesso? Grazie mille e buon fine settimana, a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:45, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:32, 12. november 2021 (CET) {{urejeno}}'''Fatto!''' Dove hai il articolo di vescovo brasiliano da Italia che morì in incidente ferroviario? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:55, 13. november 2021 (CEST) :: Ciao, carissimo, grazie mille per il tuo prezioso aiuto!!! Ecco [[Luigi Giuseppe Lasagna|l'articolo]] che mi hai chiesto!!! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:44, 14. november 2021 (CET) ==Infopolje sir== Želim, da bi nekdo končno uredil vzorčna infopolja za hrano in pijačo, posebej za sire, s podatki po vzoru angleškega infobox, sam tega ne znam, zato prosim za pomoč! Shabicht (pogovor) 9:45, 14. november 2021 (CEST) :Potrebuješ [[:en:Template:Infobox cheese]] ali še kakšnega drugega? Samo infopolje nima smisla, če se ga potem ne vključi v ustrezne članke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 14. november 2021 (CET) :{{tl|infobox cheese}} na slovenski wikipediji sploh ne odpira oz. ne funkcira. Vsi slovenski članki o sirih so brez ustreznega infopolja. :Shabicht (pogovor) 12:03, 14. november 2021 (CEST) Bom naredila infopolje, potem pa je treba vse članke še opremiti z omenjenim infopolje. Jaz žal za to ne bom imela časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:55, 14. november 2021 (CE{{T) : {{urejeno}}, glej {{tl|Infopolje Sir}}. Za preizkus sem vključila infopolje v [[Ementalski sir]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 14. november 2021 (CET) '''Odlično, hvala lepa!''' Shabicht (pogovor) 19:42, 16. november 2021 (CEST) ::Pozdrav, Shabicht! Ko vstavljaš infopolje, ni potrebno delati takšnih zamikov, ker je potem članek precej popačen. Na začetku naj sploh ne bi bilo zamika, med infopoljem in tekstom pa je dovolj en prost odstavek.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 14:02, 21. november 2021 (CET) '''Hvala!''' Shabicht (pogovor) 14:23, 21. november 2021 (CEST) == {{tl|Siri}} == Upam, da si jo nameraval še razširiti. Če pogledaš [[:Kategorija:Siri]], je teh sirov kar precej. PMM ne bo predloga nič našarjena, če vključiš vse sire v njo. Kaj praviš? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:36, 20. november 2021 (CET) Bom razširil še vsaj na tiste sire, ki niso v drugih podkategorijah. Malo me moti edino barva vrstice, bi raje videl svetlo rumeno. Mi lahko kdo pomaga glede tega? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:52, 20. november 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:51, 20. november 2021 (CET) : {{urejeno}}, hvala lepa za pomoč! Shabicht (pogovor) 13:36, 21. november 2021 (CEST) == Premikanje strani == Prosim, če strani ne premikaš več s kopiranjem, kot si to počel na strani [[Bariloče]]. Tako je sedaj videti, da si vse napisal ti, vendar bi bila to nato kršitev avtorskih pravic. Naslednjič uporabi ukaz Prestavi v zavihku Več. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:20, 27. november 2021 (CET) [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) Se opravičujem, hvala za opozorilo in razlago, nisem vedel! 20:22, 27. november 2021 (CET) == Grana Padano – začetnica == Pozdravljen! Zakaj velika začetnica, če gre za vrsto sira? Ime grana padano razumem kot vrstno, zato sem spremenil začetnico. V delu, kjer se omenja kot zaščiteno ime (zaščiteno poreklo), sem pa pustil veliko začetnico. Podobno kot odgovarjajo v Jezikovni svetovalnici (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3298/o-pisanju-zaščitenih-kmetijskih-izdelkov-štajersko-prekmursko-bučno-olje).<br> Lp, --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:56, 9. december 2021 (CET) [[Uporabnik:Marko3|Marko3]], pozdravljen! Iz slovarja slovenskega knjižnega jezika citiram normativnost (https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4417958/T4MVC_System_Web_Mvc_ActionResult), četudi ne upoštevajo, da je uradno zaščiteno ime npr. tolminskega sira Tolminc: »Bovški sir in bohinjski sir sta sira z označbo geografskega porekla ('''enako kot Grana Padano'''). V pravnih dokumentih, ki določajo pogoje, pod katerimi je ti imeni mogoče uporabljati, sta imeni sira zapisani z veliko začetnico (Bovški sir, Bohinjski sir), kot določajo pravila za pisanje zaščitenih imen oziroma znamk. Tudi v jezikovni rabi se za njuno poimenovanje pogosto uporabljata zapisa z veliko začetnico, čeprav je to v nasprotju s slovensko pravopisno tradicijo, ki predvideva zapis z malo začetnico.«<br> Odločitev prepuščam strokovnjakom (jaz to nisem) !! V primerih, ko gre za zaščitena imena tujih sirov, pa sledim originalnim zapisom oz. upoštevam kot najvišji nivo pravila za pisanje zaščitenih imen oz. znamk, ne more pa biti v istem članku enkrat zapisano tako, drugič pa drugače! Prosim tudi, da (nekateri) administratorji kljub strokovnosti, ki je najvišje načelo, ne bodite bolj papeški od papeža pri uveljavljanju svojega prav (tak občutek imam včasih).<br> Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 13:26, 20. december 2021 (CEST) Pozdravljen, se strinjam z napisanim. V tem članku bi bilo verjetno res (čisto po pravilih) treba mešati malo in veliko začetnico. Da ne bo mešanja – a ni bolje, da prevlada občno ime z malo začetnico? Papeški pa nisem, administrator takisto ne.--[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 15:12, 10. december 2021 (CET) :) Lp, :Še vedno zagovarjam načelo pravil pisanja zaščitenih imen oz. znamk z veliko začetnico, sploh pa tujih, izjema so lahko podomačena imena sirov, ali tistih, ki načeloma nimajo oznake zaščitene geografske označbe, npr. čedar, ementalec, maasdamec ali pa so bili že pred standardizacijo razširjeni mednarodno. Tista moja opazka leti na nekatere administratorje, ne nate osebno. Naj kar administratorji oz. slovenisti odločijo, zato jih imamo! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:29, 10. december 2021 (CET) ::Tudi administratorji nismo vsevedni :) To konec-koncev piše v smernici o administratorjih. Mogoče bi za komentar poprosil @[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], ki je vedno pomagal pri jezikovnih zagatah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:21, 10. december 2021 (CET) [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], prosim za pomoč oz. strokovno mnenje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 19:41, 20. december 2021 (CEST) == [[Martin Krpan]] == Vnos o ladiji sodi na [[Martin Krpan (razločitev)]], zato sem tvojo odstranitev preusmeritve vrnil. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:10, 14. december 2021 (CET) :{{opravljeno| Hvala lepa, se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:25, 14. december 2021 (CEST) ==Mejna grofija Istra== Zgodovinsko gledano je bila [[Mejna grofija Istra]] karolinška mejna marka in ne kasneje nastala avstrijska (habsburška kronska dežela) Mejna grofija Istra (Markgrafschaft Istrien), v okviru [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] (Q306696), zato prosim, da se '''uredi pravilna povezava''' v wikipodatkih na (Q3234139)! Če bi se uredil tudi članek za Avstrijsko mejno grofijo Istro (Margraviate of Istria (Q3847034)), sprašujem kaj je bolje: da se zapiše v okviru Avstrijskega primorja ali kot samostojni članek? Kakšno bi bilo pravilno imenovanje članka, da ne bo prišlo do zmešnjav? [[Uporabnik:A09090091]], prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 22. december 2021 (CEST) :Oprosti, nisem bil pingan. (To stori z {{tl|Ping}}) Kaj si točno mislil? Dodajanje instance ali spremembo interwiki povezave? Za Avstrijsko mejno grofijo Istro je PMM najbolje še en članek, tako ali tako je lahko samo ena interwiki povezava na članek. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:07, 23. december 2021 (CET) {{reply to|A09090091}}Prosim za spremembo obstoječega članka Mejna grofija Istra na pravilno interwiki povezavo (Q3234139). Bo za nov članek o (Markgrafschaft Istrien -Margraviate of Istria) pravilno ime '''Avstrijska mejna grofija Istra'''? Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:27, 23. december 2021 (CEST) :{{opravljeno}}, hvala za potrditev. Sam nisem strokovnjak za poimenovanje, ampak bi ga verjetno sam poimenoval tudi tako. Če bo napačno, se bo slejkoprej oglasil kdo, ki to ve bolje kot jaz. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:26, 23. december 2021 (CET) == [[El Biscella]] == Carissimo Sebastjan, come stai? BUON ANNO!!! Quì è un disastro, i contagi aumentano sempre di più. Io ho preso il rinforzo del vaccino e anche mia mamma lo ha preso, e andiamo bene. Ci sono 180.000-200.000 contagiati al giorno. Ho appena aperto questa piccola pagina, è una canzone in dialetto milanese molto bella. Se è necessario, ti posso inviare il testo tradotto in Italiano, così tu puoi inserirlo nella pagina. Grazie mille di tutto e Buon Anno a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:48, 11. januar 2022 (CET) : Grazie mille e buona serata!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:02, 13. januar 2022 (CET) == Mejna grofija Istre == Prosim preveri vse povezave v ustvarjeni predlogi. Nekaj jih je (sodeč po datumu rojstva/smrti) napačnih. Hvala, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 11. januar 2022 (CET)<br> Predloge nisem sestavil jaz, ker ni bila, sem jo samo objavil. Hvala lepa za informacije, bom pregledal! Moram pa opozoriti, da napisane letnice niso datumi rojstva in smrti, ampak letnice vladanja kot istrski mejni grofi! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:55, 11. januar 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Po mojem mnenju manjka noga, kjer bi pisala opomba; da so to le letnice vladanja. Skozi povezave sem šel že jaz, zmotil me je Henrik Eppensteinski, ker se veže na Hernika III. (Koroškega). Takoj mi ni bilo jasno, nato pa sem prebral članek. Vse dobro, LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:00, 11. januar 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:17, 18. januar 2022 (CEST) == [[Giorgio Scerbanenco]] == Carissimo Sabastjan, bravissimo per questa pagina!!! Per favore, puoi vedere se la mia modifica a ''[[Milano]]'' va bene? Grazie mille e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:30, 6. marec 2022 (CET)<br> La mia opignonone e quella che la pagina di [[Milano]] e' troppo grande, ha bisogno di un cambiamento struturale nuovo, cosi diventera' piu' transparente, ma questo e' sopra della mia conoscenca ed ha bisogno di decisione degli amministratori sloveni... [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:47, 6. marec 2022 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:41, 6. marec 2022 (CET) == [[Lung Chien]] == Carissimo sebastjan, per favore, quando hai 5 minuti di tempo in più, puoi correggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Non è grande. Grazie mille di tutto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:03, 6. marec 2022 (CET) :{{done}} OP: Potrebno je prečrkovati ime režiserja / The name of subject needs to be transliterated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:44, 6. marec 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 6. marec 2022 (CEST) :: Grazie mille, un grande lavoro!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:09, 6. marec 2022 (CET) == [[Kung Fu Mama]] == Buongiorno, carissimo amico, come stai? Io sempre con paura, prima per il Covid, adesso per la guerra. Quando finirà la paura? Perchè sulla Terra dobbiamo sempre avere paura? Per favore, potresti, per 3-4 minuti, rileggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Grazie infinite di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:18, 9. marec 2022 (CET) : Grazie mille, bravissimooooo, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:05, 9. marec 2022 (CET) ===Predloga:Infopolje Škofija=== Zakaj v slovenskem infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms), medtem ko prikaz deluje v Italijanščini in Angleščini. Lahko kdo to uredi? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:04, 12. marec 2022 (CEST) : {{urejeno}}--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 13. marec 2022 (CET) == Ste vedeli == Hvala za predloga, Shabicht, vendar ju na žalost ne morem uporabiti, ker jima manjkajo viri. Če dodaš vire na hitro v enega od njiju, ga bom uporabil (običajno ne vključujem več kot en članek na avtorja, da dobi več ljudi priložnost). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:11, 13. marec 2022 (CET) Navedel sem vire, bo to dovolj? :{{opravljeno}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:33, 14. marec 2022 (CEST) :Škoda, da si zamudil včeraj, pa naslednjič. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:26, 14. marec 2022 (CET) :Moram ponovno vložiti predloga, vidim da sta izbrisana?? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:04, 16. marec 2022 (CEST) ::Predloga na žalost nista več aktualna, ker sta že prestara. S "pa naslednjič" sem mislil kak nov članek, napisan v tem tednu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:33, 17. marec 2022 (CET) ==Nadškofija Salzburg== Ne vem zakaj v infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms)? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 16. marec 2022 (CEST) : Vleče. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 16. marec 2022 (CET) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:15, 17. marec 2022 (CEST) ==Predloga: Obalna naselja v Sloveniji== Ne vem, zakaj so v predlogi naselja [[Bertoki]], [[Jagodje]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]], [[Parecag]] in [[Sečovlje]], ki se dejansko ne nahajajo na obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Lahko kdo uredi? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:38, 2. april 2022 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. april 2022 (CEST) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:04, 3. marec 2022 (CEST) ::Se z odstranitvijo Sečovelj res strinjaš? Imajo soline, te pa mora voda poplakniti ... Tehnično so zame Sečovlje še vedno ob nekem morskem zatoku in torej ob obali. Te prosim za komentar. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:13, 3. april 2022 (CEST) :Tudi [[Simonov zaliv]] glede na članek spada pod [[Jagodje]], torej so ob morju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:23, 3. april 2022 (CEST) --[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]] Hvala ti za vprašanja, tehnično vprašanje je, ali šteti [[Simonov zaliv]] pod [[Izola|Izolo]] ali pod [[Jagodje]] ali pod oboje. Glede Sečovelj je spet druga zgodba, ker [[Sečoveljske soline]], ki s Sečovljami nimajo fizične povezave razen imena, spadajo pod [[Parecag]], vhod v soline je v [[Seča|Seči]], na drugi strani, ob Dragonji, med obema mejnima prehodoma, pa je dostop do Solinarskega muzeja v delu [[Krajinski park Sečoveljske soline|krajinskega parka]], kjer je urejeno samo eno solinsko polje. Do Sečovelj je po stari strugi Dragonje skozi soline speljan zgolj nekdanji kanal, tako da je tam samo nekaj privezov za čolne. Od Sečovelj do morja je najmanj 4 km zračne linije. Se mi pa zdi, da mora obmorsko naselje dejansko imeti vsaj nekaj obrežja, da lahko sodi v to kategorijo. Zdi se mi smiselno preimenovanje predloge v »Obalna naselja v Slovenski Istri« glede na sprejeti sklep koordinacije županov<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> in skorajšnjo ureditev v Slovenskem pravopisu ter registru slovenskih [[toponim|toponimov]], ker drugje v Sloveniji obalnih naselij ni, razen če se bo štelo med obalna naselja tudi [[Bled]]. {{opombe}} : [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 3. april 2022 (CEST) :Shabicht, hvala ti za te odgovore in pojasnila. Naslov predloge se vedno lahko spremeni, edino kar pravzaprav manjka na dokumentacijski strani bi bila definicija obalnega mesta. To predvsem z vidika vključevanja mest drugih uporabnikov, kajti če tega ne bo, bo čez nekaj let spet ista debata. Predlagam naslednjo opombo v /dok strani predloge: :: Glede na sprejeti sklep koordinacije županov in skorajšnji ureditvi v slovenskem pravopisu ter evidenci slovenskih toponimov, ker drugje v Sloveniji obalnih ni, so v zgornji predlogi samo naselja na ozemlju Republike Slovenije, ki imajo obrežje neposredno ob morju. :Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:49, 3. april 2022 (CEST) :: Se popolnoma strinjam s predlogom! Lahko urediš tako preimenovanje kot predlagano opombo v /dok strani predloge? Hvala in lep pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:58, 3. april 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Se strinjaš s predlogom? Meni se zdi smiseln. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:05, 3. april 2022 (CEST) ::::Ja, se strinjam. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:14, 3. april 2022 (CEST) :::::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 3. april 2022 (CEST) ==Sedbergh== V članku [[Sedbergh]] prosim za ureditev prikaza lokacije, v infopolju so prave koordinate, v prikazu pa napačne! <br> [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:25, 8. maj 2022 (CEST) :{{opravljeno}}, napaka je bila v infopolju, kjer sta bila dva zapisa koordinat in drugi je bil napačen. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:37, 8. maj 2022 (CEST) == [[Saulges]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Quì sembra tutto bene, dal 15 giugno la mascherina non sarà più obbligatoria, solo consigliata. Adesso ho aperto la pagina di cui ti parlavo qualche settimana fa e penso che nei prossimi giorni, io aprirò un link rosso che vedi nella pagina. La taduzione dei monumenti è giusta? Cerkev.... jama... Ti chiedo, per favore, qualche minuto per correggere i possibili errori che ho scritto. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto. A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:38, 30. maj 2022 (CEST) ==[[Bale]]== Bi se dal tamkajšni tortni razrez prebivalcev prestaviti na levo stan, sedaj ovira celotni članek?<br> Hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:00, 13. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]: Mislim, da se trenutno tega ne da. Bi razmislil o uporabi tabele namesto tortnega diagrama? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:15, 13. julij 2022 (CEST) Zadeva rešena! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 15. julij 2022 (CEST) ==Rimska kurija== [[Papež Frančišek]] je napravil veliko reformo znotraj [[Rimska kurija|Rimske kurije]], sploh z uvedbo t.i. dikasterijev namesto kongregacij. Moje vprašanje je, kaj storiti z napisanimi članki o kongregacijah: 1. možnost da se jih preimenuje in se do njih iz prejšnje kongregacije naredi povezava do dikasterija; 2. možnost je obratna, da se iz dikasterija naredi povezava do obstoječega članka o nekdanji kongregaciji. <br> Sam sem osebno bolj za prvo možnost, članki o novih dikasterijih bodo še nekoč sledili, o kongregacijah pa zagotovo ne! [[Uporabnik:janezdrilc]], prosim za strokovno mnenje! -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:25, 5. avgust 2022 (CEST) :Hej, preden pričneš z razširjanjem predloge, ta ima napako in prikazuje vsebino iz {{tl|Istra}}, verjetno si jo od tam kopiral. Če pobrišeš vrstice 2-117, bi moralo delovat. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:29, 5. avgust 2022 (CEST) Predloga Rimska kurija je urejena!! Kaj je pa s v zvezi s spremembo kongregacij v dikasterije? <br> --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 6. avgust 2022 (CEST) :Ne vem točne definicije dikasterije, vendar če ustreza definiciji kongregacije ( :1. najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija :2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije :3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija :) bi se recimo strinjal. Si v obzir vzel morda tudi bralce, ki ne vedo, kaj je dikasterij (vedo pa kaj je kongregacija)? Nekako mi tole prestavljanje diši po [[WP:NPP]], vendar mu ne bom ostro nasprotoval. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:31, 6. avgust 2022 (CEST) ==Dikasterij== Osnovna definicija [[dikasterij|dikasterija]] je verjetno identična tisti, ki jo je navedel [[Uporabnik:A09090091]], da gre za najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi. Članek o dikasteriju Rimske Kurije je urejen, glede na to, da gre za aktualno tematiko, ki še ni dokončna, je zaenkrat vsebina identična hrvaški, angleški in italijanski wikipediji! <br> Nihče pa mi še ni podal navodila, ali naj članke o prejšnjih kongregacijah Rimske kurije naslovno in vsebinsko spremenim, da bodo ustrezali novim dikasterijem (to so naredili na angleški wikipediji), ali pa naj jih pustim in napišem nove o dikasterijih, ter opravim ustrezne povezave na nekdanje kongregacije. Pa še to, katero infopolje bi najbolj ustrezalo kongregaciji oz. dikasteriju? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:21, 6. avgust 2022 (CEST) :Saj najverjetnejši odgovor na vprašanje o združitvi je prav funkcija in definicija. Če je šlo le za preimenovanje, bi po mojem mnenju lahko govorili o združitvi. Tu pa so nastala kompletno ločena telesa, ki (recimo) zadostujejo vsem kriterijem za članek in ne vidim razloga, zakaj jih ne bi imeli kot ločen članek. Vsekakor bi potreboval še kakšno mnenje, preden izvršiš dejanje, ker moje ni niti strokovno niti odločujoče. :Za infopolje ti pa svetujem {{tl|Infopolje Vladna agencija}}, {{tl|Infobox official post}} ali {{tl|Infopolje Zakonodajno telo}}. Prav specifičnega infopolja ni, so pa našteti po mojem mnenju zadostni in zadovoljivi približki. Za ostale podrobnosti je tako ali drugače besedilo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:02, 6. avgust 2022 (CEST) ==Kongregacija za apostolske in podobne družbe== Nekdo mi v tekst vriva '''»Družbo apostolskega življenja«''' (ni navedel vira), '''ki pa je družba samo po imenu''', dejansko gre zgolj za definicijo organizacijskih oblik skupin moških in žensk v katoliški Cerkvi, ki so prišli skupaj za določen namen in živijo enakost in bratstvo, ter se zavezujejo, da bodo živeli po evangelskih vrlinah o revščini, čistosti in poslušnosti. Vendar pa za razliko od članov inštitucij posvečenega življenja (npr. [[Cerkveni red|cerkvenih redov]]) člani apostolskih družb ne dajejo verskih - to je »javnih zaobljub«. Te vrste organiziranosti so opredeljene v Kodeksu kanonskega prava, pod kanoni 731–746. V Kodeksu kanonskega prava je ta način življenja opredeljen kot »družba skupnega življenja«. --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:56, 8. avgust 2022 (CEST) :Si morda osvežil stran (Več > Osveži)? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 8. avgust 2022 (CEST) ==Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja== Katero infopolje bi bilo najbolj primerno za zasebni muzej? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:05, 15. avgust 2022 (CEST) == Naddekanati == Zdravo. Zaradi kategorizacije člankov bi te vprašal, če so naddekanati (sploh naddekanati na Štajerskem) še aktualni. Če vzamem za primer [[Kozjanski naddekanat]], mi iz članka ni jasno; ali so po letu 2006 z reorganizacijo škofije Maribor ti še obstajali. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:17, 20. avgust 2022 (CEST) 4mnz61eyf7f9l2t8i41mfi89uxltrh6 0 86415 5736568 5697523 2022-08-19T13:28:27Z Romanm 13 [[Razpad SFR Jugoslavije]] wikitext text/x-wiki {{zapomen|družboslovno in literarno revijo med leti 1924/25 – 1927/28|Mladina (1924)}} {{Infopolje Revija | title = Mladina | image_file = Xlogo-Mladina.png | image_size = | image_caption = Spletni logotip Mladine | editor = [[Grega Repovž]] | editor_title = [[Urednik]] | frequency = [[teden]]sko | circulation = 20.000 na teden | category = [[splošno-informativna revija]] | company = Mladina časopisno podjetje d. d. | publisher = | firstdate = 1920, ponovno ustanovljena 1943 | country = {{flagicon|Slovenia}} Slovenija | language = [[slovenščina]] | website = http://www.mladina.si/ | issn = }} '''''Mladina''''' je slovenska [[Politična levica|levičarska]] [[revija]], ki izhaja enkrat tedensko. Mladina izhaja že od 1920-ih let<ref name=":33">{{Cite book|url=https://books.google.si/books?id=KcKAAgAAQBAJ&pg=PA62&lpg=PA62&dq=mladina+provocative+cover+slovenian+yugoslavia&source=bl&ots=DSdQESg3B0&sig=ACfU3U3eDzJy_8Gpz8gXFzTntIVuAIVn2w&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjJ88DZ3bnhAhXnlIsKHefUAAs4ChDoATAAegQICRAB#v=onepage&q=mladina%20provocative%20cover%20slovenian%20yugoslavia&f=false|title=Slovenia: Evolving Loyalties|last=Cox|first=John K.|date=June 2004|publisher=Routledge|isbn=9781134478989}}</ref><ref name="imaginarymuseum.org">[http://imaginarymuseum.org/ETS/ETSeng.html Europe Against The Current 1985–1989<!-- Bot generated title -->]</ref> in ima sloves družbeno-kritične publikacije. ''Mladina'' danes izhaja po celi Sloveniji in velja za eno najvplivnejših političnih revij v državi.<ref name=":33"/><ref>Jill Benderly and Evan Kraft, Independent Slovenia (New York: NY, 1994) 95</ref> Obravnava predvsem politične [[teme]], v manjši meri pa še [[gospodarstvo]], [[znanost]], [[kultura|kulturo]], [[okoljevarstvo]], alternativne prakse in kulinariko. Znana je po satiričnih kolumnah ''Rolanje po sceni'', [[strip]]u ''[[Diareja (strip)|Diareja]]'', rubriki ''Izjave tedna'' itd. ''Mladina'' je tednik z visook naklado (20.000 izvodov na teden). Trenutni urednik tednika je [[Grega Repovž]].{{Navedi vir}} ''Mladina'' je znana po preiskovalno-novinarskem delu vse od 1980-ih, ko je s svojim preiskovalnim poročanjem in kritičnim (ter tedaj izredno kontroverznimi) družbenopolitičnimi vsebinami pripomogla k [[Razpad SFR Jugoslavije|razpadu Jugoslavije]].<ref>{{Cite web|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Colaric-Helena.PDF|title=PREISKOVALNO NOVINARSTVO V SLOVENIJI - ANALIZA PRIMERA PETEK|last=Colarič|first=Helena|date=|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/bulc-spela.pdf|title=Vodilni slovenski novinarji 20. stoletja v časopisju|last=Bulc|first=Špela|date=|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref><ref name=":62">{{Citation|last=Arjen Molen|title=The Death Of Yugoslavia 1/6 Enter Nationalism - BBC Documentary|date=2015-08-30|url=https://www.youtube.com/watch?v=vDADy9b2IBM|access-date=2019-04-07}}</ref> ''Mladina'' izhaja tudi na spletu, kjer je objavljen tudi izjemno obsežen arhiv preteklih vsebin.<ref name=":33"/> == Zgodovina == ''Mladina'' je v svoji stoletni zgodovini obstajala v več vlogah; na čase pod nadzorom stranke ali države, drugič spet kot neodvisna in kritična publikacija.<ref name=":33"/>[[Slika:Revija Mladina številka 20, 29.maja 1987.jpg|right|frame|Naslovnica ''Mladine'' številka 20, 29. maj 1987]] === 1920–1945: Začetki === {{Združi iz|Mladina (1924)}} Že vse od svojega začetka je ''Mladina'' glas protesta, upora.<ref name="dk.fdv.uni-lj.si" /> ''Mladina'' je bila ustanovljena leta 1920 kot glasnik podmaldka Jugoslovanske Komunistične stranke v Sloveniji kot mladinska revija.<ref>{{cite book|author1=David H. Weaver|author2=Lars Willnat|title=The Global Journalist in the 21st Century|url=https://books.google.com/books?id=ETE5vVTeLQkC&pg=PA284|accessdate=16 November 2014|year=2012|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-88576-8|page=284}}</ref> Po prepovedi Komunistične stranke leta 1921 je revija izhajala na kvazi-legalen način. V tem obdobju je postala glasnik ne zgolj komunistov temveč tudi radikalno leve in protikapitalistične mladine na sploh. V reviji so objavljali tudi vidni avtorji npr. pesnik Srečko Kosovel (ki je bil nekaj časa tudi urednik<ref>{{Cite web|url=https://www.biblos.si/isbn/9789612303839|title=Srečko Kosovel: Moja pesem|website=www.biblos.si|access-date=2019-04-07}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.dnevnik.si/1042557594|title=Srečko, Srečko, kako si vedel?|website=Dnevnik|access-date=2019-04-07}}</ref>), pisatelj Ludvik Mrzel, in zgodovinar France Klopčič. V času diktature kralja Aleksandra I v 1930-ih je Mladina prenehala izhajati zaradi državne represije.{{Citation needed|date=April 2019}} ''Mladina'' je bila ponovno ustanovljena januarja leta 1943, v obdobju naci-fašistične okupacije [[Slovenija|Slovenije]]<ref>http://imaginarymuseum.org/ETS/ETSeng.html</ref> kot glasnik antifašističnega uporniškega gibanja.<ref name=":45">{{Cite web|url=http://www.mg-lj.si/en/exhibitions/2026/exhibition-mladina-magazine/|title=EXHIBITION {{!}} Mladina 1980s - MG+MSUM|website=www.mg-lj.si|access-date=2019-04-07}}</ref> Med vojno je delovala kot ilegalno mladinsko glasilo Zveze slovenske mladine, ki je podpiralo [[Narodnoosvobodilni boj|narodno-osvobodilni boj]]. Prvi [[urednik]] ''Mladine'' je bil [[Mitja Vošnjak]].<ref>[http://imaginarymuseum.org/ETS/ETSeng.html]</ref> Razmnoževali so jo v ciklostilnih tehnikah, po odhodu uredništva na osvobojeno ozemlje pa tiskali v tiskarni Urška v [[Kočevski Rog|Kočevskem rogu]] v nakladah od nekaj 100 do 1000 izvodov ter v več pokrajinskih izdajah ([[gorenjska]], [[štajerska]], [[primorska]]).<ref name="dk.fdv.uni-lj.si" /> === 1945–1991: V času komunistične Jugoslavije === Po letu 1945 je bila revija ponovno preoblikovana v uradni glasnik podmladka slovenske Komunistične stranke.{{Citation needed|date=April 2019}} Po letu 1976 se je vsebinska zasnova začela radikalno spreminjati. Objavljala je vse več opozoril na organizacijsko zmedo, na napake posameznikov in na napake v podrobnostih [[politični sistem|političnega sistema]].<ref name="dk.fdv.uni-lj.si">[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/micic-aleksandar.pdf]</ref> Na Kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije leta 1982 je je bila ''Mladina'' preoblikovana; reviji je bila dodeljena večja uredniška neodvisnost. Revija je tako postala glas rastočega nasprotovanja mladih komunistov proti uveljavljenim politikam Slovenske Komunističen stranke.<ref name=":33"/><ref name="John K Cox 20053">John K Cox, Slovenia: Evolving Loyalties. (New York: NY, 2005) 77</ref> Do 1984-ega leta se je ''Mladina'' znašla v težavah. Novejša generacija urednikov je revijo preoblikovalo iz strankarskega glasila v najstniško pop revijo, kar je privedlo do skromnega povečanja prodaje na 7,000 izvodov. A preusmeritev revije ni zajemalo zgolj večjega poročanja o pop sceni; osvoboditev revije so izkoristili slovenski intelektualci in revijo preoblikovali v glasilo politične opoicije, kar je kjalu privelo do poskoka branosti. Razkritja slovenskih korupcijskih škandalov je naklado povečalo na 30,000 izvodov.<ref name="imaginarymuseum.org2">[http://imaginarymuseum.org/ETS/ETSeng.html Europe Against The Current 1985–1989<!-- Bot generated title -->]</ref><ref name=":52">{{Cite web|url=http://www.tol.org/client/article/22611-how-a-slovenian-magazine-found-yugoslavias-weak-spot.html|title=How a Slovenian Magazine Found Yugoslavia’s Weak Spot - Transitions Online|website=www.tol.org|access-date=2019-04-07}}</ref> Mladina je pridobila je samostojen publicističen status in postala zelo priljubljena; po javnomnenjskih raziskavah jo je pri nakladi 22.000 izvodov bralo več kot 100.000 ljudi. V osemdesetih letih je [[revija]] ''Mladina'' zaslovela kot opozicijski politični tednik, ki ruši [[tabu]] teme jugoslovanske družbe. Med drugim se je ukvarjala z vprašanji svobode tiska in svobode govora, [[gospodarstvo|gospodarstva]], privilegiji socialistične nomenklature, politično vloge [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]], preganjanjem oporečnikov vesti, zatiranjem mladinskih [[subkultura|subkultur]], [[ekologija|ekologijo]], [[stavka]]mi, uspešnostjo samoupravljanja, [[povojni poboji|povojnimi poboji]], represijo v [[socializem|socializmu]], Titovo zapuščino, federalno vlado in Komunistično stranko itd. Mladina je imela tudi ključno vlogo pri razvoju slovenske civilne družbe.<ref name=":33"/><ref name=":45"/><ref name="John K Cox 20053"/> Vprašanje spoštovanja [[človekove pravice|človekovih pravic]] je bila osrednja tema pisanja ''Mladine''. V JLA je bila ''Mladina'' v tem času bolj kot ne prepovedana.{{Navedi vir}} "Preiskusili smo meje in poskusili vse popeljati dlje in dlje" je v intervjuju leta 1995 dogajanje opisal tedanji urednik revije Franci Zavrl.<ref name=":52"/> ''Mladina'' je metodo preiskovalnega novinarstva mešala s provokativno formo in vsebino, zaradi česar je bila pogosto zaplenjena ali pa so se avtorji znašli v kazenskem postopku. V drugi polovici osemdesetih je bila izjemno odmevna, saj je naklada presegla 50.000 izvodov. Uredništvo ''Mladine'' je bilo v tem obdobju pod stalnim formalnim in neformalnim pritiskom [[oblast]]i. Zaradi velike odmevnosti je ''Mladina'' ob koncu osemdesetih v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] veljala za državnega sovražnika št. 1. Najbolj kritične številke ''Mladine'' je [[oblast]] prepovedala in zasegla. Do konca osemdesetih let je ''Mladina'' ostala edina izrazito radikalno kritična množična revija, ki je obravnavala najrazličnejša aktualna družbena vprašanja; s tem pa je prišla v ospredje zanimanja širše jugoslovanske in slovenske javnosti. Zaradi svojega naprednega [[liberalizem|liberalnega pogleda]] je bila tudi eden izmed nosilcev osamosvojitvene ideje. Glavni in odgovorni [[urednik]]i, ki so največ prispevali k odmevnosti ''Mladine'' v osemdesetih letih, so [[Mile Šetinc]], [[Bojan Korsika]], [[Uroš Mahkovec]], [[Bernard Nežmah]], [[Miha Kovač]], [[Franci Zavrl]], [[Robert Botteri]] in [[Miran Lesjak]].<ref name="dk.fdv.uni-lj.si"/><ref>[http://arhiva.glas-javnosti.co.yu/arhiva/2004/02/07/srpski/F04020602.shtml]</ref><ref>[http://www.slovenskapomlad.si/1?id=28]</ref> ''Mladinine'' barvite naslovnice so običajno vsebovale ikonične satirične ali provokativne podobe ki so postale simbol jugoslovanske družbene reforme in uporniških gibanj. Popularnost revije je vrh dosegla malo pred osamosvojitvijo Slovenije, ko je Mladina dosegla naklado 65,000 izvodov in postala priljubljena po širši Jugoslaviji, kjer je zaslovela kot edina radikalno kritična revija v množičnem obtoku. Postala je priljubljena kultna revija med jugoslovanskimi študenti in mladino.<ref name=":33"/><ref name=":45"/><ref name=":52"/> Leta 1987 je slovenski avantgardni umetniški kolektiv [[Neue Slowenische Kunst]] osvojil natečaj za oblikovanje plakata [[Dan mladosti|Štafete mladosti]], jugoslovanskega praznika, ki je obeleževal rojstni dan Josipa Broza Tita. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je bil plakat, ki ga je izdelal oblikovalski studio [[Novi kolektivizem]], osnovan na nacističnemu propagandnemu plakatu, preoblikovanemu v stilu socialističnega realizma, ki so ga tradicionalno zagovarjale jugoslovanske oblasti. Namen plakata je bil prikrit protest proti Titovemu kultu osebnosti. ''Mladina'' je želela dizajn poobjaviti naslovnici, a so poobjavo prepovedali cenzorji; v kolikor bi ''Mladina'' dejansko natisnila takšno naslovnico, bi bila revija prepovedana. Mladina je prepoved obšla z objavo plakata na notranji plati kot raztegljiv plakat, na naslovnico pa je pod naslovom "Namesto naslovnice" objavila kritičen prispevek..<ref>{{Cite web|url=http://www.mladina.si/97147/plakatna-afera/|title=Plakatna afera|website=Mladina.si|access-date=2019-04-07}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/a-slovenian-poster-challenged-yugoslavia-s-communist-orthodoxy/326571|title=A Slovenian poster challenged Yugoslavia’s Communist orthodoxy|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-04-07}}</ref> Zaradi vpliva in radikalnih stališč je bila ''Mladina'' smatrana kot "državni sovražnik" in nadzirana s strani oblasti zaradi svojih pacifističnih stališč, ki so se med drugim izražala v ostremu nasprotovanju prodaji jugoslovanskega orožja državam v razvoju.<ref name=":33"/><ref name=":45"/><ref name="John K Cox 20053"/> ==== Pozna 1980-a: Ključna vloga pri osamosvojitvi Slovenije ==== ''Mladinino'' poročanje se je "zaletavalo v omejitve, dokler se niso začele rušiti"; revija je neposredno pripomogla k razpadu Jugoslavije. Tekom poznih 1980-ih je ''Mladinin'' sodelavec Janez Janša revijinemu uredniku Franciju Zavrlu priskrbel zapisnik srečanja Jugoslovanske Komunistične stranke, ki je razkrival, da so jugoslovanske federalne oblasti pritiskale na predsednika SFR Slovenije Milana Kučana naj spravi pod nadzor vse bolj kritično in samovoljno ''Mladino'' in revijo obtožili prejemanja podpore ameriške Centralne obveščevalne agencije. ''Mladina'' se je kljub zakonski prepovedi odločila objaviti izvzetke iz zapisnika srečanja stranke. Kučan se je udal pritiskom in odrejena je bila tajna policijska aretaija Janše, ki je med preiskavo pa odkrila tajen vojaški dokument. Pristojnosti preiskave so bile tako prenešene na zvezne vojaške oblasti. Preiskava je privedla do [[Proces proti četverici|Procesa proti četverici]]. Zaradi množičnih protestov in nasprotovanja procesu proti Janši in ''Mladininim'' novinarjem Kučan ni pristal na omejitev medijske svobode v Sloveniji kljub naraščajočim pritiskom zveznih oblasti (ki so vključevale zahteve po ukinitvi ''Mladine''). Kučan je namesto tega razglasil nameno spremembe Slovenske ustave, ki bi Sloveniji zagotovila večjo avtonomijo in tako Slovenijo usmeril na pot k neodvisnosti. Poskusi jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića in delov Jugoslovanske Komunistične stranke po ponovni vzpostavitvi nadvlade nad Slovenijo so v končni fazi privedli do razpada Jugoslavije.<ref name=":62"/><ref name=":52"/> ===== Ljubljanski proces ===== Najbolj burno obdobje za tednik je bila pomlad leta 1988, ko je revija odigrala ključno vlogo pri prelomnem [[Proces proti četverici|Procesu proti četverici]],<ref>John K Cox, ''Slovenia: Evolving Loyalties''. (New York: NY, 2005) 71</ref> ko so jugoslovanske oblasti zahtevale ukinitev revije.<ref name=":52"/> Zgodnjega leta 1988 so bili aretirani štirje moški, ki so bili obtoženi posedovanja tajnih vojaških dokumentov, najdenih v pisarniških prostorih ''Mladine''. Dokumenti so določali načrte JLA za vzpostavitev vojaškega prevzema oblasti v Sloveniji v primeru izrednih razmer. Eden od prijetih je bil neodvisni novinar in sodelavec ''Mladine'' ter korespondent za obrambo Janez Janša,<ref name=":62" /><ref name="ReferenceA">John K Cox, Slovenia: Evolving Loyalties. (New York: NY, 2005) 77</ref><ref name=":02">{{Cite web|url=https://zurnal24.si/slovenija/jbtz-spet-za-resetkami-24707|title=JBTZ spet za rešetkami|website=zurnal24.si|language=hr|access-date=2019-04-06}}</ref> ki je bil tedaj tudi vednejši član Zveze socialistične mladine Slovenije. Aretirana sta bila še dva urednika revije ([[David Tasić]] in [[Franci Zavrl]]) in vojaški oficir ([[Ivan Borštner]]).<ref name="ReferenceA" /> Aretaciji ''Mladinih'' urednikov je osttro nasprotovala javnost; revijina naklada je poskočila na 70,000, popularnost pa je narasla po vsej Jugoslaviji, kljub jezikovnim razlikam. "Mi smo uredni mediji, vi pa alternativci" so proglasili uredniki ''Mladine'' na kongresu alternativne mladinske kulture december leta 1988 v Bologni.<ref name="imaginarymuseum.org3">[http://imaginarymuseum.org/ETS/ETSeng.html Europe Against The Current 1985–1989<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>{{Cite web|url=http://imaginarymuseum.org/ETS/ETSeng.html|title=Europe Against The Current 1985-1989|website=imaginarymuseum.org|access-date=2019-04-07}}</ref> Proces proti četverici, ki se je odvil v Ljubljani, je bil izveden v srbohrvaškem jeziku namesto v slovenščini, kar je privedlo do javnega ogorčenja v SFR Sloveniji. Sodni proces je poenotil slovenski narod v obdobju pred odcepitvijo od Jugoslavije in privedel do množičnih protestov v Ljubljani, vključno z spontanimi množičnimi dnevnimi demonstracijami pred stavbo vojaškega sodišča kjer so se sojenja odvijala (okoli 15.000 udeležencev na dan, ko je bila izrečena obsodba).<ref name=":02" /><ref>Sabrina P Ramet and Danica Fink-Hafner, Democratic Transition in Slovenia. (Texas: Texas A&M University Press, 2006) 31</ref> === 1991–: Neodvisna Slovenija === ''Mladina'' je bila zaradi zagovarjanja politične pluralnosti in moderne, tolerantne družbe ter nasprotovanju etničnega nasilja pomembna pri oblikovanju neodvisne slovenske države.<ref name=":33"/> Po drugi strani je branost revije v ostalih državah bivše Jugoslavije po osamosvojitvi strmoglavila.<ref name=":52"/> Tekom demokratične tranzicije se je ''Mladina'' vsebinsko osredotočila na kritično poročanje o novopečenih slovenskih političnih elitah (vključno z nekdanjim Mladininim sodelavcem in vse bolj kontroverznim vzpenjajočim se desnim politikom Janezom Janšo, ki je bil za svojo vidnost v državi zaslužen ravno delu za revijo).<ref name=":52"/> Leta 1990 naj bi Janša ''Mladininemu'' uredništvu predlagal da naj revija postane strankarsko glasilo njegove bodoče stranke, a naj bi bila njegova pobuda zavrnjena.<ref>{{Cite web|url=http://www.mladina.si/181293/sds-v-orbanovem-objemu/|title=SDS v Orbanovem objemu|website=Mladina.si|access-date=2019-04-07}}</ref> Janša je že večkrat tožil ''Mladinega'' kolumnista Vlada Miheljaka.<ref name=":52"/> Leta 2003 je bila revijina naklada 19,300, ena najvišjih med slovenskimi revijami.<ref>{{cite journal|author1=Martine Robinson Beachboard|author2=John C. Beachboard|date=2006|title=Implications of Foreign Ownership on Journalistic Quality in a Post-Communist Society: The Case of Finance|url=http://www.inform.nu/Articles/Vol9/v9p143-162Beachboard83.pdf|journal=Informing Science Journal|volume=9|accessdate=28 November 2014}}</ref> Mladina je poročala, da je bil [[Janez Janša|Janšev]] govor iz leta 2006, zaradi katerega je dobil nagrado Bob leta, plagiat.<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2008/06/plagiat.aspx]</ref> Pravi avtor govora je bil [[Tony Blair]].<ref>[http://www.prnewswire.co.uk/cgi/news/release?id=47983]</ref><ref>[http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/31/novimediji/]</ref> ''Mladina'' je 1. Janševo vlado obtožila oglaševalskega bojkota ''Mladine'' in Dnevnika, dveh publikacij, kritičnih do vlade, kot del Janševe strategije za ukrotitev slovenskih medijev. Državna podjetja naj bi tako selektivno prenehala z zakupi oglaševanja v prid oblastem bolj naklonjenim medijem.<ref name=":52"/><ref>{{Cite web|url=http://www.mladina.si/95386/politicni-prsti-v-oglasevalskem-kolacu/|title=Politični prsti v oglaševalskem kolaču|website=Mladina.si|access-date=2019-04-07}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.mladina.si/108659/j-j-ne-hvala/|title=J. J.? Ne, hvala!|website=Mladina.si|access-date=2019-04-07}}</ref> Mladina naj bi si zato z prevzemom lastništva revije s strani zamejskih slovensko-italijanskih poslovnežev zagotovila uredniško neodvisnost in se obvarovala pred posegi v avtonomijo.<ref name=":52"/> ''Mladinin'' ilustrator Tomaž Lavrič je leta 2017 za svoje delo prejel Prešernovo nagrado za (pred tem je bil za nagrado že nominiran).<ref>{{Cite web|url=http://www.mladina.si/178262/nagrada-presernovega-sklada-tudi-za-mladininega-striparja-in-karikaturista-tomaza-lavrica/|title=Nagrada Prešernovega sklada tudi za Mladininega striparja in karikaturista Tomaža Lavriča|website=Mladina.si|access-date=2019-04-07}}</ref> Aprila 2017 je Ljubljanski muzej novejše umetnosti priredil predstavitev ''Mladinih'' naslovnic in vidnejših prispevkov iz obdobja 1980-ih.<ref name=":45"/> Oktobra 2017 je bila ''Mladinina'' naslovnica, ki je prikazovala politično nasilje nad Katalanci, ki so se udeležili referenduma o neodvisnosti, naslikana kot grafitovska freska v katalanskem mestu Olot.<ref>{{Cite web|url=http://www.mladina.si/182340/mladinina-naslovnica-kot-grafit-v-kataloniji/|title=Mladinina naslovnica kot grafit v Kataloniji|website=Mladina.si|access-date=2019-04-07}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.mladina.si/182217/rojstvo-drzave/|title=Rojstvo države|website=Mladina.si|access-date=2019-04-07}}</ref> Maja 2021 je na predlog ljubljanskega okrožnega tožilstva policija od Mladine zahtevala razkritje vira internega (tajnega) vladnega dokumenta o načrtu za okrevanje po epidemiji [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|COVID-19]]. Policija je od Mladine zahtevala podatke o viru in načinu pridobitve dokumenta ter (sicer javno dostopne) podatke o avtorju prispevka in odgovornem uredniku revije. Oznaka tajnosti bi bila sicer iz dokumenta odstranjena 14 dni kasneje.{{Pojasni|razlog=V citiranem viru ni jasno ali: 14 dni po nastanku dokumenta ali po njegovi objavi?}} V DNS so izrazil skrb glede pregona zoper Mladino, ker naj bi bil brez pravne osnove. Mladina je policijski postopek označila kot poskus zastraševanja.<ref>{{Navedi splet|title=Policija preiskuje sum izdaje tajnih podatkov po Mladinini objavi načrta za okrevanje|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/policija-preiskuje-sum-izdaje-tajnih-podatkov-po-mladinini-objavi-nacrta-za-okrevanje/579412|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-08|language=sl}}</ref> ==== Odločitve ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice o svobodi izražanja ==== Leta 2005 je med parlamentarno razpravo o istospolnih zvezah poslanec SNS Srečko Prijatelj poslušalce pozval "Predstavljajte si otroka v šoli, po katerega bi prišel oče, ki bi ga pozdravil: Čavči. Prišel sem pote. Si že oblečen" in izjavo pospremil z oponašanjem stereotipičnega homoseksualnega glasu in efeminentnih gestikulacij. Novinar Mladina je v odgovoru na Prijateljev nastop zapisal "svojo imenitno domislico pospremil s kavarniško mimiko, ki naj bi verjetno nazorno ilustrirala pravoverno pojmovanje nekega tipičnega poženščenega in prenarejenega pederuharja, v resnici pa je izpadla kot normalni domet cerebralnega bankrotiranca". Prijatelj je zaradi zapisa proti reviji vložil tožbo. Okrožno sodišče je razsodilo v prid Prijatelja, sodbi pa je pritrdilo okrajno sodišče. Za tem ko je ustavno sodišče zavrnilo Mladinino pritožbo se je revija pritožila še na Evropsko sodišče za človekove pravice ki je leta 2014 razveljavilo odločitve slovenskih sodišč v prid Mladini. ESČP je določilo da je bila kršena ''Mladinina'' pravica izražanja, kot to določa Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svobošči in določila da mora Slovenija reviji izplačati €10,000 kazni, zaradi načetja ugleda, ki ga je revija utrpela tekom sodnega procesa.<ref>{{Cite web|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/evropsko-sodisce-tedniku-mladina-krsena-pravica-do-svobode-izrazanja/334860|title=Evropsko sodišče: Tedniku Mladina kršena pravica do svobode izražanja|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-04-06}}</ref> Leat 2011 je ''Mladina'' v satirični rubriki objavila primerjavo družinskih portretov nacističnega ministra propagande Josepha Goebbelsa in politika SDS Branka Grimsa. Družina Grims je zato vložila tri ločene tožbe proti ''Mladina'' zaradi razžalitve (vključno z eno odškodninsko tožbo zaradi povzročitve duševnih bolečin). Za tem ko je ustavno sodišče razsodilo v prid domnevno oškodovane osebe v enem izmed tožb se je ''Mladina'' ponovno pritožila na ESČP (čakajoč razsodbo za časa 2019), medtem ko dve pritožbi - ena s strani ''Mladine'' in druga s strani Grimsa - še čakata na razsodbo ustavnega sodišča (za časa 2019). ''Mladina'' trdi, da namen ni bila razžalitev družine Grims temveč kritika demagoške politične strategije in publiciranje zasebnega družinskega življenja v javnosti z namenom dobrikanja volilcem na podlagi tradicionalnih družinskih vrednot.<ref>{{Cite web|url=https://www.delo.si/novice/crna-kronika/zadnja-beseda-ustavnemu-sodiscu-in-escp-99845.html|title=Zadnja beseda ustavnemu sodišču in ESČP|last=Ropac|first=Iva|date=2018-10-08|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-04-06}}</ref> ==== Pričanje pred parlamentarno preiskovalno komisijo ==== Parlamentarna komisija, ki je preučevala domnevne nepravilnosti pri nabavi in distribuciji žilnih opornic (ki jo jevodila poslanka SDS Jelka Godec) je na pričanje pred komisijo pozvala ''Mladinega'' odgovornega urednika Grega Repovža, saj naj bi bilo italijansko podjetje KB 1909, v večinski lasti katerega je prek hčerinskega podjetja tudi ''Mladina'', prek drugega hčerinskega podjetja, ki se je ukvarjalo z distribucijo medicinske opreme, domnevno vpleteno v nezakonite poslovne prakse. Godec je zatrdila, da naj bi bil njen namen proučiti ali je bil davkoplačevalski denar, pridobljen s prodajo medicinske opreme preusmerjen k financiranju tednika ''Mladina''.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/godceva-zakaj-repovza-ne-zanima-kdo-vse-je-lastnik-mladine/426423|title=Godčeva: Zakaj Repovža ne zanima, kdo vse je lastnik Mladine?|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-04-07}}</ref> Repovž je tekom pričanja zanikal Godčeve obtožbe in trdil, da je podjetje KB 1909 vstopilo v lastništvo ''Mladine'', da bi se zagotovilo uredniško neodvisnost v času političnih pritiskov s strani vlade Godčevega strankarskega kolega Janeza Janše. Repovž je prav tako navedel da naj bi prevzem zagotovil osebno za tem ko je revijin predhodni večinski lastnik Franci Zavrl (prek svojega podjetja Pristop) rekel, da namerava revijo prodati PV Janševemu bratu v kolikor Repovž ne najde drugega kupca. Repovž je zatrdil da ni bil s strani novih lastnikov deležen še nobenega vtikanja v uredniško politiko kljub ''Mladinemu'' kritičnemu poročanju o spornih poslovnih praksah v slovenskemu zdravstvu. Repovž je Godčevo obtožil zlorabe svojih pooblastil za politične deskreditacije njega in revije, ki ji urednikouje. Do Godčevega zasliševanja Repovža so bili kritični tudi drugi člani komisje, ki so prav tako izrazili dvome glede njenih motivov.<ref name=":1" /> Pri Društvu novinarjev Slovenije so zaslišanje obsodili, pri čemer so pri Društvu navedli, da dejanja politikov SDS dajejo izgled da je bil edini namen ustanovitve preiskovalne komisije diskreditacija revije in opozorili da je komisija od Mladine zahtevala predajo poslovno zaupnih dokumentov, pri čemer je komisija prekoračila svoja zakonska pooblastila.<ref>{{Cite web|url=https://novinar.com/9745|title=Obsojamo poskuse diskreditacije Mladine|date=2016-11-17|website=Društvo novinarjev Slovenije|language=en-US|access-date=2019-04-08}}</ref> ==== Pričanje pred odborom Evropskega parlamenta za pranje denarja ==== Novembra 2017 so politiki SDS sklicali in pričali pred posebnim odborom Evropskega parlamenta za preprečevanje pranja denarja glede domnevnega pranja denarja v slovenski državni NLB banki, ki naj bi s tem Iranu pomagala zaobiti mednarodne sankcije. Članom odbora so med drugim navedli: "Glede na ugotovitve institucij EU in ZDA je Iran uporabljal denar, opran v Sloveniji, za financiranje: materialov, potrebnih za gradnjo atomskih bomb, komponent za kemično orožje in za iranske vohune, ki so se infiltrirali v nuklearne, varnostne in obrambne institucije v EU in ZDA."<ref name=":2">{{Cite web|url=http://www.mladina.si/183014/novo-klicanje-trojke/|title=Novo klicanje trojke|website=Mladina.si|access-date=2019-04-07}}</ref> Ena od evropskih parlamentarnih skupin je na pričanje pred odorom povabila tudi ''Mladininega'' političnega novinarja Boruta Mekino, da bi predstavil še drugo mnenje o zadevi. V odzivu na povabilo je odgovorni urednik z SDS-povezane [[Nova24TV]] spisal uredniški prispevek, v katerem je Mekino označil za brezvezniškega novinarja, ''Mladino'' pa kot "fake news" medij, ki je v lasti podjetji iz davčnih oaz, prav tako pa je revijo obtožil, da je je v posredno v lasti NLB. Članek je bil nato preveden v angleščino in razdeljen med člane odbora.<ref name=":2" /><ref>{{Cite web|url=http://nova24tv.si/news/mekina-a-hack-journalist-from-mladina-slanders-nova24tv-in-the-european-parliament-while-keeping-silent-about-the-fact-that-nlb-is-an-indirect-owner-of-mladina-and-that-the-magazine-is-financed-by-o/|title=Mekina, a hack journalist from Mladina, slanders Nova24TV in the European parliament while keeping silent about the fact that NLB is an indirect owner of Mladina and that the magazine is financed by overpaid medical material|date=2017-12-01|website=Nova24TV|language=sl-SI|access-date=2019-04-07}}</ref> Mekina je v odzivu pozval člane odbora, naj o ''Mladini'' preberejo na Wikipediji.<ref>{{Cite web|url=https://www.facebook.com/borut.mekina/posts/1943334452654154|title=Borut Mekina|website=www.facebook.com|access-date=2019-04-07}}</ref> Mekina je v nagovoru odbora navedel, da SDS pretirava o resnosti afere iz političnih razlogov. V mednarodnem kontekstu naj bi bila količina opranega denarja zanemarljiva in proces manj problematičen; v takšno pranje denarja so bile v veliko večji meri vpletene številne evropske banke. Mekina je odboru tudi navedel da naj bi bil Anže Logar, ki je vodil parlamentarno preiskovalno komisijo o zadevi v Sloveniji in nagovoril odbor v imenu SDS, s podatki o domnevnem pranju denarja seznanjen že leta 2015, a naj bi SDS iz političnih razlogov začela dogajanje problematizirati šele malo pred parlamentarnimi volitvami leta 2018. Mekina je SDS prav tako obtožil več skrajno zavajujočih oz. očitno lažnih izjav tekom nagovora odbora (vključno z navedbo, da naj bi bilo Logarjevo življenje zaradi njegovega dela ogroženo. Mekina je evropsko pranje denarja predstavil kot del večjega razhajanja zunanje politike Evrope in ZDA glede Bližnjega vzhoda. Mekina je odbor opomnil tudi, da je SDS "mednarodnega terorizma" leta 2010 podobno obtožila tudi Danila Turka. Svoj nagovor je zaključil z navedbo, da poskuša SDS ustvariti stanje izjemnih razmer v očeh mednarodnih ustanov, ki niso seznanjene z načinom delovanja stranke, v želji po političnih in volilnih izkupičkih.<ref>{{Cite web|url=http://www.mladina.si/183076/novo-klicanje-trojke/|title=Novo klicanje trojke|website=Mladina.si|access-date=2019-04-07}}</ref> ==== Karikatura Orbána in diplomatski spor z Madžarsko ==== ''Mladina'' je že dlje znana po svojih provokativnih naslovnicah.<ref name=":33"/><ref>{{Cite web|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/a-slovenian-poster-challenged-yugoslavia-s-communist-orthodoxy/326571|title=A Slovenian poster challenged Yugoslavia’s Communist orthodoxy|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-04-05}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.tol.org/client/article/22611-how-a-slovenian-magazine-found-yugoslavias-weak-spot.html|title=How a Slovenian Magazine Found Yugoslavia’s Weak Spot - Transitions Online|website=www.tol.org|access-date=2019-04-05}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.mg-lj.si/en/exhibitions/2026/exhibition-mladina-magazine/|title=EXHIBITION {{!}} Mladina 1980s - MG+MSUM|website=www.mg-lj.si|access-date=2019-04-05}}</ref> 22 marca 2019 je ''Mladina'' objavila številko z člankom o SDS-jevi podpori madžarskemu [[Fidesz]]u, s katero so preprečili izključitev Fidesza iz Evropske ljudske stranke. Številka je na naslovnici upodabljala karikaturo madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána med izvajanjem nacističnega pozdrava<ref name=":40">{{Cite web|url=https://www.mladina.si/190431/hungary-s-attempt-to-control-slovenian-media/|title=Hungary's attempt to control Slovenian media|website=Mladina.si|access-date=2019-04-05}}</ref><ref name="mladina.si">{{Cite web|url=https://www.mladina.si/190334/predstavnik-madzarske-vlade-o-mladini-primerjave-med-orb-nom-in-nacizmom-so-nesprejemljive/|title=Predstavnik madžarske vlade o Mladini: Primerjave med Orbánom in nacizmom so nesprejemljive|website=Mladina.si|access-date=2019-04-05}}</ref> in ročnim trakom madžarske zastave medtem ko ga ljubeče objemajo politiki SDS (pri čemer eden izmed njih drži slovensko zastavo z madžarskim trikolorjem).<ref name=":40" /><ref name=":41">{{Cite web|url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/slovenia-dismisses-hungary-embassy-protest-of-orban-cartoon/2019/04/05/c9c9d0f6-57ad-11e9-aa83-504f086bf5d6_story.html|title=Slovenia dismisses Hungary embassy protest of Orban cartoon|last=|first=|date=|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> O ''Mladinini'' naslovnici je nato poročalo več madžarskih madžarskih opozicijskih medijev.<ref>{{Cite web|url=https://www.mladina.si/190216/mladinina-naslovnica-je-hit-na-madzarskem/|title=Mladinina naslovnica je hit na Madžarskem|website=Mladina.si|access-date=2019-04-05}}</ref> Na upodobitev Orbána sta se ostro odzvala madžarski ambasador v Sloveniji ter madžarski vladni predstavnik za stike z javnostjo.<ref name="mladina.si" /><ref>{{Cite web|url=https://www.mladina.si/190238/odziv-madzarske-veleposlanice-na-mladinino-porocanje-o-demokraciji-na-madzarskem/|title=Odziv madžarske veleposlanice na Mladinino poročanje o demokraciji na Madžarskem|website=Mladina.si|access-date=2019-04-05}}</ref> Na pritožbo ambasadorja se je revija odzvala s šaljivo "popravljeno in prijazno" naslovnico, ki je po novem uprizarjala Orbána z rožo v laseh in oljčno vejico v roki,<ref>{{Cite web|url=https://www.mladina.si/190299/popravljena-in-prijazna-naslovnica/|title=Popravljena in prijazna naslovnica|website=Mladina.si|access-date=2019-04-05}}</ref> medtem ko je ''Mladinin'' ilustrator objavil šaljivo "opravičilo".<ref>{{Cite web|url=https://www.mladina.si/190362/opravicilo/|title=Opravičilo|website=Mladina.si|access-date=2019-04-05}}</ref> 5. aprila je slovensko ministrstvo za zunanje zadeve zavrnilo uradni poziv madžarske ambasade glede ''Mladinine'' naslovnice. Ambasada je slovenske oblasti pozivala k pomoči madžarski vladi pri preprečevanju "podobnih incidentov" v prihodnosti.<ref name=":41" /><ref name=":42">{{Cite web|url=https://www.politico.eu/article/hungary-slovenia-viktor-orban-censorship-request/|title=Hungary and Slovenia in diplomatic row over censorship request|last=Bayer|first=Lili|date=2019-04-05|website=POLITICO|access-date=2019-04-05}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.sta.si/2623712/madzarska-z-diplomatsko-noto-nad-mladinino-naslovnico|title=STA: Madžarska z diplomatsko noto nad Mladinino naslovnico|website=www.sta.si|access-date=2019-04-05}}</ref> Ministrstvo je v odzivu zapisalo da "dosledno spoštuje načelo svobode medijev in svobode izražanja ter ne posega v uredniško politiko posameznih slovenskih medijev, niti je ne ocenjuje".<ref name=":42" /><ref>{{Navedi splet|title=Madžarska protestirala pri slovenskem zunanjem ministrstvu zaradi Mladinine naslovnice|url=https://www.dnevnik.si/1042882292|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-23}}</ref> Zahtevo Madžarske je obsodilo Društvno novinarjev Slovenije,<ref name=":41" /> več poslancev vladajoče koalicije, predsednik države in predsednik vlade ter drugi vidni politiki.<ref>{{Cite web|url=https://siol.net/novice/slovenija/dns-madzarska-diplomatska-nota-glede-mladinine-naslovnice-dokaz-resnosti-razmer-v-evropi-494523|title=DNS: Madžarska diplomatska nota zaradi Mladinine naslovnice dokaz resnosti razmer v Evropi|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-05}}</ref><ref name=":43">{{Cite web|url=https://www.dnevnik.si/1042882292|title=Madžarska protestirala pri slovenskem zunanjem ministrstvu zaradi Mladinine naslovnice|website=Dnevnik|access-date=2019-04-05}}</ref><ref name=":44">{{Cite web|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/repovz-nota-madzarske-ambasadorke-nam-kaze-s-kom-ima-opravka-slovenska-drzava-168511.html|title=FOTO:Repovž: Nota madžarske ambasadorke nam kaže, s kom ima opraviti slovenska država|last=STA|first=Suzana Kos, L. Z. , V. U.|date=2019-04-05|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-04-05}}</ref> == Vsebina == Mladina je znana kot radikalna in kontroverzna revija, zaradi česar je bila že večkrat tožena.<ref>[http://dnevnik.netinet.si/novice/kronika/311999]</ref> Poleg [[politika|politike]] je v [[revija|reviji]] veliko člankov o [[religija|religiji]]. Kritična je predvsem do [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]], slovenskega kardinala [[Franc Rode|Franca Rodeta]], [[Opus Dei]]a in drugih konservativnih struj v [[cerkev (organizacija)|Cerkvi]]. V celoti podpira izgradnjo [[Džamija|džamije]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Mladina je bila ena izmed eden izmed redkih slovenskih [[medij]]ev, ki so objavili [[Sporne karikature Mohameda (Jyllands-Posten)|sporne karikature preroka Mohameda]] v letu 2006.{{Navedi vir}} Mladina vsako leto izvede dve do tri javne peticije [[vlada|vladi]] s pobiranjem podpisov.{{Navedi vir}} [[Novinar]]ji ''Mladine'' so na zanimiv način izračunali preteklo inflacijo.<ref>[http://www.financna-tocka.si/forum.php?mode=thread&act=view&id=2432#end]</ref> Svoj čas je Mladina objavljala tudi razne »števce«, kot je recimo »števec smrti v [[Irak]]u«.<ref>[http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/31BE59124E7D5B5EC1257516002A2590?OpenDocument]</ref> Mladina je ob [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah leta 2018]] podprla stranko [[Levica (politična stranka)|Levica]].<ref>{{Navedi splet|title=Tednik Mladina: primer medijske tranzicije na Slovenskem • Pod črto|url=https://podcrto.si/tednik-mladina-primer-medijske-tranzicije-na-slovenskem/|website=Pod črto|date=2019-07-02|accessdate=2022-04-30|language=sl-SI}}</ref> ===''Mladina'' na spletu === ''Mladina'' je spletno prisotna od julija 2000. Po zadnji raziskavi merjenja obiskanosti [[spletna stran|spletnih strani]] (MOSS) jeseni 2007 je spletna ''Mladina'' dosegla 105.580 različnih uporabnikov. Stran je bila nazadnje prenovljena leta 2008. Spletna stran ''Mladine'' je v veliki meri arhiv (izbranih, ne vseh) vsebin iz tiskane ''Mladine''. Temu je dodana dnevna vsebina, posamezni vsebinski sklopi, ki predvsem združujejo ali nadgrajujejo vsebinske sklope iz ''Mladin'' (npr. ''Proglas'', ''Diareja'' in ''Parada'') ter podatki o podjetju in uredništvu ter oglaševanje in trgovina. Razlogi za manjše število spletnih vsebin so bili predvsem finančni. Stroški vzdrževanja in razvoja so razmeroma visoki, prišteti pa je potrebno še plače oziroma honorarje avtorjem vsebin.{{Navedi vir}} === ''Izjave tedna'' === [[Slika:Karikatura.gif|left|frame|Ilustracija, Tomaž Lavrič]] ''Mladina'' je 18. junija 1995 kot prva med slovenskimi mediji uvedla rubriko, v kateri so svoj prostor dobile izjave bolj in manj znanih ljudi. Poimenovala jo je preprosto – ''Izjave tedna''. Leta 2005 je ob deseti obletnici rubrike na police knjigarn poslala [[knjiga|knjigo]], ki je po izidu ''[[Diareja (strip)|Diareje]]'' 2003, že drugi del ''Mladinine'' [[trilogija|trilogije]], ki [[Zgodovina Slovenije|slovensko zgodovino]] predstavlja na nekoliko drugačen, hudomušen način. [[Knjiga]] zaobjema izjave, ki so zaznamovale preteklo desetletje. Nekatere med njimi so bistroumne, nekatere neumne, nekatere duhovite, nekatere duhamorne, nekatere zgodovinske, nekatere preveč zapletene, da bi si jih zapomnili ... Zaradi svojih kvalitet (v dobrem in slabem smislu) so dobile svoj prostor v [[knjiga|knjigi]]. Izjave so prispevale praktično vse znane slovenske osebnosti iz sfere [[politika|politike]], [[šport]]a, [[kultura|kulture]] in [[gospodarstvo|gospodarstva]].<ref>[http://www.kibla.org/index.php?id=386]</ref> === ''Sokol in golobica'' === [[Slika:Sokolingolobica.jpg‎|right|frame|naslovnica stripa ''Sokol in Golobica'']] [[Strip]] ''Sokol in golobica'' se je najprej tedensko pojavljal v ''Mladini'', potem pa je 18. septembra 2008 v [[Strip.art.nici Buch]] v [[Murgle|Murglah]] izšel še v knjižni obliki. Izdanih je bilo okoli 1500 izvodov.<ref>http://www.dnevnik.si/novice/vase_novice/1042206855</ref> Strip ima 33 strani, razdeljen pa je v tri sklope (''Usodna gora'', ''Puščavske zvezde'', ''Za vedno'') s podnaslovom ''Epska romanca.''<ref>http://www.radiostudent.si/article.php?sid=16517</ref> Pod strip sta se podpisala Lovro Matič (tekst) in Toto (ilustracije), za katerima pa se skriva pravi avtor stripa, znani ilustrator, [[Tomaž Lavrič]].<ref>http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1321690</ref> Strip odkriva »skrivnosti iz temačnega zakulisja slovenske visoke politike« in »razgalja nežna čustva in vroče strasti, ki vodijo usodne odločitve naših voditeljev«, je obenem tudi poln humorja, akcije in erotike. Zgodba govori o [[Janez Janša|Janezu Janši]] in [[Urška Bačovnik|Urški Bačovnik]].<ref>http://forum.striparna.com/viewtopic.php?t=2807&postdays=0&postorder=asc&start=0</ref> V stripu nastopa še cela garnitura aktualnih obrazov s slovenske politične scene, [[romanca]] pa ima srečen konec.<ref>http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/epska-sokol-in-golobica.html</ref> Delo je vredno pozornosti, kajti velja za redek primer nežne, epske, romantične, ljubezenske, predvsem pa ostre in direktne politične [[satira|satire]] na Slovenskem.{{Navedi vir}} == Lastništvo == Po spremembi jugoslovanske zakonodaje leta 1989, ki je omogočila privatizacijo družbenega premoženja, so novinarji in uredniki Mladine uspeli ustanoviti samostojno zasebno medijsko družbo. Mladina je tako postala eno prvih zasebnih podjetji v Sloveniji. Prvi lastniki so postali bivši in nekdanji sodelavci (kolumnisti, komentatorji, novinarji, fotografi, lektorji, itd.). Leta 1990 je bila ustanovljena delniška družba; solastniki so imeli manjše podobno velike lastniške deleže.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Povzetek preiskave: Mladina kot primer ranljivosti medijev v Sloveniji • Pod črto|url=https://podcrto.si/povzetek-preiskave-mladina-kot-primer-ranljivosti-medijev-v-sloveniji/|website=Pod črto|date=2019-07-02|accessdate=2020-05-14|language=sl-SI}}</ref> Kmalu po osamosvojitvi je izpad prodaje in prihodkov privedel do sprememb v lastništvu. Ustvaril se je nepregleden notranji lastniški trg. Lastniki so deleže prodajali ob odhodu od revije ali iz osebnih finančnih razlogov. Prihajalo je do slamnatih lastnikov.<ref name=":0" /> Leta 2002 se je Mladina pridružila založniški družbi Infomediji; kljub združitvi je lastništvo ostalo nepregledno. Leta 2007 je večinski delež Mladine prevzelo podjetje KB 1909 osnovano v Gorici. KB 1909 je bila prav tako zaprta delniška družba in lastništvo tako ni bilo javno razvidno. Lastništvo je bilo razkrito šele ko so morali vodilni pričati pred preiskovalno parlamentarno komisijo zaradi suma vpletenosti v sporno trgovanje z žilnimi opornicami. Zaradi likvidacije KB 1909 je bil večinski delež Mladine za časa marca 2019 ponovno na prodaj, a je moč pričakovati, da bo lastništvo ostalo nepregledno tudi v prihodnosti.<ref name=":0" /> == Znani sodelavci == Skozi zgodovino je ''Mladino'' soustvarjalo kar nekaj znanih in uglednih imen, kot so: [[Gregor Tomc]], [[Slavoj Žižek]], [[Janez Janša]], [[Tomaž Mastnak]], [[Vlasta Jalušič]], [[Jurij Gustinčič]], [[Bernard Nežmah]], [[Marcel Štefančič Jr.]], [[Matevž Krivic]], [[Tomaž Lavrič]], [[Erik Valenčič]], [[N'toko]], [[Neue Slowenische Kunst]].{{Navedi vir}} == Sklici == {{slog|manjkajo vidna imena povezav pri sklicih}}{{sklici|2}} == Viri == * Mićić, Aleksandar. ''Cenzura v tisku - Mladina in oblast od 1985 do osamosvojitve'', diplomsko delo. Ljubljana, 2004. * ''Revija Mladina'' (številka 50). Ljubljana, 12.12.2008 == Zunanje povezave == * [http://www.mladina.si Uradna spletna stran revije ''Mladina''] [[Kategorija:Slovenske revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1920]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1943]] o2o8se8ex5eghu2qkxc1o2b42gq62g1 0 87375 5736945 5687593 2022-08-20T06:57:50Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Sinagoga Maribor | map_type = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = Židovska ulica 4, 4b, [[Maribor]] |geo={{koord novi|46|33|24.34|N|15|38|51.92|E}} |religious_affiliation=[[Judaizem]] [[Aškenazi]] |architecture_type=[[sinagoga]] |year_completed=okoli 1300 |specifications=no |website={{URL|http://www.sinagogamaribor.si/}} |footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Maribor - Sinagoga | rkd_tip = nsdp | razglasitev_rkd_tip = 28. avgust 2015 | refšt= 6253 | občina = Maribor<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} [[Slika:02_splet_bojan_nedok.jpg‎ ‎|thumb|250px|Sinagoga Maribor|alt=Foto: Bojan Nedok, iz arhiva Sinagoge Maribor]] '''Sinagoga Maribor''' je [[zgradba]] nekdanje sinagoge, ki se nahaja na [[Židovska ulica, Maribor|Židovski ulici]] 4 v [[Maribor]]u. Je ena izmed najstarejših ohranjenih [[sinagoga|sinagog]] v [[Evropa|Evropi]]. Od leta 2011 deluje kot samostojni javni zavod pod nazivom Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Od leta 2015 nosi naziv Kulturni spomenik državnega pomena. == Zgodovina == === Srednji vek === ==== Judje v Mariboru ==== Na slovenskem narodnostnem ozemlju srečujemo [[Judje|Jude]] predvsem od [[12. stoletje|12. stoletja]] dalje. V Mariboru [[Judje v Sloveniji|Jude]] prvič zasledimo med letoma 1274 in 1296. Ukvarjali so se predvsem s posojanjem denarja, z bančništvom in s trgovanjem ter imeli močne gospodarske stike s [[Praga|Prago]], [[Dubrovnik]]om in [[Benetke|Benetkami]]. S tem je skupnost odigrala pomembno gospodarsko vlogo lokalnega razvoja trgovine in prekupčevanja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski Židje v zadnjih desetletjih pred izgonom iz mesta, njihov izgon in sledovi|last=Mlinarič|first=Jože|publisher=Pokrajinski arhiv Maribor|year=1996|location=Maribor|cobiss=40655361|page=5, 17}}</ref> Sinagoga v Mariboru je bila prvič omenjena v dokumentu z dne 4. novembra 1354. Ta dokument z besedo ''Judenshul'' prvič omeni sinagogo, obenem pa predstavi pomen sinagoge za odnose med judovskim in krščanskim prebivalstvom srednjeveškega Maribora. Dokument se navezuje na dediščino grofa Ulrika V. [[Pfanberški grofje|Pfannberškega]], iz njega pa je razvodno tudi, da sinagoga ni bila izključno judovski, temveč tudi javni prostor, kjer so mariborski kristjani poslovali z mariborskimi Judi. Sinagoga tako ni bil samo središče judovskega verskega, duhovnega in kulturnega življenja, temveč je imela tudi vlogo ekonomskega in pravnega središča. Naslednji dve omembi mariborske sinagoge sta iz let 1421 in 1429.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborska Sinagoga|last=Premk|first=Janez|publisher=Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU|year=2015|isbn=978-961-254-867-4|location=Ljubljana|page=22-24|cobiss=283094016|last2=Premk|first2=Anja}}</ref> V mariborski sinagogi je v začetku [[15. stoletje|15. stoletja]] deloval v Mariboru rojeni rabin [[Israel Isserlein|Israel Isserlein ben Petachia]], priznani proučevalca [[Talmud|Talmuda]]. Najprej v Mariboru in kasneje v [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]] je vodil [[Ješiva|ješivo]], in velja za enega najvplivnejših rabinov 15. stoletja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tracing Jewish Heritage: A Guidebook to Slovenia|last=Premk|first=Janez|publisher=Research and Documentation Center JAS|year=2014|isbn=978-961-93343-1-7|location=Ljubljana|last2=Hudelja|first2=Mihaela|page=51|cobiss=80920577}}</ref> Še eden od rabinov, ki so delovali v Mariboru, je bil rabin Abraham, katerega nagrobnik je ohranjen. Rabin Abraham je umrl septembra 1379, na drugi dan [[Roš hašana|roš hašane]], judovskega novega leta. Nagrobnik je bil najden leta 1912 med gradnjo novega mostu, danes [[Glavni most, Maribor|Glavni most]] čez reko [[Drava|Dravo]]. Nagrobnik je visok 109 centimetrov. Narejen je bil iz dosti starejšega rimskega nagrobnika. Shranjen je v [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskem muzeju Maribor]]. Hebrejski napis na nagrobniku se v prevodu glasi:<blockquote>''Nagrobnik'' ''spoštovanega rabina,'' ''luči diaspore, vodje'' ''Abrahama,'' ''ki je odšel (v večno življenje) na drugi dan praznika novega leta'' ''5140,'' ''njegova duša naj se ohrani v svežnju živih, amen amen amen, selah.''<ref>Premk (2015), str. 86.</ref></blockquote>Sredi 15. stoletja, ko je bila judovska skupnost v Mariboru na vrhuncu, je v Mariboru znotraj obzidja živelo okoli 1200 prebivalcev, v predmestjih pa še okoli 400. Med njimi je bilo okoli 25 duhovnikov, okoli 50 plemičev in okoli 150 Judov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Marpurgi: Med zgodovino in literarno svobodo|last=Brvar|first=Klemen|publisher=Center judovske kulturne dediščine sinagoga Maribor, Mariborska knjižnica|year=2020|location=Maribor|page=56|cobiss=38822659|last2=Hajdinjak|first2=Boris|isbn=978-961-94143-7-8}}</ref> ==== Gradnja sinagoge ==== Natančne letnice gradnje sinagoge v Mariboru ne poznamo. Arheološke raziskave in arhitekturni ostanki postavljajo gradnjo sinagoge na prehod iz [[13. stoletje|13.]] v [[14. stoletje]]. Ta datacija postavlja sinagogo v Mariboru med najstarejše ohranjene sinagoge v Evropi. Najbližja starejša in še stoječa sinagoga je [[Stara nova sinagoga, Praga|Stara nova sinagoga]] v [[Praga|Pragi]], ki je bila končana leta 1270. Mariborska sinagoga je bila zgrajena znotraj mariborskega mestnega obzidja, ki ga je mesto dobilo med letoma 1255 in 1275. Z južno stranico se naslanja na mestno obzidje, podpirajo trije stopničasti gotski oporniki. Zgrajena je bila v jugovzhodnem delu mesta, kjer je bila tudi judovska četrt (prvič omenjena leta 1277) oziroma judovski [[geto]]. Za razliko od mnogih drugih mest srednjeveške Evrope, mariborska judovska četrt ni bila fizično ločena od ostalega dela mesta.<ref>Premk (2014), str. 52.</ref> Glede na pomen in vlogo je bila zagotovo največja in najimenitnejša zgradba v judovski četrti, čeprav je bila kot svetišče razmeroma majhna in je v primerjavi s sočasnimi krščanskimi cerkvami navzven delovala skromno. V primerjavi z drugimi srednjeveškimi sinagogami iz širšega srednjeevropskega prostora, sodi mariborska sinagoga med večje.<ref name=":0">[http://www.sinagogamaribor.si/slo/dediscina/sinagoga/ Zgodovina sinagoge]</ref><ref>Premk (2015), str. 71.</ref> Prvotna sinagoga je bila manjša od njene današnje velikosti. Glavna obredna dvorana je imela kvadratno obliko s 7,5 metrov dolgo stranico, usmerjena pa je bila proti jugu. Strop je bil lesen in raven. Zgrajena je bila v [[Romanska arhitektura|romanskem slogu]]. Sinagogo so nato dograjevali v več fazah in jo razširili, saj se je judovska skupnost v Mariboru proti koncu srednjega veka povečala. Druga gradbena faza je prišla v poznem 14. stoletju, tretja pa v prvi polovici 15. stoletja. Iz tretje faze, kjer je bil romanski slog gradnje zamenjan z [[Gotska arhitektura|gotskim]]. se je ohranilo največ elementov. Zgradba sinagoge se je povečala do današnje velikosti (16 x 14 metrov), razširili so tudi glavno obredno dvorano na 7,5 x 11 metrov in jo orientirali proti vzhodu. Ravni leseni strop so zamenjali s kamnitimi oboki, s katerimi je dvorana dobila višino 8 metrov. Strop sta podpirala 2 stebra. Od kamnitih obokov so se ohranili štirje sklepni kamni, v katerih so se združili posamezni loki obokov. Sledila je še četrta iz začetka [[16. stoletje|16. stoletja]], ko so sinagogo preuredili v cerkev.<ref name=":0" /><ref>Premk (2015), str. 22.</ref> V skladu z verskim izročilom je v njeni notranjosti proti vzhodu stala tako imenovana sveta skrinja oz. omara (aron ha-kodeš), v kateri je bila hranjena [[Tora]]. Čeznjo je bila obešena zavesa (parohet), ob njej je gorela večna luč (ner tamid). V sinagogi je bil tudi značilni judovski svečnik ([[menora]]), v središču prostora pa je stal dvignjen in ograjen oder za branje Tore (bima), okoli katerega so bili razporejeni sedeži za vernike. Kje je bil prostor za ženske vernice, danes ni znano. Sinagoga je bila tudi prostor za poroke in obrezovanja; v njej so imeli verski pouk, prav tako so se tam opravljali nekateri pravni posli.<ref name=":0" /> ==== Izgon Judov iz Maribora ==== Od začetka 15. stoletja in še posebej od sredine stoletja naprej se je položaj Judov opazno slabšal. Splošna gospodarska kriza in konkurenca krščanskega prebivalstva pri trgovanju in kreditnih poslih sta bili vedno močnejši. Meščani in plemstvo so od deželnega kneza terjali vedno več restrikcij za Jude predvsem pri trgovanju. Tako je vojvoda Albreht III. že leta 1371 [[Štajerska (vojvodina)|štajerskim]] Judom prepovedal trgovanje z vinom in žitom. Leta 1445 jih je kralj Friderik IV. prepovedal trgovanje z beneškim blagom, tekstilom, železom in vinom.<ref>Mlinarič (1996), str. 16-17.</ref> Januarja 1480 so štajerski [[deželni stanovi]] spisali pritožbo na [[Friderik III. Habsburški|cesarja Friderika III. Habsburškega]], v kateri so se pritoževali predvsem nad Judi in nad njihovim odnosom do dolžnikov. Zoper Jude so se pritožili tudi ljubljanski meščani. Cesar je z vrsto odredb močno omejil judovske denarne posle. Po smrti Friderika III. leta 1493 ga je kot nadvojvoda avstrijskih dežel nasledil kralj [[Maksimilijan I. Habsburški]]. Takrat so se okrepile zahteve deželnih stanov po ukrepih proti Judom. Štajerski in koroški deželni stanovi so na dveh zborih notranjeavstrijskih stanov v Mariboru (1494) in v Gradcu (1495) Maksimilijanu ponudili denarno odškodnino za odpoved judovskemu regalu in za izgon Judov iz obeh dežel.<ref>Mlinarič (1996), str. 25-26.</ref> 10. marca 1496 je Maksimilijan I. izdal odredbo, da se morajo Judje iz Štajerske, torej tudi iz Maribora, izseliti do 6. januarja 1497. Štajerski stanovi so mu v zameno plačali 35.000 goldinarjev. 18. marca 1496 je Maksimilijan I. ukazal tudi izselitev Judov iz Koroške, za kar je prejel 4.000 goldinarjev. Kot razlog za izgon Judov je odredba navajala onečaščenje hostij, ritualne umore krščanskih otrok ter oderuštvo in goljufije v zvezi s posojili. Prvi dve obtožbi sta bili izmišljeni, so pa bile judovske obresti res oderuško visoke in so znašale v 14. stoletju običajno 65 %, v 15. stoletju pa 45 %.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/najbolj-trdoziv-in-za-jude-nevaren-je-stereotip-o-njihovi-povezanosti-z-denarjem/525290|title="Najbolj trdoživ in za Jude nevaren je stereotip o njihovi povezanosti z denarjem" - Intervju z Borisom Hajdinjakom, direktorjem Sinagoge Maribor / 1. del|date=28. maj 2020|website=MMC|publisher=MMC RTV SLO|last=Gabrijan|first=Pina}}</ref><ref>Mlinarič (1996), str. 26.</ref> === Novi vek === ==== Preureditev v cerkev ==== Judje so morali do 6. januarja 1497 zapustiti Maribor. Takrat verjetno najbogatejši Mariborčan in večletni mariborski [[mestni sodnik]] [[Bernandin Drucker]] je izgon Judov izkoristil za nakup vsaj ene hiše v judovski četrti. To hišo je kupil 1. januarja 1497 od Juda Kajna in njegove žene Milke, torej tik pred odhodom zadnjih Judov iz mesta. Drucker je kmalu dobil v last tudi zgradbo mariborske sinagoge, ki je kot lastnina judovske skupnosti sicer najprej prešla v last Maksimilijana I.. Kralj je sinagogo, verjetno zaradi denarnega dolga, predal Druckerju. Bernandin Drucker in njegova žena Barbara sta nekdanjo sinagogo preuredila v [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško]] [[Cerkev (zgradba)|cerkev]], ki je leta 1501 že obratovala kot cerkev Vseh svetih. Ker zakonca Drucker nista imela potomcev, je zgradba nekdanje sinagoge po njuni smrti (Bernandin je umrl po letu 1507) prešla v last in skrb mesta.<ref>Brvar, Hajdinjak (2020), str. 50.</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/nekatere-judinje-so-gospodarsko-samostojnost-povezale-z-zanje-manj-kot-za-moske-obvezno-izobrazbo/525792|title="Nekatere Judinje so gospodarsko samostojnost povezale z zanje manj kot za moške obvezno izobrazbo" - Intervju z Borisom Hajdinjakom, direktorjem Sinagoge Maribor / 2. del|date=4. junij 2020|website=MMC|publisher=MMC RTV SLO|last=Gabrijan|first=Pina}}</ref> Do večje preureditve prostora med spremembo sinagoge v cerkev ni prišlo. Odstranili so bimo, aron ha kadeš pa nadomestili z oltarno menzo. Mariborska sinagoga ni bila edina sinagoga, ki so jo spremenili v cerkev Vseh svetih, saj je bila to pogosta praksa. Drucker je dal svoje ime vklesati v preklado okna, ki ga lahko še danes vidimo v severni fasadi zgradbe. Zakonca Drucker sta ob novi cerkvi ustanovila beneficij oz. kaplanijo in ga bogato obdarila. Spremenilo se je tudi ime ulice, ob kateri je stala zgradba. Del Judovske ulice (ki naj bi bila prvič omenjena leta 1353 kot ''Judengoz'', leta 1465 pa zagotovo kot ''Judengasse'') je spremenil ime v Ulico Vseh svetih (''Aller heyligen gassen''). Beneficij je obstajal do sredine 16. stoletja. Ko so ga razpustili, je začela cerkev počasi propadati. Leta 1592 so v cerkvi omenjeni trije oltarji. Do sredine [[17. stoletje|17. stoletja]] je cerkev izgubljala na pomenu in v njej je potekala zgolj ena sveta maša na leto. Leta 1660, v času kaplana Jurija Venkoviča, so cerkev od zunaj obnovili in ji dodali zvonik v severozahodnem delu zgradbe. V [[18. stoletje|18. stoletju]] je imela cerkev sicer že štiri oltarje, vendar ni imela ne okrasja, ne pevske empore, ne orgel, zakristija pa je bila vlažna in ugreznjena v zemljo.<ref>Mlinarič (1996), str. 30.</ref> V 17. stoletju so nastale prve upodobitve nekdanje sinagoge. Na najstarejši upodobitvi Maribora, na veduti iz leta 1657, ki jo hrani Štajerski deželni arhiv, vidimo zgradbo nekdanje sinagoge še brez cerkvenega zvonika in s srednjeveško obliko strehe. Ob zgradbi je viden tudi [[Židovski stolp]]. Na grafiki, ki jo je izdal [[Georg Matthäus Vischer]] v [[Topografija vojvodine Štajerske|Topografiji vojvodine Štajerske]] leta 1681, je cerkveni zvonik že viden. Nekje v 17. stoletju je sinagoga dobila tudi severni prizidek.<ref>Premk (2015), str. 29, 57.</ref> Mariborski Jud Aron "Bogati" je že leta 1470 deloval tudi v Trstu. Njegovi potomci iz Maribora so vsaj od srede 16. stoletja kot svoj priimek uporabljali besedo [[Morpurgi|Morpurgo]], italijanizirano obliko imena Maribor. Podobne priimke so si nadeli tudi drugi Judi, ki so morali zapustiti Maribor ob koncu srednjega veka. Danes so se razselili po vsem svetu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Morpurgi, potomci mariborskih Judov|last=Bedrač|first=Marjetka|publisher=Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor|year=2018|isbn=978-961-94143-5-4|location=Maribor|page=14-18|cobiss=94527233|last2=Morpurgo|first2=Andrea}}</ref> ==== Posvetna raba ==== Leta 1785 so v sklopu [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]] cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II. Habsburško-Lotarinškega]] cerkev Vseh svetih ukinili. Zgradbo nekdanje sinagoge so skupaj s kaplanijo predali avstrijski vojski, ki jo je od januarja 1785 do leta 1811 uporabljala kot vojaško skladišče. Leta 1797 je na Koroški cesti prišlo do požara, ki se je razširil po mestu in uničil tudi velik del nekdanje judovske četrti, zgradba nekdanje sinagoge pa je preživela. Zvonik so porušili enkrat med letoma 1795 in 1847.<ref>Premk (2015), str. 28-29.</ref> Od leta 1811 je bila zgradba v meščanskih rokah. Najprej si jo je lastila družina Sturz, po letu 1822 pa družina Altmann. Oče trgoveca Antona Altmanna, ki je nekdanjo sinagogo uporabljal kot skladišče in klet, je glavni obredni prostor po višini predelal z vmesno obočno konstrukcijo in tako uredil dvorano v dveh nadstropjih. V zgornjem prostoru so bili na stropu še vedno rebrasti kamniti oboki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Maribor: njegova okolica, prebivalci in zgodovina|last=Puff|first=Rudolf Gustav|publisher=Založba Obzorja|year=1999|isbn=961-230-102-6|location=Maribor|page=42|cobiss=44050689}}</ref> Po Rudolfu Altmanu je v šestdesetih letih [[19. stoletje|19. stoletja]] stavbo podedovala Frančiška Delago, ki je imela v njej obrat za pridelavo vate. Leta 1877 sta Karl in Karolina Ludwig oboke porušila in zgradila raven strop, prostore pa preuredila v delavnico za proizvodnjo krtač. Leta 1885 je lastnica stavbe postala občinska hranilnica.<ref name="#1">Premk (2015), str. 31.</ref> V začetku 20. stoletja je stavbo in okoliške posesti kupila [[Mestna občina Maribor|Občina Maribor]]. Tukaj so nameravali zgraditi tovorno pot, povezano z gradnjo današnjega Glavnega mostu. Na koncu so most zgradili zahodneje, so pa med pripravami na gradnjo leta 1912 odkrili nagrobnik rabina Abrahama iz leta 1379. Stavba nekdanje sinagoge je ostala v lasti občine.<ref>Premk (2014), str. 54.</ref> === Sodobna zgodovina === Judje so se v Maribor ponovno priselili po letu 1869, ko jim je bila dovoljena vrnitev na Štajersko. Njihovo število v mestu ni bilo tako visoko, kot v srednjem veku. Leta 1938 jih je bilo v Mariboru okoli 100. Najpomembnejši predstavnik mariborskih Judov v prvi polovici 20. stoletja je bil industrialec [[Marko Rosner]], omeniti pa velja tudi prvo mariborsko zdravnico dr. [[Klara Kukovec|Klaro Kukovec]]. Kljub vrnitvi Judov v Maribor se zgradba nekdanje sinagoge ni začela ponovno uporabljati za svoj prvoten namen.<ref name=":1" /> Zavedanje, da se je objekt nekoč uporabljal kot sinagoga, ni nikoli povsem izginilo. Že v drugi polovici 19. stoletja so v treh sobah v zgornjem nadstropju uredili stanovanje, v katerem so ljudje živeli do začetka obnove zgradbe konec [[20. stoletje|20. stoletja]]. Leta 1926 so na zgradbi izvedli obnovitvena dela. Takrat je pri nadzoru prenove sodeloval konservator [[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], takratni predsednik Muzejskega društva Maribor, in [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|France Stele]], konservator in nadzornik prenove, sta takrat dala prve pobude za natančnejše raziskave stavbne zgodovine in arheološke raziskave.<ref name="#1"/> Med letoma 1941 in 1945 je Maribor okupirala [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]]. Od 100 Judov, ki so v Mariboru živeli leta 1938, jih je do začetka nacistične okupacije približno tretjina umrla od starosti, tretjina se jih je odselila, tretjina pa jih je še živela v mestu. Slednji so bili iz mesta pregnani, nato pa iz drugih mest prepeljani v [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]]. V spomin na te Jude so leta 2012 v Mariboru postavili prvih 12 [[Tlakovec spomina|Tlakovcev spomina]]/[[Stolpersteine|Spotikavcev]] v Sloveniji. Tlakovci spomina nosijo imena članov mariborskih judovskih družin Kohnstein in Singer. Zgradbe nekdanje sinagoge nacisti niso uničili, saj se že skoraj 450 let ni uporabljala kot sinagoga.<ref>{{Navedi knjigo|title="Tu se je smrt utrudila do smrti...": Slovenske žrtve Auschwitza|last=Hajdinjak|first=Boris|publisher=Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor|year=2020|isbn=978-961-94143-8-5|location=Maribor|page=76-78|cobiss=43442691}}</ref> 27. novembra 1964 je Zavod za spomeniško varstvo Maribor vpisal sinagogo v register kulturno-umetnostnih spomenikov. V letu 1976/1977 so bila opravljena obnovitvena dela na fasadi stavbe in mestnem obzidju, 2 leti kasneje pa še v notranjščini. S tem so zgradbo pripravili za potrebe likovnega razstavišča. Razstavišče Sinagoga je bilo v kleti, vendar so ga kmalu zaprli zaradi problemov z vlago. Zaprto je ostalo do začetka obnove leta 1992.<ref>Premk (2015), str. 31, 36-37.</ref> Leta 1992 so se začela obsežna obnovitvena dela na stavbi nekdanje sinagoge. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor se je prenove lotil zelo previdno in odločil, da je treba dela opraviti tako, da bosta oblika in obseg prvotnega stanja in pomena čim bolj ustrezna. Ob obnovi so bile izvedene obsežne arheološke raziskave pod vodstvom Ivana Tuška. Odgovorni konzervator pri obnovi Janez Mikuž je razložil, da so se na podlagi interpretacije najdb odločili za obnovitev sinagoge v njeno poznosrednjeveško podobo, iz sredine 15. stoletja. Zaradi pomanjkanja financ je bila obnova večkrat ustavljena in je trajala do decembra 1999. Kljub načelni podpori mnogih tujih institucij in organizacij sta obnovo sinagoge v celoti financirala Mestna občina Maribor in nekdanje Ministrstvo republike Slovenije za kulturo.<ref>Premk (2015), str. 41, 47.</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://www.sinagogamaribor.si/slo/vizitka/predstavitev-sinagoge/|title=Vizitka Sinagoge|website=Sinagoga Maribor|publisher=Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor}}</ref> Oktobra 2021 so se v Sinagogi Maribor ponovno pričela gradbena dela, povezana s sanacijo vlage.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sinagogamaribor.si/slo/program/2021-2/nujno-obvestilo-sinagoga-zaprta/|title=Nujno obvestilo – Sinagoga začasno zaprta!|date=12. oktober 2021|website=Sinagoga Maribor|publisher=Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor}}</ref> == Sinagoga danes == Aprila 2001 so v obnovljeni sinagogi odprli nov javni kulturni center Sinagoga pod okriljem Pokrajinskega muzeja Maribor. Januarja 2011 je kulturni center postal samostojni javni zavod pod nazivom Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, pod okriljem Mestne občine Maribor. Leta 2015 je republika Slovenija Sinagogi Maribor podelila naziv Kulturni spomenik državnega pomena. Osnovno poslanstvo Sinagoge Maribor temelji na preučevanju, ohranjanju, negovanju in predstavitvah judovske kulturne dediščine. Od leta 2006 so vključeni v mednarodni projekt ''Evropski dnevi judovske kulture'', od 2010 je Sinagoga Maribor nacionalni koordinator projekta v Sloveniji. V Sinagogi Maribor se ob preučevanju srednjeveške in novoveške zgodovine Judov ukvarjajo tudi s [[Holokavst|holokavstom]] in problemom [[Antisemitizem|antisemitizma]]. 27. januarja 2009 so v Sinagogi Maribor priredili prvi slovenski memorial ob [[Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta|mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta]], naslednje leto pa v sodelovanju s [[Prva gimnazija Maribor|Prvo gimnazijo Maribor]] zasnovali projekt ''Šoa – spominjajmo se'', s katerim vsako leto zaznamujejo mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, [[27. januar]]. Sinagoga Maribor je tudi nacionalni koordinator mednarodnega projekta ''Krokus'', v katerem osnovnošolci in srednješolci sadijo rumene žafrane v spomin na 1,5 milijona judovskih otrok, ki so umrli v holokavstu.<ref name=":2" /> == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Inside of synagogue in Maribor.JPG|Razstava v sinagogi Slika:Holocaust Memorial and Synagogue in Maribor.jpg|Sinagoga Maribor z vzhoda Slika:03 splet irena porekar kacafura.JPG|alt=Foto: Irena Porekar Kacafura, iz arhiva Sinagoge Maribor|Sinagoga Maribor s severa Slika:Entrance to Synagogue Maribor in Slovenia.JPG|Vhod v sinagogo </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Sinagoga Lendava]] * [[Sinagoga Murska Sobota]] *[[Sinagoga Ptuj]] *[[Sinagoga Ljubljana]] == Zunanje povezave == * [http://www.sinagogamaribor.si/ Uradna spletna stran] * [http://www2.arnes.si/~mbpmms/slo/ Virtualni 360° ogled Sinagoge Maribor] {{Judje v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sinagoge v Sloveniji|Maribor]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Mariboru]] 25xecmffrg0czka0ekogsnv9l5kmuej 0 88048 5736894 5701094 2022-08-20T06:53:59Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 22 |lats = 7.69 |latNS = N | longd = 14 |longm = 6 |longs = 50.31 |longEW = E |najdisi=Bled |geopedia=#L410_F10126533_T13_b4_x430806_y136089_s14 |image={{Photomontage|position=center | photo1a = Bled Overview.JPG | photo2a = Bled1a.jpg | photo2b = SloveeniaBled.jpg | photo3a = Bled_Cremeschnitte_(blejska_kremšnita).jpg | photo3b = Bled Castle (from Bled Island) (14259912533).jpg | photo4a = | size = 280 | spacing = 2 | color = | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|,}}<br> }} |povrsina=13,6 |prebivalstvo=4969 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=507,7 |postna=4260 |posta=Bled |obcina=Bled |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija |Image of Skyline=}} '''Bled''' ({{IPA-sl|ˈbleːt|pron|Sl-Bled.oga}}; {{lang-de|Veldes}},<ref name="Leksikon">''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 6: ''Kranjsko''. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146.</ref> v starejših virih tudi ''Feldes''<ref>de Luca, Ignaz. 1790. ''Geographisches Handbuch von dem östreichischen Staate'', vol 2. Vienna: Johann Paul Krauß, p. 137.</ref>) je [[mesto]] in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče [[občina Bled|Občine Bled]] v [[Sloveniji]]. Bled je naselje s središčem na vzhodnem obrobju [[Blejsko jezero|Blejskega jezera]], ob katerem leži in ga ozemeljsko tudi v celoti zaobsega ter spada med starejše in najlepše [[turizem|turistične kraje]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Leži na nadmorski višini 507,7 [[m]], sredi razgibane, [[ledenik|ledeniško]] preoblikovane pokrajine, na prehodu iz ''Radovljiške kotline'' v [[vzhod]]no vznožje [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]]. Bled je bilo od zgodnjega srednjega veka ime za fevdalno posest, ki je obsegala prostor med Savo Dolinko in Savo Bohinjko. Današnje mestno naselje je nastalo z združitvijo vasi Grad, Mlino, [[Rečica]], Zagorice in Želeče, ki so razporejene okoli [[jezero|jezera]], ločuje pa jih vrsta samostojnih vzpetin (Grad 599 mnm, Straža 646 m, Kozarca 558 mnm, Velika in Mala Osojnica 756 oz. 685 mnm in Ravnica 729 mnm). Mestno naselje je pričelo nastajati sredi 19. stoletja, ko so po zemljiški odvezi kmetje najprivlačnejša kmetijska zemljišča ob vzhodni obali jezera pričeli prodajati premožnim meščanom za gradnjo počitniških vil in so se vasi Grad, Zagorice in Želeče pričele zraščati. Poleg njih so naselja oziroma deli Bleda še [[Seliše]], Dobe, Na Jasi, Mlino, [[Zazer]], [[Rečica pri Bledu|Rečica (pri Bledu]]), Grimščice, Gmajna, Jermanka, Velika in Mala Zaka (z veslaškima centroma), v bližini je tudi železniška postaja z naseljem Nad progo. Uradno je Bled pridobil status mesta oz. samostojnega naselja šele leta [[1960]]. Na Bledu imajo poleg več hotelov sedež tudi Javni zavod [[Triglavski narodni park]], [[Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled]] (''Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem Bled''), [[IEDC poslovna šola Bled]] ter konferenčno-prireditvena [[Festivalna dvorana Bled]], kjer je mdr. prvi dve leti potekala [[Slovenska popevka]], dvakrat (1965 in 2005) mednarodni kongres [[PEN]], katerega [[Odbor pisateljev za mir]] vsako leto od svoje ustanovitve 1984 zaseda na Bledu, kjer se v PEN-ovem okviru odvija še Mednarodno blejsko srečanje pisateljev, kakor tudi del vsakoletne mednarodne literarne prireditve Vilenica in od 2006 [[Blejski strateški forum]] (BSF), srečanje najvišjih predstavnikov držav in strokovnjakov za mednarodne odnose. Leta 2002 je na Bledu, ki je eno od prizorišč mednarodnega šahovskega turnirja in Memoriala dr. Milana Vidmarja, potekala [[Šahovska olimpijada]]. Od 1996 je Bled tudi prizorišče mednarodnega glasbenega [[Festival Bled]] z mojstrskimi tečaji, goslarsko delavnico itd. Drugo blejsko prizorišče je [[Ledena dvorana Bled|Ledena dvorana]]. [[Blejski dnevi]] prikazujejo turistom izdelke domače in umetnostne obrti ter kulinarike, potekajo promenadni koncerti, na tradicionalno blejsko noč »zažarita« jezero in grad, ko prostovoljci v čolnih na jezersko gladino položijo okrog 15.000 lučk v jajčnih lupinah, ki jih pripravlja domačin Andrej Vidic in ki poleg ognjemeta razsvetlijo jezero in njegovo okolico. Na Bledu poteka tudi tradicionalna etno-glasbena prireditev [[Okarina festival]]. Jezero, ki je dolgo 2,12 [[kilometer|km]] in široko od pol do 1&nbsp;km, ima poleti prijetno ogreto vodo, primerno za kopanje, ki se na površini segreje do 25&nbsp;°C in ohrani primerno temperaturo (do 18&nbsp;°C) vse do jeseni. V bolj mrzlih zimah jezero zamrzne. Ob blejskem geološkem prelomu je blizu jezera termalni vrelec (23 °C), zajet v pokritih bazenih dveh [[hotel]]ov. Bled je postal tudi središče gospodarjenja z obsežnimi gozdovi Vzhodnih Julijskih Alp in je sedež uprave [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]] z informacijskim središčem, čeprav leži izven njegovih meja. Na Bledu je razvit veslaški šport, ob jezeru je [[Olimpijski Veslaški center Mala Zaka Bled|Olimpijski Veslaški center Mala Zaka]], ki ima tribuno tudi v [[Velika Zaka|Veliki Zaki]], kjer je [[Camping Bled]]. Turistično je Bled poleg jezera, na katerem je [[Blejski otok]] s cerkvijo, kamor prepeljujejo ljudi z blejskimi [[Pletna|pletnami]], Gradu in okolice znan tudi po znamenitih kremnih rezinah oz. [[Kremšnita|kremšnitah]], ki jih je leta 1953 v blejskem [[Hotel Park|Hotelu Park]] začel izdelovati slaščičar [[Ištvan Lukačević]] iz Vojvodine. Na Bledu je tudi smučišče Straža. == Zgodovina == [[Slika:SloveeniaBled.jpg|levo|sličica|Blejski otok in grad.]] [[Slika:Bled lake.jpg|thumb|350px|Blejsko jezero z gradom]] Leta [[2004]] je Bled praznoval častitljivo tisočletnico prve omembe. Posestvo med Savo Dolinko in Savo Bohinjko je bilo vse do sredine 19. stoletja ([[1858]]) z nekaj vmesnimi prekinitvami v lasti Briksenških škofov. Vmes je bil za kratek čas v državni lasti, v času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je pripadal Napoleonovemu cesarstvu, nekaj časa pa avstrijskemu. Po odpravi fevdalizma je lastništvo prehajalo iz rok v roke, v začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] je bil Blejski kot del [[Dravska banovina|Dravske banovine]]. Zavoljo znanih oseb, ki so ga obiskovale ([[Arnold Rikli]], dinastija [[Karađorđevići|Karađorđević]], [[Josip Broz - Tito|Tito]], itd.), se je Bled začel razvijati v prestižno turistično destinacijo. Zasluge za razvoj turizma pripisujemo tujcem, zlasti pa Arnoldu Rikliju, pionirju blejskega zdraviliškega turizma (1854). Velik vpliv na razvoj turizma je imela tudi izgradnja železniške proge Ljubljana-Trbiž leta 1870, oziroma Celovec/Beljak-Trst ([[1906]]). Tega leta ([[1906]]) je na postajo Bled-Jezero pripeljal prvi vlak [[Bohinjska proga|bohinjske železnice]]. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se na Bledu prične z intenzivno gradnjo novih hotelov in vil. Izgradnja najstarejših hotelskih objektov sicer sega še v čas pred prvo svetovno vojno: Lousienbad (današnje Toplice), hotel Adria (današnji hotel Jadran), Mallnarjeva gostilna (današnji Park Hotel), Kurhaus (v današnjem Zdraviliškem parku) itd. Premožni tujci so gradili počitniške vile tako pri jezerski obali kot v vaseh. Bled je bil eden izmed najbolj mondenih evropskih letovišč tistega časa. Prvi na današnjem ozemlju Slovenije so dobili asfaltirane ceste, že leta [[1914]] je kraj dobil elektriko in vodovod. Po drugi svetovni vojni so poleg adaptacije nadaljevali z gradnjo turističnih zmogljivosti (hotelov in vil), zlasti na vzhodni obali jezera. Nagel turistični razvoj je v 1. polovici 20. stoletja sovpadal tudi z naraščanjem števila prebivalstva, kar za druge slovenske pokrajine ni bilo tako izrazito. [[Slika:Bled under the snow.JPG|thumb|right|350px|Bled]] [[Slika:Blejski grad-župnišče-ponoči.JPG|thumb|right|350px|Bled, grad, župnišče]] [[Slika:Bled, barve noči.jpeg|thumb|right|350px|Bled, barve odsevov decemberskih luči]] [[Slika:Bled Cremeschnitte (blejska kremšnita).jpg|sličica|desno|Blejska [[kremšnita]]]]Konec 19. stoletja ([[1899]]) je bilo področje današnje blejske in gorjanske občine razdeljeno na občine Ribno, Gorje in Bled. Prvi dve namreč nista bili usmerjeni v turistično dejavnost, ampak je prevladovala kmetijska ter gozdarska dejavnost. Taka ureditev je veljala vse do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Bled je kot enotno naselje nastal z zraščanjem naselij: Zagorice, Želeče, Grad, Mlino in Rečica, ki so se razvijala kot obcestna naselja na relaciji Lesce-Bohinj in Lesce-Gorje. Intenzivna gradnja z objekti pretežno turističnega značaja je po drugi svetovni vojni zabrisala meje med Gradom, Želečami in Zagoricami, medtem ko sta Mlino in Rečica zaradi oblikovanosti površja ostala odmaknjena vse do danes. Kot naselje je bil ustanovljen leta [[1960]]. Po vojni se je območje Bleda povečalo na račun ukinjene občine Gorje in ostalo samostojno do leta 1961, ko je postalo del radovljiške občine. Leta [[1994]] je Bled znova postal samostojna občina, ki je zajemala naselja: Zasip, Bohinjska Bela, Ribno, Spodnje in Zgornje Gorje kot naselja z značajem lokalnega oskrbnega središča, Obrne, Bodešče, Koritno, Selo, (Grabče, Krnica, Mevkuž, Poljšica, Podhom, Višelnica kot vaška naselja ter Kupljenik, Radovna, Perniki, Slamniki, Spodnje in Zgornje Laze - občina Gorje) kot razložena podeželska naselja. Leta [[2006]] je občina Bled izgubila precejšen del ozemlja na račun ponovno ustanovljene [[Občina Gorje|Občine Gorje]]. === Pobratena mesta === [[Doberdob]], od leta 1998 [[Brixen]] - [[Bressanone]], od leta 2004 [[Vrba na Koroškem]] (Velden am Wörthersee), od leta 2004 [[Vračar]], [[Srbija]], od leta 2008 [[Henley na Temzi]], od leta 2013 [[Wangen an der Aare]], od leta 2018 === Prijateljska mesta: === [[Dubrovnik]], od leta 2001 [[Beljak]] – Villach, od leta 2002 [[Rakovica (razločitev)|Rakovica]], od leta 2013 == Kulturna dediščina == * [[Blejski grad]] * [[Blejski otok]] (s [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled|Cerkvijo Marijinega vnebovzetja]]) *[[Vila Bled]] s Plečnikovim Belvederjem (''Café Belvedere/Kavarna Belvedere''), [[Pristava Bled|Pristavo]] in čolnarno *[[Vila Rikli]] in spomenik [[Arnold Rikli|Arnoldu Rikliju]] *[[Cerkev sv. Martina, Bled]] *[[Čolnarna]] in Grajsko kopališče *[[vila Ilsenheim]] (zdaj [[vila Rog]]) *najstarejši Prešernov spomenik nasploh (iz leta 1883); [[vila Prešeren]] *[[Vila Josipa Plemlja]] ([[DMFA]]) ter njegova spominska soba na Prešernovi 39 *[[Vila Pongratz]] (penzion Alpe) *[[vila Sončnica]] (Ivana Hribarja) *Spomenik [[Adolf Muhr|Adolfu Muhru]] *[[vila Vilsonija]] ([[Ivan Krizostom Švegel|Ivana Švegla]]) *[[vila Viktorija]] (''hostel Vila Viktorija Bled'') *Spomenik [[Josip Plemelj|Josipu Plemlju]] *[[Mrakova domačija]] na Rečici == Pomembnejši prebivalci in osebnosti, povezane z Bledom == * (Glej tudi: [[Seznam osebnosti iz Občine Bled]]) *[[Josip Plemelj]] *[[Princ Andrej]] [[Karadžordževiči|Karađorđević]] *[[Josip Broz - Tito]] * [[Blaž Kumerdej]] *[[Josip Murn]] *[[Krištof Fašank]] *[[Tomaž Kristan]] *[[Jaka Valant]] *[[Josip Poklukar]] * [[Julius von Payer]], umrl na Bledu * [[Max Landa]], umrl na Bledu *Josip Pongratz *[[Carl Gustav Svensson]] *[[Josip Costaperaria]] *[[Ivan Hribar]] * [[Tone Svetina]] *[[Janez Svetina]] * [[Mojca Kumerdej]] * [[Boris A. Novak]] * [[Milena Zupančič]] * [[Dušan Jovanović]] * [[Ivan Kenda]] * [[Arnold Rikli]] * [[Augusta Kelsen]] * [[Danilo Fürst]] *[[Jože Fürst]] *[[Peter Florjančič]] * [[Karel Mauser]] *[[Tonček Pangerc]] *[[Ivan Ribič]] *[[Janko Benedik]] *[[Božo Benedik]] *[[Nikolaj Bevk]] *[[Thomas Keller]] *[[Boris Kocijančič]] *[[Franc Čop]] *[[Benedikt Lergetporer]] *[[Ištvan Lukačević]] *[[Angela Zupan]] *[[Vida Jeraj|Vida Jerajeva]] *[[Anton Vovk (hotelir)]] *[[Bogdan Vovk]] *[[Aleksander Molnar]] *[[Jula Molnar|Jula]] [[Jula Vovk Molnar|Vovk]] Molnar * [[Melita Vovk]] *[[Mirko Vovk]] *[[Jakob Peternel]] * [[Ejti Štih]] *[[Danilo Majaron]] *[[Andrej Ferjančič]] *[[Dragotin Lapajne|Dragotin (Karel) Lapajne]] *[[Ivan Krizostom Švegel]] *[[Jožef Švegel]] ([[Jožef Schwegel]]) *[[Rudolf Marčič|Rudolf (Ernst) Marčič]] *[[Matej Pretner]] *[[Ivan Jan]] *[[Jože Jan]] *[[Karla Bulovec Mrak|Karla Bulovec]] *[[Štefka Bulovec]] *[[Vito Lavrič]] *[[Anton Bole]] *[[Janez Božič (gozdar)|Janez Božič]] *[[Pavel Tolar]] *[[Peter Božič]] *[[Anton Baloh]] *[[Franc Benko]] *[[Mirko Toš]] *[[Janez Fajfar]] *[[Peter Fajfar (metalurg)|Peter Fajfar]]? *[[Franc Copf]] *[[Vid Pečjak]] * [[Olga Gracelj]] *[[Ferdo Gestrin]] *[[Franc Rozman (zgodovinar)|Franc Rozman]] *[[Ernest Petrič]] *[[Josip Rus]] ([[Veljko Rus]], [[Vojan Rus]]) *[[Borut Rus]] (1926-2017) *[[Ivo Pirkovič]]? *[[Jože Jensterle]] *[[Tone Frelih]] *[[Jurij Hočevar]] *[[Slavko Janjušević]] *[[Jože Berc]] *[[Milan Janša]] *[[Miloš Janša]] *[[Sadik Mujkić]] *[[Luka Špik]] *[[Denis Žvegelj]] *[[Sara Isakovič]] *[[Aleš Žemva]] *[[Dejan Žemva]] *[[Jakob Soklič]] *[[Vera Stich]] *[[Jože Ujčič]] *[[Jože Ulčar]] *[[Anže Ulčar]] *[[Janez Ambrožič (duhovnik)]] *[[Ivan Rupnik (duhovnik)]] *[[France Trefalt]] *[[Janez Ravnik]] (1929-) *[[Stane Dremelj]] *[[Tomaž Jemc]] *[[Vid Ponikvar]] *[[Janez Marijan Polak]] *[[Otmar Zorn]] *[[Nika Leben (biologinja)]] *[[Magdalena Cundrič]] == Glej tudi == * [[Blejski grad]] * [[Blejsko jezero]] * [[Blejski otok]] * [[Blejska Dobrava]] * [[Sava Bohinjka]] *[[Radovna (razločitev)|Radovna]] * [[Blejski Vintgar]] *[[Blejski strateški forum]] *[[Dežela in Blejski kot]] *[[Vila Bled]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Bled}} {{Wikipotovanje|Bled}} * [http://www.bled.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.kam.si/zanimivosti/anekdota_o_babjem_zobu_na_jelovici.html Anekdota o Babjem zobu na Jelovici ] * [http://www.julijske-alpe.com Julijske Alpe] * [http://kraji.eu/slovenija/bled/slo Bled na KRAJI - Slovenija] *[https://apartmaji-slovenija.com/blejsko-jezero/ Bled na apartmaji-slovenija.com] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan|year=2009|title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} {{Bled}} {{Mesta-Slovenija}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Bled]] [[Kategorija:Bled|*]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] {{normativna kontrola}} iyfllohaq0kamgfx9d8vpnivvu5pjdq 0 88161 5736895 5727566 2022-08-20T06:54:01Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10115329_b4 | latd = 46 |latm = 25 |lats = 12.45 |latNS = N | longd = 14 |longm = 41 |longs = 30.52 |longEW = E |image=Solčava.jpg |najdisi=Solčava |povrsina=12,1 |prebivalstvo=201 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=643,8 |postna=3335 |posta=Solčava |obcina=Solčava |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Solčava - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 27098 | občina = Solčava }} }} '''Solčava''' je razpotegnjeno predalpsko [[naselje]] vaškega značaja, z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke [[Savinja|Savinje]], v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinjski dolini]], sedež [[občina Solčava|istoimenske občine]] in [[Župnija Solčava|župnije]]. ==Opis== Naselje se razteza od soteske pred [[Logarska dolina|Logarsko dolino]] do sotočja reke [[Savinja|Savinje]] s potokom [[Klobaša|Klobašo]]. Nad Solčavo se dviga gora [[Raduha]] (2062 m). Vas je središče obsežnega gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami. == Zgodovina == [[Slika:298 Sulzbach — Solcava - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|250px|thumb|levo|''Solčava'' na Kaiserjevi litografiji (1830)]] [[Slika:Postcard of Solčava 1909.jpg|left|250px|thumb|Solčava na razglednici iz 1909]] Območje Solčave je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori [[Olševa|Olševi]] (1849 m) in v znani jami [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], kjer je bival ledenodobni človek ''Homo sapiens fosilis''. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35.000 let. Prva poselitev teh nekdanjih ledeniških dolin se je pričela vsaj v 12. stoletju in sicer s [[Koroška (vojvodina)|koroške]] strani.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> Solčava se v pisnih virih prvič omenja leta 1241 kot ''silva Sulzpach'' (Žolcpah - po nemškem ''Salzbach''). V [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 se omenja kot sedež lokalnega urada, ki je obsegal celotno Solčavsko. Kot fevdniki [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] so bili kasnejši lastniki Solčave [[Celjski grofje]] in po letu 1456 [[Habsburžani]]. Ko je bil leta 1473 Gornjegrajski samostan ukinjen, je cesar [[Friderik I. Habsburški|Friderik]] podaril vse samostanske posesti, vključno s Solčavo, novoustanovljeni [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanski škofiji]].<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> Vas je bila nekoč z okolico vred, do zgraditve ceste iz [[Luče|Luč]] leta 1864, geografsko in ekonomsko navezana zgolj na [[Koroška (vojvodina)|Koroško]]. Solčava je bila med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]], leta 1944, razen cerkve z župniščem in nekaj kašč, v celoti požgana. Požgane so bile tudi mnoge samotne kmetije v okolici.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> ==Znamenitosti== Zanimiva arhitekturna posebnost je [[župnijska cerkev]] [[Cerkev Marije Snežne, Solčava|Marije Snežne]], zgrajena v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]] med letoma 1461 in 1685, [[zvonik]] je iz leta 1710. V njej sta znani gotski [[kip]] ''Marije z detetom'' iz [[13. stoletje|13. stoletja]] in [[Baročno slikarstvo|baročni]] [[križev pot]]. Pri opuščeni Hribarjevi domačiji nad dolino raste Solčavska [[navadna tisa|tisa]], največje tovrstno drevo v Sloveniji. ==Cestne povezave== Prva cesta do Solčave je bila iz Luč zgrajena leta 1864, pred tem je bil dostop možen samo peš ali ob nizkem vodostaju s prečkanji reke Savinje. Cestni dostop do Solčave je iz širše Slovenije urejen po regionalni cesti preko [[Luče|Luč]], iz [[Koroška (pokrajina)|Avstrijske Koroške]] preko [[Pavličevo sedlo|Pavličevega sedla]] iz [[Bela, Koroška|Bele (Vellach)]] ter po panoramski cesti pod [[Olševa|Olševo]] iz [[Črna na Koroškem|Črne na Koroškem]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} == Glej tudi == * [[Solčavski govor]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Solčava]] * [[Logarska dolina]] * [[Jezersko-solčavska ovca]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Solčava}} * [https://core.ac.uk/download/pdf/20118019.pdf Študija o Solčavskem] pridobljeno 20. julij 2022 * [http://www.slovenia.info/si/Mesta-in-kraji-v-Sloveniji/Sol%C4%8Dava-.htm?_ctg_kraji=2733&lng=1 Solčava na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] *[http://www.solcava.si Občina Solčava] *[http://www.zadruga-solcava.si Zadruga Solčava] {{Solčava}} [[Kategorija:Solčava| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Solčava]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} jb0r8gyrx5kdgdxa7iidivz7eyal2oi 0 90580 5737105 5282993 2022-08-20T07:12:56Z 27.63.181.130 dodanih več informacij wikitext text/x-wiki {{Infopolje Francoska občina| commune status = [[Občine Francije|Občina]]| arrondissement=Amiens| canton=sedež osmih kantonov| INSEE=80021| postal code=80000| mayor=Gilles Demailly| term=2008-2014| intercommunality=Aglomeracijska skupnost<br />Amiens-metropola| elevation m=30| elevation min m=14| elevation max m=106| coordinates = <!-- wikipodatki -->| population = {{France metadata Wikidata|population_total}}| population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}| population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}| }} '''Amiens''' je zgodovinsko [[glavno mesto]] in [[Francoska občina|občina]] severne [[Francija|francoske]] [[Seznam francoskih regij|regije]] [[Pikardija|Pikardije]], [[Prefektura (Francija)|prefektura]] [[Somme (departma)|departmaja Somme]]. Leta 2007 je mesto imelo 134.737 prebivalca. == Zgodovina == [[File:AMIENS - La Place Gambetta.JPG|thumb|left|Trg Gambetta ob koncu 19. stoletja]] Ozemlje Amiensa je bilo poseljeno že v času [[paleolitik]]a, 700.000 let nazaj. Po njegovem predmestju ''Saint-Acheul'', v katerem so prvikrat naleteli na ostanke kamnitih orodij, je bila poimenovana [[Acheuléenska kultura]]. Prvo znano naselje je bila Samarobriva ("most na Somi«), osrednje naselje Ambianov, eno od glavnih galskih plemen, ki so izdajali kovance, verjetno iz Amiensa, v 1. stoletju pred našim štetjem. Ime Ambiani izhaja iz galske besede ''ambe'' kar pomeni 'reka', sklicevanje na Somo, ki teče skozi Amiens. <ref>{{cite book|url=http://books.google.ca/books?id=M1JIPAN-eJ4C&pg=PA28&lpg=PA28&dq=amiens+name+meaning&source=bl&ots=idwrH4LRYQ&sig=-Otn4ti-x3r9kSANzHsk7mfHqLg&hl=en&ei=CirITNzUGI70tgP5i6XpDQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CCEQ6AEwAw#v=onepage&q=amiens%20name%20meaning&f=false |title=Placenames of the world: origins and ... – Google Books |publisher=Books.google.ca |date= |accessdate=14 March 2011}}</ref> Mesto je dobilo ime Ambianum z Rimljani, kar naj bi pomenilo naselje ljudstva Ambiani. Po tradiciji je bil na vratih Amiensa [[Sveti Martin|Sv. Martin]] iz Toursa, takrat še rimskega [[vojak]]a, ki je delil svoj [[plašč]] z nagim [[berač]]em. Blaginja mesta je bil cilj barbarskih plemen, kot so Alani, Burgundci ali Vandali, ki so večkrat napadli mesto, zato so ga obzidali okrog površine, ki je obsegala 20 hektarjev, zato je bil Amiens največja trdnjava na območju severno od Alp. V 5. stoletju se je na oblast povzpel Klodij, kralj [[Salijski Franki|Salijskih Frankov]], Merovij pa je bil izvoljen v Amiensu. Sv. Honorij (Honoré) (okoli 600) je postal sedmi škof mesta. Normani so oplenili mesto leta 859 in spet 882. V drugem napadu je bila požgana stolnica. V začetku 10. stoletja je grof Herbert de Vermandois združil regije Amiens, Vexin, Laon in Reims. <ref name="picardie.fr">[http://www.picardie.fr/en/applis/frise_en/frise_en.swf ]{{dead link|date=March 2011}}</ref> Leta 1095 so ljudje v Amiensu začeli oblikovati grobo občinsko organizacijo. Leta 1113 je mesto priznal kralj Francije, mesto se je pridružilo francoski kroni leta 1185. Leta 1264 je bil Amiens izbran kot sedež arbitraže, ko je kralj Ludvik IX. Francoski poravnal konflikt med kraljem Henrikom III. Angleškim in njegovimi uporniškimi baroni, pod vodstvom Simona de Montforta. V arbitraži prišlo do odločitve, da je Ludvik z ''Mise of Amiens'' - enostransko odločil v korist Henrika, kar je pripeljalo do takojšnjega izbruha [[Vojna baronov|vojne baronov]]. <ref>{{cite book|last=Maddicott|first=John|authorlink=John Maddicott|title=Simon de Montfort|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|year=1994|pages=257–8|isbn=0-521-37493-6}}</ref> Leta 1435 je bilo mesto prešlo v posest [[Filip Dobri|Filipa III. Burgundskega]] po [[Kongres v Arrasu|kongresu v Arrasu]]. Leta 1477 ga je znova pridobil kralj [[Ludvik XI. Francoski]] po smrti [[Karel Drzni|Karla Drznega]]. Leta 1597 so španski vojaki, prikriti kot kmetje vkorakali v mesto in presenetili z napadom. Po šestmesečnem obleganju Amiensa, so sile Henrika IV. spet prevzele nadzor nad mestom in uvedle svoje avtonomno vladanje. [[25. marec|25. marca]] [[1802]] je bil v Amiensu podpisan [[Amienski mir|mirovni sporazum]] med Francijo in Združenim kraljestvom, s katerim je prenehala obstajati [[Vojna druge koalicije|Druga koalicija]]. Med 18. in 19. stoletju je tekstilna tradicija Amiensa postala znana po svojem velurju. Družina Cosserat, lastnica tekstilne tovarne, je postala ene najbogatejših v Amiensu. Leta 1789 so bile ukinjene pokrajine Francije in reorganizirane v departmaje. Velik del Pikardije je postal novoustanovljen del Some, z Amiensom kot glavnim mestom departmaja. V 19. stoletju so v Amiensu začeli čutiti posledice industrijske revolucije. Mestno obzidje so podrli, odprl se je prostor za velike ulic okoli središča mesta. Soseska Henriville na jugu mesta se je razvila v tem času. Leta 1848 je v Amiens prispel prvi železniški vlak, ki je povezoval mesto do Boulogne-sur-Mer. Po tem je mesto začelo rasti preko reke in v okoliške hribe. Med francosko-prusko vojno 1870, so Somo napadle pruske sile in zasedle Amiens. Avtor zgodnje znanstvene fantastike [[Jules Verne]] se je naselil v Amiensu leta 1871, ko je spoznal svojo ženo in se leta 1856 tam poročil. Leta 1888 je bil izvoljen za mestnega svetnika. <ref>{{cite web|url=http://babelfish.yahoo.com/translate_url?trurl=http%3A%2F%2Fwww.jules-verne.net%2F&lp=fr_en&.intl=us&fr=moz35 |title=Translation result for http://www.jules-verne.net/ |publisher=Babelfish.yahoo.com |date= |accessdate=14 March 2011}}</ref> Leta 1889 je Jules Verne predsedoval odprtju trga v Amiensu, vključno s sodiščem, policijsko postajo in muzejem, posvečenim zgodovini Pikardije. V začetku leta 1905 je Victor Commont, imenovan "ustanovitelj moderne prazgodovinske znanosti" <ref>{{cite web|url=http://uk.somme-tourisme.com/uk/decouvrir/avisiter/archeologie/archeologie_saint-acheul.asp |title=Le Tourisme dans la Somme |publisher=Uk.somme-tourisme.com |date= |accessdate=14 March 2011}}</ref>, izvedel pomembno arheološko raziskavo na področju Pikardije. === Prva svetovna vojna === Na začetku 1. svetovne vojne v avgustu 1914, je imel Amiens bazo za ''British Expeditionary Force''. Zajela jo je nemška vojska 31. avgusta 1914, a so jo 28. septembra osvobodili Francozi. Bližina Amiensa ob zahodni fronti in njegov pomen kot železniško vozlišče, je bilo pomembno britansko logistično središče, predvsem v bitki pri Somi leta 1916. <ref>{{cite web|author=Reading Room Manchester |url=http://www.cwgc.org/find-a-cemetery/cemetery/20902/ST.%20PIERRE%20CEMETERY,%20AMIENS |title=Commonwealth War Graves Commission – ST. PIERRE CEMETERY, AMIENS – Historical Information |publisher=Cwgc.org |date= |accessdate=2013-03-01}}</ref> Amiens je bil eden izmed ključnih ciljev nemške spomladanske ofenzivi, ki se je začela 27. marca 1918. Nemška 2. armada je potiskala nazaj britansko 5. armado, ki se je borila z vrsto obrambnih ukrepov. Med spopadi je bil Amiens bombardiran od nemškega topništva in letal; več kot 2.000 stavb je bilo uničenih. 8. avgusta 1918 se je v okolici mesta začela [[Bitka pri Amiensu|bitka pri Amiensu]], ki je pomenila začetek [[Stodnevna ofenziva|stodnevne ofenzive]] za končanje prve svetovne vojne.<ref>{{cite web|url=http://www.historyofwar.org/articles/battles_amiens.html |title=History of War – Rickard, J (5 September 2007), '&#39;Battle of Amiens, 8 August-3 September 1918'&#39; |publisher=Historyofwar.org |date= |accessdate=2013-03-01}}</ref> === Druga svetovna vojna === V bitki za Francijo, je bil Amiens 20. maja 1940, po dveh dneh težkih zračnih napadov, zajet od nemške 1. oklepne divizije. Branila ga je britanska teritorialna armada 7. bataljona ''Royal Sussex Regiment''. Od 581 moških iz bataljona, je 132 mož pokopanih CWGC grobovih, 165 je postalo vojnih ujetnikov, mnogi so pobegnili nazaj Veliko Britanijo in oblikovali 109 ''Light Anti-Aircraft Regiment, Royal Artillery''. <ref>{{cite web|url=http://www.bbc.co.uk/history/ww2peopleswar/stories/29/a6937329.shtml |title=7th Battlion Royal Sussex Regiment: May 1940 |first= Dan |last=Osborne |publisher=Bbc.co.uk |date= |accessdate=2013-03-01}}</ref> 18. februarja 1944 je britanska letala bombardirala zapor v Amiensu kot del [[Operacija Jeriho|operacije Jeriho]]. Napad je bil namenjen kot pomoč pobegu članov francoskega odporniškega gibanja in političnih zapornikov, ki so bili tam v zaporu. Vseh 258 zapornikov je pobegnilo. Pred izkrcanjem v Normandiji, so bila zavezniška letala osredotočena na uničevanje komunikacij v okupirani Franciji. Železniško križišče pri Longueau na jugovzhodu Amiensa je napadlo 200 bombnikov Royal Air Force v noči iz 12. na 13. junij. Bilo je veliko škode tudi v samem mestu. <ref>{{cite web|url=http://aerial.rcahms.gov.uk/database/record.php?usi=006-000-001-185-C |title=The National Collection of Aerial Photography: Sortie 106G/3133 – Longueau railway depot |publisher=Aerial.rcahms.gov.uk |date= |accessdate=2013-03-01}}</ref> Amiens je osvobodila 31. avgusta 1944, 11. oklepna divizija, del 30. korpusa, ki ji je poveljeval general podpolkovnik Horrocks. <ref>{{cite web|url=http://www.iwm.org.uk/collections/item/object/1060024055 |title=IWM Collections – 30TH CORPS CAPTURES AMIENS |publisher=Iwm.org.uk |date= |accessdate=2013-03-01}}</ref> === Povojni Amiens === Mesto je bila obnovljena po načrtih Pierre Dufauja, s poudarkom na razširitvi ulic zaradi zmanjšanja prometnih zastojev. Novejši objekti so bili v glavnem zgrajeni iz opeke, betona in belega kamna, ter krite s skrilavcem. [[Arhitekt]] [[Auguste Perret]] je zasnoval železniško postajo Gare d'Amiens in bližnji Tour Perret. 2. junija 1960 je nastala nova regija [[Pikardija]] iz departmajev [[Aisne (departma)|Aisne]], [[Oise (departma)|Oise]] in [[Somme (departma)|Somme]]. V maju 1968 so študentje v Amiensu začeli stavko velikega obsega, ki se je začela v Parizu. Nekaj dni kasneje so se jim je pridružili še tovarniški in železniški delavci. Amiens bil paraliziran z bojem med konservativci in levičarskimi skupinami. Potem ko je imel predsednik [[Charles de Gaulle]] v 31. maja nagovor po radiju, so se njegovi privrženci pokazali na ulicah. Naslednjega oktobra je bila ustanovljena Univerza v Amiensu (''Université d'Amiens'') s kampusom v jugozahodnem predmestju. V poznih 1970-ih in 1980-ih je mesto utrpelo izgubo številnih delovnih mest, saj so bili zaprti številni proizvodni obrati v regiji. Kljub stiski, si je mesto v tem času prizadevalo za prenovo degradiranega območja St-Leu. 1990-ta so bila čas ponovnega rojstva mesta. Zaključena je bila prenova St-Leu in deli univerze so se preselili v središče mesta. Soseska Vallée des Vignes je bila razvita na jugu mesta, velik del mestnega središča so preuredili v območja za pešce. Gare du Nord je bil obnovljen s kontroverzno novo stekleno streho. Tour Perret je bil obnovljen, zgrajen je bil nov kino kompleks. Območje okoli železniške postaje se je začelo reorganizirati. [[12. julij]]a [[1913]] je Amiens gostil dirko za [[Velika nagrada Francije 1913|Veliko nagrado Francije]], ki je potekala na več kot 30&nbsp;km dolgem krogu po javnih cestah in jo je po skoraj osmih urah dirkanja dobil [[Francozi|Francoz]] [[Georges Boillot]] s [[Peugeot]]om EX3. == Geografija == [[Slika:Arrondissement d Amiens.PNG|thumb|left|175px|Lega okrožja v regiji]] Amiens leži na porečju reke [[Soma|Some]], bolj ali manj tam, kjer se vanjo izlivata njena pritoka Selle in Avre, okoli 120 [[kilometer|km]] severno od [[Pariz]]a. Staro mestno jedro se nahaja na močvirnatem območju na dnu doline. Soma redko poplavlja, je pa to storila leta 2001. Mesto ima tipično oceansko [[podnebje]] severne Francije. Zanj so značilne pogoste padavine, zmerne zime in tudi zmerna poletja. Amiens je prometno vozlišče med Île de France in ostalim delom severne Francije, [[Normandija|Normandijo]] in [[Beneluks]]om ter [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]]. Amiens trenutno ni neposredno na glavnih evropskih cestnih in železniških koridorjih, kot so avtoceste A1 in [[TGV]] železniška proga Pariz-Lille. [[Letališče Amiens-Glisy]] se nahaja 10&nbsp;km vzhodno od mesta. == Administracija == Amiens je sedež osmih kantonov: * ''Kanton Amiens-1'' (zahodni del občine Amiens, občini [[Dreuil-lès-Amiens]], [[Saveuse]]: 21.188 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-2'' (severozahodni del občine Amiens, občini [[Argœuves]], [[Saint-Sauveur, Somme|Saint-Sauveur]]: 14.434 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-3'' (severovzhodni del občine Amiens, občina [[Rivery]]: 18.506 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-4'' (vzhodni del občine Amiens, občini [[Camon, Somme|Camon]], [[Longueau]]: 24.118 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-5'' (jugovzhodni del občine Amiens, občina [[Cagny, Somme|Cagny]]: 24.596 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-6'' (južni del občine Amiens: 17.113 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-7'' (jugozahodni del občine Amiens, občina [[Pont-de-Metz]]: 19.645 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-8'' (severni del občine Amiens, občini [[Allonville]], [[Poulainville]]: 18.209 prebivalcev). Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni [[Acheux-en-Amiénois]], [[Bernaville]], [[Boves]], [[Conty]], [[Corbie]], [[Domart-en-Ponthieu]], [[Doullens]], [[Hornoy-le-Bourg]], [[Molliens-Dreuil]], [[Oisemont]], [[Picquigny]], [[Poix-de-Picardie]] in [[Villers-Bocage, Somme|Villers-Bocage]] z 299.776 prebivalci. == Znamenitosti == [[Slika:Amiens quartier saint leu canaux 200503.jpg|thumb|Soseka Saint Leu]] * Najpomembnejši objekt v mestu je [[Stolnica Notre-Dame d'Amiens|stolnica v Amiensu]], ki je najvišja [[gotska arhitektura|gotska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] [[13. stoletje|13. stoletja]] in največja svoje vrste v Franciji; od leta 1981 je na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCOvem]] seznamu [[svetovna dediščina|krajev svetovne dediščine]]. * Zvonik Amiens, zgrajen v 15. stoletju in obnovljen v 18. stoletju, od leta 2005 na Unescovem seznamu svetovne dediščine zvonikov v severni Franciji in Valoniji in je od leta 1926 spomenik Historique.<ref>[http://www.culture.gouv.fr/public/mistral/merimee_fr?ACTION=CHERCHER&FIELD_1=REF&VALUE_1=PA00116043 Base Mérimée]</ref> * stolp ''Beffroi d'Amiens'', prvikrat omenjela leta 1244, je skupaj z ostalimi podobnimi zvoniki v Franciji in Belgiji na UNESCOvem seznamu svetovne dediščine. * Stolp ''Tour Perret'' iz sredine 20. stoletja, imenovan po arhitektu [[Auguste Perret|Augustu Perretu]], je bil eden prvih nebotičnikov v Evropi. * Arheološki park Saint-Acheul z vidnimi ostanki ljudi na Somi iz pred več kot pred 450.000 leti * ''Bibliothèque Louis Aragon'', neoklasični slog, 1823, delo [[François-Auguste Cheussey]] * ''Palais de Justice'', dve stavbi iz 1834 in 1846 * ''Place Saint-Denis'' (danes Place René Goblet), 1839 * župnijska cerkev ''Saint-Firmin-le-Martyr'' 1842–1843, François-Auguste Cheussey * Na ''[[Cimetière de la Madeleine]]'' je grob [[Jules Verne|Julesa Verna]] * Citadela * Leta 1952 končan stolp ''Tour Perret'', delo arhitekta [[August Perret|Augusta Perreta]], s 104 m višine daje mestu značilno silhueto. <gallery> Slika:Facade de la cathedrale d'Amiens.jpg|Pročelje Amienske katedrale Slika:Le Beffroi Amiens FRA 001.jpg|Stolp - beffroi Slika:Amiens - Hotel de Ville de nuit.jpg|Mestna hiša - Hôtel de Ville, ponoči </gallery> == Pobratena mesta == *{{flagicon|GER}} [[Dortmund]], Nemčija<ref name="RuhrTwins2010">{{cite web|url=http://www.twins2010.com/fileadmin/user_upload/pic/Dokumente/List_of_Twin_Towns_01.pdf?PHPSESSID=2edd34819db21e450d3bb625549ce4fd|title=List of Twin Towns in the Ruhr District|year=2009|publisher=Twins2010.com|accessdate=28 October 2009}} {{Dead link|date=April 2012|bot=H3llBot}}</ref> *{{flagicon|GER}} [[Görlitz]], Nemčija<ref name="RuhrTwins2010"/> *{{flagicon|USA}} [[Tulsa, Oklahoma|Tulsa]], ZDA *{{flagicon|UK}} [[Darlington]], Velika Britanija<ref name="Archant twinning 3">{{cite web|url=http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|archiveurl=http://web.archive.org/web/20130705094933/http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|title=British towns twinned with French towns ''[via WaybackMachine.com]''|accessdate=2013-07-20|archivedate=5 July 2013|work=Archant Community Media Ltd}}</ref> *{{flagicon|GRE}} [[Nafplio]], Grčija == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Amiens}} * [http://www.amiens.fr/ Uradna spletna stran] {{ikona fr}} * [http://www.learn.columbia.edu/Mcahweb/index-frame.html Projekt katedrale v Amiensu], s fotografijami * Najboljša mesta za obisk v [https://easeonbags.com/blog/places-you-must-visit-in-amiens-france/ Amiens]. * [http://www.map-france.com/Amiens-80090/population-Amiens.html Prebivalstvo] {{Prefectures of regions of France}} {{Préfectures of departments of France}} [[Kategorija:Občine departmaja Somme]] [[Kategorija:Prefekture Francije]] [[Kategorija:Mesta departmaja Somme]] [[Kategorija:Amiens|*]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914-1918]] {{normativna kontrola}} 3sj2v8qz1n6rqtzy5h7y0ju2mi6yqol 5737507 5737105 2022-08-20T08:34:42Z Yerpo 8417 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/27.63.181.130|27.63.181.130]] ([[User talk:27.63.181.130|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:SportiBot|SportiBot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Francoska občina| commune status = [[Občine Francije|Občina]]| arrondissement=Amiens| canton=sedež osmih kantonov| INSEE=80021| postal code=80000| mayor=Gilles Demailly| term=2008-2014| intercommunality=Aglomeracijska skupnost<br />Amiens-metropola| elevation m=30| elevation min m=14| elevation max m=106| coordinates = <!-- wikipodatki -->| population = {{France metadata Wikidata|population_total}}| population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}| population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}| }} '''Amiens''' je zgodovinsko [[glavno mesto]] in [[Francoska občina|občina]] severne [[Francija|francoske]] [[Seznam francoskih regij|regije]] [[Pikardija|Pikardije]], [[Prefektura (Francija)|prefektura]] [[Somme (departma)|departmaja Somme]]. Leta 2007 je mesto imelo 134.737 prebivalca. == Zgodovina == [[File:AMIENS - La Place Gambetta.JPG|thumb|left|Trg Gambetta ob koncu 19. stoletja]] Ozemlje Amiensa je bilo poseljeno že v času [[paleolitik]]a, 700.000 let nazaj. Po njegovem predmestju ''Saint-Acheul'', v katerem so prvikrat naleteli na ostanke kamnitih orodij, je bila poimenovana [[Acheuléenska kultura]]. Prvo znano naselje je bila Samarobriva ("most na Somi«), osrednje naselje Ambianov, eno od glavnih galskih plemen, ki so izdajali kovance, verjetno iz Amiensa, v 1. stoletju pred našim štetjem. Ime Ambiani izhaja iz galske besede ''ambe'' kar pomeni 'reka', sklicevanje na Somo, ki teče skozi Amiens. <ref>{{cite book|url=http://books.google.ca/books?id=M1JIPAN-eJ4C&pg=PA28&lpg=PA28&dq=amiens+name+meaning&source=bl&ots=idwrH4LRYQ&sig=-Otn4ti-x3r9kSANzHsk7mfHqLg&hl=en&ei=CirITNzUGI70tgP5i6XpDQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CCEQ6AEwAw#v=onepage&q=amiens%20name%20meaning&f=false |title=Placenames of the world: origins and ... – Google Books |publisher=Books.google.ca |date= |accessdate=14 March 2011}}</ref> Mesto je dobilo ime Ambianum z Rimljani, kar naj bi pomenilo naselje ljudstva Ambiani. Po tradiciji je bil na vratih Amiensa [[Sveti Martin|Sv. Martin]] iz Toursa, takrat še rimskega [[vojak]]a, ki je delil svoj [[plašč]] z nagim [[berač]]em. Blaginja mesta je bil cilj barbarskih plemen, kot so Alani, Burgundci ali Vandali, ki so večkrat napadli mesto, zato so ga obzidali okrog površine, ki je obsegala 20 hektarjev, zato je bil Amiens največja trdnjava na območju severno od Alp. V 5. stoletju se je na oblast povzpel Klodij, kralj [[Salijski Franki|Salijskih Frankov]], Merovij pa je bil izvoljen v Amiensu. Sv. Honorij (Honoré) (okoli 600) je postal sedmi škof mesta. Normani so oplenili mesto leta 859 in spet 882. V drugem napadu je bila požgana stolnica. V začetku 10. stoletja je grof Herbert de Vermandois združil regije Amiens, Vexin, Laon in Reims. <ref name="picardie.fr">[http://www.picardie.fr/en/applis/frise_en/frise_en.swf ]{{dead link|date=March 2011}}</ref> Leta 1095 so ljudje v Amiensu začeli oblikovati grobo občinsko organizacijo. Leta 1113 je mesto priznal kralj Francije, mesto se je pridružilo francoski kroni leta 1185. Leta 1264 je bil Amiens izbran kot sedež arbitraže, ko je kralj Ludvik IX. Francoski poravnal konflikt med kraljem Henrikom III. Angleškim in njegovimi uporniškimi baroni, pod vodstvom Simona de Montforta. V arbitraži prišlo do odločitve, da je Ludvik z ''Mise of Amiens'' - enostransko odločil v korist Henrika, kar je pripeljalo do takojšnjega izbruha [[Vojna baronov|vojne baronov]]. <ref>{{cite book|last=Maddicott|first=John|authorlink=John Maddicott|title=Simon de Montfort|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|year=1994|pages=257–8|isbn=0-521-37493-6}}</ref> Leta 1435 je bilo mesto prešlo v posest [[Filip Dobri|Filipa III. Burgundskega]] po [[Kongres v Arrasu|kongresu v Arrasu]]. Leta 1477 ga je znova pridobil kralj [[Ludvik XI. Francoski]] po smrti [[Karel Drzni|Karla Drznega]]. Leta 1597 so španski vojaki, prikriti kot kmetje vkorakali v mesto in presenetili z napadom. Po šestmesečnem obleganju Amiensa, so sile Henrika IV. spet prevzele nadzor nad mestom in uvedle svoje avtonomno vladanje. [[25. marec|25. marca]] [[1802]] je bil v Amiensu podpisan [[Amienski mir|mirovni sporazum]] med Francijo in Združenim kraljestvom, s katerim je prenehala obstajati [[Vojna druge koalicije|Druga koalicija]]. Med 18. in 19. stoletju je tekstilna tradicija Amiensa postala znana po svojem velurju. Družina Cosserat, lastnica tekstilne tovarne, je postala ene najbogatejših v Amiensu. Leta 1789 so bile ukinjene pokrajine Francije in reorganizirane v departmaje. Velik del Pikardije je postal novoustanovljen del Some, z Amiensom kot glavnim mestom departmaja. V 19. stoletju so v Amiensu začeli čutiti posledice industrijske revolucije. Mestno obzidje so podrli, odprl se je prostor za velike ulic okoli središča mesta. Soseska Henriville na jugu mesta se je razvila v tem času. Leta 1848 je v Amiens prispel prvi železniški vlak, ki je povezoval mesto do Boulogne-sur-Mer. Po tem je mesto začelo rasti preko reke in v okoliške hribe. Med francosko-prusko vojno 1870, so Somo napadle pruske sile in zasedle Amiens. Avtor zgodnje znanstvene fantastike [[Jules Verne]] se je naselil v Amiensu leta 1871, ko je spoznal svojo ženo in se leta 1856 tam poročil. Leta 1888 je bil izvoljen za mestnega svetnika. <ref>{{cite web|url=http://babelfish.yahoo.com/translate_url?trurl=http%3A%2F%2Fwww.jules-verne.net%2F&lp=fr_en&.intl=us&fr=moz35 |title=Translation result for http://www.jules-verne.net/ |publisher=Babelfish.yahoo.com |date= |accessdate=14 March 2011}}</ref> Leta 1889 je Jules Verne predsedoval odprtju trga v Amiensu, vključno s sodiščem, policijsko postajo in muzejem, posvečenim zgodovini Pikardije. V začetku leta 1905 je Victor Commont, imenovan "ustanovitelj moderne prazgodovinske znanosti" <ref>{{cite web|url=http://uk.somme-tourisme.com/uk/decouvrir/avisiter/archeologie/archeologie_saint-acheul.asp |title=Le Tourisme dans la Somme |publisher=Uk.somme-tourisme.com |date= |accessdate=14 March 2011}}</ref>, izvedel pomembno arheološko raziskavo na področju Pikardije. === Prva svetovna vojna === Na začetku 1. svetovne vojne v avgustu 1914, je imel Amiens bazo za ''British Expeditionary Force''. Zajela jo je nemška vojska 31. avgusta 1914, a so jo 28. septembra osvobodili Francozi. Bližina Amiensa ob zahodni fronti in njegov pomen kot železniško vozlišče, je bilo pomembno britansko logistično središče, predvsem v bitki pri Somi leta 1916. <ref>{{cite web|author=Reading Room Manchester |url=http://www.cwgc.org/find-a-cemetery/cemetery/20902/ST.%20PIERRE%20CEMETERY,%20AMIENS |title=Commonwealth War Graves Commission – ST. PIERRE CEMETERY, AMIENS – Historical Information |publisher=Cwgc.org |date= |accessdate=2013-03-01}}</ref> Amiens je bil eden izmed ključnih ciljev nemške spomladanske ofenzivi, ki se je začela 27. marca 1918. Nemška 2. armada je potiskala nazaj britansko 5. armado, ki se je borila z vrsto obrambnih ukrepov. Med spopadi je bil Amiens bombardiran od nemškega topništva in letal; več kot 2.000 stavb je bilo uničenih. 8. avgusta 1918 se je v okolici mesta začela [[Bitka pri Amiensu|bitka pri Amiensu]], ki je pomenila začetek [[Stodnevna ofenziva|stodnevne ofenzive]] za končanje prve svetovne vojne.<ref>{{cite web|url=http://www.historyofwar.org/articles/battles_amiens.html |title=History of War – Rickard, J (5 September 2007), '&#39;Battle of Amiens, 8 August-3 September 1918'&#39; |publisher=Historyofwar.org |date= |accessdate=2013-03-01}}</ref> === Druga svetovna vojna === V bitki za Francijo, je bil Amiens 20. maja 1940, po dveh dneh težkih zračnih napadov, zajet od nemške 1. oklepne divizije. Branila ga je britanska teritorialna armada 7. bataljona ''Royal Sussex Regiment''. Od 581 moških iz bataljona, je 132 mož pokopanih CWGC grobovih, 165 je postalo vojnih ujetnikov, mnogi so pobegnili nazaj Veliko Britanijo in oblikovali 109 ''Light Anti-Aircraft Regiment, Royal Artillery''. <ref>{{cite web|url=http://www.bbc.co.uk/history/ww2peopleswar/stories/29/a6937329.shtml |title=7th Battlion Royal Sussex Regiment: May 1940 |first= Dan |last=Osborne |publisher=Bbc.co.uk |date= |accessdate=2013-03-01}}</ref> 18. februarja 1944 je britanska letala bombardirala zapor v Amiensu kot del [[Operacija Jeriho|operacije Jeriho]]. Napad je bil namenjen kot pomoč pobegu članov francoskega odporniškega gibanja in političnih zapornikov, ki so bili tam v zaporu. Vseh 258 zapornikov je pobegnilo. Pred izkrcanjem v Normandiji, so bila zavezniška letala osredotočena na uničevanje komunikacij v okupirani Franciji. Železniško križišče pri Longueau na jugovzhodu Amiensa je napadlo 200 bombnikov Royal Air Force v noči iz 12. na 13. junij. Bilo je veliko škode tudi v samem mestu. <ref>{{cite web|url=http://aerial.rcahms.gov.uk/database/record.php?usi=006-000-001-185-C |title=The National Collection of Aerial Photography: Sortie 106G/3133 – Longueau railway depot |publisher=Aerial.rcahms.gov.uk |date= |accessdate=2013-03-01}}</ref> Amiens je osvobodila 31. avgusta 1944, 11. oklepna divizija, del 30. korpusa, ki ji je poveljeval general podpolkovnik Horrocks. <ref>{{cite web|url=http://www.iwm.org.uk/collections/item/object/1060024055 |title=IWM Collections – 30TH CORPS CAPTURES AMIENS |publisher=Iwm.org.uk |date= |accessdate=2013-03-01}}</ref> === Povojni Amiens === Mesto je bila obnovljena po načrtih Pierre Dufauja, s poudarkom na razširitvi ulic zaradi zmanjšanja prometnih zastojev. Novejši objekti so bili v glavnem zgrajeni iz opeke, betona in belega kamna, ter krite s skrilavcem. [[Arhitekt]] [[Auguste Perret]] je zasnoval železniško postajo Gare d'Amiens in bližnji Tour Perret. 2. junija 1960 je nastala nova regija [[Pikardija]] iz departmajev [[Aisne (departma)|Aisne]], [[Oise (departma)|Oise]] in [[Somme (departma)|Somme]]. V maju 1968 so študentje v Amiensu začeli stavko velikega obsega, ki se je začela v Parizu. Nekaj dni kasneje so se jim je pridružili še tovarniški in železniški delavci. Amiens bil paraliziran z bojem med konservativci in levičarskimi skupinami. Potem ko je imel predsednik [[Charles de Gaulle]] v 31. maja nagovor po radiju, so se njegovi privrženci pokazali na ulicah. Naslednjega oktobra je bila ustanovljena Univerza v Amiensu (''Université d'Amiens'') s kampusom v jugozahodnem predmestju. V poznih 1970-ih in 1980-ih je mesto utrpelo izgubo številnih delovnih mest, saj so bili zaprti številni proizvodni obrati v regiji. Kljub stiski, si je mesto v tem času prizadevalo za prenovo degradiranega območja St-Leu. 1990-ta so bila čas ponovnega rojstva mesta. Zaključena je bila prenova St-Leu in deli univerze so se preselili v središče mesta. Soseska Vallée des Vignes je bila razvita na jugu mesta, velik del mestnega središča so preuredili v območja za pešce. Gare du Nord je bil obnovljen s kontroverzno novo stekleno streho. Tour Perret je bil obnovljen, zgrajen je bil nov kino kompleks. Območje okoli železniške postaje se je začelo reorganizirati. [[12. julij]]a [[1913]] je Amiens gostil dirko za [[Velika nagrada Francije 1913|Veliko nagrado Francije]], ki je potekala na več kot 30&nbsp;km dolgem krogu po javnih cestah in jo je po skoraj osmih urah dirkanja dobil [[Francozi|Francoz]] [[Georges Boillot]] s [[Peugeot]]om EX3. == Geografija == [[Slika:Arrondissement d Amiens.PNG|thumb|left|175px|Lega okrožja v regiji]] Amiens leži na porečju reke [[Soma|Some]], bolj ali manj tam, kjer se vanjo izlivata njena pritoka Selle in Avre, okoli 120 [[kilometer|km]] severno od [[Pariz]]a. Staro mestno jedro se nahaja na močvirnatem območju na dnu doline. Soma redko poplavlja, je pa to storila leta 2001. Mesto ima tipično oceansko [[podnebje]] severne Francije. Zanj so značilne pogoste padavine, zmerne zime in tudi zmerna poletja. Amiens je prometno vozlišče med Île de France in ostalim delom severne Francije, [[Normandija|Normandijo]] in [[Beneluks]]om ter [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]]. Amiens trenutno ni neposredno na glavnih evropskih cestnih in železniških koridorjih, kot so avtoceste A1 in [[TGV]] železniška proga Pariz-Lille. [[Letališče Amiens-Glisy]] se nahaja 10&nbsp;km vzhodno od mesta. == Administracija == Amiens je sedež osmih kantonov: * ''Kanton Amiens-1'' (zahodni del občine Amiens, občini [[Dreuil-lès-Amiens]], [[Saveuse]]: 21.188 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-2'' (severozahodni del občine Amiens, občini [[Argœuves]], [[Saint-Sauveur, Somme|Saint-Sauveur]]: 14.434 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-3'' (severovzhodni del občine Amiens, občina [[Rivery]]: 18.506 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-4'' (vzhodni del občine Amiens, občini [[Camon, Somme|Camon]], [[Longueau]]: 24.118 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-5'' (jugovzhodni del občine Amiens, občina [[Cagny, Somme|Cagny]]: 24.596 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-6'' (južni del občine Amiens: 17.113 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-7'' (jugozahodni del občine Amiens, občina [[Pont-de-Metz]]: 19.645 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-8'' (severni del občine Amiens, občini [[Allonville]], [[Poulainville]]: 18.209 prebivalcev). Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni [[Acheux-en-Amiénois]], [[Bernaville]], [[Boves]], [[Conty]], [[Corbie]], [[Domart-en-Ponthieu]], [[Doullens]], [[Hornoy-le-Bourg]], [[Molliens-Dreuil]], [[Oisemont]], [[Picquigny]], [[Poix-de-Picardie]] in [[Villers-Bocage, Somme|Villers-Bocage]] z 299.776 prebivalci. == Znamenitosti == [[Slika:Amiens quartier saint leu canaux 200503.jpg|thumb|Soseka Saint Leu]] * Najpomembnejši objekt v mestu je [[Stolnica Notre-Dame d'Amiens|stolnica v Amiensu]], ki je najvišja [[gotska arhitektura|gotska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] [[13. stoletje|13. stoletja]] in največja svoje vrste v Franciji; od leta 1981 je na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCOvem]] seznamu [[svetovna dediščina|krajev svetovne dediščine]]. * Zvonik Amiens, zgrajen v 15. stoletju in obnovljen v 18. stoletju, od leta 2005 na Unescovem seznamu svetovne dediščine zvonikov v severni Franciji in Valoniji in je od leta 1926 spomenik Historique.<ref>[http://www.culture.gouv.fr/public/mistral/merimee_fr?ACTION=CHERCHER&FIELD_1=REF&VALUE_1=PA00116043 Base Mérimée]</ref> * stolp ''Beffroi d'Amiens'', prvikrat omenjela leta 1244, je skupaj z ostalimi podobnimi zvoniki v Franciji in Belgiji na UNESCOvem seznamu svetovne dediščine. * Stolp ''Tour Perret'' iz sredine 20. stoletja, imenovan po arhitektu [[Auguste Perret|Augustu Perretu]], je bil eden prvih nebotičnikov v Evropi. * Arheološki park Saint-Acheul z vidnimi ostanki ljudi na Somi iz pred več kot pred 450.000 leti * ''Bibliothèque Louis Aragon'', neoklasični slog, 1823, delo [[François-Auguste Cheussey]] * ''Palais de Justice'', dve stavbi iz 1834 in 1846 * ''Place Saint-Denis'' (danes Place René Goblet), 1839 * župnijska cerkev ''Saint-Firmin-le-Martyr'' 1842–1843, François-Auguste Cheussey * Na ''[[Cimetière de la Madeleine]]'' je grob [[Jules Verne|Julesa Verna]] * Citadela * Leta 1952 končan stolp ''Tour Perret'', delo arhitekta [[August Perret|Augusta Perreta]], s 104 m višine daje mestu značilno silhueto. <gallery> Slika:Facade de la cathedrale d'Amiens.jpg|Pročelje Amienske katedrale Slika:Le Beffroi Amiens FRA 001.jpg|Stolp - beffroi Slika:Amiens - Hotel de Ville de nuit.jpg|Mestna hiša - Hôtel de Ville, ponoči </gallery> == Pobratena mesta == *{{flagicon|GER}} [[Dortmund]], Nemčija<ref name="RuhrTwins2010">{{cite web|url=http://www.twins2010.com/fileadmin/user_upload/pic/Dokumente/List_of_Twin_Towns_01.pdf?PHPSESSID=2edd34819db21e450d3bb625549ce4fd|title=List of Twin Towns in the Ruhr District|year=2009|publisher=Twins2010.com|accessdate=28 October 2009}} {{Dead link|date=April 2012|bot=H3llBot}}</ref> *{{flagicon|GER}} [[Görlitz]], Nemčija<ref name="RuhrTwins2010"/> *{{flagicon|USA}} [[Tulsa, Oklahoma|Tulsa]], ZDA *{{flagicon|UK}} [[Darlington]], Velika Britanija<ref name="Archant twinning 3">{{cite web|url=http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|archiveurl=http://web.archive.org/web/20130705094933/http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|title=British towns twinned with French towns ''[via WaybackMachine.com]''|accessdate=2013-07-20|archivedate=5 July 2013|work=Archant Community Media Ltd}}</ref> *{{flagicon|GRE}} [[Nafplio]], Grčija == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Amiens}} * [http://www.amiens.fr/ Uradna spletna stran] {{ikona fr}} * [http://www.map-france.com/Amiens-80090/population-Amiens.html Prebivalstvo] {{Prefectures of regions of France}} {{Préfectures of departments of France}} [[Kategorija:Občine departmaja Somme]] [[Kategorija:Prefekture Francije]] [[Kategorija:Mesta departmaja Somme]] [[Kategorija:Amiens|*]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914-1918]] {{normativna kontrola}} 9ot0uizdhji5q14mil23n68g150ycoh 5737509 5737507 2022-08-20T08:35:38Z Yerpo 8417 tn wikitext text/x-wiki {{Infopolje Francoska občina| commune status = [[Občine Francije|Občina]]| arrondissement=Amiens| canton=sedež osmih kantonov| INSEE=80021| postal code=80000| mayor=Gilles Demailly| term=2008-2014| intercommunality=Aglomeracijska skupnost<br />Amiens-metropola| elevation m=30| elevation min m=14| elevation max m=106| coordinates = <!-- wikipodatki -->| population = {{France metadata Wikidata|population_total}}| population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}| population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}| }} '''Amiens''' je zgodovinsko [[glavno mesto]] in [[Francoska občina|občina]] severne [[Francija|francoske]] [[Seznam francoskih regij|regije]] [[Pikardija|Pikardije]], [[Prefektura (Francija)|prefektura]] [[Somme (departma)|departmaja Somme]]. Leta 2007 je mesto imelo 134.737 prebivalcev. == Zgodovina == [[File:AMIENS - La Place Gambetta.JPG|thumb|left|Trg Gambetta ob koncu 19. stoletja]] Ozemlje Amiensa je bilo poseljeno že v času [[paleolitik]]a, 700.000 let nazaj. Po njegovem predmestju ''Saint-Acheul'', v katerem so prvikrat naleteli na ostanke kamnitih orodij, je bila poimenovana [[Acheuléenska kultura]]. Prvo znano naselje je bila Samarobriva ("most na Somi«), osrednje naselje Ambianov, eno od glavnih galskih plemen, ki so izdajali kovance, verjetno iz Amiensa, v 1. stoletju pred našim štetjem. Ime Ambiani izhaja iz galske besede ''ambe'' kar pomeni 'reka', sklicevanje na Somo, ki teče skozi Amiens. <ref>{{cite book|url=http://books.google.ca/books?id=M1JIPAN-eJ4C&pg=PA28&lpg=PA28&dq=amiens+name+meaning&source=bl&ots=idwrH4LRYQ&sig=-Otn4ti-x3r9kSANzHsk7mfHqLg&hl=en&ei=CirITNzUGI70tgP5i6XpDQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CCEQ6AEwAw#v=onepage&q=amiens%20name%20meaning&f=false |title=Placenames of the world: origins and ... – Google Books |publisher=Books.google.ca |date= |accessdate=14 March 2011}}</ref> Mesto je dobilo ime Ambianum z Rimljani, kar naj bi pomenilo naselje ljudstva Ambiani. Po tradiciji je bil na vratih Amiensa [[Sveti Martin|Sv. Martin]] iz Toursa, takrat še rimskega [[vojak]]a, ki je delil svoj [[plašč]] z nagim [[berač]]em. Blaginja mesta je bil cilj barbarskih plemen, kot so Alani, Burgundci ali Vandali, ki so večkrat napadli mesto, zato so ga obzidali okrog površine, ki je obsegala 20 hektarjev, zato je bil Amiens največja trdnjava na območju severno od Alp. V 5. stoletju se je na oblast povzpel Klodij, kralj [[Salijski Franki|Salijskih Frankov]], Merovij pa je bil izvoljen v Amiensu. Sv. Honorij (Honoré) (okoli 600) je postal sedmi škof mesta. Normani so oplenili mesto leta 859 in spet 882. V drugem napadu je bila požgana stolnica. V začetku 10. stoletja je grof Herbert de Vermandois združil regije Amiens, Vexin, Laon in Reims. <ref name="picardie.fr">[http://www.picardie.fr/en/applis/frise_en/frise_en.swf ]{{dead link|date=March 2011}}</ref> Leta 1095 so ljudje v Amiensu začeli oblikovati grobo občinsko organizacijo. Leta 1113 je mesto priznal kralj Francije, mesto se je pridružilo francoski kroni leta 1185. Leta 1264 je bil Amiens izbran kot sedež arbitraže, ko je kralj Ludvik IX. Francoski poravnal konflikt med kraljem Henrikom III. Angleškim in njegovimi uporniškimi baroni, pod vodstvom Simona de Montforta. V arbitraži prišlo do odločitve, da je Ludvik z ''Mise of Amiens'' - enostransko odločil v korist Henrika, kar je pripeljalo do takojšnjega izbruha [[Vojna baronov|vojne baronov]]. <ref>{{cite book|last=Maddicott|first=John|authorlink=John Maddicott|title=Simon de Montfort|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|year=1994|pages=257–8|isbn=0-521-37493-6}}</ref> Leta 1435 je bilo mesto prešlo v posest [[Filip Dobri|Filipa III. Burgundskega]] po [[Kongres v Arrasu|kongresu v Arrasu]]. Leta 1477 ga je znova pridobil kralj [[Ludvik XI. Francoski]] po smrti [[Karel Drzni|Karla Drznega]]. Leta 1597 so španski vojaki, prikriti kot kmetje vkorakali v mesto in presenetili z napadom. Po šestmesečnem obleganju Amiensa, so sile Henrika IV. spet prevzele nadzor nad mestom in uvedle svoje avtonomno vladanje. [[25. marec|25. marca]] [[1802]] je bil v Amiensu podpisan [[Amienski mir|mirovni sporazum]] med Francijo in Združenim kraljestvom, s katerim je prenehala obstajati [[Vojna druge koalicije|Druga koalicija]]. Med 18. in 19. stoletju je tekstilna tradicija Amiensa postala znana po svojem velurju. Družina Cosserat, lastnica tekstilne tovarne, je postala ene najbogatejših v Amiensu. Leta 1789 so bile ukinjene pokrajine Francije in reorganizirane v departmaje. Velik del Pikardije je postal novoustanovljen del Some, z Amiensom kot glavnim mestom departmaja. V 19. stoletju so v Amiensu začeli čutiti posledice industrijske revolucije. Mestno obzidje so podrli, odprl se je prostor za velike ulic okoli središča mesta. Soseska Henriville na jugu mesta se je razvila v tem času. Leta 1848 je v Amiens prispel prvi železniški vlak, ki je povezoval mesto do Boulogne-sur-Mer. Po tem je mesto začelo rasti preko reke in v okoliške hribe. Med francosko-prusko vojno 1870, so Somo napadle pruske sile in zasedle Amiens. Avtor zgodnje znanstvene fantastike [[Jules Verne]] se je naselil v Amiensu leta 1871, ko je spoznal svojo ženo in se leta 1856 tam poročil. Leta 1888 je bil izvoljen za mestnega svetnika. <ref>{{cite web|url=http://babelfish.yahoo.com/translate_url?trurl=http%3A%2F%2Fwww.jules-verne.net%2F&lp=fr_en&.intl=us&fr=moz35 |title=Translation result for http://www.jules-verne.net/ |publisher=Babelfish.yahoo.com |date= |accessdate=14 March 2011}}</ref> Leta 1889 je Jules Verne predsedoval odprtju trga v Amiensu, vključno s sodiščem, policijsko postajo in muzejem, posvečenim zgodovini Pikardije. V začetku leta 1905 je Victor Commont, imenovan "ustanovitelj moderne prazgodovinske znanosti" <ref>{{cite web|url=http://uk.somme-tourisme.com/uk/decouvrir/avisiter/archeologie/archeologie_saint-acheul.asp |title=Le Tourisme dans la Somme |publisher=Uk.somme-tourisme.com |date= |accessdate=14 March 2011}}</ref>, izvedel pomembno arheološko raziskavo na področju Pikardije. === Prva svetovna vojna === Na začetku 1. svetovne vojne v avgustu 1914, je imel Amiens bazo za ''British Expeditionary Force''. Zajela jo je nemška vojska 31. avgusta 1914, a so jo 28. septembra osvobodili Francozi. Bližina Amiensa ob zahodni fronti in njegov pomen kot železniško vozlišče, je bilo pomembno britansko logistično središče, predvsem v bitki pri Somi leta 1916. <ref>{{cite web|author=Reading Room Manchester |url=http://www.cwgc.org/find-a-cemetery/cemetery/20902/ST.%20PIERRE%20CEMETERY,%20AMIENS |title=Commonwealth War Graves Commission – ST. PIERRE CEMETERY, AMIENS – Historical Information |publisher=Cwgc.org |date= |accessdate=2013-03-01}}</ref> Amiens je bil eden izmed ključnih ciljev nemške spomladanske ofenzivi, ki se je začela 27. marca 1918. Nemška 2. armada je potiskala nazaj britansko 5. armado, ki se je borila z vrsto obrambnih ukrepov. Med spopadi je bil Amiens bombardiran od nemškega topništva in letal; več kot 2.000 stavb je bilo uničenih. 8. avgusta 1918 se je v okolici mesta začela [[Bitka pri Amiensu|bitka pri Amiensu]], ki je pomenila začetek [[Stodnevna ofenziva|stodnevne ofenzive]] za končanje prve svetovne vojne.<ref>{{cite web|url=http://www.historyofwar.org/articles/battles_amiens.html |title=History of War – Rickard, J (5 September 2007), '&#39;Battle of Amiens, 8 August-3 September 1918'&#39; |publisher=Historyofwar.org |date= |accessdate=2013-03-01}}</ref> === Druga svetovna vojna === V bitki za Francijo, je bil Amiens 20. maja 1940, po dveh dneh težkih zračnih napadov, zajet od nemške 1. oklepne divizije. Branila ga je britanska teritorialna armada 7. bataljona ''Royal Sussex Regiment''. Od 581 moških iz bataljona, je 132 mož pokopanih CWGC grobovih, 165 je postalo vojnih ujetnikov, mnogi so pobegnili nazaj Veliko Britanijo in oblikovali 109 ''Light Anti-Aircraft Regiment, Royal Artillery''. <ref>{{cite web|url=http://www.bbc.co.uk/history/ww2peopleswar/stories/29/a6937329.shtml |title=7th Battlion Royal Sussex Regiment: May 1940 |first= Dan |last=Osborne |publisher=Bbc.co.uk |date= |accessdate=2013-03-01}}</ref> 18. februarja 1944 je britanska letala bombardirala zapor v Amiensu kot del [[Operacija Jeriho|operacije Jeriho]]. Napad je bil namenjen kot pomoč pobegu članov francoskega odporniškega gibanja in političnih zapornikov, ki so bili tam v zaporu. Vseh 258 zapornikov je pobegnilo. Pred izkrcanjem v Normandiji, so bila zavezniška letala osredotočena na uničevanje komunikacij v okupirani Franciji. Železniško križišče pri Longueau na jugovzhodu Amiensa je napadlo 200 bombnikov Royal Air Force v noči iz 12. na 13. junij. Bilo je veliko škode tudi v samem mestu. <ref>{{cite web|url=http://aerial.rcahms.gov.uk/database/record.php?usi=006-000-001-185-C |title=The National Collection of Aerial Photography: Sortie 106G/3133 – Longueau railway depot |publisher=Aerial.rcahms.gov.uk |date= |accessdate=2013-03-01}}</ref> Amiens je osvobodila 31. avgusta 1944, 11. oklepna divizija, del 30. korpusa, ki ji je poveljeval general podpolkovnik Horrocks. <ref>{{cite web|url=http://www.iwm.org.uk/collections/item/object/1060024055 |title=IWM Collections – 30TH CORPS CAPTURES AMIENS |publisher=Iwm.org.uk |date= |accessdate=2013-03-01}}</ref> === Povojni Amiens === Mesto je bila obnovljena po načrtih Pierre Dufauja, s poudarkom na razširitvi ulic zaradi zmanjšanja prometnih zastojev. Novejši objekti so bili v glavnem zgrajeni iz opeke, betona in belega kamna, ter krite s skrilavcem. [[Arhitekt]] [[Auguste Perret]] je zasnoval železniško postajo Gare d'Amiens in bližnji Tour Perret. 2. junija 1960 je nastala nova regija [[Pikardija]] iz departmajev [[Aisne (departma)|Aisne]], [[Oise (departma)|Oise]] in [[Somme (departma)|Somme]]. V maju 1968 so študentje v Amiensu začeli stavko velikega obsega, ki se je začela v Parizu. Nekaj dni kasneje so se jim je pridružili še tovarniški in železniški delavci. Amiens bil paraliziran z bojem med konservativci in levičarskimi skupinami. Potem ko je imel predsednik [[Charles de Gaulle]] v 31. maja nagovor po radiju, so se njegovi privrženci pokazali na ulicah. Naslednjega oktobra je bila ustanovljena Univerza v Amiensu (''Université d'Amiens'') s kampusom v jugozahodnem predmestju. V poznih 1970-ih in 1980-ih je mesto utrpelo izgubo številnih delovnih mest, saj so bili zaprti številni proizvodni obrati v regiji. Kljub stiski, si je mesto v tem času prizadevalo za prenovo degradiranega območja St-Leu. 1990-ta so bila čas ponovnega rojstva mesta. Zaključena je bila prenova St-Leu in deli univerze so se preselili v središče mesta. Soseska Vallée des Vignes je bila razvita na jugu mesta, velik del mestnega središča so preuredili v območja za pešce. Gare du Nord je bil obnovljen s kontroverzno novo stekleno streho. Tour Perret je bil obnovljen, zgrajen je bil nov kino kompleks. Območje okoli železniške postaje se je začelo reorganizirati. [[12. julij]]a [[1913]] je Amiens gostil dirko za [[Velika nagrada Francije 1913|Veliko nagrado Francije]], ki je potekala na več kot 30&nbsp;km dolgem krogu po javnih cestah in jo je po skoraj osmih urah dirkanja dobil [[Francozi|Francoz]] [[Georges Boillot]] s [[Peugeot]]om EX3. == Geografija == [[Slika:Arrondissement d Amiens.PNG|thumb|left|175px|Lega okrožja v regiji]] Amiens leži na porečju reke [[Soma|Some]], bolj ali manj tam, kjer se vanjo izlivata njena pritoka Selle in Avre, okoli 120 [[kilometer|km]] severno od [[Pariz]]a. Staro mestno jedro se nahaja na močvirnatem območju na dnu doline. Soma redko poplavlja, je pa to storila leta 2001. Mesto ima tipično oceansko [[podnebje]] severne Francije. Zanj so značilne pogoste padavine, zmerne zime in tudi zmerna poletja. Amiens je prometno vozlišče med Île de France in ostalim delom severne Francije, [[Normandija|Normandijo]] in [[Beneluks]]om ter [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]]. Amiens trenutno ni neposredno na glavnih evropskih cestnih in železniških koridorjih, kot so avtoceste A1 in [[TGV]] železniška proga Pariz-Lille. [[Letališče Amiens-Glisy]] se nahaja 10&nbsp;km vzhodno od mesta. == Administracija == Amiens je sedež osmih kantonov: * ''Kanton Amiens-1'' (zahodni del občine Amiens, občini [[Dreuil-lès-Amiens]], [[Saveuse]]: 21.188 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-2'' (severozahodni del občine Amiens, občini [[Argœuves]], [[Saint-Sauveur, Somme|Saint-Sauveur]]: 14.434 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-3'' (severovzhodni del občine Amiens, občina [[Rivery]]: 18.506 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-4'' (vzhodni del občine Amiens, občini [[Camon, Somme|Camon]], [[Longueau]]: 24.118 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-5'' (jugovzhodni del občine Amiens, občina [[Cagny, Somme|Cagny]]: 24.596 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-6'' (južni del občine Amiens: 17.113 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-7'' (jugozahodni del občine Amiens, občina [[Pont-de-Metz]]: 19.645 prebivalcev), * ''Kanton Amiens-8'' (severni del občine Amiens, občini [[Allonville]], [[Poulainville]]: 18.209 prebivalcev). Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni [[Acheux-en-Amiénois]], [[Bernaville]], [[Boves]], [[Conty]], [[Corbie]], [[Domart-en-Ponthieu]], [[Doullens]], [[Hornoy-le-Bourg]], [[Molliens-Dreuil]], [[Oisemont]], [[Picquigny]], [[Poix-de-Picardie]] in [[Villers-Bocage, Somme|Villers-Bocage]] z 299.776 prebivalci. == Znamenitosti == [[Slika:Amiens quartier saint leu canaux 200503.jpg|thumb|Soseka Saint Leu]] * Najpomembnejši objekt v mestu je [[Stolnica Notre-Dame d'Amiens|stolnica v Amiensu]], ki je najvišja [[gotska arhitektura|gotska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] [[13. stoletje|13. stoletja]] in največja svoje vrste v Franciji; od leta 1981 je na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCOvem]] seznamu [[svetovna dediščina|krajev svetovne dediščine]]. * Zvonik Amiens, zgrajen v 15. stoletju in obnovljen v 18. stoletju, od leta 2005 na Unescovem seznamu svetovne dediščine zvonikov v severni Franciji in Valoniji in je od leta 1926 spomenik Historique.<ref>[http://www.culture.gouv.fr/public/mistral/merimee_fr?ACTION=CHERCHER&FIELD_1=REF&VALUE_1=PA00116043 Base Mérimée]</ref> * stolp ''Beffroi d'Amiens'', prvikrat omenjela leta 1244, je skupaj z ostalimi podobnimi zvoniki v Franciji in Belgiji na UNESCOvem seznamu svetovne dediščine. * Stolp ''Tour Perret'' iz sredine 20. stoletja, imenovan po arhitektu [[Auguste Perret|Augustu Perretu]], je bil eden prvih nebotičnikov v Evropi. * Arheološki park Saint-Acheul z vidnimi ostanki ljudi na Somi iz pred več kot pred 450.000 leti * ''Bibliothèque Louis Aragon'', neoklasični slog, 1823, delo [[François-Auguste Cheussey]] * ''Palais de Justice'', dve stavbi iz 1834 in 1846 * ''Place Saint-Denis'' (danes Place René Goblet), 1839 * župnijska cerkev ''Saint-Firmin-le-Martyr'' 1842–1843, François-Auguste Cheussey * Na ''[[Cimetière de la Madeleine]]'' je grob [[Jules Verne|Julesa Verna]] * Citadela * Leta 1952 končan stolp ''Tour Perret'', delo arhitekta [[August Perret|Augusta Perreta]], s 104 m višine daje mestu značilno silhueto. <gallery> Slika:Facade de la cathedrale d'Amiens.jpg|Pročelje Amienske katedrale Slika:Le Beffroi Amiens FRA 001.jpg|Stolp - beffroi Slika:Amiens - Hotel de Ville de nuit.jpg|Mestna hiša - Hôtel de Ville, ponoči </gallery> == Pobratena mesta == *{{flagicon|GER}} [[Dortmund]], Nemčija<ref name="RuhrTwins2010">{{cite web|url=http://www.twins2010.com/fileadmin/user_upload/pic/Dokumente/List_of_Twin_Towns_01.pdf?PHPSESSID=2edd34819db21e450d3bb625549ce4fd|title=List of Twin Towns in the Ruhr District|year=2009|publisher=Twins2010.com|accessdate=28 October 2009}} {{Dead link|date=April 2012|bot=H3llBot}}</ref> *{{flagicon|GER}} [[Görlitz]], Nemčija<ref name="RuhrTwins2010"/> *{{flagicon|USA}} [[Tulsa, Oklahoma|Tulsa]], ZDA *{{flagicon|UK}} [[Darlington]], Velika Britanija<ref name="Archant twinning 3">{{cite web|url=http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|archiveurl=http://web.archive.org/web/20130705094933/http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|title=British towns twinned with French towns ''[via WaybackMachine.com]''|accessdate=2013-07-20|archivedate=5 July 2013|work=Archant Community Media Ltd}}</ref> *{{flagicon|GRE}} [[Nafplio]], Grčija == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Amiens}} * [http://www.amiens.fr/ Uradna spletna stran] {{ikona fr}} * [http://www.map-france.com/Amiens-80090/population-Amiens.html Prebivalstvo] {{Prefectures of regions of France}} {{Préfectures of departments of France}} [[Kategorija:Občine departmaja Somme]] [[Kategorija:Prefekture Francije]] [[Kategorija:Mesta departmaja Somme]] [[Kategorija:Amiens|*]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914-1918]] {{normativna kontrola}} 646l6b8myk2vntx6ptui4zfnlvubyc0 0 90822 5737052 5698198 2022-08-20T07:10:38Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{Uredi}}[[Slika:Torture_Inquisition.jpg|thumb|Mučenje med špansko inkvizicijo]] '''Mučenje''' je vsakršna oblika namernega zadajanja bolečin, bodisi fizičnih ali duševnih, ki so lahko uporabljene kot sredstvo zastraševanja, maščevanja, kaznovanja ali kot sredstvo zasliševanja. Mučenje se uporablja tudi kot [[manipulacija|manipulativno]] sredstvo prisile in kontrole posameznikov ali skupin ljudi. Obravnavano je kot skrajna kršitev [[človekove pravice|človeških pravic]]. Tretja in četrta [[Ženevska konvencija]] odreja, da v oboroženih konfliktih ne smejo biti mučeni vojni ujetniki (tako civilno prebivalstvo kot vojaki). Navkljub tem konvencijam organizacije, kot so [[Amnesty International]] ocenjujejo, da dve tretjini [[država|držav]] podpisnic sporazuma ne spoštuje dosledno. V pogovornem smislu imenujemo mučitelje drugih tudi [[sadizem|sadisti]], ljudi, ki mučijo sami sebe pa [[mazohizem|mazohisti]]. Sadomazohisti so ljudje, ki v mučenju uživajo. ==Mednarodna raven== ===Konvencija ZN proti mučenju=== Konvencija Združenih narodov proti mučenju in drugim okrutnim, nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem ali kaznovanju, ki trenutno velja od 26. junija 1987, daje široko opredelitev mučenja. Člen 1.1 Konvencije ZN proti mučenju določa: Za namene te konvencije izraz "mučenje" pomeni vsako dejanje, s katerim se osebi namerno povzročijo hude bolečine ali trpljenje, bodisi fizično ali duševno, za namene, kot so pridobitev informacij ali priznanja od njega ali tretje osebe. , kaznovanje zanj za dejanje, ki ga je storila tretja oseba ali za katero obstaja sum, da jo je storila, zastraševanje ali izsiljevanje ali iz kakršnega koli razloga, ki temelji na kakršni koli diskriminaciji, kadar takšno bolečino ali trpljenje povzroči spodbujanje javnega uslužbenca ali druge osebe, ki deluje v uradni vlogi, ali s privolitvijo. Ne vključuje bolečin ali trpljenja, ki izhajajo samo iz zakonitih sankcij, ki so neločljive ali so nenamerne. Ta opredelitev je bila omejena na uporabo samo za države in za mučenje, ki ga sponzorira vlada, in jasno omejuje mučenje na tisto, ki jo neposredno ali posredno izvajajo tisti, ki delujejo v uradni vlogi, kot so vladno osebje, osebje organov pregona, zdravstveno osebje, vojaško osebje , ali politiki. Zdi se, da izključuje: * mučenje, ki ga izvajajo tolpe, sovražne skupine, uporniki ali teroristi, ki ne upoštevajo nacionalnih ali mednarodnih mandatov; * Naključno nasilje med vojno; * In kazen, dovoljena z nacionalno zakonodajo, tudi če kazen uporablja tehnike, podobne tistim, ki jih uporabljajo mučitelji, kot so pohabljanje, bičevanje ali telesno kaznovanje, kadar se izvaja kot zakonita kazen. Nekateri strokovnjaki s področja rehabilitacije mučenja menijo, da je ta opredelitev preveč omejujoča in da je treba opredelitev politično motiviranega mučenja razširiti tako, da vključuje vsa dejanja organiziranega nasilja. ===Izjava iz Tokia=== Še širša opredelitev je bila uporabljena v Tokijski deklaraciji iz leta 1975 glede sodelovanja zdravstvenih delavcev pri mučenju: Za namene te izjave je mučenje opredeljeno kot namerno, sistematično ali neutemeljeno trpljenje fizičnega ali duševnega trpljenja s strani ene ali več oseb, ki delujejo same ali po nalogu katerega koli organa, da bi drugo osebo prisilile, da poda informacije in prizna. ali iz kakršnega koli drugega razloga. Ta opredelitev vključuje mučenje kot del nasilja v družini ali ritualne zlorabe ter kaznivih dejanj. ===[[Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča|Rimski statut mednarodnega kazenskega sodišča]]=== [[Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča|Rimski statut]] je pogodba, ki je ustanovila Mednarodno kazensko sodišče. Pogodba je bila sprejeta na diplomatski konferenci v Rimu 17. julija 1998 in je začela veljati 1. julija 2002. Rimski statut vsebuje najpreprostejšo opredelitev mučenja v zvezi s pregonom vojnih zločincev s strani mednarodnega kazenskega sodišča. Odstavek 1 člena 7 (e) Rimskega statuta določa: "Mučenje" pomeni namerno povzročanje hude bolečine ali telesnega ali duševnega trpljenja osebi v priporu ali pod nadzorom obtoženega; razen tega, da mučenje ne vključuje bolečine ali trpljenja, ki izvira samo iz zakonitih sankcij, ki so neločljive ali naključne. ===Medameriška konvencija o preprečevanju in kaznovanju mučenja=== Medameriška konvencija o preprečevanju in kaznovanju mučenja, ki velja od 28. februarja 1987, mučenje opredeljuje širše kot Konvencija Združenih narodov proti mučenju. Člen 2 Medameriške konvencije določa: Za namene te konvencije se kot mučenje šteje vsako dejanje, ki je namerno storjeno, pri čemer se osebi za namene kazenske preiskave povzroči fizična ali duševna bolečina ali trpljenje kot sredstvo za ustrahovanje kot osebna kazen kot preventivni ukrep , kot kazen ali za kakršen koli drug namen. Pod mučenjem se razume tudi uporaba metod na osebi, katere namen je izbrisati osebnost žrtve ali zmanjšati njene fizične ali duševne sposobnosti, četudi te ne povzročajo fizične bolečine ali duševne tesnobe. Pojem mučenja ne vključuje fizične ali duševne bolečine ali trpljenja, ki je neločljivo povezana z zakonitimi ukrepi ali je le njihova posledica, pod pogojem, da ne vključujejo izvajanja dejanj ali uporabe metod iz tega člena. ===Evropsko sodišče za človekove pravice=== Konvencija ZN proti mučenju in Rimski statut ter opredelitve mučenja vključujejo izraze, kot so "huda bolečina ali trpljenje". Mednarodno evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo o razliki med nečloveškim in ponižujočim ravnanjem in bolečino in trpljenjem, ki je dovolj hudo, da je mučenje. V zadevi 'Irska proti Združenemu kraljestvu' (1979–1980) je ESČP razsodilo, da je pet tehnik, ki jih je razvilo Združeno kraljestvo (stoječe, kapuco, izpostavljenost hrupu, pomanjkanje spanja in pomanjkanje hrane in pijače), uporabljenih na štirinajstih pridržanih Irskih pripadnikih Združenega kraljestva na Severnem Irskem bilo "nečloveških in ponižujočih" in je pri tem kršilo Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, vendar to ni pomenilo, da so bili žrtve "mučenja". Leta 2014 so britanski ministri, potem ko so bile odkrite nove informacije, ki so pokazale, da so britanski ministri sprejeli odločitev o uporabi petih tehnik na Severnem Irskem v letih 1971–1972, Irska vlada zaprosila EKČP, naj pregleda svojo sodbo. Leta 2018 je Sodišče s šestimi glasovi proti enemu zavrnilo. V sodbi Aksoy proti Turčiji (1997) je Sodišče Turčijo leta 1996 razsodilo za mučenje v primeru pripornika, ki je bil suspendiran z rokami, medtem ko so mu bile roke vezane za hrbet. Sodbo sodišča, da pet tehnik ne pomeni mučenja, so ZDA in Izrael pozneje navedle kot utemeljitev lastnih metod zasliševanja, ki so vključevale pet tehnik. Sodišče je presodilo, da je vsakršno mučenje v vseh okoliščinah strogo prepovedano: Člen 3 Konvencije vsebuje eno najbolj temeljnih vrednot demokratičnih družb. Tudi v najtežjih okoliščinah, kot je boj proti terorizmu ali kriminalu, Konvencija absolutno prepoveduje mučenje ali nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje. Člen 3 ne predvideva izjem in odstopanje od njih ni dovoljeno v skladu s členom 15 § 2, tudi v primeru izredne javne nevarnosti, ki ogroža življenje naroda. ===Združene države Amerike=== Naslov 18 ameriškega zakonika vsebuje opredelitev mučenja v 18 ZDA. § 2340, ki se uporablja samo za osebe, ki mučijo ali poskušajo mučiti zunaj ZDA. Bere se: Kot je uporabljeno v tem poglavju - (1) "mučenje" pomeni dejanje osebe, ki deluje v skladu z zakonsko barvo in je posebej namenjeno povzročanju hude telesne ali duševne bolečine ali trpljenja (razen bolečine ali trpljenja zaradi zakonitih sankcij) drugi osebi, ki je v njenem skrbništvu ali fizičnem nadzoru ; (2) "huda duševna bolečina ali trpljenje" pomeni dolgotrajno duševno škodo, ki jo povzroči ali je posledica - (A) namerno povzročanje ali groženje hude telesne bolečine ali trpljenja; (B) dajanje ali nanašanje ali ogroženo dajanje ali spreminjanje snovi, ki spreminjajo misel, ali drugi postopki, izračunani tako, da močno motijo ​​čute ali osebnost; (C) grožnja neposredne smrti; ali (D) nevarnost, da bo druga oseba v kratkem izpostavljena smrti, hudi fizični bolečini ali trpljenju ali dajanju ali uporabi snovi, ki spreminjajo um, ali drugim postopkom, izračunanim tako, da močno motijo ​​čute ali osebnost; (3) "Združene države" pomeni več zveznih držav ZDA, okrožje Columbia ter skupne države, ozemlja in posesti Združenih držav. Da bi Združene države lahko prevzele nadzor nad to jurisdikcijo, mora biti domnevni storilec kaznivega dejanja državljan ZDA ali pa mora biti domnevni storilec prisoten v ZDA, ne glede na državljanstvo žrtve ali domnevnega storilca. Vsaka oseba, ki se zaroti za kaznivo dejanje, bo kaznovana z enakimi kaznimi (razen smrtne kazni) kot za dejansko dejanje ali poskus dejanja, katerega izvršitev je bila predmet zarote. ===Zakon o zaščiti žrtev mučenja iz leta 1991=== Zakon o zaščiti žrtev mučenja iz leta 1991 določa pravna sredstva za posameznike, ki so žrtve mučenja s strani oseb, ki delujejo uradno kot kateri koli tuji narod. Opredelitev je podobna ameriškem zakoniku § 2340, ki se glasi: (b) MUČENJE. - Za namene tega zakona - (1) izraz "mučenje" pomeni vsako dejanje, usmerjeno proti posamezniku, ki je v priporu ali fizičnem nadzoru storilca kaznivega dejanja, s katerim se pojavijo hude bolečine ali trpljenje (razen bolečin ali trpljenja, ki izvirajo samo iz zakonitih sankcij ali so iz njih povezane ali so naključne) , fizično ali duševno, namenjeno temu posamezniku za namene, kot je pridobitev informacij od posameznika ali tretje osebe ali priznanje, kaznovanje tega posameznika za dejanje, ki ga je posameznik ali tretja oseba storila ali za katerega obstaja sum, da prisiliti posameznika ali tretjo osebo ali iz kakršnega koli razloga, ki temelji na kakršni koli diskriminaciji; in 2) duševna bolečina ali trpljenje se nanaša na dolgotrajno duševno škodo, ki jo povzroči ali je posledica - (A) namerno povzročanje ali groženje hude telesne bolečine ali trpljenja; (B) dajanje ali nanašanje ali ogroženo dajanje ali spreminjanje snovi, ki spreminjajo misel, ali drugi postopki, izračunani tako, da močno motijo ​​čute ali osebnost; (C) grožnja neposredne smrti; ali (D) grožnja, da bo drug posameznik kmalu podvržen smrti, hudi fizični bolečini ali trpljenju ali dajanju ali uporabi snovi, ki spreminjajo um, ali drugim postopkom, izračunanim tako, da močno motijo ​​čute ali osebnost. ==Zgodovina== Dodatne informacije: Zgodovina človekovih pravic Pri preučevanju zgodovine mučenja nekatere oblasti zgodovino mučenja same po sebi togo ločujejo od zgodovine smrtne kazni, pri tem pa opozarjajo, da je večina oblik smrtne kazni izredno boleča. Mučenje je preraslo v bogato disciplino, kjer je kalibrirano nasilje opravljalo dve funkciji: preiskovanje in izpovedovanje ter napad na telo kot obliko kaznovanja. Celotno prebivalstvo mest bi se pojavilo, da bi bilo na javnem trgu priča mučenju. Tiste, ki jim je bilo "prizanešeno" mučenje, so navadno zaprli bose v zaloge, kjer so se otroci veselili drgnjenja iztrebkov v lase in usta. Namerno boleče metode mučenja in usmrtitve hudih zločinov so bile samoumevne kot del pravičnosti do razvoja humanizma v filozofiji 17. stoletja, "kruta in nenavadna kazen" pa je bila razglašena v angleškem Billu o pravicah iz leta 1689. Razsvetljenska doba v zahodnem svetu je nadalje razvila idejo o univerzalnih človekovih pravicah. S sprejetjem Splošne deklaracije o človekovih pravicah leta 1948 so vse države članice OZN vsaj nominalno priznale splošno prepoved mučenja. Njen učinek pa je v praksi omejen, saj deklaracija ni uradno ratificirana in v mednarodnem pravu nima pravno zavezujočega značaja, temveč se šteje za del običajnega mednarodnega prava. Več držav še danes izvaja mučenje. Nekatere države so jo pravno kodificirale, druge pa trdijo, da se to ne izvaja, medtem ko se mučenje skriva. [26] Od časov, ko je po vsej Evropi prevladovalo rimsko pravo, je bilo mučenje podvrženo trem razredom ali stopnjam trpljenja. [27] Mučenje prve stopnje je običajno potekalo v obliki bičevanja in pretepanja, vendar ni pohabljalo telesa. Najpogostejši sodobni primer je Bastinado, tehnika premagovanja ali bičevanja podplatov bosih nog. Mučenje druge stopnje je bilo skoraj v celoti sestavljeno iz naprav za drobljenje in postopkov, vključno z vijačnimi stiskalnicami ali "kostnimi očesi", ki so na najrazličnejše načine zdrobili palce, prste, kolena, stopala, celo zobe in lobanje. Reprezentativen je širok nabor "škornjev" - strojev, namenjenih počasnemu drobljenju stopal. Končno pa so mučenja tretje stopnje divje pohabljala telo na številne strašne načine, vključevala so konice, rezila, vrelo olje in nadzorovan ogenj. Nazobčan železni drobilnik jezika; vroča bakrena kotlina za uničenje vida in zaloge, ki so zapornika na silo držale gole noge, ki so se lesketale z zaseko, neposredno nad razgretim premogom (praženje stopal), dokler kože in nožne mišice niso zgorele črno in kosti padle v pepel, so primeri mučenja v tretji stopnji. ===Metode mučenja=== [[File:Modocs Scalping and Torturing Prisoners.jpg|thumb|Domorodni Američani skalpirajo in mučijo ujetnike, objavljeno: Maj, 1873]] Med mučenja je spadala ševaleta, v kateri je obtožena čarovnica sedela na koničastem kovinskem konju z utežmi, napetimi na noge.<ref name="Naish p27">Camille Naish, ''Death Comes to the Maiden: Sex and Execution 1431–1933'' (London: Routledge, 1991), 27.</ref> Mučenje spolnega poniževanja je vključevalo prisilno sedenje na vročih stolih.<ref>Henry Charles Lea, ''Witchcraft'', pg 236 as quoted in Camille Naish, ''Death Comes to the Maiden: Sex and Execution 1431–1933'' (London: Routledge, 1991), 28.</ref> Gresillons, ki jih na Škotskem imenujejo tudi pennywinkis, ali pilliwinks, so zdrobili konice prstov na rokah in nogah v obliki naprave.<ref name="HRTR p120">H.R. Trevor-Roper, ''The European Witch-Craze of The Sixteenth and Seventeenth Centuries and Other Essays,'' (New York: Harper and Row, 1969), 120.</ref> Španski čevelj ali "vijak za noge", ki se večinoma uporablja v Nemčiji in na Škotskem, je bil jekleni čevelj, ki so ga obtožencu namestili nad nogo in zategnili. Pritisk zaradi stiskanja čevlja je zlomil koščke v kostnici. Nek Škot jo je označil za "najhujšo in najbolj kruto bolečino na svetu".<ref name="HRTR p121">H.R. Trevor-Roper, ''The European Witch-Craze of The Sixteenth and Seventeenth Centuries and Other Essays,'' (New York: Harper and Row, 1969), 121.</ref> Genialne različice španskega čevlja so bile zasnovane tudi tako, da počasi drobijo noge med železnimi ploščami, oboroženimi z zastrašujočimi konicami. Echelle, bolj znana kot "lestev" ali "stojalo", je bila dolga miza, na kateri je ležal obtoženi, potem pa ga je raztegnilo. Mučenje je bilo tako intenzivno, da so oškodovančeve okončine pogosto izvlekli iz vtičnice, včasih so jih celo odtrgali od telesa. Ob nekaterih posebnih priložnostih so v povezavi z lestvijo uporabljali tortiljon, ki bi hkrati z raztegovanjem močno stisnil in pohabil genitalije.<ref name="HRTR p120"/> Podobno kot lestev je bilo "dvigalo". Obtožencu je raztegnilo okončine; žrtvine noge so bile privezane na tla, roke pa so bile zavezane za hrbtom. Sodni sistem kralja Jamesa je bil naklonjen uporabi turk, iznajdljivega in divjega železnega instrumenta za uničevanje nohtov prstov na rokah in nogah. Ostro konico instrumenta so najprej potisnili pod noht do korenine in noht razdelili po sredinski črti. S kleščami so nato prijeli za rob uničenega nohta in ga počasi odtrgali od nohtov. Podobno mučenje je bilo uporabljeno za viteze templjarje in za domnevne čarovnice, s klini ali nabodalami iz lesa, kosti ali železa, so počasi zabijali pod nohte. Druga pogosta mučenja so vključevala strappado, sistem uteži in jermenic, s katerimi so zapornika trpali in trzali, da bi si izpahnil okončine; vodno mučenje, s katerim se je obdržal na samem robu utapljanja ali tako imenovano mučenje z ognjem, pri katerem so bili podplati, imobilizirani v zaloge železa in namazani z zaseko, med prsti so včasih drseli delci vročega premoga, da bi povečali krutost mučenje. Nekatere najstarejše metode mučenja so znane še danes: na primer čevelj se uporablja v številnih afriških državah, medtem ko je sovjetska KGB rada uporabljala razgrete likalnike oblačil na podplatih nog ali spajkalnik med prsti. ===Od leta 1948=== [[File:Buchenwald Eisenhower torture demonstration 63511.jpg|thumb|Preživeli [[Ohrdruf concentration camp|Ohrdruf koncentracijskega taborišča]] prikazujejo mučilne postopke, ki so jih izvajali v taborišču.]] {{Main|Uporaba mučenja od leta 1948}} Sodobna občutljivost je bila oblikovana z globokim odzivom na [[vojne zločine]] in [[zločine proti človeštvu]], ki so jih v drugi svetovni vojni zagrešile zavezniške sile, kar je privedlo do velike mednarodne zavrnitve večine, če ne celo vseh vidikov te prakse.<ref>Elihu Lauterpacht, C. J. Greenwood ''International Law Reports'', Cambridge University Press, 2002 {{ISBN|0-521-66122-6}}, {{ISBN|978-0-521-66122-5}} [https://books.google.com/books?id=_mutsUVLw7gC&pg=PA139&lpg=PA139 p. 139 section 189]</ref> Le redke države želijo, da bi to opisovali svojim državljanom ali mednarodni skupnosti. Mučenje se giblje od fizičnih, psiholoških, političnih tehnik zasliševanja in vključuje tudi posilstva ljudi, ki niso organi pregona. Po mnenju učenjaka [[Ervanda Abrahamiana]], čeprav je bilo več desetletij prepoved mučenja, ki se je iz Evrope razširilo na večino sveta, je bil do osemdesetih let tabu proti mučenju porušen, ki ga je deloma spodbudila televizija.<ref>[https://www.google.com/search?tbm=bks&tbo=1&q=Tortured+confessions+%22hearts+and+minds%22&safe=active#sclient=psy&hl=en&safe=active&tbo=1&tbm=bks&source=hp&q=Tortured+confessions+abrahamian+%22hearts+and+minds%22&aq=f&aqi=&aql=&oq=&pbx=1&fp=e169c8353451e3d9 Tortured confessions: prisons and public recantations in modern Iran]. p. 3</ref> V letih 2004 in 2005 je več kot 16 držav poročalo o mučenju.<ref name="hrw.org">{{cite web|url=https://www.hrw.org/|title=Human Rights Watch – Defending Human Rights Worldwide|website=hrw.org}}</ref> V prizadevanju za globalno ozaveščenost je Human Rights Watch ustvaril spletno stran, ki ljudi opozarja na novice in multimedijske publikacije o mučenju po vsem svetu.<ref name="hrw.org"/> Mednarodni rehabilitacijski svet za žrtve mučenja [IRCT] je na podlagi Amnesty International, 2001, Human Rights Watch, 2003, United Nations, 2002, U.S. State Department, 2002 ustvaril letna poročila o človekovih pravicah. Ta poročila so pokazala, da o mučenju in slabem ravnanju dosledno poročajo na podlagi vseh štirih virov v 32 državah. Vsaj dve poročata o uporabi mučenja in slabega ravnanja v vsaj 80 državah. Ta poročila potrjujejo domnevo, da se v četrtini svetovnih držav redno »izvajajo« mučenja. Ta splošna razširjenost mučenja se ocenjuje na podlagi obsega določenih skupin z visokim tveganjem in obsegom mučenja, ki ga uporabljajo te skupine. "Takšne skupine sestavljajo begunci in osebe, ki so ali so bile pod mučenjem."Po mnenju profesorja Dariusa Rejalija, čeprav so diktature morda mučile "bolj ali manj brez razlikovanja", so to bile sodobne demokracije, "ZDA, Velika Britanija in Francija - ki je bila pionir, postali so lingua franca sodobnega mučenja: metode, ki ne puščajo sledi.<ref>{{cite news|url=https://www.boston.com/bostonglobe/ideas/articles/2007/12/16/torture_american_style/?page=1|title=Torture, American style|newspaper=Boston.com|last1=Rejali|first1=Darius}}</ref> Praksa mučenja, ki se uporablja kot zatiranje političnih nasprotnikov bi lahko bila del kazenske preiskave ali tehnike zasliševanja, da bi dobili želene informacije in ohranili pooblastila organov pregona za državljane. Sodobni koncept metod mučenja, ki ne puščajo nobenih fizičnih dokazov, je zapisan v [[Diagnostično statističnem priročnik]] za duševne motnje DSM-IV v spreminjajoči se definiciji posttravmatske stresne motnje PTSP. Ta revidirana opredelitev je vključevala psihološko mučenje z izjavo: "izraža zaskrbljenost, da v diagnostično statističnem priročniku duševnih motenj opredelitev posttravmatske stresne motnje ne vključuje tistih oblik psihološkega mučenja, pri katerih telesna integriteta osebe ni ogrožena. Diagnostično merilo, ki označuje travmatične stresorje, ki vodijo v PTSP, je treba izraziti tako, da so vključene psihološke oblike mučenja."<ref>[Diagnostic and statistical manual of mental disorders: DSM-IV-TR.. 4th ed. Washington, DC: American Psychiatric Association, 2000.]</ref> Po letu 1995 se obsežna opredelitev spremeni iz »katerega koli dejanja, s katerim se huda bolečina ali trpljenje, bodisi duševno ali fizično, namerno povzroči osebi«, do vključno z izrazi »psihološko mučenje« in vključno s primeri, kot so tehnike zasliševanja, od pomanjkanja spanja, samice, strahu in ponižanja do hudega spolnega in kulturnega ponižanja ter uporabe groženj in fobij za spodbujanje strah pred smrtjo ali poškodbami.<ref>{{cite journal|last=Reyes|first=Hernan|title=The Worst Scars are in the Mind: Psychological Torture|journal=The International Review of the Red Cross|year=2007|volume=89|issue=867|pages=591–617|doi=10.1017/s1816383107001300|s2cid=11284625|url=https://semanticscholar.org/paper/53efb332fe1fb7017946f05157a547634492e22e}}</ref> [[File:AbuGhraibAbuse-standing-on-box.jpg|thumb|Fotografija ujetnika, [[Ali Shallal al-Qaisi]], ki je bil mučen s strani Ameriških obveščevalnih sil v zaporu [[Abu Ghraib torture and prisoner abuse|Abu Ghraib]] v Iraku in je postal svetovno znan po objavi fotografije na naslovnici revije ''[[The Economist]]''.]] Mučenje se še vedno dogaja v majhnem številu liberalnih demokracij kljub številnim mednarodnim pogodbam, kot sta Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in Konvencija ZN proti mučenju, zaradi katerih je mučenje nezakonito. Kljub takšnim mednarodnim konvencijam se še naprej pojavljajo primeri mučenja, kot je mučenje v [[Abu Ghraibu]] leta 2004 in [[škandal z zlorabo zapornikov]], ki ga je zagrešilo osebje ameriške vojske. Ameriška ustava in ameriška zakonodaja prepovedujejo uporabo mučenja, vendar so se takšne kršitve človekovih pravic zgodile med vojno proti terorizmu pod evfemizmom Okrepljeno zasliševanje. . ZDA so leta 2009 pod Obamovo upravo spremenile prejšnjo politiko mučenja. Ta revizija je preklicala izvršno odredbo 13440 z 20. julijem 2007, v skladu s katero se je zgodil incident v Abu Ghraibu in zloraba zapornikov. Izvršna odredba 13491 z 22. januarjem 2009 opredeljuje politiko Združenih držav glede mučenja in tehnik zasliševanja v poskusu nadaljnjega preprečevanja novega mučenja.<ref>{{cite web|url=http://www.whitehouse.gov/the_press_office/EnsuringLawfulInterrogations|title=Executive Order 13491 – Ensuring Lawful Interrogations|website=The White House|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111218212240/http://www.whitehouse.gov/the_press_office/EnsuringLawfulInterrogations|archivedate=18 December 2011}}</ref> Glede na ugotovitve dr. Christiana Davenporta z [[univerze Notre Dame]], profesorja Williama Mooreja z univerze Florida in Davida Armstronga z univerze Oxford med raziskavami mučenja, dokazi kažejo, da so bile nevladne organizacije najpomembnejši dejavnik za zaustavitev mučenja. Predhodne raziskave kažejo, da je lahko civilna družba tista, ki mučenje ustavi in ne vladne institucije. Ta nezmožnost obvladovanja zlorab in mučenja v družbi ustvarja nepopolno demokracijo, ki ni v skladu z mednarodno dogovorjenimi standardi za državljanske in politične pravice. Mnoge organizacije služijo razkrivanju razširjenih kršitev človekovih pravic in posameznikom odgovarjajo pred mednarodno skupnostjo. ===Zgodovinske metode usmrtitve in smrtne kazni=== Večinoma so bile smrtne kazni krute in nehumane. Stroge zgodovinske kazni vključujejo lomljenje kolesa, vrenje do smrti, luščenje, počasno rezanje, razkoščičenje, križanje, nabijanje na kolec, drobljenje, kamenjanje, usmrtitev s sežiganjem, razkosanjem, žaganjem, odsekanjem glave ali usmrtitev z ogrlico.<ref>{{cite journal|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,950826,00.html|title=The Death Penalty :Revenge Is the Mother of Invention|date=24 January 1983|journal=Time}}</ref> [[Lingchi]], znan tudi kot počasno rezanje ali smrt zaradi več tisoč ureznin, je bila oblika usmrtitve, ki se je uporabljala na Kitajskem, do leta 1905. Po apokrifnem znanju se je lingči začel, ko je mučitelj, ki je držal izredno oster nož, začel z izpuščanjem oči, zaradi česar je bil obsojeni nesposoben videti preostanek mučenja, to je verjetno precej prispevalo k psihološki grozi postopka. Pri zaporednih precej manjših rezih so odrezali ušesa, nos, jezik, prste, prste na nogah in podobno, nato so nadaljevali z bolj grobimi kosi, odstranili so meso z večjih delov, na primer stegen in ramen. Celoten postopek naj bi trajal tri dni in je imel skupaj 3600 rezov. Močno izrezljana telesa pokojnika so nato postavili na parado za javno predstavo.<ref>{{cite web|url=http://www.manchestereventsguide.co.uk/feature/Death_by_a_Thousand_Cuts_at_Chinese_Arts_Centre_18th_January_to_23rd_March/114.html|title=Death by a Thousand Cuts at Chinese Arts Centre until 23rd March|website=manchestereventsguide.co.uk|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090418031632/http://www.manchestereventsguide.co.uk/feature/Death_by_a_Thousand_Cuts_at_Chinese_Arts_Centre_18th_January_to_23rd_March/114.html|archivedate=18 April 2009}}</ref> Nabijanje glave je bil način mučenja in usmrtitve, pri katerem je bila oseba prebodena z dolgim kolcem. Prodor so izvajali »iz strani«, iz rektuma, skozi usta ali nožnico. Ta metoda je povzročila počasno, bolečo smrt. Pogosto so potem žrtev dvignili v zrak, da bi zaradi gravitacije zdrsnila po drogu. Smrt je lahko trajala več dni. Skozi srednji vek so nabijanje pogosto izvajali v Aziji in Evropi. Vlad III Dracula in Ivan Grozni sta bila znana kot glavna uporabnika te metode.<ref>[http://concise.britannica.com/ebc/article-9382120/Dracula Dracula – Britannica Concise] {{dead link|date=June 2016|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Zlomno kolo je bila mučilna naprava za smrtno kazen, ki se je v srednjem veku in zgodnjem novem času uporabljala za javno usmrtitev z ljubkovanjem do smrti, zlasti v Franciji in Nemčiji. V Franciji so obsojene položili na kolo z raztegnjenimi okončinami vzdolž nad dvema trdnima lesenima nosilcema. Kolo je bilo narejeno tako, da se je počasi vrtelo. Skozi odprtine med naperami je krvnik žrtev udaril z železnim kladivom, ki je zlahka zlomilo kosti žrtve. Ta postopek so ponovili večkrat na ud. Ko so mu kosti zlomili, so ga pustili na kolesu, da je umrl. Trajalo je ure ali celo dneve, preden sta šok in dehidracija povzročila smrt. Kazen je bila v Nemčiji odpravljena šele leta 1827.<ref>{{cite EB1911 |wstitle=Wheel, Breaking on the |volume=28 |page=586}}</ref> ===Etimologija=== Beseda "mučenje" izhaja iz francoščine torture ki izvira iz poznolatinske tortura in na koncu izhaja iz preteklega deležnika torquere, ki pomeni "zviti".<ref name="isbn0877797137">{{Cite book|title=Merriam-Webster's collegiate dictionary, 10th Edition |publisher=Merriam-Webster |location=Springfield, Mass |year=1999 |page= 1246|isbn=978-0-87779-713-5 }}</ref> Beseda se uporablja tudi za opis bolj običajnih neprijetnosti, ki so opisane kot dolgočasne in ne boleče; na primer "izdelava te preglednice je bila mučenje!" Po Diderotovi Enciklopediji je bilo mučenje v Franciji v sedemnajstem stoletju imenovano tudi "vprašanje". Ta izraz izhaja iz uporabe mučenja v kazenskih zadevah: med mučenjem so obtoženem postavljali vprašanja, da bi izvedeli več o kaznivem dejanju.<ref>{{Cite journal | url = http://quod.lib.umich.edu/cgi/t/text/text-idx?c=did;cc=did;rgn=main;view=text;idno=did2222.0000.891 | title = Question or Torture | journal = Encyclopedia of Diderot & d'Alembert – Collaborative Translation Project | accessdate = 1 April 2015| date = February 2008 | last1 = d'Argis (Biography) | first1 = Antoine-Gaspard Boucher }}</ref> ==Verske perspektive== ===Rimskokatoliška cerkev=== V zgodnjem srednjem veku je katoliška cerkev nasprotovala mučenju med kazenskim postopkom. To je razvidno iz pisma, ki ga je papež sveti Nikolaj Veliki poslal bolgarskemu hanu Borisu leta 866 n. Št. Ad Consulta Vestra (z latinskim naslovom) je sodno mučenje razglasila za prakso, ki je v nasprotju z božjim zakonom.<ref name="legacy.fordham.edu">{{cite web|title=The Responses of Pope Nicholas I to the Questions of the Bulgars, 866|url=http://legacy.fordham.edu/halsall/basis/866nicholas-bulgar.asp=27}}{{dead link|date=March 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Papež je poudarjal , da bi moralo biti priznanje kaznivega dejanja spontano oz. prostovoljno izrečeno, ne izsiljeno, sploh pa ne izsiljeno z nasiljem. Zavzel se je za alternativni in bolj human postopek, v katerem bi moral obtoženi priseči nedolžnost svetemu evangeliju, da ni storil kaznivega dejanja.<ref name="legacy.fordham.edu"/> Nicholas je v istem pismu poudaril tudi, da je treba tiste, ki nočejo sprejemati krščanstva, usmeriti k sprejemanju resnične vere z opozorili, spodbudami in razumom, ne z nasiljem.<ref name="legacy.fordham.edu"/> V visokem srednjem veku je bila Cerkev vse bolj zaskrbljena zaradi zaznane nevarnosti, ki jo za njen obstoj predstavlja vstajajoča herezija, zlasti tista, ki jo pripisujejo domnevni sekti, imenovani katari. Katarizem je imel korenine v pavlikijskem gibanju v Armeniji in vzhodni bizantinski Anatoliji ter bogomilih prvega bolgarskega cesarstva. Zato je Cerkev začela zapovedovati posvetnim vladarjem, da iztrebijo krivoverstvo (da vladarjevi katoliški podložniki ne bodo oproščeni svoje zvestobe) in da bi prisilili heretike ali priče, da priznajo svoje napake in obtožujejo druge, se je odločila, da bo sankcionirala uporabo metod mučenja, ki so ga sekularne vlade že uporabljale v drugih kazenskih postopkih zaradi okrevanja rimskega prava, v srednjeveški inkviziciji. Vendar je papež Inocenc IV v Bull Ad extirpanda (15. maja 1252) določil, da se inkvizitorji ne smejo ustaviti pred nevarnostmi za življenje. Pogledi sodobne Cerkve glede mučenja so se drastično spremenili in se v veliki meri vrnili v prejšnje stališče. Leta 1953 je papež Pij XII. v nagovoru 6. mednarodnega kongresa kazenskega prava odobravajoče ponovil stališče papeža Nikolaja Velikega več kot tisoč let pred njim, ko je njegov predhodnik enostransko nasprotoval uporabi sodnega mučenja in izjavil: Predhodni pravni postopek mora izključiti fizično in psihološko mučenje in uporabo mamil: najprej zato, ker kršijo naravno pravico, tudi če je obtoženi resnično kriv, in drugič, ker prepogosto povzročajo napačne rezultate ... Leta 866, je veliki papež Nikolaj I. na vprašanje, ki ga je postavilo ljudstvo, ki je pravkar prišlo v stik s krščanstvom, odgovoril: "Če je ujet tat ali razbojnik, in zanika, kar mu pripisujejo, med vami pravite, da bi ga sodnik moral udariti po glavi in mu prebiti boke z železnimi konicami, dokler ne bo spregovoril resnice. Tega ne priznava ne božanski ne človeški zakon: izpoved ne sme biti vsiljena, temveč spontana; ne sme biti izsiljevana, ampak prostovoljna; nenazadnje, če se zgodi, da po povzročitvi teh trpljenj ne odkrijete popolnoma ničesar v zvezi s tistim, s čimer ste obtoženega obtožili, ali vas ni vsaj sram in ali ne prepoznate, kako brezobzirna je bila vaša sodba? Če obtoženi, ki ne more trpeti takšnih mučenj, prizna kazniva dejanja, ki jih ni storil, kdo je, prosim vas, odgovoren za tako brezbožnost? Ali ga ni on prisilil v tako lažno priznanje? Poleg tega, če nekdo z ustnicami izreče tisto, kar mu ni v mislih, je dobro znano, da se ne izpove, ampak zgolj govori. Kdo si ne bi želel, da v dolgem obdobju, ki je preteklo od takrat, pravičnost tega pravila ni nikoli odložila! Potreba po opozorilu , izrečenem pred sto leti, je žalosten znak splavov pravne prakse v dvajsetem stoletju. Tako Katekizem katoliške cerkve (objavljen leta 1994) uporabo mučenja obsoja kot hudo kršitev človekovih pravic. V št. 2297-2298 piše: Mučenje, ki s fizičnim ali moralnim nasiljem pridobiva priznanja, kaznuje krivce, prestraši nasprotnike ali zadovoljuje sovraštvo, je v nasprotju s spoštovanjem človeka in človekovega dostojanstva ... V preteklosti so legitimne vlade pogosto uporabljale krute prakse zakon in red, pogosto brez protestov cerkvenih pastirjev, ki so tudi sami sprejeli predpise rimskega prava o mučenju na svojih sodiščih. Ker so ta dejstva obžalovanja vredna, je Cerkev vedno učila dolžnosti pomilosti in usmiljenja. Duhovnikom je prepovedala prelivanje krvi. V zadnjem času je postalo očitno, da te okrutne prakse niso bile potrebne niti za javni red niti v skladu z zakonitimi pravicami človeške osebe. Nasprotno, te prakse so privedle do še bolj ponižujočih. Treba si je prizadevati za njihovo ukinitev. ===Šeriatsko pravo=== Med pravniki šeriatskega prava prevladuje stališče, da mučenje v nobenem primeru ni dovoljeno.<ref>[https://chicagounbound.uchicago.edu/cjil/vol8/iss1/4/ Reza, Sadiq (2007) ''Torture and Islamic Law,'' Chicago Journal of International Law: Vol. 8: No. 1, Article 4.]</ref><ref>{{cite book|last1=Banchoff|first1=Thomas|title=Democracy and the New Religious Pluralism|date=2007|page=147|url=https://books.google.com/books?id=98C_ii1-2RYC&q=hudud|isbn=9780195307221}}</ref> ===V judovstvu=== Mučenje ni prisotno v halakhi (judovski zakon). Nekoč je v judovstvu obstajal sistem smrtnega in telesnega kaznovanja, pa tudi zakon za premoženjska kazniva dejanja, vendar ga je v času drugega templja Sanhedrin odpravil. Moses ben Maimon, znan kot Maimonides je izdal sodbo človeko, kjer mu je beth din (judovsko versko sodišče) ukazalo, naj se loči od svoje žene, in je zavrnil, da naj ga prisilijo, dokler ne bo izjavil, da želi.<ref>Maimoides; ''[[Mishneh Torah]]'' Hilkhot Gerushin 2:20</ref> To velja le v primerih, ko obstajajo posebni razlogi za sodbo.<ref>Malinowitz, Chaim;[http://www.jlaw.com/Articles/getart3.html "The New York State Get Bill and its Halachic Ramifications"]; ''Jewish Law Articles''</ref> V devetdesetih letih so nekateri aktivistični rabini to izjavo razlagali tako, da je bilo možno mučiti moža v zakonskih odnosih, da bi jih prisilili k odobritvi gitina (verske ločitve) od svojih žena. ==Zakoni proti mučenju== Generalna skupščina Združenih narodov je 10. decembra 1948 sprejela [[Splošno deklaracijo o človekovih pravicah]]. V 5. členu je določeno: "Nihče ne sme biti izpostavljen mučenju ali okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju." <ref>[https://www.un.org/Overview/rights.html Universal Declaration of Human Rights], United Nations, 10 December 1948</ref> Od takrat so bile sprejete številne druge mednarodne pogodbe za preprečevanje mučenja. Najpomembnejše pogodbe v zvezi z mučenjem so Konvencija Združenih narodov proti mučenju in Ženevske konvencije iz leta 1949 ter dodatna protokola I in II z dne 8. junija 1977.<ref>{{cite web |url=http://www.icrc.org/eng/resources/documents/faq/torture-law-2011-06-24.htm |title=What does the law say about torture? |publisher=[[International Committee of the Red Cross]]|date=24 June 2011 }}</ref> ===Konvencija Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanj=== Konvencija Združenih narodov proti mučenju in drugim okrutnim, nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem ali kaznovanju je začela veljati junija 1987. Najpomembnejši členi so členi 1, 2, 3 in 16. {{quotation|1. Člen<br /> 1. V tej konvenciji pomeni izraz »mučenje« vsako dejanje, ki osebi namenoma prizadene hudo bolečino ali trpljenje, bodisi telesno ali duševno, da bi se od nje ali koga drugega dobila obvestila ali priznanja ali da bi se kaznovala za dejanje, ki ga je storila sama ali kdo drug ali je zanj osumljena sama ali kdo drug, da bi se ustrahovala ali nanjo izvajal pritisk ali da bi se ustrahoval kdo drug ali nanj izvajal pritisk, ali iz kateregakoli drugega razloga, ki temelji na katerikoli obliki diskriminacije, če to bolečino ali trpljenje prizadeva uradna oseba ali kdo drug, ki nastopa kot oseba z uradnim statusom ali na njeno pobudo ali z njeno izrecno privolitvijo ali privolitvijo molče. Ta izraz se ne nanaša na bolečino ali trpljenje, ki je posledica izključno zakonitih sankcij, ki ni ločljivo od teh sankcij ali ga te sankcije povzročajo.<br /> 2. Ta člen ne vpliva na noben mednarodni instrument ali nacionalni zakon, ki vsebuje ali utegne vsebovati določbe širšega pomena.}} {{quotation|2. Člen<br /> 1. Vsaka država članica izvaja zakonske, upravne, sodne ali druge učinkovite ukrepe, da bi na ozemlju pod svojo jurisdikcijo preprečila mučenje.<br /> 2. Kot opravičilo za mučenje se ne more navesti nikakršna izredna okoliščina - bodisi da gre za vojno stanje ali vojno nevarnost, notranjo politično nestabilnost ali kako drugo izredno stanje.<br /> 3. Kot opravičilo za mučenje se ne more navesti odredba kake nadrejene osebe ali organa oblasti.}} {{quotation|3. Člen<br /> 1. Nobena država članica ne bo pregnala, izgnala in ne izročila osebe drugi državi, če so resni razlogi za sum, da utegne biti mučena.<br /> 2. Da bi ugotovili, ali so taki razlogi, bodo pristojni organi upoštevali vse relevantne okoliščine, med drugim tudi to, ali obstaja v zadevni državi vrsta sistematičnih resnih, očitnih ali množičnih kršitev človekovih pravic.}} {{quotation|16. Člen<br /> 1. Vsaka država članica prevzema obveznost, da bo na ozemlju pod svojo jurisdikcijo preprečila druga dejanja krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja, ki niso dejanja mučenja, kot jih opredeljuje 1. člen, kadar takšna dejanja stori predstavnik javne funkcije ali kdo drug, ki nastopa kot oseba z uradnim statusom ali na njeno spodbudo ali z njeno izrecno privolitvijo ali privolitvijo molče. Zlasti obveznosti, navedene v 10., 11., 12. in 13. členu, se uporabljajo s tem, da se pojem mučenja nadomesti s pojmom drugih oblik krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja.<br /> 2. Določbe te konvencije ne vplivajo na določbe kateregakoli mednarodnega instrumenta ali nacionalnega zakona, ki prepoveduje krute, nečloveške ali poniževalne kazni ali ravnanja ali ki se nanaša na izročitev ali izgon.}} [[File:CAT members.svg|thumb|Mapa sveta s podpisnicami Konvencije Združenih narodov proti mučenju, obarvane s temno zeleno. Države, ki konvencije niso ratificirale a so podpisnice so obarvane s svetlo-zeleno in nepodpisnice s sivo barvo.]] *1. Člen: Mučenje je "huda bolečina ali trpljenje". Evropsko sodišče za človekove pravice (EKČP) vpliva na razprave o tem področju mednarodnega prava. *2. Člen: "Ni izjemnih okoliščin, v katerih lahko država muči in ne krši svojih pogodbenih obveznosti." *16.Člen: Podpisnike obvezuje, da na vseh ozemljih pod njihovo jurisdikcijo preprečijo "kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje". ===Izbirni protokol h Konvenciji ZN proti mučenju=== Izbirni protokol h Konvenciji proti mučenju (OPCAT) je začel veljati 22. junija 2006 kot pomemben dodatek k UNCAT. Kot je navedeno v 1. členu, je namen protokola "vzpostaviti sistem rednih obiskov neodvisnih mednarodnih in nacionalnih organov v krajih, kjer so ljudje odvzeti prostost, da se prepreči mučenje in drugo kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kazen.<ref>[https://web.archive.org/web/20080505053207/http://www2.ohchr.org/english/law/cat-one.htm Optional Protocol to the Convention Against Torture], United Nations, 18 December 2002.</ref> Vsaka država, ki je ratificirala OPCAT, je v skladu s 17. členom odgovorna za oblikovanje ali vzdrževanje vsaj enega neodvisnega nacionalnega preventivnega mehanizma za preprečevanje mučenja na domači ravni.<ref>{{Cite web | url=https://www.ohchr.org/EN/ProfessionalInterest/Pages/OPCAT.aspx |title = OHCHR &#124; Optional Protocol to the Convention against Torture}}</ref> ===Posebni poročevalec OZN o mučenju=== Komisija Združenih narodov za človekove pravice se je leta 1985 odločila, da bo imenovala strokovnjaka, posebnega poročevalca, ki bo preučeval vprašanja, povezana z mučenjem. Položaj je bil do danes podaljšan.<ref>{{cite web|url=http://www.ohchr.org/EN/Issues/Torture/SRTorture/Pages/SRTortureIndex.aspx|title=OHCHR – Special Rapporteur on torture and other cruel, inhuman or degrading treatment or punishment|website=www.ohchr.org}}</ref> Profesor Nils Melzer je 1. novembra 2016 prevzel funkcijo posebnega poročevalca OZN o mučenju.<ref name="Nils Melzer">{{cite web|url=http://www.ohchr.org/EN/Issues/Torture/SRTorture/Pages/NilsMelzer.aspx|title=OHCHR – Prof. Nils Melzer|website=www.ohchr.org}}</ref> Opozoril je, da so lahko posebna orožja in naprave za nadzor nemirov, ki jih uporabljajo policija in varnostne sile, nezakonite.<ref name="Nils Melzer"/> ===[[Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča]]=== [[File:ICC member states world map.png|thumb|Svetovna mapa držav članic v Mednarodnem kazenskem sodišču (Maj, 2013) prikazane z zeleno, države ki so podpisnice a niso ratificirale so oranžno obarvane in nepodpisnice so obarvane s sivo barvo.]][[Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča|Rimski statut]], ki je ustanovil Mednarodno kazensko sodišče (ICC), predvideva kazenski pregon oseb, odgovornih za genocid, vojne zločine in zločine proti človeštvu. Zakon mučenje opredeljuje kot "namerno povzročanje hude bolečine ali fizičnega ali duševnega trpljenja osebi, ki je v priporu ali pod nadzorom obdolženca; le da mučenje ne vključuje bolečine ali trpljenja, ki izvira samo iz, neločljivo povezano ali naključno zakonite sankcije ". V skladu s 7. členom statuta se mučenje lahko šteje za zločin proti človeštvu, "če je storjeno kot del razširjenega ali sistematičnega napada na katero koli civilno prebivalstvo, ki ve za napad".<ref>Article 7 of the [http://legal.un.org/icc/statute/99_corr/cstatute.htm Rome Statute]. Retrieved 11 June 2008.</ref> 8. člen zakona določa, da se lahko mučenje v določenih okoliščinah preganja tudi kot vojni zločin.<ref>Article 8 of the [http://legal.un.org/icc/statute/99_corr/cstatute.htm Rome Statute]. Retrieved 11 June 2008.</ref> Mednarodno kazensko sodišče je začelo delovati 1. julija 2002<ref name=ai2002>Amnesty International, 11 April 2002. ''[https://www.amnesty.org/en/library/info/IOR40/008/2002 The International Criminal Court — a historic development in the fight for justice]''. Retrieved 11 June 2008. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20141224183911/http://www.amnesty.org/en/library/info/IOR40/008/2002 |date=24 December 2014 }}</ref> in lahko preganja le kazniva dejanja, storjena na ta datum ali pozneje.<ref>Article 11 of the [http://legal.un.org/icc/statute/99_corr/cstatute.htm Rome Statute]. Retrieved 11 June 2008.</ref> Sodišče je na splošno lahko pristojno le v primerih, ko je obdolženi državljan države pogodbenice Rimskega statuta, domnevno kaznivo dejanje se je zgodilo na ozemlju države pogodbenice ali je primer Združenih narodov za varnost pred sodiščem Svet.<ref>Articles 12 and 13 of the [http://legal.un.org/icc/statute/99_corr/cstatute.htm Rome Statute]. Retrieved 11 June 2008.</ref> Sodišče je zasnovano tako, da dopolnjuje obstoječe nacionalne sodne sisteme: svojo pristojnost lahko izvaja le, kadar nacionalna sodišča nočejo ali ne morejo preiskati ali preganjati takih kaznivih dejanj.<ref>Articles 17 and 20 of the [http://legal.un.org/icc/statute/99_corr/cstatute.htm Rome Statute]. Retrieved 11 June 2008.</ref> Primarna odgovornost za preiskovanje in kaznovanje kaznivih dejanj je zato pridržana posameznim državam.<ref>International Criminal Court. [https://web.archive.org/web/20070606210130/http://www.icc-cpi.int/organs/otp.html%26l%3Den ''Office of the Prosecutor'']. Retrieved 11 June 2008.</ref> ===Ženevske konvencije=== Štiri ženevske konvencije zagotavljajo zaščito ljudem, ki padejo v sovražne roke. Konvencije ljudi ne delijo jasno na vloge borcev in neborcev. Konvencije se nanašajo na: *"ranjeni in bolni borci ali neborci" *"civilne osebe, ki ne sodelujejo v sovražnostih in medtem ko prebivajo na območjih, ne opravljajo nobenega dela vojaškega značaja"<ref>[[s:Fourth Geneva Convention|Fourth Geneva Convention]], Article 15.</ref> *"Pripadniki oboroženih sil stranke v konfliktu, pa tudi pripadniki milic ali prostovoljnega zbora, ki so del takšnih oboroženih sil." *"Pripadniki drugih milic in člani drugih prostovoljnih korpusov, vključno z organiziranimi odporniškimi gibanji, ki pripadajo stranki v konfliktu in delujejo na njihovem ozemlju ali zunaj njega, tudi če je to ozemlje zasedeno." *"Pripadniki rednih oboroženih sil, ki izpovedujejo vladi ali organu, ki ga zadrževalna sila ne prizna" *"Osebe, ki spremljajo oborožene sile, ne da bi bile dejansko njihove pripadnike, kot so civilni člani posadk vojaških letal, vojni dopisniki, izvajalci oskrbe, pripadniki delovnih enot ali služb, odgovornih za dobrobit oboroženih sil." *"Člani posadke, vključno z mojstri, piloti in vajenci, trgovske marine in posadke civilnih letal pogodbenic v sporu" *"Prebivalci neokupiranega ozemlja, ki ob približevanju sovražnika spontano vzamejo orožje, da se uprejo napadalnim silam, ne da bi imeli čas, da se oblikujejo v redne oborožene enote."<ref>[[s:Third Geneva Convention|Third Geneva Convention]], Article 4</ref> Prva (GCI), druga (GCII), tretja (GCIII) in četrta (GCIV) Ženevska konvencija so štiri najpomembnejše, ki skupaj s protokoli predstavljajo hrbtenico mednarodnega humanitarnega prava sredi oboroženih konfliktov. Vse pogodbe v členu 3 v podobnem besedilu navajajo, da se v nemednarodnem oboroženem spopadu "osebe, ki ne sodelujejo aktivno v sovražnostih, vključno s pripadniki oboroženih sil, ki so položile orožje ..., v vseh okoliščinah obravnavajo človeško. " Pogodba tudi navaja, da ne sme biti nobenega "nasilja nad življenjem in osebami, zlasti umorov vseh vrst, pohabljanja, krutega ravnanja in mučenja" ali "ogrožanja osebnega dostojanstva, zlasti ponižujočega in ponižujočega ravnanja"<ref>[[s:First Geneva Convention|First Geneva Convention]], 12 August 1949.</ref><ref>[[s:Second Geneva Convention|Second Geneva Convention]], 12 August 1949.</ref><ref>[[s:Third Geneva Convention|Third Geneva Convention]], 12 August 1949.</ref><ref>[[s:Fourth Geneva Convention|Fourth Geneva Convention]], 12 August 1949.</ref> Prva ženevska konvencija ureja položaj ranjencev in bolnikov oboroženih sil v vojni. Pripadnike oboroženih sil in druge osebe iz naslednjega člena, ki so ranjeni ali bolni, je treba vedno spoštovati in zaščititi. Stran v spopadu, pod katere oblastjo so, z njimi ravna človeško in jih oskrbuje brez kakršnega koli razlikovanja glede na spol, raso, narodno pripadnost, vero, politično prepričanje ali kakršno koli drugo podobno merilo. Vsak napad na njihovo življenje in telo ali nasilje nad njimi je strogo prepovedano; zlasti jih je prepovedano ubijati, iztrebljati, mučiti ali na njih opravljati biološke poskuse; ne smeta se jim namerno odklanjati zdravniška pomoč in oskrba niti se ne smejo izpostavljati nevarnostim okužb ali nalezljivih bolezni. Prednostno obravnavo upravičujejo le nujni medicinski razlogi. Z ženskami je treba ravnati z vsem spoštovanjem do njihovega spola. Stran v spopadu, ki je svoje ranjence ali bolnike prisiljena prepustiti sovražniku, pusti z njimi, kolikor je to mogoče zaradi vojaških razlogov, del svojega zdravstvenega osebja in materiala za pomoč pri njihovi oskrbi. Druga opredeljuje položaj ranjencev, bolnikov in brodolomcev oboroženih sil na morju. 12. člen: Pripadnike oboroženih sil in druge osebe iz naslednjega člena, ki so na morju in so ranjeni, bolni ali so doživeli brodolom, je treba vedno spoštovati in zaščititi, pri čemer izraz brodolom pomeni vsak brodolom ne glede na njegov vzrok in vključuje tudi zasilni pristanek zrakoplova na morju ali njegov padec v morje. Strani v spopadu, pod oblastjo katerih so, z njimi ravnajo človeško in jih oskrbujejo brez kakršnega koli razlikovanja glede na spol, raso, narodno pripadnost, vero, politično prepričanje ali kakršno koli drugo podobno merilo. Vsak napad na njihovo življenje in telo ali nasilje nad njimi je strogo prepovedano; zlasti jih je prepovedano ubijati, iztrebljati, mučiti ali na njih opravljati biološke poskuse; ne smeta se jim namerno odklanjati zdravniška pomoč in oskrba niti se ne smejo izpostavljati nevarnostim okužb ali nalezljivih bolezni. Prednostno obravnavo upravičujejo le nujni medicinski razlogi. Z ženskami je treba ravnati z vsem spoštovanjem do njihovega spola. Tretja govori o ravnanju z vojnimi ujetniki. 17. člen: Vojni ujetniki se ne smejo telesno ali duševno mučiti niti se ne smejo nad njimi izvajati druge oblike prisile, da bi se od njih pridobile kakršne koli informacije. Vojnim ujetnikom, ki ne želijo odgovarjati, se ne sme groziti, ne smejo se žaliti ali izpostavljati neprijetnostim ali se kakor koli drugače zapostavljati. Vojni ujetniki, ki zaradi svojega telesnega ali duševnega stanja niso sposobni dati osebnih podatkov, se predajo zdravstveni službi. Njihova identiteta se določi z vsemi možnimi sredstvi ob upoštevanju določb prejšnjega odstavka. Izpraševanje vojnih ujetnikov poteka v jeziku, ki ga razumejo. Četrta ureja zaščito civilistov med vojno. Po 32. členu: visoke pogodbenice se posebej dogovorijo, da nobena od njih ne bo sprejela nobenega ukrepa, ki bi lahko povzročil telesno trpljenje ali iztrebljanje zaščitenih oseb, ki so v njihovih rokah. Ta prepoved ne velja samo za umor, mučenje, telesno kaznovanje, pohabljenje in medicinske ali znanstvene poskuse, ki niso nujno potrebni zaradi zdravljenja zaščitene osebe, ampak tudi za vse druge oblike surovega ravnanja civilnih ali vojaških oseb. ===Izjeme od Ženevske konvencije IV=== GCIV zagotavlja pomembno izjemo: Kadar stran v spopadu utemeljeno sumi ali ugotovi, da se zaščitena oseba na njenem ozemlju ukvarja z dejavnostmi, ki ogrožajo varnost države, ta zaščitena oseba ni upravičena do uveljavljanja pravic in ugodnosti po tej konvenciji, saj bi tako uveljavljanje v njeno korist škodilo varnosti te države. Če je zaščitena oseba na okupiranem ozemlju pridržana kot vohun ali saboter ali oseba, za katero se utemeljeno sumi, da se ukvarja z dejavnostjo, ki ogroža varnost okupacijske sile, se tej osebi, kadar vojaška varnost to brezpogojno zahteva, odvzame pravica do komuniciranja po tej konvenciji. S temi osebami je vedno treba ravnati človeško, v primeru sojenja pa se jim ne sme odvzeti pravica do poštenega in rednega sojenja po tej konvenciji. Ob upoštevanju varnosti države ali okupacijske sile, odvisno od primera, se jim tudi čim prej vrnejo vse pravice in ugodnosti zaščitenih oseb po tej konvenciji. (člen 5 GCIV) Prav tako državljani države, ki je Konvencija ne zavezuje, s to konvencijo niso zaščiteni in državljani nevtralne države na ozemlju sovražne države ter državljani sovražne države ne morejo zahtevati zaščite GCIV, če je njihova matična država ima običajno diplomatsko predstavništvo v državi, ki jih ima (člen 4), saj lahko njihovi diplomatski predstavniki sprejmejo ukrepe za njihovo zaščito. Zahteva po ravnanju z "človeškostjo" pomeni, da je še vedno prepovedano mučenje posameznikov, ki niso zaščiteni s konvencijo. Administracija Georgea W. Busha je v skladu z GCIII zagotovila manj zaščite zapornikom v "vojni proti terorizmu" s kodifikacijo pravnega statusa "nezakonitega borca". Če obstaja vprašanje, ali je oseba zakonit bojevnik, jo je treba obravnavati kot vojnega ujetnika, "dokler pristojni senat ne določi njihovega statusa" (člen 5 GCIII). Če razsodišče odloči, da je nezakonit bojevnik, po GCIII ne velja za zaščiteno osebo. Če pa je zaščitena oseba po GCIV, ima še vedno določeno zaščito po GCIV in ga je treba "obravnavati človeško ter v primeru sojenja ne sme biti prikrajšan za pravice poštenega in rednega sojenja, ki jih predpisuje ta konvencija" 5. člen GCIV). ===Dodatni protokoli k Ženevskim konvencijam=== Dodatna protokola določata še pravila o zaščiti žrtev v oboroženih spopadih, in sicer prvi v mednarodnih spopadih, drugi pa v nemednarodnih spopadih, torej tudi med državljansko vojno in drugimi oboroženimi konflikti znotraj držav. Ti pojasnjujejo in razširjajo opredelitve na nekaterih področjih, vendar jih do danes številne države, vključno z ZDA, ali niso podpisale ali jih niso ratificirale. Protokol I ne omenja mučenja, vendar vpliva na ravnanje z ujetniki in zaščitenimi osebami. V 5. členu protokol izrecno vključuje "imenovanje zaščitnih sil in njihovih nadomestkov" za spremljanje ali pogodbenice v sporu izvajajo konvencije. [106] Protokol razširja tudi opredelitev zakonitega borca v vojnah proti "tuji okupaciji, kolonialni prevladi in rasističnim režimom", tako da vključuje tiste, ki odpirajo orožje, vendar niso v uniformah, tako da so zdaj zakoniti borci in zaščiteni z Ženevskimi konvencijami - čeprav le, če je okupacijska sila ratificirala Protokol I. V skladu s prvotnimi konvencijami je bilo borce brez prepoznavnih oznak mogoče obravnavati kot vojne zločince in jih lahko usmrtili. Omenja tudi vohune in opredeljuje, kdo je plačanec. Najemniki in vohuni veljajo za nezakonitega borca in niso zaščiteni z istimi konvencijami. Protokol II "razvija in dopolnjuje člen 3 [v zvezi z zaščito žrtev ne-mednarodnih oboroženih spopadov], ki je skupen Ženevskim konvencijam z dne 12. avgusta 1949, ne da bi spremenil obstoječe pogoje uporabe" (člen 1). Vsaka oseba, ki ne sodeluje ali ni prenehala sodelovati v sovražnostih, je upravičena do humanega ravnanja. Med dejanji, prepovedanimi proti tem osebam, spadajo: "Nasilje nad življenjem, zdravjem in telesnim ali duševnim počutjem oseb, zlasti umor, pa tudi kruto ravnanje, kot so mučenje, pohabljanje ali katera koli druga oblika telesnega kaznovanja" (člen 4 .a), "ogorčenje osebnega dostojanstva, zlasti ponižujoče in ponižujoče ravnanje, posilstvo, prisilna prostitucija in kakršna koli nedostojna kazniva dejanja" (4.e) člen, in h). Klavzule v drugih člankih prosijo za humano ravnanje s sovražnim osebjem v notranjem konfliktu. Ta sicer vplivajo na mučenje, toda nobena druga klavzula izrecno ne omenja mučenja. ===Druge konvencije=== V skladu z neobveznimi [[Standardnimi minimalnimi pravili Združenih narodov za ravnanje z zaporniki]] (1955), ''"[[telesna kazen]], kaznovanje z namestitvijo v temno celico in vse krute, nečloveške in ponižujoče kazni popolnoma prepovedane kot disciplinske kazni v primerih kaznivih ravnanj."''<ref>[https://web.archive.org/web/20080718003225/http://www.unhchr.ch/html/menu3/b/h_comp34.htm Standard Minimum Rules for the Treatment of Prisoners], United Nations, Geneva, 1955.</ref> [[Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah]], (16 December 1966), eksplicitno prepoveduje mučenje in ''"kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali "'' s strani podpisnikov.<ref>[https://web.archive.org/web/20080705115024/http://www2.ohchr.org/english/law/ccpr.htm International Covenant on Civil and Political Rights] United Nations, 16 December 1966.</ref> ;Evropski sporazumi [[File:10CFREU-Article4.jpg|right|thumb|4. Poglavje [[Listine Evropske unije o temeljnih pravicah]] prepoveduje mučenje.]] Leta 1950 med [[Hladno vojno]], so sodelujoče države članice [[Sveta Evrope]] podpisale [[Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.]]. Sporazum je temeljil na [[Splošni deklaraciji človekovih pravic]]. Vključeval je določbo, da mora sodišče interpretirati sporazum in 3. Poglavje '''"Prepoved mučenja"''' govori da; ''"Nihče ne sme biti podvržen mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju. "''<ref>[http://conventions.coe.int/treaty/en/Treaties/Html/005.htm European Convention on Human Rights], 4 November 1950(with later protocols).</ref> Leta 1978, je [[Evropsko sodišče za človekove pravice]] presodilo, da [[pet tehnik]] "[[senzorične prikrajšanosti]]" ni mučenje, kot je določeno v 3. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah, temveč "''nečloveško ali ponižujoče ravnanje''"<ref>[http://www.worldlii.org/eu/cases/ECHR/1978/1.html Ireland v. United Kingdom, 1977]. (Case No. 5310/71)</ref> (glej [[Uses of torture in recent times#United Kingdom|Obtožbe za uporabo mučenja v Združenem kraljestvu]] za podrobnosti). Ta primer se je zgodil devet let pred začetkom veljavnosti Konvencije Združenih narodov proti mučenju in je od takrat vplival na razmišljanje o tem, kaj pomeni mučenje.<ref>Michael John Garcia (Legislative Attorney American Law Division) [http://www.ilw.com/immigdaily/news/2005,1223-crs.pdf U.N. Convention Against Torture (CAT):Overview and Application to Interrogation Techniques] [http://www.ilw.com/ CRS Report for Congress] 7 November 2005. pp. 13–15</ref> 26 November 1987, so države članice [[Sveta Evrope]], ki so zasedale v [[Strasbourgu]], sprejele [[Evropsko konvencijo o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja]] (ECPT). Dva dodatna protokola sta spremenila Konvencijo, ki je začela veljati 1. marca 2002. Konvencija je ustanovila [[Odbor za preprečevanje mučenja]] ki nadzira spoštovanje njenih določb. ;Med-Ameriška konvencija [[Medameriška konvencija o preprečevanju in kaznovanju mučenja]], ki jo je trenutno ratificiralo 18 držav [[Amerike]] in je v veljavi od 28. februarja 1987, bolj razširjeno definira mučenje kot Konvencija Združenih narodov proti mučenju. ===Nadzor nad sporazumi proti mučenju === [[Istanbulski protokol]], uradni dokument OZN, je prvi sklop mednarodnih smernic za dokumentiranje mučenja in njegovih posledic.. Leta 1999 je postal uradni dokument Združenih narodov. V skladu z določbami [[Izbirnega protokola h Konvenciji proti mučenju]] (v nadaljevanju OPCAT) ki so začele veljati 22. junija 2006, neodvisni mednarodni in nacionalni organi redno obiskujejo kraje, kjer je ljudem odvzeta prostost, da bi preprečili mučenje in drugo kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje. Vsaka država, ki je ratificirala OPCAT, je v skladu s 17. členom odgovorna za oblikovanje ali vzdrževanje vsaj enega neodvisnega nacionalnega preventivnega mehanizma za preprečevanje mučenja na domači ravni. Evropski odbor za preprečevanje mučenja, ki se sklicuje na 1. člen [[Evropske konvencije o preprečevanju mučenja]], navaja, da bo "z obiski preučil ravnanje z osebami, ki jim je bila odvzeta prostost, da se po potrebi okrepi zaščita takšnih oseb pred mučenjem in pred nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem ali kaznovanjem. ".<ref>{{cite web|url=http://www.cpt.coe.int/en/about.htm|title=About the CPT|website=coe.int}}</ref> V času oboroženega spopada med podpisnikom Ženevskih konvencij in drugo državo, delegati [[Mednarodnega odbora Rdečega Križa]] (ICRC) spremljajo spoštovanje podpisnikov Ženevskih konvencij, kar vključuje spremljanje uporabe mučenja. Organizacije za človekove pravice, kot so [[Amnesty International]], [[Svetovna organizacija proti mučenju]] in [[Združenje za preprečevanje mučenja]], si aktivno prizadevajo za zaustavitev uporabe mučenja po vsem svetu in objavljajo poročila o vseh dejavnostih, za katere menijo, da so mučenje.<ref>{{cite web|url=http://www.apt.ch/|title=Association for the Prevention of Torture|website=apt.ch}}</ref> ===Občinska zakonodaja=== [[Države]], ki so ratificirale [[Konvencijo Zdrženih narodov proti mučenju]] imajo pogodbeno obveznost, da te določbe vključijo v občinsko zakonodajo. Zakoni mnogih držav zato formalno prepovedujejo mučenje. Vendar takšne ''[[de jure]]'' pravne določbe nikakor niso dokaz, da država podpisnica dejansko ne uporablja mučenja. Številni pravni sistemi imajo za preprečevanje mučenja pravico do samoobtožbe ali izrecno prepovedujejo neupravičeno silo pri obravnavi osumljencev. Francoska [[Deklaracija o človekovih in državljanskih pravicah]] iz leta 1789, z ustavno vrednostjo prepoveduje izpostavljanje osumljencev kakršni koli stiski, ki ni potrebna za zaščito njegove osebe. [[Ustava Združenih držav Amerike|Ameriška Ustava]] in ameriška zakonodaja prepovedujeta uporabo neupravičene sile ali prisile proti kateri koli osebi, ki je predmet zaslišanja, pridržanja ali aretacije.. [[Ameriška ustava|Peti Amandma k Ameriški Ustavi]] vključuje zaščito pred samoobtožbo, ki navaja, da "[n]obena oseba... v nobeni kazenski zadevi ne sme biti priča proti sebi". To je osnova za pravni pouk ali 'Mirando', ki ga osebje pregona posameznikom izda po aretaciji. Poleg tega 8. Amandma Ameriške Ustave prepoveduje uporabo "[[okrutnih in nenavadnih kazni]]," , kar se pogosto razlaga kot prepoved mučenja. Nazadnje, 18 ZDA § 2340<ref>{{USC|18|2340}} ''et seq''..</ref> ''et seq.'' opredeli in prepove mučenje državljanov ZDA zunaj ZDA ali državljanov tretjih držav, ki so prisotni v ZDA. Ker Združene države priznavajo običajno mednarodno pravo, ali pravo drugih držav, Ameriški Zakon o odškodninskih zahtevkih za tujce in Zakon o zaščiti žrtev mučenja zagotavljata tudi pravna sredstva za žrtve mučenja zunaj ZDA. Natančneje, status mučiteljev po zakonu ZDA, kot je bil določen s slavno sodno odločbo iz leta 1980, ''[[Filártiga v. Peña-Irala]]'', 630 [[Federal Reporter|F.2d]] 876 ([[United States Court of Appeals for the Second Circuit|2d Cir.]] 1980), je da, " mučitelj postanite, tako kot pirat [[pirat]] in [[Trgovina z ljudmi|trgovec s sužnji]] pred njim, hostis humani generis, sovražnik vsega človeštva."<ref>{{cite court |litigants=Filártiga v. Peña-Irala |vol=630 |reporter=F.2d |opinion=876 |pinpoint= |court=2d Cir. |date=1980 |url=https://law.justia.com/cases/federal/appellate-courts/F2/630/876/238132/ |accessdate=6 January 2017 }}</ref> ==Izključitev dokazov pridobljenih z mučenjem== ===Mednarodno pravo=== 15. člen Konvencije Združenih narodov proti mučenju iz leta 1984 določa, da: {{quotation| Vsaka država pogodbenica zagotovi, da se nobena izjava, za katero se ugotovi, da je bila dana kot posledica mučenja, v nobenem postopku ne uporabi kot dokaz, razen zoper osebo, ki je obtožena mučenja, kot dokaz, da je bila izjava dana.}} Podobno določbo najdemo tudi v 10. členu [[Medameriške konvencije o preprečevanju in kaznovanju mučenja]] iz leta 1985: {{quotation| Nobena izjava, za katero je dokazano, da je bila pridobljena z mučenjem, ni dopustna kot dokaz v sodnem postopku, razen v sodnem postopku zoper osebo ali osebe, ki so bile obtožene, da so jo izsiljevale z mučenjem, in le kot dokaz, da je obtoženi pridobil takšno izjavo na tak način. }} Te določbe imajo dvojni odvračilni učinek, saj izničijo kakršno koli koristnost uporabe mučenja z namenom pridobivanja priznanja in potrjujejo, da se lahko, če se iz oseba z mučenjem pridobi izjava, to proti njej uporabi v kazenskem postopku.<ref>{{cite book |title=Human Rights in Times of Conflict and Terrorism |author=Louise Doswald-Beck |page=220 |date=21 March 2011 |publisher=Praeger; 1 edition |isbn=978-0-1995-7894-8 }}</ref> Izkušnje namreč kažejo, da bo človek pod vplivom mučenja ali celo pod grožnjo mučenja rekel ali storil karkoli, da bi se izognil bolečini. Posledično, ni mogoče vedeti, ali je nastala izjava dejansko pravilna ali ne. Če se katero koli sodišče zaneša na kakršne koli dokaze, ki so bili pridobljeni z mučenjem, ne glede na njihovo veljavnost, to spodbuja državne uslužbence, da uporabljajo tehnike, ki silijo k priznanju in tako ustvarjajo trg mučenja tako doma kot v tujini.<ref>{{cite web |url=http://www.apt.ch/en/evidence-obtained-through-torture/ |title=Exclusion of evidence obtained through torture |publisher=[[Association for the Prevention of Torture]] |accessdate=7 February 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150207021357/http://apt.ch/en/evidence-obtained-through-torture/ |archive-date=7 February 2015 |url-status=dead }}</ref> ===Znotraj državnih meja=== [[File:ExtRenditionMap.gif|thumb|280px|right| {{legend|#000000|ZDA in predvidena [[CIA]] "[[črna območja]]"}} {{legend|#3333FF|[[Izredne izročitve]] iz teh držav}} {{legend|#9999FF|Pridržani naj bi bili prepeljani skozi te države}} {{legend|#FF0000|Pridržani naj bi prišli v te države}} ''Sources:'' Amnesty International<ref name=AmnestyInternational060101>[https://www.amnesty.org/en/library/info/POL30/003/2006/en {{"'}}Rendition' and secret detention: A global system of human rights violations"], [[Amnesty International]], 1 January 2006</ref> [[Human Rights Watch]]]] Večina držav je svojim pravnim sistemom prepovedala sprejemanje dokazov, pridobljenih z mučenjem. Vprašanje uporabe dokazov, pridobljenih pod mučenjem, se je pojavilo v povezavi s pregonom med [[Vojno proti terorizmu]] v Združenem kraljestvu in ZDA. ===Združeno kraljestvo "mučenje s pooblaščencem"=== Veleposlanik [[Kraljevina Velika Britanija|Združenega kraljestva]] v [[Uzbekistan]]u, Craig Murray, trdi, da je od avgusta 2002 vedel, " "da je CIA pripeljala v [[Taškent]] pripornike z letališča Bagram v Afganistanu, ki so jih predali [[uzbekistanskim varnostnim službam]] (SNB). Takrat sem domneval da so bili ti vsi državljani Uzbekistana - to je morda bila napačna domneva. Vedel sem, da je CIA pridobivala obveščevalne podatke pri njihovem naknadnem zaslišanju s strani SNB." Nadaljuje, da takrat še ni vedel, da so bili v Uzbekistan prepeljani državljani, ki niso Uzbekistani, in čeprav je preučil poročila več novinarjev in se jim zdijo poročila verodostojna, o tem vprašanju ni poučen iz prve roke.<ref>{{cite web |url=http://www.craigmurray.co.uk/archives/2005/07/extraordinary_r_1.html |title=Extraordinary Rendition |archiveurl=https://archive.today/20120728095612/http://www.craigmurray.co.uk/archives/2005/07/extraordinary_r_1.html |archivedate=28 July 2012 |website=www.craigmurray.co.uk |date=11 July 2005 |url-status=dead |first=Craig |last=Murray}}</ref> Leta 2003 je Murray trdil, da je bilo "napačno uporabljati informacije, pridobljene iz mučenja".<ref>{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1474852/The-envoy-silenced-after-telling-undiplomatic-truths.html |title=The envoy silenced after telling undiplomatic truths |last=Gedye |first=Robin |date=23 October 2004 |work=[[The Daily Telegraph]] |quote=Murray fired off a memorandum to the Foreign Office last July suggesting that Britain's intelligence services were wrong to use information gleaned from torture victims |accessdate=26 August 2010 |location=London}}</ref> Soglasna sodba House of Lords 8 Decembra 2005 je to stališče potrdila. Presodili so, da v skladu z angleško pravno tradicijo "mučenja in njegovih sadov" ni mogoče uporabiti na sodišču.<ref>{{cite news |url=http://politics.guardian.co.uk/terrorism/story/0,15935,1662107,00.html |title=Torture evidence inadmissible in UK courts, Lords rules |work=[[The Guardian]] |date=8 December 2005}}</ref> Toda tako pridobljene informacije bi lahko uporabile britanska policija in varnostne službe, saj "bi bilo smešno, če ne bi upoštevali informacij o tik-tak bombi, če bi jo priskrbeli z mučenjem."<ref>{{cite news |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/4510866.stm |title=Torture ruling's international impact |first=Jon |last=Silverman |work=[[BBC]] |date=8 December 2005}}</ref> Murrayjeve obtožbe niso privedle do nobene preiskave njegovega delodajalca, FCO, in odstopil je po disciplinskem ukrepanju proti njemu leta 2004. Državni revizijski urad je zaradi obtožb preiskoval sam [[Urad za zunanje zadeve in zvezo Commonwealtha]]. da je lastno osebje viktimiziralo, ustrahovalo in ustrahovalo.<ref>{{cite news |url=http://www.timesonline.co.uk/article/0,,2087-1533100,00.html |title=Foreign Office faces probe into 'manipulation' |first=Robert |last=Winnett |work=[[The Sunday Times (UK)|The Sunday Times]] |date=20 March 2005}}</ref> Murray je kasneje izjavil, da je menil, da je nevede naletel na tisto, kar se imenuje "mučenje s pooblaščencem".<ref name=tbp>{{cite web |url=https://www.newyorker.com/archive/2005/02/14/050214on_onlineonly01?currentPage=all |title=An interview with Jane Mayer |first=David |last=Remnick |work=[[The New Yorker]] on 14 February 2005 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081220065459/https://www.newyorker.com/archive/2005/02/14/050214on_onlineonly01?currentPage=all |archivedate=9 July 2014 |url-status=dead}}</ref> Menil je, da zahodne države ljudi pomikajo k režimom in državam, kjer je bilo znano, da bodo informacije z mučenjem pridobljene in jim bodo na voljo. {{Citation needed|date=August 2010}} Med razpravo [[House of Commons]] Združenega kraljestva 7 Julija 2009, je poslanec [[David Davis]] vlado Združenega kraljestva obtožil mučenja, saj je Rangziebu Ahmedu dovolil, da državo zapusti (čeprav so imeli proti njemu dokaze, na podlagi katerih je bil kasneje obsojen zaradi terorizma) v Pakistan, kjer je rečeno, da so [[Medsektorske obveščevalne službe]] dale zeleno luč Britanskim obveščevalnim službam, da so mučile Ahmeda. Davis je vlado nadalje obtožil, da je Ahmeda poskušal utišati in mu preprečiti, da bi se oglasil s svojimi obtožbami, potem ko je bil zaprt v Veliki Britaniji. Po njegovem mnenju je bila "domnevna zahteva za opustitev njegovih obtožb mučenja: če bi to storil, bi mu lahko znižali kazen in mu morda dali nekaj denarja. Če je ta zahteva za opustitev primera mučenja resnična, je odkrito pošastna. To mi v najmanjšem primeru bila kriminalna zloraba vladnih pooblastil in sredstev v okviru vladne strategije, v najslabšem primeru pa zarota za izkrivljanje sodnega postopka."<ref>{{cite hansard |house=House of Commons |title=Government Policy (Torture Overseas) |date=7 July 2009 |url=https://publications.parliament.uk/pa/cm200809/cmhansrd/cm090707/debtext/90707-0020.htm |accessdate=11 July 2009 |column_start=940 |column_end=943 |volume=495 |jurisdiction=Parliament of the United Kingdom |speaker=[[David Davis (British politician)|Davis, David]]}}</ref> ===Združene Države Amerike=== Maja 2008, [[Susan J. Crawford]], uradnica, ki je nadzirala pregon pred vojaškimi komisijami v [[Guantanamu]], je zavrnila postopek pred [[Mohammed al-Qahtani]], ker je dejala, "da so ga mučili."<ref name = "Qahtani Tortured">[http://news.bbc.co.uk/2/hi/5134328.stm Q&A: Guantanamo detentions] BBC News, 22 January 2009.</ref><ref>Qhatani remains imprisoned at Guantanamo. Woodward, Bob [https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2009/01/13/AR2009011303372.html Detainee Tortured, Says U.S. Official] Washington Post, 14 January 2009.</ref> Crawford je dejal, da se je kombinacija tehnik z jasnimi zdravstvenimi posledicami stopnjevala v pravno opredelitev mučenja in da je mučenje "očrnilo vse v prihodnosti"."<ref name = "Qahtani Tortured"/> 28. oktobra 2008 je vojaški sodnik v Guantanamu [[Stephen R. Henley]] presodil, da vlada ne more uporabljati izjav, ki so bile dane kot posledica mučenja v zadevi vojaške komisije proti afganistanskemu državljanu [[Mohammedu Jawadu]]. Sodnik je menil, da je bilo Jawadovo domnevno priznanje metanja granate na dva pripadnika ameriške službe in afganistanskega tolmača pridobljeno po tem ko so oboroženih afganistanskih uradnikih 17. decembra 2002,<ref name=usatoday13Jan2009>{{cite news| url=https://www.usatoday.com/news/washington/2009-01-13-torture-hearings_N.htm| title=Court hears arguments over detainee's confession| newspaper=USA Today | agency=Associated Press| date=13 January 2009 | accessdate=16 November 2011}}</ref> grozili, da bodo ubili Jawada in njegovo družino. Vlada je sodniku že sporočila, da je Jawadova domnevna izpoved v afganistanskem priporu osrednjega pomena za zadevo proti njemu. Hina Shamsi, uslužbenka [[ameriškega nacionalnega projekta]] za državljanske svoboščine, je izjavila: "Pozdravljamo sodnikovo odločitev, da grožnje s smrtjo pomenijo mučenje in da je treba iz tega pridobljene dokaze izključiti iz sojenja. Žal so dokazi, pridobljeni z mučenjem in prisilo, razširjeni v primerih vojaških komisij, ki po svoji zasnovi ne upoštevajo najbolj temeljnih pravic postopka in nobena odločba tega ne more spremeniti."<ref>{{cite web|url=http://yubanet.com/usa/Guantanamo-Judge-Rejects-Evidence-Obtained-Through-Torture-In-Jawad-Case.php#.VRJHGI56LLs|title=Guantanamo Judge Rejects Evidence Obtained Through Torture in Jawad Case|website=yubanet.com|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402160011/http://yubanet.com/usa/Guantanamo-Judge-Rejects-Evidence-Obtained-Through-Torture-In-Jawad-Case.php#.VRJHGI56LLs|archivedate=2 April 2015}}</ref> Mesec dni kasneje, 19. novembra, je sodnik znova zavrnil dokaze, zbrane s prisilnimi zaslišanji v zadevi vojaške komisije proti afganistanskemu državljanu Mohammedu Jawadu, in presodil, da dokazov, zbranih, ko je bil Jawad v ameriškem pridržanju od 17. do 18. decembra 2002, ni mogoče sprejeti v njegovo sojenje,<ref>{{cite web|url=https://www.aclu.org/national-security/guantanamo-judge-throws-out-more-evidence-obtained-through-torture-jawad-case|title=Guantánamo Judge Throws Out More Evidence Obtained Through Torture in Jawad Case|website=American Civil Liberties Union}}</ref> predvsem zato, ker je ameriški zasliševalec Jawadu zavezal oči in ga zakril, da bi ga prestrašil.<ref>usatoday13Jan2009></ref> V sojenju leta 2010, v New Yorku, kjer bi naj [[Ahmed Khalfan Ghailani]], ki naj bi bil obtožen sokrivde pri bombardiranju ameriških veleposlaništev v Tanzaniji in Keniji, je sodnik [[Lewis A. Kaplan]] presodil, da so dokazi, pridobljeni pod prisilo, nedopustni.<ref name = "Detainee Acquitted">Weiser, Benjamin,[https://www.nytimes.com/2010/11/18/nyregion/18ghailani.html Detainee Acquitted on Most Counts in ’98 Bombings] New York Times, 17 November 2010</ref> S sodbo je bila izključena pomembna priča, katere ime je bilo iz obtoženca izsiljeno pod prisilo.<ref name = "Civilian Trial Debate">Rhee, Nissa, [http://www.csmonitor.com/World/terrorism-security/2011/0126/Guantanamo-detainee-s-sentence-renews-debate-about-civilian-trials Guantánamo detainee's Sentence Renews Debate About Civilian Trials], Christian Science Monitor, 26 January 2011.</ref> Porota ga je oprostila 280 obtožb in obsodila samo po eni obtožbi zarote.<ref name = "Detainee Acquitted"/><ref name="Civilian Trial Debate"/> ==Aspekti== ===Etični argumenti=== [[File:FalunDafa_Burn_tanyongjie.jpg|thumb|Falun Gong zdravnik, ki so ga mučili stražarji v delovnem taborišču na območju Boluo na Kitajskem (PRC)]] Mučenje je bilo kritizirano iz humanitarnih in moralnih razlogov, ker so dokazi, pridobljeni z mučenjem, nezanesljivi in ker mučenje kvari institucije, ki to dopuščajo.<ref>{{cite web|url=http://www.bbc.co.uk/religion/ethics/torture/ethics/wrong_2.shtml|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071213004811/http://www.bbc.co.uk/religion/ethics/torture/ethics/wrong_2.shtml|archivedate=13 December 2007|title=Consequentialist reasons why torture is wrong|publisher=BBC}}</ref> Poleg poniževanja žrtve mučenje mučitelja tudi izniči: ameriški svetovalci, ki so jih južnovijetnamski zavezniki vznemirjali zaradi mučenja že v začetku [[Vietnamska vojna|vietnamske vojne]], so zaključili, da "če bi poveljnik dovolil, da njegovi častniki in možje padejo v te razvade, bi jih zasledovali sami zavoljo perverznega užitka. " "<ref name = "Bright Shining Lie">{{cite book| last =Sheehan| first =Neil| title =A Bright Shining Lie: John Paul Vann and America in Vietnam| publisher =Random House| edition =first| year =1988| pages =[https://archive.org/details/brightshininglie01shee/page/104 104, 105]| isbn =978-0-394-48447-1| url =https://archive.org/details/brightshininglie01shee/page/104}}</ref> Posledična degeneracija je uničila disciplino in moralo: "… vojak se je moral naučiti, da obstaja, da podpira zakon in red, ne pa da ga spodkopava." <ref name = "Bright Shining Lie"/> Organizacije, kot je [[Amnesty International]], trdijo, da univerzalna pravna prepoved temelji na univerzalnem filozofskem soglasju, da so mučenje in slabo ravnanje gnusni, gnusni in nemoralni.<ref>{{cite web|publisher=Amnesty International|authorlink=Amnesty International|url=http://web.amnesty.org/pages/stoptorture-arguments-eng#question1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071205141017/http://web.amnesty.org/pages/stoptorture-arguments-eng|archivedate=5 December 2007|title=Torture and ill-treatment: the arguments: 1. What is torture? What is ill-treatment? What's the difference?}}</ref> Kmalu po napadih [[11. septembra 2001]] v ZDA potekala razprava o tem, ali je mučenje v nekaterih okoliščinah upravičeno. Nekateri ljudje, na primer [[Alan M. Dershowitz]] in [[Mirko Bagarič]], trdijo, da potreba po informacijah prevlada nad moralnimi in etičnimi argumenti proti mučenju.<ref name="yab">[http://comment.independent.co.uk/columnists_a_l/yasmin_alibhai_brown/story.jsp?story=640612 Yasmin Alibhai-Brown: People matter more than holy books]{{dead link|date=March 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Editorial and Opinion (Page 31) in [[The Independent]] Monday 23 May 2005. Includes commentary on how some Americans have changed their attitudes to torture. {{dead link|date=June 2016|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref>Bagaric, Mirko & Clarke Julie;''[https://web.archive.org/web/20080209232527/http://www.usfca.edu/lawreview/Vol39number3.htm Not Enough Official Torture in the World? The Circumstances in Which Torture Is Morally Justifiable]'' [[University of San Francisco]] Law Review, Volume 39, Spring 2005, Number 3, pp. 581–616.</ref> Po prepovedi prisilnih praks pa so zasliševalci v Iraku povečali visokocenovne obveščevalne podatke za 50 odstotkov. Generalmajor [[Geoffrey D. Miller]], ameriški poveljnik, zadolžen za pridržanja in zaslišanja, je izjavil, da je ""zaslišanje na podlagi poročila, ki priznava spoštovanje in dostojanstvo, in ima zelo dobro usposobljene izpraševalce je osnova, na kateri hitro razvijate informacije in povečati veljavnost teh informacij. ''"<ref name=general>"General Says Less Coercion of Captives Yields Better Data" [[NY Times]] 7 September 2004</ref> Drugi, vključno z [[Robertom Muellerjem]], direktorjem [[FBI]] od 5. julija 2001, so poudarili, da je kljub trditvam nekdanje [[George Walker Bush|Busheve]] administracije [[Waterboarding|waterboarding/utapljanje osebe z omočeno tkanino]]" prekinilo številne napade, morda na desetine napadov", ne verjamejo, da so dokazi pridobljeni s strani ameriške vlade z načinom "[[okrepljenega zaslišanja]]" prekinili že samo en napad in nihče ni predstavil dokumentiranega primera v katerem bi bila rešena življenja zaradi teh tehnik.<ref>[https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/blog/2007/12/11/BL2007121101053.html?nav=rss_opinion/columns Did torture Work?] [[Washington Post]] 11 December 2007</ref><ref name=reckoning>David Rose (16 December 2008) [https://www.vanityfair.com/magazine/2008/12/torture200812?currentPage=4 "Reckoning"] Vanity Fair. Retrieved on 7 June 2009.</ref> 19. junija 2009 je Ameriška vlada sporočila, da odlaša z načrtovanim sproščanjem tajnih delov poročila generalnega inšpektorja Cie, ki naj bi slikala dvom na učinkovitost tehnik "okrepljenega zasliševanja", ki jih uporabljajo zasliševalci Cie, sklicujoč na poročilo, vsebovano v več dopisih ministrstva za pravosodje Bushevega kadrovanja, ki jih je spomladi 2009 Ministrstvo za pravosodje umaknilo s seznama.<ref>Hess, Pamela (19 June 2009) [https://www.google.com/hostednews/ap/article/ALeqM5iOTk5mUIVTPTRGU5hoR5JJrr38BAD98U08IG0 "Gov't delays release of report on interrogations."] Associated Press. Retrieved on 20 June 2009. {{dead link|date=June 2016|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref>Seibel, Mark and Strobel, Warren (24 April 2009). [http://www.mcclatchydc.com/homepage/story/66895.html "CIA official: No proof harsh techniques stopped terror attacks."] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090428171507/http://www.mcclatchydc.com/homepage/story/66895.html |date=28 April 2009 }} McClatchy's. Retrieved on 20 June 2009.</ref><ref>Landay, Jonathan and Strobel, Warren (21 May 2009) [http://www.mcclatchydc.com/homepage/story/68643.html "Cheney's speech ignored some inconvenient truths."] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090525210652/http://www.mcclatchydc.com/homepage/story/68643.html |date=25 May 2009 }} McClatchy's. Retrieved on 20 June 2009.</ref>'' Scenariji [[časovne bombe]], [[miselni eksperiment]], nas postavijo na vprašanje, kaj storiti z ujetim teroristom, ki je [[Jedrska bomba|jedrsko bombo]] postavil v naseljeno območje. Če terorista mučijo, bo morda razložil, kako bombo deaktivirati. Vprašanje je ali je etično mučiti terorista. [[BBCjeva]] anketa iz leta 2006 v 25 državah je dobila podporo za vsako od naslednjih stališč:<ref>{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/6063386.stm|title=One third support some torture|work=BBC News|date=19 October 2006}}</ref> * [[Terorizem|Teroristi]] predstavljajo tako skrajno grožnjo, da bi morale vlade dovoliti uporabo določene mere mučenja, če lahko pridobijo informacije, ki rešujejo nedolžna življenja. * Treba je ohraniti jasna pravila proti mučenju, ker je kakršno koli mučenje nemoralno in bo oslabilo mednarodne človekove pravice. Mučenje je v povprečju zavrnilo 59% ljudi po vsem svetu. Vendar pa je obstajal jasen razkorak med tistimi državami, ki mučenje močno zavračajo (na primer Italija, kjer je mučenje podprlo le 14%), in državami, kjer je bilo zavračanje manj močno. To zmanjšano zavrnitev pogosto najdemo v državah, ki jih teroristični napadi pogosto ogrožajo. Npr. Izrael je kljub temu, da je vrhovno sodišče leta 1999 prepovedalo mučenje, 43% podprlo mučenje, vendar 48% temu nasprotuje, v Indiji 37% podpira mučenje in le 23% nasprotuje.<ref>[http://news.bbc.co.uk/1/hi/6063386.stm ''Ibid'']: "''Israel has the largest percentage of those polled endorsing the use of a degree of torture on prisoners, with 43% saying they agreed that some degree of torture should be allowed.''" On the Israeli Supreme Court decision outlawing torture, see Judgment Concerning the Legality of the General Security Service’s Interrogation Methods, Supreme Court of Israel, 38 I.L.M. 1471 (1999), and other references at [http://www.law.harvard.edu/students/orgs/hrj/iss14/nagan.shtml#Heading300 law.harvard.edu] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090430213030/http://news.bbc.co.uk/1/hi/6063386.stm |date=30 April 2009 }}</ref> Znotraj narodov obstaja jasna ločnica med položaji pripadnikov različnih etničnih skupin, ver in političnih pripadnosti, kar včasih odraža razlike med skupinami, ki se jim grozijo ali so žrtve terorističnih dejanj, in tistimi iz domnevnih skupin storilcev. Študija je na primer pokazala, da se je 53% med Izraelci Judov naklonilo določeni stopnji mučenja in le 39% jih je želelo stroga pravila proti mučenju, medtem ko so bili muslimani v Izraelu v veliki večini proti kakršni koli uporabi mučenja, v nasprotju z muslimani, ki so bili anketirani drugje. Razlike v splošnih političnih stališčih so tudi pomembne. V eni raziskavi iz leta 2006, ki jo je opravil Center Scripps na univerzi Ohio, je 66% Američanov, ki so se opredelili za močno republikansko mučenje, v primerjavi s 24% tistih, ki so se opredelili za močno demokratične.<ref>{{cite web|url=http://www.newspolls.org/articles/19606|title=New XHTML 1.0 Transitional Compliant Page|website=newspolls.org|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110514083035/http://www.newspolls.org/articles/19606|archivedate=14 May 2011}}</ref> V ameriški raziskavi leta 2005 je 72% ameriških katolikov v nekaterih okoliščinah podprlo uporabo mučenja v primerjavi z 51% ameriških sekularistov.<ref>{{cite web|url=http://ncronline.org/NCR_Online/archives2/2006a/032406/032406h.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080612093225/http://ncronline.org/NCR_Online/archives2/2006a/032406/032406h.htm|title=Nation: Americans, especially Catholics, approve of torture|archivedate=12 June 2008|website=ncronline.org}}</ref> Raziskava Pew-a leta 2009 je prav tako pokazala, da verno neopredeljeni najmanj verjetno (40 odstotkov) podpirajo mučenje in da bolj kot oseba trdi, da obiskuje cerkev, večja je verjetnost, da bo oprostila mučenje; med rasnimi / verskimi skupinami so bili beli evangeličanski protestanti daleč najverjetneje (62 odstotkov) za povzročanje bolečine kot orodje za zasliševanje.<ref>Pitts, Leonard (7 May 2009). [https://archive.today/20130128090304/http://www.mcclatchydc.com/homepage/story/67612.html "Commentary: Why do we tolerate torture?"] McClatchy's. Retrieved on 19 June 2009.</ref> [[File:Waterboarding.jpg|thumb|right|upright=1.15|Ulične demonstracije "[[waterboarding]]" v času obiska [[Condoleezza Rice]] v Islandiji, Maj l. 2008]] Javnomnenjska raziskava Today / Gallup "je pokazala, da se precejšnja večina Američanov ne strinja s taktiko puščanja zapornikov po več ur golih in vklenjenih v neprijetnih položajih, prav tako se ne strinjajo s taktikami, kjer ima zapornik občutek da se utaplja".<ref>{{Cite news|first=Toni |last=Locy |title=Poll: Most object to extreme interrogation tactics |url=https://www.usatoday.com/news/washington/2005-01-12-poll-interrogation_x.htm |work=USA TODAY |date=13 January 2005 |accessdate=20 January 2007 | quote = sizable majorities of Americans disagree with tactics }}</ref> Obstajajo tudi različni odnosi do tega, kaj pomeni mučenje, kot je razkrito v anketi ABC News / [[The Washington Post|Washington Post]], kjer je več kot polovica vprašanih Američanov menila, da tehnike, kot je pomanjkanje spanja, niso mučenje.<ref>David Morris and Gary Langer ''[https://abcnews.go.com/US/story?id=90051 Poll: Torture Methods Opposed]'' ABCNEWS.com 27 May 2004 "Americans by nearly 2-to-1 oppose torturing terrorism suspects – but half believe the U.S. government, as a matter of policy, is doing it anyway. And even more think the government is employing physical abuse that falls short of torture in some cases."</ref> V praksi je [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]] uporabljala tako imenovane tehnike "okrepljenega zasliševanja" v situacijah, ki niso vključevale scenarija "časovne bombe", ki je bil predmet javnomnenjskih raziskav in javne razprave. Aprila 2009 je nekdanji visoki ameriški obveščevalec in nekdanji vojaški psihiater izjavil, da je Busheva administracija izvajala pritisk na zasliševalce, da bi uporabili tehnike "okrepljenega zasliševanja" na pridržanih, da bi našli dokaze o sodelovanju med [[Al Kaida|Al Kaido]] in režimom pokojnega iraškega voditelja [[Sadama Huseina]].<ref>Landay, Jonathan (21 April 2009). [http://www.mcclatchydc.com/227/story/66622.html "Report: Abusive tactics used to seek Iraq-al Qaida link."] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090731172839/http://www.mcclatchydc.com/227/story/66622.html |date=31 July 2009 }} McClatchy's. Retrieved on 20 June 2009.</ref> Domnevna povezava med Al Kaido in Huseinovim režimom, ki je bila zavrnjena,<ref>(8 September 2006) [http://www.nbcnews.com/id/14728447 "Senate report: No Saddam, al-Qaida link."] Associated Press. Retrieved on 20 June 2009</ref> je bila ključna politična utemeljitev [[Iraška vojna|Iraške vojne]]. 13. maja 2009 je nekdanji preiskovalni producent [[NBC News]] Robert Windrem poročal, kot je potrdil nekdanji vodja Iraške anketne skupine [[Charles Duelfer]], da je urad podpredsednika izjavil, naj bi zasliševalna skupina, ki jo vodi Duelfer na iraškem zaporniku, sumi, da ve za zvezo med Al Kaido in Sadamom.<ref>Windrem, Robert (13 May 2009). [http://www.thedailybeast.com/blogs-and-stories/2009-05-13/cheneys-role-deepens/full/ "Cheney's Role Deepens."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090616235716/http://www.thedailybeast.com/blogs-and-stories/2009-05-13/cheneys-role-deepens/full |date=16 June 2009 }} Daily Beast. Retrieved on 20 June 2009.</ref><ref>Conason, Joe (14 May 2009). [http://www.salon.com/opinion/conason/2009/05/14/cheney/ "We tortured to justify war."] Salon. Retrieved on 20 June 2009. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090517091321/http://www.salon.com/opinion/conason/2009/05/14/cheney/ |date=17 May 2009 }}</ref> 14. februarja 2010 je podpredsednik [[Dick Cheney]] v oddaji [[ABC's This Week]] znova poudaril, da podpira »waterboarding/utapljanje osebe z omočeno tkanino« in tehnike "okrepljenega zasliševanja" za zajete osumljence teroristov, rekoč: "Bil sem in ostajam odločen zagovornik našega okrepljenega programa zasliševanja. " <ref name=ABCTW20100214> {{cite web|url=https://abcnews.go.com/ThisWeek/week-transcript-vice-president-dick-cheney/story?id=9818034 |title='This Week' Transcript: Former Vice President Dick Cheney |date=14 February 2010 |website=[[This Week (ABC TV series)|This Week]] |publisher=[[American Broadcasting Company|ABC]] |accessdate=27 February 2010}} </ref> Ko je BBC leta 2010 pritisnil na njegov osebni pogled na »waterboarding«, je predsedniški svetovalec Karl Rove je dejal: "Ponosen sem, da smo z uporabo teh tehnik ohranili svet varnejši kot je bil. Primerne so, skladnost z našimi mednarodnimi zahtevami in zakonodajo ZDA." <ref>http://www.timesonline.co.uk, 13 March 2010, "Karl Rove says water torture is justified – and a source of pride" by Giles Whittell</ref> Petnajstmesečna preiskava Guardiana in BBC Arabic, objavljena marca 2013, je razkrila, da so "ZDA poslale veterana umazanih vojn v Srednji Ameriki, da je nadzoroval iraške enote komandosa, ki so bile v času med ameriško okupacijo vključene v akte mučenja. Ameriškim državljanom bi lahko teoretično sodilo [[Mednarodno kazensko sodišče]], čeprav ZDA niso podpisnice, vendar bi jih moral napotiti Varnostni svet [[OZN]] in glede na to, da imajo ZDA veto v tem svetu, je ta hipoteza zelo neverjetna." Pravna direktorica [[Reprieve]] Kat Craig je dejala, da: "Ta zadnja razkritja kršitev človekovih pravic kažejo, da je mučenje endemično za zunanjo politiko [[ZDA]]; gre za premišljena in namerna dejanja, ki jih ne samo sankcionirajo, temveč razvijajo najvišji ešaloni [[ameriške varnostne službe]]."<ref>[https://www.theguardian.com/world/2013/mar/07/pentagon-investigating-link-military-torture Pentagon investigating link between US military and torture centres in Iraq. Defense Department says 'it will take time' to respond to a 15-month investigation by BBC Arabic and the Guardian]. By Ewen MacAskill and Mona Mahmood. ''[[The Guardian]]'', 7 March 2013.</ref> ===Učinkovitost=== Obstaja močan [[Utilitarizem|utilitarni]] argument proti mučenju; in sicer, da je neučinkovit.<ref>{{cite journal|title=On Witches and Terrorists|first=Michael|last=Shermer|journal=Scientific American|volume=316|issue=5|pages=77|doi=10.1038/scientificamerican0517-77|pmid=28437416|year=2017|bibcode=2017SciAm.316e..77S}}</ref> Podatki o neučinkovitosti mučenja segajo stoletja nazaj. Na primer, med [[Čarovniški proces|lovom na čarovnice]] se je mučenje rutinsko uporabljalo za prisiljevanje subjektov, da priznajo svojo krivdo in za prepoznavanje drugih čarovnic. Ugotovljeno je bilo, da bi si subjekti izmišljevali zgodbe, če bi to pomenilo, da bi mučenje prenehalo. Ni znanstvenih dokazov, ki bi potrjevali njegovo učinkovitost.<ref>{{cite journal|title=A utilitarian argument against torture interrogation of terrorists|journal=Science and Engineering Ethics |year=2004 |volume=10 |pages=543–72 |number=3 |author=Jean Maria Arrigo |doi=10.1007/s11948-004-0011-y|pmid=15362710 |citeseerx=10.1.1.470.9264|s2cid=39052391 }}</ref> Pomanjkanje znanstvene podlage za učinkovitost mučenja kot tehnike zasliševanja povzema poročilo obveščevalnega odbora iz leta 2006 z naslovom "IZOBRAŽEVANJE INFORMACIJ, zaslišanje: znanost in umetnost, temelji za prihodnost".<ref name="Educing">{{cite web|url=https://fas.org/irp/dni/educing.pdf|title=Educing Information: Interrogation: Science and Art—Foundations for the Future|date=December 2006|publisher=National Defense Intelligence College|accessdate=15 October 2009}}</ref> Po drugi strani pa so nekateri opozorili na nekatere posebne primere, ko je mučenje prineslo resnične informacije.<ref>{{Cite journal|url=http://www.maths.unsw.edu.au/~jim/torturecardozo.pdf|title=J. Franklin, Evidence gained from torture: wishful thinking, checkability and extreme circumstances|year=2009|journal=Cardozo Journal of International and Comparative Law |volume= 17 |issue=2|accessdate=28 December 2009 |pages= 281–90}}</ref> ===Zavrnitev=== Znamenit primer zavrnitve mučenja je navedla Argentinska Nacionalna Komisija za izginotje oseb, v poročilu katere je italijanski general [[Carlo Alberto Dalla Chiesa]] naznanil v zvezi s preiskavo izginotja premierja [[Alda Moroja]] , "[[Italija]] lahko preživi izgubo [[Aldo Moro|Alda Moroja]]. Uvedbe mučenja ne bi preživela." <ref>[https://web.archive.org/web/20071012004601/http://nuncamas.org/english/library/nevagain/nevagain_002.htm Report of Conadep (National Commission on the Disappearance of Persons): Prologue] – 1984</ref> ===Tajnost=== Pred pojavom sodobnega policijskega dela je bilo mučenje pomemben vidik policijskega dela, katerega uporaba je bila odkrito sankcionirana in priznana s strani oblasti. [[Revija Economist]] je predlagala, da je eden od razlogov za mučenje ta, da mučenje v nekaterih primerih resnično pridobiva informacije / izpovedi, če so tisti, ki jih mučijo, res krivi.<ref>{{cite news| url=http://www.economist.com/world/international/displaystory.cfm?story_id=9832909 | work=The Economist | title=Is torture ever justified? | date=20 September 2007}}</ref> Odvisno od kulture se mučenje včasih izvaja v tišini (uradni molk),<ref>Bakir, V. Torture, Intelligence and Sousveillance in the War on Terror: Agenda–Building Struggles. Farnham: Ashgate (2013). Available at: http://www.ashgate.com/isbn/9781472402554 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140904130440/http://www.ashgate.com/isbn/9781472402554 |date=4 September 2014 }}</ref> poltišini (znano, vendar se o tem ne govori) ali odkrito priznano v javnosti (za vlivanje strahu in poslušnosti). V 21. stoletju, tudi ko države sankcionirajo svoje metode zasliševanja, mučitelji pogosto delujejo zunaj zakonov. Zaradi tega nekateri raje uporabljajo metode, ki, čeprav so neprijetne, žrtve puščajo žive in neoznačene. Žrtev brez vidne škode morda ne bo verodostojna pri pripovedovanju mučenja, medtem ko lahko oseba, ki ji manjkajo nohti ali oči, zlahka dokaže trditve o mučenju. Pri duševnem mučenju pa lahko ostanejo brazgotine prav tako globoke in dolgotrajne kot fizično mučenje.<ref>[http://aliran.com/oldsite/monthly/2004a/5e.html Abu Ghraib and the ISA: What's the difference?] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120520150425/http://aliran.com/oldsite/monthly/2004a/5e.html |date=20 May 2012 }}</ref> Poklicni mučitelji v nekaterih državah uporabljajo tehnike, kot so električni šok, zadušitev, vročina, mraz, hrup in pomanjkanje spanja, kar pušča malo dokazov, čeprav v drugih okoliščinah mučenje pogosto povzroči grozljivo pohabljanje ali smrt. Vendar najpogostejša in najpogostejša oblika mučenja v svetu tako v razvitih kot v nerazvitih državah je pretepanje.<ref>[https://www.amnesty.org/en/documents/act40/016/2000/en/ Amnesty.org]</ref> == Metode in naprave == [[File:Guy fawkes torture signatures.jpg|thumb|Kontrast prikazan med podpisom [[Guy Fawkes-a]]': zgornji (šibek, tresoč 'Guido') podpisan takoj po mučenju; spodnji pa oseb dni kasneje.<ref>[[The National Archives (United Kingdom)|The National Archives]]. "[http://www.nationalarchives.gov.uk/museum/item.asp?item_id=19 Confession of Guy Fawkes]." Retrieved 22 April 2007.</ref>]][[Psihično nasilje|Psihološko mučenje]] uporablja nefizične metode, ki povzročajo psihološko trpljenje. Njegovi učinki niso takoj očitni, razen če spremenijo vedenje mučene osebe. Ker ni mednarodnega političnega konsenza o tem, kaj pomeni psihološko mučenje, ga pogosto spregledamo, zanikamo in navajamo z različnimi imeni.<ref>https://insidetime.org/great-well-of-psychiatric-morbidity</ref> Psihološko mučenje je manj znano kot fizično in je ponavadi subtilno in ga je veliko lažje prikriti. V praksi so razlike med fizičnim in psihološkim mučenjem pogosto zabrisane.<ref>https://cislacnigeria.net/understanding-nigerian-torture-prohibition-bill</ref> Fizično mučenje je povzročanje hude bolečine ali trpljenja človeku. V nasprotju s tem je psihološko mučenje usmerjeno v [[psiho]] s preračunanimi kršitvami psiholoških potreb, skupaj z globokimi poškodbami psiholoških struktur in zlomom prepričanj, ki podpirajo normalno [[razumnost]]. Mučitelji pogosto izvajajo obe vrsti mučenja v kombinaciji, da bi se povezali učinki.{{Citation needed|date=June 2007}} Psihološko mučenje vključuje tudi namerno uporabo ekstremnih [[stresorjev]] in situacij, kot so lažna usmrtitev, [[izolacija]], kršitev globoko zakoreninjenih družbenih ali spolnih norm in [[tabu]]jev ali podaljšana [[samica]]. Ker psihološko mučenje ne potrebuje fizičnega nasilja, da bi bilo učinkovito, je mogoče povzročiti hude psihološke bolečine, trpljenje in [[Psihična travma|travme]] brez zunanjih vidnih učinkov.{{Citation needed|date=June 2007}} [[Posilstvo]] in druge oblike [[Spolna zloraba|spolne zlorabe]] se pogosto uporabljajo kot metode mučenja za izpraševalne ali kazenske namene.<ref>{{cite web | first=Nooria | last=Mehraby | url=http://www.startts.org.au/default.aspx?id=201 | title=Refugee Women: The Authentic Heroines | archiveurl=https://web.archive.org/web/20070830113952/http://www.startts.org.au/default.aspx?id=201 |archivedate=30 August 2007 }} <!-- Must be a more reliable source than this! --></ref> Pri medicinskem mučenju [[zdravnik]]i uporabljajo mučenje, da presodijo, kaj lahko žrtve prestanejo, uporabijo postopke, ki mučenje poostrijo, ali mučijo osebo sami. [[Josef Mengele]] in [[Shirō Ishii]] sta bila med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] in po njej zloglasna zaradi vpletenosti v medicinsko mučenje in umore. V zadnjih letih pa si prizadevamo za odpravo medicinskega sokrivdenja pri mučenju z mednarodnimi in državnimi pravnimi strategijami, pa tudi s sodnimi spori proti posameznim zdravnikom.<ref>{{Cite journal | last = Hoffman | first = S. J. | year = 2011 | title = Ending medical complicity in state-sponsored torture | url = http://scholar.harvard.edu/files/hoffman/files/25_-_lancet_-_ending_medical_complicity_in_state-sponsored_torture_2011_hoffman.pdf | journal = The Lancet | volume = 378 | issue = 9802 | pages = 1535–1537 | doi = 10.1016/S0140-6736(11)60816-7 | pmid=21944647| s2cid = 45829194 }}</ref> Farmakološko mučenje je uporaba [[drog]], ki povzročajo psihološke ali fizične bolečine ali nelagodje. Mučenje z žgečkanjem je nenavadna oblika mučenja, ki je kljub temu dokumentirana in je lahko tako fizično kot psihološko boleča.<ref>Heger, Heinz. ''The Men With the Pink Triangle''. Boston: Alyson Publications, 1980.</ref><ref>{{cite journal|last=Yamey|first=Gavin|title=Torture: European Instruments of Torture and Capital Punishment from the Middle Ages to Present|journal=British Medical Journal|date=11 August 2011|volume=323|issue=7308|page=346|doi=10.1136/bmj.323.7308.346}}</ref><ref>Schreiber, Mark.'' The Dark Side: Infamous Japanese Crimes and Criminals''. Japan: Kodansha International, 2001. Page 71</ref><ref>Wiehe, Vernon. Sibling Abuse: Hidden Physical, Emotional, and Sexual Trauma. New York: Lexington Books, 1990.</ref> Izobraževalni center sodnika Rotenberga (ang. The Judge Rotenberg Educational Center) je za spreminjanje vedenja pri avtističnih otrocih uporabljal pripomoček, imenovan elektronski zaviralec (ang. Graduated Electronic Decelerator). [[Združeni narodi]] so uporabo naprave obsodili kot mučenje.<ref>{{cite web |last1=News |first1=A. B. C. |title=UN Calls Shock Treatment at Mass. School 'Torture' |url=https://abcnews.go.com/Nightline/shock-therapy-massachussetts-school/story?id=11047334 |website=ABC News |accessdate=28 July 2020 |language=en}}</ref> ==Posledice== Posledice mučenja presegajo takojšnje bolečine. Številne žrtve trpijo za posttravmatsko stresno motnjo (PTSD), ki vključuje simptome, kot so prebliski (ali vsiljive misli), huda [[tesnoba]], [[nespečnost]], nočne more, [[Velika depresivna motnja|depresija]] in izpad [[spomin]]a. Žrtve mučenja pogosto občutijo krivdo in sram, ki jih sproži ponižanje, ki so ga prestale. Mnogi menijo, da so izdali sebe ali svoje prijatelje in družino. Vsi takšni simptomi so običajni človeški odziv na nenormalno in nečloveško dejanje.<ref>{{cite web|url=http://www.irct.org/what-is-torture/defining-torture.aspx |title= What is torture? |publisher=IRCT |accessdate=7 October 2010}}</ref> Organizacije, kot sta [[Svoboda pred mučenjem]] in [[Center za žrtve mučenja]], poskušajo preživelim žrtvam mučenja pomagati pri zdravljenju in pridobiti forenzične medicinske dokaze za pridobitev [[političnega azila]] v varni [[Država|državi]] ali pregon storilcev. Mučenja je pogosto težko dokazati, še posebej, če je od dogodka do zdravniškega pregleda minilo nekaj časa ali kadar imajo mučitelji imuniteto pred pregonom. Številni mučitelji po vsem svetu uporabljajo metode, zasnovane tako, da imajo največji psihološki vpliv, hkrati pa pustijo le minimalne fizične sledi. [[Zdravniške organizacije]] in [[organizacije za človekove pravice]] po vsem svetu sodelujejo pri pripravi [[Istanbulskega protokola]], dokumenta, ki naj bi opisal običajne metode mučenja, posledice mučenja in tehnike medicinsko-pravnega pregleda. Običajno so smrti zaradi mučenja na obdukciji prikazane kot posledica "naravnih vzrokov", kot so [[srčni napad]], [[vnetje]] ali [[embolija]] zaradi izjemnega [[stres]]a.<ref> {{cite web |url = http://action.aclu.org/torturefoia/released/102405/ |title = Autopsy reports reveal homicides of detainees in U.S. custody |publisher = ACLU |url-status = dead |archiveurl = https://web.archive.org/web/20060214132621/http://action.aclu.org/torturefoia/released/102405/ |archivedate = 14 February 2006 |df = dmy-all }}</ref> Mučenje pogosto povzroči trajne [[duševne]] in [[fizične zdravstvene težave]] za preživele. Fizičnih težav je lahko več, npr. spolno prenosljive bolezni, mišično-skeletne težave, možganske poškodbe, posttravmatska epilepsija in sindromi [[Demenca|demence]] ali kronične bolečine. Ameriško združenje za psihologijo (APA) je 19. avgusta 2007 izglasovalo prepoved sodelovanja, posredovanje za ustavitev in poročanje o vpletenosti v najrazličnejše tehnike zasliševanja kot mučenje, vključno z "uporabo lažnih usmrtitev, simuliranim utapljanjem, spolnim in verskim ponižanjem, stresni položaji ali pomanjkanje spanja ", pa tudi" izkoriščanje [[Fobija|fobij]] zapornikov, uporaba [[Mamila|mamil]], ki spreminjajo duha, zakrivanju glave s tkanino, prisilno goloto, uporabe [[Pes|psov]] za ustvarjanje strahu pri pridržanih, izpostavljanje zapornikov močni vročini in mrazu, fizičnih napadi in grožnjami z uporabo takšnih tehnik zoper zapornika ali njegovo [[Družina|družino]]. "<ref>{{cite web|url=https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/08/19/AR2007081901513.html|title=APA Rules on Interrogation Abuse|website=washingtonpost.com}}</ref> Vendar je [[APA]] zavrnil močnejšo resolucijo, s katero je želel prepovedati "vsakršno neposredno ali posredno vpletenost psihologov v kakršna koli zaslišanja v ameriških centrih za pridržanje tujih pripornikov ali državljanov, pridržanih zunaj običajnih zakonitih poti". Ta resolucija bi APA postavila ob bok [[Ameriškemu zdravniškemu združenju]] in [[Ameriškemu psihiatričnemu združenju]], če bi omejila poklicno sodelovanje v takšnih okoljih in usmerjala oskrbo bolnikov. APA je podprl [[George Walker Bush|Bushevo]] administracijo z obsodbo [[Izolacija|izolacije]], pomanjkanja spanja in pomanjkanja čutov ali prekomerne stimulacije le, če bi to lahko povzročili trajno škodo. Psihiatrično zdravljenje zdravstvenih težav, povezanih z mučenjem, lahko zahteva široko paleto strokovnega znanja in pogosto specializiranih izkušenj. Pogosta zdravljenja so psihotropna zdravila, npr. SSRI antidepresivi, svetovanje, kognitivno vedenjska terapija, terapija družinskih sistemov in [[fizioterapija]]. ==Rehabilitacija== Cilj [[Rehabilitacija|rehabilitacije]] je opolnomočiti žrtev mučenja, da nadaljuje čim bolj polno [[življenje]]. Obnova življenja nekoga, čigar dostojanstvo je bilo uničeno, zahteva [[čas]], zato je potrebna dolgoročna materialna, zdravstvena, psihološka in socialna [[podpora]].<ref name="Rehabilitation">{{cite web|title=Rehabilitation|url=http://www.irct.org/what-is-torture/rehabilitation.aspx|website=What is torture?|publisher=International Rehabilitation Council for Torture Victims (IRCT)|accessdate=23 March 2011}}</ref> Zdravljenje mora biti usklajeno prizadevanje, ki zajema tako fizični kot psihološki vidik. Pomembno je upoštevati bolnikove potrebe, težave, pričakovanja, poglede in kulturne reference.<ref name="Rehabilitation"/> Na posledice mučenja bodo verjetno vplivali številni notranji in zunanji dejavniki. Zato je treba pri rehabilitaciji uporabiti različne pristope zdravljenja, ob upoštevanju individualnih potreb žrtev ter kulturnega, družbenega in političnega okolja.<ref name="Rehabilitation"/> Rehabilitacijski centri po vsem svetu, zlasti člani [[Mednarodnega sveta za rehabilitacijo žrtev mučenja]], običajno ponujajo multidisciplinarno podporo in svetovanje, vključno z: * zdravstvena oskrba / psihoterapevtsko zdravljenje * psihosocialna podpora / zdravljenje [[Travma|travme]] * pravne storitve in [[odškodnina]] * družbena reintegracija. V primeru prosilcev za azil in beguncev lahko storitve vključujejo tudi pomoč pri dokumentiranju mučenja za odločitev o azilu, jezikovne tečaje in pomoč pri iskanju prostora za življenje in delo.<ref name="Rehabilitation"/> ===Rehabilitacija sekundarnih preživelih=== V najslabšem primeru lahko mučenje prizadene več generacij. Fizični in duševni posledice mučenja pogosto močno obremenijo celotno družino in družbo. Otroci so še posebej ranljivi. Pogosto trpijo zaradi občutka krivde ali osebne odgovornosti za to, kar se je zgodilo. Zato je tudi drugim članom družine preživele osebe, zlasti zakoncem in otrokom, na voljo zdravljenje in svetovanje.<ref name="Rehabilitation"/> ===Porušene družbe=== Kjer je bilo mučenje sistematično in razširjeno, so lahko celotne družbe bolj ali manj travmatizirane. Na splošno so bile po letih [[represije]], [[konfliktov]] in [[vojn]] redne podporne mreže in strukture pogosto prekinjene ali uničene.<ref name="Rehabilitation"/> Zagotavljanje psihosocialne podpore in pravnih sredstev žrtvam mučenja in travm lahko pomaga pri obnovi porušenih družb.<ref>{{cite web|url=http://www.uk.rct.dk/media/1195332/fieldmanual_ver1.pdf|title=Rehabilitation and Research Centre for Torture Victims: Field Manual on Rehabilitation (2007)}}{{dead link|date=March 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> "Rehabilitacijski centri imajo zato ključno vlogo pri spodbujanju demokracije, sožitja in spoštovanja človekovih pravic. Zagotavljajo podporo in upanje, ter so simbol zmage nad umetnim terorjem mučenja, ki lahko zadrži razvoj demokratične družbe celotne države. ""<ref name="Rehabilitation"/> ==Glej tudi== * [[Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča|Rimski statut mednarodnega kazenskega sodišča]] *[[Španska inkvizicija]] *[[Smrtna kazen]] * [[Organizacija združenih narodov]] *[[Šeriatsko pravo]] *[[Rimskokatoliška cerkev]] *[[Judovstvo]] *[[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|Koncentracijska taborišča 2. Svetovne vojne]] *[[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|Koncentracijska taborišča pred 2. Svetovno vojno]] *[[Bolečina]] *[[Smrt]] *[[Rehabilitacija]] * ''[[Death by a Thousand Cuts (book)|Death by a Thousand Cuts]]'' * [[Izboljšane tehnike zasliševanja]] *[[Centralna obveščevalna agencija|CIA - Centralna obveščevalna agencija]] * [[Lakota]] *[[Posilstvo]] * [[Genocid]] * [[Človekove pravice]] * [[Vojna]] ==Zapiski== {{Reflist|30em|group=nb}} ===Citati=== {{Reflist}} ==Nadaljnje branje== {{Refbegin}} ===Literatura=== * Campagna, Norbert; Delia, Luigi; Garnot, Benoît (2014), ''La Torture, de quels droits? Une pratique de pouvoir (XVIe-XXIe siècle)'', Paris: Éditions Imago. {{ISBN|978-2-84952-710-8}} * {{Cite book | last = Cobain | first = Ian | year = 2012 | title = Cruel Britannia: A Secret History of Torture | location = London | publisher = Portobello Books | isbn = 978-1-846-27333-9 }} * {{Cite book|author=Conroy, John |title=Unspeakable Acts, Ordinary People: The Dynamics of Torture |publisher= [[University of California Press]] |location=California |year=2001 |isbn= 978-0-520-23039-2 }} * Helbing, Franz: Die Torture. Geschichte der Folter im Kriminalverfahren aller Zeiten und Völker. Völlig neubearbeitet und ergänzt von Max Bauer, Berlin 1926 (Nachdruck Scientia-Verlag, Aalen 1973). * {{Cite book|author=Levinson, Sanford |title=Torture: A Collection |publisher= [[Oxford University Press]], USA |year= 2006|isbn=978-0-19-530646-0 }} * {{Cite book | last = Maran | first = Rita | year = 1989 | title = Torture: The Role of Ideology in the French–Algerian War | location = New York, NY | publisher = Praeger }} * Parry, John T. (2010). ''Understanding Torture: Law, Violence, and Political Identity''. Ann Arbor, MI: [[University of Michigan Press]]. {{ISBN|978-0-472-05077-2}}. * Peters, Edward, Torture, University of Pennsylvania Press, 1996. * Reddy, Peter (2005). ''Torture: What You Need to Know'', Ginninderra Press, Canberra, Australia. {{ISBN|1-74027-322-2}} * {{Cite book|author=Rejali, D. M. |title=Torture & Modernity: Self, Society, and State in Modern Iran |publisher= [[Westview Press]] |location=Boulder |year=1994}} * {{Cite book |author=Scarry, Elaine |title=The body in pain the making and unmaking of the world |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford [Oxfordshire] |year=1985 |isbn=978-0-19-504996-1 |authorlink=Elaine Scarry |url-access=registration |url=https://archive.org/details/bodyinpainmaking0000scar }} * {{Cite book|author1=Schmid, Alex P. |author2=Crelinsten, Ronald D. |title=The politics of pain: torturers and their masters |publisher= [[Westview Press]] |location=Boulder, Colo |year=1994 |isbn=978-0-8133-2527-9 }} *{{Cite book|title = Why Do They Torture? A Study on Man's Cruelty|last = Sumanatilake|first = P. Saliya|publisher = Stamford Lake (Pvt.) Ltd.|year = 2015|isbn = 978-955-658-406-6|location = Colombo, Sri Lanka}} * {{Cite book|author=Vreeland, James Raymond |title=Political Institutions and Human Rights: Why Dictatorships enter into the United Nations Convention Against Torture |publisher= [[International Organization]] |year=2008 |pages=62(1):65–101 }} * {{Cite book|author1=Waldron, Jeremy |author2=Colin Dayan |title=The Story of Cruel and Unusual (Boston Review Books) |publisher= [[MIT Press]] |location=Cambridge, Mass |year= 2007|isbn=978-0-262-04239-0 }} ===Članki=== * {{Cite journal | last = Bromwich | first = David | authorlink = David Bromwich | year = 2015 | title = Working the Dark Side | url = http://www.lrb.co.uk/v37/n01/david-bromwich/working-the-dark-side | journal = [[London Review of Books]] | volume = 37 | number = 1 | pages = 15–16 }} *{{Cite journal | last = Danner | first = Mark | authorlink = Mark Danner | year = 2015 | title = Our New Politics of Torture | url = http://www.nybooks.com/blogs/nyrblog/2014/dec/30/new-politics-torture/ | journal = [[The New York Review of Books]] | volume = 62 | number = 1 }} * {{Cite journal |author1=Wantchekon, L. |author2=A. Healy |name-list-style=amp | year = 1999 | title = The 'Game' of Torture | url = http://www.nyu.edu/gsas/dept/politics/faculty/wantchekon/research/JCR_1999.pdf | journal= [[Journal of Conflict Resolution]] | volume = 43 | number = 5 | pages = 596–609 | doi=10.1177/0022002799043005003|s2cid=51347078 }} *{{Cite journal | last = McCoy | first = Alfred | authorlink = Alfred W. McCoy | year = 2014 | title = How to Read the Senate Report on CIA Torture | url = http://historynewsnetwork.org/article/157950 | journal = [[History News Network]] | number = }} {{Refend}} ==Zunanje povezave== {{Wiktionary}} {{Wikiquote}} {{Commons category}} *[http://plato.stanford.edu/entries/torture/ Torture], at the [[Stanford Encyclopedia of Philosophy]]. *[http://detaineetaskforce.org/ Detainee Treatment | Task Force On Detainee Treatment] – Report and video – "It Was Torture": Report of the Constitution Project's Task Force on Detainee Treatment, 7 October 2013– The Constitution Project's Task Force on Detainee Treatment *[http://www.medievalwarfare.info/torture.htm Medieval Torture] – Development, equipment and techniques in Europe *[http://voyager.library.uvic.ca/vwebv/holdingsInfo?bibId=2112314 Chinese Methods of Torture and Execution Photograph collection] at University of Victoria, Special Collections *[http://www.cpt.coe.int/en/database.htm CPT Database] (by the [[European Committee for the Prevention of Torture and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment]]) *[http://www.atlas-of-torture.org/ Atlas of Torture] – Overview of the situation of torture and ill-treatment around the world (by the Ludwig Boltzmann Institute of Human Rights (BIM) in Vienna, Austria) *[http://www.china-underground.com/magazine/50-western-depictions-of-crime-and-punishment-during-qing-dinasty/ 25 Western Depictions of Crime and Punishment during Qing Dynasty] – Collection of 51 images on crime and punishment in late Imperial China. {{Authority control}} {{normativna kontrola}} {{socio-stub}} [[Kategorija:Zloraba]] [[Kategorija:Kršenje človekovih pravic]] [[Kategorija:Etično sporne prakse]] [[Kategorija:Trpljenje]] [[Kategorija:Mučenje|*]] [[Kategorija:Nasilje]] [[Kategorija:Zločin]] [[Kategorija:Zasliševanje]] 3n6edfrmpipsvmhsb4gczngjlldw9e8 0 92150 5737112 5456849 2022-08-20T07:13:20Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Preloka]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Črnomelj|dekanije Črnomelj]] [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. == Zgodovina == Na mestu današnje župnijske cerkve [[Sveta Trojica|Presvete Trojice]] je okoli leta 1400 stala prvotna cerkev, ki je bila »vlaška«, tj. [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavna]], in je obsegala le sedanj prezbiterij. Ladja z zvonikom je bila prizidana v 17. stoletju. Cerkev je bila sprva [[Vinica, Črnomelj|viniška]] podružnica, iz katere se je 1787 izločila kot lokalija. Leta 1860 je bila lokalija pozdvignjena v župnijo. Današnja župnija obsega vasi [[Preloka]], [[Zilje]], [[Balkovci]] in [[Žuniči]]. Župnija ima danes približno 400 župljanov. Podružnice so cerkev sv. Antona v Ziljah, kapela Rožnovenske Matere Božje v Grdunih (Balkovci) in kapela sv. Nikolaja v Žuničih. Največje znamenitosti župnijske cerkve so baročni glavni oltar sv. Trojice (1864) in [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] lestenci. V župniji Preloka so postavljene farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov, ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942-1945. Navedenih je 9 ljudi.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000</ref> ==Svete maše== Svete maše so v četrtek, petek, soboto ob 8.00 uri. Nedeljska sveta maša je ob 09.30 uri. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici|1}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Preloka]] [[Kategorija:Dekanija Črnomelj]] 6m69okn6qk5bjnnovv8v099mjxzfc8y 0 92163 5736552 5181029 2022-08-19T12:16:30Z 146.212.20.254 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |omemba=/ |prej=/ |ukinjena= |preimenovana= |ustanovljena=2.12.1785 |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik=Sašo Kovač |sedez=Stara Cerkev 18, 1332 Stara Cerkev |drzava=[[Slovenija]] |splet=http://zupnije.rkc.si/stara-cerkev }} '''[[Župnija]] [[Stara Cerkev]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Kočevje|dekanije Kočevje]] [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. ==Obseg župnije== Župnija z vsemi vasmi po popisu iz leta [[2002]] šteje 2243 ljudi V župnijo spadajo naslednje vasi: [[Breg pri Kočevju]], [[Dolnje Ložine]], [[Gorenje, Kočevje|Gorenje]], [[Gornje Ložine]], [[Koblarji]], [[Konca vas]], [[Mala Gora]], [[Mlaka pri Kočevju]], [[Mrtvice]], [[Nove Ložine]], [[Slovenska vas]], [[Stara Cerkev]], [[Stari Breg]], [[Stari Log]] in [[Trnovec]]. ===Podružnice=== Župnija je obsegala naslednje [[cerkev (zgradba)|cerkve]], vendar so bile vse med [[druga svetovna vojna|2.svetovno vojno]] porušene: *[[Sv. Andrej]] v [[Kleče|Klečah]] *[[Sv. Ana]] v [[Beli Kamen|Belem Kamnu]] *[[Sv. Devica Marija]] v [[Trnovec|Trnovcu]] *[[Sv. Filip]] in [[Sv. Jakob|Jakob]] v [[Mlaka|Mlaki]] *[[Sv. Marjeta]] v [[Stari Log|Starem Logu]] *[[Sv. Miklavž]] v [[Mala gora|Mali gori]] *[[Sv. Peter]] in [[Sv. Pavel|Pavel]] v [[Pugled]]u *[[Sv. Štefan]] in [[Sv. Anton Padovski|Antona Padovskega]] v [[Koblarji|Kobalrjih]] *[[Sv. Uršula]] v [[Stari breg|Starem Bregu]] ===Kapele=== Župnija obsega tudi naslednje kapele: *Device Marije dobrega sveta v [[Slovenska vas|Slovenski vasi]] *Device Marije Pomočnice v [[Stari log|Starem Logu]] *[[Sv. Jožef]] v [[Gorenje, Kočevje|Gorenju]] == Zgodovina == Kočevska dežela je bila v [[srednji vek|srednjem veku]], pred letom [[1330]], redko naseljena s [[Slovenci|slovenskim prebivalstvom]]. Za večjo naseljenost je poskrbel grof [[Oton Ortenburški]], ki je iz koroških posestev začel naseljevati koroške Nemce, pozneje znane pod imenom [[Kočevarji]]. Takrat je cerkev Marijinega vnebovzetja v tem kraju že stala. Grof [[Oton Ortenburški]] si je dal v [[Mahovnik]]u zgraditi dvorec, zraven pa še kapelo [[sv. Jernej]]a. Ljudje so začeli nekaj kilometrov oddaljeno Marijino cerkev imenovati kar »staro cerkev« (ad antiquam ecclesiam). Tisti čas so mejo [[Župnija Ribnica|ribniške župnije]] označevali [[Dobro polje]], [[Velike Lašče]], [[Bloke]], [[Osilnica]] in [[Stari trg]]. Ker je bila [[Stara Cerkev]] od [[Ribnica|Ribnice]], kjer je bil [[župnik]], oddaljena 4 ure hoda, je grof prosil oglejskega patriarha [[Bertranda]], naj namesti [[kaplana]] ekspozita, da bo vršil bogoslužje, delil zakramente in pokopaval. Patriarh je 1. septembra [[1339]] grofovo prošnjo izpolnil. Kasnejši patriarh [[Ludovik della Torre]] pa je 1. maja [[1363]] [[Kočevje|Kočevju]] dodelil omejeno samostojnost, duhovnik pa je bil odgovoren župniku v Ribnici. Ozemlje današnje župnije [[Stara Cerkev]] je bilo do [[1788]] razdeljeno med župniji [[Kočevje]] in [[Ribnica]]. V slovensko ribniško župnijo je spadala [[Slovenska vas]] in vas [[Stara Cerkev]] s svojo Marijino cerkvijo, ki se ji [[Ribnica]] ni hotela odreči, saj v tistem času še ni bilo danes mnogo bolj znane Marijine cerkve pri [[Nova Štifna|Novi Štifti]]. Stara Cerkev je postala župnija z odlokom cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] z dvornim odlokom 2. decembra [[1785]]. V tem času je še z vso Kočevsko pokrajino spadala v goriško nadškofijo, ki pa jo je papež [[Pij VI.]] 8. marca [[1788]] ukinil. Z isto bulo, s katero je ukinil goriško nadškofijo pa je ljubljansko škofijo povzdignil v nadškofijo in ji dodelil med drugim tudi vse župnije kočevskega dijakonata, med katerimi je poimensko našteta tudi [[Stara Cerkev]]. Za prvega župnika je notranjeavstrijska vlada 29. aprila [[1788]] imenovala [[Matija Ramor]]ja. Dokument pa je bil naslovljen še na goriški [[konsistorij]], čeprav je dejansko takrat župnija že spadala pod [[Ljubljana|Ljubljano]], ki pa je bila takrat še brez nadškofa, ki ga je dobila šele 8. junija [[1788]]. Ta je tega dne prevzel tudi vse na novo dodane župnije, tako da je s tem dnem [[Stara Cerkev]] prišla v ljubljansko nadškofijo. V njej je ostala do 7. aprila [[2006]], ko je papež [[Benedikt XVI.]] ustanovil tri nove škofije: [[Celje]], [[Murska Sobota]] in [[Novo mesto]]. Po tem odloku spada župnija [[Stara Cerkev]] z vso kočevsko dekanijo v škofijo [[Novo mesto]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [http://zupnije.rkc.si/ribnica/?id=21 Župnija Ribnica, Svetna zgodovina] * [http://www.kocevje.si/cer_starcer.htm Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja] * [http://www.pmk-kocevje.si/media/pdf/sakralna_dediscina/27_stari_log.pdf Župnijska cerkev sv. Marjete (odstranjena)] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Stara Cerkev]] [[Kategorija:Dekanija Kočevje]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1785]] 3ilv8fylvcwmjxh6xgu96vfp7cj3kaq 5736553 5736552 2022-08-19T12:17:10Z A09 188929 pp, -np wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |omemba=/ |prej=/ |ukinjena= |preimenovana= |ustanovljena=2. december 1785 |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik=Sašo Kovač |sedez=Stara Cerkev 18, 1332 Stara Cerkev |drzava=[[Slovenija]] |splet=http://zupnije.rkc.si/stara-cerkev }} '''[[Župnija]] [[Stara Cerkev]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Kočevje|dekanije Kočevje]] [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. ==Obseg župnije== Župnija z vsemi vasmi po popisu iz leta 2002 šteje 2243 ljudi V župnijo spadajo naslednje vasi: [[Breg pri Kočevju]], [[Dolnje Ložine]], [[Gorenje, Kočevje|Gorenje]], [[Gornje Ložine]], [[Koblarji]], [[Konca vas]], [[Mala Gora]], [[Mlaka pri Kočevju]], [[Mrtvice]], [[Nove Ložine]], [[Slovenska vas]], [[Stara Cerkev]], [[Stari Breg]], [[Stari Log]] in [[Trnovec]]. ===Podružnice=== Župnija je obsegala naslednje [[cerkev (zgradba)|cerkve]], vendar so bile vse med [[druga svetovna vojna|2.svetovno vojno]] porušene: *[[Sv. Andrej]] v [[Kleče|Klečah]] *[[Sv. Ana]] v [[Beli Kamen|Belem Kamnu]] *[[Sv. Devica Marija]] v [[Trnovec|Trnovcu]] *[[Sv. Filip]] in [[Sv. Jakob|Jakob]] v [[Mlaka|Mlaki]] *[[Sv. Marjeta]] v [[Stari Log|Starem Logu]] *[[Sv. Miklavž]] v [[Mala gora|Mali gori]] *[[Sv. Peter]] in [[Sv. Pavel|Pavel]] v [[Pugled]]u *[[Sv. Štefan]] in [[Sv. Anton Padovski|Antona Padovskega]] v [[Koblarji|Kobalrjih]] *[[Sv. Uršula]] v [[Stari breg|Starem Bregu]] ===Kapele=== Župnija obsega tudi naslednje kapele: *Device Marije dobrega sveta v [[Slovenska vas|Slovenski vasi]] *Device Marije Pomočnice v [[Stari log|Starem Logu]] *[[Sv. Jožef]] v [[Gorenje, Kočevje|Gorenju]] == Zgodovina == Kočevska dežela je bila v [[srednji vek|srednjem veku]], pred letom [[1330]], redko naseljena s [[Slovenci|slovenskim prebivalstvom]]. Za večjo naseljenost je poskrbel grof [[Oton Ortenburški]], ki je iz koroških posestev začel naseljevati koroške Nemce, pozneje znane pod imenom [[Kočevarji]]. Takrat je cerkev Marijinega vnebovzetja v tem kraju že stala. Grof [[Oton Ortenburški]] si je dal v [[Mahovnik]]u zgraditi dvorec, zraven pa še kapelo [[sv. Jernej]]a. Ljudje so začeli nekaj kilometrov oddaljeno Marijino cerkev imenovati kar »staro cerkev« (ad antiquam ecclesiam). Tisti čas so mejo [[Župnija Ribnica|ribniške župnije]] označevali [[Dobro polje]], [[Velike Lašče]], [[Bloke]], [[Osilnica]] in [[Stari trg]]. Ker je bila [[Stara Cerkev]] od [[Ribnica|Ribnice]], kjer je bil [[župnik]], oddaljena 4 ure hoda, je grof prosil oglejskega patriarha [[Bertranda]], naj namesti [[kaplana]] ekspozita, da bo vršil bogoslužje, delil zakramente in pokopaval. Patriarh je 1. septembra [[1339]] grofovo prošnjo izpolnil. Kasnejši patriarh [[Ludovik della Torre]] pa je 1. maja [[1363]] [[Kočevje|Kočevju]] dodelil omejeno samostojnost, duhovnik pa je bil odgovoren župniku v Ribnici. Ozemlje današnje župnije [[Stara Cerkev]] je bilo do [[1788]] razdeljeno med župniji [[Kočevje]] in [[Ribnica]]. V slovensko ribniško župnijo je spadala [[Slovenska vas]] in vas [[Stara Cerkev]] s svojo Marijino cerkvijo, ki se ji [[Ribnica]] ni hotela odreči, saj v tistem času še ni bilo danes mnogo bolj znane Marijine cerkve pri [[Nova Štifna|Novi Štifti]]. Stara Cerkev je postala župnija z odlokom cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] z dvornim odlokom 2. decembra [[1785]]. V tem času je še z vso Kočevsko pokrajino spadala v goriško nadškofijo, ki pa jo je papež [[Pij VI.]] 8. marca [[1788]] ukinil. Z isto bulo, s katero je ukinil goriško nadškofijo pa je ljubljansko škofijo povzdignil v nadškofijo in ji dodelil med drugim tudi vse župnije kočevskega dijakonata, med katerimi je poimensko našteta tudi [[Stara Cerkev]]. Za prvega župnika je notranjeavstrijska vlada 29. aprila [[1788]] imenovala [[Matija Ramor]]ja. Dokument pa je bil naslovljen še na goriški [[konsistorij]], čeprav je dejansko takrat župnija že spadala pod [[Ljubljana|Ljubljano]], ki pa je bila takrat še brez nadškofa, ki ga je dobila šele 8. junija [[1788]]. Ta je tega dne prevzel tudi vse na novo dodane župnije, tako da je s tem dnem [[Stara Cerkev]] prišla v ljubljansko nadškofijo. V njej je ostala do 7. aprila [[2006]], ko je papež [[Benedikt XVI.]] ustanovil tri nove škofije: [[Celje]], [[Murska Sobota]] in [[Novo mesto]]. Po tem odloku spada župnija [[Stara Cerkev]] z vso kočevsko dekanijo v škofijo [[Novo mesto]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [http://zupnije.rkc.si/ribnica/?id=21 Župnija Ribnica, Svetna zgodovina] * [http://www.kocevje.si/cer_starcer.htm Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja] * [http://www.pmk-kocevje.si/media/pdf/sakralna_dediscina/27_stari_log.pdf Župnijska cerkev sv. Marjete (odstranjena)] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Stara Cerkev]] [[Kategorija:Dekanija Kočevje]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1785]] dftlz0xl9x4syi3e3g9fx2t4kpkr9k0 5736576 5736553 2022-08-19T13:57:27Z A09 188929 -np, pnp, gt>zp wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |omemba=/ |prej=/ |ukinjena= |preimenovana= |ustanovljena=2. december 1785 |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik=Sašo Kovač |sedez=Stara Cerkev 18, 1332 Stara Cerkev |drzava=[[Slovenija]] |splet=http://zupnije.rkc.si/stara-cerkev }} '''[[Župnija]] [[Stara Cerkev]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Kočevje|dekanije Kočevje]] [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. ==Obseg župnije== Župnija z vsemi vasmi po popisu iz leta 2002 šteje 2243 ljudi V župnijo spadajo naslednje vasi: [[Breg pri Kočevju]], [[Dolnje Ložine]], [[Gorenje, Kočevje|Gorenje]], [[Gornje Ložine]], [[Koblarji]], [[Konca vas]], [[Mala Gora]], [[Mlaka pri Kočevju]], [[Mrtvice]], [[Nove Ložine]], [[Slovenska vas]], [[Stara Cerkev]], [[Stari Breg]], [[Stari Log]] in [[Trnovec]]. ===Podružnice=== Župnija je obsegala naslednje [[cerkev (zgradba)|cerkve]], vendar so bile vse med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|2. svetovno vojno]] porušene: *[[Sv. Andrej]] v [[Kleče|Klečah]] *[[Sv. Ana]] v [[Beli Kamen|Belem Kamnu]] *[[Sv. Devica Marija]] v [[Trnovec|Trnovcu]] *[[Sv. Filip]] in [[Sv. Jakob|Jakob]] v [[Mlaka|Mlaki]] *[[Sv. Marjeta]] v [[Stari Log|Starem Logu]] *[[Sv. Miklavž]] v [[Mala gora|Mali gori]] *[[Sv. Peter]] in [[Sv. Pavel|Pavel]] v [[Pugled]]u *[[Sv. Štefan]] in [[Sv. Anton Padovski|Antona Padovskega]] v [[Koblarji|Kobalrjih]] *[[Sv. Uršula]] v [[Stari breg|Starem Bregu]] ===Kapele=== Župnija obsega tudi naslednje kapele: *Device Marije dobrega sveta v [[Slovenska vas|Slovenski vasi]] *Device Marije Pomočnice v [[Stari log|Starem Logu]] *[[Sv. Jožef]] v [[Gorenje, Kočevje|Gorenju]] == Zgodovina == Kočevska dežela je bila v [[srednji vek|srednjem veku]], pred letom 1330, redko naseljena s [[Slovenci|slovenskim prebivalstvom]]. Za večjo naseljenost je poskrbel grof [[Oton Ortenburški]], ki je iz koroških posestev začel naseljevati koroške Nemce, pozneje znane pod imenom [[Kočevarji]]. Takrat je cerkev Marijinega vnebovzetja v tem kraju že stala. Grof [[Oton Ortenburški]] si je dal v [[Mahovnik]]u zgraditi dvorec, zraven pa še kapelo [[sv. Jernej]]a. Ljudje so začeli nekaj kilometrov oddaljeno Marijino cerkev imenovati kar »staro cerkev« (ad antiquam ecclesiam). Tisti čas so mejo [[Župnija Ribnica|ribniške župnije]] označevali [[Dobro polje]], [[Velike Lašče]], [[Bloke]], [[Osilnica]] in [[Stari trg]]. Ker je bila [[Stara Cerkev]] od [[Ribnica|Ribnice]], kjer je bil [[župnik]], oddaljena 4 ure hoda, je grof prosil oglejskega patriarha [[Bertranda]], naj namesti [[kaplana]] ekspozita, da bo vršil bogoslužje, delil zakramente in pokopaval. Patriarh je 1. septembra 1339 grofovo prošnjo izpolnil. Kasnejši patriarh [[Ludovik della Torre]] pa je 1. maja 1363 [[Kočevje|Kočevju]] dodelil omejeno samostojnost, duhovnik pa je bil odgovoren župniku v Ribnici. Ozemlje današnje župnije [[Stara Cerkev]] je bilo do 1788 razdeljeno med župniji [[Kočevje]] in [[Ribnica]]. V slovensko ribniško župnijo je spadala [[Slovenska vas]] in vas [[Stara Cerkev]] s svojo Marijino cerkvijo, ki se ji [[Ribnica]] ni hotela odreči, saj v tistem času še ni bilo danes mnogo bolj znane Marijine cerkve pri [[Nova Štifta, Sodražica|Novi Štifti]]. Stara Cerkev je postala župnija z odlokom cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] z dvornim odlokom 2. decembra 1785. V tem času je še z vso Kočevsko pokrajino spadala v goriško nadškofijo, ki pa jo je papež [[Pij VI.]] 8. marca 1788 ukinil. Z isto bulo, s katero je ukinil goriško nadškofijo pa je ljubljansko škofijo povzdignil v nadškofijo in ji dodelil med drugim tudi vse župnije kočevskega dijakonata, med katerimi je poimensko našteta tudi [[Stara Cerkev]]. Za prvega župnika je notranjeavstrijska vlada 29. aprila 1788 imenovala [[Matija Ramor]]ja. Dokument pa je bil naslovljen še na goriški [[konsistorij]], čeprav je dejansko takrat župnija že spadala pod [[Ljubljana|Ljubljano]], ki pa je bila takrat še brez nadškofa, ki ga je dobila šele 8. junija 1788. Ta je tega dne prevzel tudi vse na novo dodane župnije, tako da je s tem dnem [[Stara Cerkev]] prišla v ljubljansko nadškofijo. V njej je ostala do 7. aprila 2006, ko je papež [[Benedikt XVI.]] ustanovil tri nove škofije: [[Celje]], [[Murska Sobota]] in [[Novo mesto]]. Po tem odloku spada župnija [[Stara Cerkev]] z vso kočevsko dekanijo v škofijo [[Novo mesto]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/ribnica/?id=21 Župnija Ribnica, Svetna zgodovina] * [http://www.kocevje.si/cer_starcer.htm Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja] * [http://www.pmk-kocevje.si/media/pdf/sakralna_dediscina/27_stari_log.pdf Župnijska cerkev sv. Marjete (odstranjena)] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Stara Cerkev]] [[Kategorija:Dekanija Kočevje]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1785]] l2bkww1dy2svh2gywl3kxr3x0mcqpo8 0 92313 5737516 5601231 2022-08-20T08:44:13Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Bistrica ob Sotli]] 7,<br>3256 Bistrica ob Sotli | parish_church = [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli]] | dedication = [[sveti Peter]] | established = 1. oktober 1640 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Kozje|Kozje]] | archdeaconry = [[Kozjanski naddekanat|Kozjanski]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Damjan Kejžar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = [[Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore]] | notable_people = [[Janez Rančigaj]] | neigboring_parishes = [[Župnija Podsreda|Podsreda]],<br>[[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]],<br>[[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]],<br>[[Župnija Pišece|Pišece]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Kozje|Dekanije Kozje]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del [[Kozjanski naddekanat|Kozjanskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Leta 1934 je postal tukajšnji župnik [[Janez Rančigaj]], ki je leta 1942 umrl mučeniške smrti v [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovcu]] in je danes v postopku za priznanje svetništva (v sklopu skupnega postopka Slovenskih mučencev 20. stoletja).<ref>[http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East6.htm Martyrs Killed in odium fidei under Communist Regimes], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref><ref>[http://peter.simetric.si/index.php?option=com_content&task=view&id=72&Itemid=161 Župniki v Sv. Petru pod Sv. gorami], Peter.simetric.si, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! # ! Slika ! Ime ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60351071}} | [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli|Cerkev sv. Petra]] | [[Bistrica ob Sotli]] |- | 2. | {{Slika d|Q60351053}} | [[Cerkev sv. Križa, Ples|Cerkev sv. Križa]] | [[Ples, Bistrica ob Sotli|Ples]]<br>(Vina gora) |- | 3. | {{Slika d|Q60351070}} | [[Cerkev Matere Božje, Svete gore|Cerkev Matere Božje]] | rowspan=5 | [[Zagaj]]<br>(Svete gore) |- | 4. | {{Slika d|Q60351067}} | [[Kapela sv. Martina, Zagaj|Kapela sv. Martina]] |- | 5. | {{Slika d|Q60351069}} | [[Kapela sv. Jurija, Zagaj|Kapela sv. Jurija]] |- | 6. | {{Slika d|Q60351121}} | [[Kapela sv. Boštjana in Fabijana, Zagaj|Kapela sv. Boštjana in Fabijana]] |- | 7. | {{Slika d|Q60351123}} | [[Kapela Lurške Matere Božje, Zagaj|Kapela Lurške Matere Božje]] |- ! colspan=4 | Nekdanji |- | 1. | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Cerkev sv. Jakoba]]<br>(nekdanja župnijska, porušena) | rowspan=2 | [[Kunšperk]] |- | 2. | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Cerkev sv. Marjete]]<br>(ruševine) |} Na območju župnije se je nekdaj nahajala tudi grajska kapela [[Sveti Andrej|sv. Andreja]] na [[Grad Kunšperk|Gradu Kunšperk]] (danes v ruševinah). == Viri == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[s:Kunšperk|Kunšperk]] (na Wikiviru) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://peter.simetric.si/ Peter.simetric.si], uradna stran * [http://www.svetegore.si/ Svetegore.si], uradna stran za romarsko podružnično cerkev * [http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/1052-sv-peter-pod-svetimi-gorami Skofija-celje.si] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-sv-peter-pod-svetimi-gorami Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Kozje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] [[Kategorija:Dekanija Kozje]] [[Kategorija:Bistrica ob Sotli]] 59j6nl631njw7hbl1gjgaphfnfyckol 5737517 5737516 2022-08-20T08:49:32Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Bistrica ob Sotli]] 7,<br>3256 Bistrica ob Sotli | parish_church = [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli]] | dedication = [[sveti Peter]] | established = 1. oktober 1640 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Kozje|Kozje]] | archdeaconry = [[Kozjanski naddekanat|Kozjanski]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Damjan Kejžar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = [[Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore]] | notable_people = [[Janez Rančigaj]] | neigboring_parishes = [[Župnija Podsreda|Podsreda]],<br>[[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]],<br>[[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]],<br>[[Župnija Pišece|Pišece]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Kozje|Dekanije Kozje]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del [[Kozjanski naddekanat|Kozjanskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Leta 1934 je postal tukajšnji župnik [[Janez Rančigaj]], ki je leta 1942 umrl mučeniške smrti v [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovcu]] in je danes v postopku za priznanje svetništva (v sklopu skupnega postopka Slovenskih mučencev 20. stoletja).<ref>[http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East6.htm Martyrs Killed in odium fidei under Communist Regimes], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref><ref>[http://peter.simetric.si/index.php?option=com_content&task=view&id=72&Itemid=161 Župniki v Sv. Petru pod Sv. gorami], Peter.simetric.si, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! # ! Slika ! Ime ! Status ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60351071}} | [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli|Cerkev sv. Petra]] | [[Župnijska cerkev]] | [[Bistrica ob Sotli]] |- | 2. | {{Slika d|Q60351053}} | [[Cerkev sv. Križa, Ples|Cerkev sv. Križa]] | [[Podružnična cerkev]] | [[Ples, Bistrica ob Sotli|Ples]]<br>(Vina gora) |- | 3. | {{Slika d|Q60351070}} | [[Cerkev Matere Božje, Svete gore|Cerkev Matere Božje]] | [[Podružnična cerkev] | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Škofija Celje|CE]] | rowspan=5 | [[Zagaj]]<br>(Svete gore) |- | 4. | {{Slika d|Q60351067}} | [[Kapela sv. Martina, Zagaj|Kapela sv. Martina]] | kapela |- | 5. | {{Slika d|Q60351069}} | [[Kapela sv. Jurija, Zagaj|Kapela sv. Jurija]] | kapela |- | 6. | {{Slika d|Q60351121}} | [[Kapela sv. Boštjana in Fabijana, Zagaj|Kapela sv. Boštjana in Fabijana]] |- | 7. | {{Slika d|Q60351123}} | [[Kapela Lurške Matere Božje, Zagaj|Kapela Lurške Matere Božje]] | kapela |- ! colspan=4 | Nekdanji |- | 1. | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Cerkev sv. Jakoba]] | nekdanja župnijska porušena | rowspan=2 | [[Kunšperk]] |- | 2. | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Cerkev sv. Marjete]] | [[ruševinska cerkev]] |} Na območju župnije se je nekdaj nahajala tudi grajska kapela [[Sveti Andrej|sv. Andreja]] na [[Grad Kunšperk|Gradu Kunšperk]] (danes v ruševinah). == Viri == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[s:Kunšperk|Kunšperk]] (na Wikiviru) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://peter.simetric.si/ Peter.simetric.si], uradna stran * [http://www.svetegore.si/ Svetegore.si], uradna stran za romarsko podružnično cerkev * [http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/1052-sv-peter-pod-svetimi-gorami Skofija-celje.si] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-sv-peter-pod-svetimi-gorami Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Kozje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] [[Kategorija:Dekanija Kozje]] [[Kategorija:Bistrica ob Sotli]] pzsqwystb4lvafo2t2gof0t95nc3l9z 5737519 5737517 2022-08-20T08:50:19Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Bistrica ob Sotli]] 7,<br>3256 Bistrica ob Sotli | parish_church = [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli]] | dedication = [[sveti Peter]] | established = 1. oktober 1640 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Kozje|Kozje]] | archdeaconry = [[Kozjanski naddekanat|Kozjanski]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Damjan Kejžar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = [[Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore]] | notable_people = [[Janez Rančigaj]] | neigboring_parishes = [[Župnija Podsreda|Podsreda]],<br>[[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]],<br>[[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]],<br>[[Župnija Pišece|Pišece]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Kozje|Dekanije Kozje]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del [[Kozjanski naddekanat|Kozjanskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Leta 1934 je postal tukajšnji župnik [[Janez Rančigaj]], ki je leta 1942 umrl mučeniške smrti v [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovcu]] in je danes v postopku za priznanje svetništva (v sklopu skupnega postopka Slovenskih mučencev 20. stoletja).<ref>[http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East6.htm Martyrs Killed in odium fidei under Communist Regimes], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref><ref>[http://peter.simetric.si/index.php?option=com_content&task=view&id=72&Itemid=161 Župniki v Sv. Petru pod Sv. gorami], Peter.simetric.si, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! # ! Slika ! Ime ! Status ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60351071}} | [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli|Cerkev sv. Petra]] | [[Župnijska cerkev]] | [[Bistrica ob Sotli]] |- | 2. | {{Slika d|Q60351053}} | [[Cerkev sv. Križa, Ples|Cerkev sv. Križa]] | [[Podružnična cerkev]] | [[Ples, Bistrica ob Sotli|Ples]]<br>(Vina gora) |- | 3. | {{Slika d|Q60351070}} | [[Cerkev Matere Božje, Svete gore|Cerkev Matere Božje]] | [[Podružnična cerkev]] | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Škofija Celje|CE]] | rowspan=5 | [[Zagaj]]<br>(Svete gore) |- | 4. | {{Slika d|Q60351067}} | [[Kapela sv. Martina, Zagaj|Kapela sv. Martina]] | kapela |- | 5. | {{Slika d|Q60351069}} | [[Kapela sv. Jurija, Zagaj|Kapela sv. Jurija]] | kapela |- | 6. | {{Slika d|Q60351121}} | [[Kapela sv. Boštjana in Fabijana, Zagaj|Kapela sv. Boštjana in Fabijana]] |- | 7. | {{Slika d|Q60351123}} | [[Kapela Lurške Matere Božje, Zagaj|Kapela Lurške Matere Božje]] | kapela |- ! colspan=4 | Nekdanji |- | 1. | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Cerkev sv. Jakoba]] | nekdanja župnijska porušena | rowspan=2 | [[Kunšperk]] |- | 2. | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Cerkev sv. Marjete]] | [[ruševinska cerkev]] |} Na območju župnije se je nekdaj nahajala tudi grajska kapela [[Sveti Andrej|sv. Andreja]] na [[Grad Kunšperk|Gradu Kunšperk]] (danes v ruševinah). == Viri == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[s:Kunšperk|Kunšperk]] (na Wikiviru) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://peter.simetric.si/ Peter.simetric.si], uradna stran * [http://www.svetegore.si/ Svetegore.si], uradna stran za romarsko podružnično cerkev * [http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/1052-sv-peter-pod-svetimi-gorami Skofija-celje.si] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-sv-peter-pod-svetimi-gorami Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Kozje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] [[Kategorija:Dekanija Kozje]] [[Kategorija:Bistrica ob Sotli]] 3nwzr9tbgf8kw4uthgsrotm6wdaehmv 5737520 5737519 2022-08-20T08:53:56Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Bistrica ob Sotli]] 7,<br>3256 Bistrica ob Sotli | parish_church = [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli]] | dedication = [[sveti Peter]] | established = 1. oktober 1640 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Kozje|Kozje]] | archdeaconry = [[Kozjanski naddekanat|Kozjanski]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Damjan Kejžar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = [[Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore]] | notable_people = [[Janez Rančigaj]] | neigboring_parishes = [[Župnija Podsreda|Podsreda]],<br>[[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]],<br>[[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]],<br>[[Župnija Pišece|Pišece]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Kozje|Dekanije Kozje]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del [[Kozjanski naddekanat|Kozjanskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Leta 1934 je postal tukajšnji župnik [[Janez Rančigaj]], ki je leta 1942 umrl mučeniške smrti v [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovcu]] in je danes v postopku za priznanje svetništva (v sklopu skupnega postopka Slovenskih mučencev 20. stoletja).<ref>[http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East6.htm Martyrs Killed in odium fidei under Communist Regimes], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref><ref>[http://peter.simetric.si/index.php?option=com_content&task=view&id=72&Itemid=161 Župniki v Sv. Petru pod Sv. gorami], Peter.simetric.si, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! # ! Slika ! Ime ! Status ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60351071}} | [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli|Cerkev sv. Petra]] | [[Župnijska cerkev]] | [[Bistrica ob Sotli]] |- | 2. | {{Slika d|Q60351053}} | [[Cerkev sv. Križa, Ples|Cerkev sv. Križa]] | [[Podružnična cerkev]] | [[Ples, Bistrica ob Sotli|Ples]]<br>(Vina gora) |- | 3. | {{Slika d|Q60351070}} | [[Cerkev Matere Božje, Svete gore|Cerkev Matere Božje]] | [[Podružnična cerkev]] | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Škofija Celje|CE]] | rowspan=5 | [[Zagaj]]<br>(Svete gore) |- | 4. | {{Slika d|Q60351067}} | [[Kapela sv. Martina, Zagaj|Kapela sv. Martina]] | kapela |- | 5. | {{Slika d|Q60351069}} | [[Kapela sv. Jurija, Zagaj|Kapela sv. Jurija]] | kapela |- | 6. | {{Slika d|Q60351121}} | [[Kapela sv. Boštjana in Fabijana, Zagaj|Kapela sv. Boštjana in Fabijana]] | kapela |- | 7. | {{Slika d|Q60351123}} | [[Kapela Lurške Matere Božje, Zagaj|Kapela Lurške Matere Božje]] | kapela |- ! colspan=4 | Nekdanji |- | 1. | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Cerkev sv. Jakoba]] | nekdanja župnijska porušena | rowspan=2 | [[Kunšperk]] |- | 2. | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Cerkev sv. Marjete]] | [[ruševinska cerkev]] |} Na območju župnije se je nekdaj nahajala tudi grajska kapela [[Sveti Andrej|sv. Andreja]] na [[Grad Kunšperk|Gradu Kunšperk]] (danes v ruševinah). == Viri == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[s:Kunšperk|Kunšperk]] (na Wikiviru) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://peter.simetric.si/ Peter.simetric.si], uradna stran * [http://www.svetegore.si/ Svetegore.si], uradna stran za romarsko podružnično cerkev * [http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/1052-sv-peter-pod-svetimi-gorami Skofija-celje.si] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-sv-peter-pod-svetimi-gorami Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Kozje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] [[Kategorija:Dekanija Kozje]] [[Kategorija:Bistrica ob Sotli]] e6d5zp69xjiltw2vcg5hr8wfj9bk1jb 5737522 5737520 2022-08-20T08:57:59Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Bistrica ob Sotli]] 7,<br>3256 Bistrica ob Sotli | parish_church = [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli]] | dedication = [[sveti Peter]] | established = 1. oktober 1640 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Kozje|Kozje]] | archdeaconry = [[Kozjanski naddekanat|Kozjanski]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Damjan Kejžar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = [[Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore]] | notable_people = [[Janez Rančigaj]] | neigboring_parishes = [[Župnija Podsreda|Podsreda]],<br>[[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]],<br>[[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]],<br>[[Župnija Pišece|Pišece]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Kozje|Dekanije Kozje]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del [[Kozjanski naddekanat|Kozjanskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Leta 1934 je postal tukajšnji župnik [[Janez Rančigaj]], ki je leta 1942 umrl mučeniške smrti v [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovcu]] in je danes v postopku za priznanje svetništva (v sklopu skupnega postopka Slovenskih mučencev 20. stoletja).<ref>[http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East6.htm Martyrs Killed in odium fidei under Communist Regimes], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref><ref>[http://peter.simetric.si/index.php?option=com_content&task=view&id=72&Itemid=161 Župniki v Sv. Petru pod Sv. gorami], Peter.simetric.si, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! # ! Slika ! Ime ! Status ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60351071}} | [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli|Cerkev sv. Petra]] | [[Župnijska cerkev]] | [[Bistrica ob Sotli]] |- | 2. | {{Slika d|Q60351053}} | [[Cerkev sv. Križa, Ples|Cerkev sv. Križa]] | [[Podružnična cerkev]] | [[Ples, Bistrica ob Sotli|Ples]]<br>(Vina gora) |- | 3. | {{Slika d|Q60351070}} | [[Cerkev Matere Božje, Svete gore|Cerkev Matere Božje]] | [[Podružnična cerkev]] | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] | rowspan=5 | [[Zagaj]]<br>[[Svete gore nad Sotlo]] |- | 4. | {{Slika d|Q60351067}} | [[Kapela sv. Martina, Zagaj|Kapela sv. Martina]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] | rowspan=5 | [[Zagaj]]<br>[[Svete gore nad Sotlo]] |- | 5. | {{Slika d|Q60351069}} | [[Kapela sv. Jurija, Zagaj|Kapela sv. Jurija]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] | rowspan=5 | [[Zagaj]]<br>[[Svete gore nad Sotlo]] |- | 6. | {{Slika d|Q60351121}} | [[Kapela sv. Boštjana in Fabijana, Zagaj|Kapela sv. Boštjana in Fabijana]] | kapela |- | 7. | {{Slika d|Q60351123}} | [[Kapela Lurške Matere Božje, Zagaj|Kapela Lurške Matere Božje]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] | rowspan=5 | [[Zagaj]]<br>[[Svete gore nad Sotlo]] |- ! colspan=4 | Nekdanji |- | 1. | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Cerkev sv. Jakoba]] | nekdanja župnijska porušena | rowspan=3 | [[Kunšperk]] |- | 2. | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Cerkev sv. Marjete]] | [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji|ruševinska cerkev]] | rowspan=3 | [[Kunšperk]] |} Na območju župnije se je nekdaj nahajala tudi grajska kapela [[Sveti Andrej|sv. Andreja]] na [[Grad Kunšperk|Gradu Kunšperk]] (danes v ruševinah). == Viri == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[s:Kunšperk|Kunšperk]] (na Wikiviru) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://peter.simetric.si/ Peter.simetric.si], uradna stran * [http://www.svetegore.si/ Svetegore.si], uradna stran za romarsko podružnično cerkev * [http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/1052-sv-peter-pod-svetimi-gorami Skofija-celje.si] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-sv-peter-pod-svetimi-gorami Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Kozje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] [[Kategorija:Dekanija Kozje]] [[Kategorija:Bistrica ob Sotli]] l242bij1ed5henp5hhir6z99fnbxuzr 5737523 5737522 2022-08-20T08:58:04Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Bistrica ob Sotli]] 7,<br>3256 Bistrica ob Sotli | parish_church = [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli]] | dedication = [[sveti Peter]] | established = 1. oktober 1640 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Kozje|Kozje]] | archdeaconry = [[Kozjanski naddekanat|Kozjanski]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Damjan Kejžar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = [[Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore]] | notable_people = [[Janez Rančigaj]] | neigboring_parishes = [[Župnija Podsreda|Podsreda]],<br>[[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]],<br>[[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]],<br>[[Župnija Pišece|Pišece]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Kozje|Dekanije Kozje]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del [[Kozjanski naddekanat|Kozjanskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Leta 1934 je postal tukajšnji župnik [[Janez Rančigaj]], ki je leta 1942 umrl mučeniške smrti v [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovcu]] in je danes v postopku za priznanje svetništva (v sklopu skupnega postopka Slovenskih mučencev 20. stoletja).<ref>[http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East6.htm Martyrs Killed in odium fidei under Communist Regimes], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref><ref>[http://peter.simetric.si/index.php?option=com_content&task=view&id=72&Itemid=161 Župniki v Sv. Petru pod Sv. gorami], Peter.simetric.si, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! # ! Slika ! Ime ! Status ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60351071}} | [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli|Cerkev sv. Petra]] | [[Župnijska cerkev]] | [[Bistrica ob Sotli]] |- | 2. | {{Slika d|Q60351053}} | [[Cerkev sv. Križa, Ples|Cerkev sv. Križa]] | [[Podružnična cerkev]] | [[Ples, Bistrica ob Sotli|Ples]]<br>(Vina gora) |- | 3. | {{Slika d|Q60351070}} | [[Cerkev Matere Božje, Svete gore|Cerkev Matere Božje]] | [[Podružnična cerkev]] | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Škofija Celje|CE]] | rowspan=5 | [[Zagaj]]<br>(Svete gore) |- | 4. | {{Slika d|Q60351067}} | [[Kapela sv. Martina, Zagaj|Kapela sv. Martina]] | kapela |- | 5. | {{Slika d|Q60351069}} | [[Kapela sv. Jurija, Zagaj|Kapela sv. Jurija]] | kapela |- | 6. | {{Slika d|Q60351121}} | [[Kapela sv. Boštjana in Fabijana, Zagaj|Kapela sv. Boštjana in Fabijana]] | kapela |- | 7. | {{Slika d|Q60351123}} | [[Kapela Lurške Matere Božje, Zagaj|Kapela Lurške Matere Božje]] | kapela |- ! colspan=4 | Nekdanji |- | 1. | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Cerkev sv. Jakoba]] | nekdanja župnijska porušena | rowspan=2 | [[Kunšperk]] |- | 2. | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Cerkev sv. Marjete]] | [[ruševinska cerkev]] |} Na območju župnije se je nekdaj nahajala tudi grajska kapela [[Sveti Andrej|sv. Andreja]] na [[Grad Kunšperk|Gradu Kunšperk]] (danes v ruševinah). == Viri == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[s:Kunšperk|Kunšperk]] (na Wikiviru) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://peter.simetric.si/ Peter.simetric.si], uradna stran * [http://www.svetegore.si/ Svetegore.si], uradna stran za romarsko podružnično cerkev * [http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/1052-sv-peter-pod-svetimi-gorami Skofija-celje.si] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-sv-peter-pod-svetimi-gorami Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Kozje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] [[Kategorija:Dekanija Kozje]] [[Kategorija:Bistrica ob Sotli]] e6d5zp69xjiltw2vcg5hr8wfj9bk1jb 5737525 5737523 2022-08-20T08:59:37Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Bistrica ob Sotli]] 7,<br>3256 Bistrica ob Sotli | parish_church = [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli]] | dedication = [[sveti Peter]] | established = 1. oktober 1640 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Kozje|Kozje]] | archdeaconry = [[Kozjanski naddekanat|Kozjanski]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Damjan Kejžar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = [[Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore]] | notable_people = [[Janez Rančigaj]] | neigboring_parishes = [[Župnija Podsreda|Podsreda]],<br>[[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]],<br>[[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]],<br>[[Župnija Pišece|Pišece]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Kozje|Dekanije Kozje]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del [[Kozjanski naddekanat|Kozjanskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Leta 1934 je postal tukajšnji župnik [[Janez Rančigaj]], ki je leta 1942 umrl mučeniške smrti v [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovcu]] in je danes v postopku za priznanje svetništva (v sklopu skupnega postopka Slovenskih mučencev 20. stoletja).<ref>[http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East6.htm Martyrs Killed in odium fidei under Communist Regimes], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref><ref>[http://peter.simetric.si/index.php?option=com_content&task=view&id=72&Itemid=161 Župniki v Sv. Petru pod Sv. gorami], Peter.simetric.si, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! # ! Slika ! Ime ! Status ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60351071}} | [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli|Cerkev sv. Petra]] | [[Župnijska cerkev]] | [[Bistrica ob Sotli]] |- | 2. | {{Slika d|Q60351053}} | [[Cerkev sv. Križa, Ples|Cerkev sv. Križa]] | [[Podružnična cerkev]] | [[Ples, Bistrica ob Sotli|Ples]]<br>(Vina gora) |- | 3. | {{Slika d|Q60351070}} | [[Cerkev Matere Božje, Svete gore|Cerkev Matere Božje]] | [[Podružnična cerkev]] | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] | rowspan=5 | [[Zagaj]]<br>(Svete gore) |- | 4. | {{Slika d|Q60351067}} | [[Kapela sv. Martina, Zagaj|Kapela sv. Martina]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] | rowspan=5 | [[Zagaj]]<br>(Svete gore |- | 5. | {{Slika d|Q60351069}} | [[Kapela sv. Jurija, Zagaj|Kapela sv. Jurija]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] | rowspan=5 | [[Zagaj]]<br>(Svete gore |- | 6. | {{Slika d|Q60351121}} | [[Kapela sv. Boštjana in Fabijana, Zagaj|Kapela sv. Boštjana in Fabijana]] | kapela |- | 7. | {{Slika d|Q60351123}} | [[Kapela Lurške Matere Božje, Zagaj|Kapela Lurške Matere Božje]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] | rowspan=5 | [[Zagaj]]<br>(Svete gore |- ! colspan=4 | Nekdanji |- | 1. | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Cerkev sv. Jakoba]] | nekdanja župnijska porušena | rowspan=2 | [[Kunšperk]] |- | 2. | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Cerkev sv. Marjete]] | [[ruševinska cerkev]] |} Na območju župnije se je nekdaj nahajala tudi grajska kapela [[Sveti Andrej|sv. Andreja]] na [[Grad Kunšperk|Gradu Kunšperk]] (danes v ruševinah). == Viri == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[s:Kunšperk|Kunšperk]] (na Wikiviru) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://peter.simetric.si/ Peter.simetric.si], uradna stran * [http://www.svetegore.si/ Svetegore.si], uradna stran za romarsko podružnično cerkev * [http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/1052-sv-peter-pod-svetimi-gorami Skofija-celje.si] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-sv-peter-pod-svetimi-gorami Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Kozje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] [[Kategorija:Dekanija Kozje]] [[Kategorija:Bistrica ob Sotli]] ehuq5gww0wt1ryeejf3iwm3x8erewr3 5737528 5737525 2022-08-20T09:03:54Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Bistrica ob Sotli]] 7,<br>3256 Bistrica ob Sotli | parish_church = [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli]] | dedication = [[sveti Peter]] | established = 1. oktober 1640 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Kozje|Kozje]] | archdeaconry = [[Kozjanski naddekanat|Kozjanski]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Damjan Kejžar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = [[Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore]] | notable_people = [[Janez Rančigaj]] | neigboring_parishes = [[Župnija Podsreda|Podsreda]],<br>[[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]],<br>[[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]],<br>[[Župnija Pišece|Pišece]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Kozje|Dekanije Kozje]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del [[Kozjanski naddekanat|Kozjanskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Leta 1934 je postal tukajšnji župnik [[Janez Rančigaj]], ki je leta 1942 umrl mučeniške smrti v [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovcu]] in je danes v postopku za priznanje svetništva (v sklopu skupnega postopka Slovenskih mučencev 20. stoletja).<ref>[http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East6.htm Martyrs Killed in odium fidei under Communist Regimes], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref><ref>[http://peter.simetric.si/index.php?option=com_content&task=view&id=72&Itemid=161 Župniki v Sv. Petru pod Sv. gorami], Peter.simetric.si, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! # ! Slika ! Ime ! Status ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60351071}} | [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli|Cerkev sv. Petra]] | [[Župnijska cerkev]] | [[Bistrica ob Sotli]] |- | 2. | {{Slika d|Q60351053}} | [[Cerkev sv. Križa, Ples|Cerkev sv. Križa]] | [[Podružnična cerkev]] | [[Ples, Bistrica ob Sotli|Ples]]<br>(Vina gora) |- | 3. | {{Slika d|Q60351070}} | [[Cerkev Matere Božje, Svete gore|Cerkev Matere Božje]] | [[Podružnična cerkev]] | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 4. | {{Slika d|Q60351067}} | [[Kapela sv. Martina, Zagaj|Kapela sv. Martina]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 5. | {{Slika d|Q60351069}} | [[Kapela sv. Jurija, Zagaj|Kapela sv. Jurija]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 6. | {{Slika d|Q60351121}} | [[Kapela sv. Boštjana in Fabijana, Zagaj|Kapela sv. Boštjana in Fabijana]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 7. | {{Slika d|Q60351123}} | [[Kapela Lurške Matere Božje, Zagaj|Kapela Lurške Matere Božje]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- ! colspan=4 | Nekdanji |- | 1. | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Cerkev sv. Jakoba]] | nekdanja župnijska porušena | [[Kunšperk]] |- | 2. | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Cerkev sv. Marjete]] | [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji|ruševinska cerkev]] | [[Kunšperk]] |} Na območju župnije se je nekdaj nahajala tudi grajska kapela [[Sveti Andrej|sv. Andreja]] na [[Grad Kunšperk|Gradu Kunšperk]] (danes v ruševinah). == Viri == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[s:Kunšperk|Kunšperk]] (na Wikiviru) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://peter.simetric.si/ Peter.simetric.si], uradna stran * [http://www.svetegore.si/ Svetegore.si], uradna stran za romarsko podružnično cerkev * [http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/1052-sv-peter-pod-svetimi-gorami Skofija-celje.si] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-sv-peter-pod-svetimi-gorami Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Kozje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] [[Kategorija:Dekanija Kozje]] [[Kategorija:Bistrica ob Sotli]] 3tv9qh7y6vooqffjuib8bz7bofuww8u 5737530 5737528 2022-08-20T09:04:47Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Bistrica ob Sotli]] 7,<br>3256 Bistrica ob Sotli | parish_church = [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli]] | dedication = [[sveti Peter]] | established = 1. oktober 1640 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Kozje|Kozje]] | archdeaconry = [[Kozjanski naddekanat|Kozjanski]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Damjan Kejžar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = [[Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore]] | notable_people = [[Janez Rančigaj]] | neigboring_parishes = [[Župnija Podsreda|Podsreda]],<br>[[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]],<br>[[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]],<br>[[Župnija Pišece|Pišece]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Kozje|Dekanije Kozje]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del [[Kozjanski naddekanat|Kozjanskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Leta 1934 je postal tukajšnji župnik [[Janez Rančigaj]], ki je leta 1942 umrl mučeniške smrti v [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovcu]] in je danes v postopku za priznanje svetništva (v sklopu skupnega postopka Slovenskih mučencev 20. stoletja).<ref>[http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East6.htm Martyrs Killed in odium fidei under Communist Regimes], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref><ref>[http://peter.simetric.si/index.php?option=com_content&task=view&id=72&Itemid=161 Župniki v Sv. Petru pod Sv. gorami], Peter.simetric.si, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! # ! Slika ! Ime ! Status ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60351071}} | [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli|Cerkev sv. Petra]] | [[župnijska cerkev]] | [[Bistrica ob Sotli]] |- | 2. | {{Slika d|Q60351053}} | [[Cerkev sv. Križa, Ples|Cerkev sv. Križa]] | [[podružnična cerkev]] | [[Ples, Bistrica ob Sotli|Ples]]<br>(Vina gora) |- | 3. | {{Slika d|Q60351070}} | [[Cerkev Matere Božje, Svete gore|Cerkev Matere Božje]] | [[podružnična cerkev]] | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 4. | {{Slika d|Q60351067}} | [[Kapela sv. Martina, Zagaj|Kapela sv. Martina]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 5. | {{Slika d|Q60351069}} | [[Kapela sv. Jurija, Zagaj|Kapela sv. Jurija]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 6. | {{Slika d|Q60351121}} | [[Kapela sv. Boštjana in Fabijana, Zagaj|Kapela sv. Boštjana in Fabijana]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 7. | {{Slika d|Q60351123}} | [[Kapela Lurške Matere Božje, Zagaj|Kapela Lurške Matere Božje]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- ! colspan=4 | Nekdanji |- | 1. | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Cerkev sv. Jakoba]] | nekdanja župnijska porušena | [[Kunšperk]] |- | 2. | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Cerkev sv. Marjete]] | [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji|ruševinska cerkev]] | [[Kunšperk]] |} Na območju župnije se je nekdaj nahajala tudi grajska kapela [[Sveti Andrej|sv. Andreja]] na [[Grad Kunšperk|Gradu Kunšperk]] (danes v ruševinah). == Viri == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[s:Kunšperk|Kunšperk]] (na Wikiviru) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://peter.simetric.si/ Peter.simetric.si], uradna stran * [http://www.svetegore.si/ Svetegore.si], uradna stran za romarsko podružnično cerkev * [http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/1052-sv-peter-pod-svetimi-gorami Skofija-celje.si] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-sv-peter-pod-svetimi-gorami Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Kozje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] [[Kategorija:Dekanija Kozje]] [[Kategorija:Bistrica ob Sotli]] i4rkxkjkj9hl8btrcarj39x3sovllgs 5737538 5737530 2022-08-20T09:15:38Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Bistrica ob Sotli]] 7,<br>3256 Bistrica ob Sotli | parish_church = [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli]] | dedication = [[sveti Peter]] | established = 1. oktober 1640 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Kozje|Kozje]] | archdeaconry = [[Kozjanski naddekanat|Kozjanski]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Damjan Kejžar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = [[Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore]] | notable_people = [[Janez Rančigaj]] | neigboring_parishes = [[Župnija Podsreda|Podsreda]],<br>[[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]],<br>[[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]],<br>[[Župnija Pišece|Pišece]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Kozje|Dekanije Kozje]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del [[Kozjanski naddekanat|Kozjanskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Leta 1934 je postal tukajšnji župnik [[Janez Rančigaj]], ki je leta 1942 umrl mučeniške smrti v [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovcu]] in je danes v postopku za priznanje svetništva (v sklopu skupnega postopka Slovenskih mučencev 20. stoletja).<ref>[http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East6.htm Martyrs Killed in odium fidei under Communist Regimes], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref><ref>[http://peter.simetric.si/index.php?option=com_content&task=view&id=72&Itemid=161 Župniki v Sv. Petru pod Sv. gorami], Peter.simetric.si, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! # ! Slika ! Ime ! Status ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60351071}} | [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli|Cerkev sv. Petra]] | [[župnijska cerkev]] | [[Bistrica ob Sotli]] |- | 2. | {{Slika d|Q60351053}} | [[Cerkev sv. Križa, Ples|Cerkev sv. Križa]] | [[podružnična cerkev]] | [[Ples, Bistrica ob Sotli|Ples]]<br>(Vina gora) |- | 3. | {{Slika d|Q60351070}} | [[Cerkev Matere Božje, Svete gore|Cerkev Matere Božje]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.svetegore.si/cerkve/mati-bozja.html|title= |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> | [[podružnična cerkev]] | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 4. | {{Slika d|Q60351067}} | [[Kapela sv. Martina, Zagaj|Kapela sv. Martina]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 5. | {{Slika d|Q60351069}} | [[Kapela sv. Jurija, Zagaj|Kapela sv. Jurija]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 6. | {{Slika d|Q60351121}} | [[Kapela sv. Boštjana in Fabijana, Zagaj|Kapela sv. Boštjana in Fabijana]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 7. | {{Slika d|Q60351123}} | [[Kapela Lurške Matere Božje, Zagaj|Kapela Lurške Matere Božje]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- ! colspan=4 | Nekdanji |- | 1. | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Cerkev sv. Jakoba]] | nekdanja župnijska porušena | [[Kunšperk]] |- | 2. | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Cerkev sv. Marjete]] | [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji|ruševinska cerkev]] | [[Kunšperk]] |} Na območju župnije se je nekdaj nahajala tudi grajska kapela [[Sveti Andrej|sv. Andreja]] na [[Grad Kunšperk|Gradu Kunšperk]] (danes v ruševinah). == Viri == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[s:Kunšperk|Kunšperk]] (na Wikiviru) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://peter.simetric.si/ Peter.simetric.si], uradna stran * [http://www.svetegore.si/ Svetegore.si], uradna stran za romarsko podružnično cerkev * [http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/1052-sv-peter-pod-svetimi-gorami Skofija-celje.si] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-sv-peter-pod-svetimi-gorami Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Kozje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] [[Kategorija:Dekanija Kozje]] [[Kategorija:Bistrica ob Sotli]] thf7s1rvqcq2obwo7o9pmnbfnfot1lt 5737539 5737538 2022-08-20T09:17:01Z Shabicht 3554 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Bistrica ob Sotli]] 7,<br>3256 Bistrica ob Sotli | parish_church = [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli]] | dedication = [[sveti Peter]] | established = 1. oktober 1640 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Kozje|Kozje]] | archdeaconry = [[Kozjanski naddekanat|Kozjanski]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Damjan Kejžar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = [[Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore]] | notable_people = [[Janez Rančigaj]] | neigboring_parishes = [[Župnija Podsreda|Podsreda]],<br>[[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]],<br>[[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]],<br>[[Župnija Pišece|Pišece]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Kozje|Dekanije Kozje]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del [[Kozjanski naddekanat|Kozjanskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Leta 1934 je postal tukajšnji župnik [[Janez Rančigaj]], ki je leta 1942 umrl mučeniške smrti v [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovcu]] in je danes v postopku za priznanje svetništva (v sklopu skupnega postopka Slovenskih mučencev 20. stoletja).<ref>[http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East6.htm Martyrs Killed in odium fidei under Communist Regimes], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref><ref>[http://peter.simetric.si/index.php?option=com_content&task=view&id=72&Itemid=161 Župniki v Sv. Petru pod Sv. gorami], Peter.simetric.si, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! # ! Slika ! Ime ! Status ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60351071}} | [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli|Cerkev sv. Petra]] | [[župnijska cerkev]] | [[Bistrica ob Sotli]] |- | 2. | {{Slika d|Q60351053}} | [[Cerkev sv. Križa, Ples|Cerkev sv. Križa]] | [[podružnična cerkev]] | [[Ples, Bistrica ob Sotli|Ples]]<br>(Vina gora) |- | 3. | {{Slika d|Q60351070}} | [[Cerkev Matere Božje, Svete gore|Cerkev Matere Božje]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.svetegore.si/cerkve/mati-bozja.html|title= |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> | [[podružnična cerkev]] | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 4. | {{Slika d|Q60351067}} | [[Kapela sv. Martina, Zagaj|Kapela sv. Martina]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 5. | {{Slika d|Q60351069}} | [[Kapela sv. Jurija, Zagaj|Kapela sv. Jurija]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 6. | {{Slika d|Q60351121}} | [[Kapela sv. Boštjana in Fabijana, Zagaj|Kapela sv. Boštjana in Fabijana]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 7. | {{Slika d|Q60351123}} | [[Kapela Lurške Matere Božje, Zagaj|Kapela Lurške Matere Božje]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- ! colspan=4 | Nekdanji |- | 1. | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Cerkev sv. Jakoba]] | nekdanja župnijska porušena | [[Kunšperk]] |- | 2. | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Cerkev sv. Marjete]] | [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji|ruševinska cerkev]] | [[Kunšperk]] |} Na območju župnije se je nekdaj nahajala tudi grajska kapela [[Sveti Andrej|sv. Andreja]] na [[Grad Kunšperk|Gradu Kunšperk]] (danes v ruševinah). == Sklici == {{sklici|1}} == Viri== == Glej tudi == * [[s:Kunšperk|Kunšperk]] (na Wikiviru) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://peter.simetric.si/ Peter.simetric.si], uradna stran * [http://www.svetegore.si/ Svetegore.si], uradna stran za romarsko podružnično cerkev * [http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/1052-sv-peter-pod-svetimi-gorami Skofija-celje.si] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-sv-peter-pod-svetimi-gorami Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Kozje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] [[Kategorija:Dekanija Kozje]] [[Kategorija:Bistrica ob Sotli]] rlm1y50ptdwxiv0eil9s8ti7fzq1c1j 5737572 5737539 2022-08-20T10:34:29Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Bistrica ob Sotli]] 7,<br>3256 Bistrica ob Sotli | parish_church = [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli]] | dedication = [[sveti Peter]] | established = 1. oktober 1640 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Kozje|Kozje]] | archdeaconry = [[Kozjanski naddekanat|Kozjanski]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Damjan Kejžar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = [[Cerkev Matere Božje, Svete gore nad Sotlo]] | notable_people = [[Janez Rančigaj]] | neigboring_parishes = [[Župnija Podsreda|Podsreda]],<br>[[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]],<br>[[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]],<br>[[Župnija Pišece|Pišece]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Kozje|Dekanije Kozje]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del [[Kozjanski naddekanat|Kozjanskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Leta 1934 je postal tukajšnji župnik [[Janez Rančigaj]], ki je leta 1942 umrl mučeniške smrti v [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovcu]] in je danes v postopku za priznanje svetništva (v sklopu skupnega postopka Slovenskih mučencev 20. stoletja).<ref>[http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East6.htm Martyrs Killed in odium fidei under Communist Regimes], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref><ref>[http://peter.simetric.si/index.php?option=com_content&task=view&id=72&Itemid=161 Župniki v Sv. Petru pod Sv. gorami], Peter.simetric.si, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! # ! Slika ! Ime ! Status ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60351071}} | [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli|Cerkev sv. Petra]] | [[župnijska cerkev]] | [[Bistrica ob Sotli]] |- | 2. | {{Slika d|Q60351053}} | [[Cerkev sv. Križa, Ples|Cerkev sv. Križa]] | [[podružnična cerkev]] | [[Ples, Bistrica ob Sotli|Ples]]<br>(Vina gora) |- | 3. | {{Slika d|Q60351070}} | [[Cerkev Matere Božje, Svete gore|Cerkev Matere Božje]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.svetegore.si/cerkve/mati-bozja.html|title= |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> | [[podružnična cerkev]] | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 4. | {{Slika d|Q60351067}} | [[Kapela sv. Martina, Zagaj|Kapela sv. Martina]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 5. | {{Slika d|Q60351069}} | [[Kapela sv. Jurija, Zagaj|Kapela sv. Jurija]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 6. | {{Slika d|Q60351121}} | [[Kapela sv. Boštjana in Fabijana, Zagaj|Kapela sv. Boštjana in Fabijana]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 7. | {{Slika d|Q60351123}} | [[Kapela Lurške Matere Božje, Zagaj|Kapela Lurške Matere Božje]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- ! colspan=4 | Nekdanji |- | 1. | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Cerkev sv. Jakoba]] | nekdanja župnijska porušena | [[Kunšperk]] |- | 2. | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Cerkev sv. Marjete]] | [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji|ruševinska cerkev]] | [[Kunšperk]] |} Na območju župnije se je nekdaj nahajala tudi grajska kapela [[Sveti Andrej|sv. Andreja]] na [[Grad Kunšperk|Gradu Kunšperk]] (danes v ruševinah). == Sklici == {{sklici|1}} == Viri== == Glej tudi == * [[s:Kunšperk|Kunšperk]] (na Wikiviru) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://peter.simetric.si/ Peter.simetric.si], uradna stran * [http://www.svetegore.si/ Svetegore.si], uradna stran za romarsko podružnično cerkev * [http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/1052-sv-peter-pod-svetimi-gorami Skofija-celje.si] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-sv-peter-pod-svetimi-gorami Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Kozje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] [[Kategorija:Dekanija Kozje]] [[Kategorija:Bistrica ob Sotli]] qzl9og7421d1lwclailgwjrfbr6n676 5737573 5737572 2022-08-20T10:35:57Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Bistrica ob Sotli]] 7,<br>3256 Bistrica ob Sotli | parish_church = [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli]] | dedication = [[sveti Peter]] | established = 1. oktober 1640 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Kozje|Kozje]] | archdeaconry = [[Kozjanski naddekanat|Kozjanski]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Damjan Kejžar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = [[Cerkev Matere Božje, Zagaj]] [[Svete gore nad Sotlo]] | notable_people = [[Janez Rančigaj]] | neigboring_parishes = [[Župnija Podsreda|Podsreda]],<br>[[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]],<br>[[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]],<br>[[Župnija Pišece|Pišece]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Kozje|Dekanije Kozje]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del [[Kozjanski naddekanat|Kozjanskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Leta 1934 je postal tukajšnji župnik [[Janez Rančigaj]], ki je leta 1942 umrl mučeniške smrti v [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovcu]] in je danes v postopku za priznanje svetništva (v sklopu skupnega postopka Slovenskih mučencev 20. stoletja).<ref>[http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East6.htm Martyrs Killed in odium fidei under Communist Regimes], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref><ref>[http://peter.simetric.si/index.php?option=com_content&task=view&id=72&Itemid=161 Župniki v Sv. Petru pod Sv. gorami], Peter.simetric.si, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! # ! Slika ! Ime ! Status ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60351071}} | [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli|Cerkev sv. Petra]] | [[župnijska cerkev]] | [[Bistrica ob Sotli]] |- | 2. | {{Slika d|Q60351053}} | [[Cerkev sv. Križa, Ples|Cerkev sv. Križa]] | [[podružnična cerkev]] | [[Ples, Bistrica ob Sotli|Ples]]<br>(Vina gora) |- | 3. | {{Slika d|Q60351070}} | [[Cerkev Matere Božje, Svete gore|Cerkev Matere Božje]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.svetegore.si/cerkve/mati-bozja.html|title= |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> | [[podružnična cerkev]] | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 4. | {{Slika d|Q60351067}} | [[Kapela sv. Martina, Zagaj|Kapela sv. Martina]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 5. | {{Slika d|Q60351069}} | [[Kapela sv. Jurija, Zagaj|Kapela sv. Jurija]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 6. | {{Slika d|Q60351121}} | [[Kapela sv. Boštjana in Fabijana, Zagaj|Kapela sv. Boštjana in Fabijana]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 7. | {{Slika d|Q60351123}} | [[Kapela Lurške Matere Božje, Zagaj|Kapela Lurške Matere Božje]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- ! colspan=4 | Nekdanji |- | 1. | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Cerkev sv. Jakoba]] | nekdanja župnijska porušena | [[Kunšperk]] |- | 2. | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Cerkev sv. Marjete]] | [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji|ruševinska cerkev]] | [[Kunšperk]] |} Na območju župnije se je nekdaj nahajala tudi grajska kapela [[Sveti Andrej|sv. Andreja]] na [[Grad Kunšperk|Gradu Kunšperk]] (danes v ruševinah). == Sklici == {{sklici|1}} == Viri== == Glej tudi == * [[s:Kunšperk|Kunšperk]] (na Wikiviru) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://peter.simetric.si/ Peter.simetric.si], uradna stran * [http://www.svetegore.si/ Svetegore.si], uradna stran za romarsko podružnično cerkev * [http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/1052-sv-peter-pod-svetimi-gorami Skofija-celje.si] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-sv-peter-pod-svetimi-gorami Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Kozje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] [[Kategorija:Dekanija Kozje]] [[Kategorija:Bistrica ob Sotli]] 1phbqpx897pshdzam77llhf64a2tllh 5737588 5737573 2022-08-20T11:13:51Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Ustanovitve leta 1640]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Bistrica ob Sotli]] 7,<br>3256 Bistrica ob Sotli | parish_church = [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli]] | dedication = [[sveti Peter]] | established = 1. oktober 1640 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Kozje|Kozje]] | archdeaconry = [[Kozjanski naddekanat|Kozjanski]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Damjan Kejžar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = [[Cerkev Matere Božje, Zagaj]] [[Svete gore nad Sotlo]] | notable_people = [[Janez Rančigaj]] | neigboring_parishes = [[Župnija Podsreda|Podsreda]],<br>[[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]],<br>[[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]],<br>[[Župnija Pišece|Pišece]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Kozje|Dekanije Kozje]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del [[Kozjanski naddekanat|Kozjanskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Leta 1934 je postal tukajšnji župnik [[Janez Rančigaj]], ki je leta 1942 umrl mučeniške smrti v [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovcu]] in je danes v postopku za priznanje svetništva (v sklopu skupnega postopka Slovenskih mučencev 20. stoletja).<ref>[http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East6.htm Martyrs Killed in odium fidei under Communist Regimes], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref><ref>[http://peter.simetric.si/index.php?option=com_content&task=view&id=72&Itemid=161 Župniki v Sv. Petru pod Sv. gorami], Peter.simetric.si, pridobljeno 1. avgust 2018.</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! # ! Slika ! Ime ! Status ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60351071}} | [[Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli|Cerkev sv. Petra]] | [[župnijska cerkev]] | [[Bistrica ob Sotli]] |- | 2. | {{Slika d|Q60351053}} | [[Cerkev sv. Križa, Ples|Cerkev sv. Križa]] | [[podružnična cerkev]] | [[Ples, Bistrica ob Sotli|Ples]]<br>(Vina gora) |- | 3. | {{Slika d|Q60351070}} | [[Cerkev Matere Božje, Svete gore|Cerkev Matere Božje]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.svetegore.si/cerkve/mati-bozja.html|title= |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> | [[podružnična cerkev]] | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 4. | {{Slika d|Q60351067}} | [[Kapela sv. Martina, Zagaj|Kapela sv. Martina]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 5. | {{Slika d|Q60351069}} | [[Kapela sv. Jurija, Zagaj|Kapela sv. Jurija]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 6. | {{Slika d|Q60351121}} | [[Kapela sv. Boštjana in Fabijana, Zagaj|Kapela sv. Boštjana in Fabijana]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- | 7. | {{Slika d|Q60351123}} | [[Kapela Lurške Matere Božje, Zagaj|Kapela Lurške Matere Božje]] | kapela | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] (Svete gore nad Sotlo) |- ! colspan=4 | Nekdanji |- | 1. | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Cerkev sv. Jakoba]] | nekdanja župnijska porušena | [[Kunšperk]] |- | 2. | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Cerkev sv. Marjete]] | [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji|ruševinska cerkev]] | [[Kunšperk]] |} Na območju župnije se je nekdaj nahajala tudi grajska kapela [[Sveti Andrej|sv. Andreja]] na [[Grad Kunšperk|Gradu Kunšperk]] (danes v ruševinah). == Sklici == {{sklici|1}} == Viri== == Glej tudi == * [[s:Kunšperk|Kunšperk]] (na Wikiviru) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://peter.simetric.si/ Peter.simetric.si], uradna stran * [http://www.svetegore.si/ Svetegore.si], uradna stran za romarsko podružnično cerkev * [http://www.skofija-celje.si/index.php/skofija/delitev-skofije/zupnije/zupnije-na-s/1052-sv-peter-pod-svetimi-gorami Skofija-celje.si] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-sv-peter-pod-svetimi-gorami Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Kozje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] [[Kategorija:Dekanija Kozje]] [[Kategorija:Bistrica ob Sotli]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1640]] pagax396aosz4w99r000272ie6fivuf 0 93930 5736592 5729551 2022-08-19T14:19:50Z A09 188929 dp inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Planšarsko jezero | image_lake = Plansarsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Občina Jezersko]] | coords = {{koord|46|24|6.78|N|14|30|42.5|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[umetno jezero]] | group = | inflow = [[Jezernica]] | outflow = Jezernica | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = | width = | area = | depth = | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = | frozen = | islands = | cities = | reference = |pushpin_map=Slovenija}}'''Planšarsko jezero''' je umetno [[jezero]] na potoku [[Jezernica (Jezersko)|Jezernica]] na [[Zgornje Jezersko|Zgornjem Jezerskem]]. == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Pasture Lake|Planšarsko jezero}} [[Kategorija:Jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Jezersko]] {{si-geo-stub}} lmufhnhotzmkfeg7tmxuyjl811ul5m4 0 94180 5737589 5181088 2022-08-20T11:14:58Z A09 188929 slog wikitext text/x-wiki '''Kozjanski naddekanat''' je [[rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]], ki je bil ustanovljen 20. marca 2002 z reorganizacijo prejšnjih štirih naddekanatov (I., II., III. in IV.) [[škofija Maribor|škofije Maribor]]. Kozjanski naddekanat je do 7. aprila 2006, ko je bila [[škofija]] povišana v [[nadškofija Maribor|Nadškofijo Maribor]] ter del škofije preoblikovan v [[Škofija Celje|Škofijo Celje]], združeval naslednje [[dekanija|dekanije]]: * [[Dekanija Kozje]] * [[Dekanija Rogatec]] * [[Dekanija Šmarje pri Jelšah]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Škofije Celje]] 4u71laqit7wrv9boexagwabqp6ahqnx 5737590 5737589 2022-08-20T11:15:12Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Ustanovitve leta 2002]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Kozjanski naddekanat''' je [[rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliški]] [[naddekanat]], ki je bil ustanovljen 20. marca 2002 z reorganizacijo prejšnjih štirih naddekanatov (I., II., III. in IV.) [[škofija Maribor|škofije Maribor]]. Kozjanski naddekanat je do 7. aprila 2006, ko je bila [[škofija]] povišana v [[nadškofija Maribor|Nadškofijo Maribor]] ter del škofije preoblikovan v [[Škofija Celje|Škofijo Celje]], združeval naslednje [[dekanija|dekanije]]: * [[Dekanija Kozje]] * [[Dekanija Rogatec]] * [[Dekanija Šmarje pri Jelšah]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Naddekanati Škofije Celje]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2002]] 1913c0pqb3aebhuu803r1sqxks57hsk 0 96836 5737541 5501360 2022-08-20T09:21:35Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = <!-- Wikidata --> }} '''Reinhold Andreas Messner''', [[Južna Tirolska|Južnotirolski]] [[alpinist]] z italijanskim državljanstvom, * [[17. september]] [[1944]], [[Brixen]], [[Južna Tirolska]]. Messner je prvi človek, ki je osvojil vse [[osemtisočak]]e in prvi, ki je samostojno priplezal na [[Mount Everest]] brez dodatnega kisika. O svojih alpinističnih odpravah je napisal mnogo knjig in posnel več dokumentarnih filmov. == Osvojeni osemtisočaki == {| class="wikitable" border="0" cellpadding="2" cellspacing="1" |----- bgcolor="#cccccc" ! Leto ! Gora ([[nadmorska višina]] v [[Meter|m]]) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1970]] |[[Nanga Parbat]] (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1972]] |[[Manaslu]] (8156) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1975]] |[[Hidden Peak]] (Gasherbrum I) (8068) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1977]] |[[Dhaulagiri]] (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1978]] |[[Mount Everest]] (8844), Nanga Parbat (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1979]] |[[K2]] (8611) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1980]] |[[Mount Everest]] (8844) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1981]] |[[Shisha Pangma]] (8012) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1982]] |[[Kangchendzönga]] (8598), [[Gasherbrum II]] (8035), [[Broad Peak]] (8048), [[Cho Oyu]] (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1983]] | Cho Oyu (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1984]] | Hidden Peak (8068), Gasherbrum II (8035) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1985]] |[[Annapurna]] (8091), Dhaulagiri (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1986]] |[[Makalu]] (8485), [[Lhotse]] (8516) |} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih alpinistov]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.reinhold-messner.de/ Messnerjeva domača spletna stran] (v nemškem jeziku) * [http://www.jerberyd.com/climbing/climbers/messner/ Biografija Reinholda Messnerja] {{škrbina o alpinistu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Messner, Reinhold}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Italijanski alpinisti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Italije]] 3febxnv8sct7agxok1s8t73zm4v6qw0 5737542 5737541 2022-08-20T09:21:48Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = <!-- Wikidata --> }} '''Reinhold Andreas Messner''', [[Južna Tirolska|južnotirolski]] [[alpinist]] z italijanskim državljanstvom, * [[17. september]] [[1944]], [[Brixen]], [[Južna Tirolska]]. Messner je prvi človek, ki je osvojil vse [[osemtisočak]]e in prvi, ki je samostojno priplezal na [[Mount Everest]] brez dodatnega kisika. O svojih alpinističnih odpravah je napisal mnogo knjig in posnel več dokumentarnih filmov. == Osvojeni osemtisočaki == {| class="wikitable" border="0" cellpadding="2" cellspacing="1" |----- bgcolor="#cccccc" ! Leto ! Gora ([[nadmorska višina]] v [[Meter|m]]) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1970]] |[[Nanga Parbat]] (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1972]] |[[Manaslu]] (8156) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1975]] |[[Hidden Peak]] (Gasherbrum I) (8068) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1977]] |[[Dhaulagiri]] (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1978]] |[[Mount Everest]] (8844), Nanga Parbat (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1979]] |[[K2]] (8611) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1980]] |[[Mount Everest]] (8844) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1981]] |[[Shisha Pangma]] (8012) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1982]] |[[Kangchendzönga]] (8598), [[Gasherbrum II]] (8035), [[Broad Peak]] (8048), [[Cho Oyu]] (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1983]] | Cho Oyu (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1984]] | Hidden Peak (8068), Gasherbrum II (8035) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1985]] |[[Annapurna]] (8091), Dhaulagiri (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1986]] |[[Makalu]] (8485), [[Lhotse]] (8516) |} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih alpinistov]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.reinhold-messner.de/ Messnerjeva domača spletna stran] (v nemškem jeziku) * [http://www.jerberyd.com/climbing/climbers/messner/ Biografija Reinholda Messnerja] {{škrbina o alpinistu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Messner, Reinhold}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Italijanski alpinisti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Italije]] 5600v8to5xip20s2v6f7xy0rux55vw6 5737543 5737542 2022-08-20T09:22:55Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = <!-- Wikidata --> }} '''Reinhold Andreas Messner''', [[Južna Tirolska|južnotirolski]] [[alpinist]] z italijanskim državljanstvom, * [[17. september]] [[1944]], [[Briksen]], [[Južna Tirolska]]. Messner je prvi človek, ki je osvojil vse [[osemtisočak]]e in prvi, ki je samostojno priplezal na [[Mount Everest]] brez dodatnega kisika. O svojih alpinističnih odpravah je napisal mnogo knjig in posnel več dokumentarnih filmov. == Osvojeni osemtisočaki == {| class="wikitable" border="0" cellpadding="2" cellspacing="1" |----- bgcolor="#cccccc" ! Leto ! Gora ([[nadmorska višina]] v [[Meter|m]]) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1970]] |[[Nanga Parbat]] (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1972]] |[[Manaslu]] (8156) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1975]] |[[Hidden Peak]] (Gasherbrum I) (8068) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1977]] |[[Dhaulagiri]] (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1978]] |[[Mount Everest]] (8844), Nanga Parbat (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1979]] |[[K2]] (8611) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1980]] |[[Mount Everest]] (8844) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1981]] |[[Shisha Pangma]] (8012) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1982]] |[[Kangchendzönga]] (8598), [[Gasherbrum II]] (8035), [[Broad Peak]] (8048), [[Cho Oyu]] (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1983]] | Cho Oyu (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1984]] | Hidden Peak (8068), Gasherbrum II (8035) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1985]] |[[Annapurna]] (8091), Dhaulagiri (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1986]] |[[Makalu]] (8485), [[Lhotse]] (8516) |} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih alpinistov]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.reinhold-messner.de/ Messnerjeva domača spletna stran] (v nemškem jeziku) * [http://www.jerberyd.com/climbing/climbers/messner/ Biografija Reinholda Messnerja] {{škrbina o alpinistu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Messner, Reinhold}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Italijanski alpinisti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Italije]] gd0860exmhthm9dnfog5rh5m41j4e88 5737563 5737543 2022-08-20T10:23:44Z Shabicht 3554 /* Osvojeni osemtisočaki */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = <!-- Wikidata --> }} '''Reinhold Andreas Messner''', [[Južna Tirolska|južnotirolski]] [[alpinist]] z italijanskim državljanstvom, * [[17. september]] [[1944]], [[Briksen]], [[Južna Tirolska]]. Messner je prvi človek, ki je osvojil vse [[osemtisočak]]e in prvi, ki je samostojno priplezal na [[Mount Everest]] brez dodatnega kisika. O svojih alpinističnih odpravah je napisal mnogo knjig in posnel več dokumentarnih filmov. == Osvojeni osemtisočaki == {| class="wikitable" border="0" cellpadding="2" cellspacing="1" |----- bgcolor="#cccccc" ! Leto ! Gora ([[nadmorska višina]] v [[Meter|m]]) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1970]] |[[Nanga Parbat]] (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1972]] |[[Manaslu]] (8156) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1975]] |[[Hidden Peak]] (Gasherbrum I) (8068) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1977]] |[[Dhaulagiri]] (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1978]] |[[Mount Everest]] (8844), Nanga Parbat (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1979]] |[[K2]] (8611) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1980]] |[[Mount Everest]] (8844) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1981]] |[[Shisha Pangma]] (8012) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1982]] |[[Kangchendzönga]] (8598), [[Gasherbrum II]] (8035), [[Broad Peak]] (8048), [[Cho Oyu]] (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1983]] | Cho Oyu (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1984]] | Hidden Peak (8068), Gasherbrum II (8035) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1985]] |[[Anapurna]] (8091), Dhaulagiri (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1986]] |[[Makalu]] (8485), [[Lhotse]] (8516) |} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih alpinistov]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.reinhold-messner.de/ Messnerjeva domača spletna stran] (v nemškem jeziku) * [http://www.jerberyd.com/climbing/climbers/messner/ Biografija Reinholda Messnerja] {{škrbina o alpinistu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Messner, Reinhold}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Italijanski alpinisti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Italije]] kbqrbdfwwol59zmwp1y7rq8kq8cn7xz 5737564 5737563 2022-08-20T10:24:29Z Shabicht 3554 /* Osvojeni osemtisočaki */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = <!-- Wikidata --> }} '''Reinhold Andreas Messner''', [[Južna Tirolska|južnotirolski]] [[alpinist]] z italijanskim državljanstvom, * [[17. september]] [[1944]], [[Briksen]], [[Južna Tirolska]]. Messner je prvi človek, ki je osvojil vse [[osemtisočak]]e in prvi, ki je samostojno priplezal na [[Mount Everest]] brez dodatnega kisika. O svojih alpinističnih odpravah je napisal mnogo knjig in posnel več dokumentarnih filmov. == Osvojeni osemtisočaki == {| class="wikitable" border="0" cellpadding="2" cellspacing="1" |----- bgcolor="#cccccc" ! Leto ! Gora ([[nadmorska višina]] v [[Meter|m]]) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1970]] |[[Nanga Parbat]] (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1972]] |[[Manaslu]] (8156) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1975]] |[[Hidden Peak]] (Gasherbrum I) (8068) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1977]] |[[Dhaulagiri]] (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1978]] |[[Mount Everest]] (8844), Nanga Parbat (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1979]] |[[K2]] (8611) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1980]] |[[Mount Everest]] (8844) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1981]] |[[Shisha Pangma]] (8012) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1982]] |[[Kangchendzönga]] (8598), [[Gasherbrum II]] (8035), [[Broad Peak]] (8048), [[Cho Oyu]] (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1983]] | Čo Oju (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1984]] | Hidden Peak (8068), Gasherbrum II (8035) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1985]] |[[Anapurna]] (8091), Dhaulagiri (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1986]] |[[Makalu]] (8485), [[Lhotse]] (8516) |} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih alpinistov]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.reinhold-messner.de/ Messnerjeva domača spletna stran] (v nemškem jeziku) * [http://www.jerberyd.com/climbing/climbers/messner/ Biografija Reinholda Messnerja] {{škrbina o alpinistu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Messner, Reinhold}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Italijanski alpinisti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Italije]] ivz49gp103q3ktogj7y3rthmkaygjom 5737566 5737564 2022-08-20T10:25:53Z Shabicht 3554 /* Osvojeni osemtisočaki */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = <!-- Wikidata --> }} '''Reinhold Andreas Messner''', [[Južna Tirolska|južnotirolski]] [[alpinist]] z italijanskim državljanstvom, * [[17. september]] [[1944]], [[Briksen]], [[Južna Tirolska]]. Messner je prvi človek, ki je osvojil vse [[osemtisočak]]e in prvi, ki je samostojno priplezal na [[Mount Everest]] brez dodatnega kisika. O svojih alpinističnih odpravah je napisal mnogo knjig in posnel več dokumentarnih filmov. == Osvojeni osemtisočaki == {| class="wikitable" border="0" cellpadding="2" cellspacing="1" |----- bgcolor="#cccccc" ! Leto ! Gora ([[nadmorska višina]] v [[Meter|m]]) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1970]] |[[Nanga Parbat]] (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1972]] |[[Manaslu]] (8156) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1975]] |Gasherbrum I (8068) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1977]] |[[Daulagiri]] (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1978]] |[[Mount Everest]] (8844), Nanga Parbat (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1979]] |[[K2]] (8611) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1980]] |[[Mount Everest]] (8844) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1981]] |[[Šiša Pangma]] (8012) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1982]] |[[Kangchendzönga]] (8598), [[Gasherbrum II]] (8035), [[Broad Peak]] (8048), [[Cho Oyu]] (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1983]] | Čo Oju (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1984]] | Hidden Peak (8068), Gasherbrum II (8035) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1985]] |[[Anapurna]] (8091), Dhaulagiri (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1986]] |[[Makalu]] (8485), [[Lhotse]] (8516) |} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih alpinistov]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.reinhold-messner.de/ Messnerjeva domača spletna stran] (v nemškem jeziku) * [http://www.jerberyd.com/climbing/climbers/messner/ Biografija Reinholda Messnerja] {{škrbina o alpinistu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Messner, Reinhold}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Italijanski alpinisti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Italije]] 21dxdg7c49u0egzutvqapdf7wk3t9f1 5737567 5737566 2022-08-20T10:27:32Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = <!-- Wikidata --> }} '''Reinhold Andreas Messner''', [[Južna Tirolska|južnotirolski]] [[alpinist]] z italijanskim državljanstvom, * [[17. september]] [[1944]], [[Briksen]], [[Južna Tirolska]]. Messner je prvi človek, ki je osvojil vse [[osemtisočak]]e in prvi, ki je samostojno priplezal na [[Mount Everest]] brez dodatnega kisika. O svojih alpinističnih odpravah je napisal mnogo knjig in posnel več dokumentarnih filmov. == Osvojeni osemtisočaki == {| class="wikitable" border="0" cellpadding="2" cellspacing="1" |----- bgcolor="#cccccc" ! Leto ! Gora ([[nadmorska višina]] v [[Meter|m]]) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1970]] |[[Nanga Parbat]] (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1972]] |[[Manaslu]] (8156) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1975]] |Gasherbrum I (8068) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1977]] |[[Daulagiri]] (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1978]] |[[Mount Everest]] (8844), Nanga Parbat (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1979]] |[[K2]] (8611) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1980]] |[[Mount Everest]] (8844) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1981]] |[[Šiša Pangma]] (8012) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1982]] |[[Kangčendzenga]] (8598), [[Gasherbrum II]] (8035), [[Broad Peak]] (8048), [[Čo Oju]] (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1983]] | Čo Oju (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1984]] | Hidden Peak (8068), Gasherbrum II (8035) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1985]] |[[Anapurna]] (8091), Dhaulagiri (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1986]] |[[Makalu]] (8485), [[Lhotse]] (8516) |} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih alpinistov]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.reinhold-messner.de/ Messnerjeva domača spletna stran] (v nemškem jeziku) * [http://www.jerberyd.com/climbing/climbers/messner/ Biografija Reinholda Messnerja] {{škrbina o alpinistu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Messner, Reinhold}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Italijanski alpinisti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Italije]] c9x8xszq288rm2xaxnod3rklkrh85wt 5737568 5737567 2022-08-20T10:29:22Z Shabicht 3554 /* Osvojeni osemtisočaki */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = <!-- Wikidata --> }} '''Reinhold Andreas Messner''', [[Južna Tirolska|južnotirolski]] [[alpinist]] z italijanskim državljanstvom, * [[17. september]] [[1944]], [[Briksen]], [[Južna Tirolska]]. Messner je prvi človek, ki je osvojil vse [[osemtisočak]]e in prvi, ki je samostojno priplezal na [[Mount Everest]] brez dodatnega kisika. O svojih alpinističnih odpravah je napisal mnogo knjig in posnel več dokumentarnih filmov. == Osvojeni osemtisočaki == {| class="wikitable" border="0" cellpadding="2" cellspacing="1" |----- bgcolor="#cccccc" ! Leto ! Gora ([[nadmorska višina]] v [[Meter|m]]) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1970]] |[[Nanga Parbat]] (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1972]] |[[Manaslu]] (8156) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1975]] |Gašerbrum I (8068) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1977]] |[[Daulagiri]] (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1978]] |[[Mount Everest]] (8844), Nanga Parbat (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1979]] |[[K2]] (8611) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1980]] |[[Mount Everest]] (8844) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1981]] |[[Šiša Pangma]] (8012) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1982]] |[[Kangčendzenga]] (8598), [[Gašerbrum II]] (8035), [[Broad Peak]] (8048), [[Čo Oju]] (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1983]] | Čo Oju (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1984]] | Hidden Peak (8068), Gašerbrum II (8035) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1985]] |[[Anapurna]] (8091), Daulagi (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1986]] |[[Makalu]] (8485), [[Lhotse]] (8516) |} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih alpinistov]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.reinhold-messner.de/ Messnerjeva domača spletna stran] (v nemškem jeziku) * [http://www.jerberyd.com/climbing/climbers/messner/ Biografija Reinholda Messnerja] {{škrbina o alpinistu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Messner, Reinhold}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Italijanski alpinisti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Italije]] ij1tjd18glj8ezqdcijp99skhnvjyuf 5737569 5737568 2022-08-20T10:30:04Z Shabicht 3554 /* Osvojeni osemtisočaki */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = <!-- Wikidata --> }} '''Reinhold Andreas Messner''', [[Južna Tirolska|južnotirolski]] [[alpinist]] z italijanskim državljanstvom, * [[17. september]] [[1944]], [[Briksen]], [[Južna Tirolska]]. Messner je prvi človek, ki je osvojil vse [[osemtisočak]]e in prvi, ki je samostojno priplezal na [[Mount Everest]] brez dodatnega kisika. O svojih alpinističnih odpravah je napisal mnogo knjig in posnel več dokumentarnih filmov. == Osvojeni osemtisočaki == {| class="wikitable" border="0" cellpadding="2" cellspacing="1" |----- bgcolor="#cccccc" ! Leto ! Gora ([[nadmorska višina]] v [[Meter|m]]) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1970]] |[[Nanga Parbat]] (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1972]] |[[Manaslu]] (8156) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1975]] |Gašerbrum I (8068) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1977]] |[[Daulagiri]] (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1978]] |[[Mount Everest]] (8844), Nanga Parbat (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1979]] |[[K2]] (8611) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1980]] |[[Mount Everest]] (8844) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1981]] |[[Šiša Pangma]] (8012) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1982]] |[[Kangčendzenga]] (8598), [[Gašerbrum II]] (8035), [[Broad Peak]] (8048), [[Čo Oju]] (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1983]] | Čo Oju (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1984]] | Hidden Peak (8068), Gašerbrum II (8035) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1985]] |[[Anapurna]] (8091), Daulagiri (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1986]] |[[Makalu]] (8485), [[Lhotse]] (8516) |} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih alpinistov]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.reinhold-messner.de/ Messnerjeva domača spletna stran] (v nemškem jeziku) * [http://www.jerberyd.com/climbing/climbers/messner/ Biografija Reinholda Messnerja] {{škrbina o alpinistu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Messner, Reinhold}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Italijanski alpinisti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Italije]] 32p9cak77q5jtqfcopbrfpo2bae8wx8 5737596 5737569 2022-08-20T11:25:13Z A09 188929 odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = <!-- Wikidata --> }} '''Reinhold Andreas Messner''', [[Južna Tirolska|južnotirolski]] [[alpinist]] z italijanskim državljanstvom, * [[17. september]] [[1944]], [[Briksen]], [[Južna Tirolska]]. Messner je prvi človek, ki je osvojil vse [[osemtisočak]]e in prvi, ki je samostojno priplezal na [[Mount Everest]] brez dodatnega kisika. O svojih alpinističnih odpravah je napisal mnogo knjig in posnel več dokumentarnih filmov. == Osvojeni osemtisočaki == {| class="wikitable" border="0" cellpadding="2" cellspacing="1" |----- bgcolor="#cccccc" ! Leto ! Gora ([[nadmorska višina]] v [[Meter|m]]) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1970]] |[[Nanga Parbat]] (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1972]] |[[Manaslu]] (8156) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1975]] |Gašerbrum I (8068) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1977]] |[[Daulagiri]] (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1978]] |[[Mount Everest]] (8844), Nanga Parbat (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1979]] |[[K2]] (8611) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1980]] |[[Mount Everest]] (8844) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1981]] |[[Šiša Pangma]] (8012) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1982]] |[[Kangčendzenga]] (8598), [[Gašerbrum II]] (8035), [[Broad Peak]] (8048), [[Čo Oju]] (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1983]] | Čo Oju (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1984]] | Hidden Peak (8068), Gašerbrum II (8035) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1985]] |[[Anapurna]] (8091), Daulagiri (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" ![[1986]] |[[Makalu]] (8485), [[Lhotse]] (8516) |} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih alpinistov]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.reinhold-messner.de/ Messnerjeva domača spletna stran] (v nemškem jeziku) * [http://www.jerberyd.com/climbing/climbers/messner/ Biografija Reinholda Messnerja] {{škrbina o alpinistu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Messner, Reinhold}} [[Kategorija:Italijanski alpinisti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Italije]] l55uy8shgjalaqajj8b5v88eykfy77d 5737597 5737596 2022-08-20T11:25:45Z A09 188929 -np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = <!-- Wikidata --> }} '''Reinhold Andreas Messner''', [[Južna Tirolska|južnotirolski]] [[alpinist]] z italijanskim državljanstvom, * [[17. september]] [[1944]], [[Briksen]], [[Južna Tirolska]]. Messner je prvi človek, ki je osvojil vse [[osemtisočak]]e in prvi, ki je samostojno priplezal na [[Mount Everest]] brez dodatnega kisika. O svojih alpinističnih odpravah je napisal mnogo knjig in posnel več dokumentarnih filmov. == Osvojeni osemtisočaki == {| class="wikitable" border="0" cellpadding="2" cellspacing="1" |----- bgcolor="#cccccc" ! Leto ! Gora (nadmorska višina v m) |----- bgcolor="#eeeeee" !1970 |[[Nanga Parbat]] (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" !1972 |[[Manaslu]] (8156) |----- bgcolor="#eeeeee" !1975 |Gašerbrum I (8068) |----- bgcolor="#eeeeee" !1977 |[[Daulagiri]] (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" !1978 |[[Mount Everest]] (8844), Nanga Parbat (8125) |----- bgcolor="#eeeeee" !1979 |[[K2]] (8611) |----- bgcolor="#eeeeee" !1980 |[[Mount Everest]] (8844) |----- bgcolor="#eeeeee" !1981 |[[Šiša Pangma]] (8012) |----- bgcolor="#eeeeee" !1982 |[[Kangčendzenga]] (8598), [[Gašerbrum II]] (8035), [[Broad Peak]] (8048), [[Čo Oju]] (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" !1983 | Čo Oju (8201) |----- bgcolor="#eeeeee" !1984 | Hidden Peak (8068), Gašerbrum II (8035) |----- bgcolor="#eeeeee" !1985 |[[Anapurna]] (8091), Daulagiri (8167) |----- bgcolor="#eeeeee" !1986 |[[Makalu]] (8485), [[Lhotse]] (8516) |} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih alpinistov]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.reinhold-messner.de/ Messnerjeva domača spletna stran] (v nemškem jeziku) * [http://www.jerberyd.com/climbing/climbers/messner/ Biografija Reinholda Messnerja] {{škrbina o alpinistu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Messner, Reinhold}} [[Kategorija:Italijanski alpinisti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Italije]] 74oaor27yvmd0iqoigjbwf2esjdi36l 0 97605 5736904 5698200 2022-08-20T06:54:31Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Pomurska regija (SURS).png|sličica|300px|Pomurska statistična regija|alt=]] [[Slika:Prebivalstvena piramida za leto 2019 - Pomurska.jpg|alt=|sličica|300x300_pik|Prebivalstvena piramida za leto 2019 - Pomurska]] {{DISPLAYTITLE:Pomurska statistična regija}} '''Pomurska statistična regija''' je ena od dvanajstih [[Statistične regije Slovenije|statističnih regij Slovenije]]. ==Pomurska statistična regija== To je naša najbolj severovzhodna in najbolj ravninska statistična regija. Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere predvsem za kmetijstvo. Največje urbano središče je [[Murska Sobota]]. V pomurski statistični regiji je v 2019 živelo 5 % prebivalcev [[Slovenije]]. Ta regija je izstopala po najnižjem naravnem prirastu (–4,7 na 1.000 prebivalcev) in po najmanjšem deležu tujih državljanov med prebivalci (2,1 %). &nbsp;Samo v tej regiji je bil v 2019 negativen tudi skupni prirast, to je seštevek naravnega in selitvenega prirasta (–0,5 na 1.000 prebivalcev). Starostna sestava prebivalstva je bila v tej regiji najmanj ugodna, saj je bil delež mladih prebivalcev (0–14 let) tukaj najnižji (13,2 %). Povprečna starost prebivalcev je bila tukaj na ravni regij najvišja, 45,5 leta, in povprečno 3,5 leta višja kot v [[Osrednjeslovenska statistična regija|osrednjeslovenski regiji]], kjer je bila najnižja. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je bilo za dečke in deklice, rojene v 2019 v tej regiji, glede na preostale regije najnižje (dečki lahko pričakujejo, da bodo živeli 76,41 leta, deklice pa 81,96 leta). Število razvez zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev je bilo tukaj v 2019 najnižje (0,9). Izobrazbena sestava tukajšnjega prebivalstva je bila manj ugodna. Skoraj tretjina prebivalcev je imela namreč dokončano le največ osnovnošolsko izobrazbo. Prebivalci te in [[Koroška statistična regija|koroške regije]] so splošno zadovoljstvo z življenjem v 2019 ocenili z enakima in hkrati najnižjima povprečnima ocenama (7,1 od 10). Delež gospodinjstev, ki so prejemala materialno ali denarno pomoč dobrodelnih organizacij, je bil v tej regiji enak kot v [[Zasavska statistična regija|zasavski]], hkrati pa sta bila oba najvišja (9 %). V stanovanjih, ki so bila v slabem stanju (s puščajočo streho, z vlažnimi stenami, temelji ali tlemi, trhlimi okenskimi okvirji ali tlemi), je živelo 28 % gospodinjstev, kar je bil drugi najvišji delež med regijami. Delež gospodinjstev, katerih člani bi si lahko vsi privoščili enotedenske počitnice zunaj doma, je bil v tej regiji najnižji (64 %). Pomurska statistična regija je v 2019 ustvarila 3,7 % nacionalnega BDP-ja. [[BDP]] na prebivalca je tukaj znašal 15.705 EUR (slovensko povprečje je bilo 23.165 EUR na prebivalca). V tej regiji je delovalo približno 8.000 podjetij, v njih pa so delale povprečno po 4 osebe. Stopnja delovne aktivnosti je bila tukaj v 2019 tako med moškimi kot med ženskami najnižja med regijami (60,3-odstotna oz. 53,5-odstotna). <ref>[https://www.stat.si/obcine Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS]</ref> [[Slika:Indeks staranja, Statistične regije, 2019.jpg|sredina|sličica|800x800_pik|Indeks staranja, Statistične regije, 2019 - STAGE]] ==Pomurska statistična regija v številkah== {| class="wikitable" |- ! Statistični podatki !! ||!!Statistični kazalniki!! |- | Površina, km², 1. 1. 2019 || <div align="right">1.336 | ||Gostota naseljenosti, 1. 7. 2019|| <div align="right">85,6 |- | Število prebivalcev, 1. 7. 2019 || <div align="right">114.396|| ||Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2019|| <div align="right">45,5 |- | Naravni prirast, 2019 || <div align="right">- 538|| ||Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2019 | <div align="right">13,2 |- | Število učencev, 2019/2020 || <div align="right">9.064|| ||Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2019|| <div align="right">22,4 |- | Število dijakov, 2019/2020 || <div align="right">3.705|| ||Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2019|| <div align="right">- 4,7 |- | Število študentov, 2019/2020 || <div align="right">3.265|| ||Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2019 | <div align="right">4,2 |- | Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2019 || <div align="right">41.895|| ||Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2019||<div align="right">- 0,5 |- | Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2019 || <div align="right">32.706|| ||Prebivalci, stari 15-64 let, z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (%), 1. 1. 2019||<div align="right">22,9 |- | Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu) || <div align="right">4.983 ||||Prebivalci, stari 25-64 let, z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo (%), 1. 1. 2019|| <div align="right">22,8 |- |Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2019 | <div align="right">1.591,74|| ||Stopnja delovne aktivnosti (%), 2019|| <div align="right">57,0 |- | Število podjetij, 2019 || <div align="right">8.019|| ||Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2019|| <div align="right">6,4 |- |Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2019 | <div align="right">1.796|| ||Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2019|| <div align="right">15.705 |- | Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2016 || <div align="right">68.807||||Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2019|| <div align="right">3,1 |- | Število prihodov turistov, 2019 ||<div align="right">347.645|| ||Število osebnih avtomobilov (na 100 prebivalcev), 31. 12. 2019|| <div align="right">57 |- | Število prenočitev turistov, 2019 || <div align="right">1.078.273||||Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom, kg/preb., 2019|| <div align="right">338 |- | Vir: [[Statistični urad Republike Slovenije]], [http://www.stat.si/statweb], [http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Regije/Regije.asp Podatkovni portal SI STAT]|| || || Vir: [http://www.stat.si/statweb Statistični urad Republike Slovenije], [http://www.stat.si/obcine/ Slovenske statistične regije in občine v številkah] | |} == Občine v statistični regiji == * [[Občina Apače]] * [[Občina Beltinci]] * [[Občina Cankova]] * [[Občina Črenšovci]] * [[Občina Dobrovnik]] * [[Občina Gornja Radgona]] * [[Občina Gornji Petrovci]] * [[Občina Grad]] * [[Občina Hodoš]] * [[Občina Kobilje]] * [[Občina Križevci]] * [[Občina Kuzma]] * [[Občina Lendava]] * [[Občina Ljutomer]] * [[Občina Moravske Toplice]] * [[Mestna občina Murska Sobota]] * [[Občina Odranci]] * [[Občina Puconci]] * [[Občina Radenci]] * [[Občina Razkrižje]] * [[Občina Rogašovci]] * [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici]] * [[Občina Šalovci]] * [[Občina Tišina]] * [[Občina Turnišče]] * [[Občina Velika Polana]] * [[Občina Veržej]] == Zunanje povezave == * [http://www.stat.si/statweb Statistični urad Republike Slovenije] *[http://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/9959/regije_v_stevilkah_2018.pdf Slovenske regije v številkah], publikacija, SURS * [https://pxweb.stat.si/SiStat/sl SI-STAT], Podatkovni portal Statističnega urada RS * [http://www.stat.si/obcine/ Slovenske statistične regije in občine v številkah], interaktivna elektronska publikacija, SURS * [http://www.mgrt.gov.si/ Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo], regionalni razvoj * [http://www.mju.gov.si/si/lokalna_samouprava/ Ministrstvo za javno upravo], lokalna samouprava * http://gis.stat.si/, [https://gis.stat.si/#lang=sl&tid=154&sid=2&vid=19804&p={&#x22;cm&#x22;:0,&#x22;cb&#x22;:4,&#x22;cp&#x22;:&#x22;YlOrRd&#x22;,&#x22;cba&#x22;:&#x5B;null,109.9,110,119.9,120,129.9,130,null&#x5D;,&#x22;inverse_pallete_checkbox&#x22;:false,&#x22;decimals&#x22;:1}&z=9&o=0.7178&c={&#x22;lat&#x22;:46.144637225509136,&#x22;lng&#x22;:14.293212890625002} STAGE], interaktivna kartografska aplikacija, SURS *[https://twitter.com/StatSlovenija Twitter] *[https://www.facebook.com/StatSlovenija/ Facebook] *[https://www.instagram.com/stat_slovenija/ Instagram] *[https://www.youtube.com/channel/UC6GSVxAdcuFHUM3qV9Q2f0A YouTube] == Viri == {{seznam referenc}} {{SLO pokrajine}} [[Kategorija:Statistične regije Slovenije]] [[Kategorija:Prekmurje]] [[Kategorija:Prlekija]] qgsoz1z5913yaitbjfsa4nohgjj597o 0 98699 5737208 5394768 2022-08-20T07:20:03Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Milan Kamnik|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|home_town=[[Dobja vas]]}} '''Milan Kamnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[kantavtor]], * [[26. september]] [[1957]], [[Slovenj Gradec]]<ref name=":1">str. 7. ''Koroški fužinar'' (2007), letnik 57, številka 1/2. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-8845H8QX}}</ref> Uglasbil je nekatera dela [[Prežihov Voranc|Prežihovega Voranca]].<ref>str. 29. ''Koroški fužinar'' (2002), letnik 52, številka 2. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VBMOQIND}}</ref> V pesmarici ''Od pankrta do ibržnika'' je v koroškem narečju opisoval vsakdanjik prebivalcev Koroške.<ref>str. 19. ''Koroški fužinar'' (2000), letnik 50, številka 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-SLUXU1LA}}</ref> Svoj prvi samostojni album je izdal leta 1996.<ref name=":1" /> === Zgodnja leta === Otroštvo je preživel v [[Dobja vas|Dobji vasi]], pri 14-ih pa se je preselil na [[Ravne na Koroškem|Ravne]]. Na Prevaljah se je izučil za stavbnega kleparja, srednjo strojno šolo pa je končal leta 1978 v Mariboru. Leta 1980 je začel delati v železarni na Ravnah.<ref name=":1" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.milankamnik.com/bio/|title=Bio|date=|accessdate=18. november 2020|website=milankamnik.com|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160711141517/http://www.milankamnik.com/bio/|archivedate=11. julij 2016}}</ref> === Glasba === Najprej je igral [[Kitara|kitaro]], nato po vzoru [[Bob Dylan|Boba Dylana]] še [[Ustna harmonika|ustno harmoniko]].<ref name=":0" /> V sedemdesetih letih je začel pod vplivom folk glasbe ustvarjati v duetu Kora (KOroška RAvne) s Tonijem Apohalom. Pred tem je igral v [[Velenje|velenjskih]] Vitaminih. Leta 1997 si je pridobil status samostojnega kulturnega delavca. Po nekaj nastopih na mariborski Popevki vesele jeseni je izrazil nestrinjanje s tem festivalom, ker nekatera besedila na njem po njegovem niso bila narečna, prisotna pa je bila tudi »kuhinja«. Razmišljal je o organizaciji Koroškega narečnega festivala.<ref>str. 37. ''Koroški fužinar'' (1996), letnik 46, številka 2. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-O1IMHBUR}}</ref><ref name=":1" /><ref>str. 15. ''Prepih'' (03.10.1997), letnik 7, številka 17. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-R7EU0G2W}}</ref> === Delo organizatorja === 12. januarja 1990 je v Družbenem domu na Prevaljah odprl klub Levi devžej.<ref>str. 38. ''Koroški fužinar'' (1990), letnik 40, številka 3. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-LDB1APND}}</ref> Kot upravljavec letnega kopališča na Ravnah je bil soorganizator izbora Miss Koroške '93.<ref>str. 4. ''Prepih'' (19.08.1993), letnik 3, številka 13. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UA37HMJ3}}</ref> == Nagrade in priznanja == * srebrno Prežihovo priznanje za leto 1998<ref name=":2">[https://www.ravne.si/files/other/posts188/113/176813SEZNAM%20dobitnikov%20obcinskih%20priznanj%20od%20leta%201972%20dalje_.pdf PODELITEV NAGRAD IN PRIZNANJ OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM OD LETA 1972 DALJE]. pridobljeno 19. novembra 2020. ravne.si</ref> *velika Prežihova plaketa za leto 2006<ref name=":1" /><ref name=":2" /> *Prežihova plaketa za leto 2010<ref name=":2" /> == Festivali == === [[Popevka vesele jeseni]] (Festival narečnih popevk) === * [[Vesela jesen 1979|1979]]: "Grubanje" (kot član Dua Kora) - klopotca za besedilo in glasbo<ref>str. 12. ''Tednik'' (27.09.1979), letnik 32, številka 37. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-B177KWHH}}</ref> *[[Vesela jesen 1983|1983]]: "Moj dedi" (kot član Dua Kora) - nagrada za najboljše besedilo *[[Vesela jesen 1984|1984]]: "Fršolnga" (kot član Dua Kora) *[[Vesela jesen 1989|1989]]: "Skurne besiede" (kot član Dua Kora) - 3. nagrada za najboljše besedilo *[[Vesela jesen 1998|1998]]: "Ibržnik" - nagrada za najboljše besedilo *[[Festival narečnih popevk 2003|2003]]: "Tiha voda vejke grabne dieva" *[[Festival narečnih popevk 2004|2004]]: "Znucan rukzok" - 2. nagrada za besedilo == Diskografija == === [[Glasbeni album|Albumi]] === * ''Dolina smrti'' (Conan, 1996) {{COBISS|ID=124817920}} * ''Ibržnik'' (Conan, 1999) {{COBISS|ID=2295434}} * ''Je še kdo srečnejši kje?'' (Poseidon, 2001) {{COBISS|ID=13274934}} * ''Prežih in jaz: [šleka pac]'' (Eldorado, Melopoja, 2003) {{COBISS|ID=6629428}} * ''Brez narečja ni jezika: tiha voda vejke grabne dieva'' (samozaložba, Megaton Records, 2004) {{COBISS|ID=214285312}} * ''Denar [gnar''] (2006)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.milankamnik.com/glasba/|title=Diskografija|date=|accessdate=18. november 2020|website=milankamnik.com|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160627073734/http://www.milankamnik.com/glasba/|archivedate=27. junij 2016}}</ref> * ''Za mušt'r'' (Fancy music studio, 2010) {{COBISS|ID=10032948}} * ''40 let - Grta pa dovta'' (samozaložba, 2014) {{COBISS|ID=13892404}} == Bibliografija == * ''Od pankrta do ibržnika'': 25 let glasbe Milana Kamnika (notno gradivo, 1999) {{COBISS|ID=43794689}} == Sklici == {{reflist|30em}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kamnik, Milan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1957]] [[Kategorija:Slovenski kitaristi]] [[Kategorija:Slovenski kantavtorji]] [[Kategorija:Nastopajoči na Festivalu narečnih popevk (Veseli jeseni)]] 5evsexwtdbnfojopxlt0haf171hp7cw 0 99407 5736867 5736295 2022-08-20T06:52:38Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Funkcionar | name = Zoran Janković | office = [[Župan Mestne občine Ljubljana]] | term_start = 17. november 2006 | term_end = | predecessor = [[Danica Simšič]] | successor = | religion = | signature = | signature_size = | office1 = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] | term_start1 = 21. december 2011 | term_end1 = 25. marec 2012 | party = [[Pozitivna Slovenija]] (2011) }} '''Zoran Janković''' (znan tudi pod vzdevkom '''Zoki'''), [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]], [[poslovnež]] in [[politik]], * [[1. januar]] [[1953]], [[Saraorci]] pri [[Smederevo|Smederevu]], [[Srbija]].<ref name="Ljubljana.si - Župan">[http://www.ljubljana.si/si/mol/zupan/ Ljubljana.si - Župan]</ref> Od leta 2006 je [[župan Mestne občine Ljubljana]]. V otroštvu se je iz Srbije preselil v Slovenijo. Po letu 1978 je začel delovati v gospodarstvu in upravljanju, leta 1997 pa bil imenovan na mesto direktorja uprave [[Mercator|Mercatorja]]. Leta 1990 ustanovi lastno podjetje [[Electa Inženiring]], ki sta ga kasneje prevzela njegova sinova. Leta 2006 je bil prvič izvoljen na mesto župana Mestne občine Ljubljana in nato na vsakih volitvah. Leta 2011 je z lastno novo ustanovljeno stranko [[Pozitivna Slovenija]] nastopil na državnozborskih volitvah in zmagal. Od [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika države]] je sprejel mandat za oblikovanje nove slovenske vlade, na glasovanju v državnem zboru pa ni prejel zadostne podpore, Janković je nato zamrznil svoj položaj predsednika stranke, vrnil poslanski mandat in se vrnil na županski položaj. == Življenjepis == === Zgodnje življenje === Zoran Janković se je rodil 1. januarja 1953 srbskemu očetu in slovenski materi v Saraorcih pri Smederevu v Srbiji, kjer je preživel otroštvo.<ref name="Mladina.si - Zoran Janković">[http://www.mladina.si/tednik/200404/clanek/nar-kdo_je_kdaj--vanja_pirc/ Mladina.si - Zoran Janković]</ref> Njegova starša sta se preselila v Slovenijo in ga do konca četrtega razreda pustila pri starih starših, nakar se je preselil k njima v Slovenijo. Osnovno šolanje je nadaljeval v [[Ljubljana|Ljubljani]] na [[Osnovna šola Valentina Vodnika|Osnovni šoli Valentina Vodnika]] in na [[Osnovna šola Ketteja in Murna|Osnovni šoli Ketteja in Murna]], kjer je dokončal osmi razred.<ref name="Mladina.si - Zoran Janković"/> Šolanje je nadaljeval na [[Gimnazija Poljane|Gimnaziji Poljane]] in leta 1980 diplomiral na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] z diplomsko nalogo ''Prekupčevalci s kmetijskim blagom pri nas''<ref>{{COBISS|ID=677862}}</ref> pod mentorstvom [[Tea Petrin|Tee Petrin]].<ref name="Mladina.si - Zoran Janković"/> === Poslovna kariera === Janković se je leta 1978 zaposlil v [[Pošta Slovenije|PTT podjetju]] kot pripravnik v službi za investicije.<ref name="Mladina.si - Zoran Janković">[http://www.mladina.si/tednik/200404/clanek/nar-kdo_je_kdaj--vanja_pirc/ Mladina.si - Zoran Janković]</ref> Med 1979 in 1984 je kot predstavnik in komercialist delal za podjetje [[Grič Zagreb]]. Leta 1984 je bil v poslovnem sistemu [[Mercator]] imenovan za v. d. direktorja [[Mercator Invest]]a. Na tem položaju je ostal do leta 1988, ko je postal podpredsednik [[SOZD]] [[Emona (podjetje)|Emona]] in v. d. generalnega direktorja Emona-VS.<ref name="Ljubljana.si - Župan"/> Ker ni bil imenovan za direktorja Emone, je 1990 ustanovil in postal direktor podjetja [[Electa|Electa Inženiring]], ki se ukvarja s projektiranjem, gradnjo objektov ter notranjo opremo.<ref name="rtvslo.si">[http://www.rtvslo.si/slovenija/zgodba-o-najbogatejsem-slovenskem-politiku/268900 RTVSLO.si - Zgodba o najbogatejšem slovenskem politiku]</ref> ==== Mercator ==== [[File:Mercator Brežice - plošča temeljni kamen.jpg|thumb|left|Plošča ob vhodu v nakupovalno središče Mercator v [[Brežice|Brežicah]]: »Temeljni kamen je dne 28. 10. 1999 položil predsednik uprave Poslovnega sistema Mercator d.d. Zoran Janković.«]] 2. oktobra 1997 je bil s položaja člana nadzornega sveta izvoljen za [[predsednik uprave|predsednika uprave]] [[Poslovni sistem Mercator|Poslovnega sistema Mercator]].<ref name="mladina.si">[http://www.mladina.si/tednik/200548/clanek/slo--mercatorgate-vanja_pirc/ Mladina.si - Politično imenovanje ali razrešitev?]</ref> Leta 2006 so ga novi lastniki družbe nekrivdno razrešili s te funkcije<ref name="Ljubljana.si - Župan"/> s sedmimi glasovi za in šestimi proti.<ref>[http://www.finance.si/137172/Jankovi_je_zgodovina Finance.si - Janković je zgodovina]</ref> Zamenjava naj bi bila izvedena iz političnih razlogov.<ref>[http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/jankovic-nic-vec-ikona-mercatorja/45954 RTVSLO.si - Janković nič več ikona Mercatorja]</ref> ==== Priznanja in premoženje ==== Zaradi dela v podjetništvu (predvsem vodenja Mercatorja) je Zoran Janković medijsko zaslovel in prejel več nagrad: Nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki mu jo je 2001 podelila Gospodarska zbornica Slovenije,<ref>[http://www.gzs.si/slo/o_gzs/nagrade_in_priznanja_gzs/nagrada_gzs_za_izjemne_gospodarske_in_podjetniske_dosezke/11402 GZS.si - Zoran Janković: Nagrajenec GZS za leto 2001 v skupini velikih in srednjih gospodarskih družb]</ref> naslov ''Manager leta 2002'', ki mu ga je 2002 podelilo [[združenje Manager]]<ref>[http://www.zdruzenje-manager.si/si/nagrade/manager-leta/zoran-jankovic/ Zdruzenje-manager.si - Zoran Janković]</ref> in nagrado Primus, ki mu jo je 2003 v sodelovanju z Združenjem Manager in GZS podelilo [[Slovensko društvo za odnose z javnostmi]] za izjemno odličnost v komuniciranju.<ref>[http://www.zdruzenje-manager.si/si/nagrade/druge/primus/ Zdruzenje-manager.si - Primus]</ref><ref>[http://www.piar.si/nagrade/primus/pretekli-nagrajenci-3746/ Pretekli nagrajenci Primusa - piar.si]</ref> Oktobra 2021 je postal častni meščan [[Sarajevo|Sarajeva]]. Zoran Janković je eden najbogatejših slovenskih politikov in Slovencev nasploh, imel naj bi najmanj 12-13 milijonov [[evro]]v premoženja.<ref name="rtvslo.si"/><ref>[http://www.najbogatejsi-slovenci.si/galerije/53/47/ Najbogatejsi-slovenci.si - 47. Zoran Janković]</ref><ref>[http://najbogatejsislovenci.finance.si/211363/Galerija-Kako-premo%C5%BEni-so-politiki Najbogatejsislovenci.finance.si - Kako premožni so politiki]</ref> 1998 ga je časopis ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' kot enega prvih Slovencev označil za [[tajkun]]a.<ref name="rtvslo.si"/> === Športna kariera === Janković je od 1984 do 1990 bil podpredsednik [[Košarkarski klub Union Olimpija|Košarkarskega kluba Union Olimpija]].{{navedi vir}} Kot predsednik uprave Mercatorja je poskrbel, da je Mercator sponzoriral nogometno društvo iz njegovega rojstnega kraja.<ref name="zurnal24.si">[http://www.zurnal24.si/mladi-zoki-je-najraje-nabijal-zogo-clanek-138060 Zurnal24.si - Mladi "Zoki" je najraje nabijal žogo]</ref> ==== Rokomet ==== Janković je od 1992 do 1997 predsedoval [[Rokometni klub Krim|Rokometnemu klubu Krim Electa]], od 1996 do 2004 pa [[Rokometna zveza Slovenije|Rokometni zvezi Slovenije]], katere častni predsednik je od 2005.<ref>[http://www.rokometna-zveza.si/info/10 Rokometna-zveza.si - Zgodovina]</ref><ref name="Ljubljana.si - Župan"/> Leta 2004 je kandidiral za predsednika [[Evropska rokometna zveza|Evropske rokometne zveze]], a je bil s prejetimi šestimi glasovi izločen v prvem krogu volitev.<ref>[http://24ur.com/sport/jankovic-ne-bo-predsednik-efh.html 24ur.com - Jankovič ne bo predsednik EFH]</ref> Leta 2004, v času njegovega predsedovanja, je Slovenija gostila [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004|evropsko rokometno prvenstvo]].<ref name="rtvslo.si"/> === Politična kariera === ==== Županovanje v Ljubljani ==== Prva politična omemba Jankovića izhaja iz leta 1994, ko je bil naveden na razpredelnici Poslovno-razvojnega sveta [[LDS]].<ref name="Mladina.si - Zoran Janković"/> Politično se je najprej angažiral kot eden izmed ustanovnih članov kontroverznega [[Forum 21|Foruma 21]].<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/ustanovili-forum-21.html 24ur.com - Ustanovili Forum 21]</ref> Na [[lokalne volitve v Sloveniji 2006|volitvah]] za [[Župan Mestne občine Ljubljana|župana Mestne občine Ljubljana]] je 22. oktobra 2006 zmagal v prvem krogu z 62,99 % glasov (njegov glavni nasprotnik, [[France Arhar]], jih je prejel 20,85 %),<ref>[http://archive.is/20120805232745/www.volitve.gov.si/lv2006/rezultati/obcina_ljubljana.html Volitve.gov.si - Ljubljana]</ref> [[Lista Zorana Jankovića|njegova lista]] pa je dobila 23 od 45 sedežev (oz. 52.702 glasov, 41,37 %) v ljubljanskem mestnem svetu.<ref>[http://archive.is/20120805232745/www.volitve.gov.si/lv2006/rezultati/obcina_ljubljana.html Volitve.gov.si - Mestna občina Ljubljana]</ref> 17. novembra istega leta je z dotedanjo županjo [[Danica Simšič|Danico Simšič]] opravil primopredajo poslov,<ref>[http://www.rtvslo.si/lokalne-volitve-06/jankovic-prevzel-zupanske-posle/63068 RTVSLO.si - Janković prevzel županske posle]</ref> 20. novembra pa je predstavil svojo vodstveno ekipo; za podžupane je predlagal [[Jadranka Dakič|Jadranko Dakič]], [[Aleš Čerin|Aleša Čerina]], [[Janez Koželj|Janeza Koželja]] in [[Jani Möderndorfer|Janka Möderndorferja]].<ref>[http://www.rtvslo.si/lokalne-volitve-06/jankoviceva-ekipa-brez-presenecenj/63200 RTVSLO.si - Jankovićeva ekipa brez presenečenj]</ref> Kot poglavitno usmeritev svojega županovanja je Janković že v predvolilnem času skoncentriral na izvedbo 22 projektov:<ref name="dnevnik.si">[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042325531 Dnevnik.si - Jankovićevo izpolnjevanje obljub: Od 22 projektov jih 10 v mandatu ne bo dokončanih]</ref> [[Barjanska vpadnica]], [[notranji cestni obroč, Ljubljana|notranji cestni obroč]], [[garažna hiša Ljubljanska tržnica]], [[garažna hiša Kongresni trg]], oživitev promenade med Tivolijem in Ljubljanskim gradom, [[Potniški center Ljubljana]] ([[Emonika City Center|Emonika]]), [[Center Ilirija]], obnova [[Stadion Bežigrad|Plečnikovega stadiona]], [[Športni park Stožice]], oživitev nabrežja Ljubljanice, oživitev bregov Save, obnova kanalizacijskega sistema, regijski center za ravnanje z odpadki, [[Negovalna bolnišnica Ljubljana|Mestna negovalna bolnišnica Ljubljana]], 3000 stanovanj v Stanežičah, obnova [[Rog (tovarna)|Roga]], dodatni domovi za starejše občane, dodatni vrtci, [[Študentski kampus Vojkova]], več [[Tehnološki park|tehnoloških parkov]], kulturni kare na Metelkovi in akademije na Roški in [[Center urbane kulture Kino Šiška]]. Janković je v predvolilnem času [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitev leta 2008]] podprl levo koalicijo ([[LDS]], [[SD]] in [[Zares]]) in pozval državljane, naj volijo njih.<ref>[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042207501 Dnevnik.si - Janković podprl levosredinski trojček]</ref> [[Slika:Angela Merkel in Slovenia 2011 (08).jpg|sličica|Janković kot ljubljanski župan ob obisku [[Angela Merkel|Angele Merkel]] v Sloveniji avgusta 2011]] Do [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|naslednjih volitev leta 2010]] je Janković zaključil 12 od 22 projektov.<ref name="dnevnik.si">[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042325531 Dnevnik.si - Jankovićevo izpolnjevanje obljub: Od 22 projektov jih 10 v mandatu ne bo dokončanih]</ref><ref>[http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042383727 Dnevnik.si - Župan Janković pravi, da zamujajo le štirje predvolilni projekti, na osem še neuresničenih pozablja]</ref> S svojo listo se je udeležil [[lokalne volitve v Sloveniji 2010|lokalnih volitev leta 2010]], na katerih je prejel 64.178 glasov (oz. 64,79%), medtem ko je njegova lista dobila 45.965 glasov (47,36%) ter zasedla 25 mest v [[mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestnem svetu MOL]].<ref>[http://archive.is/20120529205748/volitve.gov.si/lv2010/rezultati/obcina_ljubljana.html Volitve.gov.si - Mestna občina Ljubljana (2010)]</ref> Za novi mandat je napovedal izboljšanje kakovosti življenja v mestu, ureditev prometa, infrastrukture, kulture, športa in sociale.<ref>[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042383769 Dnevnik.si - Zoran Janković na lokalnih volitvah za še višjo kakovost življenja v Ljubljani]</ref> 25. marca 2012 je bil s 60,99% glasov v tretje izvoljen za župana Mestne občine Ljubljana.<ref>[http://www.ljubljana.si/si/mol/zupan/ Ljubljana.si - župan]</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnih volitvah 5. oktobra 2014]] je z 57,53% glasov že v prvem krogu ohranil župansko mesto v Ljubljani. Njegova lista pa ni ohranila večine v mestnem svetu, saj je prejela le 41,50% glasov.<ref name="DVK">{{navedi splet |url=http://www.volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_ljubljana.html |title=Lokalne volitve 2014 |accessdate=5.10.2014 |date= |format= |work=[[Državna volilna komisija]] }}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 18. novembra 2018]] je dobil županski mandat še za nadaljnja štiri leta. Njegova stranka je dosegla absolutno večino tudi v mestnem svetu. <ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/lokalne-volitve/bo-jankovic-ze-petic-zmagal-v-prvem-krogu-vzivo-483271 |title=Janković pometel s konkurenco, v mestnem svetu ima absolutno večino |accessdate= |date=18.11.2018 |format= |work=SiOL.net, Vid Libnik }}</ref> ==== Vodja stranke Pozitivna Slovenija ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2011}} 10. oktobra 2011 je Jankovića, ki je pred tem večkrat dejal, da ne bo kandidiral na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|parlamentarnih volitvah]],<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042466718 Dnevnik.si - Zoran Janković: Zmagati ne moreta ne Janša ne Pahor]</ref><ref>[http://www.delo.si/novice/politika/znamenite-izjave-zorana-jankovica.html Delo.si - Znamenite izjave Zorana Jankovića]</ref><ref>[http://www.delo.si/novice/slovenija/jankovic-ni-sans-da-bi-kdaj-kandidiral.html Delo.si - Janković: Ni šans, da bi kdaj kandidiral]</ref> v ljubljanski mestni hiši 26 znanih Slovencev (med njimi nekdanji predsednik države [[Milan Kučan]], politik [[France Bučar]], igralka in političarka [[Jerca Mrzel]], športnik [[Iztok Čop]], pisateljica [[Svetlana Makarović]], glasbenika [[Magnifico]] in [[Zoran Predin]], igralec [[Branko Đurić – Đuro]]<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-jaz-se-res-ne-vidim-v-parlamentu/268095 RTVSLO.si - Janković: Jaz se res ne vidim v parlamentu]</ref> in predsednik [[ZZB NOB]] [[Janez Stanovnik]]<ref>[http://www.delo.si/novice/slovenija/jankovic-bo-odlocitev-o-kandidaturi-sporocil-jutri.html Delo.si - Janković bo odločitev o kandidaturi sporočil jutri ]</ref>) pozvalo, da kandidira na prihajajočih volitvah.<ref>[http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042479157 Dnevnik.si - Janković: Ne izzivam Janše, on ni moj motiv]</ref> 11. oktobra 2011 je na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]] napovedal, da se bo udeležil državnozborskih volitev leta 2011 in se potegoval za mandatarja za sestavo [[10. vlada Republike Slovenije|nove vlade]];<ref>[http://www.delo.si/novice/politika/da-zoran-jankovic-gre-na-volitve.html Delo.si - Da, Zoran Janković gre na volitve ]</ref> njegova stranka naj bi se imenovala [[Pozitivna Slovenija]].<ref>[http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/10/jankoviceva_stranka_naj_bi_se_imenovala_pozitivna_slovenija.aspx Siol.net - Jankovićeva stranka naj bi se imenovala Pozitivna Slovenija]</ref> 22. oktobra 2011 je bila v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]] ustanovljena [[Pozitivna Slovenija|Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija]],<ref>[http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042482430 Dnevnik.si - Jankovićev cilj je v petih letih iz Slovenije narediti najboljšo državo na svetu]</ref> pri čemer je bil Janković izvoljen za njenega predsednika.<ref>[http://delo.si/novice/volitve/za-predsednika-stranke-pozitivna-slovenija-izvolili-jankovica.html Delo.si - Za predsednika stranke Pozitivna Slovenija izvolili Jankovića]</ref> Na volitvah 4. decembra 2011 je stranka [[Pozitivna Slovenija|Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija]] prejela 28,51 % glasov in postala zmagovalka predčasnih volitev v državni zbor. S to zmago je Zoran Janković postal pretendent za mandatarja za sestavo vlade. 5. januarja 2012 ga je [[predsednik Republike Slovenije]] [[Danilo Türk]] imenoval za mandatarja za sestavo [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlade Republike Slovenije]].<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/tuerk-za-mandatarja-predlagal-jankovica/274127 RTVSLO.si - Türk za mandatarja predlagal Jankovića]</ref> Na glasovanju v državnem zboru ni prejel zadostne podpore, zato je nato vlado sestavil [[Janez Janša]].<ref>{{Navedi splet|title=Janković ni dobil zadostne podpore|url=https://siol.net/novice/slovenija/jankovic-ni-dobil-zadostne-podpore-134041|website=siol.net|accessdate=2021-03-22|language=sl}}</ref> 17. januarja 2013 ga je, zaradi obremenilnega poročila s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije]], na mestu predsednika stranke zamenjala [[Alenka Bratušek]].<ref>[http://www.delo.si/novice/politika/zoran-jankovic-ni-vec-predsednik-stranke.html Zoran Janković ni več predsednik stranke], [[Delo]], 17 January 2013</ref> Na kongresu Pozitivne Slovenije aprila 2014 je bil ponovno izvoljen za predsednika stranke.<ref>{{navedi splet |url= http://www.dnevnik.si/slovenija/zoran-jankovic-se-je-vrnil-na-celo-pozitivne-slovenije-|title=Zoran Janković se je vrnil na čelo Pozitivne Slovenije |accessdate=20.5.2014 |date=26.4.2014 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] }}</ref> To je povzročilo odstop Alenke Bratušek s položaja predsednice [[11. vlada Republike Slovenije|vlade]], njen izstop iz stranke, razpad koalicije in razpis predčasnih volitev v Državni zbor.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/05/bratuskova_odstopila.aspx|title=Alenka Bratušek odstopila s položaja premierke |accessdate=20.5.2014 |date=5.5.2014 |format= |work=Planet SiOL.NET }}</ref> == Kritike in kontroverznosti == Zoran Janković je kot znana osebnost deležen tudi kritik in izjav o nekaterih njegovih kontroverznostih, tako v podjetniški kot v politični karieri. Te gredo predvsem na račun nekaterih njegovih poslovnih dejanj, ki naj bi bile včasih sporne. === Electa === V času, ko je bil direktor Electe, je bilo to podjetje poimenovano za »podjetje z ruskimi poslovnimi metodami«, saj ni plačevalo uslug podizvajalcem, zaradi česar so številni propadli, šli v stečaj ali pa se znašli v poslovnih težavah.<ref name="rtvslo.si" /> Prav tako v času Electe, ko je Janković postal športni funkcionar, je vzpostavil sistem financiranja njegovih športnih projektov. Od svojih strank naj bi po nekaterih izjavah zahteval prostovoljni prispevek za športni klub ali pa jim zanj pošiljal račune.<ref name="rtvslo.si"/> Očitki glede Electe so se prenesli tudi v Mercatorjevo obdobje, saj je Janković uradno prodal podjetje obema sinovoma, ki nista poravnala kupnine,<ref>[http://www.delo.si/novice/politika/jankovic-o-ocitkih-komisije-to-ni-res.html Delo.si - Janković: Očitki Jerajeve so neutemeljeni]</ref> hkrati pa je podjetje pričelo skoraj ekskluzivno delovati z Mercatorjem.<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/pogledi-slovenije-druzina-jankovic-se-bori-za-prezivetje-za-svoj-obstoj-a-le-za-zdaj/268862 RTVSLO.si - Pogledi Slovenije: Družina Janković se bori za preživetje. Za svoj obstoj. A le za zdaj.]</ref> === Mercator === Kot glavni direktor Mercatorja je spremenil tudi tržno politiko iz mnogih sosedskih, manjših prodajaln v večje centre po podobi zahodnih modelov. Posledično so številne manjše Mercatorjeve prodajalne zaprli ali prodali in povzročili propad drugih manjših samostojnih podjetij. Zaradi gradnje novih, večjih nakupovalnih centrov na obrobju mest, ki povzročijo stagnacijo in propad trgovin v centrih mest, je prišlo do kritik, češ da naj bi se zato v Sloveniji povečale cene hrane. Potrošniki naj bi s plačevanjem višjih cen odplačevali bančna posojila, najeta za gradnjo teh centrov.<ref name="rtvslo.si" /> V tem obdobju je Janković z drugimi vodilnimi v podjetju hotel izvršiti menedžerski prevzem Mercatorja; neposredno po njegovem drugem poskusu so ga tedanji lastniki odstranili s položaja direktorja.<ref name="rtvslo.si" /> === Odstranitev vrtičkov === Med drugimi očitki so tudi nasilno odstranjevanje vrtičkov v različnih mestnih predelih na občinski zemlji,<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-odprl-rano-crnuskih-vrtickarjev-objekti-le-do-12-4/227387 RTVSLO.si - Janković odprl rano (črnuških) vrtičkarjev: Objekti le do 12. 4.]</ref> načrtovana gradnja garažne hiše pod osrednjo mestno tržnico<ref>[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/235828 Dnevnik.si - Janković: Tržnica bo zaprta manj kot eno leto],</ref> gradnja stadiona v Stožicah (Grepovo neplačevanje podizvajalcev, neposredna finančna udeležba MOL kljub drugačnim obljubam,<ref>[http://www.rsi.si/slovenija/kako-smo-gradili-stozice-a-jih-ne-zgradili/267910 RTVSLO.si - Kako smo gradili Stožice, a jih ne zgradili]</ref> predlaganje donacij od podjetij, ki sodelujejo z MOL ali delujejo na področju MOL-a,<ref>[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042349616 Dnevnik.si - Župan Zoran Janković priznava, da je podjetjem predlagal donacije]</ref> spreminjanje prostorskih načrtov, s katerimi se je povišala cena zemljišč, ki naj bi bili v posredni lasti članov družine Janković,<ref name="rtvslo.si"/><ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/pirnat-v-pogledih-slovenije-bolj-kot-ucinkovitost-je-pomembna-postenost/268841 RTVSLO.si - Pirnat v Pogledih Slovenije: Bolj kot učinkovitost je pomembna poštenost]</ref> neprimeren odnos do mestne opozicije ter avtoritativno vodenje mestnega sveta<ref>[http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042478720 Dnevnik.si - Koalicijska kupčkanja za Jankovića neznanka]</ref><ref>[http://www.delo.si/novice/slovenija/zupanu-jankovicu-v-mestnem-svetu-dovoljeno-vse.html Delo.si - »Županu Jankoviću v mestnem svetu dovoljeno vse«]</ref> in zadolževanje MOL (leta 2007 je MOL imela 32,5 milijona presežka, leta 2009 pa 26,7 milijona primanjkljaja.<ref name="rtvslo.si"/> === Sum zlorabe položaja === Sodelovanje med MOL in podjetji, povezanimi z družino Janković, je bilo tudi predmet preiskave Preiskovalne komisije za ugotovitev politične odgovornosti pri pripravi in izvedbi nekaterih projektov Mestne občine Ljubljana, Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Univerze na Primorskem in javnih zdravstvenih objektov, financiranih iz državnega oziroma proračuna Mestne občine Ljubljana.<ref>[http://www.dz-rs.si/index.php?id=90&type=98&docid=DT049 DZ-RS.si - Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti pri pripravi in izvedbi nekaterih projektov Mestne občine Ljubljana, Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Univerze na Primorskem in javnih zdravstvenih objektov, financiranih iz državnega oziroma proračuna Mestne občine Ljubljana]</ref> Komisija je 18. oktobra 2011 podala končno poročilo, v katerim so zapisali, da obstaja utemeljen sum zlorabe javnega položaja - da so župan Zoran Janković in člani njegove družine vpleteni v spremembe namembnosti zemljišč, nakupov in vsega drugega, pri čemer so bili uspešni izključno zato, ker se je uporabilo javna pooblastila župana Zorana Jankovića.<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/jerajeva-nemogoce-je-da-bi-jure-jankovic-kupil-ravno-ta-zemljisca-brez-ocetovih-informacij/268660 RTVSLo.si - Jerajeva: Nemogoče je, da bi Jure Janković kupil ravno ta zemljišča brez očetovih informacij]</ref> === Premoženje nepojasnjenega izvora === [[Slika:Četrta vseslovenska vstaja SAM 2222.JPG|sličica|Plakat s sporočilom, uperjenim proti Jankoviću, na četrti vseslovenski vstaji (9. marca 2013)]] Komisija za preprečevanje korupcije je v poročilu, izdanem januarja 2013, Jankovića bremenila, da je kršil protikorupcijsko zakonodajo s tem, ko ni prijavil za najmanj 2,4 milijone € premoženja. Janković je tedaj vodil največjo opozicijsko stranko, KPK pa je sočasno iste kršitve bremenila predsednika vlade Janeza Janšo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=KPK: Janković ni prijavil za najmanj 2,4 milijona evrov premoženja, Janši se je premoženje nepojasnjeno povečalo za 210.000 evrov|url=https://www.dnevnik.si/1042570895|website=Dnevnik|accessdate=2020-06-28}}</ref> Te ugotovitve KPK so bile predmet [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|protestov v Sloveniji (2012–2014)]]. KPK je Jankovića bremenila, da ni poročal o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, vrednostnimi papirji, in spremembami finančnih sredstev na bančnih računih. KPK je tudi ugotovil, da je 208.000€ na Jankovićev osebni bančni račun leta 2011 v obdobju 4 mesecev prispelo prek verižnih transakcij, ki so izvirale v podjetju, ki posluje z MOL.<ref name=":0" /> === Afera farmacevtka === Jankovića je septembra 2016 na specializiranem državnem tožilstvu ovadil Nacionalni preiskovalni urad zaradi suma, da je v zameno za spolne usluge priskrbel zaposlitev (farmacevtke za nedoločen čas) za določeno osebo tako, da je (med drugim) vplival na direktorja Lekarne Ljubljana.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Policijska ovadba: kako naj bi župan Janković uredil zaposlitev za seks • Pod črto|url=https://podcrto.si/policijska-ovadba-kako-naj-bi-zupan-jankovic-uredil-zaposlitev-za-seks/|website=Pod črto|date=2017-08-09|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}</ref> Junija 2014 je oseba, ki je bila v osebni in finančni stiski (v postopku ločitve in pred izgubo stanovanja, hkrati pa je skrbela za dva otroka in bila pred izgubo službe farmacevtke zaradi delovnega razmerja za določen čas), kontaktirala Jankovića in ga zaprosila za sestanek. Po prihodu v njegovo pisarno je oseba Jankoviću razložila svoje težave in ga zaprosila za posredovanje pri zagotovitvi zaposlitve za nedoločen čas, ki ga je potrebovala za pridobitev posojila za nakup stanovanja. Janković je osebi obljubil zagotovitev zaposlitve (farmacevtke v Lekarni Ljubljana) in pomoč pri nabavi stanovanja v zameno za spolne usluge. O tem sta nato večkrat govorila tudi po telefonu, pri čemer je Janković večkrat omenil zahtevo po spolnih uslugah kot plačilu za njegovo pomoč. Vpletena oseba je policiji kasneje tudi potrdila izvršitev spolnih uslug. Po prejetju spolnih uslug je Janković uredil soglasje občine za zaposlitev in nato zaposlitev tudi zagotovil pri direktorju Lekarne Ljubljana. Za tem je Janković v pogovoru z osebo verjetno ponovno zahteval spolne usluge kot plačilo za izpolnjeno obljubo, ni pa jasno, da je do tega ponovno prišlo. Janković je tako prejel najmanj dva spolna odnosa od osebe.<ref name=":1" /> Informacije, ki so privedle do ovadbe, so bile pridobljene s prisluhi Jankovićevih pogovorov in pa z razgovorom s "farmacevtko". Prisluhi so nastali ob prisluškovanju Jankoviću zaradi suma jemanja podkupnine v ločeni zadevi. Julija leta 2017 je okrožno sodišče v Ljubljani ugodilo zahtevi Jankovičevih zagovornikov za izločitev prisluhov iz postopka, saj naj bi tožilka prepozno naznanila namen uporabe prisluhov v kazenskem postopku. Tožilstvo se je zato pritožilo na višje sodišče.<ref name=":1" /> Marca 2018 je višje sodišče zavrnilo pritožbo tožilke in prisluhe izločilo iz postopka.<ref>{{Navedi splet|title=Afera farmacevtka dobila sodni epilog: prisluhi dokončno izločeni|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/afera-farmacevtka-dobila-sodni-epilog-prisluhi-dokoncno-izloceni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-06-28|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Istega meseca je Janković vložil ovadbe zoper tožilko in pooblaščenca za posredovanje informacij javnega značaja na tožilstvu, ki posredoval ovadbo novinarskemu portalu Pod črto, ki je o zadevi nato prvi poročal. Janković jih je bremenil kaznivega dejanja kršitve člena KZ, ki oredeljuje zlorabe zbranih osebnih podatkov. Pod črto je ovadbo pridobil na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja.<ref>{{Navedi splet|title=Afera Farmacevtka: policija ovadila pooblaščenca na tožilstvu|url=https://siol.net/novice/slovenija/afera-farmacevtka-policija-ovadila-pooblascenca-na-tozilstvu-462980|website=siol.net|accessdate=2020-06-28|language=sl}}</ref> === Ostalo === V času županovanja je večkrat prišel v spor s [[8. vlada Republike Slovenije|prvo Janševo vlado]]: sprva zaradi spremembe zakona o financiranju občin (s katerim je MOL izgubila 60 milijonov evrov), nato pa, ker Janković na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] ni hotel gostiti razstave ''Enotni v zmagi''.<ref name="rtvslo.si" /> == Zasebno == Janković se je leta 1974 poročil z Mijo Virant,<ref name="rtvslo.si"/> sestrično [[Gregor Virant|Gregorja Viranta]].<ref>[http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/hopla/1042226996 Dnevnik.si - Gregor pa nič]</ref><ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/virant-na-volitve-z-resetiranci-a-brez-pezdirja/268119 RTVSLO.si - Virant na volitve z resetiranci, a brez Pezdirja]</ref> Imata dva sinova: [[Damijan Janković|Damijana]] in [[Jure Janković|Jureta]].<ref>.[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ljubljana/1042423297 Dnevnik.si - "Šport in kultura povezujeta mesta"]</ref> == Viri in opombe == {{opombe|2}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih poslovnežev]] *[[seznam slovenskih politikov]] *[[seznam županov Ljubljane]] *[[Župan Ljubljane]] ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki}} * [http://zoranjankovic.si/ Uradna kampanjska stran Zorana Jankovića] * [http://www.mladina.si/tednik/200404/clanek/nar-kdo_je_kdaj--vanja_pirc/ Mladina: Kdo je kdaj] * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/intervju/zoran-jankovic/ RTV Slovenija oddaja Intervju: Zoran Janković] {{-}} {{ZupaniLjubljane}} {{6DZRS}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Janković, Zoran}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski poslovneži]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]] [[Kategorija:Župani Ljubljane]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Srbski Slovenci]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Zoran Janković|*]] [[Kategorija:Člani Foruma 21]] fi2btwm00hrmaqdv0y880e2akvc2cvw 0 100576 5737103 5676282 2022-08-20T07:12:56Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezikovna družina |name = Germanski jeziki |altname = |ethnicity = [[Germani]] |region = V severni, zahodni in srednji [[Evropa|Evropi]], [[Angloameriaa|Angloameriki]], [[Oceanija|Oceaniji]], južni [[Afrika|Afriki]] |familycolor = Indo-European |protoname=[[Pragermanščina|pragermanski]] |child1 = [[Severnogermanski jeziki|severnogermanski]] |child2 = [[Zahodnogermanski jeziki|zahodnogermanski]] |child3 = [[Vzhodnogermanski jeziki|vzhodnogermanski]] <small>(izumrli)</small> | iso2 = gem | iso5 = gem | glotto = germ1287 | glottorefname = Germanic | lingua = 52- (phylozone) |map=Germanic languages.svg |mapcaption= {{legend|#800000|Države kjer je gemanski jezik prvi jezik večine prebivalstva.}} {{legend|#ff0000|Države kjer je gemanski jezik uradni, toda ne primarni jezik.}} {{legend|#f6c0f1|Države ali regije kjer germanski jezik nima uradnega statusa, ampak je kljub temu pomemben, tj. uporablja se na nekaterih območjih ali pa ga govori lokalna manjšina}} }} '''Germanski jeziki''' so jezikovna skupina v okviru [[indoevropski jeziki|indoevropske družine]]. Razvili so se iz skupnega prednika [[pragermanščina|pragermanščine]], ki se od ostalih indoevropskih jezikovnih skupin razlikuje po nekaterih edinstvenih razvojnih potezah; najpomembnejša med njimi sta niza glasovnih sprememb, znana kot [[Grimmov zakon]] in [[Vernerjev zakon]]. Notranja delitev germanskih jezikov poteka po treh vejah: * zahodnogermanski jeziki: ** [[nemščina|nemški]] ** [[angleščina|angleški]] ** [[frizijščina|frizijski]] ** [[nizozemščina|nizozemski]] ** [[afrikanščina|afrikanski]] ** [[jidiš]] * severnogermanski jeziki: ** [[švedščina|švedski]] ** [[danščina|danski]] ** [[norveščina|norveški]] ** [[ferščina|ferski]] ** [[islandščina|islandski]] * vzhodnogermanski jeziki (izumrli): ** [[gotščina|gotski]] ** [[Burgundi#Jezik|burgundski]] == Viri == * {{navedi knjigo |first=J.P. |last=Mallory |title=The Oxford introduction to Proto-Indo-European and the Proto-Indo-European world |year=2007 |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford [etc.]}} * [[Richard Bethge]], ''Konjugation des Urgermanischen'', in Ferdinand Dieter, ''Laut- und Formenlehre der altgermanischen Dialekte'', Leipzig 1900, p. 361. * [[Fausto Cercignani]], ''Indo-European ē in Germanic'', in ''Zeitschrift für vergleichende Sprachforschung'', 86/1, 1972, pp. 104–110. * Wayne Harbert, ''The Germanic Languages'', Cambridge 2007, ISBN 978-0-521-01511-0. * Claus Jürgen Hutterer, ''Die germanischen Sprachen. Ihre Geschichte in Grundzügen'', Wiesbaden 2008, ISBN 978-3-928127-57-8. * Ekkehard König und Johan van der Auwera (Hrsg.), ''The Germanic Languages'', London / New York 1994, ISBN 0-415-05768-X. * Orrin W. Robinson, ''Old English and Its Closest Relatives. A Survey of the Earliest Germanic Languages'', Stanford (Calif) 1992, ISBN 0-8047-1454-1. * Stefan Schumacher, '''Langvokalische Perfekta' in indogermanischen Einzelsprachen und ihr grundsprachlicher Hintergrund'', in Gerhard Meiser und Olav Hackstein, ''Sprachkontakt und Sprachwandel'', Wiesbaden 2005, pp. 603f. {{lang-stub}} [[Kategorija:Germanski jeziki|*]] {{normativna kontrola}} 9i468m621fwmzo8k7aqzsf2l9t61obr 0 102788 5736862 5593211 2022-08-20T06:52:17Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --> | official_name = Francoska Gvajana | native_name = Guyane (francosko) | settlement_type = [[Prekomorske regije in departmaji]] | image_skyline = Vueducielcayenne (cropped).JPG | image_caption = Cayenne | image_flag = Flag of France.svg | flag_size = 120px | image_shield = Coat of arms of French Guyana.svg | shield_size = | image_blank_emblem = | blank_emblem_size = | image_map = French Guiana in France 2016.svg | map_caption = | motto = | anthem = | coordinates = <!-- wd --> | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flagu|Francija}} | seat_type = [[Prefekture v Franciji|Prefektura]] | seat = [[Cayenne]] | parts_type = [[Seznam departmajev Francije|Departmaji]] | parts_style = list | parts = 1 (vse čezmorske regije so tudi departma) | leader_party = Parti socialiste guyanais - PSG | leader_title = predsednik teritorialne skupnosti | leader_name = [[Rodolphe Alexandre]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 83534 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_rank = 2. regija in 1. departma | population_footnotes = <ref name=pop>{{cite web| url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/fichier/1893198/estim-pop-nreg-sexe-gca-1975-2019.xls | title=Estimation de population par région, sexe et grande classe d'âge – Années 1975 à 2019| author=[[INSEE]]| accessdate=2019-01-15|language=fr}}</ref> | population_total = 296711 | population_as_of = januar 2019 | population_density_km2 = auto | population_demonym = <!-- French Guianese or Guianan --> | timezone1 = GFT | utc_offset1 = −03:00 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | blank_name_sec1 = [[Kosmati domači proizvod|KDP]]&nbsp;(2017)<ref name="GDP">{{cite web | url=http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=nama_10r_2gdp&lang=en | title=Gross domestic product (GDP) at current market prices by NUTS 2 regions | publisher=[[Eurostat]]|accessdate=2019-04-08}}</ref> | blank_info_sec1 = 17. med francoskimi regijami | blank1_name_sec1 = Skupaj | blank1_info_sec1 = €4,6 milijarde | blank2_name_sec1 = Na prebivalca | blank2_info_sec1 = €16.200 | blank_name_sec2 = [[NUTS Regija]] | blank_info_sec2 = FRA | website = [https://www.ctguyane.fr/ Territorial Collectivity]<br> [http://www.guyane.pref.gouv.fr/ Prefecture] | iso_code = {{hlist|[[ISO 3166-2:GF|GF]]|[[ISO 3166-2:FR|FR-GF]]}} | footnotes = | name = }} '''Francoska Gvajana''' ([[francoščina|francosko]] ''Guyane française'', uradno ''Guyane'') je [[Francija|francoski]] [[seznam francoskih departmajev|čezmorski departma]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]. Prav tako je Gvajana tudi [[francoske regije|francoska regija]]. Kot del Francije je vključena v [[Evropska zveza|Evropsko zvezo]], njena denarna enota pa je [[evro]]. Njena površina je 86.504km², ima obalo v dolžini 378 km na [[Atlantik]]u. Na vzhodu in jugu meji na [[Brazilija|Brazilijo]] (673 km), na zahodu na [[Surinam]] (510 km), na severu pa na Atlantski ocean. Glavno mesto je [[Cayenne]]. == Zgodovina == Odkril jo je [[Krištof Kolumb]] leta [[1498]]. Z evropskimi priseljenci je bila poseljena sto let kasneje. Leta [[1947]] je postala sestavni del [[Francija|Francije]] z omejeno samoupravo. [[Slika:Quartier pénitenciaire, île royale, Guyane..jpg|150px|thumb|levo|Ruševine nekdanjih zaporov na Kraljevem otoku]] ===Kazenska kolonija=== Francoska Gvajana je bila znana po kazenskih delovnih kolonijah za francoske obsojence (glavna v Saint-Laurent-du-Maroni), v katerih naj bi umrlo okoli 70.000 obsojencev. K Francoski Gvajani spada tudi otočje Iles du Salut (slovensko: Otoki zveličanja), ki ga sestavljajo trije otoki. Francija je tudi na njih zgradila kazensko kolonijo, ki je delovala od 1852 vse do 1953. Najbolj nevarne in na dosmrtno ječo obsojene zapornike so pošiljali bodisi na Île Royale (Kraljevi otok) kjer je bil sprejemni center in osrednji [[zapor]], na Île St. Joseph (Otok sv. Jožefa) kjer je bila t.i. rekluzija za kazenske obsojence na samico, ali pa na Île du Diable (Hudičev otok), tudi za [[Politični zapornik|politične zapornike]], kamor je bil na dosmrtno izgnanstvo interniran francoski častnik [[Afera Dreyfus|Alfred Dreyfus]]. ===Raketno izstrelišče=== [[Slika:Ariane 5ES rolls out.jpg|150px|thumb|levo|Priprave na izstrelitev [[Raketa|rakete]] [[Ariane 5|Ariane 5ES]]]] Leta 1968 so [[Francozi]] zgradili na otoku [[Kourou]] raketno izstrelišče [[Evropska vesoljska agencija|Evropske vesoljske agencije (ESA)]]. == Upravna delitev == {{glavni|Seznam občin departmaja Francoska Gvajana}} == Sklici == {{sklici|1}} {{South America}} {{francoskiDep}} {{FrancoskeReg}} {{Dutch colonies}} {{fr-geo-stub}} [[Kategorija:Geografija Južne Amerike]] [[Kategorija:Departmaji Francije]] [[Kategorija:Regije Francije]] [[Kategorija:Francoska Gvajana|*]] {{normativna kontrola}} 0w5hvwndcm9tn32j5llg6y94g5i4ib3 0 104760 5737586 5566463 2022-08-20T11:13:11Z Pv21 142817 Smrt wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Hissène Habré''', [[Čad|čadski]] [[politik]], [[diktator]], vojaški [[poveljnik]] in [[vojni zločinec]], * [[13. september]] [[1942]], [[Faya-Largeau]], [[Francoska ekvatorialna Afrika]], † [[24. avgust]] [[2021]], [[Dakar]], [[Senegal]]. ==Življenjepis== Hissène Habré se je rodil v Čadu, šolal pa se je v [[Francija|Franciji]], kjer je leta 1971 [[diploma|diplomiral]] iz [[politične vede|političnih ved]]. Svojo politično in vojaško kariero je začel v francoski kolonialni upravi v domačem Čadu, kamor se je vrnil takoj po opravljeni diplomi, kasneje pa se je pridružil uporniškim oboroženim skupinam na severu Čada. Mednarodni skupnosti je postal znan z ugrabitvijo treh Evropejcev leta 1974, ki jih je njegova skupina zajela v mestu [[Bardai]] na severu Čada. Štiri leta kasneje, leta 1978, je postal [[premier]] Čada, a je položaj leto kasneje izgubil. Julija 1975 je [[Libija]] napadla severni del Čada in ga po večletni [[vojna|vojni]] konec leta 1980 tudi [[okupacija|okupirala]]. Habré, ki je bil v tem času poveljnik »Severne vojske«, je Libijce sicer že leta 1981 pregnal z zasedenega območja, vojna pa se kljub temu ni končala vse do leta 1987, ko je Čad z [[Združene države Amerike|ameriško]] in francosko pomočjo dokončno premagal libijskega voditelja [[Omar Moamer el Gadafi|Gadafija]]. ===Predsednik=== V tem času je bil Habré že predsednik Čada, saj je zmagal na predsedniških [[volitve|volitvah]] leta 1982. Po prihodu na oblast je takoj ukinil položaj ministrskega predsednika in ga združil s predsedniško funkcijo ter ustanovil dobro organizirano [[tajna policija|tajno policijo]]. Nastopilo je mračno obdobje zgodovine Čada. To je bil čas sistematičnega [[mučenje|mučenja]] in številnih usmrtitev političnih nasprotnikov [[režim]]a. V tajnih [[zapor]]ih je umrlo na tisoče Habréjevih nasprotnikov in pripadnikov [[pleme]]n, za katera je Habre menil, da niso naklonjena njegovemu režimu. Predvsem je obračunaval s pripadniki plemen z juga Čada, kjer je imel manj podpore kot na severu. Organizacija [[Human Rights Watch]] je v obdobju Habrejéve vladavine potrdila [[genocid]] proti narodnostnim manjšinam. ===Izgnanstvo in obsodba=== Konec leta 1990 je Habréja z [[vojaški udar|vojaškim udarom]] odstranil z oblasti eden izmed njegovih [[general]]ov, [[Idriss Déby]], ki je predsednik Čada še danes. Habre je pred maščevanjem množic pobegnil v [[Senegal]], kjer naj bi danes živel v hišnem [[pripor]]u. V [[Belgija|Belgiji]], ki je imela med leta 1993 in 2003 splošno pristojnost za sojenja proti hudim kršitvam človekovih pravic, so proti Habréju sprožili postopek zaradi [[zločin proti človeštvu|zločinov proti človeštvu]], mučenja, [[vojni zločin|vojnih zločinov]] in drugih kršitev [[človekove pravice|človekovih pravic]]. Septembra 2005 je bil spoznan za krivega, Senegal pa zaenkrat zavrača njegovo izročitev. === Smrt === Habré je umrl v Senegalu 24. avgusta 2021, teden dni po svojem 79. rojstnem dnevu, in sicer po tem, ko je bil zaradi [[COVID-19]] hospitaliziran v glavni bolnišnici v [[Dakar|Dakarju]].<ref>{{Cite news|last1=Maclean|first1=Ruth|last2=Camara|first2=Mady|date=24 August 2021|title=Hissène Habré, Ex-President of Chad Jailed for War Crimes, Dies at 79|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/08/24/world/africa/hissene-habre-dead.html|access-date=25 August 2021|issn=0362-4331}}</ref><ref>{{cite news|title=Chad's former president Hissène Habré dies at 79|url=https://www.france24.com/en/live-news/20210824-chad-s-former-president-hiss%C3%A8ne-habr%C3%A9-dies-at-79|access-date=24 August 2021|work=[[France24]]|date=24 August 2021}}</ref> Teden dni prej je v zaporu zbolel.<ref>{{Cite web|title=Chad's former President Hissene Habre dies of COVID aged 79|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/8/24/chads-former-president-hissene-habre-dies-of-covid-aged-79|access-date=24 August 2021|website=www.aljazeera.com|language=en}}</ref> Bolezen je potrdila Habréjeva žena Fatimé Raymonne Habré.<ref name="rfi">{{cite news|first=|last=|title=L'ancien président tchadien Hissène Habré est mort|url=https://www.rfi.fr/fr/afrique/20210824-l-ancien-pr%C3%A9sident-tchadien-hiss%C3%A8ne-habr%C3%A9-est-d%C3%A9c%C3%A9d%C3%A9-du-covid-19|work=[[Radio France International]]|date=2021-08-24|access-date=2021-09-03|archive-url=|archive-date=|url-status=live}}</ref> Pokopan je na muslimanskem pokopališču Yoff.<ref>{{Cite web|date=2021-08-27|title=Sénégal : Hissène Habré enterré en l'absence de représentants officiels – Jeune Afrique|url=https://www.jeuneafrique.com/1223629/politique/senegal-hissene-habre-enterre-en-labsence-de-representants-officiels/|access-date=2021-08-30|website=JeuneAfrique.com|language=fr-FR}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[seznam diktatorjev]] * [[seznam vojnih zločincev]] ==Zunanje povezave== *[https://archive.is/20130704022652/hrw.org/english/docs/2005/09/30/chad11786.htm Sojenje »afriškemu Pinochetu«, Hissènu Habréju], [[Human Rights Watch]] {{Portal-Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Habre, Hissene}} [[Kategorija:Čadski politiki]] [[Kategorija:Diktatorji]] [[Kategorija:Osebnosti hladne vojne]] pn0b7frp2eney99qjvv73ndvqud9wfb 0 108015 5736583 5729624 2022-08-19T14:09:24Z A09 188929 slog wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Jezersko}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10103665_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 42.19 |latNS = N | longd = 14 |longm = 29 |longs = 47.9 |longEW = E |najdisi=Zgornje+Jezersko |image=Zgornje Jezersko-2019.jpg |povrsina=40,969 |povrsina_footnotes=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |title= Največja naselja po površini |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> |prebivalstvo=547 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=889,3 |postna=4206 |posta=Zgornje Jezersko |obcina=Jezersko |pokrajina=Koroška |regija=Gorenjska regija }} '''Zgornje Jezersko''' ({{Audio|Sl-ZgornjeJezersko.oga|izgovorjava}}) je največje izmed obeh [[naselje|naselij]] v [[občina Jezersko|Občini Jezersko]] in hkrati njeno središče. ==Opis== Obmejno razloženo hribovsko naselje se nahaja v kotlini v dolini potoka [[Jezernica (Jezersko)|Jezernice]] in v ledeniških dolinah Ravenski in Makekovi Kočni, na meji med [[Karavanke|Karavankami]] in [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskimi Alpami]]. Sestavljajo ga gručasto jedro Ravne in številne samotne kmetije. Ledeniški dolini sta poseljeni le ob vznožjih okoliških vrhov. [[Slika:Zgornje Jezersko, straatzicht foto3 2011-07-21 09.43.jpg|250px|sličica|levo]] ===Znamenitosti=== Ob izteku Ravenske Kočne je [[Planšarsko jezero]], ki ga napaja [[Jezernica (Jezersko)|Jezernica]]. V zgornjem delu Makekove Kočne je nekdaj najvišji slovenski [[slap Čedca]]. V bližini naselja izvira [[Jezerska slatina]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Spodnje Jezersko]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} {{Jezersko}} [[Kategorija:Naselja Občine Jezersko]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} 4amcscv5mki27ob7wolww1ijht5ynxr 0 108107 5737176 5707229 2022-08-20T07:18:14Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Zmago Jelinčič Plemeniti|website=|children=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|footnotes=|party=[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]|box_width=|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|term_start3=[[1992]]|term_start4=[[2018]],|term_start5=[[17. marec]] [[1991]]|term_end4=[[2022]]|spouse=|employer=|years_active=|successor1=|term_end3=[[2011]]|order1=|term_start1=|term_end1=|predecessor1=|order=|organization=|term_start=|term_end=|predecessor=|successor=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|occupation=<!-- WD -->|image=<!--WD-->|order5=[[Slovenska nacionalna stranka|Predsednik Slovenske nacionalne stranke]]}}'''Zmago Jelinčič Plemeniti''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[7. januar]] [[1948]], [[Maribor]]. Trenutno je poslanec v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] in predsednik [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne Stranke]]. == Življenjepis == Po končani osnovni šoli je nadaljeval šolanje na [[Gimnazija Poljane|poljanski gimnaziji]], kasneje pa je začel študirati na [[Fakulteta za farmacijo v Ljubljani|Fakulteti za farmacijo]] [[Univerza v Ljubljani|ljubljanske univerze]], a študija ni končal. Kot študent je bil [[Balet|baletni]] [[Ples|plesalec]] v [[Ljubljanska opera|Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet v Ljubljani]]. Univerzitetno izobrazbo magistra farmacije je pridobil leta 2009 na [[Univerza sv. Cirila in Metoda v Skopju|Univerzi v Skopju]].<ref>{{Navedi splet|title=Uradna ugotovitev: kriv je princ Dipendra|url=https://www.dnevnik.si/4116|website=Dnevnik|accessdate=2022-04-09}}</ref> Nato je decembra 2011 magistriral na [[Akademija za diplomacijo in varnost v Beogradu|Akademiji za diplomacijo in varnost v Beogradu]] z nalogo ''Problematika razmejitev slovenskih ozemelj s sosednjo Hrvaško''.<ref>[http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/12/beograjski_magister_zmago_jelincic_plemeniti.aspx Siol.net - Beograjski magister Zmago Jelinčič Plemeniti]</ref> Intenzivno zbira predvsem staro orožje, bankovce, vrednostne papirje in stare finančne dokumente. Kot numizmatik je v samozaložbi izdal sedem knjig – katalogov bankovcev. Izdal je tudi knjigo ''Kozmetika iz rastlin''. Je športni pilot, 8 let je bil predsednik, sedaj je častni predsednik [[Letalska zveza Slovenije|Letalske zveze Slovenije]]. Je zaprisežen sodni cenilec za področje [[Numizmatika|numizmatike]], [[Heraldika|grboslovja]] in [[Faleristika|faleristike]].{{cn}} Iz prvega zakona z [[Berta Bojetu Boeta|Berto Bojetu Boeta]] ima sina [[Klemen Jelinčič Boeta|Klemna Jelinčiča Boeta]]. Z bivšo partnerko Polonco Dobrajc nima otrok. Z bivšo ženo Moniko Zupanc ima dve hčeri, Aleksandro Tiso in Aleksijo Iris.{{Cn}} == Politično delovanje == Leta 1989 se je vključil v politično dogajanje v Sloveniji; 17. marca 1991 je ustanovil [[Slovenska nacionalna stranka|Slovensko nacionalno stranko]]. Leta 1992 je bil izvoljen v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za obrambo]] (predsednik; do 17. septembra 1993), * [[Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve]] (do 19. septembra 1993), * [[Komisija za poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za poslovnik]], * [[Komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb]], * [[Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za mednarodne odnose]], * [[Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola (...)|Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti]], * [[Preiskovalna komisija o preiskavi politične odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij v izvršnih svetih občin in republike za razkroj gospodarskega sistema Iskre]] in * [[Preiskovalna komisija o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti]]. V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor RS]] je bil izvoljen tudi na vseh prihodnjih volitvah, večkrat pa je neuspešno kandidiral tudi na predsedniških. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] prvič po letu 1992 ni bil izvoljen in tudi njegova stranka ni več prišla v Državni zbor. === Povratek v parlament === Stranki in Jelinčiču je vnovičen preboj v Državni zbor uspel na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah leta 2018]]. V tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles: * [[Kolegij predsednika Državnega zbora Republike Slovenije|Kolegij predsednika Državnega zbora RS]] (član) * [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za nadzor javnih financ]] (član) * [[Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb]] (član) * [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kulturo]] (član) * [[Odbor za zadeve Evropske unije Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zadeve Evropske unije]] (član) * [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zunanjo politiko]] (član) * [[Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NKBM d.d., domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke SDS in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje SDS za predčasne volitve poslancev v Državni zbor 2018]] (član) * [[Preiskovalna komisija o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom]] (član) * [[Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB]] (član) * [[Preiskovalna komisija o zagotavljanju zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja bolezni COVID-19 od 1. 2. 2020 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave]] (član) * [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Ustavna komisija]] (član) == Kritike in kontroverze == Zaradi organiziranja kraje muzejskega orožja iz zbirk [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega muzeja]] je bil leta 1975 obsojen na zaporno kazen. V [[Zapor Dob|zaporu na Dobu]] je zaradi kraje slovenske dediščine odsedel tri leta in pol.<ref name="rtvslo.si">[http://www.rtvslo.si/predsedniske-volitve/v-srediscu-sumljivih-in-provokativnih-dogodkov/77571 "V središču sumljivih in provokativnih dogodkov", MMC RTC Slovenija, 9. oktober 2007]</ref> Med [[slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko desetdnevno vojno leta 1991]] je bil nekaj dni pripadnik paravojaške enote, nato so ga slovenski varnostni organi priprli.<ref name="rtvslo.si"/><ref>{{Navedi knjigo|title=Branilci domovine 1. del: Pripoved o teritorialcih v letu 1991|last=Praznik|first=Brane|publisher=Slovenska panorama|year=2000|isbn=961-6360-00-0|location=Ljubljana|page=121–129|cobiss=106040576}}</ref> Leta 2003 je bilo na spletni strani [[udba.net]] med domnevnimi sodelavci [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] objavljeno tudi njegovo ime, pozneje v knjigi ''Med svobodo in rdečo zvezdo'' pa tudi del njegovega osebnega dosjeja sodelavca; označen je bil kot »sodelavec v zvezi z izvorom sovražne dejavnosti«. 6. julija 1987 naj bi bil registriran kot sodelavec s [[psevdonim]]om ''Padalec''. Njegovo obveščevalno delo je bilo usmerjeno predvsem v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in na [[Diaspora|slovensko emigracijo]]. Navedb o sodelovanju s SDV ni Jelinčič nikoli zanikal, ampak se je odgovorom izmikal. Leta 2002 je med predsedniško kampanjo na vprašanje o sodelovanju odgovoril: »V Službi državne varnosti sem bil najboljši jugoslovanski agent in po meni so Angleži posneli vse [[James Bond|James Bondove]] filme«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/predsedniskevolitve/content.php?id=31375|title=Predsedniške volitve 2002|date=|accessdate=2017-12-28|website=rtvslo.si|publisher=|last=|first=}}</ref> === Domnevna pomoč pri poskusu umora === Leta 2002 je bil Jelinčič poleg [[Andrej Šiško|Andreja Šiška]] in še ene osebe zaslišan na sodišču, saj naj bi slednjima pomagal pri poskusu umora. Slednja naj bi leta 1992 nastavila avtomobilsko bombo. Bomba naj bi bila sestavljena iz trilitrske jeklenke gasilnega aparata, napolnjene z eksplozivnimi sredstvi ([[Trinitrotoluen|TNT]] in [[Amonijev nitrat|amonijevim nitratom]]). Bomba naj bi bila nastavljena tako, da bi se sprožila, ko bi lastnik odprl vrata avtomobila. Lastnik avtomobila je opazil, da so vrata avtomobila priprta in da se v avtomobilu nahaja eksplozivna naprava, zato vrat ni odprl in je poklical policijo. Domnevna tarča atentata je Šiška poznala, z njim pa se je pred domnevnim poskusom umora sprla.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bi naprava eksplodirala?|url=https://www.dnevnik.si/24161|website=Dnevnik|accessdate=2020-06-29}}</ref> Jelinčiču je sodišče očitalo ključno vlogo pri poskusu umora. Jelinčič naj bi domnevnima storilcema priskrbel materiale za izdelavo eksplozivne naprave (2,2 kg eksplozivnih sredstev, ohišje in detonatorje), podal navodila za izdelavo in uporabo eksplozivne naprave in kdo naj bo tarča domnevnega poskusa umora. Jelinčič naj bi enemu od obtožencev kasneje istega leta priskrbel še dodatna eksplozivna sredstva oz. naprave.<ref name=":0" /> Tožilec je Jelinčiču prav tako očital krajo več kosov strelnega orožja in eksplozivov iz stražarnice JLA leta 1991.<ref name=":0" /> Pirotehnik, ki je eksplozivno sredstvo obravnaval, je za sodišče povedal, da je bila naprava nastavljena tako, da do sprožitve detonatorja ne bi prišlo ob odprtju vrat, temveč zgolj, če bi vrvico nekdo potegnil z nogo, saj je bila nastavljena sprožilna vrvica predolga. Prav tako je pirotehnik navedel, da ni nujno, da bi ob sprožitvi detonatorja do detonacije eksplozivne naprave sploh prišlo, saj naprava ni bila izdelana pravilno. Detonator se namreč ni dotikal naboja sekundarnega eksploziva.<ref name=":0" /> Jelinčič je bil obtožb oproščen (za razliko od so-obsojencev, ki sta prejela zaporne kazni). Med tem ko sta so-obsojenca podstavljanje eksplozivne naprave sprva priznala, Jelinčičevega zagovora, v katerem je vpletenost zanikal, ni bilo mogoče zanesljivo ovreči.<ref>{{Navedi splet|title=Jelinčič po 15 letih dokončno oproščen poskusa umora|url=https://www.dnevnik.si/254040|website=Dnevnik|accessdate=2020-06-30}}</ref> === Prejem podkupnine === Kot član Parlamentarne skupščine [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] se je leta 2013 zapletel v škandal na glasovanju o poročilu glede človekovih pravic v [[Azerbajdžan]]u. V neodvisni reviziji je bil osumljen, da je v zameno za podkupnino s še 13 sostorilci pomagal zavrniti kritično poročilo. Ker se na obtožbe ni odzval, je leta 2018 prejel doživljenjsko prepoved delovanja v Svetu Evrope.<ref>{{navedi novice| url=https://www.dnevnik.si/1042831247 |title= Jelinčič zaradi korupcije do konca življenja izključen iz Sveta Evrope |date=2018-06-29 |work=Dnevnik |accessdate=2018-06-29}}</ref> == Članstvo v organizacijah == * Slovenska nacionalna stranka; * Letalska zveza Slovenije; * [[Slovenska filatelistična akademija]]; * Red vitezov Templjarjev<ref>{{Navedi splet|title=Order of Knights Templar|url=https://www.knighttemplar.net/TemplarForum/jsp_2/www.knighttemplar.net|website=www.knighttemplar.net|accessdate=2022-04-09|language=en}}</ref>; * dosmrtni član [[:en:National_Rifle_Association|National Rifle Association of America]] (NRA)<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Zavzemajo se za izključno laično državo|url=https://www.24ur.com/sns/predstavitev-sns.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-09}}</ref>; *[[:en:American_Pharmacists_Association|American Pharmaceutical Association]] (AphA)<ref name=":1" />; *[[:en:Society_for_Psychical_Research|Society For Psychical Research v Londonu]]<ref name=":1" />; *[[:en:Royal_Philatelic_Society_London|Royal Philatelic Association v Londonu]]<ref>{{Navedi splet|title=Académie Européenne de Philatélie|url=http://www.aephil.com/en/membersfiche.asp?id=431|website=http://www.aephil.net|accessdate=2022-04-09|language=NL}}</ref>. == Bibliografija == * ''[[Prirodna kozmetika]]'', Beograd [[Sloboda]], 1984 * ''[[Katalog bankovcev jugoslovanskih dežel. Del 1, Redne izdaje = Katalog novčanica jugoslovenskih zemalja. Dio 1, Redovna izdanja = Paper money catalogue of Yogoslav countries. Part 1, Regular issues]] / Zmago Jelinčič; sodelavec [[Stanko Štiblar]]; angleški in srbohrvaški prevod Zmago Jelinčič'', Ljubljana, samozaložba, 1988 * ''[[Katalog bankovcev jugoslovanskih dežel = Katalog novčanica jugoslavenskih zemalja = Paper money catalogue of Yogoslav countries. Del 2, Pomožne izdaje, = Pomoćna izdanja, = Auxiliary issues]] / besedilo ter angleški in srbohrvaški prevod Zmago Jelinčič'', Ljubljana, samozaložba, 1989 * ''[[Slovenska partizanska potrdila = Slovene partisan receipts]]'', Ljubljana, samozaložba, 1991 * ''[[Partizanska plačilna sredstva : iz zbirke Zmaga Jelinčiča : Muzej Kočevje]]'', Kočevje, Muzej Kočevje, 1993 * ''[[Rupnikove lire = Rupnik lira]]'', Ljubljana [[Enotnost]], 1996 * ''[[Zamenjava okupacijskih bankovcev = Replacement of occupiers' banknotes]]'', Ljubljana [[Enotnost]], 1996 * ''[[Dinarsko kronska serija = Dinar crown series]] / Zmago Jelinčič; prevod [[Lidika Bertoncelj]]'', Ljubljana, samozaložba, 1998 * ''[[Avstrijski zasilni denar = Österreichisches Notgeld]]'', Ljubljana, samozaložba, 1999 * ''[[Čini in oznake slovenske vojske]]'', Ljubljana, samozaložba, 2002 * ''[[Znaki slovenske policije in uredba o odličjih in priznanjih Ministrstva za notranje zadeve]]'', Ljubljana, samozaložba, 2002 * ''[[Koran]] / prevajalec [[Klemen pl. Jelinčič]]; urednik Zmago pl. Jelinčič'', Radenci, [[Atilova knjiga]], 2003 * ''[[Okupacija 1941-45 : poštna zgodovina Ljubljanske pokrajine, Kranjske, Štajerske in Prekmurja]] - [[E-knjiga]] / uredili in napisali Zmago Jelinčič, [[Mitja Jančar]], [[Janko Štampfl]]'', Litija, [[Slovenska filatelistična akademija - SFA]], 2005 * ''[[Trboveljska premogokopna družba = Trifailer Kohlenwerks-Gesellschaft]]'', Murska Sobota, [[Eurotrade print]], 2005 * ''[[Slovenska grb in zastava : heraldika in veksilologija]]'', Tržič, [[Učila International]], 2008 * ''[[Upravni koleki na slovenskih administrativnih ozemljih = Administrative revenues of Slovenia]]'', Tržič, [[Učila International]], 2010 * ''[[Ali je hrvaška država legalna : vprašanje razmejitve med Slovenijo in Hrvaško]]'', Tomišelj, [[Alpemedia]], 2013 * ''[[Avstro-ogrske vojne obveznice prve svetovne vojne = Österreichisch-ungarischen Kriegsanleihen des ersten Weltkrieges, Avstro-ogrske vojne obveznice prve svetovne vojne = Österreichisch-ungarischen Kriegsanleihen des ersten Weltkrieges]]'', Tržič, [[Učila International]], 2013 * ''[[Potne listine na ozemlju Jugoslavije od konca 2. svetovne vojne do osamosvojitve Slovenije]] / Zmago Jelinčič Plemeniti, [[Monika Zupanc Jelinčič Plemeniti]]'', Tomišelj, [[Alpemedia]], 2015 * ''[[Potne listine na ozemlju Jugoslavije od konca 2. svetovne vojne do osamosvojitve Slovenije]] / Zmago Jelinčič Plemeniti, [[Monika Zupanc Jelinčič Plemeniti]]'', Tomišelj, [[Alpemedia]], 2016 * ''[[Južna železnica in železnice na Slovenskem = Die Südbahngesellschaft und Eisenbahnen im slowenischen ethnischen Gebiet]]'', Tomišelj, [[Alpemedia]], 2017 * ''[[Požrešna miška = Une souris gourmande]] / Zmago Jelinčič Plemeniti; ilustracije [[Aleksandra Tisa Jelinčič Plemeniti]]; prevod v francoščino [[Sonia Vaupot]]'', Tomišelj, [[Alpemedia]], 2017 * ''[[Final award ali final reward za Hrvate]] / Zmago Jelinčič Plemeniti, [[Andrej Lenarčič]]'', Tomišelj, [[Alpemedia]], 2018 == Opombe == {{opombe}} ==Viri== * Janez Pezelj (ur.): ''Državni zbor Republike Slovenije v 2. mandatnem obdobju'' (ISSN 1318-8577) {{kategorija v Zbirki}}{{1DZRS}} {{2DZRS}} {{3DZRS}} {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{Kandidati predsedniških volitev v Sloveniji}} {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Jelinčič Plemeniti, Zmago}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski baletniki]] [[Kategorija:Slovenski numizmatiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Afera Udba.net]] [[Kategorija:Sodelavci Službe državne varnosti]] [[Kategorija:Člani Slovenske nacionalne stranke]] [[Kategorija:Magistrirali na Akademiji za diplomacijo in varnost v Beogradu]] [[Kategorija:Predsedniki Letalske zveze Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] bwkff6veqdw0hmtokviezgyznx55qi8 0 108335 5736910 5695837 2022-08-20T06:55:03Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10102375_b4 | latd = 45 |latm = 33 |lats = 55.09 |latNS = N | longd = 13 |longm = 47 |longs = 56.27 |longEW = E |najdisi=Zgornje+Škofije |image= |povrsina=1,78 |prebivalstvo=1035v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref>, ki upravno spada pod [[Mestna občina Koper|Mestno občino Koper]]. |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=117,9 |postna=6281 |posta=Škofije |obcina=Koper |pokrajina=Primorska |regija=Obalno - kraška regija }} '''Zgornje Škofije''' (italijansko ''Albaro Vescovà di Sopra'') so [[naselje]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref>, ki upravno spada pod [[Mestna občina Koper|Mestno občino Koper]]. Naselje z nekaj več kot 1.000 prebivalci se nahaja vzhodno od [[Spodnje Škofije|Spodnjih Škofij]]. == Demografija == {| class="wikitable" |- ! leto ! št. prebivalcev |- | 1869 | 266 |- | 1900 | 456 |- | 1931 | 526 |- | 1961 | 453 |- | 1971 | 509 |- | 1981 | 506 |- | 2002 | 745 |} ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} == Glej tudi == * [[Cerkev Kristusa Kralja, Zgornje Škofije]] *[[seznam naselij v Sloveniji]] {{Mestna občina Koper}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Koper]] 1ofmq7u3thmckmqrbz4uo7mwh094xjl 14 109603 5736640 5158889 2022-08-19T17:41:41Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Chicago]]; dodal [[Kategorija:Ustanove v Chicagu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{kategorija v Zbirki|University of Chicago}} {{članek ktgr}} [[Kategorija:Univerze in kolidži v Združenih državah Amerike|Chicago]] [[Kategorija:Ustanove v Chicagu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1890]] phw0opm29fdmv9t5f6fs09vo2gtzaxw 0 111949 5736878 5633240 2022-08-20T06:53:13Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad |conflict=Napad na Pearl Harbor |partof=[[Vojna za Tihi ocean|Vojne na Tihem oceanu]] in [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] |image=[[Slika:Attack on Pearl Harbor Japanese planes view.jpg|300px]] |caption=Fotografija posneta z japonskega letala prikazuje začetek napada na oporišče. Posneta je bila ravno v trenutku, ko je torpedo zadel bojno ladjo ''[[USS West Virginia]]''. |date=7. december 1941 |place=[[Pearl Harbor]], [[Havaji]], [[Združene države Amerike|ZDA]] |result=Zmaga Japonske |casus=Politični in gospodarski nesporazumi med Japonsko in ZDA. |combatant1={{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[ZDA]] |combatant2={{ikonazastave|Japonska|alt}} [[Japonski imperij|Japonska]] |commander1='''Mornarica''':<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Husband Kimmel]]<br />'''Kopenska vojska''':<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Walter Short]] |commander2='''Mornarica''':<br />{{ikonazastave|Japonska|alt}} [[Čuiči Nagumo]] |strength1=8 bojnih ladij,<br /> 8 križark,<br /> 30 rušilcev,<br /> 4 podmornice,<br /> 49 ostalih ladij <br /> okoli 390 letal |strength2=6 letalonosilk,<br />2 bojnih ladij,<br /> 2 težki križarki,<br />1 lahka križarka,<br />9 rušilcev,<br /> 8 tankerjev,<br /> 23 podmornic,<br /> 5 mini podmornic,<br /> 414 letal |casualties1=5 potopljenih bojnih ladij,<br />2 potopljena rušilca, 1 poškodovan<br />1 potopljena ladja, 3 poškodovane<br />3 bojne ladje so poškodovane,<br />3 križarke so poškodovane<br />188 letal uničenih, 155 letal je poškodovanih,<br />2.345 vojakov in 57 civilistov mrtvih, <br /> 1.247 vojakov in 35 civilistov ranjenih |casualties2=4 mini podmornice so potopljene, <br /> 1 ena mini podmornica nasede, <br />29 uničenih letal,<br /> 55 mrtvih pilotov, 9 mrtvih podmorničarjev in 1 zajet}} '''Napad na Pearl Harbor''' je bil japonski letalski in pomorski napad na ameriško pomorsko oporišče [[Pearl Harbor]] na [[otok]]u [[Oahu]] na [[Havaji]]h. Do napada je prišlo v [[Nedelja|nedeljo]], 7. decembra 1941, ko so japonska [[Letalo|letala]] in [[Podmornica|podmornice]] brez opozorila napadli tam zasidrano ameriško tihomorsko ladjevje. V dveh zaporednih zračnih napadih je bilo uničenih 188 ameriških letal, 18 vojaških ladij je bilo potopljenih ali težje poškodovanih, mrtvih je bilo 2.402<ref>http://www.usswestvirginia.org/ph/phlist.php</ref>, ranjenih pa je bilo okoli 1.250 ameriških vojakov in civilistov. Napad je bil z vidika zmage popoln uspeh japonske mornarice, vendar pa ni imel nobene taktične vrednosti, saj [[Letalonosilka|letalonosilk]], ki so bile glavne tarče napada, tistega usodnega dne ni bilo v pristanišču. Dejansko sta bili v napadu uničeni le dve relativno stari bojni ladji, vse ostale poškodovane ladje pa je Američanom v kratkem roku uspelo popraviti. Nedotaknjena so ostala tudi številna skladišča goriva in ostale kopenske naprave. Napad je bil povod, da so [[Združene države Amerike|ZDA]] vstopile v [[Druga svetovna vojna|drugo veliko vojno]], s čimer je konflikt, ki je bil dotlej bolj ali manj evropskega značaja, postal svetoven. == Pot v vojno == [[Japonska|Japonski]] je bilo usojeno, da slej ko prej trči z ZDA. Vzroke za spopad med tema dvema velesilama je treba iskati v drugi polovici 19. stoletja, ko je Japonska postala ne le dežela vzhajajočega sonca, temveč tudi nova vzhajajoča [[Azija|azijska]] [[velesila]]. Bliskovit razvoj japonskega gospodarstva je na majhnem otočju povzročil kronično primanjkovanje strateških surovin, zato je Japonska začela iskati nove vire in kmalu prišla v spor z drugimi velesilami, kot sta bili [[Kitajska]] in [[Rusija]]. V želji po zavojevanju novih ozemelj se je ob izbruhu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] pridružila [[Antanta|antanti]], ki ji je v zameno za sodelovanje v veliki vojni obljubila nemške tihomorske kolonije. Vendar je ta po koncu vojne dobila le drobtinice, večino ozemelj so namreč dobile ZDA in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], kar je bilo za Japonsko veliko razočaranje. Razmere so se nato za nekaj časa umirile, vendar problemi še zdaleč niso bili rešeni. Do prvega večjega spora med ZDA in Japonsko je prišlo v letih 1931 do 1932, ko je Japonska zasedla kitajsko [[Mandžurija|Mandžurijo]]. Leta 1937 pa je zasedla še severno Kitajsko in se dve leti zatem usmerila še proti jugu, kjer je zasedla [[Hajnan]], pri tem pa začela že pripravljati načrte za zasedbo [[Malaja|Malaje]], [[Filipini|Filipinov]] in [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemske Vzhodne Indije]]. Do spora morda niti ne bi prišlo, če ZDA v tistem času ne bi podpirale Čankajškove kitajske vlade, britanskega, francoskega in nizozemskega kolonializma. Japonci so bili namreč mnenja, da ''»Azija pripada Azijcem«'', v resnici pa jim je šlo le za zavojevanje novih ozemelj, iz katerih bi lahko pridobili nove surovine za svoje rastoče gospodarstvo in vse številčnejše prebivalstvo. Padec [[Francija|Francije]] junija 1940 je dal Japoncem nov zalet, in tako so ti zasedli Francosko [[Indokina|Indokino]], da bi bila mera polna, pa so 27. septembra podpisali pakt s silama osi [[Tretji rajh|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]]. Ameriški veleposlanik v Tokiu je pisal predsedniku [[Franklin Delano Roosevelt|Franklinu D. Rooseveltu]]; ''»Vse očitneje se mi zdi, da bo spopad nekega dne neizogiben. Glavno vprašanje pri tem je, ali je za nas bolje, da do tega spopada pride prej ali pozneje.«''. Roosevelt je bil odkrito na strani Velike Britanije in proti [[Sile osi|silam osi]], katerih članica je zdaj postala tudi Japonska. Nastali spor so želeli rešiti po diplomatski poti, ker pa so bila mirovna pogajanja med Japonsko in ZDA neuspešna, so ZDA do konca leta uvedle prepoved izvoza na Japonsko vseh surovin in vojnega materiala, razen [[Nafta|nafte]]. Vendar pa so se 26. junija 1941, ko Japonska ni spremenila svoje politike v Aziji, stvari še dodatno zapletle. ZDA so zamrznile vse japonsko premoženje v ZDA, šest dni pozneje pa prepovedale še izvoz nafte. Pogajanja so se kljub temu nadaljevala, ZDA so bile optimistične, vendar pa je Japonski vedno bolj postajalo jasno, da je vojna postala neizbežna, zato je ta začela pripravljati načrte za napad. == Priprave na spopad == === Japonske priprave === [[Slika:Zero Akagi Dec1941.jpg|thumb|left|Vzlet japonskega letala »Zero«.]] 7. januarja 1940 je [[Isoroku Jamamoto]], poveljnik japonskega ladjevja, ministrstvu za mornarico posredoval strogo zaupno sporočilo, v katerem je poveljnik predlagal drzen napad, s katerim bi bila vojna odločena že v prvem dnevu. Generalštab je načrt odobril in ga poslal v nadaljnjo preučitev. Sledile so temeljite priprave, za urjenje pilotov so pripravili poseben poligon, ki je bil podoben Pearl Harborju, za napad v plitvem pristanišču so prilagodili tudi torpede, svoje delo pa je opravila tudi obveščevalna služba. Med 10. in 18. novembrom 1941 je iz pristanišča [[Kure]] izplulo šest letalonosilk, dve bojni ladji, dve težki [[Križarka|križarki]] in ena lažja, devet [[rušilec|rušilcev]] in tri podmornice. Zaradi varnosti in strahu, da jih Američani ne bi odkrili, so ladje zapustile pristanišče posamično. Pristanišče je zapustilo tudi osem [[tanker]]jev za prevoz goriva. Med potjo do Havajskega otočja je bilo vsako sporazumevanje po radiju strogo prepovedano. Ladjevje se je nato srečalo v zalivu Tankan pri največjem [[Kurilsko otočje|kurilskem otoku]] [[Etorofu]], kjer se je založilo z gorivom, orožjem in ostalim materialom, ki ga bo potrebovalo pri napadu na ameriško oporišče. 26. novembra je prišel ukaz, da ladjevje izpluje po najsevernejši poti proti vzhodu, natanko po 43. severnem vzporedniku, kjer je vreme najslabše, verjetnost, da bi jih odkrili, pa najmanjša. Med dvanajstdnevnim potovanjem je admiral Nagumo ukazal, da je treba vsak dan poslušati [[radio]] [[Honolulu, Havaji|Honolulu]], če bi Američani slučajno oddajali sporočilo o prihajajočem Japonskem ladjevju. Vendar pa se na Havajskih otokih niso zavedali nevarnosti, ki se jim je hitro približevala. Drugega decembra je admiral Jamamoto preko radia poslal ukaz ''»Povzpni se na goro Niitaka«'', kar je bilo dogovorjeno znamenje za napad. Kmalu pa je temu ukazu sledilo še navodilo ''»Dan X je 8. december«'', kar je za Havaje 7. december. Na 170. poldnevniku je ladjevje natočilo gorivo in začelo izvajati še zadnje priprave. Če bi jih Američani odkrili pred 6. decembrom, bi napad odpadel, če pa jih bodo odkrili šele 7. decembra, bo do napada prišlo v vsakem primeru. 6. decembra je ladjevje doseglo 159. poldnevnik, 490 milj severno od otoka Oahu, in ko je 7. decembra doseglo točko 275 milj od otoka Oahu, je bilo na palubah letalonosilk že pripravljenih 190 popolno oboroženih letal. Piloti so samo še čakali na znameniti ukaz ''[[Tora, Tora, Tora]]''! === Obveščevalna dejavnost === Prva opozorila, da Japonci nekaj pripravljajo, so Američani prejeli že na začetku leta 1941, kmalu po tem, ko je Isoroku Jamamoto obvestil japonsko admiraliteto o svojih namerah. Opozorilo je [[Washington]]u posredoval ameriški veleposlanik v Tokiu Grow, glasilo pa se je: ''»Moj perujski kolega je nekega člana veleposlaništva obvestil, da je z raznih in tudi z japonske strani slišal, da japonske vojaške sile načrtujejo splošen napad na Pearl Harbor, če bi prišlo do problemov med Japonsko in ZDA, in da bi v tem napadu uporabili vsa mogoča vojaška sredstva. Moj kolega pravi, da se čuti dolžan posredovati mi to informacijo, ker je potrjena z raznih strani, čeprav se mu zdi načrt fantastičen.«'' Mornariška informacijska služba je sporočilu še dodala: ''»Tem govoricam ni treba verjeti«'', saj je bila prepričana, da do napada ne bo prišlo v tako kratkem roku. Sporočilo so nato posredovali admiralu Kimmelu, poveljniku ameriškega tihomorskega ladjevja, ki je po prejemu sporočila večkrat zahteval okrepitve, vendar jih ni dobil. Ameriški poveljniki tudi niso bili na tekočem o dogajanju na drugih bojiščih in tehničnih rešitvah na vojaškem področju. Med 11. in 12. novembrom 1940 so Britanci z zastarelimi torpednimi letali [[Fairey Swordfish]] [[Operacija Odločitev|napadli italijansko pomorsko bazo Taranto]] ter onesposobili 3 bojne ladje, ena težka križarka in dva rušilca pa sta bila poškodovana. Šlo je za prvi napad te vrste, britanski uspeh napada je bil popoln izgube pa minimalne. O napadu je poročal ameriški opazovalec v britanski mornarici izdelal je podrobno poročilo napada vendar to ni prišlo dlje od ameriške mornariške obveščevalne službe niti niso bile narejene ustrezne študije in analize napada čeprav je dogodek odmeval po celem svetu. Na drugi strani so Japonci pokazali več zanimanja za ta dogodek. Njihova vojaška delegacija je celo obiskala Taranto ter se sesala z Italijani ter podrobno preučila napad ter iz njega potegnila svoje zaključke in tehnične rešitve pri načrtovanju napada na Pearl Harbor. Ena izmed teh rešitev je bil torpedo, ki ga je mogoče uporabiti v plitvih vodah pristanišč. Japonsko zanimanje za napad ni ostalo neopaženo britanski obveščevalni službi [[Secret Intelligence Service|MI6]], ki je preko svojih agentov poizkušala posvariti ZDA. [[Slika:Pearl Harbor looking southwest-Oct41.jpg|thumb|left|275px|Pearl Harbor 30. oktobra 1941.]] Japonski obveščevalci so nemoteno delovali tudi v ZDA. Da bi si Japonci zagotovili uspeh, so potrebovali podatke o razporeditvi ameriškega ladjevja. V začetku oktobra je japonsko zunanje ministrstvo naročilo japonskemu konzulu v Honoluluju naj preko koordinatnega sistema poroča o položaju ameriških ladij v pristanišču. Agent Takeo Jošikava uradno zaposlen kot uradnik na japonskem veleposlaništvu v Honoluluju se je, kot turist, večkrat odpravil na turistične polete nad otokom Oahu, da bi opazoval ladjevje. Od začetka jeseni pa vse do 6. decembra je tako bil Tokio natančno obveščen o položaju vseh ladij v pristanišču. Najbolj zanimiva stvar pri tem pa je bila, da so Američani vedeli za ta sporočila. Tokio je namreč svoja diplomatska sporočila kodiral preko šifre, poimenovane [[Kodirni stroj Škrlat|Škrlat]] (Pisalni stroj Tip 97), ki pa so jo Američani razbili že poleti leta 1940 s pomočjo projekta za dešifriranje, poimenovanega [[Dekodirni stroj Magija|Magija]]. Za namen dekodiranja Škrata je bilo izdelanih osem dekodirnih strojev. Štirje so se nahajali v Washingtonu; po dva sta bila dodeljena mornarici in kopenski vojski, tri pa so poslali Britancem. Osmi stroj pa so poslali ameriški vojski na Filipinih. Magija je bila zelo uspešna pri razbijanju diplomatskih sporočil, vendar pa ni bila vsemogočna, saj je japonska mornariška šifra JN-25 še vedno ostala nezlomljiva. Ključ do pravih informacij pa je bila prav ta šifra. Do podatkov, da Japonci pripravljajo nekaj velikega so se dokopali tudi Britanci. Vir informacij je bilo prestreženo nemško tajno sporočilo svojim obveščevalcem v ZDA. Sporočilu je bil priložen obsežen vprašalnik o vojaških zmogljivostih baze Pearl Harbor na Havajih. Nemci so podatke zbirali na prošnjo Japoncev. Britanski obveščevalci iz MI6 so želeli ZDA o tem obvestiti preko trojnega agenta [[Dušan Popov|Dušana Popova]] vendar je ta zaradi svojega življenjskega sloga padel v nemilost vodje [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]] Edgarja Hooverja, ki informacijo ni vzel resno ta pa se je nato izgubila v birokratskem stroju urada. Dolgo časa se postavlja vprašanje ali je [[Winston Churchill]] na podlagi prestreženih japonskih radijskih sporočil vedel kdaj in kje bo prišlo do napada in če je vedel zakaj o tem ni obvestil ameriškega predsednika Roosevelta. Britanci so imeli v tistem času najboljšo obveščevalno službo, Bletchley Park pa je imel svojo izpostavo tudi v [[Hong Kong|Hong Kongu]] in [[Singapur|Singapurju]] kjer so s pomočjo nizozemske obveščevalne službe (Kamer 14) prestrezali in dekodirali japonski radijski promet. Podatke so nato delili z ameriško obveščevalno službo. Sredi leta 1941 ter po japonski zasedbi francoske [[Indokina|Indokine]] so vsi vedeli, da je japonski napad na [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodno Azijo]] neizbežen zaradi česar so Britanci nekoliko okrepili svojo garnizijo v Hong Kongu in [[Malezija|Maleziji]] tja poslali bojno floto Z ter evakuirali britanske civiliste, vendar pa niso vedeli kje in kdaj bo do napada prišlo. Japonski obseg in hitrost napada v začetku decembra 1941 je bil presenečenje za vse tako za Veliko Britanijo kot ZDA. Obveščevalni podatki iz tistega obdobja iz katerih je bila umaknjena stopnja zaupnosti ne potrjujejo domneve, da bi Britanci oz. Winston Churchill vedeli za prihajajoči napad. Mnogi britanski dokumenti iz tistega časa še vedno tajni in niso dostopni javnosti. Da Japonci pripravljajo napade v jugovzhodni Aziji in Pacifiku so jeseni 1941 izvedeli tudi [[Sovjetska zveza|Sovjeti]] preko dvojnega agenta Richarda Sorgea. Ta je že spomladi leta 1941 preko svoje razvejanje japonske mreže obveščevalcev odkril, da Nemci pripravljajo [[Operacija Barbarossa|napad na Sovjetsko zvezo]]. O tem je poročal [[Moskva|Moskvi]] vendar [[Josip Stalin|Stalin]] ni verjel tem informacijam. Tokrat je bilo drugače. Novica, da bojo Japonci napadli v jugovzhodni Aziji in Pacifiku je bila za Stalina dobra saj je tako lahko čete [[Rdeča armada|rdeče armade]], ki so varovale nemirno rusko japonsko mejo premestil na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodno fronto]] brez strahu da bojo Japonci napadli v [[Sibirija|Sibiriji]]. Informacijo je potrdila tudi sovjetska kriptografska služba saj je Sovjetom tekom leta uspelo razbiti japonsko diplomatsko šifro. Koliko je Stalin dejansko vedel o napadu na sam Pearl Harbor ni znano. Obstajajo domneve, da naj bi sovjetska tovorna ladja v bližini [[Kurilsko otočje|Kurilskih otokov]] opazila japonsko ladjevje. <ref>Did a Soviet Merchant Ship Encounter the Pearl Harbor Strike Force?, Marty Bollinger, Naval War College, 2007</ref> Konec novembra so ameriški obveščevalci prestregli japonsko sporočilo, ki je japonskim diplomatom v ZDA narekovalo naj do 25. novembra zaključijo vsa diplomatska prizadevanja za mirno rešitev spora ter naj pričnejo z uničevanjem zaupnih dokumentov. Za ZDA je bil to znak, da Japonci v kratkem načrtujejo vojni pohod. 25. novembra se je Roosevelt sestal s svojim vojaškim svetom. Po zapiskih vojaškega ministra Stimsona je predsednik dejal, da bo Japonska verjetno napadla do 1. decembra. Stimson je zapisal, da se je vojni svet vprašal, ''»kako naj jih pripravimo do tega, da izstrelijo prvi strel, ne da bi bilo to preveč nevarno za nas«''. Nekateri zgodovinarji so si to izjavo interpretirali, kot da so si ZDA želele vojno, vendar pa tega nikoli ne bomo vedeli. Pravo resnico o takratnem dogajanju so vedeli le tisti, ki so imeli neposreden dostop do Magije. Vojaškim oporiščem tekom Pacifika je bilo poslano splošno opozorilo o možnosti prihajajočega napada. Opozorilo so prijeli tudi v mornariški bazi Pearl Harbor. Japonsko ladjevje je proti Havajem krenilo 26. novembra v popolni radijski tišini. Medtem ko je proti Havajem plulo japonsko ladjevje, so v Tokiu sestavljali osnutek končnega sporočila ZDA, ki naj bi ga veleposlanik Nomura izročil Washingtonu v nedeljo, 7. decembra, natanko ob 13.00. Takrat naj bi bila ura na Havajih 7.00, kar je pol ure pred predvidenim napadom. Ameriška obveščevalna služba je prestregla sporočilo, namenjeno japonskemu veleposlaniku, in ga nemudoma posredovala predsedniku Rooseveltu. Ta je dejal: ''»To pomeni vojno.«'' Navodilo Nomuri, naj sporočilo odda natanko ob 13.00, je bilo za obveščevalno službo namig, da Japonci v naslednjih nekaj urah nekaj pripravljajo. Svoje ugotovitve je posredovala načelniku generalštaba kopenske vojske Marshallu, kar je povzročilo določen časovni zamik, saj je bil ta zaradi jahanja do 11.30 nedosegljiv. Po opravljeni rekreaciji je ta nemudoma pripravil sporočilo vsem tihomorskim enotam, prednostno so ga dobili Filipini, vendar ga je bilo treba pred pošiljanjem šifrirati, saj Japonci niso smeli izvedeti, da so Američani razbili njihovo šifro; s tem pa so spet izgubili dragoceni čas. Do dodanih zakasnitev pri pošiljanju je prišlo, ker zaradi motenj sporočila ni bilo mogoče poslati preko vojaških radijskih zvez. Sporočilo je bilo nato poslano šele preko civilnega telegrafa in kurirja. Tako so Havaji opozorilo o napadu prejeli ko je do napada že prišlo. === Ameriške priprave === Maja 1940 je Pearl Harbor postal stalno oporišče ameriškega vojnega ladjevja, ki je šele v začetku leta 1941 dobilo naziv Pacifiško ladjevje. Novi poveljnik tega ladjevja je postal admiral [[Husband Kimmel]]. Ta je kmalu po prevzemu dolžnosti dobil opozorilo, da mora sprejeti vse potrebne ukrepe proti morebitnemu napadu. Da Japonci nekaj pripravljajo, ga je prepričala vest iz Washingtona, ki jo je posredoval ameriški veleposlanik Grow. Ker je bil novi poveljnik nekoliko previdnejši in ni povsem verjel pomirjujočim besedam, ki so bile priložene sporočilu, je zahteval okrepitve, ki pa jih seveda ni dobil. Tako Kimmlu ni preostalo drugega, kot da Washingtonu vedno znova postavlja zahteve, ta pa jih zavrača. Da pa je bila stvar še hujša, je moral na zahtevo zunanjega ministrstva poslati eno eskadro bojnih ladij na britansko proslavo na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]], [[Avstralija|Avstraliji]], [[Tahiti]]ju in na otočju [[Fidži]]. Zaradi dejavnosti nemških podmornic so morale ZDA okrepiti atlantsko floto, seveda na račun pacifiške, tako da je ta od aprila pa do junija 1941 izgubila okoli 20 % ladij. Problem so predstavljali tudi kadri. Washington je 27. novembra poslal vsem postojankam na Pacifiku še zadnje opozorilo, da naj bodo pripravljeni na vsako obliko napada. Na dan napada je bilo v pristanišču osem bojnih ladij, dve težki in šest lahkih križark, trideset rušilcev, štiri podmornice in večje število manjših ladij, vendar pa kljub velikemu številu ladij tistega dne v pristanišču ni bilo gneče, kot se je včasih zgodilo. Ladje so se nahajale skupaj v t. i. bojnih vrstah, zaradi česar so bile lahka tarča japonskih letal in podmornic. Ker se je napad zgodil v nedeljo, je večina posadk ladij še spala, mnogo mornarjev pa je bilo zaradi dopusta na kopnem, zaradi česar je bilo ladjevje popolnoma nepripravljeno na napad. Mornarji so med dolžnostjo večinoma brisali medenino in čistili [[protiletalsko orožje]]. [[Strelivo]] zanj je bilo spravljeno v zaklenjenih omarah, ključe od omar pa so imeli častniki (večina teh je bila tisti dan na obali). V tem času je bila večina ladjevja na odprtem morju, med drugim tudi tri letalonosilke, ki so bile glavni cilj napada in so kasneje Japoncem delale velike preglavice. Letalonosilka ''[[USS Enterprise]]'' je bila v času napada 350&nbsp;km zahodno od Havajev, potem ko je na otok Wake peljala letala. ''[[USS Lexington (CV-2)|USS Lexington]]'' je bila skupaj s spremstvom na poti proti Midwayu, ''[[USS Saratoga]]'' pa je bila zasidrana v pristanišču na celini. V pristanišču so manjkali tudi ena težka križarka in pet rušilcev, ki so bili v tistem času pri atolu Johnston, tri težke križarke, štirje rušilci in še štiri podmornice pa so bile raztresene po celotnem Tihem oceanu. Poleg ladij so bila tarča napada tudi letališča. Decembra 1941 ameriško letalstvo še ni bilo samostojen rod. To je spadalo pod sestavo kopenske vojske ali mornarice. Na otoku Oahu so tri letališča pripadala kopenski vojski. Na dveh so bili [[bombnik]]i, na tretjem pa [[lovsko letalo|lovci]]. Tudi mornarica je imela na tem otoku tri letališča: eno je bilo na [[Ford Island]]u, drugo pri Ewi, tretje pa pri Kaneohe. Prvo je služilo predvsem letalom z letalonosilk in je bilo v času napada večinoma prazno, medtem ko sta bili ostali dve bolj ali manj polni letal. Tistega usodnega dne je bilo na celotnem otoku za boj pripravljenih skupno 100 letal. Letala so bila po letališčih razporejena v skupinah s krilom ob krilu, saj so se zaradi številčne japonske populacije bali [[Sabotaža|sabotaž]]. Prav zaradi take razporeditve pa so bila lahek plen japonskih letal, ki so lahko tako z eno samo bombo uničila večje število letal. Tako razporeditev je ukazal general Short, ki pa se je ravnal po ukazih iz Washingtona. V okolici pristanišča in letališč je bilo za primer napada pripravljenih večje število [[Protiletalski top|protiletalskih topov]] in strojnic, ki pa ob napadu ne bi kaj dosti pomagali, saj je imela le četrtina teh topov posadko, niti en top ali strojnica pa ni bila oskrbljena s strelivom. == Napad == === Napad podmornic === Nedelja, 7. december 1941, ob 3.42 zjutraj. Z ameriškega [[minolovec|minolovca]] ''USS Condor'', ki je križaril pred vhodom v oporišče, [[oficir]] straže na oddaljenosti 100 metrov opazi bel val, ki se minolovcu približa na 50 metrov, nato pa spremeni smer in začne bežati. Minolovec patruljnemu rušilcu USS Ward, ki je bil v bližini, signalizira, da je opazil podmornico. Obe ladji sta se nato pognali v lov na podmornico. Pogovor med obema ladjama je ujela radijska postaja na Bishop Pointu, vendar ga iz neznanega razloga ni posredovala naprej. Ob 6.45 je bilo lova konec, rušilec Ward je odkril neko mini podmornico dolžine približno trinajst metrov. Ker se ta ni želela ustaviti, je odprl ogenj. Prvi strel je zaradi nerodnega položaja ladje podmornico zgrešil, drugi strel pa je zadel v polno. Zadet je bil stolp podmornice, ta se je nato v hipu potopila, rušilec pa jo je nato napadel še z globinskimi bombami. Kapitan rušilca je o incidentu nemudoma poročal svojemu nadrejenemu. Sporočilo je med 7.20 in 7.25 končno prišlo do admirala Kimmla, ta se je nanj nemudoma odzval, vendar je bilo že prepozno. V njegovo sobo je vstopil mornar:''»Signalni stolp poroča o japonskem zračnem napadu na Pearl Harbor. In to gotovo ni vaja!«'' Še isti trenutek je v pristanišču zaslišal grmenje letal in eksplozije bomb. Medtem je bila protipodmorniška mreža, ki je varovala vhod v pristanišče, več ur odprta. To malomarnost je izkoristila neka japonska mini podmornica ter se neopazno pritihotapila v pristanišče, vendar pa jo je kmalu opazil neki rušilec ter nanjo odvrgel globinske bombe. === Napad letal === Točno ob 6.00 v nedeljo se z japonskih letalonosilk dvigne prvi napadalni val 177 letal. Prednostni cilj prvega napada so bila predvsem letališča, s katerih bi lahko Američani v napad poslali svoje lovce, nato pa še ameriško ladjevje. Ob 7.15 osebje radarske postaje Opana na severu otoka Oahu, ki bi morala delovati le med 4. in 7. uro zjutraj, zazna v razdalji 147&nbsp;km prihod velikega števila letal. Nenavaden pojav javijo nadrejenemu v centralo, vendar ga ta ignorira ter ne poroča naprej. Sicer pa niti to ne bi pomagalo, saj je do napada na ladjevje še petnajst minut, kar je bistveno premalo, da bi se posadke bojnih ladij nanj učinkovito pripravile. Ob 7.15 je z japonskih letalonosilk vzletel drugi val 171 letal. Cilj teh letal je bilo predvsem zasidrano ladjevje. [[Slika:USS Nevada attempts escape from Pearl 80G32558.jpg|thumb|right|Goreča ''USS Nevada'' med begom iz pristanišča.]] Okoli pol osmih zjutraj je mornar Milligan na rušilcu ''USS Allen'' opazil kaka dva ducata letal, ki so krožila na višini 1500 m. Ker je mislil, da gre za vajo, je nadaljeval svoje delo. Ob 7.45 so se v Pearl Harborju oglasili cerkveni zvonovi, tri minute kasneje pa so začele padati prve bombe. Napad je presenetil tudi generala Shorta, ki je v daljavi slišal bobnenje in se čudil, od kod toliko trušča. Njegov prvi pomislek so bile vaje in to v nedeljo, nato pa se je želel dogovoriti za partijo golfa z admiralom Kimmlom. Tri minute čez osmo je v njegovo hišo planil polkovnik in sporočil: ''»Japonci so napadli Hickaman in Wheelerja, to pot je videti stvar zelo resna.«'' [[Slika:Pearlharborcolork13513.jpg|thumb|left|Eksplozija streliva na ''[[USS Arizona (BB-39)|USS Arizoni]]''.]] Eden prvih torpedov je zadel križarko ''Raleigh'', dva pa sta zadela staro bojno ladjo Utah, ki je služila kot tarča za letala. Tri minute pred osmo je bila zadeta križarka ''USS Helena''. Eksplozija je poškodovala tudi polagalca min ''USS Ogalala''. Točno ob osmih je japonsko letalo odvrglo torpedo, ki je nato zadel ''[[USS Arizona (BB-39)|Arizono]]'', letalo pa je nato s strojničnim ognjem zasulo krmo ''[[USS Navada|Nevade]]'', na kateri je ravno takrat igrala godba, na srečo ni bilo smrtnih žrtev. V tem času so posadke ladij ter pristaniško osebje ter osebje letališč spoznali, da gre za japonski napad, zato so se kljub nepopisni zmedi intenzivno začeli pripravljati na obrambo. Mornarji so s kladivi, sekirami in železnimi palicami nasilno odprli skladišča streliva in počasi začeli vračati ogenj. Zadeta so bila prva japonska letala. Kljub temu pa se položaja ni dalo spremeniti. V prvih minutah napada je bila večina ladij že v plamenih. ''[[USS Oklahoma]]'' se je po močni eksploziji prevrnila, v njenem trupu pa je ostalo ujetih več tisoč mornarjev, ki so jih po končanem napadu zaman poskušali rešiti. Malo kasneje je japonsko letalo odvrglo bombo na ''USS Arizono'', bomba je prebila oklepni krov ladje blizu prve kupole ter priletela direktno v skladišče streliva, kar je povzročilo strahotno eksplozijo. Eksplozija je bila tako močna, da je ladjo dvignilo iz vode, ogenj pa je segel 150 m visoko. Moč eksplozije je vrgla s palub posadke na ladjah USS Nevada, ''[[USS Vestal]]'' in ''[[USS West Virginia]]''. V nekaj sekundah je tako umrlo več kot tisoč ljudi, svoje pa je prispevala še razlita nafta, ki je odtekala iz potapljajočih se ladij in je nato zagorela. [[Slika:NARA 80-G-32915 Burned B-17 Flying Fortress on Hickam Field after Pearl Harbor attack.jpg|thumb|right|Uničeno letalo ''[[B-17]]'' po napadu na letališče Hickam Field.]] Ko se je admiral Kimmel okoli deset minut čez osmo prikazal v svojem štabu, je ugotovil, da je v 15 do 20 minutah izginilo celotno tihomorsko ladjevje: ''Oklahoma'', ''Arizona'' in ''Virginia'' so bile potopljene, ''[[USS California|California]]'' se je potapljala, ''[[USS Maryland|Maryland]]'' in ''[[USS Tennessee|Tennessee]]'' sta bili težko poškodovani in se med napadom nista mogli premikati, ker sta bili obdani z razbitinami, ''Nevada'', ki so jo zadeli dve bombi in torpedo, je gorela in se komaj držala na vodi, nič bolje ni kazalo ladji ''Raleigh''. Zaradi številnih razbitin ter gorečega goriva, ki je plavalo na vodi, se nobena ladja ni mogla odzvati ukazu, naj vse ladje zapustijo pristanišče. Medtem ko se je v pristanišču odvijala prava drama, se je otoku bližala skupina ameriških letal ''[[B-17]]'' s celine, ki o napadu niso vedela ničesar. Ko so zagledala dim v pristanišču, so mislila, da gre za vaje, vendar so kmalu spoznala, da gre za napad japonskih letal, saj so bila kmalu napadena tudi sama. Skupina se je razbežala, vendar je zelo malo letal preživelo ta napad, saj nanje niso streljali le Japonci, ampak tudi ameriška protiletalska obramba, ki je imela na muhi vse, kar je letelo. Nič bolje se ni godilo 18 letalom, ki so priletela z letalonosilke ''USS Enterprise''. Predviden je bil še tretji napad letal, vendar do njega ni prišlo, saj je bil admiral Nagumo prepričan, da sta prva dva napada naredila dovolj škode. Poleg tega pa tretji napad ne bi bil več nobeno presenečenje, saj bi ga Američani pričakali z vsem orožjem, ki so ga imeli, vključno z manjkajočimi letalonosilkami, zato je Nagumo odločil, da je napada konec, svoje ladjevje pa obrnil proti domu. == Izgube == [[Slika:USS Downes (DD-375), USS Cassin (DD-372) and USS Pennsylvania (BB-38) in Dry Dock No. 1 at the Pearl Harbor Naval Shipyard, 7 December 1941 (306533).jpg|thumb|220px|right|Uničeno ameriško ladjevje.]] Za Japonce je bil letalski napad pravi uspeh, saj so med tako obsežnim napadom izgubili le 29 letal ter 55 ljudi. Večina letal je bila sestreljena v drugem napadu, ko so bili Američani že nekoliko bolje pripravljeni. Za razliko od letalskega jo je nekoliko slabše odnesel pomorski del napada, saj je bilo izgubljenih vseh pet podmornic skupaj s posadkami. Te po uradnih ugotovitvah niso dosegle nobene zmage, saj so vse potopili ali pa so zašle, še preden bi lahko izvedle napad na ladjevje. Pred kratkim pa se je v javnosti pojavila fotografija, ki sicer prikazuje napad japonskih letal na ameriško ladjo in ne bi bila nič posebnega, če ne bi poleg ladje prikazovala objekta, podobnega podmornici, ter sledi torpeda v smeri ladje USS West Virginia. Zato se pojavlja vprašanje: ali je podmornicam uspelo napasti ameriško ladjevje? Odgovora nikoli ne bomo izvedeli, saj je bila večina dokumentov ter fotografij napada na Pearl Harbor uničena v [[Bitka za Midway|bitki za Midway]]. Ustreznih podatkov pa Američanom ni mogel nuditi niti edini japonski ujetnik, ki ga je vojaška policija ujela potem ko je njegova podmornica nasedla, njemu pa ni uspelo napraviti samomora. Izgube so prešteli tudi Američani. V pristanišču je bilo potopljenih ali hudo poškodovanih deset ladij. Popolnoma so bile uničene bojne ladje Arizona, Oklahoma in stara bojna ladja Utah. Za druge ladje se je izkazalo, da jih bo mogoče popraviti, vendar bo za to potreben čas. Hud udarec sta doživeli tudi obe letalstvi. Na letališčih je bilo uničenih 188 letal, 159 pa poškodovanih. Ubitih je bilo več kot 2000 Američanov, ranjenih pa okoli 1000. == Dogodki po napadu == Po napadu je bila ameriška udarna moč na Tihem oceanu začasno ohromljena. Tokijski časopisi so pisali, da so se ZDA znašle v položaju tretjerazredne sile. Ko je ameriško ljudstvo zvedelo za napad, je osupnilo. Dan po napadu je imel Roosevelt v kongresu znameniti govor, po katerem je bilo glasovanje za ali proti vojni. Senat je enotno glasoval za vojno in tako zahteval uničenje Japonske. Tri dni pozneje sta Nemčija in Italija napovedali vojno ZDA, zaradi česar je [[Ameriški kongres|kongres]] sprejel skupno resolucijo, s katero je sprejel vojno stanje, ki so ga vsilili ZDA. Vojna, ki je bila do takrat bolj ali manj stvar Evrope, je tako postala svetovna. Japonci so po napadu na Pearl Harbor napadli še [[Hong Kong]], Malajo, nizozemsko vzhodno Indijo, Filipine, [[Nova Gvineja|Novo Gvinejo]], [[Guam]], Otok Wake in nekaj Aleutskih otokov. Britanske, ameriške in nizozemske postojanke so padale druga za drugo, nihče ni mogel ustaviti nezadržnega japonskega napredovanja. Prva polovica leta 1942 je bila za zaveznike na območju Tihega oceana prava katastrofa, vendar pa se je vojna sreča po [[Bitka v Koralnem morju|bitki v Koralnem morju]] in bitki za Midway kmalu postavila na stran zaveznikov. == Glej tudi == * [[Kronologija druge svetovne vojne]] * [[Vojna za Tihi ocean|Vojna na Tihem oceanu]] == Zunanje povezave (v angleščini) == * [http://www.nps.gov/history/NR/twhp/wwwlps/lessons/18arizona/18arizona.htm ''"Remembering Pearl Harbor:The USS Arizona Memorial«,'' a National Park Service Teaching with Historic Places (TwHP) lesson plan] * [http://www.aerospaceweb.org/question/hydrodynamics/q0280.shtml Dejavnost japonskih mini podmornice pri napadu na Pearl Harbor] * [http://www.youtube.com/watch?v=REXlB76NtcE&feature=related Kratek dokumentarni film] == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * ''Oxfordova enciklopedija zgodovine –Od 19. Stoletja do danes (DZS, Ljubljana, 1993)'' * ''Druga svetovna vojna, 1. Knjiga (Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981)'' * ''Največje skrivnosti preteklosti (Mladinska knjiga, Ljubljana)'' * ''Druga svetovna vojna (Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970)'' {{Kategorija v Zbirki|Pearl Harbor}} {{Portal-Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Havaji]] [[Kategorija:Bitke Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Bitke Japonske]] [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Bitke leta 1941]] fcvyt29ls0j6s69w1etzh5ww11nfuhk 0 114742 5736660 5543513 2022-08-19T18:29:58Z A09 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Jezerski vrh | photo = Jezersko MP.jpg | photo_caption = Mejni prehod Jezersko | map = Slovenija | type = [[prelaz]] | country = {{SLO}} | range = [[Kamniško-Savinjske Alpe]] in [[Karavanke]] | border1 = [[Prostovški Storžič]] | border2 = [[Zeleni vrh]] }} '''Jezerski vrh''' (1218 m) je gorski [[prelaz]] in mednarodni cestni mejni prehod med [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Avstrija|Avstrijo]] v [[občina Jezersko|občini Jezersko]], ki je bil 20. decembra 2007 z vstopom Slovenije v [[Schengensko območje|Schengenski prostor]] ukinjen. Jezerski vrh, ki je na [[geografija|geografski]] [[meja|meji]] [[Karavanke|Karavank]] in [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]], spada med lažje prevozne cestne prelaze v [[Alpe|Alpah]], saj je pozimi redko zaprt za promet. Prelaz leži med [[Pristovški Storžič|Pristovškim Storžičem]] (1759 m) na severu in [[Zeleni vrh|Zelenim vrhom]] (1622 m) na vzhodu. Po serpentinasti cesti je od [[Zgornje Jezersko|Zgornjega Jezerskega]] oddaljen 7 km. Čez prelaz Jezersko je verjetno vodila tovorniška pot že v prazgodovini, skoraj gotovo pa v rimskem času za prometno smer [[Oglej]] - [[Podjuna]]. V 14. stoletju so tod tovorili Kranjci [[morska sol|morsko sol]] do [[Železna Kapla|Železne Kaple]] ''(Bad Eisenkappel)'', nazaj pa [[železo]], [[Volna|volno]] in [[žito]]. Cesta prek Jezerskega vrha je bila od 16. stol. večkrat preurejena, zadnjič 1912. O živahnem prometu preko prelaza in varovanju priča tudi [[Jenkova kasarna]]. == Mejni prehod == Mejni prehod Jezersko (Seebergsattel) je bil mednarodni [[mejni prehod]] med Slovenijo in Avstrijo od leta 1991, v preteklosti pa med Jugoslavijo in Avstrijo. Stal je na regionalni cesti R1/210 vse do vstopa Slovenije v schengenski prostor, ko je bil v skladu z 22. čl. Uredbo ES št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marec 2006, v noči iz 20. decembra na 21. december 2007 opuščen. Nadstrešnica mejnega prehoda je bila lesena in konstrukcijsko vpeta v objekt, ki je služil Policiji in Carini. Na sredini je bila dvojna kabina, ki je stala na otoku, levo in desno sta bila vozna pasova. Zaradi izvedbe objekta, nadstrešnica še ni porušena, ostale naprave, ki so služile mejni kontroli pa so bile odstranjene. ==Glej tudi== *[[seznam prelazov v Sloveniji]] ==Zunanje povezave== *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Seebergsattel/Jezerski vrh}} [[Kategorija:Kamniško-Savinjske Alpe]] [[Kategorija:Prelazi v Sloveniji]] dois97attnp9gpy50d4j9ey2g305dkm 0 116401 5736776 5731944 2022-08-20T06:43:11Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10115230_b4 | latd = 46 |latm = 21 |lats = 24.54 |latNS = N | longd = 14 |longm = 55 |longs = 54.9 |longEW = E |najdisi=Radegunda |nadmorska=498,6 |povrsina=10,04 |prebivalstvo=278 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=3330 |posta=Mozirje |obcina=Mozirje |pokrajina=Štajerska (pokrajina)|Štajerska |regija=Savinjska regija }} '''Radegunda''' je razloženo [[naselje]] v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinjski dolini]], v [[občina Mozirje|Občini Mozirje]]. ==Opis== Naselje sestavlja več zaselkov in samotnih kmetij, po južnem in jugovzhodnem pobočju planote [[Golte]] (Boskovec 1584 m nmv) Na severovzhodu sega do potoka Šumka, kjer meji na [[Šmihel nad Mozirjem]], na vzhodu do potoka Golobnice, na jugu in zahodu pa na območje zgornjega toka potoka Trnave. K naselju sodijo zaselki Zgornja Radegunda, Jazbine, Globoko, Trnavče in Žekovec, kjer je spodnja postaja [[žičnica|gondolske žičnice]]. ==Etimologija== Ime naselja so iz Sveta Radegunda v Radegunda spremenili leta 1955, na podlagi zakona iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svete Radegunde del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43.</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] {{Mozirje}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Mozirje]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 808wf4k1q2poe6psm9run7y9429hpuf 0 116574 5737241 5729390 2022-08-20T07:26:01Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Prone to spam}} {{Z148}}<!-- {{Nič več povezav}} PROSIMO, BODI POZOREN PRI DODAJANJU VEČ ZUNANJIH POVEZAV V TA ČLANEK. Wikipedija ni zbirka povezav in ni namenjena oglaševanju. Prekomerne in neustrezne povezave BODO IZBRISANE. Za podrobnosti glej [[Wikipedija:Zunanje povezave]] & [[Wikipedija:Smetenje]] Če v članku že obstaja višek povezav, predlagaj dodatke ali zamenjave na pogovorni strani tega članka. Svojo povezavo lahko objaviš v ustrezni kategoriji Open Directory Project (dmoz.org). S pomočjo predloge {{dmoz}} lahko to kategorijo povežeš nazaj. --> Optimizacija spletnih strani je proces izboljševanja spletne strani z različnimi cilji. Glede na cilj optimizacije ločimo optimizacijo spletne strani za iskalnike (SEO) in optimizacijo spletne strani za uporabniško izkušnjo (UX). Optimizacija spletne strani za iskalnike imenovana tudi SEO (search engine optimization) vključuje "on site" in "off site" optimizacijo oz. optimizacijo na strani sami in optimizacijo izven nje. Osredotoča se na izboljševanje spletne strani v več kot 200 aspektih<ref>{{Navedi splet|title=Google’s 200 Ranking Factors: The Complete List (2022)|url=https://backlinko.com/google-ranking-factors|website=Backlinko|date=2013-04-18|accessdate=2022-08-09|language=en-US}}</ref>, ki jih iskalniki (predvsem Google) uporabljajo pri razvrščanju spletnih strani. Optimizacija spletne strani za uporabniško izkušnjo oz. optimizacija UX (user experience) predstavlja tudi del SEO optimizacije, a ne vedno<ref>{{Navedi splet|title=Kaj je optimizacija spletnih strani & kaj SEO?|url=https://digitalni-marketing.si/kaj-je-optimizacija-spletnih-strani-kaj-seo/|website=Miklavčič Marketing d.o.o.|date=2022-08-02|accessdate=2022-08-09|language=sl-SI|first=Martin|last=Miklavčič}}</ref>. Pogosto se lahko izvaja neodvisno od optimizacije za iskalnike, z namenom dviga stopnje konverzije spletne strani povečini za plačan promet, kot sta oglaševanje na iskalnikih in oglaševanje na socialnih omrežjih. == Optimizacija spletne strani za iskalnike (SEO) == '''Optimizacija spletnih strani (SEO)''' je postopek, ki se lahko delno uporablja v procesu [[Izdelava spletnih strani|izdelave spletnih strani]], in kasneje. Cena optimizacije je odvisna od stopnje konkurence in aktivnosti le-te<ref>{{Navedi splet|title=SEO optimizacija - Kaj je SEO & koliko se splača vlagati v SEO ...|url=https://seo-slovenija.si/seo-optimizacija-kaj-je-seo-in-koliko-se-splaca-vlagati-v-seo/|website=SEO Slovenija|date=2019-11-14|accessdate=2022-08-09|language=sl-SI}}</ref>. Optimizacija za iskalnike je proces izboljšanja vidljivosti spletišča ali spletnih strani na spletnih [[spletni iskalnik|iskalnikih]] prek naravnih oz. neplačanih (organskih ali algoritemskih) iskalnih rezultatov. Gre za dolgoročen proces, ki traja več mesecev in katerega rezultati so dolgoročni in je relativno drag. Podjetja za optimizacijo strani za iskalnike plačujejo od 200 € do 500 € na mesec in več. Proces je tehnično zahteven in časovno zamuden. ==== On site optimizacija ==== Optimizacija za iskalnike vključuje torej optimizacijo na strani in izven nje. V okviru optimizacije na strani (on site) se izvaja tehnična optimizacija, ki vključuje optimizacijo hitrosti in uporabnosti strani ter optimizacijo besedil in slik. Besedila se optimizira v smislu berljivosti in kakovosti. Optimizacija strani za iskalnike vključuje tudi redno objavljanje novih besedil in člankov. ==== Off site optimizacija ==== Optimizacija izven strani (off site) se po besedah John-a Muller-ja (Google Webmaster trend analyst), najbolj učinkovito izvaja kot "digitalni [[Odnosi z javnostmi|PR]]" oz. odnosi z javnostjo, ki poteka preko digitalnih kanalov<ref>{{Navedi splet|title=57 SEO Insights From Google’s John Mueller|url=https://www.searchenginejournal.com/top-seo-insights-google-john-mueller/278829/|website=Search Engine Journal|date=2021-12-01|accessdate=2022-08-09|language=en|first=Matt G.|last=Southern}}</ref>. Za ta namen se vstavlja sponzorirane članke in vsebine na največjih avtoritativnih spletnih medijih, kot so rtvslo.si, 24ur.com, siol.net in drugi. ==== SEO pravila ==== Vsak spletni iskalnik ima svoja pravila razvrščanja zadetkov, ki se izpišejo, ko vpišemo želen iskalni pojem. Pravila so javno objavljena, npr. s strani Googla<ref>{{Navedi splet|title=SEO Starter Guide: The Basics {{!}} Google Search Central {{!}} Documentation|url=https://developers.google.com/search/docs/beginner/seo-starter-guide|website=Google Developers|accessdate=2022-08-09|language=en}}</ref>, nekatere prakse pa so predmet špekulacij in manipulacij ter iskanja pomanjkljivosti in napak v algoritmih. Uporabo takih postopkov imenujemo "black hat" optimizacija<ref>{{Navedi splet|title=Kaj pomeni »white hat« in »black hat« pri optimizaciji spletnih strani|url=https://www.optiweb.com/sl/blog/white-ter-black-hat/|website=Optiweb|date=2009-09-09|accessdate=2022-08-09|language=sl-SI}}</ref>. Včasih se je namreč uporabljalo vrsto tehnik, ki so pripomogle k višjim uvrstitvam strani v iskalnikih, od prekomernega kopičenja ključnih besed, do ustvarjanja velikih količin zunanjih povezav in drugih tehnik. Nekateri postopki, ki niso v skladu z najboljšimi praksami in pravilniki se uporabljajo še danes in tudi kratkoročno gledano delujejo. Obstaja pa tveganje, da Google take postopke in stani, ki se jih poslužujejo sankcionira in jih posledično degradira ali celo de-indeksira. Iskalniki stalno spreminjajo in nadgrajujejo algoritme in proces razvrščanja spletnih strani, zato je tudi optimizacija za iskalnike zelo dinamičen proces, v katerem lahko upoštevanje "starih" pravil vodi v neučinkovitost. Pravila se stalno spreminjajo in prav zato je optimizacija spletnih strani dinamičen proces, ki zahteva stalno prilagajanje vsebin in tehničnih vidikov spletnih strani. Cilj optimizacije spletnih strani je torej doseči čim višje uvrstitve za ciljne ključne besede. Ključne besede se določajo s pomočjo analiz ključnih besed in iskanj, za katere se uporabljajo SEO orodja. Najbolj priznana SEO orodja so Ahrefs, Moz, SemRush, Majestic in nekatera druga. == Optimizacija uporabniške izkušnje (UX) == Optimizacije spletne strani za boljšo uporabniško izkušnjo je izboljševanje spletne strani za bolj nemoteno in boljšo uporabo spletne strani. Znano je, da predolg čas nalaganja strani, nejasna struktura, premajhni gumbi in podobne napake vodijo v zapustitev strani. Cilj skoraj vsake spletne strani je ohranitev uporabnike dokler ne pride do konverzije, ki je navadno oddaja povpraševanja, nakup izdelka, prijava (posredovanje podatkov), klic in podobno. Tehnična ne-izpopolnjenost pa vodi v nižje stopnje konverzij, kar pomeni večje stroške oglaševanja in večji CPA (Cost per acquisition) oz. ceno na pridobitev stranke. Optimizacijo spletne strani za boljšo uporabniško izkušnjo se vedno izvaja na osnovi analize spletne strani. Pri tem se opazuje strani, na katerih uporabniki pogosteje zapuščajo spletno stran, strani, na kateri se zadržijo manj časa, zaporedja obiskanih strani in druge podatke. Optimizacija spletne strani za uporabniško izkušnjo torej ni nujno povezana z optimizacijo spletne strani za iskalnike (SEO), saj mnoga podjetja oz. spletne strani svoj promet (obiskovalce) pridobivajo po drugih virih. Ti so lahko: * socialna omrežja, * plačano iskanje, * oglaševanje v medijih, * direktni in "branded" promet, * e-poštni marketing, * drugo. == Oglaševanje na iskalnikih == Za doseganje visokih uvrstitev v iskalnikih se pogosto uporablja tudi plačano iskanje oz. [[Spletno oglaševanje|oglaševanje na iskalnikih]], med katerimi je glavna platforma Google Ads. Ta platforma omogoča zakup ključnih besed in "plačilo po kliku" oz PPC (pay per click). Oglaševalci lahko s pomočjo platforme zakupijo ključne besede in nanje prikazujejo oglase, ki jih napišejo ter ta ko pridobivajo obiskovalce (promet) na svoje spletne strani. Strošek nastane, ko pride do klika na oglas. Cene klikov se gibljejo med približno 0,20 € do 2,00 € na klik in več. Najvišje cene klikov na oglase pa lahko znašajo tudi 100 € in več<ref>{{Navedi splet|title=The 20 Most Expensive Keywords in Google Ads|url=https://www.wordstream.com/articles/most-expensive-keywords|website=WordStream|accessdate=2022-08-09|language=en-US}}</ref>. Optimizacija lahko vključuje iskanje po slikah, lokalno iskanje, iskanje po videih, iskanje po novicah in panožno specifično navpično iskanje. Na tak način spletna stran pušča svojo digitalno sled. Kot strategija spletnega oglaševanja SEO razišče, kako iskalniki delujejo, kaj ljudje iščejo, katere iskalne izraze uporabljajo in kateri iskalniki so najbolj popularni. Optimizacija spletne strani lahko pomeni prirejanje vsebine, [[HTML|HTML strukture]] in ustreznih meta oznak z namenom povečanja relevantnosti ključnih besed in lažjega indeksiranja iskalnikov. Še eden od načinov optimiziranja je povečanje števila povratnih povezav. === "Black hat" optimizacija === Druga tehnika optimizacije, imenovana “black hat SEO” (to je izraz, ki se uporablja za neetične oziroma zavajajoče tehnike optimizacije strani. Te vključujejo neželeno pošto ali kršenje pravil, ki jih zahtevajo iskalniki) oz. “spamdexing”, uporablja metode, kot so “farme povezav” (Originalen izraz je "link farm", pri čemer gre za spletno stran ali skupino strani, ki umetno ustvarja zunanje povezave, koristne pri optimizaciji strani), “kopičenje ključnih besed” ali “article spinning”. Te metode zmanjšuje relevantnost iskalnih rezultatov in uporabniško izkušnjo z iskalniki. Iskalniki strani, ki uporabljajo to tehniko, izločijo iz rezultatov. == Metode SEO == === Indeksiranje === Indeks je drugo ime za podatkovne baze uporabljene s strani iskalnikov. Indeks vsebuje informacije na vseh spletnih straneh, ki jih je moč najti na Google.com ali katerem drugem brskalniku. V primeru, da spletna stran ni v indeksu določenega iskalnika, je uporabnik ne mora najti. Vodilni spletni iskalniki, kot so [[Google]], [[Bing]], [[Yahoo!]] in drugi, uporabljajo spletne pajke, da odkrijejo spletne strani, primerne za izpis rezultatov. Spletni pajki so dejansko “uslužbenci” spletnih iskalnikov. Spletni pajki "plezajo" po spletnih straneh, shranjujejo vsebovane informacije ter povezave do drugih dokumentov in jih shranjujejo v bazo indeksiranih strani (dokumentov). Naloga spletnih pajkov je, da preko hiperpovezav (povezav med spletnimi dokumenti, linkov (html značka <a>) iščejo in indeksirajo nove ali spremenjene spletne strani oziroma njihove vsebine. Strani, ki so povezane z že indeksiranimi stranmi drugih spletnih iskalnikov, so odkrite avtomatsko in ne rabijo biti posebej dodane. Nekateri spletni iskalniki, npr. Yahoo!, ponujajo plačljivo storitev, ki zagotavlja, da bo spletni pajek prebrskal spletno stran za določeno fiksno plačilo ali plačilo za klikanje.<ref>{{navedi splet|title= Submitting To Search Crawlers: Google, Yahoo, Ask & Microsoft's Live Search|url=http://searchenginewatch.com/showPage.html?page=2167871|date=12. 3. 2007|accessdate=5. 5. 2011|publisher=searchenginewatch.com}}</ref> Take storitve zagotavljajo vključitev v podatkovno bazo, vendar pa ne zagotavljajo specifičnega položaja v prikazu iskalnih rezultatov. Dva velika imenika, Yahoo Directory in Open Directory Project, zahtevata ročno vnašanje spletne strani in preverjanje s strani urednikov.<ref>{{navedi splet|url=http://searchenginewatch.com/showPage.html?page=2167881|title= Submitting To Directories: Yahoo & The Open Directory |date= 12. 3. 2007|accessdate=5. 5. 2011|publisher=searchenginewatch.com}}</ref> Imenik je spletna stran, ki je organizirana malo drugače, kot običajni spletni iskalniki. Vsebino urejajo človeški administratorji. Imeniki z veliko podatki so bolj splošni. Večina pa jih je manjših in so usmerjeni v določeno zvrst.<ref name="imenik">{{navedi splet |title=Directory, Definition & Examples of Directory, SEO Term Glossary|url=http://seotermglossary.com/directory/|date=5. 5. 2011 |publisher=seotermglossary.com|accessdate=5. 5. 2011}}</ref> Google ponuja Google Search Console (nekdanji Webmaster Tools, zbirka orodij za spletne skrbnike), ki omogoča ustvarjanje XML Sitemap, s katerim spletnemu pajku omogočamo odkritje vseh spletnih strani in podstrani, še posebej strani, ki jih pajek ne more odkriti z avtomatičnim sledenjem povezavam.<ref>{{navedi splet|url=http://www.google.si/webmasters/docs/faq.html#1_Sitemaps|title=Ustvarjanje in pošiljanje zemljevidov spletnih mest|publisher=google.com|accessdate=5. 5. 2011}}</ref> Spletni pajki upoštevajo množico faktorjev, ko brskajo po spletnem mestu. Spletni iskalniki ne indeksirajo vsake spletne strani. Razdalja med korenom imenika in podstranmi lahko igra pomembno vlogo v brskanju spletnega pajka.<ref name="cho">{{navedi splet|url=http://dbpubs.stanford.edu:8090/pub/1998-51|title=Efficient crawling through URL ordering |author1=Cho, J. |author2=Garcia-Molina, H. |year=1998|publisher=Proceedings of the seventh conference on World Wide Web, Brisbane, Australia|accessdate=5. 5. 2011}}</ref> Probleme pri brskanju spletnih pajkov povzročajo tudi spletne strani z različnimi grafičnimi vsebinami, flash datotekami in dinamičnimi vsebinami.<ref>{{navedi splet|url=http://www.anvilmediainc.com/wp-content/uploads/ami_seo_whitepaper_1104.pdf|title= Search Engine Optimization Whitepaper|date=2009|accessdate=5. 5. 2011|publisher=Anvil Media, Inc.}}</ref> === Preprečevanje brskanja spletnim pajkom === Spletni skrbniki lahko spletnemu pajku preprečijo brskanje po nezaželenih vsebinah oz. datotekah in imenikih, preko robots.txt datoteke, ki se nahaja v izvornem imeniku spletne strani. Spletna stran je lahko izključena iz podatkovne baze spletnega iskalnika tudi preko posebne meta značke, ki jo zna prebrati spletni pajek. Meta značka za ključne besede omogoča definiranje pomembnih ključnih besed, relevantnih pri iskanju spletne strani. Vse meta značke naj bi bile nameščene med <head> ... in ... </head> značkami v HTML kodi na spletni strani. Treba je omeniti, da veliko iskalnikov te značke ne uporablja več (vendar tudi ni škodljivo, če na spletni strani so). Ko pajek obišče spletno stran, najprej prebere datoteko robots.txt, ki mu naroči, katerih strani naj ne prebrska. Ker ima pajek to datoteko v pomnilniku shranjeno dalj časa, se lahko zgodi, da ne opazi nove različice datoteke in vseeno preišče strani, katerih lastnik spletnega mesta ni hotel imeti indeksiranih. Tipične strani, ki so po navadi prepovedane pajku, so različne strani s prijavnimi postopki (npr. spletna nakupovalna košarica) in uporabniku specifične vsebine, kot so interni rezultati iskanja. Marca 2007 je Google opozoril skrbnike spletišč, naj preprečujejo indeksiranje internih iskanj, saj to velja za nezaželeno smetje. === Povečevanje pomembnosti/vidnosti strani === Številne metode lahko povečajo vidnost spletne strani v rezultatih iskalnika. Povezovanje podstrani spletnega mesta tako, da kažejo na pomemben del spletne strani, lahko izboljša njeno pomembnost oz. vidnost. Pisanje vsebin, ki vključujejo redno iskane ključne besede in fraze, povečuje promet na spletni strani. Pomembno je tudi redno posodabljanje vsebin, da se pajki vedno znova vračajo in povečujejo vidnost strani. Priročno je tudi dodajanje relevantnih ključnih besed v meta opise in naslovne značke spletne strani, kar posledično poveča promet na strani in jo povzdvigne na višje mesto v iskalnikovih rezultatih. Povečevanje pomembnosti strani je odvisno tudi od tega, ali je zadetek oz. stran všeč uporabnikom. Strani, ki niso priljubljene, padejo na nižje mesto pri iskanju. Navigacijsko iskanje nas napoti na "bele strani", kot je last-minute. Informacijsko iskanje je iskanje večinoma nekomercialnih informacij. To je t. i. "klikni in beri" iskanje. Obstajajo še druge vrste iskanj, kot sta transakcijsko iskanje in komericalno raziskovanje.<ref name="seomoz">{{navedi splet|url=http://www.seomoz.org/beginners-guide-to-seo/how-usability-experience-and-content-affect-search-engine-rankings|title=How Usability, Experience and Content Affect Search Engine Rankings|publisher=seomoz.org|accessdate=5. 5. 2011}}</ref> == "White hat SEO" proti "black hat SEO" == SEO tehnike se ločijo na dve kategoriji: tehnike, ki jih priporočajo spletni iskalniki, ter tehnike, ki jih spletni iskalniki ne odobravajo in jih poskušajo zmanjševati. To je t. i. "spamdexing". Nekateri strokovnjaki klasificirajo te tehnike oz. metode kot "white hat SEO" in "black hat SEO".<ref>{{navedi splet|last=Goodman|first=Andrew|publisher=searchenginewatch.com|url=http://searchenginewatch.com/showPage.html?page=3483941|title=Search Engine Showdown: Black hats vs. White hats at SES|date=17. 2. 2005|accessdate=5. 5. 2011}}</ref> Metoda "white hat" ima najboljše in dolgoročne rezultate, medtem ko tisti, ki uporabljajo metodo "black hat", pričakujejo, da bodo njihove spletne strani izobčene takoj ko spletni iskalniki ugotovijo, kaj delajo.<ref>{{navedi splet|last=Whalen|first=Jill|url=http://www.searchengineguide.com/whalen/2004/1116_jw1.html|title=Black Hat/White Hat Search Engine Optimization|publisher=searchengineguide.com|date=16. 11. 2004|accessdate=5. 5. 2011}}</ref> Običajno traja precej dlje časa, da se rezultati etičnih tehnih optimizacije pokažejo, napram "black hat" metodam. Če se SEO tehnika ali metoda prilagaja pravilom spletnega iskalnika in ne vsebuje nobenih prevar ali goljufij, se to imenuje "white hat SEO". Potrebno je zagotoviti, da so vsebine, ki jih indeksira spletni iskalnik, popolnoma enake vsebini, ki jo vidi uporabnik. Z "white hat" metodami se ustvarja vsebina za uporabnike in ne za spletne iskalnike. Namesto da se poskuša pretentati iskalnikov algoritem, so vsebine narejene tako, da so lahko dostopne spletnim pajkom. "White hat SEO" je le učinkovito trženje in zagotavljanje kvalitetnih vsebin uporabnikom. "Black hat SEO" uporablja neetične in zavajajoče tehnike optimizacije strani. Ena izmed takih tehnik je skrivanje besedila kot del ozadja ali pozicioniranje besedila izven ekrana oz. vidnega območja. Možen je tudi prikaz drugačne spletne strani glede na to, ali jo zahteva uporabnik ali spletni iskalnik. Ta metoda se imenuje "cloaking". Ko iskalnik odkrije take spletne strani, jim močno zmanjša mesto uvrstitve med rezultati ali pa jih izbriše iz podatkovne baze. Za to skrbi iskalnikov algoritem ali iskalnikovi uredniki. Primer je odstranitev spletnih strani [[BMW]] Germany in Ricoh Germany leta 2006 zaradi uporabe zavajajočih tehnik spletne optimizacije. Po opravičilu obeh podjetij ju je Google vrnil v svoje podatkovne baze. == UX kot del SEO == UX (user experience) ali uporabniška izkušnja je že od 2018 dalje pomemben dejavnik za visoko uvrstitev spletnega mesta na strani zadetkov. Pri podjetju Google se trudijo ponuditi najbolj relevantne vsebine njihovim uporabnikov. Ker pa se je v preteklosti veliko (in se še) izkoriščalo luknje njihovega algoritma so ubrali drugo tehniko za določanje kakovosti strani. Pričeli so bližje slediti uporabnikom in njihovim vedenjskim vzorcem. Tako preko uporabniških signalov kot so CTR (Ang. Click Through Rate), bounce rate, pogo sticking, dwell time ipd. določajo kakovost same strani. Posledično so uporabniki tisti, ki povedo Googlu kako dobra in kvalitetna je bila vsebina na specifični strani. In ali je "odgovorila" na vsa vprašanja, ki so jih imeli in ki so se jim še dodatno postavili. == SEO kot tržna strategija == Optimizacija ni nujno ustrezna strategija za vsako spletišče, saj so lahko glede na cilje skrbnika spletišča alternativne spletne tržne strategije bolj učinkovite. Med te strategije spada tudi plačljivo iskalno oglaševanje, ki ima svojo obliko SEO optimizacije s kratico ATO (optimizacija besedila oglasov, ''ang. "Ad Text Optimization"''). Uspešna spletna trženjska kampanja lahko z optimizacijo privabi promet, ustvarjen preko organskega iskanja, na oglaševano spletno stran, lahko pa tudi vključuje uporabo plačljivega oglaševanja na iskalnikih in ostalih straneh, gradnjo visoko kakovostnih spletnih strani z namenom privabljanja obiskovalcev, odpravo tehničnih pomanjkljivosti, ki preprečujejo “pajkom” indeksiranje strani, uporabo analitičnih programov, ki lastnikom strani pomagajo meriti obiskanost, in izboljšavo doseganja zastavljenih ciljev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.grokdotcom.com/2007/03/13/the-battle-between-search-engine-optimization-and-conversion-who-wins/|title=The Battle Between Search Engine Optimization and Conversion: Who Wins?|last=Burdon|first=Melissa|publisher=Grok.com|date=13. 3. 2007|accessdate=5. 5. 2011}}</ref> SEO lahko povrne naložbo. Vendar pa iskalniki z organskimi iskalnimi zadetki ne služijo, njihovi algoritmi se spreminjajo in ne zagotavljajo neprestanih napotitev na stran (Nekatere nakupovalne strani, kot je eBay, so izjeme in mesece vnaprej naznanijo spremembo algoritma). Zaradi negotovosti iskalnikov lahko podjetje, ki je v veliki meri odvisno od prometa prek iskalnih zadetkov, doživi velike izgube, če iskalniki prenehajo pošiljati obiskovalce.<ref>{{navedi splet|publisher=forbes.com|url=http://www.forbes.com/2007/04/29/sanar-google-skyfacet-tech-cx_ag_0430googhell.html|title=Condemned To Google Hell|last=Burdon|first=Andy|date=30. 4. 2007|accessdate=5. 5. 2011}}</ref> Za lastnike spletišč je torej pametno, če svoj poslovni model oblikujejo čim bolj neodvisno od prometa prek iskalnih zadetkov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.useit.com/alertbox/search_engines.html| publisher = useit.com | title=Search Engines as Leeches on the Web|date=9. 1. 2006|accessdate=5. 5. 2011|last=Nielsen|first=Jakob}}</ref> Kot razlaga zapis na priznanem SEO blogu Seomoz.org:<ref>{{navedi splet|publisher=searchenginejournal.com| url=http://www.searchenginejournal.com/seomoz-best-seo-blog-of-2006/4195/|title=SEOmoz: Best SEO Blog of 2006|last=Baker|first=Loren|date=3. 1. 2007|accessdate=5. 5. 2011}}</ref> "Ironično je, da spletni oglaševalci zelo majhen del prometa proizvedejo prek iskalnikov." Njihov glavni vir prometa so namreč povezave z drugih spletišč.<ref>{{cite web|publisher=seomoz.org|accessdate=5. 5. 2011|title=A survey of 25 blogs in the search space comparing external metrics to visitor tracking data|url=http://www.seomoz.org/article/search-blog-stats#4}}</ref> SEO tržno strategijo (za iskalnik Google), največkrat sestavlja: * analiza ključnih besed in trgov na katerih namerava spletna stran ali spletna trgovina, s SEO tehnikami, nastopati * SEO pregled obstoječih spletnih strani (t.i. onsite SEO audit) z namenom poiskanja t.i. hitrih SEO rezerv in možnosti za izboljšavo obstoječih spletnih vsebin na spletnih straneh * predlogi za izvajanje offsite SEO optimizacije V zadnjem času se največ trženjskih SEO strategij za marketing in promocijo spletnih strani v iskalniku Google, osredotoča predvsem na uporabniško izkušnjo in čim bolj kakovostno zadovoljevanje namena uporabnikov iskalnika Google, saj imajo iskalniki ambicijo na vrhu svojih spletnih strani, prikazovati tiste spletne strani, ki prinašajo najboljšo uporabniško izkušnjo in maksimalno zadovoljujejo namen uporabnikov iskalnikov (t.i. search intent). Med pomembnejše elemente učinkovitih SEO tržnih strategij sodi tudi: * načrtovanje aktivnosti, ki prispevajo k hitrejšemu nalaganju spletnih strani * izvedbo aktivnosti, da so spletne strani, prikazane v iskalnikih, prijazne mobilnim napravam * aktivnosti, ki prispevako k temu, da so spletne vsebine, objavljene na spletnih straneh, ustrezno strukturirane (t.i. strukturirani podatki). == Mednarodni trgi == Optimizacijske tehnike so zelo prilagojene prevladujočim iskalnikom na ciljnem trgu. Iskalnikovi tržni deleži se razlikujejo od trga do trga, prav tako konkurenca. Danny Sullivan je leta 2003 izjavil, da Google predstavlja 75% vseh iskanj.<ref>{{cite news|url=http://www.usatoday.com/tech/news/2003-08-25-google_x.htm|title=The search engine that could|publisher=USA Today|accessdate=5. 5. 2011|date=2003-08-26 | first=Jefferson | last=Graham}}</ref> V trgih izven Združenih držav Amerike je Googlov delež pogosto še večji, Google pa ostaja prevladujoč iskalnik po vsem svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://searchenginewatch.com/showPage.html?page=3625072 |last=Jarboe|first=Greg| title=Stats Show Google Dominates the International Search Landscape | publisher=searchenginewatch.com | date= 22. 2. 2007 | accessdate=5. 5. 2011}}</ref> Leta 2006 je imel Google 85-90% tržni delež v Nemčiji. Medtem ko je bilo v tem obdobju na stotine SEO podjetij v Združenih državah Amerike, jih je bilo v Nemčiji le okoli pet. Junija 2008 pa je bil tržni delež Googla v Veliki Britaniji po podatkih Hitwisa blizu 90%.<ref>{{cite news | url=http://www.guardian.co.uk/technology/blog/2008/jun/10/googleukclosesinon90mark | last=Schofield | first=Jack | title=Google UK closes in on 90% market share | publisher=The Guardian | date= 10. 6. 2008 | accessdate=5. 5. 2011}}</ref> Enak tržni delež je bil dosežen v številnih državah. Od leta 2009 dalje je le še nekaj velikih trgov, kjer Google ni vodeči iskalnik. V večini primerov, kjer Google ni vodilen na trgu, zaostaja za lokalnim konkurentom. Takšni najbolj opazni trgi so Kitajska, Japonska, Južna Koreja, Rusija in Češka, kjer so vodilni Baidu, Yahoo! Japan, Naver, Yandex in Seznam.cz. Uspešna iskalna optimizacija za mednarodne trge lahko zahteva strokoven [[prevajanje|prevod]] spletnih strani, registracijo imena domene z [[vrhnja internetna domena|vrhnjo domeno]] na ciljnem trgu, [[spletno gostovanje]], ki zagotavlja lokalni [[IP-naslov|IP naslov]]. Temeljni elementi iskalne optimizacije so sicer enaki ne glede na jezik. == Pravni postopki == 17. oktobra 2002 je podjetje SearchKing na ameriško okrožno sodišče v Oklahomi vložilo tožbo zoper spletni brskalnik Google. Pri podjetju SearchKing so trdili, da je Googlova taktika preprečevanja indeksiranja nezaželene pošte povzročila resno poseganje v pogodbene dogovore. 27. maja 2003 je okrožno sodišče odobrilo Googlov predlog za zavrnitev pritožbe, saj podjetje SearchKing “ni navedlo zahtevka, na podlagi katerega se lahko odobri opustitev delovanja”.<ref>{{Navedi splet|title=Judge dismisses suit against Google|url=https://www.cnet.com/news/judge-dismisses-suit-against-google/|website=CNET|accessdate=2019-06-10|language=en|first=Stefanie|last=Olsen}}</ref> Marca 2006 je podjetje KinderStart vložilo tožbo zoper Google zaradi razvrščanja zadetkov iskanja. Pred tožbo je bila Kinderstartova spletna stran umaknjena iz Googlovih zadetkov iskanja, število obiskov strani je padlo za 70 odstotkov. 16. marca 2007 je ameriško okrožno sodišče Severne Kalifornije (oddelek San Jose) zavrglo KinderStartovo tožbo, brez možnosti pritožbe. Hkrati je sodišče, na podlagi Pravila 11, delno sprejelo Googlov predlog za kaznovanje odvetnika podjetja KinderStart, s čimer so zahtevali plačilo Googlovih sodnih stroškov. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Spletni brskalnik]] * [[Spletno gostovanje]] * [[Spletno oglaševanje]] == Zunanje povezave == * [http://www.google.com/support/webmasters/bin/answer.py?hl=en&answer=35769 Google Webmaster Guidelines] * [http://help.yahoo.com/l/us/yahoo/search/basics/basics-18.html Yahoo! Webmaster Guidelines] * [http://help.live.com/help.aspx?mkt=en-us&project=wl_webmasters&querytype=&query=&tmt=&domain=help.live.com&format=b1 Bing Webmaster Guidelines] {{Slepa povezava}} * [http://about.ask.com/en/docs/about/webmasters.shtml Ask.com Webmaster Guidelines] {{Slepa povezava}} * "[http://www.nytimes.com/2011/02/13/business/13search.html The Dirty Little Secrets of Search]," članek v [[The New York Times]] (February 12, 2011) * [http://www.hastingsresearch.com/net/09-SEO-ELIS-encyclopedia-article.html Search Engine Optimization and User Behavior], članek iz Encyclopedia of Library and Information Sciences, Third Edition {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovni splet]] [[Kategorija:Spletno oglaševanje]] [[Kategorija:Optimizacija spletnih strani]] 9f8v6iptzwmbu9a7ead3i8u3v7ssqnm 0 117068 5737167 5692040 2022-08-20T07:17:28Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Slavezanzibar2.JPG|thumb|Fotografija suženjskega fanta v [[Zanzibar]]<nowiki/>ju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška.]] '''Suženjstvo''' je status osebe, nad katero se izvaja [[lastninska pravica]].<ref>Mednarodni dogovor o prepovedi suženjstva, trgovanju z ljudmi in podobnimi dejanji, Organizacija združenih narodov 1956, resolucija 0.311.371</ref> Četudi so zakoni in sistemi raznih [[država|držav]] različni, je v smislu lastninske pravice suženj enakovreden premoženju; to pomeni, da je njegova oseba lahko predmet pravnih in trgovskih poslov.<ref>{{cite book|author = Laura Brace|title = The Politics of Property: Labour, Freedom and Belonging|url = http://books.google.com/books?id=osZnIiqDd4sC&pg=PA162|accessdate = 31.5.2012|year = 2004|publisher = Edinburgh University Press|isbn = 978-0-7486-1535-3|pages = 162–}}</ref> == Terminologija == Beseda suženj izhaja iz [[Južnoslovanski jeziki|južnoslovanske]] besede ''*sǫ́žьn'ь'' 'zvezan skupaj' (ožje 'vrv'), ki v prenesenem pomenu označuje ujetnika.<ref>{{Navedi knjigo|title=Suženj|last=Snoj|first=Marko|authorlink=Marko Snoj|work=Slovenski etimološki slovar|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|chapter=Suženj|chapterurl=http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4292332/suzenj|cobiss=}}</ref> Današnji izrazi ''Slave'', ([[angleščina|ang.|]]), ''Sklave'' ([[nemščina|nem.]]), ''schiavo'' ([[italijanščina|ita.]]), ''esclave'' ([[francoščina|fr.]]) izhajajo iz [[latinščina|latinskega]] ''sclavus'' in [[grščina|grškega]] σκλάβος<ref group=opomba> Obstaja tudi teorija, da beseda izhaja iz druge grške besede skyleúo = osiromašiti pobitega sovražnika, glej: Kluge, F.: ''Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache'', 1891</ref>, , kar je generični izraz za [[Slovani|Slovana]]. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil namreč zasežen Slovan najobičajnejši [[talec]], vojni ujetnik, saj so bili Slovani zadnje priseljeno ljudstvo po razpadu [[Rimski imperij|Zahodnega rimskega cesarstva]].<ref>''Oxford English Dictionary'', 2nd edition 1989, ''s. v.'' 'slave'</ref><ref>{{navedi splet| work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/195896/history-of-Europe |title=History of Europe – Middle Ages – Growth and innovation – Demographic and agricultural growth}}</ref> Zato tudi imajo starejši slovanski jeziki drugačen izraz za ta pojem: [[Čehi|Čehi]] imenujejo sužnja ''otrok'' (morda iz starejšega ''votrok'' s pomenom ''nezrel človek''), [[Rusi]] so pred [[oktobrska revolucija|revolucijo|]] povezovali izraz ''pаб'' [''rab''] na besedo ''rabota'' = delo<ref>Gorjuškin, Z. A.: ''Rukovodstvo k poznaniju rossijskogo zakonoiskusstva'', Universitetskaja tipografija, Moskva, 1811</ref>, danes je uveljavljena [[etimologija|etimologija]] iz latinskega ''orbus'' = sirota<ref>Vasmer, M.: ''Russisches etymologisches Wörterbuch'', Heidelberg 1953–1958 (Fasmer, M.: ''Etimologičeskij slovar’ russkogo jazika'', Moskva 1964–1973)</ref>. ==Definicija== Suženjstvo v klasičnem smislu je bilo znano že pri [[Sumerija|Sumerci]]h in se vse do danes še ni izteklo, čeprav je v teku stoletij dobilo nove oblike in s tem tudi nova imena za izvajanje lastninske pravice nad sočlovekom.<ref>{{cite news|last1 = Waldman|first1 = Katy|title = Slave or Enslaved Person? It’s not just an academic debate for historians of American slavery.|url = http://www.slate.com/articles/life/the_history_of_american_slavery/2015/05/historians_debate_whether_to_use_the_term_slave_or_enslaved_person.html?wpsrc=sp_all_native_by-section|accessdate = 20.5.2015|work = Slate|date = 19.5.2015}}</ref> Iz tega sledi, da je sama definicija suženjstva vezana na dobo izreka in na miselnost tiste dobe: najstarejše oblike suženjstva so bile popolnoma upravičene »kazni« za premagane vojake in za neplačnike dolgov, za [[srednji vek|srednjeveško]] moralo je bilo suženjstvo naravno stanje primitivnih ljudstev, ki so se enačila z živalmi. Po moderni obsodbi in prepovedi suženjstva so se pojavile nove oblike podrejanja, od ekonomskih omejitev do nekaterih spolnih perverzij. Kot posledica tega razlikovanja glede na dobo dogajanja je [[zgodovina]] suženjstva v grobem sestavljena iz treh delov, zato ima ta socialni pojav tri glavne definicije. Suženjstvo do poznega 15. stoletja je bilo '''ena od oblik prisilnega dela''', ki ni imela veze s poreklom sužnja, razen priporočil glavnih [[religija|verstev]], naj se njihovi verniki ne zasužnijo. Z začetkom 16. stoletja je tedanja [[Svobodna država Kongo|kraljevina Kongo]] začela plačevati [[Evropa|evropske]] proizvode s sužnji in s tem je suženjstvo postalo največji '''trgovski posel''' v zgodovini človeštva. Po uradni prepovedi suženjstva v 19. stoletju se lastninska pravica nad ljudmi izraža z '''ekonomskim in spolnim izkoriščanjem''' manj razvitih skupin prebivalstva. == Zgodovina == [[Slika:Mines_1.jpg|right|thumb|300px|Sužnji v rudniku, keramika antične Grčije]] Ta trojna definicija je predpostavka današnjega razumevanja suženjstva, saj se običajno celotna doba antike sprejema kot »navada starih časov«, medtem ko je trgovanje s sužnji med 16. in 19. stoletjem (atlantska prisilna selitev) obravnavano večinoma kot »tragedija človeštva«, resda bolj z emotivnega stališča in velikokrat brez objektivnih podatkov.<ref group=opomba>Večina tovrstne literature je sad abolističnih gibanj, ki so za globlji vtis na bralca pretiravala z opisom krutega ravnanja s sužnji. Zasužnjevalci si niso prizadevali, da bi take opise zanikali, zato je treba dejansko stanje razbrati in deducirati iz takratnih trgovskih registrov in uradnih potnih listin, glej: Philip D. Curtin : ''The Atlantic Slave Trade: A Census'', University of Wisconsin Press 1972; in tudi: DuBois Institute: ''The Trans-Atlantic Slave Trade. A Database on Cd-Rom '', Harvard 1999. Ta dva vira sta tudi podlaga vseh številčnih podatkov v tem članku.</ref> Kar se pa tiče tretjega obdobja, to je današnjih časov, večina svetovnih medijev sicer pozna in obsoja moderne oblike suženjstva, vendar jih po navadi vključuje v »normalno kriminalno dejavnost« in s tem opraviči odtujenost problemu. === Prvotna oblika suženjstva === V antiki je bilo suženjstvo le ena od oblik socialnega razmerja med osebami in kot tako splošno sprejeto in upravičeno. Upoštevajo ga med drugimi tudi [[Sveto pismo]] (tako hebrejsko kot krščansko), [[Aristotel]]ovi spisi, [[islamsko pravo]], [[hindujska besedila]] in [[Kitajci|kitajska]] [[tradicija]], kjer je bilo suženjstvo (''xi'') normalno že v drugem tisočletju pr.n.št. Tako kitajski kot [[Mezopotamija|mezopotamski]] zakoni v najzgodnejših [[pravo|pravnih]] virih obravnavajo suženjstvo kot sestavni del družbe. [[Hamurabijev zakonik]] (približno 1760 pred našim štetjem) predpisuje smrt za kogarkoli, ki pomaga pri pobegu sužnja ali mu daje zavetje.<ref name="wsu. edu">{{cite web|url = http://www.wsu.edu/~dee/MESO/CODE.HTM|title = Mesopotamia: The Code of Hammurabi|quote = e. g. Prologue, "the shepherd of the oppressed and of the slaves". Code of Laws #7, "If any one buy from the son or the slave of another man".|archiveurl = https://web.archive.org/web/20110514033802/http://www.wsu.edu/~dee/MESO/CODE.HTM|archivedate = 2011-05-14}}</ref> Tudi ena najzgodnejših svetopisemskih knjig opravičuje suženjstvo z zgodbo [[Noe|Noetovega]] sina Hama.<ref name="Slavery">{{cite web |url = http://www.britannica.com/blackhistory/article-24156|title = Historical survey: Slave-owning societies|work = Encyclopædia Britannica|archiveurl = https://web.archive.org/web/20070223090720/http://www.britannica.com/blackhistory/article-24156|archivedate = 2007-02-23}}</ref> Suženjstvo je bilo prisotno v vseh antičnih in pred-antičnih družbah na vseh [[celina]]h in v vseh [[kultura]]h, vendar se je kot razmerje med neenakopravnimi osebami v marsičem razlikovalo glede na kraj in dobo. Vzrok za suženjstvo je bil različen. V najstarejših časih so bili sužnji v glavnem vojni ujetniki in gospodarji so imeli nad njimi pravico življenja in smrti. Sužnji so bili tudi zapuščeni otroci in kaznjenci. Status sužnja je bil večinoma tudi podedovan.<ref>Demography, Geography and the Sources of Roman Slaves, by Harris, W. V.: ''The Journal of Roman Studies'', 1999</ref> Ponekod so bili sužnji izenačeni z domačimi živalmi, se pravi da so bili dolžni brezpogojno delati po gospodarjevem ukazu, za kar jim je bila dana možnost (ne pravica) preživetja. Drugod so bili sužnji, sicer vedno brez osebne svobode, vključeni v družinsko ali srenjsko življenje, torej nekakšni dosmrtni brezpravni služabniki. V nekaterih primerih, ko so bili sužnji izobražene osebe, so jim dalekovidni gospodarji celo zaupali vzgojo otrok. Zato je mogoče opredeliti države antike v dve skupini, in sicer v skupnosti, ker so živeli tudi sužnji, in v prave '''suženjske države'''. Sistem suženjske države je predvideval redni dotok sužnjev, bogato elito, ki si je lahko dovolila nakup sužnjev, potrebo proizvajalcev po suženjskem delu, predvsem pa pravni sistem, ki je priznaval suženjstvo.<ref>Lindsay L.A.: ''Captives as Commodities: The Transatlantic Slave Trade'', Pearson Education, New Jersey 2008, ISBN 978-88-15-14957-2</ref> ===Rimski imperij=== [[Rimsko cesarstvo]] je bilo tipična suženjska država, to je skupnost, kjer je suženjstvo podlaga državnega gospodarstva<ref>{{cite web|url = http://www.dl.ket.org/latinlit/mores/slaves/|title = Slavery in Ancient Rome|publisher = Dl.ket.org|accessdate = August 29, 2010}}</ref>. V pozni republikanski fazi [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] je več kot četrt prebivalstva [[Antični Rim|Starega Rima]] bilo sužnjev.<ref>{{cite web|url = http://www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/slavery_01.shtml|title = Resisting Slavery in Ancient Rome|publisher = BBC News|date = November 5, 2009|accessdate = August 29, 2010}}</ref> Za državo so bili bistvenega pomena: ko je ukinitev osvajalnih pohodov prekinila dotok sužnjev (vojnih ujetnikov), je cesarstvo začelo propadati. Ena od najbolj poznanih omemb suženjstva v antiki je zgodovina upora, ki ga je proti rimskemu imperiju vodil [[Spartak]] med letoma 73 in 71 pr.n.št. ([[tretja suženjska vojna]]). Zgodovinski opisi, ki sta jih zapustila [[Plutarh]] in [[Apijan]], pričajo o veliki številčnosti sužnjev v državi in predvsem o razmerah, v katerih so živeli. Vendar je jasno, da je bilo za moralo tiste dobe suženjstvo ne samo sprejemljivo, temveč celo potrebno. Zato je bilo zatrtje upora velik uspeh, ki je bil deležen [[triumf]]a po Rimskih ulicah. ===Islam=== Tudi v [[islam]]skem svetu je bilo prisotno suženjstvo, a se je razlikovalo od evropskega v dveh glavnih značilnostih. Prvič, suženj je lahko bil osvobojen, če je sprejel islamsko vero. Drugič, sinovi sužnje in svobodnega muslimana so se rodili svobodni; v večini verskih skupnosti status sužnja sploh ni bil deden. Zgodovinsko se je arabsko trgovanje z ljudmi začelo v prvih stoletjih našega štetja, ko je bila uvedena uporaba [[dromedar]]jev za prekosaharska potovanja. [[Afrika|Severnoafriški]] trgovci so začeli dobavljati sol, konje in drugo blago v osrednje predele kontinenta, kjer prebivalci niso imeli plačilnih sredstev razen obilice vojnih ujetnikov. Ti sužnji so bili nato preprodani v vzhodne dežele. Natančni obseg tega trgovanja ni znan, vendar se da sklepati iz zgodovine današnjega [[Irak]]a, kjer je v devetem stoletju nastal »upor zanj« ([[arabščina|arabsko]] ''zanj'' [zandž] = črnec<ref group=opomba>S časom je beseda ostala v rabi samo v pomenu ''temnopolti suženj'', medtem ko je bil ''temnopolti človek'' imenovan ''sūdān''.</ref>). Uporni sužnji so pobili tisoče mož in ugrabili njihove ženske in otroke ter začeli ogrožati [[Bagdad]], preden so bili poraženi, štirinajst let po začetku upora. Po tem uporu se je povpraševanje po sužnjih precej zmanjšalo, vendar ne zaključilo. [[Arabci|Arabska]] navada zasužnjevanja je trajala dlje kot evropska, saj je bila navadno povezana z versko motivacijo, medtem ko so belci upravičevali suženjstvo samo s potrebo po delovni sili. Seveda je bila trgovina z ljudmi tudi za pripadnike islama donosen posel, vendar države niso nastajale in bogatele z njim, kot se je to zgodilo za [[Španija|Španijo]] in [[Portugalska|Portugalsko]]. Vsekakor so bile posledice precej podobne: kakor so Evropejci preplavili [[Južna Amerika|Južno Ameriko]] s [[krščanstvo]]m, tako so na drugi strani sveta Arabci prinesli islam širom po [[Afrika|Afriki]] in [[Azija|Aziji]]. Ker po [[koran]]u suženjstvo ni prepovedano, so ga moderne islamske države ukinile precej kasneje od evropskih. Še leta 1960, dve leti pred ukinitvijo sužnjelastništva v [[Saudova Arabija|Saudovi Arabiji]] in [[Jemen|Jemnu]], je bilo našteto 300.000 sužnjev samo v Saudovi Arabiji.<ref>{{cite book|author1=Willem Adriaan Veenhoven|author2=Winifred Crum Ewing|author3=Stichting Plurale Samenlevingen|title=Case Studies on Human Rights and Fundamental Freedoms: A World Survey|url=https://books.google.com/books?id=tIfYPppdbeYC&pg=PA452|accessdate=May 31, 2012|year=1975|publisher=BRILL|isbn=978-90-247-1779-8|pages=452–}}</ref> Sužnji so prihajali iz različnih regij in iz različnih zgodovinskih situacij; v [[Podsaharska Afrika|podsaharski Afriki]] jih še imenujejo ''zandž''<ref name="lewis1992">{{cite book|author=Bernard Lewis|title=Race and Slavery in the Middle East: An Historical Enquiry|url=https://books.google.com/books?id=WdjvedBeMHYC&pg=PA53|accessdate=May 31, 2012|date=April 30, 1992|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-505326-5|pages=53–}}</ref>, na področju [[Veliki Kavkaz|Velikega Kavkaza]] (predvsem gre za [[Čerkezi|Čerkeze]])<ref>{{cite web|url=http://lostmuseum.cuny.edu/archive/horrible-traffic-in-circassian |title="Horrible Traffic in Circassian Women—Infanticide in Turkey, " New York Daily Times, August 6, 1856 |publisher=Chnm.gmu.edu |accessdate=August 29, 2010}}</ref> in vzhodne Evrope so [[saqaliba|''sakalibi'']]<ref>Vlasto, P.: ''The Entry of the Slavs into Christendom, An Introduction to the Medieval History of the Slavs'', Cambridge University Press, Cambridge 1970, ISBN 978-0-521-07459-9, ISBN 978-0-521-10758-7</ref>, v osrednji Aziji jih imenujejo ''tatari''.<ref name="Soldier Khan">{{cite web|url=http://www.avalanchepress.com/Soldier_Khan.php |title=Soldier Khan |publisher=Avalanchepress.com |accessdate=August 29, 2010}}</ref> [[File:Slaves ruvuma.jpg|thumb|300px|Arabski suženjski trgovci in blago vzdolž reke Ruvuma (danes [[Tanzanija]] in [[Mozambik]]).]] [[Zanzibar]] je bil še do nedavnega vzhodnoafriška prestolnica za trgovino s sužnji. Skozenj je letno šlo po 50.000 sužnjev<ref>{{cite web|url=http://ngm.nationalgeographic.com/ngm/data/2001/10/01/html/ft_20011001.6.html |title=Swahili Coast |publisher=Nationalgeographic.com |date=2002-10-17 |accessdate=2015-09-30}}</ref><ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/6510675.stm Remembering East African slave raids], BBC News, March 30, 2007</ref>, namenjenih v Azijo. Nekateri zgodovinarji ocenjujejo, da je med 11 in 18 milijoni afriških sužnjev prečkalo [[Rdeče morje]], [[Indijski ocean]] in [[Sahara|Saharsko puščavo]] v obdobju med letoma 650 in 1900. Zgodovinar [[Eduard Rüppell]] opisuje izgube sudanskih sužnjev na poti preko Zanzibarja do Egipta: »Daftardar beg je z vojsko zajel leta 1822 v južnem pogorju Nube 40000 ujetnikov. Zaradi slabe oskrbe, bolezni in potovanja po puščavi jih je le 5000 dospelo v Egipt.«<ref name="campbell2007">{{cite book|author1=Gwyn Campbell|author2=Suzanne Miers|author3=Joseph Calder Miller|title=Women and Slavery: Africa, the Indian Ocean world, and the medieval north Atlantic|url=https://books.google.com/books?id=Jgm69dJt4DcC&pg=PA173|accessdate=May 31, 2012|year=2007|publisher=Ohio University Press|isbn=978-0-8214-1724-9|pages=173–}}</ref> Oblika islamskega zasužnjevanja, ki je bila v navadi tudi v naših krajih, je [[janičar]]stvo iz dobe [[turški vpadi|turških vpadov]] (1365-1826).<ref>Phillips, W. D. Jr: ''Slavery from Roman times to the Early Transatlantic Trade'', Manchester 1985, ISBN 978-0-7190-1825-1</ref> Ugrabljeni mladostniki so se morali vojaško izšolati in izuriti in so postali elita turške vojske, v katero turški državljani niso imeli vstopa. Četudi po pravu še vedno v lasti turške vlade in s prepovedjo poroke, niso bili na prodaj in so se smeli ukvarjati tudi z dodatnimi posli, recimo s trgovino in posredništvom. Dodeljena jim je bila znatna plača in mnogi privilegiji.<ref>Barbero, A.: ''Il divano di Istanbul'', Palermo 2011, ISBN 88-389-2538-0.</ref> Ko je bil korpus janičarjev razpuščen (1826), je štel več kot 200 tisoč aktivnih vojakov.<ref>Barut, G.A.: ''Top ve Tüfek Osmanlı İmparatorluğu'nun Asker Gücü ve Silah Sanayisi'', ISBN 975-6051-41-8</ref> Kot rečeno, so to bili samo zasužnjeni mladostniki, tudi iz naših krajev. Zelo razvito je bilo tudi prekupčevanje belih sužnjev, ki so jih dobavljali predvsem sredozemski [[piratstvo|pirati]] bodisi s plenjenjem ladij kot tudi z vpadi na obalne kraje za pridobitev sužnjev. Po nekaterih ocenah<ref>Davis, R. C. ''Christian Slaves, Muslim Masters: White Slavery in the Mediterranean, the Barbary Coast and Italy, 1500-1800'' – Palgrave Macmillan,2003. – ISBN 978-0-333-71966-4</ref> so med 10. in 15. stoletjem severnoafriški trgovci dobavljali okoli 5 tisoč sužnjev letno; v obdobju od začetka 16. stoletja do polovice 18. stoletja je bilo usužnjenih 1.200.000 Evropejcev samo na obalah [[Tunizija|Tunizije]], [[Alžirija|Alžirije]] in [[Tripoli]]tanije.<ref>{{cite web|url = http://www.bbc.co.uk/history/british/empire_seapower/white_slaves_02.shtml|title = British Slaves on the Barbary Coast|archiveurl = https://web.archive.org/web/20080310231703/http://www.bbc.co.uk/history/british/empire_seapower/white_slaves_02.shtml|archivedate = 2008-03-10}}</ref><ref group=opomba>Zasužnjevanje belcev s strani muslimanskih piratov je v sodobni literaturi (glej: {{cite web|url = http://www.city-journal.org/html/17_2_urbanities-thomas_jefferson.html|title = Jefferson Versus the Muslim Pirates by Christopher Hitchens, City Journal Spring 2007}}) velikokrat poudarjeno kot predhodna faza današnje arabske napadalnosti in terorizma, vendar je treba upoštevati predvsem splošne navade tiste dobe. Piratstvo je bilo tedaj »normalni« pojav (glej recimo britanske gusarje), a se je pri [[Berberi|berberskih]] vpadih omejevalo na lastne obale, kjer so bili vsi belci »tujci«. Medtem ko se ti pirati niso podajali izven Sredozemlja, je vprašljivo, kaj so tam počeli recimo Amerikanci: v muslimanskih očeh je bilo njih usužnjenje upravičeno.</ref> Trgovina z belimi sužnji je upadla po [[berberske vojne|berberskih vojnah]] (1800-1815), ko so [[Švedska]] in [[ZDA]] premagale berberske države.<ref>Baepler, B. ''White Slaves, African Masters'' 1st Edition, University of Chicago Press</ref><ref>{{cite web|url= http://www.bbc.co.uk/history/british/empire_seapower/white_slaves_01.shtml |title= History – British History in depth: British Slaves on the Barbary Coast |publisher= BBC |accessdate= 2013-03-12}}</ref> Tudi dobava sužnjev z obal [[Črno morje|Črnega morja]] do [[Bizanc]]a je znašala med 16. in 17. stoletjem okoli 2,5 milijonov oseb.<ref name="Crimea">"[http://www2.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf ''The Crimean Tatars and their Russian-Captive Slaves''] (PDF), Eizo Matsuki, Mediterranean Studies Group at Hitotsubashi University</ref> Ocenjuje se, da so v času [[Krimski kanat|Krimskega kanata]] [[Tatari]] zaplenili in zasužnjili več kot tri milijone ljudi <ref>Kizilov, M.: ''Slave Trade in the Early Modern Crimea From the Perspective of Christian, Muslim, and Jewish Sources'', Oxford University, Journal of Early Modern History 2007</ref>, ki so jih preprodali v Bizanc. ===Križarske vojne=== [[File:Dutch, 17th century, Black boy with slave collar, Private Collection.jpg|thumb|upright|Postrešček s suženjskim ovratnikom, nizozemska slika iz 17.stoletja]] Kakor je veljal muslimanski princip, po katerem ni bilo dovoljeno zasužnjiti pripadnika islama, tako je bilo tudi kristjanom prepovedano zasužnjevanje svojih vernikov, vendar se v praksi to načelo ni vedno upoštevalo, saj politično stanje v srednjeveški Evropi ni nudilo dovolj močne oblasti, ki bi uveljavila spoštovanje zakona. Vse do [[križarske vojne|križarskih vojn]], ko sta se krščanstvo in islam neposredno spopadla, se vprašanje suženjstva niti ni postavljalo. Križarske vojne so pomemben mejnik tudi za razvoj suženjstva, saj so povzročile zanimanje Evropejcev za pridobivanje [[sladkorni trs|sladkornega trsa]], ki je s časom povzročilo nastanek [[plantaža|plantaž]]. Gojenje sladkornega trsa, ki je bilo že pred časom uvedeno iz vzhodnih dežel, se v Evropi ni posebno obneslo, vse dokler ga niso načrtno začeli izvajati križarji, ki so se udomačili na zasedenih ozemljih. Ko so bili z njih izgnani, so ustvarili plantaže na [[Ciper|Cipru]], [[Kreta|Kreti]] in [[Sicilija|Siciliji]]. Tem prvim plantažam so sledile portugalske na [[Madeira|Maderi]] in na [[Sveti Tomaž in Princ|São Tomé]]. Uspeh je bil tolikšen, da so [[Portugalci]] organizirali sistem plantaž v [[Brazilija|Braziliji]]. Medtem ko so bili delavci na Maderi pretežno svobodni Evropejci, je [[ekvator]]ska lega São Toméja narekovala uporabo skoraj izključno afriške delovne sile. V [[Novi svet|Novem svetu]] so se [[Španci]] in Portugalci – prvi v rudnikih srebra, drugi na plantažah - posluževali usužnjenih domačinov<ref>Gilbert E., Reynolds J.: ''Trading Tastes. Commodity and Cultural Exchange to 1750'', Pearson Prentice Hall, New Jersey 2006</ref>, in to dejansko do pokončanja mnogih [[etnija|etnij]]<ref group=opomba>Čeprav ni na razpolago popolnoma natančnih podatkov, se računa, da je v stoletju po prihodu [[Hernán Cortés|Cortèsa]] osrednje-mehiško prebivalstvo ([[Azteki]]) upadlo od 13-25 milijonov na 700 tisoč enot, medtem ko je na [[Yukatàn]]u pomrlo skoraj 75 % [[Maji|Majev]]; [[Inki|Inkov]] je od začetnih 9 milijonov ostalo le 600 tisoč; število brazilskih domačinov se je skrčilo od 2,5 milijonov na manj kot milijon. Skupna ocena prebivalstva v Amerikah za leto 1500 je 50 milijonov in za leto 1600 je 8 milijonov. Glej DuBois Institute: ''The Trans-Atlantic Slave Trade. A Database on Cd-Rom '', Harvard 1999.</ref> Ko je zmanjkalo lokalne delovne sile, so se za nadaljevanje donosne trgovine začeli uvažati afriški sužnji. S to delovno silo je že leta 1575 vsaka od brazilskih tovarn sladkorja proizvedla 130 ton sladkorja letno. ===Evropski srednji vek=== [[Slika:Gniezno_Boleslaus_II.jpg|left|thumb|250x250px|[[Sveti Adalbert Praški|Adalbert Praški]] obtoži Jude trgovanja s krščanskimi sužnji pred Boleslavom Pobožnim II, Vojvodo Bohemije (Češke), relief na vratih Gniezno]] V Evropi je s propadom [[Rimsko cesarstvo|Zahodnega Rimskega cesarstva]] ekonomski pomen suženjstva izumrl. Suženj je postal težko nabaven in drag luksus, pa tudi nekonkurenčna delovna sila, saj so se nekdanji [[latifundij]]i osamosvajali in avtonomno upravljali z uporabo svobodnih plačanih delavcev; strošek za plačo delavca je bil manjši od stroška za nakup in vseživljenjsko vzdrževanje aktivnega sužnja. V srednjem veku v Evropi ni bilo več sužnjev za domačo rabo – enostavno zato, ker se ni več splačalo.<ref>[http://historymedren.about.com/library/weekly/aa012698.htm ''Slavery in the Middle Ages'']</ref> V nekaterih področjih [[Skandinavija|skandinavskega polotoka]] je bilo suženjstvo ukinjeno šele v 14. stoletju, na [[Poljska|Poljskem]] v 15. stoletju, kjer pa se je še vedno, kakor v [[Rusija|Rusiji]], ohranjalo [[tlačanstvo]]. Postopno izginotje sužnjev v Evropi namreč ne pomeni, da je bil najnižji socialni sloj veliko na boljšem od sužnjev. Gola osebna svoboda ni odpravila razlik med revnimi in bogatimi: gmotne življenjske razmere tlačanov so bile velikokrat še težje kot za časa sužnjev. Kar se pa tiče osebnih svoboščin, je [[fevdalizem|fevdalni sistem]] nekakšna prehodna stopnja med antiko in našimi časi.<ref>Organizacija združenih narodov: Dodatni dogovor o prepovedi suženjstva, resolucija 608(XXI), 30. aprila 1956</ref> [[Slika:Sclavi_Tiganesti.jpg|thumb|284x284px|Plakat iz leta 1852 razglaša dražbo romskih sužnjev v Bukarešti.]] Z začetkom moderne dobe je tudi srednjeveško pojmovanje osebnih pravic zastarelo, vendar ni še izumrla navada usužnjevanja sovražnikov oziroma političnih nasprotnikov. Leta 1625 je [[Jakob II. Angleški]] uradno odločil, naj se vsi [[Irci]], ki so zaprti v lokalnih ječah, prepeljejo v [[Karibi|Karibe]] in tam prodajo plantažnikom; v kratkem je bilo deportiranih okoli 30 tisoč Ircev. Med letoma 1641 in 1652 je bilo poslanih na Karibe nadaljnjih 300 tisoč Ircev, vključno s približno 100 tisoč otroci pod 14. letom. V isti dobi je 52 tisoč žensk in otrok bilo poslanih na [[Barbados]] in v [[Virginija|Virginijo]].<ref>NOBILE: LA TRATTA INGLESE DEGLI SCHIAVI BIANCHI – IRLANDESI – NELLE AMERICHE.: STILUM CURIAE (marcotosatti.com)</ref> Prodajne pogodbe sicer nikjer ne govorijo o »sužnjih«, saj so predvidevale le »začasno služenje«, po zaključku katerega naj bi bil delavec odpuščen iz službe in nagrajen <ref>Johnson Publishing Company, ''Ebony'', Johnson Publishing Company, 1969-11. URL 30. avgusta 2021</ref>. Da bi si prihranili ta strošek, pa so ''gospodarji'' s temi ''delavci'' posebno surovo ravnali in malokateri je preživel. Znan je primer prisilne migrantke Ann Glover, zaposlene v sladkorni plantaži, ki je leta 1680 služila kot pestunja v [[Salem]]u. Ko so otroci zboleli, je bila obtožena [[čarovništvo|čarovništva]] in obsojena na smrt. Ko je pod vislicami molila [[očenaš]] v svojem jeziku [[irska gelščina|gelščini]], ki je navzoči niso razumeli, so sodniki to šteli za sporazumevanje s hudičem in za dokaz pravične obsodbe.<ref>Magnalia Christi Americana, Cotton Mather, 1702.</ref> Bila je zadnja ženska, ki so jo v [[Boston]]u obsodili kot [[čarovnica|čarovnico]]; po tej obsodbi so se v naslednjih letih zgledovali na [[čarovniški proces|salemskih procesih]]. === Portugalci in prehod v drugo obliko suženjstva === [[File:Capitao-mato.jpg|thumb|left|200px|Lovec na sužnje v Braziliji, 1823, naslikal [[Johann Moritz Rugendas]].]] Na zahodni obali afriške celine je bila na začetku petnajstega stoletja vsa trgovina v rokah portugalskih pomorščakov, ki so vztrajno prodirali proti jugu. Prvi raziskovalci so osvojili priobalne kraje in zasužnjili domačine, a kaj kmalu je postalo jasno, da sta ropanje in uporaba sile manj donosna od miroljubnega trgovanja; leta 1456 je odprava pod vodstvom [[Diogo Gomes|Dioga Gomesa]] uvedla mirovne sporazume in trgovske dogovore z domačini, ki so ostali podlaga nadaljnjih raziskovanj. Ko so Portugalci na ozemlju današnje [[Gana|Gane]] prišli v stik z lokalno trgovino, so uvideli možnost novih donosnih izmenjav. V notranjosti dežele, a nedaleč od obale, so se namreč nahajala najdišča [[zlato|zlata]], ki so ga [[rudar]]ji prevažali do trgovskih središč na jugu [[Sahara|Sahare]], od koder so ga nato severnoafriški trgovci tovorili preko puščave do Sredozemlja. Izmenjave so se odvijale na primitivni ravni in izkušeni portugalski trgovci so se zlahka vključili v donosni posel. Obojestransko ugodni dogovori so dovolili novim prišlekom zgradnjo trgovske baze São Jorge da Mina (Sveti Jurij ob rudniku), ki je danes znana kot [[Elmina]]. To je bila prva od mnogih utrdb na tem področju: okoli leta 1500 je samo iz Elmine odplula po ena [[karavela]] zlata mesečno.<ref>Reader, J.: ''Africa. A Biography of the Continent'', Hamish Hamilton, London 1997</ref> Pospešeno izkoriščanje [[rudnik]]ov je zahtevalo vedno več delovne sile, zato so Portugalci začeli preskrbovati z evropskimi izdelki nekatere afriške skupnosti, ki so jim za plačilo nudile sužnje za rudnike. Čeprav se danes zdi neverjetno, so bili prvi kupci sužnjev prav sami afriški domačini, to je lastniki rudnikov: med letoma 1475 in 1540 so Portugalci uvozili v Zlato obalo (danes Gana) preko 12 tisoč sužnjev.<ref>Ames G.: ''The Globe Encompassed: The Age of European Discovery, 1500-1700'', Pearson Prentice Hall, Upper Saddle River (N.J.) 2007, ISBN 978-0-13-193388-0.</ref> Zgodnje afriške države so namreč bile tipične suženjske države: v antičnih Gani in [[Mali]]ju je tretjina prebivalstva bila lastnica ostalih dveh tretjin, to je sužnjev.<ref>http://www.britannica.com/blackhistory/article-24157</ref> Navada usužnjevanja je bila normalna<ref>Shillington, K.: ''Encyclopedia of African history''. Michigan University Press 2005, ISBN 1-57958-455-1</ref> v vseh afriških skupnostih že davno pred prihodom Evropejcev in je ponekod trajala še dolgo po ukinitvi atlantskega preseljevanja.<ref> http://www.britannica.com/blackhistory/article-24157</ref> Še v 20. stoletju, med svetovnima vojnama, se je veliko razpravljalo o težki situaciji v [[Etiopija|Etiopiji]] in [[Nigerija|Nigeriji]].<ref>[http://muse.jhu.edu/login?uri=/journals/journal_of_world_history/v007/7.1blue02.html Slow Death for Slavery: The Course of Abolition in Northern Nigeria, 1897–1936 (review)], Project MUSE – Journal of World History</ref> [[File:SlaveDanceand Music.jpg|thumb|right|250px|Sužnji na plantaži (''The Old Plantation'', 1790).]] Bolj vzhodno od Zlate obale so Portugalci navezali stike s Kraljevino Benin <ref group=opomba>Kraljevina Benin ali Kraljevina Edo je bila država zahodno od delte reke [[Niger(reka)|Niger]], ki je trajala od leta 1180 do vključitve v [[Britanski imperij]] leta 1897. Zgodovinsko se ne šteje kot predhodnica današnje [[Benin|Republike Benin]].</ref>, ki je bila [[politika|politično ustaljena]] in [[ekonomija|ekonomsko razvita]] [[država]] z dobro urejeno [[vojska|vojsko]]. Portugalci so nudili [[baker]] in [[med (kemija)|medenino]], elegantna evropska oblačila in [[steklo|steklene]] predmete; kot posebno darilo so [[kralj]]u pripeljali [[konj]]a. Beninci so bili bogati in omikani in so te novosti radi sprejeli. Plačevali so s [[tkanina]]mi, [[poper|poprom]], [[slonovina|slonokoščenimi]] izdelki, [[dragi kamen|dragimi kamni]] in občasno z [[vojni ujetnik|vojnimi ujetniki]]. V nadaljevanju svojega raziskovanja so Portugalci prišli do Kraljevine Kongo, današnje severne [[Angola|Angole]]<ref group=opomba>Kraljevina Kongo je bila država, ki je trajala od konca 14. stoletja do vključitve v [[Portugalski imperij]] leta 1914.</ref>. Tudi Kongovci so bili zainteresirani za evropsko blago, a niso imeli ekonomske blaginje Benina, niti njegove politične stabilnosti. Kralj si je zagotavljal naklonjenost [[plemstvo|plemstva]] z dragimi portugalskimi izdelki, ki jih ni mogel drugače plačevati kot s sužnji, velikokrat iz vrst pripadnikov [[opozicija|opozicije]]. Verjetno iz istih utilitarističnih razlogov je kralj odprl vrata katoliškim [[misijonar]]jem in celo njegov sin je postal prvi kongoški [[škof]]. V časovnem pregledu se trgovanje med Kongom in Portugalsko postavlja kot začetek novega obdobja suženjstva, ko suženj ni bil več prisilni delavec (torej oseba, človek), temveč plačilno sredstvo oziroma blago za preprodajo. ===Trgovanje s sužnji in atlantska prisilna selitev === [[Slika:Sklaventransport.jpg|thumb|right|300px|Sužnji na krovu parnika v [[Demokratična republika Kongo|Kongu]] ok. 1900]] Kolonialisti Novega sveta, najprej Španci, so prinesli s sabo navade tedanje Evrope, vključno z uporabo sužnjev za osebno rabo in za opravljanje težkih del. V ta namen so podjarmili domačine, ki pa niso bili zadostno odporni proti krutemu ravnanju gospodarjev in predvsem ne proti raznim [[bolezen|boleznim]], ki so jih [[konkvistador]]ji prinesli iz Evrope. Zato so v veliki večini podlegli razmeram, izumrlo je veliko število [[avtohtona vrsta|avtohtonih]] prebivalcev in gospodarji so morali poiskati drugi vir delovne sile. Začeli so uvažati Afričane, ki so bili bolj primerni za težka dela in lažje dostopna delovna sila. Ko je govora o suženjstvu, posebno v zvezi z nečloveškim ravnanjem, ki so ga bili sužnji deležni, pade največji poudarek na tako imenovano ''atlantsko prisilno selitev'', čeprav so tudi v sami Evropi od vselej obstajale krute in danes nerazumljive oblike nasilja nad podjarmljenimi ljudstvi. Dejansko je bil odnos gospodarja do sužnja vedno odvisen od okoliščin in predvsem od osebne kulture. Pri tem je vredno opomniti, da Afričani niso bili prvi sužnji srednjeveških Evropejcev, saj je prva znana prodajna pogodba belih sužnjev iz leta 1612, to je sedem let pred prihodom prvih afriških sužnjev v [[Jamestown, Virginia|Jamestown]]. Kot omenjeno v prejšnjem poglavju, so [[Angleži]] »normalno« pošiljali Irce v suženjstvo, vendar se ta dejanja vključujejo v zgodovinski razvoj problema kot ravnanje s podjarmljenim narodom, saj ne pride v poštev kot trgovina s sužnji: Angleži niso iskali zaslužka s preprodajo ljudi, so se le hoteli znebiti upornih Ircev. Atlantska prisilna selitev je pa ena od oblik trgovanja z ljudmi, ki je nastalo, ko so kolonialne države v kolonijah spet uvedle suženjstvo. Nastopila je nova vrsta lastnikov. Medtem ko so antični gospodarji kupili človeka, da jim je služil, so se v začetku novega veka pojavili drugačni lastniki, navadni prekupčevalci, ki so delovno silo le preskrbovali. Če so gospodarji morali upoštevati, da na primer izstradan delavec ni uporaben, so pa trgovci mirne duše dopuščali, da suženj umre od lakote, saj so lahko dvignili ceno pri prodaji njegovih tovarišev. Grozote atlantskega prevoza se dajo strniti v navaden trgovski račun: vrednost tovora se ne spremeni s spremembo količine. Za Portugalce je bilo pomembno samo trgovsko stališče: blago je treba plačati, če že ne z zlatom in poprom, pa z ljudmi, saj so bili ljudje plačilno sredstvo za nakup drugega blaga. Niso predvidevali, da so s tem zagnali najobsežnejši trgovski posel vseh časov, trgovanje s sužnji, vendar to ne pomeni, da so brez krivde za to socialno katastrofo. [[File:African slave trade.png|thumb|300px|Prevladujoča pota, uporabljena za prehod sužnjev čez srednjeveško Afriko.]] Atlantska prisilna selitev je zgodovina suženjstva od leta 1518 (Karel V. Habsburški izda ''asiento'' (privolenje) za uvoz 4000 afriških sužnjev v španska posestva na [[Karibi]]h) do leta 1867 (zadnja ladja z afriškimi sužnji pristane na tedaj španski [[Kuba|Kubi]]). V tem obdobju je bilo v Afriki vkrcanih skupno 12,5 milijonov sužnjev<ref>{{Cite book|last=Ronald Segal |title=The Black Diaspora: Five Centuries of the Black Experience Outside Africa |year=1995 |publisher=Farrar, Straus and Giroux |location=New York |isbn=0-374-11396-3 |page=4 |quote=It is now estimated that 11,863,000 slaves were shipped across the Atlantic. [Note in original: Paul E. Lovejoy, "The Impact of the Atlantic Slave Trade on Africa: A Review of the Literature, " in ''Journal of African History'' 30 (1989), p. 368.]&nbsp;... It is widely conceded that further revisions are more likely to be upward than downward.}}</ref>, od katerih je preživelo čezoceansko potovanje le 10,8 milijonov. Okoli 34 % je bilo žensk in 28 % otrok. Velika večina jih je bila prodana v Južno Ameriko, okoli 645 tisoč pa v Severno.<ref>{{Cite book| last= Rubinstein| first= W. D.| title= Genocide: a history | url= https://books.google.com/books?id=nMMAk4VwLLwC&pg=PA76| publisher= Pearson Education| year= 2004| pages= 76–78| isbn= 0-582-50601-8}}</ref> Približno polovica vseh sužnjev je prečkala [[Atlantik]] med letoma 1700 in 1800.<ref>DuBois Institute: ''The Trans-Atlantic Slave Trade. A Database on Cd-Rom '', Harvard 1999</ref> Že samo te številke zelo jasno prikazujejo bistveno nečlovečnost in obseg tega [[genocid]]a. Poleg tega je treba tudi upoštevati, da so bile vpletene v trgovino s sužnji največje banke in zavarovalnice tiste dobe<ref>Slave Voyages#Research Notes</ref>, kar pokaže v pravi luči takratno ekonomsko politiko evropskih velesil. Glavni trgovci s sužnji so bili (po padajočem vrstnem redu glede na obseg): [[Portugalci]] (in [[Brazilci]]), [[Španci]], [[Angleži]], [[Francozi]], [[Holandci]], [[Danci]], [[Američani]] (ZDA). Portugalci so prevladovali pred letom 1726 in po letu 1807; v vmesnem obdobju, se pravi v letih najbolj pospešenih potovanj, so prednjačili Angleži. Španske ladje so dobavljale sužnje svojim kolonijam v začetni dobi in v zadnjih letih prisilnih selitev, ker so Španci skozi vse obdobje raje prodajali pravico do trgovanja s sužnji tujim trgovcem, ki so jim bili pripravljeni ta ''asiento'' drago plačati. V drugi polovici 17. stoletja so Holandci, Angleži in Francozi kolonizirali Karibe in uvedli plantaže s suženjsko delovno silo. Sužnji so prihajali iz osmih afriških območij: Gorée ([[Senegal]]), [[Sierra Leone]], zahodna obala (danes [[Liberija]] in [[Slonokoščena obala]]), Zlata obala (danes [[Gana]]), Beninski zaliv (obalni [[Togo]], [[Republika Benin]] in jugozahodna [[Nigerija]]), Biafrski zaliv (jugovzhodna Nigerija in [[Kamerun]]), srednjezahodna Afrika ([[Angola]], delno [[Republika Kongo]] in [[Zambija]]), jugovzhodna Afrika (obalna [[Tanzanija]], [[Mozambik]], vzhodna obala [[Republika Južna Afrika|Republike Južna Afrika]]).<ref>Slave Voyages#Database</ref> ===Ukinitev trgovine s sužnji=== [[Slika:Slaves_Zadib_Yemen_13th_century_BNF_Paris.jpg|right|thumb|300px|Suženjska tržnica v Jemnu. Jemen uradno opusti suženjstvo leta 1962<ref>[http://www.thedailystar.net/2004/07/27/d40727150297.htm Slaves in Saudi].</ref>]] Ob upoštevanju dejstva, da so bile vse večje države tiste dobe aktivno vpletene v trgovino s sužnji, ki jim je donašala dokaj visoke dohodke, se postavlja vprašanje, zakaj in kako so selitev ukinili. Po navadi se odgovarja, da je človeški razvoj dosegel moralno zrelost, ki ni več dovoljevala krivic in nasilja, ki so bili tipični za trgovanje s sužnji. Danes je uveljavljeno splošno mnenje, da je bil razvoj pomorske tehnologije hitrejši od kulturne adaptacije, ali z drugimi besedami, ljudje so prepozno razumeli, da možnost prekooceanske plovbe ne upravičuje množične deportacije delovne sile iz Afrike v Novi svet: ko so to uvideli, so atlantsko prisilno selitev ukinili. V resnici so bili moralni pomisleki le eden od manjših vzrokov ukinitve. Večjega pomena so bili mnogi upori, ki so jih sužnji uprizorili v raznih kolonijah, čeprav so se večinoma končali v krvi. Uporniki so se zgledovali po revoluciji na [[Haiti]]ju, kjer se je začetni upor sužnjev proti francoskim kolonialistom sprevrgel v trinajstletno osvobodilno vojno, po kateri se je morala [[Francija]] odpovedati posestvom in je Haiti postal prva neodvisna črnska [[republika]] na svetu. Seveda ostali upori niso bili toliko uspešni, vendar so dosegli precejšnjo zaskrbljenost kolonialistov. Postalo je jasno, da je treba visoke dobičke »plačati« z verjetno [[državljanska vojna|državljansko vojno]], ki se utegne zaključiti z izgubo kolonije – suženjstvo ni bilo več donosno. [[Eric Eustace Williams]], poznejši [[premier]] [[Trinidad in Tobago|Trinidada]], je leta 1944 objavil svojo tezo o vzrokih britanskega odstopa od suženjstva. Zgodovinsko naj bi bilo prav bogastvo, ki ga je ustvarilo suženjstvo, zaslužno za nastanek in razvoj [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]]. Nato naj bi prav posledice te revolucije, to je vpeljanost strojev v proizvodnjo, zmanjšale ali odpravile potrebo po delovni sili – torej spet suženjstvo ni bilo več donosno.<ref>Williams, E.E.: ''Capitalismo e schiavitù'', Bari 1971</ref> Vendar je poleg tega [[utilitarizem|utilitarističnega]] obračuna igrala zelo pomembno vlogo tudi [[politika]]. Veliki problemi Francozov na Haitiju in na drugih kolonialnih posestvih so bili povod, da so se Angleži, njihovi zgodovinski nasprotniki, opredelili za proti-suženjsko politiko, hoteč s tem dokazati svojo moralno večvrednost, čeprav je šlo v resnici le za politični prestiž. Sprva so prepovedali prodajo sužnjev v neangleške kolonije, da bi onemogočili trgovsko [[konkurenca|konkurenco]]. To je podžgalo [[abolicionizem|abolicioniste]], da so še glasneje zahtevali ukinitev suženjstva, kar je leta 1807 [[parlament]] odobril. Uradna zakonodaja, ''Abolition of Slavery Act'', je leta 1833 dokončno prepovedala suženjstvo, vendar ne v [[Indija|Indiji]], kjer se je štelo za »sestavni del lokalne kulture«. Angleži so seveda razumeli, da so na ta način odprli pot drugim državam za nadaljevanje posla, zato so od njih zahtevali odpravo suženjstva, seveda iz moralnih, etičnih razlogov. [[Dunajski kongres]] (1814) je zelo ohlapno obsodil suženjstvo, Portugalska se je odpovedala trgovini s sužnji samo severno od [[ekvator]]ja (kjer dejansko ni imela večjih stikov), Španija je obljubljala in odlašala. Brazilija, ki je leta 1822 postala neodvisna od Portugalske, je bila proti vsaki ukinitvi in je šele leta 1830 obljubila sodelovanje v zameno za konkretno gospodarsko podporo s strani Angležev. Trgovina s sužnji se je dejansko nadaljevala, čeprav v manjšem obsegu, še pol stoletja. V Združenih državah Amerike so pobude za prepoved suženjstva in trgovanja s sužnji imele precejšnjo podporo v severnih kolonijah, kjer je bil industrijski razvoj najmočnejši. Tako so nastali različni zakonodajni vplivi na zmanjšanje sužnjelastniških odnosov. Z letom 1808 je bil na primer prepovedan uvoz sužnjev v ZDA<ref>[http://www.nytimes.com/2007/12/30/opinion/30foner.html Foner, Eric. "Forgotten step towards freedom, "] ''[[The New York Times]]'', December 30, 2007</ref>, a še vedno je bila dovoljena trgovina znotraj države. Sužnjelastniška razmerja so veljala za predmet [[civilno pravo|civilnega prava]] posamične zvezne države, kar je omogočalo, da je lahko posameznik prodajal in kupoval sužnje na drugih tržnicah, njegov nakup pa je bil veljaven v njegovi zvezni državi. Delna prepoved suženjstva je pomenila predvsem takojšnjo emancipacijo sužnja, ki mu je uspelo pobegniti v zvezno državo, kjer je suženjstvo bilo prepovedano. Aktivizem je tako velikokrat pomenil le organizirano tihotapstvo ljudi v emancipacijo, kjer so sužnji pridobili [[državljanstvo]], delovno mesto in prenočišče. Finančne posledice prepovedi suženjstva pa so pomenile za južni del ZDA resno ekonomsko škodo. Izvolitev [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]], ki se je med volitvami jasno izrazil za nasprotnika sužnjelastništva, je skoraj nemudoma pahnila Združene države v državljansko vojno. Med vojno je Lincoln uvedel takojšnjo osvoboditev sužnjev, ki so se aktivno udeležili vojnih spopadov proti [[konfederacija|konfederacijskim]] silam. Takšna zakonita emancipacija je bila kasneje tudi potrjena po vojni, kar je ukinilo suženjstvo s trinajstim amandmajem k ustavi. Pred državljansko vojno je bilo v ZDA 4 milijone sužnjev.<ref>{{cite web|url=http://www.itd.nps.gov/cwss/manassas/social/introsoc.htm|archiveurl=https://wayback.archive.org/web/20070714073725/http://www.itd.nps.gov/cwss/manassas/social/introsoc.htm|archivedate=2007-07-14 |title=Soldiers and Sailors Database – The Civil War (U.S. National Park Service) |publisher=Itd.nps.gov |date=2015-09-19 |accessdate=2015-09-29}}</ref> Trinajsti amandma ustave ZDA je dodelil nekdanjim sužnjem nove pravice, kar je sicer pomenilo le možnost kmetovanja in hlapčevanja, a jim je vseeno omogočilo nov način življenja. [[File:Cicatrices de flagellation sur un esclave.jpg|thumb|upright|Fotografija sužnja iz leta 1863 – Sliko so širili abolicionisti v ZDA.<ref>Kathleen Collins, "The Scourged Back," History of Photography 9 (January 1985): 43–45.[http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9A0CE7DF1239F937A35753C1A96F9C8B63]</ref>]] ===Prepoved suženjstva=== Kljub vsem nasprotovanjem je bil v začetku dvajsetega stoletja postopek abolicije uveden. Sicer zelo postopoma in počasi, a kostantno, je bilo sprejeto načelo o človekovi osebni svobodi. Po prvi svetovni vojni sta se proti suženjstvu organizirala tako [[Društvo narodov]] kot [[Mednarodna organizacija dela]]. Leta 1948 je [[Generalna skupščina ZN|Generalna skupščina Združenih narodov]] sprejela [[Splošna deklaracija človekovih pravic|Splošno deklaracijo človekovih pravic]], v kateri je bila odprava suženjstva jasno navedena kot mednarodno priznana splošna človekova pravica. 4. člen je 10. decembra 1948 jasno določil:<blockquote>4. člen Nihče ne sme biti držan ne v suženjstvu ne v tlačanski odvisnosti; suženjstvo in trgovina s sužnji v kakršnikoli obliki sta prepovedana.<ref>{{cite web|url=http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/splosna-deklaracija-clovekovih-pravic/|title=Splošna dekleracija|work=Religion & Ethics – Ethical issues|publisher=Varuh čp|accessdate=November 10, 2016}}</ref><nowiki></nowiki></blockquote> Nekatere države so sicer sprejele načela te deklaracije, vendar so želele poudariti »lokalne vidike in kulture«, zato so jo izpopolnile z dvema inačicama: leta 1990 je izšla islamska verzija, leta 1993 pa azijska, ki jo je podpisalo 49 držav, torej predstavlja več kot tretjino svetovnega prebivalstva. Garant pravic je [[Organizacija združenih narodov]] in večina držav jih danes vključuje v ustavo. Vsekakor formalna prepoved in formalni pristanek na prepoved ne pomenita povsod dejanske ukinitve suženjstva. Klasično suženjstvo še vedno obstala v državah [[Sudan]], [[Mavretanija]], [[Somalija]], [[Angola]], [[Pakistan]], [[Indija]], [[Nepal]], [[Myanmar]]. Najbolj kritično je stanje v Mavretaniji, kjer so potomci nekdanjih sužnjev še vedno sužnji. Njihovo število se ceni na 600 tisoč oseb, kar je 20 % celotnega prebivalstva.<ref>Bales, K.: '''Disposable People: New Slavery in the Global Economy'', University of California Press, Los Angeles 2004 - 2012, ISBN 9780520243842</ref> ==Moderne oblike suženjstva== {{Glavni|Moderne oblike suženjstva}} [[Slika:Modern_incidence_of_slavery.png|thumb|300px|Sodobna pojavnost suženjstva po številu sužnjev na prebivalstvo po Walk Free Foundation. Realno stanje ima lahko višje vrednosti.]] Uradna prepoved suženjstva v vseh državah je velikokrat ukinila le poznane načine trgovanja s sužnji, medtem ko se je suženjstvo samo ilegalno nadaljevalo v novih oblikah in z novimi sredstvi. Med moderne oblike suženjstva šteje predvsem zloraba ljudi za prostitucijo in težja kmetijska opravila. Značilni sta dve konstanti tega izkoriščanja: prvič, žrtve nasilja so iz najnižjih ekonomskih slojev, večinoma tujci/tujke; in, drugič, prav zaradi tega osebno privolijo v zasužnjenje, saj jim gre za preživetje. Podobna oblika suženjstva je zloraba otrok za prostitucijo, beračenje in vojsko, a v teh primerih so bile žrtve odkupljene ali kar ugrabljene. Morda najhujša oblika suženjstva je prodaja telesnih organov, kjer sicer žrtev ne ostane na razpolago gospodarjev, je pa trajno telesno onesposobljena (če sploh preživi kirurški poseg).<ref>Bales K., Trodd Z., Williamson A.K.: ''Modern Slavery: The Secret World of 27 Million People'' 2009, ISBN 9781851686414</ref> Ker so ta dejanja uradno prepovedana, se vršijo samo pod okriljem [[organizirani kriminal|organiziranega kriminala]]. Kriminalne organizacije pa imajo na razpolago veliko sredstev za izvajanje ugrabitev in za prevoze, predvsem pa za vzdrževanje stroge kontrole nad žrtvami. Najbolj običajen način zadrževanja žrtev so grožnje z maščevanjem nad sorodniki, ki so ostali v domačemn kraju. [[Slika:Child_labour_Nepal.jpg|thumb|300px|Tisoče otrok dela kot delovna sila v Aziji, še posebej v Indiji.<ref>{{cite web |url = http://www.dol.gov/ILAB/media/reports/iclp/sweat2/bonded.htm|title = Forced and Bonded Child Labor|publisher = U.S. Department of Labor|archiveurl = https://web.archive.org/web/20130801001214/http://www.dol.gov/ilab/media/reports/iclp/sweat2/bonded.htm|archivedate = 2013-08-01}}</ref>]] Četudi je suženjstvo nezakonito v vsaki državi sveta, se še vedno ocenjuje število sužnjev med 12 milijoni<ref name="Forced labour – Themes">{{cite web|url = http://www.ilo.org/global/Themes/Forced_Labour/lang--en/index.htm|title = Forced labour – Themes|publisher = Mednarodna organizacija dela |accessdate = 14.3.2010|archiveurl = https://web.archive.org/web/20100209072059/http://www.ilo.org/global/Themes/Forced_Labour/lang--en/index.htm|archivedate = 9.2.2010}}</ref> in 45,8 milijona.<ref>[http://www.walkfreefoundation.org/ Home page]</ref> O tem je več zelo različnih ocen, Mednarodna organizacija dela ocenjuje število današnjih sužnjev na 12,3 milijona. Mnoge organizacije menijo, da gre za znatno večje številke, še posebej glede ocenjevanja suženjstva v odplačilo dolga: ocene so se med letoma 2013 in 2019 izrazito povečale, ponekod celo podvojile. Po ocenah organizacije ''Walk Free Foundation''<ref name="#1">https://www.globalslaveryindex.org/2018/methodology/vulnerability/#table:14</ref> je [[Slovenija]] razmeroma dobro urejena država z oceno, da imamo okoli 4700 sužnjev v državi. V sorazmerju s številnostjo prebivalstva je to razmeroma majhna številka. Po oceni imamo dobro državno zaščito prebivalstva za obrambo državljanskih pravic, socialnih in zdravstvenih pravic ter osebne varnosti in smo dobro pripravljeni na begunske in konfliktne situacije. Lestvica držav, ki upošteva 52 različnih vrednosti, ugotavlja procent prebivalstva, ki se uvršča med sužnje.<ref name="#1"/> Slovenija zaseda 41. mesto od skupno 167 držav. Enako mesto so zasedli tudi [[Tajvan]], [[Japonska]], [[Madžarska]] in [[Urugvaj]]. Za njo, torej s povprečno »manj sužnji« v družbi, so (poleg nekaterih evropskih držav) tudi države kot so [[Vietnam]], [[Jamajka]], [[Čile]] in [[Brazilija]]. Na vrhu so [[Severna Koreja]], [[Uzbekistan]], [[Kambodža]], [[Indija]], [[Katar]], [[Pakistan]], [[Vzhodni Kongo]], [[Sudan]], [[Irak]], [[Afganistan]], [[Jemen]], [[Sirija]], [[Somalija]], [[Libija]], [[Srednjeafriška republika]]. == Gospodarski pomen == [[Slika:Boulanger_Gustave_Clarence_Rudolphe_The_Slave_Market.jpg|thumb|300px|Gustave Boulanger: Trg sužnjev]] Bistvena značilnost suženjstva je poceni delovna sila, zato je razumljiva njegova gospodarska pomembnost v vseh časih. Danes se seveda težko določi natančni ekonomski doprinos suženjskega dela v teku zgodovine, vendar se da sklepati, da na primer [[Egipt|egipčanske]] [[piramida|piramide]] niso bile zgrajene brez [[prisilno delo|prisilnega dela]]. Tudi za ogromni Rimski imperij so bili sužnji osnovno sredstvo napredka<ref group=opomba>Več kot četrt prebivalstva Starega Rima so bili sužnji, glej "Resisting Slavery in Ancient Rome". BBC News. November 5, 2009. Pridobljeno dne August 29, 2010.</ref>, toliko da se šteje pomanjkanje sužnjev po zaključku osvajalnih vojn za enega od vzrokov propada države.<ref>DUNCAN-JONES, R. (1982) The Economy of the Roman Empire: Quantitative Studies. 2nd ed. Cambridge</ref> Pozneje, za časa atlatskega prisilnega preseljevanja, je dotok sužnjev v plantaže zagotavljal njihovo rast in visoki dobiček vseh zainteresiranih, od posameznih lastnikov ladij do največjih svetovnih velesil tistega časa. Leta 1745 je [[Kraljevina Velika Britanija|britanski]] časnikar Malachy Postlethwayt zapisal: »Suženjstvo in njegove posledice so neusahljivi vir bogastva in pomorske sile tega naroda; trgovanje s sužnji je osnova za vse dejavnosti.«<ref>Postlethwayt, M.: ''The African Trade the great Pillar and Support of the British Plantation Trade in America''', 1745</ref> Razvoj gospodarstva skozi vso človeško zgodovino bi bil pri belopoltem prebivalstvu gotovo počasnejši, če bi slonel samo na prostovoljnem delu svobodnih ljudi<ref>Williams, E.: ''Capitalismo e schiavitù'', Bari 1971</ref>, in konkurenca kot spodbuda napredka bi bila brez suženjskega dela težje dosegljiva.<ref>{{cite journal|last = North|first = Douglass C.|author2 = Robert Paul Thomas|title = The Rise and Fall of the Manorial System: A Theoretical Model|journal = The Journal of Economic History|date = December 1971|volume = 31|issue = 4|pages = 777–803|jstor = 2117209|doi = 10.1017/S0022050700074623}}</ref> Po drugi strani bi bilo afriško prebivalstvo verjetno na dokaj višji stopnji razvoja, če bi ne bilo v preteklih stoletjih okrnjeno za večino delovne sile.<ref>Rodney, W.: ''How Europe Underdeveloped Africa'', Bogle-L'Ouverture Publications 1972</ref> Upoštevanje teh dveh trditev pa privede do spoznanja, da bi lahko bilo aktualno socialno stanje svetovnega prebivalstva bolj uravnoteženo, saj bi bile razvojne razlike med eno in drugo skrajnostjo občutno manjše. Gre seveda le za intuitivna ugibanja, ki pa vendar poudarjajo velik gospodarski pomen suženjstva.<ref>Mazrui, Ali A.: ''Africa and other Civilizations: Conquest and Counter-Conquest'', The Collected Essays Vol. 2, Africa World Press, Trenton (NJ)-Asmara (Eritrea), 2002</ref> Četudi je suženjstvo kaznivo dejanje, spada med gospodarstva z večmilijardnim prometom, saj so izkupički tako visoki le še pri preprodaji [[psihoaktivna droga|mamil]]. Po ocenah raziskovalcev je svetovni obseg suženjstva do 35 milijard USD letnega prometa.<ref name="investvine2">{{cite web|url=http://investvine.com/modern-day-slavery-in-southeast-asia-thailand-and-cambodia/|title=Modern day slavery in Southeast Asia: Thailand and Cambodia|first=Laurence|last=Bradford|work=Inside Investor|date=23.7.2013|accessdate=24.7.2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150323032459/http://investvine.com/modern-day-slavery-in-southeast-asia-thailand-and-cambodia/|archivedate=23.3.2015}}</ref> Po raziskovalcu Siddharthu Kari je znašal svetovni dobiček za vse oblike suženjstva za leto 2007 približno 91,2 milijarde USD, to je 3.175 USD na sužnja (z razponom med 950 in 29.210 USD]). Približno 40 % teh prihodkov odpade na samo štiri odstotke suženjske populacije, namenjene spolnim storitvam. Po teh izračunih je povprečna svetovna cena sužnja približno 340 USD, najvišja vrednost spolnega sužnja je povprečno 1.895 USD, najnižja pa med 40 in 50 USD za sužnja, ki odplačuje dolg v Aziji in Afriki.<ref>Kara, Siddharth: ''Sex Trafficking - Inside the Business of Modern Slavery'', Columbia University Press, ISBN 978-0-231-13960-1</ref> Vrednost človeka, ki se upošteva pri ekonomskem izračunu dohodka, je okoli 90 USD na sužnja, kar pomeni, da se preko te mere vzdrževanje osebe ne splača in je ceneje zamenjati osebo.<ref name="Economics and Slavery2">{{cite web|url=http://www.du.edu/korbel/hrhw/researchdigest/slavery/economic.pdf|title=Economics and Slavery|publisher=Du.edu|accessdate=2013-08-18}}</ref> Robert E. Wright je razvil ekonomski model, ki pomaga pri predvidevanju, kdaj bodo gospodarske družbe in podjetniki raje izbirali sužnje kot redne ali najemniške delavce, družinske člane ali katero drugo obliko delavstva.<ref>{{navedi knjigo |first=Robert E. |last=Wright |title=Fubarnomics |location=Buffalo, N. Y. |publisher=Prometheus |year=2010 |pages=83–116}}</ref> ==Družbene posledice== Suženjstvo je globoko vplivalo ne samo na [[gospodarstvo]], temveč tudi na [[kultura|kulturni razvoj]] človeštva. To je danes posebno opazno v Afriki, iz katere je bila nasilno izseljena večina aktivnega prebivalstva, kar je pripomoglo k počasnejšemu razvoju vse celine. Medtem ko je ostali svet nadaljeval svoj normalni razvoj kulture in [[tehnologija|tehnologije]], se je vsa Afrika nekako ustavila in tako nepopravljivo zaostala. Tudi sicer dobronamerni poskusi novodobnih organizacij, da bi pospešile afriški razvoj, niso veliko pomagali lokalnemu prebivalstvu, saj mu ni bila dana možnost, da bi spontano razvilo svoje sposobnosti. V imenu napredka Afrika samo sprejema tuje navade, ne glede na svoje specifične lastnosti, zaradi česar bo verjetno še dolgo ostala odvisna od bolj razvitih držav. Posledice suženjstva so vidne tudi v nekaterih kulturah, ki so se od srednjega veka razvile v zahodnem svetu. Srednji vek se v tem smislu šteje za prehodno dobo med antičnim pojmovanjem suženjstva in današnjo miselnostjo, ki jo je uvedlo [[razsvetljenstvo]]. Po propadu Rimskega imperija, ki se je razvilo največ z doprinosom suženjske delovne sile, je Evropa uvedla [[fevdalizem|fevdalni sistem]], v katerem so bili najnižji sloji prebivalstva sicer osebno svobodni, vendar so v odnosih do [[plemstvo|plemstva]] ostali sužnji. [[Kmečki upori na Slovenskem|Kmečki upori]], ki so se vrstili v Evropi od 14. stoletja dalje, se dajo v marsičem primerjati Spartakovemu uporu iz prvega stoletja pr.n.št. Razlika je v tem, da antični upori niso vplivali na odpravo suženjstva, medtem ko so srednjeveški upori kmetov bili eden od vzrokov propada fevdalnega sistema. Podobno je bila tudi [[februarska revolucija]] (1917) v Rusiji, najuspešnejši upor premalo plačanih delavcev proti [[car]]ju, ključni dejavnik emancipacije nižjih slojev delovne sile. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je prav [[oktobrska revolucija]], ki ji je sledila, dokončno izkoreninila suženjstvo v Evropi.<ref> A. S. Orlov, V. A. Georgiev, N. G. Georgieva, T. A. Sivochina: ''Istorija Rossii, Učebnik'', Prospekt, Moskva 2014, ISBN 978-5-392-11554-9</ref><ref>Mandel, E.: ''Octobre 1917 – coup d'État ou révolution sociale?'', 1992</ref> Uveljavila se je socialno pravičnejša zakonodaja v vseh evropskih državah ne glede na njihove politične smernice. Popolnoma drugačne so posledice, ki jih je suženjstvo zapustilo v Novem svetu. Brazilija, ki je po odcepu od Portugalske najdlje vztrajala z atlantskim preseljevanjem, je postala nova domovina za več kot 3.500.000 Afrikancev, ki so se postopoma [[asimilacija|asimilirali]] z domačini in belimi priseljenci. Tako je 47,33 % prebivalstva današnje Brazilije bele polti in skoraj prav toliko (43,13 %) je [[mulat]]ov; velika večina Brazilcev, tudi belopoltih, ima predhodnike različnih [[rasa|ras]] in [[etnična skupina|etnij]], zato se država štele za edinstven primer multietnične skupnosti. [[Kuba]] je bila med zadnjimi državami, ki so prepovedale suženjstvo, saj je njeno gospodarstvo slonelo skoraj izključno na proizvodnji [[sladkor]]ja, [[kava|kave]] in [[tobak]]a, to je na suženjskem delu v plantažah. Že med vstajo domačinov proti španskim kolonialistom leta 1868 je veliko sužnjev sodelovalo pri uporu, saj sta obe strani jamčili osebno svobodo tistim, ki bi se pridružili bojevnikom. Tako se je skupno število sužnjev skrčilo za kar 37 % in čeprav je Španija zadušila upor in skušala uvesti prejšnje stanje, so preživeli ostali svobodni. Pozneje, med [[Kubanska revolucija|kubansko osvobodilno vojno]], so voditelji upora postavili kot [[ideologija|ideološko]] smernico prav rasno enakopravnost. Sodelovanje afriških priseljencev pri osamosvojitvi Kube je prispevalo h kubanski nerasistični narodni zavesti, ki jo potrjuje [[ustava]] iz leta 1901. Tudi zaradi direktnih posegov ZDA je bela elita še dolgo prevladovala v državi, vendar ne pri zadevah v zvezi z delavskimi in socialnimi problemi. Danes je Kuba »socialistična država delavcev«<ref>Kubanska ustava z dne 24. februarja 1976 in revizija leta 1992</ref> in je bila leta 2006 izvoljena za predstavnico Južne Amerike pri [[Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice|Uradu visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.un.org/ga/61/elect/hrc/#members |title= Human Rights Council Election |last1= |first1= |last2= |first2= |date=17 May 2007 |website= |publisher=un.org |accessdate=27. november 2021}}</ref> Drugačna je slika v Združenih državah Amerike. Medtem ko so se temnopolti priseljenci v Braziliji in na Kubi vključili v domače prebivalstvo, so ostali v Severni Ameriki vedno zapostavljena populacija, ki je bila šele v preteklem stoletju postopoma sprejeta med bele priseljence. Vzroke za rasno [[diskriminacija|diskriminacijo]], ki še danes traja v ZDA, je treba pripisati posledicam suženjstva, predvsem tako imenovanemu »znanstvenemu rasizmu«, ki je hotel diskriminacijo upravičiti. Ta teorija je dokazovala »na znanstveni podlagi«, da so temnopolte osebe [[fiziologija|fizično]] in [[psihologija|psihološko]] različne in manjvredne od belcev: razlike naj bi se kazale že v drugačnem [[telo|telesnem]] ustroju; in ker sužnji niso radi delali, je to pomenilo, da so [[genetika|genetsko]] nesposobni za delo in za organizirano življenje. Čeprav je bilo pozneje dokazano, da je delitev človeštva na rase le izmišljotina<ref name=":0">{{navedi knjigo |last=Marks |first=Jonathan |authorlink= |title= What it means to be 98% chimpanzee apes, people, and their genes |url= |accessdate= |year=2003 |publisher=California Press |location=Berkeley |isbn=978-0-520-93076-6}}</ref><ref name="Human Races 1998">{{navedi revijo |last=Templeton |first=A.R. |date=1998 |title= Human Races: A Genetic and Evolutionary Perspective |url= |magazine= American Anthropologist |volume=100 |issue=3 | |location= |publisher= |access-date= |doi=10.1525/aa.1998.100.3.632}}</ref><ref>UNESCO, [http://unesdoc.unesco.org/images/0012/001282/128291eo.pdf The Race Question], p. 8</ref>, to prepričanje še danes prevladuje v raznih oblikah. V belopoltem prebivalstvu se je marsikje zakoreninilo enačenje črne polti s statusom sužnja, to je nesposobnega in neciviliziranega tujca. ==Kultura sužnjev== Sužnji so ob delu negovali običaje, folkloro, ples, borilne veščine, kakršne so poznali v domovini. Njihovo kulturo so gospodarji načeloma dopuščali, resne pa so bile omejitve glede [[religija|vere]] in [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezika]], ker je veljalo prepričanje, da se mora suženj asimilirati z lokalnimi navadami. Zaradi nizke originalne izobraženosti sužnjev in pomanjkanja možnosti nadaljnje izobrazbe se je razvila predvsem kultura telesa za medsebojno sporazumevanje, saj so pripadali raznim etnijam in jezikovnim skupinam. Edina kultura, ki je bila vsem dostopna in razumljiva, je bil [[ples]] in sploh [[glasba]]. Uvedba enostavnih [[brenkala|brenkal]] in [[boben|bobnov]], ki so bili edina glasbila, ki so si jih tudi gmotno mogli pridobiti, je značilna obogatitev raznih obstoječih kultur, ki so se prilagajale okoliščinam in novemu življenjskemu okolju. Ohranile so se tudi nekatere pripovedke in ljudska izročila, vendar ni neobičajno, da so te zgodbe samo predelave zgodb belih gospodarjev, čeprav v afriškem duhu. Tudi verski običaji so se praviloma uspešno nalepili na verske običaje lastnika; največ odstopanj je ostalo na otokih, kjer se je ohranilo celo primitivno zdravništvo. [[Vudu]], [[santerizem]], [[mializem]] in različne oblike [[animizem|animizma]] so se prilagodili religiji belcev in prevzeli več [[krščanstvo|krščanskih]] navad, predvsem splošno spoštovanje verskih predstavnikov kot edine oblasti, kar je močno zaznamovalo odnose med raznimi sloji prebivalstva. Kultura sužnjev je kasneje postala pomemben del identitete svobodnega temnopoltega državljana. == Opravičila == Po prepovedi suženjstva se veliko razpravlja o opravičilih za to surovo ravnanje s sočlovekom. Pri tem je treba predpostaviti, da se suženjstvo samo ne da opravičiti, ker obstaja dejansko od vselej, oziroma – kolikor znano - vsaj štiri tisočletja, zato se šteje kot nekaka prirojena človeška lastnost. Kar je potrebno opravičila, je trgovina s sužnji, ki je imela svoj zgodovinski višek v atlantski prisilni selitvi. Za ta zločin proti človeštvu bi se morali opravičiti predvsem državniki, ki so v imenu napredka pokončali tisoče oseb, nato veleposestniki, ki so v imenu gmotnega dobička do smrti izkoristili nebogljene ljudi, in končno prevozniki in prekupčevalci, ki so to omogočili. Niso brez krivde niti vsi tisti, ki bi lahko to početje preprečili, omilili ali vsaj obsodili, v prvi vrsti predstavniki religij. Edino, kar se vsem tem posameznikom in organizacijam lahko prizna, je dejstvo, da tedanja [[morala]] ni obsojala takega početja, njihovo vedenje je bilo skladno s trenutnimi razmerami. Poleg tega so zgodovinarji pomembno prispevali k razumevanju trgovine s sužnji in tako razkrili bistveno vlogo samih Afričanov, prvih trgovcev s človeškim blagom, ki bi si morali deliti odgovornost za genocid.<ref>[http://www.h-net.org/reviews/showrev.cgi?path=13661080113274 João C. Curto. Álcool e Escravos: O Comércio Luso-Brasileiro do Álcool em Mpinda, Luanda e Benguela durante o Tráfico Atlântico de Escravos (c. 1480–1830) e o Seu Impacto nas Sociedades da África Central Ocidental].</ref> Odgovornost za udeležbo pri trgovini z ljudmi je težavno določiti zaradi sužnjelastniških odnosov, ki so obstajali v teh skupnostih tudi pred nastopom evropskih partnerjev. Trgovanje s sužnji je bilo namreč do tedaj že dobro urejeno med trgovci in plemenskimi ter rodovnimi skupnostmi.<ref>{{navedi knjigo |first=A. Adu |last=Boahen |year=1966 |title=Topics In West African History |edition=2. |publisher=Longman |isbn=978-0582645028 |page=110}}</ref> Pojavi sužnjelastništva so v [[Zahodna Afrika|Zahodni Afriki]] še vedno prisotni. Leta 1999 je predsednik [[Benin]]a Mathieu Kerekou izrekel javno nacionalno opravičilo za osrednjo vlogo, ki so jo odigrali Afričani v atlantski trgovini s sužnji<ref name="apology">"[http://www.nytimes.com/2010/04/23/opinion/23gates.html?pagewanted=all&_r=0 Ending the Slavery Blame-Game ]".</ref>, saj raziskave ocenjujejo, da je okoli 3 milijone sužnjev zapustilo obalo današnjega Benina.<ref name="dahomey">"[http://articles.chicagotribune.com/2000-05-01/news/0005010158_1_slave-trade-benin-president-mathieu-kerekou Benin Officials Apologize For Role In U.s. ]</ref> Predsednik Gane Jerry Rawlings se je prav tako javno opravičil v imenu svoje države za trgovino s sužnji.<ref name="apology">"[http://www.nytimes.com/2010/04/23/opinion/23gates.html?pagewanted=all&_r=0 Ending the Slavery Blame-Game ]".</ref> Leta 2001 je francoski državni zbor sprejel zakon Taubira, ki prepozna suženjstvo kot [[Zločin proti človeštvu]]. Septembra 2006 so napovedali izdajo opravičila glede suženjstva Britanci.<ref>[http://news.bbc.co.uk/1/hi/northern_ireland/5369858.stm What the papers say], BBC News, September 22, 2006</ref> Sledila je »javna izjava žalosti«, ki jo je izdal [[Tony Blair]] kot ministrski predsednik 27. novembra 2006,<ref>[http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk_politics/6185176.stm Blair 'sorrow' over slave trade], BBC News, November 27, 2006</ref> nato pa je vlada izdala še uradno opravičilo za preteklo trgovino s sužnji na dan 14. marca 2007.<ref>[http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk_politics/6451793.stm Blair 'sorry' for UK slavery role] BBC.</ref> Leta 2010 se je [[Libija|libijski]] politik [[Omar Moamer el Gadafi|Gadafi]] opravičil za arabsko vpletanje v trgovino z ljudmi. Rekel je: »Obžalujem obnašanje Arabcev. Pripeljali so afriške otroke do Severne Afrike, jih zasužnjili in jih prodajali kot živali, vzeli so jih kot sužnje in jih tržili na sramoten način.«<ref>"[http://edition.presstv.ir/detail/146302.html Gaddafi apologizes for Arab slave traders]"</ref> Že nekaj let predvsem v ZDA obstajajo družbena gibanja, ki želijo doseči denarno nadomestilo za izgubljene prihodke, ki bi jih sužnji prejeli, če bi bili polnopravni državljani v istem obdobju. Nadomestila bi prejeli njihovi nasledniki, vprašanje bi se reševalo po civilnem pravu. Vprašanje je težavno zaradi zastaranja zahtevkov, pa tudi stroškov postopka vsled težav pri dokazovanju pravnega nasledstva. Tožbe so bile vložene v več državah, a so bile neuspešne zaradi naštetih razlogov, predvsem zastaranja. ===Stališča religij=== Svetovne religije so imele v teku zgodovine različne pristope k problemu suženjstva, odvisno od zgodovinskega momenta in od prepričanj njihovih predstavnikov. Ni na razpolago virov o stališčih orientalnih religij in tribalnih verstev v zvezi s suženjstvom, je pa veliko dokumentacije o pogledih [[Cerkev (organizacija)|katoliške cerkve]]. Dejansko, stališče rimske cerkve niti ne obravnava obdobja rimskega imperija ali celo starejših časov, temveč pride v poštev samo za atlantsko prisilno selitev, predvsem zaradi izredne povezave z državami, ki so jo vpeljale. Izdanih je bilo več [[papeška bula|papeških bul]] na to temo, iz katerih je razvidno, da je [[Sublimis Deus#Stališče Cerkve do suženjstva|cerkveno stališče]] odražalo splošno razumevanje ljudi tiste dobe. Nekateri izreki dovoljujejo<ref group=opomba>[[Pij IX.]] je menil, da se usužnjevanje ne sme ukiniti, temveč se mora postopno razviti v delovno razmerje, glej Martina,G.: ''Pio IX'', Volume 1, Gregorian&Biblical BookShop, 1985, stran 494. - Leta 1488 je [[papež]] [[Inocenc VIII.]] sprejel darilo [[Ferdinand II. Aragonski|Ferdinanda II. Aragonskega]], in sicer sto sužnjev, ki jih je potem razdelil med kardinale in rimsko aristokracijo, glej Bermejo, L.M.: ''Infallibility on Trial'', Christian Classics, 1992, stran 315, ISBN 0-87061-190-9.</ref>, včasih celo priporočajo<ref group=opomba>Papež [[Nikolaj V.]] (1447-1455) je z bulo ''Dum Diversas'' upravičil zasužnjevanje in trgovino s sužnji, kar je z bulo ''Romanus Pontifex'' pozneje tudi potrdil; tako tudi papež [[Kalist III.]] leta 1456 (bula ''Inter Caetera''), papež [[Sikst IV.]] leta 1481 (bula ''Aeterni regis''), papež [[Aleksander VI.]] (bule ''Eximiae devotionis'', ''Inter Caetera'' (ni ista kot Kalistova iz leta 1456) in ''Dudum Siquidem'')</ref> usužnjenje, drugi ga strogo obsojajo<ref group=opomba>[[Tomaž Akvinski]]: ''Summa theologiae''; papež [[Evgenij IV.]] z bulo ''Sicut Dudum'', papež [[Pavel III.]] z bulo ''Sublimis Deus'', papež [[Urban VIII.]] z bulo ''Commissum Nobis'', papež [[Benedikt XIV.]] z bulo ''Immensa Pastorum'', papež [[Gregor XVI.]] z bulo ''In Supremo Apostolatus'', [[Kongregacija za nauk vere]] z listino 230 leta 1686.</ref>, vendar današnji pogled na problem ugotavlja, da so državniki upoštevali le tista mnenja, ki so jim bila trenutno naklonjena, čeprav je bilo spoštovanje cerkvene oblasti na videz neoporečno. Sklepi raznih [[sinoda|sinod]], ki so se ukvarjale s tem problemom ([[Koblenz]] leta 922, [[London]] leta 1102, [[Armagh]] leta 1171) niso imeli zadostnega vpliva na politična stališča vpletenih držav in posameznikov. Nekateri zgodovinarji se sprašujejo, če je bilo mnenje škofov in papežev sploh merodajno, oziroma ali bi strožja obsodba sploh mogla ustaviti najdonosnejši posel vseh časov.<ref> Geoffrey V. Scammell, Genesi dell'Euroimperialismo, ECIG, Genova, 2000</ref> . Decembra 2014 se je prvič zgodilo, da so predstavniki največjih svetovnih verstev skupno nastopili in podpisali sledečo izjavo: {{navedek| Podpisani smo se danes združili v zgodovinskem prizadevanju, da spodbudimo duhovno in dejansko voljo vseh svetovnih verstev in dobronamernih posameznikov, da se do leta 2020 in za vselej izkorenini moderno suženjstvo povsod po svetu. V Božjih očeh <ref group=opomba>Veliki imam Al-Azhar uporablja izraz “za religijo”,</ref> je vsako človeško bitje svobodna oseba, naj bo dekle ali fant, ženska ali moški, in je ustvarjeno za splošno korist v enakosti in bratstvu. Moderno suženjstvo, naj bo trgovina z ljudmi, prisilno delo in prostitucija, preprodaja telesnih organov ali vsako dejanje, ki ne upošteva osnovnega načela, da so vsi ljudje enaki in imajo iste pravice, je zločin proti človeštvu. Danes se tu obvežemo, da bomo storili vse, kar je v naših močeh, bodisi v naših verskih združenjih kot izven njih, za sodelovanje pri pridobitvi svobode vsem, ki so usužnjeni in preprodani, da se jim omogoči obnovitev bodočnosti. Danes imamo priliko, zavest, znanje, inovativnost in tehnologijo za izpolnitev te človečanske in moralne zahteve. <br /> Papež Frančišek <br /> Njena svetost Mata Amritanandamayi (Amma)<br /> Častitljivi Bhikkhuni Thich Nu Chan Khong (kot predstavnik Mojstra Zena Thích Nhất Hạnh)<br /> Blaženi Datuk K Sri Dhammaratana, Najvišji Svečenik Malezije<br /> Rabin dr. Abraham Skorka<br /> Rabin dr. David Rosen<br /> dr. Abbas Abdalla Abbas Soliman, državni podtajnik za al-Azhar (kot predstavnik Velikega imama al-Azharja Mohamed Ahmed El-Tayeb)<br /> Veliki ajatola Mohammad Taqi al-Modarresi<br /> Šeik Naziyah Razzaq Jaafar, posebni svétnik in predstavnik Velikega ajatola Sheikh Basheer Hussain al Najafi<br /> Šeik Omar Abboud<br /> Častiti in Visoko spoštovani Justin Welby, nadškof Canterbury-ja<br /> Njegova eminenca metropolit Emmanuel Francoski (kot predstavnik Njegove svetosti ekumenskega patriarha Bartolomeja) }}<ref>Papa Francesco e gli altri leader religiosi firmano la Dichiarazione contro la schiavitù moderna | L'HuffPost (huffingtonpost.it)</ref> ==Glej tudi== * [[Afriški sužnji v Latinski Ameriki]] * [[Saqaliba]] * [[Abolicionizem]] == Opombe == {{reflist|group=opomba}} == Sklici == {{Reflist|colwidth = 30em}} == Viri == *{{Cite book |last= Ellerman |first= David P. |authorlink= David Ellerman |year= 1992 |title= Property and Contract in Economics: The Case for Economic Democracy |url= http://www.ellerman.org/Davids-Stuff/Books/P&C-Book.pdf |location= Cambridge,&nbsp;MA |publisher= [[Wiley-Blackwell|Blackwell]] |isbn= 978-1-557-86309-6 |ref= harv }} *{{Cite book |last= Lazonick |first= William |authorlink= William Lazonick |year= 1990 |title= Competitive Advantage on the Shop Floor |location= Cambridge,&nbsp;MA |publisher= [[Harvard University Press]] |isbn= 978-0-674-15416-2 |ref= harv }} *{{Cite book |last= Marx |first= Karl |year= 1990 |origyear= 1867 |title= [[Capital, Volume I]] |location= London |publisher= [[Penguin Classics]] |isbn= 978-0-140-44568-8 |ref= harv }} *{{Cite book |last= Ostergaard |first= Geoffrey |authorlink= Geoffrey Ostergaard |year= 1997 |title= The Tradition of Workers' Control |location= London |publisher= [[Freedom Press]] |isbn= 978-0-900-38491-2 |ref= harv }} *{{Cite book |last= Thompson |first= E. P. |authorlink= E. P. Thompson |year= 1966 |origyear= 1963 |title= [[The Making of the English Working Class]] |location= New York,&nbsp;NY |publisher= [[Vintage Books|Vintage]] |isbn= 978-0-394-70322-0 |ref= harv }} *{{Cite book |last= Lindsay |first= Lisa A. |authorlink= |year= 2011 |origyear= 2008 |title= Il commercio degli schiavi |location= Bologna |publisher= il Mulino |isbn= 978-88-15-14957-2 |ref= }} == Zunanje povezave == * [http://www.globalslaveryindex.org/ Walk Free Foundation – Global Slavery Index 2013 ] * [http://www.mladina.si/46224/suzenjstvo-odpravljeno-ne-bo-drzalo/<nowiki>]</nowiki> * [http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/sodobno-suzenjstvo-ko-svoboda-nima-vec-vrednosti.html<nowiki>]</nowiki> * http://www.vlada.si/teme_in_projekti/boj_proti_trgovini_z_ljudmi/boj_proti_trgovini_z_ljudmi/trgovina_z_ljudmi/ * http://www.drustvo-kljuc.si/o-pojavu-thb/ * http://www.pravni-center.si/slo/projekti/boj-proti-trgovini-z-ljudmi *http://lastradainternational.org/ {{zvezdica}} [[Kategorija:Zloraba]] [[Kategorija:Delo]] [[Kategorija:Rasizem]] [[Kategorija:Suženjstvo| ]] {{normativna kontrola}} t9c2rqxcip1k0q3y5506gikbztz5r37 0 117513 5736650 4887286 2022-08-19T17:57:42Z Ljuba brank 92351 np wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|japonskem otoku|pasmo psa|šikoku (pasma psa)}} [[Slika:Japan_Shikoku_Region_large.png|thumb|right|270px|Zemljevid Japonske, Šikoku je označen s temnozeleno barvo]] '''Šikóku''' ([[Japonščina|japonsko]], [[kandži]]:四国, "štiri province") je najmanjši izmed štirih glavnih [[Japonsko otočje|japonskih otokov]], ki leži južno od [[Honšu]]ja in zahodno od [[Kjušu]]ja. Gorovje, ki poteka od zahoda proti vzhodu, razmejuje manjši, a gosto poseljen ravninski sever in hribovit, redko poseljen jug. Tako so vsa večja mesta razen enega na severu otoka. Ima nekaj več kot štiri milijone prebivalcev, po velikosti pa je primerljiv s [[Sardinija|Sardinijo]]. {{geo-stub}} [[Kategorija:Otoki Japonske]] [[Kategorija:Japonske regije]] {{normativna kontrola}} 7gswi75j3kz448djdpg6m8769kqqq7c 0 118373 5736720 5335894 2022-08-19T21:05:00Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Zagaj}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Zagaj | image = Kapela svetega Fabijana in Boštjana in cerkev Marijinega imena, Zagaj.jpg | geopedia = #L410_T13_F10140218_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 2.02 |latNS = N | longd = 15 |longm = 39 |longs = 21.4 |longEW = E | najdisi = Zagaj | nadmorska = 204,3 |povrsina=3,8 |prebivalstvo=124 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | postna = 3256 | posta = Bistrica ob Sotli | obcina = Bistrica ob Sotli | pokrajina = Štajerska (pokrajina)|Štajerska | regija = Savinjska regija }} '''Zagaj''' je [[naselje]] v [[Občina Bistrica ob Sotli|Občini Bistrica ob Sotli]]. Naselje je znano predvsem zaradi znamenite [[Božja pot|božje poti]] [[Svete gore nad Sotlo]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} == Zunanje povezave == {{katzbirke|Zagaj}} {{Bistrica ob Sotli}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Bistrica ob Sotli]] 68g9jo867pisym06ezhob7fnwvx5z5k 5737392 5736720 2022-08-20T08:07:02Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Zagaj}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Zagaj | image = Kapela svetega Fabijana in Boštjana in cerkev Marijinega imena, Zagaj.jpg | geopedia = #L410_T13_F10140218_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 2.02 |latNS = N | longd = 15 |longm = 39 |longs = 21.4 |longEW = E | najdisi = Zagaj | nadmorska = 204,3 |povrsina=3,8 |prebivalstvo=124 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | postna = 3256 | posta = Bistrica ob Sotli | obcina = Bistrica ob Sotli | pokrajina = Štajerska (pokrajina)|Štajerska | regija = Savinjska regija }} '''Zagaj''' je [[naselje]] v [[Občina Bistrica ob Sotli|Občini Bistrica ob Sotli]]. Naselje je znano predvsem zaradi znamenite [[Božja pot|božje poti]] [[Svete gore nad Sotlo]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * [[Milan Orožen Adamič|Orožen Adamič, Milan]], [[Drago Perko|Perko, Drago]], [[Drago Kladnik|Kladnik, Drago]]. ''Priročni krajevni leksikon Slovenije'' Ljubljana : DZS, 1996. {{COBISS|ID=63657728}} == Zunanje povezave == {{katzbirke|Zagaj}} {{Bistrica ob Sotli}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Bistrica ob Sotli]] g008d37z0qvix5t5r25fxm985vqucw5 5737464 5737392 2022-08-20T08:19:44Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Zagaj}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Zagaj | image = Kapela svetega Fabijana in Boštjana in cerkev Marijinega imena, Zagaj.jpg | geopedia = #L410_T13_F10140218_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 2.02 |latNS = N | longd = 15 |longm = 39 |longs = 21.4 |longEW = E | najdisi = Zagaj | nadmorska = 204,3 |povrsina=3,8 |prebivalstvo=124 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | postna = 3256 | posta = Bistrica ob Sotli | obcina = Bistrica ob Sotli | pokrajina = Štajerska (pokrajina)|Štajerska | regija = Savinjska regija }} '''Zagaj''' je [[naselje]] v [[Občina Bistrica ob Sotli|Občini Bistrica ob Sotli]]. Razpotegnjeno naselje se nahaja na južnem obrobju kozjanskega gričevja, ob rečici Bistrici, ki se jugovzhodno od naselja po tesni soteski prebija skozi severne dolomitne odrastke gozdnate Orlice (Veliki Špiček 686 [[m.n.m.]]) K naselju spadajo [[Zaselek|zaselki]] Čret, Obrež, Sodeje, Vrhovnica in Svete gore (527 m.n.m.), kjer je znamenito [[Božja pot|božjepotno]] središče [[Svete gore nad Sotlo]]. Te so znan romarski kraj s štirimi kapelami in podružnično cerkvijo Matere božje, ki je kot božjepotna slovela že v 13. stoletju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * [[Milan Orožen Adamič|Orožen Adamič, Milan]], [[Drago Perko|Perko, Drago]], [[Drago Kladnik|Kladnik, Drago]]. ''Priročni krajevni leksikon Slovenije'' Ljubljana : DZS, 1996. {{COBISS|ID=63657728}} == Zunanje povezave == {{katzbirke|Zagaj}} {{Bistrica ob Sotli}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Bistrica ob Sotli]] pmpx477nw7w1tbjv5c3t51zwsynqhf3 5737470 5737464 2022-08-20T08:20:47Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Zagaj}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Zagaj | image = Kapela svetega Fabijana in Boštjana in cerkev Marijinega imena, Zagaj.jpg | geopedia = #L410_T13_F10140218_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 2.02 |latNS = N | longd = 15 |longm = 39 |longs = 21.4 |longEW = E | najdisi = Zagaj | nadmorska = 204,3 |povrsina=3,8 |prebivalstvo=124 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | postna = 3256 | posta = Bistrica ob Sotli | obcina = Bistrica ob Sotli | pokrajina = Štajerska (pokrajina)|Štajerska | regija = Savinjska regija }} '''Zagaj''' je [[naselje]] v [[Občina Bistrica ob Sotli|Občini Bistrica ob Sotli]]. Razpotegnjeno naselje se nahaja na južnem obrobju kozjanskega gričevja, ob rečici Bistrici, ki se jugovzhodno od naselja po tesni soteski prebija skozi severne dolomitne odrastke gozdnate Orlice (Veliki Špiček 686 [[m.n.m.]]). K naselju spadajo [[Zaselek|zaselki]] Čret, Obrež, Sodeje, Vrhovnica in Svete gore (527 m.n.m.), kjer je znamenito [[Božja pot|božjepotno]] središče [[Svete gore nad Sotlo]]. Te so znan romarski kraj s štirimi kapelami in [[Podružnična cerkev|podružnično cerkvijo]] Matere božje, ki je kot božjepotna slovela že v 13. stoletju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * [[Milan Orožen Adamič|Orožen Adamič, Milan]], [[Drago Perko|Perko, Drago]], [[Drago Kladnik|Kladnik, Drago]]. ''Priročni krajevni leksikon Slovenije'' Ljubljana : DZS, 1996. {{COBISS|ID=63657728}} == Zunanje povezave == {{katzbirke|Zagaj}} {{Bistrica ob Sotli}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Bistrica ob Sotli]] pxkdpaxc9mq3frd8odlfy6vumzdnswj 5737585 5737470 2022-08-20T11:11:33Z A09 188929 pp wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Zagaj}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Zagaj | image = Kapela svetega Fabijana in Boštjana in cerkev Marijinega imena, Zagaj.jpg | geopedia = #L410_T13_F10140218_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 2.02 |latNS = N | longd = 15 |longm = 39 |longs = 21.4 |longEW = E | najdisi = Zagaj | nadmorska = 204,3 |povrsina=3,8 |prebivalstvo=124 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | postna = 3256 | posta = Bistrica ob Sotli | obcina = Bistrica ob Sotli | pokrajina = Štajerska (pokrajina)|Štajerska | regija = Savinjska regija }} '''Zagaj''' je [[naselje]] v [[Občina Bistrica ob Sotli|Občini Bistrica ob Sotli]]. Razpotegnjeno naselje se nahaja na južnem obrobju kozjanskega gričevja, ob rečici Bistrici, ki se jugovzhodno od naselja po tesni soteski prebija skozi severne dolomitne odrastke gozdnate Orlice (Veliki Špiček 686 [[m.n.m.|mnm]]). K naselju spadajo [[Zaselek|zaselki]] Čret, Obrež, Sodeje, Vrhovnica in Svete gore (527 mnm), kjer je znamenito [[Božja pot|božjepotno]] središče [[Svete gore nad Sotlo]]. Te so znan romarski kraj s štirimi kapelami in [[Podružnična cerkev|podružnično cerkvijo]] Matere božje, ki je kot božjepotna slovela že v 13. stoletju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * [[Milan Orožen Adamič|Orožen Adamič, Milan]], [[Drago Perko|Perko, Drago]], [[Drago Kladnik|Kladnik, Drago]]. ''Priročni krajevni leksikon Slovenije'' Ljubljana : DZS, 1996. {{COBISS|ID=63657728}} == Zunanje povezave == {{katzbirke|Zagaj}} {{Bistrica ob Sotli}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Bistrica ob Sotli]] rwcr0qxej7875602i8x0oj7gxavww5b 0 118596 5736693 5702734 2022-08-19T20:24:15Z 31.15.225.226 dodan izgovor priimka wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Simona Weiss|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]|children=2|home_town=[[Kamnica, Maribor]]|years_active=[[1987]]-[[2004]] ([[glasba]])}} '''Simona Weiss''' [vájs], [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], [[fotomodel]] in [[psihologinja]], * [[29. april]] [[1963]], [[Maribor]],<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zgodilo se je 29. aprila leta ...|url=https://www.rtvslo.si/zabava/na-danasnji-dan/zgodilo-se-je-29-aprila-leta/192637|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-18|language=sl|date=29. april 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> &dagger; [[19. december]] [[2015]], [[Slovenj Gradec]]<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Na današnji dan je umrla pevka Simona Weiss|url=https://primorska24.si/na-danasnji-dan-je-umrla-pevka-simona-weiss/|website=Primorska24|date=2019-12-19|accessdate=2020-07-19|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Izdala je 20 albumov v skupni nakladi 500.000 izvodov, kar jo uvršča med [[Seznam najbolj prodajanih slovenskih glasbenih izvajalcev|najbolj prodajane slovenske glasbenike]]. Posnela je okoli 200 skladb in napisala preko 300 besedil.<ref>{{Navedi splet|title=Za prvo obletnico smrti Simone Weiss film|url=https://www.vecer.com/za-prvo-obletnico-smrti-simone-weiss-film-6241682|website=www.vecer.com|date=2016-12-01|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":7">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM8WN8Q2 Ostane dobro srce - če ga imaš]'', str. 35, Brglez, Simona (17. april 1997), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 51, številka 15</ref> Prepevala je lahkotno mešanico [[Pop glasba|pop]] in [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavne glasbe]] z dalmatinskimi vplivi. Med izvajalce tega novokomponiranega popa so sodili tudi [[Don Juan (glasbena skupina)|Don Juan]] in [[Zlatko Dobrič]].<ref name=":1">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4FZUXYM Glasbeni Ex-Press]'', str. 37, Špegel, Stane (04.december 1997), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 51, številka 48</ref><ref name=":4">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50U3CFXN Podalpski pop]'', str. 19, 6. januar 1994, ''Novi tednik NT in RC'', letnik 48, številka 1</ref><ref name=":5">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4O6DNGPH Glasbeni Ex-Press]'', str. 29, Špegel, Stane (14. november 1996), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 50, številka 46</ref><ref name=":8">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCNXQO7A Podalpski pop]'', str. 25, ''Novi tednik NT in RC'', 30. december 1993, letnik 47, številka 52</ref> Njene najbolj znane pesmi so bile ''Mati'', ''Tisoč želja'', ''Ti si ljubezen'', ''Ena želja'', ''Vzela sem si Štajerca'', ''Vate sem zaljubljena'', ''Tu non llores mi querida'' in ''Pet poljubov''.<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je Simona Weiss|url=https://www.vecer.com/201512206170229-6170229|website=www.vecer.com|date=2015-12-19|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":13" /> Slednja je bila pogosta izbira tekmovalcev na avdicijah za nastop v popularni televizijski oddaji ''Karaoke''.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Simona Weiss je bila prva kot pevka in kot človek|url=https://www.dnevnik.si/1042756831|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-20|date=15. december 2016|publisher=|last=Bernik|first=Tina}}</ref> Kot [[Pevec|pevka]] in [[tekstopiska]] je sodelovala s [[Pevec|pevci]] in [[Glasbena skupina|skupinami]], kot so Stane Vidmar,<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1987_6_L.pdf Pride pozno - ljubi grozno]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', 23. januar 1987, letnik 40, št. 6</ref> [[Magnet (glasbena skupina)|Magnet]],<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I700ZKD9 Polnočni poljub in največje uspešnice skupine Magnet]'', str. 16, Tednik (Ptuj), Papler, Drago (15. april 1993), letnik 46, številka 15</ref> Slapovi,<ref name=":2" /> Oliwer Twist,<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OA5CW5L1 Dobro obiskane poletne prireditve]'', str. 6, Topolovec, Vida (26.avgust.1993), ''Tednik (Ptuj)'', letnik 46, številka 34</ref> [[Werner Brozović|Werner]],<ref name=":1" /> [[Brendi]], [[Tomaž Domicelj]],<ref name=":1" /> [[Miran Rudan]],<ref name=":1" /> [[Aleksander Mežek]],<ref name=":1" /> [[Gianni Rijavec]],<ref name=":1" /> [[Tereza Kesovija]], [[Marjan Zgonc]],<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_66_L.pdf Hvala ti mati Marija]'', str. 25, ''Gorenjski Glas'', 20. avgust 1999, letnik 52, št. 66</ref> [[Ivan Hudnik]],<ref name=":1" /> [[Al Bano]], [[Kemal Monteno]]<ref>{{Navedi splet|title=Super mama|url=https://www.dnevnik.si/68211|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-20|date=14. december 2003|publisher=|last=Turnšek|first=Roman}}</ref> in [[Goran Karan]].<ref name=":6" /> Med avtorji njenih skladb so bili Aleš Čadež,<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98I4YHR3 Glasbeni Ex-Press]'', str. 37, Špegel, Stane (15. oktober 1998), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 52, številka 41</ref> [[Tadej Hrušovar]], [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand]] in Dare Petrič.<ref name=":9">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8X1DMF8 Od "obešalnika" h glasbi]'', Gerkeš, Nataša (28. januar 1988), ''Novi tednik'', letnik 42, številka 4</ref> Kot prva [[ženska]] je dobila [[Viktor (nagrada)|viktorja]] popularnosti za glasbenega izvajalca. Zanj je bila nominirana 6-krat, največkrat med vsemi.<ref name=":0" /> Leta [[1996]] je bila v akciji slovenskih [[Moda|modnih]] strokovnjakov izbrana za tretjo najslabše oblečeno [[Slovenci|Slovenko]].<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKRHJQCU V modnem vrtincu]'', str. 33, Cah - Žerovnik, Vlasta (29. februar 1996), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 50, številka 9</ref> Veljala je za lepotico, ki je do svoje publike gojila odprt odnos, ki je presegal njene pevske sposobnosti, zato so ji nadeli vzdevek "kraljica ljudskih src".<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Javno so vihali nos, doma pa poslušali Simono Weiss|url=https://www.vecer.com/201512196170202-6170202|website=www.vecer.com|date=2015-12-19|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|publisher=|last=Živčec|first=Denis}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|title=Simona Weiss izgubila boj z rakom|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/simona-weiss-izgubila-boj-z-rakom|website=www.slovenskenovice.si|date=2015-12-20|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|first=Moni|last=Černe}}</ref> Bila je tudi "princesa".<ref>{{Navedi splet|title=Ceca prej in potem|url=http://www.mladina.si/89755/ceca-prej-in-potem/|website=Mladina.si|accessdate=2020-07-20|date=6. maj 2005|publisher=|last=Ozmec|first=Debastijan}}</ref> Mediji so jo primerjali s [[Helena Blagne|Heleno Blagne]]. [[Hala Tivoli|Halo Tivoli]] ji je uspelo razprodati pred njo.<ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/97337/mati-vseh-mater|title=Mati vseh mater: Prvi koncert Helene Blagne Zaman v ljubljanski Hali Tivoli|date=12. marec 2001|accessdate=20. julij 2020|website=Mladina|publisher=|last=Hrastar|first=Mateja|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140830111058/https://www.mladina.si/97337/mati-vseh-mater|archivedate=30. avgust 2014}}</ref> == Mladost == V [[Kamnica, Maribor|Kamnici]] pri [[Maribor|Mariboru]]<ref name=":16" /> je preživela [[Otrok|otroštvo]] in [[Srednja šola|srednješolska]] leta<ref name=":7" /> s starši in [[Sestra|sestrama]].<ref name=":17">{{Navedi splet|title=NEKATERE STVARI SO ZA VEDNO ZASEBNE|url=https://www.dnevnik.si/115715|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-20|date=4. marec 2005|publisher=|last=|first=}}</ref> Pela je v [[Pevski zbor|pevskem zboru]], bila je v [[Strelstvo|strelskem]], [[Gledališče|dramskem]] in [[Književnost|literarnem]] krožku. Trenirala je [[Odbojka|odbojko]]. Razmišljala je o poklicu [[Učitelj|učiteljice]] in [[Zdravnik|zdravnice]].<ref name=":7" /> == Kariera == === Lepotna tekmovanja, manekenstvo in ples === Leta [[1984]] se je udeležila tekmovanja [[Miss Slovenije]] pod veliko tribuno [[Stadion Ljudski vrt|stadiona Ljudski vrt]] v Mariboru in postala 1. spremljevalka. Zmagala je domačinka [[Nataša Majerič]], 2. spremljevalka pa je postala Aida Raci iz Ljubljane.<ref>''Najlepša Slovenka je iz Maribora'', str. 8, ''Delo'', 4. junij 1984, l. 26, št. 128, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6Z0ZU8R9}}</ref> Leta 1985 je v [[Budva|Budvi]] na tekmovanju za najbolj fotogenično Jugoslovanko osvojila 2. mesto. Zmagala je 22-letna Jasmina Kumperščak iz Maribora.<ref>''Ljubljenka fotografov'', zadnja stran, ''Delo'', 29. junij 1985, letnik 27, številka 150, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-GQU9TKY5}}</ref> V disku Super Fleck v [[Rdeča dvorana|Rdeči dvorani]] v [[Velenje|Velenju]] je istega leta na tekmovanju Miss Super Fleck postala 2. spremljevalka in dobila 5 milijonov starih [[Jugoslovanski dinar|dinarjev]]. Zmagala je [[Nataša Majerič]], ki je dobila 15 milijonov starih dinarjev. 1. spremljevalka je postala Alma Hasanbašić iz Velenja, ki je dobila 10 milijonov starih dinarjev.<ref>''Naš čas'', str. 18, 26. december 1985, letnik 21, številka 50, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-C172GANF}}</ref> Na Miss Slovenije je Weissova spoznala [[Goran Šarac|Gorana Šaraca]],<ref name=":17" /> zaradi katerega se je naslednje leto<ref name=":13" /> preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]].<ref name=":10" /> Bila je tudi disko [[plesalka]].<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQUZ6FBH Gostuje Simona Weiss]'', str. 24, ''Dolenjski list'', 05.11.1987, letnik 38, številka 44</ref> Delo [[Fotomodel|fotomodela]] ji je omogočilo spoznati veliko novih ljudi, vendar je ni osrečevalo, ker je bila samo obešalnik.<ref name=":9" /> Kasneje je sedela v žiriji na izborih za [[Teja Skarza|Miss Slovenije 1991]]<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AERUUTNO Lepotice v dveh polfinalih]'', str. 11, Vrabl, Tone (6. junij 1991), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 45, številka 22</ref> in Miss Štajerske 1996.<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENBGWWXD Ptujčanka Alenka Vindiš prva spremljevalka]'', Goznik, Majda (8. avgust 1996), ''Tednik (Ptuj)'', letnik 49, številka 32</ref> === Petje === ==== Začetki ==== Najprej je bila [[tekstopiska]]. Potem ko je (spontano)<ref name=":9" /> zapela skladbo, ki jo je nekdo zavrnil<ref name=":0" /> (ali narobe zapel),<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Najtežja življenjska borba Simone Weiss|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5671edfc7f86b/najtezja-zivljenjska-borba-simone-weiss|website=Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-07-20|language=sl|date=18. december 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> se je leta [[1986]] udeležila Opatijskega festivala.<ref name=":7" /> Pela je v diskotekah in ostalih zabaviščih. Biti zabavljačica ji ni bil problem, ker je rada delala z [[Človek|ljudmi]]. V tistem času je dobila vabilo za mesec in pol dolgo turnejo po [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], ki se je takrat začela odpirati tujim pevcem.<ref name=":9" /> Ko ni pela, je pisala besedila pesmi in knjigo o zgodbah deklet, ki jih je srečevala doma in v tujini. Zaposlena je bila v združenem delu. Najraje je imela [[Whitney Houston]], poslušala je tudi [[Tina Turner|Tino Turner]], [[Kim Wilde]] in [[Sting|Stinga]]. O [[SFRJ|jugoslovanski]] zabavni glasbi ni imela dobrega mnenja, ker naj bi ta z vključevanjem narodne glasbe storila korak nazaj. [[SFRJ|Jugoslovanske]] glasbenike je poslušala po službeni dolžnosti, od njih so ji bili všeč zgolj [[Josipa Lisac]], [[Denis & Denis]] v prejšnji zasedbi in pogojno [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]].<ref name=":9" /> Za pravi začetek svoje glasbene kariere je štela leto [[1987]],<ref name=":7" /> ko je izdala prvo [[LP plošča|LP ploščo]], ki jo je posnela v studiu Tivoli. Avtorji skladb so bili [[Tadej Hrušovar]], [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand]] in Dare Petrič. Svoj glasbeni stil je takrat postavila na mejo med [[Pop glasba|popom]] in [[Rock|rockom]].<ref name=":9" /> ==== Priljubljenost, sodelovanje s tujimi pevci in ustanovitev založbe Megaton ==== Po nastopanju na festivalih je zaradi [[Osamosvojitev Slovenije|razpada]] [[SFRJ]] spremenila svoj način delovanja, postala je resna samostojna pevka in začela je izdajati uspešnice.<ref name=":13" /> Ko se je leta [[1993]], po krajšem premoru po [[Rojstvo|rojstvu]] svojega prvega [[Otrok|otroka]], vrnila na sceno, nobena [[Glasbena založba|založba]] ni hotela izdati njenega [[Glasbeni album|albuma]], zato je njen mož [[Goran Šarac]], ki je bil tudi njen menedžer,<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8LTFRPA Simona osvojila Ptujčane]'', str. 8, ''Tednik (Ptuj)'', 30. april 1997, letnik 50, številka 18</ref> ustanovil Megaton, kar se jima je [[Finance|finančno]] precej obrestovalo.<ref>{{Navedi splet|title=Najbogatejši: Med glasbeniki Avsenik in dolgo nič|url=https://www.finance.si/207299|website=Finance.si|accessdate=2020-07-20|language=sl-SI|date=13. marec 2008|publisher=|last=Javornik|first=Sonja}}</ref><ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8M0P0NF Drugačno življenje Simone Weiss]'', str. 29, ''Novi tednik NT in RC'', 22. april 1993, letnik 47, številka 16</ref> Izvajala je dalmatinsko-podalpski oz. dalmatinski holzer-pop, ki je izrinil [[rock]] glasbo in po prodajanosti presegel glasbene zvrsti, iz katerih je izšel.<ref name=":1" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":8" /><ref name=":13" /> Njeni pesmi ''Super Boy'' in ''Pet poljubov'' sta bili zaradi plesnega ritma še posebej priljubljeni pri mladih.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1996_32_L.pdf Pet poljubov Simone Weiss]'', str. 18, ''Gorenjski Glas'', 23. april 1996, letnik 49, št. 32</ref> Na svojih čustvenih nastopih je nosila kičaste [[Obleka|obleke]] in [[križ]].<ref name=":10" /> Njen album ''V srcu tvojem je moj dom'' iz leta [[1995]] je bil označen za poskus, da se postavi ob bok hrvaški dance in tehno sceni.<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKDJJ8XC Glasbeni Express]'', str. 26, Špegel, Stane (4. maj 1995), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 49, številka 18</ref> V drugi polovici devetdesetih let je kot prva slovenska izvajalka začela koncertirati po velikih športnih dvoranah.<ref name=":0" /><ref name=":19" /> Na turneji leta [[1997]] je napolnila vseh 20 športnih dvoran,<ref>{{Navedi splet|title=Tam nekje med zvezdami: Pred dvema letoma je odšla Simona Weiss|url=https://www.vecer.com/tam-nekje-med-zvezdami-pred-dvema-letoma-je-odsla-simona-weiss-6369817|website=www.vecer.com|date=2017-12-19|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|publisher=|last=Živčec|first=Denis}}</ref> vključno z [[Hala Tivoli|ljubljanskim Tivolijem]], ki ga je razprodala petkrat.<ref name=":0" /> Ta je zanjo in za njej sorodne izvajalce ([[Brendi|Brendija]], [[Helena Blagne|Heleno Blagne]], [[Zlatko Dobrič|Zlatka Dobriča]] in [[Werner Brozović|Wernerja]]) veljala za neosvojljivo [[Trdnjava|trdnjavo]], saj je za razliko od "periferije" urbana ljubljanska publika na tovrstno glasbo gledala zviška.<ref name=":11" /> Mariborski Tabor je napolnila dvakrat v istem dnevu.<ref>{{Navedi splet|title=Koncerti v dvorani Tabor: A (vse) to je bilo pri vas?|url=https://www.vecer.com/koncerti-v-dvorani-tabor-a-vse-to-je-bilo-pri-vas-6622264|website=www.vecer.com|date=2018-12-01|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|publisher=|last=Lorenčič|first=Jaša}}</ref> Do leta [[1996]] je prodala skoraj čert milijona nosilcev zvoka.<ref name=":5" /> Leta [[1998]] je nastopala skupaj z italijanskim pevcem [[Al Bano]]m.<ref name=":0" /> Z Goranom Karanom je leta [[2000]] posnela pesem ''Tu non Llores mi Querida''.<ref name=":6" /> Videospot zanjo je režiral [[Jani Pavec]].<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_9_L.pdf Ritem planet v ritmu dela]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 2. februar 2001, letnik 51, št. 9</ref> ==== Spor z Radiotelevizijo Slovenija ==== Weissova ni smela nastopati na nacionalni televiziji, ker je najavila svoj koncert v eni njihovih oddaj. Ko so slovenski glasbeniki protestirali ob nastopu pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović - Cece]] v [[Mario Galunič|Galuničevi]] oddaji ''Spet doma'' na [[TV Slovenija]], so Simonino izkušnjo navedli kot dokaz dvoličnosti te televizije, saj je tudi [[Ceca]] imela koncert nekaj dni kasneje. [[Mario Galunič]] jim je odgovoril, da je bila promocija [[Ceca|Cecinega]] koncerta vnaprej dogovorjena in zato ni kršila pravil.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|title=(Ne)primernih pet minut Arkanove vdove Cece|url=https://www.dnevnik.si/118304|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-20|date=24. marec 2005|publisher=|last=Slana|first=Milan}}</ref> ==== Težave na prireditvi EMA 2001 ==== Simoni Weiss na [[EMA 2001|EMI 2001]] ni uspelo priti v ožji izbor. Njen mož Goran Šarac je [[Martin Štibernik|Martina Štibernika]], avtorja skladbe [[Karmen Stavec]], neuspešno obtožil, da je njegovo delo [[Plagiatorstvo|plagiat]] neke Simonine pesmi.<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QD9QNHK6 Ema naklonjena Nuši]'', str. 30, Kranjec, Sabina (1. marec 2001), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 55, številka 9</ref> ==== Zaključek kariere ==== Po albumu in turneji letu [[2000]] je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] začela študirati [[Psihologija|psihologijo]].<ref name=":0" /> Leta [[2002]] je rodila drugega otroka. Izpeljala je donatorsko akcijo za nakup dveh inkubatorjev za ljubljansko porodnišnico in dveh fototerapevtskih lučk za [[Novorojenček|novorojence]] z [[Zlatenica|zlatenico]] v skupni vrednosti 9 milijonov [[Slovenski tolar|slovenskih tolarjev]].<ref name=":0" /><ref name=":14" /> Povod za to je bil njen prvi [[porod]], ki je bil težek.<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Je Simona še kraljica ljudskih src?|url=https://www.24ur.com/je-simona-se-kraljica-ljudskih-src.html?ts=1396795110&stream_cat=162|website=www.24ur.com|accessdate=2020-07-20|date=6. januar 2005|publisher=|last=|first=}}</ref> Na odre se je vrnila leta [[2003]] s turnejo in ploščo ''Računam nate'', naslednje leto pa se je dokončno poslovila od petja,<ref name=":13" /> saj je na tem področju dosegla vse, kar je lahko. Zdelo se ji je, da glasbeni kolegi njene odločitve za izredni študij ne odobravajo.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Simona Weiss: Življenje, nenehni kaos|url=https://onaplus.delo.si/zivljenje-nenehni-kaos|website=onaplus.delo.si|accessdate=2020-07-20|language=sl|first=Nika|last=Vistoropski|date=29. marec 2011|publisher=}}</ref> Razmišljala je o koncertni turneji ob 20. obletnici kariere.<ref name=":12" /> === Preučevanje avtizma === Po končani glasbeni karieri je nadaljevala študij in se posvetila pomoči [[Otrok|otrokom]] z [[Avtizem|avtizmom]], ki jo je zanimal zaradi [[Diagnoza|diagnoze]] njenega starejšega [[Sin|sina]],<ref name=":22">{{Navedi splet|title=FOTO: »Otroka žalujeta za mamo, ne za kraljico ljudskih src.«|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-otroka-zalujeta-za-mamo-ne-za-kraljico-ljudskih-src|website=www.slovenskenovice.si|date=2016-12-02|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|first=Polona|last=Pirc}}</ref><ref name=":0" /> ki jo je zaposlovala od sredine 90. let.<ref>{{Navedi revijo|last=Weiss|first=Simona|date=2010-10-15|title=Posebnosti socijalnog razvoja dječaka s Aspergerovim sindromom – studija slučaja|url=https://hrcak.srce.hr/82725|magazine=Napredak : Časopis za interdisciplinarna istraživanja u odgoju i obrazovanju|language=hr|volume=151|issue=3-4|pages=482–498|issn=1330-0059}}</ref> Za svojo diplomsko nalogo je leta [[2008]] prejela študentsko Prešernovo nagrado.<ref>{{Navedi splet|title=PREŠERNOVE NAGRADE ŠTUDENTOM FIL|url=http://kronika.ff.uni-lj.si/%C5%A1tudentske%20pre%C5%A1ernove%20FF/index1.htm|website=kronika.ff.uni-lj.si|accessdate=2020-07-20|date=3. december 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta [[2010]] je začela pisati znanstveno [[Monografija|monografijo]] z naslovom ''Leseni deček sodobnega časa - Aspergerjev sindrom : teoretska spoznanja in študija primera'', ki je za časa svojega življenja ni izdala, saj se je kot [[Mati|mama]] takrat še mladoletnega sina avtista, o katerem je delo govorilo, ustrašila negativnih posledic. Po njeni smrti se je Goran Šarac to knjigo odločil izdati.<ref>{{Navedi splet|title=»Bala se je, da bi lahko škodila sinu, zato je z objavo odlašala«|url=https://www.slovenskenovice.si/suzy/bala-se-je-da-bi-lahko-skodila-sinu-zato-je-z-objavo-odlasala-168295|website=www.slovenskenovice.si|date=2019-04-07|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|first=P.|last=P}}</ref> Za [[Ostržek|Ostržka]] se je odločila, ker je med branjem zgodbe mlajšemu sinu začutila podobnost med [[Avtizem|avtisti]] in tem likom. Motila jo je zelo razširjena lažna predstava o [[Avtizem|avtistih]] kot [[Genij|genijih]].<ref name=":20" /> Magistrirala je leta [[2011]],<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Simona Weiss bo magistra psihologije|url=http://lifestyle.enaa.com/ljudje/Simona-Weiss-bo-magistra-psihologije.html|website=enaA Lifestyle|date=2011-04-29|accessdate=2020-07-20|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> načrtovala je pridobitev [[Doktorat|doktorata]].<ref name=":20" /> == Odnos s slovensko [[LGBT]] skupnostjo == V oddaji ''[[Trenja]]'' leta [[2008]] na kanalu [[POP TV]]<ref>{{Navedi splet|title=Trenja: Poroka - da ali ne?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poroka-da-ali-ne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-07-20|date=5. junij 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> je Weissova izrazila nasprotovanje starševstvu [[Homoseksualnost|homoseksualcev]], ker naj bi bili njihovi [[Otrok|otroci]] izpostavljeni zaničevanju vrstnikov. Njeno mnenje je televizijski voditelj [[Sekumady Conde|Sekumady Condé]], označil za nebuloze in ga navedel kot razlog, da je tisto leto sprejel vodenje Parade ponosa. Na tej prireditvi se je pojavil transparent "Raje sem [[Salome]] kot Simona Weiss", kar je zmotilo [[Marjan Jerman|Marjana Jermana]], ki je o tem napisal komentar v brezplačniku ''Dobro jutro''.<ref>{{Navedi splet|title=Mediašit|url=https://narobe.si/mediait/|website=Narobe.si|date=2008-10-17|accessdate=2020-07-20|language=sl-SI|first=Seku M.|last=Conde}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Istospolni pari so si ljubezen izkazali s poljubljanjem pred parlamentom|url=https://www.dnevnik.si/328529|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-20|date=23. junij 2008|publisher=|last=Hreščak|first=Anja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=»Slovenci so zaplankane živali«|url=https://narobe.si/intervju-sekumady-conde/|website=Narobe.si|date=2008-10-15|accessdate=2020-07-20|language=sl-SI|first=Anamarija Šporčič-|last=Janis}}</ref> == Bolezen in smrt == Poleti [[2015]] je izvedela, da ima [[Rak debelega črevesa in danke|raka na debelem črevesju]], ki se je [[Metastaza|razširil po vsem telesu]]. Ker je bila prešibka za operacijo in ji doma niso mogli več pomagati, je njena družina v tujini iskala alternativne rešitve. Ker je Weissova občudovala [[Pedro Opeka|Pedra Opeko]], jo je ta obiskal v bolniški sobi.<ref>{{Navedi splet|title=Takšno dovoljenje je dala Simona Weiss svojemu možu, tik preden je umrla|url=https://zurnal24.si/magazin/vip/taksno-dovoljenje-je-dala-simona-weiss-svojemu-mozu-tik-preden-je-za-vedno-odsla-318564|website=zurnal24.si|accessdate=2020-07-20|language=sl|date=5. november 2018|publisher=|last=H. Fetih|first=Ana}}</ref> [[Smrt|Umrla]] je v [[Splošna bolnišnica Slovenj Gradec|Splošni bolnišnici Slovenj Gradec]] 19. decembra 2015 zjutraj.<ref name=":3" /><ref name=":15" /><ref name=":21">{{Navedi splet|title=Simona Weiss - zadnje slovo od kraljice ljudskih src|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/simona-weiss-slovo-kraljice-ljudskih-src/|website=Govori.se|date=2016-01-04|accessdate=2020-07-20|language=sl}}</ref> === Pogreb === Svojci so njen [[pogreb]] na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]] 23. decembra 2015 odprli za javnost. Udeležilo se ga je veliko znanih imen iz sveta zabavne glasbe. [[Manca Košir]] in [[Elza Budau]] sta imeli govor, [[Tereza Kesovija]] in [[Ivan Hudnik]] pa sta zapela.<ref name=":21" /><ref>{{Navedi splet|title=FOTO in VIDEO: Simono Weiss pospremili k zadnjemu počitku in ji poklonili še zadnji aplavz|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-simono-weiss-pospremili-k-zadnjemu-pocitku.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-07-20|date=23. december 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> === Tožbi medicinske sestre === Zlatka Pražnikar Vrbnjak, [[medicinska sestra]] s kliničnega oddelka za gastroenterologijo (KOGE), ki je skrbela za Simono Weiss, je zaradi [[Mobing|trpinčenja na delovnem mestu]] na delovnem sodišču v Ljubljani tožila [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC Ljubljana]] in Jelko Kotar, glavno medicinsko sestro na KOGE. Zahtevala je 65.000 [[Evro|evrov]] [[Odškodnina|odškodnine]]. Proti [[Zdravnik|zdravnici]] Saneli Banović je sprožila zasebno tožbo zaradi obrekovanja, ker naj bi ji ta očitala nedovoljeno apliciranje [[Morfin|morfija]] bolnici med [[Kemoterapija|kemoterapijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Tri leta po smrti Simone Weiss: kdo je zvezdnici apliciral morfij?|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5c07d43884347/po-smrti-simone-weiss-se-je-zacela-grda-bitka-na-sodiscu|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-07-20|language=sl|date=5. december 2018|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Po smrti Simone Weiss toži zdravnico|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/po-smrti-simone-weiss-tozi-zdravnico|website=www.slovenskenovice.si|date=2017-12-02|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|first=Boštjan|last=Celec}}</ref> V obeh primerih je bila neuspešna.<ref>{{Navedi splet|title=Sestra, ki je negovala Simono Weiss, brez odškodnine|url=https://www.dnevnik.si/1042930346|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-20|date=26. maj 2020|publisher=|last=Furlan Rus|first=Mojca}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Simona Weiss končno našla mir?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/simona-weiss-koncno-nasla-mir-139311|website=www.slovenskenovice.si|date=2019-01-15|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|first=Gordana|last=Stojiljković}}</ref> == Zasebno == Z [[Poroka|možem]] Goranom Šarcem je imela hčero in sina. Starejši Simon je bil rojen leta 1993, mlajša Rene pa leta 2002. Skupaj sta ostala do njene [[Smrt|smrti]].<ref name=":22" /> Sredi leta 2021, si je Goranova in Simonina hčerka spremenila ime iz <nowiki>''Rene Šarac'' v ''Liliette Šarac Weiss''</nowiki> ==Diskografija== ===Albumi=== {{col-begin}} {{col-2}} * ''Simona Weiss'' ([[Helidon]], 1987) *''Sanje so vse kar imam'' ([[Helidon]], 1989) * ''Zapali no''ć ([[Helidon]], 1990) (v [[Hrvaščina|hrvaščini]])<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Simona Weiss: Pevka, ki je prodala pol milijona plošč ali Avsenik z drugimi sredstvi|url=https://www.dnevnik.si/1042727008|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-19|date=21. december 2015|publisher=|last=Štamcar|first=Miha}}</ref> * ''Zbogom'' ([[Helidon]], 1991) *''Mati'' ([[Helidon]], 1992) * ''Pesem o meni, to si ti'' ([[Helidon]], 1993) * ''Simona Weiss'' (Megaton, 1993) * ''V srcu tvojem je moj dom'' (Megaton, 1995) * ''Srce na dlani'' (Megaton, 1996) {{col-2}} * ''Fleten par'' (Megaton, 1997) (dueti) * ''Punčka'' (Megaton, 1998) * ''Milijon rubinov'' (Megaton, 1999) * ''Ena želja'' (Megaton, 2000) * ''Koncertna turneja 2000'' (Megaton, 2000) (promocijski CD) * ''Simona s prijatelji - Najlepše pesmi'' (Megaton, 2000) (promocijski CD) * ''Računam nate'' (Megaton, 2003) * ''20 romantičnih hitov'' (Megaton, 2005) {{col-end}} === Singli === {{col-begin}} {{col-2}} * ''Zadnji ples'' (1987)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1987_77_L.pdf Naša glasbena lestvica]'', str. 13, ''Gorenjski Glas'', 2. oktober 1987, letnik 40, št. 77</ref> * ''Padla je zadnja solza'' (1989)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1989_17_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 11, ''Gorenjski Glas'', 3. marec 1989, ''Gorenjski Glas'', letnik 42, št. 17</ref> * ''Zabranjena ljubav'' (1989)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1989_85_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 13, ''Gorenjski Glas'', 3. november 1989, letnik 42, št. 85</ref> * ''Nisva kriva'' (1990)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1990_4_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 11, ''Gorenjski Glas'', 16. januar 1990, letnik 43, št. 4</ref> * ''Sanje so vse, kar imam'' (1990)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1990_31_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 11, ''Gorenjski Glas'', 20. april 1990, letnik 43, št. 31</ref> * ''Sanjam'' (1990)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1990_35_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 13, ''Gorenjski Glas'', 8. maj 1990, letnik 43, št. 35</ref> * ''Vzemi solzo za spomin'' ft. [[Magnet (glasbena skupina)|Magnet]] (1990)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1990_91_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 23. november 1990, letnik 43, št. 91</ref> * ''Do večnosti'' (1991)<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNF7KVKA Lestvica Radia Celje]'', str. 21, ''Novi tednik NT in RC'', 11.04.1991, letnik 45, številka 14</ref> * ''Tisoč želja'' (1991)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1991_48_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 14, ''Gorenjski Glas'', 21. junij 1991, letnik 44, št. 48</ref> * ''Nebo naj te čuva'' (1991)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1991_78_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 14, ''Gorenjski Glas'', 4. oktober 1991, letnik 44, št. 78</ref> * ''Mati'' (1992)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1992_97_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 15, ''Gorenjski Glas'', 11. december 1992, letnik 45, št. 97</ref> * ''Nocoj bom tvoja mačkica'' (1993)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1993_46_L.pdf VASOVANJE S PODOKNIČARJEM NA RADIU KRANJ]'', str. 11, ''Gorenjski Glas'', 15. junij 1993, letnik 46, št. 46</ref> * ''Pet poljubov'' (1994)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1994_47_L.pdf VASOVANJE S PODOKNIČARJEM NA RADIU KRANJ]'', str. 19, ''Gorenjski Glas'', 17. junij 1994, letnik 47, št. 47</ref> * ''Kako je dobro'' (1995)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1995_37_L.pdf Tržiški hit]'', str. 15, ''Gorenjski Glas'', 12. maj 1995, letnik 48, št. 37</ref> * ''Cmokni me'' (1995)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1995_57_L.pdf Lestvica 5+5 na Radiu Žiri]'', str. 13, ''Gorenjski Glas'', 21. julij 1995, št. 57, letnik 48</ref> {{col-2}} * ''Sonce mojih dni'' ft. Slapovi (1996)<ref name=":2">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1996_86_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 18, ''Gorenjski Glas'', 29. oktober 1996, letnik 49, št. 86</ref> * ''Rožmarin več ne dehti'' (1996)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1996_96_L.pdf Lestvica 5+5 na Radiu Žiri]'', str. 17, ''Gorenjski Glas'', 6. december 1996, letnik 49, št. 96</ref> * ''Ostala bova skupaj'' ft. [[Werner Brozović|Werner]] (1996)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1996_99_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 17. december 1996, letnik 49, št. 99</ref> * ''Vzela sem si Štajerca'' (1997)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1997_25_L.pdf Lestvica 5+5 Radia Sora]'', str. 31, ''Gorenjski Glas'', 28. marec 1997, letnik 60, št. 25</ref> * ''Moram te najti'' (1997)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1997_75_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 23. september 1997, letnik 50, št. 75</ref> * ''Fleten par'' ft. [[Brendi]] (1997)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1997_92_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 25. november 1997, letnik 50, št. 92</ref> * ''Nikoli ne pozabiva'' ft. [[Werner Brozović|Werner]] (1997)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1997_95_L.pdf Lestvica 5+5 Radia Sora]'', str. 17, ''Gorenjski Glas'', 5. december 1997, letnik 50, št. 95</ref> * ''Vsa ljubezen'' ft. [[Aleksander Mežek]] (1998)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_19_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 25, ''Gorenjski Glas'', 10. februar 1998, letnik 51, št. 19</ref> * ''Ti in jaz'' ft. [[Gianni Rijavec]] (1998)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 5. maj 1998, letnik 51, št. 34</ref> * ''Ali me boš ljubil ti'' (1998)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_50_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 33, ''Gorenjski Glas'', 30. junij 1998, letnik 51, št. 50</ref> * ''Ti si ljubezen'' (1998)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_96_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 8. december 1998, letnik 51, št. 96</ref> * ''Milijon rubinov'' (1999)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_99_L.pdf Čista 10-ka radia Gorenc]'', str. 25, ''Gorenjski Glas'', 14. december 1999, letnik 52, št. 99</ref> * ''Lahko noč, ljubezen moja'' ft. [[Tereza Kesovija]] (2000)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2000_10_L.pdf Čista 10-ka Radia Gorenc]'', str. 28, ''Gorenjski Glas'', 4. februar 2000, letnik 53, št. 10</ref> * ''Vedno ti'' (2000)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2000_29_L.pdf Čista 10-ka Radia Gorenc]'', str. 27, ''Gorenjski Glas'', 11. april 2000, letnik 53, št. 29</ref> * ''Tu non Llores mi Querida'' ft. [[Goran Karan]] (2000)<ref name=":6">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QDIFDW37 Ekspres Ekspres]'', str. 38, ''Novi tednik NT in RC'', Špegel, Stane (30.november 2000), letnik 54, številka 48</ref> {{col-end}} == Nagrade in nominacije == === Glasbeni [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti === * 1996 (l. [[1997]]) - '''nominacija''' * 1997 (l. [[1998]]) * 1998 (l. [[1999]]) - '''nominacija''' * 2000 (l. [[2001]]) - '''nominacija'''<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_25_L.pdf Pripravil se je samo za trikrat]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', K. Igor (30. marec 2001), letnik 54, št. 25</ref> * 2003 (l. [[2004]]) - '''nominacija'''<ref>{{Navedi splet|title=Znani nominiranci za viktorje 2003|url=https://www.dnevnik.si/76266|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-18|date=10. marec 2004|publisher=|last=|first=}}</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1986|1986]]: ''Brez tebe'' <small>(Goran Šarac - Simona Weiss)</small> * [[Melodije morja in sonca 1987|1987]]: ''Pokaži mi'' * [[Melodije morja in sonca 1988|1988]]: ''Reci mu, veter'' * [[Melodije morja in sonca 1990|1990]]: ''Nebo naj te čuva'' * [[Melodije morja in sonca 1991|1991]]: ''Adijo'' <small>(Goran Šarac - Simona Weiss - Goran Šarac)</small> === [[Festival narečnih popevk]] === * [[Vesela jesen 1986|1986]]: ''Rdeča roža'' <small>([[Elza Budau]], Marjan Jeznik - Goran Šarac - Goran Šarac)</small> - s Petrom Kunaverjem === [[Pop delavnica]] === * [[Pop delavnica 1987|1987]]: ''Zadnjič'' <small>([[Tadej Hrušovar]] - Tadej Hrušovar)</small> '''9. mesto''' === [[Evrovizija]] === ==== Jugovizija ==== * 1988: ''Tako lahko je reči ljubim te '' (<small>[[Dušan Velkaverh]]</small> - <small>[[Tadej Hrušovar]]</small>) - kot ena od spremljevalnih pevk [[Moni Kovačič]]<ref>{{Navedi splet|title=Iza kulisa Jugovizije 1988: Pobedio "Mangup" Srebrnih krila, Lidiji Asanović favorit bila Bebi Dol|url=http://www.yugopapir.com/2018/02/iza-kulisa-jugovizije-1988-pobedio.html|accessdate=2020-07-18|date=marec 1988|website=Yugopapir|publisher=|last=Grisogono|first=Vedrana}}</ref><ref>''[https://www.besedilo.si/moni-kovacic/lahko-je-reci-ljubim-te?pdf Lahko je reči ljubim te]'', besedilo.si, Slovenska glasbena besedila</ref> ====[[EMA]]==== * [[EMA 2001|2001]]: ''Vse življenje'' <small>(Goran Šarac, Andrej Baša)</small> - '''7. mesto v polfinalu'''<ref name=":16">{{Navedi splet|title=(VIDEO) 13 naj mariborskih EMA momentov|url=https://www.vecer.com/video-13-naj-mariborskih-ema-momentov-6662097|website=www.vecer.com|date=2019-02-15|accessdate=2020-07-19|language=sl-si|publisher=|last=|first=}}</ref> === Makfest ([[Severna Makedonija|Makedonija]]) === * 1986 Makfest Štip '86: ''Dejane'' * 1987 Makfest Štip '87: ''Vrati se'' * 1988 Makfest Štip '88: ''Ne raskazuvaj za ljubovta'' * 1990 Makfest Štip '90: ''Rozite pak se tazni'' * 1991 Makfest Štip '91: ''Ti si mojata pesna'' ft. oktet Makedonija '''2. nagrada publike''' === Ostali festivali === * 1986 Opatija, Dani jugoslavenske zabavne muzike (DJZM): ''Našoj ljubavi je kraj'' * 1987 Sarajevo: Vaš šlager sezone: ''Trag Ljubavi'' ft. Stane Vidmar * 1989 Split: ''Zabranjena ljubav'' * 1990 Zagrebfest '90: ''Crni biseri'' * 1990 MESAM: ''Zapali noć'' '''nagrada mednarodne žirije za najboljšo interpretacijo''' == Bibliografija == * Posebnosti in težave v razvojnem procesu dečka z Aspergerjevim sindromom : študija primera : diplomsko delo. Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Odd. za psihologijo. Ljubljana, 2008 [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/36692578 COBISS] * Leseni deček sodobnega časa : Aspergerjev sindrom : teoretska spoznanja in študija primera : [pregled od zgodnjih spoznanj o Aspergerjevem sindromu od današnjega razumevanja in skrbi za osebe z njimi : znanstvena monografija]. Maribor : Obzorja, 2018 [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/95368961 COBISS] ISBN 978-961-230-531-4 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] * [[Seznam slovenskih psihologov]] == Zunanje povezave == * Simona Weiss - diskografija na [https://www.discogs.com/artist/1162794-Simona-Weiss Discogs] ==Sklici== {{reflist|30em}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Weiss, Simona}} [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Slovenski fotomodeli]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski psihologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 5aaqvutlygzzoxjzfujvsk6c5wtxt19 5736695 5736693 2022-08-19T20:25:19Z A09 188929 {{IPA}} wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Simona Weiss|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]|children=2|home_town=[[Kamnica, Maribor]]|years_active=[[1987]]-[[2004]] ([[glasba]])}} '''Simona Weiss''' ({{IPA|vájs}}), [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], [[fotomodel]] in [[psihologinja]], * [[29. april]] [[1963]], [[Maribor]],<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zgodilo se je 29. aprila leta ...|url=https://www.rtvslo.si/zabava/na-danasnji-dan/zgodilo-se-je-29-aprila-leta/192637|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-18|language=sl|date=29. april 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> &dagger; [[19. december]] [[2015]], [[Slovenj Gradec]]<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Na današnji dan je umrla pevka Simona Weiss|url=https://primorska24.si/na-danasnji-dan-je-umrla-pevka-simona-weiss/|website=Primorska24|date=2019-12-19|accessdate=2020-07-19|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Izdala je 20 albumov v skupni nakladi 500.000 izvodov, kar jo uvršča med [[Seznam najbolj prodajanih slovenskih glasbenih izvajalcev|najbolj prodajane slovenske glasbenike]]. Posnela je okoli 200 skladb in napisala preko 300 besedil.<ref>{{Navedi splet|title=Za prvo obletnico smrti Simone Weiss film|url=https://www.vecer.com/za-prvo-obletnico-smrti-simone-weiss-film-6241682|website=www.vecer.com|date=2016-12-01|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":7">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM8WN8Q2 Ostane dobro srce - če ga imaš]'', str. 35, Brglez, Simona (17. april 1997), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 51, številka 15</ref> Prepevala je lahkotno mešanico [[Pop glasba|pop]] in [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavne glasbe]] z dalmatinskimi vplivi. Med izvajalce tega novokomponiranega popa so sodili tudi [[Don Juan (glasbena skupina)|Don Juan]] in [[Zlatko Dobrič]].<ref name=":1">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4FZUXYM Glasbeni Ex-Press]'', str. 37, Špegel, Stane (04.december 1997), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 51, številka 48</ref><ref name=":4">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50U3CFXN Podalpski pop]'', str. 19, 6. januar 1994, ''Novi tednik NT in RC'', letnik 48, številka 1</ref><ref name=":5">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4O6DNGPH Glasbeni Ex-Press]'', str. 29, Špegel, Stane (14. november 1996), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 50, številka 46</ref><ref name=":8">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCNXQO7A Podalpski pop]'', str. 25, ''Novi tednik NT in RC'', 30. december 1993, letnik 47, številka 52</ref> Njene najbolj znane pesmi so bile ''Mati'', ''Tisoč želja'', ''Ti si ljubezen'', ''Ena želja'', ''Vzela sem si Štajerca'', ''Vate sem zaljubljena'', ''Tu non llores mi querida'' in ''Pet poljubov''.<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je Simona Weiss|url=https://www.vecer.com/201512206170229-6170229|website=www.vecer.com|date=2015-12-19|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":13" /> Slednja je bila pogosta izbira tekmovalcev na avdicijah za nastop v popularni televizijski oddaji ''Karaoke''.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Simona Weiss je bila prva kot pevka in kot človek|url=https://www.dnevnik.si/1042756831|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-20|date=15. december 2016|publisher=|last=Bernik|first=Tina}}</ref> Kot [[Pevec|pevka]] in [[tekstopiska]] je sodelovala s [[Pevec|pevci]] in [[Glasbena skupina|skupinami]], kot so Stane Vidmar,<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1987_6_L.pdf Pride pozno - ljubi grozno]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', 23. januar 1987, letnik 40, št. 6</ref> [[Magnet (glasbena skupina)|Magnet]],<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I700ZKD9 Polnočni poljub in največje uspešnice skupine Magnet]'', str. 16, Tednik (Ptuj), Papler, Drago (15. april 1993), letnik 46, številka 15</ref> Slapovi,<ref name=":2" /> Oliwer Twist,<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OA5CW5L1 Dobro obiskane poletne prireditve]'', str. 6, Topolovec, Vida (26.avgust.1993), ''Tednik (Ptuj)'', letnik 46, številka 34</ref> [[Werner Brozović|Werner]],<ref name=":1" /> [[Brendi]], [[Tomaž Domicelj]],<ref name=":1" /> [[Miran Rudan]],<ref name=":1" /> [[Aleksander Mežek]],<ref name=":1" /> [[Gianni Rijavec]],<ref name=":1" /> [[Tereza Kesovija]], [[Marjan Zgonc]],<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_66_L.pdf Hvala ti mati Marija]'', str. 25, ''Gorenjski Glas'', 20. avgust 1999, letnik 52, št. 66</ref> [[Ivan Hudnik]],<ref name=":1" /> [[Al Bano]], [[Kemal Monteno]]<ref>{{Navedi splet|title=Super mama|url=https://www.dnevnik.si/68211|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-20|date=14. december 2003|publisher=|last=Turnšek|first=Roman}}</ref> in [[Goran Karan]].<ref name=":6" /> Med avtorji njenih skladb so bili Aleš Čadež,<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98I4YHR3 Glasbeni Ex-Press]'', str. 37, Špegel, Stane (15. oktober 1998), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 52, številka 41</ref> [[Tadej Hrušovar]], [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand]] in Dare Petrič.<ref name=":9">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8X1DMF8 Od "obešalnika" h glasbi]'', Gerkeš, Nataša (28. januar 1988), ''Novi tednik'', letnik 42, številka 4</ref> Kot prva [[ženska]] je dobila [[Viktor (nagrada)|viktorja]] popularnosti za glasbenega izvajalca. Zanj je bila nominirana 6-krat, največkrat med vsemi.<ref name=":0" /> Leta [[1996]] je bila v akciji slovenskih [[Moda|modnih]] strokovnjakov izbrana za tretjo najslabše oblečeno [[Slovenci|Slovenko]].<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKRHJQCU V modnem vrtincu]'', str. 33, Cah - Žerovnik, Vlasta (29. februar 1996), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 50, številka 9</ref> Veljala je za lepotico, ki je do svoje publike gojila odprt odnos, ki je presegal njene pevske sposobnosti, zato so ji nadeli vzdevek "kraljica ljudskih src".<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Javno so vihali nos, doma pa poslušali Simono Weiss|url=https://www.vecer.com/201512196170202-6170202|website=www.vecer.com|date=2015-12-19|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|publisher=|last=Živčec|first=Denis}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|title=Simona Weiss izgubila boj z rakom|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/simona-weiss-izgubila-boj-z-rakom|website=www.slovenskenovice.si|date=2015-12-20|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|first=Moni|last=Černe}}</ref> Bila je tudi "princesa".<ref>{{Navedi splet|title=Ceca prej in potem|url=http://www.mladina.si/89755/ceca-prej-in-potem/|website=Mladina.si|accessdate=2020-07-20|date=6. maj 2005|publisher=|last=Ozmec|first=Debastijan}}</ref> Mediji so jo primerjali s [[Helena Blagne|Heleno Blagne]]. [[Hala Tivoli|Halo Tivoli]] ji je uspelo razprodati pred njo.<ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/97337/mati-vseh-mater|title=Mati vseh mater: Prvi koncert Helene Blagne Zaman v ljubljanski Hali Tivoli|date=12. marec 2001|accessdate=20. julij 2020|website=Mladina|publisher=|last=Hrastar|first=Mateja|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140830111058/https://www.mladina.si/97337/mati-vseh-mater|archivedate=30. avgust 2014}}</ref> == Mladost == V [[Kamnica, Maribor|Kamnici]] pri [[Maribor|Mariboru]]<ref name=":16" /> je preživela [[Otrok|otroštvo]] in [[Srednja šola|srednješolska]] leta<ref name=":7" /> s starši in [[Sestra|sestrama]].<ref name=":17">{{Navedi splet|title=NEKATERE STVARI SO ZA VEDNO ZASEBNE|url=https://www.dnevnik.si/115715|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-20|date=4. marec 2005|publisher=|last=|first=}}</ref> Pela je v [[Pevski zbor|pevskem zboru]], bila je v [[Strelstvo|strelskem]], [[Gledališče|dramskem]] in [[Književnost|literarnem]] krožku. Trenirala je [[Odbojka|odbojko]]. Razmišljala je o poklicu [[Učitelj|učiteljice]] in [[Zdravnik|zdravnice]].<ref name=":7" /> == Kariera == === Lepotna tekmovanja, manekenstvo in ples === Leta [[1984]] se je udeležila tekmovanja [[Miss Slovenije]] pod veliko tribuno [[Stadion Ljudski vrt|stadiona Ljudski vrt]] v Mariboru in postala 1. spremljevalka. Zmagala je domačinka [[Nataša Majerič]], 2. spremljevalka pa je postala Aida Raci iz Ljubljane.<ref>''Najlepša Slovenka je iz Maribora'', str. 8, ''Delo'', 4. junij 1984, l. 26, št. 128, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6Z0ZU8R9}}</ref> Leta 1985 je v [[Budva|Budvi]] na tekmovanju za najbolj fotogenično Jugoslovanko osvojila 2. mesto. Zmagala je 22-letna Jasmina Kumperščak iz Maribora.<ref>''Ljubljenka fotografov'', zadnja stran, ''Delo'', 29. junij 1985, letnik 27, številka 150, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-GQU9TKY5}}</ref> V disku Super Fleck v [[Rdeča dvorana|Rdeči dvorani]] v [[Velenje|Velenju]] je istega leta na tekmovanju Miss Super Fleck postala 2. spremljevalka in dobila 5 milijonov starih [[Jugoslovanski dinar|dinarjev]]. Zmagala je [[Nataša Majerič]], ki je dobila 15 milijonov starih dinarjev. 1. spremljevalka je postala Alma Hasanbašić iz Velenja, ki je dobila 10 milijonov starih dinarjev.<ref>''Naš čas'', str. 18, 26. december 1985, letnik 21, številka 50, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-C172GANF}}</ref> Na Miss Slovenije je Weissova spoznala [[Goran Šarac|Gorana Šaraca]],<ref name=":17" /> zaradi katerega se je naslednje leto<ref name=":13" /> preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]].<ref name=":10" /> Bila je tudi disko [[plesalka]].<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQUZ6FBH Gostuje Simona Weiss]'', str. 24, ''Dolenjski list'', 05.11.1987, letnik 38, številka 44</ref> Delo [[Fotomodel|fotomodela]] ji je omogočilo spoznati veliko novih ljudi, vendar je ni osrečevalo, ker je bila samo obešalnik.<ref name=":9" /> Kasneje je sedela v žiriji na izborih za [[Teja Skarza|Miss Slovenije 1991]]<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AERUUTNO Lepotice v dveh polfinalih]'', str. 11, Vrabl, Tone (6. junij 1991), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 45, številka 22</ref> in Miss Štajerske 1996.<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENBGWWXD Ptujčanka Alenka Vindiš prva spremljevalka]'', Goznik, Majda (8. avgust 1996), ''Tednik (Ptuj)'', letnik 49, številka 32</ref> === Petje === ==== Začetki ==== Najprej je bila [[tekstopiska]]. Potem ko je (spontano)<ref name=":9" /> zapela skladbo, ki jo je nekdo zavrnil<ref name=":0" /> (ali narobe zapel),<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Najtežja življenjska borba Simone Weiss|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5671edfc7f86b/najtezja-zivljenjska-borba-simone-weiss|website=Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-07-20|language=sl|date=18. december 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> se je leta [[1986]] udeležila Opatijskega festivala.<ref name=":7" /> Pela je v diskotekah in ostalih zabaviščih. Biti zabavljačica ji ni bil problem, ker je rada delala z [[Človek|ljudmi]]. V tistem času je dobila vabilo za mesec in pol dolgo turnejo po [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], ki se je takrat začela odpirati tujim pevcem.<ref name=":9" /> Ko ni pela, je pisala besedila pesmi in knjigo o zgodbah deklet, ki jih je srečevala doma in v tujini. Zaposlena je bila v združenem delu. Najraje je imela [[Whitney Houston]], poslušala je tudi [[Tina Turner|Tino Turner]], [[Kim Wilde]] in [[Sting|Stinga]]. O [[SFRJ|jugoslovanski]] zabavni glasbi ni imela dobrega mnenja, ker naj bi ta z vključevanjem narodne glasbe storila korak nazaj. [[SFRJ|Jugoslovanske]] glasbenike je poslušala po službeni dolžnosti, od njih so ji bili všeč zgolj [[Josipa Lisac]], [[Denis & Denis]] v prejšnji zasedbi in pogojno [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]].<ref name=":9" /> Za pravi začetek svoje glasbene kariere je štela leto [[1987]],<ref name=":7" /> ko je izdala prvo [[LP plošča|LP ploščo]], ki jo je posnela v studiu Tivoli. Avtorji skladb so bili [[Tadej Hrušovar]], [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand]] in Dare Petrič. Svoj glasbeni stil je takrat postavila na mejo med [[Pop glasba|popom]] in [[Rock|rockom]].<ref name=":9" /> ==== Priljubljenost, sodelovanje s tujimi pevci in ustanovitev založbe Megaton ==== Po nastopanju na festivalih je zaradi [[Osamosvojitev Slovenije|razpada]] [[SFRJ]] spremenila svoj način delovanja, postala je resna samostojna pevka in začela je izdajati uspešnice.<ref name=":13" /> Ko se je leta [[1993]], po krajšem premoru po [[Rojstvo|rojstvu]] svojega prvega [[Otrok|otroka]], vrnila na sceno, nobena [[Glasbena založba|založba]] ni hotela izdati njenega [[Glasbeni album|albuma]], zato je njen mož [[Goran Šarac]], ki je bil tudi njen menedžer,<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8LTFRPA Simona osvojila Ptujčane]'', str. 8, ''Tednik (Ptuj)'', 30. april 1997, letnik 50, številka 18</ref> ustanovil Megaton, kar se jima je [[Finance|finančno]] precej obrestovalo.<ref>{{Navedi splet|title=Najbogatejši: Med glasbeniki Avsenik in dolgo nič|url=https://www.finance.si/207299|website=Finance.si|accessdate=2020-07-20|language=sl-SI|date=13. marec 2008|publisher=|last=Javornik|first=Sonja}}</ref><ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8M0P0NF Drugačno življenje Simone Weiss]'', str. 29, ''Novi tednik NT in RC'', 22. april 1993, letnik 47, številka 16</ref> Izvajala je dalmatinsko-podalpski oz. dalmatinski holzer-pop, ki je izrinil [[rock]] glasbo in po prodajanosti presegel glasbene zvrsti, iz katerih je izšel.<ref name=":1" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":8" /><ref name=":13" /> Njeni pesmi ''Super Boy'' in ''Pet poljubov'' sta bili zaradi plesnega ritma še posebej priljubljeni pri mladih.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1996_32_L.pdf Pet poljubov Simone Weiss]'', str. 18, ''Gorenjski Glas'', 23. april 1996, letnik 49, št. 32</ref> Na svojih čustvenih nastopih je nosila kičaste [[Obleka|obleke]] in [[križ]].<ref name=":10" /> Njen album ''V srcu tvojem je moj dom'' iz leta [[1995]] je bil označen za poskus, da se postavi ob bok hrvaški dance in tehno sceni.<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKDJJ8XC Glasbeni Express]'', str. 26, Špegel, Stane (4. maj 1995), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 49, številka 18</ref> V drugi polovici devetdesetih let je kot prva slovenska izvajalka začela koncertirati po velikih športnih dvoranah.<ref name=":0" /><ref name=":19" /> Na turneji leta [[1997]] je napolnila vseh 20 športnih dvoran,<ref>{{Navedi splet|title=Tam nekje med zvezdami: Pred dvema letoma je odšla Simona Weiss|url=https://www.vecer.com/tam-nekje-med-zvezdami-pred-dvema-letoma-je-odsla-simona-weiss-6369817|website=www.vecer.com|date=2017-12-19|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|publisher=|last=Živčec|first=Denis}}</ref> vključno z [[Hala Tivoli|ljubljanskim Tivolijem]], ki ga je razprodala petkrat.<ref name=":0" /> Ta je zanjo in za njej sorodne izvajalce ([[Brendi|Brendija]], [[Helena Blagne|Heleno Blagne]], [[Zlatko Dobrič|Zlatka Dobriča]] in [[Werner Brozović|Wernerja]]) veljala za neosvojljivo [[Trdnjava|trdnjavo]], saj je za razliko od "periferije" urbana ljubljanska publika na tovrstno glasbo gledala zviška.<ref name=":11" /> Mariborski Tabor je napolnila dvakrat v istem dnevu.<ref>{{Navedi splet|title=Koncerti v dvorani Tabor: A (vse) to je bilo pri vas?|url=https://www.vecer.com/koncerti-v-dvorani-tabor-a-vse-to-je-bilo-pri-vas-6622264|website=www.vecer.com|date=2018-12-01|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|publisher=|last=Lorenčič|first=Jaša}}</ref> Do leta [[1996]] je prodala skoraj čert milijona nosilcev zvoka.<ref name=":5" /> Leta [[1998]] je nastopala skupaj z italijanskim pevcem [[Al Bano]]m.<ref name=":0" /> Z Goranom Karanom je leta [[2000]] posnela pesem ''Tu non Llores mi Querida''.<ref name=":6" /> Videospot zanjo je režiral [[Jani Pavec]].<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_9_L.pdf Ritem planet v ritmu dela]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 2. februar 2001, letnik 51, št. 9</ref> ==== Spor z Radiotelevizijo Slovenija ==== Weissova ni smela nastopati na nacionalni televiziji, ker je najavila svoj koncert v eni njihovih oddaj. Ko so slovenski glasbeniki protestirali ob nastopu pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović - Cece]] v [[Mario Galunič|Galuničevi]] oddaji ''Spet doma'' na [[TV Slovenija]], so Simonino izkušnjo navedli kot dokaz dvoličnosti te televizije, saj je tudi [[Ceca]] imela koncert nekaj dni kasneje. [[Mario Galunič]] jim je odgovoril, da je bila promocija [[Ceca|Cecinega]] koncerta vnaprej dogovorjena in zato ni kršila pravil.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|title=(Ne)primernih pet minut Arkanove vdove Cece|url=https://www.dnevnik.si/118304|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-20|date=24. marec 2005|publisher=|last=Slana|first=Milan}}</ref> ==== Težave na prireditvi EMA 2001 ==== Simoni Weiss na [[EMA 2001|EMI 2001]] ni uspelo priti v ožji izbor. Njen mož Goran Šarac je [[Martin Štibernik|Martina Štibernika]], avtorja skladbe [[Karmen Stavec]], neuspešno obtožil, da je njegovo delo [[Plagiatorstvo|plagiat]] neke Simonine pesmi.<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QD9QNHK6 Ema naklonjena Nuši]'', str. 30, Kranjec, Sabina (1. marec 2001), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 55, številka 9</ref> ==== Zaključek kariere ==== Po albumu in turneji letu [[2000]] je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] začela študirati [[Psihologija|psihologijo]].<ref name=":0" /> Leta [[2002]] je rodila drugega otroka. Izpeljala je donatorsko akcijo za nakup dveh inkubatorjev za ljubljansko porodnišnico in dveh fototerapevtskih lučk za [[Novorojenček|novorojence]] z [[Zlatenica|zlatenico]] v skupni vrednosti 9 milijonov [[Slovenski tolar|slovenskih tolarjev]].<ref name=":0" /><ref name=":14" /> Povod za to je bil njen prvi [[porod]], ki je bil težek.<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Je Simona še kraljica ljudskih src?|url=https://www.24ur.com/je-simona-se-kraljica-ljudskih-src.html?ts=1396795110&stream_cat=162|website=www.24ur.com|accessdate=2020-07-20|date=6. januar 2005|publisher=|last=|first=}}</ref> Na odre se je vrnila leta [[2003]] s turnejo in ploščo ''Računam nate'', naslednje leto pa se je dokončno poslovila od petja,<ref name=":13" /> saj je na tem področju dosegla vse, kar je lahko. Zdelo se ji je, da glasbeni kolegi njene odločitve za izredni študij ne odobravajo.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Simona Weiss: Življenje, nenehni kaos|url=https://onaplus.delo.si/zivljenje-nenehni-kaos|website=onaplus.delo.si|accessdate=2020-07-20|language=sl|first=Nika|last=Vistoropski|date=29. marec 2011|publisher=}}</ref> Razmišljala je o koncertni turneji ob 20. obletnici kariere.<ref name=":12" /> === Preučevanje avtizma === Po končani glasbeni karieri je nadaljevala študij in se posvetila pomoči [[Otrok|otrokom]] z [[Avtizem|avtizmom]], ki jo je zanimal zaradi [[Diagnoza|diagnoze]] njenega starejšega [[Sin|sina]],<ref name=":22">{{Navedi splet|title=FOTO: »Otroka žalujeta za mamo, ne za kraljico ljudskih src.«|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-otroka-zalujeta-za-mamo-ne-za-kraljico-ljudskih-src|website=www.slovenskenovice.si|date=2016-12-02|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|first=Polona|last=Pirc}}</ref><ref name=":0" /> ki jo je zaposlovala od sredine 90. let.<ref>{{Navedi revijo|last=Weiss|first=Simona|date=2010-10-15|title=Posebnosti socijalnog razvoja dječaka s Aspergerovim sindromom – studija slučaja|url=https://hrcak.srce.hr/82725|magazine=Napredak : Časopis za interdisciplinarna istraživanja u odgoju i obrazovanju|language=hr|volume=151|issue=3-4|pages=482–498|issn=1330-0059}}</ref> Za svojo diplomsko nalogo je leta [[2008]] prejela študentsko Prešernovo nagrado.<ref>{{Navedi splet|title=PREŠERNOVE NAGRADE ŠTUDENTOM FIL|url=http://kronika.ff.uni-lj.si/%C5%A1tudentske%20pre%C5%A1ernove%20FF/index1.htm|website=kronika.ff.uni-lj.si|accessdate=2020-07-20|date=3. december 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta [[2010]] je začela pisati znanstveno [[Monografija|monografijo]] z naslovom ''Leseni deček sodobnega časa - Aspergerjev sindrom : teoretska spoznanja in študija primera'', ki je za časa svojega življenja ni izdala, saj se je kot [[Mati|mama]] takrat še mladoletnega sina avtista, o katerem je delo govorilo, ustrašila negativnih posledic. Po njeni smrti se je Goran Šarac to knjigo odločil izdati.<ref>{{Navedi splet|title=»Bala se je, da bi lahko škodila sinu, zato je z objavo odlašala«|url=https://www.slovenskenovice.si/suzy/bala-se-je-da-bi-lahko-skodila-sinu-zato-je-z-objavo-odlasala-168295|website=www.slovenskenovice.si|date=2019-04-07|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|first=P.|last=P}}</ref> Za [[Ostržek|Ostržka]] se je odločila, ker je med branjem zgodbe mlajšemu sinu začutila podobnost med [[Avtizem|avtisti]] in tem likom. Motila jo je zelo razširjena lažna predstava o [[Avtizem|avtistih]] kot [[Genij|genijih]].<ref name=":20" /> Magistrirala je leta [[2011]],<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Simona Weiss bo magistra psihologije|url=http://lifestyle.enaa.com/ljudje/Simona-Weiss-bo-magistra-psihologije.html|website=enaA Lifestyle|date=2011-04-29|accessdate=2020-07-20|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> načrtovala je pridobitev [[Doktorat|doktorata]].<ref name=":20" /> == Odnos s slovensko [[LGBT]] skupnostjo == V oddaji ''[[Trenja]]'' leta [[2008]] na kanalu [[POP TV]]<ref>{{Navedi splet|title=Trenja: Poroka - da ali ne?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poroka-da-ali-ne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-07-20|date=5. junij 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> je Weissova izrazila nasprotovanje starševstvu [[Homoseksualnost|homoseksualcev]], ker naj bi bili njihovi [[Otrok|otroci]] izpostavljeni zaničevanju vrstnikov. Njeno mnenje je televizijski voditelj [[Sekumady Conde|Sekumady Condé]], označil za nebuloze in ga navedel kot razlog, da je tisto leto sprejel vodenje Parade ponosa. Na tej prireditvi se je pojavil transparent "Raje sem [[Salome]] kot Simona Weiss", kar je zmotilo [[Marjan Jerman|Marjana Jermana]], ki je o tem napisal komentar v brezplačniku ''Dobro jutro''.<ref>{{Navedi splet|title=Mediašit|url=https://narobe.si/mediait/|website=Narobe.si|date=2008-10-17|accessdate=2020-07-20|language=sl-SI|first=Seku M.|last=Conde}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Istospolni pari so si ljubezen izkazali s poljubljanjem pred parlamentom|url=https://www.dnevnik.si/328529|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-20|date=23. junij 2008|publisher=|last=Hreščak|first=Anja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=»Slovenci so zaplankane živali«|url=https://narobe.si/intervju-sekumady-conde/|website=Narobe.si|date=2008-10-15|accessdate=2020-07-20|language=sl-SI|first=Anamarija Šporčič-|last=Janis}}</ref> == Bolezen in smrt == Poleti [[2015]] je izvedela, da ima [[Rak debelega črevesa in danke|raka na debelem črevesju]], ki se je [[Metastaza|razširil po vsem telesu]]. Ker je bila prešibka za operacijo in ji doma niso mogli več pomagati, je njena družina v tujini iskala alternativne rešitve. Ker je Weissova občudovala [[Pedro Opeka|Pedra Opeko]], jo je ta obiskal v bolniški sobi.<ref>{{Navedi splet|title=Takšno dovoljenje je dala Simona Weiss svojemu možu, tik preden je umrla|url=https://zurnal24.si/magazin/vip/taksno-dovoljenje-je-dala-simona-weiss-svojemu-mozu-tik-preden-je-za-vedno-odsla-318564|website=zurnal24.si|accessdate=2020-07-20|language=sl|date=5. november 2018|publisher=|last=H. Fetih|first=Ana}}</ref> [[Smrt|Umrla]] je v [[Splošna bolnišnica Slovenj Gradec|Splošni bolnišnici Slovenj Gradec]] 19. decembra 2015 zjutraj.<ref name=":3" /><ref name=":15" /><ref name=":21">{{Navedi splet|title=Simona Weiss - zadnje slovo od kraljice ljudskih src|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/simona-weiss-slovo-kraljice-ljudskih-src/|website=Govori.se|date=2016-01-04|accessdate=2020-07-20|language=sl}}</ref> === Pogreb === Svojci so njen [[pogreb]] na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]] 23. decembra 2015 odprli za javnost. Udeležilo se ga je veliko znanih imen iz sveta zabavne glasbe. [[Manca Košir]] in [[Elza Budau]] sta imeli govor, [[Tereza Kesovija]] in [[Ivan Hudnik]] pa sta zapela.<ref name=":21" /><ref>{{Navedi splet|title=FOTO in VIDEO: Simono Weiss pospremili k zadnjemu počitku in ji poklonili še zadnji aplavz|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-simono-weiss-pospremili-k-zadnjemu-pocitku.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-07-20|date=23. december 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> === Tožbi medicinske sestre === Zlatka Pražnikar Vrbnjak, [[medicinska sestra]] s kliničnega oddelka za gastroenterologijo (KOGE), ki je skrbela za Simono Weiss, je zaradi [[Mobing|trpinčenja na delovnem mestu]] na delovnem sodišču v Ljubljani tožila [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC Ljubljana]] in Jelko Kotar, glavno medicinsko sestro na KOGE. Zahtevala je 65.000 [[Evro|evrov]] [[Odškodnina|odškodnine]]. Proti [[Zdravnik|zdravnici]] Saneli Banović je sprožila zasebno tožbo zaradi obrekovanja, ker naj bi ji ta očitala nedovoljeno apliciranje [[Morfin|morfija]] bolnici med [[Kemoterapija|kemoterapijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Tri leta po smrti Simone Weiss: kdo je zvezdnici apliciral morfij?|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5c07d43884347/po-smrti-simone-weiss-se-je-zacela-grda-bitka-na-sodiscu|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-07-20|language=sl|date=5. december 2018|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Po smrti Simone Weiss toži zdravnico|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/po-smrti-simone-weiss-tozi-zdravnico|website=www.slovenskenovice.si|date=2017-12-02|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|first=Boštjan|last=Celec}}</ref> V obeh primerih je bila neuspešna.<ref>{{Navedi splet|title=Sestra, ki je negovala Simono Weiss, brez odškodnine|url=https://www.dnevnik.si/1042930346|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-20|date=26. maj 2020|publisher=|last=Furlan Rus|first=Mojca}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Simona Weiss končno našla mir?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/simona-weiss-koncno-nasla-mir-139311|website=www.slovenskenovice.si|date=2019-01-15|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|first=Gordana|last=Stojiljković}}</ref> == Zasebno == Z [[Poroka|možem]] Goranom Šarcem je imela hčero in sina. Starejši Simon je bil rojen leta 1993, mlajša Rene pa leta 2002. Skupaj sta ostala do njene [[Smrt|smrti]].<ref name=":22" /> Sredi leta 2021, si je Goranova in Simonina hčerka spremenila ime iz <nowiki>''Rene Šarac'' v ''Liliette Šarac Weiss''</nowiki> ==Diskografija== ===Albumi=== {{col-begin}} {{col-2}} * ''Simona Weiss'' ([[Helidon]], 1987) *''Sanje so vse kar imam'' ([[Helidon]], 1989) * ''Zapali no''ć ([[Helidon]], 1990) (v [[Hrvaščina|hrvaščini]])<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Simona Weiss: Pevka, ki je prodala pol milijona plošč ali Avsenik z drugimi sredstvi|url=https://www.dnevnik.si/1042727008|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-19|date=21. december 2015|publisher=|last=Štamcar|first=Miha}}</ref> * ''Zbogom'' ([[Helidon]], 1991) *''Mati'' ([[Helidon]], 1992) * ''Pesem o meni, to si ti'' ([[Helidon]], 1993) * ''Simona Weiss'' (Megaton, 1993) * ''V srcu tvojem je moj dom'' (Megaton, 1995) * ''Srce na dlani'' (Megaton, 1996) {{col-2}} * ''Fleten par'' (Megaton, 1997) (dueti) * ''Punčka'' (Megaton, 1998) * ''Milijon rubinov'' (Megaton, 1999) * ''Ena želja'' (Megaton, 2000) * ''Koncertna turneja 2000'' (Megaton, 2000) (promocijski CD) * ''Simona s prijatelji - Najlepše pesmi'' (Megaton, 2000) (promocijski CD) * ''Računam nate'' (Megaton, 2003) * ''20 romantičnih hitov'' (Megaton, 2005) {{col-end}} === Singli === {{col-begin}} {{col-2}} * ''Zadnji ples'' (1987)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1987_77_L.pdf Naša glasbena lestvica]'', str. 13, ''Gorenjski Glas'', 2. oktober 1987, letnik 40, št. 77</ref> * ''Padla je zadnja solza'' (1989)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1989_17_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 11, ''Gorenjski Glas'', 3. marec 1989, ''Gorenjski Glas'', letnik 42, št. 17</ref> * ''Zabranjena ljubav'' (1989)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1989_85_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 13, ''Gorenjski Glas'', 3. november 1989, letnik 42, št. 85</ref> * ''Nisva kriva'' (1990)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1990_4_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 11, ''Gorenjski Glas'', 16. januar 1990, letnik 43, št. 4</ref> * ''Sanje so vse, kar imam'' (1990)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1990_31_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 11, ''Gorenjski Glas'', 20. april 1990, letnik 43, št. 31</ref> * ''Sanjam'' (1990)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1990_35_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 13, ''Gorenjski Glas'', 8. maj 1990, letnik 43, št. 35</ref> * ''Vzemi solzo za spomin'' ft. [[Magnet (glasbena skupina)|Magnet]] (1990)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1990_91_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 23. november 1990, letnik 43, št. 91</ref> * ''Do večnosti'' (1991)<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNF7KVKA Lestvica Radia Celje]'', str. 21, ''Novi tednik NT in RC'', 11.04.1991, letnik 45, številka 14</ref> * ''Tisoč želja'' (1991)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1991_48_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 14, ''Gorenjski Glas'', 21. junij 1991, letnik 44, št. 48</ref> * ''Nebo naj te čuva'' (1991)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1991_78_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 14, ''Gorenjski Glas'', 4. oktober 1991, letnik 44, št. 78</ref> * ''Mati'' (1992)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1992_97_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 15, ''Gorenjski Glas'', 11. december 1992, letnik 45, št. 97</ref> * ''Nocoj bom tvoja mačkica'' (1993)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1993_46_L.pdf VASOVANJE S PODOKNIČARJEM NA RADIU KRANJ]'', str. 11, ''Gorenjski Glas'', 15. junij 1993, letnik 46, št. 46</ref> * ''Pet poljubov'' (1994)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1994_47_L.pdf VASOVANJE S PODOKNIČARJEM NA RADIU KRANJ]'', str. 19, ''Gorenjski Glas'', 17. junij 1994, letnik 47, št. 47</ref> * ''Kako je dobro'' (1995)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1995_37_L.pdf Tržiški hit]'', str. 15, ''Gorenjski Glas'', 12. maj 1995, letnik 48, št. 37</ref> * ''Cmokni me'' (1995)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1995_57_L.pdf Lestvica 5+5 na Radiu Žiri]'', str. 13, ''Gorenjski Glas'', 21. julij 1995, št. 57, letnik 48</ref> {{col-2}} * ''Sonce mojih dni'' ft. Slapovi (1996)<ref name=":2">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1996_86_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 18, ''Gorenjski Glas'', 29. oktober 1996, letnik 49, št. 86</ref> * ''Rožmarin več ne dehti'' (1996)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1996_96_L.pdf Lestvica 5+5 na Radiu Žiri]'', str. 17, ''Gorenjski Glas'', 6. december 1996, letnik 49, št. 96</ref> * ''Ostala bova skupaj'' ft. [[Werner Brozović|Werner]] (1996)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1996_99_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 17. december 1996, letnik 49, št. 99</ref> * ''Vzela sem si Štajerca'' (1997)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1997_25_L.pdf Lestvica 5+5 Radia Sora]'', str. 31, ''Gorenjski Glas'', 28. marec 1997, letnik 60, št. 25</ref> * ''Moram te najti'' (1997)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1997_75_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 23. september 1997, letnik 50, št. 75</ref> * ''Fleten par'' ft. [[Brendi]] (1997)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1997_92_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 25. november 1997, letnik 50, št. 92</ref> * ''Nikoli ne pozabiva'' ft. [[Werner Brozović|Werner]] (1997)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1997_95_L.pdf Lestvica 5+5 Radia Sora]'', str. 17, ''Gorenjski Glas'', 5. december 1997, letnik 50, št. 95</ref> * ''Vsa ljubezen'' ft. [[Aleksander Mežek]] (1998)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_19_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 25, ''Gorenjski Glas'', 10. februar 1998, letnik 51, št. 19</ref> * ''Ti in jaz'' ft. [[Gianni Rijavec]] (1998)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 5. maj 1998, letnik 51, št. 34</ref> * ''Ali me boš ljubil ti'' (1998)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_50_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 33, ''Gorenjski Glas'', 30. junij 1998, letnik 51, št. 50</ref> * ''Ti si ljubezen'' (1998)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_96_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 8. december 1998, letnik 51, št. 96</ref> * ''Milijon rubinov'' (1999)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_99_L.pdf Čista 10-ka radia Gorenc]'', str. 25, ''Gorenjski Glas'', 14. december 1999, letnik 52, št. 99</ref> * ''Lahko noč, ljubezen moja'' ft. [[Tereza Kesovija]] (2000)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2000_10_L.pdf Čista 10-ka Radia Gorenc]'', str. 28, ''Gorenjski Glas'', 4. februar 2000, letnik 53, št. 10</ref> * ''Vedno ti'' (2000)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2000_29_L.pdf Čista 10-ka Radia Gorenc]'', str. 27, ''Gorenjski Glas'', 11. april 2000, letnik 53, št. 29</ref> * ''Tu non Llores mi Querida'' ft. [[Goran Karan]] (2000)<ref name=":6">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QDIFDW37 Ekspres Ekspres]'', str. 38, ''Novi tednik NT in RC'', Špegel, Stane (30.november 2000), letnik 54, številka 48</ref> {{col-end}} == Nagrade in nominacije == === Glasbeni [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti === * 1996 (l. [[1997]]) - '''nominacija''' * 1997 (l. [[1998]]) * 1998 (l. [[1999]]) - '''nominacija''' * 2000 (l. [[2001]]) - '''nominacija'''<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_25_L.pdf Pripravil se je samo za trikrat]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', K. Igor (30. marec 2001), letnik 54, št. 25</ref> * 2003 (l. [[2004]]) - '''nominacija'''<ref>{{Navedi splet|title=Znani nominiranci za viktorje 2003|url=https://www.dnevnik.si/76266|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-18|date=10. marec 2004|publisher=|last=|first=}}</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1986|1986]]: ''Brez tebe'' <small>(Goran Šarac - Simona Weiss)</small> * [[Melodije morja in sonca 1987|1987]]: ''Pokaži mi'' * [[Melodije morja in sonca 1988|1988]]: ''Reci mu, veter'' * [[Melodije morja in sonca 1990|1990]]: ''Nebo naj te čuva'' * [[Melodije morja in sonca 1991|1991]]: ''Adijo'' <small>(Goran Šarac - Simona Weiss - Goran Šarac)</small> === [[Festival narečnih popevk]] === * [[Vesela jesen 1986|1986]]: ''Rdeča roža'' <small>([[Elza Budau]], Marjan Jeznik - Goran Šarac - Goran Šarac)</small> - s Petrom Kunaverjem === [[Pop delavnica]] === * [[Pop delavnica 1987|1987]]: ''Zadnjič'' <small>([[Tadej Hrušovar]] - Tadej Hrušovar)</small> '''9. mesto''' === [[Evrovizija]] === ==== Jugovizija ==== * 1988: ''Tako lahko je reči ljubim te '' (<small>[[Dušan Velkaverh]]</small> - <small>[[Tadej Hrušovar]]</small>) - kot ena od spremljevalnih pevk [[Moni Kovačič]]<ref>{{Navedi splet|title=Iza kulisa Jugovizije 1988: Pobedio "Mangup" Srebrnih krila, Lidiji Asanović favorit bila Bebi Dol|url=http://www.yugopapir.com/2018/02/iza-kulisa-jugovizije-1988-pobedio.html|accessdate=2020-07-18|date=marec 1988|website=Yugopapir|publisher=|last=Grisogono|first=Vedrana}}</ref><ref>''[https://www.besedilo.si/moni-kovacic/lahko-je-reci-ljubim-te?pdf Lahko je reči ljubim te]'', besedilo.si, Slovenska glasbena besedila</ref> ====[[EMA]]==== * [[EMA 2001|2001]]: ''Vse življenje'' <small>(Goran Šarac, Andrej Baša)</small> - '''7. mesto v polfinalu'''<ref name=":16">{{Navedi splet|title=(VIDEO) 13 naj mariborskih EMA momentov|url=https://www.vecer.com/video-13-naj-mariborskih-ema-momentov-6662097|website=www.vecer.com|date=2019-02-15|accessdate=2020-07-19|language=sl-si|publisher=|last=|first=}}</ref> === Makfest ([[Severna Makedonija|Makedonija]]) === * 1986 Makfest Štip '86: ''Dejane'' * 1987 Makfest Štip '87: ''Vrati se'' * 1988 Makfest Štip '88: ''Ne raskazuvaj za ljubovta'' * 1990 Makfest Štip '90: ''Rozite pak se tazni'' * 1991 Makfest Štip '91: ''Ti si mojata pesna'' ft. oktet Makedonija '''2. nagrada publike''' === Ostali festivali === * 1986 Opatija, Dani jugoslavenske zabavne muzike (DJZM): ''Našoj ljubavi je kraj'' * 1987 Sarajevo: Vaš šlager sezone: ''Trag Ljubavi'' ft. Stane Vidmar * 1989 Split: ''Zabranjena ljubav'' * 1990 Zagrebfest '90: ''Crni biseri'' * 1990 MESAM: ''Zapali noć'' '''nagrada mednarodne žirije za najboljšo interpretacijo''' == Bibliografija == * Posebnosti in težave v razvojnem procesu dečka z Aspergerjevim sindromom : študija primera : diplomsko delo. Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Odd. za psihologijo. Ljubljana, 2008 [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/36692578 COBISS] * Leseni deček sodobnega časa : Aspergerjev sindrom : teoretska spoznanja in študija primera : [pregled od zgodnjih spoznanj o Aspergerjevem sindromu od današnjega razumevanja in skrbi za osebe z njimi : znanstvena monografija]. Maribor : Obzorja, 2018 [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/95368961 COBISS] ISBN 978-961-230-531-4 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] * [[Seznam slovenskih psihologov]] == Zunanje povezave == * Simona Weiss - diskografija na [https://www.discogs.com/artist/1162794-Simona-Weiss Discogs] ==Sklici== {{reflist|30em}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Weiss, Simona}} [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Slovenski fotomodeli]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski psihologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] kvayrz1j7x5g74ap16lyawgk4wa3hbv 5736697 5736695 2022-08-19T20:26:00Z A09 188929 tn wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Simona Weiss|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]|children=2|home_town=[[Kamnica, Maribor]]|years_active=[[1987]]-[[2004]] ([[glasba]])}} '''Simona Weiss''' ({{IPA2|vájs}}), [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], [[fotomodel]] in [[psihologinja]], * [[29. april]] [[1963]], [[Maribor]],<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zgodilo se je 29. aprila leta ...|url=https://www.rtvslo.si/zabava/na-danasnji-dan/zgodilo-se-je-29-aprila-leta/192637|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-18|language=sl|date=29. april 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> &dagger; [[19. december]] [[2015]], [[Slovenj Gradec]]<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Na današnji dan je umrla pevka Simona Weiss|url=https://primorska24.si/na-danasnji-dan-je-umrla-pevka-simona-weiss/|website=Primorska24|date=2019-12-19|accessdate=2020-07-19|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Izdala je 20 albumov v skupni nakladi 500.000 izvodov, kar jo uvršča med [[Seznam najbolj prodajanih slovenskih glasbenih izvajalcev|najbolj prodajane slovenske glasbenike]]. Posnela je okoli 200 skladb in napisala preko 300 besedil.<ref>{{Navedi splet|title=Za prvo obletnico smrti Simone Weiss film|url=https://www.vecer.com/za-prvo-obletnico-smrti-simone-weiss-film-6241682|website=www.vecer.com|date=2016-12-01|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":7">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM8WN8Q2 Ostane dobro srce - če ga imaš]'', str. 35, Brglez, Simona (17. april 1997), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 51, številka 15</ref> Prepevala je lahkotno mešanico [[Pop glasba|pop]] in [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavne glasbe]] z dalmatinskimi vplivi. Med izvajalce tega novokomponiranega popa so sodili tudi [[Don Juan (glasbena skupina)|Don Juan]] in [[Zlatko Dobrič]].<ref name=":1">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4FZUXYM Glasbeni Ex-Press]'', str. 37, Špegel, Stane (04.december 1997), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 51, številka 48</ref><ref name=":4">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50U3CFXN Podalpski pop]'', str. 19, 6. januar 1994, ''Novi tednik NT in RC'', letnik 48, številka 1</ref><ref name=":5">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4O6DNGPH Glasbeni Ex-Press]'', str. 29, Špegel, Stane (14. november 1996), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 50, številka 46</ref><ref name=":8">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCNXQO7A Podalpski pop]'', str. 25, ''Novi tednik NT in RC'', 30. december 1993, letnik 47, številka 52</ref> Njene najbolj znane pesmi so bile ''Mati'', ''Tisoč želja'', ''Ti si ljubezen'', ''Ena želja'', ''Vzela sem si Štajerca'', ''Vate sem zaljubljena'', ''Tu non llores mi querida'' in ''Pet poljubov''.<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je Simona Weiss|url=https://www.vecer.com/201512206170229-6170229|website=www.vecer.com|date=2015-12-19|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":13" /> Slednja je bila pogosta izbira tekmovalcev na avdicijah za nastop v popularni televizijski oddaji ''Karaoke''.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Simona Weiss je bila prva kot pevka in kot človek|url=https://www.dnevnik.si/1042756831|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-20|date=15. december 2016|publisher=|last=Bernik|first=Tina}}</ref> Kot [[Pevec|pevka]] in [[tekstopiska]] je sodelovala s [[Pevec|pevci]] in [[Glasbena skupina|skupinami]], kot so Stane Vidmar,<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1987_6_L.pdf Pride pozno - ljubi grozno]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', 23. januar 1987, letnik 40, št. 6</ref> [[Magnet (glasbena skupina)|Magnet]],<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I700ZKD9 Polnočni poljub in največje uspešnice skupine Magnet]'', str. 16, Tednik (Ptuj), Papler, Drago (15. april 1993), letnik 46, številka 15</ref> Slapovi,<ref name=":2" /> Oliwer Twist,<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OA5CW5L1 Dobro obiskane poletne prireditve]'', str. 6, Topolovec, Vida (26.avgust.1993), ''Tednik (Ptuj)'', letnik 46, številka 34</ref> [[Werner Brozović|Werner]],<ref name=":1" /> [[Brendi]], [[Tomaž Domicelj]],<ref name=":1" /> [[Miran Rudan]],<ref name=":1" /> [[Aleksander Mežek]],<ref name=":1" /> [[Gianni Rijavec]],<ref name=":1" /> [[Tereza Kesovija]], [[Marjan Zgonc]],<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_66_L.pdf Hvala ti mati Marija]'', str. 25, ''Gorenjski Glas'', 20. avgust 1999, letnik 52, št. 66</ref> [[Ivan Hudnik]],<ref name=":1" /> [[Al Bano]], [[Kemal Monteno]]<ref>{{Navedi splet|title=Super mama|url=https://www.dnevnik.si/68211|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-20|date=14. december 2003|publisher=|last=Turnšek|first=Roman}}</ref> in [[Goran Karan]].<ref name=":6" /> Med avtorji njenih skladb so bili Aleš Čadež,<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98I4YHR3 Glasbeni Ex-Press]'', str. 37, Špegel, Stane (15. oktober 1998), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 52, številka 41</ref> [[Tadej Hrušovar]], [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand]] in Dare Petrič.<ref name=":9">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8X1DMF8 Od "obešalnika" h glasbi]'', Gerkeš, Nataša (28. januar 1988), ''Novi tednik'', letnik 42, številka 4</ref> Kot prva [[ženska]] je dobila [[Viktor (nagrada)|viktorja]] popularnosti za glasbenega izvajalca. Zanj je bila nominirana 6-krat, največkrat med vsemi.<ref name=":0" /> Leta [[1996]] je bila v akciji slovenskih [[Moda|modnih]] strokovnjakov izbrana za tretjo najslabše oblečeno [[Slovenci|Slovenko]].<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKRHJQCU V modnem vrtincu]'', str. 33, Cah - Žerovnik, Vlasta (29. februar 1996), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 50, številka 9</ref> Veljala je za lepotico, ki je do svoje publike gojila odprt odnos, ki je presegal njene pevske sposobnosti, zato so ji nadeli vzdevek "kraljica ljudskih src".<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Javno so vihali nos, doma pa poslušali Simono Weiss|url=https://www.vecer.com/201512196170202-6170202|website=www.vecer.com|date=2015-12-19|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|publisher=|last=Živčec|first=Denis}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|title=Simona Weiss izgubila boj z rakom|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/simona-weiss-izgubila-boj-z-rakom|website=www.slovenskenovice.si|date=2015-12-20|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|first=Moni|last=Černe}}</ref> Bila je tudi "princesa".<ref>{{Navedi splet|title=Ceca prej in potem|url=http://www.mladina.si/89755/ceca-prej-in-potem/|website=Mladina.si|accessdate=2020-07-20|date=6. maj 2005|publisher=|last=Ozmec|first=Debastijan}}</ref> Mediji so jo primerjali s [[Helena Blagne|Heleno Blagne]]. [[Hala Tivoli|Halo Tivoli]] ji je uspelo razprodati pred njo.<ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/97337/mati-vseh-mater|title=Mati vseh mater: Prvi koncert Helene Blagne Zaman v ljubljanski Hali Tivoli|date=12. marec 2001|accessdate=20. julij 2020|website=Mladina|publisher=|last=Hrastar|first=Mateja|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140830111058/https://www.mladina.si/97337/mati-vseh-mater|archivedate=30. avgust 2014}}</ref> == Mladost == V [[Kamnica, Maribor|Kamnici]] pri [[Maribor|Mariboru]]<ref name=":16" /> je preživela [[Otrok|otroštvo]] in [[Srednja šola|srednješolska]] leta<ref name=":7" /> s starši in [[Sestra|sestrama]].<ref name=":17">{{Navedi splet|title=NEKATERE STVARI SO ZA VEDNO ZASEBNE|url=https://www.dnevnik.si/115715|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-20|date=4. marec 2005|publisher=|last=|first=}}</ref> Pela je v [[Pevski zbor|pevskem zboru]], bila je v [[Strelstvo|strelskem]], [[Gledališče|dramskem]] in [[Književnost|literarnem]] krožku. Trenirala je [[Odbojka|odbojko]]. Razmišljala je o poklicu [[Učitelj|učiteljice]] in [[Zdravnik|zdravnice]].<ref name=":7" /> == Kariera == === Lepotna tekmovanja, manekenstvo in ples === Leta [[1984]] se je udeležila tekmovanja [[Miss Slovenije]] pod veliko tribuno [[Stadion Ljudski vrt|stadiona Ljudski vrt]] v Mariboru in postala 1. spremljevalka. Zmagala je domačinka [[Nataša Majerič]], 2. spremljevalka pa je postala Aida Raci iz Ljubljane.<ref>''Najlepša Slovenka je iz Maribora'', str. 8, ''Delo'', 4. junij 1984, l. 26, št. 128, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6Z0ZU8R9}}</ref> Leta 1985 je v [[Budva|Budvi]] na tekmovanju za najbolj fotogenično Jugoslovanko osvojila 2. mesto. Zmagala je 22-letna Jasmina Kumperščak iz Maribora.<ref>''Ljubljenka fotografov'', zadnja stran, ''Delo'', 29. junij 1985, letnik 27, številka 150, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-GQU9TKY5}}</ref> V disku Super Fleck v [[Rdeča dvorana|Rdeči dvorani]] v [[Velenje|Velenju]] je istega leta na tekmovanju Miss Super Fleck postala 2. spremljevalka in dobila 5 milijonov starih [[Jugoslovanski dinar|dinarjev]]. Zmagala je [[Nataša Majerič]], ki je dobila 15 milijonov starih dinarjev. 1. spremljevalka je postala Alma Hasanbašić iz Velenja, ki je dobila 10 milijonov starih dinarjev.<ref>''Naš čas'', str. 18, 26. december 1985, letnik 21, številka 50, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-C172GANF}}</ref> Na Miss Slovenije je Weissova spoznala [[Goran Šarac|Gorana Šaraca]],<ref name=":17" /> zaradi katerega se je naslednje leto<ref name=":13" /> preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]].<ref name=":10" /> Bila je tudi disko [[plesalka]].<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQUZ6FBH Gostuje Simona Weiss]'', str. 24, ''Dolenjski list'', 05.11.1987, letnik 38, številka 44</ref> Delo [[Fotomodel|fotomodela]] ji je omogočilo spoznati veliko novih ljudi, vendar je ni osrečevalo, ker je bila samo obešalnik.<ref name=":9" /> Kasneje je sedela v žiriji na izborih za [[Teja Skarza|Miss Slovenije 1991]]<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AERUUTNO Lepotice v dveh polfinalih]'', str. 11, Vrabl, Tone (6. junij 1991), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 45, številka 22</ref> in Miss Štajerske 1996.<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENBGWWXD Ptujčanka Alenka Vindiš prva spremljevalka]'', Goznik, Majda (8. avgust 1996), ''Tednik (Ptuj)'', letnik 49, številka 32</ref> === Petje === ==== Začetki ==== Najprej je bila [[tekstopiska]]. Potem ko je (spontano)<ref name=":9" /> zapela skladbo, ki jo je nekdo zavrnil<ref name=":0" /> (ali narobe zapel),<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Najtežja življenjska borba Simone Weiss|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5671edfc7f86b/najtezja-zivljenjska-borba-simone-weiss|website=Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-07-20|language=sl|date=18. december 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> se je leta [[1986]] udeležila Opatijskega festivala.<ref name=":7" /> Pela je v diskotekah in ostalih zabaviščih. Biti zabavljačica ji ni bil problem, ker je rada delala z [[Človek|ljudmi]]. V tistem času je dobila vabilo za mesec in pol dolgo turnejo po [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], ki se je takrat začela odpirati tujim pevcem.<ref name=":9" /> Ko ni pela, je pisala besedila pesmi in knjigo o zgodbah deklet, ki jih je srečevala doma in v tujini. Zaposlena je bila v združenem delu. Najraje je imela [[Whitney Houston]], poslušala je tudi [[Tina Turner|Tino Turner]], [[Kim Wilde]] in [[Sting|Stinga]]. O [[SFRJ|jugoslovanski]] zabavni glasbi ni imela dobrega mnenja, ker naj bi ta z vključevanjem narodne glasbe storila korak nazaj. [[SFRJ|Jugoslovanske]] glasbenike je poslušala po službeni dolžnosti, od njih so ji bili všeč zgolj [[Josipa Lisac]], [[Denis & Denis]] v prejšnji zasedbi in pogojno [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]].<ref name=":9" /> Za pravi začetek svoje glasbene kariere je štela leto [[1987]],<ref name=":7" /> ko je izdala prvo [[LP plošča|LP ploščo]], ki jo je posnela v studiu Tivoli. Avtorji skladb so bili [[Tadej Hrušovar]], [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand]] in Dare Petrič. Svoj glasbeni stil je takrat postavila na mejo med [[Pop glasba|popom]] in [[Rock|rockom]].<ref name=":9" /> ==== Priljubljenost, sodelovanje s tujimi pevci in ustanovitev založbe Megaton ==== Po nastopanju na festivalih je zaradi [[Osamosvojitev Slovenije|razpada]] [[SFRJ]] spremenila svoj način delovanja, postala je resna samostojna pevka in začela je izdajati uspešnice.<ref name=":13" /> Ko se je leta [[1993]], po krajšem premoru po [[Rojstvo|rojstvu]] svojega prvega [[Otrok|otroka]], vrnila na sceno, nobena [[Glasbena založba|založba]] ni hotela izdati njenega [[Glasbeni album|albuma]], zato je njen mož [[Goran Šarac]], ki je bil tudi njen menedžer,<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8LTFRPA Simona osvojila Ptujčane]'', str. 8, ''Tednik (Ptuj)'', 30. april 1997, letnik 50, številka 18</ref> ustanovil Megaton, kar se jima je [[Finance|finančno]] precej obrestovalo.<ref>{{Navedi splet|title=Najbogatejši: Med glasbeniki Avsenik in dolgo nič|url=https://www.finance.si/207299|website=Finance.si|accessdate=2020-07-20|language=sl-SI|date=13. marec 2008|publisher=|last=Javornik|first=Sonja}}</ref><ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8M0P0NF Drugačno življenje Simone Weiss]'', str. 29, ''Novi tednik NT in RC'', 22. april 1993, letnik 47, številka 16</ref> Izvajala je dalmatinsko-podalpski oz. dalmatinski holzer-pop, ki je izrinil [[rock]] glasbo in po prodajanosti presegel glasbene zvrsti, iz katerih je izšel.<ref name=":1" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":8" /><ref name=":13" /> Njeni pesmi ''Super Boy'' in ''Pet poljubov'' sta bili zaradi plesnega ritma še posebej priljubljeni pri mladih.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1996_32_L.pdf Pet poljubov Simone Weiss]'', str. 18, ''Gorenjski Glas'', 23. april 1996, letnik 49, št. 32</ref> Na svojih čustvenih nastopih je nosila kičaste [[Obleka|obleke]] in [[križ]].<ref name=":10" /> Njen album ''V srcu tvojem je moj dom'' iz leta [[1995]] je bil označen za poskus, da se postavi ob bok hrvaški dance in tehno sceni.<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKDJJ8XC Glasbeni Express]'', str. 26, Špegel, Stane (4. maj 1995), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 49, številka 18</ref> V drugi polovici devetdesetih let je kot prva slovenska izvajalka začela koncertirati po velikih športnih dvoranah.<ref name=":0" /><ref name=":19" /> Na turneji leta [[1997]] je napolnila vseh 20 športnih dvoran,<ref>{{Navedi splet|title=Tam nekje med zvezdami: Pred dvema letoma je odšla Simona Weiss|url=https://www.vecer.com/tam-nekje-med-zvezdami-pred-dvema-letoma-je-odsla-simona-weiss-6369817|website=www.vecer.com|date=2017-12-19|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|publisher=|last=Živčec|first=Denis}}</ref> vključno z [[Hala Tivoli|ljubljanskim Tivolijem]], ki ga je razprodala petkrat.<ref name=":0" /> Ta je zanjo in za njej sorodne izvajalce ([[Brendi|Brendija]], [[Helena Blagne|Heleno Blagne]], [[Zlatko Dobrič|Zlatka Dobriča]] in [[Werner Brozović|Wernerja]]) veljala za neosvojljivo [[Trdnjava|trdnjavo]], saj je za razliko od "periferije" urbana ljubljanska publika na tovrstno glasbo gledala zviška.<ref name=":11" /> Mariborski Tabor je napolnila dvakrat v istem dnevu.<ref>{{Navedi splet|title=Koncerti v dvorani Tabor: A (vse) to je bilo pri vas?|url=https://www.vecer.com/koncerti-v-dvorani-tabor-a-vse-to-je-bilo-pri-vas-6622264|website=www.vecer.com|date=2018-12-01|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|publisher=|last=Lorenčič|first=Jaša}}</ref> Do leta [[1996]] je prodala skoraj čert milijona nosilcev zvoka.<ref name=":5" /> Leta [[1998]] je nastopala skupaj z italijanskim pevcem [[Al Bano]]m.<ref name=":0" /> Z Goranom Karanom je leta [[2000]] posnela pesem ''Tu non Llores mi Querida''.<ref name=":6" /> Videospot zanjo je režiral [[Jani Pavec]].<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_9_L.pdf Ritem planet v ritmu dela]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 2. februar 2001, letnik 51, št. 9</ref> ==== Spor z Radiotelevizijo Slovenija ==== Weissova ni smela nastopati na nacionalni televiziji, ker je najavila svoj koncert v eni njihovih oddaj. Ko so slovenski glasbeniki protestirali ob nastopu pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović - Cece]] v [[Mario Galunič|Galuničevi]] oddaji ''Spet doma'' na [[TV Slovenija]], so Simonino izkušnjo navedli kot dokaz dvoličnosti te televizije, saj je tudi [[Ceca]] imela koncert nekaj dni kasneje. [[Mario Galunič]] jim je odgovoril, da je bila promocija [[Ceca|Cecinega]] koncerta vnaprej dogovorjena in zato ni kršila pravil.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|title=(Ne)primernih pet minut Arkanove vdove Cece|url=https://www.dnevnik.si/118304|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-20|date=24. marec 2005|publisher=|last=Slana|first=Milan}}</ref> ==== Težave na prireditvi EMA 2001 ==== Simoni Weiss na [[EMA 2001|EMI 2001]] ni uspelo priti v ožji izbor. Njen mož Goran Šarac je [[Martin Štibernik|Martina Štibernika]], avtorja skladbe [[Karmen Stavec]], neuspešno obtožil, da je njegovo delo [[Plagiatorstvo|plagiat]] neke Simonine pesmi.<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QD9QNHK6 Ema naklonjena Nuši]'', str. 30, Kranjec, Sabina (1. marec 2001), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 55, številka 9</ref> ==== Zaključek kariere ==== Po albumu in turneji letu [[2000]] je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] začela študirati [[Psihologija|psihologijo]].<ref name=":0" /> Leta [[2002]] je rodila drugega otroka. Izpeljala je donatorsko akcijo za nakup dveh inkubatorjev za ljubljansko porodnišnico in dveh fototerapevtskih lučk za [[Novorojenček|novorojence]] z [[Zlatenica|zlatenico]] v skupni vrednosti 9 milijonov [[Slovenski tolar|slovenskih tolarjev]].<ref name=":0" /><ref name=":14" /> Povod za to je bil njen prvi [[porod]], ki je bil težek.<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Je Simona še kraljica ljudskih src?|url=https://www.24ur.com/je-simona-se-kraljica-ljudskih-src.html?ts=1396795110&stream_cat=162|website=www.24ur.com|accessdate=2020-07-20|date=6. januar 2005|publisher=|last=|first=}}</ref> Na odre se je vrnila leta [[2003]] s turnejo in ploščo ''Računam nate'', naslednje leto pa se je dokončno poslovila od petja,<ref name=":13" /> saj je na tem področju dosegla vse, kar je lahko. Zdelo se ji je, da glasbeni kolegi njene odločitve za izredni študij ne odobravajo.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Simona Weiss: Življenje, nenehni kaos|url=https://onaplus.delo.si/zivljenje-nenehni-kaos|website=onaplus.delo.si|accessdate=2020-07-20|language=sl|first=Nika|last=Vistoropski|date=29. marec 2011|publisher=}}</ref> Razmišljala je o koncertni turneji ob 20. obletnici kariere.<ref name=":12" /> === Preučevanje avtizma === Po končani glasbeni karieri je nadaljevala študij in se posvetila pomoči [[Otrok|otrokom]] z [[Avtizem|avtizmom]], ki jo je zanimal zaradi [[Diagnoza|diagnoze]] njenega starejšega [[Sin|sina]],<ref name=":22">{{Navedi splet|title=FOTO: »Otroka žalujeta za mamo, ne za kraljico ljudskih src.«|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-otroka-zalujeta-za-mamo-ne-za-kraljico-ljudskih-src|website=www.slovenskenovice.si|date=2016-12-02|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|first=Polona|last=Pirc}}</ref><ref name=":0" /> ki jo je zaposlovala od sredine 90. let.<ref>{{Navedi revijo|last=Weiss|first=Simona|date=2010-10-15|title=Posebnosti socijalnog razvoja dječaka s Aspergerovim sindromom – studija slučaja|url=https://hrcak.srce.hr/82725|magazine=Napredak : Časopis za interdisciplinarna istraživanja u odgoju i obrazovanju|language=hr|volume=151|issue=3-4|pages=482–498|issn=1330-0059}}</ref> Za svojo diplomsko nalogo je leta [[2008]] prejela študentsko Prešernovo nagrado.<ref>{{Navedi splet|title=PREŠERNOVE NAGRADE ŠTUDENTOM FIL|url=http://kronika.ff.uni-lj.si/%C5%A1tudentske%20pre%C5%A1ernove%20FF/index1.htm|website=kronika.ff.uni-lj.si|accessdate=2020-07-20|date=3. december 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta [[2010]] je začela pisati znanstveno [[Monografija|monografijo]] z naslovom ''Leseni deček sodobnega časa - Aspergerjev sindrom : teoretska spoznanja in študija primera'', ki je za časa svojega življenja ni izdala, saj se je kot [[Mati|mama]] takrat še mladoletnega sina avtista, o katerem je delo govorilo, ustrašila negativnih posledic. Po njeni smrti se je Goran Šarac to knjigo odločil izdati.<ref>{{Navedi splet|title=»Bala se je, da bi lahko škodila sinu, zato je z objavo odlašala«|url=https://www.slovenskenovice.si/suzy/bala-se-je-da-bi-lahko-skodila-sinu-zato-je-z-objavo-odlasala-168295|website=www.slovenskenovice.si|date=2019-04-07|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|first=P.|last=P}}</ref> Za [[Ostržek|Ostržka]] se je odločila, ker je med branjem zgodbe mlajšemu sinu začutila podobnost med [[Avtizem|avtisti]] in tem likom. Motila jo je zelo razširjena lažna predstava o [[Avtizem|avtistih]] kot [[Genij|genijih]].<ref name=":20" /> Magistrirala je leta [[2011]],<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Simona Weiss bo magistra psihologije|url=http://lifestyle.enaa.com/ljudje/Simona-Weiss-bo-magistra-psihologije.html|website=enaA Lifestyle|date=2011-04-29|accessdate=2020-07-20|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> načrtovala je pridobitev [[Doktorat|doktorata]].<ref name=":20" /> == Odnos s slovensko [[LGBT]] skupnostjo == V oddaji ''[[Trenja]]'' leta [[2008]] na kanalu [[POP TV]]<ref>{{Navedi splet|title=Trenja: Poroka - da ali ne?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poroka-da-ali-ne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-07-20|date=5. junij 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> je Weissova izrazila nasprotovanje starševstvu [[Homoseksualnost|homoseksualcev]], ker naj bi bili njihovi [[Otrok|otroci]] izpostavljeni zaničevanju vrstnikov. Njeno mnenje je televizijski voditelj [[Sekumady Conde|Sekumady Condé]], označil za nebuloze in ga navedel kot razlog, da je tisto leto sprejel vodenje Parade ponosa. Na tej prireditvi se je pojavil transparent "Raje sem [[Salome]] kot Simona Weiss", kar je zmotilo [[Marjan Jerman|Marjana Jermana]], ki je o tem napisal komentar v brezplačniku ''Dobro jutro''.<ref>{{Navedi splet|title=Mediašit|url=https://narobe.si/mediait/|website=Narobe.si|date=2008-10-17|accessdate=2020-07-20|language=sl-SI|first=Seku M.|last=Conde}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Istospolni pari so si ljubezen izkazali s poljubljanjem pred parlamentom|url=https://www.dnevnik.si/328529|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-20|date=23. junij 2008|publisher=|last=Hreščak|first=Anja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=»Slovenci so zaplankane živali«|url=https://narobe.si/intervju-sekumady-conde/|website=Narobe.si|date=2008-10-15|accessdate=2020-07-20|language=sl-SI|first=Anamarija Šporčič-|last=Janis}}</ref> == Bolezen in smrt == Poleti [[2015]] je izvedela, da ima [[Rak debelega črevesa in danke|raka na debelem črevesju]], ki se je [[Metastaza|razširil po vsem telesu]]. Ker je bila prešibka za operacijo in ji doma niso mogli več pomagati, je njena družina v tujini iskala alternativne rešitve. Ker je Weissova občudovala [[Pedro Opeka|Pedra Opeko]], jo je ta obiskal v bolniški sobi.<ref>{{Navedi splet|title=Takšno dovoljenje je dala Simona Weiss svojemu možu, tik preden je umrla|url=https://zurnal24.si/magazin/vip/taksno-dovoljenje-je-dala-simona-weiss-svojemu-mozu-tik-preden-je-za-vedno-odsla-318564|website=zurnal24.si|accessdate=2020-07-20|language=sl|date=5. november 2018|publisher=|last=H. Fetih|first=Ana}}</ref> [[Smrt|Umrla]] je v [[Splošna bolnišnica Slovenj Gradec|Splošni bolnišnici Slovenj Gradec]] 19. decembra 2015 zjutraj.<ref name=":3" /><ref name=":15" /><ref name=":21">{{Navedi splet|title=Simona Weiss - zadnje slovo od kraljice ljudskih src|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/simona-weiss-slovo-kraljice-ljudskih-src/|website=Govori.se|date=2016-01-04|accessdate=2020-07-20|language=sl}}</ref> === Pogreb === Svojci so njen [[pogreb]] na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]] 23. decembra 2015 odprli za javnost. Udeležilo se ga je veliko znanih imen iz sveta zabavne glasbe. [[Manca Košir]] in [[Elza Budau]] sta imeli govor, [[Tereza Kesovija]] in [[Ivan Hudnik]] pa sta zapela.<ref name=":21" /><ref>{{Navedi splet|title=FOTO in VIDEO: Simono Weiss pospremili k zadnjemu počitku in ji poklonili še zadnji aplavz|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-simono-weiss-pospremili-k-zadnjemu-pocitku.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-07-20|date=23. december 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> === Tožbi medicinske sestre === Zlatka Pražnikar Vrbnjak, [[medicinska sestra]] s kliničnega oddelka za gastroenterologijo (KOGE), ki je skrbela za Simono Weiss, je zaradi [[Mobing|trpinčenja na delovnem mestu]] na delovnem sodišču v Ljubljani tožila [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC Ljubljana]] in Jelko Kotar, glavno medicinsko sestro na KOGE. Zahtevala je 65.000 [[Evro|evrov]] [[Odškodnina|odškodnine]]. Proti [[Zdravnik|zdravnici]] Saneli Banović je sprožila zasebno tožbo zaradi obrekovanja, ker naj bi ji ta očitala nedovoljeno apliciranje [[Morfin|morfija]] bolnici med [[Kemoterapija|kemoterapijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Tri leta po smrti Simone Weiss: kdo je zvezdnici apliciral morfij?|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5c07d43884347/po-smrti-simone-weiss-se-je-zacela-grda-bitka-na-sodiscu|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-07-20|language=sl|date=5. december 2018|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Po smrti Simone Weiss toži zdravnico|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/po-smrti-simone-weiss-tozi-zdravnico|website=www.slovenskenovice.si|date=2017-12-02|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|first=Boštjan|last=Celec}}</ref> V obeh primerih je bila neuspešna.<ref>{{Navedi splet|title=Sestra, ki je negovala Simono Weiss, brez odškodnine|url=https://www.dnevnik.si/1042930346|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-20|date=26. maj 2020|publisher=|last=Furlan Rus|first=Mojca}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Simona Weiss končno našla mir?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/simona-weiss-koncno-nasla-mir-139311|website=www.slovenskenovice.si|date=2019-01-15|accessdate=2020-07-20|language=sl-si|first=Gordana|last=Stojiljković}}</ref> == Zasebno == Z [[Poroka|možem]] Goranom Šarcem je imela hčero in sina. Starejši Simon je bil rojen leta 1993, mlajša Rene pa leta 2002. Skupaj sta ostala do njene [[Smrt|smrti]].<ref name=":22" /> Sredi leta 2021, si je Goranova in Simonina hčerka spremenila ime iz <nowiki>''Rene Šarac'' v ''Liliette Šarac Weiss''</nowiki> ==Diskografija== ===Albumi=== {{col-begin}} {{col-2}} * ''Simona Weiss'' ([[Helidon]], 1987) *''Sanje so vse kar imam'' ([[Helidon]], 1989) * ''Zapali no''ć ([[Helidon]], 1990) (v [[Hrvaščina|hrvaščini]])<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Simona Weiss: Pevka, ki je prodala pol milijona plošč ali Avsenik z drugimi sredstvi|url=https://www.dnevnik.si/1042727008|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-19|date=21. december 2015|publisher=|last=Štamcar|first=Miha}}</ref> * ''Zbogom'' ([[Helidon]], 1991) *''Mati'' ([[Helidon]], 1992) * ''Pesem o meni, to si ti'' ([[Helidon]], 1993) * ''Simona Weiss'' (Megaton, 1993) * ''V srcu tvojem je moj dom'' (Megaton, 1995) * ''Srce na dlani'' (Megaton, 1996) {{col-2}} * ''Fleten par'' (Megaton, 1997) (dueti) * ''Punčka'' (Megaton, 1998) * ''Milijon rubinov'' (Megaton, 1999) * ''Ena želja'' (Megaton, 2000) * ''Koncertna turneja 2000'' (Megaton, 2000) (promocijski CD) * ''Simona s prijatelji - Najlepše pesmi'' (Megaton, 2000) (promocijski CD) * ''Računam nate'' (Megaton, 2003) * ''20 romantičnih hitov'' (Megaton, 2005) {{col-end}} === Singli === {{col-begin}} {{col-2}} * ''Zadnji ples'' (1987)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1987_77_L.pdf Naša glasbena lestvica]'', str. 13, ''Gorenjski Glas'', 2. oktober 1987, letnik 40, št. 77</ref> * ''Padla je zadnja solza'' (1989)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1989_17_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 11, ''Gorenjski Glas'', 3. marec 1989, ''Gorenjski Glas'', letnik 42, št. 17</ref> * ''Zabranjena ljubav'' (1989)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1989_85_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 13, ''Gorenjski Glas'', 3. november 1989, letnik 42, št. 85</ref> * ''Nisva kriva'' (1990)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1990_4_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 11, ''Gorenjski Glas'', 16. januar 1990, letnik 43, št. 4</ref> * ''Sanje so vse, kar imam'' (1990)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1990_31_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 11, ''Gorenjski Glas'', 20. april 1990, letnik 43, št. 31</ref> * ''Sanjam'' (1990)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1990_35_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 13, ''Gorenjski Glas'', 8. maj 1990, letnik 43, št. 35</ref> * ''Vzemi solzo za spomin'' ft. [[Magnet (glasbena skupina)|Magnet]] (1990)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1990_91_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 23. november 1990, letnik 43, št. 91</ref> * ''Do večnosti'' (1991)<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNF7KVKA Lestvica Radia Celje]'', str. 21, ''Novi tednik NT in RC'', 11.04.1991, letnik 45, številka 14</ref> * ''Tisoč želja'' (1991)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1991_48_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 14, ''Gorenjski Glas'', 21. junij 1991, letnik 44, št. 48</ref> * ''Nebo naj te čuva'' (1991)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1991_78_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 14, ''Gorenjski Glas'', 4. oktober 1991, letnik 44, št. 78</ref> * ''Mati'' (1992)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1992_97_L.pdf Glasbena lestvica Radia Žiri]'', str. 15, ''Gorenjski Glas'', 11. december 1992, letnik 45, št. 97</ref> * ''Nocoj bom tvoja mačkica'' (1993)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1993_46_L.pdf VASOVANJE S PODOKNIČARJEM NA RADIU KRANJ]'', str. 11, ''Gorenjski Glas'', 15. junij 1993, letnik 46, št. 46</ref> * ''Pet poljubov'' (1994)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1994_47_L.pdf VASOVANJE S PODOKNIČARJEM NA RADIU KRANJ]'', str. 19, ''Gorenjski Glas'', 17. junij 1994, letnik 47, št. 47</ref> * ''Kako je dobro'' (1995)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1995_37_L.pdf Tržiški hit]'', str. 15, ''Gorenjski Glas'', 12. maj 1995, letnik 48, št. 37</ref> * ''Cmokni me'' (1995)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1995_57_L.pdf Lestvica 5+5 na Radiu Žiri]'', str. 13, ''Gorenjski Glas'', 21. julij 1995, št. 57, letnik 48</ref> {{col-2}} * ''Sonce mojih dni'' ft. Slapovi (1996)<ref name=":2">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1996_86_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 18, ''Gorenjski Glas'', 29. oktober 1996, letnik 49, št. 86</ref> * ''Rožmarin več ne dehti'' (1996)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1996_96_L.pdf Lestvica 5+5 na Radiu Žiri]'', str. 17, ''Gorenjski Glas'', 6. december 1996, letnik 49, št. 96</ref> * ''Ostala bova skupaj'' ft. [[Werner Brozović|Werner]] (1996)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1996_99_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 17. december 1996, letnik 49, št. 99</ref> * ''Vzela sem si Štajerca'' (1997)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1997_25_L.pdf Lestvica 5+5 Radia Sora]'', str. 31, ''Gorenjski Glas'', 28. marec 1997, letnik 60, št. 25</ref> * ''Moram te najti'' (1997)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1997_75_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 23. september 1997, letnik 50, št. 75</ref> * ''Fleten par'' ft. [[Brendi]] (1997)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1997_92_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 25. november 1997, letnik 50, št. 92</ref> * ''Nikoli ne pozabiva'' ft. [[Werner Brozović|Werner]] (1997)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1997_95_L.pdf Lestvica 5+5 Radia Sora]'', str. 17, ''Gorenjski Glas'', 5. december 1997, letnik 50, št. 95</ref> * ''Vsa ljubezen'' ft. [[Aleksander Mežek]] (1998)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_19_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 25, ''Gorenjski Glas'', 10. februar 1998, letnik 51, št. 19</ref> * ''Ti in jaz'' ft. [[Gianni Rijavec]] (1998)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 5. maj 1998, letnik 51, št. 34</ref> * ''Ali me boš ljubil ti'' (1998)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_50_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 33, ''Gorenjski Glas'', 30. junij 1998, letnik 51, št. 50</ref> * ''Ti si ljubezen'' (1998)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_96_L.pdf Ta dobrih 10 Radia Tržič]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 8. december 1998, letnik 51, št. 96</ref> * ''Milijon rubinov'' (1999)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_99_L.pdf Čista 10-ka radia Gorenc]'', str. 25, ''Gorenjski Glas'', 14. december 1999, letnik 52, št. 99</ref> * ''Lahko noč, ljubezen moja'' ft. [[Tereza Kesovija]] (2000)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2000_10_L.pdf Čista 10-ka Radia Gorenc]'', str. 28, ''Gorenjski Glas'', 4. februar 2000, letnik 53, št. 10</ref> * ''Vedno ti'' (2000)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2000_29_L.pdf Čista 10-ka Radia Gorenc]'', str. 27, ''Gorenjski Glas'', 11. april 2000, letnik 53, št. 29</ref> * ''Tu non Llores mi Querida'' ft. [[Goran Karan]] (2000)<ref name=":6">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QDIFDW37 Ekspres Ekspres]'', str. 38, ''Novi tednik NT in RC'', Špegel, Stane (30.november 2000), letnik 54, številka 48</ref> {{col-end}} == Nagrade in nominacije == === Glasbeni [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti === * 1996 (l. [[1997]]) - '''nominacija''' * 1997 (l. [[1998]]) * 1998 (l. [[1999]]) - '''nominacija''' * 2000 (l. [[2001]]) - '''nominacija'''<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_25_L.pdf Pripravil se je samo za trikrat]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', K. Igor (30. marec 2001), letnik 54, št. 25</ref> * 2003 (l. [[2004]]) - '''nominacija'''<ref>{{Navedi splet|title=Znani nominiranci za viktorje 2003|url=https://www.dnevnik.si/76266|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-18|date=10. marec 2004|publisher=|last=|first=}}</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1986|1986]]: ''Brez tebe'' <small>(Goran Šarac - Simona Weiss)</small> * [[Melodije morja in sonca 1987|1987]]: ''Pokaži mi'' * [[Melodije morja in sonca 1988|1988]]: ''Reci mu, veter'' * [[Melodije morja in sonca 1990|1990]]: ''Nebo naj te čuva'' * [[Melodije morja in sonca 1991|1991]]: ''Adijo'' <small>(Goran Šarac - Simona Weiss - Goran Šarac)</small> === [[Festival narečnih popevk]] === * [[Vesela jesen 1986|1986]]: ''Rdeča roža'' <small>([[Elza Budau]], Marjan Jeznik - Goran Šarac - Goran Šarac)</small> - s Petrom Kunaverjem === [[Pop delavnica]] === * [[Pop delavnica 1987|1987]]: ''Zadnjič'' <small>([[Tadej Hrušovar]] - Tadej Hrušovar)</small> '''9. mesto''' === [[Evrovizija]] === ==== Jugovizija ==== * 1988: ''Tako lahko je reči ljubim te '' (<small>[[Dušan Velkaverh]]</small> - <small>[[Tadej Hrušovar]]</small>) - kot ena od spremljevalnih pevk [[Moni Kovačič]]<ref>{{Navedi splet|title=Iza kulisa Jugovizije 1988: Pobedio "Mangup" Srebrnih krila, Lidiji Asanović favorit bila Bebi Dol|url=http://www.yugopapir.com/2018/02/iza-kulisa-jugovizije-1988-pobedio.html|accessdate=2020-07-18|date=marec 1988|website=Yugopapir|publisher=|last=Grisogono|first=Vedrana}}</ref><ref>''[https://www.besedilo.si/moni-kovacic/lahko-je-reci-ljubim-te?pdf Lahko je reči ljubim te]'', besedilo.si, Slovenska glasbena besedila</ref> ====[[EMA]]==== * [[EMA 2001|2001]]: ''Vse življenje'' <small>(Goran Šarac, Andrej Baša)</small> - '''7. mesto v polfinalu'''<ref name=":16">{{Navedi splet|title=(VIDEO) 13 naj mariborskih EMA momentov|url=https://www.vecer.com/video-13-naj-mariborskih-ema-momentov-6662097|website=www.vecer.com|date=2019-02-15|accessdate=2020-07-19|language=sl-si|publisher=|last=|first=}}</ref> === Makfest ([[Severna Makedonija|Makedonija]]) === * 1986 Makfest Štip '86: ''Dejane'' * 1987 Makfest Štip '87: ''Vrati se'' * 1988 Makfest Štip '88: ''Ne raskazuvaj za ljubovta'' * 1990 Makfest Štip '90: ''Rozite pak se tazni'' * 1991 Makfest Štip '91: ''Ti si mojata pesna'' ft. oktet Makedonija '''2. nagrada publike''' === Ostali festivali === * 1986 Opatija, Dani jugoslavenske zabavne muzike (DJZM): ''Našoj ljubavi je kraj'' * 1987 Sarajevo: Vaš šlager sezone: ''Trag Ljubavi'' ft. Stane Vidmar * 1989 Split: ''Zabranjena ljubav'' * 1990 Zagrebfest '90: ''Crni biseri'' * 1990 MESAM: ''Zapali noć'' '''nagrada mednarodne žirije za najboljšo interpretacijo''' == Bibliografija == * Posebnosti in težave v razvojnem procesu dečka z Aspergerjevim sindromom : študija primera : diplomsko delo. Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Odd. za psihologijo. Ljubljana, 2008 [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/36692578 COBISS] * Leseni deček sodobnega časa : Aspergerjev sindrom : teoretska spoznanja in študija primera : [pregled od zgodnjih spoznanj o Aspergerjevem sindromu od današnjega razumevanja in skrbi za osebe z njimi : znanstvena monografija]. Maribor : Obzorja, 2018 [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/95368961 COBISS] ISBN 978-961-230-531-4 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] * [[Seznam slovenskih psihologov]] == Zunanje povezave == * Simona Weiss - diskografija na [https://www.discogs.com/artist/1162794-Simona-Weiss Discogs] ==Sklici== {{reflist|30em}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Weiss, Simona}} [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Slovenski fotomodeli]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski psihologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 2o463ozec2rw0b09ymh6fkmlnh3svdc 0 118760 5736751 5559761 2022-08-20T06:41:25Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Paul Joseph Goebbels''', [[Nemci|nemški]] [[Nacizem|nacistični]] [[politik]], * [[29. oktober]] [[1897]], [[Rheydt]], † [[1. maj]] [[1945]], [[Berlin]]. Goebbels je bil vladni minister za propagando [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]] od leta 1933 do 1945. Bil je eden najbližjih in najbolj predanih sodelavcev [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]], znan pa je bil po svojih spretnostih v javnem nastopanju in globoko virulentnem antisemitizmu, kar se je pokazalo v njegovih javno izraženih stališčih. Zavzemal se je za postopno ostrejšo [[Diskriminacija|diskriminacijo]], vključno z preganjanjem [[Judje|Judov]] v [[Holokavst|holokavstu]]. Joseph Goebbels, ki si je želel biti [[avtor]], je leta 1921 doktoriral na Filološki univerzi v [[Heidelberg|Heidelbergu]]. Leta 1924 se je pridružil [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistični stranki]] in sodeloval z Gregorjem Strasserjem v severni podružnici. Leta 1926 je bil imenovan za Gauleiterja (vodjo okrožja) za [[Berlin]], kjer se je začel zanimati za uporabo propagande za promocijo stranke in njenega programa. Po prevzemu oblasti nacistov leta 1933 je Goebbelsovo ministrstvo za propagando hitro pridobilo in izvajalo nadzor nad novinskimi mediji, umetnostjo in informacijami v [[Nemčija|Nemčiji]]. Še posebej vešč je bil v propagandne namene uporabljati relativno nove radijske in filmske medije.  Teme za strankarsko propagando so vključevale [[antisemitizem]], napade na [[Rimskokatoliška cerkev|krščanske cerkve]] in (po začetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]) poskuse oblikovanja morale. Leta 1943 je Goebbels začel pritiskati na Hitlerja, naj uvede ukrepe, ki bodo povzročili "popolno vojno", vključno z zaprtjem podjetij, ki niso nujno potrebna za vojna prizadevanja, vpoklic žensk v delovno silo in vključevanju moških v prej izvzete poklice v Wehrmacht. Hitler ga je 23. julija 1944 končno imenoval za pooblaščenca Reicha za popolno vojno, pri čemer je Goebbels sprejel večinoma neuspešne ukrepe za povečanje števila ljudi, ki so na voljo za izdelavo orožja in Wehrmachta. Ko se je vojna bližala koncu in je bila nacistična Nemčija soočena s porazom, so se Goebbelsu v bunkerju v Berlinu pridružili njegova žena [[Magda Goebbels]] in [[Otroci družine Goebbels|njuni otroci]]. V podzemni bunker, ki je bil del Hitlerjevega podzemnega kompleksa bunkerjev, so se preselili 22. aprila 1945. Hitler je 30. aprila storil [[samomor]]. V skladu z Hitlerjevo željo ga je Goebbels nasledil na položaju nemškega kanclerja; služil je en dan na tem delovnem mestu. Dan po Hitlerjevi smrti, 1. maja 1945 sta Goebbels in njegova žena Magda storila samomor, potem ko sta njunih šest otrok zastrupila s [[Cianid|cianidom]]. Po vojni je bil Goebbels spoznan kot eden največjih vojnih zločincev. == Zgodnje življenje == [[Slika:Goebbels 1916.jpg|levo|sličica|271x271_pik|Goebbels v času šolanja leta 1916]] Joseph Goebbels se je rodil 29. oktobra 1897 v Rhydetu. Oba njegova starša sta bila [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatolika]] s skromnim družinskim poreklom. Goebbels je imel pet bratov in sester: Konrad, Hans, Maria, Elisabeth in Maria, ki se je poročila z nemškim režiserjem Maxom  W. Kimmichom leta 1938. Leta 1932 je Goebbels objavil brošuro svojega družinskega drevesa, da bi ovrgel govorice, da je bila njegova babica po materinstvu [[Judovstvo|judovskega porekla]]. V otroštvu je Goebbels trpel zaradi slabega zdravja, ki je vključevalo dolgotrajno vnetje [[Pljuča|pljuč]]. Imel je deformirano desno nogo, ki se je zaradi prirojene deformacije obrnila navznoter. Bila je debelejša in krajša od njegove leve noge. Bil je neuspešen, da bi jo popravil tik pred začetkom gimnazije. Goebbels je zaradi skrajšane noge nosil kovinsko naramnico in poseben čevelj ter hodil šepajoče. Zaradi te deformacije je bil v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] zavrnjen zaradi služenja vojaškega roka. Goebbels se je šolal na gimnaziji, kjer je leta 1917 opravil svoj univerzitetni sprejemni izpit (nem:Abitur). Bil je najboljši učenec v svojem razredu in dobil je tradicionalno čast govoriti na podelitvi nagrad. Starši so sprva upali, da bo postal [[Duhovnik|katoliški duhovnik]], in Goebbels je o tem resno razmišljal. Študiral je literaturo in zgodovino na univerzah v Bonnu, Würzburgu, Freiburgu in Münchnu, s pomočjo štipendije društva Albertus Magnus. V tem času se je Goebbels začel oddaljevati od [[Cerkev (zgradba)|cerkve]]. Leta 1920 je opravil diplomo na univerzi v Heidelbergu, leta 1921 pa je prejel doktorat filozofije iz nemške književnosti v tej posebnosti. == Vstop v politiko == Goebbels je [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] prvič spoznal februarja 1924 in se v tem času začel tudi močno zanimati za [[Nacionalsocializem|nacizem]]. Istega leta se je pridružil Nemški nacionalni delavski stranki (NSDAP) in kmalu postal vodilni član. Poleg svojih literarnih talentov je bil izjemno močan in spreten manipulator, zato je postal tudi eden glavnih ideologov in govornikov stranke. V nasprotju s številnimi drugimi Hitlerjevimi socializiranimi (Hermann Goering , [[Heinrich Himmler]]) je Goebbels ostal füürerile konec zvestih, saj so fanatični nacionalsocialisti verjeli v to politiko in delovanje je bila ena najbolj skrajnih antisemitskih. 22. februarja 1925 je Goebbels postal član novoustanovljene NSDAP. Marca je bil na sestanku voditeljev stranke v [[Hamburg|Hamburgu]] na predlog Karla Kaufmanna, Gauleiterja iz okrožja Ren-Ruhr, imenovan za upravnika Gau Porenje-Sever. Od oktobra 1924 do oktobra 1925 je imel 189 govorov na različnih vrstah partijskih prireditev v severozahodni Nemčiji. Septembra 1925 je postal upravitelj in urednik nacionalsocialističnih pisem, objave protikapitalističnega krila NSDAP okoli bratov Strasser, ki so kritizirali Hitlerjev strankarski centralizem. Za razliko od kolegov iz Münchna, ki jih je vodil Hitler, so člani Strasserjevega krila NSDAP, vključno z Goebbelsom, v večji meri delili ideje socializma. V začetku aprila 1926 je v München povabil tri voditelje Velikega Rurskega Gau - Kaufmanna, von Pfefferja in Goebbelsa. Ko je prišel na postajo, je bil Goebbels precej navdušen, da je Hitler zanj poslal svoj osebni avto. Naslednji dan je Goebbels govoril na sestanku v Bürgerbräukellerju. Hitler ga je povabil na večerjo, potrdil njegovo vodilno vlogo v Rurju, mu odpustil svoje ideološke napačne predstave in Goebbelsa na Hitlerjevo stran. "Ljubim ga ... Vse je mislil," je zapisal v svoj dnevnik in priznal, da se prikloni pred političnim genijem... Po srečanjih v Bambergu in Münchnu je bil osnutek novega programa Strasser zavrnjen. Prvotni program NSDAP iz leta 1920 je ostal nespremenjen, Hitlerjev položaj na čelu stranke pa se je znatno okrepil. Leta 1928 je bil Goebbels izvoljen za poslanca Reichstaga, naslednje leto pa je bil uradno zadolžen za propagando po celotnem državnem ozemlju. Proti koncu leta 1930 je Goebbels na sestanku nacistične stranke spoznal nemško političarko [[Magda Goebbels|Magdo Behnrend]], ki se je istega leta pridružila stranki. Leto pozneje sta skupaj začela zvezo in se 19. decembra 1931 poročila. Skupaj sta imela šest otrok, pet hčerk in enega sina. == Propagandni minister == [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-1989-0821-502, Joseph Goebbels.jpg|sličica|Goebbels v njegovi uradni uniformi propagandnega ministra]] [[Slika:Bundesarchiv Bild 102-17049, Joseph Goebbels spricht.jpg|levo|sličica|Goebbels med govorom leta 1934. S tem govorom je Goebbels nakazal ukaz ali grožnjo.]] Leta 1933, ko je nacistična stranka zmagala na volitvah in prišla na oblast, je Hitler postal nemški kancler. Goebbels je bil pozvan, na mesto ministra za [[Propaganda|propagando]] in enakovreden položaj v NSDAP kot Reichsleiter prvega Hitlerjevega kabineta, ki ga je neprekinjeno opravljal do svoje smrti in padca [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. V tej vlogi je Goebbels prevzel popoln nadzor nad vsako vejo nemškega informacijskega in kulturnega ter družbenega življenja (tisk, kino, gledališče, radio, šport,...), povsod dosledno uporabljal načela "nacistične morale" in tako postajal "resnični diktator kulture" tretjega rajha. Thomas Mann ga je takoj opredelil kot "pohabljenega v telesu in duši", ki je namerno z nečloveško nizkostjo laž povzdignil v božanskost, suverena sveta... Vsesplošna propaganda nacističnih množičnih medijev je služila svojemu namenu: pomagala je okrepiti javno podobo in priljubljenost Adolfa Hitlerja. Goebbels je bil glavni vodja kampanj "arijanizacije", usmerjenih proti " izrojeni umetnosti " in " judovski, masonski in boljševiški znanosti ", ki so prisilile na stotine judovskih umetnikov in znanstvenikov v izgnanstvo. Izgorevanja knjig, ki jih je organiziral v Berlinu, ostajajo znana in spodbujajo nacionalsocialistične študente k iskanju in ropanju knjižnic pri iskanju del, ki jih režim prepoveduje. Goebbels je sodeloval pri načrtovanju uprizoritve poletnih olimpijskih iger leta 1936 v [[Berlin|Berlinu]]. Najpomembnejši projekt leta 1937 je bila razstavljena umetniška razstava, ki jo je organiziral Goebbels in je trajala v Münchnu od julija do novembra. Razstava se je izkazala za izjemno priljubljeno in privabila več kot dva milijona obiskovalcev. Naslednje leto se je zgodila izrojena glasbena razstava. Goebbels je bil medtem razočaran nad pomanjkanjem kakovosti nacionalsocialističnih umetniških del, filmov in literature. === Delovanje v drugi svetovni vojni === [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-J31305, Auszeichnung des Hitlerjungen Willi Hübner.jpg|sličica|277x277_pik|9. marec 1945: Goebbels med čistitanjem 15-letnemu vojaku za uspešno bojevanje v bitki na Laubani. ]] Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in zlasti po prvih vojaških zastojih, zaradi katerih so bile razmere v Nemčiji kritične, je spretno propagandno delo, ki ga je Goebbels opravljal s spretnostjo in fanatizmom, v veliki meri uspelo prepričati nemško ljudstvo, da je sprejelo vedno resnejše vsiljene žrtve. Uporabil je metodo prepričevanja, ki se je takrat štela za zelo učinkovito, izpeljano iz teorij biheviorizma, ki temelji na nenehnem ponavljanju delnih ali očitno lažnih novic, ki jih vrh strogo nadzoruje: "svetla" prihodnost Nemčije, nevarnost "azijskih hord" "Da se ne bodo usmilili Nemčije, krutosti zaveznikov, ki so zahtevali" brezpogojno predajo so bile nekatere izmed številnih uporabljenih tem, ki so prispevale k okrepitvi upora, ko je bil ogrožen izid vojne, in premaknili uro poraza. Med vojno se je Goebbels močno zavzemal tudi za preganjanje [[Judje|Judov]] kot del [[Holokavst|Holokavsta]]. V zadnjih mesecih vojne je Goebbels aprila 1945 dobil dve pomembni imenovanji od Hitlerja, ki je bila številka dve tretjega rajha: uradno je bil imenovan za pooblaščenega predstavnika vlad za uporabo sredstev za celotno vojno in kasneje splošno v Wehrmachtu, s stališče obrambe Berlina: to zadnje stališče je za Goebbelsa veliko pomenilo, ker je bil za nekaj dni v vojski, ker je veliko vojno zaradi njegovih oslabelosti zavrnila možnost. === Poraz in smrt === Zaradi nevarnosti pred Rusi, ki so začeli močno napadati Berlin, so se Goebbelsu v podzemni bunker 22. aprila pridružila njegova žena Magda in njuni [[Otroci družine Goebbels|otroci]]. Hitler je Goebbelsu 29. aprila naročil, da naj zapusti Berlin, vendar je Goebbels to zavrnil in sporočil, da bo v Berlinu ostal do konca in bo življenje končal skupaj z družino. Hitler ga je tako zadnjič imenoval za svojega naslednika za kanclerja rajha, medtem ko je Karl Dönitz postal predsednik rajha. Martin Bormann je bil imenovan za ministrsko stranko (naci). Potem, ko je Hitler 30. aprila popoldne storil [[Smrt Adolfa Hitlerja|samomor]], je Goebbels prevzel položaj kanclerja, vendar je na položaju ostal le en dan. Edino dobro dejanje je bilo, da so generala [[Hans Krebs|Hansa Krebsa]] z belo zastavo poslali v sovjetsko vojsko, da je bilo poslano pismo sovjetskemu generalu Vasiliju Čujkovu, v katerem je Goebbels napisal, da je Hitler mrtev in zahteval premirje, vendar to ni bilo sprejeto. Goebbels je 1. maja 1945 popoldne zaposlenemu Vossu v bunkerju sporočil: "Kapitan ne sme zapustiti svoje potapljajoče se ladje. O vsem sem razmišljal in se odločil, da ostanem tukaj. Nimam kam iti, ker z majhnimi otroki ne bom mogel, zlasti z nogo, kot je moja..." Pozno popoldne sta se nato z Magdo pogovorila z zdravnikom Helmutom Kunzom o metodi samomora njunih otrok. Kunz je zmešal v šest kozarcov vodo z strupom cianida in uspavalom ter jima rekel, da najprej popijejo uspavalo ter jim nato na skrivaj v usta podtaknejo vsakemu dodatno eno tableto cianida. Potem, ko so njuni otroci zaspali, sta Goebbels in Magda na skrivaj prišla v sobo in vsakemu otroku v usta porinila tableto cianida tako da so jo v spanju pojedli. Ko jima je Kunz sporočil, da so vsi njuni otroci mrtvi, je Goebbels odšel v spalnico kjer je vzel svojo majhno pištolo ter jo napolnil z metki, nato pa sta skupaj z Magdo ob 20:30 odšla iz bunkerja na vrt kanclerstva kjer sta skupaj storila samomor. Po pripovedovanju prič je Goebbels najprej ustrelil Magdo v levi zgornji del trebuha, nato pa še sebe v desni del glave. Nekateri pravijo, da sta blizu mesta, kjer je bil Hitler pokopan, najprej pojedla tableto cianida in se šele potem ustrelila. Tako kot trupli Hitlerja in [[Eva Braun|Eve Braun]], so tudi trupli Goebbelsa in Magde nato polili z [[Bencin|bencinom]] in ju zažgali. Toda ker je bencina ostalo malo, sta zato trupli le delno zgoreli in ju niso pokopali, zaradi česar so njune posmrtne ostanke kmalu našli ter ju z posmrtnimi ostanki njunih otrok, Hitlerja in Eve Braun, generala Hansa Krebsa in Hitlerjevega psa Blondija in drugih njegovih psov odpeljali in jih večkrat pokopali. Zadnji pokop je bil 21. februarja 1946 v objektu SMERSH v Magdeburgu. Leta 1970 je direktor KGB Jurij Andropov odobril operacijo uničevanja posmrtnih ostankov. 4. aprila 1970 je sovjetska ekipa KGB s podrobnimi pokopnimi kartami izkopala pet lesenih zabojev v objektu SMDER Magdeburg. Ti so bili požgani, zdrobljeni in raztreseni v reko Biederitz, v pritok bližnje Labe. == Glej tudi == * [[Magda Goebbels]] * [[Otroci družine Goebbels]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikinavedek|Joseph Goebbels}} {{Zbirka|Joseph Goebbels}} {{Hitler's Cabinet}} {{Kanclerji Nemčije}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Goebbels, Joseph}} [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Politiki, ki so storili samomor]] [[Kategorija:Osebnosti Tretjega rajha]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Heidelbergu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Bonnu]] 0wdgb95pb38i1j48z5s90h8743yr7s0 0 120254 5737007 5525495 2022-08-20T07:07:24Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Ita Rina 1928-29 (2).jpg|thumb|alt=Profil Ide Kravanje.|[[Ida Kravanja]], udeleženka prvega izbora Miss Jugoslavije.]] '''Miss Jugoslavije''' je bilo [[Jugoslavija|jugoslovansko]] [[lepotno tekmovanje]], ki se je začelo leta [[1926]].{{refn|group=nb|Razpis je bil objavljen leta 1926, izbor miss Jugoslavije je bil naslednje leto.<ref>''Zanimivosti iz naših krajev: Išče se najlepša Jugoslovenka!'', str. 2, ''Slovenski narod'', 26. oktober 1926, letnik 59, številka 243, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6IKM0PUF}}</ref><ref>''Najlepša Jugoslovenka'', str. 1, ''Slovenski narod'', 8. januar 1927, letnik 60, številka 5, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2W0M0KNU}}</ref>}} Po [[2. sv. v.|2. svetovni vojni]], vse do razpada [[Jugoslavija|skupne države]], so izbirali miss Jugoslavije in miss Universe Jugoslavije (lepotica Jugoslavije). Pred [[2. sv. v.|2. svetovno vojno]] je bilo namenjen dekletom s sanjami o karieri v [[Film|filmu]] in [[Gledališče|gledališču]].<ref name=":6">''Volitve miss Jugoslavije 1931'', str. 4, G. Ambrož, Oton (1. januar 1931), ''Jutro (Ljubljana)'', letnik 12, številka 1, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX}}</ref> Iz tega obdobja je Slovencem najbolj znana filmska igralka [[Ida Kravanja]], ki je imela izmed vseh udeleženk tega tekmovanja največji uspeh pri filmu.<ref name=":38">''Ita Rina v zvočnem filmu'', str. 2, ''Slovenski narod'', 15. april 1930, letnik 63, številka 86, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ATHYEGBH}}</ref><ref name=":20" /><ref name=":39">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2011/07/29/vrata-odpira-prvi-muzej-slovenskih-filmskih-igralc|title=Vrata odpira prvi muzej slovenskih filmskih igralcev in igralk|date=8. julij 2011|accessdate=4. september 2020|website=primorske.si|publisher=|last=Milostnik Valenčič|first=Tina}}</ref> Svoj prvi film, ''Kako otroci varajo svoje starše (Kaj otroci prikrivajo staršem)'', je posnela leta 1927.<ref>''Radosti in bridkosti filmskega življenja'', str. 2, ''Slovenski narod'', 2. junij 1927, letnik 60, številka 124, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-AO7N5T56}}</ref><ref name=":39" /> Dragico Ugarković, miss Jugoslavije 1933 in uradnico beograjske železniške direkcije, so mediji v tridesetih letih navajali kot srečnico, ker je njeno fotografijo s tekmovanja za miss Evrope v ameriškem časopisu opazil bogati jugoslovanski izseljenec v [[Mehika|Mehiki]] (ali njegov sin, mladi inženir Gabelić) in se poročil z njo.<ref name=":20" /><ref name=":27">''Lepotna kraljica, ki ji sreča ni ušla'', str. 11, ''Mariborski večernik Jutra'', 17. december 1939, letnik 13, številka 287, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-OWEMOYPZ}}</ref> Miss Evrope sta bili Štefica Vidačić (1927)<ref name=":48" /> in [[Saša Zajc]] (1969).<ref name=":35" /> Na tekmovanju za [[miss sveta]] je bila najbolj uspešna Nikica Marinović, ki je leta 1966 postala 1. spremljevalka.<ref name=":49">''Hči dubrovniškega ribiča med britanskimi lordi'', str. 14-17, Marić, Savo (8. december 1966), ''Tovariš'', letnik 22, številka 49, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6XCL59LJ}}</ref> Miss Jugoslavije za [[Miss sveta]] je bil označen za pomemben fenomen naivne faze južnoslovanskih narodov. Le redkim zmagovalkam je uspelo ustvariti kariero v zabavni industriji. Večina je poniknila v anonimnost.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Miss YU|url=http://www.leksikon-yu-mitologije.net/miss-yu/|website=Leksikon YU mitologije|date=2014-01-28|accessdate=2020-09-01|language=srbščina|publisher=|last=|first=}}</ref> === Organizatorji in tekmovalke === ==== Pred 2. svetovno vojno ==== Prvi izbor Miss Jugoslavije in Miss Evrope je organiziralo novoustanovljeno [[Združene države Amerike|ameriško]] [[Film|filmsko]] [[podjetje]] Fanamet. Zakonski stan tekmovalk takrat ni bil ovira.<ref name=":43">''Ameriška filmska družba za Jugoslavijo'', str. 3 (Dnevne novice), ''Slovenec (1873)'', 8. maj 1926, letnik 54, številka 104, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-T6XJJNTL}}</ref><ref name=":44" /><ref name=":22" /> Kasnejše izbore miss Jugoslavije je organiziralo [[Beograd|beograjsko]] ''Vreme''.<ref name=":6" /> Tekmovanje [[Miss Evrope]] v [[Pariz|Parizu]] sta organizirala tamkajšnja časopisa ''Le Journal'' (njegov urednik je bil Maurice de Waleffe, generalnik tajnik tekmovanja Miss Evrope) in ''L'Intransigeant''. Na Miss Evrope so dekleta tekmovala tudi za uvrstitev na svetovno tekmovanje v Galvestonu v ameriški zvezni državi [[Teksas]],<ref name=":28">''Kdo je najlepša ženska v naši državi?'', str. 3, ''Ponedeljek (Ljubljana)'', 24. december 1928, letnik 2, številka 52, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-XMXVXD53}}</ref> imenovano International Pageant of Pulchritude<ref name=":29" /> (krajše »Miss Universe«<ref>''2000 dolarjev nagrade za miss Universe'', str. 6, ''Jutro (Ljubljana)'', 11. april 1929, letnik 10, številka 84, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-FVPM4GD8}}</ref>, »Miss Universo«<ref name=":19">''Najlepša Jugoslovanka'', str. 9 in 10, ''Novi list,'' 6. februar 1930, letnik 2, številka 6, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-RORTUGAR}}</ref> ali »Miss Universum«<ref>''Miss Universum'', str. 1, ''Slovenski narod'', 7. avgust 1930, letnik 63, številka 178, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UT4F4UIQ}}</ref>),{{refn|group=nb|Nima zveze s sedanjim tekmovanjem Miss Universe, ki je prvič potekalo leta 1952.<ref>[https://www.messynessychic.com/2014/06/19/the-first-miss-universe-pageant-1952/ The First Miss Universe Pageant, 1952], 19. junij 2014, messynessychic.com (angleščina)</ref>}} ki je bil po besedah [[Jutro (1920–1945)|''Jutra'']] namenjen »beli rasi iz kulturnih dežel sveta«. Tekmovanju Miss Evrope je prilepil podobno oznako in sicer ga je imel za iskanje »definicije lepote bele rase z izborom raznih tipov kulturnih držav«.<ref name=":6" /> Sodelovati so smela neporočena, lepo vzgojena dekleta z jugoslovanskim državljanstvom, stara od 16 do 25 let, ki so uredništvu ''Vremena'' poslala priporočeno pismo s sliko obraza, profila in telesa ter podatke o poklicu sebe in staršev, starosti, rojstnem kraju in kraju bivanja. Spremljevalka miss Jugoslavije v Parizu na tekmovanju za Miss Evrope je lahko bila mati ali sorodnica, stroške potovanja pa je krilo generalno tajništvo za pariško tekmovanje.<ref name=":6" /><ref name=":28" /> ==== Po 2. svetovni vojni ==== ===== Miss Jugoslavije za Miss sveta ===== Tekmovanje je prvič organizirala [[Beograd|beograjska]] revija ''Politika Bazar'' leta 1966 na povabilo prirediteljev [[Miss sveta]]. Tistega leta je priredila izbirna tekmovanja v 20 jugoslovanskih mestih, tudi v Ljubljani in Mariboru.<ref name=":37">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1966_26_L.pdf Najlepši Jugoslovanki v London in ZDA]'', str. 6, ''Gorenjski Glas'', l. 18, št. 26, 30. marec 1966</ref> Nikica Marinović je bila tega leta edina predstavnica [[Socializem|socialistične]] države na svetovnem izboru.<ref name=":49" /> V osemdesetih je izbor organiziral [[Sarajevo|sarajevski]] tabloid ''As''.<ref name=":26" /> Leta 1981 Jugoslavija ni izbrala svoje predstavnice.<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1981|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/06/01/miss-world-1981/|website=Miss World History|date=2020-06-01|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> Leta 1966 so na Miss Jugoslavije za Miss sveta lahko sodelovale Jugoslovanke med 17 in 27 letom starosti.<ref name=":37" /> ===== Lepotica Jugoslavije za Miss Universe ali Miss Evrope ===== Jugoslovanski organizator tega izbora je bil [[Beograd|beograjski]] tednik ''Svet'', ki je najlepšo Jugoslovansko izbiral od leta 1957 (takrat pod imenom ''Sport i svet''), ko je z razpisom razburil konzervativni del javnosti in privabil 200 deklet. Tistega leta je zmagala Tonka Katunarić iz [[Split|Splita]].<ref name=":55" /> V mednarodna lepotna tekmovanja se je ''Svet'' vključil leta 1967.'''<ref name=":34" />''' Že leto prej je zmagovalki, »lepotici Jugoslavije«, obljubil udeležbo na [[Miss Universe]] (in 20.000 novih dinarjev).<ref name=":37" /><ref name=":34">{{Navedi splet|title=1960-1969 - Pageantopolis (Miss Universe)|url=http://www.pageantopolis.com/1960-1969.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-08-30|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref><ref name=":55">''"...al' lepše od Slovenke bilo ni nobene..."'', str. 16-18, Raksuhi, Ide (6. avgust 1968), ''Tovariš'', letnik 24, številka 32, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MQ7MID3U}}</ref> Lepotica Jugoslavije ali ena od njenih spremljevalk je tekmovala tudi na tekmovanje [[Miss Evrope]].{{refn|group=nb|Glej tabelo z nosilkami naziva.}} Izbor [[Miss Universe Slovenije]] (lepotica Slovenije) je v letih [[Miss Universe Slovenije 1968|1968]], [[Miss Universe Slovenije 1969|1969]] in 1970 priredila revija ''Stop''.<ref>''Najlepša (ne po JUS!)'', str. 58-59, ''Tovariš'', 16. julij 1968, letnik 24, številka 29, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CJFLZUFE}}</ref><ref>''Stop izbira lepotico 69'', str. 40, ''Tovariš'', 13. maj 1969, letnik 25, številka 19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-PBM0QWBI}}</ref><ref name=":56" /> [[Slovenci|Slovenke]] so po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] še hodile na [[Miss Evrope]] (Nataša Smirnov (1997, org.: agencija Nota in tednik ''Kaj''),<ref name=":53">''Prva spremljevalka Ptujčanka Barbara'', str. 14, ''Tednik (Ptuj)'', 5. junij 1997, letnik 50, številka 23, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-RPXEYHCX}}</ref><ref>''Najlepše so Velenjčanke!'', str. 1, ''Naš čas'', 5. junj 1997, letnik 33, številka 22, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-N9NJCPZY}}</ref><ref name=":57" /> Tatjana Tutan (1999),{{refn|group=nb|Celjski ''Novi tednik'' je trdil, da je Tatjana Tutan na miss Evrope tekmovala leta 2000 v nemškem St. Pöltenu in da je bila tretja, vendar je Tutanova na tem tekmovanju nastopila leto prej v Bejrutu in ni dosegla vidne uvrstitve. Tekmovanja Miss Evrope 2000 ni bilo.<ref>''Darja Zgonc in Boštjan Lajovic absolutna teniška prvaka'', str. 24, Kavran Adlešič, Nina (1. junij 2000), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 54, številka 22, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0ZI4OG8L}}</ref>}}<ref name=":57">{{Navedi splet|title=1990-1999 - Pageantopolis (Miss Europe)|url=http://www.pageantopolis.com/1990-1999-7.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-06|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref> Anja Slatinšek (2001)<ref>{{Navedi splet|title=2000-2006 - Pageantopolis (Miss Evrope)|url=http://www.pageantopolis.com/2000-2006.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-06|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref> in Nika Kar (2018)),<ref>{{Navedi splet|title=Delegates – Miss Europe 2018|url=http://www.misseurope.eu/delegates/|accessdate=2020-09-06|language=en-US|date=|website=misseurope.eu|publisher=|last=|first=}}</ref> vendar ločeno od [[Miss Universe Slovenije]]. Tekmovanje je imelo težave zaradi odsotnosti sponzorjev.<ref name=":53" /><ref>''Najlepša Slovenka je odpotovala v Kijev'', str. 21, ''Novi tednik NT in RC'', 28. avgust 1997, letnik 51, številka 34, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-L8Y60Z6H}}</ref><ref name=":54">''Darja Zgonc in Boštjan Lajovic absolutna teniška prvaka'', str. 24, Kavran Adlešič, Nina (1. junij 2000), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 54, številka 22, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0ZI4OG8L}}</ref> === Kritike in težave === ==== Pred vojno ==== Ko je Štefica Vidačič odpotovala v Berlin na končni izbor nosilke naslova miss Evrope, je bil komentar ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskega naroda]]'', da je zanimanje jugoslovanske javnosti za Fanametov »tamtam« in reklamo razumljivo splahnelo, saj želi videti pozitivne rezultate.<ref name=":45">''Usoda treh mladenk'', str. 3, ''Slovenski narod'', 23. februar 1927, letnik 60, številka 43, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-WYIS8WZQ}}</ref> Že sam razpis je označil za velikopotezno [[Združene države Amerike|ameriško]] reklamo. Ko se je v [[Ljubljana|Ljubljani]] prijavilo le šest deklet, obisk kina pa kljub izboru ni bil večji, se je spraševal, če so Ljubljančani pametni ali zadržani.<ref>''Iz Ljubljane'', str. 4, ''Slovenski narod'', 21. november 1926, letnik 59, številka 265, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-SF1AKKNM}}</ref> Lepotna tekmovanja je opisal kot popularen šport zdolgočasenih bogatih Američanov, ki se je po 1. svetovni vojni razširil v Evropo.<ref>''Tekmovanje v ženski lepoti'', str. 5, ''Slovenski narod'', 13. februar 1927, letnik 60, številka 35, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-GLKOAO0C}}</ref> Leta 1929 je ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]'' izbor Miss Evrope proglasil za cvetenje poganskega kulta telesne lepote, ki se prireja za drag denar.<ref>''Iz brezna nekulture'', str. 7, ''Slovenec (1873)'', 21. april 1929, letnik 57, številka 91, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DJ0L53FK}}</ref> O izboru v Parizu so po menju ''[[Jutro (1920–1945)|Jutra]]'' odločali tisti, ki so imeli denar, lepota pa je bila postranskega pomena.<ref name=":40" /> Časnik ''Na mejah'' je miss Evrope označil za neumnost »odlične družbe«, ki se ne meni za svetovne težave in bil vesel, da se v Sloveniji izbira le plemenske krave.<ref>''Razne vesti'', str. 5, ''Na mejah'', 15. december 1936, letnik 1, številka 10, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UBFAEHNM}}</ref> ''[[Žena in dom]]'' je bralkam položil na srce, da z lepoto ujameš moža, obdržati pa ga ne moreš in da za poroko ne potrebuješ naziva miss Evrope.<ref>''Lepota je dostikrat v nesrečo'', str. 439, ''Žena in dom'', december 1938, letnik 9, številka 12, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZUGY1VQQ}}</ref> Po izboru miss Celje 1934 so celjski akademiki protestirali proti Olafu Barrouju, domnevnemu članu uprave Mednarodne lige za lepoto in kulturo. [[Sarajevo|Sarajevska]] policija ga je izgnala iz države.<ref name=":42">''Celje in okolica'', str. 2, ''Nova doba (Celje)'', 13. julij 1934, številka 53, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KO9EQO4T}}</ref> Ob razburjenju zaradi izvolitve Olge Dinjaski za miss Jugoslavije 1938 je dnevnik ''[[Jutro (1920–1945)|Jutro]]'' to tekmovanje označil kot eno v množici podobnih, ki jim dekleta brezumno nasedajo.<ref name=":32" /><ref name=":5">''Kako je bila izvoljena miss Jugoslavija'', str. 3, ''Jutro (Ljubljana)'', 30. september 1938, letnik 19, številka 227a, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-B38ZRBLF}}</ref><ref name=":4" /> Naslednje leto je kot obeležitev 20 let Jugoslavije in protiutež izborom »kraljic lepote« pripravil akcijo zbiranja denarja in blaga za matere zelo velikih družin, ki so se pogosto soočale s smrtjo večjega števila svojih otrok in naj bi bile s svojo žrtvijo svetel zgled.<ref>''Priznanje našim materam'', str. 3, ''Jutro (Ljubljana)'', 28. maj 1939, letnik 20, številka 123, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-WV0W0040}}</ref> V 30. letih so nekatere evropske države prepovedale [[Lepotno tekmovanje|lepotna tekmovanja]], ki so v [[Evropa|Evropi]] izgubila zagon tudi zaradi [[Gospodarska kriza|gospodarske krize]]. Število tekmovalk na [[miss Evrope]] se je iz leta v leto krčilo, nekatere niso predstavljale svojih držav, ampak izseljenstvo ([[Rusija|ruski]] emigranti v [[Pariz|Parizu]]).<ref>''Miss Pariz 1934'', str. 6, ''Jutro (Ljubljana)'', 21. december 1933, letnik 14, številka 297, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-GY4RJA4U}}</ref><ref>''Katera med njimi je najlepša'', ''Jutro (Ljubljana)'', str. 10, 6. december 1936, letnik 17, številka 283, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7SGD4DLR}}</ref><ref name=":40">''Ne lepota - denar je glavna stvar'', str. 4, ''Jutro (Ljubljana. 1931-1943)'', 2. marec 1931, letnik 12, številka 50a, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7ED1NV2Z}}</ref> Leta 1941 so bila lepotna tekmovanja »iz mode«.<ref>''Ideal ženske lepote 1941'', str. 6, ''Mariborski večernik Jutra'', 6. februar 1941, letnik 15, številka 30, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-BARKW5F9}}</ref> ==== Po vojni ==== Leta 1950 se je ''[[Primorski dnevnik]]'' zgražal nad [[Italija|italijanskim]] komunističnim glasilom ''Il Lavoratore'', ker je ta na prvi strani na vidnem mestu podrobno pisal o novi miss Evrope, na drugi strani pa o neki drugi. Misomanijo je razglasil za kronično bolezen italijanskih komunistov in njihovih [[Trst|tržaških]] prirastkov.<ref>''Skozi sito in rešeto'', str. 2, ''Primorski dnevnik'', 12. september 1950, letnik 6, številka 1594, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-I9AY82D3}}</ref> ''Zasavski vestnik'' je ob »četrstoletni obletnici« največjih tekmovanj (Miss Evrope, Miss Amerike in »Miss Universum«) omenil neko raziskavo, po kateri naj bi ugotovili, da je od milijona udeleženk teh tekmovanj uspelo postati prava filmska zvezda le okoli 40 dekletom. Taka tekmovanja naj bi torej zgolj služila pridobivanju poceni filmske delovne sile. Po njegovem mnenju bi morala dekleta ostati z nogami trdno na tleh, torej imeti moža in poklic.<ref>''1,000.00'' ''lepotnih kraljic'', str. 4, ''Zasavski vestnik'', 10. januar 1952, letnik 5, številka 2, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9WRHDD0I}}</ref> ''[[Primorski dnevnik]]'' je leta 1968 omenil [[Sophia Loren|Sophio Loren]], Yvette Labrousse in Nadjo Tiller kot uspešne nekdanje »lepotne kraljice«, ki so uspele zaradi pameti in talenta.<ref>''Sramežljive in krepostne lepotice nimajo vedno sreče na tekmovanjih'', str. 7, ''Primorski dnevnik'', 1. december 1968, letnik 24, številka 7171, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YQF7PZ8O}}</ref> === Zanimivosti === * Leta 1931 je v oglasu v ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskem narodu]]'' proizvajalec kozmetike za dojenčke starše spomnil, da bo njihova hči nekoč morda Miss Jugoslavije 1951.<ref>''Miss Jugoslavija 1951'', str. 3, ''Slovenski narod'', 21. oktober 1931, letnik 64, številka 239, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CBJZP8Z7}}</ref> * [[Dušan Makavejev]] je o enem od izborov najlepše Jugoslovanke posnel dokumentarec ''Lepotica 62''.<ref>{{Navedi splet|title=Lepotica 62 / Ljepotica 62 / Miss Beauty 62 – FEKK 2019|url=http://www.fekk.si/arhiv/2019/lepotica-62-ljepotica-62-miss-beauty-62/|accessdate=2020-09-08|language=sl-SI|date=|website=Festival kratkega filma Ljubljana|publisher=|last=|first=}}</ref> * Tekmovanje je v osemdesetih navdihnilo komično kriminalko ''Miss'' režiserja Aleksandra Husića, v kateri so nastopili tudi [[Dragan Nikolić]], Bata Živojinović in [[Stevo Žigon]].<ref>''Spored vrhniškega kina'', str. 7, ''Naš časopis: izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica'', 1988, letnik 15, številka 149, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-PNE08D8E}}</ref> == Nosilke naziva == [[File:Saša Zajc 1969.jpg|thumb|alt=Saša Zajc s spetimi lasmi v belem brezrokavniku drži šopek.|[[Saša Zajc]] ni osvojila naslova miss Universe Jugoslavije 1968, je pa zato postala miss Evrope 1969.]] === Pred [[2. Svetovna vojna|2. svetovno vojno]] === ==== Miss Jugoslavije (1927–1933 in 1938) ==== V kvalifikacije za [[Miss Evrope]] in svetovni izbor International Pageant of Pulchritude.<ref name=":29" /><ref name=":28" /><ref name=":20" /> {| class="wikitable" |- ! style="background-color: #F0F8FF;" |Tekmovanje ! style="background-color: #F0F8FF;" |Miss Jugoslavije |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1927|1927]]||Štefica Vidačić ([[Hrvaška|HR]])<ref name=":16">''Najlepša Jugoslovenka'', str. 1, ''Slovenski narod'', 8. januar 1927, letnik 60, številka 5, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2W0M0KNU}}</ref> '''miss Evrope 1927'''<ref name=":48" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1928|1928]]||Sonja Hernej<ref name=":17">''Lepotna konkurenca v Ameriki'', str. 5, ''Slovenski narod'', 21. april 1928, letnik 61, številka 93, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2SLM9DVR}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1929|1929]]|| Stanislava Matijević ([[Srbija|SRB]])<ref name=":1">''Miss Jugoslavija'', str. 1, ''Jutro (Ljubljana)'', 24. januar 1929, letnik 10, številka 21, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-4O8V66KS}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1930|1930]]|| Štefka »Ceca« Drobnjak (SRB)<ref name=":18">''Miss Jugoslavija'', str. 1, ''Slovenski narod'', 23. januar 1930, letnik 63, številka 18, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-D26BPCAO}}</ref><ref name=":19" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1931|1931]]|| Katarina »Katica« Urban ([[Hrvaška|HR]])<ref name=":2">''Miss Jugoslavija'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 26. januar 1931, letnik 12, številka 21a, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2WEF6F9I}}</ref><ref name=":3">''Tekmovalke za lepotno prvenstvo 1931'', str. 6, Jutro (Ljubljana), 6. februar 1931, letnik 12, številka 30, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-64VGK1UM}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1932|1932]]|| Olga Đurić (Gjurić) (SRB)<ref name=":11">''»Miss Jugoslavija«'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 29. januar 1932, letnik 13, številka 24, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-TITUCN6J}}</ref><ref name=":20">{{Navedi splet|title=U časopisu Panorama (1935): Zašto Mis Jugoslavije Dragica Ugarković - napušta zemlju?|url=http://www.yugopapir.com/2014/08/u-casopisu-panorama-1935-zasto-mis.html|accessdate=2020-08-18|date=1935|website=yugopapir.com|publisher=|last=|first=|language=srbščina}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |1933|| Dragica Ugarković (SRB)<ref name=":20" /><ref name=":27" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Razburjenje_ob_izvolitvi_miss_Jugoslavije 1938|1938]] | Olga Dinjaski<ref name=":32">''[https://digitalna.nb.rs/sf/NBS/novine/politika Ko je ovo?]'', str. 9, ''Politika (Beograd)'', 20. september 1938, l. 35, št. 10888 (srbščina, cirilica), Digitalna Narodna biblioteka Srbije</ref> (Dinjaški, Dinjanski) (SRB)<ref name=":4">''Žalosten nastop miss Jugoslavije'', str. 4, ''Jutro (Ljubljana)'', 26. september 1938, letnik 19, številka 39a, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-A0ODCA1J}}</ref><ref name=":5" /> |} === Po [[2. Svetovna vojna|2. svetovni vojni]]=== ==== Tekmovanje za najlepšo Jugoslovanko (1957–1965) ==== Brez slovenske udeležbe in mednarodnih tekmovanj<ref name=":55" /> {| class="wikitable" |- ! style="background-color: #F0F8FF;" |Tekmovanje ! style="background-color: #F0F8FF;" |Miss Jugoslavije |- |style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |1957 |Tonka Katunarić ([[Hrvaška|HR]])<ref name=":55" /> |- |style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |1958 |Saša Dabetić (HR)<ref name=":60">str. 12 in 13, 22. avgust 1959, Tovariš (1959), letnik 15, številka 33. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-TCAH6HOD}}</ref> |- |style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1959|1959]] |Romana Milutin (HR)<ref name=":58">{{Navedi splet|title=Slobodna Dalmacija - Romana Milutin Fabris: Za titulu miss 1959. godine dobila sam crno-bijeli tv i tortu|url=https://slobodnadalmacija.hr/sd-plus/stil/romana-milutin-fabris-za-titulu-miss-1959-godine-dobila-sam-crno-bijeli-tv-i-tortu-252020|website=slobodnadalmacija.hr|date=2014-11-03|accessdate=2020-09-08|language=hr-hr}}</ref>{{refn|group=nb|Po starejšem viru je bilo to leta 1958.<ref>''[http://www.yugopapir.com/2015/02/romana-milutin-slikarka-i-prva-miss.html Romana Milutin, dubrovačka slikarka i prva Miss Jugoslavije: Važno je početi, ostalo su suze i praksa ]'', Yugopapir (''TV novosti'', oktober 1974.), (srbščina), Yugopapir.com</ref>}} |- |style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1961|1961]] |Dušanka Nestrović ([[Srbija|SRB]])<ref name=":61">str. 42. Tovariš (13. avgust 1961), letnik 17, številka 32. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-VG2VAUSV}}</ref> |- |style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1962|1962]] |Svetlana Matić (SRB)<ref name=":62">Tovariš (1962), letnik 18, številka 30. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-XUOCZ7B0}}</ref> |- |style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |1963 |Slobodanka Klisura ([[Črna gora|ME]])<ref>Tovariš (1963), letnik 19, številka 33. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-PKPX5S1C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=PRIČA ,,BOSONOGE LJEPOTICE” SLOBODANKE KLISURE-VUKČEVIĆ: Prijateljice i razredna su me te 1963. prijavile na izbor za mis|url=https://mnemagazin.me/2018/06/21/prica-bosonoge-ljepotice-slobodanke-klisure-vukcevic-prijateljice-i-razredna-su-me-te-1963-prijavile-na-izbor-za-mis/|website=Montenegro magazin|date=2018-06-21|accessdate=2021-06-02|language=bs-BA}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1964|1964]] |Ljiljana Šurdilović (SRB)<ref name=":59">''Svet'' (Beograd), 11. avgust 1964, št. 407, (srbščina, cirilica)</ref> |} ==== Miss sveta in Miss Universe (1966–1991) ==== {{legend|#FFE4C4|Ni tekmovala na [[Miss sveta]]/ Miss Universe}} {| class="wikitable mw-collapsible" |+ class="nowrap" | |- ! Tekmovanje ! Miss Jugoslavije ! style="background-color: #F0F8FF;" |Tekmovanje ! style="background-color: #F0F8FF;" |Miss Universe Jugoslavije (Lepotica Jugoslavije) |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1966|1966]]|| Nikica Marinović † ([[Hrvaška|HR]])<ref name=":14">''Naši kandidatki'', zadnja stran, 8. oktober 1966, ''Delo'', l. 7, št. 274, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MNXZOYCL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sutra sahrana Nikice Marinović|url=http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/27508/sutra-sahrana-nikice-marinovic.html|website=www.rts.rs|accessdate=2020-09-01|date=14. november 2008|publisher=|language=srbščina}}</ref> '''1. spremljevalka'''<ref name=":49" /> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1966||bgcolor="#FFE4C4" |Slavenka Veselinović (udeleženka Miss Evrope 1967)<ref name=":14" /><ref name=":34" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1967|1967]]|| Aleksandra Mandić ([[BiH]])<ref>''Nova miss Jugoslavije'', zadnja stran, 3. oktober 1967, ''Delo'', l. 9, št. 269, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-O1GGBUGL}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1967 |Daliborka Stojšić (SRB)<ref>Bralci..., zadnja stran, ''Tovariš'', 23. januar 1968, letnik 24, številka 4, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-U2MBTNQO}}</ref> '''top 15<ref name=":34" />''' (ali '''top 7''')'''<ref name=":55" />''' in '''miss fotogeničnosti''' na Miss Universe 1968'''<ref name=":34" />'''in udeleženka Miss Evrope 1968<ref name=":35">{{Navedi splet|title=1960-1969 - Pageantopolis (Miss Europe)|url=http://www.pageantopolis.com/1960-1969-5.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-01|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref>{{refn|group=nb|Za nastop na miss Evrope tega leta najprej določena Nataša Košir, miss Universe Jugoslavije 1968.<ref>"...al' lepše od Slovenke bilo ni nobene...", str. 16-18, Raksuhi, Ide (6. avgust 1968), Tovariš, letnik 24, številka 32, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MQ7MID3U}}</ref>}} |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1968|1968]]||Ivona Puhiera (HR)<ref>{{Navedi splet|title=Ivona Puhiera, Miss Jugoslavije 1968: Lepa Dubrovčanka je u vezi sa Draganom Džajićem?|url=http://www.yugopapir.com/2013/11/da-li-je-ivona-puhiera-miss-yu-1968-u.html|accessdate=2020-08-18|date=|website=yugopapir.com|publisher=|last=|first=}}</ref> '''top 15'''<ref>{{Navedi splet|title=1960-1969 - Pageantopolis (Miss World)|url=http://www.pageantopolis.com/1960-1969-1.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-05|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 1968|1968]] |[[Nataša Košir]] ([[Slovenija|SLO]])<ref>''Nataša Košir - Lepotica 68'', zadnja stran, ''Delo'', 28. julij 1968, l. 10, št. 204, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UJWP6X5T}}</ref> ('''top 15''' na Miss Universe 1969)<ref name=":34" /> (1. spremljevalka [[Saša Zajc]] ([[Slovenija|SLO]]): '''miss Evrope 1969''')<ref name=":35" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1969|| Radmila Živković ([[Srbija|SRB]])<ref>{{Navedi splet|title=Kako je Radmila Živković uspela da postane Miss Srbije i Miss Jugoslavije 1969. godine...|url=http://www.yugopapir.com/2015/03/kako-je-radmila-zivkovic-uspela-da.html|accessdate=2020-08-18|date=|website=yugopapir.com|publisher=|last=|first=}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 1969|1969]] |Snežana Džambas ([[Srbija|SRB]])<ref name=":25">''Bronasta spremljevalka'', str. 68-69, Vetrovec, Jože (12. avgust 1969), ''Tovariš'', letnik 25, številka 32, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-SOCNGC3T}}</ref> (udeleženka Miss Universe 1970)<ref name=":30" /> (2. spremljevalka Viktorija »Vikica« Ekart ([[Slovenija|SLO]]): udeleženka Miss Evrope 1970)<ref name=":25" /><ref name=":36">{{Navedi splet|title=1970-1979 - Pageantopolis (Miss Europe)|url=http://www.pageantopolis.com/1970-1979-5.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-01|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1970|| Tereza Đelmiš (SRB)<ref>{{Navedi splet|title=Tereza Đelmiš: Devojka sa subotičkog salaša postala Miss Vojvodine, a zatim i Miss Jugoslavije '70|url=http://www.yugopapir.com/2013/04/tereza-elmis-miss-jugoslavije-1970.html|accessdate=2020-08-18|date=|website=yugopapir.com|publisher=|last=|first=}}</ref> '''top 15'''<ref name=":50">{{Navedi splet|title=1970-1979 - Pageantopolis (Miss World)|url=http://www.pageantopolis.com/1970-1979-2.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-05|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1970 |bgcolor="#FFE4C4" |Silvana Kanazir ([[Hrvaška|HR]])<ref name=":56">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1970_67_L.pdf Najlepša Slovenka je iz Križev]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 2. september 1970, l. 23, št. 67</ref><ref name=":30" /> (1. spremljevalka [[Majda Jazbec]] ([[Slovenija|SLO]]): udeleženka Miss Evrope 1971)<ref name=":33">''Majda z naslovne strani'', str. 50, Fornezzi, Tone (1. november 1971), ''Tovariš'', l. 27, letnik 27, številka 44, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3H6EREP0}}</ref><ref name=":36" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1971|| Zlata Petković † (SRB)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1971|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/03/05/miss-world-1971/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2020-03-06|accessdate=2020-09-01|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=PRE PET GODINA JE PREMINULA OD MOŽDANOG UDARA: Njenoj lepoti su se divili, svi je pamte po seriji POVRATAK OTPISANIH, a njen sin je danas MUZIČAR!|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/pre-pet-godina-je-preminula-od-mozdanog-udara-njenoj-lepoti-su-se-divili-svi-je-pamte/jd2q4lp|website=pulsonline|accessdate=2020-09-01|language=sr|date=19. junij 2017|publisher=|first=}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1971 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1972|1972]]|| Biljana Ristić (SRB)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1972_66_L.pdf Miss Jugoslavije]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', l. 25, št. 66, 26. avgust 1972</ref> '''top 15'''<ref name=":50" /> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1972 |bgcolor="#FFE4C4" |Daniela Krajčinović (zaradi bolezni ni šla na Miss Universe 1972, udeležila se je Miss Evrope 1972)<ref>{{Navedi splet|title=Iran would have debuted at Miss Universe 1972|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2019/04/07/iran-would-have-debuted-at-miss-universe-1972/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2019-04-07|accessdate=2020-09-02|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref><ref name=":36" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1973|| Atina Golubova<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1973|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/03/19/miss-world-1973/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2020-03-20|accessdate=2020-09-01|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1973 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1974|| Jadranka Banjac<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1974|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/03/28/miss-world-1974/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2020-03-29|accessdate=2020-09-01|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> '''miss fotogeničnosti'''<ref name=":50" /> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1974 |Nada Jovanovski<ref name=":30">{{Navedi splet|title=1970-1979 - Pageantopolis (Miss Universe)|url=http://www.pageantopolis.com/1970-1979-3.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-01|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1975|| Lidija Velkovska ([[Severna Makedonija|MK]])<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1975|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/04/07/miss-world-1975/|website=Miss World History|date=2020-04-07|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> '''5. mesto<ref name=":50" />''' |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1975 |Lidija Manić<ref name=":30" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1976 |bgcolor="#FFE4C4" |Slavica Stefanović (SRB) (odstop)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1976|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/04/18/miss-world-1976/|website=Miss World History|date=2020-04-18|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1976 |Svetlana Radojčić<ref name=":30" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1977||bgcolor="#FFE4C4" |Svetlana Višnjić (odstop)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1977|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/04/25/miss-world-1977/|website=Miss World History|date=2020-04-26|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1977 |Ljiljana Šobajić<ref name=":30" /><ref>{{Navedi splet|title=Ljiljana Šobajić - Ljubi Me|url=https://www.discogs.com/Ljiljana-%C5%A0obaji%C4%87-Ljubi-Me/release/13964663|website=Discogs|accessdate=2020-09-01|language=en}}</ref> |- |style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1978|| bgcolor="#FFE4C4" |Ljiljana Đogović † (SRB){{refn|group=nb|Ljiljana Đogović, miss Srbije 1978, naj bi se preimenovala v Ljiljano Žikić Karađorđević in umrla leta 1999.<ref>[https://arhiva.vesti-online.com/Vesti/Srbija/731347/Secanje-na-1999-Ljiljani-otadzbina-draza-od-zivota Sećanje na 1999: Ljiljani otadžbina draža od života] Boca Marjanović, 25. marec 2019, ''Vesti'' (srbščina)</ref>}} (diskvalificirana zaradi zamude)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1978|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/05/03/miss-world-1978/|website=Miss World History|date=2020-05-04|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1978 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1979||bgcolor="#FFE4C4" |? (ni nastopila)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1979|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/05/11/miss-world-1979/|website=Miss World History|date=2020-05-11|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1979 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1980|| bgcolor="#FFE4C4" |Zorica Pesek (ni nastopila)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1980|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/05/20/miss-world-1980/|website=Miss World History|date=2020-05-20|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref>{{refn|group=nb|Zorica Pesek je bila v sedemdesetih manekenka v Sloveniji. Kot predstavnica ljubljanskega Centra za sodobno oblačenje je vodila manekenske tečaje. Obiskala je izbor Miss Slovenije 1997.<ref>''[http://art.nakamniskem.si/debevc/fotke.htm Kreator Ivan Debevc - foto spomini 1]'', art.nakamniskem.si</ref><ref>''[http://art.nakamniskem.si/debevc/fotke1.htm Kreator Ivan Debevc - foto spomini 2]'', art.nakamniskem.si</ref><ref>''Šola ima prednost'', str. 20, ''Dolenjski list'', 23. oktober 1975, letnik 26, številka 43, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UORJNEZG}} </ref><ref>[http://www.kabi.si/si21/sihw/miss97/ MISS SLOVENIJE '97], kabi.si, Tomaž Ostanek</ref>}} |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1980 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1981||{{n/a}} |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1981 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1982|| Ana Sasso ([[Hrvaška|HR]])<ref>{{Navedi splet|title=Ana Sasso, 19-godišnja Splićanka, izabrana je u Banjaluci za novu Miss Jugoslavije (1982)|url=http://www.yugopapir.com/2014/06/ana-sasso-19-godisnja-splicanka.html|accessdate=2020-08-18|date=|website=yugopapir.com|publisher=|last=|first=}}</ref> '''top 15'''<ref name=":51">{{Navedi splet|title=1980-1989 - Pageantopolis (Miss World)|url=http://www.pageantopolis.com/1980-1989-3.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-05|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1982 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1983||[[Bernarda Marovt]] ([[Slovenija|SLO]])<ref>''Nova miss Jugoslavije'', zadnja stran, ''Delo'', 3. september 1983, letnik 25, številka 204, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1O0EN0U3}}</ref> '''top 15''' in '''miss fotogeničnosti'''<ref name=":51" /> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1983 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1984|| Dinka Delić † ([[BiH]])<ref>{{Navedi splet|title=Dinka Delić, mis Jugoslavije '84: Do juče je bila "ružno pače" i imala nadimak "Iks" zbog krivih nogu|url=http://www.yugopapir.com/2015/07/dinka-delic-mis-jugoslavije-1984.html|accessdate=2020-08-18|date=|website=yugopapir.com|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":24">{{Navedi splet|title=Umrla bivša misica Jugoslavije Dinka Delić|url=https://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:537936-Umrla-bivsa-misica-Jugoslavije-Dinka-Delic|website=NOVOSTI|accessdate=2020-09-01|language=sr|date=11. marec 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1984 |Ksenija Borojević<ref name=":31">{{Navedi splet|title=1980-1989 - Pageantopolis (Miss Universe)|url=http://www.pageantopolis.com/1980-1989-4.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-01|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1985|| Aleksandra Kosanović ([[Srbija|SRB]])<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1985|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/07/28/miss-world-1985/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2020-07-29|accessdate=2020-09-01|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1985 |Dinka Delić † ([[BiH]])<ref name=":24" /><ref name=":31" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1986|| Maja Kučić (HR)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1986|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/08/15/miss-world-1986/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2020-08-15|accessdate=2020-09-01|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> '''top 15<ref name=":51" />''' |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1986 |bgcolor="#FFE4C4" |Tatjana Spasić (premlada)<ref name=":31" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1987|| Matilda Sazdova ([[Severna Makedonija|MK]])<ref>{{Navedi splet|title=Miss Mundo 1987|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/08/31/miss-mundo-1987/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2020-09-01|accessdate=2020-09-01|language=španščina|last=Beautiesofuniverseandworld|publisher=|first=}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1987 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1988|1988]]|| Suzana Žunić (HR)<ref>''Najlepša Jugoslovanka je iz Splita'', zadnja stran, 23. avgust 1988, ''Delo'', l. 30, št. 195, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-P2B5OMPQ}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1988 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1989|1989]]|| Aleksandra Dobraš (BiH)<ref>''Miss Jugoslavije je Aleksandra Dobraš'', str. 2, ''Delo'', 4. september 1989, letnik 31, številka 204, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5GBJTS4X}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1989 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1990|1990]]|| Ivona Brnelić (HR)<ref>''Cvet ženske lepote'', zadnja stran, ''Delo'', 1. september 1990, letnik 32, številka 204, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-GQSB6G9C}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1990 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1991|1991]]|| Slavica Tripunović (SRB)<ref>''Fantje pa padajo'' (Pa še to), zadnja stran, ''Delo'', 8. oktober 1991, l. 33, št. 236, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VIIY5KV2}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1991 |Nataša Pavlović '''top 10'''<ref>{{Navedi splet|title=1990-1999 - Pageantopolis (Miss Universe)|url=http://www.pageantopolis.com/1990-1999-4.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-01|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref> |} {{stublist}} == Tekmovanja == === Pred [[2. Svetovna vojna|2. svetovno vojno]] === ==== Miss Jugoslavije 1927 ==== ===== Razpis ===== Oktobra 1926 je podjetje Fanamet prek svojih zastopstev v [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Poljska|Poljski]], [[Jugoslavija|Jugoslaviji]], [[Romunija|Romuniji]], [[Grčija|Grčiji]] in [[Turčija|Turčiji]] razpisalo tekmo filmske lepote. Zainteresirana dekleta so jim morala poslati prijave, nato pa bi dva tedna slike najlepših kazali v kinih, kjer bi publika izbrala 5 deklet, ki bi jih ocenila komisija upodabljajočih umetnikov, filmskih igralcev in novinarjev (ali pa iz izbranih publika izbrala miss). Zmagovalka bi šla v [[Hollywood]] na učenje igre in po angažma.<ref name=":44">''Zanimivosti iz naših krajev: Išče se najlepša Jugoslovenka!'', str. 2, ''Slovenski narod'', 26. oktober 1926, letnik 59, številka 243, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6IKM0PUF}}</ref><ref>''Tekma filmske lepote'', str. 4, ''Slovenski narod'', 29. oktober 1926, letnik 59, številka 246, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-608AF0Y0}}</ref> ===== Izbor miss Jugoslavije in miss Evrope ===== Gracioznost sedmerice deklet je bila ocenjevana pri družabnem [[Ples|plesu]] v [[Zagreb|zagrebškem]] hotelu Esplanade 16. decembra 1926. Med njimi je bila [[Ida Kravanja]], ljubljanska uradnica iz [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožne doline]], ki je v zadnjem hipu odpovedala sodelovanje, ker se ji stvar ni zdela resna. Nadomestila jo je neka Osiječanka. Naslednji dan je bila med njimi za pot v [[Berlin]] izbrana trojica, Štefica Vidačić ([[Zagreb]]), Danica Živanović ([[Beograd]]) in Nada Pogačnik ([[Gorica|Goričanka]], živeča v Zagrebu), ki bi jo fotografirali, strokovno ocenili itd.. Zmagovalki je bila obljubljena ameriška pogodba. Beograjska revija ''Žena i svet'' se je pod portreti kandidatk spraševala, katera bo šla v [[Hollywood|Holywood]]. Januarja 1927 je Vidačićeva v [[Berlin|Berlinu]] postala miss Jugoslavije.<ref name=":21">''Najlepša Ljubljančanka'', str. 2, ''Slovenski narod'', 9. januar 1927, letnik 60, številka 6, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-XYJ60U5X}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":38" /><ref>''Tri najlepše Jugoslovanke'', str. 1, ''Slovenski narod'', 18. december 1926, letnik 59, številka 286, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5ILN0BFA}}</ref><ref>''Najlepša Jugoslovenka'', str. 2, ''Slovenski narod'', 15. december 1926, letnik 59, številka 283, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZFF6D419}}</ref><ref name=":46" /><ref>''[https://digitalna.nb.rs/sf/NBS/casopisi_pretrazivi_po_datumu/zena_i_svet Koja će u Holivud]'', str. 4, ''Žena i svet'', št. 1, 15. januar 1927 (srbščina), Digitalna Narodna biblioteka Srbije</ref> Fanametove evropske izbranke so se februarja 1927 zbrale na [[Dunaj|Dunaju]]. Tam so Vidačićevo na kolodvoru sprejeli jugoslovanski študenti. Prvi izbor med osmimi dekleti je bil na veliki Caligarijevi reduti, kjer so tekmovalke hodile mimo žirije. Ker se niso mogli odločiti, so se odločili za preizkus igralskega talenta v schönbrunnskem ateljeju. Počakali so, da so se posnetki razvili, da so si jih ogledali na platnu. Na splošno so bili žiranti nezadovoljni z dekleti. Miss Evrope je bila izbrana v Berlinu čez teden dni med Štefico Vidačić in Anielo Bogucko (Miss Poljske), ki naj bi bili po tečaju o filmu in filmskem delovanju začasno (6 mesecev) angažirani kot filmski igralki. Na poziv Fanameta bi morala Vidačićeva v [[Berlin]] do 15. februarja 1927, vendar je zbolela za gripo. Naslov je dobila Vidačićeva (po mnenju ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskega naroda]]'' je zmagala zaradi reklame s strani zagrebških in beograjskih novinarjev). Za nagrado naj bi dobila angažma 25.000 din mesečno. Dobila je tedensko gažo 100 dolarjev pri Fanametu, prvo julija 1927 ob prihodu v Berlin. ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]'' je kot najbolj verjetno zmagovalko v tej tekmi omenjal Anny Ondra iz [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]], ki je že bila pri filmu in popularna v [[Avstrija|Avstriji]]. Ugibal je, če Fanamet, ki je imel nizke stroške s priredbo izbora, uporablja naivna dekleta iz srednje Evrope za lastno reklamo, kar naj bi se videlo v vedno manjših ponudbah in podcenjujočem odnosu. Fanamet je več evropskim izbrankam obljubljal angažma v Hollywood, kasneje pa le miss Evrope, pa še to na [[Dunaj|Dunaju]] ali [[Berlin|Berlinu]]. Hollywood bi prišel v poštev, če bi se igralka posebej izkazala.<ref name=":16" /><ref name=":22">''Konkurenca filmskih lepotic'', str. 3, ''Slovenski narod'', 27. januar 1927, letnik 60, številka 21, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HU6FKXWS}}</ref><ref>''Lepotice na Dunaju'', str. 4, ''Jutro (Ljubljana)'', 5. februarja 1927, letnik 8, številka 31, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7L4ZZH0H}}</ref><ref>''Štefica Vidačićeva zmagovalka med evropskimi lepoticami'', str. 3, ''Slovenski narod'', 9. februar 1927, letnik 60, številka 31, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IS18C46K}}</ref><ref>''Odhod Štefice Vidačičeve v Berlin'', str. 3, ''Slovenski narod'', 12. februar 1927, letnik 60, številka 34, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-LPUAGOJ7}}</ref><ref>''Miss Jugoslavija gre v Berlin'', str. 2, ''Nova doba (Celje)'', 17. februar 1927, številka 19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YU7401A3}}</ref><ref>''O čem govori Zagreb'', str. 2, ''Slovenski narod'', 19. februar 1927, letnik 60, številka 40, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MWBM91DQ}}</ref><ref name=":45" /><ref name=":48">''Štefica Vidačić - miss Europa'', str. 3, ''Jutro (Ljubljana)'', 6. marec 1927, letnik 8, številka 56, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1FKOW537}}</ref><ref name=":23">''Pisane zgodbe iz naših krajev'', str. 2, ''Slovenski narod'', 14. julij 1927, letnik 60, številka 156, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-K6WMROE6}}</ref><ref name=":47">''Nagla kariera pri filmu, toda ne na platnu'', str. 4, ''Jutro (Ljubljana)'', 22. julija 1927, letnik 8, številka 171, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6J8XD4C5}}</ref> Vidačićeva ni tekmovala na svetovnem izboru v Ameriki. Razlog ni bil znan.<ref name=":52" /> ===== Ida Kravanja ===== Kravanjevi so začeli pisati [[Berlin|berlinski]] zastopniki filmske družbe [[Universal Studios|Universal]], ki so jo opazili na tekmovanju. Materi je povedala, da gre čez nedeljo k prijateljici na Koroško, potem pa je 27. maja 1927 zvečer z najnujnejšimi stvarmi na brzovlaku odpotovala v [[Berlin]]. Mislila je, da bo šla le na ogled, a je ostala, ker je bila angažirana. O filmski karieri je sanjala 4 leta. Bilo ji je lažje, saj ni začela s statiranjem, ki je bilo običajno za večino igralk. Modni atelje M. Šarc ji je v Berlin poslal toaleto.<ref>''Filmska zvezda iz Ljubljane'', str. 3, ''Jutro (Ljubljana)'', 28. maj 1927, letnik 8, številka 126, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IV0TZXBX}}</ref><ref>''Iz pisane ljubljanske kronike'', str. 2, ''Slovenski narod'', 28. maj 1927, letnik 60, številka 120, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6ZOSOVPE}}</ref><ref name=":0">''Katera je lepša?'', str. 8, ''Slovenec (1873)'', 29. maj 1927, letnik 55, številka 120, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HSLBVH4A}}</ref><ref name=":46">''Ida Kravanja v Berlinu'', str. 3, ''Slovenski narod'', 18. junij 1927, letnik 60, številka 136, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5TZP3KSH}}</ref> ===== Štefica Vidačić ===== Vidačićeva je bila opisana kot 17-letno dekle male ljubke postave in kot vražja, nagajiva ter posmehljiva.<ref name=":52">''Tekma najlepših deklet sveta'', str. 9, ''Slovenski narod'', 17. april 1927, letnik 60, številka 87, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YQUDWVNL}}</ref><ref>''Jugoslovenka - Miss Europa'', str. 122, ''Ženski svet'', april 1927, letnik 5, številka 4, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-191POZJB}}</ref> Bila je podpornica zagrebških [[Sokol (društvo)|Sokolov]].<ref>''Sokolica Štefica'', str. 2, ''Slovenski narod'', 30. marec 1927, letnik 60, številka 71, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-I5XU0IIW}}</ref> Ob povratku v [[Zagreb]] je povedala, da je nastopila kot ponosna [[Zagreb|Zagrebčanka]] in [[Hrvati|Hrvatica]].<ref>''"Miss Yougoslavia - Miss Europa"'', str. 4, ''Slovenec (1873)'', 8. marec 1927, letnik 55, številka 54, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KSXASWWL}}</ref> Njen prvi vtis o delu igralcev v filmskem ateljeju je bil koncentriranost v nenehnem hrupu scenskih delavcev, razsvetljenosti in gneči. Želela si je igrati vesele vloge po zgledu Colleen Moore, Lilian Harvey in Suzy Vernon, ki so bile nasprotje [[Pola Negri|Pole Negri]].<ref>''Štefica Vidačić: V berlinskem filmskem svetu'', str. 2, ''Slovenski narod'', 11. marec 1927, letnik 60, številka 57, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-34HYTWHD}}</ref> V ljubljanskem Dvoru je pozornost pritegnil slab nemški film ''Logarjeva sreča'' zaradi posnetkov Vidačićeve, razočaral pa, ker je vseboval le par nepomembnih prizorov z bivanja Fanametovih tekmovalk na [[Dunaj|Dunaju]] in v [[Budimpešta|Budimpešti]].<ref>''Film: Pri nas in drugod'', str. 3, ''Slovenski narod'', 13. marec 1927, letnik 60, številka 59, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-PTJR27Q9}}</ref> Vidačićeva se je julija 1927, ob prihodu v Berlin, zaročila s filmskim igralcem, rojakom Svetislavom Petrovićem.<ref name=":47" /> ===== Podjetje Fanamet ===== Tri velika [[ZDA|ameriška]] podjetja, [[Metro-Goldwyn-Mayer|Metro-Goldwin]], [[Paramount Pictures|Paramount]] (Famous-Lasky Players Co.) in First National so leta 1926 ustanovila Fanamet-Films, izposojevalnico filmov za [[Srednja Evropa|srednjo Evropo]] in [[Balkan]]. Jugoslovanska podružnica je bila v [[Zagreb|Zagrebu]] (ravnatelj Richter).<ref name=":43" /><ref>''Amerika ne bo kupila zagrebškega kina "Balkan"'', str. 15, ''Jutro (Ljubljana)'', 23. maj 1926, letnik 7, številka 117, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-344P5PR8}}</ref> Kot družba z 250 milijoni dolarji je pomenil prevlado Amerike na filmskem trgu in izgubo primata [[Weimarska republika|nemške]] Ufe konec 20. let.<ref>''Film kot produkt kapitala'', str. 13, ''Slovenski narod'', 17. april 1927, letnik 60, številka 87, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YQUDWVNL}}</ref> Ker [[Jugoslavija]] z [[ZDA]] ni imela sklenjene recipročne pogodbe o zaščiti [[Avtorske pravice|avtorskega prava]], je Fanamet izgubil tožbo proti [[Ljubljana|ljubljanskemu]] Kinu Matici zaradi predvajanja filma ''On kot topničar'' Harolda Lloyda.<ref>''Zaplenjeni Harrold Lloyd'', str. 4, ''Slovenski narod'', 5 september 1926, letnik 59, številka 201, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-8QPO8HMZ}}</ref> ==== Miss Jugoslavije 1928 ==== Sonja Hernej, »krasotica severnega Balkana« in plesalka, naj bi po navedbah ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskega naroda]]'' kot miss Jugoslavije tekmovala maja 1928 v Galvestonu ([[Teksas]], [[ZDA]]) na svetovnem lepotnem tekmovanju. Tja naj bi odpotovala iz [[Hamburg|Hamburga]] na [[Parnik|parniku]].<ref name=":17" /><ref name=":28" /> Ni je bilo tam.<ref name=":29">{{Navedi splet|title=3rd Int'l Pageant of Pulchritude|url=https://www.shorpy.com/node/174|website=Shorpy.com|accessdate=2020-08-19|language=en|date=4. april 2007|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>''Sladke oči sedmih gracij'', str. 4, ''Ponedeljek (Ljubljana)'', 14. maj 1928, letnik 2, številka 20, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3GMMP3EW}}</ref> ==== Miss Jugoslavije 1929 ==== Tekmovanje je bilo 23. januarja 1929 v [[Beograd|Beogradu]] v dveh velikih dvoranah hotela Palace, katerega frizer je kandidatkam uredil [[Pričeska|pričeske]]. Zmagala je 20-letna Stanislava Matijević iz [[Požega, Srbija|Užiške Požege]] (ali [[Užice|Užic]]), hči [[Uradnik|uradnika]]. V tem kraju je ostala samo štiri leta, ker se je zaradi očetove službe veliko selila po južni Srbiji. Končala je pet razredov gimnazije. Njeni častni dami sta postali 18-letna Jelena Vlajić iz [[Skopje|Skopja]] kot prva in Palkovićeva (ali Tea Polajković) z Broda na Savi (po drugih podatkih Vida Petan iz Maribora, rojena v Ljubljani) kot druga. Petanova, ki je nosila rdečo obleko s srebrnimi okraski, je bila edina slovenska tekmovalka, ker je Andočka Erber zaradi bolezni odpovedala udeležbo. Matijevićeva (ali pa vse tri) se je 7. februarja udeležila tekmovanja za Miss Evropa v [[Pariz|Parizu]] v Operi, kjer je nastopilo je 17 deklet. Vsaka kandidatka na Miss Evrope je imela 20 sodnikov. Tekmovalke so bile ocenjevane v skupinah 3 ali 4 deklet, nato pa posamezno. Žiriji je predsedoval Albert Besnard, francoski [[kipar]] in član akademije. Veliko vlogo je igrala [[moda]], modni saloni iz [[London|Londona]] in [[Rima]] so v [[Pariz]] poslali svoje zastopnice. Uredništvo ''Journala'' je določil zmagovalko, ''Intransigeant'' pa je priredil ples. Darovi za udeleženke so bili vredni 700.000 frankov.<ref name=":8">''Izbor miss Evrope v francoskem Babilonu'', str. 8, ''Jutro (Ljubljana)'', 8. februar 1929, letnik 10, številka 33, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DUJXXFB5}}</ref><ref name=":9">''Miss Evropa 1929'', str. 6, ''Jutro (Ljubljana)'', 9. februar 1929, letnik 10, številka 34, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-X4Z62072}}</ref><ref name=":15">''Belgrajske vesti'', str. 2, ''Slovenec (1873)'', 24. januar 1929, letnik 57, številka 20a, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9ALA92P1}}</ref><ref>''Kako je bila izvoljena "Miss Jugoslavija"'', str. 2, ''Slovenski narod'', 25. januar 1929, letnik 62, številka 21, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YDX6YU6V}}</ref><ref>''Najlepša žena v Evropi'', str. 6, ''Jutro (Ljubljana)'', 6. februar 1929, letnik 10, številka 31, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04YO8J3T}}</ref><ref>''Miss Evropa izvoljena'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 8. februar 1929, letnik 10, številka 33a, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3A2PIGSK}}</ref><ref>''Miss Evropa brez črtala in šminke'', str. 7, ''Jutro (Ljubljana)'', 10. februar 1929, letnik 10, številka 35, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3Q80ZMXZ}}</ref><ref name=":1" /> ==== Miss Jugoslavije 1930 ==== Miss Jugoslavije so izbrali januarja 1930 v Beogradu. Zmagala je Štefka »Ceca« Drobnjak iz [[Beograd|Beograda]], 18-letna hči upokojenega polkovnika, ki je pred tem bivala v [[Trst|Trstu]] in [[Rim|Rimu]] in baje znala več tujih jezikov. Njeni častni dami sta bili Dragica Bogić, hči gledališkega igralca iz Beograda in Milojka Čuković iz Sarajeva. Miss Evrope je bil 5. februarja 1930 kot ples v pariški državni operi. Organiziral ga je pariški ''Journal''. Organizirali so žrebanje in licitacijo para plesnih čevljev s podpisi predsednika republike in ministrov Francije. Bilo je 19 tekmovalk. Drobnjakova se ni uvrstila v ožji izbor.<ref>''Izvolitev kraljice evropskih krasotic'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 6. februar 1930, letnik 11, številka 30, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-A3CSFXHK}}</ref><ref name=":19" /><ref name=":18" /> ==== Miss Jugoslavije 1931 ==== Na tekmovanju 25. januarja 1931 v Beogradu je zmagala Katarina »Katica« Urban, miss Osijek in hči vojaškega [[Kapelnik|kapelnika]]. Za nagrado je dobila 1.250.000 dinarjev. V žiriji so sedeli književnik, slikar, kipar, univerzitetni profesor umetnostne zgodovine in novinar. Slovenska predstavnica je bila 18-letna Marica Žirovnik iz Ljubljane, po rodu iz [[Celovec|Celovca]], ki si je želela tako odpreti pot v film.<ref name=":10">''Volitev najlepše Jugoslovenke'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 23. januar 1931, letnik 12, številka 19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KZS4JVPW}}</ref> Jugoslavijo je Urbanova zastopala na tekmovanju za Miss Evropa 5. februarja 1931 v [[Pariz|Parizu]], ki ga je organiziral pariški dnevnik ''Journal''. Ni prišla v ožji izbor.<ref name=":3" /><ref name=":2" /><ref name=":6" /><ref>''Izvolitev miss Evrope'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 8. februar 1931, letnik 12, številka 32, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HL5NWHM5}}</ref> V [[Pariz|pariškem]] [[Hotel|hotelu]] Lutetia sta Jugoslovansko dijaško društvo in Francoski prijatelji jugoslovanskega naroda priredila večer jugoslovansko-francoskega prijateljstva v čast Urbanove. Gospoda Armbruster in Miljuš sta ji izročila šopek.<ref>''Častni večer »Miss Jugoslavije« v Parizu'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 8. februar 1931, letnik 12, številka 32, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HL5NWHM5}}</ref> ==== Miss Jugoslavije 1932 ==== V Beogradu na plesu v prostorih Avtokluba 28. januarja 1932 je bila za miss Jugoslavije izbrana Olga Đurić (Gjurić) iz Bečkereka ([[Zrenjanin]]). Miss Zagreb in Miss Cetinje sta postali njeni častni dami. Izbor Miss Evrope je bil februarja v [[Nica|Nici]].<ref name=":11" /><ref name=":20" /> ==== Izbor Slovenk za Miss Jugoslavije 1934, protest celjskih akademikov in izgon Olafa Barrouja ==== Izbor Miss Celje je organiziral Olaf Barrou, domnevni filmski režiser in član uprave Mednarodne lige za lepoto in kulturo (Liga internationale pour beaute et culture) v celjski kavarni Merkur 28. april 1934. Zmagovalka Lia Trinkova je prejela trak mesta Celje, šopek, plašč tovarne Tivar in brezplačno fazono (kroj) za obleko šivilje Rechtove. Za zmagovalko in tri najlepše so celjski trgovci prispevali darila. Navzoče je zmotil način govorjenja Barrouja, s katerim naj bi smešil [[Slovenci|Slovence]] in [[Slovenščina|slovenščino]]. Celjski akademiki so dvomili, da je Barrou tisto, za kar se predstavlja. Napisali so, da bi moral tudi on dobiti darilo, vozovnico za tja, od koder je prišel. Prireditev so označili za žalitev inteligentnih deklet in revežev, ter se ji posmehovali kot »pomembnemu« dogodku, kakršne drugod opuščajo. Njihova želja se je uresničila, ko je [[Sarajevo|sarajevska]] policija [[lepotno tekmovanje]] prepovedala, Barrouja pa izgnala. Miss Maribora je postala Celjanka Hilda Podpečan, uslužbenka v Mrakičevi brivnici in lasuljarni, v Veliki kavarni na tekmovanju, ki ga je prav tako organiziral Barrou in ki se ga je udeležilo 17 deklet. Podpečanova je dobila trak mesta Maribor, zanjo in še za tri najlepše so mariborski trgovci prispevali darila. Izbor Miss Jugoslavije je bil napovedan za poletje v Dubrovniku.<ref name=":7">''Miss Celje'', str. 5, ''Jutro (Ljubljana)'', 1. maj 1934, letnik 15, številka 98, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-B5BNVK93}}</ref><ref name=":12">''Miss Maribor,'' str. 5, ''Jutro (Ljubljana)'', 24. april 1934, letnik 15, številka 92, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-W0RLH06P}}</ref><ref name=":13">''Volitev "miss Maribora 1934"'', str. 2, ''Mariborski večernik Jutra'', 21. april 1934, letnik 15, številka 91, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IAULKRLF}}</ref><ref>''Maribor ima kraljico lepote'', str. 3, ''Mariborski večernik Jutra'', 23. april 1934, letnik 15, številka 92, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KLLWF8O3}}</ref><ref>''"Miss Celje 1934" bodo volili'', str. 2, ''Nova doba (Celje)'', 27. april 1934, številka 33, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-EPH7Q95K}}</ref><ref name=":41">''Izpod sita'', str. 2, ''Slovenski narod'', 3. maj 1934, letnik 67, številka 100, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZNNY7M7J}}</ref><ref name=":42" /> ==== Razburjenje ob izvolitvi miss Jugoslavije 1938 ==== Olga Dinjaski<ref name=":32" /> (pisano tudi Dinjanski in Dinjaški) iz Srbije, katere način izvolitve javnosti najprej ni bil jasen, je bila ena od 14 tekmovalk na izboru za Miss Evrope 9. septembra 1938 v danskem Kodanju ([[København]]). Bila je deležna zaničevanja s strani zagrebškega ''Jutarnjega lista'', ki sta ga zmotila njena misterioznost in neprivlačen videz. Trdil je celo, da je bila edina kandidatka, ki na predstavitvi ni prejela aplavza. Po njenih lastnih besedah je bila za predstavnico Jugoslavije izvoljena s strani nekakšnega komiteja v Parizu, kjer naj bi stalno prebivala. Kasneje se je izvedelo, da prihaja iz [[Pančevo|Pančeva]] in da je prišla v Pariz na povabilo jugoslovanskega poverjenika Parižana Morica de Valéfa, poverjenika kodanjskega odbora za izvolitev lepotnih kraljic posameznih držav v Evropi, ki je iskal dekleta iz srednje in vzhodne Evrope. Časopis ''[[Jutro (1920–1945)|Jutro]]'' se je posmehoval Olginemu navdušenju in zgodbo o njej razumel kot opozorilo naivnim dekletom.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> === Po [[2. sv. v.|2. svetovni vojni]] === ==== Miss Jugoslavije 1959 ==== Tekmovanje je potekalo 1. avgusta 1959 na Tašmajdanskem stadionu v Beogradu, zmagala je Romana Milutin (kasneje se je pisala še Fabris in je ustvarjala kot akademska [[Slikar|slikarka]]), po besedah katere ni bilo prijav, ampak je kandidatke izbral reporter organizatorja tekmovanja. Njo je fotografiral pri 17-ih na umetniški šoli v [[Split|Splitu]]. Hoja po odru v enodelnih kopalkah ji ni delala problemov, ker je trenirala [[balet]]. Ob zmagi je dobila torto in črno-beli televizor. Ni marala medijskega pompa, všeč pa ji je, da za sponzorje niso imeli sumljivih podjetnikov in da je imelo tekmovanje dostojanstvo. V žiriji so sedeli akademski slikarji Desa Glišić, Zora Petrović in Pedja Milosavljević, kiparja Risto Stijović in Aleksander Zarin, dirigent Živojin Zdravković ter filmski režiser Branko Bauer. Štirinajst tekmovalk je bivalo v beograjskem hotelu Metropol. Poleg izbora je bila modna revija in baletni nastop. Za eno od spremljevalk je bila izbrana Olivera Šavija iz Kragujevca.<ref name=":58" /><ref name=":60" /> ==== Miss Jugoslavije 1961 ==== Izbor je potekal na beograjskem stadionu Tašmajdan leta 1961. Nastopilo je 15 tekmovalk. Voditelj je bil D. Marjanović. Zmagala je optična delavka Dušanka Nestrović iz [[Novi Sad|Novega Sada]] (rojena tam leta 1937, visoka 160 cm), ki je bila pred izpitom za mojstrico optične stroke. Za nagrado je dobila Colibri in šivalni stroj Bagat. Spremljevalke: Varja Ostrovidov (1. spremljevalka, učenka iz Splita), Draga Gačić (2. spremljevalka, učenka iz [[Kragujevac|Kragujevca]]), Dobrila Degenešić (3. spremljevalka, učenka iz Dubrovnika) in Gordana Bašić (4. spremljevalka, uslužbenka iz [[Mostar|Mostarja]]). Vse tekmovalke so dobile tudi večerne obleke (''Sport in svet''), najlonke (Partizanka, Beograd) in čevlje (Moda, Beograd).<ref name=":61" /> ==== Miss Jugoslavije 1962 ==== Na beograjskem Tašmajdanu leta 1962 je zmagala Svetlana Matić, študentka jugoslovanske književnosti na skopski univerzi, iz [[Aleksinac|Aleksinca]]. Spremljevalke so bile Radmila Novaković (Titov Užic), Renata Frajskorn (Zagreb), Vera Jocić (Beograd) in Marija Bombardeli (Split). Prijavilo se je okoli 100 deklet, bilo je 15 tekmovalk.<ref name=":62" /> ==== Miss Jugoslavije 1964 ==== Zmagala je Ljiljana Šurdilović. Prva spremljevalka je bila Milja Vujaković, druga spremljevalka je bila Vera Turk, tretja spremljevalka je bila Zdenka Žurovec, četrta spremljevalka pa je bila Milica Preradović.<ref name=":59" /> == Galerija == {{Gallery |title=Nosilke naziva Miss Jugoslavije |width=120 |height=100 |align=center |File:Štefica Vidačić 1927.jpg|alt1= |Štefica Vidačić, miss Jugoslavije 1927|File:Stanislava Matijević 1929.jpg|alt2= |Stanislava Matijević, miss Jugoslavije 1929|File:Ceca Drobnjak 1930.jpg|alt3= |Ceca Drobnjak, miss Jugoslavije 1930|File:Katarina Urban. Miss Yugoslavia 1931.png|alt4= |Katarina Urban, miss Jugoslavije 1931|File:Olga Dinjaski 1938.jpg|Olga Dinjaski, miss Jugoslavije 1938|File:Romana Milutin Miss Yugoslavia 1959.jpg|Romana Milutin, miss Jugoslavije 1959|File:Dušanka Nestrović Miss Yugoslavia 1961.jpg|Dušanka Nestrović, miss Jugoslavije 1961|File:Svetlana Matić Miss Yugoslavia 1962.jpg|Svetlana Matić, miss Jugoslavije 1962|File:Slobodanka Klisura Miss Yugoslavia 1963.jpg|Slobodanka Klisura, miss Jugoslavije 1963|File:Nikica Marinović 1966.jpg|Nikica Marinović, miss Jugoslavije 1966|File:Aleksandra Mandić 1967.jpg|Aleksandra Mandić, miss Jugoslavije 1967|File:Radmila Živković 1969.jpg|Radmila Živković, miss Jugoslavije 1969|File:Tereza Djelmiš 1970.jpg|Tereza Djelmiš, miss Jugoslavije 1970|File:Zlata Petković 1971.jpg|Zlata Petković, miss Jugoslavije 1971|File:Bernarda Marovt 1983.jpg|Bernarda Marovt, miss Jugoslavije 1983 }} {{Gallery |title=Nosilke naziva Miss Universe Jugoslavije |width=120 |height=100 |align=center |File:Slavenka Veselinović miss Universe Yugoslavia 1966.jpg|alt1= |Slavenka Veselinović, miss Universe Jugoslavije 1966|File:Daliborka Stojšić 1968.jpg|alt2= |Daliborka Stojšić, miss Universe Jugoslavije 1968|File:Nataša Košir waving 1968.jpg|alt3= |Nataša Košir, miss Universe Jugoslavije 1969|File:Silvana Kanazir 1970.jpg|alt4= |Silvana Kanazir, miss Universe Jugoslavije 1970}} == Opombe == {{reflist|group=nb}} == Glej tudi == * [[Miss Slovenije]] * [[Miss Universe Slovenije]] * [[Miss sveta]] == Sklici == {{reflist|30em}} == Zunanje povezave == {{commons|Category:Miss Yugoslavia}} {{Lepotna tekmovanja}} [[Kategorija:Lepotna tekmovanja]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1926]] [[Kategorija:Miss Jugoslavije|*]] [[Kategorija:Miss Evrope]] [[Kategorija:Miss sveta]] [[Kategorija:Miss Universe]] a8b3u71bjsepkuw8egex605qht2ysge 5737019 5737007 2022-08-20T07:08:08Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/SportiBot|SportiBot]] ([[User talk:SportiBot|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:ZimskoSonce|ZimskoSonce]] wikitext text/x-wiki [[File:Ita Rina 1928-29 (2).jpg|thumb|alt=Profil Ide Kravanje.|[[Ida Kravanja]], udeleženka prvega izbora Miss Jugoslavije.]] '''Miss Jugoslavije''' je bilo [[Jugoslavija|jugoslovansko]] [[lepotno tekmovanje]], ki se je začelo leta [[1926]].{{refn|group=nb|Razpis je bil objavljen leta 1926, izbor miss Jugoslavije je bil naslednje leto.<ref>''Zanimivosti iz naših krajev: Išče se najlepša Jugoslovenka!'', str. 2, ''Slovenski narod'', 26. oktober 1926, letnik 59, številka 243, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6IKM0PUF}}</ref><ref>''Najlepša Jugoslovenka'', str. 1, ''Slovenski narod'', 8. januar 1927, letnik 60, številka 5, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2W0M0KNU}}</ref>}} Po [[2. sv. v.|2. svetovni vojni]], vse do razpada [[Jugoslavija|skupne države]], so izbirali miss Jugoslavije in miss Universe Jugoslavije (lepotica Jugoslavije). Pred [[2. sv. v.|2. svetovno vojno]] je bilo namenjen dekletom s sanjami o karieri v [[Film|filmu]] in [[Gledališče|gledališču]].<ref name=":6">''Volitve miss Jugoslavije 1931'', str. 4, G. Ambrož, Oton (1. januar 1931), ''Jutro (Ljubljana)'', letnik 12, številka 1, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX}}</ref> Iz tega obdobja je Slovencem najbolj znana filmska igralka [[Ida Kravanja]], ki je imela izmed vseh udeleženk tega tekmovanja največji uspeh pri filmu.<ref name=":38">''Ita Rina v zvočnem filmu'', str. 2, ''Slovenski narod'', 15. april 1930, letnik 63, številka 86, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ATHYEGBH}}</ref><ref name=":20" /><ref name=":39">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2011/07/29/vrata-odpira-prvi-muzej-slovenskih-filmskih-igralc|title=Vrata odpira prvi muzej slovenskih filmskih igralcev in igralk|date=8. julij 2011|accessdate=4. september 2020|website=primorske.si|publisher=|last=Milostnik Valenčič|first=Tina}}</ref> Svoj prvi film, ''Kako otroci varajo svoje starše (Kaj otroci prikrivajo staršem)'', je posnela leta 1927.<ref>''Radosti in bridkosti filmskega življenja'', str. 2, ''Slovenski narod'', 2. junij 1927, letnik 60, številka 124, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-AO7N5T56}}</ref><ref name=":39" /> Dragico Ugarković, miss Jugoslavije 1933 in uradnico beograjske železniške direkcije, so mediji v tridesetih letih navajali kot srečnico, ker je njeno fotografijo s tekmovanja za miss Evrope v ameriškem časopisu opazil bogati jugoslovanski izseljenec v [[Mehika|Mehiki]] (ali njegov sin, mladi inženir Gabelić) in se poročil z njo.<ref name=":20" /><ref name=":27">''Lepotna kraljica, ki ji sreča ni ušla'', str. 11, ''Mariborski večernik Jutra'', 17. december 1939, letnik 13, številka 287, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-OWEMOYPZ}}</ref> Miss Evrope sta bili Štefica Vidačić (1927)<ref name=":48" /> in [[Saša Zajc]] (1969).<ref name=":35" /> Na tekmovanju za [[miss sveta]] je bila najbolj uspešna Nikica Marinović, ki je leta 1966 postala 1. spremljevalka.<ref name=":49">''Hči dubrovniškega ribiča med britanskimi lordi'', str. 14-17, Marić, Savo (8. december 1966), ''Tovariš'', letnik 22, številka 49, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6XCL59LJ}}</ref> Miss Jugoslavije za [[Miss sveta]] je bil označen za pomemben fenomen naivne faze južnoslovanskih narodov. Le redkim zmagovalkam je uspelo ustvariti kariero v zabavni industriji. Večina je poniknila v anonimnost.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Miss YU|url=http://www.leksikon-yu-mitologije.net/miss-yu/|website=Leksikon YU mitologije|date=2014-01-28|accessdate=2020-09-01|language=srbščina|publisher=|last=|first=}}</ref> === Organizatorji in tekmovalke === ==== Pred 2. svetovno vojno ==== Prvi izbor Miss Jugoslavije in Miss Evrope je organiziralo novoustanovljeno [[Združene države Amerike|ameriško]] [[Film|filmsko]] [[podjetje]] Fanamet. Zakonski stan tekmovalk takrat ni bil ovira.<ref name=":43">''Ameriška filmska družba za Jugoslavijo'', str. 3 (Dnevne novice), ''Slovenec (1873)'', 8. maj 1926, letnik 54, številka 104, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-T6XJJNTL}}</ref><ref name=":44" /><ref name=":22" /> Kasnejše izbore miss Jugoslavije je organiziralo [[Beograd|beograjsko]] ''Vreme''.<ref name=":6" /> Tekmovanje [[Miss Evrope]] v [[Pariz|Parizu]] sta organizirala tamkajšnja časopisa ''Le Journal'' (njegov urednik je bil Maurice de Waleffe, generalnik tajnik tekmovanja Miss Evrope) in ''L'Intransigeant''. Na Miss Evrope so dekleta tekmovala tudi za uvrstitev na svetovno tekmovanje v Galvestonu v ameriški zvezni državi [[Teksas]],<ref name=":28">''Kdo je najlepša ženska v naši državi?'', str. 3, ''Ponedeljek (Ljubljana)'', 24. december 1928, letnik 2, številka 52, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-XMXVXD53}}</ref> imenovano International Pageant of Pulchritude<ref name=":29" /> (krajše »Miss Universe«<ref>''2000 dolarjev nagrade za miss Universe'', str. 6, ''Jutro (Ljubljana)'', 11. april 1929, letnik 10, številka 84, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-FVPM4GD8}}</ref>, »Miss Universo«<ref name=":19">''Najlepša Jugoslovanka'', str. 9 in 10, ''Novi list,'' 6. februar 1930, letnik 2, številka 6, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-RORTUGAR}}</ref> ali »Miss Universum«<ref>''Miss Universum'', str. 1, ''Slovenski narod'', 7. avgust 1930, letnik 63, številka 178, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UT4F4UIQ}}</ref>),{{refn|group=nb|Nima zveze s sedanjim tekmovanjem Miss Universe, ki je prvič potekalo leta 1952.<ref>[https://www.messynessychic.com/2014/06/19/the-first-miss-universe-pageant-1952/ The First Miss Universe Pageant, 1952], 19. junij 2014, messynessychic.com (angleščina)</ref>}} ki je bil po besedah [[Jutro (1920–1945)|''Jutra'']] namenjen »beli rasi iz kulturnih dežel sveta«. Tekmovanju Miss Evrope je prilepil podobno oznako in sicer ga je imel za iskanje »definicije lepote bele rase z izborom raznih tipov kulturnih držav«.<ref name=":6" /> Sodelovati so smela neporočena, lepo vzgojena dekleta z jugoslovanskim državljanstvom, stara od 16 do 25 let, ki so uredništvu ''Vremena'' poslala priporočeno pismo s sliko obraza, profila in telesa ter podatke o poklicu sebe in staršev, starosti, rojstnem kraju in kraju bivanja. Spremljevalka miss Jugoslavije v Parizu na tekmovanju za Miss Evrope je lahko bila mati ali sorodnica, stroške potovanja pa je krilo generalno tajništvo za pariško tekmovanje.<ref name=":6" /><ref name=":28" /> ==== Po 2. svetovni vojni ==== ===== Miss Jugoslavije za Miss sveta ===== Tekmovanje je prvič organizirala [[Beograd|beograjska]] revija ''Politika Bazar'' leta 1966 na povabilo prirediteljev [[Miss sveta]]. Tistega leta je priredila izbirna tekmovanja v 20 jugoslovanskih mestih, tudi v Ljubljani in Mariboru.<ref name=":37">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1966_26_L.pdf Najlepši Jugoslovanki v London in ZDA]'', str. 6, ''Gorenjski Glas'', l. 18, št. 26, 30. marec 1966</ref> Nikica Marinović je bila tega leta edina predstavnica [[Socializem|socialistične]] države na svetovnem izboru.<ref name=":49" /> V osemdesetih je izbor organiziral [[Sarajevo|sarajevski]] tabloid ''As''.<ref name=":26" /> Leta 1981 Jugoslavija ni izbrala svoje predstavnice.<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1981|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/06/01/miss-world-1981/|website=Miss World History|date=2020-06-01|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> Leta 1966 so na Miss Jugoslavije za Miss sveta lahko sodelovale Jugoslovanke med 17 in 27 letom starosti.<ref name=":37" /> ===== Lepotica Jugoslavije za Miss Universe ali Miss Evrope ===== Jugoslovanski organizator tega izbora je bil [[Beograd|beograjski]] tednik ''Svet'', ki je najlepšo Jugoslovansko izbiral od leta 1957 (takrat pod imenom ''Sport i svet''), ko je z razpisom razburil konzervativni del javnosti in privabil 200 deklet. Tistega leta je zmagala Tonka Katunarić iz [[Split|Splita]].<ref name=":55" /> V mednarodna lepotna tekmovanja se je ''Svet'' vključil leta 1967.'''<ref name=":34" />''' Že leto prej je zmagovalki, »lepotici Jugoslavije«, obljubil udeležbo na [[Miss Universe]] (in 20.000 novih dinarjev).<ref name=":37" /><ref name=":34">{{Navedi splet|title=1960-1969 - Pageantopolis (Miss Universe)|url=http://www.pageantopolis.com/1960-1969.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-08-30|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref><ref name=":55">''"...al' lepše od Slovenke bilo ni nobene..."'', str. 16-18, Raksuhi, Ide (6. avgust 1968), ''Tovariš'', letnik 24, številka 32, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MQ7MID3U}}</ref> Lepotica Jugoslavije ali ena od njenih spremljevalk je tekmovala tudi na tekmovanje [[Miss Evrope]].{{refn|group=nb|Glej tabelo z nosilkami naziva.}} Izbor [[Miss Universe Slovenije]] (lepotica Slovenije) je v letih [[Miss Universe Slovenije 1968|1968]], [[Miss Universe Slovenije 1969|1969]] in 1970 priredila revija ''Stop''.<ref>''Najlepša (ne po JUS!)'', str. 58-59, ''Tovariš'', 16. julij 1968, letnik 24, številka 29, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CJFLZUFE}}</ref><ref>''Stop izbira lepotico 69'', str. 40, ''Tovariš'', 13. maj 1969, letnik 25, številka 19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-PBM0QWBI}}</ref><ref name=":56" /> [[Slovenci|Slovenke]] so po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] še hodile na [[Miss Evrope]] (Nataša Smirnov (1997, org.: agencija Nota in tednik ''Kaj''),<ref name=":53">''Prva spremljevalka Ptujčanka Barbara'', str. 14, ''Tednik (Ptuj)'', 5. junij 1997, letnik 50, številka 23, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-RPXEYHCX}}</ref><ref>''Najlepše so Velenjčanke!'', str. 1, ''Naš čas'', 5. junj 1997, letnik 33, številka 22, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-N9NJCPZY}}</ref><ref name=":57" /> Tatjana Tutan (1999),{{refn|group=nb|Celjski ''Novi tednik'' je trdil, da je Tatjana Tutan na miss Evrope tekmovala leta 2000 v nemškem St. Pöltenu in da je bila tretja, vendar je Tutanova na tem tekmovanju nastopila leto prej v Bejrutu in ni dosegla vidne uvrstitve. Tekmovanja Miss Evrope 2000 ni bilo.<ref>''Darja Zgonc in Boštjan Lajovic absolutna teniška prvaka'', str. 24, Kavran Adlešič, Nina (1. junij 2000), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 54, številka 22, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0ZI4OG8L}}</ref>}}<ref name=":57">{{Navedi splet|title=1990-1999 - Pageantopolis (Miss Europe)|url=http://www.pageantopolis.com/1990-1999-7.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-06|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref> Anja Slatinšek (2001)<ref>{{Navedi splet|title=2000-2006 - Pageantopolis (Miss Evrope)|url=http://www.pageantopolis.com/2000-2006.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-06|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref> in Nika Kar (2018)),<ref>{{Navedi splet|title=Delegates – Miss Europe 2018|url=http://www.misseurope.eu/delegates/|accessdate=2020-09-06|language=en-US|date=|website=misseurope.eu|publisher=|last=|first=}}</ref> vendar ločeno od [[Miss Universe Slovenije]]. Tekmovanje je imelo težave zaradi odsotnosti sponzorjev.<ref name=":53" /><ref>''Najlepša Slovenka je odpotovala v Kijev'', str. 21, ''Novi tednik NT in RC'', 28. avgust 1997, letnik 51, številka 34, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-L8Y60Z6H}}</ref><ref name=":54">''Darja Zgonc in Boštjan Lajovic absolutna teniška prvaka'', str. 24, Kavran Adlešič, Nina (1. junij 2000), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 54, številka 22, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0ZI4OG8L}}</ref> === Kritike in težave === ==== Pred vojno ==== Ko je Štefica Vidačič odpotovala v Berlin na končni izbor nosilke naslova miss Evrope, je bil komentar ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskega naroda]]'', da je zanimanje jugoslovanske javnosti za Fanametov »tamtam« in reklamo razumljivo splahnelo, saj želi videti pozitivne rezultate.<ref name=":45">''Usoda treh mladenk'', str. 3, ''Slovenski narod'', 23. februar 1927, letnik 60, številka 43, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-WYIS8WZQ}}</ref> Že sam razpis je označil za velikopotezno [[Združene države Amerike|ameriško]] reklamo. Ko se je v [[Ljubljana|Ljubljani]] prijavilo le šest deklet, obisk kina pa kljub izboru ni bil večji, se je spraševal, če so Ljubljančani pametni ali zadržani.<ref>''Iz Ljubljane'', str. 4, ''Slovenski narod'', 21. november 1926, letnik 59, številka 265, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-SF1AKKNM}}</ref> Lepotna tekmovanja je opisal kot popularen šport zdolgočasenih bogatih Američanov, ki se je po 1. svetovni vojni razširil v Evropo.<ref>''Tekmovanje v ženski lepoti'', str. 5, ''Slovenski narod'', 13. februar 1927, letnik 60, številka 35, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-GLKOAO0C}}</ref> Leta 1929 je ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]'' izbor Miss Evrope proglasil za cvetenje poganskega kulta telesne lepote, ki se prireja za drag denar.<ref>''Iz brezna nekulture'', str. 7, ''Slovenec (1873)'', 21. april 1929, letnik 57, številka 91, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DJ0L53FK}}</ref> O izboru v Parizu so po menju ''[[Jutro (1920–1945)|Jutra]]'' odločali tisti, ki so imeli denar, lepota pa je bila postranskega pomena.<ref name=":40" /> Časnik ''Na mejah'' je miss Evrope označil za neumnost »odlične družbe«, ki se ne meni za svetovne težave in bil vesel, da se v Sloveniji izbira le plemenske krave.<ref>''Razne vesti'', str. 5, ''Na mejah'', 15. december 1936, letnik 1, številka 10, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UBFAEHNM}}</ref> ''[[Žena in dom]]'' je bralkam položil na srce, da z lepoto ujameš moža, obdržati pa ga ne moreš in da za poroko ne potrebuješ naziva miss Evrope.<ref>''Lepota je dostikrat v nesrečo'', str. 439, ''Žena in dom'', december 1938, letnik 9, številka 12, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZUGY1VQQ}}</ref> Po izboru miss Celje 1934 so celjski akademiki protestirali proti Olafu Barrouju, domnevnemu članu uprave Mednarodne lige za lepoto in kulturo. [[Sarajevo|Sarajevska]] policija ga je izgnala iz države.<ref name=":42">''Celje in okolica'', str. 2, ''Nova doba (Celje)'', 13. julij 1934, številka 53, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KO9EQO4T}}</ref> Ob razburjenju zaradi izvolitve Olge Dinjaski za miss Jugoslavije 1938 je dnevnik ''[[Jutro (1920–1945)|Jutro]]'' to tekmovanje označil kot eno v množici podobnih, ki jim dekleta brezumno nasedajo.<ref name=":32" /><ref name=":5">''Kako je bila izvoljena miss Jugoslavija'', str. 3, ''Jutro (Ljubljana)'', 30. september 1938, letnik 19, številka 227a, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-B38ZRBLF}}</ref><ref name=":4" /> Naslednje leto je kot obeležitev 20 let Jugoslavije in protiutež izborom »kraljic lepote« pripravil akcijo zbiranja denarja in blaga za matere zelo velikih družin, ki so se pogosto soočale s smrtjo večjega števila svojih otrok in naj bi bile s svojo žrtvijo svetel zgled.<ref>''Priznanje našim materam'', str. 3, ''Jutro (Ljubljana)'', 28. maj 1939, letnik 20, številka 123, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-WV0W0040}}</ref> V 30. letih so nekatere evropske države prepovedale [[Lepotno tekmovanje|lepotna tekmovanja]], ki so v [[Evropa|Evropi]] izgubila zagon tudi zaradi [[Gospodarska kriza|gospodarske krize]]. Število tekmovalk na [[miss Evrope]] se je iz leta v leto krčilo, nekatere niso predstavljale svojih držav, ampak izseljenstvo ([[Rusija|ruski]] emigranti v [[Pariz|Parizu]]).<ref>''Miss Pariz 1934'', str. 6, ''Jutro (Ljubljana)'', 21. december 1933, letnik 14, številka 297, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-GY4RJA4U}}</ref><ref>''Katera med njimi je najlepša'', ''Jutro (Ljubljana)'', str. 10, 6. december 1936, letnik 17, številka 283, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7SGD4DLR}}</ref><ref name=":40">''Ne lepota - denar je glavna stvar'', str. 4, ''Jutro (Ljubljana. 1931-1943)'', 2. marec 1931, letnik 12, številka 50a, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7ED1NV2Z}}</ref> Leta 1941 so bila lepotna tekmovanja »iz mode«.<ref>''Ideal ženske lepote 1941'', str. 6, ''Mariborski večernik Jutra'', 6. februar 1941, letnik 15, številka 30, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-BARKW5F9}}</ref> ==== Po vojni ==== Leta 1950 se je ''[[Primorski dnevnik]]'' zgražal nad [[Italija|italijanskim]] komunističnim glasilom ''Il Lavoratore'', ker je ta na prvi strani na vidnem mestu podrobno pisal o novi miss Evrope, na drugi strani pa o neki drugi. Misomanijo je razglasil za kronično bolezen italijanskih komunistov in njihovih [[Trst|tržaških]] prirastkov.<ref>''Skozi sito in rešeto'', str. 2, ''Primorski dnevnik'', 12. september 1950, letnik 6, številka 1594, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-I9AY82D3}}</ref> ''Zasavski vestnik'' je ob »četrstoletni obletnici« največjih tekmovanj (Miss Evrope, Miss Amerike in »Miss Universum«) omenil neko raziskavo, po kateri naj bi ugotovili, da je od milijona udeleženk teh tekmovanj uspelo postati prava filmska zvezda le okoli 40 dekletom. Taka tekmovanja naj bi torej zgolj služila pridobivanju poceni filmske delovne sile. Po njegovem mnenju bi morala dekleta ostati z nogami trdno na tleh, torej imeti moža in poklic.<ref>''1,000.00'' ''lepotnih kraljic'', str. 4, ''Zasavski vestnik'', 10. januar 1952, letnik 5, številka 2, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9WRHDD0I}}</ref> ''[[Primorski dnevnik]]'' je leta 1968 omenil [[Sophia Loren|Sophio Loren]], Yvette Labrousse in Nadjo Tiller kot uspešne nekdanje »lepotne kraljice«, ki so uspele zaradi pameti in talenta.<ref>''Sramežljive in krepostne lepotice nimajo vedno sreče na tekmovanjih'', str. 7, ''Primorski dnevnik'', 1. december 1968, letnik 24, številka 7171, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YQF7PZ8O}}</ref> === Zanimivosti === * Leta 1931 je v oglasu v ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskem narodu]]'' proizvajalec kozmetike za dojenčke starše spomnil, da bo njihova hči nekoč morda Miss Jugoslavije 1951.<ref>''Miss Jugoslavija 1951'', str. 3, ''Slovenski narod'', 21. oktober 1931, letnik 64, številka 239, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CBJZP8Z7}}</ref> * [[Dušan Makavejev]] je o enem od izborov najlepše Jugoslovanke posnel dokumentarec ''Lepotica 62''.<ref>{{Navedi splet|title=Lepotica 62 / Ljepotica 62 / Miss Beauty 62 – FEKK 2019|url=http://www.fekk.si/arhiv/2019/lepotica-62-ljepotica-62-miss-beauty-62/|accessdate=2020-09-08|language=sl-SI|date=|website=Festival kratkega filma Ljubljana|publisher=|last=|first=}}</ref> * Tekmovanje je v osemdesetih navdihnilo komično kriminalko ''Miss'' režiserja Aleksandra Husića, v kateri so nastopili tudi [[Dragan Nikolić]], Bata Živojinović in [[Stevo Žigon]].<ref>''Spored vrhniškega kina'', str. 7, ''Naš časopis: izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica'', 1988, letnik 15, številka 149, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-PNE08D8E}}</ref> == Nosilke naziva == [[File:Saša Zajc 1969.jpg|thumb|alt=Saša Zajc s spetimi lasmi v belem brezrokavniku drži šopek.|[[Saša Zajc]] ni osvojila naslova miss Universe Jugoslavije 1968, je pa zato postala miss Evrope 1969.]] === Pred [[2. Svetovna vojna|2. svetovno vojno]] === ==== Miss Jugoslavije (1927–1933 in 1938) ==== V kvalifikacije za [[Miss Evrope]] in svetovni izbor International Pageant of Pulchritude.<ref name=":29" /><ref name=":28" /><ref name=":20" /> {| class="wikitable" |- ! style="background-color: #F0F8FF;" |Tekmovanje ! style="background-color: #F0F8FF;" |Miss Jugoslavije |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1927|1927]]||Štefica Vidačić ([[Hrvaška|HR]])<ref name=":16">''Najlepša Jugoslovenka'', str. 1, ''Slovenski narod'', 8. januar 1927, letnik 60, številka 5, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2W0M0KNU}}</ref> '''miss Evrope 1927'''<ref name=":48" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1928|1928]]||Sonja Hernej<ref name=":17">''Lepotna konkurenca v Ameriki'', str. 5, ''Slovenski narod'', 21. april 1928, letnik 61, številka 93, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2SLM9DVR}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1929|1929]]|| Stanislava Matijević ([[Srbija|SRB]])<ref name=":1">''Miss Jugoslavija'', str. 1, ''Jutro (Ljubljana)'', 24. januar 1929, letnik 10, številka 21, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-4O8V66KS}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1930|1930]]|| Štefka »Ceca« Drobnjak (SRB)<ref name=":18">''Miss Jugoslavija'', str. 1, ''Slovenski narod'', 23. januar 1930, letnik 63, številka 18, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-D26BPCAO}}</ref><ref name=":19" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1931|1931]]|| Katarina »Katica« Urban ([[Hrvaška|HR]])<ref name=":2">''Miss Jugoslavija'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 26. januar 1931, letnik 12, številka 21a, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2WEF6F9I}}</ref><ref name=":3">''Tekmovalke za lepotno prvenstvo 1931'', str. 6, Jutro (Ljubljana), 6. februar 1931, letnik 12, številka 30, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-64VGK1UM}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1932|1932]]|| Olga Đurić (Gjurić) (SRB)<ref name=":11">''»Miss Jugoslavija«'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 29. januar 1932, letnik 13, številka 24, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-TITUCN6J}}</ref><ref name=":20">{{Navedi splet|title=U časopisu Panorama (1935): Zašto Mis Jugoslavije Dragica Ugarković - napušta zemlju?|url=http://www.yugopapir.com/2014/08/u-casopisu-panorama-1935-zasto-mis.html|accessdate=2020-08-18|date=1935|website=yugopapir.com|publisher=|last=|first=|language=srbščina}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |1933|| Dragica Ugarković (SRB)<ref name=":20" /><ref name=":27" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Razburjenje_ob_izvolitvi_miss_Jugoslavije 1938|1938]] | Olga Dinjaski<ref name=":32">''[https://digitalna.nb.rs/sf/NBS/novine/politika Ko je ovo?]'', str. 9, ''Politika (Beograd)'', 20. september 1938, l. 35, št. 10888 (srbščina, cirilica), Digitalna Narodna biblioteka Srbije</ref> (Dinjaški, Dinjanski) (SRB)<ref name=":4">''Žalosten nastop miss Jugoslavije'', str. 4, ''Jutro (Ljubljana)'', 26. september 1938, letnik 19, številka 39a, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-A0ODCA1J}}</ref><ref name=":5" /> |} === Po [[2. Svetovna vojna|2. svetovni vojni]]=== ==== Tekmovanje za najlepšo Jugoslovanko (1957–1965) ==== Brez slovenske udeležbe in mednarodnih tekmovanj<ref name=":55" /> {| class="wikitable" |- ! style="background-color: #F0F8FF;" |Tekmovanje ! style="background-color: #F0F8FF;" |Miss Jugoslavije |- |style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |1957 |Tonka Katunarić ([[Hrvaška|HR]])<ref name=":55" /> |- |style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |1958 |Saša Dabetić (HR)<ref name=":60">str. 12 in 13, 22. avgust 1959, Tovariš (1959), letnik 15, številka 33. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-TCAH6HOD}}</ref> |- |style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1959|1959]] |Romana Milutin (HR)<ref name=":58">{{Navedi splet|title=Slobodna Dalmacija - Romana Milutin Fabris: Za titulu miss 1959. godine dobila sam crno-bijeli tv i tortu|url=https://slobodnadalmacija.hr/sd-plus/stil/romana-milutin-fabris-za-titulu-miss-1959-godine-dobila-sam-crno-bijeli-tv-i-tortu-252020|website=slobodnadalmacija.hr|date=2014-11-03|accessdate=2020-09-08|language=hr-hr}}</ref>{{refn|group=nb|Po starejšem viru je bilo to leta 1958.<ref>''[http://www.yugopapir.com/2015/02/romana-milutin-slikarka-i-prva-miss.html Romana Milutin, dubrovačka slikarka i prva Miss Jugoslavije: Važno je početi, ostalo su suze i praksa ]'', Yugopapir (''TV novosti'', oktober 1974.), (srbščina), Yugopapir.com</ref>}} |- |style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1961|1961]] |Dušanka Nestrović ([[Srbija|SRB]])<ref name=":61">str. 42. Tovariš (13. avgust 1961), letnik 17, številka 32. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-VG2VAUSV}}</ref> |- |style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1962|1962]] |Svetlana Matić (SRB)<ref name=":62">Tovariš (1962), letnik 18, številka 30. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-XUOCZ7B0}}</ref> |- |style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |1963 |Slobodanka Klisura ([[Črna gora|ME]])<ref>Tovariš (1963), letnik 19, številka 33. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-PKPX5S1C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=PRIČA ,,BOSONOGE LJEPOTICE” SLOBODANKE KLISURE-VUKČEVIĆ: Prijateljice i razredna su me te 1963. prijavile na izbor za mis|url=https://mnemagazin.me/2018/06/21/prica-bosonoge-ljepotice-slobodanke-klisure-vukcevic-prijateljice-i-razredna-su-me-te-1963-prijavile-na-izbor-za-mis/|website=Montenegro magazin|date=2018-06-21|accessdate=2021-06-02|language=bs-BA}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1964|1964]] |Ljiljana Šurdilović (SRB)<ref name=":59">''Svet'' (Beograd), 11. avgust 1964, št. 407, (srbščina, cirilica)</ref> |} ==== Miss sveta in Miss Universe (1966–1991) ==== {{legend|#FFE4C4|Ni tekmovala na [[Miss sveta]]/ Miss Universe}} {| class="wikitable mw-collapsible" |+ class="nowrap" | |- ! Tekmovanje ! Miss Jugoslavije ! style="background-color: #F0F8FF;" |Tekmovanje ! style="background-color: #F0F8FF;" |Miss Universe Jugoslavije (Lepotica Jugoslavije) |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1966|1966]]|| Nikica Marinović † ([[Hrvaška|HR]])<ref name=":14">''Naši kandidatki'', zadnja stran, 8. oktober 1966, ''Delo'', l. 7, št. 274, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MNXZOYCL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sutra sahrana Nikice Marinović|url=http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/27508/sutra-sahrana-nikice-marinovic.html|website=www.rts.rs|accessdate=2020-09-01|date=14. november 2008|publisher=|language=srbščina}}</ref> '''1. spremljevalka'''<ref name=":49" /> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1966||bgcolor="#FFE4C4" |Slavenka Veselinović (udeleženka Miss Evrope 1967)<ref name=":14" /><ref name=":34" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1967|1967]]|| Aleksandra Mandić ([[BiH]])<ref>''Nova miss Jugoslavije'', zadnja stran, 3. oktober 1967, ''Delo'', l. 9, št. 269, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-O1GGBUGL}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1967 |Daliborka Stojšić (SRB)<ref>Bralci..., zadnja stran, ''Tovariš'', 23. januar 1968, letnik 24, številka 4, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-U2MBTNQO}}</ref> '''top 15<ref name=":34" />''' (ali '''top 7''')'''<ref name=":55" />''' in '''miss fotogeničnosti''' na Miss Universe 1968'''<ref name=":34" />'''in udeleženka Miss Evrope 1968<ref name=":35">{{Navedi splet|title=1960-1969 - Pageantopolis (Miss Europe)|url=http://www.pageantopolis.com/1960-1969-5.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-01|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref>{{refn|group=nb|Za nastop na miss Evrope tega leta najprej določena Nataša Košir, miss Universe Jugoslavije 1968.<ref>"...al' lepše od Slovenke bilo ni nobene...", str. 16-18, Raksuhi, Ide (6. avgust 1968), Tovariš, letnik 24, številka 32, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MQ7MID3U}}</ref>}} |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1968|1968]]||Ivona Puhiera (HR)<ref>{{Navedi splet|title=Ivona Puhiera, Miss Jugoslavije 1968: Lepa Dubrovčanka je u vezi sa Draganom Džajićem?|url=http://www.yugopapir.com/2013/11/da-li-je-ivona-puhiera-miss-yu-1968-u.html|accessdate=2020-08-18|date=|website=yugopapir.com|publisher=|last=|first=}}</ref> '''top 15'''<ref>{{Navedi splet|title=1960-1969 - Pageantopolis (Miss World)|url=http://www.pageantopolis.com/1960-1969-1.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-05|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 1968|1968]] |[[Nataša Košir]] ([[Slovenija|SLO]])<ref>''Nataša Košir - Lepotica 68'', zadnja stran, ''Delo'', 28. julij 1968, l. 10, št. 204, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UJWP6X5T}}</ref> ('''top 15''' na Miss Universe 1969)<ref name=":34" /> (1. spremljevalka [[Saša Zajc]] ([[Slovenija|SLO]]): '''miss Evrope 1969''')<ref name=":35" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1969|| Radmila Živković ([[Srbija|SRB]])<ref>{{Navedi splet|title=Kako je Radmila Živković uspela da postane Miss Srbije i Miss Jugoslavije 1969. godine...|url=http://www.yugopapir.com/2015/03/kako-je-radmila-zivkovic-uspela-da.html|accessdate=2020-08-18|date=|website=yugopapir.com|publisher=|last=|first=}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 1969|1969]] |Snežana Džambas ([[Srbija|SRB]])<ref name=":25">''Bronasta spremljevalka'', str. 68-69, Vetrovec, Jože (12. avgust 1969), ''Tovariš'', letnik 25, številka 32, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-SOCNGC3T}}</ref> (udeleženka Miss Universe 1970)<ref name=":30" /> (2. spremljevalka Viktorija »Vikica« Ekart ([[Slovenija|SLO]]): udeleženka Miss Evrope 1970)<ref name=":25" /><ref name=":36">{{Navedi splet|title=1970-1979 - Pageantopolis (Miss Europe)|url=http://www.pageantopolis.com/1970-1979-5.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-01|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1970|| Tereza Đelmiš (SRB)<ref>{{Navedi splet|title=Tereza Đelmiš: Devojka sa subotičkog salaša postala Miss Vojvodine, a zatim i Miss Jugoslavije '70|url=http://www.yugopapir.com/2013/04/tereza-elmis-miss-jugoslavije-1970.html|accessdate=2020-08-18|date=|website=yugopapir.com|publisher=|last=|first=}}</ref> '''top 15'''<ref name=":50">{{Navedi splet|title=1970-1979 - Pageantopolis (Miss World)|url=http://www.pageantopolis.com/1970-1979-2.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-05|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1970 |bgcolor="#FFE4C4" |Silvana Kanazir ([[Hrvaška|HR]])<ref name=":56">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1970_67_L.pdf Najlepša Slovenka je iz Križev]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 2. september 1970, l. 23, št. 67</ref><ref name=":30" /> (1. spremljevalka [[Majda Jazbec]] ([[Slovenija|SLO]]): udeleženka Miss Evrope 1971)<ref name=":33">''Majda z naslovne strani'', str. 50, Fornezzi, Tone (1. november 1971), ''Tovariš'', l. 27, letnik 27, številka 44, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3H6EREP0}}</ref><ref name=":36" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1971|| Zlata Petković † (SRB)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1971|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/03/05/miss-world-1971/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2020-03-06|accessdate=2020-09-01|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=PRE PET GODINA JE PREMINULA OD MOŽDANOG UDARA: Njenoj lepoti su se divili, svi je pamte po seriji POVRATAK OTPISANIH, a njen sin je danas MUZIČAR!|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/pre-pet-godina-je-preminula-od-mozdanog-udara-njenoj-lepoti-su-se-divili-svi-je-pamte/jd2q4lp|website=pulsonline|accessdate=2020-09-01|language=sr|date=19. junij 2017|publisher=|first=}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1971 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1972|1972]]|| Biljana Ristić (SRB)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1972_66_L.pdf Miss Jugoslavije]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', l. 25, št. 66, 26. avgust 1972</ref> '''top 15'''<ref name=":50" /> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1972 |bgcolor="#FFE4C4" |Daniela Krajčinović (zaradi bolezni ni šla na Miss Universe 1972, udeležila se je Miss Evrope 1972)<ref>{{Navedi splet|title=Iran would have debuted at Miss Universe 1972|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2019/04/07/iran-would-have-debuted-at-miss-universe-1972/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2019-04-07|accessdate=2020-09-02|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref><ref name=":36" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1973|| Atina Golubova<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1973|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/03/19/miss-world-1973/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2020-03-20|accessdate=2020-09-01|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1973 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1974|| Jadranka Banjac<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1974|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/03/28/miss-world-1974/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2020-03-29|accessdate=2020-09-01|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> '''miss fotogeničnosti'''<ref name=":50" /> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1974 |Nada Jovanovski<ref name=":30">{{Navedi splet|title=1970-1979 - Pageantopolis (Miss Universe)|url=http://www.pageantopolis.com/1970-1979-3.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-01|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1975|| Lidija Velkovska ([[Severna Makedonija|MK]])<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1975|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/04/07/miss-world-1975/|website=Miss World History|date=2020-04-07|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> '''5. mesto<ref name=":50" />''' |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1975 |Lidija Manić<ref name=":30" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1976 |bgcolor="#FFE4C4" |Slavica Stefanović (SRB) (odstop)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1976|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/04/18/miss-world-1976/|website=Miss World History|date=2020-04-18|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1976 |Svetlana Radojčić<ref name=":30" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1977||bgcolor="#FFE4C4" |Svetlana Višnjić (odstop)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1977|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/04/25/miss-world-1977/|website=Miss World History|date=2020-04-26|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1977 |Ljiljana Šobajić<ref name=":30" /><ref>{{Navedi splet|title=Ljiljana Šobajić - Ljubi Me|url=https://www.discogs.com/Ljiljana-%C5%A0obaji%C4%87-Ljubi-Me/release/13964663|website=Discogs|accessdate=2020-09-01|language=en}}</ref> |- |style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1978|| bgcolor="#FFE4C4" |Ljiljana Đogović † (SRB){{refn|group=nb|Ljiljana Đogović, miss Srbije 1978, naj bi se preimenovala v Ljiljano Žikić Karađorđević in umrla leta 1999.<ref>[https://arhiva.vesti-online.com/Vesti/Srbija/731347/Secanje-na-1999-Ljiljani-otadzbina-draza-od-zivota Sećanje na 1999: Ljiljani otadžbina draža od života] Boca Marjanović, 25. marec 2019, ''Vesti'' (srbščina)</ref>}} (diskvalificirana zaradi zamude)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1978|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/05/03/miss-world-1978/|website=Miss World History|date=2020-05-04|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1978 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1979||bgcolor="#FFE4C4" |? (ni nastopila)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1979|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/05/11/miss-world-1979/|website=Miss World History|date=2020-05-11|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1979 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1980|| bgcolor="#FFE4C4" |Zorica Pesek (ni nastopila)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1980|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/05/20/miss-world-1980/|website=Miss World History|date=2020-05-20|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref>{{refn|group=nb|Zorica Pesek je bila v sedemdesetih manekenka v Sloveniji. Kot predstavnica ljubljanskega Centra za sodobno oblačenje je vodila manekenske tečaje. Obiskala je izbor Miss Slovenije 1997.<ref>''[http://art.nakamniskem.si/debevc/fotke.htm Kreator Ivan Debevc - foto spomini 1]'', art.nakamniskem.si</ref><ref>''[http://art.nakamniskem.si/debevc/fotke1.htm Kreator Ivan Debevc - foto spomini 2]'', art.nakamniskem.si</ref><ref>''Šola ima prednost'', str. 20, ''Dolenjski list'', 23. oktober 1975, letnik 26, številka 43, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UORJNEZG}} </ref><ref>[http://www.kabi.si/si21/sihw/miss97/ MISS SLOVENIJE '97], kabi.si, Tomaž Ostanek</ref>}} |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1980 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1981||{{n/a}} |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1981 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1982|| Ana Sasso ([[Hrvaška|HR]])<ref>{{Navedi splet|title=Ana Sasso, 19-godišnja Splićanka, izabrana je u Banjaluci za novu Miss Jugoslavije (1982)|url=http://www.yugopapir.com/2014/06/ana-sasso-19-godisnja-splicanka.html|accessdate=2020-08-18|date=|website=yugopapir.com|publisher=|last=|first=}}</ref> '''top 15'''<ref name=":51">{{Navedi splet|title=1980-1989 - Pageantopolis (Miss World)|url=http://www.pageantopolis.com/1980-1989-3.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-05|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1982 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1983||[[Bernarda Marovt]] ([[Slovenija|SLO]])<ref>''Nova miss Jugoslavije'', zadnja stran, ''Delo'', 3. september 1983, letnik 25, številka 204, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1O0EN0U3}}</ref> '''top 15''' in '''miss fotogeničnosti'''<ref name=":51" /> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1983 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1984|| Dinka Delić † ([[BiH]])<ref>{{Navedi splet|title=Dinka Delić, mis Jugoslavije '84: Do juče je bila "ružno pače" i imala nadimak "Iks" zbog krivih nogu|url=http://www.yugopapir.com/2015/07/dinka-delic-mis-jugoslavije-1984.html|accessdate=2020-08-18|date=|website=yugopapir.com|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":24">{{Navedi splet|title=Umrla bivša misica Jugoslavije Dinka Delić|url=https://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:537936-Umrla-bivsa-misica-Jugoslavije-Dinka-Delic|website=NOVOSTI|accessdate=2020-09-01|language=sr|date=11. marec 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1984 |Ksenija Borojević<ref name=":31">{{Navedi splet|title=1980-1989 - Pageantopolis (Miss Universe)|url=http://www.pageantopolis.com/1980-1989-4.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-01|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1985|| Aleksandra Kosanović ([[Srbija|SRB]])<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1985|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/07/28/miss-world-1985/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2020-07-29|accessdate=2020-09-01|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1985 |Dinka Delić † ([[BiH]])<ref name=":24" /><ref name=":31" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1986|| Maja Kučić (HR)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1986|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/08/15/miss-world-1986/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2020-08-15|accessdate=2020-09-01|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> '''top 15<ref name=":51" />''' |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1986 |bgcolor="#FFE4C4" |Tatjana Spasić (premlada)<ref name=":31" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1987|| Matilda Sazdova ([[Severna Makedonija|MK]])<ref>{{Navedi splet|title=Miss Mundo 1987|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/08/31/miss-mundo-1987/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2020-09-01|accessdate=2020-09-01|language=španščina|last=Beautiesofuniverseandworld|publisher=|first=}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1987 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1988|1988]]|| Suzana Žunić (HR)<ref>''Najlepša Jugoslovanka je iz Splita'', zadnja stran, 23. avgust 1988, ''Delo'', l. 30, št. 195, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-P2B5OMPQ}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1988 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1989|1989]]|| Aleksandra Dobraš (BiH)<ref>''Miss Jugoslavije je Aleksandra Dobraš'', str. 2, ''Delo'', 4. september 1989, letnik 31, številka 204, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5GBJTS4X}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1989 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1990|1990]]|| Ivona Brnelić (HR)<ref>''Cvet ženske lepote'', zadnja stran, ''Delo'', 1. september 1990, letnik 32, številka 204, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-GQSB6G9C}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1990 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1991|1991]]|| Slavica Tripunović (SRB)<ref>''Fantje pa padajo'' (Pa še to), zadnja stran, ''Delo'', 8. oktober 1991, l. 33, št. 236, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VIIY5KV2}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1991 |Nataša Pavlović '''top 10'''<ref>{{Navedi splet|title=1990-1999 - Pageantopolis (Miss Universe)|url=http://www.pageantopolis.com/1990-1999-4.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-01|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}</ref> |} {{stublist}} == Tekmovanja == === Pred [[2. Svetovna vojna|2. svetovno vojno]] === ==== Miss Jugoslavije 1927 ==== ===== Razpis ===== Oktobra 1926 je podjetje Fanamet prek svojih zastopstev v [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Poljska|Poljski]], [[Jugoslavija|Jugoslaviji]], [[Romunija|Romuniji]], [[Grčija|Grčiji]] in [[Turčija|Turčiji]] razpisalo tekmo filmske lepote. Zainteresirana dekleta so jim morala poslati prijave, nato pa bi dva tedna slike najlepših kazali v kinih, kjer bi publika izbrala 5 deklet, ki bi jih ocenila komisija upodabljajočih umetnikov, filmskih igralcev in novinarjev (ali pa iz izbranih publika izbrala miss). Zmagovalka bi šla v [[Hollywood]] na učenje igre in po angažma.<ref name=":44">''Zanimivosti iz naših krajev: Išče se najlepša Jugoslovenka!'', str. 2, ''Slovenski narod'', 26. oktober 1926, letnik 59, številka 243, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6IKM0PUF}}</ref><ref>''Tekma filmske lepote'', str. 4, ''Slovenski narod'', 29. oktober 1926, letnik 59, številka 246, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-608AF0Y0}}</ref> ===== Izbor miss Jugoslavije in miss Evrope ===== Gracioznost sedmerice deklet je bila ocenjevana pri družabnem [[Ples|plesu]] v [[Zagreb|zagrebškem]] hotelu Esplanade 16. decembra 1926. Med njimi je bila [[Ida Kravanja]], ljubljanska uradnica iz [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožne doline]], ki je v zadnjem hipu odpovedala sodelovanje, ker se ji stvar ni zdela resna. Nadomestila jo je neka Osiječanka. Naslednji dan je bila med njimi za pot v [[Berlin]] izbrana trojica, Štefica Vidačić ([[Zagreb]]), Danica Živanović ([[Beograd]]) in Nada Pogačnik ([[Gorica|Goričanka]], živeča v Zagrebu), ki bi jo fotografirali, strokovno ocenili itd.. Zmagovalki je bila obljubljena ameriška pogodba. Beograjska revija ''Žena i svet'' se je pod portreti kandidatk spraševala, katera bo šla v [[Hollywood|Holywood]]. Januarja 1927 je Vidačićeva v [[Berlin|Berlinu]] postala miss Jugoslavije.<ref name=":21">''Najlepša Ljubljančanka'', str. 2, ''Slovenski narod'', 9. januar 1927, letnik 60, številka 6, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-XYJ60U5X}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":38" /><ref>''Tri najlepše Jugoslovanke'', str. 1, ''Slovenski narod'', 18. december 1926, letnik 59, številka 286, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5ILN0BFA}}</ref><ref>''Najlepša Jugoslovenka'', str. 2, ''Slovenski narod'', 15. december 1926, letnik 59, številka 283, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZFF6D419}}</ref><ref name=":46" /><ref>''[https://digitalna.nb.rs/sf/NBS/casopisi_pretrazivi_po_datumu/zena_i_svet Koja će u Holivud]'', str. 4, ''Žena i svet'', št. 1, 15. januar 1927 (srbščina), Digitalna Narodna biblioteka Srbije</ref> Fanametove evropske izbranke so se februarja 1927 zbrale na [[Dunaj|Dunaju]]. Tam so Vidačićevo na kolodvoru sprejeli jugoslovanski študenti. Prvi izbor med osmimi dekleti je bil na veliki Caligarijevi reduti, kjer so tekmovalke hodile mimo žirije. Ker se niso mogli odločiti, so se odločili za preizkus igralskega talenta v schönbrunnskem ateljeju. Počakali so, da so se posnetki razvili, da so si jih ogledali na platnu. Na splošno so bili žiranti nezadovoljni z dekleti. Miss Evrope je bila izbrana v Berlinu čez teden dni med Štefico Vidačić in Anielo Bogucko (Miss Poljske), ki naj bi bili po tečaju o filmu in filmskem delovanju začasno (6 mesecev) angažirani kot filmski igralki. Na poziv Fanameta bi morala Vidačićeva v [[Berlin]] do 15. februarja 1927, vendar je zbolela za gripo. Naslov je dobila Vidačićeva (po mnenju ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskega naroda]]'' je zmagala zaradi reklame s strani zagrebških in beograjskih novinarjev). Za nagrado naj bi dobila angažma 25.000 din mesečno. Dobila je tedensko gažo 100 dolarjev pri Fanametu, prvo julija 1927 ob prihodu v Berlin. ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]'' je kot najbolj verjetno zmagovalko v tej tekmi omenjal Anny Ondra iz [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]], ki je že bila pri filmu in popularna v [[Avstrija|Avstriji]]. Ugibal je, če Fanamet, ki je imel nizke stroške s priredbo izbora, uporablja naivna dekleta iz srednje Evrope za lastno reklamo, kar naj bi se videlo v vedno manjših ponudbah in podcenjujočem odnosu. Fanamet je več evropskim izbrankam obljubljal angažma v Hollywood, kasneje pa le miss Evrope, pa še to na [[Dunaj|Dunaju]] ali [[Berlin|Berlinu]]. Hollywood bi prišel v poštev, če bi se igralka posebej izkazala.<ref name=":16" /><ref name=":22">''Konkurenca filmskih lepotic'', str. 3, ''Slovenski narod'', 27. januar 1927, letnik 60, številka 21, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HU6FKXWS}}</ref><ref>''Lepotice na Dunaju'', str. 4, ''Jutro (Ljubljana)'', 5. februarja 1927, letnik 8, številka 31, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7L4ZZH0H}}</ref><ref>''Štefica Vidačićeva zmagovalka med evropskimi lepoticami'', str. 3, ''Slovenski narod'', 9. februar 1927, letnik 60, številka 31, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IS18C46K}}</ref><ref>''Odhod Štefice Vidačičeve v Berlin'', str. 3, ''Slovenski narod'', 12. februar 1927, letnik 60, številka 34, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-LPUAGOJ7}}</ref><ref>''Miss Jugoslavija gre v Berlin'', str. 2, ''Nova doba (Celje)'', 17. februar 1927, številka 19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YU7401A3}}</ref><ref>''O čem govori Zagreb'', str. 2, ''Slovenski narod'', 19. februar 1927, letnik 60, številka 40, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MWBM91DQ}}</ref><ref name=":45" /><ref name=":48">''Štefica Vidačić - miss Europa'', str. 3, ''Jutro (Ljubljana)'', 6. marec 1927, letnik 8, številka 56, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1FKOW537}}</ref><ref name=":23">''Pisane zgodbe iz naših krajev'', str. 2, ''Slovenski narod'', 14. julij 1927, letnik 60, številka 156, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-K6WMROE6}}</ref><ref name=":47">''Nagla karijera pri filmu, toda ne na platnu'', str. 4, ''Jutro (Ljubljana)'', 22. julija 1927, letnik 8, številka 171, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6J8XD4C5}}</ref> Vidačićeva ni tekmovala na svetovnem izboru v Ameriki. Razlog ni bil znan.<ref name=":52" /> ===== Ida Kravanja ===== Kravanjevi so začeli pisati [[Berlin|berlinski]] zastopniki filmske družbe [[Universal Studios|Universal]], ki so jo opazili na tekmovanju. Materi je povedala, da gre čez nedeljo k prijateljici na Koroško, potem pa je 27. maja 1927 zvečer z najnujnejšimi stvarmi na brzovlaku odpotovala v [[Berlin]]. Mislila je, da bo šla le na ogled, a je ostala, ker je bila angažirana. O filmski karieri je sanjala 4 leta. Bilo ji je lažje, saj ni začela s statiranjem, ki je bilo običajno za večino igralk. Modni atelje M. Šarc ji je v Berlin poslal toaleto.<ref>''Filmska zvezda iz Ljubljane'', str. 3, ''Jutro (Ljubljana)'', 28. maj 1927, letnik 8, številka 126, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IV0TZXBX}}</ref><ref>''Iz pisane ljubljanske kronike'', str. 2, ''Slovenski narod'', 28. maj 1927, letnik 60, številka 120, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6ZOSOVPE}}</ref><ref name=":0">''Katera je lepša?'', str. 8, ''Slovenec (1873)'', 29. maj 1927, letnik 55, številka 120, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HSLBVH4A}}</ref><ref name=":46">''Ida Kravanja v Berlinu'', str. 3, ''Slovenski narod'', 18. junij 1927, letnik 60, številka 136, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5TZP3KSH}}</ref> ===== Štefica Vidačić ===== Vidačićeva je bila opisana kot 17-letno dekle male ljubke postave in kot vražja, nagajiva ter posmehljiva.<ref name=":52">''Tekma najlepših deklet sveta'', str. 9, ''Slovenski narod'', 17. april 1927, letnik 60, številka 87, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YQUDWVNL}}</ref><ref>''Jugoslovenka - Miss Europa'', str. 122, ''Ženski svet'', april 1927, letnik 5, številka 4, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-191POZJB}}</ref> Bila je podpornica zagrebških [[Sokol (društvo)|Sokolov]].<ref>''Sokolica Štefica'', str. 2, ''Slovenski narod'', 30. marec 1927, letnik 60, številka 71, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-I5XU0IIW}}</ref> Ob povratku v [[Zagreb]] je povedala, da je nastopila kot ponosna [[Zagreb|Zagrebčanka]] in [[Hrvati|Hrvatica]].<ref>''"Miss Yougoslavia - Miss Europa"'', str. 4, ''Slovenec (1873)'', 8. marec 1927, letnik 55, številka 54, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KSXASWWL}}</ref> Njen prvi vtis o delu igralcev v filmskem ateljeju je bil koncentriranost v nenehnem hrupu scenskih delavcev, razsvetljenosti in gneči. Želela si je igrati vesele vloge po zgledu Colleen Moore, Lilian Harvey in Suzy Vernon, ki so bile nasprotje [[Pola Negri|Pole Negri]].<ref>''Štefica Vidačić: V berlinskem filmskem svetu'', str. 2, ''Slovenski narod'', 11. marec 1927, letnik 60, številka 57, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-34HYTWHD}}</ref> V ljubljanskem Dvoru je pozornost pritegnil slab nemški film ''Logarjeva sreča'' zaradi posnetkov Vidačićeve, razočaral pa, ker je vseboval le par nepomembnih prizorov z bivanja Fanametovih tekmovalk na [[Dunaj|Dunaju]] in v [[Budimpešta|Budimpešti]].<ref>''Film: Pri nas in drugod'', str. 3, ''Slovenski narod'', 13. marec 1927, letnik 60, številka 59, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-PTJR27Q9}}</ref> Vidačićeva se je julija 1927, ob prihodu v Berlin, zaročila s filmskim igralcem, rojakom Svetislavom Petrovićem.<ref name=":47" /> ===== Podjetje Fanamet ===== Tri velika [[ZDA|ameriška]] podjetja, [[Metro-Goldwyn-Mayer|Metro-Goldwin]], [[Paramount Pictures|Paramount]] (Famous-Lasky Players Co.) in First National so leta 1926 ustanovila Fanamet-Films, izposojevalnico filmov za [[Srednja Evropa|srednjo Evropo]] in [[Balkan]]. Jugoslovanska podružnica je bila v [[Zagreb|Zagrebu]] (ravnatelj Richter).<ref name=":43" /><ref>''Amerika ne bo kupila zagrebškega kina "Balkan"'', str. 15, ''Jutro (Ljubljana)'', 23. maj 1926, letnik 7, številka 117, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-344P5PR8}}</ref> Kot družba z 250 milijoni dolarji je pomenil prevlado Amerike na filmskem trgu in izgubo primata [[Weimarska republika|nemške]] Ufe konec 20. let.<ref>''Film kot produkt kapitala'', str. 13, ''Slovenski narod'', 17. april 1927, letnik 60, številka 87, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YQUDWVNL}}</ref> Ker [[Jugoslavija]] z [[ZDA]] ni imela sklenjene recipročne pogodbe o zaščiti [[Avtorske pravice|avtorskega prava]], je Fanamet izgubil tožbo proti [[Ljubljana|ljubljanskemu]] Kinu Matici zaradi predvajanja filma ''On kot topničar'' Harolda Lloyda.<ref>''Zaplenjeni Harrold Lloyd'', str. 4, ''Slovenski narod'', 5 september 1926, letnik 59, številka 201, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-8QPO8HMZ}}</ref> ==== Miss Jugoslavije 1928 ==== Sonja Hernej, »krasotica severnega Balkana« in plesalka, naj bi po navedbah ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskega naroda]]'' kot miss Jugoslavije tekmovala maja 1928 v Galvestonu ([[Teksas]], [[ZDA]]) na svetovnem lepotnem tekmovanju. Tja naj bi odpotovala iz [[Hamburg|Hamburga]] na [[Parnik|parniku]].<ref name=":17" /><ref name=":28" /> Ni je bilo tam.<ref name=":29">{{Navedi splet|title=3rd Int'l Pageant of Pulchritude|url=https://www.shorpy.com/node/174|website=Shorpy.com|accessdate=2020-08-19|language=en|date=4. april 2007|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>''Sladke oči sedmih gracij'', str. 4, ''Ponedeljek (Ljubljana)'', 14. maj 1928, letnik 2, številka 20, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3GMMP3EW}}</ref> ==== Miss Jugoslavije 1929 ==== Tekmovanje je bilo 23. januarja 1929 v [[Beograd|Beogradu]] v dveh velikih dvoranah hotela Palace, katerega frizer je kandidatkam uredil [[Pričeska|pričeske]]. Zmagala je 20-letna Stanislava Matijević iz [[Požega, Srbija|Užiške Požege]] (ali [[Užice|Užic]]), hči [[Uradnik|uradnika]]. V tem kraju je ostala samo štiri leta, ker se je zaradi očetove službe veliko selila po južni Srbiji. Končala je pet razredov gimnazije. Njeni častni dami sta postali 18-letna Jelena Vlajić iz [[Skopje|Skopja]] kot prva in Palkovićeva (ali Tea Polajković) z Broda na Savi (po drugih podatkih Vida Petan iz Maribora, rojena v Ljubljani) kot druga. Petanova, ki je nosila rdečo obleko s srebrnimi okraski, je bila edina slovenska tekmovalka, ker je Andočka Erber zaradi bolezni odpovedala udeležbo. Matijevićeva (ali pa vse tri) se je 7. februarja udeležila tekmovanja za Miss Evropa v [[Pariz|Parizu]] v Operi, kjer je nastopilo je 17 deklet. Vsaka kandidatka na Miss Evrope je imela 20 sodnikov. Tekmovalke so bile ocenjevane v skupinah 3 ali 4 deklet, nato pa posamezno. Žiriji je predsedoval Albert Besnard, francoski [[kipar]] in član akademije. Veliko vlogo je igrala [[moda]], modni saloni iz [[London|Londona]] in [[Rima]] so v [[Pariz]] poslali svoje zastopnice. Uredništvo ''Journala'' je določil zmagovalko, ''Intransigeant'' pa je priredil ples. Darovi za udeleženke so bili vredni 700.000 frankov.<ref name=":8">''Izbor miss Evrope v francoskem Babilonu'', str. 8, ''Jutro (Ljubljana)'', 8. februar 1929, letnik 10, številka 33, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DUJXXFB5}}</ref><ref name=":9">''Miss Evropa 1929'', str. 6, ''Jutro (Ljubljana)'', 9. februar 1929, letnik 10, številka 34, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-X4Z62072}}</ref><ref name=":15">''Belgrajske vesti'', str. 2, ''Slovenec (1873)'', 24. januar 1929, letnik 57, številka 20a, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9ALA92P1}}</ref><ref>''Kako je bila izvoljena "Miss Jugoslavija"'', str. 2, ''Slovenski narod'', 25. januar 1929, letnik 62, številka 21, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YDX6YU6V}}</ref><ref>''Najlepša žena v Evropi'', str. 6, ''Jutro (Ljubljana)'', 6. februar 1929, letnik 10, številka 31, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04YO8J3T}}</ref><ref>''Miss Evropa izvoljena'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 8. februar 1929, letnik 10, številka 33a, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3A2PIGSK}}</ref><ref>''Miss Evropa brez črtala in šminke'', str. 7, ''Jutro (Ljubljana)'', 10. februar 1929, letnik 10, številka 35, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3Q80ZMXZ}}</ref><ref name=":1" /> ==== Miss Jugoslavije 1930 ==== Miss Jugoslavije so izbrali januarja 1930 v Beogradu. Zmagala je Štefka »Ceca« Drobnjak iz [[Beograd|Beograda]], 18-letna hči upokojenega polkovnika, ki je pred tem bivala v [[Trst|Trstu]] in [[Rim|Rimu]] in baje znala več tujih jezikov. Njeni častni dami sta bili Dragica Bogić, hči gledališkega igralca iz Beograda in Milojka Čuković iz Sarajeva. Miss Evrope je bil 5. februarja 1930 kot ples v pariški državni operi. Organiziral ga je pariški ''Journal''. Organizirali so žrebanje in licitacijo para plesnih čevljev s podpisi predsednika republike in ministrov Francije. Bilo je 19 tekmovalk. Drobnjakova se ni uvrstila v ožji izbor.<ref>''Izvolitev kraljice evropskih krasotic'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 6. februar 1930, letnik 11, številka 30, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-A3CSFXHK}}</ref><ref name=":19" /><ref name=":18" /> ==== Miss Jugoslavije 1931 ==== Na tekmovanju 25. januarja 1931 v Beogradu je zmagala Katarina »Katica« Urban, miss Osijek in hči vojaškega [[Kapelnik|kapelnika]]. Za nagrado je dobila 1.250.000 dinarjev. V žiriji so sedeli književnik, slikar, kipar, univerzitetni profesor umetnostne zgodovine in novinar. Slovenska predstavnica je bila 18-letna Marica Žirovnik iz Ljubljane, po rodu iz [[Celovec|Celovca]], ki si je želela tako odpreti pot v film.<ref name=":10">''Volitev najlepše Jugoslovenke'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 23. januar 1931, letnik 12, številka 19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KZS4JVPW}}</ref> Jugoslavijo je Urbanova zastopala na tekmovanju za Miss Evropa 5. februarja 1931 v [[Pariz|Parizu]], ki ga je organiziral pariški dnevnik ''Journal''. Ni prišla v ožji izbor.<ref name=":3" /><ref name=":2" /><ref name=":6" /><ref>''Izvolitev miss Evrope'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 8. februar 1931, letnik 12, številka 32, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HL5NWHM5}}</ref> V [[Pariz|pariškem]] [[Hotel|hotelu]] Lutetia sta Jugoslovansko dijaško društvo in Francoski prijatelji jugoslovanskega naroda priredila večer jugoslovansko-francoskega prijateljstva v čast Urbanove. Gospoda Armbruster in Miljuš sta ji izročila šopek.<ref>''Častni večer »Miss Jugoslavije« v Parizu'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 8. februar 1931, letnik 12, številka 32, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HL5NWHM5}}</ref> ==== Miss Jugoslavije 1932 ==== V Beogradu na plesu v prostorih Avtokluba 28. januarja 1932 je bila za miss Jugoslavije izbrana Olga Đurić (Gjurić) iz Bečkereka ([[Zrenjanin]]). Miss Zagreb in Miss Cetinje sta postali njeni častni dami. Izbor Miss Evrope je bil februarja v [[Nica|Nici]].<ref name=":11" /><ref name=":20" /> ==== Izbor Slovenk za Miss Jugoslavije 1934, protest celjskih akademikov in izgon Olafa Barrouja ==== Izbor Miss Celje je organiziral Olaf Barrou, domnevni filmski režiser in član uprave Mednarodne lige za lepoto in kulturo (Liga internationale pour beaute et culture) v celjski kavarni Merkur 28. april 1934. Zmagovalka Lia Trinkova je prejela trak mesta Celje, šopek, plašč tovarne Tivar in brezplačno fazono (kroj) za obleko šivilje Rechtove. Za zmagovalko in tri najlepše so celjski trgovci prispevali darila. Navzoče je zmotil način govorjenja Barrouja, s katerim naj bi smešil [[Slovenci|Slovence]] in [[Slovenščina|slovenščino]]. Celjski akademiki so dvomili, da je Barrou tisto, za kar se predstavlja. Napisali so, da bi moral tudi on dobiti darilo, vozovnico za tja, od koder je prišel. Prireditev so označili za žalitev inteligentnih deklet in revežev, ter se ji posmehovali kot »pomembnemu« dogodku, kakršne drugod opuščajo. Njihova želja se je uresničila, ko je [[Sarajevo|sarajevska]] policija [[lepotno tekmovanje]] prepovedala, Barrouja pa izgnala. Miss Maribora je postala Celjanka Hilda Podpečan, uslužbenka v Mrakičevi brivnici in lasuljarni, v Veliki kavarni na tekmovanju, ki ga je prav tako organiziral Barrou in ki se ga je udeležilo 17 deklet. Podpečanova je dobila trak mesta Maribor, zanjo in še za tri najlepše so mariborski trgovci prispevali darila. Izbor Miss Jugoslavije je bil napovedan za poletje v Dubrovniku.<ref name=":7">''Miss Celje'', str. 5, ''Jutro (Ljubljana)'', 1. maj 1934, letnik 15, številka 98, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-B5BNVK93}}</ref><ref name=":12">''Miss Maribor,'' str. 5, ''Jutro (Ljubljana)'', 24. april 1934, letnik 15, številka 92, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-W0RLH06P}}</ref><ref name=":13">''Volitev "miss Maribora 1934"'', str. 2, ''Mariborski večernik Jutra'', 21. april 1934, letnik 15, številka 91, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IAULKRLF}}</ref><ref>''Maribor ima kraljico lepote'', str. 3, ''Mariborski večernik Jutra'', 23. april 1934, letnik 15, številka 92, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KLLWF8O3}}</ref><ref>''"Miss Celje 1934" bodo volili'', str. 2, ''Nova doba (Celje)'', 27. april 1934, številka 33, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-EPH7Q95K}}</ref><ref name=":41">''Izpod sita'', str. 2, ''Slovenski narod'', 3. maj 1934, letnik 67, številka 100, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZNNY7M7J}}</ref><ref name=":42" /> ==== Razburjenje ob izvolitvi miss Jugoslavije 1938 ==== Olga Dinjaski<ref name=":32" /> (pisano tudi Dinjanski in Dinjaški) iz Srbije, katere način izvolitve javnosti najprej ni bil jasen, je bila ena od 14 tekmovalk na izboru za Miss Evrope 9. septembra 1938 v danskem Kodanju ([[København]]). Bila je deležna zaničevanja s strani zagrebškega ''Jutarnjega lista'', ki sta ga zmotila njena misterioznost in neprivlačen videz. Trdil je celo, da je bila edina kandidatka, ki na predstavitvi ni prejela aplavza. Po njenih lastnih besedah je bila za predstavnico Jugoslavije izvoljena s strani nekakšnega komiteja v Parizu, kjer naj bi stalno prebivala. Kasneje se je izvedelo, da prihaja iz [[Pančevo|Pančeva]] in da je prišla v Pariz na povabilo jugoslovanskega poverjenika Parižana Morica de Valéfa, poverjenika kodanjskega odbora za izvolitev lepotnih kraljic posameznih držav v Evropi, ki je iskal dekleta iz srednje in vzhodne Evrope. Časopis ''[[Jutro (1920–1945)|Jutro]]'' se je posmehoval Olginemu navdušenju in zgodbo o njej razumel kot opozorilo naivnim dekletom.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> === Po [[2. sv. v.|2. svetovni vojni]] === ==== Miss Jugoslavije 1959 ==== Tekmovanje je potekalo 1. avgusta 1959 na Tašmajdanskem stadionu v Beogradu, zmagala je Romana Milutin (kasneje se je pisala še Fabris in je ustvarjala kot akademska [[Slikar|slikarka]]), po besedah katere ni bilo prijav, ampak je kandidatke izbral reporter organizatorja tekmovanja. Njo je fotografiral pri 17-ih na umetniški šoli v [[Split|Splitu]]. Hoja po odru v enodelnih kopalkah ji ni delala problemov, ker je trenirala [[balet]]. Ob zmagi je dobila torto in črno-beli televizor. Ni marala medijskega pompa, všeč pa ji je, da za sponzorje niso imeli sumljivih podjetnikov in da je imelo tekmovanje dostojanstvo. V žiriji so sedeli akademski slikarji Desa Glišić, Zora Petrović in Pedja Milosavljević, kiparja Risto Stijović in Aleksander Zarin, dirigent Živojin Zdravković ter filmski režiser Branko Bauer. Štirinajst tekmovalk je bivalo v beograjskem hotelu Metropol. Poleg izbora je bila modna revija in baletni nastop. Za eno od spremljevalk je bila izbrana Olivera Šavija iz Kragujevca.<ref name=":58" /><ref name=":60" /> ==== Miss Jugoslavije 1961 ==== Izbor je potekal na beograjskem stadionu Tašmajdan leta 1961. Nastopilo je 15 tekmovalk. Voditelj je bil D. Marjanović. Zmagala je optična delavka Dušanka Nestrović iz [[Novi Sad|Novega Sada]] (rojena tam leta 1937, visoka 160 cm), ki je bila pred izpitom za mojstrico optične stroke. Za nagrado je dobila Colibri in šivalni stroj Bagat. Spremljevalke: Varja Ostrovidov (1. spremljevalka, učenka iz Splita), Draga Gačić (2. spremljevalka, učenka iz [[Kragujevac|Kragujevca]]), Dobrila Degenešić (3. spremljevalka, učenka iz Dubrovnika) in Gordana Bašić (4. spremljevalka, uslužbenka iz [[Mostar|Mostarja]]). Vse tekmovalke so dobile tudi večerne obleke (''Sport in svet''), najlonke (Partizanka, Beograd) in čevlje (Moda, Beograd).<ref name=":61" /> ==== Miss Jugoslavije 1962 ==== Na beograjskem Tašmajdanu leta 1962 je zmagala Svetlana Matić, študentka jugoslovanske književnosti na skopski univerzi, iz [[Aleksinac|Aleksinca]]. Spremljevalke so bile Radmila Novaković (Titov Užic), Renata Frajskorn (Zagreb), Vera Jocić (Beograd) in Marija Bombardeli (Split). Prijavilo se je okoli 100 deklet, bilo je 15 tekmovalk.<ref name=":62" /> ==== Miss Jugoslavije 1964 ==== Zmagala je Ljiljana Šurdilović. Prva spremljevalka je bila Milja Vujaković, druga spremljevalka je bila Vera Turk, tretja spremljevalka je bila Zdenka Žurovec, četrta spremljevalka pa je bila Milica Preradović.<ref name=":59" /> == Galerija == {{Gallery |title=Nosilke naziva Miss Jugoslavije |width=120 |height=100 |align=center |File:Štefica Vidačić 1927.jpg|alt1= |Štefica Vidačić, miss Jugoslavije 1927|File:Stanislava Matijević 1929.jpg|alt2= |Stanislava Matijević, miss Jugoslavije 1929|File:Ceca Drobnjak 1930.jpg|alt3= |Ceca Drobnjak, miss Jugoslavije 1930|File:Katarina Urban. Miss Yugoslavia 1931.png|alt4= |Katarina Urban, miss Jugoslavije 1931|File:Olga Dinjaski 1938.jpg|Olga Dinjaski, miss Jugoslavije 1938|File:Romana Milutin Miss Yugoslavia 1959.jpg|Romana Milutin, miss Jugoslavije 1959|File:Dušanka Nestrović Miss Yugoslavia 1961.jpg|Dušanka Nestrović, miss Jugoslavije 1961|File:Svetlana Matić Miss Yugoslavia 1962.jpg|Svetlana Matić, miss Jugoslavije 1962|File:Slobodanka Klisura Miss Yugoslavia 1963.jpg|Slobodanka Klisura, miss Jugoslavije 1963|File:Nikica Marinović 1966.jpg|Nikica Marinović, miss Jugoslavije 1966|File:Aleksandra Mandić 1967.jpg|Aleksandra Mandić, miss Jugoslavije 1967|File:Radmila Živković 1969.jpg|Radmila Živković, miss Jugoslavije 1969|File:Tereza Djelmiš 1970.jpg|Tereza Djelmiš, miss Jugoslavije 1970|File:Zlata Petković 1971.jpg|Zlata Petković, miss Jugoslavije 1971|File:Bernarda Marovt 1983.jpg|Bernarda Marovt, miss Jugoslavije 1983 }} {{Gallery |title=Nosilke naziva Miss Universe Jugoslavije |width=120 |height=100 |align=center |File:Slavenka Veselinović miss Universe Yugoslavia 1966.jpg|alt1= |Slavenka Veselinović, miss Universe Jugoslavije 1966|File:Daliborka Stojšić 1968.jpg|alt2= |Daliborka Stojšić, miss Universe Jugoslavije 1968|File:Nataša Košir waving 1968.jpg|alt3= |Nataša Košir, miss Universe Jugoslavije 1969|File:Silvana Kanazir 1970.jpg|alt4= |Silvana Kanazir, miss Universe Jugoslavije 1970}} == Opombe == {{reflist|group=nb}} == Glej tudi == * [[Miss Slovenije]] * [[Miss Universe Slovenije]] * [[Miss sveta]] == Sklici == {{reflist|30em}} == Zunanje povezave == {{commons|Category:Miss Yugoslavia}} {{Lepotna tekmovanja}} [[Kategorija:Lepotna tekmovanja]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1926]] [[Kategorija:Miss Jugoslavije|*]] [[Kategorija:Miss Evrope]] [[Kategorija:Miss sveta]] [[Kategorija:Miss Universe]] 8uuyf3ntnwarx8jur50gflsg70oordb 0 121882 5737073 5686471 2022-08-20T07:11:20Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10126878_b4 | latd = 46 |latm = 21 |lats = 36.12 |latNS = N | longd = 14 |longm = 9 |longs = 22.39 |longEW = E |image=Lesce.jpg |najdisi=Lesce |nadmorska=493,3 |povrsina=5,0 |prebivalstvo=2860 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=4248 |posta=Lesce |obcina=Radovljica |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Lesce - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 10032 | občina = Radovljica }} }} '''Lesce''' je [[naselje]] s skoraj 3.000 prebivalci severozahodno od [[Radovljica|Radovljice]] in je drugo največje naselje [[občina Radovljica|Občine Radovljica]]. Lesce so [[industrija|industrijski]] in [[turizem|turistični]] kraj sredi [[Radovljiška kotlina|Radovljiške kotline]] ob stari [[cesta|glavni cesti]] [[Bled]] - [[Radovljica]]. Del naselja na zgornji savski terasi je industrijski kraj s [[tovarna]]mi verig, industrijske opreme in čokolade, del naselja na spodnji terasi ob [[Sava|Savi]] pa je namenjen turizmu. Vzhodno od Lesc je na drugi strani avtoceste Ljubljana - Jesenice Alpski letalski center Lesce - Bled. Po omembah v starih zapisih spadajo Lesce med najstarejša naselja na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. V starih listinah se prvič omenjajo leta ko so skupaj z Bledom in [[Bohinj]]em prišle v last [[Briksenski škofi|briksenskih škofov]]. V starem delu mestnega jedra je [[cerkvena ladja|triladijska]] [[župnijska cerkev]] ''Marijinega vnebovzetja''. [[Gotika|Gotsko]] stavbo, na kateri so na [[fasada|fasadi]] ostanki [[freska|fresk]] iz 14. stoletja so v 17. stoletju [[barok|baročno]] preuredili. Cerkev slovi po baročnem [[oltar]]ju, [[prižnica|prižnici]] in freskah v kupoli [[prezbiterij (prostor)|prezbiterija]], ki jih je 1739 naslikal [[Franc Jelovšek]]. == Zgodovina == Leta 1849 je bil razglašen provizorični oziroma začasni zakon, s katerim je Avstrijsko cesarstvo prešlo na novo ureditev. Zakon je zagotavljal občinam samoupravo v njihovih notranjih zadevah, hkrati pa je pomemben tudi za nastanek občine Lesce.<ref>{{Navedi knjigo|title=Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem. Teritorialno - organizacijske strukture.|last=|first=|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000|isbn=|location=|page=185|cobiss=}}</ref> Občine so oblikovali okrožni glavarji, ki pa so imeli pomisleke, saj je bilo veliko odbornikov nepismenih. V občini Lesce so bili še v osemdesetih letih trije nepismeni odborniki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kos, Alojz, »Leška župnija in občina« V: Gorenjski kraji in ljudje. 10, Leški zbornik : 40 let Turističnega društva Lesce.|last=|first=|publisher=Turistično društvo Lesce|year=1999|isbn=|location=|page=223|cobiss=}}</ref> Občina Lesce je imela sedež v Hrašah, obsegala pa je vasi Lesce, Hraše, Hlebce, Studenčice, Nova vas in Zapuže. Za prvega župana Lesc je bil izbran Ivan Legat, posestnik iz Lesc. Umrl je med mandatom novembra 1850, zato so novega župana izvolili januarja 1851. Nov župan Matevž Brence je postal posestnik iz Hraš. Uradoval je v pisarni, katero je imel kar doma, zato so Hraše postale sedež občine Lesce. Leta 1878 ga je nasledil ga je Anton Meršol, ki je bil prav tako doma iz Hraš. Anton Meršol je ostal župan do leta 1909, ko ga je zamenjal Ivan Žark, doma iz Lesc. Zato se je sedež občine in pisarna prenesla v Lesce.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kos, Alojz, »Leška župnija in občina« V: Gorenjski kraji in ljudje. 10, Leški zbornik : 40 let Turističnega društva Lesce.|last=|first=|publisher=Turistično društvo Lesce|year=1999|isbn=|location=|page=223-224|cobiss=}}</ref> Število prebivalstva je zaradi izgradnje Gorenjske železnice leta 1870 naraščalo. Občina Lesce je po ljudskem štetju 31. decembra 1869 imela 726 prebivalcev.<ref>Imenik krajev vojvodine Kranjske. Ign. v. Kleinmayr in Fed. Bamberg: Ljubljana, 1874, 69.</ref> Leta 1910 pa je občina Lesce imela že 970 prebivalcev.<ref>Spezialortsreperatorium von Krain. Der Deutschösterreichischen Staatsdruckerei: Dunaj, 1919, 71.</ref> Z nastankom Države SHS na lokalnem nivoju pride le do kadrovskih sprememb, v Kraljevini SHS pa pride do centralizacije oblasti in nadzora nad lokalno samoupravo. Glede števila občin ni prišlo do sprememb, še naprej so obstajale občine, ki so se oblikovale v obdobju [[Avstro-Ogrska monarhija|Avstro-Ogrske monarhije]].<ref>Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem. Teritorialno - organizacijske strukture. Maribor: Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, 2000, 185.</ref> Tako je bilo leta 1931 v občini Lesce 1.126 prebivalcev.<ref>Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31 marta 1931 godine, Knj. 1, Prisustno stanovništvo, broj kuća i domaćinstva. Državna štamparija: Beograd, 1937, 32.</ref> Zakon o občinah iz leta 1933 je uvedel komasacijo občin oz. združitev občin, ki so bile zelo majhne, ali pa niso bile samozadostne. Od 1.072 občin je ostalo le 366 občin, med temi je bila tudi občina Lesce.<ref>Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem. Teritorialno - organizacijske strukture. Maribor: Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, 2000, 230-231.</ref> Od leta 1921 pa do leta 1936 je bil župan občine Lesce Franc Vidic.<ref>Kos, Alojz, »Leška župnija in občina« V: ''Gorenjski kraji in ljudje. 10, Leški zbornik : 40 let Turističnega društva Lesce''. Turistično društvo Lesce: Lesce 1999, 224.</ref> V času komasacije se je občina Begunje pridružila občini Lesce, vendar se je že leta 1935 ponovno ločila, hkrati pa so se k občini Begunje priključile še Zapuže.<ref>Občine dravske banovine v letih 1933 – 1937. Županska zveza: Ljubljana, 1937, 50.</ref> Leta 1936 je bil za župana izvoljen Pavel Olip. Vsi župani so uradovali doma, zato so tudi arhiv županstva shranjevali doma. Svoje pisarniške prostore je Občina Lesce dobila leta 1931 v novo zgrajeni osnovni šoli. Leška občina je prenehala obstajati s pričetkom druge svetovne vojne 6. aprila 1941. Zadnja javna seja občinskega odbora pa je bila 30. marca 1941. 20. aprila je nemška okupacijska oblast odstavila župana Pavla Olipa in odbor razpustila. Za župana so postavili Franca Furederja, ki je bil kulturbundovec. Vlogo župana je prevzel 13. maja 1941 v občinski pisarni v osnovni šoli. Leta 1942 so se na sedežih občin pričele pogostejše partizanske akcije, zato so sedež občine prenesli v Radovljico, kjer sta se sedeža Radovljiške in Leške občine združila v občino Radovljica.<ref>Kos, Alojz, »Leška župnija in občina« V: ''Gorenjski kraji in ljudje. 10, Leški zbornik : 40 let Turističnega društva Lesce''. Turistično društvo Lesce: Lesce 1999, 224-225.</ref> Krajevna skupnost v Lescah s sedanjo organiziranostjo – skupščina KS in svet KS – je bila ustanovljena leta 1964.<ref>Rotar, Stane, Vovk, Franc, Koman, Vasilij. Lesce: Zapis pomembnejših podatkov o preteklosti. Turistično društvo Lesce: Lesce, 1984, 13.</ref> Krajevna skupnost Lesce je močno vplivala na razvoj kraja zaradi samoprispevka izglasovanega leta 1976. Tako so v Lescah obnovili javno razsvetljavo, javne ceste in uredili telefonsko omrežje.<ref>Dežman, Jože, »Krajevni ljudski odbor in Krajevna skupnost Lesce«, V: ''Gorenjski kraji in ljudje. 10, Leški zbornik : 40 let Turističnega društva Lesce''. Turistično društvo Lesce: Lesce 1999, 270.</ref> Po osamosvojitvi Slovenije na področju do teritorialnih sprememb v Lescah ni prišlo in je še vedno krajevna skupnost v občini Radovljica. == Osebnosti == * [[Ažbe Alojz]] (Hlebce, 30. 5. 1913 – Ledina, 11. 4. 1944). Borec NOB. Rojen Ani Ažbe v Hlebcah, kjer je tudi živel – pri Jurju, samski, zidar, delavec v železarni KID na Jesenicah. 19. 3. 1944 odšel v Planinčev ( * [[Mirko Kunčič]], slovenski mladinski pesnik in pisatelj, se je rodil 12. decembra 1899 v Lescah na Gorenjskem. * [[Antolin Rudi]] (Lesce, 16. 12. 1958). Nogometaš, sodnik, športni delavec. Aktivni igralec NK Lesce. Od leta 1977 tajnik NK Lesce. Nogometni sodnik od leta 1985, regijski sodnik od leta 1991, sodnik-pomočnik 1. SNL od leta 1997. Tajnik Medobčinske nogometne zveze Gorenjske v letih 1983-1990, član OI MNZG od leta 1986 in predsednik Društva nogometnih sodnikov Gorenjske od leta 1994. Tudi član komisije za mali nogomet pri ŠZ Radovljica in komisar za delegiranje sodnikov od leta 1995. Leta 1988 je prejel Priznanje MNZG z zasluge pri razvoju nogometa na Gorenjskem. Leta 1986 prejel priznanje NK Lesce ob 40. letnici kluba. * [[Avsec Franc]] (Gotna vas pri Novem mestu, 20. 8. 1863 – Lesce, 9. 3. 1943). Župnik, konservator. Od leta 1919 vse do svoje smrti je bil župnik v Lescah. Risal je načrte cerkva, proučeval njihovo stavbno zgodovino in študiral konservatorsko problematiko. To je počel tako uspešno, da je bil že lata 1904 imenovan za častnega konservatorja dunajske Centralne komisije za varstvo spomenikov. Bil je zaupnik Deželnega konservatorskega urada za Kranjsko in nato Spomeniškega urada za Slovenijo. Pri svojem delu je zbral mnogo dragocenega gradiva, ki ga hranita Nadškofijski arhiv in Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani. Del omenjenega gradiva se navezuje tudi na Lesce in okolico, kjer je marljivi župnik Avsec preživel zadnjih 24 let svojega življenja. * [[Anton Čop]] se je rodil 19.6.1786 v Lescah. Bil je pravnik in sodnik, ki je v svoji karieri služboval kot apelacijski sodnik v Ljubljani, kot sodnik notranjeavstrijskega in primorskega apelacijskega sodišča v Celovcu in kot svetnik deželnega nadsodišča v Gradcu. Med bivanjem v naši prestolnici se je veliko družil s [[France Prešeren|Francetom Prešernom]], [[Matija Čop|Matijo Čopom]] in drugimi slovenskimi kulturnimi delavci. Bil je eden najodločnejših podpornikov društva Slovenija. * [[Anton Dežman]] –Tonček se je rodil 12.6. 1920 v Lescah. Bil je vojak, ki svojo vojaško pot začel kot aprilske vojne in prvoborec Jelovške čete. Bil je mitraljezec [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]] in komandir oddelka v [[Dražgoška bitka|Dražgoški bitki]], komandant Jelovškega, kasneje 7. Bataljona Gorenjskega odreda, od jeseni 1943 pa jedeloval kot poveljnik VOS in VDV. Po osvoboditvi je bil Titov gardist in komandant odreda posebnih enot. Svojo kariero je zaključil kot rezervni generalmajor [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. === Nove osebnosti === * [[Antolin Rudi]] (Lesce, 16. 12. 1958). Nogometaš, sodnik, športni delavec. Aktivni igralec NK Lesce. Od leta 1977 tajnik NK Lesce. Nogometni sodnik od leta 1985, regijski sodnik od leta 1991, sodnik-pomočnik 1. SNL od leta 1997. Tajnik Medobčinske nogometne zveze Gorenjske v letih 1983-1990, član OI MNZG od leta 1986 in predsednik Društva nogometnih sodnikov Gorenjske od leta 1994. Tudi član komisije za mali nogomet pri ŠZ Radovljica in komisar za delegiranje sodnikov od leta 1995. Leta 1988 je prejel Priznanje MNZG z zasluge pri razvoju nogometa na Gorenjskem. Leta 1986 prejel priznanje NK Lesce ob 40. letnici kluba. * [[Avsec Franc]](Gotna vas pri Novem mestu, 20. 8. 1863 – Lesce, 9. 3. 1943). Župnik, konservator. Od leta 1919 vse do svoje smrti je bil župnik v Lescah. Risal je načrte cerkva, proučeval njihovo stavbno zgodovino in študiral konservatorsko problematiko. To je počel tako uspešno, da je bil že lata 1904 imenovan za častnega konservatorja dunajske Centralne komisije za varstvo spomenikov. Bil je zaupnik Deželnega konservatorskega urada za Kranjsko in nato Spomeniškega urada za Slovenijo. Pri svojem delu je zbral mnogo dragocenega gradiva, ki ga hranita Nadškofijski arhiv in Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani. Del omenjenega gradiva se navezuje tudi na Lesce in okolico, kjer je marljivi župnik Avsec preživel zadnjih 24 let svojega življenja. * [[Ažbe Alojz]] (Hlebce, 30. 5. 1913 – Ledina, 11. 4. 1944). Borec NOB. Rojen Ani Ažbe v Hlebcah, kjer je tudi živel – pri Jurju, samski, zidar, delavec v železarni KID na Jesenicah. 19. 3. 1944 odšel v Planinčev (3.) bataljon Gorenjskega odreda, nato v Gregorčičevo brigado. Padel 11. 4. 1944 na Ledinah na Primorskem. * [[Ažman Ivan]] (Hraše, 24. 01. 1889 - Hraše, 27. 11. 1943). Župan, posestnik. Leta 1933 je bil za župana izvoljen Ivan Ažman, posestnik iz Hraš št. 20, p. d. pri Medvedu. V tem letu je prišlo do združitve leške z begunjsko občino. * [[Bajc Vasja]] (Ljubljana, 19. 1. 1962). Smučarski skakalec in trener, učitelj športne vzgoje. Rojev v Ljubljani, ob največjih uspehih je živel v Lescah. Državni reprezentant Jugoslavije v smučarskih skokih (udeleženec OI v Sarajevu 1984, kjer je bil 16. na mali skakalnici). Najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu – 4. mesto leta 1984 v Harrachowu. Na izbirni tekmi v St Moritzu (za OI v Calgaryju 1988) je preskočil kritično točko in pristal v celem snegu. Namesto nastopa na OI je »dobil« mavčno oblogo od vratu do kolen. Na OI v Sarajevu je bil v odličnem položaju po prvi seriji, a v drugo niso počakali boljšega vetra, kar mu je odneslo olimpijsko medaljo. Kasneje pomočnik trenerja jugoslovanske vrste, trener v Španiji, trener na Japonskem (ob največjih uspehih), Češkem (trener skupnega zmagovalca svetovnega pokala Jande), danes trener ameriške ženske reprezentance (2015). * [[Balantič Anton]] (Hraše, 1876 – Galicija, 1915). Vojak prve svetovne vojne. Padel v prvi svetovni vojni – leta 1915 v Galiciji. / Vir: Mirno spite vojaki … * [[Balantič Mihael]] (Hraše, 1881 – Galicija, 1914-18). Vojak prve svetovne vojne. Padel v prvi svetovni vojni – v Galiciji. / Vir: Mirno spite vojaki … * [[Bernard Jožef]] (Koritno, 25. 8. 1903 – Lesce, 4. 9. 1941). Žrtev vojne. Osnovno šolo je obiskoval v Ribnem, nato se je v Radovljici izučil za pletarja. Nekaj časa si je služil kruh s pletarstvom, kasneje se je zaposlil pri svojem bratu Jakobu, gradbeniku na Bledu. Z ženo sta težko preživljala štiri otroke, zato je po rednem delu pletel košare za prodajo. Stanoval je v cestni hiši pri blejskem mostu v Lescah. Po prihodu okupatorja v aprilu 1941 je bil mobiliziran v gradnji cestnega mostu čez Savo, ker je starega porušila umikajoča se jugoslovanska vojska. Ko so bila dela končana, je moral oditi z nemško firmo TODT na Ljubelj, kjer so postavljali lesene barake. Bil je napredno usmerjen in se je že pred vojno boril za delavske pravice in boljše socialne razmere. Leta 1939 je bil sprejet v članstvo KPS. Zaradi tega je bil v Lescah med prvimi, ki so bili maja 1941 povezani v vojaške trojke. Bil je med organizatorji odpora na Bledu in v sosednjih vaseh. Za njegov preveč odkrit nastop proti nacistom je izvedel gestapo. Aretirali so ga 25. 6. 1941 pri delu na gradbišču na Ljubelju. Zaprli so ga v zapore v graščini v Begunjah (z. š. 339). Kljub mučenju in obljubam gestapa, da bo s priznanjem rešil sebe in družino, ni klonil. Družino so junija 1942 izselili vRatsberg pri Erlangenu v Nemčijo. Po osvoboditvi se je vrnila domov. 4. 9. 1941 so ga kot talca ustrelili v Lescah. Spomenik je nasproti Fonove hiše v Lescah. * [[Blažič Martin]] (Kožbana, 10. 11. 1910 – Porezen, 26. 4. 1945). Borec NOB. Rojen Antonu in Jožefi Beč Nozno pri Kožbani v Goriških Brdih, živel v Hrašah pri Lescah, samski, kmetijski delavec. Marca 1942 odšel v Kokrški odred pod Storžičem. Čas njegovega odhoda v brigade na Primorsko ni znan. Padel 26. 4. 1945 na področju Porezna na Primorskem. * [[Bogataj Vinko]] (Brezovica, 04. 03. 1948). Smučarski skakalec, avtoprevoznik. Smučarski skakalec v letih 1962-1971, državni reprezentant v letih 1966-1971. Republiški mladinski državni prvak leta 1964, v letih 1965-1975 stalno med deseterico na DP. Svetovno znan po padcu na letalnici v Oberstdorfu leta 1970. Dve leti je bil trener v SK Stol Žirovnica (varovanec Franci Petek). Dobitnik priznanja Komisije za skoke pri SZJ za uspešno nastopanje v reprezentanci SFRJ. Njegov padec je najpogostejši posnetek smučarskih skokov, saj ga na ameriški TV postaji ABC vrtijo še danes (2014). Padec mu je prinesel tudi pot v »high society«, saj se je zaradi njega družil z največjimi svetovnimi zvezdami: Frank Sinatra, Elizabeth Taylor, Muhamad Ali, Mark Spitz … * [[Bohinc Lovrenc]] (Lesce, 26. 8. 1920 - neznano). Borec NOB. Rojen Lovrencu in Ivani Kocijančič v Lescah, kjer je tudi živel – pri Majdneku, samski, mehaničarski pomočnik, delavec v železarni KID na Jesenicah. 26. 3. 1944 odšel v Planinčev 3. bataljon Gorenjskega odreda, nato v Gregorčičevo brigado. Kraj smrti in pokopa nista znana. * [[Bohinc Rudi, p. d. Majdnek]] (Lesce). Gostilničar in posestnik. Rudi Bohinc je gostilno in posestvo Majdnek nasledil leta 1938. Po smrti žene Mimi leta 1990 je prenehal z gostilniško dejavnostjo. Bil je velik ljubitelj in poznavalec konj. V hlevu je imel vedno po več konj. Ukvarjal se je s posredovanjem pri nakupu in prodaji konj. Tako je imel v leški občini največ konj. Tudi po vojni se je še dolga leta ukvarjal s konji. Med turistično sezono je kočijažil na Bled in daljno okolico Lesc. * [[Boštjančič Jernej]] (Lesce, 1755, 14. 1. 1818). Župnik. Najprej je bil vikar v Radolici, župnik v Lescah v letih 1806-1818. Bil je pobožen, svet mož. Spisal je leta 1783 knjižico: Katholshku Podvuzhenje od tih pervih dveh Sakramentov S. Kersta in S. Firme. Umrl 14. januarija 1818 ob pol osmih zjutraj med sveto mašo vsled mertvouda (Schleimschlag) star 63 let. Pokopal ga je mošenjski župnik Urban Ažbe. * [[Brelih Ivan]] (Lesce, 1925 – Gladka/Rusija, 13. 12. 1944). Žrtev vojne. Živel v Lescah št. 69. V nemško vojsko je bil mobiliziran januarja 1943. Umrl je 13. decembra 1944 v kraju Gladka v Rusiji (vzhodno bojišče) * [[Brence Davorin]] (Lesce, 1925 – Besarabija, 24. 7. 1944). Žrtev vojne. Živel v Lescah št. 63. V nemško vojsko je bil mobiliziran 1. 1. 1943. Izginil 24. julija 1944 nekje v Besarabiji. * [[Brence Jernej]] (roj. 1965). Violinist. Violinist Jernej Brence (roj. 1965) je po študiju violine pri prof. Matiji Tercelju na ljubljanski Srednji glasbeni in baletni šoli nadaljeval študij violine na ljubljanski AG pri prof. Dejanu Bravničarju nato pa še na dunajski Univerzi za glasbo pri prof. Michaelu Frischenschlagerju in Josefu Sivu in ga zaključil l. 1995 z magisterijem. Izpopolnjeval se je pri A. Staaru, M. Russinu, E. Čugajevi in H. Fistru (viola). L. 1990 je izdal 12 študij in 16 etud za violino solo. Igra solistično in v različnih komornih sestavih, sodeluje pa tudi v naših in tujih mednarodnih glasbenih žirijah in vodi mojstrske tečaje za violino in violo v različnih državah. Kot solist je nastopal s Slovensko filharmonijo, orkestrom slovenske Opere in baleta, Komornim orkestrom slovenskih solistov, Zagrebško filharmonijo, Celjskim godalnim orkestrom, amsamblom Amadeus, orkestrom Festivala Bled, Neues Ensemble Linz in v komornih zasedbah doma in širom po Evropi. Posvečenih mu je več del slovenskih skladateljev, ki jih je tudi krstno izvedel. Snema tudi za Radio Slovenija in RAI . Od leta 1994 se uspešno ukvarja s pedagoškim delom na ljubljanski SGBŠ in v Avstriji, njegovi učenci pa so dobitniki številnih nagrad doma in v tujini. Brencetovo organizacijsko delo pa v zenitu njegovih prizadevanj pomeni umetniško vodenje Festivala BLED. Za svoje umetniško delovanje je prejel Častni znak Bleda, Priznanje Društev slovenskih in avstrijskih skladateljev, Priznanje Lorda Yehudija Menuhina, priznanje Združenja Fritz Kreisler na Dunaju , Betettovo nagrado in zlasti še številne odlične kritike v različnih medijih. * [[Brence Matej]] (Hraše, 19. 9. 1856 – Sv. Gregor nad Sodražico, 18. 7. 1887). Pisatelj. Pravo je študiral na Dunaju. Bil je korektor pri Slovenskem Narodu. Od leta 1855 dalje je bil urednik Ljubljanskega lista. Leta 1880 je objavljal v Slovenskem narodu, Slovencu, pesmi tudi v Kresu, prozo pa v Zvonu. Uporabljal je psevdonim Nivalis. Od njegovih proznih del je zanimiva Blaga oporoka za katero je črpal iz življenja dijaškega dobrotnika Luke Knaflja. Dela: Blaga oporoka, Zvon 1880. Almora, Zvon 1880. Ultimo, Zvon 1880. <ref name="#1">https://www.gorenjci.si</ref> * [[Brence Matevž]] (Hraše, 17. 09. 1812 – Hraše, 08. 07. 1878). Posestnik. Za novega župana Lesc je bil 7. januarja 1851 izvoljen dotedanji prvi županijski svetnik Matevž Brence, posestnik iz Hraš št. 11, p. d. Gromov. Na mesto prvega županijskega svetnika pa je bil izvoljen Janez Olifčič, posestnik iz Zapuž št. 2. Volilni protokol so podpisali vsi prisotni županijski svetniki. Zaprisega obeh izvoljenih predstavnikov je bila v nedeljo, 15. januarja 1851, v župnišču po popoldanskih litanijah. Župan Matevž Brence je uradoval v pisarni, ki jo je imel kar doma. Tako so postale Hraše tudi sedež županije Lesce. Brence je županoval do julija 1878.<ref name="#2"> Leški zbornik (avtor Alojz Kos) </ref><ref name="#3">Leški zbornik</ref> * [[Bric Ivan]] (Lesce, 1832 – Lesce, 28. 8. 1895). Sodni svetnik. Ivan Bric je opravljal poklic c. kr. svetnika deželnega sodišča in bil uradni predstojnik okrajnega sodišča v Radovljici.<ref name="#4">: dLib</ref> Žig C. kr. okrajnega sodišča (s podpisom okrajnega sodnika Brica) Radovljica, 1890<ref>: arhiv družina Sartori-Čebulj</ref> Osmrtnica Ivana Brica, 1894<ref name="#4"/> * [[Bulovec Franc]] (Hlebce, 1896 – Rusija, 1916). Vojak prve svetovne vojne. Padel v prvi svetovni vojni – leta 1916 v Rusiji. / <ref name="#5">: Mirno spite vojaki …</ref> * [[Čop Anton, plemeniti]] (Lesce, 19. 6. 1786 – Gradec, 2. 8. 1865). Pravnik in sodnik. V Lescah št. 4 je bil rojen Juriju Čopu in Mini, roj. Gollmayer. Služboval je kot apelacijski svetnik v Ljubljani, sodnik notranjeavstrijskega in primorskega apelacijskega in kriminalnega sodišča v Celovcu in svetnik deželnega nadsodišča v Gradcu. Ob upokojitvi leta 1857 je dobil plemiški naziv von Tschopp. V času bivanja v Ljubljani je pripadal Smoletovemu krogu in se družil s Francetom Prešernom, Matijo Čopom in drugimi slovenskimi kulturnimi delavci. V Celovcu je bil leta 1848 edenprvih in najodločnejših podpornikov društva Slovenija. Do smrti je ostal zvest in odločen zagovornik slovenskih narodnih pravic. Umrl je 2. avgusta 1865 v Gradcu.<ref name="#6">Leški zbornik (avtor Jure Sinobad) </ref> * [[Čop Iztok]]]] (Kranj, 17. 6. 1972). Veslač, olimpijski zmagovalec. S Studenčic je doma najboljši slovenski veslač Iztok Čop. Rodil se je očetu Francu in materi Alojziji, roj. Dežman. Na največjih tekmovanjih je osvojil 16 medalj, temu dodal še šest uvrstitev na stopničke v skupnem seštevku svetovnega pokala v veslanju. Po zaključku kariere je bil po osvojenih medaljah najboljši slovenski športnik in tretji v vseh zgodovini (pred njim sta bila le Leon Štukelj in Miro Cerar), v letu 2015 pa je vse prehitela alpska smučarka Korošica Tina Maze. Čop Iztok, veslanje (svet: 5.6.5.): OI '92 (Barcelona) - B: dvojec brez, OI 2000 (Sydney) - Z: dv. dvojec, OI 2004 (Atene) - S: dv. dvojec, OI 2012 (London) - B: dv. Dvojec. SP '91 (Dunaj) - S: dvojec brez, SP '93 (Roudnice) - B: dvojec brez, SP '94 (Indianapolis) - B: enojec, SP '95 (Tampere) - Z: enojec, SP '99 (St. Catharines) - Z: dv. dvojec, SP 2001 (Luzern) - S: enojec, SP 2002 (Sevilla) - S: enojec, SP 2003 (Milano) - B: enojec, SP 2005 (Gifu) - Z: dv. dvojec, S: dv. četverec, SP 2006 (Eton) - S: dv. dvojec, SP 2007 (München) - Z: dv. dvojec. (Evropa: 1.3.2.): SU '95 (Sv. pokal) - B: enojec, SU '97 (Sv. pokal) - Z: enojec, SU '99 (Sv. pokal) - B: enojec, SU 2000 (Sv. pokal) - S: dv. dvojec, SU 2001 (Sv. pokal) - S: enojec, SU 2003 (Sv. pokal) - S: enojec.<ref>: DAR – sport (slovenska športna statistika)</ref> Iztok Čop – veslač, roj. 1972 * [[Črnologar Tonček]] (Lesce). Predsednik TD Lesce.Tonček Črnologar – predsednik TD<ref name="#3"/> * [[Dacar Frančišek]] (Črnivec, 10. 12. 1903 – Krnica, 15. 01. 1942). Borec NOB. Rojen Antonu in Apoloniji, roj. Baloh na Črnivcu pri Križneku. Živel v Lescah, poročen, zidar, delavec v Tovarni verig Lesce, predvojni komunist. 23. 6. 1941 odšel v ilegalno skupino v gozd Grofijo pri Črnivcu, nato v Jelovško četo Cankarjevega bataljona na Jelovico. Po dražgoški bitki določen za politično delo na terenu. Odšel na Poljane nad Jesenicami. Na cesti v Krnici ga je 15. 01. 1942 presenetila patrulja žandarjev iz postojanke v Gorjah. Da ga ne bi ujeli živega, se je sam ustrelil. Rana ni bila smrtna, trpljenja ga je rešil žandar Steiner z milostnim strelom. Pokopan je v skupnem grobu na grobišču talcev v Dragi.<ref name="#2"/> * [[Derling Alojz]] (Hlebce, 10. 12. 1913 – Zenica, 24. 6. 1981). Graditelj metalurških peči in inovator. Rodil se je Francu Derlingu in Rozaliji, roj. Murnik v Hlebcah št. 14. Po vrnitvi iz NOV delal v železarni na Jesenicah, od leta 1947 pa v železarni Zenica. Sprva je bil upravnik obrata za zidanje in vzdrževanje metalurških peči, leta 1960 pa je pod njegovim vodstvom nastalo specializirano podjetje za gradnjo in vzdrževanje industrijskih peči, dimnikov in vodnih stolpov ter za izdelovanje ognjevzdržnih materialov Vatrostalna v Zenici. Kot direktor in generalni direktor (1968-78) je podjetje strokovno in organizacijsko razvil do te mere, da je gradilo velike koksarniške in metalurške peči tudi v industrijsko razvitih državah. Prejel je številna domača in mednarodne priznanja in nagrade. Alojz Derling je avtor okoli 30 iznajdb, inovacij in racionalizacij. Po njem se imenuje patent derling, konstrukcija visečega oboka za martinovke, ki so jo uporabili kar v 17 razvitih državah. Umrl je 24. 6. 1981 v Zenici.<ref name="#6"/>Alojz Derling – inovator, 1913-1981<ref name="#3"/> * [[Demšar Jernej]] (Železniki, 19. 8. 1875 – Lesce, 2. 4. 1961). Zdravnik, dermatoverenolog. Jernej Demšar, dr. med., je bil strokovni zdravnik za kožne in spolne bolezni v Ljubljani. Spisal je poljudno brošuro Spolne bolezni (Ljubljana, 1919). Umrl je 2. aprila 1961 v Lescah.<ref>: SBL</ref>Jernej Demšar – dermatoverenolog, 1875-1961<ref>:dLib – zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK</ref> * [[Dežman Alojzij]] (Hlebce, 18. 5. 1923 – Tolmin, 18. 2. 1944). Borec NOB. Rojen Simonu in Mariji, roj. Ravnikar v Hlebcah, kjer je tudi živel – pri Jahaču, samski, zidarski pomočnik. Februarja 1943 mobiliziran v nemško vojsko. Ko je prišel domov na dopust je 7. 12. 1943 odšel v 4. četo Gorenjskega odreda, nato v Prešernovo in nazadnje v Bazoviško brigado. Padel 18. 2. 1944 v Tolminu na Primorskem.<ref name="#2"/> * [[Dežman Anton, p. d. Preželn]] (Lesce, 7. 6. 1860 – Lesce, 13. 12. 1932). Ptičar in čebelar. Dežmanov rod pri Preželu, na vasi v Lescah št. 8 je med starejšimi rodovi. Anton Dežma – Tone je bil rojen očetu Jožetu in materi Ani, roj. Ferjan. Tone je bil kmečki posestnik, čebelar, lovec in ptičar. Poleg poljedelstva se je ukvarjal z živinorejo. V hlevu je bilo vedno nekaj krav in konj. Tudi kočija je bila pri hiši. Rad je čebelaril, med je hranil kar v škafih. Bil je strasten lovec. Leta 1883 je bil od c. kr. Okrajnega glavarstva Radovljica imenovan za zapriseženega lovskega čuvaja v lovišču leške županije.<ref name="#2"/>Anton Dežman – ptičar in čebelar, 1860-1932<ref name="#3"/> * [[Dežman Anton – Tonček]] (Lesce, 1893-1959). Predsednik KZ, zdravitelj konj. Po domače Preželnov iz Kravje doline. Delal je doma in priložnostna dela, dokler ni dobil zaposlitve v Tovarni verig Lesce. Delavci so Tončka poznali kot zabavnega in veselega. Jeseni 1923 so ga vključili v novoustanovljeno kulturno prosvetno društvo Svoboda. V letu 1925 je bil izvoljen za predsednika sindikata »Saveza metalskih radnika Jugoslavije«, podružnice Lesce. Po izteku mandata ni več aktivno organizirano delal v sindikatu. Bil je politično neopredeljen. Ves svoj čas je posvečal zdravljenju govedi in konj. Za to je imel prirojen dar. S pridobivanjem prakse pa je bil vedno bolj uspešen. Tudi med vojno so ga kmetje potrebovali. Nemška oblast mu dejavnosti ni preprečevala. V času, ko je bil zaprt v gestapovskih zaporih v Begunjah, so ga klicali na pomoč na graščinsko posestvo. Po vojni je nadaljeval z zdravljenjem konj. Poznali so ga daleč po okoliških vaseh. Posebno mazilo iz smole in zdravilnih zelišč je nabiral in kuhal sam. Ob ustanovitvi Kmetijske zadruge Lesce je postal njen predsednik. V času njegovega predsednikovanja so organizirali trgovino z poljskimi pridelki in drugimi artikli široke potrošnje. Leta 1954 so se manjše zadruge združile in Leška je bila priključena k radovljiški. Tonček je bil tudi čebelar, imel pa je tudi sadni vrt. Ukvarjal se je s cepljenjem in precepljenjem sadnega drevja. Po očetu Tonetu je bil tudi lovec. Leta 1949 je bil soustanovitelj LD Ribno. Kot dober poznavalec divjadi, njene gojitve in varstva, lovskih običajev, je rad učil mlade lovce. Prejel je znak za lovske zasluge Lovske zveze Slovenije.<ref name="#2"/> Op.: Pogovor z njim v mapi »Gradnja 1945-60 / Radovljica in Lesce« (Glas, 20. 7. 1956). Anton Dežman, 1893-1959<ref>:Gorenjski glas</ref> * [[Dežman Anton – Tonček]] (Lesce, 12. 6. 1920 – Radovljica, 1. 6. 1977). Narodni heroj. Svojo bojevniško pot je začel kot prostovoljec v aprilski vojni in prvoborec Jelovške čete. Bil je mitraljezec Cankarjevega bataljona in komandir oddelka v dražgoški bitki, komandant Jelovškega, kasneje 7. bataljona Gorenjskega odreda. Leta 1942 je postal član KPS, od jeseni 1943 pa je deloval kot poveljnik v enotah VOS in VDV. Po osvoboditvi je bil Titov gardist, komandant odreda posebnih enot in soustanovitelj vojaškega gradbenega podjetja Sarajevo. Leta 1955 je končal VVA JLA v Beogradu in nato služboval v ljubljanskem vojnem področju. Bil je nosilec reda narodnega heroja in partizanske spomenice 1941, svojo vojaško kariero pa je zaključil kot generalmajor JLA.<ref name="#7">: Znamenite osebnosti (avtor Jure Sinobad – Radovljiški zbornik 2000)</ref>Anton Dežman Tonček – narodni heroj, 1920-1977<ref name="#1"/> * [[Dežman Ela]] (Lesce, 1898 – Lesce, 1984). Zdravilka. Po poroki z Alojzem Triplatom se je preselila v Lesce št. 31/A, ki je bilo za silo urejeno v nekdanji betonski ledenici hotela Triglav. Jela je bila znana zdravilka, ljudje so ji rekli ljudska zdravilka. Med vojno je zdravila le izjemoma. Pripravljala pa je zdravilo proti srbečici, ki ga je v velikih količinah oddajala partizanom. Večkrat so jo prišli iskat, da je šla zdravit partizane na položaje na Jelovico. Tudi sicer je sodelovala v narodno osvobodilnem gibanju. V avgustu 1943 je postala članica Vaškega odbora Slovenske protifašistične ženske zveze Lesce, kjer je delala do osvoboditve. Po vojni je k njej pričelo prihajati vedno več ljudi. Imela je več nabiralcev smrekove smole, pri kuhi mazila pa ji je pomagala Julka Benedičič. Da ne bi šel stari način zdravljenja v pozabo, je priučila Antonijo Torkar (zeličarstvo Prežla).<ref name="#2"/> Ela Dežman (Triplatova Jela), zdravilka, 1898-1984<ref>arhiv družine Legat</ref> * [[Dežman Jože]] (Lesce, 26. 6. 1955). Zgodovinar, muzealec, urednik in filozov. Študiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1997 postal diplomirani zgodovinar in filozof. Od leta 1978 je zaposlen v Gorenjskem muzeju v Kranju. Od leta 2006 dalje je muzejski svetnik. V letih 2005-2010 je bil direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Je poročen in oče treh sinov. Ukvarja se z zgodovino, antropologijo, muzeologijo, muzejsko kritiko in raznovrstno publicistiko. Uredil je več zbornikov lokalne zgodovine in več drugih tematskih zbornikov. Pripravil je več kot 10 razstav in objavil več kot petsto prispevkov v zbornikih, strokovnem in dnevnem časopisju. Je redni sodelavec pri Delu, Večeru, Gorenjskem glasu, Albertu in Magu. Je pisec blogov na svetovnem spletu. Pripravil je več sto oddaj v seriji Moja zgodba na Radiu Ognjišče. Posveča se romarskemu središču na Brezjah. V letih 1993–2000 je urejal revijo Borec, v letih 1999–2001 pa revijo GG, predhodnico Gorenjske, priloge Gorenjskega Glasa. V letih 2001/2002 je vodil mednarodno soočenje komunističnega in nacionalsocialističnega totalitarizma v Avstriji in Sloveniji Razstavo si je v Sloveniji in Avstriji ogledalo več kot 25.000 obiskovalcev. Postavil je stalno razstavo o romarski kulturi pri Mariji Pomagaj na Brezjah. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je vodil projekte Hitlerjeva dolga senca, Enotni v zmagi – demokratizacija in osamosvojitev Slovenije, Slovensko meščanstvo 1848-1948 – od vzpona nacije do nacionalizacije, Fašizem in Slovenci – izbrane podobe, Huda jama – možnosti muzeološke prezentacije, Le vkup, le vkup uboga gmajna – preganjanje kmetov in kmečki upor v Sloveniji 1945-1955. V okviru stalne razstave Slovenci v XX. stoletju je postavil sobo Slovenija 1945-1960. Vodil je študijske krožke, npr. krožek Moč preživetja. Leta 2004 je vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN–UPB1) in Zakona o popravi krivic (ZPKri–UPB1), ki ji je Ustavno sodišče ugodilo. Nastopal je na znanstvenih srečanjih, predaval po Sloveniji, v Avstraliji, Avstriji, Italiji, Španiji, Veliki Britaniji in na Hrvaškem. Njegovo delo je sprožilo številne, tako pohvalne kot polemične, odzive. Svoja stališča je pojasnjeval v številnih intervjujih, televizijskih in radijskih omizjih. Od leta 2005 vodi Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanja prikritih grobišč. Do leta 1998 je bil aktiven tudi v politiki. Bil je član Predsedstva RK ZSMS, član IO LDS, podpredsednik SO Radovljica, predsednik Komisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil pri RK ZSMS, predsednik OK ZSMS in OO LDS. <ref name="#1"/> Josip Dežman – zgodovinar, roj. 1955<ref>https://www.casnik.si</ref> * [[Dežman Jožef]] (Lesce, 13. 3. 1923 – Oblakova planina, 10. 8. 1942). Borec NOB. Rojen Antonu in Mariji, roj. Plemelj v Lescah, kjer je tudi živel – pri Preželnu, samski, zaposlen v Tovarni nogavic Slavka in Milke Šušteršič v Lescah. Bil je član podmladka Sokolskega društva Radovljica, dober telovadec, planinec in smučar. Junija 1940 je bil sprejet v SKOJ in postavljen za sekretarja skupine. Pred aretacijo gestapa je pobegnil in 28. 7. 1941 z bratom Tončkom odšel v partizane. Dodeljen je bil v četo Ilije Gregoriča poimenovana Jelovška na Vodiški planini na Jelovici. Bil je v vseh bojih Cankarjevega bataljona v Poljanski in Selški dolini, Rovtih in Dražgošah. Postal je štabni kurir Gorenjskega odreda. Padel je v bojih z okupatorjevo vojsko 10. 8. 1942 na Oblakovi planini. Pokopan je skupaj z neznanim borcem v družinskem grobu v Lescah.<ref name="#2"/> * [[Eržen Jakob]] (Lesce, 1915- Lesce, 1997). Politik. Jakob Eržen, po domače Jaka, je bil rojen v Lescah št. 12, nekdaj po domače pri Kramarju. Za mizarje se je izučil doma pri očetu in tu je tudi naprej delal in opravil mojstrski izpit. V Kraljevini Jugoslaviji je sodeloval v kulturno-prosvetnem društvu Svoboda, kasneje Vzajemnost Lesce. Igral in nastopal je pri tamburaših. Član odbora je bil od leta 1927 do razpusta društva. Po nemški okupaciji domovine se je opredelil za odporniško gibanje OF. Od maja 1941 je bil v vojaški grupi OF v Lescah, maja 1943 pa imenovan za sekretarja na ustanovljenem Vaškem odboru OF Lesce. V partizane je odšel junija 1944 na Okrajni odbor OF Žirovnica pod Stolom. Od tod je bil premeščen na Okrožni odbor OF Jesenice na Pokljuki, februarja 1945 pa je bil dodeljen Prešernovi brigadi na Primorsko. Po vojni je bil član Komisije za cenitev narodne imovine, poverjenik za trgovino in preskrbo OLO Jesenice, predsednik MLO Jesenice, tajnik OLO Radovljica, nato podpredsednik OLO Radovljica, načelnik za gospodarstvo OLO Radovljica, predsednik OLO Radovljica. V okrajnih ljudskih odborih na Jesenicah, v Radovljici in Kranju je imel vrsto odgovornih dolžnosti. Zatem je bil tudi namestnik direktorja Socialnega zavarovanja območja Kranj, ekspozitura Jesenice. Tudi na političnem področju je bil aktiven: od osvoboditve do leta 1961 je bil odbornik Okrajnega odbora OF, kasneje SZDL Jesenice, Radovljica in Kranj, seveda ne povsod naenkrat. Nekaj let je bil član občinskega komiteja in sekretariata Radovljica. Ne glede na veliko obremenitev v službi upravnih organov in v politiki je bil leta 1952 med obnovitelji kulturno- prosvetnega društva Svoboda Lesce in prvih sedem let njegov predsednik. Bil je predsednik okrajnega odbora Zveze prosvetnih društev in Svobod Radovljica do združitve s Kranjem leta 1955 ter član glavnega odbora Zveze Svobod in prosvbetnih društev LR Slovenije od ustanovitve do leta 1960. Organiziral je godbenike in v okviru društva ustanovil godbo na pihala. Po obnovi gospodarstva so se za potrebe delavcev pričeli graditi rekreacijski centri. Tudi v Lescah je sindikalna podružnica v Verigi predlagala gradnjo takega centra. Temu predlogu so se pridružili krajani, med katerimi je bil Jakob Eržen, ki je predlaga, naj se center zgradi pri Šobcu. Junija leta 1956 je bil med prostovoljci udarniškega dela, za najtežja zemeljska dela pa mu je uspelo pridobiti vojake in stroje iz garnizona JLA v Kranju. Leta 1958 je bil med pobudniki za ustanovitev Turističnega društva Lesce in kasneje več let njegov predsednik. Prizadeval si je za čim hitrejše pridobivanje članstva in organizirati razvoj turizma. Ob ustanovitvi Gorenjske turistične zveze, je postal njen podpredsednik, pozneje pa večletni predsednik. Dolgoletni član je bil v upravnem odboru in predsedstvu Turistične zveze Slovenije, večletni odbornik in delegat Turistične zveze Jugoslavije, predsednik v komisiji za camping turizem Slovenije. Brez dvoma ima za povojni nastanek in razvoj turizma v Lescah največ zaslug.<ref name="#2"/> Jakob Eržen<ref name="#3"/> (TD Lesce, 1999) * [[Ferjan Vincenc – Cena]] (Ribno, 17. 7. 1911 – Unec, 8. 4. 1945). Dentist, borec NOB. Rojen Gabrijelu in Mariji, roj. Šušteršič v Ribnem pri Kumerdeju. Živel v Lescah, poročen, višji dentist. 15. 10. 1944 odšel v 2. brigado vojske državne varnosti (VDV) za brigadnega zobozdravnika. V spomladanski sovražni ofenzivi na Cerkljanskem dodeljen 4. ceti VDV. Ujet in ustreljen 8. 4. 1945 v vasi Unec pri Rakeku na Notranjskem. Pokopan v družinskem grobu na pokopališču v Lescah.<ref name="#2"/>Oglas dentista Vincenca Ferjana, 1942<ref>:Karawanken Bote</ref> * [[Fink Ivanka]](Sv. Ana pod Ljubeljem, 2. 8. 1926 – Zabreška planina, 24. 4. 1944). Borka NOB. Rojena Kristijanu in Antoniji, roj. Janc pri Sv. Ani pod Ljubeljem. Živela v Lescah, samska pletilja v Tovarni nogavic Slavka in Milke Šušteršič Lesce. Marca 1944 odšla v Planinčev (3.) bataljon Gorenjskega odreda, nato dodeljena relejni kurirski postaji G – 17 v Zabreški planini pod Stolom. Padla 24. 4. 1944 ob Šušteršičevi lovski koči in je bila v njej z ostalimi padlimi soborci požgana. Pokopana v skupnem grobu na grobišču talcev v Dragi.<ref name="#2"/>Spominska plošča na stavbi bivše tovarne Almira<ref>:kraji.eu</ref> * [[Gandini Franc plemeniti]] (Lesce). Župnik. Dušno pastirstvo v Lescah je oskrboval v letih 1787-1791. Njegova dolžnost je bila tudi ta, da je imel za romarje vsako saboto pete Lavretanske litanije in da je obiskoval bolnike v Radolico.<ref name="#8">Zgodovina župnij v dekaniji Radolica (Lavtižar, 1897) </ref> * [[Gašperšič Anton]] (Lesce). Operni pevec. Operni pevec in član Koroškega akademskega okteta.(Egi Gašperšič; Naš plamen kulture, Radovljica 1976, str. 24).<ref name="#9">: Kroparske družine</ref>Jože Gašperšič (prvi z leve) kot član Koroškega okteta, 1959 koroski-akademski-oktet.si Anton in Jože Gašperšič v (zasedba vlog v Ariadni na Naksosu) Opera SNG v Ljubljani – Gledališki list, št. 3, 1957-58 * [[Gašperšič Jožef]] (Lesce). Operni pevec. Operni pevec in član Koroškega akademskega okteta. (Egi Gašperšič; Naš plamen kulture, Radovljica 1976, str. 24).<ref name="#9"/>Anton in Jože Gašperšič v (zasedba vlog v Črnih maskah) Opera SNG v Ljubljani – Gledališki list, št. 2, 1957-58 * [[Gogala Anton pl. Leesthal]] (Lesce, 25. 5. 1780 – Trst, 9. 10. 1841). Sodnik. Mlajši polbrat goriškega nadškofa Jožefa Balanta se je rodil v Novi vasi št. 6 očetu Janezu in materi Barbari, roj. Fister. Med avstrijsko – francoskimi vojnami je prostovoljno vstopil v vojsko in se kot stotnik boril proti Francozom, a je kljub temu v času francoske vlade služboval kot sodnik pri tribunalu prve inštance v Ljubljani. Po odhodu Francozov iz Kranjske je postal svetnik deželnega sodišča v Ljubljani in sodeloval pri reorganizaciji sodne uprave na Kranjskem. Leta 1823 je postal apelacijski svetnik v Celovcu, 1832 pa predsednik deželnega sodišča v Rovinju. Od leta 1835 je bil predsednik deželnega sodišča v Trstu, kjer je bil povzdignjen v plemiški stan (pl. Leesthal). Umrl je 9. 10. 1841 v Trstu, kjer je tudi pokopan.<ref name="#6"/>Plemiški grb rodbine Gogala pl. Leesthal, od 1835<ref>:Blagoslovljeni in prekleti 1</ref> * [[Gogala Jožef]](Bled, 25. 3. 1786 – Lesce, 2. 9. 1846). Župnik. V letih 1831-1846 župnik v Lescah, prej v Zasipu. Na grobnem spominku beremo: Hier harret der Auferstehung der sterbliche Leib des hochwurdinger Herrn Joseph Gogala, gewesenen Pfarrers in Lees, geboren in Veldes am 25. Marz 1786, gestorben am 2. September 1846. Umrl je za jetiko.<ref name="#8"/> * [[Gollmayer Anton - Simon]] (Lesce, 23. 10. 1749 – Ljubljana, 8. 6. 1822). Doktor prava, odvetnik deželnega glavarstva, svetnik deželnega sodišča. Bil je doktor prava in zapriseženi odvetnik deželnega glavarstva in pravi svetnik kranjskega deželnega sodišča v Ljubljani, kjer je imel hišo.<ref name="#6"/> * [[Golllmayer Janez]] (Lesce, 28. 12. 1757 – Ljubljana, 18. 5. 1803). Pravnik. Bil je ugleden odvetnik v Ljubljani in ljubljanski meščan.<ref name="#6"/> * [[Gollmayer Jernej]] (Hlebce, 23. 8. 1730 – Želimje, 17. 12. 1789). Lokalist. Rodil se je Juriju in Ani Gollmayer iz Hlebc. Za duhovnika je študiral v Ljubljani in služil po kranjskih in štajerskih župnijah ljubljanske škofije. Imel je izjemno odločen in že kar avtokratski značaj, zato med svojimi sodobniki ni bil priljubljen. Umrl je 17. 12. 1789 kot lokalist v Želimjah.<ref name="#6"/> * [[Gollmayer Jožef]] (Lesce, 13. 2. 1736 – Kranj, 22. 10. 1799). Duhovnik, komisar in dekan. Bogoslovje je končal na Dunaju in v Gradcu. Slovel je kot sposoben in učen duhovnik. Bil je komisar v Gornjem Gradu in dekan v Kranju, kjer je tudi umrl.<ref name="#6"/> * [[Gollmayer Jurij]] (Lesce, 15. 3. 1755 – Ljubljana, 10. 8. 1822). Stolni prošt, kanonik, ravnatelj. Najpomembnejši predstavnik leške rodbine Gollmayerjev je bil Jurij Gollmayer; duhovnik, vodja in notar škofijske pisarne, kanonik, ravnatelj semenišča in stolni prošt ljubljanski. Rodil se je Antonu Gollmayerju in Neži (Agnes), roj. Kapus. Bil je pristaš praktičnega janzenizma, sodeloval je s preroditeljema Japljem in Linhartom, ki mu je bil sošolec v ljubljanski gimnaziji. Gollmayerjeva Sveta maša inu keršansku premišluvanje za vsak dan iz Pisma je doživela 17 ponatisov in postala tipičen molitvenik kranjskih janzenistov. Za prirejanje biblijskih besedil se je zgledoval po Juriju Dalmatinu. Najverjetneje je prav po njegovi zaslugi prišlo do izjav ljubljanskega konsistorija v prid slovenizacije osnovne šole na kmetih (1805) in do predloga, da se na Kranjskem na deželi uvedejo samo slovenske knjige brez nemškega teksta (1818). Ustanovil je tudi štipendijo za tri dijake iz Gorenjske, ki so jo prvič podelili po njegovi smrti in je znašala na vsakega štipendista 44 goldinarjev letno. Jurij Gollmayer je umrl 10. Avgusta 1822 v Ljubljani.<ref name="#6"/> * [[Goričnik Janez]] (Lesce). Predsednik TD Lesce.<ref name="#3"/> * [[Goričnik Jožef]] (Studenčice, 1890 – Rusija, 1915). Vojak prve svetovne vojne. Padel v prvi svetovni vojni – leta 1915 v Rusiji. / Vir: Mirno spite vojaki …Del spomenika v Zabreznici<ref>:foto DAR</ref> * [[Grilc Ivan]] (Hraše, 7. 7. 1906). Trgovec, obrtnik. Rojen Antonu in Mariji Golmajer v Hrašah. Živel v Radovljici, poročen, trgovec-obrtnik. 20. 9. 1944 odšel v 1. četo 3. bataljona Vojkove brigade. Padel 2. 12. 1944 v Breznici pod Lubnikom. Pokopan v družinskem grobu na pokopališču v Radovljici.<ref name="#10">Radovljiški zbornik 1990 </ref> * [[Grossi Janez Miha]] (um. Železniki, 1816). Župnik. V Lescah je župnikoval v letih 1791-1802. Tega leta odide v Cerklje pri Kranju, od tu se poda 1814 v Železnike, kjer včaka leta 1816 zadnjo uro. V zidu tamošnje farne cerkve mu je vdelana v spomin plošča, katera nam pove, da je bil ranjki župnik oče revežev in ustanovnik šole (ozha teh ubogih, ustvarnik te sholle).<ref name="#8"/> * [[Hrast Matija]] (Livek, 25. 12. 1871 – Lesce, 21. 1. 1956). Krojač. Rodil se je na Tolminskem. Krojaškega poklica se je izučil v Gradcu in na Dunaju, vojaški rok je služil v Istri in Pulju, nato pa je že pred letom 1900 prišel v Lesce. Stanoval je pri Jurju in pričel s krojaško obrtjo. Dela je imel dovolj, zlasti s prodajo konfekcije delavcem pri gradnji železnice Jesenice-Gorica in bohinjskega predora. Poročil se je z Leščanko Jero Lah in leta 1906 sta zgradila lasten dom. V času kriznih časov je prodajal žganje iz lastne žganjekuhe. Matija je bil vesel in družaben mož. Poznali smo ga kot lovca, kinologa, polharja, šojarja, ptičarja, žabarja, gobarja in planinca. Pred drugo svetovno vojno je leščanom odkril lepote Taleža in od takrat je Talež znan in vedno bolj obiskan izletniški kraj.<ref name="#3"/> (Alojz Kos) Matija Hrast – krojač, 1871-1956<ref name="#3"/> * [[Hudovernik Friderik]] (Lesce). Župnik. Službo župnika v Lescah je nastopil meseca februarija 1866. Obče spoštovani gospod je bil imenovan 1891 škofijskim duhovnim svetnikom in je sedaj častiti starosta Radoliške dekanije.<ref name="#8"/> * [[Humerca Andrej]] (Lesce, 28. 9. 1904 – Mrzla rupa, 1. 5. 1945). Borec NOB. Rojen Andreju in Mariji, roj. Baloh v Lescah, kjer je tudi živel – Andrejčkov, poročen, delavec v Tovarni verig Lesce. 26. 3. 1944 odšel v Planinčev (3.) bataljon Gorenjskega odreda, nato v Bazoviško brigado, pogrešan 1. 5. 1945 v Mrzli rupi v Trnovskem gozdu na Primskovem.<ref name="#2"/> * [[Iskra Ivan]] (Lesce, 1888 – Bukovina, 1914-18). Vojak prve svetovne vojne. Padel v prvi svetovni vojni – v Bukovini. / <ref name="#5"/> * [[Ivnik Martin]] (Lesce, 1919 – Rusija/vzhodno bojišče, 1. 1. 1943). Žrtev vojne. Živel v Lescah št. 85, soboslikar. V nemško vojsko je bil mobiliziran 1. januarja 1943. Padel 18. junija na bojišču v Rusiji (vzhodno bojišče).<ref name="#2"/> * [[Jenko Jožef]] (Lesce). Župnik. V letih 1818-1831 župnik v Lescah. Poprej je bil kapelan v Mengšu. Odšel je kot kanonik v Novo mesto.<ref name="#8"/> * [[Jug Albin]] (Solkan, 3. 2. 1912 – Bezovnica, 19. 11. 1941). Borec NOB. Rojen Jožefu in Mariji, roj. Jug v Solkanu pri Gorici na Primorskem. Živel v Hrašah, samski, cestni delavec. 28. 7. 1941 odšel v Jelovško četo Cankarjevega bataljona. Hudo ranjen v boju proti oddelku nemških telefonistov v postojanki na Češnjici v Selški dolini. Umrl 19. 11. 1941 v zaselku na Bezovnici. Pokopan v skupnem grobu pri Sv. Mohorju v Selški dolini.<ref name="#2"/> * [[Jurc Ivan]] (Lesce, 1890 – Galicija, 1914-18). Vojak prve svetovne vojne. Padel v prvi svetovni vojni – v Galiciji. / <ref name="#5"/> * [[Jurc Janez]](Studenčice – pogrešan, 1914-18). Vojak prve svetovne vojne. Pogrešan v prvi svetovni vojni. / Vir: Mirno spite vojaki … * [[Justin Franc – Štefan]] (Sv. Katarina, 21. 12. 1919 – Ljubno ob Savinji, 1. 5. 1945). Borec NOB. Rojen Apoloniji Štefe pri Sv. Katarini. Živel v Hlebcah pri Mulejščku, samski, kovaški pomočnik v Tovarni verig Lesce. 28. 7. 1941 odšel v Jelovško četo Cankarjevega bataljona, nato v Prešernovo brigado. Po prihodu brigade na Dolenjsko dodeljen v enote XIV. divizije. Udeleženec borbenega prihoda divizije na Štajersko. Padel 1. 5. 1945 v boju za Ljubno ob Savinji. Pokopan v skupnem grobu v Ljubnem ob Savinji.<ref name="#2"/> * [[Justin Matej dr.]] (Lesce, 1886 – Šentvid nad Ljubljano, 1974). Zdravnik. Rojen 1886 v Lescah, umrl 1974 v Šentvidu nad Ljubljano. Bil je zdravnik s privatno prakso v Kragujevcu in Šentvidu nad Ljubljano.<ref>: Sejni zapisniki narodne vlade SHS</ref> * [[Kapus Janez]] (Studenčice, 1887 – Galicija, 1914). Vojak prve svetovne vojne. Padel v prvi svetovni vojni – leta 1914 v Galiciji. / Vir: Mirno spite vojaki … * [[Kapus Jožef]] (Studenčice, 1890 – Budimpešta, 1915). Vojak prve svetovne vojne. Padel v prvi svetovni vojni – leta 1915 v Budimpešti. / <ref name="#5"/> * [[Kavčič Zlatko]] (Lesce). Bankir. Upravni odbor Združenja Manager je podelil priznanje za življenjsko delo na področju managementa na Januarskem srečanju, 15. 1. 2009 dolgoletnemu predsedniku uprave Gorenjske banke Zlatku Kavčiču. Delavnost je bila Zlatku Kavčiču položena v zibelko. Prve delovne izkušnje je še kot otrok nabiral v turizmu, s kitaro v roki pa je ljubezen do glasbe spravil tudi v vir zaslužka. Prvo redno službo v leški Verigi je zapustil po letu dni, ker ga ni dovoljobremenjevala. Zelo mlad je postal finančni direktor Almire, kjer so ga opazili občinski funkcionarji. Pri 24. letih je postal član izvršnega sveta občine Radovljica, štiri leta kasneje pa predsednik izvršilnega odbora temeljne banke Gorenjske. Po krajšem postanku v Alpdomu se je začela njegova aktivna pot v Gorenjski banki, ki ji je ostajal zvest 28 let. Najprej kot vodja poslovne enote v Radovljici, nato kot podpredsednik, zadnjih 18 let pa kot predsednik uprave. Pod njegovim vodstvom je Gorenjska banka dosegla odlične rezultate. Leta 2007 je dobiček po plačilu davka znašal dobrih 53 milijonov evrov, kar je bil najvišji dobiček banke v njeni 53-leti zgodovini. Angleška institucija Finance Central Evrope je Gorenjsko banko že šestkrat zapored razglasila za najboljšo banko v Sloveniji, Zlatka Kavčiča pa prav tako šestkrat za bankirja leta. Gorenjska banka je znana po svoji stroškovni učinkovitosti, leta 2007 je znašal delež stroškov v primerjavi z bilančno vsoto poldrugi odstotek, kar je krepko ne samo pod slovenskim, temveč tudi evropskim povprečjem. Produktivnost zaposlenih, merjena z bilančno vsoto na zaposlenega, je za 18 odstotkov višja od povprečja bank v državi, tudi donosnost kapitala z 18,5 odstotki presega slovensko in evropsko povprečje. Zlatko Kavčič je bil gonilna sila samostojnega razvoja Gorenjske banke, ki se je leta 1996 odcepila od Nove Ljubljanske banke. Od takrat deluje kot samostojna delniška družba v lasti gorenjskih podjetij, predvsem kranjske Save in Merkurja. Zlatko Kavčič je v svoji karieri prejel okoli 20 priznanj in opravljal blizu 70 različnih funkcij. Pravi, da se drevo, ki nima korenin, posuši, zato je svoj prosti čas namenjal predvsem svojemu kraju. Že pri 16. letih je postal predsednik rokometnega kluba Radovljica, predvsem pa se je angažiral kot predsednik sveta krajevne skupnosti in predsednik Turističnega društva Lesce, ki se ponaša z enim najboljših slovenskih in evropskih kampov Šobec. V gorah je rad poleti in pozimi, že deset let pa večkrat prime za krmilo jadrnice. Zlatko Kavčič je mnoge presenetil, ko se je maja lani, po 40 letih delovne dobe, upokojil. Aktiven pa ostaja v nadzornih svetih Gorenjske banke, Skupne pokojninske družbe in Gorenjskem glasu. In seveda v svojem kraju. Zlatko Kavčič, legenda slovenskega bančništva. / Vir: Združenje manager (Utemeljitev priznanja za življenjsko delo 2008: Zlatko Kavčič) Zlatko Kavčič – bankir<ref name="#3"/> * [[Kejžar Franc]](Studenčice, 1898 – Spittal, 1917). Vojak prve svetovne vojne. Padel v prvi svetovni vojni – leta 1917 v Spittalu. / <ref name="#5"/> * [[Knez Rudolf]](Loke pri Zagorju, 15. 4. 1888 – Lesce, 18. 4. 1952). Učitelj, ravnatelj. Rudolf Knez se je rodil 15. aprila 1888 na Lokah pri Zagorju ob Savi. Po končani osnovni šoli je obiskoval gimnazijo, nato pa učiteljišče v Ljubljani. Leta 1907 je napravil zrelostni izpit za učitelja. Kot učitelj je služboval nekaj časa v Šmihelu pri Novem mestu, Podgradu pri Novem mestu, v Št. Vidu pri Lukovici, v Ložu in Igu pri Ljubljani. 15. 11. 1929 je bil imenovan za šolskega upravitelja osnovne šole v Lescah. Rudolf Knez je veliko prispeval k dvigu kulturno-prosvetnega življenja v Lescah. Pred njegovim prihodom je v kraju vladalo popolno kulturno mrtvilo, saj v kraju ni bilo nobene dvorane. Ko je Rudolf Knez prišel na šolo, so se začele priprave na gradnjo novega šolskega poslopja. Kot tajnik in nekaj časa tudi blagajnik gradbenega odbora je vložil ves svoj trud v gradnjo šolskega poslopja, ki naj bi postalo tudi središče kulturnega delovanja v Lescah. V okviru novega šolskega poslopja so krajani Lesc dobili tudi dvorano za razne kulturne prireditve. Med vojno je najprej gestapo Rudolfa Kneza zaprl v Begunje, nato premestil v Št. Vid pri Ljubljani in ga skupaj z družino izselil v Srbijo. Po vojni se je vrnil v Lesce in ostal šolski upravitelj do svoje smrti. 18. aprila 1952 so se učenci, učitelji in ostali krajani na pokopališču v Lescah poslovili od dolgoletnega šolskega upravitelja Rudolfa Kneza.<ref>: Leška šola</ref>j<ref name="#11">:Leška šola</ref> * [[Korošec Ivanka]] (Lesce, 1947). Ivanka Korošec (dekliški priimek Jurc) je bila rojena leta 1947 v Lescah, kjer tudi živi in ustvarja. Poklicno pot je opravila v leški Verigi kot ekonomska tehnica. Vendar je že v šolskih letih v njej tlela pisateljska žilica. Že leta 1970 je začela objavljati krajše sestavke v različnih revijah, sledili so daljši podlistki (Izza delovne mize) in potopisne reportaže s potovanj, potem pa so prišla na vrsto tudi knjižna dela (Poti v znano, Preprosto je najlepše, Majhna sem bila). Sodelovala je pri zbirki pripovedi Zlata lestev do nebes in v zbornikih ljudskih piscev upokojencev Slovenije. Objavlja v Ognjišču, Družini, Planinskem vestniku, Vzajemni, v vsakoletni Družinski pratiki, Poštnih razgledih itd. V Lescah skoraj ne mine dogodek, o katerem ne bi napisala prispevek za Deželne novice. Njeni prispevki odražajo njeno veliko poznavanje razmer in vpetost v dogajanja v kraju. Poleg tega običajno dogodek opremi tudi z lastnimi fotografijami. Za svoje delo je leta 2015 dobila priznanje - plaketo Krajevne skupnosti Lesce.<ref>: DAR</ref>Ivanka Korošec - publicistka, roj. 1947<ref>:arhiv družine Korošec</ref> * [[Korošec Viktor]] (Spodnji Otok, 1. 1. 1920 – Draga, 4. 12. 1944). Borec NOB. Rojen Antonu in Mariji, roj. Rot na Spodnjem Otoku. Živel v Hlebcah, samski, mesarski pomočnik, delavec železarne KID na Jesenicah. Leta 1943 mobiliziran v nemško vojsko. Spomladi 1944 prišel na dopust in odšel v Planinčev (3.) bataljon Gorenjskega odreda, nato za intendanta v širši štab Kokrškega odreda. Padel 4. 12. 1944 v Dragi. Pokopan v skupnem grobu na grobišču talcev v Dragi.<ref name="#2"/> * [[Koruza Jožef (Erzelj, 23. 4. 1910 – Pasja ravan, 27. 12. 1941). Borec NOB. Rojen Alojziju in Ivani, roj. Kobal v Erzelju na Primorskem. Živel v Hrašah, samski, delavec v Tovarni verig Lesce. 28. 7. 1941 odšel v Jelovško četo Cankarjevega bataljona. Padel 27. 12. 1941 pod Skoblovo bajto na Bukovem vrhu pod Pasjo ravnijo v Poljanski dolini, kjer je tudi pokopan.<ref name="#2"/> * [[Kosec Primož]] (1802 – Lesce, 14. 7. 1865). Župnik. Župnik v Lescah v letih 1857-1865. Prišel je iz Poljan pri Loki. Škofijstvo ga je izmed 15 prosilcev priporočilo primo loco (na prvem mestu) zaradi vsestranskih dobrih lastnosti. Nad njegovim grobom je napis: Tukaj počiva častiti gospod Primož Kosec, fajmošter Leški, umrl 14. julija 1865, star 63 let.<ref name="#8"/> * [[Krek Uroš]] (Ljubljana, 21. 5. 1922 – Lesce, 2008). Skladatelj. Eden najvidnejših sodobnih slovenskih skladateljev je bil rojen v Ljubljani, živel in ustvarjal pa je v Lescah. Kot pretežno instrumentalni skladatelj se je ravnal po načelih neoklasicizma (Prokofjev, Britten), a se hkrati ni izogibal prijemov novejših kompozicijskih iskanj. Največ se je posvečal orkestralni glasbi, več del je posvetil tudi komorni glasbi, medtem ko je bila vokalna glasba pri Kreku nekoliko v ozadju. Pisal je tudi filmsko, scensko in radijsko glasbo. Od leta 1985 je bil redni član SAZU.<ref name="#6"/> Uroš Krek – skladatelj, 1922-2008<ref>: slikar Ljubo Kozic</ref> * [[Kristan Jožef]] (Hlebce, 1886 – Bukovina, 1914-18). Vojak prve svetovne vojne. Padel v prvi svetovni vojni – v Bukovini. / <ref name="#5"/> * [[Kristan Vinko]] (Hlebce, 13. 7. 1900 – Bari, 17. 4. 1945). Borec NOB. Rojen Jožetu in Mariji, roj. Valant v Hlebcah, kjer je tudi živel – pri Blažetu, poročen, zidar, delavec v Tovarni verig Lesce. 19. 3. 1944 odšel v Planinčev (3.) bataljon Gorenjskega odreda, nato v Gregorčičevo brigado. Zaradi vojnih naporov hudo zbolel. Poslan v bolnico v Barleto, v Bari v Italijo, kjer je 17. 4. 1945 umrl.<ref name="#2"/> * [[Kunčič Mirko]] (Lesce, 11. 12. 1899 – Buenos Aires, 3. 11. 1984). Mladinski pisatelj. Otroški in mladinski pisatelj Mirko Kunčič se je rodil Jožefu Kunčiču in Ceciliji roj. Klančnik v Lescah št. 4. Urejal je mladinsko prilogo in otroški kotiček v Slovencu in objavljal mladinsko leposlovje tudi v drugih časopisih. Med 2. Sv. vojno je bil tiskovni referent na Magistratu v Ljubljani (1943-44). Izdal je več knjig pravljic, pripovedi, pesmi in iger za mladino; najbolj znane so Triglavske pravljice in Triglavska roža. Po vojni je postal politični begunec in od leta 1948 živel v Argentini, kjer je poleg ponatisov izdal tudi nova mladinska besedila. Njegove pesmi so izšle v antologiji Pisani vrtiljak (1969) in v učbeniku za slovenske šole v Argentini Zdomski živ-žav (1968). Umrl je 2. 11. 1984 v Buenos Airesu.<ref name="#6"/> Mirko Kunčič – mladinski pisatelj, 1899-1984<ref>: gore-ljudje.net</ref> * [[Langus Peter]] (Lesce, 17. 7. 1914). Borec NOB. Rojen Janezu in Frančiški, roj. Legat v Lescah – Španov. Živel v Žirovnici, poročen, delavec v tovarni KID na Jesenicah. Junija 1942 odšel v Jeseniško četo Gorenjskega odreda. Ranjen in ujet na Rodinah. Zaprt v zaporih v Begunjah. Rana v glavo mu je povzročila težko govorno napako. Zdravil ga je zdravnik kaznilniške ambulante dr. Janez Šarec. Po njegovem navodilu se je delal nemega. Osebje zapora ga je klicalo »Luka«. Decembra 1943 je gestapu uspelo odkriti pravo ime in podatke o »Luki«. 24. 1. 1944 ustreljen kot talec v Šenčurju. Pokopan je v XII. Skupnem grobu na grobišču talcev na graščinskem vrtu v Begunjah.<ref name="#2"/> * [[Legat Anton]] – Legatov Tonček (Naklo, 10. 5. 1897 – Lesce, 8. 6. 1986). Tovarnar, barvar. Zaposlen je bil kot pletilni mojster pri pletilstvu nogavic Slavka in Milke Šušteršič v Lescah. Leta 1938 je na Lipcah zgradil svojo Tovarno nogavic Anton Legat, Lesce, št. 103. Imel je tudi barvarno. Z ženo Rezi sta bila člana igralske skupine pri kulturno-prosvetnem društvu Svoboda, kasneje Vzajemnost Lesce. Igral je večinoma vesele vloge. Samo, da je prišel na oder, so se ljudje že smejali. Meseca maja 1941 je bil vključen v vojaško grupo OF, meseca junija 1943 pa v gospodarsko komisijo. Poleg denarja je dajal tudi tekstilne izdelke. Anton Legat je večje količine sanitetnega materiala prejemal ves čas od Marije Zamida, lastnice lekarne na Bledu. Veliko sanitetnega materiala je dobival od žene policijskega zdravnika dr. Gebaverja, Dunajčana. Poklonila je tudi radioaparat. Nameščen je bil v enem izmed bunkerjev v tovarni. Bunkerji so bili prirejeni tako, da so se v njih lahko tudi skrivali. V prostorih tovarne so bili sestanki odbora OF, gospodarske komisije, javke za kurirje, veze terenskih organizatorjev OF s predstavniki rajonskega, okrajnega in okrožnega komiteja KPS. V spomin na to dogajanje je krajevna organizacija ZB NOV Lesce 15. avgusta 1965 postavila spominsko znamenje s posvetilom. Po vojni je bil pet let predsednik občine v Lescah, 1948. leta so mu tovarno podržavili in tako je opustil nogavičarstvo. Dve leti je bil direktor Čokolade, nato se je upokojil. V začetku turizma pri Šobcu je bil tamkaj šest let upravnik.<ref name="#2"/> Op.: Anton Legat je imel sina, kakopak Antona (1929-2002). On je bil tretji »Legatov Tonček«. Anton Legat – tovarnar in barvar, 1897-1986<ref>:arhiv družine Brinšek<nowiki><ref>arhiv družine Legat</nowiki></ref><nowiki></ref></nowiki> Legat Anton – Legatov Tonček (???, 5. 8. 1903 – Lesce, 26. 7. 1959). Rejec konjev. Legatov Tonček je bil legenda. Njegove prigode so še žive. Žive svojsko življenje, saj krožijo med ljudmi v novih in novih inačicah. Zgodbo o obešanju poznajo vsaj do Kranja, zgodba, kako je pretental Bohinjce, ki so mislili, da jih je obiskal sam etiopski cesar Haile Selasie (20. oktobra 1935), pa je lani ob 80. letnici ponovno doživela nekaj časopisnih objav.<ref name="#3"/> in DAR Legat Anton – Legatov Tonček<ref>:gore.ljudje</ref><ref>:Med Jelovico in Karavankami</ref> Levo: Legatov Tonček kot »Haile Selasie« v Bohinju Desno: Leščan Anton Legat – Legatov Tonček s plemenskim žrebcem * [[Legat Franc]] (Lesce). Posestnik, hotelir. Pomemben posestnik je bil Franc Legat iz Lesc, ki je imel okoli leta 1826 na območju Radovljiške ravnine 52 celih in eno polovično parcelo, ki so skupaj merile nad 32 ha. Legatovi so bili tudi lastniki imenitnega Hotela Legat nasproti železniške postaje v Lescah.<ref>: Dežela (avtor Jure Sinobad)</ref> * [[Legat Ivan]] (Lesce, 1794 – Lesce, Lesce, 23. 11. 1850). Posestnik. Za prvega župana Lesc je bil izvoljen Ivan Legat, posestnik iz Lesc št. 14. Umrl je med potekom mandata 23. novembra 1850, star 56 let.<ref>: Leška županija in občina (Leški zbornik, avtor Alojz Kos)</ref> * [[Legat Jurij]] (Lesce, 18. 9. 1925). Nogometaš. Rojeni Leščan, danes Radovljičan Jurij Legat (Jurij Legat, roj. 18. 9. 1925 je bil dolgoletni vratar NK Lesce) se takole spominja začetkov delovanja nogometnega kluba v Lescah: “Moj oče Anton Legat je bil župan v Lescah. Podpiral je naša prizadevanja, da bi se v Lescah pričeli resneje ukvarjati z nogometom. “Kar začnite delati, pa bomo potlej videli, kaj se da narediti,” mi je rekel, ko sem ga prosil za pomoč. In res smo pljunili v roke. Fantje iz Lesc in okolice smo iz tedna v teden dvakrat tedensko z lopatami in grabljami ravnali teren, ga teptali in nato utrjevali z ročnim valjarjem. Starejši so ves čas nadzorovali naše delo, nismo mogli delati kar v tri dni. Ko je oče videl, da mislimo resno, je »zrihtal« bager, ki ga je bilo leta 1946 še zelo težko dobiti. S strojem so odkopali odtoke, igrišče pa je zdržalo vse do obnove leta 2009, torej več kot 60 let. Tudi to je dokaz, da smo zares dobro opravili svoje delo. Prva predsednika kluba sta bila moj oče in Franc Vovk, vodja vajencev v tovarni “Veriga”, ki sta se vsaki dve leti zamenjala na čelu kluba. “Veriga” je pomagala klubu s tovarniškim kombijem, ki nam je bil vedno na razpolago. Z njim smo po dolgem in počez prekrižarili vso Slovenijo.” (vir: pogovor avtorja Jureta Sinobada z g. Jurijem Legatom, 07. 07. 2011).<ref>: Radovljičani žlahtnega spomina (avtor Jure Sinobad, Radolčan).</ref> * [[Magušar Janko]] (Kranj, 26. 4. 1914 – Pivka, 9. 5. 1944). Borec NOB. Rojen Francu in Pavli, roj. Pogačnik v Kranju. Živel v Lescah – pri Peku, samski, ključavničar v Tovarni verig Lesce. 26. 3. 1944 odšel v Planinčev (3.) bataljon Gorenjskega odreda, nato v Bazoviško brigado. Padel 9. 5. 1944 v Pivki na Krasu, kjer je tudi pokopan.<ref name="#2"/> * [[Meršol Anton]] (Hraše, 1876 – Ruska fronta, 1915). Vojak prve svetovne vojne. Padel v prvi svetovni vojni – leta 1915 na ruski fronti. / Vir: Mirno spite vojaki … * [[Mežnaršič Franc]] (Novo mesto, 23. 10. 1916 – Peračica, 23. 10. 1943). Žrtev vojne. Rojen Francu in Mariji Črnetič v Novem mestu, živel v Lescah – pri Jegliču, samski, mehanik, šofer. 23. 10. 1943 s tovornjakom prevažal inventar iz orožniške postaje v Lešah na Brezje. Pri Štantarjevem hlevu pri Peračici ga je napadla Kranjska (3.) četa. Šofer in orožniki spremljevalci so bili ubiti, tovornjak s tovorom pa zažgan. Pokopan na pokopališču v Lescah.<ref name="#10"/> * [[Mulej Alojzij]] (Studenčice, 14. 5. 1924 – Žiri, 4. 1. 1944). Borec NOB. Rojen Francu in Mariji, roj. Zupan na Studenčicah, kjer je tudi živel – pri Žbatu, samski, ključavničarski pomočnik v Tovarni verig Lesce. Januarja 1943 mobiliziran v nemško vojsko, prišel na dopust in julija 1943 odšel v Pokljuški 2. bataljon Gorenjskega odreda, nato v Vojkovo brigado. Padel 4. 1. 1944 v Žireh v Poljanski dolini. Pokopan v družinskem grobu na pokopališču na Breznici.<ref name="#2"/> * [[Mulej Alojz]] (Studenčice, 27. 6. 1906 – Idrija, 11. 4. 1944). Borec NOB. Rojen Jožefu in Frančiški, roj. Meršol na Studenčicah – pri Muleju, kjer je tudi živel, samski, kmet. 16. 3. 1944 odšel v Planinčev (3.) bataljon Gorenjskega odreda, nato v Gregorčičevo brigado. Padel 11. 4. 1944 v ledinski ofenzivi na Spodnjem Vrsniku nad Idrijo.<ref name="#2"/> * [[Mulej Franc]] (Studenčice, 16. 9. 1887 – Studenčice, 26. 6. 1944). Žrtev vojne. Rojen Francu in Mariji, roj. Zupan na Studenčicah, kjer je tudi živel – pri Žbatu, poročen, kmet, sodelavec OF, oče štirih partizanov. 26. 6. 1944 so ga belogardisti iz leške postojanke ustrelili pri delu na studenškem polju pri Topolih. Pokopan v družinskem grobu na pokopališču na Breznici.<ref name="#2"/> * [[Murnik Miloš]] (Lesce, ??? – Rusija/vzhodno bojišče, 1944). Živel v Lescah. V nemško vojsko mobiliziran 1943. leta. Padel 1944. leta v Rusiji (vzhodno bojišče).<ref name="#2"/> * [[Novak Albin]] (Dole pri Litiji, 24. 3. 1926). Pilot in upravnik ALC. Albin Novak – drugi upravnik v zgodovini ALC Lesce, pilot v kmetijskem letalstvu in pormetni pilot v JAT-u, graditelj replik Edvarda Rusjana, človek, ki je obnovil »čavko«, »mačko«, »bebico« in PO-2, bil je navdušen maketar, ki je karieri prometnega pilota (1971-1986) še osemnajst let letel kot amater. V zraku je preživel 14.000 ur, opravil je 36.000 letov, letel je z 42 različnimi letali.<ref>: opensoarimg.com</ref>Albin Novak – pilot in upravnik ALC, roj. 1926<ref name="#12">:opensoaring.com</ref> * [[Novak Nada]] (ALC Lesce). Pilotka. Nada Novak je bila ena redkih jugoslovanskih pilotk, ki je do upokojitve obdržala vsa letalska dovoljenja in je bila profesionalka do upokojitve. Bila je najbolj znana letalska inšpektorica v nekdanji skupni državi in tudi izvrstna pilotka in dobra učiteljica letenja. Nada je začela svojo letalsko v pilotski šoli v Rumi, svoje zadnje dejanje v letalstvu pa je opravila 9. novembra 1979 na Ptuju.<ref>: opensoaring.com</ref>Nada Novak – pilotka in upravnica ALC<ref name="#12"/> * [[Olip Pavel]] (Radovljica, 25. 01. 1902 – Lesce, 09. 02. 1980). Župan. Pavel Olip je bil rojen pri Srednjeku v Radovljici – Pod mestom št. 45. V Lesce je prišel leta 1929 (k materi Mariji Pernuš, roj. Olip), da bi pomagal v gostilni pri Kojcu. Bil je napreden domoljub. Pripadal je jugoslovanski nacionalni stranki in bil član levega krila Sokola. V času njegovega županovanja je občina opazno gospodarsko in socialno napredovala. Podpiral je razvoj turizma in športa, predvsem zimskega. Bil je socialno čuteč, vsem slojem prebivalstva dostopen in spoštovan vaški veljak. V Leški županiji se je pred prvo svetovno vojno in po njej uveljavljala politika samostojne kmečke stranke, med županovanjem Pavla Olipa pa postopoma že tudi politika JNS (Jugoslovanske nacionalistične stranke). 7. 5. 1941 ga je gestapo aretiral in zaprl v zloglasne zapore v graščini v Begunjah. Iz zaporov je bil odpeljan v zbirno taborišče za izselitev v škofove zavode Šentvid nad Ljubljano. Domov se je vrnil spomladi leta 1942 in delal doma. Maja 1942 je bil vključen v vojaško grupo OF petih mož, ki jo je vodil Janko Jurc. Maja 1943 je postal član gospodarske komisije pri Vaškem odboru OF Lesce. V začetku septembra 1944 je uspel, preden bi ga aretirali domobranci iz postojanke v Lescah pobegniti v partizane, kjer je bil dodeljen Pokrajinski gospodarski komisiji za Primorsko, s sedeži Trebuša, Čepovan in Cerkno. Po osvoboditvi domovine se je julija 1945 vrnil domov. Zaposlil se je v pivovarni Union Ljubljana, v obratu zalog in polnilnice piva v Lescah. Po letu 1961 je delal pri kmetijski zadrugi Lesce. Upokojen je bil leta 1964. Bil je član KS Lesce. Zaupano mu je bilo vodenje novega pokopališča in mrliških vežic. Več let je bil predsednik Planinskega društva Radovljica, odbornik društva RKS in Vodovodne skupnosti Radovljica. Pavel Olip je s svojim znanjem in izkušnjami veliko prispeval k povojnemu napredku v Lescah. Dejaven je bil, dokler mu je to dopuščalo zdravje. Umrl je 9. Februarja 1980.<ref name="#2"/> Pavel Olip – župan, 1902-1980<ref>:arhiv družine Brinšek</ref><ref>:Leška županija in občina (Leški zbornik, avtor Alojz Kos)</ref> * [[Padovan Benedikt]] (Števerjan, 27. 5. 1914 – Mošenjska planina, 13. 1. 1942). Borec NOB. Rojen Karlu in Alojziji, roj. Lipic v Števerjanu – pri Podvanavnih v Ščednu. Živel v Hrašah, samski, cestni delavec. 28. 7. 1941 odšel v Jelovško četo Cankarjevega bataljona. Udeleženec dražgoške bitke. 13. 1. 1942 padel na Mošenjski planini na Jelovici. Pokopan v grobnici padlih borcev v grajskem parku v Radovljici.<ref name="#2"/> * [[Pavlin Leopold]] (Sv. Jurij pod Kumom, 1. 9. 1905). Borec NOB. Rojen Francu in Mariji, roj. Kavšek, pri Sv. Juriju pod Kumom. Živel v Hlebcah, poročen, kovač, delavec v železarni KID na Jesenicah. 19. 3. 1944 odšel v Planinčev (3.) bataljon Gorenjskega odreda, nato v partizansko enoto na Dolenjsko za bolničarja. Padel 11. 12. 1944 pri Mirni pri Trebnjem na Dolenjskem. Pokopan v družinskem grobu na pokopališču v Lescah.<ref name="#2"/> * [[Pernuš Ivan]] (Lesce, 8. 8. 1881 – Lesce, 9. 3. 1925). Gostilničar. Ivan Pernuš je skupaj z ženo Marijo Olip, leta 1911 začel delati v skladišču Villacher piva. Skladišče sta kmalu prevzela, zgradila novo hišo in pred letom 1925 odprla novo gostilno s skladiščem in polnilnico piva. Gospodar je leta 1925 umrl in podjetje je prevzela Marija Olip-Pernuš. Pri poslih ji je pomagal sin, zato se je podjetje preimenovali v Pernuš-Olip.<ref>:družina Olip</ref> Pernuš Ivan – gostilničar, 1881-1925<ref>:arhiv družine Olip</ref> * [[Pernuš Joža]] (Lesce, 13. 11. 1826 – Lesce, 8. 3. 1916). Zidarski mojster. Umrl je 10. t. m. v Lescah v visoki starosti 91 let hišni posestnik in zidarski mojster Josip Pernuš, eden zadnjih Radeckijevih veteranov. Bil je do zadnjega vedno čil in kaj rad pripovedoval, kako so pod očetom Radeckijem mlatili „Polentarje". Večkrat je izrazil željo, da bi dočakal še konec sedanje vojne, posebno bi še rad slišal, kako naši zopet marširajo v „Majlont", kakor on svoje dni. Bil je čvrst gorenjski original in naroden mož. Sava, 11. 03. 1916 Nagrobnik Pernuševih-Olipovih v Lescah<ref>:foto družina Olip</ref> * [[Petek Franci]] (Jesenice, 15. 6. 1971). Smučarski skakalec. Rodil se je v jeseniški porodnišnici, Leščanoma Francetu Petku in Marijani, roj. Resman. Skakati je začel pod vodstvom Franca Legata, trenerja in gonilne sile Skakalnega kluba »Stol«, ki ima v Glenci nad Breznico dve manjši skakalnici iz umetne mase. Leta 1991 je postal svetovni prvak v smučarskih skokih in bil izbran za najboljšega športnika Slovenije. Enkrat je zmagal tudi na tekmi za svetovni pokal in bil šestkrat državni prvak SFRJ. Za svoje športne uspehe je prejel Bloudkovo nagrado, po koncu športne kariere pa se je posvetil geografski znanosti.<ref name="#6"/>Franci Petek – smučarski skakalec<ref>:delo.si</ref> * [[Petrač Valentin]] – Peter (Kropa, 19. 12. 1925 – Žirovnica, 25. 4. 1944). Borec NOB. Rojen Lenartu in Katarini, roj. Zupan v Kropi. Živel v Lescah, samski, ključavničarski vajenec v železarni KID na Jesenicah. Od maja 1943 član vaške skupine SKOJ-a, od marca 1944 član vaškega tajništva ZSM in član KP Lesce. Zadnje dni marca 1944 odšel v Planinčev (3.) bataljon Gorenjskega odreda. Ranjen 24. 4. 1944 pri smokuškem mostu v Žirovnici. Ubit 25. 4. 1944 v odkritem zavetišču ranjencev pod Vorglčom pod Stolom. Pokopan v skupnem grobu na grobišču talcev v Dragi.<ref name="#2"/> * [[Podgornik Rajmund]] – Rajko (Huda južna, 25. 8. 1912 – Franja/Cerkno, 5. 10. 1944). Borec NOB. Rojen Mihaelu in Mariji, roj. Šuligoj v Hudi južni v Baški grapi. Živel v Hlebcah, avtomehanik, delavec v železarni KID na Jesenicah. 26. 3. 1944 odšel v Planinčev (3.) bataljon Gorenjskega odreda, nato v partizansko enoto na Primorsko. V Trnovem dobil pri eksploziji smodnika hude opekline. Umrl 5. 10. 1944 v partizanski bolnici Franja. Pokopan v družinskem grobu na pokopališču v Šmihelu pri Novem mestu.<ref name="#2"/> * [[Podobnik Jože ]](Gastetterboden, 2. 7. 1902 – Ledine, 11. 4. 1944). Borec NOB. Rojen Jožetu in Neži, roj. Mlakar v Gastetterbodnu v Avstriji. Živel v Hrašah, poročen, ključavničar – preddelavec v Tovarni verig Lesce. 19. 3. 1944 odšel v Planinčev (3.) bataljon Gorenjskega odreda, nato v Gregorčičevo brigado. Padel 11. 4. 1944 na Ledinah na Primorskem. Pokopan v skupnem grobu borcev na grobišču talcev v Dragi.<ref name="#2"/> * [[Pogačar Jožef ]](Studenčice, 1920 – Rusija/vzhodno bojišče, 22. 4. 1944). Žrtev vojne. Živel v Studenčicah št. 3, kmečki sin. Mobiliziran v nemško vojsko. Padel 22. 4. 1944 v Rusiji (vzhodno bojišče).<ref name="#2"/> * [[Poje Anton]](Ljubljana, 13. 1. 1886 – Lesce, 4. 9. 1941). Vojak prve vojne, udeleženec oktobrske revolucije, borec NOB. Rojen Francu in Neži, roj. Bergant v Ljubljani. Živel v Lescah – pri Jurju, poročen, mehanik. Ko se je leta 1914 pričela prva svetovna vojna, je bil vpoklican v vojsko. Na ruski fronti je bil ujet. Udeležil se je oktobrske revolucije. Na povratku domov se je v Bukovini poročil z Jero Renner, besarabsko Nemko. Domov v Dobrunje se je vrnil leta 1919. Zaposlil se je pri železnici kot strojevodja. Zaradi bolezni je to delo moral zapustiti. Z ženo sta pričela z obrtjo pletenja nogavic. Leta 1934 sta se preselila v Lesce. Propagiral je za Sovjetsko zvezo in pridobitve oktobrske revolucije. Razpečeval je ilegalno literaturo. Oblasti so ga nadzirale. Bil je socialdemokrat. Takoj, ko so Nemci okupirali domovino, je bil 27. 5. 1941 aretiran in štirinajst dni zaprt v graščini v Begunjah. 22. 7. 1941 sta z ženo odšla v ilegalo in se priključila partizanom na Vodiški planini na Jelovici. Zaradi bolezni sta se 15. 8. 1941 vrnila domov v Lesce, z naročilom, da odideta v Ljubljano. Bila sta izdana in naslednje jutro jih je gestapo aretiral in zaprl v zapore graščine v Begunjah. 4. 9. 1941 je bil Anton Poje med petimi talci v Lescah ustreljen.<ref name="#2"/> * [[Potočnik Matko]] dr. (Koroška Bela, 1872 – Lesce, 1967). Profesor. Rojen 1872 na Koroški Beli, umrl 1967 v Lescah. Filozofijo na Dunaju, promoviral 1902. Poučeval je v Mariboru 1902-1912. v Kranju 1915-1919, v Ljubljani 1919-1926 in v Gospiću. Po I. svet. vojni je bil izvedenec v komisiji za razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo. Objavil je delo Vojvodina Koroška I.-II. in članke o gospodarski zgodovini Koroške.<ref>:Sejni zapisniki narodne vlade SHS</ref> Promocija. Na dunajskem vseučilišču je bil v ponedeljek promoviran doktorjem modroslovja gimnazijski učitelj in posestnik v Lescah, g. Pr. Mat. Potočnik.<ref>:Gorenjec, 18. 1. 1902</ref> * [[Prešeren Janez Jurij]] (Hraše, ok. 1664 – Ljubljana, 5. 1. 1717). Upravitelj proštijske nadarbine. Kot mladenič je odšel v ljubljanske šole, a ni postal duhovnik, temveč je bil pozneje upravitelj proštijske nadarbine v Radovljici in radovljiški meščan.<ref name="#6"/> * [[Prešeren Janez Krstnik]] (Hraše, 9. 6. 1656 – Ljubljana, 28. 9. 1704). Pravnik, teolog, diplomat, ljubljanski prošt in predsednik Akademije operozov. Sin kmečkih staršev je bil izjemno dober študent. Doktoriral je iz teologije in obojega prava, prejel častni naziv dunajske univerze (Poeta Laureatus) in bil v svojem času poznan kot »učeni Kranjec«. Postal je diplomat in zaupni svetnik salzburškega nadškofa, po vrnitvi v Ljubljano pa stolni prošt pri sv. Nikolaju in odbornik kranjskih deželnih stanov. Bil je soustanovitelj in dosmrtni predsednik prve akademije znanosti in umetnosti na Slovenskem (Academia operosorum) in soustanovitelj naše prve javne znanstvene knjižnice (Semeniška knjižnica), v katero je po smrti vložil največji del svoje izjemno bogate osebne knjižnice. Slovel je kot odločen mož (Resolutus) in velik podpornik učenosti in učenih mož. Velik del premoženja je namenil ustanovitvi sklada za dijaške štipendije in s tem pridobil trajne zasluge na področju šolstva in izobraževanja. Dunajski dvor mu je podelil naslov palatinskega grofa, cerkvena oblast pa naslov apostolskega protonotorja. Pisal je pesmi v latinskem jeziku in velja za prvega izpričanega pesnika v rodbini Prešeren.<ref name="#7"/>Grb Janeza Krstnika Prešerna<ref>:Spominska knjiga bratovščine sv. Dizma (foto Dragica Kokalj, ARS)</ref> * [[Prešeren Janez Krstnik pl. Heldenfeldski]] (Hraše, 6. 11. 1680 – Ljubljana, 19. 4. 1746). Doktor prava. V Hrašah rojeni kmečki sin in nečak prošta J. K. Prešerna je bil doktor prava in vsaj že leta 1731 »zapriseženi sodniški odvetnik kranjskih stanov«, t. j. najvišji uradnik kranjskega deželnega sodišča. Leta 1724 je bil povišan v plemiški stan (de Preschern in Heldenfeld), svoj grb je priredil po proštovem in bil član bratovščine sv. Dizma.<ref name="#6"/>Grb rodbine Prešern, od 1724<ref>:Plemiške rodbine na Slovenskem</ref> * [[Prešeren Jožef]] (Lesce, 2. 3. 1927 – Ravne v Selški dolini, 28. 3. 1945). Borec NOB. Rojen Janezu in Frančiški, roj. Šmit v Lescah, kje je tudi živel – Begmastrov, mizarski vajenec v Tovarni verig Lesce. Marca 1944 je bil sprejet v mladinsko organizacijo ZMS Lescah. 8. 9. 1944 mobiliziran v postojanko domobrancev v Lescah. 10. 9. 1944 pobegnil in odšel v I. bataljon Kokrškega odreda, nato v Gorenjsko vojno področje. Padel 28. 3. 1945 v Ravnah v Selški dolini. Pokopan v družinskem grobu na pokopališču v Lescah.<ref name="#2"/> * [[Prešeren Mihael]] (Hraše, 23. 9. 1675 – Tržič, ok. 1729). Duhovnik in magister filozofije. Bil je odličen študent, končal je bogoslovje v Gradcu, postal magister filozofije in služboval kot kaplan v Naklem, župnik v Križah in bil vse do svoje smrti župnik v Tržiču. Bil je nečak ljubljanskega prošta Janeza Krstnika Prešerna.<ref name="#6"/> * [[Prešern Franc ]](1913-1994). Ključavničar, športni delavec. Rojen je bil pri Dolencu. Bil je ključavničar v Tovarni verig Lesce, specialist za izdelavo kalupov (utopov) za serijsko stiskanje različnih železnih izdelkov za potrebe kovinske industrije in široko proizvodnjo. Franca upravičeno lahko imenujemo organizatorja in učitelja leških smučarjev tekačev. Med prvimi je imel tekaške smuči v Lescah. Udeleževal se je prvih organiziranih smučarskih tekmovanj, osvajal je tudi prva mesta. Smučanja je učil odrasle, predvsem pa mladino. Vsako zimsko sezono je organiziral tekaška tekmovanja. Štart in cilj sta bila večinoma na dvorišču gostilne pri Kojcu. Pozimi leta 1931 je bil na njegovo pobudo ustanovljen Smučarski klub Lesce.<ref name="#2"/> * [[Pristov Janko]] (Hraše, 26. 11. 1929). Meteorolog. Rodil se je Francu Pristovu in Valentini, roj. Marinšek v Hrašah št. 7 (rojstna hiša prošta Prešerna). Po diplomi se je izpopolnjeval v Frankfurtu ob Majni in Berlinu. Zaposlen je bil v Hidrometeorološkem zavodu Republike Slovenije. Sprva je delal pri razvoju vremenske prognostične službe, nato je bil pomočnik in namestnik direktorja, v letih 1988-93 pa direktor zavoda. Urejal je strokovni časopis Razprave – Papers in objavil več strokovnih člankov in elaboratov.<ref name="#6"/> * [[Pucher Matija]] (Lesce, zač. 19. st.). Cerkveni administrator. V letih 1802-1806 Leška fara ni imela umeščenega župnika, ker jo je hotela vlada opustiti, kar se vendar k sreči ni zgodilo. V tem času je bil v Lescah kot administrator Matija Pucher.<ref name="#8"/> * [[Rakovec Stanislav ]](Duplje, 28. 4. 1928). Rojen Amaliji Rakovec v Dupljah, živel v Lescah, kmetijski delavec. 6. 7. 1944 odšel v Jeloviški bataljon Gorenjskega odreda in bil dodeljen Gradnikovi brigadi. Padel 22. 9. 1944 v Železnikih v Selški dolini. Pokopan v družinskem grobu na pokopališču v Ovsišah.<ref name="#10"/> * [[Rogač Anton]] (Lesce, 1891 – Lesce, 1960). Mlinar. Anton Rogač je bil posestnik in mlinar pri Šobcu. V mletje so mu vozili kmetje iz okoliških vasi. Bil je znan kot dober mlinar in pošten pri »merici«. Mlevske izdelke je razvažal s konjsko vprego svojim kmečkim strankam. Mlinarstvo je bil glavni vir dohodka, ker posestvo in živinoreja nista zadostovala za preživljanje številne družine. V bajerju je gojil ščuke in some, v njem so bili še klini in druge manj pomembne ribe. Po okupaciji domovine, aprila 1941, sta se z ženo Ivano odločila za sodelovanje pri oboroženem odporu. Že v mesecu juniju 1941 so se pojavili prvi ilegalci v okolici Šobca. Z odhodom večje skupine domačinov v partizane na Jelovico so se z organizatorji oboroženega odpora v Lescah dogovorili za javko pri Šobcu. Javka je delovala od junija 1941 do maja 1945 in ni bila nikoli odkrita. V spomin na vse te dogodke je Krajevna organizacija ZB NOV Lesce postavila spominsko znamenje s posvetilom. Odkrito je bilo 15. avgusta 1965.<ref name="#2"/> Rogačev mlin, ok. 1950<ref>:foto Adi Fink</ref> * [[Rozman Josip]] (Hraše, 1874 – Črna gora, 1918). Vojak prve svetovne vojne. Padel v prvi svetovni vojni – leta 1918 v Črni gori. / Vir: Mirno spite vojaki … * [[Rupar Franc (Žetina, 1901 – Golnik, 23. 5. 1945). Borec NOB. Živel v Hrašah, poročen, delavec. 19. 3. 1944 odšel v Planinčev (3.) bataljon Gorenjskega odreda, nato v Gregorčičevo in Kosovelovo brigado. Dodeljen je bil k vezistom 9. korpusa za vodjo telefonistov. 23. 5. 1945 je podlegel ranam v bolnici na Golniku, ki jih je dobil pri eksploziji mine v Kranju. Pokopan je v družinskem grobu na pokopališču v Lescah.<ref name="#2"/> * [[Rutar Ludvik]] (Grahovo ob Bači, 21. 8. 1905 – Lesce, 1. 10. 1986). Prosvetni delavec. Med leti 1920 in 1924 je obiskoval slovensko učiteljišče v Tolminu, učiteljsko maturo pa je opravil v Vidmu. Najprej je učil v Lepeni, nato v Kredu. Med avgustom 1925 in junijem 1926 je služil vojaški rok v Turinu, Pulju, Vidmu in Kobaridu, po odsluženem roku pa je bil učitelj na Reki pri Cerknem. Tam je bil hitro odpuščen, saj je zavrnil vpis v fašistično učiteljsko organizacijo ANIF (Associazione Nazionale Insegnanti Fascista - Državna organizacija fašističnih učiteljev). Tako je ostal brez zaposlitve, karabinjeri so ga vzeli na piko, ga preganjali in proti njemu neprestano pripravljali ovadbe, tako da je moral kar trikrat na zaslišanje pred vojaško komisijo v Gorici, ki je vsega skupaj obravnavala kar 27 ovadb uperjenih proti njemu. Ker mu je grozil policijski pregon je leta 1928 emigriral v Jugoslavijo in zaprosil za učiteljsko službo. Dve leti kasneje je dobil službo učitelja v Zabukovju nad Sevnico in tam poučeval tri leta. V tem času je na ljubljanskem učiteljišču uspešno opravil dopolnilni izpit k italijanski maturi in strokovni izpit.<ref>: Primorski slovenski biografski leksikon, 1987</ref>Leta 1933 je pričel z delom na osnovni šoli v Lescah, kjer si je ustvaril družino. Poleg učiteljevanja je Rutar v Lescah sodeloval v ljudski prosveti kot igralec, režiser, bil je tudi član orkestra, pevovodja otroškega in mladinskega zbora, aktiven je bil tudi pri društvu Sokol. Ko je nemška vojska napadla Jugoslavijo je šel s Soško legijo do Karlovca, ob vrnitvi k družini pa ga je aretiral Gestapo ter ga zaprl. Najprej je bil zaprt v Begunjah, nato v Šentvidu nad Ljubljano. Skupaj z družino so ga izgnali v Srbijo, kjer so bili v težkih pogojih primorani ostati do konca vojne. Ob koncu morije se je Ludvik Rutar z družino vrnil v Lesce in znova začel poučevati. Glavni odbor Osvobodilne fronte je ravno takrat pozval učitelje, naj pridejo na Primorsko. Seveda se je Rutar hitro odzval in prevzel upraviteljske posle na osnovni šoli v Tolminu. Tam je s svojim vnetim delom pripomogel, da so slovenske šole na Tolminskem znova zaživele. Tudi v Tolminu je bil zelo dejaven: režiral je igre, organiziral predavanja, ustanovil Zvezo šolskih zadrug, bil aktiven pri sindikatu itd. V tistem času so v Baški grapi snemali film Na svoji zemlji, enega izmed vaščanov pa je igral prav Ludvik Rutar. Ko se je Primorska pridružila Jugoslaviji se je vrnil k družini v Lesce in bil leta 1952 imenovan za upravitelja tamkajšnje šole. To funkcijo je opravljal vse do upokojitve leta 1965. Ludvik Rutar je za svoje delo prejel več priznanj: srebrno značno Zveze Svobode, srebrno značno Planinske zveze, Red dela tretje stopnje. Po upokojitvi je bil šest let predsednik Društva upokojencev Lesce, v okviru katerega je organiziral več izletov.<ref>:Ludvik Rutar (Šolska kronika; št. 5, 1996).</ref> Rutar Ludvik – učitelj, 1905-1986<ref name="#11"/> * [[Snoj Andrej]] dr. (Šentvid, 2. 12. 1886 – Jesenice, 29. 12. 1962). Biblicist. Mladost je preživel v Lescah, kjer je bil njegov oče železniški čuvaj. Osnovno šolo je obiskoval v Lescah (1892-96) in Radovljici (1896-98), gimnazijo pa v Kranju (1898-1906). Bil je profesor na teološki fakulteti v Ljubljani, prevajal je sveto pismo iz izvirnika in veliko pisal iz bibličnega področja. Snoj je bil eden najvidnejših slovenskih biblicistov in poznavalec orientalnih jezikov in grščine.<ref name="#6"/> * [[Snoj Janko]] (Lesce, 1927 – Rusija/vzhodno bojišče, 10. 5. 1945). Žrtev vojne. Živel v Lescah št. 48. Mobiliziran v nemško vojsko. Ujet 12. marca 1944 v Berasadovu pri Nikolojevem v Rusiji (vzhodnem bojišču). Umrl 10. maja 1945, kraj neznan.<ref name="#6"/> * [[Snoj Jožef]] (Lesce, 1890 – zaledje, 1914-18). Vojak prve svetovne vojne. Padel v prvi svetovni vojni. / Mirno spite vojaki … * [[Stare Štefan (Planina pod Golico, 7. 12. 1919 – Planina pod Golico, 2. 4. 1945). Borec NOB. Rojen Štefanu in Frančiški, roj. Kavčič v Planini pod Golico. Živel v Lescah – pri Rožiču, samski, tesarski pomočnik. Spomladi 1943 mobiliziran v nemško vojsko. Februarja 1944 prišel domov na dopust in odšel v partizane. Dodeljen je bil relejni kurirski liniji v Karavankah – sektor pod Golico. 2. 4. 1945 padel v Planini pod Golico. Pokopan v družinskem grobu na pokopališču na Planini pod Golico.<ref name="#2"/> * [[Stušek Janko]] Sebastijan (Bohinjska Bistrica, 14. 5. 1947). Profesor filozofije in sociologije. Janko Sebastijan Stušek, profesor filozofije in sociologije, je bil rojen 14. 5. 1947 v Bohinjski Bistrici v petčlanski družini. Je poročen, oče treh otrok in skupaj z delom družine stanuje v Lescah. Gimnazijo je zaključil na Jesenicah. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je opravil A diplomo kot profesor filozofije, B diplomo pa kot sociolog. Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je dodatno študiral politologijo in specializiral mednarodno pravo, smer narodne manjšine. Dodatno se je izobraževal v šoli za poslovodenje pri GZS, opravil šolo za rezervne častnike in več vojaških usposabljanj. V peti svoji delovni karieri je bil najprej kadrovski referent na občini, v industriji je delal kot sekretar podjetja, v republiški upravi pa je bil načelnik republiškega centra za obrambno usposabljanje Poljče. Imenovan je bil za načelnika republiškega štaba za civilno zaščito in s sklepom vlade določen za namestnika vodje protokolarnega objekta Brdo. Bil je direktor Uprave za nabor in mobilizacijo Ministrstva za obrambo in državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.<ref>:Spletna stran Občine Radovljica</ref> Janko S. Stušek – župan Radovljice, roj. 1947<ref>:Občina Radovljica</ref> * [[Šebat Jožef]] (Studenčice, 9. 4. 1917 – Ledine, 11. 4. 1944). Borec NOB. Rojen Jožetu in Mariji, roj. Trpinc na Studenčicah, kjer je tudi živel – pri Jakopu, samski, tovarniški delavec. 19. 3. 1944 odšel v Planinčev (3.) bataljon Gorenjskega odreda, nato v Gregorčičevo brigado. Padel 11. 4. 1944 na Ledinah na Primorskem med sovražnikovo ledinsko uniformo.<ref name="#2"/> * [[Šemrl Janez]] (Lome na Črnem vrhu pri Idriji, 27. 9. 1868 – Ljubljana, 1943). Učitelj. Po končani osnovni šoli je obiskoval realno gimnazijo v Ljubljani. Od šolskega leta 1888/89 do šolskega leta 1891/92 je obiskoval moško učiteljišče v Kopru. 28. 11. 1894 je v Kopru opravil izpit za samostojnega učitelja na občih ljudskih šolah s slovenskim učnim jezikom. Septembra 1896 je nastopil učiteljsko službo v Lescah, kjer je ostal do 31. 8. 1928, torej polnih dvaintrideset let.<ref>: Šola v Lescah (avtor Roman Gašperin)</ref>Janez Šemrl - učitelj, 1868-1943<ref>:Šola v Lescah</ref> * [[Alenka Šmid|Šmid Alenka – Čena]] (roj. 11. 7. 1968). Glasbenica. Z glasbo se je začela ukvarjati v 7. razredu osnovne šole, ko je ustanovila svojo glasbeno skupino Kurja bremza, s katero se je predstavila na prireditvi [[Prvi glas Gorenjske]]. Pridružila se je tudi skupini Čokoladna bomba, ki je bila sestavljena iz nekaj takrat uveljavljenih glasbenikov. S to skupino je posnela svoje prve radijske posnetke. Po enem letu je skupino zapustila in pela pri lokalnem rock bendu Jonatan Livigston galeb. Vodja skupine je bil Danijel Černe, kasnejši član skupine Terra folk. Leta 1985 je sprejela povabilo skupine Ultimat in z njimi koncertirala po Jugoslaviji in izdala LP v srbohrvaškem jeziku. Leta 1986 se je začelo sodelovanje z Matjažem Kosijem, ustanoviteljem dueta Moulin rouge, ki je doma in na tujem izdal nekaj uspešnih albumov ter maxi singlov. Leta 1987 in 1988 sta nastopila na takratnem izboru za Evrovizijsko popevko in zasedla 6. ter 4. mesto. Leta 1988 sta nastopila v Los Angelesu, leta 1989 pa so sledile turneje na Japonskem in Tajvanu, kot odgovor na zelo dobro prodajane single in album. Leta 1991 je Alenka Šmid - Čena zapustila Moulin Rouge in pričela samostojno kariero. Izdala je kaseto z naslovom Čena, katere avtor je bil hrvaški glasbenik Davor Tolja. Sledila je turneja po Sloveniji in nekaj televizijskih natopov. Leta 1995 je nastopila na Melodijah morja in sonca s skladbo Kjer on spi, avtorjev Matjaža in Urše Vlašič. Leta 2002 se je s skladbo Plamen v temi, avtorja Boštjana Groznika predstavila na EMI. V letu 2012 je posnela pesem v hrvaškem jeziku z naslovom Potraga z avtorskim besedilom. V začetku leta 2013 je za radijske postaje posnela skladbo Enkrat ko boš sam. Nato je sledilo sodelovanje z Raayem, slovenskim producentom in v septembru 2013 je na radijske valove prišla skladba Nikoli ni dovolj!, ki se je žanrsko približala glasbi, ki jo je ustvarjala v letih pri duetu Moulin Rouge. / Vir: wikipedia.org Alenka Šmid »Čena« - glasbenica<ref>:google.si</ref> * [[Šmitek Antonija]] (Kropa, 30. 11. 1912). Učiteljica, ravnateljica. Končala je pet razredov osnovne šole v Kropi in štiri razrede meščanske šole v Škofji Loki z malo maturo. Nato je obiskovala zasebno žensko učiteljsko šolo Uršulink v Škofji Loki. Učiteljski diplomski izpit je opravila pred državnim izpitnim odborom od 23. do 29. novembra 1933 in prejela diplomo o praktičnem učiteljskem izpitu. Banska uprava Dravske Banovine Kraljevine Jugoslavije jo je 5. oktobra 1934 poslala na brezplačno prakso na narodno šolo v Kamni Gorici, srez Radovljica in nato leta 1937 na državno narodno šolo v Horjulu, okraj Ljubljana. Leta 1939 je na Učiteljišču v Ljubljani opravila še učiteljski strokovni izpit. Oktobra 1940 je bila nato razrešena službovanja v Horjulu. Odobren ji je bil študijski dopust in poslana je bila na študij na Višjo pedagoško šolo v Zagreb. Zaradi vojne je nato študij nadaljevala na Višji pedagoški šoli v Ljubljani in leta 1942 diplomirala. Italijanska oblast jo je med vojno najprej namestila na ljudsko šolo v Horjulu in nato premestila na ljudsko šolo v Orehovico, okraj Novo mesto. Po vojni je bila z dekretom o začasni namestitvi nastanjena za učiteljico na realni gimnaziji v Kranju, že ob koncu leta 1945 pa nato postavljena za učiteljico na državni nižji gimnaziji v Radovljici, ki se je po uvedbi osemletne osnovne šole preoblikovala v Osnovno šolo Radovljica. Da bi bila bližje svojemu stanovanju v Kropi, se je septembra 1960 zaposlila na osnovni šoli v Lipnici. Svojo poklicno pot je zaključina na osnovni šoli v Lescah. Svet šole jo je s 1. marcem 1969 imenoval za direktorico osnovne šole v Lescah. Nalogo ravnateljice je opravljala do upokojitve 30. 9. 1971.<ref>:Leška šola (avtor Roman Gašperin)</ref> Antonija Šmitek – učiteljica, roj. 1912<ref name="#11"/> * [[Šturm Janez]] (Hraše, 1895 – zaledje, 1915). Vojak prve svetovne vojne. Padel v prvi svetovni vojni – leta 1915 v zaledju. / Vir: Mirno spite vojaki … * [[Švab Janez]] (Podbrezje, 1898 – 1973). Posestnik in čevljar. Z družino se je iz Podbrezij preselil v novo hišo v Lesce. Bil je gospodaren in iznajdljiv mož. Ker čevljarstvo ni bilo donosno zaradi velike konkurence, je iskal dodaten zaslužek. Pričel je z zbiranjem krojaških in šiviljskih odpadkov. V določenem časovnem obdobju je s konjsko vprego (imenovano činkot) obiskoval krojače in šivilje po vaseh. Zbrane odpadke je doma razvrščal in odbiral po zahtevi kupca. Pobiral je tudi zavržene cunje. T. i. cunarji so bili obenem tudi ekologi, saj so predelane cunje za svoje izdelke uporabljali tapetniki, tovarne za čiščenje strojev in brisanje rok vzdrževalcev in več drugih namenov. Lotil se je še drugega dodatnega dela. Prevzel je dobavo konj in goveje živine za prehranjevanje srebrnih lisic na lisičji farmi Bled, ki je bila v Betinu nad blejskim mostom. Za farmo je dobavljal tudi večje količine jajc in je imel v ta namen na posestvu do 300 kokoši nesnic. Hranjenje lisic z odmerjeno količino jajc je vplivalo na kvaliteto in lesk dlake. V zadnjem boju partizanskih enot z umikajočimi se Nemci prve dni maja 1945 je lisičja farma pogorela.<ref name="#2"/> * [[Švab Janez – Janko]] (Podbrezje, 2. 5. 1923 – Hansewitsche, 21. 3. 1944). Žrtev vojne. Rojen Janezu in Marjani Bohinjec v Podbrezjah. Živel v Lescah št. 81, p. d. pri Švabu, samski, ključavničarski pomočnik. V nemško vojsko je bil mobiliziran 12. 1. 1943. Bil je v enoti Grenadirjev v Rusiji (vzhodno bojišče). Zbolel je za pegastim legarjem in 21. 3. 1944 v bolnici umrl. Pokopan je na pokopališču Hansewitsche, 60 km južno od Baranowitscew na Poljskem.<ref name="#2"/> * [[Švagelj Anton]] (Dobravlje, 19. 5. 1909 – Gusen/Nemčija, 17. 7. 1943). Borec NOB. Rojen Alojzu in Ani, roj. Penko v Dobravljah pri Sežani. Živel je v Hrašah, samski, cestni delavec, član KP. Leta 1937 emigriral v Jugoslavijo, maja 1941 je bil član vojaške trojke v Lescah. 28. 7. 1941 je odšel v Jelovško četo (Ilije Gregoriča) na Vodiško planino. Dodeljen je bil Kokrškemu (prvemu) odredu pod Storžičem. Od 12. do 14. 9. 1942 v boju Kokrškega bataljona z oddelki nemške policije v Udin borštu ranjen. Zdravil se je pri kmetu Jožefu Vrhunci, p. d. Kuharju v Hrašah. Po okrevanju je neznanega dne odšel. 16. 11. 1942 je bil ujet in prepeljan v zapore v graščini v Begunjah (z. š. 334). 23. 1. 1943 je bil odpeljan v koncentracijsko taborišče Mauthausen. 17. 7. 1943 umrl v Gusenu, Kreis Perg v Nemčiji.<ref name="#2"/> * [[Tonejc Bernard]] (Lesce, 20. 08. 1932). Dipl. gozdar. Bernard Tonejc je bil dolga leta aktivni družbenopolitični delavec v Občini Radovljica in to še v času, ko je Občina Radovljica teritorialno obsegala področja sedaj na novo nastalih občin. Bil je predsednik Skupščine občine Radovljica v letih od 1985 do 1988. Na tem zahtevnem položaju se je izkazal kot dober vodja in usklajevalec različnih interesov bivše velike Občine Radovljica. Po osamosvojitvi Slovenije je svoje politično delo nadaljeval tudi v novem sistemu, saj je bil v mandatnem obdobju 1990-1995 predsednik Zbora združenega dela. Od leta 1998 do 2002 je vodil občinsko Komisijo za statutarne pravne zadeve, volitve in imenovanja in v njeno delo vložil doberšenj del svojih izkušen, lahko bi rekli, da je oral ledino na področju nove organiziranosti našega sistema. Kar dve mandatni obdobji je bil član Komisije za ureditev povojnih grobišč v Občini Radovljica. Svoje znanje in izkušnje je dal na razpolago tudi svojemu kraju Lesce, kjer je bil predsednik Krajevne skupnosti Lesce dva mandata (1992-1998). Tudi to funkcijo je opravljal odgovorno in v zadovoljstvo krajank in krajanov Lesce in tako tvorno pripomogel k razvoju kraja. Uspešno je združeval svojo poklicno in politično udejstvovanje, saj je kot dipl. gozdar zaposlen v GG Bled uspešno vodil tudi prisilno upravo v Kmetijsko gozdarski zadrugi Bohinj kot njen predsednik. Kot gozdar je bil vključen tudi v lovsko družino Jelovica in je bil njen dolgoletni predsednik. Ob njegovi 75 letnici predlagamo, da se mu podeli Plaketo Občine Radovljica za življenjsko delo.<ref>:Obrazložitev predloga za podelitev Plaketo občine Radovljica, 2007 (avtor: Predsedstvo SD Radovljica)</ref> Srebrna plaketa združenja borcev za vrednote NOB Slovenije. Dobitnik srebrne plakete, Bernard Tonejc iz Lesc, je od leta 1997 predsednik KO Lesce, že drugo mandatno obdobje je član izvršnega odbora Združenja pa tudi aktualni predsednik občinskega odbora Zveze borcev za vrednote NOB Radovljica. V času svoje funkcije predsednika občinske skupščine tedanje občine je sodeloval v odboru za pohod borcev na Triglav, ki je kasneje prerasel v vsakoletni pohod veteranov, in poskrbel za finančno podporo prireditvi. V zadnjih letih skrbi za popularizacijo združenja.<ref>:Deželne novice, 03. 09. 2010 (avtorica Marjana Ahačič)</ref> Bernard Tonejc – gozdar, 1932<ref>:Bilten »70 let PK Radovljica« (izdal PK Radovljica, 2003)</ref> * [[Tonejc Dejan]] (Lesce, 1981). Balinar, državni reprezentant. Na SP v Maconu (Francija) je skupaj z Janžičem postal svetovni prvak v dvojicah. Ne EP v Saviglianu (Italija) sta osvojila bronasto medaljo, Dejan Tonejc pa je v disciplini »v krog« osvojil naslov evropskega podprvaka.<ref>: Dar – sport 2000, (neizdano)</ref> *Torkar Julij (Podbrdo, 8. 1. 1905 – kraj in datum smrti neznana). Tigrovec, bored NOB, bankir. Ko je končal obiskovati osnovno šolo v Podbrdu, se je odločil, da bo šolanje nadaljeval v Ljubljani. Tam je opravil štiri razrede gimnazije in trgovsko šolo. Bil je med prvimi, ki so organizirali ilegalen boj proti fašizmu; sodeloval je z Zorkom Jelinčičem in Albertom Rejcem, vodilnima možema organizacije TIGR. Udeleževal se je tajnih nočnih sestankov, razdeljeval abecednik Prvi koraki po vaseh v Baški grapi ter uvajal dekleta, ki so kasneje otroke učile branja v slovenskem jeziku. Dajal jim je tudi naloge, nadzoroval skrivno poučevanje in popravljal izdelke, ki so jih naredili otroci. Zorko Jelinčič in Albert Rejec sta leta 1926 uvedla tajni kanal Bohinj - Baška grapa - Gorica, za vodjo pa sta določila prav Julija Torkarja. Ta je v okviru tajnega kanala uredil dve kurirski poti: prva je potekala od Podbrda preko Baškega sedla v Bohinjsko Bistrico, druga od Podbrda preko Porezna do Železnikov. Poti so služile predvsem za transport ilegalne literature in pošte. Torkar je pošto prejemal z Jesenic in Ljubljane ter jo pošiljal v Gorico. V Podbrdo je prihajala tudi literatura italijanskih političnih emigrantov iz Pariza, Torkar pa je poskrbel, da je prišla v Gorico ter naprej k italijanskim protifašistom v Videm in okoliške kraje. Hodil je na posvete v Gorico in sestanke v Ljubljano, večkrat pa je s seboj vzel tudi kurirje. Leta 1926 je bil skupaj s sedmimi fanti aretiran ter zaprt za dva meseca. Dve leti kasneje so fašistične oblasi pri železničarju Jožetu Medji našli Torkarjevo skico o utrdbah na Slatniku. Spet so ga aretirali in zaprli, tokrat za kar sedem mesecev. Vsi ti pritiski Torkarja niso zlomili: ko se je vrnil v Podbrdo je nemudoma nadaljeval z ilegalnim protifašističnim bojem. Leta 1928 so karabinjerji prijeli kurirja Droleta, Torkar pa je pravočasno zbežal v Jugoslavijo, kjer je še naprej sodeloval s tigrovci. Zaposlil se je pri zavarovalnici v Mariboru, kasneje pa v tovarni nogavic v Lescah. Leta 1936 je vzel v najem žago v Soteski in do izbruha vojne izdeloval zaboje za Palestince, skrivoma pa je v njej hranil orožje in prenočeval tigrovce, ki so nosili ilegalno literaturo na Primorsko. Od leta 1941 je sodeloval pri Osvobodilni fronti, leta 1944 pa se je pridružil partizanom na Trnovski planoti in v Cerknem.<ref>:Primorski slovenski biografski leksikon, 1990</ref> * [[Torkar Mirko]] (Nomenj, 7. 12. 1908 – Ledine, 11. 4. 1945). Borec NOB. Rojen Janezu in Mariji, roj. Dežman v Nomnju. Živel v Lescah, poročen, krojač obrtnik. 26. 3. 1944 odšel v Planinčev (3.) bataljon Gorenjskega odreda, nato v Gregorčičevo brigado. Padel 11. 4. 1945 na Ledinah na Primorskem v sovražnikovi ledinski ofenzivi, kjer je tudi pokopan,<ref name="#2"/> * [[Urbanc-Izmajlova Manca]] (Kranj, 21. 6. 1978). Mezzosopranistka. Izvaja operno in popularno glasbo. Muzikal in igro je študirala v Londonu, operno petje pa v Moskvi.Največji uspeh je doživela z albumom Slovanska duša, na katerem ob spremljavi Ruskega državnega filmskega simfoničnega orkestra poje priredbe skladb iz slovanskih držav – od klasike in narodnih pesmi do popularnih. Vir: wikipedia.org Manca Urbanc-Izmajlov<ref>:ldradovljica</ref> * [[Vidic Alojz]] (Lesce, 1923 – Romunija, 31. 8. 1944). Žrtev vojne. Živel v Lescah št. 47, natakar, zaposlen v hotelu Evropa v Kranju. Mobiliziran v nemško vojsko. Pogrešan 31. avgusta 1944 v Romuniji.<ref name="#2"/> * [[Vidic Franc]] (Lesce, 19. 12. 1883 – Lesce, 15. 06. 1951). Sodavičar. Leta 1921 je bil na občinskih volitvah za župana Lesc izvoljen Franc Vidic, sodavičar iz Lesc št. 10.<ref name="#3"/> (Alojz Kos) * [[Vovk Albin]] (Lesce, 28. 2. 1921 – Mucciafora, 30. 11. 1943). Borec NOB. Rojen Francu in Tereziji, roj. Peternel v Lescah. Živel v Hrašah – Bitenčov, samski, ključavničarski pomočnik, sodelavec gibanja OF. Julija 1941 v Ljubljani aretiran. Na Reki obsojen na 15 let zapora. Zaprt v koncentracijskem taborišču v Roco di Spoleto. 8. 9. 1943 je s skupino zapornikov pobegnil iz taborišča in se pridružil italijanskemu odporniškemu gibanju. Padel je novembra 1943 s soborcema Slovencema v vasi Mucciafori v občini Pagiadomo v Italiji. 30. 11. 1943 je bil dan, ki ga ni preživel. Pokopan v družinskem grobu na pokopališču v Lescah.<ref name="#2"/> * [[Vovk Franc]] (roj. Češnjica pri Podnartu, 05. 05. 1914). Mojster strojni ključavničar. Leta 1946 ustanovitelj in predsednik Fizkulturnega društva Lesce. Pristojen pri gradnji nogometnega igrišča in predsednik NK Lesce v letih 1946-1964. Predsednik SŠD »Dr. France Prešeren« v letih 1948-1953. Predsednik ŠD »Prešeren Lesce« v letih 1957-1962.<ref>: DAR – sport, 2000 (neizdano)</ref> * [[Vovk Frančišek – Franci]] (Hlebce, 2. 10. 1927 – Lokve/Gorica, avgust 1944). Borec NOB. Rojen Francu in Frančiški, roj. Gašperin v Hlebcah, kjer je tudi živel – pri Martinčku, samski, kmečki sin. 19. 3. 1944 odšel v Planinčev (3.) bataljon Gorenjskega odreda, nato v Bazoviško brigado. Padel avgusta 1944 na Lokvah pri Gorici, kjer je tudi pokopan.<ref name="#2"/> * [[Walland Franc]] (Lesce, 9. 8. 1887 – Recco pri Genovi, 14. 2. 1975). Dr. teologije, salezijanec. Sin Frančiška Wallanda in Marije roj. Teran, se je rodil v Lescah št. 13. Osnovno šolo je končal v Lescah in Radovljici in obiskoval gimnazijo v Kranju, vendar pa ga je življenjska pot kmalu zanesla v Italijo. Že med šolanjem v Cuorgneju pri Torinu je vstopil v salezijanski red (1901) in nato študiral v salezijanskem zavodu na Radni pri Sevnici in na Georgiani v Rimu, kjer je leta 1912 doktoriral iz teologije. Poučeval je teologijo na salezijanski bogoslovni šoli v Foglizzu, bil ravnatelj prvega madžarskega salezijanskega zavoda Szent Kereszt, med 1. sv. vojno pa vojaški kurat. Po vojni se je vrnil v Slovenijo in deloval v Radni in na Rakovniku, kjer je kot ravnatelj salezijanskega zavoda zelo skrbel za salezijansko tiskarno in vidno izboljšal njene izdaje. Leta 1925 je zopet odšel v Rim, kjer je postal voditelj salezijanskih študentov na Gregoriani. V Ljubljano se je vrnil leta 1929 kot prvi slovenski inšpektor (provincial) južnoslovanske inšpektorije in delegat vrhovnega predstojnika za češkoslovaško republiko. Ko se je leta 1935 odpovedal inšpektorski službi je postal profesor dogmatike na salezijanskih šolah v Rimu, Bollengu in Torinu. V letih 1935-60 je bil svetovalec pri Kongregaciji za zakramente v Rimu. V času fašizma je bil dosleden zagovornik pravic Slovencev, zlasti salezijanskih študentov v Italiji. Svojo stroko, dogmatično teologijo, je prenavljal v duhu modernih teoloških teorih in pri tem naletel na nasprotovanje kolegov, kar je tudi vplivalo na njegovo predčasno upokojitev (delno 1947, definitivno 1959). Umrl je 14. 2. 1975 v Reccu (Genova) v Italiji.<ref name="#6"/> * [[Zajc (Sajz) Gregor]] (6. 3. 1798 – Lesce, 8. 9. 1856). Župnik. Kapelanoval je v Kamniku in v Cirknici, postal farni vikar v Novi Oselici in slednjič župnik na Blokah. Od tu je prišel v Lesce, kjer je bil župnik v letih 1847-1856. Hudoben nagajivec mu je naslikal zajca na župnišče. Kdo bi bil tako zlobne šale vesel? Tudi župnik je ni bil. Vsled žalosti in jeze dobi žolčno mrzlico, ki ga spravi prezgodaj v grob. Sajz je bil rojen 6. marca 1798, umrl 8. septembra.<ref name="#8"/> * [[Zalokar Janez (??? – Lesce, 1862). Mežnar, organist. Leta 1831 je v Lescah organist in mežnar v svojem stanovanju poučeval otroke. Otroci so šolo obiskovali prostovoljno. Mežnar jih je učil branja, pisanja in orglanja. Janez Zalokar je umrl leta 1862.<ref>: Leška šola (avtor Roman Gašperin)</ref> * [[Zavrtanik Adolf]] (Lesce). Tovarnar. Leta 1921 so Leščani dobili prvo veliko tovarno. Ustanovil jo je tržaški Slovenec Adolf Zavrtanik, ki je prvo čokolado izdeloval kar v Kapusovi kovačiji. Adolf je iz tulcev topovskih granat izdela valjčni stroj, s katerim so drobili kakavovo maso in jo mehčali z lesenim tolkalom. Prve čokolade so bile majhne in v različnih oblikah. Prodajali so jo po sejmih in trgovinah. Leta 1923 so se Zavrtanikov preselili k Fabijanetu, delavnico pa so si uredili v nekdanjem hlevu te hiše. Po nekaj letih so si z dohodki in prodajo premoženja v Trstu zgradili hišo s proizvodnimi prostori. Imeli so tipično družinsko podjetje, saj so delali predvsem družinski člani. Lešnikova, mlečna in gianduja čokolade so zaradi kvalitete slovele daleč naokrog, med rednimi kupici pa so bili tudi člani kraljeve družine.5. decembra 1946 je bila Zavrtanikova tovarna čokolade nacionalizirana brez odškodnine. Adolf Zavrtanik je po nacionalizaciji ostal v tovarni kot tehnični vodja.<ref name="#3"/> (Alenka Ravnikar-Bizjak) Adolf Zavrtanik – tovarnar,<ref name="#3"/> * [[Zlatnar Mirko]] (Ljubljana, 2. 2. 1920 – Lesce, 27. 3. 1991). Politični delavec. Na ljubljanski Tehniški fakulteti je od 1939 študiral strojništvo in bil aktiven v družbenopolitičnem življenju; med drugim je bil tajnik delavsko-kulturnega društva Vzajemnost in od 1939 član KPS. Do decembra 1942, ko so ga fašisti aretirali in 1943 odpeljali v Koncentracijsko taborišče Gonars, je bil organizator centralne tehnike KPS. Po italijanski kapitulaciji je bil v NOV in POS pomočnik političnega komisarja bataljona Operativnega štaba za Posočje, Bazoviške brigade, politični komisar 30. divizije, vodja oddelka OZNE enot 9. korpusa. Do 1950 je delal kot polkovnik v UDBI, nato na kadrovskem področju pri vladi LRS in CK KPS. Nato je do 1961 deloval v SZDL, kjer je bil med drugim organizacijski sekretar Izvršnega odbora SZDL. Med leti 1961-1962 je bil direktor ljubljanske letalske družbe Adria Aviopromet. Za udeležbo v NOB je prejel partizansko spomenico 1941.<ref>: wikipedia</ref>Mirko Zlatnar – politik, 1920-1991<ref>:wikipedia</ref> * [[Zorko Janko]] (Lesce). Predsednik TD Lesce.Janko Zorko – predsednik TD Lesce<ref name="#3"/> * [[Zupan Franc]] (Hlebce, 1894 – Lesce, 1914-18). Vojak prve svetovne vojne. Padel v prvi svetovni vojni. Umrl v Lescah. / Vir: Mirno spite vojaki … * [[Zupan Janko]] (Lesce, 1923 - pogrešan). Žrtev vojne. Živel v Lescah, p. d. Petrov. Januarja 1943 mobiliziran v nemško vojsko. Pogrešan na vzhodnem bojišču.<ref name="#2"/> * [[Zupan Jožef]] (Hlebce, 1900 – Italija, 1918). Vojak prve svetovne vojne. Padel v prvi svetovni vojin – leta 1918 v Italiji. / Mirno spite vojaki … * [[Žagar Franc]] (Lesce, 5. 10. 1913 – Gospa sveta, 26. 2. 1945). Žrtev vojne. Rojen Lovrencu in Mariji, roj. Mežek v Lescah, kjer je tudi živel – pri Žagarju, samski, čevljarski pomočnik, poštar. Leta 1942 premeščen k pošti Celovec na Koroško. Februarja 1945 na poti domov z vlakom na železniški postaji Podgorje (Maria Elend) pri bombandiranju hudo ranjen. 26. 2. 1945 umrl v bolnici pri Gospa Sveti (Maria Saal). Pokopan na pokopališču v Celovcu (Anabichel).<ref name="#2"/> * [[Žark Ivan]] (Lesce, 31. 08. 1853 – Lesce, 13. 02. 1923). Posestnik. Leta 1909 je bil za župana Lesc izvoljen Ivan Žark, posestnik iz Lesc št. 4, p. d. pri Hkavcu. Z njegovo izvolitvijo sta se sedež županije in pisarna prenesla v Lesce.<ref name="#2"/> *Ivan Žark – župan in posestnik, 1853-1923<ref name="#3"/> Podpis župana Ivana Žarka, 1918<ref>:DAR</ref> == Spomeniki v Lescah == <gallery widths="200" heights="200"> <br /> File:Št. 19-1 Vaško jedro.jpg|''Vaško jedro'' File:Sl._4_c_–cerkev.jpg|''Cerkev Marijinega vnebovzetja'' File:Sl._2_c_–cerkev.jpg|''Cerkev Marijinega vnebovzetja - detajl'' File:Lesce.jpg|''Pogled na Triglav'' File:Kapelica ob Begunjski cesti.jpg|''Kapelica ob cesti v Begunje'' File:Št._19-2_Vaško_jedro.jpg|''Delno gručasta, delno obcestna vas ob nekdaj pomembnem razcepu poti proti Bledu in proti vasem pod Karavankami.Vas omenjena že 1040.'' File:Št. 17.jpg|''Naravno oblikovana skala s posvetilom sedežu Krajevnega odbora osvobodilne fronte, ki je bil v obdobju 1941-1945 v tovarni Na Lipcah. Spomenik so odkrili 15.8.1965. File:Št. 15-2 Spomenik delavcevm tovarne Veriga.jpg|''Spomenik borbi in delu delavcev tovarne Veriga, postavljen 1977, prestavljen 2002 (avtor Tone Svetina). Na podstavku obeliska iz sidrnih verig so spominske plošče: delavski stavki 1935, padlim delavcem v NOB, uvedbi samoupravljanja 1950. '' '' File:Železniška postaja Lesce.jpg|''Žel. postaja Lesce-Bled,z zanimivimi lesenimi detajli opažev, in čakalnico iz leta 1936.'' File:Kmečki dvorec, Begunjska 2 Lesce.jpg|'' 'Pr' Špan' - hiša z "erkerjem". Dr. Ivan Sedej jo je uvrstil med 100 najlepših kmečkih hiš na Slovenskem. Poleg prvin v notranjosti je nekaj posebnega vogalni pomol.'' File:Kostnica na pokopališču v Lescah.jpg|''Kostnico je uredila KS Lesce leta 2018. Spomenik je izdelan iz školjčnega apnenca, kamnosek je bil Alojz Vodnik iz Ljubljane, za nov namen ga je obnovil kamnosek Oblak z Bleda.'' File:Št. 14-1 Spomenik pri Šobcu.jpg|''Naravna skala z vklesanim napisom v spomin enemu prvih partizanskih zbirališč na Gorenjskem med 2. svetovno vojno. Spomenik je bil odkrit 15.8.1965.'' File:Spomenik na Žagi.jpg|''Le mesec dni po ustanovitvi Cankarjevega bataljona na Jelovici je padlo 5 talcev kot prve žrtve okupatorjevega nasilja v Lescah'' File:Spomenik pri Tulipanu.jpg|''Spomenik 31 talcem, padlim leta 1944'' File:Spomenik pred Verigo.jpg|''Spomenik 19 padlim delavcem Verige, ustreljenim ali v bojih NOB padlim'' </gallery> ______________________________ <gallery widths="200" heights="200"> <br /> File:Bivši hotel Legat, Železniška ulica 4 Lesce.jpg|''Hotel Legat je bil zgrajen že leta 1855. Po drugi svet.vojni je prešel v druge roke, preimenoval se je v hotel Turist. Zdaj stavba žalostno propada. '' File:Toplar_v_Lescah.jpg|''Lesen toplar na dve okni z dvokapno skodlasto streho s čopi, z lesenimi žlebovi. Bogato dekoriran (zaključne letve pri zatrepu in latah, ročice, zatrepna ganka, lesena vrata in tabelna slika Srca Marijinega). Pod kozolcem so stopnice v nadstropje.'' File:Nekdanja kovačija, Alpska 25 Lesce.jpg|''Med II.svetovno vojno je bilo tukaj organizacijsko žarišče upora za borbo proti fašizmu'' </gallery> == Sklici == {{Sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} *Sinobad, Leški zbornik, str.164 == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki}} {{Radovljica}} [[Kategorija:Lesce| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Radovljica]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} qijnsyykxqba5x1youmynk6kupgause 0 123571 5737102 5358252 2022-08-20T07:12:53Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Bobovo}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 15 |lats = 58.5 |latNS = N | longd = 15 |longm = 29 |longs = 27.26 |longEW = E |najdisi=Bobovo+pri+Ponikvi |geopedia=#L410_F10135010_T13_b4_x538210_y124800_s13 |image= |povrsina=1,86 |prebivalstvo=61 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=313,2 |postna=3232 |posta=Ponikva |obcina=Šentjur |pokrajina=Štajerska (pokrajina) |regija=Savinjska regija }} '''Bobovo pri Ponikvi''' je [[naselje]] v Krajevni skupnosti [[Ponikva]] v [[Občina Šentjur|Občini Šentjur]]. Po podatkih iz 2020 naselje šteje 71 prebivalcev. == Zanimivost == Majhna razpotegnjena vas je prišla pod drobnogled ameriške agencije FBI oktobra 1948, ko je po prvem preverjanju obveščevalnega podatka, le ta kot zanimiv in mogoče verjeten podatek posredovala vodji FBI Hooverju, in sicer "da v tem kraju kot tujca živita že tri leta dva moža, eden mošnejše postave nosi "kajzerjevo brado" tj. enako kot jo je nosil avstrijski cesar Franc Jožef, drugi pa bolj suh, črnolas, ki si brke striže in brije enako kot Hitler in tudi češe se na enak način kot Hitler. Ta moža naj bi bila zelo nezaupljiva in sta dala vsakega, ki bi prišel v njun stik, pred tem preveriti." Sodelavec FBI oziroma njegov vir sta menila, da bi se za opisanima Nemcema lahko skrivala Adolf Hitler in Bormann. Zmagovalci v 2. svetovni vojni namreč še vedno niso bili gotovi, da je bil Hitler takrat res mrtev. Podatki so po odprtju arhivov po 75 letih bili formalno objavljeni v posebni knjižici na spletni strani www.theblackvault.com/documents/fbifiles/historical/AdolfHitler-fbi1.pdf ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Šentjur}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]] 0teilguea2zb9kg8hw4misvzaluavlu 0 126056 5737080 5433010 2022-08-20T07:11:47Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki :''[[Janče (ime)|Janče]] je lahko tudi moško [[osebno ime]].'' {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10110165_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 8.83 |latNS = N | longd = 14 |longm = 42 |longs = 39.27 |longEW = E |najdisi=Janče |image=Jance Slovenia.JPG |povrsina=9,87 |prebivalstvo=21 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=784 |postna=1000 |posta=Ljubljana |obcina=Ljubljana |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Janče''' so [[naselje]] na jugovzhodnem obrobju [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]]. Ležijo na hrbtu ''[[Janški hrib|Janškega hriba]]'' na desnem [[breg]]u [[Sava|Save]] nad [[Jevnica|Jevnico]]. Nadmorska višina 784m. Na vrhu stoji nekaj hiš, cerkev Sv Nikolaja in planinski dom PD Litija. So priljubljena izletniška točka Ljubljančanov, znana po izjemnem razgledu, jagodah, gobah in kostanju. Kraj je doživljal burno zgodovino, saj je tu potekala trgovska pot med Dolenjsko in Gorenjsko. Na severni strani hriba se nahajajo raziskani ostanki rimskega grobišča. Mogoča podobna najdišča na vrhu Janč še niso raziskana. Legenda govori o turški utrdbi pod vasjo Gabrje, kjer se nahaja predel, ki se imenuje Gradec na katerem naj bi ta stala. Na sosednjem bregu je predel ki se imenujeTurnše (tudi zato hišno ime Turnšar), kjer naj bi bili ostanki stražnega stolpa. S Turki naj bi bilo povezano tudi ime kraja Janče. V novejši zgodovini je znan spopad domačinov z nemškutarji, ki so ga oblasti kaznovale z visokimi denarnimi kaznimi, zaradi katerih je bilo več kmetij ob zemljo. Do druge svetovne vojne je bil kraj precej odrezan od Ljubljane. Do doline so vodili le strmi kolovozi po katerih so vlačili les in nosili žito v besniške mline. Po vojni se je kraj začel približevati Ljubljani, saj so domačini vse bolj odhajali na delo v dolino, izboljševali so ceste, začel je voziti avtobus. Kljub vse večji bližini prestolnice in zaposlovanju v njej, pa kraj ni zamrl. Še vedno ima podružnično šolo in nekaj storitvenih dejavnosti, število prebivalcev pa se v zadnjem času celo povečuje. (vir: zapis po pričevanju najstarejših krajanov) == NOB == Med drugo svetovno vojno so Janče nadzirali Nemci, parkrat obstreljevali vrh in močno poškodovali cerkveni zvonik. Domačini, ki so se pridružili partizanom, so tod okrog zbirali hrano in vzdrževali zveze med štajerskimi in dolenjskimi enotami. Okoliški zaselek Tuji grm so Nemci večinoma požgali. Zajete prebivalce so zaprli v senik, a jih kasneje, ko je že gorel, vseeno izpustili iz njega. Dne [[21. maj]]a [[1942]] je vzhodno od vasi (pri [[Tuji Grm|Tujem Grmu]]) prišlo do boja med [[partizani]], ki so se skušali prebiti preko [[Zasavje|Zasavja]] na [[Štajerska|Štajersko]] in nemškimi policisti. Partizani so imeli 11 mrtvih in nekaj več ranjenih. Sovražnikove izgube so bile nekaj več kot 20 mrtvih{{navedi vir}}. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [http://www.jance.si Janče - informativni portal] {{NaseljaMOL}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Janče| ]] {{normativna kontrola}} o13t0rlb6so8f4a0kzp99xpn5vhfko3 0 126116 5736908 5695777 2022-08-20T06:54:59Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10102022_b4 | latd = 45 |latm = 29 |lats = 57.25 |latNS = N | longd = 13 |longm = 45 |longs = 18.72 |longEW = E |najdisi=Pomjan |image=Pomjan.jpg |povrsina=3,48 |prebivalstvo=183 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=361,8 |postna=6274 |posta=Šmarje |obcina=Koper |pokrajina=Primorska |regija=Obalno - kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Pomjan - Vas | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 1. avgust 1987 | refšt = 1530 | občina = Koper }} }} '''Pomjan''' je [[naselje]] na istoimenskem hribu v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref>, ki upravno spada pod [[Mestna občina Koper|Mestno občino Koper]]. ==Opis== Gručasta značilna [[Istra|istrska]] vas v Šavrinskem gričevju se nahaja na slemenu širšega hrbta (tudi Pomjanski hrib), ki se razteza v smeri od vzhoda proti zahodu, med dolinama rečice Badaševice in reke [[Dragonja|Dragonje]]. Strnjeno jedro s svojo stavbno dediščino ima značilnosti podeželjske gradnje, prilagojene tako podnebju, materialom kot terenu. Na vzhodnem robu naselja so nove hiše. ==Znamenitosti== Poleg nekdanje [[Župnijska cerkev|župnijske cerkve]] sv. Jurija je zanimiva tudi cerkev Oznanjenja device Marije, v kateri so ostanki fresk iz 15. stoletja. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Šmarje pri Kopru]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Koper]] {{SloNaselje-stub}} {{Mestna občina Koper}} 76l7qgb7f2a7nw6cg8dpnyfhze77kih 0 126144 5736909 5695834 2022-08-20T06:55:01Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10132304_b4 | latd = 45 |latm = 30 |lats = 2.41 |latNS = N | longd = 13 |longm = 55 |longs = 57.54 |longEW = E |najdisi=Zazid |image=Cerkev Sv. Martina.jpg |povrsina=13,256 |povrsina_footnotes=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title= Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> |prebivalstvo=76 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=387,1 |postna=6275 |posta=Črni kal |obcina=Koper |pokrajina=Primorska |regija=Obalno - kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Zazid - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 15235 | občina = Koper }} }} '''Zazid''' je [[naselje]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref>, ki upravno spada pod [[Mestna občina Koper|Mestno občino Koper]]. Vas leži na jugu Podgorskega krasa, na široki ravnini, ki jo obkrožajo griči, na zakraselem podolju, kilometer pod železniško progo [[Divača]]-Pulj. Je pomembno planinsko izhodišče, saj je iz vasi speljanih veliko planinskih poti na razne bližnje in daljne vrhove.Vas je bila nekoč obdana z obzidjem, zaradi katerega je dobila tudi ime. Cesto so zelo pozno asfaltirali, saj je bil prej samo kolovoz, ki je povezoval vas s Koprom in Trstom. V vasi je tudi veliko izvirov vode, ob stikih apnenca in fliša. Eden pomembnejših je izvir »Pod strugo« pod železniško progo, kjer se zbira voda v rezervoar. == Zgodovina == Vas se v pisnih virih omenja že v 10. stoletju, z imeni Xaxid oz. Xaxa in kot Villa dei sassi ( = kamnita vas). Opazijo se številni rovi, ki so jih nemški vojaki med 2. svetovno vojno naredili kot zatočišče pred [[zavezniki]]. Na te težke čase nas opomni tam stoječi [[partizanski spomenik]]. Ko je v vasi še prevladovala velika revščina, je dodaten zaslužek predstavljalo ćuhanje ćepina. Delali so brinovo žganje in brinovo olje, katero je še danes visoko cenjeno in zato tudi izredno drago. Od junija do septembra so brinje nabirali, vendar ne ročno, zaradi brinovih ostrih iglic. Zato so pod grmiče položili platno, ga upognili in tolkli z lesenimi palicami, da so brinove jagode popadale na platno. Postopek izdelovanja brinovega žganja je bil zelo dolgotrajen. Trajal je približno tri mesece in za liter žganja je bilo potrebno kar 10–15&nbsp;kg jagod. Alkohola vsebuje 50-60 odstotkov in ima zelo močno aromo. Poleg prodaje so ga imeli v majhnih količinah tudi doma, saj je služil za odpravljanje želodčnih težav. Danes se s to dejavnostjo ukvarjajo posamezniki v vasi le še za hobi. Prebivalstvo se je vidno začelo zmanjševati od 2. svetovne vojne dalje in do danes se je za kar trikrat zmanjšalo. V preteklosti so bile vse hiše naseljene, bilo je tudi do sedem oštarij. Ljudje so iz vasi hodili večinoma le za prodajo drv in sena v Kopru ali Trstu. Ukvarjali so se s kmetijstvom, vendar le za lastne potrebe. == Cerkev sv. Martina == V vasi stoji preprosta cerkvica Sv. Martina. Na cerkvi je letnica 1697, vendar ni znano ali je bila takrat zgrajena ali obnovljena. Je kamnita, v preteklosti je bila tudi obdana z obzidjem. Cerkev je bila večkrat obnovljena, nazadnje delno leta 2014. Cerkev ima tudi velik pomen, saj je Sv. Martin vaški zavetnik in že od nekdaj vaščani prirejajo na 11. november [[Martinovo]]. == Vaška šagra == Vaški praznik je prvo nedeljo v septembru, na ta dan naj bi nekoč imeli vaški semenj. Danes prvi konec tedna v septembru vaščani priredijo vaško šagro in nogometni turnir. == Arhitektura == Stare hiše v Zazidu so bile zgrajene po značilni istrsko-kraški arhitekturi s portoni, nadstreški in prizidki. Hiše so druga ob drugi z vmesnimi vaškimi ulicami. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Mestna občina Koper}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Koper]] [[Kategorija:Zazid|*]] ie89sec21qu1fg71n1cqy7pim6uxqwp 2 126636 5736636 5733603 2022-08-19T17:29:09Z Yerpo 8417 + wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="width: 100%; padding: 0px; margin: 0px" |- | valign="top" style="width: *" | <h2>Urejam / urejal sem</h2> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Samo večji vsebinski prispevki, brez kategorij, preusmeritev, razločitev in podobne »navlake«. *: novo začeta stran. [[Uporabnik:Yerpo/Projekti|Dolgoročnejše aktivnosti]]. Osebni peskovniki: [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik|1]] [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik1|2]] [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik3|3]]<br/> Druge aktivnosti: dodajanje Interwiki povezav, patruljiranje po spisku zadnjih sprememb in odstranjevanje vandalizma, reklam ter avtorsko spornih vsebin, popravljanje slovnice, dodajanje slik iz Zbirke v puste članke.</div> {{Navpolje zložljive skupine |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = open |title = Znanost |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; border-bottom: 0; width:100%; text-align:left |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |groupstyle = background: #A1B9D6 |list1 = * [[2010 v znanosti]] ° * [[faktor vpliva]] ° * ''[[Journal des sçavans]]'' ° * [[nacionalna medalja znanosti]] ° * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino]] * [[ORCID]] ° * ''[[Philosophical Transactions of the Royal Society]]'' ° * [[plenilsko založništvo]] ° * [[pregledni članek]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[prosti dostop]] * ''[[Scientific American]]'' ° * ''[[Sci-Hub]]'' ° * [[Springer Nature]] * [[znanstvena revija]] ° * [[znanstveno delo]] |group2=Astronomija, fizika, matematika in vede o Zemlji |list2=* [[0. januar]] ° * [[2018 VG18|2018 VG₁₈]] ° * [[Anscombeov kvartet]] ° * [[atmosfera nebesnega telesa]] ° * [[atom]] * [[C/2020 F3 (NEOWISE)]] ° * [[Allan McLeod Cormack|Cormack, Allan M.]] ° * [[dan pi]] ° * [[Edgeworth David|David, Edgeworth]] ° * [[decibel]] * [[Snegulka Detoni|Detoni, Snegulka]] ° * [[Faeton (domnevni planet)]] * [[Steve Haggerty|Haggerty, Steve]] * [[Godfrey Hounsfield|Hounsfield, Godfrey]] ° * [[Jezero (krater)]] ° * [[Katherine Johnson|Johnson, Katherine]] ° * [[John George Kemeny|Kemeny, John G.]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[kilogram]] * [[klimatologija]] * [[korona]] * [[Jure Leskovec|Leskovec, Jure]] ° * [[liter]] * [[Charles Lyell|Lyell, Charles]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[meter]] * [[Marjam Mirzahani|Mirzahani, Marjam]] ° * [[momentna magnitudna lestvica]] ° * [[ničelni poldnevnik]] ° * [[Ötzi]] * [[Igor Papič|Papič, Igor]] ° * [[paradoks dolžine obale]] ° * [[planet]] * [[pravokotnik]] ° * [[sekunda]] * [[sievert]] ° * [[sistem linearnih enačb]] ° * [[Marija Strojnik Scholl|Strojnik Scholl, Marija]] ° * [[Struvejev geodetski lok]] ° * [[Alan Turing|Turing, Alan]] * [[velika pacifiška cona smeti]] ° * [[vibracija]] * [[Wow!]] ° |group3=Biologija |list3= {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1 = * [[alel]] ° * [[bazni par]] ° * [[bioetika]] ° * ''[[Biology Letters]]'' ° * [[biološki spol]] * [[bioreaktor]] * [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] * [[biotremologija]] ° * [[celična delitev]] ° * [[cista (biologija)]] ° * [[CRISPR]] ° * [[Darwinova medalja]] ° * [[Darwin-Wallaceova medalja]] ° * [[dednost]] ° * [[domena (biologija)]] ° * [[Društvo študentov biologije]] ° * ''[[Encyclopedia of Life]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[evolucija]] * [[evolucijska biologija]] ° * [[filogenija]] ° * [[genetski kod]] ° * [[GFAJ-1]] ° * [[Hayflickova meja]] ° * [[imunski sistem]] * ''[[incertae sedis]]'' ° * [[Integrirani taksonomski informacijski sistem]] ° * [[iskanje prstnih odtisov DNA]] ° * [[‎izločanje]] ° * [[koralni greben]] ° * [[lazarski takson]] ° * [[modelni organizem]] ° * [[morska biologija]] ° * [[Nacionalni center za biotehnološke informacije]] ° * [[nagrada Louise Gross Horwitz]] ° * [[naravni izbor]] ° * ''[[Natura Sloveniae]]'' ° * [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] ° * ''[[O izvoru vrst]]'' ° * [[oploditev]] ° * ''[[PLoS Biology]]'' ° * [[podvrsta (biologija)]] ° * [[popravljanje DNK]] ° * [[poskusi na živalih]] ° * [[proencim]] ° * [[rod (biologija)]] ° * [[sinonim (taksonomija)]] ° * [[spolna dvoličnost]] ° * [[spolno razmnoževanje]] ° * [[staranje]] ° * [[subfosil]] ° * ''[[Systema Naturae]]'' ° * [[tričlensko poimenovanje]] ° * [[virusi]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[zgodovina biologije]] * [[zlata trsna rumenica]] |group2=Anatomija |list2=* [[cerk]] ° * [[furkula]] ° * [[ganglij]] ° * [[hordotonalni organ]] ° * [[Johnstonov organ]] ° * [[leča (oko)]] ° * [[leglica]] ° * [[maščobno telesce]] ° * [[mišična celica]] ° * [[obustni aparat]] ° * [[očesce]] ° * [[oprsje]] ° * [[organ (biologija)]] ° * [[organel]] * [[predalasta pljuča]] ° * [[prsi]] ° * [[pterostigma]] ° * [[razmnoževalni sistem]] ° * [[semenčica]] ° * [[sestavljeno oko]] ° * [[sprednja križna vez]] ° * [[terminalni filum]] ° * [[tesni stik]] ° * [[timpanalni organ]] ° * [[tipalnica]] ° * [[utripača]] ° * [[vzdušnica]] ° * [[zigota]] ° * [[zunanji skelet]] ° * [[žuželčje krilo]] ° |group3=Biologi |list3=* [[James P. Allison|Allison, James P.]] ° * [[Paul Friedrich August Ascherson|Ascherson, Paul F.A.]] * [[Julius Axelrod|Axelrod, Julius]] ° * [[Frederick Grant Banting|Banting, Frederick G.]] * [[Robert Bárány|Bárány, Robert]] ° * [[Georg von Békésy|Békésy, Georg von]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Claude Bernard|Bernard, Claude]] * [[J. Michael Bishop|Bishop, J. Michael]] ° * [[James W. Black|Black, James W.]] ° * [[Elizabeth Blackburn|Blackburn, Elizabeth]] ° * [[Daniel Bovet|Bovet, Daniel]] ° * [[Sydney Brenner|Brenner, Sydney]] * [[Christian Ludwig Brehm|Brehm, Christian L.]] ° * [[Morten Thrane Brünnich|Brünnich, Morten T.]] ° * [[Linda B. Buck|Buck, Linda B.]] ° * [[Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon|Buffon, Georges-Louis Leclerc de]] ° * [[Leopoldo Marco Antonio Caldani|Caldani, Leopoldo M.A.]] * [[Mario Capecchi|Capecchi, Mario]] ° * [[Arvid Carlsson|Carlsson, Arvid]] ° * [[Jan Carnelutti|Carnelutti, Jan]] ° * [[Rachel Carson|Carson, Rachel]] ° * [[Howard Cedar|Cedar, Howard]] ° * [[Brian Charlesworth|Charlesworth, Brian]] ° * [[Carl Alexander Clerck|Clerck, Carl A.]] ° * [[Anna Botsford Comstock|Comstock, Anna B.]] ° * [[John Henry Comstock|Comstock, John H.]] ° * [[Carl Ferdinand Cori|Cori, Carl F.]] ° * [[Gerty Cori|Cori, Gerty]] ° * [[Francis Crick|Crick, Francis]] ° * [[Henry Hallett Dale|Dale, Henry H.]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Charles Darwin|Darwin, Charles]] * [[Louis-Jean-Marie Daubenton|Daubenton, Louis-Jean-Marie]] * [[Max Delbrück|Delbrück, Max]] ° * [[Mihael Dimonie|Dimonie, Mihael]] ° * [[Theodosius Dobzhansky|Dobzhansky, Theodosius]] ° * [[Peter C. Doherty|Doherty, Peter C.]] ° * [[Gerhard Domagk|Domagk, Gerhard]] ° * [[Dru Drury|Drury, Dru]] ° * [[Christian de Duve|Duve, Christian de]] ° * [[John Carew Eccles|Eccles, John C.]] ° * [[Gerald Edelman|Edelman, Gerald]] ° * [[Gertrude B. Elion|Elion, Gertrude B.]] ° * [[John Franklin Enders|Enders, John Franklin]] ° * [[Joseph Erlanger|Erlanger, Joseph]] ° * [[Ulf von Euler|Euler, Ulf von]] ° * [[Johan Christian Fabricius|Fabricius, Johan C.]] ° * [[Johannes Andreas Grib Fibiger|Fibiger, Johannes]] ° * [[Metka Filipič|Filipič, Metka]] ° * [[Andrew Fire|Fire, Andrew]] ° * [[Edmond H. Fischer|Fischer, Edmond H.]] ° * [[Karl von Frisch|Frisch, Karl von]] ° * [[Daniel Carleton Gajdusek|Gajdusek, Daniel C.]] ° * [[Herbert Spencer Gasser|Gasser, Herbert S.]] ° * [[Matija Gogala|Gogala, Matija]] ° * [[Nada Gogala|Gogala, Nada]] ° * [[David Goodall (botanik)|Goodall, David]] ° * [[Stephen Jay Gould|Gould, Stephen J.]] ° * [[Ragnar Granit|Granit, Ragnar]] ° * [[Carol W. Greider|Greider, Carol W.]] ° * [[Karl Grobben|Grobben, Karl]] ° * [[Franc Gubenšek|Gubenšek, Franc]] ° * [[Roger Guillemin|Guillemin, Roger]] ° * [[Nina Gunde Cimerman|Gunde Cimerman, Nina]] ° * [[Jovan Hadži|Hadži, Jovan]] * [[John Scott Haldane|Haldane, John S.]] * [[Ernst Haeckel|Haeckel, Ernst]] ° * [[Haldan Keffer Hartline|Hartline, Haldan K.]] ° * [[Corneille Heymans|Heymans, Corneille]] ° * [[Alan Lloyd Hodgkin|Hodgkin, Alan L.]] ° * [[H. Robert Horvitz|Horvitz, H. Robert]] ° * [[David H. Hubel|Hubel, David H.]] ° * [[Andrew Huxley|Huxley, Andrew]] ° * [[Julian Huxley|Huxley, Julian]] ° * [[Thomas Henry Huxley|Huxley, Thomas H.]] ° * [[Šinja Jamanaka|Jamanaka, Šinja]] ° * [[Roman Jerala|Jerala, Roman]] ° * [[Niels Kaj Jerne|Jerne, Niels K.]] ° * [[Fran Jesenko|Jesenko, Fran]] * [[Eric Kandel|Kandel, Eric]] ° * [[Katalin Karikó|Karikó, Katalin]] ° * [[Sabiha Kasimati|Kasimati, Sabiha]] ° * [[Bernard Katz|Katz, Bernard]] ° * [[Edwin G. Krebs|Krebs, Edwin G.]] ° * [[August Krogh|Krogh, August]] ° * [[Boris Kryštufek|Kryštufek, Boris]] ° * [[Jurij Kurillo|Kurillo, Jurij]] ° * [[John Latham (prirodoslovec)|Latham, John (prirodoslovec)]] ° * [[Pierre André Latreille|Latreille, Pierre A.]] ° * [[William Elford Leach|Leach, William E.]] ° * [[Antonie van Leeuwenhoek|Leeuwenhoek, Antonie van]] ° * [[Rita Levi-Montalcini|Levi-Montalcini, Rita]] ° * [[Carl Linnaeus|Linnaeus, Carl]] * [[Fritz Albert Lipmann|Lipmann, Fritz Albert]] ° * [[Hermann Loew|Loew, Hermann]] ° * [[Konrad Lorenz|Lorenz, Konrad]] ° * [[Salvador Luria|Luria, Salvador]] ° * [[André Lwoff|Lwoff, André]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[John James Rickard Macleod|Macleod, John J.R.]] ° * [[Darja Marolt|Marolt, Darja]] ° * [[Carlo Matteucci|Matteucci, Carlo]] ° * [[Ernest Mayer|Mayer, Ernest]] ° * [[Ernst Mayr|Mayr, Ernst]] ° * [[Barbara McClintock|McClintock, Barbara]] ° * [[Franc Megušar|Megušar, Franc]] ° * [[Gregor Mendel|Mendel, Gregor]] * [[Štefan Michieli|Michieli, Štefan]] ° * [[Jacques Monod|Monod, Jacques]] ° * [[Thomas Hunt Morgan|Morgan, Thomas H.]] ° * [[Edvard Moser|Moser, Edvard]] ° * [[May-Britt Moser|Moser, May-Britt]] ° * [[Narcis Mršić|Mršić, Narcis]] ° * [[Hermann Joseph Muller|Muller, Hermann J.]] ° * [[Johannes Peter Müller|Müller, Johannes P.]] * [[Carl Wilhelm von Nägeli|Nägeli, Carl Wilhelm von]] ° * [[Erwin Neher|Neher, Erwin]] ° * [[Marshall Warren Nirenberg|Nirenberg, Marshall W.]] ° * [[Christiane Nüsslein-Volhard|Nüsslein-Volhard, Christiane]] ° * [[Severo Ochoa|Ochoa, Severo]] ° * [[Satoši Omura|Omura, Satoši]] ° * [[Frej Ossiannilsson|Ossiannilsson, Frej]] ° * [[Jošinori Osumi|Osumi, Jošinori]] ° * [[George Emil Palade|Palade, George E.]] ° * [[Peter Simon Pallas|Pallas, Peter S.]] ° * [[Ardem Patapoutian|Patapoutian, Ardem]] ° * [[Jure Piškur|Piškur, Jure]] ° * [[Franc Pohleven|Pohleven, Franc]] ° * [[Anton Polenec|Polenec, Anton]] * [[Janko Ponebšek|Ponebšek, Janko]] ° * [[Rodney Porter|Porter, Rodney]] ° * [[Vladimir Ravnik|Ravnik, Vlado]] ° * [[Ivan Regen|Regen, Ivan]] * [[Francis Peyton Rous|Rous, Francis P.]] ° * [[Bert Sakmann|Sakmann, Bert]] ° * [[Thomas Say|Say, Thomas]] ° * [[Albin Seliškar|Seliškar, Albin]] ° * [[Gregg L. Semenza|Semenza, Gregg L.]] ° * [[Andrew V. Schally|Schally, Andrew V.]] ° * [[seznam slovenskih biologov]] * [[Phillip Allen Sharp|Sharp, Phillip A.]] ° * [[Charles Scott Sherrington|Sherrington, Charles S.]] ° * [[John Maynard Smith|Smith, John M.]] ° * [[Oliver Smithies|Smithies, Oliver]] ° * [[Hans Spemann|Spemann, Hans]] ° * [[Roger Wolcott Sperry|Sperry, Roger W.]] ° * [[Ralph Steinman|Steinman, Ralph]] ° * [[Earl Wilbur Sutherland Jr.|Sutherland, Earl W. Jr. ]] ° * [[Jack W. Szostak|Szostak, Jack W.]] ° * [[Andrej Šali|Šali, Andrej]] ° * [[Kazimir Tarman|Tarman, Kazimir]] ° * [[Edward L. Tatum|Tatum, Edward L.]] ° * [[Coenraad Jacob Temminck|Temminck, Coenraad J.]] ° * [[Max Theiler|Theiler, Max]] ° * [[Hugo Theorell|Theorell, Hugo]] ° * [[Nikolaas Tinbergen|Tinbergen, Niko]] ° * [[Susumu Tonegava|Tonegava, Susumu]] ° * [[Charles Henry Turner (zoolog)|Turner, Charles Henry (zoolog)]] ° * [[Sébastien Vaillant|Vaillant, Sébastien]] * [[Pierre Léonard Vander Linden|Vander Linden, Pierre L.]] ° * [[Harold Varmus|Varmus, Harold]] ° * [[Selman Waksman|Waksman, Selman]] ° * [[George Wald|Wald, George]] ° * [[Alfred Russel Wallace|Wallace, Alfred R.]] ° * [[Torsten N. Wiesel|Wiesel, Torsten N.]] ° * [[Maks Wraber|Wraber, Maks]] ° * [[Tone Wraber|Wraber, Tone]] ° * [[Rosalyn Yalow|Yalow, Rosalyn]] ° * [[Rolf M. Zinkernagel|Zinkernagel, Rolf M.]] ° |group4=Botanika |list4=* [[Beloveška pušča]] ° * [[gomolj]] ° * [[hifa]] ° * [[kranjska bunika]] * ''[[Mala flora Slovenije]]'' ° * [[močvirski tulipan]] ° * [[navadni fižol]] ° * [[navadni jesenček]] ° * [[navadni rman]] ° * [[navadni sirek]] ° * [[planinski pelin]] ° * [[plevel]] ° * [[rastlinska celica]] ° * [[rman]] ° * [[stročnice]] ° * [[tigmomorfogeneza]] ° * [[trilistna vetrnica]] ° * [[zlatica]] ° |group5=Ekologija |list5=* [[biogeografija]] * [[bioindikator]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[biološki nadzor škodljivcev]] ° * [[ekologija]] * [[ekološka sukcesija]] * [[ekoton]] * [[evtrofikacija]] ° * [[Global Biodiversity Information Facility]] ° * [[Hardy-Weinbergovo načelo]] * [[hiperparazit]] * [[kozmopolit (biogeografija)]] ° * [[manj ogrožena vrsta]] ° * [[Mednarodno leto biotske raznovrstnosti]] ° * [[mimikrija]] * [[najmanj ogrožena vrsta]] ° * [[Nearktika]] ° * [[Palearktika]] ° * [[parazitoid]] ° * [[populacija (biologija)]] ° * [[potencialno ogrožena vrsta]] ° * [[produkcija (ekologija)]] ° * [[rastlinojedec]] * [[Rdeči seznam IUCN|''Rdeči seznam'' IUCN]] * [[relikt (biologija)]] ° * [[skrajno ogrožena vrsta]] ° * [[škodljivec]] ° * [[varstveno odvisna vrsta]] ° * [[v divjini izumrla vrsta]] ° * [[vektor (epidemiologija)]] ° |group6=Fiziologija |list6=* [[bazalna presnova]] ° * [[celično dihanje]] * [[cirkadiani ritem]] ° * [[čutilni receptor]] ° * [[dihanje]] * [[dormanca]] ° * [[estivacija]] ° * [[hibernacija]] * [[Kroghovo načelo]] ° * [[lateralna inhibicija]] ° * [[Lombardov učinek]] ° * [[membranski potencial]] ° * [[refleks]] ° * [[termogeneza]] ° * [[torpor]] ° * [[vzdražnost]] ° |group7= Zoologija |list7={{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1=* ''[[Alona sketi]]'' ° * [[aposematizem]] ° * [[arahnologija]] ° * [[bioakustika]] ° * [[bogomolčarji]] ° * [[brazdasti kit]] ° * ''[[Caenorhabditis elegans]]'' ° * [[ceponožci]] ° * ''[[Cerithidea decollata]]'' ° * [[‎cistotvorne ogorčice]] ° * [[citokin]] ° * [[cvetni okrogličar]] ° * [[členonožci]] * [[človečnjaki]] ° * [[človek]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[človeška ribica]] * [[črni močeril]] * [[črv]] ° * [[deseteronožci]] ° * [[domača mačka]] * [[domači pes]] * [[drobnonožke]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[dvojnonoge]] ° * [[dvoklopniki]] ° * [[eholokacija]] ° * [[enakonožci]] * [[Entognatha]] ° * ''[[Entomologia Carniolica]]'' ° * [[etologija]] ° * [[Eutardigrada]] ° * [[evsocialnost]] ° * ''[[Fauna Europaea]]'' ° * [[Félicette]] ° * [[fenek]] * [[glavonožci]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[gliste]] ° * ''[[Globochthonius pancici]]'' ° * [[goži]] ° * ''[[Halicephalobus mephisto]]'' ° * [[herpetologija]] ° * [[Heterotardigrada]] ° * [[hijene]] * ''[[Hippocampus sarmaticus]]'' ° * ''[[Hippocampus slovenicus]]'' ° * [[hobotnice]] ° * [[Horvatova kuščarica]] ° * ''[[Inia araguaiaensis]]'' ° * [[jamski medved]] ° * [[jeguljičaste ogorčice]] ° * [[kače]] * [[kameleoni]] ° * [[kapibara]] ° * [[kit grbavec]] ° * [[kitovec]] ° * [[kljunaš]] ° * [[klobučnjaki]] ° * [[klopi]] * [[komodoški varan]] ° * [[komunikacija živali]] ° * [[kraški škrgonožec]] ° * [[kril]] * [[kubomeduze]] ° * [[leptostraki]] ° * [[leteče lisice]] ° * [[levitev]] ° * [[ličinka]] ° * [[lignji]] ° * [[listonožci]] ° * [[‎maksilopodi]] ° * [[mali malajski kančil]] ° * [[malonoge]] ° * [[maremsko-abruški ovčar]] ° * [[meduza (zoologija)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[mehkužci]] * [[mink]] ° * [[miši]] ° * [[močvirska sklednica]] ° * [[monoplakofori]] ° * [[morski klobuk]] ° * [[morski sesalec]] ° * [[nektur]] ° * [[nimfa (biologija)]] ° * [[nogači]] ° * [[‎ogorčice koreninske pegavosti]] ° * [[ogorčice koreninskih šišk]] ° * [[osasti pajek]] * [[ostvarji]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[pajki]] * [[palpigradi]] ° * [[partenogeneza]] ° * [[pasavci]] ° * [[pasma]] * [[paščipalci]] ° * [[pipalkarji]] ° * [[plavutonožci]] ° * [[podzemska svinjka]] ° * [[počasniki]] ° * [[poglavitni histokompatibilnostni kompleks]] ° * [[polip (zoologija)]] ° * [[postranice]] ° * [[praskrluparji]] ° * [[preobrazba (biologija)]] ° * [[pršice]] ° * [[raki]] ° * [[rakunasti pes]] * [[rebrače]] ° * [[Remipedia]] ° * [[ribe]] * [[rovke]] ° * [[seznam živali, poimenovanih po slavnih osebah]] ° * [[sistem komplementa]] ° * [[slonovi zobčki]] ° * [[slovenski ščipalec]] ° * [[sperma]] ° * [[spermatofor]] ° * [[stridulacija]] ° * [[strige]] ° * [[suhe južine]] ° * ''[[Sus]]'' ° * [[šesteronožni členonožci]] ° * [[ščipalci]] ° * [[škrgorepci]] ° * [[taksija]] ° * [[tapirji]] ° * [[temačniki]] ° * [[trdoživnjaki]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[triceratops]] * [[tupaje]] ° * [[udavi]] ° * [[udomačitev]] ° * [[velblod]] ° * [[vikunja]] ° * [[vitičnjaki]] ° * [[vodne bolhe]] ° * [[vodni bivol]] ° * [[volovska žaba]] ° * [[zlata krastača]] ° * [[zoologija]] * ''[[Zootaxa]]'' ° * [[živali]] |group2=Entomologija |list2= * [[afriški minljivec]] ° * [[alpski lesketnik]] ° * [[ameriški škržatek]] ° * ''[[Anax junius]]'' ° * ''[[Anoplolepis gracilipes]]'' ° * [[azijski kozliček]] ° * [[barjanska deva]] ° * [[barjanski lesketnik]] ° * [[barjanski okarček]] ° * [[barjanski spreletavec]] ° * [[barjanski škratec]] ° * [[belini]] ° * [[beli T]] ° * [[bleda deva]] ° * [[bledi kresničar]] ° * [[bledi peščenec]] ° * [[bleščeči zmotec]] ° * [[bogomolke]] ° * [[bolhe]] ° * [[bolšice]] ° * [[bramorji]] ° * [[brzični škratec]] ° * [[buba]] ° * ''[[Camponotus tergestinus]]'' ° * [[ciklamni telovnikar]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[čebele]] * [[čebeljeliki kožokrilci]] ° * [[čmrlj]] ° * [[črni kamenjak]] ° * [[črni ploščec]] ° * [[črtasta pižamarka]] ° * [[deviški pastir]] ° * [[dnevni metulji]] * [[dolgotipalčnice]] ° * ''[[Dolycoris baccarum]]'' ° * [[dristavični spreletavec]] ° * [[drobnovratnik]] * ''[[Drosophila melanogaster]]'' * [[dvokrilci]] ° * [[dvopikčasti škržatek]] ° * [[enakokrili kačji pastirji]] ° * [[enodnevnice]] ° * [[entomologija]] * ''[[Fulgora laternaria]]'' ° * [[gosenica]] ° * [[griloblatoidi]] ° * [[grmiščna zverca]] ° * [[harlekinska polonica]] ° * [[harlekinska stenica]] ° * [[herkul (hrošč)]] ° * [[hišni molj]] ° * [[Hitlerjev brezokec]] ° * [[hrošči]] * [[hruševa mrežnica]] ° * ''[[Isotomus speciosus]]'' ° * [[istrska žagorožka]] ° * [[japonski škržatek]] ° * [[južna zverca]] ° * [[kačji pastirji]] * [[kačji potočnik]] ° * [[kamelovratnice]] ° * [[kaparji]] ° * [[kljunavci]] ° * [[kobilice]] * [[komarji]] ° * [[koščični škratec]] ° * [[kovinski lesketnik]] ° * [[kozlički]] ° * [[kožokrilci]] ° * [[kranjski ovnič]] ° * [[kratkotipalčnice]] ° * [[kresnice (hrošči)]] ° * [[krešiči]] ° * [[krhljar]] ° * [[krvavordeči kamenjak]] ° * [[lastovičarji]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[lepenci]] ° * [[lisasti ploščec]] ° * [[listne uši]] ° * [[listni zavijači]] ° * [[loška zverca]] * ''[[‎Lycorma delicatula]]'' ° * [[mahovna deva]] ° * [[majski hrošč]] ° * [[malinovordeči kamenjak]] ° * [[mali modrač]] ° * [[mali rdečeokec]] ° * [[mali rogač]] ° * [[mali škržatki]] ° * [[marmorirana smrdljivka]] ° * [[medeči škržatek]] ° * [[medonosna čebela]] ° * ''[[Melitaea vedica]]'' ° * ''[[Mesosa nebulosa]]'' ° * [[metuljaste mušice]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[metulji]] * [[mladoletnice]] ° * [[močvirski lebduh]] ° * [[modri bleščavec]] ° * [[modrini]] ° * [[modrinka]] ° * [[modri ploščec]] ° * [[modroriti spremljevalec]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[mravlje]] * [[mrtvični spreletavec]] ° * [[navadna tenčičarica]] ° * [[navadni govnač]] ° * [[navadni kamenjak]] ° * [[navadni mravljinčar]] ° * [[neprave sovke]] ° * [[nogoprelci]] ° * [[nosna jezerka]] ° * [[obadi]] ° * [[obrežna zverca]] ° * [[obvodna zverca]] ° * [[oleandrovec]] ° * [[opoldanski škrlatec]] ° * [[‎orjaška skolija]] ° * [[orjaški azijski sršen]] ° * [[ovratniški plavač]] ° * [[pahljačekrilci]] ° * [[Palaeoptera]] ° * [[pasasti bleščavec]] ° * [[pasasti kamenjak]] ° * [[pedici]] ° * [[pegasti lesketnik]] ° * ''[[Philipomyia aprica]]'' ° * ''[[Phrictus quinquepartitus]]'' ° * ''[[Piezodorus lituratus]]'' ° * [[pisana stenica]] ° * [[plodova vinska mušica]] ° * [[ploščci]] ° * [[polkrilci]] ° * [[polonice]] ° * [[popotni porečnik]] ° * [[posnemalci]] ° * [[povirni studenčar]] ° * [[povodni škratec]] ° * [[pračeljustnice]] ° * [[prašne uši]] ° * [[prave cvrčalke]] ° * [[prave muhe]] ° * [[prave ose]] ° * [[pravi mrežekrilci]] ° * [[presenetljiva pazverca]] ° * [[prešerna lepotka]] ° * [[primorska plenilka]] ° * [[‎prisojni zimnik]] ° * [[pritlikavi listni zavrtači]] ° * [[prodni modrač]] * [[prodni paškratec]] ° * [[progasti kamenjak]] ° * [[Protodonata]] ° * ''[[Pseudochazara cingovskii]]'' ° * [[puščavnik (hrošč)]] ° * [[rani plamenec]] ° * [[ravnokrilci]] * [[rdečevrati mrhar]] ° * [[rdeči voščenec]] ° * [[repin belin]] ° * [[resarji]] ° * [[rjava deva]] ° * [[rjava lipovka]] ° * [[rjava trnovka]] ° * [[rogač]] ° * [[rumeni kamenjak]] ° * [[rumeni porečnik]] ° * [[Saulijev dvoličnik]] ° * [[Schmidtov dvoličnik]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[seznam kačjih pastirjev v Sloveniji]] ° * [[seznam redov žuželk]] * [[sinji modrač]] ° * [[sinji presličar]] ° * [[siva bogomolka]] ° * [[sivi smrdljivec]] ° * [[skakači (členonožci)]] * [[skarabeji]] ° * [[slinarice]] ° * [[smrtoglavec]] ° * [[‎sredozemski lesketnik]] ° * [[sorodstvo svetivcev]] ° * [[sorodstvo ščitastih stenic]] ° * [[sredozemski kamenjak]] ° * [[stasiti kamenjak]] ° * [[stenice]] ° * [[storževa listonožka]] ° * [[strigalice]] ° * [[suhljati škratec]] ° * [[svetivci]] ° * [[sviloprejka]] * [[ščetinorepke]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ščitaste stenice]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ščurki]] ° * [[škrlatna lilijevka]] ° * [[šotna deva]] ° * [[španska muha]] ° * [[šuštarji]] * [[švab]] ° * [[talne uši]] ° * [[temni modrač]] ° * [[temni slaniščar]] ° * [[termiti]] * [[tigrasti komar]] ° * [[travniški škratec]] ° * [[trepetavke]] ° * [[trirogi skarabej]] ° * [[uhata rusonožka]] ° * [[usnjate stenice]] ° * [[velekrilci]] ° * [[velika lesna osa]] ° * [[velika ostrorobka]] ° * [[velika peščenka]] ° * [[veliki rdečeokec]] ° * [[veliki spremljevalec]] ° * [[veliki topolov kozliček]] ° * [[veščci]] ° * [[vinske mušice]] ° * [[višnjeva deva]] ° * [[vodni drsalci]] ° * [[volkci]] ° * [[vrbnice]] ° * [[vresni spreletavec]] ° * [[Wallaceova orjaška čebela]] ° * [[zajedavske stenice]] ° * [[zajedavske uši]] ° * [[zalubniki]] ° * [[zelena deva]] ° * [[zelena listna stenica]] ° * [[zelena pazverca]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[zelena smrdljivka]] ° * [[zelenomodra deva]] ° * [[zgodnji trstničar]] ° * [[zibajoči ples]] ° * [[zlata minica]] ° * [[žagarica]] ° * [[želvaste stenice]] ° * [[žitna stenica]] ° * [[žitni molj]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[žuželke]] |group3=Ornitologija |list3=* ''[[Acrocephalus]]'' ° * [[albatrosi]] ° * [[bela pastirica]] ° * [[bela štorklja]] ° * [[BirdLife International]] ° * [[breguljka]] ° * [[burnice]] ° * [[čaplje]] ° * [[čapljica]] ° * [[čevljekljun]] ° * [[čigre]] ° * [[čopasti ponirek]] ° * [[črna štorklja]] ° * [[črni hudournik]] ° * [[črni lori]] ° * [[črnoglavi muhar]] ° * [[divji petelin]] ° * [[dlakavci]] ° * [[dodo]] ° * [[dolgorepka]] ° * [[domači vrabec]] ° * [[droplje]] ° * [[epiornis]] * [[galapaški pingvin]] ° * [[gnezdo]] ° * [[golobi]] * [[govnačke]] ° * [[grilček]] ° * [[hudourniki (družina)]] ° * [[jastrebi Novega sveta]] ° * [[kakapo]] ° * [[kljunači]] ° * [[kljunorožci]] ° * [[kljunorožci (družina)]] ° * [[kmečka lastovka]] ° * [[krekovt]] ° * [[kukavica]] ° * [[lastovke]] ° * [[medosesi]] ° * [[medosledci]] ° * [[mokož]] ° * [[mormon (ptič)]] * [[muharji]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[navadna čigra]] ° * [[njivska gos]] ° * [[njorke]] ° * [[nojevci]] * [[obročkanje ptic]] ° * [[orjaški tukan]] ° * [[pastirice]] ° * [[pegaste sove]] ° * [[pegatke]] ° * [[pero]] ° * ''[[Pipreola pulchra]]'' ° * [[pisani tukan]] ° * [[plovci]] ° * [[podhujke]] ° * [[poljski škrjanec]] ° * [[priba]] ° * [[pritlikavi kormoran]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ptiči]] * [[ptič neletalec]] ° * [[rajčice]] ° * [[repaljščica]] ° * [[repnik]] ° * [[rjavi srakoper]] ° * [[rjavoglavi srakoper]] ° * [[rumeni strnad]] ° * [[ruševec]] ° * [[sadjejedi]] ° * [[severni kovaček]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[seznam ptic v Sloveniji]] * [[sinice]] ° * [[siva čaplja]] * [[siva vrana]] ° * [[slavec]] ° * [[smrdokavra]] ° * [[sokol (rod)]] ° * [[sraka]] ° * [[srakoper]] ° * [[srakoperji]] ° * [[strmoglavci]] ° * [[strmoglavec (ptič)]] ° * [[stržki]] ° * [[škorci]] ° * [[škrjanci]] ° * [[šoja]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[tajnik (ptič)]] ° * [[Temminckov prodnik]] ° * [[tolsti lastovičnik]] ° * [[tropiki]] ° * [[tukalice]] ° * [[tukani]] ° * [[turška grlica]] ° * [[velika bela čaplja]] ° * [[veliki detel]] ° * [[veliki vodomec]] ° * [[vijeglavka]] ° * [[vodomec]] ° * [[vojna emujev]] ° * [[vrabci]] ° * [[vrana]] ° * [[vrbji kovaček]] ° * [[vrtna penica]] ° * [[zelenonoga tukalica]] ° * [[žerjavi]] ° * [[žolne]] ° }} }} |group8=Kemija |list8= * [[barijev klorid]] * [[biomolekula]] ° * [[Adolf Butenandt|Butenandt, Adolf]] * [[William C. Campbell|Campbell, William C.]] ° * [[DDT]] ° * [[dvoatomna molekula]] * [[funkcionalna skupina]] * [[hitin]] * [[insekticid]] ° * [[Kemijski inštitut]] ° * [[kokamidopropil betain]] ° * [[Ana Kansky|Kansky, Ana]] * [[Stephanie Kwolek|Kwolek, Stephanie]] ° * [[lindan]] * [[Ignacy Łukasiewicz|Łukasiewicz, Ignacy]] ° * [[Edmund Mach|Mach, Edmund]] ° * [[malacidin]] ° * [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Mendelejev, Dimitrij Ivanovič]] * [[metanol]] ° * [[metilamin]] ° * [[Paul Hermann Müller|Müller, Paul H.]] ° * [[obstojno organsko onesnaževalo]] ° * [[penicilin G]] ° * [[peptidna vez]] ° * [[periodni sistem elementov]] * [[polivinil klorid]] ° * [[riboflavin]] * [[Charles Soret|Soret, Charles]] ° * [[solanin]] ° * [[strihnin]] * [[Tibor Škerlak|Škerlak, Tibor]] ° * [[Ana Štěrba-Böhm|Štěrba-Böhm, Ana]] * [[tiol]] ° * [[Miha Tišler|Tišler, Miha]] * [[Ada E. Yonath|Yonath, Ada]] ° |group9=Medicina |list9=* [[Baruj Benacerraf|Benacerraf, Baruj]] ° * [[André Frédéric Cournand|Cournand, André Frédéric]] ° * [[Robert G. Edwards|Edwards, Robert G.]] ° * [[Fabryjeva bolezen]] ° * [[Dušan Ferluga|Ferluga, Dušan]] ° * [[Werner Forßmann|Forßmann, Werner]] ° * [[Ljerka Glonar|Glonar, Ljerka]] ° * [[Allvar Gullstrand|Gullstrand, Alvar]] ° * [[Eleonora Jenko Groyer|Jenko Groyer, Eleonora]] * [[Edward Jenner|Jenner, Edward]] * [[Vinko Kambič|Kambič, Vinko]] ° * [[karantena]] ° * [[Emil Theodor Kocher|Kocher, Emil T.]] ° * ''[[The Lancet|Lancet, The]]'' ° * [[Laskerjeva nagrada]] ° * [[Medical Subject Headings]] ° * [[melanom]] ° * [[miokardni infarkt]] ° * [[Ferid Murad|Murad, Ferid]] ° * [[Joseph Murray|Murray, Joseph]] ° * [[osnovno zdravilo]] ° * [[pandemija koronavirusne bolezni 2019]] ° * [[pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji]] * [[Dickinson W. Richards|Richards, Dickinson W.]] ° * [[Peter Safar|Safar, Peter]] * [[Jonas Salk|Salk, Jonas]] ° * [[Ignaz Semmelweis|Semmelweis, Ignaz]] ° * [[Uroš Skalerič|Skalerič, Uroš]] ° * [[John Snow|Snow, John]] ° * [[splav]] * [[spolno prenosljiva bolezen]] ° * [[transfuzija krvi]] ° * [[Joujou Tu|Tu, Joujou]] ° * [[umivanje rok]] * [[Julius Wagner-Jauregg|Wagner-Jauregg, Julius]] ° * [[Rudolf Weigl|Weigl, Rudolf]] ° * [[Wolfova nagrada za medicino]] ° |group10=Znanstvene in visokošolske ustanove |list10=* [[Akademija znanosti Češke republike]] ° * [[Ameriška akademija umetnosti in znanosti]] ° * [[Ameriški prirodoslovni muzej]] ° * [[Avstralska narodna univerza]] ° * [[Bolgarska akademija znanosti]] ° * [[Collège de France]] ° * [[Družba cesarja Viljema]] ° * [[‎Imperialni kolidž v Londonu]] ° * [[Kalifornijski tehnološki inštitut]] ° * [[Karolinski inštitut]] ° * [[Mednarodna zveza raziskovalnih univerz]] ° * [[Nacionalna akademija znanosti ZDA]] ° * [[Nacionalni inštituti za zdravje]] ° * [[Skupina Coimbra]] ° * [[Slovaška akademija znanosti]] ° * [[Univerza Cornell]] ° * [[Univerza Britanske Kolumbije]] ° * [[Univerza Duke]] ° * [[Univerza Friedricha Schillerja v Jeni]] ° * [[Univerza Harvard]] ° * [[Univerza Johnsa Hopkinsa]] ° * [[Univerza Kalifornije]] ° ** [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Berkeley]] ° ** [[Univerza Kalifornije, Los Angeles|Los Angeles]] ° ** [[Univerza Kalifornije, San Diego|San Diego]] ° ** [[Univerza Kalifornije, San Francisco|San Francisco]] ° * [[Univerza v Kjotu]] ° * [[Univerza v Kobenhavnu]] ° * [[Univerza v Ljubljani]] * [[Univerza v Londonu]] ° * [[Univerza v Lundu]] ° * [[Univerza McGill]] ° * [[Univerza McMaster]] ° * [[Univerza Michigana]] ° * [[Univerza v New Yorku]] ° * [[Univerza Northwestern]] ° * [[Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu]] ° * [[Univerza v Tokiu]] ° * [[Univerza v Uppsali]] ° * [[Univerza v Ženevi]] ° * [[Univerza Washingtona]] ° * [[Univerzitetni kolidž v Londonu]] ° * [[Washingtonova univerza v St. Louisu]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Umetnost in zabava |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |above = |below = |list1 = * [[AKC Metelkova mesto]] * [[alternativna zgodovina]] ° * [[Art Rebel 9]] ° * [[Hollywoodska aleja slavnih]] ° * [[izmišljeno vesolje]] ° * [[Oton Jugovec|Jugovec, Oton]] ° * [[Ivan Jurkovič (kipar)|Jurkovič, Ivan]] ° * [[Kiberpipa]] ° * [[Franz Marc|Marc, Franz]] ° * [[Marijin steber, Ljubljana]] ° * ''[[Metacritic]]'' ° * [[Nizozemski umetnostnozgodovinski inštitut]] ° * [[nori znanstvenik]] ° * ''[[Padli astronavt]]'' ° * [[postapokaliptična fikcija]] ° * [[retrofuturizem]] ° * ''[[Rolling Stone]]'' ° * [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] * [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] ° * [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] ° * [[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika]] ° * [[spomenik Rudolfu Maistru, Ljubljana]] ° * [[spomenik Simonu Gregorčiču, Ljubljana]] ° * [[superheroj]] ° * [[Ivan Šiškin|Šiškin, Ivan]] ° * [[Vodnikov spomenik]] ° * [[vojaška znanstvena fantastika]] ° * [[Benjamin Wilson (slikar)|Wilson, Benjamin (slikar)]] * ''[[xkcd]]'' ° * [[Srdjan Živulović|Živulović, Srdjan]] ° |group2 = Film in<br/>televizija |list2 = * ''[[Ad Astra: Pot do zvezd]]'' ° * ''[[AllMovie]]'' ° * [[Gillian Anderson|Anderson, Gillian]] ° * [[Avatar (film)|''Avatar'' (film)]] * [[Brigitte Bardot|Bardot, Brigitte]] ° * [[Bojna ladja Galaktika (TV-serija, 2004)|''Bojna ladja Galaktika'' (TV-serija, 2004)]] ° * ''[[Bolje ne bo nikoli]]'' ° * ''[[Božji oklep]]'' ° * [[Bryan Cranston|Cranston, Bryan]] ° * [[Joan Crawford|Crawford, Joan]] ° * [[Časovni stroj (film, 1960)|''Časovni stroj'' (film, 1960)]] ° * [[Černobil (miniserija)|''Černobil'' (miniserija)]] ° * [[Dan neodvisnosti (film)|''Dan neodvisnosti'' (film)]] ° * [[James Dean|Dean, James]] ° * [[Dracula (miniserija)|''Dracula'' (miniserija)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Dune: Peščeni planet]]'' ° * ''[[Forrest Gump]]'' ° * [[Michael J. Fox|Fox, Michael J.]] ° * [[Stephen Fry|Fry, Stephen]] ° * [[Greta Garbo|Garbo, Greta]] ° * ''[[Gattaca]]'' ° * [[Whoopi Goldberg|Goldberg, Whoopi]] ° * [[Samuel Goldwyn|Goldwyn, Samuel]] ° * ''[[Goli v sedlu]]'' ° * [[Greyhound (film)|''Greyhound'' (film)]] ° * [[Anna Gunn|Gunn, Anna]] ° * [[Vera Holodna|Holodna, Vera]] ° * [[Hedda Hopper|Hopper, Hedda]] ° * [[Igra prestolov (TV-serija)|''Igra prestolov'' (TV-serija)]] ° * [[Oscar Isaac|Isaac, Oscar]] ° * ''[[Iztrebljevalec]]'' ° * ''[[Iztrebljevalec 2049]]'' ° * [[‎Samuel L. Jackson|‎Jackson, Samuel L.]] ° * ''[[Kaj žre Gilberta Grapa?]]'' ° * ''[[Kaznilnica odrešitve]]'' ° * [[Kocka (film)|''Kocka'' (film)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Kriva pota]]'' * ''[[Kung Fu Panda]]'' * ''[[Kung Fury]]'' ° * [[Hedy Lamarr|Lamarr, Hedy]] ° * [[Fritz Lang|Lang, Fritz]] ° * ''[[Ledene steze]]'' ° * [[Vivien Leigh|Leigh, Vivien]] ° * ''[[Lepota po ameriško]]'' ° * ''[[Mars napada!]]'' ° * ''[[Mediterraneo]]'' ° * [[Metropolis (film)|''Metropolis'' (film)]] ° * ''[[Mladi Frankenstein]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Marilyn Monroe|Monroe, Marilyn]] * [[Možje v črnem (film)|''Možje v črnem'' (film)]] ° * [[Muha (film, 1986)|''Muha'' (film, 1986)]] * ''[[Mystery Science Theater 3000]]'' ° * [[Narodni filmski register]] ° * [[Jack Nicholson|Nicholson, Jack]] ° * ''[[Okrožje 9]]'' * [[Edward James Olmos|Olmos, Edward James]] ° * [[oskar za najboljši tujejezični film]] ° * ''[[Osmi potnik]]'' ° * [[George Pal|Pal, George]] ° * [[Aaron Paul|Paul, Aaron]] ° * [[Roman Polanski|Polanski, Roman]] ° * ''[[Preden se stegneva]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Prihod]]'' ° * ''[[Princesa Mononoke]]'' ° * ''[[Princesa nevesta]]'' ° * [[Sonja Prosenc|Prosenc, Sonja]] ° * [[Alan Rickman|Rickman, Alan]] ° * [[Emmanuelle Riva|Riva, Emmanuelle]] ° * ''[[Rotten Tomatoes]]'' ° * [[Maximilian Schell|Schell, Maximilian]] ° * [[seznam slovenskih filmov]] * [[seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film]] ° * [[Sherlock Holmes (film, 1916)|''Sherlock Holmes'' (film, 1916)]] ° * ''[[Shrek]]'' ° * [[Skynet]] ° * [[Klemen Slakonja|Slakonja, Klemen]] * ''[[Smrtonosni stroji]]'' ° * ''[[Socializacija bika?]]'' ° * ''[[Spectral]]'' ° * [[Stik (film)|''Stik'' (film)]] ° * [[Studio Ghibli]] ° * ''[[Svižčev dan]]'' ° * [[Šund (film)|''Šund'' (film)]] ° * [[Shirley Temple|Temple, Shirley]] ° * ''[[Terminator 2: Sodni dan]]'' ° * ''[[Trinajsti bojevnik]]'' * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Umri pokončno]]'' ° * [[Variety (revija)|''Variety'']] ° * [[Denis Villeneuve|Villeneuve, Denis]] ° * ''[[Vojna zvezd]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda I – Grozeča prikazen|Epizoda I – Grozeča prikazen]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda II – Napad klonov|Epizoda II – Napad klonov]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda III – Maščevanje Sitha|Epizoda III – Maščevanje Sitha]]'' * ''[[V višave]]'' ° * ''[[V žarišču]]'' ° * [[Sigourney Weaver|Weaver, Sigourney]] ° * [[Billy Wilder|Wilder, Billy]] ° * ''[[Zajec Jojo]]'' ° * [[Železni križec (film)|''Železni križec'' (film)]] ° * [[Živi mrtveci (TV-serija)|''Živi mrtveci'' (TV-serija)]] ° |group3 = Glasba |list3 = * ''[[AllMusic]]'' ° * ''[[Billboard]]'' ° * ''[[Brothers in Arms (album, Dire Straits)|Brothers in Arms]]'' ° * [[Columbia Records]] ° * [[The Cranberries|Cranberries, The]] ° * [[Creedence Clearwater Revival]] ° * [[Ajano Cudži|Cudži, Ajano]] ° * [[John Deacon|Deacon, John]] ° * [[Dire Straits]] * ''[[Dookie]]'' ° * [[The Drinkers|Drinkers, The]] * ''[[Džinovski]]'' ° * [[Dalaj Eegol|Eegol, Dalaj]] * [[extended play]] ° * [[Ella Fitzgerald|Fitzgerald, Ella]] ° * [[Aretha Franklin|Franklin, Aretha]] ° * ''[[Get Lucky (album, Mark Knopfler)|Get Lucky]]'' ° * [[glasbeni album]] ° * [[Greatest Hits (album, Queen)|''Greatest Hits'' (album, Queen)]] ° * ''[[Greatest Hits II]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Heart]] ° * [[Hepcat]] ° * [[Hladno pivo]] ° * [[Hram slavnih rokenrola]] ° * [[In Color (album, Red Five Point Star)|''In Color'' (album, Red Five Point Star)]] ° * ''[[In the End]]'' ° * [[Judge Dread]] ° * [[Mark Knopfler|Knopfler, Mark]] ° * [[Jakob Kobal|Kobal, Jakob]] ° * [[Komu zvoni (pesem)]] ° * [[Kool & the Gang]] * [[Kukushai]] ° * [[Um Kultum|Kultum, Um]] ° * [[Leningrad (glasbena skupina)|Leningrad]] ° * [[Annie Lennox|Lennox, Annie]] ° * ''[[Leva scena]]'' ° * ''[[London Calling]]'' ° * [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] ° * [[Men at Work]] ° * [[Joni Mitchell|Mitchell, Joni]] ° * ''[[MTV Unplugged in New York]]'' ° * [[News of the World (album)|''News of the World'' (album)]] ° * ''[[No Need to Argue]]'' ° * ''[[One Step Beyond...]]'' ° * [[Dolores O'Riordan|O'Riordan, Dolores]] * [[Otava Jo]] ° * [[Pannonia Allstars Ska Orchestra]] ° * [[Parni valjak]] ° * [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] ° * [[Pekinška patka]] ° * ''[[Physical Graffiti]]'' ° * [[Pitura Freska]] ° * [[Plava trava zaborava]] ° * [[Polemic]] ° * [[Ala Pugačova|Pugačova, Ala]] ° * ''[[Punk in Drublic]]'' ° * [[Red Five Point Star]] ° * [[R.E.M.]] ° * [[Lidija Ruslanova|Ruslanova, Lidija]] ° * ''[[Sailing to Philadelphia]]'' * [[Doreen Shaffer|Shaffer, Doreen]] ° * [[Simon & Garfunkel]] ° * [[The Slackers|Slackers, The]] ° * [[Smash (album)|''Smash'' (album)]] ° * [[Stepping Out (album, Red Five Point Star)|''Stepping Out'' (album, Red Five Point Star)]] ° * [[superskupina]] ° * ''[[Še pomnite Kuzle, tovariši?]]'' ° * [[Roger Meddows Taylor|Taylor, Roger M.]] ° * [[Teška industrija]] ° * [[These Are the Days of Our Lives]] ° * [[The Toasters|Toasters, The]] ° * [[Tracker (album)|''Tracker'' (album)]] ° * [[Trojan Records]] ° * [[UB40]] ° * [[Vangelis]] ° * [[Eddie Van Halen|Van Halen, Eddie]] ° * [[Vaya Con Dios]] ° * [[We Didn't Start the Fire]] ° * [[»Weird Al« Yankovic]] ° * ''[[Worst Case Scenario (album, Red Five Point Star)|Worst Case Scenario]]'' ° * [[Neil Young|Young, Neil]] ° * [[Združenje ameriške glasbene industrije]] ° * [[Zemfira]] ° |group4 = Književnost |list4 = * [[Douglas Adams|Adams, Douglas]] * ''[[Baskervillski pes]]'' ° * [[Jorge Luis Borges|Borges, Jorge Luis]] ° * [[Ivana Brlić-Mažuranić|Brlić-Mažuranić, Ivana]] ° * [[Cankarjeva nagrada]] * [[Orson Scott Card|Card, Orson Scott]] ° * [[Karel Čapek|Čapek, Karel]] ° * ''[[Človek v visokem dvorcu]]'' ° * [[Philip Kindred Dick|Dick, Philip Kindred]] ° * [[Emily Dickinson|Dickinson, Emily]] ° * [[Greg Egan|Egan, Greg]] ° * ''[[Enderjeva igra]]'' ° * [[Joe Haldeman|Haldeman, Joe]] ° * ''[[Hellstrom's Hive]]'' ° * [[Brian Herbert|Herbert, Brian]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Frank Herbert|Herbert, Frank]] ° * [[Aldous Huxley|Huxley, Aldous]] ° * [[William Gibson|Gibson, William]] ° * [[Nadine Gordimer|Gordimer, Nadine]] ° * ''[[Jedci mrtvih]]'' ° * [[Stephen King|King, Stephen]] ° * ''[[Klavnica pet]]'' ° * [[Mojca Kumerdej|Kumerdej, Mojca]] ° * ''[[Kurja polt]]'' * [[Harper Lee|Lee, Harper]] ° * [[Herman Melville|Melville, Herman]] ° * ''[[Metro 2033]]'' ° * [[Mi (roman)|''Mi'' (roman)]] ° * [[Vladimir Nabokov|Nabokov, Vladimir]] ° * [[nagrada Hugo]] ° * [[nagrada Nebula]] ° * [[Larry Niven|Niven, Larry]] ° * ''[[Peščeni planet]]'' ° * ''[[Piknik na robu ceste]]'' ° * [[Terry Pratchett|Pratchett, Terry]] ° * [[prazna knjiga]] ° * ''[[Rendezvous with Rama]]'' ° * ''[[Ringworld]]'' ° * ''[[Rože za Algernona]]'' ° * [[seznam avtorjev fantazijskih književnih del]] ° * [[seznam avtorjev znanstvenofantastičnih književnih del]] * ''[[Slavospev za Leibowitza]]'' ° * [[Slovenski knjižni sejem]] ° * [[Solaris (roman)|''Solaris'' (roman)]] ° * [[Stik (roman)|''Stik'' (roman)]] ° * ''[[The Forever War]]'' ° * ''[[The White Plague]]'' ° * [[Sue Townsend|Townsend, Sue]] ° * ''[[Umetnost vojne]]'' ° * ''[[Vesoljski bojevniki]]'' ° * [[Voltaire]] ° * [[William Butler Yeats|Yeats, William B.]] ° * ''[[V Elvisovi sobi]]'' ° * [[Virginia Woolf|Woolf, Virginia]] ° |group5 = Igre |list5 = {{Navpolje|child |evenodd = swap |style = border: 0px |basestyle = background: #8CAED8; color: white |list1 = * [[fliper]] ° * [[igra igranja vlog]] * [[Monopoli (igra)|''Monopoli'' (igra)]] ° * [[namizna igra evropskega sloga]] ° * [[Talisman (igra na deski)|''Talisman'' (igra na deski)]] ° * ''[[Warhammer 40.000]]'' ° |group2 = Videoigre |list2 = * [[2K Games]] ° * ''[[Age of Empires II: The Age of Kings|Age of Empires II]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[BioShock]]'' ° * ''[[Command & Conquer]]'' ° * ''[[Darkest Dungeon]]'' ° * ''[[Deus Ex: Human Revolution]]'' ° * ''[[Dishonored]]'' ° * [[Doom (serija)|''Doom'' (serija)]] ° * [[Doom (videoigra, 2016)|''Doom'' (videoigra, 2016)]] ° * ''[[Dragon Age: Origins]]'' ° * ''[[Duke Nukem 3D]]'' ° * [[Fallout (serija)|''Fallout'' (serija)]] ° ** [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Fallout]]'' ° ** ''[[Fallout 2]]'' ° ** ''[[Fallout 3]]'' ° * ''[[Hardspace: Shipbreaker]] ° * ''[[Heroes of Might and Magic III: The Restoration of Erathia|Heroes of Might and Magic III]]'' * [[Interplay Entertainment]] ° * ''[[Left 4 Dead]]'' ° * ''[[Magicka]]'' ° * ''[[Metro 2033 (videoigra)|Metro 2033]]'' ° * ''[[Mordhau]] ° * ''[[Mordheim: City of the Damned]]'' ° * ''[[Mutant Year Zero: Road to Eden]]'' ° * [[Paradox Interactive]] ° * ''[[Phoenix Point]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Pillars of Eternity]]'' ° * ''[[Plague Inc.]]'' ° * ''[[PlayerUnknown's Battlegrounds]]'' ° * ''[[Pokémon Go]]'' ° * ''[[Portal (videoigra)|Portal]]'' ° * [[preživetvena grozljivka]] ° * [[prvoosebna strelska videoigra]] ° * [[pustolovska videoigra]] ° * ''[[Serious Sam: The First Encounter]]'' ° * [[seznam videoiger]] * ''[[South Park: The Stick of Truth]]'' ° * ''[[S.T.A.L.K.E.R.: Shadow of Chernobyl]]'' ° * [[strateška videoigra]] ° * ''[[They Are Billions]] ° * ''[[Transport Tycoon]]'' ° * [[Valve Corporation]] ° * ''[[Viscera Cleanup Detail]]'' ° * ''[[Wordle]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[XCOM: Enemy Unknown]]'' ° * [[zvrst videoigre]] ° }} }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Geografija |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[Afrika]] * [[Akrotiri in Dhekelia]] ° * [[Antarktični polotok]] ° * [[Armensko višavje]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Avstrija]] * [[Azija]] * [[Banskobistriški okraj]] ° * [[Bistriško branište]] ° * [[Bodélé]] ° * [[Bratislavski okraj]] ° * [[Daljni vzhod]] ° * [[Denali]] ° * [[Dolina Lepene]] ° * [[državni naravni rezervat Sataplia]] ° * [[Hong Kong]] * [[Hubej]] ° * [[Huda luknja]] ° * [[Indonezija]] * [[Jutlandija]] ° * [[Južna Azija]] ° * [[‎Južnočeški okraj]] ° * [[‎Južnomoravski okraj]] ° * [[Kapova jama]] ° * [[Karlovarski okraj]] ° * [[Karpati]] ° * [[Kinderle]] ° * [[Kola (polotok)]] ° * [[Korab]] ° * [[Kordiljere]] ° * [[Košiški okraj]] ° * [[Kralovehraški okraj]] ° * [[kriptodepresija]] * [[ledena polica]] ° * [[Lekinka]] ° * [[Libereški okraj]] ° * [[Lovćen]] * [[Mala Pasica]] ° * [[Mariborska cesta, Celje]] ° * [[Mokrec]] * [[Moravsko-šlezijski okraj]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[naravni park Strandža]] ° * [[naravni rezervat Kesterson]] * [[Nitranski okraj]] ° * [[Niue]] * [[Ngerulmud]] ° * [[Nizozemski Antili]] * [[NUTS 1]] ° * [[oaza]] ° * [[okraji Češke]] ° * [[okraji Slovaške]] ° * [[Olomuški okraj]] ° * [[Osrednječeški okraj]] ° * [[Padska nižina]] ° * [[Pardubiški okraj]] ° * [[Pilanca]] ° * [[Pjongčang]] * [[Plzenski okraj]] ° * [[podregije Madžarske]] ° * [[Pontsko gorovje]] ° * [[Portugalska]] * [[potres in cunami v Tohokuju (2011)]] ° * [[potres na Haitiju (2010)]] ° * [[potres v Beljaku (1690)]] ° * [[potres v Dubrovniku (1667)]] ° * [[potres v Furlaniji 1976]] * [[potres v Skopju (1963)]] ° * [[potres v Zgornjem Posočju 2004]] ° * [[Prešovski okraj]] ° * [[Pripetska močvirja]] ° * [[Rodopi]] ° * [[severni tečajnik]] * [[Slovenija]] * [[Stara planina]] ° * [[Stari svet]] ° * [[Špehovka (jama)]] ° * [[Trenčinski okraj]] ° * [[Trnavski okraj]] ° * [[tropi]] ° * [[Turansko nižavje]] ° * [[Usteški okraj]] ° * [[Velikanova pot]] ° * [[Velika Pasica]] ° * [[veliki čilski potres]] ° * [[Visočinski okraj]] ° * [[Vzhodna Slovenija]] ° * [[Vzhodnoevropsko nižavje]] ° * [[Yaren]] ° * [[Zlinski okraj]] ° * [[zvezna država Združenih držav Amerike]] * [[Železna jama]] |group2=Naselja |list2=* [[Ahmedabad]] ° * [[Almati]] ° * [[Alofi]] ° * [[Alžir]] ° * [[Antananarivo]] ° * [[Apia]] ° * [[Asmara]] ° * [[Avarua]] ° * [[Bamako]] ° * [[Bandar Seri Begawan]] ° * [[Bangui]] ° * [[Banjul]] ° * [[Basseterre]] ° * [[Belmopan]] ° * [[Berkeley, Kalifornija]] ° * [[Berlin]] * [[Bethel, New York]] ° * [[Bissau]] ° * [[Bistra, Vrhnika]] * [[Bloemfontein]] ° * [[Brasilia]] * [[Brazzaville]] ° * [[Brest, Belorusija]] ° * [[Bridgetown]] ° * [[Bruselj]] * [[Bruselj (občina)]] ° * [[Bujumbura]] ° * [[Calgary]] ° * [[Cardiff]] * [[Castries]] ° * [[Celje]] * [[Cincinnati]] ° * [[Conakry]] ° * [[Daka]] ° * [[Dakar]] ° * [[Dar es Salaam]] ° * [[Delhi]] ° * [[Dili]] ° * [[Dnipro]] ° * [[Dodoma]] ° * [[Doha]] ° * [[Dubaj]] ° * [[Durban]] ° * [[Dušanbe]] ° * [[Džakarta]] ° * [[Džuba]] ° * [[Elbasan]] ° * [[Entebbe]] * [[Freetown]] ° * [[Gaborone]] ° * [[Gostomel]] ° * [[Gradenc]] * [[Guadalajara]] ° * [[Gvatemala (mesto)]] * [[Halifax, Nova Škotska]] ° * [[Harare]] ° * [[Honiara]] ° * [[Islamabad]] ° * [[Ithaca, New York]] ° * [[Jokohama]] ° * [[Juneau]] * [[Kairo]] * [[Kampala]] ° * [[Kartum]] * [[Kigali]] ° * [[Kinšasa]] ° * [[Kolkata]] ° * [[Komarno, Slovaška]] ° * [[Kuala Lumpur]] ° * [[Kuvajt (mesto)]] ° * [[Lagos]] ° * [[Leeds]] ° * [[Libreville]] ° * [[Lilongwe]] ° * [[Little Rock]] ° * [[Lomé]] ° * [[London]] * [[Luanda]] ° * [[Lund]] ° * [[Lusaka]] ° * [[Malabo]] ° * [[Malé]] ° * [[Manama]] ° * [[Manila]] ° * [[Maputo]] ° * [[Maseru]] ° * [[Mbabane]] ° * [[Mežica]] * [[Modra, Slovaška]] ° * [[Mogadiš]] ° * [[Monrovija]] ° * [[Moroni]] ° * [[Mumbaj]] * [[Muškat (mesto)]] ° * [[Nagoja]] ° * [[Narva]] ° * [[Nassau, Bahami]] ° * [[N'Djamena]] ° * [[Niamey]] ° * [[Nouakchott]] * [[Nukuʻalofa]] ° * [[Osaka]] ° * [[Pafos]] ° * [[Palikir]] ° * [[Panama (mesto)]] ° * [[Peking]] * [[Pittsburgh]] ° * [[Pjongjang]] ° * [[Plymouth]] ° * [[Podgorje, Koper]] * [[Port-au-Prince]] ° * [[Port of Spain]] ° * [[Port Louis]] ° * [[Porto-Novo]] ° * [[Port Vila]] ° * [[Praia]] ° * [[Preska nad Kostrevnico]] * [[Prevalje]] * [[‎Princeton, New Jersey]] ° * [[Rabat]] ° * [[Riad]] ° * [[Ribnica]] * [[Rio de Janeiro]] * [[Rogaška Slatina]] * [[Roseau]] ° * [[Ruše]] * [[San Juan, Portoriko]] ° * [[San Michele all'Adige]] ° * [[San Salvador]] ° * [[São Tomé]] ° * [[seznam največjih mest po državah]] ° * [[Sheboygan, Wisconsin]] ° * [[Shrewsbury]] ° * [[St. George's]] ° * [[St. John's]] ° * [[Suva]] ° * [[Sydney]] * [[Šentjernej]] * [[Šjan]] ° * [[Tajpej]] ° * [[Tegucigalpa]] ° * [[Timbuktu]] ° * [[Tokio]] * [[Trento]] ° * [[Tripoli]] ° * [[Ufa]] ° * [[Ulan Bator]] ° * [[Verd]] * [[Vientiane]] ° * [[Vipolže]] * [[Vogrsko]] * [[Vojnik]] * [[Vrhnika]] * [[Vuhan]] ° * [[Yamoussoukro]] ° * [[Yaoundé]] ° * [[Zreče]] * [[Železniki]] |group3=Otoki |list3=* [[Aleksandrov otok]] ° * [[Baffinov otok]] ° * [[Bathurstov otok]] ° * [[Bananal (otok)]] ° * [[Banksov otok]] ° * [[Bioko]] ° * [[Boljševik (otok)]] ° * [[Borneo]] ° * [[‎Bylotov otok]] ° * [[Cape Breton (otok)]] ° * [[Devon (otok)]] ° * [[Ellesmere]] ° * [[Funafuti]] ° * [[Južni otok]] ° * [[Južni otok (Nova dežela)]] ° * [[Kanadsko arktično otočje]] ° * [[Komandantovi otoki]] * [[Lemnos]] ° * [[Luzon]] ° * [[Majuro]] ° * [[Mali Sundski otoki]] ° * [[Marajó]] ° * [[Martha's Vineyard]] ° * [[Melvillov otok, Kanada]] ° * [[Mindanao]] ° * [[Moluki]] ° * [[Nova Britanija]] ° * [[Nova Gvineja]] ° * [[Otok Axla Heiberga]] ° * [[‎Otok Ellefa Ringnesa]] ° * [[‎Otok kralja Viljema]] ° * [[Otok oktobrske revolucije]] ° * [[Otok princa Patricka]] ° * [[Otok waleškega princa]] ° * [[Otoki kraljice Elizabete]] ° * [[Sahalin]] ° * [[Sark]] * [[Severna dežela]] ° * [[Severni otok]] ° * [[Severni otok (Nova dežela)]] ° * [[seznam otokov po površini]] ° * [[‎Somersetski otok]] ° * [[Southamptonov otok]] ° * [[Spitsbergi (otok)]] ° * [[Sulavezi]] ° * [[Tajvan (otok)]] ° * [[Tarava]] ° * [[Vancouvrov otok]] ° * [[Viktorijin otok]] ° * [[Zanzibarsko otočje]] ° |group4=Vodna<br/>telesa |list4=* [[Albertovo jezero]] ° * [[Balhaško jezero]] ° * [[Belca (Idrijca)]] ° * [[Belo morje]] ° * [[Blidinje jezero]] ° * [[Bohinjsko jezero]] * [[Čad (jezero)]] ° * [[Činghaj (jezero)]] ° * [[Črno morje]] * [[delta Donave]] ° * [[Don (reka)]] ° * [[Drava]] * [[Eriejsko jezero]] ° * [[‎Eyrovo jezero]] ° * [[Floridski preliv]] ° * [[Gajševsko jezero]] ° * [[Gibraltarska ožina]] ° * [[Grenlandsko morje]] ° * [[Hudsonov zaliv]] ° * [[Hutovo blato]] ° * [[Huronsko jezero]] ° * [[Izabal]] ° * [[izvir]] * [[Jamuna]] ° * [[Jangce]] * [[jezero Mweru]] ° * [[Kaspijsko jezero]] * [[Kijevsko jezero]] ° * [[Kossou (jezero)]] ° * [[Kura (reka)]] ° * [[Malavijsko jezero]] ° * [[Maracaibo (jezero)]] ° * [[Melaški preliv]] ° * [[Michigansko jezero]] ° * [[Müritz]] ° * [[Nežidersko jezero]] ° * [[Nikaragovsko jezero]] ° * [[Norveško morje]] ° * [[Ontarijsko jezero]] ° * [[Orinoko]] ° * [[Ormoško jezero]] ° * [[Palško jezero]] ° * [[Pečora]] ° * [[Perniško jezero]] ° * [[Petelinjsko jezero]] ° * [[Petišovsko jezero]] ° * [[Pivška presihajoča jezera]] ° * [[Pojang]] ° * [[ribniki Opekarna]] ° * [[Ribniki v dolini Drage]] ° * [[Riški zaliv]] ° * [[Saimaa]] ° * [[Škumbin]] ° * [[Tanganjiško jezero]] * [[Tasmanovo morje]] ° * [[Temza]] ° * [[Tokantins]] ° * [[Turkansko jezero]] ° * [[Ural (reka)]] ° * [[Urmijsko jezero]] ° * [[Vänern]] ° * [[Veliko medvedje jezero]] ° * [[Veliko slano jezero]] ° * [[Veliko suženjsko jezero]] ° * [[Venta (reka)]] ° * [[Volga]] * [[Vonarsko jezero]] ° * [[Vostok (jezero)]] ° * [[Winnipeško jezero]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Tehnika |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[8,8 cm SK C/35]] ° * [[avtomobil]] * [[Canon EOS 40D]] ° * [[Canon PowerShot G]] ° * [[čoln]] ° * [[digitalni zrcalnorefleksni fotoaparat]] ° * [[Dysonova sfera]] ° * [[elektronski mikroskop]] ° * [[Eriejski prekop]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]] ° * [[Rudolf Fizir|Fizir, Rudolf]] ° * [[GAU-8 Avenger]] ° * [[Generalna konferenca za uteži in mere]] ° * [[hiperzvočno orožje]] * [[jama Ojstro]] ° * [[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] ° * [[kazanska podzemna železnica]] ° * [[laserski vibrometer]] ° * [[londonska podzemna železnica]] ° * [[maksimalni potop podmornice]] ° * [[mednarodna poldnevniška konferenca]] ° * [[Mednarodna vesoljska postaja]] * [[Mednarodni urad za uteži in mere]] ° * [[Metropolitanska železnica]] * [[mikroplastika]] ° * [[namakanje]] ° * [[newyorška podzemna železnica]] ° * [[Phoenix (sonda)]] ° * [[plastika]] ° * [[pristanek na Luni]] ° * [[projekt Mercury]] ° * [[raketa nosilka]] ° * [[raketoplan]] * [[sondirna raketa]] ° * [[Space Shuttle]] * [[splošna umetna inteligenca]] ° * [[SS Mont-Blanc|SS ''Mont-Blanc'']] ° * [[STOL]] ° * [[stol (pohištvo)]] ° * [[strmoglavec]] * [[tahistoskop]] * [[Tehniška založba Slovenije]] ° * [[TGV]] * [[trup podmornice]] ° * [[univerzalni zabojnik]] ° * [[Volkswagen hrošč]] ° * ''[[Wayback Machine]] ° * [[Zmaj Fizir FN]] * [[zrcalnorefleksni fotoaparat]] ° * [[zvezdna ladja]] ° |group2=Računalništvo |list2=* [[atribut alt]] ° * [[elektronska knjiga]] ° * [[hCard]] ° * [[igralna konzola]] ° * [[internet v Sloveniji]] ° * [[načelo najmanjše osuplosti]] ° * [[NASA World Wind|NASA ''World Wind'']] ° * [[NetBus]] * [[osebni računalnik]] ° * [[Pascaline]] * [[PlayStation 3]] * [[Portable Document Format]] ° * [[računalniško okolje]] ° * [[regularni izraz]] ° * [[Steam]] ° * [[upravljanje pravic digitalnih vsebin]] ° * [[vhod-izhod]] * [[videoigra]] ° * [[Windows 7]] ° * [[zaslon na dotik]] ° * [[zlonamerna programska oprema]] ° * [[zunanja naprava]] |group3=Zgradbe in<br/>objekti |list3=* [[Belvedere, Dunaj]] ° * [[Beograjska trdnjava]] ° * [[Brusove klavže]] ° * [[Cerkev spreobrnitve sv. Pavla, Vrhnika]] ° * [[Črepinja (zgradba)|Črepinja]] ° * [[dvorec Lanthieri]] ° * [[dvorec Novo Celje]] * [[Empire State Building]] ° * [[grad Lemberg pri Novi Cerkvi]] ° * [[grad Trosky]] ° * [[hidroelektrarna Bistra]] ° * [[Hribarjeva vila]] ° * [[jez Hoda Afarin]] ° * [[Kamniti most, Škofja Loka]] ° * [[Kanomeljske klavže]] ° * [[Kristalna palača, Ljubljana]] ° * [[Lavrenčičeva hiša]] ° * [[most SNP]] ° * [[Oravski grad]] ° * [[Øresundski most]] ° * [[Pentagon (stavba)]] ° * [[Poševni stolp v Pisi]] ° * [[predor pod Rokavskim prelivom]] ° * [[Putrihove klavže]] ° * [[Rakušev mlin]] ° * [[Rimska nekropola, Šempeter v Savinjski dolini|rimska nekropola v Šempetru]] ° * [[Seikan]] ° * [[vila Vipolže]] ° * [[vodni stolp]] ° * [[Vodni stolp, Celje]] ° * [[Vodni stolp, Muta]] ° * [[Vodovodni stolp, Brežice]] ° * [[Vodovodni stolp, Kranj]] ° * [[World Trade Center]] * [[Zapornica na Ljubljanici]] ° * [[Zmajski most]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Zgodovina in politika |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[1980]] * [[1981]] * [[1982]] * [[2007]] * [[2008]] * [[2009]] * [[2010]] * [[2011]] * [[2012]] * [[2013]] * [[2014]] * [[2015]] * [[2016]] ° * [[2017]] ° * [[2018]] * [[2019]] ° * [[afera Iran-Contra]] * [[afera Lewinsky]] * [[afera Watergate]] * [[arbitraža za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško]] ° * [[Atlantska listina]] * [[balonarska nesreča na Ljubljanskem barju (2012)]] ° * [[blejski sporazum (1938)]] ° * [[Blutorden]] * [[Britanska Indija]] * [[dinastija Han]] ° * [[državni sekretar Republike Slovenije]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[eksplozija v Halifaxu (1917)]] ° * [[Haliaetum]] * [[holokavst]] * [[kancler Nemčije]] ° * [[koncentracijsko taborišče Mauthausen]] * [[legenda o nožu v hrbet]] ° * [[let 105 Britannia Airways]] ° * [[let 802/6 British Eagle International Airlines]] ° * [[Malijski imperij]] ° * [[‎Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike]] ° * [[Mongolsko cesarstvo]] ° * [[odlok 770]] ° * [[Józef Piłsudski|Piłsudski, Józef]] ° * [[pivniški puč]] ° * [[protesti v Sloveniji (2012–2013)]] ° * [[Sevreska mirovna pogodba]] * [[sistem Pogodbe o Antarktiki]] ° * [[Skupnost narodov]] * [[Achille Starace|Starace, Achille]] * [[strmoglavljenje letala USAF CT-43 na Hrvaškem (1996)]] ° * [[velika gospodarska kriza]] ° * [[veliki londonski požar]] ° * [[Versajska mirovna pogodba]] * [[veto]] ° * [[železniška nesreča v Zagrebu (1974)]] }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Drugo |style = border-top: 1px darkblue solid; border-bottom: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[Amazon.com]] ° * [[Betteridgeov zakon]] ° * [[biofumigacija]] ° * [[Boeing]] ° * [[Britanska knjižnica]] ° * [[CiNii]] ° * [[Cinkarna Celje]] * [[Delo (časopis)|''Delo'' (časopis)]] * [[Erazmova nagrada]] ° * [[Francoska narodna knjižnica]] ° * [[Gemeinsame Normdatei]] ° * ''[[The Guardian|Guardian, The]]'' ° * [[inteligentni načrt]] ° * [[Internet Archive]] ° * [[JSTOR]] ° * [[kmetijstvo]] * [[Kongresna knjižnica]] ° * [[kontrola zračnega prometa]] ° * [[Kraljeva kanadska vojna mornarica]] ° * [[kravata]] ° * [[kumis]] ° * [[Library of Congress Control Number]] ° * [[mladoletnik]] * [[množično občilo]] ° * [[možje v črnem]] ° * [[mrežni marketing]] * [[naravna katastrofa]] ° * [[Narodna knjižnica Češke republike]] ° * [[Netscape]] * [[Nobelova nagrada]] * [[Nobelov sklad]] ° * [[normativna kontrola]] ° * [[Odbor za svetovno dediščino]] ° * [[Očistimo Slovenijo 2012]] ° * [[Očistimo Slovenijo v enem dnevu!]] * [[poletne olimpijske igre 1956]] * [[požar]] * [[red za izredne zasluge (Slovenija)]] ° * [[registracija zrakoplova]] ° * [[revščina]] ° * [[sadovnjak]] ° * [[Saule]] ° * [[Slovaška narodna knjižnica]] ° * ''[[Slovenika]]'' ° * [[sunitizem]] ° * [[suši]] ° * [[Svetovna razstava]] ° * [[svoboda panorame]] ° * [[šiitizem]] * [[Večer (časopis)|''Večer'' (časopis)]] ° * [[vesoljski sprehod]] ° * [[vesoljski turizem]] ° * [[visoške piramide]] * ''[[The Washington Post|Washington Post, The]]'' ° * [[WikiLeaks]] * [[Yahoo!]] ° * [[Zimske olimpijske igre 2014]] * [[Zlatarna Celje]] ° * [[zmaj]] ° * [[znak evra]] ° * [[zombi]] ° * [[živina]] ° |group2=Biografije - razno |list2=* [[Albert I. Monaški]] * [[Neil Armstrong|Armstrong, Neil]] * [[Agatha Barbara|Barbara, Agatha]] ° * [[Jolanda Batagelj|Batagelj, Jolanda]] * [[Menahem Begin|Begin, Menahem]] * [[Anthony Blunt|Blunt, Anthony]] * [[Lara Bohinc|Bohinc, Lara]] ° * [[Drago Bregar|Bregar, Drago]] * [[Leonid Brežnjev|Brežnjev, Leonid]] * [[Nataša Briški|Briški, Nataša]] ° * [[Hans Cramer|Cramer, Hans]] * [[Edvard VIII. Britanski]] * [[Anthony Fokker|Fokker, Anthony]] * [[Henry Ford|Ford, Henry]] * [[Giovanni dalle Bande Nere]] * [[Sarah E. Goode|Goode, Sarah E.]] ° * [[Sabiha Gökçen|Gökçen, Sabiha]] ° * [[Bruno Gröning|Gröning, Bruno]] * [[Živa Gruden|Gruden, Živa]] ° * [[Alexander Meigs Haig mlajši|Haig, Alexander M. ml.]] * [[Kamala Harris|Harris, Kamala]] ° * [[Enver Hoxha|Hoxha, Enver]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Boris Johnson|Johnson, Boris]] * [[Jurij V. Britanski]] * [[Aleksander Kamenik|Kamenik, Aleksander]] * [[Krištof Kolumb|Kolumb, Krištof]] * [[Charles Lindbergh|Lindbergh, Charles]] ° * [[Katarina Marinič|Marinič, Katarina]] ° * [[Sándor Mikola|Mikola, Sándor]] * [[Francisco Macías Nguema|Macías Nguema, Francisco]] ° * [[Anka Makovec|Makovec, Anka]] ° * [[Oscar Niemeyer|Niemeyer, Oscar]] ° * [[Teodoro Obiang Nguema Mbasogo|Obiang, Teodoro]] ° * [[Franc Oderlap|Oderlap, Franc]] * [[Henry Oldenburg|Oldenburg, Henry]] ° * [[Daniel Ortega|Ortega, Daniel]] * [[Mohamed Reza Pahlavi|Pahlavi, Mohamed Reza]] * [[Jacques de la Palice|Palice, Jacques de la]] * [[Olof Palme|Palme, Olof]] * [[Mungo Park|Park, Mungo]] * [[Renzo Piano|Piano, Renzo]] ° * [[Emilia Plater|Plater, Emilia]] ° * [[Eddie Rickenbacker|Rickenbacker, Eddie]] * [[Zlata Rodošek|Rodošek, Zlata]] * [[Ana Roš|Roš, Ana]] ° * [[Denis de Sallo|Sallo, Denis de]] ° * [[Alexandre de Serpa Pinto|Serpa Pinto, Alexandre de]] * [[Henry Morton Stanley|Stanley, Henry M.]] * [[Alfredo Stroessner|Stroessner, Alfredo]] * [[Filip Supančič|Supančič, Filip]] ° * [[Aaron Swartz|Swartz, Aaron]] ° * [[Silvester Škerl|Škerl, Silvester]] ° * [[Antonio de Ulloa|Ulloa, Antonio de]] * [[Albin Tahiri|Tahiri, Albin]] ° * [[Lech Wałęsa|Wałęsa, Lech]] ° * [[Sunita Williams|Williams, Sunita]] ° * [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Windisch-Graetz, Alfred I. zu]] * [[Dunja Zdouc|Zdouc, Dunja]] ° |group3=Wikimedia |list3= {{Navpolje|child |evenodd = swap |style = border: 0px |basestyle = background: #8CAED8; color: white |list1 = * [[Angleška Wikipedija]] ° * [[Fundacija Wikimedia]] * [[MediaWiki]] ° * [[Portal:Biologija]] ° * [[Slovenska Wikipedija]] * [[Wiki Loves Monuments]] ° * [[Wikipodatki]] ° * [[Wikipotovanje]] * [[Wikivrste]] ° |group2=Pravila,<br/>smernice in<br/>navodila |list2=* [[Wikipedija:Avtorske pravice]] * [[Wikipedija:Dokumentacija predloge]] ° * [[Wikipedija:Imenski prostor]] ° * [[Wikipedija:Imenski prostor predlog]] ° * [[Wikipedija:Konflikt interesov]] ° * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] ° * [[Wikipedija:Logotipi]] ° * [[Wikipedija:Medjezikovne povezave]] * [[Pomoč:Navzkrižje urejanj]] ° * [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]] ° * [[Wikipedija:Pravila blokiranja]] * [[Wikipedija:Slovarček izrazov]] ° * [[Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija/Uporaba taksonomskih predlog]] ° * [[Wikipedija:Zunanja uporaba wikipedijskih prispevkov]] * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] ° |group3=Predloge |list3=* [[Predloga:Dlib|Dlib]] ° * [[Predloga:Infopolje ESČP|Infopolje ESČP]] ° * [[Predloga:Infopolje Zgradba|Infopolje Zgradba]] ° * [[Predloga:Nuwp|Nuwp]] ° * [[Predloga:Pravila in smernice|Pravila in smernice]] ° * [[Predloga:SBL|SBL]] ° * [[Predloga:SloBio|SloBio]] ° * [[Predloga:Zoologija|Zoologija]] ° * [[Predloga:Zuwp|Zuwp]] ° }} }} {{userpage}} |valign="top"| {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''[[Wikipedija:Babilon|Babilon]]''' |--- | {{user sl}} |--- | {{user en-3}} |--- | {{user it-1}} |--- | {{user de-1}} |--- | {{user hr-2}} |--- | {{user sr-2}} |-- | {{uporabnik moški}} |-- | {{Uporabnik IČ|44 }} |-- |{{Uporabnik IS|[[:Kategorija:Izbrane slike (Yerpo)|35]]}} |-- |{{Uporabnik Ste vedeli|[[Uporabnik:Yerpo/DYK|355]]}} |-- |{{userbox|#FFEA74|#FFEA74|[[Slika:Nuvola apps amarok.png|50px]]|Uporabnik je '''[[Wikipedija:Stik z nami|predstavnik za stike z javnostjo]]''' v skupnosti slovenskih wikipedistov.}} |-- |{{Uporabnik VRT-Wiki}} |-- | {| cellspacing="0" style="width: 240px; background: #00BFFF; margin-left:1px;" | style="width: 27px; height: 27px; background: #00BFFF;" text-align: center; font-size: 13.5pt" | [[Slika:Police man ganson.svg|50px]] | style="font-size: 8pt; padding: 4pt; line-height: 1.25em;" |Uporabnik redno patruljira po [[Posebno:Recentchanges|seznamu zadnjih sprememb]] na slovenski Wikipediji.</tr></td> |} |-- | {{uporabnik admin}} |-- | {{uporabnik birokrat}} |-- | {{Uporabnik upravljalec bota|Botopol|Python (programski jezik){{!}}Python}} |-- | {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}} |-- | {{Uporabnik WPMed}} |-- | {{Uporabnik WP1000}} |-- |{{userbox|#A6A6A6|white|[[Slika:Wikimedia-logo.svg|35px]]|Uporabnik prispeva tudi na [[Meta:User:Yerpo|Meti]], v [[Commons:User:Yerpo|Zbirki]], [[:d:User:Yerpo|Wikipodatkih]] in [[:en:User:Yerpo|angleški Wikipediji]].}} |} |} __NOTOC__ [[de:Benutzer:Yerpo]] [[en:User:Yerpo]] [[hr:Suradnik:Yerpo]] [[it:Utente:Yerpo]] 0kq9obw97o70wxri9f8r2tqif7l8amc 3 126800 5737562 5736369 2022-08-20T10:19:05Z Drbusy 214268 /* Izbris strani */ nov razdelek wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Wikimedia portali == Se lahko zaradi abusa prijavi druge portale, zgrajene na Wikimediini tehnologiji? Sprašujem za prijatelja ... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:08, 22. januar 2022 (CET) :Dvomim, da boš kaj dosegel. Tista gnojnica je itak obskurna in je Google niti ne indeksira, tako da svetujem enostaven ignore. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:57, 23. januar 2022 (CET) ::OK. Hvala za pomoč včeraj zvečer in tvoj odgovor. Sedaj tole dobiva že crosswiki abuse na enega uporabnika. Včeraj revertal tako na en kot slwiki. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:26, 23. januar 2022 (CET) == Veliki flamingo == Ali mi prosim lahko poveš, zakaj najdem v različnih prispevkih na netu poimenovanje ''Veliki flamingo'' in ne ''Veliki plamenec'' za ''Phoenicopterus roseus'' in kaj je končno pravilno.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:25, 24. januar 2022 (CET) :Rodu ''Phoenicopterus'' se slovensko reče plamenec, zato je prav veliki plamenec. Mnogi pisci (da ne rečem pisuni) niso tako razgledani in skopirajo kar angleški izraz po liniji najmanjšega odpora. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:24, 24. januar 2022 (CET) == Clanek Lleida == Pozdravljen Yerpo! Jordi tukaj. Hvala ker si revidiral clanek. Pravzaprav, sem ravno delal na njem, ko mi je crknil racunalnik in je tudi zato bilo se tako razmetano. To pa sem uspel se videt. Kakor koli ze: hvala vseeno. Bi me pa razveselilo, ce bi lahko (morda skupaj) delala na clanku tako, da se zadnja razlicica lepo bere v slovenscini. Lleida je namrec pomembno mesto v Kataloniji in menim, da bi bilo fino (celo pravicno), da ima svoj clanek v slovenscini. ''e-mail pobrisan zaradi spamerjev'' Hvala!! Jordi :Zdravo. Tekst sem ti prestavil v [[Uporabnik:Jordi Magrinyà Domingo/Lleida]], da ga lahko v miru urediš. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:36, 30. januar 2022 (CET) == Koza zate! == [[Slika:A aesthetic goat.JPG|left|150px]] Na kozo, ker si legend (ne vem če je to sploh legalno) [[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 11:44, 30. januar 2022 (CET) <br style="clear: both;"/> == prispevek k stranki == Pozdravljeni! Zakaj si izbrisal moj post? Verjetno ne zaradi standardnih razlogov, navedenih zgoraj ?! {{nepodpisani|VladoIMIR|14:14, 10. februar 2022‎}} :Pri [[Domovinska liga|DOM]]? Sem napisal v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Domovinska_liga&diff=prev&oldid=5648435 obrazložitvi reverta] - ker si brisal referencirane podatke. Poleg tega so bili novo dodani viri neprimerni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:58, 10. februar 2022 (CET) == [[Znanstvena komunikacija]] == Bi morda lahko poskrbelo za eno smiselno kategorijo v tem članku? Sam je ne znam ravno določiti. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:29, 22. februar 2022 (CET) :{{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:01, 22. februar 2022 (CET) == Short description == ''The ShortDescription extension allows wikis to add short descriptions to wikitext pages, similar to the implementation on Wikipedia and Wikibase. On top of that, it replaces the site tagline with short description on pages with short description.'' Če želimo, da tole deluje, rabimo tole [https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:ShortDescription Extension:ShortDescription]. A misliš, da je vredno truda, ker nimam pojma kako se to naredi. Trenutno deluje sam na angleški Wikipediji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 28. februar 2022 (CET) :Meni se zdi malo odveč, ker je temu namenjeno že polje "description" v Wikipodatkih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:41, 28. februar 2022 (CET) :: Sem za zanamce pogovor prestavila na [[Pogovor o predlogi:Short description]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 1. marec 2022 (CET) == [[Ivan Jenko (pesnik)]] == Yerpo, prosim vrni izbrisano redakcijo, ravno se učimo prilagajanja besedila s SBL na Wikipedijo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:36, 11. marec 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Sem vrnil, vendar ne vidim, koliko smiselnega je v tem, da besedilo samo prilagodiš po neki osnovi. Tako se prag izvirnosti lahko še samo zmanjšuje. PS: avtor se lahko prijavi, sedaj je bil zabeležen kot IP. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:46, 11. marec 2022 (CET) ::Ker je SBL edini vir, nimamo izbire, smo pa v razredu, kjer se učimo izogibati plagiiranju, kar veliko spremenili (odpravili arhaizme, popravili napačno informacijo po preverbi na dlibu, polinkali, spremenili kompozicijo ipd.). Žal sem opazil, da delam neprijavljen, šele sredi ure, ko pa sem hotel shraniti nove popravke prijavljen, je bilo že prepozno. Zdajle bom po spominu popravil še enkrat, naslednji petek pa dokončamo. --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.251|193.2.70.251]] 10:11, 11. marec 2022 (CET) :::Stara verzija je bila obnovljena; če pa bo urejanje pogostejše in nočeš, da ti "drugi skačejo v zelje", pa lahko dodaš {{tl|v delu}}. Za odpravo arhaizmov pa bi lahko uporabili tudi [[WP:AWB]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:26, 11. marec 2022 (CET) == Predlog za izbrani članek == Zdravo, sem tokrat poskusila s predlogom za izbrani članek s prispevkom [[Nicky Hayden]], na katerem sem delala kar nekaj časa in mislim, da ustreza kriterijem. Ampak sem šlampasto pogledala navodila za podajanje predloga in sem očitno narobe kodirala vse skupaj, ker čudno kaže sedaj na strani s predlogi, prosim te, da popraviš, ker mi res ni jasno, kaj naj. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 18:47, 23. marec 2022 (CET) :Vse štima. lp, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:49, 23. marec 2022 (CET) == Hello == Please modify the article [[Qaem Shahr]] and link it to the wiki data item. Thanks [[Uporabnik:Viera iran|Viera iran]] ([[Uporabniški pogovor:Viera iran|pogovor]]) 09:17, 27. marec 2022 (CEST) :Ok, but such short articles (not even article, just one line) are not very useful and we prefer to avoid them. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:16, 27. marec 2022 (CEST) == Prevod == Zdravo Yerpo! Hvala za prejšnjo dobrodošlico iz leta 2012. [[Slika:Face-wink.svg|20px]] Danes sem končal prevod članka '''[[Semenišče Leopoldinum]]''' iz hrvaščine v slovenščino: to sem naredil s pomočjo Googlovega prevajalnika, zato prosim preverite, koliko pravilen in sprejemljiv je ta prevod za slovensko Wikipedijo. Lep pozdrav, [[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]] ([[Uporabniški pogovor:Maestro Ivanković|pogovor]]) 19:20, 8. april 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]]: Sem pregledal, ni pripomb. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:47, 8. april 2022 (CEST) :Podobno, samo par vejic sem popravil. Članek bi lahko štel za [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]], če se vpišeš med udeležence. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:11, 8. april 2022 (CEST) == Predloga == Zdravo, zadnje čase so mi postale zelo všeč predloge, ki jih na slovenski Wikipediji še kar manjka. Očitno sem se tokrat lotila prevelikega zaloga - nikakor mi ni jasno, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Bolezni srca]] (prevod angleške Heart diseases) - te lahko prosim, da še ti pogledaš? Ker se mi zdi, da so vsi zaklepaji in drugi znaki na pravem mestu, pa mi pokaže zmazek. Ali je kakšen problem z drugačnim kodiranjem na naši različici? - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 09:59, 11. april 2022 (CEST) :Te zadeve so tako kompleksne, da jih lahko podre [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Bolezni_srca&diff=5676720&oldid=5676662 en pozabljen oglati zaklepaj]. Zdaj dela :) Predloge je po mojem bolje umeščati v vzporeden sistem kategorij, ne v vsebinske kategorije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:05, 11. april 2022 (CEST) :Bom si malce sposodil nit pogovora. @[[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]: je dvakratna povezava na isti članek v razdelku Srčni zastoj namerna? Sedaj tako Srčni zastoj kakor Nenadna srčna smrt kažeta na isti članek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:36, 11. april 2022 (CEST) @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], najlepša hvala! To sem pa res spregledala, sploh nisem pomislila, da bi bil problem tam. @[[Uporabnik:A09090091|A0909091]], ja, namerno je takšna povezava, ker sem prevajala iz angleškega izvirnika, sem pa razmišljala (ker sama delam v medicini), da bi mogoče bilo bolj primerno, da bi bilo vsako posebej, ker je srčni zastoj bolj nadpomenka nenadne srčne smrti. Ne vem, to si bom pustila enkrat za prihodnost, prej nameravam postopno ustvarjati manjkajoče članke iz te predloge. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 22:18, 11. april 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]: Prav, sem samo vprašal čemu tako. Če bodo pa članki v prihodnosti, pa še toliko bolje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:24, 11. april 2022 (CEST) @[[Uporabnik:A09090091|A0909091]], enkrat zagotovo, samo čas se mora najti (vseeno je to samo moj hobi), pa še z drugimi temami se ukvarjam, da se dodaja vsakega nekaj. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:55, 12. april 2022 (CEST) == CEE 2022 == Yerpo, Živjo! Na čez vprašam: po kakšnem ključu sta s pinky izbrala slovenske teme? Glej moj komentar pod pomlad CEE pod Lipo. da ponovim: Wikimedia CEE Pomlad 2022 je možnost, spoznati se z drugimi wikipedijami, pa tudi slovensko vsebino razširiti na druge ekosisteme. Za to so pa potrebne angleške (ali pa nemške, italijanske...) strani. In seveda vnos v seznam tem, ki so drugim na voljo. Tule teme, ki sem jih (doslej) pripravil v ta namen: [[Lojz Adamič]] - DE, EN - [https://en.wikipedia.org/wiki/Louis_Adamic louis Adamic] [[Anton Peterlin]] - EN, [[Boris Pahor]] - EN, DE, [[Jožef Stefan]] - EN, DE, [[Jurij Vega]] - EN, DE, [[Anton Janša]] - EN, DE, [[Julius Kugy]] - EN, DE, [[Lojze Kovačič]] - EN, DE, [[Robert Blinc]] - EN, DE, [[Pavel Kunaver]] - EN, [[Aleš Kunaver]] - EN , [[Jure Šterk]] - EN , [[TIGR]] - EN , [[Križna jama]] - EN, [[Zorko Jelinčič]] - EN , [[Klement Jug]] - EN "kanoničnih" tem (Prešeren, Cankar, Plečnik...) sploh ni (ker strani ni, ali pa je s tega vidika slovenija nezanimiva?) Pa [[Zoisova zvončica]] je na seznamu, vendar tuje verzije ni bilo (;). Sem prevedel v EN. [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:12, 14. april 2022 (CEST) :Splošni ključ so bile teme, ki so za nas pomembne, a manj znane. Z drugimi besedami, v grobem take, ki imajo manj kot 10 interwikijev v sodelujočih Wikipedijah. O Prešernu idr. so članki že skoraj povsod, zato ne bi imelo toliko haska. Se pa res pozna, če je članek v angleščini soliden. Tvoje predloge lahko vseeno mirno dodaš (po presoji glede na ključ, ), nikakor ne izključujeva novih idej. Za dodajanje ne rabiš nobenega poznavanja makrov, kar te je skrbelo pod lipo, samo Q številko svojega članka prebereš na povezavi "Predmet v Wikipodatkih" in jo dopišeš po enakem formatu kot so ostale na [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2022/Structure/Slovenia]] - torej ločene z navpičnico v predlogi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:44, 14. april 2022 (CEST) == Državnozborske volitve v Sloveniji == Sicer ne vem, se ne spomnim, kdo je to stran prvi ustvaril. Ampak ni mi jasno zakaj je bila ta stran prvotno sploh izbrisana? Državnozborske volitve nimajo nobene osrednje strani, kjer bi lahko spremljal statistiko vseh volitev (procenti, stranke ki so zdaj nastopale v parlamentu itd..) na enem mestu. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dr%C5%BEavnozborske_volitve_v_Sloveniji&action=edit&redlink=1 Državnozborske volitve v Sloveniji] [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 16:43, 25. april 2022 (CEST) :Vsebina izbrisane strani je bila "hojla kako si kaj", tako da s stališča Wikipedije tak članek še nikoli ni obstajal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:46, 25. april 2022 (CEST) ::Hvala. Torej ga bom sam na "novo" ustvaril. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:04, 25. april 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Toplo vabljen k ustvarjanju. Predlagam, da se domenite z @[[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] in @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], ki sta v preteklosti že izkazala željo po takem članku. Lahko vam tudi pomagam. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:36, 25. april 2022 (CEST) ::Kaj se bomo dogovorjali, sam bom ustvaril članek z najbolj zanimivo statistiko (zgodovino) vseh parlamentarnih volitev, pol pa folk že lahko edita naprej če hoče. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:04, 25. april 2022 (CEST) == Ustvarjanje strani Nigga == Pozdravljen, danes sem hotel napisati stran Nigga (pogovorni izraz besede Nigger), pa sem zasledil, da je bila stran večkrat napisana s strani drugih neregistriranih uporabnikov v smislu vandalizma in sta jo ti in @Rude pobrisala. Hvala za to, ampak imam težavo, ker zdaj te strani ne morem ustvariti, vedno ko kliknem, da bi jo ustvaril, se mi prikaže samo, da stran ne obstaja, in da je bila pobrisana zaradi vandalizma ter da za ustvarjanje strani nimam zadostnih dovoljenj. Kako naj zdaj ustvarim stran? Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:52, 28. april 2022 (CEST) :Stran [[Nigga]] je {{u|Rude}} zaščitil pred ustvarjanjem, saj naj ta beseda ne bi imela mesta v Wikipediji. Predlagam, da razložiš njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:05, 28. april 2022 (CEST) Prav, sem mu ravnokar pustil sporočilo na njegovi pogovorni strani. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:33, 28. april 2022 (CEST) :{{ping|Zm05gamer}} če nameravaš tja napisati samo kratek povzetek članka [[:en:Nigga]], kot si mu povedal, bi bila po mojem boljša rešitev, da razširiš članek [[Nigger]] in se iz gesla [[Nigga]] naredi preusmeritev. Da ni toliko drobljenja vsebine. Kaj praviš? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:33, 29. april 2022 (CEST) Hja vidiš, to bi bila tudi zelo dobra ideja. Mogoče je res bolj smiselno narediti tako kot praviš. Se strinjam, naj bo tako. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:51, 29. april 2022 (CEST) :Sem naredil preusmeritev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:48, 29. april 2022 (CEST) ::Mogoče bi jo bilo v prihodnosti v primeru vandalizma zakleniti za nedoločen čas. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:10, 29. april 2022 (CEST) :::Če bo vandalizem, jo bomo po potrebi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:07, 29. april 2022 (CEST) Sem še razširil stran in dodal več sklicev in nekaj slik. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:42, 29. april 2022 (CEST) ==Izbris strani== Spoštovani, danes 1. 5. 2022 ste izbrisali stran z naslovom Matej Kolmanič, ki sem jo ustvaril včeraj zvečer in sem jo še urejal. Izbrisali ste jo z obrazložitvijo: "Brez sklicev več kot en teden" Stran pa je bila ustvarjena 30. 4. 2022 ob 22.05. Menim, da kot urejevalec Wikipedije , vsaj v tem primeru, kršite pravila skupnosti, zato vas prosim, da stran Matej Kolmanič povrnete na Wikipedijo. S prijaznimi pozdravi. {{nepodpisani|Spid3rM}} :{{ping|Spidr3rM}}: Naj obrazložim. Yerpo je stran za izbris, nad katerim si se pritožil, izbrisal 10. decembra 2019. Članek brez virov je zelo dober indikator, da subjekt morda ni pomemben za vnos v enciklopedijo ([[WP:POM]]). Danes pa sem ga zaradi istih razlogov izbrisal tudi jaz, kajti našel sem samo 2 intervjuja v Jani.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:35, 1. maj 2022 (CEST) == Skupina I.C.E. biografija == Pozdravljen, Zanima me kaj je bilo "napačno" navedeno v biografiji banda, ki je bila spremenjena 3. maja, da je bil prispevek zopet umaknjen? Hvala in pozdrav, Renata Mohorič :Ne gre za pravilnost ali napačnost, ampak za izrazito promocijski slog (glej [[WP:SPAM]]) in konflikt interesov (glej [[WP:KOI]]), kar v enciklopediji nima kaj početi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:04, 4. maj 2022 (CEST) :Vzeto na znanje. Se naslovi skladb in albumov smatrajo kot promocijsko besedilo? [[Posebno:Prispevki/94.140.68.230|94.140.68.230]] 18:23, 4. maj 2022 (CEST) ::Ne, govorim o glavnini - vezanem tekstu. Popravljanje osnovnih podatkov, kot so naslovi, člani ipd., načeloma ni sporno, tudi če ga izvaja nekdo, ki je direktno povezan s skupino. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:34, 4. maj 2022 (CEST) :::Hvala za pojasnilo. LP [[Posebno:Prispevki/94.140.68.230|94.140.68.230]] 00:49, 5. maj 2022 (CEST) == Pomoč pri izbrisu strani za Prelaz Gailbergsattel == Pozdravljen, po pomoti sem izbral napačno ime ko sem naredil novo stran za [[Prelaz Gailbergsattel]] in bi rabil tvojo pomoč da jo izbrišem. {{nepodpisani|P̲̳l̳eo|00:40, 5. maj 2022‎}} :Sem prestavil to stran na naslov [[Gailbergsattel]] in iz nje naredil preusmeritev, če bo kdo iskal pod nemškim imenom. Če boš še kdaj želel izbris kake svoje strani, ji dodaj predlogo {{tl|Briši ker}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:18, 5. maj 2022 (CEST) :Hvala, si bom zapisal v mojo beležko. [[Uporabnik:P̲̳l̳eo|P̲̳l̳eo]] ([[Uporabniški pogovor:P̲̳l̳eo|pogovor]]) 08:45, 5. maj 2022 (CEST) == Zakaj je bil izbran Svetovni dan kolesarjenja 3. junij == Razlog za izbris je bil sicer naveden da ni praznik, vendar če ste že tako dosledni potem prosim izbrišite tudi https://sl.wikipedia.org/wiki/1._junij dan pehote Slovenske vojske saj tudi to ni praznik (vsaj ne uraden) medtem ko je ta dan tudi uradno podprt s strani združenih narodov (https://www.un.org/en/observances/bicycle-day) in je mišljen kot obred, tako kot je naprimer Towel day oz. dan brisače, ki je tudi vpisan pod prazniki na dan 25.maj :Wikipedija je odprt sistem, zato doslednost ni pogoj za brisanje. Lahko izbrišeš sam, ne uporabljaj pa tega kot argument za vnos še enega neprimernega podatka. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:16, 18. maj 2022 (CEST) == Članek potrebuje čiščenje == Jernej, pozdravljen, za pomoč bi te prosila, in sicer sem nova na Wikipediji - kar se tiče urejanja strani. In bi lepo prosila za par smernic, kako lahko uredim naslednjo zahtevo: Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: neprimerna postavitev referenc kot medvrstičnih povezav. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek. Hvala za pomoč. {{nepodpisani|Kk spot|18:03, 31. maj 2022‎}} :Kar se tega komentarja tiče je zdaj bolje, ampak zdaj je dodana vsebina povsem brez referenc, kar tudi ni ok. Tiste povezave na razne članke v drugih medijih je treba treba oblikovati kot medvrstične sklice, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Raiven&type=revision&diff=5703111&oldid=5699303 takole za zgled]. Bo šlo? Mimogrede, ko vprašaš, če vam lahko pomagam izboljšati članek, kdo je to "vi"? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:46, 31. maj 2022 (CEST) :FYI: Vi se nanaša na zadnjo poved predloge. Vseeno pisca originalnega komentarja naprošam k upoštevanju [[WP:KOI]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 31. maj 2022 (CEST) Hvala za usmeritev. Ne razumem tega z "vi". Bomo pa vsekakor upoštevali WP:KOI {{nepodpisani|Kk spot|21:23, 31. maj 2022‎}} :No, ker govoriš v prvi osebi množine, me zanima, kdo vse ste vi, ki prosite za pomoč (in ki boste upoštevali WP:KOI). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:29, 31. maj 2022 (CEST) == Vladne slike == Živjo, zanima me kako ti je uspelo dobiti pravice za objavo [[c:File:13._vlada_Republike_Slovenije.jpg|slike 13. vlade RS]] pred par leti. Kot vir je naveden "email/UKOM (Republic of Slovenia - Governmental PR Office)" in ker nimam vpogleda v [[ticket:2018102410003702|ticket]] me zanima, če so ti dali pravice za uporabo samo tiste slike ali na splošno vso slikovno gradivo arhiva. Želel bi namreč (ko bo narejena) dobiti tudi pravice za objavo slike trenutne, pa morda tudi prejšnjih vlad in slik poslancev/ministrov, ker jih res veliko primanjkuje v Commonsih. Mi lahko poveš kaj so ti takrat dejali in kako je potekal postopek? V naprej hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 20:34, 1. junij 2022 (CEST) :Hu, ne spomnim se. Možno, da je to {{u|ModriDirkac}} urejal, je pa bilo dovoljenje samo za poslane fotografije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 1. junij 2022 (CEST) ::Bom uredil tudi za to vlado, zdaj celo poznam ljudi na UKOM.--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 10:29, 2. junij 2022 (CEST) :::Slike so v [https://www.flickr.com/photos/vladars/albums/72177720299439536 albumu na Flickrju], ampak so licencirane s CC BY-NC. Sem na tviterju poprosil, da odstranijo omejitev na nekomercialno, ampak če imaš direktno zvezo, super. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:31, 2. junij 2022 (CEST) ::::Hvala vama za pomoč! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:33, 2. junij 2022 (CEST) :::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Drugače a CC-BY-NC 2.0 ni dovolj prosta licenca za objavo v commonsih? Saj ne bomo uporabljali v komercialne namene. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:02, 2. junij 2022 (CEST) ::::::Mi ne, naj bi bila pa [[Wikimedijina zbirka]] zbirka prostih datotek. (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:44, 2. junij 2022 (CEST) :::::::Aha, no to je pa res škoda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:17, 2. junij 2022 (CEST) :slika je objavljena s pravilno licenco https://www.flickr.com/photos/vladars/52115320678/ oz cel album lp {{nepodpisani|ModriDirkac}} ::Tudi ta licenca je na žalost problematična ([[:Commons:Template:Flickr-public domain mark]]). Najboljše bi bilo Public Domain Dedication (CC0) ali Cc-by-sa ali Cc-by --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:31, 2. junij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: kot vidim so dali zdaj vse slike (trenutno 5,550) v "public domain". Si prepričan, da to tudi ni ok, saj v linku ki si ga prej poslal [[Commons:Flickr files]] piše, da je ta licenca "OK". [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:27, 2. junij 2022 (CEST) :::p.s.: tukaj pa je še predloga: [[c:Template:PDMark-owner|Template:PDMark-owner]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:35, 2. junij 2022 (CEST) :::: Gl. tudi [[c:Template:PD-author-FlickrPDM|Template:PD-author-FlickrPDM]] - ta je prav za Flickr PD narejena predloga. Ta licenca je za Zbirko problematična, ker se bojda ne da povsod po svetu dati svojega dela v javno last. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 16:48, 2. junij 2022 (CEST) ::::: Ja mogoče pride v poštev ta predloga (nism 100%; jo pa trenutno uporabljata samo dve sliki), bi bilo pa precej bolj enostavno, če se licenca spremeni npr. v CC0. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:50, 2. junij 2022 (CEST) ::::::Dobro, potem pa @[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] bi bilo možno, da jih poprosiš da spremenijo v licenco, ki jo predlaga @[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]? (CC0) [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:53, 2. junij 2022 (CEST) ::::::P.S.: @{{u|Sporti}}: tisto mojo predlogo pa uporablja precej slik. [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:WhatLinksHere/Template:PDMark-owner&namespace=6&limit=500 Glej tukaj]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:58, 2. junij 2022 (CEST) :::::::[[:commons:Commons:Requests_for_comment/Flickr and PD images]] ne velja več in bi bila PDMark-owner ok (The consensus here has been superseded by a June 2020 RfC which now allows Flickr PDM images under PDMark-owner). Še vedno pa je bolje na CC0, če bo uspelo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:19, 2. junij 2022 (CEST) ::::::::Tkole se zmenmo: poberite vse, kar bo uporabnega, in potem tle napišite, ko bo kategorija polna. Načeloma se obnašamo, kot da je licenca CC0, bom pa naknadno še poskusil dobiti potrditveno licenco. Osebno pa mislim, da kompliciramo. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:33, 2. junij 2022 (CEST) :::::::::Jaz se strinjam s tabo, morda res malo preveč kompliciramo glede na to, da lahko objavljamo tudi pod to licenco na commonsih. Jaz jih bom začel nalagati v prihodnjih dneh, uporabnega je res veliko in dvomim, da bo kakšen problem, kajti slika, ki jo je naložil Sporti je bila potrjena. Še enkrat hvala za trud. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:48, 2. junij 2022 (CEST) :Če bo ostala licenca PD (ki ni več problematična), bo treba datoteke ročno potrjevati ({{ping|MZaplotnik}}), ker jih bot da v kategorijo [[:Commons:Category:Flickr public domain images needing human review|Flickr public domain images needing human review]], kjer jih čaka že več kot 77.000. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 5. junij 2022 (CEST) ::{{u|Sporti}} in ostali, čez kakšen teden se lotim potrjevanja slik v Zbirki, priznam, da sem vlogo pregledovalca licenc zadnje čase malo zanemaril. Pred tem bi rad dodatno preveril, ali je pri nas pravno mogoče dati svoje ustvarjeno delo izrecno v javno last. Sploh če to stori vlada ... {{u|TadejM}}? [[Pogovor:Javna last|Tule]] je navedeno, da ne, [https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Licensing#Material_in_the_public_domain tule] pa, da je ''lahko'' problematično. Mislim, da je predlogo javna last za svoje slike najbolj uporabljal {{u|Žiga}}, tole je ena od debat v zvezi s tem: [[Uporabniški pogovor:Žiga#Tvoje slike]]. Glede na kopico Zbirkinih predlog se mi zdi, da tam razlikujejo med "pravo" javno domeno (ko pravice po 70 letih potečejo) in t. i. ''PDMark''? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:33, 14. julij 2022 (CEST) :::Pozdravljen. Kontinentalno pravo v nasprotju s pravom ZDA ne omogoča uvrstitve dela v javno domeno,[https://en.wikipedia.org/wiki/Public_domain#Dedicating_works_to_the_public_domain][https://www.copytrack.com/blog/urheberrecht/european-us-copyright-difference] je pa nekaj podobnega mogoče storiti z licenco CC-0.[https://racunikt.splet.arnes.si/2020/09/15/kako-dam-svoje-delo-v-javno-domeno-cc0/] Glede del državnih organov glej tudi [https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf] (str. 40 in sled.). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:04, 14. julij 2022 (CEST) ::::Avgusta 2020 je bilo na Zbirki dogovorjeno, da so PDM slike OK ([[:Commons:Commons:Village_pump/Proposals/Archive/2020/08#Accept_files_published_by_the_copyright_holder_with_a_Public_Domain_Mark]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:03, 14. julij 2022 (CEST) == Obrez slike == Pozdravljeni, prosil bi samo za malo pomoči pri urejanju, in sicer me zanima, kako obrežem že naloženo sliko v commonsih? Opažam, da se ta metoda stalno uporablja, meni pa bi prišla prav, saj sem našel nekaj koristnih slik ki bi jih lahko nadomestil s tistimi, starimi tudi do 10 let. Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:27, 5. junij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: verjetno iščeš [[commons:Commons:CropTool]] '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:32, 5. junij 2022 (CEST) ::To sem iskal ja, najlepša hvala! Ob tem bi samo še vprašal, kako se naloži slike s s strani Flickr, ki naj bi jo sedaj uporabljali za nalaganje slik aktualne vlade; našelm sem nekaj uporabnih in bi jih bilo smiselno naložiti oz. nadomestiti s starimi. Hvala [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:35, 5. junij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: najbolje da se domeniš z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]om; vendar orodje je dostopno na [[commons:Commons:Flickr2Commons]]. Preberi si še zgoraj, kako označiti slike; po potrebi jih po naložitvi obreži (ter naloži kot verzijo slike) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:40, 5. junij 2022 (CEST) ::::V redu, najlepša hvala za pomoč. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:47, 5. junij 2022 (CEST) :::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], če již želiš naložiti sam pojdi na stran Wikimedia Commons, klikni Upload in nato klikni "Sahre Images From Flickr". Nato daj notri ali URL slike ali albuma in sledi postopku. Ne pozabi dodati naslova (to je sicer avtomatsko), opisa (description v en in slo), kategorij. Pod zavihkom "Release rights" izberi opcijo "Another reason not mentioned above" in notri vnesi naslednje: "<nowiki>{{PDMark-owner}}</nowiki>". Nato pa objavi sliko. Če boš delal obrezovanje slik (cropping) sledi istemu postopku, dodatko pa še pri opisu slike pod parameter "other versions=" dodaj še: "|other versions=<nowiki>{{Extracted from|1=124. redna seja Vlade Republike Slovenije 21.jpg}}</nowiki>". V kolikor ne bo šlo mi pošlji link do albuma in slike in bom naložil, v cilju imam tako ali tako naložiti vse slike od tam (trenutno sem jih okoli 100). Lp, [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:08, 5. junij 2022 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] Najlepša hvala za pomoč in izčrpna navodila. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:11, 5. junij 2022 (CEST) ::::::Edini problem je, da nisem imel možnosti ''Other versions'', saj sem delal direktno v [https://croptool.toolforge.org/] (Croptoolu) in mi ni ponudilo te možnosti. Je to težava? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:25, 5. junij 2022 (CEST) :::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] Crop tool ti to doda samodejno, drugače pa bi lahko dodal tudi naknadno tako da daš "edit code" pri "Summary" na strani neke slike. Pozabil pa sem omenit še eno zelo pomembno zadevo: ko boš naložil ali naredil neko boljšo sliko od prejšnje (recimo Aleša Hojsa) jo dodaj tudi na Wikidata strani (recimo Aleša Hojsa: [[wikidata:Q10773771|tukaj]]) in ne direktno v infopolje, kot si to počel do [[Posebno:Prispevki/VidicK01|sedaj]]. Infopolja oseb so namreč narejena tako, da slike črpajo iz Wikipodatkov (to velja tudi v veliko drugih wikipedijah). Prosim upoštevaj to. Hvala in lp, [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:31, 5. junij 2022 (CEST) ::::::::Hvala za opomnik, bom tudi to upošteval in nadoknadil za nazaj. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:35, 5. junij 2022 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] še tole: ko dodajaš licenco, jo dodaj prosim brez narekovajev ("") torej samo <nowiki>{{PDMark-owner}}</nowiki>. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:14, 5. junij 2022 (CEST) ::::::::::Hvala za opozorilo, lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:18, 5. junij 2022 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Zdravo, danes sem znova našel nekaj uporabnih slik, vendar ko vstavim naslov v [https://croptool.toolforge.org/], mi že cel dan piše ''This file is currently waiting for license review''. Morda veš v čem je problem? Včeraj s tem nisem imel težav. Hvala, Lp [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:54, 6. junij 2022 (CEST) :::::::::::{{ping|VidicK01}} nekdo na Zbirki jih je označil za pregled. Samo malo bo treba počakati, da jih nekdo od administratorjev pregleda in potrdi licenco (ta korak so uvedli za boljši nadzor nad prispevki s Flickrja, ker so bile težave z njimi). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:03, 6. junij 2022 (CEST) ::::::::::::Najlepša hvala za pojasnilo, lep dan še naprej [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:04, 6. junij 2022 (CEST) :::::::::::::Običajno jih [[:commons:User:FlickreviewR 2|bot]] pregleda hitro, trenutno pa ne deluje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:45, 6. junij 2022 (CEST) ::::::::::::::Kaj to pomeni za naprej? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:49, 6. junij 2022 (CEST) :::::::::::::::Popolnoma nič se ne bo za nas spremenilo, saj so slike v javni domeni, tako da lahko brez skrbi nadaljuješ z nalaganjem. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 20:10, 6. junij 2022 (CEST) ::::::::::::::::Potem pa super, hvala za vse odgovore. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 08:58, 7. junij 2022 (CEST) Živjo, zanima me, zakaj ne morem naložiti slike državne sekretarke dr Kaje Širok z aplikacije Flickr, medtem ko pa lahko naložim sliko drugega sekretarja iz iste mape? Hvala že vnaprej in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:22, 13. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Lahko pošlješ link? Si nalagal z Filckr2Commons? To orodje preveri tudi Flickr licenco, mogoče ne ustreza Commons zahtevam. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:43, 13. julij 2022 (CEST) ::Gre za to sliko, mislim da ni bila naložena istočasno kot ostale slike.. [https://www.flickr.com/photos/vladars/52211340529/in/album-72177720300213388/] [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:48, 13. julij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Licenca je CC-BY-NC 2.0, žal ni kompatibilna z Zbirko. Lahko pa pišeš na UKOM in jih vprašaš za strinjanje (ter nadaljnjo proceduro po [[:commons:COM:VRT]]). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:58, 13. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: Hvala lepa za odgovor, morda bom res pisal UKOMu. Lep dan še naprej [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 11:00, 13. julij 2022 (CEST) ::::{{ping|A09090091}} usmerjaj ljudi raje na naš lokalni VRT ([[WP:VRTIZJ]]), tu bo hitreje obdelan in dovoljenje je lahko v slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:44, 13. julij 2022 (CEST) :::::Hvala, Yerpo, za namig. Sem mislil, da dovoljenja za slike niso prenosljiva. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:29, 13. julij 2022 (CEST) ::::::CC-BY-SA je CC-BY-SA, ni tu nobene komplikacije. In jaz kot prostovoljec sistema VRT (oz. njegovega slovenskega dela) imam pooblastilo za označevanje licenc tudi na Zbirki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:45, 13. julij 2022 (CEST) :::::::Hvala za obrazložitev, bom upošteval. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:59, 13. julij 2022 (CEST) == Opravek za bota == Če imaš čas za take stvari: lotil sem se [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rak_(bolezen)&diff=prev&oldid=5710893 popravljanja po Pravopisu nepravilnega "s čemer" v "s čimer"], pa je malo preveč tega za ročno delo in bi bila dobrodošla pomoč avtomatike ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:42, 23. junij 2022 (CEST) :To se sliši izvedljivo. Pogledam popoldan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:51, 23. junij 2022 (CEST) ::Oprosti, da se vtikam v pogovor, želim samo opozoriti na možnost, da bi bot popravljal tudi “pri čemer” v “pri čimer”, se pravi tudi peti sklon zaimka, kar je seveda napačno. Naj bo bot jasno ''poučen'', da ne popravlja vsak “čemer”. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:04, 24. junij 2022 (CEST) :::Brez skrbi, ne bom ponovil Klemnovega kiksa z operacijo "večimi" -> "več" pred leti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:20, 24. junij 2022 (CEST) :{{ping|Upwinxp}} {{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:55, 24. junij 2022 (CEST) ::Hvala! Kakšen kiks pa se je pripetil pri operaciji "večimi" -> "več"? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:23, 24. junij 2022 (CEST) :::Ni upošteval možnosti, da se niz "večimi" pojavlja še kje drugje in je masovno spremenil "živečimi" v "živeč". Pa "večih" tudi, nekaj ostankov tega posega se celo še najde, glej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Berkelij&diff=1683508&oldid=1497516] v članku [[Berkelij]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:29, 24. junij 2022 (CEST) == Trije peskovniki == Lepo bi prosil, če mi lahko napraviš tri peskovnike na moji pogovorni strani, če mogoče, čisto spodaj - zaradi kratkega ali daljšega življenjepisa, pa še prevedenega v dva jezika. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:12, 8. julij 2022 (CEST) :Žal ne razumem točno, kje in kako. Peskovnik si lahko narediš sam, samo povezave [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik 2]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik 3]] itd. umestiš nekam, da jih boš našel. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:18, 8. julij 2022 (CEST) == Neprimeren sklic NCBI == Pozdravljen. Zakaj je sklic na NCBI neprimeren? Pri športniku je recimo seznam uvrstitve sklic, pri raziskavi ali trditvi sem pač navedel vir, ki potrjujeje napisano. Je problematičen "prvi"? Hvala [[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]] ([[Uporabniški pogovor:Briangreene22|pogovor]]) 15:03, 19. julij 2022 (CEST) :Sem razložil [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor%3ABriangreene22&type=revision&diff=5721463&oldid=5721419 tukaj], zakaj je neprimeren. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:13, 19. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]]: Pri piscih ne linkamo (referenciramo) študij in del; jih pa (v primeru pisatelja) povežemo s predlogo {{tl|COBISS}} (ali katerokoli iz [[:Kategorija:Predloge za povezovanje navzven]]). Vsekakor pa ne dodajamo sklicev na COBISS, Amazon in knjigarne kot samega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:14, 19. julij 2022 (CEST) == IBT Trbovlje == Zbrisal si IBT Trbovlje z razlogom, da gre za reklamo. Gre za podatek oz. informacijo o družbi, ki je bila pomembna Jugoslovanska in nato Slovenska družba, ki pa je prenehala delovati. Iz tega razloga brisanje neutemeljeno brisanja, saj je reklama brezpredmetna in ne bi imela učinka. Gre izključno za navedbo družbe, ki jo navaja tudi vir Wikipedija - Občina Trbovlje - Zgodovina - 9 odstavek in vir Wikipedija - Janez Lajovic, arhitekt, urbanist - Življenje in Delo - 3 odstavek. ZA brisdsanje bi bilo potrebno anvesti druge razloge.[[Uporabnik:Ajants|Ajants]] ([[Uporabniški pogovor:Ajants|pogovor]]) 13:12, 25. julij 2022 (CEST) :Slog je bil promocijski (superlativi) in članek ni navajal nobenega vira. Tak neprimeren članek bi še vedno lahko funkcioniral kot reklama za podjetja, ki se opisujejo kot nasledniki IBT. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:17, 25. julij 2022 (CEST) == Izbris strani == Lep pozdrav, danes dne 14.08.2022 ste izbrisali stran po mnenju o nepomembnosti [[Žan Luka Artič]], na strani sem navedel vir do časopisa Novi Tednik v katerem je bila objavljena oseba (stran 38, Novi Tednik, link do časopisa je bil objavljen na strani katero ste izbrisali). Prav tako oseba že ima [[:en:Google_Knowledge_Graph|Google knowledge panel]] če jo poiščete na Googlu. Prosim, da mi ponvno obrazložite na daljši način razlog za izbris. Se vam vnaprej zahvaljujem. [[Posebno:Prispevki/195.29.219.23|195.29.219.23]] 11:04, 14. avgust 2022 (CEST) :Google graph ne dokazuje kriterija [[WP:POM]], ker ni [[WP:RS]]. 1 sam drug vir, poleg Google graph, tudi ne dokazuje kriterija [[WP:POM]]. Predlagam tudi branje [[WP:KOI]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:15, 14. avgust 2022 (CEST) ::Hvala za odgovor. Ali je lahko [[WP:RS]] tudi knjiga 'Basics of Roblox scripting' katero je napisala ta oseba, katera stran je bila izbrisana? [[Posebno:Prispevki/195.29.219.23|195.29.219.23]] 11:35, 14. avgust 2022 (CEST) :::Ne. Knjiga je najverjetneje povezana z avtorjem (in je verjetno tudi izdana v samozaložbi). Da subjekt doseže [[WP:POM]], morajo biti viri nepovezani in objektivni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:43, 14. avgust 2022 (CEST) == Dodajanje kategorije v Commons == Pozdravljeni, potreboval bi pomoč - zanima me, kako ustvariti novo kategorijo v Wikimedia Commons. Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 21:51, 18. avgust 2022 (CEST) :Načeloma enako kot tukaj, lahko recimo dodaš neobstoječo kategorijo sliki in se bo pojavila rdeča povezava, s klikom na katero prideš na novo kategorijo. Tej potem določiš vsaj nadrejene kategorije in shraniš. Za kaj oz. koga bi pa bila ta kategorija? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:56, 18. avgust 2022 (CEST) ::Gre za predsedniške kandidate, za katere nameravam oblikovati strani, za začetek Aleša Ernecla. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:11, 18. avgust 2022 (CEST) :::Ni ravno smiselno ustvarjati kategorije za eno sliko, pa še tisto sporno zaradi avtorskih pravic. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:27, 18. avgust 2022 (CEST) ::::Glede kategorij razumem, kar se tiče slik pa mi je Aleš Ernecl osebno potrdil, da lahko slike uporabim na Wiki straneh. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 09:03, 19. avgust 2022 (CEST) :::::Dovoljenje "za uporabo na Wiki straneh" ni dovolj. Če se strinja, naj prosim pošlje soglasje po navodilih na [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:06, 19. avgust 2022 (CEST) == Izbris strani == Pozdravljeni, 17:06, 19. avgust 2022 ste izbrisali stran Primorski val (skopirano z uradne spletne strani http://www.primorskival.si/vsebina.php). Ker tudi sam urejam strani Primorskega vala, v tem nisem videl nič spornega. Kaj lahko naredim, da stran ne bo brisana? Že vnaprej hvala! [[Uporabnik:Drbusy|Drbusy]] ([[Uporabniški pogovor:Drbusy|pogovor]]) 12:19, 20. avgust 2022 (CEST) qyqlkzuedqirc10uazm2rh63y27hywx 5737565 5737562 2022-08-20T10:24:31Z Yerpo 8417 /* Izbris strani */ odg wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Wikimedia portali == Se lahko zaradi abusa prijavi druge portale, zgrajene na Wikimediini tehnologiji? Sprašujem za prijatelja ... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:08, 22. januar 2022 (CET) :Dvomim, da boš kaj dosegel. Tista gnojnica je itak obskurna in je Google niti ne indeksira, tako da svetujem enostaven ignore. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:57, 23. januar 2022 (CET) ::OK. Hvala za pomoč včeraj zvečer in tvoj odgovor. Sedaj tole dobiva že crosswiki abuse na enega uporabnika. Včeraj revertal tako na en kot slwiki. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:26, 23. januar 2022 (CET) == Veliki flamingo == Ali mi prosim lahko poveš, zakaj najdem v različnih prispevkih na netu poimenovanje ''Veliki flamingo'' in ne ''Veliki plamenec'' za ''Phoenicopterus roseus'' in kaj je končno pravilno.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:25, 24. januar 2022 (CET) :Rodu ''Phoenicopterus'' se slovensko reče plamenec, zato je prav veliki plamenec. Mnogi pisci (da ne rečem pisuni) niso tako razgledani in skopirajo kar angleški izraz po liniji najmanjšega odpora. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:24, 24. januar 2022 (CET) == Clanek Lleida == Pozdravljen Yerpo! Jordi tukaj. Hvala ker si revidiral clanek. Pravzaprav, sem ravno delal na njem, ko mi je crknil racunalnik in je tudi zato bilo se tako razmetano. To pa sem uspel se videt. Kakor koli ze: hvala vseeno. Bi me pa razveselilo, ce bi lahko (morda skupaj) delala na clanku tako, da se zadnja razlicica lepo bere v slovenscini. Lleida je namrec pomembno mesto v Kataloniji in menim, da bi bilo fino (celo pravicno), da ima svoj clanek v slovenscini. ''e-mail pobrisan zaradi spamerjev'' Hvala!! Jordi :Zdravo. Tekst sem ti prestavil v [[Uporabnik:Jordi Magrinyà Domingo/Lleida]], da ga lahko v miru urediš. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:36, 30. januar 2022 (CET) == Koza zate! == [[Slika:A aesthetic goat.JPG|left|150px]] Na kozo, ker si legend (ne vem če je to sploh legalno) [[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 11:44, 30. januar 2022 (CET) <br style="clear: both;"/> == prispevek k stranki == Pozdravljeni! Zakaj si izbrisal moj post? Verjetno ne zaradi standardnih razlogov, navedenih zgoraj ?! {{nepodpisani|VladoIMIR|14:14, 10. februar 2022‎}} :Pri [[Domovinska liga|DOM]]? Sem napisal v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Domovinska_liga&diff=prev&oldid=5648435 obrazložitvi reverta] - ker si brisal referencirane podatke. Poleg tega so bili novo dodani viri neprimerni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:58, 10. februar 2022 (CET) == [[Znanstvena komunikacija]] == Bi morda lahko poskrbelo za eno smiselno kategorijo v tem članku? Sam je ne znam ravno določiti. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:29, 22. februar 2022 (CET) :{{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:01, 22. februar 2022 (CET) == Short description == ''The ShortDescription extension allows wikis to add short descriptions to wikitext pages, similar to the implementation on Wikipedia and Wikibase. On top of that, it replaces the site tagline with short description on pages with short description.'' Če želimo, da tole deluje, rabimo tole [https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:ShortDescription Extension:ShortDescription]. A misliš, da je vredno truda, ker nimam pojma kako se to naredi. Trenutno deluje sam na angleški Wikipediji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 28. februar 2022 (CET) :Meni se zdi malo odveč, ker je temu namenjeno že polje "description" v Wikipodatkih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:41, 28. februar 2022 (CET) :: Sem za zanamce pogovor prestavila na [[Pogovor o predlogi:Short description]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 1. marec 2022 (CET) == [[Ivan Jenko (pesnik)]] == Yerpo, prosim vrni izbrisano redakcijo, ravno se učimo prilagajanja besedila s SBL na Wikipedijo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:36, 11. marec 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Sem vrnil, vendar ne vidim, koliko smiselnega je v tem, da besedilo samo prilagodiš po neki osnovi. Tako se prag izvirnosti lahko še samo zmanjšuje. PS: avtor se lahko prijavi, sedaj je bil zabeležen kot IP. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:46, 11. marec 2022 (CET) ::Ker je SBL edini vir, nimamo izbire, smo pa v razredu, kjer se učimo izogibati plagiiranju, kar veliko spremenili (odpravili arhaizme, popravili napačno informacijo po preverbi na dlibu, polinkali, spremenili kompozicijo ipd.). Žal sem opazil, da delam neprijavljen, šele sredi ure, ko pa sem hotel shraniti nove popravke prijavljen, je bilo že prepozno. Zdajle bom po spominu popravil še enkrat, naslednji petek pa dokončamo. --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.251|193.2.70.251]] 10:11, 11. marec 2022 (CET) :::Stara verzija je bila obnovljena; če pa bo urejanje pogostejše in nočeš, da ti "drugi skačejo v zelje", pa lahko dodaš {{tl|v delu}}. Za odpravo arhaizmov pa bi lahko uporabili tudi [[WP:AWB]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:26, 11. marec 2022 (CET) == Predlog za izbrani članek == Zdravo, sem tokrat poskusila s predlogom za izbrani članek s prispevkom [[Nicky Hayden]], na katerem sem delala kar nekaj časa in mislim, da ustreza kriterijem. Ampak sem šlampasto pogledala navodila za podajanje predloga in sem očitno narobe kodirala vse skupaj, ker čudno kaže sedaj na strani s predlogi, prosim te, da popraviš, ker mi res ni jasno, kaj naj. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 18:47, 23. marec 2022 (CET) :Vse štima. lp, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:49, 23. marec 2022 (CET) == Hello == Please modify the article [[Qaem Shahr]] and link it to the wiki data item. Thanks [[Uporabnik:Viera iran|Viera iran]] ([[Uporabniški pogovor:Viera iran|pogovor]]) 09:17, 27. marec 2022 (CEST) :Ok, but such short articles (not even article, just one line) are not very useful and we prefer to avoid them. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:16, 27. marec 2022 (CEST) == Prevod == Zdravo Yerpo! Hvala za prejšnjo dobrodošlico iz leta 2012. [[Slika:Face-wink.svg|20px]] Danes sem končal prevod članka '''[[Semenišče Leopoldinum]]''' iz hrvaščine v slovenščino: to sem naredil s pomočjo Googlovega prevajalnika, zato prosim preverite, koliko pravilen in sprejemljiv je ta prevod za slovensko Wikipedijo. Lep pozdrav, [[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]] ([[Uporabniški pogovor:Maestro Ivanković|pogovor]]) 19:20, 8. april 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]]: Sem pregledal, ni pripomb. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:47, 8. april 2022 (CEST) :Podobno, samo par vejic sem popravil. Članek bi lahko štel za [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]], če se vpišeš med udeležence. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:11, 8. april 2022 (CEST) == Predloga == Zdravo, zadnje čase so mi postale zelo všeč predloge, ki jih na slovenski Wikipediji še kar manjka. Očitno sem se tokrat lotila prevelikega zaloga - nikakor mi ni jasno, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Bolezni srca]] (prevod angleške Heart diseases) - te lahko prosim, da še ti pogledaš? Ker se mi zdi, da so vsi zaklepaji in drugi znaki na pravem mestu, pa mi pokaže zmazek. Ali je kakšen problem z drugačnim kodiranjem na naši različici? - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 09:59, 11. april 2022 (CEST) :Te zadeve so tako kompleksne, da jih lahko podre [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Bolezni_srca&diff=5676720&oldid=5676662 en pozabljen oglati zaklepaj]. Zdaj dela :) Predloge je po mojem bolje umeščati v vzporeden sistem kategorij, ne v vsebinske kategorije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:05, 11. april 2022 (CEST) :Bom si malce sposodil nit pogovora. @[[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]: je dvakratna povezava na isti članek v razdelku Srčni zastoj namerna? Sedaj tako Srčni zastoj kakor Nenadna srčna smrt kažeta na isti članek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:36, 11. april 2022 (CEST) @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], najlepša hvala! To sem pa res spregledala, sploh nisem pomislila, da bi bil problem tam. @[[Uporabnik:A09090091|A0909091]], ja, namerno je takšna povezava, ker sem prevajala iz angleškega izvirnika, sem pa razmišljala (ker sama delam v medicini), da bi mogoče bilo bolj primerno, da bi bilo vsako posebej, ker je srčni zastoj bolj nadpomenka nenadne srčne smrti. Ne vem, to si bom pustila enkrat za prihodnost, prej nameravam postopno ustvarjati manjkajoče članke iz te predloge. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 22:18, 11. april 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]: Prav, sem samo vprašal čemu tako. Če bodo pa članki v prihodnosti, pa še toliko bolje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:24, 11. april 2022 (CEST) @[[Uporabnik:A09090091|A0909091]], enkrat zagotovo, samo čas se mora najti (vseeno je to samo moj hobi), pa še z drugimi temami se ukvarjam, da se dodaja vsakega nekaj. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:55, 12. april 2022 (CEST) == CEE 2022 == Yerpo, Živjo! Na čez vprašam: po kakšnem ključu sta s pinky izbrala slovenske teme? Glej moj komentar pod pomlad CEE pod Lipo. da ponovim: Wikimedia CEE Pomlad 2022 je možnost, spoznati se z drugimi wikipedijami, pa tudi slovensko vsebino razširiti na druge ekosisteme. Za to so pa potrebne angleške (ali pa nemške, italijanske...) strani. In seveda vnos v seznam tem, ki so drugim na voljo. Tule teme, ki sem jih (doslej) pripravil v ta namen: [[Lojz Adamič]] - DE, EN - [https://en.wikipedia.org/wiki/Louis_Adamic louis Adamic] [[Anton Peterlin]] - EN, [[Boris Pahor]] - EN, DE, [[Jožef Stefan]] - EN, DE, [[Jurij Vega]] - EN, DE, [[Anton Janša]] - EN, DE, [[Julius Kugy]] - EN, DE, [[Lojze Kovačič]] - EN, DE, [[Robert Blinc]] - EN, DE, [[Pavel Kunaver]] - EN, [[Aleš Kunaver]] - EN , [[Jure Šterk]] - EN , [[TIGR]] - EN , [[Križna jama]] - EN, [[Zorko Jelinčič]] - EN , [[Klement Jug]] - EN "kanoničnih" tem (Prešeren, Cankar, Plečnik...) sploh ni (ker strani ni, ali pa je s tega vidika slovenija nezanimiva?) Pa [[Zoisova zvončica]] je na seznamu, vendar tuje verzije ni bilo (;). Sem prevedel v EN. [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:12, 14. april 2022 (CEST) :Splošni ključ so bile teme, ki so za nas pomembne, a manj znane. Z drugimi besedami, v grobem take, ki imajo manj kot 10 interwikijev v sodelujočih Wikipedijah. O Prešernu idr. so članki že skoraj povsod, zato ne bi imelo toliko haska. Se pa res pozna, če je članek v angleščini soliden. Tvoje predloge lahko vseeno mirno dodaš (po presoji glede na ključ, ), nikakor ne izključujeva novih idej. Za dodajanje ne rabiš nobenega poznavanja makrov, kar te je skrbelo pod lipo, samo Q številko svojega članka prebereš na povezavi "Predmet v Wikipodatkih" in jo dopišeš po enakem formatu kot so ostale na [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2022/Structure/Slovenia]] - torej ločene z navpičnico v predlogi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:44, 14. april 2022 (CEST) == Državnozborske volitve v Sloveniji == Sicer ne vem, se ne spomnim, kdo je to stran prvi ustvaril. Ampak ni mi jasno zakaj je bila ta stran prvotno sploh izbrisana? Državnozborske volitve nimajo nobene osrednje strani, kjer bi lahko spremljal statistiko vseh volitev (procenti, stranke ki so zdaj nastopale v parlamentu itd..) na enem mestu. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dr%C5%BEavnozborske_volitve_v_Sloveniji&action=edit&redlink=1 Državnozborske volitve v Sloveniji] [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 16:43, 25. april 2022 (CEST) :Vsebina izbrisane strani je bila "hojla kako si kaj", tako da s stališča Wikipedije tak članek še nikoli ni obstajal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:46, 25. april 2022 (CEST) ::Hvala. Torej ga bom sam na "novo" ustvaril. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:04, 25. april 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Toplo vabljen k ustvarjanju. Predlagam, da se domenite z @[[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] in @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], ki sta v preteklosti že izkazala željo po takem članku. Lahko vam tudi pomagam. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:36, 25. april 2022 (CEST) ::Kaj se bomo dogovorjali, sam bom ustvaril članek z najbolj zanimivo statistiko (zgodovino) vseh parlamentarnih volitev, pol pa folk že lahko edita naprej če hoče. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:04, 25. april 2022 (CEST) == Ustvarjanje strani Nigga == Pozdravljen, danes sem hotel napisati stran Nigga (pogovorni izraz besede Nigger), pa sem zasledil, da je bila stran večkrat napisana s strani drugih neregistriranih uporabnikov v smislu vandalizma in sta jo ti in @Rude pobrisala. Hvala za to, ampak imam težavo, ker zdaj te strani ne morem ustvariti, vedno ko kliknem, da bi jo ustvaril, se mi prikaže samo, da stran ne obstaja, in da je bila pobrisana zaradi vandalizma ter da za ustvarjanje strani nimam zadostnih dovoljenj. Kako naj zdaj ustvarim stran? Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:52, 28. april 2022 (CEST) :Stran [[Nigga]] je {{u|Rude}} zaščitil pred ustvarjanjem, saj naj ta beseda ne bi imela mesta v Wikipediji. Predlagam, da razložiš njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:05, 28. april 2022 (CEST) Prav, sem mu ravnokar pustil sporočilo na njegovi pogovorni strani. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:33, 28. april 2022 (CEST) :{{ping|Zm05gamer}} če nameravaš tja napisati samo kratek povzetek članka [[:en:Nigga]], kot si mu povedal, bi bila po mojem boljša rešitev, da razširiš članek [[Nigger]] in se iz gesla [[Nigga]] naredi preusmeritev. Da ni toliko drobljenja vsebine. Kaj praviš? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:33, 29. april 2022 (CEST) Hja vidiš, to bi bila tudi zelo dobra ideja. Mogoče je res bolj smiselno narediti tako kot praviš. Se strinjam, naj bo tako. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:51, 29. april 2022 (CEST) :Sem naredil preusmeritev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:48, 29. april 2022 (CEST) ::Mogoče bi jo bilo v prihodnosti v primeru vandalizma zakleniti za nedoločen čas. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:10, 29. april 2022 (CEST) :::Če bo vandalizem, jo bomo po potrebi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:07, 29. april 2022 (CEST) Sem še razširil stran in dodal več sklicev in nekaj slik. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:42, 29. april 2022 (CEST) ==Izbris strani== Spoštovani, danes 1. 5. 2022 ste izbrisali stran z naslovom Matej Kolmanič, ki sem jo ustvaril včeraj zvečer in sem jo še urejal. Izbrisali ste jo z obrazložitvijo: "Brez sklicev več kot en teden" Stran pa je bila ustvarjena 30. 4. 2022 ob 22.05. Menim, da kot urejevalec Wikipedije , vsaj v tem primeru, kršite pravila skupnosti, zato vas prosim, da stran Matej Kolmanič povrnete na Wikipedijo. S prijaznimi pozdravi. {{nepodpisani|Spid3rM}} :{{ping|Spidr3rM}}: Naj obrazložim. Yerpo je stran za izbris, nad katerim si se pritožil, izbrisal 10. decembra 2019. Članek brez virov je zelo dober indikator, da subjekt morda ni pomemben za vnos v enciklopedijo ([[WP:POM]]). Danes pa sem ga zaradi istih razlogov izbrisal tudi jaz, kajti našel sem samo 2 intervjuja v Jani.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:35, 1. maj 2022 (CEST) == Skupina I.C.E. biografija == Pozdravljen, Zanima me kaj je bilo "napačno" navedeno v biografiji banda, ki je bila spremenjena 3. maja, da je bil prispevek zopet umaknjen? Hvala in pozdrav, Renata Mohorič :Ne gre za pravilnost ali napačnost, ampak za izrazito promocijski slog (glej [[WP:SPAM]]) in konflikt interesov (glej [[WP:KOI]]), kar v enciklopediji nima kaj početi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:04, 4. maj 2022 (CEST) :Vzeto na znanje. Se naslovi skladb in albumov smatrajo kot promocijsko besedilo? [[Posebno:Prispevki/94.140.68.230|94.140.68.230]] 18:23, 4. maj 2022 (CEST) ::Ne, govorim o glavnini - vezanem tekstu. Popravljanje osnovnih podatkov, kot so naslovi, člani ipd., načeloma ni sporno, tudi če ga izvaja nekdo, ki je direktno povezan s skupino. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:34, 4. maj 2022 (CEST) :::Hvala za pojasnilo. LP [[Posebno:Prispevki/94.140.68.230|94.140.68.230]] 00:49, 5. maj 2022 (CEST) == Pomoč pri izbrisu strani za Prelaz Gailbergsattel == Pozdravljen, po pomoti sem izbral napačno ime ko sem naredil novo stran za [[Prelaz Gailbergsattel]] in bi rabil tvojo pomoč da jo izbrišem. {{nepodpisani|P̲̳l̳eo|00:40, 5. maj 2022‎}} :Sem prestavil to stran na naslov [[Gailbergsattel]] in iz nje naredil preusmeritev, če bo kdo iskal pod nemškim imenom. Če boš še kdaj želel izbris kake svoje strani, ji dodaj predlogo {{tl|Briši ker}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:18, 5. maj 2022 (CEST) :Hvala, si bom zapisal v mojo beležko. [[Uporabnik:P̲̳l̳eo|P̲̳l̳eo]] ([[Uporabniški pogovor:P̲̳l̳eo|pogovor]]) 08:45, 5. maj 2022 (CEST) == Zakaj je bil izbran Svetovni dan kolesarjenja 3. junij == Razlog za izbris je bil sicer naveden da ni praznik, vendar če ste že tako dosledni potem prosim izbrišite tudi https://sl.wikipedia.org/wiki/1._junij dan pehote Slovenske vojske saj tudi to ni praznik (vsaj ne uraden) medtem ko je ta dan tudi uradno podprt s strani združenih narodov (https://www.un.org/en/observances/bicycle-day) in je mišljen kot obred, tako kot je naprimer Towel day oz. dan brisače, ki je tudi vpisan pod prazniki na dan 25.maj :Wikipedija je odprt sistem, zato doslednost ni pogoj za brisanje. Lahko izbrišeš sam, ne uporabljaj pa tega kot argument za vnos še enega neprimernega podatka. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:16, 18. maj 2022 (CEST) == Članek potrebuje čiščenje == Jernej, pozdravljen, za pomoč bi te prosila, in sicer sem nova na Wikipediji - kar se tiče urejanja strani. In bi lepo prosila za par smernic, kako lahko uredim naslednjo zahtevo: Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: neprimerna postavitev referenc kot medvrstičnih povezav. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek. Hvala za pomoč. {{nepodpisani|Kk spot|18:03, 31. maj 2022‎}} :Kar se tega komentarja tiče je zdaj bolje, ampak zdaj je dodana vsebina povsem brez referenc, kar tudi ni ok. Tiste povezave na razne članke v drugih medijih je treba treba oblikovati kot medvrstične sklice, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Raiven&type=revision&diff=5703111&oldid=5699303 takole za zgled]. Bo šlo? Mimogrede, ko vprašaš, če vam lahko pomagam izboljšati članek, kdo je to "vi"? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:46, 31. maj 2022 (CEST) :FYI: Vi se nanaša na zadnjo poved predloge. Vseeno pisca originalnega komentarja naprošam k upoštevanju [[WP:KOI]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 31. maj 2022 (CEST) Hvala za usmeritev. Ne razumem tega z "vi". Bomo pa vsekakor upoštevali WP:KOI {{nepodpisani|Kk spot|21:23, 31. maj 2022‎}} :No, ker govoriš v prvi osebi množine, me zanima, kdo vse ste vi, ki prosite za pomoč (in ki boste upoštevali WP:KOI). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:29, 31. maj 2022 (CEST) == Vladne slike == Živjo, zanima me kako ti je uspelo dobiti pravice za objavo [[c:File:13._vlada_Republike_Slovenije.jpg|slike 13. vlade RS]] pred par leti. Kot vir je naveden "email/UKOM (Republic of Slovenia - Governmental PR Office)" in ker nimam vpogleda v [[ticket:2018102410003702|ticket]] me zanima, če so ti dali pravice za uporabo samo tiste slike ali na splošno vso slikovno gradivo arhiva. Želel bi namreč (ko bo narejena) dobiti tudi pravice za objavo slike trenutne, pa morda tudi prejšnjih vlad in slik poslancev/ministrov, ker jih res veliko primanjkuje v Commonsih. Mi lahko poveš kaj so ti takrat dejali in kako je potekal postopek? V naprej hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 20:34, 1. junij 2022 (CEST) :Hu, ne spomnim se. Možno, da je to {{u|ModriDirkac}} urejal, je pa bilo dovoljenje samo za poslane fotografije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 1. junij 2022 (CEST) ::Bom uredil tudi za to vlado, zdaj celo poznam ljudi na UKOM.--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 10:29, 2. junij 2022 (CEST) :::Slike so v [https://www.flickr.com/photos/vladars/albums/72177720299439536 albumu na Flickrju], ampak so licencirane s CC BY-NC. Sem na tviterju poprosil, da odstranijo omejitev na nekomercialno, ampak če imaš direktno zvezo, super. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:31, 2. junij 2022 (CEST) ::::Hvala vama za pomoč! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:33, 2. junij 2022 (CEST) :::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Drugače a CC-BY-NC 2.0 ni dovolj prosta licenca za objavo v commonsih? Saj ne bomo uporabljali v komercialne namene. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:02, 2. junij 2022 (CEST) ::::::Mi ne, naj bi bila pa [[Wikimedijina zbirka]] zbirka prostih datotek. (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:44, 2. junij 2022 (CEST) :::::::Aha, no to je pa res škoda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:17, 2. junij 2022 (CEST) :slika je objavljena s pravilno licenco https://www.flickr.com/photos/vladars/52115320678/ oz cel album lp {{nepodpisani|ModriDirkac}} ::Tudi ta licenca je na žalost problematična ([[:Commons:Template:Flickr-public domain mark]]). Najboljše bi bilo Public Domain Dedication (CC0) ali Cc-by-sa ali Cc-by --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:31, 2. junij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: kot vidim so dali zdaj vse slike (trenutno 5,550) v "public domain". Si prepričan, da to tudi ni ok, saj v linku ki si ga prej poslal [[Commons:Flickr files]] piše, da je ta licenca "OK". [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:27, 2. junij 2022 (CEST) :::p.s.: tukaj pa je še predloga: [[c:Template:PDMark-owner|Template:PDMark-owner]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:35, 2. junij 2022 (CEST) :::: Gl. tudi [[c:Template:PD-author-FlickrPDM|Template:PD-author-FlickrPDM]] - ta je prav za Flickr PD narejena predloga. Ta licenca je za Zbirko problematična, ker se bojda ne da povsod po svetu dati svojega dela v javno last. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 16:48, 2. junij 2022 (CEST) ::::: Ja mogoče pride v poštev ta predloga (nism 100%; jo pa trenutno uporabljata samo dve sliki), bi bilo pa precej bolj enostavno, če se licenca spremeni npr. v CC0. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:50, 2. junij 2022 (CEST) ::::::Dobro, potem pa @[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] bi bilo možno, da jih poprosiš da spremenijo v licenco, ki jo predlaga @[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]? (CC0) [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:53, 2. junij 2022 (CEST) ::::::P.S.: @{{u|Sporti}}: tisto mojo predlogo pa uporablja precej slik. [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:WhatLinksHere/Template:PDMark-owner&namespace=6&limit=500 Glej tukaj]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:58, 2. junij 2022 (CEST) :::::::[[:commons:Commons:Requests_for_comment/Flickr and PD images]] ne velja več in bi bila PDMark-owner ok (The consensus here has been superseded by a June 2020 RfC which now allows Flickr PDM images under PDMark-owner). Še vedno pa je bolje na CC0, če bo uspelo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:19, 2. junij 2022 (CEST) ::::::::Tkole se zmenmo: poberite vse, kar bo uporabnega, in potem tle napišite, ko bo kategorija polna. Načeloma se obnašamo, kot da je licenca CC0, bom pa naknadno še poskusil dobiti potrditveno licenco. Osebno pa mislim, da kompliciramo. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:33, 2. junij 2022 (CEST) :::::::::Jaz se strinjam s tabo, morda res malo preveč kompliciramo glede na to, da lahko objavljamo tudi pod to licenco na commonsih. Jaz jih bom začel nalagati v prihodnjih dneh, uporabnega je res veliko in dvomim, da bo kakšen problem, kajti slika, ki jo je naložil Sporti je bila potrjena. Še enkrat hvala za trud. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:48, 2. junij 2022 (CEST) :Če bo ostala licenca PD (ki ni več problematična), bo treba datoteke ročno potrjevati ({{ping|MZaplotnik}}), ker jih bot da v kategorijo [[:Commons:Category:Flickr public domain images needing human review|Flickr public domain images needing human review]], kjer jih čaka že več kot 77.000. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 5. junij 2022 (CEST) ::{{u|Sporti}} in ostali, čez kakšen teden se lotim potrjevanja slik v Zbirki, priznam, da sem vlogo pregledovalca licenc zadnje čase malo zanemaril. Pred tem bi rad dodatno preveril, ali je pri nas pravno mogoče dati svoje ustvarjeno delo izrecno v javno last. Sploh če to stori vlada ... {{u|TadejM}}? [[Pogovor:Javna last|Tule]] je navedeno, da ne, [https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Licensing#Material_in_the_public_domain tule] pa, da je ''lahko'' problematično. Mislim, da je predlogo javna last za svoje slike najbolj uporabljal {{u|Žiga}}, tole je ena od debat v zvezi s tem: [[Uporabniški pogovor:Žiga#Tvoje slike]]. Glede na kopico Zbirkinih predlog se mi zdi, da tam razlikujejo med "pravo" javno domeno (ko pravice po 70 letih potečejo) in t. i. ''PDMark''? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:33, 14. julij 2022 (CEST) :::Pozdravljen. Kontinentalno pravo v nasprotju s pravom ZDA ne omogoča uvrstitve dela v javno domeno,[https://en.wikipedia.org/wiki/Public_domain#Dedicating_works_to_the_public_domain][https://www.copytrack.com/blog/urheberrecht/european-us-copyright-difference] je pa nekaj podobnega mogoče storiti z licenco CC-0.[https://racunikt.splet.arnes.si/2020/09/15/kako-dam-svoje-delo-v-javno-domeno-cc0/] Glede del državnih organov glej tudi [https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf] (str. 40 in sled.). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:04, 14. julij 2022 (CEST) ::::Avgusta 2020 je bilo na Zbirki dogovorjeno, da so PDM slike OK ([[:Commons:Commons:Village_pump/Proposals/Archive/2020/08#Accept_files_published_by_the_copyright_holder_with_a_Public_Domain_Mark]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:03, 14. julij 2022 (CEST) == Obrez slike == Pozdravljeni, prosil bi samo za malo pomoči pri urejanju, in sicer me zanima, kako obrežem že naloženo sliko v commonsih? Opažam, da se ta metoda stalno uporablja, meni pa bi prišla prav, saj sem našel nekaj koristnih slik ki bi jih lahko nadomestil s tistimi, starimi tudi do 10 let. Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:27, 5. junij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: verjetno iščeš [[commons:Commons:CropTool]] '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:32, 5. junij 2022 (CEST) ::To sem iskal ja, najlepša hvala! Ob tem bi samo še vprašal, kako se naloži slike s s strani Flickr, ki naj bi jo sedaj uporabljali za nalaganje slik aktualne vlade; našelm sem nekaj uporabnih in bi jih bilo smiselno naložiti oz. nadomestiti s starimi. Hvala [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:35, 5. junij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: najbolje da se domeniš z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]om; vendar orodje je dostopno na [[commons:Commons:Flickr2Commons]]. Preberi si še zgoraj, kako označiti slike; po potrebi jih po naložitvi obreži (ter naloži kot verzijo slike) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:40, 5. junij 2022 (CEST) ::::V redu, najlepša hvala za pomoč. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:47, 5. junij 2022 (CEST) :::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], če již želiš naložiti sam pojdi na stran Wikimedia Commons, klikni Upload in nato klikni "Sahre Images From Flickr". Nato daj notri ali URL slike ali albuma in sledi postopku. Ne pozabi dodati naslova (to je sicer avtomatsko), opisa (description v en in slo), kategorij. Pod zavihkom "Release rights" izberi opcijo "Another reason not mentioned above" in notri vnesi naslednje: "<nowiki>{{PDMark-owner}}</nowiki>". Nato pa objavi sliko. Če boš delal obrezovanje slik (cropping) sledi istemu postopku, dodatko pa še pri opisu slike pod parameter "other versions=" dodaj še: "|other versions=<nowiki>{{Extracted from|1=124. redna seja Vlade Republike Slovenije 21.jpg}}</nowiki>". V kolikor ne bo šlo mi pošlji link do albuma in slike in bom naložil, v cilju imam tako ali tako naložiti vse slike od tam (trenutno sem jih okoli 100). Lp, [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:08, 5. junij 2022 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] Najlepša hvala za pomoč in izčrpna navodila. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:11, 5. junij 2022 (CEST) ::::::Edini problem je, da nisem imel možnosti ''Other versions'', saj sem delal direktno v [https://croptool.toolforge.org/] (Croptoolu) in mi ni ponudilo te možnosti. Je to težava? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:25, 5. junij 2022 (CEST) :::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] Crop tool ti to doda samodejno, drugače pa bi lahko dodal tudi naknadno tako da daš "edit code" pri "Summary" na strani neke slike. Pozabil pa sem omenit še eno zelo pomembno zadevo: ko boš naložil ali naredil neko boljšo sliko od prejšnje (recimo Aleša Hojsa) jo dodaj tudi na Wikidata strani (recimo Aleša Hojsa: [[wikidata:Q10773771|tukaj]]) in ne direktno v infopolje, kot si to počel do [[Posebno:Prispevki/VidicK01|sedaj]]. Infopolja oseb so namreč narejena tako, da slike črpajo iz Wikipodatkov (to velja tudi v veliko drugih wikipedijah). Prosim upoštevaj to. Hvala in lp, [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:31, 5. junij 2022 (CEST) ::::::::Hvala za opomnik, bom tudi to upošteval in nadoknadil za nazaj. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:35, 5. junij 2022 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] še tole: ko dodajaš licenco, jo dodaj prosim brez narekovajev ("") torej samo <nowiki>{{PDMark-owner}}</nowiki>. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:14, 5. junij 2022 (CEST) ::::::::::Hvala za opozorilo, lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:18, 5. junij 2022 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Zdravo, danes sem znova našel nekaj uporabnih slik, vendar ko vstavim naslov v [https://croptool.toolforge.org/], mi že cel dan piše ''This file is currently waiting for license review''. Morda veš v čem je problem? Včeraj s tem nisem imel težav. Hvala, Lp [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:54, 6. junij 2022 (CEST) :::::::::::{{ping|VidicK01}} nekdo na Zbirki jih je označil za pregled. Samo malo bo treba počakati, da jih nekdo od administratorjev pregleda in potrdi licenco (ta korak so uvedli za boljši nadzor nad prispevki s Flickrja, ker so bile težave z njimi). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:03, 6. junij 2022 (CEST) ::::::::::::Najlepša hvala za pojasnilo, lep dan še naprej [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:04, 6. junij 2022 (CEST) :::::::::::::Običajno jih [[:commons:User:FlickreviewR 2|bot]] pregleda hitro, trenutno pa ne deluje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:45, 6. junij 2022 (CEST) ::::::::::::::Kaj to pomeni za naprej? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:49, 6. junij 2022 (CEST) :::::::::::::::Popolnoma nič se ne bo za nas spremenilo, saj so slike v javni domeni, tako da lahko brez skrbi nadaljuješ z nalaganjem. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 20:10, 6. junij 2022 (CEST) ::::::::::::::::Potem pa super, hvala za vse odgovore. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 08:58, 7. junij 2022 (CEST) Živjo, zanima me, zakaj ne morem naložiti slike državne sekretarke dr Kaje Širok z aplikacije Flickr, medtem ko pa lahko naložim sliko drugega sekretarja iz iste mape? Hvala že vnaprej in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:22, 13. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Lahko pošlješ link? Si nalagal z Filckr2Commons? To orodje preveri tudi Flickr licenco, mogoče ne ustreza Commons zahtevam. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:43, 13. julij 2022 (CEST) ::Gre za to sliko, mislim da ni bila naložena istočasno kot ostale slike.. [https://www.flickr.com/photos/vladars/52211340529/in/album-72177720300213388/] [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:48, 13. julij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Licenca je CC-BY-NC 2.0, žal ni kompatibilna z Zbirko. Lahko pa pišeš na UKOM in jih vprašaš za strinjanje (ter nadaljnjo proceduro po [[:commons:COM:VRT]]). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:58, 13. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: Hvala lepa za odgovor, morda bom res pisal UKOMu. Lep dan še naprej [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 11:00, 13. julij 2022 (CEST) ::::{{ping|A09090091}} usmerjaj ljudi raje na naš lokalni VRT ([[WP:VRTIZJ]]), tu bo hitreje obdelan in dovoljenje je lahko v slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:44, 13. julij 2022 (CEST) :::::Hvala, Yerpo, za namig. Sem mislil, da dovoljenja za slike niso prenosljiva. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:29, 13. julij 2022 (CEST) ::::::CC-BY-SA je CC-BY-SA, ni tu nobene komplikacije. In jaz kot prostovoljec sistema VRT (oz. njegovega slovenskega dela) imam pooblastilo za označevanje licenc tudi na Zbirki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:45, 13. julij 2022 (CEST) :::::::Hvala za obrazložitev, bom upošteval. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:59, 13. julij 2022 (CEST) == Opravek za bota == Če imaš čas za take stvari: lotil sem se [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rak_(bolezen)&diff=prev&oldid=5710893 popravljanja po Pravopisu nepravilnega "s čemer" v "s čimer"], pa je malo preveč tega za ročno delo in bi bila dobrodošla pomoč avtomatike ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:42, 23. junij 2022 (CEST) :To se sliši izvedljivo. Pogledam popoldan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:51, 23. junij 2022 (CEST) ::Oprosti, da se vtikam v pogovor, želim samo opozoriti na možnost, da bi bot popravljal tudi “pri čemer” v “pri čimer”, se pravi tudi peti sklon zaimka, kar je seveda napačno. Naj bo bot jasno ''poučen'', da ne popravlja vsak “čemer”. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:04, 24. junij 2022 (CEST) :::Brez skrbi, ne bom ponovil Klemnovega kiksa z operacijo "večimi" -> "več" pred leti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:20, 24. junij 2022 (CEST) :{{ping|Upwinxp}} {{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:55, 24. junij 2022 (CEST) ::Hvala! Kakšen kiks pa se je pripetil pri operaciji "večimi" -> "več"? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:23, 24. junij 2022 (CEST) :::Ni upošteval možnosti, da se niz "večimi" pojavlja še kje drugje in je masovno spremenil "živečimi" v "živeč". Pa "večih" tudi, nekaj ostankov tega posega se celo še najde, glej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Berkelij&diff=1683508&oldid=1497516] v članku [[Berkelij]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:29, 24. junij 2022 (CEST) == Trije peskovniki == Lepo bi prosil, če mi lahko napraviš tri peskovnike na moji pogovorni strani, če mogoče, čisto spodaj - zaradi kratkega ali daljšega življenjepisa, pa še prevedenega v dva jezika. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:12, 8. julij 2022 (CEST) :Žal ne razumem točno, kje in kako. Peskovnik si lahko narediš sam, samo povezave [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik 2]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik 3]] itd. umestiš nekam, da jih boš našel. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:18, 8. julij 2022 (CEST) == Neprimeren sklic NCBI == Pozdravljen. Zakaj je sklic na NCBI neprimeren? Pri športniku je recimo seznam uvrstitve sklic, pri raziskavi ali trditvi sem pač navedel vir, ki potrjujeje napisano. Je problematičen "prvi"? Hvala [[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]] ([[Uporabniški pogovor:Briangreene22|pogovor]]) 15:03, 19. julij 2022 (CEST) :Sem razložil [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor%3ABriangreene22&type=revision&diff=5721463&oldid=5721419 tukaj], zakaj je neprimeren. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:13, 19. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]]: Pri piscih ne linkamo (referenciramo) študij in del; jih pa (v primeru pisatelja) povežemo s predlogo {{tl|COBISS}} (ali katerokoli iz [[:Kategorija:Predloge za povezovanje navzven]]). Vsekakor pa ne dodajamo sklicev na COBISS, Amazon in knjigarne kot samega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:14, 19. julij 2022 (CEST) == IBT Trbovlje == Zbrisal si IBT Trbovlje z razlogom, da gre za reklamo. Gre za podatek oz. informacijo o družbi, ki je bila pomembna Jugoslovanska in nato Slovenska družba, ki pa je prenehala delovati. Iz tega razloga brisanje neutemeljeno brisanja, saj je reklama brezpredmetna in ne bi imela učinka. Gre izključno za navedbo družbe, ki jo navaja tudi vir Wikipedija - Občina Trbovlje - Zgodovina - 9 odstavek in vir Wikipedija - Janez Lajovic, arhitekt, urbanist - Življenje in Delo - 3 odstavek. ZA brisdsanje bi bilo potrebno anvesti druge razloge.[[Uporabnik:Ajants|Ajants]] ([[Uporabniški pogovor:Ajants|pogovor]]) 13:12, 25. julij 2022 (CEST) :Slog je bil promocijski (superlativi) in članek ni navajal nobenega vira. Tak neprimeren članek bi še vedno lahko funkcioniral kot reklama za podjetja, ki se opisujejo kot nasledniki IBT. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:17, 25. julij 2022 (CEST) == Izbris strani == Lep pozdrav, danes dne 14.08.2022 ste izbrisali stran po mnenju o nepomembnosti [[Žan Luka Artič]], na strani sem navedel vir do časopisa Novi Tednik v katerem je bila objavljena oseba (stran 38, Novi Tednik, link do časopisa je bil objavljen na strani katero ste izbrisali). Prav tako oseba že ima [[:en:Google_Knowledge_Graph|Google knowledge panel]] če jo poiščete na Googlu. Prosim, da mi ponvno obrazložite na daljši način razlog za izbris. Se vam vnaprej zahvaljujem. [[Posebno:Prispevki/195.29.219.23|195.29.219.23]] 11:04, 14. avgust 2022 (CEST) :Google graph ne dokazuje kriterija [[WP:POM]], ker ni [[WP:RS]]. 1 sam drug vir, poleg Google graph, tudi ne dokazuje kriterija [[WP:POM]]. Predlagam tudi branje [[WP:KOI]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:15, 14. avgust 2022 (CEST) ::Hvala za odgovor. Ali je lahko [[WP:RS]] tudi knjiga 'Basics of Roblox scripting' katero je napisala ta oseba, katera stran je bila izbrisana? [[Posebno:Prispevki/195.29.219.23|195.29.219.23]] 11:35, 14. avgust 2022 (CEST) :::Ne. Knjiga je najverjetneje povezana z avtorjem (in je verjetno tudi izdana v samozaložbi). Da subjekt doseže [[WP:POM]], morajo biti viri nepovezani in objektivni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:43, 14. avgust 2022 (CEST) == Dodajanje kategorije v Commons == Pozdravljeni, potreboval bi pomoč - zanima me, kako ustvariti novo kategorijo v Wikimedia Commons. Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 21:51, 18. avgust 2022 (CEST) :Načeloma enako kot tukaj, lahko recimo dodaš neobstoječo kategorijo sliki in se bo pojavila rdeča povezava, s klikom na katero prideš na novo kategorijo. Tej potem določiš vsaj nadrejene kategorije in shraniš. Za kaj oz. koga bi pa bila ta kategorija? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:56, 18. avgust 2022 (CEST) ::Gre za predsedniške kandidate, za katere nameravam oblikovati strani, za začetek Aleša Ernecla. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:11, 18. avgust 2022 (CEST) :::Ni ravno smiselno ustvarjati kategorije za eno sliko, pa še tisto sporno zaradi avtorskih pravic. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:27, 18. avgust 2022 (CEST) ::::Glede kategorij razumem, kar se tiče slik pa mi je Aleš Ernecl osebno potrdil, da lahko slike uporabim na Wiki straneh. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 09:03, 19. avgust 2022 (CEST) :::::Dovoljenje "za uporabo na Wiki straneh" ni dovolj. Če se strinja, naj prosim pošlje soglasje po navodilih na [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:06, 19. avgust 2022 (CEST) == Izbris strani == Pozdravljeni, 17:06, 19. avgust 2022 ste izbrisali stran Primorski val (skopirano z uradne spletne strani http://www.primorskival.si/vsebina.php). Ker tudi sam urejam strani Primorskega vala, v tem nisem videl nič spornega. Kaj lahko naredim, da stran ne bo brisana? Že vnaprej hvala! [[Uporabnik:Drbusy|Drbusy]] ([[Uporabniški pogovor:Drbusy|pogovor]]) 12:19, 20. avgust 2022 (CEST) :{{ping|Drbusy}} kopija uradne predstavitvene strani nima kaj početi v enciklopediji, niti kakšna druga vsebina, ki so jo napisali ljudje, neposredno povezani s tem podjetjem. Napotki za nadaljnje ravnanje v takih primerih so na [[Wikipedija:Konflikt interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:24, 20. avgust 2022 (CEST) hilheou66co66wpoc0qvvoawv7tua7t 0 128087 5737116 5565694 2022-08-20T07:13:38Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Tables_generales_aritmetique_MG_2108.jpg|sličica|Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835]] '''Aritmetika''' (iz [[stara grščina|grščine]] ἀριθμός ''arithmos'', '[[število]]' in τική τέχνη, ''tiké [téchne]'', '[[umetnost]]' ali '[[obrt|spretnost]]') je veja [[matematika|matematike,]] ki je sestavljena iz proučevanja [[število|števil]], zlasti z značilnostmi tradicionalnih [[matematična operacija|operacije]] nad njimi – [[seštevanje]], [[odštevanje]], [[množenje]], [[deljenje]], [[potenciranje]] in [[korenjenje]].<ref name=":0" /><ref name=":12">{{navedi splet|title=Arithmetic|url=https://www.britannica.com/science/arithmetic|accessdate=2020-08-25|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref><ref name=":2"/> Aritmetika je elementarni del [[teorija števil|teorije števil]], šteje pa se, da je teorija števil skupaj z [[algebra|algebro]], [[geometrija|geometrijo]] in [[matematična analiza|analizo]] eden od področij sodobne matematike najvišjega nivoja. Izraza ''aritmetika'' in ''višja aritmetika'' sta se uporabljala do začetka 20. stoletja kot sopomenki za ''teorijo števil'', včasih pa ju še vedno uporabljajo za sklicevanje na širši del teorije števil.<ref>Davenport, Harold, ''The Higher Arithmetic: An Introduction to the Theory of Numbers'' (7th ed.), Cambridge University Press, Cambridge, 1999, {{ISBN|0-521-63446-6}}.</ref> == Zgodovina == Aritmetika je ena od dveh najstarejših panog matematike (druga je [[geometrija]]). Pojem števila je verjetno prvi abstraktni pojem, ki se je izoblikoval pri naših prednikih. Predzgodovina aritmetike je omejena na majhno število artefaktov, ki lahko kažejo na pojem seštevanja in odštevanja, najbolj znana je [[Ishango kost|Kost Ishango]] iz [[Vzhodni Kongo|osrednje Afrike]], ki sega od nekje med 20.000 in 18.000 pr.n.št., čeprav se s to razlago ne strinjajo vsi.<ref>{{Navedi knjigo|last=Rudman|first=Peter Strom|title=How Mathematics Happened: The First 50,000 Years|year=2007|publisher=Prometheus Books|isbn=978-1-59102-477-4|page=[https://archive.org/details/howmathematicsha0000rudm/page/64 64]|url=https://archive.org/details/howmathematicsha0000rudm/page/64}}</ref> Najstarejši pisni zapisi kažejo, da so [[Egipčanska matematika|Egipčani]] in [[Babilonska matematika|Babilonci]] že leta 2000 pr.n.št. uporabljali vse [[Elementarna aritmetika|elementarne aritmetične operacije]]. Ti artefakti ne razkrivajo procesa, ki se je uporabljal za reševanje problemov, ampak značilnosti določenega [[Številski sistem|številskega sistema]] močno vplivajo na kompleksnost metod. Hieroglifni sistem za [[egipčanske številke]], tako kot poznejše [[rimske številke]], izvira iz [[Števne oznake|števnih oznak]], ki so se uporabljali za štetje. V obeh primerih je ta izvor imel za rezultat vrednosti, ki so uporabljale [[Desetiški številski sistem|desetiško]] osnovo, vendar niso vključevale [[Pozicijska notacija|pozicijsko notacijo]]. Kompleksni izračuni z rimskimi številkami so za pridobitev rezultatov potrebovali pomoč [[Miza za štetje|mize za štetje]] (ali [[Rimski abak|rimskega abaka]]). Zgodnji številski sistemi, ki so vključevali pozicijsko notacijo, niso bili decimalni, vključno s [[Šestdesetiški številski sistem|šestdestiškim]] (osnova 60) sistemom za [[babilonske številke]] in [[Dvajsetiški številski sistem|dvajsetiškim]] (osnova 20) sistemom, ki se je uporabljal v [[majevske številke|majevskih številkah]]. Zaradi tega koncepta mestne vrednosti je zmožnost ponovne uporabe enakih številk za različne vrednosti prispevala k enostavnejšim in učinkovitejšim metodam izračuna. [[Rhindov papirus]], ki izvira približno iz leta 1650 pr. n. št. vendar pa je očitno prepis starejšega teksta, kaže, da so [[stari Egipt|stari Egipčani]] obvladali osnovne računske operacije s celimi števili, pa tudi z ulomki. Egipčani so zlasti radi preoblikovali necela števila v vsoto ulomkov s števcem 1. Neprekinjen zgodovinski razvoj sodobne aritmetike se začne s [[Helenistično obdobje|Helenistično civilizacijo]] v stari Grčiji. Pred [[Evklid|Evklidom]] okoli 300 pr.n.št., so se grške študije matematike prekrivale s filozofskimi in mističnimi prepričanji. Na primer, [[Nikomah]] je v svojem ''Uvodu v aritmetiko'' povzel stališče zgodnejšega [[Pitagorejstvo|pitagorejskega]] pristopa do števil in njihovih medsebojnih odnosov. [[Grške številke]] so uporabljali [[Arhimed]], [[Diofant]] in drugi v [[Pozicijski zapis|pozicijskem zapisu]], ki se ne razlikuje veliko od sodobnega zapisa. Stari Grki do helenističnega obdobja niso imeli simbola za ničlo in so za [[Števka|števke]] uporabljali tri ločene nabore simbolov: en nabor za mesto enot, enega za mesto desetice in enega za stotice. Za mesto tisočice bi znova uporabili simbole za mesto enot itd. Njihov algoritem seštevanja je bil enak sodobni metodi, algoritem množenja pa se je razlikoval le malo. Algoritem pisnega deljenja je bil enak, [[Metode izračunavanja kvadratnih korenin|algoritem kvadratnega korena]], ki so ga uporabljali že v 20. stoletju, pa je bil znan Arhimedu (ki ga je morda tudi izumil). Stari Kitajci so imeli napredne aritmetične študije iz časov dinastije Shang in so se nadaljevale skozi dinastijo Tang, od osnovnih številk do napredne algebre. Stari Kitajci so uporabljali pozicijsko notacijo, ki je bila podobna grški. Ker tudi pri njih ni bilo simbola za [[0|nič]], so imeli en nabor simbolov za mesto enot in drugi nabor za desetice. Za stotice so nato ponovno uporabili simbole za mesto enot itd. Natančen čas, ko so Kitajci začeli računati s pozicijsko notacijo, ni znan, čeprav je znano, da se je začela pred 400 pr.n.št.<ref>Joseph Needham, ''Science and Civilization in China'', Vol. 3, p. 9, Cambridge University Press, 1959.</ref> Stari Kitajci so prvi odkrili, razumeli in uporabili negativna števila. To je razloženo v ''[[Nine Chapters on the Mathematical Art]]'' (''Jiuzhang Suanshu''), ki jih je [[Lju Hui]] napisal v 2. stoletju pred našim štetjem. Postopen razvoj [[Indijsko arabski številski sistem|indijsko arabskega številskega sistema]] je neodvisno vpeljal koncept vrednotenja mest in pozicijske notacije, ki je združil enostavnejše metode izračuna z decimalno osnovo in uporabo števke, ki predstavlja [[0]] . To je sistemu omogočilo, da dosledno predstavlja velika in majhna cela števila - pristop, ki je sčasoma nadomestil vse druge sisteme. V začetku 6-tega stoletja n.št. je indijski matematik [[Aryabhata I.|Aryabhata]] v svoje delo vključil obstoječo različico tega sistema in eksperimentiral z različnimi zapisi. V 7. stoletju je [[Brahmagupta]] uveljavil uporabo 0 kot ločeno število in določil rezultate množenja, deljenja, seštevanja in odštevanja ničle in vseh drugih števil - razen rezultata [[Deljenje z ničlo|deljenja z ničlo]]. Njegov sodobnik, sirski škof [[Severus Sebokht]] (650 n.št.), je dejal: "Indijci poznajo metodo izračuna, ki je nobena beseda ne more dovolj pohvaliti. Njihov racionalni matematični sistem ali njihova metoda izračuna. Mislim na sistem, ki uporablja devet simbolov. "<ref>Reference: Revue de l'Orient Chretien by François Nau pp. 327–338. (1929)</ref> Tudi Arabci so se naučili te nove metode in jo poimenovali ''hesab''. [[Slika:Leibniz_Stepped_Reckoner.png|sličica|200x200_pik|Leibnizev [[Stopničasti obračun|Stepped Reckoner]] je bil prvi kalkulator, ki je lahko izvedel vse štiri aritmetične operacije.]] Čeprav je [[Codex Vigilanus]] opisal zgodnjo obliko arabskih številk (brez 0) do 976 n.št., je bil Leonardo iz Pize ([[Leonardo Fibonacci|Fibonacci]]) v prvi vrsti odgovoren za širjenje njihove uporabe po Evropi po izidu njegove knjige ''[[Liber Abaci]]'' leta 1202. Zapisal je: "Metoda Indijcev (latinsko ''Modus Indorum'') presega vse znane metode izračuna. To je čudovita metoda. Izračuni se izvedejo z devetimi številkami in simbolom [[0|nič]]".<ref>Reference: Sigler, L., "Fibonacci's Liber Abaci", Springer, 2003.</ref> V srednjem veku je bila aritmetika ena od [[Sedem svobodnih umetnosti|sedmih svobodnih umetnosti]], ki jih poučujejo na univerzah. Razcvet [[Algebra|algebre]] v [[Srednji vek|srednjeveškem]] [[Islam|islamskem]] svetu in tudi v [[Renesansa|renesančni]] [[Evropa|Evropi]] je bil posledica velike poenostavitve [[Računanje|računanja]] z [[Desetiški številski sistem|desetiškim]] zapisom. Za pomoč pri numeričnih izračunih so bile izumljene in se pogosto uporabljajo različne vrste orodij. Pred renesanso so bile to različne vrste [[Abak|abaka]]. Novejši primeri vključujejo [[Logaritemsko računalo|logaritmska računalav]], [[Nomogram|nomograme]] in [[Računalo|mehanske kalkulatorje]], na primer [[Pascaline|Pascalov kalkulator]] . Trenutno so jih nadomestili elektronski [[Kalkulator|kalkulatorji]] in [[Računalnik|računalniki]]. == Aritmetične operacije == [[File:Basic_arithmetic_operators.svg|Basic_arithmetic_operators.svg|desno|sličica|Osnovne aritmetične operacije]] Osnovne aritmetične operacije so seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje, čeprav aritmetika vključuje tudi naprednejše operacije, kot so manipulacije z [[Odstotek|odstotki]],<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Definition of Arithmetic|url=https://www.mathsisfun.com/definitions/arithmetic.html|accessdate=2020-08-25|website=www.mathsisfun.com}}</ref> [[Kvadratni koren|kvadratne korene]], [[potenciranje]], [[Logaritem|logaritmične funkcije]] in celo [[Trigonometrična funkcija|trigonometrične funkcije]]. Aritmetične izraze je treba ovrednotiti glede na predvideno zaporedje operacij, ki edinstveno določijo vrstni red izvedbe. Vsak nabor objektov, na katerih je mogoče izvesti vse štiri aritmetične operacije (razen [[Deljenje z ničlo|deljenja z ničlo]]) in kjer te štiri operacije spoštujejo običajne zakone (vključno z distributivnostjo), se imenuje [[Polje (matematika)|polje]].<ref name="Oxford">{{Navedi knjigo|title=The Oxford Mathematics Study Dictionary|first=Frank|last=Tapson|publisher=Oxford University Press|year=1996|isbn=0-19-914551-2}}</ref> === Seštevanje === {{glavni|seštevanje}} [[File:Addition01.svg|right|thumb|120px|3 + 2 = 5 z [[jabolko|jabolki]]<ref>From Enderton (p. 138): "...select two sets ''K'' and ''L'' with card ''K'' = 2 and card ''L'' = 3. Sets of fingers are handy; sets of apples are preferred by textbooks."</ref>]] Seštevanje, označeno s simbolom <math>+</math>, je najosnovnejša operacija aritmetike. V svoji preprosti obliki seštevanje združi dve številki, [[Seštevek|seštevanca ali ''sumanda'']] v eno samo število, [[Vsota|''vsoto'']] števil (na primer {{Matematična formula|2 + 2 {{=}} 4}} ali {{Matematična formula|3 + 5 {{=}} 8}} ). Dodajanje končnega števila števil se lahko obravnava kot ponavljajoče se preprosto seštevanje; ta postopek je znan kot [[Vsota|seštevanje]], izraz, ki se uporablja tudi za "dodajanje neskončno veliko števil" v [[Vrsta (matematika)|neskončnim vrstah]]. Ponavljajoče se dodajanje števila [[1 (število)|1]] je najosnovnejša oblika [[Štetje|štetja]]; rezultat dodajanja {{Matematična formula|1}} se običajno imenuje [[Naslednik števila|naslednik]] prvotnega števila. Seštevanje je [[Komutativnost|komutativno]] in [[Asociativnost|asociativno]], zato vrstni red, v katerem je dodano končno veliko izrazov, ni pomemben. Otrokom se pogosto predstavi tabela parov številk od 0 do 9. Če se ga zapomnijo, lahko izvedejo kateri koli seštevanje. [[0|Število {{Matematična formula|0}}]] ima lastnost, da dodajanje kateremu koli številu da rezultat to isto število; torej je to [[nevtralni element]] za operacijo seštevanja ali [[aditivna identiteta]].<ref name=":0" /> Za vsako število {{Mvar|x}} obstaja število, označeno z {{Matematična formula|–''x''}}, imenovano ''[[nasprotna vrednost]]'' od {{Mvar|x}}, tako da je {{Matematična formula|1=''x'' + (–''x'') = 0}} in {{Matematična formula|1=(–''x'') + ''x'' = 0}}. Torej je nasprotje od {{Mvar|x}} [[Inverzni element|inverzno]] od {{Mvar|x}} glede na seštevanje ali [[Nasprotna vrednost|aditivno inverzno]] od {{Mvar|x}}.<ref name=":0" /> Na primer, nasprotje od {{Matematična formula|7}} je {{Matematična formula|−7}}, saj je {{Matematična formula|7 + (−7) {{=}} 0}}. Seštevanje je mogoče razlagati tudi geometrijsko, kot je prikazano v sledečem primeru. Če imamo dve palici dolžin ''2'' in ''5'', potem, če sta palici poravnani ena za drugo, postane dolžina združene palice ''7'', saj je {{Matematična formula|2 + 5 {{=}} 7}}. {| class="wikitable" style="text-align: center;" !+ ! scope="column" |0 !1 !2 !3 !4 !5 !6 !7 !8 !9 |- ! scope="row" |0 |0 |1 |2 |3 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |- ! scope="row" |1 |1 |2 |3 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |10 |- ! scope="row" |2 |2 |3 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |10 |11 |- ! scope="row" |3 |3 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |10 |11 |12 |- ! scope="row" |4 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |10 |11 |12 |13 |- ! scope="row" |5 |5 |6 |7 |8 |9 |10 |11 |12 |13 |14 |- ! scope="row" |6 |6 |7 |8 |9 |10 |11 |12 |13 |14 |15 |- ! scope="row" |7 |7 |8 |9 |10 |11 |12 |13 |14 |15 |16 |- ! scope="row" |8 |8 |9 |10 |11 |12 |13 |14 |15 |16 |17 |- ! scope="row" |9 |9 |10 |11 |12 |13 |14 |15 |16 |17 |18 |} === Odštevanje === {{glavni|odštevanje}} [[File:Subtraction01.svg|right|thumb|"{{nowrap|5 − 2}} = 3" (z besedo, "pet minus dve je enako tri")]] Odštevanje, označeno s simbolom <math>-</math> deluje obratno od seštevanja. Odštevanje ugotovi ''razliko'' (''iferencca'') med dvema številkama, s ''zmanjševanec'' (''minuend)'' minus ''odštevanec'' (''subtrahend):'' {{Matematična formula|''D'' {{=}} ''M'' − ''S''.}} Za pozitivne argumente velja {{Mvar|M}} in {{Mvar|S}} : : Če je minuend večji od subtrahenda, je razlika {{Mvar|D}} pozitivna. : Če je minuend manjši od subtrahenda, je razlika {{Mvar|D}} negativna. V vsakem primeru, če sta minuend in subtrahend enaka, je razlika {{Matematična formula|''D'' {{=}} 0.}} Odštevanje ni ne [[Komutativnost|komutativno]] ne [[Asociativnost|asociativno]]. Zato se konstrukcija te inverzne operacije v sodobni algebri pogosto opusti v prid uvedbi koncepta inverznih elementov (kot je orisano pod {{Section link||Seštevanje}}), kjer se odštevanje obravnava kot seštevanje inverznega aditiva, subtrahenda v minuend, to je {{Matematična formula|''a'' − ''b'' {{=}} ''a'' + (−''b'')}}. === Množenje === {{glavni|množenje}} [[File:Multiply 4 bags 3 marbles.svg|thumb|right|Štiri vreče s tremi frnikolami v vsaki vreči dajo skupaj 12 frnikol (4 × 3 = 12).]] Množenje, označeno s simboloma <math>\times</math> ali <math>\cdot</math><ref name=":0">{{Navedi splet|date=2020-03-17|title=List of Arithmetic and Common Math Symbols|url=https://mathvault.ca/hub/higher-math/math-symbols/common-math-symbols/|accessdate=2020-08-25|website=Math Vault|language=en-US}}</ref> je druga osnovna operacija aritmetike. Množenje združi dve števili v eno število, tj. ''produkt''. Dve izvorni števili se imenujeta ''množenec'' in ''množitelj'', običajno obe preprosto imenujemo ''faktorja''. Množenje je mogoče obravnavati kot operacijo povečevanja. Če si števila predstavljamo, da ležijo na premici, je množenje s številom večjim od 1, recimo ''x'', enako kot enakomerno raztezanje stran od 0, na tak način, da se število 1 razteza do mesta, kjer je bil ''x.'' Množenje je komutativno in asociativno; je [[Distributivnost|distributivno]] nad seštevanjem in odštevanjem. [[Nevtralni element]] za operacijo množenja je 1,<ref name=":0" /> množenje poljubnega števila z 1 pomeni isto število. === Deljenje === {{glavni|deljenje}} [[File:Divide20by4.svg|thumb|20 / 4 = 5, prikazano z jabolki. Z besedo: "Dvajset deljeno s štiri je enako pet."]] Deljenje, označeno s simboloma <math>\div</math> ali <math>/</math>,<ref name=":0" /> je matematična operacija nasprotna množenju.Rezultat deljenja je ''količnik (kvocient)'' dveh števil, ''deljenca (dividend)'' deljenega z ''deliteljem (divizor).'' Vsak deljenec, ki je [[Deljenje z ničlo|deljen z nič,]] ni definiran. Za različna pozitivna števila velja, da če je deljenec večji od delitelja, je količnik večji od 1, sicer je manjši ali enak 1 (podobno pravilo velja za negativna števila). Količnik pomnožen z deliteljem, vedno za rezultat da deljenec. Deljenje ni niti komutativno niti asociativno. Deljenje je množenje z [[Recipročna vrednost|recipročno]] vrednostjo delitelja kot faktorja, to je {{Matematična formula|''a'' ÷ ''b'' {{=}} ''a'' × {{sfrac|1|''b''}}.}} == Osnovni izrek aritmetike == {{Glavni|osnovni izrek aritmetike}} Osnovni izrek aritmetike pravi, da lahko vsako [[naravno število]], večje od [[1 (število)|1]], zapišemo kot [[Zmnožek|produkt]] [[Praštevilo|praštevil]], razen vrstnega reda množencev. Na primer, 252 ima samo en produkt praštevil: 252 = 2 {{Sup|2}} × 3 {{Sup|2}} × 7 {{Sup|1}} [[Elementi (Evklid)|Evklidovi ''Elementi'']] ''so'' prvi predstavili ta izrek in dali delni dokaz (ki se imenuje [[Evklidova lema]]). Osnovni izrek aritmetike je prvi dokazal [[Carl Friedrich Gauss]]. Osnovni izrek aritmetike je eden od razlogov, [[Praštevilo|zakaj se 1 ne šteje za praštevilo]]. Drugi razlogi vključujejo [[Eratostenovo sito]] in sama definicija praštevila (naravno število večje od 1, ki ga ni mogoče oblikovati z množenjem dveh manjših naravnih števil). == Desetiška aritmetika == {{Em|[[Decimalni zapis]]}} se v splošnem nanaša na pisan [[številski sistem]], ki se uporablja v [[Arabske številke|arabskih številih]] in vsebuje [[Števka|števke]] osnove [[Desetiški številski sistem|10 ("desetiške")]] [[Pozicijski zapis|pozicijske]] [[Pozicijska notacija|notacije]]. Sodobne metode za štiri temeljne operacije (seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje) je prvi razvil [[Brahmagupta]] iz Indije. Te so bile v srednjeveški Evropi znane kot "Modus Indoram" ali Metode Indijcev. Pozicijska notacija (znan tudi kot "mestni zapis vrednosti") se nanaša na predstavitev ali kodiranje [[Število|števil]], ki uporabljajo isti simbol za različne [[Red velikosti|rede velikosti]] (npr. "mesto enic", "mesto desetic", "mesto stotic"), in z uporabo decimalne vejice se uporabijo tudi isti simboli za predstavitev [[Ulomek|ulomkov]] (npr. "mesto desetin", "mesto stotin"). Na primer 507,36 označuje 5 stotic (10²), plus 0 desetic (10¹), plus 7 enic (10⁰), plus 3 desetinke (10^-1) plus 6 stotine (10⁻²). Koncept [[0]] kot števila, ki je primerljivo z drugimi osnovnimi števkami, je bistvenega pomena za to notacijo. [[Algorizem]] vključuje vsa pravila za izvajanje aritmetičnih izračunov za ta tip številk. Na primer, seštevanje ustvari vsoto dveh poljubnih števil. Rezultat se izračuna s ponavljajočim se seštevanjem ene števke iz vsakega števila, ki zaseda isto pozicijo, in sicer od desne proti levi. Seštevalna tabela z desetimi vrsticami in desetimi stolpci prikazuje vse možne vrednosti za vsako vsoto. Če posamezna vsota presega vrednost 9 je rezultat predstavljen z dvema števkama. Skrajna desna števka je vrednost trenutne pozicije, in rezultat za kasnejše seštevanje števk na levi pa se poveča za vrednost druge (skrajno leve) števke, ki je vedno ena (ali nič). Ta prilagoditev se imenuje ''prenos'' vrednosti 1. Postopek množenja dveh poljubnih števil je podoben postopku seštevanja. Tabela množenja z desetimi vrsticami in desetimi stolpci vsebuje rezultate za vsak par števk. Če posamezni produkt para števk presega 9, prilagoditev ''prenosa'' poveča rezultat vsakega naknadnega množenja iz števk na levo za vrednost, ki je enaka drugi (skrajno levi) števki, ki je katera koli vrednost od {{Brez preloma|1 to 8}} ({{Matematična formula|9 × 9 {{=}} 81}}). Dodatni koraki določajo končni rezultat. Podobne tehnike obstajajo za odštevanje in deljenje. Pravilni postopek množenja temelji na razmerju med vrednostmi sosednjih števk. Vrednost katere koli števke je odvisna od njene pozicije. Prav tako vsak položaj na levi strani predstavlja vrednost, ki je desetkrat večja kot pozicija na desni. V matematičnem smislu se [[Potenciranje|eksponent]] z osnovo 10 poveča za 1 (na levo) ali se zmanjša za 1 (na desno). Zato se vrednost za poljubno števko pomnoži z vrednostjo 10 ^''n'' s [[Celo število|celim številom]] ''n''. Seznam vrednosti, ki ustrezajo vsem možnim pozicijam za števko, je zapisan {{Brez preloma|kot {..., 10², 10, 1, 10⁻¹, 10⁻², ...}.}} {{Brez preloma|kot {..., 10², 10, 1, 10⁻¹, 10⁻², ...}.}} {{Brez preloma|kot {..., 10², 10, 1, 10⁻¹, 10⁻², ...}.}} {{Brez preloma|kot {..., 10², 10, 1, 10⁻¹, 10⁻², ...}.}} Ponavljajoče množenje katerekoli vrednosti na tem seznamu z 10 ustvari drugo vrednost na seznamu. V matematični terminologiji je ta značilnost opredeljena kot [[Zaprtje (matematika)|zaprtje]], in prejšnji seznam pa je opisan kot {{Em|zaprtje za množenje}}. Je osnova za pravilno iskanje rezultatov množenja z uporabo prejšnje tehnike. Ta rezultat je primer uporabe [[Teorija števil|teorije števil]]. == Cela števila == {{glavni|celo število|teorija števil}} Matematiko, ki se ukvarja s celimi števili, danes imenujemo [[teorija števil]]. Prve resne dosežke na tem področju so dosegli [[stara Grčija|stari Grki]]. Preučevali so [[deljivost]] in odkrili [[praštevilo|praštevila]] in [[popolno število|popolna števila]]. Starogrško matematiko so pozneje razvijali [[Arabci]]. V 17. stoletju je prišel do cele vrste novih odkritij na področju celih števil francoski matematik [[Pierre de Fermat]]. Po njem se imenujeta [[Fermatov mali izrek]] in [[Fermatov veliki izrek]]. Teorijo števil je dodatno dopolnil še [[Carl Friedrich Gauss|Gauß]], ki je preučeval številske [[kongruenca|kongruence]] (števila, ki dajo isti ostanek pri deljenju z danim številom). == Realna števila == {{glavni|realno število}} Nekatera necela števila lahko zapišemo kot razmerja celih števil ([[ulomek|ulomki]]) – imenujemo jih [[racionalna števila]]. Že [[Pitagora]] je odkril, da obstajajo tudi necela števila, ki se jih ne da zapisati v taki obliki. Ta števila imenujemo [[iracionalno število|iracionalna]]. Računanje z iracionalnimi števili je dolga stoletja ostajalo odprt problem matematike, saj takih števil ne moremo zapisati niti z ulomki niti s končnim decimalnim zapisom. Pri praktičnem računanju so matematiki taka števila vedno nadomestili s približki. Šele ob koncu 19. stoletja je [[Richard Dedekind]] postavil trdne teoretične osnove množice realnih števil. Množica realnih števil je sestavljena iz racionalnih in iracionalnih števil in je po številu elementov enaka množici točk na premici. Po izumu [[računalnik]]ov se je močno razvila tudi [[numerična matematika]] (imenovana tudi [[numerična analiza]]). [[Numerična metoda|Numerične metode]] reševanja matematičnih problemov so metode, ki temeljijo na računanju s približki. Med bolj znanimi je [[bisekcija (numerična metoda)|metoda bisekcije]]. == Teorija števil == {{Main|Teorija števil}} Do 19. stoletja je ''bila teorija števil'' sinonim za "aritmetiko". Obravnavani problemi so bili neposredno povezani z osnovnimi operacijami in so se nanašali na [[Praštevilo|praštevila]], [[Delitelj|deljivost]] in [[Diofantska enačba|rešitev enačb v celih številih]], kot je [[Fermatov veliki izrek]]. Zdelo se je, da je večina teh problemov, čeprav zelo elementarnih, zelo težkih in jih ni mogoče rešiti brez zelo poglobljene matematike, ki vključuje koncepte in metode iz mnogih drugih vej matematike. To je privedlo do novih vej teorije števil, kot so [[analitična teorija števil]], [[algebrska teorija števil]], [[Diofantinska geometrija|diofantska geometrija]] in [[aritmetična algebrska geometrija]]. [[Wilesov dokaz Fermatove zadnje izreke|Wilesov dokaz Fermatovega velikega izreka]] je tipičen primer nujnosti sofisticiranih metod, ki presegajo klasične metode aritmetike, za reševanje problemov, ki jih lahko zastavimo v osnovni aritmetiki. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == {{refbegin|2}} * Cunnington, Susan, ''The Story of Arithmetic: A Short History of Its Origin and Development'', Swan Sonnenschein, London, 1904 * [[Leonard Eugene Dickson|Dickson, Leonard Eugene]], ''[[History of the Theory of Numbers]]'' (3 volumes), reprints: Carnegie Institute of Washington, Washington, 1932; Chelsea, New York, 1952, 1966 * [[Leonhard Euler|Euler, Leonhard]], ''[https://web.archive.org/web/20110413234352/http://web.mat.bham.ac.uk/C.J.Sangwin/euler/ Elements of Algebra]'', Tarquin Press, 2007 * [[Henry Burchard Fine|Fine, Henry Burchard]] (1858–1928), ''The Number System of Algebra Treated Theoretically and Historically'', Leach, Shewell & Sanborn, Boston, 1891 * [[Louis Charles Karpinski|Karpinski, Louis Charles]] (1878–1956), ''The History of Arithmetic'', Rand McNally, Chicago, 1925; reprint: Russell & Russell, New York, 1965 * [[Øystein Ore|Ore, Øystein]], ''Number Theory and Its History'', McGraw–Hill, New York, 1948 * [[André Weil|Weil, André]], ''Number Theory: An Approach through History'', Birkhauser, Boston, 1984; reviewed: [[Mathematical Reviews]] 85c:01004 {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Arithmetic}} * [http://mathworld.wolfram.com/Arithmetic.html MathWorld article about arithmetic] * [[:s:The New Student's Reference Work/Arithmetic|The New Student's Reference Work/Arithmetic]] (historical) * [http://mathdl.maa.org/convergence/1/?pa=content&sa=viewDocument&nodeId=1293&bodyId=1422 The Great Calculation According to the Indians, of Maximus Planudes] – an early Western work on arithmetic at [https://web.archive.org/web/20070713083148/http://mathdl.maa.org/convergence/1/ Convergence] * {{cite AmCyc |last=Weyde |first=P. H. Vander |wstitle=Arithmetic|short=x}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Aritmetika]] 1y8u0eux11rpfe4hit2vre418ba8cmn 0 130814 5737277 5560333 2022-08-20T07:45:29Z Romanm 13 odstranil [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Kosirnik''' ([[partizani|partizansko]] [[ime]] '''Harko'''), [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]], [[politik]] in [[strojni ključavničar]], * [[1. september]] [[1921]], [[Domžale]]. † [[22. november]] [[2008]], [[Golnik]] V [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|NOV in POS]] je vstopil [[15. januar]]ja [[1943]]. Kot pripadnik [[12. slovenska narodnoosvobodilna brigada|12. slovenske narodnoosvobodilne brigade]] je bil najmlajši izmed odposlancev, ki so se udeležili [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]. == Viri == * {{Navedi knjigo|author=Zbor odposlancev slovenskega naroda|title=Dokumenti : ob šestdesetletnici|publisher=Občina Kočevje|date=2003|isbn=961-91142-0-5|oclc=446656584|year=2003|editor-link=Tone Ferenc|editor-last=Ferenc|editor-first=Tone|cobiss=125994240}} == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] {{soldier-stub}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Kosirnik - Harko, Ivan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1921]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Sokola Slovenije]] mtgklyqq7kzqluqv5355gshefd08rka 5737278 5737277 2022-08-20T07:45:34Z Romanm 13 odstranil [[Kategorija:Rojeni leta 1921]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Kosirnik''' ([[partizani|partizansko]] [[ime]] '''Harko'''), [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]], [[politik]] in [[strojni ključavničar]], * [[1. september]] [[1921]], [[Domžale]]. † [[22. november]] [[2008]], [[Golnik]] V [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|NOV in POS]] je vstopil [[15. januar]]ja [[1943]]. Kot pripadnik [[12. slovenska narodnoosvobodilna brigada|12. slovenske narodnoosvobodilne brigade]] je bil najmlajši izmed odposlancev, ki so se udeležili [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]. == Viri == * {{Navedi knjigo|author=Zbor odposlancev slovenskega naroda|title=Dokumenti : ob šestdesetletnici|publisher=Občina Kočevje|date=2003|isbn=961-91142-0-5|oclc=446656584|year=2003|editor-link=Tone Ferenc|editor-last=Ferenc|editor-first=Tone|cobiss=125994240}} == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] {{soldier-stub}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Kosirnik - Harko, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Sokola Slovenije]] qyzoma7u0xpwbyumqnpb2nq1jlcc1zf 5737601 5737278 2022-08-20T11:30:46Z A09 188929 -np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Kosirnik''' ([[partizani|partizansko]] [[ime]] '''Harko'''), [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]], [[politik]] in [[strojni ključavničar]], * [[1. september]] [[1921]], [[Domžale]]. † [[22. november]] [[2008]], [[Golnik]] V [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|NOV in POS]] je vstopil 15. januarja 1943. Kot pripadnik [[12. slovenska narodnoosvobodilna brigada|12. slovenske narodnoosvobodilne brigade]] je bil najmlajši izmed odposlancev, ki so se udeležili [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]. == Viri == * {{Navedi knjigo|author=Zbor odposlancev slovenskega naroda|title=Dokumenti : ob šestdesetletnici|publisher=Občina Kočevje|date=2003|isbn=961-91142-0-5|oclc=446656584|year=2003|editor-link=Tone Ferenc|editor-last=Ferenc|editor-first=Tone|cobiss=125994240}} == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] {{soldier-stub}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Kosirnik - Harko, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Sokola Slovenije]] jias9fkka85qeqe9itimftb17udugrc 0 132606 5736649 5730341 2022-08-19T17:56:40Z Ljuba brank 92351 np wikitext text/x-wiki [[Slika:Japan honshu map small.png|right|Otok Honšu]] '''Honšu''' (japonsko 本州, dobesedno ''glavna dežela'') je največji [[Japonsko otočje|japonski otok]]. Je južno od otoka [[Hokaido]] in severno od otoka [[Šikoku]]. Po velikosti je [[Seznam otokov po površini|sedmi največji otok na svetu]] in za [[Java|Javo]] drugi najbolj poseljen. Honšu z otokom Šikoku povezuje [[most Akaši-Kaikjo]], ki je bil ob otvoritvi leta 1998 najdaljši [[viseči most]] na svetu, s Hokaidom pa železniški predor [[Seikan]]. Otok je dolg približno 1300&nbsp;km in širok med 50 in 230&nbsp;km. Skupna površina je 230.500&nbsp;km², kar predstavlja okrog 60% vse površine Japonske. Ima 5450&nbsp;km obale. Honšu je gorat in posejan z [[vulkan]]i, pogosto ga prizadenejo [[potres]]i. Najvišji vrh je delujoči vulkan [[Fudži]] s 3776 m. Najdaljša reka na otoku je [[Šinano (reka)|Šinano]]. Podnebje na otoku prehaja iz hladnega na severu v subtropsko na jugu. Na otoku živi 98.352.000 prebivalcev (leta 1990, leta 1975 jih je bilo 89.101.702). Večina prebivalstva je skoncentrirana v nižinah, predvsem na ravnini Kanto, kjer 25 % prebivalcev živi v aglomeracijah [[Tokio]] in [[Jokohama]]. Druga večja mesta so [[Kjoto]], [[Osaka]], [[Kobe]], [[Hirošima]], [[Sendai]] in [[Nagoja]]. Otok je razdeljen na pet pokrajin s skupno 34 prefekturami, vključno s Tokijem. Na otoku so tudi pomembna kmetijska območja. Nigata je pomembna pridelovalka riža, ravnini Kanto in Nobi sta pomembni za riž in zelenjavo. Jamanaši prideluje sadje, Aomori pa je znana po jabolkih. == Prefekture == * '''[[Čugoku]] ''' — [[Prefektura Hirošima|Hirošima]], [[Prefektura Okajama|Okajama]], [[Prefektura Šimane|Šimane]], [[Prefektura Totori|Totori]], [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]. * '''[[Kansai]]''' — [[Prefektura Hjogo|Hjogo]], [[Prefektura Kjoto|Kjoto]], [[Prefektura Mie|Mie]], [[Prefektura Nara|Nara]], [[Prefektura Osaka|Osaka]], [[Prefektura Šiga|Šiga]], [[Prefektura Vakajama|Vakajama]]. * '''[[Čubu]]''' — [[Prefektura Aiči|Aiči]], [[Prefektura Fukui|Fukui]], [[Prefektura Gifu|Gifu]], [[Prefektura Išikava|Išikava]], [[Prefektura Nagano|Nagano]], [[Prefektura Nigata|Nigata]], [[Prefektura Tojama|Tojama]], [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]], [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]. * '''[[Kanto]]''' — [[Prefektura Čiba|Čiba]], [[Prefektura Gunma|Gunma]], [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]], [[Prefektura Kanagava|Kanagava]], [[Prefektura Saitama|Saitama]], [[Prefektura Točigi|Točigi]], [[Prefektura Tokio|Tokio]]. * '''[[Tohoku]]''' — [[Prefektura Akita|Akita]], [[Prefektura Aomori|Aomori]], [[Prefektura Fukušima|Fukušima]], [[Prefektura Ivate|Ivate]], [[Prefektura Mijagi|Mijagi]], [[Prefektura Jamagata|Jamagata]]. [[Kategorija:Otoki Japonske]] {{normativna kontrola}} cbgwpye5xz5bv3s8p38or6nou9d5cxi 0 132637 5736652 5731888 2022-08-19T17:59:51Z Ljuba brank 92351 np wikitext text/x-wiki {{Infobox Prefecture Japan | Name = Hokaido | JapaneseName = 北海道 ''Hokkai-dō'' | Symbol = Flag of Hokkaido Prefecture.svg | Capital = [[Saporo]] | Region = [[Prefektura Hokaido|Hokaido]] | Island = Hokaido | TotalArea = 83.453,57 | AreaRank = 1^st | PCWater = 6,4 | PopDate = [[2005-10-01]] | Population = 5.627.424 | PopRank = 7^th | Density = 67,4 | Districts = 66 | Governor = | Municipalities = 207 | ISOCode = JP-01 | Flower = Hamanasu<br />(''[[Rosa rugosa]]'') | Tree = Ezomacu<br />(''[[Picea jezoensis]]'') | Bird = Tančo<br />(''[[Grus japonensis]]'') | Map = Japan Hokkaido large.png | Website = [http://www.pref.hokkaido.jp/index-e.html www.pref.hokkaido.jp/<br />index-e.html] }} '''Hokaido''' ([[Hepburnovo prečrkovanje]]: ''Hokkaidō'', [[japonščina|japonsko]]: 北海道, [[Ainujščina|ainujsko]]: ''Mosir'', nekoč imenovan tudi Ezo, Jezo ali Jeso), je drugi največji [[Japonsko otočje|japonski otok]] in njena največja [[prefekture Japonske|prefektura]]. Od otoka [[Honšu]] ga ločuje [[preliv Cugaru]], vendar sta otoka povezana s [[predor Seikan|predorom Seikan]]. Največje mesto in hkrati prestolnica prefekture je [[Saporo]]. == Glej tudi == * [[Saporo]] * [[Hakodate]] == Zunanje povezave == * [http://www.pref.hokkaido.lg.jp/foreign/english.htm Uradna spletna stran v angleščini] * [http://www.pref.hokkaido.lg.jp| Uradna spletna stran v japonščini] {{geo-stub}} [[Kategorija:Hokaido| ]] [[Kategorija:Otoki Japonske]] [[Kategorija:Japonske regije]] [[Kategorija:Prefekture Japonske]] {{normativna kontrola}} tpnh78s1wt38uo6sxf4gmibtucxa6d6 0 132826 5737259 5576166 2022-08-20T07:38:59Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{infopolje neodim}} '''Neodim''' je [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] '''Nd''' in [[Vrstno število|atomskim številom]] 60. Neodim je [[Redke zemlje|redkozemeljska]] kovina in spada med lantanide. To je trda, nekoliko [[Duktilnost|voljna]] srebrna kovina, ki se hitro potemni na zraku in vlagi. Ko oksidira, neodim reagira hitro in tvori spojine rožnate, vijolične / modre in rumene barve v oksidacijskih stanjih +2, +3 in +4. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.encyclopedia.com/science-and-technology/chemistry/compounds-and-elements/neodymium|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180129175115/http://www.encyclopedia.com/science-and-technology/chemistry/compounds-and-elements/neodymium|archivedate=2018-01-29|title=Neodymium(Revised)|accessdate=2019-04-17|quote=Neodymium Oxidation states & Compounds}}</ref> Neodim je leta 1885 odkril avstrijski kemik [[Carl Auer von Welsbach]]. V velikih količinah je prisoten v rudah monacitu in bastnäsitu. Neodima v naravi ne najdemo v kovinski obliki, temveč v mešanici z drugimi lantanidi. Običajno se za splošno uporabo prečiščuje, Čeprav je neodim uvrščen med redke zemeljske elemente, je dokaj pogost, nič redkejši od [[Kobalt|kobalta]], [[Nikelj|niklja]] ali [[Baker|bakra]] in je [[Pogostost elementov v zemeljski skorji|široko razširjen]] v zemeljski [[Skorja (geologija)|skorji]].<ref>Glej [[Pogostost elementov (podatkovna stran)]].</ref> Večina neodima za komercialne potrebe se [[Rudarstvo|pridobiva]] na Kitajskem. [[Spojina|Spojine]] neodima so prvič komercialno uporabili kot barvila za steklo leta 1927, odtlej je priljubljen dodatek steklu.Vzrok za pogosto vijolično-rdečo barvo spojin neodima je ion Nd³⁺; spreminja se z interakcijo ozkih absorpcijskih pasov neodima z uporabljeno svetlobo, barve pa dodatno bogatijo emisijski pasovi [[Živo srebro|živega srebra]], trivalentnega [[Evropij|evropija]] ali [[Terbij|terbija]] v vidnem območju. Nekatera z neodimom dopirana stekla se uporabljajo pri laserjih z infrardečimi valovnimi dolžinami med 1047 in 1062 nanometri. Uporabljajo se v aplikacijah z izjemno visoko močjo, kot so na primer fuzijski eksperimenti ([[Shiva laser]]). Neodim se uporablja tudi v različnih substratnih kristalih kot je itrijev aluminijev granat v [[Laser Nd:YAG|laserju Nd:YAG]] . Druga pomembna uporaba neodima je kot sestavina v zlitinah, ki se uporabljajo za izdelavo skrajno močnih [[Magnet|trajnih magnetov]]. <ref>[https://www.toshiba.co.jp/about/press/2012_08/pr1601.htm Toshiba Develops Dysprosium-free Samarium-Cobalt Magnet to Replace Heat-resistant Neodymium Magnet in Essential Applications]. </ref> Ti magneti se pogosto uporabljajo v [https://www.magsy.si/26933-neodimski-magneti-ndfeb izdelkih], kot so mikrofoni, profesionalni zvočniki, ušesne slušalke, visoko zmogljivi enosmerni elektromotorji in računalniški trdi diski, kjer je potrebna majhna magnetna masa (ali prostornina) in močna magnetna polja. Večji magneti na osnovi neodima se uporabljajo v [[Elektromotor|električnih motorjih]] z veliko močjo in težo (na primer v [[Hibridno vozilo|hibridnih avtomobilih]]) in v generatorjih (na primer [[Električni generator|električni generatorji]] [[Zrakoplov|za letala]] in [[Vetrna turbina|vetrne turbine]]). <ref name="reu">Gorman, Steve (August 31, 2009) [https://www.reuters.com/article/newsOne/idUSTRE57U02B20090831 As hybrid cars gobble rare metals, shortage looms], ''Reuters''.</ref> == Značilnosti == === Fizične lastnosti === Neodim, redko-zemeljska [[kovina]] s svetlim srebrnim kovinskim leskom,. Neodim običajno obstaja v dveh [[Alotropija|alotropnih]] oblikah, pri čemer se preoblikovanje iz dvojne šesterokotne v [[Kubični kristalni sistem|telesno osredotočeno kubično]] (BCC) strukturo zgodi približno pri 863&nbsp;° C. <ref name="CRC"/> Neodim je [[Paramagnetizem|paramagnet]] pri sobni temperaturi in pri {{Convert|20|K|C}} postane antiferomagnet. <ref>{{Navedi knjigo|first=Andrej |last=Szytula|first2=Janusz |last2=Leciejewicz|title=Handbook of Crystal Structures and Magnetic Properties of Rare Earth Intermetallics|url=https://books.google.com/books?id=-tgM8oAQcdcC&pg=PA1|date=8 March 1994|publisher=CRC Press|isbn=978-0-8493-4261-5|page=1}}</ref> Za izdelavo magnetov se neodim legira z [[Železo|železom]], ki je [[Feromagnetizem|feromagnet]] . === Kemijske lastnosti === Kovinski neodim hitro [[Redoks reakcija|oksidira]] pri okoljskih pogojih <ref name="CRC"/> in zlahka zgori pri približno 150&nbsp;° C v neodim (III) oksid ; oksid se pri tem odstranjuje s površine in tako jedro kovine izpostavlja nadaljnji oksidaciji: : 4 Nd + 3 O ₂ → 2 Nd₂O₃ Neodim je pretežno elektro-pozitiven element in počasi reagira s hladno vodo, vendar zelo hitro z vročo vodo, pri tem tvori neodim (III) hidroksid: : 2 Nd (s) + 6 H₂O (l) → 2 Nd (OH)₃ (aq) + 3 H₂ (g) Kovinski neodim močno reagira z vsemi [[Halogen|halogeni]] : : 2 Nd (s) + 3 F ₂ (g) → 2 NdF (s) [vijolična snov] : 2 Nd (s) + 3 Cl ₂ (g) → 2 NdCl₃ (s) [lila snov] : 2 Nd (s) + 3 Br ₂ (g) → 2 NdBr₃ (s) [vijolična snov] : 2 Nd (s) + 3 I ₂ (g) → 2 NdI₃ (s) [zelena snov] Neodim se hitro raztopi v razredčeni [[Žveplova kislina|žveplovi kislini]] in tvori raztopine, ki vsebujejo lila Nd (III) [[ion]]. Obstajajo kot kompleksi [Nd(OH₂)₉]³⁺ <ref>{{Navedi splet|url=https://www.webelements.com/neodymium/chemistry.html|title=Chemical reactions of Neodymium|publisher=Webelements|accessdate=2012-08-16}}</ref> : 2 Nd (s) + 3 H₂SO₄ (aq) → 2 Nd³⁺ (aq) + 3 SO {{Su|b=4|p=2−}}(aq) + 3 H₂ (g) === Spojine === Spojine neodima so med drugim * halogenidi: neodim (III) fluorid (NdF₃ ); neodimijev (III) klorid (NdCl ₃ ); neodimijev (III) bromid (NdBr₃ ); neodimijev (III) jodid (NdI₃ ) * oksidi: neodim (III) oksid (Nd₂O₃ ) * sulfidi: neodim (II) sulfid (NdS), neodim (III) sulfid (Nd₂S₃ ) * nitridi: neodim (III) nitrid (NdN) * hidroksid: neodim (III) hidroksid (Nd (OH)₃ ) * fosfid: neodimov fosfid (NdP) * karbid: neodimov karbid (NdC₂ ) * nitrat: neodim (III) nitrat (Nd (NO₃) ₃ ) * sulfat: neodim (III) sulfat (Nd₂ (SO₄) ₃ ) : [[Slika:Neodym(III)sulfat.JPG|brez|sličica| Neodim (III) -sulfat]] Nekatere spojine neodima imajo barve, ki se spreminjajo, odvisno od osvetlitve.<gallery widths="200" heights="170"> Slika:Neodymium tl1.jpg|Spojine neodima pod fluorescentno cevno osvetljavo: od leve proti desni sulfat, nitrat in klorid Slika:Neodymium fluorescent1.jpg|Spojine, osvetljene s kompaktno fluorescentno svetilko Slika:Neodymium daylight1.jpg|Spojine pri normalni dnevni svetlobi </gallery> === Izotopi === Neodim v naravi je mešanica petih stabilnih [[Izotop|izotopov]], ¹⁴²Nd, ¹⁴³Nd, ¹⁴⁵Nd, ¹⁴⁶Nd in ¹⁴ Nd, pri čemer je največ ¹⁴²Nd (27,2% [[Pogostost izotopa|naravne pogostnosti]]) in dveh [[Radioaktivni izotop|radioizotopov]], ¹⁴⁴Nd in ¹⁵⁰ Nd. 31 radioizotopov iz neodima je bilo odkritih po 2010, najbolj so stabilni radioizotopi naravnega izvora: ¹⁴⁴Nd( [[razpad alfa]] z [[Razpolovni čas|razpolovno dobo]]( ''t''_1/2) 2,29 × 10¹⁵ let) in ¹⁵⁰Nd( dvojni beta razpad, ''t'' _1/2 = 7 × 10 ^~18 let). Vsi preostali [[Radioaktivnost|radioaktivni]] izotopi imajo razpolovne dobe pod enajstih dni, večina krajše od 70 sekund. Neodim ima tudi 13 znanih meta-stanj, pri čemer SO najbolj stabilnI ^{13 ''m''}Nd( ''t'' _1/2 = 5,5 ur), ¹³⁵Nd( ''t'' _1/2 = 5,5 minut) in ^133''m''1Nd( ''t'' _1/2 ~ 70 sekund). Primarni [[Radioaktivnost|načini razpada]] pred najbolj razširjenim stabilnim izotopom, ¹⁴²Nd, so [[Zajetje elektrona|zajem elektronov]] in pozitronski razpad, primarni način [[Razpad beta|razpada pa beta minus razpad]]. Primarni produkti razpada pred ¹⁴²Nd so izotopi elementa Pr ([[prazeodim]]<nowiki/>a), primarni produkti pa [[Prometij|izotopi Pm (promecija]]). == Zgodovina == [[Slika:Auer_von_Welsbach.jpg|sličica| [[Carl Auer von Welsbach]] (1858–1929), odkritelj neodima]] Neodim je leta 1885 na [[Dunaj|Dunaju]] odkril avstrijski kemik [[Carl Auer von Welsbach|Carl Auer von Welsbach.]] <ref>{{Navedi časopis|last=v. Welsbach|first=Carl Auer|year=1885|title=Die Zerlegung des Didyms in seine Elemente|journal=Monatshefte für Chemie und verwandte Teile anderer Wissenschaften|volume=6|issue=1|pages=477–491|doi=10.1007/BF01554643}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=Extractive Metallurgy of Rare Earths|last=Krishnamurthy|first=N.|publisher=CRC Press|year=2004|isbn=978-0-203-41302-9|pages=6 |last2=Gupta |first2=C.K.}}</ref> Ločil je neodim, kot tudi element [[prazeodim]], od njihove zmesi z imenom didimium s pomočjo frakcionirane kristalizacije tetrahidratov di-amonijevega nitrata iz [[Dušikova kislina|dušikove kisline]]. Von Welsbach je ločitev potrdil s [[Spektroskopija|spektroskopsko]] analizo, vendar pa je šlo za proizvode relativno nizke čistosti. Didim je leta 1841 odkril Carl Gustaf Mosander, čisti neodim so iz njega izolirali leta 1925. Ime neodim izhaja iz grških besed ''neos'' (νέος), new in ''didymos'' (διδύμος), dvojček - novi dvojček torej. <ref name="CRC">{{Navedi knjigo|chapter=Neodymium. Elements|editor-last=Haynes, William M.|date=2016|title=CRC Handbook of Chemistry and Physics|edition=97th|publisher=[[CRC Press]]|isbn=9781498754293|page=4.23}}</ref> <ref name="history">{{Navedi knjigo|url=https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl|pages=[https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl/page/268 268]–270|title=Nature's building blocks: an A–Z guide to the elements|last=Emsley, John|publisher=Oxford University Press|date=2003|isbn=0-19-850340-7}}</ref> <ref name="XVI">{{Navedi časopis|last=Weeks|first=Mary Elvira|year=1932|title=The discovery of the elements. XVI. The rare earth elements|journal=Journal of Chemical Education|volume=9|issue=10|pages=1751|bibcode=1932JChEd...9.1751W|doi=10.1021/ed009p1751}}</ref> <ref name="Weeks">{{Navedi knjigo|last=Weeks|first=Mary Elvira|title=The discovery of the elements|date=1956|publisher=Journal of Chemical Education|location=Easton, PA|url=https://archive.org/details/discoveryoftheel002045mbp|edition=6th}}</ref> <ref name="Virginia">{{Navedi časopis|last=Marshall|first=James L. Marshall|last2=Marshall|first2=Virginia R. Marshall|date=2015|title=Rediscovery of the elements: The Rare Earths–The Confusing Years|url=http://www.chem.unt.edu/~jimm/REDISCOVERY%207-09-2018/Hexagon%20Articles/rare%20earths%20II.pdf|journal=The Hexagon|pages=72–77|access-date=30 December 2019}}</ref> <ref name="Marshall">{{Navedi časopis|last=Marshall|first=James L. Marshall|last2=Marshall|first2=Virginia R. |date=2016|title=Rediscovery of the elements: The Rare Earths–The Last Member|url=https://chemistry.unt.edu/sites/default/files/users/owj0001/rare%20earths%20III_0.pdf|journal=The Hexagon|pages=4–9|access-date=30 December 2019}}</ref> Dvojno kristalizacijo nitratov so uporabljali za komercialno čiščenje neodima do petdesetih let 20. stoletja. Podjetje Lindsay Chemical Division je bil prvo, ki je za poslovne namene uporabilo obsežno ionsko izmenjevalno čiščenje neodima. Po petdesetih letih 20. stoletja se je neodim z visoko čistostjo (nad 99%) v glavnem pridobival s postopkom [[Ionski izmenjevalec|ionske izmenjave]] iz monacita, to je minerala, bogatega z elementi redke zemlje. <ref name="CRC"/> Kovino dobimo z [[Elektroliza|elektrolizo]] njenih halogenskih [[Sol (kemija)|soli]]. Trenutno se večina neodima ekstrahira iz bastnäsita (Ce,La,Nd,Pr)CO₃F in očisti z ekstrakcijo s topilom. Čiščenje z ionsko izmenjavo je rezervirano za pripravo najvišje čistosti (običajno nad 99,99%). Sodobna očala iz neodima so vijoličaste barve, za razliko od očal, izdelanih v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ki imajo bolj rdečkast ali oranžen odtenek. Vzrok za to so bile težave pri odstranjevanju zadnjih sledi prazeodima v proizvodnji, ki je slonela na tehnologiji frakcionacirane kristalizacije. == Dostopnost in proizvodnja == [[Slika:Bastnaesite_-_Kischtimsk,_Ural.jpg|levo|sličica| Bastnäsite]] Neodim v naravi redko najdemo kot prosti element, temveč se pojavlja v rudah, kot sta monacit in bastnäsit (to so imena skupin mineralov in ne posamezne minerale), ki vsebujejo majhne količine vseh redkih zemeljskih kovin. V teh mineralih neodim redko prevladuje (kot to velja tudi za lantan),[[cerij]] je najpogostejši lantanid; izjeme sta med drugimi monacit-(Nd) in kozoit-(Nd). <ref> {{Navedi splet|url=https://www.mindat.org/|title=Mindat.org|publisher=Hudson Institute of Mineralogy|date=1993–2018}}</ref> Glavna rudarska območja so na Kitajskem, v ZDA, Braziliji, Indiji, Šrilanki in Avstraliji. Zaloge neodima so ocenjene na približno osem milijonov ton. Čeprav sodi med redke zemeljske kovine, neodim sploh ni redek. Njegova pogostnost v zemeljski skorji je približno 38&nbsp;mg / kg, kar je za cerijem drugo mesto med redkimi zemeljskimi elementi. Leta 2004 je bila svetovna proizvodnja neodima približno 7000 ton. <ref name="history"/> Večina proizvodnje je trenutno iz Kitajske. V preteklosti je kitajska vlada uvedla strateški materialni nadzor nad elementom, kar je povzročilo velika nihanja cen. <ref>[http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/rare_earths/mcs-2016-raree.pdf Rare Earths]. </ref> Negotovost cen in razpoložljivost sta povzročili, da so podjetja (zlasti japonska) začela proizvajati trajne magnete in z njimi povezane elektromotorje, ki vsebujejo manj redkih zemelj; potrebe po neodimu pa do zdaj niso mogli odpraviti. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/honda-rareearths-idUST9N18R02G|title=Honda co-develops first hybrid car motor free of heavy rare earth metals|date=12 July 2016|work=Reuters}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2016-07-12/honda-readies-heavy-rare-earth-free-hybrids-to-sidestep-china|title=Honda's Heavy Rare Earth-Free Hybrid Motors Sidestep China|date=12 July 2016|work=Bloomberg.com}}</ref> == Aplikacije == * Neodim ima pri temperaturah [[Tekoči helij|tekočega helija]] nenavadno visoko [[Specifična toplota|specifično toploto]], zato je koristen pri krio [[Hladilnik (naprava)|hladilnikih]] . * Verjetno zaradi podobnosti s Ca²⁺ poročajo, da Nd³⁺ <ref>{{Navedi časopis|author1=Wei, Y. |author2=Zhou, X.|year=1999|title=The Effect of Neodymium (Nd³⁺) on Some Physiological Activities in Oilseed Rape during Calcium (Ca²⁺) Starvation|url=http://www.regional.org.au/au/gcirc/2/399.htm|journal=10th International Rapeseed Congress|volume=2|page=399}}</ref> spodbuja rast rastlin. Na Kitajskem se spojine z redkimi zemeljskimi elementi pogosto uporabljajo kot [[NPK|gnojila]]. * Meritve starosti sd pomočjo para samarij – neodim se uporablja za določanje starostnih razmerij v kamninah <ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7639024.stm|title=Team finds Earth's 'oldest rocks'|work=BBC news|accessdate=2009-06-06|date=2008-09-26|location=London}}</ref> in meteoritih. * Izotopi neodima v morskih usedlinah se uporabljajo za rekonstrukcijo sprememb v zgodovini oceanov. <ref>{{Navedi časopis|last=Tachikawa|first=K.|date=2003|title=Neodymium budget in the modern ocean and paleo-oceanographic implications|journal=Journal of Geophysical Research|volume=108|issue=C8|pages=3254|bibcode=2003JGRC..108.3254T|doi=10.1029/1999JC000285|doi-access=free}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=van de Flierdt|first=Tina|last2=Griffiths|first2=Alexander M.|last3=Lambelet|first3=Myriam|last4=Little|first4=Susan H.|last5=Stichel|first5=Torben|last6=Wilson|first6=David J.|date=2016-11-28|title=Neodymium in the oceans: a global database, a regional comparison and implications for palaeoceanographic research|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society A: Mathematical, Physical and Engineering Sciences|volume=374|issue=2081|pages=20150293|bibcode=2016RSPTA.37450293V|doi=10.1098/rsta.2015.0293|pmc=5069528|pmid=29035258}}</ref> === Magneti === [[Slika:Neodymag.jpg|sličica| Neodimov magnet na nosilcu za [[trdi disk]]]] [[Neodim magnet|Neodim magneti]] (pravzaprav zlitina Nd₂ Fe₁₄ B) so najmočnejši znani [[Magnet|trajni magneti.]] Neodimov magnet, težak nekaj gramov, lahko dvigne tisočkrat več od lastne teže. Ti magneti so cenejši, lažji in močnejši od samarij-kobaltovih magnetov. Niso pa boljši v vseh pogledih, saj, izgubijo magnetizem pri nižjih temperaturah in ker, drugače kot magneti samarij-kobalt, radi .korodirajo. Neodim magneti se pojavijo v izdelkih, kot so [[Mikrofon|mikrofoni]], profesionalni [[Zvočnik (naprava)|zvočniki]], v-uho slušalke, [[Kitara|v električnih kitarah]] [[Odjemnik zvoka|up]] in računalniških [[Trdi disk|trdih diskih]], kjer je nujna nizka masa, majhne dimenzije in močno magnetno polje. Neodim se uporablja v elektromotorjih hibridnih in električnih avtomobilov ter v generatorjih električne energije v nekaterih izvedbah komercialnih vetrnic (samo vetrnice z generatorji s "trajnimi magneti" uporabljajo neodim). Tako je za motorje avtomobila Toyota Prius potreben po en kilogram neodima na vozilo. {{R|reu}} === Laserji === [[Slika:YAG2.svg|sličica| Neodimovi ioni v različnih vrstah ionskih kristalov in tudi v steklih delujejo kot medij za lasersko ojačevanje, ki običajno seva pri 1064 nm, potem ko se ga "načrpa" s pomočjo zunanjega vira]] [[Slika:Laser_glass_slabs.jpg|levo|sličica| Steklene plošče, dopirane z neodimom, ki se uporabljajo v izjemno močnih laserjih za ipoizkuse v zvezi z jedrsko fuzijo .]] [[Slika:Yag-rod.jpg|levo|sličica| Nd: YAG laserska palica]] Nekatere prozorne materiale z majhno koncentracijo neodimovih ionov lahko uporabimo v laserjih kot ojačevalnik za infrardeče valovne dolžine (1054–1064&nbsp;nm), npr [[Laser Nd:YAG|Nd: YAG]] (itrijev aluminijev granat), Nd:YLF (itrijev litijev fluorid), Nd:YVO₄ (itrijev ortovanadat) in Nd:steklo. Neodimirani kristali (običajno Nd:YVO₄) ustvarjajo močan laserski žarek v infrardečem območju, ki se v komercialnih ročnih laserjih DPSS in laserskih kazalcih pretvori v zeleno lasersko svetlobo. Polprevodniški laserji na bazi stekla z neodimom se uporabljajo v izredno močnih sistemih (na ravni [[Red velikosti (moč)|teravatov]]) z več žarki visoke energije( [[Džul|megajoul]]<nowiki/>i) za preizkuse jedrske fuzije. Frekvenca Nd: steklenih laserjev se v laserskih fuzijskih napravah.običajno [[Nelinearna optika|potroji]] na tretjo harmoniko pri 351&nbsp;nm === Steklo === [[Slika:Neodymium_glass_light_bulb_under_fluorescent_and_incandescent_light.jpg|sličica| Neodijeva steklena žarnica z odstranjenim dnom in notranjo prevleko, pod dvema različnima vrstama svetlobe: fluorescentno na levi in [[Inkandescenca|žarilno]] na desni.]] [[Slika:ACE_Didymium_Glasses_RX-1205-BK_Z87+.JPG|sličica| Didimijeva očala]] Neodimovo steklo (Nd: steklo) nastane z dodatkom neodijevega oksida (Nd₂O₃) v stekleno talino.Pri dnevni svetlobi ali svetlobi navadne žarnice je neodimsko steklo barve sivke, v fluorescentni svetlobi pa je modro. Neodim se lahko uporablja za barvanje stekla v občutljivih odtenkih, od čiste vijolične do vinsko rdeče in toplo sive barve. == Previdnostni ukrepi == {{Chembox | Section7 = {{Chembox Hazards | ExternalSDS = | GHSPictograms = {{GHS07}} | GHSSignalWord = Warning | HPhrases = {{H-phrases|315|319|335}} | PPhrases = {{P-phrases|261|305+351+338}}<ref>{{Cite web|url=https://www.sigmaaldrich.com/catalog/product/aldrich/261157|title=Neodymium 261157|website=Sigma-Aldrich}}</ref> | NFPA-H = 2 | NFPA-F = 0 | NFPA-R = 0 | NFPA-S = | NFPA_ref = }} | container_only = yes }} Neodim je kot kovinski prah gorljiv in zato obstaja nevarnost eksplozije. Neodimove spojine so, tako kot pri vseh redkih zemljah, nizko do zmerno strupene; vendar njegova toksičnost ni bila temeljito raziskana. Neodimov prah in soli zelo dražijo oči in [[Sluznica|sluznico]] ter zmerno dražijo kožo. Dihanje prahu lahko povzroči pljučne [[Embolija|embolije]], nakopičena izpostavljenost pa poškoduje jetra. Neodim deluje tudi kot [[antikoagulant]], še posebej, če se daje intravensko. <ref name="history"/> Neodimovi magneti so bili preizkušeni za medicinsko uporabo, kot so magnetni aparati in popravila okostja vendar vprašanja biološke združljivosti preprečujejo široko uporabo.Magneti iz neodima v prosti prodaji so izjemno močni in delujejo na presenetljivo velike razdalje, Če z njimi ne ravnamo previdno, se zelo hitro in odločno skočijo skupaj ali se zlepijo z drugimi magnetnimi predmeti, posledica pri tem pa so poškodbe, lahko tudi zelo resne. Ve se na primer za vsaj en dokumentiran primer, da je oseba izgubila konico prsta, ko sta se dva magneta, ki ju je uporabljal, skočila za razdalje pol metra skupaj. <ref>{{Navedi splet|last=Swain|first=Frank|title=How to remove a finger with two super magnets|publisher=Seed Media Group LLC|date=March 6, 2009|url=http://scienceblogs.com/sciencepunk/2009/03/06/how-to-remove-a-finger-with-tw/|accessdate=2013-03-31}}</ref> Drugo tveganje teh močnih magnetov je, da se lahko v primeru zaužitja več kot enega magneta stisnejo mehka tkiva v prebavilih. Zaradi tega je po oceni prišlo do 1.700 obiskov nujne medicinske pomoči in potrebno je bilo odpoklicati linijo igrač Buckyballs, ker je vsebovala majhne neodimske magnete. <ref name="times2014">{{Navedi novice|last=Abrams|first=Rachel|title=After Two-Year Fight, Consumer Agency Orders Recall of Buckyballs|work=New York Times|date=July 17, 2014|url=https://www.nytimes.com/2014/07/18/business/after-two-year-fight-consumer-agency-orders-recall-of-buckyballs.html?_r=0|accessdate=2014-07-21}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Balistreri |first=William F.|date=2014|title=Neodymium Magnets:Too Attractive?|url=https://www.medscape.com/viewarticle/821835|journal=Medscape Gastroenterology}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Neodim| ]] [[Kategorija:Lantanoidi]] [[Kategorija:Kemični elementi]] [[Kategorija:Magnetizem]] [[Kategorija:1885 v znanosti]] 79rv71vvbitvuy3pasll7kw60py6tfe 0 134587 5736717 5717343 2022-08-19T21:00:44Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Sveta gora''' je lahko: * [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]] - naselje in znana romarska pot pri Novi Gorici * [[Sveta gora (Zasavje)|Sveta gora]] ali Zasavska Sveta gora * [[Svete Gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] - romarski kraj s petimi cerkvami v [[Zagaj]]u v [[Občina Bistrica ob Sotli|Občini Bistrica ob Sotli]] == Verski izraz == V [[Sveto pismo|Svetem pismu]] je včasih kakšna gora imenovana ''sveta gora'': * [[Sinaj (gora)|Sinaj]] ({{biblverz|2Mz|19,23}}) * [[Sion]] v Jeruzalemu ({{biblverz|Ps|2,6}}, {{biblverz|Abd|1,17}}, {{biblverz|Zah|8,3}}, {{biblverz|Jdt|9,13}}) * [[Tabor (gora)|Tabor]] - hrib, ki se dviga 300 metrov nad [[Jezreélska ravnina|Jezreélsko ravnino]] v [[Palestina|Palestini]], po [[Psevdo-Origen]]u kraj [[Jezusova spremenitev|Jezusove spremenitve]] ({{biblverz|2Pt|1,18}}) Druge gore, ki so tudi tako imenovane: * [[Atos]] - gora (polotok) v Grčiji * [[Uluru]] ([[Ayers Rock]]) - Avstralija {{georaz}} pidly8hoqpf6q2ms5qjmrp5x6z95kk0 5736718 5736717 2022-08-19T21:02:10Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Sveta gora''' je lahko:d * [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]] - naselje in znana romarska pot pri Novi Gorici * [[Sveta gora (Zasavje)|Sveta gora]] ali Zasavska Sveta gora * [[Svete Gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore nad Sotlo]] - romarski kraj s petimi cerkvami v [[Zagaj]]u v [[Občina Bistrica ob Sotli|Občini Bistrica ob Sotli]] == Verski izraz == V [[Sveto pismo|Svetem pismu]] je včasih kakšna gora imenovana ''sveta gora'': * [[Sinaj (gora)|Sinaj]] ({{biblverz|2Mz|19,23}}) * [[Sion]] v Jeruzalemu ({{biblverz|Ps|2,6}}, {{biblverz|Abd|1,17}}, {{biblverz|Zah|8,3}}, {{biblverz|Jdt|9,13}}) * [[Tabor (gora)|Tabor]] - hrib, ki se dviga 300 metrov nad [[Jezreélska ravnina|Jezreélsko ravnino]] v [[Palestina|Palestini]], po [[Psevdo-Origen]]u kraj [[Jezusova spremenitev|Jezusove spremenitve]] ({{biblverz|2Pt|1,18}}) Druge gore, ki so tudi tako imenovane: * [[Atos]] - gora (polotok) v Grčiji * [[Uluru]] ([[Ayers Rock]]) - Avstralija {{georaz}} s17o5do26c611v4xynslr3pi8azswef 5736719 5736718 2022-08-19T21:03:46Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Sveta gora''' je lahko:d * [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]] - naselje in znana romarska pot pri Novi Gorici * [[Sveta gora (Zasavje)|Sveta gora]] ali Zasavska Sveta gora * [[Svete Gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore nad Sotlo]] - romarski kraj s petimi cerkvami v [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaju]] v [[Občina Bistrica ob Sotli|Občini Bistrica ob Sotli]] == Verski izraz == V [[Sveto pismo|Svetem pismu]] je včasih kakšna gora imenovana ''sveta gora'': * [[Sinaj (gora)|Sinaj]] ({{biblverz|2Mz|19,23}}) * [[Sion]] v Jeruzalemu ({{biblverz|Ps|2,6}}, {{biblverz|Abd|1,17}}, {{biblverz|Zah|8,3}}, {{biblverz|Jdt|9,13}}) * [[Tabor (gora)|Tabor]] - hrib, ki se dviga 300 metrov nad [[Jezreélska ravnina|Jezreélsko ravnino]] v [[Palestina|Palestini]], po [[Psevdo-Origen]]u kraj [[Jezusova spremenitev|Jezusove spremenitve]] ({{biblverz|2Pt|1,18}}) Druge gore, ki so tudi tako imenovane: * [[Atos]] - gora (polotok) v Grčiji * [[Uluru]] ([[Ayers Rock]]) - Avstralija {{georaz}} qornn70c1h678noahbh6b2thpbfdd73 5737246 5736719 2022-08-20T07:31:10Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Sveta gora''' je lahko:d * [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]] - naselje in znana romarska pot pri Novi Gorici * [[Sveta gora (Zasavje)|Sveta gora]] ali Zasavska Sveta gora * [[Svete Gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore nad Sotlo]] - romarski kraj s cerkvijo svetogorske Marije in več kapelami v [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaju]] v [[Občina Bistrica ob Sotli|Občini Bistrica ob Sotli]] == Verski izraz == V [[Sveto pismo|Svetem pismu]] je včasih kakšna gora imenovana ''sveta gora'': * [[Sinaj (gora)|Sinaj]] ({{biblverz|2Mz|19,23}}) * [[Sion]] v Jeruzalemu ({{biblverz|Ps|2,6}}, {{biblverz|Abd|1,17}}, {{biblverz|Zah|8,3}}, {{biblverz|Jdt|9,13}}) * [[Tabor (gora)|Tabor]] - hrib, ki se dviga 300 metrov nad [[Jezreélska ravnina|Jezreélsko ravnino]] v [[Palestina|Palestini]], po [[Psevdo-Origen]]u kraj [[Jezusova spremenitev|Jezusove spremenitve]] ({{biblverz|2Pt|1,18}}) Druge gore, ki so tudi tako imenovane: * [[Atos]] - gora (polotok) v Grčiji * [[Uluru]] ([[Ayers Rock]]) - Avstralija {{georaz}} 1dbqjl4mov56p00oe3n39y1do3ja1p7 5737248 5737246 2022-08-20T07:32:20Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Sveta gora''' je lahko: * [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]] - naselje in znana romarska pot pri Novi Gorici * [[Sveta gora (Zasavje)|Sveta gora]] ali Zasavska Sveta gora * [[Svete Gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore nad Sotlo]] - romarski kraj s cerkvijo Marije, matere božje in več kapelami v [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaju]] v [[Občina Bistrica ob Sotli|Občini Bistrica ob Sotli]] == Verski izraz == V [[Sveto pismo|Svetem pismu]] je včasih kakšna gora imenovana ''sveta gora'': * [[Sinaj (gora)|Sinaj]] ({{biblverz|2Mz|19,23}}) * [[Sion]] v Jeruzalemu ({{biblverz|Ps|2,6}}, {{biblverz|Abd|1,17}}, {{biblverz|Zah|8,3}}, {{biblverz|Jdt|9,13}}) * [[Tabor (gora)|Tabor]] - hrib, ki se dviga 300 metrov nad [[Jezreélska ravnina|Jezreélsko ravnino]] v [[Palestina|Palestini]], po [[Psevdo-Origen]]u kraj [[Jezusova spremenitev|Jezusove spremenitve]] ({{biblverz|2Pt|1,18}}) Druge gore, ki so tudi tako imenovane: * [[Atos]] - gora (polotok) v Grčiji * [[Uluru]] ([[Ayers Rock]]) - Avstralija {{georaz}} f5tfxx1o51sb3qlx6pzl2k1jdxzzwce 5737252 5737248 2022-08-20T07:36:59Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Sveta gora''' je lahko: * [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]] - naselje in znana romarska pot pri Novi Gorici * [[Sveta gora (Zasavje)|Sveta gora]] ali Zasavska Sveta gora * [[Svete Gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore nad Sotlo]] - romarski kraj s cerkvijo Matere božje in več kapelami v [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaju]] v [[Občina Bistrica ob Sotli|Občini Bistrica ob Sotli]] == Verski izraz == V [[Sveto pismo|Svetem pismu]] je včasih kakšna gora imenovana ''sveta gora'': * [[Sinaj (gora)|Sinaj]] ({{biblverz|2Mz|19,23}}) * [[Sion]] v Jeruzalemu ({{biblverz|Ps|2,6}}, {{biblverz|Abd|1,17}}, {{biblverz|Zah|8,3}}, {{biblverz|Jdt|9,13}}) * [[Tabor (gora)|Tabor]] - hrib, ki se dviga 300 metrov nad [[Jezreélska ravnina|Jezreélsko ravnino]] v [[Palestina|Palestini]], po [[Psevdo-Origen]]u kraj [[Jezusova spremenitev|Jezusove spremenitve]] ({{biblverz|2Pt|1,18}}) Druge gore, ki so tudi tako imenovane: * [[Atos]] - gora (polotok) v Grčiji * [[Uluru]] ([[Ayers Rock]]) - Avstralija {{georaz}} b89jucrukr9a8o4zj72l2wqw4nlbbdh 0 136749 5737113 5715962 2022-08-20T07:13:29Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Council of Trent.JPG|thumb|right|260px|Tridentinski vesoljni cerkveni zbor v cerkvi [[Santa Maria Maggiore, Trento|Santa Maria Maggiore]] v [[Trento|Tridentu]] <br />{{smaller|(neznani slikar naslikal v poznem [[17. stoletje|17. stoletju]].)}}]] {{Infobox Ecumenical council | council_name = Tridentinski koncil | council_date = ([[Trento|Trident]]) [[13. december]] [[1545]] – [[4. december]] [[1563]]. | accepted_by = [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška Cerkev]]<br>[[Starokatoliška Cerkev|starokatoličani]] | previous = [[Peti lateranski koncil]] | next = [[Prvi vatikanski koncil]] | convoked_by = [[papež Pavel III.|Pavel III.]]<br>[[Papež Pij IV.|Pij IV.]] | presided_by = [[papež Pavel III.|Pavel III.]]<br>[[Papež Julij III.|Julij III.]] <br>[[Papež Pij IV.|Pij IV.]] | attendance = okrog 225 med zadnjimi sejami. Skupaj je bilo 25 sej. | topics = zavrnitev [[protestantizem|protestantizma]], razlaga [[Rimskokatoliška cerkev|katoliškega]] nauka, obnova [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. | documents = 17 cerkvenih odlokov glede katoliškwga cerkvenega nauka <br>obsodba temu nasprotnega [[protestantizem|protestantizma]] }} '''Tridentinski koncil''' je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta [[1545]] do leta [[1563]]) in je bil odgovor na [[reformacija|reformacijo]], ki je v tistem času preplavila pol Evrope. Namen je bil reformirati katoliško Cerkev od znotraj, zaradi dolgotrajnih zahtev po obnovi ''in capite et in membris''. S tem je izpolnil tudi nekatere zahteve reformacije; vendar sprava ni uspela, ker so bile razlike v nauku že prevelike, kar je pripeljalo do razkola, ki traja do danes. Ta veliki cerkveni zbor je potekal v [[Trident]]u (danes [[Trento]], [[Italija]]) in v [[Bologna|Bologni]]. Na koncilu so vpeljali [[Katekizem]] [[rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliške Cerkve]], opredelili obred [[sveta maša|maše]] in [[sveti zakrament|zakramente]], predpisali opravljanje drugih obredov v katoliški Cerkvi, potrdili [[Sveto pismo|svetopisemski]] kánon in prenovili celotno versko življenje. == Zgodovina == [[File:Portrait of Pope Paul III Farnese (by Titian) - National Museum of Capodimonte.jpg|190px|thumb|left|Papež [[Papež Pavel III.|Pavel III.]] je sklical [[Tridentinski koncil]]; naslikal [[Tizian]] (''Galleria Nazionale di Capodimonte'', ''[[Neapelj]]'']] [[File:Karl V. (HRR).jpg|thumb|190px|right|Cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] je upal, da bo koncil - za katerega je pridobil papeža - prispeval k spravi. <small><br>Naslikal [[Christoph Amberger]] [[1532|okoli 1532]])]] [[File:Sebastiano Ricci 034.jpg|thumb|right|210px| [[Sebastiano Ricci]]: ''[[Papež Pavel III.]] v videnju gleda [[Tridentinski koncil]] ''. <br> [[Palazzo Farnese (Piacenza)|Musei Civici]], [[Piacenza]]. Olje na platno, 1687-1688]] Še preden je izbruhnil nemška [[reformacija]], so od vsepovsod, zlasti pa iz [[Italija|Italije]], prihajali resni pozivi k temeljiti cerkveni prenovi. [[Peti lateranski koncil]] je sprožil marsikakšno odlično pobudo za prenovo ''in capite et in membris''; vendar [[papež Leon X. |Leon X. ]] ni bil človek, ki bil sposoben izvesti potrebne reforme; bil je preveč [[renesansa|renesančen]] človek, vdan umetnosti in zabavi. Po koncilu, ko je vse ostalo po starem, je menil, da ni vzrokov za zaskrbljenost, vendar je bilo vzrokov za vznemirjenost cela kopica. Ni šlo toliko za popravke verskega nauka, kot za ureditev in spremembo lahkoživega življenja klerikov in vernikov, k čemur so že dalj časa pozivali tudi najuglednejši [[kristjani|krščanski]] učenjaki tistega časa, kot sta bila [[Erazem Rotterdamski]] in [[Thomas More|Tomaž More]]. <br> Spovednik cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]], [[frančiškani|frančiškan]] [[Johann Glapion|Glapion]] (†1522) je bil eden najglasnejših klicarjev, ki je menil, da lahko ozdravijo cerkvene rane le na ekumenskem koncilu in da je »[[Martin Luter|Luter]] Božji bič, ki ga je Bog poslal nad grešne ljudi«. Papežu[[Papež Hadrijan VI.|Hadrijanu VI.]] (1522-23) je zgodnja smrt preprečila, da ni mogel sklicati načrtovanega koncila. Tudi njegovega naslednika [[papež Klemen VII.|Klemena VII.]] (1523-34) je zmedeni mednarodni položaj oviral pri izpeljavi obljubljenega načrta za sklic koncila. <br> [[Papež Pavel III.|Pavel III.]] (1534-49) je takoj po izvolitvi poklical na posvet nemškega apostolskega nuncija Pavla Vergeriusa; zaradi morebitne naklonjenosti reformatorjem je le-ta nasprotoval sklicu. Kljub temu papež ni odnehal in je po posvetovanju z učenimi teologi sklical najprej za 1536 koncil v Mantovi, na katerega pa nihče ni prišel; za 1538 enako brezuspešno v Vicenzo. Končno je sklical vesoljni cerkveni zbor v Tridentu za 1542, in končno za 1545.<br> Luterani pa s tem niso bili zadovoljni; hoteli so namreč koncil, ki bo ''»svoboden«'' - tj. »brez papeža« sklicani koncil, saj so menili, da je »rimsko papeštvo utemeljil hudič«; poleg tega so hoteli ''»krščanski«'' koncil, kjer bi imeli glasovi laikov enako veljavo kot klerikov, četudi bi bili to škofje; nazadnje pa naj bi potekal ''"v nemškem cesarstvu"'' - da bi se nemški nacionalisti zavarovali pred vplivom Italijanov in drugih narodov. Ker je Trident (danes [[Trento]]) bil mestece v bližini [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetorimskega cesarstva]], je na neki način lokacija ustrezala tako Nemcem kot Italijanom, ki bi se ob nevarnosti lahko hitro umaknili domov. Špancem, ki so bili »cesarska stranka«, je Trident tudi ustrezal; užaljeni pa so bili Francozi, in se sej skorajda niso udeleževali. Angležem je pa udeležbo onemogočil kralj [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]], ki je že 1534 odtrgal Anglijo od katoliške Cerkve.<br> Kljub tem velikim oviram in protestantskemu vojaškemu napredovanju se je ob mali udeležbi koncil le začel 13. decembra 1545, zaključil pa z lepim številom 255 koncilskih očetov 18 let pozneje. Cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] je želel, da bi takoj začeli s potrebnimi reformami, papež pa, da bi najprej razjasnili verska in nravna vprašanja. Tako je prišlo do kompromisa in začelo se je temeljito delo na obeh področjih obenem. <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=341}}</ref> === Navzočnost === Papež ni bil osebno navzoč pri zasedanjih in sejah in pravzaprav ni bil del koncila; vendar so njegovi odposlanci in predsedniki zagotavljali, da je njegovo mnenje bilo vedno upoštevano: tako ni bilo nevarnosti, da bi ponovno oživel [[konciliarizem]], ki je učil, da je koncil nad papežem. <br> Na koncilu je sodelovalo 700 škofov; vendar je koncil začel delo s komaj 31 škofi in 50 teologi. Nadalje je bilo na vsaki seji navzočih vsaj po 40 škofov; glasovalno pravico so imeli tudi vrhovni redovni predstojniki. Na koncu, leta 1563, je zasedalo 270 škofov in velika večina so bili Italijani, ki so navadno delili papeževa stališča. <br> Koncilski očetje so sklenili, da bodo glasovali posamično in ne kot na [[Konstanški koncil|Konstanškem koncilu]], ko je imela vsaka narodnost po en glas in tako je končno glasovalo 187 italijanskih, 32 španskih, 28 francoskih in 2 nemška škofa. Italijani so torej imeli absolutno večino in zato je papež brez težave potrdil sklepe koncila, ki so s tem začeli veljati. <ref>{{cite web|url=http://www.historylearningsite.co.uk/the-counter-reformation/the-council-of-trent/ |title=The Council of Trent|publisher=History learning |date=2000-2016|accessdate=1. april 2016}}</ref> == Potek == Šele po mirovnem sporazumu med [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskim cesarjem]] Karlom V. in [[Francosko kraljestvo|francoskim kraljem]] [[Franc I. Francoski|Francem I.]] so nastale ugodnejše razmere za sklic koncila. Z bulo ''Laetare Jerusalem'' z dne 19. novembra 1544 je papež Pavel III. napovedal odprtje koncila v Tridentu za 15. marca 1545, kar pa je bilo zaradi male udeležbe prestavljeno na 13. decembra. <ref name="#1">{{cite web|url=http://it.cathopedia.org/wiki/Concilio_di_Trento|title=Concilio di Trento|publisher=Cathopedia|date= |accessdate=4. april 2016}}</ref><br> Tridentinski koncil, »na in med zasedanji skozi osemnajst let od 1545 do 1563, je bil eden od najpomembnejših vesoljnih cerkvenih zborov v [[zgodovina|zgodovini]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]]. <ref>{{navedi knjigo|author=R. E. Sullivan|title= A Short History of Western Civilization |page=389}}</ref> Od vseh koncilov je imel Tridentinski vsekakor najbolj zapleten in najdaljši tok in je bilo njegovo nadaljevanje večkrat ogroženo in odloženo. <br> V svoji buli se papež ozira na obupne [[Evropa|evropske]] razmere: mednarodne, državljanske in verske vojne so pustošile skoraj vse dežele; koncil naj bi prispeval k medsebojni spravi: :Ta vesoljni cerkveni zbor priporočamo z dobrimi željami naklonjenosti krščanskih vladarjev, saj upamo, da bo mogoče obojen mir (civilni in verski) obnoviti med krščanskimi narodi. Ko smo iskali za to najprimernejši čas, smo končno ugotovili, da je za krščansko pobožnost vsak čas primeren. Z grenko dušno bolečino smo priče, da krščanske zadeve vsak dan hitijo do najhujšega stanja: [[Ogrska|Ogrsko]] so premagali [[Turki]]; [[Nemčija|Nemčiji]] grozijo; vse druge dežele stiskata nasilje in beda. Ker so Madžari po smrti svojega kralja povabili v deželo Turke, jim je kralj Ferdinand napovedal vojno; del [[Belgija|Belgije]] so hujskači spodbudili k uporu zoper najbolj miroljubnega vladarja. Zato smo sklenili, da ne bomo nič več čakali soglasja vladarjev, ampak gledali le na Božjo voljo in dobro [[krščanstvo|krščanskega]] [[ljudstvo|ljudstva]]. <ref>{{cite web|url=http://www.thecounciloftrent.com|title=The council of Trent: Bull of indiction |publisher=Thecounciloftrent|date=4. januar 2016|accessdate=1. april 2016}}</ref><br> === Tri zasedanja - 27 sej === #Med ''prvim zasedanjem'', od 13. decembra 1545 do 11. marca 1547, je koncil razpravljal o odnosu med [[sveto pismo|Svetim pismom]] in [[ustno izročilo|ustnim izročilom]]; potrdil uradni seznam priznanih svetopisemskih knjig (kánon) in govoril o [[izvirni greh|izvirnem grehu]] in [[opravičenje|opravičenju]]. Koncil je predlagal prenovo cerkvene uprave. <br>1547 se je koncil umaknil iz Tridenta v [[Bologna|Bologno]], da bi se izognil epidemiji pegastega tifusa, ki so ga tja verjetno prinesli nemški vojaki. Drugi menijo, da je bolezen bila le pretveza, da bi se koncilski očetje rešili premočnega vpliva cesarja, ki je za vsako ceno hotel doseči verski mir v deželi. V Bologni so razpravljali o [[sveti zakrament|zakramentih]]; vendar so z odločitvami čakali do vnovične vrnitve v Trident. Upali so namreč proti upanju, da bodo tukaj [[protestanti]] bolj pripravljeni za sodelovanje kot pa v mestu na področju [[Papeška država|Papeške države]]. #Naslednik Pavla III. je bil [[papež Julij III. |Julij III. ]] (1550-55), Giovanni del Monte, prvi koncilski kardinal-poslanec. On je začel s cesarjem pogovore za nadaljevanje koncila. 14. novembra 1550 je izdal [[papeška bula|bulo]] ''Quum ad tollenda'', v kateri je določil vrnitev v Trident. Kardinal-legat je prispel v Trident 29. aprila 1551. Tja je prišlo poleg domačega škofa 14 škofov iz [[Sveto rimsko cesarstvo|Cesarstva]], nekaj škofov je prišlo iz Rima, kjer so se mudili, in na 1. maja 1551 se je začela 11. seja. <ref>{{cite web|url=http://www.newadvent.org/cathen/15030c.htm |title=Council of Trent |publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date=1912|accessdate=1. april 2016}}</ref><br>''Drugo zasedanje'' je torej trajalo od 1. maja 1551 do 28. aprila 1552 v Tridentu (danes: [[Trento|Trentu]]); tukaj je zbor dokončno oblikoval odloke, o katerih so razpravljali zunaj mesta v prejšnjih štirih letih. #Nato je bilo zasedanje odloženo do nadaljnjega zaradi vojne; ''tretje zasedanje'' se je začelo 18. januarja 1562 in je trajalo do 4. decembra 1563. Med tem časom so obdelali nauk o [[sveta maša|maši]], [[sveto mašniško posvečenje|duhovništvu]] in duhovniški vzgoji, o [[sveti zakon|zakonu]], [[vice|vicah]] in o raznih disciplinskih predpisih. <br> Koncil je imel pravzaprav 25 stvarnih sej. 17 jih je bilo sklepčnih, druge so bile bolj ceremonialnega značaja. <ref>{{cite web|url=http://www.thenagain.info/WebChron/WestEurope/CouncilTrent.html |title=The Council of Trent|publisher=Thenagain|date=1996-2014 |accessdate=1. april 2016}}</ref> === Seje === [[File:NiccolòDorigatti AperturaConcilioTrento.jpg|thumb|210px|Otvoritev [[Tridentinski koncil|Tridentinskega koncila]]<br>[[Trento]], Museo Diocesano Tridentino<br>Niccolò Dorigatti (1711), olje na platno]] [[Slika:Hinterglasbild Die Sieben Sakramente Slowenien.jpg|thumb|210px|Sedem svetih zakramentov, <br>Slika na steklu iz [[19. stoletje|19. stoletja]], [[Slovenija]]]] [[Slika:Bartolomeo Bossi - Tridentinski koncil.jpg|thumb|210px|Zasedanje tridentinskega koncila.<br> [[Bartolomeo Bossi]], cerkev v [[Krkavče|Krkavčah]]]] [[File:Trente-concile-fois.jpg|thumb|210px|Tridentinski koncil je hotel utrditi pravo vero in doseči spravo]] [[File:Council of Trent by Pasquale Cati.jpg|thumb|210px|Zmagovita [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] je zatrla [[herezija|herezije]] na Tridentinskem koncilu. <br> Naslikal [[1588]] [[Pasquale Cati]]]] *Bula o sklicanju koncila #seja: Odprtje koncila. Odlok, ki se tiče odprtja koncila. #seja: Odlok o načinu življenja in vedenja, ki bo v veljavi v času koncila. #seja: Odlok glede veroizpovedi. #seja: Odlok glede svetopisemskega kanona.<br> Odlok o izdajanju in uporabi svetih knjig. #seja: Odlok, ki zadeva izvirni greh. <br> Odlok o prenovi. <br>Pridigarji Božje besede in zbiralci miloščine. #seja: Odlok o opravičenju (16 poglavij).<br>Opravičenje (33 kanonov).<br>Odlok o prenovi (5 poglavij). #seja: Odlok o zakramentih (15 poglavij). <br>Bula o možnosti premestitve koncila. #seja: Odlok o premestitvi koncila (iz Tridenta v Bologno) #seja: Odlok o prednostni seji. #seja: Odlok o nadaljevanju koncila.<br>Bula o nadaljevanju tridentinskega koncila pod predsedovanjem [[papež Julij III.|papeža Julija III.]] #seja: Odlok o nadaljevanju koncila. #seja: (1. september 1551). #seja: : Odlok, ki zadeva najsvetejši zakrament [[sveta evharistija|svete evharistije]]. <br>Najsvetejši zakrament [[sveta evharistija|svete evharistije]]. <br>Odlok o prenovi. <br>Odlok o odlaganju opredelitve štirih členov, ki zadevajo presveto evharistijo in o jamstvu za varen prihod protestantov. <br>Protestantom je zajamčeno varno gibanje. #seja: Zakrament svete pokore (9 poglavij) in poslednjega maziljenja (3 poglavja). <br>Zakrament svete pokore. <br>Zakrament svetega maziljenja. <br>Odlok o obnovi (14 poglavij). #seja (25. januar 1552): Odlok o odlaganju seje. <br>Protestantom je zajamčeno varno gibanje. #seja: Odlok o prekinitvi koncila. <br>Bula o obhajanju tridentinskega koncila pod oblastjo [[papež Pij IV.|papeža Pija IV.]] #seja: Odlok o obhajanju koncila. <br>Napoved naslednje seje. #seja: Odlok o izbiri knjig ter vabilo vsem javnim vernikom, da se pridružijo koncilu. <br>Jamstvo za varno gibanje nemški narodnosti. <br>Jamstvo za varno gibanje drugim narodom. #seja: Odlok o odlaganju seje. #seja: Odlok o odlaganju seje. #seja: (Odlok o obhajanju pod obema podobama in o obhajilu otrok).<br>Obhajanje pod obema podobama in obhajilo otrok.<br>Odlok o prenovi (9 poglavij). #seja: Nauk o daritvi [[sveta maša|svete maše]] (9 poglavij).<br>Daritev svete maše (9 kanonov). <br>Odlok, ki določa, katerih reči in načinov se je treba držati pri maševanju. <br>Odlok o prenovi (11 poglavij). <br>Odlok, ki se tiče dovoljenja za obhajanje s kelihom. #seja: Pravi in katoliški nauk glede zakramenta [[sveto mašniško posvečenje|mašniškega posvečenja]], ki ga je določil tridentinski vesoljni cerkveni zbor na sedmi seji, ko je obsodil zmote sedanjega časa. <br>Zakrament mašniškega posvečenja. <br>Prenovitveni odlok (18 poglavij). #seja: Nauk o zakramentu svetega zakona. <br>Zakrament svetega zakona. <br>Odlok o prenovi [[sveti zakon|poroke]] (10 poglavij). <br>Prenovitveni odlok (21 poglavij). #seja: Odlok, ki zadeva [[vice]]. <br>Češčenje [[svetnik]]ov, svetniških [[relikvija|relikvij]] in svetih podob. #Redovniki in redovnice (22 poglavij). <br>Prenovitveni odlok (21 poglavij). <br>Odlok, da se seja nadaljuje naslednjega dne. #seja: Odlok o [[odpustek|odpustkih]]. <br>Katero hrano je dovoljeno uživati v postu in ob praznikih. <br>Seznam prepovedanih knjig (=Indeks). <br>Katekizem, brevir in misal. <br>Prostor za poslance. *Sprejemanje in izpolnjevanje koncilskih odlokov. *Branje koncilskih odlokov pod [[papež Pavel III.|Pavlom III.]] in [[papež Julij II.|Julijem II.]]. *Sklep koncila ter prošnja, da bi ga potrdil sveti oče. <br>Glasno pritrjevanje koncilskih očetov k sklepom koncila. *Potrditev koncila. *Bula svetega očeta [[papež Pij IV.|Pija IV.]] glede potrditve tridentinskega vesoljnega in splošnega cerkvenega zbora. <ref>{{cite web|url= http://history.hanover.edu/texts/trent.html |title= The Council of Trent. The canons and decrees of the sacred and oecumenical Council of Trent (celotno koncilsko besedilo v angleščini)|publisher= Ed. and trans. J. Waterworth (London: Dolman) |date=1848 |accessdate=1. april 2016}}</ref> Odloke je podpisalo 215 koncilskih očetov: štirje kardinali-legati, dva kardinala, trije patriarhi, 25 nadškofov, 167 škofov, sedem opatov, sedem vrhovnih redovnih predstojnikov, kakor tudi 19 predstavnikov odsotnih prelatov. Koncilske odloke je potrdil [[papež Pij IV.|Pij IV.]] 26. januarja 1564 z [[papeška bula|bulo]] ''Benedictus Deus''; sprejeli so jih po vseh katoliških deželah, ponekod s pridržkom. <ref>{{cite web|url=http://www.newadvent.org/cathen/15030c.htm|title=Council of Trent|publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date=1912 |accessdate=1. april 2016}}</ref> == Seznam odlokov == [[File:Hohenems St Karl Fresko Tridentinum.jpg|thumb|right|210px|<center>''Prispodoba [[Tridentinski koncil|Tridentinskega vesoljnega cerkvenega zbora]]''. <small>[[Freska|Fresko]] naslikal [[1798]] [[Andreas Brugger]], Hohenems, [[Predarlska]]: Župnijska cerkev svetega [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]].</small>]] {| class="wikitable" |- ! Nauk !! Seja !! Dne !! kanoni !! odloki </tr> | [[Sveto pismo]] || 4 || 8. april 1546 || nič || 1 </tr> | [[Izvirni greh]] || 5 || 7. junij 1546 || 5 || 4 </tr> | [[Opravičenje]] || 6 || 13. januar 1547 || 33 || 16 </tr> | [[Zakrament]]i || 7 || 3. marec 1547 || 13 || 1 </tr> | [[Sveti krst|Krst]] || 7 || 3. marec 1547 || 14 || nič </tr> | [[Sveta birma|Birma]] || 7 || 4. marec 1547 || 3 || nič </tr> | [[Sveta evharistija|Evharistija]] || 13 || 11. oktober 1551 || 11 || 8 </tr> | [[Sveta pokora|Pokora]] || 14 || 15. november 1551 || 15 || 15 </tr> | [[Sveto bolniško maziljenje|Poslednje maziljenje]] || 14 || 4. november 1551 || 4 || 3 </tr> | [[Sveti zakon]] || 24 || 11. november 1563 || 12 || 10 </tr> | {{hlist |[[Češčenje]] |[[svetnik]]ov |[[relikvije|relikvij]] |[[Counter-Reformation#Decrees on art|podob]]}} || 25 || 4. december 1563 || nič || 3 </tr> | [[Odpustek|Odpustki]] || 25 || 4. december 1563 || nič || 1 </tr> |} == Nekateri sklepi == Tridentinski koncil velja za enega najvažnejših v zgodovini [[cerkev (organizacija)|Cerkve]], saj so na njem sprejeli odločitve, ki so močno posegale na različna področja vsakdanjega življenja. === Zakonska zveza === [[Sklep]]i zbora so med drugim obravnavali [[spolnost|spolno življenje]] in znova naznanili, kot so to storili sto let pred tem na koncilu v [[Firence|Firencah]] (gl. [[Florentinski koncil]]), da je zakon [[zakrament]] in ga nihče ne more [[razveljavitev|razveljaviti]]. [[Poroka]] je postala [[zapoved]]an javen in slovesen [[obred]] pod nadzorom [[cerkev (organizacija)|Cerkve]]. Z dodatnima [[ukrep]]oma so poskusili uveljaviti [[svetost]] zakona: tako imenovane skrivne, tj. brez ustreznih [[formalnost]]i sklenjene [[zakon|zakonske zveze]] naj bi ne bile več veljavne, pred samo poroko pa naj bi bili [[oklici pred poroko|oklici]], trikratno [[naznanilo]] v cerkvi, pri sami poroki pa naj bi bile prisotne tri [[priča|priče]], med njimi [[duhovnik]], ki pozna [[ženin]]a in [[nevesta|nevesto]]. Novost je bilo [[določilo]], da morata mladoporočenca pred poroko dobiti [[dovoljenje]] staršev. O tem so razpravljali tudi na nekaterih prejšnjih koncilih, vendar tega niso dosledno spoštovali povsod; po novem pa so to določilo postavili na stopnjo cerkvene [[postava|postave]]. Drugo [[poglavje]] tridentinskih sklepov je obravnavalo problem duhovniških zakonov. Duhovnikom so znova ukazali, da so se dolžni držati zaobljube [[Celibat|celibata]] v najstrožji obliki. Med drugim so razpravljali o pohujšljivi književnosti in posledično se je [[Giovanni Boccaccio|Boccacciov]] ''[[Dekameron]]'' znašel na seznamu (t. i. [[Indeks]]u) prepovedanih knjig. Prav tako so strogo obsodili [[upodabljanje]] telesne [[golota|golote]] v [[likovna umetnost|likovni umetnosti]]. === Izobrazba duhovnikov === Duhovniki so morali biti primerno izobraženi. [[Študij]] [[teologija|teologije]] je zato doživel velik razcvet. V ta namen je papež potrdil nov red: [[Družba Jezusova|Družbo Jezusovo]] ali [[jezuit]]e. === Matične knjige === Da bi izboljšali pregled nad verniki so uvedli [[matična knjiga|matične knjige]], v katere so vpisovali vsa [[rojstvo|rojstva]], poroke in [[smrt]]i. === Verski nauk === #Tridentinski koncil je bil najpomembnejše gibanje katoliške obnove in je pomenil prvi odgovor na rastočo [[protestantizem|protestantovsko]] [[reformacija|reformacijo]]. Zavrgel in obsodil je protestantsko učenje, tako Lutrovo kot Kalvinovo, in je jasneje razložil katoliško verovanje – torej je potrdil in jasneje razložil tradicionalen nauk; [[sholastika|sholastično]] [[filozofija|filozofijo]] pa je predpisal kot obvezno. #Protestanti so zagovarjali opravičenje le po veri (sola fide) brez dobrih del, kar je koncil obsodil kot herezijo in poudaril, da je vera sicer potrebna, vendar ne zadošča za zveličanje brez dobrih del. #Protestantski reformatorji so zavrgli del dotlej sprejetih starozaveznih knjig (poimenovali so jih [[apokrif|apokrifi]]); to so svete knjige, ki so nastale med 300 in 30 pred Kristusovim rojstvom in jih [[Judje]] niso sprejeli v svoj kanon; katoličani te knjige imenujejo ''devterokanonične'' v nasprotju s ''protokanoničnimi'', ki sestavljajo tako katoliški, protestantski in judovski ''kanon'' [[biblija|biblijskih]] knjig. V teh knjigah je namreč vsebovan nauk, ki so ga protestantje zavrgli, a to je poročanje o vicah, molitvi za rajne in zahteva, da so za zveličanje potrebna poleg vere tudi dejanja.<ref>kot tudi npr. Jkb 2,14: Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? Ali ga more vera rešiti? (EKU 1974) Kai pomaga, lubi Bratie, kadar kei eden praui, on ima to Vero, inu ne ima tiga diane? Aku taka Vera ga more ohraniti? (Trubar 1555)</ref> # »Novoverci« so hudo napadali sholastični nauk o ''[[transubstanciacija|transubstanciaciji]] (=prebistvenju)'', češ da je plod aristotelovske psevdofilozofije. Na 13. seji je koncil zatrdil, da se pri maši spremeni kruh bistveno v Jezusovo telo, vino v Jezusovo kri, od kruha in vina pa ostaneta le podobi. #Reformatorji so imeli za edini vir razodetja ''[[Sveto pismo]]'' (sola scriptura); koncil je potrdil dvojni vir razodetja: Sveto pismo – uradno je potrjen le latinski prevod [[Vulgata|Vulgate]], po katerem se smejo ravnati [[vernik]]i in duhovniki; kot drugi vir razodetja je razglasil ''ustno izročilo'' (nauk apostolskih in cerkvenih očetov, koncilov in papežev). #Martin Luter in drugi reformatorji so zavrgli nauk o [[cerkveni odpustki|odpustkih]], češ da je to trgovanje. Tej zlorabi se je uprl tudi koncil; vendar poudarja, da Cerkev ima oblast podeljevati odpustke časnih kazni za določena predpisana dobra dela, kar pride posebej do izraza v postu in ob [[sveto leto|svetem letu]]. #Reformacija je zavrgla tudi nauk o [[vice|vicah]]. Koncil je potrdil verovanje, da so vice kraj, kjer se duše pokojnih po smrti očiščujejo, da bodo lahko čiste prišle v nebeško veselje. #Na 24. seji je koncil v odloku o [[sveti zakon|zakonu]] potrdil odličnost neporočenosti zaradi Božjega kraljestva; obenem je obsodil priležništvo in določil, da se mora poroka opraviti pred duhovnikom z dvema pričama; veljavno sklenjen zakon je neločljiv. #Na zahtevo poznejšega [[papež Gregor XIII.|papeža Gregorja XIII.]] je koncil odobril načrt popravka julijanskega [[Koledar|koledarja]], kar bi omogočilo lažje določanje [[Velika noč|Velike noči]]; čeprav so se protestantje temu dolgo upirali, mnogi pravoslavni pa ga zavračajo še danes, je papež pod svojo vladavino uvedel »gregorijanski koledar«, ki je kmalu osvojil ves svet. #Določbe in obsodbe tridentinskega koncila niso bile nikoli preklicane; med drugimi jih je potrdil tudi [[drugi vatikanski koncil]] (1962-1965) in ''[[Katekizem]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]]'' (1992). <ref>{{cite web|url=https://www.thegospelcoalition.org/article/9-things-you-should-know-about-the-council-of-trent |title=9 Things You Should Know About the Council of Trent |publisher=Joe Carter|date=5. december 2013 |accessdate=1. april 2016}}</ref> == Pokoncilsko obdobje == Da bi se koncilski odloki uveljavili po vsej Cerkvi, so jih morale odobriti deželne vlade, za kar so bili potrebna pogajanja; španska vlada je odloke sprejela s pridržkom, da se ''ohranijo neokrnjene kraljeve pravice''; Francija je sicer sprejela verske odloke, ne pa obnovitvenih. Brez pridržka so jih sprejeli le v Italiji. Za takojšnjo uvedbo obnove imajo največje zasluge pokoncilski papeži. *[[Papež Pij V.|Pij V.]] (1566-1572) je uspešno izvajal tridentinske določbe; spodbudil je sklic pokrajinske sinode v Salzburgu 1569; dal je objaviti ''Catechismus Romanus'' (''Rimski katekizem'', imenovan tudi ''tridentinski''); poenotil je brevir, prenovil misal, kar je ostalo v veljavi do [[Drugi vatikanski koncil|2. vat. koncila]]. *[[Papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]] je spodbujal ustanavljanje škofijskih semenišč, zlasti v Rimu; nunciaturam je dal bolj cerkveno obliko, da so lažje delovale v prenovitvenem duhu; prenovil je ''julijanski koledar'', ki se po njem imenuje ''gregorijanski''. *[[Papež Sikst V.|Sikst V.]] je preuredil osrednjo upravo Cerkve in Rimske kurije, ki je ostala v veljavi do 1908; zadolžil je škofe na petletne ''visita ad limina apostolorum'' (''obisk na grobove apostolov''), ki so v veljavi še dandanes. <ref name="#1"/> == Ocena == *[[Sveti Janez Bosko|Don Bosko]] v svoji ''Cerkveni zgodovini'' (1845) takole ocenjuje ta koncil: <br> Kadarkoli so bili heretiki obsojeni, so se sklicevali na ekumenski koncil; da bi jim izbili to pretvezo, so papeži sklicali glasoviti tridentinski koncil; toda namesto da bi heretiki tukaj razložili svoj nauk, so začeli podlo rovariti zoper koncil; ko jih koncilski očetje niso mogli pregovoriti, so jih obsodili in izobčili iz Cerkve. Ta koncil je trajal 18 let; začel se je 1545 pod Pavlom III., nadaljeval pod Julijem III., ter se zmagovito končal pod Pijem IV. Njegov osnovni namen je bil zavrnitev [[Jean Calvin|Kalvinovih]] in [[Martin Luter|Lutrovih]] zmot. <br> To je zadnji med vesoljnimi cerkvenimi zbori (do 1845) ter povzema nauk skoraj vseh prejšnjih koncilov. Na očiten način se je razodelo delovanje Svetega Duha, ki je prihitel na pomoč Cerkvi v stiski na tak način, da bo v prihodnosti težko najti zmote, ki jih ta koncil neposredno ali posredno že ne bi bil obsodil. To je razlog, zakaj že toliko časa potem ni bil več sklican noben cerkveni vesoljni zbor in morebiti se ne bo več niti pokazala potreba, da bi ga sklicevali. Sadovi tega koncila so bili obilni in trajni; mnoge heretike je zadela Božja jeza z nenadno in nesrečno smrtjo; vzplamtela je živa apostolska gorečnost v velikem številu evangeljskih delavcev, ki so s svojim prizadevanjem in svetostjo lajšali rane, ki so jih heretiki prizadejali Cerkvi. <ref>{{cite web|url=http://www.donboscosanto.eu/oe/storia_ecclesiastica.php|title=Storia ecclesiastica|publisher=Don Bosko|date=1845|accessdate=19. marec 2011}}</ref> <br /> *[[Giacomo Martina|Martina]] <ref>Giacomo Martina (1924-2012) je bil italijanski [[jezuiti|jezuit]], cerkveni zgodovinar in predavatelj</ref> pravi v svoji knjigi ''La chiesa nell'età della riforma'': »Tridentinskemu koncilu ni uspelo utrditi enotnosti. Ta navidezni neuspeh ne zmanjšuje bistvene pomembnosti Tridentinuma. Ta izhaja iz neverjetnega vpliva, ki ga je imel v Cerkvi v razjasnitvi nauka in v prenovi življenja. Lahko sprejmemo tri osnovne razloge za zgodovinski pomen Tridentinuma: #dokazal je močno zmožnost cerkvene obnove; #utrdil je dogmatično in disciplinsko enotnost, ki še bolj izstopa, če jo primerjamo z nasprotnim sodobnim razvojem številnih protestantovskih tokov; #končno je odprl novo obdobje v cerkveni zgodovini; na neki način ji je določil osnovne poteze od 16. stoletja do naših dni. <ref>{{navedi knjigo|author=G. Martina|title=''La chiesa nell'età della riforma''|page=184}}</ref><br /> *G. Winkler pa meni o tridentinskem koncilu v knjigi ''Storia della Chiesa cattolica'': »Trident lahko gledamo kot krono vseh prenovitvenih teženj v Cerkvi in obenem kot izraz notranje okrepitve katoliške Cerkve ter njenega ponovnega pridobivanja samozaupanja. Po drugi strani ga moramo smatrati kot odgovor na mnogovrsten izziv protestantovske obnove ali reforme. On je točno določil in razjasnil, vendar tudi utrdil in zacementiral versko nasprotje ter priskrbel verske obrazce za nasprotno obnovo ali protireformo. <ref>{{navedi knjigo|author=G. Winkler|title=''Storia della Chiesa cattolica''|page=545}}</ref> <br /> *[[Zgodovinar]] [[Hubert Jedin|Jedin]] <ref>Hubert Jedin (1900-1980) je bil nemški cerkveni zgodovinar, ki je v svojih knjigah temeljito obdelal [[ekumenski koncil|koncile]] na splošno in [[Tridentinski koncil]] še posebej</ref> v knjigi ''Cerkveni koncili'' trdi: »Koncil v Tridentu je bil odgovor najvišje cerkvene instance na [[protestantizem|protestantovsko]] [[reformacija|reformacijo]] ter izpolnitev – ne popolna, vendar dosegljiva – dolgo zamolčanega prizadevanja za notranjo obnovo Cerkve. Dal je jasna načela teologiji in smer pridiganju; službeno je razločil, ne da bi ločeval tam, kjer že ni bilo ločeno. Protestantovski reformaciji je zoperstavil [[protireformacija|katoliško obnovo]]; toda ni preprosto obnovil [[srednji vek|srednjega veka]], ampak je posodobil upravo in dušno pastirstvo. Kljub temu bi bil on težko cerkveno in zgodovinsko učinkovit skozi stoletja – ostal bi mrtva črka – če se ne bi papeštvo zavzelo z vsem svojim ugledom za izvajanje in dopolnjevanje njegovih odlokov in mu na ta način dalo življenje. <ref>{{navedi knjigo|author=H. Jedin|title=''Crkveni sabori''|page=129}}</ref> <br /> *Odlični poznavalec Tridentinuma [[Sebastian Merkle|Merkle]] <ref>Sebastian Merkle (1862-1945) je bil nemški katoliški teolog in cerkveni zgodovinar; ko so zavezniki 16.III.1945 bombardirali [[Würzburg]], so uničili tudi njegovo 25.000 bukev obsegajočo knjižnico; umrl je kmalu nato.</ref> pa izreka dobro premišljeno sodbo: »Tridentinski koncil je s svojim trajanjem, a še bolj s svojim obsegom, raznovrstnostjo in sodobnostjo svojih dejavnosti, kakor tudi s temeljitostjo svojih doktrinalnih opredelitev, preudarnostjo svojih upravno-pravnih in disciplinarnih sklepov, številom in veličino učenjakov, ki so na njem govorili, ter končno s svojimi poznejšimi učinki, zasenčil vse prejšnje koncile.« <ref>{{navedi knjigo|author=H. Jedin|title=''Crkveni sabori''|page=130}}</ref> == [[Papež]]i in [[svetnik]]i povezani s [[Tridentinski koncil|tridentinskim koncilom]] == <gallery> File:Paul_iii_and_ignatius_loyola.jpg|3. septembra 1539 je [[papež Pavel III.|Pavel III.]] ustno potrdil [[Ignacij Lojolski|Ignacijevo]] ''Formula instituti''. File:Balze - Saint Charles Borromée assistant Pie IV à son lit de mort.JPG|[[Karel Boromejski]] je bil navzoč ob smrtni postelji svojega strica [[papež Pij IV.|Pija IV.]]. File: Girolamo Sicciolante - Paus Julius III.jpg|[[Papež Julij III.]] File: PopeMarcellusII.jpg|Portret [[papež Marcel II.|papeža Marcela II.]] PapaPauloIV.jpg|[[Papež Pavel IV.]] File:Pius iv.jpg| [[Papež Pij IV.]] File:Scipione Pulzone - Pius V.jpg|[[Scipione Pulzone]]: Portret [[papež Pij V. |sv. Pija V. ]] ([[1578|ok. 1578]]) </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{krščanstvo}} *[[ekumenski koncil]] *[[ekumenizem]] *[[seznam papežev]] *[[seznam protipapežev]] *[[seznam vladarjev]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} * M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. *{{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=688}} (izvirnik: The history of Christianity, Revised edition copyright 1990 Lion Publishing). *A. Strle: ''Vera Cerkve, Dokumenti cerkvenega učiteljstva''. Mohorjeva družba Celje 1977. *O sklepih, nanašajočih se na spolnost: Morus: ''Zgodovina seksualnosti''. Cankarjeva založba, Ljubljana 1961, str. 175 - 176. ;{{ikona hr}} *Hubert Jedin: ''Crkveni sabori. Kratka povijest.'' Kršćanska sadašnjost, Zagreb 1980. (po: ''Kleine Konzillengeschichte. Mit einem Bericht über das Zweite Vatikanische Konzil.'' Verlag Herder, Freiburg i. Br. 1978 (8. izdaja). *A. Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja). *K. Karin: ''Kalendar Dobri pastir za godinu 1963: Opći crkveni sabori''. Udruženje katoličkih svećenika NR BiH, Sarajevo 1962. ;{{ikona it}} *G. Bosco: ''Storia ecclesiastica''. Samozaložba. Torino 1845. (Strani se ravnajo po prvi izdaji). *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). *Giacomo Martina: ''La chiesa nell'età della riforma''. Morcelliana, Brescia 1988. *G. Winkler: ''Il Concilio di Trento'', v: ''Storia della Chiesa cattolica''. Edizioni Paoline 1989. ;{{ikona en}} *Clement Raab: ''The Twenty Ecumenical Councils of the Catholic Church'', 1937. *Hubert Jedin: ''A History of the Council of Trent''. Thomas Nelson, New York 1958. *''"Council of Trent."'' New Catholic Encyclopedia. Thomson, Gale, New York 2002. *Richard E. Sullivan: ''A Short History of Western Civilization''. McGraw-Hill Inc., New York 1994. ;{{ikona de}} *F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Lexikon für Theologie und Kirche'' (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957-1967. ;{{ikona hu}} *F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. == Zunanje povezave == {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Council of Trent}} {{kategorija v Zbirki|Council of Trent}} {{lang-sl|povezave}}: *[http://radio.ognjisce.si/sl/149/svet/12320/ Tone Gorjup: Tridentinski koncil 450 let pozneje Objavljeno 04. 12. 2013, ob 15:11] *[http://katoliska-cerkev.si/vesoljni-cerkveni-zbori Slovenska škofovska konferenca: Vesoljni cerkveni zbori] *[https://archive.org/stream/vzhodnocerkvenov00griv/vzhodnocerkvenov00griv_djvu.txt Fran Grivec: Vzhodno cerkveno vprašanje, Samozaložba, Maribor 1909] {{lang-en|povezave}}: *[http://www.thecounciloftrent.com Bull of indiction (Bula sklica, nato vse seje, celotno besedilo v angleščini)] *[http://www.newadvent.org/cathen/15030c.htm Catholic Encyclopedia 1912, New Advent 2012: Council of Trent] *[http://www.bible-researcher.com/trent1.html Canons and Decrees of the Council of Trent. The Fourth Session Celebrated on the eighth day of the month of April, in the year 1546. English translation by James Waterworth (London, 1848)] *[http://www.britannica.com/event/Council-of-Trent Britannica: Council of Trent. 2016 (Roman Catholicism)] *[http://www.thenagain.info/WebChron/WestEurope/CouncilTrent.html WebChron: The Council of Trent 1545-1564]] *[https://legacy.fordham.edu/Halsall/mod/romancat.html Modern History Sourcebook: Council of Trent: Catechism for Parish Priests (katekizem Pija V.)] *[http://www.christianity.com/church/church-history/timeline/1501-1600/the-roman-catholic-council-of-trent-on-justification-11629976.html The Roman Catholic Council of Trent on Justification from Dan Graves, MSL] *[https://carm.org/council-trent-canons-justification Carm: Canons of justification by Matt Slick] *[http://www.ewtn.com/library/councils/trent6.htm Decree and canons concerning Justification. Decree Concerning Reform] *[https://osv.com/myfaith/modelsofthefaith/article/tabid/684/artmid/13728/articleid/2565/did-the-council-of-trent-change-the-church.aspx?ref=hptopics Did the Council of Trent Change the Church? Addressing the myths of this important ecumenical council. Dennis Emmons The Catholic Answer. 5/29/2012] *[https://www.thegospelcoalition.org/article/9-things-you-should-know-about-the-council-of-trent Joe Carter: 9 Things You Should Know About the Council of Trent. December 5, 2013] *[http://www.christianitytoday.com/history/issues/issue-28/1545-council-of-trent-begins.html 1545 The Council of Trent begins] *[http://epicpew.com/do-you-know-your-church-councils/ Do you know your Church councils? (kratek opis z značilnimi podobami koncilov)] *[http://history.hanover.edu/texts/trent.html The Council of Trent. The canons and decrees of the sacred and oecumenical Council of Trent, Ed. and trans. J. Waterworth (London: Dolman, 1848 – seje in celotno besedilo)] {{lang-it|povezave}}: *[http://www.treccani.it/enciclopedia/concilio-di-trento/ Trento, Concilio di * Enciclopedie on line] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/concilio-di-trento_(Dizionario-di-Storia)/ Trento, Concilio di * Dizionario di Storia (2011)] *[http://cronologia.leonardo.it/storia/biografie/concilio.htm Il concilio di Trento e il complessivo processo della riforma cattolica] *[http://www.tesionline.it/v2/appunto-sub.jsp?p=32&id=731 Il concilio di Trento di Filippo Amelotti] *[http://www.tesionline.it/v2/appunto-sub.jsp?p=33&id=731 Tre fasi del concilio di Trento: Le vie della modernità (riassunto) di Filippo Amelotti.] *[http://www.storiadellachiesa.it/glossary/concilio-di-trento-e-la-chiesa-in-italia/ Concilio di Trento e la Chiesa in Italia. Dizionario Storico Tematico La Chiesa in Italia. Volume I - Dalle Origini All'Unità Nazionale di Elena Bonora] *[http://www.documentacatholicaomnia.eu/03d/1545-1563-,_Concilium_Tridentinum,_Canones_et_Decreta_(Testo_divulgativo),_IT.pdf I decreti di concilio di Trento] *[http://it.cathopedia.org/wiki/Concilio_di_Trento Cathopedia: Concilio di Trento] *[http://www.donboscosanto.eu/oe/storia_ecclesiastica.php Giovanni Bosco: Storia ecclesiastica, Torino 1845] *[http://mappe.mappideando.it:8080/rid=1LJQ5FXN5-1RBLK4Z-WQM/9%20-%20Il%20concilio%20di%20Trento.cmap Il concilio (skica Tridentinskega koncila)] {{lang-fr|povezave}}: *[http://home.nordnet.fr/caparisot/html/trente.html Le concile de Trente 1545-1563 (Un bref résumé)] *[http://jesusmarie.free.fr/concile_de_trente.html JesusMarie: Les Décrets du Concile de Trente] *[https://www.herodote.net/13_decembre_1545-evenement-15451213.php 13 décembre 1545: Concile de Trente et Contre-Réforme de Jeanne Lafont] *[http://www.larousse.fr/encyclopedie/divers/concile_de_Trente/147379 Larousse: Concile de Trente] *[http://mb-soft.com/believe/tfsm/trent.htm Concile de Trente. Informations générales] *[http://avancezaularge.free.fr/conciles_trente.htm Biblioteque virtuelle: Concile de Trente] *[https://halshs.archives-ouvertes.fr/halshs-00550968/document Le concile de Trente et l’art. Marie Viallon] *[http://catho.org/9.php?d=bwr 1996 Denzinger 1583 (francosko besedilo odlokov)] *[http://www.publius-historicus.com/c_trente.htm Le Concile de Trente. La Contre-Réforme catholique] {{Ekumenski koncili}} [[Kategorija:Reformacija]] [[Kategorija:Protireformacija]] [[Kategorija:Ekumenski koncili]] [[Kategorija:Leto 1545]] [[Kategorija:Leto 1563]] [[Kategorija:Zgodovina krščanstva]] [[Kategorija:Zgodovina Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Heretično krščanstvo]] [[Kategorija:Ekumenizem]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] tptirf9heznfhg7juvg5okge6dhltto 0 136892 5736915 5633236 2022-08-20T06:55:50Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox government agency |agency_name = Secret Intelligence Service (MI6) |type = |seal = |seal_width = |seal_caption = |logo = Secret Intelligence Service logo.png |logo_caption = |picture = |picture_width = |picture_caption = |formed = {{Start date and age|1909|7|4|df=yes}} |preceding1 = [[#Foundation|Secret Service Bureau]] |dissolved = |superseding = |agency_type = [[Intelligence agency|Foreign intelligence service]] |jurisdiction = Vlada njenega veličanstva |headquarters = SIS Building<br/>[[London]], [[Anglija]]<br/>[[Velika Britanija]] |coordinates = {{coord|51|29|14|N|0|07|27|W|type:landmark_region:GB|display=inline,title}} |motto = ''Semper Occultus'' (Always&nbsp;Secret) |employees = {{formatnum:2594}}<small> (31 March 2016)</small><ref name=ISC_2016-2017>[http://isc.independent.gov.uk/files/2016-2017_ISC_AR.pdf Intelligence and Security Committee of Parliament "Annual Report 2016–2017"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201109085615/http://b1cba9b3-a-5e6631fd-s-sites.googlegroups.com/a/independent.gov.uk/isc/files/2016-2017_ISC_AR.pdf?attachauth=ANoY7crLQWCrGRqjGIIDUvzDZlTdMRd2k-qZZCGPxwluPS8nWAz9B4BHqgBX7YqA6vMFG5lcWqh1s-Bzj_2MaT3nZu94cXeh_cEH7qyi0SCq7Bma3g1IEEHY6JteadMD3i6kFBQkE5iWSEBjyX3A32CmzUvNYwIOchQUDpTElJMfMNvuQCFbC9sx3MzWAnMmAEncjBtKq9gSx1lHfpU-USs27zj_du-4kgwHKvwZuFaxEBcyxydcq_c=&attredirects=0 |date=9 November 2020 }}, page 77. House of Commons (20 December 2017). Retrieved 1 June 2018.</ref> |budget = skupni obveščevalni proračun ([[Britanski funt|£]]3.02 milijarde v finančnem letu 2017–2018)<ref name=Security_and_Intelligence_agencies_financial_Statement>{{cite web |url=https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/738479/SIA_Accounts_HC1509_Web_Version.pdf |title=Financial Statement 2017–18|publisher=Security and Intelligence Agencies|page=13|access-date=2 April 2020}}</ref> |minister1_name = Liz Truss |minister1_pfo = minister za zunanje zadeve |minister2_name = |minister2_pfo = |minister3_name = |minister3_pfo = |deputyminister1_name = |deputyminister1_pfo = |chief1_name = Richard Moore |chief1_position = vodja<ref>{{cite web|title=The Chief|url=https://www.sis.gov.uk/about-us/the-chief.html|website=SIS – MI6|access-date=10 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20120415103405/https://www.sis.gov.uk/about-us/the-chief.html|archive-date=15 April 2012|url-status=dead}}</ref> |parent_department = |parent_agency = |child1_agency = |keydocument1 = |website = {{Official URL}} }} '''Secret Intelligence Service''' (kratica '''SIS'''; bolje poznana kot '''MI6''') je zunanja [[obveščevalna služba]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] zadolžena za čezmejno tajno zbiranje podatkov iz človeških virov ter njihovo analizo. Je ena izmed britanskih obveščevalnih agencij, njen vodja ("C") je neposredno odgovoren zunanjemu ministru. Ustanovljena je bila leta 1909 kot oddelek za tujino urada tajne službe. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je oddelek zelo povečal, leta 1920 je dobil svoje sedanje ime. Ime "MI6" (kar pomeni; vojaška obveščevalna služba, oddelek 6) se je pojavilo med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] kot priročna kratica, takrat je bil SIS znan pod številnimi imeni. Ime je še danes pogosto v uporabi. Obstoj SIS je bil uradno prizna šele leta 1994. Tega leta je bil v parlamentu predstavljen zakon o obveščevalnih službah, ki daje pravno podlago za njihovo delovanje. Danes je SIS predmet javnega nadzora sodišča in parlamentarnega odbora za obveščevalno varnostno dejavnost. Prednostne naloge SIS so boj proti terorizmu, boj proti širjenju orožja, zagotavljanje obveščevalnih podatkov v podporo kibernetski varnosti in podpiranje stabilnosti v tujini z namenom motenja delovanja terorizma in drugih kriminalnih dejavnosti. Za razliko od svojih sestrskih agencij, [[MI5|varnostne službe]] (MI5) in vladnega štaba za komunikacije (GCHQ), SIS deluje izključno na področju zbiranja tujih obveščevalnih podatkov. Svoje operacije lahko izvaja le zunaj britanskega ozemlja. Nekatera dejanja SIS po letu 2000, kot so tehnike zasliševanja in izročitve, so povzročile precej neodobravanja. Od leta 1994 je sedež SIS v SIS Building v [[London|Londonu]] na South Bank ob reki [[Temza|Temzi]]. == Zgodovina in razvoj == === Izvor === Služba izhaja iz urada tajne službe, ki je bila ustanovljena 1. oktobra 1909. Urad je bil ustanovljen na pobudo admiralitete in vojnega urada z namenom nadzora nad tujimi tajnimi operacijami, ki so potekale v Združenem kraljestvu, zlasti s poudarkom na dejavnosti Nemčije. Urad je bil razdeljen na pomorski in vojaški odsek, ki sta se sčasoma specializirala za vohunjenje v tujini in notranjo protivohunsko dejavnost. Specializacija je bila namenjena predvsem Admiraliteti, ki je želela čim več izvedeti o moči nemške cesarske mornarice. Med prvo svetovno vojno, leta 1916, sta oddelka doživela administrativne spremembe tako da je osek za tujino postal odsek MI1(c) Direktorata vojaške obveščevalne službe.<ref>{{cite web |url=http://www.sis.gov.uk/output/Page470.html |title=SIS Records&nbsp;— War Office Military Intelligence (MI) Sections in the First World War |publisher=Sis.gov.uk |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060820014944/http://www.sis.gov.uk/output/Page470.html |archive-date=20 August 2006 }}</ref> Njegov prvi direktor je bil kapitan Sir Mansfield George Smith-Cumming. Korespondence je pogosto podpisoval s svojo začetnico C z zelenim črnilom. Ta uporaba se je razvila kot kodno ime in so se je držali vsi naslednji direktorji SIS pri podpisovanju dokumentov za namenom, da bi ohranili anonimnost.<ref>[https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/law-and-order/5918467/MI6-boss-Sir-John-Scarlett-still-signs-letters-in-green-ink.html MI6 boss Sir John Scarlett still signs letters in green ink], Matthew Moore, ''[[The Daily Telegraph]]'', 27 July 2009</ref><ref>The usage inspired [[Ian Fleming]] in his [[James Bond]] novels to use the denominator ''M'' for the head of service.</ref> === Prva svetovna vojna === Ker med prvo svetovno vojno ni bilo mogoče vzpostaviti vohunske mreže znotraj Nemčije je urad večino podatkov pridobil iz vojaških in komercialnih obveščevalnih podatkov zbranih preko omrežij v nevtralnih državah na okupiranih ozemljih in v Rusiji.<ref>[http://www.espionageinfo.com/Lo-Mo/MI6-British-Secret-Intelligence-Service.html ''MI6 (British Secret Intelligence Service)'', K. Lee Lerner and Hudson Knight in Encyclopedia of Espionage, Intelligence, and Security] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100530092138/http://www.espionageinfo.com/Lo-Mo/MI6-British-Secret-Intelligence-Service.html |date=30 May 2010 }}. Accessed:2007-09-02.</ref> === Medvojno obdobje === Po vojni so se finančna sredstva močno zmanjšala, vendar je SIS v dvajsetih letih prejšnjega stoletja vzpostavila tesne vezi z diplomatsko službo. Avgusta 1919 je Cumming ustanovil oddelek za nadzor potnih listov, ki je zagotavljal diplomatsko kritje za agente v tujini. Delovno mesto pooblaščenca za kontrolo potnih listov je operativcem zagotavljalo diplomatsko imuniteto.<ref name=Sinclair>"C": The Secret Life of Sir Stewart Graham Menzies, Spymaster to Winston Churchill, Anthony Cave Brown, Collier, 1989</ref> Podatki, ki so se pridobili na terenu so se večinoma pošiljali Admiraliteti vojnemu uradu.<ref>Davies (2004), [https://books.google.co.uk/books?id=TTW2h5GHlWkC&pg=PA182&lpg=PA182&dq=%22Circulating+Sections%22+Mi6&source=bl&ots=vzKfe_QdxN&sig=gVaVwvnYBqYYBK6QrZQTWAU9ig8&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwiYq-_uzebeAhUsB8AKHenvCEcQ6AEwCnoECAoQAQ#v=onepage&q=%22Circulating%20Sections%22%20Mi6&f=false p. 182]</ref> Po prvi svetovni vojni je SIS prešla pod nadzor zunanjega ministrstva. V tem času je bila organizacija znana pod različnimi nazivi; ''zunanja obveščevalna služba, MI1(c), posebna obveščevalna služba'' in celo ''organizacija C''. . Okoli leta 1920 se se je vse pogosteje začelo omenjati ime Tajna obveščevalna služba (SIS), ki se je uporabljalo vse do danes. Leta 1994 je bilo ime zapisano tudi v zakon o obveščevalnih službah. Med drugo svetovno vojno se je zaradi praktičnosti uporabljalo ime MI6, ki se je ohranilo tudi kasneje in je postalo znano tudi v popularni kulturi. Skozi večino dvajsetih let prejšnjega stoletja je bil urad osredotočen na komunizem zlasti na ruski boljševizem. Primera te dejavnosti sta poizkus strmoglavljenja boljševiške vlade leta 1918 in tradicionalno vohunjenje v Sovjetski Rusiji v prvih letih njenega obstoja.<ref>Richard B. Spence, ''Trust No One: The Secret World Of Sidney Reilly''; 2002, Feral House, {{ISBN|0-922915-79-2}}.</ref><ref>Andrew Cook, ''Ace of Spies: The True Story of Sidney Reilly''; 2004, Tempus Publishing, {{ISBN|0-7524-2959-0}}.</ref><ref>Robert Bruce Lockhart, ''Memoirs of a British Agent'' (reprint); 2003, Folio Society, ASIN B000E4QXIK.</ref> Po smrti Cumminga, 14. junija 1923, ga je kot C nadomestil Sir Hugh "Quex" Sinclair. Ta je ustanovil naslednje oddelke: * Osrednji oddelek za tujo protivohunsko dejavnost, oddelek V, za povezovanje z Varnostno službo za zbiranje poročil o protivohunski dejavnosti s čezmorskih postaj. * Oddelek za gospodarsko obveščanje, oddelek VII, za obravnavanje trgovine, industrije in tihotapstva. * Oddelek za radijske komunikacije, oddelek VIII, za komunikacijo z operativci in agenti v tujini. * Oddelek N za izkoriščanje vsebin tajnih diplomatskih torb. * Oddelek D za izvajanje političnih tajnih operacij in paravojaških operacij v času vojne. Oddelek D bi organiziral Home Defence Scheme v Združenem kraljestvu, med drugo svetovno vojno je postal temelj za [[Uprava za posebne operacije|Special Operations Executive]] (SOE).<ref name="Sinclair" /><ref>{{Cite book|title = Fighting Nazi Occupation: British Resistance 1939 – 1945|last = Atkin|first = Malcolm|publisher = Pen and Sword|year = 2015|isbn = 978-1-47383-377-7|location = Barnsley|pages = Chapter 4}}</ref> Po vzponu nacizma se je v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja pozornost SIS preusmerila proti Nemčiji. MI6 je pomagal [[Gestapo|Gestapu]] (nacistični tajni policiji) pri izmenjavi podatkov o [[Komunizem|komunizmu]] vse do oktobra 1937. Vodja berlinske postaje britanske agencije Frank Foley je svoj odnos s tako imenovanim strokovnjakom za komunizem Gestapa opisal kot "prijazen".<ref>{{Harvnb|Jeffery|2010|p=[https://books.google.com/books?id=_bZZIVf5YxAC&pg=PA302 302]}}</ref> Sinclair je umrl leta 1939, kot C ga nadomestil polkovnik Stewart Menzies, ki je deloval v službi od konca prve svetovne vojne.<ref>{{cite news|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B0DE2DF1E3EF934A15751C1A961948260 |title=The Oldest Boy of British Intelligence|work=The New York Times|date=27 December 1987|access-date=1 July 2012|first1=Ken|last1=Follett|first2=Paper|last2=Money}}</ref> 26. in 27. julija 1939<ref>Ralph Erskine: ''The Poles Reveal their Secrets&nbsp;– Alastair Dennistons's Account of the July 1939 Meeting at Pyry''. Cryptologia. Rose-Hulman Institute of Technology. Taylor & Francis, Philadelphia PA 30.2006,4, p.&nbsp;294.</ref> so v Pyryju blizu [[Varšava|Varšave]] Poljaki britanskim predstavnikom vojaške obveščevalne službe predstavili tehniko in opremo za dešifriranje [[Enigma (naprava)|Enigme]] vključno z tabelami za dešifriranje Zygalskega imenovano "Bomba". Obljubili so tudi poljsko kopijo šifrirnega stroja Enigma. Demonstracija je predstavljala ključno osnovo za kasnejša britanska prizadevanja pri dekodiranju nemških sporočil poslanih preko šifrirnega stroja Enigma.<ref>Gordon Welchman, who became head of Hut 6 at Bletchley Park, has written: "Hut 6 [[Ultra]] would never have gotten off the ground if we had not learned from the Poles, in the nick of time, the details both of the German military version of the commercial Enigma machine, and of the operating procedures that were in use." Gordon Welchman, ''The Hut Six Story'', 1982, p. 289.</ref> Med vojno so britanski kriptologi dešifrirali veliko nemških šifriranih sporočil. Obveščevalni podatki pridobljeni iz tega vira, ki so ga Britanci imenovali "Ultra" so bila velika pomoč pri vojnih prizadevanjih zaveznikov.<ref>Much of the German cipher traffic was encrypted on the Enigma machine, and the term "Ultra" has often been used almost synonymously with "Enigma decrypts". Ultra also encompassed decrypts of the German Lorenz SZ 40 and 42 machines that were used by the German High Command, and decrypts of Hagelin ciphers and other Italian ciphers and codes, as well as of Japanese ciphers and codes such as Purple and JN-25.</ref> === Druga svetovna vojna === Med drugo svetovno vojno je obveščevalna služba delovala tudi na drugih področjih: * Kriptoanalizo je prevzela Government Code and Cypher School (GC&CS), urad pristojen za prestrezanje in dešifriranje tujih komunikacij, ki je bil stacioniran v Bletchley Parku. * Protiobveščevalno dejavnost s sistemom "double cross" je vodila [[MI5]], ki je Nemcem posredovala zavajajoče obveščevalne podatke. * Fotografska obveščevalna dejavnost je izvajala fotografska izvidniška enota RAF (danes JARC). Kot zelo uporabni so bili podatki pridobljeni iz projekta Ultra, ki ga je vodila GC&CS.<ref>{{cite web|url=https://www.wired.co.uk/news/archive/2012-04/20/turing-papers|archive-url=https://archive.today/20130505105606/http://www.wired.co.uk/news/archive/2012-04/20/turing-papers|url-status=dead|archive-date=5 May 2013|title=GCHQ releases Alan Turing's secret wartime papers|date=20 April 2012|access-date=1 July 2012}}</ref> Vodja SIS Stewart Menzies je vztrajal pri popolnem nadzoru nad dešifriranjem, ki ga je imel kar mu je omogočilo veliko moč in vliv, ki pa ju je preudarno uporabil. Z distribucijo informacij pridobljenih s projektom Ultra je MI6 prvič postala pomembna veja vlade. Obsežne kršitve uporabe sistema Enigma so britanskim obveščevalcem omogočale vpogled v vojno strategijo Nacistične Nemčije kar je bil tekom druge svetovne vojno strogo varovana skrivnost.{{sfn|Winterbotham|1974|pp=154, 191}} Leta 1940 je britanska obveščevalna služba s svojimi poljskimi kolegi podpisala poseben sporazum o posredovanju obveščevalnih podatkov. Študija objavljena leta 2005 je razkrila, da so britanski obveščevalci med leti 1939 in 1945, 48 odstotkov vseh obveščevalnih sporočil dobili iz poljskih virov.<ref name="google1">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=EJ5vIyDBpLcC&pg=PA234 |title=The Eagle Unbowed: Poland and the Poles in the Second World War |first=Halik |last=Kochanski |publisher=Harvard University Press |year=2014 |isbn=978-0674068148|pages=234–235}}</ref> K temu je pripomoglo dejstvo, da je imela okupirana Poljska tradicijo uporniških organizacij, ki so bile preko emigracij razširjene po celotni Evropi. Nehote so poljsko obveščevalno mrežo širili tudi Nemci saj so bili poljski prisilni delavci razpršeni po celotni Evropi s tem pa so ti imel edinstven vpogled v dogajanje znotraj Nacistične Nemčije. Operacije je vodil častnik SIS Wilfred Dunderdal, poročila ki jih je njegova ekipa zbrala pa so vključevala; opozorila o odhodu afriškega korpusa v Libijo, priprave francoskih enot Vichy za boj proti zaveznikom in zamenjavo strani med operacijo Torch, priprave na [[Operacija Barbarossa|operacijo Barbarossa]] in operacijo Edelwiss (nemško zavzetje Kavkaza). Poročanje o nemškem tajnem orožju se je začelo leta 1941, kar je pripeljalo do operacije Wildhoren v kateri so zavezniki prišli do delov rakete V-2, ki so je pred tem zajel poljski odpor. Poljski tajni agent Jan Karski je Britancem posredoval prve podatke o [[Holokavst|holokavstu]]. Preko poljske agentke so Britanci imeli tudi kanal do protinacističnega vodje Abwehra, admirala [[Wilhelm Canaris|Wilhelma Canarisa]]. Leta 1939 je prišlo do največjega neuspeha službe znanega kot incident v Venelu na nizozemskem. Agenti tajne službe nemške vojske ''Abwehr'' in protivohunski odsek ''Sicherheitsdienst'' (SD) so se predstavljali kot visoki častniki vpleteni v zaroto proti Hitlerju. Na seriji sestankov med agenti SIS in domnevnimi zarotniki je SS nameraval ugrabiti agente SIS. Do ugrabitve je prišlo v noči iz 8. na 9. november ko ni bilo prisotne nizozemske policije.<ref>{{cite news |title=Affidavit of Walter Schellenburg |url=http://www.ess.uwe.ac.uk/genocide/schellenberg.htm |work=Nazi Conspiracy and Aggression. Volume VII. USGPO, Washington, 1946/pp.622–629. Document UK-81 |year=1946 |access-date=6 October 2010 |location=Washington |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101122082332/http://www.ess.uwe.ac.uk/genocide/schellenberg.htm |archive-date=22 November 2010 }}</ref> Leta 1940 se je novinar in sovjetski agent Kim Philby prijavil na prosto delavno mesto v oddelku D SIS, preveril ga je njegov prijatelj in kolega sovjetski agent Guy Burgess. Ko je poleti leta 1940 oddelek D prevzel Special Operations Executive (SOE) je bil Philby imenovan za inštruktorja črne propagande v izobraževalni ustanovi SOE v Beaulieuju v Hampshiru.<ref>{{cite web|url=http://www.heritageandhistory.com/contents1a/2012/01/beaulieu/?doing_wp_cron=1341174231.7020881175994873046875|title=Beaulieu|publisher=Pen & Sword Books|access-date=1 July 2012|date=20 January 2012}}</ref> Maja 1940 je MI6 na zahtevo Winstona Churchilla in kljub nasprotovanju Stewarta Menziesa ustanovila British Security Co-ordination (BSC).<ref>{{cite web |url=http://www.winstonchurchill.org/component/content/article/53-finest-hour-67/691-great-contemporaries-sir-william-stephenson-qintrepidq |archive-url=https://web.archive.org/web/20110625161022/http://www.winstonchurchill.org/component/content/article/53-finest-hour-67/691-great-contemporaries-sir-william-stephenson-qintrepidq |url-status=dead |archive-date=25 June 2011 |title=Great Contemporaries: Sir William Stephenson, "Intrepid" |last=Cynewulf Robbins |first=Ron |date=1990 |website=Sir Winston Churchill |publisher=The International Churchill Society |access-date=24 March 2017 |quote=Churchill launched Stephenson on his spymaster career by appointing him to head the British Security Co-ordination Service in New York before the United States had entered the Second World War. }}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.cia.gov/news-information/featured-story-archive/2015-featured-story-archive/the-intrepid-life-of-sir-william-stephenson.html |title=The Intrepid Life of Sir William Stephenson |author=<!--Not stated--> |date=2015 |website=CIA News & Information |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=24 March 2017}}</ref> To je bila tajna organizacija s sedežem v [[New York|New Yorku]], ki jo je vodil William Stephenson. Namen organizacije je bil preiskovanje sovražnikove dejavnosti in preprečevanje sabotaže britanskim interesom v Ameriki ter mobilizacija britanskega mnenja v Ameriki.<ref>{{citation |last=William Boyd|title=The Secret Persuaders|url=https://www.theguardian.com/uk/2006/aug/19/military.secondworldwar|work=[[The Guardian]]|access-date=30 November 2013|date=19 August 2006}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.pc.gc.ca/APPS/CP-NR/release_e.asp?bgid=1790&andor1=bg |title=Secret Intelligence Activities at Camp X |author=<!--Not stated--> |date=1 May 2015 |website=Canada |publisher=Government of Canada |access-date=23 March 2017 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924065713/http://www.pc.gc.ca/APPS/CP-NR/release_e.asp?bgid=1790&andor1=bg |archive-date=24 September 2015 }}</ref> BSC je v [[Kanada|Kanadi]] ustanovil kamp X za usposabljanje tajnih operaterjev in vzpostavitev relejne postaje s kodnim imenom Hydra, ki jo je upravljal inženir Benjamin deForest Bayly.<ref>{{cite book |title=Camp X |first=Eric |last=Walters |year=2002 |publisher=Puffin Canada |location=Toronto |isbn=978-0-14-131328-3 |page=[https://archive.org/details/campx0000walt/page/229 229] |url=https://archive.org/details/campx0000walt/page/229 }}</ref> V začetku leta 1944 je MI6 ponovno ustanovil oddelek IX, svoj predvojni protisovjetski oddelek. V oddelku je delal tudi Philby tako da je imel sovjetski [[NKVD]] vse podatke o tam kaj so Britanci vedeli o Sovjetih in kaj je ameriški OSS delil z Britanci o Sovjetih.<ref name=god>{{cite web|url=http://www.inatoday.com/philbyspygod20101221.htm|title=Kim Philby – new Russian god?|publisher=International News Analysis Today|date=20 December 2010|access-date=1 July 2012}}</ref> Kljub težavam je služba izvedla obsežne in uspešne operacije tako v okupirani Evropi kot tudi na Daljnem vzhodu, kjer je delovala kot Inter-Services Liaison Department (ISLD).<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=0bRaa7UuD6EC&q=%22Interservice+Liaison+Department%22&pg=PA711|title=World War II: The Underground War|publisher=Library of Congress|page=711|access-date=1 July 2012|isbn=9781416553069|date=2 October 2007}}</ref> === Hladna vojna === [[File:Bundesarchiv Bild 183-37695-0035, Altglienicke, Wasserpumpe im Spionagetunnel.jpg|thumb|Operacija Zlato; berlinski tunel leta 1956]] Avgusta 1945 je sovjetski obveščevalec Konstantin Volkov poizkušal prebegniti v Združeno kraljestvo v zameno pa je ponudil imena vseh sovjetskih agentov, ki so delali v britanski obveščevalni službi. Obvestilo je prejel Philby, ki je bil sam sovjetski agent, ter o tem obvestil Sovjete, ki so Volkova nato aretirali. Leta je 1946 SIS ukinila oddelek SOE opremo ter ljudi pa prerazporedila med ostale oddelke v organizaciji.<ref>{{Cite news|url=http://news.bbc.co.uk/today/hi/today/newsid_7780000/7780476.stm|title=Churchill's secret army lived on|access-date=13 March 2009|publisher=BBC – Today|date=13 December 2008|first=Sanchia|last=Berg}}</ref> Organizacija je spremenila tudi ureditev, ki se od leta 1921 ni kaj dosti spreminjala.<ref>Davies (2004), [https://books.google.co.uk/books?id=TTW2h5GHlWkC&pg=PA17&lpg=PA17&dq=%22Requirements+Sections%22+mi6&source=bl&ots=vzKfe_R7rS&sig=gQ_VFu9s_Rd6UXxvRZs8ZcmH3_w&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjohKKTz-beAhXpJ8AKHcY-DCAQ6AEwC3oECAcQAQ#v=onepage&q=%22Requirements%20Sections%22%20mi6&f=false p. 17]</ref> Operacije SIS proti Sovjetski zvezi so bile močno ogrožene zaradi prisotnosti sovjetskih agentov kot je bil Kim Philgy, ki je delal v oddelku za protivohunsko dejavno, R5. Do dodatne zadrege je prišlo, ko se je izkazalo da je sovjetski agent, britanski častnik George Blake, ki je delal v prisluškovalnih predorih v Berlinu in Dunaju. Ta je postal sovjetski agent med internacijo v kitajskem taborišču med [[Korejska vojna|korejsko vojno]]. Ko se je vrnil v domovino so ga imeli za heroja. Njegovo varnostno pooblastilo so obnovili in ga leta 1953 poslali na delo v dunajske predore. Ta je o njihovi lokaciji poročal Sovjetom. Po odkritju predorov so ga Britanci poslali na delo v berlinski predor, tudi te je izdal. Zaradi afere je leta 1956 moral odstopiti direktor SIS John Sinclair.<ref>{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/may/9/newsid_4741000/4741060.stm|title=Mystery of missing frogman deepens|access-date=1 July 2012|work=BBC News|date=9 May 1956}}</ref> Dejavnosti SIS so vključevale tudi politično delovanje, eno izmed teh je bil državni udar v Iranu leta 1953 in strmoglavljenje demokratično izvoljenega premierja Mohameda Mossadeqa.<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/magazine-17353379|title=Licence to kill: When governments choose to assassinate|publisher=BBC|date=17 March 2012|access-date=1 July 2012}}</ref> Zaradi izboljšanja varnosti in preverjanja oseb se je uhajanje informacij zmanjšalo. Po letu 1958 je imel SIS tri obveščevalce v poljski obveščevalni službi.<ref name="books.google.com">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=hJHMKJCnPBcC&q=polish+noddy+mi6&pg=PA28 |title=Inside Britain's MI6: Military Intelligence 6|author=Shaun McCormack|publisher=The Rosen Publishing Group|year=2003|page=28|isbn=978-0-8239-3812-4}}</ref> [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]] je informacije, ki jih je dobila od SIS in Poljakov označila kot najbolj dragocene obveščevalne podatke, ki so jih kadar koli zbrali ter britansko SIS nagradila z 20 milijoni dolarjev za razširitev operacije na poljskem. Leta 1961 je prebegli poljski agent Michael Goleniewski razkril Georga Blakea kot sovjetskega agenta. Blakea so aretirali mu sodili in poslali v zapor. Od tam je leta 1966 pobegnil in se zatekel v Sovjetsko zvezo kjer je ostal do svoje smrti.<ref>{{cite web|url=http://www.historylearningsite.co.uk/george_blake.htm|archive-url=https://archive.today/20130420151635/http://www.historylearningsite.co.uk/george_blake.htm|url-status=dead|archive-date=20 April 2013|title=George Blake|publisher=History Learning|access-date=1 July 2012}}</ref> SIS je uspelo rekrutirati polkovnika Olega Penkovskega, ki je delal v [[GRU]]. Ta je SIS priskrbel več tisoč fotografiranih dokumentov ter raketne priročnike Rdeče armade, ki so analitikom analitikom Nacionalnega centra za fotografsko interpretacijo (NPCI) omogočili, da so oktobra 1962 prepoznali vzorce sovjetskih raket MRBM SS4 in SS5 IRMB na Kubi.<ref>{{cite news|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1316/is_n5_v24/ai_12249377/|archive-url=https://web.archive.org/web/20060228064703/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1316/is_n5_v24/ai_12249377|url-status=dead|archive-date=28 February 2006|title=The spy who loved us – Oleg Penkovsky|date=May 1992|work=Washington Monthly|access-date=1 July 2012}}</ref> Operacije SIS proti Sovjetski zvezi so potekale ves čas hladne vojne in dosegle vrhunec leta 1985 ko je uspelo preko Finske prebegniti Olegu Gordijevskemu, ki je delal v KGB in je SIS več kot desetletje zalagal s pomembnimi informacijami.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/uk/2000/apr/28/military.davidshayler|title=What every good spy should know|date=28 April 2000|access-date=1 July 2012|location=London|work=The Guardian}}</ref> Med [[Sovjetsko-afganistanska vojna|sovjetsko-afganistanko vojno]] je SIS podpiral islamsko odporniško skupino pod poveljstvom Ahmed Shah Massouda, ki je postal ključni zaveznik med boji proti Sovjetom. SIS je borcem pomagal z inštruktorji, orožjem, zalogami, radijskimi napravami in obveščevalnimi podatki. Pomagal je tudi pri pridobivanju razbitin sestreljenih sovjetskih helikopterjev v [[Afganistan|Afganistanu]].<ref name="Dorril752">{{cite book |last1=Dorril |first1=Stephen |title=MI6: Inside the Covert World of Her Majesty's Secret Intelligence Service |date=2002 |publisher=Simon and Schuster |isbn=9780743217781 |page=[https://archive.org/details/mi6insidecovertw00dorr/page/752 752] |url=https://archive.org/details/mi6insidecovertw00dorr|url-access=registration }}</ref> Resnični obseg in vliv dejavnosti SIS v drugi polovici hladne vojne ostaja neznan, ker je bila večina njihovih najuspešnejših operacij proti sovjetskim uradnikom rezultat operacij "tretjih držav", ki so novačile sovjetske vire medtem ko so ti potovali po Aziji in Afriki. Bolj znana tak primer je leta 1982 prebeg častnika KGB Vladimirja Kuzičkina.<ref>{{cite news|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,955063,00.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20080802123325/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,955063,00.html|url-status=dead|archive-date=2 August 2008|title=The Soviets: Coups and Killings in Kabul|date=22 November 1982|access-date=1 July 2012|work=Time}}</ref> === Po koncu hladne vojne === Z razpadom Sovjetske zveze in koncem hladne vojne so se spremenile tudi prednostne naloge službe čeprav je Rusija še vedno ostala na prednostnem seznamu predvsem zaradi svojega jedrskega orožja. V ospredje so prišle predvsem funkcionalne in ne toliko geografske obveščevalne zahteve. SIS je več sredstev namenila boju proti širjenju konvencionalnega in nekonvencionalnega orožja, boju proti domačemu in tujemu terorizmu, boji proti drogam in hudemu kriminalu. Oddelek za globalna vprašanja pa se je ukvarjal z okoljem in stanjem v družbi.<ref>Davies (2004), [https://books.google.co.uk/books?id=TTW2h5GHlWkC&pg=PA354&lpg=PA354&dq=Controller,+Global+and+Functional+mi6&source=bl&ots=vzKfe_R9rL&sig=T0y1Zqyx8plT752vCpx6t3kRdI8&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwj6u6Pvz-beAhWrBcAKHWIxBf0Q6AEwCnoECAgQAQ#v=onepage&q=Controller%2C%20Global%20and%20Functional%20mi6&f=false p. 354]</ref> Med tranzicijo je takratni C Sir Colin McColl sprejel nekoliko bolj odprto politiko do medijev in javnosti pri čemer so t.i. javne zadeve spadale pod pristojnost direktorja za protiobveščevalne in varnostne službe. McCollinova politika je bila del širše iniciative t.i. odprte vlade, ki jo je od leta 1993 razvijala vlada Johna Majorja. Kot del te politike si imele operacije SIS in GCHQ zakonsko podlago z zakonom o obveščevalnih službah iz leta 1994. Zakon je določal pooblastila in naloge, ki pa so bili vzpostavljeni že leta 1953 (pooblastila) in 1985 (naloge). V skladu s tem zakonom so dejavnostim SIS od leta 1994 pod nadzorom parlamentarnega odbora za obveščevalno in varnostno dejavnost.<ref>{{cite web|url=http://www.legislation.gov.uk/ukpga/1994/13/pdfs/ukpga_19940013_en.pdf|title=Intelligence Services Act 1994|publisher=UK Parliament|access-date=1 July 2012}}</ref> Sredi devetdesetih let so se sredstva namenjana SIS, kot del zmanjšanja sredstev za obrambo, zmanjšala za 25 odstotkov vodstveni kader pa se je zmanjšal za 40 odstotkov kar je pripeljalo, do zmanjšanja in združevanja oddelkov. Po nekaterih ugotovitvah naj bi to vplivalo na zmanjšanje operativnih zmogljivosti na Bližnjem vzhodu kar je pripeljalo do napačnih ocen o iraških programih in zmogljivostih orožja za množično uničevanje pred invazijo na to državo leta 2003.<ref>{{cite news|url=http://image.guardian.co.uk/sys-files/Politics/documents/2004/07/14/butler.pdf|title=Review of Intelligence on weapons of mass destruction|publisher=Committee led by Lord Butler|access-date=1 July 2012|location=London}}</ref> Leta 1998 je MI6 verjela, da bi lahko pridobila obveščevalne podatke na podlagi katerih bi lahko CIA ujela vodjo [[Al Kaida|Al Kaide]] [[Osama bin Laden|Osamo Bin Ladna]]. Vendar je ta za posredovanje podatkov ameriški [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]] potrebovala dovoljenje ministrstva saj bi lahko med prijetje prišlo do kršenja njegovih pravic (smrtna kazen, slabo ravnanje,...). Ministrstvo je odobrilo posredovanje podatkov vendar do odločitve o nadaljevanju operacije nikoli ni prišlo.<ref>Corera, Gordon, ''MI6: Life and Death in the British Secret Service'', W&N , 2012, {{ISBN|0753828332|978-0753828335}}, p.313</ref> Leta 2001 je postalo jasno, da je sodelovanje z afganistanskim upornikom Ahmadom Shahom Massoudom najboljša možnost za iskanje Bin Ladna. Pridobivanje virov v zvezi z Al Kaido in Bin Ladnom je postalo prednostna naloga MI6.<ref>Corera, Gordon, ''MI6: Life and Death in the British Secret Service'', W&N , 2012, {{ISBN|0753828332|978-0753828335}}, p.313-314</ref> === Vojna proti terorizmu === Med svetovno vojno proti terorizmu je SIS prejemala informacije od Cie, ki so bile pridobljene z mučenjem vključno s programom izrednih izročitev. Craig Murray, veleposlanik Združenega kraljestva v Uzbekistanu, je objavil več zapiskov v katerih je bil kritičen do tega da Združeno kraljestvo pridobiva informacije pridobljene na tak način zaradi česar so ga odpustili.<ref>Dirty Diplomacy, 2007, Craig Murray, Scribner.</ref> Po 11. septembru 2001 je MI6 v Afganistan in širšo regijo poslala več častnikov MI6, ki so poznali regijo, obvladali jezik in so že sodelovali z Mudžahedini med sovjetsko-afganistansko vojno. Njihova naloga je bila srečanje z generalom severnega zavezništva Mohammedom Fahimom ter z drugimi odporniškimi skupinami oblikovati skupno zavezništvo proti talibanom. Na razpolago so imeli 7 milijonov dolarjev. Velik del sredstev je šel za podkupnine poveljnikov talibanov, da so ti zamenjali stran ali pa so zapustili boj.<ref>Corera, Gordon, ''MI6: Life and Death in the British Secret Service'', W&N , 2012, {{ISBN|0753828332|978-0753828335}}, p.335</ref> Po končani invaziji na Afganistan je SIS v Kabulu odprla svojo izpostavo. Njeni člani so sodelovali med bitko za Tora Bora. Zaščito pripadnikom SIS v Afganistanu je zagotavljal [[Special Air Service]] (SAS).<ref>Farrell, Theo, ''Unwinnable: Britain's War in Afghanistan, 2001–2014'', Bodley Head, 2017 {{ISBN|1847923461|978-1847923462}}, P.82</ref><ref>Corera, Gordon, ''MI6: Life and Death in the British Secret Service'', W&N , 2012, {{ISBN|0753828332|978-0753828335}}, p.338</ref><ref>Neville, Leigh, '' Special Forces in the War on Terror (General Military)'', Osprey Publishing, 2015 {{ISBN|978-1-4728-0790-8}}, p.75</ref> Januarja 2002 so se začela pojavljati prva poročila obveščevalcev MI6 v Afganistanu, ki so poročali da se z zaporniki pod ameriškim nadzorom ne ravna v skladu z ženevsko konvencijo.<ref>Corera, Gordon, ''MI6: Life and Death in the British Secret Service'', W&N , 2012, {{ISBN|0753828332|978-0753828335}}, p.339</ref> V časi pred invazijo na Irak, leta 2003, naj bi domnevno (ni potrjeno) nekateri člani SIS sodelovali pri operaciji Mass Appeal. Namen operacije je bil v medijih širjenje lažnih informacij o iraškem orožju za množično uničevanje. Operacijo je decembra 2003 razkril ''The Sunday Times''.<ref name="Rufford">{{cite news|url=https://www.thetimes.co.uk/article/revealed-how-mi6-sold-the-iraq-war-r5xpjg5d99x|title=Revealed: how SIS sold the Iraq war|last=Rufford|first=Nicholas|date=28 December 2003|work=The Sunday Times|url-access=subscription}}</ref><ref>{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/3227506.stm|title=MI6 ran 'dubious' Iraq campaign|date=21 November 2003|work=BBC News}}</ref> Po trditvah Scotta Ritterja naj bi podobne propagandne kampanje proti Iraku segale v devetdeseta leta prejšnjega stoletja. Ritter pravi, da naj bi ga SIS leta 1997 zaprosila za pomoč pri propagandnih dejavnostih katerih cilj je bil prepričati javnost, da je Irak veliko bolj nevaren kakor je v resnici bil. Po končani invaziji na Irak je SIS v Bagdadu ob zaščiti SAS ustanovila svojo izpostavo. Obveščevalci so začeli zbirati podatke o orožju za množičnem uničevanju. Ko so ugotovili, da orožje nikoli ni bilo so umaknili vse obveščevalne podatke povezane s tem, ki so obstajali pred invazijo na Irak. V mesecih po invaziji so začeli zbirati tudi politične obveščevalne podatke, ki so napovedovali razvoj dogodkov v naslednjih letih okupacije. Osebje MI6 v Iraku nikoli ni preseglo številke 50. Njeni obveščevalci so sodelovali pri lovi na pomembne člane iraške stranke BAAS ter na mednarodne teroristične in džihadistične skupine. Februarja 2004 je SAS na podlagi obveščevalnih podatkov SIS in Cie izvedel napad na hišo v Bagdadu v kateri so ujeli člane pakistanske teroristične skupine.<ref name="urban">Urban, Mark, ''Task Force Black: The Explosive True Story of the Secret Special Forces War in Iraq '', St. Martin's Griffin, 2012 {{ISBN|1250006961}} {{ISBN|978-1250006967}}, pp.10–11, p.13, p.15, p.18–19, p.50-55, p.56-57, p.67-68, p.95-96, p.101, p.249</ref> Malo pred drugo bitko za Basro je osebje MI6 obiskalo JSOC (Joint Special Operations Command) ter zapor v letalski bazi Balad. Po obisku so izrazili zaskrbljenost zaradi tamkajšnjih slabih razmer. Zato so se odločili da bojo zapornike predajali JSOC le če ti ne bojo poslali v zapor Balad. MI6 je sodelovala pri številnih operacijah v Basri ena zmed njih je incident v zaporu kjer so rešili dva vojaka SAS ter pri britanskem umiku iz Basre leta 2007. O usmrtitvi Osame Bin Ladna, 2. maja 2011, je bil MI6 obveščen šele ko se je ta zgodila.<ref>Corera, Gordon, ''MI6: Life and Death in the British Secret Service'', W&N , 2012, {{ISBN|0753828332|978-0753828335}}, p.351</ref> Julija 2011 so poročali, da je SIS zaprl več izpostav, večinoma v Iraku v okolici Basre. Po zaprtju se je pozornost preusmerila iz Iraka v Afganistani in Pakistan.<ref name="Radnedge">{{cite news|last=Radnedge |first=Aidan |url=http://www.metro.co.uk/news/881971-mi6-thwarted-attacks-on-libya-rebel-forces-by-gaddafi-regime |title=MI6 thwarted attacks on Libya rebel forces by Gaddafi regime |work=Metro |access-date=28 December 2011}}</ref> 12. julija so v Heratu obveščevalci MI6 v sodelovanju z drugimi obveščevalnimi službami izsledili dva afganistanska-britanca, ki sta želel vstopiti v stik za Al-Kaido, da bi se naučila izdelave bomb. V operaciji ju je SAS prijel.<ref>{{cite news|url= https://www.theguardian.com/world/2011/jul/21/britons-arrested-afghanistan-taliban?INTCMP=SRCH|title='British Taliban' arrested in Afghanistan|work=The Guardian|date=21 July 2011}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/terrorism-in-the-uk/8652626/British-couple-captured-in-Afghanistan-were-planning-attacks-in-UK.html|title=British couple captured in Afghanistan 'were planning attacks in UK'|work=The Daily Telegraph|date=21 July 2011}}</ref> Do leta 2012 se je MI6 reorganiziral prerazporedil svoje osebje ter odprl nove izpostave v tujini. Največja izpostava je bila odprta v Islamabadu. Finanaciranje v primerjavi z MI5 ni bilo tako veliko so se pa pojavile težave pri zaposlovanju ustreznega kadra zato so najeli številne nekdanje člane. MI6 je ohranila obveščevalno pokritost številnih osumljencev, ki so se se iz Združenega kraljestva preselili v tujino, zlasti v Pakistan.<ref>Corera, Gordon, ''MI6: Life and Death in the British Secret Service'', W&N , 2012, {{ISBN|0753828332|978-0753828335}}, p.351-352</ref> Zaradi številnih terorističnih groženj iz tujine je SIS leta 2013 pozval k okrepitvam in dodatnemu osebju iz drugih obveščevalnih agencij. Pojavil se je tudi strah, da bo po britanskem umiku iz Afganistana, konec leta 2014, nastal obveščevalni vakum.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/terrorism-in-the-uk/10392691/MI6-demands-more-spies-in-Afghanistan-to-fight-terrorism.html|title=MI6 demands more spies in Afghanistan to fight terrorism|work=The Daily Telegraph|date=20 October 2013}}</ref> Marca 2016 so poročali, da se je MI6 vpletel v libijsko državljansko vojno ter pogovore s libijskimi uradniki o usposabljanju in dobavi orožja sirski vojski in milicam, ki se borijo proti ISIS.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2016/mar/25/sas-deployed-libya-start-year-leaked-memo-king-abdullah|title=SAS deployed in Libya since start of year, says leaked memo|work=The Guardian|date=25 March 2016}}</ref> Aprila istega leta je bilo razkrito da je MI6 ob pomoči posebnega izvidniškega polka deloval v Jemnu, kjer je nudil pomoč jemenskimi silam v boju proti AQAP.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/news/defence-and-security-blog/2016/apr/11/uk-special-forces-and-mi6-involved-in-yemen-bombing-report-reveals|title=UK special forces and MI6 involved in Yemen bombing, report reveals|work=The Guardian|date=11 April 2016}}</ref> Novembra 2016 je častnik ''The Independent'' poročal da so MI6, MI5, GCHQ, SAS in druge specialne enote prijele seznam 200 britanskih džihadistov, ki jih morajo prijeti ali ubiti preden se ti poizkušajo vrniti v Združeno kraljestvo. Džihadisti naj bi bili visoki člani ISIS in naj bi predstavljali neposredno grožnjo Združenemu kraljestvu.<ref>{{cite news|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/sas-special-forces-hit-list-iraq-syria-isis-terrorist-attacks-drones-a7400756.html|title=SAS in Iraq given 'kill list' of 200 British jihadis to take out|work=The Independent|date=6 November 2016}}</ref> == Zgradbe == [[File:SIS building (26327425611).jpg|thumbnail|upright=1.5|right|Pogled na sedeš SIS iz mostu Vauxhall Bridge]] Od leta 1995 se sedeš SIS nahaja na naslovu Vauxhall Cross 85 ob Albertovem nasipu na južnem bregu reke Temze ob mestu Vauxhall v Londonu. Prejšnji sedeži SIS so se nahajali v Century House, Westminster Bridge Road 100, Lambeth (1966-1995), Broadway, Victoria Street, London (1924-1966) ter Whitehall Court (1911-1922). Ko je SIS deloval na Brodwayu se je uporabljal tudi sosednji hotel St. Ermin. Stavbo je zasnoval Sir Terry Farrell, zgradil pa jo je John Laing. Leta 1987 je podjetje Regalian Properties vladi ponudilo predlagano zgradbo. Prav v tistem času je vlada iskala lokacijo kjer bi lahko MI6 in MI5 namestila pod isto streho. Do realizaciji nikoli ni prišlo zaradi varnosti ter zaradi tega, ki ni bilo na razpolago dovolj velike zgradbe za obe službi. Decembra 1987 je vlada premierke Margaret Thatcher odobrila nakup nove stavbe SIS. Zgradba ima številne varnostno tehnične rešitve in je zgrajena tako, da zagotavlja kaj največjo zaščito pred elektronskim prisluškovanjem in bombnimi eksplozijami. Njen obsežen informacijski sistem pa omogoča kopiranje v sili. Čeprav so bili objavljeni podatki in stroški o njeni gradnji se nekateri podatki, ki se navezujejo na posebne zahteve pri izgradnji, še vedno tajni. Po nekaterih špekulacijah naj bi pod Temzo zgradili tajni tunel, ki naj bi povezoval sedež SIS in Whitehall. Stroški nakupa lokacije in izgradnja osnovne zgradbe naj bi znašali 135,05 milijona funtov končni strošek z posebnimi zahtevami pa naj bi znašal 152,6 milijona funtov. Zgradba (samo pisarne) se je prvič pojavila v filmih [[James Bond|Jamesa Bonda]]; ''Golden Eye'', ''The World Is Not Enough'', ''Die Another Day'', ''Skyfall'' in ''Spectre''. Samo zgradbo so dovolili posneti v filmu ''The Worls is Not Enought'' kjer stavba doživi bombni napad. V članku Daily Telegrapha je pisalo, da je vlada snemanju nasprotovala a je to zanikal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva. V filmu ''Skyfall'' so stavbo ponovno napadli tokrat z kibernetskim napadom, ki vklopi plin nato pa pride do eksplozije, ki stavbo popolnoma uniči. V ''Spectru'' je stavba zapuščena in načrtovana za rušenje. V njenih ruševinah vodja kriminalne organizacije SPECTER, Ernst Stavro Blofeld, Bondu nastavi past v obliki bombe. Eksplozija stavbo popolnoma poruši Bondu se uspe rešiti. Zvečer, 20. septembra 2000, je bila stavba napadena s protitankovskim izstrelkom RPG-22 ruske izdelave. Izstrelek je zadel osmo nadstropje in povzročil le površinsko škodo. Odgovornost za napad so pripisali [[Irska republikanska armada|Irski republikanski armadi]].<ref>{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/934937.stm |title='Rocket' theory over MI6 blast|publisher=BBC|date=21 September 2000|access-date=1 July 2012}}</ref> === Druge zgradbe === MI6 ima svoje prostore tudi v drugih zgradbah, te zgradbe so: * Hanslope Park: obrobje Milton Keynesa, kjer se nahaja vladni komunikacijski center , ki podpira ministrstvo za zunanje zadeve, urad za razvoj in Commonwealth ter britansko obveščevalno skupnost.<ref>{{cite news |url=https://www.theguardian.com/uk/2012/apr/18/sins-colonialists-concealed-secret-archive |title=Sins of colonialists lay concealed for decades in secret archive |author=Ian Cobain and Richard Norton-Taylor |newspaper=The Guardian |date=18 April 2012 |access-date=25 June 2012 |location=London}}</ref> * Fort Monckton v Gosport, Hampshire: v nekdanji utrdbi iz 18. stoletja se nahaja center za usposabljanje terenskih agentov SIS.<ref>{{cite book|title=The Big Breach: From Top Secret to Maximum Security|author=Richard Tomlinson|publisher=Mainstream Publishing|year=2001|isbn=978-1-903813-01-0}}</ref> * Special Forces Club: zasebni klub v Kinghtsbridgeu, katerega člani so lahko le aktivni in upokojeni pripadniki obveščevalnih služb Velike Britanije in SAS.<ref>{{cite book | author = Brian Lett | chapter-url = https://books.google.com/books?id=tpO0DAAAQBAJ&pg=PA257 | title = SOE's Mastermind: The Authorised Biography of Major General Sir Colin Gubbins KCMG, DSO, MC | pages = 256–257 | chapter = 28 – Did the SOE refuse to die? | publisher = Pen and Sword Military | date = September 30, 2016 | access-date = September 18, 2019 | isbn = 9781473863835 | oclc = 953834421}}</ref> === Cirkus === MI6 ima tudi vzdevek Cirkus. Nekateri pravijo, da je to ime skoval John le Carré (nekdanji častnik v SIS z imenom David Cornwell) v svojih vohunskih romanih po izmišljeni zgradbi v Cambridge Circuse. Leo Marks v svojih spominih iz druge svetovne vojne z naslovom ''Between Silk and Cyanide'' piše, da je ime nastalo zato ker je bil del oddelka za posebne operacije nameščen v stavbi na 1. Dorset Square v Londonu, ki je pred tem pripadala direktorju cirkusa Bertramu Millsu.<ref>{{cite book|first=Leo |last=Marks |title=Between Silk and Cyanide|page=21|publisher=The History Press|year=2007|isbn=978-0750948357}}</ref> == Načelniki == * 1909–1923: Sir Mansfield Smith-Cumming * 1923–1939: Admiral Sir Hugh Sinclair * 1939–1952: Major General Sir Stewart Menzies * 1953–1956: Sir John Sinclair * 1956–1968: Sir Richard White * 1968–1973: Sir John Rennie * 1973–1978: Sir Maurice Oldfield * 1979–1982: Sir Dick Franks * 1982–1985: Sir Colin Figures * 1985–1989: Sir Christopher Curwen * 1989–1994: Sir Colin McColl * 1994–1999: Sir David Spedding * 1999–2004: Sir Richard Dearlove * 2004–2009: Sir John Scarlett * 2009–2014: Sir John Sawers * 2014–2020: Sir Alex Younger * 2020–: Richard Moore == Zunanje povezave == * [http://www.sis.gov.uk/output/Page79.html spletna stran MI6] == Viri == {{sklici}} {{-}} {{UK Intelligence Agencies}} {{Portal-Vojaštvo}} [[Kategorija:Britanske varnostno-obveščevalne službe]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1909]] [[Kategorija:Secret Intelligence Service|*]] {{normativna kontrola}} lvfift7803937t1pa823iqgz5pfy3ru 0 137223 5737561 5504670 2022-08-20T10:14:39Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1807]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1875]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{infopolje Škof | name = Jernej Legat | image = <!-- WD --> | religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | See = Trst | Title = | Period = | Predecessor = [[Matevž Ravnikar]]| Successor = [[Juraj Dobrila]] | ordination = | date of birth = <!-- WD --> | place of birth = <!-- WD --> | date of death = <!-- WD --> | place of death = <!-- WD --> | }} '''Jernej Legat''' (latinizirano ''Bartholomaeus Legat''), [[Slovenci|slovenski]] [[teologija|teolog]] in [[Seznam katoliških škofov Trsta|tržaško-koprski škof]], * [[16. avgust]] [[1807]], [[Naklo]], † [[12. februar]] [[1875]], [[Trst]]. Jernej Legat se je rodil v Naklem (pri Kranju) kot prvi otrok matere Neže in očeta Jožefa, ki je bil cerkovnik, organist in učitelj. Osnovno šolo je obiskoval v [[Kranj]]u, gimnazijo pa v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po tem je šel leta 1826 študirat pravo na [[Dunaj]]. Po nekaj mesecih si je premislil in se vpisal na bogoslovje v [[Gorica|Gorici]]. Študij je uspešno dokončal in 19. septembra 1830 prejel [[mašniško posvečenje]]. [[Zakrament]] mu je podelil polstric (materin polbrat) [[Jožef Balant]] (ali Walland), ki je bil goriški nadškof. Jernej je daroval novo mašo septembra 1830 v Gorici. Po tem je odšel na Dunaj v [[Avguštinej]] (Augustineum), kjer je 17. novembra 1833 doktoriral iz teologije. Po tem se je za krajši čas vrnil v Gorico, že leta 1834 pa se je preselil v [[Trst]]. Tam je sprejel službo škofijskega notarja in kanclerja pri tržaškem [[škof]]u [[Matevž Ravnikar|Mateju Ravnikarju]]. Škof ga je leta 1838 imenoval za [[župnik]]a tržaške [[župnija|župnije]] svete Marije Velike ({{jezik-it|Santa Maria Maggiore}}). Po Ravnikarjevi smrti je cesar [[Ferdinand I. Avstrijski]] 7. oktobra 1846 imenoval Jerneja Legata za škofa tržaško-koprske škofije. Imenovanje je potrdil [[papež Pij IX.]] dne 21. decembra 1846. Jernej Legat je v času opravljanja škofovske službe zelo skrbel za širjenje vere. Ustanovil je več novih župnij, zgraditi je dal več cerkva, odprl je [[semenišče]] za bogoslovce (ki so prej študirali v Gorici), itd. Trudil se je tudi, da bi povečal število duhovnikov v svoji škofiji, poleg tega pa si je prizadeval, da bi znali duhovniki ljudem približati vero v ljudskem jeziku - zavedati se moramo dejstva, da so na območju njegove škofije govorili kar štiri različne jezike: slovensko, hrvaško, italijansko in nemško. Kot Slovenec se je zavzemal tudi za uporabo slovenščine v javnosti. Znano je, da je slovenske vernike redno nagovarjal v slovenščini. V letih 1869-1870 se je udeležil [[Prvi vatikanski koncil|Prvega vatikanskega koncila]], kjer je (skupaj z drugimi avstrijskimi škofi) nasprotoval krepitvi papeževe moči in razglasitvi [[papeška nezmotljivost|papeške nezmotljivosti]]. Kljub temu po koncilu ni nasprotoval sprejetim sklepom in se ni pridružil skupini, ki se je odcepila od Rimskokatoliške Cerkve ([[Starokatoliška Cerkev]]). V noči z 8. na 9. februar 1875 ga je zadela možganska kap, po kateri je ostal v nezavesti do svoje smrti 12. februarja 1875. Pokopan je v grobnici pri kapucinih na Montuci (''Montuzza'') v Trstu. == Zunanje povezave in viri == * Damijan Janežič. ''Jernej Legat, tržaško-koprski škof.'' (članek v tedniku ''Družina'', 06.05.2007; [http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/A7D51988CAB03C0AC12572D000422E7F?OpenDocument spletna verzija članka]) {{Tržaški škofje}} {{Slovenski koncilski očetje Prvega vatikanskega koncila}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Legat, Jernej}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Trst-Kopra]] [[Kategorija:Župnija Naklo]] 76buwx31fsbktqzu3b1es3qib80b7mf 0 139546 5737066 5437063 2022-08-20T07:11:07Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{zapomen|druge osebe s tem imenom|Janez Dular}} '''Janez Dular''', [[slovenci|slovenski]] [[arheolog]], * [[16. avgust]] [[1948]], [[Metlika]]. Leta 1972 je diplomiral iz prazgodovinske arheologije na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] in leta 1982 na isti ustanovi doktoriral. V študijskem letu 1984/85 se je kot štipendist Humboldtove fondacije izpopolnjeval v [[München|Münchnu]]. (Institut für Vor- und Frühgeschichte, provinzialrömische und vorderasiatische Archäologie der Ludwig-Maximilians-Universität). Področje njegovega znanstvenega delovanja je prazgodovinska arheologija kovinskih dob. Ukvarja se zlasti z naselbinsko problematiko (tipologija poselitvenih struktur, hierarhizacija naselij, bivalna kultura), dinamiko poselitvenih procesov ter ekonomskimi vprašanji bronaste in železne dobe. Opravil je obsežna terenska raziskovanja v Podzemlju, Dolnjem Lakošu in na več kot štiridesetih višinskih naseljih v osrednji Sloveniji. Pomembna so tudi njegova topografska rekognosciranja, ki so potekala vrsto let na območju [[Bela krajina|Bele krajine]] in [[Dolenjska|Dolenjske]]. Zasnoval in vodil je projekt prve poljudno-znanstvene sinteze o zgodovini Slovenije od starejše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka, ki je izšla pod naslovom ''Zakladi tisočletij'' {{COBISS|ID=98501632}}. Leta 1982 je postal predstojnik [[Inštitut za arheologijo (ZRC SAZU)|Inštituta za arheologijo ZRC SAZU]], ki ga je vodil do leta 2000. Je član Conseil Permanent de l’Union Internationale des Sciences Préhistoriquies et Protohistoriques in od leta 1992 dopisni član Nemškega arheološkega inštituta (Deutsches Archäologisches Institut) v [[Berlin]]u. Leta 2013 je prejel nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo. Leta 2017 mu je bil podeljen naziv zaslužni raziskovalec ZRC SAZU. Leta 2018 je postal častni občan Metlike. Njegov oče je bil pisatelj [[Jože Dular]]. == Monografije == * Janez Dular, ''Podzemelj. Katalogi in monografije'' 16, Ljubljana 1978 {{COBISS|ID=26841857}} * Janez Dular, ''Halštatska keramika v Sloveniji = Die Grabkeramik der älteren Eisenzeit in Slowenien : prispevek k proučevanju halštatske grobne keramike in lončarstva na Dolenjskem''. Dela 1. razreda SAZU 23, Ljubljana 1982 {{COBISS|ID=1768449}} * Janez Dular, ''Topografsko področje XI (Bela krajina). Arheološka topografija Slovenije''. Ljubljana 1985 {{COBISS|ID=20252929}} * Janez Dular, Slavko Ciglenečki in Anja Dular, ''Kučar : železnodobno naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri Podzemlju = Eisenzeitliche Siedlung und frühchristlicher Gebäudekomplex auf dem Kučar bei Podzemelj''. Opera Instituti archaeologici Sloveniae 1, Ljubljana 1995 {{COBISS|ID=54807040}} * Janez Dular, Irena Šavel in Sneža Tecco Hvala, ''Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu = Bronzezeitliche Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš.'' Opera Instituti archaeologici Sloveniae 5, Ljubljana 2002 {{COBISS|ID=114674688}} * Janez Dular, ''Halštatske nekropole Dolenjske = Die hallstattzeitlichen Nekropolen in Dolenjsko''. Opera Instituti archaeologici Sloveniae 6, Ljubljana 2003 {{COBISS|ID=122647808}} * Sneža Tecco Hvala, Janez Dular in Eva Kocuvan, ''Železnodobne gomile na Magdalenski gori = Eisenzeitliche Grabhügel auf der Magdalenska gora''. Katalogi in monografije 36, Ljubljana 2004 {{COBISS|ID=217642752}} * Janez Dular in Sneža Tecco Hvala, ''South-Eastern Slovenia in the Early Iron Age: settlement, economy, society. = Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi: poselitev, gospodarstvo, družba''. Opera Instituti archaeologici Sloveniae 12, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=232487424}} * Janez Dular in Marjana Tomanič Jevremov, ''Ormož. Utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe = Ormož. Befestigte Siedlung aus der späten Bronze- und der älteren Eisenzeit''. Opera Instituti archaeologici Sloveniae 18, Ljubljana 2010 {{COBISS|ID=250978560}} * Janez Dular, ''Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi = Nordostslowenien in der späten Bronzezeit''. Opera Instituti archaeologici Sloveniae 27, Ljubljana 2012 {{COBISS|ID=265003776}} * Janez Dular, ''Starinoslovec Jernej Pečnik'', Dobrepolje 2014 {{COBISS|ID=274010880}} * Drago Svoljšak in Janez Dular, ''Železnodobno naselje Most na Soči. Gradbeni izvidi in najdbe = The Iron Age Settlement at Most na Soči. Settlement Structures and Small Finds.'' Opera Instituti archaeologici Sloveniae ''33, Ljubljana 2016'' {{COBISS|ID=286395136}} *Janez Dular, ''Gradivo za topografijo Dolenjske, Posavja in Bele krajine v železni dobi.'' E-Monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae 10, Ljubljana 2021 {{COBISS|ID=45895683}} == Literatura == *S. Tecco Hvala (ur.), ''Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular''. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, Ljubljana 2014 {{COBISS|ID=274115840}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dular, Janez}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] fasvdcrqny2bqnax2a98f7mcgi5g3yh 0 140439 5737254 5720223 2022-08-20T07:38:49Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Bale}} {{Infopolje Naselje |name = Bale |nickname = |motto = |image_skyline = Croatia Istra Bale IMG 1 fix and cropped 423 view from east.jpg |image_caption = |image_flag = Zastava Bala.svg |image_seal = |image_shield = |settlement_type = Naselje in občina |pushpin_map = Hrvaška |pushpin_map_caption = Položaj Bal na Hrvaškem |coordinates_display = inline |coordinates_region = HR |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{CRO}} |subdivision_type1 = [[Županija]] |subdivision_name1 = [[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px]][[Istrska županija|Istrska]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = |leader_title = predsednik občinskega sveta |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = zavetnik mesta |leader_name2 = blaženi Julijan iz Bal |leader_title3 = |leader_name3 = |established_title = Ustanovitev |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |area_total_km2 = |population_total = |population_as_of = 2001 |population_footnotes = |title= |population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=45|latm=02|lats=36|latNS=N |longd=13|longm=47|longs=09|longEW=E |elevation_m = 142 |elevation_footnotes = |Publisher = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 52215 |area_code = +385 (52) |blank_name = Avtomobilska oznaka |blank_info = PU |website = http://www.bale-valle.hr |footnotes = }} '''Bale''' ([[italijanščina|italijansko]] '''''Valle''''') so [[Istra|Istrsko]] [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] z okoli 1000 prebivalci, sedež istoimenske občine, ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. Naselje Bale leži na manjšem [[grič]]u, ki se dviga iz [[Kras|kraške]] obalne ravnice ob [[cesta|cesti]] [[Rovinj]] - [[Pulj]]. Od Rovinja so oddaljene 13, od [[Pulj|Pulja]] pa 20 [[kilometer|km]]. == Zgodovina == Današnje naselje se je razvilo na mestu [[prazgodovina|prazgodovinskega]] naselja in kasnejše [[starorimska civilizacija|rimske]] naselbine. [[Srednji vek|Sredjeveško]] naselje z latinskim imenom Castrum Vallis je bilo najprej v [[posest]]i [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], leta [[1332]] pa so oblast prevzeli [[Beneška republika|Benečani]], ki so vladali vse do propada republike leta 1797. {{glavni|Beneška republika}} Po propadu Benetk so Bale za kratek čas spadale pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in so bile sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. {{glavni|Ilirske province}} Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo-ju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Bale so odtlej spadale pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]], zatem pa Hrvaške, v okviru [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]]. Z osamosvojitvijo [[Hrvaška|Hrvaške]] leta 1991 so Bale tudi uradno postale hrvaško naselje. V zalivu Colone v neposredni bližini Bal je leta 1992 italijanski potapljač Dario Boscarolli iz [[Tržič, Italija|Tržiča]] v morju odkril ostanke več vrst [[Dinozavri|dinozavrov]], nekaterih še dotedaj nepoznanih. ==Arhitektura== Sedanje naselje je ohranilo zgodnjesrednjeveško urbano osnovo z ostanki [[fortifikacija|obrambnega sistema]] (obzidje s stolpi). V kraju je najpomembnejši zgodovinski objekt t. i. »Kaštel« (uradno palača Soardo-Bembo), ki je sprva pripadal [[družina|rodbini]] ''Soardo'', od [[1618]] dalje pa rodbini ''Bembo''. ''Kaštel'' je bil prvotno zgrajen iz dveh štirikotnih [[stolp]]ov, povezanih z [[most|visečim mostom]]. V 15. stol. so stolpa povezali z [[gotika|gotsko]]-[[renesansa|renesančno]] stavbo v poenoteno celoto. V stavbi so danes prostori lokalne skupnosti [[Italijani|italijanov]]. [[Slika:Bale CastelloBembo.jpg|250px|thumb|desno|Palača Soardo-Bembo]] Iz srednjega veka so ohranjeni še [[Loža|mestna loggia]], skladišča za [[žito]] in »pretorska palača«, kasneje preurejena v [[šola|šolo]]. V [[župnijska cerkev|župnijski cerkvi]] Marijinega obiskanja, zgrajeni [[1880]], na temeljih starejše [[cerkev (zgradba)|cerkvice]], se je ohranil [[kamen|kamniti]] [[sarkofag]] iz 9. stoletja. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: centre;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] |- | 1700 || 1729 || 1547 || 1704 || 1784 || 2215 || 2088 || 2120 || 1496 || 1012 || 797 || 792 || 787 || 885 || 886 |- |} ==Etnična sestava prebivalcev== '''Etnična sestava 1991:''' * [[Hrvati]]: 363 (41,01 %) * [[Italijani]]: 324 (36,61 %) * [[Jugoslovani]]: 22 (2,48 %) * [[Muslimani]]: 21 (2,37 %) * [[Srbi]]: 9 (1,01 %) * [[Slovenci]]: 7 (0,79 %) * [[Makedonci]]: 6 (0,67 %) * [[Madžari]]: 4 (0,45 %) * [[Albanci]]: 1 (0,11 %) * [[Črnogorci]]: 1 (0,11 %) * [[Ukrajinci]]: 1 (0,11 %) * Neznano: 6 (0,67 %) * Neopredeljeni: 20 (2,25 %) * Regionalno opredeljeni: 98 (11,07 %) == Znane osebnosti == * Blaženi [[Julijan iz Bal]], redovnik, [[frančiškan]], [[duhovnik]] (+ [[1349]]) [[Slika:Julian of Bale 1700 incision.jpg|200px|thumb|desno|Blaženi Julijan iz Bal (podobica iz okoli 1700)]] == Sklici in opombe == {{opombe}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] == Zunanje povezave == {{commons cat|Bale-Valle}} * [https://www.delo.si/polet/12-razlogov-zakaj-obiskati-bale/#!?logout Dvanajst razlogov, zakaj obiskati Bale] pridobljeno 12. junija 2022 {{Občina Bale}} {{Istrska županija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Istra]] pl7ztso0j382nx0x8w1cb2pph5qabvg 0 141214 5736781 5730542 2022-08-20T06:43:19Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Gatm 2006-05-14 12. Greece Crete Fodele El Greco.jpg|thumb|240px|Pogled na pristanišče]] '''Hania''' ([[grščina|grško]] Χανιά) je drugo največje [[mesto]] na [[Kreta|Kreti]] in [[glavno mesto]] istoimenske [[prefektura|prefekture]]. Leži ob severni obali otoka, okoli 70 km zahodno od mesta [[Rethymno]] in 145 km zahodno od [[Heraklion]]a. Leta [[2001]] je imelo mesto uradno 55.838 prebivalcev. V širšem območju mesta živi okoli 70.000 ljudi. Hania je bila glavno mesto otoka Kreta od leta 1841 do 1971. == Geografija == === Lokacija === [[Slika:2006-09-27 19.40 Ixus 5606.jpg|thumb|240px|<div align="center">Pristanišče v ''Hanijskem zalivu''</div>]] [[Slika:Χανιά Πανόραμα 4266.JPG|thumb|240px|<div align="center">Panorama Hanije</div>]] Mesto Hania se nahaja na severni obali otoka Kreta, približno 100 kilometrov zahodno od današnje prestolnice otoka [[Heraklion]]. Do leta 2010 je bila občina Hania po površini najmanjša od prefektur, saj je bila skoraj izključno omejena na urbano območje. Hania je bila do leta 1971 upravno središče celotnega otoka. Danes je mesto prevladujoča metropola zahodne Krete z več kot tretjino prebivalcev regije. "Kretsko morje" severno od otoka med polotokoma "Rodopou" in "Akrotiri" tvori "Hanijski zaliv", na jugovzhodni strani katerega je bilo na prevlaki zgrajeno pristaniško mesto ''Akrotiri''. Vzhodno od prevlake je "Zaliv Soda", [[naravno pristanišče]], zaščiteno s polotokom "Akrotiri". Južno od Hanie se notranjost vztrajno dviguje in tvori pregrado proti južni obali z gorovjem ''[[Lefka Ori|Bele gore]]'' ''(Lefka Ori)'', ki se ob jasnem vremenu dobro vidi na celi Kreti. === Sosednje občine === Do leta 2010 je občino Hania sestavljalo le ožje mestno območje in je na vzhodu in jugovzhodu mejila na občini [[Akrotiri (Kreta)|Akrotiri]] in [[Souda]]. Zahodno od mesta je ležala občina [[Nea Kydonia]]. Južno predmestje, ki meji na zaprto urbano ureditev v smeri hitre ceste ''(Nova cesta)'' je že pripadalo občini [[Eleftherios Venizelos (občina)|Eleftherios Venizelos]]. Leta 2010 so bile občine Akrotiri, Eleftherios Venizelos, Keramia, Nea Kydonia, Souda in Theriso združene z mestom Hania v občino Hania. Od takrat občina na vzhodu meji na občino [[Apokoronas]], na jugu na [[Sfakia]] in na zahodu na občino [[Platanias (občina)|Platanias]]. Hania je ponovno pridobila svoj pomen kot pristaniško mesto z vključitvijo Souda. Vse trajektne linije s ciljno destinacijo "Hania" vodijo v globoko naravno pristanišče "Zaliv Souda" (Όρμος Σούδας), saj ima mestno pristanišče Hania premajhno globino vode za večje ladje. === Mestna struktura === [[Slika:Chania Kastelli.jpg|thumb|240px|<div align="center">okrožje Kastelli</div>]] Območje mesta Hanie je razdeljeno na okrožja Halepa, Evraiki, Kastelli, Kumkapi, Nea Hora, Splantzia in Topanas. === Podnebje === Kreta ima [[sredozemsko podnebje|mediteransko]] podnebje z blagimi, deževnimi zimami in vročimi, suhimi poletji. Med različnimi regijami otoka so velike podnebne razlike. Na primer, povprečne temperature na južni obali so nekoliko toplejše kot na severni, v gorskih predelih pa so na splošno nekoliko hladnejše. Manj padavin je tudi na vzhodu in jugu otoka kot v središču, zahodu in severu. Zaradi visokih gora Krete se vremenske razmere pogosto hitro spreminjajo in nastajajo vetrovi, ki se okrepijo tudi v orkanske nevihte. Hania se nahaja na zahodno severni obali otoka Kreta. Podnebje tukaj velja za zmerno ter toplo in suho. Od maja do septembra skorajda ni padavin, na splošno sonce sije 70 odstotkov dni v letu. V nekoliko hladnih zimskih mesecih od novembra do marca so možne snežne padavine v [[Lefka Ori|Bele gore]] južno od Hanie, ki le zelo redko dosežejo ravnice na severni obali. Snežna odeja v gorah ostane do konca maja. Vroči in suhi poletni meseci pomenijo, da vegetacija, ki je zaradi vlažne zime in tople pomladi brez umetnega namakanja na otoških ravnicah bujno rasla, ovene. == Zgodovina == === Antika === Prvi sledovi poselitve starega mestnega okrožja Kastelli segajo v [[neolitik|neolitsko dobo]] 3400 do 3000 pr.n.št.. Zaradi tega je Hania eno najstarejših stalno naseljenih naselij v Evropi. Kot mesto je bilo zgrajeno v [[minojska kultura|minojski]] 'predpalačni dobi' (3000–1900 pr.n.št.) pod imenom ''Kudonija'', od koder izvira kasnejše [[Stara Grčija|starinsko]] ime ''[[Kidonija]]'' (po [[Tabula Peutingeriana|Tabuli Peutingeriani]]: ''Cydonia''). Ime ''Kudonija (ku-do-ni-ja)'' je prvič dokumentirano v [[Linearna pisava B|Linearni pisavi B]] na glineni tabli iz [[Knossos]]a. Po starodavni tradiciji je mesto ustanovil mitski kralj [[Minos]] in ga poimenoval po [[Heros]]u ''[[Kidon (eponim)|Kidon]]u'', sinu [[Apolona]] in poimenovan po [[Akakallis]], Minosovi hčerki.<ref>Dr. Antonis Sp. Vassilakis (arheolog): "Kreta", založnik I. Mathioulakis & Co.</ref> [[Slika:Chania Minoische Ausgrabungen 02.jpg|thumb|240px|<div align="center">Minojska izkopavanja na hribu Kastelli</div>]] V "novem" in "postpalacijskem" minojskem obdobju (1600-1100 pr.n.št.) je bila "Kudonija" uspešno mesto z velikimi samostojnimi bivalnimi hišami med ulicami in trgi in najverjetneje s palačo kot središčem. Dejstvo, da v Haniji niso našli minojske palače, je verjetno posledica dejstva, da naselje ni bilo nikoli zapuščeno in so poznejše generacije svoje zgradbe gradile predvsem z gradbenim materialom, ki so ga pridobivali iz starejših zgradb v mestu. ''Kudonija'' je imela pomembne lončarske in trgovske povezave z [[Egiptom]], [[Ciprom]] in [[Palestina (regija)|Palestino]]. Tudi v času, ko so večino kretskih palač uničile [[mikenska kultura|Mikene]], je mesto poleg ''[[Knossos]]a'' preživelo precej nepoškodovano, čeprav je bilo verjetno ponovno zgrajeno, saj je bilo okoli leta 1450 pr.n.št. prepoznavno kot območje uničenja. Arheološka najdišča minojske kulture se večinoma nahajajo na "Hribu Kastelli", na 550 m² pri "Odos Kanevaro", [[nekropola]] se je nahajala pred južnim in vzhodnim delom takratnega mesta na območju ''Mazali'' in na območju današnjega stadiona. Po letu 1400 pr.n.št. je prevladovala mikenska kultura celinske Grčije. Do izmenjave obeh kultur, minojske in mikenske, je prišlo že pred mikenskim osvajanjem otoka od leta 1450 pr.n.št. naprej. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da je npr. »Knosos« ni bil uničen kot druge palače na Kreti, ker je bilo tam že veliko število ahajskih kolonistov, ki so poskrbeli, da je bilo mesto hitro predano. Enako bi lahko veljalo tudi za severozahodno trgovsko metropolo Kudonijo. Medtem ko druge minojske palače po njihovem uničenju niso bile nikoli več zasedene, so ahajsko-mikenski vladarji vladali v ''Knososu'' in morda tudi v pristaniškem mestu, ki se danes imenuje ''Kidonija'' na območju današnje Hanije.<ref> [http: //www.kreta-reise.info/Hauptseiten/museum.htm Minojska kultura, postpalacialno obdobje (kreta-reise.info)]</ref> Multikulturno mesto je ostalo tudi po postopnem propadanju mikenske kulture in začetku [[dorsko preseljevanje|dorskega priseljevanja]] na Kreto. V [[Odiseja|Odiseji]], ki jo pripoveduje [[Homer]], ki je postavljena v to obdobje, je ''Kidonija'' omenjena dvakrat. V obdobju [[Geometrična umetnost|Geometrične umetnosti]] (1050 - 700 pr.n.š.) se je ''Kidonija'' razvila v enega najpomembnejših [[Polis|Polisov]] zahodne Krete. Najpomembnejša mesta na Kreti in tudi v celotni Grčiji so tvorila majhne neodvisne mestne države (polise), ki so se pogosto spopadale med seboj. Tudi v arhaičnih časih, leta 525 pr.n.št., je bila ''Kidonija'' ponovno kolonizirana iz [[Samos]]a. Sledili so kasnejši naseljenci iz [[Egina|Egine]]. Drugi val priseljevanja s teh dveh otokov je prišel po letu 431 pr.n.št.. Obstajale so tudi tesne povezave s ''[[Kirena|Kirenami]]''. Novi naseljenci so prevzeli ime ''Kidonija'' iz mikenskega obdobja, kar v prevodu pomeni "[[kutina]]". Klasični kovanci »Kidonias« so kot grb mesta prikazovali sadje, uvoženo iz [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] v [[Evropa|Evropo]]. [[Slika:Chania clay figurine.png|thumb|240px|<div align="center">Glinena figura iz Kidonije<br /><small>(4. do 3. stoletje pr.n.št.)</small></div>]] Leta 429 pr.n.št. je prišlo do napada [[Atene|Atenske]] flote med [[Peloponeška vojna|Peloponeško vojno]], ki je opustošil obalno območje pri ''Kidoniji'', medtem ko Atenci mesta niso mogli zavzeti. Konkurenčna mesta so bila večinoma polisi v soseščini, kot so ''[[Aptera]]'', ''[[Elyros]]'', ''[[Polyrrhenia]]'' s pristaniščem ''[[Phalasarna]]'' « in »Knosos«. Vojna leta 220 pr.n.št. kaže, da so se med seboj občasno sklepala zavezništva. med ''Knososom'' in ''[[Lyktos]]om'', v katerih se je ''Kidonija'' borila ob ''Knososu''. Po kratkem zavezništvu »Kidonijcev« z [[Makedonija|Makedonijo]] leta 220 pr.n.št., ko je ta posredovala na Kreti, da bi stabilizirala razmere, je Makedonija izgubila hegemoniji nad Grčijo leta 196 pr.n.št. po [[Druga makedonsko-rimska vojna|drugi vojni]] proti [[Rimski imperij|Rimu]]. Neodvisno od tega so se med rivalskimi kretskimi mesti znova izbruhnile vojne. 189 pr.n.št. se je borila ''Kidonija'' proti ''Knososu'' in ''[[Gortyn]]u'', 184 pr.n.št. je mesto osvojilo polis ''Polyrrhenia'' s pristaniškim mestom ''Phalasarna'' zaradi sporov glede nadzora ''Diktinskega svetišča'' na polotoku ''Rodopou''. Ti spopadi so se končali šele leta 67 pr.n.št., ko so otok zasedle rimske čete. Od leta 69 pr.n,št. je [[Rimsko cesarstvo|Rimsko cesarstvo]] začelo zasedati Kreto. Leta 67 pr.n.št. je otok je postal [[rimska provinca]]. ''Kidonija'' je bila eno prvih mest na Kreti, ki je prišlo pod vplivno sfero rimskega cesarstva in je zaradi svojega prorimskega odnosa dobila status svobodnega mesta. Do 3. stoletja n.št. je izpričana pravica do lastnega kovanja denarja, kovanci iz Kidonije so predstavljali na primer ''Nimfo z vencem'' in ''Herosa Kidona'', ki ga je dojila psička. Rimska osvojitev Krete je pomenila konec državljanskih vojn in začetka dolgega obdobja miru z gospodarske blaginje. Glavno mesto province Kreta in Cirenajke ''([[Creta et Cyrene]])'' je postal ''Gortin'', ki je bil med osvajanjem otoka zaveznik Rima. V obdobju rimske vladavine je prišlo v 3. in 4. stoletju tudi do postopne [[kristjanizacija|kristjanizacije]] otoka. ''Kidonija'' se v cerkvenih virih omenja kot sedež škofa, ki je bil udeleženec [[Serdiške sinode|Serdiške sinode]] ([[Sofija]]) v letih 343/344 našega štetja. === Srednji vek === ==== Bizantinsko in arabsko obdobje ==== Eno leto po smrti cesarja [[Teodozij I.|Teodozija I.]] leta 394 je prišlo do [[razdelitev rimskega cesarstva]]. ''Kidonija'' je bila s Kreto v njenem vzhodnem delu, ki se je od leta 610 iz Vzhodnega rimskega cesarstva z latinsko prevlado spremenilo v grško prevladovano [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinsko cesarstvo]]. Hkrati pa so se nenehne obrambne bitke proti [[Slovani|Slovanom]] in [[Bolgari|Bolgarom]] na severu, [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidom]] ([[Perzijci (ljudje)|Perzijci]]) na vzhodu in [[Saraceni]] oz. ([[ Arabci]]) na jugu in jugovzhodu odrazile na vsebini Vzhodnega cesarstva. Večina mest starodavne civilizacije je bila zapuščena ali skrčena na velikost utrjenih vasi, imenovanih [[Kastron|Kastra]]. O "Kidoniji" iz prve bizantinske dobe je malo znanega. Arheološka izkopavanja dokazujejo le obstoj velike zgodnjekrščanske [[bazilika (vrsta gradnje)|bazilike]] na ''hribu Kastelli''. Kreti je bila v veliki meri prihranjeno s političnimi pretresi, dokler je niso v 9. stoletju osvojili arabski pirati iz takratne mavrske Španije. V letih od 824 do 828 so Saraceni osvojili otok, pri čemer je bila "Kidonija" verjetno uničena kot večina mest na Kreti. Verjame se, da so osvajalci bili Arabci, ki so po uporu v [[Emirat Kordoba|Emiratu Kordoba]] v današnji Španiji pobegnili v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], ki so pod svojim vodjo [[Emir]]jem [[Abu Hafs Omar]]jem, okoli leta 823 že vdrli na južno Kreto. Med arabsko okupacijo od 826-961 so ti mavrski Saraceni obnovili stara pristaniška mesta in tudi ustanovili nova na severni obali otoka, ki je zdaj redko poseljena. Namesto večinoma uničenega mesta Gorti je Heraklion postal novo središče otoka kot Rabd al Khandak. Več poskusov ponovne osvojitve oslabljenega Bizantinskega cesarstva v letih 825, 826, 828 in 902 je bilo neuspešnih. [[Slika:The Arab fleet attacks Crete John Skylitzes.jpg|thumb|316px|<div align="center">Arabsko osvajanje Krete<br />(Upodobitev v Kroniki [[Johannes Skylitzes|Ioannis Scylitzes]]a)</div>]] Sedanje ime mesta Hania izhaja iz časa vladavine Saracenov nad Kreto. Prvotno to ni bilo arabsko ime. Namesto tega je bilo za naselje, na novo zgrajeno po uničenju "Kidonije", uporabljeno ime nekdanjega predmestja "Alhanía" (po bogu "[[Velhanos]]" ali starogrško "[[Hefaistos]]". V arabščini je to postalo "Al Hanim", kar pomeni "gostišče". Po bizantinski ponovni osvojitvi otoka leta 960/961 pod generalom [[Nikefor II.|Nikeforom Fokasom]], poznejšim cesarjem Nikeforom II., je arabsko zveneča predpona "Al" zamenjana z grškim členom "Ta" (množina: ti ) v »Ta Hania«, ki je pozneje v latinščini postalo »La Canea«. Vsekakor je bilo vse do prvega stoletja [[Beneške republike|Beneške]] vladavine kraju, le majhno, čeprav utrjeno kmečko naselje. Potem ko je bizantinski general Nikeforos Fokas po šestmesečnem obleganju prestolnice leta 961 končno uspel ponovno zavzeti vso Kreto za bizantinskega cesarja Romana II, se je začelo drugo bizantinsko obdobje do leta 1204, v katerem je bilo krščanstvo ponovno uvedeno, ki je močno upadlo med Arabsko oblastjo. Po letu 961, ko je bila Kreta ponovno vključena v Bizantinsko cesarstvo, je helenistično mestno obzidje "Kidonije" okoli "Hriba Kastelli", ki je bilo verjetno uničeno, nadomestila nova utrdba, da bi preprečila nadaljnje arabske napade. Veliko vojakov Nikofora Foke se je naselilo na Kreti, grški naseljenci pa so prišli tudi iz drugih delov cesarstva, kar je nadomestilo izgubo prebivalstva, ki sta jo povzročila vojna in izseljevanje med arabsko vladavino. Mirna fevdalna vlada je otoku prinesla novo blaginjo in trgovina je cvetela ne le s Konstantinoplom, prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva, ampak tudi z Rusijo. Med razkolom leta 1054 na zahodno rimskokatoliško in vzhodno bizantinsko pravoslavno cerkev je Kreta ostala zvesta carigradskemu patriarhu in je dobila celo svojega metropolita. Od leta 1082 je [[cesar]] [[Aleksej I. Komnen|Aleksej I. Komnen]] na otoku naselil večje število plemiških družin, ki so dobile velika posestva in privilegije. O mestu Hania iz tega časa ni veliko znanega, razen rednega omenjanja v zapisnikih cerkvenih sinod. Druga bizantinska epoha Krete se je končala po zavzetju [[Konstantinopel|Konstantinopla]] 13. aprila 1204 s strani [[Križarske vojne|križarske vojske]], ki so jo financirali Benečani v okviru [[Četrta križarska vojna|četrte križarske vojne]] pod vodstvom [[Piemont|Piemontskega]] [[Mejna grofija Montferrat|mejnega grofa]] [[Bonifacij I. Montferraški|Bonifacija Montferraškega]], ki je leta 1210 prodal otok Benečanom za 10.000 srebrnih mark za poplačilo vojnih dolgov. ==== Beneška vladavina ==== [[Beneška republika]] se je najprej morala boriti proti [[Liguriji|ligurski]] [[Republiki Genova|Genovi]] in kretskemu prebivalstvu za oblast nad otokom. Genovčanom, ki so bili tekmeci Benetk, je od leta 1207 pod [[Enrico il Pescatore]] uspelo zasesti dele Krete. Po izgonu Genovčanov leta 1212 in zavzetju celotnega otoka do leta 1218, ob nenehnih uporih lokalnega prebivalstva in poskusih Bizanca ponovne osvojitve, so novi gospodarji otoka naselili Benečane iz matičnega mesta, da bi utrdili svojo oblast. Po različnih virih je tako na Kreto prišlo med 3.000 in 10.000 ljudi, med njimi tudi člani številnih plemiških družin. Kreta je bila za Benetke in njene morske trgovske poti izjemno pomenbna, zato se je za Kreto začelo beneško obdobje, ki je trajalo do 1669. Za zaščito novih gospodarjev so bile v naslednjih desetletjih zgrajene številne utrdbe, med drugim v Kastelli Kissamos, Paleochora, Frangokastello, Ierapetra, Sitia in Mirabello blizu Agios Nikolaos. Kot ''La Canea'' je bila Hania sprva upravni sedež [[Exarhat (cerkveni)|Exarhata]] ''Dorsoduro'', kasneje [[Okraj|Okraja]] ''Canea''. V "La Caneo" je prišlo tudi veliko Benečanov, ki so se najprej naselili na "Hribu Kastelli", zdaj imenovanem "Castel Vecchio" znotraj bizantinskega mestnega obzidja, kasneje tudi zunaj starih utrdb v novo nastajajočem stanovanjskem naselju ''Vourgo''. Zgrajenih je bilo več novih fontan in akvadukta, v središču pa so bile zgrajene veličastne zgradbe beneškega plemstva. Iz tega obdobja izvirajo glavna ulica ''La Corsa'' ter cerkvi ''Santa Maria'' in ''Duomo''. [[Slika:Chania Ven.jpg|thumb|240px|right|<div align="center">Pristanišče Canea</div>]] Leto 1252 se s porastom prebivalstva šteje za ponovno vzpostavitev kraja kot mesta. Za izboljšanje trgovine so Benetke dale obnoviti pristanišče Canea (Hania) že leta 1252. Potem ko so Genovčani leta 1263 odvzeli "La Caneo" Benečanom, so slednji, potem ko so jo 22 let pozneje leta 1285 ponovno zavzeli, z novim obzidjem utrdili razširjeno mestno območje okoli "Castel Vecchio". Od leta 1320 se je začela gradnja pristanišča z gradnjo mola. Prek njega je "La Canea" postala najpomembnejša gospodarska in politična povezava med Kreto in Benetkami, od tod tudi vzdevek Hanie kot "Benetke s Krete". Družbeno pa je vzpostavitev beneškega [[fevdalnega sistema]] in poskus odločne omejitve [[pravoslavna cerkev|pravoslavlja]] povzročila številna uporniška gibanja. V obdobju dveh stoletij je omenjenih 27 večjih ali manjših lokalnih pretresov družbenega in narodnega značaja. V več kot 450-letni vladavini Benetk nad otokom Kreta je prebivalstvo močno nihalo. V fazi osvajanja in vstaje od približno 1211 do 1300 je imela Kreta nekaj več kot 50.000 prebivalcev. Da bi nadomestile pomanjkanje delovne sile v "La Canei", so Benetke leta 1302 odločile, da mora vsak, ki ne pozna svojega fevdalca, avtomatsko biti podvržen komuni.<ref>[[Freddy Thiriet]], Délibérations n. 66, 23. avgusta 1302.</ref> Število prebivalcev se je nato spet povečalo, in nato spet močno upadlo med [[uporom beneških naseljencev na Kreti (1363–1366)|uporom beneških naseljencev]] (1363 do 1366), dokler prebivalstvo ni doseglo okoli 100.000 ljudi okoli leta 1400. Stoletje pozneje, okoli leta 1500, je imel otok verjetno okoli 200.000 prebivalcev.<ref>[[Hippolyte Noiret]], Documents inédits pour servir à l'histoire de la domination vénitienne en Crète de 1380 à 1485, Pariz, str. 1895. .</ref> Grško-pravoslavna večina prebivalstva se je soočala s katoliško družbo beneškega višjega sloja, ki so jo sestavljali fevdalci ter civilna in vojaška uprava. Njihov škof je bil imenovan v Benetkah,<ref>Na primer leta 1387 na volitvah med Giovannijem Lombardom, karmeličanom, ki je prevladal nad frančiškanom Giovannijem Querinijem (Freddy Thiriet, Délibérations des Assemblyées vénitiennes, št. 882, julij 1387).</ref> pa tudi vojaški poveljnik, kastelan.<ref>Torej približno leta 1391 Andrea Dandolo, čeprav je bil njegov brat Marco že kastelan iz Rethimna (Freddy Thiriet, Délibérations n. 914, 15. januar 1391).</ref> Štirje najvišji svetniki Krete so bili sprva dolžni preživeti drugo leto svojega uradnega mandata kot rektorji "La Canea" ali "Retimo", današnjega Rethymna, v stalni rotaciji, po dva pa v "Kandiji" danes Heraklion. Šele leta 1306 je vsako leto na novo izvoljeni rektor opravljal funkcijo v ''Canei''.<ref>Freddy Thiriet, Délibérations št. 125, 27. november 1306.</ref> Kreta je v 15. in 16. stoletju doživela nov razcvet, zlasti zaradi trgovine z začimbami z Orientom. V ta namen so najprej pridelovali žito, kasneje pa skoraj po vsem otoku gojili vino. Podobno kot v Benetkah je za varnost na ulicah skrbela policija, ki jo je vodil "Domini de nocte" ali "Domini de die" ("Gospodar noči" / "Gospodar dneva"). Tam je bil tudi zapor. Že leta 1331 so bile zgrajene tri žitnice za oskrbo prebivalstva in flote.<ref>Freddy Thiriet, Délibérations št. 464, 25. februar 1331.</ref> [[Slika:Chania Port.jpg|thumb|645px|center|<div align="center">Beneško pristanišče Hania</div>]] Še preden so Osmani leta 1453 osvojili Carigrad, je Kreta veljala za zelo ogroženo. Niso se izogibali pošiljanju obsojenih zločincev sem v izgnanstvo, če so bili plemiči. V enem primeru je bil morilec, ki je kljub mučenju ostal neobsojen, deportiran v "La Caneo".<ref>Freddy Thiriet, Délibérations št. 1459, 26. marec 1451.</ref> Leta 1456 je [[Svet desetih]] ustrelil Giacoma Foscarija, ki naj bi si s sultanom izmenjal kodirana pisma in pozval Mehmeta, naj pošlje floto v ''La Caneo''.<ref>Freddy Thiriet, Délibérations n 1525, 7.–12. junija 1456.</ref> Leta 1462 je prišlo do druge zarote, ki jo je vodil Siphi Vlastos.<ref>Freddy Thiriet, Délibérations št. 1617, 28. julij 1462.</ref> Kultura italijanske mestne republike ne bi mogla preživeti brez stalne prisotnosti Benetk na Kreti in njenih beneških naseljencev, ki so bili vse bolj manjšina proti večini grškega prebivalstva, kar se zdi tudi posledica dejstva, da se je po [[Otomanski imperij|Otomanski]] osvojitvi Carigrada leta 1453 na otok naselilo veliko grških beguncev iz bizantinskega cesarskega mesta, vključno z aristokrati, duhovniki in umetniki, ki so pripomogli k ponovnemu razcvetu grško-bizantinske umetnosti in kulture. === Novi vek === Na začetku 16. stoletja so širitvena prizadevanja [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]] prvič ogrozila otok Kreto. Zato je bila leta 1536 načrtovana in začeta gradnja nove utrdbe s petimi obrambnimi stolpi, širokim jarkom in trdnjavo (grško "Firkas") pri pristanišču za "La Canea", ki je pravokotno obkrožala mesto. Oblikovalec je bil [[Verona|veronski]] [[arhitekt]] Michele Sanmicheli. Dela na približno dva kilometra dolgem zunanjem trdnjavskem pasu okoli hitro rastočega mesta so trajala do leta 1590. V teh letih, ki jih lahko opišemo kot razcvet beneške "La Canee", je večina [[palača|palač]], ki so še danes ohranjene, in tudi pristanišče, vključno z velikim "Arsenalom" "(Neoria)'', ladjedelnice za skladiščenje in popravilo ladij, je dobilo svoj današnji videz. ==== Osmansko obdobje ==== Osmani, pod vodstvom admirala [[Hajredin Barbarosa|Hajredina Barbarose]]so leta 1538 začasno osvojili dele osrednje in zahodne Krete. Ta prvi napad se je ustavil zunaj zidov ''[[Heraklion]]a''. 25. junija 1645, na začetku [[Kretska vojna (1645—1669)|Vojne za Kreto]], se je 60.000-članska osmanska vojska izkrcala iz 400 ladij (po drugih virih 123 ladij)<ref>{{Literatura |Avtor = Joseph von Hammer-Purgstall |Naslov=Zgodovina Otomanskega cesarstva |Zvezek=3 |Založnik=Hartleben's Verlag Pesth |Datum=1835 |Stran=269 |Na spletu={{Google Book |BookID=gV0PAAAAQAAJ |Linktext=269 |Page=269 |Predogled | }}}}</ref> zahodno od ''La Canea'' v ''Zalivu Gogna'', blizu samostana ''Moni Odigitrias Gonias'' v [[Kolymvari|Kolymbari]] in naslednji dan zavzela utrjen otok ''San Todero (Agii Theodori)'' v ''Hanijskem zalivu'' pred mestom ''Canea''. Po skoraj dveh mesecih obleganja od 26. junija 1645 pod vodstvom [[Rumelija|rumelijskega]] [[Beylerbey]]a, [[Küçük Hasan paša|Hasan paše]] ([[turški jezik|turški]] Küçük Hasan Paşa, 'mali Hasan paša'), je 17. avgusta kapitulirala "La Canea" in padla kot eno prvih mest na Kreti v roke [[turških|turških]] osvajalcev. Po pogojih predaje so Benečani 22. avgusta 1645 dobili prost umik na petih ladjah.<ref>{{Literatura |Avtor=Joseph von Hammer-Purgstall |Naslov=Zgodovina Otomanskega cesarstva |Zvezek=3 |Založnik= Hartleben's Verlag Pesth |Datum=1835 |Strani=272-273 |Na spletu={{Google Book |BookID=gV0PAAAAQAAJ |Page=272 |Linktext=Predogled}}}}</ref> Leta 1645, ko je bilo mesto zavzeto, so [[muslimanski]] Turki v pristanišču zgradili [[mošejo]] imenovano ''Mošeja Hasan paše'', danes znamenitost Hanie kot ''Janičarske mošeje''. Druge mošeje so bile zgrajene s prezidavo nekdanjih cerkva takoj po prihodu Osmanov na oblast. [[Slika:Plan von Canea (1651).jpg|thumb|240px|left|<div align="center">Utrdba Canea v času Kretske vojne (1651)</div>]] [[Slika:Chania Ottoman.jpg|thumb|240px|left|<div align="center">Pristanišče v otomanskih časih</div>]] Mesto, ki se zdaj v turščini imenuje ''Hanja'', je postalo upravno središče celotnega otoka leta 1651, saj je dejanska prestolnica Krete ''Heraklion'' zdržala [[Obleganje Herakliona|otomansko obleganje]] kar 21 let. "Hanja" je ostala sedež [[paša (naslov)|paš]] in s tem nova otoška prestolnica (čeprav nominalno šele od leta 1841) tudi po zavzetju "Herakliona" leta 1669. Otoka trdnjave "Gramvousa" in "Souda" sta prišla v otomanske roke šele leta 1692 oziroma 1715, prvi med poskusom Benečanov, da bi ponovno zavzeli "Hanjo". Pod otomansko oblastjo se je spremenil tudi videz mesta. Cerkve so preuredili v mošeje in dogradili minarete, javna kopališča ([[Hamam]]) in fontane, turški priseljenci, predvsem v četrti Kastelli in Splantzia, pa so zgradili številne velike zasebne hiše z lesenim jedrom. Številni kristjani so zapustili Kreto, da bi se izognili zatiranju novih vladarjev in našli zatočišče na [[Jonski otoki|Jonskih otokih]]. Pod otomansko okupacijo je prišlo do več uporov grškega pravoslavnega prebivalstva otoka, ki jih je Otomanska oblast zadušila, največjega leta 1770 pod vodstvom [[Daskalogiannisom]]. Leta 1821, v letu začetka [[grška revolucija|grške revolucije]], je bilo v ''Hanji'' veliko kristjanov ubitih, škof iz [[Kissamosa]] Melhisthek Thespotakis pa je bil obešen v ''Splantzia''. Zdelo se je, da je grška vstaja že uspela, ko je egiptovski namestnik [[Muhammad Ali paša]] podprl otomanskega sultana [[Mahmuda II.]] pri zatiranju revolucije med leti 1824 do 1827. S posredovanjem velikih sil [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Velike Britanije]], [[Francija|Francije]] in [[Ruski imperij|Rusije]], ki so uničile egiptovsko floto v [[bitka pri Novarino|bitki pri Navarinu]], pa so bili otomanski vladarji prisiljeni podpisati [[Londonski protokol o Grčiji|Londonski protokol]] z dne 3. februarja 1830, s čimer so ponovno vzpostavili grško državo, čeprav v majhnem obsegu. Po tem se je grško prebivalstvo Krete želelo združiti z domovino. Do leta 1840 pa je bil otok pod egiptovskim podkraljem, ki je nato, vključno s [[Sirija|Sirijo]] in [[Palestina (regija)|Palestino]], po posredovanju Velike Britanije, Rusije, [[Prusija|Prusije]] in [[Avstrija|Avstrije]] je moral vrniti Osmanom. Po "veliki kretski vstaji" od 1866 do 1868, v kateri je bil uničen [[samostan Arkadi]], je kretsko vprašanje znova zaposlovalo velike sile. Toda šele po porazu Osmanov v rusko-turški vojni 1877-78 so bile kristjanom zagotovljene določene pravice. Želja po svobodi je ostala neomajna, zato se je vstaja leta 1889 in od maja 1896 nadaljevala. Slednjo je podprla neodvisna Grčija z rednimi četami in prostovoljnimi silami, ki so 21. februarja 1897 zasedle Kreto, kar je vodilo v [[turško-grška vojna|Turško-grško vojno]]. Leta 1897 je bila grška zastava prvič dvignjena na "Profitis Ilias", 122 metrov visoki gori na vzhodu mesta Hania. Zato je za Krečane izjemnega nacionalnega pomena. Vojna se je končala z vojaško zmago Osmanov. Grške čete pod vodstvom prestolonaslednika [[Konstantin I. (Grčija)|Konstantina]] so bile odločilno poražene tako na Kreti kot v [[Tesalija|Tesaliji]]. [[Slika:Ελευθέριος Βενιζέλος.jpg|thumb|240px|hochkant|<div align="center">[[Eleftherios Venizelos]]</div>]] Kljub temu je Kreta z mirovno pogodbo z dne 4. decembra 1897 na pritisk velikih evropskih sil prejela obsežno [[avtonomijo]]. Otok je bil na tem razglašen za mednarodni [[protektorat]] z imenovanjem [[Jurij Grški|Princa Jurija]] Grškega za visokega komisarja. Do njegovega prihoda na oblast 9. decembra 1898 je v glavnem mestu Hania izvršni odbor kretskih revolucionarjev pod [[Eleftherios Venizelos|Eleftheriosom Venizelosom]] prevzel upravo. Venizelos, rojen leta 1864 v [[Mournies (Hania)|Mournies]], tri kilometre južno od Hanie, je leta 1897 kot vodja kretskega gibanja [[Enosis]] dosegel avtonomijo otoka pred velikimi silami. Pod princem Jurijem je bil do leta 1901 minister za pravosodje v prvi vladi. Kratka delna neodvisnost Krete iz leta 1898 je Hanii prinesla naziv neodvisne države. Zaradi sedeža vlade so se številni [[diplomati]] naselili v okrožju Halepa do leta 1913. == Glej tudi == * [[seznam mest v Grčiji]] == Zunanje povezave == * [http://www.chania.gr/ Uradna spletna stran] {{ikona el}}, {{en}} == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Grčiji]] [[Kategorija:Pristanišča v Grčiji]] [[Kategorija:Kreta]] lkqlu6654kyj7ozkb4lr156xvr03m1k 0 141260 5736560 5176672 2022-08-19T12:43:41Z Ljuba brank 92351 /* Zgodovina */ np wikitext text/x-wiki [[Slika:Postcard of Čatež spa.jpg|sličica|300px|Čateške toplice na predvojni razglednici]] '''Terme Čatež''' so naravno [[zdravilišče]] in [[šport]]no-[[rekreacija|rekreacijsko]] središče s termalno [[riviera|riviero]], oddaljeno okoli 1,5 [[km]] od [[naselje|naselja]] [[Čatež ob Savi]]. So največje slovensko zdravilišče. == Geografija == Terme Čatež ležijo na nadmorski višini okoli 145 [[mnm]] v [[dolina|dolini]] na desnem [[breg]]u [[Sava|Save]] ob [[avtocesta|avtocesti]] [[Ljubljana]] - [[Zagreb]] oddaljene okoli 1,5 km od naselja Čatež ob Savi na začetku [[sever]]nih pobočij [[vinograd|vinorodnih]] in [[gozd|gozdnatih]] [[Gorjanci|Gorjancev]] na aluvialni terasi vzhodno od sotočja [[Krka]] in Save. == Zgodovina == [[Topli vrelec|Tople vrelce]] na področju današnjih term so prvič odkrili leta [[1797]], a jih je [[1842]] [[poplava|preplavila]] Sava. Vrelci so bili ponovno odkriti [[1854]]. Čateške toplice so v letih [[1924]] pričeli urejati v zdravilišče. Pravi zagon pa so dosegli po letu [[1963]], ko so zgradili prve moderne objekte. Terme Čatež so danes eno največjih slovenskih naravnih zdravilišč s pestro izbiro produktov za vse generacije: atraktivni vodni programi, wellness in zdravstvene storitve, športne vsebine, kongresna ponudba, ... Pred raziskavami z vrtanjem [[1957]] so iz proda v globini 7-12 [[m]] črpali manjše količine vode s [[temperatura|temperaturo]] 54 [[ºC]], leta [[1958]] pa so na globini 56 m v [[terciar]]nem [[apnenec|litavskem apnencu]] zajeli vodo s temperaturo 58 ºC. Raziskave po letu [[1964]] pa so na globini 300 m v [[trias]]nem [[dolomit]]u odkrile vodo s temperaturo 57-64 ºC. To vodo danes črpajo v količini 80 l/sek., kar zadošča za potrebe rekraacijskih bazenov, zdravilišča in ogrevanje rastlinjakov.<ref>Enciklopedija Slovenije; zvezek 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988</ref> Glavne vrtine za Terme Čatež je lociral geofizik [[Janez K. Lapajne]]. == Zdravilišče == * '''Naravno zdravilno sredstvo''' Naravno zdravilno sredstvo je voda iz akratohiperterm z več vrelci različnih [[temperatura|temperatur]] (od 54 do 64 [[ºC]]), ki so rahlo [[radioaktivnost|radioaktivni]]. * '''Indikacije''' [[Revmatizem|Revmatične bolezni]], [[rehabilitacija]] lokomotorne sestave,bolezni srca in ožilja, [[nevrologija|nevrološke]] [[bolezen|bolezni]]. * '''Kontraindikacije''' Kožne bolezni in visok [[krvni tlak]] (hipertenzija). *''' Zdravljenje''' Zdravilne kopeli v bazenih ali posameznih kopelih, medicinska telovadba, vse vrste masaž, elektroterapija, trakcija in termoterapija.<ref>Naravna zdravilišča Jugoslavije, Eksportpres, Beograd, 1988</ref> [[Slika:Terme Catez indianendorp - panoramio.jpg|sličica|Indijanska in Gusarska vas]] *'''Nastanitev''' Gostje se lahko nastanijo v bungalovih,Gusarski vasi na jezeru,Indijanski vasi,ki otrokom pričara divji zahod in v hotelih Čatež ter Toplice. == Šport in rekreacija == * '''Objekti''' Terme Čatež imajo bogato športno-rekreacijsko ponudbo ([[trim kabinet]], [[fitness]] studio, [[savna|savne]], [[trim steza]], športna igrišča, [[Teniško igrišče|teniška igrišča]], [[mini golf]], [[kolesarjenje]], [[ribolov]], čolnarjenje). Še posebno bogata je neposredno s termalno vodo povezana ponudba. Ta obsega : '''Poletna termalna riviera''', ki je največji zunanji bazenski kompleks v Sloveniji, ki se širi na več kot 10.000 m² površine (7 zunanjih bazenov, drče, počasna reka, , vodni slapovi, gusarski otok) ; ter '''Zimsko termalno riviero''' z več kot 1.800 m² površin pokritih bazenov. == Glej tudi == * [[seznam toplic v Sloveniji]] == Sklici == {{opombe}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == * [http://www.terme-catez.si Terme Čatež d. d.] {{Brežice}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Zdravilišča v Sloveniji]] [[Kategorija:Čatež ob Savi]] [[Kategorija:Posavje]] {{normativna kontrola}} 9or7ap831nr6oozh79cxa4thvep2ice 5736680 5736560 2022-08-19T19:51:30Z A09 188929 -np, -reklama wikitext text/x-wiki [[Slika:Postcard of Čatež spa.jpg|sličica|300px|Čateške toplice na predvojni razglednici]] '''Terme Čatež''' so naravno [[zdravilišče]] in [[šport]]no-[[rekreacija|rekreacijsko]] središče s termalno [[riviera|riviero]], oddaljeno okoli 1,5 km od naselja [[Čatež ob Savi]]. So največje slovensko zdravilišče. == Geografija == Terme Čatež ležijo na nadmorski višini okoli 145 [[mnm]] v [[dolina|dolini]] na desnem [[breg]]u [[Sava|Save]] ob [[avtocesta|avtocesti]] [[Ljubljana]] - [[Zagreb]] oddaljene okoli 1,5 km od naselja Čatež ob Savi na začetku [[sever]]nih pobočij [[vinograd|vinorodnih]] in [[gozd|gozdnatih]] [[Gorjanci|Gorjancev]] na aluvialni terasi vzhodno od sotočja [[Krka]] in Save. == Zgodovina == [[Topli vrelec|Tople vrelce]] na področju današnjih term so prvič odkrili leta 1797, a jih je 1842 [[poplava|preplavila]] Sava. Vrelci so bili ponovno odkriti 1854. Čateške toplice so v letih 1924 pričeli urejati v zdravilišče. Pravi zagon pa so dosegli po letu [[1963]], ko so zgradili prve moderne objekte. Terme Čatež so danes eno največjih slovenskih naravnih zdravilišč . Pred raziskavami z vrtanjem 1957 so iz proda v globini 7-12 m črpali manjše količine vode s temperaturo 54 ºC, leta 1958 pa so na globini 56 m v [[terciar]]nem [[apnenec|litavskem apnencu]] zajeli vodo s temperaturo 58 ºC. Raziskave po letu 1964 pa so na globini 300 m v [[trias]]nem [[dolomit]]u odkrile vodo s temperaturo 57-64 ºC. To vodo danes črpajo v količini 80 l/sek., kar zadošča za potrebe rekraacijskih bazenov, zdravilišča in ogrevanje rastlinjakov.<ref>Enciklopedija Slovenije; zvezek 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988</ref> Glavne vrtine za Terme Čatež je lociral geofizik [[Janez K. Lapajne]]. == Zdravilišče == * '''Naravno zdravilno sredstvo''' Naravno zdravilno sredstvo je voda iz akratohiperterm z več vrelci različnih [[temperatura|temperatur]] (od 54 do 64 ºC), ki so rahlo [[radioaktivnost|radioaktivni]]. * '''Indikacije''' [[Revmatizem|Revmatične bolezni]], [[rehabilitacija]] lokomotorne sestave,bolezni srca in ožilja, [[nevrologija|nevrološke]] [[bolezen|bolezni]]. * '''Kontraindikacije''' Kožne bolezni in visok [[krvni tlak]] (hipertenzija). *''' Zdravljenje''' Zdravilne kopeli v bazenih ali posameznih kopelih, medicinska telovadba, vse vrste masaž, elektroterapija, trakcija in termoterapija.<ref>Naravna zdravilišča Jugoslavije, Eksportpres, Beograd, 1988</ref> [[Slika:Terme Catez indianendorp - panoramio.jpg|sličica|Indijanska in Gusarska vas]] *'''Nastanitev''' Gostje se lahko nastanijo v bungalovih,Gusarski vasi na jezeru,Indijanski vasi,ki otrokom pričara divji zahod in v hotelih Čatež ter Toplice. == Šport in rekreacija == * '''Objekti''' Terme Čatež imajo bogato športno-rekreacijsko ponudbo ([[trim kabinet]], [[fitness]] studio, [[savna|savne]], [[trim steza]], športna igrišča, [[Teniško igrišče|teniška igrišča]], [[mini golf]], [[kolesarjenje]], [[ribolov]], čolnarjenje). Še posebno bogata je neposredno s termalno vodo povezana ponudba. Ta obsega : '''Poletna termalna riviera''', ki je največji zunanji bazenski kompleks v Sloveniji, ki se širi na več kot 10.000 m² površine (7 zunanjih bazenov, drče, počasna reka, , vodni slapovi, gusarski otok) ; ter '''Zimsko termalno riviero''' z več kot 1.800 m² površin pokritih bazenov. == Glej tudi == * [[seznam toplic v Sloveniji]] == Sklici == {{opombe}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == * [http://www.terme-catez.si Terme Čatež d. d.] {{Brežice}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Zdravilišča v Sloveniji]] [[Kategorija:Čatež ob Savi]] [[Kategorija:Posavje]] {{normativna kontrola}} o9ysxzuxrpbtyc2cfn7h7duy53oohbx 5736682 5736680 2022-08-19T19:58:36Z A09 188929 -reklame, slog wikitext text/x-wiki [[Slika:Postcard of Čatež spa.jpg|sličica|300px|Čateške toplice na predvojni razglednici]] '''Terme Čatež''' so naravno [[zdravilišče]] in [[šport]]no-[[rekreacija|rekreacijsko]] središče, oddaljeno okoli 1,5 km od naselja [[Čatež ob Savi]]. So največje slovensko zdravilišče.{{Cn}} == Geografija == Terme Čatež ležijo na nadmorski višini okoli 145 [[mnm]] v [[dolina|dolini]] na desnem [[breg]]u [[Sava|Save]] ob [[Avtocesta A2|avtocesti]] [[Ljubljana]] - [[Zagreb]] okoli 1,5 km od naselja Čatež ob Savi, na začetku [[sever]]nih pobočij [[vinograd|vinorodnih]] in [[gozd|gozdnatih]] [[Gorjanci|Gorjancev]] na aluvialni terasi vzhodno od sotočja [[Krka]] in Save. == Zgodovina == [[Topli vrelec|Tople vrelce]] na področju današnjih term so prvič odkrili leta 1797, a jih je 1842 preplavila Sava. Vrelci so bili ponovno odkriti 1854. Čateške toplice so leta 1924 pričeli urejati v zdravilišče. Leta 1963 so zgradili prve moderne objekte. Terme Čatež so danes eno največjih slovenskih naravnih zdravilišč. Pred raziskavami z vrtanjem 1957 so iz proda v globini 7-12 m črpali manjše količine vode s temperaturo 54 ºC, leta 1958 pa so na globini 56 m v [[terciar]]nem [[apnenec|litavskem apnencu]] zajeli vodo s temperaturo 58 ºC. Raziskave po letu 1964 pa so na globini 300 m v [[trias]]nem [[dolomit]]u odkrile vodo s temperaturo 57-64 ºC. To vodo danes črpajo v količini 80 l/s., kar zadošča za potrebe rekreacijskih bazenov, zdravilišča in ogrevanje rastlinjakov.<ref>Enciklopedija Slovenije; zvezek 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988</ref> Glavne vrtine za Terme Čatež je lociral geofizik [[Janez K. Lapajne]]. == Zdravilišče == [[Slika:Terme Catez indianendorp - panoramio.jpg|sličica|Indijanska in Gusarska vas]] Naravno zdravilno sredstvo je voda iz akratohiperterm z več vrelci različnih [[temperatura|temperatur]] (od 54 do 64 ºC), ki so rahlo [[radioaktivnost|radioaktivni]]. V zdravilišču s pomočjo posameznih kopelih, medicinske telovadbe, vrst masaž, elektroterapije, trakcije ali termoterapije zdravijo več vrst bolezni.<ref>Naravna zdravilišča Jugoslavije, Eksportpres, Beograd, 1988</ref> Zdravilišče obratuje vse leto, saj ima v ponudbi tako zimsko termalno riviero kot poletno termalno riviero. == Šport in rekreacija == Terme Čatež ponujajo športno-rekreacijsko ponudbo (trim kabinet, fitnes studio, [[savna|savne]], trim steza, športna igrišča, [[Teniško igrišče|teniška igrišča]], [[mini golf]], [[kolesarjenje]], [[ribolov]], čolnarjenje). == Glej tudi == * [[seznam toplic v Sloveniji]] == Sklici == {{opombe}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == * [http://www.terme-catez.si Terme Čatež d. d.] {{si-geo-stub}}{{Brežice}} [[Kategorija:Zdravilišča v Sloveniji]] [[Kategorija:Čatež ob Savi]] [[Kategorija:Posavje]] {{normativna kontrola}} di68edby9oa4nez11v0xrb5vkx5b9al 0 142676 5736608 5709467 2022-08-19T15:02:04Z Upwinxp 126544 /* Glej tudi */ --nerelevantno wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Domača koza | status = {{StatusDomesticated}} | image = Irish Goat.jpg | image_width = 250px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Artiodactyla]] (sodoprsti kopitarji) | familia = [[Bovidae]] (votlorogi) | subfamilia = [[Caprinae]] (koze) | genus = ''[[Capra]]'' (koza) | species = ''[[Capra aegagrus|C. aegagrus]]'' (divja koza) | subspecies = '''''C. a. hircus''''' | trinomial = ''Capra aegagrus hircus'' | trinomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758) }} '''Domača koza''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] ''Capra aegagrus hircus'') je [[udomačitev|udomačena]] podvrsta [[divja koza|divje koze]] jugozahodne [[Azija|Azije]] in [[Evropa|Evrope]]. Koza spada v družino [[votlorogi|votlorogov]] in je tesno povezana z [[ovca|ovco]], saj obe spadata v poddružino [[koze|koz]] (Caprinae). [[ovca|Ovce]] in koze lahko imenujemo s skupnim imenom [[drobnica]]. Koza nam daje mleko in iz njega lahko izdelujemo sir. == Avtohtone pasme koz v Sloveniji == Abecedni vrstni red: * [[burska koza]] * [[drežniška koza]] * [[slovenska srnasta koza]] * [[slovenska sanska koza]] == Glej tudi == * [[Ovca]] *[[koze]] (živalska taksonomska enota) *[[Kozel]] *[[Kozorog]] *toponime: **[[Kozje]] **[[Kozjansko]] **[[Kozjak (razločitev)|Kozjak]] **[[Kozina]] == Zunanje povezave == * [http://www.drobnica.si Portalu Drobnica (www.drobnica.si)] * [http://efabis_si.bfro.uni-lj.si FABISnet] {{Wikislovar|koza|Koza}} {{Wikislovar|kozel|Kozel}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Živina]] [[Kategorija:Domače živali]] [[Kategorija:Koze]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] {{normativna kontrola}} 3vtv6rfvco46g2z1oi8nmcsgxschl3z 0 144559 5736606 5711395 2022-08-19T14:56:24Z Marjan Tomki SI 190558 /* Črke */ popravek, manjkala je črka v besedi wikitext text/x-wiki '''Mednarodne pomorske signalne zastave''' (tudi mednarodni signalni kodeks) je sistem predstavitve posameznih [[črka|črk]] [[latinska abeceda|latinske abecede]], s katerim se na daljavo sporazumevajo [[plovilo|plovila]]. Predstavljajo sestavni del mednarodne [[signal]]ne kode. <ref name="international">[http://www.anbg.gov.au/flags/signal-flags.html Mednarodne pomorske signalne zastave]</ref> Obstaja več načinov, s katerimi so [[zastava|zastave]] lahko uporabljene kot signali: * vsaka zastava lahko opisuje posamezno črko abecede (črkovanje) * posamezne zastave imajo specifične in standardne pomene; npr. plovila, ki asistirajo [[potapljač]]em, dvignejo »zastavo A«, s čimer nakazujejo svojo nezmožnost premikanja s svoje trenutne lokacije, saj je v vodi pod njimi potapljač. * ena ali več zastav hkrati tvori kodno besedo, katere pomen lahko razberemo v knjigi kod, ki jo imata obe plovili. Primer je lahko [[Pophamova numerična koda]], ki je bila uporabljena v [[Bitka pri Trafalgarju|bitki pri Trafalgarju]]. * pri hitrostnih tekmovanjih manjših plovil ali [[jahta|jaht]] imajo zastave druge pomene; npr. zastava P je uporabljana kot »pripravljalna« zastava in naznačuje skorajšnji začetek tekme, zastava S pa pomeni skrajšano pot. [[NATO]] uporablja posebno vrsto zastav, s katerimi posreduje različne tipe sporočil. == Črke == <div style="font-size: 90%;"> <gallery perrow="4" widths="140" heights="50"> Slika:ICS_Alpha.svg|<div style="font-size: 200%;">'''A'''</div>Pod menoj je [[potapljač]]; bodi pozoren in pluj počasi. S števili, azimut ali nosilnost. Slika:ICS_Bravo.svg|<div style="font-size: 200%;">'''B'''</div>Natovarjam, iztovarjam ali prevažam nevaren tovor. (Sprva uporabljano v okviru [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]] za vojaške eksplozive.) Slika:ICS_Charlie.svg|<div style="font-size: 200%;">'''C'''</div>Potrditev. S tremi števili, kurz. Slika:ICS_Delta.svg|<div style="font-size: 200%;">'''D'''</div>Ne približuj se mi; imam težave pri manevriranju. Z dvemi, štirimi ali šestimi števkami, datum. Slika:ICS_Echo.svg|<div style="font-size: 200%;">'''E'''</div>Spreminjam smer proti desnemu boku. Slika:ICS_Foxtrot.svg|<div style="font-size: 200%;">'''F'''</div>Sem onesposobljen; komuniciraj z mano. Slika:ICS_Golf.svg|<div style="font-size: 200%;">'''G'''</div>Potrebujem [[Pilot (pomorstvo)|pilota]]. Če to oznako razobesijo ribiške ladje, ki se nahajajo v okolici ribolovnega območja, pomeni: »Polagam mreže«. S štirimi ali petimi števili, [[zemljepisna dolžina]]. (Zadnji dve števki označujeta minute in ostale stopinje.) Slika:ICS_Hotel.svg|<div style="font-size: 200%;">'''H'''</div>Na krovu imam pilota. Slika:ICS_India.svg|<div style="font-size: 200%;">'''I'''</div>Spreminjam smer proti levemu boku. Slika:ICS_Juliet.svg|<div style="font-size: 200%;">'''J'''</div>Imam požar: izogibaj se me, ali: izgubljam nevarni tovor. Slika:ICS_Kilo.svg|<div style="font-size: 200%;">'''K'''</div>Želim komunicirati s tabo. Z eim številom: s tabo želim komunicirati s pomočjo: 1) [[morsejeva abeceda|morsejeve abecede]] z ročnimi zastavicami ali z rokami; 2) glasnim govorom ([[megafon]]); 3) svetlobni morsejevi signali; 4) zvočni signali. Slika:ICS_Lima.svg|<div style="font-size: 200%;">'''L'''</div>''V pristanišču:'' Ladja je v [[karantena|karanteni]].<br />''Na morju:'' Takoj zaustavi plovilo. S štirimi števkami, [[zemljepisna širina]]. (Prvi dve števki označujeta minute in ostale stopinje.) Slika:ICS_Mike.svg|<div style="font-size: 200%;">'''M'''</div>Moje plovilo je zaustavljeno in se ne premika. Slika:ICS_November.svg|<div style="font-size: 200%;">'''N'''</div>Negativno. Slika:ICS_Oscar.svg|<div style="font-size: 200%;">'''O'''</div>Človek ni na ladji. Slika:ICS_Papa.svg|<div style="font-size: 200%;">'''P'''</div>''Modri Peter''.<br />''V pristanišču:'' Vse osebe naj se zglasijo na krovu, ker plovilo v kratkem nadaljuje pot po morju.<br />''Na morju:'' lahko ga uporabljajo ribiške ladje s pomenom: »Moje mreže so se zapletle«. Slika:ICS_Quebec.svg|<div style="font-size: 200%;">'''Q'''</div>Moje plovilo je »zdravo« in naprošam dovoljenje za pristanek v pristanišču (preklic karantene). Slika:ICS_Romeo.svg|<div style="font-size: 200%;">'''R'''</div> Izgubljena smer. Z več števili, razdalja v navtičnih miljah. Slika:ICS_Sierra.svg|<div style="font-size: 200%;">'''S'''</div> Pogon imam na krmi. Z več števili, hitrost v vozlih. Slika:ICS_Tango.svg|<div style="font-size: 200%;">'''T'''</div> Izogibaj se me; vlečna ribiška mreža med dvema ladjama. S štirimi števili, lokalni čas. (Prvi dve navajata ure, ostale minute.) Slika:ICS_Uniform.svg|<div style="font-size: 200%;">'''U'''</div> Drviš v nevarnost. Slika:ICS_Victor.svg|<div style="font-size: 200%;">'''V'''</div> Potrebujem pomoč. Z eno ali več števkami, hitrost v km/h. Slika:ICS_Whiskey.svg|<div style="font-size: 200%;">'''W'''</div> Potrebujem medicinsko pomoč. Slika:ICS_X-ray.svg|<div style="font-size: 200%;">'''X'''</div> Prenehaj s svojimi namerami in čakaj na moje signale. Slika:ICS_Yankee.svg|<div style="font-size: 200%;">'''Y'''</div> Vlečem [[sidro]]. Slika:ICS_Zulu.svg|<div style="font-size: 200%;">'''Z'''</div> Potrebujem vlačilec (remorker). Pri ribiških ladjah, ki se nahajajo v ribolovnih vodah, pomeni: »Mečem mreže«. Z eno ali več števkami, čas ([[Univerzalni koordinirani čas|UTC]]). (Prvi dve predstavljata ure, ostalo minute.) (UTC ~ izvirno: ''[[Univerzalni koordinirani čas|Coordinated Universal Time = »Zulu Time«]]''.) </gallery> </div> <nowiki>*</nowiki> {{note|Nesreča}} N in C skupaj (NE in DA) sta uporabljena kot signal v nesreči. == Števila == {| |- style="text-align: center; font-weight: bold;" | Tip zastave || 0 || 1 || 2 || 3 || 4 || 5 || 6 || 7 || 8 || 9 |- | Sorodne zastave || [[Slika:ICS_Zero.svg|50px]] || [[Slika:ICS_One.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Two.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Three.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Four.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Five.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Six.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Seven.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Eight.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Niner.svg|50px]] |- | Zastavice || [[Slika:ICS_Pennant_Zero.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Pennant_One.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Pennant_Two.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Pennant_Three.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Pennant_Four.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Pennant_Five.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Pennant_Six.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Pennant_Seven.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Pennant_Eight.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Pennant_Niner.svg|50px]] |} == Druge zastave == {| |- | [[Slika:ICS_Prompt.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Repeat_One.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Repeat_Two.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Repeat_Three.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Repeat_Four.svg|50px]] |- | Hitra zastava || Prva nadomestna zastava || Druga nadomestna zastava || Tretja nadomestna zastava || Četrta nadomestna zastava |- | colspan=5 | === Združeni signali === |- | [[Slika:ICS_Answer.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Prepare.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Question.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Negative.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Designation.svg|50px]] |- | Koda/odgovor (ANS) || Priprava (PREP) || Vprašanje (INT) || Negacija (NEGAT) || Označba (DESIG) |- | [[Slika:ICS_Corpen.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Turn.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Screen.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Speed.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Station.svg|50px]] |- | Zastavica za smer (CORPEN) || Obrat (TURN) || Zaslon (SCREEN) || Hitrost (SPEED) || Postaja (STATION) |- | [[Slika:ICS_Port.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Starboard.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Formation.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Division.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Squadron.svg|50px]] |- | Pristanišče (PORT) || Desni bok ladje (STBD) || Formacija (FORM) || Delitev (DIV) || Eskadrilja (SQUAD) |- | [[Slika:ICS_Group.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Subdivision.svg|50px]] || [[Slika:ICS_Emergency.svg|50px]] |- | Flota (FLOT)|| Poddivizija (SUBDIV) || Nevarnost (EMERG) |} == Glej tudi == * [[pomorske navigacijske luči]] * [[kodiranje znakov]] == Sklici in opombe== {{cite book | title = ''International Code of Signals'' | publisher = International Maritime Organisation | date = 1995}} <references/> == Viri == * Dietrich, Fred ''Ladje - morja - pristanišča'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 1967 {{COBISS|ID=5318145}} * Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}} ISBN 961-6181-31-9 == Zunanje povezave == {{commonscat|International Code of Signals|Mednarodni sistem signalov}} * v angleščini: ** [http://www.anbg.gov.au/flags/signal-meaning.html Zastave in njihov pomen] '''Opozorilo:''' Zastareli pomeni. ** [http://www.navypaxsail.com/Flags.htm Prosto programje za pomoč pri pomnenju zastav] ** [http://www.flagsfantastic.com.au/html/nautical.html Pomorske zastave] ** [http://lingvo.org/flagoj/ ''La flag-alfabeto''] - signalne zastave za jezik [[esperanto]]. ** [http://www.tpub.com/content/aviation/14243/css/14243_95.htm Signalni priročnik] ** [http://www.digitalreview.com.ar/nauticalflags/ Abeceda pomorskih zastav] ** [http://www.sametz.com/html/how/articles/nautical.shtml Kratka zgodovina pomorskih signalov] {{Pomorstvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zastave]] [[Kategorija:Telekomunikacije]] [[Kategorija:Pomorstvo]] [[Kategorija:Nebesedno sporazumevanje]] 6e2nhzpn8wlcuhib2sq85lgfbsptjju 0 144745 5736873 5427457 2022-08-20T06:53:01Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Grad Rihemberk <!--podatki registra--> | rkd_tip = nsdp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 6. oktober 1999 <!--datum razglasitve--> | refšt=40 <!--slika--> | image = GradBranik2.JPG | alt = Grad Rihemberk | caption = Grad Rihemberk <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 45 |lat_minutes = 51 |lat_seconds = 3.04 |lat_direction = N | long_degrees= 13 |long_minutes = 47 | long_seconds= 31.52 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = Branik | občina = Nova Gorica | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Grad Rihemberk''' (Riffenberch, Grayfenberg), je [[grad]], ki stoji na strmi vzpetini Golec nad dolino Branice nad vasjo [[Branik]] in ki ga obnavljajo že vrsto let, je eden najlepših gradov na Primorskem. Stoji na strateški točki prehodnega območja med [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in [[Komenski Kras|Komenskim Krasom]]. == Zgodovina == Grad je konec 12. stoletja kot romanski, obodni grad zgradil goriški ministerial s Tirolskega, vitez Ulrik I. Rihemberški, ki ga je [[Goriški grofje|Goriški grof]] zamenjal za sina in hčer ministeriala Markvarda z Bleda. Rihemberški gospodje kot prvotni posestniki grajske stavbe so v virih izpričani od 1118 dalje (Oton de Rifenberch). Grad je v zgodovinskih virih izrecno omenjen leta 1230. Leta 1238 je na sklenjeni sporazum, s katerim sta patriarh Bertold in goriški grof [[Majnhard I.]] sklenila zavezništvo, naperjeno proti mestu Kopru, prisegel Ulrik I. z Rihemberka, ministerial grofa. Listina iz leta 1249 priča, da sta se Vošalk II. Devinski in Ulrik I. Rihemberški dogovorila o medsebojni poroki njunih otrok. V vojni med patriarhom in Goriškimi grofi 1267/69 so bili na goriški strani za sklenitev premirja pooblaščeni med drugim Konrad I. in Volker z Rihemberka, Hugo Devinski ter njegov sorodnik Kono iz Momjana. Leta 1330 v listinah zasledimo viteza Konrada II. Rihemberškega. Ulrik IV. Rihemberški je leta 1348 pomagal Koprčanom v uporu proti Benečanom, ki so zato zanj terjali smrtno kazen. '''Ulrik V. Rihemberški''' je nato leta 1356 sklenil pogodbo z Benečani, da jim bo s 60 oklepnimi konjeniki služil v Istri, na Krasu ali v Furlaniji. Goriški vazal Ulrik V. Rihemberški se potem omenja v mirovni pogodbi med Ogrskim kraljem in Benečani z dne 18. februarja 1358 kot zaveznik Benečanov. Ulrik V. Rihemberški, je bil takrat eden od najuglednejših goriških ministerialov, ki pa je deloval skoraj neodvisno in se kot kondotjer udinjal tako Goriškim kot Habsburžanom in Benečanom. V Istri je Benečanom ponujal v odkup gradova Pietrapelosa in Grožnjan, kjer je imel rodbinske pravice. V tem času sta delovala brata Ulrik V. in bratranec Hugo II. Rihemberška, ki sta si polastila 37 kmetij pri Komnu, ki so spadala v oglejsko gospostvo Postojna. Leta 1365 je Ulrik V. Rihemberški predal svoje štiri gradove, goriške fevde – Rihemberk, [[Grad Dornberk|Dornberk]] ter koroška [[Grad Waidegg|Waidegg]] in [[Grad Rauchenstein|Rauchenstein]] – avstrijskemu vojvodi [[Rudolf IV. Habsburški|Rudolfu IV.]] in jih od njega prejel nazaj v fevd. V vojni, ki je sledila, je te gradove Ulrik izgubil, in so jih goriški še istega leta 1366 podelili Ulrikovem bratrancu Hugu II., ki pa je tudi prišel v spor z Majnhardom Goriškim. Hugo II. Rihemberški je kmalu, v letu 1368 umrl, Ulrik V. pa se je uspel pomiriti z Majnhardom, ki mu je vrnil posesti njegovih gradov. V naslednjih letih se je Ulrik udejstvoval v Istri, kjer je bil leta 1371 celo gravar (marchio) oglejskih istrskih posesti. Ulrik V. Rihemberški je umrl leta 1372 brez moških potomcev, zato so glavni goriški fevdi vključno z matičnim gradom Rihemberkom pripadli drugim dedičem. Goriški grof Majnhard VII. je umrl leta 1385. Majnhardova hči, poročena z bavarskim vojvodo Janezom Wittelsbachom, je na podlagi svoje poročne pogodbe zahtevala tretjino goriške dediščine. Naslednjega leta je prišlo do delitve in Bavarski vojvoda in Katarina Goriška sta dobila med drugim grad in gospostvo Rihemberk. Vendar so Rihemberk Goriški dobili še pred letom 1390 nazaj v zastavo. Leta 1372 je rodbina Rihemberških izumrla in grad je prešel v last [[Goriški grofje|Goriških grofov]], ki so ga upravljali nadaljnjih 130 let. Tako so na gradu gospodovali številni zakupniki in zastavni lastniki, med njimi Thurni. Leta 1386 ga je podedovala Katarina Goriška, poročena z bavarskim vojvodo Janezom II. Leta 1393 pa so ga goriški grofje od Bavarcev odkupili. Leta 1508 so grad začasno zasedli Benečani. Po tem ga je dobil v fevd Janez pl. Neuhaus. Po letu 1500 so grad in posest podedovali [[Habsburžani]]. Rihemberk je bil v letih protestantizma, poleg Gorice, eden najmočnejših centrov nove vere na tem območju. Vplivne in močne protestantske družine in posamezniki se v Rihemberku omenjajo v letih od 1560 do 1595. V času [[Tolminski punt|tolminskega punta]] se je tudi v Rihemberku razplamtel močan kmečki upor (1713). Konec 16. stoletja je grad bil v lasti nadvojvode Ferdinanda, ki ga je leta 1629 najprej zastavil Lanthierijem. Leta 1646 je Rihemberk kupil baron Gašper Lanthieri in v lasti te rodbine ter sorodnikov grofov Lewetzov je bil do konca druge svetovne vojne – to je celih 400 let. Sredi 17. stoletja so Lanthieriji gradu dodali baročne prvine, v drugi polovici 19. stoletja pa romantične neogotske prvine. V 18. stoletju je bil grad tudi pomembna galerija, saj je tedanji lastnik Jožef Lanthieri na njem gostil slikarje in zbiral umetnine. V obdobju po letu 1848 je Rihemberk zajelo narodno prebujenje. V tem času je pomembna ustanovitev čitalnice ter bivanje Simona Gregorčiča v Rihemberku, ki je kraju posvetil pesem Slovo od Rihemberka. Med 1. svetovno vojno je bila na gradu urejena avstrijska zasilna bolnica. Grad so februarja 1944 požgali in minirali partizani. Po tej vojni je grad začela obnavljati zavezniška vojaška uprava, po priključitvi Primorske pa je bil grad nacionaliziran in šele v šestdesetih letih je bil deležen prvih obnovitvenih del. Sedaj je grad urejen kot turistični objekt. Med leti 1990 in 2005 je bil v državni lasti in nadalje propadal. Leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Nato je država grad podarila občini Nova Gorica. Pri prevzemu se je mestna občina Nova Gorica zavezala, da ga bodo obnovili in odprli do leta 2023 za javnost. Delno so ga za javnost odprli že leta poleti 2017. V najem in upravljanje ga je dobil zasebni zavod Svitar iz Tolmina, ki na gradu organizira oglede in kulturno-zgodovinske dogodke. == Grajska gradbena zasnova == Grad je pozidan v obliki nepravilnega peterokotnika, v grajskem jedru pa izstopa mogočen okrogli 27 metrov visok stolp, ob katerem je pozidana grajska kapela, na drugi strani pa palacij. Grajen je bil v več razvojnih fazah vse od 13. stoletja dalje. Grajska zasnova je obdana z renesančnim obzidjem z okroglimi obrambnimi stolpi (rondelami). Z gotskim stolpom iz 15. stoletja in klasicističnim vhodom iz 17. stoletja se uvršča med veličastnejše slovenske gradove. == Viri == * STOPAR, IVAN, Rihemberk, »trni grad« v dolini Bra nice, Kronika Rihenberka- Branika 11, Branik 2006. * STOPAR, Ivan, Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1991, str. 336 - 366 * ŠTUPAR ŠUMI, NATAŠA, Grad Rihemberk nad Branikom, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, 43, Ljubljana 1973. == Galerija == <gallery> Slika:GradBranik1.JPG|Grajski stolp Slika:GradBranik3.JPG|Vhod v grad Slika:Branik, Grad Rihemberk.jpg|Pogled od daleč Slika:Branik02.jpg|thumb|275px|Grad Branik (Rihemberk) pogled iz ceste na [[Pedrovo]] </gallery> ==Sklici== {{sklici|1}} == Glej tudi == *[[seznam gradov v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Branik Castle|grad Branik}} *[http://maps.google.com/?ie=UTF8&ll=45.851222,13.791752&spn=0.001935,0.004334&t=k&z=18&om=1 Satelitska slika] *{{geopedia|T105_F1173:65211_x406745.40599999995_y79362.613_s15_b4}} {{-}} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Branik]] [[Kategorija:Branik]] dk0vm2ax304x95k7vqbq1fa1cln6432 0 145299 5736651 5727004 2022-08-19T17:58:21Z Ljuba brank 92351 np wikitext text/x-wiki [[Slika:Japan kyushu map small.png|thumb|Položaj otoka Kjušu z vrisanimi mejami provinc]] '''Kjušu''' ([[japonščina|japonsko]] 九州, [[Hepburnovo prečrkovanje|po Hepburnu]] ''Kyūshū''; »devet provinc«) je tretji največji [[Japonsko otočje|japonski otok]] s površino 36.554 km² in najjužnejši izmed štirih glavnih otokov. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]]. Kjušu velja za zibelko [[Japonci|japonske]] civilizacije zaradi svoje tople [[klima|klime]] in planinske geografske oblike, ki omogoča rast gozda in poljščin kot so [[riž]], [[čaj]], [[tobak]] in [[limona|limone]]. Skoraj polovica vsega oglja na Japonskem prihaja iz rudnikov na severnem delu tega otoka. Največje mesto otoka je Fukuoka, gospodarski center pa je Kitakjušu. Na otoku imata sedež dva japonska [[vesoljski center|vesoljska centra]] in [[lansirna postaja]] [[Državna razvojna vesoljska agencija|Državne razvojne vesoljske agencije]]. {{geo-stub}} [[Kategorija:Otoki Japonske]] [[Kategorija:Japonske regije]] {{normativna kontrola}} ixr9ai170s0d6reyz01l81gdcnw7ft8 0 145933 5736607 5720179 2022-08-19T15:01:06Z SkuwiK 213418 infopolje: screenshot: posodobitev; + /* Galerija */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje OS| name = Kubuntu |logo = [[Slika:Kubuntu logo and wordmark.svg|225px|center|Logotip distribucije Kubuntu]] |screenshot = [[File:Kubuntu 22.04 sl 001.png|250px]] |caption = Kubuntu 22.04 LTS (sl) z namizjem [[KDE]] |developer = Kubuntu Community |family = [[Ubuntu]] ([[Linux]]) |source_model=[[FOSS]] |working_state=trenutno |latest_release_version=22.04 LTS (Jammy Jellyfish) |latest_release_date=21. april 2022 |kernel_type=Linux kernel |ui=[[grafični uporabniški vmesnik]]: [[KDE]] |license=[[GPL]] in ostale licence |website=http://www.kubuntu.org/ }} '''Kubuntu''' je uradna različica projekta Ubuntu. Namesto namiznega okolja GNOME uporablja KDE. == Zgodovino različic == {| class="wikitable" style="float: center;" |- ! legenda |- | style="background-color:Salmon;" | stara izdaja; nepodprta |- | style="background-color:#d9d554;" | stara izdaja; še vedno podprta |- | style="background-color:#a0e75a;" | trenutna izdaja |- | style="background-color:SkyBlue;" | prihodnja izdaja |} {| class="wikitable" |- !Različica !Kodno ime !Datum izdaje !Polna podpora |- | style="background:Salmon;" | 5.04 | Hoary Hedgehog | 2005-04-08<ref>{{Navedi splet|title=Ten years of Kubuntu [LWN.net]|url=https://lwn.net/Articles/635880/|website=lwn.net|accessdate=2022-07-15}}</ref> | 2006-10 |- | style="background:Salmon;" | 5.10 | Breezy Badger | 2005-10-13 | 2007-04 |- | style="background:Salmon;" | 6.06 LTS | Dapper Drake | 2006-06-01 | 2009-06 |- | style="background:Salmon;" | 6.10 | Edgy Eft | 2006-10-26 | 2008-04 |- | style="background:Salmon;" | 7.04 | Feisty Fawn | 2007-04-19 | 2008-10 |- | style="background:Salmon;" | 7.10 | Gutsy Gibbon | 2007-10-18 | 2009-04 |- | style="background:Salmon;" | 8.04 | Hardy Heron | 2008-04-24<ref>{{Navedi splet|title=Kubuntu 8.04 Released {{!}} Kubuntu|url=https://kubuntu.org/news/kubuntu-8-04-released/|accessdate=2022-07-15|language=en-US}}</ref> | 2009-10 |- | style="background:Salmon;" | 8.10 | Intrepid Ibex | 2008-10-30 | 2010-04 |- | style="background:Salmon;" | 9.04 | Jaunty Jackalope | 2009-04-23 | 2010-10 |- | style="background:Salmon;" | 9.10 | Karmic Koala | 2009-10-29 | 2011-04 |- | style="background:Salmon;" | 10.04 LTS | Lucid Lynx | 2010-04-22<ref>{{Navedi splet|title=Kubuntu 10.04 LTS Here for the Long Term {{!}} Kubuntu|url=https://kubuntu.org/news/kubuntu-10-04-lts-here-for-the-long-term/|accessdate=2022-07-15|language=en-US}}</ref> | 2013-05 |- | style="background:Salmon;"| 10.10 | Maverick Meerkat | 2010-10-10 | 2012-04 |- | style="background:Salmon;"| 11.04 | Natty Narwhal | 2011-04-28 | 2012-10 |- | style="background:Salmon;"| 11.10 | Oneiric Ocelot | 2011-10-13 | 2013-05 |- | style="background:Salmon;"| 12.04 LTS | Precise Pangolin | 2012-04-26<ref>{{Navedi splet|title=Kubuntu 12.04 LTS {{!}} Kubuntu|url=https://kubuntu.org/news/kubuntu-12-04-lts/|accessdate=2022-07-15|language=en-US}}</ref> | 2017-04 |- | style="background:Salmon;"| 12.10 | Quantal Quetzal | 2012-10-08 | 2014-04 |- | style="background:Salmon;"| 13.04 | Raring Ringtail | 2013-04-25 | 2014-01 |- | style="background:Salmon;"| 13.10 | Saucy Salamander | 2013-10-17 | 2014-06 |- | style="background:Salmon;"| 14.04 LTS | Trusty Tahr | 2014-04-17<ref>{{Navedi splet|title=Kubuntu 14.04 LTS {{!}} Kubuntu|url=https://kubuntu.org/news/kubuntu-14-04-lts/|accessdate=2022-07-15|language=en-US}}</ref> | 2019-04 |- | style="background:Salmon;"| 14.10 | Utopic Unicorn | 2014-10-23 | 2015-06 |- | style="background:Salmon;"| 15.04 | Vivid Vervet | 2015-04-22 | 2015-12 |- | style="background:Salmon;"| 15.10 | Wily Werewolf | 2015-10-22 | 2016-06 |- | style="background:Salmon;"| 16.04 LTS | Xenial Xerus<ref>{{Navedi splet|title=Ubuntu 16.04 LTS Codename Announced|url=http://www.omgubuntu.co.uk/2015/10/ubuntu-16-04-name-revealed|website=OMG! Ubuntu!|date=2015-10-21|accessdate=2022-07-15|language=en-GB|first=Joey|last=Sneddon}}</ref> | 2016-04-21<ref>{{Navedi splet|title=Kubuntu 16.04 LTS Release Anouncement {{!}} Kubuntu|url=https://kubuntu.org/news/kubuntu-16-04-lts-release-anouncement/|accessdate=2022-07-15|language=en-US}}</ref> | 2019-04 |- | style="background:Salmon;"| 16.10 | Yakkety Yak<ref>{{Navedi splet|title=Mark Shuttleworth » Blog Archive » Y is for…|url=https://www.markshuttleworth.com/archives/1496|accessdate=2022-07-15}}</ref> | 2016-10-13<ref>{{Navedi splet|title=Kubuntu 16.10 Released! {{!}} Kubuntu|url=https://kubuntu.org/news/kubuntu-16-10-released/|accessdate=2022-07-15|language=en-US}}</ref> | 2017-06 |- | style="background:Salmon;"| 17.04 | Zesty Zapus | 2017-04-13<ref>{{Navedi splet|title=Kubuntu 17.04 Released! {{!}} Kubuntu|url=https://kubuntu.org/news/kubuntu-17-04-released/|accessdate=2022-07-15|language=en-US}}</ref> | 2018-01 |- | style="background:Salmon;"| 17.10 | Artful Aardvark | 2017-10-19<ref>{{Navedi splet|title=Kubuntu 17.10 Artful Aardvark is released {{!}} Kubuntu|url=https://kubuntu.org/news/kubuntu-17-10-artful-aardvark-is-released/|accessdate=2022-07-15|language=en-US}}</ref> | 2018-07 |- | style="background:Salmon;"| 18.04 LTS | Bionic Beaver | 2018-04-26<ref>{{Navedi splet|title=Kubuntu 18.04 has been released, featuring the beautiful KDE Plasma 5.12 LTS {{!}} Kubuntu|url=https://kubuntu.org/news/kubuntu-18-04-has-been-released/|accessdate=2022-07-15|language=en-US}}</ref> | 2021-04 |- | style="background:Salmon;"| 18.10 | Cosmic Cuttlefish | 2018-10-18<ref>{{Navedi splet|title=Kubuntu 18.10 is released today {{!}} Kubuntu|url=https://kubuntu.org/news/kubuntu-18-10-is-released-today/|accessdate=2022-07-15|language=en-US}}</ref> | 2019-07 |- | style="background:Salmon;"| 19.04 | Disco Dingo | 2019-04-18<ref>{{Navedi splet|title=Kubuntu 19.04 is released today {{!}} Kubuntu|url=https://kubuntu.org/news/kubuntu-19-04-is-released-today/|accessdate=2022-07-15|language=en-US}}</ref> | 2020-01 |- | style="background:Salmon;"| 19.10 | Eoan Ermine | 2019-10-17<ref>{{Navedi splet|title=Kubuntu 19.10 is released today {{!}} Kubuntu|url=https://kubuntu.org/news/kubuntu-19-10-is-released-today/|accessdate=2022-07-15|language=en-US}}</ref> | 2020-07 |- | style="background:#d9d554;"| 20.04 LTS |Focal Fossa | 2020-04-23 |2023-04 |- | style="background:Salmon;"| 20.10 |Groovy Gorilla |2020-10-22<ref>{{Navedi splet|title=Kubuntu 20.10 Groovy Gorilla released {{!}} Kubuntu|url=https://kubuntu.org/news/kubuntu-20-10-groovy-gorilla-released/|accessdate=2022-07-15|language=en-US}}</ref> |2021-07 |- | style="white-space:nowrap; background:Salmon;"|21.04 |Hirsute Hippo |2021-04-22<ref>{{Navedi splet|title=Kubuntu 21.04 Hirsute Hippo Released {{!}} Kubuntu|url=https://kubuntu.org/news/kubuntu-21-04-hirsute-hippo-released/|accessdate=2022-07-15|language=en-US}}</ref> |2022-01 |- | style="white-space:nowrap; background:#d9d554;"|21.10 |Impish Indri |2021-10-15<ref>{{Navedi splet|title=Kubuntu 21.10 Impish Indri Released {{!}} Kubuntu|url=https://kubuntu.org/news/kubuntu-21-10-impish-indri-released/|accessdate=2022-07-15|language=en-US}}</ref> |2022-07 |- | style="white-space:nowrap; background:#a0e75a;"|22.04 LTS |Jammy Jellyfish |2022-04-21<ref>{{Navedi splet|title=Kubuntu 22.04 LTS Released {{!}} Kubuntu|url=https://kubuntu.org/news/kubuntu-22-04-lts-released/|accessdate=2022-07-15|language=en-US}}</ref> |2025-04 |- | style="white-space:nowrap; background:SkyBlue;"|22.10 |Kinetic Kudu |2022-10-20 |2023-07 |} == Galerija == <gallery> Slika:Kubuntu hoary de.png|Kubuntu 5.04 Slika:Kubuntu6.06.png|Kubuntu 6.06 LTS Slika:Kubuntu.8.04.KDE.png|Kubuntu 8.04 Slika:Kubuntu 10.04 main menu.png|Kubuntu 10.04 LTS Slika:Kubuntu 12.jpg|Kubuntu 12.04 LTS Slika:Kubuntu 14.04 LTS.png|Kubuntu 14.04 LTS Slika:Kubuntu screenshot 16.04.png|Kubuntu 16.04 LTS Slika:Kubuntu 18.04 Desktop.jpg|Kubuntu 18.04 LTS Slika:Desktop Kubuntu 20.04.png|Kubuntu 20.04 LTS Slika:Kubuntu 22.04 sl 001.png|Kubuntu 22.04 LTS (sl) Slika:Kubuntu 22.04 sl 002.png|Kubuntu 22.04 LTS (sl) </gallery> == Glej tudi == * [[seznam Linux distribucij]] * [[Linux]] * [[odprta koda]] * [[odprtokodna programska oprema]] * [[prosto programje]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Kubuntu}} * [https://kubuntu.org/ Uradna stran projekta Kubuntu] * [https://www.kubuntuforums.net/ Kubuntu forum] {{ikona en}} * [https://distrowatch.com/table.php?distribution=kubuntu Kubuntu] na [[DistroWatch]] {{ikona en}} * [https://help.ubuntu.com/community/Installation/SystemRequirements/ Strojne zahteve] {{ikona en}} {{distribucije Linux}} {{portal|prosto programje|Free Software Portal Logo.svg}} [[Kategorija:Linux]] [[Kategorija:Operacijski sistemi]] [[Kategorija:Programska oprema leta 2005]] 1wxomyzj7onjhu46to10ylvbyxbbq6r 0 146137 5736875 5458231 2022-08-20T06:53:04Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Javor}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Javor |geopedia=#L410_T13_F10110173_b4 | latd = 46 |latm = 1 |lats = 13.19 |latNS = N | longd = 14 |longm = 40 |longs = 38.98 |longEW = E |najdisi=Javor,+Ljubljana |image=Vas Javor (Ljubljana).jpg |povrsina=6,21 |prebivalstvo=184 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=514,8 |postna=1261 |posta=Ljubljana - Dobrunje |obcina=Ljubljana |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Javor - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 18690 | občina = Ljubljana }} }} '''Javor''' je [[vas]] v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], vzhodno od [[Ljubljana|Ljubljane]], v hribovitem svetu na višini 500-600 m. V njej stoji vaška [[Cerkev sv. Ane, Javor|cerkev sv. Ane]] in šola, ki je že pred nekaj leti nehala delovati. Skozi vas teče potok [[Javorska reka]], nad njo je Lisičji hrib, ki je znan po lisicah. Posebnost vasi so vojaške jame, ki so jih zgradili vojaki ali ubežniki za skrivanje. Take jame so na dveh mestih v vasi. == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Javor, Ljubljana}} {{NaseljaMOL}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Javor| ]] {{SloNaselje-stub}} irgioznl796fdqepi7y70deuuav99we 0 146153 5737111 5695817 2022-08-20T07:13:13Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sveti Anton}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Sveti Anton | geopedia = #L410_T13_F10102081_b4 | latd = 45 |latm = 31 |lats = 33.91 | latNS = N | longd = 13 |longm = 50 |longs = 7.4 |longEW = E |najdisi = Sv.+Anton,+Pobegi |image=Sv.Anton01.JPG |povrsina=7,06 |prebivalstvo=2048 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 123 |postna = 6276 |posta = Pobegi |obcina = Koper |regija = Obalno - kraška regija }} '''Sveti Anton''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''''Sant'Antonio'''''), okrajšano Sv. Anton, (med leti 1952 - 1991 Pridvor), je urbanizirano [[naselje]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref>, ki upravno spada pod [[Mestna občina Koper|Mestno občino Koper]]. Naselje z več kot 2.000 prebivalci, se nahaja jugovzhodno od [[Koper|Kopra]]. == Etimologija in preimenovanja == Naselje je dobilo ime po [[Sveti Anton Puščavnik|sv. Antonu Puščavniku]]. Kraj z imenom ''S. Antonio de la corte'' je naveden na zemljevidu [[Pietro Coppo|Pietra Coppa]] iz leta 1525 <ref>{{Navedi knjigo|title = Desriptio Histriae|last = Lago|first = L.|publisher = Lint Editoriale|year = 1981|isbn = |location = Trieste|page = |cobiss = }}</ref> tj. 500 let pred zgraditvijo župnijske cerkve sv. Antona, ko je na njenem mestu stal majhen oratorij.<ref name="#1">{{Navedi knjigo|title = Sv. Anton, Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini|last = Gak|first = Natali|publisher = Ars Scriptum|year = 2009|isbn = 978-961-269-089-2|location = Sv. Anton|page = 121|cobiss = }}</ref> Najbrž je že takratna vaška skupnost v tem majhnem oratoriju, v katerem je delovala tudi bratovščina sv. Antona Puščavnika, častila le-tega kot svojega zavetnika.<ref name="#1"/> Leta 1957 so Sv. Anton preimenovali v Pridvor, v sklopu prizadevanj povojne komunistične oblasti za odstranitev religijskih elementov iz [[toponim|toponimov]].<ref>{{Navedi knjigo|title = Spremembe naselij 1948-95|last = |first = |publisher = Geografski inštitut, ZRC SAZU, DZS|year = 1996|isbn = |location = Ljubljana|page = |cobiss = }}</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43.</ref> Uradni razlog za preimenovanje je bilo prepričanje takratnih oblasti, da je »ime italijanskega izvora oziroma sad prizadevanj, da bi se imena primorskih krajev poitalijančila«, toda številni krajani so bili prepričani, »da so ime naselja preimenovali, ker je bilo ime svetnika«.<ref>{{Navedi knjigo|title = Sv. Anton, Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini|last = Gak|first = Natali|publisher = Ars Scriptum|year = 2009|isbn = 978-961-269-089-2|location = Sv. Anton|page = 95-96|cobiss = }}</ref> Naselju so vrnili prvotno ime leta 1991, na podlagi opravljene javne ankete prebivalcev. Argumenta za vrnitev starega imena sta bila zlasti dejstvo, da je naselje nosilo ime Sv. Anton več kot pet stoletij in večinska želja, da se ponovno uvede uporaba nekdanjega imena.<ref>{{Navedi knjigo|title = Sv. Anton, Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini|last = Gak|first = Natali|publisher = Ars Scriptum|year = 2009|isbn = 978-961-269-089-2|location = Sv. Anton|page = 96|cobiss = }}</ref> == Zgodovina == V 2. polovici 8. stoletja je [[Istra]] prešla izpod bizantinske pod frankovsko oblast. Leta 840 je bila Istra priključena k Italskemu kraljestvu, leta 952 kot del Furlanske marke vključena v [[Sveto rimsko cesarstvo]], po letu 1209 je imel položaj istrskega mejnega grofa [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]]. Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu, vključno s Koprom, še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo. Koper je leta 1279 moral sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. {{glavni|Beneška republika}} Po propadu je Istra za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo. Od leta 1797 do leta 1813 so si Francozi in Avstrijci podajali celotno ozemlje Istre. {{glavni|Ilirske province}} Po Napoleonovem porazu v Rusiji in pri Waterlooju je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920, ter med 2. svetovno vojno je bil Sv. Anton s preostalo slovensko Istro v okviru [[Kraljevina Italija|Italije]], po vojni, med letoma 1945 in 1954 pa del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. {{Glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. == Lega in prometne povezave == Naselje se nahaja približno 10,1&nbsp;km jugovzhodno od [[Koper|Kopra]].<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/razdalje_med_kraji.aspx|title = AMZS - Razdalje med kraji|date = |accessdate = 21. 6. 2015|website = |publisher = |last = |first = }}</ref> skupaj s številnimi [[Zaselek|zaselki]] na pobočju hriba Jazbine ter na slemenu in pobočju Marežganskega hriba. Najlažji dostop je iz smeri [[Bertoki|Bertokov]], po lokalni cesti, ki povezuje naselja [[Prade]], [[Pobegi]], [[Čežarji]] in se nadaljuje do Svetega Antona. == Središče naselja == Središče naselja je ob [[župnija svetega Antona|župnijski cerkvi sv. Antona puščavnika]], kjer se nahajajo zadružni dom z gostilno, [[nogomet|nogometno]] in [[Balinanje|balinarsko]] igrišče, trgovina ter nova [[osnovna šola]]. V bližini je tudi pokopališče, z nekaterimi zanimivimi nagrobniki iz 19. stoletja. <ref>{{Navedi splet|url = http://www.primorske.si/Novice/Istra/Prve-dni-novembra-v-novo-solo|title = Prve dni novembra v novo šolo|date = |accessdate = 21. 6. 2015|website = Primorske novice|publisher = |last = |first = }}</ref> Nekdanjo šolsko stavbo z dvoriščem in travnik, ki leži zahodno od zadružnega doma, obdaja star kamniti zid z železno ograjo. V neposredni bližini šole stojijo spominski plošči padlim v NOB, talcem in žrtvam fašizma ter spomenik Jožeta Pohlena Istri. === Zaselki === Sv. Anton je skupno ime tudi za številne [[Zaselek|zaselke]] na širokem hrbtu v severnem delu Šavrinskega gričevja, ki je severovzhodni podaljšek Marežganskega slemena, ki se tu spušča v dolino [[Rižana (reka)|reke Rižane]]: Boškarji, Bužarji, Cerej, Dolani, Dvori, Farančan, Fikoni, Gregoriči, Hrib, Kavaliči, Klanec, Kocjančiči, Kortina, Pečki, Potok s Čepinjami, Malimi Bonini in Malimi Fikoni, Ravne, Šušteti, Škofarji, Tomažiči, Turki in Vrtine. Imena so dobili bodisi po svojih prebivalcih (npr. Fikoni, Gregoriči in Turki), po naravnih značilnostih (npr. Ravne in Hrib), živalskem svetu (Kavaliči), značilnostih naselitve (Dvori in Kortina) ter drugih lastnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title = Sv. Anton, Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini|last = Gak|first = Natali|publisher = Ars Scriptum|year = 2009|isbn = 978-961-269-089-2|location = Sv. Anton|page = 16|cobiss = }}</ref> == Znane osebnosti == * [[Dušan Jakomin]] - roj. 11. januarja 1925, umrl 12. februarja 2015, slovenski zamejski duhovnik, zborovodja, jezikoslovec in ustanovitelj škedenjskega etnografskega muzeja, ena izmed osrednjih osebnosti tržaških Slovencev.<ref>{{Navedi knjigo|title = Sv. Anton, Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini|last = Gak|first = Natali|publisher = Ars Scriptum|year = 2009|isbn = 978-961-269-089-2|location = Sv. Anton|page = 89|cobiss = }}</ref><ref>{{Navedi splet|url = https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/poslovil-se-je-dusan-jakomin/358208|title = Poslovil se je Dušan Jakomin|date = |accessdate = 21. 6. 2015|website = MMC RTV SLO|publisher = |last = |first = }}</ref> * Plemiška družina (grofje) Tacco - živeli so na Kortini do 19. stoletja. *Miha Turk - lokalni narodni buditelj, obdobje narodne prebuje v Slovenski Istri, 19. stoletje. *Josip Valentič - roj. 1863, umrl 1919, učitelj in deželnozborski poslanec, v Sv. Antonu je poučeval v začetku 20. stoletja in organiziral mladinski pevski zbor. *Avgušin Vida (Dr. Agustin Vida) - po škofu Paolu Naldiniju »pobožni doktor Avguštin Vida iz znamenite lombardske družine, ki je prišla v Koper iz Cremone okrog leta 1284 ali 1311«,<ref name="#2">{{Navedi knjigo|title = Sv. Anton, Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini|last = Gak|first = Natali|publisher = Ars Scriptum|year = 2009|isbn = 978-961-269-089-2|location = Sv. Anton|page = 123|cobiss = }}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title = Corografia ecclesiastica o sia descrittione della citta e della diocesi di Giustinopoli detto volgarmente Capo d'Istria|last = Naldini|first = Paolo|publisher = Forni editore|year = 1967|isbn = |location = Bologna|page = 391|cobiss = }}</ref> podatki iz krstne knjige župnije sv. Antona iz leta 1656 potrjujejo, da je živel v Sv. Antonu in zgradil tudi manjšo zasebno cerkev, umrl je leta 1706.<ref name="#2"/> *[[Jadran Ogrin]] - glasbenik. == Sklici == <references /> == Viri == * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija svetega Antona|Župnija sv. Antona]] {{Mestna občina Koper}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Koper]] [[Kategorija:Sveti Anton, Koper|*]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] dhtsjpz27c3om5peeb2a3nsrv2rc5v1 0 150386 5736732 5733171 2022-08-19T22:30:15Z Marko3 1829 /* Življenje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Damjana Golavšek | honorific_suffix = | image = GolavsekDamjana.JPG | image_size = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- Wikidata --> | alias = | birth_date = {{datum rojstva in starost|1964|10|8}} | birth_place = [[Celje]], [[SFR Jugoslavija]] | origin = | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = | years_active = 80.–danes | label = | associated_acts = {{hlist|[[Kladivo, konj in voda]]|Dinamitke}} | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Damjana Golavšek''' [damjána golávšek], [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * 8. oktober [[1964]], [[Celje]].<ref>{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/damjana-golavsek-ob-rojstnem-dnevu-presenetila-s-prisrcno-fotografijo-iz-otroskih-let/|title=Damjana Golavšek ob rojstnem dnevu presenetila s prisrčno fotografijo iz otroških let |accessdate=11. 6. 2022 |date=8. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> ==Življenje== Na Pedagoški akademiji v Mariboru je študirala razredni pouk. Z možem, glasbenikom [[Čarli Novak|Čarlijem Novakom]], sta se preselila na Primorsko v Gaberje. Imata tri hčere. ==Delo== Po končanem študiju je nekaj časa poučevala v Glasbeni šoli v Žalcu, potem pa ustanovila glasbeni vrtec Muzikalček. Damjana Golavšek je znana kot avtorica in izvajalka glasbenih prireditev za otroke. Glasbeno gledaliske predstave za otroke še vedno aktivno izvaja. Kot glasbena pedagoginja od leta 2008 deluje v zamejstvu, kjer preko glasbe in petja spodbuja rabo slovenskega jezika. Bila je pevka skupine [[Kladivo, konj in voda]].<ref>{{navedi splet |url=https://novamuska.org/?p=6366 |title=SEDEM II – Kladivo, konj in voda (4) |accessdate=14. 6. 2022 |date=13. 3. 2013 |format= |work= }}</ref> Na prireditvi [[Slovenska popevka 2007]] je za pesem »Naravne sile« prejela nagrado žirije. Leta 2015 je bila v slovenski različici muzikala [[Mamma Mia! (muzikal)|''Mamma Mia!'']] izbrana za eno izmed glavnih vlog, vlogo Tanye. S [[Simona Vodopivec Franko|Simono Vodopivec Franko]] in [[Alenka Godec|Alenko Godec]], ki sta v muzikalu upodabljali Donno in Rosie, so začele nastopati kot Dinamitke in leta 2019 izdale svojo prvo avtorsko skladbo »V mojem filmu«. Bila je ena izmed tekmovalk [[Znan obraz ima svoj glas (6. sezona)|6. sezone]] šova [[Znan obraz ima svoj glas]] (2022). == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko – Miša Čermak - Tomaž Kozlevčar)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Karel Novak, Blaž Jurjevčič)</small> * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob - Katarina Habe - Rok Golob)</small> (z Rokom) * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Krog'' <small>(Karel Novak – Damjana Golavšek − Gregor Forjanič)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo * [[Melodije morja in sonca 2001|2001]]: ''Oljka'' === [[Pop delavnica]] === * [[Pop delavnica 1991|1991]]: ''Če bi mi srce dal'' <small>(Karel Novak - Karel Novak - Karel Novak)</small> - 3. nagrada strokovne komisije (s Hot Hot Hot) * '''[[Pop delavnica 1992|1992]]: ''Igra'' <small>(Karel Novak - Silva Bajc)</small> - 1. nagrada strokovne žirije''' === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Ljubim, ljubiš'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 9. mesto * [[EMA 1999|1999]]: ''Igra je končana'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 5. mesto (z Ireno in s Sanjo) * [[EMA 2001|2001]]: ''Stoletje sanj in miru'' <small>(Karel Novak - Zvezdana Majhen - Karel Novak)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Vsako življenje gre svojo pot'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Damjana Golavšek, Karel Novak)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Ljubimec'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Primož Grašič)</small> - 16. mesto <small>(321 telefonskih glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Naj vsem ljudem se dogodi'' <small>(Karel Novak/Zvezdana Majhen/Gregor Forjanič)</small> - 16. mesto <small>(392 telefonskih glasov)</small> * '''[[Slovenska popevka 2007|2007]]: ''Naravne sile'' <small>(Karel Novak/Damjana Kenda Hussu/Janez Gregorc)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 7. mesto <small>(437 telefonskih glasov)</small>''' * [[Popevka 2022|2022]]: ''Frajer'' <small>(Damjana Golavšek/Damjana Golavšek)</small> (članica Dinamitk) === [[Festival narečnih popevk]] === * '''[[Vesela jesen 1998|1998]]: ''Naj bo vesela jesen'' <small>(Karel Novak - Adi Smolar)</small> z Ireno Vrčkovnik - zlati klopotec za najboljšo popevko v knjižnem jeziku''' === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2000]]: ''Meglo zdaj prodajaj drugje'' <small>(Karel Novak/Karel Novak/Karel Novak)</small> * [[Hit festival|2001]]: ''Sonce, moj prijatelj'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> ==Diskografija== * Damjana & skupina Hot hot hot - Pokloni si srečo (1991) # ''Šum dežja'' # ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' # ''Prijatelj'' # ''Življenje'' # ''Je to ljubezen'' # ''Če bi mi srce dal'' # ''Čas hiti'' # ''Kakor ti'' # ''Ljubim noro'' # ''Pesem'' ([[Nada Žgur]], [[Alenka Godec]] in Damjana Golavšek kot skupina ''Vocalart'') * Rime (1995) # ''Začetek'' # ''[[Solze (skladba)|Solze]]'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Blaž Jurjevčič)</small> # ''Narobe svet'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Srčni tat'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Strto srce'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Kaj pa ti'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Pesem je zate'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> # ''Božji dar'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Rime'' <small>(K. Novak/Silva Bajc/B. Jurjevčič)</small> # ''Konec'' * Nasmeh (1999) # ''Nasmeh'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> # ''Modri horizont'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Neizpeta tema'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Spomin'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Zakaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Krog'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/Gregor Forjanič)</small> # ''Žalostna'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Preteklost je mimo'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubimec'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Maškarada'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Žalostna ''(remix) # ''Sreča čaka'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubim ljubiš'' <small>(K. Novak/Janez Zmazek - Žan/K. Novak)</small> == Sklici in viri == {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |title=Damjana Golavšek iskreno o glasbi, festivalih, razočaranju in življenju |accessdate=9. 5. 2019}} * {{navedi splet |url=http://www.discogs.com/Damjana-Golav%C5%A1ek-Rime/release/1503603 |title=Damjana Golavšek ‎– Rime |accessdate=19. 4. 2014}} * Nasmeh {{COBISS|ID=1152829}} == Zunanje povezave == *[https://www.damjanagolavsek.si Domača spletna stran] {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Golavšek, Damjana}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] dcpgf7woxzmwff1z8p0rxkfc0z3ymzl 5736733 5736732 2022-08-19T22:39:25Z Marko3 1829 /* Življenje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Damjana Golavšek | honorific_suffix = | image = GolavsekDamjana.JPG | image_size = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- Wikidata --> | alias = | birth_date = {{datum rojstva in starost|1964|10|8}} | birth_place = [[Celje]], [[SFR Jugoslavija]] | origin = | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = | years_active = 80.–danes | label = | associated_acts = {{hlist|[[Kladivo, konj in voda]]|Dinamitke}} | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Damjana Golavšek''' [damjána golávšek], [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * 8. oktober [[1964]], [[Celje]].<ref>{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/damjana-golavsek-ob-rojstnem-dnevu-presenetila-s-prisrcno-fotografijo-iz-otroskih-let/|title=Damjana Golavšek ob rojstnem dnevu presenetila s prisrčno fotografijo iz otroških let |accessdate=11. 6. 2022 |date=8. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> ==Življenje== Na Pedagoški akademiji v Mariboru je študirala razredni pouk. Iz svojega prvega zakona ima hčer Tejo. Kasneje se je poročila s [[Čarli Novak|Čarlijem Novakom]], ki ima iz prejšnjega zakona dve hčeri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/razno/princesa-damjana-in-princ-carli-sva-kot-levi-in-desni-cevelj/|title=Princesa Damjana in princ Čarli: Sva kot levi in desni čevelj|date=7. 6. 2021|accessdate=19. 8. 2022|publisher=Slovenskenovice.si}}</ref> ==Delo== Po končanem študiju je nekaj časa poučevala v Glasbeni šoli v Žalcu, potem pa ustanovila glasbeni vrtec Muzikalček. Damjana Golavšek je znana kot avtorica in izvajalka glasbenih prireditev za otroke. Glasbeno gledaliske predstave za otroke še vedno aktivno izvaja. Kot glasbena pedagoginja od leta 2008 deluje v zamejstvu, kjer preko glasbe in petja spodbuja rabo slovenskega jezika. Bila je pevka skupine [[Kladivo, konj in voda]].<ref>{{navedi splet |url=https://novamuska.org/?p=6366 |title=SEDEM II – Kladivo, konj in voda (4) |accessdate=14. 6. 2022 |date=13. 3. 2013 |format= |work= }}</ref> Na prireditvi [[Slovenska popevka 2007]] je za pesem »Naravne sile« prejela nagrado žirije. Leta 2015 je bila v slovenski različici muzikala [[Mamma Mia! (muzikal)|''Mamma Mia!'']] izbrana za eno izmed glavnih vlog, vlogo Tanye. S [[Simona Vodopivec Franko|Simono Vodopivec Franko]] in [[Alenka Godec|Alenko Godec]], ki sta v muzikalu upodabljali Donno in Rosie, so začele nastopati kot Dinamitke in leta 2019 izdale svojo prvo avtorsko skladbo »V mojem filmu«. Bila je ena izmed tekmovalk [[Znan obraz ima svoj glas (6. sezona)|6. sezone]] šova [[Znan obraz ima svoj glas]] (2022). == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko – Miša Čermak - Tomaž Kozlevčar)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Karel Novak, Blaž Jurjevčič)</small> * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob - Katarina Habe - Rok Golob)</small> (z Rokom) * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Krog'' <small>(Karel Novak – Damjana Golavšek − Gregor Forjanič)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo * [[Melodije morja in sonca 2001|2001]]: ''Oljka'' === [[Pop delavnica]] === * [[Pop delavnica 1991|1991]]: ''Če bi mi srce dal'' <small>(Karel Novak - Karel Novak - Karel Novak)</small> - 3. nagrada strokovne komisije (s Hot Hot Hot) * '''[[Pop delavnica 1992|1992]]: ''Igra'' <small>(Karel Novak - Silva Bajc)</small> - 1. nagrada strokovne žirije''' === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Ljubim, ljubiš'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 9. mesto * [[EMA 1999|1999]]: ''Igra je končana'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 5. mesto (z Ireno in s Sanjo) * [[EMA 2001|2001]]: ''Stoletje sanj in miru'' <small>(Karel Novak - Zvezdana Majhen - Karel Novak)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Vsako življenje gre svojo pot'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Damjana Golavšek, Karel Novak)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Ljubimec'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Primož Grašič)</small> - 16. mesto <small>(321 telefonskih glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Naj vsem ljudem se dogodi'' <small>(Karel Novak/Zvezdana Majhen/Gregor Forjanič)</small> - 16. mesto <small>(392 telefonskih glasov)</small> * '''[[Slovenska popevka 2007|2007]]: ''Naravne sile'' <small>(Karel Novak/Damjana Kenda Hussu/Janez Gregorc)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 7. mesto <small>(437 telefonskih glasov)</small>''' * [[Popevka 2022|2022]]: ''Frajer'' <small>(Damjana Golavšek/Damjana Golavšek)</small> (članica Dinamitk) === [[Festival narečnih popevk]] === * '''[[Vesela jesen 1998|1998]]: ''Naj bo vesela jesen'' <small>(Karel Novak - Adi Smolar)</small> z Ireno Vrčkovnik - zlati klopotec za najboljšo popevko v knjižnem jeziku''' === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2000]]: ''Meglo zdaj prodajaj drugje'' <small>(Karel Novak/Karel Novak/Karel Novak)</small> * [[Hit festival|2001]]: ''Sonce, moj prijatelj'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> ==Diskografija== * Damjana & skupina Hot hot hot - Pokloni si srečo (1991) # ''Šum dežja'' # ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' # ''Prijatelj'' # ''Življenje'' # ''Je to ljubezen'' # ''Če bi mi srce dal'' # ''Čas hiti'' # ''Kakor ti'' # ''Ljubim noro'' # ''Pesem'' ([[Nada Žgur]], [[Alenka Godec]] in Damjana Golavšek kot skupina ''Vocalart'') * Rime (1995) # ''Začetek'' # ''[[Solze (skladba)|Solze]]'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Blaž Jurjevčič)</small> # ''Narobe svet'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Srčni tat'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Strto srce'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Kaj pa ti'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Pesem je zate'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> # ''Božji dar'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Rime'' <small>(K. Novak/Silva Bajc/B. Jurjevčič)</small> # ''Konec'' * Nasmeh (1999) # ''Nasmeh'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> # ''Modri horizont'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Neizpeta tema'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Spomin'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Zakaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Krog'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/Gregor Forjanič)</small> # ''Žalostna'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Preteklost je mimo'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubimec'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Maškarada'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Žalostna ''(remix) # ''Sreča čaka'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubim ljubiš'' <small>(K. Novak/Janez Zmazek - Žan/K. Novak)</small> == Sklici in viri == {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |title=Damjana Golavšek iskreno o glasbi, festivalih, razočaranju in življenju |accessdate=9. 5. 2019}} * {{navedi splet |url=http://www.discogs.com/Damjana-Golav%C5%A1ek-Rime/release/1503603 |title=Damjana Golavšek ‎– Rime |accessdate=19. 4. 2014}} * Nasmeh {{COBISS|ID=1152829}} == Zunanje povezave == *[https://www.damjanagolavsek.si Domača spletna stran] {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Golavšek, Damjana}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] 7cofrr6uh1vy0y1qwcqnc8fugtskoo6 5736734 5736733 2022-08-19T22:42:08Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Damjana Golavšek | honorific_suffix = | image = GolavsekDamjana.JPG | image_size = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- Wikidata --> | alias = | birth_date = {{datum rojstva in starost|1964|10|8}} | birth_place = [[Celje]], [[SFR Jugoslavija]] | origin = | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = | years_active = 80.–danes | label = | associated_acts = {{hlist|[[Kladivo, konj in voda]]|Dinamitke}} | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Damjana Golavšek''' [damjána golávšek], [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * 8. oktober [[1964]], [[Celje]].<ref>{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/damjana-golavsek-ob-rojstnem-dnevu-presenetila-s-prisrcno-fotografijo-iz-otroskih-let/|title=Damjana Golavšek ob rojstnem dnevu presenetila s prisrčno fotografijo iz otroških let |accessdate=11. 6. 2022 |date=8. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> ==Življenje== Na Pedagoški akademiji v Mariboru je študirala razredni pouk. Iz svojega prvega zakona ima hčer Tajo, ki je prav tako glasbenica.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/amp/magazin/ste-vedeli-da-ima-damjana-golavsek-tako-nadarjeno-in-lepo-hci-326089|title=Ste vedeli, da ima Damjana Golavšek tako nadarjeno in lepo hčer?|date=10. 4. 2019|accessdate=19. 8. 2022|website=Zurnal24.si}}</ref> Kasneje se je poročila s [[Čarli Novak|Čarlijem Novakom]], ki ima iz prejšnjega zakona dve hčeri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/razno/princesa-damjana-in-princ-carli-sva-kot-levi-in-desni-cevelj/|title=Princesa Damjana in princ Čarli: Sva kot levi in desni čevelj|date=7. 6. 2021|accessdate=19. 8. 2022|publisher=Slovenskenovice.si}}</ref> ==Delo== Po končanem študiju je nekaj časa poučevala v Glasbeni šoli v Žalcu, potem pa ustanovila glasbeni vrtec Muzikalček. Damjana Golavšek je znana kot avtorica in izvajalka glasbenih prireditev za otroke. Glasbeno gledaliske predstave za otroke še vedno aktivno izvaja. Kot glasbena pedagoginja od leta 2008 deluje v zamejstvu, kjer preko glasbe in petja spodbuja rabo slovenskega jezika. Bila je pevka skupine [[Kladivo, konj in voda]].<ref>{{navedi splet |url=https://novamuska.org/?p=6366 |title=SEDEM II – Kladivo, konj in voda (4) |accessdate=14. 6. 2022 |date=13. 3. 2013 |format= |work= }}</ref> Na prireditvi [[Slovenska popevka 2007]] je za pesem »Naravne sile« prejela nagrado žirije. Leta 2015 je bila v slovenski različici muzikala [[Mamma Mia! (muzikal)|''Mamma Mia!'']] izbrana za eno izmed glavnih vlog, vlogo Tanye. S [[Simona Vodopivec Franko|Simono Vodopivec Franko]] in [[Alenka Godec|Alenko Godec]], ki sta v muzikalu upodabljali Donno in Rosie, so začele nastopati kot Dinamitke in leta 2019 izdale svojo prvo avtorsko skladbo »V mojem filmu«. Bila je ena izmed tekmovalk [[Znan obraz ima svoj glas (6. sezona)|6. sezone]] šova [[Znan obraz ima svoj glas]] (2022). == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko – Miša Čermak - Tomaž Kozlevčar)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Karel Novak, Blaž Jurjevčič)</small> * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob - Katarina Habe - Rok Golob)</small> (z Rokom) * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Krog'' <small>(Karel Novak – Damjana Golavšek − Gregor Forjanič)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo * [[Melodije morja in sonca 2001|2001]]: ''Oljka'' === [[Pop delavnica]] === * [[Pop delavnica 1991|1991]]: ''Če bi mi srce dal'' <small>(Karel Novak - Karel Novak - Karel Novak)</small> - 3. nagrada strokovne komisije (s Hot Hot Hot) * '''[[Pop delavnica 1992|1992]]: ''Igra'' <small>(Karel Novak - Silva Bajc)</small> - 1. nagrada strokovne žirije''' === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Ljubim, ljubiš'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 9. mesto * [[EMA 1999|1999]]: ''Igra je končana'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 5. mesto (z Ireno in s Sanjo) * [[EMA 2001|2001]]: ''Stoletje sanj in miru'' <small>(Karel Novak - Zvezdana Majhen - Karel Novak)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Vsako življenje gre svojo pot'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Damjana Golavšek, Karel Novak)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Ljubimec'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Primož Grašič)</small> - 16. mesto <small>(321 telefonskih glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Naj vsem ljudem se dogodi'' <small>(Karel Novak/Zvezdana Majhen/Gregor Forjanič)</small> - 16. mesto <small>(392 telefonskih glasov)</small> * '''[[Slovenska popevka 2007|2007]]: ''Naravne sile'' <small>(Karel Novak/Damjana Kenda Hussu/Janez Gregorc)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 7. mesto <small>(437 telefonskih glasov)</small>''' * [[Popevka 2022|2022]]: ''Frajer'' <small>(Damjana Golavšek/Damjana Golavšek)</small> (članica Dinamitk) === [[Festival narečnih popevk]] === * '''[[Vesela jesen 1998|1998]]: ''Naj bo vesela jesen'' <small>(Karel Novak - Adi Smolar)</small> z Ireno Vrčkovnik - zlati klopotec za najboljšo popevko v knjižnem jeziku''' === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2000]]: ''Meglo zdaj prodajaj drugje'' <small>(Karel Novak/Karel Novak/Karel Novak)</small> * [[Hit festival|2001]]: ''Sonce, moj prijatelj'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> ==Diskografija== * Damjana & skupina Hot hot hot - Pokloni si srečo (1991) # ''Šum dežja'' # ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' # ''Prijatelj'' # ''Življenje'' # ''Je to ljubezen'' # ''Če bi mi srce dal'' # ''Čas hiti'' # ''Kakor ti'' # ''Ljubim noro'' # ''Pesem'' ([[Nada Žgur]], [[Alenka Godec]] in Damjana Golavšek kot skupina ''Vocalart'') * Rime (1995) # ''Začetek'' # ''[[Solze (skladba)|Solze]]'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Blaž Jurjevčič)</small> # ''Narobe svet'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Srčni tat'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Strto srce'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Kaj pa ti'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Pesem je zate'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> # ''Božji dar'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Rime'' <small>(K. Novak/Silva Bajc/B. Jurjevčič)</small> # ''Konec'' * Nasmeh (1999) # ''Nasmeh'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> # ''Modri horizont'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Neizpeta tema'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Spomin'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Zakaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Krog'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/Gregor Forjanič)</small> # ''Žalostna'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Preteklost je mimo'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubimec'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Maškarada'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Žalostna ''(remix) # ''Sreča čaka'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubim ljubiš'' <small>(K. Novak/Janez Zmazek - Žan/K. Novak)</small> == Sklici in viri == {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |title=Damjana Golavšek iskreno o glasbi, festivalih, razočaranju in življenju |accessdate=9. 5. 2019}} * {{navedi splet |url=http://www.discogs.com/Damjana-Golav%C5%A1ek-Rime/release/1503603 |title=Damjana Golavšek ‎– Rime |accessdate=19. 4. 2014}} * Nasmeh {{COBISS|ID=1152829}} == Zunanje povezave == *[https://www.damjanagolavsek.si Domača spletna stran] {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Golavšek, Damjana}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] gjpwsm3dqqz3vfbr7g1fb8c4thrxaf4 5737609 5736734 2022-08-20T11:43:48Z A09 188929 /* Hit festival */ -np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Damjana Golavšek | honorific_suffix = | image = GolavsekDamjana.JPG | image_size = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = <!-- Wikidata --> | alias = | birth_date = {{datum rojstva in starost|1964|10|8}} | birth_place = [[Celje]], [[SFR Jugoslavija]] | origin = | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = | years_active = 80.–danes | label = | associated_acts = {{hlist|[[Kladivo, konj in voda]]|Dinamitke}} | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Damjana Golavšek''' [damjána golávšek], [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * 8. oktober [[1964]], [[Celje]].<ref>{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/damjana-golavsek-ob-rojstnem-dnevu-presenetila-s-prisrcno-fotografijo-iz-otroskih-let/|title=Damjana Golavšek ob rojstnem dnevu presenetila s prisrčno fotografijo iz otroških let |accessdate=11. 6. 2022 |date=8. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> ==Življenje== Na Pedagoški akademiji v Mariboru je študirala razredni pouk. Iz svojega prvega zakona ima hčer Tajo, ki je prav tako glasbenica.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/amp/magazin/ste-vedeli-da-ima-damjana-golavsek-tako-nadarjeno-in-lepo-hci-326089|title=Ste vedeli, da ima Damjana Golavšek tako nadarjeno in lepo hčer?|date=10. 4. 2019|accessdate=19. 8. 2022|website=Zurnal24.si}}</ref> Kasneje se je poročila s [[Čarli Novak|Čarlijem Novakom]], ki ima iz prejšnjega zakona dve hčeri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/razno/princesa-damjana-in-princ-carli-sva-kot-levi-in-desni-cevelj/|title=Princesa Damjana in princ Čarli: Sva kot levi in desni čevelj|date=7. 6. 2021|accessdate=19. 8. 2022|publisher=Slovenskenovice.si}}</ref> ==Delo== Po končanem študiju je nekaj časa poučevala v Glasbeni šoli v Žalcu, potem pa ustanovila glasbeni vrtec Muzikalček. Damjana Golavšek je znana kot avtorica in izvajalka glasbenih prireditev za otroke. Glasbeno gledaliske predstave za otroke še vedno aktivno izvaja. Kot glasbena pedagoginja od leta 2008 deluje v zamejstvu, kjer preko glasbe in petja spodbuja rabo slovenskega jezika. Bila je pevka skupine [[Kladivo, konj in voda]].<ref>{{navedi splet |url=https://novamuska.org/?p=6366 |title=SEDEM II – Kladivo, konj in voda (4) |accessdate=14. 6. 2022 |date=13. 3. 2013 |format= |work= }}</ref> Na prireditvi [[Slovenska popevka 2007]] je za pesem »Naravne sile« prejela nagrado žirije. Leta 2015 je bila v slovenski različici muzikala [[Mamma Mia! (muzikal)|''Mamma Mia!'']] izbrana za eno izmed glavnih vlog, vlogo Tanye. S [[Simona Vodopivec Franko|Simono Vodopivec Franko]] in [[Alenka Godec|Alenko Godec]], ki sta v muzikalu upodabljali Donno in Rosie, so začele nastopati kot Dinamitke in leta 2019 izdale svojo prvo avtorsko skladbo »V mojem filmu«. Bila je ena izmed tekmovalk [[Znan obraz ima svoj glas (6. sezona)|6. sezone]] šova [[Znan obraz ima svoj glas]] (2022). == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: ''Rojstvo'' <small>(Matjaž Murko – Miša Čermak - Tomaž Kozlevčar)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko * [[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Karel Novak, Blaž Jurjevčič)</small> * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob - Katarina Habe - Rok Golob)</small> (z Rokom) * [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Krog'' <small>(Karel Novak – Damjana Golavšek − Gregor Forjanič)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo * [[Melodije morja in sonca 2001|2001]]: ''Oljka'' === [[Pop delavnica]] === * [[Pop delavnica 1991|1991]]: ''Če bi mi srce dal'' <small>(Karel Novak - Karel Novak - Karel Novak)</small> - 3. nagrada strokovne komisije (s Hot Hot Hot) * '''[[Pop delavnica 1992|1992]]: ''Igra'' <small>(Karel Novak - Silva Bajc)</small> - 1. nagrada strokovne žirije''' === [[EMA]] === * [[EMA 1998|1998]]: ''Ljubim, ljubiš'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 9. mesto * [[EMA 1999|1999]]: ''Igra je končana'' <small>(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)</small> - 5. mesto (z Ireno in s Sanjo) * [[EMA 2001|2001]]: ''Stoletje sanj in miru'' <small>(Karel Novak - Zvezdana Majhen - Karel Novak)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Vsako življenje gre svojo pot'' <small>(Karel Novak - Damjana Golavšek - Damjana Golavšek, Karel Novak)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Ljubimec'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Primož Grašič)</small> - 16. mesto <small>(321 telefonskih glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Naj vsem ljudem se dogodi'' <small>(Karel Novak/Zvezdana Majhen/Gregor Forjanič)</small> - 16. mesto <small>(392 telefonskih glasov)</small> * '''[[Slovenska popevka 2007|2007]]: ''Naravne sile'' <small>(Karel Novak/Damjana Kenda Hussu/Janez Gregorc)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma, 7. mesto <small>(437 telefonskih glasov)</small>''' * [[Popevka 2022|2022]]: ''Frajer'' <small>(Damjana Golavšek/Damjana Golavšek)</small> (članica Dinamitk) === [[Festival narečnih popevk]] === * '''[[Vesela jesen 1998|1998]]: ''Naj bo vesela jesen'' <small>(Karel Novak - Adi Smolar)</small> z Ireno Vrčkovnik - zlati klopotec za najboljšo popevko v knjižnem jeziku''' === [[Hit festival]] === * 2000: ''Meglo zdaj prodajaj drugje'' (<small>Karel Novak/Karel Novak/Karel Novak</small>) * 2001: ''Sonce, moj prijatelj'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> ==Diskografija== * Damjana & skupina Hot hot hot - Pokloni si srečo (1991) # ''Šum dežja'' # ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' # ''Prijatelj'' # ''Življenje'' # ''Je to ljubezen'' # ''Če bi mi srce dal'' # ''Čas hiti'' # ''Kakor ti'' # ''Ljubim noro'' # ''Pesem'' ([[Nada Žgur]], [[Alenka Godec]] in Damjana Golavšek kot skupina ''Vocalart'') * Rime (1995) # ''Začetek'' # ''[[Solze (skladba)|Solze]]'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Blaž Jurjevčič)</small> # ''Narobe svet'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Srčni tat'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Strto srce'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Kaj pa ti'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Pesem je zate'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Daj mi ljubezen nazaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> # ''Božji dar'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/B. Jurjevčič)</small> # ''Rime'' <small>(K. Novak/Silva Bajc/B. Jurjevčič)</small> # ''Konec'' * Nasmeh (1999) # ''Nasmeh'' <small>(Karel Novak/Damjana Golavšek/Karel Novak)</small> # ''Modri horizont'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Neizpeta tema'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/David Jarh)</small> # ''Spomin'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Zakaj'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Krog'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/Gregor Forjanič)</small> # ''Žalostna'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Preteklost je mimo'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubimec'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Maškarada'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Žalostna ''(remix) # ''Sreča čaka'' <small>(K. Novak/D. Golavšek/K. Novak)</small> # ''Ljubim ljubiš'' <small>(K. Novak/Janez Zmazek - Žan/K. Novak)</small> == Sklici in viri == {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.evrovizija.com/damjana-golavsek-4793 |title=Damjana Golavšek iskreno o glasbi, festivalih, razočaranju in življenju |accessdate=9. 5. 2019}} * {{navedi splet |url=http://www.discogs.com/Damjana-Golav%C5%A1ek-Rime/release/1503603 |title=Damjana Golavšek ‎– Rime |accessdate=19. 4. 2014}} * Nasmeh {{COBISS|ID=1152829}} == Zunanje povezave == *[https://www.damjanagolavsek.si Domača spletna stran] {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Golavšek, Damjana}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] 6ggpcxen49wm1hzq5exv556ewv31f90 0 151343 5736874 5447040 2022-08-20T06:53:03Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {| cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 0 0 1em 1em; border:3px solid #87CEEB;width:30%; font-family:Arial,Helvetica" align="right" !bgcolor="#87CEEB" colspan="3" align="center" style="border-bottom:3px solid"|Boeing B-17 Flying Fortress |- |colspan="3" align="center"|[[Slika:Color Photographed B-17E in Flight.jpg|300px]] |- !bgcolor="#87CEEB" colspan="3"|Opis |- |Tip:||colspan="2"|težki bombnik |- |Posadka:||colspan="2"|10 |- |Prvi polet:||colspan="2"|28. julij 1935 |- |Izvor:||colspan="2"|ZDA |- |Uveden v službo:||colspan="2"|1936 |- |Proizvajalec:||colspan="2"|Boeing |- |Proizvodnja:||colspan="2"|1936–1945 |- |Število zgrajenih:||colspan="2"|12.731 |- !bgcolor="#87CEEB" colspan="3"|Mere |- |Dolžina:||22,66 m |- |Razpon kril:||31,62 m |- |Višina:||5,82 m |- |Površina kril:||131,9 m² |- !bgcolor="#87CEEB" colspan="3"|Teže |- |Prazno:||16.391&nbsp;kg |- |Opremljeno:|| |- |[[Največja vzletna masa|MTOW]]||29.710&nbsp;kg |- !bgcolor="#87CEEB" colspan="3"|Pogon |- |Motor:||štirje 14-valjni zvezdastii zračno hlajeni motorji Wright R-1820-97 Cyclone, moč motorja 1200 KM/895&nbsp;kW |- !bgcolor="#87CEEB" colspan="3"|Zmogljivost |- |Največja hitrost:||463&nbsp;km/h (250 vozlov) |- |Bojni dolet:||6000&nbsp;km |- |Operativna višina:||10.851 m (35,600&nbsp;ft) |- !bgcolor="#87CEEB" colspan="3"|Tovor |- |Mitraljezi/topovi:||13 x mitraljez Browning 12,7mm (.50 ") |- |Bojni tovor:||7.985 kg bomb |- |} '''Boeing B-17 Flying Fortress''', znan tudi kot "leteča trdnjava", je bil [[Združene države Amerike|ameriški]] težki [[bombnik]] [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] z 4 motorji in sredinsko nameščenimi krili. Nastal je kot produkt naročila USAAC, ki je imel potrebe po 200 težkih bombnikih in razvojni tekmi med podjetji Douglas, Martin in Boeing. Imel je velik akcijski doseg (do 6035&nbsp;km). Bil je izboljšana različica [[Boeing XB-15|Boeinga XB-15]]. Prvi preizkusni polet je opravil že leta julija [[1935]]. Nosilnost je bila med večjimi na Evropskih tleh, saj je lahko nosil tudi 8000&nbsp;kg bomb, čeprav je bila skupna masa naloženega tovora običajno okrog 2500&nbsp;kg. Največja hitrost je bila 480&nbsp;km/h, potovalna hitrost približno 260&nbsp;km/h. === Začetki in razvoj B-17 === 8. avgusta 1934 je USAAC objavil predlog za zamenjavo bombnikov, ki bi delovali na območju severnega Pacifika oz. Havajev in Aljaske. S tem bi nadomestili bombnik [[Martin B-10]]. V razpisu je bilo zahtevano letalo, ki bi nosila v boju uporabljivo bombno količino 10 ur na višini 3.000 m z najmanj 320&nbsp;km/h. Prijavili so se [[Douglas Aircraft Company|Douglas]] z prototipom [[Douglas B-18 Bolo|Douglas DB-1]], Martin z [[modelom 146]] ter Boeing z svojim [[Model 299|modelom 299]]. === Namembnost === Uporabljali so ga za bombardiranje vojaške industrije, letališč in drugih strateških ciljev na predvsem nemško okupiranem ozemlju. Med drugo svetovno vojno je odvrgel več bomb kot katerokoli drugo letalo ameriških vojaških sil in sicer 640.000 ton od skupno 1,5 milijona ton. Primarno je služil na evropskem bojišču, uporabljali pa so ga tudi proti Japonski. B-17 so uporabljale tudi britanske letalske sile (RAF), ki na začetku vojne niso imele nobenega težkega bombnika. 73 letal so dobile tudi [[Vojno letalstvo Sovjetske zveze|sovjetske letalske sile]] v okviru vojaške pomoči. Glavni uporabnik so bile United States Army Air Force (USAAF), ki so bombardirale podnevi, Britanci pa ponoči. B-17 je sprva trpel hude izgube, ker ni imel spremljevalnih lovcev. Zato so povečali število 12,7&nbsp;mm strojnic .50 " M2 Browning na 13 pri izvedbi B-17G. Prepoznamo jo tudi po kupoli pod nosom, saj so tedanje raziskave pokazale največji mrtvi kot strojnic prav s čela. B-17 so dobili sloves kot zelo trdoživa letala in so lahko letela kljub težkim poškodbam. Velikokrat so se vrnila domov s poškodovanimi krili, pokvarjenimi motorji in manjkajočmi deli. Glavni nasprotnik B-17 so bili nemški lovci [[Messerschmitt Bf 109]], [[Focke-Wulf Fw 190]] in protiletalsko topništvo ''[[Flak]].'' Zaradi počasnosti so se letala zbirala v formacijah po 18 bombnikov, včasih pa so 3 formacije postavile vertikalno zaradi izboljšanja strelne moči in prekrivnosti<ref>{{Navedi knjigo|title=Druga Svetovna Vojna|last=Sulzberg|first=C.L.|publisher=Mladinska Knjiga|year=1968|isbn=|location=Ljubljana|page=440-441|cobiss=}}</ref>. To je povzročilo preglavice nemškim pilotom, ki so med formacije metali bombe in celo streljali rakete. Navkljub priljubljenosti pri pilotih ni izpolnila upov načrtovalcev, ki so upali na samostojni visokoleteči težki bombnik. Na misijah brez dodatne zaščite so bile izgube velike. Z prihodom daljinskih lovcev [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]] so se izgube drastično znižale, saj so bili bombniki kriti med celotnim letom in ne le npr. na ozemlju Velike Britanije. {{citatni blok |Na sestanku pred odpravo smo Izvedeli, da je tarča kompleks tovarn krogličnih ležajev in da bo vojna šest mesecev krajša, če ga bomo spremenili v prah. Do nemške meje so nas spremljali lovci. F-47 thunderbird s.. in ko smo prispeli tja, so pomahali s krili v pozdrav in se obrnili v drugo smer. V nekaj minutah so nas napadli roji sovražnih lovcev. Smrtonosnim letalom Me109 in FW 190 so se pridružila Me110 in Ju88; Nemci so proti nam poslali vse, kar so imeli. Naše desno krilo je zadela 20 mm granata in za nekaj centimetrov zgrešila tanke z gorivom, in moj bombardi') je zaklical, da so v okrovu drugega motorja 30-milimetrske luknje. Škatlasti formaciji na skrajni levi in desni sta bili deležni največ pozornosti. Takoj ko "trdnjave" niso bile več pod zaščito formacije, so prihrumeli sovražni lovci, in jih sestrelili. Nebo se je posulo s padali, saj so ameriški piloti skakali iz svojih gorečih B-17; posebej grozljiva je bila "trdnjava", ki je eksplodirala kar v zraku in posadka ni imela možnosti, da bi ušla. Tovarne krogličnih ležajev smo bombardirali ob 15.11 in se nato obrnili proti domu; po oglju in dimu sodeč so bombniki uničili tarčo. Takrat so ponovno prihrumeli lovci Me109 in FW 190. Naše letalo med povratkom ni bilo zadeto, toda bombnike B-17 v drugih formacijah so neusmiljeno tolkli ... Ameriška padala so ponovno napolnila nebo in še nekaj B-17 je strmoglavilo na tla ali se spremenilo v ognjene krogle. Preživela letala — številna z ranjenci na krovu — so v svojih oporiščih pristala okrog 18. ure ... |Eddie Derfield, 303. bombniška skupina Ameriškega vojnega letalstva, o bombardiranju tovarne krogličnih ležajev v Schweinfurtu, severna Bavarska}} == Glej tudi == * [[Seznam bombnikov druge svetovne vojne]] == Seznam sklicev == <references /> == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|B-17 Flying Fortress}} *[https://www.youtube.com/watch?v=9LZP5R109yo The Memphis Belle - a story of a flying fotress] (1944). Propagandni film Urada za vojno ZDA {{-}} {{Portal-Vojaštvo}} {{Boeing model numbers}} {{Lockheed}} {{Bombniki}} {{normativna kontrola}} {{mil-aero-stub}} {{DISPLAYTITLE:Boeing B-17 ''Flying Fortress}} {{DEFAULTSORT:Boeing B-17}} [[Kategorija:Ameriški bombniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Letala Boeing]] [[Kategorija:Težki bombniki]] iqu391w097wgvvu8t90n9qjh19yme6c 0 152659 5736646 5731835 2022-08-19T17:51:53Z Amanesciri2021 205950 /* Izbrana bibliografija */ wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}}{{Uredi}} {{Infopolje Oseba |name = Lado Kralj |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] }} '''Lado Kralj''', [[Slovenci|slovenski]] [[kritik|literarni in gledališki kritik]], [[teatrolog]], [[dramaturg]], [[urednik]], [[prevajalec]], * [[27. marec]] [[1938]], [[Slovenj Gradec]].{{Citation needed|date=May 2022}} == Življenjepis == Leta 1956 je diplomiral iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in [[literarna teorija|literarne teorije]] ter [[angleški jezik|angleškega jezika]] s književnostjo na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], in tu doktoriral leta 1986 s tezo ''Pojem ekspresionizem v nemški in slovenski literarni vedi''. Med letoma 1959 in 1961 je bil zaposlen kot [[novinar]] na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], od 1967 do 1971 kot [[asistent]] [[dramaturgija|dramaturgije]] na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Leta 1970 je bil soustanovitelj in prvi umetniški vodja eksperimentalnega [[Gledališče Glej|Gledališča Glej]] , ob povratku iz [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je leta 1970 in 1971 opravljal podiplomski študij, je ustanovil [[gledališče Pekarna]] (1971–1977). Bil je zvezni selektor [[Festival malih in eksperimentalnih gledališč|Festivala malih in eksperimentalnih gledališč]] v [[Sarajevo|Sarajevu]] (1975), predsednik žirije [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] v [[Maribor]]u (1986), predsednik žirije za [[Grumova nagrada|Grumovo nagrado]] (do leta 1998). Med letoma 1978 in 1982 je deloval kot umetniški vodja [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Ljubljanske Drame]], 1982–1987 kot svobodni kulturni delavec. Od leta 1987 je bil zaposlen na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je leta 1992 postal izredni profesor [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in [[literarna teorija|literarne teorije]]. V študijskem letu 1998/99 je bil gostujoči profesor na [[Univerza Lomonosova v Moskvi|moskovski Univerzi Lomonosov]], v letu 2006/07 na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]]. Od oktobra 2005 je v pokoju. === Delo === Kraljeva tematska težišča so [[dramatika]] v svetovni literaturi od [[antika|antike]] do danes ter [[lirika]] in [[proza]] v svetovni literaturi od začetka [[19. stoletje|19. stoletja]] do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], vsakič z močnim poudarkom na slovenskih besedilih. Njegovo raziskovalno delo poteka v dveh smereh: [[literarna zgodovina|literarnozgodovinske]] (od [[fin de siècle|fin de siècla]] v [[slovenska književnost|slovenski]] in [[svetovna književnost|svetovni književnosti]] do historičnega [[avantgarda|avantgardizma]]) in [[literarna teorija|literarnoteoretske]] raziskave (teorija [[dramatika|drame]] v slovenski in svetovni književnosti). Za svoj prvenec Kosec koso brusi je leta 2011 prejel Dnevnikovo fabulo. Marca 2020 je prejel priznanje Vlaimirja Kralja za življenjsko delo. == Izbrana bibliografija == === Leposlovje-romani === * [[Če delaš omleto|''Če delaš omleto'']], 2014 * [[Ne bom se več drsal na bajerju|''Ne bom se več drsal na bajerju'']], 2022 === Monografije === * ''Ekspresionizem''. Ljubljana: DZS, 1986. {{COBISS|ID=11192833}} * ''Literatura'' (soavtor). Ljubljana: Cankarjeva založba, 1984. {{COBISS|ID=14648577}} * ''Teorija drame''. Ljubljana: DZS, 1998. {{COBISS|ID=77456128}} * ''Primerjalni članki''. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2006. {{COBISS|ID=230805248}} === Izbrani prevodi === * [[Wilhelm Hauff]]: ''Pravljica''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967. {{COBISS|ID=1738504}} * [[Klaus Mann]]: ''Mefisto: roman o karieri''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984. {{COBISS|ID=14674945}} * [[Ivo Andrić]]: ''Znamenja: novele''. Ljubljana: DZS, 1963. {{COBISS|ID=29540865}} * [[Johann Wolfgang von Goethe]]: ''Stella: tragedija''. Ljubljana: Radio Slovenija, Uredništvo igranega programa, 1992. {{COBISS|ID=30554880}} * [[Edward Gordon Craig]]: ''O gledališki umetnosti''. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1995. {{COBISS|ID=55091456}} === Avtor dodatnega besedila === * [[Slavko Grum]]: ''Goga, čudovito mesto''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987. {{COBISS|ID=1849090}} * [[Slavko Grum]]: ''Dogodek v mestu Gogi''. Ljubljana: DZS, 1993. {{COBISS|ID=36722176}} * [[Slavko Grum]]: ''Pisma Joži''. Maribor: Obzorja, 2001. {{COBISS|ID=46349313}} * [[Barbara Orel]]: ''Igra v igri''. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 2003. {{COBISS|ID=125125888}} * [[Dušan Jovanović]]: ''Svet je drama''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. {{COBISS|ID=233083904}} * [[Erika Fischer Lichte]]: ''Estetika performativnega''. Ljubljana: Študentska založba, 2008. {{COBISS|ID=238216960}} === Uredniško delo === * [[Slavko Grum]]: ''Zbrano delo''. Ljubljana: DZS, 1976. {{COBISS|ID=10873089}} === Izbrani članki in sestavki === * Sodobna slovenska dramatika (1945–2000). ''Slavistična revija'' 53/2 (2005). 101–117. {{COBISS|ID=1790555}} * Aktantski modeli. ''Primerjalna književnost'' 21/1 (1998). 21–34. {{COBISS|ID=6549346}} * Drama in prostor. ''Primerjalna književnost'' 21/2 (1998). 75–96. {{COBISS|ID=7894626}} * Od Preglja do Gruma: (slovenski ekspresionistična dramatika). ''Slavistična revija'' 47/1 (1999). 1–22. {{COBISS|ID=9907554}} * Maeterlinkov model moderne drame: simbolistična dramska tehnika. ''Primerjalna književnost'' 22/2 (1999). 13–33. {{COBISS|ID=11065186}} * Kako pisati nacionalno zgodovino drame?. ''Primerjalna književnost'' 25/1 (2002). 96–104. {{COBISS|ID=188686066}} * [http://www.dlib.si/documents/clanki/sodobnost/2005/pdf/69_4_1.pdf Srednja Evropa in slovenska literatura. ''Sodobnost'' 69/4 (2005). 353–368.] {{COBISS|ID=29042274}} * Dnevnik in pismo kot modela slovenske kratke proze med vojnama. ''Slavistična revija'' 54/2 (2006). 205–220. {{COBISS|ID=32171362}} * Futurizem. ''Primerjalna književnost'' 17/2 (1994). 53–62. {{COBISS|ID=51563776}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih prevajalcev]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predavatelji1.asp?Profesor=14 Red. prof. dr. Lado Kralj], Oddelek za primerjalno književnost Filozofske fakultete. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kralj, Lado}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Uredniki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] t881ejz94oqadojupxusm28chbgcqvc 0 152934 5737540 5476493 2022-08-20T09:19:19Z Zm05gamer 180058 slika iz zbirke wikitext text/x-wiki [[Slika:WWII, Europe, Germany, "Nazi Hierarchy, Hitler, Goering, Goebbels, Hess", The Desperate Years p143 - NARA - 196509.tif|sličica|287x287_pik|Člani vlade v času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]: [[Adolf Hitler|Hitler]], [[Hermann Göring|Goring]], [[Joseph Goebbels|Goebbels]], [[Rudolf Hasse|Hess]]]] '''Vlada Tretjega rajha''' je naziv za [[vlada Nemčije|vlado Nemčije]] med letoma 1933 in 1945 v času [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. == Položaji == ; Führer und Reichskanzler<ref>[[Führer|Vodja]] in državni [[kancler Nemčije|kancler]]</ref> * [[Adolf Hitler]] ([[1934]]-[[1945]]) ; Reichspräsident<ref>[[Predsednik Nemčije|Državni predsednik]]</ref> * [[Karl Dönitz]] ([[1945]]) ; Kanzler<ref>[[Kancler|Predsednik vlade]]</ref> * [[Adolf Hitler]] ([[1933]]-[[1945]]) * [[Joseph Goebbels]] ([[1945]])<ref name="ReferenceA">Hitler ga je v [[Politična oporoka (Hitler)|svoji politični oporoki]] imenovan na to mesto, a ga Dönitz ni postavil v svojo vlado in tako ni nikoli zasedal položaja.</ref> ; Vizekanzler<ref>[[Podpredsednik vlade|Podkancler]]</ref> * [[Franz von Papen]] ([[1933]]-[[1934]]) ; Reichsarbeitsminister<ref>Državni minister za delo</ref> * [[Franz Seldte]] ([[1933]]-[[1945]]) * [[Theodor Hupfauer]] ([[1945]])<ref name="ReferenceA"/> ; Reichsaußenminister<ref>Državni minister za zunanje zadeve</ref> * [[Konstantin von Neurath]] ([[1932]]-[[1938]]) * [[Joachim von Ribbentrop]] ([[1939]]-[[1945]]) * [[Arthur Seyss-Inquart]] ([[1945]])<ref name="ReferenceA"/> ; Reichsfinanzminister<ref>Državni minister za finance</ref> * [[Lutz Schwerin von Krosigk]] ([[1933]]-[[1945]]) ; Reichsjustizminister<ref>Državni minister za pravosodje</ref> * [[Franz Gürtner]] ([[1933]]-[[1941]]) * [[Franz Schlegelberger]] ([[1941]]-[[1942]]) * [[Otto Thierack]] ([[1942]]-[[1945]]) ; Reichsminister des Innern<ref>Državni minister za notranje zadeve</ref> * [[Wilhelm Frick]] ([[1933]]-[[1943]]) * [[Heinrich Himmler]] ([[1943]]-[[1945]]) * [[Paul Giesler]] ([[1945]])<ref name="ReferenceA"/> ; Reichsminister für Bewaffnung und Munition<ref>Državni minister za oboroževanje in strelivo</ref> * [[Fritz Todt]] ([[1940]]-[[1942]]) * [[Albert Speer]] ([[1942]]-[[1945]]) * [[Karl Saur]] ([[1945]])<ref name="ReferenceA"/> ; Reichsminister für die besetzten Ostgebiete<ref>Državni minister za zasedena vzhodna območja</ref> * [[Alfred Rosenberg]] ([[1941]]-[[1945]]) ; Reichsminister für die kirchlichen Angelegenheiten<ref>Državni minister za verske zadeve</ref> * [[Hans Kerrl]] ([[1935]]-[[1941]]) * [[Hermann Muhs]] ([[1941]]-[[1945]]) ; Reichsminister für Ernährung und Landwirtschaft<ref>Državni minister za prehrano in kmetijstvo</ref> * [[Alfred Hugenberg]] ([[1933]]) * [[Walther Darré]] ([[1933]]-[[1943]]) * [[Herbert Backe]] ([[1943]]-[[1945]]) ; Reichsminister für Luftfahrt<ref>Državni minister za letalski prevoz</ref> * [[Hermann Göring]] ([[1933]]-[[1945]]) ; Reichsminister für Volksaufklärung und Propaganda<ref>Državni minister za ljudsko razsvetljenje in propagando</ref> * [[Joseph Goebbels]] ([[1933]]-[[1945]]) * [[Werner Naumann]] ([[1945]])<ref name="ReferenceA"/> ; Reichsminister für Wissenschaft, Erziehung und Volksbildung<ref>Državni minister za znanost, šolstvo in ljudsko vzgojo</ref> * [[Bernhard Rust]] ([[1934]]-[[1945]]) ; Reichsverkehrs- und Reichspostminister<ref>Državni minister za promet in pošto</ref> * [[Paul Freiherr von Eltz-Rübenach]] ([[1933]]-[[1937]]) * [[Wilhelm Ohnesorge]] ([[1937]]-[[1945]]) ; Reichswehrminister<ref>Državni minister za obrambo</ref> * [[Werner von Blomberg]] ([[1933]]-[[1938]]) * [[Karl Dönitz]] ([[1945]])<ref name="ReferenceA"/> ; Reichswirtschaftsminister<ref>Državni minister za gospodarstvo</ref> * [[Alfred Hugenberg]] ([[1933]]) * [[Karl Schmitt]] ([[1933]]) * [[Hjalmar Schacht]] ([[1933]]-[[1937]]) * [[Walther Funk]] ([[1937]]-[[1945]]) == Glej tudi == * [[politična zgodovina Nemčije]] == Viri in opombe == {{opombe}} {{Hitler's Cabinet}} [[Kategorija:Politika Tretjega rajha]] [[Kategorija:Vlada Nemčije]] [[Kategorija:Vlada Tretjega rajha|*]] av0kqnyouizs3bqpn6z3es31rwredue 0 167726 5737061 5408016 2022-08-20T07:11:00Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Borut Križ | image = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | residence = | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | field = arheologija in zgodovina | work_institution = Dolenjski muzej v Novem mestu | alma_mater = Univerza v Ljubljani | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = raziskovanju grobišč pozne bronaste in železne dobe | prizes = Valvasorjevo priznanje | religion = | footnotes = }} '''Borut Križ''', [[slovenci|slovenski]] [[arheolog]], * [[2. november]] [[1955]], [[Novo mesto]]. [[Diploma|Diplomiral]] je 1982 na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]. Po diplomi je bil najprej [[konservator]] na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu, od 1993 pa je [[kustos]] [[Dolenjski muzej|Dolenjskega muzeja]] v Novem mestu in vodja arheoloških izkopavanj na [[železna doba|železnodobnih najdiščih]] v in v okolici Novega mesta. Raziskoval je [[Gradišče]] v [[Dolenjske Toplice|Dolenjskih Toplicah]], ter [[železna doba|železodobne]] [[gomila|gomile]] v [[Metlika|Metliki]], [[Družinska vas|Družinski vasi]], na [[Otočec|Otočcu]] in v Novem mestu obsežna grobišča pozne [[bronasta doba|bronaste]] in železne dobe (''Novo mesto. IV'', ''Kapiteljska njiva'', ''Gomila II in gomila III'', ''Novo mesto. V'', ''Kapiteljska njiva. Gomila IV in gomila V''). Pripravil je arheološke razstave s katalogi ''Novo mesto pred Iliri'' (1995), ''Kapiteljska njiva'' (1997) in ''Kelti v Novem mestu'' (2001)<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> in [[knjiga|knjige]] ''Steklo in jantar Novega mesta'', ki jo je izdal leta 2003 ter več [[monografija|monografij]] v zvezi s tematiko arheoloških izkopavanj. Leta 2020 je prejel nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih arheologov]] * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] == Viri == {{opombe}} {{ValvasorjeviNagrajenci}} {{historian-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Križ, Borut}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] [[Kategorija:Slovenski kustosi]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Dolenjski muzej]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega priznanja]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] tpt9f901g5wjuh78j28t51kr1wylq6i 0 170092 5737186 5644840 2022-08-20T07:19:12Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Papež Benedikt XIII.}} {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small>[[Božji služabnik]]</small> | name = Benedikt XIII.<ref>Papež Benedikt X. danes velja za [[protipapež]]a. V času njegovega pontifikata ta termin še ni bil uveljavljen, zato uradna Cerkev priznava desetega pravega papeža Benedikta X. kot Benedikta XI. Iz tega razloga šteje rimskokatoliška Cerkev papeže Benedikte od številke XI. do XVI. za papeže Benedikt X. do XV.</ref> | honorific-suffix = <small>[[dominikanci|OP]]</small> | image = <!-- WD --> | image_size = 250px | alt = | caption = [[Papež Benedikt XIII.]]<br><small>Portret neznanega slikarja iz [[18. stoletje|18. st.]]</small> | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[29. maj]] [[1724]] (izvoljen) | term_start = [[4. junij]] [[1724]] (umeščen in kronan) | term_end = [[21. februar]] [[1730]] (umrl; vladal 5 let, 268 dni) |predecessor=[[Papež Inocenc XIII.|Inocenc XIII.]] | opposed = | successor =[[Papež Klemen XII.|Klemen XII.]] | ordination = diakonsko posvečenje<br>[[22. februar]] [[1671]]<br>duhovniško posvečenje<br>[[24. februar]] [[1671]] | ordinated_by = [[Papež Klemen X.|Klemen X.]] | consecration = [[3. februar]] [[1675]] | consecrated_by = [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni|Paluzzo Paluzzi]] ([[kardinal-nečak]]) | cardinal = [[22. februar]] [[1672]] | created_cardinal_by= [[papež Klemen X.|Klemen X.]] | rank = [[Seznam papežev|245. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> | birth_name = <!-- WD --> | buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan]]<br>[[Bazilika Santa Maria sopra Minerva]] | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = Ferrante degli Orsini, knez od Gravine<br>Giovanna di Carlo Frangipani della Tolfa, kneginja od Gruma | title= | spouse = | children = | occupation = [[duhovnik]] | profession = [[pravnik]] |previous_post= {{unbulleted list|[[San Sisto Vecchio|kardinal-duhovnik pri San Sisto]] (1672–1701)|[[rimskokatoliška nadškofija Manfredonia-Vieste-S. Giovanni Rotondo|škof v Manfredoniji]] (1675–1680)|[[rimskokatoliška škofija Cesena-Sarsina|škof v Ceseni]] (1680–1686)|[[rimskokatoliška nadškofija Benevento|nadškof Beneventa]] (1686–1730)|apostolski upravitelj Beneventa (1686–1730)|[[rimskokatoliška primestna škofija Frascati|kardinal-škof v Frascatiju]] (1701–1715)|[[rimskokatoliška primestna škofija Porto-Santa Rufina|kardinal-škof v Porto e Santa Rufina]] (1715–1724)| [[kardinalski zbor|podpredsednik (prodekan) kardinalskega zbora]] (1715–1724)}} | alma_mater = [[Univerza v Bologni]]<ref>{{navedi knjigo|author=J. Laboa|title=La storia dei papi |page=306}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = C_o_a_Benedetto_XIII.svg | coat_of_arms_alt = | motto = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = [[Božji služabnik]] | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Benedikt }} '''Papež Benedikt XIII.''' (rojen kot '''Pietro Francesco (Vincenzo Maria) Orsini de Gravina''', [[dominikanci|dominikanski (OP)]]), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[2. februar]] [[1649]], [[Gravina]], † [[23. februar]] [[1730]] [[Rim]]. [[Papež]] je bil med letoma 1724 in 1730. == Življenjepis == === Izvor in družina === [[File:PopebenedictXIII.jpg|thumb|levo|130px|Mozaik Benedikta XIII. v [[Bazilika svetega Pavla zunaj obzidja, Rim|Baziliki sv. Pavla]] ]] [[Papež Benedikt XIII.|Benedikt XIII.]] izhaja iz starodavne in slavne [[Rim|rimske]] [[plemstvo|plemiške]] družine [[Orsini]], ki je dala [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] skozi zgodovino veliko cerkvenih dostojanstvenikov. Glede števila [[papež]]ev se mnenja [[zgodovinar]]jev sicer razhajajo; ožji izbor obsega tri papeže; po bolj velikodušnem mnenju pa izhaja od Orsinijev kar pet papežev: #[[Papež Štefan II.|Štefan II.]] (752-757), #[[papež Pavel I.|Pavel I.]] (757-767), #[[Papež Celestin III.|Celestin III.]] (1191–1198), #[[papež Nikolaj III.|Nikolaj III.]] (1277–1280),<ref> Richard Sternfeld, ''Der Kardinal Johann Gaëtan Orsini (Papst Nikolaus III.)'' (Berlin 1905).</ref> in #[[papež Benedikt XIII.|Benedikt XIII.]] (1724–1730)<ref>George L. Williams, ''Papal Genealogy'' (London 2004).</ref> ''Pjerfrancesco (=Pietro Francesco) Orsini'' se je rodil v [[Gravina|Gravini]] 2. febbruarja 1650 po oceni Vignata, medtem ko večina življenjepiscev navaja leto 1649. Prvorojenemu je bil oče ''Ferdinando III. (=Ferrante) degli Orsini, knez v Gravini'', mati pa ''Giovanna di Carlo Frangipani della Tolfa, kneginja di Grumo''. Pjerfrancesco je že 1658 postal sirota brez očeta, ter je podedoval posestva Gravina, Solofra, Sorbo in Galluccio. Kljub nasprotovanju sorodnikov – zlasti matere in strica kardinala [[Virginio Orsini|Virginija Orsinija]], je Pjerfrancesco odšel v [[Benetke]], češ da se malo razgleda po svetu. Tam pa je vstopil v [[samostan]] in oblekel 1668 [[dominikanci|dominikanski]] habit pod imenom ''Vincenzo Maria''. Celo [[papež Klemen IX.|Klemena IX.]], ki se je mudil v Benetkah 12. avgusta tega leta, so nagovarjali, naj “trmastega” Pjerfrancesca pregovori. Papež pa je podprl njegovo odločnost, da se posveti Bogu, ter mu je celo skrajšal noviciat na pol leta, da bi ga rešil nadlegovanja tečnih sorodnikov. 9. februarja naslednjega leta se je uradno odpovedal prvorojenski posesti, ki jo je prepustil mlajšemu bratu Dominiku. Štiri dni potem je napravil zaobljube uboštva, čistosti in pokorščine v samostanu Santa Sabina. Bogoslovske študije je nadaljeval v dominikanskem zavodu v Bologni. <ref>{{cite web|url= https://www.treccani.it/enciclopedia/papa-benedetto-xiii_%28Dizionario-Biografico%29/|title= Benedetto XIII, papa di Gaspare De Caro|publisher= Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 8|date=1966 |accessdate=12. januar 2022}}</ref> === Zaporedje cerkvenih služb === * 13. februar 1668 napravil redovne zaobljube pri [[dominikanci]]h * 24. februar 1671 prejel [[sveto mašniško posvečenje|duhovniško posvečenje]] * 22. februar 1672 postal [[kardinal-duhovnik]] <br>imenoval ga je [[papež Klemen X.|Klemen X.]] * 16. maj 1672 – 3. januar 1701: kardinal pri [[San Sisto (kardinalski naslov)|San Sisto]] * 4. januar 1673 – 28. januar 1675: predsednik [[koncilska kongregacija|koncilske kongregacije]] * 28. januar 1675 – 22. januar 1680: [[nadškofija Manfredonija|nadškof Manfredonije]] * 3. februar 1675 - prejme [[škofovsko posvečenje]] * 22. januar 1680 – 18. marec 1686: [[škofija Cesena|nadškof (osebni naziv) Cesene]] * 18. marec 1686 – 29. maj 1724: [[nadškofija Benevento|nadškof Beneventa]]<ref>od 1701 je zadržal le upravo nadškofije; po izvolitvi za papeža je zadržal naslov apostolskega upravitelja Beneventa vse do svoje smrti.</ref> * 3. januar 1701 – 18. marec 1715: [[kardinal-škof]] [[primestna škofija Frascati|Frascatija]] * 18. marec 1715 – 29. maj 1724: [[kardinal-škof]] [[primestna škofija Porto-Santa Rufina|Porta]] * 29. maj 1724: izvojen za [[papež]]a. == Papež == Ko so ga 29. maja 1724 v [[konklave|konklavu]] kardinali izvolili za [[papež]]a, jih je na vse načine rotil, naj izvolijo drugega, češ da ni primeren niti sposoben. Nato je prosil tri dni odloga za premšiljevanje, ali naj sprejme ali ne. Uklonil se je šele pod pritiskom zaobljube pokorščine, ko mu je ukazal vrhovni predstojnik [[dominikanci|dominikancev]], naj sprejme papeževanje, saj bi z zavrnitvijo povrzočil [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] veliko škodo.<ref>{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title=L’anno santo |page=183}}</ref> 4. junija istega leta je bil ustoličen in kronan. === Delovanje === [[File:Benedict XIII on horseback.jpg|thumb|180px|right|<center><small>[[Agostino Masucci]] (1691–1758)</small><br>''[[Papež Benedikt XIII.|Benedikt XIII.]] jaha na [[konj]]u'']]</center> Benedikt XIII. ni bil človek posvetnih zadev; zato se je trudil ohraniti samostanski način življenja. Prizadeval si je ustaviti propadajoči življenjski slog [[Italija|Italijanskega]] [[duhovnik|duhovništva]] in [[kardinal|kardinalstva]]. Prav tako je ukinil [[loto|loterijo]] v Rimu in papeških državah, ki je služila le za dobiček le sosednjim državam, ki so vzdrževale javno loterijo. Človek, ki mu je bila všeč predvsem [[askeza]] in verska praznovanja, je zgradil več bolnišnic, a po besedah kardinala Lambertinija (poznejšega [[papež Benedikt XIV.|papeža Benedikta XIV.]]) »o vladanju ni imel pojma«.<ref>Rendina, str. 590</ref> 1727 je odprl znamenite [[Španske stopnice]] in ustanovil [[Univerza v Camerinu|Univerzo v Camerinu]]. 1728 je Benediktov poseg rešil prepir glede pristnosti relikvij svetega [[Avguštin iz Hipona|Avguština]], ki se je razvnel v [[Pavia|Paviji]]. Potrdil je namreč pristnost Avguštinovih kosti, ki so bile odkrite leta 1695 v [[Bazilika San Pietro in Ciel d'Oro|Baziliki San Pietro in Ciel d'Oro]]. <ref>Stone, Harold Samuel (2002). "Augustine's Bones: A Microhistory." pp.&nbsp;90–93</ref> Vladanje papeške države je namesto Benedikta XIII. dejansko vodil kardinal [[Nikolaj Coscia|Coscia]], <ref>''Nikolaj (it: Nicola, Niccolò) Coscia'' (1681- 1755) je bil italijanski kardinal od 1725 pri ''Santa Maria in Domnica''. Za Benedikta XIII. je bil državni tajnik. 1731 je bil obsojen na zaporno kazen v Angelskem gradu. Papež Benedikt XIV. ga je 1741 pomilostil in mu nato odpustil preostalo kazen; za bivanje mu je določil Neapelj, kjer je tudi umrl.</ref> ki je bil papežev tajnik, ko je bil nadškof Beneventa; zagrešil je celo vrsto denarnih zlorab v svojo korist, kar je povzročilo propad papeške zakladnice. Coscia in njegovi sodelavci so dejansko osamili Benedikta od drugih svetovalcev. Če upoštevamo hierarhijsko ureditev Cerkve, seveda za njihovo ravnanje pada odgovornost tudi na njihovega predstojnika – papeža. Po [[Montesquieu]]u “gre ves rimski denar v Benevento... saj Benevenčani zlorabljajo [Benediktovo] zaupljivost.<ref> Rendina, str. 592</ref> V zunanjih odnosih se je boril tako z [[Ivan V. Portugalski|Ivanom Portugalskim]]<ref>Ivan V. Portugalski (1689; vladal 1706-1750) je pospeševal rast moči portugalskega cesarstva do evropske velesile</ref>kot tudi z [[janzenisti]] v Franciji. Benedikt je nasprotoval ''[[Kitajski misijoni|Kitajskim obredom]]'', po zgledovanju na nekatere svoje predhodnike.<ref>{{cite web|url=https://www.papalartifacts.com/portfolio-item/pope-benedict-xiii/ |title=Pope Benedict XIII|publisher=Papal Artifacts|date= |accessdate=15. januar 2022}}</ref> === Poblaženja in posvečenja === [[File:Benedict XIII opens the Holy Door Jubilee of 1725.jpg|thumb|180px|right|<center>[[Papež Benedikt XIII.|Benedikt XIII.]] odpira [[sveta vrata]] [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilike sv. Petra]]<br><small>na začetku [[sveto leto|svetoletnega]] jubileja [[1725]] ]]</center> </small> <ref>angleško: ''Pope Benedict XIII opens the Holy Door of St.Peter's Basilica during the jubilee of 1725''</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=Gaetano Moroni|title= Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da San Pietro sino ai nostri giorni.|publisher=Tipografia Emiliana|place=Venezia|url =https://books.google.rs/books?id=qrwAAAAAcAAJ&pg=PA131&lpg=PA131&dq=Innocenzo+XII+celebrava+anno+santo&source=bl&ots=DV9hzIpEmB&sig=ACfU3U06jzG4Bt0OXlr-AdVmGujJjWgJHw&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwiy0eDz1ZntAhVoposKHSpFBWYQ6AEwDnoECAIQAg#v=onepage&q=Innocenzo%20XII%20celebrava%20anno%20santo&f=false|year=1811|page=131-133}}</ref>. ;Benedikt XIII. je razglasil ''po redni poti'' za [[blaženec|blažene]] #[[Bernardin Feltreški|Bernardina Feltreškega]]<ref>{{navedi knjigo|author=J. Dolenc|title=Leto svetnikov III ''Bernardin Feltreški, dobrotnik revnih''|page=666-668}}</ref> leta 1728, #[[Peter Fourier|Petra Fourierja]] <ref>{{navedi knjigo|author=J. Dolenc|title=Leto svetnikov IV ''Peter (Pierre) Fourier, redovnik''|page=489-492}}</ref> 20. januarja 1730, #[[Hiacinta Mariskotska|Hiacinto Mariskotsko]] 1. septembra 1726, #[[Fidelis Sigmarinški|Fidelisa Sigmarinškega]] <ref>{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title=Mille Santi del giorno ''San Fedele da Sigmaringen, martire''|page=229}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=Jože Dolenc|title= Leto svetnikov II ''Fidelis iz Sigmaringena, mučenec''|page=208-212}}</ref> 24. marca 1729, #[[Vincencij Pavelski|Vincencija Pavelskega]] <ref>{{navedi knjigo|author=Franc Rode|title=Leto svetnikov III ''Vincencij Pavelski, ustanovitelj lazaristov''|page=642-656}}</ref> 13. avgusta 1729, #[[Janez Pradski|Janeza Pradskega]]<ref>{{cite web|url=https://www.bartleby.com/210/5/243.html|title=May 24, St. John de Prado, Priest and Martyr|publisher=Alban Butler The Lives of the Saints|date=1866 |accessdate=13. januar 2022}}</ref> 24. maja 1728. ;S postopkom ''[[enakovredno posvečenje|enakovrednega posvečenja]]''<ref>''enakovredno posvečenje'' (lat.: cannonisatio equipollens, equivalens; En: equivalent, equipollent cannonization) je prištetje k svetim, ko papež brez rednega postopka dovoli češčenje Božjega služabnika ali blaženca kot svetnika</ref> je papež Benedikt XIII. razglasil za svetnike: #[[papež Gregor VII.|papeža Gregorja VII.]] 24. maja 1728 #[[Neža Montepulčanska|Nežo Montepulčansko]] <ref>{{navedi knjigo|author=Maks Miklavčič|title= Leto svetnikov II ''Neža Montepulčanska''|page=186}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title=Mille Santi del giorno ''Sant’Agnese da Montepulciano, vergine'' 20. april|page=222}}</ref> leta 1726, #[[Alojzij Gonzaga|Alojzija Gonzaga]]<ref>{{navedi knjigo|author=J. Jauh|title= Leto svetnikov II ''Alojzij Gonzaga, zavetnik mladine''|page=627-632}}</ref> in #[[Stanislav Kostka|Stanislava Kostka]]<ref>{{navedi knjigo|author=J. Jauh|title= Leto svetnikov IV ''Stanislav Kostka, vzornik zavetnik mladine''|page=306-310}}</ref> 31. decembra 1726 #brata [[Boris Kijevski|Borisa]] in [[Gleb Kijevski|Gleba Kijevskega]]<ref>{{navedi knjigo|author=M. Milavčič|title= Leto svetnikov II ''Boris in Gleb (Roman in David), mučenca''|page=298}}</ref> leta 1724, # [[Frančišek Solan|Frančiška Solana]] <ref>{{navedi knjigo|author=Jože Dolenc|title= Leto svetnikov III ''Frančišek Solan, apostol Južne Amerike''|page=118-121}}</ref> 27. marca 1726, #[[Jakob Markič|Jakoba Markiča]] <ref>{{navedi knjigo|author=J. Dolenc|title=Leto svetnikov IV ''Jakob Markijski (Markič), ljudski pridigar''|page=397-400}}</ref> in #[[Turibij Mogrovejski|Turibija Mogrovejskega]] <ref>{{cite web|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Turibius_of_Mogrovejo |title= Turibius of Mogrovejo|publisher=En.wikipedia.com|date=17. september 2021|accessdate=13. januar 2022}}</ref> 10. decembra 1726, #[[Janez Nepomuk|Janeza Nepomuka]]<ref>{{navedi knjigo|author=M. Miklavčič|title=Leto svetnikov II ''Janez Nepomuk, mučenec''|page=390-393}}</ref> 19. marca 1729, #[[Janez od Križa|Janeza od Križa]]<ref>{{navedi knjigo|author=Franc Oražem|title= Leto svetnikov IV ''Janez od Križa, duhovnik, cerkveni učitelj''|page=397-400}}</ref> in #[[Peregrin Lacioški|Peregrina Lacioškega]] <ref>{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title=Mille Santi del giorno ''Pellegrino Laziosi'' god 16. aprila|page=214}}</ref> 27. decembra 1726, #[[Marjeta Kortonska|Marjeto Kortonsko]]<ref>{{navedi knjigo|author=J. Dolenc|title= Leto svetnikov I ''Margareta (Marjeta) Kortonska, spokornica''|page=531-536}}</ref>16. maja 1728 in #[[Serapion Alžirski|Serapiona Alžirskega]] <ref>{{cite web|url=https://www.khanacademy.org/humanities/renaissance-reformation/baroque-art1/spain/a/zurbarn-the-martyrdom-of-saint-serapion|title= Zurbarán, The Martyrdom of Saint Serapion, Soldier, friar, hostage, martyr, saint. Essay by Melisa Palermo.|publisher= Khan Academy|date=2022|accessdate=14. januar 2022}}</ref> 14. aprila 1728. ==== Cerkveni učitelj ==== Papež je svetega [[Peter Krizolog|Petra Krizologa (Zlatobesednega)]] razglasil za [[cerkveni učitelj|cerkvenega učitelja]] leta 1729. <ref>{{cite web|url=https://portal.pridi.com/dogodek/sv-peter-krizolog-zlatobesedni/|title=Sveti Peter Krizolog Zlatobesedni|publisher=Radio Ognjišče|date=|accessdate=18. januar 2022}}</ref> === Sveto leto 1725 === [[File:Jubilee 1725 San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg|thumb|180px|left|<center>Spominski napis na odprtje in zaprtje [[sveta vrata|svetih vrat]] [[1725]]<br><small>Samostan pri [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateranski baziliki]] ]] </center> </small><ref>[[angleščina|angleško]]: Inscription commemorating the opening and closing of the Holy Door by Pope Benedictus XIII for the Jubilee of 1725. Cloister of the Basilica of St. John Lateran (Rome). [[francoščina|francosko]]: Incription commémorant l'ouverture et la fermeture de la Porte sainte par le pape Benoît XIII pour le Jubilé de 1725. Cloître de la basilique Saint-Jean-de-Latran (Rome).</ref> ==== Skrbel je za romarje kot beneventski nadškof ==== Med prejšnjim [[sveto leto|svetim letom]] 1700 je bil ''Pjerfrancesco Orsini'' – z redovniškim [[dominikanci|dominikanskim]] imenom ''Vincenzo Maria'' – nadškof v [[Benevento|Beneventu]], kjer se je posvetil skrbi za svetoletne [[romar]]je, ki so prihajali v ''večno mesto'' z Juga. Ob jubileju so bili v časti romarji s Severa in čezalpskih dežel – in je bilo za »Severnjake« med njihovim napornim potovanjem sorazmerno dobro poskrbljeno; medtem pa so »Južnjake« podcenjevali. Nadškof pa ni poskrbel le za te revnejše množice, ampak tudi tiste iz portugalske in španske Amerike. V pridigah je poudarjal [[krščanstvo|krščansko]] dolžnost gostoljubja sklicujoč se na tozadevne besede svetega [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]]: {| |- ! Italijanski prevod<ref>{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title=L’anno santo |page=184}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>»Chi si fa pellegrino per amore di Dio e chi accoglie per amore di Dio il pellegrino avranno la stessa ricompensa. Tutti e due saranno rimeritati in ugual misur, tanto chi conforta in nome di Dio, quanto chi si affatica per giungere a Dio.« </blockquote> | <blockquote>»Kdor se odpravi na Božjo pot iz ljubezni do Boga in kdor sprejme iz ljubezni do Boga romarja, bosta oba prejela enako povračilo. Oba bosta nagrajena z isto mero: tako tisti, ki krepča v imenu Boga, kakor tisti, ki se trudi, da bi prišel do Boga.« </blockquote> |} ;Še bolj pa kot [[papež]] Kot rimski škof je obiskoval bolnike in jetnike, podpiral reveže, tolažil umirajoče, poučeval neuke, svetoval dvomljivcem: ne le pridagal, ampak je tudi udejanjal ne le telesnih, ampak tudi duhovna dela usmiljenja. Očitali so mu, da se ne meša v politiko, ker se nanjo ne spozna. Res ga niso namreč zanimala vprašanja »nasledstvene vojne« med krščanskimi vladarji, ki je še zmeraj divjala – ampak je skušal lajšati njene posledici skrbeč za begunce, sužnje in obubožance. ==== Pesnik prejšnjega jubileja – Vincenzo da Filicaja ==== Leta 1700 so slavili kot ''Novega [[Pindar]]ja'' [[pesnik]]a [[sveto leto|svetoletnega]] jubileja [[Vincenzo da Filicaja|Vincenza da Filicaja]] (1642-1707), ki je takrat napisal pesem na čast [[Jan Sobieski|Sobjeskemu]], čigar vdova je bila v Rimu navzoča med svetoletnimi slovestnostmi: {| class="wikitable" |- ! <center>Il Re</center><ref>{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title= L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte |page=177}}</ref> ! <center>Kralj</center> |- | <poem> Non perché re sei tu, sì grande sei; ma per te cresce e in maggior pregio sale la maestà regale. Per Dio vincesti, e per te vinse Iddio. </poem> | <poem> Ne zato, ker si kralj, si tako velik; ampak po tebi raste in dobiva na vrednosti kraljevsko veličanstvo. Za Boga si zmagal in s teboj je zmagal Bog. </poem> |} ==== Pesnik tega jubileja – Bernardino Perfetti ==== [[Pesnik]] tega jubileja pa je bil ''[[Bernardino Perfetti]]'' (1681-1746), ki so ga po takratnem svetu zopet slavili kot ''novega [[Pindar]]ja''. Popolnosti ni izražal le njegov priimek ({{lang-it|perfetto}}; {{lang-la|perfectus 3}}; {{lang-en|perfect}}; {{lang-sl|popoln, dovršen, celosten}}), ampak je bil v resnici v vsakem pogledu popoln: kot pesnik, odličen pravnik, izvrsten govornik, vrh tega pa še pravi lepotec z visokim čelom, vitko postavo, ljubkih kretenj; ko je igraje sestavljal blagoglasne verze, mu je vse prisluhnilo: tako rimsko ljudstvo, gospoda in sam papež, ki ga je na [[Kapitolski grič|Kapitolu]] ovenčal z lovorjevim vencem 13. maja 1725, kot nekdaj le še [[Francesco Petrarca|Petrarca]]. Takrat je Perfetti ginjeno zapel - prvič z malce okornimi verzi: {| class="wikitable" |- ! <center>Grazie<ref>{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title= L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte |page=189}}</ref> </center> ! <center>Hvala</center> |- | <poem> Se il sacro allor, onde la fronte intorno cinta ho di raro, ed impesato onore in questo a me sí chiaro e lieto giorno divien cagion di gioia al vostro cuore. </poem> | <poem> Ko mi okoli čela ovijajo sveti lovor, pomeni to zame nepredvideno čast na ta zame jasen in srečen dan, kar je postalo razlog veselja v vašem srcu. </poem> |} ==== Osvoboditev sužnjev ==== Najbolj skladen dogodek s [[sveto leto|svetim letom]] pa je bil sprejem v ''Gostišču presvete Trojice'' ({{lang-it|Ospizio della Trinità}}) <ref>''Gostišče presvete Trojice'' – je gostišče in bolnišnica ustanovljena za svetoletne romarje poleg cerkve Presvete Trojice v Rimu, kjer so zlasti ob svetoletnem jubileju sprejemali in oskrbovali najbolj oddaljene in najbolj potrebne romarje</ref> <ref>{{cite web|url=https://it.cathopedia.org/wiki/Chiesa_della_Santissima_Trinità_dei_Pellegrini_(Roma)|title= Chiesa della Santissima Trinità dei Pellegrini (Roma)|publisher=Cathopedia|date= |accessdate=19. januar 2022}}</ref> Tam so sprejeli 370 [[kristjani|krščanskih]] sužnjev, ki so jih odkupili bratje [[redemptoristi]] od [[Alžir|alžirskih]] [[muslimani|muslimanskih]] gospodarjev. Papež je tukaj zares slavil zmagoslavje: objemal jih je kot ljubljene sinove, in rimsko [[plemstvo]], sledeč njegovemu zgledu, je te romarje bogato obdarovalo. Mnogi od njih so ostali v [[Rim]]u, ne več kot sužnji, ampak eno stopnjo več – kot služabniki. ==== Natančni [[letopisec]] je zabeležil ==== {| |- ! Decimo settimo Anno Santo ''(italijanski izvirnik)'' <ref>{{navedi knjigo|author=Gaetano Moroni|title= Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da San Pietro sino ai nostri giorni.|publisher=Tipografia Emiliana|place=Venezia|url = https://books.google.rs/books?id=qrwAAAAAcAAJ&pg=PA131&lpg=PA131&dq=Innocenzo+XII+celebrava+anno+santo&source=bl&ots=DV9hzIpEmB&sig=ACfU3U06jzG4Bt0OXlr-AdVmGujJjWgJHw&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwiy0eDz1ZntAhVoposKHSpFBWYQ6AEwDnoECAIQAg#v=onepage&q&f=false |year=1811|page=133-136}}</ref>. ! Sedemnajsto sveto leto ''(slovenski prevod)'' |- | <blockquote> Celebrato fu quest’Anno santo nel 1725 da Benedetto XIII. Quel Pontefice, a’ 29 giugno 1724, pubblicò la bolla ''Redemptor et dominus noster Jesus Christus''<ref>che riportasi nel tom. XI parte II, pag. 320 del Bollario romano</ref>. Notificata a’ Cardinali nel concistoro de’ 26 giugno, venne quindi divulgata nel portico della basilica vaticana dal prelato abbreviatore di curia. Giunta la terza domenica dell’ Avvento, a’ 17 dicembre, Benedetto XIII in sedia gestatoria si recò alla Capella Sistina del Vaticano. Nella sala de’ paramenti die’ il permesso ai due ultimi uditori di Rota, di nuovamente pubblicare la bolla pel Giubileo, lorcché venne eseguito presso la porta di bronzo degli svizzeri. La lettura fu fatta sì in latino che in italiano. Ne’ tre giorni precedenti la solennità, in ore determinate, suonarono a festa tutte le campane delle chiese, e ciò si fece pure nel dì dell’ apertura delle Porte sante. Il Papa commise al Cardinale penitenziere maggiore, d’invitare con editto gli apostati ed i fuggitivi dalle comunità religiose, a ritornare in seno alle medesime, ingiungendo a’ superiori di riceverli con carità. <br> Nella vigilia di Natale, il Pontefice, col massimo decoro, die’ cominciamento all’ Anno santo. Egli dalla stanza del letto de’ paramenti si recò dapprima alla cappella Sistina. Poscia seguì la processione, Giunta all’obelisco della piazza vaticana, la processione si diresse al portico di s. Pietro. Colà il Papa discese dalla sedia gestatoria ed ascese il trono, posto in vicinanza della Porta santa, ove erano i pp. Gesuiti, allora penitenzieri vaticani, co’cerei accesi. Preso il martello di argento, il Pontefice, col solito rito percosse il muro dov’era la croce. Aperta la Porta santa, cominciarono gli spari dell’artiglieria di castel s. Angelo, ed il festevole suono de’sacri bronzi. Benedetto XIII entrò per quella Porta colla croce in asta nella destra, e col cereo acceso nell’ altra. Sedutosi in trono, ammise al bacio del piede i cavalieri di s. Pietro e quelli di s. Paolo, a’quali raccomandò la custodia delle quattro Porte sante. I Cardinali deputati per quelle delle altre basiliche furono Fabrizio Paolucci, vescovo di Porto per s. Paolo, Benedetto Pamfilii per s. Giovanni, e Pietro Ottoboni per s. Maria Maggiore. <br> A’ 12 gennaio, col disposto della costituzione ''Pontificia sollicitudo'', <ref>presso il tom. XI del citato Bollario pag. 373,</ref>Benedetto XIII provvide alle monache, educande, oblate, agli anacoreti, ai carcerati, agli infermi ed a quelli che n’ erano impediti per le visite delle chiese destinate, col permettere a’confessori e superiori, di commutarle in altre opere pie. Già a’ 6 luglio 1724, in virtù della bolla ''Cum nos'', <ref>presso il Bollario pag. 323, </ref> avea sospeso tutte le indulgenze durante l’Anno santo; ma poi, a’ 2 marzo 1725, mediante la costituzione ''Decet Romanum Pontificem'', <ref> pag. 376 del tom. XI del Bollario, </ref> dichiarò che non restavano sospese le indulgenze degli altari privilegiati per i defunti, quelle ''in articulo mortis'', quelle de’ legati ''a latere'', dei nunzi e de’ vescovi ne’ loro pontificali e benedizioni, quelle degl’ inquisitori della fede, quelle concesse da Innocenzo XI ed Innocenzo XII a chi accompagna il santissimo Viatico, né quelle concesse alla recita dell’ ''Ave Maria'' nelle tre diverse ore del giorno. Finalmente, al 28 aprile, in forza della bolla ''Salvatoris''<ref>, loco citato, pag. 397</ref>, dichiarò inoltre che non erano sospese le indulgenze applicate ai defunti per modo di suffragio. Benedetto XIII in quest’anno compartì la Pontifical benedizione colla indulgenza del Giubileo nel giorno dell’Epifania, in cui solennemente celebrò la messa all’altare Papale di s. Pietro. <br> Benché la stagione fosse assai rigida e nevosa, molti oltramontani vennero a Roma. L’imperator Carlo VI assegnò a cinquanta pellegrini mezzo fiorino al giorno, dal principio di quaresima, affinché sotto la custodia di alcuni religiosi si recassero all’acquisto del Giubileo. Coll’avanzare dell’anno s’accrebbe a tanto il numero de’forestieri, che la sola arciconfraternita della Ss. Trinità ne ricevette e mantenne a proprie spese, in una alle compagnie, trecento ottantaduemila centoquaranta. <br> Erano fra questi trecento ''settanta schiavi di varie nazioni'', riscattati a Tunisi dai padri della Mercede collo sborso di scudi novantamila centoventidue; spettacolo il più tenero, che da molto tempo non si era veduto in Roma. Benedetto XIII donò a ciascuno una medaglia coll’ indulgenza plenaria in ''Articulo mortis'', molti ''Agnus Dei'', duecento scudi da dividersi fra i più poveri; inoltre li trattenne a sue spese per altri tre giorni nell’ ospizio della mentovata arciconfraternita. Molte compagnie vennero eziandio dalle più lontane parti dell’ Italia, e se ne contavano quaranta avanti la domenica delle palme. La prima di queste mosse da Torino, ed entrò in Roma il dì 22 gennaio. Ella era composta in sul principio di trentasei individui, ma soli diciotto vi pervennero, infermandosene sedici per istrada e morendone due a cagione dell’ intemperie. <br> Nel decorso di questo Anno santo il Papa die’ splendidi esempi della sua vivissima carità. Predicava, conferiva la cresima e gli ordini, visitava gl’infermi, a molti de’quali amministrò l’estrema unzione, ascoltando prima le loro confessioni. Cosi faceva eziandio negli spedali, dove assisteva i malati. Lavava i piedi a’pellegrini e li serviva ancor alla mensa. Questi preclari esempi non lasciarono di essere imitati da’Cardinali e dalla romana nobiltà. <br> Distinti personaggi forastieri si recarono alla città anche in questa circostanza. Tra gli altri si annoverano Medici di Ottaviano, Orsini duca di Gravina nipote del Papa, il duca di Baviera, elettore del sacro romano impero col fratello Ferdinando, la principessa Violante di Baviera, vedova del gran duca di Toscana, con numeroso seguito. Visitò essa le basiliche, e nello spedale della Ss. Trinità lavò i piedi e somministrò le vivande a molte donne pellegrine. Era venuto fra i compagni della principessa anche il poeta Stefano Bernardino cavalier Perfetti, sanese, il quale per ordine del Papa, a’23 maggio fu colla corona d’alloro fregiato in Campidoglio da cinque cavalieri romani, da’conservatori a ciò deputati e dal senatore di Roma Mario Frangipane. La gran duchessa procurò all’esimio poeta un onore, che Roma non avea piú veduto dopo che era stato coronato il Petrarca nell’ anno 1341. <br> A rendere più solenne l’Anno santo, Benedetto XIII celebrò un ''concilio provinciale dei vescovi di Italia'' per la riforma della disciplina ecclesiastica, ed approvò il culto immemorabile de’sei fra i sette fondatori dell’Ordine de’serviti, cioè Bonfigliolo Monaldi, Bonaggiunta Manetti, Manetto dell’Antella, Amadio Amidei, Uguccione Uguccioni, e Sostegno Sostegni, dacché la beatificazione del settimo fondatore, il beato Alessio Falconieri, era stata fatta da Clemente XI.<br> Essendo compiuto il periodo dell’Anno santo, cominciato a’24 dicembre 1724, nel giorno medesimo dell anno seguente fu terminato colle solite cerimonie della chiusura delle Porte sante. Nella basilica vaticana l’eseguì il Papa, ed i summentovati Cardinali la fecero nelle tre solite basiliche. </blockquote> | <blockquote> To sveto leto je leta 1725 obhajal Benedikt XIII. Ta papež je 29. junija 1724 objavil bulo ''"[[Redemptor et dominus noster Jesus Christus]]"'' <ref>, o kateri poroča knjiga XI, del II, str. 320 Rimskega bularija</ref>Papež jo je razglasil [[kardinal]]om v [[konzistorij]]u z dne 26. junija, nato pa jo je v podsteberju vatikanske bazilike razkril kurijski prelat abreviator. Na tretjo adventno nedeljo, 17. decembra, je Benedikt XIII. na [[sedia gestatoria|sedii gestatorii]] odšel v [[Sikstinska kapela|Sikstinsko kapelo]] v Vatikanu. V dvorani oblačil sta okrajševalca Rote papeško bulo o jubileju ponovno objavila blizu bronastih vrat Švicarjev. Branje je potekalo v [[latinščina|latinščini]] in [[italijanščina|italijanščini]]. Skozi tri dni pred slovesnostjo so ob določenih urah slavnostno zvonili vsi zvonovi cerkva, kakor tudi na dan odprtja [[sveta vrata|svetih vrat]]. Papež je kardinalu velikemu [[spovednik]]u naročil, da naj z odlokom povabi odpadnike in ubežnike iz verskih skupnosti, da se vrnejo nazaj, pri čemer je nadrejenim naročil, naj jih sprejmejo dobrohotno. <br> Na božični večer je papež izredno slovesno začel [[sveto leto]]. Najprej je šel iz oblačilne sobe z nosilnico v [[Sikstinska kapela|Sikstinsko kapelo]]. Nato je sledil sprevod, ki se je ustavil, ko je prišel do [[obelisk]]a na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Vatikanskem trgu]]; nato je krenil proti naddverju Svetega Petra. Tam se je papež spustil z nosilnice in se povzpel na prestol, postavljen blizu svetih vrat, kjer so bili očetje [[jezuiti]] – tedaj vatikanski spovedniki – z gorečimi svečami. Papež je vzel srebrno [[kladivo]] in z običajnim obredom udaril po zidu, kjer je bil križ. Ko so bila sveta vrata odprta, se je zaslišalo streljanje topništva z [[Angelski grad, Rim|Angelskega gradu]], in praznični zvok svetih [[trobenta|trobent]]. Benedikt XIII je vstopil skozi ta vrata s razpelom v desnici in s prižgano svečo v levici. Sedeč na prestolu je sprejel poljub nog od tistih vitezov sv. Petra in Pavla, ki jim je zaupal skrbništvo nad štirimi svetimi vrati. Kardinalski namestniki za druge bazilike so bili: [[Fabrizio Paolucci]], škof v Portu, za [[Bazilika svetega Pavla zunaj obzidja, Rim|Sv. Pavla]], [[Benedetto Pamfilii]] za [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Sv. Janeza]], za [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Marijo Snežno]] pa [[Pietro Ottoboni]]<br> 12. januarja je z določili [[odlok]]a ''»[[Pontificia sollicitudo]]«''<ref> knjiga. XI omenjene zbirke Bularija str. 373 </ref> Benedikt XIII je priskrbel [[redovnik|redovnicam]], [[pripravnik|pripravnicam]], [[oblat]]om, [[puščavnik]]om, [[jetnik]]om, [[bolnik]]om in vsem tistim, ki so ovirani pri obisku določenih cerkva, da ta dejanja z dovoljenjem spovednikov in predstojnikov zamenjajo z drugimi pobožnimi deli. Že 6. julija 1724 je na podlagi bule ''[[Cum nos]]'',<ref>glej v Bulariju s. 323</ref> ukinil vse odpustke med svetim letom; potem pa je 2. marca 1725 skozi odlok ''»[[Decet Romanum Pontificem (1725)|Decet Romanum Pontificem]]«'',<ref>Ista zbirka Bularij str. 376, knjiga XI</ref> razglasil, da ostanejo v veljavi odpustki privilegiranih oltarjev za rajne, potem ''»in articulo mortis«'' (=v smrtni nevarnosti), papeških odposlancev, [[apostolski nuncij|nuncijev]], in škofov pri njihovih pontifikalnih mašah in blagoslovih, raziskovalcev vere, tisti, ki sta jih podelila [[papež Inocenc XI.|Inocenc XI.]] in [[papež Inocenc XII.|Inocenc XII.]] tistim, ki spremljajo najsvetejšo Popotnico, kako tudi ob molitvi [[Zdravamarija|Zdravamarij]] ob treh različnih dnevnih urah. Končno, 28. aprila, je z bulo ''[[Salvatoris]]''<ref>, navedena listina s. 397 </ref> objavil, da odpustki, ki so veljali za mrtve kot volilna pravica, niso bili začasno odpravljeni. Benedikt XIII. je letos delil papeški blagoslov z jubilejnim odpustkom na dan [[Sveti trije kralji (praznik)|Svetih Treh kraljev]] (tj. 6. januarja 1725), ko je slovesno obhajal mašo pri papeškem oltarju pri Svetem Petru. <br> Čeprav je bilo vreme zelo mrzlo in snežno, so v [[Rim]] prišli mnogi izza gora. [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimski cesar]] [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je petdesetim romarjem od začetka postnega časa dodelil po pol florina na dan, da so lahko pod skrbništvom nekega redovnika šli obhajat jubilej. Z leti se je število tujcev povečalo do te mere, da je nadbratovščina Svete Trojice na svoje stroške sprejela in vzdrževala v eni od družb tristo dvainosemdeset tisoč sto štirideset romarjev (382.140).<br> Med temi je bilo ''tristo sedemdeset sužnjev'' različnih narodov, ki so jih v [[Tunis]]u odkupili ''usmiljeni bratje'' z izplačilom devetdeset tisoč sto dvaindvajset škudov; naganljivejši prizor, ki ga v Rimu že dolgo ni bilo videti. Benedikt XIII. je vsakemu podelil svetinjo s popolnim odpustkom v smrtni nevarnosti, veliko [[Agnus Dei|Agnusov Dei]], dvesto škudov, ki jih je bilo treba razdeliti med najrevnejše; na svoje stroške jih je hranil tudi še tri dni v gostišču omenjene nadbratovščine. Veliko romanj je prišlo tudi iz najbolj oddaljenih krajev Italije, pred [[Cvetna nedelja|Cvetno nedeljo]] jih je bilo štirideset. Prvi od teh so prišli iz [[Torino|Torina]], v Rim pa so vstopili 22. januarja. Sprva jih je bilo v skupini šestintrideset posameznikov, a jih je tja prispelo le osemnajst: šestnajst jih je zbolelo med potjo, dva pa sta umrla zaradi slabega vremena.<br> V tem svetem letu je papež dal čudovite primere svoje zelo živahne dobrodelnosti. Pridigal je, podeljeval [[birma|birmo]] in [[duhovniško posvečenje]], obiskoval bolnike, med katerimi je mnogim podelil [[bolniško maziljenje|maziljenje]], ko je poprej poslušal njihove [[sveta spoved|spovedi]]. To je počenjal tudi v bolnišnicah, kjer je pomagal bolnikom. Romarjem je umival noge in jih vedno še postregel pri mizi. Kardinali in rimsko plemstvo niso prenehali posnemati teh oznanjevalnih primerov.<br> Ob tej priložnosti so prihajali v mesto tudi ugledni tujci, med katerimi so bili tudi [[Medici di Ottaviano]], papežev nečak [[Orsini, vojvoda Gravina]], ''vojvoda Bavarski'', volivec Svetorimskega cesarstva s svojim bratom [[Ferdinand]]om, princeso [[Violante Bavarska|Violante Bavarsko]], vdovo velikega vojvode toskanskega, z velikim spremstvom. Obiskala je bazilike, v bolnišnici Svete Trojice pa je umivala noge in dajala hrano številnim romarjem. Med princesinimi spremljevalci je prišel tudi sienski pesnik [[Bernardino Perfetti|vitez Bernardino Perfetti]]<ref>''Bernardino Perfetti'' (it: Stefano Bernardino cavalier Perfetti; 1681-1746) je bil italijanski pesnik iz Siene, tako zelo slavljen, da je bil ovenčan z lovorjevim vencem 23.V.1725 v Rimu</ref>, ki ga je po papeževem ukazu 23. maja na [[Kapitolski grič|Kapitolu]] z lovorovim vencem okitilo v ta namen poslanih pet starodavnih rimskih vitezov, in rimski senator [[Mario Frangipane]]. Velika vojvodinja je cenjenemu pesniku podelila čast, ki je Rim po kronanju [[Petrarka]] leta 1341 ni nikoli več videl.<br> Da bi bilo sveto leto bolj slovesno, je Benedikt XIII. praznoval ''"pokrajinski cerkveni zbor italijanskih škofov"'' za prenovo cerkvene discipline in odobril nekdanje češčenje kot blaženih šesterice med sedmerimi ustanovitelji reda servitov, in sicer so to: [[Bonfigliolo Monaldi]], [[Bonaggiunta Manetti]], [[Manetto dell'Antella]], [[Amadio Amidei]], [[Uguccione Uguccioni]] in [[Sostegno Sostegni]], medtem ko je k blaženim prištel sedmega ustanovitelja [[Alessio Falconieri|Falconierija]] že [[papež Klemen XI.|Klemen XI.]]<br> Po končanem obdobju svetega leta, ki se je začelo 24. decembra 1724, se je še isti dan naslednjega leta končalo z običajnimi slovesnostmi zapiranja svetih vrat. Papež ga je izvedel v vatikanski baziliki, kardinali namestniki pa v običajnih treh bazilikah. </blockquote> |} === Dela === *{{cite web|title = Documenta Catholica Omnia|publisher = Cooperatorum Veritatis Societas|url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1724-1730-_Benedictus_XIII.html |language = latinščina|accessdate = 6. december 2011}} *[[Papež Benedikt XIII.|Benediktovi]] teološki spisi so bili objavljeni v treh zvezkih (Ravenna, 1728). <ref>{{cite web|url=https://www.catholic.com/encyclopedia/pope-benedict-xiii|title= Pope Benedict XIII |publisher=Patrick J. Healy v Catholic Answers|date= |accessdate=15. januar 2022}}</ref> == Smrt in spomin == [[File:Statue of Pope Benedictus XIII - San Domenico - Palermo - Italy 2015.jpg|thumb|left|150px|<center>Kip papeža Benedikta XIII. v [[Palermo|Palermu]]]]</center> [[File:Benedict XIII plaque, Spanish Steps.JPG|thumb|right|180px|<center>Plošča z imenom [[papež Benedikt XIII.|Benedikta XIII.]] na [[Španske stopnice|Španskih stopnicah]]<br><small>ki jih je dal zgraditi za [[sveto leto]] [[1725]] ]] </center> </small> [[File:Fontana Benedetto XIII Urbino.jpg|thumb|180px|right|<center>Vodnjak [[papež Benedikt XIII.|Benedikta XIII.]] v [[Urbino|Urbinu]] ([[Marke]], [[Italija]])]]</center> [[File:Pier leone ghezzi, miracolo di san filippo neri a vincenzo maria orsini futuro benedetto XIII (matelica, san filippo) 01.jpg|thumb|180px|right|<center>Sveti [[Filip Neri]] napravi čudež za [[papež Benedikt XIII.|Benedikta XIII.]]]])]]</center> === Smrt in pogreb === Benedikta XIII. je nenadoma napadel [[katar]], ki ga je povzročil njegov pogrebni obred za kardinalom [[Marco Antonio Ansidei|Ansidejem]], od katerega je umrl 21. februarja 1730 v starosti 81 let. Njegova smrt je bila ljudstvu objavljena naslednjega dne. Papež je bil srednje velikosti; njegov obraz je bil blag, nos orlov in široko čelo. Na obdukciji so ugotovili, da je bilo njegovo srce izjemno veliko. Njegovi pogrebni obredi so bili opravljeni v Vatikanu, od koder so ga premestili v [[Santa Maria sopra Minerva]], kjer so ga pokopali v grobnici, ki so jo dokončali [[Pietro Bracci]] in drugi. === Postopek za posvečenje === Postopek za njegovo beatifikacijo se je začel v [[Tortona |Tortoni ]] 1755 pod [[papež Benedikt XIV. |papežem Benediktom XIV.]], vendar ni napredoval in je zato zaustavljen. 21. februarja 1931 so postopek prav tako v Tortoni znova začeli, vendar so ga zaradi dvomov o nravnosti papeževega kardinala [[državni tajnik|državnega tajnika]] [[Nikolaj Coscia|Nikolaja Coscia]] zaustavili leta 1940. Proces je bil ponovno odprt 17. januarja 2004. Uradni škofijski proces se je začel v [[Rim]]u v začetku 2012 in uradna otvoritev je bila v [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Baziliki svetega Janeza v Lateranu]], ki ji je predsedoval [[Agostino Vallini]]. Škofijski postopek za posvečenje je bil končan 24. februarja 2017 v Lateranu s priložnostno slovesnostjo.<ref>{{cite web|url=https://www.farodiroma.it/papa-orsini-verso-gli-altari-chiusa-la-fase-diocesana-della-causa-benedetto-xiii/|title= Papa Orsini verso gli altari. Chiusa la fase diocesana della causa di Benedetto XIII|publisher=Faro di Roma|date=22. februar 2017|accessdate=15. januar 2022}}</ref> Zdaj mu pripada častni naslov [[Božji služabnik]]. Trenutni [[postulator]] cause je dominikanski duhovnik Francesco Maria Ricci.<ref>{{cite web |title=ORSINI, O.P., Vincenzo Maria |url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1672.htm |access-date=22 January 2014}}</ref> === Ocena === Njegovi sodobniki so skušali razložiti njegove slabosti, negotovosti in poraze s sodbo o njem, ki jo je najbolj surovo oblikoval ''Giannone'': :»Ko je postal papež, je Benedikt v Rimu delal enako kot v Beneventu, kjer je bil nadškof; do konca življenja ni dojel, da je bil papež: zato ni skrbel za velike državne zadeve niti za papeško vladavino; vse sile je usmeril k cerkvenim slovesnostim in opravilom, krstom, posvečevanju cerkva in oltarjev, blagoslovu zvonov, čistoči duhovniških oblačil, urejenosti zakristij in okrašenosti cerkva ter temu podobnih zadev«<ref>P. Giannone, Vita, uredil F. Nicolini, Neapelj 1905, str. 127 ff. </ref> Pravzaprav je morala vernost Benedikta XIII., ki se je izražala v najbolj presenetljivih oblikah, po toliko papežih, ki so bili preveč vdani politiki, nujno presentiti njegove sodobnike in dajati vtis, da ta papež ni primeren za velike naloge, ki jih je zahteval položaj Cerkve. Ta neugodna sodba, ki je na splošno razširjena med zgodovinarji , pojasnjuje Benediktove neuspehe s pomanjkanjem vladnih in diplomatskih izkušenj; vendar so bile njegove tovrstne smernice tudi ustrezne. Pomanjkljivost je bila le v tem, da ni razpolagal primernimi vodilnimi osebnostmi, ampak je izvajanje ustreznih načrtov poveril neustreznim sodelavcem, ki so zlorabljali njegovo zaupanje in oropali cerkveno premoženje.<ref>{{cite web|url= https://www.treccani.it/enciclopedia/papa-benedetto-xiii_%28Dizionario-Biografico%29/|title= Benedetto XIII, papa di Gaspare De Caro |publisher= Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 8|date=1966 |accessdate=12. januar 2022}}</ref> Ni kaj oporekati Benediktovi gorečnosti v krepostnem življenju in njegovi očetovski vnemi za pravovernost. Na njegov pontifikat pa vendarle meče temno senco njegovo napačno zaupanje v kardinala [[Nikolaj Coscia|Coscia]], njegovega beneventskeg upravnika. Njegov pohlep je hudo načel ugled [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. Zoper nevrednega namestnika je po papeževi smrti izbruhnila ljudska vstaja, kar je še pripomoglo, da je dobil desetletno zaporno kazen. <ref>{{cite web|url=https://www.catholic.com/encyclopedia/pope-benedict-xiii|title= Pope Benedict XIII |publisher=Patrick J. Healy v Catholic Answers|date=1907|accessdate=15. januar 2022}}</ref> Njegov neposredni naslednik, ''[[Papež Benedikt XIV.]]'' je kasneje izrekel o svojem soimenjaku [[papež Benedikt XIII.|papežu Benediktu XIII.]] naslednjo sodbo: :"Spoštljivo ljubimo tega papeža, ki je podprl svojo kočijo, namesto da bi oporekal prehodu s tovornjakom." Ob tej priložnosti je Benedikt XIII vzkliknil svojemu kočijažu: "Non ci far impicci" ("Ne vpletajte nas v prepir"). Potem namreč, ko so naslednje papeške volitve povišale v papeža [[papež Klemen XII.|Klemena XII.]], je takoj izobčil pokvarjenega predhodnikovega namestnika kardinala Coscia, ki je iz strahu pred kaznijo pobegnil iz Rima; po dolgoletni kazni je dosegel pomilostitev ter zopet sodeloval na konklavah 1730 in 1740. ==== Paskvinova bodica ==== Ne čudi torej, da je bila po pogrebu Benedikta XIII. - ki je pod smrtno kaznijo prepovedal podobne umotvore - objavljena na ''[[Paskvin|Paskvinu]]'' nepodpisana zbadljivka o njegovem grobu: {| class="wikitable" |- ! <center> Teaser (angleški prevod) ! <center> Zbadljivka (slovenski prevod)</center> |- | <poem> "This tomb encloses the bones of a little friar: more than a saint's lover a protector of brigands" </poem> | <poem> "Ta grob obdaja kosti malega brata: bolj kot ljubimec svetnikov je bil zaščitnik razbojnikov"</poem> |} ==== ''Miles in bello'' ==== [[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]] pravi o [[Papež Benedikt XIII.|Benediktu XIII.]], da je '' Vojščak v vojni'' ({{lang-la|Miles in bello}}; {{lang-en|Soldier in war}}). Nekateri viri povezujejo geslo s posameznimi vojnami, ki so divjale med papeževanjem Benedikta XIII., drugi pa v prenesenem pomenu v zvezi z vojno zoper propadanje v prid strogosti.<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=72}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=80}}</ref> === Predniki === {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; | 1 = 1. [[Papež Benedikt XIII.|Benedikt XIII.]] | 2 = 2. Ferdinando III Orsini, XI duca di Gravina, II principe di Solofra | 4 = 4. Pietro Francesco Orsini, X duca di Gravina, II signore e I principe di Solofra | 8 = 8. Ostilio Orsini, I signore di Solofra |16 = 16. Ferdinando I Orsini, V duca di Gravina |17 = 17. Beatrice Ferrillo | 9 = 9. Diana del Tufo |18 = 18. Paolo del Tufo, I barone di Vallata |19 = 19. Costanza Todeschini Piccolomini d'Aragona | 5 = 5. Dorotea Orsini |10 = 10. Flaminio II Orsini, conte di Muro Lucano |20 = 20. Flaminio I Orsini, conte di Muro Lucano |21 = 21. Lucrezia del Tufo |11 = 11. Aurelia di Capua |22 = 22. Fabrizio di Capua, conte di Altavilla |23 = 23. Dorotea Spinelli | 3 = 3. Giovanna Frangipani della Tolfa | 6 = 6. Carlo Frangipani della Tolfa, II duca di Grumo |12 = 12. Orazio Frangipani della Tolfa, I duca di Grumo |24 = 24. Ludovico Frangipani della Tolfa, signore di Serino |25 = 25. Elisabetta Carafa |13 = 13. Diana Frangipani della Tolfa | 7 = 7. Fulvia del Tufo |14 = 14. Francesco del Tufo, III barone di Vallata |28 = 28. Cesare del Tufo, II barone di Vallata |29 = 29. Cornelia Cossa |15 = 15. Giovanna del Tufo |30 = 30. Mario del Tufo |31 = 31. Fulvia Personè }} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]] * [[Seznam italijanskih kardinalov]] * [[Seznam italijanskih dominikancev]] * [[Družina]] [[Orsini]] * [[Seznam papežev]] * [[Seznam protipapežev]] * [[Sveto leto]] == Nadaljnje branje == {{krščanstvo}} ;{{ikona sl}} *M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. *''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973). ;{{ikona en}} * {{Cite book|last=Frazee|first=Charles A.|title=Catholics and Sultans: The Church and the Ottoman Empire 1453-1923|year=2006|orig-year=1983|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=X6DM4szwUpEC|isbn=9780521027007}} * {{cite book |last=Rendina |first=Claudio |title=I papi. Storia e segreti |publisher=Netwon & Compton |location=Rome |pages=586–588 |year=1983}} *Wendy J. Reardon: ''The Deaths of the Popes: Comprehensive Accounts, Including Funerals, Burial Places and Epitaphs.'' McFarland 2004. *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. {{refend}} * {{Cite book |last = O'Malley |first = John W |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = A History of the Popes: From Peter to the Present |publisher = Government Institutes |url = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&pg=PA202 |year = 2009 |ref = harv }} * {{cite book |last1=Kelly |first1=J.N.D. |title=The Oxford History of the Popes |publisher=[[Oxford University Press]] |year=1986 |isbn=978-0-19-282085-3}} *George L. Williams: ''Papal Genealogy: The Families and Descendants of the Popes''. McFarland & Company 1998. p. 114 <ref>{{cite book |last1=Tylenda |first1=Joseph N. |title=Saints and Feasts of the Liturgical Year |date=2003 |publisher=Georgetown University Press |isbn=978-0-87840-399-8 |page=39 |url=https://books.google.com/books?id=61MmDwAAQBAJ&q=Benedict+dell%E2%80%99Antella+canonization&pg=PA39 |language=en}}</ref><ref>{{cite book |last1=Johnston |first1=William M. |title=Encyclopedia of Monasticism |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-78716-4 |page=1153 |url=https://books.google.com/books?id=iepJAgAAQBAJ&q=Benedict+dell%E2%80%99Antella+canonization&pg=PT1211 |language=en}}</ref> *John N.D. Kelly: ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', p.700 * [[Ludwig von Pastor]]: "''History of the Popes vol. XXXIV''", London 1941 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016. *''Lexikon für Theologie und Kirche'' (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957-1967. *A. Ender: ''Die Geschichte der Katholischen Kirche'', Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900. *August Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Prevedel Josip Ritig, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (Izvirnik v nemščini: A. Franzen: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, Druga pregledana in dopolnjena izdaja). ;{{ikona it}} * {{Cite book |last = Gaetano |first = Moroni |chapter = volume 2 |editor-last = |editor-first = |title = Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da San Pietro sino ai nostri giorni. |publisher = Tipografia Emiliana Venezia |url = https://books.google.rs/books?id=qrwAAAAAcAAJ&pg=PA131&lpg=PA131&dq=Innocenzo+XII+celebrava+anno+santo&source=bl&ots=DV9hzIpEmB&sig=ACfU3U06jzG4Bt0OXlr-AdVmGujJjWgJHw&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwiy0eDz1ZntAhVoposKHSpFBWYQ6AEwDnoECAIQAg#v=onepage&q=Innocenzo%20XII%20celebrava%20anno%20santo&f=false |year = 1811 |ref = harv }} * {{Cite book |last = Compliato da diversi |first = Gravi scrittori |chapter = volume 2 |editor-last = |editor-first = |title = Il pellegrino instruito nella visita delle chiese del presente anno santo 1725 |publisher = Stamperia di Pietro Ferri, Roma |url = https://books.google.rs/books?id=rLi3--lBDj8C&pg=PA1&lpg=PA1&dq=Anno+santo+1725&source=bl&ots=t4CnYDH4xl&sig=ACfU3U2HjL6lLZ1r37p5BwtndZuxbnj8sw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwj1v7S93bT1AhXNsaQKHWxhD1sQ6AF6BAgVEAM#v=onepage&q=Anno%20santo%201725&f=false |year = 1725 |ref = harv }} *Piero Bargellini: ''L' Anno Santo nella storia nella letteratura e nell’ arte''. Vallecchi, Bologna, 1974. *{{cite book |first=Claudio |last=Rendina |title=I papi. Storia e segreti |url=https://books.google.com/books?id=mJBgVwZT34sC |language=it |publisher=Newton Compton |location=Rome |year=1993|isbn=9788854132603 }} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). *Biagia Catanzaro, Francesco Gligora: ''Breve Storia dei papi, da San Pietro a Paolo VI''. Istituto enciclopedico universale, Padova 1975. *Piero Bargellini: ''Mille Santi del giorno''. Vallecchi, Firenze 10.izd. 2000, ponatis 2007. * John N.D. Kelly, ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', Casale Monferrato (AL), Edizioni Piemme S.p.A., 1989, ISBN 88-384-1326-6 ;{{ikona hu}} *Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=456}} *Konrád Szántó OFM: ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985. *B. Bangha: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933. ;{{ikona fr}} *John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996. == Zunanje povezave == {{commons category|Innocentius XIII}} {{wikisource author}} ;{{ikona it}} *[https://www.treccani.it/enciclopedia/papa-benedetto-xiii_%28Dizionario-Biografico%29/ Benedetto XIII, papa di Gaspare De Caro - Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 8 (1966)] *[https://www.treccani.it/enciclopedia/benedetto-xiii-papa_%28Dizionario-di-Storia%29/ Benedetto XIII Papa. Dizionario di Storia (2010)] *[https://www.treccani.it/enciclopedia/benedetto-xiii-papa_%28Enciclopedia-Italiana%29/ Benedetto XIII papa di Arturo Carlo Jemolo - Enciclopedia Italiana (1930)] ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/biography/Benedict-XIII-pope Benedict XIII pope. The Editors of Encyclopaedia Britannica. This article was most recently revised and updated by Adam Augustyn.] *[https://www.catholic.com/encyclopedia/pope-benedict-xiii Encyclopedia Catholic Answers Patrick J. Healy: Pope Benedict XIII] *[http://www.csun.edu/~hcfll004/Ben13.html Csun Benedict XIII – spominske svetinje] *[https://www.papalartifacts.com/portfolio-item/pope-benedict-xiii/ Papal Artifacts / Portfolio / Pope Benedict XIII] *[http://liturgialatina.org/memoriale/02.htm MEMORIALE RITUUM Liturgia Latina Website] *[https://www.idolbirthdays.net/pope-benedict-xiii POPE BENEDICT XIII Idol birthdays] *[http://www.medadvocates.org/celebrati/february/feb_21.htm February 21 Anniversary of the Death of Pope Benedict XIII] *[https://www.findagrave.com/memorial/51905124/pope-benedict_xiii Pope Benedict XIII Find a grave] *[https://www.catholic.org/encyclopedia/view.php?id=1709 Pope Benedict Catholic Online Catholic Encyclopedia Encyclopedia Volume. Free World Class Education (PIETRO FRANCESCO ORSINI)] *[https://www.newadvent.org/cathen/02431a.htm APA citation. Healy, P. (1907). Pope Benedict XIII. In The Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. Retrieved January 15, 2022 from New Advent] *[http://www.newadvent.org/cathen/02431a.htm MLA citation. Healy, Patrick. "Pope Benedict XIII." The Catholic Encyclopedia. Vol. 2. New York: Robert Appleton Company, 1907. 15 Jan. 2022] === Sveto leto 1725 === ;{{ikona it}} *[https://www.vatican.va/jubilee_2000/pilgrim/documents/ju_gp_30082000-6_it.html Il Giubileo viaggio nella storia, 1725 Anno Santo e Concilio A cura di Vittorino Grossi] {{s-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Papež Inocenc XIII.|Inocenc XIII.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1724&ndash;30}} {{s-aft|after=[[Papež Klemen XII.|Klemen XII.]]}} {{s-konec}} {{Papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1649]] [[Kategorija:Umrli leta 1730]] [[Kategorija:Italijanski dominikanci]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Italijanski dominikanci]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Cesene]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Manfredonie]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beneventa]] [[Kategorija:Graditelji Rima]] [[Kategorija:Svetoletni papeži]] [[Kategorija:Umrli za katarom]] [[Kategorija:Častitljivi Božji služabniki]] dxmhudtjqmay76m6o3sqflpnxon9u44 0 170220 5737224 5692163 2022-08-20T07:25:17Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small> </small> | name = Klemen XIV. | honorific-suffix = <small></small> | image = <!-- WD --> | image_size = 250px | alt = | caption = <center>''Papež Klemen XIV.''<br><small>Menda [[Giovanni Domenico Porta]] (1722–1780)<br>[[olje na platno]]; naslikano najbrž [[1773]]-[[1774]]</small></center> | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[19. maj]] [[1769]] (izvoljen) | term_start = [[19. maj]] [[1769]] (umeščen in kronan) | term_end = [[22. september]] [[1774]]<br>vladal 5 let, 126 dni |predecessor = [[Papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] | opposed = |successor = [[Papež Pij VI.|Pij VI.]] | ordination = [[1731|okrog 1731]] | ordinated_by = | consecration = [[28. maj]] [[1769]] | consecrated_by = [[Federico Marcello Lante Montefeltro della Rovere|Federico della Rovere]] | cardinal = [[24. september]] [[1759]] | created_cardinal_by= [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] | rank = [[Seznam papežev|249. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> | birth_name = <!-- WD --> | buried = [[Santi XII Apostoli|Bazilika Santi Apostoli]], Rim | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = Lorenzo Ganganelli<br>Angela Serafina Maria Mazza | title= | spouse = | children = | occupation = [[duhovnik]] | profession = [[pravnik]] |previous_post= {{unbulleted list|[[San Lorenzo in Panisperna|kardinal-duhovnik pri San Lorenzo in Panisperna]] (1759–1762)|[[Santi XII Apostoli|kardinal-duhovnik pri Santi Apostoli]] (1762–1769)}} | alma_mater = [[jezuiti|Jezuitsko]] [[Semenišče v Riminiju]]<br>[[pijaristi|Pijaristovska]] [[Univerza v Urbinu]] | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Clementem XIV.svg | coat_of_arms_alt = | motto = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Klemen }} '''Papež Klemen XIV.''' (rojen kot '''Giovanni Vincenzo Antonio Ganganelli''', [[Minoriti|OFM Conv.]]), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[31. oktober]] [[1705]], [[Sant'Arcangelo di Romagna]], † [[22. september]] [[1774]], [[Rim]]. [[Papež]] je bil med letoma 1769 in 1774. == Življenjepis == [[File:Cardinale Giovanni Vincenzo Ganganelli.jpg|thumb|left|180px|Kardinal Ganganelli.]] === Poreklo in mladost === Janez Ganganelli se je rodil kot ''Giovanni Vincenzo Antonio'' v [[Santarcangelo di Romagna|Santarcangelu]] 31. oktobra 1705 kot drugi otrok zdravnika ''Lorenza Ganganellija'' in plemkinje ''Angele Serafine Marije Mazza''. Zakrament [[sveti krst|svetega krsta]] je prejel 2. novembra 1705.<ref>[https://www.newadvent.org/cathen/04034a.htm] Wilhelm, Joseph. ''"Pope Clement XIV."'' The Catholic Encyclopedia. Vol. 4. New York: Robert Appleton Company, 1908. 5 Jan. 2015".</ref> Sprva je študiral v [[Verucchio|Verucchiju]], od 1717 pa se je izobraževal pri [[Družba Jezusova|jezuitih]] v [[Rimini]]ju. Študiral je tudi pri [[pijaristi]]h v [[Urbino|Urbinu]]. Janez je 15. maja 1723 v [[Forlì]]ju vstopil k [[minoriti|minoritom]] in si izbral redovniško ime ''Lorenzo'' v spomin na svojega očeta Lovrenca. Noviciat je opravil v [[Urbino|Urbinu]], kjer je bil [[frater]] [[minoriti|minorit]] že njegov bratranec ''Vincenzo''. Večne zaobljube je napravil 18. maja 1724. Od leta 1724 do 1728 je bil poslan v samostane v [[Pesara|Pesari]], [[Fano|Fanu]] in [[Recanata|Recanati]], kjer je študiral teološke vede. Študije je nadaljeval v [[Rim]]u pri [[Antonio Lucci|Luciju]] in pridobil [[doktorat]] iz [[teologija|teologije]] leta 1731.<ref name="Cardinals of the Holy Roman Church">{{cite web|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1759.htm#Ganganelli|title=Ganganelli, O.F.M. Conv., Lorenzo (1705–1774)|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=22 February 2015}}</ref> === Cerkvene službe === * 1724 je napravil [[redovne zaobljube]] pri [[minoriti]]h. * 1740: ravnatelj zavoda San Bonifacio; * 1741: vrhovni razločevalec (''definitor generalis'') [[frančiškani|frančiškanov]]-[[minoriti|minoritov]]; * 1746: svetovalec pri [[Rim]]ski [[inkvizicija|inkviziciji]] in nato pomočnik [[Innocenzo Balestracci|Balestracciju]] v isti združbi<ref>Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1822, III edizione, vol. XV.</ref>; * 24. septembra 1759 ga je imenoval za [[kardinal-duhovnik|kardinala-duhovnika]] [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]]; * 19. novembra 1759 sprejme kardinaski naslov pri [[San Lorenzo in Panisperna]]; * 29. marca 1762 ga zamenja za naslov pri [[Santi XII apostoli|Santi apostoli]].<ref name="Cardinals of the Holy Roman Church">{{cite web|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1759.htm#Ganganelli|title=Ganganelli, O.F.M. Conv., Lorenzo (1705–1774)|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=22 February 2015}}</ref> * 19. maja 1769: izvoljen za [[papež]]a. == Papeževanje == [[File:Clemente XIV a cavallo di fronte a Castelgandolfo.jpg|thumb|180px|left|<center>Papež Klemen XIV. na podeželju jahajoč [[konj]]a v okolici [[Castel Gandolfo|Castel Gandolfa]]]]</center> === Izvolitev === Ob smrti [[papež Klemen XIII.|Klemena XIII.]] (2. februarja 1769) je bilo 57 kardinalov. 46 jih je sodelovalo pri volitvah novega papeža. Razdeljeni so bili v tri stranke: ''zelanti'' so bili proti vmešavanju vladarjev in za ohranitev Družbe Jezusove; drugi so bili naklonjeni [[Bourboni|Burbonom]] in kot taki za njeno ukinitev; tretji so bili neporedeljeni. Francija je dala "veto" zoper izvolitev kardinala [[Simone Buonaccorsi|Buonaccorsija]], ki je bil jezuitom naklonjen. Izvolili so nato [[minoriti|frančiškana-minorita]] Lorenza Ganganellija, ki si je privzel ime Klemen XIV.<ref name="#1">{{cite web|url=https://cardinals.fiu.edu/conclave-xviii.htm|title=Conclave of February 15 - May 19, 1769 (Clement XIV)|publisher=Salvador Miranda|date=1998-2018|access-date=17. februar 2022}}</ref> Po tri mesece trajajočem [[konklave|konklavu]] je bil 19. maja 1769 soglasno izvoljen kljub nasprotujočim si strankam in brezobzirnemu vmešavanju nekaterih vladarjev kot sporazumni kandidat za [[papež]]a; 28. maja je prejel [[škofovsko posvečenje]]; 4. junija je bil umeščen in kronan. [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateran]] pa je prevzel v posest 26. novembra 1769.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Gligora|title=I papi|page=266}}</ref> === Delovanje === ==== Pomirljiva usmeritev ==== Klemen XIV. je že od samega začetka računal, da bo vodil pomirljivo politiko, ki bi zgladila prepade s katoliškimi kronami, ki so se poglobili med prejšnjim papeževanjem. Spor med posvetno in duhovno oblastjo je cerkvena stran ne brez razloga dojemala kot grožnjo in Klemen XIV. si je prizadeval za spravo med evropskimi vladarji. S tem, ko je popustil v papeških zahtevah po [[Vojvodstvo Parma|Parmi]], je dosegel vrnitev Avignona in Beneventa in na splošno uspel vzpostaviti vsaj začasno ravnotežje med duhovnimi in posvetnimi - pravzaprav [[razsvetljenstvo|razsvetljensko]] usmerjenimi - oblastmi. Obenem pa je pokazal, da želi ustreči (ne)opravičenim zahtevam posvetnih vladarjev, kar pa jim je le še povečalo apetite. Ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je kot kardinal podpisal tudi pogoj, da bo zatrl [[Družba Jezusova|Družbo Jezusovo]], če bo izvoljen za papeža. Govorice so trdile ravno to in na to so se sklicevali nekateri vladarji, ko so trmasto zahtevali njeno takojšnjo ukinitev. Opazno pa je bilo, da izvajajo samodržne „razsvetljene“ vlade nanj vedno hujši pritisk v tej smeri in [[Bourboni]] so se večkrat sklicevali na njegovo tozadevno obljubo, ki da jo naj čim prej uresniči. Poskušal se je temu sicer izogniti, česar pa ni bilo mogoče doseči z obotavljanjem in neodločnostjo, kar je le še stopnjevalo njihovo predrznost. Tako je končno popustil pritiskom in tozadevni odlok napisal novembra 1772, a podpisal 21. julija 1773.<ref name=Pollen>[http://www.newadvent.org/cathen/14096a.htm Pollen, John Hungerford. "The Suppression of the Jesuits (1750–1773)"] ''The Catholic Encyclopedia''. Vol. 14. New York: Robert Appleton Company, 1912. 26 March 2014{{PD-notice}}</ref> ==== Potrditev nasledstva Marije Terezije ==== 18. septembra 1773 je papež končno potrdil pravico do nasledstva - in s tem do pridobitve ogrske krone - [[Marija Terezija|Mariji Tereziji]], ki je med katoliškimi vladarji skoraj edina bila naklonjena jezuitskemu redu. ==== Sprejem in povišanje mladega Mozarta ==== [[File:Papa Clemente XIV nei giardini di Castel Gandolfo, 1770.jpg|thumb|180px|right|<center>Klemen XIV. se je [[1770]] umaknil pred vročino v [[Castel Gandolfo|Kastelgandolfske]] [[vrt]]ove]]</center> Papež Klemen XIV. in običaji katoliške Cerkve v Rimu so podrobno opisani v pismih [[Wolfgang Amadeus Mozart|Wolfganga Mozarta]] in njegovega očeta [[Leopold Mozart|Leopolda]], ki sta jih pisala iz Rima aprila in maja 1770 med njunim popotovanjem po Italiji. Leopoldu se je zdela višja duhovščina žaljivo ošabna; vendar ga je papež skupaj s sinom ljubeznivo sprejel ter komaj štirinajstletnega Mozarta-sina povišal v viteza [[Red zlate ostroge|Reda zlate ostroge]] ({{lang-la|Ordo militia aurata}}; {{lang-en|Order of the Golden Spur}}). Tokrat je namreč Wolfgang pokazal neverjeten podvig glasbenega spomina. Znano je bilo namreč, da so v papeški kapeli predzvajali "[[Miserere (Allegri)|Miserere mei, Deus]]" - skladatelja iz 17. stoletja [[Gregprio Allegri|Gregorja Allegrija]], čigar glasbo je papež prepovedal zunaj papeške kapele pod kaznijo [[izobčenje|izobčenja]]. Skupaj z očetom sta bila na izvajanju znamenite skladbe na Veliki petek 1770. 14-letni Wolfgang si je melodijo tako dobro zapomnil, da je lahko skladbo v celoti zapisal po enem samem poslušanju - po spominu. Da bi bil popolnoma gotov, jo je šel poslušat še enkrat. Papež je za to zvedel - verjetno po pripovedovanju samega ponosnega očeta - pa je bil toliko presenečen nad izrednim spominom na široko znanega "[[čudežni otrok|čudežnega otroka]]", da mladega Mozarta ni kaznoval, ampak ga je celo odlikoval.<ref>Wolfgang Amadeus Mozart, ''Mozart's Letters, Mozart's Life: Selected Letters'', transl. Robert Spaethling, (W. W. Norton & Company Inc., 2000), 17.</ref> <ref>{{cite web|url= https://www.classical-music.com/features/articles/why-did-the-pope-award-mozart-a-papal-knighthood-and-the-order-of-the-golden-spur/|title= Why did the Pope award Mozart a Papal knighthood and the Order of the Golden Spur?|publisher= BBC Music Magazine |date=18. september 2020|accessdate=5. maj 2022}}</ref> ==== Odnosi z Judi ==== Njegovo izvolitev je pozdravila judovska skupnost, ki je verjela, da bo človek, ki jih je kot svetovalec [[Kongregacija za nauk vere|Svetega oficija]] v poročilu z dne 21. marca 1758 razglasil za na splošno nedolžne zaradi pretirane krvne obtožbe, ne bo nič manj pravičen in človečen do njih, ko bo sedel na katoliškem prestolu. ;Upravičene in neupravičene obtožbe Janez Ganganelli, ki ga je [[papež Benedikt XIV.|Benedikt XIV.]] določil za preiskovalca obtožb proti [[Judi|Judom]] iz [[Janopol]]a na Poljskem<ref>''Janopol, Janapuolė'', {{lang-pl|Janopol}}) nekdanje poljsko mesto – danes v Litvi, je 2011 imelo le 341 prebivalcev.</ref><ref>{{cite web|url=http://statistics.bookdesign.lt/table_125_06.htm?lang=en|title=2011 census|publisher=Statistikos Departamentas (Lithuania)|accessdate=August 15, 2017}}</ref> je ne le zavrnil očitek, ampak je menil, da je večina podobnih trditev od trinajstega stoletja nadalje neutemeljena. Pripravil je namreč pravno poročilo, ki je, od vseh obtožb o obrednih judovskih umorih dojenčkov, katerih zapisi so mu bili temeljito dani na voljo, izrecno priznal kot dokazana le dva: tisto [[Simon Trentski|Simona Trentskega]]<ref>''Simon Trentski'' ({{lang-en|Simon of Trent}}; {{lang-de|Simon von Trient; Simon Unverdorben}}; {lang-it|Simonino di Trento; Simeon}}), (1472–1475), je bil deček iz [[Trento|Trenta]] v Severni Italiji, čigar smrt so povezovali z judovskim obrednim umorom tamkajšnje skupnosti.</ref><ref>{{cite web |url=https://www.britishmuseum.org/collection/term/BIOG161675 |title=St Simon of Trent |website=The British Museum |access-date= November 29, 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780195399301/obo-9780195399301-0433.xml |title=Simon of Trent |website=Oxford Bibliographies |access-date= November 29, 2020}}</ref> ter [[Andrej Rinski|Andreja Rinskega]] <ref>''Andrej Rinski'' ({{lang-de|Anderl (Andreas) Oxner von Rinn}}; {{lang-la|Andreas Oxner de Rinn}}) je bil po legendi dojenček, ki je bil žrtev obrednega judovskega umora (*26. XI. 1459 †12. VII. 1462) v severnotirolski vasici Rinn.</ref> === Razpustitev jezuitov === [[File:Societas Iesvitarvm Electa Regnis Portvgalliae Lege Regia III Sept MDCCLIX - Museu de Lisboa (MC.PIN.1295).png|261px|thumb|<center>"''Jezuite so izgnali s Portugalskega s kraljevim odlokom z dne 3. septembra 1759''".<br><small>Ko s portugalskih obal izpluje jadrnica, udari strela jezuita ki poskuša zažgati zemeljski globus, mitro in kraljevo krono; pri nogah ležita vreča zlatnikov in zaprta knjiga (simbola bogastva in nadzora nad izobrazbo).<br>''Propagandni protijezuitski letak''.]]</center></small> Najbolj sporna pa je njegova vloga pri pogromu nad [[jezuiti]], ki so jih razsvetljeni vladarji in njihovi ministri obtoževali najneverjetnejših prestopkov največ z namenom, da se polastijo njihovega namišljenega bajnega bogastva in da onemogočijo jihovo vodilno vlogo v izobraževanju mladih rodov ter da nato podržavijo verske šole. Zaklet nasprotnik [[jezuiti|jezuitov]] in vnet zagovornik [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] - [[Portugalska|portugalski]] [[prostozidarstvo|prostozidar]] [[Markiz Pombal|Pombal]] - je uporabil svoje privilegije in politično moč, da je vplival na lahkovernega [[seznam portugalskih kraljev|portugalskega kralja Jožefa]], da je podpisal odlok, s katerim je izgnal [[jezuiti|jezuite]] najprej iz [[Brazilija|Brazilije]] (1754), kjer so sicer vzorno ščitili domorodne [[Indijanci|Indijance]] v svojih glasovitih [[jezuitske redukcije|redukcijah]] pred pohlepnimi trgovci; nato enako iz njene matice [[Kraljevina Portugalska|Portugalske]] (1759). Temu nestrpnemu ukrepu je sledil kot lavina izgon iz [[Francosko kraljestvo|Francoskega kraljestva]] (1764), [[Španija|Španije]] in njenih kolonij (1767) ter iz [[vojvodstvo Parma|Parme]] (1768). Z nastopom novega papeža so [[Bourboni|Bourbonski]] [[kralj]]i zahtevali popolno zatrtje družbe. Klemen XIV. je ravnal prav nasprotno kot njegov predhodnik [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]], ki se postavil po robu krivičnim in za Cerkev škodljivim zahtevam. On je namreč [[Družba Jezusova|Družbi Jezusovi]] javno priznaval njene zasluge za vero, za vzgojo in tudi za nedvomno in trajno podporo [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]. Na ta način je skušal spodbijati razloge, s katerimi so nasprotniki zahtevali njeno ukinitev; ko pa jo je v okrožnici celo izrecno pohvalil, je s tem njene sovražnike le še bolj razkačil, da so postajali vedno bolj nestrpni in neučakani v svojih skrajnih zahtevah. Klemen XIV. je morebiti skušal pomiriti njihove nasprotnike z očitno neprijaznim in arogantnim ravnanjem z jezuiti: zavrnil je srečanje z [[vrhovni general|vrhovnim generalom]] [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] [[Lovrenc Ricci|Lovrencom Riccijem]], odstranil je jezuitske profesorje iz uprave papeškega [[Irski zavod|Irskega]] in [[Rimski zavod|Rimskega zavoda]] ter jim prepovedal sprejemanje novincev; skratka postopal je čisto v duhu njihovih zagrizenih nasprotnikov. Nerazumna poteza je bila že samo zatrtje družbe, ki je bila prva opora papeža; še bolj nerazumljiva pa zaprtje njenega vrhovnega predstojnika v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], kjer je tudi kmalu umrl.<ref name=Mccoog>{{cite web| url = https://www.thinkingfaith.org/articles/jesuit-restoration-part-two-society-under-clement-xiv| title = McCoog SJ, Thomas M., "Jesuit Restoration - Part Two: The Society under Clement XIV", ''Thinking Faith'', 14 August 2014}}</ref> Zgodovinarji priznavajo, da je bil papež prisiljen ukrepati, ker ni imel pred nasiljem nobene izbire. Pritisk je namreč naraščal do te mere, da so "katoliške" - po mentaliteti prejkone "razsvetljene" in liberalne, torej pravzaprav protikatoliške in brezbožne - države grozile, da se bodo odcepile od Cerkve in povzročile [[shizma|razkol]], če bo papež še nadalje odlašal z zatrtjem jezuitov. Klemen XIV. je nazadnje popustil "v imenu miru Cerkve in da bi se izognil odcepitvi v Evropi" in zatrl Družbo Jezusovo s kratkim brevem "[[Dominus ac Redemptor]]" z dne 21. julija 1773.<ref>[https://archive.org/stream/americancatholic13philuoft#page/696/mode/2up ''"The Suppression of the Jesuits by Pope Clement XIV,"''] The Catholic American Quarterly Review, Vol. XIII, 1888.</ref> Nenavadno je vendarle dejstvo, da pa so ravno nekateri nekatoliški vladarji, zlasti v [[Prusija|Prusiji]] in [[Rusija|Rusiji]], ki papeške oblasti niso priznavali, ukaz prezrli prav zato; še bolj pa iz koristnejšega razloga: da so lahko ohranili odlično urejene jezuitske šole in njihove profesorje, ki so sloveli po strokovnosti in izvedenosti v vseh takratnih znanstvenih panogah, zlasti pa v [[matematika|matematiki]], [[mehanika|mehaniki]] in [[astronomija|zvezdoznanstvu]]. Ta ukrep - zatrtje Družbe Jezusove - je bil namreč posledica vrste političnih potez in zapletenih razmer takratnega [[razsvetljenstvo|razsvetlenstva]], in ne morda kake teološke polemike ali krivde na strani [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]]. [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] je bila na zgubi: iz rok so ji iztrgali šolstvo, ki je bilo pravzaprav v rokah jezuitov, katerim so vzeli 800 zavodov, a 15.000 odličnih profesorjev izgnali, čeprav so bili izvrstni profesorji, odlični pedagogi in priznani znanstveniki, kar se je pokazalo zlasti v [[Kitajski misijoni|Kitajskih misijonih]], ki jih je ta ukrep še huje prizadel kot Zahod.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Gligora|title=I papi|page=267}}</ref> ==== Položaj Družbe Jezusove ==== Na [[Kitajska|Kitajskem]] so [[jezuiti]] pokazali, da so sposobni ponesti [[Jezus Kristus|Kristusovo]] oznanilo tudi v tako nedostopno deželo, kot je bila takrat pred Zahodnjaki ljubosumno zaprta [[Kitajska]]. To je po eni strani spodbulo navdušenje in hvalo, po drugi strani pa nevoščljivost in grajo. Že prvi naslednik jezuitskega predstojnika [[Matteo Ricci|Riccija]] v Kitajskih misijonih je podvomil o pravilnosti njegovega prilagajanja kitajskim običajem, češ da je morda šel predaleč. Tako se je [[Nikolaj Longobardo|Longobardo]] temeljito razlikoval od svojega predhodnika. ''Niccolò Longobardo'' (1559-1654), kitajsko ime ''Long Huamin'' ({{zh|t=龍華民}}), je bil sicilski jezuit na Kitajskem v 17. st. Tja je prispel 1597; poslali so ga v področje [[Shaozhou]] (Šaučov). Naslednik [[Matteo Ricci|Riccija]] je postal 1610 kot vrhovni general za [[Kitajski misijoni|Kitajske misijone]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=SqTQjve2VLsC&q=Longobardo+Ricci&pg=RA1-PA371 |title=Asia in the Making of Europe |volume=3 |first1=Donald Frederick |last1=Lach |author-link=Donald Frederick Lach |first2=Edwin J. |last2=Van Kley |page=371 |publisher=[[University of Chicago Press]] |year=1998 |isbn=9780226467658}}</ref> Čeprav je tudi on bil jezuit – se ni strinjal z Riccijem zlasti glede na izraze, ki naj jih Kitajci uporabljajo za izražanje Božjega imena ("Tjan" in "Šangdi"). Zato ne čudi, da si glede pravilnega in umirjenega stališča niti sami papeži niso bili na jasnem in se je zato njihov odnos spreminjal: saj so bili pod vplivom poročil od strani raznih redov, še bolj pa jezuitom izrazito sovražnih politikov. Nekateri papeži so zato nove obrede dopuščali, drugi jih trpeli, tretji – med katerimi je bil najkorenitejši [[papež Klemen XI.|Klemen XI.]], pa so jih izrečno prepovedovali. To omejevanje je nadaljeval tudi [[papež Benedikt XIV.|Benedikt XIV.]] kar z dvema bulama in na nek način pomagal trobljenju protiverskih [[enciklopedisti|enciklopedistov]] ter "[[razsvetljenstvo|razsvetljenih]]" vladarjev: “Družbo Jezusovo je treba zatreti!” Najhujšo zdraho pa je povzročalo vmešavanje evropskih držav, ki so zastopale svoje kolonijalne interese. Očitno je namreč, da so tudi zaradi medredovniške nevoščljivosti in vladarskih spletk in podtikanj bili papeži vedno manj naklonjeni [[jezuiti|jezuitom]]. Vladarji so se po svojih diplomatskih predstavnikih in njim naklonjenih kardinalov kar redno hudo vtikali tudi v papeške volitve, da bi ja ne bil izvoljen kak jezuitom naklonjen kardinal. Nekateri papeži so sami verjeli neutemeljenim očitkom, ki so deževali od raznih strani, kar je imelo za posledico ne le prepovedano uporabo teh ali onih običajev in obredov - predvsem na Kitajskem in v Indiji, - ampak skorajšnjo popolno prepoved same Družbe Jezusove (1773).<ref>{{cite web|url=https://www.encyclopedia.com/people/philosophy-and-religion/roman-catholic-popes-and-antipopes/clement-xi|title= Clement XI|publisher=Catholic Encyclopedia|date=1913 |accessdate=10. april 2021}}</ref> Zato so skoraj vsi papeži “razsvetljenega” stoletja kar brezobzirno nastopali proti jezuitom: celo tisti, ki so pri njih doštudirali. Takratni vladarji so si prisvojili "pravico", da osporavajo izvolitev kandidata, ki jim ni bil po volji in so to obilno izrabljali tudi z zahtevo, da novi papež ne sme biti naklonjen jezuitom. To se jim je pri izvolitvi [[papež Klemen XIII.|Klemena XIII.]] sicer izjalovilo: vendar lavine, ki jo je sporožilo sovraštvo [[razsvetljenstvo|razsvetljencev]], kljub dobri volji ta papež ni mogel več zaustaviti. ==== Najprej zoper [[jezuiti|jezuite]] in [[papež]]a, nato zoper [[kralj]]e in njihovo vladavino ==== Ni dvoma, da zahteva po uničenju [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] ni bila zgolj naključje ali celo pomota. Nasprotniki [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] so videli v tem redu najmočnejšo udarno in obrambno silo [[krščanstvo|krščanstva]] ter trdno oporo [[papež]]u. Prav zato so zahtevali, da mora ravno papež Družbo tudi uradno zatreti, čeprav je bilo to po sramotenju, ropanju in izgonu jezuitov iz vseh pomembnejših dežel pravzaprav le še prazna formalnost - potem, ko so [[jezuiti|jezuite]] praktično vse pomembnejše države očrnile, jim zaplenile vse premoženje ter jih izgnale takorekoč gole iz celotnega katoliškega sveta. Omahljivega [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]] - ki jezuitov bržkone ni maral - so [[razsvetljenstvo|razsvetljenci]] postavili pred končno izbiro: ali uradno zatre Družbo, ali pa bo sledil [[shizma|razkol]], ki bo hujši od [[reformacija|reformacije]] - odpad skoraj celotnega katoliškega sveta od papeža. Obljubljali so vrh tega [[Papeška država|Papeški državi]] vrnitev [[Avignon]]a in drugih zasedenih ozemelj. S stoletja trajajočim rušenjem papeškega ugleda in avtoritete ([[galikanizem]], [[janzenizem]]) je zlasti [[Francosko kraljestvo]] nehote samo žagalo vejo, na kateri so sedeli kralj, in ugled kraljestva in celotna takratna ureditev. Prevratneži in prekucuhi se niso postavili namreč le zoper jezuite, ampak tudi zoper Cerkev, končno pa tudi zoper kralja in plemstvo. Tako je kmalu po zatrtju Družbe Jezusove (1773) dolgoletna vzajemna setev "razsvetljenih" filozofov [[enciklopedisti|enciklopedistov]] in ošabnih [[Francosko kraljestvo|francoskih kraljev]], ki so se stalno vmešavali v cerkvene zadeve in jo ovirali pri njenem svobodnem delovanju, dozorela v klas, ki se je imenoval [[Francoska revolucija]] (1789) - in le-ta se ni obrnila le zoper Cerkev, ampak je najprej surovo pometla z dinastijo. Upoštevanja vredne so besede nepristranskega sodobnika in odličnega poznavalca takratnih zdrah, protestantskega zgodovinopisca Schoella<ref>francosko: ''Maximilien Samson Frédéric Schoell'', nemško: ''Maximilian Samson Friedrich Schöll'' (1766-1833) je bil zgodovinar, starinar, filolog, knjižničar in francoski veleposlanik v službi pri Pruskem dvoru</ref> v njegovem delu ''Cours d`histoire''<ref>''Cours d`histoire'' Tome 44. p. 71</ref>, kjer pronicljivo ugotavlja: {| |- ! Francoski izvirnik<ref>{{cite web|url= https://books.google.rs/books?id=w2hHAAAAYAAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |title= Cours d’histoire des états européens, depuis le rouleversement de l’empire Romain d’occident jusqu’en 1789|publisher= Maximilien Samson Frédéric Schoell|date=1834 |accessdate=1. februar 2022}}</ref> ! Nemški prevod<ref>{{cite web|url=https://katholischglauben.info/die-verfolgung-insbesondere-der-jesuiten/|title= Die Verfolgung insbesondere der Jesuiten|publisher=Katholish Glauben.info|date=2. avgust 2018 |accessdate=1. februar 2022}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>Vers le milieu du dix-huitième siècle, les révolutionnaires qui visaient á la destruction des monarchies, voulaient avant tout renverser la puissance de l’Église, parce qu’ils savaient que depuis longtemps ses intérêts étaient entièrement liés avec ceux de la puissance monarchique dont, dans des siècles d’ignorance, elle avait souvent été l’ennemie. Mais pour renverser la puissance ecclésiastique, il fallait l’isoler, en lui enlevant l’appui de cette phalange sacrée qui s’était dévouée á la défense du trône pontifical, c’est-á-dire les Jésuites. Telle fut la vraie cause de la haine qu’on voua á cette société. Les imprudences que commirent quelques-uns de ses membres, fournirent des armes pour combattre l’ordre, et la guerre contre les Jésuites devint populaire ; ou plus tôt haïr et persécuter un ordre dont l’existence tenait á celle de la religion catholique et du trône, devint un tiret qui donnait le droit de se dire philosophe. </blockquote> | <blockquote>„Die Umsturzmänner, welche die Zerstörung der Monarchien beabsichtigten, wollten vor allem die Macht der Kirche zugrunde richten. Um dieses auszuführen, mußten sie dieselbe isolieren, indem sie ihr die Stütze jenes geistlichen Kriegsheeres entzogen, welches sich der Verteidigung des päpstlichen Thrones besonders gewidmet hatte, nämlich die Jesuiten. Dieses ist die wahre Ursache des Hasses, den man gegen diese Gesellschaft hegte. Daher gab auch der Haß und die Verfolgung dieses Ordens Anspruch auf das Recht, sich Philosoph zu nennen.“ Die Monarchen, die sich zur Verfolgung und Unterdrückung der Gesellschaft Jesu hergaben, waren also nur die willfährigen Werkzeuge in den Händen der Philosophen zur Zertrümmerung ihrer Throne. </blockquote> | <blockquote> Sredi 18. stoletja so [[revolucionar]]ji, ki so si prizadevali za uničenje [[monarhija|kraljestev]], želeli predvsem strmoglaviti oblast [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]], saj so vedeli, da so bili njeni interesi že dolgo v celoti povezani z interesi kraljevske oblasti, katera je bila sicer v stoletjih nevednosti pogosto njena sovražnica. Toda da bi strmoglavili cerkveno oblast, jo je bilo treba osamiti in ji odvzeti podporo tistega svetega krdela (=falange), ki se je posvetilo obrambi [[papež|papeškega]] prestola, to je [[jezuiti|jezuitov]]. To je bil pravi vzrok za sovraštvo, ki je bilo naperjeno proti tej [[Družba Jezusova|Družbi]]. Nepazljivosti, ki so jih zagrešili nekateri njeni člani, so dale orožje za boj proti redu in tako je vojna proti jezuitom postala priljubljena; zategadelj je sovraženje in preganjanje reda, katerega obstoj je bil odvisen od [[katolištvo|katoliške vere]] in [[prestol]]a, terjalo naziv, ki je dajal pravico, da se kdo imenuje [[filozof]]. </blockquote> |} == Dela == *{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1769-1774-_Clemens_XIV.html | language = la | accessdate = 6. december 2011}} === Okrožnice === # Bula ''Salutis nostrae'' (30. april 1774) # Breve ''Dominus ac Redemptor'' (21. julij 1773 – zatrtje [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]]) # Breve ''Magna atque '' (16. marec 1771) # Breve ''Inscrutabili divinae'' (12. december 1769) # Okrožnica ''Cum summi apostolatus'' (12. december 1769) # Okrožnica ''Decet quam maxime '' (21. september 1769) == Smrt in spomin == [[File:Tomb of Clemens XIV by Antonio Canova.jpg|thumb|right|180px|Grob papeža Klemena XIV. v Baziliki [[Santi XII apostoli|Santi apostoli]] v [[Rim]]u]] ==== Bolezen ==== Zadnje mesece življenja je Klemen XIV. preživljal v zagrenjenosti zaradi svojih neuspehov - zlasti zaradi zatrtja Družbe Jezusove - in zdelo se je, da je zaradi tega vedno žalosten in [[Depresija (razpoloženje)|potrt]]. Pred boleznijo je neumorno delal in je bil vedno dobre volje; nasprotno pa je sedaj padel v stanje nezanimanja, ki ga običajno pripisujejo strupu.<ref>{{cite web| url = https://www.yorkshirepost.co.uk/news/latest-news/death-by-poisoning-of-his-holiness-pope-clement-xiv-1-2402306| title = "Death by poisoning of His Holiness Pope Clement XIV", ''Leeds Intelligencer'', 15 November 1774}}</ref> Dne 10. septembra 1774 je padel v posteljo, a 21. septembra 1774 je prejel [[bolniško maziljenje]]. Širile so se govorice , da se mu je v njegovi zadnji uri prikazal sv. [[Alfonz Ligvorij]] (1696-1775) in ga tolažil, čeprav je sicer bil tedaj istočasno skozi dva dneva v zamaknjenju na sedežu svoje škofije v [[Arienzo|Arienzu]].<ref>{{cite web|url=http://www.scienzadiconfine.eu/mente/bilocazione.html |title=Bilocazione|publisher=Scienza di confine.eu|date=oktober 2009|accessdate=16. februar 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.coscienza.org/bilocazione/|title=Bilocazione|publisher= Istituto di ricerca della coscienza|date=|accessdate=16. februar 2022}}</ref> ==== Ali je bil zastrupljen? ==== Njegovo potrtost in hitro razpadanje trupla so govorice pripisovale zastrupitvi, češ da so ga zastrupili [[jezuiti]] iz maščevanja zaradi zatrtja [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]]. Dokazov za zastrupitev pa pri raztelešenju niso našli nobenih. Trditve o zastrupitvi pa so vsi, ki so mu bili blizu, odločno zanikali. V ''Letnem poročilu za leto 1774 '' je omenjeno, da je papež že dalj časa bolehal in da s svojimi 70-imi leti tudi ni bil več mlad. Da je umrl naravne smrti, so potrdili tako njegov osebni zdravnik kot tudi spovednik in drugi, ki so vsi oporekali razširjenim govoricam..<ref name=kelly715>John N.D. Kelly, ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', p.&nbsp;715</ref><br /> Klemen XIV. je umrl 22. septembra 1774 na veliko žalost njegovih podložnikov, ki so ga hvalili zaradi njegove človeške uprave v [[Papeška država|Papeški državi]]. Ko so njegovo telo pri raztelešenju (obdukciji) odprli, so [[zdravnik]]i zaključili, da je umrl zaradi dolgoletnih [[skorbut]]ičnih in [[hemeroidi|hemoroidnih]] motenj, ki so se še poslabšale zaradi prekomernega dela in hudega potenja – saj habita ni slačil niti v najhujši vročini.<ref>[https://www.newadvent.org/cathen/04034a.htm] "Wilhelm, Joseph. "Pope Clement XIV." The Catholic Encyclopedia. Vol. 4. New York: Robert Appleton Company, 1908. 5 Jan. 2015".</ref> ==== Pogreb ==== 27. septembra so ga pokopali pri [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Svetem Petru]]. 1802 so prenesli njegove ostanke v frančiškansko cerkev [[Bazilika Santi XII apostoli|Santi Apostoli]] v [[Rim]]u, kjer je napravljen tudi sorazmerno velik spomenik. Njegovo grobnico v slogu [[neoklasicizem|neoklasicizma]] je zasnoval in izklesal [[Antonio Canova]] in sicer v omenjeni ''Baziliki Svetih apostolov''. Na njegovem grobu je napis: {| class="wikitable" |- ! <center> Epitaphus (latinski izvirnik)<ref name="#1"/></center> ! <center> Nagrobni napis (slovenski prevod)</center> |- | <poem> HEIC IN PACE CHRISTI QVIESCIT CLEMENS XIV PONT MAX EX ORD. F. M. CONV. XXXI X MDCCV XXI IX MDCCLXXIV </poem> | <poem> Tukaj v Kristusovem miru počiva Klemen XIV., papež iz reda minoritov 31. X. 1705 - 21. IX. 1775 </poem> |} Njegovi rojaki iz [[Santarcangelo di Romagna|Santarcangela]] so postavili v njegovo čast slavolok na glavnem trgu, ki so ga gradili od 1772 do 1777. === ''Ursus velox'' === [[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]] pravi o Klemenu XIV., da je ''Nagli medved'' ({{lang-la|Ursus velox}}; {{lang-en|Swift bear}}); pozneje so narobe brali kot ''Cursus velox'' – ''Nagli tek'' ali ''Visus velox'' – ''Nagli blesk''. Nekateri viri menijo, da je imela rodbina za grb dirjajočega medveda.<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=74}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=84}}</ref> == Ocena == === Papeži in Družba Jezusova === {| |- ! Die Ausbreitung des Baumes <ref>{{navedi knjigo|author=A. Ender|title= Die Geschichte der Katholischen Kirche |page=778.779}}</ref> ! Razširjenje drevesa |- | <blockquote>Beim Tode des hl. Ignatius hatte der Orden schon 1000 Mitglieder, unter dem zweiten General 3500, unter dem vierten 5000, zur Zeit der Aufhebung (1773) gar 22.589, welche in 41 Provinzen verteilt waren. Im Jahre 1889 zahlte die Gesellschaft 12.306 Mitglieder. Der Orden hatte auch seine Stürme zu bestehen. Unter dem General Aquaviva waren einige spanische Jesuiten ungehalten darüber, daβ zwei Italiener nacheinander Generale wurden. Sie verlangten daher einen eigenen Generalkommissär, welcher vom General unabhängig sein sollte; auch strebten sie eignene Ordensstatuten für Spanien an. Da aber weder das eine noch das andere gewährt wurde, wendeten sich die Unzufriedenen an die Inquisition un dan Philipp II. Paul IV. hatte die Gesellschaft gezwungen, gegen die Konstitutionen des hl. Igntius das Chorgebet einzuführen und den General nur auf drei Jahre zu wählen. Nach dem Tode Pauls durften sie wieder zu den ursprünglichen Konstitutionen zurückkehren. Sixtus V. wollte manches am Orden ändern und sogar den Namen abschaffen; dabei nahm er auch keine Rücksicht auf die von angesehenen Fürsten vorgebrachten Bedenken. Bevor er aber seine Pläne durhsetzen konnte, starb er. Den gröβten Schlag aber versetzte Klemens XIV. dem Orden dadurch, daβ er ihn am 21. Juli 1773 infolge Drängens der bourbonischen Höfe auhob. </blockquote> | <blockquote>Ob smrti sv. [[Ignacij Lojolski|Ignacija]] je imel red že 1000 članov, pod drugim generalom <ref>drugi general je bil ''Diego Laynez'' (pišejo tudi ''Laínez''; špansko: ''Diego Laynez'', 1512-1565), je bil španski duhovnik in jezuit ter teolog judovskega porekla, ter drugi vrhovni general Družbe Jezusove.</ref> 3500, pod četrtim <ref>''Everard Mercurian'' (1514 – 1580) iz Beneluksa je bil četrti vrhovni general Družbe Jezusove</ref> 5000, ob ukinitvi (1773) celo 22.589, ki so bili razporejeni v 41 provincah. Leta 1889 <ref>Obnovil jo je 1814 papež Pij VII.</ref> je družba štela 12.306 članov. Red je moral tudi preživljati svoje nevihte. Pod generalom [[Claudio Acquaviva|Acquavivom]] <ref>''Claudio Acquaviva'' (14. september 1543 – 31. januar 1615) je bil italijanski jezuit-duhovnik. Izvoljen 1581 kot peti vrhovni general jezuitov je bil smatran za drugega ustanovitelja jezuitskega reda.</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=_da7fuSkXpcC&pg=PA203&lpg=PA203&dq=acquaviva+second+founder+of+the+jesuits&source=bl&ots=ykyY7I8KIK&sig=LMJ2Vy-DFRKzs9R4mRgrpR7XnX8&hl=en&ei=o4tETaG8M8OAlAeQ6JSlDg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=3&ved=0CCgQ6AEwAg#v=onepage&q=acquaviva%20second%20founder%20of%20the%20jesuits&f=false Malachi Martin, ''The Jesuits'' (1988), p. 203]</ref> so nekateri španski jezuiti bili nezadovoljni, da sta dva Italijana drug za drugim postala generala. Zahtevali so torej svojega generalnega upravitelja, ki bi moral biti neodvisen od vrhovnega generala; iskali so tudi svoje statute za Španijo. Ker pa ne eno ne drugo ni bilo odobreno, so se nezadovoljni obrnili na [[inkvizicija|inkvizicijo]], nato pa na [[Filip II. Španski|Filipa II.]] [[Papež Pavel IV.|Pavel IV.]] je prisilil družbo, da je morala, nasprotno pravilom sv. Ignacija, uvesti zborno (=korno) molitev in izvoliti generala le za tri leta.<ref>Po Ignacijevi ustavi je jezuitski vrhovni general opravljal svojo službo vse do smrti</ref> Po Pavlovi smrti jim je bilo dovoljeno vrniti se na prvotno ustavo. [[Papež Sikst V.|Sikst V.]] je želel spremeniti nekaj stvari glede reda in celo ukiniti ime; pri tem se ni oziral na pomisleke, ki so jih predlagali spoštovani knezi; vendar je umrl, preden je uspel uresničiti svoje načrte. Toda največji udarec je redu zadal Klemen XIV., ki ga je 21. julija 1773 na pritisk [[Bourboni|burbonskega]] dvora ukinil. </blockquote> |} ;Zatrtje Družbe Jezusove Klemenu XIV. [[zgodovinar]]ji zamerijo zatrtje [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]]. 16. avgusta 1773 je namreč razpustil [[jezuiti|jezuite]] - ta za Cerkev zaslužni red, ki je med drugim imel posebno, četrto zaobljubo, da bo vedno branil ugled in položaj rimskega papeža. Red je zatrl ne toliko zaradi napak, ki naj bi jih počenjali njegovi člani, kolikor bolj zaradi hudega pritiska [[Evropa|evropskih]] [[razsvetljenstvo|razsvetljenskih]] vladarjev, ki pri svojem stremljenju po [[absolutizem|samodrštvu]] niso trpeli nikakršnega ugovora ali ovire.<ref>[http://hetek.hu/hit_es_ertekek/201304/miert_oszlattak_fel_a_jezus_tarsasagot Kulcsár Árpád: Miért oszlatták fel a Jézus Társaságot?]</ref> {| |- ! Verfolgung (der Katholischen Kirche) im XVIII. Jahrhundert: Jesuitenverfogung<ref>{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Die Geschichte der Katholischen Kirche|page=931s.}}</ref> ! Preganjanje (katoliške Cerkve) v 18. stoletju: preganjanje jezuitov |- |<blockquote>1. In Portugal war es der Todfeind der Jesuiten, Marquis Pombal. Er war ein stolzer Emporkömmling und lüstern nach den angeblich großen Gütern des Ordens. Vom Sohne eines Landmannes hatte er es zum Minister gebracht, der mit König Joseph Emanuel I. Von Portugal Mißbrauch trieb und später wegen Veruntreuungen von Geldern vor Gericht gestellt werden mußte. (Feinde der Jesuiten – weltliche Personen)<ref>{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Die Geschichte der Katholischen Kirche|page=931}}</ref><br> 2. Ein Jesuitenfresser war auch der Exkapuziner Peter Parisot, ein Schurke erster Klasse. Derselbe wurde von Pombal nach Portugal gerufen und bekam die Aufgabe, Lügen auf Lügen geneg die Jesuiten zu schmieden und zu veröffentlichen. <ref>{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Die Geschichte der Katholischen Kirche|page=932}}</ref><br> 3. Man verfuhr, wie immer, so auch hier zunächst mit List. Man verletzte Ehre und guten Namen der Jesuiten durch die schamlosesten Verleumdungen und Betrügereien. In Portugal Pombal streute aus, sie hätten in ihren Reduktionen in Paraguay und Uruguay einen König, mit einem großen Heere, sie hätten duch Bedrückung der Indianer sich ungeheure Schätze erworben. – Beim Paapst wurden sie verleumdet, als wäre der Orden innerlich ganz zerfallen und bedürfe einer gründlichen Reform und einer eingehenden Visititation. (Listige Verfolgung) <ref>{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Die Geschichte der Katholischen Kirche|page=933}}</ref><br> 4. Grausamkeit und Hinterlist Pombals. Während der Hinrichtung – sie dauerte 8 Stunden – schaute Pombal aus seinem Luftschlosse vergnügt dem blutigen Schauspiele zu. Die Kolbenschläfge wuredn den Opfern in Zwischenräumen gegeben, um die Qual zu verlängern. Pombal hatte Begnadigung der Mutter Tavoras gefürchtet, darum ließ er sie zuerst hinrichten; als dann die Begnadigung wirklich kam, war sie schon tot. – Diese Morde wurden ausgeführt ohne Beweis, auf ein bloßes, vielleicht gar selfsterfundenes Gerücht hin, um dann die Jesuiten als am Attentat mitschuldig hinstellen zu können. In der That wurden sie ohne Beweis einfach als Mitverschworene auf ewige Zeiten aus Portugal verbannt. (Die Verfolgung der Familie Tavora. Justizmord an dem Herzog Aveiro.) <ref>{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Die Geschichte der Katholischen Kirche|page=934.935}}</ref><br> 5. Die herrlichen Reduktionen in Südamerika wurden mitten in ihrer Blüte durch Portugal vernichtet. (Gewaltsame Verfolgung gegen Eigentum.) <ref>{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Die Geschichte der Katholischen Kirche|page=936}}</ref>. </blockquote> | <blockquote>1. Na [[Kraljevina Portugalska|Portugalskem]] je bil smrtni sovražnik jezuitov [[markiz Pombal]]. Bil je ponosen novopečeni gospod in požrešen na domnevno velika posestva [[Družba Jezusova|reda]]. Od [[kmet|kmečkega]] sina je postal [[minister]], ki je zlorabljal zaupanje [[seznam portugalskih kraljev|portugalskega kralja]] [[Jožef I. Portugalski|Jožefa Emanuela I.]], pozneje pa so mu morali soditi zaradi poneverbe sredstev. (Sovražniki jezuitov - posvetni ljudje)<br> 2. Prvorazredni požeruh jezuitov je bil tudi bivši kapucin Peter Parisot. [[Markiz Pombal|Pombal]] ga je (iz Francije) poklicali na Portugalsko in mu dal za nalogo kovariti in objavljati laži proti jezuitom.<br> 3. Kot vedno so tudi tukaj uporabili zvijačnost. Čast in dobro ime [[jezuiti|jezuitov]] so njihovi sovražniki očrnili z najbolj nesramnimi klevetami in goljufijami. Na Portugalskem je [[Markiz Pombal|Pombal]] širil glas, da so imeli pri svojih [[redukcija|redukcijah]] v [[Paragvaj]]u in [[Urugvaj]]u [[kralj]]a z veliko [[vojska|vojsko]] in da so si z zatiranjem [[Indijanci|Indijancev]] pridobili ogromne zaklade. – Pred [[papež Klemen XIV.|papežem]] pa jih je obrekoval, češ da je red notranje popolnoma propadel in torej zahteva temeljito prenovo in natančno preiskavo (tj. izredno vizitacijo. - Prepredeno preganjanje)<br> 4. [[Markiz Pombal|Pombalova]] krutost in zahrbtnost. Med usmrtitvijo (plemiške družine Tavora) - trajala je 8 ur - je Pombal veselo opazoval krvavi prizor iz svojega visokega gradu. Žrtvam so v presledkih (s kijem) drobili posamično ude, da bi podaljšali trpljenje. Pombal se je bal pomilostitve za Tavorino mater, zato jo je dal usmrtiti najprej; ko je pomilostitev dejansko prišla, je bila ona že mrtva.Ti umori so bili izvedeni brez dokazov, morda celo zgolj na podlagi nezanesljivih govoric, da bi potem lahko krivili jezuite kot sokrivce za napad (na kralja Jožefa I.). Pravzaprav so jezuite s Portugalskega preprosto za vedno izgnali brez dokazov kot sozarotnike. (Preganjanje družine Tavora. Sodni umor vojvoda Aveira.) <ref>{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Zgodovina katoliške cerkve|page=934.935}}</ref><br> 5. Čudovite [[redukcija|redukcije]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] je sredi njihovega razcveta uničila Portugalska. (Prisilno preganjanje lastnine) </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] * [[seznam papežev]] * [[Lovrenc Ricci]] * [[Družba Jezusova]] * [[Razsvetljenstvo]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} *M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. *''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973). ;{{ikona en}} * {{Cite book|last=Frazee|first=Charles A.|title=Catholics and Sultans: The Church and the Ottoman Empire 1453-1923|year=2006|orig-year=1983|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=X6DM4szwUpEC|isbn=9780521027007}} * {{cite book |last=Rendina |first=Claudio |title=I papi. Storia e segreti |publisher=Netwon & Compton |location=Rome |pages=586–588 |year=1983}} *Wendy J. Reardon: ''The Deaths of the Popes: Comprehensive Accounts, Including Funerals, Burial Places and Epitaphs.'' McFarland 2004. *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. {{refend}} * {{Cite book |last = O'Malley |first = John W |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = A History of the Popes: From Peter to the Present |publisher = Government Institutes |url = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&pg=PA202 |year = 2009 |ref = harv }} * {{cite book |last1=Kelly |first1=J.N.D. |title=The Oxford History of the Popes |publisher=[[Oxford University Press]] |year=1986 |isbn=978-0-19-282085-3}} *George L. Williams: ''Papal Genealogy: The Families and Descendants of the Popes''. McFarland & Company 1998. p.&nbsp;114 <ref>{{cite book |last1=Tylenda |first1=Joseph N. |title=Saints and Feasts of the Liturgical Year |date=2003 |publisher=Georgetown University Press |isbn=978-0-87840-399-8 |page=39 |url=https://books.google.com/books?id=61MmDwAAQBAJ&q=Benedict+dell%E2%80%99Antella+canonization&pg=PA39 |language=en}}</ref><ref>{{cite book |last1=Johnston |first1=William M. |title=Encyclopedia of Monasticism |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-78716-4 |page=1153 |url=https://books.google.com/books?id=iepJAgAAQBAJ&q=Benedict+dell%E2%80%99Antella+canonization&pg=PT1211 |language=en}}</ref> *John N.D. Kelly: ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', p.&nbsp;700 * [[Ludwig von Pastor]]: "''History of the Popes vol. XXXIV''", London 1941 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016. *''Lexikon für Theologie und Kirche'' (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957-1967. *A. Ender: ''Die Geschichte der Katholischen Kirche'', Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900. *August Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Prevedel Josip Ritig, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (Izvirnik v nemščini: A. Franzen: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, Druga pregledana in dopolnjena izdaja). ;{{ikona it}} * {{Cite book |last = Gaetano |first = Moroni |chapter = volume 2 |editor-last = |editor-first = |title = Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da San Pietro sino ai nostri giorni. |publisher = Tipografia Emiliana Venezia |url = https://books.google.rs/books?id=qrwAAAAAcAAJ&pg=PA131&lpg=PA131&dq=Innocenzo+XII+celebrava+anno+santo&source=bl&ots=DV9hzIpEmB&sig=ACfU3U06jzG4Bt0OXlr-AdVmGujJjWgJHw&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwiy0eDz1ZntAhVoposKHSpFBWYQ6AEwDnoECAIQAg#v=onepage&q=Innocenzo%20XII%20celebrava%20anno%20santo&f=false |year = 1811 |ref = harv }} *{{cite book |first=Claudio |last=Rendina |title=I papi. Storia e segreti |url=https://books.google.com/books?id=mJBgVwZT34sC |language=it |publisher=Newton Compton |location=Rome |year=1993|isbn=9788854132603 }} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). *Biagia Catanzaro, Francesco Gligora: ''Breve Storia dei papi, da San Pietro a Paolo VI''. Istituto enciclopedico universale, Padova 1975. *Piero Bargellini: ''Mille Santi del giorno''. Vallecchi, Firenze 10.izd. 2000, ponatis 2007. * John N.D. Kelly, ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', Casale Monferrato (AL), Edizioni Piemme S.p.A., 1989, ISBN 88-384-1326-6 ;{{ikona hu}} *Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=456}} * Gergely Jenő: ''A pápaság története''. Kossuth Könyvkiadó, 1982. {{ISBN|963-09-1863-3}} *Konrád Szántó OFM: ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985. *B. Bangha: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933. ;{{ikona fr}} *John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996. *Frédéric Schoell: ''Cours d'histoire moderne des États européens'', Paris, 1830-1834, en 46 volumes. * {{Cite book |last = Schoell |first = Maximilien Samson Frédéric |chapter = 46 knjig (44. knjiga) |editor-last = Duncker et Humblot Berlin |editor-first = A. Pihan de la Forest Paris |title = Cours d’histoire des états européens, depuis le rouleversement de l’empire Romain d’occident jusqu’en 1789 |publisher = Librairie Gide Paris |url = https://books.google.rs/books?id=w2hHAAAAYAAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |year = 1834 |ref = harv }} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Clemens XIV}} {{wikisource author}} ;{{ikona en}} *[http://www.newadvent.org/cathen/04034a.htm Wilhelm, J. (1908). Pope Clement XIV. In The Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. Retrieved February 10, 2022 from New Advent] {{s-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef | before=[[Papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]]}} {{s-ttl | title=[[Seznam papežev|Papež]] | years=1769–1774}} {{s-aft | after=[[Papež Pij VI.|Pij VI.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Italijanski minoriti]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Klemen XIII.]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Papeži frančiškani]] [[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]] [[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]] [[Kategorija:Umrli za skorbutom]] [[Kategorija:Umrli za hemoroidi]] g8u7jxwr0gizxj1gc73b2tforv3zjvo 0 171801 5736911 5394095 2022-08-20T06:55:22Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Sir Peter Paul Rubens - Daniel in the Lions' Den - Google Art Project.jpg |thumb|upright=1.3|''Daniel v levjem brlogu'', [[Peter Paul Rubens]]]] '''Danielova knjiga''' je svetopisemska [[apokalipsa]] iz 2. stoletja pred našim štetjem z navideznim prizoriščem iz 6. stoletja, ki združuje prerokbo zgodovine z [[eshatologija|eshatologijo]] (prikaz končnih časov), tako kozmičnega kot političnega.{{sfn|Collins|1984|pp=34-36}} Poročilo vsebuje »poročilo o dejavnostih in vizijah Daniela, plemenitega Juda, izgnanega v Babilonu«{{sfn|Reid|2000|p=315}}, njegovo sporočilo pa je, da tako kot [[Jahve|Bog Izraelcev]] reši Daniela pred sovražniki, bi tako rešil ves Izrael v sedanjem zatiranju.{{sfn|Brettler|2005|p= 218}} Hebrejska Biblija vključuje Danielovo knjigo v ''Ketuvimu'' (spisi), medtem ko [[Sveto pismo]] združuje delo z glavnimi preroki. Razdeljena je na dva dela, na sklop šestih dvornih zgodb v poglavjih 1–6, napisanih večinoma v aramejščini in štirih apokaliptičnih vizij v poglavjih 7–12, napisanih večinoma v hebrejščini{{sfn|Collins|2002|p= 2}}; [[devterokanonične knjige]] vsebujejo tri dodatne dele: ''Pesem treh svetih otrok'', ''[[Suzana (Danielova knjiga)|Suzana]]'' in ''Bel in zmaj''.{{sfn|Cross|Livingstone|2005|p= 452}} Vpliv knjige je odmeval skozi poznejše dobe, od skupnosti [[Kumranski rokopisi|zvitkov z Mrtvega morja]] ter avtorjev [[evangelij]]ev in [[Razodetje (Apokalipsa)|Razodetja]] do različnih gibanj od 2. stoletja do protestantske [[reformacija|reformacije]] in modernih milenijskih gibanj - na katere še vedno obstaja močan vpliv.{{sfn|Towner|1984|p=2-3}} == Razdelitev == [[File:William Blake - Nebuchadnezzar (Tate Britain).jpg|upright=1.3|thumb|''Nebukadnezar'', [[William Blake]] (med ok. 1795 in 1805)]] Danielova knjiga je razdeljena med dvorne zgodbe v 1. do 6. poglavju in apokaliptične vizije v 7. do 12. poglavju, v hebrejski pa 1. in 8. – 12. in aramejskem 2. in 7. poglavju. Delitev je okrepljena s kiastično razporeditvijo aramejskih poglavij in s kronološkim napredovanjem v poglavjih 1–6 od babilonske do medijske vladavine in od babilonske do perzijske vladavine v poglavjih 7–12. Znanstveniki so podali različne predloge, da bi razložili dejstvo, da žanrska delitev ne sovpada z ostalima dvema, vendar se zdi, da sta jezikovna delitev in koncentrična struktura poglavij 2–6 umetna literarna sredstva, namenjena povezovanju obeh polovic. Poglavja so: *Danielovo delovanje **Daniel in tovariši na kraljevem dvoru v Babilonu ({{bibl|Dan 1,1-6,29}}) in Danielova videnja ({{bibl|Dan 7,1-12,13}}) **Prve Nebukadnezarjeve sanje ({{bibl|Dan 2,1-2,16}}), Bog po Danielu razloži kraljeve sanje ({{bibl|Dan 2,17-2,45}}) in Nebukadnezar slavi Boga ({{bibl|Dan 2,46-2,49}}) **Zlata podoba ({{bibl|Dan 3,1-3,18}}), Mladeniči v ognjeni peči ({{bibl|Dan 3,19-3,30}}) in Uvod h kraljevemu pismu ({{bibl|Dan 3,31-3,33}}) **Druge Nebukadnezarjeve sanje ({{bibl|Dan 4,1-4,15}}), Daniel razloži sanje ({{bibl|Dan 4,16-4,24}}), Izpolnitev sanj ({{bibl|Dan 4,25-4,30}}) in Nebukadnezar ozdravljen ({{bibl|Dan 4,31-4,34}}) **Belšacárjeva gostija ({{bibl|Dan 5,1-5,9}}), Daniel razloži skrivnostno pisanj ({{bibl|Dan 5,10-5,12}}) in Daniel pred kraljem ({{bibl|Dan 5,13-5,30}}) **Zanka Danielovih sovražnikov ({{bibl|Dan 6,1-6,10}}), Daniela vržejo v levjo jamo ({{bibl|Dan 6,11-6,25}}) in Priznanje Boga ({{bibl|Dan 6,26-6,29}}) *Danielova videnja **Prvo videnje: Štiri zveri ({{bibl|Dan 7,1-7,8}}), Božja sodba ({{bibl|Dan 7,9-7,12}}), Sin človekov ({{bibl|Dan 7,13-7,14}}), Razlaga videnja ({{bibl|Dan 7,15-7,28}}) **Drugo videnje: Oven in kozel ({{bibl|Dan 8,1-8,14}}), Razlaga videnja ({{bibl|Dan 8,15-8,27}}), Danielova molitev ({{bibl|Dan 9,1-9,19}}) in Gabriel razloži Jeremijevo prerokovanje ({{bibl|Dan 9,20-9,27}}) **Tretje videnje: V platno oblečen mož ({{bibl|Dan 10,1-10,21}}), Vojne med severnimi in južnimi kralji ({{bibl|Dan 11,1-11,45}}) *Poslednji časi in vstajenje ({{bibl|Dan 12,1-12,4}}) in Kdaj bo konec ({{bibl|Dan 12,5-12,13}}) == Vsebina == [[Slika:Merian's Daniel 7 engraving.jpg|thumb|300px|[[Matthäus Merian]]: ''Danielova vizija štirih zveri'' (1630)]] Danijela so vzgajali za kraljevsko službo in Bog mu je dal znanje in razumnost. Ker je razložil kralju sanje ga je ta bogato nagradil in mu dal kos zemlje, ki pa jo je Danijel podaril drugim. In kralj je začel verovati v Danijelovega Boga. Tudi Danijel je imel sanje. Videl je štiri vetrove, ki so razburkali morje in štiri velike a popolnoma različne živali so prišle iz morja. Prva je bila kot lev z orlovimi perutmi, ki so se izpolnile in je stala na nogah kakor človek. Druga je bila podobna medvedu in je imela to je reber v gobcu. Tretja žival je bila kot panter s štirimi ptičjimi perutmi in štirimi glavami. Njej je bila dana oblast. Četrta žival pa je bila mogočna. Imela je železne zobe in deset rogov. Med temi rogovi je zrasel še en manjši, ki je imel človeška usta in oči. Uničil je tri prejšnje rogove. Danijelu je sanje razložil angel. Štiri živali pomenijo štiri kralje, ki prejmejo kraljestvo in ga obdržijo za vedno. Četrta žival pomeni, da bo četrto kraljestvo drugačno od drugih. Najprej bo imelo deset kraljev, potem bo prišel še eden, ki bo uničil tri kralje. Ker bo zatiral svete Najvišje, mu bodo odvzeli oblast in zavladali. Danijel o tem ni povedal nikomur. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Collins, John J. (1984). Daniel: With an Introduction to Apocalyptic Literature. Eerdmans. ISBN 9780802800206. *Reid, Stephen Breck (2000). "Daniel, Book of". In Freedman, David Noel; Myers, Allen C. (eds.). Eerdmans Dictionary of the Bible. Eerdmans. ISBN 9789053565032. *Brettler, Mark Zvi (2005). How To Read the Bible. Jewish Publication Society. ISBN 9780827610019. *Bandstra, Barry L. (2008). Reading the Old Testament: An Introduction to the Hebrew Bible. Wadsworth Publishing Company. ISBN 978-0495391050. *Cross, Frank Leslie; Livingstone, Elizabeth A. (2005). The Oxford Dictionary of the Christian Church. Oxford University Press. ISBN 9780192802903. *Towner, W. Sibley (1984). Daniel. Westminster John Knox Press. ISBN 9780664237561. == Zunanje povezave == {{Commons category|Book of Daniel}} {{Wikisource|Daniel (Bible)|Daniel}} * [https://web.archive.org/web/20050411205600/https://www.chabad.org/library/archive/LibraryArchive2.asp?AID=15773 Daniel (Judaica Press) *] translation [with Rashi's commentary] at Chabad.org * King James Version, Bible ({{Cite web|title = Bible, King James Version|url = http://quod.lib.umich.edu/cgi/k/kjv/kjv-idx?type=DIV1&byte=3297390|website = quod.lib.umich.edu|access-date = 2016-01-17}}) Book of Daniel * [https://web.archive.org/web/20050206114043/http://www.anova.org/sev/htm/hb/27_daniel.htm ''Daniel'' at The Great Books *] (New Revised Standard Version) {{Sveto pismo}} [[Kategorija:Stara zaveza]] [[Kategorija:Krščanska teologija]] {{normativna kontrola}} l7h5wun11roty60225jdvqmacyjz15g 0 176393 5736835 5644994 2022-08-20T06:46:31Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:LjGolovec1.JPG|thumb|362x362px|Zahodni del Golovca (pogled z [[Ljubljanski grad|Ljubljanskega gradu]]).]] '''Golovec''' je [[Gozd|gozdnata]] vzpetina jugovzhodno od centra [[Ljubljana|Ljubljane]]. Njegov najvišji vrh je Mazovnik (450 m). Predstavlja nadaljevanje [[Rožnik|Rožnika]] in [[Grajski grič|Grajskega griča]], ter je sestavni del litijske antiklinale oz. [[Posavsko hribovje|Posavskega hribovja]].<ref name=":8">{{Navedi splet|title=GOLOVEC|url=http://www2.arnes.si/~opoljanelj/projekti/gozdna_pot/golovec.htm|website=www2.arnes.si/~opoljanelj|accessdate=2021-03-14}}</ref> Razteza se na 650 [[Hektar|hektarjih]], od tega jih 635 (oz. 675) prekriva gozd (rdeči bor in smreka, v osrednjem delu še bukev),<ref>BARBER, Polona, 2016, Pedološke, mineralne in geokemične lastnosti tal na paleozojskem kremenovem peščenjaku iz okolice Ljubljane : diplomsko delo [na spletu]. 2016. [P. Barber]. [Dostopano 15 marec 2021]. Pridobljeno https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=91333&lang=slv</ref> ki se razteza od [[Gruberjev prekop|Grubarjevega prekopa]] do mesta,ki ga zaznamuje [[Ljubljanska obvoznica|avtocestni obroč okoli Ljubljane]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Projekt URBforDAN: uredili bodo vstopne točke in poti na Golovec|url=https://www.dnevnik.si/1042888075|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-12|date=3. junij 2019|last=Rokavec|first=Živa}}</ref><ref>ŽIŽEK, Laura, 2010, Odnos javnosti do gozdov v mestih na primerih Rožnika in Golovca v Ljubljani : diplomsko delo - univerzitetni študij [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta . [Dostopano 13 marec 2021]. Pridobljeno https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=127867&lang=slv</ref> Zaščiten je kot območje gozdov s posebnim namenom.<ref>{{Navedi splet|title=Veleposestnica "po sili"|url=https://www.dnevnik.si/324|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-13|date=18. april 2001|last=Goljevšček|first=Katja}}</ref> Velja za [[Rekreacija|rekreacijsko]] in sprehajalno območje Ljubljančanov - [[Mestni gozd Golovec]], ni pa razglašen za [[krajinski park]].<ref>{{Navedi splet|title=So pod Golovcem opazili medveda?|url=https://www.rtvslo.si/okolje/so-pod-golovcem-opazili-medveda/206420|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-12|language=sl|date=29. junij 2009}}</ref><ref name=":3" /> V ravninskem delu [[Ljubljansko polje|Ljubljanskega polja]] je gozdov zaradi [[Urbanizacija|urbanizacije]] in [[Kmetijstvo|kmetijstva]] malo.<ref>[https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/ocena-stanja-gozdnih-tal.pdf Poročilo projektne naloge »Izdelava ocene stanja gozdnih tal v mestni občini Ljubljana«]. str. 9. november 2009. Gozdarski inštitut Slovenije. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Po njem je dobila ime ljubljanska [[Četrtna skupnost Golovec]]. Skozenj poteka dvocevni tripasovni avtocestni [[predor Golovec]], odprt leta 1999.<ref>{{Navedi splet|title=Eden izmed večjih obnovitvenih projektov na slovenskem avtocestnem križu|url=https://siol.net/avtomoto/novice/eden-izmed-vecjih-obnovitvenih-projektov-na-slovenskem-avtocestnem-krizu-524799|website=siol.net|accessdate=2021-03-12|language=sl|date=15. maj 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Uspešno zaključena obnova zahodne cevi predora Golovec|url=https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/4/Obnovitvena_dela/1831/Uspesno_zakljucena_obnova_zahodne_cevi_predora_Golovec|website=www.dars.si|accessdate=2021-03-12|date=14. avgust 2020}}</ref> Na Golovcu od leta 1959 stoji [[Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec]] (AGO).<ref>{{Navedi splet|title=AGO – Astronomsko geofizikalni observatorij Golovec|url=https://radioprvi.rtvslo.si/2016/04/aog-astronomsko-geofizikalni-observatorij-golovec/|website=Radio Prvi|accessdate=2021-03-15|date=24. april 2016|first=Milan|last=Trobič}}</ref> == Geološke in geografske značilnosti == Matično kamnino Golovca sestavljajo [[Kremen|kremenov]] [[peščenjak]], črni in [[Glina|glinasti]] [[skrilavec]] in [[lapor]] ter zelo malo [[Apnenec|apnenca]] (5%). Na takšni podlagi so se razvila distrična rjava tla, ki so močno zakisana ([[pH]] med 4 in 5), na kar poleg podlage vpliva tudi razkroj [[Iglavci|iglic]].<ref>{{Navedi splet|title=KAMNINSKA PODLAGA IN ZGRADBA TAL NA GOLOVCU|url=http://www2.arnes.si/~opoljanelj/projekti/gozdna_pot/1_kamninskapodlaga.htm|website=www2.arnes.si/~opoljanelj|accessdate=2021-03-14}}</ref> Na njem izvira več [[Potok|potokov]]. Največja, Bizoviški in Dolgi potok, se izlivata v [[Ljubljanica|Ljubljanico]]. Na Rakovniku sta Veliki in Mali [[bajer]].<ref name=":12" /> Golovec z Rožnikom tvori ljubljanska vrata in je tako vplival na poselitev.<ref>{{Navedi splet|title=Gabariti ne prepovedujejo ustvarjalnosti|url=https://www.dnevnik.si/1042719129|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-12|date=25. avgust 2015|last=Kučan|first=Ana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Od urbanističnega čudeža do srednjeveške dekadence|url=https://www.dnevnik.si/1042645800|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-13|date=11. april 2014|last=Smajila|first=Barbara}}</ref> Skupaj z grajskim gričem (oba del Posavskega hribovja) in [[Polhograjsko hribovje|Polhograjskim hribovjem]] deli obsežno ravnino na Ljubljansko polje in [[Ljubljansko barje]].<ref>Vozlišče Slovenije. str. 241. ''Atlas Slovenije''. Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije. 1992. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Pobočni vetrovi z Golovca, ki se pojavljajo zlasti ponoči, so usmerjeni proti nižjim legam in so pomembni za obnovo zraka v mestu.<ref name=":11">BERČIČ, Katja, 2003, Obrambnogeografsko vrednotenje spodnjega dela Ljubljanske kotline : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 14 marec 2021]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Bercic-Katja.PDF</ref> == Vodovod in kanalizacija == V 3. stoletju n. št. je bil od Golovca speljan vodovod, ki je napajal predmestje [[Emona|Emone]] ob vznožju grajskega griča.<ref>[https://www.vokasnaga.si/sites/www.jhl.si/files/vo_ka_si/stran/datoteke/voda_v_rimski_emoni.pdf VODA V RIMSKI EMONI]. ''vokasnaga.si''. pridobljeno 14. marca 2021</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dva tisoč let Emone – častitljiv jubilej, ki pa zahteva eksaktnost|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/dva-tisoc-let-emone-castitljiv-jubilej-ki-pa-zahteva-eksaktnost/332544|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-14|language=sl|date=20. marec 2014}}</ref><ref name=":12" /> V poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja so ob [[Hradeckega cesta, Ljubljana|Hradeckega cesti]] pot na Golovec razširili in kanalizirali.<ref name=":5" /> Leta 2013 je [[Vodovod – Kanalizacija|JP Vodovod-Kanalizacija]] obnovil [[vodovod]] in [[Kanalizacija|kanalizacijo]] po Poti na Golovec.<ref>{{Navedi splet|title=Obnova vodovoda po Poti na Golovec|url=https://www.vokasnaga.si/obnova-vodovoda-po-poti-na-golovec|website=JP VOKA SNAGA|date=2013-07-05|accessdate=2021-03-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Obnova kanalizacije po Poti na Golovec|url=https://www.vokasnaga.si/obnova-kanalizacije-po-poti-na-golovec|website=JP VOKA SNAGA|date=2013-07-05|accessdate=2021-03-14|language=sl}}</ref> == Vojna zgodovina in vojaškogeografske značilnosti == [[Ilirske province|Francoska vojska]] je leta 1808 utrdila grajski grič in Golovec. [[Žiga Zois]] je v pismu decembra tega leta poročal, da je tam vse polno bastij, [[Reduta|redut]], [[Baterija (vojaštvo)|baterij]] in magacinov.<ref>Ljubljana v napoleonskih vojnah. str. 5. ''Slovenec'': političen list za Slovenski narod (14.08.1942), letnik 70, številka 186a. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1GPLOM1G}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Leta 1813 naj bi Avstrijci v napadu na Francoze z Golovca streljali na [[ljubljanski grad]] in podrli stolp piskačev, ki je stal na skrajnem južnem vogalu bastije pod palacijem. Po drugih, enako verjetnih razlagah, so ga podrli Francozi med zasedbo gradu ali preurejanjem le tega v vojašnico in vojaško bolnišnico.<ref>{{Navedi splet|title=Čuvaji s kornetom in pozavnami bedeli nad mestom|url=https://www.dnevnik.si/1042676061|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-15|date=25. julij 2014|last=Rokavec|first=Živa}}</ref> Med 2. svetovno vojno, februarja 1942, je bila tudi čez Golovec [[Okupirana Ljubljana|speljana bodeča žica]], na katero spominja [[Pot spominov in tovarištva]].<ref>Gašper Uršič in Aljaž Vesel. [https://files.dnevnik.si/2016/Objektivno-197-zica.pdf Žice ni več, spomini so ostali]. ''Dnevnikov'' ''Objektiv''. 7. maj 2016. ''files.dnevnik.si''. pridobljeno 15. marca 2021</ref> Golovec je zemljišče IV. kategorije, oklepno neprehoden in omogoča premik [[Oklepne enote|oklepnih enot]] le po obstoječih komunikacijah.<ref name=":11" /> Na neoglejenih in srednje oglejenih prsteh ob strugah potokov in [[Hudournik|hudournikov]] je zaradi večje vlažnosti nosilnost tal majhna in s tem prehodnost zmanjšana. Tla so ob večji vlažnosti lepljiva, drugače pa trda. Talna voda in [[podtalnica]] se pojavljata blizu ali na površju. Globina vkopavanja je več kot 2 [[Meter|metra]]. Na kislih rjavih tleh ni vpliva na premike vozil, talna voda in podtalnica nista prisotni, globina vkopavanja pa je med 50 in 60 [[Centimeter|centimetri]].<ref name=":11" /> V gozdu bukve in rebrenjače so [[Maskirni vzorec|maskirne]] razmere ugodne od aprila do novembra, drugače pa se delno poveča vidljivost in možnost opazovanja, ter s tem možnost nadzora območja iz zraka in zemlje. Izven obstoječih poti so premiki vozil onemogočeni. Razdalje med krošnjami niso večje od njihovih premerov, ponekod se prepletajo. V večslojnem gozdu krošnje tvorijo dva ali več višinskih slojev, kar otežuje preglednost in prehodnost, vključno za [[Pehota|pehoto]]. V enoslojnem gozdu so drevesne krošnje iste višine. Maskirne razmere so slabše, kot v večslojnem gozdu, boljše pa so razmere za prehodnost in preglednost.<ref name=":11" /> V gozdu rdečega bora in borovnice je gozd mešan, vendar prevladujejo iglavci, ki nudijo maskirne razmere vse leto. Premik vozil je omejen na obstoječe poti.<ref name=":11" /> == Flora in favna == === Živalstvo === Golovec je bil eden izmed območij [[Lov|lova]] na [[Šoja|šoje]], [[vrane]], [[Kavka|kavke]], krokarje, [[Sraka|srake]] in [[Kragulj|kragulje]], ki je zamrl po letu 1941.<ref>{{Navedi splet|title=2000 let Emone: Cipe v gosposka usta, vrane in srake pa v domači lonec|url=https://www.dnevnik.si/1042722558|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-13|date=16. oktober 2015|last=Valenčič|first=Darja}}</ref> Med [[Ljubljanski kongres|kongresom Svete alianse]] leta 1821 v Ljubljani je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] na Golovec hodil lovit ptice.<ref>Holz, Eva. POTOVANJE PO SLOVENSKIH DEŽELAH V ČASU OD PROPADA ILIRSKIH PROVINC DO UVEDBE ŽELEZNICE,KO ŠE NISO IZUMILI TURIZMA. str. 56. ''Razvoj turizma v Sloveniji'': Zbornik referatov. [uredila Franc Rozman, Žarko Lazarevič]. - Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996. dostopno na https://www.sistory.si/cdn/publikacije/31001-32000/31450/razvoj_turizma_v_Sloveniji.pdf. pridobljeno 16. marca 2021</ref> Leta 1925 je ljubljansko mestno lovišče obsegalo precejšen del Golovca.<ref>Lov ljubljanske mestne občine. str. 4. ''Slovenec'': političen list za Slovenski narod (13.05.1925), letnik 53, številka 106. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-F1MQYASN}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Populacija [[Divji petelin|divjega petelina]] je izumrla na začetku 20. stoletja, [[gozdni jereb]] pa se je ohranil do konca 20. stoletja. [[Skobec]] verjetno gnezdi tudi na Golovcu, kjer se je že bila invazija [[Krivokljun|krivokljuna]], ki se zgodi, ko se ptice iz severnih gnezdišč po letih obilnega obroda smeke, ki mu sledi leto slabega obroda, v velikem številu pojavijo na jugu.<ref>''Ptice Ljubljane in okolice''. Davorin Tome, Al Vrezec, Dejan Bordjan. Mestna občina Ljubljana, Oddelek za varstvo okolja, Zarnikova 3, Ljubljana 2013. (slovenščina in angleščina). dostopno na https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/Ptice-Ljubljane.pdf. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Živali so na Golovcu vedno živele, jih pa to območje privlači, ker se njihovo življenjsko območje zunaj mest krči, v mestih pa je veliko hrane. Dostopa jim [[ljubljanska obvoznica]] ne omejuje, saj je npr. predor Golovec pri razcepu Malence precej širok.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Divje živali v mestu|url=https://old.delo.si/druzba/divje-zivali-v-mestu.html|website=old.delo.si|date=2010-06-03|accessdate=2021-03-15|language=sl-si|first=Samo|last=Petančič}}</ref> Leta 2007 so na Golovcu opazili [[Rjavi medved|medvede]], ki v gozdove znotraj obvoznice zelo redko zaidejo.<ref>{{Navedi splet|title=Medveda na ljubljanskem Golovcu|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/medveda-na-ljubljanskem-golovcu/71227|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-12|language=sl|date=19. maj 2007}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STAznanost: V ljubljanskih gozdovih 102 vrsti ptic, šakal, gams in muflon|url=http://znanost.sta.si/2667363/v-ljubljanskih-gozdovih-102-vrsti-ptic-sakal-gams-in-muflon|website=znanost.sta.si|accessdate=2021-03-15|date=24. avgust 2019|last=Ravnikar|first=Izabela}}</ref> Leta 2008 je na Golovcu stalno živelo okoli 30 [[Divji prašič|divjih prašičev]] (sedem vodečih svinj s 15 mladiči in še vsaj eno skupina lanščakov, živali v drugem letu starosti), kar je glede na rekreativne aktivnosti in okoliško poseljenost veliko.<ref name=":13" /> Po besedah [[Lovska zveza Slovenije|lovcev]] ta vrsta poleg [[Siva vrana|sivih vran]] in [[Šoja|šoj]] predstavlja problem zaradi povzročanja škode in nesreč. Po odloku iz leta 2004 znotraj avtocestnega obroča niso smeli opravljati odstrela.<ref>{{Navedi splet|title=Divjad je v prestolnici dobro "zaščitena"|url=https://www.dnevnik.si/1042208347|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-13|date=20. september 2008|last=Lokar|first=Sabina}}</ref> Danes se na Golovcu lahko strelja le v določeni meri in pod posebnimi pogoji in sicer divjega prašiča zaradi škode, srnjad zaradi povozov in [[Navadna lisica|lisice]] zaradi vdorov v [[Kurnik|kurnike]].<ref>{{Navedi splet|title=Srnjad na Rožniku|url=https://www.dnevnik.si/1042751422|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-13|date=21. september 2016|last=Mehle|first=Borut}}</ref> Na Golovcu biva tudi [[jazbec]].<ref name=":13" /> === Rastlinstvo === Golovec sodi med t.i. zelene kline Ljubljane, ki so osnovni gradniki zelenega sistema in nosilci cele vrste [[Ekologija|ekoloških]], [[Družba|socialnih]] in [[Estetika|estetskih]] funkcij v mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni klini so pomembni za kakovost bivanja|url=http://trajekt.org/arhiv/?tid=1&id=915|website=trajekt.org|accessdate=2021-03-14|date=26. maj 2008}}</ref> Njegovi gozdovi varujejo [[Pitna voda|pitno vodo]], ščitijo pred [[Poplava|poplavami]] z zadrževanjem vode in zmanjšujejo erozijo tal na strmih pobočjih.<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Gozd in voda|url=https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/evropska-sredstva-za-ljubljano/projekt-urbfordan/golovec/gozd-in-voda/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2021-03-14|language=sl}}</ref> Na pobočju pri naselju [[Bizovik]], vzdolž bizoviškega potoka, prevladuje združba rdečega bora in borovnice ([[rdeči bor]], [[navadna smreka]], [[pravi kostanj]], [[graden]], [[navadna breza]]), mešan gozd večinoma srednje rasti (premer [[Deblo|debel]]: 20-30 cm, višina 18-20 cm), ki je gost, večslojen na spodnjih pobočjih, drugače pa večinoma enoslojen.<ref name=":11" /> Drugje prevladuje združba bukve in rebrenjače ([[bukev]], graden, pravi kostanj, navadna smreka, rdeči bor, [[bela jelka]], navadna breza), mešan gozd večinoma srednje rasti (premer debel: 20-40 cm, višina 18-25 cm), ki je gost, večslojen na spodnjih pobočjih, drugače pa večinoma enoslojen.<ref name=":11" /> V [[Žledolom|žledolomu]] leta 2014 so bili golovški gozdovi nekoliko manj poškodovani, kot tisti v [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoliju]], na Šišenskem hribu in grajskem griču. Na delu, ki je bil še posebej uničen, so izvedli vedutno sečnjo in obiskovalcem odprli pogled na Ljubljansko barje in [[Krim (gora)|Krim]].<ref>{{Navedi splet|title=S poškodovanimi drevesi se bomo srečevali še desetletja|url=https://www.dnevnik.si/1042686002|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-12|date=28. oktober 2014|last=Rokavec|first=Živa}}</ref><ref name=":1" /> === Pogozdovanje in pozivi k zaščiti === Sredi devetnajstega stoletja je bil Golovec gol in neobdelan.<ref>str. 91-92. Kmetijske in rokodelske novice (31.05.1848), letnik 6, številka 22. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VTSB1PV5}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref><ref name=":4">str. 154-155. Kmetijske in rokodelske novice (19.05.1858), letnik 16, številka 20. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7H6EZ9VP}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Na nekem predelu v lasti mesta so [[Lončarstvo|lončarji]] pridobivali [[pesek]].<ref>str. 4. ''Slovenec'': političen list za Slovenski narod (26.09.1894), letnik 22, številka 220. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IN601B2F}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Leta 1859 je mestni magistrat kmetijski družbi odgovoril, da se pogozdovanje utegne kmalu začeti.<ref>str. 146. Kmetijske in rokodelske novice (11.05.1859), letnik 17, številka 19. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-Y1DEIXQM}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Leta 1884 je J. Hribar, načelnik odseka za olepšavo mesta, podal predlog za ozelenitev Golovca. Strokovnjaki so računali so na to, da bi lahko z delom zaključili v treh letih.<ref>str. 4. ''Slovenski narod'' (05.03.1884), letnik 17, številka 54. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-61XGRTO9}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Na začetku 20. stoletja je neki posestnik opravil golosek in bila je izražena bojazen, da Golovec vrne v prejšnje stanje.<ref>str. 3. ''Slovenski narod'' (15.06.1901), letnik 34, številka 135. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-D3Q34TEU}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Med [[Drva|drvarji]] na črno so bili večinoma ženske in otroci.<ref>str. 3. ''Slovenski narod'' (15.10.1901), letnik 34, številka 237. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-G9QSKWLN}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Leta 1906 so pripadniki 17. [[Pešpolk|pešpolka]] na zasebnem zemljišču brez dovoljenja pulili mlada drevesa za nasade pri vojašnici.<ref>str. 6. ''Slovenski narod'' (07.04.1906), letnik 39, številka 80. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-SO73MZ2H}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Leta 1920 je ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]'' opozoril na slabo stanje privatnih gozdov na Golovcu in Rožniku, ki sta jih uničevala nelegalna sečnja in pretirana izraba stelje s strani lastnikov samih.<ref>str. 4. ''Slovenski narod'' (15.08.1920), letnik 53, številka 185. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DDZ4SAFI}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Leta 1938 je ''Slovenski narod'' ob gradnji novih hiš in širjenju ceste na Golovec ob [[Hradeckega cesta, Ljubljana|Hradeckega cesti]] opozoril, da ni jasne meje, do kam se mesto lahko širi, kar lahko pomeni počasno uničenje gozda.<ref name=":5">Ali Ljubljani ni treba zelene površine?. str. 2. ''Slovenski narod'' (21.05.1938), letnik 71, številka 114. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5XR8J1DW}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Po letu 1941 so bili nekateri gozdovi močno izsekani, posebej na Golovcu, Rožniku na [[Bokalce|Bokalcah]].<ref>Nevaren gozdni tat obsojen. str. 4. ''Slovenec'': političen list za Slovenski narod (02.03.1944), letnik 72, številka 50. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-NVJ45VEB}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Občinski svet je leta 1933 sklenil, da se izvaja načelo nezazidljivosti Golovca, grajskega griča in Rožnika.<ref>Ljubljanski občinski svet. str. 2. ''Slovenec'': političen list za Slovenski narod (23.06.1933), letnik 61, številka 141a. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6SHV5BNH}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Leta 1934 je na predlog prof. Plečnika mestna občina v sporazumu z [[Dravska banovina|bansko]] upravo zaščitila Golovec, grajski grič in Rožnik pred gradnjo in nedovoljenim sekanjem z izjemo del mestne vrtnarije, ki je delovala po Plečnikovih navodilih.<ref>str. 4. ''Slovenec'': političen list za Slovenski narod (25.03.1934), letnik 62, številka 70a. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-4YQYVGIV}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Leta 1939 je bil Golovec zaščiten pred gradnjo razen vznožja vzdolž Hradeckega ceste, [[Dolenjska cesta, Ljubljana|Dolenjske ceste]], odobrene parcelacije v Rakovniku, ob cesti na Orle in že zazidanih parcel.<ref>Meje ljubljanskih gradbenih okolišev. str. 4. ''Slovenski narod'' (29.10.1941), letnik 74, številka 250. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-RJCF5T7V}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref><ref>Novi most pod Golovcem. str. 3. ''Slovenski narod'' (17.09.1941), letnik 74, številka 214. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-RUKVT541}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> === Onesnaževanje === V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil omenjen problem velikega števila divjih smetišč.<ref>S. G. (1989). Kdo ima pred hišo smetnjak, ne nosi smeti v gozd. ''Naša skupnost'' (Ljubljana Moste-Polje), letnik 30, številka 6. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-C285WI3H}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Civilna iniciativa je leta 2008 nasprotovala načrtom gradnje ceste med [[Štepanja vas|Štepanjo vasjo]] in Rudnikom, ki bi z obliko črke [[Y]] obkolila naselje Na gmajni in presekala zelene površine na Golovcu.<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi poslovne cone bi se najraje odcepili|url=https://www.dnevnik.si/323066|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-13|date=30. maj 2008|last=Pahor|first=Peter}}</ref> V ta namen je vzpostavila [[Spletna stran|spletno stran]]<ref>{{Navedi splet|url=http://gmajna.wikispaces.com/|title=Dobrodošli na Gmajna Wiki!|accessdate=14. marec 2021|website=gmajna.wikispaces.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081021091927/http://gmajna.wikispaces.com/|archivedate=21. oktober 2008}}</ref> in zbirala podpise podpore predlogu ceste, ki bi potekala skozi predor od križišča [[Kajuhova ulica, Ljubljana|Kajuhove]] z [[Litijska cesta, Ljubljana|Litijsko cesto]] do Rudnika.<ref>{{Navedi splet|url=http://gmajna.wikispaces.com/file/view/Pripombe+na+SPN+in+IPN+OSNUTEK+2+20.5.2008.pdf|title=Pripombe k dopolnjenemu osnutku Odloka o strateškem prostorskem načrtu in k osnutku Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu MOL|date=2008|accessdate=14. marec 2021|website=gmajna.wikispaces.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101217071310/http://gmajna.wikispaces.com/file/view/Pripombe+na+SPN+in+IPN+OSNUTEK+2+20.5.2008.pdf|archivedate=17. december 2010}}</ref> Pohodniki se v izogib gneči odločajo za brezpotja, s čimer prispevajo k t.i. pótni [[Erozija|eroziji]]., načeta pot pa privabi še več ljudi. Zaradi tega je na Golovcu veliko poti, ki so si tudi zelo blizu. Problem predstavlja tudi spuščanje psov, saj si tudi ti radi izberejo neokrnjen teren in tako prispevajo k uničevanju vegetacije in sekanju življenskega prostora živali, ki si želijo imeti mir in se zato umikajo v bolj oddaljene dele gozda. [[Naravno okolje|Okolje]] je torej tam, kjer se ljudje rekreirajo, bolj okrnjeno. Golovec je v primerjavi z Rožnikom in grajskim gričem videti manj onesnažen zaradi večje površine, manjše gostote rekreativcev na vsakem delu vzpetine in večje oddaljenosti od centra Ljubljane.<ref>KASTELIC, Vid, 2019, Vpliv rekreacije na onesnaženost zelenih površin v Ljubljani na primeru Golovca, Rožnika in Ljubljanskega gradu [na spletu]. 2019. [Dostopano 13 marec 2021]. Pridobljeno https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=123449&lang=slv</ref> Ob obnovi opreme leta 2021 je ljubljanska občina izrazila željo, da obiskovalci na novih klopeh in [[Miza|mizah]], ki stojijo na Poti spominov in tovarištva ter drugod, ne bi izvajali športnih aktivnosti, ker povzročajo umazanijo in tako odvračajo ljudi od uporabe.<ref name=":0" /> == Lastništvo in upravljanje zemljišč == Leta 1858 je Ljubljana s prodajo Golovca po delih skušala rešiti finančne težave. Na to so se pritožili nekateri posestniki iz Poljan in Štepanove vasi. Mestni ekonomist Podkrajšek jim je oporekal z dokumentom s podpisom [[Karel VI. Habsburški|Karla VI.]] z 29. novembra 1725.<ref>{{Navedi splet|title=Pasji davek polnil prazno mestno blagajno|url=https://www.dnevnik.si/1042335479|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-13|date=5. februar 2010}}</ref><ref name=":4" /> Danes imata 14 odstotkov v lasti [[Mestna občina Ljubljana]] in država, ostalo pa 450 lastnikov in solastnikov (po drugih podatkih 361 lastnikov in 848 solastnikov). Zaradi majhnih parcel in nepovezanosti je gospodarjenje oteženo in premalo učinkovito.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Lastniki gozdov, kaj si želite na Golovcu?|url=https://www.dnevnik.si/1042858774|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-12|date=21. januar 2019}}</ref> == Aktivnosti na prostem == Golovec po občinski anketi iz leta 2018 obiskujejo [[Tek|tekači]], [[Pohodništvo|pohodniki]], sprehajalci [[Pes|psov]], [[Družina|družine]], kolesarji in kolesarji z downhill kolesi ter [[Vrtec|vrtčevski]] otroci.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Ob vznožju je fitnes na prostem.<ref>{{Navedi splet|title=Naslednji trim otok bo na grajskem griču|url=https://www.dnevnik.si/1042604608|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-13|date=4. september 2013|last=Rokavec|first=Živa}}</ref> Kolesarjenje po golovškem odseku [[Pot spominov in tovarištva|Poti spominov in tovarištva]] je prepovedano.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Mestna zelena pljuča urejena za obiskovalce|url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/mestna-zelena-pljuca-urejena-za-obiskovalce/|website=www.delo.si|accessdate=2021-03-12|language=sl-si|date=4. februar 2021|last=Stergar|first=Aleš}}</ref> Na Golovcu sta dva gorskokolesarska poligona.<ref name=":6" /> Urejanje poti za [[Gorsko kolesarstvo|gorske kolesarje]] ovirata neustrezna zakonodaja in razdrobljeno lastništvo.<ref name=":1" /> V bližini odcepa za observatorij je pitnik. Leta 2014 so postavili novega.<ref>{{Navedi splet|title=Pitnik na Golovcu|url=https://www.vokasnaga.si/en/node/3836|website=JP VOKA SNAGA|date=2014-06-06|accessdate=2021-03-12}}</ref> Leta 2021 je Mestna občina Ljubljana v okviru evropskega projekta URBforDAN na Golovcu, ki je bil testno območje, postavila informativne, označevalne in usmerjevalne table, [[Les|lesene]] klopi, mize in podesta ter več učnih točk (med njimi sta vitrina za predstavitev avtohtonih [[Drevo|drevesnih]] vrst na Golovcu in gozdni [[planetarij]]).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=URBforDAN: Golovec v novi podobi|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/urbfordan-golovec-v-novi-podobi/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2021-03-12|language=sl|date=4. februar 2021}}</ref><ref name=":1" /> Projekt je vreden 690.522 evrov, [[Evropska unija]] je prispevala 586.943,86 evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Projekta URBforDAN – za boljše upravljanje urbanih gozdov|url=https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/ljubljana-zate/pregled-vseh-projektov/projekta-urbfordan-za-boljse-upravljanje-urbanih-gozdov/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2021-03-14|language=sl}}</ref> === Gozdna učna pot Golovec === Krožna pot je dolga približno kilometer in pol ter ima 10 stojišč. [[Logotip]] [[Navadna veverica|veverice]] je bil izbran na natečaju. Najbližje izhodišče so Poljane.<ref name=":7">[http://www2.arnes.si/~sopgrbas/mirk/referati04in03/pdfs/1/1-11.pdf Ko učenci in učitelji postanejo tim (Kako povezati predmete med seboj in ustvariti zanimiv pouk?)]. Brigita Pirnat, Anuša Vidmar Brezec (Osnovna šola Poljane Ljubljana). ''www2.arnes.si''. pridobljeno 14. marca 2021</ref><ref name=":8" /> Pripravili so jo učenci in učitelji Osnovne šole Poljane v sodelovanju z Zavodom za gozdove, ljubljansko občino in [[Minister za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport]] (pridobitev dovoljenj in materiala za postavitev označevalnih in začetne panoramske table, načrtovanje poti). Izdelali so spletno stran, delovni zvezek in zgibanko. Vsebinski del je pripravil biološki krožek, nekaj gradiva pa so pripravili tudi pri pouku geografije. Pri tehničnem pouku so izdelali označevalne table z logotipom poti. Pri izdelavi spletne strani so preizkušali učni načrt pouka računalništva za devetletko.<ref name=":7" /> === Zimski športi === Teren do [[Orle|Orlov]] je bil označen kot primeren za smučarje začetnike.<ref name=":9">Namažimo smuči, pripravimo se. str. 12. ''Slovenski narod'' (24.12.1932), letnik 65, številka 291. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7I4DT1LV}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Leta 1924 je Turistovski klub Skala na Golovcu organiziral [[Alpsko smučanje|smučarsko]] tekmo za najmlajše.<ref>str. 2. ''Slovenski narod'' (18.01.1924), letnik 57, številka 15. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1JP827LW}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Smučarski klub Športnega društva Krim z [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnika]] je prvi smuk organiziral leta 1935.<ref name=":14" /> Smučanje je bilo dovoljeno le izven urejenih sprehajališč in pod pogojem, da se ne uničuje [[Rastline|rastlinja]].<ref>str. 7. ''Slovenski narod'' (30.01.1913), letnik 46, številka 24. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5YL16KJ7}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Pred 2. svetovno vojno je SK Korotan večkrat organiziral smuk z vrha Golovca proti rakovniškim jezercem. Proga je bila dolga približno 1 km.<ref>Smuške tekme na Golovcu. str. 8. ''Slovenec'': političen list za Slovenski narod (17.02.1940), letnik 68, številka 39a. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-8SSYP8F9}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Pred [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|2. svetovno vojno]] sta bili pod Golovcem zgrajeni dve skakalnici.<ref>Ivan Virnik. Skromno, prizadevno in uspešno. str. 7. ''Naša komuna'' (1972), letnik 8, številka 2. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04PIDEU0}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref><ref name=":14">BORIS KNIFIC (17.12.1985). Tradicija in oranje ledine. ''Naša komuna'' (Ljubljana), letnik 22, številka 16/17. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-B7VF6NUT}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Prvo od njih je leta 1931 postavila »Ljubljana« na Rakovniku in je dovoljevala skoke do 25 metrov.<ref name=":9" /> Za Žerjavcovim bajerjem je leta 1994 še stala ena.<ref name=":10" /> Na zaton zimskih dejavnosti so vplivale suhe in mile [[Zima|zime]].<ref name=":10">F. V. (15.02.1994). Smučarski klub Krim. ''Naša komuna'' (Ljubljana), letnik 32, številka 2/3. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-F25UADMQ}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> == Poti, ceste in obeležja == * V smeri [[sever]] - [[jugozahod]], preko Črnega hriba (443 m), sta speljana Pot spominov in tovarištva ter vozna [[Makadam|makadamska]] cesta London - [[Spodnja Hrušica]]. *V smeri [[zahod]] - [[vzhod]], preko Mazovnika in Črnega hriba, potekata [[Jakobova pot]] in Slovenska turnokolesarska pot.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Gozdne učne točke na Golovcu|url=https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/evropska-sredstva-za-ljubljano/projekt-urbfordan/golovec/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2021-03-12|language=sl}}</ref> *Med Rakovnikom in Zgornjo Hrušico poteka Srčna pot.<ref name=":6" /> * Preko Mazovnika se je mogoče po [[Pešpot|pešpoti]] ali [[Gozdna cesta|gozdni cesti]] podati vzhodno, do vasi [[Orle]]. Leta 1935 so [[salezijanci]] z donatorji postavili drugi evharistični križ, ki je bil visok 15 metrov in je stal nad [[Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik|rakovniško cerkvijo]]. Blagoslovil ga je ravnatelj salezijanskega zavoda. Oba sta bila razsvetljena z [[Žarnica|žarnicami]].<ref>str. 4. ''Slovenec'': političen list za Slovenski narod (08.06.1935), letnik 62, številka 130a. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-99NFTHEY}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> == Dostop == Na Golovec vodi veliko poti. S severne strani se lahko nanj odpravimo iz [[Štepanjsko naselje|Štepanjskega naselja]] ([[Ljubljanski potniški promet|mestne avtobusne linije]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']]), Hrušice ali [[Bizovik]]a (mestna avtobusna linija št. [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']]), z južne strani pa iz [[Rakovnik, Ljubljana|Rakovnik]]a ali [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnika]] ([[Ljubljanski potniški promet|mestne avtobusne linije]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''N3''', '''3B''', '''N3B''']] in integrirana linija [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']]). Najbližje izhodišče iz centra mesta so [[Poljane, Ljubljana|Poljane]] na [[zahod]]ni strani vzpetine. Tu Golovec ločita od mesta [[Gruberjev kanal]], preko katerega vodijo dva mostova in [[Seznam cest in ulic v Ljubljani|Hradeckega cesta]]. Od nje se odcepi Pot na Golovec, ki po slabem kilometru konča pri observatoriju.<ref name=":8" /> Ljubljanska občina je postavila zapornici na Rakovniku ob Poti k ribniku ter na začetku gozdne ceste v dolino Konjščica, ki se nahaja med Zadvorskim in Dobrunjskim hribom. Obiskovalce želi odvrniti od prihoda z [[Avtomobil|avtomobilom]], saj meni, da je Golovec primerno dostopen z mestnimi avtobusi in [[Kolo (prevozno sredstvo)|kolesi]].<ref name=":0" /> == V medijih == Ljubljanski župan in poslovnež [[Zoran Janković]] na svojih [[Populizem|populističnih]] nastopih rad ponavlja zgodbe o sprehodih po Golovcu.<ref>{{Navedi splet|title=Mojster samopromocije, Zoran Janković: V živo, pri vas doma|url=https://www.dnevnik.si/1042494295|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-13|date=10. december 2011|last=Pahor|first=Peter}}</ref> == Sklici == {{reflist|30em}} == Zunanje povezave == * [http://maps.google.com/?ie=UTF8&ll=46.037076,14.544525&spn=0.033307,0.069351&t=k&z=14 Satelitska slika Golovca] Googlovi zemljevidi *[https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/evropska-sredstva-za-ljubljano/projekt-urbfordan/golovec/ Turistična karta Golovca] Mestna občina Ljubljana in Zavod za gozdove *[https://mapire.eu/en/map/europe-19century-secondsurvey/?bbox=1612783.6114591006%2C5783222.316201862%2C1630966.069562437%2C5788955.093323249&layers=158%2C164 Golovec na karti iz 19. stoletja] Mapire *[http://www2.arnes.si/~opoljanelj/projekti/gozdna_pot/ Gozdna učna pot Golovec] domača spletna stran na ''arnes.si'' *[http://customers.geopedia.si/pei/tiskajUcnoPot.php?F=15 Gozdna učna pot Golovec] ''geopedia.si'' *[https://www.hribi.net/gora/mazovnik_golovec/25/1430 Mazovnik] ''hribi.net'' *[https://www.hribi.net/gora/crni_hrib_golovec/25/1431 Črni hrib] ''hribi.net'' [[Kategorija:Hribi v Sloveniji]] [[Kategorija:Posavsko hribovje]] [[Kategorija:Hribi do 1000 metrov]] [[Kategorija:Ljubljana]] [[Kategorija:Četrtna skupnost Golovec]] [[Kategorija:Četrtna skupnost Rudnik]] [[Kategorija:Četrtna skupnost Center]] 4fnm5jmaimobol6lymdqdxzrukddxje 0 177977 5736963 5395303 2022-08-20T06:58:34Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Nelson's Column during the Great Smog of 1952.jpg|thumb|[[Horatio Nelson|Nelsonov]] steber v megli med Velikim smogom]] '''Veliki londonski smog''' [véliki lóndonski smóg] ({{jezik-en|The Great Smog}} ali ''The Big Smoke'') <ref name="recollections">Davis DL, et al.; and Bates D. ''A Look Back at the London Smog of 1952 and the Half Century Since; A Half Century Later: Recollections of the London Fog'' ([http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1241116/ Environmental Health Perspectives], Dec 2002).</ref> je bilo štiri dni trajajoče obdobje visoke koncentracije [[smog]]a, ki je med [[5. december|5.]] in [[9. december|9. decembrom]] [[1952]] zajel spodnji del doline [[Temza|Temze]] z [[London]]om. Vzrok zanj je bil temperaturni obrat, ki je ujel izpuste [[žveplov dioksid|žveplovega dioksida]] in [[dim]]a. Njuni koncentraciji sta nekajkrat presegli običajne vrednosti in takšno onesnaževanje je trajalo več dni. ==Uvod== Veliki smog je obdobje najhujše onesnaženosti zraka v zgodovini Združenega kraljestva <ref>McKie, Robin & Townsend, Mark. ''Great Smog is history, but foul air still kills'' ([http://www.guardian.co.uk/uk/2002/nov/24/greenpolitics.waste The Observer], 24 Nov 2002).</ref> in tudi najpomembnejše z vidika njegovega vpliva na področju okoljskih raziskav, vladnih uredb in ozaveščenosti javnosti o odnosu do kakovosti zraka in zdravja. Vse to je privedlo do številnih sprememb v okoljskem dojemanju in ozaveščanju ter do sprejema predpisov na tem področju, predvsem zakona o ohranjanju čistega zraka iz leta 1956. Beseda ''smog'' je angleškega izvora, ki je združena iz besed smoke (dim) in fog (megla). Zrak je bil nasičen z rumenkasto meglo tako na gosto, da je bil zaradi slabe vidljivosti prekinjen javni promet in okrnjeno je bilo delovanje reševalnih vozil. Smog se je širil v notranjost hiš, predstave v kinodvoranah so bile prekinjene zaradi slabe vidljivosti. ==Časovno obdobje== Med 5. in 9. decembrom 1952 se je na London spustil najgostejši smog v zgodovini, po ocenah je zaradi njegovih posledic umrlo do 12.000 ljudi. <ref name="EHP_112_1">{{cite journal | last1 = Bell | first1 = Michelle L. | coauthors = Michelle L. Bell, Devra L. Davis, Tony Fletcher | year = 2004 | month = January | title = A Retrospective Assessment of Mortality from the London Smog Episode of 1952: The Role of Influenza and Pollution | journal=[[Environmental Health Perspectives|Environ Health Perspect]] | volume = 112 | issue = 1 | pages = 6–8 | doi = 10.1289/ehp.6539 |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1241789 | pmid=14698923 | pmc=1241789}}</ref> Anticiklon nad Londonom je povzročil stanje brezvetrja, v katerem je površina zemlje deponirala hladen zrak, nasičen s smogom, in oblikoval se je pokrov toplega zraka. ==Razlogi za nastanek== Smog je nastal zaradi onesnaženega zraka, vzrok je bil velika količina zgorevanja premoga, tako v termoelektrarnah kot tudi zasebnih kuriščih. Zlasti visoka je bila koncentracije žveplovega dioksida. K onesnaženosti zraka so veliko prispevale premogovne termoelektrarne v Londonu in povečana količina dima, nastalega zaradi ogrevanja posameznih stavbnih enot v mestu. Onesnaževanje je večje tudi zaradi izpušnega dima vozil oz. avtobusov, zlasti tistih z dizelskim motorjem, saj so ti v obdobju predtem nadomestili električni tramvajski sistem. Prav tako so vetrovi s celinskega dela Evrope prinesli dodatne količine onesnaženega zraka, predvsem iznad tamkajšnjih industrijskih območij. ==Vpliv velikega smoga na London== Čeprav je bil London vajen dolgih in gostih megla, je bila tokrat megla gostejša in dolgotrajnejša kot vse prejšnje. Vidljivost se je zmanjšala na nekaj metrov, zaradi česar je bila vožnja otežena, če ne kar nemogoča. Javni prevoz, razen londonske podzemne železnice, je obstal. Še slabše je bilo ponoči zaradi slabe vidljivosti uličnih svetilk, saj je bila s tem je vidljivost zmanjšana na le nekaj metrov. Zaščitne maske so nosili le premožnejši oziroma tisti, so si jih lahko zagotovili. V naslednjih dveh tednih je za posledicami smoga umrlo 12.000 ljudi, največ je bilo tistih z dihalnimi težavami. V celoti je bilo zdravstveno prizadetih ali je zbolelo 100.000 ljudi, najpogosteje zaradi pridruženih bolezni dihal. Te človeške žrtve so zakonodajalce dokončno spodbudile k sprejetju predpisov o ohranjanju bolj čistega zraka. ==Viri== {{opombe}} ==Zunanje povezave== *[http://www.portfolio.mvm.ed.ac.uk/studentwebs/session4/27/greatsmog52.htm The London Smog Disaster of 1952] (Edinburgh University). *[http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/december/9/newsid_4506000/4506390.stm 1952: London fog clears after days of chaos] (BBC News, 9 December 1952). *[http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/2542315.stm Days of toxic darkness] (BBC News). [[Kategorija:Katastrofe leta 1952]] [[Kategorija:London]] [[Kategorija:Onesnaževanje]] 7kwlhbo3pu5xmygujecxhxrgv1uy350 0 178275 5736746 5723051 2022-08-20T06:41:08Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje šola | name = II. gimnazija Maribor | image = Logotip II. gimnazije Maribor.png | size = 120px | latitude = | longitude = | motto = | established = [[1937]] | type = [[javna šola]] | head_label = Ravnatelj | head = dr. Marko Jagodič | street = Trg Miloša Zidanška 1 | postcode = 2000 | city = [[Maribor]] | country = [[Slovenija]] | website = http://www.druga.si | website_name = www.druga.si }} [[Slika:Druga_gimnazija_Maribor.jpg|sličica|350px|II. gimnazija Maribor]] '''II. gimnazija Maribor''' je gimnazija v [[Maribor|Mariboru]]. Začetki šole segajo v leto [[1937]]. Izvaja program [[Gimnazija|gimnazije]], športnega oddelka in program [[Mednarodna matura|mednarodne mature]] (''[[International Baccalaureate]]'').<ref>{{Navedi splet|title=Programi|url=https://www.druga.si/o-soli/sola/programi/|website=II. gimnazija Maribor|accessdate=2021-01-09|language=sl-SI|last=tvojsplet}}</ref> == Zgodovina šole == Gimnazija je bila ustanovljena leta 1937 v času županovanja dr. [[Alojzij Juvan|Alojzija Juvana]]. Septembra 1937 je kraljevo namestništvo na predlog [[Minister|ministra]] za prosveto izdalo odlok, "da se v Mariboru odpre nepopolna mešana realna gimnazija".<ref name=":1" /> Kraljeva banska skupnost je za direktorja novoustanovljene gimnazije imenovala prof. Ivana Prijatelja, člana mariborskega mestnega sveta in prvega ravnatelja nove gimnazije.<ref name=":1">{{Navedi revijo|last=Fras|first=Maksimiljan|date=2011|title=Po sledeh mariborskega župana dr. Alojzija Juvana|url=https://www.czn.si/images/czn_stevilke/2011/CZN_2011_4_za_splet.pdf|magazine=Časopis za zgodovino in narodopisje|page=49, 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=9. 1. 2020}}</ref> Ker še nova šola ni imela svojega šolskega poslopja, je morala v tem času gostovati v drugih šolah.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.druga.si/o-soli/sola/zgodovina/|website=II. gimnazija Maribor|accessdate=2020-12-30|language=sl-SI|last=tvojsplet}}</ref> Naslednje leto je mestna občina kupila nezazidano zemljišče na Žolgarjevi ulici (danes: Trg Miloša Zidanška 1), na katerem je kraljeva banska uprava zgradila šolsko poslopje. Leta 1939 se je po načrtih arhitekta Emila Novinška začela gradnja gimnazijskega poslopja.<ref name=":1" /> Ime 'II. državna realna gimnazija' se prvič pojavi v zapisniku 3. redne konference profesorskega zbora 11. decembra 1939.<ref name=":1" /> Leta 1940 je direktor šole postal Franc Kadunec.<ref name=":1" /> Šola se je kasneje preimenovala v II. državno moško nižjo gimnazijo, za vršilca dolžnosti ravnatelja pa je bil imenovan Viktor Rode.<ref name=":0" /> Šolo so leta 1949 oblasti proglasile kot popolna [[gimnazija]], dobila je ime II. gimnazija in preselila se je v novo zgradbo na Žolgarjevi ulici. Ravnatelj je postal Janez Malnarič, dijaki pa so naslednje leto opravljali prvo [[Matura|maturo]]. Ob sodobno urejeni telovadnici je šola dobila tudi športno igrišče. Ob Reformi gimnazij (1959) so oddelke nižjih gimnazij prevzele osnovne šole, višja gimnazija pa je postala štiriletna. Leta 1960 je ravnatelj postal Ivan Rudolf, nasledil ga je Alfonz Fekonja. S tem, ko je bila ukininjena [[klasična gimnazija]], je II. gimnazija Maribor prevzela nekaj oddelkov klasične gimnazije in [[Prva gimnazija Maribor|I. gimnazije Maribor]].<ref name=":0" /> Leta 1964 se je II. gimnazija preimenovala v Gimnazijo Tabor, v naslednjem letu pa je šola dobila knjižnico in čitalnico v avli prvega nadstropja.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/67579568.pdf|title=Mariborske gimnazije (diplomsko delo)|date=2014|accessdate=|website=|publisher=Univerza v Mariboru, Filozofska fakultetz|last=Polajžar|first=Martina}}</ref> Začelo se je tudi postopno urejanje učilnic za kabinetni pouk. Nekaj let za tem so s spremembo zaključnih izpitov uvedli maturo iz štirih predmetov.<ref name=":0" /> Gimnazija Tabor se je leta 1971 preimenovala v Gimnazijo [[Miloš Zidanšek|Miloša Zidanška]]. Ob praznovanju 25-letnice šole je bila v II. nadstropju po načrtu arhitekta Branka Kocmuta dograjena nova dvorana, znana kot [[Amfiteater|"amfiteater]]". Leta 1977 je ravnatelj postal Igor Rogl. Ko je bila gimnazijska usmeritev ukinjena, je bilo uvedeno usmerjeno izobraževanje: naravoslovno-matematična tehnologija.<ref name=":0" /> Takrat je Gimnazija M. Zidanška začela v dogovoru s [[Srednja elektro-računalniška šola Maribor|Srednjo elektro-računalniško šolo]] izobraževati osem oddelkov energetike in oddelek računalništva, danes pa še vedno izobražuje en oddelek grafične usmeritve.<ref name=":4" /> Leta 1983 je ravnatelj postal Ivan Lorenčič. Istega leta se je Gimnazija Miloša Zidanška preimenovala v Srednjo naravoslovno šolo Miloša Zidanška. Z leti se je vpis v naravoslovno-matematično dejavnost povečal. Na šoli so uvedli marčevske kulturne dneve, računalniške dneve, mladi raziskovalci šole pa so prejeli več nagrad. Vpis se je močno povečal. V knjižnici je na telefonsko linijo [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] bil priključen prvi terminal, šola je dobila računalnike in tiskalnike. Šola je začela z mednarodno izmenjavo dijakov, kjer je sodeloval pri pouku tudi dijak iz [[Združene države Amerike|ZDA]]. Šolska knjižnica Srednje naravoslovne šole je bila leta 1988 prva v Sloveniji, ki je vpeljela elektronski sistem izposoje. Istega leta je šola uvedla mednarodno maturo.<ref name=":0" /> Leta 1990 je v Sloveniji bil ponovno uveden gimnazijski program, v okviru gimnazijskega programa pa na tej šoli športni oddelek in prvi oddelek mednarodne mature. Ob praznovanju 40-letnice šole (1990), je ta postala II. gimnazija'''.''' Čez eno leto je začela pod okriljem šole delovati Raziskovalna enota in Enajsta šola, prva generacija mednarodne mature pa je opravljala izpite leta 1992. Leta 1993 je ravnateljica šole postala Herta Trikič.<ref name=":0" /> [[File:Notranjost ii. gimnazije.jpg|thumb|350px|Notranjost II. gimnazije]] Po načrtih arhitekta Dimitrija Jeraja so takrat zaključili prenovo šolske knjižnice, začela pa sta izhajati literarni almanah ''Stoletje trenutkov'' in "Yearbook".<ref name=":0" /> Otvoritve knjižnice sta se udeležila [[Minister za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije|minister za šolstvo]] [[Slavko Gaber]] in direktor Zavoda za šolstvo in šport, Ivan Lorenčič. Prenova stare zgradbe šole, vključno z gradnjo prizidka in telovadnice, je bila končana leta 2009.<ref name=":4" /> == Profil == Dolgoletni ravnatelj Druge gimnazije je bil [[Ivan Lorenčič]],<ref name=":3" /> ki je vodil šolo do leta 2021, vmes pa je bil sedem let direktor Zavoda za šolstvo in pred ravnateljevanjem štiri leta poučeval.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=V šoli ni floskul in blefiranja, otroci vas preberejo|url=https://www.vecer.com/v-soboto/v-soli-ni-floskul-in-blefiranja-otroci-vas-preberejo-6586793|website=www.vecer.com|date=2018-10-06|accessdate=2021-01-03|language=sl-si}}</ref> == Raziskovalno in literarno delo == Druga gimnazija in njeni dijaki so uspešni na raziskovalnem in publicističnem področju. Redno sodeluje z Univerzo v Mariboru<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fnm.um.si/wp-content/uploads/2020/07/SEP_FNM_2018-19.pdf|title=Samoevalvacijsko poročilo za študijsko leto 2018/2019|date=|accessdate=6. 1. 2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ff.uni-mb.si/dotAsset/53842.pdf|title=Predlog za akreditacijo|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> in drugimi visokošolskimi inštitucijami.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ftpo.eu/Portals/0/Samoevalvacijsko%20porocilo%20FTPO%202018_2019-sprejeto.pdf|title=Samoevalvacijsko poročilo FTP za študijsko leto 2018/2019|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Univerzitetni profesorji služijo dijakom kot mentorji.<ref>{{Navedi splet|title=Mladi za napredek Maribora {{!}} UKM|url=https://ukm.um.si/content/mladi-za-napredek-maribora|website=ukm.um.si|accessdate=2021-01-06}}</ref> Druga gimnazija je med mariborskimi gimnazijami običajno najuspešnjejša<ref>{{Navedi splet|title=II. gimnazija Maribor: Raziskovalno delo dijakov|url=http://www.projekt-rast.si/portfolio/ii-gimnazija-maribor-raziskovalno-delo-dijakov/|website=RaST - Razvojno Središče Talentov|accessdate=2021-01-06|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lokalec.si » Mladi za napredek Maribora raziskujejo že 35 let|url=https://lokalec.si/novice/mladi-za-napredek-maribora-raziskujejo-ze-35-let/|accessdate=2021-01-06|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ZPM razglasila rezultate natečaja Mladi za napredek Maribora|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zpm-razglasila-rezultate-natecaja-mladi-za-napredek-maribora|website=maribor24.si|date=2020-04-24|accessdate=2021-01-06|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=2. mesto med srednjimi šolami – Mladi za napredek Maribora 2016 — SERŠ Maribor|url=https://www.sers.si/2-mesto-med-srednjimi-solami-mladi-za-napredek-maribora-2016/|website=SERŠ  Maribor|date=2016-04-12|accessdate=2021-01-06|language=sl-SI}}</ref> pri inovacijskih in raziskovalnih nalogah v okviru programa Mladi za napredek Maribora, ki ga že več kot 35 let izvaja Zveza prijateljev Mladine Maribor ob podpori Mestne občine Maribor. Je eden najuspešnejših in najštevilčnejših gibanj mladih raziskovalcev v Sloveniji, v katerem letno sodeluje okoli 250 mladih raziskovalcev in 150 mentorjev letno, skupaj pa je sodelovalo že več kot 13.000 mladih raziskovalcev.<ref>{{Navedi splet|title=Mladi za napredek Maribora spisali 170 raziskovalnih nalog|url=https://krog.sta.si/2499923/mladi-za-napredek-maribora-spisali-170-raziskovalnih-nalog|website=krog.sta.si|date=2018-04-04|accessdate=2021-01-06|language=sl}}</ref> Raziskovalne naloge so pogosto objavljene kot znanstvena dela ali so prejele številne nagrade, tudi Krkino nagrado.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.krkinenagrade.si/media/store/zborniki/zbornik-40.pdf|title=40. Krkine nagrade, Zbornik povzetkov|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Več dijakov je izdalo tudi knjige. Janina Ulbl je objavila knjigo Kalejdoskop in Mirjam Fašmon knjigo Grafiti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ludvik.si/arhiv/www.ludvik.si/uploads/files/Ludvik%20poroca%20STEVILKA%206%20B%202012%20februar%2C%20nitro(2).pdf|title=Ludvik poroča, št. B 2012|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Pesnica Doroteja Drevenšek, dijakinja Druge gimnazije, je prejemnica nagrad v Sloveniji in tujini.<ref>{{Navedi splet|title=Doroteji nagradi v Banjaluki in na Vrhniki : mlada pesnica z mariborske OŠ Angela Besednjaka se je svojimi stvaritvami dotaknila src žirije in gledalcev / (štr) :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/96802561|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2021-01-06|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bralni maraton (oktober 2020)|url=https://www.padeznik-mojasola.si/bralni-maraton-oktober-2020/|website=Osnovna šola Janka Padežnika Maribor|accessdate=2021-01-06|language=sl-SI}}</ref> == Program mednarodne mature (''International Baccalaureate'') == V program se lahko vpišejo dijaki, ki so uspešno končali 1. in 2. letnik gimnazijskega programa. Program je sestavljen iz po enega predmeta iz vsake izmed šestih skupin: (1) jezik A ([[slovenski jezik]] z izbranimi poglavji iz svetovne književnosti); (2) jezik B ([[angleščina]], [[nemščina]], [[francoščina]]); (3) družboslovje ([[ekonomija]], [[psihologija]], [[filozofija]]); (4) eksperimentalne vede ([[fizika]], [[kemija]], [[biologija]]); (5) [[matematika]], nadaljevalna matematika; (6) [[glasba]] ali dodaten predmet iz 2., 3. ali 4. skupine. Dijaki morajo izdelati razširjeni [[esej]] (Extended Essay), obiskovati predmet Teorija vedenja / znanja (Theory of knowledge) in sodelovati pri ustvarjalnih in športnih dejavnostih ter [[socialno delo|socialnem delu]]. Tudi dijaki mednarodne mature zaključijo izobraževanje z [[matura|maturitetnimi izpiti]]. == ''English Student Theatre'' == Gledališka skupina ''English Student Theatre'' je nosilec gledališke dejavnosti na šoli. Skupina deluje že dvajset let, ukvarja pa se z [[muzikal]]i.<ref>{{Navedi splet|title=English Student Theatre – English Student Theatre|url=http://www.est.si/|accessdate=2020-12-30|language=sl-SI}}</ref> Leta 2006 je gledališka skupina prvič gostovala v Linhartovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] z rockmuzikalom ''We Will Rock You''. Med leti 2000-2007 so nastale premiere muzikalov ''Grease (Briljantina)'' in ''Feel the Beat.'' Leta 2008 so ponovno nastopili v Cankarjevem domu s predstavo ''Feel the Beat'', ki je prirejena po uspešnem filmu Footloose iz osemdesetih let.<ref name=":0" /> EST že vrsto let nastopa tudi na velikem odru mednarodnega festivala [[Lent]] v Mariboru.<ref name=":0" /> == Nekateri znani nekdanji dijaki == {{div col|colwidth=15em}} * [[Matej Brešar]] * [[Andrej Brvar]] * [[Jože Jagodnik]] * [[Katja Koren]] * [[Božidar Krajnčič]] * [[Tone Kuntner]] * [[Franc Posel]] * [[Marko Brecelj]] * [[Zoran Predin]] * [[Miran Potrč]] * [[Oto Rimele]] * [[Metka Sparavec]] * [[Danilo Türk]] * [[Marko Zorko]] * [[Zvonka Zupanič Slavec]] *[[Rene Krhin]] *[[Polona Hercog]] *[[Jan Muršak]] *[[Maja Keuc]] *[[Sekumady Conde|Sekumady Condé]] *[[Marjan Pipenbaher]] {{div col end}} == Galerija slik == <gallery> Slika:II. gimnazija Maribor.jpg|Logotip Slika:Šolska knjižnica..jpg|Šolska knjižnica Slika:Šolski kotiček "Brižinski".jpg|Šolski kotiček "Brižinski" Slika:Šolski kotiček.jpg|Šolski kotiček Slika:Šolski kotiček "Beatles".jpg|Šolski kotiček "Beatles" Slika:Šolske omarice.jpg|Šolske omarice Slika:Šolska telovadnica.jpg|Šolska telovadnica </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.druga.si/ Uradna stran II. gimnazije Maribor] [[Kategorija:Gimnazije v Sloveniji|M]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1937]] {{normativna kontrola}} phnoon9qdkgkky8ywdywh8o1lrc8vft 0 180034 5736829 5727245 2022-08-20T06:46:15Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Niko Kralj|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=<!-- WD -->|image=Niko Kralj Foto Hermina Kovačič.jpg|caption=''Niko Kralj''}} '''Niko Kralj''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], [[univerza|univerzitetni]] [[profesor]] in industrijski [[oblikovalec]], * [[7. september]] [[1921|1920]], [[Zavrh pri Trojanah]], † [[15. julij]] [[2013]], [[Ljubljana]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/kultura/dediscina/umrl-je-niko-kralj.html|title= Umrl je Niko Kralj|accessdate= 16.7.2013|date= 16.7.2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> == Življenje in delo == Niko Kralj se je rodil v Zavrhu pri Trojanah očetu Francu (1883-1937) in materi Genovefi Kralj, roj. Izlakar (1890-1942). Oče Franc Kralj je bil mizarski mojster ter rezbar cerkvenih kipcev, pa tudi župan na Trojanah. Na Trojanah je leta 1911 tudi ustanovil prvo gasilsko društvo. Kot vojak je preživel v vojski 8 let in v avstro-ogrski vojski dosegel čin častniškega namestnika, nazadnje je bil tudi Maistrov borec. Niko Kralj je obiskoval ljudsko šolo v [[Šentgotard|Šentgotardu]] pri [[Trojane|Trojanah]]. Po končani ljudski šoli se je vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana|Škofijsko klasično gimnazijo]] v Šentvidu pri Ljubljani, ker je njegova stara mama želela, da bi postal duhovnik. Po nekaj letih pa je presedlal na realno gimnazijo na Vegovi ulici v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Zadnji 8. razred gimnazije je obiskoval na nemški gimnaziji v [[Senovo|Senovem]]. Oba z bratom Cvetkom, ki se je šolal na srednji tehnični šoli, sta se v očetovi delavnici izučila mizarske stroke in opravila tudi pomočniški izpit iz mizarstva. Niko Kralj se je v gimnaziji dobro naučil latinščino, francoščino in nemščino, privatno pa se je učil tudi češkega jezika, kasneje pa se je naučil tudi angleščine. Niko in Cvetko Kralj sta med 2. svetovno vojno domov pripeljala nekatere ilegalce, ki jih je preganjal Gestapo. Enega izmed domačinov, ki je vedel za to skrivnost, so med zasliševanjem mučili in od njega izvedeli za skrite ilegalce pri Kraljevih doma. Zato so Nemci aretirali mamo Genovefo Kralj in jo skupaj s hčerko Marinko, ki je šla po svoji odločitvi z njo, deportirali v koncentracijsko taborišče [[Auschwitz]]. Obe sta v taborišču umrli, najprej mama Genovefa, kasneje pa tudi Nikova sestra Marinka. Brata Cvetka so Nemci ustrelili kot talca, Niko pa je bil tudi poslan v razna taborišča, med drugim v taborišče [[Mauthausen]]. Tudi tretji Nikov brat Frančišek, najbolj nadarjen med brati Kralj, je umrl med 2. svetovno vojno zaradi slabega zdravja. Tako je Niko Kralj edini iz družine preživel 2. svetovno vojno. V letu 1945 je pobegnil iz taborišča in se pridružil partizanom na Koroškem, od koder je po koncu vojne s [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV. divizijo]] kot adjutant bataljona odšel v [[Senta|Sento]] v Vojvodini. Ker ga zaradi študija niso pustili iz vojske (hoteli so ga obdržati za oficirja), je od tam svojevoljno odšel in se potem po nekaj težavah leta 1946 vpisal na Univerzo v Ljubljani. Najprej na študij gradbeništva in šele čez eno leto na študij arhitekture. Za diplomsko delo s področja arhitekture je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Niko Kralj je bil poročen z Veroniko Živano Berenice Zupanič (1922-2016), hčerko slovenskega zgodovinarja, antropologa, etnologa in politika dr. [[Niko Zupanič|Nika Zupaniča]] (1876-1961), ustanovitelja in prvega direktorja Etnografskega inštituta v Ljubljani (kasnejšega [[Slovenski etnografski muzej|Slovenskega etnografskega muzeja]]) ter prvega profesorja etnologije na Univerzi v Ljubljani, pa tudi ministra v [[Nikola Pašić|Pašićevi]] vladi. Veronika Zupanič Kralj je študirala medicino, kasneje pa je do rojstva hčerke učila klavir na nižji glasbeni šoli v Ljubljani. V zakonu Nika Kralja in Veronike Zupanič Kralj se je leta 1959 rodila [[Veronika Kralj Iglič|hčerka Veronika]], ki je postala slovenska fizičarka in redna profesorica za področje biofizike na Univerzi v Ljubljani. Niko Kralj je pokopan v Ljubljani na pokopališču na Viču.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/1369/niko-kralj|title=Slovenski grobovi}}</ref> Kralj se je po [[diploma|diplomi]] leta 1952 na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani]] zaposlil v tovarni pohištva [[Stol (podjetje)|Stol Kamnik]] na [[Duplica|Duplici]], kjer je ustanovil razvojni oddelek in biro za oblikovanje. V tovarni Stol je bil zaposlen do leta 1959. Leta 1960 je postal [[docent]] na Univerzi v Ljubljani, leta 1966 izredni in leta 1975 [[redni profesor]] na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, na kateri je bil tudi en mandat dekan. Po povratku z dela v Izraelu je Niko Kralj na takratni Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ustanovil Inštitut za oblikovanje, ki ga je vodil do njegove upokojitve. Pri prof. Niku Kralju je diplomiralo okoli 220 diplomiranih inženirjev s področja industrijskega dizajna. Kot profesor oblikovanja je deloval tudi na Univerzi v Jeruzalemu ter Univerzi v Zagrebu, kjer je bil tudi mentor magistrantom in doktorandom. Kralj je bil v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja eden najvidnejših pohištvenih<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Design for all, all for design|last=Hrovatin|first=Jasna|publisher=Academy of Design, PoliTRON|year=2010|isbn=978-961-92619-2-7|location=Ljubljana|page=17-169|cobiss=253240064}}</ref> industrijskih oblikovalcev v Evropi in na Slovenskem. Od pomembnejših gostovanj v tujini Nika Kralja lahko omenimo njegovo 6-mesečno specializacijo na Švedskem v letu 1960 ter 6-mesečno študijsko potovanje po ZDA v letih 1964/1965 v okviru štipendije Fordove fondacije. Na študijskem potovanju po ZDA je bil Niko Kralj med drugim gost [[Richard Buckminster Fuller|Richarda Buckminstra Fullerja]], Charlesa in Ray Eames ter [[Ludwig Mies van der Rohe|Ludwiga Mies van der Roheja]]. == Industrijsko oblikovanje Nika Kralja == Profesor Niko Kralj je pionir in utemeljitelj slovenskega industrijskega oblikovanja s poudarkom na lesu. Kraljevo oblikovanje izhaja iz globokega zgodovinskega in družbenega poznavanja mesta in vloge forme. Profesor Erik Berglund iz Švedske je v švedskem dnevniku Dages Nyheter, po oceni Kraljevih stvaritev leta 1960 zapisal, da je Niko Kralj trenutno najboljši pohištveni oblikovalec v Evropi.<ref name=":0" /> Dodal je še da »če bi imela Slovenija pet Kraljev, bi postala oblikovalska velesila«. Niko Kralj je razstavljal na 94 razstavah doma in v tujini. Med drugim v Cantuju, Benetkah, Zürichu, Lausanni, Bernu, Parizu, Londonu, Bruslju, Varšavi, Budimpešti, Bukarešti, Sofiji, Tbilisiju, New Yorku, Oslu, Stockholmu, Kopenhagnu, Kölnu, Stuttgartu, Pragi, Tel Avivu, Baslu, Barceloni in Milanu. Na mednarodnih natečajih in razstavah je Niko Kralj prejel skupno 12 prvih nagrad, 17 zlatih medalj, dve prvi do drugi nagradi, 13 srebrnih medalj, 16 drugih nagrad, 5 tretjih nagrad, 6 bronastih medalj, 1 vijolično medaljo ter 6 častnih priznanj. Mnoga priznanja na mednarodnih razstavah in natečajih so Niku Kralju omogočila pridobitev mesta eksperta pri Združenih narodih.<ref name=":0" /> Tako je bil v letih 1966 in 1968/69 skupaj približno dve leti ekspert UNIDO na Inštitutu za oblikovanje v Tel Avivu v Izraelu, pa tudi profesor za oblikovanje na Univerzi v Jeruzalemu. V Izraelu je bil razvojni, programski in proizvodni svetovalec v mnogih tamkajšnjih industrijskih in obrtnih podjetjih. Na splošno in v stroki je najbolj znan njegov naslanjač Rex 120, oblikovan leta 1952 in izpeljava v zložljivi obliki stol Rex, oblikovan leta 1955, ki so ga serijsko izdelovali v tovarni Stol in je del stalne zbirke Muzeja moderne umetnosti v New Yorku. Stol Rex uvrščajo med svetovno pomembne dosežke na področju [[industrijsko oblikovanje|industrijskega oblikovanja]], ki so ga kopirali tudi po svetu in se sedaj ponovno proizvaja. === Znana dela === Izdelke Nika Kralja je po njegovih modelih in patentih proizvajalo ali še proizvaja okoli 20 industrijskih podjetij doma in v tujini. Doma in v tujini je imel prijavljenih in/ali odobrenih 118 modelov (od tega za okoli 60 stolov) in patentov. Med njegovimi najbolj znanimi izdelki so: * Stol Rex {{glavni|Stol Rex}} * stol Lupina * stol Mosquito * stol 4455 * pohištveni sistem Savinja * pohištveni sistem Futura == Nagrade == '''Domače nagrade''' * Red dela s srebrnim vencem, 1947. * Prešernova nagrada za študente Univerze v Ljubljani za diplomsko delo "Razvoj sedežnega pohištva skozi čas", 1952 * Red dela z zlatim vencem za razvojno delo v industriji, 1957 * [[Prešernova nagrada]] za dosežke v industrijskem oblikovanju in arhitekturi, 1962 * [[Prešernova nagrada mesta Ljubljane|Nagrada mesta Ljubljane]] za industrijsko oblikovanje, 1965 * Nagradi Sklada Borisa Kidriča za izume, 1975, 1977 * Red dela z rdečo zastavo, 1980 * Častni član Zveze društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, 1987 * Častni član Zveze društev oblikovalcev Jugoslavije, 1987 * [[Kidričeva nagrada]] za življenjsko delo za razvojno delo v industriji, 1984 * Jesenkova nagrada za življenjsko delo, 1996 '''Nekatere pomembnejše tuje nagrade''' * I. nagrada na Evropskem natečaju za pohištvo Neue Gemeinschaft fuer Wohnkultur - Sozialwerk, Stuttgart, 1957 * dve I. nagradi in ena II. nagrada na Mostra Selettiva e Concorso Internationale del Mobile, Cantu (Italija), 1957 * srebrna medalja na Trienalu v Milanu (Italija), 1957 * srebrna in bronasta medalja na Mednarodni razstavi patentov, Bruselj (Belgija), 1960 * purpurna in srebrna medalja na Mednarodni razstavi patentov, Bruselj (Belgija), 1961 * I. nagrada na Mostra Selettiva e Concorso Internationale del Mobile, Cantu (Italija), 1963 * I. nagrada na Mostra Selettiva e Concorso Internationale del Mobile, Cantu (Italija), 1965 * II. nagrada na Mednarodnem natečaju za pohištvo, Barcelona (Španija), 1972 * zlata medalja na Trienalu v Milanu (Italija), 1973 * srebrna medalja na Razstavi izumov IENA, Nuernberg, 1973 == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Navedi knjigo|title=Poklon življenjski radosti NIKO KRALJ - ob 100-letnici rojstva Nika Kralja|last=Kralj-Iglič|first=Veronika|publisher=Kulturni center Maribor (Frontier 190)|year=2021|isbn=978-961-7118-91-9|location=Maribor|page=9-193|cobiss=76858627}} * {{Navedi knjigo|title=Niko Kralj, pionir industrijskega oblikovanja|last=Predan/Šubic|first=Barbara/Špela|publisher=Slovenska matica|year=2021|isbn=978-961-213-351-1|location=Ljubljana|page=7-184|cobiss=68580867}} * {{Navedi knjigo |title=Niko Kralj |last=Hrovatin |first=Jasna |publisher=Visoka šola za dizajn v Ljubljani |year=2010 |isbn=978-961-92962-0-2 |location=Ljubljana |page=17-244 |cobiss=253190400}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih arhitektov]] * [[seznam slovenskih oblikovalcev]] == Zunanje povezave == * {{leksikon.si|179}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{architect-stub}} {{DEFAULTSORT:Kralj, Niko}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski industrijski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] e1mfcouu7jca26pg1g7koxrlkad7f6d 0 182180 5736709 5735114 2022-08-19T20:49:58Z A09 188929 pp ref wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Sfinga}} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Velika sfinga v Gizi | image = <!-- WD --> | caption = | locmapin = Egipt |coordinates = {{Coord|29|58|31|N|31|08|16|E|display=title,inline|region:EG_type:landmark_scale:2000}} | location = [[Giza]], [[Spodnji Egipt]] | designation1 = WHS | designation1_offname = Memphis and its Necropolis – the Pyramid Fields from Giza to Dahshur | designation1_type = Kulturni spomenik | designation1_criteria = i, iii, vi | designation1_date = 1979 (3. zasedanje) | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/86 86] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = [[Afrika]] }} '''Veliki sfinga v Gizi''' ([[arabščina|arabsko]] أبو الهول, translit.''Abu alhōl /'abu alhawl'' – 'strašljiv', dobesedno 'oče groze'), ki jo običajno imenujejo '''Sfinga iz Gize''' ali samo '''Sfinga''' je apnenčast kip sedeče sfinge, mitskega bitja s telesom leva in glavo človeka.<ref name="The Great Sphinx of Giza">{{Cite news|url=http://www.ancient.eu/The_Great_Sphinx_of_Giza/|title=The Great Sphinx of Giza|newspaper=Ancient History Encyclopedia|access-date=2016-12-07}}</ref> S pogledom neposredno od zahoda proti vzhodu stoji na planoti Giza na zahodnem bregu [[Nil]]a v Gizi v [[Egipt]]u. Izrezana iz podlage, je bila prvotna oblika Sfinge obnovljena s sloji blokov.<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wgbh/nova/ancient/hawass-sphinx.html|title=Saving the Sphinx — NOVA {{!}} PBS|website=www.pbs.org|access-date=2016-12-07}}</ref> Od tace do repa je dolga 73 metrov in visoka 20,21 metra od dna do vrha glave ter široka 19 metrov na zadnjih bokih.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=4arwBQAAQBAJ&pg=PA148|title=Pyramids of the Giza Plateau|first= Charles|last= Rigano|year=2014|page=148|isbn=9781496952493}}</ref> Je najstarejša znana monumentalna skulptura v Egiptu in pogosto domnevajo, da so jo zgradili v [[Staro egipčansko kraljestvo |Starem kraljestvu]] v času vladavine faraona [[Kefren]]a (2558-2532 pr. n. št.).<ref>Dunford, Jane; Fletcher, Joann; French, Carole (ed., 2007). [http://www.dorlingkindersley-uk.co.uk/nf/Book/BookDisplay/0,,9781405320931,00.html?/Egypt ''Egypt: Eyewitness Travel Guide''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218063731/http://www.dorlingkindersley-uk.co.uk/nf/Book/BookDisplay/0%2C%2C9781405320931%2C00.html?%2FEgypt |date=2009-02-18 }}. London: Dorling Kindersley, 2007. {{ISBN|978-0-7566-2875-8}}.</ref> == Zgradba == Sfinga je monolit izklesan v podlago planote, ki je služila tudi kot [[kamnolom]] za piramide in druge spomenike na tem območju. [[numuliti|Numulitni]] [[apnenec]] tega območja sestavljajo plasti, ki so različno odporne na [[erozija|erozijo]] (večinoma zaradi vetra in peska), kar vodi do neenakomerne degradacije, ki je očitna v telesu Sfinge. Najnižji del telesa, vključno z nogami, je trdna skala. Telo leva do vratu je izdelano iz mehkejših slojev, ki precej razpadli. Plasti iz katerih je bila izdelana glava, so veliko trše.<ref name="zivie-coche">{{cite book |first=Christiane |last=Zivie-Coche |title=Sphinx: History of a Monument |pages=99–100 |publisher=Cornell University Press |year=2002 |isbn=978-0-8014-3962-9}}</ref> == Vir in identiteta == [[File:'Le Sphinx Armachis, Caire' (The Sphinx Armachis, Cairo).jpg|thumb|Velika sfinga delno v pesku, okoli 1870-ih]] [[File:Pedro II of Brazil in Egypt 1871.jpg|thumb|Francoski arheolog Auguste Mariette (sedi levo) in cesar Pedro II. Brazilski (sedi desno) in drugi pred sfingo, 1871]] [[Image:Sphinx partially excavated2.jpg|thumb|Delno odkopana velika sfinga, okoli 1878.]] [[File:Sphinx-and-the-Pyramids-of-Ghiza-by-Facchinelli,-BNF-Gallica.png|thumb|Sfinga v 1880-ih, Beniamino Facchinelli.]] [[Image:Egypt.Giza.Sphinx.02.jpg|thumb|Sfinga pred keopsovo piramido, 2005.]] Velika sfinga je eden največjih in najstarejših kipov na svetu, vendar so osnovna dejstva o tem še vedno predmet razprave, na primer, kdaj so ga zgradili, kdo in za kakšen namen. === Ime === Nemogoče je identificirati s kakšnim imenom so ustvarjalci imenovali svoj kip, saj se Velika sfinga ne pojavlja v nobenem znanem napisu [[staro egipčansko kraljestvo|Starega kraljestva]], kjer ni nobenih napisov, ki opisujejo njeno konstrukcijo ali njen prvotni namen. V [[Novo egipčansko kraljestvo|Novem kraljestvu]] so Sfingo spoštovali kot sončno božanstvo ''[[Hor]]-em-akhet'' (Horus, helenizirano ''Harmachis''),<ref>{{cite book|last=Hawkes|first=Jacquetta|authorlink=|title=Atlas of Ancient Archaeology|year=1974|publisher=McGraw-Hill Education|isbn=0-07-027293-X|page=150}}</ref> in faraon [[Tutmoz IV.]] (1401-1391 ali 1397- 1388 pr. n. št.) se je v svoji "[[Sanjska stela|sanjski steli]]" posebej skliceval kot tako. Pogosto uporabljeno ime "Sfinga" je dobil v klasični antiki, približno 2000 let po splošno sprejetem datumu njegove izdelave s sklicevanjem na grško mitološko zver z levim telesom, žensko glavo in krili orla (čeprav, kot večina egipčanskih sfing, ima tudi Velika sfinga človeško glavo in je brez kril). Sfinga izhaja iz starodavne grške Σφίγξ (transliterirano: ''sfinga''), očitno iz glagola σφίγγω (transliterirano: ''sphingo'' - stisniti), potem ko je grška sfinga zadavila vsakogar, ki ni odgovoril na uganko. Ime je lahko tudi jezikovna napaka fonetično drugačne starodavne egipčanske besede ''Ssp-anx'' (v Manuel de Codage). To ime je podarjeno kraljevim kipom četrte dinastije starega Egipta (2575-2467 pr. n. št.) in kasneje v novem kraljestvu (1570-1070 pr. n. št.) do Velike sfinge natančneje Srednjeveški arabski pisatelji, vključno z al-Maqrīzī, kličejo sfingo ''balib'' in ''bilhaw'', ki nakazuje koptski vpliv. Sodobno egipčansko arabsko ime je أبو الهول (''Abū al Hūl'' – strašljiv). === Graditelj in okvirni čas === Čeprav je v preteklih letih prišlo do nasprotujočih si dokazov in stališč je bila, po mnenju sodobne egiptologije, Velika sfinga zgrajena približno 2500 pr. n. št. za faraona Kefrena, graditelja druge piramide v Gizi. Selim Hassan, ki je leta 1949 pisal o nedavnih izkopavanjih ograje Sfinge, je povzel problem: : »Če upoštevamo vse, se zdi, da moramo priznati, da je to najlepši Kefrenov kip na svetu, vendar vedno s tem pridržkom: da ni enega samega sodobnega napisa, ki povezuje Sfingo s Kefrenom; tako, zdi se, da moramo dokaze obravnavati kot posredne, dokler ne bo srečno obračanje lopate bagra svetu razkrilo natančen dokaz za postavitev Sfinge.« "Posredni" dokazi, ki jih omenja Hassan, vključujejo lokacijo Sfinge v kontekstu pogrebnega kompleksa, ki obdaja drugo piramido, ki je tradicionalno povezan s Kafro. Poleg kompleksa poti, piramide in Sfinge, kompleks vključuje tudi Tempelj Sfinge in Dolinski tempelj, ki imata oba podobno zasnovo notranjih dvorišč. Tempelj Sfinge je bil zgrajen iz blokov, ki so bili izrezani iz ohišja Sfinge, medtem ko so bili pri Dolinskem templju iz planote, nekateri od največjih tehtajo več kot 100 ton. [[Diorit]]ni kip Kefrena, ki je bil odkrit pokopan na glavo skupaj z drugimi ruševinami v Dolinskem templju, se uveljavlja kot podpora teoriji. ''Sanjska stela'', ki jo je kasneje postavil faraon Tutmoz IV. (1401-1391 ali 1397-1388 pr. n. št.), povezuje Sfingo s Kefrenom. Ko je bila odkrita stela, so bile njene črte besedila že poškodovane in nepopolne in se nanašale samo na ''Khaf'', ne Khafra. Egiptolog Thomas Young, ki je odkril hieroglif ''Khaf'' v poškodovani kartuši, ki se uporablja za obkrožitev kraljevega imena, je vstavil glif ''ra'', da bi dopolnil ime Khafre. Ko je leta 1925 ponovno izkopal stelo, so se vrstice besedila, ki se nanašajo na ''Khaf'' zlomile in bile uničene. === Hipoteze === Teorije, ki jih imajo akademski egiptologi v zvezi z graditeljem Sfinge in datumom njegove izdelave, niso splošno sprejete in različne osebe so predlagale alternativne hipoteze o graditelju in datiranju. ==== Zgodnji egiptologi ==== Nekateri zgodnji egiptologi in kopači piramidnega kompleksa v Gizi so verjeli, da so Velika sfinga in pripadajoči templji, nastali pred četrto dinastijo vladavine [[Keops]]a, [[Kefren]]a in [[Menkaure|Menkaura]]. [[Flinders Petrie]] je leta 1883 napisal o stališčih glede starosti bližnjih templjev in o podaljšanju Sfinge: »Datum granitnega templja [Dolinski tempelj] je bil tako pozitivno potrjen v četrto dinastijo, da je se lahko zdi neverjetno, da bi izpodbijali to točko«.<ref>The Pyramids and Temples of Gizeh, Flinders Petrie London 1883, p133</ref> Leta 1857 je Auguste Mariette, ustanovitelj Egipčanskega muzeja v Kairu, odkril veliko kasneje ''Inventarno stelo'' (ocenjena dinastija XXVI., 678-525 pr. n. št.), ki govori o tem, kako je Keops prišel do Sfinge, že pokopane v pesku. Čeprav so nekateri odseki na Steli veljali za dobre dokaze,<ref>Zahi Hawass. ([http://guardians.net/hawass/khufu.htm ''The Khufu''] at [http://guardians.net/hawass/ The Plateau]. Retrieved {{Nowrap|6 January}} 2009.</ref> je bil ta odlomek v veliki meri zavrnjen kot zgodovinski revizionizem poznega obdobja,<ref name="Reader (2002)">{{cite book | first=Reader | last=Colin | chapter-url=http://www.hallofmaat.com/modules.php?name=Articles&file=article&sid=93 | chapter=Giza Before the Fourth Dynasty | title=Journal of the Ancient Chronology Forum | volume=9 | date=2002 | pages=5–21 | url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131210134155/http://www.thehallofmaat.com/modules.php?name=Articles&file=article&sid=93 |archivedate=December 10, 2013 |df= | accessdate=October 11, 2017}}</ref> laž, ki so jih ustvarili lokalni duhovniki s poskusom potrjevanja sodobnega Izidinega templja kot starodavne zgodovine, ki ga nikoli ni imel. Takšno dejanje je postalo pogosto, ko so se verske ustanove, kot so templji, svetišča in duhovniške oblasti, borile za politično pozornost in finančne in gospodarske donacije.<ref name="MVTP">{{cite book|first=Miroslav |last=Verner|title=The Pyramids: The Mystery, Culture, and Science of Egypt's Great Monuments|publisher= Grove/Atlantic Inc.|year= 2007|isbn= 978-0802198631|page= 212}}</ref><ref name="PJDP">{{cite book|first=Peter |last=Jánosi|title=Die Pyramidenanlagen der Königinnen (= ''Denkschriften der Gesamtakademie, Österreichische Akademie der Wissenschaften'', volume 13|year= 1996|isbn= 978-3700122074| pages= 11, 125}}</ref> Gaston Maspero, francoski egiptolog in drugi direktor Egipčanskega muzeja v Kairu, je leta 1886 izvedel raziskavo Sfinge. Zaključil je, da je ''Sanjska stela'' pokazala kartušo Kefrena v trinajsti vrsti, ki je bil odgovoren za izkop, zato mora Sfinga pripadati Kefrenu in njegovim predhodnikom - po možnosti četrte dinastije, okoli 2575-2467 pr. n. št.<ref>{{cite web|url=http://www.theglobaleducationproject.org/egypt/articles/phototr3.html |title=Giza Sphinx & Temples Page 3 - The Great Sphinx - Spirit & Stone |publisher=Theglobaleducationproject.org |date= |accessdate=May 15, 2014}}</ref> Angleški egiptolog E. A. Wallis Budge se je strinjal, da je Sfinga pred Kefrenovo vladavino napisana v ''Bogovi Egipčanov'' (1914): »Ta čudovit predmet [Velika sfinga] je obstajal v dneh Kefrena in verjetno je, da je zelo veliko starejša od njegovega vladanja in da je daljše od konca arhaičnega obdobja [2686 pr. n. št.]«.<ref>{{cite book|last=Wallis Budge|first= E. A. |authorlink=|year=1904|title= The Gods of the Egyptians: Studies in Egyptian Mythology|publisher=Courier Dover Publications|isbn= 978-0-486-22055-0}}</ref> Maspero je verjel, da je Sfinga »najstarejši spomenik v Egiptu«. ==== Moderne hipoteze ==== Rainer Stadelmann, nekdanji direktor nemškega arheološkega inštituta v Kairu, je preučil razločno [[ikonografija|ikonografijo]] ''[[nemes]]'' (naglavna ruta) in manjkajočo brado Sfinge ter zaključil, da je slog bolj pripisati faraonu Keopsu (2589-2566 pr. n. št.), graditelju Velike piramide v Gizi in Kefrenovemu očetu. To podpira s predlogom, da je bila Kefrenova pot zgrajena tako, da ustreza že obstoječi strukturi, ki bi se, glede na svojo lokacijo zaključila, lahko le pri Sfingi. Colin Reader, angleški [[geolog]], ki je neodvisno izvedel novejšo raziskavo ograjenega prostora, soglaša, da so bili razni kamnolomi na lokaciji izkopani po poti. Ker je znano, da je te kamnolome uporabljal Keops, Reader zaključuje, da se mora pot (in templji na obeh koncih) pripisati Keopsu in s tem dvomiti v običajno egiptovsko kronologijo. Frank Domingo, forenzični znanstvenik v policijskem oddelku v New Yorku in strokovni forenzični [[antropolog]], je uporabil podrobne meritve Sfinge, forenzične risbe in računalniške slike, da bi zaključil obraz, prikazan na Sfingi, ki ni enak obrazu, kot je prikazan na kipu, pripisanem Kefrenu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Serpent in the Sky: The High Wisdom of Ancient Egypt|url=https://books.google.com/books?id=0S1qpP7By9IC&pg=PA232&lpg=PA232|publisher=Quest Books|date=1993-05-01|isbn=978-0-8356-0691-2|language=en|first=John Anthony|last=West}}</ref> Leta 2004 je Vassil Dobrev iz Instituta Français d'Archéologie Orientale v Kairu objavil, da je odkril nove dokaze, da je bila Velika sfinga morda delo neznanega faraona Džedefreja (2528-2520 pr. n. št.), Kefrenovega polbrata in Keopsovega sina. Dobrev predlaga, da je Džedefre zgradil Sfingo v podobi svojega očeta Keopsa in ga identificiral z božanskim soncem Rajem, da bi ponovno vzpostavil spoštovanje svoje dinastije. Dobrev ugotavlja tudi, kot tudi Stadelmann in drugi, da so pot, ki povezuje Kefrenovo piramido s templji, zgradili okoli Sfinge, kar kaže, da je takrat že obstajala.<ref name="Fleming (2004)">{{Navedi splet|title=I have solved riddle of the Sphinx, says Frenchman|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/egypt/1478998/I-have-solved-riddle-of-the-Sphinx-says-Frenchman.html|website=www.telegraph.co.uk|accessdate=2022-08-19}}</ref> === Obrobne hipoteze === ==== Orionova korelacijska teorija ==== Orionova korelacijska teorija, kot sta jo razložila popularna avtorja Graham Hancock in Robert Bauval,<ref>{{Navedi splet|title=BBC - Science & Nature - Horizon - Atlantis Reborn Again|url=https://www.bbc.co.uk/science/horizon/2000/atlantisrebornagain.shtml|website=www.bbc.co.uk|accessdate=2022-08-19}}</ref> temelji na predlagani natančni korelaciji treh piramid v Gizi s tremi zvezdami ζ ''Ori'', ε ''Ori'' in δ ''Ori'', zvezdami, ki tvorijo [[Kosci |Orionov pas]], v relativnih položajih, ki so jih zasedale te zvezde leta 10.500 pr. n. št. Avtorji trdijo, da geografski odnos Sfinge, piramid in Nila neposredno ustreza [[Lev (ozvezdje) |Levu]], [[Orion (ozvezdje) |Orion]]u in [[Rimska cesta (galaksija) |Rimski cesti]]. Včasih je omenjena kot primer psevdoarheologije, teorija je v nasprotju z glavnimi znanstveniki. ==== Hipoteza vodne erozije ==== Hipoteza o vodni eroziji Sfinge trdi, da je glavno vrsto vremenskih pojavov, očitnih na stenah ograje Velike sfinge, mogoče povzročila le dolgotrajno in obsežno deževje,<ref name="Schoch (1992)">{{cite book | last=Schoch | first=Robert M. | date=1992 | url=http://www.robertschoch.net/Redating%20the%20Great%20Sphinx%20of%20Giza.htm | title=Redating the Great Sphinx of Giza | url-status=live | archiveurl=https://web.archive.org/web/20160204134600/http://www.robertschoch.net/Redating%20the%20Great%20Sphinx%20of%20Giza.htm |archivedate=2016-02-04| accessdate=October 11, 2017}}</ref> zato ustreza času faraona Kefrena. Hipotezo podpirajo René Schwaller de Lubicz (1887-1961), ki je v Egiptu živel in študiral egiptologijo 12 let, ter geolog in izredni profesor naravoslovnih znanosti Robert M. Schoch na Visoki šoli za splošne študije na Bostonski univerzi, kot tudi John Anthony West, avtor in alternativni egiptolog. Colin Reader, britanski [[geolog]], je preučeval vzorce [[erozija|erozije]] in opazil, da jih najdemo pretežno na zahodni steni in ne na sami Sfingi. Predlagal je hipotezo o neurjih, ki so prav tako znana kot podnebne spremembe na tem območju.<ref>White, Chris "The Age of the Sphinx? Reader versus Schoch," http://ancientaliensdebunked.com/how-old-is-the-sphinx-colin-reader-vs-robert-schoch/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160630054326/http://ancientaliensdebunked.com/how-old-is-the-sphinx-colin-reader-vs-robert-schoch/ |date=2016-06-30 }}</ref><ref>{{cite journal | first=C. D. | last=Reader | title=A Geomorphological Study of the Giza Necropolis, with Implications for the Development of the Site | journal=Archaeometry | volume=43 | issue=1 | pages=149–165 | date=February 2001| doi=10.1111/1475-4754.00009 }}</ref> ==== Velika sfinga kot Anubis ==== Avtor Robert K. G. Temple predlaga, da je bila Sfinga prvotno kip pasjeglavega [[Anubis]]a, boga nekropol in da je bil njegov obraz preoblikovan v podobi faraona Srednjega kraljestva, [[Amenemhet II. |Amenemheta II.]]. Temple gradi na identiteti sloga ličil za oči in sloga naglavnih delov na glavi.<ref>Robert K. G. Temple, ''The Sphinx Mystery: The Forgotten Origins of The Sanctuary of Anubis'' (Rochester, Vermont: Inner Traditions, 2009). {{ISBN|978-1-59477-271-9}}</ref> ==== Rasne značilnosti ==== V preteklih letih je več avtorjev komentiralo, da zaznavajo kot "negroidne" značilnosti na obrazu Sfinge. To vprašanje je postalo del antične egipčanske rasne diskusije, kar zadeva starodavno populacijo kot celoto. == Rekonstrukcija == V nekem neznanem času je bila [[nekropola v Gizi]] zapuščena in Sfinga sčasoma pokopana do ramen v pesek. Prvi dokumentirani poskus izkopa je iz okoli 1400 pr. n. št., ko je mladi [[Tutmoz IV.]] (1401-1391 ali 1397-1388 pr. n. št.) zbral ekipo in po precejšnjem trudu uspel izkopati sprednje tace, med katerimi je vstavil [[granit]]no ploščo, znano kot ''Sanjska stela'' z naslednjim napisom: : »...Kraljevi sin Tutmoz je potoval v poldnevnem času. Ko je bilo sonce najvišje, si je odpočil v senci tega mogočnega boga in spanec in sanje [sta ga premagala]. Razumel je, da mu ta veličastni imenitni bog govori kakor oče govori sinu: Poglej me, razumi me, moj sin Tutmoz, jaz sem tvoj oče Horemakhet-Khepri-Ra-Atum, jaz sem ti dal [življenje in oblast]. … Glej, moje stanje je [podobno bolniku], vsi moji udje [so poškodovani]. Puščavski pesek, ki sem mu nekdaj gospodoval, je moj sovražnik in jaz pričakujem, da ti odkriješ, kar je v mojem srcu.« Kasneje je [[Ramzes II.]] Veliki (1279-1213 pr. n. št.) morda izvedel drugo izkopavanje. Mark Lehner, egiptolog, ki je izkopal in izrisal plato Giza, je prvotno trdil, da je bila v času Starega kraljestva (2686-2184 pr. n. št.) izvedena zgodnja obnova, čeprav je to stališče kasneje preklical. Leta 1817 n. št. je prvi sodobni arheološki izkop, ki ga je nadziral Italijan Giovanni Battista Caviglia, v celoti odkril Sfingine prsi. Eden od ljudi, ki so delali na čiščenju peska, je bil tudi Eugène Grébaut, francoski direktor službe starin. V začetku leta 1887 so bili vidni prsni koš, tace, oltar in planota. Odkrili so stopnice in končno natančno izmerili velik kip. Ugotovljeno je, da je višina od najnižje stopnice 30,48 m, prostor med tacami je 10,65 m in širina 3 m. Tukaj je bil nekdaj oltar in odkrita stela Tutmoza IV. Celotna Sfinga je bila dokončno izkopana leta 1925 do leta 1936, z izkopi, ki jih je vodil Émile Baraize. Leta 1931 so inženirji egiptovske vlade popravili glavo Sfinge. Del oblačil je padel leta 1926 zaradi erozije, ki je globoko vrezala v vrat.<ref>''Popular Science Monthly'', July 1931, page 56.</ref> To vprašljivo popravilo je bilo z dodajanjem betonskega ovratnika med glavo in vratom, ki ustvarja spremenjeni profil. Velika obnovitev kamninske podlage in surovega kamnitega telesa je bila v 1980-ih, nato pa se še v 1990-ih.<ref>{{cite web|url=http://www.guardians.net/hawass/sphinx2.htm|title=HISTORY OF THE CONSERVATION OF THE SPHINX| first=Zahi | last=Hawass|accessdate=23 October 2017}}</ref> {{wide image|Sphinx and the Great Pyramid of Giza panorama.jpg|850px|Panorama sfinge in velike piramide, 2010}} == Manjkajoči nos in brada == [[File:Sphinx of Giza 9059.jpg|thumb|left|Sfinga od strani, 2010]] Meter širok nos na obrazu manjka. Preučevanje obraza Sfinge kaže, da so bile v nos zabite dolge palice, ena navzdol od mostu in ena pod nosnico, nato pa vtaknjene za nos proti jugu.<ref>{{Cite book | last = Lehner | first = Mark | authorlink = | title = The Complete Pyramids | publisher = Thames & Hudson | year = 1997 | location = | page = 41 | url = | doi = | id = | isbn = 978-0-500-05084-2}}</ref> Arabski zgodovinar al-Maqrīzī, ki je pisal v 15. stoletju, pripisuje izgubo nosu [[ikonoklazem|ikonoklazmu]] Mohameda Sa'ima al-Dahrja, muslimana in sufija iz [[Tekija (verska zgradba) |tekije]] Sa'id al-Su'ade, leta 1378, ob iskanju lokalnih kmetov, ki so darovali Sfingi v upanju, da bodo povečali svojo žetev. Razburjen, je uničil nos in ga kasneje razglasil za vandalizem.<ref>{{cite web |url=http://www.napoleon-series.org/faq/c_sphinx.html |title=Faq#11: Who shot off the nose of the Sphinx? |publisher=napoleon-series.org |accessdate=November 30, 2016}}</ref> Al-Maqrīzī opisuje Sfingo kot ''Talisman Nila'', za kar so domačini verjeli, da je poplavni cikel odvisen nje.<ref>{{cite book|title=Arabic Humanities, Islamic Thought: Essays in Honor of Everett K. Rowson|author1=Joseph E Lowry | author2=Shawkat M Toorawa | author3=Everett K Rowson | publisher=Boston Brill | date=2017| url=https://books.google.com/books?id=x_UoDgAAQBAJ&pg=PA263&q=Al-Maqrīzī+talisman+of+the+Nile| page=263 | isbn=9789004343245 | oclc=992515269 | accessdate=October 11, 2017}}</ref> [[File:Beard of the sphinx.jpg|thumb|upright|Apnenčasti fragmenti brade Sfinge v Britanskem muzeju, 14. st. pr. n. št..<ref>{{cite web|url=https://www.britishmuseum.org/explore/highlights/highlight_objects/aes/f/fragment_of_the_beard_of_the_g.aspx|title=British Museum - Fragment of the beard of the Great Sphinx|work=britishmuseum.org|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151027041754/http://www.britishmuseum.org/explore/highlights/highlight_objects/aes/f/fragment_of_the_beard_of_the_g.aspx|archivedate=2015-10-27|df=}}</ref>]] Obstaja zgodba, da je bil nos odlomljen s topovskim strelom, ki so ga izstrelili Napoleonovi vojaki. Druge različice obtožujejo britanske vojake, Mameluke in druge. Skice Sfinge Danca Frederica Louis Nordena, izdelane leta 1738 in objavljene leta 1757 kažejo, da nos že manjka.<ref>{{cite web|url=https://www.brooklynmuseum.org/opencollection/archives/image/37200|title=F.L. Norden. Travels in Egypt and Nubia, 1757. Plate 47, Profil de la tête colossale du Sphinx|accessdate=January 24, 2014|website=Brooklyn Museum}}</ref> To je bilo pred Napoleonovim rojstvom leta 1769. Poleg izgubljenega nosu se zdi, da je bila priložena ceremonialna faraonska brada, čeprav je bila ta morda dodana kasneje po prvi konstrukciji. Egiptolog Vassil Dobrev je predlagal, da če bi bila brada originalni del Sfinge, bi se poškodovala ob padcu kipa. Pomanjkanje vidnih poškodb podpira njegovo teorijo, da je bila brada poznejši dodatek. Ostanki rdečega pigmenta so vidni na območjih sfinginega obraza. Sledove rumenega in modrega pigmenta so našli drugje na Sfingi, kar je vodilo Mark Lehnerja, da je predlagal, da je bil spomenik »nekoč prikrit kot barvit strip«.<ref>{{cite web|url=http://www.smithsonianmag.com/history/uncovering-secrets-of-the-sphinx-5053442/?no-ist=&page=2|title=Uncovering Secrets of the Sphinx|work=Smithsonian Magazine|author=Evan Hadingham|date=February 2010}}</ref> == Mitologija == Colin Reader je predlagal, da je bila Sfinga verjetno v središču čaščenja Sonca v zgodnjem dinastičnem obdobju, preden je plato Giza postal nekropola v Starem kraljestvu (2686-2134 pr. n. št.). To povezuje s svojimi ugotovitvami, da sta Sfinga, tempelj, pot in Kefrenov mrtvaški tempelj del kompleksa, ki je datiran pred četrto dinastijo (2613-2494 pr. n. št.). Lev je že dolgo simbol, povezan s soncem v starodavnih bližnjevzhodnih civilizacijah. Slike, ki prikazujejo egipčanskega kralja v obliki leva, ki uničuje svoje sovražnike, segajo daleč v zgodnje dinastično obdobje. V Novem kraljestvu je Sfinga postala bolj povezana z bogom ''[[Hor]]-em-akhet'' ali ''Horus-at-the-Horizon'', ki je predstavljal faraona v vlogi Shesep-[[ankh]] (živa slika-dih življenja) boga Atona. Faraon [[Amenhotep II.]] (1427-1401 ali 1397 pr. n. št.) je zgradil tempelj na severovzhodu Sfinge skoraj 1000 let po njeni izgradnji in ga posvetil kultu ''Hor-em-akhet''. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Great Sphinx of Giza}} *[http://documentarystorm.com/history-archaeology/riddle-of-the-sphinx/ Riddle of the Sphinx] *[http://aldokkan.com/art/sphinx.htm Egyptian and Greek Sphinxes] *[https://web.archive.org/web/20110717033510/http://www.eridu.co.uk/Author/egypt/lost.html Egypt—The Lost Civilization Theory] *[http://www.catchpenny.org/nose.html The Sphinx's Nose] *[http://www.smithsonianjourneys.org/blog/2009/12/08/photo-what-happened-to-the-sphinx%E2%80%99s-nose/ What happened to the Sphinx's nose?] *[http://guardians.net/egypt/sphinx/ Sphinx photo gallery] *[http://al-eman.com/Islamlib/viewchp.asp?BID=224&CID=1 Al Maqrizi's account] {{Stari Egipt}} [[Kategorija:Staroegipčanska arhitektura]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Egiptu]] [[Kategorija:kairo]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Egiptu]] [[Kategorija:Giza]] {{normativna kontrola}} t7s4rd9z4kl0yaranhfmtfeknogvot9 0 182587 5736905 5714136 2022-08-20T06:54:46Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Dvorec Betnava | image = | caption = | locmapin = Slovenija | coordinates = <!-- WD --> | location = Streliška 150, [[Maribor]] | area = | built = | architect = [[Janez Nepomuk Fuchs]] (ok. 1780), [[Josef Hueber]] (ok. 1780), [[Črtomir Mihelj]] (1986,1991) | architecture = | governing_body =[[Nadškofija Maribor]] | owner =[[Nadškofija Maribor]] | designation1 = NSDP | designation1_offname = Maribor - Dvorec Betnava | designation1_date = 6. oktober 1999 | designation1_number = 13<ref>{{RKD|13}}</ref> | designation2 = NSDP | designation2_offname = Maribor - Park gradu Betnava | designation2_date = 6. oktober 1999 | designation2_number = 7866<ref>{{RKD|7866}}</ref> | občina = Maribor }} [[File:Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 479 Windenau bei Marburg - Betnava.jpg|thumb|right|280px|Dvorec Betnava, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', [[Gradec]] 1681]] [[File:339 Schloss Windenau, Betnava, Rothwein, Radvina - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|thumb|right|280px|Dvorec Betnava, [[Jozef Franz Kaiser]], ''Lithographirte Ansichten der Steyermärkischen Städte, Märkte und Schlösser'', [[Gradec]] 1830]] '''Dvorec Betnava''' ({{lang-de|Schloss Windenau}}) je [[dvorec]] v bližini [[Maribor]]a na [[Štajerska|Štajerskem]]. Baročni dvorec, ki je dal ime istoimenskemu [[Betnava|mestnemu območju]], je bil razglašen kot [[kulturni spomenik državnega pomena]]. == Zgodovina== Leta 1319 se v zgodovinskih virih [[dvorec]] omenja z imenom Wintenaw (Betnava). V 16. stoletju je ta prerasel v utrjeno renesančno graščino z vodnim jarkom. [[Grof]]je [[Herbersteini]] so jo spremenili v protestantsko rezidenco s kapelo in [[pokopališče]]m. V 18. stoletju so dvorec, ki je leta [[1685]] pogorel, baročno preoblikovali. Prezidali so osrednje poslopje s stopniščem in reprezentativnimi prostori, na severni strani so mu dodali kapelo, ostala tri krila pa so pustili nedotaknjena. Slavnostno dvorano so poslikali leta [[1784]] z baročno iluzionistično poslikavo z alegorični prizori. Dvorec je menjal veliko lastnikov, med njimi so bile plemiške rodbine Herbersteini, [[Khiessl]], [[Auerspergi]], [[Ursini von Rosenberg]], [[Szekely]] in [[Brandisi]]. Betnava je leta 1863 postala poletna rezidenca [[Lavantinska škofija|mariborsko-lavantinskih škofov]], čeprav jo je škofija jemala v najem že desetletja prej. Nasproti pročelja je urejen park, ki je bil v 19. stoletju zasnovan v duhu angleškega krajinskega sloga. Dvorec krasi izredno skladna [[arhitektura]], ki se je zgledovala po tedaj na [[Dunaj]]u modnem [[Baročna arhitektura|poznobaročnem]] florentinskem slogu, dobil jo je leta 1784. Dvorec Betnava je sedaj ponovno v cerkveni lasti. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Betnava]] == Zunanje povezave == * [http://www.betnava.org/ Betnava.org], uradna stran {{Dvorci v Sloveniji}} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Dvorci v Sloveniji|Betnava]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Mariboru]] [[Kategorija:Renesančna arhitektura v Sloveniji]] d5n5l0v7k06sbz85dkvpshaveh92pbg 0 182794 5736653 5623716 2022-08-19T18:00:27Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Mohant | image = | othernames = | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]] | regiontown = | region = [[Bohinj]] | town = | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = polmehki sir | fat = | protein = | dimensions = | weight = | aging = | certification = [[Zaščitena označba porekla]] <br> Registriran znak SQ – Slovenska kakovost }} '''Móhant''' ali '''môhant'''<ref>eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2016–, www.fran.si, dostop 19. 8. 2022.</ref> je [[mehki sir|polmehki sir]] z zaščitenim geografskim poreklom iz [[Bohinj]]a, je ostrega [[vonj]]a in pikantnega [[okus]]a. == Značilnosti == Okus mohanta je značilno pikanten, oster, vendar ne pekoč, lahko tudi malo greni. Okus in vonj sta agresivna, izredno močno izražena. Testo je belorumene barve, izenačeno, gladko, delno elastično, težko mazavo, zgneteno, lahko malo grudasto.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 68}}</ref> [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Proizvodnja == Večerno mleko delno ohladijo in zorijo preko noči. Z zajemalko zjutraj posnamejo smetano in dolijejo polnomastno mleko jutranje molže. Mleko v kotlu segrevajo na 32–35 ºC. Dodajo sirišče, ki ga še vedno sami izdelajo iz [[domače govedo|telečjih]] želodcev. Ko je mleko segreto, ga odmaknejo od ognja, nakar se mleko siri od 20 do 40 minut, nato ga na grobo razrežejo z lesenim nožem in s trnačem zdrobijo do velikosti pšeničnih zrn. Da je sirjenje popolnejše, sirno maso vmes lahko dogrevajo, da se zgosti in usede na dno kotla. [[Sirotka|Sirotko]] delno odlijejo, maso pa z rokami oblikujejo v kepe in dajo v model, ki ga domačini imenujejo ''štecl'', v katerem je prt, ki ga zavijejo čez sirno maso. Potem sirno maso tlačijo z rokami in tako pospešujejo odtekanje sirotke. Sir mohant v modelu obračajo in solijo. Obračanje in stiskanje traja dan ali dva, nato hlebčke mohanta za dva do tri dni sušijo na policah. Tako sušene hlebčke zložijo po plasteh v lesen škaf. Poln škaf z mohantom prekrijejo s platnenim prtom in lesenim pokrovom ter škaf močno obtežijo s kamni, da iz sira iztisnejo še preostalo [[Sirotka|sirotko]]. Iz škafa sirotko odlivajo, ko pa se sirotka preneha izločati, posodo zabijejo s pokrovom in mohant nato zori najmanj štiri do šest tednov (spomladi) ali do tri mesece (pozimi). Zorenje poteka pri [[temperatura|temperaturah]] 20 do 25 ºC. Med zorenjem postane testo mohanta homogeno, bolj ali manj plastično in deluje sveže.<ref>{{navedi knjigo |author= Renčelj Stanislav|year= 1995|title= Siri nekdaj in zdaj |publisher= |isbn= |cobiss= 51564544|pages=21}}</ref> Mohant polnijo v plastične ali steklene lončke. === Zaščita označbe porekla === Originalni Mohant se označi tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo [[Zaščitena označba porekla|z zaščitenim geografskim poreklom]], ter z nacionalnim simbolom kakovosti. == Zgodovina == Zaželeno mleko za predelavo v mohant je mleko avtohtone pasme krave – [[cikasto govedo|bohinjske cike]]. Dovoljena je tudi predelava mleka drugih pasem krav. V Bohinju so mohant izdelovali še pred poznavanjem tehnologije [[preša]]nja sirov, sirišče je bilo tradicionalno izdelovano iz telečjih želodcev. Povečini ga uporabljajo le domačini in poznavalci sirov. S pravilnikom o zaščiti označbe porekla so za sir mohant od leta 2004 določeni območje in način izdelave ter pogoji priprave za trg. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Renčelj, Stanko, Siri nekdaj in zdaj, ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Donnely, Catherine, The Oxford Companion to Cheese, Oxford University Press, New York, 2016 {{COBISS|ID=3915400}} ISBN - 978-0-1993-3088-1 {{ikona en}} ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih narodnih jedi]] ==Zunanje povezave== *[http://www.slovenia.info/si/recepti/Mohant.htm?recepti=8347&lng=1 Sir mohant na spletni strani Slovenia.info] *[http://www.uradni-list.si/1/content?id=48960 Uradni list RS - Pravilnik o označbi geografskega porekla Mohant] {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Bohinj]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] 2dp96tvpuoaua8ns32y8xfb6baz7e8z 0 183582 5737070 5699765 2022-08-20T07:11:13Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Peter Fajfar''', [[slovenci|slovenski]] gradbeni inženir, profesor potresnega inženirstva in [[akademik]], * [[27. maj]] [[1943]], [[Ljubljana]].{{Citation needed|date=May 2022}} Peter Fajfar je [[doktor]] znanosti in [[redni profesor]] za teorijo konstrukcij in potresno inženirstvo na [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. ===Življenjepis=== Fajfar je [[diploma|diplomiral]] leta 1966 na gradbenem oddelku Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Prvič se je zaposlil pri Splošnem gradbenem podjetju Grosuplje, od leta 1968 pa je zaposlen na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. [[Magisterij]] je opravil 1972 in promoviral leta 1974. [[Redni profesor]] je postal leta 1985, obenem pa tudi [[dekan (šolstvo)|dekan]] fakultete (do 1987) ter hkrati [[predstojnik]] Inštituta za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo na fakulteti (predstojnik inštituta je bil 1985 - 89 in od 2001 do upokojitve). V svoji karieri je bil gostujoči raziskovalec na več univerzah; v [[Bochum]]u, [[Nemčija]] (1972/73), [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Berkeleyju]], [[Združene države Amerike|ZDA]] (1980) in [[Tokushima|Tokushimi]], [[Japonska]] (1993). Bil je tudi [[gostujoči profesor]] na univerzah Technion, Haifa, Izrael (1989), McMaster, Hamilton, Kanada (1994), Stanford, ZDA (1995) in Bristol, Anglija (2006). Poleg tega je bil [[predsednik]] Zveze društev za potresno inženirstvo Jugoslavije (1984–88) in prvi predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo (1988–90) ter predstavnik Jugoslavije (1988–91) in Slovenije (1992-99) v Mednarodnem združenju za potresno inženirstvo ([[IAEE]]). Od 2004 je bil član izvršilnega odbora IAEE, od 2002 član izvršilnega odbora Evropskega združenja za potresno inženirstvo ([[EAEE]]). Je častni član Evropskega združenja za potresno inženirstvo (od 2010). Od leta 1981 je tudi član [[Earthquake Engineering Research Institute]] iz ZDA. Glavni raziskovalni področji profesorja Fajfarja sta [[potresno inženirstvo]] in [[dinamika gradbenih konstrukcij]]. V začetku so bile raziskave omejene na elastično analizo objektov visokogradnje. Kasneje se je njegovo področje raziskav razširilo na nelinearno analizo konstrukcij stavb in [[most]]ov pri potresni obtežbi, neelastične spektre odziva, določanje potresnih obremenitev, metodologije potresnoodpornega projektiranja in njihovo uporabo v predpisih in standardih. Izredni član SAZU je postal leta 1989, redni član 1993. Bil je načelnik oddelka za tehniške vede razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede SAZU od 1996 do 2002 in tajnik tega razreda od 2002 do 2008 ter član predsedstva SAZU 2014-2020. Poleg tega je Peter Fajfar od leta 1997 [[znanstveni svetnik]] Mednarodne inženirske akademije v Moskvi, od leta 2001 redni član Inženirske akademije Slovenije. Prejel je priznanje Inženirske zbornice Slovenije za inženirske dosežke (2010), postal je član Evropske akademije znanosti (Belgija, 2013), prejel nagrado Inženirske zbornice Slovenije za življenjsko delo na področju graditve objektov, [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado za življenjsko delo]] (2015), februarja 2018 pa je bil kot prvi Slovenec izvoljen za tujega člana Nacionalne inženirske akademije v ZDA (NAE, [[:en:National_Academy_of_Engineering|National Academy of Engineering]]) for leadership in the development of nonlinear structural analysis methods for earthquake engineering. Od leta 2019 ima tudi naziv zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. ==Bibliografija== Fajfar je napisal prvi slovenski [[učbenik]] o dinamiki gradbenih konstrukcij in bil soavtor prve celovite monografije o potresnem inženirstvu v bivši Jugoslaviji. Rezultate raziskav je sam ali s sodelavci objavil v preko 300 člankih in referatih, večinoma v tujini. Od leta 2003 je [[urednik]] mednarodne [[revija|revije]] ''Earthquake Engineering and Structural Dynamics'', od leta 1997 član uredniških odborov mednarodnih revij ''Journal of Earthquake Engineering'' (Imperial College Press), ''Journal of Seismology and Earthquake Engineering'', (International Institute of Earthquake Engineering and Seismology, Tehran, Iran od 1999), ''ISET Journal of Earthquake Technology'' (Indian Society of Earthquake Technology, Roorkee, Indija, od 1998), ''Engineering Modelling'' (Hrvaška, od 1988), ''Earthquake Engineering and Engineering Vibration'' (IEM, Kitajska in MCEER, ZDA, od 2002), ''Bulletin of Earthquake Engineering'' (Kluwer, od 2003) in ''Earthquake Spectra'' (EERI, Oakland, ZDA, od 2006). V preteklosti je bil tudi član uredniških odborov mednarodnih revij ''Soil Dynamics and Earthquake Engineering'' (Elsevier, 1982–90), ''Journal of Earthquake Engineering'' (Egyptian Society for Earthquake Engineering, Egipt 1991-1995), ''Earthquake Engineering and Structural Dynamics'' (J.Wiley, 1996-2003), ''Earthquake Engineering and Engineering Seismology'' (Chinese Taiwan Society for Earthquake Engineering, 1999-2002). ==Nagrade in priznanja== * [[Študentska Prešernova nagrada]] (1967) * nagrada Tehnike - za najboljši članek v reviji ''Naše građevinarstvo'' (1981) * [[častni profesor]] Inštituta za potresno inženirstvo in inženirsko seizmologijo [[Univerza v Skopju|Univerze v Skopju]] (1987) * častni profesor Inštituta za arhitekturo in inženirstvo v Chongqingu, [[Ljudska republika Kitajska]] (1988) * nagrada [[Sklad Borisa Kidriča|Sklada Borisa Kidriča]] (1988) * veliko priznanje [[FAGG]] (1989) *član [[SAZU]] (izredni 1989, redni 1993) * nagrada RS za znanstvenoraziskovalno delo - vrhunske dosežke na področju gradbeništva (1995) *[[znanstveni svetnik]] Mednarodne inženirske akademije v Moskvi (1997) *redni član Inženirske akademije Slovenije ([[IAS]], 2001) * [[Zoisova nagrada|Zoisova nagrada za življenjsko delo]] (2015) *International Member of the [[:en:National_Academy_of_Engineering|National Academy of Engineering]] (2018) *zaslužni profesor Univerze v Ljubljani (2019) {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fajfar, Peter}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski inženirji gradbeništva]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Člani Inženirske akademije Slovenije]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Prejemniki študentske Prešernove nagrade]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Dekani Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] pftan2jc5cm179898s5ob3zwmghqt6q 0 184608 5736562 5732085 2022-08-19T12:59:56Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki {{coor title dms|46|25|23|N|15|51|20|E|}} {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#FAEBD7 colspan=2 align="center" | Terme Ptuj |- |'''Otvoritev:''' || 10. avgust 1975 |- | '''Ustanovitelj:''' || Kmetijski kombinat Ptuj |- | '''Lastnik:''' || Sava Turizem, d.d. |- | '''Upravitelj:''' || Sava Hotel & Resorts |- | '''Tobogani:''' || notranji <small>(1)</small>, zunanji <small>(5)</small> |- | '''Izvir:''' || Termalna voda |- | '''Skakalnica:''' || 3 in 5 metrska |- | '''Vodne površine:''' || 4200 m² |- | '''Olimpijski bazen:''' || 50 m (zunanji) |- | '''Kratki bazen:''' || 25 m (notranji) |} '''Terme Ptuj''' (bolj znane kot ''Ptujske toplice'') so termalno-vodni kompleks v [[Mestna občina Ptuj|Mestni občini Ptuj]] na desnem bregu reke [[Drava|Drave]], s pogledom na bližnji [[Grad Ptuj|Ptujski grad]], ki so ga odprli leta 1975. Je okoli 2,5 [[km]] [[vzhod]]no od glavne ceste [[Maribor]]-[[Gruškovje]] na nadmorski višini okoli 230 m, streljaj stran od starega mestnega jedra [[Ptuj]]a z prečudovitim pogledom na [[Ptujski grad]]. Na lokaciji, na kateri so danes terme, je nekoč ležalo [[prazgodovina|prazgodovinsko]] [[naselje]] [[Poetovia]], od katerega ni ostalo nič. Danes vseh 14 bazenov obsega skupaj 4200 m² vodnih površin. Trenutni lastnik termalnega kompleksa je veriga Sava Hotels & Resorts. Voda je opredeljena kot natrij-hidrogenkarbonatna, blago alkalna, nizko mineralna voda, ki ima temperaturo 39 °C. == Zgodovina == === 1975: Otvoritev prvih dveh bazenov === 10. avgust 1975 – je Kmetijski kombinat Ptuj uradno odprl Ptujske toplice z prvima dvema zunanjima bazenoma, ko sta bila v uporabo predana otroški in rekreacijski (z valovi), ki sta stala takratnih 35 milijonov dinarjev. Postavili so ju ob 1050 m globoki vrtini tople [[Slatina (voda)|mineralne vode]], ki so jo tam odkrili nekaj let prej. Veliki množico sta nagovorila direktor KK Ptuj Cveto Doplihar in predsednik IS SO Ptuj Franjo Gnilšek, igral pa je [[Ansambel Toneta Kmetca]]. Olimpijski bazen je bil še v gradnji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-U5D688QB/17c58b1a-a45a-49d0-984e-ecc5e8498f97/PDF|title=Prireditve v počastitev praznika občine Ptuj - 8. avgusta 1975 (stran 1)|publisher=Ptujski tednik|date=24. julij 1975}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RKW05WJ2/02e95172-b906-4f26-a79d-df261a856ee6/PDF|title=Prireditve v počastitev praznika občine Ptuj - 8. avgusta 1975 (stran 2)|publisher=Ptujski tednik|date=7. avgust 1975}}</ref><ref name="toplice">{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-09782DAK/22aa77c4-3642-4a4d-aa53-0a05f44d0c84/PDF|title=Ptujske toplice odprte - to sezono se bomo kopali zastonj, stran 5|publisher=Ptujski tednik|date=14. avgust 1975}}</ref> === 1976: Nov olimpijski bazen z skakalnico === 12. junij 1976 – so hkrati ob otvoritvi kopalne sezone, odprli tudi povsem nov 50 metrski zunanji olimpijski bazen z pripadajočima skakalnicama višine 3 in 5 metrov (globina vode 4 metrov), kar je še do danes prava redkost v Sloveniji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BCG6XBCH/c27d0429-bf25-4def-87bd-495d605ae675/PDF|title=Ptujske toplice kmalu odprte (stran 8)|publisher=Ptujski tednik|date=10. junij 1976}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y3E26IBU/ef7a5eab-7ea3-4ab8-993d-95ae3a72bd64/PDF|title=Človeško mravljišče (stran 8)|publisher=Ptujski tednik|date=17. junij 1976}}</ref> === 1977: Notranji bazeni, restavracija in športni objekti === 25. maj 1977 – po drugi fazi gradnje ptujskih toplic so uradno odprli notranje bazene (25 x 12,5 m dolg kratki bazen globine od 160 do 180 cm, otroški bazen, 6 metrski masažni bazen, savne ter restavracijo Zila) in jih predali svojemu namenu. Istočasno so bili dograjeni in odprti tudi zunanji športni objekti in sicer štiri peščena teniška igrišča, igrišče za odbojko na mivki, štiri mize za namizni tenis, dve stezi za balinanje in igrišče za mini golf.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C5J8DSCD/e359f4a0-1893-4784-8e80-e753baca8939/PDF|title=Od včeraj odprte Ptujske toplice (stran 2)|publisher=Ptujski tednik|date=26. maj 1977}}</ref> 1980 – so zgradili bungalove. === 1994: Apartmajsko naselje === 1994 – so odprli še apartmajsko naselje z 56 sobami oziroma apartmaji. === 1996: Nov bazen z dvema toboganoma === 10. julij 1996 – so opravili tehnični prevzem, čeprav so ga preizkusili že nekaj dni prej. 250 m² velik bazen z dvema toboganoma (ravni in zaviti) globine 1 meter in preostali masažni del z šobami (globine 135 cm).<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AJ1P71JZ/e8bb63f8-c4e8-48b0-8109-fa95328af614/PDF|title=Nov bazen do konca junija (stran 4)|publisher=Štajerski tednik|date=13. junij 1996}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XBEFX4KN/8b63eb9e-9fe1-466b-98d6-02f64799a05e/PDF|title=V soboto zabavna prireditev (stran 1)|publisher=Štajerski tednik|date=11. julij 1996}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4PBVE44G/cd9c6896-6bdb-4953-a3ed-475a71bfc936/PDF|title=Povezovanje zgodovine in sedanjosti (stran 2)|publisher=Štajerski tednik|date=18. julij 1996}}</ref> === 2002: Nov lastnik postanejo Terme 3000 === 2002 – so [[Terme 3000]] d.d. (dve leti kasneje je njen večinski lastnik postala Sava, d.d.) iz [[Moravske Toplice|Moravskih toplic]] postale nov 72% večinski lastnik ptujskih term, s tem ko so delež odkupile od Kmetijskega kombinata Ptuj. Preostali 28% delež je takoj po prodaji, to je 15 novonastalih občine iz nekdanje skupne občine, kot pravne naslednice, začelo sodno uveljavljati, saj so vsi občani skupaj plačali gradnjo toplic. Po pripojitvi Kmetijskega kombinata Ptuj, še avgusta istega leta k Perutnini Ptuj, pa je ta družba, med drugim skupaj z lastništvom Term Ptuj, postala tudi naslednica dolgotrajnega sodnega uveljavljanja 28-odstotnega lastniškega deleža v Termah Ptuj s strani omenjenih občin.<ref name="odkup">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/180255|title=Sava konsolidirala lastništvo Term Ptuj |publisher=Dnevnik|date=26. maj 1977}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://o-sta.si/1152/delnicarji-perutnine-ptuj-odlocili-o-pripojitvi-kmetijskega-kombinata-ptuj|title=DELNIČARJI PERUTNINE PTUJ ODLOČILI O PRIPOJITVI KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ|publisher=Slovenska tiskovna agencija (STA)|date=28. avgust 2002}}</ref> === 2005: Amfiteater === 29. junij 2005 – so tik ob zunanjih kopališčih, uradno odprli amfiteater, prireditveni prostor zgrajen v tej obliki. [[New Swing Quartet]] ni uspel dokončati otvoritvenega koncerta, saj se je močno ulil dež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DYTIBMSC/379108b8-c431-479b-9e44-950b45a858da/PDF|title=Mokra otvoritev amfiteatra (stran 19)|publisher=Ptujski tednik|date=1. julij 2005}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.finance.si/124486/V-Termah-Ptuj-so-zgradili-amfiteater|title=V Termah Ptuj so zgradili amfiteater|publisher=Finance|date=27. junij 2005}}</ref> === 2006: Sava d.d. odkupi preostali 28% delež === 16. maj 2006 – družba Sava Hotel & Resorts (v lasti Sava d.d.) je odkupila še preostali sporni 28% lastniški delež Perutnine Ptuj, ki ga je nedavno vse do aprila tega leta, pravno in sodno uveljavljalo vseh 15 novonastalih občin na območju nekdanje velike Ptujske občine, potem ko ga je Kmetijski kombinat Ptuj pred štirimi leti prodal. Kot pravne naslednice so imele to pravico, saj so vsi takratni prebivalci nekdanje velike skupne Ptujske občine financirali izgradnjo toplic. Ker konca sodnega postopka še ni bilo mogoče predvideti, razvojni načrti Save v Termah Ptuj pa so bili zaradi tega oteženi, je Perutnina Ptuj aprila letos pravdo z občinami končala s sodno poravnavo, izplačala njihova domnevna lastništva v Termah Ptuj in tako omogočila lastniško konsolidacijo.<ref name="odkup"/><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NKUQZRDU/b3cbca50-ac5d-42c6-b163-cba0f9b4449e/PDF|title=Sava in Perutnina zadeve spravili na čisto (stran 5)|publisher=Štajerski tednik|date=19. maj 2006}}</ref> === 2007: Grand Hotel Primus === 27. september 2007 – je veriga Sava Hotel & Resorts (v lasti Sava Turizem, d.d.) odprla [[Grand Hotel Primus, Ptuj|Grand Hotel Primus]], prvi štirizvezdični hotel na Ptuju, z lastnimi bazeni. Poimenovan je po Marcus Antonius Primusu, senatorju in generalu v Rimskem cesarstvu.<ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/turizem/grand-hotel-primus-praznuje-okroglo-obletnico/4601|title=Grand hotel Primus praznuje okroglo obletnico|publisher=Ptuj.info|accessdate=29. september 2007}}</ref> === 2012: Glamping Vinska vas === 12. julij 2012 – so v ptujskih termah na območju znotraj že obstoječega avtokampa, odprli šele drugi glamping (izraz za glamurozno kampiranje) v Sloveniji. In sicer 8 velikih lesenih vinskih sodov (prostornine 14,000 litrov).<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z0W855HY/02e9be4e-7b11-43f5-96cd-ba9df74a7421/PDF|title=Odprli prvo Vinsko vas v Sloveniji (stran 5)|publisher=Štajerski tednik|date=17. julij 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/inovativno/nedelova-soncnica-21-kakor-da-bi-zaspal-v-vinski-kleti.html|title=Nedelova sončnica 21: Kakor da bi zaspal v vinski kleti|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. julij 2012}}</ref> == Termalni park == === Zunanji kompleks === Na voljo je skupaj 7 bazenov z termalno vodo v skupni površini 3.500 m² in največji sistem toboganov v Sloveniji: * 50 metrski olimpijski bazen — z 3 in 5 metrsko skakalnico, za izkušene plavalce * Rekreacijski bazen — topla voda z občasnimi valovi, drugi največji, primeren za vse * Masažni bazen — z podvodnimi curki * 3 mini otroški bazeni — globina primerna za najmlajše * Tobogan Tajfun — za spuščanje z vodnimi blazinami in skokom v osrednjem delu tobogana * Rumeni tobogan — najhitrejši se po njem peljejo manj kot 20 sekund * Rdeči tobogan — doživite prosti pad na enem od treh enakih toboganov! * Zeleni tobogan — zaviti tobogan za spust na napihljivem obroču za dva * Modri tobogan — cevni tobogan za spuste visokih hitrosti * Poćasna reka — vožnja z napihljivimi obroči * Amfiteater — za raznorazne prireditve * Mini golf, balinišče, 2 igrišči za odbojko na mivki, igrišče za igre z žogo * V bazenih termalnega parka se vsako jutro odvija aerobika in jutranja [[gimnastika]] === Notranji kompleks === Na voljo je skupaj 7 bazenov z termalno vodo in sladko v skupni površini 700 m²: * Kratki bazen (25 m) * Otroški bazen * Terapevtski bazen * 3 mini masažni bazeni * Zunanji zimski bazen * Tobogan notri-ven * Restavracija Zila == Nastanitvene kapacitete == *[[Grand Hotel Primus, Ptuj|Grand Hotel Primus]]^{<small>Superior</small>} **** — 250 postelj v 119 sobah, 3 luksuzni apartmaji, lasten spa & bazen *Avtokamp <small>Terme Ptuj</small> **** — 120 parkirnih mest *Mobilne hiške <small>Terme Ptuj</small> *** — 25 hišk *Bungalovi <small>Terme Ptuj</small> *** — 20 sob *Glamping Vinska Vas <small>Terme Ptuj</small> *** — 8 sodov *Apartmajsko naselje <small>Terme Ptuj</small> — 56 apartmajev == Dodatna ponudba == Ki je na voljo v bližnji okolici: * Ogled starega mestnega jedra (slab kilometer stran) * Golf igrišče Ptuj z 18 luknjami (300 metrov stran) * [[Kartodrom Slovenja vas]] (gorvodno ob kanalu) * Aktivnosti na Ranci na Ptujskem jezeru * 9 teniških igrišč (zraven term) * Dravska kolesarska pot == Zanimivost == Občinski praznik 1975: na isti dan kot Terme Ptuj so uradno odprli tudi [[Kartodrom Hajdoše]], prvo tovrstno dirkališče v tedanji Jugoslaviji, en dan pred tem povsem novo športno dvorano Mladika, dva dni prej pa povsem prenovljeno Ptujsko tržnico.<ref name="toplice"/> == Zdravljenje == Za zdravljenje se uporabljajo kopeli z zdravilno vodo, fizikalna terapija, trakcija, masaža, akupunktura, razni preventivni in rekreativni programi, ki ga izvaja strokovno zdravstveno osebje.<ref>Naravna zdravilišča Jugoslavije, Eksportpres, Beograd, 1988</ref> Termalna voda je posebno koristna pri zdravljenju in [[rehabilitacija|rehabilitaciji]] [[revma]]tskih in degerativnih [[bolezen|obolenj]], poškodb lokomotornega sistema, [[nevrolog|nevroloških]] ter menedžerskih bolezni in za rekreativne namene. Voda iz term ni primerna za bolnike s težjimi [[srčno obolenje|srčnimi obolenji]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://www.sava-hotels-resorts.com/si/terme-ptuj Terme Ptuj] uradna stran [[Kategorija:Zdravilišča v Sloveniji]] [[Kategorija:Ptuj]] [[Kategorija:Mestna občina Ptuj]] 28w4dxklpevrd3chlj7h6oufjkeflxk 0 186527 5736877 5707564 2022-08-20T06:53:09Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=Todor Jivkov.jpg|caption=Živkov leta 1976}} '''Todor Hristov Živkov''' ([[bolgarščina|bolgarsko]] '''Toдор Xpиcтoв Живков'''), [[bolgari|bolgarski]] [[politik]] in [[diktator]], * [[7. september]] [[1911]], [[Pravec]], † [[5. avgust]] [[1998]], [[Sofija]], [[Bolgarija]]. Od leta 1954 do 1989 je Živkov vodil [[Socialistična republika Bolgarija|Socialistično republiko Bolgarijo]] kot generalni sekretar [[Komunistična partija Bolgarija|Komunistične partije Bolgarije]]. Bil je drugi voditelj z najdaljšim časem v vzhodnem bloku po [[Yumjaagiin Tsedenbal|Yumjaagiinu Tsedenbalu]], vodji z najdaljšim časom v [[Varšavski pakt|Varšavskem paktu]] in nekraljevem vladarju z najdaljšim časem v [[Zgodovina Bolgarije|bolgarski zgodovini]]. Leta 1954 je postal prvi sekretar Bolgarske komunistične partije (BCP) (generalni sekretar od aprila 1981), bil je predsednik vlade od 1962 do 1971 in od 1971 dalje kot predsednik državnega sveta, hkrati pa je bil tudi prvi sekretar. Na teh položajih je ostal 35 let, do leta 1989, s čimer je postal drugi najdaljši voditelj katere koli države evropskega vzhodnega bloka po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in eden najdlje vladajočih nekraljevskih voditeljev v sodobni zgodovini. Njegova vladavina je za Bolgarijo pomenila obdobje politične in gospodarske stabilnosti brez primere, zaznamovano s popolno podredbo Bolgarije [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] in željo po razširitvi odnosov z Zahodom. Njegova vladavina je ostala nesporna vse do poslabšanja odnosov med vzhodom in zahodom v 80. letih prejšnjega stoletja, ko so stagnirajoča gospodarska situacija, slabša mednarodna podoba ter naraščajoča kariera in korupcija v BCP oslabili njegov politični položaj. Pod pritiskom visokih članov BCP je Živkov odstopil 10. novembra 1989, ker ni hotel priznati težav in se soočiti z javnimi protesti. V mesecu dni po Živkovem odstopu se je [[Komunizem|komunistična oblast]] v Bolgariji končala in v enem letu je Ljudska republika Bolgarija uradno prenehala obstajati. == Zgodnje življenje in zgodnja kariera == Todor Živkov se je rodil 7. septembra 1911 v revni kmečki družini v [[Pravets|Pravetsu]]. Kot mladenič se je preselil v [[Sofija|Sofijo]], da bi poiskal delo ter bil sprejet na srednjo grafično in tipografsko šolo.<ref>{{cite web|url=https://www.geni.com/people/%D0%9C%D0%B0%D1%80%D1%83%D1%86%D0%B0-%D0%96%D0%B8%D0%B2%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B0/6000000001246582711|title=Маруца Гергова Живкова|publisher=GENi.com}}</ref> Za [[marksizem]] se je začel zanimati, ko se je pridružil Bolgarski komunistični mladinski ligi. Leta 1930 se je pridružil komsomolu, mladinski organizaciji Bolgarske komunistične partije (BCP). Ko se je Bolgarija med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] združila z silami osi, je bil Živkov v odporu in je sodeloval pri napadih na nemške čete v revoluciji 9. septembra 1944. Monarhijo je leta 1946 zamenjal [[Socializem|socialistični]] režim, tj. Ljudska republika Bolgarija in PCB Georgija Dimitrova je postala edina prevladujoča sila.<ref name=":10">{{Cite book|last=Zhivkov|first=Todor|title=Memoirs|publisher=Trud i Pravo|year=2006|isbn=978-954-608-133-9|orig-year=1997}}</ref> Šteje se, da je imel pomembno vlogo pri odpravljanju politične opozicije iz policijskega štaba Sofije, imenovane "Ljudska milica" pod njegovim poveljstvom.<ref>Bar-Zohar, Michael, ''Beyond Hitler's Grasp: The Heroic Rescue of Bulgaria's Jews''. Adams Media Corp. 1998, p.199</ref> Šest mesecev pozneje, leta 1945, se je pridružil Centralnemu komiteju PCB. Takrat je podpiral prosovjetsko vlado v državi in ​​bil prepričan zagovornik [[Stalinizem|stalinizma]], kar mu je omogočilo, da je bil v Bolgarski komunistični partiji povišan. Pravzaprav je sodeloval pri zaslišanju Traicha Kostova, zgodovinskega članu partije in pripadniku nacionalističnega krila, na njegovem sojenju za izdajo leta 1949.<ref name=":5">{{Cite book|last=Ognyanov|first=Lyubomir|title=Политическата система в България 1949 – 1956|publisher=Standart|year=2008|isbn=978-954-8976-45-9}}</ref> Leta 1951 se je Živkov pridružil politbiroju, ki ga je vodil stalinist [[Vulko Chervénkov]]. == Voditelj Bolgarije == [[Slika:Todor Zhivkov , eerste secretaris Communistische Partij en president van Bulgari, Bestanddeelnr 924-8077 (cropped).jpg|levo|sličica|252x252_pik|Živkov leta 1971]] [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinova smrt]] leta 1953 je povzročila spremembe v bolgarskem komunizmu. Naslednje leto je Živkov prevzel mesto vodje generalnega sekretarja PCB, medtem ko je bil Chervénkov odstavljen, vendar je ostal predsednik vlade. Takrat so to razlagali kot potezo Chervénkova, da ostane na oblasti, saj je bil Živkov v partiji malo znana osebnost. Sedem tednov po tem, ko je [[Nikita Hruščov]] leta 1956 opravil svoj "tajni govor", v katerem je obsodil Stalinove zločine, je bolgarski centralni komite odobril novo hruščovsko vladno linijo. Tako je odstavil svojega predhodnika in imenoval novega premierja Antona Jugova, člana vladne zveze, Bolgarske varnostne službe (Darzhavna Sigurnost).<ref name="Domestic Policy">[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0062) Domestic Policy and Its Results], Library of Congress</ref> Živkov je bil vedno zvest moskovskim postulatom, najprej s Hruščovim in pozneje z [[Leonid Brežnjev|Leonidom Brežnjevom]], za kar je bil 31. maja 1977 odlikovan kot heroj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. [[Slika:Пластхим - нови производствени мощности 03.jpg|sličica|324x324_pik|Todor Živkov na sprejemu s kruhom in soljo ob odprtju nove tovarne Plastchim v Botevgradu, leta 1980]] Potem, ko je Živkov prevzel nadzor nad vsemi bolgarskimi organi oblasti, je 19. novembra 1962 združil mesto generalnega sekretarja z vodjo vlade ter s tem postal voditelj [[Bolgarija|Bolgarije]]. Pred tem pa je pod obtožbami izdaje izgnal [[Anton Yúgov|Antona Yúgova]]. Na ta način je monopoliziral politični in vladni nadzor. Ta serija ukrepov je motivirala visoke vojaške častnike in partizanske voditelje, kot je general Ivan Todorov-Gorunia, ki so nasprotovali revizionistični politiki, da organizirajo državni udar za vzpostavitev socialističnega režima, ki je bil bližje [[Maoizem|maoističnim]] tezam.<ref name="Plan">[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0111) The First Five-Year Plans], Library of Congress</ref> Kmalu zatem, 12. aprila 1965, je potekal proces, na katerem je bila večina obsojenih. Če bi se to zgodilo, bi bil to prvi državni udar v zgodovini v komunistični državi. S sprejetjem nove ustave leta 1971 se je njegova oblast utrdila s predsedstvom državnega sveta, novoustanovljeni položaj nad vodjo vlade pa je bil prepuščen Stanku Todorovu. Čeprav je vedno ostal zvest moskovskim postulatom, je Živkov na gospodarskem področju razvil liberalnejša stališča in dovolil plašne tržne reforme. Država se je v šestdesetih letih 20. stoletja lotila preoblikovanja iz agrarnega v industrijsko, kar je posledično motiviralo. Obsežni urbanizacijski načrt, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa so bili odobreni novi ukrepi za izboljšanje gospodarstva, z mešano srečo.<ref name="Plan2">[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0111) The First Five-Year Plans], Library of Congress</ref> Tako kot drugi voditelji socialističnih držav, je Živkov svoj rojstni kraj [[Pravets]] spremenil v vzorčno mesto.<ref name="Decentralization">[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0113) Industrial decentralization], Library of Congress</ref> Poleg tega, da ga je povezal s prestolnico prek štiripasovne avtoceste, je hišo, v kateri se je rodil, spremenil v muzej. Ustanovil je tovarno bolgarskih računalnikov Pravetz, ki je postala prvi osebni računalnik v državi. === Kršitve človekovih pravic === V času Živkovega vladanja so bila nesoglasja ostro kaznovana. Bolgarska tajna služba CSS je služila kot strahotno orodje nadzora. Leta 1978 je agent CSS-ja v [[London|Londonu]] umoril bolgarskega disidenta [[Georgi Markov|Georgija Markova]], katerega je zabodel v hrbet s konico dežnika, na katerem je bil vsajen zelo majhno kroglico [[Ricin|ricina]]. Nekdanji generala KGB-ja Olega Kalugina je ugotovil, da je Markovo usmritev zahteval Živkov, pravi morilec pa je bil Francesco Gullino, ki delal za CSS. [[Blaga Dimitrova]] je bila ostro obsojena in aretirana zaradi kritične upodobitve partijskih funkcionarjev v njenem romanu Litse iz leta 1982.<ref name="Inteligentsia2">[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0181) Zhivkov and the Intelligentsia], Library of Congress</ref> Na stotine drugih nasprotnikov je pa bilo pod Živkovo diktaturo zaprtih v razna koncentracijska taborišča za prisilno delo. === Odstop === [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-1987-0529-029, Berlin, Tagung Warschauer Pakt, Gruppenfoto.jpg|sličica|303x303_pik|Živkov (drugi levo) maja 1987 skupaj z preostalimi voditelji držav vzhodnega boka in sovjetskim voditeljem [[Mihail Gorbačov|Gorbačovom]].]] V zadnjih letih njegovega vladanja je Živkov začel kampanjo za prisilno asimilacijo turške manjšine. Demonstracije te skupnosti proti tem ukrepom so bile ostro zatirane, povzročile so celo smrtne žrtve, po ocenah pa je državo na silo zapustilo okrog 300.000 [[Turki|Turkov]]. Druga težava je bila kritika pomanjkanja kontinuitete njenih gospodarskih in političnih reform, ki je prihajala tako iz zahodnih držav kot od njene tradicionalne zaveznice, ZSSR. Živkov je pozval k perestrojki, da bi jih poskušala zatreti. Vendar ni užival simpatij sovjetskega predsednika [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] in to dejstvo je skupaj s slabitvijo socialističnih režimov v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja pomenilo začetek konca njegovega političnega delovanja.<ref name=":13">[http://www.mediapool.bg/%D0%B7%D0%B0-%D1%82%D0%B5%D0%B7%D0%B8-%D1%81%D1%8A%D0%B1%D0%B8%D1%82%D0%B8%D1%8F-%D1%82%D1%80%D1%8F%D0%B1%D0%B2%D0%B0-%D0%B4%D0%B0-%D0%BF%D0%B8%D1%88%D0%B5-%D0%B2-%D1%83%D1%87%D0%B5%D0%B1%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B8%D1%82%D0%B5-news150414.html ''These Events Need to be Discussed in the History Textbooks''] ''(Bulgarian). Dr. Mihail Ivanov (Interview)''. Mediapool. 22 March 2009. Retrieved 26 May 2012.</ref> Živkov je dvakrat zagotovil svojo brezhibno ponovno izvolitev za vodjo predsedstva in ni okleval, da bi prenehal kot član odbora na katerem koli položaju, ki se je predstavljal kot politična in celo generacijska alternativa. Vodja zunanjega ministrstva Petar Mladenov je organiziral srečanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in povabil člane okoljske organizacije Ecoglasnost, ki jih režim šteje za disidente. Zaradi velike politične represije proti njenim članom v dneh, ki so sledili, sta premiera Georgija Atanasova in Mladenova prepričala obrambnega ministra in predsednika bližnjega človeka Dobrija Džurova prosila, da odide.<ref name=":132">[http://www.mediapool.bg/%D0%B7%D0%B0-%D1%82%D0%B5%D0%B7%D0%B8-%D1%81%D1%8A%D0%B1%D0%B8%D1%82%D0%B8%D1%8F-%D1%82%D1%80%D1%8F%D0%B1%D0%B2%D0%B0-%D0%B4%D0%B0-%D0%BF%D0%B8%D1%88%D0%B5-%D0%B2-%D1%83%D1%87%D0%B5%D0%B1%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B8%D1%82%D0%B5-news150414.html ''These Events Need to be Discussed in the History Textbooks''] ''(Bulgarian). Dr. Mihail Ivanov (Interview)''. Mediapool. 22 March 2009. Retrieved 26 May 2012.</ref><ref>See:'2. Обявяваме прогонването на над 360 000 български граждани от турски произход през 1989 г. за форма на етническо прочистване, извършено от тоталитарния режим.' In: ДЕКЛАРАЦИЯ осъждаща опита за насилствена асимилация на българските мюсюлмани [Declaration Condemning the Attempted Forced Assimilation of Bulgarian Muslims]. 11 January 2012. Sofia: Bulgarian Parliament. www.parliament.bg/bg/declaration/ID/13813</ref> 9. novembra 1989, dan pred sejo Politbiroja, je Dzhurov zasebno prosil Živkova, naj odstopi s predsedniškega mesta, in ga še obvestil, da bo večina izvršnega odbora glasovala za njegov odstop. In kljub temu, da je Živkov to poskušal preprečiti, ni imel časa zbrati podpore in 10. novembra 1989, en dan po [[Padec berlinskega zidu|padcu berlinskega zidu]], je Živkov, po 35 letih vodenja države, odstopil s položaja voditelja države. Prav tako se mu je PCB zahvalil za "zasebne storitve" 35 let, ki je bil na čelu formacije. Zamenjal ga je Petar Mladenov, ki je 11. decembra napovedal, da bodo svobodne volitve razpisane pred junijem naslednjega leta.<ref name="Revolution1989">{{cite book|last=Sebetsyen|first=Victor|title=Revolution 1989: The Fall of the Soviet Empire|publisher=[[Pantheon Books]]|location=New York City|year=2009|isbn=978-0-375-42532-5|url-access=registration|url=https://archive.org/details/revolution1989fa00sebe}}</ref> Čeprav njegov odstop ni pomenil konca [[Komunizem|komunizma]] v Bolgariji, je bil to prelomnica za prehod v [[Demokracija|demokratično]] državo, v skladu s preostalo vzhodno Evropo po padcu berlinskega zidu.<ref name="expel">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/1989/12/14/world/upheaval-in-the-east-communists-in-bulgaria-expel-zhivkov.html|title=Communists in Bulgaria Expel Zhivkov|last=Haberman|first=Clyde|work=[[The New York Times]]|date=1989-12-14}}</ref> Dva dni po padcu berlinskega zidu in volilne napovedi, sta bila Živkov in njegov sin izključena iz bolgarske komunistične partije in vsa pretekla priznanja so jima bila odvzeta. == Kazensko sojenje == Po njegovem padcu z oblasti je nova vladavina Živkova januarja 1990 pripeljala na pet ločenih sodišč – sojenje od št. 1 do št. 5 v Republiki Bolgariji, vsako s svojo obtožnico. Obtožnica št. 1 se je nanašala na 'proces oživitve', obtožnica 2 ga je obtožila prekoračitve pooblastil pri "financiranju mednarodnega komunističnega gibanja", obtožnica 3 je njega in 21 drugih obtožila dajanja visoko tveganih posojil državam v razvoju, obtožnica 4 ga je obtožila oddajanja stanovanj in avtomobilov v skupni vrednosti okoli 24 milijonov dolarjev (v dolarjih iz leta 1990) pripadnikom varnostnih sil in obtožnica 5 ga je obtožila vpletenosti v dejavnosti v koncentracijskih taboriščih in kršitvah človekovih pravic. Prvi štirje so bili takoj privedeni pred sodišče, medtem ko je bila obtožnica 5 pred sodiščem vložena pozneje. Živkov je izjavil, da je nedolžen po vseh točkah vseh obtožb, a je bil takrat spoznan za krivega po eni od štirih obtožb, obtožnici 4, nato pa je bil obsojen na sedem let zaporne kazni. Zavrnil je sodbo sodišča in se nanjo pritožil. Pritožbeno sodišče je v prvotni sodbi ugotovilo "nenavadnosti" in se odločilo, da jo potrdi, vendar mu je kazen znižalo za samo 1 leto in 6 mesecev. Kmalu se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, zaradi česar je bila njegova kazen spremenjena v [[hišni pripor]].<ref>[http://bookmunch.wordpress.com/2009/04/20/bookmunch-classic-interview-julian-barnes-on-alphonse-daudets-in-the-land-of-pain/ Bookmunch Classic Interview: Julian Barnes on Alphonse Daudet’s In the Land of Pain]</ref> Predsednik sodišča je izjavil, da se lahko, če je Živkov še vedno nezadovoljen s svojo sodbo, pritoži le na takratnega predsednika [[Željuj Želev|Željuja Želeva]] za pomilostitev. Živkov je odločno zavrnil prošnjo za pomilostitev in izjavil, da tudi če jo bo prejel, je ne bo sprejel, saj je menil, da se pomilostitev daje le tistim, ki so krivci, in se ni počutil za krivega. 8. junija 1993 je bil na podlagi obtožnice 5 spoznan za nedolžnega. Leta 1994 je stopila v veljavo njegova kazen v sojenju 4, vendar je bila zaradi njegovega slabega zdravja nadomeščena s hišnim priporom. Živkov je še naprej zatrjeval svojo nedolžnost in 15. septembra 1995 se je vrhovno sodišče Bolgarije strinjalo z zaslišanjem njegovega tožbenega razloga in ponovno preučilo njegovo sodbo. Živkov je zagrozil, da bo šel na [[Evropsko sodišče za človekove pravice]], če ne bo spoznan za nedolžnega, in obtožil bolgarska sodišča, da sprejemajo politična naročila.<ref name=":1">{{Cite book|last=Hristov|first=Hristo|title=Todor Zhivkov. Biography.|publisher=Siela|year=2009|isbn=9789542805861|location=Sofia}}</ref><ref name=":22">{{Cite web|title=Арестуват Тодор Живков на този ден преди 30 години СНИМКИ|url=https://www.marica.bg/balgariq/arestuvat-todor-jivkov-na-tozi-den-predi-30-godini-snimki|last=Marica.bg|date=2020-01-18|website=marica.bg|language=bg|access-date=2020-05-10}}</ref><ref name=":3">{{Cite web|title=На 18 януари се навършват 30 години от арестуването на Тодор Живков - Общество|url=https://bstv.bg/news/na-18-ianuari-se-navrshvat-30-godini-ot-arestuvaneto-na-todor-zhivkov?_locale=bg|website=BSTV.bg|language=bg|access-date=2020-05-10}}</ref><ref name=":4">{{Cite book|last=Yankov-Velyovski|first=Yanko|title=Легитимните основи на политическата власт в България|publisher=Янус|year=2007|isbn=978-9548550147|chapter=6}}</ref> Generalni tožilec Evtim Stoimenov je izjavil, da je bilo tožilstvo "pod močnim pritiskom", da bi ugotovilo, da je Živkov nečesa kriv, in da dokument iz leta 1971 dokazuje njegovo nedolžnost v zvezi z obtožnico 4. Kasneje je odstopil s položaja in ga je zamenjal sodnik Martin Gunev.<ref name=":2">{{Cite web|title=Арестуват Тодор Живков на този ден преди 30 години СНИМКИ|url=https://www.marica.bg/balgariq/arestuvat-todor-jivkov-na-tozi-den-predi-30-godini-snimki|last=Marica.bg|date=2020-01-18|website=marica.bg|language=bg|access-date=2020-05-10}}</ref> Bolgarsko vrhovno sodišče je 9. februarja 1996 priznalo Živkova za nekdanjega vodjo države in odločilo, da tožilstvo ni predložilo dokazov za Živkovo krivdo, razveljavilo sodbo po obtožnici 4 in ga razglasilo za nedolžnega po vseh obtožbah. Vendar pa je bil Živkov vseeno odgovoren za kršitve človekovih pravic. == Poznejše življenje in smrt == [[Slika:Central Sofia Cemetery 2018 33.jpg|sličica|255x255_pik|Grob Živkovega na mednarodnem pokopališču v Sofiji]] Živkov je bil zaradi dobrega vedenja predčasno izpuščen iz hišnega pripora, pozneje pa je bil izpuščen iz pripora drugih sojenj, saj je v zadnjih letih svojega življenja pogosto dajal intervjuje tujim novinarjem in pisal svoje spomine.<ref name="Zhivkovobit">{{cite news|last=Binder|first=David|date=1998-08-07|title=Todor Zhivkov Dies at 86; Ruled Bulgaria for 35 Years|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/1998/08/07/world/todor-zhivkov-dies-at-86-ruled-bulgaria-for-35-years.html}}</ref> Njegova vloga je bila v prvih demokratičnih letih Bolgarije potisnjena v ostracizem, a poslabšanje gospodarstva je pripomoglo k temu, da so se ga spomnili nekateri nostalgiki po komunistični dobi in celo po njegovi nekdanji politični formaciji. Dejansko je Živkova leta 1998 Bolgarska socialistična stranka (demokratična naslednica PCB) ponovno sprejela v svoje vrste kot priznanje.<ref>{{Cite news|last1=Kerev|first1=Stoycho|last2=Kevorkyan|first2=Kevork|date=1997|title=Interview with Todor Zhivkov|work=Vsyaka Nedelya|publisher=[[Bulgarian National Television]]}}</ref> Todor Živkov je umrl 5. avgusta 1998 v [[Sofija|Sofiji]], zaradi [[Pljučnica|pljučnice]], v starosti 86 let. Po njegovi smrti so bili opuščeni vsi poskusi tožilstva, da bi zavrnjene zadeve ponovno uvedli. Pokopali so ga na mednarodnem pokopališču v Sofiji.<ref name=":42">{{Cite book|last=Yankov-Velyovski|first=Yanko|title=Легитимните основи на политическата власт в България|publisher=Янус|year=2007|isbn=978-9548550147|chapter=6}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Todor Zhivkov}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Živkov, Todor}} [[Kategorija:Bolgarski politiki]] 3shdkoxkyhikfn0ojc8m0jmkl6sktgj 0 188865 5736953 5506789 2022-08-20T06:58:14Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Amateurfunkstation.jpg|thumb|Delovni prostor radioamaterja]] '''Radioamaterstvo''' je radiokomunikacijska dejavnost, namenjena za samoizobraževanje, medsebojno komuniciranje in tehnično raziskovanje, ki jo opravljajo radioamaterji izključno iz osebnih nagibov, brez gmotnih koristi in imajo za to opravljen predpisani izpit.<ref>{{navedi revijo|title=Pravilnik o vrstah amaterskih radijskih postaj in tehničnih pogojih za njihovo uporabo (2.člen - pojmi)|url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=2771|publisher=|journal=Uradni list RS, št. 41/1998|date=29. 5. 1998|accessdate=19. avgust 2012}}</ref> '''Radioamater''' je oseba, ki ima [[licenca CEPT|radioamatersko CEPT licenco]] izdano s strani [[Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije|Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije]] (AKOS), in navezuje dvosmerne [[radio|radijske]] stike z drugimi radioamaterji po svetu ali pa se prostočasno ukvarja z radijsko tehniko. Radioamaterji to počnejo kot [[konjiček|hobi]] in za izpopolnjevanje tehničnega znanja. Radioamaterstvo je organizirana dejavnost. Radioamaterji se združujejo v [[radioklub|radioklube]] ter so njihovi člani. == Delovanje v okviru civilne zaščite == Radioamaterji delujejo tudi v okviru [[civilna zaščita|civilne zaščite]]. Radioamaterje zavezuje [[Radioamaterstvo#Kodeks ARON|Kodeks aktivnosti radioamaterjev ob nesrečah in nevarnostih]] (ARON). V primeru hudih naravnih ali drugih nesreč lahko vzpostavijo zasilno komunikacijsko omrežje, ko običajni sistemi za komunikacijo (npr. [[telefon]] in [[GSM]]) odpovedo. === Kodeks ARON === : ''Glavni članek: [[Radioamaterstvo#Kodeks ARON|Kodeks ARON]]'' '''Kodeks ARON''' določa pravila vedenja in delovanja radioamaterjev ob '''nesrečah in nevarnostih''', ki so elementarne nesreče ([[poplava|poplave]], [[požar|požari]], [[plaz|plazovi]], [[potres|potresi]], [[vihar|viharji]],...), večje ekološke nesreče ali nevarnosti (onesnaževanje ali ogrožanje okolja), prometne in druge nesreče in nevarnosti večjih razsežnosti. Namen in cilj delovanja radioamaterjev po tem kodeksu je nudenje pomoči pri zaščiti in reševanju človeških življenj in materialnih dobrin. Delovanje radioamaterjev temelji na humanitarnih, patriotskih in prostovoljnih osnovah v skladu s statutom in normami ter principi [[Mednarodne radioamaterska zveza|Mednarodne radioamaterske zveze]] (IARU; ''International Amateur Radio Union''). Vsak radioamater ima pravico aktivirati ARON omrežje, če oceni, da je nesreča ali nevarnost takšnega obsega, da zahteva takojšnje aktiviranje amaterskega radijskega omrežja. Radioamaterji imajo tudi posebno vlogo ob izpadu drugih načinov telekomunikacije. == Zgodovina radioamaterstva == Začetki radioamaterstva izvirajo že od samega začetka razvoja radijske tehnike, ki se je pojavila konec 19. stoletja. V tistem času radio še ni bil razširjen, saj so se z njim ukvarjali le fiziki in tehniki, ki so izdelovali prve radijske naprave, poleg tega pa še radijski operaterji. Oboji so v prostem času pričeli raziskovati radijsko tehniko in vzpostavljati privatne radijske zveze, s čimer je nastala radioamaterska dejavnost. Radioamaterji so z nenehnim vzpostavljanjem radijskih zvez razvili veliko teorij in predstavili precej iznajdb s področja [[radijska tehnika|radijske tehnike]], ki so jih prenesli tudi v svet profesionalne radijske tehnike. Prve radioamaterske organizacije so tako nastale v [[ZDA]], v Evropi pa je razvoj za nekaj let ustalila [[prva svetovna vojna]]. Ker se je radioamaterska dejavnost pričela močno širiti, so radioamaterji pričeli povzročati neželene motnje komercialnim radijskim zvezam, zato jim je bilo leta 1912 dodeljeno območje frekvenc nad 1,5 [[Herc|MHz]] (valovne dolžine pod 200 m), ki je bilo tedaj smatrano kot neuporabno. Ker ustrezna tehnika za izkoriščanje radijskih valov s tako visokimi frekvencami še ni obstajala, so mnogi radioamaterji z dejavnostjo prenehali, drugi pa so odkrili, da je možno z uporabo ''kratkih valov'' zaradi sposobnosti odboja od [[ionosfera|ionosfere]] z manjšimi močmi in manjšimi antenami vzpostavljati zveze na zelo velikih razdaljah. Posledično se je tudi komercialni radijski promet preusmeril na kratkovalovno področje, vseeno pa so bila radioamaterjem določena frekvenčna območja, ki obstajajo še danes. Radioamaterji so razvili tudi nekatere zanimive načine za vzpostavitev zvez, kot npr. uporaba odboja radijskih valov od [[meteor]]skih sledi in [[luna|Lune]]. Ravno tako so radioamaterji med prvimi začeli uporabljati možnost zvez preko [[umetni satelit|umetnih satelitov]] - prvi radioamaterski satelit OSCAR je bil izstreljen že leta 1961. Plod njihovih raziskav so številne izboljšave in iznajdbe radijske opreme, načini vzpostavitve zvez, različni tipi [[antena|anten]], itd. Radioamaterji so se v Sloveniji kmalu po 2. sv. vojni začeli združevati v društva - [[radioklub|radioklube]], kjer so se družili, izmenjevali znanje in izkušnje in to prenašali na mlajše generacije. Zanimanje za to dejavnost je postajalo čedalje večje in večje in sicer v dobi, ko še ni bilo mobilnih telefonov. Radioamaterstvo je še vedno popularno in danes omogoča tudi digitalne načine zvez. == Radioamaterstvo == Radioamaterstvo lahko na grobo razdelimo na [[Radioamater#Pojmi|operatorstvo]], [[Radioamater#Pojmi|konstruktorstvo]] in [[Radioamater#Pojmi|tehnično-športno disciplino]] ([[Radioamater#ARG - Amaterska Radio Goniometrija|ARG]]). Nekateri radioamaterji so bolj usmerjeni v [[Radioamater#Pojmi|operatorstvo]], drugi pa v [[Radioamater#Pojmi|konstruktorstvo]] radijskih naprav, anten in ostalo kar k temu sodi. Med radioamaterskimi vrstami pa se najdejo tudi taki, ki se obema vejama radioamaterstva posvečata enako. Iz vrst slovenskih radioamaterjev pa prihaja veliko odličnih tekmovalcev v radioamaterskih športih. Radioamaterje lahko najdemo tudi v vrstah [[slovenska vojska|slovenske vojske]], saj jim radioamaterstvo nudi dodatno znanje na področju [[Telekomunikacije|telekomunikacij]]. Radioamater pri delu uporablja znanja iz elektronike, konstruktorstva, znanje iz širjenja radijskih valov, znanje iz področja radijskih razmer (propagacij) v atmosferskih plasteh, iz področij astronomije, uporablja veščine operatorstva - vzpostavljanja zvez, orientacije ter posredno še nekaj ostalih znanj in veščin. == Radioamaterska organizacija v Sloveniji == V [[Slovenija|Sloveniji]] se radioamaterji združujejo v radioamaterska [[društvo|društva]] - [[radioklub]]e, ti pa so povezani v [[Zveza radioamaterjev Slovenije|Zvezo radioamaterjev Slovenije]]. Zveza radioamaterjev Slovenije je od leta 1992 včlanjena v Mednarodno radioamatersko zvezo (IARU), ki je bila ustanovljena leta 1925 v Parizu, sedaj pa ima sedež v ZDA. Slovenija pa je od leta 1992 včlanjena v mednarodno telekomunikiacijsko zvezo [[Mednarodna telekomunikacijska zveza|ITU]] (International Telecommunication Union), ustanovljeno 1865 v Ženevi, Švica, in deluje pod okriljem Organizacije združenih narodov (OZN). == Klicni znaki== [[File:Qsl kartica S59DXX.JPG|thumb|[[Kartica QSL]] s klicnim znakom]] Radioamaterji za identifikacijo v radijskem spektru uporabljajo identifikacijske znake - [[klicni znak|klicne znake]]. Vsak licencirani radioamater ima svoj klicni znak. Klicni znaki so sestavljeni iz predpone, ki predstavlja državo. V primeru Slovenije je predpona S5, sledi pa pripona, ki predstavlja točno določeno osebo ali organizacijo ([[radioklub]]). Pripona je pri radioamaterjih sestavljena iz ene številke (od 0 do 9) ter ene, dveh ali treh črk (A-Z). Primer: S50ZRS je klicni znak Zveze radioamaterjev Slovenije. Klicne znake uporabljajo tudi za identifikacijo letal, balonarji in podobne organizacije in združenja. Obstajajo tudi klicni znaki z drugačno sestavo. Takšni klicni znaki so običajno jubilejni - npr. ob obletnicah klubov, dogodkov, itd, lahko pa tudi v čast nekega velikega dogodka, kot je bilo recimo svetovno nogometno prvenstvo (primeri: S50SOTA, S560L, S566D, DR34AGCW, LX2007L, DA0FIFA, YO600BC, DQ80IARU, LZ1900K, DQ11APOLLO, LY999X, ...). == Radioamaterske športne discipline == Med radioamaterske športne discipline spadata operatersko tekmovanje (ti. radioamaterski contest) in tehnično-športna disciplina [[Amatersko radiogionometriranje|Amaterska radiogoniometrija]] (ARG), imenovana tudi ''lov na lisico'' oziroma ang. ARDF. === Radioamaterska operatorska tekmovanja === Radioamaterstvo sestavlja tudi tekmovalna disciplina, ki ji popularno radioamaterji rečejo kar contest. Obstaja več vrst tekmovanj. Bistvo vseh je, da radioamater poskuša vzpostaviti čim več [[Radioamater#Pojmi|radijskih zvez]] v naprej določenem času. * Tekmovanja se med seboj razlikujejo po dolžini trajanja. Obstajajo taki, ki trajajo samo dve uri, nekaj ur, pa vse do 48 ur. Obstajajo tudi kumulativna tekmovanja, ki lahko trajajo tudi celo leto. Načeloma velja, da mora operater v času tekmovanja vzpostaviti čim več zvez. * Tekmovanja se razlikujejo po območju izvajanja. Obstajajo nacionalna, območna, celinska, (več držav...) ter svetovna tekmovanja. Pri tem so nekatera omejena tako, da se radijske zveze izven določenega območja ne priznajo, nekatera tekmovanja pa upoštevajo tudi zveze izven tega območja in jih pravila tudi drugače vrednotijo. * Med seboj pa se tekmovanja razlikujejo tudi po uporabljeni [[modulacija|modulaciji]] ter frekvenčnem pasu. Pogosto ta dva dejavnika vplivata na kategorijo v kateri je tekmovalec točkovan. Na kategorijo pa pogosto vpliva tudi [[izhodna moč|moč oddajnika]]. Za točkovanje se po navadi pri različnih tekmovanjih upoštevajo različni kriteriji. Med kriterije pa lahko spadajo podatki, kot so: število vseh zvez; število držav, con, celin s katerimi je bila vzpostavljena radijska zveza; v nekaterih tekmovanjih pa se upošteva tudi zračna razdalja med dvema operaterjema, ki sta zvezo vzpostavila. Pri nekaterih tekmovanjih se upoštevajo še množitelji točk, ki so lahko število različnih letnic, različnih klicnih znakov itd. === ARG - Amaterska Radio Goniometrija === [[Slika:ARG tekmovalka.jpg|thumb|ARG tekmovalka pri lisici in registratorju]] : ''Glavni članek: [[Amatersko radiogionometriranje|ARG]]'' ARG je radioamaterska športno tekmovalna disciplina, s tujko imenovana ARDF (Amateur Radio Direction Finding). Osnova te discipline je radio goniometrija, kar v prevodu pomeni določanje smeri radijskega oddajnika z uporabo radijskega sprejemnika. Tekmovanje poteka tako, da so na nekem območju (po navadi gozd) pred tekmo postavljeni radijski oddajniki, ki oddajajo signal v [[morsejeva abeceda|telegrafiji]] (CW). Vsak oddajnik oddaja identifikacijski signal v predpisanem časovnem zaporedju, tako, da je signale oddajnikov med seboj mogoče ločiti. Tekmovalci uporabljajo radijske sprejemnike, s katerimi ugotavljajo smer iz katere prihaja signal. Cilj tekmovanja je v najkrajšem možnem času najti vse skrite oddajnike, pri katerih tekmovalec registrira uspešno najdbo oddajnika, in potem kar se da hitro pride na cilj. Zmagovalec je tisti, ki odkrije največ oddajnikov v najkrajšem času. Tekmovanja se med seboj razlikujejo po frekvenčnem območju oddajnika in temu primerni so tudi sprejemniki in antene. Obstajajo klubska, državna, celinska in svetovna tekmovanja v tej disciplini. V pogovornem jeziku pa se pogosto za to disciplino uporablja izraz "Lov na lisico". Izvor tega izraza ni popolnoma znan, najverjetneje pa gre za podobnost tehnike sledenju lisic in drugih divji živali, ki na sebi nosijo oddajnik. Iz tega izraza so nato nastala poimenovanja kot so "lisica", ki je skrit oddajnik in "lovec" ki pa predstavlja tekmovalca. Sprejemnik za določanje smeri pa se po tem izrazu imenuje "lisičar". == Ostale dejavnosti radioamaterjev == Radioamaterstvo ima še mnogo drugih dejavnosti, ki spadajo pod ta pojem. Dejavnosti lahko ločimo na dva dela in sicer [[Radioamater#Pojmi|konstruktorstvo]] in [[Radioamater#Pojmi|operaterstvo]]. Poleg teh dveh delov, pa se radioamaterji občasno ukvarjajo še s posebno dejavnostjo na področju [[civilna zaščita|civilne zaščite]], saj jih zavezuje kodeks [[Radioamaterstvo#Kodeks ARON|ARON]] (Kodeks aktivnosti radioamaterjev ob nesrečah in nevarnostih). === SOTA === : ''Glavni članek: [[SOTA (radioamaterstvo)]]'' [[Slika:SOTA oprema.jpg|thumb|Oprema na SOTA odpravi na Mangart (S5/JA-003)]] SOTA (Summits on the Air) je operatorska dejavnost, pri kateri operator aktivira vrh gore ali hriba, tako da se nanj povzpne peš in iz njega vzpostavi nekaj zvez. Vrhovi, ki štejejo za aktivacijo, so točno določeni in vsak zase nosijo oznako, ki jih označuje. Slovenija je tako geografsko razdeljena na območja, katera so tudi sestavni del oznake posameznega vrha. Območja in oznaka: * Posavsko hribovje, Kozjansko, Bizeljsko (BI) * Brkini, Kras, Javorniki (BR) * Škofjeloško, Cerkljansko, Polhograjsko hribovje (CP) * Bloke, Kočevsko, Bela krajina, Gorjanci (RG) * Goričko, Slovenske Gorice, Haloze (GS) * Julijske Alpe (JA) * Kamniško-Savinjske Alpe (KS) * Pohorje, Kozjak (PK) * Karavanke (KA) * Trnovski gozd, Idrijsko hribovje, Kambreško (TK) Vsak vrh ima svojo oznako območja in zaporedno številko. Primer: JA-001 je oznaka za Triglav. Aktivatorji so tisti, ki vrh aktivirajo, in za aktivacijo prejmejo točke. Število točk je odvisno od nadmorske višine vrha, katerega aktivirajo. Za aktivacijo vrha je potrebno predpisano število zvez z "lovci na vrhove", ki so posamezniki, ki z aktivatorjem opravijo radijsko zvezo. Lovec na vrhove tudi zbira točke in sicer za vsako pravilno vzpostavljeno zvezo prejme točke tistega vrha. Namen SOTA programa je vzpodbuditi radioamatersko dejavnost z vrhov hribov in gora v državah širom sveta. === IOTA === : ''Glavni članek: [[IOTA (radioamaterstvo)]]'' IOTA (''Islands on the Air'') je operatorska dejavnost pri kateri operator aktivira otok. Otoki in otočja, ki štejejo za aktivacijo so točno določeni in nosijo svojo oznako. === Ekspedicije === Ekspedicije sodijo pod operatorske dejavnosti, pri katerih se zbere skupina radioamaterjev, lahko tudi eden sam, in se odpravi v drugo državo z namenom vzpostavljanja zvez. Ekspedicije oziroma odprave se pogosto izvajajo iz bolj eksotičnih držav, v katerih običajno ni velike radioamaterske aktivnosti. Ekspedicije se pogosto organizirajo v času tekmovanj, saj je aktivnost na frekvencah takrat največja, pa tudi zato, ker so take države bolj iskane in na tekmovanjih prinašajo dodatno število točk. === Vzpostavljanje zvez preko odbojev === Radijsko zvezo je možno vzpostaviti na več načinov. Eden bolj zanimivih načinov je vzpostavljanje zvez preko odbojev od Lune, meteoritskih sledi, aurore in celo preko letal. Vzpostavitev zveze preko takih odbojev je možna na višjih frekvencah, na nižjih frekvencah pa gre za odboj od plasti v atmosferi - ionosfere. Zveze preko odboja od Lune so najbolj pogoste, saj jih je moč vzpostaviti vsak dan. Luna deluje na principu radijskega ogledala, ki signal odbije in ga pošlje nazaj na Zemljo. Signal se z odboji slabi, tako da je odbit signal slabši in slabše razumljiv. Zato je za vzpostavljanje takih zvez potrebno imeti dobro usmerjeno anteno. === Sateliti === : ''Glavni članek: [[Satelit]]'' Radioamaterji imajo na določenih [[satelit]]ih tudi svoje radijske enote, ki signal sprejmejo in ga pošljejo nazaj na Zemljo. To je zelo koristno pri vzpostavljanju daljših radijskih zvez na višjih frekvencah. Za uporabo satelitov je potrebno navpično usmerjanje antene in radijska postaja z ustreznim zamikom frekvenc za delo preko satelitov. === ATV - Amaterska TeleVizija === [[Slika:Moderni SSTV.jpg|thumb|Testna kartica za SSTV]] Ena izmed dejavnosti radioamaterjev je tudi radioamaterska [[televizija]]. To pomeni prenašanje slike preko radijskih valov. Radioamaterji lahko na ta način vzpostavijo video zveze preko radia. Slika se prenaša v živo preko analognega signala, zadnje čase pa se uporablja tudi digitalni prenos slike. Prenašanje posamične slike, kar tudi delno spada pod amatersko televizijo, pa se imenuje SSTV - ang. Slow Scan TV. Pri tej zvezi se ena slika prenaša od 8 sekund pa tudi do 2 minut, odvisno od načina modulacije. Gre v bistvu za nekakšno izmenjavo sporočil z grafično osnovo. Ta način prenosa slike porabi veliko manjšo pasovno širino kot klasičen ATV, ampak ravno zaradi tega slika ne poteka "v živo". Zadnje čase je ta način komunikacije postal bolj popularen. === Packet radio === : ''Glavni članek: [[Packet radio]]'' Packet radio oziroma paketni radio je radio, ki je povezan z [[računalnik]]om in je zmožen oddajati digitalen signal. Ta digitalni signal tvori več paketov, v katerih so zapisane [[informacija|informacije]]. Več packet radiov tvori [[radijsko omrežje]]. Poseben tip packet radiov so radijska vozlišča, ki so pogosto postavljena po hribih in opravljajo nalogo posredovanja signala in podatkov do druge oddaljene postaje, ki od prve postaje ni vidna direktno. Packet radio omrežje omogoča različne storitve, kot so DX - cluster, [[internet]], e-pošta,... Prednost omrežja je ta, da so nam te storitve dostopne tudi kjer ni internetnega priključka oziroma ni stalnega vira napetosti. Omrežje je tudi eksperimentalnega tipa, saj se na njih preizkuša radijska oprema, načini povezovanja med posameznimi postajami, preizkušajo se različni internetni protokoli itd. Slovenija ima najhitrejše in najbolj aktivno paketno omrežje na svetu, kar je posledica zainteresiranosti slovenskih radioamaterjev za to dejavnost in pa tudi napredne opreme in tehnologije, ki so jo razvili slovenski radioamaterji sami. == Pojmi == * Operatorstvo - vzpostavljanje radijskih zvez * Konstruktorstvo - konstruiranje radijskih naprav, anten in ostalih pripomočkov radioamaterja * Tehnično-športna disciplina - radioamaterska disciplina, ki temelji na fizičnem gibanju posameznika * Radijska zveza - zveza (pogovor) med dvema operaterjema, vzpostavljena s pomočjo radia * ARON - Kodeks aktivnosti radioamaterjev ob nesrečah in nevarnostih * IARU - Mednarodna radioamaterska zveza (and. ''International Amateur Radio Union'') == Glej tudi == * [[Radijski valovi]] * [[Mikrovalovi]] * [[Oddajnik]] * [[Radio]] * [[Antena]] ==Referenece== {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.iaru.org/ Mednarodna radioamaterska zveza] * [http://www.hamradio.si/ Zveza radioamaterjev Slovenije] * [http://www.akos-rs.si/ Agencija AKOS] * [http://www.sota.si/ SOTA Slovenija] [[Kategorija:Radioamaterstvo|*]] {{normativna kontrola}} ixratnnax07c0oxx9djorzelqv7bt0o 0 189003 5736644 5687135 2022-08-19T17:47:44Z Amanesciri2021 205950 /* Romani */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Peter Božič | image = Peter_bozic.jpg | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | period = 1955–2009 | nationality = slovenska }} '''Peter Božič''' (rojen kot Peter Jožef Božič), [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[dramatik]], * [[30. december]] [[1932]], [[Bled]], † [[10. julij]] [[2009]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Njegov oče je bil železničar, zato se je družina večkrat selila. Mati mu je zgodaj umrla in oče se je ponovno poročil.<ref name="#1">[http://www.playboy.si/branje/intervju/zadnji-intervju-petra-bozica/ Tadej Golob: ''Zadnji intervju Petra Božiča''. Playboy, 9. 7. 2009.]</ref> Osnovno šolo je obiskoval v [[Novo mesto|Novem mestu]] in [[Maribor]]u. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil z družino izseljen v [[Vroclav]], kjer je nadaljeval šolanje na gimnaziji, potem pa v [[Freiburg]] pri [[Dresden|Dresdnu]] in tu februarja 1945 doživel [[Bombardiranje Dresdena|bombardiranje]] in požig mesta. Veliko dni je preživel v nemških [[Zaklonišče|zakloniščih]] in [[bunker]]jih. Ti dogodki so nanj travmatično vplivali. Po osvoboditvi je obiskoval klasično gimnazijo v Mariboru, kjer je sodeloval v dramski skupini in prijateljeval z avtorji ilegalnega glasila ''Iskanja'' (mdr. [[Polde Bibič]], [[Jože Pučnik]], [[Marjan Belina]]),<ref name="#1"/> zaradi česar je bil leta 1951 obsojen zaradi protidržavnega delovanja in dobil petletno prepoved šolanja, a so kazen leto pozneje črtali. V Ljubljani je naprej študiral [[gozdarstvo]], nato [[slavistika|slavistiko]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] Preživljal se je s pisanjem, po odsluženju vojaškega roka je deloval kot laborant v [[Polje|Polju]], knjižničar na [[Jesenice|Jesenicah]] in učitelj v [[Krvava Peč|Krvavi Peči]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. V tem času je boemsko živel in študija ni dokončal. Kasneje je bil samostojni književnik, novinar, urednik in uslužbenec pri [[Zveza kulturnih društev Slovenije|Zvezi kulturnih organizacij Slovenije (ZKOS)]] ter na [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvu za kulturo]]. Urejal je reviji ''[[Mentor (literarna revija)|Mentor]]'' in ''[[Maske (revija)|Maske]]'', sodeloval je še pri revijah t. i. [[Kritična generacija|kritične generacije]] ''[[Revija Beseda|Beseda]]'', ''[[Revija 57|Revija 57]]'' in ''[[Revija Perspektive|Perspektive]]'' in z ekipo [[Eksperimentalno gledališče|eksperimentalnega]] [[Gledališče Pekarna|gledališča Pekarna]]. Bil je mentor mladim avtorjem, saj je bil prepričan, da je literarno pisanje trdo delo.<ref>[http://m.delo.si/clanek/267240 Andrej Lutman: ''»Svetovalni servis« od Žige Zoisa do Petra Božiča''. Delo, 1. 10. 2013.]</ref> Do ukinitve [[Oder 57|Odra 57]] je bil najbolj radikalen dramatik svoje generacije. Med osamosvajanjem Slovenije je postal politično dejaven. Bil je član [[DEMOS|DEMOS-a]], kasneje [[LDS|LDS-a]]. Vrsto let je bil ljubljanski mestni svetnik, predsednik Odbora MS MOL za kulturo in raziskovalno dejavnost, predsednik Komisije za poimenovanje ulic in naselij [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|MS MOL]], član sveta [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]],<ref>[http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/85045/detail.html ''Portreti Petra Božiča''. Mestna občina Ljubljana, 11. 10. 2013.]</ref> član Upravnega odbora [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NŠD NK Olimpija]] idr. Leta 2004 je soustanovil kontroverzno [[Politik|politično]] društvo [[Forum 21]].<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/ustanovili-forum-21.html 24ur.com - Ustanovili Forum 21]</ref> Leta 2009 je veliko prahu v javnosti dvignila njegova pobuda po ponovnem imenovanju [[Titova cesta, Ljubljana|ceste v Ljubljani]] po nekdanjem predsedniku [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]], [[Josip Broz – Tito|Titu]]. Znan je bil tudi kot član omizja Rolanje po sceni, satirične rubrike [[Mladina (revija)|Mladine]], kjer je bil imenovan ''Voščenka'', ter stalni gost ljubljanskega [[PEN]]-a.<ref>[http://www.finance.si/252343/Umrl-je-Peter-Bo%C5%BEi%C4%8D ''Umrl je Peter Božič''. Finance, 10. 7. 2009.]</ref> Bil je angažiran javni intelektualec, prepoznaven po drobni postavi, živahnosti in vzkipljivosti. Umrl je v 77. letu starosti v Ljubljani.<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-peter-bozic/207252 S. Z.: ''Umrl Peter Božič''. MMC RTV-SLO, 10. 7. 2009.]</ref> Leta 1999 je [[Vinko Möderndorfer]] režiral kratki dokumentarni TV-film ''Človek v šipi – portret Petra Božiča''. [[Slovenski gledališki muzej]] je leta 2013 pripravil razstavo portretov Petra Božiča akademskega kiparja [[Mirsad Begić|Mirsada Begića]], tudi avtorja njegovega spomenika v bližini ŠRC Stožice za [[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigradom]], kjer je bila po njem poimenovana tudi ulica. == Delo == === Literarni začetki === Prozo je začel pisati v gimnazijskih letih. V mariborski dijaški reviji ''Svit'' je objavil kratke pripovedi ''Vrnitev'', ''Oči so ugasnile'' in ''Bele pike''. V reviji ''Beseda'' je objavil pripovedi ''Beli šal'', ''Človek in senca'', ''Mož v mesecu'', v ''Reviji 57'' pa pripoved ''Živali bežijo'', ki so bili ponovno objavljeni v izboru novel ''Človek in senca''. Za ta dela je značilna pravljičnost, poetičnost in liriziranost. Po prihodu v Ljubljano v šolskem letu [[1954]]/[[1955|55]] je tako kot številni drugi mladi pod vplivom povojnih filozofskih in literarnih struj [[Zahodni svet|Zahoda]] nastopil proti prenovljenemu [[realizem|realizmu]] v slovenski književnosti. Razvijal je filozofijo, ki išče smisel človeškega bivanja. === Proza === Božičeva prozna dela so zaznamovana s sodobno [[eksistencializem|eksistencialistično]] [[filozofija|filozofijo]], značilne so poudarjene [[groteska|groteskne]] prvine. Avtor raziskuje dve dimenziji človeškega življenja, [[ljubezen]] in [[smrt]]. Osebe njegovih proznih besedil so izobčenci, nemoralni ljudje, ki se sprti z družbenimi [[norma]]mi skrivajo v svojem svetu domišljije. Prikazuje življenje ljudi zunaj meščanske urejene družbe. Literarni liki so ujeti v svojem položaju »izven«; njihovo usihanje lahko ustavi le smrt. Uvajal je nove tipe slovenskega romana od eksistencialističnega (''[[Izven]]'', ''[[Na robu zemlje]]'') do absurdistično [[Nadrealizem|nadrealističnega]] (''[[Zemlja]]''). === Dramatika === Peter Božič je eden glavnih predstavnikov [[absurdna drama|drame absurda]] v sodobni slovenski književnosti. Njegove igre se zgledujejo po angleški in francoski sodobni drami. Tako kot [[Samuel Beckett]] ali [[Eugène Ionesco]] jih je tudi on napisal v obliki grotesk. Približuje se [[ekspresionizem|ekspresionizmu]]. Njegova dramatika je doživela vsaj tri faze razvoja: zgodnjo absurdno (''Vojaka Jošta ni''), [[Ludizem|ludistično]]-[[Reizem|reistično]] in zadnjo, ki je notranje najbolj raznorodna. Igre so večinoma kratke eno- ali dvodejanke, ki se odvijajo v abstraktnem času in prostoru. Uprizarjajo nenavadno, nelogično, izkrivljeno dogajanje. Pisatelj tako kot v proznih delih tudi v dramah v središče postavlja ljudi z roba življenja. Njihove usode so dodatno obarvane z odtujenostjo, nemočjo in tragiko, dialog oseb je na videz nepovezan. V dramskih delih smeši malomeščansko miselnost in [[morala|nemoralo]], s čimer opozarja na konflikt posameznika s samim sabo in okolico v meščanski [[družba|družbi]]. === Bibliografija === ==== Romani ==== * ''[[Izven]]: Roman'' (1963) – eksistencialistični roman {{COBISS|ID=2183937}} * ''[[Na robu zemlje]]: Roman'' (1968) – eksistencialistični roman {{COBISS|ID=2730760}} * ''[[Jaz sem ubil Anito]]'' (1972) – eksistencialistični roman {{COBISS|ID=811038}} [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRMENFM6/?query=%27keywords%3dpeter+bo%C5%BEi%C4%8D%27&pageSize=25] * ''[[Zemlja (roman)|Zemlja]]: Njen opis in njeno potovanje'' (1976) – absurdistično nadrealistični roman {{COBISS|ID=492574}} * ''[[Na njeni travi]]'' (1976) – absurdistično nadrealistični roman {{COBISS|ID=136252}} * ''[[Očeta Vincenca smrt]]'' (1979) – vojni roman {{COBISS|ID=11350273}} [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PZ2VUSJ/?query=%27keywords%3dpeter+bo%C5%BEi%C4%8D%27&pageSize=25] * ''[[Chubby was here]]: Zapisi iz spomina'' (1987) – spominska proza {{COBISS|ID= 22439425}} * ''[[Zdaj, ko je nova oblast]]'' (1993) – eksistencialistični roman {{COBISS|ID= 33741312}} * ''[[Ko oblasti sploh ni]]'' (2022, [[Beletrina]]) ==== Kratka proza ==== * ''[[Človek in senca]]'' (1990) – novele {{COBISS|ID=18770176}} ==== Drame ==== * ''[[Človek v šipi]]: Igra z epilogom'' (1955) oz. (1970) {{COBISS|ID=6343425}} * ''[[Zasilni izhod]]: Enodejanka'' (1957) oz. (1970) {{COBISS|ID=70985}} * ''[[Križišče (drama)|Križišče]]: Enodejanka'' (1957) oz. (1970) {{COBISS|ID=6343937}} * ''[[Vojaka Jošta ni]]: Vesela igra'' (1962) oz. (1970) {{COBISS|ID=72009}} * ''[[Kaznjenci]]'' (1963) oz. (1970) {{COBISS|ID= 6343681}} * ''[[Dva brata]]: Komedija'' (1965) oz. (1970) {{COBISS|ID= 70729}} * ''[[Jezdec na strehi]]'' (1968) * ''[[Obisk stare mame]]'' (1968) * ''[[Službena pot]]'' (1970) {{COBISS|ID=232691}} * ''[[Prikazni]]'' (1970) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-22B30PZB/?query=%27keywords%3dpeter+bo%C5%BEi%C4%8D%27&pageSize=25] * ''[[Tomšičeva smrt]]'' (1972) * ''[[Mravlje so še na zvezdah]]'' (1975) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38IE54TT/?query=%27keywords%3dpeter+bo%C5%BEi%C4%8D%27&pageSize=25] * ''[[Panika (drama)|Panika]]: Igra'' (1977) {{COBISS|ID=2961243}} * ''[[Komisar Kriš]]: Tragična igra v 30. prizorih'' (1978) oz. (1979) {{COBISS|ID=2961499}} * ''[[Vračanja]]'' ([[1980]]) {{COBISS|ID=231667}} * ''[[Ledenica]]'' ([[1980]]) {{COBISS|ID=231923}} – predvajano na RTV Slovenija pod naslovom ''Očeta Vincenta smrt'' (1988) * ''[[Nad nami so znamenja tri]]'' (1981) * ''[[Španska kraljica]]: Igra'' (1985) oz. (1987) {{COBISS|ID=2754907}} * ''[[Vedomec Kriš]]'' (1986) {{COBISS|ID=231411}} * ''[[Dosje]]: Igra za gledališče v dveh delih'' (2001) {{COBISS|ID=233459}} ** ''[[Ta igra se nikoli ne konča]]'' (2001) {{COBISS|ID=233203}} – varianta drame Dosje ** ''[[Pod ognjenikom]]: Igra za gledališče v dveh delih'' (2001) {{COBISS|ID=232947}} – varianta drame Dosje ** ''[[Dosije]]: Igra v dveh delih'' (2001) {{COBISS|ID=233715}} – varianta drame Dosje * ''[[Šumi (drama)|Šumi]]'' (2009) {{COBISS|ID=245622272}} * ''[[Dve igri iz Pekarne]]'' (2010) {{COBISS|ID=249916928}} – ''Kako srečen dan ali Liberalna vzgoja detektivovih otrok: Veseloigra'' in ''Turjaška Rozamunda ali Nad nami so znamenja tri: Igra po motivih dr. Franceta Prešerna'' ==== Za mladino ==== * ''[[Moj klobuk ima tri luknje]]'' (1971) {{COBISS|ID=232435}} * ''[[Osliček z napako]]'' (1972) {{COBISS|ID=232179}} ==== Dramatizacije ==== * ''[[Jaz sem gospa Marija]]: Dramatizacija po prozi Pavleta Zidarja'' (1975) {{COBISS|ID=231155}} * ''[[Agata Schwarzkobler]]'' (1986) ==== Scenariji ==== * ''[[Barakarji]]'' (1976) {{COBISS|ID=14445874}} * ''[[Ljubljanska bohema]]'' (1980) {{COBISS|ID=233971}} * ''[[Očeta Vincenca smrt]]'' (1988) {{COBISS|ID=32122880}} == Nagrade == * 1970 – [[Seznam dobitnikov Župančičeve nagrade|Župančičeva nagrada]] * 1972 – [[Seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada|nagrada Prešernovega sklada]] za roman ''Ubil sem Anito'' * 1988 – zlata značka [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] * 2002 – [[Častni znak svobode Republike Slovenije|Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev|seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov|seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada|seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada]] * [[Seznam dobitnikov Župančičeve nagrade|seznam dobitnikov Župančičeve nagrade]] * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije|seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] ==Opombe== {{opombe}} == Viri == {{wikivir-avtor}} * Helga Glušič: ''Sto slovenskih pripovednikov''. Ljubljana: Prešernova družba, 1996. * Helga Glušič: ''Slovenska pripovedna proza v drugi polovici dvajsetega stoletja''. Ljubljana: Slovenska matica, 2002. 199–205. * Matjaž Hočevar: Bibliografija Petra Božiča. ''Peter Božič: Izven, Jaz sem ubil Anito''. Ljubljana, Mladinska knjiga: 2002. 259–301. * Petra Vidali: Prozni opus Petra Božiča – Dosleden v svojem niču. ''Peter Božič: Izven, Jaz sem ubil Anito''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. 227–258. * Silvija Borovnik: ''Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja''. Ljubljana: Slovenska matica, 2005. 95–97. * Tomaž Toporišič: Peter Božič ali »prekvasenje« slovenske dramatike in gledališča. ''Peter Božič: Šumi''. Študentska založba in Slovensko mladinsko gledališče, zbirka Beletrina, 2009. 59–78. * Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki''. Ljubljana: Karantanija, 2011. 109–111. * Gašper Troha: Peter Božič. ''Sovenska pisateljska pot: vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev'' [Melita Forstnerič Hajnšek et al., ur. Željko Kozinc]. Radovljica: Didakta, 2013. ==Zunanje povezave== * [http://www.geopedia.si/#T105_L11689_F11689:130_x464203.643625_y102998.746375_s18_b2 Grob Petra Božiča na ljubljanskih Žalah] *[http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=peter+bo%BEi%E8 Diplomske naloge na temo Peter Božič] {{:Portal:Literatura/povezava}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Božič, Peter}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Peter Božič|*]] [[Kategorija:Člani Foruma 21]] 35gf8s357i8h7se2xrl4i4hgqxlubzl 0 193483 5737175 5486899 2022-08-20T07:18:10Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox Officeholder |name = Franc Jurša |smallimage = |order = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec Državnega zbora<br>Republike Slovenije]] |term_start = 2008 |term_end = |predecessor = |successor = |term_start2 = |term_end2 = |predecessor2 = |successor2 = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = |death_place = |constituency = |party = [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] |spouse = |children = |profession = <!-- WD --> |education = |religion = |signature = |footnotes = }} '''Franc Jurša''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[pravnik]], * [[21. september]] [[1953]], [[Grabe pri Ljutomeru]]. Trenutno je poslanec [[8. državni zbor Republike Slovenije|8. državnega zbora Republike Slovenije]] in vodja [[Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije|poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije]]. Na ustanovni dan 6. državnega zbora, 21. decembra 2011, je bil izvoljen za predsednika [[Pomurski poslanski klub|Pomurskega poslanskega kluba]].<ref>[http://www.prlekija-on.net/lokalno/3583/franc-jursa-imenovan-za-predsednika-pomurskega-poslanskega-kluba.html Prlekija-on.net- Franc Jurša imenovan za predsednika Pomurskega poslanskega kluba]</ref> == Življenjepis == === Državni zbor === ; 2008-2011 V času [[5. državni zbor Republike Slovenije|5. državnega zbora Republike Slovenije]], član [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratične stranke upokojencev Slovenije]], je bil član naslednjih delovnih teles: * [[Komisija po Zakonu o preprečevanju korupcije Državmega zbora Republike Slovenije|Komisija po Zakonu o preprečevanju korupcije]] (član) * [[Odbor za okolje in prostor Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za okolje in prostor]] (podpredsednik) * [[Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] (član) ; 2011-2014 Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi DeSUS. '''2014-2018''' Izvoljen je bil za poslanca in vodjo poslanske skupine DeSUS. '''2018-''' Izvoljen je bil za poslanca in vodjo poslanske skupine DeSUS. Bil je član naslednjih delovnih teles: * [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za obrambo]] (član) * [[Kolegij predsednika Državnega zbora Republike Slovenije|Kolegij predsednika Državnega zbora]] (član) * [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Mandatno-volilna komisija]] (član) * [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Ustavna komisija]] (član) * [[Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NKBM d.d., domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke SDS in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje SDS za predčasne volitve poslancev v Državni zbor 2018|Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NKBM d.d.., domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke SDS in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje SDS za predčasne volitve poslancev v Državni zbor 2018]] (namestnik člana) == Viri in opombe == {{reflist|2}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2008-2011)]] == Zunanje povezave == * [http://www.dz-rs.si/index.php?id=92&docid=P122&ct=d Uradna poslanska spletna stran] {{Poslanska skupina DeSUS18|Predloga:Poslanska skupina DeSUS18=}}{{5DZRS}} {{6DZRS}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jurša, Franc}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Župani Občine Ljutomer]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] r5rllu0ecscwb0omz8upq7b235r0o7m 0 197768 5737091 5636654 2022-08-20T07:12:17Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{infopolje moskovij}} '''Moskovij''' je sintetični [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] '''Mc''' in [[Vrstno število|atomskim številom]] 115. Prvič ga je sintetizirala skupina ruskih in ameriških znanstvenikov na [[Združeni inštitut za jedrske raziskave|Združenem inštitutu za jedrske raziskave]] (JINR) v [[Dubna|Dubni]] v Rusiji. Decembra 2015 ga je [[Skupna delovna skupina IUPAC / IUPAP|Skupna delovna skupina]] [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo|IUPAC]]-a in [[Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko|IUPAP]]-a priznala kot enega od štirih novih elementov. 28. novembra 2016 je bil uradno poimenovan po [[Moskovska oblast|Moskovski oblasti]], v kateri je JINR.<ref name="IUPAC-20161130">{{Navedi novice|last=Staff|title=IUPAC Announces the Names of the Elements 113, 115, 117, and 118|url=https://iupac.org/iupac-announces-the-names-of-the-elements-113-115-117-and-118/|date=30 November 2016|work=[[IUPAC]]|accessdate=1 December 2016}}</ref><ref name="NYT-20161201">{{Navedi novice|last=St. Fleur|first=Nicholas|title=Four New Names Officially Added to the Periodic Table of Elements|url=https://www.nytimes.com/2016/12/01/science/periodic-table-new-elements.html|date=1 December 2016|work=[[New York Times]]|accessdate=1 December 2016}}</ref><ref name="IUPAC-June2016">{{Navedi splet|url=http://iupac.org/iupac-is-naming-the-four-new-elements-nihonium-moscovium-tennessine-and-oganesson/|title=IUPAC Is Naming The Four New Elements Nihonium, Moscovium, Tennessine, And Oganesson|date=2016-06-08|publisher=IUPAC|accessdate=2016-06-08}}</ref> Moskovij je izredno [[Radioaktivnost|radioaktiven]] element: njegov najstabilnejši znani izotop, moskovij-290, ima [[Razpolovni čas|razpolovno dobo]] le 0,65&nbsp;sekund.<ref name="shesummary">{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Y.T.|date=2015|title=Super-heavy element research|url=https://www.researchgate.net/publication/273327193|journal=Reports on Progress in Physics|volume=78|issue=3|pages=036301|bibcode=2015RPPh...78c6301O|doi=10.1088/0034-4885/78/3/036301|pmid=25746203}}</ref> V [[Periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] je transaktinoidni element v [[Blok periodnega sistema|p-bloku]]. Nahaja se v 7. [[Perioda periodnega sistema|periodi]] in je uvrščen v skupino 15 kot najtežji [[Pniktogeni|pniktogen]], čeprav ni potrjeno, da bi se obnašal kot težji homolog bizmuta. Moskovij naj bi imel nekatere lastnosti, podobne lažjim homologom, [[Dušik|dušiku]], [[Fosfor|fosforju]], [[Arzen|arzenu]], [[antimon]]<nowiki/>u in [[Bizmut|bizmutu]], in [[šibka kovina|šibkim kovinam]], čeprav bi moral pokazati tudi več bistvenih razlik. Moskovij bi moral imeti tudi velike podobnosti s [[Talij|talijem]], saj imata oba en precej slabo vezan elektron zunaj kvazizaprte [[Elektronska lupina|lupine]]. Do danes je bilo zabeleženih približno 100 atomov moskovija, pri čemer je bilo dokazano, da imajo vsi masno število med 287 in 290. == Uvod == {{:Uvod v najtežje elemente}} == Zgodovina == [[Slika:RedSquare_(pixinn.net).jpg|levo|sličica| Pogled na znameniti [[Rdeči trg]] v [[Moskva|Moskvi]]. Odkritelji so regijo okoli mesta počastili kot "starodavno rusko deželo, ki je dom Skupnega inštituta za jedrske raziskave" in je postala izvor imena moskovija.]] === Odkritje === Prvo uspešno sintezo moskovija je izvedla skupina ruskih in ameriških znanstvenikov avgusta 2003 na [[Združeni inštitut za jedrske raziskave|Združenem inštitutu za jedrske raziskave]] (JINR) v [[Dubna|Dubni]] v Rusiji. V ekipi, ki jo je vodil ruski jedrski fizik Yuri Oganessian, so bili tudi ameriški znanstveniki iz [[Narodni laboratorij Lawrence Livermore|Narodnega laboratorija Lawrence Livermore]]. Raziskovalci so 2. februarja 2004 v ''[[Physical Review|Physical Review-u C]]'' navedli, da so bombardirali [[americij]]-243 z ioni kalcija-48, da so ustvarili štiri atome moskovija. Ti atomi so razpadli z emisijo alfa delcev v [[nihonij]] po približno 100&nbsp;milisekundah.<ref>{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yu. Ts.|last2=Utyonkov|first2=V. K.|last3=Lobanov|first3=Yu. V.|last4=Abdullin|first4=F. Sh.|last5=Polyakov|first5=A. N.|last6=Shirokovsky|first6=I. V.|last7=Tsyganov|first7=Yu.|last8=Gulbekian|first8=G.|last9=Bogomolov|first9=S.|displayauthors=3|date=2004|title=Experiments on the synthesis of element 115 in the reaction ²⁴³Am(⁴⁸Ca,''xn'')^291−''x''115|url=http://lt-jds.jinr.ru/record/7440/files/178%28E7-2003-178%29.pdf|journal=Physical Review C|volume=69|issue=2|page=021601|bibcode=2004PhRvC..69b1601O|doi=10.1103/PhysRevC.69.021601}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Oganessian|displayauthors=etal|date=2003|title=Experiments on the synthesis of element 115 in the reaction ²⁴³Am(⁴⁸Ca,xn)^291−x115|url=http://www.jinr.ru/publish/Preprints/2003/178(E7-2003-178).pdf|journal=JINR Preprints}}</ref> ²⁴³Am + ⁴⁸Ca → ²⁸⁸Mc + 3 ¹Nt → ²⁸⁴Nh + ɑ ²⁴³Am + ⁴⁸Ca → ²⁸⁷Mc + 4 ¹Nt → ²⁸³Nh + ɑ Sodelovanje med Dubno in Livermorom je pozneje okrepilo svojo trditev glede odkritij moskovija in nihonija z izvajanjem kemijskih poskusov na končnem produktu razpada, ²⁶⁸Db. Noben od nuklidov v tej razpadni verigi ni bil prej znan, zato obstoječi eksperimentalni podatki niso bili na voljo v podporo njihovi trditvi. Junija 2004 in decembra 2005 je bila prisotnost izotopa [[Dubnij|dubnija]] potrjena z ekstrahiranjem končnih produktov razpada, merjenjem aktivnosti [[Jedrska cepitev|spontane cepitve]] (SF) in uporabo kemijskih identifikacijskih tehnik, da se potrdi, da se obnaša kot [[Vanadijeva skupina|element 5. skupine]] (dubnij je namreč v 5. skupini periodnega sistema). Tako razpolovna doba kot način razpada sta bila potrjena za predlagan ²⁶⁸Db, kar je podprlo dodelitev izvirnega jedra moskoviju.<ref name="e115">[http://www.jinr.ru/publish/Preprints/2004/157(e12-2004-157).pdf "Results of the experiment on chemical identification of Db as a decay product of element 115"], Oganessian et al., JINR preprints, 2004. Retrieved on 3 March 2008</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Oganessian, Yu. Ts.|last2=Utyonkov|first2=V.|last3=Dmitriev|first3=S.|last4=Lobanov|first4=Yu.|last5=Itkis|first5=M.|last6=Polyakov|first6=A.|last7=Tsyganov|first7=Yu.|last8=Mezentsev|first8=A.|last9=Yeremin|first9=A.|last10=Voinov|first10=A. A.|last11=Sokol|first11=E. A.|displayauthors=10|date=2005|title=Synthesis of elements 115 and 113 in the reaction ²⁴³Am + ⁴⁸Ca|url=https://www.dora.lib4ri.ch/psi/islandora/object/psi%3A13194|journal=Physical Review C|volume=72|issue=3|pages=034611|bibcode=2005PhRvC..72c4611O|doi=10.1103/PhysRevC.72.034611}}</ref> Kljub temu v letu 2011 [[Skupna delovna skupina IUPAC/IUPAP]] (JWP) ni prepoznala obeh elementov kot odkritih, saj tedanja teorija kemijskih lastnosti elementov [[Titanova skupina|skupine 4]] in skupine 5 ni mogla ločiti z zadostno verjetnostjo.<ref name="JWP">{{Navedi časopis|last=Barber, Robert C.|last2=Karol, Paul J|last3=Nakahara, Hiromichi|last4=Vardaci, Emanuele|last5=Vogt, Erich W.|date=2011|title=Discovery of the elements with atomic numbers greater than or equal to 113 (IUPAC Technical Report)|journal=Pure Appl. Chem.|volume=83|issue=7|page=1485|doi=10.1351/PAC-REP-10-05-01|doi-access=free}}</ref> Poleg tega lastnosti razpada vseh jeder v razpadajoči verigi moskovija pred eksperimenti v Dubni še niso bile opredeljene, kar je po mnenju JWP na splošno "težavno, vendar ne nujno izključno". === Pot do potrditve === Dva težja izotopa moskovija, ²⁸⁹Mc in ²⁹⁰Mc, sta bila odkrita v letih 2009 in 2010 kot produkta izotopov [[Tenes|tenesa]] ²⁹³Ts in ²⁹⁴Ts; izotop ²⁸⁹Mc so kasneje tudi sintetizirali neposredno in potrdili, da ima enake lastnosti, kot so jih našli v poskusih tenesa. Leta 2011 je skupna delovna skupina [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo|Mednarodne zveze za čisto in uporabno kemijo]] (IUPAC) in [[Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko|Mednarodne zveze za čisto in uporabno fiziko]] (IUPAP) ocenila poskusa v Dubni v letih 2004 in 2007 in ugotovila, da ne izpolnjujejo meril za odkritje. V naslednjih nekaj letih je potekalo še eno vrednotenje novejših poskusov, Dubna pa je ponovno priganjala k odkritju.<ref name="JWP">{{Navedi časopis|last=Barber, Robert C.|last2=Karol, Paul J|last3=Nakahara, Hiromichi|last4=Vardaci, Emanuele|last5=Vogt, Erich W.|date=2011|title=Discovery of the elements with atomic numbers greater than or equal to 113 (IUPAC Technical Report)|journal=Pure Appl. Chem.|volume=83|issue=7|page=1485|doi=10.1351/PAC-REP-10-05-01|doi-access=free}}</ref> Avgusta 2013 je skupina raziskovalcev z [[Univerza v Lundu|univerze Lund]] in [[Gesellschaft für Schwerionenforschung]] (GSI) v [[Darmstadt|Darmstadtu]] v [[Nemčija|Nemčiji]] sporočila, da je ponovila poskus iz leta 2004 in potrdila ugotovitve Dubne.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.lunduniversity.lu.se/article/existence-of-new-element-confirmed|agency=Lund University|title=Existence of new element confirmed|date=27 August 2013|accessdate=10 April 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://prl.aps.org/accepted/2207dY2bS631e84382e425232df55fb5da302c431|title=Spectroscopy of element 115 decay chains (Accepted for publication on Physical Review Letters on 9 August 2013)|accessdate=2 September 2013}}</ref> Istočasno so ponovili poskus iz leta 2004 v Dubni, ki je zdaj dodatno ustvaril tudi izotop ²⁸⁹Mc, ki bi lahko služil kot navzkrižno bombardiranje za potrditev odkritja izotopa [[Tenes|tenesa]] ²⁹³Ts leta 2010.<ref name="Karol">{{Navedi časopis|last=Karol|first=Paul J.|last2=Barber|first2=Robert C.|last3=Sherrill|first3=Bradley M.|last4=Vardaci|first4=Emanuele|last5=Yamazaki|first5=Toshimitsu|date=22 December 2015|title=Discovery of the elements with atomic numbers Z = 113, 115 and 117 (IUPAC Technical Report)|url=https://www.degruyter.com/downloadpdf/j/pac.2016.88.issue-1-2/pac-2015-0502/pac-2015-0502.pdf|journal=Pure Appl. Chem.|volume=88|issue=1–2|pages=139–153|doi=10.1515/pac-2015-0502|access-date=2 April 2016}}</ref> Nadaljnjo potrditev je ekipa iz [[Narodni laboratorij Lawrence Berkeley|Narodnega laboratorija Lawrence Berkeley]] objavila leta 2015.<ref>{{Navedi časopis|last=Gates|first=J. M|last2=Gregorich|first2=K. E|last3=Gothe|first3=O. R|last4=Uribe|first4=E. C|last5=Pang|first5=G. K|last6=Bleuel|first6=D. L|last7=Block|first7=M|last8=Clark|first8=R. M|last9=Campbell|first9=C. M|last10=Crawford|first10=H. L|last11=Cromaz|first11=M|displayauthors=29|year=2015|title=Decay spectroscopy of element 115 daughters: ²⁸⁰Rg→²⁷⁶Mt and ²⁷⁶Mt→Bh|url=http://portal.research.lu.se/ws/files/3897577/7761361.pdf|journal=Physical Review C|volume=92|issue=2|pages=021301|bibcode=2015PhRvC..92b1301G|doi=10.1103/PhysRevC.92.021301}}</ref> Skupna delovna skupina IUPAC/IUPAP je decembra 2015 prepoznala odkritje elementa in dala prednost sodelovanju Dubna-Livermore v letih 2009–2010, s čimer jim je dala pravico predlagati njegovo stalno ime.<ref>[http://www.iupac.org/news/news-detail/article/discovery-and-assignment-of-elements-with-atomic-numbers-113-115-117-and-118.html Discovery and Assignment of Elements with Atomic Numbers 113, 115, 117 and 118]. IUPAC (2015-12-30)</ref> Medtem ko poskusov s sintezo ²⁸⁷Mc in ²⁸⁸Mc niso prepoznali kot prepričljive zaradi pomanjkanja prepričljive identifikacije atomskega števila z navzkrižnimi reakcijami, so eksperimente ²⁹³Ts prepoznali kot prepričljive, saj je bil njegov produkt ²⁸⁹Mc proizveden neodvisno in je pokazal enake lastnosti.<ref name="Karol">{{Navedi časopis|last=Karol|first=Paul J.|last2=Barber|first2=Robert C.|last3=Sherrill|first3=Bradley M.|last4=Vardaci|first4=Emanuele|last5=Yamazaki|first5=Toshimitsu|date=22 December 2015|title=Discovery of the elements with atomic numbers Z = 113, 115 and 117 (IUPAC Technical Report)|url=https://www.degruyter.com/downloadpdf/j/pac.2016.88.issue-1-2/pac-2015-0502/pac-2015-0502.pdf|journal=Pure Appl. Chem.|volume=88|issue=1–2|pages=139–153|doi=10.1515/pac-2015-0502|access-date=2 April 2016}}</ref> Maja 2016 sta [[Univerza v Lundu|Univerza Lund]] ([[Lund]], [[Scania]], Švedska) in GSI začeli dvomiti v sintezo elementov 115 in [[Tenes|117]]. Verige razpada, določene za [[Moskovij|²⁸⁹Mc]], izotop, ki je ključen za potrditev sintez elementov 115 in 117, so na podlagi nove statistične metode ugotovili, da se preveč razlikujejo in da je velika verjetnost, da ne pripadata istemu nuklidu. Ugotovljeno je bilo, da razpadna veriga ²⁹³Ts, ki jo je JWP odobril, zahtevajo razdelitev na posamezne nabore podatkov, dodeljene različnim izotopom tenesa. Ugotovljeno je bilo tudi, da domnevna povezava med razpadnima verigama ²⁹³Ts in ²⁸⁹Mc verjetno ne obstaja. (Po drugi strani pa je bilo ugotovljeno, da so verige neodobrenega izotopa ²⁹⁴Ts skladne) Množica stanj, ki jih najdemo, če nuklidi, ki niso sodi-sodi in razpadejo z razpadom alfa, ni nepričakovana in prispeva k nejasnosti navzkrižnih reakcij. Ta študija je kritizirala poročilo JWP, saj po njihovem mnenju spregleda podrobnosti, povezane s tem vprašanjem, in menila, da je "problematično", da je edini argument za sprejemanje odkritij elementov 115 in 117 bila povezava, za katero so menili, da je dvomljiva.<ref>{{Navedi časopis|last=Forsberg|first=U.|last2=Rudolph|first2=D.|last3=Fahlander|first3=C.|last4=Golubev|first4=P.|last5=Sarmiento|first5=L. G.|last6=Åberg|first6=S.|last7=Block|first7=M.|last8=Düllmann|first8=Ch. E.|last9=Heßberger|first9=F. P.|last10=Kratz|first10=J. V.|last11=Yakushev|first11=A.|date=9 July 2016|title=A new assessment of the alleged link between element 115 and element 117 decay chains|url=http://portal.research.lu.se/portal/files/9762047/PhysLettB760_293_2016.pdf|journal=Physics Letters B|volume=760|issue=2016|pages=293–6|bibcode=2016PhLB..760..293F|doi=10.1016/j.physletb.2016.07.008|access-date=2 April 2016}}</ref><ref>{{Navedi konferenco|url=http://www.epj-conferences.org/articles/epjconf/pdf/2016/26/epjconf-NS160-02003.pdf|title=Congruence of decay chains of elements 113, 115, and 117|last=Forsberg|first=Ulrika|last2=Fahlander|first2=Claes|last3=Rudolph|first3=Dirk|date=2016|conference=Nobel Symposium NS160 – Chemistry and Physics of Heavy and Superheavy Elements|doi=10.1051/epjconf/201613102003}}</ref> 8. junija 2017 sta dva člana Dubna skupine objavila članek v reviji, v katerem sta na te kritike odgovorila in analizirala svoje podatke o nuklidih ²⁹³117 in ²⁸⁹Mc s široko sprejetimi statističnimi metodami in ugotovila, da so študije iz leta 2016, ki kažejo na neskladnost, prinesle problematične rezultate pri radioaktivnem razpadu: iz 90-odstotnega intervala verjetnosti so izključili tako povprečni kot skrajni čas razpada ter razpadne verige, ki so bile bolj verjetne, kot tiste, ki so bile vključene. Ponovna analiza leta 2017 je pokazala, da so opažene razpadne verige ²⁹³Ts in ²⁸⁹Mc skladne s predvidevanji, da je v vsakem koraku verige prisoten le en nuklid, čeprav bi bilo zaželjeno, da bi lahko neposredno izmerili masno število izvornega jedra vsake verige, pa tudi funkcijo vzbujenja reakcije [[Izotopi americija|²⁴³Am]] + [[Izotopi kalcija|⁴⁸Ca]].<ref>{{cite journal|last1=Zlokazov|first1=V. B.|last2=Utyonkov|first2=V. K.|date=8 June 2017|title=Analysis of decay chains of superheavy nuclei produced in the ²⁴⁹Bk+⁴⁸Ca and ²⁴³Am+⁴⁸Ca reactions|journal=Journal of Physics G: Nuclear and Particle Physics|volume=44|issue=75107|pages=075107|bibcode=2017JPhG...44g5107Z|doi=10.1088/1361-6471/aa7293|doi-access=free}}</ref> === Poimenovanje === Z uporabo Mendelejeve nomenklature za neimenovane in neodkrite elemente bi moral biti element 115 poimenovan ''eka-[[bizmut]]''. Leta 1979 je IUPAC priporočil, da se sistematično nadomestno ime ''ununpentij'' (s simbolom ''Uup'')<ref name="iupac">{{Navedi časopis|last=Chatt, J.|date=1979|title=Recommendations for the Naming of Elements of Atomic Numbers Greater than 100|journal=Pure Appl. Chem.|volume=51|issue=2|pages=381–384|doi=10.1351/pac197951020381}}</ref> uporablja do potrditve odkritja elementa in določitve stalnega imena. Čeprav se imena pogosto uporabljajo v kemični skupnosti na vseh ravneh, od kemičnih učilnic do poglobljenih učbenikov, so bila priporočila v glavnem zanemarjena med znanstveniki na tem področju, ki so ga imenovali "element 115", s simbolom ''E115,'' ''(115),'' ali pa celo samo ''115''. 30. decembra 2015 je [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo]] (IUPAC) priznala odkritje elementa.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.iupac.org/news/news-detail/article/discovery-and-assignment-of-elements-with-atomic-numbers-113-115-117-and-118.html|title=IUPAC - International Union of Pure and Applied Chemistry: Discovery and Assignment of Elements with Atomic Numbers 113, 115, 117 and 118|date=2015-12-30}}</ref> V skladu s priporočili IUPAC ima odkritelj oz. odkritelji novega elementa pravico predlagati ime.<ref> {{Navedi časopis|last=Koppenol|first=W. H.|date=2002|title=Naming of new elements (IUPAC Recommendations 2002)|url=http://media.iupac.org/publications/pac/2002/pdf/7405x0787.pdf|journal=[[Pure and Applied Chemistry]]|volume=74|issue=5|page=787|doi=10.1351/pac200274050787}}</ref> Predlagano ime je bilo ''langevinij'', po [[Paul Langevin|Paulu Langevinu]].<ref>{{Navedi splet|url=http://oane.ws/2013/08/28/115-yy_element_ununpentium_mozhet_poyavitsya_v_tablitse_mendeleeva.html|title=115-ый элемент Унунпентиум может появиться в таблице Менделеева|date=28 August 2013|website=oane.ws|accessdate=23 September 2015|quote=В свою очередь, российские физики предлагают свой вариант – ланжевений (Ln) в честь известного французского физика-теоретика прошлого столетия Ланжевена.|language=ru}}</ref> Kasneje je ekipa iz Dubne ime ''moskovij'' večkrat omenila kot eno izmed številnih možnosti, pri čemer se je nanašala na [[Moskovska oblast|Moskovsko oblast,]] kjer je Dubna.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.jinr.ru/news_article.asp?n_id=841&language=rus|title=Весенняя сессия Комитета полномочных представителей ОИЯИ|last=Fedorova|first=Vera|date=30 March 2011|website=JINR|publisher=[[Joint Institute for Nuclear Research]]|accessdate=22 September 2015|language=ru}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://in.rbth.com/economics/technology/2015/08/25/element-115-in-moscows-name_392319|title=Element 115, in Moscow's name|last=Zavyalova|first=Victoria|date=25 August 2015|website=Russia & India Report|accessdate=22 September 2015}}</ref> Junija 2016 je IUPAC potrdil, da bo slednji predlog uradno sprejet do konca leta, kar se je zgodilo 28. novembra 2016.<ref name="IUPAC-June2016">{{Navedi splet|url=http://iupac.org/iupac-is-naming-the-four-new-elements-nihonium-moscovium-tennessine-and-oganesson/|title=IUPAC Is Naming The Four New Elements Nihonium, Moscovium, Tennessine, And Oganesson|date=2016-06-08|publisher=IUPAC|accessdate=2016-06-08}}</ref> Slovesnost poimenovanja moskovija, tenesa in oganesona je bila 2. marca 2017 v Ruski akademiji znanosti v [[Moskva|Moskvi]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.jinr.ru/posts/at-the-inauguration-ceremony-of-the-new-elements-of-the-periodic-table-of-d-i-mendeleev/|title=At the inauguration ceremony of the new elements of the Periodic table of D.I. Mendeleev|last=Fedorova|first=Vera|date=3 March 2017|website=jinr.ru|publisher=[[Joint Institute for Nuclear Research]]|accessdate=4 February 2018}}</ref> == Predvidene lastnosti == Z izjemo jedrskih lastnosti niso bile izmerjene nobene lastnosti moskovija ali njegovih spojin; to je posledica izjemno omejene in drage proizvodnje ter dejstva, da zelo hitro propada. Lastnosti moskovija tako ostajajo neznane in na voljo so le napovedi. === Jedrska stabilnost in izotopi === [[Slika:Island_of_Stability_derived_from_Zagrebaev.png|desno|sličica| Pričakovana lokacija otoka stabilnosti. Črtkana črta je črta [[Razpad beta|beta]] stabilnosti.|421x421_pik]] Predvideva se, da je moskovij znotraj otoka stabilnosti, usredinjenega pri [[Kopernicij|Koperniciju]] (element 112) in [[Flerovij|fleroviju]] (element 114).<ref name="Zagrebaev">{{Navedi konferenco|last=Zagrebaev|first=Valeriy|last2=Karpov|first2=Alexander|last3=Greiner|first3=Walter|date=2013|title=Future of superheavy element research: Which nuclei could be synthesized within the next few years?|publisher=IOP Science|pages=1–15|url=http://iopscience.iop.org/1742-6596/420/1/012001/pdf/1742-6596_420_1_012001.pdf|accessdate=20 August 2013}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Van Nostrand's scientific encyclopedia|first=Glenn D.|last=Considine|first2=Peter H.|last2=Kulik|publisher=Wiley-Interscience|date=2002|edition=9th|isbn=978-0-471-33230-5|oclc=223349096}}</ref> Zaradi pričakovanih visokih ovir pri cepitvi katero koli jedro v tem otoku stabilnosti razpada izključno z alfa razpadom in morda nekaj z zajetjem elektronov ali [[Razpad beta|beta razpadom]]. Čeprav znani izotopi moskovija nimajo dovolj nevtronov, da bi bili na otoku stabilnosti, je videti, da se otoku približujejo, saj so na splošno težji izotopi dolgotrajnejši.<ref name="e115">[http://www.jinr.ru/publish/Preprints/2004/157(e12-2004-157).pdf "Results of the experiment on chemical identification of Db as a decay product of element 115"], Oganessian et al., JINR preprints, 2004. Retrieved on 3 March 2008</ref> Hipotetični izotop ²⁹¹Mc je še posebej zanimiv primer, saj ima le en nevtron več kot najtežji znani izotop moskovja, ²⁹⁰Mc. Verjetno bi ga lahko sintetizirali kot produkt ²⁹⁵Ts, kar pa bi lahko nastalo iz reakcije {{Brez preloma|²⁴⁹Bk(⁴⁸Ca,2n)²⁹⁵Ts}} .<ref name="Zagrebaev">{{Navedi konferenco|last=Zagrebaev|first=Valeriy|last2=Karpov|first2=Alexander|last3=Greiner|first3=Walter|date=2013|title=Future of superheavy element research: Which nuclei could be synthesized within the next few years?|publisher=IOP Science|pages=1–15|url=http://iopscience.iop.org/1742-6596/420/1/012001/pdf/1742-6596_420_1_012001.pdf|accessdate=20 August 2013}}</ref> Izračuni kažejo, da ima lahko poleg alfa razpada tudi velik delež razpada z [[Zajetje elektrona|zajetjem elektronov]] ali emisijo pozitrona in ima tudi relativno dolgo razpolovno dobo – nekaj sekund. To bi proizvedlo ²⁹¹[[Flerovij|Fl]], ²⁹¹Nh in nazadnje ²⁹¹[[Kopernicij|Cn,]] ki naj bi bil sredi otoka stabilnosti in imel razpolovni čas približno 1200&nbsp;let, kar nam daje najboljše upanje, da bomo s sedanjo tehnologijo dosegli sredino otoka. Možne pomanjkljivosti so, da naj bi bil prerez produkcijske reakcije ²⁹⁵Ts majhen, lastnosti razpada supertežkih jeder, ki so blizu linije beta stabilnosti, pa so v veliki meri neraziskane. Druge možnosti za sintezo jeder na otoku stabilnosti vključujejo kvazifisijo (delna fuzija, kateri sledi cepitev) masivnega jedra.<ref name="ZG2">{{cite journal|last1=Zagrebaev|first1=V.|last2=Greiner|first2=W.|date=2008|title=Synthesis of superheavy nuclei: A search for new production reactions|journal=[[Physical Review C]]|volume=78|issue=3|page=034610|arxiv=0807.2537|bibcode=2008PhRvC..78c4610Z|doi=10.1103/PhysRevC.78.034610}}</ref> Takšna jedra se navadno cepijo in izženejo dvojno [[Magično število (fizika)|magične]] ali skoraj dvojno magične nuklide, kot so [[Izotopi kalcija|kalcij-40]], [[Izotopi kositra|kositer-132]], [[Izotopi svinca|svinec-208]] ali [[Izotopi bizmuta|bizmut-209]].<ref name="jinr200062">{{cite web|title=JINR Annual Reports 2000–2006|url=http://www1.jinr.ru/Reports/Reports_eng_arh.html|publisher=[[Joint Institute for Nuclear Research|JINR]]|access-date=2013-08-27}}</ref> V zadnjem času se je izkazalo, da bi lahko reakcije prenosa več nukleonov v trkih jeder aktinoidov (kot sta [[uran]] in [[kirij]]) uporabili za sintezo nevtronsko bogatih supertežkih jeder, ki se nahajajo na otoku stabilnosti,<ref name="ZG3">{{cite journal|last1=Zagrebaev|first1=V.|last2=Greiner|first2=W.|date=2008|title=Synthesis of superheavy nuclei: A search for new production reactions|journal=[[Physical Review C]]|volume=78|issue=3|page=034610|arxiv=0807.2537|bibcode=2008PhRvC..78c4610Z|doi=10.1103/PhysRevC.78.034610}}</ref> čeprav je nastanek lažjih elementov, kot sta [[nobelij]] ali [[siborgij]] bolj priljubljen.<ref name="Zagrebaev2">{{cite conference|last1=Zagrebaev|first1=Valeriy|last2=Karpov|first2=Alexander|last3=Greiner|first3=Walter|date=2013|title=Future of superheavy element research: Which nuclei could be synthesized within the next few years?|publisher=IOP Science|book-title=Journal of Physics: Conference Series|volume=420|pages=1–15|url=http://iopscience.iop.org/1742-6596/420/1/012001/pdf/1742-6596_420_1_012001.pdf|access-date=20 August 2013}}</ref> Zadnja možnost za sintezo izotopov v bližini otoka je uporaba nadzorovanih [[Jedrska eksplozija|jedrskih eksplozij]] za ustvarjanje nevtronskega toka, ki je dovolj visok, da obide vrzeli nestabilnosti pri ^258–260[[Fermij|Fm]] in pri [[Masno število|masnem številu]] 275 (atomska števila od [[Raderfordij|104]] do [[Hasij|108]] ), posnemajoč r-postopek, v katerem so bili [[aktinoidi]] prvič proizvedeni v naravi, in je vrzel nestabilnosti okoli [[Radon|radona]] bila obidena.<ref name="Zagrebaev3">{{cite conference|last1=Zagrebaev|first1=Valeriy|last2=Karpov|first2=Alexander|last3=Greiner|first3=Walter|date=2013|title=Future of superheavy element research: Which nuclei could be synthesized within the next few years?|publisher=IOP Science|book-title=Journal of Physics: Conference Series|volume=420|pages=1–15|url=http://iopscience.iop.org/1742-6596/420/1/012001/pdf/1742-6596_420_1_012001.pdf|access-date=20 August 2013}}</ref> Nekateri takšni izotopi (zlasti [[Izotopi kopernicija|²⁹¹Cn]] in ²⁹³Cn) so bili morda celo sintetizirani v naravi, vendar bi že prehitro propadli (z razpolovnimi časi le tisoče let) in nastali v premajhnih količinah (približno 10⁻¹²-krat toliko kot [[Svinec|svinca]]), da bi jih bilo danes mogoče zaznati kot prvotne nuklide zunaj [[Kozmični žarki|kozmičnih žarkov]].<ref name="Zagrebaev4">{{cite conference|last1=Zagrebaev|first1=Valeriy|last2=Karpov|first2=Alexander|last3=Greiner|first3=Walter|date=2013|title=Future of superheavy element research: Which nuclei could be synthesized within the next few years?|publisher=IOP Science|book-title=Journal of Physics: Conference Series|volume=420|pages=1–15|url=http://iopscience.iop.org/1742-6596/420/1/012001/pdf/1742-6596_420_1_012001.pdf|access-date=20 August 2013}}</ref> === Fizične in atomske === V [[Periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] je moskovij član 15. skupine, pniktogenov. Nahaja se pod [[Dušik|dušikom]], [[Fosfor|fosforjem]], [[Arzen|arzenom]], [[Antimon|antimonom]] in bizmutom. Vsi prejšnji pniktogeni imajo v svoji valenčni lupini pet elektronov, ki tvorijo valenčno elektronsko konfiguracijo ns²np³. Pri moskoviju bi se moral trend nadaljevati in predvideva se, da bo valenčna elektronska konfiguracija 7s²7p³, zato se bo moskovij v ​​mnogih pogledih obnašal podobno kot njegovi lažji sorodniki. Kljub temu pa bodo verjetno nastale opazne razlike; velik vpliv ima interakcija med spinom in tirom (SO) – medsebojna interakcija med gibanjem elektronov in [[Spin|spinom]]. Še posebej močan je za težke elemente, saj se njihovi elektroni gibljejo veliko hitreje kot pri lažjih atomih – s hitrostmi, primerljivimi s [[Hitrost svetlobe|svetlobno hitrostjo]].<ref name="Thayer">{{Navedi knjigo|last=Thayer|first=John S.|title=Relativistic Methods for Chemists|volume=10|date=2010|pages=63–67, 83|doi=10.1007/978-1-4020-9975-5_2|chapter=Relativistic Effects and the Chemistry of the Heavier Main Group Elements|isbn=978-1-4020-9974-8|publisher=Springer|series=Challenges and Advances in Computational Chemistry and Physics}}</ref> V atomih moskovija znižuje ravni energije elektronov v 7s in 7p (jih stabilizira), vendar sta dve izmed ravni energije elektronov 7p bolj stabilizirani kot preostale štiri.<ref name="Faegri">{{Navedi časopis|last=Faegri|first=K.|last2=Saue|first2=T.|date=2001|title=Diatomic molecules between very heavy elements of group 13 and group 17: A study of relativistic effects on bonding|journal=[[Journal of Chemical Physics]]|volume=115|issue=6|pages=2456|bibcode=2001JChPh.115.2456F|doi=10.1063/1.1385366}}</ref> Stabilizaciji 7s elektronov pravimo učinek inertnega para, učinek, ki "pretrga" podlupino 7p v bolj stabilizirane in manj stabilizirane dele, pa se imenuje delitev podlupine. Računski kemiki vidijo delitev kot spremembo drugegega ([[Tirno kvantno število|azimutnega]]) [[Kvantno število|kvantega števila]] ''l'' od 1 do 1/2 in 3/2 za bolj stabilne in manj stabilne dele 7p podlupine,<ref name="Thayer2">{{cite book|last1=Thayer|first1=John S.|title=Relativistic Methods for Chemists|volume=10|date=2010|pages=63–67, 83|doi=10.1007/978-1-4020-9975-5_2|chapter=Relativistic Effects and the Chemistry of the Heavier Main Group Elements|isbn=978-1-4020-9974-8|publisher=Springer|series=Challenges and Advances in Computational Chemistry and Physics}}</ref> in sicer: podlupina 7p_1/2 deluje kot drugi inertni par, čeprav ne tako inerten kot elektrona v 7s, medtem ko lahko podlupina 7p_3/2 zlahka sodeluje v kemiji.{{Efn|Kvantno število ustreza črki v elektronskem orbitalnem imenu: 0 za s, 1 za p, 2 za d itd. Za več informacij glej [[azimutno kvantno število]].}} Za številne teoretične namene je lahko valenčna elektronska konfiguracija prikazana tako, da odraža delitev podpuline 7p kot 7s² 7p_1/2² 7p_3/2². Valenčni elektroni moskovija so razvrščeni v tri podlupine: 7s (dva elektrona), 7p_1/2 (dva elektrona) in 7p_3/2 (en elektron). Prva dva sta relativistično stabilizirana in se zato obnašata kot inertna para, zadnji pa je relativistično destabiliziran in lahko brez težav sodeluje v kemiji. (6d elektroni niso dovolj destabilizirani, da bi lahko kemično sodelovali, čeprav je to v dveh prejšnjih elementih, nihoniju in fleroviju še vedno mogoče.) Prednost ima tako [[oksidacijsko stanje]] +1, podobno kot pri [[Talij|Tl]]⁺, in skladno s tem bi morala biti prva [[ionizacijska energija]] moskovija okoli 5,58&nbsp;[[Elektronvolt|eV]], kar nadaljuje trend nižanja ionizacijskih potencialov navzdol po pniktogenih. Moskovij in nihonij imata en elektron zunaj kvazizaprte konfiguracije lupine, ki jo je mogoče delokalizirati v kovinskem stanju: tako bi morala imeti podobni [[Tališče|tališči]] in [[Vrelišče|vrelišči]] (oba se talita okoli 400&nbsp;°C in zavreta okoli 1100&nbsp;°C) zaradi podobnih trdnosti njunih [[Kovinska vez|kovinskih vezi]]. Poleg tega so predvidena ionizacijska energija, [[ionski polmer]] (1,5&nbsp;[[Angstrem|Å]] za Mc⁺; 1,0&nbsp;Å za Mc³⁺) in [[polarizabilnost]] Mc⁺ bolj podobni Tl⁺ kot njenemu pravemu sorodniku [[Bizmut|Bi³⁺]]. Moskovij bi moral biti zaradi visoke [[Atomska teža|atomske teže]] gosta kovina z gostoto okoli 13,5&nbsp;g/cm³. Predvideno je tudi, da se elektron vodiku podobnega atoma moskovija (oksidiran, tako da ima le en elektron, Mc¹¹⁴⁺ ) premikal tako hitro, da bo zaradi relativističnih učinkov imel maso 1,82-krat večjo od mirujočega elektrona. Za primerjavo, vrednosti za vodiku podobnega bizmuta in antimona naj bi bile 1,25 oziroma 1,077. <ref name="Thayer">{{Navedi knjigo|last=Thayer|first=John S.|title=Relativistic Methods for Chemists|volume=10|date=2010|pages=63–67, 83|doi=10.1007/978-1-4020-9975-5_2|chapter=Relativistic Effects and the Chemistry of the Heavier Main Group Elements|isbn=978-1-4020-9974-8|publisher=Springer|series=Challenges and Advances in Computational Chemistry and Physics}}</ref> === Kemične === Moskovij naj bi bil tretji član 7p serije [[Kemični element|kemičnih elementov]] in najtežji član 15. skupine v periodnem sistemu, pod [[Bizmut|bizmutom]]. Za razliko od prejšnjih 7p elementov naj bi bil moskovij dober homolog svojega lažjega kongenerja, v tem primeru bizmuta.<ref name="Zaitsevskii">{{Navedi splet|url=http://tan11.jinr.ru/pdf/07_Sep/S_3/04_Titov.pdf|title=Relativistic DFT and ab initio calculations on the seventh-row superheavy elements: E113 - E114|last=Zaitsevskii|first=A.|first2=C.|last2=van Wüllen|first3=A.|last3=Rusakov|first4=A.|last4=Titov|date=September 2007|website=jinr.ru|accessdate=17 February 2018}}</ref> Za to skupino je znano, da ima vsak član oksidacijsko stanje skupine +5, vendar z različno stabilnostjo. Za dušik je stanje +5 večinoma formalna razlaga molekul, kot je [[Dušikov pentoksid|N₂O₅]]: zelo težko tvori pet [[Kovalentna vez|kovalentnih vezi]], saj je za tako majhen atom težko sprejeti pet ligandov. Stanje +5 je dobro zastopano za nerelativistične tipične pniktogene [[fosfor]], [[arzen]] in [[antimon]]. Za bizmut postane stanje redko zaradi relativistične stabilizacije 6s orbital, znanega kot učinek inertnega para, tako da se 6s elektroni neradi kemično vežejo. Pričakuje se, da bo imel moskovij učinek inertnega para tako za 7s kot 7p_1/2 elektrone, saj je vezna energija osamljenega 7p_3/2 elektrona opazno manjša od energije 7p_1/2 elektronov. Dušik(I) in bizmut(I) sta sicer znana, a redka. Moskovij(I) ima verjetno nekaj edinstvenih lastnosti<ref>{{Navedi časopis|last=Keller|first=O. L., Jr.|last2=C. W. Nestor, Jr.|date=1974|title=Predicted properties of the superheavy elements. III. Element 115, Eka-bismuth|url=https://kobra.bibliothek.uni-kassel.de/bitstream/urn:nbn:de:hebis:34-2008102224700/1/Fricke_properties_1974.pdf|journal=Journal of Physical Chemistry|volume=78|issue=19|page=1945|doi=10.1021/j100612a015}}</ref> in se verjetno vede bolj kot talij(I) kot pa bizmut(I). Zaradi interakcij med spinom in tirom lahko [[flerovij]] kaže lastnosti zaprte lupine ali žlahtnega plina; v tem primeru bo moskovij zaradi tega verjetno tipično monovalenten, saj bo kation Mc⁺ imel enako elektronsko konfiguracijo kot flerovij, kar bo moskoviju morda dalo nekakšen [[Alkalijska kovina|alkalijski]] značaj. Izračuni napovedujejo, da bi bila moskovijev(I) fluorid in klorid ionski spojini z ionskim polmerom približno 109–114&nbsp;pm za ion Mc⁺, čeprav bi moral biti osamljeni par 7p_1/2 na ionu Mc⁺ zelo [[Polarizabilnost|polarizabilen]].<ref>{{Navedi časopis|last=Santiago|first=Régis T.|last2=Haiduke|first2=Roberto L. A.|date=9 March 2020|title=Determination of molecular properties for moscovium halides (McF and McCl)|journal=Theoretical Chemistry Accounts|volume=139|issue=60|pages=1–4|doi=10.1007/s00214-020-2573-4}}</ref> Kation Mc³⁺ bi se moral obnašati kot njegov pravi lažji homolog Bi³⁺. Elektroni v 7s so preveč stabilizirani, da bi lahko kemično sodelovali, zato bi moralo biti stanje +5 nemogoče, moskovij pa bi lahko imel le tri valenčne elektrone. Moskovij bi bil precej reaktivna kovina s standardnim potencialom zmanjšanja -1,5&nbsp;[[Volt|V]] za par Mc⁺/Mc. Kemija moskovija v vodni raztopini bi v bistvu morala biti kemija ionov Mc⁺ in Mc³⁺. Prvega je najbrž enostavno [[Hidroliza|hidrolizirati]] in se ne bi smel zlahka [[Kompleksna spojina|kompleksirati]] s halidi, [[Cianid|cianidom]] in [[Amonijak|amonijakom]]. Moskovij(I) [[hidroksid]] (McOH), [[karbonat]] (Mc₂CO₃ ), [[oksalat]] (Mc₂C₂O₄ ) in [[fluorid]] (McF) bi morali biti topni v vodi; [[sulfid]] (Mc₂S) bi moral biti netopen; in [[klorid]] (McCl), [[bromid]] (McBr), [[jodid]] (McI) in [[tiocianat]] (McSCN) bi morali biti slabo topni, tako da dodajanje odvečne [[Klorovodikova kislina|klorovodikove kisline]] ne bi opazno vplivalo na topnost moskovijevega(I) klorida. Mc³⁺ bi moral biti približno tako stabilen kot Tl^3+, zato bi moral biti tudi pomemben del kemije moskovija, čeprav bi moral biti njegov najbližji homolog med elementi njegov lažji kongener Bi³⁺. Moskovijev(III) fluorid (McF₃) in [[tiozonid]] (McS₃) ne bi smela biti topna v vodi, podobno kot bizmutovi spojini, medtem ko moskovijev(III) klorid (McCl₃), bromid (McBr₃) in jodid (McI₃) bi morali biti dobro topni in enostavno hidrolizirani, da tvori oksihalide, kot sta McOCl in McOBr, spet analogna bizmutu. Tako moskovij(I) kot moskovij(III) bi morala biti običajni oksidacijski stanji, njuna relativna stabilnost pa bi morala biti močno odvisna od tega, s čim tvori komplekse in verjetnosti hidrolize. Kot njegovi lažji homologi [[Amonijak|amonijak]], [[fosfin]], [[arzin]], [[Antimonov(III) hidrid|stibin]] in bizmutin, se tudi za moskovin (McH₃) se pričakuje, da ima Trikotno piramidalno molekulsko geometrijo, z dolžino vezi Mc–H 195.4&nbsp;pm in kotom vezi H–Mc–H 91,8° (bizmutin ima dolžino vezi 181,7&nbsp;pm in kot vezi 91,9°; stibin ima dolžino vezi 172,3&nbsp;pm in kot vezi 92,0°).<ref>{{Navedi časopis|last=Santiago|first=Régis T.|last2=Haiduke|first2=Roberto L. A.|date=2018|title=Relativistic effects on inversion barriers of pyramidal group 15 hydrides|journal=International Journal of Quantum Chemistry|volume=118|issue=14|pages=e25585|doi=10.1002/qua.25585}}</ref> V predvidenem [[Aromatičnost|aromatičnem]] peterokotnem panarnem skupku {{Kem|Mc|5|-}}, analognem pentazolatu ( {{Kem|N|5|-}}) je predvideno, da se bo dolžina vezi Mc-Mc povečala z ekstrapolirane vrednosti 156–158&nbsp;pm do 329&nbsp;pm zaradi interakcij med spinom in tirom.<ref>{{Navedi časopis|last=Alvarez-Thon|first=Luis|last2=Inostroza-Pino|first2=Natalia|date=2018|title=Spin–Orbit Effects on Magnetically Induced Current Densities in the {{chem|M|5|-}} (M = N, P, As, Sb, Bi, Mc) Clusters|journal=Journal of Computational Chemistry|volume=2018|issue=14|pages=862–868|doi=10.1002/jcc.25170|pmid=29396895}}</ref> == Eksperimentalna kemija == Nedvoumna določitev kemijskih lastnosti moskovija še ni bila ugotovljena.<ref name="Düllmann">{{Navedi časopis|last=Düllmann|first=Christoph E.|date=2012|title=Superheavy elements at GSI: a broad research program with element 114 in the focus of physics and chemistry|journal=Radiochimica Acta|volume=100|issue=2|pages=67–74|doi=10.1524/ract.2011.1842}}</ref><ref name="Eichler">{{Navedi časopis|last=Eichler|first=Robert|date=2013|title=First foot prints of chemistry on the shore of the Island of Superheavy Elements|journal=Journal of Physics: Conference Series|publisher=IOP Science|volume=420|issue=1|pages=012003|arxiv=1212.4292|bibcode=2013JPhCS.420a2003E|doi=10.1088/1742-6596/420/1/012003}}</ref> V letu 2011 je bilo opravljenih nekaj poskusov z namenom ustvariti [[Nihonij|nihonijevih]], [[Flerovij|flerovijevih]] in moskovijevih izotopov v reakcijah med iztrelki kalcija-48 in tarče iz americija-243 in plutonija-244 . Tarče so vključevale nečistoče [[Svinec|svinca]] in [[Bizmut|bizmuta,]] zato je pri reakcijah prenosa nukleonov nastalo nekaj izotopov bizmuta in [[Polonij|polonija]]. Ta, čeprav nepredviden zaplet, bi lahko dal informacije, ki bi pomagale pri prihodnjih kemijskih preiskavah težjih homologov bizmuta in polonija, to sta moskovij in [[livermorij]]. Nastala nuklida [[Izotopi bizmuta|bizmut-213]] in [[Izotopi polonija|polonij-212m]] sta bila transportirana kot hidrida ²¹³BiH₃ in ^212mPo pri 850&nbsp;°C skozi filtrirno enoto iz kremenčeve volne s [[Tantal (element)|tantalom]], kar nakazuje, da sta bila hidrida presenetljivo toplotno stabilna, čeprav bi lahko pričakovali, da bi bila njuna težja sorodnika McH₃ in LvH₂ zaradi preproste ekstrapolacije trendov v periodnem sistemu v p-bloku manj toplotno stabilna. Pred izvedbo kemijskih preiskav so potrebni nadaljnji izračuni stabilnosti in elektronske strukture BiH₃, McH₃, PoH₂ in LvH_2. Moskovij in livermorij sta najbrž dovolj hlapna kot čista elementa, da ju bo mogoče v bližnji prihodnosti kemijsko raziskati. Izotope moskovja ²⁸⁸Mc, ²⁸⁹Mc in ²⁹⁰Mc je mogoče kemijsko raziskati s sedanjimi metodami, vendar bi to pomenilo izziv zaradi njihove kratke razpolovne dobe. Moskovij je najtežji element, ki ima znane izotope, ki so dovolj stabilni za kemično eksperimentiranje.<ref name="Moody">{{Navedi knjigo|chapter=Synthesis of Superheavy Elements|last=Moody|first=Ken|editor-first=Matthias|editor-last=Schädel|title=The Chemistry of Superheavy Elements|publisher=Springer Science & Business Media|edition=2nd|pages=24–8|isbn=9783642374661|date=2013-11-30}}</ref> == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Glej tudi == * [[Izotopi moskovija]] * [[Alotropi moskovija]] * [[Moskovijeve organske spojine]] * [[Moskovijeve anorganske spojine]] *[[Radioaktivnost]] *[[Pniktogeni]] *[[Moskovska oblast]] == Sklici == {{Clear}}{{Sklici|colwidth=30em}} == Viri == * {{Navedi časopis|last=Audi|first=G.|last2=Kondev|first2=F. G.|last3=Wang|first3=M.|last4=Huang|first4=W. J.|last5=Naimi|first5=S.|displayauthors=3|year=2017|title=The NUBASE2016 evaluation of nuclear properties|journal=Chinese Physics C|volume=41|issue=3 <!--Citation bot deny-->|pages=030001|bibcode=2017ChPhC..41c0001A|doi=10.1088/1674-1137/41/3/030001|ref=CITEREFAudi2017}} * {{Navedi knjigo|last=Beiser|first=A.|title=Concepts of modern physics|date=2003|publisher=McGraw-Hill|isbn=978-0-07-244848-1|edition=6th|oclc=48965418|ref=CITEREFBeiser2003}} * {{Navedi knjigo|last=Hoffman|first=D. C.|authorlink=Darleane C. Hoffman|last2=Ghiorso|first2=A.|authorlink2=Albert Ghiorso|last3=Seaborg|first3=G. T.|title=The Transuranium People: The Inside Story|year=2000|publisher=[[World Scientific]]|isbn=978-1-78-326244-1|ref=CITEREFHoffman2000}} * {{Navedi knjigo|last=Kragh|first=H.|authorlink=Helge Kragh|date=2018|title=From Transuranic to Superheavy Elements: A Story of Dispute and Creation|publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]]|isbn=978-3-319-75813-8|ref=CITEREFKragh2018}} * {{Navedi časopis|last=Zagrebaev|first=V.|last2=Karpov|first2=A.|last3=Greiner|first3=W.|date=2013|title=Future of superheavy element research: Which nuclei could be synthesized within the next few years?|journal=[[Journal of Physics: Conference Series]]|volume=420|issue=1|pages=012001|arxiv=1207.5700|bibcode=2013JPhCS.420a2001Z|doi=10.1088/1742-6596/420/1/012001|issn=1742-6588|ref=CITEREFZagrebaev2013}} == Zunanje povezave == {{Clear}}{{Wikislovar}}{{Zbirka|Moscovium}} * [http://www.webelements.com/webelements/elements/text/Mc/key.html WebElements.com – Mc] {{ikona en}} * [http://www.apsidium.com/elements/115.htm Apsidium – Moskovij] {{ikona en}} *[https://www.youtube.com/watch?v=ewQAJtbgr7w Video o moskoviju na kanalu Periodic Videos] (angleško s podnapisi v brazilski portugalščini) {{Navpolje periodni sistem}}{{Kemični elementi}}{{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Dušikova skupina]] [[Kategorija:Kemični elementi]] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku ruščina (ru)]] [[Kategorija:2003 v znanosti]] [[Kategorija:Sintetični elementi]] [[Kategorija:Moskovij|*]] 3znu84i3sl0fa5t4aeqtoffp6z0gkg9 0 205102 5736619 5735762 2022-08-19T15:59:51Z Yerpo 8417 malo pospravljeno, dp wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Hišna miš | status = LC | status_system = iucn3.1 | trend = stable | status_ref = <ref name=IUCN>{{IUCN2008|assessors=Musser G, Amori G, Hutterer R, [[Boris Kryštufek|Kryštufek B]], Yigit N, Mitsain G|year=2008|id=13972|title=Mus musculus|downloaded=2008-10-10}}</ref> | image = House_mouse.jpg | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | familia = [[Muridae]] (miši) | subfamilia = [[Murinae]] (prave miši) | genus = ''[[Mus (genus)|Mus]]'' | species = '''''M. musculus''''' | binomial = ''Mus musculus'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Hišna miš''' imenovana tudi '''domača miš''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mus musculus'''''), je zelo pogost [[glodavec]] in škodljivec v bivalnih prostorih človeka. Po območju razširjenosti je hišna miš takoj za človekom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2003 |title=Velika ilustrirana enciklopedija živali |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=86-11-16527-6 |cobiss=123944192 |pages=}}</ref> Spolno dozori v starosti 8-10 tednov, brejost traja 18-24 dni, v leglu pa je 3-8 mladičev. Miš se prehranjuje tudi z žiti in ostanki hrane. [[File:Mus musculus front teeth.jpg|thumb|left|Zareza v zgornjih sekalcih je prepoznaven znak]] Žival je pogosto uporabljena v [[biologija|bioloških]] in [[medicina|medicinskih]] raziskavah kot [[modelni organizem]]. V ta namen se običajno uporabljajo [[Albinizem|albine]] živali iz skrbno nadzorovanih vzrejnih linij. == Reference == {{opombe}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično|Mus musculus|hišna miš}} {{Taxonbar|from=Q83310}} {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Miš]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Kozmopolitske vrste]] m3jg3wd8drulqyr95b3zm3gtmytpcn5 5736620 5736619 2022-08-19T16:00:14Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Skladiščni škodljivci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Hišna miš | status = LC | status_system = iucn3.1 | trend = stable | status_ref = <ref name=IUCN>{{IUCN2008|assessors=Musser G, Amori G, Hutterer R, [[Boris Kryštufek|Kryštufek B]], Yigit N, Mitsain G|year=2008|id=13972|title=Mus musculus|downloaded=2008-10-10}}</ref> | image = House_mouse.jpg | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Rodentia]] (glodavci) | familia = [[Muridae]] (miši) | subfamilia = [[Murinae]] (prave miši) | genus = ''[[Mus (genus)|Mus]]'' | species = '''''M. musculus''''' | binomial = ''Mus musculus'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Hišna miš''' imenovana tudi '''domača miš''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mus musculus'''''), je zelo pogost [[glodavec]] in škodljivec v bivalnih prostorih človeka. Po območju razširjenosti je hišna miš takoj za človekom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2003 |title=Velika ilustrirana enciklopedija živali |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=86-11-16527-6 |cobiss=123944192 |pages=}}</ref> Spolno dozori v starosti 8-10 tednov, brejost traja 18-24 dni, v leglu pa je 3-8 mladičev. Miš se prehranjuje tudi z žiti in ostanki hrane. [[File:Mus musculus front teeth.jpg|thumb|left|Zareza v zgornjih sekalcih je prepoznaven znak]] Žival je pogosto uporabljena v [[biologija|bioloških]] in [[medicina|medicinskih]] raziskavah kot [[modelni organizem]]. V ta namen se običajno uporabljajo [[Albinizem|albine]] živali iz skrbno nadzorovanih vzrejnih linij. == Reference == {{opombe}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično|Mus musculus|hišna miš}} {{Taxonbar|from=Q83310}} {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Miš]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Kozmopolitske vrste]] [[Kategorija:Skladiščni škodljivci]] cb7wjzd7caod7qfkqbnerv0rgtii9zx 0 209353 5736563 5491546 2022-08-19T13:02:44Z Ljuba brank 92351 /* Zgodovina */ np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Rimski vrelec |image = RIMSKI VRELEC.jpg |caption = Dvorec rimski vrelec |location = [[Kotlje]] | map_type = Slovenija | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu Slovenije |start_date = |completion_date = |demolition_date = |opening = |renovation_date = |building_type = zdravilišče |roof = |top_floor = |floor_count = |cost = |floor_area = |architect = |architectural_style = |ren_architect = |client = |developer = |owner = |management = |url = |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Kotlje - Arheološko najdišče Rimski vrelec | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 28085 |zgrajeno = Rimskodobni stavbni ostanki (2.- 4.stol.), odkriti 1877 ob gradnji zdraviliške stavbe | občina = Ravne na Koroškem<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }}'''Rimski vrelec''', nekdanje [[zdravilišče]] pri [[Kotlje|Kotljah]] na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]]. == Lega == Rimski vrelec leži v občini [[Ravne na Koroškem]] ob vznožju mogočne [[Uršlja gora|Uršlje gore]] na nadmorski višini 480 [[mnm]] okoli 1 km južno od Kotelj ob cesti, ki pelje proti [[Ivarčko jezero|jezeru]] kjer je bil nekoč manjši [[rekreacija|rekreacijski]] center Ivarčko jezero. Na Rimskem vrelcu se začne ''[[Vorančeva pot]]'' imenovana tudi ''[[Koroška kulturna transverzala]].'' == Zgodovina == Blizu [[Kotlje|Kotelj]] je ob [[Rimska cesta|rimski cesti]] ''Celeia'' - ''Virunum'' pri izviru [[Slatina (voda)|mineralne vode]] že v [[Starorimska civilizacija|rimskem obdobju]] stala postojanka. [[topli vrelec|Vrelec]g so pričeli gospodarsko izkoriščati konec 19. stoletja v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], ko so tu postavili manjše zdravilišče znano kot ''Römerquelle.'' Nekdaj je bila to ena najbolj cenjenih mineralnih vod, bila je najbolj prodajana v vseh večjih mestih [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in so jo izvažali tudi v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Vodo so priporočali predvsem [[slabokrvnost|slabokrvnim]] ljudem in proti [[bolezen|boleznim]] [[srce|srca]] in [[ožilje|ožilja]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil v stavbi zdravilišča štab [[gestapo|gestapa]], po vojni pa [[gostilna]], internat metalurške šole, počitniški dom in [[hotel]]. Hotel je bil v 1990-ih v celoti prenovljen in dolga leta priljubljena dopustniška točka turistov in športnikov iz vse Evrope. Še posebej priljubljen je bil med gosti iz Hrvaške in Belgije, saj je bil zaradi mirne in čudovite pokrajine idealen kraj za družinske počitnice na snegu ali pohode in kolesarjenje skozi preostali del leta. Zaradi [[Denacionalizacija|denacionalizacijskega]] postopka kompleks že nekaj let ne obratuje. Februarja 2012 ga je na javnem razpisu kupil Inštitut za imunopatologijo in preventivno medicino (IIPM), ki je v lasti ruskega zdravnika Muse T. Abidova. Ta se je ob nakupu s pogodbo obvezal, da bo obnovil kompleks do konca junija 2013 ter pridobil status [[Zdravilišče|zdravilišča]]. Ker kupec ni izpolnil pogodbenih pogojev do predvidenega roka, je bil celoten kompleks vrnjen [[Občina Ravne na Koroškem|Občini Ravne na Koroškem]], ki ga sedaj ponovno ponuja na prodaj. == Glej tudi == * [[seznam zdravilišč v Sloveniji]] ==Zunanje povezave== * [http://kraji.eu/slovenija/rimski_vrelec/slo Rimski vrelec na kraji.eu] == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Slovenija, turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 * Enciklopedija Slovenije; knjiga 5, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991 [[Kategorija:Zdravilišča v Sloveniji]] obmkvd757y19vmnfihiycavjpejudvs 0 211458 5737594 3905657 2022-08-20T11:23:49Z A09 188929 slog, {{stub}} wikitext text/x-wiki '''Plansko gospodarstvo''' oz. tako imenovane '''petletke''' (1929-1939) so bile [[gospodarstvo|gospodarski]] sistem, ki ga je uvedel [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] z namenom hitrega razvoja [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] gospodarstva. Izveden so bile tri petletke, od katerih je zadnjo prekinila [[druga svetovna vojna]]. '''1. petletka''' (1928–1932) - elektrifikacija, izgradnja težke industrije, kolektivizacija kmetijstva - razlastitev kmetov in oblikovanje [[sovhoz]]ov (državnih posestev) ter [[kolhoz]]ov (zadružnih oz. kolektivnih posestev), čemur pa so se kmetje upirali z bojkotiranjem kmetijske proizvodnje in s protestnim klanjem živine. '''2. petletka''' (1933–1937) - gradnja prekopov in železnic '''3. petletka''' (1938–1941) - vojaška industrija {{Škrbina-gospodarstvo}} [[Kategorija:Gospodarstvo Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Zgodovina Sovjetske zveze]] [[he:תוכנית חומש (ברית המועצות)]] mttm2c80v25htmb99hthteht53dwpkr 5737595 5737594 2022-08-20T11:24:05Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Gospodarski sistemi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Plansko gospodarstvo''' oz. tako imenovane '''petletke''' (1929-1939) so bile [[gospodarstvo|gospodarski]] sistem, ki ga je uvedel [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] z namenom hitrega razvoja [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] gospodarstva. Izveden so bile tri petletke, od katerih je zadnjo prekinila [[druga svetovna vojna]]. '''1. petletka''' (1928–1932) - elektrifikacija, izgradnja težke industrije, kolektivizacija kmetijstva - razlastitev kmetov in oblikovanje [[sovhoz]]ov (državnih posestev) ter [[kolhoz]]ov (zadružnih oz. kolektivnih posestev), čemur pa so se kmetje upirali z bojkotiranjem kmetijske proizvodnje in s protestnim klanjem živine. '''2. petletka''' (1933–1937) - gradnja prekopov in železnic '''3. petletka''' (1938–1941) - vojaška industrija {{Škrbina-gospodarstvo}} [[Kategorija:Gospodarstvo Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Zgodovina Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Gospodarski sistemi]] [[he:תוכנית חומש (ברית המועצות)]] pmljdsg402jgo3k4fw3y4h6puh4fu6n 0 215006 5736775 5658869 2022-08-20T06:43:09Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Sirovi štruklji.jpg|thumb|desno|Kuhani skutni štruklji]] [[Slika:Strukli1.jpg|thumb|desno|Pečeni štruklji]] [[Slika:Prgini štruklji.jpg|thumb|desno|Prgini štruklji iz hruškine moke]] '''Štruklji''' so tradicionalna [[Slovenci|slovenska]] [[jed]]. V različnih izvedbah so poznani v vseh slovenskih pokrajinah in [[gastronomija|gastronomskih]] regijah. Pripravljali so se predvsem ob večjih skupnih delih in ob praznikih. ==Določitev in razlikovanje== Glede na to, da se poimenovanje štruklji ([[Ednina|edninsko]]: štrukelj) lahko nanaša na eno jed z različnimi imeni in več različnih jedi z istim imenom, ločimo: * močnate jedi iz različnih vrsta nadevanega in zvitega testa, s slanimi ali sladkimi nadevi, ki se pripravljajo kuhani, pečeni ali [[para|soparjeni]], * [[potica|potične]] zavitke, pečene v oglatem pekaču ali skledi v enem kosu ali narezane na manjše ravne kose, * močnate jedi ([[zavitek]]) iz različnih vrst nadevanega in zvitega testa, s slanimi ali sladkimi nadevi, ki se pripravljajo pečeni, * razne vrste kuhanih in zabeljenih testenih žepkov, žlinkrofov ali krapcev. * testene svaljke kot zakuho v juhah ali enolončnicah, ==Poimenovanje== V [[Slovenija|Sloveniji]] je za posamezne vrste štrukljev več narečnih poimenovanj, vendar je najpogostejša uporaba besede štrukelj, ki je povzeta iz avstrijske [[nemščina|nemščine]] (Struckel) in podobne nemške besede Strudel ([[zavitek]], prvotno vrtinec), ki pomeni jed zavite, polžaste oz. vrtinčaste oblike. ==Štruklji nekoč in danes== Prva pričevanja o pripravi te jedi segajo že v [[16. stoletje]], ko naj bi leta [[1589]] dvorni kuhar v Gradcu zapisal recept za kuhane pehtranove štruklje. Kuhani ali pečeni štruklji so bili jed tudi na [[samostan|samostanskih]] jedilnikih. Kot meščanska praznična jed naj bi se uveljavili v [[17. stoletje|17. stoletju]], medtem, ko navedbe, da naj bi kmetje v vaseh uživali kot praznično jed šele od [[19. stoletje|19. stoletja]] dalje, nikakor ne morejo biti točne. Danes so štruklji pogosto na jedilnikih restavracij in gostiln kot priloga k [[meso|mesu]] in [[omaka|omakam]] ali kot samostojna [[sladica]]. ==Sestava in načini priprave== Prvi štruklji so bili narejeni samo iz vlečenega [[testo|testa]]. Delali so jih iz bele [[moka|moke]], kasneje tudi iz ajdove. Danes jih pripravljajo tudi iz kvašenega, listnatega, rezančnega in krompirjevega testa. Štruklje kuhamo v slanem kropu ali juhi, parimo v sopari, [[pečenje|pečemo]] ali celo [[cvrenje|cvremo]]. Kuhamo jih zavite v vlažno krpo ali prtič. Štruklje ločimo po načinu kuhanja, po testu in po nadevih; orehovi, sirovi, pehtranovi, jabolčni... Nadevi za štruklje so lahko sladki in slani. ==Recepti== ===Vlečeno testo=== <u>Sestavine</u> * 1 l bele moke * 1/4 l tople vode * 1 celo [[jajce]] * [[sol]] * 1 rezina surovega [[maslo|masla]] * [[limona|limonin sok]] ali [[kis]] * [[olje]] # Iz navedenih sestavin naredimo srednje mehko testo in ga dobro pregnetemo. # V hlebček oblikovano testo, premazano z oljem, naj počiva dobre pol ure. # Potem ga razvaljamo na pomokanem prtu, premažemoo z oljem in na tanko razvlečemo. # Debele robove porežemo in tako imamo pravokotno osnovo pripravljeno za mazanje z različnimi vrstami nadeva. ===Pehtranovi štruklji=== Štruklji s pehtranovim nadevom so najbolj značilni slovenski štruklji. To so kuhani in zabeljeni sladki štruklji, ki jim pehtran daje izvrstno aromo. So značilna pomladansko-poletna jed. <u>Sestavine</u> * vlečeno testo za štruklje * 3 dl goste [[kisla smetana|kisle smetane]] * 2 jajci * 3 žlice v maslu popraženih krušnih drobtin * sol * 2 šopka [[pehtran|pehtrana]] # Zmešamo kislo smetano, rumenjaka, drobtine in drobno narezan šopek pehtrana. # Iz beljakov naredimo trd sneg in ga zmešamo k ostalim sestavinam. # Na razvlečeno testo namažemo nadev. # Testo zvijemo in zavijemo v moker in ožet lanen prtič ali aluminijasto folijo, povežemo z nitjo ter kuhamo v slanem kropu 25 minut. Vode v široki kozici naj bo za dobre tri do štiri prste. # Kuhan štrukelj vzamemoo iz ovoja, razrežemo ga na kose in zabelimo z maslom ter drobtinami. Štruklje lahko ponudimo slane ali sladke. Nekatere gospodinje dodajo v nadev teh štrukljev tudi [[skuta|skuto]]. ===Sirovi (skutni) štruklji=== Sirovi ali skutni štruklji so najbolj splošno razširjeni in najbolj pogosti v ponudbi gostiln in restavracij. <u>Sestavine</u> * vlečeno testo za štruklje * 1/4 l kisle smetane * 1/8 l pšeničnega zdroba * 20 dag skute * 2 rumenjaka * žlica olja * nekaj zrn soli * sneg 2 beljakov * pest belih krušnih drobtin # Za nadev najprej zmešamo kislo smetano in pšenični zdrob. Počakamo, da se zdrob nekoliko napne. # Primešamo skuto, rumenjaka, sol in sneg 2 beljakov. # Testo razvaljamo in ga namažemo z oljem. Potem ga raztegnemo in razvlečemo, namažemo s pripravljenim nadevom, potresemmo z drobtinami in zvijemo. Zavijemo ga v moker in ožet lanen prtič ali aluminijasto folijo ter povežemo z nitjo. Kuhamo pol ure v široki kozici v vreli osoljeni vodi (približno za dobre tri do štiri prste). # Kuhan štrukelj odvijemo iz prtiča ali folije, razrežemo na rezine in zabelimo z maslom ter drobtinami. == Sklici == {{Opombe}} ==Viri== * Bogataj, Janez: ''Slani, sladki, dobro zviti, štruklji, teknejo, če smo lačni ali siti!'' Ljubljana, Hart, 2021 {{COBISS|ID=62684419}} * Bogataj, Janez: ''Okusiti Slovenijo'' Ljubljana, Slovenska turistična organizacija, 2007 {{COBISS|ID=236943616}} [http://books.google.si/books?id=0aqK6C2K9rcC&printsec=frontcover&dq=okusiti+slovenijo&hl=sl&ei=C3d7ToqDMrHN4QSCiZWrDQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CC8Q6AEwAA#v=onepage&q&f=false Digitalna različica knjige] ==Glej tudi== * [[Zavitek]] {{Narodne jedi Slovenije}} [[Kategorija:Slovenska kuhinja]] nfh5h2xbl0fugr5x757tmd1x0ci76nw 0 219389 5737099 5525162 2022-08-20T07:12:44Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Duhovniško posvečenje''' oziroma '''ordinacija''' je druga stopnja [[Zakrament svetega reda|Zakramenta svetega reda]], pri katerem dobi kandidat [[Bog|Božjo]] [[božja milost|milost]] za opravljanje duhovne službe v [[cerkev (organizacija)|Cerkvi]]. Duhovniško posvečenje se podeljuje s polaganjem rok, zato se imenuje tudi '''hirotonija''' (grško: {{jezik-el2|χειροτονια}} [hirotonia] - polaganje rok). Zakrament posvečenja lahko podeljuje samo [[škof]] nadškof, [[kardinal]] (teoretično tudi [[papež]]), torej tisti, ki je sam že prejel najvišjo stopnjo zakramenta svetega reda. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški]] in v [[pravoslavje|pravoslavnih Cerkvah]] je zakrament duhovniškega posvečenja rezerviran samo za moške. V [[Anglikanska cerkev|Anglikanski cerkvi]] posvečujejo tudi ženske duhovnice. Tudi večina ostalih [[protestanti|protestantskih Cerkva]] pozna moško in žensko duhovništvo, vendar postavitve duhovnika večinoma ne štejejo za zakrament. Številne krščanske skupnosti postavljajo kot pogoj za duhovniško posvečenje (vsaj na višjih stopnjah) neporočenost oz. [[celibat]]. === Diakonsko posvečenje === [[Slika:Ređenje za Đakone, Gorica,Livno0211.jpg|180px|thumb|desno|Diakonsko posvečenje v Gorici pri Livnem, [[BIH]]]] Prva stopnja zakramenta svetega reda se imenuje diakonsko posvečenje ali diakonat. Prejemnik te stopnje svetega zakramenta postane [[diakon]] in lahko izvaja nekatera osnovna bogoslužna opravila: lahko vodi [[Evangelij|besedno bogoslužje]], [[Evharistija|obhaja vernike]], [[Sveti krst|krščuje]] ter podeljuje [[Zakramentali|blagoslove]]. V Rimskokatoliški cerkvi lahko opravlja tudi [[Sveti zakon|cerkvene poroke]]. Diakonsko posvečenje lahko (v katolištvu in v pravoslavju) prejme tudi moški, ki je že poročen. V katolištvu to pomeni, da mora ostati stalni diakon in ne more postati duhovnik, saj je za duhovnike-mašnike obvezen [[celibat]]. Diakonsko posvečenje je pogosto le prva stopnja v posvetitvi za duhovnika. == Duhovniško posvečenje == [[Slika:Priesterweihe 2006.jpg|180px|sličica|thumb|Duhovniško posvečenje treh duhovnikov v Nemčiji]] Druga stopnja zakramenta svetega reda se imenuje duhovniško posvečenje ali prezbiterat. Prejemnik te stopnje posvečenja postane [[duhovnik]] oziroma prezbiter in lahko izvaja vsa glavna bogoslužna opravila: vodi [[Sveta maša|sveto mašo]] in podeljuje [[Sveti zakrament|zakramente]], razen duhovniškega posvečenja. [[Sveta birma|Sveto birmo]] lahko podeljuje samo z izrecnim [[škof]]ovim dovoljenjem. Čez nekaj dni duhovniškemu posvečenju sledi t.i. »nova maša«, tj. prva maša, ki jo ima novi duhovnik ponavadi v [[Župnijska cerkev|župnijski cerkvi]] svoje domače [[Župnija|župnije]], lahko pa tudi drugod. Duhovnik lahko opravlja različne službe (ki pa ne štejejo kot različne stopnje posvečenja), na primer: [[župnik]] (vodja [[Župnija|župnije]]), [[kaplan]] (župnikov pomočnik), [[dekan (religija)|dekan]] (predstojnik [[dekanija|dekanije]]) ... == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[Zakrament svetega reda]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zakramenti]] [[Kategorija:Liturgija]] [[Kategorija:Krščanska teologija]] ikig7id7orl1rh5sqn11wk1cpt2kqhe 0 219390 5737127 5536161 2022-08-20T07:14:15Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{krščanstvo}} '''Zakrament svetega reda''' je krščanski [[Zakrament|zakrament]], pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi. Zakrament se podeljuje s polaganjem rok, zato se imenuje tudi '''hirotonija''' (grško: {{jezik-el2|χειροτονια}} [hirotonia] - polaganje rok). Zakrament ima tri stopnje: * [[Diakon|diakonsko]] posvečenje (diakonat) * [[duhovniško posvečenje]] (prezbiterat) * [[Škof|škofovsko]] posvečenje (episkopat) <ref>Škofijski liturgični sveti v Kopru, Ljubljani in Mariboru, Kristjan moli, [[Družina (založba)|Družina]], [[Ljubljana]], [[2008]].</ref> Oseba, ki je posvečena v [[Škof|škofa]], prejme v polnosti zakrament svetega reda. Zakrament posvečenja lahko podeljuje samo [[škof]], nadškof ali [[kardinal]] (teoretično tudi [[papež]]), torej tisti, ki je sam že prejel najvišjo stopnjo posvečenja. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški]] in v [[pravoslavje|pravoslavnih Cerkvah]] je duhovniško posvečenje rezervirano samo za moške, V [[Anglikanska cerkev|Anglikanski cerkvi]] pa posvečujejo tudi ženske duhovnice. Tudi večina ostalih [[protestanti|protestantskih Cerkva]] pozna moško in žensko duhovništvo, vendar postavitve duhovnika večinoma ne štejejo za zakrament. Številne krščanske skupnosti postavljajo kot pogoj za duhovniško posvečenje neporočenost oz. [[celibat]]. == Diakonsko posvečenje == [[Slika:Ređenje za Đakone, Gorica,Livno0211.jpg|180px|thumb|desno|Diakonsko posvečenje v Gorici pri Livnem, [[BIH]]]] Najnižja stopnja svetega reda se imenuje diakonsko posvečenje ali '''diakonat'''. Prejemnik te stopnje posvečenja postane [[diakon]] in lahko izvaja nekatera osnovna bogoslužna opravila: lahko vodi [[evangelij|besedno bogoslužje]], [[Evharistija|obhaja vernike]], [[Sveti krst|krščuje]], podeljuje [[zakramentali|blagoslove]]. V Rimskokatoliški cerkvi lahko opravlja tudi [[Sveti zakon|cerkvene poroke]]. Diakonsko posvečenje lahko (v katolištvu in v pravoslavju) prejme tudi moški, ki je že poročen. V katolištvu to pomeni, da mora ostati stalni diakon in ne more postati duhovnik, saj je za duhovnike-mašnike obvezen [[celibat]]. Diakonsko posvečenje je pogosto le prva stopnja v posvetitvi za duhovnika. == Duhovniško posvečenje == [[Slika:Priesterweihe 2006.jpg|180px|sličica|thumb|Duhovniško posvečenje treh duhovnikov v Nemčiji]] Druga stopnja svetega reda se imenuje duhovniško posvečenje ali '''prezbiterat'''. Prejemnik te stopnje posvečenja postane [[duhovnik]] oziroma prezbiter in lahko izvaja vsa glavna bogoslužna opravila: vodi [[Sveta maša|sveto mašo]] in podeljuje vse [[Sveti zakrament|zakramente]], razen duhovniškega posvečenja. [[Sveta birma|Sveto birmo]] lahko podeljuje samo z izrecnim [[škof]]ovim dovoljenjem. Duhovnik lahko opravlja različne službe (ki pa ne štejejo kot različne stopnje posvečenja), na primer: [[župnik]] (vodja [[Župnija|župnije]]), [[kaplan]] (župnikov pomočnik), [[dekan (religija)|dekan]] (predstojnik [[dekanija|dekanije]]) ... == Škofovsko posvečenje == [[Slika:Episcopal ordination of bishop Maurizio Malvestiti.jpg|180px|thumb|desno|Škofovsko posvečenje škofa [[Maurizio Malvestiti|Maurizia Malvestiti-ja]]]] Najvišja stopnja zakramenta se imenuje škofovsko posvečenje ali '''episkopat'''. Primerne kandidate za škofe predlagata [[Slovenska škofovska konferenca|škofovska konferenca]] in [[apostolski nuncij]], predloge pa obravnava [[Kongregacija za škofe]]. Vsakega škofa v [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški cerkvi]] imenuje [[papež]]. To dokazuje tudi posebna listina, imenovana [[papeška bula]], ki jo prejme novoimenovani škof in mora biti javno prebrana ob samem škofovskem posvečenju. S prisego zvestobe novi škof na poseben način obljubi, da bo vselej deloval v soglasju s papežem, in to pogosto v navzočnosti [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]], ki v posamezni državi predstavlja povezavo s papežem. Prisega v praksi pomeni, da novi škof ne bo deloval v nasprotju s papežem in cerkvenim naukom, ter da bo vestno izpolnjeval naloge in poslanstvo, ki ga ima kot [[škof]], tj. da bo skrbel za vse ljudi v svoji [[Škofija|škofiji]], tako za [[duhovnik|duhovnike]], [[Diakon|diakone]], [[Verski red|redovnike in redovnice]] ter laike. Prejemnik te stopnje posvečenja postane [[škof]]. To pomeni, da ima v Cerkvi vlogo voditelja in nadzornika ter je duhovnikom in diakonom hierarhično nadrejen. [[Škof]] tudi podeljuje [[zakrament|zakramente]], npr. [[Sveta birma|zakramenta svete birme]] in svetega reda. Škof opravlja različne službe (ki pa ne štejejo kot različne stopnje posvečenja), lahko je na primer: škof ordinarij, [[nadškof]], metropolit, [[pomožni škof]], [[kardinal]], [[papež]]... == Nižje cerkvene službe == V Cerkvi obstajajo tudi nekatere nižje službe, na primer: bralec Božje besede, delivec obhajila, mežnar in podobno. Po mnenju Rimskokatoliške Cerkve zdaj za te službe ni potreben [[zakrament]] posvečenja. V [[Pravoslavje|Pravoslavju]] podeljujejo za ta namen posvečenje nižje stopnje - subdiakonat (v preteklosti je to veljalo tudi v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški Cerkvi]]). == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[Diakon]] * [[Duhovniško posvečenje]] * [[Duhovnik]] * [[Škof]] {{Navpolje stolpci | name = Zakramenti | title = [[Slika:Christianity Symbol.svg|20px]] [[Zakrament]]i | colstyle = text-align:center | col1header = Zakramenti uvajanja v krščanstvo | col2header = Zakramenta ozdravljanja | col3header = Zakramenta služenja občestvu | col1width= 22% | col1 = [[krst]]{{·}} [[birma|Sveta birma]]{{·}} [[evharistija|Sveta evharistija]] | col2width= 22% | col2 = [[Sveta pokora|Sveta spoved]]{{·}} [[bolniško maziljenje|Sveto bolniško maziljenje]] | col3width= 22% | col3 = [[Zakrament Svetega reda|Sveti Red]]{{·}} [[Sveti zakon|zakon]] }}<noinclude> [[Kategorija:Zakramenti]] pduw7xhh067lmdu1g4cmsac2nsn4u4w 0 221652 5737004 5710124 2022-08-20T07:07:12Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Souvanova hiša |image = Ljubljana Mestni trg kamienica 1.jpg |image_size = 240px |caption = |location = [[Mestni trg, Ljubljana]] |address = Mestni trg 24 | map_type = Ljubljana-center | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane |start_date = |completion_date = 1755 |demolition_date = |opening = |renovation_date = 1827 |building_type = trgovska palača |roof = |top_floor = |floor_count = |cost = |floor_area = |architect = |architectural_style = [[baročna arhitektura]] |ren_architect = [[Francesco Coconi]] |client = |developer = |owner = |management = |url = |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ljubljana - Hiša Mestni trg 24 | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 22. februar 1986 | refšt= 348 | občina = Ljubljana <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Souvanova hiša''' (tudi Hohnova hiša ali Hiša Mestni trg 24) je poslovno-stanovanjska stavba v središču Ljubljane, ki stoji na [[Mestni trg, Ljubljana|Mestnem trgu]] nasproti Mestne hiše. Baročno meščansko hišo s konca 17. stoletja so v 19. stoletju predelali po načrtih furlanskega arhitekta [[Francesco Coconi|Francesca Coconija]]. Stavba je postala pendant nasproti stoječemu magistratu in danes velja za enega najboljših primerov [[Bidermajer|bidermajerja]] v Ljubljani.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem|url=https://www.worldcat.org/oclc/922861042|publisher=Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO)|date=2015|location=Ljubljana|isbn=978-961-6669-29-0|oclc=922861042|first=Igor|last=Sapač|first2=Maja|last2=Lovrenov|first3=Tina|last3=Košak|first4=Matevž, arhitekt|last4=Čelik}}</ref> == Zgodovina stavbe in arhitektura == Meščanska hiša je bila zgrajena konec 17. stoletja. V baroku so v Ljubljano vabili ugledne italijanske arhitekte, ki so pomagali pri barokizaciji Ljubljane. V tem času so pogosto nadzidavali stavbe in združevali tipične triosne hiše v večje stavbne enote.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg : arhitekturni in zgodovinski oris predela med grajskim hribom z gradom, Cankarjevim nabrežjem, Trančo, Stritarjevo ulico in podgrajskega dela Ciril-Metodovega trga ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana : razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana, atrij Mestne občine Ljubljana in avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana|url=https://www.worldcat.org/oclc/443094019|publisher=Zgodovinski arhiv|date=2000|location=Ljubljana|isbn=961-6247-05-0|oclc=443094019|first=Jože|last=Suhadolnik|first2=Tatjana|last2=Rodošek|last3=Zgodovinski arhiv|last4=Pleško)|cobiss=107024128}}</ref> Tako je bilo tudi v primeru Souvanove hiše, kjer je okoli leta 1755 z združitvijo dveh starejših hiš nastala sedemosna hiša, poleg tega pa je stavba dobila baročno stopnišče in fasado. Današnji videz je stavba dobila leta 1827, ko je arhitekt Francesco Coconi za trgovca in knjigoveza Henrika Adama Hohna nadzidal četrto nadstropje in na novo oblikoval fasado.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|edition=Bibliofilska izd., 1. natis|title=Arhitekturni vodnik po Ljubljani : 100 izbranih zgradb|url=https://www.worldcat.org/oclc/1051629327|publisher=Rokus|date=2002|location=Ljubljana|isbn=961-209-251-6|oclc=1051629327|first=Andrej|last=Hrausky|first2=Miran|last2=Kambič|last3=Gorenjski tisk)|cobiss=114727424}}</ref> Ob povišanju stavbe je Coconi dodal plitev [[Rizalit|rizalit]] in s tem poudaril osrednji del stavbe, ki ga zaključuje trikotno čelo.<ref>{{navedi revijo |last1= Damjan PRELOVŠEK|first1= |last2= |first2= |year= 1997|title= Ljubljanski stavbni mojster Francesco Coconi|journal= Acta historiae artis Slovenica|volume= 2|issue= |pages= |publisher= |doi= |url= http://uifs1.zrc-sazu.si/?q=/node/186|accessdate= 20. 6. 2021}}</ref> Poudarek na osrednji osi je prav tako viden pri plastičnem stopnjevanju v spodnjih dveh nadstropjih, saj so v vogalih plitvi korintski pilastri, med osrednjimi okenskimi osmi pa korintski polstebri. Po višini je fasada deljena v tri pasove – pritličje, spodnji nadstropji v mreži [[Pilaster|pilastrov]] in gladki zgornji nadstropji.<ref name=":2" /> == Kiparski okras == [[File:Relief "poljedelstvo".png|thumb|detajl reliefa »poljedelstvo«, pozno 17. stoletje]] [[File:Relief "umetnost".png|thumb|detajl reliefa »umetnost«, pozno 17. stoletje]] [[File:Relief "trgovina".png|thumb|detajl reliefa »trgovina«, pozno 17. stoletje]] Skupaj z nadzidavo leta 1827 je Souvanova hiša dobila tudi bogat kiparski okras. Glavna fasada je dobila nov kamniti glavni portal in kakovostne figuralne štukature potujočega tirolskega kiparja [[Martin Kirschner|Martina Kirschnerja]] pod okni in v trikotnem čelu.<ref name=":0" /> Med prvim in drugim nadstropjem se v osrednji osi nahajajo trije figuralni reliefi puttov iz štuka.<ref name=":1" /> Na prvem reliefu z leve putti predstavljajo poljedelstvo, saj orjejo, žanjejo in opravljajo poljska dela. Na osrednjem reliefu, ki predstavlja umetnost, se putti posvečajo gledališču, glasbi, slikarstvu, kiparstvu in arhitekturi. Na zadnjem reliefu pa so upodobljeni putti, ki simbolizirajo trgovino in so upodobljeni med prenašanjem tovora, blaga in zavojev. Poleg puttov sta upodobljeni trgovska ladja in Merkurjeva glasniška palica. Poleg reliefov v osrednji osi je fasada obogatena še z drugim štukaturnim okrasjem, ki so ga izdelali furlanski mojstri. V prvem in tretjem nadstropju se nad okni pojavi dekorativna cvetlična štukatura, nad polstebri pa je girlanda, ki jo držijo orli. V timpanonu sta dve angelski figuri z božjim očesom.<ref>{{navedi knjigo |author= Špelca ČOPIČ – Damjan PRELOVŠEK – Sonja ŽITKO|year= 1991|title= Ljubljansko kiparstvo na prostem|publisher= |isbn= |cobiss= 14848059 }}</ref> Fasada se od drugih klasicističnih fasad v mestu razlikuje v tem, da ima bolj bogato okrasje. Celota je oblikovana po okusu premožnega naročnika in je odličen primer ljubljanskega bidermajerja.<ref name=":2" /> Bidermajer se v arhitekturi uveljavi predvsem v reprezentativnih meščanskih fasadah. Bidermajerska umetnost je bila v tem času popularna predvsem zaradi bogatejše arhitekturne plastike kot je značilna za sočasni [[Klasicizem (umetnost)|klasicizem]].<ref>{{navedi revijo |last1= Marsha L. MORTON|first1= |last2= |first2= |year= 2003|title= Biedermeier |journal= Grove Art Online|volume= |issue= |pages= |publisher= |doi= |url= https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1093/gao/9781884446054.article.T008797|accessdate= 20. 6. 2021}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} {{Ljubljana}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Hiše v Ljubljani]] [[Kategorija:Bidermajer]] [[Kategorija:Mestni trg, Ljubljana]] rl4g570v95a2ih9q8b9oizj8u2yepko 5737010 5737004 2022-08-20T07:07:30Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/SportiBot|SportiBot]] ([[User talk:SportiBot|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Ljuba brank|Ljuba brank]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Souvanova hiša |image = Ljubljana Mestni trg kamienica 1.jpg |image_size = 240px |caption = |location = [[Mestni trg, Ljubljana]] |address = Mestni trg 24 | map_type = Ljubljana-center | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane |start_date = |completion_date = 1755 |demolition_date = |opening = |renovation_date = 1827 |building_type = trgovska palača |roof = |top_floor = |floor_count = |cost = |floor_area = |architect = |architectural_style = [[baročna arhitektura]] |ren_architect = [[Francesco Coconi]] |client = |developer = |owner = |management = |url = |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ljubljana - Hiša Mestni trg 24 | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 22. februar 1986 | refšt= 348 | občina = Ljubljana <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Souvanova hiša''' (tudi Hohnova hiša ali Hiša Mestni trg 24) je poslovno-stanovanjska stavba v središču Ljubljane, ki stoji na [[Mestni trg, Ljubljana|Mestnem trgu]] nasproti Mestne hiše. Baročno meščansko hišo s konca 17. stoletja so v 19. stoletju predelali po načrtih furlanskega arhitekta [[Francesco Coconi|Francesca Coconija]]. Stavba je postala pendant nasproti stoječemu magistratu in danes velja za enega najboljših primerov [[Bidermajer|bidermajerja]] v Ljubljani.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem|url=https://www.worldcat.org/oclc/922861042|publisher=Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO)|date=2015|location=Ljubljana|isbn=978-961-6669-29-0|oclc=922861042|first=Igor|last=Sapač|first2=Maja|last2=Lovrenov|first3=Tina|last3=Košak|first4=Matevž, arhitekt|last4=Čelik}}</ref> == Zgodovina stavbe in arhitektura == Meščanska hiša je bila zgrajena konec 17. stoletja. V baroku so v Ljubljano vabili ugledne italijanske arhitekte, ki so pomagali pri barokizaciji Ljubljane. V tem času so pogosto nadzidavali stavbe in združevali tipične triosne hiše v večje stavbne enote.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg : arhitekturni in zgodovinski oris predela med grajskim hribom z gradom, Cankarjevim nabrežjem, Trančo, Stritarjevo ulico in podgrajskega dela Ciril-Metodovega trga ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana : razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana, atrij Mestne občine Ljubljana in avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana|url=https://www.worldcat.org/oclc/443094019|publisher=Zgodovinski arhiv|date=2000|location=Ljubljana|isbn=961-6247-05-0|oclc=443094019|first=Jože|last=Suhadolnik|first2=Tatjana|last2=Rodošek|last3=Zgodovinski arhiv|last4=Pleško)|cobiss=107024128}}</ref> Tako je bilo tudi v primeru Souvanove hiše, kjer je okoli leta 1755 z združitvijo dveh starejših hiš nastala sedemosna hiša, poleg tega pa je stavba dobila baročno stopnišče in fasado. Današnji videz je stavba dobila leta 1827, ko je arhitekt Francesco Coconi za trgovca in knjigoveza Henrika Adama Hohna nadzidal četrto nadstropje in na novo oblikoval fasado.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|edition=Bibliofilska izd., 1. natis|title=Arhitekturni vodnik po Ljubljani : 100 izbranih zgradb|url=https://www.worldcat.org/oclc/1051629327|publisher=Rokus|date=2002|location=Ljubljana|isbn=961-209-251-6|oclc=1051629327|first=Andrej|last=Hrausky|first2=Miran|last2=Kambič|last3=Gorenjski tisk)|cobiss=114727424}}</ref> Ob povišanju stavbe je Coconi dodal plitev [[Rizalit|rizalit]] in s tem poudaril osrednji del stavbe, ki ga zaključuje trikotno čelo.<ref>{{navedi revijo |last1= Damjan PRELOVŠEK|first1= |last2= |first2= |year= 1997|title= Ljubljanski stavbni mojster Francesco Coconi|journal= Acta historiae artis Slovenica|volume= 2|issue= |pages= |publisher= |doi= |url= http://uifs1.zrc-sazu.si/?q=/node/186|accessdate= 20. 6. 2021}}</ref> Poudarek na osrednji osi je prav tako viden pri plastičnem stopnjevanju v spodnjih dveh nadstropjih, saj so v vogalih plitvi korintski pilastri, med osrednjimi okenskimi osmi pa korintski polstebri. Po višini je fasada deljena v tri pasove – pritličje, spodnji nadstropji v mreži [[Pilaster|pilastrov]] in gladki zgornji nadstropji.<ref name=":2" /> == Kiparski okras == [[File:Relief "poljedeljstvo".png|thumb|detajl reliefa »poljedeljstvo«, pozno 17. stoletje]] [[File:Relief "umetnost".png|thumb|detajl reliefa »umetnost«, pozno 17. stoletje]] [[File:Relief "trgovina".png|thumb|detajl reliefa »trgovina«, pozno 17. stoletje]] Skupaj z nadzidavo leta 1827 je Souvanova hiša dobila tudi bogat kiparski okras. Glavna fasada je dobila nov kamniti glavni portal in kakovostne figuralne štukature potujočega tirolskega kiparja [[Martin Kirschner|Martina Kirschnerja]] pod okni in v trikotnem čelu.<ref name=":0" /> Med prvim in drugim nadstropjem se v osrednji osi nahajajo trije figuralni reliefi puttov iz štuka.<ref name=":1" /> Na prvem reliefu z leve putti predstavljajo poljedelstvo, saj orjejo, žanjejo in opravljajo poljska dela. Na osrednjem reliefu, ki predstavlja umetnost, se putti posvečajo gledališču, glasbi, slikarstvu, kiparstvu in arhitekturi. Na zadnjem reliefu pa so upodobljeni putti, ki simbolizirajo trgovino in so upodobljeni med prenašanjem tovora, blaga in zavojev. Poleg puttov sta upodobljeni trgovska ladja in Merkurjeva glasniška palica. Poleg reliefov v osrednji osi je fasada obogatena še z drugim štukaturnim okrasjem, ki so ga izdelali furlanski mojstri. V prvem in tretjem nadstropju se nad okni pojavi dekorativna cvetlična štukatura, nad polstebri pa je girlanda, ki jo držijo orli. V timpanonu sta dve angelski figuri z božjim očesom.<ref>{{navedi knjigo |author= Špelca ČOPIČ – Damjan PRELOVŠEK – Sonja ŽITKO|year= 1991|title= Ljubljansko kiparstvo na prostem|publisher= |isbn= |cobiss= 14848059 }}</ref> Fasada se od drugih klasicističnih fasad v mestu razlikuje v tem, da ima bolj bogato okrasje. Celota je oblikovana po okusu premožnega naročnika in je odličen primer ljubljanskega bidermajerja.<ref name=":2" /> Bidermajer se v arhitekturi uveljavi predvsem v reprezentativnih meščanskih fasadah. Bidermajerska umetnost je bila v tem času popularna predvsem zaradi bogatejše arhitekturne plastike kot je značilna za sočasni [[Klasicizem (umetnost)|klasicizem]].<ref>{{navedi revijo |last1= Marsha L. MORTON|first1= |last2= |first2= |year= 2003|title= Biedermeier |journal= Grove Art Online|volume= |issue= |pages= |publisher= |doi= |url= https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1093/gao/9781884446054.article.T008797|accessdate= 20. 6. 2021}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} {{Ljubljana}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Hiše v Ljubljani]] [[Kategorija:Bidermajer]] [[Kategorija:Mestni trg, Ljubljana]] d2sgkfiwcwd3t1za3fm4b7s8tsbk0g0 0 223785 5736740 5707875 2022-08-20T05:32:02Z Romanm 13 [[Prefektura Hjogo]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dirkač F1 | Image = <!--WD--> | Nationality = {{ikonazastave|Japonska}} [[Japonci|Japonec]] | Car number = 10 | Team = ? | Races = 76 | Championships = 0 | Wins = 0 | Podiums = 0 | Poles = 0 | Points = 125 | Fastest laps = 1 | First race = [[Velika nagrada Brazilije 2009|VN Brazilije 2009]] | Last race = [[Velika nagrada Abu Dabija 2014|VN Abu Dabija 2014]] | Last season = 2014 | Last position = 22. (0 točk) }} '''Kamui Kobajaši''' ([[Japonščina|japonsko]] 小林可夢偉), [[japonci|japonski]] [[dirkač]], * [[13. september]] [[1986]], [[Amagasaki]], [[Prefektura Hjogo]], [[Japonska]]. Kobajaši je opozoril nase leta 2005, ko je osvojil tako [[Italijanska Formula Renault|Italijansko]], kot tudi [[Evropska Formula Renault|Evropsko]] prvenstvo [[Formula Renault|Formule Renault]]. Od {{F1|2008|sezone}} je testni in rezervni dirkač moštva [[Formula 1|Formule 1]], [[Toyota Racing|Panasonic Toyota F1]]. Ob tem je osvojil še prvenstvo [[GP2|Azijske GP2]] v [[Azijska GP2 sezona 2008-09|sezoni 2008-09]]. V {{F1|2009|sezoni}} je namesto obolelega [[Timo Glock|Toma Glocka]] nastopal na petkovih prostih treningih pred dirko za {{Vn|Japonske|2009}}. Glock je nato nastopil na petkovih kvalifikacijah, kjer pa se je poškodoval. Kobajaši ni smel nastopiti na dirki, ker se ni udeležil kvalifikacij, toda Glocka je nadomestil na naslednji dirki za {{Vn|Brazilije|2009}}, kjer je z enajstim mestom na dežnih kvalifikacijah in devetem mestu na dirki, še bolj pa z bojevitim dirkanjem, opozoril nase. == Dirkaški rezultati == === Pregled rezultatov === {| border="2" cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 0 1em 0 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" ! Sezona ! Serija ! Moštvo ! Dirke ! [[Najboljši štartni položaj|Pole]] ! Zmage ! Toč ! Prv |- ! 2003 | [[Formula Toyota]] | ? | align="center" | 10 | align="center" | 4 | align="center" | 2 | align="center" | 120 | align="center" | 2. |- ! rowspan=2 | 2004 | [[Formula Renault|Nemška Formula Renault]] | Prema Powerteam | align="center"| 2 | align="center"| 0 | align="center"| 0 | align="center"| 16 | align="center"| 31. |- | [[Formula Renault|Italijanska Formula Renault]] | Prema Powerteam | align="center"| 17 | align="center"| 3 | align="center"| 2 | align="center"| 134 | align="center"| 7. |- ! rowspan="2"| 2005 | [[Formula Renault|Italijanska Formula Renault]] | Prema Powerteam | align="center" | 15 | align="center" | 4 | align="center" | 6 | align="center" | 312 | align="center" bgcolor="#FFFFBF" | 1. |- | [[Formula Renault|Evropska Formula Renault]] | Prema Powerteam | align="center" | 16 | align="center" | 4 | align="center" | 6 | align="center" | 157 | align="center" bgcolor="#FFFFBF" | 1. |- ! [[Evropska Formula 3 sezona 2006|2006]] | [[Evropska Formula 3]] | ASM Formule 3 | align="center" | 19 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 34 | align="center" | 8. |- ! [[Evropska Formula 3 sezona 2007|2007]] | [[Evropska Formula 3]] | ASM Formule 3 | align="center" | 20 | align="center" | 1 | align="center" | 1 | align="center" | 59 | align="center" | 4. |- !rowspan=3| 2008 | [[Azijska GP2 sezona 2008|Azijska GP2]] |rowspan=2| [[DAMS]] | align="center" | 10 | align="center" | 0 | align="center" | 2 | align="center" | 22 | align="center" | 6. |- | [[GP2 sezona 2008|GP2]] | align="center" | 20 | align="center" | 0 | align="center" | 1 | align="center" | 10 | align="center" | 16. |- | [[Formula 1 sezona 2008|Formula 1]] | [[Toyota Racing|Toyota]] |align="center" colspan=5| Testni dirkač |- | [[Azijska GP2 sezona 2008-09|2008-09]] | [[GP2|Azijska GP2]] | [[DAMS]] | align="center" | 11 | align="center" | 2 | align="center" | 2 | align="center" | 56 | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- !rowspan=2| 2009 | [[GP2 sezona 2009|GP2]] | [[DAMS]] | align="center" | 20 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 13 | align="center" | 16. |- | [[Formula 1 sezona 2009|Formula 1]] | [[Toyota Racing|Toyota]] | align="center" | 2 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 3 | align="center" | 18. |- ! 2010 | [[Formula 1 sezona 2010|Formula 1]] | [[Sauber]] | align="center" | 19 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 32 | align="center" | 12. |- ! 2011 | [[Formula 1 sezona 2011|Formula 1]] | [[Sauber]] | align="center" | 19 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 30 | align="center" | 12. |- ! 2012 | [[Formula 1 sezona 2011|Formula 1]] | [[Sauber]] | align="center" | 20 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 60 | align="center" | 12. |- !rowspan=2| 2013 | [[24 ur Le Mansa 2013|24 ur Le Mansa]] | rowspan=2| [[AF Corse]] {{smaller|(GTE Pro)}} | align="center" | 1 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 5. |- | [[Svetovno vzdržljivostno prvenstvo 2013|Svetovno vzdržljivostno prvenstvo]] | align="center" | 8 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 98 | align="center" | 7. |- ! 2014 | [[Formula 1 sezona 2014|Formula 1]] | [[Caterham F1|Caterham F1 Team]] | align="center" | 16 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 22. |} === GP2 === ([[:Predloga:Legenda rezultatov dirkačev F1|legenda]]) ('''odebeljene''' dirke pomenijo [[najboljši štartni položaj]], ''poševne'' [[najhitrejši krog]]) {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%" ! Leto ! Moštvo ! 1 ! 2 ! 3 ! 4 ! 5 ! 6 ! 7 ! 8 ! 9 ! 10 ! 11 ! 12 ! 13 ! 14 ! 15 ! 16 ! 17 ! 18 ! 19 ! 20 ! Prv ! Toč |- | [[GP2 sezona 2008|2008]] ! [[DAMS]] |bgcolor="#DFFFDF"| [[Circuit de Catalunya|ESP<br />FEA]]<br /><small>8</small> |bgcolor="#FBFFBF"| ''[[Circuit de Catalunya|ESP<br />SPR]]''<br /><small>1</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Istanbul Park|TUR<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Istanbul Park|TUR<br />SPR]]<br /><small>9</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Circuit de Monaco|MON<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Circuit de Monaco|MON<br />SPR]]<br /><small>18</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Circuit de Nevers Magny-Cours|FRA<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| ''[[Circuit de Nevers Magny-Cours|FRA<br />SPR]]''<br /><small>9</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Silverstone Circuit|GBR<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Silverstone Circuit|GBR<br />SPR]]<br /><small>7</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Hockenheimring|GER<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Hockenheimring|GER<br />SPR]]<br /><small>18</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Hungaroring|HUN<br />FEA]]<br /><small>11</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Hungaroring|HUN<br />SPR]]<br /><small>8</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Valencia Street Circuit|EUR<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Valencia Street Circuit|EUR<br />SPR]]<br /><small>6</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Circuit de Spa-Francorchamps|BEL<br />FEA]]<br /><small>9</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Circuit de Spa-Francorchamps|BEL<br />SPR]]<br /><small>14</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Autodromo Nazionale Monza|ITA<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Autodromo Nazionale Monza|ITA<br />SPR]]<br /><small>13</small> ! 16. ! 10 |- | [[GP2 sezona 2009|2009]] ! [[DAMS]] |bgcolor="#DFFFDF"| [[Circuit de Catalunya|ESP<br />FEA]]<br /><small>8</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Circuit de Catalunya|ESP<br />SPR]]<br /><small>5</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Circuit de Monaco|MON<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Circuit de Monaco|MON<br />SPR]]<br /><small>12</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Istanbul Park|TUR<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Istanbul Park|TUR<br />SPR]]<br /><small>NC</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Silverstone Circuit|GBR<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Silverstone Circuit|GBR<br />SPR]]<br /><small>17</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Nürburgring|GER<br />FEA]]<br /><small>9</small> |bgcolor="#FFDF9F"| [[Nürburgring|GER<br />SPR]]<br /><small>3</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Hungaroring|HUN<br />FEA]]<br /><small>13</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Hungaroring|HUN<br />SPR]]<br /><small>8</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Valencia Street Circuit|VAL<br />FEA]]<br /><small>8</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Valencia Street Circuit|VAL<br />SPR]]<br /><small>11</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Circuit de Spa-Francorchamps|BEL<br />FEA]]<br /><small>7</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Circuit de Spa-Francorchamps|BEL<br />SPR]]<br /><small>11</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Autodromo Nazionale Monza|ITA<br />FEA]]<br /><small>17</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Autodromo Nazionale Monza|ITA<br />SPR]]<br /><small>17</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Autódromo Internacional do Algarve|ALG<br />FEA]]<br /><small>6</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Autódromo Internacional do Algarve|ALG<br />SPR]]<br /><small>19</small> ! 16. ! 13 |} === Azijska GP2 === ([[:Predloga:Legenda rezultatov dirkačev F1|legenda]]) ('''odebeljene''' dirke pomenijo [[najboljši štartni položaj]], ''poševne'' [[najhitrejši krog]]) {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%" ! Leto ! Moštvo ! 1 ! 2 ! 3 ! 4 ! 5 ! 6 ! 7 ! 8 ! 9 ! 10 ! 11 ! 12 ! DC ! Points |- | [[Azijska GP2 sezona 2008|2008]] ! [[DAMS]] |bgcolor="#CFCFFF"| [[Dubai Autodrome|UAE<br />FEA]]<br /><small>13</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Dubai Autodrome|UAE<br />SPR]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Sentul International Circuit|IND<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Sentul International Circuit|IND<br />SPR]]<br /><small>15</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Sepang International Circuit|MAL<br />FEA]]<br /><small>5</small> |bgcolor="#FBFFBF"| [[Sepang International Circuit|MAL<br />SPR]]<br /><small>1</small> |bgcolor="#FFDF9F"| [[Bahrain International Circuit|BHR<br />FEA]]<br /><small>3</small> |bgcolor="#FBFFBF"| [[Bahrain International Circuit|BHR<br />SPR]]<br /><small>1</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Dubai Autodrome|UAE<br />FEA]]<br /><small>20</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Dubai Autodrome|UAE<br />SPR]]<br /><small>14</small> | | ! 6. ! 22 |- | [[Azijska GP2 sezona 2008-09|2008-09]] ! [[DAMS]] |bgcolor="#DFDFDF"| ''[[Shanghai International Circuit|CHN<br />FEA]]''<br /><small>2</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Shanghai International Circuit|CHN<br />SPR]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#FBFFBF"| '''''[[Dubai Autodrome|UAE<br />FEA]]'''''<br /><small>1</small> | [[Dubai Autodrome|UAE<br />SPR]]<br /><small>C</small> |bgcolor="#FBFFBF"| ''[[Bahrain International Circuit|BHR<br />FEA]]''<br /><small>1</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Bahrain International Circuit|BHR<br />SPR]]<br /><small>6</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Losail International Circuit|QAT<br />FEA]]<br /><small>4</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Losail International Circuit|QAT<br />SPR]]<br /><small>18</small> |bgcolor="#DFDFDF"| [[Sepang International Circuit|MAL<br />FEA]]<br /><small>2</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Sepang International Circuit|MAL<br />SPR]]<br /><small>7</small> |bgcolor="#DFFFDF"| '''[[Bahrain International Circuit|BHR<br />FEA]]'''<br /><small>4</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Bahrain International Circuit|BHR<br />SPR]]<br /><small>5</small> |bgcolor="#FBFFBF"| '''1.''' |bgcolor="#FBFFBF"| '''56''' |} === Formula 1 === {{Glava za dirkača F1|20}} |- | {{f1|2009}} ! [[Panasonic]] [[Toyota Racing]] ! [[Toyota Racing|Toyota]] [[Toyota TF109|TF109]] ! [[Toyota Racing|Toyota]] RVX-09 2.4 [[V8 engine|V8]] | [[Velika nagrada Avstralije 2009|AVS]] | [[Velika nagrada Malezije 2009|MAL]] | [[Velika nagrada Kitajske 2009|KIT]] | [[Velika nagrada Bahrajna 2009|BAH]] | [[Velika nagrada Španije 2009|ŠPA]] | [[Velika nagrada Monaka 2009|MON]] | [[Velika nagrada Turčije 2009|TUR]] | [[Velika nagrada Velike Britanije 2009|VB]] | [[Velika nagrada Nemčije 2009|NEM]] | [[Velika nagrada Madžarske 2009|MAD]] | [[Velika nagrada Evrope 2009|EU]] | [[Velika nagrada Belgije 2009|BEL]] | [[Velika nagrada Italije 2009|ITA]] | [[Velika nagrada Singapurja 2009|SIN]] |bgcolor="#F1F8FF"| [[Velika nagrada Japonske 2009|JAP]]<br><small>PO</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Brazilije 2009|BRA]]<br><small>9</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Abu Dabija 2009|ABU]]<br><small>6</small> | | | ! 18. ! 3 |- | {{f1|2010}} ! [[Sauber|BMW Sauber F1 Team]] ! [[Sauber]] [[Sauber C29|C29]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 056 2.4 [[V8 engine|V8]] |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Bahrajna 2010|BAH]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Avstralije 2010|AVS]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Malezije 2010|MAL]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Kitajske 2010|KIT]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Španije 2010|ŠPA]]<br /><small>12</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Monaka 2010|MON]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Turčije 2010|TUR]]<br /><small>10</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Kanade 2010|KAN]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Evrope 2010|EU]]<br /><small>7</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2010|VB]]<br /><small>6</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Nemčije 2010|NEM]]<br /><small>11</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Madžarske 2010|MAD]]<br /><small>9</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Belgije 2010|BEL]]<br /><small>8</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Italije 2010|ITA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Singapurja 2010|SIN]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Japonske 2010|JAP]]<br /><small>7</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Koreje 2010|KOR]]<br /><small>8</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Brazilije 2010|BRA]]<br /><small>10</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Abu Dabija 2010|ABU]]<br /><small>14</small> | ! 12. ! 32 |- | {{F1|2011}} ! [[Sauber|Sauber F1 Team]] ! [[Sauber]] [[Sauber C30|C30]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 056 2.4 [[V8 engine|V8]] |bgcolor="#000000" style="color:white"|[[2011 Australian Grand Prix|<font color=white>AUS]]<br /><small>DSQ</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Malezije 2011|MAL]]<br /><small>7</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Kitajske 2011|KIT]]<br /><small>10</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Turčije 2011|TUR]]<br /><small>10</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Španije 2011|ŠPA]]<br /><small>10</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Monaka 2011|MON]]<br /><small>5</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Kanade 2011|KAN]]<br /><small>7</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Evrope 2011|EU]]<br /><small>16</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2011|VB]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Nemčije 2011|NEM]]<br /><small>9</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Madžarske 2011|MAD]]<br /><small>11</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Belgije 2011|BEL]]<br /><small>12</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Italije 2011|ITA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Singapurja 2011|SIN]]<br /><small>14</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Japonske 2011|JAP]]<br /><small>13</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Koreje 2011|KOR]]<br /><small>15</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Indije 2011|IND]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Abu Dabija 2011|ABU]]<br /><small>10</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Brazilije 2011|BRA]]<br /><small>9</small> | ! 12. ! 30 |- | {{F1|2012}} ! [[Sauber|Sauber F1 Team]] ! [[Sauber]] [[Sauber C31|C31]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 056 2.4 [[V8 engine|V8]] |bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Avstralije 2012|AVS]]<br /><small>6</small> |bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Malezije 2012|MAL]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor=#DFFFDF| ''[[Velika nagrada Kitajske 2012|KIT]]''<br /><small>10</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Bahrajna 2012|BAH]]<br /><small>13</small> |bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Španije 2012|ŠPA]]<br /><small>5</small> |bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Monaka 2012|MON]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Kanade 2012|KAN]]<br /><small>9</small> |bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Evrope 2012|EU]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Velike Britanije 2012|VB]]<br /><small>11</small> |bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Nemčije 2012|NEM]]<br /><small>4</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Madžarske 2012|MAD]]<br /><small>18</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Belgije 2012|BEL]]<br /><small>13</small> |bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Italije 2012|ITA]]<br /><small>9</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Singapurja 2012|SIN]]<br /><small>13</small> |bgcolor=#FFDF9F| [[Velika nagrada Japonske 2012|JAP]]<br /><small>3</small> |bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Koreje 2012|KOR]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Indije 2012|IND]]<br /><small>14</small> |bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Abu Dabija 2012|ABU]]<br /><small>6</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada ZDA 2012|ZDA]]<br /><small>14</small> |bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Brazilije 2012|BRA]]<br /><small>9</small> ! 12. ! 60 |- | {{F1|2014}} ! [[Caterham F1|Caterham F1 Team]] ! [[Caterham F1|Caterham]] [[Caterham CT05|CT05]] ! [[Renault in Formula One|Renault]] Energy F1-2014 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] |bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Avstralije 2014|AVS]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Malezije 2014|MAL]]<br /><small>13</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Bahrajna 2014|BAH]]<br /><small>15</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Kitajske 2014|KIT]]<br /><small>18</small> |bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Španije 2014|ŠPA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Monaka 2014|MON]]<br /><small>13</small> |bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Kanade 2014|KAN]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Avstrije 2014|AVT]]<br /><small>16</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Velike Britanije 2014|VB]]<br /><small>15</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Nemčije 2014|NEM]]<br /><small>16</small> |bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Madžarske 2014|MAD]]<br /><small>Ret</small> | [[Velika nagrada Belgije 2014|BEL]] |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Italije 2014|ITA]]<br /><small>17</small> |bgcolor=#FFFFFF| [[Velika nagrada Singapurja 2014|SIN]]<br /><small>DNS</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Japonske 2014|JAP]]<br /><small>19</small> |bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Rusije 2014|RUS]]<br /><small>Ret</small> | [[Velika nagrada ZDA 2014|ZDA]] | [[Velika nagrada Brazilije 2014|BRA]] |bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Abu Dabija 2014|ABU]]<br /><small>Ret</small> | ! 22. ! 0 |} == Zunanje povezave == {{zbirka in kategorija|Kamui Kobayashi}} * {{official|http://www.kamui-kobayashi.com/}} * {{DriverDB driver|kamui-kobayashi}} {{start box}} {{s-sports}} {{succession box|before = [[Pastor Maldonado]] | title = [[Italijanska Formula Renault|Prvak Italijanske Formule Renault]] | after = [[Dani Clos]] | years = 2005}} {{succession box|before = [[Scott Speed]] | title = [[Evropska Formula Renault 2.0|Prvak Evropske Formula Renault]] | after = [[Filipe Albuquerque]] | years = 2005}} {{succession box|before = [[Romain Grosjean]] | title = [[GP2|Prvak Azijske GP]] | after = [[Davide Valsecchi]] | years = [[Azijska GP2 sezona 2008–09|2008–09]]}} {{succession box|title= [[24 ur Le Mansa|Zmagovalec 24 ur Le Mansa]]|before= {{ikonazastave|CHE}} [[Sébastien Buemi]]<br>{{ikonazastave|AUS}} [[Brendon Hartley]]<br>{{ikonazastave|JPN}} [[Kazuki Nakadžima]] |after={{ikonazastave|CHE}} [[Sébastien Buemi]]<br>{{ikonazastave|AUS}} [[Brendon Hartley]]<br>{{ikonazastave|JPN}} [[Rjo Hirakava]] |years= [[24 ur Le Mansa 2021|2021]] <small>sotekmovalca:</small><br>[[Mike Conway]]<br>[[José María López]]}}} {{end box}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kobajaši, Kamui}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski dirkači]] [[Kategorija:Japonski vozniki Formule 1]] [[Kategorija:Toyotini dirkači Formule 1]] [[Kategorija:Sauberjevi dirkači Formule 1]] [[Kategorija:Caterhamovi dirkači Formule 1]] ludr63kgox09nv9u8wto27etf5p5tkq 0 224822 5736994 5607821 2022-08-20T07:04:59Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{slog}} '''Študentska organizacija Univerze v Ljubljani''' (ŠOU v Ljubljani) je avtonomna organizacija, ki zastopa interese in pravice študentov ter se zavzema za njihovo uresničitev, hkrati pa z organizacijo številnih športnih, kulturnih, izobraževalnih ter zabavnih dogodkov in prireditev skrbi za raznovrstnost in kakovost obštudijskega življenja. ŠOU v Ljubljani zastopa interese približno 60.000 študentov največje slovenske Univerze in se zavzema za njihovo uresničitev ter skrbi za pestro in kakovostno študentsko življenje. S svojo organiziranostjo predstavlja eno najbolj reprezentativnih univerzitetnih študentskih organizacij v Evropi. ==Organiziranost== ===Študentski zbor=== Študentski zbor (ŠZ) ŠOU v Ljubljani je najvišje predstavniško telo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Sestavlja ga 43 študentskih poslancev, predstavnikov 29 višješolskih in visokošolskih zavodov, ki sodijo pod okrilje ŠOU v Ljubljani in so za mandatno obdobje dveh let izvoljeni na študentskih volitvah. ŠZ ŠOU v Ljubljani med študijskim letom običajno zaseda do štirikrat na mesec, njegovo delovanje pa urejajo Statut ŠOU v Ljubljani, Poslovnik ŠZ ŠOU v Ljubljani in Pravilnik o delovnih telesih ŠZ ŠOU v Ljubljani. ŠZ ŠOU v Ljubljani vodi predsednik, pri tem pa mu pomagajo tajnik in ostali člani administracije Študentskega zbora. Študentski poslanci delujejo v šestih delovnih telesih (DT), katerih ustanovitelj je ŠOU v Ljubljani: * DT za študijsko problematiko in mednarodno sodelovanje, * DT za socialo in zdravstvo, * DT za obštudijske dejavnosti, druge stalne dejavnosti ŠOU v Ljubljani in resor ŠOVZ, * DT za pripravo aktov, * DT za področje ŠOS in družbeno-aktualne problematike v RS, * DT za spremljanje dela zavodov ŠOU v Ljubljani in drugih pravnih oseb. Prav tako lahko v okviru ŠZ ŠOU v Ljubljani poslanci oblikujejo poslanske klube. ŠZ ŠOU v Ljubljani je tudi sestavni del Skupščine Študentske organizacije Slovenije. ===Predsedstvo=== Študentski zbor vsake dve leti izvoli novo predsedstvo ŠOU v Ljubljani, ki ga vodi predsednik ŠOU v Ljubljani. Predsedstvo vključuje vodje posameznih resorjev in drugega predstavnika ŠOU v Ljubljani v predsedstvu ŠOS (Študentske organizacije Slovenije). Predsedstvo ŠOU v Ljubljani je izvršilni organ, ki določa študentsko strategijo delovanja v odnosu do države, univerze in drugih subjektov, s katerimi ŠOU v Ljubljani sodeluje. Tako za vsebinsko delovanje organizacije skrbi šest resorjev: * '''Resor za študijsko problematiko''' s svojim vsebinskim in raziskovalnim delom prispeva k razvoju visokošolskega sistema na Univerzi v Ljubljani in v celotnem slovenskem prostoru. Aktivno sodeluje pri oblikovanju temeljnih dokumentov Univerze v Ljubljani ter si prizadeva za ohranitev in krepitev pravic študentov. * '''Resor za mednarodno sodelovanje''' preko Mednarodne pisarne (International Office) ŠOU v Ljubljani skrbi za tuje študente. Primarna naloga resorja je pomoč pri integraciji tujih študentov v slovensko okolje, pri tem pa poskuša izpolnjevati želje študentov in promovirati mednarodno mobilnost.   * '''Resor za socialo in zdravstvo''' izvaja aktivnosti na področju sociale, študentske prehrane in zdravstvene problematike študentov. Prizadeva si za boljši socialni položaj študentov na področjih bivanjske problematike, študijske prehrane, štipendiranja in zdravstva. Deluje tudi preventivno ob morebitnih spremembah, ki bi potencialno bremenile socialni položaj študentov. * '''Resor za komuniciranje in razvoj''' skrbi za interno in eksterno komuniciranje ŠOU v Ljubljani s študenti, mediji in drugimi relevantnimi deležniki. Prizadeva si za nemoteno obveščanje študentov o njihovih pravicah, novostih s področja študentske problematike, stališčih ŠOU v Ljubljani, sklepih ŠZ, ter o projektih in dogodkih, ki so namenjeni študentom. * '''Resor za obštudijske dejavnosti''' deluje na športnem, kulturnem in zabavnem področju. Namen resorja je zajeti čim večje število študentov in zanje organizirati raznovrstne dogodke s področja obštudijskega udejstvovanja. Želi doseči, da bi se študentje družili tudi izven študijskih klopi. Organizira izlete, dodatna izobraževanja ter športne in kulturne dogodke. * '''Resor za študentske organizacije visokošolskih zavodov (ŠOVZ)''' vzpostavlja mrežo študentskih organizacij visokošolskih zavodov ter zagotavlja finančno in organizacijsko pomoč pri njihovem delovanju. Resor vsem ŠOVZ-jim namenja in razporeja sredstva za organiziranje in izvajanje programov interesnih dejavnosti študentov na mnogih področjih. V spodnji tabeli je predstavljeno predsedstvo ŠOU v Ljubljani v zadnjih štirih mandatih: {| class="wikitable" !Mandat !Predsednik !Vodja resorja za študijsko problematiko !Vodja resorja za mednarodno sodelovanje !Vodja resorja za socialo in zdravstvo !Vodja resorja za komuniciranje in razvoj !Vodja resorja za obštudijske dejavnosti !Vodja resorja za ŠOVZ !Drugi predstavnik ŠOU v predsedstvu ŠOS |- |2019 - 2020 |Mubina Vrtagić |Blaž Plazar |Mitja Zorič |Kristjan Runovc |Jakob Jež |Tilen Vodeb-Žmavc |Tim Mišič |Kristjan Kos |- |2018-2019 |Klemen Peran |Blaž Plazar |Mitja Zorič |Kristjan Runovc |Jakob Jež |Tilen Vodeb-Žmavc |Tim Mišič |Mubina Vrtagić |- |2016 - 2018 |Klemen Peran |Luka Žust |Tim Robič |Kristjan Runovc |Tim Nemeček |Bojan Tepič |Matic Markovič |Žan Bokan |- |2014-2016 |Rok Liković |Ana Belčič |Juš Dobnikar |Klemen Mesarec |Matej Lebreht |Rok Petrič |Tim Robič |Klemen Balanč |- |2012-2014 |Rok Liković |Damjan Planinc |Suzana Pecin |Klemen Balanč |/ |Matic Colnar |Andrej Bole |Martin Černič |} ===Direktor=== Trenutni direktor ŠOU v Ljubljani je Andrej Klasinc. Svoj mandat je nastopil 28. februarja 2013. V skladu z 10. členom Pravilnika o službah ŠOU v Ljubljani direktor ŠOU v Ljubljani zastopa ŠOU v Ljubljani v pravnem prometu, skrbi za zakonitost poslovanja organizacije in zagotavljanje finančnih sredstev za delovanje organov ŠOU v Ljubljani, organizira delo strokovnih služb ter predpisuje pristojnosti in odgovornosti zaposlenih pri materialno-finančnem poslovanju. ===Nadzorni organi === ==== Razsodišče ==== Razsodišče ŠOU v Ljubljani je dvostopenjski nadzorni organ Študentske organizacije UL. Položaj Razsodišča opredeljuje Statut ŠOU v Ljubljani, ki predstavlja pravno podlago za njegovo delovanje. Razsodišče skladno s svojimi pristojnostmi zagotavlja objektivno in neodvisno presojo delovanja vseh članic in članov organov in organizacij ŠOU v Ljubljani ter izreka sankcije kršiteljem aktov ŠOU v Ljubljani. Sestavlja ga devet članic oziroma članov, ki jih na predlog mentorja Razsodišča z dvotretjinsko večino vseh poslank in poslancev izvoli Študentski zbor ŠOU v Ljubljani. ==== Tožilstvo ==== Tožilstvo ŠOU je nadzorni organ ŠOU v Ljubljani. Nadzorno funkcijo opravljajo tožilci in glavni tožilec. Število tožilcev odraža število poslanskih klubov, v imenovanje predsedniku ŠZ pa jih predlaga vsaka izmed teh poslanskih skupin, ki lahko predlaga enega kandidata v imenovanje ali v njegovo razrešitev. Tožilstvo vodi glavni tožilec, ki usklajuje delo, predstavlja Tožilstvo navzven in zagotavlja strokovnost delovanja. Glavnega tožilca z večino vseh navzočih poslancev imenuje Študentski zbor izmed kandidatov, ki jih izbere mentor Razsodišča ŠOU v Ljubljani. ==== Volilna komisija ==== Volilna komisija je izvršilni organ ŠOU v Ljubljani, ki skrbi predvsem za tehnično izvedbo volitev ter za dosledno izvajanje aktov s področja študentskih volitev in volilnih kampanj. Sestavljajo jo predsednik in šest članov. Ker mandat članov upravnih odborov študentskih organizacij visokošolskih zavodov (UO ŠOVZ) oz. posledično poslancev študentskega zbora traja dve leti, je glavna naloga volilne komisije organizacija volitev v upravne odbore posameznih ŠOVZ-jev. V času, ko ni volitev, pa volilna komisija tvorno sodeluje z delovnim telesom ŠZ ŠOU v Ljubljani pri pripravi aktov s področja izvedbe volitev ter s področja volilnih kampanj. Volilna komisija prav tako pomaga predsedniku ŠOU v Ljubljani pri izvedbi morebitnih tajnih volitev na kateri izmed sej ŠZ ŠOU v Ljubljani. ===Strokovne službe=== Pod vodstvom direktorja ŠOU v Ljubljani delujejo strokovne službe ŠOU v Ljubljani, ki skrbijo za izvajanje strokovnih nalog in zagotavljajo podporo delovanju Študentskega zbora ter predsedstvu ŠOU v Ljubljani. Direktor ŠOU v Ljubljani sicer zastopa organizacijo v pravnem prometu in med drugim skrbi za zakonitost poslovanja in zagotavljanje finančnih sredstev za delovanje organov ter organizira delo služb, predpisuje pristojnosti in odgovornosti zaposlenih pri materialno-finančnem poslovanju. ŠOU v Ljubljani finančno in s svojo infrastrukturo podpira delovanje številnih mednarodnih študentskih organizacij, ki organizirajo študijske prakse za slovenske študente v tujini in mobilnost študentov. Pod njegovim okriljem deluje še cela vrsta drugih organizacij in študentskih društev ter drugih akterjev civilne družbe. Organizacija je še posebej dejavna na področju socialne politike. ==Zavodi in dejavnosti== === Zavodi === * '''Študentski kampus''' - glavno stičišče ključnih študentskih aktivnosti in podpornih storitev. * '''Zavod Kersnikova''' - kulturna ustanova, ki združuje umetniško in računalniško produkcijo, ter platforma za predstavitev slovenske in mednarodne neodvisne kulturne produkcije. Pod okriljem Kresnikova delujejo Klub K4, Galerija Kapelica, hekerspejs Rampa in Inspirativni laboratorij BioTehna. Kersnikova ustvarja preko-disciplinarne interakcije med posamezniki in institucijami. * '''Radio Študent''' - ena najstarejših in največjih evropskih urbanih nekomercialnih radijskih postaj, ki oddaja študentski nekomercialni radijski program. Poleg ustvarjanja in oddajanja izobraževalnega, umetniškega, informativnega in glasbenega programa je enako pomembna tudi njegova vzgojno izobraževalna vloga. Radio Študent vzgaja in izobražuje mlade za novinarska in druga dela na radijski postaji. * '''ŠOU Šport''' - organizira športno-izobraževalne tečaje in usposabljanja, študentska ligaška tekmovanja in prvenstva ter različne množične prireditve športnega značaja. ŠOU šport študentom in dijakom nudi raznolike cenovno ugodne športne rekreacije. Namen ŠOU športa je razvoj študentskega športa s sprejemanjem, organiziranjem in izvajanjem obštudijskih programov za študente s področja športa, zagotavljanjem pogojev za delovanje in razvoj študentskih športnih društev ter njihovih zvez, ter spodbujanje sodelovanja vseh subjektov, ki delujejo na področju športa študentov lokalno in nacionalno. * '''Študentska Svetovalnica študentom''' - ponuja brezplačno pravno, socialno in psihološko svetovanje ter svetovanje za študij v tujini. V okviru zavoda deluje tudi brezplačna posredovalnica študentskih sob m2 ter Študentska hiša SRCe, v katero se lahko zatečejo študentje, ki so se zaradi različnih življenjskih okoliščin ali pomanjkanja finančnih sredstev znašli v stiski. * '''ŠOLT (zavod za izobraževanje)''' - deluje od septembra 2000 kot izobraževalna institucija. Osrednje dejavnosti ŠOLT so izobraževanje, zaposlovanje mladih, izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih in s tem boljša integracija mladih v širše družbeno življenje. V okviru izobraževanja pripravlja pestro izbiro jezikovnih, strokovnih in športnih tečajev. Tečaje pripravljajo in vodijo študentje višjih letnikov in profesorji ter drugi strokovnjaki, specializirani za posamezna področja. V okviru Zavoda ŠOLT deluje fotokopirnica in Foto temnica ŠOLT. * '''Fundacija Študentski tolar''' - izhaja iz projekta Resorja za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani, ki je že pred letom 2000 študetom v materialni stiski razdeljeval nepovratne denarne pomoči. Zaradi porasti števila pomoči potrebnih študentov in potrebe po bolj praktičnem in preglednem sistemu razdeljevanja pomoči je ŠOU v Ljubljani ustanovil Fundacijo Študentski tolar kot samostojno pravno osebo. Študentski tolar je začel obratovati septembra 2006. Fundacija vsako leto deli denarno in materialno nepovratno pomoč, hkrati pa lahko deli tudi druge oblik pomoči (štipendije, povratna denarna pomoč, ipd.). === Stalne dejavnosti === * '''Komunikacijsko-informacijski servis ŠOU v Ljubljani (KISS)''' - skrbi za oblikovanje in naročanje promocijskih materialov za projekte ŠOU v Ljubljani ter ostalo promocijsko gradivo ŠOU v Ljubljani. KISS izvaja tudi plakatiranje po visokošolskih zavodih in študentskih naseljih, študentom projektantom pa nudi tudi podporo pri oblikovanju promocijskega materiala. * '''Civilno Družbena Iniciativa (CDI)''' - namenjena vključevanju študentske skupnosti in mladih v splošna družbena, socialna in politična področja, ki so pomembna za civilno družbo. Dejavnost v osnovi temelji na izobraževalni in kulturni dejavnosti ter na aktivnejšem delovanju na področju solidarnosti in kritične misli ter odpirati javni prostor za mlade in njihovo družbeno aktivnost. * '''Dijaška Skupnost Ljubljana (DSL)''' - združuje dijake in dijakinje srednjih šol in gimnazij v Ljubljani. Zanje organizira različne projekte in dejavnosti, med drugim jih informira na informativnih dnevih, vsako leto pa pred maturo pripravlja maturitetne delavnice. * '''Društveno stičišče STIKS''' - nudi študentskim društvom pravno, računovodsko, organizacijsko in drugo svetovanje ter jih informira o novostih na področju organiziranja, razpisih ter drugih priložnostih. Izvaja izobraževanja za društva, jim omogoča uporabo prostorov ŠOU v Ljubljani za njihovo delovanje ter izvaja razpise ŠOU v Ljubljani za sofinanciranje dejavnosti študentskih društev, zvez društev in zavodov. Študentska društva, ki so se prijavila na razpis za brezplačno koriščenje prostorov v Študentskem kampusu, imajo na voljo tudi te prostore skupaj z opremo. * '''Študentska prehrana''' - skrbi za sistem subvencionirane študentske prehrane z namenom zagotavljanja dostopa do cenovno ugodnih in zdravih obrokov. * '''Tribuna''' - list študentov ljubljanske univerze, ki s presledki izhaja od 8. decembra leta 1951, ko je ta študentski časopis prvikrat izdala tedanja Zveze študentov Jugoslavije ljubljanske univerze, visokih šol in akademij. Danes Tribuno izdaja Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, doslej pa je izšlo že več kot 760 številk. Tribuna izhaja v tiskani obliki in na spletu. * '''Akademski pevski zbor Tone Tomšič''' - združuje študentke in študente vseh fakultet Univerze v Ljubljani. APZ Tone Tomšič že od svojega nastanka sodi med najpomembnejše usmerjevalce slovenskega zborovskega petja, ne samo po izvajalsko-tehnični plati, temveč tudi po svoji programski usmerjenosti. * '''Akademska folklorna skupina France Marolt''' - skupino trenutno{{Pojasni}} sestavlja 100 članov, razdeljenih v 3 plesne skupine in 2 glasbena orkestra. ==Zgodovina== Študentska organizacija v Ljubljani velja za začetnico študentskega organiziranja na Slovenskem. Njeni začetki segajo že v leto 1945, in sicer je šlo za ustanovitev Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), s strani Komunistične partije v SFRJ. Znotraj Zveze je tako delovala prav posebna organizacijska enota za študente, imenovana Univerzitetna konferenca s svojim sedežem na Kersnikovi 4.{{Navedi vir}} ŠOU v Ljubljani, kot ga poznamo danes, je bil ustanovljen leta 1990 z Aktom o ustanovitvi Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in je vpisan v Register organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije. Temeljna akta, ki urejata delovanje ŠOU v Ljubljani kot sui generis, sta Zakon o skupnosti študentov in Študentska ustava. 15. maja 1990 so študentski poslanci na prvi seji Študentskega parlamenta sprejeli Akt o ustanovitvi ŠOU v Ljubljani, 27. novembra 1990 pa je bila sprejeta prva Študentska ustava, s katero sta bili določeni organiziranost in delovanje ŠOU v Ljubljani. 20. junija 1994 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94), s katerim se ureja položaj, delovanje in dejavnost samoupravne skupnosti študentov Slovenije. Temeljni akt samoupravne skupnosti študentov Slovenije, Študentska ustava, je bil sprejet leta 1997 (Uradni list RS, št. 67/97) in na novo sprejet leta 2002, nazadnje popravljen pa leta 2015.{{Navedi vir}} == Afere in kontroverze == === Financiranje in poseganje v avtonomijo Radia Študent === '''Poskus povečanja vpliva na RŠ in ožanje financiranja RŠ leta 2014''' Januarja 2014 je ŠOU v Ljubljani na predlog študentske poslanske skupine Povezani po hitrem postopku spremenil akt o ustanovitvi Zavoda Radio Študent tako, da je ŠOU po novem imenoval večino članov sveta Zavoda RŠ. Sprememba bi ŠOU-u omogočila lastrnoročno imenovanje in razreševanje tako direktorja zavoda kot tudi odgovornega urednika RŠ; slednje bi lahko ŠOU omogočilo vplivanje na uredniško politiko RŠ. Predstavniki ŠOU so ukrep utemeljili z željo po večjem finančnem nadzoru nad RŠ kot poglavitni financer RŠ, in zanikali, da bi bil namen sprememb želja po vplivanju na uredniško politiko RŠ. Poslanska skupina Povezani je predlagala tudi zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih RŠ, za tretino.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Direktor ŠOU: Radio Študent mora iti v delno komercializacijo programa|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/direktor-sou-radio-student-mora-iti-v-delno-komercializacijo-programa/328588|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-30|language=sl}}</ref> Direktor ŠOU je spremembe utemeljil z besedami: "ŠOU hoče imeti večino v zavodih, katerih edini ustanovitelj je. Samo to je naše stališče. Ne bomo financirali zavodov, pri katerih ne bo nekega konkretnega vpogleda ali, če želite, možnosti odločanja. Preveč sredstev dajemo, da ne bi imeli možnosti odločanja." Direktor ŠOU je prav tako izpostavil namen (delne) komercializacije RŠ za zagotovitev dodatnih finančnih sredstev in navedel, da je bila tedanja sestava študentskega zbora naklonjena občutnemu zmanjšanju sredstev, ki jih namenijo az RŠ. Predlagal je tudi, da bi več sodelavcev RŠ delalo brezplačno. Ni zanikal želje po zamenjavi odgovornega urednika, prav tako pa je izpostavil želene spremembe programa RŠ (več programskih vsebin, ki bi jih pripravljale fakultete UL) in željo po zmanjašanju obsega avtorskega programa. Navedel je tudi, da bi se moral RŠ v vsebinah manj posvečati kritikam ŠOU.<ref name=":0" /> Ministrstvo za kulturo je bilo do poteze ŠOU in želje ŠOU-a po večji komercializaciji RŠ kritično in ŠOU pozvalo k zagotovitvi zadostnih sredstev in spoštovanju uredniške neodvisnosti.<ref name=":0" /> Po sprejetju spremembe akta so se na pročeljih nekaterih fakultet pojavili grafiti z imeni določenih poslancev študentskega zbora, ki so glasovali za spremembe ustanovnega akta RŠ.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Na sejo ŠOU-a prišla tudi skupina neonacistov. Incidenta ni bilo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-sejo-sou-a-prisla-tudi-skupina-neonacistov-incidenta-ni-bilo/328708|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-30|language=sl}}</ref> 30. januarja 2014 so študentski poslanci na seji študentskega zbora ŠOU v Ljubljani razveljavili predhodne spremembe ustanovitvenega akta RŠ. Poslanska skupina Povezani je prav tako umaknila predlog krčenja proračuna RŠ. Opoldansko tiskovno konferenco ŠOU je nato zmotila skupina anarhistov, ki so protestirali zoper vodstvo ŠOU-a zaradi predloga. Zaradi nemirov so v ŠOU poklicali policijo in spremenili lokacijo popoldanske seje ŠOU ter najeli varnostno služo. Pred poslopjem, kjer je potekala popoldanska seja ŠOU, je proti ŠOU protestiralo okoli 50 podpornikov in sodelavcev RŠ. Po navedbah očividcev je bila prisotna tudi skupina manj kot 10-ih neonacistov v spremstvu vodilnega člana skrajno desne organizacije Tukaj je Slovenija; skupina je nato skozi stranski vhod ustopila v stavbo in bila nekaj časa navzoča v prostoru, kjer je potekala seja ŠOU.<ref name=":1" /> '''Prekinitev financiranja leta 2021''' ŠOU se je v začetku 2021 namenil prenehati financirati Radio Študent. Vodstvo ŠOU je motilo kritično poročanje RŠ o ŠOU. Predsednik ŠOU je ukinitev financiranja RŠ utemeljil rekoč, da RŠ o ŠOU ne poroča objektivno, zmotilo pa ga je tudi, da so nekateri honorarni sodelavci RŠ na volitvah v ŠOU kandidirali na opozicijskih listah (torej kot konkurenti vodstvu). Svetovalec ŠOU je na sestanku med vodstvoma obeh organizacij vodstvu RŠ ponudil denarna plačila v zameno za pozitivno poročanje o ŠOU. ŠOU je od RŠ zahtevalo, da izvedejo svojo privatizacijo, sicer jih bo ŠOU prodal najboljšemu ponudniku.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Študent pred izbiro: propaganda ali privatizacija|url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/radio-student-pred-izbiro-propaganda-ali-privatizacija/|website=www.delo.si|accessdate=2021-03-13|language=sl-si}}</ref> ==Glej tudi== *[[Univerza v Ljubljani]] ==Zunanje povezave== * [https://www.sou-lj.si/sl ŠOU v Ljubljani] *[http://www.studentska-org.si/][https://www.sou-lj.si/sl Študentska organizacija Slovenije] == Sklici == [[Kategorija:Stanovske organizacije v Sloveniji]] <references />{{normativna kontrola}} ls2an57v5dzcucktq74uzwq7qp1teup 0 225747 5736903 5636624 2022-08-20T06:54:27Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje nihonij}} '''Nihonij''' je sintetični [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] '''Nh''' in [[Vrstno število|atomskim številom]] 113. Je izredno [[Radioaktivnost|radioaktiven]]; njegov najstabilnejši znani [[izotop]], nihonij-286, ima [[Razpolovni čas|razpolovno dobo]] približno 10&nbsp;sekund. V [[Periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] je nihonij transaktinoidni element v [[Blok periodnega sistema|p bloku]]. Je član 7. periode in [[Borova skupina|13. skupine]] (borova skupina). O nihonijevi sintezi prvič leta 2003 poročala rusko-ameriška skupina na [[Združeni inštitut za jedrske raziskave|Združenem inštitutu za jedrske raziskave]] (JINR) v [[Dubna|Dubni]], Rusiji, leta 2004 pa skupina japonskih znanstvenikov pri [[Riken|RIKEN]]-u v [[Wakō]], Japonska. V naslednjih letih so njihove trditve potrdili neodvisne skupine znanstvenikov, ki so delale v ZDA, Nemčiji, na Švedskem in na Kitajskem, pa tudi prvotni skupini v Rusiji in na Japonskem. Leta 2015 je [[Skupna delovna skupina IUPAC / IUPAP]] element prepoznala in Rikenu dodelila prednostno pravico odkritja in dovolila poimenovati element, saj je presodila, da so dokazali, da so element 113 opazili, še preden je to storila skupina JINR. Ekipa Riken je leta 2016 predlagala ime ''nihonij'', ki je bilo odobreno istega leta. Ime izhaja iz skupnega japonskega imena za {{Nihongo|Japonsko|日本|Nihon, Nippon}}. O nihoniju je zelo malo znanega, saj je bil narejen le v zelo majhnih količinah, ki propadejo v nekaj sekundah. Nenavadno dolgo življenje nekaterih supertežkih nuklidov, vključno z nekaterimi izotopi nihonija, je razloženih s teorijo "[[Otok stabilnosti|otoka stabilnosti]]". Eksperimenti podpirajo teorijo, saj se razpolovni časi potrjenih izotopov nihonija z dodajanjem [[Nevtron|nevtronov]] in približevanjem otoku povečujejo iz milisekund v sekunde. Izračunano je, da ima nihonij podobne lastnosti kot njegovi homologi [[Bor (element)|bor]], [[aluminij]], [[galij]], [[indij]] in [[talij]]. Vse razen bora so [[Šibka kovina|šibke kovine]], nihonij pa naj bi bil tudi. Pokazati bi moral tudi nekaj večjih razlik od njih; na primer, nihonij bi moral biti bolj stabilen v [[Oksidacijsko stanje|oksidacijskem stanju]] +1 kot +3, podobno kot talij talij, v stanju +1 pa bi se moral nihonij obnašati bolj kot [[srebro]] ali [[astat]] kot pa talij. Predhodni poskusi leta 2017 so pokazali, da elementarni nihonij ni zelo hlapljiv, njegova kemija pa ostaja večinoma neraziskana. == Uvod == {{:Uvod v najtežje elemente}} == Zgodovina == === prve indikacije === Sinteze elementov od [[Borij|107]] do [[Kopernicij|112]] so bile opravljene v [[Center za raziskave težkih ionov GSI Helmholtz|Centru za raziskave težkih ionov GSI Helmholtz]] v [[Darmstadt|Darmstadtu]], Nemčija od leta 1981 do 1996. Ti elementi so bili narejeni z reakcijami hladne fuzije,{{Efn|[[Transaktinoidni element]]i, kot je nihonij, nastanejo v [[jedrski fuziji]]. Te fuzijske reakcije lahko razdelimo na "vročo" in "hladno" fuzijo, odvisno od energije vzbueanja nastalega jedra spojine. "Hladna fuzija" v kontekstu sinteze supertežkih elementov je ločen koncept od ideje, da je jedrsko fuzijo mogoče doseči pod pogoji sobne temperature.<ref>{{cite journal |doi=10.1016/0022-0728(89)80006-3 |title=Electrochemically induced nuclear fusion of deuterium |date=1989 |last1=Fleischmann |first1=Martin |last2=Pons |first2=Stanley |journal=Journal of Electroanalytical Chemistry and Interfacial Electrochemistry |volume=261 |issue=2 |pages=301–308}}</ref> In hot fusion reactions, light, high-energy projectiles are accelerated towards heavy targets ([[actinide]]s), creating compound nuclei at high excitation energy (~40–50&nbsp;[[electronvolt|MeV]]) that may fission, or alternatively emit several (3 to 5) neutrons.<ref name=fusion>{{cite journal |last1=Barber |first1=Robert C. |last2=Gäggeler |first2=Heinz W. |last3=Karol |first3=Paul J. |last4=Nakahara |first4=Hiromichi |last5=Vardaci |first5=Emanuele |last6=Vogt |first6=Erich |title=Discovery of the element with atomic number 112 (IUPAC Technical Report) |journal=Pure and Applied Chemistry |volume=81 |issue=7 |page=1331 |date=2009 |doi=10.1351/PAC-REP-08-03-05|doi-access=free }}</ref> Pri reakcijah hladne fuzije se uporabljajo težji izstrelki, običajno iz 4. periode in lažje tarče, običajno [[svinec]] in [[bizmut]]. Nastala taljena jedra imajo razmeroma majhno energijo vzbujenja (~ 10–20&nbsp;MeV), kar zmanjša verjetnost, da bodo podvržene cepitvenim reakcijam. Ko se spojena jedra ohladijo do osnovnega stanja, izvržejo le enega ali dva nevtrona. Vroča fuzija proizvaja več nevtronsko bogatih produktov, saj imajo aktinoidi najvišja razmerja med nevtroni in protoni med katerimi koli elementi in so trenutno edina metoda za izdelavo supertežkih elementov od [[flerovij]]a (element 114) naprej.<ref name=AM89>{{Cite journal |first1=Peter |last1=Armbruster |first2=Gottfried |last2=Munzenberg |title=Creating superheavy elements |journal=Scientific American |volume=34 |pages=36–42 |date=1989}}</ref>}} pri katerih so bile tarče iz [[Talij|talija]], [[Svinec|svinca]] in [[Bizmut|bizmuta]], ki so okoli stabilne konfiguracije 82 protonov, bile bombardirane s težkimi ioni iz elementov 4. periode. To je ustvarilo spojena jedra z nizko energijo vzbujenja zaradi stabilnosti tarčnih jeder, kar znatno poveča donos supertežkih elementov. Hladno fuzijo je leta 1974 z ekipo začel [[Yuri Oganessian]] na [[Združeni inštitut za jedrske raziskave|Združenem inštitutu za jedrske raziskave]] (JINR) v [[Dubna|Dubni]] v Sovjetski zvezi. Ugotovljeno je bilo, da se donos iz reakcij hladne fuzije bistveno zmanjša z naraščanjem atomskega števila; nastala jedra so bila močno nevtronsko pomanjkljiva in kratkotrajna. Skupina pri GSI je poskušala sintetizirati element 113 s hladno fuzijo v letih 1998 in 2003 ter bombardirala bizmut-209 s [[Cink|cinkom]]-70; oba poskusa sta bila neuspešna. <ref name="Chapman">{{Navedi novice|url=https://www.chemistryworld.com/what-it-takes-to-make-a-new-element/1017677.article|title=What it takes to make a new element|last=Chapman|first=Kit|date=30 November 2016|work=Chemistry World|publisher=Royal Society of Chemistry|accessdate=3 December 2016}}</ref><ref>{{Navedi konferenco|url=https://www.epj-conferences.org/articles/epjconf/pdf/2016/26/epjconf-NS160-06001.pdf|title=The discovery of elements 107 to 112|last=Hofmann|first=Sigurd|date=2016|conference=Nobel Symposium NS160 – Chemistry and Physics of Heavy and Superheavy Elements|doi=10.1051/epjconf/201613106001}}</ref> Zaradi te težave se je Oganessian in njegova ekipa na JINR ponovno preusmerili pozornost na starejšo tehniko vroče fuzije, pri kateri so težke [[Aktinoidi|aktinoidne]] tarče bombardirali z lažjimi ioni. [[Izotopi kalcija|Kalcij-48]] je bil predlagan kot idealen izstrelek, saj je zelo lahek in bogat z nevtroni (v kombinaciji z že nevtronsko bogatimi aktinoidi) in bi zmanjšal nevtronsko pomanjkanje nastalih nuklidov. Ker je [[Magično število (fizika)|dvojno magičen]], bi spojenim jedrom prinesel večjo stabilnost. V sodelovanju z ekipo iz [[Narodni laboratorij Lawrence Livermore|Narodnega laboratorija Lawrence Livermore]] (LLNL) v [[Livermore|Livermoreju v Kaliforniji]] v ZDA so poskusili pridobiti [[Flerovij|element 114]] (za katerega so predvidevali, da je [[Magično število (fizika)|magično število]], ki zapira protonsko lupino in je stabilnejše od elementa 113).<ref name="Chapman">{{Navedi novice|url=https://www.chemistryworld.com/what-it-takes-to-make-a-new-element/1017677.article|title=What it takes to make a new element|last=Chapman|first=Kit|date=30 November 2016|work=Chemistry World|publisher=Royal Society of Chemistry|accessdate=3 December 2016}}</ref> Leta 1998 je sodelovanje JINR–LLNL začelo svoj poskus na element 114 in bombardiral tarčo [[Izotopi plutonija|plutonija-244]] z ioni kalcija-48:<ref name="Chapman">{{Navedi novice|url=https://www.chemistryworld.com/what-it-takes-to-make-a-new-element/1017677.article|title=What it takes to make a new element|last=Chapman|first=Kit|date=30 November 2016|work=Chemistry World|publisher=Royal Society of Chemistry|accessdate=3 December 2016}}</ref> : ²⁴⁴Pu + ⁴⁸Ca → ²⁹²114* → ²⁹⁰114 + 2 ¹Nt + e⁻ → ²⁹⁰113 + [[Elektronski nevtrino|ν_e]] Opazili so en sam atom, ki naj bi bil izotop ²⁸⁹114: rezultati so bili objavljeni januarja 1999.<ref name="99Og01">{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yu. Ts.|displayauthors=etal|date=1999|title=Synthesis of Superheavy Nuclei in the ⁴⁸Ca + ²⁴⁴Pu Reaction|url=http://flerovlab.jinr.ru/linkc/flnr_presentations/articles/synthesis_of_Element_114_1999.pdf|journal=[[Physical Review Letters]]|volume=83|issue=16|page=3154|bibcode=1999PhRvL..83.3154O|doi=10.1103/PhysRevLett.83.3154}}</ref> Kljub številnim poskusom ponovitve te reakcije, izotopa s temi lastnostmi razpada niso našli nikoli več in natančna potek dogodkov pri tej reakciji ni znan.<ref name="04OgJINRPP">{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yu. Ts.|displayauthors=etal|date=2004|title=Measurements of cross sections and decay properties of the isotopes of elements 112, 114, and 116 produced in the fusion reactions ^233,238U, ²⁴²Pu, and ²⁴⁸Cm + ⁴⁸Ca|url=http://www.jinr.ru/publish/Preprints/2004/160(E7-2004-160).pdf|url-status=dead|journal=[[Physical Review C]]|volume=70|issue=6|page=064609|bibcode=2004PhRvC..70f4609O|doi=10.1103/PhysRevC.70.064609|archive-url=https://web.archive.org/web/20080528130343/http://www.jinr.ru/publish/Preprints/2004/160%28E7-2004-160%29.pdf|archive-date=28 May 2008}}</ref> Članek iz leta 2016 je menil, da je najverjetnejša razlaga rezultata iz leta 1998, da je proizvedeno jedro spojine oddalo dva nevtrona, kar je vodilo do ²⁹⁰Fl in [[Zajetje elektrona|zajetja elektrona]] do ²⁹⁰Nh, medtem ko je bilo več nevtronov v vseh drugih proizvedenih verigah. To bi bilo prvo poročilo o razpadajoči verigi izotopa nihonija, vendar to takrat še ni bilo prepoznano in dodelitev je še vedno negotova. Podobna stabilnost izotopov, ki jo je skupina JINR opazila marca 1999 pri reakciji ²⁴²Pu + ⁴⁸Ca, je lahko posledica produkta tri zajetju ečektrona ²⁸⁷Fl, ²⁸⁷Nh; ta dodelitev izotopov je tudi okvirna. === Sodelovanje JINR–LLNL === Sedaj potrjeno odkritje elementa 114 se je zgodilo junija 1999, ko je skupina JINR ponovila prvo reakcijo ²⁴⁴Pu + ⁴⁸Ca iz leta 1998;<ref name="00Og01">{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yu. Ts.|displayauthors=etal|date=2000|title=Synthesis of superheavy nuclei in the ⁴⁸Ca + ²⁴⁴Pu reaction: ²⁸⁸114|journal=[[Physical Review C]]|volume=62|issue=4|page=041604|bibcode=2000PhRvC..62d1604O|doi=10.1103/PhysRevC.62.041604}}</ref><ref name="04Og01">{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yu. Ts.|displayauthors=etal|date=2004|title=Measurements of cross sections for the fusion-evaporation reactions ²⁴⁴Pu(⁴⁸Ca,xn)^292−x114 and ²⁴⁵Cm(⁴⁸Ca,xn)^293−x116|url=http://link.aps.org/abstract/PRC/V69/E054607/|journal=[[Physical Review C]]|volume=69|issue=5|page=054607|bibcode=2004PhRvC..69e4607O|doi=10.1103/PhysRevC.69.054607}}</ref> po tem je skupina JINR uporabila isto tehniko vroče fuzije za sintezo elementov [[Livermorij|116]] oziroma [[Oganeson|118]] v letih 2000 in 2002 z reakcijami ²⁴⁸[[Kirij|Cm]] + ⁴⁸Ca in ²⁴⁹[[Kalifornij|Cf]] + ⁴⁸Ca. Nato so se osredotočili na manjkajoče neparne elemente, saj bi lihi protoni in morebiti nevtroni ovirali razpad s [[Jedrska cepitev|spontano cepitvijo]] in povzročili daljše razpadne verige.<ref name="Chapman">{{Navedi novice|url=https://www.chemistryworld.com/what-it-takes-to-make-a-new-element/1017677.article|title=What it takes to make a new element|last=Chapman|first=Kit|date=30 November 2016|work=Chemistry World|publisher=Royal Society of Chemistry|accessdate=3 December 2016}}</ref><ref name="03Og01">{{Navedi časopis|last=Oganessian, Yu. Ts.|last2=Utyonkoy|first2=V.|last3=Lobanov|first3=Yu.|last4=Abdullin|first4=F.|last5=Polyakov|first5=A.|last6=Shirokovsky|first6=I.|last7=Tsyganov|first7=Yu.|last8=Gulbekian|first8=G.|last9=Bogomolov|first9=S.|last10=Mezentsev|first10=A. N.|last11=Iliev|first11=S.|displayauthors=10|date=2004|title=Experiments on the synthesis of element 115 in the reaction ²⁴³Am(⁴⁸Ca,xn)^291−x115|url=http://lt-jds.jinr.ru/record/7440/files/178%28E7-2003-178%29.pdf|journal=Physical Review C|volume=69|issue=2|pages=021601|bibcode=2004PhRvC..69b1601O|doi=10.1103/PhysRevC.69.021601}}</ref> Prvo poročilo o elementu 113 je bilo avgusta 2003, ko je bil identificiran kot produkt [[Razpad alfa|alfa razpada]] [[Moskovij|elementa 115]]. Element 115 je bil izdelan z bombardiranjem tarče iz [[Americij|americija]]-243 z izstrelki kalcija-48. Sodelovanje JINR–LLNL je rezultate objavilo februarja 2004:<ref name="03Og01">{{Navedi časopis|last=Oganessian, Yu. Ts.|last2=Utyonkoy|first2=V.|last3=Lobanov|first3=Yu.|last4=Abdullin|first4=F.|last5=Polyakov|first5=A.|last6=Shirokovsky|first6=I.|last7=Tsyganov|first7=Yu.|last8=Gulbekian|first8=G.|last9=Bogomolov|first9=S.|last10=Mezentsev|first10=A. N.|last11=Iliev|first11=S.|displayauthors=10|date=2004|title=Experiments on the synthesis of element 115 in the reaction ²⁴³Am(⁴⁸Ca,xn)^291−x115|url=http://lt-jds.jinr.ru/record/7440/files/178%28E7-2003-178%29.pdf|journal=Physical Review C|volume=69|issue=2|pages=021601|bibcode=2004PhRvC..69b1601O|doi=10.1103/PhysRevC.69.021601}}</ref> : ²⁴³Am + ⁴⁸Ca → ²⁹¹115* → ²⁸⁸115 + 3 n → ²⁸⁴113 + α : ²⁴³Am + ⁴⁸Ca → ²⁹¹115* → ²⁸⁷115 + 4 n → ²⁸³113 + α Opazili so še štiri alfa razpade, ki so se končali s [[Jedrska cepitev|spontano cepitvijo]] izotopov elementa 105, [[Dubnij|dubnija]].<ref name="03Og01">{{Navedi časopis|last=Oganessian, Yu. Ts.|last2=Utyonkoy|first2=V.|last3=Lobanov|first3=Yu.|last4=Abdullin|first4=F.|last5=Polyakov|first5=A.|last6=Shirokovsky|first6=I.|last7=Tsyganov|first7=Yu.|last8=Gulbekian|first8=G.|last9=Bogomolov|first9=S.|last10=Mezentsev|first10=A. N.|last11=Iliev|first11=S.|displayauthors=10|date=2004|title=Experiments on the synthesis of element 115 in the reaction ²⁴³Am(⁴⁸Ca,xn)^291−x115|url=http://lt-jds.jinr.ru/record/7440/files/178%28E7-2003-178%29.pdf|journal=Physical Review C|volume=69|issue=2|pages=021601|bibcode=2004PhRvC..69b1601O|doi=10.1103/PhysRevC.69.021601}}</ref> === Riken === Medtem ko je sodelovanje JINR-LLNL preučevalo fuzijske reakcije z ⁴⁸Ca, je skupina japonskih znanstvenikov iz Centra za znanost, ki temelji na pospeševalnikih Riken Nishina v japonskem [[Wakō|Wakōju]] pod vodstvom [[Kōsuke Morita|Kōsukeja Morite]] preučevala reakcije hladne fuzije. Morita je preučeval sintezo supertežkih elementov na JINR, preden je ustanovil svojo ekipo v Rikenu. Leta 2001 je njegova ekipa potrdila GSI-jeva odkritja elementov [[Hasij|108]], [[Darmštatij|110]], [[Rentgenij|111]] in 112. Nato so poskusili narediti nov element 113 z isto reakcijo ²⁰⁹Bi + ⁷⁰Zn, ki jo je GSI neuspešno poskusil leta 1998. Kljub pričakovanim precej nižjim donosom kot pri vroči fuziji tehnike JINR s kalcijem-48, se je ekipa Riken odločila za uporabo hladne fuzije, saj bi sintetizirani izotopi alfa razpadli znane hčerinske nuklide in odkritje naredili veliko bolj zanesljivo in ne bi potrebovali uporaba radioaktivnih tarč.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=kGVkkVMgvOg|title=Q & A session|last=Morita|first=Kōsuke|date=5 February 2016|publisher=The Foreign Correspondents' Club of Japan|accessdate=28 April 2017}}</ref> V reakciji naj bi se še posebej ustvaril izotop ²⁷⁸113 in bi razpadel na znan ²⁶⁶Bh, ki ga je leta 2000 sintetizirala skupina iz [[Narodni laboratorij Lawrence Berkeley|Narodnega laboratorija Lawrence Berkeley]] (LBNL) v Berkeleyju.<ref name="JWP">{{Navedi časopis|last=Barber, Robert C.|last2=Karol, Paul J|last3=Nakahara, Hiromichi|last4=Vardaci, Emanuele|last5=Vogt, Erich W.|date=2011|title=Discovery of the elements with atomic numbers greater than or equal to 113 (IUPAC Technical Report)|journal=Pure Appl. Chem.|volume=83|issue=7|page=1485|doi=10.1351/PAC-REP-10-05-01|doi-access=free}}</ref> Bombardiranje ²⁰⁹Bi s ⁷⁰Zn se je v Riken-u začelo septembra 2003.<ref name="RudolphForsberg2013">{{Navedi časopis|last=Rudolph|first=D.|last2=Forsberg|first2=U.|last3=Golubev|first3=P.|last4=Sarmiento|first4=L. G.|last5=Yakushev|first5=A.|last6=Andersson|first6=L.-L.|last7=Di Nitto|first7=A.|last8=Düllmann|first8=Ch. E.|last9=Gates|first9=J. M.|last10=Gregorich|first10=K. E.|last11=Gross|first11=C. J.|year=2013|title=Spectroscopy of Element 115 Decay Chains|url=http://lup.lub.lu.se/record/4002358|journal=Physical Review Letters|type=Submitted manuscript|volume=111|issue=11|pages=112502|bibcode=2013PhRvL.111k2502R|doi=10.1103/PhysRevLett.111.112502|issn=0031-9007|pmid=24074079}}</ref> Skupina je julija 2004 zaznala en sam atom ²⁷⁸113 in septembra objavila svoje rezultate:<ref name="04Mo01">{{Navedi časopis|last=Morita|first=Kosuke|last2=Morimoto|first2=Kouji|last3=Kaji|first3=Daiya|last4=Akiyama|first4=Takahiro|last5=Goto|first5=Sin-ichi|last6=Haba|first6=Hiromitsu|last7=Ideguchi|first7=Eiji|last8=Kanungo|first8=Rituparna|last9=Katori|first9=Kenji|last10=Koura|first10=Hiroyuki|last11=Kudo|first11=Hisaaki|year=2004|title=Experiment on the Synthesis of Element 113 in the Reaction ²⁰⁹Bi(⁷⁰Zn,n)²⁷⁸113|journal=Journal of the Physical Society of Japan|volume=73|issue=10|pages=2593–2596|bibcode=2004JPSJ...73.2593M|doi=10.1143/JPSJ.73.2593|doi-access=free}}</ref> : ²⁰⁹Bi + ⁷⁰Zn → ²⁷⁹113* → ²⁷⁸113 + n Skupina Riken je opazila štiri alfa razpade ²⁷⁸113, kar je ustvarilo razpadno verigo, ki je šla preko ²⁷⁴Rg, ²⁷⁰Mt in ²⁶⁶Bh, preden se je končala s spontano cepitvijo ²⁶²Db.<ref name="04Mo01">{{Navedi časopis|last=Morita|first=Kosuke|last2=Morimoto|first2=Kouji|last3=Kaji|first3=Daiya|last4=Akiyama|first4=Takahiro|last5=Goto|first5=Sin-ichi|last6=Haba|first6=Hiromitsu|last7=Ideguchi|first7=Eiji|last8=Kanungo|first8=Rituparna|last9=Katori|first9=Kenji|last10=Koura|first10=Hiroyuki|last11=Kudo|first11=Hisaaki|year=2004|title=Experiment on the Synthesis of Element 113 in the Reaction ²⁰⁹Bi(⁷⁰Zn,n)²⁷⁸113|journal=Journal of the Physical Society of Japan|volume=73|issue=10|pages=2593–2596|bibcode=2004JPSJ...73.2593M|doi=10.1143/JPSJ.73.2593|doi-access=free}}</ref> Podatki o razpadu, ki so jih opazili pri alfa razpadu ²⁶⁶Bh, so se ujemali s podatki iz leta 2000, kar podpira njihovo trditev. Spontana cepitev njegovega produkta ²⁶²Db prej ni bila znana; ameriška ekipa je opazila le alfa razpad tega nuklida.<ref name="JWP">{{Navedi časopis|last=Barber, Robert C.|last2=Karol, Paul J|last3=Nakahara, Hiromichi|last4=Vardaci, Emanuele|last5=Vogt, Erich W.|date=2011|title=Discovery of the elements with atomic numbers greater than or equal to 113 (IUPAC Technical Report)|journal=Pure Appl. Chem.|volume=83|issue=7|page=1485|doi=10.1351/PAC-REP-10-05-01|doi-access=free}}</ref> === Pot do potrditve === Ko se zahteva odkritje novega elementa, se Skupna delovna skupina (JWP) [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo|Mednarodne zveze za čisto in uporabno kemijo]] (IUPAC) in [[Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko|Mednarodne zveze za čisto in uporabno fiziko]] (IUPAP) sestane, da preuči trditve v skladu s svojimi merili za odkritje novega elementa in odloča o znanstveni prednosti in pravicah do poimenovanja elementov. V skladu z merili JWP mora odkritje dokazati, da ima element atomsko število, ki se razlikuje od vseh prej opaženih vrednosti. Po možnosti bi jo morali ponoviti tudi drugi laboratoriji, čeprav je bila ta zahteva opuščena, če so podatki zelo kakovostni. Tak prikaz mora določiti fizikalne ali kemične lastnosti novega elementa in ugotoviti, ali gre za lastnosti prej neznanega elementa. Glavni tehniki, ki se uporabljata za prikaz atomskega števila, so navzkrižne reakcije (ustvarjanje zahtevanih nuklidov kot staršev ali produktov drugih nuklidov, proizvedenih z drugačno reakcijo) in združevanje razpadnih verig na znane produkte. Pri JWP ima prednost pri potrditvi prednost pred datumom prvotne potrditve. Obe ekipi sta se s temi metodami odločili potrditi svoje rezultate.<ref name="Karol">{{Navedi časopis|last=Karol|first=Paul J.|last2=Barber|first2=Robert C.|last3=Sherrill|first3=Bradley M.|last4=Vardaci|first4=Emanuele|last5=Yamazaki|first5=Toshimitsu|date=22 December 2015|title=Discovery of the elements with atomic numbers Z = 113, 115 and 117 (IUPAC Technical Report)|journal=Pure Appl. Chem.|volume=88|issue=1–2|pages=139–153|doi=10.1515/pac-2015-0502|doi-access=free}}</ref> [[Slika:Element_113_decay_chains.svg|sredina|sličica| Povzetek razpadajočih verig, ki potekajo preko izotopov elementov 113 in se končajo pri [[Mendelevij|mendeleviju]] (element 101) ali prej. JWP je dve verigi s krepko obrobljenimi nuklidi sprejel kot dokaz za odkritja elementa 113 in njegovih staršev, elementov 115 in 117.|598x598_pik]] ==== 2004–2008 ==== Junija 2004 in decembra 2005 je sodelovanje med JINR in LLNL okrepilo njihovo trditev o odkritju elementa 113 z izvajanjem kemijskih poskusov na ²⁶⁸[[Dubnij|Db]], končnemu produkta razpada ²⁸⁸Mc. To je bilo dragoceno, saj prej ni bil znan noben nuklid v tej razpadajoči verigi, tako da njihova trditev ni bila podprta s prejšnjimi eksperimentalnimi podatki, kemično eksperimentiranje pa bi okrepilo primer njihove trditve, saj je znana kemija dubnija. Za ²⁶⁸Db je bilo uspešno identificirano z ekstrakcijo končnih produktov razpada, merjenjem aktivnosti [[Jedrska cepitev|spontane cepitve]] (SF) in s pomočjo kemijskih tehnik identifikacije, da se obnaša kot [[Vanadijeva skupina|element 5. skupine]] (znano je, da je dubnij v 5. skupini). Tako razpolovna doba kot način razpada sta bila potrjena za predlagan ²⁶⁸Db, kar podpira dodelitev starševskega izotopa in produkta elementoma 115 oziroma 113.<ref name="e115">{{Navedi časopis|last=Dmitriev|first=S. N.|last2=Oganessyan|first2=Yu. Ts.|last3=Utyonkov|first3=V. K.|last4=Shishkin|first4=S. V.|last5=Yeremin|first5=A. V.|last6=Lobanov|first6=Yu. V.|last7=Tsyganov|first7=Yu. S.|last8=Chepygin|first8=V. I.|last9=Sokol|first9=E. A.|last10=Vostokin|first10=G. K.|last11=Aksenov|first11=N. V.|date=2005|title=Chemical identification of dubnium as a decay product of element 115 produced in the reaction ⁴⁸Ca+²⁴³Am|url=https://semanticscholar.org/paper/047e5d859de1f8b9ead4795391ca9fc766f3b237|journal=Mendeleev Communications|volume=15|issue=1|pages=1–4|doi=10.1070/MC2005v015n01ABEH002077}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Oganessian, Yu. Ts.|last2=Utyonkov|first2=V.|last3=Dmitriev|first3=S.|last4=Lobanov|first4=Yu.|last5=Itkis|first5=M.|last6=Polyakov|first6=A.|last7=Tsyganov|first7=Yu.|last8=Mezentsev|first8=A.|last9=Yeremin|first9=A.|last10=Voinov|first10=A. A.|last11=Sokol|first11=E. A.|displayauthors=10|date=2005|title=Synthesis of elements 115 and 113 in the reaction ²⁴³Am + ⁴⁸Ca|url=https://www.dora.lib4ri.ch/psi/islandora/object/psi%3A13194|journal=Physical Review C|volume=72|issue=3|pages=034611|bibcode=2005PhRvC..72c4611O|doi=10.1103/PhysRevC.72.034611}}</ref> Nadaljnji poskusi na JINR leta 2005 so potrdili opažene podatke o razpadu.<ref name="JWP">{{Navedi časopis|last=Barber, Robert C.|last2=Karol, Paul J|last3=Nakahara, Hiromichi|last4=Vardaci, Emanuele|last5=Vogt, Erich W.|date=2011|title=Discovery of the elements with atomic numbers greater than or equal to 113 (IUPAC Technical Report)|journal=Pure Appl. Chem.|volume=83|issue=7|page=1485|doi=10.1351/PAC-REP-10-05-01|doi-access=free}}</ref> Novembra in decembra 2004 je skupina Riken preučevala reakcijo ²⁰⁵Tl + ⁷⁰Zn in usmerila snop cinkovih atomov na [[talij]] in ne na bizmut, da bi neposredno ustvarila ²⁷⁴Rg v navzkrižnem bombardiranju, saj gre za neposreden produkt ²⁷⁸113. Reakcija je bila neuspešna, saj je bila talijska tarča v primerjavi s pogosteje uporabljenimi tarčami svinca in bizmuta [[Trdnost|fizično šibka]] in se je zato znatno poslabšala in postala neenakomerno debela. Razlogi za to šibkost niso znani, saj ima talij višje tališče kot bizmut.<ref name="Morimoto2016">{{Navedi splet|url=http://www.physics.adelaide.edu.au/cssm/workshops/inpc2016/talks/Morimoto_Mon_HallL_0930.pdf|title=The discovery of element 113 at RIKEN|last=Morimoto|first=Kouji|date=2016|publisher=26th International Nuclear Physics Conference|accessdate=14 May 2017}}</ref> Ekipa Riken je nato ponovila prvotno reakcijo ²⁰⁹Bi + ⁷⁰Zn in aprila 2005 proizvedla drugi atom ²⁷⁸113 z razpadajočo verigo, ki se je ponovno končala s spontano cepitvijo ²⁶²Db. Podatki o razpadu so se nekoliko razlikovali od podatkov iz prve verige: to bi lahko bilo zato, ker je [[Delec alfa|delček alfa]] pobegnil iz detektorja, ne da bi sprostil vso energijo ali ker so nekateri vmesni produkti razpada nastali v [[Metastabilno stanje|metastabilnih izomernih stanjih]].<ref name="JWP">{{Navedi časopis|last=Barber, Robert C.|last2=Karol, Paul J|last3=Nakahara, Hiromichi|last4=Vardaci, Emanuele|last5=Vogt, Erich W.|date=2011|title=Discovery of the elements with atomic numbers greater than or equal to 113 (IUPAC Technical Report)|journal=Pure Appl. Chem.|volume=83|issue=7|page=1485|doi=10.1351/PAC-REP-10-05-01|doi-access=free}}</ref> Leta 2006 je skupina v Raziskovalnem obratu za težke ione v [[Lanzhou|Lanzhou-u]] na Kitajskem raziskala reakcijo ²⁴³Am + ²⁶Mg in proizvedla štiri atome ²⁶⁶Bh. Vse štiri verige so se začele z alfa razpadom na ²⁶²Db; tri verige so se tam končale s spontano cepitvijo, kot pri ²⁷⁸113 verigah, opaženih pri Rikenu, medtem ko se je preostala nadaljevala s še enim alfa razpadom na ²⁵⁸Lr, kot v verigah ²⁶⁶Bh, opaženih pri LBNL.<ref name="Karol">{{Navedi časopis|last=Karol|first=Paul J.|last2=Barber|first2=Robert C.|last3=Sherrill|first3=Bradley M.|last4=Vardaci|first4=Emanuele|last5=Yamazaki|first5=Toshimitsu|date=22 December 2015|title=Discovery of the elements with atomic numbers Z = 113, 115 and 117 (IUPAC Technical Report)|journal=Pure Appl. Chem.|volume=88|issue=1–2|pages=139–153|doi=10.1515/pac-2015-0502|doi-access=free}}</ref> Junija 2006 je sodelovanje JINR–LLNL trdilo, da je sintetiziralo nov izotop elementa 113 neposredno z bombardiranjem tarče [[Neptunij|neptunija]]-237 s pospešenimi jedri kalcija-48: : ²³⁷Np + ⁴⁸Ca → ²⁸⁵113* → ²⁸²113 + 3 ¹Nt Odkrita sta bila dva atoma ²⁸²113. Cilj tega eksperimenta je bil sintetizirati izotope ²⁸¹113 in ²⁸²113, kar bi zapolnilo vrzel med izotopi, ki nastanejo s toplo fuzijo ( ²⁸³113 in ²⁸⁴113) in hladno fuzijo ( ²⁷⁸ 113). Po petih alfa razpadih bi ti nuklidi dosegli znane izotope [[Lavrencij|lavrencija]], ob predpostavki, da razpadne verige niso bile predčasno prekinjene s spontano cepitvijo. Prva razpadna veriga se je po štirih alfa razpadih končala s cepitvijo, ki naj bi izhajala iz ²⁶⁶Db ali njegovega produkta pri zajetju elektrona ²⁶⁶Rf. Spontane fisije v drugi verigi niso opazili niti po štirih alfa razpadih. Peti alfa razpad v vsaki verigi je bil lahko zgrešen, saj lahko ²⁶⁶Db teoretično prestane alfa razpad, v tem primeru bi se prva veriga razpada končala pri znanih ²⁶²Lr ali ²⁶²No, druga pa bi se lahko nadaljevala do znanega stabilnejšega ²⁵⁸Md, ki ima razpolovno dobo 51,5&nbsp;dni, daljšega od trajanja poskusa: to bi pojasnilo pomanjkanje spontane cepitve v tej verigi. V odsotnosti neposrednega odkrivanja stabilnejših alfa razpadov te interpretacije ostajajo nepotrjene in še vedno ni znane povezave med kakršnimi koli težkimi nuklidi, ki nastanejo s toplo fuzijo in znanim glavnim delom tabele nuklidov. <ref name="07Og01">{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yu. Ts.|last2=Utyonkov|first2=V.|last3=Lobanov|first3=Yu.|last4=Abdullin|first4=F.|last5=Polyakov|first5=A.|last6=Sagaidak|first6=R.|last7=Shirokovsky|first7=I.|last8=Tsyganov|first8=Yu.|last9=Voinov|first9=A.|last10=Gulbekian|first10=Gulbekian|last11=Bogomolov|first11=Bogomolov|displayauthors=10|year=2007|title=Synthesis of the isotope ²⁸²113 in the ²³⁷Np + ⁴⁸Ca fusion reaction|url=http://nrv.jinr.ru/pdf_file/PhysRevC_76_011601.pdf|journal=Physical Review C|volume=76|issue=1|page=011601(R)|bibcode=2007PhRvC..76a1601O|doi=10.1103/PhysRevC.76.011601}}</ref> ==== 2009–2015 ==== JWP je leta 2011 objavil poročilo o elementih 113–116 in 118. Prepoznalo je sodelovanje med JINR-LLNL je prepoznalo kot odkritelje elementov 114 in 116, vendar ni sprejelo zahtevka nobene skupine elementa 113 in ni sprejelo zahtevkov JINR-LLNL za elemente 115 in 118. Zahtevek JINR–LLNL za elemente 115 in 113 je temeljil na kemijski identifikaciji njihovega produkta dubnija, vendar je JWP ugovarjal, da sedanja teorija ne more razlikovati med supertežkimi elementi [[Titanova skupina|4. skupine]] in 5. skupine po njihovih kemijskih lastnostih z dovolj veliko verjetnostjo, da omogoča to dodelitev.<ref name="JWP">{{Navedi časopis|last=Barber, Robert C.|last2=Karol, Paul J|last3=Nakahara, Hiromichi|last4=Vardaci, Emanuele|last5=Vogt, Erich W.|date=2011|title=Discovery of the elements with atomic numbers greater than or equal to 113 (IUPAC Technical Report)|journal=Pure Appl. Chem.|volume=83|issue=7|page=1485|doi=10.1351/PAC-REP-10-05-01|doi-access=free}}</ref> Lastnosti razpada vseh jeder v razpadni verigi elementa 115 še niso bile opredeljene pred poskusi JINR, kar je po mnenju JWP na splošno "težavno, vendar ne nujno izključno" in z majhnim številom atomov, proizvedenih z niti znanimi produkti niti navzkrižne reakcije je JWP menil, da njihova merila niso bila izpolnjena. JWP ni sprejel zahtevka ekipe Riken zaradi neskladnosti podatkov o razpadu, majhnega števila proizvedenih atomov elementa 113 in pomanjkanja nedvoumnih povezav z znanimi izotopi. Na začetku leta 2009 je ekipa Riken sintetizirala produkt razpada ²⁶⁶Bh neposredno v reakciji ²⁴⁸Cm + ²³Na, da bi vzpostavila povezavo z ²⁷⁸113 kot navzkrižno bombardiranje. Ugotovili so tudi razvejani razpad ²⁶²Db, ki je včasih doživelo spontano cepitev, včasih pa že prej znan alfa razpad na ²⁵⁸Lr.<ref>{{Navedi časopis|last=Morita|first=Kosuke|last2=Morimoto|first2=Kouji|last3=Kaji|first3=Daiya|last4=Haba|first4=Hiromitsu|last5=Ozeki|first5=Kazutaka|last6=Kudou|first6=Yuki|last7=Sato|first7=Nozomi|last8=Sumita|first8=Takayuki|last9=Yoneda|first9=Akira|last10=Ichikawa|first10=Takatoshi|last11=Fujimori|first11=Yasuyuki|date=25 May 2009|title=Decay Properties of ²⁶⁶Bh and ²⁶²Db Produced in the ²⁴⁸Cm + ²³Na Reaction|journal=Journal of the Physical Society of Japan|volume=78|issue=6|pages=064201–1–6|arxiv=0904.1093|bibcode=2009JPSJ...78f4201M|doi=10.1143/JPSJ.78.064201}}</ref><ref name="morimoto">{{Navedi splet|url=http://www.kernchemie.uni-mainz.de/downloads/che_7/presentations/morimoto.pdf|last6=Kudou|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170921193318/http://www.kernchemie.uni-mainz.de/downloads/che_7/presentations/morimoto.pdf|accessdate=28 April 2017|date=October 2009|last9=Yoneda|first9=A.|last8=Sumita|first8=T.|last7=Sato|first7=N.|first6=Y.|title=Production and Decay Properties of ²⁶⁶Bh and its daughter nuclei by using the ²⁴⁸Cm(²³Na,5n)²⁶⁶Bh Reaction|last5=Ozeki|first5=K.|last4=Haba|first4=H.|last3=Kaji|first3=D.|last2=Morita|first2=K.|first=Kouji|last=Morimoto|archivedate=21 September 2017}}</ref> Konec leta 2009 je sodelovanje JINR–LLNL preučevalo reakcijo ²⁴⁹Bk + ⁴⁸Ca, da bi proizvedli [[Tenes|element 117]], ki bi razpadel do elementov 115 in 113 ter v navzkrižni reakciji okrepili svoje trditve. Zdaj so se jim pridružili še znanstveniki iz [[Narodni laboratorij Oak Ridge|Narodnega laboratorija Oak Ridge]] (ORNL) in [[Univerza Vanderbilt|Univerze Vanderbilt]] iz [[Tennessee|Tennesseeja]] v Združenih državah Amerike<ref name="Chapman">{{Navedi novice|url=https://www.chemistryworld.com/what-it-takes-to-make-a-new-element/1017677.article|title=What it takes to make a new element|last=Chapman|first=Kit|date=30 November 2016|work=Chemistry World|publisher=Royal Society of Chemistry|accessdate=3 December 2016}}</ref> ki so pomagali pri pridobivanju redke in zelo radioaktivne tarče [[Berkelij|berkelija,]] potrebne za dokončanje JINR-jevih poskusov s kalcijem-48 za sintezo najtežjih elementov na periodnem sistemu. Sintetizirana sta bila dva izotopa elementa 117, ki sta razpadla do elementa 115 in nato elementa 113:<ref name="e117">{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yuri Ts.|last2=Abdullin|first2=F. Sh.|last3=Bailey|first3=P. D.|last4=Benker|first4=D. E.|last5=Bennett|first5=M. E.|last6=Dmitriev|first6=S. N.|last7=Ezold|first7=J. G.|last8=Hamilton|first8=J. H.|last9=Henderson|first9=R. A.|last10=Itkis|first10=M. G.|last11=Lobanov|first11=Yuri V.|date=9 April 2010|title=Synthesis of a New Element with Atomic Number ''Z''=117|url=https://www.researchgate.net/publication/44610795|journal=Physical Review Letters|volume=104|issue=14|pages=142502|bibcode=2010PhRvL.104n2502O|doi=10.1103/PhysRevLett.104.142502|pmid=20481935}}</ref> : ²⁴⁹Bk + ⁴⁸Ca → ²⁹⁷117* → ²⁹⁴117 + 3 n → ²⁹⁰115 + α → ²⁸⁶113 + α : ²⁴⁹Bk + ⁴⁸Ca → ²⁹⁷117* → ²⁹³117 + 4 n → ²⁸⁹115 + α → ²⁸⁵113 + α Proizvedena nova izotopa ²⁸⁵113 in ²⁸⁶113 se nista prekrivala s prej navedenimi ²⁸²113, ²⁸³113 in ²⁸⁴ 13, zato te reakcije ni bilo mogoče uporabiti kot navzkrižno bombardiranje za potrditev trditve iz leta 2003 ali 2006.<ref name="Karol">{{Navedi časopis|last=Karol|first=Paul J.|last2=Barber|first2=Robert C.|last3=Sherrill|first3=Bradley M.|last4=Vardaci|first4=Emanuele|last5=Yamazaki|first5=Toshimitsu|date=22 December 2015|title=Discovery of the elements with atomic numbers Z = 113, 115 and 117 (IUPAC Technical Report)|journal=Pure Appl. Chem.|volume=88|issue=1–2|pages=139–153|doi=10.1515/pac-2015-0502|doi-access=free}}</ref> Marca 2010 je ekipa Riken ponovno poskušala sintetizirati ²⁷⁴Rg neposredno z reakcijo ²⁰⁵Tl + ⁷⁰Zn in z nadgrajeno opremo; spet jim ni uspelo in so opustili to pot navzkrižnega bombardiranja.<ref name="Morimoto2016">{{Navedi splet|url=http://www.physics.adelaide.edu.au/cssm/workshops/inpc2016/talks/Morimoto_Mon_HallL_0930.pdf|title=The discovery of element 113 at RIKEN|last=Morimoto|first=Kouji|date=2016|publisher=26th International Nuclear Physics Conference|accessdate=14 May 2017}}</ref> Po dodatnih 450 dneh obsevanja bizmuta s cinkovimi izstrelki je Riken avgusta 2012 proizvedel in identificiral še atome ²⁷⁸113.<ref name="six-alpha">{{Navedi časopis|last=K. Morita|last2=Morimoto|first2=Kouji|last3=Kaji|first3=Daiya|last4=Haba|first4=Hiromitsu|last5=Ozeki|first5=Kazutaka|last6=Kudou|first6=Yuki|last7=Sumita|first7=Takayuki|last8=Wakabayashi|first8=Yasuo|last9=Yoneda|first9=Akira|last10=Tanaka|first10=Kengo|last11=Yamaki|first11=Sayaka|displayauthors=10|date=2012|title=New Results in the Production and Decay of an Isotope, ²⁷⁸113, of the 113th Element|journal=Journal of the Physical Society of Japan|volume=81|issue=10|pages=103201|arxiv=1209.6431|bibcode=2012JPSJ...81j3201M|doi=10.1143/JPSJ.81.103201}}</ref> Čeprav so se cene električne energije po potresu in cunamiju leta 2011 v Tōhokuju zvišale in je Riken zaradi prihranjevanja denarja ukazal zaustavitev pospeševalnih programov, je Moritina ekipa lahko nadaljevala z enim poskusom in izbrala svoj poskus potrditve sinteze elementa 113.<ref name="podcast">{{Navedi splet|url=https://www.chemistryworld.com/podcasts/nihonium/3008633.article|title=Nihonium|last=Chapman|first=Kit|date=8 February 2018|website=Chemistry World|publisher=[[Royal Society of Chemistry]]|accessdate=20 March 2018}}</ref> V tem primeru je bil opažen niz šestih alfa razpadov, kar je privedlo do izotopa [[Mendelevij|mendelevija]]: : ²⁷⁸113 → ²⁷⁴Rg + α → ²⁷⁰Mt + α → ²⁶⁶Bh + α → ²⁶²Db + α → ²⁵⁸Lr + α → ²⁵⁴Md + α Ta razpadna veriga se je od prejšnjih opazovanj pri Rikenu razlikovala predvsem po načinu razpada ²⁶²Db, pri katerem je bilo prej opaženo, da je podvržen spontani cepitvi, vendar je v tem primeru razpadel z alfa razpadom; alfa razpad ²⁶²Db na ²⁵⁸Lr je [[Izotopi dubnija|dobro znan]]. Skupina je izračunala, da je verjetnost slučajnega naključja 10⁻²⁸ ali popolnoma zanemarljiva.<ref name="six-alpha">{{Navedi časopis|last=K. Morita|last2=Morimoto|first2=Kouji|last3=Kaji|first3=Daiya|last4=Haba|first4=Hiromitsu|last5=Ozeki|first5=Kazutaka|last6=Kudou|first6=Yuki|last7=Sumita|first7=Takayuki|last8=Wakabayashi|first8=Yasuo|last9=Yoneda|first9=Akira|last10=Tanaka|first10=Kengo|last11=Yamaki|first11=Sayaka|displayauthors=10|date=2012|title=New Results in the Production and Decay of an Isotope, ²⁷⁸113, of the 113th Element|journal=Journal of the Physical Society of Japan|volume=81|issue=10|pages=103201|arxiv=1209.6431|bibcode=2012JPSJ...81j3201M|doi=10.1143/JPSJ.81.103201}}</ref> Nastali atom ²⁵⁴Md je nato [[Zajetje elektrona|zajel elektron]] do ²⁵⁴[[Fermij|Fm]], ki je v verigi razpadel s sedmim alfa razpadom na dolgoživ ²⁵⁰[[Kalifornij|Cf]], ki ima razpolovno dobo približno trinajst let.<ref>{{Navedi splet|url=http://cyclotron.tamu.edu/she2015/assets/pdfs/presentations/Morita_SHE_2015_TAMU.pdf|title=SHE Research at RIKEN/GARIS|first=Kosuke|last=Morita|date=2015|accessdate=4 September 2018}}</ref> Poskus ²⁴⁹Bk + ⁴⁸Ca je bil ponovljen na JINR v letih 2012 in 2013 z doslednimi rezultati in ponovno na GSI leta 2014.<ref name="Karol">{{Navedi časopis|last=Karol|first=Paul J.|last2=Barber|first2=Robert C.|last3=Sherrill|first3=Bradley M.|last4=Vardaci|first4=Emanuele|last5=Yamazaki|first5=Toshimitsu|date=22 December 2015|title=Discovery of the elements with atomic numbers Z = 113, 115 and 117 (IUPAC Technical Report)|journal=Pure Appl. Chem.|volume=88|issue=1–2|pages=139–153|doi=10.1515/pac-2015-0502|doi-access=free}}</ref> Avgusta 2013 je skupina raziskovalcev z [[Univerza v Lundu|univerze Lund]] v [[Lund|Lundu]] na Švedskem in pri GSI sporočila, da je ponovila poskus ²⁴³Am + ⁴⁸Ca iz leta 2003, kar potrjuje ugotovitve sodelovanja JINR-LLNL.<ref name="RudolphForsberg2013">{{Navedi časopis|last=Rudolph|first=D.|last2=Forsberg|first2=U.|last3=Golubev|first3=P.|last4=Sarmiento|first4=L. G.|last5=Yakushev|first5=A.|last6=Andersson|first6=L.-L.|last7=Di Nitto|first7=A.|last8=Düllmann|first8=Ch. E.|last9=Gates|first9=J. M.|last10=Gregorich|first10=K. E.|last11=Gross|first11=C. J.|year=2013|title=Spectroscopy of Element 115 Decay Chains|url=http://lup.lub.lu.se/record/4002358|journal=Physical Review Letters|type=Submitted manuscript|volume=111|issue=11|pages=112502|bibcode=2013PhRvL.111k2502R|doi=10.1103/PhysRevLett.111.112502|issn=0031-9007|pmid=24074079}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.lunduniversity.lu.se/article/existence-of-new-element-confirmed|agency=Lund University|title=Existence of new element confirmed|date=27 August 2013|accessdate=10 April 2016}}</ref> Istega leta so na JINR ponovili poskus iz leta 2003, ki je zdaj ustvaril tudi izotop ²⁸⁹115, ki bi lahko služil kot navzkrižno bombardiranje za potrditev odkritja izotopa [[Tenes|elementa 117]], ²⁹³117, pa tudi njegovega produkta ²⁸⁵113 ter njegove razpadne verige. Potrditev ²⁸⁸115 in njegovih produktov je ekipa objavila pri LBNL leta 2015.<ref>{{Navedi časopis|last=Gates|first=J. M.|last2=Gregorich|first2=K. E.|last3=Gothe|first3=O. .R|last4=Uribe|first4=E. C.|last5=Pang|first5=G. K.|last6=Bleuel|first6=D. L.|last7=Block|first7=M.|last8=Clark|first8=R. M.|last9=Campbell|first9=C. M.|last10=Crawford|first10=H. L.|last11=Cromaz|first11=M.|displayauthors=29|year=2015|title=Decay spectroscopy of element 115 daughters: ²⁸⁰Rg→²⁷⁶Mt and ²⁷⁶Mt→Bh|journal=Physical Review C|volume=92|issue=2|pages=021301|bibcode=2015PhRvC..92b1301G|doi=10.1103/PhysRevC.92.021301|doi-access=free}}</ref> === Odobritev odkritij === Decembra 2015 je IUPAC objavil sklepe novega poročila JWP, v katerem je element 113 prejel Riken; elementi 115, 117 in 118 so bili podeljeni sodelovanjem z JINR. Skupna objava IUPAC in IUPAP za leto 2016 naj bi sovpadala z objavo poročil JWP, vendar se je zgolj IUPAC odločil za predčasno objavo, saj je novica o Rikenovi nagradi za element 113 pricurljala v japonske časopise.<ref name="McKellar">{{Navedi splet|url=http://iupap.org/wp-content/uploads/2016/09/Presidents-report-20161013-2.pdf|title=President's report to the meeting of the IUPAP Council and Commission Chairs|last=McKellar|first=Bruce|date=22–23 October 2016|publisher=[[International Union of Pure and Applied Physics]]|accessdate=14 January 2018}}</ref> Skupina azijskih fizikov bi prvič v zgodovini imenovala nov element.<ref name="huffingtonpost">{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/2012/09/26/element-113-created-synthetically-japan_n_1916253.html|title=Element 113: Ununtrium Reportedly Synthesised In Japan|website=Huffington Post|date=September 2012|accessdate=22 April 2013}}</ref> JINR je ocenil, da je bila dodelitev elementa 113 podjetju Riken nepričakovana, pri čemer se je skliceval na lastno izdelavo elementov 115 in 113 iz leta 2003 ter opozoril na primere elementov [[Lavrencij|103]], [[Raderfordij|104]] in [[Dubnij|105,]] kjer je IUPAC JINR-ju in LBNL-ju dodelil skupno priznanje. Izjavili so, da spoštujejo odločitev IUPAC-a, vendar so se vzdržali izražanja svojega stališča za uradno objavo poročil JWP.<ref name="reaction">{{Navedi splet|url=http://www.jinr.ru/posts/discovery-of-the-new-chemical-elements-with-numbers-113-115-117-and-118-2/|title=Discovery of the new chemical elements with numbers 113, 115, 117 and 118|date=6 January 2016|publisher=[[Joint Institute for Nuclear Research]]|accessdate=14 January 2018}}</ref> Celotna poročila JWP so bila objavljena januarja 2016. JWP je priznal odkritje elementa 113 in podelilo prednost Riken-u. Opazili so, da medtem ko so bile posamezne energije razpada vsakega nuklida v razpadajoči verigi ²⁷⁸113 neskladne, je bila njihova vsota sedaj potrjena, da je skladna, kar močno nakazuje, da sta bili začetno in končno stanje ²⁷⁸113 in produkta ²⁶²Db enaka za vse tri dogodke. Že prej je bil znan razpad ²⁶²Db na ²⁵⁸Lr in ²⁵⁴Md, kar je trdno zasidralo razpadajočo verigo ²⁷⁸113 na znana območja tabele nuklidov. JWP je menil, da sodelovanja JINR–LLNL v letih 2004 in 2007, ko sta kot hčer elementa 115 proizvedla element 113, ne izpolnjujeta meril za odkritje, saj s križnim bombardiranjem niso prepričljivo določili atomskega števila svojih nuklidov, kar je bilo potrebno, ker njihove razpadne verige niso bile pritrjene na prej znane nuklide. Prav tako so menili, da prvi pomisleki JWP glede njihove kemijske identifikacije produkta dubnija niso ustrezno obravnavali. Skupina JWP je priznala sodelovanje JINR–LLNL–ORNL–Vanderbilt iz leta 2010 kot odkritelje elementov 117 in 115 in sprejela, da je bil element 113 proizveden kot njihova hči, vendar temu delu ni dala skupne zasluge.<ref name="Karol">{{Navedi časopis|last=Karol|first=Paul J.|last2=Barber|first2=Robert C.|last3=Sherrill|first3=Bradley M.|last4=Vardaci|first4=Emanuele|last5=Yamazaki|first5=Toshimitsu|date=22 December 2015|title=Discovery of the elements with atomic numbers Z = 113, 115 and 117 (IUPAC Technical Report)|journal=Pure Appl. Chem.|volume=88|issue=1–2|pages=139–153|doi=10.1515/pac-2015-0502|doi-access=free}}</ref><ref name="Morimoto2016">{{Navedi splet|url=http://www.physics.adelaide.edu.au/cssm/workshops/inpc2016/talks/Morimoto_Mon_HallL_0930.pdf|title=The discovery of element 113 at RIKEN|last=Morimoto|first=Kouji|date=2016|publisher=26th International Nuclear Physics Conference|accessdate=14 May 2017}}</ref><ref name="namingiupac">{{Navedi splet|url=http://www.iupac.org/news/news-detail/article/discovery-and-assignment-of-elements-with-atomic-numbers-113-115-117-and-118.html|title=Discovery and Assignment of Elements with Atomic Numbers 113, 115, 117 and 118.|publisher=IUPAC|date=30 December 2015|accessdate=8 September 2018}}</ref> Po objavi poročil JWP je Sergey Dimitriev, direktor laboratorija Flerov pri JINR, kjer so bila zabeležena odkritja, pripomnil, da je zadovoljen z odločitvijo IUPAC-a, pri čemer je omenil čas, ki ga je Riken preživel za svoj eksperiment in njihove dobre odnose z Morito, ki se je na JINR naučil osnov sinteze supertežkih elementov.<ref name="Chapman">{{Navedi novice|url=https://www.chemistryworld.com/what-it-takes-to-make-a-new-element/1017677.article|title=What it takes to make a new element|last=Chapman|first=Kit|date=30 November 2016|work=Chemistry World|publisher=Royal Society of Chemistry|accessdate=3 December 2016}}</ref><ref name="reaction">{{Navedi splet|url=http://www.jinr.ru/posts/discovery-of-the-new-chemical-elements-with-numbers-113-115-117-and-118-2/|title=Discovery of the new chemical elements with numbers 113, 115, 117 and 118|date=6 January 2016|publisher=[[Joint Institute for Nuclear Research]]|accessdate=14 January 2018}}</ref> Argument vsote, ki ga je JWP navedel pri odobritvi odkritja elementa 113 je bil pozneje kritiziran v študiji maja 2016 z univerze Lund in GSI, saj je veljaven le, če vzdolž razpadajoče verige ne pride do [[Žarek gama|razpada gama]] ali notranje pretvorbe, kar ni verjetno za neparna jedra. Negotovosti energij alfa razpada, izmerjenih v razpadni verigi ²⁷⁸113 niso bila dovolj majhna, da bi to možnost izključila. Če je temu tako, postane podobnost v življenju vmesnih produktov nesmiseln argument, saj imajo lahko različni izomeri istega nuklida različne razpolovne čase: na primer osnovno stanje ¹⁸⁰Ta ima razpolovni čas nekaj ur, vendar vzbujenega stanja [[Izotopi tantala|^180mTa]] še nikoli ni bilo opaziti, da propada. Ta študija je našla razlog za dvom in kritiziranje odobritve IUPAC glede odkritij elementov 115 in 117, vendar so bili podatki iz Rikena za element 113 skladni in podatki skupine JINR za elemente 115 in 113 so verjetno tudi bili takšni, s čimer IUPAC potrjuje odobritev odkritja elementa 113.<ref>{{Navedi časopis|last=Forsberg|first=U.|last2=Rudolph|first2=D.|last3=Fahlander|first3=C.|last4=Golubev|first4=P.|last5=Sarmiento|first5=L. G.|last6=Åberg|first6=S.|last7=Block|first7=M.|last8=Düllmann|first8=Ch. E.|last9=Heßberger|first9=F. P.|last10=Kratz|first10=J. V.|last11=Yakushev|first11=A.|date=9 July 2016|title=A new assessment of the alleged link between element 115 and element 117 decay chains|url=http://portal.research.lu.se/portal/files/9762047/PhysLettB760_293_2016.pdf|journal=Physics Letters B|volume=760|issue=2016|pages=293–296|bibcode=2016PhLB..760..293F|doi=10.1016/j.physletb.2016.07.008|access-date=2 April 2016}}</ref><ref>{{Navedi konferenco|url=http://www.epj-conferences.org/articles/epjconf/pdf/2016/26/epjconf-NS160-02003.pdf|title=Congruence of decay chains of elements 113, 115, and 117|last=Forsberg|first=Ulrika|last2=Fahlander|first2=Claes|last3=Rudolph|first3=Dirk|date=2016|conference=Nobel Symposium NS160 – Chemistry and Physics of Heavy and Superheavy Elements|doi=10.1051/epjconf/201613102003}}</ref> Dva člana skupine JINR sta junija 2017 objavila članek v reviji, s katerim sta ovrgla te kritike proti skladnosti njihovih podatkov o elementih 113, 115 in 117 junija 2017.<ref>{{Navedi časopis|last=Zlokazov|first=V. B.|last2=Utyonkov|first2=V. K.|date=8 June 2017|title=Analysis of decay chains of superheavy nuclei produced in the ²⁴⁹Bk + ⁴⁸Ca and ²⁴³Am + ⁴⁸Ca reactions|journal=Journal of Physics G: Nuclear and Particle Physics|volume=44|issue=75107|pages=075107|bibcode=2017JPhG...44g5107Z|doi=10.1088/1361-6471/aa7293|doi-access=free}}</ref> === Poimenovanje === [[Slika:Kosuke_Morita_and_Hiroshi_Matsumoto_cropped_Hideto_Enyo_Kosuke_Morita_Koji_Morimoto_and_Hiroshi_Matsumoto_20161201.jpg|alt=Lead researcher Kosuke Morita and Riken president Hiroshi Matsumoto from Riken showing "Nh" being added to the periodic table|sličica| [[Kōsuke Morita]] in [[Hiroshi Matsumoto (inženir)|Hiroshi Matsumoto]], praznovanje imena 1. decembra 2016.]] Z uporabo Mendelejeveve nomenklature za neimenovane in neodkrite elemente bi moral biti nihonij znan kot ''eka-talij''. Leta 1979 je IUPAC objavil priporočila, v skladu s katerimi naj bi se element imenoval ''ununtrij'' (z ustreznim simbolom ''Uut'' ),<ref name="iupac">{{Navedi časopis|last=Chatt, J.|date=1979|title=Recommendations for the Naming of Elements of Atomic Numbers Greater than 100|journal=Pure Appl. Chem.|volume=51|issue=2|pages=381–384|doi=10.1351/pac197951020381}}</ref> tj. sistematično ime elementa kot nadomestno ime, dokler se odkritja elementa ne potrdi in se določi stalnega imena. Priporočila so se pogosto uporabljala v kemijski skupnosti na vseh ravneh, od učilnic kemije do poglobljenih učbenikov, vendar so bila večinoma prezrta med znanstveniki s tega področja, ki so elemet poimenovali "element 113", s simbolom ''E113'', ''(113)'' ali celo preprosto ''113'' . Pred priznanjem njihove prednostne naloge s strani ''JWP'' je japonska ekipa neuradno predlagala različna imena: ''japonij'' po svoji državi; ''nišinanij,'' po japonskem fiziku [[Yoshio Nishina|Yoshiju Nishini]], za "ustanovnega očeta raziskav moderne fizike na Japonskem";<ref>{{Navedi novice|url=http://www.nikkei.com/article/DGXNASDG2604F_W2A920C1CR8000/|date=27 September 2012|work=[[Nihon Keizai Shimbun]]|language=ja|accessdate=13 October 2012}}</ref> in ''rikenij'', po inštitutu.<ref name="aaa">{{Navedi splet|url=https://www.scientificamerican.com/article/element-113-at-last/|title=Element 113 at Last?|first=Richard Van|last=Noorden|date=27 September 2012}}</ref> Po priznanju se je ekipa Riken februarja 2016 zbrala, da se je odločila za ime. Morita je izrazil željo, da bi ime počastilo dejstvo, da je bil element 113 odkrit na Japonskem. Predvideli so ''japonij'', zaradi česar bi bilo povezavo z Japonsko lažje prepoznati za tujce, vendar je bil zavrnjen, saj ima Jap druge pomene. Ime ''nihonij'' je bilo izbrano po eni uri premisleka: izhaja iz {{Nihongo||日本|[[Names of Japan#Nihon and Nippon|nihon]]}} , enega od dveh japonskih izgovorov za ime Japonska.<ref>{{Navedi novice|last=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|title=Proposed name for 113th element a fulfilled wish for Japanese researchers|url=https://mainichi.jp/english/articles/20160609/p2a/00m/0na/010000c|work=The Mainichi|date=9 June 2016|accessdate=29 April 2018}}</ref> Odkritelji so se nameravali sklicevati tudi na podporo Japoncev za možnost izvedbe svojih raziskav (Riken je bil skoraj v celoti financiran s strani vlade),<ref>{{Navedi novice|last=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|date=9 June 2016|title=Naming 113th element 'nihonium' a tribute to Japanese public support: researcher|url=https://mainichi.jp/english/articles/20160609/p2a/00m/0na/014000c|work=The Mainichi|accessdate=29 April 2018}}</ref> povrnili izgubljeni ponos in zaupanje v znanost med tistimi, ki jih je prizadela [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrska katastrofa Fukushima Daiichi]],<ref name="IUPAC-June2016">{{Navedi splet|url=http://iupac.org/iupac-is-naming-the-four-new-elements-nihonium-moscovium-tennessine-and-oganesson/|title=IUPAC Is Naming The Four New Elements Nihonium, Moscovium, Tennessine, And Oganesson|date=8 June 2016|publisher=IUPAC|accessdate=8 June 2016}}</ref> in v čast japonskemu kemika odkritju [[Masataka Ogawa|Masataka Ogawe]] leta 1908, ko je odkril [[renij]], ki ga je po drugi japonski izgovorjavi japonskega imena poimenoval "niponij" s simbolom Np.<ref name="namingiupac">{{Navedi splet|url=http://www.iupac.org/news/news-detail/article/discovery-and-assignment-of-elements-with-atomic-numbers-113-115-117-and-118.html|title=Discovery and Assignment of Elements with Atomic Numbers 113, 115, 117 and 118.|publisher=IUPAC|date=30 December 2015|accessdate=8 September 2018}}</ref> Ker Ogawina trditev ni bila sprejeta, imena "niponij" ni bilo mogoče ponovno uporabiti za nov element, njegov simbol Np pa se je od takrat uporabljal za [[neptunij]].{{Efn|O Neptuniju sta v Rikenu prvič poročala Nishina in [[Kenjiro Kimura]] leta 1940, ki pa nista dobil pravice do poimenovanja, saj ga nista mogel kemično ločiti in identificirati svojega odkritja.<ref name=Ikeda>{{cite journal |last1=Ikeda |first1=Nagao |date=25 July 2011 |title=The discoveries of uranium 237 and symmetric fission – From the archival papers of Nishina and Kimura |pmc=3171289 |journal=Proceedings of the Japan Academy, Series B: Physical and Biological Sciences |volume=87 |issue=7 |pages=371–376 |doi=10.2183/pjab.87.371 |pmid=21785255 |bibcode=2011PJAB...87..371I}}</ref><ref name=Enyo>{{cite web |url=https://www.ssken.gr.jp/MAINSITE/event/2017/20170526-generalmeeting/lecture-01/SSKEN_generalmeeting2017_EnyoHideto_presentation.pdf |language=ja |script-title=ja:ビックバンから １１３番元素ニホニウムまで、元素創成の１３８億年 |title=Bikkuban kara 113-ban genso nihoniumu made, genso sōsei no 138 oku-nen |trans-title=From the Big Bang to the 113th element nihonium: element creation of 13.8 billion years |last=En'yo |first=Hideto |date=26 May 2017 |access-date=28 January 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180129004320/https://www.ssken.gr.jp/MAINSITE/event/2017/20170526-generalmeeting/lecture-01/SSKEN_generalmeeting2017_EnyoHideto_presentation.pdf |archive-date=29 January 2018}}</ref>}} Marca 2016 je Morita IUPAC-u predlagal ime "nihonij" s simbolom Nh. Poimenovanje je uresničilo tisto, kar so bile sanje japonske znanosti vse od Ogavine trditve.<ref name="podcast">{{Navedi splet|url=https://www.chemistryworld.com/podcasts/nihonium/3008633.article|title=Nihonium|last=Chapman|first=Kit|date=8 February 2018|website=Chemistry World|publisher=[[Royal Society of Chemistry]]|accessdate=20 March 2018}}</ref> Nekdanja predsednica IUPAP [[Cecilia Jarlskog]] se je junija 2016 na Nobelovem simpoziju o supertežkih elementih v [[Grad Bäckaskog|gradu Bäckaskog]] na Švedskem pritožila zaradi pomanjkanja odprtosti v postopku odobritve novih elementov in izjavila, da verjame, da je delo JWP pomanjkljivo in bi ga moral novi JWP obnoviti. Raziskava fizikov je ugotovila, da so mnogi menili, da so bile kritike Lunda–GSI 2016 glede poročila JWP utemeljene, vendar bi zaključki bili enaki, če bi bilo delo ponovljeno, novi predsednik [[Bruce John Harold Mckellar|Bruce McKellar]] pa je presodil, da je predlagana imena treba objaviti v skupnem sporočilu za javnost IUPAP-a–IUPAC-a.<ref name="McKellar">{{Navedi splet|url=http://iupap.org/wp-content/uploads/2016/09/Presidents-report-20161013-2.pdf|title=President's report to the meeting of the IUPAP Council and Commission Chairs|last=McKellar|first=Bruce|date=22–23 October 2016|publisher=[[International Union of Pure and Applied Physics]]|accessdate=14 January 2018}}</ref> Tako sta IUPAC in IUPAP junija objavila predlog ''nihonija''<ref name="IUPAC-June2016">{{Navedi splet|url=http://iupac.org/iupac-is-naming-the-four-new-elements-nihonium-moscovium-tennessine-and-oganesson/|title=IUPAC Is Naming The Four New Elements Nihonium, Moscovium, Tennessine, And Oganesson|date=8 June 2016|publisher=IUPAC|accessdate=8 June 2016}}</ref> in določila petmesečni rok za zbiranje komentarjev, nato pa bi bilo ime uradno določeno na konferenci.<ref name="mainichi.jp">{{Navedi splet|title=Japan scientists plan to name atomic element 113 'Nihonium'|date=8 June 2016|url=http://mainichi.jp/english/articles/20160608/p2g/00m/0fp/060000c|quote=Japanese scientists who discovered the atomic element 113 plan to name it "Nihonium", sources close to the matter said Wednesday.|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160609135534/http://mainichi.jp/english/articles/20160608/p2g/00m/0fp/060000c|archivedate=9 June 2016}}</ref><ref name="sankei.com-2016">{{Navedi splet|title=ニホニウム」有力 日本初の新元素名称案、国際機関が９日公表|trans-title=Nihonium the most probable|date=6 June 2016|language=ja|quote=Rather than initially proposed ''Japanium'' which is derived from Latin or French, Morita group leader seems to stick to his own language.|url=http://www.sankei.com/life/news/160608/lif1606080005-n1.html}}</ref> Ime je bilo uradno odobreno novembra 2016.<ref name="IUPAC-Nov2016">{{Navedi splet|url=https://iupac.org/iupac-announces-the-names-of-the-elements-113-115-117-and-118|title=IUPAC Announces the Names of the Elements 113, 115, 117, and 118|date=30 November 2016|publisher=IUPAC|accessdate=30 November 2016}}</ref> Slovesnost poimenovanja novega elementa je bila marca 2017 v [[Tokio|Tokiu]] na Japonskem, [[Naruhito|navzoči]] pa je bil [[Naruhito]], takratni Japonski prestolonaslednik.<ref>{{Navedi novice|work=News on Japan|date=15 March 2017|title=Naming ceremony held for new element 'nihonium'|url=http://newsonjapan.com/html/newsdesk/article/119326.php|accessdate=28 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180128132830/http://newsonjapan.com/html/newsdesk/article/119326.php|archivedate=28 January 2018}}</ref> == Izotopi == Nihonij nima stabilnih ali naravnih izotopov. V laboratoriju je bilo sintetiziranih več radioaktivnih izotopov, bodisi z zlivanjem dveh atomov bodisi z opazovanjem razpada težjih elementov. Poročali so o osmih različnih izotopih nihonija z atomskimi masami 278, 282–287 in 290 (²⁸⁷Nh in ²⁹⁰Nh nista potrjeni); vsi propadajo z alfa razpadom do izotopov [[Rentgenij|rentgenija]];<ref name="nuclidetable">{{Navedi splet|url=http://www.nndc.bnl.gov/chart/reCenter.jsp?z=113&n=173|title=Interactive Chart of Nuclides|publisher=Brookhaven National Laboratory|last=Sonzogni, Alejandro|location=National Nuclear Data Center|accessdate=6 June 2008}}</ref> obstajajo znaki, da lahko nihonij-284 razpade tudi z [[Zajetje elektrona|zajetjem elektrona]] v [[kopernicij]]-284.<ref>{{Navedi časopis|last=Forsberg|first=Ulrika|date=September 2016|title=Recoil-α-fission and recoil-α–α-fission events observed in the reaction 48Ca + 243Am|journal=[[Nuclear Physics (journal)|Nuclear Physics A]]|volume=953|pages=117–138|arxiv=1502.03030|bibcode=2016NuPhA.953..117F|doi=10.1016/j.nuclphysa.2016.04.025}}</ref> === Stabilnost in razpolovni časi === [[Slika:Island_of_Stability_derived_from_Zagrebaev.png|sličica| Tabela težkih nuklidov z znanimi in napovedanimi razpolovnimi časi (znani nuklidi so prikazani z obrobo). Nihonij (vrstica 113) naj bi bil znotraj "otoka stabilnosti" (beli krog), zato so njegova jedra nekoliko stabilnejša, kot bi sicer predvideli; znani izotopi nihonija simajo premalo nevtronov, da bi bili na otoku.|426x426_pik]] Stabilnost jeder se hitro zmanjša s povečanjem atomskega števila po [[Kirij|kiriju]], elementu 96, katerega razpolovni čas je več kot deset tisočkrat daljši od katerega koli naslednjega elementa. Vsi izotopi z atomskim številom nad [[Mendelevij|101]] razpadejo z razpolovnimi časi manj kot 30 ur: to je zaradi vedno večjega [[Coulombov zakon|Coulomovega odbijanja]] protonov, tako da [[močna jedrska sila]] ne more dolgo držati jedra skupaj pred spontano cepitvijo. Izračuni kažejo, da v odsotnosti drugih stabilizirajočih dejavnikov ne bi smeli obstajati elementi z več kot [[Lavrencij|103 protoni]]. Raziskovalci v šestdesetih letih so predlagali, da bi zaprte jedrske lupine okoli 114 protonov in 184 nevtronov morale preprečiti to nestabilnost in ustvariti "[[otok stabilnosti]]", ki bi vseboval nuklide z razpolovno dobo, ki doseže tisoče ali milijone let. Obstoj otoka še vedno ni dokazan, vendar obstoj supertežkih elementov (vključno z nihonijem) potrjuje, da je stabilizacijski učinek resničen in na splošno znani supertežki nuklidi postanejo stabilnejši, ko se približajo predvideni lokaciji otoka.<ref>{{Navedi knjigo|title=Van Nostrand's Scientific Encyclopedia|first=Douglas M.|last=Considine|first2=Glenn D.|last2=Considine|publisher=Wiley-Interscience|date=1994|edition=8th|isbn=978-1-4757-6918-0|page=623}}</ref><ref name="retro">{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yu. Ts.|last2=Sobiczewski|first2=A.|last3=Ter-Akopian|first3=G. M.|date=9 January 2017|title=Superheavy nuclei: from predictions to discovery|journal=Physica Scripta|volume=92|issue=2|pages=023003–1–21|bibcode=2017PhyS...92b3003O|doi=10.1088/1402-4896/aa53c1}}</ref> Vsi izotopi nihonija so nestabilni in radioaktivni; težji izotopi nihonija so stabilnejši od lažjih, saj so bližje središču otoka. Najstabilnejši znani izotop nihonija, ²⁸⁶Nh, je tudi najtežji; razpolovna doba je 8&nbsp;sekund. Poročali so tudi, da imajo izotopi ²⁸⁵Nh in nepotrjena ²⁸⁷Nh in ²⁹⁰Nh razpolovni čas več kot sekundo. Izotopi ²⁸⁴Nh in ²⁸³Nh imajo razpolovni čas 1 in 0,1&nbsp;sekunde. Preostala dva izotopa imata razpolovni čas med 0,1 in 100&nbsp;milisekundami: razpolovna doba ²⁸²Nh je 70&nbsp;milisekund in ²⁷⁸Nh, najlažji znani izotop nihonija, ima tudi najmanj stabilen z razpolovno doba 1,4&nbsp;milisekunde. To hitro povečanje razpolovnih časov blizu polne nevtronske lupine pri ''N'' = 184 je opaziti v rentgeniju, koperniciju in Nihoniju (elementi od 111 do 113), kjer vsak dodani nevtron doslej razpolovni čas pomnoži s faktorjem 5 do 20.<ref name="retro">{{Navedi časopis|last=Oganessian|first=Yu. Ts.|last2=Sobiczewski|first2=A.|last3=Ter-Akopian|first3=G. M.|date=9 January 2017|title=Superheavy nuclei: from predictions to discovery|journal=Physica Scripta|volume=92|issue=2|pages=023003–1–21|bibcode=2017PhyS...92b3003O|doi=10.1088/1402-4896/aa53c1}}</ref> == Predvidene lastnosti == Izmerjenih je bilo zelo malo lastnosti nihonija ali njegovih spojin; to je posledica izredno omejene in drage proizvodnje ter dejstva, da zelo hitro razpada. Lastnosti nihonija večinoma ostajajo neznane in na voljo so le napovedi. === Fizikalne in atomske === [[Slika:Valence_atomic_energy_levels_for_Tl_and_Nh.svg|sličica| Ravni atomske energije zunanjih s, p in d elektronov talija in nihonija <ref name="Stysziński">{{Navedi knjigo|chapter=Why do we Need Relativistic Computational Methods?|title=Relativistic Methods for Chemists|volume=10|last=Stysziński|first=Jacek|doi=10.1007/978-1-4020-9975-5_3|date=2010|pages=139–146|isbn=978-1-4020-9974-8|series=Challenges and Advances in Computational Chemistry and Physics}}</ref>]] Nihonij je prvi član elementov bloka 7p in najtežji element [[Borova skupina|13. skupine]] v periodnem sistemu, pod [[Bor (element)|borom]], [[Aluminij|aluminijem]], [[Galij|galijem]], [[Indij|indijem]] in [[Talij|talijem]]. Vsi elementi 13. skupine, razen bora, so kovine, temu naj bi sledil tudi nihonij. Nihonij naj bi pokazal številne razlike od svojih lažjih homologov. Glavni razlog za to je interakcija med spinom in tirom (SO), ki je še posebej močna pri težkih elementih, saj se njihovi elektroni gibljejo veliko hitreje kot pri lažjih atomih (s hitrostmi, primerljivimi s [[Hitrost svetlobe|svetlobno hitrostjo]]).<ref name="Thayer">{{Navedi knjigo|last=Thayer|first=John S.|chapter=Relativistic Effects and the Chemistry of the Heavier Main Group Elements|work=Relativistic Methods for Chemists|volume=10|date=2010|page=83|doi=10.1007/978-1-4020-9975-5_2|isbn=978-1-4020-9974-8|series=Challenges and Advances in Computational Chemistry and Physics}}</ref> Pri atomih livermorija interakcija zniža ravni energije elektronov 7s in 7p (jih stabilizira), vendar sta dve od 7p ravni energije elektronov bolj stabilizirani kot preostale štiri.<ref name="Faegri2">{{Navedi časopis|last=Faegri|first=K.|last2=Saue|first2=T.|date=2001|title=Diatomic molecules between very heavy elements of group 13 and group 17: A study of relativistic effects on bonding|journal=[[Journal of Chemical Physics]]|volume=115|issue=6|page=2456|bibcode=2001JChPh.115.2456F|doi=10.1063/1.1385366}}</ref> Stabilizaciji 7s elektronov pravimo učinek inertnega para, učinek, ki "pretrga" podlupino 7p v bolj stabilizirane in manj stabilizirane dele, pa se imenuje delitev podlupine. Računski kemiki vidijo delitev kot spremembo drugegega ([[Tirno kvantno število|azimutnega]]) [[Kvantno število|kvantega števila]] ''l'' od 1 do 1/2 in 3/2 za bolj stabilne in manj stabilne dele 7p podlupine, in sicer: podlupina 7p_1/2 deluje kot drugi inertni par, čeprav ne tako inerten kot elektrona v 7s, medtem ko lahko podlupina 7p_3/2 zlahka sodeluje v kemiji.{{Efn|Kvantno število ustreza črki v elektronskem orbitalnem imenu: 0 za s, 1 za p, 2 za d itd. Za več informacij glej [[azimutno kvantno število]].}} Za številne teoretične namene je lahko valenčna elektronska konfiguracija prikazana tako, da odraža delitev podpuline 7p kot 7s² 7p_1/2¹. Prva ionizacijska energija nihonija naj bi bila 7,306&nbsp;[[Elektronvolt|eV]], najvišja med kovinami 13. skupine. Podobna delitev podlupine bi morala obstajati tudi za 6d ravni elektronov, pri čemer so štiri 6d_3/2 in šest 6d_5/2. Obe ravni sta dvignjeni tako, da sta po energiji blizu sedmim, dovolj visoko, da sta lahko kemično aktivni. To bi omogočilo možnost eksotičnih nihonijevih spojin brez lažjih analogov 13. skupine. Trendi v periodnem sistemu bi napovedovali, da ima nihonij atomski radij večji od radija talija, ker je eno [[Perioda periodnega sistema|periodo]] nižje po periodičnem sistemu, vendar izračuni kažejo, da ima nihonij atomski radij približno 170&nbsp;pm, enako kot talij, zaradi relativistične stabilizacije in krčenja njegovih 7s in 7p_1/2 orbital. Tako naj bi bil nihonij veliko gostejši od talija, s predvideno gostoto približno 16 do 18g/cm³ v primerjavi s talijevo 11,85&nbsp;g/cm³, saj so atomi nihonija težji od atomov talija, vendar imajo enako prostornino.<ref name="Stysziński">{{Navedi knjigo|chapter=Why do we Need Relativistic Computational Methods?|title=Relativistic Methods for Chemists|volume=10|last=Stysziński|first=Jacek|doi=10.1007/978-1-4020-9975-5_3|date=2010|pages=139–146|isbn=978-1-4020-9974-8|series=Challenges and Advances in Computational Chemistry and Physics}}</ref> Nihonij naj bi imel šestkotno gosto zloženo kristalno strukturo, kot talij. Tališče in vrelišče nihonija naj bi bila 430&nbsp;°C in 1100&nbsp;°C, nad trendi presegajo tudi vrednosti za galij, indij in talij. Nihonij bi moral imeti [[stisljivostni modul]] 20,8&nbsp;GPa, približno polovico talijevega (43&nbsp;GPa). === Kemične === Kemija nihonija naj bi se zelo razlikovala od kemije talija. Ta razlika izhaja iz dejstva, da interakcija med spinom in tirom razdeli lupino 7p, kar posledično uvršča nihonij med dva relativno inertna elementa s polno lupino ([[kopernicij]] in [[flerovij]]), kar so do sedaj edinstvene razmere v periodnem sistemu.<ref name="Zaitsevskii">{{Navedi splet|url=http://tan11.jinr.ru/pdf/07_Sep/S_3/04_Titov.pdf|title=Relativistic DFT and ab initio calculations on the seventh-row superheavy elements: E113 – E114|last=Zaitsevskii|first=A.|first2=C.|last2=van Wüllen|first3=A.|last3=Rusakov|first4=A.|last4=Titov|date=September 2007|accessdate=17 February 2018}}</ref> Pričakuje se, da bo nihonij manj reaktiven kot talij zaradi večje stabilizacije in posledične kemijske inaktivnosti 7s podlupine v primerjavi s 6s lupino v taliju. [[Standardni potencial elektrode]] za par Nh⁺/Nh naj bi bil 0,6&nbsp;V. Nihonij bi moral biti precej [[žlahtna kovina]]. Kovinski elementi 13. skupine običajno imajo dve [[Oksidacijsko stanje|oksidacijski stanji]]: +1 in +3. Prvi je posledica vpletenosti samo enega p elektrona v vezi, drugi pa vključitve vseh treh valenčnih elektronov, dveh v s-podlupini in enega v p-podlupini. Ko se spuščamo po skupini, se energije vezi zmanjšujejo in stanje +3 postane manj stabilno, saj energija, ki se sprosti pri tvorbi dveh dodatnih vezi in doseganju stanja +3, ni vedno dovolj, da odtehta energijo, potrebno za vključitev s elektronov. Tako je za aluminij in galij +3 najbolj stabilno stanje, vendar +1 dobiva pomembnost za indij in s talijem postane stabilnejši od stanja +3. Nihonij naj bi nadaljeval ta trend in imel +1 kot najbolj stabilno oksidacijsko stanje. Najenostavnejša nihonijeva spojina je monohidrid, NhH. Vez zagotavlja 7p_1/2 elektron nihonija in 1s elektrona vodika. Interakcija SO povzroči, da se vezna energija nihonijevega monohidrida zmanjša za približno 1&nbsp;eV in krajšanje dolžine vezi nihonij-vodik zaradi relativističnega krčenja orbitale 7p_1/2. To je edinstveno med monohidridi 7p elementov; vsi ostali imajo namesto krčenja relativistično razširitev dolžine vezi.<ref name="hydride">{{Navedi časopis|last=Han|first=Young-Kyu|last2=Bae|first2=Cheolbeom|last3=Son|first3=Sang-Kil|last4=Lee|first4=Yoon Sup|year=2000|title=Spin–orbit effects on the transactinide p-block element monohydrides MH (M=element 113–118)|url=https://semanticscholar.org/paper/bb2beba2bc47c3381ed69b7125f6fbfb4b98596a|journal=Journal of Chemical Physics|volume=112|issue=6|page=2684|bibcode=2000JChPh.112.2684H|doi=10.1063/1.480842}}</ref> Drug učinek interakcije SO je, da naj bi imela vez Nh–H pomemben [[Vez π|pi vezni]] značaj (bočno prekrivanje orbital), za razliko od skoraj čiste [[Vez sigma|sigma vezi]] (čelno orbitalno prekrivanje) v talijevem monohidridu (TlH).<ref name="Seth">{{Navedi časopis|last=Seth|first=Michael|last2=Schwerdtfeger|first2=Peter|last3=Fægri|first3=Knut|date=1999|title=The chemistry of superheavy elements. III. Theoretical studies on element 113 compounds|url=https://semanticscholar.org/paper/9aaa02788fada5fa2fe16de76ad51718d31b68f8|journal=Journal of Chemical Physics|volume=111|issue=14|pages=6422–6433|bibcode=1999JChPh.111.6422S|doi=10.1063/1.480168}}</ref> Moral bi obstajati tudi analogni monofluorid (Nh[[Fluor|F]]).<ref name="Stysziński">{{Navedi knjigo|chapter=Why do we Need Relativistic Computational Methods?|title=Relativistic Methods for Chemists|volume=10|last=Stysziński|first=Jacek|doi=10.1007/978-1-4020-9975-5_3|date=2010|pages=139–146|isbn=978-1-4020-9974-8|series=Challenges and Advances in Computational Chemistry and Physics}}</ref> Nihonij(I) naj bi bil bolj podoben [[Srebro|srebru]](I) kot taliju(I): Nh⁺ ion naj bi bolj voljno vezal [[Ion|anione]], zato bi moral biti NhCl precej topen v presežku [[Klorovodikova kislina|klorovodikove kisline]] ali [[Amonijak|amoniaka]] ; [[Talijev(I) klorid|TlCl]] ni. V nasprotju s Tl⁺, ki v raztopini tvori močno [[Baza (kemija)|bazični]] hidroksid ([[Talijev(I) hidroksid|TlOH]]), bi moral kation Nh⁺ hidrolizirati vse do [[Amfoternost|amfoternega]] oksida Nh₂O, ki bi bil topen v raztopini amoniaka in slabo topen v vodi. Pričakuje se, da bo [[Adsorpcija|adsorpcijsko]] vedenje nihonija na [[Zlato|zlatih]] površinah v termokromatografskih poskusih bližje astatu kot taliju. Destabilizacija podlupine 7p_3/2 dejansko vodi do zapiranja valenčne lupine pri konfiguraciji 7s² 7p² in ne pri pričakovani konfiguraciji 7s² 7p⁶ s stabilnim oktetom. Kot tak lahko nihonij, tako kot astat, štejemo, da mu do polne lupine manjka en p-elektron. Čeprav je nihonij v 13. skupini ima več lastnosti podobnim elementom 17. skupine (Tenes v skupini 17 ima nekatere lastnosti, podobne 13. skupini, saj ima tri valenčne elektrone zunaj zaprte lupine 7s² 7p².<ref>{{cite web|url=http://www.jinr.ru/posts/25597/|title=Quantum chemical modelling of electronic structure of nihonium and astatine compounds|last=Demidov|first=Yu. A.|date=15 February 2017|publisher=Flerov Laboratory of Nuclear Reactions|access-date=12 June 2017}}</ref>) Pričakuje se, da bo Nihonij lahko dobil elektron, da bo dosegel to konfiguracijo z zaprto lupino, in tako tvoril −1 oksidacijsko stanje, tako kot halogeni (fluor, klor, brom, jod in astat). To stanje bi moralo biti stabilnejše kot pri taliju, saj je delitev SO 7p podlupine večja kot pri 6p podlupini. Nihonij bi moral biti najbolj elektronegativen od kovinskih elementov 13. skupine, celo bolj elektronegativen kot tenes, kongenerja halogenov v sedmi periodi: v spojini NhTs naj bi bil negativni naboj na atomu nihonija in ne na atomu tenesa.<ref name="Stysziński2">{{cite book|chapter=Why do we Need Relativistic Computational Methods?|title=Relativistic Methods for Chemists|volume=10|last=Stysziński|first=Jacek|doi=10.1007/978-1-4020-9975-5_3|date=2010|pages=139–146|isbn=978-1-4020-9974-8|series=Challenges and Advances in Computational Chemistry and Physics}}</ref> Oksidacijsko stanje −1 bi moralo biti stabilnejše za nihonij kot za tenes.<ref>{{cite journal|last1=Nash|first1=Clinton S.|last2=Bursten|first2=Bruce E.|date=1999|title=Spin−Orbit Effects, VSEPR Theory, and the Electronic Structures of Heavy and Superheavy Group IVA Hydrides and Group VIIIA Tetrafluorides. A Partial Role Reversal for Elements 114 and 118|journal=J. Phys. Chem. A|volume=103|issue=3|pages=402–410|bibcode=1999JPCA..103..402N|doi=10.1021/jp982735k|pmid=27676357}}</ref> Izračunano je, da je elektronska afiniteta nihonija približno 0,68 eV, večja od talijeve, ki je 0,4 eV; tenes naj bi imel 1,8 eV, najnižje v svoji skupini. Teoretično se predvideva, da bi moral nihonij imeti sublimacijsko entalpijo okoli 150 kJ/mol in entalpijo adsorpcije na površini zlata okoli −159 kJ/mol.<ref name="Eichler2">{{cite journal|last=Eichler|first=Robert|date=2013|title=First foot prints of chemistry on the shore of the Island of Superheavy Elements|journal=Journal of Physics: Conference Series|volume=420|issue=1|pages=012003|arxiv=1212.4292|bibcode=2013JPhCS.420a2003E|doi=10.1088/1742-6596/420/1/012003|s2cid=55653705}}</ref> {{multiple image | align = right | direction = horizontal | width = | header = | image1 = Trigonal-3D-balls.png | width1 = 150 | caption1 = [[borov triklorid|{{chem|BCl|3}}]] ima trikotno planarno molekulsko geometrijo. | image2 = T-shaped-3D-balls.png | width2 = 180 | caption2 = {{chem|NhCl|3}} naj bi bil v obliki črke T. | total_width = }} <span class="chemf nowrap"><span style="display:inline-block;margin-bottom:-0.3em;vertical-align:-0.4em;line-height:1em;font-size:80%;text-align:left"><span style="font-size:inherit;line-height:inherit;vertical-align:baseline">3</span></span></span> is predicted to be T-shaped.V vezi Nh–Au se pričakuje znatno sodelovanje orbitale 6d, čeprav naj bi bila bolj nestabilna kot vez Tl–Au in to v celoti zaradi magnetnih interakcij. To odpira možnost, da ima nihonij nekaj lastnosti [[Prehodni element|prehodnih kovin]].<ref name="Zaitsevskii">{{Navedi splet|url=http://tan11.jinr.ru/pdf/07_Sep/S_3/04_Titov.pdf|title=Relativistic DFT and ab initio calculations on the seventh-row superheavy elements: E113 – E114|last=Zaitsevskii|first=A.|first2=C.|last2=van Wüllen|first3=A.|last3=Rusakov|first4=A.|last4=Titov|date=September 2007|accessdate=17 February 2018}}</ref> Na podlagi majhne energetske vrzeli med elektroni 6d in 7s so za nihonij predlagana višja oksidacijska stanja +3 in +5. Nekatere enostavne spojine z nihonijem v oksidacijskem stanju +3 naj bi bile trihidrid (NhH₃), trifluorid (NhF₃) in triklorid (Nh[[Klor|Cl]]₃). Te molekule naj bi bile v obliki črke T in ne trikotno planarne kot njihovi [[Bor (element)|borovi]] analogi:{{Efn|Od stabilnih elementov 13. skupin samo bor tvori monomerne halide pri standardnih pogojih; tiste z aluminijem, galijem, indijem in talijem tvorijo ionske rešetkaste strukture ali (v nekaj primerih) dimerizirajo.<ref>{{cite book |last1=Greenwood |first1=N. N. |author-link1=Norman Greenwood |last2=Earnshaw |first2=A. |title=Chemistry of the Elements |year=1998 |edition=2nd |publisher=Butterworth-Heinemann |isbn=978-0-7506-3365-9 |pages=195, 233–235, 237–240 |url=https://books.google.com/books?id=EvTI-ouH3SsC&q=chemistry+of+the+elements}}</ref><ref name="Downs1993">{{cite book |last=Downs |first=A.J. |title=Chemistry of Aluminium, Gallium, Indium and Thallium |url=https://books.google.com/books?id=v-04Kn758yIC |date=31 May 1993 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-0-7514-0103-5 |pages=128–137}}</ref>}} to je posledica vpliva 6d_5/2 elektronov na vez.<ref name="Seth">{{Navedi časopis|last=Seth|first=Michael|last2=Schwerdtfeger|first2=Peter|last3=Fægri|first3=Knut|date=1999|title=The chemistry of superheavy elements. III. Theoretical studies on element 113 compounds|url=https://semanticscholar.org/paper/9aaa02788fada5fa2fe16de76ad51718d31b68f8|journal=Journal of Chemical Physics|volume=111|issue=14|pages=6422–6433|bibcode=1999JChPh.111.6422S|doi=10.1063/1.480168}}</ref>{{Efn|Nasproten učinek se pričakuje za supertežkega člana 17. skupine, tenesa, zaradi relativistične stabilizacije orbite 7p_1/2: tako je [[jodov trifluorid|IF₃]] v obliki črke T, vendar naj bi bil TsF₃ trikotno planaren.<ref name="trifluoride">{{Cite journal |last1=Bae |first1=Ch. |last2=Han |first2=Y.-K. |last3=Lee |first3=Yo. S. |doi=10.1021/jp026531m |title=Spin−Orbit and Relativistic Effects on Structures and Stabilities of Group 17 Fluorides EF₃ (E = I, At, and Element 117): Relativity Induced Stability for the ''D_3h'' Structure of (117)F₃ |journal=The Journal of Physical Chemistry A |volume=107 |issue=6 |pages=852–858 |date=18 January 2003 |bibcode=2003JPCA..107..852B}}</ref>}} Težji nihonijev tribromid (Nh[[Brom|Br]]₃) in trijodid (Nh[[Jod|I]]₃) sta trikotno planarna zaradi povečanega steričnega odbijanja med perifernimi atomi; v skladu s tem ne kažejo pomembne 6d vpletenosti v njihovo vezavo, čeprav velika energijska vrzel 7s–7p pomeni, da kažejo zmanjšano hibridizacijo sp² v primerjavi z njihovimi analogi bora. Vezi v lažjih molekulah NhX₃ lahko obravnavamo kot tiste v linearnem {{Kem|NhX|2|+}} (podobno kot [[Živosrebrov(II) fluorid|HgF₂]] ali {{Kem|AuF|2|-}}) z dodatno vezjo Nh–X, ki vključuje 7p orbitalo nihonija, pravokotno na druga dva liganda. Vse te spojine naj bi bile zelo nestabilne za izpustitev X₂ in redukcijo v nihonij(I):<ref name="Seth">{{Navedi časopis|last=Seth|first=Michael|last2=Schwerdtfeger|first2=Peter|last3=Fægri|first3=Knut|date=1999|title=The chemistry of superheavy elements. III. Theoretical studies on element 113 compounds|url=https://semanticscholar.org/paper/9aaa02788fada5fa2fe16de76ad51718d31b68f8|journal=Journal of Chemical Physics|volume=111|issue=14|pages=6422–6433|bibcode=1999JChPh.111.6422S|doi=10.1063/1.480168}}</ref> : NhX ₃ → NhX + X ₂ Nihonij tako nadaljuje trend, da se navzdol 13. skupine zmanjšuje stabilnost oksidacijskega stanja +3, saj ima vseh pet spojin nižje reakcijske energije kot neznani talijev(III) jodid.{{Efn|Spojina s stehiometrijo [[talijev trijodid | TlI₃]] je talijeva(I) spojina, ki vključuje anion [[trijodid]], {{chem |I|3|−}}.<ref>{{cite journal |title=Die Kristallstrukturen von Rubidiumtriiodid und Thalliumtriiodid |last1=Tebbe |first1=K.-F. |last2=Georgy |first2=U. |journal=Acta Crystallographica C |date=December 1986 |volume=C42 |issue=12 |pages=1675–1678 |doi=10.1107/S0108270186090972}}</ref>}} Stanje +3 je za talij stabilizirano v anionskih kompleksih, kot je {{Kem|TlI|4|-}} in prisotnost morebitnega praznega koordinacijskega mesta pri lažjih nihonijevih trihalidih v obliki črke T se pričakuje, da se omogoči podobna stabilizacija in tako nastane {{Kem|NhF|4|-}} in morda {{Kem|NhCl|4|-}} .<ref name="Seth">{{Navedi časopis|last=Seth|first=Michael|last2=Schwerdtfeger|first2=Peter|last3=Fægri|first3=Knut|date=1999|title=The chemistry of superheavy elements. III. Theoretical studies on element 113 compounds|url=https://semanticscholar.org/paper/9aaa02788fada5fa2fe16de76ad51718d31b68f8|journal=Journal of Chemical Physics|volume=111|issue=14|pages=6422–6433|bibcode=1999JChPh.111.6422S|doi=10.1063/1.480168}}</ref> Oksidacijsko stanje +5 ni znano pri vseh lažjih elementih 13. skupine: izračuni napovedujejo, da bi morala imeti nihonijev pentahidrid (NhH₅) in pentafluorid (NhF₅) kvadratno piramidalno molekularno geometrijo, hkrati pa bi bila oba zelo termodinamično nestabilna zaradi izpusta molekule X₂ in redukcije v nihonij(III). Kljub svoji nestabilnosti je možen obstoj nihonijevega pentafluorida v celoti posledica relativističnih učinkov, ki omogočajo, da 6d elektroni sodelujejo v vezi. Spet se pričakuje nekaj stabilizacije za anionske komplekse, kot je {{Kem|NhF|6|-}}. Molekulske strukture nihonijevega trifluorida in pentafluorida so enake tistim za [[klorov trifluorid]] in [[Klorov pentafluorid|pentafluorid]].<ref name="Seth">{{Navedi časopis|last=Seth|first=Michael|last2=Schwerdtfeger|first2=Peter|last3=Fægri|first3=Knut|date=1999|title=The chemistry of superheavy elements. III. Theoretical studies on element 113 compounds|url=https://semanticscholar.org/paper/9aaa02788fada5fa2fe16de76ad51718d31b68f8|journal=Journal of Chemical Physics|volume=111|issue=14|pages=6422–6433|bibcode=1999JChPh.111.6422S|doi=10.1063/1.480168}}</ref> == Eksperimentalna kemija == Kemijske značilnosti nihonija še niso bile nedvoumno določene.<ref name="Eichler">{{Navedi časopis|last=Eichler|first=Robert|date=2013|title=First foot prints of chemistry on the shore of the Island of Superheavy Elements|journal=Journal of Physics: Conference Series|volume=420|issue=1|pages=012003|arxiv=1212.4292|bibcode=2013JPhCS.420a2003E|doi=10.1088/1742-6596/420/1/012003}}</ref><ref name="Düllmann">{{Navedi časopis|last=Düllmann|first=Christoph E.|date=2012|title=Superheavy elements at GSI: a broad research program with element 114 in the focus of physics and chemistry|url=https://www.semanticscholar.org/paper/59737a9f23da79d23b104c0abfcb9ef0021b8c44|journal=Radiochimica Acta|volume=100|issue=2|pages=67–74|doi=10.1524/ract.2011.1842}}</ref> Izotopi ²⁸⁴Nh, ²⁸⁵Nh in ²⁸⁶Nh imajo razpolovne dobe, ki so dovolj dolge za kemijske raziskave Od leta 2010 do 2012 so na JINR izvedli nekaj predhodnih kemijskih poskusov, da bi ugotovili hlapnost nihonija. Raziskan je bil izotop ²⁸⁴Nh, narejen kot produkt ²⁸⁸Mc, proizvedenega v reakciji ²⁴³Am + ⁴⁸Ca. Atomi nihonija so bili sintetizirani v odbojni komori in nato prepeljani vzdolž kapilar [[Politetrafluoretilen|politetrafluoroetilena]] (PTFE) pri 70&nbsp;°C z nosilnim plinom do z zlatom prekritih detektorjev. Nastalo je približno deset do dvajset atomov ²⁸⁴Nh, vendar detektorji niso registrirali nobenega od teh atomov, kar kaže na to, da je bil nihonij v hlapljivosti podoben [[Žlahtni plin|žlahtnim plinom]] (in je zato prehitro razpršen, da bi ga bilo mogoče zaznati) ali, bolj verjetno, da čisti nihonij ni bil zelo hlapljiv in zato ni mogel učinkovito prehajati skozi PTFE kapilare. Tvorba hidroksida NhOH bi morala olajšati transport, saj naj bi bil nihonijev hidroksid bolj hlapljiv kot elementarni nihonij, to reakcijo pa bi lahko olajšali z dodajanjem več [[Vodna para|vodne pare]] v nosilni plin. Zdi se verjetno, da ta formacija ni kinetično naklonjena, zato sta bila dolgotrajnejša izotopa ²⁸⁵Nh in ²⁸⁶Nh bolj zaželena za prihodnje poskuse.<ref name="Moody">{{Navedi knjigo|chapter=Synthesis of Superheavy Elements|last=Moody|first=Ken|editor-first=Matthias|editor-last=Schädel|title=The Chemistry of Superheavy Elements|publisher=Springer Science & Business Media|edition=2nd|pages=24–28|isbn=978-3-642-37466-1|date=2013-11-30}}</ref> Eksperiment iz leta 2017 na JINR, ki je proizvedel ²⁸⁴Nh in ²⁸⁵Nh z reakcijo ²⁴³Am + ⁴⁸Ca kot produkta ²⁸⁸Mc in ²⁸⁹Mc, se je tej težavi izognil z odstranitvijo kremenove površine z uporabo samo PTFE. Po kemičnem ločevanju niso opazili atomov nihonija, kar pomeni nepričakovano veliko zadrževanje atomov nihonija na površinah PTFE. Ta eksperimentalni rezultat za mejo interakcije atomov nihonija s površino PTFE {{Brez preloma|(−Δ''H''{{su|p=PTFE|b=''ads''}}(Nh)&nbsp;&gt;&nbsp;45&nbsp;kJ/mol)}} nasprotuje prejšnji teoriji, ki je pričakovala nižjo vrednost 14,00&nbsp;kJ/mol. To kaže na to, da vrste nihonija, vključene v prejšnji poskus, verjetno niso bile elementarni nihonij, temveč nihonijev hidroksid in da bi bile za nadaljnjo preučitev vedenja elementarnega nihonija potrebne visokotemperaturne tehnike, kot je vakuumska [[kromatografija]].<ref>{{Navedi časopis|last=Aksenov|first=Nikolay V.|last2=Steinegger|first2=Patrick|last3=Abdullin|first3=Farid Sh.|last4=Albin|first4=Yury V.|last5=Bozhikov|first5=Gospodin A.|last6=Chepigin|first6=Viktor I.|last7=Eichler|first7=Robert|last8=Lebedev|first8=Vyacheslav Ya.|last9=Mamudarov|first9=Alexander Sh.|last10=Malyshev|first10=Oleg N.|last11=Petrushkin|first11=Oleg V.|date=July 2017|title=On the volatility of nihonium (Nh, Z = 113)|url=https://www.semanticscholar.org/paper/5a07c41dfd0fc2913510dc843a5bc9a506bc92d4|journal=The European Physical Journal A|volume=53|issue=158|pages=158|bibcode=2017EPJA...53..158A|doi=10.1140/epja/i2017-12348-8}}</ref> [[Brom|Brom,]] nasičen z [[Borov tribromid|borovim tribromidom,]] je predlagan kot nosilni plin za poskuse na področju kemije nihonija; ta oksidira nihonijevega lažjega kongenerja talija v talij(III), kar zagotavlja pot za raziskovanje oksidacijskih stanj nihonija, podobno kot v prejšnjih poskusih na [[Dubnij|bromidih]] elementov 5. skupine, vključno s supertežkim [[Dubnij|dubnijem]].<ref>{{Navedi časopis|last=Tereshatov|first=E. E.|last2=Boltoeva|first2=M. Yu.|last3=Folden III|first3=C. M.|date=2015|title=Resin Ion Exchange and Liquid-Liquid Extraction of Indium and Thallium from Chloride Media|journal=Solvent Extraction and Ion Exchange|volume=33|issue=6|pages=607|doi=10.1080/07366299.2015.1080529}}</ref> == Glej tudi == * [[Izotopi nihonija]] * [[Alotropi nihonija]] * [[Nihonijeve organske spojine]] * [[Nihonijeve anorganske spojine]] * [[Radioaktivnost]] * [[Borova skupina]] * [[Japonska]] == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{Sklici|colwidth=30em}} == Viri == * {{Navedi časopis|last=Audi|first=G.|last2=Kondev|first2=F. G.|last3=Wang|first3=M.|last4=Huang|first4=W. J.|last5=Naimi|first5=S.|displayauthors=3|year=2017|title=The NUBASE2016 evaluation of nuclear properties|journal=Chinese Physics C|volume=41|issue=3 <!--Citation bot deny-->|pages=030001|bibcode=2017ChPhC..41c0001A|doi=10.1088/1674-1137/41/3/030001|ref=CITEREFAudi2017}} * {{Navedi knjigo|last=Beiser|first=A.|title=Concepts of modern physics|date=2003|publisher=McGraw-Hill|isbn=978-0-07-244848-1|edition=6th|oclc=48965418|ref=CITEREFBeiser2003}} * {{Navedi knjigo|last=Hoffman|first=D. C.|authorlink=Darleane C. Hoffman|last2=Ghiorso|first2=A.|authorlink2=Albert Ghiorso|last3=Seaborg|first3=G. T.|title=The Transuranium People: The Inside Story|year=2000|publisher=[[World Scientific]]|isbn=978-1-78-326244-1|ref=CITEREFHoffman2000}} * {{Navedi knjigo|last=Kragh|first=H.|authorlink=Helge Kragh|date=2018|title=From Transuranic to Superheavy Elements: A Story of Dispute and Creation|publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]]|isbn=978-3-319-75813-8|ref=CITEREFKragh2018}} * {{Navedi časopis|last=Zagrebaev|first=V.|last2=Karpov|first2=A.|last3=Greiner|first3=W.|date=2013|title=Future of superheavy element research: Which nuclei could be synthesized within the next few years?|journal=[[Journal of Physics: Conference Series]]|volume=420|issue=1|pages=012001|arxiv=1207.5700|bibcode=2013JPhCS.420a2001Z|doi=10.1088/1742-6596/420/1/012001|issn=1742-6588|ref=CITEREFZagrebaev2013}} == Zunanje povezave == {{Clear}} {{Wikislovar}} {{Zbirka|Nihonium}} * [http://www.webelements.com/webelements/elements/text/Nh/key.html WebElements.com – Nh] {{ikona en}} * [http://www.apsidium.com/elements/113.htm Apsidium – Nihonij] {{ikona en}} * [https://www.youtube.com/watch?v=-HcSEKuYGM8 Video o nihoniju na kanalu Periodic Videos] (angleško s podnapisi v brazilski portugalščini in španščini) *Thoisoi video o nihoniju ([https://www.youtube.com/watch?v=3zC4CWTlbdQ angleško] ali [https://www.youtube.com/watch?v=_fveV0EDygQ rusko]) {{Navpolje periodni sistem}} {{Kemični elementi}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kemični elementi]] [[Kategorija:2004 v znanosti]] [[Kategorija:Borova skupina]] [[Kategorija:Sintetični elementi]] [[Kategorija:Nihonij|*]] 5sraosrs16hu39sf1vtund3bcx5gv90 0 235074 5736807 5598442 2022-08-20T06:44:37Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Politika Antičnega Rima}} '''Kvestor''' ([[Latinščina|latinsko]] ''quaestor'', [[Slovenščina|slovensko]] ''preiskovalec'') je bil državni uradnik [[Stari Rim|Starega Rima]]. V različnih zgodovinskih obdobjih je imel različne funkcije. V [[Rimsko kraljestvo|Rimskem kraljestvu]] je ''quaestores parricidii'' (kvestorji s sodno oblastjo) imenoval kralj, da bi preiskovali in obravnavali umore. V [[Rimska republika|Rimski republiki]] so bili kvestorji izvoljeni uradniki, ki so nadzirali državno zakladnico in pregledovali račune. Položaj kvestorja je bil najnižji na ''[[cursus honorum]]'' (častna pot). V rimskem političnem okolju je bil kljub temu zanimiv za karierne politike, ker je bil prva stopnička na poti v [[Rimski senat]]. V [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] je položaj kvestorja nadomestil [[prefekt]], potem pa se je v poznem cesarstvu ponovno pojavil kot ''quaestor intra palatium'' (dvorni kvestor). Dvorne kvestorje je imenoval cesar, da bi vodili cesarski dvor in odgovarjali na prošnje in pritožbe.<ref>''"Quaestor: Ancient Roman Official"''. Encyclopædia Britannica Online. Encyclopædia Britannica Inc. Pridobljeno 1. avgusta 2016.</ref> ==Etimologija== Beseda ''quaestor'' izhaja iz latinskega [[glagol]]a ''quaero'', ''quaerere'',<ref>Lewis, Charlton T. ''A Latin Dictionary: queastor''.</ref> ki pomeni ''pizvedovati'', ''preiskovati''.<ref>Lewis, Charlton T. ''A Latin Dictionary: quaero''.</ref> Naziv kvestor se tradicionalno povezuje z njegovo prvotno funkcijo preiskovalca umorov (''quaestor parricidii'').<ref>Covino, Ralph (2011). Anne Mackay (ur.). "The Fifth century, the decemvirate, and the quaestorship" (PDF). ASCS 32 Selected Proceedings. ''Australasian Society for Classical Studies''. Pridobljeno 11. avgusta 2012.</ref><ref>Smith, William (1875). ''A Dictionary of Greek and Roman Antiquities''. John Murray. Pridobljeno 12. avgusta 2012.</ref> Antični avtorji, na katere je morda vplivala etimologija, so menili, da se je preiskovalna vloga ''quaestores parricidii'' razvila tako, da je vključevala tudi finančne zadeve, zaradi česar so nastale podobno imenovane poznejše službe. Sodobni poznavalci v to povezavo dvomijo.<ref>Gaughan, Judy E. (2009). ''Murder Was Not a Crime: Homicide and Power in the Roman Republic''. University of Texas Press. ISBN 0292721110. Pridobljeno 11. avgusta 2012.</ref><ref>Latte, Kurt (1936). "The Origin of the Roman Quaestorship". Transactions and Proceedings of the American Philological Association. '''67''': 23–24. JSTOR 283224.</ref> ==Zgodovina== ===Izvor=== Najzgodnejši kvestorji so bili ''quaestores parricidii'' (kvestorji s sodno oblastjo), ki so se pojavili že v [[Rimsko kraljestvo|Rimskem kraljestvu]]. Izbrani so bili za preiskovanje težkih zločinov, verjetno za posamezne primere, in verjetno niso bili stalni. Staroveški avtorji imajo različna mnenja o tem, kako se je izbiralo kvestorje, in o tem, kdaj je bila služba ustanovljena. Nekateri jo datirajo kar v mitsko vladavino [[Romul in Rem|Romula]].<ref>Titus Livius. ''The History of Rome, Book 2''. Benjamin Oliver Foster (ur.). Pridobljeno 5. maja 2017.</ref> ===Rimska republika=== V [[Rimska republika|Rimski republiki]] so bili kvestorji izvoljeni uradniki, ki so nadzirali državno blagajno in račune države, vojske in njenih častnikov. Kvestorje, zadolžene za finančni nadzor, so imenovali ''quaestores aerarii'' (erarni kvestorji), ker so nadzirali erar (''aerarium'', javna zakladnica) v [[Saturnov tempelj, Rim|Saturnovem templju]].<ref>Livy (1881). J. R. Seeley (ur.). ''Livy, Book I, with Introduction, Historical Examination, and Notes''. Clarendon Press. Pridobljeno 12. avgusta 2012.</ref> Nastanek službe je nejasen. Znano je, da je ljudska skupščina (''comitia tributa'') okoli leta 420 pr. n. št. vsako leto izvolila štiri kvestorje. Po letu 267 pr. n. št. se je njihovo število povečano na deset. Položaj kvestorja, ki ga je običajno zasedal bivši ''tribunus laticlavius'' (tribun s širokim trakom), je postal prvi korak na ''cursus honorum'' (dobesedno častna pot), standardnem nizu stopenj v karieri državnih uslužbencev. Izvolitev za kvestorja je hkrati pomenila pravico do sedeža v [[Rimski senat|senatu]] in možnost napredovanja po ''cursus honorum''. Kvestorji med bivanjem v Rimu niso imeli pravice do telesne straže ([[liktor]]ji), izven Rima pa so lahko nosili ''fasces'', povezan snop lesenih palic, ki je simboliziral avtoriteto in pooblastila magistrata.<ref>Smith, William (1875). ''"LacusCurtius • Fasces (Smith's Dictionary, 1875)"''. penelope.uchicago.edu. Pridobljeno 28. decembra 2018.</ref> Vsi [[rimski konzul]]i in guvernerji provinc so bili pred tem kvestorji. Nekaj kvestorjev je službovalo v Rimu, tisti, ki so službovali v provincah, pa so bili zadolženi tudi za rekrutiranje v rimsko vojsko. Nekaj provincijskih kvestorjev je službovalo tudi v štabih generalov ali so bili namestniki guvernerja province. Nekateri so nadzirali vojaške finance. Z reformami [[Sula|Lucija Kornelija Sule]] se je leta 81 pr. n. št. število kvestorjev povečalo na 20. Kandidati iz patricijskih družin so morali biti stari najmanj 30 let, kandidati iz plebejskih družin pa najmanj 32 let. Reforme so izvoljenemu kvestorju avtomatsko zagotovile sedež v senatu. Pred tem se je članstvo v senatu podelilo šele potem, ko so cenzorji pregledali senatne liste, kar se je zgodilo manj pogosto kot vsakoletna izvolitev kvestorjev. Okoli leta 75 pr. n. št. je vsak prokonzul vedno imel po enega kvestorja, ki ga je vedno spremljal tudi na vojnih pohodih. Kvestor je sčasoma postal nekaj med guvernerjevim zasebnim tajnikom in glavnim pribočnikom. Njun odnos je postal bolj oseben, podoben odnosu med očetom in sinom<ref>Anthony Trollope. The Life of Cicero.</ref> ali pokroviteljem in varovancem. Med obema je bilo nekaj vzajemnega spoštovanja, njuni vlogi pa sta bili vseeno strogo določeni. Če je predstojnik kršil pravila ali celo podejenemu naredil škodo, se je njegovo dejanje štelo za nečastno ali celo izdajalsko.<ref name=ref12>Thompson, L. A. (1962). "The Relationship between Provincial Quaestors and Their Commanders-in-Chief". ''Historia: Zeitschrift Für Alte Geschichte''. JSTOR 4434751.</ref> ===Pozna antika=== [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinski]] cesar [[Konstantin Veliki]] je ustanovil položaj ''quaestor sacri palatii'' (kvestor svete palače), ki je deloval enako kot glavni pravniški uradnik v Rimskem cesarstvu. Cesar [[Justinijan I.]] je ustvaril ''kvestitorje'', ki so delovali kot sodni in policijski uradniki v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], in ''quaestores exercitus'' (vojaški kvestorji), ki so službovali v kratkoživi vojaško-civilni administraciji ob spodnji [[Donava|Donavi]]. ''Quaestores sacri palatii'' so se obdržali še dolgo v bizantinski zgodovini, vendar so se njihove zadolžitve spreminjale in postale podobne zadolžitvam kvestitorjev. Naslov kot tak se je ohranil do 14. stoletja kot zgolj časten naslov. ==Slavni kvestorji== ===Gaj Sempronij Grakh=== Po smrti brata Tiberija Grakha se je [[Gaj Sempronij Grakh]] za nekaj časa umaknil s političnega odra, dokler ni bil na sodišču prisiljen braniti svojega dobrega prijatelja Vetija. Ko je senat prepoznal njegove govorniške sposobnosti, se je ustrašil, da bo Gaj vzbudil ljudstvo na enak način kot njegov brat. Senat je sklenil preprečiti njegovo imenovanje za [[tribun]]a, zato ga je imenoval za kvestorja Marka Aufidija Oresta na [[Sardinija|Sardiniji]]. Grakh je na položaju kvestorja premagal več svojih nasprotnikov in postal priljubljen med svojimi vojaki. Po incidentu, v katerem je Grakh dobil podporo lokalnih vasi pri oskrbi njegovih vojakov, je senat poskušal Grakha zadržati na Sardijiji za nedoločen čas, tako da je Orestu podaljšal mandat. Grakh s sklepom senata ni bil zadovoljen. Vrnil se je v Rim in zahteval pojasnilo, kar je sčasoma privedlo do njegove izvolitve za [[ljudski tribun|ljudskega tribuna]].<ref>Plutarh. ''Life of Gaius Gracchus''. Loeb Classical Library, 1921. Pridobljeno 1. maja 2017.</ref> ===Mark Antonij=== [[Mark Antonij]], dobro znan po svoji državljanski vojni z [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijanom]], je začel svojo politično kariero kot kvestor. Pred tem je bil [[prefekt]] v [[Sirija (rimska provinca)|Siriji]] in eden od legatov [[Julij Cezar|Julija Cezarja]] v [[Galija|Galiji]]. Cezarjeva naklonjenost in govorniške veščine v obrambi zapuščine Publija Klodija so pripomogle, da je bil leta 51 pr. n. št. izvoljen za kvestorja. Položaj kvestorja je bil izhodišče za njegovo izvolitev za avgurja in leta 50 pr. n. št. s Cezarjevo pomočjo za ljudskega tribuna.<ref>Henriette van der Blom (2016). ''Oratory and Political Career in the Late Roman Republic''. Cambridge: Cambridge University Press, 2016. Pridobljeno 21. aprila 2017.</ref> ===Gaj Julij Cezar=== Julij Cezar je kot kvestor prokonzula/propretorja [[Zadnja Hispanija|Zadnje Hispanije]] vodil obsežne vojaške operacije proti upornim plemenom v regiji. Ko je kasneje postal guverner, je rešil spore in stanje se je umirilo. ===Mark Tulij Cicero=== [[Mark Tulij Cicero]] je bil kvestor propretorja/prokonzula [[Sicilija (rimska provinca)|Sicilije]]. Med svojim mandatom je odpravil velike kmetijske težave v regiji in izboljšal odkup in prodajo žita. Kmetje so ga zato vzljubili in začeli vsako leto potovati v Rim, da bi zanj glasovali na volitvah. ==Drugo== * V [[Italija|Italiji]] je najvišji policijski uradnik v [[italijanske pokrajine|pokrajini]], ki je odgovoren direktno [[minister za notranje zadeve Italijanske republike|notranjemu ministrstvu]]. * šef vseučiliščne kvesture to je registracijsko-vpisnega (včasih tudi blagajniškega) urada na vseučilišču. ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri == * Verbinc, France. (1979). ''Slovar tujk''. Ljubljana: Cankarjeva založba. * Slovar Slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana, 1979 * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Cursus honorum]] [[Kategorija:Politični nazivi]] i8xptnknryoqj52w2w84vchvx3wx726 0 238167 5736819 5648791 2022-08-20T06:45:36Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} ''' Jurij Hudolin ''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[kritik]], [[kolumnist]] in [[prevajalec]], * [[1973]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Po končani gimnaziji, ki jo je obiskoval v Pulju in Ljubljani, se je vpisal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]] v Ljubljani, kjer je študiral [[primerjalno jezikoslovje]] in [[srbohrvaški jezik]]. Po končanem študiju je postal svobodni književnik, kar je še danes. Literarno je začel ustvarjati že zelo zgodaj, saj je svojo prvo pesniško knjigo ''Če je laž kralj'', izdal leta 1991, ko je bil star le osemnajst let. Z njo se je povzpel med najvidnejše pesnike svoje generacije. Do leta 2001, ko je izdal pesniško zbirko ''Govori ženska'', je bil zvest uporniški drži v razvrednotenem svetu. Ponazarja ga z [[nadrealizem|nadrealistično]] sugestivnostjo in temnim [[simbolizem|simbolizmom]]. Uporništvo je nato zamenjalo trezno razmišljanje o svetu, ne pa tudi sprijaznjenje z njim. Bil je kolumnist ''[[Delo (časopis)|Dela]]'', ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnika]]'', ''[[Večer (časopis)|Večera]]''<ref>[https://www.vecer.com/avtor/hudolin-jurij-17912 Kolumne, Večer]</ref>, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in drugih vidnejših slovenskih medijev. Napisal je petnajst scenarijev za dokumentarne filme, najbolj opažena pa sta portret [[Zlatko Zahović|Zlatka Zahovića]] (''Pregnani mojster'')<ref>{{Navedi revijo|last=Premk|first=Eva|date=5.6. 2019|title=Zlatko - njegov smeh lahko zadušijo samo čevapi in burek|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/COBIB/56984832|magazine=Ljubljana, glasilo mestne občine Ljubljana|page=29|access-date=10. 2. 2022}}</ref> in portret Milka Djurovskega (''Ko nam je žoga padla na glavo).''<ref>{{Navedi splet|title=RTV 4D|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/sport-202/174701806,|website=4d.rtvslo.si|accessdate=2022-02-10}}</ref> Po letu 2005 je začel objavljati prozo in odtlej objavil sedem romanov in knjigo kratkih zgodb. V svoji prozi opisuje večinoma medčloveške odnose in življenje v različnih mestih in krajih, v katerih je živel tudi sam, od [[Sredozemlje|Sredozemlja]] do kontinentalne [[Ljubljana|Ljubljane]] in mest, v katerih je bival kot literarni štipendist ali prevajalec in ustvarjal. Za avtorja je značilna samosvoja sintaksa in bogato izrazje. Njegov najbolj znan roman je ''[[Pastorek (roman)|Pastorek]]'',<ref>{{Navedi revijo|last=Bogataj|first=Matej|date=15. maj 2009|title=Jurij Hudolin, Pastorek|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/COBIB/16178432|magazine=Mladina|page=64|access-date=10. februar 2022}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Bilban|first=Tina|date=10. oktober 2008|title=Jurij Hudolin, Pastorek|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/COBIB/106355200|magazine=Ampak|page=69|access-date=10. februar 2022}}</ref> ki je preveden v šest jezikov, nazadnje v nemški jezik kot ''Der Stiefsohn'' (Septime Verlag, Wien, 2019)<ref>[http://www.septime-verlag.at/autoren/hudolin.html Der Stiefsohn, Septime Verlag]</ref>. Hudolinov roman ''Ingrid Rosenfeld'',<ref>{{Navedi revijo|last=Pungeršič|first=Diana|date=7.6. 2014|title=Jurij Hudolin: Ingrid Rosenfeld|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/COBIB/3273474|magazine=Sodobnost|pages=754-756|access-date=11.2.2022}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Ženske v biografskih romanih: Frida, Ingrid in Clara : diplomsko delo|last=Golob|first=Ema|publisher=Univerza v Ljubljani|year=2015|location=Ljubljana|cobiss=58716770}}</ref> ki govori o Judih, nasilju in nežnosti, pitoreskni viziji sveta in neuklonljivi  ljubezni do literature, je bil leta 2014 nominiran za [[Kresnik (nagrada)|nagrado Kresnik]]: ta roman je zakladnica kanona svetovne in slovenske literarne zgodovine. Za svoje ustvarjanje je prejel več priznanj, nagrad in nominacij za nagrade in bil deležen različnih domačih in tujih štipendij. Hudolinove knjige so prevedene v nemški, madžarski, češki, hrvaški, angleški, makedonski, srbski in albanski jezik. == Bibliografija == === Pesniške zbirke === *'' Če je laž kralj. Ljubljana. JSKD, 1991'' *'' Ajdbog in ptičvolkkača. Grosuplje: Mondena, 1992'' {{COBISS|ID=31666176}} *'' Bestije. Novo mesto: Dolenjska založba, 1993'' *'' Divjanje. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev, 1994'' {{COBISS|ID=36665344}} *'' Prividi nemirnega čudaka. Ljubljana: Karantanija, 1998'' {{COBISS|ID=72730880}} *'' Govori ženska. Ljubljana: Beletrina, 2001'' {{COBISS|ID=113474560}} *'' Ljubezni. Ljubljana: Nova revija, 2008'' {{COBISS|ID=243532544}} *Žival in lakaj najdeta ljubezen. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2009 {{COBISS|ID=246961664}} *Čakanje revolucije in modrosti. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2013 {{COBISS|ID=266905600}} *Prištinski dnevnik. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2015 {{COBISS|ID=280290816}} *Pudak in Rosenmind. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2018 {{COBISS|ID=297249536}} === Romani, kratke zgodbe, kolumne, biografski esej, biografski roman === *''Pusti ti to'' (izbrane kolumne), Ljubljana. VBZ, 2004 *''[[Objestnost]]'' (roman), Ljubljana: Beletrina, 2005 {{COBISS|ID=303147264}} *''[[Pastorek (roman)|Pastorek]]'' (roman), Ljubljana: Beletrina, 2008 {{COBISS|ID=237673216}} *''Vrvohodec'', (roman), Ljubljana: Beletrina, 2011 {{COBISS|ID=254755840}} * ''Na kolodvorski ulici nič novega'' (kratke zgodbe), Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012. * ''Ingrid Rosenfeld'' (roman), Ljubljana: Beletrina, 2014 {{COBISS|ID=263057152}} * ''Osnove ljubezni in zla'' (roman), Ljubljana: Beletrina, 2016 {{COBISS|ID=287073024}} * ''Trst via Ljubljana'' (roman), Maribor: Litera, 2017 {{COBISS|ID=92655873}} * ''Ljubljanske ulice'' (roman), Maribor: Litera, 2018 * ''O smehu Zlatka Čordića'' (biografski esej), Ljubljana: Beletrina, 2019 {{COBISS|ID=299998976}} * Samohodec (biografski roman / po nekaterih motivih iz življenja Igorja Vidmarja), Ljubljana: Beletrina, 2020 {{COBISS|ID=34362883}} * Pisma s potovanja (eseji, potopisi, portreti), Ljubljana: KUD Apokalipsa, 2021 {{COBISS|ID=66150659}} === Prevodi === *Luigi Bertelli Vamba: Čondolino, 1996 {{COBISS|ID=61375488}} *''Luigi Berteli Vamba: Cesar Čondolino prvi, 1996'' *''Franko Bušić: Razneslo ti bo prekleto bučo, 1998'' {{COBISS|ID=75635456}} *''Drago Glamuzina: Mesarji, 2001'' {{COBISS|ID=46447361}} *''Zoran Ferić: Blues za gospo z rdečimi madeži, 2001'' *''Jasmin Imamović: Ubijanje smrti, 2003'' *''Branko Čegec: Sintaksa mesečine, 2004'' {{COBISS|ID=215684864}} *''Antologija sodobne hrvaške poezije: Nori poštarji vstopajo v mesto, 2005'' *''Miljenko Jergović: Buick Riviera, 2005'' *Pavle Goranović: Pesmi, 2006 *Zdravko Kecman: Pajek je slepa pega, 2006 *Dubravka Ugrešić: Kultura laži, 2007 *Igor Štiks: Elijev stol, 2008 {{COBISS|ID=242661376}} *Mile Stojić: Nebeški penzion, 2010 {{COBISS|ID=250616064}} *Miroslav Mičanović: Tisoč majhnih sonc na razbitem steklu, 2011 {{COBISS|ID=250616064}} *Damir Avdić: Most na krvi, 2011 *Damir Šodan:Čez cesto Spinozove hiše, 2012 {{COBISS|ID=266905344}} *Ljubomir Djurković: Vseeno, nekaj se spreminja, 2012 *Mile Stojić: Molitev, 2012 {{COBISS|ID=262278400}} *Drago Glamuzina: Trije, 2013 *Igor Marojević: Mamina roka, 2015 {{COBISS|ID=288739840}} *Tomislav Marković: Nepotrebne izbrisati, 2016 *Jasmin Imamović: Prosim te, zapiši, 2017 {{COBISS|ID=277240064}} *Marko Pogačar: Bog ne bo pomagal, 2018 *Drago Glamuzina: Sami v tem gozdu, 2018 {{COBISS|ID=294274304}} *Semezdin Mehmedinović: Me med, rdeča ruta in snežinka, 2019 *Branko Čegec: Moj čas stoji, 2019 *Ljubomir Djurković: Grki, tri drame, 2019 *Damir Karakaš: Šumenje gozda, 2020 {{COBISS|ID=303609344}} *Ivan Sršen: Harmatan, 2020 {{COBISS|ID=21435651}} *Damir Karakaš: Proslava, 2022 {{COBISS|ID=90214915}} == Viri == #http://www.drustvo-dsp.si #Hudolin, Jurij. Pastorek. Ljubljana: Beletrina. 2008 #[https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=Jurij+Hudolin&db=cobib&mat=allmaterials cobiss.si] #[https://www.delo.si/kultura/knjiga/neznosna-lahkotnost-vecne-anarhije/ Neznosna lahkotnost večne anarhije: Delo.si, 22.12. 2020] #[https://www.delo.si/kultura/knjiga/pisateljska-spovednica-jurij-hudolin/ Pisateljska spovednica: Jurij Hudolin: Delo.si, 12.6. 2019] #[https://leseschatz.com/2020/01/15/jurij-hudolin-der-stiefsohn/ Leseschatz.com 15.1.2020] #[https://www.buchkultur.net/iwb_buk_issues/ausgabe-nr-186/ Buchkultur 186/5/2019 Jurij Hudolin: Der Stiefsohn] #[https://www.portalnovosti.com/jurij-hudolin-nema-nam-pomoci-glupost-je-nenadjebiva Nema nam pomoći, glupost je nenadjebiva, 30.12.2014, Portal Novosti] #[https://www.vreme.com/cms/view.php?id=1515511 Što je na malom, na velikom je isto, 13.7.2017, Vreme Beograd] #[https://www.rtvslo.si/kultura/ocenjujemo/jurij-hudolin-osnove-ljubezni-in-zla/427995 Jurij Hudolin: Osnove ljubezni in zla, 19.7.2017, MMC RTV SLO] #[https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/jurij-hudolin-pudak-in-rosenmind/479861 Jurij Hudolin: Pudak in Rosenmind,  12.2. 2019, MMC RTV SLO] #[https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/semezdin-mehmedinovic-me-med-rdeca-ruta-in-snezinka/529425 Semezdin Mehmedinovíć: Me'med, rdeča ruta in snežinka, 6.7. 2020, MMC RTV SLO] #[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarni-poklon-objestnosti/139367 Literarni poklon objestnosti, 22.9. 2005, MMC RTV SLO] #[https://old.delo.si/kultura/kresnik/pogovor-s-finalisti-za-kresnika-jurij-hudolin.html Pogovor s finalisti za Kresnika, 18.6. 2014, Delo] #[https://salomeserbia.blogspot.com/2017/11/jurij-hudolin-zlatko-zahovic-evropske.html JURIJ HUDOLIN – ZLATKO ZAHOVIČ EVROPSKE KNJIŽEVNOSTI, 18.11.2017, Salome Srbija] #[https://www.youtube.com/watch?v=5VEqRBW8uPY DISKUTIM DHE LEXIM: predstavitev dveh knjig v albanskem jeziku, YouTube, 21.9. 2018] #[http://www.airbeletrina.si/clanek/bolj-ali-manj-naju-povezuje-betula-na-ljubljanski-trznici Bolj ali manj naju povezuje betula na ljubljanski tržnici: Jurij Hudolin & Igor Vidmar, Airbeletrina, 19.12. 2010] #[http://www.airbeletrina.si/clanek/knjiga-priznanj-jurij-hudolin Knjiga priznanj, Airbeletrina, 11.6.2019] #[https://www.laguna.rs/laguna-bukmarker-jurij-hudolin-o-svom-romanu-pastorak-unos-1063.html Jurij Hudolin o svom romanu Pastorak, 23.5. 2017, Laguna Beograd] #[https://www.laguna.rs/laguna-bukmarker-jurij-hudolin-intervju-za-sputnjik-srbija-unos-6637.html Intervju Sputnjik, Srbija, 13.7.2017] #[https://www.laguna.rs/laguna-bukmarker-jurij-hudolin-svoj-mir-i-svoju-ljubav-nasao-sam-u-literatu-unos-7353.html Svoj mir i svoju ljubav našao sam u literaturi, 13.10. 2017, Laguna Beograd] #[https://www.shtepiaelibrit.com/store/sq/bashkekohore/5969-thjeshtri-jurij-hudolin.html Botimet poeteka, Albanija, 13.6.2017] #[https://www.superknjizara.hr/hr/pastorak-2012-jurij-hudolin-2 Sandorf Zagreb: Jurij Hudolin] == Sklici == {{Reflist}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hudolin, Jurij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Jurij Hudolin|*]] 251omwiczeb42ekarg1aq3wk54wdmb4 0 238536 5737153 5703960 2022-08-20T07:15:40Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | name=Enver Hoxha | image=HODŽA druhá míza.jpg | caption=Hoxha leta 1971 | nationality = {{ikonazastave|ALB}} [[Albanci|Albanec]] | order = Prvi sekretar [[Partija dela Albanije|Komunistične partije Albanije]]<br><small>(od 1948 Partije dela Albanije)</small> | term_start = 8. november 1941 | term_end = 11. april 1985 | predecessor =''nihče'' | successor = [[Ramiz Alia]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | party = [[Albanska stranka dela]] (PPSH) | spouse = [[Nexhmije Hoxha]] (Xhulini) (1921 Bitola – 2020, Tirana) | children = [[Ilir Hoxha]]<br>[[Sokol Hoxha]]<br>[[Pranvera Hoxha|Pranvera Kolaneci]] | profession = | religion = [[ateist]] |citizenship=[[Ljudska socialistična republika Albanija]] <small>(prvotno samo ''Ljudska republika Albanija'')</small><br>[[Demokratična vlada Albanije]]<br>[[Nemška okupacija Kraljevine Albanije]]<br>[[Italijanski protektorat Kraljevine Albanije]]<br>[[Kraljevina Albanija]]<br>[[Albanska republika]]<br>[[Kneževina Albanija]]<br>[[Začasna vlada Albanije]]<br>[[Osmansko cesarstvo]] }} '''Enver Halil Hoxha''' [envèr halìl hòdža], [[Albanci|albanski]] [[politik]], [[revolucionar]], [[vojak]] in [[diktator]], * [[16. oktober]] [[1908]], [[Gjirokastra]], [[Albanija]] (tedaj [[Osmansko cesarstvo]]), † [[11. april]] [[1985]], [[Tirana]], [[Albanija]] (tedaj [[Ljudska socialistična republika Albanija|LSR Albanija]]). Bil je prvi sekretar Stranke dela Albanije od leta 1941 do svoje smrti leta 1985. Bil je tudi član politbiroja Stranke dela Albanije, predsednik Demokratske fronte Albanije in vrhovni poveljnik oboroženih silah od leta 1944 do njegove smrti. Bil je (22.) predsednik vlade [[Albanija|Albanije]] in sicer desetletje od 1944 do 1954 in je bil v istem obdobju tako zunanji, kot tudi obrambni minister Ljudske republike Albanije. Hoxha se je rodil v [[Gjirokastra|Gjirokastri]] leta 1908 in je leta 1936 postal gimnazijski učitelj. Po italijanski invaziji na Albanijo se je pridružil Stranki dela Albanije ob njenem nastanku leta 1941 v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Za prvega sekretarja je bil izvoljen marca 1943, ko je imel 34 let. Manj kot dve leti po osvoboditvi države je bila monarhija uradno odpravljena, Hoxha pa je prišel na oblast kot simbolični vodja albanske države. Med svojo 40-letno vladavino je Hoxha obnovil državo, ki je po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] ostala v ruševinah, zgradil prvo albansko železniško progo, dvignil stopnjo pismenosti odraslih s 5 % na več kot 90 %, zmanjšal epidemije, elektrificiral državo in vodil Albanijo k kmetijski neodvisnosti. Prav tako je prepovedal [[Religija|vero]], potovanja v tujino in zasebno lastništvo, zaprl ali spremenil v posvetno uporabo pa je vse verske objekte v Albaniji. Pod njegovo [[Komunizem|komunistično diktaturo]] je bilo na tisoče domnevnih disidentov usmrčenih, več deset tisoč drugih pa je bilo zaprtih v koncentrijskih taboriščih za prisilno delo. Za Hoxhino vlado je bila značilna njegova razglašena trdna privrženost protirevizionistični [[Marksizem-leninizem|marksistično–leninistični]] ideologiji, torej [[Stalinizem|stalinizmu]], od sredine/pozno sedemdesetih let prejšnjega stoletja naprej. Po njegovem razhodu z [[Maoizem|maoizmom]] v obdobju 1976–78 so se številne maoistične stranke po vsem svetu razglasile za hodžaistične. Mednarodna konferenca marksistično-leninističnih strank in organizacij (Unity & Struggle) je najbolj znano združenje teh strank. == Zgodnje življenje == [[Slika:Enver Hoxha aged 18 1927.jpg|levo|sličica|249x249_pik|Hoxha leta 1927 v starosti 18 let.]] Enver Hoxha se je rodil 16. oktobra 1941 v [[Gjirokastra|Gjirokastërju]] v južni [[Albanija|Albaniji]] (takrat del [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]). Bil je sin Halila Hoxhe, [[Muslimani|muslimanskega]] trgovca s tkaninami [[Tosk]], ki je veliko potoval po [[Evropa|Evropi]] in [[Združene države Amerike|ZDA]], in Gjylihana (Gjylo) Hoxhe, rojene kot Çuçi. Njegov priimek Hoxha v turščini hoca (izgovarja se hodja) pomeni "gospodar" ali "učitelj" in je najpogostejši v Albaniji. Izhaja iz samostalnika khawaja, ki se, kadar se uporablja posebej v albanskem jeziku, nanaša na muslimanskega duhovnika, glede na to, da so bili nekateri njegovi očetovski predniki verjetno pripadniki muslimanske duhovščine (ulema). Oče ga je poimenoval po priznanem otomanskem vojaškem častniku in pripadniku Mladih Turkov Enver paši. Družina Hoxha izvira iz vasi Dropull in je bila pridružena bektaškemu redu. Leta 1916 ga je oče pripeljal iskat blagoslov Baba Selima iz Zall Teqe.<ref>{{cite web|title=İlk ateist devleti kuran diktatör: Enver Halil Hoca|url=https://www.gzt.com/mecra/ilk-ateist-devleti-kuran-diktator-enver-halil-hoca-3400958|website=Gzt|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017013614/https://www.gzt.com/mecra/ilk-ateist-devleti-kuran-diktator-enver-halil-hoca-3400958|archive-date=17 October 2020|language=tr-TR|date=2 October 2020|url-status=live}}</ref><ref name="tekke">[http://www.bektashi.net/bio-babarexheb.html Biography of Baba Rexheb] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080907165219/http://www.bektashi.net/bio-babarexheb.html|date=7 September 2008}}: "[Enver Hoxha was] from the Gjirokastër area and [he] came from [a family] that [was] attached to the Bektashi tradition. In fact, fourteen years before Enver set off for France to study, his father brought him to seek the blessing of Baba Selim. The ''baba'' ([[dervish]]) was not one to refuse the request of a petitioner and he made a benediction over the boy."</ref> Po končani osnovni šoli je Enver Hoxha nadaljeval študij na mestni višji gimnaziji "Liria". Študij je začel na liceju Gjirokastër leta 1923. Po zaprtju liceja je bil zaradi posredovanja Ekrema Libohove, Hoxha nagrajen z državno štipendijo za nadaljevanje študija v Korçë, na francoskem albanskem nacionalnem liceju do leta 1930. Leta 1930 je Hoxha odšel študirat na univerzo Montpellier v [[Francija|Franciji]] z državno štipendijo za naravoslovno fakulteto, vendar je izgubil albansko državno štipendijo, ker je zanemarjal študij. Kasneje je odšel v [[Pariz]], kjer se je antizogističnim priseljencem predstavil kot svak Bahrija Omarja.<ref name="auto">{{Harvnb|Dervishi|2016|p=188}}</ref> Od leta 1935 do 1936 je bil zaposlen kot tajnik na albanskem konzulatu v [[Bruselj|Bruslju]]. Po vrnitvi v Albanijo je delal kot pogodbeni učitelj na Gimnaziji v [[Tirana|Tirani]]. Hoxha je od leta 1937 do 1939 poučeval francoščino in moralo v Korça Liceumu ter je bil tudi oskrbnik šolske knjižnice. 7. aprila 1939 je Albanijo napadla in zavzela [[Fašistična Italija]].<ref>{{Harvard citation no brackets|Hoxha|1974|p=32, note 1}}</ref> Italijani so ustanovili marionetno vlado, Albansko kraljestvo (1939–43), pod vodstvom Shefqeta Vërlacija. Konec leta 1939 je bil Hoxha premeščen v gimnazijo Gjirokastra, a se je kmalu vrnil v Tirano. Pomagal mu je njegov najboljši prijatelj Esat Dishnica, ki je Hoxho predstavil Dishnicinemu bratrancu Ibrahimu Biçakçiuju. Hoxha je začel spati v Biçakçiujevi tobačni tovarni "Flora", čez nekaj časa pa je Dishnica odprla istoimensko trgovino, kjer je Hoxha začel delati. Bil je simpatizer Korçine komunistične skupine.<ref>[[Liri Belishova]], interviewed by Elisabeta Ilnica, "E vërteta për Enverin" (The truth about Enver), ''Panorama'' newspaper, 13 January 2015.</ref> == Služenje v partizanih == [[Slika:Hoxha at Odrican 1944.jpg|levo|sličica|246x246_pik|Hoxha kot partizan, 1944]] 8. novembra 1941 je Hoxha skupaj z svojimi sodelavci ustanovil [[Komunistična partija Albanije|Komunistično partijo Albanije]]. Za obrambo albanske fronte je [[Zveza komunistov Jugoslavije|Komunistična partija Jugoslavije]] poslala dva predstavnika, da bi se srečala z državnimi voditelji, ustanovila Centralni komite v Albaniji in organizirala odpor.<ref>{{Harvard citation no brackets|Hoxha|1974|pp=3–30, "Report Delivered to the 1st Consultative Meeting of the Activists of the Communist Party of Albania"}}.</ref> Kot najvišji predstavnik albanskega [[Komunizem|komunizma]] je Hoxha sodeloval pri reorganizaciji albanskih partizanov skupaj z miličnikom [[Mehmet Shehuj|Mehmetom Shehujem]]. V sodelovanju z Jugoslovani je komunistična skupina izvedla gverilsko vojno z opaznimi dejanji, kot je sabotaža vseh komunikacijskih poti junija 1942. Različne struje odpora - komunisti, nacionalisti in monarhisti - so se septembra združile v okviru Narodnega Osvobodilnega gibanja (Lëvizja Nacional Çlirimtare, LANÇ). Čeprav je bila v svojem izvoru neodvisna skupina, so komunisti na koncu prevzeli nadzor in zato sta obstajali še dve organizaciji: nacionalistična Nacionalna fronta (Balli Kombëtar) in monarhistično legalistično gibanje (Legaliteti).<ref>Bernd J Fischer. "Resistance in Albania during the Second World War: Partisans, Nationalists and the S.O.E.", ''East European Quarterly'' 25 (1991)</ref> 20. marca 1943 je Hoxha spodbujal ustanovitev Direktorata državne varnosti (Sigurimi), zarodka tajne policije, katere cilj je bil preprečiti revolucijo in zatreti nasprotovanje režimu. Septembra 1943, ko je postalo znano, da je bil [[Benito Mussolini]] odstranjen s položaja voditelja, sta LANÇ in Nacionalna fronta sklenila "sporazum Mukje", da bi začela skupno ofenzivo. Komunisti so prevzeli nadzor nad večino juga države, nacionalisti pa severni del. Vendar je bilo zavezništvo kmalu prekinjeno zaradi nesoglasij glede povojnih razmer na [[Kosovo|Kosovu]]. Septembra istega leta so Nemci vdrli v Albanijo in predali položaje pripadnikom Balli Kombëtar. Vse to je med civilnim prebivalstvom pomenilo prelomnico za sprejemanje komunističnih idej in Hoxha je to izkoristil s prodajo partizanov kot edinih jamcev neodvisnosti.<ref>{{Harvnb|O'Donnell|1999|pp=10–11}}</ref> Albanski partizani so 17. novembra 1944 prevzeli nadzor nad Tirano, 29. novembra pa preostalo državo. Pred koncem druge svetovne vojne je Albanija sklenila sporazum, s katerim je bilo [[Kosovo]], kot avtonomna pokrajina, vključeno v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]]. == Voditelj Albanije == === Zgodnja leta vladanja === [[Slika:1967-01 1966年阿尔巴尼亚霍查当选.jpg|levo|sličica|245x245_pik|Hoxha med govorom v parlamentu, januar 1967]] 23. oktobra 1944 je Hoxha prevzel oblast v [[Albanija|Albaniji]] in postal njen voditelj. Uveljavil je ideologijo [[Marksizem-leninizem|marksizmo-leninizem]] in močno občudoval sovjetskega diktaorja [[Josif Stalin|Josifa Stalina]]. Januarja 1945 se je Hoxha poročil z punco Nexhmije Hoxho in z njo imel 3 otroke. V obdobju 1945–1950 je vlada sprejela politike in ukrepe, namenjene utrditvi oblasti, ki so vključevali izvensodne množične poboje in usmrtitve, ki so ciljale in odpravljale protikomuniste. Avgusta 1945 je bil sprejet zakon o agrarni reformi. Begom in velikim posestnikom je zaplenil zemljo ter jo brez odškodnin dal kmetom. 52 % vseh zemljišč je bilo pred sprejetjem zakona v lasti velikih posestnikov; ta se je po sprejetju zakona zmanjšal na 16 %. Nepismenost, ki je bila leta 1939 na podeželju 90–95 %, je do leta 1950 padla na 30 %, do leta 1985 pa je bila enaka tisti v zahodni državi.<ref>{{Harvard citation no brackets|Marmullaku|1975|pp=93–94}}</ref> Do leta 1949 so ameriške in britanske obveščevalne organizacije sodelovale z nekdanjim kraljem Zogom in gorskimi možmi njegove osebne garde. Rekrutirali so albanske begunce in emigrante iz [[Egipt|Egipta]], [[Italija|Italije]] in [[Grčija|Grčije]], jih usposabljali na [[Ciper|Cipru]], [[Malta|Malti]] in v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zvezni republiki Nemčiji]] (Zahodna Nemčija) ter jih infiltrirali v Albanijo. Gverilske enote so vstopile v Albanijo v letih 1950 in 1952, vendar so jih albanske varnostne sile ubile ali ujele. Kim Philby, sovjetski dvojni agent, ki je delal kot častnik za zvezo med MI6 in Cio, je v [[Moskva|Moskvi]] razkril podrobnosti načrta infiltracije, kršitev varnosti pa je zahtevala življenja približno 300 infiltratorjev.<ref>{{cite book|last1=Fusonie|first1=Alan Edward M.|title=Charles Telford Erickson: American Friend of Albania|date=1970|publisher=Catholic University of America|page=171|url=https://www.google.com/books/edition/Charles_Telford_Erickson_American_Friend/e50qAQAAIAAJ?hl=en&gbpv=0|access-date=10 August 2021}}</ref>  Enverjev režim si je prizadeval za stalno "revolucionarizacijo" družbe, ki so je navdihovala pristna marksistična-leninistična načela - v nasprotju z domnevnim sovjetskim revizionizmom -, da bi uničili razredne privilegije. Posledično so se razlike v plačah znatno zmanjšale, vojaški činovi so bili odpravljeni in intelektualni delavci so bili prisiljeni vsak mesec opravljati pripravništvo pri fizičnih delavcih.<ref name=":3">{{cite journal|last1=Gjonca|first1=Arjan|last2=Wilson|first2=Chris|last3=Falkingham|first3=Jane|date=1997|title=Paradoxes of Health Transition in Europe's Poorest Country: Albania 1950–90|url=https://www.jstor.org/stable/2137576|journal=Population and Development Review|volume=23|issue=3|pages=585–609|doi=10.2307/2137576|issn=0098-7921|jstor=2137576}}</ref><ref name=":32">{{cite journal|last1=Gjonca|first1=Arjan|last2=Wilson|first2=Chris|last3=Falkingham|first3=Jane|date=1997|title=Paradoxes of Health Transition in Europe's Poorest Country: Albania 1950–90|url=https://www.jstor.org/stable/2137576|journal=Population and Development Review|volume=23|issue=3|pages=585–609|doi=10.2307/2137576|issn=0098-7921|jstor=2137576}}</ref> [[Slika:Mao Zedong and Enver Hoxha.jpg|sličica|252x252_pik|Hoxha skupaj z [[Mao Cetung|Maom Cetungom]] leta 1956]] Leta 1957 je Hoxha ustanovil državno univerzo v [[Tirana|Tirani]] - prvo te vrste v Albaniji. Na njegovo pobudo je bila srednjeveška Gjakmarrja, torej praksa t.i umor iz časti. V času njegovega vladanja je bil na področju zdravstva narejen velik napredek. Zgodovinski problem Albanije je bila [[malarija]] in država je imela največje število okuženih bolnikov v Evropi, problem te bolezni je bil rešen s širjenjem diklorodifeniltrikloroetana, do leta 1985 pa je bila bolezen popolnoma izkoreninjena. Odpravljene so bile tudi druge bolezni, vključno s [[Sifilis|sifilisom]]. Od leta 1953 sta Stalinova smrt in [[Nikita Hruščov|Hruščov]] sprejem manj zatiralske politike v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] privedli do tega, da je Hoxha leta 1961 prekinil odnose z Sovjetsko zvezo, zmanjšal pa je tudi odnose z večino vzhodnoevropskih držav na nizko raven ter namesto tega sklenil tesno zavezništvo z [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko Kitajsko]].<ref>{{Harvnb|O'Donnell|1999|pp=46–47}}</ref> Pomanjkljivi so bili tudi odnosi z zahodnim svetom in večino neuvrščenih držav, kar Hoxhi in drugim albanskim partijskim voditeljem ni preprečilo, da bi jih zdravili francoski zdravniki ter da bi njihovi državljani študirali v [[Francija|Franciji]] in na [[Švedska|Švedskem]]. Prvič, po prekinitvi odnosov s Sovjetsko zvezo, je [[maoizem]] postal uradna linija Laburistične stranke Albanije.<ref>{{Harvnb|Biberaj|1986|p=27}}.</ref><ref>{{Cite journal|last=Marku|first=Ylber|date=30 May 2019|title=Communist Relations in Crisis: The End of Soviet-Albanian Relations, and the Sino-Soviet Split, 1960–1961|journal=The International History Review|volume=42|issue=4|pages=813–832|doi=10.1080/07075332.2019.1620825|issn=0707-5332|s2cid=191900853}}</ref> Leta 1968 je Albanija pod Hoxhinim vodstvom uradno izstopila iz [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Hoxha je kasneje kritiziral ideje [[Mao Cetung|Maa Cetunga]] kot revizionistične. Odnosi s Kitajsko so bili prekinjeni dve leti po Maovi smrti, leta 1978 in ko je [[Deng Šjaoping]] sprejel manj zatiralsko politiko. Pod Hoxhovim vodstvom je Albanija začela voditi politiko popolne izolacije. Tako je Hoxha zaradi strahu pred napadi drugih držav ukazal zgraditi okrog 600.000 bunkerjev na strateško pomembnih lokacijah. Po pripovedovanjih tudi Hoxha ni kaj veliko odkrival sveta, saj se nadaljnjih 25 let ni odpravil na nobeno pot v tujino. === Kršitve človekovih pravic in politična represija === [[Slika:Former political prison in Girokaster.jpg|sličica|274x274_pik|Nekdanji politični zapor v [[Gjirokastra|Gjirokastërju]]. V času Hoxhovega režima so bile politične usmrtitve običajne, zaradi česar je režim verjetno ubil kar 25.000 ljudi, veliko več pa jih je poslal v delovna taborišča ali preganjal.]] Pod Hoxhovim vodstvom je Albanija doživela enega najbolj okrutnejših povojnih komunističnih režimov. Njegov režim je spominjal na zapor, iz katerega nihče ni mogel oditi in nihče vanj vstopiti. Hoxha je državo zaprl pred zunanjimi vplivi s tem pa so bili stiki z zunanjim svetom popolnoma prekinjeni in prebivalci so več kot štiri desetletja preživeli v popolni informacijski osami.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/albanija-se-dalec-od-enotnega-mnenja-o-enverju-hoxhi/410600|title=Albanija še daleč od enotnega mnenja o Enverju Hoxhi|publisher=RTVSLO}}</ref> Ker se je zelo zgledoval po [[Stalinizem|stalinistični diktaturi]], je Hoxha s pomočjo tajne policije [[Sigurimi]] nadzoroval življenja državljanov, na tisoče domnevnih disidentov je bilo na njegov ukaz usmrčenih, več kot deset tisoč drugih pa je bilo zaprtih v koncentracijskih taboriščih za prisilno delo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/albanija-odpira-arhive-zloglasne-komunisticne-tajne-policije/364138|title=Albanija odpira arhive zloglasne komunistične tajne policije|publisher=RTVSLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/svet/resnici-je-treba-priti-do-dna-albanija-odpira-arhive-tajne-sluzbe-nekdanjega-komunisticnega-diktatorja-enverja-hoxhe/|title=Resnici je treba priti do dna: Albanija odpira arhive tajne službe nekdanjega komunističnega diktatorja Enverja Hoxhe|publisher=Nova24TV}}</ref> Prepovedal je tudi potovanja v tujino in odpravil je zasebno lastnino; edina zasebna lastnina, ki so jo lahko imeli državljani, je bilo kolo. Hoxha je prav tako strogo prepovedal [[Religija|religijo]] ter pri tem ukazal porušiti in uničiti številne [[Cerkev (zgradba)|cerkve]] in [[Mošeja|mošeje]], veliko število vernikov je bilo zaprtih, obeleževanje verskih praznikov pa je bilo močno preganjano. Da bi zmanjšali grožnjo političnih disidentov in drugih izgnancev, so sorodnike obtoženih pogosto aretirali, preganjali in obtožili, da so »ljudski sovražniki«. Politične usmrtitve so bile običajne in režim je ubil najmanj 5.000 ljudi – morda celo 25.000 –. Mučenje je bilo pogosto uporabljeno za pridobitev priznanj na sojenju političnim zapornikom:<blockquote>En prebežnik je na primer pričal, da so ga mesec in pol držali zavezanega za roke in noge ter da so ga dve do tri ure vsake dva ali tri dni tepli s pasom, pestmi ali škornji. Drugega so pridržali v osem metrov velikem prostoru na lokalni policijski postaji in ga zadržali tam pet dni, vključno z dvokratnim pretepanjem, dokler ni dokončno priznal politično krivdo; odpeljali so ga v sedež tajne službe Sigurimija, kjer so ga kljub predhodnemu priznanju znova mučili in zasliševali do tridnevnega sojenja. Še ena priča je bila več kot eno leto zaprta pod zemljo v trimetrskem kvadratnem prostoru. V tem času so ga v nerednih časovnih premorih zasliševali in ga izpostavljali različnim oblikam fizičnega in psihičnega mučenja. Priklenjen je bil na stol, pretepen in izpostavljen električnim šokom. Pokazali so mu kroglo, ki naj bi bila namenjena njemu, in povedali, da je avtomobilski motor, ki se zažene v njegovem ušesu, pošilja žrtve na njihove usmrtitve, od katerih bo naslednja usmrtitev njegova.  </blockquote>V času Hoxhovega vladanja je bilo šest institucij za politične zapornike in štirinajst delovnih taborišč, kjer so skupaj delali politični zaporniki. Ocenjuje se, da je bilo do leta 1985 v Albaniji zaprtih približno 32.000 ljudi.<ref>{{Harvnb|O'Donnell|1999|p=134}}.</ref>  === Poznejša leta vladanja === [[Slika:HODŽA druhá míza.jpg|sličica|241x241_pik|Hoxha leta 1971]] Leta 1974 je Hoxha obtožil [[Beqir Balluku|Beqirja Ballukuja]], obrambnega ministra in dolgoletnega zaveznika, da je kitajski agent in da je poskusil izvesti državni udar, saj je Balluku kritiziral njegov program gradnje bunkerja in izjavil, da je ameriška in sovjetska invazija na Albanijo malo verjetna. Hoxha je Ballukuja in skupino njegovih obtoženih sodelavcev obsodil na smrtno kazen in imenoval [[Mehmet Shehuj|Mehmeta Shehuja]] za ministra za obrambo. O novi ustavi je odločal sedmi kongres Albanske stranke dela 1.–7. novembra 1976. Po Hoxhi je bila »stara ustava ustava gradnje temeljev [[Socializem|socializma]], nova ustava pa bo Ustava popolne izgradnje socialistične družbe." Samozavest je bila zdaj poudarjena bolj kot kdaj koli prej. Občane so spodbujali k usposabljanju za uporabo orožja, to dejavnost pa so poučevali tudi v šolah. Namen tega usposabljanja je bil spodbuditi ustvarjanje hitrih partizanov.<ref>Enver Hoxha, ''Report on the Activity of the Central Committee of the Party of Labour of Albania'' (Tirana: 8 Nëntori Publishing House, 1977), 12.</ref> Zadolževanje in tuje naložbe so bile prepovedane po 26. členu ustave, ki je glasil: »Dajanje koncesij in ustanavljanje tujih gospodarskih in finančnih družb ter drugih institucij ali ustanov, ki so nastale skupaj z buržoaznimi in revizionističnimi kapitalističnimi monopoli in državami ter pridobivanje kreditov od njih je v Ljudski socialistični republiki Albaniji prepovedano."<ref>{{Harvnb|Biberaj|1986|loc=162n}}</ref> Hoxha je o izposoji denarja in dovolitvi naložb iz drugih držav dejal:<blockquote>Nobena država, velika ali majhna, ne more zgraditi socializma z jemanjem kreditov in pomoči buržoazije in revizionistov ali z integracijo svojega gospodarstva v svetovni sistem kapitalističnih gospodarstev.  Vsako takšno povezovanje gospodarstva socialistične države z gospodarstvom buržoaznih ali revizionističnih držav odpira vrata delovanju ekonomskih zakonov kapitalizma in degeneraciji socialistične ureditve. To je pot izdaje in obnove [[Kapitalizem|kapitalizma]], ki so ji sledile in sledijo revizionistične klike. </blockquote>V tem obdobju je bila Albanija najbolj izolirana država v [[Evropa|Evropi]]. Vendar je imela Albanija zaradi gospodarske samooskrbe minimalen zunanji dolg. Leta 1983 je Albanija uvozila blago v vrednosti 280 milijonov dolarjev, izvozila pa je blaga v vrednosti 290 milijonov dolarjev, s čimer je ustvarila trgovinski presežek v višini 10 milijonov dolarjev.<ref>[https://www.nytimes.com/1987/10/18/books/the-truest-believer.html?sec=&spon= NYtimes.com] "Hoxha, who died in 1985, was one of the most verbose statesmen of modern times and pressed more than 50 volumes of opinions, diaries and dogma on his long-suffering people, the poorest in Europe."</ref> Leta 1981 je Hoxha v novi čistki ukazal usmrtitev več partijskih in vladnih uradnikov. Poročali so, da je premier Mehmet Shehu, drugi najmočnejši človek v Albaniji in Hoxhin najbližji soborec v zadnjih 40 letih, decembra 1981 storil [[samomor]]. Kasneje se je izkazalo, da bil obsojen kot "izdajalec" Albanije in je bil tudi obtožen delovanja v službi več obveščevalnih agencij. Na splošno velja, da je bil ubit ali pa se je ustrelil med bojem za oblast, ki je morda posledica različnih zunanjih političnih zadev s Hoxho. Hoxha je v tem obdobju napisal tudi velik izbor knjig, kar je povzročilo več kot 65 zbranih del, strnjenih v šest zvezkov izbranih del. === Smrt in pogreb === [[Slika:The grave of Enver Hoxha (15683631084).jpg|sličica|295x295_pik|Hoxhev grob ]] Leta 1948 so Hoxhi diognasticirali [[Sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]]. Leta 1973 je doživel [[Miokardni infarkt|srčni napad]], od katerega si nikoli ni popolnoma opomogel. Deset let pozneje so mu diognasticirali [[Cerebralna ishemija|cerebralno ishemijo]]. V zadnjih dneh življenja v aprilu 1985 je bil priklenjen na invalidski voziček. 9. aprila ga je prizadela ventrikularna fibrilacija. V naslednjih 48 urah je utrpel ponavljajoče se epizode te aritmije. 11. aprila 1985 zjutraj je Enver Hoxha zaradi posledic ventrikularne fibrilacije umrl, v starosti 76 let. Hoxhino truplo je tri dni ležalo v zgradbi predsedstva Ljudske skupščine, preden so ga 15. aprila po spominski slovesnosti na Skenderbegovem trgu pokopali. Vlada je zavrnila sprejem tujih delegacij med Hoxhinim pogrebom in je celo obsodila sovjetsko sožalno sporočilo kot "nesprejemljivo".<ref>{{cite web|title=Albania mourns loss of Hoxha|url=https://www.chicagotribune.com/news/ct-xpm-1985-04-16-8501220351-story.html|agency=[[United Press International]]|website=chicagotribune.com}}</ref><ref>{{cite web|title=Albanian leader Enver Hoxha buried|url=https://www.upi.com/Archives/1985/04/15/Albanian-leader-Enver-Hoxha-buried/8546482389200/|publisher=United Press International}}</ref> Po njegovem pogrebu je Hoxho na položaju vodje države nasledil [[Ramiz Alia]], ki je dva dni pozneje prevzel nadzor nad vodstvom stranke. Hoxhinova smrt je Albaniji pustila zapuščino izolacije in strahu pred zunanjim svetom. Kljub določenemu gospodarskemu napredku, ki ga je Albanija dosegla med Hoxhino vladavino, je bila država v gospodarski stagnaciji; Albanija je bila v večjem delu obdobja [[Hladna vojna|hladne vojne]] najrevnejša evropska država. Po prehodu Albanije v kapitalizem leta 1992 se je Hoxhina zapuščina zmanjšala, tako da je bilo do začetka 21. stoletja v Albaniji še vedno zelo malo. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam albanskih politikov]] * [[seznam predsednikov vlade Albanije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Enver Hoxha}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hoxha, Enver}} [[Kategorija:Albanski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Albanije]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Albanski komunisti]] [[Kategorija:Albanski partizani]] [[Kategorija:Diktatorji]] [[Kategorija:Osebnosti hladne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda Suvorova]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Parizu]] 1yfuypsvuwwovtrlxyyw3qvlav8nlby 0 241266 5736762 5719299 2022-08-20T06:42:15Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Demonstracij proti vladnemu zakonu o malem delu''' se je [[19. maj]]a [[2010]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] udeležilo okoli 15.000 študentov in dijakov iz cele Slovenije. Demonstracije sta pripravili [[Študentska organizacija Slovenije|Študentska]] in [[Dijaška organizacija Slovenije]]. Ob prihodu demonstrantov pred stavbo parlamenta je prišlo do tedaj najhujših izgredov v slovenski zgodovini; poslopje parlamenta je bilo poškodovano, več oseb pa je bilo aretiranih in poškodovanih. == Ozadje == Povod za proteste je bil zakon o malem delu, ki ga je pripravila vlada.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Posnetki s študentskih demonstracij: Pročelje državnega zbora nosi posledice izgredov|url=https://www.dnevnik.si/1042360555|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-10}}</ref> Protest sta organizirali Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije. Protest je potekal 19. maja 2010 v Ljubljani.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Dijaške in študentske demonstracije: Granitne kocke in molotovke v parlament|url=https://www.dnevnik.si/1042360704|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-10}}</ref> Protest so podprli v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, Društvu upokojencev Slovenije in Društvu pisateljev Slovenije.<ref name=":1" /> Leta 2011 se je Katja Šoba, ki je kot predsednica ŠOS pomagala pripraviti proteste, včlanila v [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]]<ref>{{Navedi splet|title=Katja Šoba po novem članica SDS|url=https://siol.net/novice/slovenija/katja-soba-po-novem-clanica-sds-313676|website=siol.net|accessdate=2020-05-10|language=sl}}</ref> in tega leta na listi SDS tudi kandidirala na državnozborskih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Dokler naju volitve ne ločijo? SDS-ova Katja Šoba in Zaresov Matic Pavlinič sta par|url=https://www.dnevnik.si/1042486377|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Napoved - državnozborske volitve 2011, 26. 11. (sobota)|url=https://www.sta.si/1699346/napoved-drzavnozborske-volitve-2011-26-11-sobota|website=www.sta.si|accessdate=2020-05-10}}</ref> Šoba je v času protestov zavračala kakršnokoli zanimanje za politiko. V prispevku v [[Mladina (revija)|Mladini]] so se zato spraševali, ali je bila priprava demonstracij deloma politično motivirana.<ref>{{Navedi splet|title=Najboljša Katja|url=http://www.mladina.si/86445/najboljsa-katja/|website=Mladina.si|accessdate=2020-05-10}}</ref> == Potek == Organizatorji so navedli, da so o protestu primerno obvestili pristojne institucije, prav tako pa večja trgovinska podjetja v okolici protesta pozvali, naj poostrijo nadzor nad prodajo alkohola mladoletnim, medtem ko so udeležence pozvali k neuživanju alkohola med protestom.<ref name=":0" /> Udeleženci so imeli iz raznih koncev Slovenije zagotovljen brezplačen prevoz v prestolnico in tudi opravičen izostanek od pouka. Tisoči udeležencev so se na Prešernovem trgu začeli zbirati že v dopoldanskih urah pred uradnim začetkom protesta; trg je bil pred začetkom že zapolnjen. Nekateri študenti naj bi se protesta udeležili neresno in rekreativno; z namenom druženja in zabavanja. Demonstracije so bile najštevilčnejše do tedaj;<ref name=":1" /> protesta se je udeležilo okoli 15.000<ref name=":0" /> študentov, dijakov in podpornikov.<ref name=":1" /> Protest se je pričel na Prešernovem trgu.<ref name=":0" /> Sprva je glasbeno-kulturna prireditev potekala na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]], nato pa se je del demonstrantov odpravil proti [[Trg republike, Ljubljana|Trgu republike]].{{Navedi vir}} === Izgredi === Po prihodu množice pred [[stavba Državnega zbora Republike Slovenije|stavbo parlamenta]] so se protesti sprevrgli v izgrede (najhujše v slovenski zgodovini). Demonstranti so proti poslopju parlamenta začeli metati različne predmete,<ref name=":0" /> med drugim jajca, toaletni papir, plastenke, pločevinke piva, steklenice, kamne, granitne kocke in prometne znake. Vržena je bila tudi ena molotovka (po predhodnih navedbah navijaška bakla<ref name=":0" />), ki je osmodila pročelje in požgala bližnji grm. Množica je ob povzročanju škode navijala. Po prihodu okoli 100-ih policistov (tudi pripadnikov specialnih policijskih enot<ref name=":0" />) so izgredniki začeli s predmeti obmetavati tudi njih. Policisti so protestnike neuspešno poskušali poriniti proti Kongresnemu trgu.<ref name=":1" /> Organizatorji so demonstracije zaradi izgredov po lastnih navedbah predčasno prekinili in udeležence pozvali k razhodu,<ref name=":0" /> policija pa je pridržala okoli 30 protestnikov. Več oseb je bilo poškodovanih,<ref name=":1" /> med drugim vsaj 9 policistov.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO: Zaradi nasilja pridržali 30 ljudi|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/studentje-in-dijaki-bodo-zavzeli-ljubljanske-ulice.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-06-28|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== Povzročitelji izgredov ==== Izgred naj bi povzročili huligani in neonacisti, ki so se pred parlamentom pomešali med protestnike. Moč je bilo slišati vzklikanje navijaških sloganov nad policijo (npr. »Malo vas je, malo vas je, pičkice!«). Udeleženci protesta izgrednikov niso izobčili, temveč so se jim nekateri pridružili v kričanju in obmetavanju.<ref>{{Navedi splet|title=Izgubljena kredibilnost|url=http://www.mladina.si/50635/izgubljena-kredibilnost/|website=Mladina.si|accessdate=2020-05-10}}</ref> SOVA je v poročilu o aktivnostih skrajnih skupin iz leta 2012 odgovornost za vzpodbuditev izgredov pripisala levičarskim skrajnežem.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija sovraštva|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dosje/174263197|website=RTV 4D|accessdate=2021-07-27|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> Kasneje so bili na podlagi poročanja o prisotnosti vsaj enega člana Blood & Honour in kasnejših razkritij na podlagi dokumenta obveščevalne agencije potrjeni sumi, da so bili v incident vpleteni tudi neonacisti oz. skinheadi.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/politika/ugotovitve-do-katerih-je-prislo-delo-sova-potrjuje.html|title=Neonacisti pri nas: Sova potrjuje ugotovitve Dela|last=politika|first=Mario Belovič, Rok Kajzer, notranja|accessdate=2018-09-09|language=sl-si}}</ref> Predsednica ŠOS Katja Šoba je navedla, da naj bi do izgrede povzročile skupine anarhistov, ki so bile pomešane med protestnike.<ref name=":0" /> === Gmotna škoda === Zaradi obmetavanja je bilo na več mestih poškodovano poslopje državnega zbora, sicer objekt kulturne dediščine in spomenik posebnega pomena (kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena zaporna kazen do 8 let). Nastala je obsežna škoda na prednji fasadi; razbita je bila večina oken, poškodovani pa tudi kipci na vhodnem portalu. Nekateri predmeti so prileteli v notranjost stavbe.<ref>[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042360555 Dnevnik.si - Posnetki s študentskih demonstracij: Pročelje državnega zbora nosi posledice izgredov]</ref> Manjše poškodbe so prejele bronaste plastike, kot tudi površinski kamen, ter vrata in podboji; popolnoma pa je bila uničena bakrena obloga spodnjega dela vrat.<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/zacela-se-je-obnova-drzavnega-zbora.html 24ur.com - Z granitnimi kockami okrušili kamen in baker]</ref> Samo škoda zaradi razbitega stekla je znašala okoli 27.000 evrov.<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2010/05/skodo_na_poslopju_parlamenta_bodo_skusali_zacasno_sanirati_ze_danes.aspx Siol.net - Škoda poškodovanega stekla za okoli 27.000 evrov]</ref> == Odzivi == Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije sta nasilje obsodili in se od izgrednikov distancirali. Prav tako so se od nasilja distancirale organizacije, ki so proteste podprle.<ref name=":1" /> Organizatorji so navedli, da ne bodo prevzeli finančne odgovornosti za nastalo škodo, ker zanjo niso odgovorni.<ref name=":0" /> Zaradi izgredov je bila prekinjena seja parlamenta. Predsednik DZ [[Pavel Gantar]] je dogodke kasneje označil kot »vandalizem brez primere« in izpostavil, da je šlo pri dejanjih za poškodovanje kulturne dediščine in spomenika posebnega pomena. Prav tako je navedel, da so izgredniki zagrešili dejanje, ki se ga lahko kaznuje z do 8 let zaporne kazni. Predsednik RS [[Borut Pahor]] je nad razpletom dogajanja izrekel obžalovanje.<ref name=":0" /> == Viri in opombe == {{opombe}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Demonstracije v Sloveniji]] [[Kategorija:2010 v politiki]] [[Kategorija:2010 v Sloveniji]] 1hh2f8qi908c7nd3yjgurcw0u1ge2yt 0 244166 5736639 5157436 2022-08-19T17:41:35Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Chicago]]; dodal [[Kategorija:Ustanove v Chicagu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza |name = Univerza v Chicagu |image_name= |image_size= |image_alt= |motto= {{jezik-la|Crescat scientia; vita excolatur}} (»Kjer se razvija znanost, postaja tudi življenje plemeniteje«) |mottoeng= |established=1890 |type=zasebna univerza |calendar= |president=[[Robert Zimmer]] |city=[[Chicago]] |state=[[Illinois]] |undergrad=5.000 |postgrad=9.000 |faculty=2.168 |staff=14.772 |mascot=feniks |nobel_laureates = 84 |website=[http://www.uchicago.edu/ www.uchicago.edu] |colors=kostanjeva {{color box|maroon}} bela {{color box|white}} |logo= [[Slika:University Wordmark 202 spot.jpg|260px|The University of Chicago Logo]] |mascot=Phoenix |}} '''Univerza v Chicagu ''' je [[Združene države Amerike|ameriška]] zasebna [[univerza]] s sedežem v [[Chicago|Chicagu]], [[Illinois]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Sestavlja jo Kolidž Univerze v Chicagu, šest višješolskih ustanov in šola stalnega izpopolnjevanja. V različne dodiplomske in podiplomske programe je vpisanih skupno okrog 15.000 študentov. Univerzo je leta 1890 ustanovilo Ameriško baptistično združenje za izobrazbo (''American Baptist Education Society'') s pomočjo donacije magnata in filantropa [[John D. Rockefeller|Johna D. Rockefellerja]]. Glavni kampus se nahaja približno 10 km južno od centra Chicaga, razprostira se na 85 [[hektar]]ih površine. {{school-stub}} [[Kategorija:Univerza v Chicagu|*]] [[Kategorija:Ustanove v Chicagu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1890]] {{normativna kontrola}} il20zmde6t2honygbz243y4u8909qao 0 246163 5736585 5371378 2022-08-19T14:14:26Z A09 188929 -1: Goli Vrh =/= Goli vrh wikitext text/x-wiki '''Goli Vrh''' je lahko: * [[Goli Vrh, Gorenja vas - Poljane]] (Slovenija) * [[Goli Vrh, Raka]] (Slovenija) * [[Goli Vrh, Klinča Sela]] (Hrvaška) * [[Goli Vrh Ozaljski]] (Hrvaška) * [[Goli Vrh, Rakovec]] (Hrvaška) {{razločitev-kraj}} gkvnvv73r7w9ijy81fm71gbiviownzo 0 251982 5736679 5726963 2022-08-19T19:48:58Z Sporti 5955 /* Atletika */ tn wikitext text/x-wiki '''[[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] je na [[Poletne olimpijske igre 1924|Poletnih olimpijskih igrah 1924]]''' v [[Pariz]]u zastopalo sedemintrideset tekmovalcev v sedmih športih. Osvojili so dve zlati medalji, obe [[Leon Štukelj]] v artistični gimnastiki. ==Medalje== {| class="wikitable sortable" |- !Medalja !Tekmovalec !Šport !Disciplina |- | {{gold1}} || {{sortname|Leon|Štukelj}} || [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924|Gimnastika]] || Mnogoboj |- | {{gold1}} || {{sortname|Leon|Štukelj}} || [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924|Gimnastika]] || Drog |} ==Atletika== {{Glavni|Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1924}} {|class=wikitable style="font-size:90%" |- !rowspan=2|Atlet !rowspan=2|Disciplina !colspan=2|Predtekmovanja !colspan=2|Četrtfinale !colspan=2|Polfinale !colspan=2|Finale |- !Rezultat !Uvrstitev !Rezultat !Uvrstitev !Rezultat !Uvrstitev !Rezultat !Uvrstitev |- | [[Peroslav Ferković]] | [[Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 - Moški deseteroboj|Deseteroboj]] |align=center colspan=6| - |align=center| 5517,925 |align=center| 18 |- | [[Đuro Gašpar]] | [[Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 - Moški deseteroboj|Deseteroboj]] |align=center colspan=6| - |align=center colspan=2| Odstop |- |rowspan=2| [[Veljko Narančić]] | [[Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 - Moško suvanje krogle|Suvanje krogle]] |align=center colspan=4| - |align=center| 13,215 |align=center| 6 |align=center colspan=2| Ni napredoval |- | [[Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 - Moški met diska|Met diska]] |align=center colspan=4| - |align=center| 37,35 |align=center| 8 |align=center colspan=2| Ni napredoval |- | [[Stanko Perpar]] | [[Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 - Moški 200 metrov|200 m]] |align=center| Neznano |align=center| 3 |align=center colspan=6| Ni napredoval |- | [[Aleksa Spahić]] | [[Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 - Moški peteroboj|Peteroboj]] |align=center colspan=6| - |align=center colspan=2| Elim-3 |} ==Kolesarstvo== {{Glavni|Kolesarstvo na Poletnih olimpijskih igrah 1924}} ===Cestno kolesarstvo=== {|class=wikitable style="font-size:90%" |- !rowspan=2|Kolesar !rowspan=2|Disciplina !colspan=2|Finale |- !Rezultat !Uvrstitev |- | [[Ðuro Ðukanović]] | [[Kolesarstvo na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški kronometer|Kronometer]] |align=center| 7:17:23,6 |align=center| 35 |- | [[Josip Kosmatin]] | [[Kolesarstvo na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški kronometer|Kronometer]] |align=center| 7:18:24,0 |align=center| 37 |- | [[Koloman Sović]] | [[Kolesarstvo na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški kronometer|Kronometer]] |align=center| 7:21:35,0 |align=center| 41 |- | [[Rudolf Truban]] | [[Kolesarstvo na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški kronometer|Kronometer]] |align=center| 7:53:40,0 |align=center| 50 |- | Ðuro Ðukanović <br> Josip Kosmatin <br> Koloman Sović <br> Rudolf Truban | [[Kolesarstvo na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški ekipni kronometer|Ekipni kronometer]] |align=center| 21:57:22,6 |align=center| 10 |} ==Dresurno jahanje== {{Glavni|Dresurno jahanje na Poletnih olimpijskih igrah 1924}} {| class=wikitable style="font-size:90%" |- !rowspan=2|Jahač !rowspan=2|Disciplina !colspan=3|Finale |- ! Rezultat ! Čas ! Uvrstitev |- | [[Vladimir Seunig]] | [[Dresurno jahanje na Poletnih olimpijskih igrah 1924 - Posamična dresura|Dresura]] |align=center| 167,6 |align=center| - |align=center| 24 |} ==Nogomet== {{Glavni|Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1924}} ; Prvi krogi {{footballbox |datum = 26, maj 1924 |ekipa1 = {{fb-rt|Urugvaj}} |izid = 7–0 |poročilo = [http://www.fifa.com/tournaments/archive/tournament=512/edition=197020/matches/match=32295/report.html (Poročilo)] |ekipa2 = {{fb|Kraljevina Jugoslavija}} |goli1 = [[José Vidal (nogometaš)|Vidal]] {{goal|20}} <br /> [[Héctor Scarone|Scarone]] {{goal|23}} <br /> [[Pedro Cea|Cea]] {{goal|50}} {{goal|80}} <br /> [[Pedro Petrone|Petrone]] {{goal|35}} {{goal|61}} <br /> [[Ángel Romano|Romano]] {{goal|58}} |goli2 = |stadion = [[Stade Olympique Yves-du-Manoir|Stade Olympique]], [[Colombes]] |sodnik = {{ikonazastave|Francija}} [[Georges Vallat]] |gledalcev = 1,000 }} ;Končna uvrstitev: 17, mesto ==Gimnastika== {{Glavni|Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924}} ===Artistična gimnastika=== {|class=wikitable style="font-size:90%" |- !rowspan=2|Telovadec !rowspan=2|Disciplina !colspan=2|Finale |- ! Rezultat ! Uvrstitev |- |rowspan=8| [[Stane Derganc]] | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški mnogoboj|Mnogoboj]] |align=center| 95,293 |align=center| 30 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški drog|Drog]] |align=center| 12,100 |align=center| 58 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moška bradlja|Bradlja]] |align=center| 18,92 |align=center| 40 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški konj z ročaji|Konj z ročaji]] |align=center| 19,930 |align=center| 6 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški obroči|Obroči]] |align=center| 18,493 |align=center| 27 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moško plezanje po vrvi|Plezanje po vrvi]] |align=center| 8 (9,4 s) |align=center| 24 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet v stran|Premet v stran]] |align=center| 9,85 |align=center| 5 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet|Premet]] |align=center| 8,00 |align=center| 26 |- |rowspan=8| [[Stane Hlastan]] | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški mnogoboj|Mnogoboj]] |align=center| 81,249 |align=center| 44 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški drog|Drog]] |align=center| 15,066 |align=center| 38 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moška bradlja|Bradlja]] |align=center| 19,05 |align=center| 36 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški konj z ročaji|Konj z ročaji]] |align=center| 16,330 |align=center| 36 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški obroči|Obroči]] |align=center| 17,543 |align=center| 48 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moško plezanje po vrvi|Plezanje po vrvi]] |align=center| 0 (13,4 s) |align=center| 66 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet v stran|Premet v stran]] |align=center| 9,86 |align=center| 4 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet|Premet]] |align=center| 3,40 |align=center| 62 |- |rowspan=8| [[Mihael Oswald]] | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški mnogoboj|Mnogoboj]] |align=center| 91,066 |align=center| 36 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški drog|Drog]] |align=center| 14,280 |align=center| 42 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moška bradlja|Bradlja]] |align=center| 16,85 |align=center| 57 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški konj z ročaji|Konj z ročaji]] |align=center| 16,130 |align=center| 37 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški obroči|Obroči]] |align=center| 19,160 |align=center| 23 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moško plezanje po vrvi|Plezanje po vrvi]] |align=center| 8 (9,4 s) |align=center| 24 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet v stran|Premet v stran]] |align=center| 8,93 |align=center| 38 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet|Premet]] |align=center| 7,716 |align=center| 28 |- |rowspan=8| [[Rastko Poljšak]] | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški mnogoboj|Mnogoboj]] |align=center| 77,665 |align=center| 45 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški drog|Drog]] |align=center| 13,536 |align=center| 47 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moška bradlja|Bradlja]] |align=center| 18,00 |align=center| 51 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški konj z ročaji|Konj z ročaji]] |align=center| 15,220 |align=center| 42 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški obroči|Obroči]] |align=center| 15,333 |align=center| 50 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moško plezanje po vrvi|Plezanje po vrvi]] |align=center| 4 (10,4 s) |align=center| 45 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet v stran|Premet v stran]] |align=center| 7,96 |align=center| 58 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet|Premet]] |align=center| 3,616 |align=center| 61 |- |rowspan=8| [[Janez Porenta]] | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški mnogoboj|Mnogoboj]] |align=center| 100,172 |align=center| 20 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški drog|Drog]] |align=center| 14,166 |align=center| 44 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moška bradlja|Bradlja]] |align=center| 18,90 |align=center| 41 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški konj z ročaji|Konj z ročaji]] |align=center| 18,270 |align=center| 18 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški obroči|Obroči]] |align=center| 19,560 |align=center| 21 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moško plezanje po vrvi|Plezanje po vrvi]] |align=center| 10 (8,4 s) |align=center| 6 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet v stran|Premet v stran]] |align=center| 9,516 |align=center| 19 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet|Premet]] |align=center| 9,76 |align=center| 6 |- |rowspan=8| [[Josip Primožič]] | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški mnogoboj|Mnogoboj]] |align=center| 77,393 |align=center| 47 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški drog|Drog]] |align=center| 13,460 |align=center| 48 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moška bradlja|Bradlja]] |align=center| 19,42 |align=center| 34 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški konj z ročaji|Konj z ročaji]] |align=center| 12,630 |align=center| 51 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški obroči|Obroči]] |align=center| 14,583 |align=center| 55 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moško plezanje po vrvi|Plezanje po vrvi]] |align=center| 3 (10,8 s) |align=center| 47 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet v stran|Premet v stran]] |align=center| 8,55 |align=center| 45 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet|Premet]] |align=center| 5,75 |align=center| 49 |- |rowspan=8| '''[[Leon Štukelj]]''' | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški mnogoboj|Mnogoboj]] |align=center| 110,340 |align=center| {{gold1}} |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški drog|Drog]] |align=center| 19,730 |align=center| {{gold1}} |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moška bradlja|Bradlja]] |align=center| 20,40 |align=center| 20 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški konj z ročaji|Konj z ročaji]] |align=center| 19,370 |align=center| 10 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški obroči|Obroči]] |align=center| 21,330 |align=center| 4 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moško plezanje po vrvi|Plezanje po vrvi]] |align=center| 10 (8,6 s) |align=center| 10 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet v stran|Premet v stran]] |align=center| 9,60 |align=center| 17 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet|Premet]] |align=center| 9,91 |align=center| 4 |- |rowspan=8| [[Stane Žilič]] | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški mnogoboj|Mnogoboj]] |align=center| 95,523 |align=center| 29 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški drog|Drog]] |align=center| 16,330 |align=center| 28 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moška bradlja|Bradlja]] |align=center| 19,00 |align=center| 37 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški konj z ročaji|Konj z ročaji]] |align=center| 15,740 |align=center| 38 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški obroči|Obroči]] |align=center| 18,233 |align=center| 28 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moško plezanje po vrvi|Plezanje po vrvi]] |align=center| 10 (8,0 s) |align=center| 5 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet v stran|Premet v stran]] |align=center| 9,06 |align=center| 34 |- | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet|Premet]] |align=center| 7,16 |align=center| 39 |- | Leon Štukelj <br> Janez Porenta <br> Stane Žilič <br> Stane Derganc <br> Mihael Oswald <br> Stane Hlastan <br> Rastko Poljšak <br> Josip Primožič | [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški ekipmo|Ekipmo]] |align=center| 762,101 |align=center| 4 |} {{JUG-OI}} [[Kategorija:Poletne olimpijske igre 1924]] [[Kategorija:Jugoslavija na olimpijskih igrah|1924]] [[Kategorija:1924 v Jugoslaviji|Poletne olimpijske igre]] o01tntvzyyzagbtddx5ky1pwx1vexiz 0 265246 5737156 5691322 2022-08-20T07:15:51Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Kautilja''', poznan tudi pod imenoma '''Čānakja''' in '''Višnugupta''' [[Indijci|indijski]] [[filozof]] in [[minister]], * okrog [[350 pr. n. št.]], † okrog [[283 pr. n. št.]] Čanakjo obravnavajo kot enega pionirjev na področju ekonomskih in političnih znanosti. Kautilja je avtor Čanakja Niti in Arthashastra. Arthashastro lahko prevedemo tudi kot Umetnost blaginje ali Znanost o politiki. Bil je tudi politični svetovalec v službi Čandragupte, ustanovitelja Mavrijskega cesarstva (raztezalo se je na severu indijske podceline).   == Literarna dela   == Čeprav so se na Artashastro sklicevale tudi druge antičneknjige, je bilo celotno besedilo ponovno odkrito šele leta 1904, ko je anonimni darovalec indijskemu knjižničarju izročilstarodavni izvod, napisan na palmovih listih. Je deloma politična filozofija, deloma pa priročnik za državotvornost. Vprašanje ozemeljske zaščite in osvajanja je osnova Kautiljeve najbolj prodorne politične misli in ga lahko štejemo za zgodnje vodilo na področju mednarodnih odnosov. Pri tem obravnava različne strategije, ki jih je mogoče uporabiti samostojno ali v kombinaciji. Namenjene so reševanju različnih situacij glede na relativno moč nasprotnika. Med strategije spadajo pomiritev (z laskanjem, podkupovanjem ali drugimi spodbudami), širjenje nestrinjanja med opozicijo, oblikovanje koalicij z drugimi vladarji, utrjevanje ter uporabo sovražnosti in sile. V knjigi opisuje različne okoliščine, ustrezna izbira strategije, verjeten izid in ustrezni izkupički za udeležence. Kautiljo so primerjali z Machiavellijem po širini njegovega državotvornega dela, pa tudi zaradi njegove pripravljenosti na uporabo prevare in spletk, ne le proti nasprotnikom, temveč tudi za krepitev kraljevega ugleda med ljudmi. Arthashastra se kljub temu vedno znova zavzema za blaginjo ljudi ter načela reda in pravičnosti. Dolžnost zmagovalca je na primer, da "svoje vrline nadomesti z vrlinami premaganega sovražnika, in kjer je bil sovražnik dober, bo on dvakrat boljši".  Chanakya Niti je zbirka aforizmov, ki naj bi jih Chanakyaizbral iz različnih šastrov. == Identiteta == Vsi zgodovinarji se ne strinjajo, da so Kautilja, Čanakija in Višnugupta ista oseba. Ojha meni, da je bil Viṣṇugupta,urednik prvotnega dela Kautiljo in da je bila tradicionalna identifikacija Viṣṇugupte s Kauṭilyo posledica zamenjave urednika s prvotnim avtorjem. Thomas Burrow meni, da sta bila Čanakija in Kauṭilya morda dve različni osebi. Datum nastanka Arthahastre ostaja problematičen, saj se predlagani datumi gibljejo od četrtega stoletija pred našim štetjem do tretjega stoletja našega štetja. Večina avtoritet se strinja, da je bilo bistvo knjige prvotno napisano v zgodnjem maurskem obdobju (321-296 pr. n. št. ), vendar je večina obstoječega besedila nastala po maurskem obdobju.  == Ozadje  == O Čanakji je malo dokumentiranih zgodovinskih podatkov: večina tega, kar vemo o njem, izhaja iz pol legendarnih pričevanj. Thomas Trautmann prepoznava štiri različne zgodbe o starodavni Chanakya-Chandragupta katha(legendi).   === Budistična različica   === Legenda o Čanakji in Čandragupti je podrobno opisana v budističnih kronikah Šrilanke v jeziku pali. Dipavamsa, najstarejša izmed teh kronik, je neomenjena.  Najstarejši budistični vir, ki omenja legendo, je Mahavamsa, ki je nasplošno datirana med 5. in 6. stoletjem našega štetja. Vamsatthappakasini (znan tudi kot Mahvamsa Tika), komentar k Mahavamsi, vsebuje nekaj več podrobnosti o legendi. Njen avtor ni znan in je različno datirana od 6. do 13. stoletja našega   štetja. Nekatera druga besedilavsebujejo dodatne podrobnosti o legendi; na primer Maha-Bodhi-Vamsa in Atthakatha navajata imena devetih kraljev Nande, ki naj bi bili pred Čandragupto   === Različica Jain   === Legenda o Čandragupti in Čanakji je omenjena v več komentarjih kanona Švetambara. Najbolj znana različica džainistične legende je zapisana v Sthaviravali-Charita ali Parishishta-Parvan, ki jo je v 12. stoletju napisal pisatelj Thomas Trautmann meni, da je džainistična različica starejša in bolj dosledna od budistične Kašmirske različice. Brihatkatha Manjari Kshemendre in Kathasaritsagara Somadeve sta dve kašmirski sanskrtski zbirki legend iz 11. stoletja. Oba temeljita na zdaj izgubljenem prakritiškem jeziku Brihatkatha-Sarit Sagara. Temeljila je na zdaj izgubljenem brihatkati v jeziku pajšači, ki ga je napisal Gunadhya. V legendi o Čanakji in Čandragupti je v teh zbirkah še en lik, imenovan Šakatala. === Različica Mudrarakshasa   === Mudrarakshasa ("Rakshasov prstan") je sanskrtska igra, ki jo je napisal Vishakhadatta. Njegov datum je negotov, vendar omenja Hune, ki so v obdobju Guptov vdrli v severno Indijo. Zato ni mogel biti sestavljen pred obdobjem Guptov.  Različno je datiran od konca 4. Stoletja do 8. Stoletja. Legenda o Mudrarakšasi vsebuje pripovedi, ki jih v drugih različicah legende o Čanakji in Čandragupti ni. Zaradi te razlike Trautmann meni, da je večina izmišljena ali legendarna in nima zgodovinske podlage.   == Nasprotovanje vladarju Nandu == V času Aleksandrovega vdora je bil Čanakja učitelj na univerziv Taksili. Kralj Taxile in Gandhare, Ambhi (znan tudi kot Taxiles) je sklenil pogodbo z Aleksandrom in se ni boril protinjemu. Čanakja je v tuji invaziji videl grožnjo indijski kulturi inje skušal navdihniti druge kralje, da bi se združili in se boriliproti Aleksandru. Mudrarakaša iz Visakhadutte in džainistično delo Parisishtaparvan govorita o zavezništvu Čandragupte s himalajskim kraljem Parvatko, ki ga včasih enačijo s Porusom (kraljem Pandžaba Porus). Porus je bil edini lokalni kralj, ki se je v bitki pri reki Hydaspes lahko zoperstavil Aleksandru, vendar je bil v tej bitki poražen. Čanakja se je nato odpravil naprej proti vzhodu v mesto Pataliputra (danes znano kot Patna v Magadhi v zvezni državi Bihar v Indiji), da bi poiskal pomoč pri Dhani Nandi. Ta je vladal velikemu imperiju Nanda, ki se je raztezal od Biharja in Bengalije na vzhodu do vzhodnega Pandžaba na zahodu. Čeprav je Čanakja sprva uspešno sodeloval z Dhano Nando, si je s svojim odkritim govorom kmalu nakopal sovražnost do vladarja, ta ga je odstavil z uradnega položaja. Kralj ga kasneje tudi vrže iz dvora Nande, nakar Kautilja prisega na maščevanje.   Obstajajo različna poročila o tem, kako je Čanakja prvič spoznal Čandragupto. Eden od zapisov pripoveduje, da je Čanakja kupil Čandragupto iz Biharja, ko se je vračal v Taksilo. Druga razlaga pravi, da je Čanakja v Magadhi po naključju srečal Čandragupto. Princ je bil navdušen nad njegovo osebnostjo in inteligenco, videl je njegov potencial za vojaškega in političnega voditelja, ter ga takoj začel usposabljati, da bi izpolnil svojo tiho zaobljubo o izgonu Grkov. Iz poročila rimskega zgodovinarja Junija Justina je razvidno, da je Čandragupta spremljal Kautiljo v Pataliputro, opazno pa je bilo tudi, da ga je Dhana Nanda užalil.  Bil je skromnega rodu, a ga je k osvojitvi prestola prisilila izjemna moč uma. Ko ga je kralj Nanda zaradi svoje predrznosti obsodil na smrt, ga je rešila hitrost lastnih nog. Zbral je razbojnike in povabil Indijance k spremembi vladavine.   == Vzpostavitev Maurjanskega cesarstva  == Čanakja in Čandragupta sta skupaj načrtovala osvojitev imperija Nanda. Čandraguptakatha pripoveduje, da so sile Nande sprva zavrnile Čandragupto in Čanakjo. V vojni, ki je sledila, je Čandragupta s časoma premagal Bhadrasalo (poveljnika vojske Dhane Nande) ter Dhano Nando v vrsti bitk. Te so se končale z obleganjem glavnega mesta Kusumapura in osvojitvijo imperija Nanda okoli leta 321 pr. n. št. Ustanovil se je močni imperij Maurija v severni Indiji (raztezalo se je od Bengalije in Asama na vzhodu do doline reke Ind na zahodu). == Legende == O Čanakji in njegovem odnosu s Čandragupto obstajajo številne legende. Thomas R. Trautmann opredeljuje naslednje elemente, ki so skupni različnim oblikam legende o Čanakji.   * Čanakja se je rodil s polnim zobovjem, kar je bilo znamenje, da bo postal kralj, kar pa je za brahmana, kot je bil Čanakja, neprimerno. Čanakji so zato zlomili zobe in prerokovali so, da bo vladal prek drugega.   * Kralj Nande je Čanakjo vrgel s svojega dvora, zaradi česar je Čanakja prisegel na maščevanje. Čanakja je iskal človeka, ki bi bil vreden, da bi mu vladal, dokler ni naletel na mladega Čandragupto Maurijo, ki je bil že kot otrok rojen vodja.   * Čanakji je spodletel prvi poskus strmoglavljenja Nande, potem pa je naletel na mater, ki je okarala svojega otroka, kerse je opekel, ko je jedel s sredine žemlje ali sklede kaše namesto s hladnejšega roba. Čanakja je spoznal svojo začetno strateško napako in namesto da bi napadel središče nandskega ozemlja, je počasi odščipnil njegove robove.   * Čanakja  je izdal svojega zaveznika, gorskega kralja Parvato.   * Čanakja je angažiral fanatičnega tkalca, da bi se kraljestvo znebil upornikov.  == V popularni kulturi == === Igra === Več sodobnih priredb legende o Čanakji pripoveduje njegovo zgodbo v napol domišljijski obliki in razširja te legende. V igri Čandragupta (1911), ki jo je napisal Dwijendralal Ray, kralj Nanda izžene svojega pol brata Čandragupto, ki se pridruži vojski Aleksandra Velikega. Kasneje Čandragupta s pomočjo Čanakje in Katajana (nekdanjega predsednika vlade Magadhe) premaga Nando. === Film in televizija   === * Zgodba o Čanakji in Čandragupti je bila prikazana v filmu iz leta 1977 v Telugu z naslovom Čanakja Čandragupta.   * Televizijska serija Čanakja iz leta 1991 je arhetipska pripoved o življenju in času Čanakje, ki temelji na Mudra rakši. Istoimensko vlogo je odigral Čandraprakash Dwivedi. * Chandragupta Maurya, televizijska serija na NDTV Imagine iz leta 2011, je biografska serija o življenju Chandragupte Maurye in Čanakje, ki jo producira Sagar Arts. Manish Wadhwa v tej seriji upodablja lik Čanakije.   * V televizijski drami Čakravartin Ashoka Samrat, ki jo je leta 2015 predvajala televizija Colors, nastopa Čanakja v času vladavine Čandraguptovega sina Bindusare.   * Čanakjo sta v zgodovinsko-dramski televizijski seriji Porus v letih 2017-2018 igrala Chetan Pandit in Tarun Khanna.   === Knjige in akademska sfera  === * Knjiga v angleškem jeziku z naslovom Chanakya on Management vsebuje 216 suter o raja-neeti, od katerih je bila vsaka prevedena in komentirana.  * Knjiga, ki sta jo napisala Ratan Lal Basu in Rajkumar Sen, obravnava ekonomske koncepte, omenjene v Arthashastri, in njihov pomen za sodobni svet  * Chanakya (2001) B. K. Chaturvedija  * Leta 2009 so številni ugledni strokovnjaki razpravljali o različnih vidikih Kauiljeve misli na mednarodni konferenci, ki je ob stoletnici odkritja rokopisa Artašastre R. Šamasastrija potekala na Inštitutu za orientalske raziskave v Mysoreju (Indija). Večino prispevkov, predstavljenih na konferenci, sta Raj Kumar Sen in Ratan Lal Basu zbrala v zborniku, ki sta ga uredila.   * Čanakjin spev Ashwina Sanghija je izmišljen opis življenja Čanakje kot političnega stratega v starodavni Indiji. Roman pripoveduje o dveh vzporednih zgodbah: prva govori o Čanakji in njegovih mahinacijah, da bi na prestol Magadhe pripeljal Čandragupto Maurijo, druga pa o sodobnem liku Gangasagarju Mišri, ki si prizadeva, da bi za predsednika indijske vlade postavil otroka iz slumov.  * Cesarjeve uganke Satyartha Nayaka vsebujejo priljubljene epizode iz Čanakijevega življenja.  * Kauiljeva vloga pri oblikovanju Maurijskega cesarstva je bistvo zgodovinsko-duhovnega romana Dvorjan in sadhu, ki ga je napisal Mysore N. Prakash  * Čanakijev prispevek h kulturni dediščini Bharata (v kanadščini), ki ga je napisal Šatavadhani Ganeš z naslovom Bharatada Samskrutige Chanakyana Kodugegalu.  [[Kategorija:Hindujski filozofi]] [[Kategorija:Zgodovina Pakistana]] [[Kategorija:Indijci]] {{normativna kontrola}} l3dbsen7066n28z0az6ua9im8y7tk9x 0 266963 5736706 5372039 2022-08-19T20:41:44Z A09 188929 dp inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|relatives=[[Marija Perpar]] (sestra)}} '''Stanko Perpar''', [[slovenci|slovenski]] [[atlet]], * [[25. januar]] [[1899]], [[Planina, Postojna|Planina pri Rakeku]], [[Kranjska]], [[Avstro-Ogrska]], &dagger; [[5. april]] [[1966]], [[Logatec]], [[SR Slovenija]], [[SFRJ]]. Perpar je za [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino SHS]] nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1924|Poletnih olimpijskih igrah 1924]] v [[Pariz]]u, kjer je nastopil v [[tek]]u na 200 metrov. Izpadel je v predtekmovanju. Bil je brat slovenske kemičarke [[Marija Perpar|Marije Perpar- Fife]]. ==Viri== {{refsez}} * {{sports-reference}} {{škrbina o atletu}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perpar, Stanko}} [[Kategorija:Slovenski atleti]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 1924]] [[Kategorija:Borci za severno mejo]] agnniq50wr6d701fl7kmepghojfttpr 0 268533 5737234 5616365 2022-08-20T07:25:49Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nevladna organizacija|ime=Inštitut za politike prostora|sedez=Tržaška cesta 2, Ljubljana|datum_ustanovitve=29. maj 2006|ime1=Marko Peterlin|oznaka_imena1=Direktor|ustanovitelj=Blaž Križnik<br>Peter Šenk}} '''Inštitut za politike prostora''' je slovenska nevladna organizacija, ki se ukvarja z raziskovanjem trajnostnega urejanja prostora.<ref>{{Navedi splet|title=O inštitutu|url=https://ipop.si/o-institutu/|website=IPoP - Inštitut za politike prostora|accessdate=2021-12-07|language=sl-SI}}</ref> Prizadeva si za cenovno dostopna stanovanja, razvoj stanovanjskega zadružništva, gibanju prijazna mesta in za to, da bi se ljudje po opravkih čim več gibali peš, zaradi česar sodeluje v mednarodnem projektu Jane's Walk.<ref>{{Navedi splet|title=Obrazi nevladnikov: Nina Plevnik, IPoP - Inštitut za politike prostora – Kdor po mestu hodi peš, vidi več in bolje|url=https://www.dnevnik.si/1042974777|website=Dnevnik|accessdate=2021-12-07|date=11. oktober 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Že osmič peš skozi mesta v koraku z urbanimi sprehodi Jane's Walk|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ze-osmic-pes-skozi-mesta-v-koraku-z-urbanimi-sprehodi-jane-s-walk/453746|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-07|language=sl|date=3. maj 2018}}</ref> Leta 2018 je izvedel raziskavo s [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]], s katero je prišel do zaključka, da gradnja stanovanj v Ljubljani zaostaja za rastjo prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=64 srečnežev s ključi do neprofitnih stanovanj v Polju|url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/64-srecnezev-s-kljuci-do-neprofitnih-stanovanj-v-polju/|website=www.delo.si|accessdate=2021-12-07|language=sl-si|date=18. junij 2019}}</ref> Nasprotuje gradnji poslovnih con in prodajaln na robu mest, ki sili ljudi k uporabi avtomobila.<ref>{{Navedi splet|title=Skoraj petina Slovencev avtomobil uporablja na poteh, krajših od kilometra|url=https://www.rtvslo.si/okolje/skoraj-petina-slovencev-avtomobil-uporablja-na-poteh-krajsih-od-kilometra/602649|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-07|language=sl|date=3. december 2021}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * [https://www.bizi.si/IPOP/ IPOP]. ''bizi.si'' == Zunanje povezave == * [https://ipop.si/ Uradna spletna stran] [[Kategorija:Organizacije v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] f9wrtywfyj9rb64i1ecsnihx9rdcr47 0 270634 5736597 5630131 2022-08-19T14:39:30Z Polonica 96398 Dopolnjen življenjepis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Zora Konjajev | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | residence = | field = medicina | work_institution = Medicinska fakulteta v Ljubljani | alma_mater = Univerza v Ljubljani | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = | prizes = srebrni častni znak svobode Republike Slovenije | religion = | footnotes = |citizenship={{SLO}}}} '''Zora Konjajev''' (rojena '''Stritar'''), [[Slovenci|slovenska]] [[zdravnica]] [[pediater|pediatrinja]], * [[21. december]] [[1921]], [[Ptuj]], † [[22. november]] [[2020]], [[Sežana]] === Življenje in delo === Rodila se je očetu Albinu Stritarju in materi Alojziji, rojeni Čubej. Sodelovala je v [[NOB|narodnoosvobodilni borbi]], v letih 1943−1945 kot sanitetna delavka na osvobojenem ozemlju. Leta 1948 je [[diploma|diplomirala]] na [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]]. Specialistični izpit iz pediatrije je opravila leta 1954 v [[Zagreb]]u. Strokovno se je izpopolnjevala iz [[perinatologija|perinatologije]] 1953 v [[Pariz]]u in [[Zürich]]u, 1965 pa v [[Praga|Pragi]] in [[Moskva|Moskvi]]. [[Doktorat|Doktorsko]] [[disertacija|disertacijo]] je zagovarjala 1974 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Leta 1980 je bila izvoljena za [[profesor|redno profesorico]] na ljubljanski medicinski fakulteti. V raziskovalnem delu se je posvetila proučevanju raznih problemov neonatologije, hospitalnih okužb ter problematiki nedonošenčkov, še posebej pa se je ukvarjala z [[Okužba|okužbo]] s [[Citomegalovirus|citomegalovirusom]]. Objavila je okoli 50 strokovnih in znanstvenih člankov.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> Najstarejša sestra je bila [[Bogdana Stritar]], druga starejša sestra je bila Zdenka, tretja starejša sestra je bila Nada. Njen mlajši brat je bil Albin (Bine).<ref name="Zora Konjajev, 1. del">[ https://365.rtvslo.si/arhiv/spomini/174531327 / ''Spomini, Zora Konjajev, RTV, 1. del, 10. april 2018]</ref> Prvi mož je bil [[narodni heroj]] [[Cveto Močnik]] (z njim je imela hčerko Cvetko), drugi pa [[agronom]] [[Aleksander Konjajev]]. === Bolezen in smrt === Umrla je 22. novembra 2020 v 99. letu starosti v Bolnišnici v Sežani zaradi težav z dihanjem po okužbi s [[SARS-CoV-2]].<ref name="Nekrolog, Delo">[https://www.delo.si/novice/slovenija/umrla-je-pionirka-slovenske-pediatrije-zora-konjajeva/ ''Nekrolog'', Delo, 23. november 2020]</ref> == Odlikovanja in nagrade == * 2001: [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za pionirski strokovni in organizacijski prispevek na področju neonatologije«<ref>[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007]</ref>. * 2015: [[Seznam častnih meščanov Ljubljane|častna meščanka Ljubljane]]. == Viri in opombe == {{opombe}} == Izbrana bibliografija == * ''Izvirni izsledki o intrauterini okužbi novorojencev s citomegalovirusom'' (disertacija) {{COBISS|ID=3379732}} * ''Nedonošenček'' {{COBISS|ID=34491136}} * ''Nega dojenčka : prvemu letu življenja naproti'' {{COBISS|ID=250413568}} * ''Moj otrok : prvo leto življenja'' {{COBISS|ID=20972039}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih zdravnikov]] * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] * [[Seznam častnih meščanov Ljubljane]] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} {{med-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Konjajev, Zora}} [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Umrli za koronavirusno boleznijo 2019]] hwmfxj9on26gf6uynt4bt7bwq3ijty1 5736602 5736597 2022-08-19T14:43:51Z Polonica 96398 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Zora Konjajev | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | residence = | field = medicina | work_institution = Medicinska fakulteta v Ljubljani | alma_mater = Univerza v Ljubljani | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = | prizes = srebrni častni znak svobode Republike Slovenije | religion = | footnotes = |citizenship={{SLO}}}} '''Zora Konjajev''' (rojena '''Stritar'''), [[Slovenci|slovenska]] [[zdravnica]] [[pediater|pediatrinja]], * [[21. december]] [[1921]], [[Ptuj]], † [[22. november]] [[2020]], [[Sežana]] === Življenje in delo === Rodila se je očetu Albinu Stritarju in materi Alojziji, rojeni Čubej. Sodelovala je v [[NOB|narodnoosvobodilni borbi]], v letih 1943−1945 kot sanitetna delavka na osvobojenem ozemlju. Leta 1948 je [[diploma|diplomirala]] na [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]]. Specialistični izpit iz pediatrije je opravila leta 1954 v [[Zagreb]]u. Strokovno se je izpopolnjevala iz [[perinatologija|perinatologije]] 1953 v [[Pariz]]u in [[Zürich]]u, 1965 pa v [[Praga|Pragi]] in [[Moskva|Moskvi]]. [[Doktorat|Doktorsko]] [[disertacija|disertacijo]] je zagovarjala 1974 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Leta 1980 je bila izvoljena za [[profesor|redno profesorico]] na ljubljanski medicinski fakulteti. V raziskovalnem delu se je posvetila proučevanju raznih problemov neonatologije, hospitalnih okužb ter problematiki nedonošenčkov, še posebej pa se je ukvarjala z [[Okužba|okužbo]] s [[Citomegalovirus|citomegalovirusom]]. Objavila je okoli 50 strokovnih in znanstvenih člankov.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> Najstarejša sestra je bila [[Bogdana Stritar]], druga starejša sestra je bila Zdenka, tretja starejša sestra je bila Nada. Njen mlajši brat je bil Albin (Bine).<ref name="Zora Konjajev, 1. del">[https://365.rtvslo.si/arhiv/spomini/174531327 ''Spomini, Zora Konjajev, RTV, 1. del, 10. april 2018]</ref> Prvi mož je bil [[narodni heroj]] [[Cveto Močnik]] (z njim je imela hčerko Cvetko), drugi pa [[agronom]] [[Aleksander Konjajev]]. === Bolezen in smrt === Umrla je 22. novembra 2020 v 99. letu starosti v Bolnišnici v Sežani zaradi težav z dihanjem po okužbi s [[SARS-CoV-2]].<ref name="Nekrolog, Delo">[https://www.delo.si/novice/slovenija/umrla-je-pionirka-slovenske-pediatrije-zora-konjajeva/ ''Nekrolog'', Delo, 23. november 2020]</ref> == Odlikovanja in nagrade == * 2001: [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za pionirski strokovni in organizacijski prispevek na področju neonatologije«<ref>[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007]</ref>. * 2015: [[Seznam častnih meščanov Ljubljane|častna meščanka Ljubljane]]. == Viri in opombe == {{opombe}} == Izbrana bibliografija == * ''Izvirni izsledki o intrauterini okužbi novorojencev s citomegalovirusom'' (disertacija) {{COBISS|ID=3379732}} * ''Nedonošenček'' {{COBISS|ID=34491136}} * ''Nega dojenčka : prvemu letu življenja naproti'' {{COBISS|ID=250413568}} * ''Moj otrok : prvo leto življenja'' {{COBISS|ID=20972039}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih zdravnikov]] * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] * [[Seznam častnih meščanov Ljubljane]] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} {{med-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Konjajev, Zora}} [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Umrli za koronavirusno boleznijo 2019]] avkwdnta0ly2fzakzlu0ac79u2xkal0 0 276527 5737056 5489223 2022-08-20T07:10:48Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Infopolje Oseba}} '''Yves Marie-Joseph Kardinal Congar''' (13. April 1904, Sedan, Francija - 22. Junij 1995, Pariz) je bil francoski dominikanski duhovnik, najbolj prepoznan kot eden najpomembnejših Rimsko-katoliških teologov 20. stoletja. Najbolj poznan po njegovem delu v ecisologiji (teologiji o cerkvi sami kot instituciji ali skupnosti), je Congar spodbujal biblijske, paterske in srednjeveške vire, da bi ponovno oživeli disciplino. Kot zgodnji advokat ekumenizma je močno vplival na Drugi Vatikanski svet (1962-65). Leta 1994 je postal kardinal katoliške cerkve. == Življenje == === Otroštvo === Congar je imel 10 let ko je Nemčija ob začetku prve svetovne vojne leta 1914 okupirala francoske Ardene, kjer je živel. Celotna izkušnja obleganja, lakote in deporatacije lastnega očeta ga je močno zaznamovala. Pri 14 letih je začutil, da je bil vpoklican k oznanjanju pridige z namenom spreobrnenja človeštva od take bede. Med leti 1919 in 1921 je študiral v manjšem semenišču v Reimsu in nato nadaljeval svoje izobraževanje na semenišču katoliške univerze v Parizu do leta 1924. === Odraslo življenje === Po odsluženi obvezni vojaški dolžnosti se je leta 1925 pridružil francoskim dominikancem in bil 25. julija 1930 posvečen v duhovnika. Živel in delal je v Saulchoirju, znani dominikanski študijski hiši, katera je bila leta 1903 iz Francije premeščena v Belgijo in nato leta 1937 vrnjena nazaj v Francijo. Tam je preučeval delo dominikanskega teologa Thomasa Aquinasa (1224/25 - 1275), ki je imel pomemben vpliv na Congarjevo teologijo. Congarja je prav tako navdihnilo delo dominikancev Ambrosa Gardeila (1859 - 1931), Marie - Dominique Chenu (1895 - 1990), pisanja nemškega teologa Johanna Adama Möhlerja (1796 - 1838) ter vsi ekumenski odnosi, ki jih je vzpostavil z protestantskimi in pravoslavnimi teologi. Leta 1932 je Congar delal kot učitelj v Sauchoirju. Učil je eklisiologijo. Kasnejšnja predavanja na sestanku krščanskega zbora v Parizu so bila baza za njegovo prvo knjigo, “'''Chrétiens désunis: principes d’un “oecuménisme'''”, ki je bila Vatikanu zelo sporna. Leta 1937 je Congar začel pisati '''Unam Sanctam''', ki je bila namenjena obuditvi pozabljenih eklisioloških katoličnih tematik. Poleg urejanja Unam Sanctama, ki je na koncu vseboval 77 delov je Congar pisal pridige za različne šolske in popularne članke in napisal veliko knjig (bibliografije njegovih spisov, ki sta jih sestavila Pierto Quattrochi in Aidan Nichols vsebuje skoraj 1800 zapisov). Ko se je bližal začetek 2. svetovne vojne, je bil Congar poklican kot rezervist s strani francoske vojske. Leta 1940 so ga ujeli nemci pri katerih je bil 5 let pridržan v nemških koncetracijskih taboriščih kot sta Colditz in Lübeck. Po vojni se je Vatikan bolj podrobno spustil v njegovo delo, katerega vsebina jim ni bila všeč. Od 1947 do 1956 je bilo njegovo delo tako cenzurirano in ni dobil dovoljenja za prevode ali nove publikacije številnih njegovih del. Leta 1954 so mu prepovedali poučevanje in ga izgnali iz Francije. Za njegov nemuden izgon je bil kriv članek, ki ga je objavil na Delavnih-Duhovnikih, skupini dominikancev v solidarnosti z delavskim razredom. Najprej je bil poslan v Ecole Biblique v Jeruzalem, kasneje pa v Rim in bil na koncu poslan v dominikansko inštitucijo v Cambridge, Anglijo in Strasbourg. Kljub vsem tem težavam je Congar nadaljeval z izdajo številnih influenčnih knjig v povojnem času. Med njimi so bila dela kot so '''Vraie et fausse réforme dans l’église''' (1950), '''Jalons pour une théologie laïcat''' (1953), '''La Tradition et les traditions''' (1960–63), '''Neuf cent ans après: notes sur le “Schisme oriental”''' (1954), in '''Esquisses du mystère de l’église'''' (1941) Congarjevo izgnanstvo se je končalo leta 1960, ko ga je papež Janez XXIII povabil, da bi služil na pripravljalni teološki komisiji Drugega Vatikanskega sveta, pogosto imenovanega Vatikan II. Ko je svet napredoval, je Congar veliko prispeval pomembnim dokumentom. Po koncu tega sveta je nadaljeval z poučevanjem in pisal z prepričanjem, da se Vatikan II sam po sebi ni končal, temveč je bil začetek nove cerkve, ki prihaja. Med tem obdobjem je bilo njegovo delo močno osredotočeno na teologijo Božjega Duha. === Smrt === Congar je trpel za obliko skolioze, ki so mu jo odkrili leta 1935 in je, z njegovim staranjem, zatirala njegovo mobilnost. Do leta 1984 je bolezen tako napredovala, da se je Congar odločil oditi v bolnišnico za invalide v Parizu in tam nadaljevati svoje delu kljub bolečem bolezenskem stanju. Kako pomemben je bil Congar za njegove prav tako kot za naše čase ne moremo preceniti. Leta 1994 je bila njegova življenjska vnema in doprinos cerkvi formalno prepoznana s tem, ko ga je Papež Janez Pavell II imenoval za kardinala. Veliko ljudi je to odločitev videlo kot končno potrditev za človeka, ki je zdaj priznan kot zvest in vpliven cerkveni sin. == Literatura == *Appelés à la vie (1985) *Thomas d'Aquin : sa vision de théologie et de l'Eglise (1984) *Der Heilige Geist (1982) *Laïcat (1976) *Théologie (1974) *Vera e falsa riforma nella Chiesa (1972) *L'église : une, sainte catolique et apostolique (1970) *Cette Église que j'aime (1968) *Situation et taches présentes de la théologie (1967) *Esquisses du mystère de l'Église (1966) *Jesus-Christ : notre Mediateur, notre Seigneur (1966) *Chrétiens en dialogue : contributions catholiques á l'OEcuménisme (1964) *Sainte Église : études et approches ecclésiologiques (1963) *Der Laie : Entwurf einer Theologie des Laientums (1956) *Chrétiens désunis (1964) *Credo nello spirito santo (1982-1983) *La crise dans l'Église et Mgr Lefebvre (1977) *Je Crois en l'Esprit Saint (1979-1980) *Au milieu des orages : l' Église affronte aujourd'hui son avenir (1969) *Vaste monde, ma paroisse : vérité et dimensions du salut (1966) *Le Concile au jour le jour : quatrième session (1966) *Le Concile au jour le jour : troisième session (1982-1983) *Le Concile au jour le jour : deuxième session (1977) *Vatican II : le Concile au jour le jour (1963) *Pour une Église servante et pauvre (1963) *La tradition et la vie de l'Église (1963) *Les voies du Dieu vivant : théologie et vie spirituelle (1962) *Sacerdoce et laïcat : devant leurs tâches d`évangélisation et de civilisation (1962) *Le concile de Vatican II : son Église, peuple de Dieu et corps du Christ (1984) *Sacerdoce et laïcat dans l'Église (1947) == Omembe v slovenščini == * Communio, revija, številka izdaje 3, letnik 22, dostopno na naslovu: https://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/revijeIzdaje/283AA4D04A1C6B9AC1257B3B0029904F?OpenDocument * Dolenc B., »Ekumenizem vrnitve« v teologiji in bogoslužnih besedilih pred Drugim vatikanskim koncilom, članek, 2018, dostopno na naslovu: https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Dolenc.pdf * Onušič, Simon, Yves Congar, postavljalec temeljev sodobne, 1998, dostopno na naslovu: https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/514665525 * Congar, Yves, Pionir cerkvene prenove : Yves Congar OP (13.4.1904 - 22.6.1995), članek, 1995, dostopno na naslovu: https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/62007296 == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Yves Congar. '''Rhoades, L.''' (2012). internet. 28.11.2020. Dostopno na naslovu: https://www.britannica.com/biography/Yves-Congar * Global Catholics Yves Congar a Once Controversial Theologian. '''Revenouz, A.''' (2013, November 07). internet. 28.11.2020. Dostopno na naslovu: https://catholicstarherald.org/global-catholics-yves-congar-a-once-controversial-theologian/ * Yves Congar - literatura. Internet. 30.11.2020. Dostopno na naslovu: https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=yves+congar&db=cobib&mat=allmaterials * Yves Congar. Internet. 30.11.2020. Dostopno na naslovu: https://www.ewtn.com/catholicism/library/yves-congar-and-the-meaning-of-vatican-ii-1764 * Yves Congar. Internet. 30.11.2020. Dostopno na naslovu: https://churchlifejournal.nd.edu/articles/yves-congar-and-the-future-of-t {{reli-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Congar, Yves-Marie-Joseph}} [[Kategorija:Francoski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Francoski dominikanci]] [[Kategorija:Francoski kardinali]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Janez Pavel II.]] gd3zmk6wvxsplysagva31utxnz91alj 0 282855 5736599 5445654 2022-08-19T14:42:52Z 193.2.11.205 /* Znani slovenski nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Fajon''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 33 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 9.793. mesto. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Bogdan Fajon]] (1930−2001), TV-novinar, dopisnik, urednik * [[Bronislav Fajon]] (*1932), grafični oblikovalec * [[Nataša Fajon]] (*1977), publicistka, fotografinja, pesnica, oglaševalka, PR-ovka * [[Neva Fajon]] (1943−2021), montažerka * [[Sašo Fajon]], pianist, skladatelj pop-glasbe, producent * [[Tanja Fajon]] (*1971), novinarka in političarka (evroposlanka, premierka) == Tuji nosilci priimka (Francozi) == * [[Étienne Fajon]] (1906 - 1991), francoski komunistični politik == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Fajon}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] at5ey2ry1d59r327op4v7i7zab1phdw 5736603 5736599 2022-08-19T14:45:16Z 193.2.11.205 /* Znani slovenski nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Fajon''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 33 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 9.793. mesto. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Bogdan Fajon]] (1930−2001), TV-novinar, dopisnik, urednik * [[Bronislav Fajon]] (*1932), grafični oblikovalec * [[Nataša Fajon]] (*1977), publicistka, fotografinja, pesnica, oglaševalka, PR-ovka * [[Neva Fajon]] (1943−2021), montažerka * [[Sašo Fajon]], pianist, skladatelj pop-glasbe, producent in aranžer * [[Tanja Fajon]] (*1971), novinarka in političarka (evroposlanka, premierka) == Tuji nosilci priimka (Francozi) == * [[Étienne Fajon]] (1906 - 1991), francoski komunistični politik == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Fajon}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] neqofo9b2d6ugecpajrzqr76xt2pin6 0 287899 5736647 5373072 2022-08-19T17:54:18Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Angela Gelč Jontes''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisateljica]], * [[23. september]] [[1906]], [[Ljubljana]], † [[1. september]] [[1973]], Ljubljana. Jontesova je v Ljubljani končala trgovski tečaj, nato je bila zaposlena v odvetniških pisarnah in tovarni kartona. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila otroška negovalka, po vojni pa je delala pri [[DZS]]. Pisala je skoraj [[naturalizem|naturalistično]] zasnovane [[črtica (književnost)|črtice]] in [[novela (književnost)|novele]] s socialnimi motivi iz življenja v ljubljanskem predmestju. Njeni liki so na obrobje odrinjeni ljudje družbenega dna in njihove osebne erotično obarvane travme. Najbolj znane novele, ki jih je že pred vojno objavljala v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] in [[Modra ptica|Modri ptici]] so: ''Mlekarica Johana'', ''Junaštvo in smrt starega žandarja'', ''Mati iz jame'' in ''Krik v Krakovski ulici.'' Zbrane črtice in novele so izšle leta 1943 v knjigi ''Sreča na črepinjah'' {{COBISS|ID=5988153}} - nova izd. 2022 (Beletrina). == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gelč-Jontes, Angela}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] jidxbgdojo14rgj98uob7patudfq2o9 0 295064 5737584 4351583 2022-08-20T11:10:41Z A09 188929 odstranil [[Kategorija:Rojeni leta 1905]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Péter Facsi''', [[Romuni|romunski]] [[rokometaš]], * [[21. julij]] [[1905]], † ?. Leta 1936 je na [[Poletne olimpijske igre 1936|poletnih olimpijskih igrah v Berlinu]] v sestavi [[romunska rokometna reprezentanca|romunske rokometne reprezentance]] osvojil peto mesto. == Glej tudi == * [[seznam romunskih rokometašev]] {{škrbina o rokometašu}} {{DEFAULTSORT:Fasci, Peter}} [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Romunski rokometaši]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Romunijo]] [[Kategorija:Rokometaši Poletnih olimpijskih iger 1936]] [[Kategorija:Romunski rokometni reprezentanti]] 0egsa6ihupfgzw76bf0ekg2w5tb3o2p 0 299037 5736831 5525586 2022-08-20T06:46:20Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Metelkova mesto entry.jpg|thumb|Vhod v kompleks z [[Masarykova cesta, Ljubljana|Masarykove ceste]]]] '''AKC Metelkova mesto''' (tudi samo '''Metelkova''') je avtonomni kulturni center, ki se nahaja v središču [[Ljubljana|Ljubljane]] v severnem delu kompleksa nekdanje vojašnice iz časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ob [[Metelkova cesta, Ljubljana|Metelkovi cesti]]. Metelkova velja za eno najpomembnejših središč alternativne kulture v [[Slovenija|Sloveniji]]. Sestavljajo ga različni klubi, lokali in [[galerija|galerije]] ter [[Hostel Celica]], ki ima prostore v stavbi nekdanjega vojaškega [[zapor]]a.<ref>{{navedi dokument| url=http://tovarna.org/files0/active/3/primerjalni%20pregled%20CENTRI%20ALTERNATIVNE%20KULTURE.doc |title=Centri alternativne kulture - primerjalni pregled |author=Križaj, Marjana & Žagar, Katarina |date=16.11.2009 |publisher=Raziskovalno dokumentacijski sektor Državnega zbora RS}}</ref><ref>{{navedi novico |url=http://travel.nytimes.com/2008/02/03/travel/03next.html?pagewanted=all |title=Where Soldiers Slept, a Cultural Enclave Rises |author=Kitamura, Katie |date=3.2.2008 |work=[[New York Times]] |accessdate=31.8.2011}}</ref> Celoten kompleks vojašnice, v katerem so tudi prostori [[Slovenski etnografski muzej|Slovenskega etnografskega muzeja]], [[Slovenski narodni muzej|Slovenskega narodnega muzeja]] in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je vpisan v register nepremične kulturne dediščine.<ref name="DEDI">{{navedi splet| url=http://www.dedi.si/dediscina/345-kompleks-metelkova |title=Kompleks Metelkova |work=Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem |author=Treo, Viljem |accessdate=31.8.2011}}</ref> Center je nastal leta 1993, ko je skupina prostovoljcev in aktivistov, povezanih v t.i. ''Mrežo za Metelkovo'', [[skvotanje|zasedla]] stavbe kompleksa, iz katerega so se dve leti pred tem umaknili vojaki [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] in so bile namenjene za rušenje.<ref>{{navedi splet| url=http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-in-vec/imenik/1420/detail.html |title=Metelkova mesto - alternativni kulturni center |work=Visit Ljubljana |accessdate=31.8.2011}}</ref> Od takrat projekt zaznamuje tudi neurejen pravni status (uradni lastnik zemljišča je [[Mestna občina Ljubljana]]), zaradi česar občasno, kljub načelni toleranci, prihaja do bolj ali manj konkretnih ogrožanj njegovega obstoja s strani aktualnih oblasti.<ref>{{navedi novico |url=http://www.mladina.si/tednik/200625/clanek/slo--alternativa-sebastijan_ozmec/ |author=Ozmec, Sebastijan |title=Začetek konca Metelkove? |year=2006 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |accessdate=31.8.2011}}</ref> == Zgodovina == Izgradnja Avstro-Ogrske vojašnice je bila pričeta leta 1882 in dokončana leta 1911. Do junija leta 1991 so bili prostori v lasti Jugoslovanske ljudske armade. Del objektov vojašnice je kasneje prešel v last ministrstva za kultura in bil namenjen muzejski dejavnosti.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Metelkova mesto Autonomous Cultural Zone|url=https://www.culture.si/en/Metelkova_mesto_Autonomous_Cultural_Zone|website=Culture of Slovenia|accessdate=2021-06-03|language=en}}</ref> Leta 1990 je bila vzpostavljena ''Mreža za Metelkovo'', katere pobudniki so predlagali nov ustvarjalen način uporabe prostorov opuščene vojašnice na Metelkovi ulici. Leta 1991 je ''Mreža'' novi vladi samostojne Republike Slovenije uradno podala pobudo za prenos lastništva poslopja.<ref name=":6" /> Vlada RS je kot lastnica opuščenih prostorov vojašnice leta 1992 prepustila pobudnikom projekta ''Mreža za Metelkovo'', ki jo je organiziralo okoli 300 umetnikov in pripadnikov različnih subkultur, ki so želeli na območju ustvariti kulturni center. Na skupščini MOL marca 1993 je občina obljubila, da bo zakonsko uredila predajo vojašnice v rabo ''Mreži'', vendar se je prenos kljub podpisu dveh dogovorov ustavil pri primopredaji. ''Mreža'' je v začetku septembra napovedala, da bo konec meseca vojašnico zasedla tudi če pravni aspekti ne bodo dokončno urejeni. Pri pripravi morebitnega prevzema so Mreži za Metelkovo pomagali izkušeni skvoterji iz Utrechta.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Desant na Metelkovo|url=http://www.mladina.si/97657/desant-na-metelkovo/|website=Mladina.si|accessdate=2021-06-03}}</ref> 9. septembra 1993 je bila na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo organiziran seminar o perspektivni preureditvi prostorov vojašnice. Sodelujoči so med pripravami na seminar na strehi zgradbe opazili delavce in nato ugotovili, da poteka prikrito rušenje stavbe ter o tem obvestili aktiviste ''Mreže''. Rušenje je potekalo zgolj na stavbah, dodeljenih ''Mreži'', naročila pa ga je ljubljanska mestna vlada. Da bi preprečili rušenje so aktivisti in podporniki zasedli prostore. Zaradi zasedbe je kasneje ''Mrežo'' neuspešno tožila mestna vlada.<ref name=":4" /> Leta 2006 je državni inšpektorat za okolje in prostor porušil urbano likovno skulpturo Mala šola, kot stavbo, zgrajeno brez ustreznih dovoljenj.<ref>{{navedi novico |url=http://24ur.com/novice/slovenija/togo-delovanje-institucij.html |title=Togo delovanje institucij |date=2.8.2006 |work=[[24ur.com]] |accessdate=31.8.2011}}</ref> '''Lastništvo in upravljanje Hostela Celice''' Julija 2016 je ŠOU v Ljubljani, ki je do tedaj upravljal Hostel Celico,<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Hostel Celica: namesto kupcev Jankovića 'okupirali' protestniki #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/hostel-celica-na-drazbo-kdo-bi-za-stavbo-na-metelkovi-odstel-dobra-dva-milijona-455433|website=siol.net|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> odločil prodati ustanoviteljske pravice zavoda Celica po izhodiščni ceni 288.000 €.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Študentska organizacija Univerze v Ljubljani se ne bo več ukvarjala s hotelirstvom|url=https://www.dnevnik.si/1042746394|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03}}</ref> Tedaj je ŠOU za Celico ljubljanski občini plačeval okoli 79.000 € najemnine letno (MOL ŠOU do leta 2011 ni zaračunaval najemnine za stavbo).<ref name=":0" /> ŠOU je načrtoval tudi prenos svojega lastniškega deleža na MOL (v zameno za lastništvo občinskih prostorov drugod); MOL je bil tedaj tudi že večinski (75 %<ref name=":0" />) lastnik stavbe in bi po prenosu 100 % lastnik Hostela Celica.<ref name=":1" /> Avgusta tega leta je ŠOU ustanoviteljske pravice Celice za 290.000 € prodala dotedanjemu direktorju Celice (oz. njegovemu podjetju), ki je po navedbah ŠOU edini oddal veljavno ponudbo, po nekaterih ocenah pa je bila prodajna cena močno pod dejansko vrednostjo.<ref>{{Navedi splet|title=Hostel Celica: Tristo tisočakov za najboljši hostel na Balkanu|url=https://www.dnevnik.si/1042748874|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03}}</ref> Leta 2017 se je MOL odločil za poskus prodaje stavbe Hostela Celica.<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanska občina prodaja hostel Celica|url=https://www.dnevnik.si/1042793104|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03}}</ref> MOL je decembra tega leta neuspešno izvedla javno dražbo zemljišča, saj nobeden od ponudnikov ni bi pripravljen plačati varščine, ki je znašala dobrih 200.000 € (oz. 10 % izklicne cene 2,34 milijona €). V času dražbe je pred stavbo MOL potekal protest proti prodaji, ki so ga označili za napad na Metelkovovo, in zahtevali, da MOL hostel dodeli v skupno upravljanje Metelkovi. Med protestniki so bili poleg aktivistov tudi podporniki tedanjega upravljalca hostela.<ref name=":0" /> MOL je januarja 2018 naznanil, da bo lastništvo stavbe in zemljišča Hostela Celica ostalo v lasti občine, upravljanje pa bo za naslednjih 10 let prenešeno na mestni Javni zavod Ljubljanski grad.<ref>{{Navedi splet|title=Namesto privatizacije nacionalizacija Hostla Celica?|url=https://radiostudent.si/politika/n-euro-moment/namesto-privatizacije-nacionalizacija-hostla-celica|website=Radio Študent|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> Stavba in prostori so bili tudi prenovljeni, program pa je zagotavljalo Kulturno umetniško društvo (KUD). Pogodba MOL z najemnikom Tomažem Juvanom je sicer potekla konec leta 2017. Juvan je občini predlagal odkup njegove lastnine, povezane s Celico, ki je med drugim vključevala blagovno znamko imena hostela.<ref>{{Navedi splet|title=S Hostlom Celica, ki ostaja v lasti občine, bo upravljal javni zavod Ljubljanski grad|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/s-hostlom-celica-ki-ostaja-v-lasti-obcine-bo-upravljal-javni-zavod-ljubljanski-grad/442565|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> '''Incidenti in neredi''' Metelkova se po besedah predstavnikov iz leta 2018 sooča z porastom agresivnih uporabnikov in preprodaje prepovedanih drog na območju.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Požar v klubu Jalla jalla po mnenju Galerije Alkatraz ni bil enkraten incident|url=https://www.dnevnik.si/1042825012|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|title=Nasilni narkomani ogrožajo Ljubljano? - Svet24.si|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/crna-kronika/5b1c1338911a9/nasilni-narkomani-ogrozajo-ljubljano|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> Objekti na območju Metelkove pa so bili tudi tarča več požigov, tarča požigov pa je bil največkrat lokal Jalla Jalla. Prvi poskus požiga Jalla Jalla se je zgodil leta 2008. Do zažiga je prišlo tudi leta 2017, ko je oseba v streho lokala vrgla molotovko po tem, ko mu v lokalu niso želeli postreči pijače. Sredi leta 2018 je prišlo do požara v zapuščeni stavbi, ki naj bi jo občasno uporabljali uporabniki mamil.<ref name=":8" /> Julija 2018 se je v nočnih urah zgodil požig kluba Jalla Jalla. Požar je z vnetljivo tekočino zanetil 25-letnik moški, ki je nato iz kraja pobegnil. Storilca je kmalu po dogodku v bližini prijela policija. Požar je zajel celotno pročelje kluba in uničil del notranjosti, pri gašenju pa je sodelovalo 13 gasilcev s štirimi vozili in 5 prostovoljnih gasilcev z enim vozilom.<ref>{{Navedi splet|title=Jalla Jalla ponoči v plamenih|url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/jalla-jalla-ponoci-v-plamenih/|website=www.delo.si|accessdate=2021-06-03|language=sl-si}}</ref> Pri požigu je nastalo za več tisoč evrov škode.<ref>{{Navedi splet|title=Degradirano območje v središču Ljubljane: »Lajne si delajo kar na prostem, boli njih!«|url=http://www.times.si/crna-kronika/degradirano-obmocje-v-srediscu-ljubljane-lajne-si-delajo-kar-na-prostem-boli-njih--6dc1bb91cf5404436cdb40c5976f0a243b3ee3fb.html|website=Times.si|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> Storilec je bil obravnavan na psihijatrični kliniki, po odpustu dva dni kasneje pa se je vrnil na Metelkovo in se s požigom hvalil ter tamkajšnjim grozil s umorom. Storilec je sicer že pred požigom na območju Metelkove grozil, med drugim z nožem.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Požigalca lokala Jalla Jalla na Metelkovi poslali na zdravljenje|url=https://www.dnevnik.si/1042846173|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03}}</ref> Osebo so zaradi nadlegovanja in nasilja večkrat prijavili policiji, a se je oseba kljub posredovanju še naprej vračala na Metelkovo.<ref name=":7" /> Nekaj mesecev po požigu na Metelkovi je ista oseba zanetila še en požar v nekem drugem ljubljanskem lokalu.<ref>{{Navedi splet|title=Priprli požigalca kluba Jalla Jalla na Metelkovi|url=https://www.dnevnik.si/1042826323|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03}}</ref> Na sojenju je storilec izjavil, da je nameraval zgolj lažje poškodovati vrata in ne požgati celotne zgradbe, vzrok za dejanje pa naj bi bilo maščevanje najemnikom lokala. Izvedenec psihijatrične stroke je na sojenju navedel, da je bil obtoženi ob storitvi dejanja psihotičen in zato neprišteven. Kolektiv Jalla Jalla od storilca ni zahteval povračitve škode zaradi osebnih okoliščin storilca.<ref name=":5" /> '''Izselitev nevladnih organizacij iz prostorov na Metelkovi 6''' V prostorih zgradbe bivše vojašnice na Metelkovi 6, ki so v lasti ministrstva za kulturo, domuje več nevladnih organizacij. Oktobra 2020 je kulturno ministrstvo uporabnike stavbe na Metelkovi 6 obvestilo, da morajo do konca januarja 2021 prostore zapustiti. Kulturno ministrstvo je nekaterim uporabnikom poslalo predlog sporazuma o prenehnaju najemne pogodbe. Ministrstvo je kot razlog za izpraznitev navedlo dotrajanost stavbe in namen prenove ter namen uporabe prostorov za lastne potrebe. Stavba naj bi bila strukturno oporečna, neodporna na proteste in nevarna za bivanje. Uporabniki so v odzivu opozorili, da so sredstva za obnovo predvidena šele v letu 2023, stavba pa da je edina, ki jo ministrstvo namenja neodvisnim kulturnim, umetniškim in raziskovalnim organizacijam.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za kulturo "deložira" nevladne organizacije, ki pa Metelkove 6 "ne nameravajo zapustiti"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ministrstvo-za-kulturo-delozira-nevladne-organizacije-ki-pa-metelkove-6-ne-nameravajo-zapustiti/539717|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> '''Obisk pripadnikov posebne policijske enote''' Februarja 2021 je v večernih urah na območje Metelkove prispela skupina 30-40<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Posebne enote policije na Metelkovi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/posebne-enote-policije-na-metelkovi/|website=www.delo.si|accessdate=2021-06-03|language=sl-si}}</ref> oz. več kot 40<ref name=":3">{{Navedi splet|title=VIDEO: Policisti z orožjem na Metelkovi|url=https://www.mladina.si/204990/video-policisti-z-orozjem-na-metelkovi/|website=Mladina.si|accessdate=2021-06-03}}</ref> pripadnikov posebne policijske enote,<ref name=":2" /> med katerimi so bili nekateri pripadniki oboroženi tudi z dolgocevnim orožjem. Še več policistov je v bližini čakalo v policijskih vozilih. Na kraju so policisti pričeli s trkanjem na vrata tamkajšnih prostorov in zahtevali, naj jim morebitni uporabniki prostorov vrata odprejo. Predhodno isti dan so se na območju Metelkove sicer zbrali protestniki<ref name=":3" /> in se nekateri po protivladnemu protestu tja vrnili, dan poprej pa se je na območju zbrala provladna aktivistična skupina Rumeni jopiči in pozvala k uničenju mesta Metelkova.<ref name=":2" /> Po neuradnih podatkih Mladine naj bi policisti na območju iskali protestnike.<ref name=":3" /> Predstavnik PU Ljubljana se je na medijsko vprašanje glede policijske akcije odzval, da je šlo za običajno policijsko varovanje protestnega shoda in zanikal očitke, da je bil namen policijske akcije ustrahovanje.<ref name=":2" /> == Ustanove == === Klubi === * Klub Gromka - večnamenski prostor za koncerte, gledališke predstave in podobne dogodke * Klub Monokel - [[homoseksualnost|lezbični]] klub * Klub Tiffany - gejevski klub * Klub Channel Zero - glasbeni klub * Gala Hala - koncertno prizorišče * Menza pri koritu - glasbeno prizorišče in mladinski center * Jalla Jalla - artistični klub *Bizzarnica pri Mariči - umetniško, glasbeni, prireditveni klub (kulturno-socijalna socijalizacija) === Galerije in drugo === * [[Galerija Alkatraz]] - galerija del sodobne umetnosti * Galerija Mizzart - galerija del mladih in neuveljavljenih umetnikov * Klub SOT24,5 - galerija del invalidnih umetnikov * Škratova čitalnica - informacijski center in čitalnica ter prostor za filmske projekcije * Galerija Channel Zero - najmanjši razstavni prostor v Sloveniji == Sklici in opombe == {{Opombe}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Metelkova mesto}} * {{official|http://www.metelkovamesto.org/}} * [http://www.culture.si/en/Metelkova_mesto_Autonomous_Cultural_Zone Metelkova mesto Autonomous Cultural Zone]. ''Culture.si'' {{Ljubljana}} [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1993]] 4n08laoclakkwzlotcdzg7gu8pt8085 0 300014 5737181 5661452 2022-08-20T07:18:30Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox Officeholder | name = Nestor Ivanovič Mahno | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birth_name = | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | nationality = [[Ukrajinci|ukrajinska]] | ethnicity = [[Ukrajinci|ukrajinska]] | known_for = [[Svobodni teritorij]], [[Revolucionarna vstajenska vojska Ukrajine]] | occupation = [[Anarho-komunist]], gverilec, pisatelj, slikar, kmet, delavec | title = | term = | predecessor = | successor = | party = nobena ([[anarhistični komunizem]]) | religion = nobena ([[ateist]]) | spouse = Agafija Kuzmenko | domesticpartner = | children = Jelena | signature = | order = [[Svobodni teritorij]] | term_start = 5. januar 1919 | term_end = 28. avgust 1921 }} '''Nestor Ivanovič Mahno''' (tudi le '''Očka Mahno'''<ref>{{cite journal |last= Driver|first= H. A. |year= julij 1961|title= |trans_title= |journal= Mennonite life|volume= 16-17|series= |issue= |page= 66|pages= |at= |chapter= |location= North Newton, Kan.|publisher= [[Bethel College (Kansas)|Bethel College]]|editor1-first= Cornelius|editor1-last= Krahn|editor1-link= |language= en|format= |id= |isbn= |issn= 0025-9365|oclc= 1757111|pmid= |pmc= |bibcode= |doi= |accessdate= |url= |archiveurl= |archivedate= |laysource= |laysummary= |laydate= |quote= Soon he came to be known as Batyko Makhno (Ukrainian »Daddy Makhno«) and his followers were called »Makhnovtsy«.|ref= |separator= |postscript= }}</ref>; {{lang-uk|Нестор Іванович Махно}}, {{lang-ru|Не́стор Ива́нович Махно́}}), [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[anarho-komunist]], gverilec in [[politik]], * [[26. oktober]] [[1888]], † [[6. julij]] [[1934]]. Sprva poveljnik gverile je postal poveljnik samostojne [[anarhizem|anarhistične]] vojske v [[Ukrajina|Ukrajini]] med [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]]. Kot poveljnik kmečke [[Revolucionarna vstajenska vojska Ukrajine|Revolucionarne vstajenske vojske Ukrajine]] (znana tudi kot '''Mahnovščina''' in '''Anarhistična črna vojska''') je vodil gverilsko kampanjo med rusko državljansko vojno, pri čemer je prvotno podpiral [[boljševiki|boljševike]], nato [[Ukrajinski direktorij]], nato ponovno boljševike, nakar pa se je prizadeval za ustanovitev [[Svobodni teritorij|Svobodnega teritorija]] (oz. ozemlja) v Ukrajini; slednji naj bi bila idealistična anarhistična skupnost brez državne avtoritete.<ref name="OIHMW163">{{cite book | first1=Charles |last1=Townshend |first2=John |last2=Bourne |first3=Jeremy |last3=Black | title=The Oxford Illustrated History of Modern War | publisher=Oxford University Press | location= | year=1997 | pages= | isbn=0-19-820427-2 | oclc= | doi= }}</ref> Svobodno ozemlje je obstajalo med 1917 in 1921 in je štelo približno 7 miljonov Ukrajincev. Med državljansko vojno je tako imenovana črna armada oziroma Revolucionarna Ustajniška Vojska Ukraine sodelovala z rdečo armado v vojaških pohodih proti beli armadi. Makhno je bil nasprotnik boljševikov in njihovih totatlitarnih metod. Leta 1921 so boljševiki odredili napad na črno armada zaradi čedalje več defekcij rdeče armade k črni in grožnje anarhizma sovjetskemu režimu. Zaradi nenandnega napada in slabše opreme je bila črna armada poražena in svobodna ozemlja zavzeta.<ref>{{Navedi knjigo|url=http://worldcat.org/oclc/9131766|title=The unknown revolution : Kronstadt 1921, Ukraine 1918-21|last=1882-1945.|first=Volin,|date=1955|publisher=Libertarian Book Club|year=|isbn=|location=|page=693–97|cobiss=|oclc=9131766}}</ref> Velja za izumitelja [[tačanka|tačanke]] ([[težki mitraljez]] na konjskem vozu).<ref>William Henry Chamberlin, ''Russia's Iron Age'', Ayer Publishing, 1970, p201; V. Rapoport, Y. Alekseev, V. G. Treml (translated by B. Adams), ''High Treason: Essays on the History of the Red Army, 1918–1938'', Duke University Press, 1985, str. 68.</ref> == Sklici == {{opombe}} == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[anarhizem v Franciji]] * [[črna garda]], [[rdeča garda]], [[bela garda]] {{Normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Mahno, Nestor Ivanovic}} [[Kategorija:Anarhisti]] [[Kategorija:Ukrajinski komunisti]] [[Kategorija:Ateisti]] [[Kategorija:Ukrajinski pisatelji]] [[Kategorija:Ukrajinski generali]] [[Kategorija:Veterani ruske državljanske vojne]] [[Kategorija:Teoretiki gverilskega bojevanja]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Père-Lachaise]] tv39xa0zg07hypltti6u201k7bbpwnv 0 301250 5736533 5736523 2022-08-19T12:01:33Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki '''Perc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anton Perc]] (*1943), zdravnik anesteziolog * [[Bernarda Perc]] (1929—1983), arheologinja *[[Drago Perc]] (1913—1983), politik, gospodarstvenik * [[Drago Perc (modelar)|Drago Perc]] (*1967), raketni modelar * [[Ivo Perc]], publicist o prehrani * [[Jerneja Perc]] (1971—2009), atletinja * [[Jože Perc]] (1933), duhovnik * [[Leopold Perc]], strok. za turistično in ekonomsko propagando * [[Martin Perc]] (1913—1977), redovnik iz reda manjših bratov * [[Matjaž Perc]] (*1979), fizik, univ. prof. (UM) * [[Miroslav Perc|Miroslav-Maks Perc]] (1912—1945), VOS-ovec, podpolkovnik NOV in narodni heroj * [[Nives Perc]] (*1984), judoistka * [[Pavel Perc]] (*1951), novinar * [[Stanko Perc]] (1892—1947), amaterski igralec (Ce) == Glej tudi == * priimek [[Pirc]] *priimek [[Peric]] *priimke [[Perčič]], [[Perič]], [[Perko]], [[Pertot]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Perc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] kkcbu4dta4umbzex4zk6oug58v4rxax 5736534 5736533 2022-08-19T12:02:00Z 193.2.11.205 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Perc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anton Perc]] (*1943), zdravnik anesteziolog * [[Bernarda Perc]] (1929—1983), arheologinja *[[Drago Perc]] (1913—1983), politik, gospodarstvenik * [[Drago Perc (modelar)|Drago Perc]] (*1967), raketni modelar * [[Ivo Perc]], publicist o prehrani * [[Jerneja Perc]] (1971—2009), atletinja * [[Jože Perc]] (1933), duhovnik * [[Leopold Perc]], strok. za turistično in ekonomsko propagando * [[Martin Perc]] (1913—1977), redovnik iz reda manjših bratov * [[Matjaž Perc]] (*1979), fizik, univ. prof. (UM) * [[Miroslav Perc|Miroslav-Maks Perc]] (1912—1945), VOS-ovec, podpolkovnik NOV in narodni heroj * [[Nives Perc]] (*1984), judoistka * [[Pavel Perc]] (*1951), novinar * [[Stanko Perc]] (1892—1947), amaterski igralec (Ce) == Glej tudi == * priimek [[Pirc]] *priimek [[Peric]] *priimek [[Percan]] *priimke [[Perčič]], [[Perič]], [[Perko]], [[Pertot]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Perc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 75faztp7joyydge6myq4eyonhmlfm27 0 301354 5737207 5412692 2022-08-20T07:20:01Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{slog}} '''Déležnik''' je lastnik, lahko tudi upravljavec deleža ali celote. Izraz se največkrat pojavlja v povezavi z lastnino ali pravico do vplivanja ali odločanja o neki stvari. Deležniki javnega dobra ali javne lastnine so vsi državljani. V poslovnem svetu so deležniki skupina ljudi, ki lahko vpliva na poslovanje [[podjetje|podjetja]] ali druge [[organizacija|organizacije]] (npr. vladnega urada) ali ima poslovanje podjetja oz. organizacije vpliv nanje. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost. V ožjem smislu pa se deležnike enači z delničarji - lastniki [[Delnica|delnic]]. [[Kategorija:Odnosi z javnostmi]] {{normativna kontrola}} 4esxwfmf75uigol1jal97a0c054x2xa 0 323409 5736565 5222561 2022-08-19T13:05:17Z Ljuba brank 92351 /* Mineralne vode */ np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Srbiji |slika=Vrnjacka Banja 22.JPG |prebivalstvo=9877 |prebivalstvo_od=2002 |prebivalstvo_footnotes=<ref>Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09</ref> |nadmorska=230 |postna= |posta= |mesto= |obcina=[[Občina Vrnjačka Banja|Vrnjačka Banja]] |okraj=[[Raški upravni okraj]] |avt-prov= |stat-reg= }} '''Vrnjačka Banja''' (izvirno {{lang-sr|Врњачка Бања}}) je [[mesto]] v [[Srbija|Srbiji]], ki je središče [[občina Vrnjačka Banja|istoimenske občine]]; slednja pa je del [[Raški upravni okraj|Raškega upravnega okraja]]. Vrnjačka Banja je eno najbolj znanih [[Zdravilišče|zdravilišč]] in kopališč v Srbiji. Naselje leži na nadmorski višini 230 m v osrednji Srbiji ob severnem vznožju planine Goč (1147 m) in [[Zahodna Morava|Zahodno Moravo]] oddaljeno okoli 200 km od [[Beograd]]a, 25 km od [[Kraljevo|Kraljeva]] in 7 km od [[Trstenik, Srbija|Trstenika]]. === Mineralne vode === V Vrnjački Banji je sedem zdravilnih izvirov tople in hladnih mineralnih vod. To so: Topla voda, Slatina, Snežnik, Jezero, Borjak, Beli izvor in Vrnjačko vrelo. Od teh izvirov se za zdravstvene terapije koristijo štirje: Topla voda, Snežnik, Jezero in Slatina. [[Topli vrelec]] ima temperaturo 37,5ºC. Hladni vrelci pa imajo temperaturo med 17ºC (Snežnik) in 14ºC (Slatina).<ref>''Enciklopedija leksikonografskog zavoda'', knjiga 7. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1964.</ref> === Demografija === V naselju živi 7.996 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 41,2 let (40,0 pri moških in 42,3 pri ženskah). Naselje ima 3.703 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 2,67. {{Odstotkovni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 1}}</ref> |širina=300px |naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002 |ozadje=#ddd |položaj=right |шипке= {{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|9459|95.76}} {{Vrsta-odstotek|[[Črnogorci]]|blue|79|0.79}} {{Vrsta-odstotek|[[Jugoslovani]]|red|46|0.46}} {{Vrsta-odstotek|[[Makedonci]]|green|20|0.20}} {{Vrsta-odstotek|[[Hrvati]]|orange|19|0.19}} {{Vrsta-odstotek|[[Madžari]]|cyan|15|0.15}} {{Vrsta-odstotek|[[Romi]]|magenta|14|0.14}} {{Vrsta-odstotek|[[Rusi]]|black|6|0.06}} {{Vrsta-odstotek|[[Bolgari]]|gray|6|0.06}} {{Vrsta-odstotek|остали|black|8|0.08}} {{Vrsta-odstotek|Neznano|cyan|145|1.46}} }} {| width="50%" style="background:transparent; " | valign="top" width="50%" style="border:1px solid gray; " | <!-- ============================================================================================= Začetek grafikonov in tabel ===============================================================================================--> <center> :''Prikaz rasti/padca št. prebivalcev v 20. stoletju'' {| | style="padding: 0;" | <timeline> ImageSize = width:250 height:200 PlotArea = left:40 right:10 top:10 bottom:20 TimeAxis = orientation:horizontal AlignBars = justify Colors = id:gray1 value:gray(0.9) DateFormat = yyyy Period = from:1940 till:2010 ScaleMajor = unit:year increment:10 start:1940 PlotData = bar:11852 color:gray1 width:1 from:start till:end bar:7900 color:gray1 from:start till:end bar:3950 color:gray1 from:start till:end bar:0 color:gray1 LineData = layer:front points:(62,53)(77,65) color:blue width:2 points:(77,65)(100,91) color:blue width:2 points:(100,91)(128,113) color:blue width:2 points:(128,113)(157,159) color:blue width:2 points:(157,159)(185,160) color:blue width:2 points:(185,160)(217,161) color:blue width:2 </timeline> |} </center> <!-- ============================================================================================= Konec grafikonov in tabel ===============================================================================================--> | valign="down" width="50%" | {{Popis-prebivalstva-Srbija |vir=<ref>{{Stat knjiga 9}}</ref> |l1948=2355 |l1953=3158 |l1961=4971 |l1971=6520 |l1981=9699 |l1991=9812 |l1991н=9568 |l2002с=10273 |l2002=9877 }} |} {{Piramidni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 2}}</ref> |širina=300px |naslov= |ozadje=#eee |levo2=м |desno2=ж |palice levo desno= {{vrsta levo desno|?|gray|58|11.74|12.14|60}} {{vrsta levo desno|80+|gray|93|18.82|24.29|120}} {{vrsta levo desno|75-79|gray|122|24.69|42.10|208}} {{vrsta levo desno|70-74|gray|244|49.39|62.14|307}} {{vrsta levo desno|65-69|gray|337|68.21|73.27|362}} {{vrsta levo desno|60-64|gray|280|56.68|73.48|363}} {{vrsta levo desno|55-59|gray|184|37.24|58.70|290}} {{vrsta levo desno|50-54|gray|318|64.37|81.78|404}} {{vrsta levo desno|45-49|gray|410|82.99|83.40|412}} {{vrsta levo desno|40-44|gray|340|68.82|81.98|405}} {{vrsta levo desno|35-39|gray|306|61.94|67.81|335}} {{vrsta levo desno|30-34|gray|255|51.61|60.32|298}} {{vrsta levo desno|25-29|gray|272|55.06|64.37|318}} {{vrsta levo desno|20-24|gray|349|70.64|59.31|293}} {{vrsta levo desno|15-19|gray|306|61.94|61.33|303}} {{vrsta levo desno|10-14|gray|308|62.34|62.95|311}} {{vrsta levo desno|5-9|gray|251|50.80|46.55|230}} {{vrsta levo desno|0-4|gray|204|41.29|44.73|221}} |povprečnoм=40.0 |povprečnoж=42.3 }} {{GospodinjstvaNaseljaSrbija|807|1017|1677|2302|3412|3436|3703|917|1014|665|758|232|89|23|1|2|2|2.67}} {{PorokeNaseljaSrbija|3874|1044|2521|154|126|29|4478|895|2537|725|299|22}} {{PokliciNaseljaSrbija|1670|30|-|-|487|28|76|217|172|114|1595|19|-|-|309|17|31|280|212|50|3265|49|-|-|796|45|107|497|384|164|19|103|109|55|94|84|-|-|82|19|76|94|116|259|58|-|-|55|38|179|203|171|353|142|-|-|137}} == Viri in opombe == {{reflist|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Srbiji]] {{rs-naselje-stub}} {{Kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Mesta Raškega upravnega okraja]] {{normativna kontrola}} crv7inawu0ck6gxf6u1u0d2nlkwygnz 14 323964 5736641 4180728 2022-08-19T17:42:20Z Yerpo 8417 rektgr wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:Letalska podjetja ZDA]] [[Kategorija:Orožarska podjetja ZDA]] [[Kategorija:Proizvajalci letal]] [[Kategorija:Ustanove v Chicagu‎]] 7vbpzl2fu2vxbsh5k78g88rnq9f252j 0 324201 5737026 5708323 2022-08-20T07:09:35Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Družbeni nauk Cerkve''' je področje vedenja, ki ga je razvila [[katoliška Cerkev|Katoliška cerkev]] glede [[Človekovo dostojanstvo|človekovega dostojanstva]] in [[Skupno dobro|skupnega dobrega]] v družbi. Zadeva teme, kot so [[socialna pravičnost]], vloga države, družbeno organiziranje, blaginja in [[varstvo okolja]]. Na splošno velja, da so bili temelji tega področja določeni z okrožnico [[Rerum Novarum|''Rerum Novarum'']] [[Papež Leon XIII.|papeža Leona XIII.]] leta 1891, ki je zagovarjala prerazporejanje bogastva ([[distributizem]]), obsodila pa tako [[kapitalizem]] kot [[socializem]]. Korenine cerkvene socialne pa so sicer v spisih katoliških mislecev, kot so [[Sveti Tomaž Akvinski|Tomaž Akvinski]], [[Sveti Avguštin|Svetega Avguština]] in končno v vsebini [[Sveto pismo|Svetega pisma]]. Krščansko socialno gibanje je [[Slovenija|na Slovenskem]] začel dr. [[Janez Evangelist Krek]]. Kasnejši izraz katoliške socialne misli je stranka [[Krščanski socialisti Slovenije]]. == Zgodovina == Načela družbenega nauka Cerkve imajo korenine v [[Nova zaveza|Novi zavezi]]<ref>{{Cite book|last=Giordani|first=Igino|title=The Social Message of Jesus|publisher=|year=1977|isbn=|location=|pages=|asin=B0006CT1T8}}</ref>, v [[Cerkveni očetje|naukih cerkvenih očetov]]<ref>{{Cite book|last=Giordani|first=Igino|title=The social message of the early church fathers|publisher=|year=1944|isbn=|location=|pages=|asin=B0007DPURS}}</ref> in seveda v [[Stara zaveza|Stari zavezi]] in hebrejskih spisih na splošno.<ref>Daniel Schwindt, ''[https://www.amazon.com/Catholic-Social-Teaching-Synthesis-Novarum/dp/0692470387 Catholic Social Teaching: A New Synthesis (Rerum Novarum to Laudato Si)]'', 2015, p. 4-12</ref> Cerkev se je na zgodovinske razmere v srednjem in zgodnjem novem veku odzvala s [[Filozofija|filozofskimi]] in [[Teologija|teološkimi]] nauki o [[Družbena pravičnost|družbeni pravičnosti]], ki so upoštevali naravo človeka, družbe, gospodarstva in politike.<ref>{{Cite book|last=Cronin|first=John|title=Catholic Social Principles: the Social Teaching of the Catholic Church Applied to the American Economic|publisher=|year=1951|isbn=|location=|pages=|asin=B000FMDY4C}}</ref> V dobi množične politike in [[Industrializacija|industrializacije]] je moral katoliški družbeni nauk pojasniti tako imenovano »družbeno vprašanje«, ki pa je zajemalo kompleksne konflikte, nastale z modernizacijo, kot so gospodarsko nazadovanje in družbeno-politični prevrati.<ref>Behr, Thomas. "The 19th Century Historical and Intellectual Context of Catholic Social Teaching" in ''The Development of Catholic Social Teaching: A Volume of Scholarly Essays''. G. Bradley; E. Brugger (eds.). (Cambridge: Cambridge University Press, 2019)</ref> Od začetka 19. stoletja so se številni katoliški misleci odzivali na [[Revolucija|revolucionarno]] valovanje, ki sta ga sprožili [[francoska revolucija]] in [[Napoleon Bonaparte|Napoleonova]] doba. Vatikan se je odzval v obliki nove filozofske sinteze, na katero so vplivali predvsem spisi svetega Tomaža Akvinskega, v kombinaciji z novimi političnimi znanostmi in gospodarstvom, a je trajalo še nekaj desetletij, preden se je ta sinteza v katoliškem družbenem nauku uveljavila. [[Papež Leon XIII.]] je nato proti koncu 19. stoletja v vrsti okrožnic v obdobju 20 let formaliziral sodobni pristop h katoliškemu družbenemu nauku, ki združuje [[Evangelij|evangeljski]] nauk o dolžnosti medsebojne ljubezni z [[Naravno pravo|naravnim moralnim zakonom]] in družboslovnimi argumenti o zahtevah človeškega razcveta.<ref>Behr, Thomas. ''Social Justice and Subsidiarity: Luigi Taparelli and the Origins of Modern Catholic Social Thought'' (Washington DC: Catholic University of American Press, December 2019)</ref> Ta temeljna načela so dosledno ponavljali tudi naslednji papeži vse do danes.<ref>''The Development of Catholic Social Teaching: A Volume of Scholarly Essays''. G. Bradley; E. Brugger (eds.). (Cambridge: Cambridge University Press, 2019)</ref> === Rerum novarum === Z objavo okrožnice ''Rerum novarum'' (»Nove stvari«) Leona XIII. leta 1891 se je v Katoliški cerkvi začel razvoj prepoznavnega družbenega nauka. Predvsem obravnava pravice in odgovornosti kapitala ter delavstva, pri čemer spodbuja organiziranje v obliki sindikatov za dosego dostojnih plač in delovnih razmerij. Oseba, sistemi in strukture so z okrožnico postale tri koordinate sodobnega spodbujanja pravičnosti in miru, kar je sedaj sestavni del cerkvenega poslanstva. V letih so objavi okrožnice so bile predstavljene nove pobude o družbenih vprašanjih, v različnih delih sveta so se razvile različne oblike katoliškega delovanja, v šolah in semeniščih pa so začeli poučevati družbeno etiko. Ob 40. obletnici ''Rerum novarum'' je papež Pij XI. izdal okrožnico ''[[Quadragesimo anno]]'' (»Ob štiridesetletnici«), v kateri je nekatere teme razširil.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Peace and Justice Issues: Manual for Promoters of Justice Peace Integrity of Creation|url=https://www.svdcuria.org/public/jpic/jpichb/jpichben/section3.htm|website=www.svdcuria.org|accessdate=2022-03-24|publisher=Divine Word Missionaries}}</ref> === Papež Janez XXIII. === Nadaljnji razvoj je sledil v obdobju po drugi svetovni vojni, ko se je pozornost usmerila na probleme družbenega in gospodarskega razvoja ter mednarodne odnose. 1961 je papež Janez XXIII. izdal okrožnico ''[[Mater et magistra]]'' (»Mati in učiteljica«) s podnaslovom Krščanstvo in družbeni napredek. Ta okrožnica je razširila družbeni nauk Cerkve na odnose med razvitimi in revnimi narodi. Določila je obveznosti bogatih držav, da pomagajo manj razvitim državam in pri tem spoštujejo njihove posebne kulture. Obravnava tudi nevarnosti, ki jih za svetovni mir predstavljajo svetovna gospodarska neravnovesja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=The Gospel in the marketplace|url=https://worldmissionmagazine.com/archives/july-2016/gospel-marketplace|website=worldmissionmagazine.com|accessdate=2022-03-24|language=en|date=2016|publisher=World Mission Magazine|last=Carraro|first=Lorenzo}}</ref> Tematiko je papež razširil v ''[[Pacem in terris]]'' (»Mir na zemlji«), prvi okrožnici, namenjeni tako [[Katoličan|katoličanom]] kot nekatoličanom. V njej je vzpostavitev svetovnega miru povezal s postavitvijo temeljev, ki jih sestavljajo ustrezne pravice in odgovornosti med posamezniki, družbenimi skupinami in državami na lokalni ter mednarodni ravni. Katoličane je spodbudil, da bi družbeni nauk razumeli in ga živeli. Dokument, izdan na vrhuncu hladne vojne, je vseboval tudi obsodbo tekme v jedrskem oboroževanju in poziv h krepitvi Organizacije združenih narodov.<ref name=":2" /> === Drugi vatikanski koncil === Eden pomembnejših dokumentov drugega vatikanskega koncila glede družbenega nauka Cerkve je [[Apostolska konstitucija|pastoralna konstitucija]] ''[[Gaudium et spes]]'' (»Veselje in upanje«), ki velja za enega glavnih dosežkov [[Drugi vatikanski koncil|koncila]]. Dokument v svojem jedru potrjuje temeljno dostojanstvo vsakega človeškega bitja in izraža [[solidarnost]] Cerkve tako s tistimi, ki trpijo, kot tudi s tistimi, ki želijo trpeče tolažiti.<ref name=":2" /> Drugi koncilski dokumenti, kot je ''[[Dignitatis humanae]]'' (»O človeškem dostojanstvu«), ki ga je večinoma pripravil ameriški [[jezuit]] [[John Courtney Murray]], ima pomembno vlogo v družbenem nauku Cerkve glede [[Verska svoboda|verske svobode]].<ref name="Curran2002">{{cite book|last=Curran|first=Charles E.|title=Catholic Social Teaching, 1891–present: A Historical, Theological, and Ethical Analysis|url=https://books.google.com/books?id=Xb6uGCcNlU8C|access-date=17 January 2014|year=2002|publisher=Georgetown University Press|isbn=9781589012929}}</ref> === Papež Pavel VI. === Kot njegov predhodnik je tudi [[Papež Pavel VI.|papež Pavel VI]]. leta 1967 v okrožnici ''[[Populorum progressio]]'' (»O delu za razvoj narodov«) opozoril na razlike v bogastvu in razvoju med industrializiranim [[Zahodni svet|zahodom]] in [[Tretji svet|tretjim svetom]]. Trdi, da zgolj prosta mednarodna trgovina ne zadostuje za odpravo teh razlik, in podpira vlogo mednarodnih organizacij pri reševanju tega problema. Papež je bogate narode pozval, naj izpolnijo svojo moralno obveznost do revnih narodov, in opozoril na povezavo med razvojem in mirom. Namen Cerkve ni, da bi se postavila na eno ali drugo stran, temveč da bi bila zagovornica osnovnega človeškega dostojanstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/4767963/The_Church_and_Human_Rights_Introduction_Today|title=The Church and Human Rights|accessdate=24.3.2022|website=academia.edu|last=Irudayam|first=Charles}}</ref><ref>''Populorum progressio,'' § 22.</ref> Cerkev, izkušena v človeških zadevah, si prizadeva za en sam cilj, ki je nadaljevati delo [[Jezus Kristus|Kristusa]] pod vodstvom [[Sveti Duh|Svetega Duha]]. Ker pa Cerkev živi v zgodovini, natančno preučuje znamenja časa in jih razlaga v luči evangelija. Po besedah papeža obenem deli najplemenitejše težnje moških in žensk ter trpi, ko vidi, da niso zadovoljni. Želi jim pomagati, da dosežejo svoj polni razmah, zato vsem ljudem ponuja to, kar more: celostni pogled na človeka in človeški rod.<ref>''Populorum progressio,'' § 13.</ref> Papeževo apostolsko pismo ''[[Octogesima adveniens]]'' (»Ob osemdesetletnici«) iz maja 1971 je obravnavalo izziv [[Urbanizacija|urbanizacije]] in revščine v mestih ter poudarilo osebno odgovornost kristjanov, da se odzovejo na nepravičnost. Za deseto obletnico drugega vatikanskega koncila (26. oktobra 1975) je Pavel izdal spodubdo ''[[Evangelii nuntiandi]]'' (»O evangelizaciji današnjega sveta«). V njej je zapisal, da je boj proti nepravičnosti bistveni del evangelizacije sodobnih ljudi.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=The busy Christian's guide to Catholic social teaching|url=https://uscatholic.org/articles/200902/the-busy-christians-guide-to-catholic-social-teaching/|website=U.S. Catholic|date=2009-02-25|accessdate=2022-03-24|language=en-US}}</ref> === Papež Janez Pavel II. === Janez Pavel II. je nadaljeval delo svojih predhodnikov pri oblikovanju katoliškega družbenega nauka. Posebnega pomena sta bili njegovi okrožnici ''[[Laborem exercens]]'' (»O človeškem delu) iz leta 1981 in ''[[Centesimus annus]]'' (»Ob stoletnici«) iz leta 1991. Prva uvršča zasebno lastnino v odnos do skupne uporabe dobrin celotnega stvarstva, do katerih so kot božji otroci upravičeni vsi ljudje. Pravica do zasebne lastnine je tako podrejena pravici do skupne uporabe oz. dejstvu, da so dobrine namenjene vsem. Mnogi od teh konceptov so ponovno poudarjeni v dokumentu ''Centesimus annus'', izdanem ob 100. obletnici ''Rerum novarum'', ki zajema kritiko tako socializma kot neomejenega kapitalizma.<ref name=":3" /> Štiri leta kasneje v ''[[Evangelium vitae]]'' (»Evangelij življenja«) piše, kako imamo po eni strani vse večjo moralno občutljivost, ki nas opozarja na vrednost vsakega posameznika kot človeškega bitja ne glede na [[Rasa|raso]], [[Narod|narodnost]], [[Religija|vero]], politično prepričanje ali [[družbeni razred]]. Po drugi strani pa vsakdanja praksa kaže na ravno nasprotno. Papež se sprašuje, kako je mogoče te slovesne trditve uskladiti z vsesplošnimi napadi na človeško življenje in zavračanjem sprejemanja šibkih, pomoči potrebnih, ostarelih ali ravnokar spočetih ljudi. Ti napadi so neposredno v nasprotju s spoštovanjem življenja; ogrožajo sam pomen demokratičnega sobivanja, naša mesta pa tvegajo, da bodo namesto skupnosti ljudi, ki živijo skupaj, postala družba zavrženih, marginaliziranih, izkoreninjenih in zatiranih.<ref name=":0" /><ref>''Evangelium vitae,'' § 18.</ref> Cerkev sicer ne podpira nobene posebne politične agende, vendar meni, da ta nauk velja tudi na javnem (političnem) področju, ne le na zasebnem. Drug pomemben mejnik v času papeževanja Janeza Pavla II. se je zgodil leta 2005 z objavo [[Kompendij družbenega nauka Cerkve|Kompendija družbenega nauka Cerkve]], dela, ki je bilo zaupano [[Papeški svet za pravičnost in mir|Papeškemu svetu za pravičnost in mir]].<ref name=":3" /> === Papež Benedikt XVI. === Benedikt XVI. je leta 2009 z okrožnico ''[[Caritas in veritate]]'' (»Ljubezen v resnici«) v tradicijo družbenega nauka vnesel številne dodatne vidike, med drugim zlasti odnos med pojmoma ljubezen in resnica. Predstavil je idejo o potrebi po močni »svetovni politični oblasti«, ki bi se ukvarjala z najbolj perečimi izzivi in problemi človeštva.<ref>''Caritas in veritate,'' § 67.</ref> Koncept je bil nadalje razvit v noti, ki jo je leta 2011 izdal Papeški svet za pravičnost in mir z naslovom K reformi mednarodnega finančnega in monetarnega sistema v okviru svetovne politične oblasti.<ref name=":2" /> V okrožnici je Benedikt XVI. povzdignil socialno okrožnico Pavla VI. ''Populorum progressio'' in jo postavil za novo referenčno točko katoliške družbene misli v 21. stoletju. Thomas D. Williams je zapisal, da naj bi bil razlog za to pomemben konceptualni premik v katoliškem družbenem razmišljanju, saj se je papež od delavskega vprašanja (s spremljajočimi vprašanji pravičnih plač, zasebne lastnine, delovnega okolja in delavskih združenj) premaknil k širšemu in bogatejšemu družbenemu merilu celostnega človeškega razvoja.<ref>Thomas D. Williams, ''[https://www.amazon.com/World-As-Could-Be-Generation-ebook/dp/B00L4C67DM/ref=tmm_kin_swatch_0?_encoding=UTF8&sr=&qid= The World as it Could Be: Catholic Social Thought for a New Generation]'' (New York: Crossroad, 2011):173-74</ref> === Papež Frančišek === V apostolski spodbudi ''[[Evangelii gaudium]]'' (»Veselje evangelija«) je dejal:<blockquote>Nujno potrebno je, oblastniki in denarna moč povzdignejo pogled in razširijo svoje perspektive. Potem bodo skrbeli za to, da bodo vsi državljani imeli častno delo ter dostop do izobraževanja in zdravstva.<ref>''Evangelii gaudium'', § 205.</ref></blockquote>Ob opozarjanju na nevarnost malikovanja denarja je izrecno potrdil pravico držav, da posegajo v gospodarstvo, da bi spodbujale skupno dobro. Zapisal je:<blockquote>Medtem ko prihodki maloštevilnih posameznikov strmo naraščajo, so prihodki večine še vedno zelo oddaljeni od blaginje tistih redkih srečnežev. To neravnotežje izvira iz ideologij, ki zagovarjajo popolno avtonomijo trga in denarno preračunljivost. Zato izpodbijajo nadzorno pravico držav, ki so pooblaščene, da bdijo nad varstvom skupne blaginje. Nastaja nova, nevidna, virtualna tiranija, ki enostransko in neizprosno vsiljuje svoje zakone in svoja pravila.<ref>''Evangelii gaudium'', § 56.</ref></blockquote>V svoji drugi okrožnici, ''Laudato si'' (»Hvaljen, moj Gospod«), je papež podal ostro kritiko potrošništva in neodgovornega razvoja ter pozval k hitremu in enotnemu globalnemu ukrepanju v boju proti degradaciji okolja in podnebnim spremembam.<ref name="NYT">Jim Yardley & Laurie Goodstein, [https://www.nytimes.com/2015/06/19/world/europe/pope-francis-in-sweeping-encyclical-calls-for-swift-action-on-climate-change.html Pope Francis, in Sweeping Encyclical, Calls for Swift Action on Climate Change], ''New York Times'' (18 June 2015).</ref> Kljub temu, da je v krščanskem pogledu na svet na prvo mesto postavljen človek, je Bog tisti, ki je izvor, lastnik in cilj stvarjenja. Zato moralna dolžnost varovati okolja ne izvira le iz spoštovanja današnje in prihodnjih generacij, temveč iz odgovornosti do zemlje, ki je dar od Boga. Vloga človeka pri tem je vloga skrbnika, ki naj bi spoštoval naravne zakone in občutljiva ravnovesja med bitji tega sveta.<ref>''Laudato si,'' § 68.</ref> Ljudi poziva k »ekološkemu spreobrnjenju«, saj je srce »eno samo, in ista beda, ki vodi k temu, da grdo ravnamo z živaljo, se takoj pokaže tudi v razmerju do drugih ljudi«.<ref>''Laudato si,'' § 92.</ref> == Načela == Uradno sprejetega seznama načel ali dokumentov ni. Komentatorji, uredniki ali izvajalci izobraževalnih dejavnosti jih zato izluščijo različno.<ref name="catholic1">{{Cite web|url=http://www.socialjustice.catholic.org.au/CONTENT/pdf/cst_intro.pdf|title=Australian Catholic Social Justice Council|access-date=13 November 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20091029165017/http://www.socialjustice.catholic.org.au/content/pdf/cst_intro.pdf|archive-date=29 October 2009|url-status=dead}}</ref> === Človekovo dostojanstvo === Eno od temeljnih načel družbenega nauka Cerkve je človekovo dostojanstvo.<ref>{{Cite web|url=https://socialconcerns.nd.edu/content/introduction-principles-catholic-social-thought#tab-1-1|title=An Introduction to the Principles of Catholic Social Thought|website=socialconcerns.nd.edu|access-date=31 July 2019}}</ref> »Ker je posamezen človek ustvarjen po božji podobi, ima dostojanstvo osebe: ni samo nekaj, marveč nekdo. Sposoben je spoznati samega sebe, se imeti v posesti in se svobodno darovati ter vstopiti v občestvo z drugimi osebami; in poklican je po milosti k zavezi s svojim Stvarnikom, in more mu dati odgovor vere in ljubezni, katerega nihče drug ne more dati namesto njega (KKC 357).«<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Katekizem Katoliške cerkve|url=http://www.marija.si/gradivo/kkc/|website=www.marija.si|accessdate=2020-04-17|date=|publisher=Slovenska škofovska konferenca|last=|first=}}</ref> === Subsidiarnost === Načelo subsidiarnosti izvira iz misli [[Mainz|mainiškega]] škofa Wilhelma Emmanuela von Kettelerja iz druge polovice 19. stoletja,<ref>Michael J. Shuck, "Early Modern Roman Catholic Social Thought, 1740–1890", ''Modern Catholic Social Teaching: Commentaries and Interpretations'', eds. Kenneth Himes, O.F.M., Lisa Sowle Cahill, Charles E. Curran, David Hollenbach, S.J., and Thomas Shannon (Washington, D.C.: Georgetown University Press, 2005), 112.</ref> a širše znano je postalo potem, ko ga je papež Pij XI. vključil v okrožnico ''Quadragesimo anno''. Družbeno načelo je v dokumentu opisano sledeče:<blockquote>Kakor ni dopustno jemati posameznikom in izročati občini, kar zmorejo posamezniki s svojo močjo in svojo skrbnostjo, tako je nepravično ter povzroča veliko škodo in moti pravi red, če se to, kar zmorejo manjše in nižje organizacije, izroča večji in višji družbi; zakaj država mora po svoji moči in naravi udom socialnega organizma s svojo dejavnostjo dajati oporo, nikdar pa jih sme ne uničiti nisti si jih prisvojiti.<ref>''Quadragesimo anno'', § 29.</ref></blockquote>Kot ostale družbene okrožnice sodobnejšega časa se tudi ta pojavi v vse bolj napetih okoliščinah boja med komunistično in kapitalistično ideologijo. Objavljena je bila štirideset let potem, ko se je Vatikan prvič opredelil do teme v ''Rerum novarum'' – od tu tudi ime »Ob štiridesetletnici« –, kot odziv na nemški [[nacionalsocializem]] in [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[komunizem]] na eni strani ter zahodnoevropski in ameriški [[Kapitalizem|kapitalistični]] individualizem na drugi. Glavni del o subsidiarnosti je spisal nemški jezuit in ekonomist Oswald von Nell-Breuning.<ref>{{Cite web|date=1985-02-01|title=Documentation: The Drafting of Quadragesimo Anno|url=http://www.crisismagazine.com/1985/documentation-the-drafting-of-quadragesimo-anno|access-date=2020-08-06|website=Crisis Magazine|language=en-US}}</ref> Subsidiarnost ubira srednjo pot med [[Individualizem|individualizmom]] in [[Kolektivizem|kolektivizmom]] tako, da nalaga odgovornosti in privilegije družbenega življenja najmanjšim možnim organizacijskim enotam. Širše družbene enote, npr. občina ali država, smejo oz. morajo posredovati le, ko manjše enote določenih pristojnosti niso zmožne izvršiti same. A tudi v teh primerih mora biti posredovanje začasno in z namenom, da bi se manjši družbeni organi opolnomočili za uspešno in samostojno opravljanje svojih nalog.<ref>Robert K. Vischer, "Subsidiarity as a Principle of Governance: Beyond Devolution", ''Indiana Law Review'' 35, no. 1 (2001): 119. (Quoting Fred Crosson, "Catholic Social Teaching and American Society", Principles of Catholic Social Teaching, ed. David A. Boileau (Milwaukee: Marquette University Press, 1998), 170–171).</ref> === Solidarnost in skupno dobro === [[Solidarnost]] papež Janez Pavel II. razume kot odločno in vztrajno predanost za skupno dobro, ne le kot medlo sočutje in plehko vznemirjenost nad stisko drugih.<ref>''Sollicitudo rei socialis'', § 38.</ref> Solidarnost, ki izvira iz vere, je za krščanski pogled na družbeno in politično oblikovanje temeljnega pomena. Vsaka oseba je povezana in odvisna od vsega človeštva.<ref>{{Navedi knjigo|title=Poverty and Development: a Catholic Perspective|last=Nalawajek|first=Robert A.|year=2014|location=New York City|url=https://www.centesimusannus.org/media/2snyv1418972453.pdf}}</ref> === Ljubezen ali karitas === V okrožnici ''Caritas in veritate'' je papež Benedikt XVI. zapisal: »Ljubezen je glavna pot družbenega nauka Cerkve.« Vsaka nadaljnja odgovornost ali zaveza izhaja iz ljubezni, ki je obenem sinteza vse postave (prim. {{Bibl|Mt 22, 36-40}}). Osebnemu odnosu z Bogom in bližnjimi daje pravo podlago; je načelo ne le bežnih odnosov, ampak tudi odnosov s prijatelji, družinskimi člani ali v majhnih skupinah.<ref>''Caritas in veritate,'' § 2.</ref> Cerkev povezuje ljubezni in resnici, da bi se izognili nazadovanju v sentimentalnost, v kateri ljubezen postane prazna. V kulturi brez resnice namreč obstaja resna nevarnost, da izgubimo tudi ljubezen, saj postane žrtev pogojenih subjektivnih čustev in mnenj, beseda ljubezen pa je zlorabljena in izkrivljena do te mere, da začne pomeniti ravno nasprotno. Resnica po eni strani osvobaja ljubezen iz primeža pretirane čustvenosti, ki ji odvzema vzajemno in družbeno vsebino, po drugi pa fideizma, ki ji odvzema človeški in univerzalni dih. Z drugimi besedami: »Ljubezen blesti in jo lahko pristno živimo samo v resnici.«<ref>''Caritas in veritate'', § 3.</ref> === Distributizem in družbena pravičnost === [[Distributizem]] je ekonomska in družbena teorija, ki sta jo razvila katoliška misleca [[Gilbert Keith Chesterton|G. K. Chesterton]] in [[Hilaire Belloc]]. Izhaja iz tega, da bi morale družbene in ekonomske strukture vzdrževati socialno pravičnost in da se ta najlaže dosega s široko razpršenim lastništvom. Ali kot je navedeno v ''Rerum novarum'':<blockquote>Videli smo, da ni mogoče uspešno rešiti zadeve, o kateri razpravljamo, če ne sprejmemo in določimo temeljne postavke, da mora biti pravica do zasebne lastnine neodtujljiva.<ref>''Rerum novarum,'' § 46 (v ''Družbenem nauku Cerkve'' str. 57)</ref></blockquote>To načelo je nato uporabljano kot osnova za kreditne zadruge, določitev stopnje progresivne obdavčitve in konkurenčnega prava.<ref>''Caritas in veritate'', § 65.</ref> ''Rerum novarum'', ''Quadragesimo anno'' in ''Centesimus annus'' so nekateri relevantni dokumenti, ki zagovarjajo pravično porazdelitev dohodkov in bogastva. V nedavni ''Caritas in veritate'' pa je papež Benedikt XVI. načelo poudaril do te mere, da ga je v okrožnici omenil nič manj kot osemkrat, vedno v pozitivni luči.<ref>''Caritas in veritate,'' § 32, 36, 37, 39, 42, 49.</ref> == Glavne teme == Kot z načeli zgoraj tudi pri temah ni uradnega seznama. Škofovska konferenca ZDA (USCCB) prepoznava naslednjih sedem:<ref>{{Navedi splet|title=Seven Themes of Catholic Social Teaching {{!}} USCCB|url=https://www.usccb.org/beliefs-and-teachings/what-we-believe/catholic-social-teaching/seven-themes-of-catholic-social-teaching|website=www.usccb.org|accessdate=2022-03-24}}</ref> === Svetost življenja in človekovo dostojanstvo === Temeljno načelo celotnega družbenega nauka Cerkve je svetost človekovega življenja, po katerem imamo prirojeno dostojanstvo od trenutka [[Spočetje|spočetja]] do naravne [[Smrt|smrti]]. Katoličani verjamejo, da mora biti človekovo življenje vrednoteno nad vsakršno materialno lastnino. O nedotakljivosti in dostojanstvu človekovega življenja je obsežno pisal in govoril papež Janez Pavel II., posebej v prelomni okrožnici ''Evangelium vitae''.<ref name=":3" /> V njej zapiše:<blockquote>Človek je poklican k polnosti življenja, ki sega preko razsežnosti njegovega zemeljskega bivanja, saj obstaja v pripravi na samo božje življenje.<ref>''Evangelium vitae,'' § 2.</ref></blockquote>Vsakršni namerni prekinitvi nedolžnega življenja zato katoličani nasprotujejo, enako tudi [[Smrtna kazen|smrtni kazni]], aktivni [[Evtanazija|evtanaziji]], [[Genocid|genocidu]], [[Mučenje|mučenju]] in neposrednemu ciljanju na [[Civilist|civiliste]] v [[Vojna|vojni]]. Nedotakljivost človeškega življenja in s tem spoštovanje do vseh ljudi izvira iz misli, da je človek ustvarjen po božji podobi (KKC 358, 2353, 2370, 2277).<ref name=":4" /> Zatekanja k smrtni kazni ob upoštevanju, da sta krivda in identiteta kaznjenca nedvomno ugotovljena, Cerkev sicer v preteklosti ni izključevala, saj je bil to edini izvedljivi način za obrambo človeških življenj.<ref name=":1">{{cite web|url=http://www.newadvent.org/cathen/12565a.htm|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Capital Punishment (Death Penalty)|date=1 June 1911|publisher=Newadvent.org|access-date=23 August 2010}}</ref> Spremembo v odnosu je povzročilo dejstvo, da se more oblast v sodobnem svetu opreti na nekrvava sredstva, saj je teh dovolj.<ref>{{Navedi splet|title=Catholicism & Capital Punishment|url=https://www.ewtn.com/catholicism/library/catholicism--capital-punishment-2637|website=EWTN Global Catholic Television Network|accessdate=2022-03-24|language=en|date=2001|publisher=First Things|last=Dulles|first=Avery}}</ref> Papež Janez Pavel II. dodaja, da »ta sredstva bolje ustrezajo konkretnim pogojem skupne blaginje, so bolj prikladna dostojanstvu osebe in krivcu dokončno ne odvzamejo možnosti, da se poboljša.«<ref>''Evangelium vitae'', § 56.</ref> Še ostreje je proti smrtni kazni nastopil papež Frančišek s spremembo 2267. člena Katekizma katoliške Cerkve, ki po posodobitvi pravi, da je smrtna kazen »nedopustna, ker je napad na nedotakljivost in dostojanstvo človeka.«<ref>{{Navedi splet|title=Smrtna kazen je nedopustna {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/smrtna-kazen-je-nedopustna|website=Smrtna kazen je nedopustna|accessdate=2022-03-24|language=sl|first=|date=2.8.2018|publisher=Družina|last=}}</ref> Prirojeno dostojanstvo človeka obenem zahteva izpolnitev osnovnih človekovih potreb, kot so hrana, zdravstvena oskrba in zatočišče. Severnoameriški škofje to zahtevo vidijo kot osnovo za podporo programom socialnega varstva in državnim ekonomskim ukrepom, ki spodbujajo enakomerno razporeditev dohodkov in lajšajo dostop do dobrin in storitev.<ref>''Forming Consciousness,'' § 25.</ref> === Poklicanost k družini, skupnosti in sodelovanju za skupno dobro === Katoliška cerkev uči, da človek ni le božje, ampak tudi družbeno bitje in da je [[družina]] prva in najosnovnejša enota družbe. Zagovarja komplementarni pogled na [[Zakonska zveza|zakon]], družinsko življenje in duhovno vodstvo. Polni človekov razvoj poteka v odnosu z drugimi. Družina, ki temelji na zakonski zvezi, je zatočišče za ustvarjanje in vzgojo otrok. Družine skupaj tvorijo skupnosti, skupnosti državo, vsi skupaj pa v svetu tvorimo del človeške. Zato je izjemno pomembno, kako se te skupnosti politično, gospodarsko in družbeno organizirajo. Vsako institucijo je treba presojati po tem, koliko krepi ali škoduje življenju in dostojanstvu človeških oseb.<ref>''Forming Consciousness,'' § 46.</ref> Družbeni nauk Cerkve nasprotuje kolektivističnim pristopom, kot je komunizem, hkrati pa zavrača tudi neomejeno [[laissez-faire]] politiko in prepričanje, da prosti trg samodejno ustvarja socialno pravičnost. Država ima pozitivno moralno vlogo, saj nobena družba ne bo dosegla pravične in enakopravne porazdelitve virov s popolnoma prostim trgom. Vsi ljudje imajo pravico sodelovati v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju družbe, v skladu z načelom subsidiarnosti pa je treba državne funkcije izvajati na najnižji ravni, ki je praktična. Poseben prispevek katoliškega družbenega nauka je močno spoštovanje vloge posredniških organizacij, kot so delavski sindikati, organizacije skupnosti, bratske skupine in župnijske cerkve.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=The seven pillars|url=https://worldmissionmagazine.com/archives/july-2016/seven-pillars|website=worldmissionmagazine.com|accessdate=2022-03-24|language=en|date=2016|publisher=World Mission Magazine|last=Carraro|first=Carraro}}</ref> === Pravice in odgovornosti; socialna pravičnost === Vsak človek ima temeljno pravico do življenja in nujnih življenjskih potreb. Pravico do javnega in zasebnega uveljavljanja verske svobode posameznikov in ustanov skupaj s svobodo vesti je treba nenehno braniti, saj pravica do svobodnega izražanja verskih prepričanj varuje vse druge pravice.<ref>''Forming Consciousness,'' § 49.</ref> Cerkev podpira zasebno lastnino in uči, da ima vsak človek po naravi pravico do svoje lastnine.<ref>''Rerum novarum,'' § 6.</ref> Vendar ta pravica ni absolutna. Omejena je s konceptoma splošnega namena zemeljskih dobrin in socialne hipoteke (gl. [[:en:Social mortgage|social mortgage]]).<ref>''Sollicitudo rei socialis,'' § 42.</ref> Teoretično je moralno in pravično, da se posameznikova lastnina uniči, če jo uporablja v zle namene ali da jo država prerazporedi, če je bila krivično pridobljena.<ref name=":3" /> Tem pravicam ustrezajo dolžnosti in odgovornosti – drug do drugega, do naših družin in do širše družbe. Pravice je treba razumeti in uresničevati v moralnem okviru, ki temelji na dostojanstvu človeške osebe in družbeni pravičnosti. Tisti, ki imajo več, imajo večjo odgovornost prispevati k skupnemu dobremu kot tisti, ki imajo manj.<ref name=":5" /> Svoje življenje živimo po podzavestni filozofiji svobode in dela. V okrožnici ''Laborem exercens'' iz 1981 papeža Janeza Pavla II. je delo opisano kot bistveni ključ do celotnega družbenega vprašanja. Na samem začetku je vidik človekove poklicanosti. Delo vključuje vse oblike delovanja, s katerimi človek preoblikuje in ustvarja svet ali ga preprosto vzdržuje. Z delom se samoizpopolnjujemo. Da bi to dosegli, moramo torej sodelovati in delati povezano, da bi ustvarili nekaj dobrega za vse nas, skupno dobro. Pravičnost imenujemo stanje družbene harmonije, v katerem dejanja vsakega posameznika najbolje služijo skupnemu dobremu.<ref name=":5" /> Svoboda v skladu z naravnim zakonom je krepitev dobrega. Ker smo svobodni, imamo odgovornosti. Pri medčloveških odnosih imamo odgovornosti drug do drugega. To je osnova človekovih pravic.<ref name=":5" /> === Prednostna izbira za revne in ranljive === Jezus je učil, da nas bo na sodni dan Bog vprašal, kaj je vsak od nas storil za pomoč ubogim in potrebnim (prim. {{Bibl|Mt 25, 40}}). To se odraža tudi v [[Kanonsko pravo|kanonskem pravu]], ki pravi, da so krščanski verniki dolžni spodbujati socialno pravičnost in ob upoštevanju Gospodove zapovedi pomagati ubogim iz lastnih sredstev.<ref>{{Navedi splet|title=Code of Canon Law|url=https://www.vatican.va/archive/cod-iuris-canonici/cic_index_en.html|website=www.vatican.va|accessdate=2022-03-24|at=222 §2.}}</ref> Z besedami, molitvami in dejanji moramo do revnih pokazati solidarnost in sočutje. Pri oblikovanju javne politike moramo vedno imeti v mislih »prednostno izbiro za revne«. Moralni preizkus vsake družbe je, kako ravna s svojimi najranljivejšimi člani. Revni imajo najnujnejšo moralno zahtevo do vesti naroda. Poklicani smo, da na javnopolitične odločitve gledamo z vidika, kako vplivajo na revne.<ref>''Forming Consciousness,'' § 53.</ref> Papež Benedikt XVI. je zapisal, da »izkazovati ljubezen vdovam in ubogim, ujetnikom, bolnim in trpečim vsake vrste spada prav tako k bistvu Cerkve kakor obhajanje zakramentov in oznanjevanje evangelija«.<ref>''Deus caritas est'', § 22.</ref> Ta prednostna izbira za uboge in ranljive vključuje vse, ki so v našem narodu in zunaj njega. Še več, vključuje tudi nerojene otroke, invalidne osebe, ostarele in neozdravljivo bolne ter žrtve krivic in zatiranja.<ref>''Forming Consciousness,'' § 54.</ref> === Dostojanstvo dela === Družba si mora prizadevati za gospodarsko pravičnost, gospodarstvo pa mora služiti ljudem in ne obratno. Delodajalci ne smejo gledati na svoje delavce kot na svoje hlapce, ampak v vsakem človeku spoštovati njegovo dostojanstvo osebe, ki jo plemeniti krščanski značaj.<ref>''Rerum novarum,'' § 20.</ref> Delodajalci prispevajo k skupnemu dobremu s storitvami ali izdelki, ki jih zagotavljajo, in z ustvarjanjem delovnih mest, ki podpirajo dostojanstvo in pravice delavcev.<ref name=":5" /> Delavci imajo pravico do dela, zaslužka za preživetje in do ustanavljanja sindikatov za zaščito svojih interesov. Vsi delavci imajo pravico do produktivnega dela, dostojnega in pravičnega plačila ter varnih delovnih pogojev. Delavci imajo tudi dolžnosti – zagotoviti pošteno delo za pošteno plačilo, spoštljivo ravnati z delodajalci in sodelavci ter opravljati svoje delo na način, ki prispeva k skupnemu dobremu. Delavci morajo v celoti in zvesto opravljati delo, za katerega so se dogovorili.<ref name=":5" /> === Solidarnost in splošen namen zemeljskih dobrin === Papež Janez Pavel II. je v okrožnici ''Sollicitudo rei socialis'' iz leta 1987 zapisal:<blockquote>V luči vere skuša solidarnost preseči samo sebe in prevzeti specifično krščanske razsežnosti popolne zastonjskosti, odpuščanja in sprave. Tako bližnji ni samo človeško bitje s svojimi pravicami in svojo temeljno enakostjo z vsemi, temveč postane živa podoba Boga Očeta, odrešena s Kristusovo krvjo, in predmet stalnega delovanja Svetega Duha.<ref>''Sollicitudo rei socialis'', § 40.</ref></blockquote>Vsa ljudstva sveta pripadajo eni človeški družini. Biti moramo varuhi svojega brata, čeprav nas ločujejo razdalja, jezik ali kultura. Jezus uči, da moramo vsak ljubiti svojega bližnjega kakor sebe, v priliki o dobrem Samarijanu pa vidimo, da se mora naše sočutje razširiti na vse ljudi (prim. {{Bibl|Lk 10, 25-37}}). Solidarnost vključuje svetopisemski poziv, naj tujce sprejmemo – tudi priseljence, ki iščejo delo, varen dom, izobraževanje za svoje otroke ali dostojno življenje za svoje družine.<ref name=":5" /> Svet in njegove dobrine so bili ustvarjeni za uporabo in korist vseh. Zato vse strukture, ki ovirajo uresničevanje tega temeljnega cilja, niso prave. Ta koncept se povezuje s konceptom socialne pravičnosti in omejitvami zasebne lastnine.<ref name=":2" /> === Skrb za božje stvarstvo === Vizija Cerkve vključuje pravilne odnose med vsemi člani božjega stvarstva. Edini ustrezen odnos do nje je skrbništvo. Dobrine sveta so človeštvu na voljo za uporabo le v okviru socialne hipoteke, ki s seboj prinaša odgovornost za varovanje okolja. Dobrine zemlje so božji darovi in Bog jih je namenil v korist vseh. Človek je dobil oblast nad vsem stvarstvom kot vzdrževalec ali skrbnik, ne kot izkoriščevalec, zato mu je zapovedano, da mora biti dober gospodar darov, ki mu jih je dal Bog. Naravnih virov ne smemo uporabljati in zlorabljati z uničujočo potrošniško miselnostjo.<ref>''Forming Consciousness,'' § 51, 86.</ref> V želji po konkretnem ukrepanju na tem področju je bila vzpostavljena platforma [https://laudatosiactionplatform.org/ Laudato si], preko katere lahko družine, ustanove in skupnosti »dosegajo resničen napredek v smeri trajnosti v celostnem duhu« istoimenske okrožnice papeža Frančiška.<ref>{{Navedi splet|title=Dejavnostna platforma Laudato si’|url=https://katoliska-cerkev.si/dejavnostna-platforma-laudato-si|website=Katoliška Cerkev v Sloveniji|accessdate=2022-03-25|language=sl|first=|last=|publisher=Slovenska škofovska konferenca}}</ref> == Družbeni nauk Cerkve v praksi == === Sveti sedež === Več organov [[Sveti sedež|Svetega sedeža]] se ukvarja s socialnimi vprašanji. Papeški svet za pravičnost in mir ima nalogo spodbujati pravičnost in mir v svetu v luči evangelija in družbenega nauka Cerkve. Prizadeva si za razjasnitev, razširitev in razvoj novih naukov na področju miru, pravičnosti in človekovih pravic. Svet sodeluje tudi z lokalnimi in mednarodnimi katoliškimi organizacijami, ki delujejo na teh področjih, prek Državnega tajništva pa sodeluje tudi z organi socialnega varstva Združenih narodov.<ref>{{Navedi splet|title=Pontifical Council for Justice and Peace|url=https://www.vatican.va/roman_curia/pontifical_councils/justpeace/documents/rc_pc_justpeace_pro_20011004_en.html|website=www.vatican.va|accessdate=2022-03-25}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Holy See's Presence in the International Organizations|url=https://www.vatican.va/roman_curia/secretariat_state/documents/rc_seg-st_doc_20020422_tauran_en.html|website=www.vatican.va|accessdate=2022-03-25}}</ref> === Evropa in Amerika === Družbeni nauk Cerkve pomembno vpliva na [[Krščanska demokracija|krščansko demokracijo]], politično gibanje v številnih evropskih in latinskoameriških državah. Načelo subsidiarnosti, na primer, ki izvira iz okrožnice ''Rerum novarum'', je bilo v pravo [[Evropska unija|Evropske unije]] vključeno z [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtsko pogodbo]]. Sedanja formulacija je vsebovana v 5. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=The Catholic origins of the EU’s principle of subsidiarity|url=http://www.nouvelle-europe.eu/node/2016|website=Nouvelle Europe|date=2018-03-20|accessdate=2022-03-25|language=en|first=Andreas|last=Pacher}}</ref> Mednarodno gibanje katoliških strokovnjakov in intelektualcev [[Pax Romana (združenje)|Pax Romana]] je še ena organizacija, ki trdno temelji na načelih katoliškega družbenega nauka. Deluje na vseh celinah, zlasti v Evropi, Ameriki in Afriki.<ref>{{Navedi splet|title=Pax Romana Journal 2020 - IMCS|url=https://www.imcs-miec.org/uncategorized-en/pax-romana-journal-2020/|date=2021-01-12|accessdate=2022-03-25|language=en-GB}}</ref> Leta 1933 sta {{ill|Dorothy Day|en|Dorothy Day}} in {{ill|Peter Maurin|en|Peter Maurin}} ustanovila {{ill|katoliško delavsko gibanje|en|Catholic Worker Movement}}, kateremu še danes pripada več kot 180 skupnosti. Zavzema se za distributizem, nenasilje, prostovoljno revščino, molitev in gostoljubje za marginalizirane in najrevnejše v družbi.<ref>{{Navedi splet|title=Catholic Worker Movement|url=https://www.catholicworker.org/index.html|website=www.catholicworker.org|accessdate=2022-03-25}}</ref> == Viri == {{Refbegin}} *{{Navedi knjigo|title=Quadragesimo anno (O obnovi družbenega reda)|last=Pij XI.|publisher=Misijonska tiskarna|year=1940||location=Domžale-Groblje|cobiss=2923011}} *{{Navedi knjigo|title=Populorum progressio (O delu za razvoj narodov)|last=Pavel VI.|publisher=Nadškofijski ordinariat|year=1967|location=Ljubljana|cobiss=4533763|first=}} *{{Navedi knjigo|title=Evangelium vitae (Evangelij življenja)|last=Janez Pavel II.|publisher=Družina|year=1995|isbn=961-222-051-4|cobiss=50952704|series=Cerkveni dokumenti}} *{{Navedi knjigo|title=Caritas in veritate (Ljubezen v resnici)|last=Benedikt XVI.|publisher=Družina|year=2009|isbn=978-961-222-772-2|location=Ljubljana|cobiss=247316736|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/ProductFiles/127-ljubezen-v-resnici.pdf}} *{{Navedi knjigo|title=Deus caritas est (Bog je ljubezen)|last=Benedikt XVI.|publisher=Družina|year=2006|isbn=961-222-610-5|location=Ljubljana|cobiss=225481728|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/ProductFiles/112-bog-je-ljubezen.pdf}} *{{Navedi knjigo|title=Evangelii gaudium (Veselje evangelija)|last=Frančišek|publisher=Družina|year=2014|isbn=978-961-04-0012-7|location=Ljubljana|cobiss=271753472|url=https://katoliska-cerkev.si/media/datoteke/Cerkveni%20dokumenti%20140.pdf}} *{{Navedi knjigo|title=Laudato si (Hvaljen, moj Gospod)|last=Frančišek|publisher=Družina|year=2015|isbn=978-961-04-0213-8|location=Ljubljana|cobiss=281304832|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9BVG2IJB}} *{{Navedi revijo|last=Leon XIII.|date=1994|title=Rerum novarum (Nove stvari)|magazine=Družbeni nauk Cerkve|pages=39–65|cobiss=14533933}} *{{Navedi revijo|last=Janez Pavel II.|date=1994|title=Sollicitudo rei socialis (O skrbi za socialno vprašanje)|magazine=Družbeni nauk Cerkve|pages=515–516|cobiss=14538029}} *{{Navedi knjigo|title=Forming Consciences for Faithful Citizenship|publisher=United States Conference of Catholic Bishops|year=2020|isbn=978-1601370266|url=https://www.usccb.org/issues-and-action/faithful-citizenship/upload/forming-consciences-for-faithful-citizenship.pdf|at=}} {{Refend}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Krščanska demokracija]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Socialna etika]] [[Kategorija:Katoliška teologija in doktrina]] [[Kategorija:Okoljska etika]] rcvz7gr5lc3baia0jp64us6bvhuxbh3 0 325476 5737602 5735878 2022-08-20T11:33:56Z 46.123.241.230 wikitext text/x-wiki '''Senčar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anka Senčar]] (1946–2018), manekenka in fotomodel * [[Dušan Senčar]] (1925–2003), odvetnik, smučarski funkcionar * [[Helena Senčar Šimonka]] (1934–1970), etnologinja in umetnostna zgodovinarka *[[Igor Senčar]] (*1965), ekonomist, diplomat, publicist * [[Lado Senčar]] (1909–1998), smučarski tekač *[[Marjana Senčar Srdič]] (*1976), ekonomistka in tehnološka entuziastka/poznavalka novih tehnologij * [[Mojca Senčar]] (1940–2019), zdravnica anesteziologinja, predsednica EuropaDonna * [[Peter Senčar]] (*1937), kemijski tehnolog in ekonomist * [[Sabina Senčar]] (*1970), zdravnica splošne prakse in ginekologinja, literarna analitičarka, *[[Tatiana Bajuk Senčar]] (*1969), etnologinja, socialna antropologinja ==Glej tudi== * priimek [[Seničar]] *priimek [[Senčič]] *priimek [[Senica (priimek)|Senica]] *priimek [[Senčur]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Senčar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] i9vgza3big5dly3lcs4vdxiqiglg64q 5737603 5737602 2022-08-20T11:34:17Z 46.123.241.230 wikitext text/x-wiki '''Senčar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anka Senčar]] (1946–2018), manekenka in fotomodel * [[Dušan Senčar]] (1925–2003), odvetnik, smučarski funkcionar * [[Helena Senčar Šimonka]] (1934–1970), etnologinja in umetnostna zgodovinarka *[[Igor Senčar]] (*1965), ekonomist, diplomat, publicist * [[Lado Senčar]] (1909–1998), smučarski tekač *[[Marjana Senčar Srdič]] (*1976), ekonomistka in tehnološka entuziastka/poznavalka novih tehnologij * [[Mojca Senčar]] (1940–2019), zdravnica anesteziologinja, predsednica EuropaDonna * [[Peter Senčar]] (*1937), kemijski tehnolog in ekonomist * [[Sabina Senčar]] (*1970), zdravnica splošne prakse in ginekologinja, literarna analitičarka *[[Tatiana Bajuk Senčar]] (*1969), etnologinja, socialna antropologinja ==Glej tudi== * priimek [[Seničar]] *priimek [[Senčič]] *priimek [[Senica (priimek)|Senica]] *priimek [[Senčur]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Senčar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ttgihgvnr6xaglzh374fmpi2hwgao2o 5737605 5737603 2022-08-20T11:38:20Z A09 188929 rvv: isti razlog kot prej; podatek je naveden v [[WP:RS]] wikitext text/x-wiki '''Senčar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anka Senčar]] (1946–2018), manekenka in fotomodel * [[Dušan Senčar]] (1925–2003), odvetnik, smučarski funkcionar * [[Helena Senčar Šimonka]] (1934–1970), etnologinja in umetnostna zgodovinarka *[[Igor Senčar]] (*1965), ekonomist, diplomat, publicist * [[Lado Senčar]] (1909–1998), smučarski tekač *[[Marjana Senčar Srdič]] (*1976), ekonomistka in tehnološka entuziastka/poznavalka novih tehnologij * [[Mojca Senčar]] (1940–2019), zdravnica anesteziologinja, predsednica EuropaDonna * [[Peter Senčar]] (*1937), kemijski tehnolog in ekonomist * [[Sabina Senčar]] (*1970), zdravnica splošne prakse in ginekologinja, literarna analitičarka, proticepilska aktivistka *[[Tatiana Bajuk Senčar]] (*1969), etnologinja, socialna antropologinja ==Glej tudi== * priimek [[Seničar]] *priimek [[Senčič]] *priimek [[Senica (priimek)|Senica]] *priimek [[Senčur]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Senčar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 9065uav98uqgl0a0uds36xl61bxty7c 0 332372 5737199 5585987 2022-08-20T07:19:44Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Schengen Area.svg|thumb|Schengensko območje (države članice EU so obarvane zeleno)]] '''Schengensko območje''' je območje odpravljenih notranjih meja držav Evropske unije in obsega ozemlje 26 [[Evropa|evropskih]] držav, ki so podpisale [[schengenski sporazum]]. Ta je bil prvič podpisan v [[Luksemburg|luksemburškem]] mestu [[Schengen]] leta [[1985]]. S podpisom Schengenskega sporazuma so bile odpravljene vse mejne kontrole v Evropski uniji, skupaj s carinskimi kontrolami oseb. V praksi to pomeni sprostitev mejnih kontrol na [[državna meja|državnih mejah]] znotraj območja, medtem ko se okrepljena kontrola izvaja na zunanjih mejah območja. Schengensko območje uzakonja [[zakonodaja Evropske unije]] od [[amsterdamska pogodba|amsterdamske pogodbe]] [[1999]] dalje, vanj pa so vključene tudi nekatere države, ki niso članice [[Evropska unija|EU]]: [[Islandija]], [[Lihtenštajn]], [[Norveška]] in [[Švica]] ter mestne države [[Monako]], [[San Marino]] in [[Vatikan]]. Na drugi strani schengenskemu območju zaradi aneksov po lastni zahtevi nista priključena [[Irska]] in [[Združeno kraljestvo]], medtem ko naj bi se območju v prihodnosti priključili [[Ciper]], [[Bolgarija]] in [[Romunija]]. Območje Schengena v trenutnem obsegu zajema 4.312.099 km<sup>2</sup> oz. več kot 400 milijonov ljudi.<ref>{{cite web|url=http://biblio.ucv.ro/bib_web/bib_pdf/EU_books/0056.pdf |title=The Schengen Area|date=12. december 2008|publisher=European Commission|format=pdf}}</ref> Prevzemanje schengenskih pravil vključuje odpravljanje mejnih kontrol z ostalimi članicami območja in hkratno krepitev kontrol na mejah z državami nečlanicami. Pomembno je tudi sprejemanje skupnih schengenskih politik o imigracijah tujcev (vključno s schengenskim vizumom), standardizacija mejnih nadzornih sistemov in podatkovnih baz, čezmejno policijsko in pravosodno sodelovanje. Vrsta dokumenta, ki ga države članice zahtevajo za vstop na svoje ozemlje od tujih državljanov schengenskega območja, je odvisna od pravnega reda posameznih držav, kot tudi posamezne odločitve o začasni vzpostavitvi mejnih kontrol. == Schengensko območje in Slovenija == Po vstopu v schengensko območje je bil v Sloveniji odpravljen mejni nadzor na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Slovenija tako varuje skupno zunanjo mejo Evropske unije. V obdobju 2004-2006 je bilo za potrebe uvedbe schengenskega nadzora zunanje meje nakupljena oprema in posodobljena informacijska in druga infrastruktura na nadzornih točkah (mejnih prehodih in prehodnih mestih), za kar je sredstva prispevala tudi EU. V Sloveniji je na zunanjih mejah šest nadzornih točk, kjer se izvaja poostren nadzor oseb ter fitosanitarni, carinski in inšpekcijski nadzor. To so mejni prehodi Gruškovje, Obrežje in Jelšane, železniški mejni prehod Dobova, morska točka v Luki Koper in zračna točka na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. == Schengensko območje v odnosu do drugih struktur Evropske unije == {{EU-časovnitrak}} [[File:Schengen Area participation.svg|thumb|{{legend|#0088cc|EU member states participating}} {{legend|#ffff00|EU member states not participating but obliged to join}} {{legend|#ff6666|EU member states with an opt-out}} {{legend|#7CFC00|non-EU member states participating}} {{legend|#FFA500|non-EU member states de facto participating}} {{legend|#4B0082|non-EU member states with an open border}}]] == Letalski promet znotraj Schengenskih držav == Za lete znotraj Schengenskega območja(bodisi med različnimi državami članic [[Schengenski sporazum|Schengenskega sporazuma]] ali znotraj posamezne Schengenske države), varnostni organi, upravljavec letališča in letalski prevozniki niso pooblaščeni za izvajanje nadzora potovalnih [[Osebni dokument|dokumentov]] potnikov znotraj Schengenskih držav. Pristojni so za izvajanje varnostih pregledov, ob katerem pa od potnika lahko zahtevajo vstopni kupon in [[Osebna izkaznica|osebno izkaznico]] ali [[potni list]], vendar zgolj za identifikacijo potnika ali komercialne namene. Po smernicah [[Evropska komisija|Evropske komisije]], naj bi bil potnik, ki potuje znotraj Schengenskega območja deležen pregleda dokumetov pri opravljanju prijave na let, pred vstopom v mednarodno območje letališča oziroma pred vkrcanjem potnika na [[letalo]], pri izhodu. Praviloma potnikovi dokument nebi bili potreben pregleda več kot na eni od navedenih varnostnih točk, pa vendar se v navadi identifikacija potnika izvaja povsot. Razlog za to so vedno večje število [[Migranti|migrantov]], katerih cilj je priti znotraj Schengenskega območja. Za potovanje znotraj Schengenskih držav navadno zadostuje osebna iskaznica, ki je pri nekaterih državah lahko veljavnost dokumenta pretečena tudi nekaj let. Veliko vlogo pri tem imajo tudi letalske družbe, ki si lahko izmislijo svoje dodatne pogoje za potovanje. V primeru potovanja iz Schengenskega območja v območje ki ni Schengensko je potrebna mejna kontrola dokumentov, prav tako je za potnike, ki potujejo iz ne Schengenskih držav v Schengensko območje. Potniki, ki pihajajo iz tretjih držav si morajo v večini primerov priskrbeti Schengen vizo in preveriti zahteve države in letalskega prevoznika o pogojih trajanja veljavnosti dokumenta in o pogojih vstopa na Schengensko območje. Pogoji vstopa posameznih državljanov se razlikujejo med seboj. V primeru ne izpolnjevanja pogojev, je potnik letalskega prometa zavrnjen na [[Mejni prehod|mejnem prehodu]], oglobljen in napoten v državo za katero ispolnjuje pogoje vztopa. Enako je v primeru, če potnik ne upošteva časovne omejitve bivanja v gostujoči državi ali časovne omejitve vize. Tudi v tem primeru se izda globa in oseba je v prekrškovnem ali kazenskem postopku. <ref>{{cite web|url=http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:32006R0562&qid=1405256452369|title=Schengen Borders Code, Article 21(b) - 32006R0562 - EN - EUR-Lex|publisher=}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.europarl.europa.eu/sides/getAllAnswers.do?reference=E-2005-3037&language=EN |title=Answer given by Mr Frattini on behalf of the Commission |date=20 September 2005 |accessdate=8 August 2012}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/borders-and-visas/index_en.htm |title=Schengen, Borders & Visas |date=16 July 2012 |accessdate=8 August 2012}}</ref> <ref>[http://www.dw.com/en/macedonias-refugee-dilemma/a-19037282 Macedonia's refugee dilemma] (Deutsche Welle 10 February 2016)</ref><ref>[https://news.yahoo.com/flying-fake-id-refugees-path-less-travelled-europe-044652323.html Flying on a fake ID: refugees' path less travelled to Europe] (Yahoo 21 October 2015)</ref> == Reference == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/mejne-zadeve-in-tujci/1084 MNZ, Policija] * [http://ec.europa.eu/slovenija/slovenija_in_eu/schengen/index_sl.htm Evropska komisija] [[Kategorija:Evropska unija]] [[Kategorija:Mejni prehodi Slovenije|*]] {{normativna kontrola}} fhbcrng3t0fx6g4irywuaz2oznmp6do 0 334253 5737072 5620589 2022-08-20T07:11:18Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{razlikuj|Milan Erič}}{{Infopolje Oseba}} '''Miran Erič''' [míran érič], [[Slovenci|slovenski]] [[akademski slikar]], {{ill|podvodni arheolog|en|Underwater archaeology}}, [[konservator]][[ski svetnik]], [[potapljač]], [[jamar]], * [[9. februar]] [[1959]], [[Maribor]]. ==Življenjepis== Rojen je mami Ljudmili Wieser (Milka), učiteljici in ravnateljici iz [[Slovenji Plajberk|Slovenjega Plajberka]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], ter očetu Milojku Eriću, oficirju 4. armade iz [[Gornja Crnuća|Gornje Crnuće]] (Gornja [[Vraćevšnica]] blizu [[Gornji Milanovac|Gornjega Milanovca]]). Njegov brat je slikar, ilustrator in filmski animator [[Milan Erič]]. ==Izobrazba== Osnovno šolo je obiskoval v Mariboru, srednjo kadetsko šolo za miličnike pa v [[Tacen|Tacnu]] med leti 1973 in 1976. Po zaključeni srednji šoli je prakso opravil na Postaji milice Ljubljana Center in nato služboval kot [[policist|miličnik]] na Postaji milice [[Ribnica]] do 1981 leta. Leta 1981 so ga mladinke in mladinci Zveze socialistične mladine Slovenije Ribnica izvolili za občinskega sekretarja [[Zveza socialistične mladine Slovenije|ZSMS]]. V teh letih se je pridružil Društvu za raziskovanje jam Ribnica. Kot {{ill|jamski potapljač|en|cave diving}} je med leti 1985 in 1998 deloval v Jamarski reševalni službi.<ref>[https://www.jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-jamarska-resevalna-sluzba/ss-jrs-p-zgodovina Jamarska reševalna služba]</ref> Po študiju na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoški akademiji]] (1982-84) se je leta 1984 vpisal na [[Akademija za likovno umetnost v Ljubljani|Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je zaključil dodiplomski študij [[slikarstvo|slikarstva]],<ref>Narvika Bovcon. [http://eprints.fri.uni-lj.si/3751/1/ERIC.pdf Nova zgradba FRI UL z umetniškim pridihom], ''[[Likovne besede]] / Artwords'' 104:28-33, 2016, {{COBISS|ID=1537330115}}</ref> nato pa še specialistični študij na področju zaščite mokrega lesa. Z [[Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani| Oddelkom za arheologijo]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je začel sodelovati leta 1992.<ref>[http://www.ff.uni-lj.si/sites/default/files/Dokumenti/OFakulteti/zgodovina/zbornik_web_.pdf ''Zbornik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 1919–2009''], Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2009, str. 59, {{COBISS|ID=41027938}}</ref> Takrat je vpisal magistrski študij, ki ga je leta 1998 zaključil z nalogo ''Moker les iz arheoloških najdišč v Sloveniji''. ==Raziskovalno delo== Iz [[Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani| Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete UL]], kjer je deloval kot raziskovalec se je leta 2005 preselil na ZVKDS (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije), kjer kot konservator deluje na področju raziskovanja in zaščite {{ill|podvodna dediščina|lt=podvodne dediščine|en|UNESCO Convention on the Protection of the Underwater Cultural Heritage}}. Miran Erič se ukvarja z razvojem 3D metodologij dokumentiranja podvodnih najdišč, raziskavami na področju zgodnjih plovil, razvojem metodologij konserviranja mokrega lesa ter rabo in dediščino {{ill|Slikovni jezik|lt=slikovnega jezika|en|Visual language}}. Na področju 3D dokumentiranja Erič že 15 let sodeluje z Laboratorijem za računalniški vid na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani]]. Na svojo pobudo je s skupino raziskovalcev na področju zgodnjih plovil iz cele Evrope (ambasadorjev) leta 2015 ustanovil mednarodno pobudo ''Early Watercraft - A global perspective of invention and development'', ki leta 2020 šteje že 110 individualnih in 32 institucionalnih ambasadorjev iz 53 držav na vseh celinah.<ref>[https://www.academia.edu/12294339/EWA_Global_Initiative_Early_Watercraft_-_A_global_perspective_of_invention_and_development._The_First_Ambassadors_Meeting_Minutes Global Initiative: Early Watercraft - A global perspective of invention and development : The First Ambassadors Meeting Minutes], Vrhnika, Slovenia, 19-23 April 2015, {{COBISS|ID=1536326083}} </ref> <ref>[https://www.academia.edu/20006732/Proposal_of_the_Global_Initiative_EarlyWatercraft_A_global_perspective_of_invention_and_development_EWA Global Initiative: Early Watercraft - A global perspective of invention and development : proposal of the initiative], {{COBISS|ID=1536750787}} </ref> <ref>[https://www.facebook.com/groups/1661713817382855/ Mednarodna delovna skupina: Early Watercraft - A global perspective of invention and development] </ref> Kot podvodni arheolog sodeluje na mnogih domačih in tujih arheoloških projektih ter že dve desetletji s prispevki sodeluje na mednarodnih kongresih.<ref>[https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/ljubljansko-barje-in-ljubljanica-sta-svetovni-arheoloski-fenomen.html Ljubljansko barje in Ljubljanica sta svetovni arheološki fenomen : Miran Erič, podvodni arheolog], Sobotna priloga, [[Delo (časopis)|Delo]] 54(266):26-28, 16. november 2012, {{COBISS|ID=264674048}}</ref> <ref>Miran Erič, arheolog. [https://www.academia.edu/12880480/Miran_Erič_Fire_house_watercraft_Miran_Erič_arheolog_Ogenj_hiša_čoln Ogenj, hiša, čoln]. De facto 4(24):48-55, junij 2015, {{COBISS|ID=294511872}} </ref> <ref>Miran Erič, [https://www.delo.si/sobotna/danes-sploh-ne-vemo-kaj-nam-odplavlja.html Danes sploh ne vemo, kaj nam odplavlja], Sobotna priloga, [[Delo (časopis)|Delo]] 59(132):39-41, 10. junij 2017, {{COBISS|ID=296001280}} </ref> V okviru [[Univerza za tretje življenjsko obdobje|Univerze za tretje življenjsko obdobje]] in [[KUD France Prešeren]] je bil med leti 1988-90 in 1992-2013 mentor skupine slikarjev amaterjev "Želve".<ref>[https://www.academia.edu/3530437/TURTLES_22_1985-2007_Contributions_to_the_visibility_of_peripheral_painting_activity_in_Slovenia Želve(?) 22: 1985 - 2007 : prispevki k prepoznavnosti obrobnih slikarskih dejavnosti v Sloveniji]. Ljubljana, KUD France Prešeren in Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, 2007, {{COBISS|ID=235941376}}</ref> [[File:Miran-Eric.png|thumb|upright=4|center|Znaki, ki jih je Miran Erič oblikoval, nazorno ilustrirajo kronološki razvoj njegovih interesnih dejavnosti.]] == Viri == {{opombe}} == Izbrana bibliografija == <div style="font-size:smaller"> * [[Miran Erič]], član uredništva in tehnični urednik zbirke ''[https://www.zvkds.si/sl/kategorija-publikacije/e-knjige Arheologija na avtocestah Slovenije]'', Ljubljana, ZVKDS, 2006-2010, {{COBISS|ID=250760960}} * [[Miran Erič]], [[Andrej Gaspari]] (urednika). ''[https://www.academia.edu/3530560/Submerged_Past_archaeology_of_the_aquatic_environments_and_underwater_cultural_heritage_exploring_in_Slovenia Potopljena preteklost : arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji : zbornik ob 128-letnici Dežmanovih raziskav Ljubljanice na Vrhniki (1884-2012)]''. Didakta, Radovljica, 2012, {{COBISS|ID=262228224}} * [[Miran Erič]]. [https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1260/2047-4970.3.4.597 "New reflections on the protection of World heritage in the future : global symbolic meaning of autochthonous and indigenous origins of water navigation"]. ''International journal of heritage in the digital era'' 3(4):597-612, 2014, {{COBISS|ID=37886469}} * [[Miran Erič]], [[Andrej Gaspari]], [[Katarina Čufar]], [[Franc Solina]], Tomaž Verbič. [http://av.zrc-sazu.si/Si/65/Eric_AV_65.html "Zgodnjerimska ladja iz Ljubljanice pri Sinji Gorici = Early Roman barge from the Ljubljanica River at Sinja Gorica"]. ''Arheološki vestnik'' 65:187-254, 2014, {{COBISS|ID=10715476}} * Aleš Jaklič, [[Miran Erič]], Igor Mihajlović, Žiga Stopinšek, [[Franc Solina]]. [http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0305440315002447 "Volumetric models from 3D point clouds: The case study of sarcophagi cargo from a 2nd/3rd century AD Roman shipwreck near Sutivan on island Brač, Croatia"]. ''Journal of Archaeological Science'' 62 (October):143–152, 2015, {{COBISS|ID=1536404675}} * [[Miran Erič]], [[Franc Solina]]. [http://ckz.si/arhiv/265%20Grafiti/CKZ265_Notranja-134-147.pdf "Slikovni jezik in današnja (neskladna) raba"]. ''Časopis za kritiko znanosti'' 44(265):134-147, 2016, {{COBISS|ID=1537275075}}. * [[Miran Erič]], Enej Guček Puhar, Aleš Jaklič, [[Franc Solina]]. [https://www.researchgate.net/publication/339842814_The_Necessity_of_Changing_the_Methodology_of_Preserving_Waterlogged_Wooden_Objects_The_Case_of_a_Palaeolithic_Wooden_Point_from_the_Ljubljanica_River "The Necessity of Changing the Methodology of Preserving Waterlogged Wooden Objects : the Case of a Palaeolithic Wooden Point from the Ljubljanica River"]. ''Skyllis : Zeitschrift für Unterwasserarchäologie'' 18(2):174-185, 2018, {{COBISS|ID=1538532035}} * [[Miran Erič]], David Stopar, [[Franc Solina]], Katja Kavkler. [https://www.researchgate.net/publication/344666786_Reconceptualization_of_the_Contemporary_Maritime_Museum_Do_we_Really_Need_the_Original_Waterlogged_Wooden_Artefacts_and_Objects "Reconceptualization of the contemporary maritime museum. do we really need the original waterlogged wooden artefacts and objects"]. ''Skyllis : Zeitschrift für Unterwasserarchäologie'' 19(1/2):11-28, 2019, {{COBISS|ID=32571395}} * [[Miran Erič]], Enej Guček Puhar, Žiga Stopinšek, Aleš Jaklič, [[Franc Solina]]. [https://www.researchgate.net/publication/344666908_The_Significance_of_Detailed_Analysis_of_3D_Cloud_Points_Which_Include_Data_that_the_Human_Eye_Can_Overlook_The_Case_of_a_Flat-bottomed_Ship_from_the_Ljubljanica_River "The significance of detailed analysis of 3D cloud points which include data that the human eye can overlook : the case of a flat-bottomed ship from the Ljubljanica river"]. ''Skyllis : Zeitschrift für Unterwasserarchäologie'' 19(1/2):29-40, 2019, {{COBISS|ID=32538883}} </div> ==Posebna znanja== * potapljač [[CMAS]] (Confédération Mondiale des Activités Subaquatiques): **** four star diver * potapljač {{ill|IANTD|en|International Association of Nitrox and Technical Divers}} (International Association of Nitrox and Technical Divers): Advanced Nitrox diver * potapljač {{ill|ESDP|en|Scientific diving}} (European Scientific Diving Panel): Advanced European Scientific Diver ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih slikarjev]] *[[seznam slovenskih arheologov]] *[[seznam slovenskih konservatorjev]] *[[seznam slovenskih jamarjev]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Erič, Miran}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] [[Kategorija:Slovenski konservatorji]] [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] 55jfzmlthvobkcago3avecrv4svwnzv 0 336605 5737243 5270395 2022-08-20T07:26:15Z Romanm 13 znana datum in kraj smrti wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Josip Fabiani''' [fabjáni], [[Slovenci|slovenski]] [[uradnik]] in [[politik]], [[1. december]] [[1805]], [[Kobdilj]], † [[19. junij]] [[1882]], [[Štanjel]]. == Življenje in delo == Rodil se je v družini davčnega uradnika Ivana in gospodinje Terezije Fabiani rojene Paulig. Gimnazijo je končal v [[Gorica|Gorici]], nato naj bi na [[Dunaj]]u študiral ([[pravo]] ?).<ref name ="Leksikon">''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> Marca 1861, ko je bil uradnik v [[Bovec|Bovcu]], je bil v kmečki kuriji [[tolmin]]skega okraja izvoljen v goriški [[Deželni zbor Goriško-Gradiščanske|deželni zbor]]. Kot poslanec si je leta 1866 prizadeval za popravilo [[cesta|ceste]] [[Šempeter pri Gorici]]-[[Volčja Draga]]-[[Dornberk]]. Istega leta je kot prvi na Goriškem predlagal ustanovitev [[Meteorologija|meteorološke postaje]], ki je bila nato 1. novembra 1869 tudi postavljena. Leta 1867 ni bil več izvoljen v deželni zbor, postal je državni uradnik v Gradiški. V letih 1869-1870 pa je na Dunaju pri ministru za finance delal v komisiji za uravnavo zemljiških [[davek|davkov]]. == Viri == {{opombe}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fabiani, Josip}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] ntd6dt85uykpxxv3f4svvmrzk9mxylj 0 341471 5737037 5683555 2022-08-20T07:10:05Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Hexahedron.jpg|sličica|245x245_pik|Kocka, najbolj poznan pravilni polieder.]] '''Pravilni poliedri''' so [[Polieder|poliedri]], ki imajo [[Skladnost (geometrija)|skladna]] vsa [[Oglišče|oglišča]], [[Stranica|stranice]] in [[Stranska ploskev|stranske ploskve]]. Definicij za pravilne poliedre je več, najstrožje dovoljujejo le 5 pravilnih poliedrov ([[Platonsko telo|Platonska telesa]]), medtem ko najbolj obširne dovoljujejo neskončno mnogo pravilnih poliedrov. Dandanes je najbolj popularna definicija, ki dovoljuje 9 pravilnih poliedrov, ter številne razširjene definicije, najbolj popularna dovoljuje [[Seznam pravilnih poliedrov|48]] pravilnih poliedrov. Prve omembe poliedrov segajo že v 4. stoletje pred našim štetjem, ko je [[Platon]] opisal Platonska telesa. Kasneje je še [[Johannes Kepler]] odkril 2, katerima je nato v 19. stoletju našel [[Dualni polieder|duale]] [[Louis Poinsot|Louis Pointsot]]. V dvajsetem stoletju so nato začeli iskati različne neskončne poliedre, katerih običajno ne vključimo v navadno definicijo pravilnih poliedrov. Petrialni poliedri zaključenih pravilnih poliedrov so prav tako zaključeni, vendar običajno niso vključeni v strožje definicije, saj njihove stranske ploskve niso vključene v strožjo definicijo [[Pravilni mnogokotnik|pravilnih mnogokotnikov]]. Ti imajo namreč stranske ploskve razporejene po [[Trirazsežni prostor|tridimenzionalnem prostoru]], temu rečemo, da so ''izkrivljene''. Ti mnogokotniki imajo še vedno enako dolge stranice, vendar te ležijo na različnih [[ravnina]]h. Neskončni pravilni poliedri (pravilni [[Apeiroeder|apeiroedri]]) so različna tlakovanja. Najbolj poznana so [[Ravnina|planarna]] tlakovanja, obstaja pa tudi nekaj pravilnih neplanarnih apeiroedrov, tako imenovani “blended” (mešani) apeiroedri. Ti zaradi nezaključnosti prav tako niso vključeni v strožje definicije pravilnih poliedrov. Pravilni poliedri do sedaj so vsi ”pravilni” v trorazsežnem [[Evklidski prostor|evklidskem prostoru]], poznamo pa tudi neskončno mnogo pravilnih poliedrov v sferičnem in hiperboličnem prostoru. Obstajajo tudi abstraktni poliedri, to so trorazsežna telesa, ki so pravilna le v več kot trirazsežnem prostoru. Poliedre največkrat delimo po odkriteljih (Platonska telesa, Keplerjeva telesa …), obstajajo pa tudi druge delitve. == Definicije == Obstaja veliko različnih definicij, ki dovoljujejo različno število pravilnih poliedrov. Vse definicije imajo naslednje omejitve: * vsi [[Diedrski kot|diederski koti]] poliedra morajo biti enaki * vse slike [[Oglišče|oglišč]] so pravilni [[mnogokotnik]]i (pri definicijah, ki zajemajo več poliedrov se štejejo tudi pravilni izkrivljeni mnogokotniki) * vse stranice, oglišča in stranske ploskve so [[Skladno število|skladne]]. === Petrie-Coxeterjeva definicija === Prva definicija Petrieja in Coxeterja je dovoljevala vse pravilne poliedre, ki so v 3D [[Evklidski prostor|evklidskem prostoru]] s tem omejila pravilne poliedre na 48 različnih. S to definicijo jima je uspelo najti šest novih pravilnih poliedrov, ki predstavljajo osnovo za kasneje odkritih šest, ki tudi spadajo v definicijo. Ta definicija še vedno dovoljuje neskončno velike pravilne poliedre, ki jih nadaljnje definicije ne dovoljujejo več.<ref>{{Navedi splet|url=https://arxiv.org/pdf/math/0512157.pdf|title=Petrie-Coxeter Maps Revisited|date=5. 4. 2019|accessdate=7. 12. 2020|website=|publisher=|last=Hubart|first=Isabel}}</ref> === Definicija, ki omejuje zaključenost pravilnega poliedra === Ta definicija za razliko od Petrie-Coxeterjeve definicije dovoljuje pravilne poliedre izven evklidskega prostora, vendar morajo biti poliedri zaključeni. Ta definicija ne dovoljuje [[Teselacija|tlakovanj]], vendar dovoljuje še vedno neskončno mnogo pravilnih poliedrov. Definicija nima pravega imena in se bolj redko uporablja. === Standardna definicija === To je največkrat uporabljena definicija in se običajno uporablja pri opisovanju pravilnih poliedrov. Definicija dovoljuje le zaključene pravilne poliedre znotraj 3D evklidskega prostora ter tako omejuje število na 9 pravilnih poliedrov, na [[Platonsko telo|platonska]] ter [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Pointsotova telesa]]. === Schläflijeva definicija === Ludwig Schläflij je zagovarjal, da morajo imeti vsi pravilni poliedri [[Eulerjeva karakteristika|Eulerjevo karakteristiko]] 2, to pa imajo le platonska ter [[veliki zvezdni dodekaeder]] in [[veliki ikozaeder]]. Čeprav on sam ni štel niti Keplerjevih teles pod pravilne poliedre, so ti dovoljeni v tej definiciji. === Osnovnošolska definicija === To definicijo se zaradi omejitve teles le na najpreprostejša pogosto uporablja v [[Osnovna šola|osnovnih šolah]], vsekakor pa se ne pojavlja le tam. Definicija zahteva, da so pravilni poliedri zaključeni, so v evklidskem 3D prostoru ter so [[Konveksna množica|konveksni]]. S tem smo omejili pravilne poliedre le na 5 platonskih teles. Ta definicija se pogosto uporablja tudi med ljudmi, ki nimajo poglobljenega znanja v matematiki. Definicijo so uporabljali tudi stari Grki, saj še niso poznali drugih pravilnih poliedrov. == Označevanje == {{Glavni članek|Schläflijev simbol}} Za pravilne politope se najpogosteje uporablja označevanje s [[Schläflijev simbol|Schläflijevim simbolom]]. V treh dimenzijah mora imeti dve števili, ki se na splošno označita s p in q, torej Schläflijev simbol za nek polieder je {p, q}. V simbolu p predstavlja kateri mnogokotnik sestavlja pravilni polieder – polieder je torej iz p-kotnikov. Število q pa predstavlja koliko stranskih ploskev se stika v enem oglišču. Simbol {4, 3} torej pomeni, da je polieder sestavljen iz pravilnih štirikotnikov (kvadratov) in da se v vsakem oglišču stikajo trije kvadrati. Vendar se označevanje že pri standardni definiciji mora spremeniti, saj drugače bi prišlo do različnih poliedrov označenih enako. Problem predstavlja [[pentagram]], saj je kot [[Petkotnik|konveksni petkotnik]], prav tako petkotnik. Za pentagram in [[Dekagram (geometrija)|dekagram]] se zato uporablja oznaka {p, {{Sfrac|q|n}}}, kjer n predstvlja stopnjo [[Stelacija|stelacije]]. Nekateri petriali imajo prav tako enak Schläflijev simbol kot nekatera druga telesa, zato se pri njih poleg osnovnega simbola na koncu napiše še število [[mnogokotnik]]a, ki je stranska ploskev petrialnega para, npr. Schläflijev simbol za petrialno kocko je {6, 3}<sub>4</sub>. To pomeni, da ima petrialna kocka za stranske ploskve [[šestkotnik]]e in da se po trije stikajo na enem [[Oglišče|oglišču]]. Če bi zapisali samo {6, 3}, petrialne kocke ne bi bilo mogoče razločiti od [[Šestkotno tlakovanje|šestkotnega tlakovanja]], zato na koncu podpišemo še 4, saj ima petrialni par ([[Kocka|navadna kocka]]) za osnovno ploskev pravilne [[štirikotnik]]e ([[Kvadrat (geometrija)|kvadrate]]). Pri petrialih se uporablja tudi zapis s simbolom petrialnega para in na koncu nadčrtamo [[Pi (črka)|π]], npr. {4, 3}<sup>π</sup>. Pri Petrie-Coxeterjevih poliedrih je potrebno tudi napisati obliko lukenj, ki nastopajo med stranskimi ploskvami. Splošen simbol je {p<sub>1</sub>, q|p<sub>2</sub>}. Število p<sub>1</sub> predstavlja p-kotnik [[Stranska ploskev|stranske ploskve]], p<sub>2</sub> pa p-kotnik luknje med stranskimi ploskvami. Naslednja posebnost je pri “blended” [[Apeiroeder|apeiroedrih]], saj moramo nakazati ali “blendamo” s segmentom ali z apeiroedrom. Prav tako p in q nista od stranske ploskve, temveč od stranske ploskve [[Teselacija|tlakovanja]] iz katerega izhaja. Posebnost zase je še [[izkrivljeni muoktaeder]], katerega zapis je {∞, 4}<sub>·,∗3</sub>, kjer∗ stoji pred številom, ki predstavlja obliko luknje ali cikcaka dualnega para. S · smo zamenjali ∞ da nakažemo, da je vrednost nedoločena.<ref name=":1">{{Navedi revijo|last=McMullen|first=P.|last2=Schulte|first2=E.|date=1997-06-01|title=Regular Polytopes in Ordinary Space|url=https://doi.org/10.1007/PL00009304|magazine=Discrete & Computational Geometry|language=en|volume=17|issue=4|pages=449–478|doi=10.1007/PL00009304|issn=1432-0444}}</ref> == Platonska telesa == {{glavni|platonsko telo}} [[Slika:BluePlatonicDice.jpg|sličica|411x411_pik|Igralne kocke v obliki platonskih teles]] Najbolj poznani pravilni poliedri so platonska telesa, ter so edini poliedri, ki upoštevajo vse definicije. Platonska telesa so osnova za vse zaključene poliedre v [[Evklidski prostor|evklidskem 3D prostoru]]. Poznali so jih že v starih civilizacijah, prvi zapis o njih pa je nastal okoli leta 360 pred našim štetjem, ko jih je opisal Platon. Platonskih teles je pet, kot stranske ploskve pa imajo trikotnike, kvadrate ali petkotnike. Vsi so [[Konveksna množica|konveksni]] in zaključeni. Vsi imajo [[Dualni polieder|dualne pare]] (tetraeder je sam sebi dualni par) in petrialne pare. Glavne tri simetrije – tetraederska, oktaederska in ikozaederska – so poimenovane po platonskih telesih. Platonskim telesom se lahko določi včrtane, vmesne in očrtane [[Sfera|sfere]]. Vsa telesa imajo tudi [[Eulerjeva karakteristika|eulerjevo karkteristiko]] 2. :{| class="wikitable" ! ![[Tetraeder]] ![[Kocka|Heksaeder]] (kocka) ![[Oktaeder]] ![[Dodekaeder]] ![[Ikozaeder]] |- align="center" |slika |[[Slika:Tetrahedron.png|100px]] |[[Slika:Hexahedron.png|100px]] |[[Slika:Octahedron.png|100px]] |[[Slika:Dodecahedron.png|100px]] |[[Slika:Icosahedron.png|100px]] |- align=center |animacija |[[Slika:Tetrahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Hexahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Octahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Dodecahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Icosahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |- align=center |3D model |[[Slika:Tetrahedron.stl|brezokvirja|178x178_pik]] |[[Slika:Hexahedron.stl|brezokvirja|178x178_pik]] |[[Slika:Octahedron.stl|brezokvirja|178x178_pik]] |[[Slika:Dodecahedron.stl|brezokvirja|178x178_pik]] |[[Slika:Regular icosahedron.stl|brezokvirja|178x178_pik]] |- align="center" |[[Mreža telesa|mreža]] |[[Slika:Tetrahedron flat.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Hexahedron flat color.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Octahedron flat.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Dodecahedron flat.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Icosahedron flat.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |- align="center" |[[Schläflijev simbol]] |{3,&nbsp;3}||{4,&nbsp;3}||{3,&nbsp;4}||{5,&nbsp;3}||{3,&nbsp;5} |- align=center |[[Mnogokotnik|osnovna ploskev]] |[[trikotnik]] |[[Kvadrat (geometrija)|kvadrat]] |trikotnik |[[petkotnik]] |trikotnik |- align=center |št. [[Stranska ploskev|stranskih ploskev]] |4 |6 |8 |12 |20 |- align=center |št. [[Oglišče|oglišč]] |4 |8 |6 |20 |12 |- align=center |št. [[Stranica|robov]] |6 |12 |12 |30 |30 |- align=center |[[simetrija]] |tetraederska |oktaederska |oktaederska |ikozaederska |ikozaederska |- align=center |[[Dualni polieder|dual]] |sam sebi |oktaeder |heksaeder |ikozaeder |dodekaeder |} === Dokazovanje platonskih teles === Da je le pet različnih platonskih teles lahko dokažemo na več načinov. ==== Geometrijski dokaz ==== [[Geometrija|Geometrijsko]] je dokazal že [[Evklid]] v svoji knjigi ''[[Elementi (Evklid)|Elementi]].'' Da telo lahko obstaja mora imeti vsaj tri stranske ploskve, ki se stikajo v enem [[Oglišče|oglišču]] (q ≥ 3) ter za stransko ploskev enake pravilne [[mnogokotnik]]e (p ≥ 3). V vsakem oglišču telesa mora biti med sosednjimi stranskimi ploskvami vsota kotov manjša od 360°, torej mora biti notranji kot mnogokotnika manjši od {{Sfrac|360°|3}} = 120° (tri-, štiri- ali petkotnik, saj šestkotnik ima kot 120°). Razlika med 360° in vsotami kotov istega oglišča se imenuje [[kotni primanjkljaj]]. Pri [[trikotnik]]ih imamo tri možne poliedre, saj se lahko na istem oglišču stikajo trije, štirje ali pet trikotnikov, ki tvorijo [[Tetraeder|teraeder]], [[oktaeder]] in [[ikozaeder]]. Šest jih že tvori kot 360° in tako tvorijo [[Teselacija|teselacijo]] in ne platonskega telesa. Pri kvadratih in petkotnikih je edina možnost s tremi liki na oglišče, saj štirje že tvorijo kot 360° oz. 432°. Mnogokotniki z več stranicami, kot 5 niso zmožni tvoriti platonskega telesa, saj če bi se trije stikali na istem oglišču kotnega primankljaja ne bi bilo ali bi bil kot večji od 360°. {| class="wikitable" |- align=center | |trije trikotniki |štirje trikotniki |pet trikotnikov |šest trikotnikov |trije kvadrati |štirje kvadrati |trije petkotniki |trije šestkotniki |- align=center |slika |[[Slika:Polyiamond-3-1.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Polyiamond-4-1.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Polyiamond-5-4.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Polyiamond-6-11.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:TrominoV.jpg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Square tiling vertfig.png|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Pentagon net.png|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Hexagonal tiling vertfig.png|brezokvirja|100x100_pik]] |- align=center |[[kot]] |180° |240° |300° |360° |270° |360° |324° |360° |- align=center |[[Kotni primanjkljaj|primanjkljaj]] |180° |120° |60° |{{ne|0°}} |90° |{{ne|0°}} |36° |{{ne|0°}} |- align=center |[[Platonsko telo|telo]] |{3, 3} tetraeder |{3, 4} oktaeder |{3, 5} ikozaeder |Ø |{4, 3} heksaeder |Ø |{5, 3} dodekaeder |Ø |} V bistvu lahko le iz primankljaja ugotovimo število oglišč v platonskem telesu z uporabo Descartesovega izreka: <math>V={720^\circ \over 360^\circ-q\alpha}</math> V enačbi V predstavlja število oglišč, q število mnogokotnikov okrog enega oglišča in α notranji kot enega [[mnogokotnik]]a. ==== Topološki dokaz ==== [[Topologija|Topološki]] izraz izhaja iz dejstva da je [[Eulerjeva karakteristika]] pri vseh platonskih telesih 2: <math>V+F-E=2</math> Za vsa platonska telesa velja tudi naslednja enačba: <math>pF=2E=qV</math> Če enačbi združimo, dobimo naslednjo enačbo: <math>{2E\over q}+{2E\over p}-E=2</math> To enačbo se zlahka poenostavi v naslednjo: <math>{1\over q}+{1\over p}={1\over 2}+{1\over E}</math> Število robov (E) je lahko le pozitivno, saj ne moremo imeti negativno število robov. Iz tega lahko dobimo naslednjo neenačbo: <math>{1\over q}+{1\over p}>{1\over 2}</math> Ker morata biti p in q [[Naravno število|naravni števili]], večji od 3, dobimo 5 rešitev, ki se ujemajo s platonskimi telesi. == Kepler-Poinsotovi poliedri == {{glavni|Kepler-Poinsotov polieder}} '''Keplerjeve poliedre''' ter '''Pointsotove poliedre''' velikokrat združimo pod skupnim imenom Kepler-Pointsotovi poliedri, saj so [[Dualni polieder|dualni pari]]. Keplerjeva poliedra je okoli leta 1619 odkril [[Johannes Kepler]]. Kot osnovni ploskvi imata [[pentagram]], torej nista [[Konveksna množica|konveksna]]. Po začetku znanstvenega klasificiranja poliedrov pa je [[Louis Poinsot]] leta 1806 odkril še njuna duala. Tudi duala nista konveksna, čeprav sta iz [[trikotnik]]ov in [[petkotnik]]ov – konveksnih [[mnogokotnik]]ov. Značilnost Kepler-Poinsotovih poliedrov je tudi ikozaedrska simetrija. Keplerjevi telesi lahko dobimo tudi z procesom [[Facetiranje|facetiranja]] oz. [[Stelacija|stelacije]]. S facetiranjem [[Ikozaeder|ikozaedra]] dobimo veliki dodekaeder, s facetiranjem malega zvezdenga dodekaedra pa veliki ikozaeder: <math>\{3, 5\}\xrightarrow{\varphi_2}\{5, {5\over 2}\}</math> <math>\{{5\over 2}, 5\}\xrightarrow{\varphi_2}\{3, {5\over 2}\}</math> :{| class="wikitable" ! ![[Mali zvezdni dodekaeder]] (mali stelirani dodekaeder) ![[Veliki dodekaeder]] ![[Veliki zvezdni dodekaeder]] (veliki stelirani dodekaeder) ![[Veliki ikozaeder]] |- align="center" |slika |[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|100px]] |[[Slika:Great dodecahedron.png|100px]] |[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|100px]] |[[Slika:Great icosahedron.png|100px]] |- align="center" |animacija |[[Slika:SmallStellatedDodecahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] ||[[Slika:GreatDodecahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] ||[[Slika:GreatStellatedDodecahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] ||[[Slika:GreatIcosahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |- align="center" |3D model |[[Slika:Small stellated dodecahedron.stl|brezokvirja|178x178_pik]] |[[Slika:Great dodecahedron.stl|brezokvirja|178x178_pik]] |[[Slika:Great stellated dodecahedron.stl|brezokvirja|178x178_pik]] |[[Slika:Great icosahedron.stl|brezokvirja|178x178_pik]] |- align="center" |[[Mreža telesa|mreža]] (osnovne ploskve mreže niso osnovne ploskve, saj v realnem svetu ne moremo narediti Kepler-Poitsotovih poliedrov iz njihovih osnovnih ploskev, saj se te med seboj sekajo) |[[Slika:Small Stellated Dodecahedron Net.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Second stellation of dodecahderon net.svg|brezokvirja|146x146_pik]] |[[Slika:Third stellation of dodecahderon net.svg|brezokvirja|141x141_pik]] |[[Slika:Great icosahedron net.png|brezokvirja|100x100_pik]] ×12 |- align="center" |[[Schläflijev simbol]] |{{{Sfrac|5|2}}, 5} |{5, {{Sfrac|5|2}}} |{{{Sfrac|5|2}}, 3} |{3, {{Sfrac|5|2}}} |- align="center" |[[Mnogokotnik|osnovna ploskev]] |[[pentagram]] |[[petkotnik]] |[[pentagram]] |[[trikotnik]] |- align="center" |št. [[Stranska ploskev|stranskih ploskev]] |12 |12 |12 |20 |- align="center" |št. [[Oglišče|oglišč]] |12 |12 |20 |12 |- align="center" |št. [[Stranica|robov]] |30 |30 |30 |30 |- align="center" |[[Eulerjeva karakteristika]] |−6 |−6 |2 |2 |- align="center" |[[Dualni polieder|dual]] |veliki dodekaeder |mali stelirani dodekaeder |veliki ikozaeder |veliki stelirani dodekaeder |} === Dokazovanje Kepler-Poinsotovih teles === Leta 1810 je matematik [[Augustin Louis Cauchy|Augustin-Louis Cauchy]] dokazal, da obstajajo le štirje Kepler-Pointsotovi poliedri, vendar je njegov dokaz težko razumljiv in zapleten. Spodaj je napisan dokaz, ki ga je iznašel Joseph Bertrand. Za katerikoli končni set [[Točka (geometrija)|točk]] v [[prostor]]u obstaja [[Konveksna množica|konveksni]] [[polieder]], ki ima [[Oglišče|oglišča]] na nekaterih izmed točk, ostale pa znotraj sebe (v svoji [[Konveksna ogrinjača|konveksni ogrinjači]]). V polieder lahko postavimo pravilni [[Stelacija|stelirani]] polieder tako, da so ogljišča enega hkrati tudi oglišča drugega. Ta sistem lahko kličemo ''P'' in lahko mu naredimo kopijo ''Q''. Ker je stelarni polieder v ''P'' pravilni, lahko ''P'' [[Vrtenje|obračamo]] ali [[Zrcaljenje|zrcalimo]] tako, da katerokoli oglišče ''v'' od ''P'' gre na katerokoli oglišče ''v'<nowiki/>'' od ''Q'' ter se pri tem vsa druga oglišča ''P'' ujemajo z oglišči ''Q''. Tako mora biti ''P'' izogonalen (ogliščno prehoden) in konveksna ogrinjača [[uniformni polieder]]. To razporeditev ''v'' do ''v''' lahko naredimo na najmanj tri načine, z ujemanjem vsake [[Stranska ploskev|stranske ploskve]], ki ima najmanj dve drugi [[Skladnost (geometrija)|skladni]] stranski ploskvi z najmanj trikratno [[Simetrija|simetrijo]] okrog vsakega oglišča, kar izključuje vsa telesa razen [[Platonsko telo|platonskih teles]]. Kepler-Pointsotova telesa lahko tako nastanejo le z [[facetiranje]]m platonskih teles.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.math.harvard.edu/media/AllenLiuTheStarsAboveUsThesis.pdf|title=The Stars Above Us: Regular and Uniform Polytopes up to Four Dimensions|date=|accessdate=7. 12. 2020|website=|publisher=Univerza Harvard|last=Liu|first=Allen}}</ref> [[Tetraeder]] ne more biti facetiran, saj nima [[Diagonala|diagonal]]. [[Oktaeder]] prav tako ne more biti facetiran, saj njegove diagonale tvorijo le tri [[Kvadrat (geometrija)|kvadrate]], [[Pravokotnost|pravokotne]] eden na drugega, ki niso zmožni tvoriti poliedra. [[Kocka|Heksaeder]] (kocka) ima premalo prostorskih diagonal, da bi lahko tvorila polieder, ploskovne diagonale pa naredijo stello octangulo, ki je [[poliedrski sestav]]. Ostaneta nam tako le še [[dodekaeder]] in [[ikozaeder]]. Ikozaeder se lahko facetira na 3 različne poliedre, ki imajo za osnovno ploskev enake [[Pravilni mnogokotnik|pravilne mnogokotnike]]. Novonastali polieder je lahko sestavljen iz 12 [[Petkotnik|petkonikov]] ([[veliki dodekaeder]]), 12 [[pentagram]]ov ([[Mali zvezdni dodekaeder|mali stelirani dodekaeder]]) ali 20 [[trikotnik]]ov ([[veliki ikozaeder]]). Dodekaeder se lahko facetira v heksaederske in tetraederske sestave, vendar tudi v [[Veliki zvezdni dodekaeder|velikega steliranega dodekaedra]]. Ker ni več platonskih teles tudi Kepler-Poinsotovih teles ne more biti več.<ref name=":0" /> == Značilnosti pravilnih poliedrov znotraj standardne definicije == === Ekvivalentnosti === V pravilnem poliedru so vsa oglišča skladna, torej se mora na vseh ogliščih stikati enako število ploskev. Za oglišča velja tudi: * vsa oglišča poliedra ležijo na [[sfera|sferi]] * vsi [[diedrski kot]]i poliedra so enaki * vse [[slika oglišč|slike oglišč]] poliedra so [[pravilni mnogokotnik]]i * vsi [[prostorski kot]]i poliedra so skladni === Koncentrične sfere === Pravilni poliedri imajo tri sfere, ki si delijo središča: * včrtana sfera je tangentna na vse ploskve * vmesna sfera je tangentna na vse robove *očrtana sfera je tangentna na vsa oglišča === Simetrija === Pravilni poliedri so med poliedri najbolj [[simetrija|simetrični]]. Nahajajo se v treh [[grupa simetrije|simetrijskih grupah]], ki imajo imena po platonskih telesih: * tetraederska (tudi simetrija četverca) – T<sub>d</sub> * oktaederska (tudi heksaederska ali simetrija osmerca) – O<sub>h</sub> * ikozaederska (tudi dodekaederska) – I<sub>h</sub> === Eulerjeva karakteristika === Pet [[Platonsko telo|platonskih teles]] ter [[veliki zvezdni dodekaeder]] in [[veliki ikozaeder]] imajo [[Eulerjeva karakteristika|Eulerjevo karakteristiko]] (χ) enako dva, kar pomeni, da je površina poliedra topološka 2-sfera. [[Mali zvezdni dodekaeder]] in [[veliki dodekaeder]] sta, kar se tiče Eulerjeve karakteristike posebna, saj je pri njima −6. Zaradi tega ju Ludwig Schläfli ni uvrščal med pravilne poliedre. === Notranje točke === Vsota razdalj od poljubne točke znotraj pravilnega poliedra do stranic je neodvisna od lege točke (to je razširitev Vivianovega izreka). Obratno ne velja celo za [[tetraeder|tetraedre]].<ref>{{sktxt|Chen|Liang|2006}}.</ref> == Razmerja med pravilnimi poliedri == Znotraj standardne definicije pravilnih polierov le [[tetraeder]] ni v razmerju z nobenim drugim pravilnim poliedrom, vendar pri razširjenih definicijah dobi svoj petrialni par. [[Kocka|Heksaeder]] je v razmerju le z [[Oktaeder|oktaedrom]], ostalih šest teles pa je v razmerju med sabo. Razmerje med poliedri lahko obstaja le med poliedri z enako vrsto [[Simetrija|simetrije]]. Poznamo šest osnovnih razmerij med pravilnimi poliedri, od tega se pojavljata dva med platonskimi in Kepler-Ponsotovimi poliedri. Osnovna razmerja lahko poljubno združujemo skupaj, vendar ni nujno, da ima vsak polieder to razmerje s katerim drugim pravilnim poliedrom. === Dual === {{Glavni članek|Dualni polieder}} [[Slika:Dual Cube-Octahedron.svg|sličica|159x159_pik|[[Kocka|Heksaeder]] in [[oktaeder]] sta dualna para]] [[Slika:Small stellated dodecahedron truncations.gif|sličica|159x159_pik|Prikaz prisekanja malega zvezdnega dodekaedra]] Dual nekega poliedra je tisto telo, ki nastane s prisekavanjem – če poliedru odrežemo oglišča na tak način, da so nastali mnogokotniki skladni in pravilni, ter da od vsake dosedanje stranske ploskve ostane le sredinska točka – tam, kjer je nastalo novo oglišče. Dualni razmerje se označi z grško črko δ<ref name=":1" />. Da sta dve telesi dualni par se zlahka vidi iz [[Schläflijev simbol|Schläflijevega simbola]], saj sta p in q vrdnosti zamenjani, npr. {4, 3} je dualni par od {3, 4} Dualni pari znotraj standardne definicije: * [[Kocka|heksaeder]] in [[oktaeder]] * [[dodekaeder]] in [[ikozaeder]] * [[mali zvezdni dodekaeder]] in [[veliki dodekaeder]] * [[veliki zvezdni dodekaeder]] in [[veliki ikozaeder]] * [[Tetraeder]] ima tudi dualni par, vendar sam s sabo {{Clear}} === Stelirani/facetirani par === Par nastane s stelacijo ali fecetacijo nekega poliedra. Označi se s grško črko φ, zraven pa je podana še stopnja stelacije, npr. φ<sub>2</sub>, če je stopnja stelacije 2<ref name=":1" />. Stelirani/facetirani pari znotraj standardne definicije: * [[ikozaeder]] in veliki [[dodekaeder]] – φ<sub>2</sub> * [[mali zvezdni dodekaeder]] in [[veliki ikozaeder]] – φ<sub>2</sub> === Razmerja med poliedri zunaj standardne definicije === Teh razmerij ne najdemo med platonskimi in Kepler-Ponsotovimi poliedri, ampak med bolj kompleksnimi poliedri. * petrialni par (π<ref name=":1" />) je med dvema telesoma z enako lego oglišč in [[Stranica|robov]], vendar z drugačnimi [[Stranska ploskev|stranskimi ploskvami]] * razpolovljeni par (η<ref name=":1" />) je med telesoma, kjer ima eno telo svoje robove po [[diagonala]]h stranskih ploskev dugega * vijačni par (σ<ref name=":1" />) je med telesoma, kjer se pri enemu telesu osnovna ploskev v neko stran periodično ponavlja, pri drugem pa to ponavljanje nadomešča vijačnica v obliki izhodiščne osnovne ploskve. *”blended” trojica je med telesi, pri katerem je eden planarna [[teselacija]], druga dva pa trodimenzionalna različica teselacije. “Blendamo“ lahko z [[Apeiroeder|apeiroedrom]] ali z segmentom ter tako dobimo dve različici “blended“ teselacije. == Pravilni poliedri zunaj standardne definicije == === Petriali pravilnih poliedrov znotraj standardne definicije === Petrial poliedra je polieder, ki ima s svojim petrialnim parom skladna oglišča in robove, vendar ne stranskih ploskev. To lahko storimo le, če je osnovna ploskev enega izmed njih izkrivljena v tretjo dimenzijo. Osnovno ploskev petriala dobimo, če začnemo v nekem oglišču, nato pa izmenično levo-desno sledimo stranicam dokler ne pridemo do izhodiščnega oglišča. Dobimo sklenjen cikcak. Če cikcak pogledamo pod pravim kotom izgleda kot pravilni mnogokotnik z oglišči na isti ravnini. Tako poimenujemo cikcake po pravilnih mnogokotnikih, vendar ker imajo oglišča razporejena po 3D prostoru se imenujejo izkrivljeni pravilni mnogokotniki. Petriale z izkrivljenimi stranskimi ploskvami se označi kot {p, q}<sub>n</sub>, kjer n označuje število p petrialnega para. Ta zapis je obvezen le za petrialni tetraeder, heksaeder in oktaeder. {| class="wikitable" ! !Petrialni tetraeder !Petrialni heksaeder !Petrialni oktaeder !Petrialni dodekaeder !Petrialni ikozaeder !Petrialni mali zvezdni dodekaeder !Petrialni veliki dodekaeder !Petrialni veliki zvezdni dodekaeder !Petrialni veliki ikozaeder |- align="center" |slika |[[Slika:Tetrahedron 3 petrie polygons.png|brezokvirja|101x101_pik]] |[[Slika:Cube 4 petrie polygons.png|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Octahedron 4 petrie polygons.png|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Petrial dodecahedron.png|brezokvirja|105x105_pik]] |[[Slika:Petrial icosahedron.png|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Petrial small stellated dodecahedron.png|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Petrial great dodecahedron.png|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Petrial great stellated dodecahedron.png|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Petrial great icosahedron.png|brezokvirja|100x100_pik]] |- align="center" |animacija |[[Slika:Petrial tetrahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Petrial cube.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Petrial octahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Petrial dodecahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Petrial icosahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Petrial small stellated dodecahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] ||[[Slika:Petrial great dodecahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] ||[[Slika:Petrial great stellated dodecahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] ||[[Slika:Petrial great icosahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |- align="center" |animacija osnovne ploskve |[[Slika:Face of petrial tetrahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Face of petrial cube.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Face of petrial octahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Face of petrial dodecahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Face of petrial icosahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Face of petrial small stellated dodecahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Face of petrial great dodecahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Face of petrial great stellated dodecahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Face of petrial great icosahedron.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |- align="center" |[[Mnogokotnik|osnovna ploskev]] |izkrivljen [[Kvadrat (geometrija)|kvadrat]] | colspan="2" |izkrivljen [[šestkotnik]] | colspan="2" |izkrivljen [[desetkotnik]] | colspan="2" |izkrivljen [[šestkotnik]] | colspan="2" |izkrivljen [[Dekagram (geometrija)|dekagram]] |- align="center" |[[Schläflijev simbol]] |{4, 3}<sub>3</sub> |{6, 3}<sub>4</sub> |{6, 4}<sub>3</sub> |{10, 3} |{10, 5} |{6, {{Sfrac|5|2}}} |{6, 5} |{{{Sfrac|10|3}}, {{Sfrac|5|2}}} |{{{Sfrac|10|3}}, 3} |- align="center" |št. [[Stranska ploskev|stranskih ploskev]] |3 |4 |4 |6 |6 |10 |10 |6 |6 |- align="center" |št. [[Oglišče|oglišč]] |4 |8 |6 |20 |12 |12 |12 |12 |20 |- align="center" |št. [[Stranica|robov]] |6 |12 |12 |30 |30 |30 |30 |30 |30 |- align="center" |[[Eulerjeva karakteristika]] |1 |0 |−2 |−4 |−12 |−8 |−8 |−12 |−4 |} ==== Dokazovanje petrialov ==== Najprej bomo dokazali, da obstaja 18 pravilnih zaključenih poliedrov v <math>\mathbb{E}^3</math>. Ker so pravilni zaključeni poliedri tudi platonska telesa ter Kepler-Poinsotova telesa tako lahko obstaja 9 petrialov. Naj bo <math>P</math> pravilni polieder v <math>\mathbb{E}^3</math> in naj bo <math>G(P)=\langle R_0, R_1, R_3\rangle</math> njegova [[simetrijska grupa]]. Lahko rečemo, da je <math>G(P)</math> ortogonalna grupa, tako, da ima <math>P</math> center <math>o</math>. Prva stvar, ki jo lahko opazimo je, da morata biti <math>R_1</math> in <math>R_2</math> ravnini. Najlažji način, kako to lahko opazimo je, da za prvotno oglišče <math>v</math> od <math>P</math> velja <math>v\in\bigl(R_1\cap R_2\bigr)\setminus\{o\}</math>. Tako mora <math>R_1\cap R_2</math> vsebovati premico, vendar morata biti <math>R_1</math> in <math>R_2</math> različna in [[Komutativnost|nekomutativna]]. <math>R_0</math> je tako lahko premica ali ravnina. Ne more biti le set točke {<math>o</math>}, ki bi bila edina druga vrsta [[Involucija (matematika)|involucije]] v ortogonalni grupi v <math>\mathbb{E}^3</math>, saj bi bil <math>R_0</math> tako centralen in bi bil komutativen z <math>R_1</math>. Če je <math>R_0</math> premica, jo nadomestimo z ortogonalno ravnino <math>S_0:=R_0^\perp</math>. Kot ortogonalna simetrija, <math>S_0 =-R_0</math>, tj. produkt <math>R_0</math> s centralnim zrcaljenjem. <math>S_0</math> je tako še vedno komutatvna z <math>R_2</math>, vendar ne z <math>R_1</math>. Če je <math>R_0</math> ravnina, določimo, da je <math>S_0 :=R_0</math>. Nato določimo <math>S_j := R_j</math> za <math>j=1,2</math>. Zatem definiramo <math>H:=\langle S_0, S_1, S_2\rangle</math>. Tako je <math>H</math> končna zrcalna grupa v <math>\mathbb{E}^3</math>, ki je tudi simetrijska grupa devetih klasičnih pravilnih ploedrov <math>Q</math>. V vsaki grupi <math>H:=\langle S_0, S_1, S_2\rangle</math> poliedra <math>Q</math> lahko zamenjamo <math>S_0</math> z <math>-S_0</math> ter tako dobimo novo končno ortogonalno grupo v <math>\mathbb{E}^3</math>, nastalo z involucijami. To doda na seznam še devet pravilnih poliedrov, torej vse skupaj 18.<ref name=":1" /> === Pravilni apeiroedri === Pravilne [[Apeiroeder|apeiroedre]] šteje pod pravilne poliedre le Petrie-Coxeterjeva definicija. Pravilne apeiroedre delimo v dve veliki skupini – apeiroedri se namreč lahko širijo v [[neskončnost]] v [[Dvorazsežni evklidski prostor|dveh dimenzijah]] ([[Teselacija|teselacije]]) ali v [[Trirazsežni prostor|treh]] (čisti pravilni apeiroedri in pravilni poševni apeiroedri (Petrie-Coxeterjevi apeiroedri). Čeprav se “blendane” teselacije z apeiroedrom širijo v tri dimenzije, jih še vedno uvrščamo v prvo skupino, saj izhajajo iz planarnih teselacij. ==== Pravilne teselacije ==== Poznamo šest planarnih teselacij (trikotno, kvadratno in šestkotno ter njihove petriale). Vsaka od njih je del svoje “blended” trojice, saj lahko vsako od njih “blendamo” na dva različna načina in tako dobimo še dve različni pravilni teselaciji. Tako poznamo 18 teselacij. “Blendanih” teselacij ne zapisujemo s Schläflijevim simbolom, ki bi nam povedal p-kotnik, ki je stranska ploskev in število mnogokotnikov, ki se v enem oglišču stika, ampak z Schläflijevim simbolom planarnega apeiroedra, iz katerega izhaja ter posebno končnico. Za “blendane” s segmentom je # {}, za “blendane” z apeiroedrom pa # {∞}, saj se širijo v neskončnost tudi po tretji dimenziji. “Blended” trojica je torej {4, 4}; {4, 4} # {} in {4, 4} # {∞}.<ref name=":1" /> ===== Planarne teselacije ===== Osnovne tri planarne [[Teselacija|teselacije]] (tlakovanja) so trikotniška, kvadratna in šestkotna. Da je teselacija planarna, pomeni, da ima vsa oglišča na isti [[Ravnina|ravnini]]. teselacije se širijo po ravnini v neskončnost, torej imajo neskončno število stranskih ploskev, oglišč in robov. Vse imajo svoje petrialne pare: <math>\{3, 6\}\xrightarrow{\pi}\{\infin, 6\}_3</math> <math>\{4, 4\}\xrightarrow{\pi}\{\infin, 4\}_4</math> <math>\{6, 3\}\xrightarrow{\pi}\{\infin, 3\}_6</math> {| class="wikitable" ! ![[Trikotno tlakovanje]] ![[Kvadratno tlakovanje]] ![[Šestkotno tlakovanje]] !Petrialno trikotno tlakovanje !Petrialno kvadratno tlakovanje !Petrialno šestkotno tlakovanje |- align="center" |slika |[[Slika:Tiling Regular 3-6 Triangular.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Tiling Regular 4-4 Square.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Tiling Regular 6-3 Hexagonal.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Petrial triangular tiling.png|brezokvirja|144x144_pik]] |[[Slika:Petrial square tiling.png|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Petrial hexagonal tiling.png|brezokvirja|100x100_pik]] |- align="center" |[[Schläflijev simbol]] |{3, 6}||{4, 4}||{6, 3}||{∞, 6}<sub>3</sub>||{∞, 4}<sub>4</sub> |{∞, 3}<sub>6</sub> |- align="center" |[[Mnogokotnik|osnovna ploskev]] |[[trikotnik]] |[[Kvadrat (geometrija)|kvadrat]] |[[šestkotnik]] |nesklenjen cikcak (60°) |nesklenjen cikcak (90°) |nesklenjen cikcak (120°) |- align="center" |[[simetrija]] |šestkratna rotacijska |štirikratna rotacijska |trikratna rotacijska |šestkratna rotacijska |štirikratna rotacijska |trikratna rotacijska |- align="center" |[[Dualni polieder|dual]] |šestkotno tlakovanje |sam sebi |trikotno tlakovanje | colspan="3" |/ |} ====== Dokazovanje planarnih teselacij ====== Podobno kot pri platonskih telesih lahko tudi tukaj dokažemo z geometrijskim ali topološkim dokazom. Pri geometrijskem dokazu sedaj ne sme biti kotnega primankljaja, vsota kotov mora biti točno 360°. Enako kot pri platonskih telesih morata tudi tukaj biti p in q ≥ 3, torej mora biti notranji kot mnogokotnika manjši ali enak {{Sfrac|360°|3}} = 120°. Tako se lahko omejimo le na tri-, štiri-, pet- in šestkotnike. {| class="wikitable" |- align="center" | |šest trikotnikov |štirje kavdrati |trije petkotniki |trije petkotniki |- align="center" |slika |[[Slika:Polyiamond-6-11.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Square tiling vertfig.png|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Pentagon net.png|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Hexagonal tiling vertfig.png|brezokvirja|100x100_pik]] |- align="center" |[[kot]] |360° |360° |324° |360° |- align="center" |[[Kotni primanjkljaj|primanjkljaj]] |0° |0° |{{ne|36°}} |0° |- align="center" |[[teselacija]] |{3, 6} trikotna teselacija |{4, 4} kvadratna teselacija |Ø |{6, 3} šestkotna teselacija |} Topološki dokaz je povsem enak tistemu za dokazovanje platonskih teles, le da mora sedaj veljati <math>{1\over q}+{1\over p}={1\over 2}</math>. Geometrijski in topološki dokaz sta lahka za razumevanje, vendar ne dokažeta petrialov. Za dokaz da obstaja le šest planarnih teselacij moramo uporabiti splošni dokaz za dokazovanje pravilnih teselacij. ===== “Blended” teselacije ===== “Blended“ teselacije delimo na dve vrsti: “blended” teselacije s segmentom in “blended” teselacija z apeiroedrom. “Blended” teselacije s segmentom nastanejo, ko oglišča periodnično premaknemo izven ravnine in puščamo v ravnini. Tako dobimo teselacijo, ki ima za stranske ploskve iz izkrivljenih mnogokotnikov (razen trikotniška teselacija, pri njej moramo vsako oglišče kopirati ter le enega premakniti – tako se trikotniki spremenijo v izkrivljene heksagrame). {| class="wikitable" ! !Trikoten “blended“ s segmentom apeiroeder !Kvadraten “blended“ s segmentom apeiroeder !Šestkoten “blended“ s segmentom apeiroeder !Petrialni trikoten “blended“ s segmentom apeiroeder !Petrialni kvadraten “blended“ s segmentom apeiroeder !Petrialni šestkoten “blended“ s segmentom apeiroeder |- align="center" |[[Schläflijev simbol]] |{3, 6} # {} ||{4, 4} # {}||{6, 3} # {}||{∞, 6}<sub>3</sub> # {}||{∞, 4}<sub>4</sub> # {} |{∞, 3}<sub>6</sub> # {} |- align="center" |[[Mnogokotnik|osnovna ploskev]] |izkrivljen [[trikotnik]] |izkrivljen [[Kvadrat (geometrija)|kvadrat]] |izkrivljen [[šestkotnik]] | colspan="3" |nesklenjeni cikcaki |- align="center" |[[simetrija]] |šestkratna rotacijska |štirikratna rotacijska |trikratna rotacijska |šestkratna rotacijska |štirikratna rotacijska |trikratna rotacijska |- align="center" |[[Dualni polieder|dual]] |šestkotno “blended“ s segmentom tlakovanje |sam sebi |trikotno “blended“ s segmentom tlakovanje | colspan="3" |/ |} [[Slika:Vijačnica z enako orientacijo, kot kvadrat.svg|sličica|345x345_pik|Vijačnica, ki nadomešča nekdanji kvadrat v kvadratnem tlakovanju izgleda ob pogledu vzporedno na ravnino kot kvadrat (levo), vendar se neskončno širi pravokotno na nekdanjo ravnino (desno)]] Pri “blended” teselacijah z apeiroedrom nadomestimo stranske ploskve planarnih teselacij zamenjamo z linearnim apeiroedrom z enako simetrijo kot mnogokotnik, ki ga nadomešča (notranji kot mnogokotnika mora biti enak kotu, ki je vzporeden z ravnino nekdanjega planarnega poliedra v vijačnici). Tako nastane osnovna ploskev vijačnica in pri petrialih cikcak. Vijačnicam moramo periodično izmenjevati orientacijo, da imajo lahko skupna oglišča. Vijačnici se lahko določi kot, ki je vzporeden na ravnino (60°, 90° in 120°, saj morajo imeti enako simetrijo kot mnogokotniki, katere nadomeščajo). {| class="wikitable" ! !Trikoten “blended“ z apeiroedrom apeiroeder !Kvadraten “blended“ z apeiroedrom apeiroeder !Šestkoten “blended“ z apeiroedrom apeiroeder !Petrialni trikoten “blended“ z apeiroedrom apeiroeder !Petrialni kvadraten “blended“ z apeiroedrom apeiroeder !Petrialni šestkoten “blended“ z apeiroedrom apeiroeder |- align="center" |[[Schläflijev simbol]] |{3, 6} # {∞} ||{4, 4} # {∞}||{6, 3} # {∞}||{∞, 6}<sub>3</sub> # {∞}||{∞, 4}<sub>4</sub> # {∞} |{∞, 3}<sub>6</sub> # {∞} |- align="center" |[[Mnogokotnik|osnovna ploskev]] | colspan="6" |nesklenjeni cikcaki |- align="center" |[[simetrija]] |šestkratna rotacijska |štirikratna rotacijska |trikratna rotacijska |šestkratna rotacijska |štirikratna rotacijska |trikratna rotacijska |- align="center" |[[Dualni polieder|dual]] |šestkoten “blended“ z apeiroedrom apeiroeder |sam sebi |trikoten “blended“ z apeiroedrom apeiroeder | colspan="3" |/ |} ===== Nepopolne planarne teselacije ===== Poznamo tudi dve nepopolni planarni teselaciji, to sta {∞, 2} in njen dual, {2, ∞}. Prvi je apeirogonalni [[dieder]] iz dveh [[apeirogon]]ov, vsak pokriva polovico ravnine. Njegov [[Dualni polieder|dual]], apeirogonalni [[hozoeder]], izgleda kot neskončno zaporedje paralelnih premic. Oba imata dvakratno rotacijsko simetrijo. {| class="wikitable" ! !Apeirogonalni dieder !Apeirogonalni hozoeder |- align="center" |slika |[[Slika:Apeirogonal tiling.png|brezokvirja|131x131_pik]] |[[Slika:Apeirogonal hosohedron.png|brezokvirja|151x151_pik]] |- align="center" |[[Schläflijev simbol]] |{∞, 2}||{2, ∞} |} ===== Dokazovanje pravilnih teselacij ===== Z naslednjim dokazom lahko dokažemo, da obstaja le 18 različnih pravilnih [[Teselacija|teselacij]]:<ref name=":1" /> Naj bo <math>P</math> [[Ravnina|planarni]] [[apeirogon]] s [[Simetrijska grupa|simetrijsko grupo]] <math>G(P)=\langle R_0, R_1, R_3\rangle</math>. Za začetno [[oglišče]] <math>v</math> velja <math>v\in R_1 \cap R_2</math> ter <math>R_1</math> in <math>R_2</math> sta [[Komutativnost|nekomutativni]] involuciji v <math>\mathbb{E}^2</math>. Tako morata biti <math>R_1</math> in <math>R_2</math> sekajoči se premici. Sedaj moramo ugotoviti kote, ki so lahko med njima. Naj bo samostojna neskončna grupa izometrij, ki se disperzirajo na <math>\mathbb{E}^2</math> ali <math>\mathbb{E}^3</math>, <math>G</math>. <math>G</math> naj bo podgrupa celotne grupe [[Izometrija|izometrij]] v <math>\mathbb{E}^n</math>, <math>I_n</math>. Tako <math>G</math> ne more imeti netrivialnih nespremenljivih podprostorov. Bieberbachov teorem nam pove, da <math>G</math> vsebuje polno podgrupo <math>T</math> grupe premikov v <math>\mathbb{E}^n</math>, ''<math>T_n</math>'' in da je <math>G\over T</math> končen; <math>T</math> se lahko predstavlja kot mrežo <math>n</math>-tega ranka v <math>\mathbb{E}^n</math>. Če je <math>x\mapsto x\varphi+t</math> glavni element <math>G</math>'','' z <math>\varphi\in O_n</math> (ortogonalni grupi) in premični vektor <math>t=\mathbb{E}^n</math>, potem preslikave <math>\varphi</math> tvorijo podrugrupo ''G<sub>0</sub>'' od ''O<sub>n</sub>'', ki se imenuje posebna grupa od <math>G</math>. Tako je ''<math>G_0</math>'' slika <math>G</math> pod [[Homomorfizem|homomorfizmom]] na ''I<sub>n</sub>'', katerega kernel je <math>T_n</math>: <math>G_0={G\mathcal{T}_n\over \mathcal{T}_n}\cong {G\over G\cap \mathcal {T}_n}={G\over T} </math>. Lahko predvidevamo, da ''<math>G_0</math>'' vsebuje centralno inverzijo <math>-I</math> – če je nima, jo dodamo. Predvidevajmo sedaj, da je <math>n=2, 3</math> in da ''<math>G_0</math>'' vsebuje rotacijo s periodo <math>k\neq 2, 3, 4, 6</math>; potem vsebuje tako rotacijo <math>\varphi</math> skozi kot <math>{2\pi\over k}</math>. Začnimo s primerom <math>n=2</math>. Ker je <math>-I \in G_0</math>, lahko predvidevamo, da je <math>k\geq 8</math> sod. Med premiki <math>G</math> je minimalna razdalja <math>\delta</math>. Če <math>t \in T</math> ima <math>\lVert t \rVert=\delta</math>, potem je razdalja med <math>t</math> in ''<math>t\varphi</math>'' <math>2\delta \sin \biggl({\pi \over k}\biggr)<\delta</math>, kar je [[protislovje]]. Za <math>n=3</math> navadnega prostora dokažemo podobno, le da upoštevamo najkrajšo razdaljo med paralelnimi osmi k-kratne simetrije. Če upoštevamo samostojne pravilne politope višjega ranka v <math>\mathbb{E}^3</math> vidimo, da so tri pravilne teselacije planarne, prav tako kot njihovi petriali. Vidimo lahko tudi 12 različnih trodimenzionalnih pravilnih poliedrov. Iz nastalih apeiroedrov je razvidno, da so edini možni koti med <math>R_1</math> in <math>R_2</math> 30°, 60° in 45°. <math>R_0</math> je lahko premica ali točka. V prvem primeru mora biti <math>G(P)</math> [4, 4] ali [3, 6], ki nam da tri klasične planarne [[Teselacija|teselacije]]. V drugem primeru je <math>R_0</math> [[Komutativnost|komutativna]] z <math>R_2</math>, torej mora <math>R_0</math> ležati v <math>R_2</math> ter tako dobimo še tri petriale. Na enak način se lahko tudi dokaže, da obstaja 12 “blended” [[Apeiroeder|apeiroedrov]]. ==== Pravilni poševni apeiroedri (Petrie-Coxeterjevi apeiroedri in čisti poševni apeiroedri) ==== [[Slika:Pure 3-dimensional apeirohedra chart.png|sličica|380x380_pik|Odnosi med pravilnimi poševnimi apeiroedri.]] Harold Scott MacDonald Coxeter je trdil, da definicija, ki jo je podal John Flinders Petrie (sedaj znana kot Petrie-Coxeterjeva definicija) dovoljuje tudi končne [[Pravilni polieder#Poliedri v višjih dimenzijah|pravilne poševne poliedre]] v štirih dimenzijah ter pravilne poševne apeiroedre v treh dimenzijah (opisani tukaj). Coxeterju je uspelo najti tri izmed šestih apeiroedrov, ki jih sedaj imenujemo Petrie-Coxeterjevi apeiroedri. Iz njih se lahko dobi tudi šest drugačnih apeiroedrov, katere imenujemo čisti poševni apeiroedri. Coxeter je ponudil Schläflijeve simbole v obliki {p, q|n}, kjer n označuje n-kotne luknje, ki se pojavljajo med [[Stranska ploskev|stranskimi ploskvami]]. {| class="wikitable" |+Petrie-Coxeterjevi apeiroedri ! !Mukocka !Muoktaeder !Mutetraeder !Petrialna mukocka !Petrialni muoktaeder !Petrialni mutetraeder |- align="center" |slika (narisan le en del apeiroedra) |[[Slika:Six-square skew polyhedron.png|100x100px]] |[[Slika:Four-hexagon skew polyhedron.png|100x100px]] |[[Slika:Six-hexagon skew polyhedron.png|100x100px]] | | | |- align="center" |animacija (le en del apeiroedra) |[[Slika:Petrie-1.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Petrie-2.gif|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Petrie-3.gif|brezokvirja|100x100_pik]] | | | |-align="center" |slika oglišč |[[Slika:Runcinated cubic honeycomb verf.png|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Bitruncated cubic honeycomb verf2.png|brezokvirja|101x101_pik]] |[[Slika:T01 quarter cubic honeycomb verf.png|brezokvirja|100x100_pik]] | | | |- align="center" |[[Schläflijev simbol]] |<nowiki>{4, 6|4}</nowiki>|| 4 {6, |{6, 4|4}|| 6 {6, |{6, 6|3}||{∞, 6}<sub>4,4</sub> |{∞, 4}<sub>6,4</sub> |{∞,6}<sub>6,3</sub> |- align="center" |[[Mnogokotnik|osnovna ploskev]] |[[Kvadrat (geometrija)|kvadrat]] |[[šestkotnik]] |šestkotnik | colspan="3" |nesklenjeni cikcaki |- align="center" |oblika lukenj |kvadrat |kvadrat |[[trikotnik]] | colspan="3" |/ |- align="center" |[[simetrija]] | colspan="6" |razširjena kiralna |- align="center" |[[Dualni polieder|dual]] |muoktaeder |mukocka |mutetraeder | colspan="3" |/ |} Branko Grünbaum in Andreas Dress sta nato še iz preoblikovanja Petrie-Coxeterjevih apeiroedrov dobila 6 novih apeiroedrov, ki jih sedaj imenujemo čisti poševni apeiroedri. {| class="wikitable" |+Čisti pravilni apeiroedri ! !Razpolovljena mukocka !Petrialna rapolovljena mukocka !Izkrivljen petrialni mutetraeder !Izkrivljen muoktaeder !Facetirana razpolovljena mukocka !Petrialna facetirana razpolovljena mukocka |- align="center" |[[Schläflijev simbol]] |{6, 6}<sub>4</sub>|| 4 {6, |{4, 6}<sub>6</sub>|| 6 {6, |{6, 4}<sub>6</sub>||{∞, 4}<sub>·</sub>,<sub>∗3</sub> |{∞, 3}<sup>(a)</sup> |{∞, 3}<sup>(b)</sup> |- align="center" |[[Mnogokotnik|osnovna ploskev]] |izkrivljen [[šestkotnik]] |izkrivljen [[Kvadrat (geometrija)|kvadrat]] |izkrivljen [[šestkotnik]] | colspan="3" |cikcaki |- align="center" |[[simetrija]] | colspan="6" |razširjena kiralna |- align="center" |[[Dualni polieder|dual]] |/ |izkrivljen petrialni mutetraeder |petrialna rapolovljena mukocka | colspan="3" |/ |} Razmerja med pravilnimi poševnimi ploiedri so naslednja<ref name=":1" />: {| class="wikitable" ! !Razpolovljena mukocka !Petrialna rapolovljena mukocka !Dual petrialne razpolovljene mukocke !Izkrivljen muoktaeder !Facetirana razpolovljena mukocka !Petrialna facetirana razpolovljena mukocka |- align="center" |z mukocko |<math>\{4, 6|4\} \xrightarrow{\eta} \{6, 6\}_4</math>|| 4 {6, |<math>\{4, 6|4\} \xrightarrow{\eta \pi} \{4, 6\}_6</math>|| 6 {6, |<math>\{4, 6|4\} \xrightarrow{\eta \pi \delta} \{6, 4\}_6</math> <math>\{4, 6|4\} \xrightarrow{\eta \pi \eta\pi\delta\sigma^{-1}} \{6, 4\}_6</math> |<math>\{4, 6|4\} \xrightarrow{\delta\sigma } \{\infty, 4\}_{\cdot,*3}</math> |<math>\{4, 6|4\} \xrightarrow{\eta\varphi_2} \{\infty, 3\}^{(a)}</math> |<math>\{4, 6|4\} \xrightarrow{\eta\varphi_2\pi} \{\infty, 3\}^{(b)}</math> <math>\{4, 6|4\} \xrightarrow{\eta\pi\varphi_2} \{\infty, 3\}^{(b)}</math> |- align="center" |z muoktaedrom |<math>\{6, 4|4\}\xrightarrow{\delta\eta} \{6, 6\}_4</math> |<math>\{6, 4|4\}\xrightarrow{\delta\eta\pi} \{4, 6\}_4</math> |<math>\{6, 4|4\}\xrightarrow{\delta\eta\pi\delta} \{6, 4\}_6</math> <math>\{6, 4|4\}\xrightarrow{\delta\eta\pi\eta\pi\delta\sigma^{-1}} \{6, 4\}_6</math> |<math>\{6, 4|4\}\xrightarrow{\sigma} \{\infty, 4\}_{\cdot ,*3}</math> |<math>\{6, 4|4\}\xrightarrow{\delta\eta\varphi_2} \{\infty, 3\}^{(a)}</math> |<math>\{6, 4|4\}\xrightarrow{\delta\eta\varphi_2\pi} \{\infty, 3\}^{(b)}</math> <math>\{6, 4|4\}\xrightarrow{\delta\eta\pi\varphi_2} \{\infty, 3\}^{(b)}</math> |- align="center" |z mutetraedrom |<math>\{6, 6|3\}\xrightarrow{\eta^{-1}\pi} \{6, 6\}_4</math> |<math>\{6, 6|3\}\xrightarrow{\eta^{-1}} \{4, 6\}_4</math> |<math>\{6, 6|3\}\xrightarrow{\eta^{-1}\delta} \{6, 4\}_6</math> <math>\{6, 6|3\}\xrightarrow{\delta\sigma^{-1}} \{6, 4\}_6</math> |<math>\{6, 6|3\}\xrightarrow{\eta^{-1}\pi\eta^{-1}\delta\sigma} \{\infty, 4\}_{\cdot ,*3}</math> |<math>\{6, 6|3\}\xrightarrow{\eta^{-1}\pi\varphi_2} \{\infty, 3\}^{(a)}</math> <math>\{6, 6|3\}\xrightarrow{\eta^{-1}\varphi_2\pi} \{\infty, 3\}^{(a)}</math> |<math>\{6, 6|3\}\xrightarrow{\eta^{-1}\varphi_2} \{\infty, 3\}^{(b)}</math> |} Pri razmerjih v zgornji tabeli −1 pomeni, da je obratno razmerje (le pri tistih, kjer je obratno razmerje drugačno): <math>\mathcal{A}\xrightarrow{\eta}\mathcal{B}\Longleftrightarrow \mathcal{B}\xrightarrow {\eta^{-1}}\mathcal {A}</math> <math>\mathcal{A}\xrightarrow{\sigma}\mathcal{B}\Longleftrightarrow \mathcal{B}\xrightarrow {\sigma^{-1}}\mathcal {A}</math> ===== Dokazovanje pravilnih poševnih apeiroedrov ===== Z naslednjim dokazom lahko dokažemo, da obstaja le 12 pravilnih poševnih apeiroedrov<ref name=":1" />: Naj bo <math>P</math> čisti [[Trirazsežni prostor|tridimenzionalni]] apeiroeder v <math>\mathbb{E}^3</math> (teoretično so tudi Petrie-Coxeterjevi apeiroedri čisti, saj ni nobene razlike, ki bi jih naredila manj “čiste”), s [[Simetrijska grupa|simetrijsko grupo]] <math>G(P)=\langle R_0, R_1, R_2\rangle</math>. Tako so <math>R_0</math>, <math>R_1</math> in <math>R_2</math> [[Involucija (matematika)|involucijske]] [[Togi premik|izometrije]] <math>\mathbb{E}^3</math> tako, da sta <math>R_0</math> in <math>R_2</math> [[Komutativnost|komutativni]], <math>R_1</math> pa ni komutativna z niti z <math>R_0</math> niti z <math>R_2</math>. Najprej moramo dokazati, da mora biti vsaka izmed <math>R_0</math>, <math>R_1</math> in <math>R_2</math> [[premica]] ali [[ravnina]], z drugimi besedami, izključimo lahko [[zrcaljenje]] čez [[Točka (geometrija)|točko]]. Naj bo izhodiščno [[oglišče]] <math>P</math>-ja <math>o</math>. Potem dobimo <math>o\in R_1\cap R_2</math>, torej ne sme biti presek prazen ter mora biti znotraj <math>R_1</math> in <math>R_2</math>, zato je dimenzija <math>R_j\geq 1</math> za <math>j = 1, 2</math>. Za te vrednosti <math>j</math> zapišemo <math>S_j=R_j</math> ali <math>-R_j</math>, saj je <math>-R_j</math> ortogonalni [[Komplement množice|komplement]] <math>R_j</math> in <math>L</math> za ravnino skozi <math>o</math>, ki je [[Pravokotnost|pravokotna]] na <math>S_1</math> in <math>S_2</math>. Tako <math>o\not\in R_0</math>. Če bi bila <math>R_0=0</math>, bi <math>G(P)</math> bil reducibilen, saj bi vsaka <math>R_j</math> permutirala ravnine, pravokotne na <math>L</math>, kar je v [[Protislovje|protislovju]] s predvidevanjem, da je <math>P</math> čisti. Dobili bi <math>R_0 \subset R_2</math>, saj sta [[Simetrija|simetriji]] komutativni. Tako je tudi dimenzija <math>R_0\geq 1</math>. Sedaj moramo izključiti možnost, da je dimenzija <math>R_j =2</math> za <math>j = 1, 2</math>. V takem primeru bi obe ravnini šli skozi <math>o</math> ter se sekali pod nekim [[Kot|ostrim kotom]]. <math>R_0</math> je tako premica ali ravnina, katere zrcaljenje je komutativno z <math>R_2</math>, vendar ne z <math>R_1</math>. Če je <math>R_0</math> ravnina bi zaradi ireducibilnosti <math>G(P)</math> sledilo, da <math>R_0\cap R_1 \cap R_2 \neq\emptyset</math>, torej bi bila <math>G(P)</math> samostojna ortogonalna grupa in zato končna. Če je <math>R_0</math> premica imamo dve možnosti. <math>R_0</math> lahko leži v <math>R_2</math>, kar bi spet povzročilo <math>R_0\cap R_1 \cap R_2 \neq\emptyset</math> ter bi tako bila <math>G(P)</math> končna. Druga možnost je, da je <math>R_0</math> pravokotna na <math>R_2</math>. To naredi grupo <math>G(P)</math> reducibilno, kar ni dovoljeno. Izključiti moramo še možnost, da bi lahko bila dimenzija <math>R_0=2</math> in <math>R_2=1</math>. Če bi to bilo možno, bi bila <math>R_2</math> pravokotna na <math>R_0</math> (ker <math>o\not\in R_0</math> je možnost <math>R_2 \subset R_0</math> prepovedana). Kot v prejšnjem primeru bi to naredilo grupo <math>G(P)</math> reducibilno, česar ne dovoljujemo. Tako lahko dimenzijski vektor (dimenzija <math>R_0</math>, dimenzija <math>R_1</math>, dimenzija <math>R_2</math>) za zrcala lahko le štirih vrednosti: (2, 1, 2), (1, 1, 2), (1, 2, 1) in (1, 1, 1). Določili smo že planarno zrcaljenje <math>S_1</math> in <math>S_2</math>. Sedaj moramo definirati še tretje zrcaljenje, <math>S_0</math>, katere zrcalo je prav tako ravnina. Naj bo <math>R'_0</math> premamknjena <math>R_0</math>, ki vsebuje izhodišče <math>o</math> in nato nastavimo <math>S_0:=R'_0</math> ali <math>-R'_0</math>, saj je <math>R_0</math> premica ali ravnina. Naj bo nato <math>G':=\langle R'_0, R_1, R_2\rangle</math>, ki je posebna grupa od <math>G(P)</math> in <math>H:= \langle S_0, S_1, S_2 \rangle</math>. Potem je <math>H</math> končna ireducibilna zrcalna grupa, poimensko, ena izmed [3, 3], [3, 4] ali [3, 5] in <math>G'</math> je ali ena izmed naštetih zrcalnih grup ali njihova rotacijska podgrupa (to se lahko zgodi le, ko je dimenzija <math>R_j=1</math> za vsak <math>j</math>. Ker mora biti <math>G(P)</math> samostojen, <math>G'</math> ne more biti [3, 5] ali njegova rotacijska subgrupa, saj smo že pri pravilnih teselacijah izključili petkratne rotacije. <math>H</math> mora tako biti [3, 3] ali [3, 4]. S štirimi možnostimi za vektor in tremi za gupo <math>H</math> (lahko je tudi [4, 3]) lahko vidimo, da imamo 12 možnosti. Vseh 12 obstaja. Tako dobimo naslednjo tabelo: {| class="wikitable" ! !{3, 3} !{3, 4} !{4, 3} |- !(2, 1, 2) |<nowiki>{6, 6|3}</nowiki> |<nowiki>{6, 4|4}</nowiki> |<nowiki>{6, 4|4}</nowiki> |- !(1, 1, 2) |{∞, 6}<sub>4, 4</sub> |{∞, 4}<sub>6, 4</sub> |{∞,6}<sub>6,3</sub> |- !(1, 2, 1) |{6, 6}<sub>4</sub> |{6, 4}<sub>6</sub> |{4, 6}<sub>6</sub> |- !(1, 1, 1) |{∞, 3}<sup>(a)</sup> |{∞, 4}<sub>·</sub>,<sub>∗3</sub> |{∞, 3}<sup>(b)</sup> |} === Pravilne teselacije izven evklidskega prostora === Že prej so bile omenjene pravilne [[Teselacija|teselacije]] [[Evklidski prostor|evklidskega]] prostora, obstajajo pa tudi pravilne teselacije [[Sfera|sferičnega]] prostora ([[Površina|povšine]] [[Krogla|krogle]]) in [[Hiperbola|hiperboličnega]] prostora. Obstaja neskončno različnih teselacij zunaj evklidskega prostora, saj je možna katerakoli kombinacija {p, q} za p, q >1. Poznamo še dve izjemi, to sta enostrani [[hozoeder]] {2, 1} in enostrani [[dieder]] {1, 2}. Poliedri s [[Schläflijev simbol|Schläflijevim simbolom]] {2, n} (hozoedri) in {n, 2} (diedri) se imenujejo nepopolni poliedri, saj obstajajo v Evklidskem prostoru šele, ko je n = &infin;. Poleg nepopolnih poznamo še [[platon]]ske teselacije, ki so sferične različice [[Platonsko telo|platonskih teles]]. Tako, kot platonskih teles, je tudi teh 5. Za vse sferične teselacije je značilno: <math>{1\over q}+{1\over p}>{1\over 2}</math> Iz enačbe lahko tudi razberemo, zakaj nepopolni poliedri obstajajo v Evklidskem prostoru šele v neskončnosti. Za hiperbolične teselacije velja naslednja enačba: <math>{1\over q}+{1\over p}<{1\over 2}</math> Vrednosti p in q so lahko tako neskončne za p in q. Hiperbolične teselacije, ki imajo končen p in q se imenujejo kompaktne, saj jih lahko nekje zaključimo, čeprav ne bi pokrivale celotne (hiperbolične) [[Ravnina|ravnine]]. Teselacije z neskončnim število p ali q se imenujejo parakompaktne, saj bi jih lahko nekje zaključili, vendar šele v neskončnosti. Obstaja pa še tretja možnost, ko sta p ali q enaka iπ/λ, kar je le oznaka za drugo vrsto neskončnosti, vendar se takrat stranice nikoli, niti v neskončnosti ne staknejo. Take teselacije imenujemo nekompaktne, saj jih ne moremo zaključiti. {| class="wikitable" |- ! colspan="14" |Sferni <span style="background-color:#eeeedd">(nepopolni,</span> <span style="background-color:#ffd0d0">platonski)</span><span style="background-color:#eeeedd">,</span> <span style="background-color:#c0ffc0">Evklidski</span><span style="background-color:#c0ffc0">,</span> hiperbolični (Poincaréjev disk projekcija: <span style="background-color:#c0d0ff">kompaktni</span>, <span style="background-color:#d0c0ff">parakompaktni</span>, <span style="background-color:#d0ffff">nekompaktni</span>) |- !p \ q ! width="80" |0 ! width="80" |1 ! width="80" |2 ! width="80" |3 ! width="80" |4 ! width="80" |5 ! width="80" |6 ! width="80" |7 ! width="80" |8 ! rowspan="14" width="10" |... ! width="80" |&infin; ! rowspan="14" width="10" |... ! width="80" |iπ/λ |- style="text-align:center;" !0 |style="background-color:#eeeedd"| [[Slika:Edgeless map.png|brezokvirja|50x50_pik]] {0, 0} ravnina brez robov<ref>{{Navedi splet|title=Regular Map database - list for manifold|url=http://www.weddslist.com/rmdb/man.php?m=o0|website=www.weddslist.com|accessdate=2020-12-12}}</ref> | | | | | | | | | | |- style="text-align:center;" !1 | | | style="background-color:#eeeedd" |[[Slika:Hengonal dihedron.png|50x50px]] {1, 2} enostrani dieder | | | | | | | | |- style="text-align:center;" !2 | | style="background-color:#eeeedd" |[[Slika:Henagonal hosohedron.png|50x50px]] {2, 1} enostrani hozoeder | style="background-color:#eeeedd" |[[File:Spherical digonal hosohedron.png|50px]]<BR>[[Dieder|{2]], [[Hozoeder|2}]]<BR>dvostrani hozoeder | style="background-color:#eeeedd" |[[File:Spherical trigonal hosohedron.png|50px]]<BR>{2, 3}<BR>trostrani hozoeder | style="background-color:#eeeedd" |[[File:Spherical square hosohedron.png|50px]]<BR>{2, 4}<BR>štiristrani hozoeder | style="background-color:#eeeedd" |[[File:Spherical pentagonal hosohedron.png|50px]]<BR>{2, 5}<BR>petstrani hozoeder | style="background-color:#eeeedd" |[[File:Spherical hexagonal hosohedron.png|50px]]<BR>{2, 6}<BR>šeststrani hozoeder | style="background-color:#eeeedd" |[[File:Spherical heptagonal hosohedron.png|50px]]<BR>{2, 7}<BR>sedemstrani hozoeder | style="background-color:#eeeedd" |[[File:Spherical octagonal hosohedron.png|50px]]<BR>{2, 8}<BR>osemstrani hozoeder | style="background-color:#c0ffc0" |[[File:E2 tiling 22i-4.png|50px]]<BR>{2, &infin;}<BR>apeirogonalni hozoeder | style="background-color:#d0ffff;vertical-align:bottom;" |[[File:H2_tiling_22i-4.png|50px]]<BR>{2, iπ/λ} <BR> |- style="text-align:center;" !3 | | | style="background-color:#eeeedd" |[[File:Trigonal dihedron.png|50px]]<BR>{3, 2}<BR>tristrani dieder | style="background-color:#ffd0d0" |[[File:Uniform tiling 332-t0-1-.png|50px]]<BR>{3, 3}<BR>[[tetraeder]] | style="background-color:#ffd0d0" |[[File:Uniform tiling 432-t2.png|50px]]<BR>{3, 4}<BR>[[oktaeder]] | style="background-color:#ffd0d0" |[[File:Uniform tiling 532-t2.png|50px]]<BR>{3, 5}<BR>[[ikozaeder]] | style="background-color:#c0ffc0" |[[File:Uniform tiling 63-t2.png|50px]]<BR>{3, 6}<BR>trikotno tlakovanje | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 37-t0.png|50px]]<BR>{3, 7} <BR> | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 38-t0.png|50px]]<BR>{3, 8} <BR> | style="background-color:#d0c0ff" |[[File:H2 tiling 23i-4.png|50px]]<BR>{3, &infin;} <BR> | style="background-color:#d0ffff" |[[File:H2 tiling 2312j-4.png|50px]]<BR>{3, iπ/λ} <BR> |- style="text-align:center;" !4 | | | style="background-color:#eeeedd" |[[File:Tetragonal dihedron.png|50px]]<BR>{4, 2}<BR>štiristani dieder | style="background-color:#ffd0d0" |[[File:Uniform tiling 432-t0.png|50px]]<BR>{4, 3}<BR>[[kocka]] | style="background-color:#c0ffc0" |[[File:Uniform tiling 44-t0.svg|50px]]<BR>{4, 4}<BR>kvadratno tlakovanje | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 45-t0.png|50px]]<BR>{4, 5} <BR> | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 46-t0.png|50px]]<BR>{4, 6} <BR> | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 47-t0.png|50px]]<BR>{4, 7} <BR> | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 48-t0.png|50px]]<BR>{4, 8} <BR> | style="background-color:#d0c0ff" |[[File:H2 tiling 24i-4.png|50px]]<BR>{4, &infin;} <BR> | style="background-color:#d0ffff;vertical-align:bottom;" |[[File:H2 tiling 2412j-4.png|50px]]<BR>{4, iπ/λ} <BR> |- style="text-align:center;" !5 | | | style="background-color:#eeeedd" |[[File:Pentagonal dihedron.png|50px]]<BR>{5, 2}<BR>petstrani dieder | style="background-color:#ffd0d0" |[[File:Uniform tiling 532-t0.png|50px]]<BR>{5, 3} [[Dodekaeder|dodelaeder]] | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:H2-5-4-dual.svg|50px]]<BR>{5, 4} | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 55-t0.png|50px]]<BR>{5, 5} | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 56-t0.png|50px]]<BR>{5, 6} <BR> | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 57-t0.png|50px]]<BR>{5, 7} <BR> | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 58-t0.png|50px]]<BR>{5, 8} <BR> | style="background-color:#d0c0ff" |[[File:H2 tiling 25i-4.png|50px]]<BR>{5, &infin;} <BR> | style="background-color:#d0ffff;vertical-align:bottom;" |[[File:H2 tiling 2512j-4.png|50px]]<BR>{5, iπ/λ} <BR> |- style="text-align:center;" !6 | | | style="background-color:#eeeedd" |[[File:Hexagonal dihedron.png|50px]]<BR>{6, 2} šeststrani<BR>dieder | style="background-color:#c0ffc0" |[[File:Uniform tiling 63-t0.svg|50px]]<BR>{6, 3} šestkotno<BR>tlakovanje | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 64-t0.png|50px]]<BR>{6, 4} <BR> | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 65-t0.png|50px]]<BR>{6, 5} <BR> | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 66-t2.png|50px]]<BR>{6, 6} <BR> | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 67-t0.png|50px]]<BR>{6, 7} <BR> | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 68-t0.png|50px]]<BR>{6, 8} <BR> | style="background-color:#d0c0ff" |[[File:H2 tiling 26i-4.png|50px]]<BR>{6, &infin;} <BR> | style="background-color:#d0ffff;vertical-align:bottom;" |[[File:H2 tiling 2612j-4.png|50px]]<BR>{6, iπ/λ} <BR> |- style="text-align:center;" !7 | | | style="background-color:#eeeedd;vertical-align:bottom;" |{7, 2}<BR>sedemstrani dieder | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Heptagonal tiling.svg|50px]]<BR>{7, 3} <BR> | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 74-t0.png|50px]]<BR>{7, 4} <BR> | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 75-t0.png|50px]]<BR>{7, 5} <BR> | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 76-t0.png|50px]]<BR>{7, 6} <BR> | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 77-t2.png|50px]]<BR>{7, 7} <BR> | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 78-t0.png|50px]]<BR>{7, 8} <BR> | style="background-color:#d0c0ff" |[[File:H2 tiling 27i-4.png|50px]]<BR>{7, &infin;} <BR> | style="background-color:#d0ffff;vertical-align:bottom;" |{7, iπ/λ} <BR> |- style="text-align:center;" !8 | | | style="background-color:#eeeedd;vertical-align:bottom;" |{8, 2}<BR>osemstrani dieder | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:H2-8-3-dual.svg|50px]]<BR>{8, 3} <BR> | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 84-t0.png|50px]]<BR>{8, 4} <BR> | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 85-t0.png|50px]]<BR>{8, 5} <BR> | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 86-t0.png|50px]]<BR>{8, 6} <BR> | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 87-t0.png|50px]]<BR>{8, 7} <BR> | style="background-color:#c0d0ff" |[[File:Uniform tiling 88-t2.png|50px]]<BR>{8, 8} <BR> | style="background-color:#d0c0ff" |[[File:H2 tiling 28i-4.png|50px]]<BR>{8, &infin;} <BR> | style="background-color:#d0ffff;vertical-align:bottom;" |{8, iπ/λ} <BR> |- style="text-align:center;" ! colspan="14" |... |- style="text-align:center;" !&infin; | | | style="background-color:#c0ffc0" |[[File:E2 tiling 22i-1.png|50px]]<BR>{&infin;,2}<BR>apeirogonalni dieder | style="background-color:#d0c0ff" |[[File:H2-I-3-dual.svg|50px]]<BR>{&infin;,3} <BR> | style="background-color:#d0c0ff" |[[File:H2 tiling 24i-1.png|50px]]<BR>{&infin;,4} <BR> | style="background-color:#d0c0ff" |[[File:H2 tiling 25i-1.png|50px]]<BR>{&infin;,5} <BR> | style="background-color:#d0c0ff" |[[File:H2 tiling 26i-1.png|50px]]<BR>{&infin;, 6} <BR> | style="background-color:#d0c0ff" |[[File:H2 tiling 27i-1.png|50px]]<BR>{&infin;,7} <BR> | style="background-color:#d0c0ff" |[[File:H2 tiling 28i-1.png|50px]]<BR>{&infin;,8} <BR> | style="background-color:#d0c0ff" |[[File:H2 tiling 2ii-1.png|50px]]<BR>{&infin;,&infin;} <BR> | style="background-color:#d0ffff;vertical-align:bottom" |[[File:H2 tiling 2i12j-4.png|50px]]<BR>{&infin;,iπ/λ} <BR> |- style="text-align:center;" ! colspan="14" |... |- style="text-align:center;" !iπ/λ | | | style="background-color:#d0ffff;vertical-align:bottom" |[[File:H2_tiling_22i-1.png|50px]]<BR>{iπ/λ,2} | style="background-color:#d0ffff;vertical-align:bottom" |[[File:H2 tiling 2312j-1.png|50px]]<BR>{iπ/λ,3}<BR> | style="background-color:#d0ffff;vertical-align:bottom" |[[File:H2 tiling 2412j-1.png|50px]]<BR>{iπ/λ,4}<BR> | style="background-color:#d0ffff;vertical-align:bottom" |[[File:H2 tiling 2512j-1.png|50px]]<BR>{iπ/λ,5}<BR> | style="background-color:#d0ffff;vertical-align:bottom" |[[File:H2 tiling 2612j-1.png|50px]]<BR>{iπ/λ,6}<BR> | style="background-color:#d0ffff;vertical-align:bottom" | {iπ/λ,7}<BR> | style="background-color:#d0ffff;vertical-align:bottom" | {iπ/λ,8}<BR> | style="background-color:#d0ffff;vertical-align:bottom" |[[File:H2 tiling 2i12j-1.png|50px]]<BR>{iπ/λ,&infin;}<BR> | style="background-color:#d0ffff;vertical-align:bottom" | {iπ/λ,iπ/λ}<BR> |} ==== Pravilne teselacije s steliranimi mnogokotniki ==== Poznamo dve sferni teselaciji ([[Mali zvezdni dodekaeder|mali stelirani dodekaeder]] in [[veliki dodekaeder]], ostali [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovi telesi]] nimata ene izmed kombinacij, predstavljenih v nadaljevanju) ter nobene v [[Evklidski prostor|Evklidskem]]. Čeprav je veliko kombinacij, ki ustrezajo enačbi {{Sfrac|1|p}} + {{Sfrac|1|q}} = {{Sfrac|1|2}}, npr. {{{Sfrac|8|3}}, 8}, {{{Sfrac|10|3}}, 5} {{{Sfrac|5|2}}, 10}, {{{Sfrac|12|5}}, 12} … se nobena izmed kombinacij ne ponavlja periodično. Edini dve možnosti za pravilne teselacije so {{{Sfrac|p|2}}, p} in njegov [[Dualni polieder|dual]], {p, {{Sfrac|p|2}}} za vsak <math>p=2k-1;k\in \mathbb{N}, k\geq 3</math> oz. če je p [[liho število]], večje od 5. Če je število [[Soda in liha števila|sodo]] dobimo ali degenerirane dvojne ovoje ali teselacijske sestave. Možnih pravilnih teselacij je tako neskončno, vendar števila p ne smemo nadomestiti z neskončno, saj neskončnosti se ne da določiti ali je liha ali ne. Vse teselacije imajo [[Gostota (geometrija)|gostoto]] 3. {| class="wikitable" |- ! colspan="6" |<span style="background-color:#ffd0d0">Sferični</span><span style="background-color:#eeeedd">,</span> <span style="background-color:#c0d0ff">hiperbolični</span> (Poincaréjev disk projekcija) |- ! ! width="80" |5 ! width="80" |7 ! width="80" |9 ! width="80" |11 ! rowspan="3" width="10" |... |- style="text-align:center;" !{{{Sfrac|p|2}}, p} | style="background-color:#ffd0d0" |[[Slika:Small stellated dodecahedron tiling.png|brezokvirja|100x100_pik]] {{{Sfrac|5|2}}, 5} | style="background-color:#c0d0ff" |[[Slika:Hyperbolic tiling 7-2 7.png|brezokvirja|100x100_pik]] {{{Sfrac|7|2}}, 7} | style="background-color:#c0d0ff" |[[Slika:Hyperbolic tiling 9-2 9.png|brezokvirja|100x100_pik]] {{{Sfrac|9|2}}, 9} | style="background-color:#c0d0ff" |[[Slika:Order-11 hendecagrammic tiling.png|brezokvirja|100x100_pik]] {{{Sfrac|11|2}}, 11} |- style="text-align:center;" !{p, {{Sfrac|p|2}}} | style="background-color:#ffd0d0" |[[Slika:Great dodecahedron tiling.png|brezokvirja|100x100_pik]] {5, {{Sfrac|5|2}}} | style="background-color:#c0d0ff" |[[Slika:Hyperbolic tiling 7 7-2.png|brezokvirja|101x101_pik]] {7, {{Sfrac|7|2}}} | style="background-color:#c0d0ff" |[[Slika:Hyperbolic tiling 9 9-2.png|brezokvirja|100x100_pik]] {9, {{Sfrac|9|2}}} | style="background-color:#c0d0ff" |[[Slika:Hendecagrammic-order hendecagonal tiling.png|brezokvirja|100x100_pik]] {11, {{Sfrac|11|2}}} |} ==== Teselacije realne projektivne ravnine ==== [[Realna projektivna ravnina]] (<math>\mathbb{RP}^2</math>) je [[Orientabilnost|neorientabilna]] [[ravnina]], katero lahko pokrivamo s pravilnimi [[Abstraktni politop|abstraktnimi]] [[Polieder|poliedri]]. To lahko naredimo s projektivnimi dvojniki [[Platonsko telo|platonskih teles]], to so [[polkocka]], [[poloktaeder]], [[poldodekaeder]] in [[polikozaeder]]. [[Tetraeder]] nima svojega projektivnega dvojnika, saj nima [[Vzporednost|vzporednih]] [[Stranska ploskev|stranskih ploskev]], ki bi jih lahko združili v eno. Tako kot pri [[Sfera|sfernem]] [[Teselacija|tlakovanju]], lahko tudi tukaj tlakujemo celotno ravnino s končnim številom stranskih ploskev. Druga možnost je z poldiedri in polhozoedri, katerih je neskončno, saj lahko vsakemu s [[Soda in liha števila|sodim]] [[Schläflijev simbol|Schläflijevim simbolom]] določimo projektivnega dvojnika<ref>{{Navedi splet|title=Regular maps in the projective plane|url=http://www.weddslist.com/groups/genus/1c/index.php#hhos|website=www.weddslist.com|accessdate=2020-12-12}}</ref>. Od sfernega tlakovanja se te teselacije razlikujejo v [[Eulerjeva karakteristika|Eulerjevi karakteristiki]], saj je tu 1 in je neorientabilna. {| class="wikitable" ! !Polkocka !Poloktaeder !Poldodekaeder !Polikozaeder !Polhozoeder !Poldieder |- align="center" |slika (narisana v evklidskem prostoru, zato se nekatera oglišča pojavljajo večkrat) |[[Slika:Hemicube2.PNG|107x107px]] |[[Slika:Hemioctahedron.png|103x103px]] |[[Slika:Hemi-Dodecahedron2.PNG|100x100px]] |[[Slika:Hemi-icosahedron.png|100x100px]] | | |- align="center" |[[Schläflijev simbol]] |{4, 3} |{3, 4} |{3, 5} |{5, 3} |{2, 2n} |{2n, 2} |- align="center" |št. [[Stranska ploskev|stranskih ploskev]] |3 |4 |6 |10 |2n |2 |- align="center" |št. [[Oglišče|oglišč]] |4 |3 |10 |6 |2 |2n |- align="center" |št. [[Stranica|robov]] |6 |6 |15 |15 |2n + 1 |2n + 1 |- align="center" |[[Eulerjeva karakteristika]] |1 |1 |1 |1 |1 |1 |- align="center" |[[Dualni polieder|dual]] |poloktaeder |polkocka |polikozaeder |poldodekaeder |poldieder |polhozoeder |} ==== Teselacije torusa ==== Teselacije [[torus]]a izhajajo iz evklidskih teselacij – trikotne, kvadratne in šestkotne, le da so na torusu končne. Tako obstaja več možnosti za število stranskih ploskev in samo orientacijo [[Stranska ploskev|stranskih ploskev]]. Ker imajo vse enak [[Schläflijev simbol]], moramo na koncu navesti še dve števili (m, n), ki označujeta število stranskih ploskev in [[kot]]. Kvadratne teselacije so možne za m > 0. Za vsak m je možnih m + 1 različnih teselacij. Dual teselacije je teselacija sama.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Regular Map database - list for manifold|url=http://www.weddslist.com/rmdb/man.php?m=o1|website=www.weddslist.com|accessdate=2020-12-12}}</ref> {| class="wikitable" |+Kvadratne teselacije {4, 4}<ref name=":3" /> |- align="center" ! !m = 1 !m = 2 !m = 3 ! rowspan="5" |… |- align="center" !n = 0 |[[Slika:Square teselation on torus (1, 0).png|brezokvirja|50x50_pik]] {4, 4}<sub>(1, 0)</sub> |[[Slika:Square tesselation on torus (2, 0).png|brezokvirja|50x50_pik]] {4, 4}<sub>(2, 0)</sub> |[[Slika:Square tesselation on torrus (3, 0).png|brezokvirja|50x50_pik]] {4, 4}<sub>(3,0)</sub> |- align="center" !n = 1 |[[Slika:Square tesselation on torus (1, 1).png|brezokvirja|50x50_pik]] {4, 4}<sub>(1, 1)</sub> |[[Slika:Square tesselation on torus (2, 1).png|brezokvirja|50x50_pik]] {4, 4}<sub>(2, 1)</sub> |[[Slika:Square tesselation on torus (3, 1).png|brezokvirja|50x50_pik]] {4, 4}<sub>(3, 1)</sub> |- align="center" !n = 2 | |[[Slika:Square tessellation on torus (2, 2).png|brezokvirja|50x50_pik]] {4, 4}<sub>(2, 2)</sub> |[[Slika:Square tessellation on torus (3, 2).png|brezokvirja|50x50_pik]] {4, 4}<sub>(3, 2)</sub> |- align="center" !n = 3 | | |[[Slika:Square tessellation on torus (3, 3).png|brezokvirja|50x50_pik]] {4, 4}<sub>(3, 3)</sub> |} Šestkotne in trikotne teselacije so druga drugi dual. Možne so za vsak m ≥ 0, vendar za sod m je lahko n le sod in za lih m je lahko n le lih, prav tako n ne more biti manjši od m. {| class="wikitable" |+Šestkotne in trikotne teselacije {6, 3} in {3, 6}<ref name=":3" />(slika šestkotne teselacije) |- align="center" !n \ m !0 !1 !2 !3 !4 !5 !6 !7 ! rowspan="9" |… |- align="center" !1 | |[[Slika:Hexagon tessellation on torus (1,1).png|brezokvirja|57x57_pik]] {6, 3}<sub>(1, 1)</sub> {3, 6}<sub>(1, 1)</sub> | | | | | | |- align="center" !2 ||[[Slika:Hexagon tessellation on torus (0,2).png|brezokvirja|57x57_pik]] {6, 3}<sub>(0, 2)</sub> {3, 6}<sub>(0, 2)</sub> | |[[Slika:Hexagon tessellation on torus (2, 2).png|brezokvirja|57x57_pik]] {6, 3}<sub>(2, 2)</sub> {3, 6}<sub>(2, 2)</sub> | | | | | |- align="center" !3 | |[[Slika:Hexagon tessellation on torus (1, 3).png|brezokvirja|57x57_pik]] {6, 3}<sub>(1, 3)</sub> {3, 6}<sub>(1, 3)</sub> | |[[Slika:Hexagon tessellation on torus (3, 3).png|brezokvirja|57x57_pik]] {6, 3}<sub>(3, 3)</sub> {3, 6}<sub>(3, 3)</sub> | | | | |- !4 |[[Slika:Hexagon tessellation on torus (0,4).png|brezokvirja|57x57_pik]] {6, 3}<sub>(0, 4)</sub> {3, 6}<sub>(0, 4)</sub> | |{6, 3}<sub>(2, 4)</sub> {3, 6}<sub>(2, 4)</sub> | |[[Slika:Hexagon tessellation on torus (4, 4).png|brezokvirja|57x57_pik]] {6, 3}<sub>(4, 4)</sub> {3, 6}<sub>(4, 4)</sub> | | | |- !5 | |[[Slika:Hexagon tessellation on torus (1,5).png|brezokvirja|57x57_pik]] {6, 3}<sub>(1, 5)</sub> {3, 6}<sub>(1, 5)</sub> | |[[Slika:Hexagon tessellation on torus (3, 5).png|brezokvirja|57x57_pik]] {6, 3}<sub>(3, 5)</sub> {3, 6}<sub>(3, 5)</sub> | |[[Slika:Hexagon tessellation on torus (5, 5).png|brezokvirja|57x57_pik]] {6, 3}<sub>(5, 5)</sub> {6, 3}<sub>(5, 5)</sub> | | |- !6 |[[Slika:Hexagon tessellation on torus (0, 6).png|brezokvirja|57x57_pik]] {6, 3}<sub>(0, 6)</sub> {3, 6}<sub>(0, 6)</sub> | |[[Slika:Hexagon tessellation on torus (2, 6).png|brezokvirja|57x57_pik]] {6, 3}<sub>(2, 6)</sub> {6, 3}<sub>(2, 6)</sub> | |[[Slika:Hexagon tessellation on torus (4, 6).png|brezokvirja|57x57_pik]] {6, 3}<sub>(4, 6)</sub> {3, 6}<sub>(4, 6)</sub> | |[[Slika:Hexagon tessellation on torus (6, 6).png|brezokvirja|57x57_pik]] {6, 3}<sub>(6, 6)</sub> {3, 6}<sub>(6, 6)</sub> | |- !7 | |[[Slika:Hexagon tessellation on torus (1, 7).png|brezokvirja|57x57_pik]] {6, 3}<sub>(1, 7)</sub> {3, 6}<sub>(1, 7)</sub> | |[[Slika:Hexagon tessellation on torus (3, 7).png|brezokvirja|57x57_pik]] {6, 3}<sub>(3, 7)</sub> {3, 6}<sub>(3, 7)</sub> | |[[Slika:Hexagon tessellation on torus (5, 7).png|brezokvirja|57x57_pik]] {6, 3}<sub>(5, 7)</sub> {3, 6}<sub>(5, 7)</sub> | |[[Slika:Hexagon tessellation on torus (7, 7).png|brezokvirja|57x57_pik]] {6, 3}<sub>(7, 7)</sub> {3, 6}<sub>(7, 7)</sub> |- align="center" ! colspan="9" |… |} Število oglišč, stranskih ploskev in robov so naslednje:<ref name=":3" /> {| class="wikitable" !(m, n) !kvadratne teselacije !(m, n) !trikotne teselacije !šestkotne teselacije |- !(1, 0) |[[Oglišče|V]] = 1 [[Stranska ploskev|F]] = 1 [[Stranica|E]] = 2 !(0, 2) |V = 3 F = 6 E = 9 |V = 6 F = 3 E = 9 |- !(1, 1) |V = 2 F = 2 E = 4 !(0, 4) |V = 12 F = 24 E = 36 |V = 24 F = 12 E = 36 |- !(2, 0) |V = 4 F = 4 E = 8 !(0, 6) |V = 27 F = 54 E = 81 |V = 54 F = 27 E = 81 |- !(2, 1) |V = 5 F = 5 E = 10 !(0, 8) |V = 48 F = 96 E = 144 |V = 96 F = 48 E = 144 |- !(2, 2) |V = 8 F = 8 E = 16 !(0, 10) |V = 75 F = 150 E = 225 |V = 150 F = 75 E = 225 |- !(3, 0) |V = 9 F = 9 E = 18 !(0, 12) |V = 108 F = 216 E = 324 |V = 216 F = 108 E = 324 |- !(3, 1) |V = 10 F = 10 E = 20 !(0, 14) |V = 147 F = 294 E = 441 |V = 294 F = 147 E = 441 |- !(3, 2) |V = 13 F = 13 E = 26 !(0, 16) |V = 192 F = 384 E = 576 |V = 384 F = 192 E = 576 |- !(3, 3) |V = 18 F = 18 E = 36 !(1, 1) |V = 1 F = 2 E = 3 |V = 2 F = 1 E = 3 |- !(4, 0) |V = 16 F = 16 E = 32 !(1, 3) |V = 7 F = 14 E = 21 |V = 14 F = 7 E = 21 |- !(4, 1) |V = 17 F = 17 E = 34 !(1, 5) |V = 19 F = 38 E = 57 |V = 38 F = 19 E = 57 |- !(4, 2) |V = 20 F = 20 E = 40 !(1, 7) |V = 37 F = 74 E = 111 |V = 74 F = 37 E = 111 |- !(4, 3) |V = 25 F = 25 E = 50 !(2, 2) |V = 4 F = 8 E = 12 |V = 8 F = 4 E = 12 |- !(4, 4) |V = 32 F = 32 E = 64 !(2, 4) |V = 13 F = 26 E = 39 |V = 26 F = 13 E =39 |- !(5, 0) |V = 25 F = 25 E = 50 !(2, 6) |V = 28 F = 56 E = 84 |V = 56 F = 28 E = 84 |- !(5, 1) |V = 26 F = 26 E = 52 !(2, 8) |V = 49 F = 98 E = 147 |V = 98 F = 49 E = 147 |- !(5, 2) |V = 29 F = 29 E = 58 !(3, 3) |V = 9 F = 18 E = 27 |V = 18 F = 9 E = 27 |- !(5, 3) |V = 34 F = 34 E = 68 !(3, 5) |V = 21 F = 42 E = 63 |V = 42 F = 21 E = 63 |- !(5, 4) |V = 41 F = 41 E = 81 !(3, 7) |V = 39 F = 78 E = 117 |V = 78 F = 39 E = 117 |- !(5, 5) |V = 50 F = 50 E = 100 !(4, 4) |V = 16 F = 32 E = 48 |V = 32 F = 16 E = 48 |- !(6, 0) |V = 36 F = 36 E = 72 !(4, 6) |V = 31 F = 62 E = 93 |V = 62 F = 31 E = 93 |- !(6, 1) |V = 37 F = 37 E = 74 !(5, 5) |V = 25 F = 50 E = 75 |V = 50 F = 25 E = 75 |- !(6, 2) |V = 40 F = 40 E = 80 !(5, 7) |V = 43 F = 86 E = 129 |V = 86 F = 43 E = 129 |- !(6, 3) |V = 45 F = 45 E = 90 !(6, 6) |V = 72 F = 36 E = 108 |V = 36 F = 72 E = 108 |- !(6, 6) |V = 36 F = 36 E = 144 !(7, 7) |V = 49 F = 98 E = 147 |V = 98 F = 49 E = 147 |- !(7, 0) |V = 49 F = 49 E = 98 !(8, 8) |V = 48 F = 96 E = 144 |V = 96 F = 48 E = 144 |- !(7, 1) |V = 50 F = 50 E = 100 !(10, 10) |V = 75 F = 150 E = 225 |V = 150 F = 75 E = 225 |- !(7, 7) |V = 49 F = 49 E = 196 !(12, 12) |V = 108 F = 216 E = 324 |V = 216 F = 108 E = 324 |- !(8, 0) |V = 64 F = 64 E = 128 !(14, 14) |V = 147 F = 294 E = 441 |V = 294 F = 147 E = 441 |- !(8, 1) |V = 64 F = 64 E = 256 !(16, 16) |V = 192 F = 384 E = 576 |V = 384 F = 192 E = 576 |- ! colspan="5" |… |} ==== “Blended” teselacije izven evklidskega prostora ==== Tako, kot v [[Evklidski prostor|evkliskem prostoru]], lahko tudi v drugih prostorih naredimo “blended” teselacije, to velja tudi za teselacije s [[Zvezdni mnogokotnik|steliranimi mnogokotniki]], teselacije realne projektivne ravnine in teselacije torusa. === Pravilni poliedrski sestavi === {{Glavni članek|Poliedrski sestav}} Pravilni sestavi so [[Polieder|poliedri]], ki so sestavljeni iz več enakih [[Platonsko telo|platonskih teles]]. Telo dobimo ali z združevanjem teles ali s [[facetiranje]]m platonskih teles. Tako poznamo 5 različnih pravilnih sestavov. Vsi imajo neko vrsto [[ikozaeder]]ske simetrije razen zvednega oktaedra, saj nastane s facetiranjem [[Kocka|kocke]]. Poznamo tudi [[Dualni polieder|dualno]] pravilne sestave, vendar tukaj niso navedeni, saj niso niti ogliščno prehodni, zato jih le redkokdo uvršča med pravilne poliedre. Pravilnim sestavom se da določiti [[Schläflijev simbol]], vendar se pri njih raje uporablja [[Coxeterjeva notacija|Coxeterjeve simbole]]. {| class="wikitable" |+Pravilni poliederski sestavi ! !Zvezdni oktaeder ![[Sestav petih tetraedrov|Kiro-ikozaeder]] ![[Sestav desetih tetraedrov|Sestav dveh]] [[Sestav desetih tetraedrov|kiro-ikozaedrov]] ![[Sestav petih kock|Rombieder]] !Mali ikoziikozaeder |- align="center" |slika |[[Slika:Compound of two tetrahedra.png|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Compound of five tetrahedra.png|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Compound of ten tetrahedra.png|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Compound of five cubes.png|brezokvirja|104x104_pik]] |[[Slika:Compound of five octahedra.png|brezokvirja|100x100_pik]] |- align="center" |3D model | |[[Slika:Compound of five tetrahedra (full).stl|brezokvirja|178x178_pik]] |[[Slika:Compound of ten tetrahedra (full).stl|brezokvirja|178x178_pik]] |[[Slika:Compound of five cubes.stl|brezokvirja|178x178_pik]] |[[Slika:Compound of five octahedra (full).stl|brezokvirja|178x178_pik]] |- align="center" |[[Coxeterjeva notacija|Coxeterjev simbol]] |{4, 3} [2{3, 3}] {3, 4} |{5, 3} [5{3, 3}] {3, 5} |2{5, 3} [10{3, 3}] 2{3, 5} |2{5, 3} [5{4, 3}] |[5{3, 4}] 2{3, 5} |- align="center" |nastal z združevanjem |2 [[Tetraeder|tetraedrov]] ||5 tetraedrov ||10 tetraedrov ||5 [[Kocka|kock]] |5 [[Oktaeder|oktaedrov]] |- align="center" |nastal s [[facetiranje]]m ([[konveksna ogrinjača]]) |kocke |[[Dodekaeder|dodekaedra]] |dodekaedra |dodekaedra |[[Ikozidodekaeder|ikozidodekaedra]] |- align="center" |št. [[Stranska ploskev|stranskih ploskev]] |8 |20 |40 |30 |40 |- align="center" |št. [[Oglišče|oglišč]] |8 |20 |20 |20 |30 |- align="center" |št. [[Stranica|robov]] |12 |30 |60 |60 |60 |- align="center" |[[Eulerjeva karakteristika]] |4 |10 |0 |−10 |10 |- align="center" |[[simetrija]] |O<sub>h</sub> |I |I<sub>h</sub> |I<sub>h</sub> |I<sub>h</sub> |- align="center" |[[Dualni polieder|dual]] |sam sebi |[[Kiralnost (matematika)|kiralni]] kiro-ikozaeder |sam sebi |mali ikoziikozaeder |rombieder |} === Pravilni teselacijski sestavi === Poznamo neskončno pravilnih teselacijskih sestavov, od tega jih je 7 v [[Sfera|sferičnem]] prostoru in 18 oz. 20 (odvisno od vira) v [[Evklidski prostor|evklidskem]]. [[Hiperbola|Hiperbolični]] prostor dopušča neskončno različnih pravilnih teselacijskih sestavov. Sferični teselacijski sestavi so isti kot pravilni [[Poliedrski sestav|poliederski sestavi]], dodati moramo le še pravilna sestava [[Hozoeder|hozoedra]] in [[Dieder|diedra]]. Pri teselacijskih sestavih se pri Coxeterjevem simbolu lahko pojavijo enake številke za različne sestave, zato moramo v simbol vključiti še <math>b^2+c^2</math> oz. <math>b^2+bc+c^2</math> . <!-- Kdor bolj pozna to področje naj, prosim, pogleda v citiran vir ter v članek napiše, kaj sta b in c ter zakaj pride do tega. Prav tako naj definira, kaj je c mod 3 ter ostale zapise, ki bi lahko pripomogle k lažjemu razumevanju članka -->Pri hiperboličnih je pri nekaterih primerih q lahko poljubno velik (kar nam da neskončno teselacijskih sestavov), edina omejitev je: <math>{1\over p}+{1\over q}<{1\over 2}</math>, saj če bi bil enak {{Sfrac|1|2}} bi bil pravilen v evklidkem prostoru, če bi bil večji od tega pa bi bil pravilen v sferičnem prostoru. Za seznam se domneva, da je zaključen, saj že dolgo ni bilo odkritega novega sestava, vendar tega še niso dokazali.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Coxeter|first=H. S. M.|date=1964|title=Regular Compound Tessellations of the Hyperbolic Plane|url=https://www.jstor.org/stable/2414941|magazine=Proceedings of the Royal Society of London. Series A, Mathematical and Physical Sciences|volume=278|issue=1373|pages=147–167|issn=0080-4630}}</ref> {| class="wikitable" |+Pravilni teselacijski sestavi v sferičnem prostoru<ref name=":2" /> |- align="center" ![[Coxeterjeva notacija|Coxeterjev simbol]] |slika |nastal z združevanjem |[[Dualni polieder|dual]] |- align="center" !{4, 3} [2{3, 3}] {3, 4} |[[Slika:Spherical compound of two tetrahedra.png|brezokvirja|101x101_pik]] |2 [[Tetraeder|tetraedrov]] |sam sebi |- align="center" !{5, 3} [5{3, 3}] {3, 5} |[[Slika:Spherical compound of five tetrahedra.png|brezokvirja|100x100_pik]] ||5 tetraedrov ||sam sebi |- align="center" !2{5, 3} [10{3, 3}] 2{3, 5} |[[Slika:Spherical compound of ten tetrahedra.png|brezokvirja|100x100_pik]] |10 tetraedrov |sam sebi |- align="center" !2{3, 4} [3{4, 2}] {4, 3} |[[Slika:Three tetragonal diherda compound.png|brezokvirja|100x100_pik]] |3 štiristranih [[Dieder|diedrov]] |{3, 4} [3{2, 4}] 2{4, 3} |- !{3, 4} [3{2, 4}] 2{4, 3} |[[Slika:Three tetragonal diherda compound.png|brezokvirja|100x100_pik]] |3 štiristranih [[Hozoeder|hozoedrov]] |2{3, 4} [3{4, 2}] {4, 3} |- align="center" !2{5, 3} [5{4, 3}] |[[Slika:Spherical compound of five cubes.png|brezokvirja|100x100_pik]] |5 [[Kocka|kock]] |[5{3, 4}] 2{3, 5} |- align="center" ![5{3, 4}] 2{3, 5} |[[Slika:Spherical compound of five octahedra.png|brezokvirja|101x101_pik]] |5 [[Oktaeder|oktaedrov]] |2{5, 3} [5{4, 3}] |} {| class="wikitable" |+Pravilni teselacijski sestavi v evklidkem prostoru<ref name=":2" /> |- align="center" ![[Coxeterjeva notacija|Coxeterjev simbol]] |slika |nastal z združevanjem |[[Dualni polieder|dual]] |- align="center" !{4, 4} [(b<sup>2</sup> + c<sup>2</sup>) {4, 4}] {4, 4} | |kvadratnega tlakovanja |sam sebi |- align="center" !2{4, 4} [2(b<sup>2</sup> + c<sup>2</sup>) {4, 4}] 2{4, 4} |[[Slika:Kah_4_4.png|brezokvirja|100x100_pik]] ||2 kvadratnih tlakovanj ||sam sebi |- align="center" !{3, 6} [(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {3, 6}] 2{6, 3} | |trikotnega tlakovanja |2{3, 6} [(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {6, 3}] {6, 3} |- align="center" !2{3, 6} [(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {6, 3}] {6, 3} | |šestkotnega tlakovanja |{3, 6} [(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {3, 6}] 2{6, 3} |- align="center" !2{3, 6} [2(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {3, 6}] 4{6, 3} | |2 trikotnih tlakovanj |4{3, 6} [2(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {6, 3}] 2{6, 3} |- align="center" !4{3, 6} [2(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {6, 3}] 2{6, 3} | |2 šestkotnih tlakovanj |2{3, 6} [2(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {3, 6}] 4{6, 3} |- align="center" !{6, 3} [2(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {3, 6}] 2{3, 6} | |2 trikotnih tlakovanj |2{6, 3} [2(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {6, 3}] {3, 6} |- align="center" !2{6, 3} [2(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {6, 3}] {3, 6} | |2 šestkotnih tlakovanj |{6, 3} [2(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {3, 6}] 2{3, 6} |- align="center" !2{6, 3} [4(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {3, 6}] 4{3, 6} | |4 trikotnih tlakovanj |4{6, 3} [4(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {6, 3}] 2{3, 6} |- align="center" !4{6, 3} [4(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {6, 3}] 2{3, 6} | |4 šestkotnih tlakovanj |2{6, 3} [4(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {3, 6}] 4{3, 6} |- align="center" !{3, 6} [(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {3, 6}] {3, 6} | |trikotnega tlakovanja |{6, 3} [(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {6, 3}] {6, 3} |- align="center" !{6, 3} [(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {6, 3}] {6, 3} | |šestkotnega tlakovanja |{3, 6} [(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {3, 6}] {3, 6} |- align="center" !2{3, 6} [2(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {3, 6}] 2{3, 6} | |2 trikotnih tlakovanj |2{6, 3} [2(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {6, 3}] 2{6, 3} |- align="center" !2{6, 3} [2(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {6, 3}] 2{6, 3} | |2 šestkotnih tlakovanj |2{3, 6} [2(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {3, 6}] 2{3, 6} |- align="center" !{6, 3} [2(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {3, 6}] |[[Slika:Compound_2_triangular_tilings.png|brezokvirja|100x100_pik]] |2 trikotnih tlakovanj |[2(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {6, 3}] {3, 6} |- align="center" ![2(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {6, 3}] {3, 6} |[[Slika:Compound_2_hexagonal_tilings.png|brezokvirja|100x100_pik]] |2 šestkotnih tlakovanj |{6, 3} [2(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {3, 6}] |- align="center" !2{6, 3} [4(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {3, 6}] | |4 trikotnih tlakovanj |[4(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {6, 3}] 2{3, 6} |- align="center" ![4(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {6, 3}] 2{3, 6} | |4 šestkotnih tlakovanj |2{6, 3} [4(b<sup>2</sup> + bc + c<sup>2</sup>) {3, 6}] |} Nekateri izmed virov prištevajo tudi naslednja dva sestava: {| class="wikitable" |+Pravilni teselacijski sestavi v evklidkem prostoru |- align="center" ![[Coxeterjeva notacija|Coxeterjev simbol]] |slika |nastal z združevanjem |[[Dualni polieder|dual]] |- align="center" !{3, 6} [3{3, 6}] 2{6, 3} |[[Slika:Compound_3_triangular_tilings.png|brezokvirja|100x100_pik]] ||3 trikotnih tlakovanj ||2{3, 6} [3{6, 3}] {6, 3} |- align="center" !2{3, 6} [3{6, 3}] {6, 3} |[[Slika:Compound_3_hexagonal_tilings.png|brezokvirja|100x100_pik]] |3 šestkotnih tlakovanj |{3, 6} [3{3, 6}] 2{6, 3} |} [[Slika:Infinite-order apeirogonal tiling and dual.png|sličica|220x220_pik|{4, ∞} [2{∞, ∞}]{∞, 4}, ena izmed različic {4, q} [2{q, q}] {q, 4}, pri tej je q = ∞]] {| class="wikitable" |+Pravilni teselacijski sestavi v hiperboličnem prostoru<ref name=":2" /> |- align="center" ![[Coxeterjeva notacija|Coxeterjev simbol]] |nastal z združevanjem |[[Dualni polieder|dual]] |- align="center" !{4, q} [2{q, q}] {q, 4} |2 {q, q} |sam sebi |- align="center" !{3, 8} [6{8, 8}] {8, 3} ||6 {8, 8} ||sam sebi |- align="center" !{5, 5} [6{10, 10}] {5, 5} |6 {10, 10} |sam sebi |- align="center" !{4, 5} [12{10, 10}] {5, 4} |12 {10, 10} |sam sebi |- align="center" !{3, 7} [9{7, 7}] {7, 3} |9 {7, 7} |sam sebi |- align="center" !2{3, 7} [18{7, 7}] 2{7, 3} |18 {7, 7} |sam sebi |- align="center" !{3, 2q} [3{q, 2q}] 2{2q, 3} |3 {q, 2q} |2{3, 2q} [3{2q, q}] {2q, 3} |- align="center" !2{3, 2q} [3{2q, q}] {2q, 3} |3 {2q, q} |{3, 2q} [3{q, 2q}] 2{2q, 3} |- align="center" !{4, 5} [6{4, 10}] 2{4, 5} |6 {4, 10} |2{5, 4} [6{10, 4}] {5, 4} |- align="center" !2{5, 4} [6{10, 4}] {5, 4} |6 {10, 4} |{4, 5} [6{4, 10}] 2{4, 5} |- align="center" !{3, 7} [8{3, 14}] 2{3, 7} |8 {3, 14} |2{7, 3} [8{14, 3}] {7, 3} |- align="center" !2{7, 3} [8{14, 3}] {7, 3} |8 {14, 3} |{3, 7} [8{3, 14}] 2{3, 7} |- align="center" !{3, 7} [24{7, 14}] 2{7, 3} |24 {7, 14} |2{3, 7} [24{14, 7}] {7, 3} |- align="center" !2{3, 7} [24{14, 7}] {7, 3} |24 {14, 7} |{3, 7} [24{7, 14}] 2{7, 3} |- align="center" !{3, 9} [12{9, 18}] 2{9, 3} |12 {9, 18} |2{3, 9} [12{18, 9}] {9, 3} |- align="center" !2{3, 9} [12{18, 9}] {9, 3} |12 {18, 9} |{3, 9} [12{9, 18}] 2{9, 3} |- align="center" !{2q, q} [2{q, 2q}] |2 {q, 2q} |[2{2q, q}] {q, 2q} |- align="center" ![2{2q, q}] {q, 2q} |2 {2q, q} |{2q, q} [2{q, 2q}] |- align="center" !2{3, 7} [9{4, 7}] |9 {4, 7} |[9{7, 4}] 2{7, 3} |- align="center" ![9{7, 4}] 2{7, 3} |9 {7, 4} |2{3, 7} [9{4, 7}] |- align="center" !{3, 9} [4{3, 18}] |4 {3, 18} |[4{18, 3}] {9, 3} |- align="center" ![4{18, 3}] {9, 3} |4 {18, 3} |{3, 9} [4{3, 18}] |} ==== “Blended” teselacijski sestavi ==== Načeloma lahko imajo vsi teselacijski sestavi tudi svoji “blended” različici, vendar ni preverjeno, ali so potem še vedno pravilni sestavi. To področje je še zelo neraziskano. === Kompleksni poliedri === Poznamo 3 kompleksne poliedre in dve neskončni družini, ki jih je opisal Coxeter. Coxeter je v svoj seznam vključeval tudi Platonska telesa, vendar ker smo te že predstvaili, jih na tem seznamu ni. {| class="wikitable" |- align="center" ! rowspan="2" | ! rowspan="2" |<sub>3</sub>{3}<sub>3</sub>{3}<sub>3</sub> ! rowspan="2" |<sub>2</sub>{4}<sub>3</sub>{3}<sub>3</sub> ! rowspan="2" |<sub>3</sub>{3}<sub>3</sub>{4}<sub>2</sub> !<sub>2</sub>{3}<sub>2</sub>{4}<sub>''p''</sub> !<sub>''p''</sub>{4}<sub>2</sub>{3}<sub>2</sub> |- ! colspan="2" |''p'' > 1 |- align="center" |slika |[[Slika:Complex polyhedron 3-3-3-3-3.png|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Complex polyhedron 2-4-3-3-3.png|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:Complex polyhedron 3-3-3-4-2.png|brezokvirja|101x101_pik]] | colspan="2" |glej spodnjo preglednico |- align="center" |stranska ploskev |[[Slika:Complex polygon 3-3-3.png|brezokvirja|50x50_pik]] <sub>3</sub>{3}<sub>3</sub> ||[[Slika:Complex polygon 2-4-3-stereographic0.png|brezokvirja|62x62_pik]] <sub>2</sub>{4}<sub>3</sub> |[[Slika:Complex polygon 3-3-3.png|brezokvirja|50x50_pik]] <sub>3</sub>{3}<sub>3</sub> |trikotnik {3} |<sub>''p''</sub>{4}<sub>2</sub> |- align="center" |rob |<sub>3</sub>{} |{} |<sub>3</sub>{} |{} |<sub>''p''</sub>{} |- align="center" |[[Coxeterjev element|Coxeterjevo število]] |9 | colspan="2" |18 | colspan="2" |3''p'' |- align="center" |št. oglišč |27 |54 |72 |3''p'' |''p''<sup>3</sup> |- align="center" |št. stranskih ploskev |27 |72 |54 |''p''<sup>3</sup> |3''p'' |- align="center" |št. robov |72 |216 |216 |3''p''<sup>2</sup> |3''p''<sup>2</sup> |- align="center" |[[Eulerjeva karakteristika]] |−18 |−90 |−90 | | |- align="center" |slika oglišča |<sub>3</sub>{3}<sub>3</sub> |<sub>3</sub>{3}<sub>3</sub> |<sub>3</sub>{4}<sub>2</sub> |<sub>2</sub>{4}<sub>''p''</sub> |trikotnik {3} |} Neskončni družini se v bistvu začneta že z evklidskimi poliedri. Kocka in oktaeder nastaneta, ko je p = 2. Tako pogosto imenujemo družini kot družina kompleksnih kock in družina kompleksnih oktaedrov. Naslednji seznam prikazuje prvih deset teles iz vsake družine, vključno z oktaedrom in heksaedrom (kocko). Kocka in oktaeder sta iz svoje slike neprepoznavna, saj smo ju projecirali na enak način, kot ostale, katerih ne moremo projecirati na ravnino na nam bolj intuitiven način. {| class="wikitable" |- align="center" !''p'' !2 (platonski telesi) !3 !4 !5 !6 !7 !8 !9 !10 ! |- align="center" !<sub>2</sub>{3}<sub>2</sub>{4}<sub>''p''</sub> oktaederska skupina |[[Slika:Complex tripartite graph octahedron.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:3-generalized-3-orthoplex-tripartite.svg|brezokvirja|102x102_pik]] |[[Slika:4-generalized-3-orthoplex.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:5-generalized-3-orthoplex.svg|brezokvirja|101x101_pik]] |[[Slika:6-generalized-3-orthoplex.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:7-generalized-3-orthoplex.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:8-generalized-3-orthoplex.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:9-generalized-3-orthoplex.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:10-generalized-3-orthoplex.svg|brezokvirja|100x100_pik]] ! rowspan="2" |… |- align="center" !<sub>''p''</sub>{4}<sub>2</sub>{3}<sub>2</sub> heksaederska skupina |[[Slika:2-generalized-3-cube.svg|brezokvirja|100x100_pik]] ||[[Slika:3-generalized-3-cube.svg|brezokvirja|102x102_pik]] |[[Slika:4-generalized-3-cube.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:5-generalized-3-cube.svg|brezokvirja|101x101_pik]] |[[Slika:6-generalized-3-cube.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:7-generalized-3-cube.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:8-generalized-3-cube.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:9-generalized-3-cube.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |[[Slika:10-generalized-3-cube.svg|brezokvirja|100x100_pik]] |} === Poliedri v višjih dimenzijah === Končni pravilni poševni poliedri obstojajo v štirirazsežnem prostoru. Ti končni poševni poliedri v štiri razsežnem prostoru se lahko obravnavajo kot podmnožica stranskih ploskev [[uniformni polihoron|uniformnega polihorona]]. Dve dualni rašitvi sta povezani s [[5-celica|5-celico]], dve dualni rešitvi sta povezani s [[24-celica|24-celico]]. Neskončna množica sebi dualnih [[duoprizma|duoprizem]] generira pravilne poševne poliedre z {4,4|n}. V neskončnosti limiti se približujejo [[duocilinder|duocilindru]] in izgleda kot [[torus]] v [[stereografska projekcija|stereografski projekciji]] v trirazsežni prostor. {| class=wikitable |+ Končni pravilni poševni poliedri v štiri razsežnem prostoru |- !colspan=4|Ortogonalne projekcije na [[Coxeterjev element#Coxeterjeva ravnina|Coxeterjevo ravnino]] !rowspan=2|[[Stereografska projekcija]] |- !colspan=2| A<sub>4</sub> !colspan=2| F<sub>4</sub> |- |[[Slika:4-simplex t03.svg|150px]] |[[Slika:4-simplex t12.svg|150px]] |[[Slika:24-cell t03 F4.svg|150px]] |[[Slika:24-cell t12 F4.svg|150px]] |[[Slika:Clifford-torus.gif|150px]] |- ![[runcinirana 5-celica#Sorodni poševni polieder|{4, 6 &#124; 3}]] ![[dvojno prisekana 5-celica#Sorodni poševni polieder|{6, 4 &#124; 3}]] ![[runcinirana 24-celica#Sorodni poševni polieder|{4, 8 &#124; 3}]] ![[dvojno prisekana 24-celica#Sorodni poševni polieder|{8, 4 &#124; 3}]] ![[duoprizma#Sorodni politopi|{4, 4 &#124; n}]] |} === Abstraktni pravilni poliedri === {{glavni|abstraktni pravilni polieder}} V današnjem času se poliedri se razumejo kot tri razsežne splošne oblike [[politop]]ov v poljubnem številu razsežnosti. :{| class="wikitable" width=400 |- align=center ! Polieder |[[Slika:DU36 medial rhombic triacontahedron.png|100px]]<br>[[srednji rombski triakontaeder]] |[[Slika:Dodecadodecahedron.png|100px]]<br>[[dodekadodekaeder]] |[[Slika:DU41 medial triambic icosahedron.png|100px]]<br>[[srednji triambskiikozaeder]] |[[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|100px]]<br>[[ditrigonalni dodekadodekaeder]] |[[Slika:Excavated dodecahedron.png|100px]]<br>[[izkopan dodekaeder]] |- align=center ![[Slika oglišč]] |{5}, {5/2}<br>[[Slika:Regular polygon 5.svg|40px]][[Slika:Pentagram green.svg|40px]] |(5.5/2)<sup>2</sup><br>[[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|60px]] |{5}, {5/2}<br>[[Slika:Regular polygon 5.svg|40px]][[Slika:Pentagram green.svg|40px]] |(5.5/3)<sup>3</sup><br>[[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron vertfig.png|60px]] |[[Slika:Medial triambic icosahedron face.png|60px]] |- align=center valign=top !Stranske ploskve |30 rombov<br>[[Slika:Rhombus definition2.svg|60px]] |12 petkotnikov<br>12 pentagramov<br>[[Slika:Regular polygon 5.svg|40px]][[Slika:Pentagram green.svg|40px]] |20 šestkotnikov<br>[[Slika:Medial triambic icosahedron face.png|60px]] |12 petkotnikov<br>12 pentagramov<br>[[Slika:Regular polygon 5.svg|40px]][[Slika:Pentagram green.svg|40px]] |20 šestkotnikov<br>[[Slika:Star hexagon face.png|60px]] |- align=center ! Tlakovanje |[[Slika:Uniform tiling 45-t0.png|100px]]<br>[[kvadratno tlakovanje reda 5|{4, 5}]] |[[Slika:Uniform tiling 552-t1.png|100px]]<br>[[petkotno tlakovanje reda 4|{5, 4}]] |[[Slika:Uniform tiling 65-t0.png|100px]]<br>{6, 5} |[[Slika:Uniform tiling 56-t0.png|100px]]<br>{5, 6} |[[Slika:Uniform tiling 66-t0.png|100px]]<br>{6, 6} |} == Glej tudi == * [[kvazipravilni polieder]] * [[polpravilni polieder]] * [[uniformni polieder]] * [[pravilni politop]] == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{citat|last1= Chen|first1= Zhibo|last2= Liang|first2= Tian|title= The converse of Viviani's theorem|journal= [[The College Mathematics Journal]]|date= 2006|volume= 37|issue= 5|pages= 390–391|ref= harv}} * {{citat|last1= Coxeter|first1= Harold Scott MacDonald|authorlink1= Harold Scott MacDonald Coxeter|title= The Beauty of Geometry: Twelve Essays|date= 1999|publisher= Dover Publications|isbn= 0-486-40919-8|chapter= Poglavje 5: Regular Skew Polyhedra in three and four dimensions and their topological analogues, Proceedings of the London Mathematics Society, Ser. 2, Vol 43, 1937|ref= harv}} == Zunanje povezave == * {{MathWorld|id=RegularPolyhedron|title=Regular Polyhedron}} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Pravilni poliedri]] 2xzrxat4k4d1z81bthfui6egemca1ma 0 342593 5736893 5727837 2022-08-20T06:53:46Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Starorimska civilizacija''' je zgodovina razvoja [[antični Rim|antičnega Rima]] in njegove [[država|državne ureditve]] od leta 753 pr. n. št. do leta 1453 n. št. V tem obdobju se je država razvila iz primitivne naselbine v najobširnejšo vladavino svoje dobe in nato v množico manjših držav, iz katerih izhajajo današnja Evropa in sredozemske dežele. == Legendarni nastanek == [[Slika: Ancus Marcius - Numa Pompiulus - Coin.gif|250px|right|thumb|Kovanec s podobo dveh rimskih kraljev, [[Numa Pompilij|Nume Pompilija]] in njegovega vnuka [[Ank Marcij|Anka Marcija]].]] Po tradiciji je prvotno naselje načrtno ustanovil [[Romul]] dne 21. aprila leta 753 pr. n. št. Ta datum je določil zgodovinar [[Mark Terencij Varon|Varon]] s pomočjo podatkov matematika [[Lucij Tarucij Firman|Tarucija]], ki jih je pridobil s preučitvijo horoskopa.<ref>Plutarh: ''Romulov življenjepis</ref>, Čeprav sta [[Mark Tulij Cicero|Cicero]] in [[Plutarh]] menila, da je postopek silno ekstravaganten, se je datum vključil v legendo. [[arheologija|Arheološke najdbe]] vsekakor potrjujejo nastanek večjega naselja na tem ozemlju približno v tem obdobju. == Kraljevina == {{Glavni|Rimsko kraljestvo}} Za vso dobo kraljevine, ki se je začela z Romulom, so podatki večinoma legendarni. Prvi štirje kralji so bili [[Latinci]] in [[Sabinci]], nato so sledili trije [[Etruščani]]. Doba [[Rimska kraljevina|kraljevine]] je trajala 243 let. == Republika == {{Glavni|Rimska republika}} Doba [[Rimska republika|republike]] ni več legenda, saj obstajajo številni arheološki dokazi. To je najuspešnejše obdobje rimske civilizacije, v katerem je država dosegla hegemonijo nad vsem [[Sredozemlje]]m in je začela graditi [[rimsko pravo|zakonodajo]], ki je bila podlaga za moderno pravosodje.<ref>Gabba E. et al.: ''Introduzione alla storia di Roma'', Milano 1999. ISBN 88-7916-113-X</ref> Trajala je 478 let. [[Slika: Plastico E.U.R. rom marts 2003.jpg|250px|right|thumb|Maketa cesarskega Rima 1:250, ki je na ogled v Muzeju Rimske civilizacije v Rimu]] == Cesarstvo == {{Glavni|Rimsko cesarstvo}} To je obdobje največjega teritorialnega razmaha države in najvišje stopnje njene kulture, ki je trajalo 507 let. Večina arheoloških pričevanj je iz tega časa, saj so vsi rimski cesarji kar tekmovali v gradnji javnih poslopij in zasebnih vil. Politična dogajanja v [[Rimsko cesarstvo|cesarstvu]], ki so bila stoletja podcenjena, se danes proučujejo in primerjajo z modernimi problematikami. <ref>Rendina, C.: ''Roma ieri, oggi e domani'', Roma 2007. ISBN 978-88-541-1025-0</ref> Leta 395 n. št. je cesar [[Teodozij I. |Teodozij I.]] umrl in nasledila sta ga sinova [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] in [[Arkadij]], ki sta prevzela administracijo vsak svoje polovice države, Honorij zahodne in Arkadij vzhodne. Ne Teodozij ne njegova sinova niso s tem nameravali deliti cesarstva, vendar so spori glede dejanske razmejitvene črte postavili v ospredje veliko razliko med kulturo, zgodovino in perspektivami njegove vzhodne in zahodne polovice. Razen tega je napredovanje [[Germani|germanskih]] ljudstev vzdolž [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]], vključno z večkratnim plenjenjem Rima, prepričalo zahodnjake, da je cesarstvo pri koncu, vzhodnjake pa, da je samo njihova polovica Rimsko cesarstvo. Za uradni propad enotnega cesarstva velja leto 476, ko je germanski poveljnik [[Odoaker]] odstavil zadnjega rimskega cesarja [[Romul Avgust|Romula Avgustula]] ter njegovo krono izročil bizantinskemu cesarju, sam pa se je razglasil za kralja Italije. S tem dobi pojem ''starorimske civilizacije'' negativni pomen, saj je zahodna polovica cesarstva, ki je obsegala [[Evropa|evropske]] dežele, prešla v oskurantizem [[srednji vek|srednjega veka]] in izgubila vsako civilizacijo. Vzhodni del cesarstva z [[Bizanc]]em na čelu se je izognil evropskemu propadanju in tako preživel še celo tisočletje, a ne spada več v starorimsko civilizacijo, temveč v [[Bizantinski senat|bizantinsko]].<ref>Ostrogorsky G.: ''Zgodovina Bizanca'', Ljubljana 1961, prev Župančič M.</ref> == Srednji vek == [[Slika: Map of Italy (1494)-en.svg|250px|right|trumb|Apeninski polotok ob koncu srednjega veka]] Z odpravo centralne oblasti je po bivšem cesarstvu zavladala anarhija, kjer so se vsi borili proti vsem. Razpad državne organizacije je prekinil centralizirano upravo in prekomorsko trgovino, kar je najhuje zadelo osrednje predele države, medtem ko so se obrobne dežele bivšega cesarstva povrnile v življenje pred rimsko kolonizacijo. Zato se zgodovina srednjeveškega propadanje omejuje na dogajanja na Apeninskem polotoku, kjer so se v političnem smislu uveljavili nad množico državic predvsem [[Papeška država]] in [[Beneška republika]], na jugu [[Sicilsko kraljestvo]] in [[Neapeljsko kraljestvo]]. Obdobje ne predstavlja konca ali izginotja starorimske civilizacije, temveč njeno zlitje z ostalimi evropskimi kulturami, predvsem z [[Germani|germansko]]. Zaključi se z nastopom [[novi vek|novega veka]] (odkritje Amerike 1492) in [[renesansa|renesanse]].<ref>Sergi G.: ''L'idea di Medioevo'', Roma 2003. ISBN 88-7989-406-4</ref> == Družba == [[File:Roman forum sketch up model.png|thumb|upright=1.1|Rimski forum, politično, gospodarsko, kulturno in versko središče mesta v času republike in poznejšega cesarstva]] Cesarsko mesto Rim je bilo največje mestno središče v cesarstvu, po številu prebivalcev po ocenah od 450.000 do skoraj milijon. Javni prostori v Rimu so tako odmevali pod mnogimi kopiti in železnimi kolesi kočij, da je [[Julij Cezar]] nekoč predlagal prepoved prometa s kočijami čez dan. Zgodovinske ocene kažejo, da je približno 20 odstotkov prebivalstva pod pristojnostjo antičnega Rima (25–40 %, odvisno od uporabljenih standardov, v rimski Italiji)<ref>N.Morley, ''Metropolis and Hinterland'' (Cambridge, 1996) 174–83</ref>, živelo v neštetih urbanih središčih z 10.000 prebivalci in več ter več vojaških naseljih z zelo visoko stopnjo urbanizacije po predindustrijskih standardih. Večina teh središč je imela [[forum]], [[rimski tempelj|templje]] in druge stavbe, podobne rimskim. Povprečna pričakovana življenjska doba je bila približno 28 let.<ref>{{cite book|last1=Gawande|first1=Atul|title=Being Mortal|date=2014|publisher=Profile Books|location=London|isbn=9781846685828|page=32}}</ref> === Pravo === {{glavni|Rimsko pravo}} Korenine pravnih načel in praks starih Rimljanov je mogoče zaslediti v [[Zakoni dvanajstih tabel|Zakoniku dvanajstih plošč]] (Lex duodecim tabularum), ki so bile objavljene leta 449 pred našim štetjem in kodifikacijo zakona, ki jo je izdal ukaz cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]] okoli leta 530. (glej ''[[Corpus iuris civilis|Corpus Iuris Civilis]]''). [[Rimsko pravo]], ohranjeno v [[Justinijanov zakonik|Justinijanovi kodifikaciji]], se je nadaljevalo v [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] in je bilo osnova podobnih kodifikacij v celinski zahodni Evropi. Rimsko pravo se je v širšem smislu še naprej uporabljalo po vsej Evropi do konca 17. stoletja. Glavne delitve prava antičnega Rima, ki jih vsebujejo Justinijana in Teodozijevi zakoni, so sestavljale ''Ius Civile'', ''Ius Gentium'' in ''Ius Naturale''. ''Ius Civile'' ('državljansko pravo') je bil skupni zakon, ki se je uporabljal za vse rimske državljane.<ref>{{cite book|last1=Adkins|first1=Lesley|last2=Adkins|first2=Roy|title=Handbook to Life in Ancient Rome|page=46|date=1998|publisher=Oxford University Press|location=Oxford|isbn=978-0-19-512332-6}}</ref> ''Praetores Urbani'' (sg. ''Praetor Urbanus'') so bili ljudje, ki so bili pristojni za primere vpletenih državljanov. ''Ius Gentium'' ('zakon narodov') je bil skupni zakon, ki se je uporabljal za tujce in njihov odnos z rimskimi državljani. ''Praetores Peregrini'' (sg. ''Praetor Peregrinus'') so bili ljudje, ki so bili pristojni za primere, v katere so bili vpleteni državljani in tujci. ''Ius Naturale'' je obsegal naravno pravo, telo zakonov, ki so veljali za skupna vsem bitjem. === Razredna struktura === [[File:Marco Porcio Caton Major.jpg|thumb|upright=0.9|Doprsni kip patricija Torlonia [[Katon Starejši|Katona starejšega]], 1. stoletje pr. n. št.]] [[File:Arringatore 04.JPG|thumb|upright=0.9|''[[Govornik (kip)|Govornik]]'', c. 100 pr. n. št., etruščansko-rimski bronasti kip, ki prikazuje ''Aule Metele'' (latinsko: ''Aulus Metellus''), etruščanskega moškega, ki je nosil rimsko togo, medtem ko se je ukvarjal z retoriko; na kipu je napis v etruščanskem jeziku]] Na rimsko družbo večinoma gledamo kot hierarhično, s sužnji (''servi'') na dnu, svobodnjaki (''liberti'') nad njimi in svobodno rojenimi državljani (''cives'') na vrhu. Svobodni državljani so bili tudi razdeljeni po razredih. Najširša in najzgodnejša delitev je bila med [[Patriciji (plemstvo)|patriciji]], ki so lahko zasledili svoje rod do enega od 100 patricijev ob ustanovitvi mesta in [[plebejci]], ki tega niso mogli. V poznejši republiki je to postalo manj pomembno, saj so se nekatere plebejske družine obogatile in vstopile v politiko, nekatere patricijske družine pa so gospodarsko propadle. Kdorkoli, patricij ali plebejec, ki je lahko našel [[Rimski konzul|konzula]] kot svojega prednika, je bil plemenit (''nobilis''); moški, ki je bil prvi v svoji družini, ki je opravljal konzulstvo, na primer [[Marij]] ali [[Cicero]], je bil znan kot ''novus homo'' ('novi človek') in je oplemenitil svoje potomce. Patricijsko rojstvo pa je še vedno imelo velik ugled in mnogi verski uradi so ostali omejeni na patricije. Razredna struktura, ki je temeljila na vojaški službi, je postala pomembnejša. Članstvo v teh razredih so občasno določali [[cenzor]]ji glede na lastnino. Najbogatejši so bili senatorski razred, ki je prevladoval v politiki in poveljevanju nad vojsko. Nato so prišli konjeniki (''equites'', včasih v prevodu 'vitezi'), prvotno tisti, ki so si lahko privoščili bojnega konja in so tvorili močan trgovski razred. Sledilo je več nadaljnjih razredov, ki so bili prvotno zasnovani na vojaški opremi, ki so si jo lahko privoščili pripadniki, s ''proletarii'', državljani na dnu, ki sploh niso imeli lastnine. Pred [[Marijeve reforme|Marijevimi reformami]] niso bili sposobni za vojaško službo in jih pogosto opisujejo kot nekaj nad osvobojenimi sužnji v bogastvu in prestižu. Moč glasovanja v Republiki je bila odvisna od razreda. Državljani so bili vpisani v volilna 'plemena', toda plemena bogatejših razredov so imela manj članov kot revnejši, vsi ''proletarii'' pa so bili vpisani v eno pleme. Glasovanje je potekalo po vrstnem redu od zgoraj navzdol in se ustavilo takoj, ko je bila dosežena večina plemen, zato revnejši razredi pogosto niso mogli oddati svojega glasu. Ženske so si delile nekaj osnovnih pravic s svojimi moškimi partnerji, vendar niso bile v celoti obravnavane kot državljanke in zato niso smele glasovati ali sodelovati v politiki. Hkrati so se postopno širile omejene pravice žensk (zaradi emancipacije) in ženske, ki so dosegle svobodo pred ''pater familias'', si pridobile lastninske pravice in imele celo več sodnih pravic kot njihovi možje, vendar še vedno nobene volilne pravice in so bile izločene iz politike.<ref>Frank Frost Abbott, ''Society and Politics in Ancient Rome'', BiblioBazaar, LLC, 2009, p. 41</ref> Zavezniška tuja mesta so pogosto dobila [[latinske pravice]] (latinsko ''ius Latii'' ali ''ius latinum''), vmesno raven med polnopravnimi državljani in tujci (''peregrini''), ki so svojim državljanom dajala pravice po rimskem pravu in svojim vodilnim sodnikom dovolila, da postanejo polnopravni rimski državljani. Medtem ko so bile latinske pravice različnih stopenj, je bila glavna delitev med tistimi, ki so se ''cum suffragio'' ('z glasovanjem'; vpisali v rimsko pleme in lahko sodelovali v ''comita tributa'') in ''sine suffragio'' ('brez glasovanja'; ni mogel biti del v rimske politike). Večina rimskih zaveznikov je dobila polno državljanstvo po zavezniški vojni 91–88 pr. n. št., polno [[rimsko državljanstvo]] pa je leta 212 [[Karakala]] razširil na vse moške, rojene v cesarstvu. === Izobraževanje === {{glavni|Izobraževanje v Starem Rimu}} V zgodnji Republiki ni bilo javnih šol, zato so fante brati in pisati učili starši ali izobraženi sužnji, imenovani ''paedagogi'', običajno grškega izvora.<ref name="Lecture 13">[http://www.historyguide.org/ancient/lecture13b.html Lecture 13: A Brief Social History of the Roman Empire] by Steven Kreis. 11 October 2006. Retrieved 2 April 2007.</ref> Glavni cilj izobraževanja v tem obdobju je bil izučiti mlade v kmetijstvu, vojskovanju, rimskih tradicijah in javnih zadevah. Mladi fantje so se naučili veliko o državljanskem življenju s spremljanjem očetov na verske in politične funkcije, vključno s senatom za plemiške sinove. Ti sinovi so bili pri 16 letih vajenci za vidno politično osebnost in so z vojsko kampirali od 17. leta (ta sistem je bil še vedno v uporabi med nekaterimi plemiškimi družinami v cesarski dobi). Izobraževalne prakse so bile spremenjene po osvojitvi helenističnih kraljestev v 3. stoletju pred našim štetjem in posledično grškem vplivu, čeprav so se rimske izobraževalne prakse še vedno precej razlikovale od grških.<ref>{{cite book|last1=Duiker|first1=William|last2=Spielvogel|first2=Jackson|title=World History|date=2001|publisher=Wadsworth|isbn=978-0-534-57168-9|page=[https://archive.org/details/worldhistoryto1500duik/page/143 143]|edition=Third|url=https://archive.org/details/worldhistoryto1500duik/page/143}}</ref> Če so si jih starši lahko privoščili, so fante in nekatera dekleta, stara 7 let, poslali v zasebno šolo zunaj doma, imenovano ''ludus'', kjer jih je učitelj (imenovan ''litterator'' ali ''magister ludi'' in pogosto grškega porekla) učil osnovnega branja, pisanja, aritmetike in včasih grščine do 11. leta.<ref name="TexEd">[https://web.archive.org/web/20071225125840/http://www.txclassics.org/exceteducation.htm Roman Education]. Latin ExCET Preparation. Texas Classical Association, by Ginny Lindzey, September 1998. Retrieved 27 March 2007.</ref> Od 12. leta dalje so učenci hodili v srednje šole, kjer jih je učitelj (danes imenovan ''grammaticus'') poučeval o grški in rimski literaturi. Pri 16 letih so nekateri učenci odšli v šolo retorike (kjer je bil učitelj, navadno grški, imenovan ''rhetor''). Izobraževanje na tej ravni je učence pripravilo na pravno pot in zahtevalo, da si zapomnijo rimske zakone. Učenci so hodili v šolo vsak dan, razen v času verskih praznikov in tržnih dni. Bile so tudi poletne počitnice. === Vlada === Sprva so Rimu vladali kralji, ki so bili izvoljeni od vseh glavnih rimskih plemen po vrsti.<ref>{{cite book|last1=Matyszak|first1=Philip|title=Chronicle of the Roman Republic|date=2003|publisher=Thames & Hudson|location=London|isbn=978-0-500-05121-4|pages=16–42}}</ref> Natančna narava kraljeve moči je negotova. Morda je imel skoraj absolutno oblast ali pa je bil tudi zgolj izvršni organ senata in ljudstva (''Senātus Populusque Rōmānus''). Vsaj v vojaških zadevah je bila kraljeva oblast (''Imperium'') verjetno absolutna. Bil je tudi vodja državne vere. Poleg kraljeve oblasti so bili še trije upravni zbori: [[rimski senat]], ki je deloval kot svetovalni organ kralja; ''[[kurijska skupščina|Comitia Curiata]]'', ki bi lahko podprla in ratificirala zakone, ki jih je predlagal kralj; in ''[[rimska skupščina|Comitia Calata]]'', zbor duhovniškega kolegija, ki je lahko zbral ljudi, da bi bili priča o določenih dejanjih, poslušali oznanjevanja in razglasili praznik in praznični urnik za naslednji mesec. [[File:Cicerón denuncia a Catilina, por Cesare Maccari.jpg|thumb|upright=1.15|''Seja rimskega senata: Cicero napada Katilina'' iz freske iz 19. stoletja]] Razredni boji rimske republike so povzročili nenavadno mešanico demokracije in oligarhije. Beseda republika izhaja iz latinskega ''res publica'', kar dobesedno pomeni 'javna zadeva'. Rimske zakone je bilo tradicionalno mogoče sprejeti le z glasovanjem na ljudski skupščini (''Comitia Tributa''). Prav tako so morali kandidati za javne položaje kandidirati na volitvah. Vendar je rimski senat predstavljal oligarhično institucijo, ki je delovala kot svetovalno telo. V Republiki je imel senat dejansko oblast (''auctoritas''), vendar nobene prave zakonodajne pristojnosti; tehnično je bil le svetovalni svet. Ker pa so bili senatorji posamezno zelo vplivni, je bilo težko doseči karkoli proti kolektivni volji senata. [[Cenzor]]ji (''Censura'') so med izbranimi patriciji izbrali nove senatorje, ki bi lahko tudi odstranili senatorja s svojega urada, če bi ga našli 'moralno pokvarjenega'; obtožnica, ki bi lahko vključevala podkupovanje ali, kot je veljalo pod Katom starejšim, javno objemanje svoje žene. Pozneje so [[kvestor]]ji v okviru reform diktatorja [[Sula|Sule]] postali avtomatično člani senata, čeprav večina njegovih reform ni preživela. Republika ni imela ustaljene [[birokracija|birokracije]] in je pobirala davke s prakso davčnega kmetovanja. Vladne položaje, kot so kvestor, [[edil]] ali [[prefekt]], je financiral nosilec funkcije. Da noben državljan ne bi pridobil preveč moči, so bili vsako leto izvoljeni novi sodniki in so si morali deliti oblast s sodelavcem. Na primer, v normalnih pogojih sta najvišjo avtoriteto imela dva konzula. V nujnih primerih bi lahko imenovali začasnega [[Rimski diktator|diktatorja]]. Po vsej Republiki je bil upravni sistem večkrat revidiran, da bi izpolnil nove zahteve. Na koncu se je izkazalo za neučinkovito za nadzor nad vse bolj razširjeno prevlado Rima in prispevalo k ustanovitvi Rimskega cesarstva. V zgodnjem cesarstvu se je ohranila republikanska oblika vladanja. Rimski cesar je bil predstavljen kot samo ''princeps'' ali 'prvi državljan', senat pa je dobil zakonodajno moč in vse pravne pristojnosti, ki so jih prej imele ljudske skupščine. Vendar je vladavina cesarjev postajala vse bolj avtokratska, zato se je senat spremenil v svetovalni organ, ki ga je imenoval cesar. Cesarstvo ni podedovalo ustaljene birokracije od republike, saj republika razen senata ni imela stalnih vladnih struktur. Cesar je imenoval pomočnike in svetovalce, vendar je državi primanjkovalo veliko institucij, kot je centralno načrtovani proračun. Nekateri zgodovinarji to navajajo kot pomemben razlog za propad Rimskega cesarstva. === Vojska === {{glavni|Rimska vojska|Rimska vojna mornarica}} [[File:Roman soldier in lorica segmentata 1-cropped.jpg|thumb|upright|left|Sodobna replika oklepa ''lorica segmentata'', ki se uporablja v povezavi s priljubljenim verižnikom po 1. stoletju našega štetja]] [[File:Römerturm, Auf dem Gaulskopf.jpg|thumb|upright|Rimski stolp (rekonstrukcija) na Limes - Taunus / Nemčija]] Zgodnja rimska vojska (približno 500 pred našim štetjem) je bila, tako kot druge sodobne mestne države, na katere je vplivala grška civilizacija, državljanska ''militia'', ki je izvajala taktiko [[hoplit]]ov. Bila je majhna (število svobodnih moških vojaške starosti je bilo takrat približno 9000) in organizirana v petih razredih (vzporedno s ''comitia centuriata'', političnim telesom državljanov), trem so zagotavljali hoplite in dva sta oskrbovala lahko pehoto. Zgodnja rimska vojska je bila taktično omejena in njena naloga v tem obdobju je bila v bistvu obrambna.<ref name=keegan263>{{cite book|last1=Keegan|first1=John|title=A History of Warfare|date=1993|publisher=Alfred A. Knopf|location=New York|isbn=978-0-394-58801-8|pages=[https://archive.org/details/historyofwarfare00keeg/page/263 263–264]|url=https://archive.org/details/historyofwarfare00keeg/page/263}}</ref> Rimljani so do 3. stoletja pred našim štetjem opustili hoplitno formacijo v prid prožnejšemu sistemu, v katerem bi lahko manjše skupine 120 (ali včasih 60) mož, imenovanih ''[[Manipel|maniples]]'', bolj samostojno manevrirale na bojišču. Trideset maniplov, razporejenih v treh linijah s podpornimi četami, je predstavljalo [[rimska legija|legijo]], skupaj od 4000 do 5000 mož. Zgodnja republikanska legija je bila sestavljena iz petih odsekov, od katerih je bil vsak opremljen drugače in je imel drugačna mesta v formaciji: tri linije težke pehote (''[[hastati]]'', ''[[principes]]'' in ''[[Triariji|triarii]]''), sile lahke pehote (''[[Veliti|velites]]'') in konjenica (''equites''). Z novo organizacijo je prišla nova usmeritev v ofenzivo in veliko bolj agresivna drža do sosednjih mestnih držav. Z nazivno polno močjo je zgodnja republikanska legija vključevala 4000 do 5000 mož: 3600 do 4800 težka pehota, nekaj sto lahka pehota in nekaj sto konjenikov.<ref>{{cite book|last1=Goldsworthy|first1=Adrian|title=The Roman Army at War 100 BC–AD 00|date=1996|publisher=Oxford University Press|location=Oxford|isbn=978-0-19-815057-2|page=33}}</ref> Legije so bile pogosto bistveno premajhne zaradi neuspeha pri zaposlovanju ali po obdobjih aktivne službe zaradi nesreč, bojnih žrtev, bolezni in opustošenja. Med državljansko vojno so bile [[Pompej Veliki|Pompejeve]] legije na vzhodu v polni moči, ker so jih pred kratkim novačili, [[Gaj Julij Cezar|Cezarjeve]] legije pa so bile po dolgo aktivni službi v [[Galija|Galiji]] pogosto precej pod nominalno močjo. Ta vzorec velja tudi za pomožne sile.<ref>{{cite book|last1=Goldsworthy|first1=Adrian|title=The Complete Roman Army|date=2003|publisher=Thames and Hudson, Ltd.|location=London|isbn=978-0-500-05124-5|pages=22–24, 37–38}}</ref> Do poznega republikanskega obdobja je bil tipični legionar državljan lastnik-kmet iz podeželskega območja (''adiduus''), ki je služil za posebne (pogosto letne) akcije in je dobavljal svojo opremo in v primeru konjenik, lastnega konja. Do leta 200 pred našim štetjem je povprečni kmet (ki je preživel) lahko sodeloval v šestih ali sedmih akcijah. Osvobojeni in sužnji (ne glede na prebivališče) in meščani niso služili, razen v redkih nujnih primerih.<ref>P.A. Brunt, "Army and Land in the Roman Republic," in ''The Fall of the Roman Republic and Related Essays'', Oxford University Press (Oxford 1988) {{ISBN|0-19-814849-6}}, str. 253; William V. Harris, ''War and Imperialism in Republican Rome 327–70&nbsp;BC'', Oxford University Press (Oxford 1979) {{ISBN|0-19-814866-6}}, str. 44.</ref> Po letu 200 pred našim štetjem so se gospodarske razmere na podeželju poslabšale, saj so se povečale potrebe po delovni sili, tako da se je premoženjska usposobljenost za služenje postopoma zniževala. Začetek z [[Marij|Gajem Marijem]] leta 107 pred našim štetjem so bili državljani brez premoženja in nekateri mestni prebivalci (''proletarii'') vključeni in opremljeni z opremo, čeprav večina legionarjev še vedno prihaja iz podeželskih območij. Služenje v vojski je postalo stalno in dolgo - do dvajset let, če so bile potrebne nujne razmere, šest ali sedem let je bilo najbolj značilno.<ref name="keegan273">{{cite book|last1=Keegan|first1=John|title=A History of Warfare|date=1993|publisher=Alfred A. Knopf|location=New York|isbn=978-0-394-58801-8|pages=[https://archive.org/details/historyofwarfare00keeg/page/273 273–274]|url=https://archive.org/details/historyofwarfare00keeg/page/273}}</ref> Z začetkom v 3. stoletju pred našim štetjem so legionarjem izplačevali ''stipendium'' (zneski so sporni, toda Cezar je slavno 'podvojil' plačila svojim četam na 225 [[denarij]]ev na leto), lahko so pričakovali plen in donacije (razdelitev plena po poveljnikih) iz uspešnih akcij in začeli v času Marija ob upokojitvi pogosto deliti zemljišča. Konjenica in lahka pehota, pripojena legiji (''auxilia''), so bili pogosto rekrutirani na območjih, kjer je legija služila. Cezar je iz nedržavljanov v [[Narbonska Galija|Čezalpski Galiji]] oblikoval [[V. legija Alaudae|V. legijo Alaudae]], ki je služila v pohodih v Galijo. V času cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] je bil ideal državljan-vojak opuščen in legije so postale popolnoma profesionalne. Legionarji so prejeli 900 [[sesterc]]ev na leto in ob upokojitvi lahko pričakoval 12.000 sestercev.<ref>Karl Christ, ''The Romans'', University of California Press (Berkeley, 1984){{ISBN|0-520-04566-1}}, pp. 74–76.</ref> Ob koncu [[Vojna Antonija in Oktavijana|državljanske vojne]] je Avgust reorganiziral rimske vojaške sile, razpustil vojake in razpustil legije. Obdržal je 28 legij, razporejenih po provincah cesarstva. V času [[Principat]]a se je taktična organizacija vojske še naprej razvijala. ''Auxilia'' je ostala neodvisna kohorta in legionarske čete so pogosto delovale kot skupine kohorte in ne kot polne legije. Nova vsestranska vrsta enot – ''cohortes equitatae'' - je združila konjenico in legionarje v eno samo formacijo. Lahko so bili nameščeni v garnizonih ali na postojankah in so se lahko sami borili kot uravnotežene majhne sile ali se združevali z drugimi podobnimi enotami kot večje sile velikosti legije. To povečanje organizacijske prilagodljivosti je pripomoglo k dolgoročnemu uspehu rimskih vojaških sil.<ref>{{cite book|last1=Goldsworthy|first1=Adrian|title=The Roman Army at War 100 BC – AD 200|date=1996|publisher=Oxford University Press|location=Oxford|isbn=978-0-19-815057-2|pages=36–37}}</ref> Cesar [[Galien]] (253-268 n. št.) je začel reorganizacijo, ki je ustvarila zadnjo vojaško strukturo poznega cesarstva. Galien je z umikom nekaterih legionarjev iz stalnih baz na meji ustvaril mobilne sile (''Comitatenses'' ali terenska vojska) in jih postavil za strateško rezervo in na oddaljenosti od meja. Obmejne čete (''limitanei''), nameščene na stanih bazah, so bile še naprej prva obrambna linija. Osnovna enota terenske vojske je bil ''polk'', ''legiones'' ali ''auxilia'' za pehoto in ''vexellationes'' za konjenico. Dokazi kažejo, da je bila nominalna moč 1200 mož za pehotne polke in 600 za konjeniške, čeprav mnogi zapisi kažejo nižje dejanske številke vojaških enot (800 in 400). Številni pehotni in konjeniški polki so delovali v parih pod poveljstvom ''comes''. Terenske vojske so poleg rimskih čet vključile polke ''barbarov'', ki so jih novačili iz zavezniških plemen in so bili znani kot ''[[foederati]]''. Do leta 400 so polki foederatov postali stalno ustanovljene enote rimske vojske, ki jih je cesarstvo plačevalo in opremljalo, vodil jih je rimski tribun in se je uporabljal tako kot so se uporabljale rimske enote. Cesarstvo je poleg foederatov uporabljalo tudi skupine barbarov, da so se skupaj z legijami borili kot 'zavezniki' brez vključevanja v terensko vojsko. Pod poveljstvom prisotnih starejših rimskih generalov so jih na nižjih ravneh vodili njihovi častniki. V zgodovini Rima se je vojaško vodstvo razvijalo. Pod monarhijo so hoplitne vojske vodili rimski kralji. Med zgodnjo in srednjo Rimsko republiko so bile vojaške sile pod poveljstvom enega izmed obeh izvoljenih konzulov leta. V poznejši Republiki so pripadniki rimske senatorske elite kot del običajnega zaporedja izvoljenih javnih funkcij, znanih kot ''[[cursus honorum]]'', služili najprej kot [[kvestor]]ji (pogosto postavljen kot namestniki terenskih poveljnikov), nato pa kot ''[[pretor|praetor]]''. Najbolj nadarjenega, učinkovitega in zanesljivega podrejenega Juliju Cezarju v Galiji, [[Tit Labijen|Tita Labijena]], je priporočil [[Pompej Veliki|Pompej]]. [[File:Altar Domitius Ahenobarbus Louvre n3bis.jpg|thumb|right|upright=1.25|Oltar Domicija Ahenobarbusa, okoli 122 pred našim štetjem; oltar prikazuje dva vojaka rimske pehote, opremljena z dolgo ''skuto'', in konjenika s svojim konjem. Vsi so prikazani v oklepu z verižnico.]] Po izteku mandata kot pretor ali konzul, je lahko senat imenoval senatorja kot ''propraetor'' ali ''proconsul'' (odvisno od najvišje funkcije, ki je bila prej) za upravljanje tuje pokrajine. Več mlajših oficirjev (le do stopnje centuriona) so izbrali njihovi poveljniki iz svojih strank ali tisti, ki so jih priporočili politični zavezniki med senatorsko elito. Pod Avgustom, katerega najpomembnejša politična prednostna naloga je bila, da se vojska postavi pod stalno in enotno poveljstvo, je bil cesar zakoniti poveljnik vsake legije, vendar je ta ukaz izvajal prek ''legatusa'' (legata), ki ga je imenoval iz senatorske elite. V provinci z eno samo legijo je legat poveljeval legiji (''legatus legionis'') in je služil tudi kot deželni glavar, v provinci z več kot eno legijo pa je vsaki legiji poveljeval legat, legatom pa poveljeval deželni glavar (tudi legat, vendar višjega ranga). V kasnejših fazah cesarskega obdobja (začenši morda z [[Dioklecijan]]om) je bil avgustovski model opuščen. Deželnim glavarjem so bile odvzete vojaške oblasti, poveljstvo nad vojskami v skupini provinc pa je dobil general (''duces''), ki ga je imenoval cesar. To niso bili več pripadniki rimske elite, ampak moški, ki so prišli skozi napredovanje in z veliko praktičnega vojskovanja. Z vse večjo pogostostjo so ti moški poskušali (včasih uspešno) uzurpirati položaje cesarjev, ki so jih imenovali. Zmanjševanje virov, vse večji politični kaos in državljanska vojna so [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodno cesarstvo]] na koncu pustili ranljivo za napade in prevzem sosednjih barbarskih narodov.<ref>{{cite book|last1=Mackay|first1=Christopher S.|title=Ancient Rome: A Military and Political History|date=2004|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|isbn=978-0-521-80918-4|pages=295–296}}. Also chapters 23–24.</ref> O [[Rimska vojna mornarica|rimski mornarici]] je znano manj kot o rimski vojski. Pred sredino 3. stoletja pred našim štetjem so uradniki, znani kot ''duumviri navales'', poveljevali floti dvajsetih ladij, ki se je uporabljala predvsem za nadzor [[Piratstvo|piratstva]]. Ta flota je bila izdana leta 278 n. št. in so jo nadomestile zavezniške sile. [[Prva punska vojna]] je od Rima zahtevala, da zgradi veliko floto in to v veliki meri s pomočjo in financiranjem zaveznikov. To zanašanje na zaveznike se je nadaljevalo do konca Rimske republike. ''Quinquereme'' je bila glavna bojna ladja na obeh straneh punskih vojn in je ostala osnova rimskih mornariških sil, dokler jih čas cezarja Avgusta ni nadomestil z lažjimi in bolj manevrirnimi plovili. V primerjavi s [[triera|triero]] je ''quinquereme'' dovoljevala uporabo mešanice izkušenih in neizkušenih posadk (prednost predvsem za kopenske moči), njena manjša gibčnost pa je Rimljanom omogočila, da sprejmejo in izpopolnijo taktiko vkrcavanja s četo približno 40 marincev namesto ovna. Ladji je poveljeval ''navarch'', čin, enak [[Centurion|centuriju]], ki običajno ni bil državljan. V floti naj bi prevladovali nerimljani, mornarica je bila nerimska in ji je bilo v času miru dovoljeno atrofirati.<ref name="Potter pp. 76-78">This paragraph is based upon Potter, pp. 76–78.</ref> Podatki kažejo, da je rimsko mornarico do poznega cesarstva (350 n. št.) sestavljalo več flot, vključno z vojaškimi ladjami in trgovskimi plovili za prevoz in oskrbo. Vojaške ladje so bile jadralne galeje s tri do pet vrstami vesel. Baze flote so bila pristanišča, kot so [[Ravena]], [[Arles]], [[Oglej|Akvileja]], [[Misenum]] in ustje reke [[Soma|Somme]] na zahodu ter [[Aleksandrija]] in [[Rodos]] na vzhodu. Flotilje majhnih rečnih plovil (''(classes '') so bile v tem obdobju del ''limitanei'' (obmejne čete), ki so temeljile na utrjenih rečnih pristaniščih ob [[Ren]]u in [[Donava|Donavi]]. Da so ugledni generali poveljevali tako vojski kot floti, nakazujejo, da so mornariške sile obravnavali kot pomožno vojsko in ne kot samostojno službo. Podrobnosti strukture poveljstva in moči flote v tem obdobju niso dobro znane, čeprav so floti poveljevali prefekti.<ref>{{cite book|last1=Elton|first1=Hugh|title=Warfare in Roman Europe AD 350–425|date=1996|publisher=Oxford University Press|location=Oxford|isbn=978-0-19-815241-5|pages=99–101}}</ref> === Družina === [[File:Galla Placidia (rechts) und ihre Kinder.jpg|thumb|Portret družine iz rimskega Egipta (zlato steklo). Grški napis na medaljonu morda navaja ime umetnika ali ''pater familias'', ki ga na portretu ni.]] Osnovne enote rimske družbe so bila gospodinjstva in družine. Gospodinjstva so vključevala glavo (običajno oče) gospodinjstva, ''pater familias'' (družinski oče), njegovo ženo, otroke in druge sorodnike. V zgornjih slojih so bili del gospodinjstva tudi sužnji in hlapci. Moč vodje gospodinjstva je bila najvišja (''patria potestas'', 'očetovska oblast') nad tistimi, ki so živeli z njim: lahko je prisilil poroko (običajno za denar) in se ločil, svoje otroke prodal v suženjstvo, uveljavljal premoženje vzdrževancev kot svoje lastno in celo imel pravico kaznovati ali ubijati družinske člane (čeprav se je ta zadnja pravica očitno prenehala uresničevati po 1. stoletju pred našim štetjem).<ref name="Cassonpageset1">{{cite book|last1=Casson|first1=Lionel|title=Everyday Life in Ancient Rome|url=https://archive.org/details/everydaylifeinan00cass|url-access=registration|date=1998|publisher=The Johns Hopkins University Press|location=Baltimore|isbn=978-0-8018-5992-2|pages=[https://archive.org/details/everydaylifeinan00cass/page/10 10–11]}}</ref> ''Patria potestas'' se je celo razširila nad odrasle sinove z lastnimi gospodinjstvi: človek ni veljal za ''paterfamilias'', prav tako ni mogel zares posedovati, medtem ko je živel njegov lastni oče.<ref>[http://fathom.lib.uchicago.edu/1/777777121908/ Family Values in Ancient Rome] by Richard Saller. The University of Chicago Library Digital Collections: Fathom Archive. 2001. Visited 14 April 2007.</ref> V zgodnjem obdobju zgodovine Rima je hči, ko se je poročila, padla pod nadzor (''manus'') ''paterfamilias'' moškega gospodinjstva, čeprav v pozni Republiki to ni bilo moderno, saj se je ženska lahko odločila, da jo bo še naprej prepoznala očetova družina kot njena prava družina.<ref>{{cite book|last1=Adkins|first1=Lesley|last2=Adkins|first2=Roy|title=Handbook to Life in Ancient Rome|page=339|date=1998|publisher=Oxford University Press|location=Oxford|isbn=978-0-19-512332-6}}</ref> Ker so Rimljani sorodstvo šteli po moški liniji, so njeni otroci pripadali moževi družini. Rimskim otrokom se je izkazovalo malo naklonjenosti. Mati ali starejši sorodnik je pogosto vzgajal tako fante kot dekleta. Neželene otroke so pogosto prodali kot sužnje. Otroci so družino morda čakali pri mizah, vendar v pogovoru niso mogli sodelovati. V plemiških družinah je grška varuška otroke navadno učila latinsko in grško. Njihov oče je fante učil plavanja in jahanja, čeprav je včasih najel sužnja, da jih je tega učil. Pri sedmih je fant začel šolanje. Ker ni bilo šolske stavbe, je pouk potekal na strehi (če je bilo temno, je moral fant v šolo nositi svetilko). Voščene plošče so bile uporabljene kot papir, [[papirus]] in [[pergament]] sta bila predraga - ali pa je lahko pisal v pesek. Prinesli so tudi štruco kruha, ki jo je bilo treba pojesti.<ref>Lifepac History & Geography, Grade 6 Unit 3, p. 28.z</ref> Skupine povezanih gospodinjstev so tvorile družino (''gens''). Družine so temeljile na krvnih zvezah ali posvojitvah, bila pa so tudi politična in gospodarska zavezništva. Zlasti v času Rimske republike je nekaj močnih družin ali ''Gentes Maiores'', prišlo do prevlade v političnem življenju. V antičnem Rimu so poroko pogosto obravnavali bolj kot finančno in politično zavezništvo in ne kot romantično združenje, zlasti v višjih slojih. Očetje so običajno začeli iskati moža za hčerko, ko je ta dosegle starost med dvanajst in štirinajst let. Mož je bil običajno starejši od neveste. Medtem ko so se dekleta višjega razreda poročila zelo mlada, obstajajo dokazi, da so se ženske nižjega razreda pogosto poročile v poznih najstniških ali zgodnjih 20-ih. == Kultura == {{glavni| Kultura starorimske civilizacije}} [[File:Seven Hills of Rome.svg|thumb|upright=1.15|Sedem rimskih gričev]] Življenje v starem Rimu se je vrtelo okoli mesta Rim na sedmih gričih. Mesto je imelo ogromno število monumentalnih struktur, kot so [[Kolosej]], [[Trajanov forum]] in [[Panteon, Rim|Panteon]]. V njem so bila [[Rimsko gledališče (zgradba)|gledališča]], [[Gimnazij (Antična Grčija)|telovadnice]], tržnice, funkcionalna kanalizacija, [[Rimske terme|kopališča]] s knjižnicami in trgovinami ter vodnjaki s svežo pitno vodo, ki so jih oskrbovali stotine kilometrov [[rimski akvadukt|akvaduktov]]. Na celotnem ozemlju pod nadzorom antičnega Rima se je stanovanjska arhitektura gibala od skromnih hiš do [[Rimska vila|podeželskih vil]]. V glavnem mestu Rimu so bile na elegantnem [[Palatinski grič|Palatinskem griču]] cesarske rezidence, od koder izhaja beseda ''palace''. Nizki plebejski in srednji konjeniški razredi so živeli v središču mesta, v stanovanjskih blokih ali ''[[Insula (zgradba)|Insulae]]'', ki so bila skoraj kot sodobni geto. Ta območja, ki so jih lastniki nepremičnin višjega razreda zgradili za najem, so bila pogosto osredotočena na ''collegia'' ali ''taberna''. Ti ljudje, ki jim je bila zagotovljena brezplačna oskrba z žitom in so se zabavali z gladiatorskimi igrami, so bili vpisani med stranke patricijev višjega razreda, katerih pomoč so iskali in katerih interese so podprli. === Jezik === {{glavni|Latinščina}} [[File:Fanciulla intenta alla lettura (IV stile), I sec, da pompei, MANN 8946.JPG|thumb|Rimska freska svetlolase deklice, ki bere, Pompejski četrti slog (60–79 n. št.), Pompeji, Italija]] Domači [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] Rimljanov je bil [[latinščina]], [[Italski jeziki|italski jezik]], katerega [[slovnica]] se ne zanaša na vrstni red besed, pač pa pomen izraža skozi sistem [[Pona|končnic]], pritaknjenih h korenom besed.<ref>[http://www.utexas.edu/cola/centers/lrc/eieol/latol-0-X.html Latin Online: Series Introduction] by Winfred P. Lehmann and Jonathan Slocum. Linguistics Research Center. The University of Texas at Austin. 15 February 2007. Retrieved 1 April 2007.</ref> Njegova abeceda je temeljila na [[Staroitalska pisava|etruščanski abecedi]], ki je temeljila na [[grška abeceda|grški abecedi]].<ref>{{cite web |url=http://www.du.edu/~etuttle/classics/latalph.htm |title=The Latin Alphabet |archive-url=https://web.archive.org/web/20070403040205/http://www.du.edu/~etuttle/classics/latalph.htm |archive-date=3 April 2007 |first=J.B. |last=Calvert |work=University of Denver |date=8 August 1999}}</ref> Čeprav je preživela [[Rimska književnost|latinska literatura]] skoraj v celoti sestavljena iz klasične latinščine, umetnega in zelo stiliziranega in poliranega literarnega jezika iz 1. stoletja pred našim štetjem, je bil govorjeni jezik rimskega cesarstva [[ljudska latinščina]], ki se je bistveno razlikovala od klasične latinščine po slovnici in besedišču ter sčasoma v izgovorjavi.<ref> [https://web.archive.org/web/20070810033726/http://classics.lss.wisc.edu/courses/Classical_Latin_Supplement.pdf Classical Latin Supplement]. p. 2. Retrieved 2 April 2007.</ref> Govorci latinščine so lahko razumeli oba do 7. stoletja, ko se je govorjena latinščina začela toliko razhajati, da se je bilo treba 'klasično' ali 'dobro latinščino' naučiti kot drugi jezik.<ref>József Herman, ''Vulgar Latin'', English translation 2000, pp. 109–114 {{ISBN|978-0271020013}}</ref> Medtem ko je latinščina ostala glavni pisni jezik Rimskega cesarstva, je grščina postala jezik, ki ga je govorila dobro izobražena elita, saj je bila večina literature, ki so jo preučevali Rimljani, napisana v grščini. V vzhodni polovici Rimskega cesarstva, ki je kasneje postalo [[Bizantinsko cesarstvo]], latinščina ni mogla nadomestiti grščine, po Justinijanovi smrti pa je grščina postala uradni jezik bizantinske vlade.<ref>{{cite book|last1=Adkins|first1=Lesley|last2=Adkins|first2=Roy|title=Handbook to Life in Ancient Rome|page=203|date=1998|publisher=Oxford University Press|location=Oxford|isbn=978-0-19-512332-6}}</ref> Širitev Rimskega cesarstva je latinščino razširila po vsej Evropi, vulgarna latinščina pa se je razvila v narečja na različnih lokacijah in se postopoma preusmerila v številne različne [[Romanski jeziki|romanske jezike]]. === Religija === {{glavni|Rimska mitologija|Rimski tempelj}} [[File:Pompeii - Casa dei Vettii - Ixion.jpg|thumb|''Kaznovanje Iksiona'': v sredini stoji Merkur, ki drži kaducej, na desni pa Juno sedi na svojem prestolu. Za njo stoji Iris in gestikulira. Levi Vulkan (svetlolas lik) stoji za kolesom in ga sestavlja, z Iksionom, ki je že privezan. Nefele sedi pri Merkurjevih nogah - rimska freska z vzhodne stene triklinija v Hiši Vettii, četrti pompejanski slog (60–79 n. št.)..).]] Arhaična rimska religija, vsaj glede bogov, ni bila sestavljena iz pisnih pripovedi, temveč iz zapletenih medsebojnih odnosov med bogovi in ljudmi. Za razliko od grške mitologije, bogovi niso bili poosebljeni, temveč so bili nejasno opredeljeni sveti duhovi, imenovani ''numina'' ('božanskost'). Rimljani so tudi verjeli, da ima vsak človek, kraj ali stvar svoj ''[[genij (mitologija)|genius]]'' ali božansko dušo. V času Rimske republike je bila rimska vera organizirana po strogem sistemu duhovniških uradov, ki so jih imeli možje senatorskih rangov. Papeški kolegij je bil najvišje telo v tej hierarhiji in njegov glavni duhovnik ''[[Pontifex maximus]]'' je bil vodja državne vere. Svečeniki (''flamen'') so skrbeli za kulte različnih bogov, medtem ko so [[avgur]]ji zaupali, da bodo prevzeli razlago znamenj iz opazovanega vedenja ptic. Kralj svetega (''Rex Sacrorum'') je prevzel verske odgovornosti odpuščenih kraljev. V rimskem cesarstvu so bili cesarji poveličani <ref>{{cite book|author=Edward Gibbon|title=The history of the decline and fall of the Roman Empire|url=https://books.google.com/books?id=HvIbFyM1s54C&pg=PA91|year=1787|publisher=printed for J.J. Tourneisen|page=91}}</ref>, in cesarski kult je postajal vse bolj viden. Ko se je stik z Grki povečeval, so se stari rimski bogovi vse bolj povezovali z grškimi bogovi. Tako je [[Jupiter (mitologija)|Jupiter]] postal enako božanstvo kot [[Zevs]], [[Mars (mitologija)|Mars]] se je povezal z [[Ares]]om, [[Neptun (mitologija)|Neptun]] pa s [[Pozejdon]]om. Rimski bogovi so prevzeli tudi atribute in mitologije teh grških bogov. V času cesarstva so Rimljani absorbirali mitologije osvojenih tem, kar je pogosto vodilo v situacije, v katerih so templji in duhovniki tradicionalnih italijanskih božanstev obstajali drug ob drugem s tujimi bogovi. S cesarjem [[Neron]]om v 1. stoletju našega štetja je bila rimska uradna politika do [[Krščanstvo|krščanstva]] negativna, na v nekem trenutku so kristjane lahko kaznovali s smrtjo. Pri cesarju [[Dioklecijan]]u je pregon kristjanov dosegel vrhunec. Vendar je postala uradno podprta religija v rimski državi pod Dioklecijanovim naslednikom [[Konstantin I. Veliki|Konstantinom I.]] s podpisom [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] leta 313 in je hitro postala prevladujoča. Vse religije, razen krščanstva, so bile leta 391 z ediktom cesarja [[Teodozij I.|Teodozija I.]] prepovedane.<ref>[http://www.roman-emperors.org/theo1.htm Theodosius I (379–395 AD)] by David Woods. De Imperatoribus Romanis. 2 February 1999. Retrieved 4 April 2007.</ref> === Etika in morala === Tako kot mnoge starodavne kulture so se tudi pojmi etike in morale zelo razlikovali na več pomembnih načinov. Ker so bile starodavne civilizacije, kot je rimska, nenehno ogrožene z napadi roparskih plemen, je bila njihova kultura nujno militaristična in so bile borilne veščine cenjen atribut. Medtem ko sodobne družbe sočutje cenijo kot vrlino, je rimska družba sočutje štela za moralno hibo. Rimljani so cenili vrline, kot so pogum in prepričanje (''virtus''), občutek dolžnosti do ljudi, zmernost in izogibanje presežku (''moderatio''), odpuščanje in razumevanje (''clementia''), poštenost (''severitas'') in zvestoba (''pietas'').<ref>{{cite book | title=Daily Life in Ancient Rome: A Sourcebook | editor=Harvey, Brian K. | publisher=Hackett Publishing Company | year=2016 | url=https://books.google.com/books?id=agyhCwAAQBAJ | pages=21–28| isbn=9781585107964 }}</ref> V nasprotju s priljubljenimi opisi je tudi rimska družba imela uveljavljene in omejujoče norme, povezane s spolnostjo, čeprav je tako kot v mnogih družbah levji delež odgovornosti padel na ženske. Ženske so na splošno pričakovale monogamnost, a so v življenju imele samo enega moža (''univira''), čeprav je to veliko manj veljalo za elito, zlasti v cesarstvu. Od žensk se je pričakovalo, da se bodo v javnosti skromno izogibale provokativnemu nastopanju in izkazovale popolno zvestobo svojim možem (''pudicitia''). Dejansko je bilo nošenje tančice pričakovanje, da ohrani skromnost. Seks zunaj zakonske zveze je bil pri moških in ženskah na splošno neodobravan in je bil v obdobju cesarjev dejansko nezakonit.<ref>{{cite book | title=Sexual Morality in Ancient Rome | author=Langlands, Rebecca | year=2006 | publisher=Cambridge University Press| url=https://books.google.com/books?id=GBLnttutuOMC | pages=3–20| isbn=9780521859431 }}</ref> Kljub temu se je na prostitucijo gledalo povsem drugače in je bila dejansko sprejeta in urejena praksa. === Umetnost, glasba in literatura === {{glavni| Rimska umetnost|Rimsko kiparstvo}} [[File:Boscoreale fresco woman kithara.jpg|right|thumb|''Ženska igra na kitaro'', iz Villa Boscoreale, 40–30 pr. n. št.]] Rimski slikarski slogi kažejo grške vplive, ohranjeni primeri so predvsem [[freska|freske]], ki so se uporabljale za okrasitev sten in stropov podeželskih vil, čeprav rimska literatura vključuje omembe slik na lesu, slonovini in drugih materialih. V Pompejih je bilo najdenih več primerov rimskega slikarstva in umetnostni zgodovinarji zgodovino rimskega slikarstva delijo na štiri obdobja. Prvi slog rimskega slikarstva se je izvajal od zgodnjega 2. stoletja pred našim štetjem do zgodnjega ali srede 1. stoletja pred našim štetjem. V glavnem je bilo sestavljeno iz imitacij marmorja in zidanja, čeprav včasih vključuje tudi upodobitve mitoloških likov. Drugi slog rimskega slikarstva se je začel v začetku 1. stoletja pred našim štetjem in je poskušal prikazati realno tridimenzionalne arhitekturne značilnosti in pokrajino. Tretji slog se je pojavil v času Avgustove vladavine (27. pr. n. št. - 14 n. št.) in je zavrnil realizem drugega sloga v prid preprostega okrasja. Majhen arhitekturni prizor, krajina ali abstraktna zasnova je bila postavljena v sredino z enobarvnim ozadjem. Četrti slog, ki se je začel v 1. stoletju našega štetja, je prikazal prizore iz mitologije, obenem pa obdržal arhitekturne podrobnosti in abstraktne vzorce. Portretna skulptura je uporabila mladostne in klasične proporce, ki so se kasneje razvili v mešanico realizma in idealizma. V obdobju [[Seznam rimskih cesarjev#Nervansko-antoninska dinastija|nervansko-antoninske rodbine]] in [[Severska dinastija|severske rodbine]] sta postajala priljubljena okrasa dlaka in brada, z globokim rezanjem in vrtanjem. Napredek je bil narejen tudi v reliefnih skulpturah, ki po navadi prikazujejo rimske zmage. Grški avtorji so od začetka močno vplivali na [[Rimska književnost|rimsko književnost]]. Nekatera najstarejša dela so zgodovinski epi, ki pripovedujejo zgodnjo vojaško zgodovino Rima. Ko se je Republika širila, so avtorji začeli ustvarjati poezijo, komedije, zgodovino in tragedije. Rimska glasba je v veliki meri temeljila na grški in je igrala pomembno vlogo v mnogih vidikih rimskega življenja. V rimski vojski so z glasbenimi inštrumenti, kot sta [[tuba]] (dolga trobenta) ali ''cornu'' (podobno kot [[Rog (glasbilo)|francoski rog]]), dajali različne ukaze, ''bucina'' (morda trobenta ali rog) in ''lituus'' (verjetno podolgovat inštrument v obliki črke J) sta bila uporabljena ob svečanostih. Glasbo so uporabljali v amfiteatrih in ''[[Odeon (zgradba)|odei]]''. V teh primerih je znano, da so imeli ''hydraulis'' (vrsta vodnih orgel).<ref>{{cite book|last1=Adkins|first1=Lesley|last2=Adkins|first2=Roy|title=Handbook to Life in Ancient Rome|pages=349–350|date=1998|publisher=Oxford University Press|location=Oxford|isbn=978-0-19-512332-6}}</ref> Večina verskih obredov je imela glasbene predstave, z ''tibiae'' (dvojne cevi) pri žrtvovanjih, cimbalami in tamburini pri orgastičnih kultih ter ropotuljami in hvalnicami v celotnem spektru. Nekateri glasbeni zgodovinarji menijo, da se je glasba uporabljala na skoraj vseh javnih slovesnostih. Glasbeni zgodovinarji niso prepričani ali so rimski glasbeniki pomembno prispevali k teoriji ali praksi glasbe. Grafiti, slike in skulpture, ki jih najdemo v Pompejih in Herkulaneju kažejo, da so Rimljani imeli kulturo, nasičeno s seksom.<ref>{{cite book|last1=Grant|first1=Michael|title=Cities of Vesuvius: Pompeii and Herculaneum|date=2005|publisher=Phoenix Press|location=London|isbn=978-1-898800-45-3|pages=130–134}}</ref> == Tehnologija == {{glavni| Rimska tehnologija}} [[File:Pont du Gard BLS.jpg|thumb|upright=1.15|right|[[Pont du Gard]] v Franciji je rimski akvadukt, zgrajen leta 19&nbsp;pr. n. št. Je na seznamu svetovne dediščine.]] Rimljani se lahko pohvalijo z impresivnimi tehnološkimi podvigi, saj je uporabili velik del izumov, ki so se izgubili v srednjem veku in bili ponovno ovrednoteni do 19. in 20. stoletja. Primer tega je izolacijsko steklo, ki je bilo ponovno izumljeno šele v 1930-ih. Številne praktične rimske inovacije so bile sprejete iz prejšnjih grških modelov. Napredek je bil pogosto razdeljen in je temeljil na obrti. [[Obrt]]niki so tehnologije varovali kot poslovne skrivnosti. Rimski gradbeni in vojaški inženiring sta predstavljala velik del tehnološke superiornosti in zapuščine Rima ter prispevala k gradnji več sto [[rimska cesta|cest]], [[rimski most|most]]ov, [[rimski akvadukt|akvaduktov]], [[rimske terme|kopališč]], [[Rimsko gledališče (zgradba)|gledališč]] in [[rimski amfiteater|amfiteatrov]]. Številni spomeniki, kot so [[Kolosej]], [[Pont du Gard]] in [[Panteon, Rim|Panteon]], ostajajo kot dokaz o rimskem inženiringu in kulturi. Rimljani so bili znani po svoji [[rimska arhitektura|arhitekturi]], ki je z [[Starogrška arhitektura|grškimi]] tradicijami združena v '[[klasična arhitektura|klasično arhitekturo]]'. Čeprav se je od grške arhitekture zelo razlikovala, si je Rim Grčijo močno sposodil, češ da se je držala strogih, oblikovalskih načrtov in razmerij. Razen dveh novih vrst stebrov, [[kompozitni slog|kompozitnih]] in [[toskanski slog|toskanskih]] ter [[kupola|kupole]], ki je izhajala iz [[Etruščani|etruščanskega]] [[lok (arhitektura)|loka]], je Rim do konca Republike poznal razmeroma malo arhitekturnih novosti. [[File:RomaViaAppiaAntica03.JPG|thumb|upright=1.15|right| Appijska cesta (Via Appia), cesta, ki povezuje mesto Rim z južnimi deli Italije, ostaja uporabna še danes.]] V 1. stoletju pred našim štetjem so Rimljani začeli široko uporabljati [[rimski beton|beton]]. Beton je bil izumljen v poznem 3. stoletju pred našim štetjem. To je bil močan beton, pridobljen iz vulkanskega prahu imenovanega [[pozolana]] in je kmalu izpodrinil [[marmor]] kot glavni rimski gradbeni material ter omogočil veliko drznih arhitekturnih oblik. V 1. stoletju pred našim štetjem je [[Vitruvij]] napisal ''De architectura'', morda prvi celoten traktat o arhitekturi v zgodovini. V poznem 1. stoletju pred našim štetjem je Rim začel uporabljati steklopihaštvo kmalu po izumu v Siriji okoli leta 50 pr. n. št. [[Mozaik]]i so cesarstvo prevzeli potem ko so bili odkriti vzorci med akcijami [[Sula|Lucija Kornelija Sule]] v Grčiji. Rimljani so v veliki meri gradili tudi z lesom, kar je povzročilo hiter propad gozdov, ki so obdajali Rim in večji del Apeninskih gora. Prvi dokazi o trgovanju z lesom na daljavo so iz odkritja lesenih desk, posekanih med letoma 40 in 60 n. št., ki prihajajo iz gorovja Jure na severovzhodu Francije in so končale več kot 1055 milj daleč, v temeljih razkošnega [[portik]]a, ki je bil del velike bogate patricijske vile, v osrednjem Rimu. Predlagajo, da je les, dolg približno 4 metre, prišel v Rim po reki Tiberi z ladjami, ki so potovale po Sredozemskem morju od sotočja rek [[Saona|Saône]] in [[Rona|Rone]] v današnjem mestu [[Lyon]]u v sodobni Franciji.<ref>Choi, Charles Q. (4 December 2019). [https://www.insidescience.org/news/muddy-find-shows-how-foreign-timber-helped-build-ancient-rome "Muddy Find Shows How Foreign Timber Helped Build Ancient Rome."] ''InsideScience.org''. Retrieved 22 May 2020.</ref> S trdnimi temelji in dobro drenažo so bile rimske ceste znane po svoji vzdržljivosti in številni odseki rimskega cestnega sistema so bili še vedno v uporabi tisoč let po padcu Rimskega cesarstva. Gradnja obsežne in učinkovite potovalne mreže po celotnem cesarstvu je močno povečala moč in vpliv Rima. Omogočale so, da so se [[rimska legija|rimske legije]] hitro premestile, s predvidljivimi prehodi med ključnimi točkami cesarstva, ne glede na sezono.<ref>{{cite book|last1=Keegan|first1=John|title=A History of Warfare|date=1993|publisher=Alfred A. Knopf|location=New York|isbn=978-0-394-58801-8|page=[https://archive.org/details/historyofwarfare00keeg/page/303 303]|url=https://archive.org/details/historyofwarfare00keeg/page/303}}</ref> Te ceste so imele tudi ogromen gospodarski pomen, saj so utrdile vlogo Rima kot trgovskega križišča - izvor izreka ''vse ceste vodijo v Rim''. Rimska vlada je ohranila sistem potnih postaj, znan kot ''cursus publicus'', ki so oskrbovale kurirje v rednih presledkih po cestah in vzpostavile sistem konjskih zamenjav, ki je omogočal odpošiljanje do 80&nbsp;km na dan. Rimljani so zgradili številne akvadukte za oskrbo z vodo v mestih in industrijskih krajih ter za pomoč pri njihovem kmetijstvu. Do 3. stoletja je mesto Rim oskrbovalo 11 akvaduktov v skupni dolžini 450&nbsp;km. Večina akvaduktov je bila zgrajena pod površjem, le majhni deli nad tlemi podprti z loki. Včasih, ko je bilo treba prečkati doline, globlje od 500 m, so se za prenos vode po dolini uporabljali obrnjeni [[sifon]]i. Rimljani so dosegli tudi velik napredek pri sanitarijah. Rimljani so bili še posebej znani po javnih kopališčih, imenovanih terme, ki so jih uporabljali tako v higienske kot družabne namene. V mnogih rimskih hišah so bile [[Stranišče|sanitarije na splakovanje]] in vodo iz pipe, za odtok pa kanalizacijo. Za odvoz odpadkov v reko Tibero je bil uporabljen zapleten kanalizacijski sistem [[Cloaca Maxima]]. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da so svinčene cevi v kanalizacijskih in vodovodnih sistemih povzročile široko zastrupitev s svincem, kar je prispevalo k upadu natalitete in splošnemu razpadu rimske družbe, ki je vodil do padca Rimskega cesarstva. Vsebnost svinca je bila zmanjšana, ker pretoka vode iz akvaduktov ni bilo mogoče izklopiti; neprekinjeno je tekla skozi javne in zasebne odtoke v kanalizacijo, saj je bilo v uporabi le nekaj pip.<ref>''Roman Aqueducts and Water Supply'' by A.T. Hodge (1992)</ref> Tudi drugi avtorji so nasprotovali tej teoriji in poudarili, da so bile rimske cevi za vodo debelo obložene z nanosi, ki bi preprečevali, da bi se svinec izločal v vodo.<ref name=Grout2011>{{cite web|url=http://penelope.uchicago.edu/~grout/encyclopaedia_romana/wine/leadpoisoning.html |title=Lead Poisoning and Rome |first=James |last=Grout |publisher=University of Chicago |archiveurl=https://www.webcitation.org/60N6AQZTk?url=http://penelope.uchicago.edu/~grout/encyclopaedia_romana/wine/leadpoisoning.html |archivedate=22 July 2011 |accessdate=22 July 2011 |url-status=live }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [https://web.archive.org/web/20080613173831/http://sd71.bc.ca/sd71/school/courtmid/Library/subject_resources/socials/ancient_rome.htm Ancient Rome] resources for students from the Courtenay Middle School Library. * [https://web.archive.org/web/20091204081729/http://ocw.nd.edu/classics/history-of-ancient-rome History of ancient Rome] OpenCourseWare from the University of Notre Dame providing free resources including lectures, discussion questions, assignments, and exams. * [http://ancientrome.ru/art/artworken/result.htm?ds=-800&de=500&st=1 Gallery of the Ancient Art: Ancient Rome] * [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/home.html Lacus Curtius] * [https://www.livius.org/rome.html Livius.Org] * [http://www.unrv.com/ United Nations of Roma Victrix (UNRV) History] * [http://www.waterhistory.org/histories/rome/ Water and Wastewater Systems in Imperial Rome] * [http://romandnaproject.org/ Roman DNA project] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Antični Rim]] [[Kategorija:Zgodovina Italije|Rim]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope|Rim]] [[Kategorija:Zgodovina Rima]] [[Kategorija:Zahodna kultura|Rim, antični]] 5uvpizmw82lejhud682t4fx21vdzo1b 0 342775 5737163 5635023 2022-08-20T07:17:16Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=zelo slaba slovnica, preveč direkten prevod iz angleščine}} {{Infobox video game | title = Uncharted 2: Among Thieves | developer = [[Naughty Dog]] | publisher = [[Sony Computer Entertainment]] | director = {{Unbulleted list|[[Bruce Straley]]|[[Amy Hennig]]}} | designer = {{Unbulleted list|Richard Lemarchand|[[Neil Druckmann]]}} | programmer = {{Unbulleted list|Pål-Kristian Engstad|Travis McIntosh|Dan Liebgold}} | artist = {{Unbulleted list|Erick Pangilinan|[[Robh Ruppel]]}} | writer = {{Unbulleted list|Amy Hennig|Neil Druckmann|[[Josh Scherr]]}} | composer = [[Greg Edmonson]] | series = ''[[Uncharted]]'' | engine = <!-- Blank because of Wikidata --> | platforms = {{Unbulleted list|[[PlayStation 3]]|[[PlayStation 4]]}} | released = {{Collapsible list|titlestyle=font-weight:normal;background:transparent;text-align:left;|title=13. oktober 2009|'''PlayStation 3'''{{Video game release|NA|13. oktober 2009|AU|15. oktober 2009|EU|16. oktober 2009}}'''PlayStation 4'''{{Video game release|PAL|7. oktober 2015|NA|9. oktober 2015|UK|9. oktober 2015}}}} | genre = akcijska avantura, platformer | modes = enoigralski, spletni večigralski, spletni sodelovaln }} '''''Uncharted 2: Among Thieves''''' je akcijsko-pustolovska video igra za igralno konzolo [[PlayStation 3]], ustvarjeno v studiu Naughty Dog, ki je izšla v založbi [[Sony Computer Entertainment]].<ref name="Uncharted 2: Among Thieves Confirmed">{{cite web|url= http://www.gamercenteronline.net/2008/12/01/uncharted-2-among-thieves-confirmed/|title=Uncharted 2: Among Thieves Confirmed| publisher=GamerCenterOnline|accessdate=2008-12-01|date=2008-12-01|first=Kemuel|last=Stewart}}</ref> Je nadaljevanje ''Uncharted: Drake's Fortune'' in je bila javnosti prvič prikazana 1. decembra 2008.<ref>http://www.gametrailers.com/video/uncharted-2-uncharted-2/43232</ref> Javno je bila prvič razglašena v januarski izdaji 2009 ''Game Informer-ja,'' izšla pa je oktobra 2009.<ref name="Uncharted 2 Release Date, Box Art, Pre-order Goodies Revealed - Kotaku.com">{{cite web|url=http://kotaku.com/5319113/uncharted-2-release-date-box-art-pre+order-goodies-revealed|title=Uncharted 2: Among Thieves - Kotaku.com|publisher=[[Kotaku]]|accessdate = 2009-07-21}}</ref><ref name="Uncharted 2 Dated for Europe">{{cite web|url=http://www.eurogamer.net/articles/sony-europe-dates-uncharted-2| title = Uncharted 2 Dated for Europe | publisher = [[Eurogamer]] | accessdate = 2009-09-22 | first = Robert | last = Purchese}}</ref> Igra je bila kritično in komercialno uspešna, na Metacritic celo razglašena kot kritično najboljša igra leta 2009.<ref name=MCGotY>{{cite web|url=http://features.metacritic.com/features/2009/the-best-games-of-2009/|title=Best games of 2009|publisher=Metacritic}}</ref> Isto leto je pridobila naslov igra leta "Game of the Year" pod IGN, Eurogamer, Game Informer, Joystiq, Kotaku, Giant Bomb, Academy of Interactive Arts & Sciences|AIAS, X-Play, Game Developers Choice Awards in Spike Video Game Awards za igro leta 2009.<ref>http://www.unchartedthegame.com/U2AT/</ref> Nadaljevanje in tretji del serije, ''[[Uncharted 3: Drake's Deception]]'', je izšel 11. novembra 2011. == Igralnost == ''Uncharted 2 je'' akcijsko avanturska igra ter platformer, igra se v tretji osebi, kjer igralec prevzame vlogo junaka oziroma anti-junaka pod imenom "Nathan Drake". Drake je fizično zmožen in da pride do cilja lahko celo pleza in skače na oz. s sten, skal, in ozkih terenov. Drake lahko sabo nosi dve orožji – eno vrsto pištole in eno vrsto puške – ter omejeno količino granat. Lahko pobere orožja in jih tako avtomatsko zamenja s trenutno opremljenim orožjem, lahko pa tudi pobere municijo in orožja od nasprotnikov. Igralec lahko ukaže Drak-u, da se skrije, z uporabo "Cover system" in tako uporabi metode skrivanja ali napada z vsemi možnimi sredstvi, vključno z "fizičnim napadom". Igralec se lahko tudi odloči napasti, ustreliti, kriti ali skočiti med tekom ali hojo. Če sovražniki Drake-a ne zaznajo, potem se lahko igralec odloči izogniti kontaktu ali jih eliminirati po tihem z eno smrtonosno potezo, kot recimo zadaviti, udariti v vrat ali zriniti/zvleči čez rob prepada ali zgradbe.<ref name="gi_reveal">{{cite web | url = http://www.gameinformer.com/News/Story/200812/N08.1201.1525.24193.html | title = January Issue Revealed! | publisher = [[Game Informer]] | accessdate = 2008-12-01 | date = 2008-12-01 | first = Nick | last = Ahrens}} {{Dead link|date=September 2010|bot=H3llBot}}</ref> Če vse nasprotnike eliminiraš po tiho, potem se izogneš njihovim okrepitvam. Nekatera področja zahtevajo, da rešiš uganke z uporabo Drake-ve "Beležke", ki ti da namige k reševanju ugank. Če kljub "Beležki" igralec ne zna rešiti uganko, se po določenem času pojavi dodaten namig, ki dalje pomaga v obliki "smerokaza". Skozi igro je skritih 100 zakladov in še en poseben zaklad, ki se pojavijo zunaj namenjene smeri, ter po navadi namigujejo, da si zašel v napačno smer. Pojavi se tudi poseben "relic", točno takšen kot v ''Uncharted: Drake's Fortune''. Zbiranje teh zakladov, skupaj s posebnimi dosežki v igri, pripomore k medaljam, ki dajo igralcu denar, ki se lahko uporabi za "nadgradnje" v multiplayerju, ali za posebne dodatke kot konceptne slike, posnetki o izdelovanju, in kode "cheats" za uporabo v igri. Če imaš na [[PlayStation 3]] skranjene datoteke igre ''Uncharted: Drake's Fortune'' se igralcu automatsko nakaže 100 000 $ denarja znotraj igre "Uncharted 2". === Večigralski način (Multiplayer) === ''Uncharted 2'' ima oboje "tekmovalni"(competitive, co-op) in "kooperativi"(Cooperative) večigralski multiplayer. V co-op multiplayer-ju igrač vključno s še enim ali dvema dodatnima igralcama, preko spleta, igraš kot ali Drake, Sully, Alena ali Cloe, in si delešen v raznolikih situacijah, s poudarkom na skupinsko delo.<ref name="joystiq_coop">{{cite web | url = http://www.joystiq.com/2009/04/27/joystiq-hands-on-uncharted-2-co-op-multiplayer/ | title = Joystiq hands-on: Uncharted 2 co-op multiplayer | date = 2009-04-27 | accessdate = 2009-04-27 | first = Randy | last = Nelson | publisher = [[Joystiq]]}}</ref> Igralci lahko priskočijo drug drugemu v pomoč, če so "ranjeni" ali "onesposobljeni".<ref name="joystiq_coop" />''Kooperativi multiplayer je možen kot "Adventure","Survival" ali "Treasure hunt". Tekmovalni multiplayer omogoča maksimum deset igralcev, po pet v vsaki skupini, da se pomeri v šestih različnih igrah: "Deathmatch", "Plunder", "Elimination", "Turf War", "King of the Hill" in "Chain Reaction".<ref name="joystiq_dm">{{cite web | url = http://www.joystiq.com/2009/04/27/joystiq-hands-on-uncharted-2s-deathmatch-and-plunder-multiplay/ | title = Joystiq hands-on: Uncharted 2's Deathmatch and Plunder multiplayer | accessdate = 2009-04-27 | date = 2009-04-27 | first = Kevin | last = Kelly | publisher = [[Joystiq]]}}</ref>V "Deathmatch" se dve ekipi petih, pomerijo v bitki za največ pbojev. "Plunder" je podobo tradicionalni igri "capture the flag" in zahteva, da vsaka ekipa skuša pridobiti zaklad, ki se pojavi na naključnem osrednjem delo mape, in tnato ta zaklad ekipa skuša prinesti v svojo bazo. Igralci, ki nosijo zaklad so upočasnjeni, vendar lahko še vedno z eno roko uporabljajo pištolo, ali vršejo oz. podajo zaklad k soigralcu.<ref name="joystiq_dm" /> V "Elimination" se igralci skušajo ubiti, vendar se igralec ki je ubit ne pojavi do konca runde, ekipa, ki prva zgubi vse igralce je poražena. V "Elimination" je cilj zmagati vsaj 2 izmed treh rund. "Chain Reaction" je igra kjer mora vsaka ekipa zavzeti vse teritorije, vendar jih more zavzeti v določenem vrstnem redu od 1 do 5, od svoje baze do nasprotnikove. V "King of the Hill" ekipa rabi zavreti po en teritorij na enkrat, teritirij morejo za kratek čas branit, medte, ko nasprotna ekipa shuša enako. "Gold Rush" je kooperativna igra kjer 2 do 3 igralci skupaj poskušajo čim prej prinnesti zaklad do baze, vendar jim to želijo preprečiti neskončni vali računalniško vodenih nasprotnikov. Ko prineseš en zaklad do skrinje je runda končana in se začne naslednja runda, ki je težja od prejšne. Igralci skušajo preživeti čim več rund pred računalniško vodenimi nasprotniki, vseh rund je 10, igralci imajo 3 poskuse. "Survival" je druga kooperativna igra, kjer 2 do 3 igralci sodelujejo z vsemi sredstvi, da bi preživeli čim več rund, igralci imajo 3 poskuse, vseh rund je 10. "Siege" je dodatna kooperativna igra kjer vsako rundo dva do trije igralci skušajo obraniti teritorij pred računalniško vodenimi nasprotniki, igralci imajo 3 poskuse, vseh rund je 10. == Zgodba == Pripoved se začne z besedami [[Marko Polo|Marka Pola]]: »Nisem povedal polovice tistega, česar sem videl, saj sem vedel, da mi ne bodo verjeli.« Zgodba se vrti okrog pogubne vrnitve Marka Pola domov, po 20 letih na dvoru mongolskega vladarja [[Kublaj Kan]]a. Od tam se je leta 1292 odpravil s štirinajstimi ladjami in preko 600 potniki, ko pa je leto in pol kasneje prispel do [[Perzija|Perzije]], mu je ostala le še ena ladja z osemnajstimi potniki. Marko Polo ni nikoli razkril, kaj se je zgodilo s preostalimi ladjami. Zgodba se začne s prizorom Nathana Drakea (Nolan North), zgodovinarja, tatu, roparja grobov in preprodajalca črne robe, ki se krvav zbudi v vlaku, ki visi z roba pečine. V prebliskih se Drake spomni, da sta ga njegov nekdanji pajdaš Harry Flynn (Steve Valentine) in bivša punca Chloe Frazer (Claudia Black) pregovorila za tatvino mongolske oljne svetilke iz muzeja v [[Istanbul]]u. Drake je sprejel nalogo, ko je izvedel, da naj bi svetilka vsebovala namige o lokaciji Polove izgubljene flote. Flynn in Drake dobita svetilko z zemljevidom, ki nakaže, da je flota prevažala dragulj [[Cintamani]] iz mitološkega mesta [[Šambala]] (bolje znanega kot [[Shangri-La]]), a je na poti zaradi [[cunami]]ja nasedla na obali [[Borneo|Bornea]]. Flynn vzame zemljevid in prevara Drakea, ki ga policija aretira in vrže v ječo. Po treh mesecih je izpuščen po zaslugi mentorja in starega prijatelja Victorja Sullivana (Richard McGonagle) in Chloe Frazer. Slednja trdi, da ni vedela ničesar o Flynnovih načrtih in da je ona prosila za pomoč Sullivana. Nate in Sully sledita Flynnu in njegovemu srbskemu šefu Zoranu Lazareviču na Borneo in poskušata pred njima najti dragulj. == Proizvodja == Prvič razkrito v "Game Informer-ju" decembra 2008, prvi trailer je prikazoval Draka Krvavega in poškodovanega, kako tava po snegu... Vodilni umetnik za karakterje "Richard Diamant" je razkril, da je trailer bil posnet "v živo" (real-time), z uporabo igrinega igralnega pogona.<ref>{{cite web | url = http://www.gamezine.co.uk/news/game-types/action-adventure/naughty-dog-uncharted-2-teaser-real-time-$1252556.htm | title = Naughty Dog: Uncharted 2 Teaser is Real-Time Rendered | date = 2008-12-03 | accessdate = 2008-12-03 | publisher = Gamezine.co.uk | first = Patrick | last = Steen}}</ref> Drugi trailer je bil malo zatem izdan, in prokazoval podaljšano vsebino prvega prizora. == po izidu == === posebne izdaje === The Fortune Hunter edition, s priloženo repliko "Phurba|Phurba Dagger" in stojalom. "BradyGames" strateškim navodilm, konceptno knjigico "art book", "soundtrack", in zbirateljsko Škatljico, z autogramom od Naughty Dog. Zdraven pa je tudi priložen kupon za "download" posebnih dodatkov.<ref name="Fortune Hunter Edition">{{cite web | url = http://blog.us.playstation.com/2009/09/uncharted-2-among-thieves-fortune-hunter-edition/ | title = UNCHARTED 2: Among Thieves Fortune Hunter Edition | publisher = [[PlayStation Blog]] | accessdate = 2009-09-15 | date = 2009-04-09 | first = Asad | last = Qizilbash}}</ref> Zbirateljska izdaja ni izšla v ZDA. SCEA vodja trženja Asad Qizilbash je povedala bralcem PlayStation Bloga da bodo kopije "limited edition" omejene izdaje, podarjene bralcem bloga, uporabnikom PlayStation Home, uporabnikom multiplayer dema, in drugim nenapovedanim uporabnikom. Qizilbash je pravtako omenila, da tekmovanje velja samo za prebivalce ZDA. Samo 200 kopij je bilo izdanih.<ref name="Fortune Hunter Edition"/> Ekskluzivno za PAL regijo, je ''Uncharted 2'' posebna izdaja, ki vsebuje igro, zlato verzijo "Berette" in "AK-47" orožji, dve razglednici, PlayStation 3 temo, in multiplayer kostume.<ref name="Uncharted 2: Among Thieves Special Edition Pre-Order">{{cite web | url = http://www.game.co.uk/PS3/Action/~r343449/Uncharted-2-Among-Thieves-Special-Edition/?s=uncharted%20special | title = Uncharted 2: Among Thieves Special Edition | publisher = GAME}}</ref> Igra pride v železni škatlici. Izdaja igre leta ''Game of the Year Edition'' je izšla skoraj leto kasneje na 12. oktobra 2010. Poleg drugih vsebin je ta izdaja vsebovala vse do takrat izdane DLC vsebine, z izjemo "Sidekicks Skin Pack",<ref name="Uncharted 2: Among Thieves Game of the Year Edition">{{cite web | url = http://au.ps3.ign.com/articles/112/1123604p1.html | title = Uncharted 2 Game of the Year Edition Announced, Future Discussed | publisher = IGN}}</ref> four motion comics, and ''Pinball Heroes: Uncharted'' for the [[PlayStation Portable|PSP]].<ref>{{cite web|url=http://www.amazon.com/UNCHARTED-2-Among-Thieves-Playstation-3/dp/B002I0F5I2/ref=sr_1_2?s=videogames&ie=UTF8&qid=1290606241&sr=1-2|title=Amazon.com: UNCHARTED 2: Among Thieves - Game of The Year Edition|publisher=Amazon|accessdate=2010-11-24}}</ref> Izšla je tudi Platinum oziroma greatest hits izdaja, ter komplet uncharted 1. in 2. dela imenovan "Greatest Hits DualPack", ter "Ultimate Combo Pack" ki vsebuje metalično moder DualShock 3kontroler. <ref>[http://blog.us.playstation.com/2011/08/31/uncharted-greatest-hits-dualpack-in-stores-september-6th/]</ref><ref>[http://www.sears.ca/product/playstation-3-metallic-blue-dual-shock3-controller-uncharted-1-2-bundle/657-000655878-711719983378]</ref> === Spletne vsebine === Prvi DLC je izšel 17 novembra 2009 in vseboval novo multiplayer mapo, "The Fort," iz "The Fortress" poglavja v ''Uncharted Drake's Fortune'' mapa je izšla zastojn.<ref name="First DLC">{{cite web | url = http://www.joystiq.com/2009/11/25/uncharted-2-gets-dlc-fort-free-on-friday-november-27/|title=Uncharted 2 gets DLC fort free on Friday, Nov. 27 | date = 2009-11-25 | accessdate = 2009-11-25 | first = Andrew | last =Yoon | publisher =[[Joystiq]] }}</ref> 11. decembra 2009, je izšel "Uncharted: Eye of Indra Multiplayer Skin Pack" was released, exclusively for the PAL PlayStation Store. It includes all four parts of the motion comic ''Uncharted: Eye of Indra'' and two ''Uncharted 2'' in multiplayer karakterji nareti po "motion comic" - Rika in Pinkerton.<ref>{{cite web|url=http://blog.us.playstation.com/2010/03/17/uncharted-eye-of-indra-motion-comic-bundle-rika-and-pinkerton-skins-launch-on-april-1/|title=UNCHARTED: Eye of Indra Motion Comic Bundle, Rika and Pinkerton Skins Launch on April 1|last=Meyer|first=Arne|date=March 17, 2010|work=Playstation Blog|publisher=Playstation.com|accessdate=2010-04-23}}</ref> Januarja 2010, je izšel "PlayStation Heroes Skin Pack" vseboval karakterje "Sev" in "Helghast soldier" iz ''Killzone 2'', "Nathan Hale" in "Chimera" iz ''Resistance2'', in "Cole" (zloben in dober) ter Zeke iz ''inFamous''.<ref name="DLC Pack 1">http://blog.eu.playstation.com/2010/01/22/new-uncharted-2-dlc-out-next-week/</ref> 25. februarja 2010, izide DLC z dvema multiplayer mapama, sšest karakterjev iz ''Uncharted: Drake's Fortune'', 12 novih PSN trofej, in 13 medaljs. <ref>{{cite web | url = http://ps3.ign.com/articles/106/1069066p1.html | title = Uncharted 2: Among Thieves DLC Blast | date = 2010-02-12 | accessdate = 2010-02-13 | first = Greg | last = Miller | publisher = [[IGN]]}}</ref> 22. aprila 2010, izide, "Siege" DLC. Vsebuje novi co-op multiplayer igro imenovano ''Siege'', dve novi multiplayer mapi, šest novih karakterjev in 11 PSN trofej (deset bronastih, eno srebrno).<ref>{{cite web|title=Uncharted 2 Siege Expansion Pack Coming April 22|url=http://playstationfeed.com/uncharted-2-siege-expansion-pack-coming-april-22/}}</ref> 26. augusta 2010, izide "Sidekick Skin Pack", ki vsebuje 6 alternativnih izgledov, za prejšne karakterje, in 2 novi "villain" karakterja, Dillon in Mac.<ref name="Sidekick Skins Pack">http://blog.us.playstation.com/2010/08/12/august-17th-new-uncharted-2-multiplayer-skins-and-dynamic-theme/</ref> 7.septembra 2010, je bilo razglašeno, da prihaja novi DLC. 12. decembra 2010, sta ekskluzivni "Golden Guns" postala navoljo na PSstore.<ref name="Golden Guns">http://blog.us.playstation.com/2010/12/12/uncharted-3-hits-playstation-store-exclusive-psn-avatar-here-50-off-uncharted-2-dlc/</ref> == Sprejem == ''Uncharted 2'' dobi universalno dobro sprejeto, dobi veliko nagrad "igre leta"/"Game of the Year". Njen prvi predogled francoske izdaja edition ''PSM3'' je opisana"dolga, vizualno čudovita, globoka in eksplozivna, ''Uncharted 2'' kombinira vse kvalitete video igre in še več! Novi mejnik je bil prekoračen v zgodovini videoiger." revija je dala igri oceno 21 od 20, ocen, ki jo je prej dobil samo ''Grand Theft Auto: San Andreas''.<ref name="PSM3F">{{cite web|url=http://www.n4g.com/News-394102.aspx|title=PSM3 reviews Uncharted 2 : 21/20|publisher=[[PSM3]]|accessdate=2009-09-15}}</ref> ''PlayStation: The Official Magazine'' da igri perfektno oceno. In pravi, "Pozabi na igro leta, tole je najboljša igra vseh časov!".<ref name="POM Uncharted 2 Review">{{cite web|url=http://blog.us.playstation.com/2009/09/first-uncharted-2-among-thieves-review-playstation-the-official-magazine/|title=First UNCHARTED 2: Among Thieves Review — PlayStation: The Official Magazine|publisher=[[PlayStation Blog]]|accessdate=2009-09-15}}</ref> PlayStation: The Official Magazine|UK izdaja jo pravtako oceni z odličo oceno,<ref name="OPMUK Uncharted 2 Review">{{cite web|url=http://www.n4g.com/ps3/News-399880.aspx|title=OPMUK Uncharted 2 Review|publisher=[[PlayStation Official Magazine]]|accessdate=2009-09-29}}</ref> In ''Uncharted 2'' pozneje dobi "nagrado igre leta" od revije.{{Citation needed|date=April 2010}}. Kasneje bralci revije izvolijo Uncharted 2 kot najboljšo igro vseh časov.<ref>Official UK PlayStation Magazine issue 50, [[Future Publishing]], October 2010</ref> === Prodaje === NPD Group kažejo da je ''Uncharted 2'' z 537 000 prodanih kopij, najbolj prodana igra v ZDA za oktober 2009,<ref name="Sales">{{cite web | author=Carless, Simon | date=November 12, 2009 | title=NPD: Uncharted 2 Heads October 2009 U.S. Game Sales | url=http://www.gamasutra.com/php-bin/news_index.php?story=26062 | publisher=Gamasutra | accessdate=2009-11-12}}</ref> while [[Media Create]]'s sales data has ''Uncharted 2'' selling 47,000 units for its first day in Japan.<ref>{{cite web | title=Uncharted 2 Japan Sales | url=http://www.thesixthaxis.com/2009/10/16/uncharted-2-sells-47000-japanese-copies-in-first-day/ | publisher=TheSixAxis | accessdate=2010-12-10}}</ref> 12. novembra 2009, uncharted 2 proda milion izdaj.<ref>{{cite web | author=McWhertor, Michael | date=November 12, 2009 | title=Uncharted 2 Crosses The 1 Million Sold Mark | url=http://kotaku.com/5403485/uncharted-2-crosses-the-1-million-sold-mark | publisher=Kotaku | accessdate=2009-11-13}}</ref> Februarja 2010, igra proda 3.5 millionov kopij najhitreje prodana prvoročna igra na PlayStation konzoli.<ref>{{cite web | author=Rohde, Scott | date=February 19, 2010 | title=make.believe: From Programmer to Naughty Dog Co-President | url=http://blog.us.playstation.com/2010/02/make-believe-from-programmer-to-naughty-dog-co-president/?utm_source=feedburner&utm_medium=feed&utm_campaign=Feed%3A+PSBlog+%28PlayStation.Blog%29&utm_content=Google+Feedfetcher | publisher=Sony | accessdate=2010-02-20}}</ref> ''Uncharted 2'' 28. septembra 2010, Naughty Dog razglasi, da so prodali 3.8 milijonov izdaj svetovno.<ref>http://blog.us.playstation.com/2010/09/28/uncharted-2-among-thieves-game-of-the-year-edition-coming-october-12th/</ref> Decembra 2011, se proda preko 5 milijonov kopij.<ref>{{cite web | author= | date=2010-10-03 | title=PlayStation®3専用ソフトウェア『アンチャーテッド –砂漠に眠るアトランティス-』PR企画 "ゲームをドラマにする！？"『アンチャTV～超冒険的新感覚テレビ』 テレビ東京にて本日１０月３日より放送開始！ | url=http://www.jp.playstation.com/info/release/nr_20111004_uncharted3.html | publisher=Sony | accessdate=2011-10-06}}</ref> === Nagrade === ''Uncharted 2'' dobi preko 200 nagrad iger leta.<ref>http://www.navghtydog.com/site/post/uncharted_dual_pack_uncharted_1_and_2_in_one_box/</ref>''Uncharted 2'' in kot posamezna igra je edina, ki dobi po tri E3 2009 nagrade.<ref>http://www.psu.com/a007628/Uncharted-2-leads-Best-of-E3-awards</ref>{{Citation needed|date=February 2010}} Po njenem izidu zmaga veliko nagrad, vključno rekordnih osem nominacij na "Spike Video Game Awards" in izvoljena od uporabnikov za tri zmage.<ref>{{cite web|url=http://www.spike.com/event/vga2009/|title=Spike Video Game Awards|publisher=Spike TV|accessdate=2009-12-12}}</ref> {| class="wikitable" style="width:90%;" |- ! Čast ! Nagrada ! Predstavlja vam ! Datum- |- | Najboljše na odru | rowspan="2" | Najboljše Igre E3 2009<ref>{{cite web|url=http://www.1up.com/do/feature?cId=3174543|title=1UP's Best Games of E3 2009|publisher=[[1UP.com]]|accessdate=2009-07-29}}</ref> | rowspan="2" | 1UP.com | rowspan="2" | {{dts|format=mdy|2009|jun|5}} |- | E3 PS3 igra |- | Igra Odra | rowspan="2" | Najboljše Igre E3 2009<ref>{{cite web|url=http://g4tv.com/articles/67340/xplays-best-of-e3-2009|title=X-Play's Best of E3 2009|last=Pfister|first=Andrew|date=2009-06-08|publisher=[[G4TV]]|accessdate=2009-07-29}}</ref> | rowspan="2" | X-Play | rowspan="2" | {{dts|format=mdy|2009|jun|8}} |- | Najboljša PlayStation3 Igra |- | Najboljše grafike | rowspan="2" | Nagrade Najboljše Igre E3 2009<ref>{{cite web|url=http://www.gametrailers.com/video/best-graphics-best-of-e3/51488|title=GameTrailer's Best of E3 2009 Awards|first=GameTrailersStaff|date=2009-06-08|publisher=[[GameTrailers]]|accessdate=2009-07-29}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.gametrailers.com/video/best-third-person-best-of-e3/51622|title=GameTrailer's Best of E3 2009 Awards|first=GameTrailersStaff|date=2009-06-08|publisher=[[GameTrailers]]|accessdate=2009-07-29}}</ref> | rowspan="2" | GameTrailers | rowspan="2" | {{dts|format=mdy|2009|jun|8}} |- | Najboljša Tretje Osebna Streljačina |- | Najbolj Presenetljiv In Zanimiv Demo | Nagrade Najboljše Igre E3 2009<ref>{{cite web|url=http://www.gamesradar.com/f/e3-09-gamesradars-e3-2009-awards/a-20090605154041732062|title=GamesRadar's E3 2009 Awards|first=GamesRadarStaff|date=2009-06-08|publisher=[[GamesRadar]]|accessdate=2009-07-29}}</ref> | GamesRadar | {{dts|format=mdy|2009|jun|8}} |- | PlayStation3 Igra Odra | rowspan="6" | Najboljše od E3 2009<ref>{{cite web|url=http://games.ign.com/articles/987/987759p2.html|title=IGN's Overal Best of E3 2009|first=IGNEditorialStaff|date=2009-06-10|publisher=IGN|page=2|accessdate=2009-07-29}}</ref><ref>{{cite web|url=http://ps3.ign.com/articles/992/992656p1.html|title=IGN's PlayStation 3 Best of E3 2009|first=IGNPlaystationTeam|date=2009-06-10|publisher=IGN|page=2|accessdate=2009-07-29}}</ref> | rowspan="6" | IGN | rowspan="6" | {{dts|format=mdy|2009|jun|10}} |- | Splošno Najboljša Grafična Tehnologija |- | Najboljša PlayStation3 Grafična Tehnologija |- | Najboljša PlayStation 3 Akcijska Avantura |- | Najboljše PlayStation 3 Multiplayer Doživetje |- | PlayStation 3 Doseški Tehnologijske Ekselence |- | Najboljša PS3 Igra | rowspan="2" | E3 2009 "Editors Choice Awards"<ref>{{cite web|url=http://www.gamespot.com/special_feature/e3-2009-editors-choice/special-achievement/index.html?page=2|title=GameSpot's E3 Awards Best Graphics|first=GameSpotEditorialStaff|date=2009-06-10|publisher=[[GameSpot]]|page=1|accessdate=2009-07-29}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.gamespot.com/special_feature/e3-2009-editors-choice/platform/index.html?page=3|title=GameSpot's E3 Awards Best PS3 Game|first=GameSpotEditorialStaff|date=2009-06-10|publisher=[[GameSpot]]|page=1|accessdate=2009-07-29}}</ref> | rowspan="2" | GameSpot | rowspan="2" | {{dts|format=mdy|2009|jun|10}} |- | Najboljše grafike |- | PS3 Igra Odra | Najboljše od E3 2009<ref>{{cite web|url=http://www.gamespy.com/articles/993/993100p1.html|title=GameSpy's Best of E3 2009 Awards|first=GameSpyStaff|date=2009-06-08|publisher=[[GameSpy]]|accessdate=2009-07-29}}</ref> | GameSpy | {{dts|format=mdy|2009|jun|10}} |- | Najboljše Odra | rowspan="3" | Najboljša igra E3 2009<ref>{{cite web|url=http://www.gamecriticsawards.com/winners.html|title=Game Critics Awards: Best of E3 2009|publisher=[[Game Critics Awards]]|accessdate=2009-07-29}}</ref> | rowspan="3" | Game Critics Awards | rowspan="3" | {{dts|format=mdy|2009|jun|23}} |- | Najboljša Konzolna Igra |- | Najboljša Akcijska Avantura |- | Najboljša Konzolna Igra | [[Gamescom]] Nagrade 2009<ref>{{cite web|url=http://blog.us.playstation.com/2009/08/31/uncharted-2-gamescoms-best-console-game/|title=Uncharted 2: gamescom’s Best Console Game!|last=Meyer|first=Arne|date=2009-08-31|publisher=[[PlayStation Blog]]|accessdate=2009-08-31}}</ref> | Gamescom | {{dts|format=mdy|2009|avg|28}} |- | Najboljša splošna Videoigra | Igra leta 2009<ref>{{cite web|url=http://videogames.yahoo.com/events/game-of-the-year-2009/game-of-the-year-2009/1378323|title=Game of the Year 2009|date=2009-12-09|publisher=[[Yahoo]]|accessdate=2010-01-31}}</ref> | Yahoo! Games | {{dts|format=mdy|2009|dec|09}} |- | Igra Leta | rowspan="3" | 2009 nagrade video iger<ref>{{cite web|url=http://www.spike.com/event/vga2009/|title=Spike Video Game Awards 2009|publisher=Spike TV|accessdate=2010-01-12}}</ref> | rowspan="3" | Spike Video Game Awards | rowspan="3" | {{dts|format=mdy|2009|dec|12}} |- | Najboljša PS3 igra |- | Najboljše grafike |- | Igra Leta | rowspan="4" | nagrade najboljših od 2009<ref>{{cite web|url=http://g4tv.com/thefeed/blog/post/701354/X-Plays-Best-Of-2009-Winners-Announced.html|title=X-Play's Best of 2009 Winners Announced!|date=2009-12-15|first=Jake|last=Gaskill|publisher=[[G4TV]]|accessdate=2009-12-28}}</ref> | rowspan="4" | X-Play | rowspan="4" | {{dts|format=mdy|2009|dec|15}} |- | Najboljša Akcijska Avantura |- | Najboljša Animacija |- | Najboljše pisateljstvo |- | PlayStation 3 Game of the Year | rowspan="2" | Best Games of 2009<ref>{{cite web|url=http://goty.gamespy.com/index.html|title=Best Games of 2009|date=2009-12-21|publisher=[[GameSpy]]|accessdate=2010-01-31}}</ref> | rowspan="2" | GameSpy | rowspan="2" | {{dts|format=mdy|2009|dec|21}} |- | The Pay Attention, Hollywood Award |- | Igra Leta 2009 | Igra Leta 2009<ref>{{cite web|url=http://www.destructoid.com/the-winner-of-destructoid-game-of-the-year-2009-157649.phtml|title=The winner of Destructoid Game of the Year 2009|first=Chad|last=Concelmo|date=2009-12-21|publisher=[[Destructoid]]|accessdate=2010-01-31}}</ref> | Destructoid | {{dts|format=mdy|2009|dec|21}} |- | Najboljša Pripoved | Naj igre 2009<ref>{{cite web|url=http://www.gamepro.com/article/features/213287/gamepros-best-games-of-2009/|title=GamePro's Best Games of 2009|first=GamePro Staff|date=2009-12-22|publisher=[[GamePro]]|accessdate=2010-01-31|archiveurl=http://web.archive.org/web/20100126141814/http://www.gamepro.com/article/features/213287/gamepros-best-games-of-2009/?|archivedate=2010-01-26}}</ref> | GamePro | {{dts|format=mdy|2009|dec|22}} |- | Najboljša Akcijska Avantura | rowspan="3" | Best Games of 2009<ref>{{cite web|url=http://www.gamespot.com/best-of/introduction/index.html|title=Gamespot's Best Games of 2009|date=2009-12-25|publisher=[[Gamespot]]|accessdate=2010-01-04}}</ref> | rowspan="3" | GameSpot | rowspan="3" | {{dts|format=mdy|2009|dec|25}} |- | Najbolše grafike |- | Najbolši igralco |- | Najboljša tretje osebna streljačina | rowspan="4" | nagrade iger leta 2009<ref>{{cite web|url=http://www.gametrailers.com/game/gametrailers-game-of-the-year/12440|title=GameTrailers Game of the Year Awards 2009|date=2009-12-28|publisher=[[GameTrailers]]|accessdate=2009-12-28}}</ref> | rowspan="4" | GameTrailers | rowspan="4" | {{dts|format=mdy|2009|dec|28}} |- | Najboljši Single-Player |- | Najboljše grafike |- | Najboljša Zgodba |- |- | Igra Leta | rowspan="2" | Nagrade za konec leta 2009<ref>{{cite web|url=http://www.eurogamer.net/articles/eurogamers-game-of-the-year-2009|title=Eurogamer's Game of the Year 2009|date=2009-12-31|accessdate=2010-01-04}}</ref> | rowspan="2" | Eurogamer | rowspan="2" | {{dts|format=mdy|2009|dec|31}} |- | Bralci(Readers)' Igra Leta |- | Najboljša PS3 igra 2009 | rowspan="2" | Best Games of 2009<ref>http://goty.pakgamers.com/2009/?page=ps3</ref><ref>http://goty.pakgamers.com/2009/?page=aa</ref> | rowspan="2" | PakGamers | rowspan="2" | {{dts|format=mdy|2009|dec|31}} |- | Najboljša Akcijska avantura 2009 |- | Številka 1 | Najboljših 10, 2009<ref>{{cite web|url=http://www.joystiq.com/2010/01/01/joystiqs-top-10-of-2009-uncharted-2-among-thieves/|title=Joystiq's Top 10 of 2009: Uncharted 2: Among Thieves|first=Ludwig|last=Kietzmann|date=2010-01-01|publisher=Joystiq|accessdate=2010-01-31}}</ref> | Joystiq | {{dts|format=mdy|2010|jan|01}} |- | Igra Leta | rowspan="6" | Game of the Year Awards 2009<ref>{{cite web|url=http://www.giantbomb.com/news/giant-bombs-game-of-the-year-2009/1821/|title=Giant Bomb's Game of the Year, 2009|date=2010-01-01|first=Giant Bomb|last=Staff|publisher=[[Giant Bomb]]|accessdate=2010-01-01}}</ref> | rowspan="6" | Giant Bomb | rowspan="6" | {{dts|format=mdy|2010|jan|1}} |- | Igra Leta "Comunity Edition" |- | PlayStation 3 Igra Leta |- | Najboljši Vmesni Karakter (Tenzin) |- | The Northies - Najboljša Predstavitev (Nolan North) |- | Najboljše Grafike |- | Splošna Igra Leta | rowspan="10" | Najboljše 2009<ref>{{cite web|url=http://bestof.ign.com/|title=IGN Awards the Best of 2009|publisher=IGN|accessdate=2010-01-16}}</ref> | rowspan="10" | IGN | rowspan="10" | {{dts|format=mdy|2010|jan|13}} |- | Splošno Najboljša Akcijska Avantura |- | Splošno Najboljša Vizualna Izvrstnost |- | Splošna Nagrada Za Izvrstnost v Zvoku |- | Splošno Najboljša Zgodba |- | PS3 Igra Leta |- | PS3 Najboljša Akcijska Igra |- | PS3 Najboljša Vizualna Izvrstnost |- | PS3 Najbljša Izvrstnost v Zvoku |- | PS3 Najboljši Multiplayer |- | Igra Leta | rowspan="4" | 2009 Readers' Choice Awards<ref>{{cite web|url=http://www.1up.com/do/feature?cId=3177623|title=1UP's 2009 Readers' Choice Awards|publisher=[[1UP.com]]|accessdate=2010-01-24}}</ref> | rowspan="4" | 1UP.com|1UP | rowspan="4" | {{dts|format=mdy|2010|jan|14}} |- | Najboljša Najboljša Akcijska Avantura | Najboljša PS3 Igra |- | "The "GPU Gods"" Nagrada Najboljšik Vizualnih Doseškov |- | Igra Leta | rowspan="2" | Nagrade Iger Leta<ref>{{cite web|url=http://kotaku.com/5455099/kotakus-2009-game-of-the-year|title=Kotaku's Game of the Year 2009|date=2010-01-25|publisher=Kotaku|accessdate=2010-01-26}}</ref> | rowspan="2" | Kotaku | rowspan="2" | {{dts|format=mdy|2010|jan|25}} |- | Igra leta (Readers' Choice) |- | Igra leta | rowspan="10" | 13. zaporedne Nagrade Interactivnih Dosežkov<ref>{{cite web|url=http://www.interactive.org/images/pdfs/IAA_13th_winners_release-FINAL_2.18.10.pdf|title=Uncharted 2: Among Thieves Breaks Away And Flees With 10 Awards During The 13th Annual Interactive Achievement Awards|date=2010-02-18|publisher=[[Academy of Interactive Arts & Sciences]]|accessdate=2010-02-19}} {{Dead link|date=October 2010|bot=H3llBot}}</ref> | rowspan="10" | Academy of Interactive Arts & Sciences | rowspan="10" | {{dts|format=mdy|2010|feb|18}} |- | Neverjetni Dosežki v Režiranju Igre |- | Avanturska Igra Leta |- | Neverjetni Dosežki v Animaciji |- | Neverjetni Dosežki v Vizualnem Inženiringu |- | Neverjetni Dosežki v Umetnostni Smeri |- | Neverjetni Dosežki v Izvirni Zgodbi |- | Neverjetni Dosežki v Coponiranju Izvirne Glasbe |- | Neverjetni Dosežki v Igralskem Inženiringu |- | Neverjetni Dosežki v Zvočni Obdelavi |- | Najboljša Zvočna Obdelava - Computer Entertainment | 2009 Golden Reel Awards<ref>{{cite web|url=http://mpse.org/goldenreels/2010awards/2010othernominees.html|title=2010 Golden Reel Award Nominees: Other|publisher=[[mpse.org]]|accessdate=2010-09-07}}</ref> | MPSE | {{dts|format=mdy|2010|feb|20}} |- | Pisanje za Videoigre || [[Writers Guild of America Awards 2009]]<ref>{{cite web|url=http://www.wga.org/awards/awardssub.aspx?id=1517|title=Writers Guild Awards|publisher=[[Writers Guild of America, West]]|accessdate=2010-02-21}}</ref> || Writers Guild of America || {{dts|format=mdy|2010|feb|20}} |- | Neverjetno Nadaljevanje Akcijske Igre | rowspan="10" | 9. zaporedni NAViGaTR Awards<ref>{{cite web|url=http://www.prweb.com/releases/2010/02/prweb3593504.htm|title=Winners Announced for 9th Annual NAViGaTR Awards of the National Academy of Video Game Testers and Reviewers Corp.|date=2010-02-26|publisher=[[Vocus#PRWeb|PRWeb]]|accessdate=2010-02-27}}</ref> | rowspan="10" | National Academy of Video Game Testers and Reviewers Corp. | rowspan="10" | {{dts|format=mdy|2010|feb|26}} |- | 3D Animacija |- | Umetnostna Smer |- | Kamera Smer v Igralnem Pogonu |- | Smer v Cinema Igrah |- | Grafično/Tehnično |- | Svetlobe/Texture |- | Izvirna Glasbena Orkestra |- | Pisanje v Drami |- | Glavni Nastop v Drami (Nolan North) |- | Igra leta | rowspan="5" | 10. zaporedno Game Developers Choice Awards<ref>{{cite web|url=http://www.gamasutra.com/view/news/27649/GDC_Uncharted_2_Wins_Big_At_10th_Annual_Game_Developers_Choice_Awards.php|title=GDC: Uncharted 2 Wins Big At 10th Annual Game Developers Choice Awards|date=2010-03-12|publisher=[[Gamasutra]]|accessdate=2010-03-12}}</ref> | rowspan="5" | [[International Game Developers Association]] | rowspan="5" | {{dts|format=mdy|2010|marec|11}} |- | Najboljše Pisateljstvo |- | Najboljša Tehnologija |- | Najboljša Vizualna Umetnost |- | Najboljši Audio |- | Audio Leta | rowspan="6" | 8th Annual Game Audio Network Guild Awards<ref>{{cite web|url=http://games.ign.com/articles/107/1077527p1.html|title=Game Audio Network Guild Announces Winners of the 8th Annual G.A.N.G. Awards|date=2010-03-15|publisher=IGN|accessdate=2010-03-16}}</ref> | rowspan="6" | Game Audio Network Guild | rowspan="6" | {{dts|format=mdy|2010|marec|15}} |- | Glasba Leta |- | Zvočni Dizajn Leta |- | Najboljša Cinema/Cinema Audio |- | Najboljši Dialog |- | Najboljša Izvirna Instrumentalna |- | Story | rowspan="4" | 2010 [[Game (retailer)|GAME]] [[British Academy Video Games Awards]]<ref>{{cite web|url=http://www.bafta.org/awards/video-games/nominations-in-2010,1017,BA.html|title=2010 BAFTA Award Winners|publisher=[[BAFTA]]|accessdate=2010-03-19}}</ref> | rowspan="4" | British Academy of Film and Television Arts | rowspan="4" | {{dts|format=mdy|2010|marec|19}} |- | Akcija |- | Uporaba Zvoka |- | Original Orkestra |- | Igra Leta | rowspan="3" | Gamers Choice Awards 2010<ref>{{cite web|url=http://www.gametrailers.com/guyschoice/|title=Gamers Choice Awards 2010|publisher=[[GameTrailers]]|accessdate=2010-06-11}}</ref> | rowspan="3" | [[AT&T]] through [[Spike TV]] | rowspan="3" | {{dts|format=mdy|2010|junij|08}} |- | Favorite Music |- | Najljubši Vixen Video Igre (Chloe Frazer) |} == Splici in opombe == {{Opombe|2}} == Zunanje povezave == * [http://us.playstation.com/games-and-media/games/uncharted-2-among-thieves-ps3.html Sony Computer Entertainment Official Website] * [http://www.unchartedps3.com/ The official international ''Uncharted 2'' website] * [http://www.unchartedthegame.com The official US ''Uncharted 2'' website] * [http://www.naughtydog.com/ Naughty Dog] [[Kategorija:Akcijsko-pustolovske videoigre]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 3]] [[Kategorija:Videoigre leta 2009]] {{normativna kontrola}} 33tojodtq3dvgptzyzehetb1huuwvxj 0 344285 5736662 5609798 2022-08-19T18:53:09Z 46.123.247.237 /* Nastanek bogomilstva */Popravek črkovanja wikitext text/x-wiki [[Slika:Spread of Paulicanism.png|alt=|thumb|321x321px|Razvoj bogomilstva]] ''Bogomilstvo''' ([[Bolgarščina|bolgarsko]] Богомилство, bogomilstvo) je bila [[Krščanstvo|krščanska]] novognostična ali dualistična sekta, ki jo je v [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvem bolgarskem cesarstvu]] v 10. stoletju med vladanjem carja [[Peter I. Bolgarski|Petra I. ]] ustanovil duhovnik Bogomil.<ref>Peters, Edward (1980). [https://books.google.si/books?id=rnggrHo-dqUC&pg=PA108&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Heresy and authority in medieval Europe: documents in translation, Middle Ages University of Pennsylvania Press Middle ages series'']. University of Pennsylvania Press. str. 108. ISBN 0-8122-1103-0.</ref><ref>Van Antwerp Fine, John (1991). [https://books.google.si/books?id=YbS9QmwDC58C&pg=PA172&redir_esc=y ''The early medieval Balkans: a critical survey from the sixth to the late twelfth century'']. University of Michigan Press. str. 171. ISBN 0-472-08149-7.</ref><ref> Crampton, R. J. (2005). [https://books.google.si/books?id=Ylz4fe7757cC&pg=PA19&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''A concise history of Bulgaria'']. Cambridge concise histories. Cambridge University Press. str. 18–19. ISBN 0-521-61637-9.</ref> Bogomilstvo se je začelo najverjetneje na ozemlju sedanje [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]]<ref>Obolensky, Dimitri (1994). [https://books.google.si/books?id=jv6jcwjW9WUC&pg=PA272&redir_esc=y ''Byzantium and the Slavs'']. St Vladimir's Seminary Press. str. 272.</ref><ref>Schuman, Michael (2004). [https://books.google.si/books?id=IClyyZeTdpUC&pg=PA7&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Bosnia and Herzegovina]. Infobase Publishing. str. 7.</ref> kot odziv na socialno razslojevanje, ki se je začelo z uvedbo fevdalizma, in kot oblika političnega gibanja in nasprotovanja bolgarski državi in Cerkvi. Bogomili so zahtevali vrnitev tistega, kar so imeli za zgodnje duhovno učenje, in zavračali cerkveno hierarhijo. Njihove primarne politične težnje so bile upor proti državi in cerkvenim avtoritetam, ki so pripomogle k hitremu širjenju gibanja po Balkanu in postopnem prodiranju skozi [[Bizantinsko cesarstvo]] vse do [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]], [[Bosna|Bosne]] (Bosanska cerkev), [[Dalmacija|Dalmacije]], [[Srbija|Srbije]], [[Italija|Italije]] in [[Francija|Francije]] (katarci). Bogomili so bili dualisti ali gnostiki v svojem verovanju v telesni in izventelesni svet. Niso uporabljali krščanskega križa niti gradili cerkva, ker so globoko verovali v svojo podarjeno podobo in imeli svoje telo za svetišče. Iz tega verovanja se je razvilo več oblik prakticiranja vere, na primer čiščenje samega sebe z bičanjem in [[Post|post]]om, praznovanja in plesa. ==Etimologija== Izraz ''bogomil'' je sestavljen iz dveh slovanskih besed: ''bog'' ([[Praslovanščina|praslovansko]] ''*bogъ, bog'') in ''mil, drag'' ali ''ljubljen'' (praslovansko ''*milъ, mil''). Lahko bi bil tudi prevod grškega imena Teofil, ki ima enak pomen: bogu drag ali ljubljen od boga. Izraz bi lahko nastal tudi iz imena ustanovitelja sekte Bogomil (bolgarsko Богомил, Bogomil), kar je težko dokazati, ker bi ustanovitelj lahko ime dobil po sekti in ne sekta po njem. V slovanskih dokumentih od 13. stoletja dalje se bogomili enačijo z mesalijanci. Sirsko ime sekte ustreza grškemu imenu evhiti. V starocerkvenoslovanskih dokumentih se člani sekte omenjajo kot babuni (*babonъ, *babunъ, *babona), kar izvirno pomeni malikovanje, babjeverstvo ali vraževerno osebo. Izraz se je ohranil v krajevnih imenih reke Babuna, gore Babuna, slapa Bogomil in vasi Bogomila. Vsi kraji so v pokrajini Azot v sedanji osrednji Severni Makedoniji, kar kaže, da je bilo gibanje v tej pokrajini zalo dejavno.<ref name="ref6">Gaster, Moses (1911). "Bogomils". V Chisholm, Hugh (ur.). Encyclopædia Britannica. '''4''' (11th ed.). Cambridge University Press. str. 119.</ref> V [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanskih]] dokumentih se člani sekte omenjajo kot ''babuni'' (''*babonъ, *babunъ, *babona''), kar izvirno pomeni ''malikovanje, babjeverstvo'' ali ''vraževerno osebo''. Izraz se je ohranil v krajevnih imenih reke Babuna, gore Babuna, slapa Bogomil in vasi Bogomila. Vsi kraji so v pokrajini Azot v sedanji osrednji Severni Makedoniji, kar kaže, da je bilo gibanje v tej pokrajini zelo dejavno.<ref name="ref7">{{cite book |last= Obolensky |first= Dimitry|authorlink= |coauthors= |title= The Bogomils: A study in Balkan Neo-Manicheism |year= 1948|publisher= [[Cambridge University Press]]|location= |isbn= 0-521-58262-8|editor=}}</ref><ref name="czech">{{cite book |last= Loos |first= Milan|authorlink= |coauthors= |title= Dualist heresy in the Middle Ages |year= 1974|publisher= [[czechoslovak Academy of Sciences]]|location= |isbn=}}</ref> ==Viri== Večina bogomilskih spisov je izgubljenih ali so jih uničile tedanje krščanske Cerkve. Najstarejši opis bogomilov je v pismu bolgarskega patriarha Teofilakta carju [[Peter I. Bolgarski|Petru I. Bolgarskemu]]. Glavni vir podatkov o bogomilski doktrini je v spisih Evtimija Zigabena, v katerih pravi, da je bog ustvaril človeško dušo, snov pa je bila satanova iznajdba. Satan je bil starejši bogov sin, ki je z zapeljevanjem Eve izgubil svojo ustvarjalno moč.<ref>"Bogomils" vSt. Pachomius Library </ref> Nekaj podatkov o bogomilih se lahko razbere iz razprave ''Proti novonastali hereziji bogomilov'', ki jo v [[Stara cerkvena slovanščina|stari cerkveni slovanščini]] napisal Kozma, bolgarski duhovnik iz 10. stoletja. Obstajajo tudi seznami prepovedanih knjig iz 15. in 16. stoletja, ki vodijo k odkrivanju heretične književnosti in hkrati dokazujejo, da so bogomili imeli svojo književnost. Veliko podatkov je mogoče zbrati tudi iz doktrin številnih različic bogomilstva, ki so se po 11. stoletju širile po [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]].<ref name=ref6/> ==Zgodovina== ===Pavličani=== Ena od najstarejših krščanskih sekt, marcionska, je nastala v vzhodni Mali Aziji<ref>Ehrman, Bart D. ''Lost Christianities: The battles for scripture and the faiths we never knew''. Oxford University Press, 2005.</ref> in okoli 5. stoletja izumrla. Iz podobnosti med marcionstvom in pavličanstvom, ki se je razvilo na približno istem ozemlju, je razvidno, da je nekaj elementov marcionstva preživelo.<ref>Helmut Koester. [https://books.google.si/books?id=oZQgAAAAQBAJ&lpg=PA9l&pg=PA9&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''History and Literature of Early Christianity, 2nd edition'']. Walter de Gruyter & Co. 2000.</ref> Pavličanstvo se je začelo sredi 7. stoletja, ko je začel Konstantin iz Malalale izključno na osnovi [[Nova zaveza|Nove zaveze]] učiti, da sta bila dva bogova: dobri bog, ki je ustvaril človeško dušo, in zlobni bog, ki je ustvaril ves fizični svet, vključno s človeškim telesom. Njegovi pristaši, ki so postali znani kot [[Pavličani|pavličani]], po svojem načinu življenja niso zelo odstopali od okolice, čeprav so verjeli, da je svet hudoben.<ref>Hamilton, Janet, Bernard. [https://web.archive.org/web/20110527121532/http://www.medievalsources.co.uk/dualist.htm ''Christian dualist heresies in the Byzantine world, c.650-c.1450'']. Arhivirano iz izvirnika 27. maja 2011. Pridobljeno 28. decembra 2018.</ref> Leta 970 je bizantinski cesar [[Ivan I. Cimisk]] preselil 200.000 armenskih pavličanov v Evropo in jih naselil v [[Trakija|Trakiji]] v okolici sedanjega [[Plovdiv]]a v [[Bolgarija|Bolgariji]]. Pod [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinsko]] in kasneje [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] oblastjo so pavličani živeli relativno varno. Jezikovno so se asimilirali v Bolgare, ki so jih imenovali ''pavlikiani''. Leta 1650 jih je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška cerkev]] vzela za svoje in prekrstila prebivalce štirinajstih vasi okoli Nikopolja v Meziji in Plovdiva. Njihovemu zgledu je sledila skupnost v vlaški vasi Cioplea pri [[Bukarešta|Bukarešti]].<ref name=ref6/> ===Nastanek bogomilstva=== Bogomilsko gnostično socialno-versko gibanje in doktrina sta nastala med vladanjem carja [[Peter I. Bolgarski|Petra I. Bolgarskega]] (927–969), domnevno kot reakcija proti državi in duhovščini bizantinske cerkve. Gibanje je kljub zatiranju ostalo močno in priljubljeno do padca [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]] na koncu 14. stoletja. Bogomili so bili rezultat številnih dejavnikov, ki so vzniknili na začetku 10. stoletja, najverjetneje v [[Makedonija|Makedoniji]]. Na gibanje je imelo velik vpliv pavličanstvo, ki je prišlo iz [[Armenija|Armenije]].<ref>[http://www.reformedreader.org/history/brockett/bogomils.htm ''Bogomils of Bulgaria and Bosnia'']. The Reformed Reader.</ref> Slovanski viri so soglasni, da je bilo bogomilsko učenje [[Manihejstvo|manihejsko]]. Sinodik iz leta 1210 našteva naslednja imena učencev ali apostolov: Mihel, Todur, Dobri, Štefan, Vasilij in Peter. Navdušeni misijonarji so začeli širiti nauk na vse strani. Leta 1004, komaj 25 let po uvedbi krščanstva v [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]], je začel duhovnik Adrijan širiti enako doktrino kot bogomili, zato ga je [[kijev]]ski škof Leoncij aretiral. Leta 1125 se je Cerkev na jugu Rusije spopadala s še enim heretikom z imenom Dimitrij. Bogomilstvo je poskušala iztrebiti tudi bolgarska Cerkev. Več tisoč bogomilov so vtaknili v vojsko [[Aleksej I. Komnen|Alekseja I. Komnena]], ki se je vojskovala z [[Normani]] [[Robert Guiscard|Roberta Guiscarda]]. Veliko jih je dezertiralo (1085) in kasneje končalo v ječi. Kasneje so jih poskušali spreobrniti in za spreobrnjence nasproti mesta Filipopolis (Plovdiv) zgradii mesto Aleksiopolis. Ko so [[križar]]ji leta 1204 osvojili [[Konstantinopel]], so tam našli nekaj pavličanov, ki jih je zgodovinar Geoffroi de Villehardouin imenoval propeličani. Legenda o sv. Gerardu odkriva, da so bili pripadniki bolgarskega bogomilstva v zgodnjem 11. stoletju prisotni v [[Ahtum]]ovi vojvodini v sedanjem [[Banat]]u. Obračali so se na nadangela Uriela, katerega ime je bilo pogosto na [[amulet]]ih in v magičnih obredih. ===Širjenje po Balkanu=== [[Slika:Nemanjin sabor.jpg|thumb|left|250px| Koncil proti bogomilstvu, ki ga je sklical srbski veliki župan Štefan Nemanja; freska iz leta 1290]] Bogomilstvo se je širilo proti zahodu v Srbijo, kjer so bogomile imenovali ''babuni''. Na koncu 12. stoletja je srbski veliki knez [[Štefan Nemanja]] sklical cerkveni zbor, na katerem so obsodili bogomilstvo in bogomile izgnali iz države. Veliko se jih je zateklo v Bosno in Dalmacijo, kjer so bili znani kot patareni.<ref name=ref6/> Beg heretikov, tudi bogomilov, v Bosno je spodbudil ogrske kralje, da so pod to pretvezo razglasili križarsko vojno proti Bosni, v resnici pa so jo želeli dobiti pod svojo oblast. Prvo ogrska pritožba papežu leta 1203 je naletela na javno obsodbo bosanskega vladarja [[Kulin ban|Kulina bana]], bližnjega sorodnika Štefana Nemanje.<ref>Thierry Mudry. ''Histoire de la Bosnie-Herzégovine faits et controverses''. Éditions Ellipses, 1999. Poglavji 2 in 7.</ref><ref>Dennis P. Hupchick, Harold E. Cox. ''Les Balkans Atlas Historique''. Éditions Economica. Pariz, 2008. strl 34.</ref> Drugi ogrski križarski pohod proti Bosni pod pretvezo bogomilske herezije se je začel leta 1225 in spodletel. Leta 1254 je [[papež Inocenc IV.]] ukazal Bosanski cerkvi, da sprejme ogrskega škofa, zato se je Bosanska cerkev odločila, da prekine stike z Rimom. V naslednjih stoletjih so Bosansko cerkev, ki je bila avtonomna, po vsebini pa zelo [[Pravoslavje|pravoslavna]],<ref>John A. Fine. The Late Medieval Balkans.</ref><ref name="ref17">Noel Malcolm. Bosnia: A Short History.</ref> enačili z bogomilstvom. Pravega stanja pa se zaradi pomanjkanja dokumentov po osmanski okupaciji Bosne ne da ugotoviti.<ref name=ref17/><ref> Mark Pinson. The Bosnian Muslims.</ref> Leta 1203 je [[papež Inocenc III.]] s pomočjo ogrskega kralja [[Emerik Ogrski|Emerika]] izsilil sporazum, s katerim je Kulin priznal papeževo avtoriteto in katoliško vero. V praksi se za sporazum niso menili. Po Kulinovi smrti leta 1216 so njegovi nasledniki v Rim poslali delegacijo s prošnjo, da bi papež spreobrnil Bosno v katolištvo, vendar tudi ta poskus ni uspel. Leta 1234 je [[papež Gregor IX.]] odpoklical katoliškega škofa, ker je dopuščal herezijo,<ref>Malcolm Lambert. ''Medieval Heresy: Popular Movements from Bogomil to Hus''. Edward Arnold Ltd, 1977. str. 143.</ref> in hkrati pozval ogrskega kralja na nov križarski pohod proti heretikom.<ref>Janet Hamilton (ur.), Bernard Hamilton, Yuri Stoyanov. ''Christian Dualist Heresies in the Byzantine World, C. 650-c. 1450''. Manchester University Press, 1998. Str. 48-49.</ref> Bosansko plemstvo je bilo dovolj močno, da je napad križarjev odbilo.<ref> Malcolm Lambert. ''Medieval Heresy: Popular Movements from Bogomil to Hus''. str. 143.</ref> Leta 1252 se je [[papež Inocenc IV.]] odločil, da škofa Bosne podredi ogrski škofiji Kaloča. Odločitev je povzročila odpor bosanskih kristjanov, ki se niso uklonili papeževi odločitvi in so ponovno prekinili vse svoje stike z Rimom.<ref>Mudry 1999; Hupchick in Cox 2008.</ref> Nastala je avtonomna Bosanska cerkev, v kateri so kasneje videli bogomilsko ali katarsko cerkev, čeprav v izvirnih dokumentih bosanskih kristjanov ni nobenih sledov bogomilstva, katarstva ali dualizma.<ref>Noel Malcolm. Bosnia. ''A Short History''; John V.A. Fine v Mark Pinson. ''The Bosnian Muslims''.</ref> Stanje se ni spremenilo do bule [[Papež Nikolaj IV.|papeža Nikolaja IV.]] leta 1291, s katero je v Bosni uvedel [[Inkvizicija|inkvizicijo]] pod vodstvom [[Frančiškani|frančiškanov]].<ref> Mitja Velikonja. ''Religious Separation and Political Intolerance in Bosnia-Herzegovina''. Texas A&M University Press, 2003. str. 35.</ref> Inkvizicija je v poznem 15. stoletju poročala o prisotnosti dualistične sekte v Bosni. Imenovali so jo "bosanski heretiki" in najverjetneje ni bila istovetna z Bosansko cerkvijo. V 13. stoletju je bilo bogomilstvo v [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Bolgariji]], [[Raška|Raški]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] popolnoma izkoreninjeno. Nekaj elementov bogomilstva se je pod okriljem Bosanske cerkve ohranilo v Humu (sedanja [[Hercegovina]]) in Bosni<ref> Noel Malcolm. ''Bosnia: Short history''; John A. Fine. ''Late medieval Balkan''.</ref> ohranilo do leta 1463, ko je obe pokrajini okupiralo [[Osmansko cesarstvo]]. Nekaj zgodovinarjev, ki išče določeno zgodovinsko ozadje za potrditev svojih političnih pripovedi, trdi, da sta bogomile kot heretike preganjali katoliška in pravoslavna Cerkev in s tem utrli pot bogomilstvu v Bosni. Ob uvedbi osmanske oblasti izraz "bosanski" ni bil povezan s prebivalci, ampak s pokrajino. V srednjeveških bosanskih virih se pojavljata samo dve etnični imeni: Srbi in Vlahi.<ref>John A. Fine. The Late Medieval Balkans: A Critical Survey.</ref> Imeni sta se uporabljali predvsem za spreobrnjence v islam, ki niso bili dobrodošli niti v katoliški niti v pravoslavni Cerkvi. Te trditve sodobna zgodovina v celoti zavrača<ref> John A. Fine. The Late Medieval Balkans.</ref><ref>Noel Malcolm. Bosnia: A Short History.</ref> kot anahronizem iz avstro-ogrskega obdobja. V bošnjaških akademskih krogih so pripovedi kljub temu še vedno aktualne. Iz Bosne se je mogomilstvo razširilo v [[Piemont]], [[Italija]]. Ogri so organizirali še nekaj križarskih pohodov proti heretikom v Bosni, ki so se končali šele z osmansko okupacijo Bosne. V Bosni je preživelo samo nekaj ali nič ostankov bogomilstva. Obred, ki ga je v [[Stara cerkvena slovanščina|stari cerkveni slovanščini]] napisal Bosanec Radoslav in je bil leta 1854 objavljen v XV. zvezku časopisa ''Starine Južnoslovanske akademije'' v [[Zagreb]]u, je zelo podoben katarskemu obredu, ki ga je objavil Cunitz leta 1853.<ref>Franjo Rački. "Bogomili i Paternai". Radv vii., viii. in x. Zagreb, 1870.</ref><ref>Dollinger. ''Beiträge zur Ketzergeschichte des Mittelalters'', 2 vols. München, 1890.</ref> V 18. stoletju so pavličane iz okolice Nikopolja preganjali Turki, domnevno zaradi vere. Velik del pavličanov je pobegnil čez Donavo in se naselil v [[Banat]]u, ki je takrat spadal v [[Ogrsko kraljestvo]]. Postali so znani kot Banatski Bolgari. V sedanjem romunskem Banatu je v vaseh Dudeştii Vechi, Vinga in Breştea in celo v mestu Temišvar še vedno več kot deset tisoč potomcev teh beguncev. Večina ne prakticira bogomilstva, ampak so katoličani. Nekaj vasi pavličanov je tudi v srbskem delu Banata, največ v vaseh Ivanovo in Belo blato pri [[Pančevo|Pančevu]]. ===Socialni dejavniki=== Počasno pokristjanjenje bolgarskega prebivalstva je bilo posledica dejstva, da je bogoslužje potekalo v [[Grščina|grškem]] jeziku, ki ga je razumela samo elita, preprosto prebivalstvo pa sploh ne. Zaradi stalnih vojn med vladanjem [[Simeon I. Bolgarski|Simeona I.]] so bile pokrajine ob bizantinski meji ([[Trakija]]) opustošene, prebivalstvo pa prepuščeno samo sebi. Stalno spreminjanje oblastnikov v teh delih cesarstva in višji davki v času carja Petra I. so na začetku 10. stoletja povzročili velike socialne stiske. Vse to in korupcija v Cerkvi kot instituciji je privedlo do vedno večjega nezadovoljstva med malo pred tem pokristjanjenim prebivalstvom. ===Verski dejavniki=== Na bogomilsko gibanje sta imeli zelo velik vpliv zelo dualistični krščanski heretični gibanji [[Manihejstvo|manihejstvo]] in [[Pavličani|pavličanstvo]], ki sta bili v Bolgariji prisotni pred bogomilstvom. Izvor manihejstva je povezan z [[Zoroastrstvo|zoroastrstvom]], zato se bogomilstvo zaradi svoje dualnosti včasih posredno povezuje tudi z njim. ===Povezave s cesarskim dvorom=== Nekateri zgodovinarji trdijo, da sta bolgarski car [[Samuel Bolgarski|Samuel]] in zlasti njegov sin [[Gavril Radomir]], podpirala bogomilsko gibanje. Jedro tedanjega bolgarskega cesarstva se je ujemalo z regijo, v kateri je bilo bogomilstvo najbolj dejavno. Samuel se je med svojim uporom proti Bizantinskemu cesarstvu zelo verjetno zanašal tudi na podporo bogomilov. Med njegovim vladanjem (976-1014) ni nobenega dokaza za preganjanje bogomilov.<ref name=ref7/> ==Doktrina== Iz nepopolnih in protislovnih razpoložljivih podatkov je mogoče razbrati samo to, da so bili bogomili gnostiki, adopcionisti in dualisti.<ref name=ref6/> Dualizem je bil sprva zmeren. Po njihovem učenju je Bog ustvaril in vlada duhovnemu delu sveta, Satan pa je ustvaril materialni del. Satan je podrejen Bogu in je v nekem smislu njegov sin.<ref name="ref31">Yuri Stoyanov (2000). ''The Other God: Dualist Religions from Antiquity to the Cathar Heresy'' (v španščini). Yale University Press.ISBN 978-03-000825-3-1.</ref> Bogomili se niso popolnoma osvobodili absolutnega dualizma manihejcev in pavličanov in so sčasoma začeli verjeti, da sta Bog in Satan večna nasprotnika, podobno kot so kasneje verjeli katarci.<ref name=ref6/> Njihovo prisvojeno učenje je domnevno prišlo od Pavla s Samosate, za katerega se je kasneje verjelo, da je to bil [[apostol Pavel]]. Bogomili so zavračali krščanstvo pravoslavnih cerkva in hkrati niso sprejeli [[Doketizem|doketskega]] učenja nekaterih drugih gnostičnih sekt.<ref name=ref6/> Zavračali so tudi ustaljene oblike države in Cerkve in krščanski anarhizem. ===Izvirna besedila=== Med mogoča izvirna besedila za bogomisko doktrino spada: * ''Zgodba o križu-drevesu'' in ''Molitev proti vročici'' bolgarskega duhovnika Jeremije Uporabljali so morda tudi naslednji psevdepigrafski besedili: * ''Apokrif sv. Janeza'' (''Interrogatio Johannis, Oratione st. Ioanis''), znan tudi kot ''Tajna večerja'' ali ''Knjiga sv. Janeza''<ref>Quispel, Gilles (2008), Oort, Johannes (ur.). ''Gnostica, Judaica, Catholica: zbrani eseji'', str. 11.</ref> * psevdoepigrafsko ''Izaijevo videnje'' (po Eftimiju Zigabenu)<ref>Thomsett, Michael C (2010). ''The Inquisition: A History''. str. 48.</ref><ref>Tyerman, Christopher (2006). ''God's war: a new history of the Crusades''. str. 573.</ref> Bogomili so sprejemali štiri evangelije, štirinajst Pavlovih pisem, tri pisma Janeza, Jakoba in Jude, in ''Pismo Laodikejcem''. Na Vzhodu in Zahodu so zasejali seme bogate ljudske verske književnosti. ''Ilustrurano Sveto pismo'', ''Pismo iz nebes'', ''Potovanje skozi nebesa in pekel'', številne legende o [[Adam in Eva (apokrifna izročila)|Adamu in Evi]], verske pesnitve o ''Kalēki perehožie'' in druga podobna dela kažejo na obsežno dejavnost bogomilov v Bolgariji in njihovih naslednikov v drugod po Evropi.<ref name=ref6/> ===Kozmologija=== V izvirni dualistični zgodbi so bogomili verjeli, da je Bog imel dva sinova: starejšega Satanaila in mlajšega Mihaela.<ref>"1911 Encyclopædia Britannica/Bogomils". 1911. Pridobljeno 20. oktobra 2018.</ref> Satanail se je očetu uprl in postal zloben duh. Ustvaril je spodnja nebesa in Zemljo in poskušal ustvariti človeka, vendar je moral na koncu pozvati Boga, da mu da dušo. Po ustvarjenju je bilo Adamu dovoljeno, da orje zemljo pod pogojem, da sebe in svoje potomce proda lastniku Zemlje Satanailu. Da bi osvobodil Adama in njegovo potomstvo, je Bog na Zemljo poslal Mihaela v podobi človeka, ki se je poistovetil z [[Jezus Kristus|Jezusom Kristusom]] in po krstu v reki [[Jordan]] postal Božji izvoljenec. Ko se je pojavil [[Sveti duh]] v obliki golobice, je Jezus dobil moč, da je zlomil zavezo v obliki glinaste tablice (''hierographon''), ki jo je Satanail dobil od Adama. Adam je zdaj postal angel Mihael v človeški podobi in kot tak premagal Satanaila in mu iz imena vzel končnico ''–il'', ki je pomenila Boga in v kateri je prebivala njegova moč. Satanail se je pretvoril v Satana in zaradi njegovih spletk se je zgodilo Jezusovo križanje. Satan je postal tvorec cele pravoslavne skupnosti s cerkvami, opravami, obredi, zakramenti in posti, menihi in duhovniki. Svet je postal Satanovo delo, v katerem se je bilo treba vedno in povsod izogibati vsem pretiranim užitkom, kar ni bilo daleč od askeze.<ref name=ref6/> Najbolj spoštovano in najmočnejše orožje proti Satanu je bila molitev ''Očenaš'', ki je vsebovala več zaklinjanj proti zlim duhovom. Vsaka bogomilska skupnost je imela svojih dvanajst apostolov, ženske pa so lahko dosegle rang izbranke. Bogomili so nosili oblačila beraških menihov in bili znani kot ostroumni misijonarji, ki so daleč naokrog propagirali svoj nauk. Zdravili so bolne in izganjali zle duhove, prepotovali različne dežele in širili svoje apokrifne spise in nekaj knjig [[Stara zaveza|Stare zaveze]], s čimer so zelo vplivali na verska prepričanja ljudstev in jih pripravljali na [[Reformacija|reformacijo]].<ref name=ref6/> ===Kristologija in Sveta trojica=== Za bogomile Logos ni bil druga oseba v Sveti trojici in utelešenje večnega sveta, ampak samo govorjena Božja beseda, izražena v ustnem Krisusovem učenju.<ref>Dimitri Obolensky (2004). ''The Bogomils: A Study in Balkan Neo-Manichaeism''. str. 211.</ref> Četudi so se bogomili imeli za vernike, ki verujejo v Sveto trojico,<ref>Hugh Eteriano, Janet Hamilton, Sarah Hamilton (2004). Contra Patarenos. str. 39.</ref> je njihovo izobčenje okoli leta 1027 temeljilo na obtožbi, da jo zavračajo.<ref>Claire Taylor (2005). ''Heresy in medieval France: dualism in Aquitaine and the Agenais''. str. 64.</ref> ===Nasprotovanje institucijam in materializmu=== Bistvo bogomilstva je dvojnost v ustvarjanju sveta. Katoliška cerkev je imela ravno to dvojnost za heretično. Bogomili so zemeljsko grešno življenje razlagali kot stvaritev Satana, angela, ki je bil poslan na Zemljo. Zaradi tega učenja je uradna Cerkev trdila, da njihova doktrina omalovažuje vse, kar je bilo ustvarjenega z materialističnimi in državnimi cilji in da doktrina ne prihaja iz duše, edine božanske lastnine, ki jo človek ima. Bogomili so zavračali plačevanje davkov, [[Tlaka|tlako]] in vojskovanje v osvajalskih vojnah. Ignorirali so fevdalno družbeno ureditev, kar so njihovi nasprotniki razlagali kot motenje, če ne rušenje države in Cerkve. Karp Strigolnik, ki je v 14. stoletju pridigal bogomilsko doktrino v [[Nižni Novgorod|Novgorodu]], je razlagal, da je sv. Pavel učil, da se morajo preprosti ljudje učiti drug od drugega. Bogomili so zato nekoga iz skupnosti izvolili za svojega učitelja in duhovnega vodjo in niso potrebovali posebnih duhovnikov. Razen tega so učili, da se moli lahko v zasebnih prostorih, zato posebne zgradbe, se pravi cerkve, niso potrebne. Duhovnega vodjo je posvetila skupnost in ne kakšen za to imenovan minister. Vsak član skupnosti je lahko dosegel Kristusovo popolnost in postal Kristus ali Klist. Poroka ni bila zakrament. Bogomili so zavračali post ob ponedeljkih in petkih in meništvo. Kristusa so razglasili za Božjega sina, nič drugačnega od drugih prerokov. Za vino in kruh med katoliškim verskim obredom so trdili, da se ne spremeni v meso in kri, da bo zadnjo sodbo opravil Bog in ne Jezus, da so slike in križ idoli in da je čaščenje svetnikov in relikvij [[Malikovanje|malikovanje]].<ref name=ref6/> Bogomilska doktrina se je ohranila v več ruskih sektah, katerih doktrine vsebujejo tudi manihejski dualistični koncept nastanka sveta. Nekaj se je ohranilo tudi v njihovih spisih. Književnost heretičnih sekt skozi vso zgodovino vsebuje predvsem apokrifne svetopisemske pripovedi. Kot avtorja prepovedanih knjig, ''"ki se jih ne drzne brati noben pravoslavni vernik"'', se omenjata papež Jeremija ali Bogomil. Četudi ima večina spisov isti izvor kot spisi, ki so bili že na starejših seznamih prepovedanih knjig, so spremembe, ki so jih opravili bogomilski uredniki, zadostovale, da so spise propagirali kot lastno specifično doktrino.<ref name=ref6/> Najbolj enostavno in privlačno obliko, odeto z avtoriteto slavnega svetega avtorja, imajo njihove pripovedi o stvaritvi sveta in človeka, izvoru greha in odrešitve, zgodovini križa, prepirov med telesom in dušo, pravim in napačnim, nebesi in peklom, zbrane ali v ''Ilustriranih Biblijah'' (''Paleja'') ali v dialogih med Kristusom in njegovimi učenci ali v dialogih med slavnimi cerkvenimi očeti, ki so razlagali te poglede na preprost način, prilagojen razumevanju prebivalstva (''Lucidaria'').<ref name=ref6/> ==Zapuščina== ===Povezava s kasnejšimi verskimi gibanji=== Bogomili so bili vez med tako imenovanimi heretičnimi sektami Vzhoda in Zahoda. Najbolj aktivni so bili sejalci bogomilske doktrine v Kijevski Rusiji in med vsemi narodi v zahodni Evropi. V 12. in 13. stoletju so bili na Zahodu že znani kot katari, drugod pa kot bolgari. Leta 1207 je omenjena ''Bulgarorum heresis'' (''bolgarska herezija''). Leta 1223 so se Albižani deklarirali za lokalne bougres (bolgare), približno iz istega obdobja pa je tudi omemba ''"papeža Albižanov, ki prebiva znotraj meja Bolgarije"''. Katari, patareni, valdenzi, anabaptisti, ruski strigolniki in duhovni kristjani so se v različnih obdobjih istovetili z bogomili ali bili z njimi tesno povezani, čeprav nekateri od njih niso imeli z bogomili nobene zveze in/ali sploh niso bili dualisti.<ref name=ref6/> Veliko znanstvenih razprav se je razvilo okoli natančne povezave med dualističnimi herezijami na različnih prostorih in stoletjih po celi Evropi, predvsem o tem, ali je šlo za eno samo gibanje ali verski sistem, ki se je razširil iz enega središča, ali več heretičnih gibanj, ki so nastala neodvisno v različnih delih Evrope. Zmedo povzročajo tudi srednjeveški viri sami, ker na primer za papeško [[Inkvizicija|inkvizicijo]] v 13. stoletju v južni [[Francija|Franciji]] pogosto enostavno trdijo, da je bila dualistična herezija, neposredno povezna s predhodnimi heretičnimi gibanji v drugih regijah. Inkvizitorji pogosto opisujejo katare iz 13. stoletja kot neposreden izrastek preživelih manihejskih dualistov iz prejšnjih stoletij. Po isti logiki bi morali inkvizitorji, ki so se na obrobju Evrope srečevali s poganskimi verstvi (keltske države, baltski križarski pohodi), obtožiti nekristjane, da častijo [[Apolon|Apolona]] in [[Merkur (mitologija)|Merkurja]]. Srednjeveška učenost je razdeljena na trditve, da so bili katari izrastek bogomilov, in trditve, da je inkvizicija v 13. stoletju enostavno zmotila in katare izenačila z bogomili. ===Bogomili v sodobni in ljudski kulturi=== ''Foucaultovo nihalo'', roman italijanskega filozofa in pisca [[Umberto Eco|Umberta Eca]], ki opisuje načrt velike tajne in mistične zarote, temelji na izginotju bogomilov po propadu [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]]. ''Tajna knjiga'' je makedonski film, kombinacija kriminalke, trilerja in zarote, ki temelji na izmišljeni zgodbi iskanja izvornega slovanskega jezika v ''Tajni knjigi'', ki so jo napisali bolgarski bogomili in jo v srednjem veku prinesli v Zahodno Evropo. Po Bogomilu se imenuje jama Bogomil na Rugged Islandu v Južnem šetlandskem otočju na [[Antarktika|Antarktiki]]. Bogomili igrajo pomembno vloga v romanu Thomasa Pynchona A''gainst the Day'' (''Proti dnevu''). ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Johann Christoph Wolf. ''Historia Bogomilorum''. Wittenberg, 1712. * Euthymius Zygabenus. ''Narratio de Bogomilis''. Urednik Johann Karl Ludwig Gieseler. Göttingen, 1842. * C.J. Jirecek. ''Geschichte d. Bulgaren''. Praga, 1876. str. 155, 174-175. * L.P. Brockett. [https://web.archive.org/web/20130309010252/http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/bogumili/lbrockett-bogomils.html ''The Bogomils of Bulgaria and Bosnia: The Early Protestants of the East''] (s.l., 1879). * V. Sharenkoff. ''A Study of Manicheism in Bulgaria''. New York, 1927. * D. Obolensky. ''The Bogomils: A Study in Balkan Neo-Manichaeism''. Cambridge, 1948. Ponatis New York, 1978. * S. Runciman. ''The Medieval Manichee: A Study of the Christian Dualist Heresy''. Cambridge, 1947. * K. Papasov. ''Christen oder Ketzer - die Bogomilen''. Stuttgart, 1983. * [D. Angelov. ''Bogomilstvoto''. Stara Zagora, 1995. * J. Meiers. ''Archbishop Ancient Order of Bogomil, of Americas'''. * J. Ivanov. ''Bogomilski knigi i legendi''. Sofija, 1925. Francoski prevod M. Ribeyrol. ''Livres et Légendes bogomiles''. Pariz, 1976. * Obči religijski leksikon A – Ž. Miroslav Krleža, Zagreb. str. 113. {{refend}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanstvo v 10. stoletju]] [[Kategorija:Gnosticizem]] i6cqstfydds1sxkcur7b5qpplgkx9pr 5736663 5736662 2022-08-19T18:56:30Z 46.123.247.237 /* Etimologija */Izbrisanje ponavljanja wikitext text/x-wiki [[Slika:Spread of Paulicanism.png|alt=|thumb|321x321px|Razvoj bogomilstva]] ''Bogomilstvo''' ([[Bolgarščina|bolgarsko]] Богомилство, bogomilstvo) je bila [[Krščanstvo|krščanska]] novognostična ali dualistična sekta, ki jo je v [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvem bolgarskem cesarstvu]] v 10. stoletju med vladanjem carja [[Peter I. Bolgarski|Petra I. ]] ustanovil duhovnik Bogomil.<ref>Peters, Edward (1980). [https://books.google.si/books?id=rnggrHo-dqUC&pg=PA108&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Heresy and authority in medieval Europe: documents in translation, Middle Ages University of Pennsylvania Press Middle ages series'']. University of Pennsylvania Press. str. 108. ISBN 0-8122-1103-0.</ref><ref>Van Antwerp Fine, John (1991). [https://books.google.si/books?id=YbS9QmwDC58C&pg=PA172&redir_esc=y ''The early medieval Balkans: a critical survey from the sixth to the late twelfth century'']. University of Michigan Press. str. 171. ISBN 0-472-08149-7.</ref><ref> Crampton, R. J. (2005). [https://books.google.si/books?id=Ylz4fe7757cC&pg=PA19&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''A concise history of Bulgaria'']. Cambridge concise histories. Cambridge University Press. str. 18–19. ISBN 0-521-61637-9.</ref> Bogomilstvo se je začelo najverjetneje na ozemlju sedanje [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]]<ref>Obolensky, Dimitri (1994). [https://books.google.si/books?id=jv6jcwjW9WUC&pg=PA272&redir_esc=y ''Byzantium and the Slavs'']. St Vladimir's Seminary Press. str. 272.</ref><ref>Schuman, Michael (2004). [https://books.google.si/books?id=IClyyZeTdpUC&pg=PA7&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Bosnia and Herzegovina]. Infobase Publishing. str. 7.</ref> kot odziv na socialno razslojevanje, ki se je začelo z uvedbo fevdalizma, in kot oblika političnega gibanja in nasprotovanja bolgarski državi in Cerkvi. Bogomili so zahtevali vrnitev tistega, kar so imeli za zgodnje duhovno učenje, in zavračali cerkveno hierarhijo. Njihove primarne politične težnje so bile upor proti državi in cerkvenim avtoritetam, ki so pripomogle k hitremu širjenju gibanja po Balkanu in postopnem prodiranju skozi [[Bizantinsko cesarstvo]] vse do [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]], [[Bosna|Bosne]] (Bosanska cerkev), [[Dalmacija|Dalmacije]], [[Srbija|Srbije]], [[Italija|Italije]] in [[Francija|Francije]] (katarci). Bogomili so bili dualisti ali gnostiki v svojem verovanju v telesni in izventelesni svet. Niso uporabljali krščanskega križa niti gradili cerkva, ker so globoko verovali v svojo podarjeno podobo in imeli svoje telo za svetišče. Iz tega verovanja se je razvilo več oblik prakticiranja vere, na primer čiščenje samega sebe z bičanjem in [[Post|post]]om, praznovanja in plesa. ==Etimologija== Izraz ''bogomil'' je sestavljen iz dveh slovanskih besed: ''bog'' ([[Praslovanščina|praslovansko]] ''*bogъ, bog'') in ''mil, drag'' ali ''ljubljen'' (praslovansko ''*milъ, mil''). Lahko bi bil tudi prevod grškega imena Teofil, ki ima enak pomen: bogu drag ali ljubljen od boga. Izraz bi lahko nastal tudi iz imena ustanovitelja sekte Bogomil (bolgarsko Богомил, Bogomil), kar je težko dokazati, ker bi ustanovitelj lahko ime dobil po sekti in ne sekta po njem. V slovanskih dokumentih od 13. stoletja dalje se bogomili enačijo z mesalijanci. Sirsko ime sekte ustreza grškemu imenu evhiti. V [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanskih]] dokumentih se člani sekte omenjajo kot ''babuni'' (''*babonъ, *babunъ, *babona''), kar izvirno pomeni ''malikovanje, babjeverstvo'' ali ''vraževerno osebo''. Izraz se je ohranil v krajevnih imenih reke Babuna, gore Babuna, slapa Bogomil in vasi Bogomila. Vsi kraji so v pokrajini Azot v sedanji osrednji Severni Makedoniji, kar kaže, da je bilo gibanje v tej pokrajini zelo dejavno.<ref name="ref6">Gaster, Moses (1911). "Bogomils". V Chisholm, Hugh (ur.). Encyclopædia Britannica. '''4''' (11th ed.). Cambridge University Press. str. 119.</ref><ref name="ref7">{{cite book |last= Obolensky |first= Dimitry|authorlink= |coauthors= |title= The Bogomils: A study in Balkan Neo-Manicheism |year= 1948|publisher= [[Cambridge University Press]]|location= |isbn= 0-521-58262-8|editor=}}</ref><ref name="czech">{{cite book |last= Loos |first= Milan|authorlink= |coauthors= |title= Dualist heresy in the Middle Ages |year= 1974|publisher= [[czechoslovak Academy of Sciences]]|location= |isbn=}}</ref> ==Viri== Večina bogomilskih spisov je izgubljenih ali so jih uničile tedanje krščanske Cerkve. Najstarejši opis bogomilov je v pismu bolgarskega patriarha Teofilakta carju [[Peter I. Bolgarski|Petru I. Bolgarskemu]]. Glavni vir podatkov o bogomilski doktrini je v spisih Evtimija Zigabena, v katerih pravi, da je bog ustvaril človeško dušo, snov pa je bila satanova iznajdba. Satan je bil starejši bogov sin, ki je z zapeljevanjem Eve izgubil svojo ustvarjalno moč.<ref>"Bogomils" vSt. Pachomius Library </ref> Nekaj podatkov o bogomilih se lahko razbere iz razprave ''Proti novonastali hereziji bogomilov'', ki jo v [[Stara cerkvena slovanščina|stari cerkveni slovanščini]] napisal Kozma, bolgarski duhovnik iz 10. stoletja. Obstajajo tudi seznami prepovedanih knjig iz 15. in 16. stoletja, ki vodijo k odkrivanju heretične književnosti in hkrati dokazujejo, da so bogomili imeli svojo književnost. Veliko podatkov je mogoče zbrati tudi iz doktrin številnih različic bogomilstva, ki so se po 11. stoletju širile po [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]].<ref name=ref6/> ==Zgodovina== ===Pavličani=== Ena od najstarejših krščanskih sekt, marcionska, je nastala v vzhodni Mali Aziji<ref>Ehrman, Bart D. ''Lost Christianities: The battles for scripture and the faiths we never knew''. Oxford University Press, 2005.</ref> in okoli 5. stoletja izumrla. Iz podobnosti med marcionstvom in pavličanstvom, ki se je razvilo na približno istem ozemlju, je razvidno, da je nekaj elementov marcionstva preživelo.<ref>Helmut Koester. [https://books.google.si/books?id=oZQgAAAAQBAJ&lpg=PA9l&pg=PA9&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''History and Literature of Early Christianity, 2nd edition'']. Walter de Gruyter & Co. 2000.</ref> Pavličanstvo se je začelo sredi 7. stoletja, ko je začel Konstantin iz Malalale izključno na osnovi [[Nova zaveza|Nove zaveze]] učiti, da sta bila dva bogova: dobri bog, ki je ustvaril človeško dušo, in zlobni bog, ki je ustvaril ves fizični svet, vključno s človeškim telesom. Njegovi pristaši, ki so postali znani kot [[Pavličani|pavličani]], po svojem načinu življenja niso zelo odstopali od okolice, čeprav so verjeli, da je svet hudoben.<ref>Hamilton, Janet, Bernard. [https://web.archive.org/web/20110527121532/http://www.medievalsources.co.uk/dualist.htm ''Christian dualist heresies in the Byzantine world, c.650-c.1450'']. Arhivirano iz izvirnika 27. maja 2011. Pridobljeno 28. decembra 2018.</ref> Leta 970 je bizantinski cesar [[Ivan I. Cimisk]] preselil 200.000 armenskih pavličanov v Evropo in jih naselil v [[Trakija|Trakiji]] v okolici sedanjega [[Plovdiv]]a v [[Bolgarija|Bolgariji]]. Pod [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinsko]] in kasneje [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] oblastjo so pavličani živeli relativno varno. Jezikovno so se asimilirali v Bolgare, ki so jih imenovali ''pavlikiani''. Leta 1650 jih je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška cerkev]] vzela za svoje in prekrstila prebivalce štirinajstih vasi okoli Nikopolja v Meziji in Plovdiva. Njihovemu zgledu je sledila skupnost v vlaški vasi Cioplea pri [[Bukarešta|Bukarešti]].<ref name=ref6/> ===Nastanek bogomilstva=== Bogomilsko gnostično socialno-versko gibanje in doktrina sta nastala med vladanjem carja [[Peter I. Bolgarski|Petra I. Bolgarskega]] (927–969), domnevno kot reakcija proti državi in duhovščini bizantinske cerkve. Gibanje je kljub zatiranju ostalo močno in priljubljeno do padca [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]] na koncu 14. stoletja. Bogomili so bili rezultat številnih dejavnikov, ki so vzniknili na začetku 10. stoletja, najverjetneje v [[Makedonija|Makedoniji]]. Na gibanje je imelo velik vpliv pavličanstvo, ki je prišlo iz [[Armenija|Armenije]].<ref>[http://www.reformedreader.org/history/brockett/bogomils.htm ''Bogomils of Bulgaria and Bosnia'']. The Reformed Reader.</ref> Slovanski viri so soglasni, da je bilo bogomilsko učenje [[Manihejstvo|manihejsko]]. Sinodik iz leta 1210 našteva naslednja imena učencev ali apostolov: Mihel, Todur, Dobri, Štefan, Vasilij in Peter. Navdušeni misijonarji so začeli širiti nauk na vse strani. Leta 1004, komaj 25 let po uvedbi krščanstva v [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]], je začel duhovnik Adrijan širiti enako doktrino kot bogomili, zato ga je [[kijev]]ski škof Leoncij aretiral. Leta 1125 se je Cerkev na jugu Rusije spopadala s še enim heretikom z imenom Dimitrij. Bogomilstvo je poskušala iztrebiti tudi bolgarska Cerkev. Več tisoč bogomilov so vtaknili v vojsko [[Aleksej I. Komnen|Alekseja I. Komnena]], ki se je vojskovala z [[Normani]] [[Robert Guiscard|Roberta Guiscarda]]. Veliko jih je dezertiralo (1085) in kasneje končalo v ječi. Kasneje so jih poskušali spreobrniti in za spreobrnjence nasproti mesta Filipopolis (Plovdiv) zgradii mesto Aleksiopolis. Ko so [[križar]]ji leta 1204 osvojili [[Konstantinopel]], so tam našli nekaj pavličanov, ki jih je zgodovinar Geoffroi de Villehardouin imenoval propeličani. Legenda o sv. Gerardu odkriva, da so bili pripadniki bolgarskega bogomilstva v zgodnjem 11. stoletju prisotni v [[Ahtum]]ovi vojvodini v sedanjem [[Banat]]u. Obračali so se na nadangela Uriela, katerega ime je bilo pogosto na [[amulet]]ih in v magičnih obredih. ===Širjenje po Balkanu=== [[Slika:Nemanjin sabor.jpg|thumb|left|250px| Koncil proti bogomilstvu, ki ga je sklical srbski veliki župan Štefan Nemanja; freska iz leta 1290]] Bogomilstvo se je širilo proti zahodu v Srbijo, kjer so bogomile imenovali ''babuni''. Na koncu 12. stoletja je srbski veliki knez [[Štefan Nemanja]] sklical cerkveni zbor, na katerem so obsodili bogomilstvo in bogomile izgnali iz države. Veliko se jih je zateklo v Bosno in Dalmacijo, kjer so bili znani kot patareni.<ref name=ref6/> Beg heretikov, tudi bogomilov, v Bosno je spodbudil ogrske kralje, da so pod to pretvezo razglasili križarsko vojno proti Bosni, v resnici pa so jo želeli dobiti pod svojo oblast. Prvo ogrska pritožba papežu leta 1203 je naletela na javno obsodbo bosanskega vladarja [[Kulin ban|Kulina bana]], bližnjega sorodnika Štefana Nemanje.<ref>Thierry Mudry. ''Histoire de la Bosnie-Herzégovine faits et controverses''. Éditions Ellipses, 1999. Poglavji 2 in 7.</ref><ref>Dennis P. Hupchick, Harold E. Cox. ''Les Balkans Atlas Historique''. Éditions Economica. Pariz, 2008. strl 34.</ref> Drugi ogrski križarski pohod proti Bosni pod pretvezo bogomilske herezije se je začel leta 1225 in spodletel. Leta 1254 je [[papež Inocenc IV.]] ukazal Bosanski cerkvi, da sprejme ogrskega škofa, zato se je Bosanska cerkev odločila, da prekine stike z Rimom. V naslednjih stoletjih so Bosansko cerkev, ki je bila avtonomna, po vsebini pa zelo [[Pravoslavje|pravoslavna]],<ref>John A. Fine. The Late Medieval Balkans.</ref><ref name="ref17">Noel Malcolm. Bosnia: A Short History.</ref> enačili z bogomilstvom. Pravega stanja pa se zaradi pomanjkanja dokumentov po osmanski okupaciji Bosne ne da ugotoviti.<ref name=ref17/><ref> Mark Pinson. The Bosnian Muslims.</ref> Leta 1203 je [[papež Inocenc III.]] s pomočjo ogrskega kralja [[Emerik Ogrski|Emerika]] izsilil sporazum, s katerim je Kulin priznal papeževo avtoriteto in katoliško vero. V praksi se za sporazum niso menili. Po Kulinovi smrti leta 1216 so njegovi nasledniki v Rim poslali delegacijo s prošnjo, da bi papež spreobrnil Bosno v katolištvo, vendar tudi ta poskus ni uspel. Leta 1234 je [[papež Gregor IX.]] odpoklical katoliškega škofa, ker je dopuščal herezijo,<ref>Malcolm Lambert. ''Medieval Heresy: Popular Movements from Bogomil to Hus''. Edward Arnold Ltd, 1977. str. 143.</ref> in hkrati pozval ogrskega kralja na nov križarski pohod proti heretikom.<ref>Janet Hamilton (ur.), Bernard Hamilton, Yuri Stoyanov. ''Christian Dualist Heresies in the Byzantine World, C. 650-c. 1450''. Manchester University Press, 1998. Str. 48-49.</ref> Bosansko plemstvo je bilo dovolj močno, da je napad križarjev odbilo.<ref> Malcolm Lambert. ''Medieval Heresy: Popular Movements from Bogomil to Hus''. str. 143.</ref> Leta 1252 se je [[papež Inocenc IV.]] odločil, da škofa Bosne podredi ogrski škofiji Kaloča. Odločitev je povzročila odpor bosanskih kristjanov, ki se niso uklonili papeževi odločitvi in so ponovno prekinili vse svoje stike z Rimom.<ref>Mudry 1999; Hupchick in Cox 2008.</ref> Nastala je avtonomna Bosanska cerkev, v kateri so kasneje videli bogomilsko ali katarsko cerkev, čeprav v izvirnih dokumentih bosanskih kristjanov ni nobenih sledov bogomilstva, katarstva ali dualizma.<ref>Noel Malcolm. Bosnia. ''A Short History''; John V.A. Fine v Mark Pinson. ''The Bosnian Muslims''.</ref> Stanje se ni spremenilo do bule [[Papež Nikolaj IV.|papeža Nikolaja IV.]] leta 1291, s katero je v Bosni uvedel [[Inkvizicija|inkvizicijo]] pod vodstvom [[Frančiškani|frančiškanov]].<ref> Mitja Velikonja. ''Religious Separation and Political Intolerance in Bosnia-Herzegovina''. Texas A&M University Press, 2003. str. 35.</ref> Inkvizicija je v poznem 15. stoletju poročala o prisotnosti dualistične sekte v Bosni. Imenovali so jo "bosanski heretiki" in najverjetneje ni bila istovetna z Bosansko cerkvijo. V 13. stoletju je bilo bogomilstvo v [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Bolgariji]], [[Raška|Raški]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] popolnoma izkoreninjeno. Nekaj elementov bogomilstva se je pod okriljem Bosanske cerkve ohranilo v Humu (sedanja [[Hercegovina]]) in Bosni<ref> Noel Malcolm. ''Bosnia: Short history''; John A. Fine. ''Late medieval Balkan''.</ref> ohranilo do leta 1463, ko je obe pokrajini okupiralo [[Osmansko cesarstvo]]. Nekaj zgodovinarjev, ki išče določeno zgodovinsko ozadje za potrditev svojih političnih pripovedi, trdi, da sta bogomile kot heretike preganjali katoliška in pravoslavna Cerkev in s tem utrli pot bogomilstvu v Bosni. Ob uvedbi osmanske oblasti izraz "bosanski" ni bil povezan s prebivalci, ampak s pokrajino. V srednjeveških bosanskih virih se pojavljata samo dve etnični imeni: Srbi in Vlahi.<ref>John A. Fine. The Late Medieval Balkans: A Critical Survey.</ref> Imeni sta se uporabljali predvsem za spreobrnjence v islam, ki niso bili dobrodošli niti v katoliški niti v pravoslavni Cerkvi. Te trditve sodobna zgodovina v celoti zavrača<ref> John A. Fine. The Late Medieval Balkans.</ref><ref>Noel Malcolm. Bosnia: A Short History.</ref> kot anahronizem iz avstro-ogrskega obdobja. V bošnjaških akademskih krogih so pripovedi kljub temu še vedno aktualne. Iz Bosne se je mogomilstvo razširilo v [[Piemont]], [[Italija]]. Ogri so organizirali še nekaj križarskih pohodov proti heretikom v Bosni, ki so se končali šele z osmansko okupacijo Bosne. V Bosni je preživelo samo nekaj ali nič ostankov bogomilstva. Obred, ki ga je v [[Stara cerkvena slovanščina|stari cerkveni slovanščini]] napisal Bosanec Radoslav in je bil leta 1854 objavljen v XV. zvezku časopisa ''Starine Južnoslovanske akademije'' v [[Zagreb]]u, je zelo podoben katarskemu obredu, ki ga je objavil Cunitz leta 1853.<ref>Franjo Rački. "Bogomili i Paternai". Radv vii., viii. in x. Zagreb, 1870.</ref><ref>Dollinger. ''Beiträge zur Ketzergeschichte des Mittelalters'', 2 vols. München, 1890.</ref> V 18. stoletju so pavličane iz okolice Nikopolja preganjali Turki, domnevno zaradi vere. Velik del pavličanov je pobegnil čez Donavo in se naselil v [[Banat]]u, ki je takrat spadal v [[Ogrsko kraljestvo]]. Postali so znani kot Banatski Bolgari. V sedanjem romunskem Banatu je v vaseh Dudeştii Vechi, Vinga in Breştea in celo v mestu Temišvar še vedno več kot deset tisoč potomcev teh beguncev. Večina ne prakticira bogomilstva, ampak so katoličani. Nekaj vasi pavličanov je tudi v srbskem delu Banata, največ v vaseh Ivanovo in Belo blato pri [[Pančevo|Pančevu]]. ===Socialni dejavniki=== Počasno pokristjanjenje bolgarskega prebivalstva je bilo posledica dejstva, da je bogoslužje potekalo v [[Grščina|grškem]] jeziku, ki ga je razumela samo elita, preprosto prebivalstvo pa sploh ne. Zaradi stalnih vojn med vladanjem [[Simeon I. Bolgarski|Simeona I.]] so bile pokrajine ob bizantinski meji ([[Trakija]]) opustošene, prebivalstvo pa prepuščeno samo sebi. Stalno spreminjanje oblastnikov v teh delih cesarstva in višji davki v času carja Petra I. so na začetku 10. stoletja povzročili velike socialne stiske. Vse to in korupcija v Cerkvi kot instituciji je privedlo do vedno večjega nezadovoljstva med malo pred tem pokristjanjenim prebivalstvom. ===Verski dejavniki=== Na bogomilsko gibanje sta imeli zelo velik vpliv zelo dualistični krščanski heretični gibanji [[Manihejstvo|manihejstvo]] in [[Pavličani|pavličanstvo]], ki sta bili v Bolgariji prisotni pred bogomilstvom. Izvor manihejstva je povezan z [[Zoroastrstvo|zoroastrstvom]], zato se bogomilstvo zaradi svoje dualnosti včasih posredno povezuje tudi z njim. ===Povezave s cesarskim dvorom=== Nekateri zgodovinarji trdijo, da sta bolgarski car [[Samuel Bolgarski|Samuel]] in zlasti njegov sin [[Gavril Radomir]], podpirala bogomilsko gibanje. Jedro tedanjega bolgarskega cesarstva se je ujemalo z regijo, v kateri je bilo bogomilstvo najbolj dejavno. Samuel se je med svojim uporom proti Bizantinskemu cesarstvu zelo verjetno zanašal tudi na podporo bogomilov. Med njegovim vladanjem (976-1014) ni nobenega dokaza za preganjanje bogomilov.<ref name=ref7/> ==Doktrina== Iz nepopolnih in protislovnih razpoložljivih podatkov je mogoče razbrati samo to, da so bili bogomili gnostiki, adopcionisti in dualisti.<ref name=ref6/> Dualizem je bil sprva zmeren. Po njihovem učenju je Bog ustvaril in vlada duhovnemu delu sveta, Satan pa je ustvaril materialni del. Satan je podrejen Bogu in je v nekem smislu njegov sin.<ref name="ref31">Yuri Stoyanov (2000). ''The Other God: Dualist Religions from Antiquity to the Cathar Heresy'' (v španščini). Yale University Press.ISBN 978-03-000825-3-1.</ref> Bogomili se niso popolnoma osvobodili absolutnega dualizma manihejcev in pavličanov in so sčasoma začeli verjeti, da sta Bog in Satan večna nasprotnika, podobno kot so kasneje verjeli katarci.<ref name=ref6/> Njihovo prisvojeno učenje je domnevno prišlo od Pavla s Samosate, za katerega se je kasneje verjelo, da je to bil [[apostol Pavel]]. Bogomili so zavračali krščanstvo pravoslavnih cerkva in hkrati niso sprejeli [[Doketizem|doketskega]] učenja nekaterih drugih gnostičnih sekt.<ref name=ref6/> Zavračali so tudi ustaljene oblike države in Cerkve in krščanski anarhizem. ===Izvirna besedila=== Med mogoča izvirna besedila za bogomisko doktrino spada: * ''Zgodba o križu-drevesu'' in ''Molitev proti vročici'' bolgarskega duhovnika Jeremije Uporabljali so morda tudi naslednji psevdepigrafski besedili: * ''Apokrif sv. Janeza'' (''Interrogatio Johannis, Oratione st. Ioanis''), znan tudi kot ''Tajna večerja'' ali ''Knjiga sv. Janeza''<ref>Quispel, Gilles (2008), Oort, Johannes (ur.). ''Gnostica, Judaica, Catholica: zbrani eseji'', str. 11.</ref> * psevdoepigrafsko ''Izaijevo videnje'' (po Eftimiju Zigabenu)<ref>Thomsett, Michael C (2010). ''The Inquisition: A History''. str. 48.</ref><ref>Tyerman, Christopher (2006). ''God's war: a new history of the Crusades''. str. 573.</ref> Bogomili so sprejemali štiri evangelije, štirinajst Pavlovih pisem, tri pisma Janeza, Jakoba in Jude, in ''Pismo Laodikejcem''. Na Vzhodu in Zahodu so zasejali seme bogate ljudske verske književnosti. ''Ilustrurano Sveto pismo'', ''Pismo iz nebes'', ''Potovanje skozi nebesa in pekel'', številne legende o [[Adam in Eva (apokrifna izročila)|Adamu in Evi]], verske pesnitve o ''Kalēki perehožie'' in druga podobna dela kažejo na obsežno dejavnost bogomilov v Bolgariji in njihovih naslednikov v drugod po Evropi.<ref name=ref6/> ===Kozmologija=== V izvirni dualistični zgodbi so bogomili verjeli, da je Bog imel dva sinova: starejšega Satanaila in mlajšega Mihaela.<ref>"1911 Encyclopædia Britannica/Bogomils". 1911. Pridobljeno 20. oktobra 2018.</ref> Satanail se je očetu uprl in postal zloben duh. Ustvaril je spodnja nebesa in Zemljo in poskušal ustvariti človeka, vendar je moral na koncu pozvati Boga, da mu da dušo. Po ustvarjenju je bilo Adamu dovoljeno, da orje zemljo pod pogojem, da sebe in svoje potomce proda lastniku Zemlje Satanailu. Da bi osvobodil Adama in njegovo potomstvo, je Bog na Zemljo poslal Mihaela v podobi človeka, ki se je poistovetil z [[Jezus Kristus|Jezusom Kristusom]] in po krstu v reki [[Jordan]] postal Božji izvoljenec. Ko se je pojavil [[Sveti duh]] v obliki golobice, je Jezus dobil moč, da je zlomil zavezo v obliki glinaste tablice (''hierographon''), ki jo je Satanail dobil od Adama. Adam je zdaj postal angel Mihael v človeški podobi in kot tak premagal Satanaila in mu iz imena vzel končnico ''–il'', ki je pomenila Boga in v kateri je prebivala njegova moč. Satanail se je pretvoril v Satana in zaradi njegovih spletk se je zgodilo Jezusovo križanje. Satan je postal tvorec cele pravoslavne skupnosti s cerkvami, opravami, obredi, zakramenti in posti, menihi in duhovniki. Svet je postal Satanovo delo, v katerem se je bilo treba vedno in povsod izogibati vsem pretiranim užitkom, kar ni bilo daleč od askeze.<ref name=ref6/> Najbolj spoštovano in najmočnejše orožje proti Satanu je bila molitev ''Očenaš'', ki je vsebovala več zaklinjanj proti zlim duhovom. Vsaka bogomilska skupnost je imela svojih dvanajst apostolov, ženske pa so lahko dosegle rang izbranke. Bogomili so nosili oblačila beraških menihov in bili znani kot ostroumni misijonarji, ki so daleč naokrog propagirali svoj nauk. Zdravili so bolne in izganjali zle duhove, prepotovali različne dežele in širili svoje apokrifne spise in nekaj knjig [[Stara zaveza|Stare zaveze]], s čimer so zelo vplivali na verska prepričanja ljudstev in jih pripravljali na [[Reformacija|reformacijo]].<ref name=ref6/> ===Kristologija in Sveta trojica=== Za bogomile Logos ni bil druga oseba v Sveti trojici in utelešenje večnega sveta, ampak samo govorjena Božja beseda, izražena v ustnem Krisusovem učenju.<ref>Dimitri Obolensky (2004). ''The Bogomils: A Study in Balkan Neo-Manichaeism''. str. 211.</ref> Četudi so se bogomili imeli za vernike, ki verujejo v Sveto trojico,<ref>Hugh Eteriano, Janet Hamilton, Sarah Hamilton (2004). Contra Patarenos. str. 39.</ref> je njihovo izobčenje okoli leta 1027 temeljilo na obtožbi, da jo zavračajo.<ref>Claire Taylor (2005). ''Heresy in medieval France: dualism in Aquitaine and the Agenais''. str. 64.</ref> ===Nasprotovanje institucijam in materializmu=== Bistvo bogomilstva je dvojnost v ustvarjanju sveta. Katoliška cerkev je imela ravno to dvojnost za heretično. Bogomili so zemeljsko grešno življenje razlagali kot stvaritev Satana, angela, ki je bil poslan na Zemljo. Zaradi tega učenja je uradna Cerkev trdila, da njihova doktrina omalovažuje vse, kar je bilo ustvarjenega z materialističnimi in državnimi cilji in da doktrina ne prihaja iz duše, edine božanske lastnine, ki jo človek ima. Bogomili so zavračali plačevanje davkov, [[Tlaka|tlako]] in vojskovanje v osvajalskih vojnah. Ignorirali so fevdalno družbeno ureditev, kar so njihovi nasprotniki razlagali kot motenje, če ne rušenje države in Cerkve. Karp Strigolnik, ki je v 14. stoletju pridigal bogomilsko doktrino v [[Nižni Novgorod|Novgorodu]], je razlagal, da je sv. Pavel učil, da se morajo preprosti ljudje učiti drug od drugega. Bogomili so zato nekoga iz skupnosti izvolili za svojega učitelja in duhovnega vodjo in niso potrebovali posebnih duhovnikov. Razen tega so učili, da se moli lahko v zasebnih prostorih, zato posebne zgradbe, se pravi cerkve, niso potrebne. Duhovnega vodjo je posvetila skupnost in ne kakšen za to imenovan minister. Vsak član skupnosti je lahko dosegel Kristusovo popolnost in postal Kristus ali Klist. Poroka ni bila zakrament. Bogomili so zavračali post ob ponedeljkih in petkih in meništvo. Kristusa so razglasili za Božjega sina, nič drugačnega od drugih prerokov. Za vino in kruh med katoliškim verskim obredom so trdili, da se ne spremeni v meso in kri, da bo zadnjo sodbo opravil Bog in ne Jezus, da so slike in križ idoli in da je čaščenje svetnikov in relikvij [[Malikovanje|malikovanje]].<ref name=ref6/> Bogomilska doktrina se je ohranila v več ruskih sektah, katerih doktrine vsebujejo tudi manihejski dualistični koncept nastanka sveta. Nekaj se je ohranilo tudi v njihovih spisih. Književnost heretičnih sekt skozi vso zgodovino vsebuje predvsem apokrifne svetopisemske pripovedi. Kot avtorja prepovedanih knjig, ''"ki se jih ne drzne brati noben pravoslavni vernik"'', se omenjata papež Jeremija ali Bogomil. Četudi ima večina spisov isti izvor kot spisi, ki so bili že na starejših seznamih prepovedanih knjig, so spremembe, ki so jih opravili bogomilski uredniki, zadostovale, da so spise propagirali kot lastno specifično doktrino.<ref name=ref6/> Najbolj enostavno in privlačno obliko, odeto z avtoriteto slavnega svetega avtorja, imajo njihove pripovedi o stvaritvi sveta in človeka, izvoru greha in odrešitve, zgodovini križa, prepirov med telesom in dušo, pravim in napačnim, nebesi in peklom, zbrane ali v ''Ilustriranih Biblijah'' (''Paleja'') ali v dialogih med Kristusom in njegovimi učenci ali v dialogih med slavnimi cerkvenimi očeti, ki so razlagali te poglede na preprost način, prilagojen razumevanju prebivalstva (''Lucidaria'').<ref name=ref6/> ==Zapuščina== ===Povezava s kasnejšimi verskimi gibanji=== Bogomili so bili vez med tako imenovanimi heretičnimi sektami Vzhoda in Zahoda. Najbolj aktivni so bili sejalci bogomilske doktrine v Kijevski Rusiji in med vsemi narodi v zahodni Evropi. V 12. in 13. stoletju so bili na Zahodu že znani kot katari, drugod pa kot bolgari. Leta 1207 je omenjena ''Bulgarorum heresis'' (''bolgarska herezija''). Leta 1223 so se Albižani deklarirali za lokalne bougres (bolgare), približno iz istega obdobja pa je tudi omemba ''"papeža Albižanov, ki prebiva znotraj meja Bolgarije"''. Katari, patareni, valdenzi, anabaptisti, ruski strigolniki in duhovni kristjani so se v različnih obdobjih istovetili z bogomili ali bili z njimi tesno povezani, čeprav nekateri od njih niso imeli z bogomili nobene zveze in/ali sploh niso bili dualisti.<ref name=ref6/> Veliko znanstvenih razprav se je razvilo okoli natančne povezave med dualističnimi herezijami na različnih prostorih in stoletjih po celi Evropi, predvsem o tem, ali je šlo za eno samo gibanje ali verski sistem, ki se je razširil iz enega središča, ali več heretičnih gibanj, ki so nastala neodvisno v različnih delih Evrope. Zmedo povzročajo tudi srednjeveški viri sami, ker na primer za papeško [[Inkvizicija|inkvizicijo]] v 13. stoletju v južni [[Francija|Franciji]] pogosto enostavno trdijo, da je bila dualistična herezija, neposredno povezna s predhodnimi heretičnimi gibanji v drugih regijah. Inkvizitorji pogosto opisujejo katare iz 13. stoletja kot neposreden izrastek preživelih manihejskih dualistov iz prejšnjih stoletij. Po isti logiki bi morali inkvizitorji, ki so se na obrobju Evrope srečevali s poganskimi verstvi (keltske države, baltski križarski pohodi), obtožiti nekristjane, da častijo [[Apolon|Apolona]] in [[Merkur (mitologija)|Merkurja]]. Srednjeveška učenost je razdeljena na trditve, da so bili katari izrastek bogomilov, in trditve, da je inkvizicija v 13. stoletju enostavno zmotila in katare izenačila z bogomili. ===Bogomili v sodobni in ljudski kulturi=== ''Foucaultovo nihalo'', roman italijanskega filozofa in pisca [[Umberto Eco|Umberta Eca]], ki opisuje načrt velike tajne in mistične zarote, temelji na izginotju bogomilov po propadu [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]]. ''Tajna knjiga'' je makedonski film, kombinacija kriminalke, trilerja in zarote, ki temelji na izmišljeni zgodbi iskanja izvornega slovanskega jezika v ''Tajni knjigi'', ki so jo napisali bolgarski bogomili in jo v srednjem veku prinesli v Zahodno Evropo. Po Bogomilu se imenuje jama Bogomil na Rugged Islandu v Južnem šetlandskem otočju na [[Antarktika|Antarktiki]]. Bogomili igrajo pomembno vloga v romanu Thomasa Pynchona A''gainst the Day'' (''Proti dnevu''). ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Johann Christoph Wolf. ''Historia Bogomilorum''. Wittenberg, 1712. * Euthymius Zygabenus. ''Narratio de Bogomilis''. Urednik Johann Karl Ludwig Gieseler. Göttingen, 1842. * C.J. Jirecek. ''Geschichte d. Bulgaren''. Praga, 1876. str. 155, 174-175. * L.P. Brockett. [https://web.archive.org/web/20130309010252/http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/bogumili/lbrockett-bogomils.html ''The Bogomils of Bulgaria and Bosnia: The Early Protestants of the East''] (s.l., 1879). * V. Sharenkoff. ''A Study of Manicheism in Bulgaria''. New York, 1927. * D. Obolensky. ''The Bogomils: A Study in Balkan Neo-Manichaeism''. Cambridge, 1948. Ponatis New York, 1978. * S. Runciman. ''The Medieval Manichee: A Study of the Christian Dualist Heresy''. Cambridge, 1947. * K. Papasov. ''Christen oder Ketzer - die Bogomilen''. Stuttgart, 1983. * [D. Angelov. ''Bogomilstvoto''. Stara Zagora, 1995. * J. Meiers. ''Archbishop Ancient Order of Bogomil, of Americas'''. * J. Ivanov. ''Bogomilski knigi i legendi''. Sofija, 1925. Francoski prevod M. Ribeyrol. ''Livres et Légendes bogomiles''. Pariz, 1976. * Obči religijski leksikon A – Ž. Miroslav Krleža, Zagreb. str. 113. {{refend}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanstvo v 10. stoletju]] [[Kategorija:Gnosticizem]] eack7whj6s91b6d9cq1r6482aeabpi6 0 344532 5736674 5635660 2022-08-19T19:35:37Z 188.230.129.12 wikitext text/x-wiki Penis te jebe leta 1923 postavila [[Yvonne Tembouret]] z dolžino 27,39 m, aktualni rekord pa je 9. julija 1988 postavila [[Gabriele Reinsch]] z dolžino 76,80 m. [[Mednarodna atletska zveza]] uradno priznava 55 rekordov.<ref name=iaaf>{{cite web |title = 13th IAAF World Championships In Athletics: IAAF Statistics Handbook. Daegu 2011. |url = http://www.iaaf.org/mm/Document/06/10/33/61033_PDF_English.pdf |publisher = IAAF Media & Public Relations Department |location = Monte Carlo |pages = str. 606 |format = pdf |year = 2011 |accessdate = 28. septembra 2011 | language=en | archiveurl = http://www.webcitation.org/6B6G1X4mj |archivedate = 23. novembra 2012}}</ref> ==Razvoj rekorda== {| class="wikitable table" border="1" |- ! Dol. (m) ! Atletinja ! Prizorišče ! Datum ! Vir |- |align="center"| 27,39 || {{flagathlete|[[Yvonne Tembouret]]|FRA}} || {{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] || 23. september 1923||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 27,70 || {{flagathlete|[[Lucie Petit]]|FRA}} || {{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] || 14. julij 1924||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 28,325 || {{flagathlete|[[Lisette Petré]]|BEL}} || {{ikonazastave|BEL}} [[Bruselj]] || 21. julij 1924||<ref>{{nl}} Nieuw wereldrecord voor dames, ''Utrechts Nieuwsblad'', 23. julij 1924</ref><ref>{{fr}} Les Sports - en vitesse, ''Le radical'', 23. julij 1924</ref> |- |align="center"| 30,225 || {{flagathlete|[[Lucienne Velu]]|FRA}} || {{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] || 14. september 1924||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 31,15 || {{flagathlete|[[Maria Vidlaková]]|TCH}} || {{ikonazastave|TCH}} [[Praga]] || 11. oktober 1925||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 34,15 || {{flagathlete|[[Halina Konopacka]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Varšava]] || 23. maj 1926||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 38,34 || {{flagathlete|[[Milly Reuter]]|GER}} || {{ikonazastave|GER}} [[Braunschweig]] || 22. avgust 1926||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 39,18 || {{flagathlete|[[Halina Konopacka]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Varšava]] || 4. september 1927||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 39,62 || {{flagathlete|[[Halina Konopacka]]|POL}} || {{ikonazastave|NED}} [[Amsterdam]] || 31. julij 1928||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 40,345 || {{flagathlete|[[Jadwiga Wajs]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Pabianice]] || 15. maj 1932||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 40,39 || {{flagathlete|[[Jadwiga Wajs]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Łódź]] || 16. maj 1932||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 40,84 || {{flagathlete|[[Grete Heublein]]|GER}} || {{ikonazastave|GER}} [[Hagen]] || 19. junij 1932||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 42,43 || {{flagathlete|[[Jadwiga Wajs]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Łódź]] || 19. junij 1932||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 43,08 || {{flagathlete|[[Jadwiga Wajs]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Królewska Huta]] || 15. julij 1933||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 43,795 || {{flagathlete|[[Jadwiga Wajs]]|POL}} || {{ikonazastave|UK}} [[London]] || 11. avgust 1934||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 44,34 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Ulm]] || 2. junij 1935||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 44,76 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Nuremberg]] || 4. junij 1935||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 45,53 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[München]] || 23. junij 1935||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 46,10 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Jena]] || 29. junij 1935||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 47,12 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Dresden]] || 25. avgust 1935||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 48,31 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Dresden]] || 11. julij 1936||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 53,25 || {{flagathlete|[[Nina Dumbadze]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 8. avgust 1948||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 53,37 || {{flagathlete|[[Nina Dumbadze]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Gori]] || 27. maj 1951||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 53,61 || {{flagathlete|[[Nina Romaškova]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Odesa]] || 9. avgust 1952||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 57,04 || {{flagathlete|[[Nina Dumbadze]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Tbilisi]] || 18. oktober 1952||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 57,15 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|ITA}} [[Rim]] || 12. september 1960||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 57,43 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 15. julij 1961||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 58,06 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|BUL|1946}} [[Sofija]] || 1. september 1961||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 58,98 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|UK}} [[London]] || 20. september 1961||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 59,29 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 19. maj 1963||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 59,70 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 11. avgust 1965||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 61,26 || {{flagathlete|[[Liesel Westermann]]|FRG}} || {{ikonazastave|BRA}} [[São Paulo]] || 5. november 1967||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 61,64 || {{flagathlete|[[Christine Spielberg]]|GDR}} || {{ikonazastave|GDR}} [[Regis-Breitingen]] || 26. maj 1968||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 62,54 || {{flagathlete|[[Liesel Westermann]]|FRG}} || {{ikonazastave|FRG}} [[Werdohl]] || 24. avgust 1968||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 62,70 || {{flagathlete|[[Liesel Westermann]]|FRG}} || {{ikonazastave|FRG}} [[Berlin]] || 18. junij 1969||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 63,96 || {{flagathlete|[[Liesel Westermann]]|FRG}} || {{ikonazastave|FRG}} [[Hamburg]] || 27. september 1969||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 64,22 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|FIN}} [[Helsinki]] || 12. avgust 1971||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 64,88 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|FRG}} [[München]] || 4. september 1971||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 65,42 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 31. maj 1972||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 65,48 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|GDR}} [[Augsburg]] || 24. junij 1972||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 66,76 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 4. avgust 1972||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 67,32 || {{flagathlete|[[Argentina Menis]]|ROU|1965}} || {{ikonazastave|ROU|1965}} [[Bukarešta]] || 23. september 1972||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 67,44 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Riga]] || 25. maj 1973||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 67,58 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 11. julij 1973||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 69,48 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|UK}} [[Edinburgh]] || 7. september 1973||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 69,90 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|TCH}} [[Praga]] || 27. maj 1974||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 70,20 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] || 20. avgust 1975||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 70,50 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Soči, Rusija|Soči]] || 24. april 1976||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 70,72 || {{flagathlete|[[Evelin Jahl]]|GDR}} || {{ikonazastave|GDR}} [[Dresden]] || 12. avgust 1978||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 71,50 || {{flagathlete|[[Evelin Jahl]]|GDR}} || {{ikonazastave|GDR}} [[Potsdam]] || 10. maj 1980||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 71,80 || {{flagathlete|[[Marija Petkova]]|BUL|1971}} || {{ikonazastave|BUL|1971}} [[Sofija]] || 15. julij 1980||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 73,26 || {{flagathlete|[[Galina Savinkova]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Leselidze]] || 23. maj 1983||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 73,36 || {{flagathlete|[[Irina Meszynski]]|GDR}} || {{ikonazastave|TCH}} [[Praga]] || 17. avgust 1984||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 74,56 || {{flagathlete|[[Zdenka Šilhavá]]|TCH}} || {{ikonazastave|TCH}} [[Nitra]] || 26. avgust 1984||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 76,80 || {{flagathlete|[[Gabriele Reinsch]]|GDR}} || {{ikonazastave|GDR}} [[Neubrandenburg]] || 9. julij 1988||<ref name=iaaf/> |} ==Sklici in opombe== {{opombe}} {{Svetovni rekordi v atletiki}} [[Kategorija:Svetovni rekordi v atletiki|Disk]] [[Kategorija:Met diska]] 88952epbhshfftu5xryzvp3hg8m0bev 5736676 5736674 2022-08-19T19:41:29Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/188.230.129.12|188.230.129.12]] ([[User talk:188.230.129.12|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] wikitext text/x-wiki '''Ženski [[Svetovni rekordi v atletiki|svetovni rekord]] v [[met diska|metu diska]]'''. Prvi uradno priznani rekord je leta 1923 postavila [[Yvonne Tembouret]] z dolžino 27,39 m, aktualni rekord pa je 9. julija 1988 postavila [[Gabriele Reinsch]] z dolžino 76,80 m. [[Mednarodna atletska zveza]] uradno priznava 55 rekordov.<ref name=iaaf>{{cite web |title = 13th IAAF World Championships In Athletics: IAAF Statistics Handbook. Daegu 2011. |url = http://www.iaaf.org/mm/Document/06/10/33/61033_PDF_English.pdf |publisher = IAAF Media & Public Relations Department |location = Monte Carlo |pages = str. 606 |format = pdf |year = 2011 |accessdate = 28. septembra 2011 | language=en | archiveurl = http://www.webcitation.org/6B6G1X4mj |archivedate = 23. novembra 2012}}</ref> ==Razvoj rekorda== {| class="wikitable table" border="1" |- ! Dol. (m) ! Atletinja ! Prizorišče ! Datum ! Vir |- |align="center"| 27,39 || {{flagathlete|[[Yvonne Tembouret]]|FRA}} || {{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] || 23. september 1923||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 27,70 || {{flagathlete|[[Lucie Petit]]|FRA}} || {{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] || 14. julij 1924||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 28,325 || {{flagathlete|[[Lisette Petré]]|BEL}} || {{ikonazastave|BEL}} [[Bruselj]] || 21. julij 1924||<ref>{{nl}} Nieuw wereldrecord voor dames, ''Utrechts Nieuwsblad'', 23. julij 1924</ref><ref>{{fr}} Les Sports - en vitesse, ''Le radical'', 23. julij 1924</ref> |- |align="center"| 30,225 || {{flagathlete|[[Lucienne Velu]]|FRA}} || {{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] || 14. september 1924||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 31,15 || {{flagathlete|[[Maria Vidlaková]]|TCH}} || {{ikonazastave|TCH}} [[Praga]] || 11. oktober 1925||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 34,15 || {{flagathlete|[[Halina Konopacka]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Varšava]] || 23. maj 1926||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 38,34 || {{flagathlete|[[Milly Reuter]]|GER}} || {{ikonazastave|GER}} [[Braunschweig]] || 22. avgust 1926||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 39,18 || {{flagathlete|[[Halina Konopacka]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Varšava]] || 4. september 1927||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 39,62 || {{flagathlete|[[Halina Konopacka]]|POL}} || {{ikonazastave|NED}} [[Amsterdam]] || 31. julij 1928||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 40,345 || {{flagathlete|[[Jadwiga Wajs]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Pabianice]] || 15. maj 1932||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 40,39 || {{flagathlete|[[Jadwiga Wajs]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Łódź]] || 16. maj 1932||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 40,84 || {{flagathlete|[[Grete Heublein]]|GER}} || {{ikonazastave|GER}} [[Hagen]] || 19. junij 1932||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 42,43 || {{flagathlete|[[Jadwiga Wajs]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Łódź]] || 19. junij 1932||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 43,08 || {{flagathlete|[[Jadwiga Wajs]]|POL}} || {{ikonazastave|POL}} [[Królewska Huta]] || 15. julij 1933||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 43,795 || {{flagathlete|[[Jadwiga Wajs]]|POL}} || {{ikonazastave|UK}} [[London]] || 11. avgust 1934||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 44,34 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Ulm]] || 2. junij 1935||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 44,76 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Nuremberg]] || 4. junij 1935||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 45,53 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[München]] || 23. junij 1935||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 46,10 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Jena]] || 29. junij 1935||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 47,12 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Dresden]] || 25. avgust 1935||<ref name=iaaf /> |- |align="center"| 48,31 || {{flagathlete|[[Gisela Mauermayer]]|GER|Nazi}} || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Dresden]] || 11. julij 1936||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 53,25 || {{flagathlete|[[Nina Dumbadze]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 8. avgust 1948||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 53,37 || {{flagathlete|[[Nina Dumbadze]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Gori]] || 27. maj 1951||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 53,61 || {{flagathlete|[[Nina Romaškova]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Odesa]] || 9. avgust 1952||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 57,04 || {{flagathlete|[[Nina Dumbadze]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Tbilisi]] || 18. oktober 1952||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 57,15 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|ITA}} [[Rim]] || 12. september 1960||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 57,43 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 15. julij 1961||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 58,06 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|BUL|1946}} [[Sofija]] || 1. september 1961||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 58,98 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|UK}} [[London]] || 20. september 1961||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 59,29 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 19. maj 1963||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 59,70 || {{flagathlete|[[Tamara Press]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 11. avgust 1965||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 61,26 || {{flagathlete|[[Liesel Westermann]]|FRG}} || {{ikonazastave|BRA}} [[São Paulo]] || 5. november 1967||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 61,64 || {{flagathlete|[[Christine Spielberg]]|GDR}} || {{ikonazastave|GDR}} [[Regis-Breitingen]] || 26. maj 1968||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 62,54 || {{flagathlete|[[Liesel Westermann]]|FRG}} || {{ikonazastave|FRG}} [[Werdohl]] || 24. avgust 1968||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 62,70 || {{flagathlete|[[Liesel Westermann]]|FRG}} || {{ikonazastave|FRG}} [[Berlin]] || 18. junij 1969||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 63,96 || {{flagathlete|[[Liesel Westermann]]|FRG}} || {{ikonazastave|FRG}} [[Hamburg]] || 27. september 1969||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 64,22 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|FIN}} [[Helsinki]] || 12. avgust 1971||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 64,88 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|FRG}} [[München]] || 4. september 1971||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 65,42 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 31. maj 1972||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 65,48 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|GDR}} [[Augsburg]] || 24. junij 1972||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 66,76 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 4. avgust 1972||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 67,32 || {{flagathlete|[[Argentina Menis]]|ROU|1965}} || {{ikonazastave|ROU|1965}} [[Bukarešta]] || 23. september 1972||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 67,44 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Riga]] || 25. maj 1973||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 67,58 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] || 11. julij 1973||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 69,48 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|UK}} [[Edinburgh]] || 7. september 1973||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 69,90 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|TCH}} [[Praga]] || 27. maj 1974||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 70,20 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] || 20. avgust 1975||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 70,50 || {{flagathlete|[[Faina Melnik]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Soči, Rusija|Soči]] || 24. april 1976||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 70,72 || {{flagathlete|[[Evelin Jahl]]|GDR}} || {{ikonazastave|GDR}} [[Dresden]] || 12. avgust 1978||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 71,50 || {{flagathlete|[[Evelin Jahl]]|GDR}} || {{ikonazastave|GDR}} [[Potsdam]] || 10. maj 1980||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 71,80 || {{flagathlete|[[Marija Petkova]]|BUL|1971}} || {{ikonazastave|BUL|1971}} [[Sofija]] || 15. julij 1980||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 73,26 || {{flagathlete|[[Galina Savinkova]]|URS}} || {{ikonazastave|URS}} [[Leselidze]] || 23. maj 1983||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 73,36 || {{flagathlete|[[Irina Meszynski]]|GDR}} || {{ikonazastave|TCH}} [[Praga]] || 17. avgust 1984||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 74,56 || {{flagathlete|[[Zdenka Šilhavá]]|TCH}} || {{ikonazastave|TCH}} [[Nitra]] || 26. avgust 1984||<ref name=iaaf/> |- |align="center"| 76,80 || {{flagathlete|[[Gabriele Reinsch]]|GDR}} || {{ikonazastave|GDR}} [[Neubrandenburg]] || 9. julij 1988||<ref name=iaaf/> |} ==Sklici in opombe== {{opombe}} {{Svetovni rekordi v atletiki}} [[Kategorija:Svetovni rekordi v atletiki|Disk]] [[Kategorija:Met diska]] 8x5etzjsh9nw35t5d5qmq81zi4c7m8a 0 344956 5736564 5442898 2022-08-19T13:04:21Z Ljuba brank 92351 np, tp wikitext text/x-wiki [[Slika:Murijev vrelec Jezersko Slovenija Bad Vellach Avstrija 3.JPG|thumb|right|200px|Tabla ob cesti iz smeri Jezerskega proti Avstriji, ki nas usmeri k Murijevem vrelcu]] [[Slika:Murijev vrelec Jezersko Slovenija Bad Vellach Avstrija 2.JPG|thumb|right|200px|Murijev vrelec ob strugi potoka. ]] [[Slika:Murijev vrelec Jezersko Slovenija Bad Vellach Avstrija 1.JPG|thumb|right|200px|Murijev vrelec. Voda obogatena z železovimi minerali pušča po strugi značilno oborino.]] '''Murijev vrelec''' ({{jezik-de|Muri quelle}}) je izvir vode, ki je na avstrijski strani pobočja [[Goli Vrh]]. Izvir je ob glavni cesti, ki vodi iz smeri [[Jezersko|Jezersko]] proti vasici [[Bad Vellach]]. Voda izvira iz [[paleozoik|paleozoiskih]] [[skrilavec|skrilavcev]], ki vsebujejo visoko koncentracijo železovih mineralov. Voda zaradi visoke koncentracije železovih mineralov za sabo po strugi in kamnih pušča markantno sled. Padavinska voda ob deževju ponikne in se pomeša z ogljikovim dioksidom, ki prihaja iz globljih delov zemeljske skorje. Taka voda raztaplja železove minerale, ki so prisotni v kamninah na tem območju. Izvir v času suše in obdobja nizkih padavin presahne. == Zunanje povezave == * [http://www.ednevnik.si/entry.php?w=UroshGrabner&e_id=172161/ Uroš Grabnar, Ognjeno rdeča voda...] == Glej tudi == * [[Jezersko]] * [[Občina Jezersko]] * [[Jenkova kasarna]] * [[Planšarsko jezero]] * [[Slabokrvnost]] * [[Glavobol]] * [[Utrujenost]] * [http://sl.wikipedia.org/wiki/Nuskova#Izvir_mineralne_vode_v_Nuskovi Izvir mineralne vode v Nuskovi, Goričko] {{Coord|46.420054|N|14.5454|E|display=title}} [[Kategorija:Izviri]] 8h3yimlup95nyvyjswjiqust41p6w29 5736586 5736564 2022-08-19T14:15:39Z A09 188929 pnp, inf., -gt wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka|country={{AUT}}|pushpin_map=Avstrija - Koroška|image=Murijev vrelec Jezersko Slovenija Bad Vellach Avstrija 2.JPG|source1_location=[[Goli Vrh]]|name_native=Muri quelle|name_native_lang=de}} '''Murijev vrelec''' ({{jezik-de|Muri quelle}}) je izvir vode, ki je na avstrijski strani pobočja [[Goli vrh (Avstrija)|Goli Vrh]]. Izvir je ob glavni cesti, ki vodi iz smeri [[Jezerski vrh, Jezersko|Jezerskega]] proti vasici [[Bad Vellach]]. Voda izvira iz [[paleozoik|paleozoiskih]] [[skrilavec|skrilavcev]], ki vsebujejo visoko koncentracijo železovih mineralov. Voda zaradi visoke koncentracije železovih mineralov za sabo po strugi in kamnih pušča markantno sled. Padavinska voda ob deževju ponikne in se pomeša z ogljikovim dioksidom, ki prihaja iz globljih delov zemeljske skorje. Taka voda raztaplja železove minerale, ki so prisotni v kamninah na tem območju. Izvir v času suše in obdobja nizkih padavin presahne. == Zunanje povezave == * [http://www.ednevnik.si/entry.php?w=UroshGrabner&e_id=172161/ Uroš Grabnar, Ognjeno rdeča voda...] == Glej tudi == * [[Jezersko]] * [[Jezernica (Jezersko)|Jezernica]] {{Coord|46.420054|N|14.5454|E|display=title}} [[Kategorija:Izviri]] dm5flh9hrtpqb8it8e8o1s86jas6b7r 5736590 5736586 2022-08-19T14:18:54Z A09 188929 tn wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka|country={{AUT}}|pushpin_map=Avstrija Koroška|image=Murijev vrelec Jezersko Slovenija Bad Vellach Avstrija 2.JPG|source1_location=[[Goli Vrh]]|name_native=Muri quelle|name_native_lang=de}} '''Murijev vrelec''' ({{jezik-de|Muri quelle}}) je izvir vode, ki je na avstrijski strani pobočja [[Goli vrh (Avstrija)|Goli Vrh]]. Izvir je ob glavni cesti, ki vodi iz smeri [[Jezerski vrh, Jezersko|Jezerskega]] proti vasici [[Bad Vellach]]. Voda izvira iz [[paleozoik|paleozoiskih]] [[skrilavec|skrilavcev]], ki vsebujejo visoko koncentracijo železovih mineralov. Voda zaradi visoke koncentracije železovih mineralov za sabo po strugi in kamnih pušča markantno sled. Padavinska voda ob deževju ponikne in se pomeša z ogljikovim dioksidom, ki prihaja iz globljih delov zemeljske skorje. Taka voda raztaplja železove minerale, ki so prisotni v kamninah na tem območju. Izvir v času suše in obdobja nizkih padavin presahne. == Zunanje povezave == * [http://www.ednevnik.si/entry.php?w=UroshGrabner&e_id=172161/ Uroš Grabnar, Ognjeno rdeča voda...] == Glej tudi == * [[Jezersko]] * [[Jezernica (Jezersko)|Jezernica]] {{Coord|46.420054|N|14.5454|E|display=title}} [[Kategorija:Izviri]] 4sx9n3kfzq65t1z6cbhbynkodgcepro 0 346272 5737257 5582050 2022-08-20T07:38:55Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT)}} [[Slika:KSEVT Vitanje.jpg|thumb|280x280px|Zunanjost KSEVT Vitanje]] Stavba '''Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT)''' je bila med leti 2012 in 2017 sedež istoimenskega zavoda, ki se je ukvarjal s »kulturalizacijo [[vesolje|vesolja]]«. Objekt je od takrat tudi osrednji kulturni prostor v [[Vitanje|Vitanju]], od koder izvira družina pionirja vesoljskih tehnologij [[Herman Potočnik Noordung|Hermana Potočnika Noordunga]]. == Zgodovina == <!-- pred tem v kulturnem domu --> Stavba je bila uradno odprta 6. septembra 2012<ref>Krečič, Jela. [http://www.delo.si/novice/slovenija/vitanje-postalo-sredisce-evropskih-vesoljskih-tehnologij.html "Vitanje postalo središče evropskih vesoljskih tehnologij"]. ''Delo''. Delo, d. d. Pridobljeno 8. marca 2013.</ref><ref>K., M. [http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/herman-potocnik-pionir-ki-je-kozmicna-prostranstva-priblizal-cloveku/291000 "Herman Potočnik - pionir, ki je kozmična prostranstva približal človeku"]. ''MMC RTV Slovenija''. RTV Slovenija. Pridobljeno 8. marca 2013.</ref><ref>STA. [http://www.ukom.gov.si/si/promocija_slovenije/publikacije/sinfo_informativno_promocijska_revija/arhiv_2012/ksevt_vitanje/ "Objekt KSEVT zgrajen, zdaj priprave na septembrsko odprtje"]. ''Sinfo''. Urad Vlade RS za komuniciranje. Pridobljeno 8. marca 2013.</ref><ref>Lechner, Marie. [http://next.liberation.fr/design/2012/09/19/le-ksevt-vaisseau-special_847476 ''"Le Ksevt, vaisseau spécial"'']. ''Libération''. SARL Libération. Pridobljeno 8. marca 2013.</ref><ref>Riedl, Joachim. [http://www.zeit.de/2012/38/Vitanje-Slowenien-Kulturzentrum-Raumfahrt ''"Raumschiff Vitanje"'']. ''Die Zeit''. Zeitverlag Gerd Bucerius GmbH & Co. KG. Pridobljeno 8. marca 2013.</ref><ref>G. Höller, Herwig. [http://derstandard.at/1345166953632/Weltraum-Odyssee-im-slowenischen-Bergdorf ''"Weltraum-Odyssee im slowenischen Bergdorf"'']. ''Der Standard''. STANDARD Verlagsgesellschaft m.b.H. Pridobljeno 8. marca 2013.</ref>. Na njej so nastopili člani švicarskega umetniškega kolektiva Cod.Act s svojo umetnino Pendulum Choir. Ob dogodku je obiskovalce otvoritve z [[Mednarodna vesoljska postaja|Mednarodne vesoljske postaje (MVP)]] preko video povezave pozdravil kozmonavt Jurij Malenčenko. Od otvoritve septembra 2012 do leta 2018 je bila osrednja razstava 100 monumentalinih vplivov Hermana Potočnika Noordunga<ref>{{Navedi novice|title=Vitanje pripravljene na kulturalizacijo vesolja|date=6.9.2012|url=https://misli.sta.si/1796413/vitanje-pripravljene-na-kulturalizacijo-vesolja}}</ref>, na kateri je bilo predstavljeno Potočnikovo življenje povezano z različnimi kraji v tedanji Avstro-Ogrski, ter predvsem Potočnikove povezave in vplivi na druge pionirje vesoljskih tehnologij. Od septembra 2012 do konca avgusta 2013 so bili v okviru razstave o Potočniku razstavljeni muzealični original prvega satelita, [[Sputnik 1|Sputnika 1]], ter originalni vesoljski obleki Sokol-KV2 in Orlan M (Orel) iz [[Zvezdno mesto|Zvezdnega mesta]] v Rusiji. Od oktobra 2013 do konca avgusta 2014 je bila odprta razstava Voyager/Dr. Mavretič<ref>T., K. [http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/vitanje-v-znamenju-voyagerja-in-antona-mavretica/319891 "Vitanje v znamenju Voyagerja in Antona Mavretiča"]. ''MMC RTV Slovenija''. RTV Slovenija. Pridobljeno 15. oktobra 2013.</ref><ref>Č., Ni. [http://www.delo.si/novice/politika/pahor-sprejel-znanstvenika-antona-mavretica.html "Pahor sprejel znanstvenika Antona Mavretiča"]. ''Delo''. Delo, d.d. Pridobljeno 15. oktobra 2013.</ref>. Njen osrednji predmet, ki je prvič predstavljen svetovni javnosti, je originalni nadomestni instrument za meritve Sončeve plazme PLS (projekt NASA in MIT Boston). Vodilni konstruktor PLS je bil inženir slovenskega rodu, [[Anton Mavretič|dr. Anton Mavretič]]. Od februarja 2014 do leta 2015 je bila v KSEVT razstava Bivanje Orbita<ref>{{Navedi novice|title=V KSEVT razstava Bivanje: Orbita - vsakdanjik v vesolju|date=28.1.2014|url=https://www.sta.si/1972037/v-ksevt-razstava-bivanje-orbita-vsakdanjik-v-vesolju}}</ref>, na kateri je bila predstavljena originalna bivalna oprema Mednarodne vesoljske postaje, vključno z spalno vrečo, toaletno školjko, fitnes napravo in drugo. Od februarja 2016 do februarja 2017 je bila v KSEVT razstava Objektivi<ref>{{Navedi novice|title=OB RAZSTAVI “OBJEKTIVI” V KSEVT|date=22.2.2016|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/pogled-v-znanost/174389881/}}</ref>. Predstavljeni so bili originalno okno Vzor iz vesoljskega plovila Vostok-2 skozi katerega je German S. Titov prvič posnel Zemljo iz vesolja. Med več kamerami in fotoaparati sta bili tudi originalni kameri Konvas in Zenit 3-M, s katerimi so bili posneti nekateri zgodovinski posnetki. Originalne eksponate je prispeval Muzej Kozmonavtike iz Zvezdnega mesta. == Arhitektura == Arhitekturna zasnova stavbe KSEVT je delo arhitekturnih birojev Bevk-Perović, Dekleva-Gregorič, Ofis ter Sadar+Vuga in izhaja iz načrta bivalnega kolesa, dela prve geostacionarne vesoljske postaje, kakor je opisana v Potočnikovi knjigi ''[[Problem vožnje po vesolju - raketni motor]]''. Stavba je monolitna betonska zgradba, ki sestoji iz dveh nizkih valjev. Dinamika med njima ustvarja vtis lebdenja in vrtenja. Osrednji razstavni prostor obkroža glavno, okroglo dvorano, ki se z gornjimi raziskovalnimi prostori povezuje skozi okroglo odprtino med obema prostoroma. Avtorji so s tem želeli poudariti interakcijo med programom lokalne skupnosti in programom KSEVT. Glavno krožno dvorano z obeh strani obdaja polkrožna klančina, ki predstavlja osrednji razstavni prostor. Na vrhu klančine je prehod v manjši valj stavbe – v prvo nadstropje, ki je namenjeno študijskim in raziskovalnim potrebam ter knjižnici oz. zbirki ''Zakladi modernosti''. Avtorji zgradbe so prejeli [[Plečnikova nagrada|Plečnikovo nagrado]] za arhitekturo 2013<ref>Krečič, Jela. [http://www.delo.si/kultura/dediscina/ksevt-v-vitanju-prejel-plecnikovo-nagrado.html "Ksevt v Vitanju prejel Plečnikovo nagrado"]. ''Delo''. Delo, d.d. Pridobljeno 15. oktobra 2013.</ref><ref>kul. [http://www.dnevnik.si/kultura/plecnikova-nagrada-avtorjem-ksevt-vitanje "Plečnikova nagrada avtorjem KSEVT Vitanje"]. ''Dnevnik''. Dnevnik, d.d. Pridobljeno 15. oktobra 2013.</ref><ref>Ti., B. [http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/nagrajeni-vesoljski-muzej-v-vitanju-sega-do-kozmicnih-razseznosti/307251 "Nagrajeni vesoljski muzej v Vitanju sega 'do kozmičnih razsežnosti'"]. ''MMC RTV Slovenija''. RTV Slovenija. Pridobljeno 15. oktobra 2013.</ref>, Zlati svinčnik 2013 in nagrado Trend 2012. Arhitektura KSEVT je bila nominirana za Evropsko nagrado [[Ludwig Mies van der Rohe|Mies van der Rohe]] za najboljšo sodobno arhitekturo. == Program == Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij je kot zavod glavnino svojega delovanja posvečalo raziskavam in razvijanju programov kulturalizacije vesolja. Kompozitne misije, ki povezujejo znanost in umetnost s poudarkom na humanistični znanosti in sodobni umetnosti, so potekale v obliki konferenc, delavnic. Planiran je bil tudi rezidenčni raziskovalni programa za mlade umetnike in znanstvenike. Glavni namen njihove dejavnosti je bilo razvijati kulturne aplikacije za obstoječe vesoljske programe. Center je opravljal tudi muzejsko in razstavno dejavnost, ki se zgodovinsko in medkulturno ukvarja z raziskavami vesolja, založniške in izobraževalne dejavnosti ter vodi produkcijo razstav in dogodkov. Tretja glavna dejavnost centra so večpredstavnostni izobraževalni programi za osnovne in srednje šole. Krovne institucije, ki sodelujejo s centrom v Sloveniji, so [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], [[Slovenska znanstvena fundacija]] in [[Slovenska matica]]. == Glej tudi == {{Commonscat|Center Hermana Potočnika Noordunga}} == Opombe in sklici == {{opombe|2}} == Zunanje povezave == * [https://www.ksevt.eu Ksevt.eu], uradna spletna stran * [http://noordung.blogspot.com Noordung Orbit], neuradni angleški blog o centru in Hermanu Potočniku [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Vitanje]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2012]] {{DEFAULTSORT:Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT)}} q4lx4wmb6fyabhmmivfpla8vy2egc8x 0 351259 5737064 5604951 2022-08-20T07:11:04Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Nagrada Hinka Smrekarja''' je najvišje slovensko priznanje na področju [[Ilustracija|ilustracije]], ki jo podeljujejo Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov v okviru [[Bienale slovenske knjižne ilustracije|slovenskega bienala ilustracije]] ob robu [[Slovenski knjižni sejem|slovenskega knjižnega sejma]] od leta [[1993]]. == Prejemniki nagrad == {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="background:#fafafa; font-size:96%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" cellspacing="0" cellpadding="3" border="1" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !Leto !bienale !nagrada za življenjsko delo !nagrada Hinka Smrekarja !priznanje Hinka Smrekarja !pohvala žirije !plaketa Hinka Smrekarja !sklici |- |1993 | ||/||[[Marija Lucija Stupica]]|||||| | |- |1995 | ||/||[[Marija Lucija Stupica]]|||||| | |- |1997 | ||[[Marlenka Stupica]]||[[Dušan Muc]]|||||| | |- |2000 | ||[[Ančka Gošnik Godec]]||[[Rudi Skočir]]|||||| | |- |2002 | ||[[Jelka Šubert Reichman]]||[[Zvonko Čoh]]|||||| | |- |2004 | ||[[Marija Vogelnik]]<BR>[[Milan Bizovičar]]||[[Jelka Godec Schmidt]]|||||| | |- |2006 | ||[[Marjanca Jemec Božič]]||[[Alenka Sottler]]|| |||| | |- |2008 |8. Slovenski bienale ilustracije||[[Štefan Planinc]]||[[Kostja Gatnik]]||[[Aleksander Brezlan]]<BR>[[Matej Stupica]]||/||[[Alenka Sottler]]<BR>[[Žarko Vrezec]] | |- |2010 |9. Slovenski bienale ilustracije||[[Melita Vovk|Melita Vovk Štih]]||[[Danijel Demšar]]||[[Marjan Manček]]<BR>[[Damijan Stepančič]]||[[Nina Mrđenović]]<BR>[[Jure Engelsberger]]<BR>[[Ana Zavadlav]]<BR>[[Žarko Vrezec]]<BR>[[Andrej Štular]]||[[Alenka Sottler]]<BR>[[Zvonko Čoh]] | |- |2012 |10. Slovenski bienale ilustracije||[[Kamila Volčanšek]]||[[Peter Škerl]]||[[Maja Kastelic]]<BR>[[Vladimir Leben]]||[[Ana Baraga]]<BR>skupina Kaverljag||[[Damijan Stepančič]]<BR>[[Petra Prezelj]] | |- |2014 |11. Slovenski bienale ilustracije||[[Jože Ciuha]]||[[Hana Stupica]]||[[Ana Zavadlav]]<BR>[[Ana Maraž]]||/||[[Matija Medved]]<BR>[[Maja Kastelic]] | |- |2016 |12. Slovenski bienale ilustracije||[[Marjan Manček]]||[[Damijan Stepančič]]||[[Matej Stupica]]<BR>[[Andreja Peklar]]||[[Sanja Zamuda]]<BR>[[Ana Zavadlav]]<BR>[[Marija Prelog]]||[[Tina Dobrajc]]<BR>[[Suzi Bricelj]] | |- |2019 |13. Slovenski bienale ilustracije||[[Kostja Gatnik]]||[[Milan Erič]]|||[[Jure Engelsberger]]<BR>[[Bojana Dimitrovski]]||[[Anka Kočevar]]<BR>[[Samira Kentrić]]<BR>[[Maja Poljanc]]||[[Hana Stupica]]<BR>[[David Krančan]] | |- |2021 |14. Slovenski bienale ilustracije |[[Danijel Demšar]] |[[Lila Prap]] |[[Mojca Cerjak]] [[Matija Medved]] [[Lidija Plestenjak]] |[[Tamara Rimele]] |[[Ana Zavadlav]] [[Peter Škerl]] |<ref>{{Navedi splet|title=Znani nagrajenci 14. Slovenskega bienala ilustracije|url=https://www.delo.si/kultura/razno/znani-nagrajenci-14-slovenskega-bienala-ilustracije/|website=www.delo.si|accessdate=2021-11-17|language=sl-si|date=16. november 2021}}</ref> |} ==Viri== * [https://web.archive.org/web/20130310174753/http://www.mklj.si/index.php/digitalna-knjiznica/priporocilni-seznami/123-literarne-nagrade Nagrada Hinka Smrekarja (za življenjsko delo) 1993 - 2010]. (web.archive. 10. marec 2013) == Sklici == {{Sklici}}{{Škrbina-umetnost}} [[Kategorija:Slovenske nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1993]] [[Kategorija:Ilustracija]] ay7eiqujv6sacwdm2dwf1gdctfxa6hh 0 360990 5737205 5714983 2022-08-20T07:19:56Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Planinska koča | image = Rodica (4).jpg | caption = Razgled od Rodice do Črne prsti | AC_hut = PZS | locmapin = Slovenija | naslov = Stržišče 45 | kraj = Grahovo ob Bači | višina = 1835 m | pogorje = Julijske Alpe | dostop = * Bohinjska Bistrica, mimo Orožnove koče - 3 h 30. * Bohinjska Bistrica, čez Planino za Črno goro - 3 h 45. * Podbrdo, mimo vasice Trtnik in čez prelaz Čez Suho - 3 h 30. * Stržišče do koče - 3 h | vzponi = * Rodica (1964 m), 2.00 h * Vogel (1978 m), 5.00 h * Kobla (1498 m), 2.30 h * Možic (1603 m), 4.15 h | bližnje koče = * Orožnova koča na planini Za Liscem pod Črno prstjo (1346 m), 1.00 h * Planinski dom Petrovo Brdo (804 m), po Slovenski planinski poti , 3.30 h | lastnik = | upravljavec = [[Planinsko društvo Podbrdo]] | trenutni najemnik = | čas odprtja = junij–september | način oskrbovanja = | drugo ime = | prejšnje ime = | vrsta = [[planinska koča]] | kategorija = | nadstropja = | ležišča = 50 | drugo = voda kapnica, agregat in fotovolaične celice | zimska soba = 2 | arhitekt = | začetek gradnje = | izvajalec del = | zgrajeno = | uradna otvoritev = 1959 | obnovljeno = | porušeno = | ime 1 = nekdanja italijanska stražnica | upravljavec 1 = PD Most na Soči | arhitekt 1 = | začetek gradnje 1 = | izvajalec del 1 = | zgrajeno 1 = | uradna otvoritev 1 = 20. avgusta 1954 | obnovljeno 1 = 7. avgusta 1966 | porušeno 1 = | ime 2 = | arhitekt 2 = | začetek gradnje 2 = | izvajalec del 2 = | zgrajeno 2 = | uradna otvoritev 2 = | obnovljeno 2 = | porušeno 2 = | splet = https://pdpodbrdo.si/?pid=66 }} '''Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti''' je slovenska [[planinska postojanka]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]]. Dom stoji tik pod vrhom Črne prsti (nmv 1844 m) s pogledom na [[Baška grapa|Baško grapo]]. == Zgodovina == PD Most na Soči je v planinski dom preuredilo nekdanjo italijansko stražnico. Dom je bil odprt 20. avgusta 1954. Jeseni leta 1959 je dom prevzelo PD Podbrdo. Obnovo in nadgradnjo koče je društvo planiralo že ob prevzemu. Ustanovili so gradbeni odbor, ki je sklenil, da bodo dela izvedena v dveh fazah. Prva je bila zaključena 4. septembra 1960. Že leta 1961 je odbor začel s pripravami za nadgradnjo za eno nadstropje. Dela so potekla pet let. V tem času so iz doline na vrh gore prinesli na svojih hrbtih in na konjih ves gradbeni material in opremo. Pri gradnji so opravili preko 3000 ur prostovoljnega dela. Akcijo je finančno podprla PZS, različna podjetja in zadruge. Leta 1965 je bilo dograjeno nadstropje ter postavljen bivak z zimsko sobo. Zaključek je društvo praznovalo 7. avgusta 1966. V skladu s sklepom, sprejetim na posvetu planinskih društev Primorske v Podbrdu 10. oktobra 1965, je bila tega dne koča poimenovana v »Planinski dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti«. [[Zorko Jelinčič]] (1900-1965) je bil zaslužen primorski borec in planinec. Pred tem je bila na območju Črne prsti od leta 1894 do 1944 le Koča za Liscem, na Bohinjski strani gore. == Opis == V gostinskem prostoru je 56 sedežev in točilni pult, ogrevajo ga pečjo. V 5 sobah je 10 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa lahko prenoči 40 planincev. V zimski sobi sta dve ležišči in štedilnik (gorivo je treba prinesti s seboj.). Dom ima WC, voda je kapnica. Elektriko za razsvetljavo probivajo s pomočjo agregata in sončne celice, imajo tudi radijsko zvezo. Dom je odprt od konca junija do sredine septembra, v zimskem času je zaprt, na voljo je bivak v zimski sobi. == Razgled == Razgled izpred doma Zorka Jelinčiča je obsežen predvsem proti jugu, vzhodu in zahodu. Za preostanek je treba stopiti na vrh Črne prsti. Proti vzhodu vidimo greben Spodnjih Bohinjskih gora, za njimi Ratitovec, še dlje pa vrhove Kamniških Alp. Od vzhoda proti jugu sega pogled od Škofjeloškega pogorja z Blegošem do Porezna in Kojce. Tik pod domom je Baška grapa s Podbrdom ter južne strmali Spodnjih Bohinjskih gora nad dolinama Bače in Koritnice. Dalje seže pogled na Idrijsko hribovje in Trnovski gozd, še dlje pa na Nanos, Javornike in Snežnik. Proti zahodu se raztezajo Spodnje Bohinjske gore, v ozadju se vidi značilna oblika Krna, levo Matajur. Ob dobri vidljivosti se vidi tudi Furlansko nižino in Jadransko morje. Če stopimo na vrh Črne prsti se proti severu pogled ustavi na Bohinjski kotlini z jezerom, na Komni in vrhovih nad njo, vidi se Pokljuka in vrhovi od Tosca do Debele peči, Karavanke v ozadju, nad vsem pa kraljuje skupina Julijcev s Triglavom. == Dostopi == Navedena je večina označenih [[Planinska pot|planinskih poti]]: * Dom dr. Janeza Mencingerja - Črna prst (mimo Orožnove koče na planini za Liscem) 2 h 45 min ([[Lahka pot]]) * Dom dr. Janeza Mencingerja - Črna prst (Čez planino za Črno goro) 3 h 15 min (Lahka pot) * Kocenpohar - Črna prst 2 h 45 min (Lahka pot) * Planina Razor - Črna prst (Pot čez Vogel in Rodico) 7 h ([[Zahtevna pot]]) * Vrh Bače - Črna prst 2 h 45 min (Lahka pot) * Podbrdo - Črna prst 3 h (Lahka pot) * Kal - Črna prst 2 h 30 min (Lahka pot) == Prehodi do drugih planinskih koč == * Koča na planini Razor (1315 m), po SPP, 7.00 h (Lahka pot) * Dom na Poreznu (1585 m), po SPP, 6.00 h * Krekova koča na Ratitovcu (1642 m), 7.00 h (Lahka pot) * Orožnova koča na Planini za Liscem (1346 m), 1.00 h (Lahka pot) * Koča na Petrovem Brdu (904 m), po SPP, 2.45 h (Lahka pot) * Planinska koča Merjasec na Voglu (1535 m), 5.00 h (Lahka pot) == Vzponi na bližnje vrhove == * Rodica (1964 m), 2.00 h (Lahka pot) * Vogel (1978 m), 5.00 h (Lahka pot) * Kobla (1498 m), 2.30 h (Lahka pot) * Možic (1603 m), 4.15 h (Lahka pot) == Tovorna žičnica == Takratni predsednik planinskega društva Podbrdo, Peter Čufer, je leta 1975 podal pobudo o izgradnji tovorne žičnice iz Stržišč na vrh gore. Že 3. avgusta 1975 so pričeli s prvimi pripravami. Določili so traso, izmerili njeno dolžino, ki je pri višinski razliki 1054 m znašala 2196 m in predvideli nosilnost 250 kg. Že jeseni je društvo odkupilo zemljišče, spomladi pa pričelo z deli. 3. avgusta 1976 so na goro potegnili prvi voziček, napolnjen z materialom za oskrbovanje koče. Naslednje leto so na vrhu gore postavili še leseno brunarico in pod njeno streho spravili motor za žičnico. Tovorna žičnica se še danes vozi iz Stržišč na Črno prst tako kot je bila zasnovana pred štiridesetimi leti. == Viri == * Vodnik po planinskih postojanka v Sloveniji, PZS, 1989 * [http://www.pzs.si/ PZS] * [http://www.pdpodbrdo.si/ Planinsko društvo Podbrdo] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih planinskih postojank]] * [[Črna prst]] == Zunanje povezave == * [http://www.pdpodbrdo.si/index.php?pid=8 PD Podbrdo] [[Kategorija:Slovenske planinske postojanke v Julijskih Alpah]] [[Kategorija: Planinske koče]] [[Kategorija:Vojašnice Italijanske kopenske vojske]] 0mvm8bmud72wx9cpdmrur758h4hdyzd 0 361911 5737151 5442293 2022-08-20T07:15:35Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {|{{Infobox Aircraft Begin |name = Pipistrel Sinus |logo = |image = PipistrelSinusTO.jpg |caption = }}{{Infobox Aircraft Type |type = [[Ultralahko letalo]] |manufacturer = [[Pipistrel]] |national origin=[[Slovenija]] |designer = <!--only appropriate for single designers, not project leaders--> |first flight = 1995 |introduction = <!--date the aircraft entered or will enter military or revenue service--> |retired = <!--date the aircraft left military or revenue service. If vague or multiples, it probably should be skipped--> |status = <!--in most cases, this field is redundant; use it sparingly--> |primary user = <!--please list only one, and don't use those tiny flags as they limit horizontal space--> |more users = <!--limited to three "more users" total. please separate with <br/>--> |produced = <!--years in production, e.g. 1970-1999, if still in active use but no longer built--> |number built = 300 (2011)<ref name="KitplanesDec2011" /> |unit cost = € 57,900 začetna cena |developed from = <!-- the aircraft which formed the basis for the topic type --> |variants with their own articles = <!-- variants OF the topic type --> }} |} [[File:Pipistrel Sinus.jpg|right|thumb|Sinus 912 z repnim kolesom]] '''Pipistrel Sinus''' je enomotorno ultralahko [[letalo]] načrtovano in izdelano v podjetju [[Pipistrel]].<ref name="KitplanesDec2011">Vandermeullen, Richard: ''2012 Kit Aircraft Buyer's Guide'', Kitplanes, Volume 28, Number 12, December 2011, page 63. Belvoir Publications. ISSN 0891-1851</ref><ref name="Aerocrafter">{{navedi knjigo |author=Purdy, Don |year=1998 |title=AeroCrafter - Homebuilt Aircraft Sourcebook |publisher=BAI Communications |isbn=0-9636409-4-1 |cobiss= |page=312}}</ref> Letalo je služilo kot osnova mnogim naslednjim Pipistrelovim letalom, kot je na primer [[Pipistrel Virus]] in [[Pipistrel Alpha Trainer|Alpha Trainer]]. ==Razvoj== Načrtovanje se je začelo leta 1994 v sodelovanju s slovensko firmo [[Albastar]]. Krila zanj je zasnoval italijanski aerodinamik Franco Orlando, ki je sicer sodeloval pri konstrukciji večine Pipistrelovih letal. Leto kasneje so letalo pokazali na Aero 95 Show-u v [[Friedrichshafen|Friedrichshafnu]]. Krstni let je bil leta 1996. Leta 2001 sta Philippe Zen in Thomas Knowles letela s Sinusom na World Air Games v [[Španija|Španiji]] in zmagala v dvosedežni kategoriji. ==Načrtovanje== Sinus je dvosedežno ultralahko, visokokrilno, enokrilno letalo. V glavnem je zgrajeno iz [[kompozitni material|kompozitnih materialov]]. Letalo lahko tudi izklopi motor in jadra. Propeler ima nastavljiv kot in se ga da nastaviti na nož, da ne povzroča zračnega upora. <ref name="WDLA11">Bayerl, Robby; Martin Berkemeier; et al: ''World Directory of Leisure Aviation 2011-12'', page 136. WDLA UK, Lancaster UK, 2011. ISSN 1368-485X</ref> Podvozje je lahko tricikel ali pa repno kolo. Na voljo so motorji [[Rotax]] 503, 582 in 912. Obstaja opcija z dvema setoma kril:z dolgimi je motorno jadralno letalo Sinus, s kratkimi krili pa je letalo enako kot [[Pipistrel Virus]]<ref>{{cite web|last=Pew |first=Glenn |url=http://www.avweb.com/avwebflash/news/Pipistrel-Offers-Flex-Wing220543-1.html |title=Pipistrel Offers Flex Wing |publisher=Avweb |date=2013-09-05 |accessdate=2013-09-09}}</ref> ==Tehnične specifikacije== '''Generalne karakteristike''': * '''Posadka''': 2 * '''Dolžina''': 6.6 m (21 ft 8 in) * '''Razpon krila''': 14.97 m (49 ft 1 in) * '''Višina''': 1.7 m (5 ft 7 in) * '''Teža praznega letal''': 284 kg (626 lb) * '''Normalna teža''': 472.5 kg (1,042 lb) * '''Maks. vzletna teža''': 544 kg (1,200 lb) * '''Motor''': 1 × [[Rotax 912|Rotax 912UL]] 4-cilindrični, 4-taktni vodno hlajeni, 80 hp (60 kW) * '''Kapaciteta goriva''': 2×30 L (2×8 U.S. gal) * '''Prtljaga''': '''Sposobnosti''': * '''Neprekoračljiva hitrost''': 225 km/h (120 kt) * '''Potovalna hitrost''': 200 km/h (110 kt) * '''Hitrost izgube vzgona''': 63 km/h (34 kt) * '''Dolet''': 1,200 km (650 nmi) * '''Največja višina''': 8,800 m (28,900 ft) * '''Hitrost vzpenjanja''': 6.2 m/s (1,220 ft/min) ==Sklici in literatura== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== *[https://www.pipistrel-aircraft.com/aircraft/gliding/sinus/#tab-id-1 Sinus specifikacija][https://www.pipistrel-aircraft.com/aircraft/gliding/sinus/#tab-id-1] *[http://www.avweb.com/avwebflash/news/pipistrel_lsa_new_design_virus_sinus_201811-1.html AVweb članek] *[http://www.popsci.com/bown/2008/category/aviation-amp-space Popular Science Magaztine članek] *[http://www.cafefoundation.org/v2/pav_pavchallenge_2007results.php NASA says: Pipistrel Sinus Članek: Najboljše letalo na svetu] {{Pipistrelova letala}} {{Športna letala}} [[Kategorija:Športna letala]] [[Kategorija:Pipistrel]] l1657itwun42xticgtyx17ioulltd1c 0 365225 5737253 4596337 2022-08-20T07:37:17Z Romanm 13 znana datum in kraj smrti wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Svetislav Hođera''' ({{jezik-sr|Светислав Хођера}}), [[Srbi|srbski]] [[pravnik]] in [[politik]], * [[12. november]] [[1888]], [[Niš]], † [[20. januar]] [[1961]]. V [[Pariz]]u je končal višjo trgovsko šolo, nato se je lotil še študija prava, ki pa ga je dokončal v [[Beograd]]u. Udeležil se je [[balkanske vojne|balkanskih vojn]] in [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], v kateri je bil težko ranjen. Leta 1918 se je zaposlil v zunanjem ministrstvu in bil do konca 1922 tajnik jugoslovanskih poslaništev v [[Stockholm]]u, [[Budimpešta|Budimpešti]] in [[Bruselj|Bruslju]], nakar je pustil državno službo ter se posvetil [[odvetništvo|odvetništvu]]. Bil je član [[NRS|Radikalne stranke]]. Leta 1929 se je vrnil v državno službo kot šef kabineta predsednika prve [[šestojanuarska diktatura|diktatorske]] vlade [[Peter Živković|Petra Živkovića]] in na tem položaju ostal do skupščinskih volitev leta 1931, na katerih je bil izvoljen za narodnega poslanca. Maja 1933 je s tovariši ustanovil [[Jugoslovanska narodna stranka|Jugoslovansko narodno stranko]]. Oktobra 1938 je stopil v [[Milan Stojadinović|Stojadinovićevo]] vlado kot minister brez portfelja. Bil je zelo dejaven na področju jugoslovanskega letalstva. ==Viri== * Ferdo Čulinović, ''Jugoslavija između dva rata II'', Zagreb, 1961. {{COBISS|ID=2623233}} * Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}} {{DEFAULTSORT:Hođera, Svetislav}} [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] jgvx4y13g6qth6b1u82m7sh3d8xhwjx 0 367994 5736949 5509485 2022-08-20T06:58:07Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Tina Mahkota|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]}} '''Tina Mahkota''', [[Slovenci|slovenska]] [[Prevajalec|prevajalka]] in [[publicistka]], * [[26. september]] [[1964]], [[Ljubljana]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Tina Mahkota|url=https://sigledal.org/geslo/Tina_Mahkota|website=sigledal.org|accessdate=2020-10-10|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Študirala je [[Anglistika|anglistiko]] in [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je diplomirala v letih 1988<ref>{{Navedi splet|title=Ways of translating English abstract nouns into Slovene : diplomsko delo iz angleškega jezika kot glavnega (A) predmeta|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/37538402|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-10-10|language=sl|date=|publisher=}}</ref> in 1989.<ref>{{Navedi splet|title=Retorične figure v Joyceovi noveli "Mrtvi" : primerjava izvirnika s tremi prevodi : A - diplomsko delo|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/56708962|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-10-10|language=sl|date=|publisher=}}</ref> Najprej je delala v šolstvu,<ref>{{Navedi splet|title=Tina Mahkota|url=http://pranger.si/biografije/tina-mahkota/|website=Festival Pranger|accessdate=2020-10-10|language=sl-SI}}</ref> nato pa je med letoma 1992 in 2003 poučevala na [[Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za anglistiko in amerikanistiko]] na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2003 je [[Samozaposlitev|samozaposlena]] v kulturi. Tri ure tedensko poučuje angleščino na [[AGRFT]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tina Mahkota, prevajalka: "V gledališče sem vstopila skozi stranska vrata"|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/tina-mahkota-prevajalka-v-gledalisce-sem-vstopila-skozi-stranska-vrata/|website=Govori.se|date=2019-07-06|accessdate=2020-10-10|language=sl}}</ref> Prevaja prozna dela [[Irska|irskih]], [[Škotska|škotskih]] in britanskih avtorjev. Njeni prevodi iz nemščine so večinoma otroške in mladinske knjige.{{Navedi vir}} Prevaja drame sodobnih ustvarjalcev iz britanskega, irskega in [[ZDA|ameriškega]] okolja.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=STAmisli: Tina Mahkota za STA: Virginia Woolf naj ne bo zgolj še ena ikona|url=https://misli.sta.si/1720200/tina-mahkota-za-sta-virginia-woolf-naj-ne-bo-zgolj-se-ena-ikona|website=misli.sta.si|accessdate=2020-10-10}}</ref> Dva mandata je bila predsednica upravnega odbora [[Društvo slovenskih književnih prevajalcev|Društva slovenskih književnih prevajalcev]]. Od leta 2004 je konzultantka mednarodnega literarnega festivala Vilenica, na katerem je bila leta 2007 tudi članica žirije za nagrado »kristal Vilenice«.<ref name=":0" /> Sedi v strokovnih komisijah Ministrstva za kulturo RS za podeljevanje štipendij in področje knjige.<ref>{{Navedi splet|title=Stalne strokovne komisije Ministrstva za kulturo|url=https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/strokovne-komisije-ministrstva-za-kulturo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-10-10|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> === Zasebno === Poročena je bila s književnikom [[Milan Kleč|Milanom Klečem]].{{Navedi vir}} Je hči [[Pevec|pevke]] [[Marjana Deržaj|Marjane Deržaj]] ter [[Alpinizem|alpinista]] in novinarja [[Ante Mahkota|Anteja Mahkote]].<ref name=":1" /> ==Nagrade in priznanja== * priznanje sveta [[SNG Maribor]] (2011) za nadpovprečen prispevek k uveljavitvi tega gledališča.{{Navedi vir}} * nagrada Dominika Smoleta (podeljena leta 2010 na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]]) za prevod in jezikovno adaptacijo drame Patricka Marberja ''Od blizu'', ki je bila uprizorjena v [[SNG Maribor]] v režiji [[Dino Mustafić|Dina Mustafića]]. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da si je nagrado zaslužila z »avtentičnim urbanim pogovornim jezikom, z govornimi navadami posameznih likov, z dovolj drzno in funkcionalno izbiro vulgarizmov in s čustveno zaznamovanimi izrazi s katerimi je ključno pomagala graditi prepričljivo, polnokrvno gledališko igro četverice protagonistov«.<ref>{{Navedi splet|title=Nagrad za prevajalce manj kot prstov ene roke|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/nagrad-za-prevajalce-manj-kot-prstov-ene-roke|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-10-10|date=22. december 2010|publisher=|last=|first=}}</ref> * [[Sovretova nagrada]] (2013) za prevod dela [[James Joyce|Jamesa Joycea]] ''[[Dublinčani (Joyce)|Dublinčani]]''. Gre za drugi slovenski prevod tega dela po letu 1956. Žirija je v obrazložitvi zapisala: »Z novim prevodom ''Dublinčanov'' je slovenski bralec končno dobil tudi tak prevod Joyceove mojstrovine, kot izvirniku gre /…/«<ref>{{Navedi splet|title=Sovretova nagrada Tini Mahkota|url=https://www.dnevnik.si/1042659671|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-10|date=22. oktober 2013|publisher=|last=|first=}}</ref> ==Prevodi [[Proza|proznih]] del== ===Nekateri prevodi iz angleščine=== *Roddy Doyle: ''Pady Clarke, ha ha ha'' (1995) *Ruth Rendell: ''Nova prijateljica in druge zgodbe'' (1995) *Cynthia Voigt: ''Nož v škornju'' (1997) *Roddy Doyle: ''Ženska, ki se je zaletela v vrata'' (1998) *Janice Galloway: ''Dihati moraš, to je vsa skrivnost'' (2000) *[[Neil Jordan]]: ''Sončni vzhod z nočno pošastjo'' (2000) prevod in spremna beseda *[[James Joyce]]: ''Poezija in kratka proza'' (2000) *[[George Orwell]]: ''[[Živalska farma]]; izbrani eseji'' (2001) *Zadie Smith: ''Beli zobje'' (2004) *[[Marcel Proust]]: ''[[Iskanje izgubljenega časa]]'' (2004) *Michael Frayn: ''Vohuni'' (2005) *Geoff Dyer: ''Joga za ljudi, ki se jim je ne da početi'' (2010) *Sam Shepard: ''Dan izmed dni - zgodbe'' (2011) prevod in spremna beseda *[[Virginia Woolf]]: ''Znamenje na strehi'' (2011) *[[Hanif Kureishi]]: ''Polnoč ves dan'' (2012) *[[James Joyce]]: ''Pisma Nori'' (2012) *[[George Orwell]]: ''Pot v Wigan'' (2013) *[[James Joyce]]: ''[[Dublinčani (Joyce)|Dublinčani]]'' (2013) ===Prevodi otroške in mladinske literature=== *Friderich Joachim: ''Internet in pomfrit'' (1998) *Judy Hindely: ''Mali prikupni pošastek'' (2004) *Bianka Minte-König: ''Šolsko dvorišče in modna brv'' (2005) *Friderich Joachim: ''Cirkus Barone in papagajevo prekletstvo'' (2005) *Alix Carbera: ''Vile pripovedujejo…o življenju'' (2010) *Alix Carbera: ''Vile pripovedujejo…o samozavesti'' (2010) ===Antologije=== *''Anamaris'': antologija sodobne irske književnosti (2007) *''Kri in voda'': antologija sodobnih irskih kratkih zgodb (1998) *''Glas'': antologija sodobne škotske proze (2002) *''Tàin'': antologija staroirske književnosti (po motivih staroirskega dela napisal Thomas Kinsella) prevod in spremna beseda (1999) == Prevodi [[Dramatika|dramskih]] del == {{Col-begin}} {{Col-2}} *R. Bean: ''Kruh'', [[SLG Celje]] (2012) *D.C. Jackson: ''Moje bivše, moji bivši'', [[SLG Celje]] (2011) *Lee Hall: ''Knapi slikarji'', [[SLG Celje]] (2011) *[[Tennessee Williams]]: ''Mačka na vroči pločevinasti strehi'', [[Mestno gledališče ljubljansko]] (2010) *Patrick Marber: ''Od blizu'', [[SNG Maribor]] (2010) *Sam Shepard: ''Lunine mene'', [[SNG Drama Ljubljana]] (2010) *David Mamet: ''Bostonska naveza'', [[SNG Drama Ljubljana]] (2009) *Joanna Murray-Smith: ''Samica človeške vrste'', [[SLG Celje]] (2009) *[[Tennessee Williams]]: ''Steklena menažerija'', [[Prešernovo gledališče Kranj]] (2009) *Bridget O'Connor: ''Zastave'', [[SLG Celje]] (2009) *Jeroen Van den Berg: ''Podžig'', [[Gledališče Koper]] (2009) *Terry Johnson in Charles Webb: ''Diplomiranec'', [[SLG Celje]] (2008) *Simon Bent in Ingvar Ambjornsen: ''Elling'', [[SLG Celje]] (2008) *Brian Friel: Jaltska igra: (po Čehovu), ''Poigra'', [[SNG Drama Ljubljana]] (2008) *David Ives: ''Vse ob pravem času'', [[SNG Maribor]] (2008) *[[John Steinbeck]]: ''Ljudje in miši'', SLG Celje (2008) *Alan Ayckbourn: ''Skrivni strahovi na javnih krajih'', [[SNG Nova Gorica]] (2007) *Richard Bean: ''Evrofilija: politična seksualna odrska farsa'', [[SLG Celje]] (2007) *Alan Bennett: ''Kafkov tič'', [[SLG Celje]] (2006) *Ferdinand Bruckner: ''Bolezen mladosti'', [[SNG Drama Ljubljana]] (2006) *Patrick Marber: ''Howard Katz'', [[SLG Celje]] (2006) {{Col-2}} *Shelagh Delaney: ''Okus po medu'', [[SNG Drama Ljubljana]] (2006) *Aurand Harris: ''Hočevski medved'', [[SLG Celje]] (2006) *Neil Labute: ''Prasica debela'', [[Mestno gledališče ljubljansko]] (2005) *Brian Friel: ''Translacije'', [[SNG Drama Ljubljana]] (2005) *[[Tennessee Williams]]: ''Mačka na vroči pločevinasti strehi'', [[SNG Maribor]] (2005) *Mickle Maher: ''Mojster Šivic in Luna'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] (2005) *Dale Wasserman in Ken Kesey: ''Let nad kukavičjim gnezdom'', [[SLG Celje]] (2004) *David Edgar: ''Oblika mize'', [[SNG Nova Gorica]] (2004) *Igor Bauersima: ''Norway.today''. [[SNG Maribor]] (2004) *Harold Pinter in Di Trevis: ''Iskanje izgubljenega časa'', [[SNG Drama Ljubljana]] (2004) *Conor McPherson: ''Dublinska zgodba'', [[Gledališče Koper]] (2004) *Donald Margulies: ''Zgodba o uspehu'', [[Mestno gledališče ljubljansko]] (2003) *Martin McDonagh: ''Blazinec'', [[SLG Celje]] (2003) *Gregory Burke: ''Gagarinova pot'', [[SNG Drama Ljubljana]] (2003) *Margaret Edson: ''Um'', [[SNG Maribor]] (2003) *[[Samuel Beckett]]: ''Blow up'' ''- Povečava'' (Igra, Zazibanka, Eh Joe), [[Mestno gledališče ljubljansko]] (2002) *Marie Jones: ''Kamni v žepih'', [[Prešernovo gledališče Kranj]] (2002) *Nicky Silver: ''Debeluhi v krilcih'', [[SNG Maribor]] (2002) *McPherson, Conor: ''Jez'', [[SNG Drama Ljubljana]] (2001) *David Harrower: ''Noži v kurah'', [[SNG Drama Ljubljana]] (2001) *Martin McDonagh: ''Lepotna kraljica Leenana'', [[SNG Drama Ljubljana]] (1999) {{Col-end}} ==Sklici== {{reflist}} == Zunanje povezave == * [https://sigledal.org/geslo/Tina_Mahkota Profil] na slovenskem gledališkem portalu Sigledal {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mahkota, Tina}} [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] koelcm6z5cy9ol0z5kibe345gc7l04c 0 368303 5737123 5479152 2022-08-20T07:14:02Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:GenIVRoadmap-slovene.svg|thumb|400px|Koncepti generacij reaktorjev]] '''Reaktorji IV- generacije''' (Gen IV) so teoretični [[jedrski reaktor]]ji, ki so trenutno v fazi raziskovanja. Večina konceptov ne bo pripravljena za konstrukcijo pred letom 2030. Reaktorji, ki trenutno obratujejo po svetu so druge ali tretje generacije, starejši prve generacije pa so že nekaj časa upokojeni. Reaktorji pete generacije so reaktorji, ki naj bi bili mogoči v prihodnosti z razvojem novih tehnologij. ==Tipi reaktorjev== Sprva je bilo predlagano več reaktorjev, pozneje se je seznam skrčil na najbolj optimalne, ki bi ustrezali GEN IV iniciativi. Trije tipi so termični, trije tipi pa hitri reaktorji. VHTR ''(ang. Very High Temperature Reactor)'' naj bi omogočil termokemično proizvodnjo vodika pri visoki temperaturi. Hitri reaktorji naj bi proizvedli več cepljivega materiala, kot ga porabijo. Proizvedeni cepljivi material bi potem lahko uporabili obstoječi termični reaktorji. Hitri reaktorji bi lahko tudi transmutirali odpadke. ===Termični reaktorji=== Termični reaktorji uporabljajo gorivo, ki za cepitev potrebujejo termalizirane nevtrone, tj. nevtrone, ki nastanejo v verižni reakciji z visokimi energijami, nato pa se upočasnijo do temperature okolice (termalizirajo), kar predstavlja hitrosti okrog 3000 m/s. Za upočasnjevanje potrebujejo snov z majhnim absorpcijskim presekom za absorpcijo nevtronov in jedri, ki imajo maso, primerljivo z maso nevtrona, da lahko s trki učinkovito predajajo energijo. ==== Visokotemperaturni reaktor ==== [[Slika:Very High Temperature Reactor.svg|sličica|VHTR]] '''VHTR''' ''(Very-high-temperature reactor)'' je koncept, ki uporablja grafit kot moderator, za hlajenje pa tekočo sol ali helij. Temperatura izhodnega medija naj bi dosegla 1000 °C. Jedro reaktorja bo prizmatični blok ali pa bo jedro v obliki kroglic (ang. pebble). Visoka temperatura se bo lahko poleg proizvodnje elektrike uporabljala za termokemično (jod-žveplov postopek) proizvodnjo vodika. Reaktor je zasnovan s pasivnimi varnostnimi ukrepi. Konstrukcija prvega VHTR - južnoafriškega PBMR (pebble bed modular reactor)<ref>[http://www.powergenworldwide.com/index/display/articledisplay/6322207443/articles/power-engineering-international/volume-18/Issue_3/regulars/world-news/INTERNATIONAL.html South Africa to stop funding Pebble Bed nuclear reactor]</ref> se je ustavila zaradi pomanjkanja sredstev. [[Kitajska]] je začela z gradnjo 200 MWe Visokotemperaturnega reaktorja s krogličnim gorivom, ki bo naslednik [[HTR-10]].<ref>[http://www.nucnet.org/all-the-news/2013/01/07/china-begins-construction-of-first-generation-iv-htr-pm-unit Nucnet Report: 'China Begins Construction of First Generation IV HTR-PM Unit', 7 January 2013]</ref> Leta 2012, na tekmovanju za reaktor naslednje generacije (Next Generation Nuclear Plant), je Idaho National Laboratory odobril Arevin koncept prizmatičnega bloka <ref>http://de.areva.com/EN/areva-germany-312/future-reactor-concepts.html Antares reactor Areva</ref> [[HTGR]] (High Temperature Gas Reactor) in naj bi bil izdelan do leta 2021. Predloge so ponudili tudi pri [[General Atomics]] in Westinghouse.<ref name="World nuclear news">{{cite web|url=http://www.world-nuclear-news.org/NN-Areva_modular_reactor_selected_for_NGNP_development-1502124.html|title=INL approves Antares design}}</ref> ==== Reaktor na tekočo sol (MSR)==== [[Slika:Molten Salt Reactor.svg|sličica|Reaktor na tekočo sol]] '''Reaktor na tekočo sol (MSR)''' ''(ang. Molten Salt Reactor)'' je tip jedrskega reaktorja, pri katerem je hladilo mešanica tekoče soli, v mešanici je lahko tudi jedrsko gorivo. Obstaja veliko načrtov za ta reaktor z nekaj prototipi. Prvi koncepti so uporabljali gorivo uranov tetrafluorid ali pa torij v mešanici soli. Ta tekočina bi dosegla kritičnost, ko bi pritekla v jedro z grafitnim moderatorjem. Prednost te izvedbe so visoke temperature delovnega medija brez vrenja. Gen IV MSR je v bistvu epitermični reaktor, ne termalni, zaradi visoke povprečne hitrosti nevtronov, ki so hitrejši od termičnih nevtronov. <ref>{{cite web |url=https://inlportal.inl.gov/portal/server.pt?open=514&objID=1361&parentname=CommunityPage&parentid=10&mode=2&in_hi_userid=200&cached=true |title=Idaho National Laboratory detailing some current efforts at developing Gen. IV reactors}}</ref> '''LFTR''' ''(liquid fluoride thorium reactor)'' tudi ''lifter'' je termični oplodni reaktor na tekočo sol, ki uporablja torijev cikel. Tekoča sol je iz fluorida in doseže visoke temperature pri atmosferskem tlaku. ==== Reaktorji hlajeni s superkritično vodo (SCWR) ==== [[Slika:Supercritical-Water-Cooled Reactor.svg|sličica|Reaktorji hlajeni s superkritično vodo (SCWR)]] '''Reaktorji hlajeni s superkritično vodo''' je nov tip reaktorja s povečanim termodinamičnim izkoristkom, ker uporablja vodo pri pogojih nad kritično točko, ko ne moremo več ločevati med plinasto in kapljevinasto fazo. Temperatura superkritične vode je nad 647,096 Kelvinov in tlak nad 22,064 MPa (217 atmosfer). Hitrost nevtronov je višja kot pri termičnih nevtronov, zato oznaka epitermični reaktor. Drugače so podobni lahkovodnim reaktorjem (LWR), le z višjim tlakom in temperaturo hladila. SCWR reaktorji uporabljajo en (direktni) cikel kot vrelnodovni reaktorji (BWR) vendar v sredici reaktorja voda ne vre, zato so v tem pogledu bolj podobni tlačnovodnim reaktorjem (PWR). Delujejo pri višjih temperaturah kot PWR in BWR, kar poveča termodinamski izkoristek do 45%. Trenutni močnostni reaktorji dosegajo izkoristke okrog 33%. SCWR naj bi občutno zmanjšal stroške proizvodnje energije, predvsem bi porabil manj jedrskega goriva. Uporabil bi deloma že obstoječo tehnologijo superkritičnih uparjalnikov, ki se že uporablja v nekaterih termičnih elektrarnah. ===Hitri reaktorji=== Hitri reaktorji uporabljajo hitre nevtrone ([[Ruščina|rusko]]: Bistrij Nevtroni), to so nevtroni, ki nastanejo pri cepitvi jeder in povzročijo novo cepitev brez predhodne moderacije. Lahko tudi zmanjšajo delež težkih nuklidov v izrabljenem gorivu iz obstoječih termičnih reaktorjev, lahko pa jih konfiguriramo kot oplodne reaktorje (ang. breeder reactor); v tem primeru z reakcijami s hitrimi nevtroni oplodijo necepljive izotope (denimo urana ali torija) in jih pretvorijo v cepljivo gorivo, kot ga uporabljamo v obstoječih reaktorjih. Naravni uran vsebuje le 0,72% <sup>235</sup>U, ki je cepljiv (termični nevtroni povzročijo cepitev) in ga uporabljajo obstoječi reaktorji, z oplodnimi reaktorji pa bi lahko izkoristili tudi <sup>238</sup>U, ki predstavlja veliko večino naravnega urana. Hitri nevtroni lahko <sup>238</sup>U transmutirajo v težje cepljive nuklide in tako ustvarjajo novo gorivo. Podobno velja za oplodne reaktorje, ki oplajajo <sup>232</sup>Th. Z njimi lahko teoretično porabimo ves uran (ne samo 0,72% U<sup>235</sup>, ) in tako povečamo zaloge uporabnega jedrskega goriva več kot stokrat. ==== Plinsko hlajeni hitri reaktor (GFR) ==== [[Slika:Gas-Cooled Fast Reactor Schemata.svg|sličica|Plinsko hlajeni hitri reaktor(GFR)]] Plinsko hlajeni hitri reaktor je koncept, ki uporablja hitre nevtrone za transmutacijo aktinidov ali pa proizvodnjo novega jedrskega goriva. Reaktor je hlajen s [[helij]]em z izhodno temperaturo 850 °C, ki potem žene plinsko turbino z Brajtonovim ciklom. Izkoristek je zaradi velike temperature precej večji kot današnji reaktorji. Gorivo je prilagojeno visoki temperaturi (npr. keramično gorivo). ==== Hitri reaktor hlajen z natrijem (SFR) ==== [[Slika:Sodium-Cooled Fast Reactor Schemata.svg|sličica|Hitri reaktor hlajen z natrijem (SFR)]] Hitri reaktor hlajen z natrijem (Sodium-Cooled Fast Reactor - SFR), je tip reaktorja hlajen s tekočim natrijem, ki uporablja tehnologijo hlajenja s tekočo kovino (Liquid Metal Fast Breeder Reactor - LMFBR) in (Integral Fast Reactor - IFR) Cilj je povečani izkoristek z uporabo oplodnih reaktorjev, ki proizvajajo plutonij. Reaktor nima moderatorja in zaradi reakcij s hitrimi nevtroni zmanjšuje koncentracije transuranskih elementov (aktinidov), tako pa zmanjša količino nuklidov z dolgimi razpolovnimi časi v odpadnem gorivu. Če se poveča temperatura reaktorja, se gorivo razširi in se avtomatsko upočasni reakcija - [[pasivna nuklearna varnost]]. SFR reaktor je hlajen s tekočim natrijem, gorivo je lahko kovinska litina urana in plutonija ali pa porabljeno jedrsko gorivo iz termičnih reaktorjev. Velik problem je eksplozivna reakcija natrija, če pride v kontakt z vodo. Prednost je, da je hladivo pri atmosferskem (nizkem) tlaku, tako je manjša možnost puščanja. Kitajska gradi svoj prvi veliki SFR reaktor (800MWe) v kraju Sanming. Rusi bodo dobavili tehnologijo iz BN-800 in bo prvi primer, ko gre za izvoz tehnolgije za hitre reaktorje.<ref>{{cite web |url=http://www.world-nuclear-news.org/C-Joint_venture_launched_for_Chinese_fast_reactor-3004104.html |title=Joint venture launched for Chinese fast reactor}}</ref> V Indiji gradijo [[Prototype Fast Breeder Reactor - PFBR]], 500MWe enoto, ki naj bi bila v uporabi 2014/2015. ==== Hitri reaktor hlajen s svincem (LFR) ==== [[Slika:Lead-Cooled Fast Reactor Schemata.svg|sličica|Hitri reaktor hlajen s svincem (LFR)]] Hitri reaktor hlajen s svincem. (Lead-cooled Fast Reactor - LFR)<ref name="Roadmap">{{cite journal| year=2002 | title=A Technology Roadmap for Generation IV Nuclear Energy Systems | last=US DOE Nuclear Energy Research Advisory Committee |volume=GIF-002-00|url=http://nuclear.energy.gov/genIV/documents/gen_iv_roadmap.pdf}}</ref> je predlagan tip reaktorja hlajen z naravno konvekcijo svinca. Temperatura bo 550 °C, mogoče do 800 °C. Visokotemperaturna različica se bo lahko uporabila za termokemično proizvodnjo vodika. Na voljo bo v več velikostih od 50-150MWe, 300-400MWe in večji 1200MWe. ==Prednosti in slabosti== Prednosti 4. generacija nad sedanjimi reaktorji: * manj radioaktivno odpadno gorivo<ref>{{cite web |title=Strategies to Address Global Warming |url=http://www.columbia.edu/~jeh1/mailings/2009/20090713_Strategies.pdf}}</ref> * do stokrat (teoretično) več energije iz goriva z uporabo oplodnih reaktorjev <ref>{{cite web |title=4th Generation Nuclear Power |url=http://www.ossfoundation.us/projects/energy/nuclear}}</ref> * uporaba odpadnih goriv iz trenutnih reaktorjev * večja varnost Slabosti: * burna reakcija natrija, če pride s kontakt z vodo * več reprocesiranja goriva ==Države, ki sodeluejo pri reaktorjih 4. Generacije== Takimenovani GIF forum (Generation IV International Forum) * {{ARG}} [http://www.cnea.gov.ar/] * {{BRA}} [http://www.aben.com.br/] * {{CAN}} [http://www.aecl.ca/] * {{CHN}} [http://www.caea.gov.cn/n602669/n2231600/n2272156/n2272415/167948.html] * {{EU}} [http://www.euronuclear.org/1-information/generation-IV.htm] * {{FRA}} [http://www.cea.fr/] * {{JPN}} [http://www.jaea.go.jp/english/] * {{KOR}} [http://www.mest.go.kr/index.html] * {{RUS}} [http://www.rosatom.ru/en/] * {{RSA}} [http://www.eskom.co.za/live/index.php] * {{SUI}} [http://www.psi.ch/index_e.shtml] * {{UK}} [http://www.dti.gov.uk/energy/sources/nuclear/technology/fission/page17924.html] * {{USA}} [http://nuclear.energy.gov/genIV/neGenIV1.html] ==Sklici in reference== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== * [https://inlportal.inl.gov/portal/server.pt?open=514&objID=1361&parentname=CommunityPage&parentid=10&mode=2&in_hi_userid=200&cached=true Article from Idaho National Laboratory detailing some current efforts at developing Gen. IV reactors.] * [http://www.gen-4.org/ Generation IV International Forum (GIF)] * [http://nuclear.energy.gov/genIV/neGenIV1.html U.S. Department of Energy Office of Nuclear Energy, Science and Technology] * [http://www.engr.utk.edu/nuclear/colloquia/slides/Gen%20IV%20U-Tenn%20Presentation.pdf Gen IV presentation] * [http://www.ecology.at/ecology/files/pr577_1.pdf Science or Fiction - Is there a Future for Nuclear?] (Nov. 2007) - A publication from the Austrian [[Ecology Institute (Austria)|Ecology Institute]] about 'Generation IV' and Fusion reactors. * {{cite web |url=http://memagazine.asme.org/Articles/2011/December/Nuclear_Power_After_Fukushima.cfm |title=Nuclear Power After Fukushima |author=Gail H. Marcus |date=December 2011 |work=Mechanical Engineering (the magazine of [[ASME]]) |accessdate=23 January 2012}} "In the wake of a severe plant accident, advanced reactor designs are getting renewed attention." *[http://www.itheo.org/ International Thorium Energy Organisation - www.IThEO.org] [[Kategorija:Jedrski reaktorji]] [[Kategorija:Jedrska energija]] {{Jedrski reaktorji}} 1o26pp4kiqj3ykepswxv3e1yjar11yd 0 368689 5736892 5693366 2022-08-20T06:53:43Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Simona Semenič''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica in gledališka ustvarjalka, * [[16. julij]] [[1975]], [[Postojna]].<ref>{{navedi splet| url=http://sigledal.org/geslo/Simona_Semeni%C4%8D |title=Simona Semenič |work=SiGledal |accessdate=31.5.2016}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.primorske.si/kultura/vse-je-mogoce-spraviti-na-oder |title=Simona Semenič: “Vse je mogoče spraviti na oder” |last=Gombač |first=Andraž |date=2018-02-07 |work=Primorske novice |accessdate=2020-01-21}}</ref><ref name="MMC">{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/simona-semenic-pogoji-v-katerih-delamo-samozaposleni-v-kulturi-so-nemogoci/449234 |title=Simona Semenič: "Pogoji, v katerih delamo samozaposleni v kulturi, so nemogoči" |work=MMC RTV-SLO |date=2018-03-18 |accessdate=2020-01-21}}</ref> ==Življenje in delo== Odraščala je v [[Ajdovščina|Ajdovščini]], nato pa je šla študirat v Ljubljano.<ref name="MMC"/>Diplomirala je iz dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]. Je dobitnica [[nagrada Prešernovega sklada|nagrade Prešernovega sklada]] za ustvarjalni opus preteklih dveh let<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042798223/Kultura/1042798223|title=Prešernove nagrade: Posebno široko odprta vrata|last=Šučur|first=Maja|date=16.1.2018|work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=16.1.2018}}</ref>, nagrade [[Modra ptica (nagrada)|Modra ptica]] in Zlata hruška za roman ''Skrivno društvo KRVZ'' in treh [[Grumova nagrada|Grumovih nagrad]] za besedila ''5fantkov.si'', ''24ur'' in ''Sedem kuharic, štirje soldati in tri Sofije.'' Besedila ''1981, To jabolko, zlato,'' ''Ti si čudež'' in ''Lepe Vide lepo gorijo'' pa so bila za isto nagrado nominirana<ref>{{Navedi splet|title=Za Grumovo nagrado nominirana besedila Möderndorferja, Skubica in Semenič|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/za-grumovo-nagrado-nominirana-besedila-moderndorferja-skubica-in-semenic|website=veza.sigledal.org|accessdate=2021-01-21|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Grumova nagrada: Med žensko željo in gledališčem kot metaforo|url=https://www.dnevnik.si/1042767655|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Letos nominirana besedila za nagrado Slavka Gruma lahko preberete na portalu SiGledal|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/letos-nominirana-besedila-za-nagrado-slavka-gruma-lahko-preberete-na-portalu-sigledal|website=veza.sigledal.org|accessdate=2021-01-21|language=sl}}</ref>. ''To jabolko, zlato'' je bilo leta 2020 nominirano tudi za [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]]<ref>{{Navedi splet|title=Znani nominiranci za Cankarjevo nagrado 2020! – Cankarjeva nagrada|url=https://cankarjeva-nagrada.si/znani-nominiranci-za-cankarjevo-nagrado-2020/|accessdate=2021-01-21|language=sl-SI}}</ref>. Njena besedila so prevedena v dvaindvajset jezikov in uprizorjena in objavljena v več evropskih državah, v ZDA, Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu. Uprizoritve njenih besedil so prejele več nagrad tako v Sloveniji kot tudi v tujini<ref>{{Navedi splet|title=Velika Borštnikova nagrada za predstavo Še ni naslova|url=https://www.mladina.si/193799/velika-borstnikova-nagrada-za-predstavo-se-ni-naslova/|website=Mladina.si|accessdate=2021-01-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=45. teden slovenske drame: Grumova nagrada Simoni Semenič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/45-teden-slovenske-drame-grumova-nagrada-simoni-semenic/362332|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Teden slovenske drame: vaje in gostija v gledališču sveta|url=https://old.delo.si/kultura/oder/teden-slovenske-drame-vaje-in-gostija-v-gledaliscu-sveta.html|website=old.delo.si|date=2012-04-11|accessdate=2021-01-21|language=sl-si|first=Slavko Pezdir|last=kultura}}</ref>. Med ostalimi njenimi dramskimi deli so ''Nisi pozabila, samo ne spomniš se več, Gostija, Vsega je kriv Boško Buha, Prilika o vladarju in modrosti ali Medtem ko skoraj rečem še, Mi, evropski mrliči, Jerebika, štrudelj, ples pa še kaj, Zadnje ljubezensko pismo'' in ''Ni to to''. Simona tudi režira in nastopa v performansih, kot so ''9 lahkih komadov'' (2007, z umetniško skupino PreGlej), ''Jaz, žrtev.'' (2007), ''Še me dej'' (2009), ''43 srečnih koncev'' (2010, z umetniško skupino PreGlej), ''Kapelj in Semenič v sestavljanju'' (2012, z Barbaro Kapelj), ''Semenič in Bulc naprodaj'' (2013, z Maretom Bulcem),  ''Drugič'' (2014), ''Do zadnjega'' (2018), ''Lepa kot slika'' (2020). S svojimi performansi je gostovala na številnih festivalih tako doma kot v tujini<ref>{{Navedi splet|title=drugič na Euroregional Theatre Festival Timișoara {{!}} Mesto žensk - City of Women|url=http://www.cityofwomen.org/sl/content/main/drugic-na-euroregional-theatre-festival-timi%C8%99oara|website=www.cityofwomen.org|accessdate=2021-01-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kortárs Drámafesztivál Budapest -I, victim|url=http://www.dramafestival.hu/archive/2008/cdf_2008/slovenian_programme/i_victim|website=Kortárs Drámafesztivál Budapest|accessdate=2021-01-21|language=en}}</ref>. Njena dela so izšla v knjigah ''Tri igre za punce'' (Beletrina, 2020)'',1981'' (JSKD, 2020), ''Skrivno društvo KRVZ'' (Mladinska knjiga, 2020), ''Can You Hear Me?'' (Integrali, 2019), ''Me slišiš?'' (KUD AAC Zrakogled, 2017) in ''Tri drame'' (Beletrina, 2017). Na polju vizualne umetnosti se je v različnih galerijah v Sloveniji predstavila kot soavtorica del ''Zapis celote'' (2009-2018)<ref>{{Navedi splet|title=KOMENTAR #8 {{!}} Simona Semenič in Nada Žgank {{!}} Zapis celote - MG+MSUM|url=http://www.mg-lj.si/si/razstave/2289/komentar-8-simona-semenic-nada-zgank/|website=www.mg-lj.si|accessdate=2021-01-21}}</ref> in ''janezove sanjarije'' (2020)<ref>{{Navedi splet|title=Svobodno sonce|url=https://mgml.si/sl/mestna-galerija/razstave/504/svobodno-sonce/|website=mgml.si|accessdate=2021-01-21|language=sl}}</ref>. ==Drame== *lepe vide lepo gorijo (2020) *spročeno (2020), kratka igra *nebo (2020), kratka igra *ni to (2019) *ti si čudež (2018) *zadnje ljubezensko pismo (2017), kratka igra *jerebika, štrudelj, ples pa še kaj (2017) * to jabolko, zlato (2016) * mi, evropski mrliči (2015) * drugič (2014), avtobiografski besedni solo * 7 kuharic, 4 soldati in 3 sofije (2014) * 1981 (2013) * medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti (2011) * vsega je kriv boško buha (2011), kratka igra * gostija (2010) * še me dej (2009), avtobiografska igra * 5fantkov.si (2008) * [[Jaz, žrtev|Jaz, žrtev.]] (2007), avtobiografski besedni solo * Nisi pozabila, samo ne spomniš se več (2007) * Let nad kukavičjim gnezdom (2007), redimejd * Obisk (2007), kratka igra * 24 ur (2006) * Ljubi Vili (2005), kratka igra * Nogavice (2005), kratka igra == Avtorske predstave == *me, čarovnice ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], Integrali društvo, 2021) *lepa kot slika ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], Integrali društvo, 2020) *do zadnjega ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], Integrali društvo, 2018) *drugič ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], Integrali društvo, 2014) *bulc in semenič na prodaj (Integrali društvo, 2013) _ v sodelovanju z [[Maretom Bulcem]] * kapelj in semenič v sestavljanju (Integrali društvo, 2012) _ v sodelovanju z [[Barbaro Kapelj]] *43 srečnih koncev LJ (Integrali društvo, 2010) _ v okviru skupine [[PreGlej]] * še me dej (Integrali društvo, Glej, 2009) *[[Jaz, žrtev|jaz, žrtev.]] ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], 2007) *devet lahkih komadov (Integrali društvo, 2007) _ v okviru skupine [[PreGlej]] == Priredbe in soavtorstvo == * Skrivno društvo KRVZ (2022) - priredba lastnega romana za gledališko igro * Divjak (2015) – priredba romana Erlenda Loeja v soavtorstvu z Milanom Markovićem Matthisem * Pepelka (2014) – priredba besedila v soavtorstvu z Branetom Završanom * Pazi, Pika! (2013) – priredba besedila [[Desa Muck|Dese Muck]] * Ubij me nežno (2012) – priredba scenarija [[Franček Rudolf|Frančka Rudolfa]] * Srečni konci (2011) – besedilo v soavtorstvu z Milanom Markovićem Matthisem * Kdo je naslednji (2011) – besedilo v soavtorstvu z [[Janez Janša (režiser)|Janezom Janšo]] in igralsko zasedbo * To sem jaz, kdo si pa ti (2010) – v soavtorstvu s skupino PreGlej * Iz principa (2009) – besedilo v soavtorstvu z Juretom Novakom in igralsko zasedbo * Blind.ness (2008) – besedilo v soavtorstvu z Ivanom Talijančićem in igralsko zasedbo * Malfi (2008) – priredba Vojvodinje Malfijske Johna Websterja, v soavtorstvu z Ivanom Talijančićem in igralsko zasedbo * ... she said (2005) – besedilo v soavtorstvu z Ivanom Talijančićem in igralsko zasedbo * Solo brez talona (2003) – v soavtorstvu z Rokom Vevarjem * Polna pest praznih rok (2001) – v soavtorstvu z Rokom Vevarjem == Režije == * [[Andrej E. Skubic]]: Hura, Nosferatu! (Zavod Neta, SNG Nova gorica, SMG, 2015) * Marijs Boulogne: Večna medikacija ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], 2006) == Dramaturgije == * Skrivno društvo KRVZ (LGL, 2022) * Tri psice, dva planeta, ena raketa (Emanat, 2014) * Bliss (Bunker, 2010) * Beraška opera (Cantabile 2, 2008) * A.C.T. Metelkova ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], 2005) * Kartografija celovečernih slik (Maska, 2005) * Črna kuhna (Mini teater, 2004) * Cleansed (Exodos, 2003) ==Nagrade== * 2022 – [[Cankarjeva nagrada]] za književnost za ''[[Tri igre za punce]]'' * 2021 – [[zlata hruška]] za knjigo ''Skrivno društvo KRVZ'' * 2020 – [[Modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za knjigo ''Skrivno društvo KRVZ''<ref name="MK">{{navedi splet |url= https://www.mladinska.com/avtorji/simona-semenic | title= Nagrade}}</ref> *2018 – [[nagrada Prešernovega sklada]] za ustvarjalni opus zadnjih dveh let *2015 – [[Grumova nagrada]] za ''Sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije'' *2010 – Grumova nagrada za ''24ur'' *2009 – Grumova nagrada za ''5fantkov.si'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.simonasemenic.com/ Simona Semenič] {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Grumovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}}{{Artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Semenič, Simona}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Postojnčani]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski producenti]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Grumovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Feministični WikiMaraton]] l1kuasjg0gxhwfwpa931uwoxywkk8sy 5736938 5736892 2022-08-20T06:57:31Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/SportiBot|SportiBot]] ([[User talk:SportiBot|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:193.2.11.205|193.2.11.205]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Simona Semenič''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica in gledališka ustvarjalka, * [[16. julij]] [[1975]], [[Postojna]].<ref>{{navedi splet| url=http://sigledal.org/geslo/Simona_Semeni%C4%8D |title=Simona Semenič |work=SiGledal |accessdate=31.5.2016}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.primorske.si/kultura/vse-je-mogoce-spraviti-na-oder |title=Simona Semenič: “Vse je mogoče spraviti na oder” |last=Gombač |first=Andraž |date=2018-02-07 |work=Primorske novice |accessdate=2020-01-21}}</ref><ref name="MMC">{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/simona-semenic-pogoji-v-katerih-delamo-samozaposleni-v-kulturi-so-nemogoci/449234 |title=Simona Semenič: "Pogoji, v katerih delamo samozaposleni v kulturi, so nemogoči" |work=MMC RTV-SLO |date=2018-03-18 |accessdate=2020-01-21}}</ref> ==Življenje in delo== Odraščala je v [[Ajdovščina|Ajdovščini]], nato pa je šla študirat v Ljubljano.<ref name="MMC"/>Diplomirala je iz dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]. Je dobitnica [[nagrada Prešernovega sklada|nagrade Prešernovega sklada]] za ustvarjalni opus preteklih dveh let<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042798223/Kultura/1042798223|title=Prešernove nagrade: Posebno široko odprta vrata|last=Šučur|first=Maja|date=16.1.2018|work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=16.1.2018}}</ref>, nagrade [[Modra ptica (nagrada)|Modra ptica]] in Zlata hruška za roman ''Skrivno društvo KRVZ'' in treh [[Grumova nagrada|Grumovih nagrad]] za besedila ''5fantkov.si'', ''24ur'' in ''Sedem kuharic, štirje soldati in tri Sofije.'' Besedila ''1981, To jabolko, zlato,'' ''Ti si čudež'' in ''Lepe Vide lepo gorijo'' pa so bila za isto nagrado nominirana<ref>{{Navedi splet|title=Za Grumovo nagrado nominirana besedila Möderndorferja, Skubica in Semenič|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/za-grumovo-nagrado-nominirana-besedila-moderndorferja-skubica-in-semenic|website=veza.sigledal.org|accessdate=2021-01-21|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Grumova nagrada: Med žensko željo in gledališčem kot metaforo|url=https://www.dnevnik.si/1042767655|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Letos nominirana besedila za nagrado Slavka Gruma lahko preberete na portalu SiGledal|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/letos-nominirana-besedila-za-nagrado-slavka-gruma-lahko-preberete-na-portalu-sigledal|website=veza.sigledal.org|accessdate=2021-01-21|language=sl}}</ref>. ''To jabolko, zlato'' je bilo leta 2020 nominirano tudi za [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]]<ref>{{Navedi splet|title=Znani nominiranci za Cankarjevo nagrado 2020! – Cankarjeva nagrada|url=https://cankarjeva-nagrada.si/znani-nominiranci-za-cankarjevo-nagrado-2020/|accessdate=2021-01-21|language=sl-SI}}</ref>. Njena besedila so prevedena v dvaindvajset jezikov in uprizorjena in objavljena v več evropskih državah, v ZDA, Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu. Uprizoritve njenih besedil so prejele več nagrad tako v Sloveniji kot tudi v tujini<ref>{{Navedi splet|title=Velika Borštnikova nagrada za predstavo Še ni naslova|url=https://www.mladina.si/193799/velika-borstnikova-nagrada-za-predstavo-se-ni-naslova/|website=Mladina.si|accessdate=2021-01-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=45. teden slovenske drame: Grumova nagrada Simoni Semenič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/45-teden-slovenske-drame-grumova-nagrada-simoni-semenic/362332|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Teden slovenske drame: vaje in gostija v gledališču sveta|url=https://old.delo.si/kultura/oder/teden-slovenske-drame-vaje-in-gostija-v-gledaliscu-sveta.html|website=old.delo.si|date=2012-04-11|accessdate=2021-01-21|language=sl-si|first=Slavko Pezdir|last=kultura}}</ref>. Med ostalimi njenimi dramskimi deli so ''Nisi pozabila, samo ne spomniš se več, Gostija, Vsega je kriv Boško Buha, Prilika o vladarju in modrosti ali Medtem ko skoraj rečem še, Mi, evropski mrliči, Jerebika, štrudelj, ples pa še kaj, Zadnje ljubezensko pismo'' in ''Ni to to''. Simona tudi režira in nastopa v performansih, kot so ''9 lahkih komadov'' (2007, z umetniško skupino PreGlej), ''Jaz, žrtev.'' (2007), ''Še me dej'' (2009), ''43 srečnih koncev'' (2010, z umetniško skupino PreGlej), ''Kapelj in Semenič v sestavljanju'' (2012, z Barbaro Kapelj), ''Semenič in Bulc naprodaj'' (2013, z Maretom Bulcem),  ''Drugič'' (2014), ''Do zadnjega'' (2018), ''Lepa kot slika'' (2020). S svojimi performansi je gostovala na številnih festivalih tako doma kot v tujini<ref>{{Navedi splet|title=drugič na Euroregional Theatre Festival Timișoara {{!}} Mesto žensk - City of Women|url=http://www.cityofwomen.org/sl/content/main/drugic-na-euroregional-theatre-festival-timi%C8%99oara|website=www.cityofwomen.org|accessdate=2021-01-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kortárs Drámafesztivál Budapest -I, victim|url=http://www.dramafestival.hu/archive/2008/cdf_2008/slovenian_programme/i_victim|website=Kortárs Drámafesztivál Budapest|accessdate=2021-01-21|language=en}}</ref>. Njena dela so izšla v knjigah ''Tri igre za punce'' (Beletrina, 2020)'',1981'' (JSKD, 2020), ''Skrivno društvo KRVZ'' (Mladinska knjiga, 2020), ''Can You Hear Me?'' (Integrali, 2019), ''Me slišiš?'' (KUD AAC Zrakogled, 2017) in ''Tri drame'' (Beletrina, 2017). Na polju vizualne umetnosti se je v različnih galerijah v Sloveniji predstavila kot soavtorica del ''Zapis celote'' (2009-2018)<ref>{{Navedi splet|title=KOMENTAR #8 {{!}} Simona Semenič in Nada Žgank {{!}} Zapis celote - MG+MSUM|url=http://www.mg-lj.si/si/razstave/2289/komentar-8-simona-semenic-nada-zgank/|website=www.mg-lj.si|accessdate=2021-01-21}}</ref> in ''janezove sanjarije'' (2020)<ref>{{Navedi splet|title=Svobodno sonce|url=https://mgml.si/sl/mestna-galerija/razstave/504/svobodno-sonce/|website=mgml.si|accessdate=2021-01-21|language=sl}}</ref>. ==Drame== *lepe vide lepo gorijo (2020) *spročeno (2020), kratka igra *nebo (2020), kratka igra *ni to to (2019) *ti si čudež (2018) *zadnje ljubezensko pismo (2017), kratka igra *jerebika, štrudelj, ples pa še kaj (2017) * to jabolko, zlato (2016) * mi, evropski mrliči (2015) * drugič (2014), avtobiografski besedni solo * 7 kuharic, 4 soldati in 3 sofije (2014) * 1981 (2013) * medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti (2011) * vsega je kriv boško buha (2011), kratka igra * gostija (2010) * še me dej (2009), avtobiografska igra * 5fantkov.si (2008) * [[Jaz, žrtev|Jaz, žrtev.]] (2007), avtobiografski besedni solo * Nisi pozabila, samo ne spomniš se več (2007) * Let nad kukavičjim gnezdom (2007), redimejd * Obisk (2007), kratka igra * 24 ur (2006) * Ljubi Vili (2005), kratka igra * Nogavice (2005), kratka igra == Avtorske predstave == *me, čarovnice ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], Integrali društvo, 2021) *lepa kot slika ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], Integrali društvo, 2020) *do zadnjega ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], Integrali društvo, 2018) *drugič ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], Integrali društvo, 2014) *bulc in semenič na prodaj (Integrali društvo, 2013) _ v sodelovanju z [[Maretom Bulcem]] * kapelj in semenič v sestavljanju (Integrali društvo, 2012) _ v sodelovanju z [[Barbaro Kapelj]] *43 srečnih koncev LJ (Integrali društvo, 2010) _ v okviru skupine [[PreGlej]] * še me dej (Integrali društvo, Glej, 2009) *[[Jaz, žrtev|jaz, žrtev.]] ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], 2007) *devet lahkih komadov (Integrali društvo, 2007) _ v okviru skupine [[PreGlej]] == Priredbe in soavtorstvo == * Skrivno društvo KRVZ (2022) - priredba lastnega romana za gledališko igro * Divjak (2015) – priredba romana Erlenda Loeja v soavtorstvu z Milanom Markovićem Matthisem * Pepelka (2014) – priredba besedila v soavtorstvu z Branetom Završanom * Pazi, Pika! (2013) – priredba besedila [[Desa Muck|Dese Muck]] * Ubij me nežno (2012) – priredba scenarija [[Franček Rudolf|Frančka Rudolfa]] * Srečni konci (2011) – besedilo v soavtorstvu z Milanom Markovićem Matthisem * Kdo je naslednji (2011) – besedilo v soavtorstvu z [[Janez Janša (režiser)|Janezom Janšo]] in igralsko zasedbo * To sem jaz, kdo si pa ti (2010) – v soavtorstvu s skupino PreGlej * Iz principa (2009) – besedilo v soavtorstvu z Juretom Novakom in igralsko zasedbo * Blind.ness (2008) – besedilo v soavtorstvu z Ivanom Talijančićem in igralsko zasedbo * Malfi (2008) – priredba Vojvodinje Malfijske Johna Websterja, v soavtorstvu z Ivanom Talijančićem in igralsko zasedbo * ... she said (2005) – besedilo v soavtorstvu z Ivanom Talijančićem in igralsko zasedbo * Solo brez talona (2003) – v soavtorstvu z Rokom Vevarjem * Polna pest praznih rok (2001) – v soavtorstvu z Rokom Vevarjem == Režije == * [[Andrej E. Skubic]]: Hura, Nosferatu! (Zavod Neta, SNG Nova gorica, SMG, 2015) * Marijs Boulogne: Večna medikacija ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], 2006) == Dramaturgije == * Skrivno društvo KRVZ (LGL, 2022) * Tri psice, dva planeta, ena raketa (Emanat, 2014) * Bliss (Bunker, 2010) * Beraška opera (Cantabile 2, 2008) * A.C.T. Metelkova ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], 2005) * Kartografija celovečernih slik (Maska, 2005) * Črna kuhna (Mini teater, 2004) * Cleansed (Exodos, 2003) ==Nagrade== * 2022 – [[Cankarjeva nagrada]] za književnost za ''[[Tri igre za punce]]'' * 2021 – [[zlata hruška]] za knjigo ''Skrivno društvo KRVZ'' * 2020 – [[Modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za knjigo ''Skrivno društvo KRVZ''<ref name="MK">{{navedi splet |url= https://www.mladinska.com/avtorji/simona-semenic | title= Nagrade}}</ref> *2018 – [[nagrada Prešernovega sklada]] za ustvarjalni opus zadnjih dveh let *2015 – [[Grumova nagrada]] za ''Sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije'' *2010 – Grumova nagrada za ''24ur'' *2009 – Grumova nagrada za ''5fantkov.si'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.simonasemenic.com/ Simona Semenič] {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Grumovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}}{{Artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Semenič, Simona}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Postojnčani]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski producenti]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Grumovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Feministični WikiMaraton]] muvndhq5w2sj9mg6wfg350xi55z5eee 5737604 5736938 2022-08-20T11:37:23Z A09 188929 slog, pp ref wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Simona Semenič''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica in gledališka ustvarjalka, * [[16. julij]] [[1975]], [[Postojna]].<ref>{{navedi splet| url=http://sigledal.org/geslo/Simona_Semeni%C4%8D |title=Simona Semenič |work=SiGledal |accessdate=31.5.2016}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.primorske.si/kultura/vse-je-mogoce-spraviti-na-oder |title=Simona Semenič: “Vse je mogoče spraviti na oder” |last=Gombač |first=Andraž |date=2018-02-07 |work=Primorske novice |accessdate=2020-01-21}}</ref><ref name="MMC">{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/simona-semenic-pogoji-v-katerih-delamo-samozaposleni-v-kulturi-so-nemogoci/449234 |title=Simona Semenič: "Pogoji, v katerih delamo samozaposleni v kulturi, so nemogoči" |work=MMC RTV-SLO |date=2018-03-18 |accessdate=2020-01-21}}</ref> ==Življenje in delo== Odraščala je v [[Ajdovščina|Ajdovščini]], nato pa je šla študirat v Ljubljano.<ref name="MMC"/> Diplomirala je iz dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]. Je dobitnica [[nagrada Prešernovega sklada|nagrade Prešernovega sklada]] za ustvarjalni opus v letih 2016–2018,<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042798223/Kultura/1042798223|title=Prešernove nagrade: Posebno široko odprta vrata|last=Šučur|first=Maja|date=16.1.2018|work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=16.1.2018}}</ref> nagrade [[Modra ptica (nagrada)|Modra ptica]] in Zlata hruška za roman ''Skrivno društvo KRVZ'' in treh [[Grumova nagrada|Grumovih nagrad]] za besedila ''5fantkov.si'', ''24ur'' in ''Sedem kuharic, štirje soldati in tri Sofije.'' Besedila ''1981, To jabolko, zlato,'' ''Ti si čudež'' in ''Lepe Vide lepo gorijo'' pa so bila za isto nagrado nominirana.<ref>{{Navedi splet|title=Za Grumovo nagrado nominirana besedila Möderndorferja, Skubica in Semenič|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/za-grumovo-nagrado-nominirana-besedila-moderndorferja-skubica-in-semenic|website=veza.sigledal.org|accessdate=2021-01-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Grumova nagrada: Med žensko željo in gledališčem kot metaforo|url=https://www.dnevnik.si/1042767655|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Letos nominirana besedila za nagrado Slavka Gruma lahko preberete na portalu SiGledal|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/letos-nominirana-besedila-za-nagrado-slavka-gruma-lahko-preberete-na-portalu-sigledal|website=veza.sigledal.org|accessdate=2021-01-21|language=sl}}</ref> ''To jabolko, zlato'' je bilo leta 2020 nominirano tudi za [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet|title=Znani nominiranci za Cankarjevo nagrado 2020! – Cankarjeva nagrada|url=https://cankarjeva-nagrada.si/znani-nominiranci-za-cankarjevo-nagrado-2020/|accessdate=2021-01-21|language=sl-SI}}</ref> Njena besedila so prevedena v dvaindvajset jezikov in uprizorjena in objavljena v več evropskih državah, v ZDA, Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu. Uprizoritve njenih besedil so prejele več nagrad tako v Sloveniji kot tudi v tujini.<ref>{{Navedi splet|title=Velika Borštnikova nagrada za predstavo Še ni naslova|url=https://www.mladina.si/193799/velika-borstnikova-nagrada-za-predstavo-se-ni-naslova/|website=Mladina.si|accessdate=2021-01-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=45. teden slovenske drame: Grumova nagrada Simoni Semenič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/45-teden-slovenske-drame-grumova-nagrada-simoni-semenic/362332|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Teden slovenske drame: vaje in gostija v gledališču sveta|url=https://old.delo.si/kultura/oder/teden-slovenske-drame-vaje-in-gostija-v-gledaliscu-sveta.html|website=old.delo.si|date=2012-04-11|accessdate=2021-01-21|language=sl-si|first=Slavko Pezdir|last=kultura}}</ref> Med ostalimi njenimi dramskimi deli so ''Nisi pozabila, samo ne spomniš se več, Gostija, Vsega je kriv Boško Buha, Prilika o vladarju in modrosti ali Medtem ko skoraj rečem še, Mi, evropski mrliči, Jerebika, štrudelj, ples pa še kaj, Zadnje ljubezensko pismo'' in ''Ni to to''. Simona tudi režira in nastopa v performansih, kot so ''9 lahkih komadov'' (2007, z umetniško skupino PreGlej), ''Jaz, žrtev.'' (2007), ''Še me dej'' (2009), ''43 srečnih koncev'' (2010, z umetniško skupino PreGlej), ''Kapelj in Semenič v sestavljanju'' (2012, z Barbaro Kapelj), ''Semenič in Bulc naprodaj'' (2013, z Maretom Bulcem),  ''Drugič'' (2014), ''Do zadnjega'' (2018), ''Lepa kot slika'' (2020). S svojimi performansi je gostovala na številnih festivalih tako doma kot v tujini.<ref>{{Navedi splet|title=drugič na Euroregional Theatre Festival Timișoara {{!}} Mesto žensk - City of Women|url=http://www.cityofwomen.org/sl/content/main/drugic-na-euroregional-theatre-festival-timi%C8%99oara|website=www.cityofwomen.org|accessdate=2021-01-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kortárs Drámafesztivál Budapest -I, victim|url=http://www.dramafestival.hu/archive/2008/cdf_2008/slovenian_programme/i_victim|website=Kortárs Drámafesztivál Budapest|accessdate=2021-01-21|language=en}}</ref> Njena dela so izšla v knjigah ''Tri igre za punce'' (Beletrina, 2020)'',1981'' (JSKD, 2020), ''Skrivno društvo KRVZ'' (Mladinska knjiga, 2020), ''Can You Hear Me?'' (Integrali, 2019), ''Me slišiš?'' (KUD AAC Zrakogled, 2017) in ''Tri drame'' (Beletrina, 2017). Na polju vizualne umetnosti se je v različnih galerijah v Sloveniji predstavila kot soavtorica del ''Zapis celote'' (2009-2018)<ref>{{Navedi splet|title=KOMENTAR #8 {{!}} Simona Semenič in Nada Žgank {{!}} Zapis celote - MG+MSUM|url=http://www.mg-lj.si/si/razstave/2289/komentar-8-simona-semenic-nada-zgank/|website=www.mg-lj.si|accessdate=2021-01-21}}</ref> in ''janezove sanjarije'' (2020).<ref>{{Navedi splet|title=Svobodno sonce|url=https://mgml.si/sl/mestna-galerija/razstave/504/svobodno-sonce/|website=mgml.si|accessdate=2021-01-21|language=sl}}</ref> ==Drame== *Lepe vide lepo gorijo (2020) *Spročeno (2020), kratka igra *Nebo (2020), kratka igra *Ni to to (2019) *Ti si čudež (2018) *Zadnje ljubezensko pismo (2017), kratka igra *Jerebika, štrudelj, ples pa še kaj (2017) * To jabolko, zlato (2016) * Mi, evropski mrliči (2015) * Drugič (2014), avtobiografski besedni solo * 7 kuharic, 4 soldati in 3 sofije (2014) * 1981 (2013) * Medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti (2011) * Vsega je kriv boško buha (2011), kratka igra * Gostija (2010) * Še me dej (2009), avtobiografska igra * 5fantkov.si (2008) * [[Jaz, žrtev|Jaz, žrtev.]] (2007), avtobiografski besedni solo * Nisi pozabila, samo ne spomniš se več (2007) * Let nad kukavičjim gnezdom (2007), redimejd * Obisk (2007), kratka igra * 24 ur (2006) * Ljubi Vili (2005), kratka igra * Nogavice (2005), kratka igra == Avtorske predstave == *Me, čarovnice ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], Integrali društvo, 2021) *Lepa kot slika ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], Integrali društvo, 2020) *Do zadnjega ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], Integrali društvo, 2018) *Drugič ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], Integrali društvo, 2014) *Bulc in semenič na prodaj (Integrali društvo, 2013) _ v sodelovanju z [[Maretom Bulcem]] * Kapelj in semenič v sestavljanju (Integrali društvo, 2012) _ v sodelovanju z [[Barbaro Kapelj]] *43 srečnih koncev LJ (Integrali društvo, 2010) _ v okviru skupine [[PreGlej]] * Še me dej (Integrali društvo, Glej, 2009) *[[Jaz, žrtev|Jaz, žrtev.]] ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], 2007) *Devet lahkih komadov (Integrali društvo, 2007) _ v okviru skupine [[PreGlej]] == Priredbe in soavtorstvo == * Skrivno društvo KRVZ (2022) - priredba lastnega romana za gledališko igro * Divjak (2015) – priredba romana Erlenda Loeja v soavtorstvu z Milanom Markovićem Matthisem * Pepelka (2014) – priredba besedila v soavtorstvu z Branetom Završanom * Pazi, Pika! (2013) – priredba besedila [[Desa Muck|Dese Muck]] * Ubij me nežno (2012) – priredba scenarija [[Franček Rudolf|Frančka Rudolfa]] * Srečni konci (2011) – besedilo v soavtorstvu z Milanom Markovićem Matthisem * Kdo je naslednji (2011) – besedilo v soavtorstvu z [[Janez Janša (režiser)|Janezom Janšo]] in igralsko zasedbo * To sem jaz, kdo si pa ti (2010) – v soavtorstvu s skupino PreGlej * Iz principa (2009) – besedilo v soavtorstvu z Juretom Novakom in igralsko zasedbo * Blind.ness (2008) – besedilo v soavtorstvu z Ivanom Talijančićem in igralsko zasedbo * Malfi (2008) – priredba Vojvodinje Malfijske Johna Websterja, v soavtorstvu z Ivanom Talijančićem in igralsko zasedbo * ... she said (2005) – besedilo v soavtorstvu z Ivanom Talijančićem in igralsko zasedbo * Solo brez talona (2003) – v soavtorstvu z Rokom Vevarjem * Polna pest praznih rok (2001) – v soavtorstvu z Rokom Vevarjem == Režije == * [[Andrej E. Skubic]]: Hura, Nosferatu! (Zavod Neta, SNG Nova gorica, SMG, 2015) * Marijs Boulogne: Večna medikacija ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], 2006) == Dramaturgije == * Skrivno društvo KRVZ (LGL, 2022) * Tri psice, dva planeta, ena raketa (Emanat, 2014) * Bliss (Bunker, 2010) * Beraška opera (Cantabile 2, 2008) * A.C.T. Metelkova ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], 2005) * Kartografija celovečernih slik (Maska, 2005) * Črna kuhna (Mini teater, 2004) * Cleansed (Exodos, 2003) ==Nagrade== * 2022 – [[Cankarjeva nagrada]] za književnost za ''[[Tri igre za punce]]'' * 2021 – [[zlata hruška]] za knjigo ''Skrivno društvo KRVZ'' * 2020 – [[Modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za knjigo ''Skrivno društvo KRVZ''<ref name="MK">{{navedi splet |url= https://www.mladinska.com/avtorji/simona-semenic | title= Nagrade}}</ref> *2018 – [[nagrada Prešernovega sklada]] za ustvarjalni opus zadnjih dveh let *2015 – [[Grumova nagrada]] za ''Sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije'' *2010 – Grumova nagrada za ''24ur'' *2009 – Grumova nagrada za ''5fantkov.si'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.simonasemenic.com/ Simona Semenič] {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Grumovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}}{{Artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Semenič, Simona}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Postojnčani]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski producenti]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Grumovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Feministični WikiMaraton]] 9sg15s8xudclfand7t8ku5p9hxq4iqv 10 371205 5737556 4196539 2022-08-20T09:59:48Z Yerpo 8417 test wikitext text/x-wiki {{<includeonly>safesubst:</includeonly>#invoke:list|list}}<noinclude> {{documentation}} <!-- Categories go on the /doc subpage, and interwikis go on Wikidata. --> </noinclude> fx7xugd0r577yn0kt1ukyr4dy8cscdx 5737557 5737556 2022-08-20T09:59:54Z Yerpo 8417 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/Yerpo|Yerpo]] ([[User talk:Yerpo|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Pinky sl|Pinky sl]] wikitext text/x-wiki {{<includeonly>safesubst:</includeonly>#invoke:unbulleted list|hlist}}<noinclude> {{documentation}} <!-- Categories go on the /doc subpage, and interwikis go on Wikidata. --> </noinclude> hxeewrpfp76b7xzwaxoakacchjbewye 5737558 5737557 2022-08-20T10:02:17Z Yerpo 8417 z modulom List namesto Unbulleted list wikitext text/x-wiki {{<includeonly>safesubst:</includeonly>#invoke:list|horizontal}}<noinclude> {{documentation}} <!-- Categories go on the /doc subpage, and interwikis go on Wikidata. --> </noinclude> ihcdy525o8nnmq114czc48dpk6pnojd 10 373081 5737559 5294792 2022-08-20T10:02:28Z Yerpo 8417 posodobitev wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{lua|Module:List}} <!-- Categories go at the bottom of this page and interwikis go in Wikidata. --> This template creates [[WP:HLIST|horizontal lists]]. Each item in the list may have [[CSS]] styles added to it individually, by appending a numbered parameter. == Usage == '''Basic usage''' {{pre2|<nowiki>{{</nowiki>hlist<nowiki>|</nowiki>''first item''<nowiki>|</nowiki>''second item''<nowiki>|</nowiki>''third item''<nowiki>|</nowiki>...<nowiki>}}</nowiki>}} '''All parameters''' {{pre2| <nowiki>{{</nowiki>hlist <nowiki>|</nowiki>''first item''<nowiki>|</nowiki>''second item''<nowiki>|</nowiki>''third item''<nowiki>|</nowiki>... <nowiki>|class = </nowiki>''class'' <nowiki>|style = </nowiki>''style'' <nowiki>|ul_style = </nowiki>''style for ul tag'' <nowiki>|li_style = </nowiki>''style for all li tags'' <nowiki>|li_style1 = </nowiki>''style for first li tag''<nowiki> |li_style2 = </nowiki>''style for second li tag''<nowiki> |</nowiki>... <nowiki>|indent = </nowiki>''indent for the list'' <nowiki>}}</nowiki> }} == Parameters == * Positional parameters (<code>1</code>, <code>2</code>, <code>3</code>...) - these are the list items. If no list items are present, the module will output nothing. * <code>class</code> - a custom class for the {{tag|div}} tags surrounding the list, e.g. <code>plainlinks</code>. * <code>style</code> - a custom css style for the {{tag|div}} tags surrounding the list, e.g. <code>font-size: 90%;</code>. * <code>ul_style</code> - a custom css style for the {{tag|ul}} tags around the list. The format is the same as for the {{para|style}} parameter. * <code>li_style</code> - a custom css style for all of the list items (the {{tag|li}} tags). The format is the same as for the {{para|style}} parameter. * <code>li_style1</code>, <code>li_style2</code>, <code>li_style3</code>... - custom css styles for each of the list items. The format is the same as for the {{para|style}} parameter. * <code>indent</code> - this parameter indents the list. The value must be a number, e.g. <code>2</code>. The indent is calculated in [[Em (typography)|em]], and is 1.6 times the value specified. If no indent is specified, the default is zero. == Examples == {{markup | <nowiki>{{hlist|entry1|entry2|entry3|entry4|entry5|entry6|entry7|entry8|entry9}}</nowiki> | {{hlist|entry1|entry2|entry3|entry4|entry5|entry6|entry7|entry8|entry9}} | <nowiki>{{hlist|Winner|Runner-up|Third place|li_style=color:blue;}}</nowiki> | {{hlist|Winner|Runner-up|Third place|li_style=color:blue;}} | <nowiki>{{hlist|Winner|Runner-up|Third place|li_style=color:blue;|indent=2}}</nowiki> | {{hlist|Winner|Runner-up|Third place|li_style=color:blue;|indent=2}} | <nowiki>{{hlist|Winner|Runner-up|Third place|li_style1=background-color:yellow;|li_style2=background-color:silver;}}</nowiki> | {{hlist|Winner|Runner-up|Third place|li_style1=background-color:yellow;|li_style2=background-color:silver;}} }} == Glej tudi == {{navbox lists}} <includeonly>{{#ifeq:{{SUBPAGENAME}}|peskovnik|| <!-- Categories go here, and interwikis go in Wikidata --> [[Kategorija:Predloge za oblikovanje]] }}</includeonly> 7b9uzl60dmfu8l59377zvbu1jhgyh5g 0 373103 5737198 5652957 2022-08-20T07:19:38Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name= MiG-31 |image= Russian Air Force MiG-31 inflight Pichugin.jpg<!-- In-flight images are preferred for aircraft. Discuss possible changes on talk page before changing. --> |caption= Ruski MiG-31 v letu }}{{Infobox aircraft type |type= [[Prestreznik]] |manufacturer= [[Mikojan-Gurevič]] |designer= |first flight= 16. september 1975 |introduced= 6. maj 1981 |retired= |status= V uporabi |primary user= [[Ruske letalske sile]] |more users= [[Kazahstanske letalske sile]] |produced= |number built= približno 400 |unit cost= |developed from= [[Mikojan-Gurevič MiG-25]] |variants with their own articles = }} |} '''Mikojan-Gurevič MiG-31''' ({{lang-ru|Микоян МиГ-31}}; [[NATO oznaka]]: '''Foxhound''') je [[nadzvočno letalo|nadzvočni]] dvomotorni [[prestreznik]], ki naj bi nadomestil [[Mikojan-Gurevič MiG-25|MiG-25]]. Letalo so zasnovali v biroju [[Mikojan-Gurevič]] v takratni [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. ==Zgodovina== MiG-25, ki je povzročil zaskrbljenost na zahodu, je imel veliko hitrost (3,2 Macha), hitrost vzpenjanja in višino leta, vendar to ni prišlo brez kompromisov na drugih področjih. Letalo je imelo majhno manevrirnost in ga je bilo težko uporabljati na nizkih višinah. Hitrost je bila omejena na 2,83 Macha, pri Mach 3,2 je bila možnost poškodb motorjev. Razvoj naslednika MiG-25 se je začel z Je-155MP ({{lang-ru|Е-155МП}}), ki je prvič poletel 16. septembra 1975. Čeprav zgleda precej podoben, je imel podaljšan trup in je bil v veliko pogledih novo letalo. Najpomembnejša novost je bil modern radar, ki je imel sposobnost gledanja gor in dol (lociranje tarč pod in nad letalom) in možnost sledenja več tarčam hkrati. Omogočil je Sovjetskim letalskih silam prestrezanje letal na dolgih razdaljah. [[Slika:MiG-31 Foxhound.jpg|thumb|right|MiG-31 leta 1989]] Podobno kot na njegovem predhodniku MiG-25 je bilo tudi o MiG-31 na Zahodu veliko špekulacija o sposobnostih. [[Viktor Belenko]], ki je dezertiral na Japonsko z MiG-25 je poročal o "Super Foxbatu", ki naj bi imel možnost prestrezanja [[Manevrirni izstrelek|manevrirnih raket]]. [[Beriev A-50|A-50]] in MiG-31 lahko delita radarsko sliko.<ref>http://vpk-news.ru/articl/15752</ref> MiG-31 naj bi učinkovito deloval tudi, če nasprotnik uporablja sisteme za [[elektronsko bojevanje]] in lažne termalne vabe z IR rakete. Štirje prestrezniki MiG-31 lahko pokrivajo 800-900 km široko fronto. Proizvodnja MiG-31 se je končala leta 1994.<ref name="encyclopaedia-russia.ru">http://www.encyclopaedia-russia.ru/article.php?id=599</ref> MiG-31 ima [[turboventilatorski motor|turboventilatorske motorje]], za razliko od [[turboreaktivni motor|turboreaktivnih]] na MiG-25. [[Vitkost (krilo)|Vitkost]] krila je majhna in sicer 2,94. Ima dva vertikalna repa in dvosedežnim [[kokpit]], na zadnjem sedežu leti upravljavec orožja.<ref name="sr-71-vs">[http://theaviationist.com/2013/12/11/sr-71-vs-mig-31/ How the Mig-31 repelled the SR-71 Blackbird from Soviet skies]</ref> Rusija je nameravala do leta 2020 upokojiti vse MiG-31, vendar je leta 2010 začela projekt moderniziranja flote letal MiG-31 na raven MiG-31BM.<ref>Skrynnikov, R. [http://en.rian.ru/mlitary_news/20100813/160190708.html "Defense: Russian air force completing MiG-31BM modernization program."] ''RIA Novosti'', 13 August 2010. Retrieved: 17 August 2010.</ref><ref>Ankov, Vitaliy. [http://en.rian.ru/military_news/20120102/170592615.html "Russia to modernize 60 MiG-31 interceptors by 2020."] ''RIA Novosti'', 2 January 2012. Retrieved: 25 November 2012.</ref> Modernizirana letala imajo novo [[avionika|avioniko]], večnamenskim [[radar]]jem, sistemi [[HOTAS]], [[LCD]] [[MFD]], novo raketo zrak-zrak [[Vimpel R-77]], različnimi raketami zrak-zemlja, protiradarsko raketo [[H-31]] in podatkovnimi povezavami z drugimi letali.<ref>[http://en.rian.ru/mlitary_news/20100813/160190708.html "Russian air force completing MiG-31BM modernization program.''] Retrieved: 24 January 2011.</ref> Začel se je tudi razvoj naslednika MiG-31, MiG-41, ki naj bi bil razvit do leta 2028.<ref name="replace">[http://en.rian.ru/military_news/20130411/180584483/Russia-to-Field-MiG-31-Replacement-by-2020---Commander.html Russia to Field MiG-31 Replacement by 2020] - Rian.ru, April 11, 2013</ref> [[Slika:MiG-31 790 IAP Khotilovo airbase 2.jpg|sličica|MiG-31]] [[Slika:Mikoyan-Gurevich MiG-31E at MAKS 2005.jpg|sličica|MiG-31E]] [[Slika:Mikoyan MiG-31 3-view.svg|sličica|Shema]] ===MiG-31K=== Razvita je bila tudi različica MiG-31K, ki je nosilec protiladijske balistične rakete [[H-47M2 Kinžal]], ki leti s hitrostjo 12 Mach in je namenjena napadanju [[letalonosilka|letalonosilk]]. 1. decembra 2017 je bil oblikovan letalski polk desetih letal MiG-31K v ruskem južnem vojaškem okrožju (letališče Ahtubinsk), napovedana pa sta bila še dva polka v Osrednjem vojaškem okrožju in v okrožju [[Severna flota]]. Februarja 2018 so se začeli redni poleti letal MiG-31K nad [[Črno morje|Črnim]] in [[Kaspijsko morje|Kaspijskim morjem]] in preizkušanje rakete Kinžal. Avgusta 2019 je bila raketa prvič javno izstreljena na poligonu Dubroviči, novembra 2019 pa je bila izstreljena na [[Arktika|Arktiki]] (MiG-31K je vzletel z letališča Olenja in zadel cilj na poligonu Pemboj). Junija 2021 sta bila dva prestreznika MiG-31K prvič nameščena izven Rusije na letališče Hmejmim v [[Sirija|Siriji]] in med vajo izstrelila raketo Kinžal na kopenski cilj v [[Sirija|Siriji]].<ref>{{cite web|url=https://avia.pro/news/istrebitel-mig-31k-nanyos-udar-giperzvukovoy-raketoy-kinzhal-po-neizvestnoy-celi-v-sirii|title=Истребитель МиГ-31К нанёс удар гиперзвуковой ракетой "Кинжал" по неизвестной цели в Сирии|website=avia.pro|date=29 June 2021|access-date=2 July 2021|language=ru}}</ref> == Tehnične lastnosti == * '''Posadka:''' 2 * '''Dolžina:''' 22,69 m * '''Razpon kril:''' 13,46 m (44 ft 2 in) * '''Višina:''' 6,15 m (20 ft 2 in) * '''Površina kril:''' 61,6 m² (663 ft²) * '''Prazna teža:''' 21 820 kg (48 100 lb) * '''Naložena teža:''' 41 000 kg (90 400 lb) * '''Maks. vzletna teža:''' 46 200 kg (101 900 lb) * '''Motorji:''' 2 × [[Soloviev]] D-30F6 [[turbofan]] * '''Potisk (suh):''' 93 kN (20 900 lbf) vsak * '''Potisk z [[Dodatno zgorevanje|dodatnim zgorevanjem]]:''' 152 kN (34 172 lbf) vsak * '''Maks. hitrost:''' Mach 2,93 (3 000 km/h, 1 860 mph) na visoki in 1,2 Mach (1 500 km/h, 930 mph) na nizki višini * '''Bojni radij:''' 1 450 km (900 mi) pri Mach 0,8/ 720 km (447 mi) pri Mach 2,35 * '''Največji dolet:''' 3 300 km (2 050 mi) * '''[[Višina leta]] (servisna):''' 20 600 m (67 600 ft) * '''Obremenitev kril:''' 665 kg/m² (136 lb/ft²) * '''[[Razmerje potisk/teža]]:''' 0,85 * '''Največja g-obremenitev:''' 5 g == Oborožitev: == * 1× GŠ-6-23 23 mm top z 260 naboji * 4× R-33 (AA-9 'Amos') ali 6× R-37 (AA-X-13 'Arrow')(280 km) rakete zrak-zrak z dolgim dosegom * 4× R-33 rakete zrak-zrak z dolgim dosegom (304 km) * (?)× H-31 rakete zrak-zemlja z dolgim dosegom (200 km) * (?)× Р-33 AA-9 «Amos» 120 km, Р-33S (1999) 160 km * 4× R-60 (AA-8 'Aphid') * 4× R-73 (AA-11 'Archer') IR rakete zrak-zrak * 4× R-77 (AA-12 'Adder') rakete zrak-zrak s srednjim dosegom (100 km) za visokohitrostne in visokomanevrirne tarče (12 g) * Protiradarske rakete H-31P (AS-17 'Kripton') in H-58 (AS-11 'Kilter') == Glej tudi == * [[Mikojan-Gurevič MiG-25]] * [[Suhoj Su-27]] * [[McDonnell Douglas F-15 Eagle]] * [[Panavia Tornado ADV]] == Sklici == {{sklici|1}} == Bibliografija == * {{navedi knjigo |author= |editor=Eden, Paul|year=2004 |title=Encyclopedia of Modern Military Aircraft. |publisher=London: Amber Books |isbn=1-904687-84-9 |cobiss= |pages=}} * Gordon, Yefim. ''MiG-25 'Foxbat,' MiG-31 'Foxhound:" Russia's Defensive Front Line''. Hinckley, UK: Midland Publishing, 1997. ISBN 1-85780-064-8. * {{navedi knjigo |author=Spick, Mike |year=2000 |title=The Great Book of Modern Warplanes |publisher=St. Paul, Minnesota: MBI Publishing Company |isbn=9780760308936 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Wilson, Stewart |year=2000 |title=Combat Aircraft since 1945 |publisher=Fyshwick, Australia: Aerospace Publications |isbn=1-875671-50-1 |cobiss= |pages=}} == Zunanje povezave == {{commons|Mikoyan-Gurevich MiG-31}} * [http://www.fas.org/nuke/guide/russia/airdef/mig-31.htm MiG-31 Foxhound on fas.org] * [http://www.aerospaceweb.org/aircraft/fighter/mig31/ MiG-31 page on aerospaceweb.org] * [http://www.migavia.ru/eng/military_e/MiG_31_E_e.htm MiG-31E page on Russian Aircraft Corporation "MiG" site] * [http://www.milavia.net/aircraft/mig-31/mig-31.htm MiG-31 page on milavia.net] * [http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/mig-31.htm MiG-31 Foxhound at Global Security] * [http://www.warfare.ru/?lang=&catid=255&linkid=1601 MIG-31 Foxhound Interceptor at Russian Military Analysis] * [http://www.aviation.ru/MiG/#31 MiG-31 on aviation.ru] * [http://www.globalaircraft.org/planes/mig-31_foxhound.pl MIG-31 Foxhound at Global Aircraft] * [http://www.ausairpower.net/TE-Foxbat-Foxhound-92.html Foxbat and Foxhound - Australian Aviation] * [http://www.newsprom.ru/news/111763992568153.shtml Износ техники — причина катастрофы МиГ-31?] {{Ru icon}} [http://translate.google.com/translate?u=http%3A%2F%2Fwww.newsprom.ru%2Fnews%2F111763992568153.shtml&sl=ru&tl=en&hl=en&ie=UTF-8 (in english)] {{MiG}} [[Kategorija:Letala Mikojan-Gurevič]] [[Kategorija:Sovjetska lovska letala]] [[Kategorija:Reaktivna letala]] [[Kategorija:Lovci prestrezniki]] [[Kategorija:Lovci četrte generacije]] {{Reaktivna lovska letala}} {{normativna kontrola}} esbgnsnz1t93oe4dv5asygtta8qzarz 0 374005 5736782 5719351 2022-08-20T06:43:22Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje vesoljski polet | name = vesoljski teleskop James Webb | names_list = vesoljski teleskop naslednje generacije - Next Generation Space Telescope (NGST; 1996–2002) | image = JWST spacecraft model 2.png | image_caption = Teleskop s polno izproženimi deli | image_upright = <!-- Use this parameter to scale the image, instead of the deprecated "image_size"; see WP:IMGSIZE. --> | mission_type = [[Vesoljski observatorij|Astronomija]] | operator = [[Space Telescope Science Institute|STScI]] ([[NASA]])<ref name="jwstPartners">{{cite web |url=https://www.jwst.nasa.gov/faq.html#partners|title=NASA JWST "Kdo sodeluje v projektu?"|publisher=NASA|access-date=18 November 2011}} {{PD-notice}}</ref> | COSPAR_ID = [https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=JWST 2021-130A] | SATCAT = 50463<ref name="celestrakRawTLE">{{cite web|url=https://celestrak.com/satcat/tle.php?CATNR=50463|title=JWST|last=Kelso|first=Thomas S.|date=25 December 2021|website=Celestrak|publisher=Celestrak|access-date=26 December 2021}}</ref> | website = {{oweb|https://jwst.nasa.gov/}} | mission_duration = {{Unbulleted list|20 let (pričakovano)<ref>{{Cite web|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/nasa-says-webbs-excess-fuel-likely-to-extend-its-lifetime-expectations/|title=NASA Says Webb’s Excess Fuel Likely to Extend its Lifetime Expectations – James Webb Space Telescope|website=blogs.nasa.gov}}</ref>|10 let (po načrtu)|5½ let (prvenstvene naloge)<ref>{{Cite web|url=https://jwst.nasa.gov/content/about/faqs/faq.html#howlong|title=FAQ Full General Public Webb Telescope/NASA|website=jwst.nasa.gov}}</ref>|{{time interval|25 December 2021 12:20|show=ymd|sep=,}} (preteklo)}} | manufacturer = {{Unbulleted list|[[Northrop Grumman]]|[[Ball Aerospace & Technologies|Ball Aerospace]]|[[L3Harris Technologies|L3Harris]]<ref name="jwstPartners" />}} | launch_mass = {{cvt|6161.4|kg}}<ref>{{cite tweet |last=Clark |first=Stephen |user=StephenClark1 |number=1473999069706129419 |title=Natančna teža vesoljskega teleskopa James Webb: 6161,4 kilograma, vključno z 167,5 kg hidrazina in 132,5 kg dinitrogen tetroksida za pogonski sistem. |date=23 December 2021 |access-date=23 December 2021}}</ref> | dimensions = {{cvt|20.197|x|14.162|m}}, sončnik | power = 2 [[watt|kW]] | launch_date = {{Start date|2021|12|25|df=yes}}, 12:20 [[Coordinated Universal Time|UTC]] | launch_rocket = [[Ariane 5|Ariane 5 ECA]] ([[Ariane flight VA256|VA256]]) | launch_site = {{Nowrap|[[Guiana Space Centre|Centre Spatial Guyanais]], [[ELA-3]]}} | launch_contractor = [[Arianespace]] | entered_service = | deactivated = | last_contact = | decay_date = | orbit_reference = [[Lagrange point|Sonce-Zemlja L<sub>2</sub> orbit]] | orbit_regime = [[Halo orbita]] | orbit_periapsis = {{cvt|250000|km}}<ref name="orbit">{{cite web |title=JWST Orbit |url=https://jwst-docs.stsci.edu/jwst-observatory-characteristics/jwst-orbit |website=JWST User Documentation |publisher=Space Telescope Science Institute |access-date=25 December 2021}}</ref> | orbit_apoapsis = {{cvt|832000|km}}<ref name="orbit" /> | orbit_inclination = | orbit_period = 6 mesecev | apsis = apsis | telescope_name = | telescope_type = [[Korsch teleskop]] | telescope_diameter = {{cvt|6.5|m}} | telescope_focal_length = {{cvt|131.4|m}} | telescope_focal_ratio = {{f/|20.2}} | telescope_area = {{cvt|25.4|m2}}<ref>{{cite web|title=JWST Telescope|url=https://jwst-docs.stsci.edu/jwst-observatory-hardware/jwst-telescope|work=James Webb Space Telescope User Documentation |publisher=Space Telescope Science Institute|date=23 December 2019|access-date=11 June 2020}} {{PD-notice}}</ref> | telescope_wavelength = 0.6–28.3 μm (oražno do srednje-infrardeče področje) | instruments_list = {{Infobox|child=yes | headerstyle = background: #ddf; | header1 = Instrumenti | data2 = {{Hlist|Senzor za fino vodenje, kamera za bližnje infra-rdeče področje in spektrograf brez reže - FGS-NIRISS|[[MIRI (Mid-Infrared Instrument)|MIRI]]|[[NIRCam]]|[[NIRSpec]]}} | header3 = Elementi | data4 = {{Hlist|integriran modul za znanstvene instrumente|Optični teleskop|vesoljsko vozilo ([[Spacecraft bus (JWST)|Bus]] in [[Sunshield (JWST)|sončnik]])}} }} | trans_band = {{ubl | [[S band|S-pas]], telemetrija, sledenje in kontrola | [[Ka band|Ka-pas]], zajem podatkov }} | trans_bandwidth = {{ubli | S-band up: 16 kbit/s | S-band down: 40 kbit/s | Ka-band down: do 28 Mbit/s }} | insignia = JWST Launch Logo.png | insignia_caption = James Webb Space Telescope mission logo | insignia_upright = 0.8 <!-- Use this parameter to scale the image, instead of the deprecated "insignia_size"; see WP:IMGSIZE. --> }} '''Vesoljski teleskop James Webb''' ('''JWST''') je vesoljski [[teleskop]], ki ga je razvila [[NASA]] s prispevki Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA). Teleskop je dobil ime po [[James Webb|Jamesu E. Webbu]],<ref name="NAT-20210-7232">{{cite journal|last=Witze|first=Alexndra|date=23 July 2021|title=NASA investigates renaming James Webb telescope after anti-LGBT+ claims. Some astronomers argue the flagship observatory{{snd}}successor to the Hubble Space Telescope{{snd}}will memorialize discrimination. Others are waiting for more evidence.|url=https://www.nature.com/articles/d41586-021-02010-x|journal=Nature|volume=596|issue=7870|pages=15–16|doi=10.1038/d41586-021-02010-x|pmid=34302150|access-date=23 July 2021|s2cid=236212498}}</ref> ki je od 1961 do 1968 vodil agencijo NASA in je imel osrednjo vlogo v programu Apollo.<ref>{{cite web|url=http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=33148|archive-url=https://web.archive.org/web/20030821120829/http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=33148|url-status=dead|archive-date=21 August 2003|title=ESA JWST Timeline|access-date=13 January 2012}} {{PD-notice}}</ref><ref name="jwst NASA2">{{cite web|last=During|first=John|title=The James Webb Space Telescope|url=https://www.jwst.nasa.gov/|publisher=NASA|access-date=31 December 2011}}{{PD-notice}}</ref> JWST naj bi nasledil [[Vesoljski teleskop Hubble]] kot naslednji vodilni projekt v astrofiziki. JWST je bil lansiran 25. decembra 2021 s poletom [[Ariane (družina raket)|Ariane]] VA256. Teleskop je zasnovan tako, da v primerjavi s Hubblom zagotavlja izboljšano infrardečo ločljivost in večjo občutljivost za opazovanje predmetov, ki so do 100-krat šibkejši;<ref name="deepersky2">{{Cite web|url=https://briankoberlein.com/blog/deeper-sky|title=A Deeper Sky &#124; by Brian Koberlein|website=briankoberlein.com}}</ref> omogočil naj bi širok spekter preiskav na področjih astronomije in kozmologije, tako opazovanje do rdečega premika z≈20 nekaterih najstarejših, najbolj oddaljenih dogodkov in predmetov v vesolju, kot so prve zvezde in oblikovanje prvih galaksij, in pa podrobno atmosfersko karakterizacijo eksoplanetov, ki bi bili zanimivi za naselitev. Primarno ogledalo JWST premera 6.5 m sestavlja 18 šesterokotnih zrcalnih segmentov iz pozlačenega berilija. Tako ima Webbov teleskop za zbiranje svetlobe na voljo približno 5,6-krat večjo površino kot Hubble s premerom 2,4 m (25,37 m2 površine v primerjavi s 4,525 m2 pri Hubblu). Za razliko od Hubbla, ki vesolje opazuje v bližnjem ultravijoličnem, vidnem in bližnje infrardečem delu (0,1–1,0 μm) spektra, bo JWST opazoval v območju s krajšimi valovnimi dolžinami, od dolgovalovne vidne svetlobe (rdeče) do srednje infrardečega sevanja (0,6–28,3 μm). Tako bo lahko opazoval predmete z visokim rdečim zamikom, ki so za Hubbla prestari, prešibki in preveč oddaljeni. Teleskop je treba držati pod temperaturo 50 K (−223 °C), da so šibki infrardeči signali lahko zaznani brez motenj zaradi drugih virov toplote. Postavljen bo v bližino Lagrangove točke L2 sistema Sonce-Zemlja, približno 1,5 milijona kilometrov proč od Zemlje. Pred toploto Sonca, Zemlje in Lune ga bo ščitil ščitnik v obliki petih [[Romboid|rombov]]. Za razvoj teleskopa je bil odgovoren Nasin center v Marylandu (Goddard Space Flight Center, GSFC), trenutno pa teleskop upravlja Znanstveni inštitut za vesoljske teleskope.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jwst.nasa.gov/content/about/index.html|title=About Webb|publisher=NASA|date=2019|accessdate=4 June 2021}} {{PD-notice}}</ref> Podjetje [[Northrop Grumman]] je bilo odgovorno za izgradnjo teleskopa.<ref>{{Navedi splet|date=2017|title=James Webb Space Telescope|url=http://www.northropgrumman.com/Capabilities/JWST/Pages/default.aspx|accessdate=31 January 2017|publisher=Northrop Grumman}}</ref> Razvoj se je s proračunom v vrednosti 500 milijonov USD začel leta 1996 za začetek delovanja, ki je bil sprva načrtovan za leto 2007.<ref name="stsci1996">{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1996|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20140203162411/http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1996|archivedate=3 February 2014|title=STSCI JWST History 1996|publisher=Stsci.edu|accessdate=16 January 2012}}</ref> V letu 2005 je bilo veliko zamud in stroškov, tako z raztrgano sončno izolacijo med testi, priporočilom neodvisne revizijske komisije, kasneje tudi zaradi pandemijo COVID-19,<ref name="cvdly">{{Navedi novice|url=https://spacenews.com/coronavirus-pauses-work-on-jwst/|title=Coronavirus pauses work on JWST|date=20 March 2020|first=Jeff|last=Foust|publisher=SpaceNews}}</ref><ref name="NASA-20200716">{{Navedi splet|url=https://www.esa.int/Science_Exploration/Space_Science/James_Webb_Space_Telescope_to_launch_in_October_2021|title=James Webb Space Telescope to launch in October 2021|website=www.esa.int}} {{PD notice}}</ref><ref name="NYT-20200716">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2020/07/16/science/nasa-james-webb-space-telescope-delay.html|title=NASA Delays James Webb Telescope Launch Date, Again – The universe will have to wait a little longer|last=Overbye|first=Dennis|date=16 July 2020|work=The New York Times|accessdate=17 July 2020}}</ref>, problemi z izstrelitvijo rakete [[Ariane 5]] in samega teleskopa ter komunikacijskimi vprašanji med teleskopom in izstrelitvenim vozilom.<ref name="24dec">{{Navedi splet|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/14/webb-space-telescope-launch-date-update/|title=Update on Webb telescope launch|publisher=NASA|date=14 December 2021|accessdate=14 December 2021}} {{PD-notice}}</ref><ref name="NYT-20211214">{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis|authorlink=Dennis Overbye|title=Why the World's Astronomers Are Very, Very Anxious Right Now – The James Webb Space Telescope is endowed with the hopes and trepidations of a generation of astronomers|url=https://www.nytimes.com/2021/12/14/science/james-webb-telescope-launch.html#permid=115929090|date=14 December 2021|work=The New York Times|accessdate=15 December 2021}}</ref><ref name="SLN-20211219">{{Navedi novice|last=Karlis|first=Nicole|title=Decades of work are riding on the James Webb Space Telescope – What happens if it fails? – As one of the most expensive space missions in history, there's a lot on the line for launch|url=https://www.salon.com/2021/12/19/james-webb-telescope-launch/|date=19 December 2021|work=salon.com|accessdate=19 December 2021}}</ref> Gradnja je bila končana pozno leta 2016, nato se je začela obsežna faza testiranja.<ref name="sd12-162">{{cite web|url=http://www.spacedaily.com/reports/James_Webb_Space_Telescope_observatory_is_assembled_999.html|title=James Webb Space Telescope observatory is assembled|publisher=Space Daily|date=29 December 2016|access-date=3 February 2017}}</ref><ref name="snews12-162">{{cite news|url=http://spacenews.com/no-damage-to-jwst-after-vibration-test-anomaly/|title=No damage to JWST after vibration test anomaly|author=Foust, Jeff|newspaper=SpaceNews|date=23 December 2016|access-date=3 February 2017}}</ref> JWST so lansirali 12:20 UTC 25. decembra 2021<ref name="NASA-202112272">{{cite news|last1=Pinoi|first1=Natasha|last2=Fiser|first2=Alise|last3=Betz|first3=Laura|title=NASA's Webb Telescope Launches to See First Galaxies, Distant Worlds - NASA's James Webb Space Telescope launched at 7:20 a.m. EST Saturday [Dec. 25, 2021] on an Ariane 5 rocket from Europe's Spaceport in French Guiana, South America.|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasas-webb-telescope-launches-to-see-first-galaxies-distant-worlds|date=27 December 2021|work=[[NASA]]|access-date=28 December 2021}}</ref> z nosilno raketo Ariane 5 iz vesolskega centra Kourou v [[Francoska Gvajana|Francoski Gvajani]], satelit se je od matičnega plovila odcepil 27 minut kasneje.<ref name="AS-202112252">{{cite press release|url=https://www.arianespace.com/press-release/ariane-5-successful-launch-webb-space-telescope/|title=Ariane 5 goes down in history with successful launch of Webb|work=[[Arianespace]]|date=25 December 2021|access-date=25 December 2021}}</ref> Izstrelitev je NASA opisala kot »brezhibno« in »popolno«<ref name="reaction2">{{Cite web|url=https://www.space.com/james-webb-space-telescope-launch-nasa-reaction|title='It's truly Christmas': James Webb Space Telescope's yuletide launch has NASA overjoyed|first=Tereza |last=Pultarova |date=25 December 2021|website=Space.com}}</ref>. 8. januarja 2022 je bil teleskop v celoti in uspešno konfiguriran v svojo operativno konfiguracijo<ref name="NYT-202201082">{{cite news|last1=Roulette|first1=Joey|last2=Overbye|first2=Dennis|title=The James Webb Space Telescope Finishes Unfolding: How to Watch - While there are no cameras aboard the spacecraft, NASA is providing updates as the telescope deploys its mirrors. Here’s what you need to know.|url=https://www.nytimes.com/2022/01/08/science/webb-telescope-nasa-time-livestream.html|date=8 January 2022|work=[[The New York Times]]|access-date=8 January 2022}}</ref><ref name="NASA-202201082">{{cite news|last1=Pinol|first1=Natasha|last2=Fisher|first2=Alise|last3=Betz|first3=Laura|last4=Margetta|first4=Robert|title=Release 22-004: NASA’s Webb Telescope Reaches Major Milestone as Mirror Unfolds|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-s-webb-telescope-reaches-major-milestone-as-mirror-unfolds|date=8 January 2022|work=[[NASA]]|access-date=9 January 2022}}</ref>, 11. februarja pa je dosegel svoj končni cilj, ko je posnel prve fotografije.<ref name="NYT-202112252">{{cite news |title=Live Updates: Webb Telescope Launches on Long-Awaited Journey|url=https://www.nytimes.com/live/2021/12/25/science/webb-telescope-launch-nasa|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|access-date=25 December 2021}}</ref><ref name="NYT-20211225do2">{{cite news|last1=Overbye|first1=Dennis|last2=Roulette|first2=Joey|title=James Webb Space Telescope Launches on Journey to See the Dawn of Starlight - Astronomers were jubilant as the spacecraft made it off the launchpad following decades of delays and cost overruns. The Webb is set to offer a new keyhole into the earliest moments of our universe.|url=https://www.nytimes.com/2021/12/25/science/james-webb-telescope-launch.html|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|access-date=25 December 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/edinstveni-teleskop-james-webb-v-vesolju-posnel-prve-fotografije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-02-21}}</ref> Več tednov bo še trajalo, da se ohladi na svojo obratovalno temperaturo, nato pa se bo pred začetkom načrtovanega raziskovalnega programa približno pet mesecev preskušal in umerjal s prvimi slikami.<ref>[https://webbtelescope.org/quick-facts/mission-launch-quick-facts Mission and Launch Quick Facts] - ''"Po dosegu svoje orbite bo webb najprej opravi testiranje znanstvenih delov in kalibriranje. Nato se bodo začele redne znanstvene naloge in z njimi slike, približno šest mesecev po izstrelitvi. Vendar pa je normalno, da lahko serijo "[Prva svetloba (astronomija)|prva svetloba]]" pričakujemo nekoliko prej."''</ref><ref>[https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/10/following-the-next-steps-in-webbs-journey NASA JWST Blog]: observations expected to be available by summer 2022 (''"Rest assured that this summer will sizzle with the hot (nay cold?) observations we will soon be sharing!"'')</ref> == Lastnosti == [[Slika:Atmospheric_electromagnetic_opacity.svg|levo|sličica| Prepustnost Zemljine atmosfere za različne valovne dolžine sevanja, med drugim za [[Svetloba|vidno svetlobo]]]] Vesoljski teleskop James Webb je za pol lažji od [[Vesoljski teleskop Hubble|vesoljskega teleskopa Hubble]], vendar pa je Webbovo primarno ogledalo; ki je iz berilija, prevlečeno z zlatom, sestavljeno iz 18 šesterokotnih ogledal, premera 6.5 m; več kot šestkrat večje od Hubblovega {{Convert|2.4|m|ft|adj=on}}. Od tega {{Cvt|0.9|m2|adj=on}} pokrivajo podpore za sekundarno ogledalo<ref>{{Navedi časopis|last=Lallo|first=Matthew D.|year=2012|title=Experience with the Hubble Space Telescope: 20 years of an archetype|journal=Optical Engineering|volume=51|issue=1|pages=011011–011011–19|arxiv=1203.0002|bibcode=2012OptEn..51a1011L|doi=10.1117/1.OE.51.1.011011}}</ref>, tako da je njegova dejanska površina zbiranja svetlobe približno 5,6-krat večja od Hubblovih {{Cvt|4.525|m2|ft2|adj=on}}. Berilij je zelo toga, trda, lahka in nemagnetna kovina, ki se pogosto uporablja v letalstvu in natančno ohranja svojo obliko tudi v ultra hladnem okolju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/topics/technology/features/webb-beryllium.html|title=NASA - The "Not So Heavy Metal Video": James Webb Space Telescope's Beryllium Mirrors|website=www.nasa.gov}}</ref> Zlata prevleka zagotavlja infrardečo odbojnost in vzdržljivost. JWST je zasnovan predvsem za bližnjo infrardečo astronomijo, lahko pa vidi tudi oranžno in rdeče vidno sevanje ter (odvisno od instrumenta) srednje infrardečo območje. Zazna lahko zazna do 100-krat šibkejše predmete kot Hubble in telesa iz veliko bolj zgodnje zgodovine vesolja, iz časa [[Rdeči premik|rdečega premika]] z≈20 (približno 180 milijonov let po [[Prapok|velikem poku]]).<ref name="deepersky">{{Navedi splet|url=https://briankoberlein.com/blog/deeper-sky|title=A Deeper Sky &#124; by Brian Koberlein|website=briankoberlein.com}}</ref> Za primerjavo, najzgodnejše zvezde naj bi nastale med z≈30 in z≈20 (100-180 milijonov let kozmičnega časa),<ref name="FAQ_scientists">{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/content/forScientists/faqScientists.html|title=FAQ for Scientists Webb Telescope/NASA|website=jwst.nasa.gov}}</ref> prve galaksije pa morda okoli rdečega premika z≈15 (približno 270 milijonov let kozmičnega časa). Hubble ni zmožen videti dlje kot do zelo zgodnje ponovne ionizacije<ref name="yale20160303">{{Navedi splet|url=http://news.yale.edu/2016/03/03/shattering-cosmic-distance-record-once-again|title=Shattering the cosmic distance record, once again|publisher=[[Yale University]]|first=Jim|last=Shelton|date=March 3, 2016|accessdate=March 4, 2016}}</ref><ref name="heic1604">{{Navedi splet|url=http://www.spacetelescope.org/news/heic1604/|title=Hubble breaks cosmic distance record|website=SpaceTelescope.org|id=heic1604|date=March 3, 2016|accessdate=March 3, 2016}}</ref> pri približno z≈11,1 (galaksija [[GN-z11]], kozmični čas 400 milijonov let).<ref>{{Navedi časopis|last=Oesch|first=P. A.|last2=Brammer|first2=G.|last3=van Dokkum|first3=P.|displayauthors=etal|date=March 2016|title=A Remarkably Luminous Galaxy at ''z''=11.1 Measured with ''Hubble Space Telescope'' Grism Spectroscopy|journal=[[The Astrophysical Journal]]|volume=819|issue=2|at=129|arxiv=1603.00461|bibcode=2016ApJ...819..129O|doi=10.3847/0004-637X/819/2/129}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.sciencealert.com/even-when-hubble-looks-as-far-back-in-time-as-possible-it-still-can-t-find-the-first-stars|title=Hubble Has Looked Back in Time as Far as It Can And Still Can't Find The First Stars|first=Nancy|last=Atkinson|work=Universe Today}}</ref><ref name="deepersky" /> Zasnova se osredotoča na bližnje do srednje infrardeče območje svetlobe iz treh glavnih razlogov: * predmeti z velikim [[Rdeči premik|rdečim premikom]] (zelo stari in oddaljeni) imajo vidne emisije, ki so premaknjene v infrardeče območje, zato jih danes lahko opazujemo le s pomočjo infrardeče astronomije; * hladnejši predmeti, kot so diski naplavin in planeti, najmočneje oddajajo v infrardeči svetlobi; * te infrardeče pasove je težko preučevati s tal ali z obstoječimi vesoljskimi teleskopi, kot je Hubble. Zemeljski teleskopi morajo gledati skozi Zemljino atmosfero, ki je v številnih infrardečih pasovih neprozorna (glej sliko [[Ozračje|atmosferske absorpcije]]). Tudi tam, kjer je atmosfera prozorna, je številne ciljne kemične spojine, kot so voda, ogljikov dioksid in metan, moč najti tudi v Zemljini atmosferi, kar močno otežuje analizo. POleg tega obstoječi vesoljski teleskopi, kot je Hubble, ne morejo preučevati teh pasov, ker njihova zrcala niso dovolj hladna - Hubblovo zrcalo je ohlajeno na približno 15 °C (288 K), tako da že sam teleskop močno seva v infrardečem območju.<ref name="ipac.caltech.edu">{{Navedi splet|url=http://www.ipac.caltech.edu/outreach/Edu/orbit.html|title=Infrared astronomy from earth orbit|publisher=Infrared Processing and Analysis Center, NASA Spitzer Science Center, California Institute of Technology|date=2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161221020839/http://www.ipac.caltech.edu/outreach/Edu/orbit.html|archivedate=21 December 2016}}{{PD-notice}}</ref> JWST lahko opazuje tudi telesa v bližini, recimo v našem [[Osončje|osončju]], ki imajo navidezno [[Kotna hitrost|kotno hitrost]] 0,030 ločnih sekund na sekundo ali manj. To so med drugim planeti in sateliti, kometi in asteroidi izven Zemljine orbite ter »skoraj vsa« znana telesa v Kuiperjevem pasu.<ref name="FAQ_scientists">{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/content/forScientists/faqScientists.html|title=FAQ for Scientists Webb Telescope/NASA|website=jwst.nasa.gov}}</ref> Poleg tega lahko opazi sprotne, nenačrtovane cilje v 48 urah po odločitvi za opazovanje, kot so [[Supernova|supernove]] in [[Izbruh žarkov gama|izbruhe gama žarkov]].<ref name="FAQ_scientists" /> JWST bo deloval v halo orbiti in krožil okoli točke v vesolju, znane kot Lagrangeova točka Sonce-Zemlja L2, približno 1.500.000 km izven Zemljine orbite okoli Sonca. Njegov dejanski položaj se bo med kroženjem gibal med približno 250.000 km in 832.000 km od L2, tako da bo izven Zemljine in Lunine sence. Za primerjavo, Hubble kroži 550 km nad zemeljsko površino, Luna pa je približno 400.000 km od Zemlje. Objekti v bližini te točke L2 Sonce-Zemlja lahko krožijo okoli Sonca sinhrono z Zemljo, kar omogoča teleskopu, da ostane na približno stalni razdalji z neprekinjeno orientacijo svojega edinstvenega ščitnika opreme pred Soncem, Zemljo in Luno. Skupaj s svojo široko orbito, ki se izogiba sencam, lahko teleskop hkrati blokira toploto in svetlobo vseh treh teles ter se izogne tudi najmanjšim temperaturnim spremembam senc Zemlje in Lune, hkrati pa ohranja neprekinjeno napajanje s sončno energijo in komunikacijo z Zemljo z proti Soncu obrnjeni strani. Tako bo vesoljsko plovilo ostalo na konstantni temperaturi pod 50 K (–223 °C), ki je potrebna za šibka infrardeča opazovanja.<ref name="nasasunshield">{{cite web|title=The Sunshield|url=http://www.jwst.nasa.gov/sunshield.html|website=nasa.gov|publisher=NASA|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.nationalgeographic.com/2015/04/150423-hubble-anniversary-webb-telescope-space|title=Hubble Still Wows At 25, But Wait Till You See What's Next|publisher=National Geographic|author=Drake, Nadia|date=24 April 2015}}</ref> Servisiranje JWST zaenkrat ni načrtovano. Misija s posadko za popravilo ali razširitev observatorija, kot je bilo storjeno za Hubble, bi bila nemogoča,<ref>{{Navedi splet|title=Why is Webb not serviceable like Hubble?|url=https://webb.nasa.gov/content/about/faqs/faq.html#serviceable|website=James Webb Space Telescope (FAQ)|accessdate=31 December 2021}}</ref> in po besedah pridruženega administratorja Nase Thomasa Zurbuchena so kljub vsem prizadevanjem ugotovili, da je oddaljena misija brez posadke presegala takratno tehnologijo, ko je bil JWST zasnovan.<ref name="refuel-natgeog">https://www.nationalgeographic.com/science/article/relief-as-nasas-most-powerful-space-telescope-finishes-risky-unfolding</ref><ref>{{Navedi splet|last=Foust|first=Jeff|title=Scientists, engineers push for servicing and assembly of future space observatories|url=https://spacenews.com/scientists-engineers-push-for-servicing-and-assembly-of-future-space-observatories/|website=SpaceNews|accessdate=31 December 2021|date=February 2, 2018}}</ref> Ob uspešnem lansiranju je NASA objavila pripraviljene olajšave za morebitne servisne misije v prihodnje, tako med drugim natančna vodila v obliki križev na površini JWST, rezervoarje za gorivo, ki jih je mogoče ponovno napolniti, odstranljivo toplotno zaščito in dostope za montažo.<ref name="refuel-verge">https://www.theverge.com/2021/12/28/22816310/nasa-james-webb-space-telescope-jwst-deployment-sequence</ref><ref name="refuel-natgeog" /><gallery align="center" mode="packed" heights="200"> Slika:James Webb Space Telescope 2009 top.jpg|alt=pogled na JSWT od zgoraj|pogled na JSWT od zgoraj Slika:James Webb Space Telescope 2009 bottom.jpg|alt=Pogled od spodaj (na stran, obrnjeno proti soncu)|Pogled od spodaj (na stran, obrnjeno proti soncu) </gallery> === Zaščita pred soncem === [[Slika:James_Webb_telescope_sunshield.jpg|desno|sličica| Preskusna enota sončnega ščita, zložena in razširjena v [[Northrop Grumman|obratu Northrop Grumman]] v Kaliforniji, 2014]] JWST je treba ohranjati pod 50 K (–223,2 °C), ker bi drugače infrardeče sevanje iz samega teleskopa preplavilo njegove instrumente. Zato uporablja velik ščitnik pred svetlobo in toploto Sonca, Zemlje in Lune, njegov položaj blizu Sonca-Zemlja L2 pa ohranja vsa tri telesa ves čas na isti strani vesoljskega plovila.<ref>{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/orbit.html|title=The James Webb Space Telescope|website=nasa.gov|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}</ref> Njegova halo orbita okoli točke L2 se izogiba senci Zemlje in Lune ter ohranja stalno okolje za delovanje tako sončnega ščita kakor tudi sončnih celic.<ref name="stsci.edu2">{{cite web|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/design/orbit|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20140203174537/http://www.stsci.edu/jwst/overview/design/orbit|url-status=dead|archive-date=3 February 2014|title=L2 Orbit|publisher=Space Telescope Science Institute|access-date=28 August 2016}}</ref> Zaščita vzdržuje stabilno temperaturo za strukture na osojni strani, kar je ključnega pomena za vzdrževanje natančne prostorske poravnave primarnih zrcalnih segmentov.<ref name="nasasunshield2">{{cite web|title=The Sunshield|url=http://www.jwst.nasa.gov/sunshield.html|website=nasa.gov|publisher=NASA|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}</ref> Petslojni ščitnik za sončenje, vsak sloj tanek kot človeški las<ref>{{cite web|url=https://www.jwst.nasa.gov/content/about/innovations/coating.html|title=Sunshield Coatings Webb/NASA|website=jwst.nasa.gov|access-date=3 May 2020}} {{PD-notice}}</ref>, je izdelan iz Kaptona E, komercialno dostopnega poliimidnega filma podjetja DuPont ter membran, dodatno prevlečenih z aluminijem na obeh straneh. Zgornji površini dveh membran, ki sta obrnjeni proti Soncu, sta dodatno prevlečeni s plastjo dopiranega silicij, ki odbija sončno toploto nazaj v vesolje.<ref name="nasasunshield3">{{cite web|title=The Sunshield|url=http://www.jwst.nasa.gov/sunshield.html|website=nasa.gov|publisher=NASA|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}</ref> Med dejavniki, ki so odložili projekt, so bile nenamerna raztrganja teh površin med testiranjem leta 2018.<ref name="Clery">{{cite web|url=https://www.science.org/content/article/nasa-announces-more-delays-giant-space-telescope|title=NASA announces more delays for giant space telescope|website=Science|last1=Clery|first1=Daniel|date=27 March 2018|access-date=5 June 2018|url-access=limited}}</ref> Sončni ščit je bil zasnovan tako, da se dvanajstkrat zložen prilega v [[Ariane 5|nosilni obod]] rakete [[Ariane 5]], ki v premeru meri {{Cvt|4.57|m|ft}} in {{Cvt|16.19|m|ft}} v dolžino. Po načrtih so dokončno razporejene dimenzije ščita {{Cvt|14.162|x|21.197|m}}. Senčnik so ročno izdelali v podjetju ManTech (NeXolve) v [[Huntsville, Alabama|Huntsvillu v Alabami]], potem pa ga poslali na testiranje [[Northrop Grumman|v Northrop Grumman]] v Redondo Beachu v Kaliforniji.<ref name="Morring">{{Navedi revijo|last=Morring|first=Frank Jr.|date=16 December 2013|title=JWST Sunshade Folding, Deployment In Test|url=https://aviationweek.com/defense-space/space/jwst-sunshade-folding-deployment-test|magazine=[[Aviation Week & Space Technology]]|pages=48–49|issn=0005-2175}}</ref> Zaradi sončnega ščita ima JWST vedno omejeno vidno področje. Teleskop lahko s svojega mesta v danem trenutku vidi 40 odstotkov neba in celotno nebo v obdobju šestih mesecev,<ref name="Readyshield">{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Ready for Sunshield Deployment and Cooldown|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webb-ready-for-sunshield-deployment-and-cooldown/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}</ref> kolikor časa potrebuje za pol poti okoli Sonca. === Optika === [[Slika:Engineers_Clean_JWST_Secondary_Reflector_with_Carbon_Dioxide_Snow.jpg|desno|sličica| Inženirji čistijo testno ogledalo s snegom iz ogljikovega dioksida, 2015]] [[Slika:James_Webb_Space_Telescope_Revealed_(26832090085).jpg|desno|sličica| Glavno ogledalo, sestavljeno v Goddard Space Flight Center, maj 2016]] Primarno ogledalo JWST ima premer {{Cvt|6.5|m}}, v obliki pozlačenega berilijevega reflektorja z zbiralno površino je {{Cvt|25.4|m2}}. Izdelano v enem samem kosu bi bilo preveliko za nosilne rakete, ki so bile tedaj na voljo. Ogledalo je tako sestavljeno iz 18 šesterokotnih segmentov ( več-zrcalni teleskop Guida Horna d'Arturoja ), ki so se po izstrelitvi teleskopa preuredili. [[Valovno čelo|Zaznavanje valovne fronte na]] ravnini slike se uporablja za pravilno namestitev zrcalnih segmentov s pomočjo zelo natančnih mikro motorjev. Po tej začetni konfiguraciji so potrebne le občasne posodobitve vsakih nekaj dni, da se ohrani optimalni fokus. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/ote/wavefront-sensing-and-control|archiveurl=https://archive.today/20120805213402/http://www.stsci.edu/jwst/ote/wavefront-sensing-and-control|archivedate=5 August 2012|title=JWST Wavefront Sensing and Control|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=9 June 2011}}</ref> Pri ozemeljskih teleskopih, kot so na primer teleskopih Keck je treba z [[Aktivna optika|aktivno optiko]] nenehno prilagajati zrcalne segmente[[Aktivna optika|,]] da se nevtralizirajo učinki gravitacije in vremenskih motenj. Teleskop Webb bo uporabljal 126 motorčkov za občasno prilagajanje optike, glede na to, da je v vesolju malo okoljskih motenj za teleskop. <ref name="wired-20191022">{{Navedi revijo|last=Mallonee|first=Laura|title=NASA's Biggest Telescope Ever Prepares for a 2021 Launch|url=https://www.wired.com/story/nasas-biggest-telescope-ever-prepares-2021-launch/|magazine=9|access-date=4 June 2021}}</ref> JWST optično je JSWT zasnovan kot anastigmat s tremi zrcali, <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/ote/mirrors|archiveurl=https://archive.today/20120805184514/http://www.stsci.edu/jwst/ote/mirrors|archivedate=5 August 2012|title=JWST Mirrors|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=9 June 2011}}</ref> ki uporablja ukrivljeno sekundarno in terciarno zrcalo za preslikavo brez [[Optična napaka|optičnih aberacij]] v širokem polju. Sekundarno ogledalo ima premer {{cvt|0.74|m|ft}}. Poleg tega je na voljo fino krmilno ogledalo, ki lahko prilagodi svoj položaj večkrat na sekundo, da zagotovi stabilizacijo slike. Primarni segmenti ogledala so na zadnji strani izvotljeni v obliki satja, da se jim zmanjša teža. Ball Aerospace & Technologies je bil glavni optični podizvajalec za projekt JWST, ki ga vodi glavni izvajalec Northrop Grumman Aerospace Systems, po pogodbi NASA Goddard Space Flight Center v Greenbeltu v Marylandu. Podjetje Ball Aerospace & Technologies je izdelalo in poliralo osemnajst primarnih segmentov ogledal, sekundarnih, terciarnih in finih krmilnih ogledal ter rezervnih delov iz surovih segmentov iz berilija (proizvod več podjetij, med drugim Axsys, Brush Wellman in Tinsley Laboratories).<ref>{{Navedi splet|title=James Webb Space Telescope Marks Manufacturing Milestone (Press Release)|url=http://www.spaceref.com/news/viewpr.html?pid=17663|website=Space Ref|accessdate=25 December 2021|date=23 August 2005}}</ref> === Znanstveni instrumenti === [[Slika:Nircam_modules.jpg|desno|sličica|NIRCam model]] [[Slika:NIRSpec_Astrium.jpg|desno|sličica|NIRSpec model]] [[Slika:JWST_MIRI_model.jpg|desno|sličica| Model MIRI v merilu 1:3]] Integrirani znanstveni instrumentni modul (ISIM) je okvir, ki teleskopu Webb zagotavlja električno energijo, računalniške vire, zmogljivost hlajenja in strukturno stabilnost. Narejen je iz vezanega grafitno-epoksidnega kompozita, pritrjenega na spodnjo stran teleskopa. ISIM vsebuje štiri znanstvene instrumente in kamero za vodenje.<ref name="isim">{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/isim.html|title=JWST: Integrated Science Instrument Module (ISIM)|publisher=NASA|date=2017|accessdate=2 February 2017}} {{PD-notice}}</ref> * NIRCam (bližnja infrardeča kamera) je infrardeča slikovna naprava, ki bo imela spektralno pokritost od roba vidnega (0,6 μm) do bližnje infrardeče (5 μm)<ref>{{cite web|url=http://www.stsci.edu/jwst/instruments/nircam/|archive-url=https://www.webcitation.org/6FHXODFHR?url=http://www.stsci.edu/jwst/instruments/nircam/|url-status=dead|archive-date=21 March 2013|title=James Webb Space Telescope Near Infrared Camera|publisher=STScI|access-date=24 October 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=http://ircamera.as.arizona.edu/nircam/|title=NIRCam for the James Webb Space Telescope|publisher=University of Arizona|access-date=24 October 2013}}</ref>. Na voljo je 10 senzorjev s po 4 mega pik. NIRCam bo služil tudi kot senzor valovne fronte observatorija, ki je potreben za zaznavanje valovne fronte in nadzor. NIRCam je zgradila ekipa, ki jo vodi Univerza v Arizoni, z glavno raziskovalko Marcio J. Rieke. Industrijski partner je Lockheed-Martinov napredni tehnološki center v Palo Altu v Kaliforniji. .<ref name="WhoDoesWhatWeb">{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|archiveurl=http://arquivo.pt/wayback/20090715053935/http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|archivedate=15 July 2009|title=JWST Current Status|publisher=STScI|accessdate=5 July 2008}}</ref> * NIRSpec (Near InfraRed Spectrograph) se bo ukvarjal s spektroskopijo na istem območju valovnih dolžin. Zgradila ga je Evropska vesoljska agencija pri ESTEC v Noordwijku na Nizozemskem. Vodilna razvojna ekipa vključuje člane iz Airbus Defense and Space, Ottobrunna in Friedrichshafena v Nemčiji ter Goddard Space Flight Centra, s Pierrom Ferruitom (École normale supérieure de Lyon) kot projektnim znanstvenikom NIRSpec. Zasnova NIRSpec zagotavlja tri načine opazovanja: način nizke ločljivosti z uporabo prizme, način R~1000 z več objekti in R~2700 integralno polje ali način spektroskopije z dolgo režo.<ref name="nirspec2">{{cite web|url=http://sci.esa.int/jwst/45694-nirspec-the-near-infrared-spectrograph/|title=NIRSpec – the near-infrared spectrograph on JWST|publisher=European Space Agency|date=22 February 2015|access-date=2 February 2017}}</ref> Preklapljanje načinov se izvede z uporabo mehanizma za predhodno izbiro valovne dolžine (tako imenovana naprava z filtrirnim kolesom) in izbiro ustreznega disperzivnega elementa (prizme ali rešetke). <ref name="nirspec3">{{cite web|url=http://sci.esa.int/jwst/45694-nirspec-the-near-infrared-spectrograph/|title=NIRSpec – the near-infrared spectrograph on JWST|publisher=European Space Agency|date=22 February 2015|access-date=2 February 2017}}</ref> Oba mehanizma temeljita na uspešnih mehanizmih ISOPHOT s kolesom Infrardečega vesoljskega observatorija. Način za več teles se opira na zapleten mehanizem mikro-zaklopa, ki omogoča hkratno opazovanje na stotine posameznih točk kjer koli v vidnem polju NIRSpec. Na voljo sta dva senzorja s 4 milijoni slikovnih pik. Mehanizme in njihove optične elemente je zasnoval, integriral in testiral [[Carl Zeiss]] Optronics GmbH. Oberkochen, Nemčija, po pogodbi z Astriumom .<ref name="nirspec">{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/jwst/45694-nirspec-the-near-infrared-spectrograph/|title=NIRSpec – the near-infrared spectrograph on JWST|publisher=European Space Agency|date=22 February 2015|accessdate=2 February 2017}}</ref> * MIRI (srednji infrardeči instrument) bo meril srednje do dolge infrardeče valovne dolžine od 5 do 27 μm. <ref name="miri2">{{cite web|url=http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|title=MIRI spectrometer for NGST|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|archive-date=27 September 2011}}</ref> Vsebuje srednjo infrardečo kamero kot slikovni spektrometer. MIRI je bil razvit v sodelovanju med NASA in konzorcijem evropskih držav, vodita pa ga George Rieke (Univerza v Arizoni) in Gillian Wright (UK Astronomy Technology Centre, Edinburgh, Škotska, del sveta za znanost in tehnologijo (STFC))<ref name="WhoDoesWhatWeb3">{{cite web|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20090715053935/http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|url-status=dead|archive-date=15 July 2009|title=JWST Current Status|publisher=STScI|access-date=5 July 2008}}</ref>). MIRI ima podobne kolesne mehanizme kot NIRSpec, ki jih prav tako razvil in izdelal Carl Zeiss Optronics GmbH po pogodbi z Inštitutom za astronomijo Max Planck, Heidelberg, Nemčija. Dokončan sklop optične klopi MIRI je bil sredi leta 2012 dostavljen Goddardovemu centru za vesoljske polete za končno integracijo v ISIM. Temperatura MIRI ne sme presegati 6 K (–267 °C; −449 °F): zagotavlja jo mehanski hladilnik helija, nameščen na topli strani okoljskega ščita.<ref name="miricooler">{{Navedi časopis|last=Banks|first=Kimberly|last2=Larson|first2=Melora|last3=Aymergen|first3=Cagatay|last4=Zhang|first4=Burt|year=2008|editor-last=Angeli|editor-first=George Z.|editor2-last=Cullum|editor2-first=Martin J.|title=James Webb Space Telescope Mid-Infrared Instrument Cooler systems engineering|url=http://ircamera.as.arizona.edu/MIRI/miricooler.pdf|journal=Proceedings of SPIE|series=Modeling, Systems Engineering, and Project Management for Astronomy III|volume=7017|page=5|bibcode=2008SPIE.7017E..0AB|doi=10.1117/12.791925|access-date=6 February 2016|quote=Fig. 1. Cooler Architecture Overview}}</ref> * FGS/NIRISS (Senzor finega usmerjanja in bližnje infrardeče slikanje in spektrograf brez rež), ki ga vodi Kanadska vesoljska agencija pod projektnim znanstvenikom Johnom Hutchingsom (Herzbergov raziskovalni center za astronomijo in astrofiziko, Nacionalni raziskovalni svet), se uporablja za stabilizacijo med znanstvenimi opazovanji. Meritve FGS se uporabljajo za nadzor celotne orientacije vesoljskega plovila in za pogon finega krmilnega ogledala za stabilizacijo slike. Kanadska vesoljska agencija zagotavlja tudi modul bližnje infrardečega snemalnika in spektrografa brez rež (NIRISS) za astronomsko slikanje in spektroskopijo v območju valovnih dolžin od 0,8 do 5 μm, ki ga vodi glavni raziskovalec René Doyon z Université de Montréal. Ker je NIRISS fizično nameščen skupaj s FGS, ju pogosto imajo za eno samo enoto. Služita pa povsem različnim namenom, ena naprava je znanstveni instrument, druga pa del podporne infrastrukture observatorija. NIRCam in MIRI imata koronografe, ki blokirajo zvezdno svetlobo za opazovanje šibkih ciljev, kot so planeti izven sončnega sistema in diski okoli zelo blizu svetlih zvezd .<ref name="nasamiri">{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/miri.html|title=JWST: Mid-Infrared Instrument (MIRI)|publisher=NASA|date=2017|accessdate=3 February 2017}} {{PD-notice}}</ref> Infrardeče detektorje za module NIRCam, NIRSpec, FGS in NIRISS je dostavilo podjetje Teledyne Imaging Sensors (prej Rockwell Scientific Company). Inženirska skupina za integrirani znanstveni instrumentni modul (Integrated Science Instrument Module - ISIM), vesoljski teleskop James Webb (JWST) in inženirska skupina za upravljanje in obdelavo podatkov (integrated Command and Data Handling ICDH) uporabljajo SpaceWire za pošiljanje podatkov med znanstvenimi instrumenti in opremo za obdelavo podatkov. <ref>[http://www.nasa.gov/vision/universe/watchtheskies/jwst_spacewired_prt.htm "NASA's James Webb Space Telescope Gets 'Spacewired'"] 2007 {{PD-notice}}</ref> === Vodilo vesoljskega plovila === [[Slika:SpacecraftBus-model.jpg|desno|sličica| Shema vodila vesoljskega plovila. Sončna plošča je zelena, svetlo vijolične plošče pa so radiatorji.]] Vodilo vesoljskega plovila je primarna podporna komponenta vesoljskega teleskopa James Webb, ki gosti številne računalniške, komunikacijske, električne, pogonske in strukturne dele.<ref name="jwstbus2">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/bus.html|title=The Spacecraft Bus|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}</ref> Skupaj s sončnim ščitom tvori element vesoljskega plovila vesoljskega teleskopa.<ref name="observ2">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/observatory.html|title=The JWST Observatory|publisher=NASA|date=2017|quote=The Observatory is the space-based portion of the James Webb Space Telescope system and is {{sic|comprised|hide=y|of}} three elements: the Integrated Science Instrument Module (ISIM), the Optical Telescope Element (OTE), which includes the mirrors and backplane, and the Spacecraft Element, which includes the spacecraft bus and the sunshield}} {{PD-notice}}</ref> Druga dva glavna elementa JWST sta integrirani znanstveni instrumentni modul (ISIM) in optični teleskop (OTE). Področje 3 ISIM je tudi znotraj vodil vesoljskega plovila; vključuje podsistem za upravljanje in obdelavo podatkov ISIM ter krio-hladilnik MIRI.<ref name="observ3">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/observatory.html|title=The JWST Observatory|publisher=NASA|date=2017|quote=The Observatory is the space-based portion of the James Webb Space Telescope system and is {{sic|comprised|hide=y|of}} three elements: the Integrated Science Instrument Module (ISIM), the Optical Telescope Element (OTE), which includes the mirrors and backplane, and the Spacecraft Element, which includes the spacecraft bus and the sunshield}} {{PD-notice}}</ref> Vodilo vesoljskega plovila je povezano z elementom optičnega teleskopa prek premičnega stolpa, jki je povezan tudi s ščitnikom pred soncem.<ref name="jwstbus3">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/bus.html|title=The Spacecraft Bus|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}</ref> Vodilo vesoljskega plovila je na "topli" strani sončnega ščita, obrnjeno proti soncu, in deluje pri temperaturi približno 300 K (27 °C; 80 °F).<ref name="observ4">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/observatory.html|title=The JWST Observatory|publisher=NASA|date=2017|quote=The Observatory is the space-based portion of the James Webb Space Telescope system and is {{sic|comprised|hide=y|of}} three elements: the Integrated Science Instrument Module (ISIM), the Optical Telescope Element (OTE), which includes the mirrors and backplane, and the Spacecraft Element, which includes the spacecraft bus and the sunshield}} {{PD-notice}}</ref> Vodilo vesoljskega plovila ima maso 350 kg (770 lb) in mora podpirati vesoljski teleskop s težo 6.200 kg (13.700 lb) .<ref name="facts2">{{cite web|url=https://jwst.nasa.gov/facts.html|title=JWST vital facts: mission goals|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017|access-date=29 January 2017}} {{PD-notice}}</ref> Izdelano je pretežno iz grafitnega kompozitnega materiala.<ref name="facts4">{{cite web|url=https://jwst.nasa.gov/facts.html|title=JWST vital facts: mission goals|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017|access-date=29 January 2017}} {{PD-notice}}</ref> Sestavili so ga v Kaliforniji, montaža je bila končana leta 2015, nato pa ga je bilo treba pred izstrelitvijo leta 2021 združiti s preostalim vesoljskim teleskopom. Vodilo vesoljskega plovila lahko obrača teleskop z natančnostjo do ene ločne sekunde in izolira vibracije tja do dveh miliarcsekund.<ref>{{cite web|url=http://www.compositesworld.com/news/james-webb-space-telescope-spacecraft-inches-towards-full-assembly|title=James Webb Space Telescope spacecraft inches towards full assembly|publisher=Composites World|author=Sloan, Jeff|date=12 October 2015}}</ref> V osrednji računalniški, pomnilniški in komunikacijski opremi<ref name="jwstbus4">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/bus.html|title=The Spacecraft Bus|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}</ref> procesor in programska oprema usmerjata podatke v instrumente in iz njih, v polprevodniško pomnilniško jedro in v komunikacijski sistem, ki lahko pošilja podatke na Zemljo in sprejema ukaze. Računalnik nadzoruje tudi usmeritev vesoljskega plovila, zajema podatke iz žiroskopov in sledilnika zvezd ter pošilja ukaze reakcijskim kolesom ali potisnim elementom. Webb ima dva para raketnih motorjev (en par za redundanco) za popravke smeri na poti do L2 in za stabilizacijo pravilnega položaja v orbiti halo. Osem manjših potisnih puš se uporablja za nadzor položaja – t.j. za pravilno usmerjanje vesoljskega plovila. <ref>{{Navedi splet|title=JWST Propulsion|url=https://jwst-docs.stsci.edu/jwst-observatory-hardware/jwst-spacecraft-bus/jwst-propulsion|website=JWST User Documentation|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=29 December 2021}}</ref> Motorji uporabljajo [[hidrazin]] kot gorivo (159 L ob lansiranju) in dušikov tetroksid kot oksidant (79.5 L ob lansiranju). <ref>{{Navedi splet|last=Clark|first=Stephen|date=28 November 2021|title=NASA gives green light to fuel James Webb Space Telescope|url=https://spaceflightnow.com/2021/11/28/nasa-gives-green-light-to-fuel-james-webb-space-telescope/|publisher=Spaceflight Now}}</ref> == Primerjava z drugimi teleskopi == [[Slika:JWST-HST-primary-mirrors.svg|desno|sličica|Primerjava s primarnim ogledalom teleskopa Hubble ]] [[File:Primary_Mirror_Size_Comparison_Between_Webb_and_Hubble.webm|desno|sličica|Primerjava velikosti primarnih zrcal JWST in Hubble]] Želja po velikem infrardečem vesoljskem teleskopu sega desetletja nazaj. V Združenih državah so načrtovali vesoljsko infrardečo teleskopsko delavnico (Space Infrared Telescope Facility - SIRTF, kasneje preimenovan v Spitzer Space Telescope), medtem ko je bil Space Shuttle še bil razvoju, in že takrat so se zavedali njegovih možnosti za infrardečo astronomijo. <ref name="proceedings.spiedigitallibrary.org">{{Navedi konferenco|url=http://proceedings.spiedigitallibrary.org/proceeding.aspx?articleid=1227080|conference=1978 Los Angeles Technical Symposium|publisher=Society of Photographic Instrumentation Engineers|title=Infrared Detector Performance In The Shuttle Infrared Telescope Facility (SIRTF)|doi=10.1117/12.956060|pages=81–88|year=1978|series=Utilization of Infrared Detectors|bibcode=1978SPIE..132...81M}}</ref> V primerjavi s zemeljskimi teleskopi vesoljske opazovalnice nimajo težav zaradi atmosferske absorpcije infrardeče svetlobe. Vesoljski observatoriji so astronomom odprli povsem "nova nebesa". <ref name="proceedings.spiedigitallibrary.org" /> Redka atmosfera nad 400 km nazivne višine leta nima merljive absorpcije, tako da lahko detektorji, ki delujejo na vseh valovnih dolžinah od 5 μm do 1000 μm, dosežejo visoko radiometrično občutljivost. Infrardeči teleskopi pa imajo pomanjkljivost: ostati morajo izjemno hladni in daljša kot je valovna dolžina infrardečih teleskopov, hladnejši morajo biti.<ref name="ipac.caltech.edu"/> Sicer toplota v ozadju same naprave preplavi detektorje, zaradi česar je dejansko slepa. To je mogoče premagati s skrbno zasnovo vesoljskega plovila, zlasti s postavitvijo teleskopa v dewar z izjemno hladno snovjo, kot je tekoči helij.<ref name="ipac.caltech.edu" /> To je pomenilo, da ima večina infrardečih teleskopov življenjsko dobo, omejeno s hladilno tekočino, le nekaj mesecev, morda največ nekaj let. <ref name="ipac.caltech.edu" /> V nekaterih primerih je bilo mogoče s pametno zasnovo vesoljskega plovila vzdrževati dovolj nizko temperaturo in tako omogočiti omogočila opazovanja blizu v bližnjem infra-rdečem območju brez dovoda hladilne tekočine, (v primeru vesoljskega teleskopa Spitzer in Wide-field Infrared Survey Explorer). Drug primer je Hubblova infrardeča kamera in več-telesnim spektrometer (NICMOS), ki je ob začetku uporabljal blok dušikovega ledu, ki se je po nekaj letih izčrpal, in ki so ga predelali v krio-hladilnik, ki je deloval neprekinjeno. Vesoljski teleskop James Webb je zasnovan tako, da se hladi sam brez dewar posode s kombinacijo sončnikov in sevalnih teles, pri čemer srednje infrardeči instrument uporablja dodatni krio-hladilnik. <ref>{{Navedi splet|url=https://phys.org/news/2016-06-cold-cooler-nasa-telescope.html|title=How cold can you go? Cooler tested for NASA telescope|publisher=Phys.org|date=14 June 2016|accessdate=31 January 2017}}</ref> [[Slika:2294_Mission_Posters_Webb_English-1200.jpg|desno|sličica| Uradni plakat vesoljskega teleskopa James Webb]] {| class="wikitable" style="float:center; margin:10px; text-align:center;" |+Izbrani vesoljski teleskopi in instrumenti<ref>{{Navedi splet|url=http://herschel.jpl.nasa.gov/relatedMissions.shtml|title=JPL: Herschel Space Observatory: Related Missions|publisher=NASA, Jet Propulsion Laboratory, Goddard Flight Center, [[Kalifornijski tehnološki inštitut]] |accessdate=4 June 2012}} {{PD-notice}}</ref> !Ime !Leto ![[Spekter elektromagnetnega valovanja|Valovna dolžina]] <br /><br />(μm) !Apertura <br /><br />(m) !Hlajenje |- |Spacelab Infrared Telescope (IRT) |1985 |1.7–118 |0.15 |Helij |- |Infrared Space Observatory (ISO)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cosmos.esa.int/web/iso/what-is-iso-|title=What is ISO?|publisher=[[ESA]]|date=2016|accessdate=4 June 2021}}</ref> |1995 |2.5–240 |0.60 |Helij |- | style="max-width:250px;" |Hubble Space Telescope Imaging Spectrograph (STIS) |1997 |0.115–1.03 |2.4 |Pasivno |- | style="max-width:250px;" |Hubble Near Infrared Camera / Multi-Object Spectrometer (NICMOS) |1997 |0.8–2.4 |2.4 |Dušik, kasneje krio hladilnik |- |Spitzer Space Telescope |2003 |3–180 |0.85 |Helij |- |Hubble Wide Field Camera 3 (WFC3) |2009 |0.2–1.7 |2.4 |Pasivno, in termo električno<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/content/hubble-space-telescope-wide-field-camera-3|title=Hubble Space Telescope – Wide Field Camera 3|publisher=NASA|date=22 August 2016}} {{PD-notice}}</ref> |- |Herschel Space Observatory |2009 |55–672 |3.5 |Helij |- |James Webb Space Telescope |2021 |0.6–28.5 |6.5 |Pasivno, in krio hladilnik (MIRI) |} Zamude in zvišanje stroškov JWST je mogoče primerjati z vesoljskim teleskopom Hubble.<ref name="nature06">{{Navedi časopis|last=Reichhardt|first=Tony|date=March 2006|title=US astronomy: Is the next big thing too big?|journal=[[Nature]] |volume=440|issue=7081|pages=140–143|bibcode=2006Natur.440..140R|doi=10.1038/440140a|pmid=16525437|doi-access=free}}</ref> OB začetku leta 1972 naj bi Hubble uradna ocena stroškov znašala 300 milijonov ameriških dolarjev (ali približno 1 milijardo ameriških dolarjev v stalnih dolarjih iz leta 2006), toda ko je leta 1990 odletel v orbito, so bili stroški približno štirikrat večji. Poleg tega so novi instrumenti in odprave za servis do leta 2006 povečale stroške na vsaj 9 milijard USD.<ref name="nature06" /> Od drugih NASA observatorijev, ki so jih predlagali približno v istem času, so večino že preklicali ali prestavili na kasneje, tako Zemeljski iskalnik planetov (Terrestrial Planet Finder 2011), Vesoljska intertferometrska misija (Space Interferometry Mission - 2010), Mednarodni rentgenski laboratorij ( International X-ray Observatory - 2011), MAXIM ( Misija za rentgensko slikanje mikroločne sekunde - Microarcsecond X-ray Imaging Mission), Vesoljski za daljni infrardeči pas an eno aperturo (SAFIR - Single Aperture Far-Infrared Observatory), Vesoljni laboratorij za ultravijoličasti pas (Space Ultraviolet-Visible Observatory), in Submilimetrska sonda evolucije kozmične strukture ( SPECS - Submillimeter Probe of the Evolution of Cosmic Structure).   == Zgodovina == === Ozadje === {| class="wikitable" style="float:right; margin-left:0.5em; font-size:88%;" |+Izbrani dogodki ! Leto ! Dogodki |- | 1996 | Začel se je vesoljski teleskop naslednje generacije |- | 2002 | z imenom vesoljski teleskop James Webb, 8 do 6 m |- | 2004 | NEXUS preklican <ref>{{Navedi splet|url=http://strategic.mit.edu/downloads.php|title=Nexus Space Telescope|publisher=MIT}}</ref> |- | 2007 | MOU ESA/NASA |- | 2010 | MCDR opravljen |- | 2011 | Predlagani preklic |- | 2016 | Končna montaža zaključena |- | 2021 | Start |} Razprave o nadaljevanju Hubbla so se začele v 80. letih, vendar se je resno načrtovanje začelo v začetku 90. let. <ref name="Space_is_changing">{{Navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/space-is-changing-webb-is-just-the-start-says-ex-israeli-who-was-in-from-its-dawn/|title=Space is changing. Webb is just the start, says ex-Israeli who was in from its dawn|first=Haviv |last=Rettig Gur|work=The Times of Israel|date=5 January 2022|accessdate=7 January 2022}}</ref> Hi-Z teleskopski koncept je bil razvit med letoma 1989 in 1994: popolnoma omeden 4 m (13 ft) infrardeči teleskop, ki bi se s 3 astronomsko enoto (AU) ukinil na tirnico. ).<ref name="stsci1994">{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1994|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20140203162406/http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1994|archivedate=3 February 2014|title=STSCI JWST History 1994|accessdate=29 December 2018}}</ref> Ta oddaljena orbita bi imela koristi od zmanjšanega svetlobnega hrupa zodijačnega prahu. <ref name="stsci1994" /> Drugi zgodnji načrti so pozvali k misiji predpogodbenega teleskopa NEXUS(AU).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nap.edu/html/aanm/web/tier3text/ngst.htm|title=Astrononmy and Astrophysics in the New Millennium|publisher=NASA}} {{PD-notice}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|chapterurl=http://strategic.mit.edu/docs/3_13_SPIE-4849-39.pdf|last3=Mosier|chapter=Multidisciplinary analysis of the NEXUS precursor space telescope|series=Highly Innovative Space Telescope Concepts|doi=10.1117/12.460079|date=2002|editor-last=MacEwen|editor-first=Howard A.|first3=Gary E.|first=Olivier L.|last2=Miller|first2=David W.|last=de Weck|page=294|volume=4849|title=Highly Innovative Space Telescope Concepts|bibcode=2002SPIE.4849..294D}}</ref> Izboljševanje prvotne porazne zmogljivosti vesoljskega teleskopa Hubble v prvih letih je igralo pomembno vlogo pri rojstvu JWST. Leta 1993 je NASA opravila misijo Space Shuttle, ki bo nosila zamenjavo za HST-jevo kamero in retrofit za njegov slikovni spektrograf, da bi nadomestila sferično aberacijo v svojem primarnem ogledalu. Medtem ko je astronomska skupnost vneto počakala na to misijo, je NASA ob tem izjemnem napredku pri delu v vesolju nosila veliko tveganje in da njen uspešen konec ni bil na noben način zagotovljen. Zaradi tega so sklicali leta 1995 "Odbor HST in po njem" ("''HST & Beyond Committee''"), odbor vodilnih ameriških astronomov, da bi ocenil učinkovitost odprav z namenom popravil in raziskal ideje, potrebne za prihodnje vesoljske teleskope, če bi misija popravila bila neuspešna. Odbor je imel srečo, da je decembra 1993 videl uspeh misije za servisiranje Space Shuttle 1 in neverjetni javni odziv na osupljive slike, ki jih je poslal HST. Astronomska skupnost in sama NASA sta bili navdušeni. Spodbujen z uspehom HST in s priznanjem za inovativno dela v Evropi za prihodnje misije <ref>{{Navedi časopis|last=Thronson|first=H.A.|last2=Hawarden|first2=T.|last3=Davies|first3=J.K.|last4=Lee|first4=T.J.|last5=Mountain|first5=C.M.|last6=Longair|first6=M.|date=January 1991|title=The Edison infrared space observatory and the universe at high redshifts|url=http://dx.doi.org/10.1016/0273-1177(91)90514-k|journal=Advances in Space Research|volume=11|issue=2|pages=341–344|bibcode=1991AdSpR..11b.341T|doi=10.1016/0273-1177(91)90514-k|issn=0273-1177}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Thronson, Jr.|first=Harley A.|last2=Hawarden|first2=Timothy G.|last3=Bradshaw|first3=Tom W.|last4=Orlowska|first4=Anna H.|last5=Penny|first5=Alan J.|last6=Turner|first6=R. F.|last7=Rapp|first7=Donald|date=1 November 1993|editor-last=Bely|editor-first=Pierre Y|editor2-last=Breckinridge|editor2-first=James B|title=Edison radiatively cooled infrared space observatory|url=http://dx.doi.org/10.1117/12.158751|journal=SPIE Proceedings|series=Space Astronomical Telescopes and Instruments II|publisher=SPIE|volume=1945|pages=92–99|doi=10.1117/12.158751}}</ref> je poročilo iz leta 1996 raziskalo koncept večjega in veliko hladnejšega, infrardeče občutljivega teleskopa, ki bi lahko v kozmičnem času posegel nazaj vse do rojstva prvih galaksij. Ta visoko prioritetni znanstveni cilj je bil zunaj zmožnosti HST, ker ga je kot topel teleskop slepilo infrardeče sevanje lastnega optičnega sistema.&nbsp;Poleg priporočil, da se misijo HST podaljša do leta 2005 in razvije tehnologije za iskanje planetov okoli drugih zvezd, se je NASA odločila za glavni predlog HST & Beyond <ref>{{Navedi splet|url=https://www.stsci.edu/files/live/sites/www/files/home/hst/documentation/_documents/HSTandBeyond.pdf|title=Exploration and the Search for Origins: A Vision for Ultraviolet-Optical-Infrared Space Astronomy Report Of The "HST & Beyond" Committee, 1996, ed. A. Dressler, Association of Universities for Research in Astronomy}}</ref> za velik, hladen vesoljski teleskop (sevalno ohlajen na stotine stopinj pod 0&nbsp;°C) in začela proces načrtovati prihodnji JWST. Začetek v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in ob začetku vsakega desetletja odtlej so nacionalne akademije sklicevale skupnost ameriških astronomov, da bi ustvarjalno razmišljali o astronomskih instrumentih in raziskavah za naslednje desetletje ter dosegli soglasje o ciljih in prednostnih nalogah. NASA, zvesta podpornica teh "desetletnih raziskav astronomije in astrofizike", je bila tudi izjemno uspešna pri razvoju programov in orodij za izpolnjevanje priporočil raziskav. Tako je astronomska skupnost, tudi ob precejšnji podpori in vznemirjenju proti koncu prejšnjega stoletja, da je NASA začela delati na nasledniku HST, štela za bistvenega pomena visoko prednostno nalogo Dekadne raziskave iz leta 2000. Priprave na raziskavo so vključevale nadaljnji razvoj znanstvenega programa za tako imenovani vesoljski teleskop naslednje generacije <ref>The Next Generation Space Telescope. Visiting a time when galaxies were young., by Stockman, H. S.. Space Telescope Science Institute, Baltimore, Maryland. The Association of Universities for Research in Astronomy, Washington, D.C., June 1997</ref> in napredek v ustreznih tehnologijah s strani NASA. S časom je preučevanje rojstva galaksij v mladem vesolju in iskanje planetov okoli drugih zvezd{{Spaced en dash}} prišlo na vrh ciljev "Origins" HST & Beyond. Pozno v devetdesetih letih je NASA ustanovila "Pododbor za ORIGINS" za ta projekt in "Pododbor po Einsteinu" za pregled idej za misij, kjer je vesolje laboratorij za temeljno astrofiziko, na primer črne luknje in supernove.&nbsp;Kot so upali, je NGST v desetletni raziskavi astronomije in astrofizike iz leta 2000 prejel najvišjo oceno <ref>{{Navedi knjigo |url=https://www.nap.edu/catalog/9839|title=Astronomy and Astrophysics in the New Millennium |date=16 January 2001|publisher=National Academies Press|isbn=978-0-309-07031-7|location=Washington, D.C.|doi=10.17226/9839}}</ref>, kar je omogočilo nadaljevanje projekta s popolno podporo in soglasjem skupnosti. Administrator pri Nasi, Dan Goldin, je skoval besedno zvezo "hitreje, bolje, ceneje" in se odločil za naslednji velik preskok paradigme za astronomijo, in sicer za skok čez mejo enega samega ogledala. To je pomenilo prehod od "izločevanja gibljivih delov" k "privaditi se na premične dele" (tj. na segmentirano optiko). Da desetkrat zniža težo, so se najprej lotili silicijevega karbida z zelo tanko plastjo stekla na vrhu, na koncu pa se odločili za [[Berilij|berilij.]] <ref name="Space_is_changing">{{Navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/space-is-changing-webb-is-just-the-start-says-ex-israeli-who-was-in-from-its-dawn/|title=Space is changing. Webb is just the start, says ex-Israeli who was in from its dawn|first=Haviv |last=Rettig Gur|work=The Times of Israel|date=5 January 2022|accessdate=7 January 2022}}</ref> "Hitreje, bolje, ceneje" sredi 90ih let je rodila koncept NGST z aperturo 8 na točki L2, s ceno 500 milijonov USD. Leta 1997 je NASA sodelovala z Goddard Space Flight Center, Ball Aerospace & Technologies in TRW za izvedbo tehničnih zahtevanih in stroškovnih študij treh različnih konceptov, leta 1999 pa je za predhodne konceptne študije izbrala Lockheed Martin in TRW. Izstrelitev je bila v tem času načrtovana za leto 2007, vendar je bil datum izstrelitve večkrat potisnjena nazaj (glej tabelo naprej navzdol). Projekt je dobil ime po drugem upravitelju NASA (1961–1968) Jamesu E. Webbu (1906–1992). Webb je vodil agencijo med programom Apollo in uveljavil znanstvene raziskave kot osrednjo dejavnost Nase. JWST je Nasin projekt z mednarodnim sodelovanjem Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA).<ref>{{cite web|url=http://www.jwst.nasa.gov/whois.html|title=About James Webb|publisher=NASA|access-date=15 March 2013}} {{PD-notice}}</ref> Leta 2003 je NASA naročila pri TRW za JWST prvo pogodbo v vrednosti 824,8 milijona dolarjev. Po načrtu je šlo za setirano primarno ogledalo in start v 2010. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/news/2003/nasa-announces-contract|archiveurl=https://archive.today/20120805155712/http://www.stsci.edu/jwst/news/2003/nasa-announces-contract|archivedate=5 August 2012|title=TRW Selected as JWST Prime Contractor|date=11 September 2003|accessdate=13 January 2012|publisher=STCI}}</ref> Kasneje istega leta je TRW [[Northrop Grumman|v sovražni ponudbi kupil Northrop Grumman]] in postal Northrop Grumman Space Technology. <ref name="webbpast">{{Navedi splet|url=http://jwstsite.stsci.edu/webb_telescope/webb_past_and_future/|title=HubbleSite – Webb: Past and Future|accessdate=13 January 2012|archiveurl=https://archive.today/20121210103643/http://jwstsite.stsci.edu/webb_telescope/webb_past_and_future/|archivedate=10 December 2012}}</ref> JWST je projekt [[NASA|Nase]], z mednarodnim sodelovanjem [[Evropska vesoljska agencija|Evropske vesoljske agencije]] (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA), ki sta se uradno pridružili leta 2004 oziroma 2007. === Razvoj - sprememba načrtov - 2005 === Rast stroškov, ki je bila razkrita spomladi 2005, je zahtevala ponovno načrtovanje avgusta 2005.<ref name="replan2">{{cite web|url=http://www7.nationalacademies.org/bpa/CAA_Nov2005_Presentation_Mather.pdf|title=James Webb Space Telescope (JWST)|first=John |last=Mather|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti ZDA]] |access-date=5 July 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081110180605/http://www7.nationalacademies.org/bpa/CAA_Nov2005_Presentation_Mather.pdf|archive-date=10 November 2008}} {{PD-notice}}</ref> Primarni tehnični rezultati ponovnega načrtovanja so bile pomembne spremembe načrtov integracije in preskusov, 22-mesečna zamuda pri izstrelitvi (od 2011 do 2013) in odprava preskusov na ravni sistema za načine opazovanja pri valovni dolžini, krajši od 1,7 μm. Druge glavne značilnosti observatorija so bile nespremenjene. Po novem načrtovanju je bil projekt neodvisno pregledan aprila 2006. === Gradnja (podrobni projekt - od 2007) === [[Slika:NASA’s_James_Webb_Space_Telescope_Completes_Environmental_Testing_(50427670958)_(cropped).jpg|desno|sličica| Sestavljen teleskop po okoljskem testiranju]] Januarja 2007 je devet od desetih postavk tehnološkega razvoja v projektu uspešno prestalo neodvisni kontrolni proces <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/news/2007/jwst-passes-tnar|archiveurl=https://archive.today/20120805232222/http://www.stsci.edu/jwst/news/2007/jwst-passes-tnar|archivedate=5 August 2012|title=JWST Passes TNAR|publisher=STScI|accessdate=5 July 2008}}</ref> Te tehnologije so se štele za dovolj zrele za odpravo pomembnih tveganj v projektu. Preostali tehnološki razvojni element (MIRI krio hladilnik) je aprila 2007 zaključil svoj mejnik tehnološkega zorenja. Ta tehnološki pregled je predstavljal začetni korak v procesu, ki je končno premaknil projekt v fazo podrobnega načrtovanja (faza C). Do maja 2007 so bili stroški še vedno dosegljivi. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.space.com/businesstechnology/070523_techwed_jwst_dock.html|title=NASA Adds Docking Capability For Next Space Observatory|first=Brian|last=Berger|date=23 May 2007|publisher=SPACE.com|accessdate=5 July 2008}}</ref> Marca 2008 je projekt uspešno zaključil idejni pregled projekta (PDR). Aprila 2008 je projekt šel skozi neodvisen pregledni proces. Drugi opravljeni pregledi vključujejo pregled modula integriranega znanstvenega instrumenta marca 2009, pregled elementa optičnega teleskopa, ki je bil zaključen oktobra 2009, in pregled zaščite pred soncem, zaključen januarja 2010. <ref>{{Navedi splet|title=James Webb Space Telescope sunshield is ready to fabricate|url=https://www.laserfocusworld.com/test-measurement/research/article/16568637/james-webb-space-telescope-sunshield-is-ready-to-fabricate|website=www.laserfocusworld.com|accessdate=30 December 2021}}</ref> Marca 2018 je NASA odložila izstrelitev JWST-a za dodatno leto na maj 2020, potem ko se je ščitnik za zaščito teleskopa med testiranjem pretrgal in kabli sončnega ščita niso dovolj zategnjeni. V juniju 2018 je NASA odložila začetek za dodatnih 10 mesecev na marec 2021, na podlagi ocene neodvisnega odbora za pregled, sklicanega po neuspešni uvedbi testa marca 2018.<ref name="NASAJWSTdelay2021">{{Navedi novice|date=27 June 2018|title=NASA Completes Webb Telescope Review, Commits to Launch in Early 2021|publisher=NASA|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-completes-webb-telescope-review-commits-to-launch-in-early-2021|accessdate=27 June 2018}} {{PD-notice}}</ref> V pregledu je bilo ugotovljeno, da ima zagon in uvajanje JWST 344 možnih enkratnih odpovedi - nalog, ki ob neuspehu niso imele druge alternative ali možnosti za okrevanje, zato je moral teleskop uspeti pri vsaki od njih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/news/speaking-of-science/wp/2018/07/26/northrop-grumman-ceo-is-grilled-about-james-webb-space-telescope-errors/|title=Northrop Grumman CEO is grilled about James Webb Space Telescope errors|last=Achenbach|first=Joel|date=26 July 2018|accessdate=28 December 2019}}</ref> Avgusta 2019 je bila končana mehanska integracija teleskopa, 12 let po prvotnem planu leta 2007.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.in/nasa-hubble-telescope-replacement-james-webb-space-telescope-assembled-after-12-years/articleshow/70886209.cms|title=The two halves of Hubble's US$10 billion successor have finally come together after 12 years of waiting|publisher=Business Insider|accessdate=29 August 2019}}</ref> Po končani gradnji je JWST opravil končne teste v tovarni Northrop Grumman v Redondo Beachu v Kaliforniji. <ref>{{Navedi splet|last=Clark|first=Stephen|date=30 September 2021|title=After two decades, the Webb telescope is finished and on the way to its launch site|url=https://spaceflightnow.com/2021/09/30/webb-on-the-way-to-french-guiana/|website=Spaceflight Now}}</ref> Ladja s teleskopom je 26. septembra 2021 zapustila Kalifornijo in po plovbi skozi [[Panamski prekop]] in prispela v [[Francoska Gvajana|Francosko Gvajano]] 12. oktobra 2021. <ref>{{Navedi splet|last=Wall|first=Mike|date=12 October 2021|title=NASA's James Webb Space Telescope arrives in French Guiana ahead of December 18 launch|url=https://www.space.com/nasa-james-webb-space-telescope-arrives-french-guiana|website=Space.com}}</ref> === Težave s stroški in urnikom === Življenjski stroški nase za projekt naj bi bili 9,7 milijarde USD, od tega 8,8 milijarde US$ za načrtovanje in razvoj vesoljskih plovil, 861 milijonov US$ pa naj bi podprlo pet let misij <ref>{{cite web|title=FY 2022 NASA Congressional Budget Justification|url=https://www.nasa.gov/sites/default/files/atoms/files/fy2022_congressional_justification_nasa_budget_request.pdf|publisher=NASA|page=JWST-2}} {{PD-notice}}</ref>. Predstavniki ESA in CSA so naveli, da njihovi prispevki za projekte znašajo približno 700 milijonov EUR oziroma 200 milijonov EUR. <ref>{{Navedi novice|last=Foust|first=Jeff|title=JWST launch slips to November|url=https://spacenews.com/jwst-launch-slips-to-november/|publisher=SpaceNews|date=2 June 2021}}</ref> JWST ima zgodovino velikih prekoračitev stroškov in zamud, ki so deloma posledica zunanjih dejavnikov, kot so zamude pri odločitvi za nosilno raketo in dodajanje dodatnih sredstev za nepredvidene primere. Do leta 2006 je bila za razvoj JWST porabljena 1 milijarda USD, proračun pa je takrat znašal približno 4,5 milijarde USD. Članek iz leta 2006 v reviji [[Nature|''Nature je'']] omenil študijo iz leta 1984, ki jo je izvedel odbor za vesoljske znanosti, ki je ocenil, da bi infrardeči observatorij naslednje generacije stal 4 milijarde ameriških dolarjev (približno 7 milijard ameriških dolarjev v dolarjih iz leta 2006). <ref name="nature06"/> {| class="wikitable" style="float:right; margin-left:0.5em; font-size:0.9em;" |+Then-planned launch and total budget !Year !Planned<br /><br />launch !Budget plan<br /><br /><small>(billion USD)</small> |- |1997 |2007<ref name="ngst1">{{Navedi novice|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1571/is_n39_v13/ai_19964936/|title=Next Generation Space Telescope will peer back to the beginning of time and space|publisher=CBS|first=Phil|last=Berardelli|date=27 October 1997}}</ref> |0.5<ref name="ngst1" /> |- |1998 |2007<ref>{{Navedi splet|last=Lilly|first=Simon|url=http://www.casca.ca/lrp/vol2/ngst/hstng.html|title=The Next Generation Space Telescope (NGST)|publisher=University of Toronto|date=27 November 1998}}</ref> |1<ref name="nature06"/> |- |1999 |2007 to 2008<ref>{{Navedi časopis|last=Offenberg|first=Joel D|last2=Sengupta|first2=Ratnabali|last3=Fixsen|first3=Dale J.|last4=Stockman|first4=Peter|last5=Nieto-Santisteban|first5=Maria|last6=Stallcup|first6=Scott|last7=Hanisch|first7=Robert|last8=Mather|first8=John C.|year=1999|title=Cosmic Ray Rejection with NGST|url=http://www.adass.org/adass/proceedings/adass98/offenbergjd/|journal=Astronomical Data Analysis Software and Systems Viii|volume=172|page=141|bibcode=1999ASPC..172..141O}}</ref> |1<ref name="nature06" /> |- |2000 |2009<ref name="miri">{{Navedi splet|url=http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|title=MIRI spectrometer for NGST|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|archivedate=27 September 2011}}</ref> |1.8<ref name="nature06" /> |- |2002 |2010<ref>{{Navedi splet|url=http://www.spaceref.com/news/viewsr.html?pid=5319|title=NGST Weekly Missive|date=25 April 2002}}</ref> |2.5<ref name="nature06" /> |- |2003 |2011<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nasa.gov/home/hqnews/2003/nov/HQ_c03pp_telescope_mod.html|title=NASA Modifies James Webb Space Telescope Contract|date=12 November 2003}} {{PD-notice}}</ref> |2.5<ref name="nature06"/> |- |2005 |2013 |3<ref>{{Navedi splet|url=http://www.spacepolitics.com/2005/05/21/problems-for-jwst/|title=Problems for JWST|date=21 May 2005}}</ref> |- |2006 |2014 |4.5<ref>{{Navedi časopis|date=9 March 2006|title=Refocusing NASA's vision|journal=Nature|volume=440|issue=7081|page=127|bibcode=2006Natur.440..127.|doi=10.1038/440127a|pmid=16525425|doi-access=free}}</ref> |- | colspan="3" style="text-align:center" |2008: Preliminary Design Review |- |2008 |2014 |5.1<ref name="cowen">{{Navedi splet|url=http://news.sciencemag.org/scienceinsider/2011/08/webb-telescope-delayed-costs.html?ref=hp|first=Ron|last=Cowen|title=Webb Telescope Delayed, Costs Rise to $8 Billion|date=25 August 2011|publisher=ScienceInsider|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120114105805/http://news.sciencemag.org/scienceinsider/2011/08/webb-telescope-delayed-costs.html?ref=hp|archivedate=14 January 2012}}</ref> |- | colspan="3" style="text-align:center" |2010: Critical Design Review |- |2010 |2015 to 2016 |6.5<ref name="499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL">{{Navedi splet|url=http://www.nasa.gov/pdf/499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL.pdf|title=Independent Comprehensive Review Panel, Final Report|date=29 October 2010}} {{PD-notice}}</ref> |- |2011 |2018 |8.7<ref name="price">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-14625362|first=Jonathan|last=Amos|title=JWST price tag now put at over $8 bn|publisher=BBC|date=22 August 2011}}</ref> |- |2013 |2018 |8.8<ref name="sciam15">{{Navedi splet|url=https://www.scientificamerican.com/article/nasa-assures-skeptical-congress-that-the-james-webb-telescope-is-on-track/|title=NASA Assures Skeptical Congress That the James Webb Telescope Is on Track|publisher=[[Scientific American]] |last=Moskowitz |first=Clara|date=30 March 2015|accessdate=29 January 2017}}</ref> |- |2017 |2019<ref name="launch 2019">{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/feature/nasa-s-james-webb-space-telescope-to-be-launched-spring-2019|title=NASA's James Webb Space Telescope to be Launched Spring 2019|publisher=NASA|date=28 September 2017}} {{PD-notice}}</ref> |8.8 |- |2018 |2020<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.space.com/40102-james-webb-space-telescope-launch-delay-2020.html|title=NASA Delays Launch of James Webb Space Telescope to 2020|publisher=Space.com|accessdate=27 March 2018}}</ref> |≥8.8 |- |2019 |March 2021<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-completes-webb-telescope-review-commits-to-launch-in-early-2021|title=NASA Completes Webb Telescope Review, Commits to Launch in Early 2021|publisher=NASA|website=nasa.gov|date=27 June 2018|accessdate=28 June 2018}} {{PD-notice}}</ref> |9.66 |- |2021 |Dec 2021<ref>{{Navedi splet|url=https://spaceflightnow.com/2021/12/14/nasa-delays-launch-of-webb-telescope-to-no-earlier-than-dec-24/|title=NASA delays launch of Webb telescope to no earlier than Dec. 24|date=14 Dec 2021|accessdate=14 Dec 2021}} {{PD-notice}}</ref> |9.70 |} Teleskop naj bi sprva stal 1,6 milijarde USDTeleskop naj bi sprva stal 1,6 milijarde USD, vendar je ocena stroškov zrasla ves čas zgodnjega razvoja in je do leta 2008 uradno potrjena za začetek gradnje dosegla približno 5 milijard USD. Poleti 2010 je misija opravila svoj Kritični pregled oblikovanja (CDR) z odličnimi ocenami o vseh tehničnih zadevah, vendar je urnik in stroški zdrsov v tem času spodbudil Maryland senatorka Barbara Mikulski, da pozove k neodvisni pregled projekta. Neodvisna celovita revizijska komisija (ICRP), ki ji predseduje J. Casani (JPL), je ugotovila, da je bil najugodnejši možni datum zagona pozno leta 2015 z dodatnimi stroški v višini 1,5 milijarde US $(za skupno 6,5 milijarde US$). Prav tako so poudarili, da bi to zahtevalo dodatna finančna sredstva v FY2011 in FY2012 ter da bi vsak poznejši datum zagona povzročil višje skupne stroške.<ref name="499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL2">{{cite web|url=http://www.nasa.gov/pdf/499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL.pdf|title=Independent Comprehensive Review Panel, Final Report|date=29 October 2010}}</ref> 6. julija 2011 se je odbor za odobritve za proračun Združenih držav Amerike za trgovino, pravosodje in znanost preselil k preklicu projekta James Webb s predlogom proračuna FY 2012, s katerim je bil iz celotnega proračuna NASA odstranjen 1,9 milijarde AMERIŠKIH DOLARJEV, od tega približno četrtina za JWST. Porabljena je bila 3 milijarde US$, 75 % strojne opreme pa je bilo v proizvodnji. Ta predlog proračuna je bil odobren z glasovanjem pododbora naslednji dan. Odbor je obtožil, da je projekt »milijarde dolarjev nad proračunom in ga je obremenjevalo slabo upravljanje«. Kot odgovor je ameriško astronomsko društvo izdalo izjavo v podporo JWST, prav tako marylandski ameriški senator Barbari Mikulski. Številne redakcije, ki podpirajo JWST, so se pojavile tudi v mednarodnem tisku v letu 201.<ref name="guardian.co.uk2">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/science/2011/jul/09/nasa-james-webb-space-telescope|title=Nasa fights to save the James Webb space telescope from the axe|newspaper=The Guardian|location=London|first=Robin|last=McKie|date=9 July 2011}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2011/07/10/opinion/sunday/10sun2.html?ref=opinion|title=Way Above the Shuttle Flight|date=9 July 2011|newspaper=The New York Times}}</ref> Novembra 2011 je kongres razveljavil načrte za preklic JWST in namesto tega prekinil dodatna sredstva za dokončanje projekta v višini 8 milijard US$. Nekateri znanstveniki so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajočih stroškov in časovnih zamud okoli teleskopa Webb, ki je tekmoval s skromnimi proračune za astronomijo in tako ogrožal financiranje drugih programov vesoljske znanosti. <ref name="SpaceNov12">{{Navedi novice|url=http://www.space.com/13528-nasa-jwst-telescope-funding-delay-science-missions.html|title=NASA Acknowledges James Webb Telescope Costs Will Delay Other Science Missions|first=Dan|last=Leone|publisher=SpaceNews|date=7 November 2012}}</ref><ref name="sciam15"/> Ker je pobegni proračun preusmeril sredstva iz drugih raziskav, je ''članek Nature'' iz leta 2010 opisal JWST kot "teleskop, ki je izstradal astronomijo". <ref>{{Navedi časopis|last=Billings|first=Lee|date=27 October 2010|title=The telescope that ate astronomy|journal=Nature|volume=467|issue=7319|pages=1028–1030|doi=10.1038/4671028a|pmid=20981068|doi-access=free}}</ref> Pregled proračunskih zapisov NASA in poročil o stanju je ugotovil, da JWST pestijo številne iste težave, ki so vplivale na druge večje projekte Nase. Popravila in dodatna testiranja so vsebovala podcenjevanje stroškov teleskopa, ki ni bil predviden za pričakovane tehnične napake, in zgrešene proračunske projekcije, kar je podaljšalo trajanje projekta in dodatno povečalo stroške. <ref name="sciam15"/><ref name="FLTodayJun11">{{Navedi splet|url=http://www.floridatoday.com/article/20110605/NEWS01/110604013/Telescope-debacle-devours-NASA-funds.html|title=Telescope debacle devours NASA funds. Hubble's successor is billions of dollars over budget, 7 years late|last=Kelly |first=John |date=5 June 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140403051459/http://www.floridatoday.com/article/20110605/NEWS01/110604013/Telescope-debacle-devours-NASA-funds.html|archivedate=3 April 2014}}</ref><ref name="atlantic">{{Navedi splet|url=https://www.theatlantic.com/science/archive/2016/12/james-webb-space-telescope-goddard/509840/|title=The Extreme Hazing of the Most Expensive Telescope Ever Built |last=Koren |first=Marina|date=7 December 2016|publisher=The Atlantic|accessdate=29 January 2017}}</ref> 27. marca 2018 je NASA sporočila, da bo JWST-ov začetek potisnil nazaj na maj 2020 ali kasneje, in priznala, da bi stroški projekta lahko presegali 8,8 milijarde USD.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.space.com/40102-james-webb-space-telescope-launch-delay-2020.html|title=NASA Delays Launch of James Webb Space Telescope to 2020|publisher=Space.com|accessdate=27 March 2018}}</ref> NASA se je zavezala, da bo po določitvi novega izstrelitvenega okna pri Evropski vesoljski agenciji (ESA) začela revidirano oceno stroškov.<ref name="NASA-20180327">{{Navedi novice|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-s-webb-observatory-requires-more-time-for-testing-and-evaluation-new-launch|title=NASA's Webb Observatory Requires More Time for Testing and Evaluation|last=Wang|first=Jen Rae|last2=Cole|first2=Steve|last3=Northon|first3=Karen|date=27 March 2018|publisher=NASA|accessdate=27 March 2018}} {{PD-notice}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-43559980|title=Hubble 'successor' faces new delay|last=Amos|first=Jonathan|date=27 March 2018|publisher=BBC News|accessdate=27 March 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nature.com/articles/d41586-018-03863-5|title=NASA reveals major delay for $8-billion Hubble successor|last=Witze|first=Alexandra|doi=10.1038/d41586-018-03863-5|bibcode=2018Natur.556...11W|date=27 March 2018|accessdate=27 March 2018}}</ref> Februarja 2019 je kongres kljub kritikam zaradi poraslih stroškov povečal omejitev stroškov misije za 800 milijonov ameriških dolarjev. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.planetary.org/blogs/casey-dreier/2019/0215-fy2019-nasa-gets-its-best-budget-in-decades.html|title=NASA just got its best budget in a decade|last=Dreier|first=Casey|date=15 February 2019}}</ref> === Partnerstvo === NASA, ESA in CSA sodelujejo pri teleskopu od leta 1996. Sodelovanje ESA pri gradnji in lansiranju so njeni člani odobrili leta 2003, leta 2007 pa je bil podpisan sporazum med ESA in NASA. V zameno za polno partnerstvo, zastopanje in dostop do observatorija za svoje astronome, ESA zagotavlja instrument NIRSpec, optično klop instrumenta MIRI, [[Ariane 5|lanser Ariane 5 ECA]] in delovno silo za podporo operacijam. <ref name="ESA Media Relations Service">{{Navedi sporočilo za javnost|url=http://www.esa.int/esaSC/Pr_10_2004_s_en.html|title=European agreement on James Webb Space Telescope's Mid-Infrared Instrument (MIRI) signed|date=9 June 2004|publisher=ESA Media Relations Service|accessdate=6 May 2009|archivedate=18 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090518064607/http://www.esa.int/esaSC/Pr_10_2004_s_en.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://sci.esa.int/web/jwst/-/45728-europe-s-role|title=ESA Science & Technology - Europe's Contributions to the JWST Mission|website=sci.esa.int}}</ref> CSA bo zagotovil senzor za natančno vodenje in spektrograf brez rež za infrardeče slike ter delovno silo za podporo operacijam. <ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20130412124143/http://www.asc-csa.gc.ca/eng/media/news_releases/2012/0730.asp|title=Canadian Space Agency "Eyes" Hubble's Successor: Canada Delivers its Contribution to the World's Most Powerful Space Telescope - Canadian Space Agency|date=12 April 2013|website=web.archive.org}}</ref> Več tisoč znanstvenikov, inženirjev in tehnikov v 15 državah je prispevalo k izdelavi, testiranju in integraciji JWST. <ref name="jenner010620">{{Navedi splet|last=Jenner|first=Lynn|date=1 June 2020|title=NASA's Webb Telescope is an International Endeavor|url=http://www.nasa.gov/feature/goddard/2020/nasa-s-webb-telescope-is-an-international-endeavor|accessdate=23 September 2021|website=NASA}}</ref> V projektu pred zagonom sodeluje skupaj 258 podjetij, vladnih agencij in akademskih institucij; 142 iz ZDA, 104 iz 12 evropskih držav in 12 iz Kanade. <ref name="jenner010620" /> Druge države kot partnerice NASA, kot je Avstralija, so ali bodo sodelovale v operaciji po izstrelitvi. <ref>{{Navedi novice|last=Shepherd|first=Tony|title=James Webb: world’s most powerful telescope makes its first call to Australia on Christmas Day|url=https://www.theguardian.com/science/2021/dec/25/james-webb-worlds-most-powerful-telescope-makes-its-first-call-to-australia-on-christmas-day|accessdate=5 January 2022|work=the Guardian|date=25 December 2021|language=en}}</ref> ; Sodelujoče države {{div col|colwidth=22em}} * {{flagcountry|Austria}} * {{flagcountry|Belgium}} * {{flagcountry|Canada}} * {{flagcountry|Czech Republic}} * {{flagcountry|Denmark}} * {{flagcountry|Finland}} * {{flagcountry|France}} * {{flagcountry|Germany}} * {{flagcountry|Greece}} * {{flagcountry|Ireland}} * {{flagcountry|Italy}} * {{flagcountry|Luxembourg}} * {{flagcountry|Netherlands}} * {{flagcountry|Norway}} * {{flagcountry|Portugal}} * {{flagcountry|Spain}} * {{flagcountry|Sweden}} * {{flagcountry|Switzerland}} * {{flagcountry|United Kingdom}} * {{flagcountry|United States}} {{div col end}} [[Slika:JWST_people.jpg|desno|sličica| Zgodnji model v polnem obsegu na ogled v NASA Goddard Space Flight Center (2005)]] Maja 2007 je bil sestavljen model teleskopa v polnem obsegu za prikaz v Nacionalnem muzeju letalstva in vesolja Smithsonian Institution v National Mall, [[Washington, D.C.|Washington, DC]]. Model je bil namenjen gledalcem, da bi bolje razumeli velikost., obseg in kompleksnost satelita, pa tudi zanimanje gledalcev za znanost in astronomijo nasploh. Model se bistveno razlikuje od teleskopa, saj mora model vzdržati gravitacijo in vremenske razmere, zato je izdelan predvsem iz aluminija in jekla velikosti približno {{Cvt|24|x|12|x|12|m}} in tehta {{Cvt|5500|kg}}. <ref>{{Navedi splet|title=Full-Scale Model of the JWST Spacecraft|url=https://sci.esa.int/web/jwst/-/45584-full-scale-model-of-the-jwst-spacecraft|publisher=European Space Agency|accessdate=7 October 2021|date=1 September 2019}}</ref> === Spor o imenu === Marca 2021 je članek v Scientific Americanu naso pozval, naj ponovno premisli o imenu teleskopa, glede na sume o vpletenosti J.Webba v preganjanje in zapostavljanje LGBTQ v času administracije Harryja S. Trumana. Septembra 2021 je NASA objavila, da ne namerava preimenovati teleskopa. Nekdanji administrator Sean O'Keefe, ki se je odločil, da imenuje teleskop po administratorju Webbu, je izjavil, da bi webb moral biti "bilo krivično, J. Webba obtoževati za dogajanja, za katera ni nobenih dokazov, da je sodeloval pri njih". == Poslanstvo - cilji == Vesoljski teleskop James Webb ima štiri ključne cilje: * iskati svetlobo iz prvih zvezd in galaksij, ki so se v vesolju tvorile po Velikem poku * preučevati galaksij in evolucije * raziskovati nastajanje zvezd in planetov * preučevati planetarne sisteme in izvor življenja Te cilje je mogoče učinkoviteje doseči z opazovanjem v bližnji infrardeči svetlobi in ne s svetlobo v vidnem delu spektra. Iz tega razloga instrumenti JWST ne bodo merili vidne ali ultravijolične svetlobe kot Hubble teleskop, ampak bodo imeli veliko večjo zmogljivost za izvajanje infrardeče astronomije. JWST bo občutljiv na razpon valovnih dolžin od 0,6 do 28&nbsp;μm (kar ustreza oranžni svetlobi in globokemu infrardečemu sevanju pri približno {{Cvt|100|K|C|disp=or}} ). JWST se lahko uporablja za zbiranje informacij o zatemnitvi svetlobe zvezde [[KIC 8462852]], ki je bila odkrita leta 2015 in ima nekaj nenormalnih lastnosti svetlobne krivulje. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.popularmechanics.com/space/telescopes/a19346/james-webb-telescope-alien-megastructure/|title=NASA's Next Telescope Could ID Alien Megastructures|date=9 February 2016|accessdate=1 September 2016}}</ref> === Orbita - načrt === [[Slika:L2_rendering.jpg|desno|sličica| JWST ne bo točno na L2, ampak kroži okoli njega v orbiti .]] [[Slika:Carina_Nebula_in_Visible_and_Infrared.jpg|desno|sličica| Dva nadomestna pogleda [[Vesoljski teleskop Hubble|Hubblovega vesoljskega teleskopa]] na meglico Carina, ki primerjata ultravijolično in vidno (zgoraj) ter infrardečo (spodaj) astronomijo. V slednjem je vidnih veliko več zvezd.]] JWST bo krožil okoli Sonca blizu druge [[Lagrangeeva točka|Lagrangeove točke]] ( L2 ) sistema Sonce-Zemlja, ki je {{Cvt|1500000|km}} dlje od Sonca kot Zemljina orbita in približno štirikrat dlje od lunine orbite. Običajno bi objekt, ki kroži okoli Sonca dlje od Zemlje, potreboval več kot eno leto, da dokonča svojo orbito. Toda blizu L2 kombinirana gravitacijska sila Zemlje in Sonca omogoča, da vesoljsko plovilo kroži okoli Sonca v istem času, kot zavzame Zemljo. Bivanje blizu Zemlje omogoča, da so hitrosti prenosa podatkov veliko hitrejše za dano velikost antene. Teleskop bo krožil okoli točke sonce-zemlja L2 po halo tirnici, ki bo nagnjena proti ekliptiki s polmerom polmer med približno 250.000 km (160.000 mi) in 832.000 km (517.000 mi), in periodo približno pol leta. Ker je L2 le ravnotežna točka brez privlačnosti težnosti, halo tirnica ni orbita v običajnem smislu: vesoljsko plovilo je dejansko v orbiti okoli Sonca, halo orbito pa lahko vidimo kot kot nadzorovano nihanje, da ostane v bližini točke L2. To zahteva nekaj popravljanja: približno 25 m/ letno od skupnega ∆v proračuna 93 m/s. Dve potisni enoti predstavljata pogonski sistem opazovalnice. Ker se nahajajo samo na strani opazovalnice obrnjeni proti Soncu, so vse operacije vodenja postaj zasnovane tako, da nekoliko podprejo zahtevano količino potiska, da bi se izognili poriniti JWST preko pol-stabilne točke L2, kar bi bilo usodno. === Infrardeča astronomija === [[Slika:HUDF-JD2.jpg|desno|sličica| Z infrardečimi opazovanji lahko vidite predmete, skrite v vidni svetlobi, kot je HUDF-JD2, prikazan tukaj.]] JWST je formalni naslednik vesoljskega teleskopa Hubble (HST), in ker je njegov primarni poudarek na infrardeči astronomiji, je tudi naslednik vesoljskega teleskopa Spitzer. JWST bo daleč presegel oba teleskopa, saj bo lahko videl veliko več in veliko starejših zvezd in galaksij. <ref name="RHowardJWST">Howard, Rick, [https://www.nasa.gov/pdf/629955main_RHoward_JWST_3_6_12.pdf "James Webb Space Telescope (JWST)"], ''nasa.gov'', 6 March 2012 {{PD-notice}}</ref> Opazovanje v infrardečem spektru je ključna tehnika za dosego tega zaradi [[Hubblov zakon|kozmološkega rdečega premika]] in zato, ker bolje prodira v zasenčeni prah in plin. To omogoča opazovanje bolj zatemnjenih in hladnejših predmetov. Ker vodna para in ogljikov dioksid v zemeljskem ozračju močno absorbirata večino infrardečega zraka, je zemeljska infrardeča astronomija omejena na ozka območja valovnih dolžin, kjer atmosfera absorbira manj močno. Poleg tega sama atmosfera seva v infrardečem spektru, pogosto preplavi svetlobo iz opazovanega predmeta. Zaradi tega je za infrardeče opazovanje prednostni vesoljski teleskop. <ref>{{Navedi splet|url=http://coolcosmos.ipac.caltech.edu/cosmic_classroom/ir_tutorial/irwindows.html|title=Infrared Atmospheric Windows|publisher=Cool Cosmos|accessdate=28 August 2016}}</ref> Bolj kot je predmet oddaljen, mlajši je; njena svetloba je trajalo dlje, da je dosegla človeške opazovalce. Ker se vesolje širi, ko svetloba potuje, postane rdečo prestavljena, predmete na skrajnih razdaljah pa je zato lažje videti, ali se vidijo v infrardeči. Infrardeče zmogljivosti .<ref name="ir_astronomy">{{Navedi splet|url=http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|title=Infrared Astronomy: Overview|publisher=NASA Infrared Astronomy and Processing Center|accessdate=30 October 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061208151300/http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|archivedate=8 December 2006}} {{PD-notice}}</ref> JJWST naj bi mu dovolile, da se vrne v čas do prvih galaksij, ki se tvorijo le nekaj sto milijonov let po Velikem poku. <ref name="firstlight">{{Navedi splet|url=http://www.jwst.nasa.gov/firstlight.html|title=Webb Science: The End of the Dark Ages: First Light and Reionization|publisher=NASA|accessdate=9 June 2011}} {{PD-notice}}</ref> Infrardeče sevanje lahko svobodneje prehaja skozi regije kozmičnega prahu, ki sipajo vidno svetlobo. Opazovanja infrardečega spektra omogočajo preučevanje predmetov in regij vesolja, ki bi bili zakriti s plinom in prahom v vidnem spektru, kot so molekularni oblaki, kjer se zvezde rodijo, ob-zvezdni diski, ki privzamejo planete, in aktivni galaktični centri.<ref name="ir_astronomy">{{Navedi splet|url=http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|title=Infrared Astronomy: Overview|publisher=NASA Infrared Astronomy and Processing Center|accessdate=30 October 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061208151300/http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|archivedate=8 December 2006}} {{PD-notice}}</ref> Relativno hladni predmeti (temperature manj kot nekaj tisoč stopinj) oddajajo sevanje predvsem v infrardečem, kot je znano po Planckovem zakonu. Zaradi tega je večina predmetov, ki so hladnejši od zvezd, bolje raziskana v infrardeči .<ref name="ir_astronomy2">{{cite web|url=http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|title=Infrared Astronomy: Overview|publisher=NASA Infrared Astronomy and Processing Center|access-date=30 October 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061208151300/http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|archive-date=8 December 2006}} {{PD-notice}}</ref> To vključuje oblake medzvezdnega medija, rjavih pritlikavcev, planetov tako v naših kot drugih sončnih sistemih, kometih in telesih v Kuiperjevem pasu, ki jih bomo opazovali s srednjim infrardečim instrumentom (MIRI) .<ref name="miri3">{{cite web|url=http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|title=MIRI spectrometer for NGST|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|archive-date=27 September 2011}}</ref><ref name="firstlight2">{{cite web|url=http://www.jwst.nasa.gov/firstlight.html|title=Webb Science: The End of the Dark Ages: First Light and Reionization|publisher=NASA|access-date=9 June 2011}} {{PD-notice}}</ref> Nekatere misije v infrardeči astronomiji, ki so vplivale na razvoj JWST so bile Spitzer in WMAP (Wilkinson Mikrovalovna preiskava anizotropije). Spitzer je pokazal pomen srednjega infrardečega, kar je koristno za naloge, kot je opazovanje diskov prahu okoli zvezd. Prav tako je sonda WMAP pokazala, da je vesolje "zasvetilo" pri z okoli 17, kar je še dodatno poudarilo pomen srednjega infrardečega področja. Obe misiji sta bili začeti v začetku leta 2000, pravočasno, da bi vplivali na razvoj JWST. <ref name="ssb-2006">{{Navedi splet|last=Mather|first=John|url=https://jwst.nasa.gov/resources/ssb_2006/mather_sciencesummary.pdf|title=James Webb Space Telescope (JWST) Science Summary for SSB|website=[[NASA]]|date=13 June 2006|accessdate=4 June 2021}} {{PD-notice}}</ref> === Zemeljska podpora in operacije === Znanstveni institut za vesoljski teleskop (STScI), v [[Baltimore|Baltimoreu, Maryland]], na terenu Univerze Johns Hopkins, so izbrali za Znantveni in operativni center (Science and Operations Center - S&OC) projekta JWST z začetnim predračunom US$162.2 milijonov za prvo leto po lansiranju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/home/hqnews/2003/jun/HQ_c03r_Webb.html|title=Webb Spacecraft Science & Operations Center Contract Awarded |last1=Savage |first1=Donald |last2=Neal |first2=Nancy|date=6 June 2003|publisher=NASA|accessdate=1 February 2017}} {{PD-notice}}</ref> V tej vlogi bo STScI odgovoren za znanstveno delovanje teleskopa in dostavo podatkovnih produktov astronomski skupnosti. Podatki bodo od JWST do tal šli prek omrežja NASA Deep Space Network; obdelali in kalibrirali jih bodo na STScI, nato pa se bodo preko spleta distribuirali astronomom po vsem svetu. Podobno kot pri Hubbleu bo lahko vsakdo, kjerkoli na svetu, vložil predloge za opazovanja. Vsako leto bo več odborov pregledalo predložene predloge in izbrale projekte, ki jih bodo opazovali v naslednjem letu. Avtorji izbranih predlogov bodo običajno imeli eno leto zasebnega dostopa do novih opažanj, po katerem bodo podatki postali javno dostopni za prenos s strani vseh iz spletnega arhiva na STScI. Pasovna širina in digitalna kapaciteta vozila je zasnovana tako, da posreduje do 458 gigabitov podatkov na dan za čas misije.<ref name="wired-20191022">{{Navedi revijo|last=Mallonee|first=Laura|title=NASA's Biggest Telescope Ever Prepares for a 2021 Launch|url=https://www.wired.com/story/nasas-biggest-telescope-ever-prepares-2021-launch/|magazine=9|access-date=4 June 2021}}</ref> Večino obdelave podatkov na teleskopu opravijo običajni eno-ploščni računalniki.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fbodaily.com/archive/2002/10-October/30-Oct-2002/FBO-00195113.htm|title=Single Board Computer|publisher=FBO Daily Issue, FBO #0332|date=30 October 2002}}</ref> Pretvorbo analognih znanstvenih podatkov v digitalno obliko izvaja po meri zgrajen Sistem za digitalizacijo slik, izboljšanje, nadzor in pridobivanje aplikacij (SIDECAR ASIC). NASA navaja, da bo SIDECAR ASIC velikosti 3 cm (1,2 in) in teže 9,1 kg (20 lb) porabil le 11 milivatov moči za te namene.<ref name="Sidecar">{{Navedi splet|url=http://www.nasa.gov/topics/universe/features/jwst_digital.html|title=Amazing Miniaturized 'SIDECAR' Drives Webb Telescope's Signal|date=20 February 2008|publisher=NASA|accessdate=22 February 2008}} {{PD-notice}}</ref> Ker je treba to pretvorbo opraviti blizu detektorjev, bo majhna moč uporabe tega integriranega vezja na hladni strani teleskopa ključnega pomena za ohranjanje nizke temperature, potrebne za optimalno delovanje JWST.<ref name="Sidecar" /> == Napredek misije - od lansiranja naprej == === Izstrelitev in dolžina misije === Opazovalnica je bila pritrjena na Ariane 5 preko obroča za prilaščanje izstrelitvenega vozila, ki bi ga lahko prihodnje vesoljsko plovilo uporabilo za reševanje opazovalnice za odpravljanje težav z bruto uvedbo. Znanstveniki in inženirji, ki so delali na projektu, so opisali svoje občutke pričakovanja in tesnobe glede uvedbe izčrpno preizkušenega <ref name="sd12-16">{{Navedi splet|url=http://www.spacedaily.com/reports/James_Webb_Space_Telescope_observatory_is_assembled_999.html|title=James Webb Space Telescope observatory is assembled|publisher=Space Daily|date=29 December 2016|accessdate=3 February 2017}}</ref><ref name="snews12-16">{{Navedi novice|url=http://spacenews.com/no-damage-to-jwst-after-vibration-test-anomaly/|title=No damage to JWST after vibration test anomaly|last=Foust |first=Jeff |work=SpaceNews|date=23 December 2016|accessdate=3 February 2017}}</ref> skoraj 10 milijard dolarjev vrednega instrumenta, pri tem pa so komentirali, da bi bil to »vznemirljiv trenutek« in da se bodo ves čas počutili »srhljivo«.<ref name="NYT-20211214"/><ref name="SLN-20211219">{{Navedi novice|last=Karlis|first=Nicole|title=Decades of work are riding on the James Webb Space Telescope – What happens if it fails? – As one of the most expensive space missions in history, there's a lot on the line for launch|url=https://www.salon.com/2021/12/19/james-webb-telescope-launch/|date=19 December 2021|work=salon.com|accessdate=19 December 2021}}</ref> Izstrelitev (imenovana Ariane flight VA256) je potekala po urniku ob 12:20 UTC 25. decembra 2021 na raketi Ariane 5, ki se je vzletela iz vesoljskega centra Guiana v Francoski Gvajani.<ref name="AS-20211225">{{Navedi sporočilo za javnost|url=https://www.arianespace.com/press-release/ariane-5-successful-launch-webb-space-telescope/|title=Ariane 5 goes down in history with successful launch of Webb|date=25 December 2021|accessdate=25 December 2021}}</ref><ref name="NASA-20211227">{{Navedi novice|last=Pinoi|first=Natasha|last2=Fiser|first2=Alise|last3=Betz|first3=Laura|title=NASA's Webb Telescope Launches to See First Galaxies, Distant Worlds - NASA's James Webb Space Telescope launched at 7:20 a.m. EST Saturday [Dec. 25, 2021] on an Ariane 5 rocket from Europe's Spaceport in French Guiana, South America.|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasas-webb-telescope-launches-to-see-first-galaxies-distant-worlds|date=27 December 2021|work=[[NASA]]|accessdate=28 December 2021}}</ref> Po Uspešno izstrelitev je administrator NASA Bill Nelson imenoval "odličen dan za planet Zemljo".<ref>{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis|last2=Roulette|first2=Joey|date=2021-12-25|title=James Webb Space Telescope Launches on Journey to See the Dawn of Starlight|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/12/25/science/james-webb-telescope-launch.html|accessdate=2021-12-25|issn=0362-4331}}</ref> Teleskop je potrdil, da prejema moč in da začenja dvotedensko fazo uvajanja svojih delov <ref name="Space Explored 2021">{{Navedi splet|title=How to track James Webb Space Telescope, mission timeline|website=Space Explored|date=2021-12-31|url=https://spaceexplored.com/2021/12/30/how-to-track-james-webb-space-telescope-mission-timeline/|accessdate=2022-01-01}}</ref> na poti na svoj cilj.<ref name="WP-20211225">{{Navedi novice|last=Achenbach|first=Joel|title=NASA's James Webb Space Telescope launches in French Guiana – $10 billion successor to Hubble telescope will capture light from first stars and study distant worlds|url=https://www.washingtonpost.com/science/2021/12/25/webb-space-telescope-launch/|date=25 December 2021|work=[[The Washington Post]]|accessdate=25 December 2021}}</ref><ref name="NYT-20211225">{{Navedi novice |title=Live Updates: Webb Telescope Launches on Long-Awaited Journey|url=https://www.nytimes.com/live/2021/12/25/science/webb-telescope-launch-nasa|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|accessdate=25 December 2021}}</ref><ref name="NYT-20211225do">{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis |last2=Roulette|first2=Joey|title=James Webb Space Telescope Launches on Journey to See the Dawn of Starlight - Astronomers were jubilant as the spacecraft made it off the launchpad following decades of delays and cost overruns. The Webb is set to offer a new keyhole into the earliest moments of our universe.|url=https://www.nytimes.com/2021/12/25/science/james-webb-telescope-launch.html|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|accessdate=25 December 2021}}</ref> Teleskop je bil izpuščen iz zgornje stopnje 27 minut 7 sekund po izstrelitvi in začel 30-dnevno pot bo teleskop namestila v halo orbito okoli točke L2 Lagrange. Teleskop je bil izstreljen s hitrostjo, ki je bila malo pod hitrostjo za končno orbito, poleg tega pa se bo upočasnil na poti proč od od Zemlje in dosegel L2 z le hitrostjo, potrebno za vstop v njeno tirnico. Let načrtuje tri načrtovane popravke hitrosti in smeri. Tako lahko observatorij popravi prenizko hitrost (ne pa, če leti gre prehitro: vesoljsko plovilo se ne more obrniti in uporabiti rakete za upočasnitev, saj bi občutljive instrumente izpostavil soncu).<ref>{{Navedi splet|url=https://blogs.nasa.gov/webb/|title=James Webb Space Telescope|website=blogs.nasa.gov}}</ref> Nazivni čas misije teleskopa je pet let, s ciljem deset let..<ref name="About the Webb">{{Navedi splet|url=http://www.jwst.nasa.gov/about.html|title=About the Webb|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}</ref> Načrtovanih pet let se začne po šestmesečni fazi priprave. L2 orbita je nestabilna, zato mora JWST s pogonom vzdrževati svojo halo orbito okoli L2, da teleskop ne zaide iz orbite. S sabo je imel goriva za 10 let, vendar sta bili natančnost izstrelitve Ariane 5 in prvega vmesnega popravka tako ugodni, da lahko JWST ostane v orbiti do 20 let.<ref name="Fuelsave">{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=NASA Says Webb's Excess Fuel Likely to Extend its Lifetime Expectations|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/nasa-says-webbs-excess-fuel-likely-to-extend-its-lifetime-expectations/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}</ref><ref name="Ars1">{{Navedi splet|url=https://arstechnica.com/science/2022/01/all-hail-the-ariane-5-rocket-which-doubled-the-webb-telescopes-lifetime/|title=All hail the Ariane 5 rocket, which doubled the Webb telescope’s lifetime|last=Berger|first=Eric|date=10 January 2022|website=www.arstechnica.com|publisher=[[Ars Technica]]|accessdate=11 January 2022}}</ref><ref name="BBC1">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-59914936|title=James Webb telescope completes epic deployment sequence|last=Amos|first=Jonathan|date=9 January 2022|website=www.bbc.com|publisher=[[BBC News]]|accessdate=10 January 2022}}</ref><ref name="Ars1" /><gallery align="left" mode="packed" heights="220"> Slika:Ariane 5 with James Webb Space Telescope Prelaunch (NHQ202112230012).jpg|alt=JWST in Ariane|Ariane 5 in JWST na izstrelišču [[ELA-3]] Slika:James Webb Space Telescope Launch.jpg|alt=Ariane 5 nekaj trenutkov po zagonu|Ariane 5 s JWST nekaj trenutkov po zagonu Slika:JWST as seen from the ESC-D Cryotechnic upper stage.png|alt=JWST s kriogenske zgornje stopnje SC-D|JWST kmalu po ločitvi od zgornje stopnje, približno 29 minut po izstrelitvi. V ozadju je videti del Zemlje - Adenski zaliv.<ref name=jwstSeparation>Camera on ESC-D Cryotechnic upper stage [https://www.youtube.com/watch?v=7nT7JGZMbtM&t=6637s (25 Dec 2021) view of newly separated JWST, as seen from the [[Ariane 5#Second stage|ESC-D Cryotechnic]] upper stage]</ref> </gallery> === Pot od Zemlje do L2 in razporeditev === Sončna plošča za proizvodnjo električne energije je bila nameščena na dan izstrelitve, minuto in pol po tem, ko se je teleskop ločil od druge stopnje rakete Ariane; <ref name="Fuelsave">{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=NASA Says Webb's Excess Fuel Likely to Extend its Lifetime Expectations|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/nasa-says-webbs-excess-fuel-likely-to-extend-its-lifetime-expectations/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}</ref> <ref name="ExploreDeploy">{{Navedi splet|title=Gimbaled Antenna Assembly|url=https://webb.nasa.gov/content/webbLaunch/deploymentExplorer.html|website=James Webb Space Telescope|publisher=NASA|accessdate=27 December 2021}}</ref> to se je zgodilo nekoliko prej, kot je bilo pričakovano, ker je bila rotacija med izstrelitvijo veliko bliže idealnem trenutku, kot pa so to predvidevali. Ločitev in razširitev sončnih baterij je bilo videti v prenosu v živo s kamere na raketi. <ref>{{Navedi splet|last=Schultz|first=Isaac|title=New Video Shows Webb Space Telescope's Goodbye to Earth|url=https://gizmodo.com/new-video-shows-webb-space-telescopes-goodbye-to-earth-1848313695|website=Gizmodo|accessdate=7 January 2022|date=January 6, 2022}}</ref> Ob 7:50{{Presledki}}popoldan EST 25. decembra, približno 12 ur po izstrelitvi, je par primarnih raket teleskopa začel streljati 65 minut, da bi naredil prvi od treh načrtovanih popravkov sredi poti. <ref>{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=The First Mid-Course Correction Burn|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/25/the-first-mid-course-correction-burn/|website=NASA Blogs|accessdate=27 December 2021}}</ref> Naslednji dan se je se je samodejno aktivirala komunikacijska antena z visokim ojačevanjem. <ref name="ExploreDeploy">{{Navedi splet|title=Gimbaled Antenna Assembly|url=https://webb.nasa.gov/content/webbLaunch/deploymentExplorer.html|website=James Webb Space Telescope|publisher=NASA|accessdate=27 December 2021}}</ref> 27. decembra, 60 ur po izstrelitvi, so Webbove rakete izstrelile devet minut in 27 sekund, da so naredile drugo od treh popravkov sredi poti, da je teleskop prispel na cilj L2. <ref>{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=Webb's Second Mid-Course Correction Burn|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/27/webbs-second-mid-course-correction-burn/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=29 December 2021}}</ref> 28. decembra, tri dni po lansiranju, so kontrolorji misije začeli večdnevno uvajanje Webbovega nadvse pomembnega sončnega ščita. Kontrolorji so pošiljali ukaze, ki so uspešno spustili sprednjo in zadnjo strukturo palet, ki vsebujeta sončni ščit. Ta postavitev je pred dejanskim odvijanjem in razširitvijo občutljivih zaščitnih membran, ki jih v naslednjem koraku izvlečejo iz palet s teleskopskimi nosilci. <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Forward Pallet Structure Lowered, Beginning Multiple-Day Sunshield Deployment|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/28/forward-pallet-structure-lowered-beginning-multiple-day-sunshield-deployment/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=29 December 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Aft Sunshield Pallet Deployed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/28/aft-sunshield-pallet-deployed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=29 December 2021}}</ref> 29. decembra so kontrolorji uspešno razširili razmestitveni stolpni sklop, cev podoben steber, ki je razstavil dva glavna segmenta observatorija, teleskop z ogledali in znanstvenimi instrumenti ter »vodilo« z elektroniko in pogonom. Sestava se je podaljšala za {{Cvt|48|in}} v procesu, ki je trajal šest ur in pol, vključno s številnimi pripravljalnimi ukazi. Namestitev je ustvarila potrebno razdaljo med segmenti JWST, da se omogoči ekstremno hlajenje teleskopa in prostor za odpiranje sončnega ščita. <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Team Begins Process of Extending Deployable Tower Assembly|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/webb-team-begins-process-of-extending-deployable-tower-assembly/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb's Deployable Tower Assembly Extends in Space|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/webbs-deployable-tower-assembly-extends-in-space/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}</ref> 30. decembra so kontrolorji uspešno opravili še dva koraka pri razpakiranju observatorija. Prvič, poveljniki so uporabili zadnji "momentum loput", napravo, ki zagotavlja ravnotežje proti pritisku sonca na sončni ščit in prihrani gorivo z zmanjšano potrebo po pogodnu raket za ohranitev orientacije. <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb's Aft Momentum Flap Deployed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webbs-aft-momentum-flap-deployed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}</ref> Nato je nadzor misije sprostil in zavihal prevleke, ki ščitijo sončni ščit in ga prvič izpostavijo vesolju. <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Team Releases Sunshield Covers|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webb-team-releases-sunshield-covers/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}</ref> <ref name="Readyshield">{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Ready for Sunshield Deployment and Cooldown|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webb-ready-for-sunshield-deployment-and-cooldown/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}</ref> 31. decembra je kopenska ekipa razširila dve teleskopske "srednji ograji" z leve in desne strani observatorija in potegnila pet membran za zaščito pred soncem iz njihovega zloženega odlagališča v sprednji in zadnji paletah, ki so bile spuščene tri dni prej. <ref name="Twobooms">{{Navedi splet|last=Lynch|first=Patrick|title=With Webb's Mid-Booms Extended, Sunshield Takes Shape|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/31/with-webbs-mid-booms-extended-sunshield-takes-shape/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=1 January 2022|date=December 31, 2021}}</ref> Namestitev levega boka (glede na smer glavnega ogledala) je bila zakasnjena, ko nadzor misije na začetku ni prejel potrditve, da se je pokrov sončnega ščita v celoti zavihal. Po pregledu dodatnih podatkov za potrditev je ekipa nadaljevala s podaljšanjem ogrodja. <ref name="Firstboom">{{Navedi splet|last=Lynch|first=Patrick|title=First of Two Sunshield Mid-Booms Deploys|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/31/first-of-two-sunshield-mid-booms-deploys/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=1 January 2022|date=December 31, 2021}}</ref> Leva stran je bila razporejena v 3 urah in 19 minutah; desna stran je trajala 3 ure in 42 minut. <ref name="Firstboom" /> <ref name="Twobooms" /> S tem korakom je Webbov sončni ščitnik spominjal na svojo popolno obliko v obliki zmaja in se je razširil na celotno širino 47 čevljev. Ukazi za ločevanje in napenjanje membran naj bi sledili <ref name="Twobooms" /> kar naj bi trajalo več dni. <ref name=":3">{{Citat|title=Media Briefing: Webb Telescope Week One Deployments Update|url=https://www.youtube.com/watch?v=PGt5RT-LfbE|language=en|access-date=2022-01-03}}</ref> Po počitku na novoletni dan je zemeljska ekipa za en dan odložila napenjanje sončnih ščitnikov, da je pustila čas za optimizacijo palete sončnih kolektorjev v observatoriju in nekoliko prilagodila orientacijo observatorija, da bi ohladila nekoliko bolj vroče od pričakovanih motorjev za postavitev sončnih ščitnikov. <ref name="zastrow">{{Navedi splet|last=Zastrow|first=Mark|title=James Webb Space Telescope successfully deploys sunshield|url=https://astronomy.com/news/2022/01/james-webb-space-telescope-successfully-deploys-sunshield|website=astronomy.com|accessdate=5 January 2022|date=5 January 2022}}</ref> Napenjanje prve plasti, ki je najbližja soncu in največja od petih v sončnem ščitu, se je začela 3. januarja 2022 in je bila končana ob 3:48.{{Presledki}}popoldan EST <ref>{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=First Layer of Webb’s Sunshield Tightened|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/03/first-layer-of-webbs-sunshield-tightened/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=4 January 2022|date=January 3, 2022}}</ref> Napenjanje drugega in tretjega sloja se je začelo ob 4:09{{Presledki}}popoldan EST in je trajalo dve uri in 25 minut. <ref>{{Navedi splet|last=Lynch|first=Patrick|title=Second and Third Layers of Sunshield Fully Tightened|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/03/second-and-third-layers-of-sunshield-fully-tightened/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=4 January 2022|date=January 3, 2022}}</ref> 4. januarja so kontrolorji uspešno napeli zadnji dve plasti, štiri in pet, in nalogo opravili ob 11.59.{{Presledki}}am EST <ref>{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=Webb Team Tensions Fifth Layer, Sunshield Fully Deployed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/04/webb-team-tensions-fifth-layer-sunshield-fully-deployed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=5 January 2022|date=January 4, 2022}}</ref> 5. januarja 2022 je nadzor misije uspešno uporabil sekundarno ogledalo teleskopa, ki se je zaskočilo na dovoljeno odstopanje približno milimeter in pol. <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Secondary Mirror Deployment Confirmed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/05/secondary-mirror-deployment-confirmed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs|accessdate=6 January 2022|date=January 5, 2022}}</ref> 7. januarja 2022 je NASA namestila in zaklenila stransko ploščo glavnega ogledala. <ref name="NASA_2022_01_07">{{Navedi splet|title=First of Two Primary Mirror Wings Unfolds – James Webb Space Telescope|first=Alise |last=Fisher|website=blogs.nasa.gov {{!}} James Webb Space Telescope|date=2022-01-07|accessdate=2022-01-08|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/07/first-of-two-primary-mirror-wings-unfolds/}}</ref> Temu prvemu koraku je 8. januarja 2022 sledila namestitev zrcalne plošče na desni strani, kar je pomenilo popolno strukturno postavitev observatorija. <ref>{{Navedi splet|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/08/primary-mirror-wings-deployed-all-major-deployments-complete/|title=Primary Mirror Wings Deployed, All Major Deployments Complete|first=Alise |last=Fisher|date=January 8, 2022|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=January 8, 2022}}</ref> Vsaka plošča je sestavljena iz treh primarnih zrcalnih segmentov in jih je bilo treba zložiti, da je bilo mogoče vesoljski teleskop namestiti v ohišje rakete Ariane za izstrelitev teleskopa. Dva tedna po lansiranju je bila izjemno zapletena namestitev izvedena, kot je bilo načrtovano. <ref>{{Navedi splet|last=Berger|first=Eric|title=Remarkably, NASA has completed deployment of the Webb space telescope|url=https://cansciencenews.com/2022/01/08/remarkably-nasa-has-completed-deployment-of-the-webb-space-telescope/|website=cansciencenews.com|accessdate=8 January 2022|date=8 January 2022}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Space telescope's 'golden eye' opens, last major hurdle|url=https://phys.org/news/2022-01-space-telescope-golden-eye-major.html|website=phys.org|accessdate=9 January 2022|date=8 January 2022}}</ref> Skoraj mesec dni po izstrelitvi se je opravila še ena korekcija poti, da se JWST postavi v orbito halo okoli Sonca-Zemlja L2. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.newsledge.com/james-webb-space-telescope-first-30-days/|title=James Webb Space Telescope – The First 30 Days After Launch|date=3 March 2017|publisher=News Ledge}}</ref> == Dodelitev časa opazovanja == [[Slika:Atmospheric_Transmission-en.svg|desno|sličica|Atmosferska okna na infrardečem področju. Veliko te vrste svetlobe je blokirano, ko si jo ogledamo z zemeljske površine, kot da gledamo mavrico svetlob, vidimo lpa le eno med njimi.]] JWST čas opazovanja se dodeli prek programa Splošni opazovalci (GO), programa zajamčenih časovnih opazovanj (GTO) in programa za diskrecijo za zgodnje sproščanje (DD-ERS).<ref>{{Navedi splet|title=Calls for Proposals & Policy|url=https://jwst.stsci.edu/science-planning/calls-for-proposals-and-policy|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=13 November 2017}} {{PD-notice}}</ref> Program GTO zagotavlja zagotovljen čas opazovanja znanstvenikom, ki so razvili komponente strojne in programske opreme za observatorij. Go program ponuja vsem astronomom možnost, da zaprosijo za čas opazovanja in bo predstavljal velik del opazovalnega časa. Go programe izbere odbor za dodeljevanje časa (TAC), ki je podoben postopku pregleda predloga, ki se uporablja za vesoljski teleskop Hubble. === Znanstveni program zgodnje objave === Novembra 2017 je Inštitut za znanost o vesoljskem teleskopu napovedal izbor 13 direktorjevih programov za znanost o zgodnjih opazovanjih (DD-ERS), izbranih na osnovi razpisa.<ref>{{Navedi splet|title=Selections Made for the JWST Director's Discretionary Early Release Science Program|url=https://jwst.stsci.edu/news-events/news/News%20items/selections-made-for-the-jwst-directors-discretionary-early-release-science-program|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=13 November 2017|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20180808190059/https://jwst.stsci.edu/news-events/news/News%2520items/selections-made-for-the-jwst-directors-discretionary-early-release-science-program|archivedate=8 August 2018}} {{PD-notice}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Director's Discretionary Early Release Science Programs|url=https://www.stsci.edu/jwst/science-execution/approved-ers-programs|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=26 December 2021}}</ref> Opazovanja v JWST po koncu obdobja komisije. Teh 13 programov bo v prvih petih mesecih znanstvenega delovanja je prejelo skupno 460 ur opazovanja, ki segajo v znanstvene teme, vključno s Sončnim sistemom, ekso planeti, zvezdami in tvorbo zvezd, bližnjimi in oddaljenimi galaksijami, gravitacijskimi lečami in kvazarji. === Program za splošna opazovanja === Za cikel GO 1 je bilo na voljo 6000 ur opazovalnega časa za dodelitev, predloženih pa je bilo 1173 predlogov, ki zahtevajo skupno 24.500 ur opazovalnega časa. <ref>{{Navedi splet|title=JWST Cycle 1 General Observer Submission Statistics|url=https://www.stsci.edu/contents/news/jwst/2020/jwst-cycle-1-general-observer-submission-statistics|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=10 January 2022}}</ref> Izbor programov Ciklus 1 GO je bil objavljen 30. marca 2021, odobrenih je bilo 266 programov, med njimi 13 velikih programov in programov, ki proizvajajo podatke za javni dostop. <ref>{{Navedi splet|title=STScI Announces the JWST Cycle 1 General Observer Program|url=https://www.stsci.edu/contents/news/jwst/2021/stsci-announces-the-jwst-cycle-1-general-observer-program|accessdate=30 March 2021}}</ref> {{-}} ==Sklici in opombe== {{sklici|3}} ==Glej tudi== {{portal|Vesoljski polet|RocketSunIcon.svg}} *[[ATLAST teleskop|Vesoljski teleskop ATLAST]] ==Zunanje povezave== *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174464553 Prispevek o teleskopu na MMC RTV SLO] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vesoljski daljnogledi]] [[Kategorija:Vesoljske sonde ZDA]] [[Kategorija:2021 v znanosti]] c7k0yyq4qajwoolsz6i7os8pg4o23fv 5736813 5736782 2022-08-20T06:44:51Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje vesoljski polet | name = vesoljski teleskop James Webb | names_list = vesoljski teleskop naslednje generacije - Next Generation Space Telescope (NGST; 1996–2002) | image = JWST spacecraft model 2.png | image_caption = Teleskop s polno izproženimi deli | image_upright = <!-- Use this parameter to scale the image, instead of the deprecated "image_size"; see WP:IMGSIZE. --> | mission_type = [[Vesoljski observatorij|Astronomija]] | operator = [[Space Telescope Science Institute|STScI]] ([[NASA]])<ref name="jwstPartners">{{cite web |url=https://www.jwst.nasa.gov/faq.html#partners|title=NASA JWST "Kdo sodeluje v projektu?"|publisher=NASA|access-date=18 November 2011}} {{PD-notice}}</ref> | COSPAR_ID = [https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=JWST 2021-130A] | SATCAT = 50463<ref name="celestrakRawTLE">{{cite web|url=https://celestrak.com/satcat/tle.php?CATNR=50463|title=JWST|last=Kelso|first=Thomas S.|date=25 December 2021|website=Celestrak|publisher=Celestrak|access-date=26 December 2021}}</ref> | website = {{oweb|https://jwst.nasa.gov/}} | mission_duration = {{Unbulleted list|20 let (pričakovano)<ref>{{Cite web|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/nasa-says-webbs-excess-fuel-likely-to-extend-its-lifetime-expectations/|title=NASA Says Webb’s Excess Fuel Likely to Extend its Lifetime Expectations – James Webb Space Telescope|website=blogs.nasa.gov}}</ref>|10 let (po načrtu)|5½ let (prvenstvene naloge)<ref>{{Cite web|url=https://jwst.nasa.gov/content/about/faqs/faq.html#howlong|title=FAQ Full General Public Webb Telescope/NASA|website=jwst.nasa.gov}}</ref>|{{time interval|25 December 2021 12:20|show=ymd|sep=,}} (preteklo)}} | manufacturer = {{Unbulleted list|[[Northrop Grumman]]|[[Ball Aerospace & Technologies|Ball Aerospace]]|[[L3Harris Technologies|L3Harris]]<ref name="jwstPartners" />}} | launch_mass = {{cvt|6161.4|kg}}<ref>{{cite tweet |last=Clark |first=Stephen |user=StephenClark1 |number=1473999069706129419 |title=Natančna teža vesoljskega teleskopa James Webb: 6161,4 kilograma, vključno z 167,5 kg hidrazina in 132,5 kg dinitrogen tetroksida za pogonski sistem. |date=23 December 2021 |access-date=23 December 2021}}</ref> | dimensions = {{cvt|20.197|x|14.162|m}}, sončnik | power = 2 [[watt|kW]] | launch_date = {{Start date|2021|12|25|df=yes}}, 12:20 [[Coordinated Universal Time|UTC]] | launch_rocket = [[Ariane 5|Ariane 5 ECA]] ([[Ariane flight VA256|VA256]]) | launch_site = {{Nowrap|[[Guiana Space Centre|Centre Spatial Guyanais]], [[ELA-3]]}} | launch_contractor = [[Arianespace]] | entered_service = | deactivated = | last_contact = | decay_date = | orbit_reference = [[Lagrange point|Sonce-Zemlja L<sub>2</sub> orbit]] | orbit_regime = [[Halo orbita]] | orbit_periapsis = {{cvt|250000|km}}<ref name="orbit">{{cite web |title=JWST Orbit |url=https://jwst-docs.stsci.edu/jwst-observatory-characteristics/jwst-orbit |website=JWST User Documentation |publisher=Space Telescope Science Institute |access-date=25 December 2021}}</ref> | orbit_apoapsis = {{cvt|832000|km}}<ref name="orbit" /> | orbit_inclination = | orbit_period = 6 mesecev | apsis = apsis | telescope_name = | telescope_type = [[Korsch teleskop]] | telescope_diameter = {{cvt|6.5|m}} | telescope_focal_length = {{cvt|131.4|m}} | telescope_focal_ratio = {{f/|20.2}} | telescope_area = {{cvt|25.4|m2}}<ref>{{cite web|title=JWST Telescope|url=https://jwst-docs.stsci.edu/jwst-observatory-hardware/jwst-telescope|work=James Webb Space Telescope User Documentation |publisher=Space Telescope Science Institute|date=23 December 2019|access-date=11 June 2020}} {{PD-notice}}</ref> | telescope_wavelength = 0.6–28.3 μm (oražno do srednje-infrardeče področje) | instruments_list = {{Infobox|child=yes | headerstyle = background: #ddf; | header1 = Instrumenti | data2 = {{Hlist|Senzor za fino vodenje, kamera za bližnje infra-rdeče področje in spektrograf brez reže - FGS-NIRISS|[[MIRI (Mid-Infrared Instrument)|MIRI]]|[[NIRCam]]|[[NIRSpec]]}} | header3 = Elementi | data4 = {{Hlist|integriran modul za znanstvene instrumente|Optični teleskop|vesoljsko vozilo ([[Spacecraft bus (JWST)|Bus]] in [[Sunshield (JWST)|sončnik]])}} }} | trans_band = {{ubl | [[S band|S-pas]], telemetrija, sledenje in kontrola | [[Ka band|Ka-pas]], zajem podatkov }} | trans_bandwidth = {{ubli | S-band up: 16 kbit/s | S-band down: 40 kbit/s | Ka-band down: do 28 Mbit/s }} | insignia = JWST Launch Logo.png | insignia_caption = James Webb Space Telescope mission logo | insignia_upright = 0.8 <!-- Use this parameter to scale the image, instead of the deprecated "insignia_size"; see WP:IMGSIZE. --> }} '''Vesoljski teleskop James Webb''' ('''JWST''') je vesoljski [[teleskop]], ki ga je razvila [[NASA]] s prispevki Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA). Teleskop je dobil ime po [[James Webb|Jamesu E. Webbu]],<ref name="NAT-20210-7232">{{cite journal|last=Witze|first=Alexndra|date=23 July 2021|title=NASA investigates renaming James Webb telescope after anti-LGBT+ claims. Some astronomers argue the flagship observatory{{snd}}successor to the Hubble Space Telescope{{snd}}will memorialize discrimination. Others are waiting for more evidence.|url=https://www.nature.com/articles/d41586-021-02010-x|journal=Nature|volume=596|issue=7870|pages=15–16|doi=10.1038/d41586-021-02010-x|pmid=34302150|access-date=23 July 2021|s2cid=236212498}}</ref> ki je od 1961 do 1968 vodil agencijo NASA in je imel osrednjo vlogo v programu Apollo.<ref>{{cite web|url=http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=33148|archive-url=https://web.archive.org/web/20030821120829/http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=33148|url-status=dead|archive-date=21 August 2003|title=ESA JWST Timeline|access-date=13 January 2012}} {{PD-notice}}</ref><ref name="jwst NASA2">{{cite web|last=During|first=John|title=The James Webb Space Telescope|url=https://www.jwst.nasa.gov/|publisher=NASA|access-date=31 December 2011}}{{PD-notice}}</ref> JWST naj bi nasledil [[Vesoljski teleskop Hubble]] kot naslednji vodilni projekt v astrofiziki. JWST je bil lansiran 25. decembra 2021 s poletom [[Ariane (družina raket)|Ariane]] VA256. Teleskop je zasnovan tako, da v primerjavi s Hubblom zagotavlja izboljšano infrardečo ločljivost in večjo občutljivost za opazovanje predmetov, ki so do 100-krat šibkejši;<ref name="deepersky2">{{Cite web|url=https://briankoberlein.com/blog/deeper-sky|title=A Deeper Sky &#124; by Brian Koberlein|website=briankoberlein.com}}</ref> omogočil naj bi širok spekter preiskav na področjih astronomije in kozmologije, tako opazovanje do rdečega premika z≈20 nekaterih najstarejših, najbolj oddaljenih dogodkov in predmetov v vesolju, kot so prve zvezde in oblikovanje prvih galaksij, in pa podrobno atmosfersko karakterizacijo eksoplanetov, ki bi bili zanimivi za naselitev. Primarno ogledalo JWST premera 6.5 m sestavlja 18 šesterokotnih zrcalnih segmentov iz pozlačenega berilija. Tako ima Webbov teleskop za zbiranje svetlobe na voljo približno 5,6-krat večjo površino kot Hubble s premerom 2,4 m (25,37 m2 površine v primerjavi s 4,525 m2 pri Hubblu). Za razliko od Hubbla, ki vesolje opazuje v bližnjem ultravijoličnem, vidnem in bližnje infrardečem delu (0,1–1,0 μm) spektra, bo JWST opazoval v območju s krajšimi valovnimi dolžinami, od dolgovalovne vidne svetlobe (rdeče) do srednje infrardečega sevanja (0,6–28,3 μm). Tako bo lahko opazoval predmete z visokim rdečim zamikom, ki so za Hubbla prestari, prešibki in preveč oddaljeni. Teleskop je treba držati pod temperaturo 50 K (−223 °C), da so šibki infrardeči signali lahko zaznani brez motenj zaradi drugih virov toplote. Postavljen bo v bližino Lagrangove točke L2 sistema Sonce-Zemlja, približno 1,5 milijona kilometrov proč od Zemlje. Pred toploto Sonca, Zemlje in Lune ga bo ščitil ščitnik v obliki petih [[Romboid|rombov]]. Za razvoj teleskopa je bil odgovoren Nasin center v Marylandu (Goddard Space Flight Center, GSFC), trenutno pa teleskop upravlja Znanstveni inštitut za vesoljske teleskope.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jwst.nasa.gov/content/about/index.html|title=About Webb|publisher=NASA|date=2019|accessdate=4 June 2021}} {{PD-notice}}</ref> Podjetje [[Northrop Grumman]] je bilo odgovorno za izgradnjo teleskopa.<ref>{{Navedi splet|date=2017|title=James Webb Space Telescope|url=http://www.northropgrumman.com/Capabilities/JWST/Pages/default.aspx|accessdate=31 January 2017|publisher=Northrop Grumman}}</ref> Razvoj se je s proračunom v vrednosti 500 milijonov USD začel leta 1996 za začetek delovanja, ki je bil sprva načrtovan za leto 2007.<ref name="stsci1996">{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1996|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20140203162411/http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1996|archivedate=3 February 2014|title=STSCI JWST History 1996|publisher=Stsci.edu|accessdate=16 January 2012}}</ref> V letu 2005 je bilo veliko zamud in stroškov, tako z raztrgano sončno izolacijo med testi, priporočilom neodvisne revizijske komisije, kasneje tudi zaradi pandemijo COVID-19,<ref name="cvdly">{{Navedi novice|url=https://spacenews.com/coronavirus-pauses-work-on-jwst/|title=Coronavirus pauses work on JWST|date=20 March 2020|first=Jeff|last=Foust|publisher=SpaceNews}}</ref><ref name="NASA-20200716">{{Navedi splet|url=https://www.esa.int/Science_Exploration/Space_Science/James_Webb_Space_Telescope_to_launch_in_October_2021|title=James Webb Space Telescope to launch in October 2021|website=www.esa.int}} {{PD notice}}</ref><ref name="NYT-20200716">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2020/07/16/science/nasa-james-webb-space-telescope-delay.html|title=NASA Delays James Webb Telescope Launch Date, Again – The universe will have to wait a little longer|last=Overbye|first=Dennis|date=16 July 2020|work=The New York Times|accessdate=17 July 2020}}</ref>, problemi z izstrelitvijo rakete [[Ariane 5]] in samega teleskopa ter komunikacijskimi vprašanji med teleskopom in izstrelitvenim vozilom.<ref name="24dec">{{Navedi splet|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/14/webb-space-telescope-launch-date-update/|title=Update on Webb telescope launch|publisher=NASA|date=14 December 2021|accessdate=14 December 2021}} {{PD-notice}}</ref><ref name="NYT-20211214">{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis|authorlink=Dennis Overbye|title=Why the World's Astronomers Are Very, Very Anxious Right Now – The James Webb Space Telescope is endowed with the hopes and trepidations of a generation of astronomers|url=https://www.nytimes.com/2021/12/14/science/james-webb-telescope-launch.html#permid=115929090|date=14 December 2021|work=The New York Times|accessdate=15 December 2021}}</ref><ref name="SLN-20211219">{{Navedi novice|last=Karlis|first=Nicole|title=Decades of work are riding on the James Webb Space Telescope – What happens if it fails? – As one of the most expensive space missions in history, there's a lot on the line for launch|url=https://www.salon.com/2021/12/19/james-webb-telescope-launch/|date=19 December 2021|work=salon.com|accessdate=19 December 2021}}</ref> Gradnja je bila končana pozno leta 2016, nato se je začela obsežna faza testiranja.<ref name="sd12-162">{{cite web|url=http://www.spacedaily.com/reports/James_Webb_Space_Telescope_observatory_is_assembled_999.html|title=James Webb Space Telescope observatory is assembled|publisher=Space Daily|date=29 December 2016|access-date=3 February 2017}}</ref><ref name="snews12-162">{{cite news|url=http://spacenews.com/no-damage-to-jwst-after-vibration-test-anomaly/|title=No damage to JWST after vibration test anomaly|author=Foust, Jeff|newspaper=SpaceNews|date=23 December 2016|access-date=3 February 2017}}</ref> JWST so lansirali 12:20 UTC 25. decembra 2021<ref name="NASA-202112272">{{cite news|last1=Pinoi|first1=Natasha|last2=Fiser|first2=Alise|last3=Betz|first3=Laura|title=NASA's Webb Telescope Launches to See First Galaxies, Distant Worlds - NASA's James Webb Space Telescope launched at 7:20 a.m. EST Saturday [Dec. 25, 2021] on an Ariane 5 rocket from Europe's Spaceport in French Guiana, South America.|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasas-webb-telescope-launches-to-see-first-galaxies-distant-worlds|date=27 December 2021|work=[[NASA]]|access-date=28 December 2021}}</ref> z nosilno raketo Ariane 5 iz vesolskega centra Kourou v [[Francoska Gvajana|Francoski Gvajani]], satelit se je od matičnega plovila odcepil 27 minut kasneje.<ref name="AS-202112252">{{cite press release|url=https://www.arianespace.com/press-release/ariane-5-successful-launch-webb-space-telescope/|title=Ariane 5 goes down in history with successful launch of Webb|work=[[Arianespace]]|date=25 December 2021|access-date=25 December 2021}}</ref> Izstrelitev je NASA opisala kot »brezhibno« in »popolno«<ref name="reaction2">{{Cite web|url=https://www.space.com/james-webb-space-telescope-launch-nasa-reaction|title='It's truly Christmas': James Webb Space Telescope's yuletide launch has NASA overjoyed|first=Tereza |last=Pultarova |date=25 December 2021|website=Space.com}}</ref>. 8. januarja 2022 je bil teleskop v celoti in uspešno konfiguriran v svojo operativno konfiguracijo<ref name="NYT-202201082">{{cite news|last1=Roulette|first1=Joey|last2=Overbye|first2=Dennis|title=The James Webb Space Telescope Finishes Unfolding: How to Watch - While there are no cameras aboard the spacecraft, NASA is providing updates as the telescope deploys its mirrors. Here’s what you need to know.|url=https://www.nytimes.com/2022/01/08/science/webb-telescope-nasa-time-livestream.html|date=8 January 2022|work=[[The New York Times]]|access-date=8 January 2022}}</ref><ref name="NASA-202201082">{{cite news|last1=Pinol|first1=Natasha|last2=Fisher|first2=Alise|last3=Betz|first3=Laura|last4=Margetta|first4=Robert|title=Release 22-004: NASA’s Webb Telescope Reaches Major Milestone as Mirror Unfolds|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-s-webb-telescope-reaches-major-milestone-as-mirror-unfolds|date=8 January 2022|work=[[NASA]]|access-date=9 January 2022}}</ref>, 11. februarja pa je dosegel svoj končni cilj, ko je posnel prve fotografije.<ref name="NYT-202112252">{{cite news |title=Live Updates: Webb Telescope Launches on Long-Awaited Journey|url=https://www.nytimes.com/live/2021/12/25/science/webb-telescope-launch-nasa|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|access-date=25 December 2021}}</ref><ref name="NYT-20211225do2">{{cite news|last1=Overbye|first1=Dennis|last2=Roulette|first2=Joey|title=James Webb Space Telescope Launches on Journey to See the Dawn of Starlight - Astronomers were jubilant as the spacecraft made it off the launchpad following decades of delays and cost overruns. The Webb is set to offer a new keyhole into the earliest moments of our universe.|url=https://www.nytimes.com/2021/12/25/science/james-webb-telescope-launch.html|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|access-date=25 December 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/edinstveni-teleskop-james-webb-v-vesolju-posnel-prve-fotografije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-02-21}}</ref> Več tednov bo še trajalo, da se ohladi na svojo obratovalno temperaturo, nato pa se bo pred začetkom načrtovanega raziskovalnega programa približno pet mesecev preskušal in umerjal s prvimi slikami.<ref>[https://webbtelescope.org/quick-facts/mission-launch-quick-facts Mission and Launch Quick Facts] - ''"Po dosegu svoje orbite bo webb najprej opravi testiranje znanstvenih delov in kalibriranje. Nato se bodo začele redne znanstvene naloge in z njimi slike, približno šest mesecev po izstrelitvi. Vendar pa je normalno, da lahko serijo "[Prva svetloba (astronomija)|prva svetloba]]" pričakujemo nekoliko prej."''</ref><ref>[https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/10/following-the-next-steps-in-webbs-journey NASA JWST Blog]: observations expected to be available by summer 2022 (''"Rest assured that this summer will sizzle with the hot (nay cold?) observations we will soon be sharing!"'')</ref> == Lastnosti == [[Slika:Atmospheric_electromagnetic_opacity.svg|levo|sličica| Prepustnost Zemljine atmosfere za različne valovne dolžine sevanja, med drugim za [[Svetloba|vidno svetlobo]]]] Vesoljski teleskop James Webb je za pol lažji od [[Vesoljski teleskop Hubble|vesoljskega teleskopa Hubble]], vendar pa je Webbovo primarno ogledalo; ki je iz berilija, prevlečeno z zlatom, sestavljeno iz 18 šesterokotnih ogledal, premera 6.5 m; več kot šestkrat večje od Hubblovega {{Convert|2.4|m|ft|adj=on}}. Od tega {{Cvt|0.9|m2|adj=on}} pokrivajo podpore za sekundarno ogledalo<ref>{{Navedi časopis|last=Lallo|first=Matthew D.|year=2012|title=Experience with the Hubble Space Telescope: 20 years of an archetype|journal=Optical Engineering|volume=51|issue=1|pages=011011–011011–19|arxiv=1203.0002|bibcode=2012OptEn..51a1011L|doi=10.1117/1.OE.51.1.011011}}</ref>, tako da je njegova dejanska površina zbiranja svetlobe približno 5,6-krat večja od Hubblovih {{Cvt|4.525|m2|ft2|adj=on}}. Berilij je zelo toga, trda, lahka in nemagnetna kovina, ki se pogosto uporablja v letalstvu in natančno ohranja svojo obliko tudi v ultra hladnem okolju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/topics/technology/features/webb-beryllium.html|title=NASA - The "Not So Heavy Metal Video": James Webb Space Telescope's Beryllium Mirrors|website=www.nasa.gov}}</ref> Zlata prevleka zagotavlja infrardečo odbojnost in vzdržljivost. JWST je zasnovan predvsem za bližnjo infrardečo astronomijo, lahko pa vidi tudi oranžno in rdeče vidno sevanje ter (odvisno od instrumenta) srednje infrardečo območje. Zazna lahko zazna do 100-krat šibkejše predmete kot Hubble in telesa iz veliko bolj zgodnje zgodovine vesolja, iz časa [[Rdeči premik|rdečega premika]] z≈20 (približno 180 milijonov let po [[Prapok|velikem poku]]).<ref name="deepersky">{{Navedi splet|url=https://briankoberlein.com/blog/deeper-sky|title=A Deeper Sky &#124; by Brian Koberlein|website=briankoberlein.com}}</ref> Za primerjavo, najzgodnejše zvezde naj bi nastale med z≈30 in z≈20 (100-180 milijonov let kozmičnega časa),<ref name="FAQ_scientists">{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/content/forScientists/faqScientists.html|title=FAQ for Scientists Webb Telescope/NASA|website=jwst.nasa.gov}}</ref> prve galaksije pa morda okoli rdečega premika z≈15 (približno 270 milijonov let kozmičnega časa). Hubble ni zmožen videti dlje kot do zelo zgodnje ponovne ionizacije<ref name="yale20160303">{{Navedi splet|url=http://news.yale.edu/2016/03/03/shattering-cosmic-distance-record-once-again|title=Shattering the cosmic distance record, once again|publisher=[[Yale University]]|first=Jim|last=Shelton|date=March 3, 2016|accessdate=March 4, 2016}}</ref><ref name="heic1604">{{Navedi splet|url=http://www.spacetelescope.org/news/heic1604/|title=Hubble breaks cosmic distance record|website=SpaceTelescope.org|id=heic1604|date=March 3, 2016|accessdate=March 3, 2016}}</ref> pri približno z≈11,1 (galaksija [[GN-z11]], kozmični čas 400 milijonov let).<ref>{{Navedi časopis|last=Oesch|first=P. A.|last2=Brammer|first2=G.|last3=van Dokkum|first3=P.|displayauthors=etal|date=March 2016|title=A Remarkably Luminous Galaxy at ''z''=11.1 Measured with ''Hubble Space Telescope'' Grism Spectroscopy|journal=[[The Astrophysical Journal]]|volume=819|issue=2|at=129|arxiv=1603.00461|bibcode=2016ApJ...819..129O|doi=10.3847/0004-637X/819/2/129}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.sciencealert.com/even-when-hubble-looks-as-far-back-in-time-as-possible-it-still-can-t-find-the-first-stars|title=Hubble Has Looked Back in Time as Far as It Can And Still Can't Find The First Stars|first=Nancy|last=Atkinson|work=Universe Today}}</ref><ref name="deepersky" /> Zasnova se osredotoča na bližnje do srednje infrardeče območje svetlobe iz treh glavnih razlogov: * predmeti z velikim [[Rdeči premik|rdečim premikom]] (zelo stari in oddaljeni) imajo vidne emisije, ki so premaknjene v infrardeče območje, zato jih danes lahko opazujemo le s pomočjo infrardeče astronomije; * hladnejši predmeti, kot so diski naplavin in planeti, najmočneje oddajajo v infrardeči svetlobi; * te infrardeče pasove je težko preučevati s tal ali z obstoječimi vesoljskimi teleskopi, kot je Hubble. Zemeljski teleskopi morajo gledati skozi Zemljino atmosfero, ki je v številnih infrardečih pasovih neprozorna (glej sliko [[Ozračje|atmosferske absorpcije]]). Tudi tam, kjer je atmosfera prozorna, je številne ciljne kemične spojine, kot so voda, ogljikov dioksid in metan, moč najti tudi v Zemljini atmosferi, kar močno otežuje analizo. POleg tega obstoječi vesoljski teleskopi, kot je Hubble, ne morejo preučevati teh pasov, ker njihova zrcala niso dovolj hladna - Hubblovo zrcalo je ohlajeno na približno 15 °C (288 K), tako da že sam teleskop močno seva v infrardečem območju.<ref name="ipac.caltech.edu">{{Navedi splet|url=http://www.ipac.caltech.edu/outreach/Edu/orbit.html|title=Infrared astronomy from earth orbit|publisher=Infrared Processing and Analysis Center, NASA Spitzer Science Center, California Institute of Technology|date=2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161221020839/http://www.ipac.caltech.edu/outreach/Edu/orbit.html|archivedate=21 December 2016}}{{PD-notice}}</ref> JWST lahko opazuje tudi telesa v bližini, recimo v našem [[Osončje|osončju]], ki imajo navidezno [[Kotna hitrost|kotno hitrost]] 0,030 ločnih sekund na sekundo ali manj. To so med drugim planeti in sateliti, kometi in asteroidi izven Zemljine orbite ter »skoraj vsa« znana telesa v Kuiperjevem pasu.<ref name="FAQ_scientists">{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/content/forScientists/faqScientists.html|title=FAQ for Scientists Webb Telescope/NASA|website=jwst.nasa.gov}}</ref> Poleg tega lahko opazi sprotne, nenačrtovane cilje v 48 urah po odločitvi za opazovanje, kot so [[Supernova|supernove]] in [[Izbruh žarkov gama|izbruhe gama žarkov]].<ref name="FAQ_scientists" /> JWST bo deloval v halo orbiti in krožil okoli točke v vesolju, znane kot Lagrangeova točka Sonce-Zemlja L2, približno 1.500.000 km izven Zemljine orbite okoli Sonca. Njegov dejanski položaj se bo med kroženjem gibal med približno 250.000 km in 832.000 km od L2, tako da bo izven Zemljine in Lunine sence. Za primerjavo, Hubble kroži 550 km nad zemeljsko površino, Luna pa je približno 400.000 km od Zemlje. Objekti v bližini te točke L2 Sonce-Zemlja lahko krožijo okoli Sonca sinhrono z Zemljo, kar omogoča teleskopu, da ostane na približno stalni razdalji z neprekinjeno orientacijo svojega edinstvenega ščitnika opreme pred Soncem, Zemljo in Luno. Skupaj s svojo široko orbito, ki se izogiba sencam, lahko teleskop hkrati blokira toploto in svetlobo vseh treh teles ter se izogne tudi najmanjšim temperaturnim spremembam senc Zemlje in Lune, hkrati pa ohranja neprekinjeno napajanje s sončno energijo in komunikacijo z Zemljo z proti Soncu obrnjeni strani. Tako bo vesoljsko plovilo ostalo na konstantni temperaturi pod 50 K (–223 °C), ki je potrebna za šibka infrardeča opazovanja.<ref name="nasasunshield">{{cite web|title=The Sunshield|url=http://www.jwst.nasa.gov/sunshield.html|website=nasa.gov|publisher=NASA|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.nationalgeographic.com/2015/04/150423-hubble-anniversary-webb-telescope-space|title=Hubble Still Wows At 25, But Wait Till You See What's Next|publisher=National Geographic|author=Drake, Nadia|date=24 April 2015}}</ref> Servisiranje JWST zaenkrat ni načrtovano. Misija s posadko za popravilo ali razširitev observatorija, kot je bilo storjeno za Hubble, bi bila nemogoča,<ref>{{Navedi splet|title=Why is Webb not serviceable like Hubble?|url=https://webb.nasa.gov/content/about/faqs/faq.html#serviceable|website=James Webb Space Telescope (FAQ)|accessdate=31 December 2021}}</ref> in po besedah pridruženega administratorja Nase Thomasa Zurbuchena so kljub vsem prizadevanjem ugotovili, da je oddaljena misija brez posadke presegala takratno tehnologijo, ko je bil JWST zasnovan.<ref name="refuel-natgeog">https://www.nationalgeographic.com/science/article/relief-as-nasas-most-powerful-space-telescope-finishes-risky-unfolding</ref><ref>{{Navedi splet|last=Foust|first=Jeff|title=Scientists, engineers push for servicing and assembly of future space observatories|url=https://spacenews.com/scientists-engineers-push-for-servicing-and-assembly-of-future-space-observatories/|website=SpaceNews|accessdate=31 December 2021|date=February 2, 2018}}</ref> Ob uspešnem lansiranju je NASA objavila pripraviljene olajšave za morebitne servisne misije v prihodnje, tako med drugim natančna vodila v obliki križev na površini JWST, rezervoarje za gorivo, ki jih je mogoče ponovno napolniti, odstranljivo toplotno zaščito in dostope za montažo.<ref name="refuel-verge">https://www.theverge.com/2021/12/28/22816310/nasa-james-webb-space-telescope-jwst-deployment-sequence</ref><ref name="refuel-natgeog" /><gallery align="center" mode="packed" heights="200"> Slika:James Webb Space Telescope 2009 top.jpg|alt=pogled na JSWT od zgoraj|pogled na JSWT od zgoraj Slika:James Webb Space Telescope 2009 bottom.jpg|alt=Pogled od spodaj (na stran, obrnjeno proti soncu)|Pogled od spodaj (na stran, obrnjeno proti soncu) </gallery> === Zaščita pred soncem === [[Slika:James_Webb_telescope_sunshield.jpg|desno|sličica| Preskusna enota sončnega ščita, zložena in razširjena v [[Northrop Grumman|obratu Northrop Grumman]] v Kaliforniji, 2014]] JWST je treba ohranjati pod 50 K (–223,2 °C), ker bi drugače infrardeče sevanje iz samega teleskopa preplavilo njegove instrumente. Zato uporablja velik ščitnik pred svetlobo in toploto Sonca, Zemlje in Lune, njegov položaj blizu Sonca-Zemlja L2 pa ohranja vsa tri telesa ves čas na isti strani vesoljskega plovila.<ref>{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/orbit.html|title=The James Webb Space Telescope|website=nasa.gov|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}</ref> Njegova halo orbita okoli točke L2 se izogiba senci Zemlje in Lune ter ohranja stalno okolje za delovanje tako sončnega ščita kakor tudi sončnih celic.<ref name="stsci.edu2">{{cite web|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/design/orbit|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20140203174537/http://www.stsci.edu/jwst/overview/design/orbit|url-status=dead|archive-date=3 February 2014|title=L2 Orbit|publisher=Space Telescope Science Institute|access-date=28 August 2016}}</ref> Zaščita vzdržuje stabilno temperaturo za strukture na osojni strani, kar je ključnega pomena za vzdrževanje natančne prostorske poravnave primarnih zrcalnih segmentov.<ref name="nasasunshield2">{{cite web|title=The Sunshield|url=http://www.jwst.nasa.gov/sunshield.html|website=nasa.gov|publisher=NASA|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}</ref> Petslojni ščitnik za sončenje, vsak sloj tanek kot človeški las<ref>{{cite web|url=https://www.jwst.nasa.gov/content/about/innovations/coating.html|title=Sunshield Coatings Webb/NASA|website=jwst.nasa.gov|access-date=3 May 2020}} {{PD-notice}}</ref>, je izdelan iz Kaptona E, komercialno dostopnega poliimidnega filma podjetja DuPont ter membran, dodatno prevlečenih z aluminijem na obeh straneh. Zgornji površini dveh membran, ki sta obrnjeni proti Soncu, sta dodatno prevlečeni s plastjo dopiranega silicij, ki odbija sončno toploto nazaj v vesolje.<ref name="nasasunshield3">{{cite web|title=The Sunshield|url=http://www.jwst.nasa.gov/sunshield.html|website=nasa.gov|publisher=NASA|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}</ref> Med dejavniki, ki so odložili projekt, so bile nenamerna raztrganja teh površin med testiranjem leta 2018.<ref name="Clery">{{cite web|url=https://www.science.org/content/article/nasa-announces-more-delays-giant-space-telescope|title=NASA announces more delays for giant space telescope|website=Science|last1=Clery|first1=Daniel|date=27 March 2018|access-date=5 June 2018|url-access=limited}}</ref> Sončni ščit je bil zasnovan tako, da se dvanajstkrat zložen prilega v [[Ariane 5|nosilni obod]] rakete [[Ariane 5]], ki v premeru meri {{Cvt|4.57|m|ft}} in {{Cvt|16.19|m|ft}} v dolžino. Po načrtih so dokončno razporejene dimenzije ščita {{Cvt|14.162|x|21.197|m}}. Senčnik so ročno izdelali v podjetju ManTech (NeXolve) v [[Huntsville, Alabama|Huntsvillu v Alabami]], potem pa ga poslali na testiranje [[Northrop Grumman|v Northrop Grumman]] v Redondo Beachu v Kaliforniji.<ref name="Morring">{{Navedi revijo|last=Morring|first=Frank Jr.|date=16 December 2013|title=JWST Sunshade Folding, Deployment In Test|url=https://aviationweek.com/defense-space/space/jwst-sunshade-folding-deployment-test|magazine=[[Aviation Week & Space Technology]]|pages=48–49|issn=0005-2175}}</ref> Zaradi sončnega ščita ima JWST vedno omejeno vidno področje. Teleskop lahko s svojega mesta v danem trenutku vidi 40 odstotkov neba in celotno nebo v obdobju šestih mesecev,<ref name="Readyshield">{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Ready for Sunshield Deployment and Cooldown|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webb-ready-for-sunshield-deployment-and-cooldown/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}</ref> kolikor časa potrebuje za pol poti okoli Sonca. === Optika === [[Slika:Engineers_Clean_JWST_Secondary_Reflector_with_Carbon_Dioxide_Snow.jpg|desno|sličica| Inženirji čistijo testno ogledalo s snegom iz ogljikovega dioksida, 2015]] [[Slika:James_Webb_Space_Telescope_Revealed_(26832090085).jpg|desno|sličica| Glavno ogledalo, sestavljeno v Goddard Space Flight Center, maj 2016]] Primarno ogledalo JWST ima premer {{Cvt|6.5|m}}, v obliki pozlačenega berilijevega reflektorja z zbiralno površino je {{Cvt|25.4|m2}}. Izdelano v enem samem kosu bi bilo preveliko za nosilne rakete, ki so bile tedaj na voljo. Ogledalo je tako sestavljeno iz 18 šesterokotnih segmentov ( več-zrcalni teleskop Guida Horna d'Arturoja ), ki so se po izstrelitvi teleskopa preuredili. [[Valovno čelo|Zaznavanje valovne fronte na]] ravnini slike se uporablja za pravilno namestitev zrcalnih segmentov s pomočjo zelo natančnih mikro motorjev. Po tej začetni konfiguraciji so potrebne le občasne posodobitve vsakih nekaj dni, da se ohrani optimalni fokus. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/ote/wavefront-sensing-and-control|archiveurl=https://archive.today/20120805213402/http://www.stsci.edu/jwst/ote/wavefront-sensing-and-control|archivedate=5 August 2012|title=JWST Wavefront Sensing and Control|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=9 June 2011}}</ref> Pri ozemeljskih teleskopih, kot so na primer teleskopih Keck je treba z [[Aktivna optika|aktivno optiko]] nenehno prilagajati zrcalne segmente[[Aktivna optika|,]] da se nevtralizirajo učinki gravitacije in vremenskih motenj. Teleskop Webb bo uporabljal 126 motorčkov za občasno prilagajanje optike, glede na to, da je v vesolju malo okoljskih motenj za teleskop. <ref name="wired-20191022">{{Navedi revijo|last=Mallonee|first=Laura|title=NASA's Biggest Telescope Ever Prepares for a 2021 Launch|url=https://www.wired.com/story/nasas-biggest-telescope-ever-prepares-2021-launch/|magazine=9|access-date=4 June 2021}}</ref> JWST optično je JSWT zasnovan kot anastigmat s tremi zrcali, <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/ote/mirrors|archiveurl=https://archive.today/20120805184514/http://www.stsci.edu/jwst/ote/mirrors|archivedate=5 August 2012|title=JWST Mirrors|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=9 June 2011}}</ref> ki uporablja ukrivljeno sekundarno in terciarno zrcalo za preslikavo brez [[Optična napaka|optičnih aberacij]] v širokem polju. Sekundarno ogledalo ima premer {{cvt|0.74|m|ft}}. Poleg tega je na voljo fino krmilno ogledalo, ki lahko prilagodi svoj položaj večkrat na sekundo, da zagotovi stabilizacijo slike. Primarni segmenti ogledala so na zadnji strani izvotljeni v obliki satja, da se jim zmanjša teža. Ball Aerospace & Technologies je bil glavni optični podizvajalec za projekt JWST, ki ga vodi glavni izvajalec Northrop Grumman Aerospace Systems, po pogodbi NASA Goddard Space Flight Center v Greenbeltu v Marylandu. Podjetje Ball Aerospace & Technologies je izdelalo in poliralo osemnajst primarnih segmentov ogledal, sekundarnih, terciarnih in finih krmilnih ogledal ter rezervnih delov iz surovih segmentov iz berilija (proizvod več podjetij, med drugim Axsys, Brush Wellman in Tinsley Laboratories).<ref>{{Navedi splet|title=James Webb Space Telescope Marks Manufacturing Milestone (Press Release)|url=http://www.spaceref.com/news/viewpr.html?pid=17663|website=Space Ref|accessdate=25 December 2021|date=23 August 2005}}</ref> === Znanstveni instrumenti === [[Slika:Nircam_modules.jpg|desno|sličica|NIRCam model]] [[Slika:NIRSpec_Astrium.jpg|desno|sličica|NIRSpec model]] [[Slika:JWST_MIRI_model.jpg|desno|sličica| Model MIRI v merilu 1:3]] Integrirani znanstveni instrumentni modul (ISIM) je okvir, ki teleskopu Webb zagotavlja električno energijo, računalniške vire, zmogljivost hlajenja in strukturno stabilnost. Narejen je iz vezanega grafitno-epoksidnega kompozita, pritrjenega na spodnjo stran teleskopa. ISIM vsebuje štiri znanstvene instrumente in kamero za vodenje.<ref name="isim">{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/isim.html|title=JWST: Integrated Science Instrument Module (ISIM)|publisher=NASA|date=2017|accessdate=2 February 2017}} {{PD-notice}}</ref> * NIRCam (bližnja infrardeča kamera) je infrardeča slikovna naprava, ki bo imela spektralno pokritost od roba vidnega (0,6 μm) do bližnje infrardeče (5 μm)<ref>{{cite web|url=http://www.stsci.edu/jwst/instruments/nircam/|archive-url=https://www.webcitation.org/6FHXODFHR?url=http://www.stsci.edu/jwst/instruments/nircam/|url-status=dead|archive-date=21 March 2013|title=James Webb Space Telescope Near Infrared Camera|publisher=STScI|access-date=24 October 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=http://ircamera.as.arizona.edu/nircam/|title=NIRCam for the James Webb Space Telescope|publisher=University of Arizona|access-date=24 October 2013}}</ref>. Na voljo je 10 senzorjev s po 4 mega pik. NIRCam bo služil tudi kot senzor valovne fronte observatorija, ki je potreben za zaznavanje valovne fronte in nadzor. NIRCam je zgradila ekipa, ki jo vodi Univerza v Arizoni, z glavno raziskovalko Marcio J. Rieke. Industrijski partner je Lockheed-Martinov napredni tehnološki center v Palo Altu v Kaliforniji. .<ref name="WhoDoesWhatWeb">{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|archiveurl=http://arquivo.pt/wayback/20090715053935/http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|archivedate=15 July 2009|title=JWST Current Status|publisher=STScI|accessdate=5 July 2008}}</ref> * NIRSpec (Near InfraRed Spectrograph) se bo ukvarjal s spektroskopijo na istem območju valovnih dolžin. Zgradila ga je Evropska vesoljska agencija pri ESTEC v Noordwijku na Nizozemskem. Vodilna razvojna ekipa vključuje člane iz Airbus Defense and Space, Ottobrunna in Friedrichshafena v Nemčiji ter Goddard Space Flight Centra, s Pierrom Ferruitom (École normale supérieure de Lyon) kot projektnim znanstvenikom NIRSpec. Zasnova NIRSpec zagotavlja tri načine opazovanja: način nizke ločljivosti z uporabo prizme, način R~1000 z več objekti in R~2700 integralno polje ali način spektroskopije z dolgo režo.<ref name="nirspec2">{{cite web|url=http://sci.esa.int/jwst/45694-nirspec-the-near-infrared-spectrograph/|title=NIRSpec – the near-infrared spectrograph on JWST|publisher=European Space Agency|date=22 February 2015|access-date=2 February 2017}}</ref> Preklapljanje načinov se izvede z uporabo mehanizma za predhodno izbiro valovne dolžine (tako imenovana naprava z filtrirnim kolesom) in izbiro ustreznega disperzivnega elementa (prizme ali rešetke). <ref name="nirspec3">{{cite web|url=http://sci.esa.int/jwst/45694-nirspec-the-near-infrared-spectrograph/|title=NIRSpec – the near-infrared spectrograph on JWST|publisher=European Space Agency|date=22 February 2015|access-date=2 February 2017}}</ref> Oba mehanizma temeljita na uspešnih mehanizmih ISOPHOT s kolesom Infrardečega vesoljskega observatorija. Način za več teles se opira na zapleten mehanizem mikro-zaklopa, ki omogoča hkratno opazovanje na stotine posameznih točk kjer koli v vidnem polju NIRSpec. Na voljo sta dva senzorja s 4 milijoni slikovnih pik. Mehanizme in njihove optične elemente je zasnoval, integriral in testiral [[Carl Zeiss]] Optronics GmbH. Oberkochen, Nemčija, po pogodbi z Astriumom .<ref name="nirspec">{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/jwst/45694-nirspec-the-near-infrared-spectrograph/|title=NIRSpec – the near-infrared spectrograph on JWST|publisher=European Space Agency|date=22 February 2015|accessdate=2 February 2017}}</ref> * MIRI (srednji infrardeči instrument) bo meril srednje do dolge infrardeče valovne dolžine od 5 do 27 μm. <ref name="miri2">{{cite web|url=http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|title=MIRI spectrometer for NGST|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|archive-date=27 September 2011}}</ref> Vsebuje srednjo infrardečo kamero kot slikovni spektrometer. MIRI je bil razvit v sodelovanju med NASA in konzorcijem evropskih držav, vodita pa ga George Rieke (Univerza v Arizoni) in Gillian Wright (UK Astronomy Technology Centre, Edinburgh, Škotska, del sveta za znanost in tehnologijo (STFC))<ref name="WhoDoesWhatWeb3">{{cite web|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20090715053935/http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|url-status=dead|archive-date=15 July 2009|title=JWST Current Status|publisher=STScI|access-date=5 July 2008}}</ref>). MIRI ima podobne kolesne mehanizme kot NIRSpec, ki jih prav tako razvil in izdelal Carl Zeiss Optronics GmbH po pogodbi z Inštitutom za astronomijo Max Planck, Heidelberg, Nemčija. Dokončan sklop optične klopi MIRI je bil sredi leta 2012 dostavljen Goddardovemu centru za vesoljske polete za končno integracijo v ISIM. Temperatura MIRI ne sme presegati 6 K (–267 °C; −449 °F): zagotavlja jo mehanski hladilnik helija, nameščen na topli strani okoljskega ščita.<ref name="miricooler">{{Navedi časopis|last=Banks|first=Kimberly|last2=Larson|first2=Melora|last3=Aymergen|first3=Cagatay|last4=Zhang|first4=Burt|year=2008|editor-last=Angeli|editor-first=George Z.|editor2-last=Cullum|editor2-first=Martin J.|title=James Webb Space Telescope Mid-Infrared Instrument Cooler systems engineering|url=http://ircamera.as.arizona.edu/MIRI/miricooler.pdf|journal=Proceedings of SPIE|series=Modeling, Systems Engineering, and Project Management for Astronomy III|volume=7017|page=5|bibcode=2008SPIE.7017E..0AB|doi=10.1117/12.791925|access-date=6 February 2016|quote=Fig. 1. Cooler Architecture Overview}}</ref> * FGS/NIRISS (Senzor finega usmerjanja in bližnje infrardeče slikanje in spektrograf brez rež), ki ga vodi Kanadska vesoljska agencija pod projektnim znanstvenikom Johnom Hutchingsom (Herzbergov raziskovalni center za astronomijo in astrofiziko, Nacionalni raziskovalni svet), se uporablja za stabilizacijo med znanstvenimi opazovanji. Meritve FGS se uporabljajo za nadzor celotne orientacije vesoljskega plovila in za pogon finega krmilnega ogledala za stabilizacijo slike. Kanadska vesoljska agencija zagotavlja tudi modul bližnje infrardečega snemalnika in spektrografa brez rež (NIRISS) za astronomsko slikanje in spektroskopijo v območju valovnih dolžin od 0,8 do 5 μm, ki ga vodi glavni raziskovalec René Doyon z Université de Montréal. Ker je NIRISS fizično nameščen skupaj s FGS, ju pogosto imajo za eno samo enoto. Služita pa povsem različnim namenom, ena naprava je znanstveni instrument, druga pa del podporne infrastrukture observatorija. NIRCam in MIRI imata koronografe, ki blokirajo zvezdno svetlobo za opazovanje šibkih ciljev, kot so planeti izven sončnega sistema in diski okoli zelo blizu svetlih zvezd .<ref name="nasamiri">{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/miri.html|title=JWST: Mid-Infrared Instrument (MIRI)|publisher=NASA|date=2017|accessdate=3 February 2017}} {{PD-notice}}</ref> Infrardeče detektorje za module NIRCam, NIRSpec, FGS in NIRISS je dostavilo podjetje Teledyne Imaging Sensors (prej Rockwell Scientific Company). Inženirska skupina za integrirani znanstveni instrumentni modul (Integrated Science Instrument Module - ISIM), vesoljski teleskop James Webb (JWST) in inženirska skupina za upravljanje in obdelavo podatkov (integrated Command and Data Handling ICDH) uporabljajo SpaceWire za pošiljanje podatkov med znanstvenimi instrumenti in opremo za obdelavo podatkov. <ref>[http://www.nasa.gov/vision/universe/watchtheskies/jwst_spacewired_prt.htm "NASA's James Webb Space Telescope Gets 'Spacewired'"] 2007 {{PD-notice}}</ref> === Vodilo vesoljskega plovila === [[Slika:SpacecraftBus-model.jpg|desno|sličica| Shema vodila vesoljskega plovila. Sončna plošča je zelena, svetlo vijolične plošče pa so radiatorji.]] Vodilo vesoljskega plovila je primarna podporna komponenta vesoljskega teleskopa James Webb, ki gosti številne računalniške, komunikacijske, električne, pogonske in strukturne dele.<ref name="jwstbus2">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/bus.html|title=The Spacecraft Bus|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}</ref> Skupaj s sončnim ščitom tvori element vesoljskega plovila vesoljskega teleskopa.<ref name="observ2">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/observatory.html|title=The JWST Observatory|publisher=NASA|date=2017|quote=The Observatory is the space-based portion of the James Webb Space Telescope system and is {{sic|comprised|hide=y|of}} three elements: the Integrated Science Instrument Module (ISIM), the Optical Telescope Element (OTE), which includes the mirrors and backplane, and the Spacecraft Element, which includes the spacecraft bus and the sunshield}} {{PD-notice}}</ref> Druga dva glavna elementa JWST sta integrirani znanstveni instrumentni modul (ISIM) in optični teleskop (OTE). Področje 3 ISIM je tudi znotraj vodil vesoljskega plovila; vključuje podsistem za upravljanje in obdelavo podatkov ISIM ter krio-hladilnik MIRI.<ref name="observ3">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/observatory.html|title=The JWST Observatory|publisher=NASA|date=2017|quote=The Observatory is the space-based portion of the James Webb Space Telescope system and is {{sic|comprised|hide=y|of}} three elements: the Integrated Science Instrument Module (ISIM), the Optical Telescope Element (OTE), which includes the mirrors and backplane, and the Spacecraft Element, which includes the spacecraft bus and the sunshield}} {{PD-notice}}</ref> Vodilo vesoljskega plovila je povezano z elementom optičnega teleskopa prek premičnega stolpa, jki je povezan tudi s ščitnikom pred soncem.<ref name="jwstbus3">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/bus.html|title=The Spacecraft Bus|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}</ref> Vodilo vesoljskega plovila je na "topli" strani sončnega ščita, obrnjeno proti soncu, in deluje pri temperaturi približno 300 K (27 °C; 80 °F).<ref name="observ4">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/observatory.html|title=The JWST Observatory|publisher=NASA|date=2017|quote=The Observatory is the space-based portion of the James Webb Space Telescope system and is {{sic|comprised|hide=y|of}} three elements: the Integrated Science Instrument Module (ISIM), the Optical Telescope Element (OTE), which includes the mirrors and backplane, and the Spacecraft Element, which includes the spacecraft bus and the sunshield}} {{PD-notice}}</ref> Vodilo vesoljskega plovila ima maso 350 kg (770 lb) in mora podpirati vesoljski teleskop s težo 6.200 kg (13.700 lb) .<ref name="facts2">{{cite web|url=https://jwst.nasa.gov/facts.html|title=JWST vital facts: mission goals|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017|access-date=29 January 2017}} {{PD-notice}}</ref> Izdelano je pretežno iz grafitnega kompozitnega materiala.<ref name="facts4">{{cite web|url=https://jwst.nasa.gov/facts.html|title=JWST vital facts: mission goals|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017|access-date=29 January 2017}} {{PD-notice}}</ref> Sestavili so ga v Kaliforniji, montaža je bila končana leta 2015, nato pa ga je bilo treba pred izstrelitvijo leta 2021 združiti s preostalim vesoljskim teleskopom. Vodilo vesoljskega plovila lahko obrača teleskop z natančnostjo do ene ločne sekunde in izolira vibracije tja do dveh miliarcsekund.<ref>{{cite web|url=http://www.compositesworld.com/news/james-webb-space-telescope-spacecraft-inches-towards-full-assembly|title=James Webb Space Telescope spacecraft inches towards full assembly|publisher=Composites World|author=Sloan, Jeff|date=12 October 2015}}</ref> V osrednji računalniški, pomnilniški in komunikacijski opremi<ref name="jwstbus4">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/bus.html|title=The Spacecraft Bus|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}</ref> procesor in programska oprema usmerjata podatke v instrumente in iz njih, v polprevodniško pomnilniško jedro in v komunikacijski sistem, ki lahko pošilja podatke na Zemljo in sprejema ukaze. Računalnik nadzoruje tudi usmeritev vesoljskega plovila, zajema podatke iz žiroskopov in sledilnika zvezd ter pošilja ukaze reakcijskim kolesom ali potisnim elementom. Webb ima dva para raketnih motorjev (en par za redundanco) za popravke smeri na poti do L2 in za stabilizacijo pravilnega položaja v orbiti halo. Osem manjših potisnih puš se uporablja za nadzor položaja – t.j. za pravilno usmerjanje vesoljskega plovila. <ref>{{Navedi splet|title=JWST Propulsion|url=https://jwst-docs.stsci.edu/jwst-observatory-hardware/jwst-spacecraft-bus/jwst-propulsion|website=JWST User Documentation|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=29 December 2021}}</ref> Motorji uporabljajo [[hidrazin]] kot gorivo (159 L ob lansiranju) in dušikov tetroksid kot oksidant (79.5 L ob lansiranju). <ref>{{Navedi splet|last=Clark|first=Stephen|date=28 November 2021|title=NASA gives green light to fuel James Webb Space Telescope|url=https://spaceflightnow.com/2021/11/28/nasa-gives-green-light-to-fuel-james-webb-space-telescope/|publisher=Spaceflight Now}}</ref> == Primerjava z drugimi teleskopi == [[Slika:JWST-HST-primary-mirrors.svg|desno|sličica|Primerjava s primarnim ogledalom teleskopa Hubble ]] [[File:Primary_Mirror_Size_Comparison_Between_Webb_and_Hubble.webm|desno|sličica|Primerjava velikosti primarnih zrcal JWST in Hubble]] Želja po velikem infrardečem vesoljskem teleskopu sega desetletja nazaj. V Združenih državah so načrtovali vesoljsko infrardečo teleskopsko delavnico (Space Infrared Telescope Facility - SIRTF, kasneje preimenovan v Spitzer Space Telescope), medtem ko je bil Space Shuttle še bil razvoju, in že takrat so se zavedali njegovih možnosti za infrardečo astronomijo. <ref name="proceedings.spiedigitallibrary.org">{{Navedi konferenco|url=http://proceedings.spiedigitallibrary.org/proceeding.aspx?articleid=1227080|conference=1978 Los Angeles Technical Symposium|publisher=Society of Photographic Instrumentation Engineers|title=Infrared Detector Performance In The Shuttle Infrared Telescope Facility (SIRTF)|doi=10.1117/12.956060|pages=81–88|year=1978|series=Utilization of Infrared Detectors|bibcode=1978SPIE..132...81M}}</ref> V primerjavi s zemeljskimi teleskopi vesoljske opazovalnice nimajo težav zaradi atmosferske absorpcije infrardeče svetlobe. Vesoljski observatoriji so astronomom odprli povsem "nova nebesa". <ref name="proceedings.spiedigitallibrary.org" /> Redka atmosfera nad 400 km nazivne višine leta nima merljive absorpcije, tako da lahko detektorji, ki delujejo na vseh valovnih dolžinah od 5 μm do 1000 μm, dosežejo visoko radiometrično občutljivost. Infrardeči teleskopi pa imajo pomanjkljivost: ostati morajo izjemno hladni in daljša kot je valovna dolžina infrardečih teleskopov, hladnejši morajo biti.<ref name="ipac.caltech.edu"/> Sicer toplota v ozadju same naprave preplavi detektorje, zaradi česar je dejansko slepa. To je mogoče premagati s skrbno zasnovo vesoljskega plovila, zlasti s postavitvijo teleskopa v dewar z izjemno hladno snovjo, kot je tekoči helij.<ref name="ipac.caltech.edu" /> To je pomenilo, da ima večina infrardečih teleskopov življenjsko dobo, omejeno s hladilno tekočino, le nekaj mesecev, morda največ nekaj let. <ref name="ipac.caltech.edu" /> V nekaterih primerih je bilo mogoče s pametno zasnovo vesoljskega plovila vzdrževati dovolj nizko temperaturo in tako omogočiti omogočila opazovanja blizu v bližnjem infra-rdečem območju brez dovoda hladilne tekočine, (v primeru vesoljskega teleskopa Spitzer in Wide-field Infrared Survey Explorer). Drug primer je Hubblova infrardeča kamera in več-telesnim spektrometer (NICMOS), ki je ob začetku uporabljal blok dušikovega ledu, ki se je po nekaj letih izčrpal, in ki so ga predelali v krio-hladilnik, ki je deloval neprekinjeno. Vesoljski teleskop James Webb je zasnovan tako, da se hladi sam brez dewar posode s kombinacijo sončnikov in sevalnih teles, pri čemer srednje infrardeči instrument uporablja dodatni krio-hladilnik. <ref>{{Navedi splet|url=https://phys.org/news/2016-06-cold-cooler-nasa-telescope.html|title=How cold can you go? Cooler tested for NASA telescope|publisher=Phys.org|date=14 June 2016|accessdate=31 January 2017}}</ref> [[Slika:2294_Mission_Posters_Webb_English-1200.jpg|desno|sličica| Uradni plakat vesoljskega teleskopa James Webb]] {| class="wikitable" style="float:center; margin:10px; text-align:center;" |+Izbrani vesoljski teleskopi in instrumenti<ref>{{Navedi splet|url=http://herschel.jpl.nasa.gov/relatedMissions.shtml|title=JPL: Herschel Space Observatory: Related Missions|publisher=NASA, Jet Propulsion Laboratory, Goddard Flight Center, [[Kalifornijski tehnološki inštitut]] |accessdate=4 June 2012}} {{PD-notice}}</ref> !Ime !Leto ![[Spekter elektromagnetnega valovanja|Valovna dolžina]] <br /><br />(μm) !Apertura <br /><br />(m) !Hlajenje |- |Spacelab Infrared Telescope (IRT) |1985 |1.7–118 |0.15 |Helij |- |Infrared Space Observatory (ISO)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cosmos.esa.int/web/iso/what-is-iso-|title=What is ISO?|publisher=[[ESA]]|date=2016|accessdate=4 June 2021}}</ref> |1995 |2.5–240 |0.60 |Helij |- | style="max-width:250px;" |Hubble Space Telescope Imaging Spectrograph (STIS) |1997 |0.115–1.03 |2.4 |Pasivno |- | style="max-width:250px;" |Hubble Near Infrared Camera / Multi-Object Spectrometer (NICMOS) |1997 |0.8–2.4 |2.4 |Dušik, kasneje krio hladilnik |- |Spitzer Space Telescope |2003 |3–180 |0.85 |Helij |- |Hubble Wide Field Camera 3 (WFC3) |2009 |0.2–1.7 |2.4 |Pasivno, in termo električno<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/content/hubble-space-telescope-wide-field-camera-3|title=Hubble Space Telescope – Wide Field Camera 3|publisher=NASA|date=22 August 2016}} {{PD-notice}}</ref> |- |Herschel Space Observatory |2009 |55–672 |3.5 |Helij |- |James Webb Space Telescope |2021 |0.6–28.5 |6.5 |Pasivno, in krio hladilnik (MIRI) |} Zamude in zvišanje stroškov JWST je mogoče primerjati z vesoljskim teleskopom Hubble.<ref name="nature06">{{Navedi časopis|last=Reichhardt|first=Tony|date=March 2006|title=US astronomy: Is the next big thing too big?|journal=[[Nature]] |volume=440|issue=7081|pages=140–143|bibcode=2006Natur.440..140R|doi=10.1038/440140a|pmid=16525437|doi-access=free}}</ref> OB začetku leta 1972 naj bi Hubble uradna ocena stroškov znašala 300 milijonov ameriških dolarjev (ali približno 1 milijardo ameriških dolarjev v stalnih dolarjih iz leta 2006), toda ko je leta 1990 odletel v orbito, so bili stroški približno štirikrat večji. Poleg tega so novi instrumenti in odprave za servis do leta 2006 povečale stroške na vsaj 9 milijard USD.<ref name="nature06" /> Od drugih NASA observatorijev, ki so jih predlagali približno v istem času, so večino že preklicali ali prestavili na kasneje, tako Zemeljski iskalnik planetov (Terrestrial Planet Finder 2011), Vesoljska intertferometrska misija (Space Interferometry Mission - 2010), Mednarodni rentgenski laboratorij ( International X-ray Observatory - 2011), MAXIM ( Misija za rentgensko slikanje mikroločne sekunde - Microarcsecond X-ray Imaging Mission), Vesoljski za daljni infrardeči pas an eno aperturo (SAFIR - Single Aperture Far-Infrared Observatory), Vesoljni laboratorij za ultravijoličasti pas (Space Ultraviolet-Visible Observatory), in Submilimetrska sonda evolucije kozmične strukture ( SPECS - Submillimeter Probe of the Evolution of Cosmic Structure).   == Zgodovina == === Ozadje === {| class="wikitable" style="float:right; margin-left:0.5em; font-size:88%;" |+Izbrani dogodki ! Leto ! Dogodki |- | 1996 | Začel se je vesoljski teleskop naslednje generacije |- | 2002 | z imenom vesoljski teleskop James Webb, 8 do 6 m |- | 2004 | NEXUS preklican <ref>{{Navedi splet|url=http://strategic.mit.edu/downloads.php|title=Nexus Space Telescope|publisher=MIT}}</ref> |- | 2007 | MOU ESA/NASA |- | 2010 | MCDR opravljen |- | 2011 | Predlagani preklic |- | 2016 | Končna montaža zaključena |- | 2021 | Start |} Razprave o nadaljevanju Hubbla so se začele v 80. letih, vendar se je resno načrtovanje začelo v začetku 90. let. <ref name="Space_is_changing">{{Navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/space-is-changing-webb-is-just-the-start-says-ex-israeli-who-was-in-from-its-dawn/|title=Space is changing. Webb is just the start, says ex-Israeli who was in from its dawn|first=Haviv |last=Rettig Gur|work=The Times of Israel|date=5 January 2022|accessdate=7 January 2022}}</ref> Hi-Z teleskopski koncept je bil razvit med letoma 1989 in 1994: popolnoma omeden 4 m (13 ft) infrardeči teleskop, ki bi se s 3 astronomsko enoto (AU) ukinil na tirnico. ).<ref name="stsci1994">{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1994|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20140203162406/http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1994|archivedate=3 February 2014|title=STSCI JWST History 1994|accessdate=29 December 2018}}</ref> Ta oddaljena orbita bi imela koristi od zmanjšanega svetlobnega hrupa zodijačnega prahu. <ref name="stsci1994" /> Drugi zgodnji načrti so pozvali k misiji predpogodbenega teleskopa NEXUS(AU).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nap.edu/html/aanm/web/tier3text/ngst.htm|title=Astrononmy and Astrophysics in the New Millennium|publisher=NASA}} {{PD-notice}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|chapterurl=http://strategic.mit.edu/docs/3_13_SPIE-4849-39.pdf|last3=Mosier|chapter=Multidisciplinary analysis of the NEXUS precursor space telescope|series=Highly Innovative Space Telescope Concepts|doi=10.1117/12.460079|date=2002|editor-last=MacEwen|editor-first=Howard A.|first3=Gary E.|first=Olivier L.|last2=Miller|first2=David W.|last=de Weck|page=294|volume=4849|title=Highly Innovative Space Telescope Concepts|bibcode=2002SPIE.4849..294D}}</ref> Izboljševanje prvotne porazne zmogljivosti vesoljskega teleskopa Hubble v prvih letih je igralo pomembno vlogo pri rojstvu JWST. Leta 1993 je NASA opravila misijo Space Shuttle, ki bo nosila zamenjavo za HST-jevo kamero in retrofit za njegov slikovni spektrograf, da bi nadomestila sferično aberacijo v svojem primarnem ogledalu. Medtem ko je astronomska skupnost vneto počakala na to misijo, je NASA ob tem izjemnem napredku pri delu v vesolju nosila veliko tveganje in da njen uspešen konec ni bil na noben način zagotovljen. Zaradi tega so sklicali leta 1995 "Odbor HST in po njem" ("''HST & Beyond Committee''"), odbor vodilnih ameriških astronomov, da bi ocenil učinkovitost odprav z namenom popravil in raziskal ideje, potrebne za prihodnje vesoljske teleskope, če bi misija popravila bila neuspešna. Odbor je imel srečo, da je decembra 1993 videl uspeh misije za servisiranje Space Shuttle 1 in neverjetni javni odziv na osupljive slike, ki jih je poslal HST. Astronomska skupnost in sama NASA sta bili navdušeni. Spodbujen z uspehom HST in s priznanjem za inovativno dela v Evropi za prihodnje misije <ref>{{Navedi časopis|last=Thronson|first=H.A.|last2=Hawarden|first2=T.|last3=Davies|first3=J.K.|last4=Lee|first4=T.J.|last5=Mountain|first5=C.M.|last6=Longair|first6=M.|date=January 1991|title=The Edison infrared space observatory and the universe at high redshifts|url=http://dx.doi.org/10.1016/0273-1177(91)90514-k|journal=Advances in Space Research|volume=11|issue=2|pages=341–344|bibcode=1991AdSpR..11b.341T|doi=10.1016/0273-1177(91)90514-k|issn=0273-1177}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Thronson, Jr.|first=Harley A.|last2=Hawarden|first2=Timothy G.|last3=Bradshaw|first3=Tom W.|last4=Orlowska|first4=Anna H.|last5=Penny|first5=Alan J.|last6=Turner|first6=R. F.|last7=Rapp|first7=Donald|date=1 November 1993|editor-last=Bely|editor-first=Pierre Y|editor2-last=Breckinridge|editor2-first=James B|title=Edison radiatively cooled infrared space observatory|url=http://dx.doi.org/10.1117/12.158751|journal=SPIE Proceedings|series=Space Astronomical Telescopes and Instruments II|publisher=SPIE|volume=1945|pages=92–99|doi=10.1117/12.158751}}</ref> je poročilo iz leta 1996 raziskalo koncept večjega in veliko hladnejšega, infrardeče občutljivega teleskopa, ki bi lahko v kozmičnem času posegel nazaj vse do rojstva prvih galaksij. Ta visoko prioritetni znanstveni cilj je bil zunaj zmožnosti HST, ker ga je kot topel teleskop slepilo infrardeče sevanje lastnega optičnega sistema.&nbsp;Poleg priporočil, da se misijo HST podaljša do leta 2005 in razvije tehnologije za iskanje planetov okoli drugih zvezd, se je NASA odločila za glavni predlog HST & Beyond <ref>{{Navedi splet|url=https://www.stsci.edu/files/live/sites/www/files/home/hst/documentation/_documents/HSTandBeyond.pdf|title=Exploration and the Search for Origins: A Vision for Ultraviolet-Optical-Infrared Space Astronomy Report Of The "HST & Beyond" Committee, 1996, ed. A. Dressler, Association of Universities for Research in Astronomy}}</ref> za velik, hladen vesoljski teleskop (sevalno ohlajen na stotine stopinj pod 0&nbsp;°C) in začela proces načrtovati prihodnji JWST. Začetek v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in ob začetku vsakega desetletja odtlej so nacionalne akademije sklicevale skupnost ameriških astronomov, da bi ustvarjalno razmišljali o astronomskih instrumentih in raziskavah za naslednje desetletje ter dosegli soglasje o ciljih in prednostnih nalogah. NASA, zvesta podpornica teh "desetletnih raziskav astronomije in astrofizike", je bila tudi izjemno uspešna pri razvoju programov in orodij za izpolnjevanje priporočil raziskav. Tako je astronomska skupnost, tudi ob precejšnji podpori in vznemirjenju proti koncu prejšnjega stoletja, da je NASA začela delati na nasledniku HST, štela za bistvenega pomena visoko prednostno nalogo Dekadne raziskave iz leta 2000. Priprave na raziskavo so vključevale nadaljnji razvoj znanstvenega programa za tako imenovani vesoljski teleskop naslednje generacije <ref>The Next Generation Space Telescope. Visiting a time when galaxies were young., by Stockman, H. S.. Space Telescope Science Institute, Baltimore, Maryland. The Association of Universities for Research in Astronomy, Washington, D.C., June 1997</ref> in napredek v ustreznih tehnologijah s strani NASA. S časom je preučevanje rojstva galaksij v mladem vesolju in iskanje planetov okoli drugih zvezd{{Spaced en dash}} prišlo na vrh ciljev "Origins" HST & Beyond. Pozno v devetdesetih letih je NASA ustanovila "Pododbor za ORIGINS" za ta projekt in "Pododbor po Einsteinu" za pregled idej za misij, kjer je vesolje laboratorij za temeljno astrofiziko, na primer črne luknje in supernove.&nbsp;Kot so upali, je NGST v desetletni raziskavi astronomije in astrofizike iz leta 2000 prejel najvišjo oceno <ref>{{Navedi knjigo |url=https://www.nap.edu/catalog/9839|title=Astronomy and Astrophysics in the New Millennium |date=16 January 2001|publisher=National Academies Press|isbn=978-0-309-07031-7|location=Washington, D.C.|doi=10.17226/9839}}</ref>, kar je omogočilo nadaljevanje projekta s popolno podporo in soglasjem skupnosti. Administrator pri Nasi, Dan Goldin, je skoval besedno zvezo "hitreje, bolje, ceneje" in se odločil za naslednji velik preskok paradigme za astronomijo, in sicer za skok čez mejo enega samega ogledala. To je pomenilo prehod od "izločevanja gibljivih delov" k "privaditi se na premične dele" (tj. na segmentirano optiko). Da desetkrat zniža težo, so se najprej lotili silicijevega karbida z zelo tanko plastjo stekla na vrhu, na koncu pa se odločili za [[Berilij|berilij.]] <ref name="Space_is_changing">{{Navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/space-is-changing-webb-is-just-the-start-says-ex-israeli-who-was-in-from-its-dawn/|title=Space is changing. Webb is just the start, says ex-Israeli who was in from its dawn|first=Haviv |last=Rettig Gur|work=The Times of Israel|date=5 January 2022|accessdate=7 January 2022}}</ref> "Hitreje, bolje, ceneje" sredi 90ih let je rodila koncept NGST z aperturo 8 na točki L2, s ceno 500 milijonov USD. Leta 1997 je NASA sodelovala z Goddard Space Flight Center, Ball Aerospace & Technologies in TRW za izvedbo tehničnih zahtevanih in stroškovnih študij treh različnih konceptov, leta 1999 pa je za predhodne konceptne študije izbrala Lockheed Martin in TRW. Izstrelitev je bila v tem času načrtovana za leto 2007, vendar je bil datum izstrelitve večkrat potisnjena nazaj (glej tabelo naprej navzdol). Projekt je dobil ime po drugem upravitelju NASA (1961–1968) Jamesu E. Webbu (1906–1992). Webb je vodil agencijo med programom Apollo in uveljavil znanstvene raziskave kot osrednjo dejavnost Nase. JWST je Nasin projekt z mednarodnim sodelovanjem Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA).<ref>{{cite web|url=http://www.jwst.nasa.gov/whois.html|title=About James Webb|publisher=NASA|access-date=15 March 2013}} {{PD-notice}}</ref> Leta 2003 je NASA naročila pri TRW za JWST prvo pogodbo v vrednosti 824,8 milijona dolarjev. Po načrtu je šlo za setirano primarno ogledalo in start v 2010. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/news/2003/nasa-announces-contract|archiveurl=https://archive.today/20120805155712/http://www.stsci.edu/jwst/news/2003/nasa-announces-contract|archivedate=5 August 2012|title=TRW Selected as JWST Prime Contractor|date=11 September 2003|accessdate=13 January 2012|publisher=STCI}}</ref> Kasneje istega leta je TRW [[Northrop Grumman|v sovražni ponudbi kupil Northrop Grumman]] in postal Northrop Grumman Space Technology. <ref name="webbpast">{{Navedi splet|url=http://jwstsite.stsci.edu/webb_telescope/webb_past_and_future/|title=HubbleSite – Webb: Past and Future|accessdate=13 January 2012|archiveurl=https://archive.today/20121210103643/http://jwstsite.stsci.edu/webb_telescope/webb_past_and_future/|archivedate=10 December 2012}}</ref> JWST je projekt [[NASA|Nase]], z mednarodnim sodelovanjem [[Evropska vesoljska agencija|Evropske vesoljske agencije]] (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA), ki sta se uradno pridružili leta 2004 oziroma 2007. === Razvoj - sprememba načrtov - 2005 === Rast stroškov, ki je bila razkrita spomladi 2005, je zahtevala ponovno načrtovanje avgusta 2005.<ref name="replan2">{{cite web|url=http://www7.nationalacademies.org/bpa/CAA_Nov2005_Presentation_Mather.pdf|title=James Webb Space Telescope (JWST)|first=John |last=Mather|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti ZDA]] |access-date=5 July 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081110180605/http://www7.nationalacademies.org/bpa/CAA_Nov2005_Presentation_Mather.pdf|archive-date=10 November 2008}} {{PD-notice}}</ref> Primarni tehnični rezultati ponovnega načrtovanja so bile pomembne spremembe načrtov integracije in preskusov, 22-mesečna zamuda pri izstrelitvi (od 2011 do 2013) in odprava preskusov na ravni sistema za načine opazovanja pri valovni dolžini, krajši od 1,7 μm. Druge glavne značilnosti observatorija so bile nespremenjene. Po novem načrtovanju je bil projekt neodvisno pregledan aprila 2006. === Gradnja (podrobni projekt - od 2007) === [[Slika:NASA’s_James_Webb_Space_Telescope_Completes_Environmental_Testing_(50427670958)_(cropped).jpg|desno|sličica| Sestavljen teleskop po okoljskem testiranju]] Januarja 2007 je devet od desetih postavk tehnološkega razvoja v projektu uspešno prestalo neodvisni kontrolni proces <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/news/2007/jwst-passes-tnar|archiveurl=https://archive.today/20120805232222/http://www.stsci.edu/jwst/news/2007/jwst-passes-tnar|archivedate=5 August 2012|title=JWST Passes TNAR|publisher=STScI|accessdate=5 July 2008}}</ref> Te tehnologije so se štele za dovolj zrele za odpravo pomembnih tveganj v projektu. Preostali tehnološki razvojni element (MIRI krio hladilnik) je aprila 2007 zaključil svoj mejnik tehnološkega zorenja. Ta tehnološki pregled je predstavljal začetni korak v procesu, ki je končno premaknil projekt v fazo podrobnega načrtovanja (faza C). Do maja 2007 so bili stroški še vedno dosegljivi. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.space.com/businesstechnology/070523_techwed_jwst_dock.html|title=NASA Adds Docking Capability For Next Space Observatory|first=Brian|last=Berger|date=23 May 2007|publisher=SPACE.com|accessdate=5 July 2008}}</ref> Marca 2008 je projekt uspešno zaključil idejni pregled projekta (PDR). Aprila 2008 je projekt šel skozi neodvisen pregledni proces. Drugi opravljeni pregledi vključujejo pregled modula integriranega znanstvenega instrumenta marca 2009, pregled elementa optičnega teleskopa, ki je bil zaključen oktobra 2009, in pregled zaščite pred soncem, zaključen januarja 2010. <ref>{{Navedi splet|title=James Webb Space Telescope sunshield is ready to fabricate|url=https://www.laserfocusworld.com/test-measurement/research/article/16568637/james-webb-space-telescope-sunshield-is-ready-to-fabricate|website=www.laserfocusworld.com|accessdate=30 December 2021}}</ref> Marca 2018 je NASA odložila izstrelitev JWST-a za dodatno leto na maj 2020, potem ko se je ščitnik za zaščito teleskopa med testiranjem pretrgal in kabli sončnega ščita niso dovolj zategnjeni. V juniju 2018 je NASA odložila začetek za dodatnih 10 mesecev na marec 2021, na podlagi ocene neodvisnega odbora za pregled, sklicanega po neuspešni uvedbi testa marca 2018.<ref name="NASAJWSTdelay2021">{{Navedi novice|date=27 June 2018|title=NASA Completes Webb Telescope Review, Commits to Launch in Early 2021|publisher=NASA|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-completes-webb-telescope-review-commits-to-launch-in-early-2021|accessdate=27 June 2018}} {{PD-notice}}</ref> V pregledu je bilo ugotovljeno, da ima zagon in uvajanje JWST 344 možnih enkratnih odpovedi - nalog, ki ob neuspehu niso imele druge alternative ali možnosti za okrevanje, zato je moral teleskop uspeti pri vsaki od njih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/news/speaking-of-science/wp/2018/07/26/northrop-grumman-ceo-is-grilled-about-james-webb-space-telescope-errors/|title=Northrop Grumman CEO is grilled about James Webb Space Telescope errors|last=Achenbach|first=Joel|date=26 July 2018|accessdate=28 December 2019}}</ref> Avgusta 2019 je bila končana mehanska integracija teleskopa, 12 let po prvotnem planu leta 2007.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.in/nasa-hubble-telescope-replacement-james-webb-space-telescope-assembled-after-12-years/articleshow/70886209.cms|title=The two halves of Hubble's US$10 billion successor have finally come together after 12 years of waiting|publisher=Business Insider|accessdate=29 August 2019}}</ref> Po končani gradnji je JWST opravil končne teste v tovarni Northrop Grumman v Redondo Beachu v Kaliforniji. <ref>{{Navedi splet|last=Clark|first=Stephen|date=30 September 2021|title=After two decades, the Webb telescope is finished and on the way to its launch site|url=https://spaceflightnow.com/2021/09/30/webb-on-the-way-to-french-guiana/|website=Spaceflight Now}}</ref> Ladja s teleskopom je 26. septembra 2021 zapustila Kalifornijo in po plovbi skozi [[Panamski prekop]] in prispela v [[Francoska Gvajana|Francosko Gvajano]] 12. oktobra 2021. <ref>{{Navedi splet|last=Wall|first=Mike|date=12 October 2021|title=NASA's James Webb Space Telescope arrives in French Guiana ahead of December 18 launch|url=https://www.space.com/nasa-james-webb-space-telescope-arrives-french-guiana|website=Space.com}}</ref> === Težave s stroški in urnikom === Življenjski stroški nase za projekt naj bi bili 9,7 milijarde USD, od tega 8,8 milijarde US$ za načrtovanje in razvoj vesoljskih plovil, 861 milijonov US$ pa naj bi podprlo pet let misij <ref>{{cite web|title=FY 2022 NASA Congressional Budget Justification|url=https://www.nasa.gov/sites/default/files/atoms/files/fy2022_congressional_justification_nasa_budget_request.pdf|publisher=NASA|page=JWST-2}} {{PD-notice}}</ref>. Predstavniki ESA in CSA so naveli, da njihovi prispevki za projekte znašajo približno 700 milijonov EUR oziroma 200 milijonov EUR. <ref>{{Navedi novice|last=Foust|first=Jeff|title=JWST launch slips to November|url=https://spacenews.com/jwst-launch-slips-to-november/|publisher=SpaceNews|date=2 June 2021}}</ref> JWST ima zgodovino velikih prekoračitev stroškov in zamud, ki so deloma posledica zunanjih dejavnikov, kot so zamude pri odločitvi za nosilno raketo in dodajanje dodatnih sredstev za nepredvidene primere. Do leta 2006 je bila za razvoj JWST porabljena 1 milijarda USD, proračun pa je takrat znašal približno 4,5 milijarde USD. Članek iz leta 2006 v reviji [[Nature|''Nature je'']] omenil študijo iz leta 1984, ki jo je izvedel odbor za vesoljske znanosti, ki je ocenil, da bi infrardeči observatorij naslednje generacije stal 4 milijarde ameriških dolarjev (približno 7 milijard ameriških dolarjev v dolarjih iz leta 2006). <ref name="nature06"/> {| class="wikitable" style="float:right; margin-left:0.5em; font-size:0.9em;" |+Then-planned launch and total budget !Year !Planned<br /><br />launch !Budget plan<br /><br /><small>(billion USD)</small> |- |1997 |2007<ref name="ngst1">{{Navedi novice|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1571/is_n39_v13/ai_19964936/|title=Next Generation Space Telescope will peer back to the beginning of time and space|publisher=CBS|first=Phil|last=Berardelli|date=27 October 1997}}</ref> |0.5<ref name="ngst1" /> |- |1998 |2007<ref>{{Navedi splet|last=Lilly|first=Simon|url=http://www.casca.ca/lrp/vol2/ngst/hstng.html|title=The Next Generation Space Telescope (NGST)|publisher=University of Toronto|date=27 November 1998}}</ref> |1<ref name="nature06"/> |- |1999 |2007 to 2008<ref>{{Navedi časopis|last=Offenberg|first=Joel D|last2=Sengupta|first2=Ratnabali|last3=Fixsen|first3=Dale J.|last4=Stockman|first4=Peter|last5=Nieto-Santisteban|first5=Maria|last6=Stallcup|first6=Scott|last7=Hanisch|first7=Robert|last8=Mather|first8=John C.|year=1999|title=Cosmic Ray Rejection with NGST|url=http://www.adass.org/adass/proceedings/adass98/offenbergjd/|journal=Astronomical Data Analysis Software and Systems Viii|volume=172|page=141|bibcode=1999ASPC..172..141O}}</ref> |1<ref name="nature06" /> |- |2000 |2009<ref name="miri">{{Navedi splet|url=http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|title=MIRI spectrometer for NGST|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|archivedate=27 September 2011}}</ref> |1.8<ref name="nature06" /> |- |2002 |2010<ref>{{Navedi splet|url=http://www.spaceref.com/news/viewsr.html?pid=5319|title=NGST Weekly Missive|date=25 April 2002}}</ref> |2.5<ref name="nature06" /> |- |2003 |2011<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nasa.gov/home/hqnews/2003/nov/HQ_c03pp_telescope_mod.html|title=NASA Modifies James Webb Space Telescope Contract|date=12 November 2003}} {{PD-notice}}</ref> |2.5<ref name="nature06"/> |- |2005 |2013 |3<ref>{{Navedi splet|url=http://www.spacepolitics.com/2005/05/21/problems-for-jwst/|title=Problems for JWST|date=21 May 2005}}</ref> |- |2006 |2014 |4.5<ref>{{Navedi časopis|date=9 March 2006|title=Refocusing NASA's vision|journal=Nature|volume=440|issue=7081|page=127|bibcode=2006Natur.440..127.|doi=10.1038/440127a|pmid=16525425|doi-access=free}}</ref> |- | colspan="3" style="text-align:center" |2008: Preliminary Design Review |- |2008 |2014 |5.1<ref name="cowen">{{Navedi splet|url=http://news.sciencemag.org/scienceinsider/2011/08/webb-telescope-delayed-costs.html?ref=hp|first=Ron|last=Cowen|title=Webb Telescope Delayed, Costs Rise to $8 Billion|date=25 August 2011|publisher=ScienceInsider|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120114105805/http://news.sciencemag.org/scienceinsider/2011/08/webb-telescope-delayed-costs.html?ref=hp|archivedate=14 January 2012}}</ref> |- | colspan="3" style="text-align:center" |2010: Critical Design Review |- |2010 |2015 to 2016 |6.5<ref name="499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL">{{Navedi splet|url=http://www.nasa.gov/pdf/499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL.pdf|title=Independent Comprehensive Review Panel, Final Report|date=29 October 2010}} {{PD-notice}}</ref> |- |2011 |2018 |8.7<ref name="price">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-14625362|first=Jonathan|last=Amos|title=JWST price tag now put at over $8 bn|publisher=BBC|date=22 August 2011}}</ref> |- |2013 |2018 |8.8<ref name="sciam15">{{Navedi splet|url=https://www.scientificamerican.com/article/nasa-assures-skeptical-congress-that-the-james-webb-telescope-is-on-track/|title=NASA Assures Skeptical Congress That the James Webb Telescope Is on Track|publisher=[[Scientific American]] |last=Moskowitz |first=Clara|date=30 March 2015|accessdate=29 January 2017}}</ref> |- |2017 |2019<ref name="launch 2019">{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/feature/nasa-s-james-webb-space-telescope-to-be-launched-spring-2019|title=NASA's James Webb Space Telescope to be Launched Spring 2019|publisher=NASA|date=28 September 2017}} {{PD-notice}}</ref> |8.8 |- |2018 |2020<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.space.com/40102-james-webb-space-telescope-launch-delay-2020.html|title=NASA Delays Launch of James Webb Space Telescope to 2020|publisher=Space.com|accessdate=27 March 2018}}</ref> |≥8.8 |- |2019 |March 2021<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-completes-webb-telescope-review-commits-to-launch-in-early-2021|title=NASA Completes Webb Telescope Review, Commits to Launch in Early 2021|publisher=NASA|website=nasa.gov|date=27 June 2018|accessdate=28 June 2018}} {{PD-notice}}</ref> |9.66 |- |2021 |Dec 2021<ref>{{Navedi splet|url=https://spaceflightnow.com/2021/12/14/nasa-delays-launch-of-webb-telescope-to-no-earlier-than-dec-24/|title=NASA delays launch of Webb telescope to no earlier than Dec. 24|date=14 Dec 2021|accessdate=14 Dec 2021}} {{PD-notice}}</ref> |9.70 |} Teleskop naj bi sprva stal 1,6 milijarde USDTeleskop naj bi sprva stal 1,6 milijarde USD, vendar je ocena stroškov zrasla ves čas zgodnjega razvoja in je do leta 2008 uradno potrjena za začetek gradnje dosegla približno 5 milijard USD. Poleti 2010 je misija opravila svoj Kritični pregled oblikovanja (CDR) z odličnimi ocenami o vseh tehničnih zadevah, vendar je urnik in stroški zdrsov v tem času spodbudil Maryland senatorka Barbara Mikulski, da pozove k neodvisni pregled projekta. Neodvisna celovita revizijska komisija (ICRP), ki ji predseduje J. Casani (JPL), je ugotovila, da je bil najugodnejši možni datum zagona pozno leta 2015 z dodatnimi stroški v višini 1,5 milijarde US $(za skupno 6,5 milijarde US$). Prav tako so poudarili, da bi to zahtevalo dodatna finančna sredstva v FY2011 in FY2012 ter da bi vsak poznejši datum zagona povzročil višje skupne stroške.<ref name="499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL2">{{cite web|url=http://www.nasa.gov/pdf/499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL.pdf|title=Independent Comprehensive Review Panel, Final Report|date=29 October 2010}}</ref> 6. julija 2011 se je odbor za odobritve za proračun Združenih držav Amerike za trgovino, pravosodje in znanost preselil k preklicu projekta James Webb s predlogom proračuna FY 2012, s katerim je bil iz celotnega proračuna NASA odstranjen 1,9 milijarde AMERIŠKIH DOLARJEV, od tega približno četrtina za JWST. Porabljena je bila 3 milijarde US$, 75 % strojne opreme pa je bilo v proizvodnji. Ta predlog proračuna je bil odobren z glasovanjem pododbora naslednji dan. Odbor je obtožil, da je projekt »milijarde dolarjev nad proračunom in ga je obremenjevalo slabo upravljanje«. Kot odgovor je ameriško astronomsko društvo izdalo izjavo v podporo JWST, prav tako marylandski ameriški senator Barbari Mikulski. Številne redakcije, ki podpirajo JWST, so se pojavile tudi v mednarodnem tisku v letu 201.<ref name="guardian.co.uk2">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/science/2011/jul/09/nasa-james-webb-space-telescope|title=Nasa fights to save the James Webb space telescope from the axe|newspaper=The Guardian|location=London|first=Robin|last=McKie|date=9 July 2011}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2011/07/10/opinion/sunday/10sun2.html?ref=opinion|title=Way Above the Shuttle Flight|date=9 July 2011|newspaper=The New York Times}}</ref> Novembra 2011 je kongres razveljavil načrte za preklic JWST in namesto tega prekinil dodatna sredstva za dokončanje projekta v višini 8 milijard US$. Nekateri znanstveniki so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajočih stroškov in časovnih zamud okoli teleskopa Webb, ki je tekmoval s skromnimi proračune za astronomijo in tako ogrožal financiranje drugih programov vesoljske znanosti. <ref name="SpaceNov12">{{Navedi novice|url=http://www.space.com/13528-nasa-jwst-telescope-funding-delay-science-missions.html|title=NASA Acknowledges James Webb Telescope Costs Will Delay Other Science Missions|first=Dan|last=Leone|publisher=SpaceNews|date=7 November 2012}}</ref><ref name="sciam15"/> Ker je pobegni proračun preusmeril sredstva iz drugih raziskav, je ''članek Nature'' iz leta 2010 opisal JWST kot "teleskop, ki je izstradal astronomijo". <ref>{{Navedi časopis|last=Billings|first=Lee|date=27 October 2010|title=The telescope that ate astronomy|journal=Nature|volume=467|issue=7319|pages=1028–1030|doi=10.1038/4671028a|pmid=20981068|doi-access=free}}</ref> Pregled proračunskih zapisov NASA in poročil o stanju je ugotovil, da JWST pestijo številne iste težave, ki so vplivale na druge večje projekte Nase. Popravila in dodatna testiranja so vsebovala podcenjevanje stroškov teleskopa, ki ni bil predviden za pričakovane tehnične napake, in zgrešene proračunske projekcije, kar je podaljšalo trajanje projekta in dodatno povečalo stroške. <ref name="sciam15"/><ref name="FLTodayJun11">{{Navedi splet|url=http://www.floridatoday.com/article/20110605/NEWS01/110604013/Telescope-debacle-devours-NASA-funds.html|title=Telescope debacle devours NASA funds. Hubble's successor is billions of dollars over budget, 7 years late|last=Kelly |first=John |date=5 June 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140403051459/http://www.floridatoday.com/article/20110605/NEWS01/110604013/Telescope-debacle-devours-NASA-funds.html|archivedate=3 April 2014}}</ref><ref name="atlantic">{{Navedi splet|url=https://www.theatlantic.com/science/archive/2016/12/james-webb-space-telescope-goddard/509840/|title=The Extreme Hazing of the Most Expensive Telescope Ever Built |last=Koren |first=Marina|date=7 December 2016|publisher=The Atlantic|accessdate=29 January 2017}}</ref> 27. marca 2018 je NASA sporočila, da bo JWST-ov začetek potisnil nazaj na maj 2020 ali kasneje, in priznala, da bi stroški projekta lahko presegali 8,8 milijarde USD.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.space.com/40102-james-webb-space-telescope-launch-delay-2020.html|title=NASA Delays Launch of James Webb Space Telescope to 2020|publisher=Space.com|accessdate=27 March 2018}}</ref> NASA se je zavezala, da bo po določitvi novega izstrelitvenega okna pri Evropski vesoljski agenciji (ESA) začela revidirano oceno stroškov.<ref name="NASA-20180327">{{Navedi novice|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-s-webb-observatory-requires-more-time-for-testing-and-evaluation-new-launch|title=NASA's Webb Observatory Requires More Time for Testing and Evaluation|last=Wang|first=Jen Rae|last2=Cole|first2=Steve|last3=Northon|first3=Karen|date=27 March 2018|publisher=NASA|accessdate=27 March 2018}} {{PD-notice}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-43559980|title=Hubble 'successor' faces new delay|last=Amos|first=Jonathan|date=27 March 2018|publisher=BBC News|accessdate=27 March 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nature.com/articles/d41586-018-03863-5|title=NASA reveals major delay for $8-billion Hubble successor|last=Witze|first=Alexandra|doi=10.1038/d41586-018-03863-5|bibcode=2018Natur.556...11W|date=27 March 2018|accessdate=27 March 2018}}</ref> Februarja 2019 je kongres kljub kritikam zaradi poraslih stroškov povečal omejitev stroškov misije za 800 milijonov ameriških dolarjev. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.planetary.org/blogs/casey-dreier/2019/0215-fy2019-nasa-gets-its-best-budget-in-decades.html|title=NASA just got its best budget in a decade|last=Dreier|first=Casey|date=15 February 2019}}</ref> === Partnerstvo === NASA, ESA in CSA sodelujejo pri teleskopu od leta 1996. Sodelovanje ESA pri gradnji in lansiranju so njeni člani odobrili leta 2003, leta 2007 pa je bil podpisan sporazum med ESA in NASA. V zameno za polno partnerstvo, zastopanje in dostop do observatorija za svoje astronome, ESA zagotavlja instrument NIRSpec, optično klop instrumenta MIRI, [[Ariane 5|lanser Ariane 5 ECA]] in delovno silo za podporo operacijam. <ref name="ESA Media Relations Service">{{Navedi sporočilo za javnost|url=http://www.esa.int/esaSC/Pr_10_2004_s_en.html|title=European agreement on James Webb Space Telescope's Mid-Infrared Instrument (MIRI) signed|date=9 June 2004|publisher=ESA Media Relations Service|accessdate=6 May 2009|archivedate=18 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090518064607/http://www.esa.int/esaSC/Pr_10_2004_s_en.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://sci.esa.int/web/jwst/-/45728-europe-s-role|title=ESA Science & Technology - Europe's Contributions to the JWST Mission|website=sci.esa.int}}</ref> CSA bo zagotovil senzor za natančno vodenje in spektrograf brez rež za infrardeče slike ter delovno silo za podporo operacijam. <ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20130412124143/http://www.asc-csa.gc.ca/eng/media/news_releases/2012/0730.asp|title=Canadian Space Agency "Eyes" Hubble's Successor: Canada Delivers its Contribution to the World's Most Powerful Space Telescope - Canadian Space Agency|date=12 April 2013|website=web.archive.org}}</ref> Več tisoč znanstvenikov, inženirjev in tehnikov v 15 državah je prispevalo k izdelavi, testiranju in integraciji JWST. <ref name="jenner010620">{{Navedi splet|last=Jenner|first=Lynn|date=1 June 2020|title=NASA's Webb Telescope is an International Endeavor|url=http://www.nasa.gov/feature/goddard/2020/nasa-s-webb-telescope-is-an-international-endeavor|accessdate=23 September 2021|website=NASA}}</ref> V projektu pred zagonom sodeluje skupaj 258 podjetij, vladnih agencij in akademskih institucij; 142 iz ZDA, 104 iz 12 evropskih držav in 12 iz Kanade. <ref name="jenner010620" /> Druge države kot partnerice NASA, kot je Avstralija, so ali bodo sodelovale v operaciji po izstrelitvi. <ref>{{Navedi novice|last=Shepherd|first=Tony|title=James Webb: world’s most powerful telescope makes its first call to Australia on Christmas Day|url=https://www.theguardian.com/science/2021/dec/25/james-webb-worlds-most-powerful-telescope-makes-its-first-call-to-australia-on-christmas-day|accessdate=5 January 2022|work=the Guardian|date=25 December 2021|language=en}}</ref> ; Sodelujoče države {{div col|colwidth=22em}} * {{flagcountry|Austria}} * {{flagcountry|Belgium}} * {{flagcountry|Canada}} * {{flagcountry|Czech Republic}} * {{flagcountry|Denmark}} * {{flagcountry|Finland}} * {{flagcountry|France}} * {{flagcountry|Germany}} * {{flagcountry|Greece}} * {{flagcountry|Ireland}} * {{flagcountry|Italy}} * {{flagcountry|Luxembourg}} * {{flagcountry|Netherlands}} * {{flagcountry|Norway}} * {{flagcountry|Portugal}} * {{flagcountry|Spain}} * {{flagcountry|Sweden}} * {{flagcountry|Switzerland}} * {{flagcountry|United Kingdom}} * {{flagcountry|United States}} {{div col end}} [[Slika:JWST_people.jpg|desno|sličica| Zgodnji model v polnem obsegu na ogled v NASA Goddard Space Flight Center (2005)]] Maja 2007 je bil sestavljen model teleskopa v polnem obsegu za prikaz v Nacionalnem muzeju letalstva in vesolja Smithsonian Institution v National Mall, [[Washington, D.C.|Washington, DC]]. Model je bil namenjen gledalcem, da bi bolje razumeli velikost., obseg in kompleksnost satelita, pa tudi zanimanje gledalcev za znanost in astronomijo nasploh. Model se bistveno razlikuje od teleskopa, saj mora model vzdržati gravitacijo in vremenske razmere, zato je izdelan predvsem iz aluminija in jekla velikosti približno {{Cvt|24|x|12|x|12|m}} in tehta {{Cvt|5500|kg}}. <ref>{{Navedi splet|title=Full-Scale Model of the JWST Spacecraft|url=https://sci.esa.int/web/jwst/-/45584-full-scale-model-of-the-jwst-spacecraft|publisher=European Space Agency|accessdate=7 October 2021|date=1 September 2019}}</ref> === Spor o imenu === Marca 2021 je članek v Scientific Americanu naso pozval, naj ponovno premisli o imenu teleskopa, glede na sume o vpletenosti J.Webba v preganjanje in zapostavljanje LGBTQ v času administracije Harryja S. Trumana. Septembra 2021 je NASA objavila, da ne namerava preimenovati teleskopa. Nekdanji administrator Sean O'Keefe, ki se je odločil, da imenuje teleskop po administratorju Webbu, je izjavil, da bi webb moral biti "bilo krivično, J. Webba obtoževati za dogajanja, za katera ni nobenih dokazov, da je sodeloval pri njih". == Poslanstvo - cilji == Vesoljski teleskop James Webb ima štiri ključne cilje: * iskati svetlobo iz prvih zvezd in galaksij, ki so se v vesolju tvorile po Velikem poku * preučevati galaksij in evolucije * raziskovati nastajanje zvezd in planetov * preučevati planetarne sisteme in izvor življenja Te cilje je mogoče učinkoviteje doseči z opazovanjem v bližnji infrardeči svetlobi in ne s svetlobo v vidnem delu spektra. Iz tega razloga instrumenti JWST ne bodo merili vidne ali ultravijolične svetlobe kot Hubble teleskop, ampak bodo imeli veliko večjo zmogljivost za izvajanje infrardeče astronomije. JWST bo občutljiv na razpon valovnih dolžin od 0,6 do 28&nbsp;μm (kar ustreza oranžni svetlobi in globokemu infrardečemu sevanju pri približno {{Cvt|100|K|C|disp=or}} ). JWST se lahko uporablja za zbiranje informacij o zatemnitvi svetlobe zvezde [[KIC 8462852]], ki je bila odkrita leta 2015 in ima nekaj nenormalnih lastnosti svetlobne krivulje. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.popularmechanics.com/space/telescopes/a19346/james-webb-telescope-alien-megastructure/|title=NASA's Next Telescope Could ID Alien Megastructures|date=9 February 2016|accessdate=1 September 2016}}</ref> === Orbita - načrt === [[Slika:L2_rendering.jpg|desno|sličica| JWST ne bo točno na L2, ampak kroži okoli njega v orbiti .]] [[Slika:Carina_Nebula_in_Visible_and_Infrared.jpg|desno|sličica| Dva nadomestna pogleda [[Vesoljski teleskop Hubble|Hubblovega vesoljskega teleskopa]] na meglico Carina, ki primerjata ultravijolično in vidno (zgoraj) ter infrardečo (spodaj) astronomijo. V slednjem je vidnih veliko več zvezd.]] JWST bo krožil okoli Sonca blizu druge [[Lagrangeeva točka|Lagrangeove točke]] ( L2 ) sistema Sonce-Zemlja, ki je {{Cvt|1500000|km}} dlje od Sonca kot Zemljina orbita in približno štirikrat dlje od lunine orbite. Običajno bi objekt, ki kroži okoli Sonca dlje od Zemlje, potreboval več kot eno leto, da dokonča svojo orbito. Toda blizu L2 kombinirana gravitacijska sila Zemlje in Sonca omogoča, da vesoljsko plovilo kroži okoli Sonca v istem času, kot zavzame Zemljo. Bivanje blizu Zemlje omogoča, da so hitrosti prenosa podatkov veliko hitrejše za dano velikost antene. Teleskop bo krožil okoli točke sonce-zemlja L2 po halo tirnici, ki bo nagnjena proti ekliptiki s polmerom polmer med približno 250.000 km (160.000 mi) in 832.000 km (517.000 mi), in periodo približno pol leta. Ker je L2 le ravnotežna točka brez privlačnosti težnosti, halo tirnica ni orbita v običajnem smislu: vesoljsko plovilo je dejansko v orbiti okoli Sonca, halo orbito pa lahko vidimo kot nadzorovano nihanje, da ostane v bližini točke L2. To zahteva nekaj popravljanja: približno 25 m/ letno od skupnega ∆v proračuna 93 m/s. Dve potisni enoti predstavljata pogonski sistem opazovalnice. Ker se nahajajo samo na strani opazovalnice obrnjeni proti Soncu, so vse operacije vodenja postaj zasnovane tako, da nekoliko podprejo zahtevano količino potiska, da bi se izognili poriniti JWST preko pol-stabilne točke L2, kar bi bilo usodno. === Infrardeča astronomija === [[Slika:HUDF-JD2.jpg|desno|sličica| Z infrardečimi opazovanji lahko vidite predmete, skrite v vidni svetlobi, kot je HUDF-JD2, prikazan tukaj.]] JWST je formalni naslednik vesoljskega teleskopa Hubble (HST), in ker je njegov primarni poudarek na infrardeči astronomiji, je tudi naslednik vesoljskega teleskopa Spitzer. JWST bo daleč presegel oba teleskopa, saj bo lahko videl veliko več in veliko starejših zvezd in galaksij. <ref name="RHowardJWST">Howard, Rick, [https://www.nasa.gov/pdf/629955main_RHoward_JWST_3_6_12.pdf "James Webb Space Telescope (JWST)"], ''nasa.gov'', 6 March 2012 {{PD-notice}}</ref> Opazovanje v infrardečem spektru je ključna tehnika za dosego tega zaradi [[Hubblov zakon|kozmološkega rdečega premika]] in zato, ker bolje prodira v zasenčeni prah in plin. To omogoča opazovanje bolj zatemnjenih in hladnejših predmetov. Ker vodna para in ogljikov dioksid v zemeljskem ozračju močno absorbirata večino infrardečega zraka, je zemeljska infrardeča astronomija omejena na ozka območja valovnih dolžin, kjer atmosfera absorbira manj močno. Poleg tega sama atmosfera seva v infrardečem spektru, pogosto preplavi svetlobo iz opazovanega predmeta. Zaradi tega je za infrardeče opazovanje prednostni vesoljski teleskop. <ref>{{Navedi splet|url=http://coolcosmos.ipac.caltech.edu/cosmic_classroom/ir_tutorial/irwindows.html|title=Infrared Atmospheric Windows|publisher=Cool Cosmos|accessdate=28 August 2016}}</ref> Bolj kot je predmet oddaljen, mlajši je; njena svetloba je trajalo dlje, da je dosegla človeške opazovalce. Ker se vesolje širi, ko svetloba potuje, postane rdečo prestavljena, predmete na skrajnih razdaljah pa je zato lažje videti, ali se vidijo v infrardeči. Infrardeče zmogljivosti .<ref name="ir_astronomy">{{Navedi splet|url=http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|title=Infrared Astronomy: Overview|publisher=NASA Infrared Astronomy and Processing Center|accessdate=30 October 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061208151300/http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|archivedate=8 December 2006}} {{PD-notice}}</ref> JJWST naj bi mu dovolile, da se vrne v čas do prvih galaksij, ki se tvorijo le nekaj sto milijonov let po Velikem poku. <ref name="firstlight">{{Navedi splet|url=http://www.jwst.nasa.gov/firstlight.html|title=Webb Science: The End of the Dark Ages: First Light and Reionization|publisher=NASA|accessdate=9 June 2011}} {{PD-notice}}</ref> Infrardeče sevanje lahko svobodneje prehaja skozi regije kozmičnega prahu, ki sipajo vidno svetlobo. Opazovanja infrardečega spektra omogočajo preučevanje predmetov in regij vesolja, ki bi bili zakriti s plinom in prahom v vidnem spektru, kot so molekularni oblaki, kjer se zvezde rodijo, ob-zvezdni diski, ki privzamejo planete, in aktivni galaktični centri.<ref name="ir_astronomy">{{Navedi splet|url=http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|title=Infrared Astronomy: Overview|publisher=NASA Infrared Astronomy and Processing Center|accessdate=30 October 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061208151300/http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|archivedate=8 December 2006}} {{PD-notice}}</ref> Relativno hladni predmeti (temperature manj kot nekaj tisoč stopinj) oddajajo sevanje predvsem v infrardečem, kot je znano po Planckovem zakonu. Zaradi tega je večina predmetov, ki so hladnejši od zvezd, bolje raziskana v infrardeči .<ref name="ir_astronomy2">{{cite web|url=http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|title=Infrared Astronomy: Overview|publisher=NASA Infrared Astronomy and Processing Center|access-date=30 October 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061208151300/http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|archive-date=8 December 2006}} {{PD-notice}}</ref> To vključuje oblake medzvezdnega medija, rjavih pritlikavcev, planetov tako v naših kot drugih sončnih sistemih, kometih in telesih v Kuiperjevem pasu, ki jih bomo opazovali s srednjim infrardečim instrumentom (MIRI) .<ref name="miri3">{{cite web|url=http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|title=MIRI spectrometer for NGST|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|archive-date=27 September 2011}}</ref><ref name="firstlight2">{{cite web|url=http://www.jwst.nasa.gov/firstlight.html|title=Webb Science: The End of the Dark Ages: First Light and Reionization|publisher=NASA|access-date=9 June 2011}} {{PD-notice}}</ref> Nekatere misije v infrardeči astronomiji, ki so vplivale na razvoj JWST so bile Spitzer in WMAP (Wilkinson Mikrovalovna preiskava anizotropije). Spitzer je pokazal pomen srednjega infrardečega, kar je koristno za naloge, kot je opazovanje diskov prahu okoli zvezd. Prav tako je sonda WMAP pokazala, da je vesolje "zasvetilo" pri z okoli 17, kar je še dodatno poudarilo pomen srednjega infrardečega področja. Obe misiji sta bili začeti v začetku leta 2000, pravočasno, da bi vplivali na razvoj JWST. <ref name="ssb-2006">{{Navedi splet|last=Mather|first=John|url=https://jwst.nasa.gov/resources/ssb_2006/mather_sciencesummary.pdf|title=James Webb Space Telescope (JWST) Science Summary for SSB|website=[[NASA]]|date=13 June 2006|accessdate=4 June 2021}} {{PD-notice}}</ref> === Zemeljska podpora in operacije === Znanstveni institut za vesoljski teleskop (STScI), v [[Baltimore|Baltimoreu, Maryland]], na terenu Univerze Johns Hopkins, so izbrali za Znantveni in operativni center (Science and Operations Center - S&OC) projekta JWST z začetnim predračunom US$162.2 milijonov za prvo leto po lansiranju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/home/hqnews/2003/jun/HQ_c03r_Webb.html|title=Webb Spacecraft Science & Operations Center Contract Awarded |last1=Savage |first1=Donald |last2=Neal |first2=Nancy|date=6 June 2003|publisher=NASA|accessdate=1 February 2017}} {{PD-notice}}</ref> V tej vlogi bo STScI odgovoren za znanstveno delovanje teleskopa in dostavo podatkovnih produktov astronomski skupnosti. Podatki bodo od JWST do tal šli prek omrežja NASA Deep Space Network; obdelali in kalibrirali jih bodo na STScI, nato pa se bodo preko spleta distribuirali astronomom po vsem svetu. Podobno kot pri Hubbleu bo lahko vsakdo, kjerkoli na svetu, vložil predloge za opazovanja. Vsako leto bo več odborov pregledalo predložene predloge in izbrale projekte, ki jih bodo opazovali v naslednjem letu. Avtorji izbranih predlogov bodo običajno imeli eno leto zasebnega dostopa do novih opažanj, po katerem bodo podatki postali javno dostopni za prenos s strani vseh iz spletnega arhiva na STScI. Pasovna širina in digitalna kapaciteta vozila je zasnovana tako, da posreduje do 458 gigabitov podatkov na dan za čas misije.<ref name="wired-20191022">{{Navedi revijo|last=Mallonee|first=Laura|title=NASA's Biggest Telescope Ever Prepares for a 2021 Launch|url=https://www.wired.com/story/nasas-biggest-telescope-ever-prepares-2021-launch/|magazine=9|access-date=4 June 2021}}</ref> Večino obdelave podatkov na teleskopu opravijo običajni eno-ploščni računalniki.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fbodaily.com/archive/2002/10-October/30-Oct-2002/FBO-00195113.htm|title=Single Board Computer|publisher=FBO Daily Issue, FBO #0332|date=30 October 2002}}</ref> Pretvorbo analognih znanstvenih podatkov v digitalno obliko izvaja po meri zgrajen Sistem za digitalizacijo slik, izboljšanje, nadzor in pridobivanje aplikacij (SIDECAR ASIC). NASA navaja, da bo SIDECAR ASIC velikosti 3 cm (1,2 in) in teže 9,1 kg (20 lb) porabil le 11 milivatov moči za te namene.<ref name="Sidecar">{{Navedi splet|url=http://www.nasa.gov/topics/universe/features/jwst_digital.html|title=Amazing Miniaturized 'SIDECAR' Drives Webb Telescope's Signal|date=20 February 2008|publisher=NASA|accessdate=22 February 2008}} {{PD-notice}}</ref> Ker je treba to pretvorbo opraviti blizu detektorjev, bo majhna moč uporabe tega integriranega vezja na hladni strani teleskopa ključnega pomena za ohranjanje nizke temperature, potrebne za optimalno delovanje JWST.<ref name="Sidecar" /> == Napredek misije - od lansiranja naprej == === Izstrelitev in dolžina misije === Opazovalnica je bila pritrjena na Ariane 5 preko obroča za prilaščanje izstrelitvenega vozila, ki bi ga lahko prihodnje vesoljsko plovilo uporabilo za reševanje opazovalnice za odpravljanje težav z bruto uvedbo. Znanstveniki in inženirji, ki so delali na projektu, so opisali svoje občutke pričakovanja in tesnobe glede uvedbe izčrpno preizkušenega <ref name="sd12-16">{{Navedi splet|url=http://www.spacedaily.com/reports/James_Webb_Space_Telescope_observatory_is_assembled_999.html|title=James Webb Space Telescope observatory is assembled|publisher=Space Daily|date=29 December 2016|accessdate=3 February 2017}}</ref><ref name="snews12-16">{{Navedi novice|url=http://spacenews.com/no-damage-to-jwst-after-vibration-test-anomaly/|title=No damage to JWST after vibration test anomaly|last=Foust |first=Jeff |work=SpaceNews|date=23 December 2016|accessdate=3 February 2017}}</ref> skoraj 10 milijard dolarjev vrednega instrumenta, pri tem pa so komentirali, da bi bil to »vznemirljiv trenutek« in da se bodo ves čas počutili »srhljivo«.<ref name="NYT-20211214"/><ref name="SLN-20211219">{{Navedi novice|last=Karlis|first=Nicole|title=Decades of work are riding on the James Webb Space Telescope – What happens if it fails? – As one of the most expensive space missions in history, there's a lot on the line for launch|url=https://www.salon.com/2021/12/19/james-webb-telescope-launch/|date=19 December 2021|work=salon.com|accessdate=19 December 2021}}</ref> Izstrelitev (imenovana Ariane flight VA256) je potekala po urniku ob 12:20 UTC 25. decembra 2021 na raketi Ariane 5, ki se je vzletela iz vesoljskega centra Guiana v Francoski Gvajani.<ref name="AS-20211225">{{Navedi sporočilo za javnost|url=https://www.arianespace.com/press-release/ariane-5-successful-launch-webb-space-telescope/|title=Ariane 5 goes down in history with successful launch of Webb|date=25 December 2021|accessdate=25 December 2021}}</ref><ref name="NASA-20211227">{{Navedi novice|last=Pinoi|first=Natasha|last2=Fiser|first2=Alise|last3=Betz|first3=Laura|title=NASA's Webb Telescope Launches to See First Galaxies, Distant Worlds - NASA's James Webb Space Telescope launched at 7:20 a.m. EST Saturday [Dec. 25, 2021] on an Ariane 5 rocket from Europe's Spaceport in French Guiana, South America.|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasas-webb-telescope-launches-to-see-first-galaxies-distant-worlds|date=27 December 2021|work=[[NASA]]|accessdate=28 December 2021}}</ref> Po Uspešno izstrelitev je administrator NASA Bill Nelson imenoval "odličen dan za planet Zemljo".<ref>{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis|last2=Roulette|first2=Joey|date=2021-12-25|title=James Webb Space Telescope Launches on Journey to See the Dawn of Starlight|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/12/25/science/james-webb-telescope-launch.html|accessdate=2021-12-25|issn=0362-4331}}</ref> Teleskop je potrdil, da prejema moč in da začenja dvotedensko fazo uvajanja svojih delov <ref name="Space Explored 2021">{{Navedi splet|title=How to track James Webb Space Telescope, mission timeline|website=Space Explored|date=2021-12-31|url=https://spaceexplored.com/2021/12/30/how-to-track-james-webb-space-telescope-mission-timeline/|accessdate=2022-01-01}}</ref> na poti na svoj cilj.<ref name="WP-20211225">{{Navedi novice|last=Achenbach|first=Joel|title=NASA's James Webb Space Telescope launches in French Guiana – $10 billion successor to Hubble telescope will capture light from first stars and study distant worlds|url=https://www.washingtonpost.com/science/2021/12/25/webb-space-telescope-launch/|date=25 December 2021|work=[[The Washington Post]]|accessdate=25 December 2021}}</ref><ref name="NYT-20211225">{{Navedi novice |title=Live Updates: Webb Telescope Launches on Long-Awaited Journey|url=https://www.nytimes.com/live/2021/12/25/science/webb-telescope-launch-nasa|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|accessdate=25 December 2021}}</ref><ref name="NYT-20211225do">{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis |last2=Roulette|first2=Joey|title=James Webb Space Telescope Launches on Journey to See the Dawn of Starlight - Astronomers were jubilant as the spacecraft made it off the launchpad following decades of delays and cost overruns. The Webb is set to offer a new keyhole into the earliest moments of our universe.|url=https://www.nytimes.com/2021/12/25/science/james-webb-telescope-launch.html|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|accessdate=25 December 2021}}</ref> Teleskop je bil izpuščen iz zgornje stopnje 27 minut 7 sekund po izstrelitvi in začel 30-dnevno pot bo teleskop namestila v halo orbito okoli točke L2 Lagrange. Teleskop je bil izstreljen s hitrostjo, ki je bila malo pod hitrostjo za končno orbito, poleg tega pa se bo upočasnil na poti proč od od Zemlje in dosegel L2 z le hitrostjo, potrebno za vstop v njeno tirnico. Let načrtuje tri načrtovane popravke hitrosti in smeri. Tako lahko observatorij popravi prenizko hitrost (ne pa, če leti gre prehitro: vesoljsko plovilo se ne more obrniti in uporabiti rakete za upočasnitev, saj bi občutljive instrumente izpostavil soncu).<ref>{{Navedi splet|url=https://blogs.nasa.gov/webb/|title=James Webb Space Telescope|website=blogs.nasa.gov}}</ref> Nazivni čas misije teleskopa je pet let, s ciljem deset let..<ref name="About the Webb">{{Navedi splet|url=http://www.jwst.nasa.gov/about.html|title=About the Webb|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}</ref> Načrtovanih pet let se začne po šestmesečni fazi priprave. L2 orbita je nestabilna, zato mora JWST s pogonom vzdrževati svojo halo orbito okoli L2, da teleskop ne zaide iz orbite. S sabo je imel goriva za 10 let, vendar sta bili natančnost izstrelitve Ariane 5 in prvega vmesnega popravka tako ugodni, da lahko JWST ostane v orbiti do 20 let.<ref name="Fuelsave">{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=NASA Says Webb's Excess Fuel Likely to Extend its Lifetime Expectations|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/nasa-says-webbs-excess-fuel-likely-to-extend-its-lifetime-expectations/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}</ref><ref name="Ars1">{{Navedi splet|url=https://arstechnica.com/science/2022/01/all-hail-the-ariane-5-rocket-which-doubled-the-webb-telescopes-lifetime/|title=All hail the Ariane 5 rocket, which doubled the Webb telescope’s lifetime|last=Berger|first=Eric|date=10 January 2022|website=www.arstechnica.com|publisher=[[Ars Technica]]|accessdate=11 January 2022}}</ref><ref name="BBC1">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-59914936|title=James Webb telescope completes epic deployment sequence|last=Amos|first=Jonathan|date=9 January 2022|website=www.bbc.com|publisher=[[BBC News]]|accessdate=10 January 2022}}</ref><ref name="Ars1" /><gallery align="left" mode="packed" heights="220"> Slika:Ariane 5 with James Webb Space Telescope Prelaunch (NHQ202112230012).jpg|alt=JWST in Ariane|Ariane 5 in JWST na izstrelišču [[ELA-3]] Slika:James Webb Space Telescope Launch.jpg|alt=Ariane 5 nekaj trenutkov po zagonu|Ariane 5 s JWST nekaj trenutkov po zagonu Slika:JWST as seen from the ESC-D Cryotechnic upper stage.png|alt=JWST s kriogenske zgornje stopnje SC-D|JWST kmalu po ločitvi od zgornje stopnje, približno 29 minut po izstrelitvi. V ozadju je videti del Zemlje - Adenski zaliv.<ref name=jwstSeparation>Camera on ESC-D Cryotechnic upper stage [https://www.youtube.com/watch?v=7nT7JGZMbtM&t=6637s (25 Dec 2021) view of newly separated JWST, as seen from the [[Ariane 5#Second stage|ESC-D Cryotechnic]] upper stage]</ref> </gallery> === Pot od Zemlje do L2 in razporeditev === Sončna plošča za proizvodnjo električne energije je bila nameščena na dan izstrelitve, minuto in pol po tem, ko se je teleskop ločil od druge stopnje rakete Ariane; <ref name="Fuelsave">{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=NASA Says Webb's Excess Fuel Likely to Extend its Lifetime Expectations|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/nasa-says-webbs-excess-fuel-likely-to-extend-its-lifetime-expectations/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}</ref> <ref name="ExploreDeploy">{{Navedi splet|title=Gimbaled Antenna Assembly|url=https://webb.nasa.gov/content/webbLaunch/deploymentExplorer.html|website=James Webb Space Telescope|publisher=NASA|accessdate=27 December 2021}}</ref> to se je zgodilo nekoliko prej, kot je bilo pričakovano, ker je bila rotacija med izstrelitvijo veliko bliže idealnem trenutku, kot pa so to predvidevali. Ločitev in razširitev sončnih baterij je bilo videti v prenosu v živo s kamere na raketi. <ref>{{Navedi splet|last=Schultz|first=Isaac|title=New Video Shows Webb Space Telescope's Goodbye to Earth|url=https://gizmodo.com/new-video-shows-webb-space-telescopes-goodbye-to-earth-1848313695|website=Gizmodo|accessdate=7 January 2022|date=January 6, 2022}}</ref> Ob 7:50{{Presledki}}popoldan EST 25. decembra, približno 12 ur po izstrelitvi, je par primarnih raket teleskopa začel streljati 65 minut, da bi naredil prvi od treh načrtovanih popravkov sredi poti. <ref>{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=The First Mid-Course Correction Burn|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/25/the-first-mid-course-correction-burn/|website=NASA Blogs|accessdate=27 December 2021}}</ref> Naslednji dan se je se je samodejno aktivirala komunikacijska antena z visokim ojačevanjem. <ref name="ExploreDeploy">{{Navedi splet|title=Gimbaled Antenna Assembly|url=https://webb.nasa.gov/content/webbLaunch/deploymentExplorer.html|website=James Webb Space Telescope|publisher=NASA|accessdate=27 December 2021}}</ref> 27. decembra, 60 ur po izstrelitvi, so Webbove rakete izstrelile devet minut in 27 sekund, da so naredile drugo od treh popravkov sredi poti, da je teleskop prispel na cilj L2. <ref>{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=Webb's Second Mid-Course Correction Burn|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/27/webbs-second-mid-course-correction-burn/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=29 December 2021}}</ref> 28. decembra, tri dni po lansiranju, so kontrolorji misije začeli večdnevno uvajanje Webbovega nadvse pomembnega sončnega ščita. Kontrolorji so pošiljali ukaze, ki so uspešno spustili sprednjo in zadnjo strukturo palet, ki vsebujeta sončni ščit. Ta postavitev je pred dejanskim odvijanjem in razširitvijo občutljivih zaščitnih membran, ki jih v naslednjem koraku izvlečejo iz palet s teleskopskimi nosilci. <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Forward Pallet Structure Lowered, Beginning Multiple-Day Sunshield Deployment|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/28/forward-pallet-structure-lowered-beginning-multiple-day-sunshield-deployment/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=29 December 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Aft Sunshield Pallet Deployed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/28/aft-sunshield-pallet-deployed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=29 December 2021}}</ref> 29. decembra so kontrolorji uspešno razširili razmestitveni stolpni sklop, cev podoben steber, ki je razstavil dva glavna segmenta observatorija, teleskop z ogledali in znanstvenimi instrumenti ter »vodilo« z elektroniko in pogonom. Sestava se je podaljšala za {{Cvt|48|in}} v procesu, ki je trajal šest ur in pol, vključno s številnimi pripravljalnimi ukazi. Namestitev je ustvarila potrebno razdaljo med segmenti JWST, da se omogoči ekstremno hlajenje teleskopa in prostor za odpiranje sončnega ščita. <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Team Begins Process of Extending Deployable Tower Assembly|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/webb-team-begins-process-of-extending-deployable-tower-assembly/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb's Deployable Tower Assembly Extends in Space|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/webbs-deployable-tower-assembly-extends-in-space/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}</ref> 30. decembra so kontrolorji uspešno opravili še dva koraka pri razpakiranju observatorija. Prvič, poveljniki so uporabili zadnji "momentum loput", napravo, ki zagotavlja ravnotežje proti pritisku sonca na sončni ščit in prihrani gorivo z zmanjšano potrebo po pogodnu raket za ohranitev orientacije. <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb's Aft Momentum Flap Deployed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webbs-aft-momentum-flap-deployed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}</ref> Nato je nadzor misije sprostil in zavihal prevleke, ki ščitijo sončni ščit in ga prvič izpostavijo vesolju. <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Team Releases Sunshield Covers|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webb-team-releases-sunshield-covers/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}</ref> <ref name="Readyshield">{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Ready for Sunshield Deployment and Cooldown|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webb-ready-for-sunshield-deployment-and-cooldown/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}</ref> 31. decembra je kopenska ekipa razširila dve teleskopske "srednji ograji" z leve in desne strani observatorija in potegnila pet membran za zaščito pred soncem iz njihovega zloženega odlagališča v sprednji in zadnji paletah, ki so bile spuščene tri dni prej. <ref name="Twobooms">{{Navedi splet|last=Lynch|first=Patrick|title=With Webb's Mid-Booms Extended, Sunshield Takes Shape|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/31/with-webbs-mid-booms-extended-sunshield-takes-shape/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=1 January 2022|date=December 31, 2021}}</ref> Namestitev levega boka (glede na smer glavnega ogledala) je bila zakasnjena, ko nadzor misije na začetku ni prejel potrditve, da se je pokrov sončnega ščita v celoti zavihal. Po pregledu dodatnih podatkov za potrditev je ekipa nadaljevala s podaljšanjem ogrodja. <ref name="Firstboom">{{Navedi splet|last=Lynch|first=Patrick|title=First of Two Sunshield Mid-Booms Deploys|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/31/first-of-two-sunshield-mid-booms-deploys/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=1 January 2022|date=December 31, 2021}}</ref> Leva stran je bila razporejena v 3 urah in 19 minutah; desna stran je trajala 3 ure in 42 minut. <ref name="Firstboom" /> <ref name="Twobooms" /> S tem korakom je Webbov sončni ščitnik spominjal na svojo popolno obliko v obliki zmaja in se je razširil na celotno širino 47 čevljev. Ukazi za ločevanje in napenjanje membran naj bi sledili <ref name="Twobooms" /> kar naj bi trajalo več dni. <ref name=":3">{{Citat|title=Media Briefing: Webb Telescope Week One Deployments Update|url=https://www.youtube.com/watch?v=PGt5RT-LfbE|language=en|access-date=2022-01-03}}</ref> Po počitku na novoletni dan je zemeljska ekipa za en dan odložila napenjanje sončnih ščitnikov, da je pustila čas za optimizacijo palete sončnih kolektorjev v observatoriju in nekoliko prilagodila orientacijo observatorija, da bi ohladila nekoliko bolj vroče od pričakovanih motorjev za postavitev sončnih ščitnikov. <ref name="zastrow">{{Navedi splet|last=Zastrow|first=Mark|title=James Webb Space Telescope successfully deploys sunshield|url=https://astronomy.com/news/2022/01/james-webb-space-telescope-successfully-deploys-sunshield|website=astronomy.com|accessdate=5 January 2022|date=5 January 2022}}</ref> Napenjanje prve plasti, ki je najbližja soncu in največja od petih v sončnem ščitu, se je začela 3. januarja 2022 in je bila končana ob 3:48.{{Presledki}}popoldan EST <ref>{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=First Layer of Webb’s Sunshield Tightened|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/03/first-layer-of-webbs-sunshield-tightened/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=4 January 2022|date=January 3, 2022}}</ref> Napenjanje drugega in tretjega sloja se je začelo ob 4:09{{Presledki}}popoldan EST in je trajalo dve uri in 25 minut. <ref>{{Navedi splet|last=Lynch|first=Patrick|title=Second and Third Layers of Sunshield Fully Tightened|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/03/second-and-third-layers-of-sunshield-fully-tightened/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=4 January 2022|date=January 3, 2022}}</ref> 4. januarja so kontrolorji uspešno napeli zadnji dve plasti, štiri in pet, in nalogo opravili ob 11.59.{{Presledki}}am EST <ref>{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=Webb Team Tensions Fifth Layer, Sunshield Fully Deployed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/04/webb-team-tensions-fifth-layer-sunshield-fully-deployed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=5 January 2022|date=January 4, 2022}}</ref> 5. januarja 2022 je nadzor misije uspešno uporabil sekundarno ogledalo teleskopa, ki se je zaskočilo na dovoljeno odstopanje približno milimeter in pol. <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Secondary Mirror Deployment Confirmed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/05/secondary-mirror-deployment-confirmed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs|accessdate=6 January 2022|date=January 5, 2022}}</ref> 7. januarja 2022 je NASA namestila in zaklenila stransko ploščo glavnega ogledala. <ref name="NASA_2022_01_07">{{Navedi splet|title=First of Two Primary Mirror Wings Unfolds – James Webb Space Telescope|first=Alise |last=Fisher|website=blogs.nasa.gov {{!}} James Webb Space Telescope|date=2022-01-07|accessdate=2022-01-08|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/07/first-of-two-primary-mirror-wings-unfolds/}}</ref> Temu prvemu koraku je 8. januarja 2022 sledila namestitev zrcalne plošče na desni strani, kar je pomenilo popolno strukturno postavitev observatorija. <ref>{{Navedi splet|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/08/primary-mirror-wings-deployed-all-major-deployments-complete/|title=Primary Mirror Wings Deployed, All Major Deployments Complete|first=Alise |last=Fisher|date=January 8, 2022|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=January 8, 2022}}</ref> Vsaka plošča je sestavljena iz treh primarnih zrcalnih segmentov in jih je bilo treba zložiti, da je bilo mogoče vesoljski teleskop namestiti v ohišje rakete Ariane za izstrelitev teleskopa. Dva tedna po lansiranju je bila izjemno zapletena namestitev izvedena, kot je bilo načrtovano. <ref>{{Navedi splet|last=Berger|first=Eric|title=Remarkably, NASA has completed deployment of the Webb space telescope|url=https://cansciencenews.com/2022/01/08/remarkably-nasa-has-completed-deployment-of-the-webb-space-telescope/|website=cansciencenews.com|accessdate=8 January 2022|date=8 January 2022}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Space telescope's 'golden eye' opens, last major hurdle|url=https://phys.org/news/2022-01-space-telescope-golden-eye-major.html|website=phys.org|accessdate=9 January 2022|date=8 January 2022}}</ref> Skoraj mesec dni po izstrelitvi se je opravila še ena korekcija poti, da se JWST postavi v orbito halo okoli Sonca-Zemlja L2. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.newsledge.com/james-webb-space-telescope-first-30-days/|title=James Webb Space Telescope – The First 30 Days After Launch|date=3 March 2017|publisher=News Ledge}}</ref> == Dodelitev časa opazovanja == [[Slika:Atmospheric_Transmission-en.svg|desno|sličica|Atmosferska okna na infrardečem področju. Veliko te vrste svetlobe je blokirano, ko si jo ogledamo z zemeljske površine, kot da gledamo mavrico svetlob, vidimo lpa le eno med njimi.]] JWST čas opazovanja se dodeli prek programa Splošni opazovalci (GO), programa zajamčenih časovnih opazovanj (GTO) in programa za diskrecijo za zgodnje sproščanje (DD-ERS).<ref>{{Navedi splet|title=Calls for Proposals & Policy|url=https://jwst.stsci.edu/science-planning/calls-for-proposals-and-policy|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=13 November 2017}} {{PD-notice}}</ref> Program GTO zagotavlja zagotovljen čas opazovanja znanstvenikom, ki so razvili komponente strojne in programske opreme za observatorij. Go program ponuja vsem astronomom možnost, da zaprosijo za čas opazovanja in bo predstavljal velik del opazovalnega časa. Go programe izbere odbor za dodeljevanje časa (TAC), ki je podoben postopku pregleda predloga, ki se uporablja za vesoljski teleskop Hubble. === Znanstveni program zgodnje objave === Novembra 2017 je Inštitut za znanost o vesoljskem teleskopu napovedal izbor 13 direktorjevih programov za znanost o zgodnjih opazovanjih (DD-ERS), izbranih na osnovi razpisa.<ref>{{Navedi splet|title=Selections Made for the JWST Director's Discretionary Early Release Science Program|url=https://jwst.stsci.edu/news-events/news/News%20items/selections-made-for-the-jwst-directors-discretionary-early-release-science-program|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=13 November 2017|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20180808190059/https://jwst.stsci.edu/news-events/news/News%2520items/selections-made-for-the-jwst-directors-discretionary-early-release-science-program|archivedate=8 August 2018}} {{PD-notice}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Director's Discretionary Early Release Science Programs|url=https://www.stsci.edu/jwst/science-execution/approved-ers-programs|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=26 December 2021}}</ref> Opazovanja v JWST po koncu obdobja komisije. Teh 13 programov bo v prvih petih mesecih znanstvenega delovanja je prejelo skupno 460 ur opazovanja, ki segajo v znanstvene teme, vključno s Sončnim sistemom, ekso planeti, zvezdami in tvorbo zvezd, bližnjimi in oddaljenimi galaksijami, gravitacijskimi lečami in kvazarji. === Program za splošna opazovanja === Za cikel GO 1 je bilo na voljo 6000 ur opazovalnega časa za dodelitev, predloženih pa je bilo 1173 predlogov, ki zahtevajo skupno 24.500 ur opazovalnega časa. <ref>{{Navedi splet|title=JWST Cycle 1 General Observer Submission Statistics|url=https://www.stsci.edu/contents/news/jwst/2020/jwst-cycle-1-general-observer-submission-statistics|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=10 January 2022}}</ref> Izbor programov Ciklus 1 GO je bil objavljen 30. marca 2021, odobrenih je bilo 266 programov, med njimi 13 velikih programov in programov, ki proizvajajo podatke za javni dostop. <ref>{{Navedi splet|title=STScI Announces the JWST Cycle 1 General Observer Program|url=https://www.stsci.edu/contents/news/jwst/2021/stsci-announces-the-jwst-cycle-1-general-observer-program|accessdate=30 March 2021}}</ref> {{-}} ==Sklici in opombe== {{sklici|3}} ==Glej tudi== {{portal|Vesoljski polet|RocketSunIcon.svg}} *[[ATLAST teleskop|Vesoljski teleskop ATLAST]] ==Zunanje povezave== *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174464553 Prispevek o teleskopu na MMC RTV SLO] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vesoljski daljnogledi]] [[Kategorija:Vesoljske sonde ZDA]] [[Kategorija:2021 v znanosti]] j10sz71mzoka7tzpxrk4lsadkscenf0 5736858 5736813 2022-08-20T06:52:06Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje vesoljski polet | name = vesoljski teleskop James Webb | names_list = vesoljski teleskop naslednje generacije - Next Generation Space Telescope (NGST; 1996–2002) | image = JWST spacecraft model 2.png | image_caption = Teleskop s polno izproženimi deli | image_upright = <!-- Use this parameter to scale the image, instead of the deprecated "image_size"; see WP:IMGSIZE. --> | mission_type = [[Vesoljski observatorij|Astronomija]] | operator = [[Space Telescope Science Institute|STScI]] ([[NASA]])<ref name="jwstPartners">{{cite web |url=https://www.jwst.nasa.gov/faq.html#partners|title=NASA JWST "Kdo sodeluje v projektu?"|publisher=NASA|access-date=18 November 2011}} {{PD-notice}}</ref> | COSPAR_ID = [https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=JWST 2021-130A] | SATCAT = 50463<ref name="celestrakRawTLE">{{cite web|url=https://celestrak.com/satcat/tle.php?CATNR=50463|title=JWST|last=Kelso|first=Thomas S.|date=25 December 2021|website=Celestrak|publisher=Celestrak|access-date=26 December 2021}}</ref> | website = {{oweb|https://jwst.nasa.gov/}} | mission_duration = {{Unbulleted list|20 let (pričakovano)<ref>{{Cite web|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/nasa-says-webbs-excess-fuel-likely-to-extend-its-lifetime-expectations/|title=NASA Says Webb’s Excess Fuel Likely to Extend its Lifetime Expectations – James Webb Space Telescope|website=blogs.nasa.gov}}</ref>|10 let (po načrtu)|5½ let (prvenstvene naloge)<ref>{{Cite web|url=https://jwst.nasa.gov/content/about/faqs/faq.html#howlong|title=FAQ Full General Public Webb Telescope/NASA|website=jwst.nasa.gov}}</ref>|{{time interval|25 December 2021 12:20|show=ymd|sep=,}} (preteklo)}} | manufacturer = {{Unbulleted list|[[Northrop Grumman]]|[[Ball Aerospace & Technologies|Ball Aerospace]]|[[L3Harris Technologies|L3Harris]]<ref name="jwstPartners" />}} | launch_mass = {{cvt|6161.4|kg}}<ref>{{cite tweet |last=Clark |first=Stephen |user=StephenClark1 |number=1473999069706129419 |title=Natančna teža vesoljskega teleskopa James Webb: 6161,4 kilograma, vključno z 167,5 kg hidrazina in 132,5 kg dinitrogen tetroksida za pogonski sistem. |date=23 December 2021 |access-date=23 December 2021}}</ref> | dimensions = {{cvt|20.197|x|14.162|m}}, sončnik | power = 2 [[watt|kW]] | launch_date = {{Start date|2021|12|25|df=yes}}, 12:20 [[Coordinated Universal Time|UTC]] | launch_rocket = [[Ariane 5|Ariane 5 ECA]] ([[Ariane flight VA256|VA256]]) | launch_site = {{Nowrap|[[Guiana Space Centre|Centre Spatial Guyanais]], [[ELA-3]]}} | launch_contractor = [[Arianespace]] | entered_service = | deactivated = | last_contact = | decay_date = | orbit_reference = [[Lagrange point|Sonce-Zemlja L<sub>2</sub> orbit]] | orbit_regime = [[Halo orbita]] | orbit_periapsis = {{cvt|250000|km}}<ref name="orbit">{{cite web |title=JWST Orbit |url=https://jwst-docs.stsci.edu/jwst-observatory-characteristics/jwst-orbit |website=JWST User Documentation |publisher=Space Telescope Science Institute |access-date=25 December 2021}}</ref> | orbit_apoapsis = {{cvt|832000|km}}<ref name="orbit" /> | orbit_inclination = | orbit_period = 6 mesecev | apsis = apsis | telescope_name = | telescope_type = [[Korsch teleskop]] | telescope_diameter = {{cvt|6.5|m}} | telescope_focal_length = {{cvt|131.4|m}} | telescope_focal_ratio = {{f/|20.2}} | telescope_area = {{cvt|25.4|m2}}<ref>{{cite web|title=JWST Telescope|url=https://jwst-docs.stsci.edu/jwst-observatory-hardware/jwst-telescope|work=James Webb Space Telescope User Documentation |publisher=Space Telescope Science Institute|date=23 December 2019|access-date=11 June 2020}} {{PD-notice}}</ref> | telescope_wavelength = 0.6–28.3 μm (oražno do srednje-infrardeče področje) | instruments_list = {{Infobox|child=yes | headerstyle = background: #ddf; | header1 = Instrumenti | data2 = {{Hlist|Senzor za fino vodenje, kamera za bližnje infra-rdeče področje in spektrograf brez reže - FGS-NIRISS|[[MIRI (Mid-Infrared Instrument)|MIRI]]|[[NIRCam]]|[[NIRSpec]]}} | header3 = Elementi | data4 = {{Hlist|integriran modul za znanstvene instrumente|Optični teleskop|vesoljsko vozilo ([[Spacecraft bus (JWST)|Bus]] in [[Sunshield (JWST)|sončnik]])}} }} | trans_band = {{ubl | [[S band|S-pas]], telemetrija, sledenje in kontrola | [[Ka band|Ka-pas]], zajem podatkov }} | trans_bandwidth = {{ubli | S-band up: 16 kbit/s | S-band down: 40 kbit/s | Ka-band down: do 28 Mbit/s }} | insignia = JWST Launch Logo.png | insignia_caption = James Webb Space Telescope mission logo | insignia_upright = 0.8 <!-- Use this parameter to scale the image, instead of the deprecated "insignia_size"; see WP:IMGSIZE. --> }} '''Vesoljski teleskop James Webb''' ('''JWST''') je vesoljski [[teleskop]], ki ga je razvila [[NASA]] s prispevki Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA). Teleskop je dobil ime po [[James Webb|Jamesu E. Webbu]],<ref name="NAT-20210-7232">{{cite journal|last=Witze|first=Alexndra|date=23 July 2021|title=NASA investigates renaming James Webb telescope after anti-LGBT+ claims. Some astronomers argue the flagship observatory{{snd}}successor to the Hubble Space Telescope{{snd}}will memorialize discrimination. Others are waiting for more evidence.|url=https://www.nature.com/articles/d41586-021-02010-x|journal=Nature|volume=596|issue=7870|pages=15–16|doi=10.1038/d41586-021-02010-x|pmid=34302150|access-date=23 July 2021|s2cid=236212498}}</ref> ki je od 1961 do 1968 vodil agencijo NASA in je imel osrednjo vlogo v programu Apollo.<ref>{{cite web|url=http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=33148|archive-url=https://web.archive.org/web/20030821120829/http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=33148|url-status=dead|archive-date=21 August 2003|title=ESA JWST Timeline|access-date=13 January 2012}} {{PD-notice}}</ref><ref name="jwst NASA2">{{cite web|last=During|first=John|title=The James Webb Space Telescope|url=https://www.jwst.nasa.gov/|publisher=NASA|access-date=31 December 2011}}{{PD-notice}}</ref> JWST naj bi nasledil [[Vesoljski teleskop Hubble]] kot naslednji vodilni projekt v astrofiziki. JWST je bil lansiran 25. decembra 2021 s poletom [[Ariane (družina raket)|Ariane]] VA256. Teleskop je zasnovan tako, da v primerjavi s Hubblom zagotavlja izboljšano infrardečo ločljivost in večjo občutljivost za opazovanje predmetov, ki so do 100-krat šibkejši;<ref name="deepersky2">{{Cite web|url=https://briankoberlein.com/blog/deeper-sky|title=A Deeper Sky &#124; by Brian Koberlein|website=briankoberlein.com}}</ref> omogočil naj bi širok spekter preiskav na področjih astronomije in kozmologije, tako opazovanje do rdečega premika z≈20 nekaterih najstarejših, najbolj oddaljenih dogodkov in predmetov v vesolju, kot so prve zvezde in oblikovanje prvih galaksij, in pa podrobno atmosfersko karakterizacijo eksoplanetov, ki bi bili zanimivi za naselitev. Primarno ogledalo JWST premera 6.5 m sestavlja 18 šesterokotnih zrcalnih segmentov iz pozlačenega berilija. Tako ima Webbov teleskop za zbiranje svetlobe na voljo približno 5,6-krat večjo površino kot Hubble s premerom 2,4 m (25,37 m2 površine v primerjavi s 4,525 m2 pri Hubblu). Za razliko od Hubbla, ki vesolje opazuje v bližnjem ultravijoličnem, vidnem in bližnje infrardečem delu (0,1–1,0 μm) spektra, bo JWST opazoval v območju s krajšimi valovnimi dolžinami, od dolgovalovne vidne svetlobe (rdeče) do srednje infrardečega sevanja (0,6–28,3 μm). Tako bo lahko opazoval predmete z visokim rdečim zamikom, ki so za Hubbla prestari, prešibki in preveč oddaljeni. Teleskop je treba držati pod temperaturo 50 K (−223 °C), da so šibki infrardeči signali lahko zaznani brez motenj zaradi drugih virov toplote. Postavljen bo v bližino Lagrangove točke L2 sistema Sonce-Zemlja, približno 1,5 milijona kilometrov proč od Zemlje. Pred toploto Sonca, Zemlje in Lune ga bo ščitil ščitnik v obliki petih [[Romboid|rombov]]. Za razvoj teleskopa je bil odgovoren Nasin center v Marylandu (Goddard Space Flight Center, GSFC), trenutno pa teleskop upravlja Znanstveni inštitut za vesoljske teleskope.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jwst.nasa.gov/content/about/index.html|title=About Webb|publisher=NASA|date=2019|accessdate=4 June 2021}} {{PD-notice}}</ref> Podjetje [[Northrop Grumman]] je bilo odgovorno za izgradnjo teleskopa.<ref>{{Navedi splet|date=2017|title=James Webb Space Telescope|url=http://www.northropgrumman.com/Capabilities/JWST/Pages/default.aspx|accessdate=31 January 2017|publisher=Northrop Grumman}}</ref> Razvoj se je s proračunom v vrednosti 500 milijonov USD začel leta 1996 za začetek delovanja, ki je bil sprva načrtovan za leto 2007.<ref name="stsci1996">{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1996|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20140203162411/http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1996|archivedate=3 February 2014|title=STSCI JWST History 1996|publisher=Stsci.edu|accessdate=16 January 2012}}</ref> V letu 2005 je bilo veliko zamud in stroškov, tako z raztrgano sončno izolacijo med testi, priporočilom neodvisne revizijske komisije, kasneje tudi zaradi pandemijo COVID-19,<ref name="cvdly">{{Navedi novice|url=https://spacenews.com/coronavirus-pauses-work-on-jwst/|title=Coronavirus pauses work on JWST|date=20 March 2020|first=Jeff|last=Foust|publisher=SpaceNews}}</ref><ref name="NASA-20200716">{{Navedi splet|url=https://www.esa.int/Science_Exploration/Space_Science/James_Webb_Space_Telescope_to_launch_in_October_2021|title=James Webb Space Telescope to launch in October 2021|website=www.esa.int}} {{PD notice}}</ref><ref name="NYT-20200716">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2020/07/16/science/nasa-james-webb-space-telescope-delay.html|title=NASA Delays James Webb Telescope Launch Date, Again – The universe will have to wait a little longer|last=Overbye|first=Dennis|date=16 July 2020|work=The New York Times|accessdate=17 July 2020}}</ref>, problemi z izstrelitvijo rakete [[Ariane 5]] in samega teleskopa ter komunikacijskimi vprašanji med teleskopom in izstrelitvenim vozilom.<ref name="24dec">{{Navedi splet|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/14/webb-space-telescope-launch-date-update/|title=Update on Webb telescope launch|publisher=NASA|date=14 December 2021|accessdate=14 December 2021}} {{PD-notice}}</ref><ref name="NYT-20211214">{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis|authorlink=Dennis Overbye|title=Why the World's Astronomers Are Very, Very Anxious Right Now – The James Webb Space Telescope is endowed with the hopes and trepidations of a generation of astronomers|url=https://www.nytimes.com/2021/12/14/science/james-webb-telescope-launch.html#permid=115929090|date=14 December 2021|work=The New York Times|accessdate=15 December 2021}}</ref><ref name="SLN-20211219">{{Navedi novice|last=Karlis|first=Nicole|title=Decades of work are riding on the James Webb Space Telescope – What happens if it fails? – As one of the most expensive space missions in history, there's a lot on the line for launch|url=https://www.salon.com/2021/12/19/james-webb-telescope-launch/|date=19 December 2021|work=salon.com|accessdate=19 December 2021}}</ref> Gradnja je bila končana pozno leta 2016, nato se je začela obsežna faza testiranja.<ref name="sd12-162">{{cite web|url=http://www.spacedaily.com/reports/James_Webb_Space_Telescope_observatory_is_assembled_999.html|title=James Webb Space Telescope observatory is assembled|publisher=Space Daily|date=29 December 2016|access-date=3 February 2017}}</ref><ref name="snews12-162">{{cite news|url=http://spacenews.com/no-damage-to-jwst-after-vibration-test-anomaly/|title=No damage to JWST after vibration test anomaly|author=Foust, Jeff|newspaper=SpaceNews|date=23 December 2016|access-date=3 February 2017}}</ref> JWST so lansirali 12:20 UTC 25. decembra 2021<ref name="NASA-202112272">{{cite news|last1=Pinoi|first1=Natasha|last2=Fiser|first2=Alise|last3=Betz|first3=Laura|title=NASA's Webb Telescope Launches to See First Galaxies, Distant Worlds - NASA's James Webb Space Telescope launched at 7:20 a.m. EST Saturday [Dec. 25, 2021] on an Ariane 5 rocket from Europe's Spaceport in French Guiana, South America.|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasas-webb-telescope-launches-to-see-first-galaxies-distant-worlds|date=27 December 2021|work=[[NASA]]|access-date=28 December 2021}}</ref> z nosilno raketo Ariane 5 iz vesolskega centra Kourou v [[Francoska Gvajana|Francoski Gvajani]], satelit se je od matičnega plovila odcepil 27 minut kasneje.<ref name="AS-202112252">{{cite press release|url=https://www.arianespace.com/press-release/ariane-5-successful-launch-webb-space-telescope/|title=Ariane 5 goes down in history with successful launch of Webb|work=[[Arianespace]]|date=25 December 2021|access-date=25 December 2021}}</ref> Izstrelitev je NASA opisala kot »brezhibno« in »popolno«<ref name="reaction2">{{Cite web|url=https://www.space.com/james-webb-space-telescope-launch-nasa-reaction|title='It's truly Christmas': James Webb Space Telescope's yuletide launch has NASA overjoyed|first=Tereza |last=Pultarova |date=25 December 2021|website=Space.com}}</ref>. 8. januarja 2022 je bil teleskop v celoti in uspešno konfiguriran v svojo operativno konfiguracijo<ref name="NYT-202201082">{{cite news|last1=Roulette|first1=Joey|last2=Overbye|first2=Dennis|title=The James Webb Space Telescope Finishes Unfolding: How to Watch - While there are no cameras aboard the spacecraft, NASA is providing updates as the telescope deploys its mirrors. Here’s what you need to know.|url=https://www.nytimes.com/2022/01/08/science/webb-telescope-nasa-time-livestream.html|date=8 January 2022|work=[[The New York Times]]|access-date=8 January 2022}}</ref><ref name="NASA-202201082">{{cite news|last1=Pinol|first1=Natasha|last2=Fisher|first2=Alise|last3=Betz|first3=Laura|last4=Margetta|first4=Robert|title=Release 22-004: NASA’s Webb Telescope Reaches Major Milestone as Mirror Unfolds|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-s-webb-telescope-reaches-major-milestone-as-mirror-unfolds|date=8 January 2022|work=[[NASA]]|access-date=9 January 2022}}</ref>, 11. februarja pa je dosegel svoj končni cilj, ko je posnel prve fotografije.<ref name="NYT-202112252">{{cite news |title=Live Updates: Webb Telescope Launches on Long-Awaited Journey|url=https://www.nytimes.com/live/2021/12/25/science/webb-telescope-launch-nasa|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|access-date=25 December 2021}}</ref><ref name="NYT-20211225do2">{{cite news|last1=Overbye|first1=Dennis|last2=Roulette|first2=Joey|title=James Webb Space Telescope Launches on Journey to See the Dawn of Starlight - Astronomers were jubilant as the spacecraft made it off the launchpad following decades of delays and cost overruns. The Webb is set to offer a new keyhole into the earliest moments of our universe.|url=https://www.nytimes.com/2021/12/25/science/james-webb-telescope-launch.html|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|access-date=25 December 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/edinstveni-teleskop-james-webb-v-vesolju-posnel-prve-fotografije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-02-21}}</ref> Več tednov bo še trajalo, da se ohladi na svojo obratovalno temperaturo, nato pa se bo pred začetkom načrtovanega raziskovalnega programa približno pet mesecev preskušal in umerjal s prvimi slikami.<ref>[https://webbtelescope.org/quick-facts/mission-launch-quick-facts Mission and Launch Quick Facts] - ''"Po dosegu svoje orbite bo webb najprej opravi testiranje znanstvenih delov in kalibriranje. Nato se bodo začele redne znanstvene naloge in z njimi slike, približno šest mesecev po izstrelitvi. Vendar pa je normalno, da lahko serijo "[Prva svetloba (astronomija)|prva svetloba]]" pričakujemo nekoliko prej."''</ref><ref>[https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/10/following-the-next-steps-in-webbs-journey NASA JWST Blog]: observations expected to be available by summer 2022 (''"Rest assured that this summer will sizzle with the hot (nay cold?) observations we will soon be sharing!"'')</ref> == Lastnosti == [[Slika:Atmospheric_electromagnetic_opacity.svg|levo|sličica| Prepustnost Zemljine atmosfere za različne valovne dolžine sevanja, med drugim za [[Svetloba|vidno svetlobo]]]] Vesoljski teleskop James Webb je za pol lažji od [[Vesoljski teleskop Hubble|vesoljskega teleskopa Hubble]], vendar pa je Webbovo primarno ogledalo; ki je iz berilija, prevlečeno z zlatom, sestavljeno iz 18 šesterokotnih ogledal, premera 6.5 m; več kot šestkrat večje od Hubblovega {{Convert|2.4|m|ft|adj=on}}. Od tega {{Cvt|0.9|m2|adj=on}} pokrivajo podpore za sekundarno ogledalo<ref>{{Navedi časopis|last=Lallo|first=Matthew D.|year=2012|title=Experience with the Hubble Space Telescope: 20 years of an archetype|journal=Optical Engineering|volume=51|issue=1|pages=011011–011011–19|arxiv=1203.0002|bibcode=2012OptEn..51a1011L|doi=10.1117/1.OE.51.1.011011}}</ref>, tako da je njegova dejanska površina zbiranja svetlobe približno 5,6-krat večja od Hubblovih {{Cvt|4.525|m2|ft2|adj=on}}. Berilij je zelo toga, trda, lahka in nemagnetna kovina, ki se pogosto uporablja v letalstvu in natančno ohranja svojo obliko tudi v ultra hladnem okolju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/topics/technology/features/webb-beryllium.html|title=NASA - The "Not So Heavy Metal Video": James Webb Space Telescope's Beryllium Mirrors|website=www.nasa.gov}}</ref> Zlata prevleka zagotavlja infrardečo odbojnost in vzdržljivost. JWST je zasnovan predvsem za bližnjo infrardečo astronomijo, lahko pa vidi tudi oranžno in rdeče vidno sevanje ter (odvisno od instrumenta) srednje infrardečo območje. Zazna lahko zazna do 100-krat šibkejše predmete kot Hubble in telesa iz veliko bolj zgodnje zgodovine vesolja, iz časa [[Rdeči premik|rdečega premika]] z≈20 (približno 180 milijonov let po [[Prapok|velikem poku]]).<ref name="deepersky">{{Navedi splet|url=https://briankoberlein.com/blog/deeper-sky|title=A Deeper Sky &#124; by Brian Koberlein|website=briankoberlein.com}}</ref> Za primerjavo, najzgodnejše zvezde naj bi nastale med z≈30 in z≈20 (100-180 milijonov let kozmičnega časa),<ref name="FAQ_scientists">{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/content/forScientists/faqScientists.html|title=FAQ for Scientists Webb Telescope/NASA|website=jwst.nasa.gov}}</ref> prve galaksije pa morda okoli rdečega premika z≈15 (približno 270 milijonov let kozmičnega časa). Hubble ni zmožen videti dlje kot do zelo zgodnje ponovne ionizacije<ref name="yale20160303">{{Navedi splet|url=http://news.yale.edu/2016/03/03/shattering-cosmic-distance-record-once-again|title=Shattering the cosmic distance record, once again|publisher=[[Yale University]]|first=Jim|last=Shelton|date=March 3, 2016|accessdate=March 4, 2016}}</ref><ref name="heic1604">{{Navedi splet|url=http://www.spacetelescope.org/news/heic1604/|title=Hubble breaks cosmic distance record|website=SpaceTelescope.org|id=heic1604|date=March 3, 2016|accessdate=March 3, 2016}}</ref> pri približno z≈11,1 (galaksija [[GN-z11]], kozmični čas 400 milijonov let).<ref>{{Navedi časopis|last=Oesch|first=P. A.|last2=Brammer|first2=G.|last3=van Dokkum|first3=P.|displayauthors=etal|date=March 2016|title=A Remarkably Luminous Galaxy at ''z''=11.1 Measured with ''Hubble Space Telescope'' Grism Spectroscopy|journal=[[The Astrophysical Journal]]|volume=819|issue=2|at=129|arxiv=1603.00461|bibcode=2016ApJ...819..129O|doi=10.3847/0004-637X/819/2/129}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.sciencealert.com/even-when-hubble-looks-as-far-back-in-time-as-possible-it-still-can-t-find-the-first-stars|title=Hubble Has Looked Back in Time as Far as It Can And Still Can't Find The First Stars|first=Nancy|last=Atkinson|work=Universe Today}}</ref><ref name="deepersky" /> Zasnova se osredotoča na bližnje do srednje infrardeče območje svetlobe iz treh glavnih razlogov: * predmeti z velikim [[Rdeči premik|rdečim premikom]] (zelo stari in oddaljeni) imajo vidne emisije, ki so premaknjene v infrardeče območje, zato jih danes lahko opazujemo le s pomočjo infrardeče astronomije; * hladnejši predmeti, kot so diski naplavin in planeti, najmočneje oddajajo v infrardeči svetlobi; * te infrardeče pasove je težko preučevati s tal ali z obstoječimi vesoljskimi teleskopi, kot je Hubble. Zemeljski teleskopi morajo gledati skozi Zemljino atmosfero, ki je v številnih infrardečih pasovih neprozorna (glej sliko [[Ozračje|atmosferske absorpcije]]). Tudi tam, kjer je atmosfera prozorna, je številne ciljne kemične spojine, kot so voda, ogljikov dioksid in metan, moč najti tudi v Zemljini atmosferi, kar močno otežuje analizo. POleg tega obstoječi vesoljski teleskopi, kot je Hubble, ne morejo preučevati teh pasov, ker njihova zrcala niso dovolj hladna - Hubblovo zrcalo je ohlajeno na približno 15 °C (288 K), tako da že sam teleskop močno seva v infrardečem območju.<ref name="ipac.caltech.edu">{{Navedi splet|url=http://www.ipac.caltech.edu/outreach/Edu/orbit.html|title=Infrared astronomy from earth orbit|publisher=Infrared Processing and Analysis Center, NASA Spitzer Science Center, California Institute of Technology|date=2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161221020839/http://www.ipac.caltech.edu/outreach/Edu/orbit.html|archivedate=21 December 2016}}{{PD-notice}}</ref> JWST lahko opazuje tudi telesa v bližini, recimo v našem [[Osončje|osončju]], ki imajo navidezno [[Kotna hitrost|kotno hitrost]] 0,030 ločnih sekund na sekundo ali manj. To so med drugim planeti in sateliti, kometi in asteroidi izven Zemljine orbite ter »skoraj vsa« znana telesa v Kuiperjevem pasu.<ref name="FAQ_scientists">{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/content/forScientists/faqScientists.html|title=FAQ for Scientists Webb Telescope/NASA|website=jwst.nasa.gov}}</ref> Poleg tega lahko opazi sprotne, nenačrtovane cilje v 48 urah po odločitvi za opazovanje, kot so [[Supernova|supernove]] in [[Izbruh žarkov gama|izbruhe gama žarkov]].<ref name="FAQ_scientists" /> JWST bo deloval v halo orbiti in krožil okoli točke v vesolju, znane kot Lagrangeova točka Sonce-Zemlja L2, približno 1.500.000 km izven Zemljine orbite okoli Sonca. Njegov dejanski položaj se bo med kroženjem gibal med približno 250.000 km in 832.000 km od L2, tako da bo izven Zemljine in Lunine sence. Za primerjavo, Hubble kroži 550 km nad zemeljsko površino, Luna pa je približno 400.000 km od Zemlje. Objekti v bližini te točke L2 Sonce-Zemlja lahko krožijo okoli Sonca sinhrono z Zemljo, kar omogoča teleskopu, da ostane na približno stalni razdalji z neprekinjeno orientacijo svojega edinstvenega ščitnika opreme pred Soncem, Zemljo in Luno. Skupaj s svojo široko orbito, ki se izogiba sencam, lahko teleskop hkrati blokira toploto in svetlobo vseh treh teles ter se izogne tudi najmanjšim temperaturnim spremembam senc Zemlje in Lune, hkrati pa ohranja neprekinjeno napajanje s sončno energijo in komunikacijo z Zemljo z proti Soncu obrnjeni strani. Tako bo vesoljsko plovilo ostalo na konstantni temperaturi pod 50 K (–223 °C), ki je potrebna za šibka infrardeča opazovanja.<ref name="nasasunshield">{{cite web|title=The Sunshield|url=http://www.jwst.nasa.gov/sunshield.html|website=nasa.gov|publisher=NASA|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.nationalgeographic.com/2015/04/150423-hubble-anniversary-webb-telescope-space|title=Hubble Still Wows At 25, But Wait Till You See What's Next|publisher=National Geographic|author=Drake, Nadia|date=24 April 2015}}</ref> Servisiranje JWST zaenkrat ni načrtovano. Misija s posadko za popravilo ali razširitev observatorija, kot je bilo storjeno za Hubble, bi bila nemogoča,<ref>{{Navedi splet|title=Why is Webb not serviceable like Hubble?|url=https://webb.nasa.gov/content/about/faqs/faq.html#serviceable|website=James Webb Space Telescope (FAQ)|accessdate=31 December 2021}}</ref> in po besedah pridruženega administratorja Nase Thomasa Zurbuchena so kljub vsem prizadevanjem ugotovili, da je oddaljena misija brez posadke presegala takratno tehnologijo, ko je bil JWST zasnovan.<ref name="refuel-natgeog">https://www.nationalgeographic.com/science/article/relief-as-nasas-most-powerful-space-telescope-finishes-risky-unfolding</ref><ref>{{Navedi splet|last=Foust|first=Jeff|title=Scientists, engineers push for servicing and assembly of future space observatories|url=https://spacenews.com/scientists-engineers-push-for-servicing-and-assembly-of-future-space-observatories/|website=SpaceNews|accessdate=31 December 2021|date=February 2, 2018}}</ref> Ob uspešnem lansiranju je NASA objavila pripraviljene olajšave za morebitne servisne misije v prihodnje, tako med drugim natančna vodila v obliki križev na površini JWST, rezervoarje za gorivo, ki jih je mogoče ponovno napolniti, odstranljivo toplotno zaščito in dostope za montažo.<ref name="refuel-verge">https://www.theverge.com/2021/12/28/22816310/nasa-james-webb-space-telescope-jwst-deployment-sequence</ref><ref name="refuel-natgeog" /><gallery align="center" mode="packed" heights="200"> Slika:James Webb Space Telescope 2009 top.jpg|alt=pogled na JSWT od zgoraj|pogled na JSWT od zgoraj Slika:James Webb Space Telescope 2009 bottom.jpg|alt=Pogled od spodaj (na stran, obrnjeno proti soncu)|Pogled od spodaj (na stran, obrnjeno proti soncu) </gallery> === Zaščita pred soncem === [[Slika:James_Webb_telescope_sunshield.jpg|desno|sličica| Preskusna enota sončnega ščita, zložena in razširjena v [[Northrop Grumman|obratu Northrop Grumman]] v Kaliforniji, 2014]] JWST je treba ohranjati pod 50 K (–223,2 °C), ker bi drugače infrardeče sevanje iz samega teleskopa preplavilo njegove instrumente. Zato uporablja velik ščitnik pred svetlobo in toploto Sonca, Zemlje in Lune, njegov položaj blizu Sonca-Zemlja L2 pa ohranja vsa tri telesa ves čas na isti strani vesoljskega plovila.<ref>{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/orbit.html|title=The James Webb Space Telescope|website=nasa.gov|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}</ref> Njegova halo orbita okoli točke L2 se izogiba senci Zemlje in Lune ter ohranja stalno okolje za delovanje tako sončnega ščita kakor tudi sončnih celic.<ref name="stsci.edu2">{{cite web|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/design/orbit|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20140203174537/http://www.stsci.edu/jwst/overview/design/orbit|url-status=dead|archive-date=3 February 2014|title=L2 Orbit|publisher=Space Telescope Science Institute|access-date=28 August 2016}}</ref> Zaščita vzdržuje stabilno temperaturo za strukture na osojni strani, kar je ključnega pomena za vzdrževanje natančne prostorske poravnave primarnih zrcalnih segmentov.<ref name="nasasunshield2">{{cite web|title=The Sunshield|url=http://www.jwst.nasa.gov/sunshield.html|website=nasa.gov|publisher=NASA|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}</ref> Petslojni ščitnik za sončenje, vsak sloj tanek kot človeški las<ref>{{cite web|url=https://www.jwst.nasa.gov/content/about/innovations/coating.html|title=Sunshield Coatings Webb/NASA|website=jwst.nasa.gov|access-date=3 May 2020}} {{PD-notice}}</ref>, je izdelan iz Kaptona E, komercialno dostopnega poliimidnega filma podjetja DuPont ter membran, dodatno prevlečenih z aluminijem na obeh straneh. Zgornji površini dveh membran, ki sta obrnjeni proti Soncu, sta dodatno prevlečeni s plastjo dopiranega silicij, ki odbija sončno toploto nazaj v vesolje.<ref name="nasasunshield3">{{cite web|title=The Sunshield|url=http://www.jwst.nasa.gov/sunshield.html|website=nasa.gov|publisher=NASA|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}</ref> Med dejavniki, ki so odložili projekt, so bile nenamerna raztrganja teh površin med testiranjem leta 2018.<ref name="Clery">{{cite web|url=https://www.science.org/content/article/nasa-announces-more-delays-giant-space-telescope|title=NASA announces more delays for giant space telescope|website=Science|last1=Clery|first1=Daniel|date=27 March 2018|access-date=5 June 2018|url-access=limited}}</ref> Sončni ščit je bil zasnovan tako, da se dvanajstkrat zložen prilega v [[Ariane 5|nosilni obod]] rakete [[Ariane 5]], ki v premeru meri {{Cvt|4.57|m|ft}} in {{Cvt|16.19|m|ft}} v dolžino. Po načrtih so dokončno razporejene dimenzije ščita {{Cvt|14.162|x|21.197|m}}. Senčnik so ročno izdelali v podjetju ManTech (NeXolve) v [[Huntsville, Alabama|Huntsvillu v Alabami]], potem pa ga poslali na testiranje [[Northrop Grumman|v Northrop Grumman]] v Redondo Beachu v Kaliforniji.<ref name="Morring">{{Navedi revijo|last=Morring|first=Frank Jr.|date=16 December 2013|title=JWST Sunshade Folding, Deployment In Test|url=https://aviationweek.com/defense-space/space/jwst-sunshade-folding-deployment-test|magazine=[[Aviation Week & Space Technology]]|pages=48–49|issn=0005-2175}}</ref> Zaradi sončnega ščita ima JWST vedno omejeno vidno področje. Teleskop lahko s svojega mesta v danem trenutku vidi 40 odstotkov neba in celotno nebo v obdobju šestih mesecev,<ref name="Readyshield">{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Ready for Sunshield Deployment and Cooldown|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webb-ready-for-sunshield-deployment-and-cooldown/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}</ref> kolikor časa potrebuje za pol poti okoli Sonca. === Optika === [[Slika:Engineers_Clean_JWST_Secondary_Reflector_with_Carbon_Dioxide_Snow.jpg|desno|sličica| Inženirji čistijo testno ogledalo s snegom iz ogljikovega dioksida, 2015]] [[Slika:James_Webb_Space_Telescope_Revealed_(26832090085).jpg|desno|sličica| Glavno ogledalo, sestavljeno v Goddard Space Flight Center, maj 2016]] Primarno ogledalo JWST ima premer {{Cvt|6.5|m}}, v obliki pozlačenega berilijevega reflektorja z zbiralno površino je {{Cvt|25.4|m2}}. Izdelano v enem samem kosu bi bilo preveliko za nosilne rakete, ki so bile tedaj na voljo. Ogledalo je tako sestavljeno iz 18 šesterokotnih segmentov ( več-zrcalni teleskop Guida Horna d'Arturoja ), ki so se po izstrelitvi teleskopa preuredili. [[Valovno čelo|Zaznavanje valovne fronte na]] ravnini slike se uporablja za pravilno namestitev zrcalnih segmentov s pomočjo zelo natančnih mikro motorjev. Po tej začetni konfiguraciji so potrebne le občasne posodobitve vsakih nekaj dni, da se ohrani optimalni fokus. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/ote/wavefront-sensing-and-control|archiveurl=https://archive.today/20120805213402/http://www.stsci.edu/jwst/ote/wavefront-sensing-and-control|archivedate=5 August 2012|title=JWST Wavefront Sensing and Control|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=9 June 2011}}</ref> Pri ozemeljskih teleskopih, kot so na primer teleskopih Keck je treba z [[Aktivna optika|aktivno optiko]] nenehno prilagajati zrcalne segmente[[Aktivna optika|,]] da se nevtralizirajo učinki gravitacije in vremenskih motenj. Teleskop Webb bo uporabljal 126 motorčkov za občasno prilagajanje optike, glede na to, da je v vesolju malo okoljskih motenj za teleskop. <ref name="wired-20191022">{{Navedi revijo|last=Mallonee|first=Laura|title=NASA's Biggest Telescope Ever Prepares for a 2021 Launch|url=https://www.wired.com/story/nasas-biggest-telescope-ever-prepares-2021-launch/|magazine=9|access-date=4 June 2021}}</ref> JWST optično je JSWT zasnovan kot anastigmat s tremi zrcali, <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/ote/mirrors|archiveurl=https://archive.today/20120805184514/http://www.stsci.edu/jwst/ote/mirrors|archivedate=5 August 2012|title=JWST Mirrors|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=9 June 2011}}</ref> ki uporablja ukrivljeno sekundarno in terciarno zrcalo za preslikavo brez [[Optična napaka|optičnih aberacij]] v širokem polju. Sekundarno ogledalo ima premer {{cvt|0.74|m|ft}}. Poleg tega je na voljo fino krmilno ogledalo, ki lahko prilagodi svoj položaj večkrat na sekundo, da zagotovi stabilizacijo slike. Primarni segmenti ogledala so na zadnji strani izvotljeni v obliki satja, da se jim zmanjša teža. Ball Aerospace & Technologies je bil glavni optični podizvajalec za projekt JWST, ki ga vodi glavni izvajalec Northrop Grumman Aerospace Systems, po pogodbi NASA Goddard Space Flight Center v Greenbeltu v Marylandu. Podjetje Ball Aerospace & Technologies je izdelalo in poliralo osemnajst primarnih segmentov ogledal, sekundarnih, terciarnih in finih krmilnih ogledal ter rezervnih delov iz surovih segmentov iz berilija (proizvod več podjetij, med drugim Axsys, Brush Wellman in Tinsley Laboratories).<ref>{{Navedi splet|title=James Webb Space Telescope Marks Manufacturing Milestone (Press Release)|url=http://www.spaceref.com/news/viewpr.html?pid=17663|website=Space Ref|accessdate=25 December 2021|date=23 August 2005}}</ref> === Znanstveni instrumenti === [[Slika:Nircam_modules.jpg|desno|sličica|NIRCam model]] [[Slika:NIRSpec_Astrium.jpg|desno|sličica|NIRSpec model]] [[Slika:JWST_MIRI_model.jpg|desno|sličica| Model MIRI v merilu 1:3]] Integrirani znanstveni instrumentni modul (ISIM) je okvir, ki teleskopu Webb zagotavlja električno energijo, računalniške vire, zmogljivost hlajenja in strukturno stabilnost. Narejen je iz vezanega grafitno-epoksidnega kompozita, pritrjenega na spodnjo stran teleskopa. ISIM vsebuje štiri znanstvene instrumente in kamero za vodenje.<ref name="isim">{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/isim.html|title=JWST: Integrated Science Instrument Module (ISIM)|publisher=NASA|date=2017|accessdate=2 February 2017}} {{PD-notice}}</ref> * NIRCam (bližnja infrardeča kamera) je infrardeča slikovna naprava, ki bo imela spektralno pokritost od roba vidnega (0,6 μm) do bližnje infrardeče (5 μm)<ref>{{cite web|url=http://www.stsci.edu/jwst/instruments/nircam/|archive-url=https://www.webcitation.org/6FHXODFHR?url=http://www.stsci.edu/jwst/instruments/nircam/|url-status=dead|archive-date=21 March 2013|title=James Webb Space Telescope Near Infrared Camera|publisher=STScI|access-date=24 October 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=http://ircamera.as.arizona.edu/nircam/|title=NIRCam for the James Webb Space Telescope|publisher=University of Arizona|access-date=24 October 2013}}</ref>. Na voljo je 10 senzorjev s po 4 mega pik. NIRCam bo služil tudi kot senzor valovne fronte observatorija, ki je potreben za zaznavanje valovne fronte in nadzor. NIRCam je zgradila ekipa, ki jo vodi Univerza v Arizoni, z glavno raziskovalko Marcio J. Rieke. Industrijski partner je Lockheed-Martinov napredni tehnološki center v Palo Altu v Kaliforniji. .<ref name="WhoDoesWhatWeb">{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|archiveurl=http://arquivo.pt/wayback/20090715053935/http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|archivedate=15 July 2009|title=JWST Current Status|publisher=STScI|accessdate=5 July 2008}}</ref> * NIRSpec (Near InfraRed Spectrograph) se bo ukvarjal s spektroskopijo na istem območju valovnih dolžin. Zgradila ga je Evropska vesoljska agencija pri ESTEC v Noordwijku na Nizozemskem. Vodilna razvojna ekipa vključuje člane iz Airbus Defense and Space, Ottobrunna in Friedrichshafena v Nemčiji ter Goddard Space Flight Centra, s Pierrom Ferruitom (École normale supérieure de Lyon) kot projektnim znanstvenikom NIRSpec. Zasnova NIRSpec zagotavlja tri načine opazovanja: način nizke ločljivosti z uporabo prizme, način R~1000 z več objekti in R~2700 integralno polje ali način spektroskopije z dolgo režo.<ref name="nirspec2">{{cite web|url=http://sci.esa.int/jwst/45694-nirspec-the-near-infrared-spectrograph/|title=NIRSpec – the near-infrared spectrograph on JWST|publisher=European Space Agency|date=22 February 2015|access-date=2 February 2017}}</ref> Preklapljanje načinov se izvede z uporabo mehanizma za predhodno izbiro valovne dolžine (tako imenovana naprava z filtrirnim kolesom) in izbiro ustreznega disperzivnega elementa (prizme ali rešetke). <ref name="nirspec3">{{cite web|url=http://sci.esa.int/jwst/45694-nirspec-the-near-infrared-spectrograph/|title=NIRSpec – the near-infrared spectrograph on JWST|publisher=European Space Agency|date=22 February 2015|access-date=2 February 2017}}</ref> Oba mehanizma temeljita na uspešnih mehanizmih ISOPHOT s kolesom Infrardečega vesoljskega observatorija. Način za več teles se opira na zapleten mehanizem mikro-zaklopa, ki omogoča hkratno opazovanje na stotine posameznih točk kjer koli v vidnem polju NIRSpec. Na voljo sta dva senzorja s 4 milijoni slikovnih pik. Mehanizme in njihove optične elemente je zasnoval, integriral in testiral [[Carl Zeiss]] Optronics GmbH. Oberkochen, Nemčija, po pogodbi z Astriumom .<ref name="nirspec">{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/jwst/45694-nirspec-the-near-infrared-spectrograph/|title=NIRSpec – the near-infrared spectrograph on JWST|publisher=European Space Agency|date=22 February 2015|accessdate=2 February 2017}}</ref> * MIRI (srednji infrardeči instrument) bo meril srednje do dolge infrardeče valovne dolžine od 5 do 27 μm. <ref name="miri2">{{cite web|url=http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|title=MIRI spectrometer for NGST|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|archive-date=27 September 2011}}</ref> Vsebuje srednjo infrardečo kamero kot slikovni spektrometer. MIRI je bil razvit v sodelovanju med NASA in konzorcijem evropskih držav, vodita pa ga George Rieke (Univerza v Arizoni) in Gillian Wright (UK Astronomy Technology Centre, Edinburgh, Škotska, del sveta za znanost in tehnologijo (STFC))<ref name="WhoDoesWhatWeb3">{{cite web|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20090715053935/http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|url-status=dead|archive-date=15 July 2009|title=JWST Current Status|publisher=STScI|access-date=5 July 2008}}</ref>). MIRI ima podobne kolesne mehanizme kot NIRSpec, ki jih prav tako razvil in izdelal Carl Zeiss Optronics GmbH po pogodbi z Inštitutom za astronomijo Max Planck, Heidelberg, Nemčija. Dokončan sklop optične klopi MIRI je bil sredi leta 2012 dostavljen Goddardovemu centru za vesoljske polete za končno integracijo v ISIM. Temperatura MIRI ne sme presegati 6 K (–267 °C; −449 °F): zagotavlja jo mehanski hladilnik helija, nameščen na topli strani okoljskega ščita.<ref name="miricooler">{{Navedi časopis|last=Banks|first=Kimberly|last2=Larson|first2=Melora|last3=Aymergen|first3=Cagatay|last4=Zhang|first4=Burt|year=2008|editor-last=Angeli|editor-first=George Z.|editor2-last=Cullum|editor2-first=Martin J.|title=James Webb Space Telescope Mid-Infrared Instrument Cooler systems engineering|url=http://ircamera.as.arizona.edu/MIRI/miricooler.pdf|journal=Proceedings of SPIE|series=Modeling, Systems Engineering, and Project Management for Astronomy III|volume=7017|page=5|bibcode=2008SPIE.7017E..0AB|doi=10.1117/12.791925|access-date=6 February 2016|quote=Fig. 1. Cooler Architecture Overview}}</ref> * FGS/NIRISS (Senzor finega usmerjanja in bližnje infrardeče slikanje in spektrograf brez rež), ki ga vodi Kanadska vesoljska agencija pod projektnim znanstvenikom Johnom Hutchingsom (Herzbergov raziskovalni center za astronomijo in astrofiziko, Nacionalni raziskovalni svet), se uporablja za stabilizacijo med znanstvenimi opazovanji. Meritve FGS se uporabljajo za nadzor celotne orientacije vesoljskega plovila in za pogon finega krmilnega ogledala za stabilizacijo slike. Kanadska vesoljska agencija zagotavlja tudi modul bližnje infrardečega snemalnika in spektrografa brez rež (NIRISS) za astronomsko slikanje in spektroskopijo v območju valovnih dolžin od 0,8 do 5 μm, ki ga vodi glavni raziskovalec René Doyon z Université de Montréal. Ker je NIRISS fizično nameščen skupaj s FGS, ju pogosto imajo za eno samo enoto. Služita pa povsem različnim namenom, ena naprava je znanstveni instrument, druga pa del podporne infrastrukture observatorija. NIRCam in MIRI imata koronografe, ki blokirajo zvezdno svetlobo za opazovanje šibkih ciljev, kot so planeti izven sončnega sistema in diski okoli zelo blizu svetlih zvezd .<ref name="nasamiri">{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/miri.html|title=JWST: Mid-Infrared Instrument (MIRI)|publisher=NASA|date=2017|accessdate=3 February 2017}} {{PD-notice}}</ref> Infrardeče detektorje za module NIRCam, NIRSpec, FGS in NIRISS je dostavilo podjetje Teledyne Imaging Sensors (prej Rockwell Scientific Company). Inženirska skupina za integrirani znanstveni instrumentni modul (Integrated Science Instrument Module - ISIM), vesoljski teleskop James Webb (JWST) in inženirska skupina za upravljanje in obdelavo podatkov (integrated Command and Data Handling ICDH) uporabljajo SpaceWire za pošiljanje podatkov med znanstvenimi instrumenti in opremo za obdelavo podatkov. <ref>[http://www.nasa.gov/vision/universe/watchtheskies/jwst_spacewired_prt.htm "NASA's James Webb Space Telescope Gets 'Spacewired'"] 2007 {{PD-notice}}</ref> === Vodilo vesoljskega plovila === [[Slika:SpacecraftBus-model.jpg|desno|sličica| Shema vodila vesoljskega plovila. Sončna plošča je zelena, svetlo vijolične plošče pa so radiatorji.]] Vodilo vesoljskega plovila je primarna podporna komponenta vesoljskega teleskopa James Webb, ki gosti številne računalniške, komunikacijske, električne, pogonske in strukturne dele.<ref name="jwstbus2">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/bus.html|title=The Spacecraft Bus|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}</ref> Skupaj s sončnim ščitom tvori element vesoljskega plovila vesoljskega teleskopa.<ref name="observ2">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/observatory.html|title=The JWST Observatory|publisher=NASA|date=2017|quote=The Observatory is the space-based portion of the James Webb Space Telescope system and is {{sic|comprised|hide=y|of}} three elements: the Integrated Science Instrument Module (ISIM), the Optical Telescope Element (OTE), which includes the mirrors and backplane, and the Spacecraft Element, which includes the spacecraft bus and the sunshield}} {{PD-notice}}</ref> Druga dva glavna elementa JWST sta integrirani znanstveni instrumentni modul (ISIM) in optični teleskop (OTE). Področje 3 ISIM je tudi znotraj vodil vesoljskega plovila; vključuje podsistem za upravljanje in obdelavo podatkov ISIM ter krio-hladilnik MIRI.<ref name="observ3">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/observatory.html|title=The JWST Observatory|publisher=NASA|date=2017|quote=The Observatory is the space-based portion of the James Webb Space Telescope system and is {{sic|comprised|hide=y|of}} three elements: the Integrated Science Instrument Module (ISIM), the Optical Telescope Element (OTE), which includes the mirrors and backplane, and the Spacecraft Element, which includes the spacecraft bus and the sunshield}} {{PD-notice}}</ref> Vodilo vesoljskega plovila je povezano z elementom optičnega teleskopa prek premičnega stolpa, jki je povezan tudi s ščitnikom pred soncem.<ref name="jwstbus3">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/bus.html|title=The Spacecraft Bus|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}</ref> Vodilo vesoljskega plovila je na "topli" strani sončnega ščita, obrnjeno proti soncu, in deluje pri temperaturi približno 300 K (27 °C; 80 °F).<ref name="observ4">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/observatory.html|title=The JWST Observatory|publisher=NASA|date=2017|quote=The Observatory is the space-based portion of the James Webb Space Telescope system and is {{sic|comprised|hide=y|of}} three elements: the Integrated Science Instrument Module (ISIM), the Optical Telescope Element (OTE), which includes the mirrors and backplane, and the Spacecraft Element, which includes the spacecraft bus and the sunshield}} {{PD-notice}}</ref> Vodilo vesoljskega plovila ima maso 350 kg (770 lb) in mora podpirati vesoljski teleskop s težo 6.200 kg (13.700 lb) .<ref name="facts2">{{cite web|url=https://jwst.nasa.gov/facts.html|title=JWST vital facts: mission goals|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017|access-date=29 January 2017}} {{PD-notice}}</ref> Izdelano je pretežno iz grafitnega kompozitnega materiala.<ref name="facts4">{{cite web|url=https://jwst.nasa.gov/facts.html|title=JWST vital facts: mission goals|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017|access-date=29 January 2017}} {{PD-notice}}</ref> Sestavili so ga v Kaliforniji, montaža je bila končana leta 2015, nato pa ga je bilo treba pred izstrelitvijo leta 2021 združiti s preostalim vesoljskim teleskopom. Vodilo vesoljskega plovila lahko obrača teleskop z natančnostjo do ene ločne sekunde in izolira vibracije tja do dveh miliarcsekund.<ref>{{cite web|url=http://www.compositesworld.com/news/james-webb-space-telescope-spacecraft-inches-towards-full-assembly|title=James Webb Space Telescope spacecraft inches towards full assembly|publisher=Composites World|author=Sloan, Jeff|date=12 October 2015}}</ref> V osrednji računalniški, pomnilniški in komunikacijski opremi<ref name="jwstbus4">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/bus.html|title=The Spacecraft Bus|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}</ref> procesor in programska oprema usmerjata podatke v instrumente in iz njih, v polprevodniško pomnilniško jedro in v komunikacijski sistem, ki lahko pošilja podatke na Zemljo in sprejema ukaze. Računalnik nadzoruje tudi usmeritev vesoljskega plovila, zajema podatke iz žiroskopov in sledilnika zvezd ter pošilja ukaze reakcijskim kolesom ali potisnim elementom. Webb ima dva para raketnih motorjev (en par za redundanco) za popravke smeri na poti do L2 in za stabilizacijo pravilnega položaja v orbiti halo. Osem manjših potisnih puš se uporablja za nadzor položaja – t.j. za pravilno usmerjanje vesoljskega plovila. <ref>{{Navedi splet|title=JWST Propulsion|url=https://jwst-docs.stsci.edu/jwst-observatory-hardware/jwst-spacecraft-bus/jwst-propulsion|website=JWST User Documentation|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=29 December 2021}}</ref> Motorji uporabljajo [[hidrazin]] kot gorivo (159 L ob lansiranju) in dušikov tetroksid kot oksidant (79.5 L ob lansiranju). <ref>{{Navedi splet|last=Clark|first=Stephen|date=28 November 2021|title=NASA gives green light to fuel James Webb Space Telescope|url=https://spaceflightnow.com/2021/11/28/nasa-gives-green-light-to-fuel-james-webb-space-telescope/|publisher=Spaceflight Now}}</ref> == Primerjava z drugimi teleskopi == [[Slika:JWST-HST-primary-mirrors.svg|desno|sličica|Primerjava s primarnim ogledalom teleskopa Hubble ]] [[File:Primary_Mirror_Size_Comparison_Between_Webb_and_Hubble.webm|desno|sličica|Primerjava velikosti primarnih zrcal JWST in Hubble]] Želja po velikem infrardečem vesoljskem teleskopu sega desetletja nazaj. V Združenih državah so načrtovali vesoljsko infrardečo teleskopsko delavnico (Space Infrared Telescope Facility - SIRTF, kasneje preimenovan v Spitzer Space Telescope), medtem ko je bil Space Shuttle še bil razvoju, in že takrat so se zavedali njegovih možnosti za infrardečo astronomijo. <ref name="proceedings.spiedigitallibrary.org">{{Navedi konferenco|url=http://proceedings.spiedigitallibrary.org/proceeding.aspx?articleid=1227080|conference=1978 Los Angeles Technical Symposium|publisher=Society of Photographic Instrumentation Engineers|title=Infrared Detector Performance In The Shuttle Infrared Telescope Facility (SIRTF)|doi=10.1117/12.956060|pages=81–88|year=1978|series=Utilization of Infrared Detectors|bibcode=1978SPIE..132...81M}}</ref> V primerjavi s zemeljskimi teleskopi vesoljske opazovalnice nimajo težav zaradi atmosferske absorpcije infrardeče svetlobe. Vesoljski observatoriji so astronomom odprli povsem "nova nebesa". <ref name="proceedings.spiedigitallibrary.org" /> Redka atmosfera nad 400 km nazivne višine leta nima merljive absorpcije, tako da lahko detektorji, ki delujejo na vseh valovnih dolžinah od 5 μm do 1000 μm, dosežejo visoko radiometrično občutljivost. Infrardeči teleskopi pa imajo pomanjkljivost: ostati morajo izjemno hladni in daljša kot je valovna dolžina infrardečih teleskopov, hladnejši morajo biti.<ref name="ipac.caltech.edu"/> Sicer toplota v ozadju same naprave preplavi detektorje, zaradi česar je dejansko slepa. To je mogoče premagati s skrbno zasnovo vesoljskega plovila, zlasti s postavitvijo teleskopa v dewar z izjemno hladno snovjo, kot je tekoči helij.<ref name="ipac.caltech.edu" /> To je pomenilo, da ima večina infrardečih teleskopov življenjsko dobo, omejeno s hladilno tekočino, le nekaj mesecev, morda največ nekaj let. <ref name="ipac.caltech.edu" /> V nekaterih primerih je bilo mogoče s pametno zasnovo vesoljskega plovila vzdrževati dovolj nizko temperaturo in tako omogočiti omogočila opazovanja blizu v bližnjem infra-rdečem območju brez dovoda hladilne tekočine, (v primeru vesoljskega teleskopa Spitzer in Wide-field Infrared Survey Explorer). Drug primer je Hubblova infrardeča kamera in več-telesnim spektrometer (NICMOS), ki je ob začetku uporabljal blok dušikovega ledu, ki se je po nekaj letih izčrpal, in ki so ga predelali v krio-hladilnik, ki je deloval neprekinjeno. Vesoljski teleskop James Webb je zasnovan tako, da se hladi sam brez dewar posode s kombinacijo sončnikov in sevalnih teles, pri čemer srednje infrardeči instrument uporablja dodatni krio-hladilnik. <ref>{{Navedi splet|url=https://phys.org/news/2016-06-cold-cooler-nasa-telescope.html|title=How cold can you go? Cooler tested for NASA telescope|publisher=Phys.org|date=14 June 2016|accessdate=31 January 2017}}</ref> [[Slika:2294_Mission_Posters_Webb_English-1200.jpg|desno|sličica| Uradni plakat vesoljskega teleskopa James Webb]] {| class="wikitable" style="float:center; margin:10px; text-align:center;" |+Izbrani vesoljski teleskopi in instrumenti<ref>{{Navedi splet|url=http://herschel.jpl.nasa.gov/relatedMissions.shtml|title=JPL: Herschel Space Observatory: Related Missions|publisher=NASA, Jet Propulsion Laboratory, Goddard Flight Center, [[Kalifornijski tehnološki inštitut]] |accessdate=4 June 2012}} {{PD-notice}}</ref> !Ime !Leto ![[Spekter elektromagnetnega valovanja|Valovna dolžina]] <br /><br />(μm) !Apertura <br /><br />(m) !Hlajenje |- |Spacelab Infrared Telescope (IRT) |1985 |1.7–118 |0.15 |Helij |- |Infrared Space Observatory (ISO)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cosmos.esa.int/web/iso/what-is-iso-|title=What is ISO?|publisher=[[ESA]]|date=2016|accessdate=4 June 2021}}</ref> |1995 |2.5–240 |0.60 |Helij |- | style="max-width:250px;" |Hubble Space Telescope Imaging Spectrograph (STIS) |1997 |0.115–1.03 |2.4 |Pasivno |- | style="max-width:250px;" |Hubble Near Infrared Camera / Multi-Object Spectrometer (NICMOS) |1997 |0.8–2.4 |2.4 |Dušik, kasneje krio hladilnik |- |Spitzer Space Telescope |2003 |3–180 |0.85 |Helij |- |Hubble Wide Field Camera 3 (WFC3) |2009 |0.2–1.7 |2.4 |Pasivno, in termo električno<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/content/hubble-space-telescope-wide-field-camera-3|title=Hubble Space Telescope – Wide Field Camera 3|publisher=NASA|date=22 August 2016}} {{PD-notice}}</ref> |- |Herschel Space Observatory |2009 |55–672 |3.5 |Helij |- |James Webb Space Telescope |2021 |0.6–28.5 |6.5 |Pasivno, in krio hladilnik (MIRI) |} Zamude in zvišanje stroškov JWST je mogoče primerjati z vesoljskim teleskopom Hubble.<ref name="nature06">{{Navedi časopis|last=Reichhardt|first=Tony|date=March 2006|title=US astronomy: Is the next big thing too big?|journal=[[Nature]] |volume=440|issue=7081|pages=140–143|bibcode=2006Natur.440..140R|doi=10.1038/440140a|pmid=16525437|doi-access=free}}</ref> OB začetku leta 1972 naj bi Hubble uradna ocena stroškov znašala 300 milijonov ameriških dolarjev (ali približno 1 milijardo ameriških dolarjev v stalnih dolarjih iz leta 2006), toda ko je leta 1990 odletel v orbito, so bili stroški približno štirikrat večji. Poleg tega so novi instrumenti in odprave za servis do leta 2006 povečale stroške na vsaj 9 milijard USD.<ref name="nature06" /> Od drugih NASA observatorijev, ki so jih predlagali približno v istem času, so večino že preklicali ali prestavili na kasneje, tako Zemeljski iskalnik planetov (Terrestrial Planet Finder 2011), Vesoljska intertferometrska misija (Space Interferometry Mission - 2010), Mednarodni rentgenski laboratorij ( International X-ray Observatory - 2011), MAXIM ( Misija za rentgensko slikanje mikroločne sekunde - Microarcsecond X-ray Imaging Mission), Vesoljski za daljni infrardeči pas an eno aperturo (SAFIR - Single Aperture Far-Infrared Observatory), Vesoljni laboratorij za ultravijoličasti pas (Space Ultraviolet-Visible Observatory), in Submilimetrska sonda evolucije kozmične strukture ( SPECS - Submillimeter Probe of the Evolution of Cosmic Structure).   == Zgodovina == === Ozadje === {| class="wikitable" style="float:right; margin-left:0.5em; font-size:88%;" |+Izbrani dogodki ! Leto ! Dogodki |- | 1996 | Začel se je vesoljski teleskop naslednje generacije |- | 2002 | z imenom vesoljski teleskop James Webb, 8 do 6 m |- | 2004 | NEXUS preklican <ref>{{Navedi splet|url=http://strategic.mit.edu/downloads.php|title=Nexus Space Telescope|publisher=MIT}}</ref> |- | 2007 | MOU ESA/NASA |- | 2010 | MCDR opravljen |- | 2011 | Predlagani preklic |- | 2016 | Končna montaža zaključena |- | 2021 | Start |} Razprave o nadaljevanju Hubbla so se začele v 80. letih, vendar se je resno načrtovanje začelo v začetku 90. let. <ref name="Space_is_changing">{{Navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/space-is-changing-webb-is-just-the-start-says-ex-israeli-who-was-in-from-its-dawn/|title=Space is changing. Webb is just the start, says ex-Israeli who was in from its dawn|first=Haviv |last=Rettig Gur|work=The Times of Israel|date=5 January 2022|accessdate=7 January 2022}}</ref> Hi-Z teleskopski koncept je bil razvit med letoma 1989 in 1994: popolnoma omeden 4 m (13 ft) infrardeči teleskop, ki bi se s 3 astronomsko enoto (AU) ukinil na tirnico. ).<ref name="stsci1994">{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1994|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20140203162406/http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1994|archivedate=3 February 2014|title=STSCI JWST History 1994|accessdate=29 December 2018}}</ref> Ta oddaljena orbita bi imela koristi od zmanjšanega svetlobnega hrupa zodijačnega prahu. <ref name="stsci1994" /> Drugi zgodnji načrti so pozvali k misiji predpogodbenega teleskopa NEXUS(AU).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nap.edu/html/aanm/web/tier3text/ngst.htm|title=Astrononmy and Astrophysics in the New Millennium|publisher=NASA}} {{PD-notice}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|chapterurl=http://strategic.mit.edu/docs/3_13_SPIE-4849-39.pdf|last3=Mosier|chapter=Multidisciplinary analysis of the NEXUS precursor space telescope|series=Highly Innovative Space Telescope Concepts|doi=10.1117/12.460079|date=2002|editor-last=MacEwen|editor-first=Howard A.|first3=Gary E.|first=Olivier L.|last2=Miller|first2=David W.|last=de Weck|page=294|volume=4849|title=Highly Innovative Space Telescope Concepts|bibcode=2002SPIE.4849..294D}}</ref> Izboljševanje prvotne porazne zmogljivosti vesoljskega teleskopa Hubble v prvih letih je igralo pomembno vlogo pri rojstvu JWST. Leta 1993 je NASA opravila misijo Space Shuttle, ki bo nosila zamenjavo za HST-jevo kamero in retrofit za njegov slikovni spektrograf, da bi nadomestila sferično aberacijo v svojem primarnem ogledalu. Medtem ko je astronomska skupnost vneto počakala na to misijo, je NASA ob tem izjemnem napredku pri delu v vesolju nosila veliko tveganje in da njen uspešen konec ni bil na noben način zagotovljen. Zaradi tega so sklicali leta 1995 "Odbor HST in po njem" ("''HST & Beyond Committee''"), odbor vodilnih ameriških astronomov, da bi ocenil učinkovitost odprav z namenom popravil in raziskal ideje, potrebne za prihodnje vesoljske teleskope, če bi misija popravila bila neuspešna. Odbor je imel srečo, da je decembra 1993 videl uspeh misije za servisiranje Space Shuttle 1 in neverjetni javni odziv na osupljive slike, ki jih je poslal HST. Astronomska skupnost in sama NASA sta bili navdušeni. Spodbujen z uspehom HST in s priznanjem za inovativno dela v Evropi za prihodnje misije <ref>{{Navedi časopis|last=Thronson|first=H.A.|last2=Hawarden|first2=T.|last3=Davies|first3=J.K.|last4=Lee|first4=T.J.|last5=Mountain|first5=C.M.|last6=Longair|first6=M.|date=January 1991|title=The Edison infrared space observatory and the universe at high redshifts|url=http://dx.doi.org/10.1016/0273-1177(91)90514-k|journal=Advances in Space Research|volume=11|issue=2|pages=341–344|bibcode=1991AdSpR..11b.341T|doi=10.1016/0273-1177(91)90514-k|issn=0273-1177}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Thronson, Jr.|first=Harley A.|last2=Hawarden|first2=Timothy G.|last3=Bradshaw|first3=Tom W.|last4=Orlowska|first4=Anna H.|last5=Penny|first5=Alan J.|last6=Turner|first6=R. F.|last7=Rapp|first7=Donald|date=1 November 1993|editor-last=Bely|editor-first=Pierre Y|editor2-last=Breckinridge|editor2-first=James B|title=Edison radiatively cooled infrared space observatory|url=http://dx.doi.org/10.1117/12.158751|journal=SPIE Proceedings|series=Space Astronomical Telescopes and Instruments II|publisher=SPIE|volume=1945|pages=92–99|doi=10.1117/12.158751}}</ref> je poročilo iz leta 1996 raziskalo koncept večjega in veliko hladnejšega, infrardeče občutljivega teleskopa, ki bi lahko v kozmičnem času posegel nazaj vse do rojstva prvih galaksij. Ta visoko prioritetni znanstveni cilj je bil zunaj zmožnosti HST, ker ga je kot topel teleskop slepilo infrardeče sevanje lastnega optičnega sistema.&nbsp;Poleg priporočil, da se misijo HST podaljša do leta 2005 in razvije tehnologije za iskanje planetov okoli drugih zvezd, se je NASA odločila za glavni predlog HST & Beyond <ref>{{Navedi splet|url=https://www.stsci.edu/files/live/sites/www/files/home/hst/documentation/_documents/HSTandBeyond.pdf|title=Exploration and the Search for Origins: A Vision for Ultraviolet-Optical-Infrared Space Astronomy Report Of The "HST & Beyond" Committee, 1996, ed. A. Dressler, Association of Universities for Research in Astronomy}}</ref> za velik, hladen vesoljski teleskop (sevalno ohlajen na stotine stopinj pod 0&nbsp;°C) in začela proces načrtovati prihodnji JWST. Začetek v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in ob začetku vsakega desetletja odtlej so nacionalne akademije sklicevale skupnost ameriških astronomov, da bi ustvarjalno razmišljali o astronomskih instrumentih in raziskavah za naslednje desetletje ter dosegli soglasje o ciljih in prednostnih nalogah. NASA, zvesta podpornica teh "desetletnih raziskav astronomije in astrofizike", je bila tudi izjemno uspešna pri razvoju programov in orodij za izpolnjevanje priporočil raziskav. Tako je astronomska skupnost, tudi ob precejšnji podpori in vznemirjenju proti koncu prejšnjega stoletja, da je NASA začela delati na nasledniku HST, štela za bistvenega pomena visoko prednostno nalogo Dekadne raziskave iz leta 2000. Priprave na raziskavo so vključevale nadaljnji razvoj znanstvenega programa za tako imenovani vesoljski teleskop naslednje generacije <ref>The Next Generation Space Telescope. Visiting a time when galaxies were young., by Stockman, H. S.. Space Telescope Science Institute, Baltimore, Maryland. The Association of Universities for Research in Astronomy, Washington, D.C., June 1997</ref> in napredek v ustreznih tehnologijah s strani NASA. S časom je preučevanje rojstva galaksij v mladem vesolju in iskanje planetov okoli drugih zvezd{{Spaced en dash}} prišlo na vrh ciljev "Origins" HST & Beyond. Pozno v devetdesetih letih je NASA ustanovila "Pododbor za ORIGINS" za ta projekt in "Pododbor po Einsteinu" za pregled idej za misij, kjer je vesolje laboratorij za temeljno astrofiziko, na primer črne luknje in supernove.&nbsp;Kot so upali, je NGST v desetletni raziskavi astronomije in astrofizike iz leta 2000 prejel najvišjo oceno <ref>{{Navedi knjigo |url=https://www.nap.edu/catalog/9839|title=Astronomy and Astrophysics in the New Millennium |date=16 January 2001|publisher=National Academies Press|isbn=978-0-309-07031-7|location=Washington, D.C.|doi=10.17226/9839}}</ref>, kar je omogočilo nadaljevanje projekta s popolno podporo in soglasjem skupnosti. Administrator pri Nasi, Dan Goldin, je skoval besedno zvezo "hitreje, bolje, ceneje" in se odločil za naslednji velik preskok paradigme za astronomijo, in sicer za skok čez mejo enega samega ogledala. To je pomenilo prehod od "izločevanja gibljivih delov" k "privaditi se na premične dele" (tj. na segmentirano optiko). Da desetkrat zniža težo, so se najprej lotili silicijevega karbida z zelo tanko plastjo stekla na vrhu, na koncu pa se odločili za [[Berilij|berilij.]] <ref name="Space_is_changing">{{Navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/space-is-changing-webb-is-just-the-start-says-ex-israeli-who-was-in-from-its-dawn/|title=Space is changing. Webb is just the start, says ex-Israeli who was in from its dawn|first=Haviv |last=Rettig Gur|work=The Times of Israel|date=5 January 2022|accessdate=7 January 2022}}</ref> "Hitreje, bolje, ceneje" sredi 90ih let je rodila koncept NGST z aperturo 8 na točki L2, s ceno 500 milijonov USD. Leta 1997 je NASA sodelovala z Goddard Space Flight Center, Ball Aerospace & Technologies in TRW za izvedbo tehničnih zahtevanih in stroškovnih študij treh različnih konceptov, leta 1999 pa je za predhodne konceptne študije izbrala Lockheed Martin in TRW. Izstrelitev je bila v tem času načrtovana za leto 2007, vendar je bil datum izstrelitve večkrat potisnjena nazaj (glej tabelo naprej navzdol). Projekt je dobil ime po drugem upravitelju NASA (1961–1968) Jamesu E. Webbu (1906–1992). Webb je vodil agencijo med programom Apollo in uveljavil znanstvene raziskave kot osrednjo dejavnost Nase. JWST je Nasin projekt z mednarodnim sodelovanjem Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA).<ref>{{cite web|url=http://www.jwst.nasa.gov/whois.html|title=About James Webb|publisher=NASA|access-date=15 March 2013}} {{PD-notice}}</ref> Leta 2003 je NASA naročila pri TRW za JWST prvo pogodbo v vrednosti 824,8 milijona dolarjev. Po načrtu je šlo za setirano primarno ogledalo in start v 2010. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/news/2003/nasa-announces-contract|archiveurl=https://archive.today/20120805155712/http://www.stsci.edu/jwst/news/2003/nasa-announces-contract|archivedate=5 August 2012|title=TRW Selected as JWST Prime Contractor|date=11 September 2003|accessdate=13 January 2012|publisher=STCI}}</ref> Kasneje istega leta je TRW [[Northrop Grumman|v sovražni ponudbi kupil Northrop Grumman]] in postal Northrop Grumman Space Technology. <ref name="webbpast">{{Navedi splet|url=http://jwstsite.stsci.edu/webb_telescope/webb_past_and_future/|title=HubbleSite – Webb: Past and Future|accessdate=13 January 2012|archiveurl=https://archive.today/20121210103643/http://jwstsite.stsci.edu/webb_telescope/webb_past_and_future/|archivedate=10 December 2012}}</ref> JWST je projekt [[NASA|Nase]], z mednarodnim sodelovanjem [[Evropska vesoljska agencija|Evropske vesoljske agencije]] (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA), ki sta se uradno pridružili leta 2004 oziroma 2007. === Razvoj - sprememba načrtov - 2005 === Rast stroškov, ki je bila razkrita spomladi 2005, je zahtevala ponovno načrtovanje avgusta 2005.<ref name="replan2">{{cite web|url=http://www7.nationalacademies.org/bpa/CAA_Nov2005_Presentation_Mather.pdf|title=James Webb Space Telescope (JWST)|first=John |last=Mather|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti ZDA]] |access-date=5 July 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081110180605/http://www7.nationalacademies.org/bpa/CAA_Nov2005_Presentation_Mather.pdf|archive-date=10 November 2008}} {{PD-notice}}</ref> Primarni tehnični rezultati ponovnega načrtovanja so bile pomembne spremembe načrtov integracije in preskusov, 22-mesečna zamuda pri izstrelitvi (od 2011 do 2013) in odprava preskusov na ravni sistema za načine opazovanja pri valovni dolžini, krajši od 1,7 μm. Druge glavne značilnosti observatorija so bile nespremenjene. Po novem načrtovanju je bil projekt neodvisno pregledan aprila 2006. === Gradnja (podrobni projekt - od 2007) === [[Slika:NASA’s_James_Webb_Space_Telescope_Completes_Environmental_Testing_(50427670958)_(cropped).jpg|desno|sličica| Sestavljen teleskop po okoljskem testiranju]] Januarja 2007 je devet od desetih postavk tehnološkega razvoja v projektu uspešno prestalo neodvisni kontrolni proces <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/news/2007/jwst-passes-tnar|archiveurl=https://archive.today/20120805232222/http://www.stsci.edu/jwst/news/2007/jwst-passes-tnar|archivedate=5 August 2012|title=JWST Passes TNAR|publisher=STScI|accessdate=5 July 2008}}</ref> Te tehnologije so se štele za dovolj zrele za odpravo pomembnih tveganj v projektu. Preostali tehnološki razvojni element (MIRI krio hladilnik) je aprila 2007 zaključil svoj mejnik tehnološkega zorenja. Ta tehnološki pregled je predstavljal začetni korak v procesu, ki je končno premaknil projekt v fazo podrobnega načrtovanja (faza C). Do maja 2007 so bili stroški še vedno dosegljivi. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.space.com/businesstechnology/070523_techwed_jwst_dock.html|title=NASA Adds Docking Capability For Next Space Observatory|first=Brian|last=Berger|date=23 May 2007|publisher=SPACE.com|accessdate=5 July 2008}}</ref> Marca 2008 je projekt uspešno zaključil idejni pregled projekta (PDR). Aprila 2008 je projekt šel skozi neodvisen pregledni proces. Drugi opravljeni pregledi vključujejo pregled modula integriranega znanstvenega instrumenta marca 2009, pregled elementa optičnega teleskopa, ki je bil zaključen oktobra 2009, in pregled zaščite pred soncem, zaključen januarja 2010. <ref>{{Navedi splet|title=James Webb Space Telescope sunshield is ready to fabricate|url=https://www.laserfocusworld.com/test-measurement/research/article/16568637/james-webb-space-telescope-sunshield-is-ready-to-fabricate|website=www.laserfocusworld.com|accessdate=30 December 2021}}</ref> Marca 2018 je NASA odložila izstrelitev JWST-a za dodatno leto na maj 2020, potem ko se je ščitnik za zaščito teleskopa med testiranjem pretrgal in kabli sončnega ščita niso dovolj zategnjeni. V juniju 2018 je NASA odložila začetek za dodatnih 10 mesecev na marec 2021, na podlagi ocene neodvisnega odbora za pregled, sklicanega po neuspešni uvedbi testa marca 2018.<ref name="NASAJWSTdelay2021">{{Navedi novice|date=27 June 2018|title=NASA Completes Webb Telescope Review, Commits to Launch in Early 2021|publisher=NASA|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-completes-webb-telescope-review-commits-to-launch-in-early-2021|accessdate=27 June 2018}} {{PD-notice}}</ref> V pregledu je bilo ugotovljeno, da ima zagon in uvajanje JWST 344 možnih enkratnih odpovedi - nalog, ki ob neuspehu niso imele druge alternative ali možnosti za okrevanje, zato je moral teleskop uspeti pri vsaki od njih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/news/speaking-of-science/wp/2018/07/26/northrop-grumman-ceo-is-grilled-about-james-webb-space-telescope-errors/|title=Northrop Grumman CEO is grilled about James Webb Space Telescope errors|last=Achenbach|first=Joel|date=26 July 2018|accessdate=28 December 2019}}</ref> Avgusta 2019 je bila končana mehanska integracija teleskopa, 12 let po prvotnem planu leta 2007.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.in/nasa-hubble-telescope-replacement-james-webb-space-telescope-assembled-after-12-years/articleshow/70886209.cms|title=The two halves of Hubble's US$10 billion successor have finally come together after 12 years of waiting|publisher=Business Insider|accessdate=29 August 2019}}</ref> Po končani gradnji je JWST opravil končne teste v tovarni Northrop Grumman v Redondo Beachu v Kaliforniji. <ref>{{Navedi splet|last=Clark|first=Stephen|date=30 September 2021|title=After two decades, the Webb telescope is finished and on the way to its launch site|url=https://spaceflightnow.com/2021/09/30/webb-on-the-way-to-french-guiana/|website=Spaceflight Now}}</ref> Ladja s teleskopom je 26. septembra 2021 zapustila Kalifornijo in po plovbi skozi [[Panamski prekop]] in prispela v [[Francoska Gvajana|Francosko Gvajano]] 12. oktobra 2021. <ref>{{Navedi splet|last=Wall|first=Mike|date=12 October 2021|title=NASA's James Webb Space Telescope arrives in French Guiana ahead of December 18 launch|url=https://www.space.com/nasa-james-webb-space-telescope-arrives-french-guiana|website=Space.com}}</ref> === Težave s stroški in urnikom === Življenjski stroški nase za projekt naj bi bili 9,7 milijarde USD, od tega 8,8 milijarde US$ za načrtovanje in razvoj vesoljskih plovil, 861 milijonov US$ pa naj bi podprlo pet let misij <ref>{{cite web|title=FY 2022 NASA Congressional Budget Justification|url=https://www.nasa.gov/sites/default/files/atoms/files/fy2022_congressional_justification_nasa_budget_request.pdf|publisher=NASA|page=JWST-2}} {{PD-notice}}</ref>. Predstavniki ESA in CSA so naveli, da njihovi prispevki za projekte znašajo približno 700 milijonov EUR oziroma 200 milijonov EUR. <ref>{{Navedi novice|last=Foust|first=Jeff|title=JWST launch slips to November|url=https://spacenews.com/jwst-launch-slips-to-november/|publisher=SpaceNews|date=2 June 2021}}</ref> JWST ima zgodovino velikih prekoračitev stroškov in zamud, ki so deloma posledica zunanjih dejavnikov, kot so zamude pri odločitvi za nosilno raketo in dodajanje dodatnih sredstev za nepredvidene primere. Do leta 2006 je bila za razvoj JWST porabljena 1 milijarda USD, proračun pa je takrat znašal približno 4,5 milijarde USD. Članek iz leta 2006 v reviji [[Nature|''Nature je'']] omenil študijo iz leta 1984, ki jo je izvedel odbor za vesoljske znanosti, ki je ocenil, da bi infrardeči observatorij naslednje generacije stal 4 milijarde ameriških dolarjev (približno 7 milijard ameriških dolarjev v dolarjih iz leta 2006). <ref name="nature06"/> {| class="wikitable" style="float:right; margin-left:0.5em; font-size:0.9em;" |+Then-planned launch and total budget !Year !Planned<br /><br />launch !Budget plan<br /><br /><small>(billion USD)</small> |- |1997 |2007<ref name="ngst1">{{Navedi novice|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1571/is_n39_v13/ai_19964936/|title=Next Generation Space Telescope will peer back to the beginning of time and space|publisher=CBS|first=Phil|last=Berardelli|date=27 October 1997}}</ref> |0.5<ref name="ngst1" /> |- |1998 |2007<ref>{{Navedi splet|last=Lilly|first=Simon|url=http://www.casca.ca/lrp/vol2/ngst/hstng.html|title=The Next Generation Space Telescope (NGST)|publisher=University of Toronto|date=27 November 1998}}</ref> |1<ref name="nature06"/> |- |1999 |2007 to 2008<ref>{{Navedi časopis|last=Offenberg|first=Joel D|last2=Sengupta|first2=Ratnabali|last3=Fixsen|first3=Dale J.|last4=Stockman|first4=Peter|last5=Nieto-Santisteban|first5=Maria|last6=Stallcup|first6=Scott|last7=Hanisch|first7=Robert|last8=Mather|first8=John C.|year=1999|title=Cosmic Ray Rejection with NGST|url=http://www.adass.org/adass/proceedings/adass98/offenbergjd/|journal=Astronomical Data Analysis Software and Systems Viii|volume=172|page=141|bibcode=1999ASPC..172..141O}}</ref> |1<ref name="nature06" /> |- |2000 |2009<ref name="miri">{{Navedi splet|url=http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|title=MIRI spectrometer for NGST|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|archivedate=27 September 2011}}</ref> |1.8<ref name="nature06" /> |- |2002 |2010<ref>{{Navedi splet|url=http://www.spaceref.com/news/viewsr.html?pid=5319|title=NGST Weekly Missive|date=25 April 2002}}</ref> |2.5<ref name="nature06" /> |- |2003 |2011<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nasa.gov/home/hqnews/2003/nov/HQ_c03pp_telescope_mod.html|title=NASA Modifies James Webb Space Telescope Contract|date=12 November 2003}} {{PD-notice}}</ref> |2.5<ref name="nature06"/> |- |2005 |2013 |3<ref>{{Navedi splet|url=http://www.spacepolitics.com/2005/05/21/problems-for-jwst/|title=Problems for JWST|date=21 May 2005}}</ref> |- |2006 |2014 |4.5<ref>{{Navedi časopis|date=9 March 2006|title=Refocusing NASA's vision|journal=Nature|volume=440|issue=7081|page=127|bibcode=2006Natur.440..127.|doi=10.1038/440127a|pmid=16525425|doi-access=free}}</ref> |- | colspan="3" style="text-align:center" |2008: Preliminary Design Review |- |2008 |2014 |5.1<ref name="cowen">{{Navedi splet|url=http://news.sciencemag.org/scienceinsider/2011/08/webb-telescope-delayed-costs.html?ref=hp|first=Ron|last=Cowen|title=Webb Telescope Delayed, Costs Rise to $8 Billion|date=25 August 2011|publisher=ScienceInsider|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120114105805/http://news.sciencemag.org/scienceinsider/2011/08/webb-telescope-delayed-costs.html?ref=hp|archivedate=14 January 2012}}</ref> |- | colspan="3" style="text-align:center" |2010: Critical Design Review |- |2010 |2015 to 2016 |6.5<ref name="499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL">{{Navedi splet|url=http://www.nasa.gov/pdf/499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL.pdf|title=Independent Comprehensive Review Panel, Final Report|date=29 October 2010}} {{PD-notice}}</ref> |- |2011 |2018 |8.7<ref name="price">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-14625362|first=Jonathan|last=Amos|title=JWST price tag now put at over $8 bn|publisher=BBC|date=22 August 2011}}</ref> |- |2013 |2018 |8.8<ref name="sciam15">{{Navedi splet|url=https://www.scientificamerican.com/article/nasa-assures-skeptical-congress-that-the-james-webb-telescope-is-on-track/|title=NASA Assures Skeptical Congress That the James Webb Telescope Is on Track|publisher=[[Scientific American]] |last=Moskowitz |first=Clara|date=30 March 2015|accessdate=29 January 2017}}</ref> |- |2017 |2019<ref name="launch 2019">{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/feature/nasa-s-james-webb-space-telescope-to-be-launched-spring-2019|title=NASA's James Webb Space Telescope to be Launched Spring 2019|publisher=NASA|date=28 September 2017}} {{PD-notice}}</ref> |8.8 |- |2018 |2020<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.space.com/40102-james-webb-space-telescope-launch-delay-2020.html|title=NASA Delays Launch of James Webb Space Telescope to 2020|publisher=Space.com|accessdate=27 March 2018}}</ref> |≥8.8 |- |2019 |March 2021<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-completes-webb-telescope-review-commits-to-launch-in-early-2021|title=NASA Completes Webb Telescope Review, Commits to Launch in Early 2021|publisher=NASA|website=nasa.gov|date=27 June 2018|accessdate=28 June 2018}} {{PD-notice}}</ref> |9.66 |- |2021 |Dec 2021<ref>{{Navedi splet|url=https://spaceflightnow.com/2021/12/14/nasa-delays-launch-of-webb-telescope-to-no-earlier-than-dec-24/|title=NASA delays launch of Webb telescope to no earlier than Dec. 24|date=14 Dec 2021|accessdate=14 Dec 2021}} {{PD-notice}}</ref> |9.70 |} Teleskop naj bi sprva stal 1,6 milijarde USDTeleskop naj bi sprva stal 1,6 milijarde USD, vendar je ocena stroškov zrasla ves čas zgodnjega razvoja in je do leta 2008 uradno potrjena za začetek gradnje dosegla približno 5 milijard USD. Poleti 2010 je misija opravila svoj Kritični pregled oblikovanja (CDR) z odličnimi ocenami o vseh tehničnih zadevah, vendar je urnik in stroški zdrsov v tem času spodbudil Maryland senatorka Barbara Mikulski, da pozove k neodvisni pregled projekta. Neodvisna celovita revizijska komisija (ICRP), ki ji predseduje J. Casani (JPL), je ugotovila, da je bil najugodnejši možni datum zagona pozno leta 2015 z dodatnimi stroški v višini 1,5 milijarde US $(za skupno 6,5 milijarde US$). Prav tako so poudarili, da bi to zahtevalo dodatna finančna sredstva v FY2011 in FY2012 ter da bi vsak poznejši datum zagona povzročil višje skupne stroške.<ref name="499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL2">{{cite web|url=http://www.nasa.gov/pdf/499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL.pdf|title=Independent Comprehensive Review Panel, Final Report|date=29 October 2010}}</ref> 6. julija 2011 se je odbor za odobritve za proračun Združenih držav Amerike za trgovino, pravosodje in znanost preselil k preklicu projekta James Webb s predlogom proračuna FY 2012, s katerim je bil iz celotnega proračuna NASA odstranjen 1,9 milijarde AMERIŠKIH DOLARJEV, od tega približno četrtina za JWST. Porabljena je bila 3 milijarde US$, 75 % strojne opreme pa je bilo v proizvodnji. Ta predlog proračuna je bil odobren z glasovanjem pododbora naslednji dan. Odbor je obtožil, da je projekt »milijarde dolarjev nad proračunom in ga je obremenjevalo slabo upravljanje«. Kot odgovor je ameriško astronomsko društvo izdalo izjavo v podporo JWST, prav tako marylandski ameriški senator Barbari Mikulski. Številne redakcije, ki podpirajo JWST, so se pojavile tudi v mednarodnem tisku v letu 201.<ref name="guardian.co.uk2">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/science/2011/jul/09/nasa-james-webb-space-telescope|title=Nasa fights to save the James Webb space telescope from the axe|newspaper=The Guardian|location=London|first=Robin|last=McKie|date=9 July 2011}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2011/07/10/opinion/sunday/10sun2.html?ref=opinion|title=Way Above the Shuttle Flight|date=9 July 2011|newspaper=The New York Times}}</ref> Novembra 2011 je kongres razveljavil načrte za preklic JWST in namesto tega prekinil dodatna sredstva za dokončanje projekta v višini 8 milijard US$. Nekateri znanstveniki so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajočih stroškov in časovnih zamud okoli teleskopa Webb, ki je tekmoval s skromnimi proračune za astronomijo in tako ogrožal financiranje drugih programov vesoljske znanosti. <ref name="SpaceNov12">{{Navedi novice|url=http://www.space.com/13528-nasa-jwst-telescope-funding-delay-science-missions.html|title=NASA Acknowledges James Webb Telescope Costs Will Delay Other Science Missions|first=Dan|last=Leone|publisher=SpaceNews|date=7 November 2012}}</ref><ref name="sciam15"/> Ker je pobegni proračun preusmeril sredstva iz drugih raziskav, je ''članek Nature'' iz leta 2010 opisal JWST kot "teleskop, ki je izstradal astronomijo". <ref>{{Navedi časopis|last=Billings|first=Lee|date=27 October 2010|title=The telescope that ate astronomy|journal=Nature|volume=467|issue=7319|pages=1028–1030|doi=10.1038/4671028a|pmid=20981068|doi-access=free}}</ref> Pregled proračunskih zapisov NASA in poročil o stanju je ugotovil, da JWST pestijo številne iste težave, ki so vplivale na druge večje projekte Nase. Popravila in dodatna testiranja so vsebovala podcenjevanje stroškov teleskopa, ki ni bil predviden za pričakovane tehnične napake, in zgrešene proračunske projekcije, kar je podaljšalo trajanje projekta in dodatno povečalo stroške. <ref name="sciam15"/><ref name="FLTodayJun11">{{Navedi splet|url=http://www.floridatoday.com/article/20110605/NEWS01/110604013/Telescope-debacle-devours-NASA-funds.html|title=Telescope debacle devours NASA funds. Hubble's successor is billions of dollars over budget, 7 years late|last=Kelly |first=John |date=5 June 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140403051459/http://www.floridatoday.com/article/20110605/NEWS01/110604013/Telescope-debacle-devours-NASA-funds.html|archivedate=3 April 2014}}</ref><ref name="atlantic">{{Navedi splet|url=https://www.theatlantic.com/science/archive/2016/12/james-webb-space-telescope-goddard/509840/|title=The Extreme Hazing of the Most Expensive Telescope Ever Built |last=Koren |first=Marina|date=7 December 2016|publisher=The Atlantic|accessdate=29 January 2017}}</ref> 27. marca 2018 je NASA sporočila, da bo JWST-ov začetek potisnil nazaj na maj 2020 ali kasneje, in priznala, da bi stroški projekta lahko presegali 8,8 milijarde USD.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.space.com/40102-james-webb-space-telescope-launch-delay-2020.html|title=NASA Delays Launch of James Webb Space Telescope to 2020|publisher=Space.com|accessdate=27 March 2018}}</ref> NASA se je zavezala, da bo po določitvi novega izstrelitvenega okna pri Evropski vesoljski agenciji (ESA) začela revidirano oceno stroškov.<ref name="NASA-20180327">{{Navedi novice|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-s-webb-observatory-requires-more-time-for-testing-and-evaluation-new-launch|title=NASA's Webb Observatory Requires More Time for Testing and Evaluation|last=Wang|first=Jen Rae|last2=Cole|first2=Steve|last3=Northon|first3=Karen|date=27 March 2018|publisher=NASA|accessdate=27 March 2018}} {{PD-notice}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-43559980|title=Hubble 'successor' faces new delay|last=Amos|first=Jonathan|date=27 March 2018|publisher=BBC News|accessdate=27 March 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nature.com/articles/d41586-018-03863-5|title=NASA reveals major delay for $8-billion Hubble successor|last=Witze|first=Alexandra|doi=10.1038/d41586-018-03863-5|bibcode=2018Natur.556...11W|date=27 March 2018|accessdate=27 March 2018}}</ref> Februarja 2019 je kongres kljub kritikam zaradi poraslih stroškov povečal omejitev stroškov misije za 800 milijonov ameriških dolarjev. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.planetary.org/blogs/casey-dreier/2019/0215-fy2019-nasa-gets-its-best-budget-in-decades.html|title=NASA just got its best budget in a decade|last=Dreier|first=Casey|date=15 February 2019}}</ref> === Partnerstvo === NASA, ESA in CSA sodelujejo pri teleskopu od leta 1996. Sodelovanje ESA pri gradnji in lansiranju so njeni člani odobrili leta 2003, leta 2007 pa je bil podpisan sporazum med ESA in NASA. V zameno za polno partnerstvo, zastopanje in dostop do observatorija za svoje astronome, ESA zagotavlja instrument NIRSpec, optično klop instrumenta MIRI, [[Ariane 5|lanser Ariane 5 ECA]] in delovno silo za podporo operacijam. <ref name="ESA Media Relations Service">{{Navedi sporočilo za javnost|url=http://www.esa.int/esaSC/Pr_10_2004_s_en.html|title=European agreement on James Webb Space Telescope's Mid-Infrared Instrument (MIRI) signed|date=9 June 2004|publisher=ESA Media Relations Service|accessdate=6 May 2009|archivedate=18 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090518064607/http://www.esa.int/esaSC/Pr_10_2004_s_en.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://sci.esa.int/web/jwst/-/45728-europe-s-role|title=ESA Science & Technology - Europe's Contributions to the JWST Mission|website=sci.esa.int}}</ref> CSA bo zagotovil senzor za natančno vodenje in spektrograf brez rež za infrardeče slike ter delovno silo za podporo operacijam. <ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20130412124143/http://www.asc-csa.gc.ca/eng/media/news_releases/2012/0730.asp|title=Canadian Space Agency "Eyes" Hubble's Successor: Canada Delivers its Contribution to the World's Most Powerful Space Telescope - Canadian Space Agency|date=12 April 2013|website=web.archive.org}}</ref> Več tisoč znanstvenikov, inženirjev in tehnikov v 15 državah je prispevalo k izdelavi, testiranju in integraciji JWST. <ref name="jenner010620">{{Navedi splet|last=Jenner|first=Lynn|date=1 June 2020|title=NASA's Webb Telescope is an International Endeavor|url=http://www.nasa.gov/feature/goddard/2020/nasa-s-webb-telescope-is-an-international-endeavor|accessdate=23 September 2021|website=NASA}}</ref> V projektu pred zagonom sodeluje skupaj 258 podjetij, vladnih agencij in akademskih institucij; 142 iz ZDA, 104 iz 12 evropskih držav in 12 iz Kanade. <ref name="jenner010620" /> Druge države kot partnerice NASA, kot je Avstralija, so ali bodo sodelovale v operaciji po izstrelitvi. <ref>{{Navedi novice|last=Shepherd|first=Tony|title=James Webb: world’s most powerful telescope makes its first call to Australia on Christmas Day|url=https://www.theguardian.com/science/2021/dec/25/james-webb-worlds-most-powerful-telescope-makes-its-first-call-to-australia-on-christmas-day|accessdate=5 January 2022|work=the Guardian|date=25 December 2021|language=en}}</ref> ; Sodelujoče države {{div col|colwidth=22em}} * {{flagcountry|Austria}} * {{flagcountry|Belgium}} * {{flagcountry|Canada}} * {{flagcountry|Czech Republic}} * {{flagcountry|Denmark}} * {{flagcountry|Finland}} * {{flagcountry|France}} * {{flagcountry|Germany}} * {{flagcountry|Greece}} * {{flagcountry|Ireland}} * {{flagcountry|Italy}} * {{flagcountry|Luxembourg}} * {{flagcountry|Netherlands}} * {{flagcountry|Norway}} * {{flagcountry|Portugal}} * {{flagcountry|Spain}} * {{flagcountry|Sweden}} * {{flagcountry|Switzerland}} * {{flagcountry|United Kingdom}} * {{flagcountry|United States}} {{div col end}} [[Slika:JWST_people.jpg|desno|sličica| Zgodnji model v polnem obsegu na ogled v NASA Goddard Space Flight Center (2005)]] Maja 2007 je bil sestavljen model teleskopa v polnem obsegu za prikaz v Nacionalnem muzeju letalstva in vesolja Smithsonian Institution v National Mall, [[Washington, D.C.|Washington, DC]]. Model je bil namenjen gledalcem, da bi bolje razumeli velikost., obseg in kompleksnost satelita, pa tudi zanimanje gledalcev za znanost in astronomijo nasploh. Model se bistveno razlikuje od teleskopa, saj mora model vzdržati gravitacijo in vremenske razmere, zato je izdelan predvsem iz aluminija in jekla velikosti približno {{Cvt|24|x|12|x|12|m}} in tehta {{Cvt|5500|kg}}. <ref>{{Navedi splet|title=Full-Scale Model of the JWST Spacecraft|url=https://sci.esa.int/web/jwst/-/45584-full-scale-model-of-the-jwst-spacecraft|publisher=European Space Agency|accessdate=7 October 2021|date=1 September 2019}}</ref> === Spor o imenu === Marca 2021 je članek v Scientific Americanu naso pozval, naj ponovno premisli o imenu teleskopa, glede na sume o vpletenosti J.Webba v preganjanje in zapostavljanje LGBTQ v času administracije Harryja S. Trumana. Septembra 2021 je NASA objavila, da ne namerava preimenovati teleskopa. Nekdanji administrator Sean O'Keefe, ki se je odločil, da imenuje teleskop po administratorju Webbu, je izjavil, da bi webb moral biti "bilo krivično, J. Webba obtoževati za dogajanja, za katera ni nobenih dokazov, da je sodeloval pri njih". == Poslanstvo - cilji == Vesoljski teleskop James Webb ima štiri ključne cilje: * iskati svetlobo iz prvih zvezd in galaksij, ki so se v vesolju tvorile po Velikem poku * preučevati galaksij in evolucije * raziskovati nastajanje zvezd in planetov * preučevati planetarne sisteme in izvor življenja Te cilje je mogoče učinkoviteje doseči z opazovanjem v bližnji infrardeči svetlobi in ne s svetlobo v vidnem delu spektra. Iz tega razloga instrumenti JWST ne bodo merili vidne ali ultravijolične svetlobe kot Hubble teleskop, ampak bodo imeli veliko večjo zmogljivost za izvajanje infrardeče astronomije. JWST bo občutljiv na razpon valovnih dolžin od 0,6 do 28&nbsp;μm (kar ustreza oranžni svetlobi in globokemu infrardečemu sevanju pri približno {{Cvt|100|K|C|disp=or}} ). JWST se lahko uporablja za zbiranje informacij o zatemnitvi svetlobe zvezde [[KIC 8462852]], ki je bila odkrita leta 2015 in ima nekaj nenormalnih lastnosti svetlobne krivulje. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.popularmechanics.com/space/telescopes/a19346/james-webb-telescope-alien-megastructure/|title=NASA's Next Telescope Could ID Alien Megastructures|date=9 February 2016|accessdate=1 September 2016}}</ref> === Orbita - načrt === [[Slika:L2_rendering.jpg|desno|sličica| JWST ne bo točno na L2, ampak kroži okoli njega v orbiti .]] [[Slika:Carina_Nebula_in_Visible_and_Infrared.jpg|desno|sličica| Dva nadomestna pogleda [[Vesoljski teleskop Hubble|Hubblovega vesoljskega teleskopa]] na meglico Carina, ki primerjata ultravijolično in vidno (zgoraj) ter infrardečo (spodaj) astronomijo. V slednjem je vidnih veliko več zvezd.]] JWST bo krožil okoli Sonca blizu druge [[Lagrangeeva točka|Lagrangeove točke]] ( L2 ) sistema Sonce-Zemlja, ki je {{Cvt|1500000|km}} dlje od Sonca kot Zemljina orbita in približno štirikrat dlje od lunine orbite. Običajno bi objekt, ki kroži okoli Sonca dlje od Zemlje, potreboval več kot eno leto, da dokonča svojo orbito. Toda blizu L2 kombinirana gravitacijska sila Zemlje in Sonca omogoča, da vesoljsko plovilo kroži okoli Sonca v istem času, kot zavzame Zemljo. Bivanje blizu Zemlje omogoča, da so hitrosti prenosa podatkov veliko hitrejše za dano velikost antene. Teleskop bo krožil okoli točke sonce-zemlja L2 po halo tirnici, ki bo nagnjena proti ekliptiki s polmerom polmer med približno 250.000 km (160.000 mi) in 832.000 km (517.000 mi), in periodo približno pol leta. Ker je L2 le ravnotežna točka brez privlačnosti težnosti, halo tirnica ni orbita v običajnem smislu: vesoljsko plovilo je dejansko v orbiti okoli Sonca, halo orbito pa lahko vidimo kot nadzorovano nihanje, da ostane v bližini točke L2. To zahteva nekaj popravljanja: približno 25 m/ letno od skupnega ∆v proračuna 93 m/s. Dve potisni enoti predstavljata pogonski sistem opazovalnice. Ker se nahajajo samo na strani opazovalnice obrnjeni proti Soncu, so vse operacije vodenja postaj zasnovane tako, da nekoliko podprejo zahtevano količino potiska, da bi se izognili poriniti JWST preko pol-stabilne točke L2, kar bi bilo usodno. === Infrardeča astronomija === [[Slika:HUDF-JD2.jpg|desno|sličica| Z infrardečimi opazovanji lahko vidite predmete, skrite v vidni svetlobi, kot je HUDF-JD2, prikazan tukaj.]] JWST je formalni naslednik vesoljskega teleskopa Hubble (HST), in ker je njegov primarni poudarek na infrardeči astronomiji, je tudi naslednik vesoljskega teleskopa Spitzer. JWST bo daleč presegel oba teleskopa, saj bo lahko videl veliko več in veliko starejših zvezd in galaksij. <ref name="RHowardJWST">Howard, Rick, [https://www.nasa.gov/pdf/629955main_RHoward_JWST_3_6_12.pdf "James Webb Space Telescope (JWST)"], ''nasa.gov'', 6 March 2012 {{PD-notice}}</ref> Opazovanje v infrardečem spektru je ključna tehnika za dosego tega zaradi [[Hubblov zakon|kozmološkega rdečega premika]] in zato, ker bolje prodira v zasenčeni prah in plin. To omogoča opazovanje bolj zatemnjenih in hladnejših predmetov. Ker vodna para in ogljikov dioksid v zemeljskem ozračju močno absorbirata večino infrardečega zraka, je zemeljska infrardeča astronomija omejena na ozka območja valovnih dolžin, kjer atmosfera absorbira manj močno. Poleg tega sama atmosfera seva v infrardečem spektru, pogosto preplavi svetlobo iz opazovanega predmeta. Zaradi tega je za infrardeče opazovanje prednostni vesoljski teleskop. <ref>{{Navedi splet|url=http://coolcosmos.ipac.caltech.edu/cosmic_classroom/ir_tutorial/irwindows.html|title=Infrared Atmospheric Windows|publisher=Cool Cosmos|accessdate=28 August 2016}}</ref> Bolj kot je predmet oddaljen, mlajši je; njena svetloba je trajalo dlje, da je dosegla človeške opazovalce. Ker se vesolje širi, ko svetloba potuje, postane rdečo prestavljena, predmete na skrajnih razdaljah pa je zato lažje videti, ali se vidijo v infrardeči. Infrardeče zmogljivosti .<ref name="ir_astronomy">{{Navedi splet|url=http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|title=Infrared Astronomy: Overview|publisher=NASA Infrared Astronomy and Processing Center|accessdate=30 October 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061208151300/http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|archivedate=8 December 2006}} {{PD-notice}}</ref> JJWST naj bi mu dovolile, da se vrne v čas do prvih galaksij, ki se tvorijo le nekaj sto milijonov let po Velikem poku. <ref name="firstlight">{{Navedi splet|url=http://www.jwst.nasa.gov/firstlight.html|title=Webb Science: The End of the Dark Ages: First Light and Reionization|publisher=NASA|accessdate=9 June 2011}} {{PD-notice}}</ref> Infrardeče sevanje lahko svobodneje prehaja skozi regije kozmičnega prahu, ki sipajo vidno svetlobo. Opazovanja infrardečega spektra omogočajo preučevanje predmetov in regij vesolja, ki bi bili zakriti s plinom in prahom v vidnem spektru, kot so molekularni oblaki, kjer se zvezde rodijo, ob-zvezdni diski, ki privzamejo planete, in aktivni galaktični centri.<ref name="ir_astronomy">{{Navedi splet|url=http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|title=Infrared Astronomy: Overview|publisher=NASA Infrared Astronomy and Processing Center|accessdate=30 October 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061208151300/http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|archivedate=8 December 2006}} {{PD-notice}}</ref> Relativno hladni predmeti (temperature manj kot nekaj tisoč stopinj) oddajajo sevanje predvsem v infrardečem, kot je znano po Planckovem zakonu. Zaradi tega je večina predmetov, ki so hladnejši od zvezd, bolje raziskana v infrardeči .<ref name="ir_astronomy2">{{cite web|url=http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|title=Infrared Astronomy: Overview|publisher=NASA Infrared Astronomy and Processing Center|access-date=30 October 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061208151300/http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|archive-date=8 December 2006}} {{PD-notice}}</ref> To vključuje oblake medzvezdnega medija, rjavih pritlikavcev, planetov tako v naših kot drugih sončnih sistemih, kometih in telesih v Kuiperjevem pasu, ki jih bomo opazovali s srednjim infrardečim instrumentom (MIRI) .<ref name="miri3">{{cite web|url=http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|title=MIRI spectrometer for NGST|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|archive-date=27 September 2011}}</ref><ref name="firstlight2">{{cite web|url=http://www.jwst.nasa.gov/firstlight.html|title=Webb Science: The End of the Dark Ages: First Light and Reionization|publisher=NASA|access-date=9 June 2011}} {{PD-notice}}</ref> Nekatere misije v infrardeči astronomiji, ki so vplivale na razvoj JWST so bile Spitzer in WMAP (Wilkinson Mikrovalovna preiskava anizotropije). Spitzer je pokazal pomen srednjega infrardečega, kar je koristno za naloge, kot je opazovanje diskov prahu okoli zvezd. Prav tako je sonda WMAP pokazala, da je vesolje "zasvetilo" pri z okoli 17, kar je še dodatno poudarilo pomen srednjega infrardečega področja. Obe misiji sta bili začeti v začetku leta 2000, pravočasno, da bi vplivali na razvoj JWST. <ref name="ssb-2006">{{Navedi splet|last=Mather|first=John|url=https://jwst.nasa.gov/resources/ssb_2006/mather_sciencesummary.pdf|title=James Webb Space Telescope (JWST) Science Summary for SSB|website=[[NASA]]|date=13 June 2006|accessdate=4 June 2021}} {{PD-notice}}</ref> === Zemeljska podpora in operacije === Znanstveni institut za vesoljski teleskop (STScI), v [[Baltimore|Baltimoreu, Maryland]], na terenu Univerze Johns Hopkins, so izbrali za Znantveni in operativni center (Science and Operations Center - S&OC) projekta JWST z začetnim predračunom US$162.2 milijonov za prvo leto po lansiranju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/home/hqnews/2003/jun/HQ_c03r_Webb.html|title=Webb Spacecraft Science & Operations Center Contract Awarded |last1=Savage |first1=Donald |last2=Neal |first2=Nancy|date=6 June 2003|publisher=NASA|accessdate=1 February 2017}} {{PD-notice}}</ref> V tej vlogi bo STScI odgovoren za znanstveno delovanje teleskopa in dostavo podatkovnih produktov astronomski skupnosti. Podatki bodo od JWST do tal šli prek omrežja NASA Deep Space Network; obdelali in kalibrirali jih bodo na STScI, nato pa se bodo preko spleta distribuirali astronomom po vsem svetu. Podobno kot pri Hubbleu bo lahko vsakdo, kjerkoli na svetu, vložil predloge za opazovanja. Vsako leto bo več odborov pregledalo predložene predloge in izbrale projekte, ki jih bodo opazovali v naslednjem letu. Avtorji izbranih predlogov bodo običajno imeli eno leto zasebnega dostopa do novih opažanj, po katerem bodo podatki postali javno dostopni za prenos s strani vseh iz spletnega arhiva na STScI. Pasovna širina in digitalna kapaciteta vozila je zasnovana tako, da posreduje do 458 gigabitov podatkov na dan za čas misije.<ref name="wired-20191022">{{Navedi revijo|last=Mallonee|first=Laura|title=NASA's Biggest Telescope Ever Prepares for a 2021 Launch|url=https://www.wired.com/story/nasas-biggest-telescope-ever-prepares-2021-launch/|magazine=9|access-date=4 June 2021}}</ref> Večino obdelave podatkov na teleskopu opravijo običajni eno-ploščni računalniki.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fbodaily.com/archive/2002/10-October/30-Oct-2002/FBO-00195113.htm|title=Single Board Computer|publisher=FBO Daily Issue, FBO #0332|date=30 October 2002}}</ref> Pretvorbo analognih znanstvenih podatkov v digitalno obliko izvaja po meri zgrajen Sistem za digitalizacijo slik, izboljšanje, nadzor in pridobivanje aplikacij (SIDECAR ASIC). NASA navaja, da bo SIDECAR ASIC velikosti 3 cm (1,2 in) in teže 9,1 kg (20 lb) porabil le 11 milivatov moči za te namene.<ref name="Sidecar">{{Navedi splet|url=http://www.nasa.gov/topics/universe/features/jwst_digital.html|title=Amazing Miniaturized 'SIDECAR' Drives Webb Telescope's Signal|date=20 February 2008|publisher=NASA|accessdate=22 February 2008}} {{PD-notice}}</ref> Ker je treba to pretvorbo opraviti blizu detektorjev, bo majhna moč uporabe tega integriranega vezja na hladni strani teleskopa ključnega pomena za ohranjanje nizke temperature, potrebne za optimalno delovanje JWST.<ref name="Sidecar" /> == Napredek misije - od lansiranja naprej == === Izstrelitev in dolžina misije === Opazovalnica je bila pritrjena na Ariane 5 preko obroča za prilaščanje izstrelitvenega vozila, ki bi ga lahko prihodnje vesoljsko plovilo uporabilo za reševanje opazovalnice za odpravljanje težav z bruto uvedbo. Znanstveniki in inženirji, ki so delali na projektu, so opisali svoje občutke pričakovanja in tesnobe glede uvedbe izčrpno preizkušenega <ref name="sd12-16">{{Navedi splet|url=http://www.spacedaily.com/reports/James_Webb_Space_Telescope_observatory_is_assembled_999.html|title=James Webb Space Telescope observatory is assembled|publisher=Space Daily|date=29 December 2016|accessdate=3 February 2017}}</ref><ref name="snews12-16">{{Navedi novice|url=http://spacenews.com/no-damage-to-jwst-after-vibration-test-anomaly/|title=No damage to JWST after vibration test anomaly|last=Foust |first=Jeff |work=SpaceNews|date=23 December 2016|accessdate=3 February 2017}}</ref> skoraj 10 milijard dolarjev vrednega instrumenta, pri tem pa so komentirali, da bi bil to »vznemirljiv trenutek« in da se bodo ves čas počutili »srhljivo«.<ref name="NYT-20211214"/><ref name="SLN-20211219">{{Navedi novice|last=Karlis|first=Nicole|title=Decades of work are riding on the James Webb Space Telescope – What happens if it fails? – As one of the most expensive space missions in history, there's a lot on the line for launch|url=https://www.salon.com/2021/12/19/james-webb-telescope-launch/|date=19 December 2021|work=salon.com|accessdate=19 December 2021}}</ref> Izstrelitev (imenovana Ariane flight VA256) je potekala po urniku ob 12:20 UTC 25. decembra 2021 na raketi Ariane 5, ki se je vzletela iz vesoljskega centra Guiana v Francoski Gvajani.<ref name="AS-20211225">{{Navedi sporočilo za javnost|url=https://www.arianespace.com/press-release/ariane-5-successful-launch-webb-space-telescope/|title=Ariane 5 goes down in history with successful launch of Webb|date=25 December 2021|accessdate=25 December 2021}}</ref><ref name="NASA-20211227">{{Navedi novice|last=Pinoi|first=Natasha|last2=Fiser|first2=Alise|last3=Betz|first3=Laura|title=NASA's Webb Telescope Launches to See First Galaxies, Distant Worlds - NASA's James Webb Space Telescope launched at 7:20 a.m. EST Saturday [Dec. 25, 2021] on an Ariane 5 rocket from Europe's Spaceport in French Guiana, South America.|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasas-webb-telescope-launches-to-see-first-galaxies-distant-worlds|date=27 December 2021|work=[[NASA]]|accessdate=28 December 2021}}</ref> Po Uspešno izstrelitev je administrator NASA Bill Nelson imenoval "odličen dan za planet Zemljo".<ref>{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis|last2=Roulette|first2=Joey|date=2021-12-25|title=James Webb Space Telescope Launches on Journey to See the Dawn of Starlight|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/12/25/science/james-webb-telescope-launch.html|accessdate=2021-12-25|issn=0362-4331}}</ref> Teleskop je potrdil, da prejema moč in da začenja dvotedensko fazo uvajanja svojih delov <ref name="Space Explored 2021">{{Navedi splet|title=How to track James Webb Space Telescope, mission timeline|website=Space Explored|date=2021-12-31|url=https://spaceexplored.com/2021/12/30/how-to-track-james-webb-space-telescope-mission-timeline/|accessdate=2022-01-01}}</ref> na poti na svoj cilj.<ref name="WP-20211225">{{Navedi novice|last=Achenbach|first=Joel|title=NASA's James Webb Space Telescope launches in French Guiana – $10 billion successor to Hubble telescope will capture light from first stars and study distant worlds|url=https://www.washingtonpost.com/science/2021/12/25/webb-space-telescope-launch/|date=25 December 2021|work=[[The Washington Post]]|accessdate=25 December 2021}}</ref><ref name="NYT-20211225">{{Navedi novice |title=Live Updates: Webb Telescope Launches on Long-Awaited Journey|url=https://www.nytimes.com/live/2021/12/25/science/webb-telescope-launch-nasa|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|accessdate=25 December 2021}}</ref><ref name="NYT-20211225do">{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis |last2=Roulette|first2=Joey|title=James Webb Space Telescope Launches on Journey to See the Dawn of Starlight - Astronomers were jubilant as the spacecraft made it off the launchpad following decades of delays and cost overruns. The Webb is set to offer a new keyhole into the earliest moments of our universe.|url=https://www.nytimes.com/2021/12/25/science/james-webb-telescope-launch.html|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|accessdate=25 December 2021}}</ref> Teleskop je bil izpuščen iz zgornje stopnje 27 minut 7 sekund po izstrelitvi in začel 30-dnevno pot bo teleskop namestila v halo orbito okoli točke L2 Lagrange. Teleskop je bil izstreljen s hitrostjo, ki je bila malo pod hitrostjo za končno orbito, poleg tega pa se bo upočasnil na poti proč od Zemlje in dosegel L2 z le hitrostjo, potrebno za vstop v njeno tirnico. Let načrtuje tri načrtovane popravke hitrosti in smeri. Tako lahko observatorij popravi prenizko hitrost (ne pa, če leti gre prehitro: vesoljsko plovilo se ne more obrniti in uporabiti rakete za upočasnitev, saj bi občutljive instrumente izpostavil soncu).<ref>{{Navedi splet|url=https://blogs.nasa.gov/webb/|title=James Webb Space Telescope|website=blogs.nasa.gov}}</ref> Nazivni čas misije teleskopa je pet let, s ciljem deset let..<ref name="About the Webb">{{Navedi splet|url=http://www.jwst.nasa.gov/about.html|title=About the Webb|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}</ref> Načrtovanih pet let se začne po šestmesečni fazi priprave. L2 orbita je nestabilna, zato mora JWST s pogonom vzdrževati svojo halo orbito okoli L2, da teleskop ne zaide iz orbite. S sabo je imel goriva za 10 let, vendar sta bili natančnost izstrelitve Ariane 5 in prvega vmesnega popravka tako ugodni, da lahko JWST ostane v orbiti do 20 let.<ref name="Fuelsave">{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=NASA Says Webb's Excess Fuel Likely to Extend its Lifetime Expectations|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/nasa-says-webbs-excess-fuel-likely-to-extend-its-lifetime-expectations/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}</ref><ref name="Ars1">{{Navedi splet|url=https://arstechnica.com/science/2022/01/all-hail-the-ariane-5-rocket-which-doubled-the-webb-telescopes-lifetime/|title=All hail the Ariane 5 rocket, which doubled the Webb telescope’s lifetime|last=Berger|first=Eric|date=10 January 2022|website=www.arstechnica.com|publisher=[[Ars Technica]]|accessdate=11 January 2022}}</ref><ref name="BBC1">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-59914936|title=James Webb telescope completes epic deployment sequence|last=Amos|first=Jonathan|date=9 January 2022|website=www.bbc.com|publisher=[[BBC News]]|accessdate=10 January 2022}}</ref><ref name="Ars1" /><gallery align="left" mode="packed" heights="220"> Slika:Ariane 5 with James Webb Space Telescope Prelaunch (NHQ202112230012).jpg|alt=JWST in Ariane|Ariane 5 in JWST na izstrelišču [[ELA-3]] Slika:James Webb Space Telescope Launch.jpg|alt=Ariane 5 nekaj trenutkov po zagonu|Ariane 5 s JWST nekaj trenutkov po zagonu Slika:JWST as seen from the ESC-D Cryotechnic upper stage.png|alt=JWST s kriogenske zgornje stopnje SC-D|JWST kmalu po ločitvi od zgornje stopnje, približno 29 minut po izstrelitvi. V ozadju je videti del Zemlje - Adenski zaliv.<ref name=jwstSeparation>Camera on ESC-D Cryotechnic upper stage [https://www.youtube.com/watch?v=7nT7JGZMbtM&t=6637s (25 Dec 2021) view of newly separated JWST, as seen from the [[Ariane 5#Second stage|ESC-D Cryotechnic]] upper stage]</ref> </gallery> === Pot od Zemlje do L2 in razporeditev === Sončna plošča za proizvodnjo električne energije je bila nameščena na dan izstrelitve, minuto in pol po tem, ko se je teleskop ločil od druge stopnje rakete Ariane; <ref name="Fuelsave">{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=NASA Says Webb's Excess Fuel Likely to Extend its Lifetime Expectations|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/nasa-says-webbs-excess-fuel-likely-to-extend-its-lifetime-expectations/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}</ref> <ref name="ExploreDeploy">{{Navedi splet|title=Gimbaled Antenna Assembly|url=https://webb.nasa.gov/content/webbLaunch/deploymentExplorer.html|website=James Webb Space Telescope|publisher=NASA|accessdate=27 December 2021}}</ref> to se je zgodilo nekoliko prej, kot je bilo pričakovano, ker je bila rotacija med izstrelitvijo veliko bliže idealnem trenutku, kot pa so to predvidevali. Ločitev in razširitev sončnih baterij je bilo videti v prenosu v živo s kamere na raketi. <ref>{{Navedi splet|last=Schultz|first=Isaac|title=New Video Shows Webb Space Telescope's Goodbye to Earth|url=https://gizmodo.com/new-video-shows-webb-space-telescopes-goodbye-to-earth-1848313695|website=Gizmodo|accessdate=7 January 2022|date=January 6, 2022}}</ref> Ob 7:50{{Presledki}}popoldan EST 25. decembra, približno 12 ur po izstrelitvi, je par primarnih raket teleskopa začel streljati 65 minut, da bi naredil prvi od treh načrtovanih popravkov sredi poti. <ref>{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=The First Mid-Course Correction Burn|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/25/the-first-mid-course-correction-burn/|website=NASA Blogs|accessdate=27 December 2021}}</ref> Naslednji dan se je se je samodejno aktivirala komunikacijska antena z visokim ojačevanjem. <ref name="ExploreDeploy">{{Navedi splet|title=Gimbaled Antenna Assembly|url=https://webb.nasa.gov/content/webbLaunch/deploymentExplorer.html|website=James Webb Space Telescope|publisher=NASA|accessdate=27 December 2021}}</ref> 27. decembra, 60 ur po izstrelitvi, so Webbove rakete izstrelile devet minut in 27 sekund, da so naredile drugo od treh popravkov sredi poti, da je teleskop prispel na cilj L2. <ref>{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=Webb's Second Mid-Course Correction Burn|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/27/webbs-second-mid-course-correction-burn/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=29 December 2021}}</ref> 28. decembra, tri dni po lansiranju, so kontrolorji misije začeli večdnevno uvajanje Webbovega nadvse pomembnega sončnega ščita. Kontrolorji so pošiljali ukaze, ki so uspešno spustili sprednjo in zadnjo strukturo palet, ki vsebujeta sončni ščit. Ta postavitev je pred dejanskim odvijanjem in razširitvijo občutljivih zaščitnih membran, ki jih v naslednjem koraku izvlečejo iz palet s teleskopskimi nosilci. <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Forward Pallet Structure Lowered, Beginning Multiple-Day Sunshield Deployment|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/28/forward-pallet-structure-lowered-beginning-multiple-day-sunshield-deployment/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=29 December 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Aft Sunshield Pallet Deployed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/28/aft-sunshield-pallet-deployed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=29 December 2021}}</ref> 29. decembra so kontrolorji uspešno razširili razmestitveni stolpni sklop, cev podoben steber, ki je razstavil dva glavna segmenta observatorija, teleskop z ogledali in znanstvenimi instrumenti ter »vodilo« z elektroniko in pogonom. Sestava se je podaljšala za {{Cvt|48|in}} v procesu, ki je trajal šest ur in pol, vključno s številnimi pripravljalnimi ukazi. Namestitev je ustvarila potrebno razdaljo med segmenti JWST, da se omogoči ekstremno hlajenje teleskopa in prostor za odpiranje sončnega ščita. <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Team Begins Process of Extending Deployable Tower Assembly|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/webb-team-begins-process-of-extending-deployable-tower-assembly/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb's Deployable Tower Assembly Extends in Space|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/webbs-deployable-tower-assembly-extends-in-space/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}</ref> 30. decembra so kontrolorji uspešno opravili še dva koraka pri razpakiranju observatorija. Prvič, poveljniki so uporabili zadnji "momentum loput", napravo, ki zagotavlja ravnotežje proti pritisku sonca na sončni ščit in prihrani gorivo z zmanjšano potrebo po pogodnu raket za ohranitev orientacije. <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb's Aft Momentum Flap Deployed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webbs-aft-momentum-flap-deployed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}</ref> Nato je nadzor misije sprostil in zavihal prevleke, ki ščitijo sončni ščit in ga prvič izpostavijo vesolju. <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Team Releases Sunshield Covers|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webb-team-releases-sunshield-covers/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}</ref> <ref name="Readyshield">{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Ready for Sunshield Deployment and Cooldown|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webb-ready-for-sunshield-deployment-and-cooldown/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}</ref> 31. decembra je kopenska ekipa razširila dve teleskopske "srednji ograji" z leve in desne strani observatorija in potegnila pet membran za zaščito pred soncem iz njihovega zloženega odlagališča v sprednji in zadnji paletah, ki so bile spuščene tri dni prej. <ref name="Twobooms">{{Navedi splet|last=Lynch|first=Patrick|title=With Webb's Mid-Booms Extended, Sunshield Takes Shape|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/31/with-webbs-mid-booms-extended-sunshield-takes-shape/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=1 January 2022|date=December 31, 2021}}</ref> Namestitev levega boka (glede na smer glavnega ogledala) je bila zakasnjena, ko nadzor misije na začetku ni prejel potrditve, da se je pokrov sončnega ščita v celoti zavihal. Po pregledu dodatnih podatkov za potrditev je ekipa nadaljevala s podaljšanjem ogrodja. <ref name="Firstboom">{{Navedi splet|last=Lynch|first=Patrick|title=First of Two Sunshield Mid-Booms Deploys|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/31/first-of-two-sunshield-mid-booms-deploys/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=1 January 2022|date=December 31, 2021}}</ref> Leva stran je bila razporejena v 3 urah in 19 minutah; desna stran je trajala 3 ure in 42 minut. <ref name="Firstboom" /> <ref name="Twobooms" /> S tem korakom je Webbov sončni ščitnik spominjal na svojo popolno obliko v obliki zmaja in se je razširil na celotno širino 47 čevljev. Ukazi za ločevanje in napenjanje membran naj bi sledili <ref name="Twobooms" /> kar naj bi trajalo več dni. <ref name=":3">{{Citat|title=Media Briefing: Webb Telescope Week One Deployments Update|url=https://www.youtube.com/watch?v=PGt5RT-LfbE|language=en|access-date=2022-01-03}}</ref> Po počitku na novoletni dan je zemeljska ekipa za en dan odložila napenjanje sončnih ščitnikov, da je pustila čas za optimizacijo palete sončnih kolektorjev v observatoriju in nekoliko prilagodila orientacijo observatorija, da bi ohladila nekoliko bolj vroče od pričakovanih motorjev za postavitev sončnih ščitnikov. <ref name="zastrow">{{Navedi splet|last=Zastrow|first=Mark|title=James Webb Space Telescope successfully deploys sunshield|url=https://astronomy.com/news/2022/01/james-webb-space-telescope-successfully-deploys-sunshield|website=astronomy.com|accessdate=5 January 2022|date=5 January 2022}}</ref> Napenjanje prve plasti, ki je najbližja soncu in največja od petih v sončnem ščitu, se je začela 3. januarja 2022 in je bila končana ob 3:48.{{Presledki}}popoldan EST <ref>{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=First Layer of Webb’s Sunshield Tightened|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/03/first-layer-of-webbs-sunshield-tightened/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=4 January 2022|date=January 3, 2022}}</ref> Napenjanje drugega in tretjega sloja se je začelo ob 4:09{{Presledki}}popoldan EST in je trajalo dve uri in 25 minut. <ref>{{Navedi splet|last=Lynch|first=Patrick|title=Second and Third Layers of Sunshield Fully Tightened|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/03/second-and-third-layers-of-sunshield-fully-tightened/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=4 January 2022|date=January 3, 2022}}</ref> 4. januarja so kontrolorji uspešno napeli zadnji dve plasti, štiri in pet, in nalogo opravili ob 11.59.{{Presledki}}am EST <ref>{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=Webb Team Tensions Fifth Layer, Sunshield Fully Deployed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/04/webb-team-tensions-fifth-layer-sunshield-fully-deployed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=5 January 2022|date=January 4, 2022}}</ref> 5. januarja 2022 je nadzor misije uspešno uporabil sekundarno ogledalo teleskopa, ki se je zaskočilo na dovoljeno odstopanje približno milimeter in pol. <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Secondary Mirror Deployment Confirmed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/05/secondary-mirror-deployment-confirmed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs|accessdate=6 January 2022|date=January 5, 2022}}</ref> 7. januarja 2022 je NASA namestila in zaklenila stransko ploščo glavnega ogledala. <ref name="NASA_2022_01_07">{{Navedi splet|title=First of Two Primary Mirror Wings Unfolds – James Webb Space Telescope|first=Alise |last=Fisher|website=blogs.nasa.gov {{!}} James Webb Space Telescope|date=2022-01-07|accessdate=2022-01-08|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/07/first-of-two-primary-mirror-wings-unfolds/}}</ref> Temu prvemu koraku je 8. januarja 2022 sledila namestitev zrcalne plošče na desni strani, kar je pomenilo popolno strukturno postavitev observatorija. <ref>{{Navedi splet|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/08/primary-mirror-wings-deployed-all-major-deployments-complete/|title=Primary Mirror Wings Deployed, All Major Deployments Complete|first=Alise |last=Fisher|date=January 8, 2022|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=January 8, 2022}}</ref> Vsaka plošča je sestavljena iz treh primarnih zrcalnih segmentov in jih je bilo treba zložiti, da je bilo mogoče vesoljski teleskop namestiti v ohišje rakete Ariane za izstrelitev teleskopa. Dva tedna po lansiranju je bila izjemno zapletena namestitev izvedena, kot je bilo načrtovano. <ref>{{Navedi splet|last=Berger|first=Eric|title=Remarkably, NASA has completed deployment of the Webb space telescope|url=https://cansciencenews.com/2022/01/08/remarkably-nasa-has-completed-deployment-of-the-webb-space-telescope/|website=cansciencenews.com|accessdate=8 January 2022|date=8 January 2022}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Space telescope's 'golden eye' opens, last major hurdle|url=https://phys.org/news/2022-01-space-telescope-golden-eye-major.html|website=phys.org|accessdate=9 January 2022|date=8 January 2022}}</ref> Skoraj mesec dni po izstrelitvi se je opravila še ena korekcija poti, da se JWST postavi v orbito halo okoli Sonca-Zemlja L2. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.newsledge.com/james-webb-space-telescope-first-30-days/|title=James Webb Space Telescope – The First 30 Days After Launch|date=3 March 2017|publisher=News Ledge}}</ref> == Dodelitev časa opazovanja == [[Slika:Atmospheric_Transmission-en.svg|desno|sličica|Atmosferska okna na infrardečem področju. Veliko te vrste svetlobe je blokirano, ko si jo ogledamo z zemeljske površine, kot da gledamo mavrico svetlob, vidimo lpa le eno med njimi.]] JWST čas opazovanja se dodeli prek programa Splošni opazovalci (GO), programa zajamčenih časovnih opazovanj (GTO) in programa za diskrecijo za zgodnje sproščanje (DD-ERS).<ref>{{Navedi splet|title=Calls for Proposals & Policy|url=https://jwst.stsci.edu/science-planning/calls-for-proposals-and-policy|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=13 November 2017}} {{PD-notice}}</ref> Program GTO zagotavlja zagotovljen čas opazovanja znanstvenikom, ki so razvili komponente strojne in programske opreme za observatorij. Go program ponuja vsem astronomom možnost, da zaprosijo za čas opazovanja in bo predstavljal velik del opazovalnega časa. Go programe izbere odbor za dodeljevanje časa (TAC), ki je podoben postopku pregleda predloga, ki se uporablja za vesoljski teleskop Hubble. === Znanstveni program zgodnje objave === Novembra 2017 je Inštitut za znanost o vesoljskem teleskopu napovedal izbor 13 direktorjevih programov za znanost o zgodnjih opazovanjih (DD-ERS), izbranih na osnovi razpisa.<ref>{{Navedi splet|title=Selections Made for the JWST Director's Discretionary Early Release Science Program|url=https://jwst.stsci.edu/news-events/news/News%20items/selections-made-for-the-jwst-directors-discretionary-early-release-science-program|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=13 November 2017|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20180808190059/https://jwst.stsci.edu/news-events/news/News%2520items/selections-made-for-the-jwst-directors-discretionary-early-release-science-program|archivedate=8 August 2018}} {{PD-notice}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Director's Discretionary Early Release Science Programs|url=https://www.stsci.edu/jwst/science-execution/approved-ers-programs|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=26 December 2021}}</ref> Opazovanja v JWST po koncu obdobja komisije. Teh 13 programov bo v prvih petih mesecih znanstvenega delovanja je prejelo skupno 460 ur opazovanja, ki segajo v znanstvene teme, vključno s Sončnim sistemom, ekso planeti, zvezdami in tvorbo zvezd, bližnjimi in oddaljenimi galaksijami, gravitacijskimi lečami in kvazarji. === Program za splošna opazovanja === Za cikel GO 1 je bilo na voljo 6000 ur opazovalnega časa za dodelitev, predloženih pa je bilo 1173 predlogov, ki zahtevajo skupno 24.500 ur opazovalnega časa. <ref>{{Navedi splet|title=JWST Cycle 1 General Observer Submission Statistics|url=https://www.stsci.edu/contents/news/jwst/2020/jwst-cycle-1-general-observer-submission-statistics|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=10 January 2022}}</ref> Izbor programov Ciklus 1 GO je bil objavljen 30. marca 2021, odobrenih je bilo 266 programov, med njimi 13 velikih programov in programov, ki proizvajajo podatke za javni dostop. <ref>{{Navedi splet|title=STScI Announces the JWST Cycle 1 General Observer Program|url=https://www.stsci.edu/contents/news/jwst/2021/stsci-announces-the-jwst-cycle-1-general-observer-program|accessdate=30 March 2021}}</ref> {{-}} ==Sklici in opombe== {{sklici|3}} ==Glej tudi== {{portal|Vesoljski polet|RocketSunIcon.svg}} *[[ATLAST teleskop|Vesoljski teleskop ATLAST]] ==Zunanje povezave== *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174464553 Prispevek o teleskopu na MMC RTV SLO] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vesoljski daljnogledi]] [[Kategorija:Vesoljske sonde ZDA]] [[Kategorija:2021 v znanosti]] qsza10ovcdzsh9wfdrptbmos9lwy834 5737136 5736858 2022-08-20T07:14:55Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje vesoljski polet | name = vesoljski teleskop James Webb | names_list = vesoljski teleskop naslednje generacije - Next Generation Space Telescope (NGST; 1996–2002) | image = JWST spacecraft model 2.png | image_caption = Teleskop s polno izproženimi deli | image_upright = <!-- Use this parameter to scale the image, instead of the deprecated "image_size"; see WP:IMGSIZE. --> | mission_type = [[Vesoljski observatorij|Astronomija]] | operator = [[Space Telescope Science Institute|STScI]] ([[NASA]])<ref name="jwstPartners">{{cite web |url=https://www.jwst.nasa.gov/faq.html#partners|title=NASA JWST "Kdo sodeluje v projektu?"|publisher=NASA|access-date=18 November 2011}} {{PD-notice}}</ref> | COSPAR_ID = [https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=JWST 2021-130A] | SATCAT = 50463<ref name="celestrakRawTLE">{{cite web|url=https://celestrak.com/satcat/tle.php?CATNR=50463|title=JWST|last=Kelso|first=Thomas S.|date=25 December 2021|website=Celestrak|publisher=Celestrak|access-date=26 December 2021}}</ref> | website = {{oweb|https://jwst.nasa.gov/}} | mission_duration = {{Unbulleted list|20 let (pričakovano)<ref>{{Cite web|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/nasa-says-webbs-excess-fuel-likely-to-extend-its-lifetime-expectations/|title=NASA Says Webb’s Excess Fuel Likely to Extend its Lifetime Expectations – James Webb Space Telescope|website=blogs.nasa.gov}}</ref>|10 let (po načrtu)|5½ let (prvenstvene naloge)<ref>{{Cite web|url=https://jwst.nasa.gov/content/about/faqs/faq.html#howlong|title=FAQ Full General Public Webb Telescope/NASA|website=jwst.nasa.gov}}</ref>|{{time interval|25 December 2021 12:20|show=ymd|sep=,}} (preteklo)}} | manufacturer = {{Unbulleted list|[[Northrop Grumman]]|[[Ball Aerospace & Technologies|Ball Aerospace]]|[[L3Harris Technologies|L3Harris]]<ref name="jwstPartners" />}} | launch_mass = {{cvt|6161.4|kg}}<ref>{{cite tweet |last=Clark |first=Stephen |user=StephenClark1 |number=1473999069706129419 |title=Natančna teža vesoljskega teleskopa James Webb: 6161,4 kilograma, vključno z 167,5 kg hidrazina in 132,5 kg dinitrogen tetroksida za pogonski sistem. |date=23 December 2021 |access-date=23 December 2021}}</ref> | dimensions = {{cvt|20.197|x|14.162|m}}, sončnik | power = 2 [[watt|kW]] | launch_date = {{Start date|2021|12|25|df=yes}}, 12:20 [[Coordinated Universal Time|UTC]] | launch_rocket = [[Ariane 5|Ariane 5 ECA]] ([[Ariane flight VA256|VA256]]) | launch_site = {{Nowrap|[[Guiana Space Centre|Centre Spatial Guyanais]], [[ELA-3]]}} | launch_contractor = [[Arianespace]] | entered_service = | deactivated = | last_contact = | decay_date = | orbit_reference = [[Lagrange point|Sonce-Zemlja L<sub>2</sub> orbit]] | orbit_regime = [[Halo orbita]] | orbit_periapsis = {{cvt|250000|km}}<ref name="orbit">{{cite web |title=JWST Orbit |url=https://jwst-docs.stsci.edu/jwst-observatory-characteristics/jwst-orbit |website=JWST User Documentation |publisher=Space Telescope Science Institute |access-date=25 December 2021}}</ref> | orbit_apoapsis = {{cvt|832000|km}}<ref name="orbit" /> | orbit_inclination = | orbit_period = 6 mesecev | apsis = apsis | telescope_name = | telescope_type = [[Korsch teleskop]] | telescope_diameter = {{cvt|6.5|m}} | telescope_focal_length = {{cvt|131.4|m}} | telescope_focal_ratio = {{f/|20.2}} | telescope_area = {{cvt|25.4|m2}}<ref>{{cite web|title=JWST Telescope|url=https://jwst-docs.stsci.edu/jwst-observatory-hardware/jwst-telescope|work=James Webb Space Telescope User Documentation |publisher=Space Telescope Science Institute|date=23 December 2019|access-date=11 June 2020}} {{PD-notice}}</ref> | telescope_wavelength = 0.6–28.3 μm (oražno do srednje-infrardeče področje) | instruments_list = {{Infobox|child=yes | headerstyle = background: #ddf; | header1 = Instrumenti | data2 = {{Hlist|Senzor za fino vodenje, kamera za bližnje infra-rdeče področje in spektrograf brez reže - FGS-NIRISS|[[MIRI (Mid-Infrared Instrument)|MIRI]]|[[NIRCam]]|[[NIRSpec]]}} | header3 = Elementi | data4 = {{Hlist|integriran modul za znanstvene instrumente|Optični teleskop|vesoljsko vozilo ([[Spacecraft bus (JWST)|Bus]] in [[Sunshield (JWST)|sončnik]])}} }} | trans_band = {{ubl | [[S band|S-pas]], telemetrija, sledenje in kontrola | [[Ka band|Ka-pas]], zajem podatkov }} | trans_bandwidth = {{ubli | S-band up: 16 kbit/s | S-band down: 40 kbit/s | Ka-band down: do 28 Mbit/s }} | insignia = JWST Launch Logo.png | insignia_caption = James Webb Space Telescope mission logo | insignia_upright = 0.8 <!-- Use this parameter to scale the image, instead of the deprecated "insignia_size"; see WP:IMGSIZE. --> }} '''Vesoljski teleskop James Webb''' ('''JWST''') je vesoljski [[teleskop]], ki ga je razvila [[NASA]] s prispevki Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA). Teleskop je dobil ime po [[James Webb|Jamesu E. Webbu]],<ref name="NAT-20210-7232">{{cite journal|last=Witze|first=Alexndra|date=23 July 2021|title=NASA investigates renaming James Webb telescope after anti-LGBT+ claims. Some astronomers argue the flagship observatory{{snd}}successor to the Hubble Space Telescope{{snd}}will memorialize discrimination. Others are waiting for more evidence.|url=https://www.nature.com/articles/d41586-021-02010-x|journal=Nature|volume=596|issue=7870|pages=15–16|doi=10.1038/d41586-021-02010-x|pmid=34302150|access-date=23 July 2021|s2cid=236212498}}</ref> ki je od 1961 do 1968 vodil agencijo NASA in je imel osrednjo vlogo v programu Apollo.<ref>{{cite web|url=http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=33148|archive-url=https://web.archive.org/web/20030821120829/http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=33148|url-status=dead|archive-date=21 August 2003|title=ESA JWST Timeline|access-date=13 January 2012}} {{PD-notice}}</ref><ref name="jwst NASA2">{{cite web|last=During|first=John|title=The James Webb Space Telescope|url=https://www.jwst.nasa.gov/|publisher=NASA|access-date=31 December 2011}}{{PD-notice}}</ref> JWST naj bi nasledil [[Vesoljski teleskop Hubble]] kot naslednji vodilni projekt v astrofiziki. JWST je bil lansiran 25. decembra 2021 s poletom [[Ariane (družina raket)|Ariane]] VA256. Teleskop je zasnovan tako, da v primerjavi s Hubblom zagotavlja izboljšano infrardečo ločljivost in večjo občutljivost za opazovanje predmetov, ki so do 100-krat šibkejši;<ref name="deepersky2">{{Cite web|url=https://briankoberlein.com/blog/deeper-sky|title=A Deeper Sky &#124; by Brian Koberlein|website=briankoberlein.com}}</ref> omogočil naj bi širok spekter preiskav na področjih astronomije in kozmologije, tako opazovanje do rdečega premika z≈20 nekaterih najstarejših, najbolj oddaljenih dogodkov in predmetov v vesolju, kot so prve zvezde in oblikovanje prvih galaksij, in pa podrobno atmosfersko karakterizacijo eksoplanetov, ki bi bili zanimivi za naselitev. Primarno ogledalo JWST premera 6.5 m sestavlja 18 šesterokotnih zrcalnih segmentov iz pozlačenega berilija. Tako ima Webbov teleskop za zbiranje svetlobe na voljo približno 5,6-krat večjo površino kot Hubble s premerom 2,4 m (25,37 m2 površine v primerjavi s 4,525 m2 pri Hubblu). Za razliko od Hubbla, ki vesolje opazuje v bližnjem ultravijoličnem, vidnem in bližnje infrardečem delu (0,1–1,0 μm) spektra, bo JWST opazoval v območju s krajšimi valovnimi dolžinami, od dolgovalovne vidne svetlobe (rdeče) do srednje infrardečega sevanja (0,6–28,3 μm). Tako bo lahko opazoval predmete z visokim rdečim zamikom, ki so za Hubbla prestari, prešibki in preveč oddaljeni. Teleskop je treba držati pod temperaturo 50 K (−223 °C), da so šibki infrardeči signali lahko zaznani brez motenj zaradi drugih virov toplote. Postavljen bo v bližino Lagrangove točke L2 sistema Sonce-Zemlja, približno 1,5 milijona kilometrov proč od Zemlje. Pred toploto Sonca, Zemlje in Lune ga bo ščitil ščitnik v obliki petih [[Romboid|rombov]]. Za razvoj teleskopa je bil odgovoren Nasin center v Marylandu (Goddard Space Flight Center, GSFC), trenutno pa teleskop upravlja Znanstveni inštitut za vesoljske teleskope.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jwst.nasa.gov/content/about/index.html|title=About Webb|publisher=NASA|date=2019|accessdate=4 June 2021}} {{PD-notice}}</ref> Podjetje [[Northrop Grumman]] je bilo odgovorno za izgradnjo teleskopa.<ref>{{Navedi splet|date=2017|title=James Webb Space Telescope|url=http://www.northropgrumman.com/Capabilities/JWST/Pages/default.aspx|accessdate=31 January 2017|publisher=Northrop Grumman}}</ref> Razvoj se je s proračunom v vrednosti 500 milijonov USD začel leta 1996 za začetek delovanja, ki je bil sprva načrtovan za leto 2007.<ref name="stsci1996">{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1996|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20140203162411/http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1996|archivedate=3 February 2014|title=STSCI JWST History 1996|publisher=Stsci.edu|accessdate=16 January 2012}}</ref> V letu 2005 je bilo veliko zamud in stroškov, tako z raztrgano sončno izolacijo med testi, priporočilom neodvisne revizijske komisije, kasneje tudi zaradi pandemijo COVID-19,<ref name="cvdly">{{Navedi novice|url=https://spacenews.com/coronavirus-pauses-work-on-jwst/|title=Coronavirus pauses work on JWST|date=20 March 2020|first=Jeff|last=Foust|publisher=SpaceNews}}</ref><ref name="NASA-20200716">{{Navedi splet|url=https://www.esa.int/Science_Exploration/Space_Science/James_Webb_Space_Telescope_to_launch_in_October_2021|title=James Webb Space Telescope to launch in October 2021|website=www.esa.int}} {{PD notice}}</ref><ref name="NYT-20200716">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2020/07/16/science/nasa-james-webb-space-telescope-delay.html|title=NASA Delays James Webb Telescope Launch Date, Again – The universe will have to wait a little longer|last=Overbye|first=Dennis|date=16 July 2020|work=The New York Times|accessdate=17 July 2020}}</ref>, problemi z izstrelitvijo rakete [[Ariane 5]] in samega teleskopa ter komunikacijskimi vprašanji med teleskopom in izstrelitvenim vozilom.<ref name="24dec">{{Navedi splet|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/14/webb-space-telescope-launch-date-update/|title=Update on Webb telescope launch|publisher=NASA|date=14 December 2021|accessdate=14 December 2021}} {{PD-notice}}</ref><ref name="NYT-20211214">{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis|authorlink=Dennis Overbye|title=Why the World's Astronomers Are Very, Very Anxious Right Now – The James Webb Space Telescope is endowed with the hopes and trepidations of a generation of astronomers|url=https://www.nytimes.com/2021/12/14/science/james-webb-telescope-launch.html#permid=115929090|date=14 December 2021|work=The New York Times|accessdate=15 December 2021}}</ref><ref name="SLN-20211219">{{Navedi novice|last=Karlis|first=Nicole|title=Decades of work are riding on the James Webb Space Telescope – What happens if it fails? – As one of the most expensive space missions in history, there's a lot on the line for launch|url=https://www.salon.com/2021/12/19/james-webb-telescope-launch/|date=19 December 2021|work=salon.com|accessdate=19 December 2021}}</ref> Gradnja je bila končana pozno leta 2016, nato se je začela obsežna faza testiranja.<ref name="sd12-162">{{cite web|url=http://www.spacedaily.com/reports/James_Webb_Space_Telescope_observatory_is_assembled_999.html|title=James Webb Space Telescope observatory is assembled|publisher=Space Daily|date=29 December 2016|access-date=3 February 2017}}</ref><ref name="snews12-162">{{cite news|url=http://spacenews.com/no-damage-to-jwst-after-vibration-test-anomaly/|title=No damage to JWST after vibration test anomaly|author=Foust, Jeff|newspaper=SpaceNews|date=23 December 2016|access-date=3 February 2017}}</ref> JWST so lansirali 12:20 UTC 25. decembra 2021<ref name="NASA-202112272">{{cite news|last1=Pinoi|first1=Natasha|last2=Fiser|first2=Alise|last3=Betz|first3=Laura|title=NASA's Webb Telescope Launches to See First Galaxies, Distant Worlds - NASA's James Webb Space Telescope launched at 7:20 a.m. EST Saturday [Dec. 25, 2021] on an Ariane 5 rocket from Europe's Spaceport in French Guiana, South America.|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasas-webb-telescope-launches-to-see-first-galaxies-distant-worlds|date=27 December 2021|work=[[NASA]]|access-date=28 December 2021}}</ref> z nosilno raketo Ariane 5 iz vesolskega centra Kourou v [[Francoska Gvajana|Francoski Gvajani]], satelit se je od matičnega plovila odcepil 27 minut kasneje.<ref name="AS-202112252">{{cite press release|url=https://www.arianespace.com/press-release/ariane-5-successful-launch-webb-space-telescope/|title=Ariane 5 goes down in history with successful launch of Webb|work=[[Arianespace]]|date=25 December 2021|access-date=25 December 2021}}</ref> Izstrelitev je NASA opisala kot »brezhibno« in »popolno«<ref name="reaction2">{{Cite web|url=https://www.space.com/james-webb-space-telescope-launch-nasa-reaction|title='It's truly Christmas': James Webb Space Telescope's yuletide launch has NASA overjoyed|first=Tereza |last=Pultarova |date=25 December 2021|website=Space.com}}</ref>. 8. januarja 2022 je bil teleskop v celoti in uspešno konfiguriran v svojo operativno konfiguracijo<ref name="NYT-202201082">{{cite news|last1=Roulette|first1=Joey|last2=Overbye|first2=Dennis|title=The James Webb Space Telescope Finishes Unfolding: How to Watch - While there are no cameras aboard the spacecraft, NASA is providing updates as the telescope deploys its mirrors. Here’s what you need to know.|url=https://www.nytimes.com/2022/01/08/science/webb-telescope-nasa-time-livestream.html|date=8 January 2022|work=[[The New York Times]]|access-date=8 January 2022}}</ref><ref name="NASA-202201082">{{cite news|last1=Pinol|first1=Natasha|last2=Fisher|first2=Alise|last3=Betz|first3=Laura|last4=Margetta|first4=Robert|title=Release 22-004: NASA’s Webb Telescope Reaches Major Milestone as Mirror Unfolds|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-s-webb-telescope-reaches-major-milestone-as-mirror-unfolds|date=8 January 2022|work=[[NASA]]|access-date=9 January 2022}}</ref>, 11. februarja pa je dosegel svoj končni cilj, ko je posnel prve fotografije.<ref name="NYT-202112252">{{cite news |title=Live Updates: Webb Telescope Launches on Long-Awaited Journey|url=https://www.nytimes.com/live/2021/12/25/science/webb-telescope-launch-nasa|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|access-date=25 December 2021}}</ref><ref name="NYT-20211225do2">{{cite news|last1=Overbye|first1=Dennis|last2=Roulette|first2=Joey|title=James Webb Space Telescope Launches on Journey to See the Dawn of Starlight - Astronomers were jubilant as the spacecraft made it off the launchpad following decades of delays and cost overruns. The Webb is set to offer a new keyhole into the earliest moments of our universe.|url=https://www.nytimes.com/2021/12/25/science/james-webb-telescope-launch.html|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|access-date=25 December 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/edinstveni-teleskop-james-webb-v-vesolju-posnel-prve-fotografije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-02-21}}</ref> Več tednov bo še trajalo, da se ohladi na svojo obratovalno temperaturo, nato pa se bo pred začetkom načrtovanega raziskovalnega programa približno pet mesecev preskušal in umerjal s prvimi slikami.<ref>[https://webbtelescope.org/quick-facts/mission-launch-quick-facts Mission and Launch Quick Facts] - ''"Po dosegu svoje orbite bo webb najprej opravi testiranje znanstvenih delov in kalibriranje. Nato se bodo začele redne znanstvene naloge in z njimi slike, približno šest mesecev po izstrelitvi. Vendar pa je normalno, da lahko serijo "[Prva svetloba (astronomija)|prva svetloba]]" pričakujemo nekoliko prej."''</ref><ref>[https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/10/following-the-next-steps-in-webbs-journey NASA JWST Blog]: observations expected to be available by summer 2022 (''"Rest assured that this summer will sizzle with the hot (nay cold?) observations we will soon be sharing!"'')</ref> == Lastnosti == [[Slika:Atmospheric_electromagnetic_opacity.svg|levo|sličica| Prepustnost Zemljine atmosfere za različne valovne dolžine sevanja, med drugim za [[Svetloba|vidno svetlobo]]]] Vesoljski teleskop James Webb je za pol lažji od [[Vesoljski teleskop Hubble|vesoljskega teleskopa Hubble]], vendar pa je Webbovo primarno ogledalo; ki je iz berilija, prevlečeno z zlatom, sestavljeno iz 18 šesterokotnih ogledal, premera 6.5 m; več kot šestkrat večje od Hubblovega {{Convert|2.4|m|ft|adj=on}}. Od tega {{Cvt|0.9|m2|adj=on}} pokrivajo podpore za sekundarno ogledalo<ref>{{Navedi časopis|last=Lallo|first=Matthew D.|year=2012|title=Experience with the Hubble Space Telescope: 20 years of an archetype|journal=Optical Engineering|volume=51|issue=1|pages=011011–011011–19|arxiv=1203.0002|bibcode=2012OptEn..51a1011L|doi=10.1117/1.OE.51.1.011011}}</ref>, tako da je njegova dejanska površina zbiranja svetlobe približno 5,6-krat večja od Hubblovih {{Cvt|4.525|m2|ft2|adj=on}}. Berilij je zelo toga, trda, lahka in nemagnetna kovina, ki se pogosto uporablja v letalstvu in natančno ohranja svojo obliko tudi v ultra hladnem okolju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/topics/technology/features/webb-beryllium.html|title=NASA - The "Not So Heavy Metal Video": James Webb Space Telescope's Beryllium Mirrors|website=www.nasa.gov}}</ref> Zlata prevleka zagotavlja infrardečo odbojnost in vzdržljivost. JWST je zasnovan predvsem za bližnjo infrardečo astronomijo, lahko pa vidi tudi oranžno in rdeče vidno sevanje ter (odvisno od instrumenta) srednje infrardečo območje. Zazna lahko zazna do 100-krat šibkejše predmete kot Hubble in telesa iz veliko bolj zgodnje zgodovine vesolja, iz časa [[Rdeči premik|rdečega premika]] z≈20 (približno 180 milijonov let po [[Prapok|velikem poku]]).<ref name="deepersky">{{Navedi splet|url=https://briankoberlein.com/blog/deeper-sky|title=A Deeper Sky &#124; by Brian Koberlein|website=briankoberlein.com}}</ref> Za primerjavo, najzgodnejše zvezde naj bi nastale med z≈30 in z≈20 (100-180 milijonov let kozmičnega časa),<ref name="FAQ_scientists">{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/content/forScientists/faqScientists.html|title=FAQ for Scientists Webb Telescope/NASA|website=jwst.nasa.gov}}</ref> prve galaksije pa morda okoli rdečega premika z≈15 (približno 270 milijonov let kozmičnega časa). Hubble ni zmožen videti dlje kot do zelo zgodnje ponovne ionizacije<ref name="yale20160303">{{Navedi splet|url=http://news.yale.edu/2016/03/03/shattering-cosmic-distance-record-once-again|title=Shattering the cosmic distance record, once again|publisher=[[Yale University]]|first=Jim|last=Shelton|date=March 3, 2016|accessdate=March 4, 2016}}</ref><ref name="heic1604">{{Navedi splet|url=http://www.spacetelescope.org/news/heic1604/|title=Hubble breaks cosmic distance record|website=SpaceTelescope.org|id=heic1604|date=March 3, 2016|accessdate=March 3, 2016}}</ref> pri približno z≈11,1 (galaksija [[GN-z11]], kozmični čas 400 milijonov let).<ref>{{Navedi časopis|last=Oesch|first=P. A.|last2=Brammer|first2=G.|last3=van Dokkum|first3=P.|displayauthors=etal|date=March 2016|title=A Remarkably Luminous Galaxy at ''z''=11.1 Measured with ''Hubble Space Telescope'' Grism Spectroscopy|journal=[[The Astrophysical Journal]]|volume=819|issue=2|at=129|arxiv=1603.00461|bibcode=2016ApJ...819..129O|doi=10.3847/0004-637X/819/2/129}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.sciencealert.com/even-when-hubble-looks-as-far-back-in-time-as-possible-it-still-can-t-find-the-first-stars|title=Hubble Has Looked Back in Time as Far as It Can And Still Can't Find The First Stars|first=Nancy|last=Atkinson|work=Universe Today}}</ref><ref name="deepersky" /> Zasnova se osredotoča na bližnje do srednje infrardeče območje svetlobe iz treh glavnih razlogov: * predmeti z velikim [[Rdeči premik|rdečim premikom]] (zelo stari in oddaljeni) imajo vidne emisije, ki so premaknjene v infrardeče območje, zato jih danes lahko opazujemo le s pomočjo infrardeče astronomije; * hladnejši predmeti, kot so diski naplavin in planeti, najmočneje oddajajo v infrardeči svetlobi; * te infrardeče pasove je težko preučevati s tal ali z obstoječimi vesoljskimi teleskopi, kot je Hubble. Zemeljski teleskopi morajo gledati skozi Zemljino atmosfero, ki je v številnih infrardečih pasovih neprozorna (glej sliko [[Ozračje|atmosferske absorpcije]]). Tudi tam, kjer je atmosfera prozorna, je številne ciljne kemične spojine, kot so voda, ogljikov dioksid in metan, moč najti tudi v Zemljini atmosferi, kar močno otežuje analizo. POleg tega obstoječi vesoljski teleskopi, kot je Hubble, ne morejo preučevati teh pasov, ker njihova zrcala niso dovolj hladna - Hubblovo zrcalo je ohlajeno na približno 15 °C (288 K), tako da že sam teleskop močno seva v infrardečem območju.<ref name="ipac.caltech.edu">{{Navedi splet|url=http://www.ipac.caltech.edu/outreach/Edu/orbit.html|title=Infrared astronomy from earth orbit|publisher=Infrared Processing and Analysis Center, NASA Spitzer Science Center, California Institute of Technology|date=2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161221020839/http://www.ipac.caltech.edu/outreach/Edu/orbit.html|archivedate=21 December 2016}}{{PD-notice}}</ref> JWST lahko opazuje tudi telesa v bližini, recimo v našem [[Osončje|osončju]], ki imajo navidezno [[Kotna hitrost|kotno hitrost]] 0,030 ločnih sekund na sekundo ali manj. To so med drugim planeti in sateliti, kometi in asteroidi izven Zemljine orbite ter »skoraj vsa« znana telesa v Kuiperjevem pasu.<ref name="FAQ_scientists">{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/content/forScientists/faqScientists.html|title=FAQ for Scientists Webb Telescope/NASA|website=jwst.nasa.gov}}</ref> Poleg tega lahko opazi sprotne, nenačrtovane cilje v 48 urah po odločitvi za opazovanje, kot so [[Supernova|supernove]] in [[Izbruh žarkov gama|izbruhe gama žarkov]].<ref name="FAQ_scientists" /> JWST bo deloval v halo orbiti in krožil okoli točke v vesolju, znane kot Lagrangeova točka Sonce-Zemlja L2, približno 1.500.000 km izven Zemljine orbite okoli Sonca. Njegov dejanski položaj se bo med kroženjem gibal med približno 250.000 km in 832.000 km od L2, tako da bo izven Zemljine in Lunine sence. Za primerjavo, Hubble kroži 550 km nad zemeljsko površino, Luna pa je približno 400.000 km od Zemlje. Objekti v bližini te točke L2 Sonce-Zemlja lahko krožijo okoli Sonca sinhrono z Zemljo, kar omogoča teleskopu, da ostane na približno stalni razdalji z neprekinjeno orientacijo svojega edinstvenega ščitnika opreme pred Soncem, Zemljo in Luno. Skupaj s svojo široko orbito, ki se izogiba sencam, lahko teleskop hkrati blokira toploto in svetlobo vseh treh teles ter se izogne tudi najmanjšim temperaturnim spremembam senc Zemlje in Lune, hkrati pa ohranja neprekinjeno napajanje s sončno energijo in komunikacijo z Zemljo z proti Soncu obrnjeni strani. Tako bo vesoljsko plovilo ostalo na konstantni temperaturi pod 50 K (–223 °C), ki je potrebna za šibka infrardeča opazovanja.<ref name="nasasunshield">{{cite web|title=The Sunshield|url=http://www.jwst.nasa.gov/sunshield.html|website=nasa.gov|publisher=NASA|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.nationalgeographic.com/2015/04/150423-hubble-anniversary-webb-telescope-space|title=Hubble Still Wows At 25, But Wait Till You See What's Next|publisher=National Geographic|author=Drake, Nadia|date=24 April 2015}}</ref> Servisiranje JWST zaenkrat ni načrtovano. Misija s posadko za popravilo ali razširitev observatorija, kot je bilo storjeno za Hubble, bi bila nemogoča,<ref>{{Navedi splet|title=Why is Webb not serviceable like Hubble?|url=https://webb.nasa.gov/content/about/faqs/faq.html#serviceable|website=James Webb Space Telescope (FAQ)|accessdate=31 December 2021}}</ref> in po besedah pridruženega administratorja Nase Thomasa Zurbuchena so kljub vsem prizadevanjem ugotovili, da je oddaljena misija brez posadke presegala takratno tehnologijo, ko je bil JWST zasnovan.<ref name="refuel-natgeog">https://www.nationalgeographic.com/science/article/relief-as-nasas-most-powerful-space-telescope-finishes-risky-unfolding</ref><ref>{{Navedi splet|last=Foust|first=Jeff|title=Scientists, engineers push for servicing and assembly of future space observatories|url=https://spacenews.com/scientists-engineers-push-for-servicing-and-assembly-of-future-space-observatories/|website=SpaceNews|accessdate=31 December 2021|date=February 2, 2018}}</ref> Ob uspešnem lansiranju je NASA objavila pripraviljene olajšave za morebitne servisne misije v prihodnje, tako med drugim natančna vodila v obliki križev na površini JWST, rezervoarje za gorivo, ki jih je mogoče ponovno napolniti, odstranljivo toplotno zaščito in dostope za montažo.<ref name="refuel-verge">https://www.theverge.com/2021/12/28/22816310/nasa-james-webb-space-telescope-jwst-deployment-sequence</ref><ref name="refuel-natgeog" /><gallery align="center" mode="packed" heights="200"> Slika:James Webb Space Telescope 2009 top.jpg|alt=pogled na JSWT od zgoraj|pogled na JSWT od zgoraj Slika:James Webb Space Telescope 2009 bottom.jpg|alt=Pogled od spodaj (na stran, obrnjeno proti soncu)|Pogled od spodaj (na stran, obrnjeno proti soncu) </gallery> === Zaščita pred soncem === [[Slika:James_Webb_telescope_sunshield.jpg|desno|sličica| Preskusna enota sončnega ščita, zložena in razširjena v [[Northrop Grumman|obratu Northrop Grumman]] v Kaliforniji, 2014]] JWST je treba ohranjati pod 50 K (–223,2 °C), ker bi drugače infrardeče sevanje iz samega teleskopa preplavilo njegove instrumente. Zato uporablja velik ščitnik pred svetlobo in toploto Sonca, Zemlje in Lune, njegov položaj blizu Sonca-Zemlja L2 pa ohranja vsa tri telesa ves čas na isti strani vesoljskega plovila.<ref>{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/orbit.html|title=The James Webb Space Telescope|website=nasa.gov|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}</ref> Njegova halo orbita okoli točke L2 se izogiba senci Zemlje in Lune ter ohranja stalno okolje za delovanje tako sončnega ščita kakor tudi sončnih celic.<ref name="stsci.edu2">{{cite web|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/design/orbit|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20140203174537/http://www.stsci.edu/jwst/overview/design/orbit|url-status=dead|archive-date=3 February 2014|title=L2 Orbit|publisher=Space Telescope Science Institute|access-date=28 August 2016}}</ref> Zaščita vzdržuje stabilno temperaturo za strukture na osojni strani, kar je ključnega pomena za vzdrževanje natančne prostorske poravnave primarnih zrcalnih segmentov.<ref name="nasasunshield2">{{cite web|title=The Sunshield|url=http://www.jwst.nasa.gov/sunshield.html|website=nasa.gov|publisher=NASA|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}</ref> Petslojni ščitnik za sončenje, vsak sloj tanek kot človeški las<ref>{{cite web|url=https://www.jwst.nasa.gov/content/about/innovations/coating.html|title=Sunshield Coatings Webb/NASA|website=jwst.nasa.gov|access-date=3 May 2020}} {{PD-notice}}</ref>, je izdelan iz Kaptona E, komercialno dostopnega poliimidnega filma podjetja DuPont ter membran, dodatno prevlečenih z aluminijem na obeh straneh. Zgornji površini dveh membran, ki sta obrnjeni proti Soncu, sta dodatno prevlečeni s plastjo dopiranega silicij, ki odbija sončno toploto nazaj v vesolje.<ref name="nasasunshield3">{{cite web|title=The Sunshield|url=http://www.jwst.nasa.gov/sunshield.html|website=nasa.gov|publisher=NASA|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}</ref> Med dejavniki, ki so odložili projekt, so bile nenamerna raztrganja teh površin med testiranjem leta 2018.<ref name="Clery">{{cite web|url=https://www.science.org/content/article/nasa-announces-more-delays-giant-space-telescope|title=NASA announces more delays for giant space telescope|website=Science|last1=Clery|first1=Daniel|date=27 March 2018|access-date=5 June 2018|url-access=limited}}</ref> Sončni ščit je bil zasnovan tako, da se dvanajstkrat zložen prilega v [[Ariane 5|nosilni obod]] rakete [[Ariane 5]], ki v premeru meri {{Cvt|4.57|m|ft}} in {{Cvt|16.19|m|ft}} v dolžino. Po načrtih so dokončno razporejene dimenzije ščita {{Cvt|14.162|x|21.197|m}}. Senčnik so ročno izdelali v podjetju ManTech (NeXolve) v [[Huntsville, Alabama|Huntsvillu v Alabami]], potem pa ga poslali na testiranje [[Northrop Grumman|v Northrop Grumman]] v Redondo Beachu v Kaliforniji.<ref name="Morring">{{Navedi revijo|last=Morring|first=Frank Jr.|date=16 December 2013|title=JWST Sunshade Folding, Deployment In Test|url=https://aviationweek.com/defense-space/space/jwst-sunshade-folding-deployment-test|magazine=[[Aviation Week & Space Technology]]|pages=48–49|issn=0005-2175}}</ref> Zaradi sončnega ščita ima JWST vedno omejeno vidno področje. Teleskop lahko s svojega mesta v danem trenutku vidi 40 odstotkov neba in celotno nebo v obdobju šestih mesecev,<ref name="Readyshield">{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Ready for Sunshield Deployment and Cooldown|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webb-ready-for-sunshield-deployment-and-cooldown/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}</ref> kolikor časa potrebuje za pol poti okoli Sonca. === Optika === [[Slika:Engineers_Clean_JWST_Secondary_Reflector_with_Carbon_Dioxide_Snow.jpg|desno|sličica| Inženirji čistijo testno ogledalo s snegom iz ogljikovega dioksida, 2015]] [[Slika:James_Webb_Space_Telescope_Revealed_(26832090085).jpg|desno|sličica| Glavno ogledalo, sestavljeno v Goddard Space Flight Center, maj 2016]] Primarno ogledalo JWST ima premer {{Cvt|6.5|m}}, v obliki pozlačenega berilijevega reflektorja z zbiralno površino je {{Cvt|25.4|m2}}. Izdelano v enem samem kosu bi bilo preveliko za nosilne rakete, ki so bile tedaj na voljo. Ogledalo je tako sestavljeno iz 18 šesterokotnih segmentov ( več-zrcalni teleskop Guida Horna d'Arturoja ), ki so se po izstrelitvi teleskopa preuredili. [[Valovno čelo|Zaznavanje valovne fronte na]] ravnini slike se uporablja za pravilno namestitev zrcalnih segmentov s pomočjo zelo natančnih mikro motorjev. Po tej začetni konfiguraciji so potrebne le občasne posodobitve vsakih nekaj dni, da se ohrani optimalni fokus. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/ote/wavefront-sensing-and-control|archiveurl=https://archive.today/20120805213402/http://www.stsci.edu/jwst/ote/wavefront-sensing-and-control|archivedate=5 August 2012|title=JWST Wavefront Sensing and Control|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=9 June 2011}}</ref> Pri ozemeljskih teleskopih, kot so na primer teleskopih Keck je treba z [[Aktivna optika|aktivno optiko]] nenehno prilagajati zrcalne segmente[[Aktivna optika|,]] da se nevtralizirajo učinki gravitacije in vremenskih motenj. Teleskop Webb bo uporabljal 126 motorčkov za občasno prilagajanje optike, glede na to, da je v vesolju malo okoljskih motenj za teleskop. <ref name="wired-20191022">{{Navedi revijo|last=Mallonee|first=Laura|title=NASA's Biggest Telescope Ever Prepares for a 2021 Launch|url=https://www.wired.com/story/nasas-biggest-telescope-ever-prepares-2021-launch/|magazine=9|access-date=4 June 2021}}</ref> JWST optično je JSWT zasnovan kot anastigmat s tremi zrcali, <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/ote/mirrors|archiveurl=https://archive.today/20120805184514/http://www.stsci.edu/jwst/ote/mirrors|archivedate=5 August 2012|title=JWST Mirrors|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=9 June 2011}}</ref> ki uporablja ukrivljeno sekundarno in terciarno zrcalo za preslikavo brez [[Optična napaka|optičnih aberacij]] v širokem polju. Sekundarno ogledalo ima premer {{cvt|0.74|m|ft}}. Poleg tega je na voljo fino krmilno ogledalo, ki lahko prilagodi svoj položaj večkrat na sekundo, da zagotovi stabilizacijo slike. Primarni segmenti ogledala so na zadnji strani izvotljeni v obliki satja, da se jim zmanjša teža. Ball Aerospace & Technologies je bil glavni optični podizvajalec za projekt JWST, ki ga vodi glavni izvajalec Northrop Grumman Aerospace Systems, po pogodbi NASA Goddard Space Flight Center v Greenbeltu v Marylandu. Podjetje Ball Aerospace & Technologies je izdelalo in poliralo osemnajst primarnih segmentov ogledal, sekundarnih, terciarnih in finih krmilnih ogledal ter rezervnih delov iz surovih segmentov iz berilija (proizvod več podjetij, med drugim Axsys, Brush Wellman in Tinsley Laboratories).<ref>{{Navedi splet|title=James Webb Space Telescope Marks Manufacturing Milestone (Press Release)|url=http://www.spaceref.com/news/viewpr.html?pid=17663|website=Space Ref|accessdate=25 December 2021|date=23 August 2005}}</ref> === Znanstveni instrumenti === [[Slika:Nircam_modules.jpg|desno|sličica|NIRCam model]] [[Slika:NIRSpec_Astrium.jpg|desno|sličica|NIRSpec model]] [[Slika:JWST_MIRI_model.jpg|desno|sličica| Model MIRI v merilu 1:3]] Integrirani znanstveni instrumentni modul (ISIM) je okvir, ki teleskopu Webb zagotavlja električno energijo, računalniške vire, zmogljivost hlajenja in strukturno stabilnost. Narejen je iz vezanega grafitno-epoksidnega kompozita, pritrjenega na spodnjo stran teleskopa. ISIM vsebuje štiri znanstvene instrumente in kamero za vodenje.<ref name="isim">{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/isim.html|title=JWST: Integrated Science Instrument Module (ISIM)|publisher=NASA|date=2017|accessdate=2 February 2017}} {{PD-notice}}</ref> * NIRCam (bližnja infrardeča kamera) je infrardeča slikovna naprava, ki bo imela spektralno pokritost od roba vidnega (0,6 μm) do bližnje infrardeče (5 μm)<ref>{{cite web|url=http://www.stsci.edu/jwst/instruments/nircam/|archive-url=https://www.webcitation.org/6FHXODFHR?url=http://www.stsci.edu/jwst/instruments/nircam/|url-status=dead|archive-date=21 March 2013|title=James Webb Space Telescope Near Infrared Camera|publisher=STScI|access-date=24 October 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=http://ircamera.as.arizona.edu/nircam/|title=NIRCam for the James Webb Space Telescope|publisher=University of Arizona|access-date=24 October 2013}}</ref>. Na voljo je 10 senzorjev s po 4 mega pik. NIRCam bo služil tudi kot senzor valovne fronte observatorija, ki je potreben za zaznavanje valovne fronte in nadzor. NIRCam je zgradila ekipa, ki jo vodi Univerza v Arizoni, z glavno raziskovalko Marcio J. Rieke. Industrijski partner je Lockheed-Martinov napredni tehnološki center v Palo Altu v Kaliforniji. .<ref name="WhoDoesWhatWeb">{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|archiveurl=http://arquivo.pt/wayback/20090715053935/http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|archivedate=15 July 2009|title=JWST Current Status|publisher=STScI|accessdate=5 July 2008}}</ref> * NIRSpec (Near InfraRed Spectrograph) se bo ukvarjal s spektroskopijo na istem območju valovnih dolžin. Zgradila ga je Evropska vesoljska agencija pri ESTEC v Noordwijku na Nizozemskem. Vodilna razvojna ekipa vključuje člane iz Airbus Defense and Space, Ottobrunna in Friedrichshafena v Nemčiji ter Goddard Space Flight Centra, s Pierrom Ferruitom (École normale supérieure de Lyon) kot projektnim znanstvenikom NIRSpec. Zasnova NIRSpec zagotavlja tri načine opazovanja: način nizke ločljivosti z uporabo prizme, način R~1000 z več objekti in R~2700 integralno polje ali način spektroskopije z dolgo režo.<ref name="nirspec2">{{cite web|url=http://sci.esa.int/jwst/45694-nirspec-the-near-infrared-spectrograph/|title=NIRSpec – the near-infrared spectrograph on JWST|publisher=European Space Agency|date=22 February 2015|access-date=2 February 2017}}</ref> Preklapljanje načinov se izvede z uporabo mehanizma za predhodno izbiro valovne dolžine (tako imenovana naprava z filtrirnim kolesom) in izbiro ustreznega disperzivnega elementa (prizme ali rešetke). <ref name="nirspec3">{{cite web|url=http://sci.esa.int/jwst/45694-nirspec-the-near-infrared-spectrograph/|title=NIRSpec – the near-infrared spectrograph on JWST|publisher=European Space Agency|date=22 February 2015|access-date=2 February 2017}}</ref> Oba mehanizma temeljita na uspešnih mehanizmih ISOPHOT s kolesom Infrardečega vesoljskega observatorija. Način za več teles se opira na zapleten mehanizem mikro-zaklopa, ki omogoča hkratno opazovanje na stotine posameznih točk kjer koli v vidnem polju NIRSpec. Na voljo sta dva senzorja s 4 milijoni slikovnih pik. Mehanizme in njihove optične elemente je zasnoval, integriral in testiral [[Carl Zeiss]] Optronics GmbH. Oberkochen, Nemčija, po pogodbi z Astriumom .<ref name="nirspec">{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/jwst/45694-nirspec-the-near-infrared-spectrograph/|title=NIRSpec – the near-infrared spectrograph on JWST|publisher=European Space Agency|date=22 February 2015|accessdate=2 February 2017}}</ref> * MIRI (srednji infrardeči instrument) bo meril srednje do dolge infrardeče valovne dolžine od 5 do 27 μm. <ref name="miri2">{{cite web|url=http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|title=MIRI spectrometer for NGST|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|archive-date=27 September 2011}}</ref> Vsebuje srednjo infrardečo kamero kot slikovni spektrometer. MIRI je bil razvit v sodelovanju med NASA in konzorcijem evropskih držav, vodita pa ga George Rieke (Univerza v Arizoni) in Gillian Wright (UK Astronomy Technology Centre, Edinburgh, Škotska, del sveta za znanost in tehnologijo (STFC))<ref name="WhoDoesWhatWeb3">{{cite web|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20090715053935/http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|url-status=dead|archive-date=15 July 2009|title=JWST Current Status|publisher=STScI|access-date=5 July 2008}}</ref>). MIRI ima podobne kolesne mehanizme kot NIRSpec, ki jih prav tako razvil in izdelal Carl Zeiss Optronics GmbH po pogodbi z Inštitutom za astronomijo Max Planck, Heidelberg, Nemčija. Dokončan sklop optične klopi MIRI je bil sredi leta 2012 dostavljen Goddardovemu centru za vesoljske polete za končno integracijo v ISIM. Temperatura MIRI ne sme presegati 6 K (–267 °C; −449 °F): zagotavlja jo mehanski hladilnik helija, nameščen na topli strani okoljskega ščita.<ref name="miricooler">{{Navedi časopis|last=Banks|first=Kimberly|last2=Larson|first2=Melora|last3=Aymergen|first3=Cagatay|last4=Zhang|first4=Burt|year=2008|editor-last=Angeli|editor-first=George Z.|editor2-last=Cullum|editor2-first=Martin J.|title=James Webb Space Telescope Mid-Infrared Instrument Cooler systems engineering|url=http://ircamera.as.arizona.edu/MIRI/miricooler.pdf|journal=Proceedings of SPIE|series=Modeling, Systems Engineering, and Project Management for Astronomy III|volume=7017|page=5|bibcode=2008SPIE.7017E..0AB|doi=10.1117/12.791925|access-date=6 February 2016|quote=Fig. 1. Cooler Architecture Overview}}</ref> * FGS/NIRISS (Senzor finega usmerjanja in bližnje infrardeče slikanje in spektrograf brez rež), ki ga vodi Kanadska vesoljska agencija pod projektnim znanstvenikom Johnom Hutchingsom (Herzbergov raziskovalni center za astronomijo in astrofiziko, Nacionalni raziskovalni svet), se uporablja za stabilizacijo med znanstvenimi opazovanji. Meritve FGS se uporabljajo za nadzor celotne orientacije vesoljskega plovila in za pogon finega krmilnega ogledala za stabilizacijo slike. Kanadska vesoljska agencija zagotavlja tudi modul bližnje infrardečega snemalnika in spektrografa brez rež (NIRISS) za astronomsko slikanje in spektroskopijo v območju valovnih dolžin od 0,8 do 5 μm, ki ga vodi glavni raziskovalec René Doyon z Université de Montréal. Ker je NIRISS fizično nameščen skupaj s FGS, ju pogosto imajo za eno samo enoto. Služita pa povsem različnim namenom, ena naprava je znanstveni instrument, druga pa del podporne infrastrukture observatorija. NIRCam in MIRI imata koronografe, ki blokirajo zvezdno svetlobo za opazovanje šibkih ciljev, kot so planeti izven sončnega sistema in diski okoli zelo blizu svetlih zvezd .<ref name="nasamiri">{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/miri.html|title=JWST: Mid-Infrared Instrument (MIRI)|publisher=NASA|date=2017|accessdate=3 February 2017}} {{PD-notice}}</ref> Infrardeče detektorje za module NIRCam, NIRSpec, FGS in NIRISS je dostavilo podjetje Teledyne Imaging Sensors (prej Rockwell Scientific Company). Inženirska skupina za integrirani znanstveni instrumentni modul (Integrated Science Instrument Module - ISIM), vesoljski teleskop James Webb (JWST) in inženirska skupina za upravljanje in obdelavo podatkov (integrated Command and Data Handling ICDH) uporabljajo SpaceWire za pošiljanje podatkov med znanstvenimi instrumenti in opremo za obdelavo podatkov. <ref>[http://www.nasa.gov/vision/universe/watchtheskies/jwst_spacewired_prt.htm "NASA's James Webb Space Telescope Gets 'Spacewired'"] 2007 {{PD-notice}}</ref> === Vodilo vesoljskega plovila === [[Slika:SpacecraftBus-model.jpg|desno|sličica| Shema vodila vesoljskega plovila. Sončna plošča je zelena, svetlo vijolične plošče pa so radiatorji.]] Vodilo vesoljskega plovila je primarna podporna komponenta vesoljskega teleskopa James Webb, ki gosti številne računalniške, komunikacijske, električne, pogonske in strukturne dele.<ref name="jwstbus2">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/bus.html|title=The Spacecraft Bus|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}</ref> Skupaj s sončnim ščitom tvori element vesoljskega plovila vesoljskega teleskopa.<ref name="observ2">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/observatory.html|title=The JWST Observatory|publisher=NASA|date=2017|quote=The Observatory is the space-based portion of the James Webb Space Telescope system and is {{sic|comprised|hide=y|of}} three elements: the Integrated Science Instrument Module (ISIM), the Optical Telescope Element (OTE), which includes the mirrors and backplane, and the Spacecraft Element, which includes the spacecraft bus and the sunshield}} {{PD-notice}}</ref> Druga dva glavna elementa JWST sta integrirani znanstveni instrumentni modul (ISIM) in optični teleskop (OTE). Področje 3 ISIM je tudi znotraj vodil vesoljskega plovila; vključuje podsistem za upravljanje in obdelavo podatkov ISIM ter krio-hladilnik MIRI.<ref name="observ3">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/observatory.html|title=The JWST Observatory|publisher=NASA|date=2017|quote=The Observatory is the space-based portion of the James Webb Space Telescope system and is {{sic|comprised|hide=y|of}} three elements: the Integrated Science Instrument Module (ISIM), the Optical Telescope Element (OTE), which includes the mirrors and backplane, and the Spacecraft Element, which includes the spacecraft bus and the sunshield}} {{PD-notice}}</ref> Vodilo vesoljskega plovila je povezano z elementom optičnega teleskopa prek premičnega stolpa, jki je povezan tudi s ščitnikom pred soncem.<ref name="jwstbus3">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/bus.html|title=The Spacecraft Bus|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}</ref> Vodilo vesoljskega plovila je na "topli" strani sončnega ščita, obrnjeno proti soncu, in deluje pri temperaturi približno 300 K (27 °C; 80 °F).<ref name="observ4">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/observatory.html|title=The JWST Observatory|publisher=NASA|date=2017|quote=The Observatory is the space-based portion of the James Webb Space Telescope system and is {{sic|comprised|hide=y|of}} three elements: the Integrated Science Instrument Module (ISIM), the Optical Telescope Element (OTE), which includes the mirrors and backplane, and the Spacecraft Element, which includes the spacecraft bus and the sunshield}} {{PD-notice}}</ref> Vodilo vesoljskega plovila ima maso 350 kg (770 lb) in mora podpirati vesoljski teleskop s težo 6.200 kg (13.700 lb) .<ref name="facts2">{{cite web|url=https://jwst.nasa.gov/facts.html|title=JWST vital facts: mission goals|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017|access-date=29 January 2017}} {{PD-notice}}</ref> Izdelano je pretežno iz grafitnega kompozitnega materiala.<ref name="facts4">{{cite web|url=https://jwst.nasa.gov/facts.html|title=JWST vital facts: mission goals|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017|access-date=29 January 2017}} {{PD-notice}}</ref> Sestavili so ga v Kaliforniji, montaža je bila končana leta 2015, nato pa ga je bilo treba pred izstrelitvijo leta 2021 združiti s preostalim vesoljskim teleskopom. Vodilo vesoljskega plovila lahko obrača teleskop z natančnostjo do ene ločne sekunde in izolira vibracije tja do dveh miliarcsekund.<ref>{{cite web|url=http://www.compositesworld.com/news/james-webb-space-telescope-spacecraft-inches-towards-full-assembly|title=James Webb Space Telescope spacecraft inches towards full assembly|publisher=Composites World|author=Sloan, Jeff|date=12 October 2015}}</ref> V osrednji računalniški, pomnilniški in komunikacijski opremi<ref name="jwstbus4">{{cite web|url=http://jwst.nasa.gov/bus.html|title=The Spacecraft Bus|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}</ref> procesor in programska oprema usmerjata podatke v instrumente in iz njih, v polprevodniško pomnilniško jedro in v komunikacijski sistem, ki lahko pošilja podatke na Zemljo in sprejema ukaze. Računalnik nadzoruje tudi usmeritev vesoljskega plovila, zajema podatke iz žiroskopov in sledilnika zvezd ter pošilja ukaze reakcijskim kolesom ali potisnim elementom. Webb ima dva para raketnih motorjev (en par za redundanco) za popravke smeri na poti do L2 in za stabilizacijo pravilnega položaja v orbiti halo. Osem manjših potisnih puš se uporablja za nadzor položaja – tj. za pravilno usmerjanje vesoljskega plovila. <ref>{{Navedi splet|title=JWST Propulsion|url=https://jwst-docs.stsci.edu/jwst-observatory-hardware/jwst-spacecraft-bus/jwst-propulsion|website=JWST User Documentation|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=29 December 2021}}</ref> Motorji uporabljajo [[hidrazin]] kot gorivo (159 L ob lansiranju) in dušikov tetroksid kot oksidant (79.5 L ob lansiranju). <ref>{{Navedi splet|last=Clark|first=Stephen|date=28 November 2021|title=NASA gives green light to fuel James Webb Space Telescope|url=https://spaceflightnow.com/2021/11/28/nasa-gives-green-light-to-fuel-james-webb-space-telescope/|publisher=Spaceflight Now}}</ref> == Primerjava z drugimi teleskopi == [[Slika:JWST-HST-primary-mirrors.svg|desno|sličica|Primerjava s primarnim ogledalom teleskopa Hubble ]] [[File:Primary_Mirror_Size_Comparison_Between_Webb_and_Hubble.webm|desno|sličica|Primerjava velikosti primarnih zrcal JWST in Hubble]] Želja po velikem infrardečem vesoljskem teleskopu sega desetletja nazaj. V Združenih državah so načrtovali vesoljsko infrardečo teleskopsko delavnico (Space Infrared Telescope Facility - SIRTF, kasneje preimenovan v Spitzer Space Telescope), medtem ko je bil Space Shuttle še bil razvoju, in že takrat so se zavedali njegovih možnosti za infrardečo astronomijo. <ref name="proceedings.spiedigitallibrary.org">{{Navedi konferenco|url=http://proceedings.spiedigitallibrary.org/proceeding.aspx?articleid=1227080|conference=1978 Los Angeles Technical Symposium|publisher=Society of Photographic Instrumentation Engineers|title=Infrared Detector Performance In The Shuttle Infrared Telescope Facility (SIRTF)|doi=10.1117/12.956060|pages=81–88|year=1978|series=Utilization of Infrared Detectors|bibcode=1978SPIE..132...81M}}</ref> V primerjavi s zemeljskimi teleskopi vesoljske opazovalnice nimajo težav zaradi atmosferske absorpcije infrardeče svetlobe. Vesoljski observatoriji so astronomom odprli povsem "nova nebesa". <ref name="proceedings.spiedigitallibrary.org" /> Redka atmosfera nad 400 km nazivne višine leta nima merljive absorpcije, tako da lahko detektorji, ki delujejo na vseh valovnih dolžinah od 5 μm do 1000 μm, dosežejo visoko radiometrično občutljivost. Infrardeči teleskopi pa imajo pomanjkljivost: ostati morajo izjemno hladni in daljša kot je valovna dolžina infrardečih teleskopov, hladnejši morajo biti.<ref name="ipac.caltech.edu"/> Sicer toplota v ozadju same naprave preplavi detektorje, zaradi česar je dejansko slepa. To je mogoče premagati s skrbno zasnovo vesoljskega plovila, zlasti s postavitvijo teleskopa v dewar z izjemno hladno snovjo, kot je tekoči helij.<ref name="ipac.caltech.edu" /> To je pomenilo, da ima večina infrardečih teleskopov življenjsko dobo, omejeno s hladilno tekočino, le nekaj mesecev, morda največ nekaj let. <ref name="ipac.caltech.edu" /> V nekaterih primerih je bilo mogoče s pametno zasnovo vesoljskega plovila vzdrževati dovolj nizko temperaturo in tako omogočiti omogočila opazovanja blizu v bližnjem infra-rdečem območju brez dovoda hladilne tekočine, (v primeru vesoljskega teleskopa Spitzer in Wide-field Infrared Survey Explorer). Drug primer je Hubblova infrardeča kamera in več-telesnim spektrometer (NICMOS), ki je ob začetku uporabljal blok dušikovega ledu, ki se je po nekaj letih izčrpal, in ki so ga predelali v krio-hladilnik, ki je deloval neprekinjeno. Vesoljski teleskop James Webb je zasnovan tako, da se hladi sam brez dewar posode s kombinacijo sončnikov in sevalnih teles, pri čemer srednje infrardeči instrument uporablja dodatni krio-hladilnik. <ref>{{Navedi splet|url=https://phys.org/news/2016-06-cold-cooler-nasa-telescope.html|title=How cold can you go? Cooler tested for NASA telescope|publisher=Phys.org|date=14 June 2016|accessdate=31 January 2017}}</ref> [[Slika:2294_Mission_Posters_Webb_English-1200.jpg|desno|sličica| Uradni plakat vesoljskega teleskopa James Webb]] {| class="wikitable" style="float:center; margin:10px; text-align:center;" |+Izbrani vesoljski teleskopi in instrumenti<ref>{{Navedi splet|url=http://herschel.jpl.nasa.gov/relatedMissions.shtml|title=JPL: Herschel Space Observatory: Related Missions|publisher=NASA, Jet Propulsion Laboratory, Goddard Flight Center, [[Kalifornijski tehnološki inštitut]] |accessdate=4 June 2012}} {{PD-notice}}</ref> !Ime !Leto ![[Spekter elektromagnetnega valovanja|Valovna dolžina]] <br /><br />(μm) !Apertura <br /><br />(m) !Hlajenje |- |Spacelab Infrared Telescope (IRT) |1985 |1.7–118 |0.15 |Helij |- |Infrared Space Observatory (ISO)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cosmos.esa.int/web/iso/what-is-iso-|title=What is ISO?|publisher=[[ESA]]|date=2016|accessdate=4 June 2021}}</ref> |1995 |2.5–240 |0.60 |Helij |- | style="max-width:250px;" |Hubble Space Telescope Imaging Spectrograph (STIS) |1997 |0.115–1.03 |2.4 |Pasivno |- | style="max-width:250px;" |Hubble Near Infrared Camera / Multi-Object Spectrometer (NICMOS) |1997 |0.8–2.4 |2.4 |Dušik, kasneje krio hladilnik |- |Spitzer Space Telescope |2003 |3–180 |0.85 |Helij |- |Hubble Wide Field Camera 3 (WFC3) |2009 |0.2–1.7 |2.4 |Pasivno, in termo električno<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/content/hubble-space-telescope-wide-field-camera-3|title=Hubble Space Telescope – Wide Field Camera 3|publisher=NASA|date=22 August 2016}} {{PD-notice}}</ref> |- |Herschel Space Observatory |2009 |55–672 |3.5 |Helij |- |James Webb Space Telescope |2021 |0.6–28.5 |6.5 |Pasivno, in krio hladilnik (MIRI) |} Zamude in zvišanje stroškov JWST je mogoče primerjati z vesoljskim teleskopom Hubble.<ref name="nature06">{{Navedi časopis|last=Reichhardt|first=Tony|date=March 2006|title=US astronomy: Is the next big thing too big?|journal=[[Nature]] |volume=440|issue=7081|pages=140–143|bibcode=2006Natur.440..140R|doi=10.1038/440140a|pmid=16525437|doi-access=free}}</ref> OB začetku leta 1972 naj bi Hubble uradna ocena stroškov znašala 300 milijonov ameriških dolarjev (ali približno 1 milijardo ameriških dolarjev v stalnih dolarjih iz leta 2006), toda ko je leta 1990 odletel v orbito, so bili stroški približno štirikrat večji. Poleg tega so novi instrumenti in odprave za servis do leta 2006 povečale stroške na vsaj 9 milijard USD.<ref name="nature06" /> Od drugih NASA observatorijev, ki so jih predlagali približno v istem času, so večino že preklicali ali prestavili na kasneje, tako Zemeljski iskalnik planetov (Terrestrial Planet Finder 2011), Vesoljska intertferometrska misija (Space Interferometry Mission - 2010), Mednarodni rentgenski laboratorij ( International X-ray Observatory - 2011), MAXIM ( Misija za rentgensko slikanje mikroločne sekunde - Microarcsecond X-ray Imaging Mission), Vesoljski za daljni infrardeči pas an eno aperturo (SAFIR - Single Aperture Far-Infrared Observatory), Vesoljni laboratorij za ultravijoličasti pas (Space Ultraviolet-Visible Observatory), in Submilimetrska sonda evolucije kozmične strukture ( SPECS - Submillimeter Probe of the Evolution of Cosmic Structure).   == Zgodovina == === Ozadje === {| class="wikitable" style="float:right; margin-left:0.5em; font-size:88%;" |+Izbrani dogodki ! Leto ! Dogodki |- | 1996 | Začel se je vesoljski teleskop naslednje generacije |- | 2002 | z imenom vesoljski teleskop James Webb, 8 do 6 m |- | 2004 | NEXUS preklican <ref>{{Navedi splet|url=http://strategic.mit.edu/downloads.php|title=Nexus Space Telescope|publisher=MIT}}</ref> |- | 2007 | MOU ESA/NASA |- | 2010 | MCDR opravljen |- | 2011 | Predlagani preklic |- | 2016 | Končna montaža zaključena |- | 2021 | Start |} Razprave o nadaljevanju Hubbla so se začele v 80. letih, vendar se je resno načrtovanje začelo v začetku 90. let. <ref name="Space_is_changing">{{Navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/space-is-changing-webb-is-just-the-start-says-ex-israeli-who-was-in-from-its-dawn/|title=Space is changing. Webb is just the start, says ex-Israeli who was in from its dawn|first=Haviv |last=Rettig Gur|work=The Times of Israel|date=5 January 2022|accessdate=7 January 2022}}</ref> Hi-Z teleskopski koncept je bil razvit med letoma 1989 in 1994: popolnoma omeden 4 m (13 ft) infrardeči teleskop, ki bi se s 3 astronomsko enoto (AU) ukinil na tirnico. ).<ref name="stsci1994">{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1994|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20140203162406/http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1994|archivedate=3 February 2014|title=STSCI JWST History 1994|accessdate=29 December 2018}}</ref> Ta oddaljena orbita bi imela koristi od zmanjšanega svetlobnega hrupa zodijačnega prahu. <ref name="stsci1994" /> Drugi zgodnji načrti so pozvali k misiji predpogodbenega teleskopa NEXUS(AU).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nap.edu/html/aanm/web/tier3text/ngst.htm|title=Astrononmy and Astrophysics in the New Millennium|publisher=NASA}} {{PD-notice}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|chapterurl=http://strategic.mit.edu/docs/3_13_SPIE-4849-39.pdf|last3=Mosier|chapter=Multidisciplinary analysis of the NEXUS precursor space telescope|series=Highly Innovative Space Telescope Concepts|doi=10.1117/12.460079|date=2002|editor-last=MacEwen|editor-first=Howard A.|first3=Gary E.|first=Olivier L.|last2=Miller|first2=David W.|last=de Weck|page=294|volume=4849|title=Highly Innovative Space Telescope Concepts|bibcode=2002SPIE.4849..294D}}</ref> Izboljševanje prvotne porazne zmogljivosti vesoljskega teleskopa Hubble v prvih letih je igralo pomembno vlogo pri rojstvu JWST. Leta 1993 je NASA opravila misijo Space Shuttle, ki bo nosila zamenjavo za HST-jevo kamero in retrofit za njegov slikovni spektrograf, da bi nadomestila sferično aberacijo v svojem primarnem ogledalu. Medtem ko je astronomska skupnost vneto počakala na to misijo, je NASA ob tem izjemnem napredku pri delu v vesolju nosila veliko tveganje in da njen uspešen konec ni bil na noben način zagotovljen. Zaradi tega so sklicali leta 1995 "Odbor HST in po njem" ("''HST & Beyond Committee''"), odbor vodilnih ameriških astronomov, da bi ocenil učinkovitost odprav z namenom popravil in raziskal ideje, potrebne za prihodnje vesoljske teleskope, če bi misija popravila bila neuspešna. Odbor je imel srečo, da je decembra 1993 videl uspeh misije za servisiranje Space Shuttle 1 in neverjetni javni odziv na osupljive slike, ki jih je poslal HST. Astronomska skupnost in sama NASA sta bili navdušeni. Spodbujen z uspehom HST in s priznanjem za inovativno dela v Evropi za prihodnje misije <ref>{{Navedi časopis|last=Thronson|first=H.A.|last2=Hawarden|first2=T.|last3=Davies|first3=J.K.|last4=Lee|first4=T.J.|last5=Mountain|first5=C.M.|last6=Longair|first6=M.|date=January 1991|title=The Edison infrared space observatory and the universe at high redshifts|url=http://dx.doi.org/10.1016/0273-1177(91)90514-k|journal=Advances in Space Research|volume=11|issue=2|pages=341–344|bibcode=1991AdSpR..11b.341T|doi=10.1016/0273-1177(91)90514-k|issn=0273-1177}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Thronson, Jr.|first=Harley A.|last2=Hawarden|first2=Timothy G.|last3=Bradshaw|first3=Tom W.|last4=Orlowska|first4=Anna H.|last5=Penny|first5=Alan J.|last6=Turner|first6=R. F.|last7=Rapp|first7=Donald|date=1 November 1993|editor-last=Bely|editor-first=Pierre Y|editor2-last=Breckinridge|editor2-first=James B|title=Edison radiatively cooled infrared space observatory|url=http://dx.doi.org/10.1117/12.158751|journal=SPIE Proceedings|series=Space Astronomical Telescopes and Instruments II|publisher=SPIE|volume=1945|pages=92–99|doi=10.1117/12.158751}}</ref> je poročilo iz leta 1996 raziskalo koncept večjega in veliko hladnejšega, infrardeče občutljivega teleskopa, ki bi lahko v kozmičnem času posegel nazaj vse do rojstva prvih galaksij. Ta visoko prioritetni znanstveni cilj je bil zunaj zmožnosti HST, ker ga je kot topel teleskop slepilo infrardeče sevanje lastnega optičnega sistema.&nbsp;Poleg priporočil, da se misijo HST podaljša do leta 2005 in razvije tehnologije za iskanje planetov okoli drugih zvezd, se je NASA odločila za glavni predlog HST & Beyond <ref>{{Navedi splet|url=https://www.stsci.edu/files/live/sites/www/files/home/hst/documentation/_documents/HSTandBeyond.pdf|title=Exploration and the Search for Origins: A Vision for Ultraviolet-Optical-Infrared Space Astronomy Report Of The "HST & Beyond" Committee, 1996, ed. A. Dressler, Association of Universities for Research in Astronomy}}</ref> za velik, hladen vesoljski teleskop (sevalno ohlajen na stotine stopinj pod 0&nbsp;°C) in začela proces načrtovati prihodnji JWST. Začetek v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in ob začetku vsakega desetletja odtlej so nacionalne akademije sklicevale skupnost ameriških astronomov, da bi ustvarjalno razmišljali o astronomskih instrumentih in raziskavah za naslednje desetletje ter dosegli soglasje o ciljih in prednostnih nalogah. NASA, zvesta podpornica teh "desetletnih raziskav astronomije in astrofizike", je bila tudi izjemno uspešna pri razvoju programov in orodij za izpolnjevanje priporočil raziskav. Tako je astronomska skupnost, tudi ob precejšnji podpori in vznemirjenju proti koncu prejšnjega stoletja, da je NASA začela delati na nasledniku HST, štela za bistvenega pomena visoko prednostno nalogo Dekadne raziskave iz leta 2000. Priprave na raziskavo so vključevale nadaljnji razvoj znanstvenega programa za tako imenovani vesoljski teleskop naslednje generacije <ref>The Next Generation Space Telescope. Visiting a time when galaxies were young., by Stockman, H. S.. Space Telescope Science Institute, Baltimore, Maryland. The Association of Universities for Research in Astronomy, Washington, D.C., June 1997</ref> in napredek v ustreznih tehnologijah s strani NASA. S časom je preučevanje rojstva galaksij v mladem vesolju in iskanje planetov okoli drugih zvezd{{Spaced en dash}} prišlo na vrh ciljev "Origins" HST & Beyond. Pozno v devetdesetih letih je NASA ustanovila "Pododbor za ORIGINS" za ta projekt in "Pododbor po Einsteinu" za pregled idej za misij, kjer je vesolje laboratorij za temeljno astrofiziko, na primer črne luknje in supernove.&nbsp;Kot so upali, je NGST v desetletni raziskavi astronomije in astrofizike iz leta 2000 prejel najvišjo oceno <ref>{{Navedi knjigo |url=https://www.nap.edu/catalog/9839|title=Astronomy and Astrophysics in the New Millennium |date=16 January 2001|publisher=National Academies Press|isbn=978-0-309-07031-7|location=Washington, D.C.|doi=10.17226/9839}}</ref>, kar je omogočilo nadaljevanje projekta s popolno podporo in soglasjem skupnosti. Administrator pri Nasi, Dan Goldin, je skoval besedno zvezo "hitreje, bolje, ceneje" in se odločil za naslednji velik preskok paradigme za astronomijo, in sicer za skok čez mejo enega samega ogledala. To je pomenilo prehod od "izločevanja gibljivih delov" k "privaditi se na premične dele" (tj. na segmentirano optiko). Da desetkrat zniža težo, so se najprej lotili silicijevega karbida z zelo tanko plastjo stekla na vrhu, na koncu pa se odločili za [[Berilij|berilij.]] <ref name="Space_is_changing">{{Navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/space-is-changing-webb-is-just-the-start-says-ex-israeli-who-was-in-from-its-dawn/|title=Space is changing. Webb is just the start, says ex-Israeli who was in from its dawn|first=Haviv |last=Rettig Gur|work=The Times of Israel|date=5 January 2022|accessdate=7 January 2022}}</ref> "Hitreje, bolje, ceneje" sredi 90ih let je rodila koncept NGST z aperturo 8 na točki L2, s ceno 500 milijonov USD. Leta 1997 je NASA sodelovala z Goddard Space Flight Center, Ball Aerospace & Technologies in TRW za izvedbo tehničnih zahtevanih in stroškovnih študij treh različnih konceptov, leta 1999 pa je za predhodne konceptne študije izbrala Lockheed Martin in TRW. Izstrelitev je bila v tem času načrtovana za leto 2007, vendar je bil datum izstrelitve večkrat potisnjena nazaj (glej tabelo naprej navzdol). Projekt je dobil ime po drugem upravitelju NASA (1961–1968) Jamesu E. Webbu (1906–1992). Webb je vodil agencijo med programom Apollo in uveljavil znanstvene raziskave kot osrednjo dejavnost Nase. JWST je Nasin projekt z mednarodnim sodelovanjem Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA).<ref>{{cite web|url=http://www.jwst.nasa.gov/whois.html|title=About James Webb|publisher=NASA|access-date=15 March 2013}} {{PD-notice}}</ref> Leta 2003 je NASA naročila pri TRW za JWST prvo pogodbo v vrednosti 824,8 milijona dolarjev. Po načrtu je šlo za setirano primarno ogledalo in start v 2010. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/news/2003/nasa-announces-contract|archiveurl=https://archive.today/20120805155712/http://www.stsci.edu/jwst/news/2003/nasa-announces-contract|archivedate=5 August 2012|title=TRW Selected as JWST Prime Contractor|date=11 September 2003|accessdate=13 January 2012|publisher=STCI}}</ref> Kasneje istega leta je TRW [[Northrop Grumman|v sovražni ponudbi kupil Northrop Grumman]] in postal Northrop Grumman Space Technology. <ref name="webbpast">{{Navedi splet|url=http://jwstsite.stsci.edu/webb_telescope/webb_past_and_future/|title=HubbleSite – Webb: Past and Future|accessdate=13 January 2012|archiveurl=https://archive.today/20121210103643/http://jwstsite.stsci.edu/webb_telescope/webb_past_and_future/|archivedate=10 December 2012}}</ref> JWST je projekt [[NASA|Nase]], z mednarodnim sodelovanjem [[Evropska vesoljska agencija|Evropske vesoljske agencije]] (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA), ki sta se uradno pridružili leta 2004 oziroma 2007. === Razvoj - sprememba načrtov - 2005 === Rast stroškov, ki je bila razkrita spomladi 2005, je zahtevala ponovno načrtovanje avgusta 2005.<ref name="replan2">{{cite web|url=http://www7.nationalacademies.org/bpa/CAA_Nov2005_Presentation_Mather.pdf|title=James Webb Space Telescope (JWST)|first=John |last=Mather|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti ZDA]] |access-date=5 July 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081110180605/http://www7.nationalacademies.org/bpa/CAA_Nov2005_Presentation_Mather.pdf|archive-date=10 November 2008}} {{PD-notice}}</ref> Primarni tehnični rezultati ponovnega načrtovanja so bile pomembne spremembe načrtov integracije in preskusov, 22-mesečna zamuda pri izstrelitvi (od 2011 do 2013) in odprava preskusov na ravni sistema za načine opazovanja pri valovni dolžini, krajši od 1,7 μm. Druge glavne značilnosti observatorija so bile nespremenjene. Po novem načrtovanju je bil projekt neodvisno pregledan aprila 2006. === Gradnja (podrobni projekt - od 2007) === [[Slika:NASA’s_James_Webb_Space_Telescope_Completes_Environmental_Testing_(50427670958)_(cropped).jpg|desno|sličica| Sestavljen teleskop po okoljskem testiranju]] Januarja 2007 je devet od desetih postavk tehnološkega razvoja v projektu uspešno prestalo neodvisni kontrolni proces <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/news/2007/jwst-passes-tnar|archiveurl=https://archive.today/20120805232222/http://www.stsci.edu/jwst/news/2007/jwst-passes-tnar|archivedate=5 August 2012|title=JWST Passes TNAR|publisher=STScI|accessdate=5 July 2008}}</ref> Te tehnologije so se štele za dovolj zrele za odpravo pomembnih tveganj v projektu. Preostali tehnološki razvojni element (MIRI krio hladilnik) je aprila 2007 zaključil svoj mejnik tehnološkega zorenja. Ta tehnološki pregled je predstavljal začetni korak v procesu, ki je končno premaknil projekt v fazo podrobnega načrtovanja (faza C). Do maja 2007 so bili stroški še vedno dosegljivi. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.space.com/businesstechnology/070523_techwed_jwst_dock.html|title=NASA Adds Docking Capability For Next Space Observatory|first=Brian|last=Berger|date=23 May 2007|publisher=SPACE.com|accessdate=5 July 2008}}</ref> Marca 2008 je projekt uspešno zaključil idejni pregled projekta (PDR). Aprila 2008 je projekt šel skozi neodvisen pregledni proces. Drugi opravljeni pregledi vključujejo pregled modula integriranega znanstvenega instrumenta marca 2009, pregled elementa optičnega teleskopa, ki je bil zaključen oktobra 2009, in pregled zaščite pred soncem, zaključen januarja 2010. <ref>{{Navedi splet|title=James Webb Space Telescope sunshield is ready to fabricate|url=https://www.laserfocusworld.com/test-measurement/research/article/16568637/james-webb-space-telescope-sunshield-is-ready-to-fabricate|website=www.laserfocusworld.com|accessdate=30 December 2021}}</ref> Marca 2018 je NASA odložila izstrelitev JWST-a za dodatno leto na maj 2020, potem ko se je ščitnik za zaščito teleskopa med testiranjem pretrgal in kabli sončnega ščita niso dovolj zategnjeni. V juniju 2018 je NASA odložila začetek za dodatnih 10 mesecev na marec 2021, na podlagi ocene neodvisnega odbora za pregled, sklicanega po neuspešni uvedbi testa marca 2018.<ref name="NASAJWSTdelay2021">{{Navedi novice|date=27 June 2018|title=NASA Completes Webb Telescope Review, Commits to Launch in Early 2021|publisher=NASA|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-completes-webb-telescope-review-commits-to-launch-in-early-2021|accessdate=27 June 2018}} {{PD-notice}}</ref> V pregledu je bilo ugotovljeno, da ima zagon in uvajanje JWST 344 možnih enkratnih odpovedi - nalog, ki ob neuspehu niso imele druge alternative ali možnosti za okrevanje, zato je moral teleskop uspeti pri vsaki od njih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/news/speaking-of-science/wp/2018/07/26/northrop-grumman-ceo-is-grilled-about-james-webb-space-telescope-errors/|title=Northrop Grumman CEO is grilled about James Webb Space Telescope errors|last=Achenbach|first=Joel|date=26 July 2018|accessdate=28 December 2019}}</ref> Avgusta 2019 je bila končana mehanska integracija teleskopa, 12 let po prvotnem planu leta 2007.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.in/nasa-hubble-telescope-replacement-james-webb-space-telescope-assembled-after-12-years/articleshow/70886209.cms|title=The two halves of Hubble's US$10 billion successor have finally come together after 12 years of waiting|publisher=Business Insider|accessdate=29 August 2019}}</ref> Po končani gradnji je JWST opravil končne teste v tovarni Northrop Grumman v Redondo Beachu v Kaliforniji. <ref>{{Navedi splet|last=Clark|first=Stephen|date=30 September 2021|title=After two decades, the Webb telescope is finished and on the way to its launch site|url=https://spaceflightnow.com/2021/09/30/webb-on-the-way-to-french-guiana/|website=Spaceflight Now}}</ref> Ladja s teleskopom je 26. septembra 2021 zapustila Kalifornijo in po plovbi skozi [[Panamski prekop]] in prispela v [[Francoska Gvajana|Francosko Gvajano]] 12. oktobra 2021. <ref>{{Navedi splet|last=Wall|first=Mike|date=12 October 2021|title=NASA's James Webb Space Telescope arrives in French Guiana ahead of December 18 launch|url=https://www.space.com/nasa-james-webb-space-telescope-arrives-french-guiana|website=Space.com}}</ref> === Težave s stroški in urnikom === Življenjski stroški nase za projekt naj bi bili 9,7 milijarde USD, od tega 8,8 milijarde US$ za načrtovanje in razvoj vesoljskih plovil, 861 milijonov US$ pa naj bi podprlo pet let misij <ref>{{cite web|title=FY 2022 NASA Congressional Budget Justification|url=https://www.nasa.gov/sites/default/files/atoms/files/fy2022_congressional_justification_nasa_budget_request.pdf|publisher=NASA|page=JWST-2}} {{PD-notice}}</ref>. Predstavniki ESA in CSA so naveli, da njihovi prispevki za projekte znašajo približno 700 milijonov EUR oziroma 200 milijonov EUR. <ref>{{Navedi novice|last=Foust|first=Jeff|title=JWST launch slips to November|url=https://spacenews.com/jwst-launch-slips-to-november/|publisher=SpaceNews|date=2 June 2021}}</ref> JWST ima zgodovino velikih prekoračitev stroškov in zamud, ki so deloma posledica zunanjih dejavnikov, kot so zamude pri odločitvi za nosilno raketo in dodajanje dodatnih sredstev za nepredvidene primere. Do leta 2006 je bila za razvoj JWST porabljena 1 milijarda USD, proračun pa je takrat znašal približno 4,5 milijarde USD. Članek iz leta 2006 v reviji [[Nature|''Nature je'']] omenil študijo iz leta 1984, ki jo je izvedel odbor za vesoljske znanosti, ki je ocenil, da bi infrardeči observatorij naslednje generacije stal 4 milijarde ameriških dolarjev (približno 7 milijard ameriških dolarjev v dolarjih iz leta 2006). <ref name="nature06"/> {| class="wikitable" style="float:right; margin-left:0.5em; font-size:0.9em;" |+Then-planned launch and total budget !Year !Planned<br /><br />launch !Budget plan<br /><br /><small>(billion USD)</small> |- |1997 |2007<ref name="ngst1">{{Navedi novice|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1571/is_n39_v13/ai_19964936/|title=Next Generation Space Telescope will peer back to the beginning of time and space|publisher=CBS|first=Phil|last=Berardelli|date=27 October 1997}}</ref> |0.5<ref name="ngst1" /> |- |1998 |2007<ref>{{Navedi splet|last=Lilly|first=Simon|url=http://www.casca.ca/lrp/vol2/ngst/hstng.html|title=The Next Generation Space Telescope (NGST)|publisher=University of Toronto|date=27 November 1998}}</ref> |1<ref name="nature06"/> |- |1999 |2007 to 2008<ref>{{Navedi časopis|last=Offenberg|first=Joel D|last2=Sengupta|first2=Ratnabali|last3=Fixsen|first3=Dale J.|last4=Stockman|first4=Peter|last5=Nieto-Santisteban|first5=Maria|last6=Stallcup|first6=Scott|last7=Hanisch|first7=Robert|last8=Mather|first8=John C.|year=1999|title=Cosmic Ray Rejection with NGST|url=http://www.adass.org/adass/proceedings/adass98/offenbergjd/|journal=Astronomical Data Analysis Software and Systems Viii|volume=172|page=141|bibcode=1999ASPC..172..141O}}</ref> |1<ref name="nature06" /> |- |2000 |2009<ref name="miri">{{Navedi splet|url=http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|title=MIRI spectrometer for NGST|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|archivedate=27 September 2011}}</ref> |1.8<ref name="nature06" /> |- |2002 |2010<ref>{{Navedi splet|url=http://www.spaceref.com/news/viewsr.html?pid=5319|title=NGST Weekly Missive|date=25 April 2002}}</ref> |2.5<ref name="nature06" /> |- |2003 |2011<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nasa.gov/home/hqnews/2003/nov/HQ_c03pp_telescope_mod.html|title=NASA Modifies James Webb Space Telescope Contract|date=12 November 2003}} {{PD-notice}}</ref> |2.5<ref name="nature06"/> |- |2005 |2013 |3<ref>{{Navedi splet|url=http://www.spacepolitics.com/2005/05/21/problems-for-jwst/|title=Problems for JWST|date=21 May 2005}}</ref> |- |2006 |2014 |4.5<ref>{{Navedi časopis|date=9 March 2006|title=Refocusing NASA's vision|journal=Nature|volume=440|issue=7081|page=127|bibcode=2006Natur.440..127.|doi=10.1038/440127a|pmid=16525425|doi-access=free}}</ref> |- | colspan="3" style="text-align:center" |2008: Preliminary Design Review |- |2008 |2014 |5.1<ref name="cowen">{{Navedi splet|url=http://news.sciencemag.org/scienceinsider/2011/08/webb-telescope-delayed-costs.html?ref=hp|first=Ron|last=Cowen|title=Webb Telescope Delayed, Costs Rise to $8 Billion|date=25 August 2011|publisher=ScienceInsider|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120114105805/http://news.sciencemag.org/scienceinsider/2011/08/webb-telescope-delayed-costs.html?ref=hp|archivedate=14 January 2012}}</ref> |- | colspan="3" style="text-align:center" |2010: Critical Design Review |- |2010 |2015 to 2016 |6.5<ref name="499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL">{{Navedi splet|url=http://www.nasa.gov/pdf/499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL.pdf|title=Independent Comprehensive Review Panel, Final Report|date=29 October 2010}} {{PD-notice}}</ref> |- |2011 |2018 |8.7<ref name="price">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-14625362|first=Jonathan|last=Amos|title=JWST price tag now put at over $8 bn|publisher=BBC|date=22 August 2011}}</ref> |- |2013 |2018 |8.8<ref name="sciam15">{{Navedi splet|url=https://www.scientificamerican.com/article/nasa-assures-skeptical-congress-that-the-james-webb-telescope-is-on-track/|title=NASA Assures Skeptical Congress That the James Webb Telescope Is on Track|publisher=[[Scientific American]] |last=Moskowitz |first=Clara|date=30 March 2015|accessdate=29 January 2017}}</ref> |- |2017 |2019<ref name="launch 2019">{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/feature/nasa-s-james-webb-space-telescope-to-be-launched-spring-2019|title=NASA's James Webb Space Telescope to be Launched Spring 2019|publisher=NASA|date=28 September 2017}} {{PD-notice}}</ref> |8.8 |- |2018 |2020<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.space.com/40102-james-webb-space-telescope-launch-delay-2020.html|title=NASA Delays Launch of James Webb Space Telescope to 2020|publisher=Space.com|accessdate=27 March 2018}}</ref> |≥8.8 |- |2019 |March 2021<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-completes-webb-telescope-review-commits-to-launch-in-early-2021|title=NASA Completes Webb Telescope Review, Commits to Launch in Early 2021|publisher=NASA|website=nasa.gov|date=27 June 2018|accessdate=28 June 2018}} {{PD-notice}}</ref> |9.66 |- |2021 |Dec 2021<ref>{{Navedi splet|url=https://spaceflightnow.com/2021/12/14/nasa-delays-launch-of-webb-telescope-to-no-earlier-than-dec-24/|title=NASA delays launch of Webb telescope to no earlier than Dec. 24|date=14 Dec 2021|accessdate=14 Dec 2021}} {{PD-notice}}</ref> |9.70 |} Teleskop naj bi sprva stal 1,6 milijarde USDTeleskop naj bi sprva stal 1,6 milijarde USD, vendar je ocena stroškov zrasla ves čas zgodnjega razvoja in je do leta 2008 uradno potrjena za začetek gradnje dosegla približno 5 milijard USD. Poleti 2010 je misija opravila svoj Kritični pregled oblikovanja (CDR) z odličnimi ocenami o vseh tehničnih zadevah, vendar je urnik in stroški zdrsov v tem času spodbudil Maryland senatorka Barbara Mikulski, da pozove k neodvisni pregled projekta. Neodvisna celovita revizijska komisija (ICRP), ki ji predseduje J. Casani (JPL), je ugotovila, da je bil najugodnejši možni datum zagona pozno leta 2015 z dodatnimi stroški v višini 1,5 milijarde US $(za skupno 6,5 milijarde US$). Prav tako so poudarili, da bi to zahtevalo dodatna finančna sredstva v FY2011 in FY2012 ter da bi vsak poznejši datum zagona povzročil višje skupne stroške.<ref name="499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL2">{{cite web|url=http://www.nasa.gov/pdf/499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL.pdf|title=Independent Comprehensive Review Panel, Final Report|date=29 October 2010}}</ref> 6. julija 2011 se je odbor za odobritve za proračun Združenih držav Amerike za trgovino, pravosodje in znanost preselil k preklicu projekta James Webb s predlogom proračuna FY 2012, s katerim je bil iz celotnega proračuna NASA odstranjen 1,9 milijarde AMERIŠKIH DOLARJEV, od tega približno četrtina za JWST. Porabljena je bila 3 milijarde US$, 75 % strojne opreme pa je bilo v proizvodnji. Ta predlog proračuna je bil odobren z glasovanjem pododbora naslednji dan. Odbor je obtožil, da je projekt »milijarde dolarjev nad proračunom in ga je obremenjevalo slabo upravljanje«. Kot odgovor je ameriško astronomsko društvo izdalo izjavo v podporo JWST, prav tako marylandski ameriški senator Barbari Mikulski. Številne redakcije, ki podpirajo JWST, so se pojavile tudi v mednarodnem tisku v letu 201.<ref name="guardian.co.uk2">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/science/2011/jul/09/nasa-james-webb-space-telescope|title=Nasa fights to save the James Webb space telescope from the axe|newspaper=The Guardian|location=London|first=Robin|last=McKie|date=9 July 2011}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2011/07/10/opinion/sunday/10sun2.html?ref=opinion|title=Way Above the Shuttle Flight|date=9 July 2011|newspaper=The New York Times}}</ref> Novembra 2011 je kongres razveljavil načrte za preklic JWST in namesto tega prekinil dodatna sredstva za dokončanje projekta v višini 8 milijard US$. Nekateri znanstveniki so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajočih stroškov in časovnih zamud okoli teleskopa Webb, ki je tekmoval s skromnimi proračune za astronomijo in tako ogrožal financiranje drugih programov vesoljske znanosti. <ref name="SpaceNov12">{{Navedi novice|url=http://www.space.com/13528-nasa-jwst-telescope-funding-delay-science-missions.html|title=NASA Acknowledges James Webb Telescope Costs Will Delay Other Science Missions|first=Dan|last=Leone|publisher=SpaceNews|date=7 November 2012}}</ref><ref name="sciam15"/> Ker je pobegni proračun preusmeril sredstva iz drugih raziskav, je ''članek Nature'' iz leta 2010 opisal JWST kot "teleskop, ki je izstradal astronomijo". <ref>{{Navedi časopis|last=Billings|first=Lee|date=27 October 2010|title=The telescope that ate astronomy|journal=Nature|volume=467|issue=7319|pages=1028–1030|doi=10.1038/4671028a|pmid=20981068|doi-access=free}}</ref> Pregled proračunskih zapisov NASA in poročil o stanju je ugotovil, da JWST pestijo številne iste težave, ki so vplivale na druge večje projekte Nase. Popravila in dodatna testiranja so vsebovala podcenjevanje stroškov teleskopa, ki ni bil predviden za pričakovane tehnične napake, in zgrešene proračunske projekcije, kar je podaljšalo trajanje projekta in dodatno povečalo stroške. <ref name="sciam15"/><ref name="FLTodayJun11">{{Navedi splet|url=http://www.floridatoday.com/article/20110605/NEWS01/110604013/Telescope-debacle-devours-NASA-funds.html|title=Telescope debacle devours NASA funds. Hubble's successor is billions of dollars over budget, 7 years late|last=Kelly |first=John |date=5 June 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140403051459/http://www.floridatoday.com/article/20110605/NEWS01/110604013/Telescope-debacle-devours-NASA-funds.html|archivedate=3 April 2014}}</ref><ref name="atlantic">{{Navedi splet|url=https://www.theatlantic.com/science/archive/2016/12/james-webb-space-telescope-goddard/509840/|title=The Extreme Hazing of the Most Expensive Telescope Ever Built |last=Koren |first=Marina|date=7 December 2016|publisher=The Atlantic|accessdate=29 January 2017}}</ref> 27. marca 2018 je NASA sporočila, da bo JWST-ov začetek potisnil nazaj na maj 2020 ali kasneje, in priznala, da bi stroški projekta lahko presegali 8,8 milijarde USD.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.space.com/40102-james-webb-space-telescope-launch-delay-2020.html|title=NASA Delays Launch of James Webb Space Telescope to 2020|publisher=Space.com|accessdate=27 March 2018}}</ref> NASA se je zavezala, da bo po določitvi novega izstrelitvenega okna pri Evropski vesoljski agenciji (ESA) začela revidirano oceno stroškov.<ref name="NASA-20180327">{{Navedi novice|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-s-webb-observatory-requires-more-time-for-testing-and-evaluation-new-launch|title=NASA's Webb Observatory Requires More Time for Testing and Evaluation|last=Wang|first=Jen Rae|last2=Cole|first2=Steve|last3=Northon|first3=Karen|date=27 March 2018|publisher=NASA|accessdate=27 March 2018}} {{PD-notice}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-43559980|title=Hubble 'successor' faces new delay|last=Amos|first=Jonathan|date=27 March 2018|publisher=BBC News|accessdate=27 March 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nature.com/articles/d41586-018-03863-5|title=NASA reveals major delay for $8-billion Hubble successor|last=Witze|first=Alexandra|doi=10.1038/d41586-018-03863-5|bibcode=2018Natur.556...11W|date=27 March 2018|accessdate=27 March 2018}}</ref> Februarja 2019 je kongres kljub kritikam zaradi poraslih stroškov povečal omejitev stroškov misije za 800 milijonov ameriških dolarjev. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.planetary.org/blogs/casey-dreier/2019/0215-fy2019-nasa-gets-its-best-budget-in-decades.html|title=NASA just got its best budget in a decade|last=Dreier|first=Casey|date=15 February 2019}}</ref> === Partnerstvo === NASA, ESA in CSA sodelujejo pri teleskopu od leta 1996. Sodelovanje ESA pri gradnji in lansiranju so njeni člani odobrili leta 2003, leta 2007 pa je bil podpisan sporazum med ESA in NASA. V zameno za polno partnerstvo, zastopanje in dostop do observatorija za svoje astronome, ESA zagotavlja instrument NIRSpec, optično klop instrumenta MIRI, [[Ariane 5|lanser Ariane 5 ECA]] in delovno silo za podporo operacijam. <ref name="ESA Media Relations Service">{{Navedi sporočilo za javnost|url=http://www.esa.int/esaSC/Pr_10_2004_s_en.html|title=European agreement on James Webb Space Telescope's Mid-Infrared Instrument (MIRI) signed|date=9 June 2004|publisher=ESA Media Relations Service|accessdate=6 May 2009|archivedate=18 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090518064607/http://www.esa.int/esaSC/Pr_10_2004_s_en.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://sci.esa.int/web/jwst/-/45728-europe-s-role|title=ESA Science & Technology - Europe's Contributions to the JWST Mission|website=sci.esa.int}}</ref> CSA bo zagotovil senzor za natančno vodenje in spektrograf brez rež za infrardeče slike ter delovno silo za podporo operacijam. <ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20130412124143/http://www.asc-csa.gc.ca/eng/media/news_releases/2012/0730.asp|title=Canadian Space Agency "Eyes" Hubble's Successor: Canada Delivers its Contribution to the World's Most Powerful Space Telescope - Canadian Space Agency|date=12 April 2013|website=web.archive.org}}</ref> Več tisoč znanstvenikov, inženirjev in tehnikov v 15 državah je prispevalo k izdelavi, testiranju in integraciji JWST. <ref name="jenner010620">{{Navedi splet|last=Jenner|first=Lynn|date=1 June 2020|title=NASA's Webb Telescope is an International Endeavor|url=http://www.nasa.gov/feature/goddard/2020/nasa-s-webb-telescope-is-an-international-endeavor|accessdate=23 September 2021|website=NASA}}</ref> V projektu pred zagonom sodeluje skupaj 258 podjetij, vladnih agencij in akademskih institucij; 142 iz ZDA, 104 iz 12 evropskih držav in 12 iz Kanade. <ref name="jenner010620" /> Druge države kot partnerice NASA, kot je Avstralija, so ali bodo sodelovale v operaciji po izstrelitvi. <ref>{{Navedi novice|last=Shepherd|first=Tony|title=James Webb: world’s most powerful telescope makes its first call to Australia on Christmas Day|url=https://www.theguardian.com/science/2021/dec/25/james-webb-worlds-most-powerful-telescope-makes-its-first-call-to-australia-on-christmas-day|accessdate=5 January 2022|work=the Guardian|date=25 December 2021|language=en}}</ref> ; Sodelujoče države {{div col|colwidth=22em}} * {{flagcountry|Austria}} * {{flagcountry|Belgium}} * {{flagcountry|Canada}} * {{flagcountry|Czech Republic}} * {{flagcountry|Denmark}} * {{flagcountry|Finland}} * {{flagcountry|France}} * {{flagcountry|Germany}} * {{flagcountry|Greece}} * {{flagcountry|Ireland}} * {{flagcountry|Italy}} * {{flagcountry|Luxembourg}} * {{flagcountry|Netherlands}} * {{flagcountry|Norway}} * {{flagcountry|Portugal}} * {{flagcountry|Spain}} * {{flagcountry|Sweden}} * {{flagcountry|Switzerland}} * {{flagcountry|United Kingdom}} * {{flagcountry|United States}} {{div col end}} [[Slika:JWST_people.jpg|desno|sličica| Zgodnji model v polnem obsegu na ogled v NASA Goddard Space Flight Center (2005)]] Maja 2007 je bil sestavljen model teleskopa v polnem obsegu za prikaz v Nacionalnem muzeju letalstva in vesolja Smithsonian Institution v National Mall, [[Washington, D.C.|Washington, DC]]. Model je bil namenjen gledalcem, da bi bolje razumeli velikost., obseg in kompleksnost satelita, pa tudi zanimanje gledalcev za znanost in astronomijo nasploh. Model se bistveno razlikuje od teleskopa, saj mora model vzdržati gravitacijo in vremenske razmere, zato je izdelan predvsem iz aluminija in jekla velikosti približno {{Cvt|24|x|12|x|12|m}} in tehta {{Cvt|5500|kg}}. <ref>{{Navedi splet|title=Full-Scale Model of the JWST Spacecraft|url=https://sci.esa.int/web/jwst/-/45584-full-scale-model-of-the-jwst-spacecraft|publisher=European Space Agency|accessdate=7 October 2021|date=1 September 2019}}</ref> === Spor o imenu === Marca 2021 je članek v Scientific Americanu naso pozval, naj ponovno premisli o imenu teleskopa, glede na sume o vpletenosti J.Webba v preganjanje in zapostavljanje LGBTQ v času administracije Harryja S. Trumana. Septembra 2021 je NASA objavila, da ne namerava preimenovati teleskopa. Nekdanji administrator Sean O'Keefe, ki se je odločil, da imenuje teleskop po administratorju Webbu, je izjavil, da bi webb moral biti "bilo krivično, J. Webba obtoževati za dogajanja, za katera ni nobenih dokazov, da je sodeloval pri njih". == Poslanstvo - cilji == Vesoljski teleskop James Webb ima štiri ključne cilje: * iskati svetlobo iz prvih zvezd in galaksij, ki so se v vesolju tvorile po Velikem poku * preučevati galaksij in evolucije * raziskovati nastajanje zvezd in planetov * preučevati planetarne sisteme in izvor življenja Te cilje je mogoče učinkoviteje doseči z opazovanjem v bližnji infrardeči svetlobi in ne s svetlobo v vidnem delu spektra. Iz tega razloga instrumenti JWST ne bodo merili vidne ali ultravijolične svetlobe kot Hubble teleskop, ampak bodo imeli veliko večjo zmogljivost za izvajanje infrardeče astronomije. JWST bo občutljiv na razpon valovnih dolžin od 0,6 do 28&nbsp;μm (kar ustreza oranžni svetlobi in globokemu infrardečemu sevanju pri približno {{Cvt|100|K|C|disp=or}} ). JWST se lahko uporablja za zbiranje informacij o zatemnitvi svetlobe zvezde [[KIC 8462852]], ki je bila odkrita leta 2015 in ima nekaj nenormalnih lastnosti svetlobne krivulje. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.popularmechanics.com/space/telescopes/a19346/james-webb-telescope-alien-megastructure/|title=NASA's Next Telescope Could ID Alien Megastructures|date=9 February 2016|accessdate=1 September 2016}}</ref> === Orbita - načrt === [[Slika:L2_rendering.jpg|desno|sličica| JWST ne bo točno na L2, ampak kroži okoli njega v orbiti .]] [[Slika:Carina_Nebula_in_Visible_and_Infrared.jpg|desno|sličica| Dva nadomestna pogleda [[Vesoljski teleskop Hubble|Hubblovega vesoljskega teleskopa]] na meglico Carina, ki primerjata ultravijolično in vidno (zgoraj) ter infrardečo (spodaj) astronomijo. V slednjem je vidnih veliko več zvezd.]] JWST bo krožil okoli Sonca blizu druge [[Lagrangeeva točka|Lagrangeove točke]] ( L2 ) sistema Sonce-Zemlja, ki je {{Cvt|1500000|km}} dlje od Sonca kot Zemljina orbita in približno štirikrat dlje od lunine orbite. Običajno bi objekt, ki kroži okoli Sonca dlje od Zemlje, potreboval več kot eno leto, da dokonča svojo orbito. Toda blizu L2 kombinirana gravitacijska sila Zemlje in Sonca omogoča, da vesoljsko plovilo kroži okoli Sonca v istem času, kot zavzame Zemljo. Bivanje blizu Zemlje omogoča, da so hitrosti prenosa podatkov veliko hitrejše za dano velikost antene. Teleskop bo krožil okoli točke sonce-zemlja L2 po halo tirnici, ki bo nagnjena proti ekliptiki s polmerom polmer med približno 250.000 km (160.000 mi) in 832.000 km (517.000 mi), in periodo približno pol leta. Ker je L2 le ravnotežna točka brez privlačnosti težnosti, halo tirnica ni orbita v običajnem smislu: vesoljsko plovilo je dejansko v orbiti okoli Sonca, halo orbito pa lahko vidimo kot nadzorovano nihanje, da ostane v bližini točke L2. To zahteva nekaj popravljanja: približno 25 m/ letno od skupnega ∆v proračuna 93 m/s. Dve potisni enoti predstavljata pogonski sistem opazovalnice. Ker se nahajajo samo na strani opazovalnice obrnjeni proti Soncu, so vse operacije vodenja postaj zasnovane tako, da nekoliko podprejo zahtevano količino potiska, da bi se izognili poriniti JWST preko pol-stabilne točke L2, kar bi bilo usodno. === Infrardeča astronomija === [[Slika:HUDF-JD2.jpg|desno|sličica| Z infrardečimi opazovanji lahko vidite predmete, skrite v vidni svetlobi, kot je HUDF-JD2, prikazan tukaj.]] JWST je formalni naslednik vesoljskega teleskopa Hubble (HST), in ker je njegov primarni poudarek na infrardeči astronomiji, je tudi naslednik vesoljskega teleskopa Spitzer. JWST bo daleč presegel oba teleskopa, saj bo lahko videl veliko več in veliko starejših zvezd in galaksij. <ref name="RHowardJWST">Howard, Rick, [https://www.nasa.gov/pdf/629955main_RHoward_JWST_3_6_12.pdf "James Webb Space Telescope (JWST)"], ''nasa.gov'', 6 March 2012 {{PD-notice}}</ref> Opazovanje v infrardečem spektru je ključna tehnika za dosego tega zaradi [[Hubblov zakon|kozmološkega rdečega premika]] in zato, ker bolje prodira v zasenčeni prah in plin. To omogoča opazovanje bolj zatemnjenih in hladnejših predmetov. Ker vodna para in ogljikov dioksid v zemeljskem ozračju močno absorbirata večino infrardečega zraka, je zemeljska infrardeča astronomija omejena na ozka območja valovnih dolžin, kjer atmosfera absorbira manj močno. Poleg tega sama atmosfera seva v infrardečem spektru, pogosto preplavi svetlobo iz opazovanega predmeta. Zaradi tega je za infrardeče opazovanje prednostni vesoljski teleskop. <ref>{{Navedi splet|url=http://coolcosmos.ipac.caltech.edu/cosmic_classroom/ir_tutorial/irwindows.html|title=Infrared Atmospheric Windows|publisher=Cool Cosmos|accessdate=28 August 2016}}</ref> Bolj kot je predmet oddaljen, mlajši je; njena svetloba je trajalo dlje, da je dosegla človeške opazovalce. Ker se vesolje širi, ko svetloba potuje, postane rdečo prestavljena, predmete na skrajnih razdaljah pa je zato lažje videti, ali se vidijo v infrardeči. Infrardeče zmogljivosti .<ref name="ir_astronomy">{{Navedi splet|url=http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|title=Infrared Astronomy: Overview|publisher=NASA Infrared Astronomy and Processing Center|accessdate=30 October 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061208151300/http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|archivedate=8 December 2006}} {{PD-notice}}</ref> JJWST naj bi mu dovolile, da se vrne v čas do prvih galaksij, ki se tvorijo le nekaj sto milijonov let po Velikem poku. <ref name="firstlight">{{Navedi splet|url=http://www.jwst.nasa.gov/firstlight.html|title=Webb Science: The End of the Dark Ages: First Light and Reionization|publisher=NASA|accessdate=9 June 2011}} {{PD-notice}}</ref> Infrardeče sevanje lahko svobodneje prehaja skozi regije kozmičnega prahu, ki sipajo vidno svetlobo. Opazovanja infrardečega spektra omogočajo preučevanje predmetov in regij vesolja, ki bi bili zakriti s plinom in prahom v vidnem spektru, kot so molekularni oblaki, kjer se zvezde rodijo, ob-zvezdni diski, ki privzamejo planete, in aktivni galaktični centri.<ref name="ir_astronomy">{{Navedi splet|url=http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|title=Infrared Astronomy: Overview|publisher=NASA Infrared Astronomy and Processing Center|accessdate=30 October 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061208151300/http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|archivedate=8 December 2006}} {{PD-notice}}</ref> Relativno hladni predmeti (temperature manj kot nekaj tisoč stopinj) oddajajo sevanje predvsem v infrardečem, kot je znano po Planckovem zakonu. Zaradi tega je večina predmetov, ki so hladnejši od zvezd, bolje raziskana v infrardeči .<ref name="ir_astronomy2">{{cite web|url=http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|title=Infrared Astronomy: Overview|publisher=NASA Infrared Astronomy and Processing Center|access-date=30 October 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061208151300/http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|archive-date=8 December 2006}} {{PD-notice}}</ref> To vključuje oblake medzvezdnega medija, rjavih pritlikavcev, planetov tako v naših kot drugih sončnih sistemih, kometih in telesih v Kuiperjevem pasu, ki jih bomo opazovali s srednjim infrardečim instrumentom (MIRI) .<ref name="miri3">{{cite web|url=http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|title=MIRI spectrometer for NGST|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|archive-date=27 September 2011}}</ref><ref name="firstlight2">{{cite web|url=http://www.jwst.nasa.gov/firstlight.html|title=Webb Science: The End of the Dark Ages: First Light and Reionization|publisher=NASA|access-date=9 June 2011}} {{PD-notice}}</ref> Nekatere misije v infrardeči astronomiji, ki so vplivale na razvoj JWST so bile Spitzer in WMAP (Wilkinson Mikrovalovna preiskava anizotropije). Spitzer je pokazal pomen srednjega infrardečega, kar je koristno za naloge, kot je opazovanje diskov prahu okoli zvezd. Prav tako je sonda WMAP pokazala, da je vesolje "zasvetilo" pri z okoli 17, kar je še dodatno poudarilo pomen srednjega infrardečega področja. Obe misiji sta bili začeti v začetku leta 2000, pravočasno, da bi vplivali na razvoj JWST. <ref name="ssb-2006">{{Navedi splet|last=Mather|first=John|url=https://jwst.nasa.gov/resources/ssb_2006/mather_sciencesummary.pdf|title=James Webb Space Telescope (JWST) Science Summary for SSB|website=[[NASA]]|date=13 June 2006|accessdate=4 June 2021}} {{PD-notice}}</ref> === Zemeljska podpora in operacije === Znanstveni institut za vesoljski teleskop (STScI), v [[Baltimore|Baltimoreu, Maryland]], na terenu Univerze Johns Hopkins, so izbrali za Znantveni in operativni center (Science and Operations Center - S&OC) projekta JWST z začetnim predračunom US$162.2 milijonov za prvo leto po lansiranju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/home/hqnews/2003/jun/HQ_c03r_Webb.html|title=Webb Spacecraft Science & Operations Center Contract Awarded |last1=Savage |first1=Donald |last2=Neal |first2=Nancy|date=6 June 2003|publisher=NASA|accessdate=1 February 2017}} {{PD-notice}}</ref> V tej vlogi bo STScI odgovoren za znanstveno delovanje teleskopa in dostavo podatkovnih produktov astronomski skupnosti. Podatki bodo od JWST do tal šli prek omrežja NASA Deep Space Network; obdelali in kalibrirali jih bodo na STScI, nato pa se bodo preko spleta distribuirali astronomom po vsem svetu. Podobno kot pri Hubbleu bo lahko vsakdo, kjerkoli na svetu, vložil predloge za opazovanja. Vsako leto bo več odborov pregledalo predložene predloge in izbrale projekte, ki jih bodo opazovali v naslednjem letu. Avtorji izbranih predlogov bodo običajno imeli eno leto zasebnega dostopa do novih opažanj, po katerem bodo podatki postali javno dostopni za prenos s strani vseh iz spletnega arhiva na STScI. Pasovna širina in digitalna kapaciteta vozila je zasnovana tako, da posreduje do 458 gigabitov podatkov na dan za čas misije.<ref name="wired-20191022">{{Navedi revijo|last=Mallonee|first=Laura|title=NASA's Biggest Telescope Ever Prepares for a 2021 Launch|url=https://www.wired.com/story/nasas-biggest-telescope-ever-prepares-2021-launch/|magazine=9|access-date=4 June 2021}}</ref> Večino obdelave podatkov na teleskopu opravijo običajni eno-ploščni računalniki.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fbodaily.com/archive/2002/10-October/30-Oct-2002/FBO-00195113.htm|title=Single Board Computer|publisher=FBO Daily Issue, FBO #0332|date=30 October 2002}}</ref> Pretvorbo analognih znanstvenih podatkov v digitalno obliko izvaja po meri zgrajen Sistem za digitalizacijo slik, izboljšanje, nadzor in pridobivanje aplikacij (SIDECAR ASIC). NASA navaja, da bo SIDECAR ASIC velikosti 3 cm (1,2 in) in teže 9,1 kg (20 lb) porabil le 11 milivatov moči za te namene.<ref name="Sidecar">{{Navedi splet|url=http://www.nasa.gov/topics/universe/features/jwst_digital.html|title=Amazing Miniaturized 'SIDECAR' Drives Webb Telescope's Signal|date=20 February 2008|publisher=NASA|accessdate=22 February 2008}} {{PD-notice}}</ref> Ker je treba to pretvorbo opraviti blizu detektorjev, bo majhna moč uporabe tega integriranega vezja na hladni strani teleskopa ključnega pomena za ohranjanje nizke temperature, potrebne za optimalno delovanje JWST.<ref name="Sidecar" /> == Napredek misije - od lansiranja naprej == === Izstrelitev in dolžina misije === Opazovalnica je bila pritrjena na Ariane 5 preko obroča za prilaščanje izstrelitvenega vozila, ki bi ga lahko prihodnje vesoljsko plovilo uporabilo za reševanje opazovalnice za odpravljanje težav z bruto uvedbo. Znanstveniki in inženirji, ki so delali na projektu, so opisali svoje občutke pričakovanja in tesnobe glede uvedbe izčrpno preizkušenega <ref name="sd12-16">{{Navedi splet|url=http://www.spacedaily.com/reports/James_Webb_Space_Telescope_observatory_is_assembled_999.html|title=James Webb Space Telescope observatory is assembled|publisher=Space Daily|date=29 December 2016|accessdate=3 February 2017}}</ref><ref name="snews12-16">{{Navedi novice|url=http://spacenews.com/no-damage-to-jwst-after-vibration-test-anomaly/|title=No damage to JWST after vibration test anomaly|last=Foust |first=Jeff |work=SpaceNews|date=23 December 2016|accessdate=3 February 2017}}</ref> skoraj 10 milijard dolarjev vrednega instrumenta, pri tem pa so komentirali, da bi bil to »vznemirljiv trenutek« in da se bodo ves čas počutili »srhljivo«.<ref name="NYT-20211214"/><ref name="SLN-20211219">{{Navedi novice|last=Karlis|first=Nicole|title=Decades of work are riding on the James Webb Space Telescope – What happens if it fails? – As one of the most expensive space missions in history, there's a lot on the line for launch|url=https://www.salon.com/2021/12/19/james-webb-telescope-launch/|date=19 December 2021|work=salon.com|accessdate=19 December 2021}}</ref> Izstrelitev (imenovana Ariane flight VA256) je potekala po urniku ob 12:20 UTC 25. decembra 2021 na raketi Ariane 5, ki se je vzletela iz vesoljskega centra Guiana v Francoski Gvajani.<ref name="AS-20211225">{{Navedi sporočilo za javnost|url=https://www.arianespace.com/press-release/ariane-5-successful-launch-webb-space-telescope/|title=Ariane 5 goes down in history with successful launch of Webb|date=25 December 2021|accessdate=25 December 2021}}</ref><ref name="NASA-20211227">{{Navedi novice|last=Pinoi|first=Natasha|last2=Fiser|first2=Alise|last3=Betz|first3=Laura|title=NASA's Webb Telescope Launches to See First Galaxies, Distant Worlds - NASA's James Webb Space Telescope launched at 7:20 a.m. EST Saturday [Dec. 25, 2021] on an Ariane 5 rocket from Europe's Spaceport in French Guiana, South America.|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasas-webb-telescope-launches-to-see-first-galaxies-distant-worlds|date=27 December 2021|work=[[NASA]]|accessdate=28 December 2021}}</ref> Po Uspešno izstrelitev je administrator NASA Bill Nelson imenoval "odličen dan za planet Zemljo".<ref>{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis|last2=Roulette|first2=Joey|date=2021-12-25|title=James Webb Space Telescope Launches on Journey to See the Dawn of Starlight|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/12/25/science/james-webb-telescope-launch.html|accessdate=2021-12-25|issn=0362-4331}}</ref> Teleskop je potrdil, da prejema moč in da začenja dvotedensko fazo uvajanja svojih delov <ref name="Space Explored 2021">{{Navedi splet|title=How to track James Webb Space Telescope, mission timeline|website=Space Explored|date=2021-12-31|url=https://spaceexplored.com/2021/12/30/how-to-track-james-webb-space-telescope-mission-timeline/|accessdate=2022-01-01}}</ref> na poti na svoj cilj.<ref name="WP-20211225">{{Navedi novice|last=Achenbach|first=Joel|title=NASA's James Webb Space Telescope launches in French Guiana – $10 billion successor to Hubble telescope will capture light from first stars and study distant worlds|url=https://www.washingtonpost.com/science/2021/12/25/webb-space-telescope-launch/|date=25 December 2021|work=[[The Washington Post]]|accessdate=25 December 2021}}</ref><ref name="NYT-20211225">{{Navedi novice |title=Live Updates: Webb Telescope Launches on Long-Awaited Journey|url=https://www.nytimes.com/live/2021/12/25/science/webb-telescope-launch-nasa|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|accessdate=25 December 2021}}</ref><ref name="NYT-20211225do">{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis |last2=Roulette|first2=Joey|title=James Webb Space Telescope Launches on Journey to See the Dawn of Starlight - Astronomers were jubilant as the spacecraft made it off the launchpad following decades of delays and cost overruns. The Webb is set to offer a new keyhole into the earliest moments of our universe.|url=https://www.nytimes.com/2021/12/25/science/james-webb-telescope-launch.html|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|accessdate=25 December 2021}}</ref> Teleskop je bil izpuščen iz zgornje stopnje 27 minut 7 sekund po izstrelitvi in začel 30-dnevno pot bo teleskop namestila v halo orbito okoli točke L2 Lagrange. Teleskop je bil izstreljen s hitrostjo, ki je bila malo pod hitrostjo za končno orbito, poleg tega pa se bo upočasnil na poti proč od Zemlje in dosegel L2 z le hitrostjo, potrebno za vstop v njeno tirnico. Let načrtuje tri načrtovane popravke hitrosti in smeri. Tako lahko observatorij popravi prenizko hitrost (ne pa, če leti gre prehitro: vesoljsko plovilo se ne more obrniti in uporabiti rakete za upočasnitev, saj bi občutljive instrumente izpostavil soncu).<ref>{{Navedi splet|url=https://blogs.nasa.gov/webb/|title=James Webb Space Telescope|website=blogs.nasa.gov}}</ref> Nazivni čas misije teleskopa je pet let, s ciljem deset let..<ref name="About the Webb">{{Navedi splet|url=http://www.jwst.nasa.gov/about.html|title=About the Webb|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}</ref> Načrtovanih pet let se začne po šestmesečni fazi priprave. L2 orbita je nestabilna, zato mora JWST s pogonom vzdrževati svojo halo orbito okoli L2, da teleskop ne zaide iz orbite. S sabo je imel goriva za 10 let, vendar sta bili natančnost izstrelitve Ariane 5 in prvega vmesnega popravka tako ugodni, da lahko JWST ostane v orbiti do 20 let.<ref name="Fuelsave">{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=NASA Says Webb's Excess Fuel Likely to Extend its Lifetime Expectations|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/nasa-says-webbs-excess-fuel-likely-to-extend-its-lifetime-expectations/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}</ref><ref name="Ars1">{{Navedi splet|url=https://arstechnica.com/science/2022/01/all-hail-the-ariane-5-rocket-which-doubled-the-webb-telescopes-lifetime/|title=All hail the Ariane 5 rocket, which doubled the Webb telescope’s lifetime|last=Berger|first=Eric|date=10 January 2022|website=www.arstechnica.com|publisher=[[Ars Technica]]|accessdate=11 January 2022}}</ref><ref name="BBC1">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-59914936|title=James Webb telescope completes epic deployment sequence|last=Amos|first=Jonathan|date=9 January 2022|website=www.bbc.com|publisher=[[BBC News]]|accessdate=10 January 2022}}</ref><ref name="Ars1" /><gallery align="left" mode="packed" heights="220"> Slika:Ariane 5 with James Webb Space Telescope Prelaunch (NHQ202112230012).jpg|alt=JWST in Ariane|Ariane 5 in JWST na izstrelišču [[ELA-3]] Slika:James Webb Space Telescope Launch.jpg|alt=Ariane 5 nekaj trenutkov po zagonu|Ariane 5 s JWST nekaj trenutkov po zagonu Slika:JWST as seen from the ESC-D Cryotechnic upper stage.png|alt=JWST s kriogenske zgornje stopnje SC-D|JWST kmalu po ločitvi od zgornje stopnje, približno 29 minut po izstrelitvi. V ozadju je videti del Zemlje - Adenski zaliv.<ref name=jwstSeparation>Camera on ESC-D Cryotechnic upper stage [https://www.youtube.com/watch?v=7nT7JGZMbtM&t=6637s (25 Dec 2021) view of newly separated JWST, as seen from the [[Ariane 5#Second stage|ESC-D Cryotechnic]] upper stage]</ref> </gallery> === Pot od Zemlje do L2 in razporeditev === Sončna plošča za proizvodnjo električne energije je bila nameščena na dan izstrelitve, minuto in pol po tem, ko se je teleskop ločil od druge stopnje rakete Ariane; <ref name="Fuelsave">{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=NASA Says Webb's Excess Fuel Likely to Extend its Lifetime Expectations|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/nasa-says-webbs-excess-fuel-likely-to-extend-its-lifetime-expectations/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}</ref> <ref name="ExploreDeploy">{{Navedi splet|title=Gimbaled Antenna Assembly|url=https://webb.nasa.gov/content/webbLaunch/deploymentExplorer.html|website=James Webb Space Telescope|publisher=NASA|accessdate=27 December 2021}}</ref> to se je zgodilo nekoliko prej, kot je bilo pričakovano, ker je bila rotacija med izstrelitvijo veliko bliže idealnem trenutku, kot pa so to predvidevali. Ločitev in razširitev sončnih baterij je bilo videti v prenosu v živo s kamere na raketi. <ref>{{Navedi splet|last=Schultz|first=Isaac|title=New Video Shows Webb Space Telescope's Goodbye to Earth|url=https://gizmodo.com/new-video-shows-webb-space-telescopes-goodbye-to-earth-1848313695|website=Gizmodo|accessdate=7 January 2022|date=January 6, 2022}}</ref> Ob 7:50{{Presledki}}popoldan EST 25. decembra, približno 12 ur po izstrelitvi, je par primarnih raket teleskopa začel streljati 65 minut, da bi naredil prvi od treh načrtovanih popravkov sredi poti. <ref>{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=The First Mid-Course Correction Burn|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/25/the-first-mid-course-correction-burn/|website=NASA Blogs|accessdate=27 December 2021}}</ref> Naslednji dan se je se je samodejno aktivirala komunikacijska antena z visokim ojačevanjem. <ref name="ExploreDeploy">{{Navedi splet|title=Gimbaled Antenna Assembly|url=https://webb.nasa.gov/content/webbLaunch/deploymentExplorer.html|website=James Webb Space Telescope|publisher=NASA|accessdate=27 December 2021}}</ref> 27. decembra, 60 ur po izstrelitvi, so Webbove rakete izstrelile devet minut in 27 sekund, da so naredile drugo od treh popravkov sredi poti, da je teleskop prispel na cilj L2. <ref>{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=Webb's Second Mid-Course Correction Burn|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/27/webbs-second-mid-course-correction-burn/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=29 December 2021}}</ref> 28. decembra, tri dni po lansiranju, so kontrolorji misije začeli večdnevno uvajanje Webbovega nadvse pomembnega sončnega ščita. Kontrolorji so pošiljali ukaze, ki so uspešno spustili sprednjo in zadnjo strukturo palet, ki vsebujeta sončni ščit. Ta postavitev je pred dejanskim odvijanjem in razširitvijo občutljivih zaščitnih membran, ki jih v naslednjem koraku izvlečejo iz palet s teleskopskimi nosilci. <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Forward Pallet Structure Lowered, Beginning Multiple-Day Sunshield Deployment|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/28/forward-pallet-structure-lowered-beginning-multiple-day-sunshield-deployment/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=29 December 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Aft Sunshield Pallet Deployed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/28/aft-sunshield-pallet-deployed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=29 December 2021}}</ref> 29. decembra so kontrolorji uspešno razširili razmestitveni stolpni sklop, cev podoben steber, ki je razstavil dva glavna segmenta observatorija, teleskop z ogledali in znanstvenimi instrumenti ter »vodilo« z elektroniko in pogonom. Sestava se je podaljšala za {{Cvt|48|in}} v procesu, ki je trajal šest ur in pol, vključno s številnimi pripravljalnimi ukazi. Namestitev je ustvarila potrebno razdaljo med segmenti JWST, da se omogoči ekstremno hlajenje teleskopa in prostor za odpiranje sončnega ščita. <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Team Begins Process of Extending Deployable Tower Assembly|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/webb-team-begins-process-of-extending-deployable-tower-assembly/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb's Deployable Tower Assembly Extends in Space|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/webbs-deployable-tower-assembly-extends-in-space/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}</ref> 30. decembra so kontrolorji uspešno opravili še dva koraka pri razpakiranju observatorija. Prvič, poveljniki so uporabili zadnji "momentum loput", napravo, ki zagotavlja ravnotežje proti pritisku sonca na sončni ščit in prihrani gorivo z zmanjšano potrebo po pogodnu raket za ohranitev orientacije. <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb's Aft Momentum Flap Deployed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webbs-aft-momentum-flap-deployed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}</ref> Nato je nadzor misije sprostil in zavihal prevleke, ki ščitijo sončni ščit in ga prvič izpostavijo vesolju. <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Team Releases Sunshield Covers|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webb-team-releases-sunshield-covers/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}</ref> <ref name="Readyshield">{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Ready for Sunshield Deployment and Cooldown|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webb-ready-for-sunshield-deployment-and-cooldown/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}</ref> 31. decembra je kopenska ekipa razširila dve teleskopske "srednji ograji" z leve in desne strani observatorija in potegnila pet membran za zaščito pred soncem iz njihovega zloženega odlagališča v sprednji in zadnji paletah, ki so bile spuščene tri dni prej. <ref name="Twobooms">{{Navedi splet|last=Lynch|first=Patrick|title=With Webb's Mid-Booms Extended, Sunshield Takes Shape|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/31/with-webbs-mid-booms-extended-sunshield-takes-shape/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=1 January 2022|date=December 31, 2021}}</ref> Namestitev levega boka (glede na smer glavnega ogledala) je bila zakasnjena, ko nadzor misije na začetku ni prejel potrditve, da se je pokrov sončnega ščita v celoti zavihal. Po pregledu dodatnih podatkov za potrditev je ekipa nadaljevala s podaljšanjem ogrodja. <ref name="Firstboom">{{Navedi splet|last=Lynch|first=Patrick|title=First of Two Sunshield Mid-Booms Deploys|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/31/first-of-two-sunshield-mid-booms-deploys/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=1 January 2022|date=December 31, 2021}}</ref> Leva stran je bila razporejena v 3 urah in 19 minutah; desna stran je trajala 3 ure in 42 minut. <ref name="Firstboom" /> <ref name="Twobooms" /> S tem korakom je Webbov sončni ščitnik spominjal na svojo popolno obliko v obliki zmaja in se je razširil na celotno širino 47 čevljev. Ukazi za ločevanje in napenjanje membran naj bi sledili <ref name="Twobooms" /> kar naj bi trajalo več dni. <ref name=":3">{{Citat|title=Media Briefing: Webb Telescope Week One Deployments Update|url=https://www.youtube.com/watch?v=PGt5RT-LfbE|language=en|access-date=2022-01-03}}</ref> Po počitku na novoletni dan je zemeljska ekipa za en dan odložila napenjanje sončnih ščitnikov, da je pustila čas za optimizacijo palete sončnih kolektorjev v observatoriju in nekoliko prilagodila orientacijo observatorija, da bi ohladila nekoliko bolj vroče od pričakovanih motorjev za postavitev sončnih ščitnikov. <ref name="zastrow">{{Navedi splet|last=Zastrow|first=Mark|title=James Webb Space Telescope successfully deploys sunshield|url=https://astronomy.com/news/2022/01/james-webb-space-telescope-successfully-deploys-sunshield|website=astronomy.com|accessdate=5 January 2022|date=5 January 2022}}</ref> Napenjanje prve plasti, ki je najbližja soncu in največja od petih v sončnem ščitu, se je začela 3. januarja 2022 in je bila končana ob 3:48.{{Presledki}}popoldan EST <ref>{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=First Layer of Webb’s Sunshield Tightened|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/03/first-layer-of-webbs-sunshield-tightened/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=4 January 2022|date=January 3, 2022}}</ref> Napenjanje drugega in tretjega sloja se je začelo ob 4:09{{Presledki}}popoldan EST in je trajalo dve uri in 25 minut. <ref>{{Navedi splet|last=Lynch|first=Patrick|title=Second and Third Layers of Sunshield Fully Tightened|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/03/second-and-third-layers-of-sunshield-fully-tightened/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=4 January 2022|date=January 3, 2022}}</ref> 4. januarja so kontrolorji uspešno napeli zadnji dve plasti, štiri in pet, in nalogo opravili ob 11.59.{{Presledki}}am EST <ref>{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=Webb Team Tensions Fifth Layer, Sunshield Fully Deployed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/04/webb-team-tensions-fifth-layer-sunshield-fully-deployed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=5 January 2022|date=January 4, 2022}}</ref> 5. januarja 2022 je nadzor misije uspešno uporabil sekundarno ogledalo teleskopa, ki se je zaskočilo na dovoljeno odstopanje približno milimeter in pol. <ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Secondary Mirror Deployment Confirmed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/05/secondary-mirror-deployment-confirmed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs|accessdate=6 January 2022|date=January 5, 2022}}</ref> 7. januarja 2022 je NASA namestila in zaklenila stransko ploščo glavnega ogledala. <ref name="NASA_2022_01_07">{{Navedi splet|title=First of Two Primary Mirror Wings Unfolds – James Webb Space Telescope|first=Alise |last=Fisher|website=blogs.nasa.gov {{!}} James Webb Space Telescope|date=2022-01-07|accessdate=2022-01-08|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/07/first-of-two-primary-mirror-wings-unfolds/}}</ref> Temu prvemu koraku je 8. januarja 2022 sledila namestitev zrcalne plošče na desni strani, kar je pomenilo popolno strukturno postavitev observatorija. <ref>{{Navedi splet|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/08/primary-mirror-wings-deployed-all-major-deployments-complete/|title=Primary Mirror Wings Deployed, All Major Deployments Complete|first=Alise |last=Fisher|date=January 8, 2022|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=January 8, 2022}}</ref> Vsaka plošča je sestavljena iz treh primarnih zrcalnih segmentov in jih je bilo treba zložiti, da je bilo mogoče vesoljski teleskop namestiti v ohišje rakete Ariane za izstrelitev teleskopa. Dva tedna po lansiranju je bila izjemno zapletena namestitev izvedena, kot je bilo načrtovano. <ref>{{Navedi splet|last=Berger|first=Eric|title=Remarkably, NASA has completed deployment of the Webb space telescope|url=https://cansciencenews.com/2022/01/08/remarkably-nasa-has-completed-deployment-of-the-webb-space-telescope/|website=cansciencenews.com|accessdate=8 January 2022|date=8 January 2022}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Space telescope's 'golden eye' opens, last major hurdle|url=https://phys.org/news/2022-01-space-telescope-golden-eye-major.html|website=phys.org|accessdate=9 January 2022|date=8 January 2022}}</ref> Skoraj mesec dni po izstrelitvi se je opravila še ena korekcija poti, da se JWST postavi v orbito halo okoli Sonca-Zemlja L2. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.newsledge.com/james-webb-space-telescope-first-30-days/|title=James Webb Space Telescope – The First 30 Days After Launch|date=3 March 2017|publisher=News Ledge}}</ref> == Dodelitev časa opazovanja == [[Slika:Atmospheric_Transmission-en.svg|desno|sličica|Atmosferska okna na infrardečem področju. Veliko te vrste svetlobe je blokirano, ko si jo ogledamo z zemeljske površine, kot da gledamo mavrico svetlob, vidimo lpa le eno med njimi.]] JWST čas opazovanja se dodeli prek programa Splošni opazovalci (GO), programa zajamčenih časovnih opazovanj (GTO) in programa za diskrecijo za zgodnje sproščanje (DD-ERS).<ref>{{Navedi splet|title=Calls for Proposals & Policy|url=https://jwst.stsci.edu/science-planning/calls-for-proposals-and-policy|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=13 November 2017}} {{PD-notice}}</ref> Program GTO zagotavlja zagotovljen čas opazovanja znanstvenikom, ki so razvili komponente strojne in programske opreme za observatorij. Go program ponuja vsem astronomom možnost, da zaprosijo za čas opazovanja in bo predstavljal velik del opazovalnega časa. Go programe izbere odbor za dodeljevanje časa (TAC), ki je podoben postopku pregleda predloga, ki se uporablja za vesoljski teleskop Hubble. === Znanstveni program zgodnje objave === Novembra 2017 je Inštitut za znanost o vesoljskem teleskopu napovedal izbor 13 direktorjevih programov za znanost o zgodnjih opazovanjih (DD-ERS), izbranih na osnovi razpisa.<ref>{{Navedi splet|title=Selections Made for the JWST Director's Discretionary Early Release Science Program|url=https://jwst.stsci.edu/news-events/news/News%20items/selections-made-for-the-jwst-directors-discretionary-early-release-science-program|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=13 November 2017|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20180808190059/https://jwst.stsci.edu/news-events/news/News%2520items/selections-made-for-the-jwst-directors-discretionary-early-release-science-program|archivedate=8 August 2018}} {{PD-notice}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Director's Discretionary Early Release Science Programs|url=https://www.stsci.edu/jwst/science-execution/approved-ers-programs|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=26 December 2021}}</ref> Opazovanja v JWST po koncu obdobja komisije. Teh 13 programov bo v prvih petih mesecih znanstvenega delovanja je prejelo skupno 460 ur opazovanja, ki segajo v znanstvene teme, vključno s Sončnim sistemom, ekso planeti, zvezdami in tvorbo zvezd, bližnjimi in oddaljenimi galaksijami, gravitacijskimi lečami in kvazarji. === Program za splošna opazovanja === Za cikel GO 1 je bilo na voljo 6000 ur opazovalnega časa za dodelitev, predloženih pa je bilo 1173 predlogov, ki zahtevajo skupno 24.500 ur opazovalnega časa. <ref>{{Navedi splet|title=JWST Cycle 1 General Observer Submission Statistics|url=https://www.stsci.edu/contents/news/jwst/2020/jwst-cycle-1-general-observer-submission-statistics|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=10 January 2022}}</ref> Izbor programov Ciklus 1 GO je bil objavljen 30. marca 2021, odobrenih je bilo 266 programov, med njimi 13 velikih programov in programov, ki proizvajajo podatke za javni dostop. <ref>{{Navedi splet|title=STScI Announces the JWST Cycle 1 General Observer Program|url=https://www.stsci.edu/contents/news/jwst/2021/stsci-announces-the-jwst-cycle-1-general-observer-program|accessdate=30 March 2021}}</ref> {{-}} ==Sklici in opombe== {{sklici|3}} ==Glej tudi== {{portal|Vesoljski polet|RocketSunIcon.svg}} *[[ATLAST teleskop|Vesoljski teleskop ATLAST]] ==Zunanje povezave== *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174464553 Prispevek o teleskopu na MMC RTV SLO] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vesoljski daljnogledi]] [[Kategorija:Vesoljske sonde ZDA]] [[Kategorija:2021 v znanosti]] n4nzz0lq2j89n7kyzq0fiv8ixohsaom 0 375244 5737011 5720751 2022-08-20T07:07:31Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Žanil Tataj - Žak|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=<!--wikidata-->|caption=}} '''Žanil Tataj''' (z umetniškim imenom '''Žak'''), [[Hrvati|hrvaški]] [[glasbeni producent]], [[tekstopisec]], [[kitarist]], [[pevec]] in [[Pedagogika|pedagog]], * [[2. maj]] [[1967]], [[Reka, Hrvaška|Reka]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Žanil Tataj – Žak|url=http://www.blackdiamond.si/?page_id=50|accessdate=2020-11-28|language=en-US|date=|website=blackdiamond.si|publisher=|last=|first=}}</ref> Ustvarja na področju [[hard rock]] in [[metal]] glasbe. Sodeloval je v glasbenih skupinah Jersey,<ref>{{Navedi splet|title=ŽANIL TATAJ – ŽAK: 'Pevec je tisti, ki definira'|url=https://www.rocker.si/zanil-tataj-zak-pevec-je-tisti-ki-definira/|website=Rocker.si|date=2019-01-12|accessdate=2020-11-29|language=sl-SI}}</ref> Divlje jagode,<ref>{{Navedi splet|title=Žanil Tataj - Žak (ex Divlje Jagode): “Samo jedan put je pravi - Držati se sebe”|url=http://remixpress.com/zanil-tataj-zak-divlje-jagode-samo-jedan-put-je-pravi-drzati-se-sebe/|website=Remix Press|date=2020-02-25|accessdate=2020-11-29|publisher=|first=}}</ref> Mary Rose,<ref>{{Navedi splet|title=Žanil Tataj - Žak|url=http://www.maryrose.si/band-zanil-tataj-zak.html|website=www.maryrose.si|accessdate=2020-11-28|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Turbo,<ref>{{Navedi splet|title=ŽANIL TATAJ – ŽAK: 'Neke stvari ostajajo del preteklosti.'|url=https://www.rocker.si/zanil-tataj-zak-nekatere-stvari/|website=Rocker.si|date=2019-01-13|accessdate=2020-11-29|language=sl-SI}}</ref> Aqua,<ref name=":1">{{Navedi splet|title=ŽANIL TATAJ – ŽAK: 'Sem glasbenik.'|url=https://www.rocker.si/zanil-tataj-zak-sem-glasbenik/|website=Rocker.si|date=2019-01-14|accessdate=2020-11-29|language=sl-SI}}</ref> Črna Gradnja,<ref name=":0" /> Ambasada,<ref name=":0" /> Norne<ref name=":1" /> in Black Diamond.<ref name=":0" /> Met letoma 1988 in 1991 je igral v HNK Ivan Zajc, kot violinist v orkestru opere.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Žanil Tataj - Žak|url=https://yamahamusicschool-rijeka.hr/mentori/zanil-tataj-zak/|website=yamahamusicschool-rijeka.hr|accessdate=2020-11-28|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Z Nikolino Ivošević - Nikito je posnel skladbo "Prosule se divlje jagode".<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ne pojemo angleško: Žanil Tataj Žak & Nikita|url=https://val202.rtvslo.si/2019/02/ne-pojemo-anglesko-25/|website=Val 202|accessdate=2020-11-29|date=2. marec 2019}}</ref>Poučuje petje na zasebni glasbeni šoli. == Biografija == Končal je srednjo pedagoško glasbeno šolo v Reki, smer violina, viola. Sicer je multi-inštrumentalist.Vokalne tehnike se je priučil pri svoji mami Petji Todorovi - Tataj, znani pijanistki in vokalni pedagoginji. Svojo bogato vokalno glasbeno kariero je začel sredi 80-ih let z reško rock skupino Jersey. Z njimi je posnel album za takratni Jugoton. Nastopali so po celi bivši Jugoslaviji in dobivali številne nagrade na različnih rock festivalih. V začetku 90-ih je skupina Jersey prenehala z delovanjem, ker so Žaka, ki je že takrat bil poznan po svojih neverjetnih vokalnih sposobnostih, k sodelovanju povabili legendarni rokerji iz skupine Divlje Jagode. Posneli so album Magic Love z namenom da bo objavljen na evropskom tržišču. Zaradi vojne so Divlje Jagode prenehali z delovanjem in Žak se je pridružil kultni slovenski skupini Mary Rose. Z njimi je uspešno koncertiral in pripravljal novo ploščo, ki pa zaradi požara v studiu Tivoli ni izšla. Skupina je za nekaj let prenehala z delovanjem. V začetku leta 1994 je vokalno sodeloval na skupnem projektu znanih evropskih rock skupin Helloween in Gamma Ray ter v Nemčiji z bivšim kitaristom skupine Crvena Jabuka, Zoranom Šerbedžijo ustvarjal projekt MADCAP LAF'. Leta 1995 in 1996 je sodeloval kot vokalist in instrumentalist pri dveh albumih slovenske skupine Turbo, "The Power Of Metal" in "A Glimpse Of Home". V drugi polovici leta 1995 je na hrvaškem osnoval skupino AQUA in izdal istoimenski album. Vrnitev v DIVLJE JAGODE je oznanil z velikim koncertom Finale top 1000 na stuttgartskem hipodromu. Koncert so v živo predvajali SDR 3, MTV ter druge znane evropske televizije in radio postaje. S skupino je do leta 1999 uspešno koncertiral po Evropi in posnel album Sto Vjekova. Sredi leta 1999 je posnel svoj prvi solo album in z nekaterimi pesmi nastopal na festivalih, kot so Splitski, Neumski in drugi. Konec leta 1999 je izšla njegova avtorska simfonična zgoščenka z naslovom Božićne Pjesme. V letu 2000 se je kot vokalist pridružil dvema slovenskima cover bandoma, Črna Gradnja in Ambasada. Zaradi želje po igranju in ustvarjanju avtorske glasbe leta 2003 z Ekijem Alilovskim ponovno obudita skupino MARY ROSE... Leta 2006 v sodelovanju z znano reško pevko osnujeta vokalno instrumentalno jazzy skupino Norne, v kateri Žak igra bass kitaro. Skupina izvaja priredbe v različnih svetovnih jezikih. V letu 2013 se pridruži skupini Black Diamond, ki je izdala album Last Man Standing, za katerega je Žak prispeval večino vokalov. Trenutno je kot vokalni pedagog zaposlen v glasbeni šoli Studio Maraton<ref name=":2" />, poleg tega pa je član več slovenskih skupin. Z Nikolino Ivošević - Nikito je posnel skladbo "Prosule se divlje jagode".<ref name=":3" /> == Diskografija == === Albumi === * Jersey - Pustite Da Živim, (1986) * Zele/Divlje Jagode - Magic Love (1993) * Aqua - Aqua (1995) * Turbo - The Power Of Metal (1995) * Turbo - A Glimpse Of Home (1997) * Divlje Jagode - Sto Vjekova (1997) * Žanil Tataj Žak - Božićne Pjesme (1999) * Žanil Tataj Žak - Divojčica Naranćica (2001) * Mary Rose - Feniks (2006) * Žika - Filozofija (2008) * Black Diamond - Last Man Standing (2013) * Jersey - Pustite Da Živim (re-release) (2018) * Mary Rose - Resničen svet (2019) * Žanil Tataj Žak - Da Capo (EP) (2019) === Kompilacije === * Dobro Jutro Opatija (1996) * Ajmo Rijeka (1997) * Najljepše Božićne Pjesme - Čežnja Vijekova (1998) * Split '99 (1999) * Divlje Jagode - Antologija 1 (2000) * Divlje Jagode - Antologija 2 (2000) * Etnofest Neum 2000 (2000) * Korčula 2000 - Festival Pjesme I Vina (2000) * Divlje Jagode - The Very Best Of - Let Na Drugi Svijet (2014) * Najljepše Božićne Pjesme (2006) * Divlje Jagode - Collection Boxset (2006) * Divlje Jagode - Greatest Hits (2015) * Divlje Jagode - Original Album Collection vol.1 (2018) * Divlje Jagode - Original Album Collection vol.2 (2018) === Singli === * Boje Jutra (1995) * Gabrijel (1996) * Kao More (2000) * Divojčica Narančica (2001) * Ništa Nije Zauvijek (2001) * Prosule Se Divlje Jagode (2019) * Tišina (2019) * Na Putu Za Raj (2019) * Ispočetka (2019) *Da Li Ti Je Dosta? (2021) *Have You Had Enough? (2021) *(As Jake Tate) === '''Sodelovanja''' === * Let 3 - Bombardiranje Srbije I Čačka (2005) * Ženska Klapa Luka - Dani (2007) * Divine Illusion - Genetic (2010) * Divlje Jagode - Biodinamička ljubav (2013) * Zoran Šerbedžija & Žanil Tataj - Žak - Ti Si R'N'R (2020) * Divlje Jagode - Sama Si (album Jukebox) (2020) * Srčani Udar (album Sve Ili Ništa) - Kad Te Pukne Pjesma (2020) * Srčani Udar (album Sve Ili Ništa) - Priča Života Mog (2020) *Ivan Pop feat. Žanil Tataj – Žak - Open your Eyes (2021) *God’s Army (album Warriors Of The Wasteland) - Kindred Spirits (2021) *Analiza Uma feat. Žanil Tataj - Žak & Zoran Mišić - Kraj (verzija 1) (2021) *Analiza Uma feat. Žanil Tataj - Žak - Kraj (verzija 2) (2021) === '''Glasba in Izvršni producent''' === * DNA - Naša Priča (2012) * Sara - Ljetna (2013) * Sara - Zauvijek (2015) * Sara - Laku noć (2016) * Silvija Starčević - Plan (2016) * Silvija Starčević - Dobro Jutro (2016) * Silvija Starčević - Hologram (2017) * Carlo Božić - Tajna (2019) * Lucija Gajzler - Reflection (2020) * Tea Vučak - Sve Je Lako (2020) === Projekti v pripravi === * Blindspot - Life Inflicts * Ravenstine - Ravenstine * Alen Šenkovski - Muzej Izgubljenih Duša == Sklici == {{reflist|30em}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Tataj, Žanil}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1967]] [[Kategorija:Hrvaški pevci]] [[Kategorija:Hrvaški skladatelji]] [[Kategorija:Hrvaški glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Hrvaški kitaristi]] pr6luvx7ert7zo8annw0qe2vvmtnj7i 0 376839 5737364 5709813 2022-08-20T08:04:06Z VidicK01 193275 /* Galerija */ slika Julij wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Luka Mesec |image= <!-- WD --> |years_active = |alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]] |occupation=<!-- WD --> |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |citizenship = {{SLO}}<br />{{YUG}} |partner = [[Manca G. Renko]] (do 2020) |spouse = |children = |parents = |awards= |box_width = |order1= |term_start1= |term_end1= |predecessor1= |successor1= |order2=[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]] |termstart2=[[1. junij]] [[2022]] |termend2= |predecessor2=[[Janez Cigler Kralj]] |premier2=[[Robert Golob]] |order3 = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec Državnega zbora<br>Republike Slovenije]] |term_start3 = [[1. avgust]] [[2014]] |term_end3=[[1. junij]] [[2022]] |signature= |signature_alt= |signature_size= |footnotes = |website = }} '''Luka Mesec''', [[Politika Slovenije|slovenski politik]], [[7. državni zbor Republike Slovenije|poslanec]] in družbeno-politični [[aktivist]], * [[1. julij]] [[1987]], [[Kranj]].<ref name="#1">{{navedi splet |url= http://www.publishwall.si/05.st.trs/post/103044/zdruzena-levica-nasi-kandidati-za-evropske-volitve|title= Združena levica - naši kandidati za evropske volitve|accessdate= 27. 7. 2014|date= 14. 5. 2014|format= |work= TRS-JE časopis}}</ref> Svojo politično kariero je pričel s prihodom na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]] leta 2007, kar je sovpadalo z zlomom svetovnih financ. V letih krize je bil aktivist v različnih iniciativah proti prekarnosti, uničevanju socialne države, zmanjševanju pravic delavcev, nedostopnosti stanovanj in brezperspektivnosti njegove generacije, med drugim je deloval v Klubu študentov Selške doline, študentskem politološkem društvu ''Polituss'', v ''Fronti prekercev'' in gibanju ''Mi smo univerza'' ter postal koordinator [[Delavsko-punkerska univerza|Delavsko-punkerske univerze]], aktivistično-teoretske organizacije, ki je v slovenski politični prostor prinesla koncept [[Demokratični socializem|demokratičnega socializma]]<ref name="#1" /> in direktor Inštituta za delavske študije.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-enake-moznosti/o-ministrstvu/luka-mesec-minister-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-enake-moznosti/|title=Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti|date=1. 6. 2022|accessdate=4. 6. 2022|website=gov.si}}</ref> Poslansko funkcijo je prvič nastopil pri 27 letih, ko je bil na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|državnozborskih volitvah v Sloveniji 2014]] kot kandidat [[Združena levica|Združene levice]] v [[Trbovlje|Trbovljah]] izvoljen v [[7. državni zbor Republike Slovenije|slovenski Državni zbor]]. Ponovno je bil za poslanca izvoljen tudi v letih 2018 in 2022. 1. junija 2022 je v času [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Roberta Goloba]] postal [[minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]] in [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije]]. V parlamentu je bil poleg tega tudi član odbora za finance, komisije za nadzor javnih financ, v prvem mandatu pa je bil tudi član [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisije]] ter vodja poslanske skupine.<ref name=":0" /> Njegova politika vključuje prizadevanje za izboljšanje položaja delavstva, višje plače (na čelu z minimalno), odpravo prekarnosti, rešitev stanovanjske krize in ukrepanje proti podnebni krizi.<ref name=":0" /> == Mladost in izobraževanje == Rodil se je v Kranju 1. julija 1987 v kot pravi sam »povprečni slovenski apolitični delavski družini«,<ref name=":1">{{navedi splet |url= https://siol.net/novice/slovenija/luka-mesec-messi-slovenske-levice-102201|title= Luka Mesec, Messi slovenske levice|accessdate= 24. 4. 2022|date= 14. 7. 2014|format= |work= Siol.net}}</ref> odraščal v [[Železniki|Železnikih]], kjer je obiskoval osnovno šolo, nato pa šolanje nadaljeval na [[Gimnazija Škofja Loka|škofjeloški gimnaziji]] in na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]], kjer je leta 2012 diplomiral iz Evropskih študij.<ref name=":0" /> == Politika == Zavzema se za participativno ekonomsko demokracijo, družbeno upravljanje podjetij, davčno razbremenitev revnega sloja, ukinitev [[davčna oaza|davčnih oaz]] in delavske pravice ter proti neoliberalizmu, ki po njegovem mnenju ni nič drugega kot razredni boj kapitala zoper organizirano delavstvo. Kontinentalna [[Evropa]], kjer sta bila nekoč močna [[socialna demokracija]] in [[sindikat|sindikalno]] gibanje, po mnenju Luke Meseca ta razredni boj doživlja šele sedaj pod krinko evropskih integracij, v katerih skupnost držav tekmuje med sabo, namesto da bi temeljila na vzajemnosti.<ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/119721/luka-mesec-cas-je-za-demokraticni-socializem/|title= Luka Mesec: »Čas je za demokratični socializem.«|accessdate= 28. 7. 2014|date= 18. 1. 2013|format= |work= Mladina.si}}</ref> Stranka [[Levica (politična stranka)|Levica]] se pod koordinatorstvom Luke Meseca povezuje s strankami [[Stranka evropske levice|Evropske levice]] ({{jezik-en|European left}}), kjer med drugim sodelujejo grška [[Siriza]], francoski [[Front de gauche]], nemška [[Die Linke]] in španska Združena levica. Luka Mesec stranko Levica vodi kot koordinator. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je stranka doživela padec podpore, osvojila je pet poslanskih mest, zaradi česar je Mesec z vodstvom stranke ponudil svoj odstop, ki pa ga organi Levice niso sprejeli.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Mesec ostaja na čelu Levice, ki se bo pogajala za vstop v vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-ostaja-na-celu-levice-ki-se-bo-pogajala-za-vstop-v-vlado/625726|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec tudi po volilnem porazu ostaja na vrhu Levice, a stranka postaja vse bolj irelevantna|url=https://www.domovina.je/levica-po-volilnem-porazu-potrdila-aktualno-vodstvo-a-postaja-vse-bolj-irelevantna/|website=Domovina|date=2022-04-29|accessdate=2022-04-30|language=sl-SI}}</ref> === Minister === [[Slika:Zaprisega ministrov in ministric 15. Vlade RS - 52115620009.jpg|sličica|Luka Mesec podpisuje zaprisego [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]], junij 2022]] Stranko je relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] povabil v vlado, v kateri so izpogajali tri resorje: [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|ministrstvo za kulturo]], [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] ter novoustanovljeno ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga bo prevzel Luka Mesec.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj bo prineslo novo ministrstvo za solidarno prihodnost?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-bo-prineslo-novo-ministrstvo-za-solidarno-prihodnost.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-27|publisher=24ur.com|last=Lobe|first=Špela}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KAJ BO POČELO NOVO MINISTRSTVO ZA SOLIDARNO PRIHODNOST? Vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma (FOTO)|url=http://www.regionalobala.si/novica/kaj-bo-pocelo-novo-ministrstvo-za-solidarno-prihodnost-vlozen-predlog-za-razpis-posvetovalnega-refer|website=regionalobala.si|accessdate=2022-05-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Simon Maljevac je še kako primeren za ministra za družuinske zadeve|url=https://www.levica.si/simon-maljevac-druzinske-zadeve/|website=Levica|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Zaradi vložitve referendumske pobude na predvidene spremembe Zakona o vladi, s katerimi bi se povečalo število ministrstev, je bila Golobova vlada ustanovljena na podlagi starega zakona, pri čemer je Mesec 1. junija 2022 postal [[minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]], prav tako je postal podpredsednik Vlade Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Ministrstvo za delo bo poslej na strani delavca|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-ministrstvih-primopredaje-poslov-prva-han-in-pocivalsek.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-02|language=sl}}</ref> == Galerija == {{Galerija |title= |width=220 | height=165 |align=center |footer= |Slika:Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju 05-sept-2013 587.JPG |Luka Mesec (drugi z leve) in ostali aktivisti IDS-a na protestnem shodu septembra 2013 pred vladnim poslopjem v Ljubljani |alt1=Luka Mesec (drugi z leve) |File:Skupinska fotografija (52115320678).jpg |Skupinska fotografija [[15. vlada Republike Slovenije|15. Vlade Republike Slovenije]], junij 2022 |alt2=Skupinska fotografija 15. Vlade RS |File:Novinarska konferenca po seji vlade.jpg |Luka Mesec, Robert Golob in Tanja Fajon na novinarski konferenci po ustanovitvi 15. Vlade RS, junij 2022 |alt3=Luka Mesec, Robert Golob in Tanja Fajon na novinarski konferenci |File:Novinarska konferenca po seji vlade (52201433147).jpg |Luka Mesec na novinarski konferenci po seji vlade, julij 2022 }} ==Sklici== {{sklici|2}} {{kategorija v zbirki}} {{-}} {{7DZRS}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mesec, Luka}} [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 15. vlade Republike Slovenije]] 7nebw2duqya9w2usz3n4a2y1j91uc0t 0 384958 5736609 5691922 2022-08-19T15:02:19Z Octopus 13285 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mješko I.''' (poljsko: ''Mieszko I.''), [[knez]] oziroma [[vojvoda]] na [[Poljska|Poljskem]], * ~ [[930]], † [[25. maj]] [[992]]. Mješko je [[Velikopoljska|velikopoljski]] državi [[Pjasti|Pjastov]] vladal od leta 963. Leta 966 je sprejel [[krščanstvo]] neposredno iz [[Rim]]a. Svojo oblast je proti severu razširil do [[Baltiško morje|Baltiškega morja]], osvojil [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Malopoljska|Malopoljsko]] in ustvaril [[Poljska|Poljsko državo]]. Leta 990 jo je podredil [[Cerkvena država|Cerkveni državi]]. ==Življenjepis== [[slika:Mieszko_I_of_Poland.PNG|thumb|Mješko I., ilustracija iz zgodnjega 17. stoletja.]] Mješko I., vladar iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], je leta 963 zavladal v prestolnici [[Gniezno|Gnieznu]], kjer je na čelu države [[Zahodni Poljani|Poljanov]] nasledil svojega očeta [[Sjemomisl]]a. Takoj po prevzemu vladanja je poskušal prodreti proti severozahodu, a ga je v ustju [[Odra|Odre]] premagal in zaustavil Gero (†965), mejni grof saške Vzhodne marke<ref>po Gerovi smrti je Vzhodna marka razpadla v pet manjših: Severno marko, marko Lužica, marko Meissen, marko Merseburg in marko Zeitz.</ref>, vzhodnega krila Vzhodno-[[Frankovsko cesarstvo|frankovskega cesarstva]]. Potem ko se je zavaroval nasproti [[Sveto rimsko cesarstvo|cesarstvu]] s tem, da je začel cesarju [[Oton I. Veliki|Otonu I.]] plačevati davek za ozemlje, ki se je zanj bojeval, je poskusil znova. Leta 967 je prišel do ustja Odre. Njegov napredovanje je vznemirilo mejnega grofa saške Vzhodne marke Oda I., ki se je Mješku postavil v bran, a ga je ta leta 972 premagal pri Cadzyni, ob izlivu [[Warta|Warte]] v Odro. Mješko je navezal politične stike s Skandinavci in kasneje tudi poročil svojo hčer Świętosławo s švedskim kraljem. Da bi se zavaroval pred nemškimi grožnjami, je Mješko sklenil zavezništvo s češkim vojvodo [[Boleslav I. Češki|Boleslavom I.]] in se leta 965 poročil z njegovo hčerko Dubravko. Naslednje leto (966) se je dal krstiti in z njim je morala sprejeti krščanstvo vsa njegova dežela. Letnica 966 se pogosto jemlje kot začetek Poljske države. Leta 968 je Poljska dobila prvo škofijo (verjetno v Poznanju). Pomembno je, da prvi škof, Jorodan, ni prišel iz nemških dežel ampak iz spodnje Lotaringije, verjetno iz [[Liège|Lièga]]. [[slika:Polska_960_-_992.png|thumb| Poljska v času Mješkovega vladanja (963-992).]] Po ženini smrti se je Mješko leta 978 poročil z Odo, hčerko Dietricha, mejnega grofa saške Severne marke, in s tem nakazal težnjo k zbližanju s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]]. Po [[Brandenburg (volilna kneževina)# Prva nemška osvajanja preko Labe|velikem slovanskem uporu]] leta 983, v katerem je cesarstvo izgubilo izpod svoje oblasti ozemlja vzhodno od [[Laba|Labe]] in [[Saala|Saale]], je Mješko v tihem soglasju s cesarstvom do leta 990 zasedel obalno območje [[Baltiško morje|Baltiškega morja]] med ustji Odre in [[Visla|Visle]], vključno s [[Szczecin]]om. Leta 984 so se zaostrili Mješkovi odnosi s češkim vojvodo Boleslavom I. Njuna zveza je razpadla in po medsebojni vojni je Mješko zasedel Šlezijo in Malopoljsko s [[Krakov]]im. Ob koncu vladavine je tako obvladoval ozemlje 250.000 km<sup>2</sup> z milijon in četrt prebivalci. Mješko I. je bil zelo aktiven in sposoben vladar. Njegova diplomatska dejavnost je segala od Rima do [[Kijev]]a, od Ogrske do Skandinavije. Premišljeno se je lotil notranje organiziranosti države in svoje naloge in koristi delil s svojimi pristaši, s stalno in v bojih izurjeno "družino". Da bi zavaroval svojo državo pred germanskim vplivom, je, tako se zdi, skušal njeno cerkev podredil neposredno [[Papeška država|Svetemu sedežu v Rimu]]. Sled takih diplomatskih prizadevanj je dokument, ki ga po prvih besedah njegove ohranjene okrajšave imenujejo ''Dagome iudex''. Ta dokument je vseboval opis državnih meja in akt, s katerim je Mješko podaril sv. Petru prestolnico Gniezno s pripadajočim ozemljem, to se pravi, izročil je Poljsko posebnemu papeškemu varstvu, bolj cerkvenemu kot političnemu, ker je upošteval tedanjo slabotnost papežev.<ref> Gieysztor, stran 38.</ref> Poljska je prostovoljno sprejela krščanstvo, ki je pomenilo tudi napredek v gospodarskem razvoju, in se na ta način pridružila ''Christianae reipublicae'', kot so sodobniki imenovali svojo rahlo povezano kulturno skupnost. Mješkovo željo po lastni cerkveni [[metropola|metropoli]] in nadškofiji, podrejeni neposredno Rimu, pa je uresničil njegov sin in naslednik [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] ==Družina== Mješko I. je imel z Dubravko, hčerko češkega vojvode Bolesava I., dva otroka, to sta: * [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]], kasnejši poljski kralj * Świętosława (Sigrid) (968/72- ~1016) ∞ 1) Erik Segersäller, kralj Švedske; 2) Swen Vilobradati, kralj Danske; verjetno je mati Knuta Velikega, kralja Danske, Norveške in Anglije. Morda izhaja iz zakona z Dubravko tudi kasnejši češki vojvoda Vladivoj ali Lambert (* okrog 981; † 1003). V zakonu z Odo von Haldensleben, hčerko mejnega grofa saške Severne marke Dietricha, so se rodili trije sinovi: * Mješko mlajši (okrog 979 - po 992/95), imel je sina Dytryka (okrog 995 - po 1033) * Lambert * Świętopełk. ==Sklici in opombe== {{opombe}} ==Viri== * Aleksander Gieysztor, Stefan Kieniewicz, Emanuel Rostworowski, Janusz Tazbir, Henryk Wereszycki (1982). ''Zgodovina Poljske''. Državna založba Slovenije. COBISS Ljubljana. COBISS 13487617. * {{cite book |title=The new encyclopaedia Britannica|last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=1992 |publisher= Encyclopaedia Britannica |location= Chicago [etc.]|isbn= |cobiss=13736197 |page= |pages= |accessdate=}} [[Kategorija: Pjasti]] {{normativna kontrola}} 6xibo3tspyfic8e3zlo7kqlgghncdx9 5736613 5736609 2022-08-19T15:17:25Z Octopus 13285 Oseba → Vladar wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name = Mješko I. |image = Mieszko1.jpg |succession = Vojvoda Poljske |reign = 960–992 |coronation = |full name = |predecessor = [[Sjemomisl]] |successor = [[Boleslav I. Hrabri]] |spouse 2 = [[Dobrava Češka]] |spouse 3 = [[Oda Haldenslebenska]] |issue = [[Boleslav I. Hrabri]]<br>Svetoslava <br>Vladivoj, vojvoda Češke (?)<br> Mješko<br>Svetopolk <br> Lambert | issue-link=#Marriages and issue |issue-pipe = more... |dynasty = [[Pjasti]] |father = [[Sjemomisl]] |spouse = [[Dubravka Češka]]<br>[[Oda Haldenslebenska]] |birth_date = ok. 930 |birth_place = |death_date = 25. maj 992 (star okoli 62 let) |death_place = [[Poznanj]], [[Poljska]] |date of burial = |place of burial = |religion = [[slovansko poganstvo]] (do 966) <br>[[krščanstvo|kalcedonsko krščanstvo]] (966 do smrti) }} }} '''Mješko I.''' (poljsko ''Mieszko I''), [[knez]] oziroma [[vojvoda]] na [[Poljska|Poljskem]], * ~ [[930]], † [[25. maj]] [[992]]. Mješko je [[Velikopoljska|velikopoljski]] državi [[Pjasti|Pjastov]] vladal od leta 963. Leta 966 je sprejel [[krščanstvo]] neposredno iz [[Rim]]a. Svojo oblast je proti severu razširil do [[Baltiško morje|Baltiškega morja]], osvojil [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Malopoljska|Malopoljsko]] in ustvaril [[Poljska|Poljsko državo]]. Leta 990 jo je podredil [[Cerkvena država|Cerkveni državi]]. ==Življenjepis== [[slika:Mieszko_I_of_Poland.PNG|thumb|Mješko I., ilustracija iz zgodnjega 17. stoletja.]] Mješko I., vladar iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], je leta 963 zavladal v prestolnici [[Gniezno|Gnieznu]], kjer je na čelu države [[Zahodni Poljani|Poljanov]] nasledil svojega očeta [[Sjemomisl]]a. Takoj po prevzemu vladanja je poskušal prodreti proti severozahodu, a ga je v ustju [[Odra|Odre]] premagal in zaustavil Gero (†965), mejni grof saške Vzhodne marke<ref>po Gerovi smrti je Vzhodna marka razpadla v pet manjših: Severno marko, marko Lužica, marko Meissen, marko Merseburg in marko Zeitz.</ref>, vzhodnega krila Vzhodno-[[Frankovsko cesarstvo|frankovskega cesarstva]]. Potem ko se je zavaroval nasproti [[Sveto rimsko cesarstvo|cesarstvu]] s tem, da je začel cesarju [[Oton I. Veliki|Otonu I.]] plačevati davek za ozemlje, ki se je zanj bojeval, je poskusil znova. Leta 967 je prišel do ustja Odre. Njegov napredovanje je vznemirilo mejnega grofa saške Vzhodne marke Oda I., ki se je Mješku postavil v bran, a ga je ta leta 972 premagal pri Cadzyni, ob izlivu [[Warta|Warte]] v Odro. Mješko je navezal politične stike s Skandinavci in kasneje tudi poročil svojo hčer Świętosławo s švedskim kraljem. Da bi se zavaroval pred nemškimi grožnjami, je Mješko sklenil zavezništvo s češkim vojvodo [[Boleslav I. Češki|Boleslavom I.]] in se leta 965 poročil z njegovo hčerko Dubravko. Naslednje leto (966) se je dal krstiti in z njim je morala sprejeti krščanstvo vsa njegova dežela. Letnica 966 se pogosto jemlje kot začetek Poljske države. Leta 968 je Poljska dobila prvo škofijo (verjetno v Poznanju). Pomembno je, da prvi škof, Jorodan, ni prišel iz nemških dežel ampak iz spodnje Lotaringije, verjetno iz [[Liège|Lièga]]. [[slika:Polska_960_-_992.png|thumb| Poljska v času Mješkovega vladanja (963-992).]] Po ženini smrti se je Mješko leta 978 poročil z Odo, hčerko Dietricha, mejnega grofa saške Severne marke, in s tem nakazal težnjo k zbližanju s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]]. Po [[Brandenburg (volilna kneževina)# Prva nemška osvajanja preko Labe|velikem slovanskem uporu]] leta 983, v katerem je cesarstvo izgubilo izpod svoje oblasti ozemlja vzhodno od [[Laba|Labe]] in [[Saala|Saale]], je Mješko v tihem soglasju s cesarstvom do leta 990 zasedel obalno območje [[Baltiško morje|Baltiškega morja]] med ustji Odre in [[Visla|Visle]], vključno s [[Szczecin]]om. Leta 984 so se zaostrili Mješkovi odnosi s češkim vojvodo Boleslavom I. Njuna zveza je razpadla in po medsebojni vojni je Mješko zasedel Šlezijo in Malopoljsko s [[Krakov]]im. Ob koncu vladavine je tako obvladoval ozemlje 250.000 km<sup>2</sup> z milijon in četrt prebivalci. Mješko I. je bil zelo aktiven in sposoben vladar. Njegova diplomatska dejavnost je segala od Rima do [[Kijev]]a, od Ogrske do Skandinavije. Premišljeno se je lotil notranje organiziranosti države in svoje naloge in koristi delil s svojimi pristaši, s stalno in v bojih izurjeno "družino". Da bi zavaroval svojo državo pred germanskim vplivom, je, tako se zdi, skušal njeno cerkev podredil neposredno [[Papeška država|Svetemu sedežu v Rimu]]. Sled takih diplomatskih prizadevanj je dokument, ki ga po prvih besedah njegove ohranjene okrajšave imenujejo ''Dagome iudex''. Ta dokument je vseboval opis državnih meja in akt, s katerim je Mješko podaril sv. Petru prestolnico Gniezno s pripadajočim ozemljem, to se pravi, izročil je Poljsko posebnemu papeškemu varstvu, bolj cerkvenemu kot političnemu, ker je upošteval tedanjo slabotnost papežev.<ref> Gieysztor, stran 38.</ref> Poljska je prostovoljno sprejela krščanstvo, ki je pomenilo tudi napredek v gospodarskem razvoju, in se na ta način pridružila ''Christianae reipublicae'', kot so sodobniki imenovali svojo rahlo povezano kulturno skupnost. Mješkovo željo po lastni cerkveni [[metropola|metropoli]] in nadškofiji, podrejeni neposredno Rimu, pa je uresničil njegov sin in naslednik [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] ==Družina== Mješko I. je imel z Dubravko, hčerko češkega vojvode Bolesava I., dva otroka, to sta: * [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]], kasnejši poljski kralj * Świętosława (Sigrid) (968/72- ~1016) ∞ 1) Erik Segersäller, kralj Švedske; 2) Swen Vilobradati, kralj Danske; verjetno je mati Knuta Velikega, kralja Danske, Norveške in Anglije. Morda izhaja iz zakona z Dubravko tudi kasnejši češki vojvoda Vladivoj ali Lambert (* okrog 981; † 1003). V zakonu z Odo von Haldensleben, hčerko mejnega grofa saške Severne marke Dietricha, so se rodili trije sinovi: * Mješko mlajši (okrog 979 - po 992/95), imel je sina Dytryka (okrog 995 - po 1033) * Lambert * Świętopełk. ==Sklici in opombe== {{opombe}} ==Viri== * Aleksander Gieysztor, Stefan Kieniewicz, Emanuel Rostworowski, Janusz Tazbir, Henryk Wereszycki (1982). ''Zgodovina Poljske''. Državna založba Slovenije. COBISS Ljubljana. COBISS 13487617. * {{cite book |title=The new encyclopaedia Britannica|last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=1992 |publisher= Encyclopaedia Britannica |location= Chicago [etc.]|isbn= |cobiss=13736197 |page= |pages= |accessdate=}} [[Kategorija: Pjasti]] {{normativna kontrola}} glfph1krgg2yhdiubmi9kk3y97k4mt0 5736614 5736613 2022-08-19T15:23:05Z Octopus 13285 /* Viri */ urejanje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name = Mješko I. |image = Mieszko1.jpg |succession = Vojvoda Poljske |reign = 960–992 |coronation = |full name = |predecessor = [[Sjemomisl]] |successor = [[Boleslav I. Hrabri]] |spouse 2 = [[Dobrava Češka]] |spouse 3 = [[Oda Haldenslebenska]] |issue = [[Boleslav I. Hrabri]]<br>Svetoslava <br>Vladivoj, vojvoda Češke (?)<br> Mješko<br>Svetopolk <br> Lambert | issue-link=#Marriages and issue |issue-pipe = more... |dynasty = [[Pjasti]] |father = [[Sjemomisl]] |spouse = [[Dubravka Češka]]<br>[[Oda Haldenslebenska]] |birth_date = ok. 930 |birth_place = |death_date = 25. maj 992 (star okoli 62 let) |death_place = [[Poznanj]], [[Poljska]] |date of burial = |place of burial = |religion = [[slovansko poganstvo]] (do 966) <br>[[krščanstvo|kalcedonsko krščanstvo]] (966 do smrti) }} }} '''Mješko I.''' (poljsko ''Mieszko I''), [[knez]] oziroma [[vojvoda]] na [[Poljska|Poljskem]], * ~ [[930]], † [[25. maj]] [[992]]. Mješko je [[Velikopoljska|velikopoljski]] državi [[Pjasti|Pjastov]] vladal od leta 963. Leta 966 je sprejel [[krščanstvo]] neposredno iz [[Rim]]a. Svojo oblast je proti severu razširil do [[Baltiško morje|Baltiškega morja]], osvojil [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Malopoljska|Malopoljsko]] in ustvaril [[Poljska|Poljsko državo]]. Leta 990 jo je podredil [[Cerkvena država|Cerkveni državi]]. ==Življenjepis== [[slika:Mieszko_I_of_Poland.PNG|thumb|Mješko I., ilustracija iz zgodnjega 17. stoletja.]] Mješko I., vladar iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], je leta 963 zavladal v prestolnici [[Gniezno|Gnieznu]], kjer je na čelu države [[Zahodni Poljani|Poljanov]] nasledil svojega očeta [[Sjemomisl]]a. Takoj po prevzemu vladanja je poskušal prodreti proti severozahodu, a ga je v ustju [[Odra|Odre]] premagal in zaustavil Gero (†965), mejni grof saške Vzhodne marke<ref>po Gerovi smrti je Vzhodna marka razpadla v pet manjših: Severno marko, marko Lužica, marko Meissen, marko Merseburg in marko Zeitz.</ref>, vzhodnega krila Vzhodno-[[Frankovsko cesarstvo|frankovskega cesarstva]]. Potem ko se je zavaroval nasproti [[Sveto rimsko cesarstvo|cesarstvu]] s tem, da je začel cesarju [[Oton I. Veliki|Otonu I.]] plačevati davek za ozemlje, ki se je zanj bojeval, je poskusil znova. Leta 967 je prišel do ustja Odre. Njegov napredovanje je vznemirilo mejnega grofa saške Vzhodne marke Oda I., ki se je Mješku postavil v bran, a ga je ta leta 972 premagal pri Cadzyni, ob izlivu [[Warta|Warte]] v Odro. Mješko je navezal politične stike s Skandinavci in kasneje tudi poročil svojo hčer Świętosławo s švedskim kraljem. Da bi se zavaroval pred nemškimi grožnjami, je Mješko sklenil zavezništvo s češkim vojvodo [[Boleslav I. Češki|Boleslavom I.]] in se leta 965 poročil z njegovo hčerko Dubravko. Naslednje leto (966) se je dal krstiti in z njim je morala sprejeti krščanstvo vsa njegova dežela. Letnica 966 se pogosto jemlje kot začetek Poljske države. Leta 968 je Poljska dobila prvo škofijo (verjetno v Poznanju). Pomembno je, da prvi škof, Jorodan, ni prišel iz nemških dežel ampak iz spodnje Lotaringije, verjetno iz [[Liège|Lièga]]. [[slika:Polska_960_-_992.png|thumb| Poljska v času Mješkovega vladanja (963-992).]] Po ženini smrti se je Mješko leta 978 poročil z Odo, hčerko Dietricha, mejnega grofa saške Severne marke, in s tem nakazal težnjo k zbližanju s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]]. Po [[Brandenburg (volilna kneževina)# Prva nemška osvajanja preko Labe|velikem slovanskem uporu]] leta 983, v katerem je cesarstvo izgubilo izpod svoje oblasti ozemlja vzhodno od [[Laba|Labe]] in [[Saala|Saale]], je Mješko v tihem soglasju s cesarstvom do leta 990 zasedel obalno območje [[Baltiško morje|Baltiškega morja]] med ustji Odre in [[Visla|Visle]], vključno s [[Szczecin]]om. Leta 984 so se zaostrili Mješkovi odnosi s češkim vojvodo Boleslavom I. Njuna zveza je razpadla in po medsebojni vojni je Mješko zasedel Šlezijo in Malopoljsko s [[Krakov]]im. Ob koncu vladavine je tako obvladoval ozemlje 250.000 km<sup>2</sup> z milijon in četrt prebivalci. Mješko I. je bil zelo aktiven in sposoben vladar. Njegova diplomatska dejavnost je segala od Rima do [[Kijev]]a, od Ogrske do Skandinavije. Premišljeno se je lotil notranje organiziranosti države in svoje naloge in koristi delil s svojimi pristaši, s stalno in v bojih izurjeno "družino". Da bi zavaroval svojo državo pred germanskim vplivom, je, tako se zdi, skušal njeno cerkev podredil neposredno [[Papeška država|Svetemu sedežu v Rimu]]. Sled takih diplomatskih prizadevanj je dokument, ki ga po prvih besedah njegove ohranjene okrajšave imenujejo ''Dagome iudex''. Ta dokument je vseboval opis državnih meja in akt, s katerim je Mješko podaril sv. Petru prestolnico Gniezno s pripadajočim ozemljem, to se pravi, izročil je Poljsko posebnemu papeškemu varstvu, bolj cerkvenemu kot političnemu, ker je upošteval tedanjo slabotnost papežev.<ref> Gieysztor, stran 38.</ref> Poljska je prostovoljno sprejela krščanstvo, ki je pomenilo tudi napredek v gospodarskem razvoju, in se na ta način pridružila ''Christianae reipublicae'', kot so sodobniki imenovali svojo rahlo povezano kulturno skupnost. Mješkovo željo po lastni cerkveni [[metropola|metropoli]] in nadškofiji, podrejeni neposredno Rimu, pa je uresničil njegov sin in naslednik [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] ==Družina== Mješko I. je imel z Dubravko, hčerko češkega vojvode Bolesava I., dva otroka, to sta: * [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]], kasnejši poljski kralj * Świętosława (Sigrid) (968/72- ~1016) ∞ 1) Erik Segersäller, kralj Švedske; 2) Swen Vilobradati, kralj Danske; verjetno je mati Knuta Velikega, kralja Danske, Norveške in Anglije. Morda izhaja iz zakona z Dubravko tudi kasnejši češki vojvoda Vladivoj ali Lambert (* okrog 981; † 1003). V zakonu z Odo von Haldensleben, hčerko mejnega grofa saške Severne marke Dietricha, so se rodili trije sinovi: * Mješko mlajši (okrog 979 - po 992/95), imel je sina Dytryka (okrog 995 - po 1033) * Lambert * Świętopełk. ==Sklici in opombe== {{opombe}} ==Viri== * Aleksander Gieysztor, Stefan Kieniewicz, Emanuel Rostworowski, Janusz Tazbir, Henryk Wereszycki (1982). ''Zgodovina Poljske''. Državna založba Slovenije. COBISS Ljubljana. COBISS 13487617. * {{cite book |title=The new encyclopaedia Britannica|last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=1992 |publisher= Encyclopaedia Britannica |location= Chicago [etc.]|isbn= |cobiss=13736197 |page= |pages= |accessdate=}} {{s-start}} {{s-hou|Dinastija [[Pjasti]]| |920/945 |25. maj|992}} {{s-reg}} {{s-bef| before=[[Sjemomisl]]}} {{s-ttl| title=Vojvoda Poljanov | years= 960 – 25. maj 992 | }} {{s-aft| after=[[Boleslav I. Hrabri]]}} {{end}} [[Kategorija:Rojeni v 10. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 992]] [[Kategorija: Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] {{normativna kontrola}} oxcdx6rp1u08i8qdpotxyhwwkxgrpo0 5736615 5736614 2022-08-19T15:26:25Z Octopus 13285 urejanje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name = Mješko I. |image = Mieszko1.jpg |succession = Vojvoda [[Zahodni Poljani|Poljanov]] |reign = 960–992 |coronation = |full name = |predecessor = [[Sjemomisl]] |successor = [[Boleslav I. Hrabri]] |spouse 2 = [[Dobrava Češka]] |spouse 3 = [[Oda Haldenslebenska]] |issue = [[Boleslav I. Hrabri]]<br>Svetoslava <br>Vladivoj, vojvoda Češke (?)<br> Mješko<br>Svetopolk <br> Lambert | issue-link=#Marriages and issue |issue-pipe = more... |dynasty = [[Pjasti]] |father = [[Sjemomisl]] |spouse = [[Dubravka Češka]]<br>[[Oda Haldenslebenska]] |birth_date = ok. 930 |birth_place = |death_date = 25. maj 992 (star okoli 62 let) |death_place = [[Poznanj]], [[Poljska]] |date of burial = |place of burial = |religion = [[slovansko poganstvo]] (do 966) <br>[[krščanstvo|kalcedonsko krščanstvo]] (966 do smrti) }} '''Mješko I.''' (poljsko ''Mieszko I''), [[knez]] oziroma [[vojvoda]] na [[Poljska|Poljskem]], * ~ [[930]], † [[25. maj]] [[992]]. Mješko je [[Velikopoljska|velikopoljski]] državi [[Pjasti|Pjastov]] vladal od leta 963. Leta 966 je sprejel [[krščanstvo]] neposredno iz [[Rim]]a. Svojo oblast je proti severu razširil do [[Baltiško morje|Baltiškega morja]], osvojil [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Malopoljska|Malopoljsko]] in ustvaril [[Poljska|Poljsko državo]]. Leta 990 jo je podredil [[Cerkvena država|Cerkveni državi]]. ==Življenjepis== [[slika:Mieszko_I_of_Poland.PNG|thumb|Mješko I., ilustracija iz zgodnjega 17. stoletja.]] Mješko I., vladar iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], je leta 963 zavladal v prestolnici [[Gniezno|Gnieznu]], kjer je na čelu države [[Zahodni Poljani|Poljanov]] nasledil svojega očeta [[Sjemomisl]]a. Takoj po prevzemu vladanja je poskušal prodreti proti severozahodu, a ga je v ustju [[Odra|Odre]] premagal in zaustavil Gero (†965), mejni grof saške Vzhodne marke<ref>po Gerovi smrti je Vzhodna marka razpadla v pet manjših: Severno marko, marko Lužica, marko Meissen, marko Merseburg in marko Zeitz.</ref>, vzhodnega krila Vzhodno-[[Frankovsko cesarstvo|frankovskega cesarstva]]. Potem ko se je zavaroval nasproti [[Sveto rimsko cesarstvo|cesarstvu]] s tem, da je začel cesarju [[Oton I. Veliki|Otonu I.]] plačevati davek za ozemlje, ki se je zanj bojeval, je poskusil znova. Leta 967 je prišel do ustja Odre. Njegov napredovanje je vznemirilo mejnega grofa saške Vzhodne marke Oda I., ki se je Mješku postavil v bran, a ga je ta leta 972 premagal pri Cadzyni, ob izlivu [[Warta|Warte]] v Odro. Mješko je navezal politične stike s Skandinavci in kasneje tudi poročil svojo hčer Świętosławo s švedskim kraljem. Da bi se zavaroval pred nemškimi grožnjami, je Mješko sklenil zavezništvo s češkim vojvodo [[Boleslav I. Češki|Boleslavom I.]] in se leta 965 poročil z njegovo hčerko Dubravko. Naslednje leto (966) se je dal krstiti in z njim je morala sprejeti krščanstvo vsa njegova dežela. Letnica 966 se pogosto jemlje kot začetek Poljske države. Leta 968 je Poljska dobila prvo škofijo (verjetno v Poznanju). Pomembno je, da prvi škof, Jorodan, ni prišel iz nemških dežel ampak iz spodnje Lotaringije, verjetno iz [[Liège|Lièga]]. [[slika:Polska_960_-_992.png|thumb| Poljska v času Mješkovega vladanja (963-992).]] Po ženini smrti se je Mješko leta 978 poročil z Odo, hčerko Dietricha, mejnega grofa saške Severne marke, in s tem nakazal težnjo k zbližanju s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]]. Po [[Brandenburg (volilna kneževina)# Prva nemška osvajanja preko Labe|velikem slovanskem uporu]] leta 983, v katerem je cesarstvo izgubilo izpod svoje oblasti ozemlja vzhodno od [[Laba|Labe]] in [[Saala|Saale]], je Mješko v tihem soglasju s cesarstvom do leta 990 zasedel obalno območje [[Baltiško morje|Baltiškega morja]] med ustji Odre in [[Visla|Visle]], vključno s [[Szczecin]]om. Leta 984 so se zaostrili Mješkovi odnosi s češkim vojvodo Boleslavom I. Njuna zveza je razpadla in po medsebojni vojni je Mješko zasedel Šlezijo in Malopoljsko s [[Krakov]]im. Ob koncu vladavine je tako obvladoval ozemlje 250.000 km<sup>2</sup> z milijon in četrt prebivalci. Mješko I. je bil zelo aktiven in sposoben vladar. Njegova diplomatska dejavnost je segala od Rima do [[Kijev]]a, od Ogrske do Skandinavije. Premišljeno se je lotil notranje organiziranosti države in svoje naloge in koristi delil s svojimi pristaši, s stalno in v bojih izurjeno "družino". Da bi zavaroval svojo državo pred germanskim vplivom, je, tako se zdi, skušal njeno cerkev podredil neposredno [[Papeška država|Svetemu sedežu v Rimu]]. Sled takih diplomatskih prizadevanj je dokument, ki ga po prvih besedah njegove ohranjene okrajšave imenujejo ''Dagome iudex''. Ta dokument je vseboval opis državnih meja in akt, s katerim je Mješko podaril sv. Petru prestolnico Gniezno s pripadajočim ozemljem, to se pravi, izročil je Poljsko posebnemu papeškemu varstvu, bolj cerkvenemu kot političnemu, ker je upošteval tedanjo slabotnost papežev.<ref> Gieysztor, stran 38.</ref> Poljska je prostovoljno sprejela krščanstvo, ki je pomenilo tudi napredek v gospodarskem razvoju, in se na ta način pridružila ''Christianae reipublicae'', kot so sodobniki imenovali svojo rahlo povezano kulturno skupnost. Mješkovo željo po lastni cerkveni [[metropola|metropoli]] in nadškofiji, podrejeni neposredno Rimu, pa je uresničil njegov sin in naslednik [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] ==Družina== Mješko I. je imel z Dubravko, hčerko češkega vojvode Bolesava I., dva otroka, to sta: * [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]], kasnejši poljski kralj * Świętosława (Sigrid) (968/72- ~1016) ∞ 1) Erik Segersäller, kralj Švedske; 2) Swen Vilobradati, kralj Danske; verjetno je mati Knuta Velikega, kralja Danske, Norveške in Anglije. Morda izhaja iz zakona z Dubravko tudi kasnejši češki vojvoda Vladivoj ali Lambert (* okrog 981; † 1003). V zakonu z Odo von Haldensleben, hčerko mejnega grofa saške Severne marke Dietricha, so se rodili trije sinovi: * Mješko mlajši (okrog 979 - po 992/95), imel je sina Dytryka (okrog 995 - po 1033) * Lambert * Świętopełk. ==Sklici in opombe== {{opombe}} ==Viri== * Aleksander Gieysztor, Stefan Kieniewicz, Emanuel Rostworowski, Janusz Tazbir, Henryk Wereszycki (1982). ''Zgodovina Poljske''. Državna založba Slovenije. COBISS Ljubljana. COBISS 13487617. * {{cite book |title=The new encyclopaedia Britannica|last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=1992 |publisher= Encyclopaedia Britannica |location= Chicago [etc.]|isbn= |cobiss=13736197 |page= |pages= |accessdate=}} {{s-start}} {{s-hou|Dinastija [[Pjasti]]| |920/945 |25. maj|992}} {{s-reg}} {{s-bef| before=[[Sjemomisl]]}} {{s-ttl| title=Vojvoda Poljanov | years= 960 – 25. maj 992 | }} {{s-aft| after=[[Boleslav I. Hrabri]]}} {{end}} [[Kategorija:Rojeni v 10. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 992]] [[Kategorija: Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] {{normativna kontrola}} ifthr7f83bti5cprg24cevggt61597h 2 386841 5737244 5736309 2022-08-20T07:29:24Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki Pomoč:Infopolje {{Infopolje Vladna agencija | name = Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja | native_name = Dicasterium pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae | native_name_a = | native_name_r = | type = | seal = Emblem of the Papacy SE.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež dikasterija | image_alt = | formed = 19.marec 2022 | preceding1 = Kongregacija za redovne in podobne družbe | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = dikasterij Rimske kurije | jurisdiction = | status = aktiven | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = kardinal [[João Bráz de Aviz]] | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = [http://www.congregazionevitaconsacrata.va/content/vitaconsacrata/it.html uradna spletna stran] | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja''' ([[latinščina|latinsko]] ''Dicasterium pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'') je [[dikasterij]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ustanovljen z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Dikasterij je nadomestil poprejšnjo [[Kongregacija za redovne in podobne družbe|Kongregacijo za redovne in podobne družbe]]. Dikasterij je od poprejšnje Kongregacije za redovne družbe prevzel vse zadeve v zvezi z verskimi redovi in organizacijami ter družbami apostolskega življenja, glede njihovega upravljanja, discipline, študija itd. Pristojen je tudi za zadeve glede puščavnikov, posvečenih devic in novih oblik posvečenega življenja. Nima ozemeljskih omejitev, vendar lahko nekatere zadeve posreduje v reševanje bolj pristojnim diksaterijem Rimske kurije. Diksaterij obravnava tudi zadeve v zvezi s skupinami vernikov, ustanovljenimi z namenom, da postanejo ustanove posvečenega življenja ali družbami apostolskega življenja ter organizacijo [[tretji red|tretjih redov]]. == Zgodovina== Nekdanja Kongregacija za redovne družbe je izvirala iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 27. maja 1586. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Dikasteriji Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] [[Kategorija:Rimska kurija]] '''Brinjeva gora nad Zrečami''' je 630 metrov visoka vzpetina, del terciarnega gričevja podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]], pa tudi [[arheološko najdišče]] in [[Romarsko središče|romarska pot]] pri [[Zreče|Zrečah]]. == Arheološko najdišče Brinjeva gora == {{Infopolje RKD | ime = Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora | rkd_tip = nslp | image = | image_size = 250 | alt = | caption = | locmapin = | map_label = | label_position = | label_size = | label_background = | map_width = 235 | map_alt = | map_caption = |lat_degrees = |lat_minutes = |lat_seconds = |lat_direction = |long_degrees = |long_minutes = |long_seconds = |long_direction = | coord_display = | coord_format = dms | lokacija = | občina = Zreče | bližnje_mesto = | površina = | zgrajeno = | razglasitev_rkd_tip = 22. februar 2013 | refšt = 889 }} Brinjeva gora sodi med prve višinske naselbine in je obstajala že vso mlajšo kameno dobo ter preživela mnoge nižinske naselbine. Arheološka izkopavanja v začetku šestdesetih let preteklega stoletja so odkrila številne antične najdbe, ki kažejo na razgibano življenje že v davni preteklosti, od 3 do 5 tisoč let pred našim štetjem. Razstava o izkopaninah na Brinjevi gori je začasno postavljena v avli hotela Planja na [[Rogla|Rogli]]. Arheološka izkopavanja, ki so pod vodstvom [[Arheologija|arheologa]] Stanka Pahiča trajala kar 11 let, so odkrila vrsto [[Arheološko najdišče|arheoloških najdišč]] iz različnih prazgodovinskih in zgodovinskih obdobij; od najstarejših bakrenodobnih seliščnih ostalin v Brezju in Zrečah, Pavlakove jame s prazgodovinsko lončenino v Dobravi, bronastodobne, žarnogrobiščne ter antične in poznoantične naselbine na Brinjevi gori z bronastodobno gomilo, žarnim grobiščem, [[Rimljani|rimskodobnimi]] gomilami ter s skeletnimi poznoantičnimi in [[Slovani|slovanskimi]] grobovi na njenem obrobju. O naravnih danostih tega področja pričajo tudi kasnejše srednjeveške naselbine ter najstarejše ohranjene stavbe in cerkve. Iz srednjega veka so tudi ostanki gradov, ki so bili nekoč na območju Zreč, to so gradovi Freudenberg na Brinjevi gori ter Jamnik (Holenstein) in Lušperk (Luschberg) v Zrečah. Brinjeva gora je tudi eden izmed najbolj obiskanih hribov tik nad Zrečami in tja vodi več pešpoti, dobro utrjena cesta in tudi alpinistična plezalna smer imenovana tudi »Boštjanova pot«. == Cerkev Matere Božje, Brinjeva gora == [[Slika:Brinjeva gora 2.jpg|250px|sličica|levo]] Podružnična in romarska [[Cerkev Matere Božje, Brinjeva gora|cerkev Matere Božje]], je v vencu treh cerkva na 3,5 km dolgem grebenu Brinjeve gore, Golike in Brezja sicer najmlajša, a je od vseh treh najbolj poznana, saj so jo nekoč imenovali kar Male Višarje. Cerkev velja za najpomembnejšo [[Romanje|božjo pot]] v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]]. {{glavni|Cerkev Matere Božje, Brinjeva gora}} == Sklici == {{opombe}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Brinjeva gora}} * [[Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji]] * [[Seznam osrednjih romarskih središč v Sloveniji]] kknmzc3brl362rb0lk1nfx6di6l3b86 5737262 5737244 2022-08-20T07:39:09Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki Pomoč:Infopolje {{Infopolje Vladna agencija | name = Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja | native_name = Dicasterium pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae | native_name_a = | native_name_r = | type = | seal = Emblem of the Papacy SE.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež dikasterija | image_alt = | formed = 19.marec 2022 | preceding1 = Kongregacija za redovne in podobne družbe | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = dikasterij Rimske kurije | jurisdiction = | status = aktiven | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = kardinal [[João Bráz de Aviz]] | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = [http://www.congregazionevitaconsacrata.va/content/vitaconsacrata/it.html uradna spletna stran] | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja''' ([[latinščina|latinsko]] ''Dicasterium pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'') je [[dikasterij]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ustanovljen z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Dikasterij je nadomestil poprejšnjo [[Kongregacija za redovne in podobne družbe|Kongregacijo za redovne in podobne družbe]]. Dikasterij je od poprejšnje Kongregacije za redovne družbe prevzel vse zadeve v zvezi z verskimi redovi in organizacijami ter družbami apostolskega življenja, glede njihovega upravljanja, discipline, študija itd. Pristojen je tudi za zadeve glede puščavnikov, posvečenih devic in novih oblik posvečenega življenja. Nima ozemeljskih omejitev, vendar lahko nekatere zadeve posreduje v reševanje bolj pristojnim diksaterijem Rimske kurije. Diksaterij obravnava tudi zadeve v zvezi s skupinami vernikov, ustanovljenimi z namenom, da postanejo ustanove posvečenega življenja ali družbami apostolskega življenja ter organizacijo [[tretji red|tretjih redov]]. == Zgodovina== Nekdanja Kongregacija za redovne družbe je izvirala iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 27. maja 1586. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Dikasteriji Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] [[Kategorija:Rimska kurija]] '''Brinjeva gora nad Zrečami''' je 630 metrov visoka vzpetina, del terciarnega gričevja podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]], pa tudi [[arheološko najdišče]] in [[Romarsko središče|romarska pot]] pri [[Zreče|Zrečah]]. == Arheološko najdišče Brinjeva gora == {{Infopolje RKD | ime = Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora | rkd_tip = nslp | image = | image_size = 250 | alt = | caption = | locmapin = | map_label = | label_position = | label_size = | label_background = | map_width = 235 | map_alt = | map_caption = |lat_degrees = |lat_minutes = |lat_seconds = |lat_direction = |long_degrees = |long_minutes = |long_seconds = |long_direction = | coord_display = | coord_format = dms | lokacija = | občina = Zreče | bližnje_mesto = | površina = | zgrajeno = | razglasitev_rkd_tip = 22. februar 2013 | refšt = 889 }} Svete gore nad Sotlo Brinjeva gora sodi med prve višinske naselbine in je obstajala že vso mlajšo kameno dobo ter preživela mnoge nižinske naselbine. Arheološka izkopavanja v začetku šestdesetih let preteklega stoletja so odkrila številne antične najdbe, ki kažejo na razgibano življenje že v davni preteklosti, od 3 do 5 tisoč let pred našim štetjem. Razstava o izkopaninah na Brinjevi gori je začasno postavljena v avli hotela Planja na [[Rogla|Rogli]]. Arheološka izkopavanja, ki so pod vodstvom [[Arheologija|arheologa]] Stanka Pahiča trajala kar 11 let, so odkrila vrsto [[Arheološko najdišče|arheoloških najdišč]] iz različnih prazgodovinskih in zgodovinskih obdobij; od najstarejših bakrenodobnih seliščnih ostalin v Brezju in Zrečah, Pavlakove jame s prazgodovinsko lončenino v Dobravi, bronastodobne, žarnogrobiščne ter antične in poznoantične naselbine na Brinjevi gori z bronastodobno gomilo, žarnim grobiščem, [[Rimljani|rimskodobnimi]] gomilami ter s skeletnimi poznoantičnimi in [[Slovani|slovanskimi]] grobovi na njenem obrobju. O naravnih danostih tega področja pričajo tudi kasnejše srednjeveške naselbine ter najstarejše ohranjene stavbe in cerkve. Iz srednjega veka so tudi ostanki gradov, ki so bili nekoč na območju Zreč, to so gradovi Freudenberg na Brinjevi gori ter Jamnik (Holenstein) in Lušperk (Luschberg) v Zrečah. Brinjeva gora je tudi eden izmed najbolj obiskanih hribov tik nad Zrečami in tja vodi več pešpoti, dobro utrjena cesta in tudi alpinistična plezalna smer imenovana tudi »Boštjanova pot«. == Cerkev Matere Božje, Zagaj == [[Slika:Brinjeva gora 2.jpg|250px|sličica|levo]] Podružnična in romarska [[Cerkev Matere Božje, Zagaj|cerkev Matere Božje]], je v vencu treh cerkva na 3,5 km dolgem grebenu Brinjeve gore, Golike in Brezja sicer najmlajša, a je od vseh treh najbolj poznana, saj so jo nekoč imenovali kar Male Višarje. Cerkev velja za najpomembnejšo [[Romanje|božjo pot]] v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]]. {{glavni|Cerkev Matere Božje, Brinjeva gora}} == Sklici == {{opombe}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Brinjeva gora}} * [[Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji]] * [[Seznam osrednjih romarskih središč v Sloveniji]] t1d7kvyermtu73on41sx47cthga6tvm 0 401344 5737222 5549763 2022-08-20T07:25:14Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Soba pobega''' ({{jezik-en|escape room}}) je [[igra]], ki poteka v prostoru, v katerem je zaprta skupina ljudi, ki mora s pomočjo ugank, računov, namigov ter raznih drugih vrst pomoči poskusiti čim prej (navadno v 1 uri) priti na prostost. Njen nastanek so navdihnile tudi [[Knjiga|knjige]], televizijski šovi in [[Računalniška igra|računalniške igre]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Get me out of here! Why escape rooms have become a global craze|url=http://www.theguardian.com/games/2019/apr/01/get-out-how-escape-rooms-became-a-global-craze|website=the Guardian|date=2019-04-01|accessdate=2021-05-20|language=en}}</ref> Prva sodobna soba pobega naj bi začela delovati leta 2007 v [[Kjoto|Kyotu]]. Nekateri predhodnike sob pobega vidijo v labirintih iz žive meje in igrah skrivanja predmetov, kot sta letterboxing in [[geocaching]]. Iz obrobne zabave entuziastičnih ponudnikov so prerasle v donosen posel. Z njihovim razvojem se ukvarjajo ljudje iz sveta [[Gledališče|gledališča]], [[Zabaviščni park|zabaviščnih parkov]] in računalniških iger, zato je ponudba postala bolj raznolika.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=The world is chaos. Escape rooms make sense.|url=https://www.vox.com/the-goods/2019/8/7/20749177/escape-room-game|website=Vox|date=2019-08-07|accessdate=2021-05-20|language=en|first=Rachel|last=Sugar}}</ref><ref name=":0" /> === Po svetu === [[File:Escape Quest - The Black Widow 1.jpg|thumb|Soba pobega.]] V [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]] ima navdušenje nad tovrstno zabavo svoje korenine npr. v [[Namizna igra|namizni igri]] Dungeons & Dragons, znanstvenofantastičnih računalniških igrah in televizijski igri ''The Crystal Maze'', ki temelji na [[Francija|francoski]] pustolovski televizijski igri ''Fort Boyard''. Na [[Japonska|Japonskem]] se je žanr sobe pobega najprej pojavil v računalniških igrah.<ref name=":0" /> V [[Budimpešta|Budimpešti]] so se sobe pobega namnožile v praznih stavbah z nizkimi najemninami. [[Madžari]] so odprli tudi prvo britansko sobo pobega. Ta trend izkoriščajo [[Šola|šole]] in [[Muzej|muzeji]] pri predstavljanju [[Zgodovina|zgodovine]], podjetja pri spodbujanju prodaje svojih izdelkov, in producenti [[Grozljivka|grozljivk]], od katerih jih več nosi isti naslov, ''Escape Room''.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Escape Room 2017 VS Escape Room|url=https://vanessasnonspoilers.com/archives/651/escape-room-vs-escape-room/|website=Mother of Movies|date=2018-04-20|accessdate=2021-05-20|language=en-US|first=Mother Of|last=Movies|first2=Series|last2=Reviews}}</ref><ref>{{Citat|title=Escape Room (2019)|url=https://www.rottentomatoes.com/m/escape_room_2019|accessdate=2021-05-20|language=en}}. ''rottentomatoes.com''</ref> Nekatere sobe pobega so namenjene oboževalcem določenih filmov in TV serij.<ref name=":1" /> Podjetja sobe pobega uporabljajo za [[Gradnja tima|team building]].<ref>{{Navedi splet|title=Escape Rooms: How These Unconventional Tenants Break Free From Retail's Woes|url=https://www.forbes.com/sites/bisnow/2017/08/25/escape-rooms-how-these-unconventional-tenants-break-free-from-retails-woes/|website=Forbes|accessdate=2021-05-20|language=en|last=Bisnow}}</ref> Leta 2015 so bile sobe pobega najbolj množične na [[Kitajska|Kitajskem]].<ref>{{Navedi splet|title=The unbelievably lucrative business of escape rooms|url=https://www.marketwatch.com/story/the-weird-new-world-of-escape-room-businesses-2015-07-20|website=MarketWatch|accessdate=2021-05-20|language=EN-US|first=Sally French, , Jessica Marmor|last=Shaw}}</ref> === Slovenija === Prva slovenska soba pobega je nastala leta 2014 v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Resničnostni 'escape room' ali zabavna detektivska pustolovščina|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/resnicnostni-escape-room-ali-zabavna-detektivska-pustolovscina/359516|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-20|language=sl|date=6. marec 2015}}</ref> [[Slovenija|Slovenski]] ponudniki sob pobega so združeni v Gospodarsko interesnem združenju escape room dejavnosti GIZ ER.SI.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski ponudniki sob pobega: Prioriteta je varna zabava obiskovalcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-ponudniki-sob-pobega-prioriteta-je-varna-zabava-obiskovalcev/476515|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-20|language=sl|date=6. januar 2019}}</ref> Leta 2020 je bilo v Sloveniji 68 sob pobega in 28 ponudnikov. Pri treh glavnih članih združenja obisk stane med 50 in 100 evri. Poleti prihajajo [[Turist|turisti]], pozimi pa zaposleni na team building.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija po številu sob pobega na prebivalca šesta na svetu|url=https://www.dnevnik.si/1042921996|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-20|date=11. februar 2020}}</ref> == Težave in izzivi == Januarja 2019 je v požaru v sobi pobega v [[Poljska|poljskem]] mestu Koszalin zaradi zadušitve z [[Ogljikov monoksid|ogljikovim monoksidom]] umrlo pet deklet, starih petnajst let. So prve znane žrtve sob pobega. Tamkajšnji zaposleni se je zdravil zaradi [[Opeklina|opeklin]]. Zaradi tega so oblasti na Poljskem in drugod pregledale sobe pobega in zaprle tiste s pomanjkljivimi varnostnimi ukrepi.<ref>{{Navedi splet|title=Poland shuts 13 escape rooms after five teenagers killed in fire|url=http://www.theguardian.com/world/2019/jan/06/poland-shuts-down-13-escape-rooms-after-five-teenagers-killed-in-fire|website=the Guardian|date=2019-01-06|accessdate=2021-05-20|language=en|first=Associated Press in|last=Warsaw}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Five teenagers dead after fire in 'escape room' in Poland|url=http://www.theguardian.com/world/2019/jan/04/five-teenagers-killed-after-fire-in-escape-room-in-poland|website=the Guardian|date=2019-01-04|accessdate=2021-05-20|language=en|first=Agence France-Presse in|last=Warsaw}}</ref><ref name=":1" /> Zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije covid-19]] so nekateri upravitelji sob pobega začeli uporabljati konferenčni program Zoom.<ref>{{Navedi splet|title=Zoom-based escape rooms are here for you and your friends or coworkers|url=https://www.businessinsider.com/zoom-based-virtual-escape-rooms-online-prices-2020-5|website=Business Insider|accessdate=2021-05-20|language=en-US|first=Jessica|last=Snouwaert|date=10. maj 2020}}</ref> Trženje in upravljanje obstoječih sob pobega in odpiranje novih postaja zahtevnejše, saj raste število konkurentov in pričakovanje [[Potrošnik|potrošnikov]]. Velike franšize se krepijo, prišle so korporacije, vstop na trg ni več tako poceni, kot nekoč, mnogim se ukvarjanje s tem finančno ne izide. Sobe pobega postajajo za upravitelje dražje tudi zato, ker so zmeraj bolj podobne gledališču in je torej potrebno najeti igralce. Po mnenju enega prvih ponudnikov se je industrija razvila, obdobja zlate mrzlice pa je konec. Vodja ene od [[Berlin|berlinskih]] sob pobega je bil samokritičen, ko je dejal, da pravzaprav producirajo drago gledališko predstavo za premajhno publiko.<ref name=":1" /> == Sklici == {{reflist|30em}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Logične uganke]] [[Kategorija:Turistične zanimivosti]] l1w6c7w8doi2gd17u4m83sw1yl3oot1 10 402829 5737526 4461576 2022-08-20T09:02:11Z Yerpo 8417 +ktgr wikitext text/x-wiki <includeonly> {| class="toccolours" align=right |[[:Kategorija:Gospodarstvo po letih|Gospodarstvo po letih]]: |[[:Kategorija:{{#expr:{{{1<noinclude>|0</noinclude>}}}0-1}} v gospodarstvu|&larr;]] [[:Kategorija:{{{1}}}0 v gospodarstvu|{{{1}}}0]]-[[:Kategorija:{{{1}}}1 v gospodarstvu|{{{1}}}1]]-[[:Kategorija:{{{1}}}2 v gospodarstvu|{{{1}}}2]]-[[:Kategorija:{{{1}}}3 v gospodarstvu|{{{1}}}3]]-[[:Kategorija:{{{1}}}4 v gospodarstvu|{{{1}}}4]]-[[:Kategorija:{{{1}}}5 v gospodarstvu|{{{1}}}5]]-[[:Kategorija:{{{1}}}6 v gospodarstvu|{{{1}}}6]]-[[:Kategorija:{{{1}}}7 v gospodarstvu|{{{1}}}7]]-[[:Kategorija:{{{1}}}8 v gospodarstvu|{{{1}}}8]]-[[:Kategorija:{{{1}}}9 v gospodarstvu|{{{1}}}9]] [[:Kategorija:{{#expr:{{{1<noinclude>|0</noinclude>}}}9+1}} v gospodarstvu|&rarr;]] |} {{ktgr|dogodkih v [[gospodarstvo|gospodarstvu]] v letu [[{{{1}}}{{{2}}}]]}} [[Kategorija:Leto {{{1}}}{{{2}}}|Gospodarstvo]] [[Kategorija:Gospodarstvo po letih]] </includeonly> <noinclude> {{uporaba kategorij po letih}} [[Kategorija:Predloge za gospodarstvo|{{PAGENAME}}]] [[Kategorija:Predloge za kategorije|{{PAGENAME}}]] </noinclude> c2qurmpoxnevna7vs0ql4uvasvwa2bl 5737527 5737526 2022-08-20T09:03:32Z Yerpo 8417 rektgr wikitext text/x-wiki <includeonly> {| class="toccolours" align=right |[[:Kategorija:Gospodarstvo po letih|Gospodarstvo po letih]]: |[[:Kategorija:{{#expr:{{{1<noinclude>|0</noinclude>}}}0-1}} v gospodarstvu|&larr;]] [[:Kategorija:{{{1}}}0 v gospodarstvu|{{{1}}}0]]-[[:Kategorija:{{{1}}}1 v gospodarstvu|{{{1}}}1]]-[[:Kategorija:{{{1}}}2 v gospodarstvu|{{{1}}}2]]-[[:Kategorija:{{{1}}}3 v gospodarstvu|{{{1}}}3]]-[[:Kategorija:{{{1}}}4 v gospodarstvu|{{{1}}}4]]-[[:Kategorija:{{{1}}}5 v gospodarstvu|{{{1}}}5]]-[[:Kategorija:{{{1}}}6 v gospodarstvu|{{{1}}}6]]-[[:Kategorija:{{{1}}}7 v gospodarstvu|{{{1}}}7]]-[[:Kategorija:{{{1}}}8 v gospodarstvu|{{{1}}}8]]-[[:Kategorija:{{{1}}}9 v gospodarstvu|{{{1}}}9]] [[:Kategorija:{{#expr:{{{1<noinclude>|0</noinclude>}}}9+1}} v gospodarstvu|&rarr;]] |} {{ktgr|dogodkih v [[gospodarstvo|gospodarstvu]] v letu [[{{{1}}}{{{2}}}]]}} [[Kategorija:Leto {{{1}}}{{{2}}}|Gospodarstvo]] [[Kategorija:Gospodarstvo po letih]] </includeonly> <noinclude> {{uporaba kategorij po letih}} [[Kategorija:Ekonomske predloge|{{PAGENAME}}]] [[Kategorija:Predloge za kategorije|{{PAGENAME}}]] </noinclude> gblhlwz0xoiqj5dzc8h484lg5d7vqpb 0 405556 5737157 5716998 2022-08-20T07:15:53Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{wikificiraj}} '''Zloraba živali''' ali '''zanemarjanje živali''' je [[Človek|člove]]ški vpliv na trpljenje ali poškodbe nad vsako [[žival|živaljo]] za druge namene kot samoobrambo ali preživetje. Ožje lahko povzroči poškodbe ali trpljenje za specifične namene; kot so ubijanje živali za [[Hrana|hran]]o, [[Zabava|zabav]]o ali druge namene. [[Zakon]]i v zvezi z zlorabo živali so namenjeni preprečevanju nepotrebne krutosti tudi z zaporno kaznijo. Na splošno obstajajo trije konceptualni pristopi k problematiki zlorabe živali. Položaj dobrega počutja živalije pomemben in nič ni narobe, če živali uporabljamo za človeške namene kot so hrana, oblačila, zabava in raziskave, vendar je treba to storiti, delati na human način brez nepotrebne bolečine in trpljenja živali. Veliko živali je hudo bolnih, okuženih, zato naj se take živali uporabljajo za [[krzno]] in druge namene, ne pa popolnoma zdrave. Po svetu imamo različne oblike zlorab živali kot so: zanemarjanje, industrijsko kmetovanje živali, psihološke motnje, kulturni običaji, TV in izdelovanje filmov, [[cirkus]]i, [[bikoborba|bikoborb]]e, nepotrebni [[znanstveni poskusi]]/analize in druge oblike. ==Zanemarjanje== Obstaja veliko razlogov, zakaj posamezniki zlorabljajo živali. Zloraba živali pokriva širok spekter dejavnosti (ali neukrepanja). Krutost do živali je pogosto razdeljeno na dve glavni kategoriji: aktivne in pasivne. Pasivna krutost je zaznamovana v primerih zanemarjanja, v katerih je krutost pomanjkanje akcije ne pa sama akcija. Primeri zanemarjanja so [[stradanje]], [[dehidracija]], [[Zajedavec|zajedav]]ci, omogočanje ovratniku, da se zaraste v kožo, neustrezno zavetrje v ekstremnih vremenskih pogojih, in ne nudenje veterinarske oskrbe živali, kadar jo je ta potrebna. V mnogih primerih zanemarjanja lahko preiskovalec pouči oziroma izobrazi lastnika živali, da ravna z njo ustrezno in zahteva, da se ji takoj nudi veterinarsko oskrbo. Če opozorila lastnik ne upošteva, se žival odstrani in se ji nudi takojšno veterinarsko oskrbo. ==Industrijsko kmetovanje z živalmi== Živali na kmetiji se na splošno proizvajajo v velikih industrijskih objektih, kjer je na tisoče živali močno zgoščenih na majhnem prostoru. Te kmetije imenujemo tovarniške kmetije. Industrijski značaj teh objektov pomeni, da je veliko [[rutina|rutinskih]] postopkov, ki velikokrat mejijo na zlorabe saj se živali nepravilno ubija in z njimi neprimerno ravna<ref name=leahy>{{cite journal|last1=Matheny|first1=Gaverick|last2=Leahy|first2=Cheryl|title=Farm-Animal Welfare, Legislation, and Trade|journal=Law and Contemporary Problems|date=2007|volume=70|issue=1|pages=325–358}}</ref> . V enem letu umre zaradi potreb po krznu kar 40 milijonov živali. Od tega jih 30 milijonov gojijo na farmah, ki so namenjene prav vzreji živali za krzno. Približno 10 milijonov pa jih nezakonito ulovijo. Živali v ujetništvu ne čutijo le fizične [[Bolečina|bolečine]], temveč tudi [[Psihično nasilje|psihično]], saj nimajo svobode za preizkušanje svojih sposobnosti in svojih osnovnih življenjskih vzorcev. V Sloveniji imamo 2 farmi za gojenje krzna. Neka krznarka je celo izjavila, da je gojenje za krzno enako kot gojenje živali na kmetiji. Temu pa še zdaleč ni tako. Največja tovarna predelave krzna je v [[Rusija|Rusiji]] (Kopenhagen Fur), kjer tovrstne industrije ne primanjkuje. V tovarnah kjer se množično ukvarjajo z vzrejo živali in potem prodajo imajo velikokrat probleme s prenatrpanostjo, zaradi pomankanja prostora. Vprašljivi so tudi higienski standardi. ==Poskusi na živalih== Poskusi na živalih se izvajajo predvsem v [[Farmacija|farmacij]]i in [[kozmetika|kozmetik]]i. Za poskuse uporabljajo: [[Zajec|zajce]], [[miš]]i, [[Hrček|hrč]]ke, [[Pes|pse]], [[Maček|mačk]]e in primate. Na živalih opravljajo teste [[Smrtna doza|smrtne doze]] (LD50), testiranje [[oko]] dražečih snovi, testiranje snovi dražečih za kožo, testiranje na alergije in učinkovitosti končnega proizvoda. Metoda Eytex je nova metoda in je za testiranje oko dražečih snovi.. Pri tej metodi namesto nanosa škodljivih snovi na prisilno odprte oči, živalim vzgojijo posebno tkivo na membrani, nato nanj nanesejo dražečo snov ter opazujejo spremembe. Dejstvo je, da so poskusi na živalih, ključni del procas pri potrditvi raznovrstnih kozmetik in zdravil, preden ti preidejo v fazo testiranja na ljudeh in so šele nato sprejeta na tržišča. Zaradi velikega pomena v farmaciji in medicini ni pričakovano, da bi tovrstne poskuse prepovedali v kratkem času. Na srečo pa marsikateri inštitut in laboratorij poskuša zmanjšati poskuse na živalih z drugimi alternativnimi postopki (na primer: testi na vzgojeni celični kulturi in ne na celotnem organizmu). ==Bikoborbe== [[Bikoborba|Bikoborb]]e so skritizirane s strani pravic živali ali aktivistov, ki se borijo za dobro počutje živali. Se nanašajo na ta špot kot okrutnega, barbarskega, v katerem bik trpi, saj je pod stresom in ga počasi izčrpavajo do smrti. Bikoborbe so marsikje prepovedane, vendar se še vedno izvajajo predvsem v državah latinske Amerike. ==Cirkusi== Po kampanji so bili sprejeti novi predpisi, ki prepovedujejo uporabo živali v cirkusih v Izraelu, Finski in Singapurju. V Veliki Britaniji in Škotski so se zavezali, da dajo prepoved do uporabe v te namene za določene prosto živeče živali in približno v 200 lokalnih obasteh v Veliki Britaniji so prepovedali vse nastope živali na njihovih zemljiščih. Nastopi živali so še vedno zelo priljubljeni po večjem delu Evropu, Amerike in Azije. V Združenih državah Amerike za dobro počutje živali skrbi Ministrstvo za kmetijstvo. V državah kot so Denver, Colorado si prizadevajo dobiti prepoved o nastopanju cirkusantov, vendar so volivci zavrnili predlog. V nekaterih cirkusih so zdaj prisotne tudi točke, kjer živali niso prisotne. ==Glej tudi== ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:Živali]] [[Kategorija:Interakcija človeka in živali]] {{normativna kontrola}} 2yzccwy0n5hnbs7w0859fun5i6khiux 0 408683 5736567 5099892 2022-08-19T13:27:06Z Romanm 13 [[Gregor Kocijančič]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = YGT | Img = ygt.jpg | Img_capt = Skupina v Gali Hali, februar 2016 | Img_size = | Background = group_or_band | Alias = Your Gay Thoughts | Origin = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | Genre = [[indie dance]], [[nu disco]]<ref>{{navedi splet |url = https://pro.beatport.com/release/the-watercolors/1685184 |title = The Watercolors |accessdate = 29. januar 2016}}</ref> | Occupation = | Years_active = [[:Kategorija:2011 v glasbi|2011]]–danes | Label = King Deluxe, Youngbloods, Jazz Cabbage | Associated_acts = | URL = | Current_members = Gregor Kocijančič <br> Aljaž Košir Fejzo <br> Mina Fina | Past_members = Michael Thomas Taren, Luka Uršič }} '''YGT''' (kratica polnega imena '''Your Gay Thoughts''') je tričlanska [[elektronska glasba|elektronska]] [[glasbena skupina]] oz. avdio-vizualni kolektiv iz [[Ljubljana|Ljubljane]]. Sestavljajo jo [[Gregor Kocijančič]], znan tudi kot Gregij Felis Catus (vokal, [[klaviature]], [[sintesajzer]], [[bas kitara]]), Aljaž "Fejzo" Košir ([[bobni]], beati) in Mina Fina (video projekcije). V letih 2015–16 so sodelovali z [[Američani|Američan]]om Michaelom Thomasom Tarenom, ki je pomagal pisanti besedila<ref> https://soundcloud.com/your-gay-thoughts</ref> in Luko Uršičem, ki je nekaj časa deloval kot četrti član banda. Nastopi skupine v živo so znani po barvitih video projekcijah. Skupina svojo glasbo opredeljuje kot "''post-pop''". ==Zgodovina== ===Začetek=== Začetki skupine segajo v čase, ko sta se Kocijančič in Košir združila v bendu, v katerem sta igrala predvsem priredbe. Ukvarjala sta se tudi z didžejanjem in produkcijo elektronske glasbe. Ustanovila sta kolektiv Don't Make New People, ki je organiziral klubske dogodke. Za svoj prvi nastop pod imenom Your Gay Thoughts – to je bilo leta 2011 – sta k sodelovanju povabila oblikovalko, ilustratorko in vidžejko Mino Fino, poznanstvo z Michaelom Thomasom Tarenom pa je pripeljalo do tega, da je zanje začel pisati besedila. Pozneje se je pridružil še glasbenik in slikar Luka Uršič. Leta 2013 je njihov komad »Westside« izšel na kompilaciji ''btf x rx​:​tx'', ki je nastala kot sodelovanje med Beat the Future, oddajo na Radiu 808 in klubom v Zagrebu, in ljubljansko založbo rx:tx.<ref>{{navedi splet |url=https://rxtx.bandcamp.com/album/btf-x-rx-tx |title=btf x rx​:​tx |accessdate=7. oktober 2015 |date= |format= |work=Bandcamp }}</ref> Leta 2014 so nastopili na Klubskem maratonu Radia Študent in festivalu elektronske glasbe Stiropor, ki ga je organiziral Bikofe. V okviru slednjega je izšla kompilacija ''Stiropor vol. 1'', na katero je bila vključena tudi njihova pesem »Whiteink«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/bikofe-vraca-udarec-stiropor-bo-pokal-glasno/338662 |title=Bikofe "vrača udarec": Stiropor bo pokal glasno |author= Klun, Alenka |accessdate=7. oktober 2015 |date=5. junij 2014 |format= |work=MMC }}</ref> Kot predskupina so nastopili na koncertih Junior Boys (Kino Šiška), Oneohtrix Point Never (2012, Klub K4) in Kate Boy (2013, Kino Šiška). Igrali so tudi na kar nekaj festivalih v tujini: Terraneo v Šibeniku (poleti 2013), zagrebški INmusic, MAD in Belgrade (dobrodelni koncert v pomoč žrtvam poplav v Srbiji), Waves Vienna (2014). Poleti 2013 so imeli "špil" tudi v Rotterdamu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.culture.si/en/Your_Gay_Thoughts |title=Your Gay Thoughts |accessdate=7. oktober 2015 |date= |format= |work=culture.si }}</ref> ===''The Watercolors''=== 18. septembra 2015 je digitalni različici izšel njihov debitantski [[glasbeni album]] ''[[The Watercolors]]'', ki so ga isti dan tudi premierno predstavili v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]].<ref> {{cite web |url=http://www.mladina.si/169474/your-gay-thoughts-kino-siska-ljubljana/ |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |title=Your Gay Thoughts, Kino Šiška, Ljubljana |author=Tihole, Petra |date=18. september 2015 |accessdate=21. september 2015}}</ref> Zanj so kot prva skupina prejeli prispevek upravljavca Kina Šiška, ki ga je ta začel pobirati kot »kulturni evro« od prejemnikov brezplačnih vstopnic.<ref>{{navedi novice| last=Kompoš |first=Goran |title=Parada domačih posebnežev |url=http://www.mladina.si/169651/parada-domacih-posebnezev/?utm_content=buffer89804 |work=Mladina |date=25.9.2015 |accessdate=26.9.2015}}</ref> Kot zmagovalci projekta Kulturni evro za leto 2014 so s Prostorom urbane kulture Kino Šiška podpisali zavezujočo pogodbo, da bodo sredstva porabili za snemanje albuma. Predstavitvi albuma v Ljubljani je sledila manjša evropska turneja ([[München]], [[Hamburg]] – Reeperbahn Festival, [[Škofja Loka]], [[Zagreb]], [[Praga]], [[Beograd]], [[Izola]], [[Budimpešta]]). V začetku leta 2016 so ''The Watercolors'' izdali tudi v kompaktni in vinilni obliki, 5. februarja pa so nastopili na festivalu MENT. Nekaj dni kasneje je izšel tudi videospot za pesem »Spitting Image«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ment.si/artists/your-gay-thoughts-slovenia/ |title=Your Gay Thoughts (Slovenia) |work=Ment |accessdate=6. februar 2016}}</ref> Maja je izšel [[Amphibios|prvenec]] [[hip hop]] skupine [[Matter]], na katerem je tudi pesem "1000 kristalov", pri kateri so gostovali Your Gay Thoughts.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rx-tx.org/?slides=matter-amphibios |title=Amphibios |work=rxtx.bandcamp.com |accessdate=5. junij 2016}}</ref> Maja 2016 so izdali krajši [[EP]] z naslovom ''[[Exotic Moods]]''.<ref>{{navedi splet |url = https://prrrrrrr.bandcamp.com/album/exotic-moods |title=Exotic Moods |work=Bandcamp |accessdate=1. september 2016}}</ref> ===''Sinking Ship'' in sprememba imena=== Jeseni 2018 je skupina naznanila, da bo po več kot 3 letih premora izdala nov album z naslovom ''[[Sinking Ship]]''. Januarja 2019 se je skupina preimenovala v YGT. ==Diskografija== '''Singli''' {| class="wikitable" |- ! Leto !! Pesem !! Album |- | 2015 || »Spitting Image« || ''The Watercolors'' |- | 2015 || »Among the Lull« || ''The Watercolors'' |} '''Albumi''' {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album |- | 2015 || ''[[The Watercolors]]'' |- | 2016 || ''[[Exotic Moods]]'' EP |- | 2018 || ''[[Sinking Ship]]'' |} '''Kompilacije''' {| class="wikitable" |- ! Leto !! Pesem !! Kompilacija |- | 2013 || »Westside« || ''btf x rx​:​tx'' |- | 2014 || »Whiteink« || ''Stiropor vol. 1'' |} ==Sklici in viri== {{sklici}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/kulturni-evro-prvic-zbranih-5-688-evrov-dobijo-your-gay-thoughts/353900 |title=Kulturni evro, prvič: zbranih 5.688 evrov dobijo Your Gay Thoughts |author= Klun, Alenka |accessdate=7. oktober 2015 |date=18. december 2014 |format= |work=MMC }} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/zmagovalci-projekta-kulturni-evro-ce-kruhek-pade-ti-na-tla-poberi-in-poljubi-ga/374145 |title=Zmagovalci projekta Kulturni evro: Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga. |author= Kopina, Klavdija |accessdate=7. oktober 2015 |date=16. september 2015 |format= |work=MMC }} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2011]] {{normativna kontrola}} 4pf2q0aupxvcuawxtq4repwuvdynavd 0 413700 5736566 5736469 2022-08-19T13:16:52Z Anzet 118843 /* 2022 */ wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>http://www.ratoncrack.si/?cat=1</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/anavrin/|title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/bhc/|title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url= http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305|title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/|title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url= http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html|title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}</ref><ref>https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url= http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html|title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/|title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url= http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0|title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url= http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/|title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a">https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike</ref> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/|title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All - Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away - R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè - Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti - Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex - Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims - Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle - Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry - Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY - you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin - Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey - I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk Idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro - Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino - Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves - Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |} ===Izvajalci z vsaj 7 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|20 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan |- | style="text-align:center"|11 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco |- | rowspan=5 style="text-align:center"|10 || [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu |- | [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj |- | Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |- | [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen |- | [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra |- | style="text-align:center"|9 || [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji |- | rowspan=4 style="text-align:center"|8 || Nula Kelvina || Možgani na paši, Nisem še vrgel, Včeraj, Med s trebuha, Maškerada; Smaal Tokka za precednika, Delejmo Watrwake, En knc wade <small>(ft. Small Tokk)</small> |- | [[Dan D]] || Kamn, Pozitivne misli, Kamn, Boli me k, Ožina, Malo pekla, Ne naredi mi tega, Bits |- | [[Vlado Kreslin]] || Tam na koncu drevoreda, Preden zaspim, Sami naši <small>(ft. Vlatko Stefanovski)</small>, Tiho <small>(Hamo & Tribute 2 Love ft.)</small>, Moji dnevi, Stari komadi, Tista zakartana ura, Nocoj bomo mi prižgali dan <small>(s Kombinatkami)</small> |- | [[Koala Voice]] || The Good Old Days, The French Say, Talk About It, Sierra, Ker tu je vse tako lepo, Vertigo, Vukovi, Spaghettification |- | rowspan="4" style="text-align:center"|7 || [[Bilbi]] || Iskrice, Ko tvoja sem še bila, To ni blues, Pesem od včeraj, Shanti Shanti, Svet pod nama, Daleč stran <small>(z Leonart)</small> |- | [[Rudi Bučar]] || Še malo, Samo ti <small>(& Istrabend)</small>, Tisti ljudje, Dolgo nisva pila <small>(s Hamo & Tribute2Love)</small>, Kakšni so takšni, Otroci tistega časa, Kambjale so čase |- | [[Fed Horses]] || Down, Sinner, Leaving, Ti ne poznaš konjev, Spremembe, Zahodno dekle, Argentina |- | [[I.C.E.]] || Stara gara, Spomni se, Na vrh sveta, Vse mogoče, Cukr pop, V barvah smisel je, Kar te dela živega |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] 2lh6v26sr146jsgjvpnixgrmvjysgpd 0 423740 5736955 5540004 2022-08-20T06:58:19Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Triangel | image = | caption = | director = [[Jure Pervanje]] | producer = [[Milan Ljubić]] | screenplay = Dimitrij Kralj | starring = | music = [[Zoran Predin]] | cinematography = [[Valentin Perko]] | editing = [[Stanko Kostanjevec]] | studio = Infomedia 3 Filming | distributor = Infomedia 3 Filming | released = 1992 | runtime = 84 minut | country = Slovenija | language = slovenščina | budget = }} '''''Triangel''''' je [[Slovenija|slovenski]] komični film iz leta [[1992]]. === Zgodba === Ona igra igro s tremi moškimi. Z možem, ki kupuje nov avto, ljubimcem Iluzionistom, ki gre na tekmovanje čarovnikov, in Profesorjem. Ona, Profesor in Študent pridejo na sled vojaškim poskusom, ki iščejo, kako z zvokom ugonobiti vse, kar je zeleno in še kaj več. Izrabijo nič hudega slutečega Iluzionista, ki pa med nezavestjo vidi, da ga je Ona izrabila. Na Iluzionistovo posestvo pripeljejo vojaško živino, ki se izgovarja, da je intendant, da bi lahko izsiljevali JLA in prišli zadevi do dna. Zaradi policije se stvar izjalovi, v marici končata tudi nedolžna D.V. in Iluzionist. == Odziv kritikov in gledalcev == === Kritiki === Vesna Marinčič je napisala, da ima film predolg uvod in prekratek konec, da ne ponuja katarze, da njegovo sporočilo zvodeni, da liki razlagajo dogodke, ki bi jih moral film pokazati in da snemanje v času obsedenega stanja ne more biti opravičilo. Film se ji je kljub temu zdel izviren in profesionalno narejen, všeč ji je bilo, da njegovi ustvarjalci niso bili domišljavi. Izrazila je obžalovanje, ker so predvajanje filma načrtovali v ljubljanskem Kompasu, ne pa v Komuni.<ref>Marinčič, Vesna R.. Blagohotno, belo in veselo : novi slovenski film Triangel. str. 6. Delo (11.03.1992), letnik 34, številka 58. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IHHYKTTB}}</ref> === Obisk v kinu === Film si je ogledalo 2306 ljudi.<ref>BILODJERIČ, Jan, 2005, Analiza slovenske kinematografije : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 2 julij 2021]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Bilodjeric-Jan.PDF</ref> ==Zasedba== * [[Barbara Lapajne]]: Ona *[[Janez Škof (1960)|Janez Škof]]: D.V. *Miran Plohl Dornik (Mihael Bellis): iluzionist *[[Alojz Svete]]: Študent * [[Boris Cavazza]]: Profesor *[[Branko Grubar]]: načelnik * [[Stojan Colja]]: Božo * Boris Kerč: kolesar *[[Tanja Ribič]]: policistka * [[Gojmir Lešnjak]]: urednik * [[Marko Okorn]]: inšpektor * [[Majda Potokar]]: tajnica == Ekipa == * '''fotografija:''' [[Valentin Perko]] * '''glasba:''' [[Zoran Predin]] (z zasedbo Los Malancanos) * '''montaža:''' Stanko Kostanjevec * '''scenografija:''' Dušan Milavec * '''kostumografija:''' [[Alenka Bartl Prevoršek]] * '''maska:''' Gabrijela Fleischman == Nagrade == === Slovenski filmski maraton 1992 === * srebrna nagrada Metod Badjura za fotografijo * Stopova nagrada za najboljšega igralca/igralko (Barbara Lapajne) == Izdaje na nosilcih == * Triangel. videokaseta. Ljubljana : Infomedia 3 Filming, 1992 == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == * {{IMDb title|3221012|title=Triangel}} * {{BSF|id=triangel-1991|title=Triangel}} {{Jure Pervanje}}{{Filmska škrbina}} [[Kategorija:Filmi leta 1992]] [[Kategorija:Slovenski komični filmi]] [[Kategorija:Filmi v režiji Jureta Pervanja]] 2pi0rz2ujqun84mg191zjnndercd5p5 0 428700 5737006 5339751 2022-08-20T07:07:22Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Milorad Ulemek "Legija"''', tudi '''Milorad Luković''', [[Srbi|srbski]] paravojaški vodja in zločinec, * [[15. marec]] [[1968]], [[Beograd]]. Ulemek je deloval kot poveljnik [[Srbska prostovoljna garda|Srbske prostovoljne garde]], t. i. "[[Željko Ražnatović|Arkanovih]] tigrov", ter [[Enota za posebne operacije (Srbija)|Enote za posebne operacije]], "rdečih beretk". Obsojen je bil za organizacijo [[atentat]]ov na predsednika vlade [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], na nekdanjega predsednika predsedstva Srbije [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]], za neuspela atentata na [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in umor štirih članov stranke [[Srbsko gibanje obnove]]. == Življenje in kariera == Ulemek se je rodil 15. marca 1968 (nekateri viri navajajo leto 1965)<ref>{{Navedi novice|title=Milorad Luković Legija: Jedna kariera|date=6. 5. 2004|url=https://www.vreme.com/cms/view.php?id=377617|language=sr|work=Vreme}}</ref> v [[Beograd]]u v [[Srbi|srbsko]] družino, izvirajočo iz [[Hrvaška|hrvaškega]] [[Kordun]]a.<ref>{{Navedi novice|title=Legija je uvjeren da se predao političkim istomišljenicima|date=4. 5. 2004|url=http://www.nacional.hr/clanak/10987/legija-je-uvjeren-da-se-predao-politickim-istomisljenicima|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140203044830/http://www.nacional.hr/clanak/10987/legija-je-uvjeren-da-se-predao-politickim-istomisljenicima|archivedate=3. 2. 2014|work=Nacional|language=hr}}</ref> Oče Milan je bil podčastnik v [[JLA]], medtem ko je mati Natalija delala kot uslužbenka v hranilnici.<ref>{{Navedi novice|title=Legija pred bankrotom|date=28. 8. 2008|url=http://www.glas-javnosti.rs/clanak/hronika/glas-javnosti-28-08-2008/legija-pred-bankrotom|language=sr|work=Glas javnosti}}</ref> V mladosti je nosil vzdevek "Cema" po [[Cement|cementu]], ki naj bi ga dvigoval kot uteži.<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Legija: Od najtraženijeg begunca do najčuvanijeg|date=6. 5. 2004|url=https://www.blic.rs/vesti/tema-dana/legija-od-najtrazenijeg-begunca-do-najcuvanijeg/0s8ylkt|language=sr|work=Blic}}</ref> Leta 1985 je dokončal tečaj za avtomehanika.<ref>{{Navedi novice|title=Milorad Ulemek Legija – prilog za biografiju|date=24. 5. 2007|url=https://www.vreme.com/cms/view.php?id=499576|language=sr|work=Vreme}}</ref> ===Francoska tujska legija=== Po neuspelem [[Rop (kriminal)|ropu]] leta 1985 je Ulemek pobegnil v [[Francija|Francijo]]. 10. aprila 1986 se je pridružil [[Francoska tujska legija|francoski tujski legiji]]. V legiji je ostal šest let ter se bojeval v [[Čad]]u, [[Libija|Libiji]], [[Bejrut]]u, v [[Francoska Gvajana|Francoski Gvajani]] in [[Irak]]u ([[Zalivska vojna]]).<ref>[http://www.danas.co.yu/20040504/dogadjajdana1.html Članak o Ulemeku u Danasu]</ref> Po tem delu svoje kariere je dobil vzdevek Legija. ===Srbska prostovoljna garda=== Po izbruhu [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanskih vojn]], 18. marca 1992, se je Ulemek vrnil v [[Srbija|Srbijo]]<ref>{{Navedi novice|title=Dezertirao iz Legije stranaca|date=24. 7. 2003|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2003/07/24/srpski/H03072303.shtml|language=sr|work=Glas javnosti}}</ref> in se pridružil [[Srbska prostovoljna garda|Srbski prostovoljni gardi]], paravojaški formaciji [[Željko Ražnatović|Željka Ražnatovića Arkana]]. Sprva je bil inštruktor, kasneje pa je napredoval v enega od poveljnikov garde in se boril z Arkanom na Hrvaškem in v Bosni. Poveljeval je posebni enoti pod imenom "Super Tigrovi", ki je delovala v vzhodni [[Slavonija|Slavoniji]] in v letih 1994–1995 v okolici [[Bihać]]a. ===Rdeče beretke=== Ko so bili Tigri leta 1996 razpuščeni, se je Ulemek pridružil [[Enota za posebne operacije|Enoti za posebne operacije Službe državne varnosti]], znani kot "''Rdeče beretke''". Rdeče beretke so uradno bile enota za boj proti [[Terorizem|teroriz]]mu, ki pa je izvajala posebne operacije v [[BiH]], na Hrvaškem in na [[Kosovo|Kosovu]], kot tudi odstranjevala nasprotnike tedanjega predsednika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]. Tega leta je tudi namesto družinskega priimka Ulemek prevzel priimek svoje prve soproge, Luković.<ref>{{Navedi novice|title=Legija danas puni 49: Ovo su sve žene s kojima je bio i svi krimosi s kojima je ratovao!|date=15. 3. 2017|url=https://www.espreso.rs/vesti/hronika/128245/legija-danas-puni-49-ovo-su-sve-zene-s-kojima-je-bio-i-svi-krimosi-s-kojima-je-ratovao/strana/2|language=sr|work=Espreso.rs}}</ref> Ulemek je leta 1998{{Navedi vir}} postal poveljnik Rdečih beretk. V času [[Vojna na Kosovu|kosovske vojne]] je bil njihov poveljnik na bojišču.{{Navedi vir}} 5. oktobra 2000 je bila vladavina Slobodana Miloševića strmoglavljena v množičnih demonstracijah. Čeprav vloga Ulemka v dogajanju ni v celoti jasna, je najbolj sprejeto prepričanje, da se je neposredno pred padcem režima sestal z voditelji opozicije in sklenil dogovor o prestopu enote na nasprotno stran.<ref>{{Navedi knjigo|title=Transitions to Democracy: A Comparative Perspective|last=Stoner|first=Kathryn|publisher=JHU Press|year=2013|isbn=9781421408132|location=|page=96|last2=McFaul|first2=Michael|url=https://books.google.com/books?id=_y4r3AQDVtQC&pg=PA96|cobiss=|language=en}}</ref> Rdeče beretke so tako 5. oktobra Miloševiću odrekle zvestobo in niso sodelovale pri dušenju demonstracij, v zameno za podporo pa nova vlada ni posegala v njihove privilegije ali jih preganjala zaradi njihove preteklosti. Leta 2001 je Ulemek zaradi več incidentov<ref>{{Navedi novice|title=SUP uhapsio Legiju|date=16. 6. 2001|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sup-uhapsio-legiju/nwd8etn|work=Blic|language=sr}}</ref> odstopil kot poveljnik Enote za posebne operacije. Novembra istega leta je enota državi odpovedala poslušnost in zahtevala zamenjavo nekaterih državnih funkcionarjev. Povod za upor je bila [[aretacija]] dveh osumljencev za vojne zločine pred [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaškim sodiščem]], medtem ko naj bi bil razlog strah pripadnikov enote, med njimi mnogih nekdanjih pripadnikov paravojaških enot, da država namerava sčasoma predati sodišču tudi njih.<ref>{{Navedi novice|title=Oružana pobuna|date=15. 11. 2001|url=https://www.vreme.com/cms/view.php?id=301595|work=Vreme|language=sr}}</ref> === Prijetje in sojenja === Enota za posebne operacije je bila razpuščena 25. marca 2003 zaradi suma vpletenosti v atentat na premierja [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]]; sum je bil kasneje potrjen, kot morilec pa je bil identificiran namestnik poveljnika Rdečih beretk v času Ulemkovega poveljstva. Ulemek, za katerim je bila razpisana tiralica zaradi organiziranja atentata, se je policiji predal v noči na 2. maj 2004 po 14 mesecih skrivanja<ref>{{Navedi novice|title=Predao se Milorad Luković Legija|date=3. 5. 2004|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2004&mm=05&dd=03&nav_category=16&nav_id=139708|language=sr|work=B92}}</ref> (kasneje je večkrat zatrdil, da se je ves čas skrival v svoji hiši). Ulemek prestaja zaporno kazen v posebnem varovanem oddelku [[Zapor|zapora]] Zabela pri [[Požarevac|Požarevcu]].<ref>{{Navedi novice|title=Ulemeku produžen boravak u "alkatrazu" još dve godine|date=6. 7. 2018|url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:736913-Ulemeku-produzen-boravak-u-alkatrazu-jos-dve-godine|language=sr|work=Novosti.rs}}</ref> V zaporu je napisal večje število [[Knjiga|knjig]]. == Kriminalna dejavnost == Milorad Ulemek je bil po več sojenjih obsojen na skupno več kot sto let zaporne kazni. Po srbski zakonodaji, po kateri najdaljša zaporna kazen znaša 40 let, jih bo toliko tudi odslužil.{{Navedi vir}} === Atentat na Ibarski magistrali === 3. oktobra 1999 so pripadniki Enote za posebne operacije izvedli poskus atentata na voditelja stranke [[Srbsko gibanje obnove]] [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]]. V namerno izzvanem trčenju na [[Ibarska magistrala|Ibarski magistrali]] so umrli štirje člani gibanja, medtem ko je Drašković preživel. Po več sodbah in njihovih razveljavitvah je bilo Ulemku za ta umor prisojenih 40 let zapora.<ref>{{Navedi novice|title=Konačna presuda za slučaj „Ibarska magistrala“|date=18. 1. 2010|url=https://www.cins.rs/news/srpski/article/konacna-presuda-za-slucaj-ibarska-magistrala-|language=sr|work=cins.rs}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Legiji četvrti put 40 godina|date=21. 12. 2009|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/legiji-cetvrti-put-40-godina/5vrrr70|language=sr|work=Blic}}</ref> === Atentat na Ivana Stambolića === 15. junija 2000 se je zgodil nov poskus atentata na Vuka Draškovića v [[Črna gora|črnogorski]] [[Budva|Budvi]]. [[Ivan Stambolić]], nekdanji predsednik predsedstva Srbije, je nepojasnjeno izginil 25. avgusta 2000 med rekreacijo iz [[Košutnjak]]a v [[Beograd]]u. Konec marca leta 2003 so bili odkriti njegovi posmrtni ostanki na [[Fruška gora|Fruški gori]]. Preiskava je ugotovila, da je bil Stambolić ubit na dan ugrabitve. Za ugrabitelje in morilce so bili spoznani pripadniki Enote za posebne operacije s poveljnikom Ulemkom na čelu. Umor Draškovića in Stambolića naj bi odredil Slobodan Milošević zaradi grožnje, ki sta mu jo predstavljala kot politična nasprotnika. Ker so v obeh atentatih sodelovale iste osebe, je sojenje zanju potekalo združeno v en proces; Ulemek je bil julija 2005 za umor Stambolića in poskus umora Draškovića skupaj z drugimi vpletenimi obsojen na 40 let zapora.<ref>{{Navedi novice|title=Legiji še 40 let zapora|date=18. 7. 2005|url=https://www.delo.si/novice/svet/legiji-se-40-let-zapora.html|work=Delo}}</ref> === Zločini Zemunskega klana === Ulemek je bil kot eden ključnih članov [[Zemunski klan|Zemunskega klana]], kriminalne organizacije, ki se je ukvarjala z [[Ugrabitev|ugrabitvami]] in preprodajo [[Psihoaktivna droga|drog]], obsojen na dodatnih 40 let zapora. Na sojenju je 24 članov klana prejelo skupno preko 400 let zapora za 17 umorov, tri ugrabitve in dva napada, izvedene v letih od 2000 do 2002.<ref>{{Navedi novice|title=Konačna presuda ’’zemunskom klanu’’|date=16. 12. 2009|url=https://www.cins.rs/srpski/news/article/konacna-presuda-zemunskom-klanu|language=sr|work=Cins.rs}}</ref> === Atentat na Zorana Đinđića === Predsednik srbske vlade [[Zoran Đinđić]] je bil ustreljen 12. marca 2003 okoli 12:25 pred enim od vhodov v vladno palačo v Beogradu. Ugotovljeno je bilo, da ga je z enim strelom iz [[Bojna puška|bojne puške]] v srce ubil namestnik poveljnika Rdečih beretk [[Zvezdan Jovanović]]. Razloga za umor premierja, na katerega je bilo v predhodnih dneh izvedenih že več poskusov atentata,<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Atentatorima 378 godina|date=23. 5. 2007|url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:198392-АТЕНТАТОРИМА-378-ГОДИНА|language=sr|work=Novosti.rs}}</ref> naj bi bila njegov boj proti [[Organizirani kriminal|organiziranemu kriminalu]] in prozahodna usmerjenost.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi novice|title=Deset let od atentata na Zorana Đinđića|date=12. 3. 2013|url=https://www.delo.si/novice/svet/deset-let-od-atentata-na-zorana-Dindica.html|work=Delo}}</ref> Sodišče je prepoznalo Ulemka in vodjo Zemunskega klana [[Dušan Spasojević|Dušana Spasojevića]], ubitega 27. marca v spopadu s policijo, kot glavna organizatorja atentata. Ulemka in Jovanovića je za atentat doletelo 40 let zapora.<ref name=":0" /> === Ostalo === Leta 1985, pri 17 letih, je s prijateljem oropal trgovino športne opreme v [[Novi Beograd|Novem Beogradu]].<ref name=":1" /> Ulemek je bil na šestmesečno zaporno kazen obsojen že leta 2000 za [[Prometna nesreča|prometno nesrečo]], ki jo je povzročil 3. marca 1996 na cesti [[Niš]]–[[Bela Palanka]] s prehitro vožnjo in v kateri sta bili huje poškodovani dve osebi. Obsodba tedaj ni imela vpliva nanj.<ref>{{Navedi novice|title=DOSIJE LEGIJA Organizovao je 23 UBISTVA, zatvorenik je sa najviše MAKSIMALNIH KAZNI u Srbiji, a sada ga čeka još jedna presuda|date=23. 5. 2018|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/dosije-legija-organizovao-je-23-ubistva-zatvorenik-je-sa-najvise-maksimalnih-kazni-u/qhkmtk6|work=Blic.rs|language=sr}}</ref> ==Viri== {{opombe}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ulemek, Milorad}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbske vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Srbski kriminalci]] lx81uhs708t8dx0f27nze5wl8el4ogk 5737018 5737006 2022-08-20T07:07:49Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/SportiBot|SportiBot]] ([[User talk:SportiBot|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Milorad Ulemek "Legija"''', tudi '''Milorad Luković''', [[Srbi|srbski]] paravojaški vodja in zločinec, * [[15. marec]] [[1968]], [[Beograd]]. Ulemek je deloval kot poveljnik [[Srbska prostovoljna garda|Srbske prostovoljne garde]], t. i. "[[Željko Ražnatović|Arkanovih]] tigrov", ter [[Enota za posebne operacije (Srbija)|Enote za posebne operacije]], "rdečih beretk". Obsojen je bil za organizacijo [[atentat]]ov na predsednika vlade [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], na nekdanjega predsednika predsedstva Srbije [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]], za neuspela atentata na [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in umor štirih članov stranke [[Srbsko gibanje obnove]]. == Življenje in kariera == Ulemek se je rodil 15. marca 1968 (nekateri viri navajajo leto 1965)<ref>{{Navedi novice|title=Milorad Luković Legija: Jedna karijera|date=6. 5. 2004|url=https://www.vreme.com/cms/view.php?id=377617|language=sr|work=Vreme}}</ref> v [[Beograd]]u v [[Srbi|srbsko]] družino, izvirajočo iz [[Hrvaška|hrvaškega]] [[Kordun]]a.<ref>{{Navedi novice|title=Legija je uvjeren da se predao političkim istomišljenicima|date=4. 5. 2004|url=http://www.nacional.hr/clanak/10987/legija-je-uvjeren-da-se-predao-politickim-istomisljenicima|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140203044830/http://www.nacional.hr/clanak/10987/legija-je-uvjeren-da-se-predao-politickim-istomisljenicima|archivedate=3. 2. 2014|work=Nacional|language=hr}}</ref> Oče Milan je bil podčastnik v [[JLA]], medtem ko je mati Natalija delala kot uslužbenka v hranilnici.<ref>{{Navedi novice|title=Legija pred bankrotom|date=28. 8. 2008|url=http://www.glas-javnosti.rs/clanak/hronika/glas-javnosti-28-08-2008/legija-pred-bankrotom|language=sr|work=Glas javnosti}}</ref> V mladosti je nosil vzdevek "Cema" po [[Cement|cementu]], ki naj bi ga dvigoval kot uteži.<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Legija: Od najtraženijeg begunca do najčuvanijeg|date=6. 5. 2004|url=https://www.blic.rs/vesti/tema-dana/legija-od-najtrazenijeg-begunca-do-najcuvanijeg/0s8ylkt|language=sr|work=Blic}}</ref> Leta 1985 je dokončal tečaj za avtomehanika.<ref>{{Navedi novice|title=Milorad Ulemek Legija – prilog za biografiju|date=24. 5. 2007|url=https://www.vreme.com/cms/view.php?id=499576|language=sr|work=Vreme}}</ref> ===Francoska tujska legija=== Po neuspelem [[Rop (kriminal)|ropu]] leta 1985 je Ulemek pobegnil v [[Francija|Francijo]]. 10. aprila 1986 se je pridružil [[Francoska tujska legija|francoski tujski legiji]]. V legiji je ostal šest let ter se bojeval v [[Čad]]u, [[Libija|Libiji]], [[Bejrut]]u, v [[Francoska Gvajana|Francoski Gvajani]] in [[Irak]]u ([[Zalivska vojna]]).<ref>[http://www.danas.co.yu/20040504/dogadjajdana1.html Članak o Ulemeku u Danasu]</ref> Po tem delu svoje kariere je dobil vzdevek Legija. ===Srbska prostovoljna garda=== Po izbruhu [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanskih vojn]], 18. marca 1992, se je Ulemek vrnil v [[Srbija|Srbijo]]<ref>{{Navedi novice|title=Dezertirao iz Legije stranaca|date=24. 7. 2003|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2003/07/24/srpski/H03072303.shtml|language=sr|work=Glas javnosti}}</ref> in se pridružil [[Srbska prostovoljna garda|Srbski prostovoljni gardi]], paravojaški formaciji [[Željko Ražnatović|Željka Ražnatovića Arkana]]. Sprva je bil inštruktor, kasneje pa je napredoval v enega od poveljnikov garde in se boril z Arkanom na Hrvaškem in v Bosni. Poveljeval je posebni enoti pod imenom "Super Tigrovi", ki je delovala v vzhodni [[Slavonija|Slavoniji]] in v letih 1994–1995 v okolici [[Bihać]]a. ===Rdeče beretke=== Ko so bili Tigri leta 1996 razpuščeni, se je Ulemek pridružil [[Enota za posebne operacije|Enoti za posebne operacije Službe državne varnosti]], znani kot "''Rdeče beretke''". Rdeče beretke so uradno bile enota za boj proti [[Terorizem|teroriz]]mu, ki pa je izvajala posebne operacije v [[BiH]], na Hrvaškem in na [[Kosovo|Kosovu]], kot tudi odstranjevala nasprotnike tedanjega predsednika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]. Tega leta je tudi namesto družinskega priimka Ulemek prevzel priimek svoje prve soproge, Luković.<ref>{{Navedi novice|title=Legija danas puni 49: Ovo su sve žene s kojima je bio i svi krimosi s kojima je ratovao!|date=15. 3. 2017|url=https://www.espreso.rs/vesti/hronika/128245/legija-danas-puni-49-ovo-su-sve-zene-s-kojima-je-bio-i-svi-krimosi-s-kojima-je-ratovao/strana/2|language=sr|work=Espreso.rs}}</ref> Ulemek je leta 1998{{Navedi vir}} postal poveljnik Rdečih beretk. V času [[Vojna na Kosovu|kosovske vojne]] je bil njihov poveljnik na bojišču.{{Navedi vir}} 5. oktobra 2000 je bila vladavina Slobodana Miloševića strmoglavljena v množičnih demonstracijah. Čeprav vloga Ulemka v dogajanju ni v celoti jasna, je najbolj sprejeto prepričanje, da se je neposredno pred padcem režima sestal z voditelji opozicije in sklenil dogovor o prestopu enote na nasprotno stran.<ref>{{Navedi knjigo|title=Transitions to Democracy: A Comparative Perspective|last=Stoner|first=Kathryn|publisher=JHU Press|year=2013|isbn=9781421408132|location=|page=96|last2=McFaul|first2=Michael|url=https://books.google.com/books?id=_y4r3AQDVtQC&pg=PA96|cobiss=|language=en}}</ref> Rdeče beretke so tako 5. oktobra Miloševiću odrekle zvestobo in niso sodelovale pri dušenju demonstracij, v zameno za podporo pa nova vlada ni posegala v njihove privilegije ali jih preganjala zaradi njihove preteklosti. Leta 2001 je Ulemek zaradi več incidentov<ref>{{Navedi novice|title=SUP uhapsio Legiju|date=16. 6. 2001|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sup-uhapsio-legiju/nwd8etn|work=Blic|language=sr}}</ref> odstopil kot poveljnik Enote za posebne operacije. Novembra istega leta je enota državi odpovedala poslušnost in zahtevala zamenjavo nekaterih državnih funkcionarjev. Povod za upor je bila [[aretacija]] dveh osumljencev za vojne zločine pred [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaškim sodiščem]], medtem ko naj bi bil razlog strah pripadnikov enote, med njimi mnogih nekdanjih pripadnikov paravojaških enot, da država namerava sčasoma predati sodišču tudi njih.<ref>{{Navedi novice|title=Oružana pobuna|date=15. 11. 2001|url=https://www.vreme.com/cms/view.php?id=301595|work=Vreme|language=sr}}</ref> === Prijetje in sojenja === Enota za posebne operacije je bila razpuščena 25. marca 2003 zaradi suma vpletenosti v atentat na premierja [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]]; sum je bil kasneje potrjen, kot morilec pa je bil identificiran namestnik poveljnika Rdečih beretk v času Ulemkovega poveljstva. Ulemek, za katerim je bila razpisana tiralica zaradi organiziranja atentata, se je policiji predal v noči na 2. maj 2004 po 14 mesecih skrivanja<ref>{{Navedi novice|title=Predao se Milorad Luković Legija|date=3. 5. 2004|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2004&mm=05&dd=03&nav_category=16&nav_id=139708|language=sr|work=B92}}</ref> (kasneje je večkrat zatrdil, da se je ves čas skrival v svoji hiši). Ulemek prestaja zaporno kazen v posebnem varovanem oddelku [[Zapor|zapora]] Zabela pri [[Požarevac|Požarevcu]].<ref>{{Navedi novice|title=Ulemeku produžen boravak u "alkatrazu" još dve godine|date=6. 7. 2018|url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:736913-Ulemeku-produzen-boravak-u-alkatrazu-jos-dve-godine|language=sr|work=Novosti.rs}}</ref> V zaporu je napisal večje število [[Knjiga|knjig]]. == Kriminalna dejavnost == Milorad Ulemek je bil po več sojenjih obsojen na skupno več kot sto let zaporne kazni. Po srbski zakonodaji, po kateri najdaljša zaporna kazen znaša 40 let, jih bo toliko tudi odslužil.{{Navedi vir}} === Atentat na Ibarski magistrali === 3. oktobra 1999 so pripadniki Enote za posebne operacije izvedli poskus atentata na voditelja stranke [[Srbsko gibanje obnove]] [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]]. V namerno izzvanem trčenju na [[Ibarska magistrala|Ibarski magistrali]] so umrli štirje člani gibanja, medtem ko je Drašković preživel. Po več sodbah in njihovih razveljavitvah je bilo Ulemku za ta umor prisojenih 40 let zapora.<ref>{{Navedi novice|title=Konačna presuda za slučaj „Ibarska magistrala“|date=18. 1. 2010|url=https://www.cins.rs/news/srpski/article/konacna-presuda-za-slucaj-ibarska-magistrala-|language=sr|work=cins.rs}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Legiji četvrti put 40 godina|date=21. 12. 2009|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/legiji-cetvrti-put-40-godina/5vrrr70|language=sr|work=Blic}}</ref> === Atentat na Ivana Stambolića === 15. junija 2000 se je zgodil nov poskus atentata na Vuka Draškovića v [[Črna gora|črnogorski]] [[Budva|Budvi]]. [[Ivan Stambolić]], nekdanji predsednik predsedstva Srbije, je nepojasnjeno izginil 25. avgusta 2000 med rekreacijo iz [[Košutnjak]]a v [[Beograd]]u. Konec marca leta 2003 so bili odkriti njegovi posmrtni ostanki na [[Fruška gora|Fruški gori]]. Preiskava je ugotovila, da je bil Stambolić ubit na dan ugrabitve. Za ugrabitelje in morilce so bili spoznani pripadniki Enote za posebne operacije s poveljnikom Ulemkom na čelu. Umor Draškovića in Stambolića naj bi odredil Slobodan Milošević zaradi grožnje, ki sta mu jo predstavljala kot politična nasprotnika. Ker so v obeh atentatih sodelovale iste osebe, je sojenje zanju potekalo združeno v en proces; Ulemek je bil julija 2005 za umor Stambolića in poskus umora Draškovića skupaj z drugimi vpletenimi obsojen na 40 let zapora.<ref>{{Navedi novice|title=Legiji še 40 let zapora|date=18. 7. 2005|url=https://www.delo.si/novice/svet/legiji-se-40-let-zapora.html|work=Delo}}</ref> === Zločini Zemunskega klana === Ulemek je bil kot eden ključnih članov [[Zemunski klan|Zemunskega klana]], kriminalne organizacije, ki se je ukvarjala z [[Ugrabitev|ugrabitvami]] in preprodajo [[Psihoaktivna droga|drog]], obsojen na dodatnih 40 let zapora. Na sojenju je 24 članov klana prejelo skupno preko 400 let zapora za 17 umorov, tri ugrabitve in dva napada, izvedene v letih od 2000 do 2002.<ref>{{Navedi novice|title=Konačna presuda ’’zemunskom klanu’’|date=16. 12. 2009|url=https://www.cins.rs/srpski/news/article/konacna-presuda-zemunskom-klanu|language=sr|work=Cins.rs}}</ref> === Atentat na Zorana Đinđića === Predsednik srbske vlade [[Zoran Đinđić]] je bil ustreljen 12. marca 2003 okoli 12:25 pred enim od vhodov v vladno palačo v Beogradu. Ugotovljeno je bilo, da ga je z enim strelom iz [[Bojna puška|bojne puške]] v srce ubil namestnik poveljnika Rdečih beretk [[Zvezdan Jovanović]]. Razloga za umor premierja, na katerega je bilo v predhodnih dneh izvedenih že več poskusov atentata,<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Atentatorima 378 godina|date=23. 5. 2007|url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:198392-АТЕНТАТОРИМА-378-ГОДИНА|language=sr|work=Novosti.rs}}</ref> naj bi bila njegov boj proti [[Organizirani kriminal|organiziranemu kriminalu]] in prozahodna usmerjenost.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi novice|title=Deset let od atentata na Zorana Đinđića|date=12. 3. 2013|url=https://www.delo.si/novice/svet/deset-let-od-atentata-na-zorana-Dindica.html|work=Delo}}</ref> Sodišče je prepoznalo Ulemka in vodjo Zemunskega klana [[Dušan Spasojević|Dušana Spasojevića]], ubitega 27. marca v spopadu s policijo, kot glavna organizatorja atentata. Ulemka in Jovanovića je za atentat doletelo 40 let zapora.<ref name=":0" /> === Ostalo === Leta 1985, pri 17 letih, je s prijateljem oropal trgovino športne opreme v [[Novi Beograd|Novem Beogradu]].<ref name=":1" /> Ulemek je bil na šestmesečno zaporno kazen obsojen že leta 2000 za [[Prometna nesreča|prometno nesrečo]], ki jo je povzročil 3. marca 1996 na cesti [[Niš]]–[[Bela Palanka]] s prehitro vožnjo in v kateri sta bili huje poškodovani dve osebi. Obsodba tedaj ni imela vpliva nanj.<ref>{{Navedi novice|title=DOSIJE LEGIJA Organizovao je 23 UBISTVA, zatvorenik je sa najviše MAKSIMALNIH KAZNI u Srbiji, a sada ga čeka još jedna presuda|date=23. 5. 2018|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/dosije-legija-organizovao-je-23-ubistva-zatvorenik-je-sa-najvise-maksimalnih-kazni-u/qhkmtk6|work=Blic.rs|language=sr}}</ref> ==Viri== {{opombe}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ulemek, Milorad}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbske vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Srbski kriminalci]] m1v6t1uxtqxsm9ms1b8av38v2j2mv52 0 433819 5737249 4849058 2022-08-20T07:32:38Z Romanm 13 odstranil [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Tenisač | name = Marie Danet | image = <!-- WD --> | caption = | fullname = | country = {{zastavadržave|FRA}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | FrenchOpenresult = F (1912) | FrenchOpenDoublesresult = F (1922) | FrenchOpenMixedresult = 2KR (1930) }} '''Marie Danet''', [[Francozi|francoska]] [[tenisačica]]. V posamični konkurenci se je leta 1912 uvrstila v finale turnirja za [[Odprto prvenstvo Francije|Državno prvenstvo Francije]], kjer jo je premagala [[Jeanne Matthey]] v dveh nizih. V konkurenci ženskih dvojic se je leta 1922 uvrstila v finale turnirja za Državno prvenstvo Francije skupaj z [[Marie Conquet]]. ==Finali Grand Slamov== ===Posamično (1)=== ==== Porazi (1) ==== {{Glava za finala GS|ž}} |-bgcolor="#EBC2AF" | 1912 || [[Odprto prvenstvo Francije|Državno prvenstvo Francije]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jeanne Matthey]] || 2–6, 5–7 |} ===Ženske dvojice (1)=== ==== Porazi (1) ==== {{Glava za finala GS|žd}} |-style="background:#EBC2AF;" | 1922 || [[Odprto prvenstvo Francije|Državno prvenstvo Francije]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Marie Conquet]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Suzanne Lenglen]]<br>{{ikonazastave|FRA}} [[Germaine Bourgeois]] || 3–6, 1–6 |} {{škrbina o tenisaču}} {{DEFAULTSORT:Danet, Marie}} [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Francoski tenisači]] 9crstdvg26gljzht3blhyvoh16fdx0x 5737250 5737249 2022-08-20T07:32:43Z Romanm 13 odstranil [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Tenisač | name = Marie Danet | image = <!-- WD --> | caption = | fullname = | country = {{zastavadržave|FRA}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | FrenchOpenresult = F (1912) | FrenchOpenDoublesresult = F (1922) | FrenchOpenMixedresult = 2KR (1930) }} '''Marie Danet''', [[Francozi|francoska]] [[tenisačica]]. V posamični konkurenci se je leta 1912 uvrstila v finale turnirja za [[Odprto prvenstvo Francije|Državno prvenstvo Francije]], kjer jo je premagala [[Jeanne Matthey]] v dveh nizih. V konkurenci ženskih dvojic se je leta 1922 uvrstila v finale turnirja za Državno prvenstvo Francije skupaj z [[Marie Conquet]]. ==Finali Grand Slamov== ===Posamično (1)=== ==== Porazi (1) ==== {{Glava za finala GS|ž}} |-bgcolor="#EBC2AF" | 1912 || [[Odprto prvenstvo Francije|Državno prvenstvo Francije]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jeanne Matthey]] || 2–6, 5–7 |} ===Ženske dvojice (1)=== ==== Porazi (1) ==== {{Glava za finala GS|žd}} |-style="background:#EBC2AF;" | 1922 || [[Odprto prvenstvo Francije|Državno prvenstvo Francije]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Marie Conquet]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Suzanne Lenglen]]<br>{{ikonazastave|FRA}} [[Germaine Bourgeois]] || 3–6, 1–6 |} {{škrbina o tenisaču}} {{DEFAULTSORT:Danet, Marie}} [[Kategorija:Francoski tenisači]] qyco83ruz74c84q63ojsw2cuxpjwust 0 434075 5736736 5736445 2022-08-20T02:44:53Z Wutsje 20722 rv cross-wiki image spam wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} Erekcija je izraz, povzet iz latinskega jezika, ki opisuje nabreklo, aktivirano, vzdraženo ali vzburjeno stanje. Najbolj pogosto se uporablja za označevanja vzburjenega stanja človeških spolnih organov: penisa, klitorisa ali bradavic. Erekcija teh telesnih tkiv je povzročena s strani fizičnih in psihičnih spolnih stimulacij. {{anat-stub}} [[Kategorija:Spolnost]] {{normativna kontrola}} kdczbzfjy9lhesxbdhmz2vjkxzr812z 0 436509 5737094 5697608 2022-08-20T07:12:28Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Motociklistični dirkač | image = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Bike number = 69 | website = [http://www.nickyhayden.com/ nickyhayden.com] | MotoGP Active years = {{MGP|2003}}–{{MGP|2016}} | MotoGP Manufacturers = [[Honda]], [[Ducati]] | MotoGP Championships = 1 ({{MGP|2006}}) | MotoGP Race Starts = 218 | MotoGP Race Wins = 3 | MotoGP Podiums = 28 | MotoGP Poles = 5 | MotoGP Fastest laps = 7 | MotoGP Total Points = 1698 | MotoGP Last season = 2016 | MotoGP Last position = 26. (1 točka) | SBK Active years = {{SBK|2002}}, {{SBK|2016}}–{{SBK|2017}} | SBK Manufacturers = [[Honda]] | SBK Race Starts = 38 | SBK Race Wins = 1 | SBK Podiums = 4 | SBK Poles = 0 | SBK Fastest laps = 0 | SBK Total Points = 304 | SBK Last season = 2016 | SBK Last position = 5. (248 točk) | SS Active years = 1998 | SS Manufacturers = [[Suzuki]] | SS Last season = 1998 | SS Last position = - (0 točk) | SS Race Starts = 1 | SS Race Wins = 0 | SS Podiums = 0 | SS Poles = 0 | SS Fastest laps = 0 | SS Total Points = 0 |name=Nicky Hayden}} '''Nicky Hayden''' (polno ime '''Nicholas Patrick Hayden,''' imenovan tudi '''The Kentucky Kid'''), [[Američani|ameriški]] [[Motociklizem|motociklistični]] [[dirkač]], * [[30. julij]] [[1981]], [[Owensboro]], [[Kentucky]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[22. maj]] [[2017]], [[Cesena]], [[Italija]]. Nicky Hayden je bil ameriški profesionalni motociklistični dirkač, ki je leta 2006 postal svetovni prvak v razredu [[MotoGP]]. S cestnim dirkanjem je začel v prvenstvu CMRA, od koder je napredoval v prvenstvo AMA Supersport in pozneje v AMA Superbike. V tem razredu je leta 2002 postal svetovni prvak, zaradi česar se je zanj začelo zanimati moštvo [[Repsol Honda]] in ga povabilo, da bi tekmoval zanj v razredu [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu|MotoGP]]. V prvih dveh sezonah je dosegal mešane rezultate in le štirikrat stopil na zmagovalne stopničke. V sezoni 2005 je dosegel svojo prvo zmago v MotoGP, in sicer na dirkališču v [[Laguna Seca|Laguna Seci]]. Sezono je zaključil kot tretji dirkač prvenstva. Naslednja sezona 2006 je bila njegova najboljša, saj se je na koncu okitil z naslovom svetovnega prvaka prvenstva MotoGP, s čimer je prekinil niz petih zaporednih naslovov [[Valentino Rossi|Valentina Rossija]]. Pri Hondi je ostal še naslednji dve leti, v katerih pa ni več osvojil zmage. Leta 2009 se je preselil k [[Ducati|Ducatiju]], pri katerem je dirkal pet sezon, ki so bile zanj bolj kot ne neuspešne. Najvišje je bil v sezoni 2010, ki jo je zaključil na sedmem mestu. Leta 2014 se je preselil k Hondi Aspar, kjer je ostal dve sezoni. Čeprav je bil tovarniški dirkač kar 11 od 13-ih sezon (6 pri Repsol Hondi in 5 pri Ducatiju), je v svoji MotoGP karieri dosegel le tri zmage. V svoji prvi sezoni v prvenstvu Superbike po vrnitvi k ekipi Ten Kate Racing team je dosegel zmago v Maleziji, na koncu pa je bil peti. Tudi v sezoni 2017 je dirkal v tem prvenstvu pri ekipi Red Bull Honda team (bivši Ten Kate Racing team). 17. maja 2017 ga je med vožnjo s kolesom v Italiji zbil avtomobil.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.repubblica.it/sport/vari/2017/05/17/news/superbike_hayden_investito_in_bici_e_in_gravi_condizioni-165666368/|title=Superbike, Hayden investito in bici: danno cerebrale preoccupante|date=17. 5. 2017|accessdate=17. 8. 2017|website=Repubblica|publisher=|last=|first=}}</ref> Utrpel je hudo poškodbo možganov, zaradi česar je pet dni pozneje umrl v lokalni bolnišnici.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.repubblica.it/sport/vari/2017/05/22/news/hayden_morte_incidente-165755786/|title=Hayden non ce l'ha fatta: il pilota è morto dopo 5 giorni di coma|date=22. 5. 2017|accessdate=17. 8. 2017|website=Repubblica|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/sport/2017/may/22/nicky-hayden-dies-bike-crash-motogp-superbikes|title=Nicky Hayden, former MotoGP world champion, dies five days after bike crash|date=22. 5. 2017|accessdate=17. 8. 2017|website=The Guardian|publisher=|last=Lutz|first=Tom}}</ref> Posmrtno je bil leta 2018 sprejet v Motociklistično hišo slavnih združenja AMA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.americanmotorcyclist.com/Home/News-Story/ama-motorcycle-hall-of-fame-announces-class-of-2018|title=AMA Motorcycle Hall of Fame announces Class of 2018|date=1. 8. 2018|accessdate=6. 9. 2019|website=AMA|publisher=|last=|first=}}</ref> == Zgodnja kariera == Nicky Hayden se je rodil 30. julija 1981 v Owensboroju v [[Kentucky|Kentuckyju]] v ZDA. S cestnimi dirkami se je prvič srečal že v rani mladosti, ko je začel dirkati v tekmovanju CMRA. Pogosto je tekmoval proti precej starejšim tekmovalcem. Največkrat je dirke začenjal v ozadju, saj je bil še premajhen, da bi se njegove noge lahko same dotikale tal, zato je potreboval na štartu koga izmed družinskih članov ali članov ekipe, da so mu držali motor pokonci. Ko je bil star 17 let in je bil še srednješolec, je že začel dirkati z motociklom Honda RC45. Leta 1999 je osvojil prvenstvo AMA Supersport s Hondo. Napredoval je v prvenstvo AMA Superbike, ki ga je prvič v celoti odvozil v sezoni 2001. Končal je kot tretji za prvakom Matom Mladinom in podprvakom Ericom Boromo. Leta 2002 je osvojil dirko Daytona 200, postal pa je tudi najmlajši prvak v zgodovini v prvenstvu AMA Superbike in prekinil triletno vladavino [[Mat Mladin|Mata Mladina]]. Udeležil se je tudi dirk v prvenstvu World Superbike v Laguna Seci, kjer je na prvi osvojil četrto mesto, na drugi dirki pa je trčil z Noriyukijem Hago. Leta 1999 je Hayden osvojil svoje prvo državno prvenstvo in prejel nagrado za novinca leta. Istega leta je bil razglašen tudi za športnika leta v prvenstvu AMA. Leta 2000 je prvič zmagal na dirki Springfield Short Track. Leta 2002 je zmagal na štirih dirkah: dvakrat na Springfield Short Track, po enkrat pa na dirkah Springfield TT in Peoria TT. Na dirki Springfield TT so prva tri mesta dosegli trije bratje Hayden – Nicky je zmagal, drugi je bil starejši brat Tommy, tretji pa mlajši brat Roger Lee.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcycle-usa.com/nicky-hayden/|title=Nicky Hayden|date=|accessdate=17. 8. 2017|website=MotoUSA.com|publisher=|last=|first=}}</ref> Zmago na dirki Peoria TT leta 2002 je dosegel kljub štartu s kazenske linije. Premagal je 13-kratnega zmagovalca te dirke Chrisa Carrja. Haydnu je v karieri zmanjkala le ena dirka, da bi se pridružil [[Dick Mann|Dicku Mannu]], Kennyju Robertsu starejšemu, Bubbi Shobertu in Dougu Chandlerju v prestižnem klubu dirkačev, ki so uspeli osvojiti vse tovrstne dirke. == MotoGP == === Honda (2003-2008) === ==== 2003 ==== [[File:Valentino Rossi and Nicky Hayden 2003 Phillip Island.jpg|thumb|right|Valentino Rossi (na fotografiji levo) in Nicky Hayden na stopničkah Velike nagrade Avstralije leta 2003.]] Takoj po osvojitvi naslova v prvenstvu AMA Superbike je bil Hayden izbran, da se pridruži ne samo Hondinim testnim dirkačem, ampak tudi glavni ekipi The Factory Repsol Honda team za dirke v razredu MotoGP.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2002/09/14/nicky-hayden-to-ride-for-hrc-in-2003-motogp-class/133841|title=Nicky Hayden to ride for HRC in 2003 MotoGP class|date=|accessdate=24. 9. 2019|website=MotoGP|publisher=|last=|first=}}</ref> V debitantski sezoni v razredu MotoGP se je pričakovalo, da bo Haydna popolnoma zasenčil njegov moštveni kolega [[Valentino Rossi]], ki je branil naslov svetovnega prvaka, vendar je kljub temu dosegal dobre rezultate. Na prvi dirk na [[Japonska|Japonskem]] je osvojil sedmo mesto, Rossi pa je zmagal.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/71939/1/rossi-wins-at-suzuka-ducati-on-podium|title=Rossi wins at Suzuka, Ducati on podium|date=6. 4. 2003|accessdate=24. 9. 2019|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Toda dirko je zaznamovala smrt japonskega dirkača [[Daijiro Kato|Daijira Kata]], ki je trčil v pregrado v delu proge, imenovanem Casio Triangle.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/feature/73588/1/kato-inquiry-racing-accident-barriers-to-blame|title=Kato inquiry: Racing accident, barriers to blame|date=28. 11. 2003|accessdate=24. 9. 2019|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednji dirki v [[Republika Južna Afrika|Južni Afriki]] je Hayden ponovno osvojil sedmo mesto, Rossi pa je bil drugi. Edini odstop v sezoni je Hayden zabeležil v [[Španija|Španiji]]. Na naslednjih dirkah v [[Francija|Franciji]] in [[Italija|Italiji]] je osvojil dvanajsto mesto, v [[Katalonija|Kataloniji]] pa je bil deveti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72475/1/capirossi-crowned-king-of-catalunya|title=Capirossi crowned king of Catalunya|date=15. 6. 2003|accessdate=24. 9. 2019|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V nadaljevanju je osvajal točke na velikih nagradah [[Nizozemska|Nizozemske]] z enajstim mestom, [[Velika Britanija|Velike Britanije]] z osmim mestom, v [[Nemčija|Nemčiji]] pa je zabeležil do takrat najboljšo uvrstitev v karieri, ko je dirko končal kot peti, potem ko je izgubil bitko z [[Loris Capirossi|Lorisom Capirossijem]] za četrto mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/07/27/gibernau-defeats-rossi-in-sizzling-german-duel/135121|title=Gibernau defeats Rossi in sizzling German duel|date=|accessdate=24. 9. 2019|website=MotoGP|publisher=|last=|first=}}</ref> Dirko na [[Češka|Češkem]] je prav tako sklenil s petim mestom, [[Portugalska|portugalsko]] dirko z devetim in dirko v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]] ponovno s petim mestom. Na pacifiškem grand prixu je prvič v karieri stopil na stopničke v razredu MotoGP, po tem, ko je bil [[Makoto Tamada]] zaradi manevra v zadnjem krogu, s katerim je s steze izrinil [[Sete Gibernau|Seta Gibernaua]], po dirki diskvalificiran, s tem pa je Hayden prišel na tretje mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/10/05/max-biaggi-takes-clinical-victory-at-dramatic-motegi-encounter/135370|title=Max Biaggi takes clinical victory at dramatic Motegi encounter|date=|accessdate=24. 9. 2019|website=MotoGP|publisher=|last=|first=}}</ref> V [[Malezija|Maleziji]] je bil četrti, na predzadnji dirki v Avstraliji pa je s tretjim mestom osvojil še ene stopničke. Med dirko je vozil na tretjem mestu, nato pa ga je na enem iz ovinkov odneslo rahlo iz ovinka, zaradi česar je pristal za [[Marco Melandri|Marcom Melandrijem]], [[Tohru Ukawa|Tohrujem Ukawo]], Setom Gibernauom in [[Carlos Checa|Carlosom Checo]]. Z odličnim dirkanjem se je prebil nazaj na tretje mesto in končal 0,031 sekunde pred Gibernauom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/10/19/rossi-wins-dramatic-philip-island-encounter-despite-ten-second-penalty/135453|title=Rossi wins dramatic Philip Island encounter despite ten second penalty|date=|accessdate=24. 9. 2019|website=MotoGP|publisher=|last=|first=}}</ref> V uvodnih krogih dirke se je z moštvenim kolegom Rossijem boril za peto mesto, pri čemer sta večkrat zamenjala poziciji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/73394/1/rossi-wins-island-thriller-despite-penalty|title=Rossi wins Island thriller - despite penalty!|date=19. 10. 2003|accessdate=24. 9. 2019|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na zadnji dirki v [[Valencija|Valenciji]] je Hayden ostal brez točk na šestnajstem mestu. Hayden je svojo prvo sezono v elitnem motociklističnem razredu sklenil na petem mestu s 130 točkami, s čimer je zbral 227 točk manj od moštvenega kolega Valentina Rossija, ki je ponovno osvojil naslov svetovnega prvaka, Hayden pa je prejel nagrado za novinca leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/11/07/nicky-hayden-on-life-after-rossi-at-repsol-honda/135548|title=Nicky Hayden on life after Rossi at Repsol Honda|date=|accessdate=24. 9. 2019|website=MotoGP|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2004 ==== [[File:Nicky Hayden 2004 Phillip Island.jpeg|thumb|Hayden leta 2004 na dirki za Veliko nagrado Avstralije.]] Po zelo dobri debitantski sezoni v najelitnejšem razredu tekmovanja so mnogi pričakovali, da bo v novi sezoni naredil še korak naprej, nekateri so špekulirali celo o boju za naslov prvaka z novim moštvenim kolegom [[Alex Barros|Alexom Barrosom]] ali Valentinom Rossijem. Sezono je odprl dobro s petim mestom na prvi dirki v Južnoafriški republiki, enak rezultat je dosegel tudi na naslednji dirki v Španiji. Sledili so slabši rezultati z 11. mestom v Franciji in odstopom na deževni dirki v Italiji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/74131/1/rossi-wins-dramatic-italian-grand-prix|title=Rossi wins dramatic Italian Grand Prix|date=6. 6. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> kljub osvojenemu 2. mestu v kvalifikacijah, kjer je zaostal le 0,369 sekunde za Seteom Gibernaujem in bil 0,373 sekunde pred Valentinom Rossijem, s čimer si je zagotovil drugi štart v prvi vrsti v karieri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74109/1/hayden-just-really-happy|title=Hayden: Just really happy!|date=5. 6. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Tudi na naslednji dirki v Kataloniji je Hayden odstopil, tokrat zaradi tehničnih težav s svojim tovarniškim hondinim motociklom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74187/1/rossi-haunts-gibernau-at-home|title=Rossi haunts Gibernau at home|date=13. 6. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na dirki na Nizozemskem je ponovno osvojil peto mesto. Na sedmi dirki sezone v Riu de Janeiru je osvojil prve stopničke v sezoni s 3. mestom. Od začetka dirke sta z Maxom Biaggijem izvajala pritisk na [[Kenny Roberts mlajši|Kennyja Robertsa mlajšega]], ki je štartal z najboljšega položaja, zatem pa sta ga prehitela. Približno na polovici dirke ga je prehitel [[Makoto Tamada]] iz moštva Honda Pons, Hayden pa je nato 3. mesto držal do konca dirke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/74310/1/tamada-wins-wild-rio-gp|title=Tamada wins wild Rio GP!|date=4. 7. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Tudi na naslednji dirki se je uvrstil na najnižjo stopničko za moštvenim kolegom Barrosom in zmagovalcem Biaggijem. Na kvalifikacijah za to dirko je sicer osvojil le 9. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/results/74371/1/final-qualifying-times-sachsenring|title=Final qualifying times - Sachsenring|date=17. 7. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Do konca dirke se je za to pozicijo boril z Rossijem, na koncu je ciljno črto prečkal le 0,207 sekunde pred »dirkaškim doktorjem«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74381/1/biaggi-beats-barros-for-german-gp-victory|title=Biaggi beats Barros for German GP victory|date=18. 7. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po stopničkah na dveh zaporednih dirkah je Hayden naslednjo dirko na Veliki nagradi Velike Britanije končal tik pod njimi na 4. mestu. Sledila je dirka na Češkem s tretjim odstopom v sezoni. Na kvalifikacijah se je uvrstil v tretjo štartno vrsto na 7. mestu, med ogrevanjem pa je kazal, da bi se lahko boril za zmago.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74529/1/hayden-hopkins-quickest-in-dry-warm-up|title=Hayden, Hopkins quickest in dry warm-up|date=22. 8. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po dobrem štartu se je boril s skupino dirkačev, ki so jo sestavljali Rossi, Biaggi in Barros, ki so skušali zmanjšati vrzel do vodilnega na dirki Gibernaua. Po Barrosovem padcu in odstopu se je Hayden prebil na 4. mesto, vendar je pet krogov pred koncem izgubil sprednje kolo, padel in končal dirko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74526/1/gibernau-czechs-rivals-with-brno-victory|title=Gibernau Czechs rivals with Brno victory|date=22. 8. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V Italiji si je med vožnjo z motociklom Honda CRF450 zlomil desno [[Ključnica|ključnico]], zaradi česar je izpustil naslednjo dirko na Portugalskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.roadracingworld.com/news/updated-nicky-hayden-breaks-collarbone/|title=Updated: Nicky Hayden Breaks Collarbone|date=28. 8. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=RW|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74563/1/hayden-injury-to-benefit-gibernau|title=Hayden injury to benefit Gibernau?|date=30. 8. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na Japonskem se je vrnil v dirkaško karavano,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74652/1/hayden-collarbone-pretty-solid|title=Hayden: Collarbone pretty solid|date=15. 9. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> vendar je dirko še četrtič v sezoni predčasno končal, ko je bil udeležen v trčenje šestih dirkačev na uvodu dirke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74692/1/tamada-wins-home-gp-rossis-rivals-falter|title=Tamada wins home GP, Rossi's rivals falter|date=19. 9. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=|first=}}</ref> Naslednje tri dirke v Katarju, Maleziji in Avstraliji je končal na 5., 4. in 6. mestu, na zadnji dirki v Valenciji pa je zabeležil še peti odstop. Med dirko se je boril z Rossijem in Biaggijem, dokler ni zaradi naglega zaviranja, s čimer se je izognil trku z Biaggijevim motociklom, zaostal za njima. Na tretje mesto se je prebil [[Troy Bayliss]], na četrto pa Tamada. Krog pozneje je izgubil nadzor nad motociklom in padel. Zadnjo dirko je sicer med gledalci spremljal tudi [[Michael Jordan]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/75025/1/rossi-wins-frantic-valencia-finale|title=Rossi wins frantic Valencia finale|date=31. 10. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Sezono 2004 je Hayden končal na 8. mestu s 117 točkami. Imel je 187 točk zaostanka za prvakom Valentinom Rossijem. Dvakrat je osvojil stopničke in kar petkrat odstopil, kar je predstavljalo največ odstopov v eni sezoni v njegovi karieri. ==== 2005 ==== {{multiple image |align=left |direction=vertical |width1=250 |image1= Nicky Hayden 2005 Laguna Seca.jpg |image2= Nicky Hayden and Alex Barros 2005 Donington Park.jpg |width2=250 |footer=Hayden na domači dirki v ZDA leta 2005 (zgoraj) in z Alexom Barrosom na dirki v Veliki Britaniji (spodaj). }} Po razmeroma slabi sezoni 2004 ga je veliko ljudi kritiziralo in trdilo, da bi ga morali odpustiti iz tovarniške Hondine ekipe. Vendar pa so se v sezoni 2005 rezultati izboljšali. Na prvi dirki v Španiji je Hayden odstopil po tem, ko je bil na dobri poti, da osvoji 3. mesto. Na začetku dirke je prehitel Yamahinega Valentina Rossija, vendar ga je ta pozneje potisnil nazaj na 3. mesto, pri čemer je Hayden ohranjal dve sekundi prednosti pred 4. Marcom Melandrijem. Osem krogov pred koncem pri 1,5 sekunde zaostanka za Seteom Gibernauom in Rossijem je Hayden nenadoma izgubil nadzor nad svojim tovarniškim motociklom RCV in odstopil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/75523/1/rossi-wins-after-last-turn-sete-take-out|title=Rossi wins after last turn Sete take-out!|date=10. 4. 2005|accessdate=20. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Zato pa je na naslednjih šestih dirkah (na Portugalskem, Kitajskem, v Franciji, Italiji, Kataloniji in na Nizozemskem) dosegel spodbudne rezultate z uvrščanjem med 4. in 9. mestom. Do preboja je prišlo na dirki za Veliko nagrado ZDA na dirkališču Laguna Seca. Tega kalifornijskega prizorišča ni bilo na koledarju dirk vse od leta 1994, kar je pomenilo, da je le nekaj dirkačev imelo izkušnje s to progo. Avstralca Troy Bayliss in Američan Colin Edwards sta progo poznala iz časa kariere v razredu Superbike. Poznana je bila tudi Haydnu, ki je leta 2000 zmagal na dirki razreda AMA, leta 2002 pa je v razredu Superbike osvojil 4. mesto. Na drugi strani Rossi ni nikdar dirkal na tem dirkališču, kar je dajalo prednost tem dirkačem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorsport.com/motogp/news/laguna-seca-2005-the-day-nicky-hayden-was-unbeatable-909464/909464/|title=Laguna Seca 2005: The day Nicky Hayden was “unbeatable”|date=23. 5. 2017|accessdate=20. 3. 2020|website=Motorsport|publisher=|last=Klein|first=Jamie}}</ref> V sobotnih kvalifikacijah je Hayden prvič v karieri osvojil najboljši štartni položaj, po tem, ko je za 0,354 sekunde premagal nekdanjega moštvenega kolega Rossija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/feature/76092/1/press-snoop-hayden-on-home-pole-lawson-legend|title=Press Snoop: Hayden on home pole, Lawson legend|date=9. 7. 2005|accessdate=20. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/76105/1/hayden-a-great-feeling-after-all-these-years|title=Hayden: A great feeling after all these years|date=10. 7. 2005|accessdate=20. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/results/76094/1/qualifying-times-laguna-seca|title=Qualifying times - Laguna Seca|date=9. 7. 2005|accessdate=20. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na dirki ga je takoj na začetku ogrozil Bayliss, vendar si je do konca uvodnega kroga že nabral sekundo zaostanka. Rossi je prehitel Baylissa in se prebil na 2. mesto, vendar je za vodilnim Haydnom v 10. krogu zaostajal že 2,6 sekunde. V 16. krogu je Rossija prehitel Edwards in v treh krogih znižal zaostanek za vodilnim na 1,8 sekunde. Hayden se je odzval s povišanjem tempa in na koncu za 1,941 sekunde prehitel drugega Edwardsa in za 2,312 sekunde tretjega Rossija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/76104/1/faultless-hayden-wins-first-gp-home-gp|title=Faultless Hayden wins first GP, home GP!|date=10. 7. 2005|accessdate=20. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> S tem je The Kentucky Kid osvojil prvo zmago v karieri v najelitnejšem razredu, s tem pa tudi prvo zmago za tovarniško ekipo Honde po Rossijevi zmagi na dirki v Valenciji leta 2003. Po odličnem rezultatu na domači dirki v ZDA je na naslednji v Veliki Britaniji zabeležil drug odstop v sezoni. V drugem krogu je padel, ko je držal 7. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/76202/1/rossi-wins-action-packed-donington-rain-dance|title=Rossi wins action-packed Donington rain dance!|date=24. 7. 2005|accessdate=22. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Sledila je dirka v Nemčiji, kjer je Hayden na svoj 24. rojstni dan osvojil svoj drugi najboljši štartni položaj v sezoni in obenem v karieri, po tem, ko je za 0,101 sekunde premagal Seta Gibernaua.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/76247/1/birthday-pole-but-hayden-saves-the-cake|title=Birthday pole but Hayden saving the cake|date=30. 7. 2005|accessdate=22. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na začetku dirke je držal vodstvo, za njim so vozili Rossi, Barros in Gibernau. V 6. krogu je bila dirka zaradi padca in poškodbe Suzukijevega Johna Hopkinsa prekinjena. Zatem so dirko ponovno začeli s pozicij v 5. krogu, kar je pomenilo, da je Hayden štartal s prvega mesta, za njim pa sta bila Rossi in Barros. Po ponovnem štartu je Hayden še držal vodstvo pred zasledovalci Rossijem, Gibernauom, Barrosom in Biaggijem. V drugem krogu sta ga en za drugim prehitela Rossi in Gibernau. Slednji je v zadnjem krogu preširoko zapeljal v enega izmed zavojev, vendar Hayden te napake ni uspel izkoristiti in je dirko končal kot 3.; 0,885 sekunde za zmagovalcem Rossijem, kar je pomenilo njegove druge stopničke sezone.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/76265/1/rossi-slays-hondas-for-sachsenring-win|title=Rossi slays Hondas for Sachsenring win|date=31. 7. 2005|accessdate=22. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Sledile so tri dirke brez stopničk na Češkem, Japonskem in v Maleziji, kjer se je uvrščal med 4. in 7. mestom. Na [[Sepang International Circuit|dirkališču v Sepangu]] je odpeljal najhitrejši krog dirke. Zadnje štiri dirke je Hayden vselej končal na stopničkah. V Katarju je bil tretji. V Avstraliji je v soboto osvojil tretji najboljši štartni položaj v sezoni in karieri ter postavil nov rekord proge Phillip Island s časom 1:29.337, kar je bilo 0,731 sekunde hitreje od prejšnjega Rossijevega rekorda.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/76636/1/cool-pole-for-hot-hayden|title=?Cool` pole for hot Hayden|date=15. 10. 2005|accessdate=22. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na začetku dirke je vodil do tretjega kroga, ko sta ga en za drugim prehitela Rossi in Melandri. Haydnu je kmalu uspelo ponovno prehiteti Melandrija in manjšati zaostanek za Rossijem, s katerim je uprizoril močan boj za vodstvo med 8. in 17. krogom. Takrat mu je uspelo ponovno prevzeti položaj vodilnega, vendar so ju z Rossijem ujeli zasledovalci Melandri, Gibernau in [[Carlos Checa|Checa]]. V 19. krogu sta Haydna ponovno prehitela Rossi in Melandri. S slednjim sta večkrat izmenjala pozicije, dokler se ni Hayden končno zasidral na 2. mestu, vendar s sekundo zaostanka za Rossijem pet krogov pred koncem. Kljub naporom, da bi zmanjšal zaostanek, je dirko dobil Rossi s prednostjo 1,007 sekunde.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/76659/1/rossi-thunders-to-victory-down-under|title=Rossi thunders to victory down under|date=16. 10. 2005|accessdate=22. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorsport.com/motogp/news/rossi-wrests-australian-win-from-hayden/203870/|title=Rossi wrests Australian win from Hayden|date=19. 10. 2005|accessdate=22. 3. 2020|website=Motorsport|publisher=|last=|first=}}</ref> Na dirki na novem prizorišču v Turčiji je Hayden osvojil še eno 3. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/76722/1/magic-melandri-takes-first-win-in-turkey|title=Magic Melandri takes first win in Turkey|date=23. 10. 2005|accessdate=22. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na zadnji dirki v Valenciji je bil ponovno v igri za zmago, vendar je na koncu zaostal 0,097 sekunde za zmagovalcem dirke Melandrijem po težkem boju v zadnjem krogu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/76804/1/melandri-wins-valencia-season-finale|title=Melandri wins Valencia season finale|date=6. 11. 2005|accessdate=22. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Hayden je sezono 2005 v skupnem seštevku končal na 3. mestu z osvojenimi 206-imi točkami, kar je pomenilo 161 točk zaostanka za prvakom Valentinom Rossijem in 14 točk za drugim Marcom Melandrijem. Skupno je osvojil 6 stopničk, med njimi je bila tudi ena zmaga. ==== 2006 ==== [[File:Nicky Hayden 2006 Valencia 7.jpg|thumb|right|Nicky Hayden proslavlja naslov svetovnega prvaka na dirki v Valenciji leta 2006.]] Po tem, ko je v sezoni 2005 kritike utišal z zmago na domači dirki in osvojitvijo več stopničk, je bila sezona 2006 za Kentucky Kida še boljša. Uvodno dirko v Španiji je Hayden končal na tretjem mestu. Četrtega Tonija Eliasa je prehitel za manj kot 0,1 sekunde, branilec naslova Valentino Rossi pa je na dirki zasedel šele 14. mesto po padcu, ki ga je zakrivil Elias.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77230/1/capirossi-beats-pedrosa-for-jerez-victory|title=Capirossi beats Pedrosa for Jerez victory|date=26. 3. 2006|accessdate=12. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na drugi dirki v Katarju je Hayden končal na drugem mestu za zmagovalcem Rossijem. Dirko je sicer odpeljal zelo dobro, v 19. krogu celo prehitel Rossija, vendar je vodstvo izgubil v zadnjem krogu in ciljno črto prečkal 0,9 sekunde za njim.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77304/1/rossi-restores-order-with-close-qatar-win|title=Rossi restores order with close Qatar win|date=8. 4. 2006|accessdate=12. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Tudi v Turčiji je zasedel tretje mesto, po tem, ko je v zaključku dirke odstopil njegov moštveni kolega pri Hondi [[Dani Pedrosa]]. S tem rezultatom je Hayden prevzel vodstvo v skupnem seštevku s točko prednosti pred Capirossijem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/77370/1/melandri-beats-stoner-in-turkish-thriller|title=Melandri beats Stoner in Turkish thriller|date=30. 4. 2006|accessdate=12. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na dirki na Kitajskem je zabeležil četrto zaporedno uvrstitev na stopničke, saj je končal kot drugi za zmagovalcem, moštvenim kolegom Danijem Pedroso. To dirko je sicer začel kot peti in na začetku padel na sedmo mesto, vendar je postopno napredoval do drugega mesta. V zadnjih desetih krogih je zaostanek za Pedroso znižal na samo 0,6 sekunde, vendar ga v zadnjih štirih krogih ni več uspel prehiteti, saj se je Pedrosa odzval z višjim tempom, postavil najhitrejši krog na dirki in prvič v karieri zmagal s prednostjo 1,55 sekunde pred Haydenom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77442/1/pedrosa-wins-shanghai-showdown-rossi-retyres|title=Pedrosa wins Shanghai showdown, Rossi 'retyres'|date=14. 5. 2006|accessdate=12. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na dirki v Franciji je Hayden prvič v sezoni ostal brez stopničk, saj je osvojil peto mesto. Kljub temu je Le Mans zapustil kot vodilni v svetovnem prvenstvu s 43 točkami prednosti pred Rossijem, ki je dirko končal kot osmi. V prvenstvu sta se mu v tem času najbolj približala Marco Melandri in Loris Capirossi, ki sta zbrala le 3 točke manj. Sledila je dirka v Italiji, kjer je osvojil tretje mesto, blizu je bilo tudi drugo, ki ga je osvojil Capirossi, ki je prevzel vodstvo v skupnem seštevku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77564/1/rossi-strikes-back-with-home-mugello-win|title=Rossi strikes back with home Mugello win|date=4. 6. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V Kataloniji je zasedel drugo mesto, medtem ko sta Capirossi in Melandri dirko izpustila.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77633/1/rossi-wins-roberts-podiums-after-catalan-chaos|title=Rossi wins, Roberts podiums after Catalan chaos|date=18. 6. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na Nizozemskem je dosegel najhitrejši krog in osvojil prvo zmago v sezoni. Hayden je sicer to dirko začel kot peti, vendar je hitro prehitel Marca Melandrija, Šinja Nakanoja in Johna Hopkinsa, se prebil na drugo mesto in lovil večino dirke vodilnega Colina Edwardsa. V predzadnjem krogu ga je prehitel med zaviranjem na zadnji šikani. Edwards se je skušal s svojo tovarniško Yamaho obdržati ob njem, vendar je bil prisiljen zapeljati s proge, s čimer si je pridelal zaostanek za Haydnom. Kljub temu dirka še ni bila odločena, saj je Edwards uspel pol kroga pred koncem ponovno prevzeti vodstvo. Oba sta dirkala na zgornji meji, v zadnjih zavojih pa je Edwards zapeljal preveč po notranji strani proge in naletel na zaplato sintetične trave, zaradi česar je izgubil nadzor nad motociklom in padel. S to zmago je Hayden pridobil novih 25 točk in prednost pred Rossijem, ki je končal na osmem mestu, povišal na 46 točk.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77684/1/hayden-wins-after-last-turn-assen-showdown|title=Hayden wins after last turn Assen showdown!|date=24. 6. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Hayden je v Veliki Britaniji ponovno končal brez stopničk na sedmem mestu, Rossi pa je bil drugi. V Nemčiji se je Hayden odzval s tretjim mestom za Melandrijem in Rossijem, s katerim se je boril vso dirko, vendar zaostal 0,266 sekunde.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77814/1/rossi-beats-hondas-for-incredible-sachsenring-win|title=Rossi beats Hondas for incredible Sachsenring win|date=16. 7. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V domači Laguni Seci v ZDA je še drugo leto zapored zmagal. Na tej dirki je sicer začel kot šesti, vendar hitro pridobil tri mesta in lovil Kennyja Robertsa mlajšega ter Chrisa Vermeulena. V devetem krogu je prehitel Robertsa, vendar si je do takrat Vermeulen že nabral dve sekundi prednosti. Haydenu je uspelo zmanjšati zaostanek do polovice dirke, saj so se v toplih pogojih Vermeulenove Bridgestonove pnevmatike hitreje izrabile, v naslednjem krogu pa je preveč na široko odvozil enega izmed zavojev in prepustil vodstvo Haydnu. Ta si je nato privozil več kot dvesekundno prednost in ciljno črto prečkal 3,186 pred moštvenim kolegom Pedroso. Rossi je na tej dirki zaradi tehničnih težav odstopil, s čimer si je Hayden v skupnem seštevku povečal prednost na 34 točk pred drugim Pedroso in 51 točk pred četrtim Rossijem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/77860/1/hayden-claims-us-gp-repeat-rossi-disaster|title=Hayden claims US GP repeat, Rossi disaster|date=23. 7. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Dirko na Češkem je Hayden končal na devetem mestu, v Maleziji pa je bil četrti. V Avstraliji je bil kljub prvemu in hkrati edinemu najboljšemu štartnemu položaju peti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/78073/1/hayden-fights-back-with-phillip-island-pole|title=Hayden fights back with Phillip Island pole|date=16. 9. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> enak rezultat je dosegel tudi na Japonskem. Rossi je konstantno dosegal stopničke, v Sepangu je celo zmagal. S tem je zaostanek za Haydnom v skupnem seštevku znižal z 51 na 12 točk in se prebil na drugo mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/78136/1/capirossi-conquers-motegi-rossi-ready-to-strike|title=Capirossi conquers Motegi, Rossi ready to strike|date=24. 9. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na predzadnji dirki na Portugalskem je Rossi v soboto osvojil najboljši štartni položaj, Hayden pa je bil tretji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/78208/1/rossi-leads-camel-qualifying-sweep-hayden-third|title=Rossi leads Camel qualifying sweep, Hayden third|date=14. 10. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na dirki je Haydna v petem krogu med poskusom prehitevanja zbil moštveni kolega Dani Pedrosa, zaradi česar sta oba odstopila. S tem je zabeležil prvi in tudi edini odstop v sezoni, vendar je izgubil vodstvo v skupnem seštevku za 8 točk proti Rossiju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/78218/1/elias-wins-repsol-horror-hands-rossi-title-lead|title=Elias wins, Repsol horror hands Rossi title lead|date=15. 10. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Ta je bil drugi, le 0,002 sekunde za zmagovalcem Tonijem Eliasom, s čimer je izgubil pomembnih pet točk v boju za naslov prvaka. Po dirki je Hayden izjavil, da ni pričakoval takšne poteze od Pedrose.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/78223/1/hayden-pedrosa-talk-after-title-suicide|title=Hayden, Pedrosa talk after `title suicide`|date=16. 10. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Ker je bil pred zadnjo dirko v Valenciji Hayden uvrščen na drugo mesto, je vedel, da bo težko osvojiti prvenstvo. Rossi je moral za novo osvojitev naslova končati najmanj kot drugi. V soboto je drugič zapored osvojil najboljši štartni položaj, Hayden pa je bil peti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/78287/1/rossi-on-target-hayden-all-or-nothing|title=Rossi on target, Hayden `all or nothing`|date=28. 10. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na dirki je Rossi zelo slabo štartal in padel na sedmo mesto že v uvodnem krogu. Hayden je medtem napredoval na drugo mesto, k čemur je prispeval tudi njegov moštveni kolega Pedrosa. Podal se je v lov na vodilnega na dirki Troyja Baylissa, ki je dirkal namesto poškodovanega Setea Gibernaua. V petem krogu je Rossi storil ključno napako, ko je izgubil nadzor nad motociklom in zdrsnil s proge. Z dirko je sicer nadaljeval, vendar je končal na 13. mestu, Hayden pa je bil tretji, za Ducatijevima Baylissom in Capirossijem. Rossi je tako zbral 247 točk, Hayden pa 252, s čimer je s prednostjo petih točk osvojil naslov svetovnega prvaka v sezoni 2006.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/78306/1/haydens-dream-comes-true|title=Hayden`s dream comes true|date=30. 10. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/78294/1/bayliss-wins-rossi-falls-hayden-world-champion|title=Bayliss wins, Rossi falls, Hayden world champion!|date=29. 10. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> ==== 2007 ==== {{multiple image |align=left |direction=vertical |width1=250 |image1=NickyHayden.jpg |image2=Nicky Hayden 2007 Valencia 3.jpg |width2=250 |footer=Hayden na testiranjih pred sezono v Sepangu v Maleziji (zgoraj) in med deljenjem avtogramov pred začetkom dirke za Veliko nagrado Valencije leta 2007 (spodaj). }} 22. septembra 2006 je Hayden podpisal dvoletno pogodbo s tovarniško ekipo Honda Racing Corporation (HRC) za sezoni 2007 in 2008 v karavani MotoGP.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.foxsports.com/motor|title=Hayden Signs with Honda for Two More Years|date=|accessdate=16. 6. 2020|website=Fox Sports|publisher=|last=|first=}}</ref> Dobil je 800-kubični motocikel Honda RC212V, kot aktualni nosilec naslova svetovnega prvaka pa si je dirkaško številko za sezono 2007 spremenil iz 69 na 1. Sezona 2007 se je za Haydna začela slabo, saj se je moral spopadati z zmogljivostmi novega motocikla. V Katarju je končal kot osmi, njegov moštveni kolega Dani Pedrosa pa je osvojil stopničke za Valentinom Rossijem in Caseyjem Stonerjem, ki je zmagal na svoji debitantski dirki za Ducati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/78662/1/stoner-defeats-rossi-for-debut-victory|title=Stoner defeats Rossi for debut victory!|date=10. 3. 2007|accessdate=16. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednjih dveh dirkah v Španiji in Turčiji je bil Hayden obakrat sedmi, na Kitajskem pa je končal šele na 12. mestu. Na dirki v Franciji je Hayden zabeležil prvi odstop v sezoni. Štiri kroge pred koncem je vozil na 4. mestu, nato pa utrpel hud padec. Na deževni dirki je zmagal Chris Vermeulen s Suzukijem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/78940/1/vermeulen-victorious-in-le-mans-rain|title=Vermeulen victorious in Le Mans rain|date=20. 5. 2007|accessdate=16. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V Italiji je bil Hayden 10., v Kataloniji pa 11. Na dirki v Veliki Britaniji je zdrsnil s šestega na 17. mesto in ostal brez točk.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79141/1/stoner-storms-donington|title=Stoner storms Donington|date=24. 6. 2007|accessdate=16. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na Nizozemskem so se stvari izboljšale. Na četrtkovih prostih treningih je obakrat zasedel tretje mesto,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79181/1/hot-start-for-hayden|title=Hot start for Hayden|date=28. 6. 2007|accessdate=16. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> enako je veljalo za sobotni tretji prosti trening. Na deževnih kvalifikacijah je zaradi slabega oprijema zasedel šele 13. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79199/1/vermeulen-sails-to-assen-pole-rossi-washout|title=Vermeulen sails to Assen pole, Rossi washed away|date=29. 6. 2007|accessdate=16. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Med nedeljskim ogrevanjem je bila proga suha in je Hayden zaključil kot prvi, pred Johnom Hopkinsom s Suzukijem in Valentinom Rossijem na Yamahi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79208/1/warm-up-times-assen|title=Warm-up times - Assen|date=30. 6. 2007|accessdate=16. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Kmalu po začetku dirke je s 13. napredoval na 6. mesto, zatem pa se je postopno prebil do tretjega in s tem osvojil prve stopničke in najboljši rezultat v sezoni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/79207/1/rossi-hunts-down-stoner-at-assen|title=Rossi hunts down Stoner at Assen|date=30. 6. 2007|accessdate=16. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Dobra forma se je nadaljevala tudi na naslednji dirki v Nemčiji. V kvalifikacijah je sicer zasedel šele 14. mesto, vendar so se Michelinove pnevmatike, ki sta jih uporabljala tako Hayden s Hondo kot tudi Colin Edwards z Yamaho, na dirkališču v Sachsenringu izkazale za boljše od Bridgestonovih, ki jih je uporabil Casey Stoner z Ducatijem in ki so ga v zaključku dirke mnogi prehiteli. Hayden je na drugi zaporedni dirki osvojil stopničke s tretjim mestom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/79282/1/pedrosa-honda-demolish-drought-in-germany|title=Pedrosa, Honda demolish drought in Germany|date=15. 7. 2007|accessdate=16. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po tem, ko je dve leti zapored zmagal na domači dirki v Laguna Seci, je v sezoni 2007 Hayden na njej še drugič v tem letu odstopil. Na sobotnih kvalifikacijah je osvojil četrto mesto,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79339/1/stoner-takes-poisoned-chalice-pole|title=Stoner takes `poisoned chalice` pole|date=21. 7. 2007|accessdate=18. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> nato pa je na dirki trčil s Suzukijevim Johnom Hopkinsom. Na progo se je vrnil na 16. mestu in se z načetim Hondinim motociklom spopadel z nadomestnima dirkačema Chazom Daviesom in Miguelom Duhamelom. V osmem krogu je vozil že tri sekunde počasneje od preostalih dirkačev, zato se je odločil za odstop.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/79349/1/stoner-storms-laguna|title=Stoner storms Laguna|date=22. 7. 2007|accessdate=18. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=Salisbury|first=Matt}}</ref> Pred to dirko je sicer izšla avtorizirana biografija o njem in njegovih bratih z naslovom ''The Haydens: Nicky, Tommy & Roger, from OWB to MotoGP''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/book/show/2081160.The_Haydens|title=The Haydens: Nicky, Tommy, & Roger: From OWB to MotoGP|date=|accessdate=18. 6. 2020|website=Good Reads|publisher=|last=Jonnum|first=Chris}}</ref> Na naslednji dirki na Češkem je popravil vtis in dosegel še tretje stopničke. Na sobotnih kvalifikacijah je sicer zaostal le 0,280 sekunde za Caseyjem Stonerjem in končal kot drugi,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79438/1/part-time-stoner-strolls-to-pole|title=`Part time` Stoner strolls to pole|date=18. 8. 2007|accessdate=18. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79442/1/hayden-heats-up-with-first-front-row|title=Hayden heats up with first front row|date=18. 8. 2007|accessdate=18. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> vendar je po slabem štartu zdrsnil na četrto mesto. Sčasoma je prehitel moštvenega kolega Pedroso in tretje mesto obdržal vse do konca dirke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/79447/1/stoner-czechs-out-rossi-struggles|title=Stoner czechs out, Rossi struggles|date=19. 8. 2007|accessdate=18. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na dirki na novem prizorišču v San Marinu je Hayden končal kot 13. po slabem štartu in trku, v katerega sta bila vključena tudi Pedrosa in Randy de Puniet.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79516/1/stoner-soars-to-misano-victory-rossi-stops|title=Stoner soars as Rossi stops at Misano|date=2. 9. 2007|accessdate=18. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednji dirki na Portugalskem je v soboto na kvalifikacijah dosegel prvi in edini najboljši štartni položaj v tej sezoni, ko je za samo 0,04 sekunde prehitel Caseyja Stonerja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79567/1/hayden-exorcises-estoril-demons|title=Hayden exorcises Estoril demons|date=15. 9. 2007|accessdate=18. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Vendar mu na dirki tega ni uspelo unovčiti, saj je končal tik pod stopničkami kot četrti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79583/1/rossi-wins-as-racing-returns|title=Rossi wins as racing returns|date=16. 9. 2007|accessdate=18. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na Japonskem je bil deveti. V Avstraliji je tretjič v sezoni odstopil. Dirko je sicer začel dobro, saj je že v uvodnem krogu napredoval s četrtega na drugo mesto in se na polovici dirke boril s Stonerjem za vodstvo. V enajstem krogu pa je njegov motor začel izgubljati moč, zato ga je na drugem mestu prehitel Rossi. Dva kroga pozneje je moral zaradi okvare odstopiti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79730/1/stoner-flattens-phillip-island|title=Stoner flattens Phillip Island, Ducati crowned|date=14. 10. 2007|accessdate=18. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79734/1/hayden-furious-at-engine-failure|title=Hayden furious at engine failure|date=15. 10. 2007|accessdate=18. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na zadnjih dveh dirkah sezone (v Maleziji in Valenciji) je osvojil 9. in 8. mesto. Sezono 2007 je Hayden zaključil na osmem mestu v skupnem seštevku z osvojenimi 127 točkami. S tem je zbral 240 točk manj od svetovnega prvaka Caseyja Stonerja in 115 manj od moštvenega kolega Danija Pedrose, ki je v tej sezoni postal svetovni podprvak. Za sezono 2008 si je Hayden spet izbral svojo staro številko 69, saj je pravico do številke 1 kot svetovni prvak v sezoni 2007 dobil Casey Stoner. ==== 2008 ==== [[File:Nicky Hayden 2008 Donington Park 2.jpg|thumb|right|Hayden na Veliki nagradi Velike Britanije leta 2008.]] Na uvodni dirki nove sezone v Katarju je Hayden zasedel 10. mesto, njegov moštveni kolega Dani Pedrosa pa je osvojil stopničke s tretjim mestom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/80287/1/hayden-we-got-beat-bad|title=Hayden: We got beat bad|date=10. 3. 2008|accessdate=2. 9. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednji dirki v Španiji je bil Hayden tik pod njimi četrti, Pedrosa pa je zmagal. Med dirko je ogrožal [[Jorge Lorenzo|Jorgeja Lorenza]] na tretjem mestu, vendar je šest krogov pred koncem storil napako, zaradi katere je stopničke osvojil Španec.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/80364/1/pedrosa-supreme-for-spanish-home-win|title=Pedrosa supreme for Spanish home win|date=30. 3. 2008|accessdate=2. 9. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na dirki na Portugalskem je Hayden zabeležil prvi in edini odstop v sezoni. Že na začetku dirke je nazadoval na sedmo mesto, nato se je uspel povzpeti do petega. Po padcu [[Andrea Dovizioso|Andree Doviziosa]] je napredoval na četrto mesto in skušal nadoknaditi dve sekundi zaostanka do tretjega Valentina Rossija, vendar je v enem izmed ovinkov izgubil nadzor nad motociklom in padel.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/80447/1/hayden-dovizioso-defiant-after-falls|title=Hayden, Dovizioso defiant after falls|date=14. 4. 2008|accessdate=2. 9. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednjih petih dirkah ni končal višje od šestega mesta. Na Kitajskem je osvojil 6. mesto, v Franciji je bil 8., v Italiji 13., v Kataloniji spet 8., v Veliki Britaniji pa je končal kot 7. Dirko v Donington Parku je zaznamoval prvenec Hondinega pnevmatsko-ventilnega motorja, ki ga je sprva uporabljal le Hayden. Na deveti dirki v nizozemskem Assenu je bil Hayden blizu tretjega mesta, vendar mu je v zadnjem ovinku, zaradi težav z električnim sistemom za nadzor količine goriva, tega zmanjkalo. Zato ga je tik pred ciljno črto prehitel Colin Edwards, Hayden pa je končal kot četrti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/80898/1/stoner-wins-dutch-tt-rossi-falls|title=Stoner wins Dutch TT, Rossi falls|date=28. 6. 2008|accessdate=2. 9. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcyclenews.com/sport/motogp/2008/june/jun2808assen-motogp-nicky-hayden-denied-third/|title=Assen MotoGP: Nicky Hayden cruelly denied podium|date=28. 6. 2008|accessdate=20. 8. 2017|website=MCN|publisher=|last=Birt|first=Matthew}}</ref> Na naslednjih dveh dirkah je končal kot 13. v Nemčiji in 5. na domači dirki v ZDA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/80975/1/stoner-wins-german-gp-water-fight|title=Stoner wins German GP water fight|date=13. 7. 2008|accessdate=2. 9. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Dirki na Češkem in v San Marinu je izpustil zaradi poškodbe pete, ki jo je utrpel v nesreči na motokrosu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2008/08/31/hayden-explains-decision-to-sit-out-san-marino-race/147919|title=Hayden explains decision to sit out San Marino race|date=31. 8. 2008|accessdate=20. 8. 2017|website=motogp.com|publisher=|last=|first=}}</ref> V nadaljevanju sezone so se odnosi v moštvu že poslabšali. Do nadaljnjih trenj je prišlo, ko je Pedrosa sredi sezone zamenjal dobavitelja pnevmatik (iz Michelina na vse bolj prevladujočega Bridgestona) brez posvetovanja s Haydnom. Hayden je takrat izjavil, da nikdar ni imel možnosti, da bi izbiral, saj so mu rekli, da bi samo izgubljal čas z razmišljanjem, da bi zaprosil za Bridgestonove pnevmatike. Ob tem je dodal tudi, da ni presenečen, da jih je Pedrosa dobil, samemu pa jih niti niso pustili preizkusiti, saj je imel že v Misanu drugačne nastavitve na motociklu kot Pedrosa.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/70452|title=Hayden hints at Ducati deal|date=10. 9. 2008|accessdate=3. 9. 2020|website=Autosport|publisher=|last=Lostia|first=Michele|last2=Elizalde|first2=Pablo}}</ref> Ta incident je podkrepil govorice, da se bo sodelovanje Haydena in Honde s to sezono zaključilo.<ref>{{Navedi splet|url=https://eu.indystar.com/|title=Hayden's bumpy Honda ride nears end|date=12. 9. 2008|accessdate=3. 9. 2020|website=The Indianapolis Star|publisher=|last=Cavin|first=Curt|last2=Ballard|first2=Steve}}</ref> To se je potrdilo 12. septembra 2008 na tiskovni konferenci, kjer je Hayden povedal, da to ni več skrivnost in da je že znano, kam se bo preselil, vendar še čaka na pravi čas za to naznanitev zaradi ekip.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.roadracingworld.com/news/article-police-racer-nicky-moore-arrested-for-assault-with-a-deadly-weapon/?article=34159|title=Nicky Hayden Talks About Rumored Switch To Marlboro Ducati In 2009|date=12. 9. 2008|accessdate=3. 9. 2020|website=RW|publisher=|last=|first=}}</ref> Kljub trenju in negativizmu v medijih med Haydnom in ekipo Repsol Honda je bila sezona 2008 uspešnejša od sezone 2007. Na prvi dirki po vrnitvi v dirkaško karavano v Indianapolisu je osvojil prve stopničke v sezoni z drugim mestom. Začel je kot četrti, nato pa prehitel najprej Valentina Rossija (ki je padel na četrto mesto s prvega štartnega položaja), nato pa še bodočega moštvenega kolega v Ducatiju Caseyja Stonerja in novinca Andrea Doviziosa ter v drugem krogu prevzel vodstvo na dirki. Rossi se je uspel prebiti nazaj na drugo mesto in je v 14. krogu v zahtevnih deževnih razmerah prehitel Haydna. S slabšanjem deževnega vremena je imel Hayden vedno več težav in je komajda ubranil drugo mesto pred Jorgejem Lorenzom. Dirka je bila predčasno končana z rdečimi zastavami sedem krogov pred koncem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/81297/1/rossi-takes-red-flagged-indy-win|title=Rossi takes red flagged Indy win|date=14. 9. 2008|accessdate=3. 9. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednji dirki na Japonskem je bil peti. Na dirki v Avstraliji je Hayden osvojil še druge stopničke v sezoni, ki so bile zanj tudi zadnje za ekipo Honde. Že v kvalifikacijah je osvojil tretje mesto, prvi štartni položaj pa je osvojil domačin Stoner. Vse od začetka dirke je ogrožal Stonerja, preden je Avstralec po 10 krogih uspel razliko povečati na dve sekundi prednosti, do konca pa celo na 6,5 sekunde. Haydena je ogrozil Valentino Rossi, ki se je do tretjega mesta povzpel vse z 12. mesta, ki ga je osvojil po padcu v sobotnih kvalifikacijah. Hayden se je boril za ohranitev drugega mesta, vendar ga je Rossi uspel prehiteti v zadnjem krogu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/81436/1/stoner-wins-home-australian-gp|title=Stoner wins home Australian GP|date=5. 10. 2008|accessdate=3. 9. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na zadnjih dveh dirkah za Hondo v Maleziji in Valenciji je osvojil četrto in peto mesto. Sredi leta 2008 so novinarji in navijači MotoGP že močno sumili, da bo Hayden po koncu sezone zapustil Hondo. Pozneje se je to potrdilo na novinarski konferenci 15. septembra 2008,<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080918015811/http://www.superbikeplanet.com/2008/Sep/080915d.htm|title=Hayden To Join Ducati In 2009|date=15. 9. 2008|accessdate=3. 9. 2020|website=Superbike Planet|publisher=|last=|first=}}</ref> kjer je bilo oznanjeno, da Hayden po desetih letih zapušča Hondo in se seli k ekipi Ducati Marlboro Team, kjer je njegov moštveni kolega za sezono 2009 postal Casey Stoner.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080918015755/http://www.superbikeplanet.com/2008/Sep/080915a.htm|title=Repsol: Honda & Hayden To Say Farewell|date=15. 9. 2008|accessdate=3. 9. 2020|website=Superbike Planet|publisher=|last=|first=}}</ref> === Ducati (2009–2013) === ==== 2009 ==== [[File:Wiki Nickyv2.jpg|thumb|right|Hayden na dirki za Veliko nagrado Francije leta 2009.]] Že med testiranji pred začetkom nove sezone je imel Hayden težave in se je redno uvrščal nekam v sredino lestvice ali nižje. Kot glavni razlog je navajal, da je imel njegov motocikel GP09 težave z oprijemom pri izstopih iz ovinkov. Tekom predsezonskih testiranj se stanje ni izboljšalo. Njegova prva sezona pri Ducatiju se je začela slabo, saj je na kvalifikacijah pred Veliko nagrado Katarja grdo padel in od takrat trpel zaradi hudih bolečin v hrbtu, potreboval pa je tudi tri šive rane na prsnem košu. Po koncu kvalifikacij, kjer se je trudil izboljšati 16. položaj, so ga odpeljali v bolnišnico.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/145226/1/nicky-hayden-transferred-to-hospital|title=Hayden accident update|date=12. 4. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Tam so potrdili, da si ni zlomil nobene kosti, zato je v nedeljo nastopil na dirki,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/145257/1/nicky-hayden-back-on-track-at-qatar|title=Hayden returns in warm-up|date=12. 4. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> ki jo je prekinil močan dež, in zasedel 12. mesto, tik za nekdanjim moštvenim kolegom Danijem Pedroso.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcycle-usa.com/2009/04/article/motogp-racing-qatar-results/|title=MotoGP Racing Qatar Results|date=13. 4. 2009|accessdate=22. 8. 2017|website=MotoUSA.com|publisher=|last=McNeil|first=Chris}}</ref> To je bila sicer Haydnova 100. dirka v najelitnejšem razredu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/145300/1/stoner-contains-rossi-for-qatar-victory|title=Stoner wins Qatar Grand Prix|date=13. 4. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Kljub neuspehu je ostal optimističen in izjavil, da iz Katarja odhaja resnično pozitivno razpoložen in se veseli dirke v japonskem Motegiju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/145594/1/hayden-i-felt-comfortable|title=Hayden heads to Japan|date=20. 4. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V kvalifikacijah pred drugo dirko sezone na Japonskem je osvojil 12. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcycle-usa.com/2009/04/article/motogp-motegi-qualifying/|title=MotoGP Motegi Qualifying|date=25. 4. 2009|accessdate=22. 8. 2017|website=MotoUSA.com|publisher=|last=Madson|first=Bart}}</ref> Že na začetku dirke ga je spodnesel novinec [[Yuki Takahashi|Juki Takahaši]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/145953/1/hayden-takahashi-just-took-me-down|title=Hayden escapes injury in Takahashi collision|date=26. 4. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> zaradi česar je Hayden zabeležil odstop in še bolj zdrsnil po lestvici.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcycle-usa.com/2009/04/article/motogp-motegi-results/|title=MotoGP Motegi Results|date=26. 4. 2009|accessdate=22. 8. 2017|website=MotoUSA.com|publisher=|last=Madson|first=Bart}}</ref> Tudi po Motegiju je bil Hayden v primerjavi z moštvenim kolegom Caseyem Stonerjem ves čas slabši. V Španiji je osvojil 15. mesto, v Franciji in Italiji pa je končal na 12. mestu. Nato je postopno napredoval v nadaljevanju sezone, saj je v Kataloniji zaključil kot 10., nato je bil na Nizozemskem 8., na domači dirki v ZDA pa je dosegel najboljši rezultat sezone do tedaj, ko je osvojil 5. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/149378/1/pedrosa-ends-honda-drought-with-us-gp-victory|title=Pedrosa wins at Laguna Seca|date=5. 7. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/149409/1/hayden-home-fifth-as-hard-as-a-win|title=Hayden finally rewarded for hard work|date=6. 7. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V Nemčiji je končal na 8. mestu, v Veliki Britaniji pa po ponesrečeni izbiri pnevmatik šele kot 15.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/150391/1/stoner-hayden-sunk-by-rain-gamble|title=Tyre gamble hurts Ducati|date=26. 7. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na Češkem je bil šesti. Medtem je njegov moštveni kolega Stoner do tedaj zmagal na dveh dirkah in še trikrat osvojil stopničke. Do prvega večjega preboja pri Ducatiju je prišel na dirki v Indianapolisu. V sobotnih kvalifikacijah je bil šesti, nato se je postopno prebil do četrtega mesta, ko sta padla Dani Pedrosa in Valentino Rossi. Zatem je prehitel rojaka Colina Edwardsa na tretjem mestu, ki pa ga je moral v zaključku dirke braniti pred dirkačem Repsol Honde Andreo Doviziosom. To mu je uspelo za pol sekunde, s čimer je postal prvi dirkač Ducatija (poleg Stonerja), ki je končal na stopničkah po Lorisu Capirossiju na Veliki nagradi Japonske leta 2007.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/151676/1/ducati-praise-hayden-after-podium-debut|title=Hayden claims first Ducati podium|date=31. 8. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po prvih stopničkah v sezoni je na naslednji dirki drugič odstopil, ko se je zapletel v večji padec, ki sta ga povzročila Alex de Angelis in Colin Edwards. De Angelis si je skušal izboriti boljši položaj med vožnjo čez zaporedne zavoje, pri tem pa je zadel Edwardsa, ta pa Haydna, zaradi česar so vsi odstopili v prvem krogu Velike nagrade San Marina.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/151975/1/rossi-hits-back-with-home-misano-victory|title=Rossi wins at Misano|date=6. 9. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/151986/1/pictures-misano-motogp-first-lap-crash-updated|title=PIC: Misano pile-up|date=6. 9. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po Misanu je Hayden osvojil 8. mesto na Portugalskem in 15. mesto v Avstraliji, potem ko je v uvodnem krogu trčil z Jorgejem Lorenzom in s tem izgubil precej časa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/153712/1/hayden-i-dont-blame-lorenzo|title=Hayden suffers third take-out in 2009|date=19. 10. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/153718/1/pictures-lorenzo-hayden-turn-one-clash|title=PIC: First lap crash in Australia|date=19. 10. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Dvakrat zapored je bil peti v Maleziji in Valencii. Hayden je v prvenstvu s 104-mi točkami dosegel 13. mesto. Dosegel je 202 točki manj od prvaka Valentina Rossija in 157 točk manj od podprvaka Jorgeja Lorenza, kar je predstavljalo njegov najslabši rezultat, odkar je leta 2003 začel dirkati v razredu MotoGP. ==== 2010 ==== {{multiple image |align=left |direction=vertical |width1=250 |image1=Nicky Hayden 2010 TT Assen.jpg |image2=Dani Pedrosa, Casey Stoner and Nicky Hayden 2010 Aragón.jpg |width2=250 |footer=Hayden leta 2010 med dirko za Veliko nagrado Nizozemske (zgoraj) in na stopničkah po osvojenem tretjem mestu na dirki v Aragoniji istega leta (spodaj). }} 3. septembra 2009 so potrdili, da je Hayden podpisal enoletno podaljšanje pogodbe z Ducatijem za MotoGP sezono 2010, s čimer se je končalo ugibanje o njegovem odhodu iz moštva.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20120325044720/http://www.carolenash.com/insidebikes/bike-sport/hayden-agrees-2010-ducati-deal.htm|title=Hayden agrees 2010 Ducati deal|date=3. 9. 2009|accessdate=21. 1. 2021|website=Carole Nash|publisher=|last=|first=}}</ref> Še eno leto je bil moštveni kolega s Caseyjem Stonerjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/151816/1/ducati-keeps-nicky-hayden-for-2010|title=Ducati keeps Hayden|date=3. 9. 2009|accessdate=21. 1. 2021|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V času premora med sezonama je bil Hayden operiran na desni roki zaradi [[Utesnitveni sindrom v muskulofascialni loži|sindroma karpalnega kanala]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.autosport.com/motogp/news/81413/hayden-has-surgery-on-right-arm|title=Hayden has surgery on right arm|date=11. 2. 2010|accessdate=2. 9. 2017|website=Autosport|publisher=|last=English|first=Steven}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/157381/1/picture-nicky-haydens-scar|title=PIC: Hayden's arm|date=3. 3. 2010|accessdate=21. 1. 2021|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V primerjavi s prejšnjimi leti je to sezono začel dobro, in sicer s tremi zaporednimi četrtimi mesti v Katarju, Španiji in Franciji. Njegova sreča se je končala na četrti dirki v Italiji, ko je v šestem krogu vozil na šestem mestu in odstopil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/160394/1/pedrosa-pulls-away-for-mugello-win|title=Pedrosa takes victory at Mugello|date=6. 6. 2010|accessdate=21. 1. 2021|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Zatem je osvojil še eno četrto mesto na dirki v Veliki Britaniji, nato pa je bil sedmi na Nizozemskem, osmi v Kataloniji, sedmi v Nemčiji, peti na domači dirki v ZDA in šesti dvakrat zapored na Češkem in v Indianapolisu. Na dirki v San Marinu je ponovno odstopil, potem ko je v uvodnem krogu padel in pri tem spodnesel še Lorisa Capirossija, ki si je ob padcu poškodoval desni mezinec, zaradi česar je moral na operacijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/163027/1/pics-hayden-capirossi-first-lap-clash-at-misano|title=Capirossi damages finger in first lap fall|date=5. 9. 2010|accessdate=21. 1. 2021|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/163017/1/pedrosa-takes-sombre-misano-win|title=Pedrosa wins at Misano|date=5. 9. 2010|accessdate=21. 1. 2021|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po drugem padcu je Hayden na dirki za Veliko nagrado Aragona osvojil prve stopničke v sezoni, ko je končal kot tretji. V zadnjem krogu je po notranji strani steze v počasnih zavojih številka 14 in 15 prehitel Yamahinega Jorgeja Lorenza. Hayden je Lorenzu s svojim Ducatijem uspešno zaprl pot in mu preprečil, da bi ga ponovno prehitel v dolgem širšem zavoju številka 16.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/163415/1/backyard-move-hands-hayden-last-lap-third|title=Hayden delighted with last-lap podium|date=20. 9. 2010|accessdate=21. 1. 2021|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na dirki je zmagal njegov moštveni kolega Casey Stoner, s čimer se je prvič po Veliki nagradi Avstralije leta 2007 s prvim Stonerjem in drugim Capirossijem zgodilo, da sta na stopničkah končala dva dirkača Ducatija. V drugem krogu dirke na Japonskem je Hayden padel skupaj z [[Ben Spies|Benom Spiesom]]. Sam je sicer uspel nadaljevati dirko in jo končati na 12. mestu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/163922/1/spies-hayden-sent-to-the-back-at-motegi|title=Spies, Hayden run off at Motegi|date=4. 10. 2010|accessdate=21. 1. 2021|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Sledila so šesto mesto v Maleziji, četrto v Avstraliji in peto na Portugalskem. Na zadnji dirki v Valencii je še tretjič v sezoni odstopil, potem ko je med vožnjo na tretjem mestu izgubil nadzor nad sprednjim delom motocikla in zdrsnil v gramozno past.<ref>{{Navedi splet|url=https://motomatters.com/results/2010/11/07/2010_valencia_motogp_race_result_comfort.html|title=2010 Valencia MotoGP Race Result: Comfortable Win After Battle Royal|date=7. 11. 2010|accessdate=21. 1. 2021|website=Moto Matters|publisher=|last=Emmett|first=David}}</ref> Hayden je sezono 2010 končal na sedmem mestu s 163 osvojenimi točkami. Za prvakom Jorgejem Lorenzom je zaostal 220 točk, za podprvakom Danijem Pedroso pa 82 točk. ==== 2011 ==== [[File:MotoGP 2011 Malaysia Test 6.jpg|thumb|200px|right|Hayden na predsezonskih testiranjih v Sepangu leta 2011.]] 28. avgusta 2010 je Hayden podaljšal sodelovanje z Ducatijem in podpisal dvoletno podaljšanje pogodbe s tovarniško ekipo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.autosport.com/motogp/news/86224/hayden-gets-two-more-years-at-ducati|title=Hayden gets two more years at Ducati|date=29. 8. 2010|accessdate=2. 9. 2017|website=Autosport|publisher=|last=Beer|first=Matt}}</ref> V moštvu se mu je pridružil njegov moštveni kolega iz Honde Valentino Rossi, ki se je prav tako dogovoril za dvoletno sodelovanje.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/motorsport/motorbikes/8886198.stm|title=Valentino Rossi to leave Yamaha for Ducati in 201|date=15. 8. 2010|accessdate=2. 9. 2017|website=BBC Sport|publisher=|last=|first=}}</ref> Haydnova sezona 2011 se je začela z devetim mestom na uvodni dirki v Katarju, nato pa je na naslednji dirki v Španiji osvojil stopničke s tretjim mestom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcyclenews.com/sport/motogp/2011/april/apr0411jerezmotogpnickyhaydengratefulforthird/|title=Jerez MotoGP: Nicky Hayden grateful for third|date=4. 4. 2011|accessdate=2. 9. 2017|website=MCN|publisher=|last=Birt|first=Matthew}}</ref> Uspešno se je izognil več nesrečam na dirki, zaradi katerih je odstopilo veliko tekmovalcev, dodatno pa mu je šla na roko okvara motocikla Colina Edwardsa v zadnjem krogu. S tem je Hayden osvojil prve stopničke po dirki v Aragonu leta 2010, kjer je bil prav tako tretji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcyclenews.com/sport/motogp/2011/april/apr0411-edwards-robbed-of-podium-/|title=Jerez MotoGP: Colin Edwards robbed of podium|date=4. 4. 2011|accessdate=2. 9. 2017|website=MCN|publisher=|last=Birt|first=Matthew}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/168049/1/lorenzo-wins-crash-crazy-spanish-gp|title=Lorenzo reigns in Spain after Jerez drama|date=3. 4. 2011|accessdate=7. 4. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/168060/1/edwards-robbed-of-podium-on-last-lap|title=Edwards loses podium on last lap|date=4. 4. 2011|accessdate=7. 4. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> [[File:Nicky Hayden 2011 Estoril.jpg|thumb|200px|left|Nicky Hayden na dirki v Estorilu leta 2011.]] Po svojih prvih in edinih stopničkah v sezoni se je Hayden na naslednjih desetih dirkah redno uvrščal med dobitnike točk, ob tem pa je odpeljal tudi najhitrejši krog na Veliki nagradi Velike Britanije. Na Portugalskem je bil deveti, v Franciji sedmi, v Kataloniji osmi, v Veliki Britaniji četrti, na Nizozemskem peti, v Italiji deseti, v Nemčiji osmi, sedmi v ZDA in na Češkem ter nato 14. v Indianapolisu. Na vseh dirkah se je uvrstil med 10 najboljših, le na domači dirki v Indianapolisu ne. To tekmo je zaključil dva kroga po nenačrtovanem postanku v boksih. Med dirko je vozil večinoma na petem mestu, nato pa je izgubil oprijem na mehkejši sprednji Bridgestonovi gumi, ki se je hitro obrabljala.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcyclenews.com/sport/motogp/2011/august/aug2911-hayden-frustrated-in-home-race-/|title=Indy MotoGP: Nicky Hayden frustrated in home race|date=29. 8. 2011|accessdate=2. 9. 2017|website=MCN|publisher=|last=Birt|first=Matthew}}</ref> V San Marinu je Hayden vpisal prvi odstop v sezoni. Na dirki, ki jo je zaznamoval dež, je Hayden izgubil nadzor nad motociklom v 15. ovinku tretjega kroga in zdrsnil s steze.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/172729/1/lorenzo-wins-misano-stoner-fades|title=Lorenzo takes Misano victory|date=4. 9. 2011|accessdate=7. 4. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/172784/1/haydens-curse-continues-at-worst-circuit|title=Hayden crashes out at Misano|date=5. 9. 2011|accessdate=7. 4. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po tej dirki v Misanu je trikrat zapored osvojil sedmo mesto, in sicer v Aragonu, na Japonskem in v Avstraliji, s čimer se je obdržal na osmem mestu v skupnem seštevku. Velika nagrada Malezije – v kvalifikacijah je osvojil šesto mesto – je bila odpovedana po smrti [[Marco Simoncelli|Marca Simoncellija]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/174321/1/marco-simoncelli-dies-from-sepang-motogp-injuries|title=Simoncelli passes away after Malaysian accident|date=23. 10. 2011|accessdate=7. 4. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na zadnji dirki sezone v Valenciji je Hayden še enkrat odstopil, potem ko sta bila z moštvenim kolegom Valentinom Rossijem udeležena v trku štirih dirkačev v prvem zavoju uvodnega kroga, ki ga je povzročil Suzukijev voznik [[Alvaro Bautista]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2011/11/06/ducati-team-out-of-valencia-gp-in-turn-one/157278|title=Ducati Team out of Valencia GP in Turn one|date=|accessdate=2. 9. 2017|website=MotoGP|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/174673/1/pictures-first-turn-chaos-at-valencia-motogp|title=PICS: Four riders out at first turn of Valencia race|date=6. 11. 2011|accessdate=7. 4. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V nesreči si je Hayden zlomil [[Zapestna kost|zapestje]], zaradi česar je bil prisiljen izpustiti posezonska testiranja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/174728/1/nicky-hayden-diagnosed-with-broken-wrist|title=Nicky Hayden diagnosed with broken wrist|date=8. 11. 2011|accessdate=2. 9. 2017|website=Crash|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V skupnem seštevku je s 132 točkami zasedel osmo mesto. Zbral je 218 točk manj od prvaka Caseyja Stonerja in 128 točk manj od podprvaka Jorgeja Lorenza. ==== 2012 ==== {{multiple image |align=left |direction=vertical |width1=250 |image1=Nicky Hayden 2012 Laguna Seca 2.jpg |image2=Dani Pedrosa, Cal Crutchlow and Nicky Hayden 2012 Valencia.jpg |width2=250 |footer=Hayden na dirki v ZDA leta 2012 (zgoraj) in za Danijem Pedroso ter Calom Crutchlowom na dirki v Valenciji leta 2012 (spodaj). }} Hayden je tudi v novi sezoni 2012 ostal pri Ducatiju. Na prvih desetih dirkah se je konstantno uvrščal med dobitnike točk: v Katarju je bil šesti, v Španiji osmi, na Portugalskem enajsti, v Franciji šesti, v Kataloniji deveti, v Veliki Britaniji sedmi, nato ponovno šesti na Nizozemskem, v Nemčiji je končal kot deseti, v Italiji kot sedmi, zatem pa je bil četrtič v sezoni šesti na domači dirki v ZDA. Na dirki v Indianapolisu je Hayden pričakoval najboljšo uvrstitev z Ducatijem, saj je verjel, da je motocikel primeren za takšen tip proge.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.autosport.com/motogp/news/101798/hayden-expects-indy-to-yield-2012-best|title=Nicky Hayden expects Ducati to prosper and score best result of MotoGP season at Indianapolis|date=14. 8. 2012|accessdate=7. 9. 2017|website=Autosport|publisher=|last=Beer|first=Matt}}</ref> Vendar se na koncu sploh ni udeležil dirke, saj je v kvalifikacijah v 14. ovinku padel med poskusom izboljšanja svojega rezultata.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/182937/1/nicky-hayden-out-of-indianapolis-motogp|title=Nicky Hayden out of Indianapolis MotoGP|date=18. 8. 2012|accessdate=7. 9. 2017|website=Crash|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Ob tem je utrpel pretres možganov in si zlomil desno roko, zaradi česar je izpustil tudi naslednjo dirko na Češkem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/183009/1/nicky-hayden-to-miss-brno|title=Hayden out of Brno|date=21. 8. 2012|accessdate=7. 9. 2017|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Čeprav si po poškodbah še ni popolnoma opomogel, se je ob podpori glavnega fizioterapevta Freddieja Denteja vrnil na Veliki nagradi San Marina, kjer je končal kot sedmi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/183847/1/half-healed-hayden-back-for-misano|title=Half-healed Hayden back for Misano|date=11. 9. 2012|accessdate=7. 9. 2017|website=Crash|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Hayden ni uspel končati dirke v Aragoniji, saj je v zadnji ovinek zapeljal preširoko in z veliko hitrostjo trčil v steno ob progi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/sport/motogp/19777867|title=Crash throws Hayden over wall|date=30. 9. 2012|accessdate=7. 9. 2017|website=BBC Sport|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.autosport.com/motogp/news/102983/hayden-unhurt-in-aragon-crash|title=Aragon MotoGP: Nicky Hayden unhurt in crash|date=30. 9. 2012|accessdate=7. 9. 2017|website=Autosport|publisher=|last=Beer|first=Matt}}</ref> Na Japonskem in v Avstraliji je bil osmi, v Maleziji pa je s četrtim mestom dosegel najboljši rezultat v sezoni. Na zadnji dirki v Valenciji je ponovno odstopil.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2012/11/11/pedrosa-wins-dramatic-valencian-gp-as-stoner-says-goodbye/160164|title=Pedrosa wins dramatic Valencian GP as Stoner says goodbye|date=|accessdate=7. 9. 2017|website=MotoGP.com|publisher=|last=|first=}}</ref> Prvenstvo je končal kot deveti s 122 točkami, za prvakom Jorgejem Lorenzom je zaostal 228 točk, za podprvakom Danijem Pedroso pa 210 točk. Prvič v karieri se mu je zgodilo, da v sezoni ni osvojil stopničk. ==== 2013 ==== [[File:Nicky Hayden 2013 Sachsenring.JPG|thumb|right|Hayden na dirki v Nemčiji leta 2013.]] Za sezono 2013 se je Haydnu v tovarniški ekipi Ducatija pridružil [[Andrea Dovizioso]], ki je pred tem vozil za ekipo Tech 3 Yamaha, Valentino Rossi pa se je vrnil v tovarniško ekipo Yamahe.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/sport/motogp/19348866|title=MotoGP: Ducati confirm Andrea Dovizioso signing|date=22. 8. 2012|accessdate=7. 9. 2017|website=BBC Sport|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/sport/motogp/19205254|title=Valentino Rossi to leave Ducati and rejoin Yamaha|date=10. 8. 2012|accessdate=7. 9. 2017|website=BBC Sport|publisher=|last=|first=}}</ref> Hayden je še pred Doviziosovim podpisom pogodbe izjavil, da je on najboljša možna izbira za nadomestitev Rossija.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcyclenews.com/sport/motogp/2012/august/aug16-dovi-hayden-/|title=Dovizioso good choice for Ducati, says Hayden|date=16. 8. 2012|accessdate=7. 9. 2017|website=MCN|publisher=|last=Birt|first=Matthew}}</ref> Hayden je na prvih petih dirkah vselej osvojil točke: bil je osmi v Katarju, deveti na Veliki nagradi Amerik v Austinu v Teksasu, sedmi v Španiji, peti (najboljša uvrstitev v sezoni) v Franciji in šesti v Italiji. Na šesti dirki v Kataloniji je Hayden zabeležil prvi odstop v sezoni. Med dirko se je gibal med petim in osmim mestom. Nato je želel prehiteti dirkača Pramac Ducatija [[Andrea Iannone|Andrea Iannoneja]], vendar je v šestem krogu padel v desetem levem ovinku kmalu po tem, ko je na petem mestu zamenjal [[Stefan Bradl|Stefana Bradla]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/192420/1/lorenzo-victorious-pedrosa-survives-marquez-onslaught|title=MotoGP Catalunya: Lorenzo victorious, Pedrosa survives Marquez onslaught|date=16. 6. 2013|accessdate=2. 8. 2021|website=Crash.net|last=White|first=Kyle}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/192438/1/hayden-dovizioso-look-to-lab-test-after-race-disappointment|title=Hayden, Dovizioso look to 'lab' test after race disappointment|date=16. 6. 2013|accessdate=2. 8. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na Nizozemskem je končal na 11. mestu, v Nemčiji je bil deveti, na domači tekmi v ZDA pa osmi. Nato je bil v Indianapolisu ponovno deveti, na Češkem in v Veliki Britaniji osmi ter deveti tako v San Marinu kot v Aragonu. Na dirki v Maleziji je Hayden ponovno odstopil zaradi tehničnih težav. Začel jo je na 11. mestu, nato pa mu je odpovedal motor in je ob koncu osmega kroga končal v oblaku dima.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2013/10/15/hayden-left-on-sidelines-with-engine-problem/162795|title=Hayden left on sidelines with engine problem|accessdate=2. 8. 2021|website=MotoGP}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/196972/1/pedrosa-victorious-marquez-closes-in-on-title|title=Malaysian MotoGP: Pedrosa victorious, Marquez closes in on title|date=13. 10. 2013|accessdate=2. 8. 2021|website=Crash.net|last=White|first=Kyle}}</ref> Po teh težavah v Sepangu je zadnje tri dirke v sezoni (v Avstraliji, na Japonskem in v Valenciji) zaključil na sedmem, devetem in osmem mestu. Sezono 2013 je Hayden s 126 točkami končal na devetem mestu z zaostankom 208 točk za prvakom [[Marc Márquez|Marcom Marquezom]] in 204 točk za podprvakom Jorgejem Lorenzom. Že drugo sezono zapored je ostal brez stopničk. === Honda Aspar Racing Team (2014−2015) === ==== 2014 ==== [[File:20140414IMG 9140 (13901055764).jpg|thumb|right|Hayden in Hiroshi Aoyama na dirki za Veliko nagrado Amerik leta 2014.]] 17. oktobra 2013 je bilo objavljeno, da je Hayden po petih letih sodelovanja z Ducatijem za sezono 2014 podpisal pogodbo z ekipo Aspar Team. Njegov moštveni kolega je postal [[Hiroshi Aoyama|Hiroši Aojama]], ki je prišel iz ekipe Avintia Blusens. Za to sezono sta dobila motocikel Honda RCV 1000R z odprtimi specifikacijami.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2013/10/17/aspar-with-honda-and-hayden-for-2014-15/162808|title=Aspar with Honda and Hayden for 2014-15|date=17. 10. 2013|accessdate=10. 9. 2017|website=MotoGP.com|publisher=|last=|first=}}</ref> Uvodno dirko sezone v Katarju je Hayden končal na enaki poziciji, na kakršni je zaključil prejšnjo sezono, torej kot osmi. Na naslednjih treh dirkah v ZDA, Argentini in Španiji je vedno zaključil kot enajsti. Na peti dirki sezone v Franciji je zabeležil prvi odstop, potem ko je na izhodu iz prvega ovinka v prvem krogu trčil z [[Andrea Iannone|Andreo Iannonejem]] iz ekipe Pramac Ducati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/204600/1/ten-to-one-for-undefeated-marquez-at-le-mans|title=Le Mans MotoGP: Ten to one for undefeated Marquez|date=18. 5. 2014|accessdate=5. 8. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/204621/1/hayden-iannone-crutchlow-talk-first-lap-clash|title=Le Mans MotoGP: Hayden, Iannone, Crutchlow talk first lap clash|date=19. 5. 2014|accessdate=5. 8. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Hayden na dirki v Italiji ni sodeloval zaradi poškodbe zapestja, ki jo je utrpel na dve dirki prej v Španiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.foxsports.com/motor|title=MOTOGP: WRIST INJURY FORCES HAYDEN OUT OF MUGELLO RACE|accessdate=5. 8. 2021|website=Foxsports}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2014/05/06/hayden-aggravated-by-pain-in-wrist/164049|title=Hayden aggravated by pain in wrist|accessdate=5. 8. 2021|website=MotoGP}}</ref> Pričakoval je, da se bo v primeru uspešne operacije vrnil že na naslednji dirki v Kataloniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/205189/1/hayden-undergoes-surgery-hopeful-for-catalunya|title=Hayden undergoes surgery, hopeful for Catalunya MotoGP|date=3. 6. 2014|accessdate=5. 8. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Njegova pričakovanja so se uresničila in na dirki v Kataloniji je osvojil 12. mesto. Nato je na Nizozemskem prvič po Veliki nagradi Velike Britanije 2007 dirko končal zunaj točk, je pa zato bil ponovno med dobitniki točk na naslednji tekmi v Nemčiji, kjer je bil 14. Zaradi druge operacije na desnem zapestju, pri kateri so mu odstranili nekaj manjših kosti, je julija izpustil dirke v Indianapolisu, na Češkem, v Veliki Britaniji in San Marinu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2014/09/23/hayden-excited-to-return-to-motogp-action/165158|title=Hayden excited to return to MotoGP™ action|accessdate=5. 8. 2021|website=MotoGP}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/208973/1/nicky-hayden-confirmed-for-aragon-return|title=MotoGP Aragon: Nicky Hayden return confirmed|date=23. 9. 2014|accessdate=5. 8. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Vrnil se je na dirki v Aragonu, kjer je v spremenljivih razmerah zasedel deveto mesto, pri čemer je pozno zamenjal motocikel.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/209152/1/lorenzo-victorious-as-rain-causes-chaos-at-aragon|title=MotoGP Aragon: Lorenzo victorious as rain causes chaos at Aragon|date=28. 9. 2014|accessdate=5. 8. 2021|website=Crash.net|last=White|first=Kyle}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/209185/1/hayden-back-in-top-ten-on-motogp-return|title=MotoGP Aragon: Hayden back in top ten on MotoGP return|date=29. 9. 2014|accessdate=5. 8. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> To je bil njegov najboljši rezultat od uvodne dirke naprej. Na Japonskem je osvojil 14. mesto, v Avstraliji pa 10. mesto. Na predzadnji dirki v Maleziji je zabeležil drugi odstop sezone,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/210223/1/marquez-matches-doohan-record-with-victory-at-sepang|title=MotoGP Malaysia: Marquez matches Doohan record with victory at Sepang|date=26. 10. 2014|accessdate=5. 8. 2021|website=Crash.net|last=White|first=Kyle}}</ref> na zadnji dirki v Valenciji pa je končal kot 13. Prvenstvo je s 47 točkami končal na 16. mestu. Zbral je 315 točk manj od prvaka Marca Marqueza in 248 točk manj od podprvaka Valentina Rossija. Že tretjo sezono zapored je ostal brez stopničk. ==== 2015 ==== [[File:Nicky Hayden MotoGP-2015.JPG|thumb|right|Hayden na dirki v Kataloniji leta 2015.]] V sezoni 2015 je Hayden ostal pri ekipi Aspar Racing Team, kjer je dobil novi Hondin motocikel RC213V-RS z novimi specifikacijami. V ekipi se mu je pridružil [[Eugene Laverty]], ki je pred tem vozil v svetovnem prvenstvu Superbike.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2014/10/02/eugene-laverty-joins-drive-m7-aspar-team-for-2015/165272|title=Eugene Laverty joins DRIVE M7 Aspar Team for 2015|accessdate=8. 9. 2021|website=MotoGP}}</ref> V tem letu je Hayden zabeležil najslabši začetek sezone vse od svojega začetka dirkanja v razredu MotoGP leta 2004. Na uvodni dirki v Katarju je s 17. mestom končal izven točk, na dirki za Veliko nagrado Amerik se je odrezal bolje in zaključil na 13. mestu. Na naslednjih dveh dirkah v Argentini in Španiji je Hayden ponovno ostal brez točk, potem ko je zasedel 16. in 17. mesto. Na peti dirki v Franciji je dosegel najboljši rezultat v sezoni z 11. mestom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/218946/1/lorenzo-holds-off-rossi-at-le-mans|title=MotoGP Le Mans: Lorenzo holds off Rossi at Le Mans|date=17. 5. 2015|accessdate=8. 9. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Hayden je na dirkah v Italiji in Kataloniji dvakrat zapored odstopil. V Mugellu je izpadel iz dirke v četrtem zavoju četrtega kroga, v Kataloniji pa je v uvodnem krogu, da bi se izognil trku, zapeljal s proge, nato pa je padel v 14. krogu v petem zavoju. Po dirki je izjavil, da je jezen in razočaran, ker je naredil toliko napak, ki so ga stale boljše uvrstitve.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2015/06/15/hayden-i-am-annoyed-with-myself/178142|title=Hayden: “I am annoyed with myself”|accessdate=8. 9. 2021|website=MotoGP}}</ref> Tudi na naslednji štirih zaporednih dirkah je ostal brez točk – najprej je bil trikrat zapored 16. na Nizozemskem, v Nemčiji in Indianapolisu, na Češkem je zaključil še mesto nižje. Na 12. dirki za Veliko nagrado Velike Britanije je osvojil 12. mesto, nato pa je v San Marinu ponovno ostal praznih rok, po tem, ko je končal na 17. mestu. V Aragonu, kjer je bil 15., in na Japonskem, kjer je osvojil 13. mesto, je Hayden osvojil svoje zadnje točke v karieri v MotoGP. Na dirki v Avstraliji je še tretjič v sezoni odstopil, tokrat zaradi tehničnih težav z motociklom.<ref>{{Navedi splet|url=https://ultimatemotorcycling.com/2015/10/18/2015-phillip-island-motogp-results-australia-gp-recap/|title=2015 Phillip Island MotoGP Results {{!}} Australia GP Recap|date=18. 10. 2015|accessdate=8. 9. 2021|website=Ultimate Motorcycling|last=Lieback|first=Ron}}</ref> Na zadnjih dveh dirkah ni več osvojil točk, v Maleziji je bil 16., v Valenciji pa 17. === Marc VDS Racing Team in Repsol Honda (2016) === ==== 2016 ==== [[File:Nicky Hayden and Jack Miller 2016 Phillip Island.jpg|thumb|right|Hayden in Jack Miller na dirki v Avstraliji leta 2016.]] Hayden je leta 2016 začel dirkati v svetovnem prvenstvu Superbike, vendar je v sezoni 2016 še dvakrat nastopil v elitnem motociklističnem razredu ob poškodbah voznikov Honde. Po tem, ko je zvezdnik ekipe Estrella Galicia 0,0 Marc VDS [[Jack Miller]] ostal brez dirke v Aragonu, je Honda kot zamenjavo poklicala Haydena.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2016/09/19/hayden-to-replace-miller-at-aragongp/211008|title=Hayden to replace Miller at #AragonGP|date=19. 9. 2016|accessdate=12. 12. 2021|website=MotoGP}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.worldsbk.com/en/news/2016/Hayden+confirmed+for+MotoGP+Aragon+ride|title=Hayden confirmed for MotoGP™ Aragon ride|date=19. 9. 2016|accessdate=12. 12. 2021|website=WorldSBK}}</ref> Dirko je končal na 15. mestu in s tem niz sezon v MotoGP z vsaj eno osvojeno točko podaljšal na 14. Dejal je, da je podcenil vlogo prilagajanja novim Michelinovim pnevmatikam, vendar je čez vikend pokazal napredek skozi kvalifikacije in novo dirko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/233941/1/hayden-i-wish-i-could-qualify-and-race-again|title=MotoGP Aragon: Hayden: I wish I could qualify and race again!|date=26. 9. 2016|accessdate=12. 12. 2021|website=Crash.net|last=Morrison|first=Neil}}</ref> Ponovno je bil kot zamenjava vpoklican za Veliko nagrado Japonske, ko je brez dirke zaradi zlomljene ključnice na prejšnji dirki v Avstraliji ostal Dani Pedrosa. Tako se je k Hondi vrnil prvič po letu 2008. Ostal je brez točk na 17. mestu, po tem, ko je trčil z Jackom Millerjem, ki ga je zamenjal dve dirki prej, v četrtem zavoju dirke in zapeljal s steze.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/234687/1/crutchlow-victorious-at-phillip-island|title=MotoGP Australia: Cal Crutchlow victorious at Phillip Island|date=23. 10. 2016|accessdate=12. 12. 2021|website=Crash.net|last=White|first=Kyle}}</ref> == Prvenstvo Superbike == 8. oktobra 2015 je bilo na tiskovni konferenci pred dirko za veliko nagrado Japonske sporočeno, da bo Hayden v sezoni 2016 dirkal v prvenstvu Superbike. Pri Hondini ekipi Ten Kate Racing je zamenjal [[Sylvain Guintoli|Sylvaina Guintolija]]. Njegov moštveni kolega je postal [[Michael van der Mark]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.worldsbk.com/en/news/2015/Honda+announces+2016+World+Superbike+riders|title=Honda announces 2016 World Superbike riders|date=8. 10. 2015|accessdate=22. 5. 2018|website=SBK Motul|publisher=|last=|first=}}</ref> === 2016 === Po dobrih rezultatih na predsezonskih testiranjih je Hayden prvi dve dirki na dirkališču Philip Island zaključil na devetem in četrtem mestu. V Assnu je osvojil prve stopničke, ko je bil tretji po veliki napaki vodilnih na dirki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/wsbk/news/229571/1/hayden-smiles-after-longawaited-rostrum-return|title=WSBK Assen, Netherlands: Hayden smiles after long-awaited rostrum return|date=19. 4. 2016|accessdate=22. 5. 2018|website=Crash|publisher=|last=|first=}}</ref> Za dirko v Sepangu je v kvalifikacijah dosegel četrto mesto, za Kawasakijevima [[Jonathan Rea|Jonathanom Reo]] in [[Tom Sykes|Tomom Sykesom]] ter Yamahinim [[Alex Lowes|Alexom Lowesom]]. Po osmem mestu na prvi dirki je Hayden dobro začel dirko v deževnem vremenu. Hitro je prehitel Lowesa in se pognal v lov za vodilnima Kawasakijevima dirkačema. Uspel je prehiteti oba in si ustvariti štiri sekunde prednosti pred Reo in Ducatijevima dirkačema [[Chaz Davies|Chazom Daviesom]] in [[David Giugliano|Davidom Giuglianijem]]. V zadnjih desetih krogih se je Giugliano prebil pred Reo in Daviesa in se približal Haydenu pred zadnjimi štirimi krogi. V zadnji krog je Hayden vstopil s sekundo prednosti, ki jo je uspel zadržati, s čimer je osvojil prvo dirko v prvenstvu Superbike in prvo zmago za Hondo v sezoni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/wsbk/race-report/230362/1/nicky-hayden-claims-debut-wsbk-victory|title=WSBK Sepang: Nicky Hayden claims debut WSBK victory|date=15. 5. 2016|accessdate=22. 5. 2018|website=Crash|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> === 2017 === [[File:Nicky Hayden - Phillip Island 2017.jpg|thumb|Hayden med dirko na Philip Islandu leta 2017.]] Tudi v novi sezoni je Hayden ostal pri ekipi Ten Kate Honda, ki se sedaj imenuje Red Bull Honda World Superbike Team. Njegov moštveni kolega je bil [[Stefan Bradl]]. Hayden je dosegal zelo povprečne rezultate. Njegova najboljša uvrstitev v sezoni je bilo 7. mesto na Tajskem. Zadnjič je dirkal na drugi tekmi v italijanskem Motulu 14. maja 2017, kjer je končal na 12. mestu. V času smrti je bil v skupnem seštevku uvrščen na 13. mesto. == Časti == FIM ga je pred dirko v Valencii novembra 2015 imenovala za legendo tega športa.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2015/11/06/nicky-hayden-becomes-motogp-legend/189085|title=Nicky Hayden becomes MotoGP™ Legend|date=6. 11. 2015|accessdate=19. 8. 2018|website=MotoGP.com|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2017 so nagrado AMA Horizon preimenovali v Haydenovo čast. Nagrado Nicky Hayden AMA Horizon se vsako leto podeli izjemnim amaterskim dirkačem v motokrosu in cestnem dirkanju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.americanmotorcyclist.com/Home/News-Story/ama-horizon-award-re-named-in-honor-of-inaugural-winner-and-2006-motogp-world-champion-nicky-hayden|title=AMA Horizon Award re-named in honor of inaugural winner and 2006 MotoGP World Champion Nicky Hayden|date=27. 6. 2017|accessdate=19. 8. 2018|website=AMA|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2018 so na Red Bullovi dirki za Veliko nagrado Amerik v zavoj številka 18 zapisali Haydenovo številko 69 in ga uradno imenovali Haydenov zavoj v njegovo čast.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2018/04/20/turn-18-renamed-hayden-hill-in-honour-of-nicky-hayden/255330|title=Turn 18 renamed Hayden Hill in honour of Nicky Hayden|date=20. 4. 2018|accessdate=15. 3. 2022|website=MotoGP}}</ref> 8. junija 2018 so v kraju Owensboro razkrili spominsko skulpturo Nickyja Haydena v čast pokojnemu domačemu prvaku. Izdelavo bronaste skulpture sta podprla mesto in družina Hayden, ustvaril pa jo je George Lundeen.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2018/06/09/nicky-hayden-statue-unveiled-in-owensboro/261759|title=Nicky Hayden statue unveiled in Owensboro|date=9. 6. 2018|accessdate=15. 3. 2022|website=MotoGP}}</ref> Istega leta je župan tega kraja Tom Watson 9. junij razglasil za dan Nickyja Haydena - datum predstavlja njegovo dirkaško številko 69.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.owensboro.org/post/city-of-owensboro-to-honor-nicky-hayden-with-sculpture?embed=0|title=City of Owensboro to Honor Nicky Hayden with Sculpture|date=4. 5. 2018|accessdate=15. 3. 2022|website=Owensboro}}</ref> Leta 2018 je Motociklistična dvorana slavnih AMA zaobšla tradicionalno petletno pravilo za upokojitev sprejem v hišo slavnih in so kot naslednjega izbrali prav Haydena. == Tekmovalna zgodovina == === Moto GP === * Ekipe: Repsol Honda, Ducati Corse, Drive M7 Aspar Team, Estrella Galicia 0,0 Marc VDS * Motocikli: Honda RC211V, Honda RC212V, Ducati Desmosedici, Honda RCV1000R, Honda RC213V-RS, Honda RC213V * Prva dirka: 6. april 2003, Suzuka, 7. mesto * Prve stopničke: 5. oktober 2003, Motegi, 3. mesto * Prva zmaga: 10. julij 2005, Mazda Raceway Laguna Seca * Število zmag: 3 * Število stopničk: 28 * Najvišja skupna uvrstitev: 1. mesto (2006) === Superbike svetovno prvenstvo === * Ekipe: American Honda, Honda World Superbike Team * Motocikli: Honda RC51, Honda CBR1000RR * Prva dirka: 14. julij 2002, Mazda Raceway Laguna Seca, 4. mesto * Prve stopničke: 16. april 2016, Assen, 3. mesto * Prva zmaga: 15. maj 2016, Sepang * Število zmag: 1 * Število stopničk: 4 * Najvišja skupna uvrstitev: 5. mesto (2016) === AMA Superbike prvenstvo === * Ekipe: American Honda, HRC * Motocikli: Honda RC51, Honda RC45 * Prva dirka: 18. april 1999, Willow Springs International Raceway, 12. mesto * Prve stopničke: 19. september 1999, Pikes Peak International Raceway, 3. mesto * Prva zmaga: 11. junij 2000, Road America * Število zmag: 17 * Število stopničk: 30 * Najvišja skupna uvrstitev: 1. mesto (2002) === AMA 600 Supersport === * Ekipe: American Honda, Erion Honda, HyperCycle Suzuki * Motocikli: Honda CBR600F3, Honda CBR600F4, Suzuki GSX-R600 * Prva zmaga: 26. april 1998, Willow Springs International Raceway * Število zmag: 6 * Najvišja skupna uvrstitev: 1. mesto (1999) === AMA 750 Superstock === * Ekipe: HyperCycle Suzuki * Motocikli: Suzuki GSX-R750 * Prva zmaga: 19. april 1998, Mazda Raceway Laguna Seca * Število zmag: 5 * Najvišja skupna uvrstitev: 4. mesto (1998) === AMA Formula Extreme === * Ekipe: Erion Honda * Motocikli: Honda CBR900RR * Prva zmaga: 17. april 1998, Willow Springs International Raceway * Število zmag: 7 * Najvišja skupna uvrstitev: 2. mesto (1999) ==Karierna statistika== ===Svetovno prvenstvo Supersport=== ====Dirke po sezonah==== ([[Predloga:Legenda rezultatov dirkačev v motošportih|legenda]]) ('''krepko''' so označene dirke, za katere je osvojil najboljši štartni položaj, ''poševna pisava'' pomeni dosežen najhitrejši krog) {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%" ! Leto ! Ekipa ! 1 ! 2 ! 3 ! 4 ! 5 ! 6 ! 7 ! 8 ! 9 ! 10 ! Uvrstitev ! Točke |- ! 1998 ! [[Suzuki]] | [[Donington Park|VBR]] | [[Autodromo Nazionale Monza|ITA]] | [[Circuito de Albacete|ŠPA]] | [[Nürburgring|NEM]] | [[Misano World Circuit Marco Simoncelli|SMR]] | [[Kyalami|JAR]] |style="background:#EFCFFF;"| [[Mazda Raceway Laguna Seca|ZDA]]<br />{{small|Ret}} | [[Brands Hatch|EVR]] | [[Red Bull Ring|AVT]] | [[TT Circuit Assen|NIZ]] ! brez ! 0 |} ===Svetovno prvenstvo Superbike=== ====Po sezonah==== {|class="wikitable" style=text-align:right !Sezona !Motocikel !Ekipa !Dirke !Zmage !Stopničke !Najboljši štartni položaji !Najhitrejši krogi !Točke !Uvrstitev |- ! 2002 | Honda RC51 | American Honda | 2 | 0 | 0 | 0 | 0 | 16 | 26. |- ! 2016 | Honda CBR1000RR | Honda World Superbike Team | 26 | 1 | 4 | 0 | 0 | 248 | 5. |- ! 2017 | Honda CBR1000RR | Red Bull Honda World Superbike Team | 10 | 0 | 0 | 0 | 0 | 40 | 17. |- ! Skupaj | | | '''38''' | '''1''' | '''4''' | '''0''' | '''0''' | '''304''' | |} ====Dirke po sezonah==== ([[Predloga:Legenda rezultatov dirkačev v motošportih|legenda]]) ('''krepko''' so označene dirke, za katere je osvojil najboljši štartni položaj, ''poševna pisava'' pomeni dosežen najhitrejši krog) {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%" |- !valign="middle" rowspan=2| Leto !valign="middle" rowspan=2| Motocikel !colspan=2| 1 !colspan=2| 2 !colspan=2| 3 !colspan=2| 4 !colspan=2| 5 !colspan=2| 6 !colspan=2| 7 !colspan=2| 8 !colspan=2| 9 !colspan=2| 10 !colspan=2| 11 !colspan=2| 12 !colspan=2| 13 !rowspan=2| Uvr !rowspan=2| Toč |- ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 |- ! 2002 ! [[Honda]] | [[Circuit Ricardo Tormo|ŠPA]] | [[Circuit Ricardo Tormo|ŠPA]] | [[Phillip Island Grand Prix Circuit|AVS]] | [[Phillip Island Grand Prix Circuit|AVS]] | [[Kyalami|JAR]] | [[Kyalami|JAR]] | [[Sportsland Sugo|JPN]] | [[Sportsland Sugo|JPN]] | [[Autodromo Nazionale Monza|ITA]] | [[Autodromo Nazionale Monza|ITA]] | [[Silverstone Circuit|VBR]] | [[Silverstone Circuit|VBR]] | [[EuroSpeedway Lausitz|NEM]] | [[EuroSpeedway Lausitz|NEM]] | [[Misano World Circuit Marco Simoncelli|SMR]] | [[Misano World Circuit Marco Simoncelli|SMR]] |style="background:#dfffdf;"| [[Mazda Raceway Laguna Seca|ZDA]]<br />{{small|4}} |style="background:#dfffdf;"| [[Mazda Raceway Laguna Seca|ZDA]]<br />{{small|13}} | [[Brands Hatch|VBR]] | [[Brands Hatch|VBR]] | [[Motorsport Arena Oschersleben|NEM]] | [[Motorsport Arena Oschersleben|NEM]] | [[TT Circuit Assen|NIZ]] | [[TT Circuit Assen|NIZ]] | [[Autodromo Enzo e Dino Ferrari|ITA]] | [[Autodromo Enzo e Dino Ferrari|ITA]] ! 26. ! 16 |- ! 2016 ! [[Honda]] |style="background:#dfffdf;"| [[Phillip Island Grand Prix Circuit|AVS]]<br />{{small|9}} |style="background:#dfffdf;"| [[Phillip Island Grand Prix Circuit|AVS]]<br />{{small|4}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Chang International Circuit|TAJ]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#dfffdf;"| [[Chang International Circuit|TAJ]]<br />{{small|5}} |style="background:#dfffdf;"| [[MotorLand Aragón|ARA]]<br />{{small|6}} |style="background:#EFCFFF;"| [[MotorLand Aragón|ARA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#FFDF9F;"| [[TT Circuit Assen|NIZ]]<br />{{small|3}} |style="background:#dfffdf;"| [[TT Circuit Assen|NIZ]]<br />{{small|6}} |style="background:#dfffdf;"| [[Autodromo Enzo e Dino Ferrari|ITA]]<br />{{small|9}} |style="background:#dfffdf;"| [[Autodromo Enzo e Dino Ferrari|ITA]]<br />{{small|8}} |style="background:#dfffdf;"| [[Sepang International Circuit|MAL]]<br />{{small|8}} |style="background:#FFFFBF;"| [[Sepang International Circuit|MAL]]<br />{{small|1}} |style="background:#dfffdf;"| [[Donington Park|VBR]]<br />{{small|5}} |style="background:#dfffdf;"| [[Donington Park|VBR]]<br />{{small|6}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Misano World Circuit Marco Simoncelli|ITA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#dfffdf;"| [[Misano World Circuit Marco Simoncelli|ITA]]<br />{{small|6}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Mazda Raceway Laguna Seca|ZDA]]<br />{{small|3}} |style="background:#dfffdf;"| [[Mazda Raceway Laguna Seca|ZDA]]<br />{{small|5}} |style="background:#FFDF9F;"| [[EuroSpeedway Lausitz|NEM]]<br />{{small|3}} |style="background:#dfffdf;"| [[EuroSpeedway Lausitz|NEM]]<br />{{small|10}} |style="background:#efcfff;"| [[Circuit de Nevers Magny-Cours|FRA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#dfffdf;"| [[Circuit de Nevers Magny-Cours|FRA]]<br />{{small|9}} |style="background:#dfffdf;"| [[Circuito Permanente de Jerez|ŠPA]]<br />{{small|4}} |style="background:#dfffdf;"| [[Circuito Permanente de Jerez|ŠPA]]<br />{{small|4}} |style="background:#dfffdf;"| [[Losail International Circuit|KAT]]<br />{{small|5}} |style="background:#dfffdf;"| [[Losail International Circuit|KAT]]<br />{{small|7}} ! 5. ! 248 |- ! 2017 ! [[Honda]] |style="background:#dfffdf;"| [[Phillip Island Grand Prix Circuit|AVS]]<br />{{small|11}} |style="background:#efcfff;"| [[Phillip Island Grand Prix Circuit|AVS]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#dfffdf;"| [[Chang International Circuit|TAJ]]<br />{{small|9}} |style="background:#dfffdf;"| [[Chang International Circuit|TAJ]]<br />{{small|7}} |style="background:#dfffdf;"| [[MotorLand Aragón|ARA]]<br />{{small|10}} |style="background:#efcfff;"| [[MotorLand Aragón|ARA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#dfffdf;"| [[TT Circuit Assen|NIZ]]<br />{{small|14}} |style="background:#dfffdf;"| [[TT Circuit Assen|NIZ]]<br />{{small|9}} |style="background:#efcfff;"| [[Autodromo Enzo e Dino Ferrari|ITA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#dfffdf;"| [[Autodromo Enzo e Dino Ferrari|ITA]]<br />{{small|12}} | [[Donington Park|VBR]] | [[Donington Park|VBR]] | [[Misano World Circuit Marco Simoncelli|ITA]] | [[Misano World Circuit Marco Simoncelli|ITA]] | [[Mazda Raceway Laguna Seca|ZDA]] | [[Mazda Raceway Laguna Seca|ZDA]] | [[EuroSpeedway Lausitz|NEM]] | [[EuroSpeedway Lausitz|NEM]] | [[Algarve International Circuit|POR]] | [[Algarve International Circuit|POR]] | [[Circuit de Nevers Magny-Cours|FRA]] | [[Circuit de Nevers Magny-Cours|FRA]] | [[Circuito Permanente de Jerez|ŠPA]] | [[Circuito Permanente de Jerez|ŠPA]] | [[Losail International Circuit|KAT]] | [[Losail International Circuit|KAT]] ! 17. ! 40 |} ===MotoGP=== ====Po sezonah==== {|class="wikitable" style=text-align:right !Sezona !Motocikel !Ekipa !Dirke !Zmage !Stopničke !Najboljši štartni položaj !Najhitrejši krog !Točke !Uvrstitev |- ! {{MGP|2003}} | Honda RC211V | Repsol Honda Team | 16 | 0 | 2 | 0 | 0 | 130 | 5. |- ! {{MGP|2004}} | Honda RC211V | Repsol Honda Team | 15 | 0 | 2 | 0 | 0 | 117 | 8. |- ! {{MGP|2005}} | Honda RC211V | Repsol Honda Team | 17 | 1 | 6 | 3 | 2 | 206 |style="background:#ffdf9f;"| '''3.''' |- ! {{MGP|2006}} | Honda RC211V | Repsol Honda Team | 17 | 2 | 10 | 1 | 2 | 252 |style="background:#FFFFBF;"| '''1.''' |- ! {{MGP|2007}} | Honda RC212V | Repsol Honda Team | 18 | 0 | 3 | 1 | 1 | 127 | 8. |- ! {{MGP|2008}} | Honda RC212V | Repsol Honda Team | 16 | 0 | 2 | 0 | 1 | 155 | 6. |- ! {{MGP|2009}} | Ducati GP9 | Ducati Marlboro Team | 17 | 0 | 1 | 0 | 0 | 104 | 13. |- ! {{MGP|2010}} | Ducati GP10 | Ducati Marlboro Team | 18 | 0 | 1 | 0 | 0 | 163 | 7. |- ! {{MGP|2011}} | Ducati GP11 | Ducati Team | 17 | 0 | 1 | 0 | 1 | 132 | 8. |- ! {{MGP|2012}} | Ducati GP12 | Ducati Team | 16 | 0 | 0 | 0 | 0 | 122 | 9. |- ! {{MGP|2013}} | Ducati GP13 | Ducati Team | 18 | 0 | 0 | 0 | 0 | 126 | 9. |- ! {{MGP|2014}} | Honda RCV1000R | Drive M7 Aspar | 13 | 0 | 0 | 0 | 0 | 47 | 16. |- ! {{MGP|2015 }} | Honda RC213V-RS | Aspar MotoGP Team | 18 | 0 | 0 | 0 | 0 | 16 | 20. |- !rowspan="2"| {{MGP|2016 }} |rowspan="2"| Honda RC213V | EG 0,0 Marc VDS |rowspan="2"| 2 |rowspan="2"| 0 |rowspan="2"| 0 |rowspan="2"| 0 |rowspan="2"| 0 |rowspan="2"| 1 |rowspan="2"| 26. |- | Repsol Honda Team |- ! Skupno | | | '''218''' | '''3''' | '''28''' | '''5''' | '''7''' | '''1698''' |} ====Po razredih==== {|class="wikitable" style=text-align:right !Razred !Sezone !1. dirka !1. stopničke !1. zmaga !Dirke !Zmage !Stopničke !Najboljši štartni položaji !Najhitrejši krogi !Točke !Naslovi prvaka |- ! MotoGP | 2003–2016 | align="left" | [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2003|Japonska 2003]] | align="left" | [[Motociklistična Velika nagrada Pacifika 2003|Pacifik 2003]] | align="left" | [[Motociklistična Velika nagrada ZDA 2005|ZDA 2005]] | 218 | 3 | 28 | 5 | 7 | 1698 | 1 |- |} ====Dirke po letih==== ([[Predloga:Legenda rezultatov dirkačev v motošportih|legenda]]) ('''krepko''' so označene dirke, za katere je osvojil najboljši štartni položaj, ''poševna pisava'' pomeni dosežen najhitrejši krog) {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Leto ! Motocikel ! 1 ! 2 ! 3 ! 4 ! 5 ! 6 ! 7 ! 8 ! 9 ! 10 ! 11 ! 12 ! 13 ! 14 ! 15 ! 16 ! 17 ! 18 ! Uvrstitev ! Točke |- ! {{MGP|2003}} ! [[Honda]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2003|JPN]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Južne Afrike 2003|JAR]]<br />{{small|7}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Španije 2003|ŠPA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Francije 2003|FRA]]<br />{{small|12}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Italije 2003|ITA]]<br />{{small|12}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2003|KAT]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2003|NIZ]]<br />{{small|11}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2003|VBR]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2003|NEM]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Češke 2003|ČEŠ]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2003|POR]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Brazilije 2003|BRA]]<br />{{small|5}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Pacifika 2003|PAC]]<br />{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Malezije 2003|MAL]]<br />{{small|4}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2003|AVS]]<br />{{small|3}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Valencije 2003|VAL]]<br />{{small|16}} | | ! 5. ! 130 |- ! {{MGP|2004}} ! [[Honda]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Južne Afrike 2004|JAR]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Španije 2004|ŠPA]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Francije 2004|FRA]]<br />{{small|11}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Italije 2004|ITA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2004|KAT]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2004|NIZ]]<br />{{small|5}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Brazilije 2004|BRA]]<br />{{small|3}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2004|NEM]]<br />{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2004|VBR]]<br />{{small|4}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Češke 2004|ČEŠ]]<br />{{small|Ret}} | [[Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2004|POR]] |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2004|JPN]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katarja 2004|QAT]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Malezije 2004|MAL]]<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2004|AVS]]<br />{{small|6}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Valencije 2004|VAL]]<br />{{small|Ret}} | | ! 8. ! 117 |- ! {{MGP|2005}} ! [[Honda]] |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Španije 2005|ŠPA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2005|POR]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Kitajske 2005|KIT]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Francije 2005|FRA]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Italije 2005|ITA]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2005|KAT]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2005|NIZ]]<br />{{small|4}} |style="background:#FFFFBF;"| '''[[Motociklistična Velika nagrada ZDA 2005|ZDA]]'''<br />{{small|1}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2005|VBR]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#FFDF9F;"| '''[[Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2005|NEM]]'''<br />{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Češke 2005|ČEŠ]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2005|JPN]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| ''[[Motociklistična Velika nagrada Malezije 2005|MAL]]''<br />{{small|4}} |style="background:#FFDF9F;"| ''[[Motociklistična Velika nagrada Katarja 2005|QAT]]''<br />{{small|3}} |style="background:#DFDFDF;"| '''[[Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2005|AVS]]'''<br />{{small|2}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Turčije 2005|TUR]]<br />{{small|3}} |style="background:#DFDFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Valencije 2005|VAL]]<br />{{small|2}} | !style="background:#FFDF9F;"| 3. !style="background:#FFDF9F;"| 206 |- ! {{MGP|2006}} ! [[Honda]] |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Španije 2006|ŠPA]]<br />{{small|3}} |style="background:#DFDFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katarja 2006|QAT]]<br />{{small|2}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Turčije 2006|TUR]]<br />{{small|3}} |style="background:#DFDFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Kitajske 2006|KIT]]<br />{{small|2}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Francije 2006|FRA]]<br />{{small|5}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Italije 2006|ITA]]<br />{{small|3}} |style="background:#DFDFDF;"| ''[[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2006|KAT]]''<br />{{small|2}} |style="background:#FFFFBF;"| ''[[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2006|NIZ]]''<br />{{small|1}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2006|VBR]]<br />{{small|7}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2006|NEM]]<br />{{small|3}} |style="background:#FFFFBF;"| [[Motociklistična Velika nagrada ZDA 2006|ZDA]]<br />{{small|1}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Češke 2006|ČEŠ]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Malezije 2006|MAL]]<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| '''[[Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2006|AVS]]'''<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2006|JPN]]<br />{{small|5}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2006|POR]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Valencije 2006|VAL]]<br />{{small|3}} | !style="background:#FFFFBF;"| 1. !style="background:#FFFFBF;"| 252 |- ! {{MGP|2007}} ! [[Honda]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katarja 2007|QAT]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Španije 2007|ŠPA]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Turčije 2007|TUR]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Kitajske 2007|KIT]]<br />{{small|12}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Francije 2007|FRA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Italije 2007|ITA]]<br />{{small|10}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2007|KAT]]<br />{{small|11}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2007|VBR]]<br />{{small|17}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2007|NIZ]]<br />{{small|3}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2007|NEM]]<br />{{small|3}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada ZDA 2007|ZDA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Češke 2007|ČEŠ]]<br />{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada San Marina 2007|SMR]]<br />{{small|13}} |style="background:#DFFFDF;"| '''''[[Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2007|POR]]'''''<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2007|JPN]]<br />{{small|9}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2007|AVS]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Malezije 2007|MAL]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Valencije 2007|VAL]]<br />{{small|8}} ! 8. ! 127 |- ! {{MGP|2008}} ! [[Honda]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katarja 2008|QAT]]<br />{{small|10}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Španije 2008|ŠPA]]<br />{{small|4}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2008|POR]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Kitajske 2008|KIT]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Francije 2008|FRA]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Italije 2008|ITA]]<br />{{small|13}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2008|KAT]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2008|VBR]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2008|NIZ]]<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2008|NEM]]<br />{{small|13}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada ZDA 2008|ZDA]]<br />{{small|5}} | [[Motociklistična Velika nagrada Češke 2008|ČEŠ]] |style="background:#FFFFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada San Marina 2008|SMR]]<br />{{small|DNS}} |style="background:#DFDFDF;"|[[ Motociklistična Velika nagrada Indianapolisa 2008|IND]]<br />{{small|2}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2008|JPN]]<br />{{small|5}} |style="background:#FFDF9F;"| ''[[Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2008|AVS]]''<br />{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Malezije 2008|MAL]]<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Valencije 2008|VAL]]<br />{{small|5}} ! 6. ! 155 |- ! {{MGP|2009}} ! [[Ducati]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katarja 2009|QAT]]<br />{{small|12}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2009|JPN]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Španije 2009|ŠPA]]<br />{{small|15}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Francije 2009|FRA]]<br />{{small|12}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Italije 2009|ITA]]<br />{{small|12}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2009|KAT]]<br />{{small|10}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2009|NIZ]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada ZDA 2009|ZDA]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2009|NEM]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2009|VBR]]<br />{{small|15}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Češke 2009|ČEŠ]]<br />{{small|6}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Indianapolisa 2009|IND]]<br />{{small|3}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada San Marina 2009|SMR]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2009|POR]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2009|AVS]]<br />{{small|15}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Malezije 2009|MAL]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Valencije 2009|VAL]]<br />{{small|5}} | ! 13. ! 104 |- ! {{MGP|2010}} ! [[Ducati]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Katarja 2010|QAT]]<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Španije 2010|ŠPA]]<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Francije 2010|FRA]]<br />{{small|4}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada Italije 2010|ITA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Velike Britanije 2010|VBR]]<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Nizozemske 2010|NIZ]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Katalonije 2010|KAT]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Nemčije 2010|NEM]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada ZDA 2010|ZDA]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Češke 2010|ČEŠ]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Indianapolisa 2010|IND]]<br />{{small|6}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada San Marina 2010|SMR]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična velika nagrada Aragona 2010|ARA]]<br />{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Japonske 2010|JPN]]<br />{{small|12}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Malezije 2010|MAL]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Avstralije 2010|AVS]]<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Portugalske 2010|POR]]<br />{{small|5}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada Valencije 2010|VAL]]<br />{{small|Ret}} ! 7. ! 163 |- ! {{MGP|2011}} ! [[Ducati]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Katarja 2011|QAT]]<br />{{small|9}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična velika nagrada Španije 2011|ŠPA]]<br />{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Portugalske 2011|POR]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Francije 2011|FRA]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Katalonije 2011|KAT]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| ''[[Motociklistična velika nagrada Velike Britanije 2011|VBR]]''<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Nizozemske 2011|NIZ]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Italije 2011|ITA]]<br />{{small|10}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Nemčije 2011|NEM]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada ZDA 2011|ZDA]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Češke 2011|ČEŠ]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Indianapolisa 2011|IND]]<br />{{small|14}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada San Marina 2011|SMR]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Aragona 2011|ARA]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Japonske 2011|JPN]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Avstralije 2011|AVS]]<br />{{small|7}} |style="background:#FFFFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada Malezije 2011|MAL]]<br />{{small|C}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada Valencije 2011|VAL]]<br />{{small|Ret}} ! 8. ! 132 |- ! {{MGP|2012}} ! [[Ducati]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Katarja 2012|QAT]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Španije 2012|ŠPA]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Portugalske 2012|POR]]<br />{{small|11}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Francija 2012|FRA]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Katalonije 2012|KAT]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Velike Britanije 2012|VBR]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Nizozemske 2012|NIZ]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Nemčije 2012|NEM]]<br />{{small|10}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Italije 2012|ITA]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada ZDA 2012|ZDA]]<br />{{small|6}} |style="background:#FFFFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada Indianapolisa 2012|IND]]<br />{{small|DNS}} | [[Motociklistična velika nagrada Češke 2012|ČEŠ]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada San Marina 2012|SMR]]<br />{{small|7}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada Aragona 2012|ARA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Japonske 2012|JPN]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Malezije 2012|MAL]]<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Avstralije 2012|AVS]]<br />{{small|8}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada Valencije 2012|VAL]]<br />{{small|Ret}} ! 9. ! 122 |- ! {{MGP|2013}} ! [[Ducati]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Katarja 2013|QAT]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Amerik 2013|AME]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Španije 2013|ŠPA]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Francije 2013|FRA]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Italije 2013|ITA]]<br />{{small|6}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada Katalonije 2013|KAT]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Nizozemske 2013|NIZ]]<br />{{small|11}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična velika nagrada Nemčije 2013|NEM]]<br />{{small|9}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična velika nagrada ZDA 2013|ZDA]]<br />{{small|8}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična velika nagrada Indianapolisa 2013|IND]]<br />{{small|9}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična velika nagrada Češke 2013|ČEŠ]]<br />{{small|8}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična velika nagrada Velike Britanije 2013|VBR]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada San Marina 2013|SMR]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Aragona 2013|ARA]]<br />{{small|9}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada Malezije 2013|MAL]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Avstralije 2013|AVS]]<br />{{small|7}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična velika nagrada Japonske 2013|JPN]]<br />{{small|9}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična velika nagrada Valencije 2013|VAL]]<br />{{small|8}} ! 9. ! 126 |- ! {{MGP|2014}} ! [[Honda]] |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katarja 2014|QAT]]<br />{{small|8}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Amerik 2014|AME]]<br />{{small|11}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Argentine 2014|ARG]]<br />{{small|11}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Španije 2014|ŠPA]]<br />{{small|11}} |style="background:#efcfff;"| [[Motociklistična Velika nagrada Francije 2014|FRA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#ffffff;"| [[Motociklistična Velika nagrada Italije 2014|ITA]]<br />{{small|DNS}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2014|KAT]]<br />{{small|12}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2014|NIZ]]<br />{{small|17}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2014|NEM]]<br />{{small|14}} | [[Motociklistična Velika nagrada Indianapolisa 2014|IND]] | [[Motociklistična Velika nagrada Češke 2014|ČEŠ]] | [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2014|VBR]] | [[Motociklistična Velika nagrada San Marina 2014|SMR]] |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Aragona 2014|ARA]]<br />{{small|9}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2014|JPN]]<br />{{small|14}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2014|AVS]]<br />{{small|10}} |style="background:#efcfff;"| [[Motociklistična Velika nagrada Malezije 2014|MAL]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Valencije 2014|VAL]]<br />{{small|13}} ! 16. ! 47 |- ! {{MGP|2015}} ! [[Honda]] |style="background:#CFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katarja 2015|QAT]]<br />{{small|17}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Amerik 2015|AME]]<br />{{small|13}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Argentine 2015|ARG]]<br />{{small|16}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Španije 2015|ŠPA]]<br />{{small|17}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Francije 2015|FRA]]<br />{{small|11}} |style="background:#efcfff;"| [[Motociklistična Velika nagrada Italije 2015|ITA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#efcfff;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2015|KAT]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2015|NIZ]]<br />{{small|16}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2015|NEM]]<br />{{small|16}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Indianapolisa 2015|IND]]<br />{{small|16}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Češke 2015|ČEŠ]]<br />{{small|17}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2015|VBR]]<br />{{small|12}} |style="background:#cfcfff;"| [[Motociklistična Velika nagrada San Marina 2015|SMR]]<br />{{small|17}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Aragona 2015|ARA]]<br />{{small|15}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2015|JPN]]<br />{{small|13}} |style="background:#efcfff;"| [[Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2015|AVS]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#cfcfff;"| [[Motociklistična Velika nagrada Malezije 2015|MAL]]<br />{{small|16}} |style="background:#cfcfff;"| [[Motociklistična Velika nagrada Valencije 2015|VAL]]<br />{{small|17}} ! 20. ! 16 |- ! {{MGP|2016}} ! [[Honda]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katarja 2016|QAT]] | [[Motociklistična Velika nagrada Argentine 2016|ARG]] | [[Motociklistična Velika nagrada Amerik 2016|AME]] | [[Motociklistična Velika nagrada Španije 2016|ŠPA]] | [[Motociklistična Velika nagrada Francije 2016|FRA]] | [[Motociklistična Velika nagrada Italije 2016|ITA]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2016|KAT]] | [[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2016|NIZ]] | [[Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2016|NEM]] | [[Motociklistična Velika nagrada Avstrije 2016|AVT]] | [[Motociklistična Velika nagrada Češke 2016|ČEŠ]] | [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2016|VBR]] | [[Motociklistična Velika nagrada San Marina 2016|SMR]] |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Aragona 2016|ARA]]<br />{{small|15}} | [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2016|JPN]] |style="background:#cfcfff;"| [[Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2016|AVS]]<br />{{small|17}} | [[Motociklistična Velika nagrada Malezije 2016|MAL]] | [[Motociklistična Velika nagrada Valencije 2016|VAL]] ! 26. ! 1 |} == Zasebno življenje == Rodil se je v [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoliški]] družini, s katero je vso življenje ohranil močno povezavo. Imel je svoje stanovanje v nadstropju nad preostalo družino, medtem ko so ostali dirkači razreda MotoGP živeli v Evropi.<ref>{{Navedi splet|url=http://classic.autosport.com/news/report.php/id/129797|title=Nicky Hayden funeral and memorial fund details announced|date=27. 5. 2017|accessdate=17. 8. 2017|website=Autosport|publisher=|last=Klein|first=Jamie}}</ref> Imel je dva brata, prav tako profesionalna motociklistična dirkača, Tommyja in Rogerja Leeja ter dve sestri Jenny in Kathleen. Leta 2010 je Tommy tekmoval v prvenstvu AMA, Roger Lee pa v prvenstvu Superbike. Na motociklu je nosil številko 69, ki jo je nekoč uporabljal tudi njegov oče. Ta se je večkrat pošalil, da jo je izbral zaradi tega, ker jo je mogoče prebrati tudi v primeru padca, ko se lahko motocikel obrne na glavo. Hayden se je maja 2016 zaročil z Jackie Marin.<ref>{{Navedi splet|url=https://twitter.com/Jackiemmarin/status/732680307846057984|title=It's been a good week|date=17. 5. 2016|accessdate=15. 3. 2022|website=Twitter}}</ref> == Smrt == 17. maja 2017 je Haydena med vožnjo s kolesom v bližini [[Rimini|Riminija]] v Italiji zbil avtomobil.<ref>{{Navedi splet|url=https://eu.usatoday.com/story/sports/motor/2017/05/17/superbike-race-nicky-hayden-hit-by-car-bicycle-italy/101803180/|title=American Superbike rider Nicky Hayden hit by car while cycling|date=17. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=USA TODAY|publisher=|last=|first=}}</ref> Hayden je kolesaril sam, do nesreče pa je prišlo okoli 14. ure po srednjeevropskem poletnem času. Zgodaj zjutraj tistega dne je tekel s Kevinom Schwantzom, ki ga je tudi povabil, da bi popoldne kolesaril z njim, vendar je Schwantz odklonil, saj ni imel kolesa pri roki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gpone.com/en/2017/05/22/sbk/schwantz-sensational-revelation-i-should-have-been-riding-with-hayden.html|title=SBK, Schwantz, sensational revelation: "I should have been riding with Hayden''|date=22. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=GP One|publisher=|last=|first=}}</ref> Zgodaj popoldne je Hayden na kratko kolesaril s prijateljem Denisom Pazzaglinijem. Njuna skupna fotografija je tudi zadnja Haydenova fotografija na [[Instagram|Instagramu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/BUKolt_jeNM/|title=Nicky Hayden's Final Instagram Photo|date=|accessdate=5. 9. 2019|website=Instagram|publisher=|last=|first=}}</ref> Do nesreče je prišlo na križišču cest Ca 'Raffaelli in Tavoleto v Misanu Adriatico. Hayden je potoval zahodno po cesti Ca' Raffaelli, ko je naletel na avtomobil peugeot 206 CC, ki je zapeljal na ulico, da bi prečkal ulico Tavoleto. Po poročanju italijanskega časnika ''La Gazzetta dello Sport'' je hišna nadzorna kamera, nameščena nekaj metrov stran od križišča, posnela celotno nesrečo. Hayden se očitno ni zaustavil pred stop znakom in ga je verjetno zmotil njegov [[iPod]], ki so ga preiskovalci našli na kraju nesreče.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gazzetta.it/Moto/moto-GP/22-05-2017/hayden-emerge-video-cause-incidente-200476164367.shtml|title=Hayden, spunta un video sull'incidente: non si sarebbe fermato allo stop (Hayden, a video about the accident surfaces: he didn't halt at a stop sign )|date=22. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=Gazzetta|publisher=|last=|first=}}</ref> Voznik avtomobila je izjavil, da je bil na poti na delo, ko je Hayden prevozil znak stop in se nenadoma pojavil pred njim. Trčenju se ni mogel izogniti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.todocircuito.com/noticias/14652-atropello-nicky-hayden-italia.html|title=El conductor que arrolló a Hayden asegura que éste se saltó un STOP y no pudo hacer nada|date=19. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=Todocircuito|publisher=|last=|first=}}</ref> Hitrost avtomobila ni bila znana, vendar je bil trk Haydena z vetrobranskim steklom dovolj močan, da ga je popolnoma razbil in padel čez avtomobilsko streho. Njegovo kolo so našli v bližnjem jarku s počenim okvirjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gpone.com/en/2017/05/17/sbk/nicky-hayden-the-photos-of-the-terrible-accident.html|title=SBK, Nicky Hayden, The photos of the terrible accident|date=17. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=GP One|publisher=|last=|first=}}</ref> Občinska policija iz [[Riccione|Riccioneja]] je v preiskavo vključila tudi videoposnetek nesreče, o ugotovitvah pa so nameravali poročati julija istega leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gpone.com/en/2017/05/22/sbk/nicky-hayden-accident-shocking-video-emerges.html|title=SBK, Nicky Hayden accident, shocking video emerges|date=22. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=GP One|publisher=|last=|first=}}</ref> Hayden je bil s hudimi poškodbami odpeljan v bolnišnico v Rimini, nato pa so ga zaradi možnosti operacije premestili na glavni travmatološki oddelek bolnišnice Maurizio Bufalini v [[Cesena|Ceseni]]. Poškodbe so bile tako hude, da ga niso dali v umetno [[Koma|komo]] in ga niso operirali. Ali je bil Hayden v zadnjih dneh sploh pri zavesti ali v naravni komi, ni znano.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.roadracingworld.com/news/nicky-hayden-earl-hayden-decries-fake-news/|title=Nicky Hayden: Earl Hayden Decries Fake News|date=19. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=Road Racing World|publisher=|last=Ulrich|first=John}}</ref> Obseg Haydenovih poškodb je bil opisan kot politravma, ki je vključevala hudo travmatično poškodbo možganov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skynews.com.au/|title=MotoGP star Hayden dies after bicycle crash|date=23. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=Sky News Australia|publisher=|last=|first=}}</ref> Utrpel je tudi zlom stegnenice, zlom medenice in več zlomov vretenc. Zaradi poškodb je bil nameščen na oddelek intenzivne nege, kjer je dobival življenjsko podporo z aparatov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.repubblica.it/sport/vari/2017/05/17/news/superbike_hayden_investito_in_bici_e_in_gravi_condizioni-165666368/|title=Superbike, Hayden investito in bici: danno cerebrale preoccupante|date=17. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=La Repubblica|publisher=|last=|first=}}</ref> Pet dni po nesreči in brez znakov okrevanja je Hayden 22. maja 2017 umrl v bolnišnici.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.repubblica.it/sport/vari/2017/05/22/news/hayden_morte_incidente-165755786/|title=Hayden non ce l'ha fatta: il pilota è morto dopo 5 giorni di coma|date=22. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=La Repubblica|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/sport/2017/may/22/nicky-hayden-dies-bike-crash-motogp-superbikes|title=Nicky Hayden, former MotoGP world champion, dies five days after bike crash|date=22. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=The Guardian|publisher=|last=Lutz|first=Tom}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motofire.com/2017/05/official-statement-nicky-hayden-died-injuries/|title=Official Statement: Nicky Hayden has died from his injuries|date=22. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=Moto Fire|publisher=|last=|first=}}</ref> Star je bil 35 let. Septembra 2017 so objavili rezultate preiskave nesreče.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.revzilla.com/common-tread/italian-officials-release-report-on-fatal-nicky-hayden-crash|title=Italian officials release report on fatal Nicky Hayden crash|date=28. 9. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=Revzilla|publisher=|last=Gardiner|first=Mark}}</ref> Poročilo je 70 % krivde za nesrečo pripisalo vozniku avtomobila, 30 % pa Haydenu. Voznik avtomobila naj bi vozil približno 73 km/h v območju z najvišjo dovoljeno hitrostjo 50 km/h. Znakov zaviranja pred trčenjem niso našli. Hayden je vozil s hitrostjo 20 km/h in je zapeljal na križišče brez upoštevanja znaka stop. == Viri == {{Sklici|3}} == Glej tudi == * [[Seznam svetovnih prvakov v motociklizmu]] {{start box}} {{s-sports}} {{succession box|title= Prvak [[MotoGP]] |before= [[Valentino Rossi]]|years=[[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 2006|2006]]|after= [[Casey Stoner]]}} {{end box}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Nicky Hayden}} * [https://www.motogp.com/en/riders/profile/Nicky+Hayden/ Nicky Hayden] na MotoGP.com {{ikona en}} * [https://www.worldsbk.com/en/rider/Nicky+Hayden/803/ Nicky Hayden] na WorldSBK.com {{ikona en}} * [https://resultados.as.com/resultados/ficha/deportista/nicky_hayden/29219/ Nicky Hayden] na AS.com {{ikona es}} * [https://nickyhayden.com/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} {{Repsol Honda}} {{MotoGPprvaki}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Hayden, Nicky}} [[Kategorija:Motociklistični dirkači]] [[Kategorija:Ameriški dirkači]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] 3fgfzwnmtzriuebme5d7tysp3gnwbhp 0 437216 5736839 5710697 2022-08-20T06:46:43Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name=Commander 112/114 |image=N6010Y.jpg|Commander 114B N6010Y |caption=Commander 114B }}{{Infobox aircraft type |type=Štirisedežno kompleksno [[športno letalo]] |manufacturer= [[North American Aviation|North American Rockwell]] 1970-73 <br> [[Rockwell International|Rockwell International]] 1973-80 <br> Commander Aircraft Co. 1992-02 <br> |designer= North American Rockwell <br> Aero Commander <br> Commander Aircraft Company |first flight=04.12.1970 |introduced=1972 model 112 <br> 1976 model 114 <br> 1992 model 114B <br> 2000 model 115 (certifikat 114) |retired= |status= Izven proizvodnje, lastnik certifikata: <br> * Original: Rockwell International, Commander Aircraft Division 1972-81 <br> * Gulfstream Aerospace Corporation 1981-88 <br> * CAC Commander Aircraft Company 1988-05 <br> * CPAC Commander Premier Aircraft Corporation 2005- |primary user= Zasebniki, aeroklubi in letalske šole |more users=<!--up to three more. please separate with <br/>.--> |produced=1972-1980 Rockwell International <br> 1992-2002 CAC Commander Aircraft Company <br> 2005-2012 CPAC - rezervni deli |number built= Commander 111: 2 <br> Commander 112: 803 <br> Commander 114: 501 <br> Commander 114B &TC: 154 <br> Commander 115: 30 |unit cost= 112 osnovni <br> $24,750<ref name="AV Web Commander 112/114">{{navedi novice| url=https://www.avweb.com/features/used-aircraft-guide-commander-112-114/|title=Used Aircraft Guide: Commander 112/114|work= AV Web|date=25.11.2009 |accessdate=06.2.2021}}</ref> 1972 ($153,243 v 2020)<br> 112 IFR opremljen <br> $36,750<ref name="AV Web Commander 112/114">{{navedi novice| url=https://www.avweb.com/features/used-aircraft-guide-commander-112-114/|title=Used Aircraft Guide: Commander 112/114|work= AV Web|date=25.11.2009 |accessdate=06.2.2021}}</ref> 1972 ($227,543 v 2020)<br>114B IFR inštrumenti in autopilot <br> $412,000<ref name="Commander 112/114 The Aviation Consumer">{{navedi novice| url=https://www.aviationconsumer.com/aircraftreviews/commander-112-114-3/|title=Commander 114|work= The Aviation Consumer|date=29.11.2019 |accessdate=06.2.2021}}</ref> 1999 ($640,040 v 2020) |developed from=}} |} '''Rockwell Commander 112, 114''' - '''AC11''' je [[Združene države Amerike|ameriško]] štirisedežno visoko zmogljivo nizkokrilno enomotorno [[letalo]], ki ga je razvila družba [[North American Aviation|North American Rockwell]] (kasneje [[Rockwell International]]). Predstavljen leta 1972, močnejšo različico '''Rockwell Commander 114''' so predstavili leta 1976 z 260 BHP IO-540'''.''' Commander je bil razvit kot udobno in prostorno potovalno letalo v konkurenci: [[Beechcraft Bonanza]], [[Mooney M20]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]] in Piper Saratoga. Kabina je široka 47 palcev (1,194 m) in visoka 49 palcev (1,245 m), velja za zasnovo z najbolj prostorno kabino enomotornega 4 sedežnega letala iz tega obdobja (v primerjavi z [[Piper PA-28 Cherokee|P28R]] pri 41 palcih krat 38 palcih), ki je bližja dvomotornim letalom kot drugim enomotornim. Letalo ima elegantni videz ter vrata iz obeh strani. Proizvodnja je bila ustavljena leta 1980 in tipska licenca prodana [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]]-u, ki ni pričel proizvodnje enomotornih letal in je leta 1988 prodal pravice Randallu Greenu, ki je ustanovil CAC Commander Aircraft Company za podporo obstoječim letalom in izdelavo novih letal. Leta 1992 je družba '''CAC''' '''Commander Aircraft Company''' pričela s proizvodnjo z izboljšanim modelom '''Commander 114B'''. Proizvodnja je bila ustavljena leta 2002 zaradi stečaja. Med leti 2005 in 2012 je rezervne dele proizvajala družba: '''CPAC''' '''Commander Premier Aircraft Corporation''', katera je tudi trenutna lastnica certifikata. Vse skupaj je bilo narejenih 1490 letal od tega 184 v letih 1992-2002. ==Razvoj== [[File:The Rockwell Commander 112 (831441070).jpg|The Rockwell Commander 112 (831441070)|thumb|right|Commander 112]] [[File:Rockwell Commander 112A AN0692879.jpg|thumb|Rockwell Commander 112A AN0692879thumb|right|Commander 112A]] [[File:Rockwell Commander 112TCA. RA-0988g taxing (4063926160).jpg|thumb|112TCA nočni taksi]] [[File:G-JURG Rockwell 114 CVT(1) (20167646096).jpg|thumb|G-JURG Rockwell 114 CVT(1) (20167646096)|right|Commander 114A]] [[File:Rockwell Commander 114B Private LX-JTB, LUX Luxembourg (Findel), Luxembourg PP1342633564.jpg|thumb|Commander 114B]] [[File:Rockwell Commander 112TC Private N4578W, LUX Luxembourg (Findel), Luxembourg PP1352652203.jpg|thumb|Rockwell Commander 112TC]] [[File:Rockwell Commander 112A AN0666409.jpg|thumb|Rockwell Commander 112A]] [[File:N6081F Rockwell Commander 114 (26570335562).jpg|thumb|Rockwell Commander 114B z FIKI]] === Originalna zasnova === [[File:G-BDKW (43978135615).jpg|thumb|Lepo razvidno zelo visoko podvozje letala Commander]] [[File:Family photo on a runway after landing.Rockwell Commander 112TCA. RA-0988g. (4063430078).jpg|thumb|Izredno širok trup letala Rockwell Commander 112TCA]] [[File:Rockwell Commander 112TCA. RA-0988g. (4063928006).jpg|thumb|Specifične linije letala Rockwell Commander 112TCA]] [[File:Rockwell Commander 112TCA. RA-0988g. (4063927650).jpg|thumb|Izrazito velike vstopne odprtine na modelu 112TCA]] Leta 1970 je divizija Aero Commander korporacije North American Rockwell razvijala novo konstrukcijo letala, ki bi pokrival potrebe od štiri sedežnega enomotornega letala s fiksnim podvozjem do dvomotornega šest sedežnega letala z uvlačljivim podvozjem. Prvi produkt tega programa sta bila dva prototipa Commander 111: štiriseda z fiksnim podvozjem in Commander 112: štirised z uvlačljivim podvozjem. Družba se je odločila, da bodo v proizvodnjo uvedli samo letalo Commander 112 z uvlačljivim podvozjem. Letalo je imelo sodoben videz in veliko kabino, ki ga je ločila od starejših modelov, kot sta Piper Cherokee Arrow in Beechcraft Bonanza ter Mooney M20. Eden od kritikov je zapisal: Če bi ljudje kupovali letala samo na podlagi videza in prostornosti, bi bilo na letališčih verjetno veliko več letal Commander. Ta avion ima sodoben izgled in elegantne linije, ki jih pri številnih letalih, ki so nastala v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja ni. Dizajn nosa, visoki rep in mogočno podvozje letalo takoj loči od svojih tekmecev v kategoriji enomotornih batnih letal. Prav tako je njegova prostornost kabine bližja dvomotornim šest sedežnim letalom kot pa enomotornim štirisedežnim letalom. Prototip letala Commander 112 je strmoglavil, ker je med testiranjem odpovedal rep, kar je privedlo do preoblikovanja repnih površin in dodatne okrepitve repa. Prav tako je privedlo do konstrukcijskih sprememb, ki so še dodatno povečale težo letala. Zaradi tega je bil prototip Commander 112 resno podhranjen, poganjal ga je karburatorski motor Lycoming O-360 z močjo 180 BHP (134 kW). Zasnova letala je bila narejena v skladu z novimi standardi certifikacije FAR 23 za lahka letala s poudarkom na odzivu na sunke in predvidevanjem utrujenosti materiala. Pri zasnovi so v celoti bili upoštevni ti novi certifikacijski standardi, kar je Rockwell močno oglaševal pri trženju. Na žalost je ta težka zasnova precej vplivala tudi na zmogljivosti in kljub čistim linijam je bil originalni Commander 112 nekoliko počasnejši od podobnih letal, kot je Piper Arrow, ki je bil narejen po starih ohlapnejših standardih. Vse rekonstrukcije so odložile dobavo prvega serijskega letala pozno v leto 1972. Serijski Commander 112 je imel injektorski motor IO-360 z močjo 200 BHP (149 kW). Tudi pri tem motorju je bilo splošno mnenje pilotov, da je bilo letalo podhranjeno z močjo. Večja težava je še bila z kompozitnimi vrati iz steklenih vlaken, ki se niso dobro prilegala in so puščala ter so se rada odprla med letenjem. Leta 1974 po 123 serijsko proizvedenih letalih je bilo narejenih cel kup modifikacij pri osnovnem modelu 112. Commander 112A je bil predstavljen leta 1974, ki je predstavljal modificiran model 112. Nova vrata so bila aluminijasta, kar je še dodatno prispevalo k teži ampak je bil nivo hrupa nižji. Krilo je bilo rekonstruirano za večjo količino goriva iz standardnih 48 USGal na opcijskih 68 USGal in povečano maksimalno vzletno težo za 100 lb na 2650 lb. To je bila najbolj proizvajana varianta modela 112 saj so ga naredili v 364 primerkih. Commander 112TC je bil predstavljen leta 1976 z prisilno polnjenim karburatorskim Lycoming TO-360 in 210 BHP ter povečano maksimalno vzletno težo na 2850 lb. Model 112TC je imel večji razpon kril za 810 mm in je lahko letel na 20 000 ft do 160 vozlov. Težava modela 112TC je bila, da je vertikalna hitrost vzpenjanja nizka in je lahko dosegel optimalno višino križarjenja samo na dolgih poletih. Narejenih je bilo 108 letal. Commander 112B je bil predstavljen leta 1977 z povečanim razponom kril iz modela 112TC, kar mu je vzdignilo maksimalno vzletno težo na 2800 lb in mu dalo uporabne teže 1000 lbs (454 kg). Narejenih je bilo 46 letal. Proizvodnja modela 112B se je končala leta 1979. Commander 112TCA "Alpine" je imel novo avioniko s triosnim avtopilotom. Ta je ponudil malo več zmogljivosti kot prvotni 112TC in je bil dražji. Narejenih je bilo 160 letal. Model je ostal v proizvodnji do leta 1980. === Model 114 === Commander 114 je bil predstavljen leta 1976 z atmosferskim šestvaljnim Lycoming IO-540 in 260 BHP. Namen modela 114 je bil odpravit pomankljivosti Commanderja 112, predvsem podhranjenost po moči. Commander 114 je ponujal boljši motor za to konstrukcijo letala in je nudil približno isto hitrost kot Turbo 112TC ampak že pri nižjih višinah in dodatno zalogo moči, kar mu je dalo boljšo vertikalno hitrost vzpenjanja. To je bila najbolj proizvajana varianta saj so ga naredili v 460 primerkih. Model Commander 114A "Gran Turismo" je leta 1979 ponujal nov propeler s tremi lopaticami in večjo maksimalno vzletno težo 3.250 lb (1.474 kg). Model 114A je ostal v proizvodnji do leta 1980. Narejenih je bilo 41 letal. Modela 112TCA in 114A sta ostali v proizvodnji do leta 1980, ko je Rockwell ustavil proizvodno linijo s približno 1300 dostavljenimi različnimi modeli letal Commander. Po koncu proizvodnje je Rockwell leta 1981 prodal licenco Aero Commander družbi Gulfstream American. Gulfstreama je zanimal le dvomotorni Turbo Commander in ni nadaljeval proizvodnje serije 112/114. Leta 1988 je Gulfstream prodal pravice Randallu Greeneu, ki je ustanovil družbo Commander Aircraft Company za podporo obstoječim letalom in izdelavo novih letal. === Model 114B === Zasnova predhodnega letala 114A je bila dokaj obsežno posodobljena in ponovno certificirana kot Commander 114B leta 1992. Med spremembami so bili nov pokrov motorja, okrepitev zmaja letala, spremembe različnih dovodov zraka in nov propeler. Preko 2000 modifikacij je izboljšalo hitrost križarjenja za občutnih 8 vozlov (15 km / h; 9,2 mph), zaradi česar je bolj konkurenčen podobnim modelom drugih družb. Pomembnejše nadgradnje so bile izvedene v notranjosti, ki je prejela visoko kakovostno usnjeno oblazinjenje oblazinjenja, bralne svetilke, boljšo zvočno izolacijo in opcijsko zmogljivo klimatsko napravo. En kupec je to povzel kot "notranjost je nadvse prostorna in je bolj podobna luksuznemu avtomobilu". Leta 1995 so dodali model 114TC, različico 114B s turbo polnjenim motorjem z močjo 270 BHP, predvsem za izboljšanje križarjenja na visoki nadmorski višini na nekaj več kot 200 vozlov (370 km / h; 230 mph). Podjetje je letalo tržilo predvsem na ne tradicionalnih trgih, in sicer med vodstvenimi Wall Streeta prek The Wall Street Journal, Forbes in Fortune ter na managerjih Bližnjega vzhoda, za katere je bil dodan izredno močan klimatski sistem. V letih 2000-2002 so komercialno tržili Commanderja 114B in 114TC kot 115 in 115TC letalo je bilo še vedno certificirano kot model 114B. Ta letala so imela 90 USGal rezervoarje in novejšo avioniko. Proizvodnja se je končala leta 2002, potem ko je bilo zgrajenih 154 114B in turbo 114TC, ter okoli 30 letal Commander 115. Commander Aircraft Co. je bil likvidiran. Med Leti 2005 in 2012 je CPAC Commander Premier Aircraft Corporation proizvajala izključno rezervne dele. === Modifikacije === Jim Richards je kupil model Commander 114 letnik 1977 in ni bil navdušen nad njegovo zmogljivostjo ter začel iskati rešitev. Našel je motor Lycoming IO-580, ki je bil predstavljen leta 1997. Ta je približno enake velikosti kot IO-540 in le nekoliko težji, vendar ponuja 320 BHP, kar je bistven napredek v primerjavi z 260 BHP pri 114. Richards je ustanovil družbo Aerodyme Corporation za prodajo in servis predelave motorjev in propelerja ki mu ustreza. To modifikacijo imenujemo "Super Commander". Cena STC motor plus nov propeler znaša okoli $92,000. Retrofitirane variante s sistemom proti zaledenitvi t.i. FIKI=flight into known icing conditions. Sistem ščiti prednje robove letala, vetrobran in propeler. To modifikacijo imenujemo "Commander FIKI". Cena STC FIKI in inštalacija znaša okoli $45,000. ==Variante== === 111 North American Rockwell (1970) === :Fiksno pristajalno podvozje, 180 BHP Lycoming O-360 z uplinjačem, na 75% moči 120 vozlov, leto 1970, 2 prototipa === 112 '''Rockwell Commander''' (1972-1980) === :Serijska varianta z uvlačljivim podvozjem, 200 BHP Lycoming IO-360 z injektorskim motorjem, ekonomična hitrost križarjenja na 55% moči 119 vozlov in hitrost pri 75% moči 135 vozlov, 48 USG, MTOM 2550 lbs, servisna višina 13 900 čevljev, leto 1972, 125 proizvedenih ;112A :Ojačana varianta 112 z povečano maksimalno vzletno težo na 2650 lbs, opcija 68 USG, leto 1974, 364 proizvedenih ;112B :Varianta 112A z dodatno povečano maksimalno vzletno težo, ekonomična hitrost križarjenja na 55% moči 128 vozlov in hitrost pri 75% moči 142 vozlov, MTOM 2800 lbs, 1979, 46 proizvedenih ;112TC :Varianta 112A s prisilnim polnjenem motorja, 210 BHP TO-360, opremljena z uplinjačem, servisna višina 20 000 čevljev, ekonomična hitrost križarjenja na 55% moči 137 vozlov in hitrost pri 75% moči 163 vozlov na 16 000 čevljih , MTOM 3250 lbs, servisna višina 20 000 čevljev leto 1976, 108 proizvedenih ;112TCA or Alpine Commander :Varianta 112TC z dodatno povečano maksimalno vzletno težo, podobna 112, 160 proizvedenih === 114 '''Rockwell Commander''' (1976-1980) === :Varianta 112 opremljena z šest valjnim injektorskim motorjem, 260BHP, Lycoming IO-540, ekonomična hitrost križarjenja na 55% moči 131 vozlov in hitrost pri 75% moči 152 vozlov, leto 1976 460 proizvedenih ;114A or Gran Turismo :Nadgrajena varianta podobna 112B, maksimalna horizontalna hitrost pri 75% moči 152 vozlov, leto 1979, 41 proizvedenih === 114B '''Commander Aircraft Company''' (1992-2002) === :Močno modificirana varianta 114A proizvedena v CAC Commander Aircraft Co., nov propeler, nov 28V DC električni sistem, izboljšan kataputaž motorja, 8 vozlov hitrejši od 114A, ekonomična hitrost križarjenja na 55% moči 149 vozlov in hitrost pri 75% moči 160 vozlov in 164 vozlov na polni moči, 260 BHP, Lycoming IO-540, leto 1992, proizvedenih 127 letal [[File:Commander 114B taxiing at Wagga Wagga Airport.jpg|Commander 114B taxiing at Wagga Wagga Airport|thumb|right|Elegantne linije letala Commander 114B/115, ki je 8 kts hitrejši od 114A]] ;114TC :Varianta 114B s prisilnim polnjenjem in 270 BHP maksimalna horizontalna hitrost na višini 17 500 čevljev 177 vozlov, 260 BHP, Lycoming TIO-540, servisna višina 25 000 čevljev, leto 1995, proizvedenih 27 letal === 115 === :Uradno certificiran kot varianta 114B in v osnovi identičen, komercialno ime 115 in 115TC oba z Garmin 530 in 90 USGal rezervarji. Maksimalna horizontalna indicirana hitrost 164 vozlov, v križarjenju na 75% moči resnična zračna hitrost 160 vozlov, leto 2000, proizvedenih 30 letal Leta 2002 je bila proizvodnja ustavljena zaradi stečaja družbe: CAC Commander Aircraft Company. Med leti 2005 in 2012 je družba CPAC Commander Premier Aircraft Corporation, proizvajala izključno rezervne dele za letala in je tudi še trenutna lastnica certifikata. === Modifikacije === ;114/115 Super Commander :Retrofitirane variante: 114, 114A, 114B, 114TC in 115 z STC, novi 320BHP Lycoming IO-580-B1A, novi 3 kraki Hartzell Scimitar propeler in novi Aerodyme Ram Induction System. Modifikacija doda do 22 vozlov hitrosti na pram 114B. Maksimalna horizontalna indicirana hitrost 185 vozlov v križarjenju resnična zračna hitrost 175 vozlov. Cena STC motor plus nov propeler $92,000. ;Commander 114 in 115 FIKI :Retrofitirane variante: 114B, 114TC, 115, 115TC s sistemom proti zaledenitvi t.i. FIKI=flight into known icing conditions. Masa dodatnega sistema 52 lbs in 64.4 lbs masa tekočine, kar skupno maso zaokroži na 116.4 lbs. Sistem ščiti prednje robove letala, vetrobran in propeler, avtomija delovanja do 2.5h z enim polnjenjem tekočine Cena STC z vgradnjo znaša okoli $45,000. === Pregled Variant === {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" ! Varianta ! Motor ! Moč ! Max hitrost ! MTOW ! Rezervarji ! Proizvedenih ! Čas proizvodnje |- | 111 | Lycoming O-360 | 180 BHP | 120 kts 75% FL50 | 2550 lbs | 50 USG | 2 | 1971 |- | 112 | Lycoming IO-360 | 200 BHP | 135 kts 75% FL60 | 2550 lbs | 50 USG | 125 | 1970-74 |- | 112A | Lycoming IO-360 | 200 BHP | 135 kts 75% FL60 | 2650 lbs | 50/70 USG | 364 | 1974-79 |- | 112TC | Lycoming TO-360 | 210 BHP | 151 kts 75% FL100 | 3250 lbs | 70 USG | 108 | 1976-77 |- | 112B | Lycoming IO-360 | 200 BHP | 142 kts 75% FL60 | 2800 lbs | 70 USG | 46 | 1977-80 |- | 112TCA <br> Alpine Commander | Lycoming TO-360 | 210 BHP | 151 kts 75% FL100 | 2950 lbs | 70 USG | 160 | 1977-80 |- | 112 Hot Shot <br> (STC) | Lycoming IO-360 +T | 200 BHP | 142 kts 75% FL100 | +26 lbs | nespremenjeno | N/A | 1992- |- | 114 | Lycoming IO-540 | 260 BHP | 152 kts 75% FL60 | 3140 lbs | 70 USG | 460 | 1976-79 |- | 114A <br> Gran Turismo | Lycoming IO-540 | 260 BHP | 152 kts 75% FL60 | 3250 lbs | 70 USG | 41 | 1979-80 |- | 114 Hot Shot <br> (STC) | Lycoming IO-540 +T | 260 BHP | 152 kts 75% FL100 | 3250 lbs | 70 USG | N/A | 1992- |- | 114B | Lycoming IO-540 | 260 BHP | 160 kts 75% FL65 | 3250 lbs | 70 USG | 127 | 1992-2000 |- | 114TC | Lycoming TIO-540 | 270 BHP | 170 kts 75% FL125 | 3305 lbs | 90 USG | 27 | 1995-2000 |- | 115 | Lycoming IO-540 | 260 BHP | 160 kts 75% FL65 | 3250 lbs | 90 USG | 15 | 2000-2002 |- | 115TC | Lycoming TIO-540 | 270 BHP | 170 kts 75% FL125 | 3305 lbs | 90 USG | 15 | 2000-2002 |- | 114/115 <br> Super Commander STC | Lycoming IO-580 | 320 BHP | 175 kts 75% FL75 | nespremenjeno | nespremenjeno | N/A | 2007- |- | 114B&TC, 115B&TC <br> FIKI FAA STC | Lycoming IO-540, <br> TIO-540 | 260, 270 BHP | nespremenjeno | nespremenjeno | nespremenjeno | N/A | 2019- |} == Uporabniki == [[File:Rockwell Commander 112TC N481DS (4797153620).jpg|thumb|Rockwell Commander 112TC U.S.Air Force]] ===Civilni uporabniki=== ;{{USA}} * Eagle Aircraft Flight Academy: Rockwell Commander 112TC ;{{SLO}} * [[Letalski center Maribor]] Rockwell Commander 112A 1975 S/N:256 S5-DGA 1997-2006 * [[Letalski center Maribor]] Commander Aircraft Company 114B 1995 S/N:14627 S5-DRM 2020-danes ===Vojaški uporabniki=== ;{{USA}} * United States Air Force, Nevada Wing Civil Air Patrol: Rockwell Commander 112TC ;{{GIB}} [[File:Commander 112a. N1064J (5713209127).jpg|thumb|Rockwell Commander 112A]] [[File:Rockwell Commander 114B Private, LEY Lelystad, Netherlands PP1166519859.jpg|thumb|Commander 114B]] ==Tehnične specifikacije (Commander 114B)== {{aircraft specifications <!-- if you do not understand how to use this template, please ask at [[Wikipedia talk:WikiProject Aircraft]] --> <!-- please answer the following questions --> |plane or copter?=plane |jet or prop?=prop <!-- Now, fill out the specs. Please include units where appropriate (main comes first, alt in parentheses). If an item doesn't apply, like capacity, leave it blank. For additional lines, end your alt units with a right parenthesis ")" and start a new, fully-formatted line beginning with an asterisk "*" --> |ref=''Pilot's Operating Handbook'' |crew=1 pilot |capacity= 3 potnik |length main=24 ft 11 in |length alt= 7,59 m |span main=32 ft 9.1 in |span alt=9,98 m |height main=8 ft 5 in |height alt=2,57 m) *'''Širina kabine:''' 47 in (1,194 m) *'''Višina kabine:''' 49 in (1,245 m) *'''Rezervoarji:''' 70 USGal AVGAS 100LL (265 litrov |area main=152 ft² |area alt= 14,2 m² |empty weight main=2 077 lb |empty weight alt= 942 kg |loaded weight main=<!-- lb--> |loaded weight alt=<!-- kg--> |max takeoff weight main= 3 250 lb |max takeoff weight alt= 1474 kg |engine (prop)= šestvalni [[Lycoming Engines|Lycoming]] IO-540 |type of prop= |number of props=1 |power main=260 KM |power alt= 164 kW |power more= 77-inčni trokraki propeler [[McCauley Propeller Systems|McCauley]], propeler s konstantnimi vrtljaji |never exceed speed main= 187 vozlov |never exceed speed alt= 346 km/h |max speed main= 164 kts |max speed alt= 304 km/h |cruise speed main= 135-160 kts |cruise speed alt= 250-296 km/h |cruise speed more= 55-75% moči ISA |stall speed main=60 vozlov |stall speed alt= 111 km/h |stall speed more= |more performance= *'''Pristajalna hitrost:''' 90 vozlov (167 km/h) *'''Vzletna hitrost:''' 75 vozlov (139 km/h) *'''Max hitrost vožnje pnevmatik:''' 140 vozlov (160mph, 258 km/h) *'''Max hitrost zakrilc:''' 150,120,110 vozlov (278, 222, 204 km/h) *'''Max hitrost premikanja koles:''' 130 vozlov (241 km/h) *'''Max hitrost letenja z izvlečenimi kolesi:''' 187 vozlov (346 km/h) *'''Max hitrost v turbolentnem ozračju:''' 118 vozlov (219 km/h) *'''Vzletna razdalja do 50 ft (15 m) asphalt ISA MSL:''' {{convert|1985|ft|m|0|abbr=on}} *'''Pristajalna razdalja iz 50 ft (15 m) asphalt ISA MSL:''' {{convert|1200|ft|m|abbr=on}} |more general= '''Maks. teža za voženje:''' {{convert|3260|lb|kg|abbr=on}} *'''Maks. pristajalna teža:''' {{convert|3140|lb|kg|abbr=on}} *'''Maks. teža brez goriva MZFW:''' {{convert|3000|lb|kg|abbr=on}} *'''Maks. teža prtljage:''' {{convert|200|lb|kg|abbr=on}} |range main= 600 nm 75% 2000 ft |range alt= 1100 km <sub></sub> |range more= |ceiling main=14 200 ft |ceiling alt= 4300 m |climb rate main=1060 ft/min |climb rate alt=5,4 m/s |max loading main=21.4 lb/ft² |max loading alt=103.8 kg/m² |max power/mass main=0.08 BHP/lb |max power/mass alt=111 W/kg |avionics=BendixKing, Garmin, Sandel, Hoskins, Insight, S-TEC, Bennett }} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [https://www.commanderair.com/ Commander Aircraft Corporation] * [http://www.commander.org/Bergcom/Tech/Documents/Commander-FAQ.pdf Commander FAQ] * [https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/commander-114 AOPA COMMANDER 114] * [https://www.avweb.com/ownership/the-new-commander-114b/ New Commander 114B] * [http://www.aero-news.net/index.cfm?do=main.textpost&id=b46dc2b0-2709-4f03-9732-a8bd65086cc2] ==Glej tudi== * [[Beechcraft Bonanza]] * [[Mooney M20]] * [[Piper PA-24 Comanche]] * [[Piper PA-46]] * [[Cessna 210]] ==Viri== [[Kategorija:Športna letala]] [[Kategorija:Letala Rockwell]] <references /> o1n1ez4iysbkwsrkwdj04o1e6y9guo8 0 443336 5737513 5527360 2022-08-20T08:40:21Z Shabicht 3554 /* Marijino rojstvo */ wikitext text/x-wiki {{Seznam cerkva v Sloveniji|podmeni}} * ''[[Marija Kraljica vseh svetnikov]] nima več cerkve v Sloveniji (edina je bila v [[Komarna vas|Komarni vasi]])'' * ''[[Stolnica#Stolnice v Sloveniji|Stolnica]] je zapisana krepko'' * ''[[Bazilika#Bazilike v Sloveniji|Bazilike]] so zapisane podčrtano'' * ''Nebogoslužne cerkve so zapisane ležeče'' * ''Cerkve s splošnimi oziroma nedefiniranimi Marijinimi patrociniji so zapisane v poglavju [[#Mati Božja|Mati Božja]]'' == Čenstohovska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60349708}} | [[Cerkev Čenstohovske Matere Božje, Zgornja Kostrivnica|Čenstohovska Mati Božja]] | [[Zgornja Kostrivnica]] | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Čudodelna Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60349819}} | [[Cerkev Čudodelne Matere Božje in sv. Marjete, Sladka Gora|Čudodelna Mati Božja in sv. Marjeta]] | [[Sladka Gora]] | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Karmelska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69400965}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Češnjice|Karmelska Mati Božja]] | [[Češnjice, Lukovica|Češnjice]] | [[Župnija Češnjice|Češnjice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351408}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Dobje pri Planini|Karmelska Mati Božja]] | [[Dobje pri Planini]] | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687928}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Gaberje|Karmelska Mati Božja]] | [[Gaberje, Lendava|Gaberje]] | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353723}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Karmelska Mati Božja]] | [[Grič pri Klevevžu]] | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60352273}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Hrastnik|Karmelska Mati Božja]] | [[Hrastnik]] | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687934}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Malija|Karmelska Mati Božja]] | [[Malija]] | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q47488832}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Marija Gradec|Karmelska Mati Božja]] | [[Marija Gradec]] | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687953}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Podgraje|Karmelska Mati Božja]] | [[Podgraje]] | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105687963}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Pregara|Karmelska Mati Božja]] | [[Pregara]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60362170}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Puče|Karmelska Mati Božja]] | [[Puče]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352808}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Velenje|Karmelska Mati Božja]] | [[Velenje]] | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349823}} | [[Cerkev Škapulirske Matere Božje, Zbelovska Gora|Škapulirska Mati Božja]] | [[Zbelovska Gora]] | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Loretska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105687893}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Jagodje|Loretska Mati Božja]] | [[Jagodje]] | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349618}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Strmec pri Svetem Florijanu|Loretska Mati Božja]] | [[Strmec pri Svetem Florijanu]] | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361621}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Trenta|Loretska Mati Božja]] | [[Trenta, Bovec|Trenta]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q69403792}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Zali Log|Loretska Mati Božja]] | [[Zali Log]] | [[Župnija Zali Log|Zali Log]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Lurška Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q10877653}} | <u>[[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Lurška Mati Božja]]</u> | <u>[[Brestanica]]</u> | <u>[[Župnija Brestanica|Brestanica]]</u> | <u>[[Škofija Celje|CE]]</u> |- | {{Slika d|Q105688352}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Log pod Mangartom|Lurška Mati Božja]] | [[Log pod Mangartom]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352181}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Migojnice|Lurška Mati Božja]] | [[Migojnice]] | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354549}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Polšnik|Lurška Mati Božja]] | [[Polšnik]] | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352120}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Rimske Toplice|Lurška Mati Božja]] | [[Rimske Toplice]] | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60351840}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Rosalnice|Lurška Mati Božja]] | [[Rosalnice]] | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == Marija Kraljica angelov == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66882032}} | [[Cerkev Marije Kraljice angelov, Drtija|Marija Kraljica angelov]] | [[Drtija]] | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Kraljica miru == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69412137}} | [[Cerkev Marije Kraljice miru, Visoko|Marija Kraljica miru]] | [[Visoko, Ig|Visoko]] | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Mati Cerkve == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66458869}} | [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Maribor|Marija Mati Cerkve]] | [[Maribor]] | [[Župnija Maribor - Pobrežje|Maribor - Pobrežje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105688546}} | [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Trbovlje|Marija Mati Cerkve]] | [[Trbovlje]] | [[Župnija Trbovlje - Sveta Marija|Trbovlje - Sveta Marija]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == [[Marija Pomočnica kristjanov]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66458760}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Breg ob Savi|Marija Pomočnica]] | [[Breg ob Savi]] | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q11812869}} | <u>[[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje|Marija Pomagaj]]</u> | <u>[[Brezje, Radovljica|Brezje]]</u> | <u>neposredno podrejena Nadškofiji Ljubljana</u> | <u>[[Nadškofija Ljubljana|LJ]]</u> |- | {{Slika d|Q66458937}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Dolenja vas pri Krškem|Marija Pomočnica]] | [[Dolenja vas pri Krškem]] | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354097}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Kočevske Poljane|Marija Pomočnica]] | [[Kočevske Poljane]] | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105688797}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Križ|Marija Pomočnica]] | [[Križ, Sevnica|Križ]] | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786801}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (Križanke)|Marija Pomočnica]] | [[Ljubljana]] | | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458783}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (Rakovnik)|Marija Pomočnica]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69417046}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubno|Marija Pomočnica]] | [[Ljubno, Radovljica|Ljubno]] | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105688819}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Log Čezsoški|Marija Pomočnica]] | [[Log Čezsoški]] | [[Župnija Srpenica|Srpenica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105688845}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Prtovč|Marija Pomočnica]] | [[Prtovč]] | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60350891}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Puščava|Marija Pomočnica]] | [[Puščava, Lovrenc na Pohorju|Puščava]] | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105688860}} | [[Cerkev Marije Pomagaj, Rodine|Marija Pomagaj]] | [[Rodine, Črnomelj|Rodine]] | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66545429}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Šmarčna|Marija Pomočnica]] | [[Šmarčna]] | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105688900}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vanganel|Marija Pomočnica]] | [[Vanganel]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105688908}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Visejec|Marija Pomočnica]] | [[Visejec]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60352387}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vitanje|Marija Pomočnica]] | [[Vitanje]] | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361373}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vrhovlje pri Kojskem|Marija Pomočnica]] | [[Vrhovlje pri Kojskem]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349969}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Zagorje|Marija Pomočnica]] | [[Zagorje, Kozje|Zagorje]] | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Marija Pribežališče grešnikov == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69418300}} | [[Cerkev Marije pribežališče grešnikov, Planina|Marija Pribežališče grešnikov]] | [[Planina, Postojna|Planina]] | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Snežna == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60361117}} | [[Cerkev Marije Snežne, Avče|Marija Snežna]] | [[Avče]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361791}} | [[Cerkev Marije Snežne, Borjana|Marija Snežna]] | [[Borjana]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361819}} | [[Cerkev Marije Snežne, Breginj|Marija Snežna]] | [[Breginj]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q69419319}} | [[Cerkev Marije Snežne, Črnotiče|Marija Snežna]] | [[Črnotiče]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60344010}} | [[Cerkev Marije Snežne, Fikšinci|Marija Snežna]] | [[Fikšinci]] | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60360103}} | [[Cerkev Marije Snežne, Goče|Marija Snežna]] | [[Goče]] | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105690453}} | [[Cerkev Marije Snežne, Jablanica|Marija Snežna]] | [[Jablanica, Ilirska Bistrica|Jablanica]] | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458817}} | [[Cerkev Marije Snežne, Petrinci|Marija Snežna]] | [[Petrinci]] | [[Župnija Gora pri Sodražici|Gora pri Sodražici]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786806}} | [[Cerkev Marije Snežne, Piran|Marija Snežna]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105690497}} | [[Cerkev Marije Snežne, Snežeče|Marija Snežna]] | [[Snežeče]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354923}} | [[Cerkev Marije Snežne, Solčava|Marija Snežna]] | [[Solčava]] | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358837}} | [[Cerkev Marije Snežne, Strmca|Marija Snežna]] | [[Strmca, Postojna|Strmca]] | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351645}} | [[Cerkev Marije Snežne, Svetina|Marija Snežna]] | [[Svetina]] | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105690541}} | [[Cerkev Marije Snežne, Trnovo|Marija Snežna]] | [[Trnovo, Nova Gorica|Trnovo]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q56185937}} | [[Cerkev Marije Snežne, Velike Pece|Marija Snežna]] | [[Velike Pece]] | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60347004}} | [[Cerkev Marije Snežne, Zgornja Velka|Marija Snežna]] | [[Zgornja Velka]] | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Marija Tolažnica == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60360087}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Budanje|Marija Tolažnica]] | [[Budanje]] | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349541}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Čermožiše|Marija Tolažnica]] | [[Čermožiše]] | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354108}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Drganja sela|Marija Tolažnica]] | [[Drganja sela]] | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66653280}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Kromberk|Marija Tolažnica]] | [[Kromberk]] | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351753}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Male Vodenice|Marija Tolažnica]] | [[Male Vodenice]] | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q15870399}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Piran|Marija Tolažnica]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354083}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Stopiče|Marija Tolažnica]] | [[Stopiče]] | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == Marija Zvezda == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354880}} | [[Cerkev Marije Zvezde, Nova Štifta|Marija Zvezda]] | [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta]] | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Marijina in Jožefova zaroka == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60355221}} | [[Cerkev Marijine in Jožefove zaroke, Kamnik|Marijina in Jožefova zaroka]] | [[Kamnik]] | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60358785}} | [[Cerkev Marijine zaroke, Rakitnik|Marijina zaroka]] | [[Rakitnik]] | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == [[Marijino brezmadežno spočetje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60361211}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Gradišče nad Prvačino|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Gradišče nad Prvačino]] | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458924}} | [[Cerkev Brezmadežnega spočetja Device Marije, Grahovo|Brezmadežno spočetje Device Marije]] | [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q47488818}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Kamnik|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Kamnik]] | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60356406}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Kokra|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Kokra, Preddvor|Kokra]] | [[Župnija Kokra|Kokra]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66490766}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Krško|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Krško]] | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351271}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Studenec|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Studenec, Sevnica|Studenec]] | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354527}} | [[Cerkev Brezmadežnega spočetja Device Marije, Širje|Brezmadežno spočetje Device Marije]] | [[Širje]] | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358377}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Škofja Loka|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Škofja Loka]] | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60362151}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Šmarje|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Šmarje, Koper|Šmarje]] | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105691063}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Turjak|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Turjak]] | [[Župnija Turjak|Turjak]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66640102}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Zagradec|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]] | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino Brezmadežno Srce]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105691379}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Brezovi Dol|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Brezovi Dol]] | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105691600}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Loke pri Zagorju|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Loke pri Zagorju]] | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458944}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Pragersko|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Pragersko]] | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Marijino darovanje == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354894}} | [[Cerkev Marijinega darovanja, Nova Štifta|Marijino darovanje]] | [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta]] | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60360499}} | [[Cerkev Marijinega darovanja, Tabor|Marijino darovanje]] | [[Tabor, Sežana|Tabor]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Marijino ime == : ''Glej tudi: [[Seznam cerkva v Sloveniji (Z)#Zenon in Marijino ime|Zenon in Marijino ime]]'' {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105692032}} | [[Cerkev Marijinega imena, Briše|Marijino ime]] | [[Briše, Zagorje ob Savi|Briše]] | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786805}} | [[Cerkev Marijinega imena, Dobova|Marijino ime]] | [[Dobova]] | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105692102}} | [[Cerkev Marijinega imena, Goriča vas|Marijino ime]] | [[Goriča vas]] | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351431}} | [[Cerkev Marijinega imena, Kalobje|Marijino ime]] | [[Kalobje]] | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361590}} | [[Cerkev Marijinega imena, Kozaršče|Marijino ime]] | [[Kozaršče]] | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354268}} | [[Cerkev Marijinega imena, Podklanec|Marijino ime]] | [[Podklanec, Črnomelj|Podklanec]] | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786810}} | [[Cerkev Marijinega imena, Ruše|Marijino ime]] | [[Ruše]] | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354317}} | [[Cerkev Marijinega imena, Sveta Planina|Marijino ime]] | [[Sveta Planina]] | [[Župnija Sveta Planina|Sveta Planina]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354728}} | [[Cerkev Marijinega imena, Ševnica|Marijino ime]] | [[Ševnica]] | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60360142}} | [[Cerkev Marijinega imena, Šmarje|Marijino ime]] | [[Šmarje, Ajdovščina|Šmarje]] | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Marijino obiskanje == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105693261}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Draga|Marijino obiskanje]] | [[Draga, Loški Potok|Draga]] | [[Župnija Draga|Draga]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359097}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Gornja Košana|Marijino obiskanje]] | [[Gornja Košana]] | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q7936314}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Ljubljana|Marijino obiskanje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786807}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci|Marijino obiskanje]] | [[Markovci]] | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q15107403}} | <u>[[Bazilika Marijinega obiskanja, Petrovče|Marijino obiskanje]]</u> | <u>[[Petrovče]]</u> | <u>[[Župnija Petrovče|Petrovče]]</u> | <u>[[Škofija Celje|CE]]</u> |- | {{Slika d|Q60346340}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Polenšak|Marijino obiskanje]] | [[Polenšak]] | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60360991}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Ponikve|Marijino obiskanje]] | [[Ponikve, Tolmin|Ponikve]] | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q18515932}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Marijino obiskanje]] | [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah]] | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351363}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Zloganje|Marijino obiskanje]] | [[Zloganje]] | [[Župnija Škocjan pri Novem Mestu|Škocjan pri Novem Mestu]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino oznanjenje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60356477}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Adergas|Marijino oznanjenje]] | [[Adergas]] | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q15648759}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob|Marijino oznanjenje]] | [[Crngrob]] | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693430}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Hinje|Marijino oznanjenje]] | [[Hinje, Žužemberk|Hinje]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786811}} | ''[[Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki|Marijino oznanjenje]]'' | ''[[Kostanjevica na Krki]]'' | | |- | {{Slika d|Q1785618}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|Marijino oznanjenje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q22340883}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Nova Gorica|Marijino oznanjenje]] | [[Nova Gorica]] | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360306}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Obrov|Marijino oznanjenje]] | [[Obrov]] | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352676}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Nazarje|Marijino oznanjenje]] | [[Nazarje]] | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q12786812}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Tržič|Marijino oznanjenje]] | [[Tržič]] | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60355422}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Velika Slevica|Marijino oznanjenje]] | [[Velika Slevica]] | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == [[Mali šmaren|Marijino rojstvo]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105693543}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Barbana|Marijino rojstvo]] | [[Barbana, Brda|Barbana]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786813}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|Marijino rojstvo]] | [[Cerknica]] | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354697}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Gradišče|Marijino rojstvo]] | [[Gradišče, Šmartno pri Litiji|Gradišče]] | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786822}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Homec|Marijino rojstvo]] | [[Homec, Domžale|Homec]] | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360473}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Kačiče - Pared|Marijino rojstvo]] | [[Kačiče - Pared]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60345096}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Negova|Marijino rojstvo]] | [[Negova]] | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60359259}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Polhov Gradec|Marijino rojstvo]] | [[Polhov Gradec]] | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360194}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Police|Marijino rojstvo]] | [[Police, Cerkno|Police]] | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361988}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Pomjan|Marijino rojstvo]] | [[Pomjan]] | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458927}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Rob|Marijino rojstvo]] | [[Rob, Velike Lašče|Rob]] | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69501437}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Rovišče|Marijino rojstvo]] | [[Rovišče, Zagorje ob Savi|Rovišče]] | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693605}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Runarsko|Marijino rojstvo]] | [[Runarsko]] | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60348601}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Slivnica pri Mariboru|Marijino rojstvo]] | [[Slivnica pri Mariboru]] | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351823}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Šmarje|Marijino rojstvo]] | [[Šmarje, Šentjernej|Šmarje]] | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354834}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Šmarje - Sap|Marijino rojstvo]] | [[Šmarje - Sap]] | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786818}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Tišina|Marijino rojstvo]] | [[Tišina, Tišina|Tišina]] | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353804}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Trška Gora|Marijino rojstvo]] | [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]] | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105693729}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Velike Lašče|Marijino rojstvo]] | [[Velike Lašče]] | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693986}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Vojna vas|Marijino rojstvo]] | [[Vojna vas]] | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105694084}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Vrčice|Marijino rojstvo]] | [[Vrčice]] | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino vnebovzetje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60346974}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Apače|Marijino vnebovzetje]] | [[Apače]] | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q105695044}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bate|Marijino vnebovzetje]] | [[Bate]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786814}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bertoki|Marijino vnebovzetje]] | [[Bertoki]] | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360704}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bezovica|Marijino vnebovzetje]] | [[Bezovica, Koper|Bezovica]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695069}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bezuljak|Marijino vnebovzetje]] | [[Bezuljak]] | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q1993619}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled|Marijino vnebovzetje]] | [[Bled]] | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361714}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bovec|Marijino vnebovzetje]] | [[Bovec]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354289}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Braslovče|Marijino vnebovzetje]] | [[Braslovče]] | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66458717}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|Marijino vnebovzetje]] | [[Brdo pri Lukovici]] | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60353146}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Brezno|Marijino vnebovzetje]] | [[Brezno, Podvelka|Brezno]] | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351673}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Celje|Marijino vnebovzetje]] | [[Celje]] | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66458781}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Cerklje na Gorenjskem|Marijino vnebovzetje]] | [[Cerklje na Gorenjskem]] | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60349361}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Cirkovce|Marijino vnebovzetje]] | [[Cirkovce]] | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351157}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Marijino vnebovzetje]] | [[Čanje]] | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q58336302}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čatež|Marijino vnebovzetje]] | [[Čatež, Trebnje|Čatež]] | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66659075}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čemšenik|Marijino vnebovzetje]] | [[Čemšenik]] | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695096}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnjice|Marijino vnebovzetje]] | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q23585811}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dekani|Marijino vnebovzetje]] | [[Dekani]] | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352625}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrna|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrna]] | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q47488665}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrova|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova]] | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60348630}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrovce|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrovce]] | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354622}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dole pri Litiji|Marijino vnebovzetje]] | [[Dole pri Litiji]] | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66458907}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Domžale|Marijino vnebovzetje]] | [[Domžale]] | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69522176}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Fara|Marijino vnebovzetje]] | [[Fara, Kostel|Fara]] | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354676}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gabrska Gora|Marijino vnebovzetje]] | [[Gabrska Gora]] | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362046}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Glem|Marijino vnebovzetje]] | [[Glem]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786815}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad|Marijino vnebovzetje]] | [[Grad, Grad|Grad]] | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353713}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Hmeljčič|Marijino vnebovzetje]] | [[Hmeljčič]] | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362245}} | [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Marija Alietska]] | [[Izola]] | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695121}}{{Sidro|Marija Vnebovzeta in sv. Maksimilijan Kolbe}} | [[Cerkev sv. Marije Vnebovzete in sv. Maksimilijana Kolbeja, Janževski Vrh|Marija Vnebovzeta in sv. Maksimilijan Kolbe]] | [[Janževski Vrh]] | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18572668}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jareninski Dol|Marijino vnebovzetje]] | [[Jareninski Dol]] | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354687}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Javorje|Marijino vnebovzetje]] | [[Javorje, Šmartno pri Litiji|Javorje]] | [[Župnija Javorje pri Litiji|Javorje pri Litiji]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359414}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jazbine|Marijino vnebovzetje]] | [[Jazbine, Gorenja vas - Poljane|Jazbine]] | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695136}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jelšane|Marijino vnebovzetje]] | [[Jelšane]] | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60359584}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jesenice|Marijino vnebovzetje]] | [[Jesenice]] | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q18515943}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kanal|Marijino vnebovzetje]] | [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351395}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kapele|Marijino vnebovzetje]] | [[Kapele]] | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354511}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ključevica|Marijino vnebovzetje]] | [[Ključevica]] | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60358734}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Knežak|Marijino vnebovzetje]] | [[Knežak]] | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361651}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kobarid|Marijino vnebovzetje]] | [[Kobarid]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361376}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kojsko|Marijino vnebovzetje]] | [[Kojsko]] | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q4810378}} | '''[[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Marijino vnebovzetje]]''' | '''[[Koper]]''' | '''[[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]]''' | '''[[Škofija Koper|KP]]''' |- | {{Slika d|Q66458882}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koprivnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Koprivnica, Krško|Koprivnica]] | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60351085}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kozje|Marijino vnebovzetje]] | [[Kozje]] | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66653723}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kranj|Marijino vnebovzetje]] | [[Kranj]] | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361519}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kranjska Gora|Marijino vnebovzetje]] | [[Kranjska Gora]] | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458820}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lesce|Marijino vnebovzetje]] | [[Lesce]] | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695151}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lesno Brdo|Marijino vnebovzetje]] | [[Lesno Brdo, Horjul|Lesno Brdo]] | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12808049}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ljubljana|Marijino vnebovzetje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786819}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lokavec|Marijino vnebovzetje]] | [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavec]] | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360988}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Mali Dol|Marijino vnebovzetje]] | [[Mali Dol, Komen|Mali Dol]] | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60348266}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (Brezje)|Marijino vnebovzetje]] | [[Maribor]] | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60348166}} | ''[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (minoritska)|Marijino vnebovzetje]]'' | ''[[Maribor]]'' | | |- | {{Slika d|Q60351468}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Marija Dobje|Marijino vnebovzetje]] | [[Marija Dobje]] | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352251}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Marija Reka|Marijino vnebovzetje]] | [[Marija Reka]] | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361405}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Medana|Marijino vnebovzetje]] | [[Medana]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60355260}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Mekinje|Marijino vnebovzetje]] | [[Mekinje, Kamnik|Mekinje]] | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695174}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Movraž|Marijino vnebovzetje]] | [[Movraž]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60355327}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Muljava|Marijino vnebovzetje]] | [[Muljava]] | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786823}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Marijino vnebovzetje]] | [[Nova Štifta, Sodražica|Nova Štifta]] | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60349889}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Olimje|Marijino vnebovzetje]] | [[Olimje]] | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349511}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Podlehnik|Marijino vnebovzetje]] | [[Podlehnik]] | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60361553}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Podmelec|Marijino vnebovzetje]] | [[Podmelec]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360574}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Povir|Marijino vnebovzetje]] | [[Povir]] | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353345}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Prevalje|Marijino vnebovzetje]] | [[Prevalje]] | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18515933}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Prihova|Marijino vnebovzetje]] | [[Prihova, Oplotnica|Prihova]] | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66538135}} | ''[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ptuj|Marijino vnebovzetje]]'' | ''[[Ptuj]]'' | | |- | {{Slika d|Q105695231}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radovica|Marijino vnebovzetje]] | [[Radovica]] | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105695234}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sela na Krasu|Marijino vnebovzetje]] | [[Sela na Krasu]] | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351202}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sevnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Sevnica]] | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358976}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Slavina|Marijino vnebovzetje]] | [[Slavina, Postojna|Slavina]] | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695238}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Slovenja vas|Marijino vnebovzetje]] | [[Slovenja vas]] | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60353817}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Smolenja vas|Marijino vnebovzetje]] | [[Smolenja vas]] | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q69522945}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Smrečje|Marijino vnebovzetje]] | [[Smrečje, Vrhnika|Smrečje]] | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359893}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Spodnja Idrija|Marijino vnebovzetje]] | [[Spodnja Idrija]] | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66493718}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Stara Cerkev|Marijino vnebovzetje]] | [[Stara Cerkev]] | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353989}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Straža|Marijino vnebovzetje]] | [[Straža, Straža|Straža]] | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362354}} | [[Cerkev Marijinega prikazovanja, Strunjan|Marijino prikazovanje]] | [[Strunjan]] | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12785547}} | <u>[[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Sveta Gora|Svetogorska Mati Božja]]</u> | <u>[[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]]</u> | <u>[[Župnija Solkan|Solkan]]</u> | <u>[[Škofija Koper|KP]]</u> |- | {{Slika d|Q60354742}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sveti Vrh|Marijino vnebovzetje]] | [[Sveti Vrh]] | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60349920}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmarje pri Jelšah|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmarje pri Jelšah]] | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60360668}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmarje pri Sežani|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmarje pri Sežani]] | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353485}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmartno pri Slovenj Gradcu|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695245}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Štrekljevec|Marijino vnebovzetje]] | [[Štrekljevec]] | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60361604}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tolmin|Marijino vnebovzetje]] | [[Tolmin]] | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66643528}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Trboje|Marijino vnebovzetje]] | [[Trboje]] | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458724}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Trebnje|Marijino vnebovzetje]] | [[Trebnje]] | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353236}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Troblje|Marijino vnebovzetje]] | [[Troblje]] | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60349568}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tržišče (Občina Rogaška Slatina)|Marijino vnebovzetje]] | [[Tržišče, Rogaška Slatina|Tržišče]] | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354720}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tržišče (Občina Sevnica)|Marijino vnebovzetje]] | [[Tržišče, Sevnica|Tržišče]] | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q18200060}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče|Marijino vnebovzetje]] | [[Turnišče]] | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60351699}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velika Dolina|Marijino vnebovzetje]] | [[Velika Dolina]] | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66642275}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velika Račna|Marijino vnebovzetje]] | [[Velika Račna]] | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695249}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velike Bloke|Marijino vnebovzetje]] | [[Velike Bloke]] | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354824}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vinje|Marijino vnebovzetje]] | [[Vinje, Dol pri Ljubljani|Vinje]] | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695253}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Viševek|Marijino vnebovzetje]] | [[Viševek]] | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361158}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vitovlje|Marijino vnebovzetje]] | [[Vitovlje]] | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360318}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vremski Britof|Marijino vnebovzetje]] | [[Vremski Britof]] | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351196}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vrh pri Boštanju|Marijino vnebovzetje]] | [[Vrh pri Boštanju]] | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60360884}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vrtovin|Marijino vnebovzetje]] | [[Vrtovin]] | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60348396}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vurberk|Marijino vnebovzetje]] | [[Vurberk]] | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q69523774}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zagozdac|Marijino vnebovzetje]] | [[Zagozdac]] | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66640296}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zali Log|Marijino vnebovzetje]] | [[Zali Log]] | [[Župnija Zali Log|Zali Log]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60346827}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zavrč|Marijino vnebovzetje]] | [[Zavrč]] | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695260}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zgornje Pirniče|Marijino vnebovzetje]] | [[Zgornje Pirniče]] | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69523784}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zgornji Tuhinj|Marijino vnebovzetje]] | [[Zgornji Tuhinj]] | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695263}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Železnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Železnica, Grosuplje|Železnica]] | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == [[Marija Božja mati|Mati Božja]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354406}} | [[Cerkev Matere Božje, Čreta|Mati Božja]] | [[Čreta, Vransko|Čreta]] | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105695550}} | [[Cerkev Matere Božje, Dobrava|Mati Božja]] | [[Dobrava, Trebnje|Dobrava]] | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105695580}} | [[Cerkev Device Marije, Golo Brdo|Devica Marija]] | [[Golo Brdo, Brda|Golo Brdo]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354403}} | [[Cerkev Matere Božje, Kokarje|Mati Božja]] | [[Kokarje]] | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352580}} | [[Cerkev Matere Božje, Lepa Njiva|Mati Božja]] | [[Lepa Njiva]] | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q78222684}} | [[Cerkev Matere Božje, Ljubljana (Koseze)|Mati Božja]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60347945}} | [[Cerkev sv. Marije, Malečnik|Marija]] | [[Malečnik]] | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695662}}{{Sidro|Mati Božja in sv. Rok}} | [[Cerkev Matere Božje in sv. Roka, Mozirje|Mati Božja in sv. Rok]] | [[Mozirje]] | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q47488829}} | [[Cerkev Device Marije, Podčetrtek|Devica Marija]] | [[Podčetrtek]] | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352511}} | [[Cerkev Matere Božje, Primož pri Ljubnem|Mati Božja]] | [[Primož pri Ljubnem]] | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60350803}} | [[Cerkev sv. Marije, Smolnik|Marija]] | [[Smolnik, Ruše|Smolnik]] | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60349790}} | [[Cerkev Matere Božje, Spodnje Tinsko|Mati Božja]] | [[Spodnje Tinsko]] | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60355529}} | [[Cerkev Matere Božje, Šinkov Turn|Mati Božja]] | [[Šinkov Turn]] | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361837}} | [[Cerkev Device Marije, Tomaj|Devica Marija]] | [[Tomaj]] | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695384}} | [[Cerkev Device Marije, Troščine|Devica Marija]] | [[Troščine]] | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q18515930}} | [[Cerkev Device Marije, Vuzenica|Devica Marija]] | [[Vuzenica]] | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60350834}} | [[Cerkev Matere Božje, Zreče|Mati Božja]] | [[Zreče]] | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Mati Božja od zdravja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105696020}} | [[Cerkev Matere Božje od Zdravja, Koper|Mati Božja od Zdravja]] | [[Koper]] | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q15633517}} | [[Cerkev Matere Božje od Zdravja, Piran|Mati Božja od Zdravja]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Mati Dobrega sveta == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60351750}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|Mati Dobrega sveta]] | [[Globočice pri Kostanjevici]] | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354078}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Podgrad|Mati Dobrega sveta]] | [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]] | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60350061}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Završe pri Grobelnem|Mati Dobrega sveta]] | [[Završe pri Grobelnem]] | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Mati Usmiljenja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66493657}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Kropa|Mati Usmiljenja]] | [[Kropa]] | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q730860}} | <u>[[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]]</u> | <u>[[Maribor]]</u> | <u>[[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]]</u> | <u>[[Nadškofija Maribor|MB]]</u> |- | {{Slika d|Q18524076}} | <u>[[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Marija Zavetnica s plaščem]]</u> | <u>[[Ptujska Gora]]</u> | <u>[[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]]</u> | <u>[[Nadškofija Maribor|MB]]</u> |} == Naša ljuba Gospa presvetega Srca Jezusovega == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69524094}} | [[Cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča|Naša ljuba Gospa presvetega Srca Jezusovega]] | [[Davča, Železniki|Davča]] | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Rožnovenska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66498667}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Bitnje|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Bitnje]] | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60350911}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Črešnjice|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjice]] | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105696246}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Gornje Dobravice|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Gornje Dobravice]] | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60358207}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Kranj|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Kranj]] | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60355701}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Ljubljana (Šmarna gora)|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q99887816}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Logatec|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Logatec]] | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105696301}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Nova vas nad Dragonjo|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Nova vas nad Dragonjo]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105696355}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Podgorica|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Podgorica, Dobrepolje|Podgorica]] | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351037}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Podgorje ob Sevnični|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Podgorje ob Sevnični]] | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q25496385}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Portorož|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Portorož]] | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105696368}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Sela nad Podmelcem|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Sela nad Podmelcem]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351369}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Stopno|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Stopno, Škocjan|Stopno]] | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66458846}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Tomišelj|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Tomišelj]] | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Žalostna Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60351402}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Botričnica|Marija Sedem žalosti]] | [[Botričnica]] | [[Župnija Šentjur pri Celju|Šentjur pri Celju]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60357181}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica|Žalostna Mati Božja]] | [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359456}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Bukov Vrh|Žalostna Mati Božja]] | [[Bukov Vrh, Gorenja vas - Poljane|Bukov Vrh]] | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351731}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Bušeča vas|Žalostna Mati Božja]] | [[Bušeča vas]] | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696423}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Čeplje|Žalostna Mati Božja]] | [[Čeplje, Kočevje|Čeplje]] | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q56173501}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Dedni Dol|Žalostna Mati Božja]] | [[Dedni Dol]] | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360347}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Dolenja vas|Žalostna Mati Božja]] | [[Dolenja vas, Divača|Dolenja vas]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351002}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Gradišče|Marija Sedem žalosti]] | [[Gradišče, Kozje|Gradišče]] | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60359791}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Idrija|Žalostna Mati Božja]] | [[Idrija]] | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60346312}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Jeruzalem|Marija Sedem žalosti]] | [[Jeruzalem, Ljutomer|Jeruzalem]] | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105696431}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Klošter|Marija Sedem žalosti]] | [[Klošter]] | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354775}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Kresniške Poljane|Žalostna Mati Božja]] | [[Kresniške Poljane]] | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351386}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec pri Krškem|Žalostna Mati Božja]] | [[Leskovec pri Krškem]] | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354617}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec v Podborštu|Žalostna Mati Božja]] | [[Leskovec v Podborštu]] | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q18515941}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Miren|Žalostna Mati Božja]] | [[Miren]] | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354755}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Mokronog|Žalostna Mati Božja]] | [[Mokronog]] | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60350433}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Pekre|Marija Sedem žalosti]] | [[Pekre]] | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66458904}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Podbrezje|Žalostna Mati Božja]] | [[Podbrezje]] | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359094}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Predjama|Žalostna Mati Božja]] | [[Predjama]] | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q18515942}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Prevalje pod Krimom|Žalostna Mati Božja]] | [[Prevalje pod Krimom]] | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351848}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Rosalnice|Žalostna Mati Božja]] | [[Rosalnice]] | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696434}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Rudnik pri Moravčah|Žalostna Mati Božja]] | [[Rudnik pri Moravčah]] | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786809}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Slovenska Bistrica|Marija Sedem žalosti]] | [[Slovenska Bistrica]] | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105696439}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Sodražica|Marija Sedem žalosti]] | [[Sodražica]] | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60346778}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Središče ob Dravi|Marija Sedem žalosti]] | [[Središče ob Dravi]] | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66827833}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Stanošina|Žalostna Mati Božja]] | [[Stanošina]] | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18918123}} | <u>[[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|Žalostna Mati Božja]]</u> | <u>[[Stična]]</u> | <u>[[Župnija Stična|Stična]]</u> | <u>[[Nadškofija Ljubljana|LJ]]</u> |- | {{Slika d|Q60358509}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Škofja Loka|Žalostna Mati Božja]] | [[Škofja Loka]] | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105696444}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Trebnje|Žalostna Mati Božja]] | [[Trebnje]] | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696451}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Vače|Žalostna Mati Božja]] | [[Vače]] | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354018}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Veliki Slatnik|Žalostna Mati Božja]] | [[Veliki Slatnik]] | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351561}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Vojnik|Marija Sedem žalosti]] | [[Vojnik]] | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66480902}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Žebnik|Žalostna Mati Božja]] | [[Žebnik]] | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji]] edmjthye6pit6qasewz8dtoi43luq8o 5737514 5737513 2022-08-20T08:41:45Z Shabicht 3554 /* Mati Božja */ wikitext text/x-wiki {{Seznam cerkva v Sloveniji|podmeni}} * ''[[Marija Kraljica vseh svetnikov]] nima več cerkve v Sloveniji (edina je bila v [[Komarna vas|Komarni vasi]])'' * ''[[Stolnica#Stolnice v Sloveniji|Stolnica]] je zapisana krepko'' * ''[[Bazilika#Bazilike v Sloveniji|Bazilike]] so zapisane podčrtano'' * ''Nebogoslužne cerkve so zapisane ležeče'' * ''Cerkve s splošnimi oziroma nedefiniranimi Marijinimi patrociniji so zapisane v poglavju [[#Mati Božja|Mati Božja]]'' == Čenstohovska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60349708}} | [[Cerkev Čenstohovske Matere Božje, Zgornja Kostrivnica|Čenstohovska Mati Božja]] | [[Zgornja Kostrivnica]] | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Čudodelna Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60349819}} | [[Cerkev Čudodelne Matere Božje in sv. Marjete, Sladka Gora|Čudodelna Mati Božja in sv. Marjeta]] | [[Sladka Gora]] | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Karmelska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69400965}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Češnjice|Karmelska Mati Božja]] | [[Češnjice, Lukovica|Češnjice]] | [[Župnija Češnjice|Češnjice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351408}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Dobje pri Planini|Karmelska Mati Božja]] | [[Dobje pri Planini]] | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687928}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Gaberje|Karmelska Mati Božja]] | [[Gaberje, Lendava|Gaberje]] | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353723}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Karmelska Mati Božja]] | [[Grič pri Klevevžu]] | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60352273}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Hrastnik|Karmelska Mati Božja]] | [[Hrastnik]] | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687934}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Malija|Karmelska Mati Božja]] | [[Malija]] | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q47488832}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Marija Gradec|Karmelska Mati Božja]] | [[Marija Gradec]] | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687953}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Podgraje|Karmelska Mati Božja]] | [[Podgraje]] | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105687963}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Pregara|Karmelska Mati Božja]] | [[Pregara]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60362170}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Puče|Karmelska Mati Božja]] | [[Puče]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352808}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Velenje|Karmelska Mati Božja]] | [[Velenje]] | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349823}} | [[Cerkev Škapulirske Matere Božje, Zbelovska Gora|Škapulirska Mati Božja]] | [[Zbelovska Gora]] | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Loretska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105687893}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Jagodje|Loretska Mati Božja]] | [[Jagodje]] | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349618}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Strmec pri Svetem Florijanu|Loretska Mati Božja]] | [[Strmec pri Svetem Florijanu]] | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361621}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Trenta|Loretska Mati Božja]] | [[Trenta, Bovec|Trenta]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q69403792}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Zali Log|Loretska Mati Božja]] | [[Zali Log]] | [[Župnija Zali Log|Zali Log]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Lurška Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q10877653}} | <u>[[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Lurška Mati Božja]]</u> | <u>[[Brestanica]]</u> | <u>[[Župnija Brestanica|Brestanica]]</u> | <u>[[Škofija Celje|CE]]</u> |- | {{Slika d|Q105688352}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Log pod Mangartom|Lurška Mati Božja]] | [[Log pod Mangartom]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352181}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Migojnice|Lurška Mati Božja]] | [[Migojnice]] | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354549}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Polšnik|Lurška Mati Božja]] | [[Polšnik]] | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352120}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Rimske Toplice|Lurška Mati Božja]] | [[Rimske Toplice]] | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60351840}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Rosalnice|Lurška Mati Božja]] | [[Rosalnice]] | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == Marija Kraljica angelov == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66882032}} | [[Cerkev Marije Kraljice angelov, Drtija|Marija Kraljica angelov]] | [[Drtija]] | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Kraljica miru == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69412137}} | [[Cerkev Marije Kraljice miru, Visoko|Marija Kraljica miru]] | [[Visoko, Ig|Visoko]] | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Mati Cerkve == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66458869}} | [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Maribor|Marija Mati Cerkve]] | [[Maribor]] | [[Župnija Maribor - Pobrežje|Maribor - Pobrežje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105688546}} | [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Trbovlje|Marija Mati Cerkve]] | [[Trbovlje]] | [[Župnija Trbovlje - Sveta Marija|Trbovlje - Sveta Marija]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == [[Marija Pomočnica kristjanov]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66458760}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Breg ob Savi|Marija Pomočnica]] | [[Breg ob Savi]] | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q11812869}} | <u>[[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje|Marija Pomagaj]]</u> | <u>[[Brezje, Radovljica|Brezje]]</u> | <u>neposredno podrejena Nadškofiji Ljubljana</u> | <u>[[Nadškofija Ljubljana|LJ]]</u> |- | {{Slika d|Q66458937}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Dolenja vas pri Krškem|Marija Pomočnica]] | [[Dolenja vas pri Krškem]] | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354097}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Kočevske Poljane|Marija Pomočnica]] | [[Kočevske Poljane]] | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105688797}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Križ|Marija Pomočnica]] | [[Križ, Sevnica|Križ]] | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786801}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (Križanke)|Marija Pomočnica]] | [[Ljubljana]] | | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458783}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (Rakovnik)|Marija Pomočnica]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69417046}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubno|Marija Pomočnica]] | [[Ljubno, Radovljica|Ljubno]] | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105688819}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Log Čezsoški|Marija Pomočnica]] | [[Log Čezsoški]] | [[Župnija Srpenica|Srpenica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105688845}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Prtovč|Marija Pomočnica]] | [[Prtovč]] | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60350891}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Puščava|Marija Pomočnica]] | [[Puščava, Lovrenc na Pohorju|Puščava]] | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105688860}} | [[Cerkev Marije Pomagaj, Rodine|Marija Pomagaj]] | [[Rodine, Črnomelj|Rodine]] | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66545429}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Šmarčna|Marija Pomočnica]] | [[Šmarčna]] | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105688900}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vanganel|Marija Pomočnica]] | [[Vanganel]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105688908}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Visejec|Marija Pomočnica]] | [[Visejec]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60352387}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vitanje|Marija Pomočnica]] | [[Vitanje]] | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361373}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vrhovlje pri Kojskem|Marija Pomočnica]] | [[Vrhovlje pri Kojskem]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349969}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Zagorje|Marija Pomočnica]] | [[Zagorje, Kozje|Zagorje]] | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Marija Pribežališče grešnikov == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69418300}} | [[Cerkev Marije pribežališče grešnikov, Planina|Marija Pribežališče grešnikov]] | [[Planina, Postojna|Planina]] | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Snežna == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60361117}} | [[Cerkev Marije Snežne, Avče|Marija Snežna]] | [[Avče]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361791}} | [[Cerkev Marije Snežne, Borjana|Marija Snežna]] | [[Borjana]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361819}} | [[Cerkev Marije Snežne, Breginj|Marija Snežna]] | [[Breginj]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q69419319}} | [[Cerkev Marije Snežne, Črnotiče|Marija Snežna]] | [[Črnotiče]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60344010}} | [[Cerkev Marije Snežne, Fikšinci|Marija Snežna]] | [[Fikšinci]] | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60360103}} | [[Cerkev Marije Snežne, Goče|Marija Snežna]] | [[Goče]] | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105690453}} | [[Cerkev Marije Snežne, Jablanica|Marija Snežna]] | [[Jablanica, Ilirska Bistrica|Jablanica]] | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458817}} | [[Cerkev Marije Snežne, Petrinci|Marija Snežna]] | [[Petrinci]] | [[Župnija Gora pri Sodražici|Gora pri Sodražici]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786806}} | [[Cerkev Marije Snežne, Piran|Marija Snežna]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105690497}} | [[Cerkev Marije Snežne, Snežeče|Marija Snežna]] | [[Snežeče]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354923}} | [[Cerkev Marije Snežne, Solčava|Marija Snežna]] | [[Solčava]] | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358837}} | [[Cerkev Marije Snežne, Strmca|Marija Snežna]] | [[Strmca, Postojna|Strmca]] | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351645}} | [[Cerkev Marije Snežne, Svetina|Marija Snežna]] | [[Svetina]] | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105690541}} | [[Cerkev Marije Snežne, Trnovo|Marija Snežna]] | [[Trnovo, Nova Gorica|Trnovo]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q56185937}} | [[Cerkev Marije Snežne, Velike Pece|Marija Snežna]] | [[Velike Pece]] | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60347004}} | [[Cerkev Marije Snežne, Zgornja Velka|Marija Snežna]] | [[Zgornja Velka]] | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Marija Tolažnica == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60360087}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Budanje|Marija Tolažnica]] | [[Budanje]] | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349541}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Čermožiše|Marija Tolažnica]] | [[Čermožiše]] | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354108}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Drganja sela|Marija Tolažnica]] | [[Drganja sela]] | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66653280}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Kromberk|Marija Tolažnica]] | [[Kromberk]] | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351753}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Male Vodenice|Marija Tolažnica]] | [[Male Vodenice]] | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q15870399}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Piran|Marija Tolažnica]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354083}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Stopiče|Marija Tolažnica]] | [[Stopiče]] | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == Marija Zvezda == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354880}} | [[Cerkev Marije Zvezde, Nova Štifta|Marija Zvezda]] | [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta]] | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Marijina in Jožefova zaroka == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60355221}} | [[Cerkev Marijine in Jožefove zaroke, Kamnik|Marijina in Jožefova zaroka]] | [[Kamnik]] | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60358785}} | [[Cerkev Marijine zaroke, Rakitnik|Marijina zaroka]] | [[Rakitnik]] | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == [[Marijino brezmadežno spočetje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60361211}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Gradišče nad Prvačino|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Gradišče nad Prvačino]] | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458924}} | [[Cerkev Brezmadežnega spočetja Device Marije, Grahovo|Brezmadežno spočetje Device Marije]] | [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q47488818}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Kamnik|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Kamnik]] | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60356406}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Kokra|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Kokra, Preddvor|Kokra]] | [[Župnija Kokra|Kokra]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66490766}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Krško|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Krško]] | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351271}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Studenec|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Studenec, Sevnica|Studenec]] | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354527}} | [[Cerkev Brezmadežnega spočetja Device Marije, Širje|Brezmadežno spočetje Device Marije]] | [[Širje]] | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358377}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Škofja Loka|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Škofja Loka]] | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60362151}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Šmarje|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Šmarje, Koper|Šmarje]] | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105691063}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Turjak|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Turjak]] | [[Župnija Turjak|Turjak]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66640102}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Zagradec|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]] | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino Brezmadežno Srce]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105691379}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Brezovi Dol|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Brezovi Dol]] | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105691600}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Loke pri Zagorju|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Loke pri Zagorju]] | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458944}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Pragersko|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Pragersko]] | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Marijino darovanje == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354894}} | [[Cerkev Marijinega darovanja, Nova Štifta|Marijino darovanje]] | [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta]] | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60360499}} | [[Cerkev Marijinega darovanja, Tabor|Marijino darovanje]] | [[Tabor, Sežana|Tabor]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Marijino ime == : ''Glej tudi: [[Seznam cerkva v Sloveniji (Z)#Zenon in Marijino ime|Zenon in Marijino ime]]'' {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105692032}} | [[Cerkev Marijinega imena, Briše|Marijino ime]] | [[Briše, Zagorje ob Savi|Briše]] | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786805}} | [[Cerkev Marijinega imena, Dobova|Marijino ime]] | [[Dobova]] | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105692102}} | [[Cerkev Marijinega imena, Goriča vas|Marijino ime]] | [[Goriča vas]] | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351431}} | [[Cerkev Marijinega imena, Kalobje|Marijino ime]] | [[Kalobje]] | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361590}} | [[Cerkev Marijinega imena, Kozaršče|Marijino ime]] | [[Kozaršče]] | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354268}} | [[Cerkev Marijinega imena, Podklanec|Marijino ime]] | [[Podklanec, Črnomelj|Podklanec]] | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786810}} | [[Cerkev Marijinega imena, Ruše|Marijino ime]] | [[Ruše]] | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354317}} | [[Cerkev Marijinega imena, Sveta Planina|Marijino ime]] | [[Sveta Planina]] | [[Župnija Sveta Planina|Sveta Planina]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354728}} | [[Cerkev Marijinega imena, Ševnica|Marijino ime]] | [[Ševnica]] | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60360142}} | [[Cerkev Marijinega imena, Šmarje|Marijino ime]] | [[Šmarje, Ajdovščina|Šmarje]] | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Marijino obiskanje == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105693261}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Draga|Marijino obiskanje]] | [[Draga, Loški Potok|Draga]] | [[Župnija Draga|Draga]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359097}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Gornja Košana|Marijino obiskanje]] | [[Gornja Košana]] | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q7936314}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Ljubljana|Marijino obiskanje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786807}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci|Marijino obiskanje]] | [[Markovci]] | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q15107403}} | <u>[[Bazilika Marijinega obiskanja, Petrovče|Marijino obiskanje]]</u> | <u>[[Petrovče]]</u> | <u>[[Župnija Petrovče|Petrovče]]</u> | <u>[[Škofija Celje|CE]]</u> |- | {{Slika d|Q60346340}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Polenšak|Marijino obiskanje]] | [[Polenšak]] | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60360991}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Ponikve|Marijino obiskanje]] | [[Ponikve, Tolmin|Ponikve]] | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q18515932}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Marijino obiskanje]] | [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah]] | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351363}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Zloganje|Marijino obiskanje]] | [[Zloganje]] | [[Župnija Škocjan pri Novem Mestu|Škocjan pri Novem Mestu]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino oznanjenje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60356477}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Adergas|Marijino oznanjenje]] | [[Adergas]] | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q15648759}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob|Marijino oznanjenje]] | [[Crngrob]] | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693430}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Hinje|Marijino oznanjenje]] | [[Hinje, Žužemberk|Hinje]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786811}} | ''[[Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki|Marijino oznanjenje]]'' | ''[[Kostanjevica na Krki]]'' | | |- | {{Slika d|Q1785618}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|Marijino oznanjenje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q22340883}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Nova Gorica|Marijino oznanjenje]] | [[Nova Gorica]] | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360306}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Obrov|Marijino oznanjenje]] | [[Obrov]] | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352676}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Nazarje|Marijino oznanjenje]] | [[Nazarje]] | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q12786812}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Tržič|Marijino oznanjenje]] | [[Tržič]] | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60355422}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Velika Slevica|Marijino oznanjenje]] | [[Velika Slevica]] | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == [[Mali šmaren|Marijino rojstvo]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105693543}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Barbana|Marijino rojstvo]] | [[Barbana, Brda|Barbana]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786813}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|Marijino rojstvo]] | [[Cerknica]] | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354697}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Gradišče|Marijino rojstvo]] | [[Gradišče, Šmartno pri Litiji|Gradišče]] | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786822}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Homec|Marijino rojstvo]] | [[Homec, Domžale|Homec]] | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360473}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Kačiče - Pared|Marijino rojstvo]] | [[Kačiče - Pared]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60345096}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Negova|Marijino rojstvo]] | [[Negova]] | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60359259}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Polhov Gradec|Marijino rojstvo]] | [[Polhov Gradec]] | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360194}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Police|Marijino rojstvo]] | [[Police, Cerkno|Police]] | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361988}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Pomjan|Marijino rojstvo]] | [[Pomjan]] | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458927}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Rob|Marijino rojstvo]] | [[Rob, Velike Lašče|Rob]] | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69501437}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Rovišče|Marijino rojstvo]] | [[Rovišče, Zagorje ob Savi|Rovišče]] | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693605}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Runarsko|Marijino rojstvo]] | [[Runarsko]] | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60348601}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Slivnica pri Mariboru|Marijino rojstvo]] | [[Slivnica pri Mariboru]] | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351823}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Šmarje|Marijino rojstvo]] | [[Šmarje, Šentjernej|Šmarje]] | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354834}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Šmarje - Sap|Marijino rojstvo]] | [[Šmarje - Sap]] | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786818}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Tišina|Marijino rojstvo]] | [[Tišina, Tišina|Tišina]] | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353804}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Trška Gora|Marijino rojstvo]] | [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]] | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105693729}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Velike Lašče|Marijino rojstvo]] | [[Velike Lašče]] | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693986}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Vojna vas|Marijino rojstvo]] | [[Vojna vas]] | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105694084}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Vrčice|Marijino rojstvo]] | [[Vrčice]] | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino vnebovzetje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60346974}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Apače|Marijino vnebovzetje]] | [[Apače]] | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q105695044}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bate|Marijino vnebovzetje]] | [[Bate]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786814}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bertoki|Marijino vnebovzetje]] | [[Bertoki]] | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360704}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bezovica|Marijino vnebovzetje]] | [[Bezovica, Koper|Bezovica]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695069}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bezuljak|Marijino vnebovzetje]] | [[Bezuljak]] | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q1993619}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled|Marijino vnebovzetje]] | [[Bled]] | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361714}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bovec|Marijino vnebovzetje]] | [[Bovec]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354289}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Braslovče|Marijino vnebovzetje]] | [[Braslovče]] | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66458717}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|Marijino vnebovzetje]] | [[Brdo pri Lukovici]] | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60353146}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Brezno|Marijino vnebovzetje]] | [[Brezno, Podvelka|Brezno]] | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351673}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Celje|Marijino vnebovzetje]] | [[Celje]] | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66458781}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Cerklje na Gorenjskem|Marijino vnebovzetje]] | [[Cerklje na Gorenjskem]] | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60349361}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Cirkovce|Marijino vnebovzetje]] | [[Cirkovce]] | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351157}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Marijino vnebovzetje]] | [[Čanje]] | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q58336302}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čatež|Marijino vnebovzetje]] | [[Čatež, Trebnje|Čatež]] | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66659075}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čemšenik|Marijino vnebovzetje]] | [[Čemšenik]] | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695096}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnjice|Marijino vnebovzetje]] | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q23585811}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dekani|Marijino vnebovzetje]] | [[Dekani]] | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352625}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrna|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrna]] | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q47488665}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrova|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova]] | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60348630}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrovce|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrovce]] | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354622}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dole pri Litiji|Marijino vnebovzetje]] | [[Dole pri Litiji]] | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66458907}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Domžale|Marijino vnebovzetje]] | [[Domžale]] | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69522176}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Fara|Marijino vnebovzetje]] | [[Fara, Kostel|Fara]] | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354676}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gabrska Gora|Marijino vnebovzetje]] | [[Gabrska Gora]] | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362046}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Glem|Marijino vnebovzetje]] | [[Glem]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786815}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad|Marijino vnebovzetje]] | [[Grad, Grad|Grad]] | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353713}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Hmeljčič|Marijino vnebovzetje]] | [[Hmeljčič]] | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362245}} | [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Marija Alietska]] | [[Izola]] | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695121}}{{Sidro|Marija Vnebovzeta in sv. Maksimilijan Kolbe}} | [[Cerkev sv. Marije Vnebovzete in sv. Maksimilijana Kolbeja, Janževski Vrh|Marija Vnebovzeta in sv. Maksimilijan Kolbe]] | [[Janževski Vrh]] | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18572668}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jareninski Dol|Marijino vnebovzetje]] | [[Jareninski Dol]] | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354687}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Javorje|Marijino vnebovzetje]] | [[Javorje, Šmartno pri Litiji|Javorje]] | [[Župnija Javorje pri Litiji|Javorje pri Litiji]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359414}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jazbine|Marijino vnebovzetje]] | [[Jazbine, Gorenja vas - Poljane|Jazbine]] | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695136}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jelšane|Marijino vnebovzetje]] | [[Jelšane]] | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60359584}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jesenice|Marijino vnebovzetje]] | [[Jesenice]] | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q18515943}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kanal|Marijino vnebovzetje]] | [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351395}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kapele|Marijino vnebovzetje]] | [[Kapele]] | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354511}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ključevica|Marijino vnebovzetje]] | [[Ključevica]] | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60358734}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Knežak|Marijino vnebovzetje]] | [[Knežak]] | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361651}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kobarid|Marijino vnebovzetje]] | [[Kobarid]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361376}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kojsko|Marijino vnebovzetje]] | [[Kojsko]] | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q4810378}} | '''[[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Marijino vnebovzetje]]''' | '''[[Koper]]''' | '''[[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]]''' | '''[[Škofija Koper|KP]]''' |- | {{Slika d|Q66458882}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koprivnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Koprivnica, Krško|Koprivnica]] | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60351085}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kozje|Marijino vnebovzetje]] | [[Kozje]] | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66653723}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kranj|Marijino vnebovzetje]] | [[Kranj]] | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361519}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kranjska Gora|Marijino vnebovzetje]] | [[Kranjska Gora]] | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458820}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lesce|Marijino vnebovzetje]] | [[Lesce]] | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695151}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lesno Brdo|Marijino vnebovzetje]] | [[Lesno Brdo, Horjul|Lesno Brdo]] | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12808049}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ljubljana|Marijino vnebovzetje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786819}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lokavec|Marijino vnebovzetje]] | [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavec]] | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360988}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Mali Dol|Marijino vnebovzetje]] | [[Mali Dol, Komen|Mali Dol]] | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60348266}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (Brezje)|Marijino vnebovzetje]] | [[Maribor]] | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60348166}} | ''[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (minoritska)|Marijino vnebovzetje]]'' | ''[[Maribor]]'' | | |- | {{Slika d|Q60351468}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Marija Dobje|Marijino vnebovzetje]] | [[Marija Dobje]] | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352251}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Marija Reka|Marijino vnebovzetje]] | [[Marija Reka]] | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361405}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Medana|Marijino vnebovzetje]] | [[Medana]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60355260}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Mekinje|Marijino vnebovzetje]] | [[Mekinje, Kamnik|Mekinje]] | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695174}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Movraž|Marijino vnebovzetje]] | [[Movraž]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60355327}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Muljava|Marijino vnebovzetje]] | [[Muljava]] | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786823}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Marijino vnebovzetje]] | [[Nova Štifta, Sodražica|Nova Štifta]] | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60349889}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Olimje|Marijino vnebovzetje]] | [[Olimje]] | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349511}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Podlehnik|Marijino vnebovzetje]] | [[Podlehnik]] | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60361553}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Podmelec|Marijino vnebovzetje]] | [[Podmelec]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360574}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Povir|Marijino vnebovzetje]] | [[Povir]] | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353345}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Prevalje|Marijino vnebovzetje]] | [[Prevalje]] | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18515933}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Prihova|Marijino vnebovzetje]] | [[Prihova, Oplotnica|Prihova]] | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66538135}} | ''[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ptuj|Marijino vnebovzetje]]'' | ''[[Ptuj]]'' | | |- | {{Slika d|Q105695231}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radovica|Marijino vnebovzetje]] | [[Radovica]] | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105695234}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sela na Krasu|Marijino vnebovzetje]] | [[Sela na Krasu]] | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351202}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sevnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Sevnica]] | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358976}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Slavina|Marijino vnebovzetje]] | [[Slavina, Postojna|Slavina]] | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695238}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Slovenja vas|Marijino vnebovzetje]] | [[Slovenja vas]] | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60353817}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Smolenja vas|Marijino vnebovzetje]] | [[Smolenja vas]] | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q69522945}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Smrečje|Marijino vnebovzetje]] | [[Smrečje, Vrhnika|Smrečje]] | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359893}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Spodnja Idrija|Marijino vnebovzetje]] | [[Spodnja Idrija]] | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66493718}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Stara Cerkev|Marijino vnebovzetje]] | [[Stara Cerkev]] | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353989}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Straža|Marijino vnebovzetje]] | [[Straža, Straža|Straža]] | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362354}} | [[Cerkev Marijinega prikazovanja, Strunjan|Marijino prikazovanje]] | [[Strunjan]] | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12785547}} | <u>[[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Sveta Gora|Svetogorska Mati Božja]]</u> | <u>[[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]]</u> | <u>[[Župnija Solkan|Solkan]]</u> | <u>[[Škofija Koper|KP]]</u> |- | {{Slika d|Q60354742}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sveti Vrh|Marijino vnebovzetje]] | [[Sveti Vrh]] | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60349920}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmarje pri Jelšah|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmarje pri Jelšah]] | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60360668}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmarje pri Sežani|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmarje pri Sežani]] | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353485}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmartno pri Slovenj Gradcu|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695245}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Štrekljevec|Marijino vnebovzetje]] | [[Štrekljevec]] | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60361604}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tolmin|Marijino vnebovzetje]] | [[Tolmin]] | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66643528}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Trboje|Marijino vnebovzetje]] | [[Trboje]] | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458724}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Trebnje|Marijino vnebovzetje]] | [[Trebnje]] | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353236}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Troblje|Marijino vnebovzetje]] | [[Troblje]] | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60349568}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tržišče (Občina Rogaška Slatina)|Marijino vnebovzetje]] | [[Tržišče, Rogaška Slatina|Tržišče]] | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354720}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tržišče (Občina Sevnica)|Marijino vnebovzetje]] | [[Tržišče, Sevnica|Tržišče]] | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q18200060}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče|Marijino vnebovzetje]] | [[Turnišče]] | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60351699}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velika Dolina|Marijino vnebovzetje]] | [[Velika Dolina]] | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66642275}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velika Račna|Marijino vnebovzetje]] | [[Velika Račna]] | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695249}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velike Bloke|Marijino vnebovzetje]] | [[Velike Bloke]] | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354824}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vinje|Marijino vnebovzetje]] | [[Vinje, Dol pri Ljubljani|Vinje]] | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695253}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Viševek|Marijino vnebovzetje]] | [[Viševek]] | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361158}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vitovlje|Marijino vnebovzetje]] | [[Vitovlje]] | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360318}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vremski Britof|Marijino vnebovzetje]] | [[Vremski Britof]] | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351196}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vrh pri Boštanju|Marijino vnebovzetje]] | [[Vrh pri Boštanju]] | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60360884}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vrtovin|Marijino vnebovzetje]] | [[Vrtovin]] | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60348396}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vurberk|Marijino vnebovzetje]] | [[Vurberk]] | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q69523774}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zagozdac|Marijino vnebovzetje]] | [[Zagozdac]] | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66640296}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zali Log|Marijino vnebovzetje]] | [[Zali Log]] | [[Župnija Zali Log|Zali Log]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60346827}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zavrč|Marijino vnebovzetje]] | [[Zavrč]] | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695260}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zgornje Pirniče|Marijino vnebovzetje]] | [[Zgornje Pirniče]] | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69523784}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zgornji Tuhinj|Marijino vnebovzetje]] | [[Zgornji Tuhinj]] | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695263}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Železnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Železnica, Grosuplje|Železnica]] | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == [[Marija Božja mati|Mati Božja]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354406}} | [[Cerkev Matere Božje, Čreta|Mati Božja]] | [[Čreta, Vransko|Čreta]] | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105695550}} | [[Cerkev Matere Božje, Dobrava|Mati Božja]] | [[Dobrava, Trebnje|Dobrava]] | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105695580}} | [[Cerkev Device Marije, Golo Brdo|Devica Marija]] | [[Golo Brdo, Brda|Golo Brdo]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354403}} | [[Cerkev Matere Božje, Kokarje|Mati Božja]] | [[Kokarje]] | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352580}} | [[Cerkev Matere Božje, Lepa Njiva|Mati Božja]] | [[Lepa Njiva]] | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q78222684}} | [[Cerkev Matere Božje, Ljubljana (Koseze)|Mati Božja]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60347945}} | [[Cerkev sv. Marije, Malečnik|Marija]] | [[Malečnik]] | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695662}}{{Sidro|Mati Božja in sv. Rok}} | [[Cerkev Matere Božje in sv. Roka, Mozirje|Mati Božja in sv. Rok]] | [[Mozirje]] | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q47488829}} | [[Cerkev Device Marije, Podčetrtek|Devica Marija]] | [[Podčetrtek]] | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352511}} | [[Cerkev Matere Božje, Primož pri Ljubnem|Mati Božja]] | [[Primož pri Ljubnem]] | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60350803}} | [[Cerkev sv. Marije, Smolnik|Marija]] | [[Smolnik, Ruše|Smolnik]] | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60349790}} | [[Cerkev Matere Božje, Spodnje Tinsko|Mati Božja]] | [[Spodnje Tinsko]] | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60355529}} | [[Cerkev Matere Božje, Šinkov Turn|Mati Božja]] | [[Šinkov Turn]] | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361837}} | [[Cerkev Device Marije, Tomaj|Devica Marija]] | [[Tomaj]] | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695384}} | [[Cerkev Device Marije, Troščine|Devica Marija]] | [[Troščine]] | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q18515930}} | [[Cerkev Device Marije, Vuzenica|Devica Marija]] | [[Vuzenica]] | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60350834}} | [[Cerkev Matere Božje, Zreče|Mati Božja]] | [[Zreče]] | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351070}} | [[Cerkev Matere Božje, Zagaj|Marijino rojstvo]] | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Mati Božja od zdravja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105696020}} | [[Cerkev Matere Božje od Zdravja, Koper|Mati Božja od Zdravja]] | [[Koper]] | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q15633517}} | [[Cerkev Matere Božje od Zdravja, Piran|Mati Božja od Zdravja]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Mati Dobrega sveta == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60351750}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|Mati Dobrega sveta]] | [[Globočice pri Kostanjevici]] | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354078}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Podgrad|Mati Dobrega sveta]] | [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]] | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60350061}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Završe pri Grobelnem|Mati Dobrega sveta]] | [[Završe pri Grobelnem]] | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Mati Usmiljenja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66493657}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Kropa|Mati Usmiljenja]] | [[Kropa]] | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q730860}} | <u>[[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]]</u> | <u>[[Maribor]]</u> | <u>[[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]]</u> | <u>[[Nadškofija Maribor|MB]]</u> |- | {{Slika d|Q18524076}} | <u>[[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Marija Zavetnica s plaščem]]</u> | <u>[[Ptujska Gora]]</u> | <u>[[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]]</u> | <u>[[Nadškofija Maribor|MB]]</u> |} == Naša ljuba Gospa presvetega Srca Jezusovega == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69524094}} | [[Cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča|Naša ljuba Gospa presvetega Srca Jezusovega]] | [[Davča, Železniki|Davča]] | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Rožnovenska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66498667}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Bitnje|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Bitnje]] | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60350911}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Črešnjice|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjice]] | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105696246}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Gornje Dobravice|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Gornje Dobravice]] | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60358207}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Kranj|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Kranj]] | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60355701}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Ljubljana (Šmarna gora)|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q99887816}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Logatec|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Logatec]] | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105696301}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Nova vas nad Dragonjo|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Nova vas nad Dragonjo]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105696355}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Podgorica|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Podgorica, Dobrepolje|Podgorica]] | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351037}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Podgorje ob Sevnični|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Podgorje ob Sevnični]] | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q25496385}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Portorož|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Portorož]] | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105696368}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Sela nad Podmelcem|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Sela nad Podmelcem]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351369}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Stopno|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Stopno, Škocjan|Stopno]] | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66458846}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Tomišelj|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Tomišelj]] | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Žalostna Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60351402}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Botričnica|Marija Sedem žalosti]] | [[Botričnica]] | [[Župnija Šentjur pri Celju|Šentjur pri Celju]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60357181}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica|Žalostna Mati Božja]] | [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359456}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Bukov Vrh|Žalostna Mati Božja]] | [[Bukov Vrh, Gorenja vas - Poljane|Bukov Vrh]] | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351731}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Bušeča vas|Žalostna Mati Božja]] | [[Bušeča vas]] | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696423}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Čeplje|Žalostna Mati Božja]] | [[Čeplje, Kočevje|Čeplje]] | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q56173501}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Dedni Dol|Žalostna Mati Božja]] | [[Dedni Dol]] | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360347}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Dolenja vas|Žalostna Mati Božja]] | [[Dolenja vas, Divača|Dolenja vas]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351002}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Gradišče|Marija Sedem žalosti]] | [[Gradišče, Kozje|Gradišče]] | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60359791}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Idrija|Žalostna Mati Božja]] | [[Idrija]] | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60346312}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Jeruzalem|Marija Sedem žalosti]] | [[Jeruzalem, Ljutomer|Jeruzalem]] | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105696431}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Klošter|Marija Sedem žalosti]] | [[Klošter]] | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354775}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Kresniške Poljane|Žalostna Mati Božja]] | [[Kresniške Poljane]] | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351386}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec pri Krškem|Žalostna Mati Božja]] | [[Leskovec pri Krškem]] | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354617}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec v Podborštu|Žalostna Mati Božja]] | [[Leskovec v Podborštu]] | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q18515941}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Miren|Žalostna Mati Božja]] | [[Miren]] | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354755}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Mokronog|Žalostna Mati Božja]] | [[Mokronog]] | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60350433}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Pekre|Marija Sedem žalosti]] | [[Pekre]] | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66458904}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Podbrezje|Žalostna Mati Božja]] | [[Podbrezje]] | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359094}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Predjama|Žalostna Mati Božja]] | [[Predjama]] | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q18515942}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Prevalje pod Krimom|Žalostna Mati Božja]] | [[Prevalje pod Krimom]] | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351848}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Rosalnice|Žalostna Mati Božja]] | [[Rosalnice]] | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696434}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Rudnik pri Moravčah|Žalostna Mati Božja]] | [[Rudnik pri Moravčah]] | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786809}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Slovenska Bistrica|Marija Sedem žalosti]] | [[Slovenska Bistrica]] | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105696439}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Sodražica|Marija Sedem žalosti]] | [[Sodražica]] | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60346778}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Središče ob Dravi|Marija Sedem žalosti]] | [[Središče ob Dravi]] | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66827833}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Stanošina|Žalostna Mati Božja]] | [[Stanošina]] | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18918123}} | <u>[[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|Žalostna Mati Božja]]</u> | <u>[[Stična]]</u> | <u>[[Župnija Stična|Stična]]</u> | <u>[[Nadškofija Ljubljana|LJ]]</u> |- | {{Slika d|Q60358509}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Škofja Loka|Žalostna Mati Božja]] | [[Škofja Loka]] | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105696444}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Trebnje|Žalostna Mati Božja]] | [[Trebnje]] | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696451}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Vače|Žalostna Mati Božja]] | [[Vače]] | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354018}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Veliki Slatnik|Žalostna Mati Božja]] | [[Veliki Slatnik]] | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351561}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Vojnik|Marija Sedem žalosti]] | [[Vojnik]] | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66480902}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Žebnik|Žalostna Mati Božja]] | [[Žebnik]] | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji]] e6uf286ion2xfmuj2cl3bf8ueow8g4e 5737531 5737514 2022-08-20T09:08:43Z Shabicht 3554 /* Mati Božja */ wikitext text/x-wiki {{Seznam cerkva v Sloveniji|podmeni}} * ''[[Marija Kraljica vseh svetnikov]] nima več cerkve v Sloveniji (edina je bila v [[Komarna vas|Komarni vasi]])'' * ''[[Stolnica#Stolnice v Sloveniji|Stolnica]] je zapisana krepko'' * ''[[Bazilika#Bazilike v Sloveniji|Bazilike]] so zapisane podčrtano'' * ''Nebogoslužne cerkve so zapisane ležeče'' * ''Cerkve s splošnimi oziroma nedefiniranimi Marijinimi patrociniji so zapisane v poglavju [[#Mati Božja|Mati Božja]]'' == Čenstohovska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60349708}} | [[Cerkev Čenstohovske Matere Božje, Zgornja Kostrivnica|Čenstohovska Mati Božja]] | [[Zgornja Kostrivnica]] | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Čudodelna Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60349819}} | [[Cerkev Čudodelne Matere Božje in sv. Marjete, Sladka Gora|Čudodelna Mati Božja in sv. Marjeta]] | [[Sladka Gora]] | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Karmelska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69400965}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Češnjice|Karmelska Mati Božja]] | [[Češnjice, Lukovica|Češnjice]] | [[Župnija Češnjice|Češnjice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351408}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Dobje pri Planini|Karmelska Mati Božja]] | [[Dobje pri Planini]] | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687928}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Gaberje|Karmelska Mati Božja]] | [[Gaberje, Lendava|Gaberje]] | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353723}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Karmelska Mati Božja]] | [[Grič pri Klevevžu]] | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60352273}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Hrastnik|Karmelska Mati Božja]] | [[Hrastnik]] | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687934}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Malija|Karmelska Mati Božja]] | [[Malija]] | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q47488832}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Marija Gradec|Karmelska Mati Božja]] | [[Marija Gradec]] | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687953}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Podgraje|Karmelska Mati Božja]] | [[Podgraje]] | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105687963}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Pregara|Karmelska Mati Božja]] | [[Pregara]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60362170}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Puče|Karmelska Mati Božja]] | [[Puče]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352808}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Velenje|Karmelska Mati Božja]] | [[Velenje]] | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349823}} | [[Cerkev Škapulirske Matere Božje, Zbelovska Gora|Škapulirska Mati Božja]] | [[Zbelovska Gora]] | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Loretska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105687893}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Jagodje|Loretska Mati Božja]] | [[Jagodje]] | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349618}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Strmec pri Svetem Florijanu|Loretska Mati Božja]] | [[Strmec pri Svetem Florijanu]] | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361621}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Trenta|Loretska Mati Božja]] | [[Trenta, Bovec|Trenta]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q69403792}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Zali Log|Loretska Mati Božja]] | [[Zali Log]] | [[Župnija Zali Log|Zali Log]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Lurška Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q10877653}} | <u>[[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Lurška Mati Božja]]</u> | <u>[[Brestanica]]</u> | <u>[[Župnija Brestanica|Brestanica]]</u> | <u>[[Škofija Celje|CE]]</u> |- | {{Slika d|Q105688352}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Log pod Mangartom|Lurška Mati Božja]] | [[Log pod Mangartom]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352181}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Migojnice|Lurška Mati Božja]] | [[Migojnice]] | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354549}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Polšnik|Lurška Mati Božja]] | [[Polšnik]] | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352120}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Rimske Toplice|Lurška Mati Božja]] | [[Rimske Toplice]] | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60351840}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Rosalnice|Lurška Mati Božja]] | [[Rosalnice]] | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == Marija Kraljica angelov == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66882032}} | [[Cerkev Marije Kraljice angelov, Drtija|Marija Kraljica angelov]] | [[Drtija]] | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Kraljica miru == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69412137}} | [[Cerkev Marije Kraljice miru, Visoko|Marija Kraljica miru]] | [[Visoko, Ig|Visoko]] | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Mati Cerkve == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66458869}} | [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Maribor|Marija Mati Cerkve]] | [[Maribor]] | [[Župnija Maribor - Pobrežje|Maribor - Pobrežje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105688546}} | [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Trbovlje|Marija Mati Cerkve]] | [[Trbovlje]] | [[Župnija Trbovlje - Sveta Marija|Trbovlje - Sveta Marija]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == [[Marija Pomočnica kristjanov]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66458760}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Breg ob Savi|Marija Pomočnica]] | [[Breg ob Savi]] | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q11812869}} | <u>[[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje|Marija Pomagaj]]</u> | <u>[[Brezje, Radovljica|Brezje]]</u> | <u>neposredno podrejena Nadškofiji Ljubljana</u> | <u>[[Nadškofija Ljubljana|LJ]]</u> |- | {{Slika d|Q66458937}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Dolenja vas pri Krškem|Marija Pomočnica]] | [[Dolenja vas pri Krškem]] | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354097}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Kočevske Poljane|Marija Pomočnica]] | [[Kočevske Poljane]] | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105688797}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Križ|Marija Pomočnica]] | [[Križ, Sevnica|Križ]] | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786801}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (Križanke)|Marija Pomočnica]] | [[Ljubljana]] | | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458783}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (Rakovnik)|Marija Pomočnica]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69417046}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubno|Marija Pomočnica]] | [[Ljubno, Radovljica|Ljubno]] | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105688819}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Log Čezsoški|Marija Pomočnica]] | [[Log Čezsoški]] | [[Župnija Srpenica|Srpenica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105688845}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Prtovč|Marija Pomočnica]] | [[Prtovč]] | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60350891}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Puščava|Marija Pomočnica]] | [[Puščava, Lovrenc na Pohorju|Puščava]] | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105688860}} | [[Cerkev Marije Pomagaj, Rodine|Marija Pomagaj]] | [[Rodine, Črnomelj|Rodine]] | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66545429}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Šmarčna|Marija Pomočnica]] | [[Šmarčna]] | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105688900}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vanganel|Marija Pomočnica]] | [[Vanganel]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105688908}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Visejec|Marija Pomočnica]] | [[Visejec]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60352387}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vitanje|Marija Pomočnica]] | [[Vitanje]] | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361373}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vrhovlje pri Kojskem|Marija Pomočnica]] | [[Vrhovlje pri Kojskem]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349969}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Zagorje|Marija Pomočnica]] | [[Zagorje, Kozje|Zagorje]] | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Marija Pribežališče grešnikov == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69418300}} | [[Cerkev Marije pribežališče grešnikov, Planina|Marija Pribežališče grešnikov]] | [[Planina, Postojna|Planina]] | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Snežna == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60361117}} | [[Cerkev Marije Snežne, Avče|Marija Snežna]] | [[Avče]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361791}} | [[Cerkev Marije Snežne, Borjana|Marija Snežna]] | [[Borjana]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361819}} | [[Cerkev Marije Snežne, Breginj|Marija Snežna]] | [[Breginj]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q69419319}} | [[Cerkev Marije Snežne, Črnotiče|Marija Snežna]] | [[Črnotiče]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60344010}} | [[Cerkev Marije Snežne, Fikšinci|Marija Snežna]] | [[Fikšinci]] | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60360103}} | [[Cerkev Marije Snežne, Goče|Marija Snežna]] | [[Goče]] | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105690453}} | [[Cerkev Marije Snežne, Jablanica|Marija Snežna]] | [[Jablanica, Ilirska Bistrica|Jablanica]] | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458817}} | [[Cerkev Marije Snežne, Petrinci|Marija Snežna]] | [[Petrinci]] | [[Župnija Gora pri Sodražici|Gora pri Sodražici]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786806}} | [[Cerkev Marije Snežne, Piran|Marija Snežna]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105690497}} | [[Cerkev Marije Snežne, Snežeče|Marija Snežna]] | [[Snežeče]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354923}} | [[Cerkev Marije Snežne, Solčava|Marija Snežna]] | [[Solčava]] | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358837}} | [[Cerkev Marije Snežne, Strmca|Marija Snežna]] | [[Strmca, Postojna|Strmca]] | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351645}} | [[Cerkev Marije Snežne, Svetina|Marija Snežna]] | [[Svetina]] | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105690541}} | [[Cerkev Marije Snežne, Trnovo|Marija Snežna]] | [[Trnovo, Nova Gorica|Trnovo]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q56185937}} | [[Cerkev Marije Snežne, Velike Pece|Marija Snežna]] | [[Velike Pece]] | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60347004}} | [[Cerkev Marije Snežne, Zgornja Velka|Marija Snežna]] | [[Zgornja Velka]] | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Marija Tolažnica == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60360087}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Budanje|Marija Tolažnica]] | [[Budanje]] | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349541}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Čermožiše|Marija Tolažnica]] | [[Čermožiše]] | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354108}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Drganja sela|Marija Tolažnica]] | [[Drganja sela]] | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66653280}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Kromberk|Marija Tolažnica]] | [[Kromberk]] | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351753}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Male Vodenice|Marija Tolažnica]] | [[Male Vodenice]] | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q15870399}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Piran|Marija Tolažnica]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354083}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Stopiče|Marija Tolažnica]] | [[Stopiče]] | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == Marija Zvezda == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354880}} | [[Cerkev Marije Zvezde, Nova Štifta|Marija Zvezda]] | [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta]] | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Marijina in Jožefova zaroka == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60355221}} | [[Cerkev Marijine in Jožefove zaroke, Kamnik|Marijina in Jožefova zaroka]] | [[Kamnik]] | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60358785}} | [[Cerkev Marijine zaroke, Rakitnik|Marijina zaroka]] | [[Rakitnik]] | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == [[Marijino brezmadežno spočetje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60361211}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Gradišče nad Prvačino|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Gradišče nad Prvačino]] | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458924}} | [[Cerkev Brezmadežnega spočetja Device Marije, Grahovo|Brezmadežno spočetje Device Marije]] | [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q47488818}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Kamnik|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Kamnik]] | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60356406}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Kokra|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Kokra, Preddvor|Kokra]] | [[Župnija Kokra|Kokra]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66490766}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Krško|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Krško]] | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351271}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Studenec|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Studenec, Sevnica|Studenec]] | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354527}} | [[Cerkev Brezmadežnega spočetja Device Marije, Širje|Brezmadežno spočetje Device Marije]] | [[Širje]] | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358377}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Škofja Loka|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Škofja Loka]] | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60362151}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Šmarje|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Šmarje, Koper|Šmarje]] | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105691063}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Turjak|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Turjak]] | [[Župnija Turjak|Turjak]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66640102}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Zagradec|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]] | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino Brezmadežno Srce]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105691379}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Brezovi Dol|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Brezovi Dol]] | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105691600}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Loke pri Zagorju|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Loke pri Zagorju]] | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458944}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Pragersko|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Pragersko]] | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Marijino darovanje == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354894}} | [[Cerkev Marijinega darovanja, Nova Štifta|Marijino darovanje]] | [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta]] | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60360499}} | [[Cerkev Marijinega darovanja, Tabor|Marijino darovanje]] | [[Tabor, Sežana|Tabor]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Marijino ime == : ''Glej tudi: [[Seznam cerkva v Sloveniji (Z)#Zenon in Marijino ime|Zenon in Marijino ime]]'' {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105692032}} | [[Cerkev Marijinega imena, Briše|Marijino ime]] | [[Briše, Zagorje ob Savi|Briše]] | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786805}} | [[Cerkev Marijinega imena, Dobova|Marijino ime]] | [[Dobova]] | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105692102}} | [[Cerkev Marijinega imena, Goriča vas|Marijino ime]] | [[Goriča vas]] | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351431}} | [[Cerkev Marijinega imena, Kalobje|Marijino ime]] | [[Kalobje]] | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361590}} | [[Cerkev Marijinega imena, Kozaršče|Marijino ime]] | [[Kozaršče]] | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354268}} | [[Cerkev Marijinega imena, Podklanec|Marijino ime]] | [[Podklanec, Črnomelj|Podklanec]] | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786810}} | [[Cerkev Marijinega imena, Ruše|Marijino ime]] | [[Ruše]] | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354317}} | [[Cerkev Marijinega imena, Sveta Planina|Marijino ime]] | [[Sveta Planina]] | [[Župnija Sveta Planina|Sveta Planina]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354728}} | [[Cerkev Marijinega imena, Ševnica|Marijino ime]] | [[Ševnica]] | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60360142}} | [[Cerkev Marijinega imena, Šmarje|Marijino ime]] | [[Šmarje, Ajdovščina|Šmarje]] | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Marijino obiskanje == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105693261}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Draga|Marijino obiskanje]] | [[Draga, Loški Potok|Draga]] | [[Župnija Draga|Draga]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359097}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Gornja Košana|Marijino obiskanje]] | [[Gornja Košana]] | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q7936314}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Ljubljana|Marijino obiskanje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786807}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci|Marijino obiskanje]] | [[Markovci]] | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q15107403}} | <u>[[Bazilika Marijinega obiskanja, Petrovče|Marijino obiskanje]]</u> | <u>[[Petrovče]]</u> | <u>[[Župnija Petrovče|Petrovče]]</u> | <u>[[Škofija Celje|CE]]</u> |- | {{Slika d|Q60346340}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Polenšak|Marijino obiskanje]] | [[Polenšak]] | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60360991}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Ponikve|Marijino obiskanje]] | [[Ponikve, Tolmin|Ponikve]] | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q18515932}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Marijino obiskanje]] | [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah]] | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351363}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Zloganje|Marijino obiskanje]] | [[Zloganje]] | [[Župnija Škocjan pri Novem Mestu|Škocjan pri Novem Mestu]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino oznanjenje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60356477}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Adergas|Marijino oznanjenje]] | [[Adergas]] | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q15648759}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob|Marijino oznanjenje]] | [[Crngrob]] | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693430}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Hinje|Marijino oznanjenje]] | [[Hinje, Žužemberk|Hinje]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786811}} | ''[[Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki|Marijino oznanjenje]]'' | ''[[Kostanjevica na Krki]]'' | | |- | {{Slika d|Q1785618}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|Marijino oznanjenje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q22340883}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Nova Gorica|Marijino oznanjenje]] | [[Nova Gorica]] | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360306}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Obrov|Marijino oznanjenje]] | [[Obrov]] | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352676}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Nazarje|Marijino oznanjenje]] | [[Nazarje]] | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q12786812}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Tržič|Marijino oznanjenje]] | [[Tržič]] | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60355422}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Velika Slevica|Marijino oznanjenje]] | [[Velika Slevica]] | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == [[Mali šmaren|Marijino rojstvo]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105693543}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Barbana|Marijino rojstvo]] | [[Barbana, Brda|Barbana]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786813}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|Marijino rojstvo]] | [[Cerknica]] | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354697}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Gradišče|Marijino rojstvo]] | [[Gradišče, Šmartno pri Litiji|Gradišče]] | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786822}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Homec|Marijino rojstvo]] | [[Homec, Domžale|Homec]] | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360473}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Kačiče - Pared|Marijino rojstvo]] | [[Kačiče - Pared]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60345096}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Negova|Marijino rojstvo]] | [[Negova]] | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60359259}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Polhov Gradec|Marijino rojstvo]] | [[Polhov Gradec]] | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360194}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Police|Marijino rojstvo]] | [[Police, Cerkno|Police]] | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361988}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Pomjan|Marijino rojstvo]] | [[Pomjan]] | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458927}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Rob|Marijino rojstvo]] | [[Rob, Velike Lašče|Rob]] | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69501437}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Rovišče|Marijino rojstvo]] | [[Rovišče, Zagorje ob Savi|Rovišče]] | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693605}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Runarsko|Marijino rojstvo]] | [[Runarsko]] | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60348601}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Slivnica pri Mariboru|Marijino rojstvo]] | [[Slivnica pri Mariboru]] | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351823}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Šmarje|Marijino rojstvo]] | [[Šmarje, Šentjernej|Šmarje]] | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354834}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Šmarje - Sap|Marijino rojstvo]] | [[Šmarje - Sap]] | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786818}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Tišina|Marijino rojstvo]] | [[Tišina, Tišina|Tišina]] | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353804}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Trška Gora|Marijino rojstvo]] | [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]] | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105693729}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Velike Lašče|Marijino rojstvo]] | [[Velike Lašče]] | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693986}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Vojna vas|Marijino rojstvo]] | [[Vojna vas]] | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105694084}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Vrčice|Marijino rojstvo]] | [[Vrčice]] | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino vnebovzetje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60346974}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Apače|Marijino vnebovzetje]] | [[Apače]] | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q105695044}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bate|Marijino vnebovzetje]] | [[Bate]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786814}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bertoki|Marijino vnebovzetje]] | [[Bertoki]] | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360704}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bezovica|Marijino vnebovzetje]] | [[Bezovica, Koper|Bezovica]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695069}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bezuljak|Marijino vnebovzetje]] | [[Bezuljak]] | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q1993619}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled|Marijino vnebovzetje]] | [[Bled]] | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361714}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bovec|Marijino vnebovzetje]] | [[Bovec]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354289}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Braslovče|Marijino vnebovzetje]] | [[Braslovče]] | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66458717}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|Marijino vnebovzetje]] | [[Brdo pri Lukovici]] | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60353146}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Brezno|Marijino vnebovzetje]] | [[Brezno, Podvelka|Brezno]] | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351673}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Celje|Marijino vnebovzetje]] | [[Celje]] | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66458781}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Cerklje na Gorenjskem|Marijino vnebovzetje]] | [[Cerklje na Gorenjskem]] | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60349361}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Cirkovce|Marijino vnebovzetje]] | [[Cirkovce]] | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351157}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Marijino vnebovzetje]] | [[Čanje]] | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q58336302}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čatež|Marijino vnebovzetje]] | [[Čatež, Trebnje|Čatež]] | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66659075}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čemšenik|Marijino vnebovzetje]] | [[Čemšenik]] | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695096}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnjice|Marijino vnebovzetje]] | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q23585811}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dekani|Marijino vnebovzetje]] | [[Dekani]] | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352625}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrna|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrna]] | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q47488665}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrova|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova]] | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60348630}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrovce|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrovce]] | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354622}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dole pri Litiji|Marijino vnebovzetje]] | [[Dole pri Litiji]] | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66458907}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Domžale|Marijino vnebovzetje]] | [[Domžale]] | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69522176}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Fara|Marijino vnebovzetje]] | [[Fara, Kostel|Fara]] | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354676}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gabrska Gora|Marijino vnebovzetje]] | [[Gabrska Gora]] | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362046}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Glem|Marijino vnebovzetje]] | [[Glem]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786815}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad|Marijino vnebovzetje]] | [[Grad, Grad|Grad]] | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353713}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Hmeljčič|Marijino vnebovzetje]] | [[Hmeljčič]] | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362245}} | [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Marija Alietska]] | [[Izola]] | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695121}}{{Sidro|Marija Vnebovzeta in sv. Maksimilijan Kolbe}} | [[Cerkev sv. Marije Vnebovzete in sv. Maksimilijana Kolbeja, Janževski Vrh|Marija Vnebovzeta in sv. Maksimilijan Kolbe]] | [[Janževski Vrh]] | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18572668}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jareninski Dol|Marijino vnebovzetje]] | [[Jareninski Dol]] | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354687}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Javorje|Marijino vnebovzetje]] | [[Javorje, Šmartno pri Litiji|Javorje]] | [[Župnija Javorje pri Litiji|Javorje pri Litiji]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359414}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jazbine|Marijino vnebovzetje]] | [[Jazbine, Gorenja vas - Poljane|Jazbine]] | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695136}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jelšane|Marijino vnebovzetje]] | [[Jelšane]] | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60359584}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jesenice|Marijino vnebovzetje]] | [[Jesenice]] | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q18515943}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kanal|Marijino vnebovzetje]] | [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351395}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kapele|Marijino vnebovzetje]] | [[Kapele]] | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354511}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ključevica|Marijino vnebovzetje]] | [[Ključevica]] | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60358734}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Knežak|Marijino vnebovzetje]] | [[Knežak]] | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361651}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kobarid|Marijino vnebovzetje]] | [[Kobarid]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361376}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kojsko|Marijino vnebovzetje]] | [[Kojsko]] | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q4810378}} | '''[[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Marijino vnebovzetje]]''' | '''[[Koper]]''' | '''[[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]]''' | '''[[Škofija Koper|KP]]''' |- | {{Slika d|Q66458882}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koprivnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Koprivnica, Krško|Koprivnica]] | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60351085}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kozje|Marijino vnebovzetje]] | [[Kozje]] | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66653723}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kranj|Marijino vnebovzetje]] | [[Kranj]] | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361519}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kranjska Gora|Marijino vnebovzetje]] | [[Kranjska Gora]] | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458820}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lesce|Marijino vnebovzetje]] | [[Lesce]] | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695151}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lesno Brdo|Marijino vnebovzetje]] | [[Lesno Brdo, Horjul|Lesno Brdo]] | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12808049}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ljubljana|Marijino vnebovzetje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786819}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lokavec|Marijino vnebovzetje]] | [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavec]] | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360988}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Mali Dol|Marijino vnebovzetje]] | [[Mali Dol, Komen|Mali Dol]] | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60348266}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (Brezje)|Marijino vnebovzetje]] | [[Maribor]] | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60348166}} | ''[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (minoritska)|Marijino vnebovzetje]]'' | ''[[Maribor]]'' | | |- | {{Slika d|Q60351468}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Marija Dobje|Marijino vnebovzetje]] | [[Marija Dobje]] | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352251}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Marija Reka|Marijino vnebovzetje]] | [[Marija Reka]] | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361405}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Medana|Marijino vnebovzetje]] | [[Medana]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60355260}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Mekinje|Marijino vnebovzetje]] | [[Mekinje, Kamnik|Mekinje]] | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695174}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Movraž|Marijino vnebovzetje]] | [[Movraž]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60355327}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Muljava|Marijino vnebovzetje]] | [[Muljava]] | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786823}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Marijino vnebovzetje]] | [[Nova Štifta, Sodražica|Nova Štifta]] | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60349889}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Olimje|Marijino vnebovzetje]] | [[Olimje]] | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349511}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Podlehnik|Marijino vnebovzetje]] | [[Podlehnik]] | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60361553}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Podmelec|Marijino vnebovzetje]] | [[Podmelec]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360574}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Povir|Marijino vnebovzetje]] | [[Povir]] | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353345}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Prevalje|Marijino vnebovzetje]] | [[Prevalje]] | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18515933}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Prihova|Marijino vnebovzetje]] | [[Prihova, Oplotnica|Prihova]] | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66538135}} | ''[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ptuj|Marijino vnebovzetje]]'' | ''[[Ptuj]]'' | | |- | {{Slika d|Q105695231}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radovica|Marijino vnebovzetje]] | [[Radovica]] | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105695234}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sela na Krasu|Marijino vnebovzetje]] | [[Sela na Krasu]] | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351202}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sevnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Sevnica]] | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358976}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Slavina|Marijino vnebovzetje]] | [[Slavina, Postojna|Slavina]] | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695238}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Slovenja vas|Marijino vnebovzetje]] | [[Slovenja vas]] | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60353817}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Smolenja vas|Marijino vnebovzetje]] | [[Smolenja vas]] | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q69522945}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Smrečje|Marijino vnebovzetje]] | [[Smrečje, Vrhnika|Smrečje]] | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359893}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Spodnja Idrija|Marijino vnebovzetje]] | [[Spodnja Idrija]] | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66493718}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Stara Cerkev|Marijino vnebovzetje]] | [[Stara Cerkev]] | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353989}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Straža|Marijino vnebovzetje]] | [[Straža, Straža|Straža]] | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362354}} | [[Cerkev Marijinega prikazovanja, Strunjan|Marijino prikazovanje]] | [[Strunjan]] | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12785547}} | <u>[[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Sveta Gora|Svetogorska Mati Božja]]</u> | <u>[[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]]</u> | <u>[[Župnija Solkan|Solkan]]</u> | <u>[[Škofija Koper|KP]]</u> |- | {{Slika d|Q60354742}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sveti Vrh|Marijino vnebovzetje]] | [[Sveti Vrh]] | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60349920}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmarje pri Jelšah|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmarje pri Jelšah]] | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60360668}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmarje pri Sežani|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmarje pri Sežani]] | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353485}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmartno pri Slovenj Gradcu|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695245}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Štrekljevec|Marijino vnebovzetje]] | [[Štrekljevec]] | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60361604}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tolmin|Marijino vnebovzetje]] | [[Tolmin]] | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66643528}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Trboje|Marijino vnebovzetje]] | [[Trboje]] | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458724}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Trebnje|Marijino vnebovzetje]] | [[Trebnje]] | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353236}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Troblje|Marijino vnebovzetje]] | [[Troblje]] | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60349568}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tržišče (Občina Rogaška Slatina)|Marijino vnebovzetje]] | [[Tržišče, Rogaška Slatina|Tržišče]] | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354720}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tržišče (Občina Sevnica)|Marijino vnebovzetje]] | [[Tržišče, Sevnica|Tržišče]] | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q18200060}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče|Marijino vnebovzetje]] | [[Turnišče]] | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60351699}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velika Dolina|Marijino vnebovzetje]] | [[Velika Dolina]] | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66642275}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velika Račna|Marijino vnebovzetje]] | [[Velika Račna]] | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695249}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velike Bloke|Marijino vnebovzetje]] | [[Velike Bloke]] | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354824}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vinje|Marijino vnebovzetje]] | [[Vinje, Dol pri Ljubljani|Vinje]] | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695253}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Viševek|Marijino vnebovzetje]] | [[Viševek]] | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361158}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vitovlje|Marijino vnebovzetje]] | [[Vitovlje]] | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360318}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vremski Britof|Marijino vnebovzetje]] | [[Vremski Britof]] | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351196}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vrh pri Boštanju|Marijino vnebovzetje]] | [[Vrh pri Boštanju]] | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60360884}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vrtovin|Marijino vnebovzetje]] | [[Vrtovin]] | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60348396}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vurberk|Marijino vnebovzetje]] | [[Vurberk]] | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q69523774}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zagozdac|Marijino vnebovzetje]] | [[Zagozdac]] | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66640296}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zali Log|Marijino vnebovzetje]] | [[Zali Log]] | [[Župnija Zali Log|Zali Log]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60346827}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zavrč|Marijino vnebovzetje]] | [[Zavrč]] | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695260}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zgornje Pirniče|Marijino vnebovzetje]] | [[Zgornje Pirniče]] | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69523784}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zgornji Tuhinj|Marijino vnebovzetje]] | [[Zgornji Tuhinj]] | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695263}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Železnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Železnica, Grosuplje|Železnica]] | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == [[Marija Božja mati|Mati Božja]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354406}} | [[Cerkev Matere Božje, Čreta|Mati Božja]] | [[Čreta, Vransko|Čreta]] | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105695550}} | [[Cerkev Matere Božje, Dobrava|Mati Božja]] | [[Dobrava, Trebnje|Dobrava]] | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105695580}} | [[Cerkev Device Marije, Golo Brdo|Devica Marija]] | [[Golo Brdo, Brda|Golo Brdo]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354403}} | [[Cerkev Matere Božje, Kokarje|Mati Božja]] | [[Kokarje]] | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352580}} | [[Cerkev Matere Božje, Lepa Njiva|Mati Božja]] | [[Lepa Njiva]] | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q78222684}} | [[Cerkev Matere Božje, Ljubljana (Koseze)|Mati Božja]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60347945}} | [[Cerkev sv. Marije, Malečnik|Marija]] | [[Malečnik]] | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695662}}{{Sidro|Mati Božja in sv. Rok}} | [[Cerkev Matere Božje in sv. Roka, Mozirje|Mati Božja in sv. Rok]] | [[Mozirje]] | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q47488829}} | [[Cerkev Device Marije, Podčetrtek|Devica Marija]] | [[Podčetrtek]] | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352511}} | [[Cerkev Matere Božje, Primož pri Ljubnem|Mati Božja]] | [[Primož pri Ljubnem]] | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60350803}} | [[Cerkev sv. Marije, Smolnik|Marija]] | [[Smolnik, Ruše|Smolnik]] | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60349790}} | [[Cerkev Matere Božje, Spodnje Tinsko|Mati Božja]] | [[Spodnje Tinsko]] | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60355529}} | [[Cerkev Matere Božje, Šinkov Turn|Mati Božja]] | [[Šinkov Turn]] | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361837}} | [[Cerkev Device Marije, Tomaj|Devica Marija]] | [[Tomaj]] | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695384}} | [[Cerkev Device Marije, Troščine|Devica Marija]] | [[Troščine]] | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q18515930}} | [[Cerkev Device Marije, Vuzenica|Devica Marija]] | [[Vuzenica]] | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60350834}} | [[Cerkev Matere Božje, Zreče|Mati Božja]] | [[Zreče]] | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351070}} | [[Cerkev Matere Božje, Zagaj|Mati Božja]] | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Mati Božja od zdravja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105696020}} | [[Cerkev Matere Božje od Zdravja, Koper|Mati Božja od Zdravja]] | [[Koper]] | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q15633517}} | [[Cerkev Matere Božje od Zdravja, Piran|Mati Božja od Zdravja]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Mati Dobrega sveta == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60351750}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|Mati Dobrega sveta]] | [[Globočice pri Kostanjevici]] | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354078}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Podgrad|Mati Dobrega sveta]] | [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]] | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60350061}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Završe pri Grobelnem|Mati Dobrega sveta]] | [[Završe pri Grobelnem]] | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Mati Usmiljenja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66493657}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Kropa|Mati Usmiljenja]] | [[Kropa]] | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q730860}} | <u>[[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]]</u> | <u>[[Maribor]]</u> | <u>[[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]]</u> | <u>[[Nadškofija Maribor|MB]]</u> |- | {{Slika d|Q18524076}} | <u>[[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Marija Zavetnica s plaščem]]</u> | <u>[[Ptujska Gora]]</u> | <u>[[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]]</u> | <u>[[Nadškofija Maribor|MB]]</u> |} == Naša ljuba Gospa presvetega Srca Jezusovega == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69524094}} | [[Cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča|Naša ljuba Gospa presvetega Srca Jezusovega]] | [[Davča, Železniki|Davča]] | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Rožnovenska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66498667}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Bitnje|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Bitnje]] | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60350911}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Črešnjice|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjice]] | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105696246}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Gornje Dobravice|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Gornje Dobravice]] | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60358207}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Kranj|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Kranj]] | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60355701}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Ljubljana (Šmarna gora)|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q99887816}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Logatec|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Logatec]] | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105696301}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Nova vas nad Dragonjo|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Nova vas nad Dragonjo]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105696355}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Podgorica|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Podgorica, Dobrepolje|Podgorica]] | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351037}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Podgorje ob Sevnični|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Podgorje ob Sevnični]] | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q25496385}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Portorož|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Portorož]] | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105696368}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Sela nad Podmelcem|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Sela nad Podmelcem]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351369}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Stopno|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Stopno, Škocjan|Stopno]] | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66458846}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Tomišelj|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Tomišelj]] | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Žalostna Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60351402}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Botričnica|Marija Sedem žalosti]] | [[Botričnica]] | [[Župnija Šentjur pri Celju|Šentjur pri Celju]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60357181}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica|Žalostna Mati Božja]] | [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359456}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Bukov Vrh|Žalostna Mati Božja]] | [[Bukov Vrh, Gorenja vas - Poljane|Bukov Vrh]] | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351731}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Bušeča vas|Žalostna Mati Božja]] | [[Bušeča vas]] | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696423}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Čeplje|Žalostna Mati Božja]] | [[Čeplje, Kočevje|Čeplje]] | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q56173501}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Dedni Dol|Žalostna Mati Božja]] | [[Dedni Dol]] | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360347}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Dolenja vas|Žalostna Mati Božja]] | [[Dolenja vas, Divača|Dolenja vas]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351002}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Gradišče|Marija Sedem žalosti]] | [[Gradišče, Kozje|Gradišče]] | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60359791}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Idrija|Žalostna Mati Božja]] | [[Idrija]] | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60346312}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Jeruzalem|Marija Sedem žalosti]] | [[Jeruzalem, Ljutomer|Jeruzalem]] | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105696431}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Klošter|Marija Sedem žalosti]] | [[Klošter]] | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354775}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Kresniške Poljane|Žalostna Mati Božja]] | [[Kresniške Poljane]] | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351386}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec pri Krškem|Žalostna Mati Božja]] | [[Leskovec pri Krškem]] | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354617}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec v Podborštu|Žalostna Mati Božja]] | [[Leskovec v Podborštu]] | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q18515941}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Miren|Žalostna Mati Božja]] | [[Miren]] | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354755}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Mokronog|Žalostna Mati Božja]] | [[Mokronog]] | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60350433}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Pekre|Marija Sedem žalosti]] | [[Pekre]] | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66458904}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Podbrezje|Žalostna Mati Božja]] | [[Podbrezje]] | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359094}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Predjama|Žalostna Mati Božja]] | [[Predjama]] | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q18515942}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Prevalje pod Krimom|Žalostna Mati Božja]] | [[Prevalje pod Krimom]] | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351848}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Rosalnice|Žalostna Mati Božja]] | [[Rosalnice]] | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696434}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Rudnik pri Moravčah|Žalostna Mati Božja]] | [[Rudnik pri Moravčah]] | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786809}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Slovenska Bistrica|Marija Sedem žalosti]] | [[Slovenska Bistrica]] | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105696439}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Sodražica|Marija Sedem žalosti]] | [[Sodražica]] | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60346778}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Središče ob Dravi|Marija Sedem žalosti]] | [[Središče ob Dravi]] | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66827833}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Stanošina|Žalostna Mati Božja]] | [[Stanošina]] | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18918123}} | <u>[[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|Žalostna Mati Božja]]</u> | <u>[[Stična]]</u> | <u>[[Župnija Stična|Stična]]</u> | <u>[[Nadškofija Ljubljana|LJ]]</u> |- | {{Slika d|Q60358509}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Škofja Loka|Žalostna Mati Božja]] | [[Škofja Loka]] | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105696444}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Trebnje|Žalostna Mati Božja]] | [[Trebnje]] | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696451}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Vače|Žalostna Mati Božja]] | [[Vače]] | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354018}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Veliki Slatnik|Žalostna Mati Božja]] | [[Veliki Slatnik]] | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351561}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Vojnik|Marija Sedem žalosti]] | [[Vojnik]] | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66480902}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Žebnik|Žalostna Mati Božja]] | [[Žebnik]] | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji]] 5rqlas48ypvb4hsdjmvw2p6gl95dmre 5737532 5737531 2022-08-20T09:08:52Z Shabicht 3554 /* Mati Božja */ wikitext text/x-wiki {{Seznam cerkva v Sloveniji|podmeni}} * ''[[Marija Kraljica vseh svetnikov]] nima več cerkve v Sloveniji (edina je bila v [[Komarna vas|Komarni vasi]])'' * ''[[Stolnica#Stolnice v Sloveniji|Stolnica]] je zapisana krepko'' * ''[[Bazilika#Bazilike v Sloveniji|Bazilike]] so zapisane podčrtano'' * ''Nebogoslužne cerkve so zapisane ležeče'' * ''Cerkve s splošnimi oziroma nedefiniranimi Marijinimi patrociniji so zapisane v poglavju [[#Mati Božja|Mati Božja]]'' == Čenstohovska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60349708}} | [[Cerkev Čenstohovske Matere Božje, Zgornja Kostrivnica|Čenstohovska Mati Božja]] | [[Zgornja Kostrivnica]] | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Čudodelna Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60349819}} | [[Cerkev Čudodelne Matere Božje in sv. Marjete, Sladka Gora|Čudodelna Mati Božja in sv. Marjeta]] | [[Sladka Gora]] | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Karmelska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69400965}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Češnjice|Karmelska Mati Božja]] | [[Češnjice, Lukovica|Češnjice]] | [[Župnija Češnjice|Češnjice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351408}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Dobje pri Planini|Karmelska Mati Božja]] | [[Dobje pri Planini]] | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687928}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Gaberje|Karmelska Mati Božja]] | [[Gaberje, Lendava|Gaberje]] | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353723}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Karmelska Mati Božja]] | [[Grič pri Klevevžu]] | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60352273}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Hrastnik|Karmelska Mati Božja]] | [[Hrastnik]] | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687934}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Malija|Karmelska Mati Božja]] | [[Malija]] | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q47488832}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Marija Gradec|Karmelska Mati Božja]] | [[Marija Gradec]] | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687953}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Podgraje|Karmelska Mati Božja]] | [[Podgraje]] | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105687963}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Pregara|Karmelska Mati Božja]] | [[Pregara]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60362170}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Puče|Karmelska Mati Božja]] | [[Puče]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352808}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Velenje|Karmelska Mati Božja]] | [[Velenje]] | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349823}} | [[Cerkev Škapulirske Matere Božje, Zbelovska Gora|Škapulirska Mati Božja]] | [[Zbelovska Gora]] | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Loretska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105687893}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Jagodje|Loretska Mati Božja]] | [[Jagodje]] | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349618}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Strmec pri Svetem Florijanu|Loretska Mati Božja]] | [[Strmec pri Svetem Florijanu]] | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361621}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Trenta|Loretska Mati Božja]] | [[Trenta, Bovec|Trenta]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q69403792}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Zali Log|Loretska Mati Božja]] | [[Zali Log]] | [[Župnija Zali Log|Zali Log]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Lurška Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q10877653}} | <u>[[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Lurška Mati Božja]]</u> | <u>[[Brestanica]]</u> | <u>[[Župnija Brestanica|Brestanica]]</u> | <u>[[Škofija Celje|CE]]</u> |- | {{Slika d|Q105688352}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Log pod Mangartom|Lurška Mati Božja]] | [[Log pod Mangartom]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352181}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Migojnice|Lurška Mati Božja]] | [[Migojnice]] | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354549}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Polšnik|Lurška Mati Božja]] | [[Polšnik]] | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352120}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Rimske Toplice|Lurška Mati Božja]] | [[Rimske Toplice]] | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60351840}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Rosalnice|Lurška Mati Božja]] | [[Rosalnice]] | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == Marija Kraljica angelov == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66882032}} | [[Cerkev Marije Kraljice angelov, Drtija|Marija Kraljica angelov]] | [[Drtija]] | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Kraljica miru == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69412137}} | [[Cerkev Marije Kraljice miru, Visoko|Marija Kraljica miru]] | [[Visoko, Ig|Visoko]] | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Mati Cerkve == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66458869}} | [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Maribor|Marija Mati Cerkve]] | [[Maribor]] | [[Župnija Maribor - Pobrežje|Maribor - Pobrežje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105688546}} | [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Trbovlje|Marija Mati Cerkve]] | [[Trbovlje]] | [[Župnija Trbovlje - Sveta Marija|Trbovlje - Sveta Marija]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == [[Marija Pomočnica kristjanov]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66458760}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Breg ob Savi|Marija Pomočnica]] | [[Breg ob Savi]] | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q11812869}} | <u>[[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje|Marija Pomagaj]]</u> | <u>[[Brezje, Radovljica|Brezje]]</u> | <u>neposredno podrejena Nadškofiji Ljubljana</u> | <u>[[Nadškofija Ljubljana|LJ]]</u> |- | {{Slika d|Q66458937}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Dolenja vas pri Krškem|Marija Pomočnica]] | [[Dolenja vas pri Krškem]] | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354097}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Kočevske Poljane|Marija Pomočnica]] | [[Kočevske Poljane]] | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105688797}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Križ|Marija Pomočnica]] | [[Križ, Sevnica|Križ]] | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786801}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (Križanke)|Marija Pomočnica]] | [[Ljubljana]] | | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458783}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (Rakovnik)|Marija Pomočnica]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69417046}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubno|Marija Pomočnica]] | [[Ljubno, Radovljica|Ljubno]] | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105688819}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Log Čezsoški|Marija Pomočnica]] | [[Log Čezsoški]] | [[Župnija Srpenica|Srpenica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105688845}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Prtovč|Marija Pomočnica]] | [[Prtovč]] | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60350891}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Puščava|Marija Pomočnica]] | [[Puščava, Lovrenc na Pohorju|Puščava]] | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105688860}} | [[Cerkev Marije Pomagaj, Rodine|Marija Pomagaj]] | [[Rodine, Črnomelj|Rodine]] | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66545429}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Šmarčna|Marija Pomočnica]] | [[Šmarčna]] | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105688900}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vanganel|Marija Pomočnica]] | [[Vanganel]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105688908}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Visejec|Marija Pomočnica]] | [[Visejec]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60352387}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vitanje|Marija Pomočnica]] | [[Vitanje]] | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361373}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vrhovlje pri Kojskem|Marija Pomočnica]] | [[Vrhovlje pri Kojskem]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349969}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Zagorje|Marija Pomočnica]] | [[Zagorje, Kozje|Zagorje]] | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Marija Pribežališče grešnikov == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69418300}} | [[Cerkev Marije pribežališče grešnikov, Planina|Marija Pribežališče grešnikov]] | [[Planina, Postojna|Planina]] | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Snežna == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60361117}} | [[Cerkev Marije Snežne, Avče|Marija Snežna]] | [[Avče]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361791}} | [[Cerkev Marije Snežne, Borjana|Marija Snežna]] | [[Borjana]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361819}} | [[Cerkev Marije Snežne, Breginj|Marija Snežna]] | [[Breginj]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q69419319}} | [[Cerkev Marije Snežne, Črnotiče|Marija Snežna]] | [[Črnotiče]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60344010}} | [[Cerkev Marije Snežne, Fikšinci|Marija Snežna]] | [[Fikšinci]] | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60360103}} | [[Cerkev Marije Snežne, Goče|Marija Snežna]] | [[Goče]] | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105690453}} | [[Cerkev Marije Snežne, Jablanica|Marija Snežna]] | [[Jablanica, Ilirska Bistrica|Jablanica]] | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458817}} | [[Cerkev Marije Snežne, Petrinci|Marija Snežna]] | [[Petrinci]] | [[Župnija Gora pri Sodražici|Gora pri Sodražici]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786806}} | [[Cerkev Marije Snežne, Piran|Marija Snežna]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105690497}} | [[Cerkev Marije Snežne, Snežeče|Marija Snežna]] | [[Snežeče]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354923}} | [[Cerkev Marije Snežne, Solčava|Marija Snežna]] | [[Solčava]] | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358837}} | [[Cerkev Marije Snežne, Strmca|Marija Snežna]] | [[Strmca, Postojna|Strmca]] | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351645}} | [[Cerkev Marije Snežne, Svetina|Marija Snežna]] | [[Svetina]] | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105690541}} | [[Cerkev Marije Snežne, Trnovo|Marija Snežna]] | [[Trnovo, Nova Gorica|Trnovo]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q56185937}} | [[Cerkev Marije Snežne, Velike Pece|Marija Snežna]] | [[Velike Pece]] | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60347004}} | [[Cerkev Marije Snežne, Zgornja Velka|Marija Snežna]] | [[Zgornja Velka]] | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Marija Tolažnica == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60360087}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Budanje|Marija Tolažnica]] | [[Budanje]] | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349541}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Čermožiše|Marija Tolažnica]] | [[Čermožiše]] | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354108}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Drganja sela|Marija Tolažnica]] | [[Drganja sela]] | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66653280}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Kromberk|Marija Tolažnica]] | [[Kromberk]] | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351753}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Male Vodenice|Marija Tolažnica]] | [[Male Vodenice]] | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q15870399}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Piran|Marija Tolažnica]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354083}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Stopiče|Marija Tolažnica]] | [[Stopiče]] | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == Marija Zvezda == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354880}} | [[Cerkev Marije Zvezde, Nova Štifta|Marija Zvezda]] | [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta]] | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Marijina in Jožefova zaroka == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60355221}} | [[Cerkev Marijine in Jožefove zaroke, Kamnik|Marijina in Jožefova zaroka]] | [[Kamnik]] | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60358785}} | [[Cerkev Marijine zaroke, Rakitnik|Marijina zaroka]] | [[Rakitnik]] | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == [[Marijino brezmadežno spočetje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60361211}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Gradišče nad Prvačino|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Gradišče nad Prvačino]] | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458924}} | [[Cerkev Brezmadežnega spočetja Device Marije, Grahovo|Brezmadežno spočetje Device Marije]] | [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q47488818}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Kamnik|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Kamnik]] | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60356406}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Kokra|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Kokra, Preddvor|Kokra]] | [[Župnija Kokra|Kokra]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66490766}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Krško|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Krško]] | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351271}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Studenec|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Studenec, Sevnica|Studenec]] | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354527}} | [[Cerkev Brezmadežnega spočetja Device Marije, Širje|Brezmadežno spočetje Device Marije]] | [[Širje]] | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358377}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Škofja Loka|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Škofja Loka]] | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60362151}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Šmarje|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Šmarje, Koper|Šmarje]] | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105691063}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Turjak|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Turjak]] | [[Župnija Turjak|Turjak]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66640102}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Zagradec|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]] | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino Brezmadežno Srce]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105691379}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Brezovi Dol|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Brezovi Dol]] | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105691600}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Loke pri Zagorju|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Loke pri Zagorju]] | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458944}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Pragersko|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Pragersko]] | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Marijino darovanje == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354894}} | [[Cerkev Marijinega darovanja, Nova Štifta|Marijino darovanje]] | [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta]] | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60360499}} | [[Cerkev Marijinega darovanja, Tabor|Marijino darovanje]] | [[Tabor, Sežana|Tabor]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Marijino ime == : ''Glej tudi: [[Seznam cerkva v Sloveniji (Z)#Zenon in Marijino ime|Zenon in Marijino ime]]'' {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105692032}} | [[Cerkev Marijinega imena, Briše|Marijino ime]] | [[Briše, Zagorje ob Savi|Briše]] | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786805}} | [[Cerkev Marijinega imena, Dobova|Marijino ime]] | [[Dobova]] | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105692102}} | [[Cerkev Marijinega imena, Goriča vas|Marijino ime]] | [[Goriča vas]] | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351431}} | [[Cerkev Marijinega imena, Kalobje|Marijino ime]] | [[Kalobje]] | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361590}} | [[Cerkev Marijinega imena, Kozaršče|Marijino ime]] | [[Kozaršče]] | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354268}} | [[Cerkev Marijinega imena, Podklanec|Marijino ime]] | [[Podklanec, Črnomelj|Podklanec]] | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786810}} | [[Cerkev Marijinega imena, Ruše|Marijino ime]] | [[Ruše]] | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354317}} | [[Cerkev Marijinega imena, Sveta Planina|Marijino ime]] | [[Sveta Planina]] | [[Župnija Sveta Planina|Sveta Planina]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354728}} | [[Cerkev Marijinega imena, Ševnica|Marijino ime]] | [[Ševnica]] | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60360142}} | [[Cerkev Marijinega imena, Šmarje|Marijino ime]] | [[Šmarje, Ajdovščina|Šmarje]] | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Marijino obiskanje == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105693261}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Draga|Marijino obiskanje]] | [[Draga, Loški Potok|Draga]] | [[Župnija Draga|Draga]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359097}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Gornja Košana|Marijino obiskanje]] | [[Gornja Košana]] | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q7936314}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Ljubljana|Marijino obiskanje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786807}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci|Marijino obiskanje]] | [[Markovci]] | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q15107403}} | <u>[[Bazilika Marijinega obiskanja, Petrovče|Marijino obiskanje]]</u> | <u>[[Petrovče]]</u> | <u>[[Župnija Petrovče|Petrovče]]</u> | <u>[[Škofija Celje|CE]]</u> |- | {{Slika d|Q60346340}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Polenšak|Marijino obiskanje]] | [[Polenšak]] | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60360991}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Ponikve|Marijino obiskanje]] | [[Ponikve, Tolmin|Ponikve]] | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q18515932}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Marijino obiskanje]] | [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah]] | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351363}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Zloganje|Marijino obiskanje]] | [[Zloganje]] | [[Župnija Škocjan pri Novem Mestu|Škocjan pri Novem Mestu]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino oznanjenje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60356477}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Adergas|Marijino oznanjenje]] | [[Adergas]] | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q15648759}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob|Marijino oznanjenje]] | [[Crngrob]] | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693430}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Hinje|Marijino oznanjenje]] | [[Hinje, Žužemberk|Hinje]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786811}} | ''[[Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki|Marijino oznanjenje]]'' | ''[[Kostanjevica na Krki]]'' | | |- | {{Slika d|Q1785618}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|Marijino oznanjenje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q22340883}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Nova Gorica|Marijino oznanjenje]] | [[Nova Gorica]] | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360306}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Obrov|Marijino oznanjenje]] | [[Obrov]] | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352676}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Nazarje|Marijino oznanjenje]] | [[Nazarje]] | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q12786812}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Tržič|Marijino oznanjenje]] | [[Tržič]] | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60355422}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Velika Slevica|Marijino oznanjenje]] | [[Velika Slevica]] | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == [[Mali šmaren|Marijino rojstvo]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105693543}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Barbana|Marijino rojstvo]] | [[Barbana, Brda|Barbana]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786813}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|Marijino rojstvo]] | [[Cerknica]] | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354697}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Gradišče|Marijino rojstvo]] | [[Gradišče, Šmartno pri Litiji|Gradišče]] | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786822}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Homec|Marijino rojstvo]] | [[Homec, Domžale|Homec]] | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360473}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Kačiče - Pared|Marijino rojstvo]] | [[Kačiče - Pared]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60345096}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Negova|Marijino rojstvo]] | [[Negova]] | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60359259}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Polhov Gradec|Marijino rojstvo]] | [[Polhov Gradec]] | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360194}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Police|Marijino rojstvo]] | [[Police, Cerkno|Police]] | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361988}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Pomjan|Marijino rojstvo]] | [[Pomjan]] | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458927}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Rob|Marijino rojstvo]] | [[Rob, Velike Lašče|Rob]] | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69501437}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Rovišče|Marijino rojstvo]] | [[Rovišče, Zagorje ob Savi|Rovišče]] | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693605}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Runarsko|Marijino rojstvo]] | [[Runarsko]] | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60348601}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Slivnica pri Mariboru|Marijino rojstvo]] | [[Slivnica pri Mariboru]] | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351823}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Šmarje|Marijino rojstvo]] | [[Šmarje, Šentjernej|Šmarje]] | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354834}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Šmarje - Sap|Marijino rojstvo]] | [[Šmarje - Sap]] | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786818}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Tišina|Marijino rojstvo]] | [[Tišina, Tišina|Tišina]] | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353804}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Trška Gora|Marijino rojstvo]] | [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]] | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105693729}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Velike Lašče|Marijino rojstvo]] | [[Velike Lašče]] | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693986}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Vojna vas|Marijino rojstvo]] | [[Vojna vas]] | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105694084}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Vrčice|Marijino rojstvo]] | [[Vrčice]] | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino vnebovzetje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60346974}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Apače|Marijino vnebovzetje]] | [[Apače]] | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q105695044}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bate|Marijino vnebovzetje]] | [[Bate]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786814}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bertoki|Marijino vnebovzetje]] | [[Bertoki]] | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360704}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bezovica|Marijino vnebovzetje]] | [[Bezovica, Koper|Bezovica]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695069}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bezuljak|Marijino vnebovzetje]] | [[Bezuljak]] | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q1993619}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled|Marijino vnebovzetje]] | [[Bled]] | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361714}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bovec|Marijino vnebovzetje]] | [[Bovec]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354289}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Braslovče|Marijino vnebovzetje]] | [[Braslovče]] | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66458717}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|Marijino vnebovzetje]] | [[Brdo pri Lukovici]] | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60353146}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Brezno|Marijino vnebovzetje]] | [[Brezno, Podvelka|Brezno]] | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351673}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Celje|Marijino vnebovzetje]] | [[Celje]] | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66458781}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Cerklje na Gorenjskem|Marijino vnebovzetje]] | [[Cerklje na Gorenjskem]] | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60349361}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Cirkovce|Marijino vnebovzetje]] | [[Cirkovce]] | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351157}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Marijino vnebovzetje]] | [[Čanje]] | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q58336302}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čatež|Marijino vnebovzetje]] | [[Čatež, Trebnje|Čatež]] | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66659075}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čemšenik|Marijino vnebovzetje]] | [[Čemšenik]] | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695096}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnjice|Marijino vnebovzetje]] | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q23585811}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dekani|Marijino vnebovzetje]] | [[Dekani]] | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352625}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrna|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrna]] | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q47488665}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrova|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova]] | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60348630}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrovce|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrovce]] | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354622}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dole pri Litiji|Marijino vnebovzetje]] | [[Dole pri Litiji]] | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66458907}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Domžale|Marijino vnebovzetje]] | [[Domžale]] | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69522176}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Fara|Marijino vnebovzetje]] | [[Fara, Kostel|Fara]] | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354676}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gabrska Gora|Marijino vnebovzetje]] | [[Gabrska Gora]] | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362046}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Glem|Marijino vnebovzetje]] | [[Glem]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786815}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad|Marijino vnebovzetje]] | [[Grad, Grad|Grad]] | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353713}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Hmeljčič|Marijino vnebovzetje]] | [[Hmeljčič]] | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362245}} | [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Marija Alietska]] | [[Izola]] | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695121}}{{Sidro|Marija Vnebovzeta in sv. Maksimilijan Kolbe}} | [[Cerkev sv. Marije Vnebovzete in sv. Maksimilijana Kolbeja, Janževski Vrh|Marija Vnebovzeta in sv. Maksimilijan Kolbe]] | [[Janževski Vrh]] | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18572668}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jareninski Dol|Marijino vnebovzetje]] | [[Jareninski Dol]] | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354687}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Javorje|Marijino vnebovzetje]] | [[Javorje, Šmartno pri Litiji|Javorje]] | [[Župnija Javorje pri Litiji|Javorje pri Litiji]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359414}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jazbine|Marijino vnebovzetje]] | [[Jazbine, Gorenja vas - Poljane|Jazbine]] | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695136}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jelšane|Marijino vnebovzetje]] | [[Jelšane]] | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60359584}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jesenice|Marijino vnebovzetje]] | [[Jesenice]] | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q18515943}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kanal|Marijino vnebovzetje]] | [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351395}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kapele|Marijino vnebovzetje]] | [[Kapele]] | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354511}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ključevica|Marijino vnebovzetje]] | [[Ključevica]] | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60358734}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Knežak|Marijino vnebovzetje]] | [[Knežak]] | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361651}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kobarid|Marijino vnebovzetje]] | [[Kobarid]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361376}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kojsko|Marijino vnebovzetje]] | [[Kojsko]] | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q4810378}} | '''[[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Marijino vnebovzetje]]''' | '''[[Koper]]''' | '''[[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]]''' | '''[[Škofija Koper|KP]]''' |- | {{Slika d|Q66458882}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koprivnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Koprivnica, Krško|Koprivnica]] | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60351085}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kozje|Marijino vnebovzetje]] | [[Kozje]] | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66653723}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kranj|Marijino vnebovzetje]] | [[Kranj]] | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361519}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kranjska Gora|Marijino vnebovzetje]] | [[Kranjska Gora]] | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458820}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lesce|Marijino vnebovzetje]] | [[Lesce]] | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695151}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lesno Brdo|Marijino vnebovzetje]] | [[Lesno Brdo, Horjul|Lesno Brdo]] | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12808049}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ljubljana|Marijino vnebovzetje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786819}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lokavec|Marijino vnebovzetje]] | [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavec]] | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360988}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Mali Dol|Marijino vnebovzetje]] | [[Mali Dol, Komen|Mali Dol]] | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60348266}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (Brezje)|Marijino vnebovzetje]] | [[Maribor]] | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60348166}} | ''[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (minoritska)|Marijino vnebovzetje]]'' | ''[[Maribor]]'' | | |- | {{Slika d|Q60351468}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Marija Dobje|Marijino vnebovzetje]] | [[Marija Dobje]] | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352251}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Marija Reka|Marijino vnebovzetje]] | [[Marija Reka]] | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361405}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Medana|Marijino vnebovzetje]] | [[Medana]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60355260}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Mekinje|Marijino vnebovzetje]] | [[Mekinje, Kamnik|Mekinje]] | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695174}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Movraž|Marijino vnebovzetje]] | [[Movraž]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60355327}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Muljava|Marijino vnebovzetje]] | [[Muljava]] | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786823}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Marijino vnebovzetje]] | [[Nova Štifta, Sodražica|Nova Štifta]] | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60349889}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Olimje|Marijino vnebovzetje]] | [[Olimje]] | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349511}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Podlehnik|Marijino vnebovzetje]] | [[Podlehnik]] | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60361553}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Podmelec|Marijino vnebovzetje]] | [[Podmelec]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360574}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Povir|Marijino vnebovzetje]] | [[Povir]] | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353345}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Prevalje|Marijino vnebovzetje]] | [[Prevalje]] | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18515933}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Prihova|Marijino vnebovzetje]] | [[Prihova, Oplotnica|Prihova]] | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66538135}} | ''[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ptuj|Marijino vnebovzetje]]'' | ''[[Ptuj]]'' | | |- | {{Slika d|Q105695231}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radovica|Marijino vnebovzetje]] | [[Radovica]] | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105695234}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sela na Krasu|Marijino vnebovzetje]] | [[Sela na Krasu]] | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351202}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sevnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Sevnica]] | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358976}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Slavina|Marijino vnebovzetje]] | [[Slavina, Postojna|Slavina]] | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695238}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Slovenja vas|Marijino vnebovzetje]] | [[Slovenja vas]] | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60353817}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Smolenja vas|Marijino vnebovzetje]] | [[Smolenja vas]] | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q69522945}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Smrečje|Marijino vnebovzetje]] | [[Smrečje, Vrhnika|Smrečje]] | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359893}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Spodnja Idrija|Marijino vnebovzetje]] | [[Spodnja Idrija]] | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66493718}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Stara Cerkev|Marijino vnebovzetje]] | [[Stara Cerkev]] | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353989}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Straža|Marijino vnebovzetje]] | [[Straža, Straža|Straža]] | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362354}} | [[Cerkev Marijinega prikazovanja, Strunjan|Marijino prikazovanje]] | [[Strunjan]] | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12785547}} | <u>[[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Sveta Gora|Svetogorska Mati Božja]]</u> | <u>[[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]]</u> | <u>[[Župnija Solkan|Solkan]]</u> | <u>[[Škofija Koper|KP]]</u> |- | {{Slika d|Q60354742}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sveti Vrh|Marijino vnebovzetje]] | [[Sveti Vrh]] | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60349920}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmarje pri Jelšah|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmarje pri Jelšah]] | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60360668}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmarje pri Sežani|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmarje pri Sežani]] | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353485}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmartno pri Slovenj Gradcu|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695245}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Štrekljevec|Marijino vnebovzetje]] | [[Štrekljevec]] | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60361604}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tolmin|Marijino vnebovzetje]] | [[Tolmin]] | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66643528}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Trboje|Marijino vnebovzetje]] | [[Trboje]] | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458724}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Trebnje|Marijino vnebovzetje]] | [[Trebnje]] | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353236}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Troblje|Marijino vnebovzetje]] | [[Troblje]] | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60349568}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tržišče (Občina Rogaška Slatina)|Marijino vnebovzetje]] | [[Tržišče, Rogaška Slatina|Tržišče]] | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354720}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tržišče (Občina Sevnica)|Marijino vnebovzetje]] | [[Tržišče, Sevnica|Tržišče]] | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q18200060}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče|Marijino vnebovzetje]] | [[Turnišče]] | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60351699}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velika Dolina|Marijino vnebovzetje]] | [[Velika Dolina]] | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66642275}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velika Račna|Marijino vnebovzetje]] | [[Velika Račna]] | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695249}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velike Bloke|Marijino vnebovzetje]] | [[Velike Bloke]] | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354824}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vinje|Marijino vnebovzetje]] | [[Vinje, Dol pri Ljubljani|Vinje]] | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695253}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Viševek|Marijino vnebovzetje]] | [[Viševek]] | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361158}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vitovlje|Marijino vnebovzetje]] | [[Vitovlje]] | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360318}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vremski Britof|Marijino vnebovzetje]] | [[Vremski Britof]] | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351196}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vrh pri Boštanju|Marijino vnebovzetje]] | [[Vrh pri Boštanju]] | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60360884}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vrtovin|Marijino vnebovzetje]] | [[Vrtovin]] | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60348396}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vurberk|Marijino vnebovzetje]] | [[Vurberk]] | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q69523774}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zagozdac|Marijino vnebovzetje]] | [[Zagozdac]] | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66640296}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zali Log|Marijino vnebovzetje]] | [[Zali Log]] | [[Župnija Zali Log|Zali Log]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60346827}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zavrč|Marijino vnebovzetje]] | [[Zavrč]] | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695260}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zgornje Pirniče|Marijino vnebovzetje]] | [[Zgornje Pirniče]] | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69523784}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zgornji Tuhinj|Marijino vnebovzetje]] | [[Zgornji Tuhinj]] | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695263}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Železnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Železnica, Grosuplje|Železnica]] | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == [[Marija Božja mati|Mati Božja]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354406}} | [[Cerkev Matere Božje, Čreta|Mati Božja]] | [[Čreta, Vransko|Čreta]] | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105695550}} | [[Cerkev Matere Božje, Dobrava|Mati Božja]] | [[Dobrava, Trebnje|Dobrava]] | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105695580}} | [[Cerkev Device Marije, Golo Brdo|Devica Marija]] | [[Golo Brdo, Brda|Golo Brdo]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354403}} | [[Cerkev Matere Božje, Kokarje|Mati Božja]] | [[Kokarje]] | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352580}} | [[Cerkev Matere Božje, Lepa Njiva|Mati Božja]] | [[Lepa Njiva]] | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q78222684}} | [[Cerkev Matere Božje, Ljubljana (Koseze)|Mati Božja]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60347945}} | [[Cerkev sv. Marije, Malečnik|Marija]] | [[Malečnik]] | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695662}}{{Sidro|Mati Božja in sv. Rok}} | [[Cerkev Matere Božje in sv. Roka, Mozirje|Mati Božja in sv. Rok]] | [[Mozirje]] | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q47488829}} | [[Cerkev Device Marije, Podčetrtek|Devica Marija]] | [[Podčetrtek]] | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352511}} | [[Cerkev Matere Božje, Primož pri Ljubnem|Mati Božja]] | [[Primož pri Ljubnem]] | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60350803}} | [[Cerkev sv. Marije, Smolnik|Marija]] | [[Smolnik, Ruše|Smolnik]] | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60349790}} | [[Cerkev Matere Božje, Spodnje Tinsko|Mati Božja]] | [[Spodnje Tinsko]] | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60355529}} | [[Cerkev Matere Božje, Šinkov Turn|Mati Božja]] | [[Šinkov Turn]] | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361837}} | [[Cerkev Device Marije, Tomaj|Devica Marija]] | [[Tomaj]] | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695384}} | [[Cerkev Device Marije, Troščine|Devica Marija]] | [[Troščine]] | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q18515930}} | [[Cerkev Device Marije, Vuzenica|Devica Marija]] | [[Vuzenica]] | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60350834}} | [[Cerkev Matere Božje, Zreče|Mati Božja]] | [[Zreče]] | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351070}} | [[Cerkev Matere Božje, Zagaj|Marijino rojstvo]] | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Mati Božja od zdravja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105696020}} | [[Cerkev Matere Božje od Zdravja, Koper|Mati Božja od Zdravja]] | [[Koper]] | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q15633517}} | [[Cerkev Matere Božje od Zdravja, Piran|Mati Božja od Zdravja]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Mati Dobrega sveta == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60351750}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|Mati Dobrega sveta]] | [[Globočice pri Kostanjevici]] | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354078}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Podgrad|Mati Dobrega sveta]] | [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]] | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60350061}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Završe pri Grobelnem|Mati Dobrega sveta]] | [[Završe pri Grobelnem]] | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Mati Usmiljenja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66493657}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Kropa|Mati Usmiljenja]] | [[Kropa]] | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q730860}} | <u>[[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]]</u> | <u>[[Maribor]]</u> | <u>[[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]]</u> | <u>[[Nadškofija Maribor|MB]]</u> |- | {{Slika d|Q18524076}} | <u>[[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Marija Zavetnica s plaščem]]</u> | <u>[[Ptujska Gora]]</u> | <u>[[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]]</u> | <u>[[Nadškofija Maribor|MB]]</u> |} == Naša ljuba Gospa presvetega Srca Jezusovega == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69524094}} | [[Cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča|Naša ljuba Gospa presvetega Srca Jezusovega]] | [[Davča, Železniki|Davča]] | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Rožnovenska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66498667}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Bitnje|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Bitnje]] | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60350911}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Črešnjice|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjice]] | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105696246}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Gornje Dobravice|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Gornje Dobravice]] | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60358207}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Kranj|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Kranj]] | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60355701}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Ljubljana (Šmarna gora)|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q99887816}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Logatec|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Logatec]] | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105696301}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Nova vas nad Dragonjo|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Nova vas nad Dragonjo]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105696355}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Podgorica|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Podgorica, Dobrepolje|Podgorica]] | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351037}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Podgorje ob Sevnični|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Podgorje ob Sevnični]] | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q25496385}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Portorož|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Portorož]] | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105696368}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Sela nad Podmelcem|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Sela nad Podmelcem]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351369}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Stopno|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Stopno, Škocjan|Stopno]] | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66458846}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Tomišelj|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Tomišelj]] | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Žalostna Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60351402}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Botričnica|Marija Sedem žalosti]] | [[Botričnica]] | [[Župnija Šentjur pri Celju|Šentjur pri Celju]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60357181}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica|Žalostna Mati Božja]] | [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359456}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Bukov Vrh|Žalostna Mati Božja]] | [[Bukov Vrh, Gorenja vas - Poljane|Bukov Vrh]] | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351731}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Bušeča vas|Žalostna Mati Božja]] | [[Bušeča vas]] | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696423}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Čeplje|Žalostna Mati Božja]] | [[Čeplje, Kočevje|Čeplje]] | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q56173501}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Dedni Dol|Žalostna Mati Božja]] | [[Dedni Dol]] | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360347}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Dolenja vas|Žalostna Mati Božja]] | [[Dolenja vas, Divača|Dolenja vas]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351002}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Gradišče|Marija Sedem žalosti]] | [[Gradišče, Kozje|Gradišče]] | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60359791}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Idrija|Žalostna Mati Božja]] | [[Idrija]] | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60346312}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Jeruzalem|Marija Sedem žalosti]] | [[Jeruzalem, Ljutomer|Jeruzalem]] | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105696431}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Klošter|Marija Sedem žalosti]] | [[Klošter]] | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354775}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Kresniške Poljane|Žalostna Mati Božja]] | [[Kresniške Poljane]] | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351386}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec pri Krškem|Žalostna Mati Božja]] | [[Leskovec pri Krškem]] | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354617}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec v Podborštu|Žalostna Mati Božja]] | [[Leskovec v Podborštu]] | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q18515941}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Miren|Žalostna Mati Božja]] | [[Miren]] | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354755}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Mokronog|Žalostna Mati Božja]] | [[Mokronog]] | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60350433}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Pekre|Marija Sedem žalosti]] | [[Pekre]] | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66458904}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Podbrezje|Žalostna Mati Božja]] | [[Podbrezje]] | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359094}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Predjama|Žalostna Mati Božja]] | [[Predjama]] | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q18515942}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Prevalje pod Krimom|Žalostna Mati Božja]] | [[Prevalje pod Krimom]] | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351848}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Rosalnice|Žalostna Mati Božja]] | [[Rosalnice]] | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696434}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Rudnik pri Moravčah|Žalostna Mati Božja]] | [[Rudnik pri Moravčah]] | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786809}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Slovenska Bistrica|Marija Sedem žalosti]] | [[Slovenska Bistrica]] | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105696439}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Sodražica|Marija Sedem žalosti]] | [[Sodražica]] | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60346778}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Središče ob Dravi|Marija Sedem žalosti]] | [[Središče ob Dravi]] | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66827833}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Stanošina|Žalostna Mati Božja]] | [[Stanošina]] | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18918123}} | <u>[[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|Žalostna Mati Božja]]</u> | <u>[[Stična]]</u> | <u>[[Župnija Stična|Stična]]</u> | <u>[[Nadškofija Ljubljana|LJ]]</u> |- | {{Slika d|Q60358509}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Škofja Loka|Žalostna Mati Božja]] | [[Škofja Loka]] | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105696444}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Trebnje|Žalostna Mati Božja]] | [[Trebnje]] | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696451}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Vače|Žalostna Mati Božja]] | [[Vače]] | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354018}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Veliki Slatnik|Žalostna Mati Božja]] | [[Veliki Slatnik]] | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351561}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Vojnik|Marija Sedem žalosti]] | [[Vojnik]] | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66480902}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Žebnik|Žalostna Mati Božja]] | [[Žebnik]] | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji]] e6uf286ion2xfmuj2cl3bf8ueow8g4e 5737533 5737532 2022-08-20T09:09:10Z Shabicht 3554 /* Mati Božja */ wikitext text/x-wiki {{Seznam cerkva v Sloveniji|podmeni}} * ''[[Marija Kraljica vseh svetnikov]] nima več cerkve v Sloveniji (edina je bila v [[Komarna vas|Komarni vasi]])'' * ''[[Stolnica#Stolnice v Sloveniji|Stolnica]] je zapisana krepko'' * ''[[Bazilika#Bazilike v Sloveniji|Bazilike]] so zapisane podčrtano'' * ''Nebogoslužne cerkve so zapisane ležeče'' * ''Cerkve s splošnimi oziroma nedefiniranimi Marijinimi patrociniji so zapisane v poglavju [[#Mati Božja|Mati Božja]]'' == Čenstohovska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60349708}} | [[Cerkev Čenstohovske Matere Božje, Zgornja Kostrivnica|Čenstohovska Mati Božja]] | [[Zgornja Kostrivnica]] | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Čudodelna Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60349819}} | [[Cerkev Čudodelne Matere Božje in sv. Marjete, Sladka Gora|Čudodelna Mati Božja in sv. Marjeta]] | [[Sladka Gora]] | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Karmelska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69400965}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Češnjice|Karmelska Mati Božja]] | [[Češnjice, Lukovica|Češnjice]] | [[Župnija Češnjice|Češnjice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351408}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Dobje pri Planini|Karmelska Mati Božja]] | [[Dobje pri Planini]] | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687928}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Gaberje|Karmelska Mati Božja]] | [[Gaberje, Lendava|Gaberje]] | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353723}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Karmelska Mati Božja]] | [[Grič pri Klevevžu]] | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60352273}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Hrastnik|Karmelska Mati Božja]] | [[Hrastnik]] | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687934}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Malija|Karmelska Mati Božja]] | [[Malija]] | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q47488832}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Marija Gradec|Karmelska Mati Božja]] | [[Marija Gradec]] | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687953}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Podgraje|Karmelska Mati Božja]] | [[Podgraje]] | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105687963}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Pregara|Karmelska Mati Božja]] | [[Pregara]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60362170}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Puče|Karmelska Mati Božja]] | [[Puče]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352808}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Velenje|Karmelska Mati Božja]] | [[Velenje]] | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349823}} | [[Cerkev Škapulirske Matere Božje, Zbelovska Gora|Škapulirska Mati Božja]] | [[Zbelovska Gora]] | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Loretska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105687893}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Jagodje|Loretska Mati Božja]] | [[Jagodje]] | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349618}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Strmec pri Svetem Florijanu|Loretska Mati Božja]] | [[Strmec pri Svetem Florijanu]] | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361621}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Trenta|Loretska Mati Božja]] | [[Trenta, Bovec|Trenta]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q69403792}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Zali Log|Loretska Mati Božja]] | [[Zali Log]] | [[Župnija Zali Log|Zali Log]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Lurška Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q10877653}} | <u>[[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Lurška Mati Božja]]</u> | <u>[[Brestanica]]</u> | <u>[[Župnija Brestanica|Brestanica]]</u> | <u>[[Škofija Celje|CE]]</u> |- | {{Slika d|Q105688352}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Log pod Mangartom|Lurška Mati Božja]] | [[Log pod Mangartom]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352181}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Migojnice|Lurška Mati Božja]] | [[Migojnice]] | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354549}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Polšnik|Lurška Mati Božja]] | [[Polšnik]] | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352120}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Rimske Toplice|Lurška Mati Božja]] | [[Rimske Toplice]] | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60351840}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Rosalnice|Lurška Mati Božja]] | [[Rosalnice]] | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == Marija Kraljica angelov == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66882032}} | [[Cerkev Marije Kraljice angelov, Drtija|Marija Kraljica angelov]] | [[Drtija]] | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Kraljica miru == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69412137}} | [[Cerkev Marije Kraljice miru, Visoko|Marija Kraljica miru]] | [[Visoko, Ig|Visoko]] | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Mati Cerkve == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66458869}} | [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Maribor|Marija Mati Cerkve]] | [[Maribor]] | [[Župnija Maribor - Pobrežje|Maribor - Pobrežje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105688546}} | [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Trbovlje|Marija Mati Cerkve]] | [[Trbovlje]] | [[Župnija Trbovlje - Sveta Marija|Trbovlje - Sveta Marija]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == [[Marija Pomočnica kristjanov]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66458760}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Breg ob Savi|Marija Pomočnica]] | [[Breg ob Savi]] | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q11812869}} | <u>[[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje|Marija Pomagaj]]</u> | <u>[[Brezje, Radovljica|Brezje]]</u> | <u>neposredno podrejena Nadškofiji Ljubljana</u> | <u>[[Nadškofija Ljubljana|LJ]]</u> |- | {{Slika d|Q66458937}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Dolenja vas pri Krškem|Marija Pomočnica]] | [[Dolenja vas pri Krškem]] | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354097}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Kočevske Poljane|Marija Pomočnica]] | [[Kočevske Poljane]] | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105688797}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Križ|Marija Pomočnica]] | [[Križ, Sevnica|Križ]] | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786801}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (Križanke)|Marija Pomočnica]] | [[Ljubljana]] | | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458783}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (Rakovnik)|Marija Pomočnica]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69417046}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubno|Marija Pomočnica]] | [[Ljubno, Radovljica|Ljubno]] | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105688819}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Log Čezsoški|Marija Pomočnica]] | [[Log Čezsoški]] | [[Župnija Srpenica|Srpenica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105688845}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Prtovč|Marija Pomočnica]] | [[Prtovč]] | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60350891}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Puščava|Marija Pomočnica]] | [[Puščava, Lovrenc na Pohorju|Puščava]] | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105688860}} | [[Cerkev Marije Pomagaj, Rodine|Marija Pomagaj]] | [[Rodine, Črnomelj|Rodine]] | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66545429}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Šmarčna|Marija Pomočnica]] | [[Šmarčna]] | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105688900}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vanganel|Marija Pomočnica]] | [[Vanganel]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105688908}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Visejec|Marija Pomočnica]] | [[Visejec]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60352387}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vitanje|Marija Pomočnica]] | [[Vitanje]] | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361373}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vrhovlje pri Kojskem|Marija Pomočnica]] | [[Vrhovlje pri Kojskem]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349969}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Zagorje|Marija Pomočnica]] | [[Zagorje, Kozje|Zagorje]] | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Marija Pribežališče grešnikov == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69418300}} | [[Cerkev Marije pribežališče grešnikov, Planina|Marija Pribežališče grešnikov]] | [[Planina, Postojna|Planina]] | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Snežna == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60361117}} | [[Cerkev Marije Snežne, Avče|Marija Snežna]] | [[Avče]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361791}} | [[Cerkev Marije Snežne, Borjana|Marija Snežna]] | [[Borjana]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361819}} | [[Cerkev Marije Snežne, Breginj|Marija Snežna]] | [[Breginj]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q69419319}} | [[Cerkev Marije Snežne, Črnotiče|Marija Snežna]] | [[Črnotiče]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60344010}} | [[Cerkev Marije Snežne, Fikšinci|Marija Snežna]] | [[Fikšinci]] | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60360103}} | [[Cerkev Marije Snežne, Goče|Marija Snežna]] | [[Goče]] | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105690453}} | [[Cerkev Marije Snežne, Jablanica|Marija Snežna]] | [[Jablanica, Ilirska Bistrica|Jablanica]] | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458817}} | [[Cerkev Marije Snežne, Petrinci|Marija Snežna]] | [[Petrinci]] | [[Župnija Gora pri Sodražici|Gora pri Sodražici]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786806}} | [[Cerkev Marije Snežne, Piran|Marija Snežna]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105690497}} | [[Cerkev Marije Snežne, Snežeče|Marija Snežna]] | [[Snežeče]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354923}} | [[Cerkev Marije Snežne, Solčava|Marija Snežna]] | [[Solčava]] | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358837}} | [[Cerkev Marije Snežne, Strmca|Marija Snežna]] | [[Strmca, Postojna|Strmca]] | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351645}} | [[Cerkev Marije Snežne, Svetina|Marija Snežna]] | [[Svetina]] | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105690541}} | [[Cerkev Marije Snežne, Trnovo|Marija Snežna]] | [[Trnovo, Nova Gorica|Trnovo]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q56185937}} | [[Cerkev Marije Snežne, Velike Pece|Marija Snežna]] | [[Velike Pece]] | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60347004}} | [[Cerkev Marije Snežne, Zgornja Velka|Marija Snežna]] | [[Zgornja Velka]] | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Marija Tolažnica == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60360087}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Budanje|Marija Tolažnica]] | [[Budanje]] | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349541}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Čermožiše|Marija Tolažnica]] | [[Čermožiše]] | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354108}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Drganja sela|Marija Tolažnica]] | [[Drganja sela]] | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66653280}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Kromberk|Marija Tolažnica]] | [[Kromberk]] | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351753}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Male Vodenice|Marija Tolažnica]] | [[Male Vodenice]] | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q15870399}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Piran|Marija Tolažnica]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354083}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Stopiče|Marija Tolažnica]] | [[Stopiče]] | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == Marija Zvezda == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354880}} | [[Cerkev Marije Zvezde, Nova Štifta|Marija Zvezda]] | [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta]] | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Marijina in Jožefova zaroka == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60355221}} | [[Cerkev Marijine in Jožefove zaroke, Kamnik|Marijina in Jožefova zaroka]] | [[Kamnik]] | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60358785}} | [[Cerkev Marijine zaroke, Rakitnik|Marijina zaroka]] | [[Rakitnik]] | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == [[Marijino brezmadežno spočetje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60361211}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Gradišče nad Prvačino|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Gradišče nad Prvačino]] | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458924}} | [[Cerkev Brezmadežnega spočetja Device Marije, Grahovo|Brezmadežno spočetje Device Marije]] | [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q47488818}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Kamnik|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Kamnik]] | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60356406}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Kokra|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Kokra, Preddvor|Kokra]] | [[Župnija Kokra|Kokra]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66490766}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Krško|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Krško]] | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351271}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Studenec|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Studenec, Sevnica|Studenec]] | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354527}} | [[Cerkev Brezmadežnega spočetja Device Marije, Širje|Brezmadežno spočetje Device Marije]] | [[Širje]] | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358377}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Škofja Loka|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Škofja Loka]] | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60362151}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Šmarje|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Šmarje, Koper|Šmarje]] | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105691063}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Turjak|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Turjak]] | [[Župnija Turjak|Turjak]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66640102}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Zagradec|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]] | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino Brezmadežno Srce]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105691379}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Brezovi Dol|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Brezovi Dol]] | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105691600}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Loke pri Zagorju|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Loke pri Zagorju]] | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458944}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Pragersko|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Pragersko]] | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Marijino darovanje == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354894}} | [[Cerkev Marijinega darovanja, Nova Štifta|Marijino darovanje]] | [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta]] | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60360499}} | [[Cerkev Marijinega darovanja, Tabor|Marijino darovanje]] | [[Tabor, Sežana|Tabor]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Marijino ime == : ''Glej tudi: [[Seznam cerkva v Sloveniji (Z)#Zenon in Marijino ime|Zenon in Marijino ime]]'' {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105692032}} | [[Cerkev Marijinega imena, Briše|Marijino ime]] | [[Briše, Zagorje ob Savi|Briše]] | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786805}} | [[Cerkev Marijinega imena, Dobova|Marijino ime]] | [[Dobova]] | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105692102}} | [[Cerkev Marijinega imena, Goriča vas|Marijino ime]] | [[Goriča vas]] | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351431}} | [[Cerkev Marijinega imena, Kalobje|Marijino ime]] | [[Kalobje]] | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361590}} | [[Cerkev Marijinega imena, Kozaršče|Marijino ime]] | [[Kozaršče]] | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354268}} | [[Cerkev Marijinega imena, Podklanec|Marijino ime]] | [[Podklanec, Črnomelj|Podklanec]] | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786810}} | [[Cerkev Marijinega imena, Ruše|Marijino ime]] | [[Ruše]] | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354317}} | [[Cerkev Marijinega imena, Sveta Planina|Marijino ime]] | [[Sveta Planina]] | [[Župnija Sveta Planina|Sveta Planina]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354728}} | [[Cerkev Marijinega imena, Ševnica|Marijino ime]] | [[Ševnica]] | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60360142}} | [[Cerkev Marijinega imena, Šmarje|Marijino ime]] | [[Šmarje, Ajdovščina|Šmarje]] | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Marijino obiskanje == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105693261}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Draga|Marijino obiskanje]] | [[Draga, Loški Potok|Draga]] | [[Župnija Draga|Draga]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359097}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Gornja Košana|Marijino obiskanje]] | [[Gornja Košana]] | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q7936314}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Ljubljana|Marijino obiskanje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786807}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci|Marijino obiskanje]] | [[Markovci]] | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q15107403}} | <u>[[Bazilika Marijinega obiskanja, Petrovče|Marijino obiskanje]]</u> | <u>[[Petrovče]]</u> | <u>[[Župnija Petrovče|Petrovče]]</u> | <u>[[Škofija Celje|CE]]</u> |- | {{Slika d|Q60346340}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Polenšak|Marijino obiskanje]] | [[Polenšak]] | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60360991}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Ponikve|Marijino obiskanje]] | [[Ponikve, Tolmin|Ponikve]] | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q18515932}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Marijino obiskanje]] | [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah]] | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351363}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Zloganje|Marijino obiskanje]] | [[Zloganje]] | [[Župnija Škocjan pri Novem Mestu|Škocjan pri Novem Mestu]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino oznanjenje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60356477}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Adergas|Marijino oznanjenje]] | [[Adergas]] | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q15648759}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob|Marijino oznanjenje]] | [[Crngrob]] | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693430}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Hinje|Marijino oznanjenje]] | [[Hinje, Žužemberk|Hinje]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786811}} | ''[[Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki|Marijino oznanjenje]]'' | ''[[Kostanjevica na Krki]]'' | | |- | {{Slika d|Q1785618}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|Marijino oznanjenje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q22340883}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Nova Gorica|Marijino oznanjenje]] | [[Nova Gorica]] | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360306}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Obrov|Marijino oznanjenje]] | [[Obrov]] | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352676}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Nazarje|Marijino oznanjenje]] | [[Nazarje]] | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q12786812}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Tržič|Marijino oznanjenje]] | [[Tržič]] | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60355422}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Velika Slevica|Marijino oznanjenje]] | [[Velika Slevica]] | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == [[Mali šmaren|Marijino rojstvo]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105693543}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Barbana|Marijino rojstvo]] | [[Barbana, Brda|Barbana]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786813}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|Marijino rojstvo]] | [[Cerknica]] | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354697}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Gradišče|Marijino rojstvo]] | [[Gradišče, Šmartno pri Litiji|Gradišče]] | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786822}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Homec|Marijino rojstvo]] | [[Homec, Domžale|Homec]] | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360473}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Kačiče - Pared|Marijino rojstvo]] | [[Kačiče - Pared]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60345096}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Negova|Marijino rojstvo]] | [[Negova]] | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60359259}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Polhov Gradec|Marijino rojstvo]] | [[Polhov Gradec]] | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360194}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Police|Marijino rojstvo]] | [[Police, Cerkno|Police]] | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361988}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Pomjan|Marijino rojstvo]] | [[Pomjan]] | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458927}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Rob|Marijino rojstvo]] | [[Rob, Velike Lašče|Rob]] | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69501437}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Rovišče|Marijino rojstvo]] | [[Rovišče, Zagorje ob Savi|Rovišče]] | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693605}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Runarsko|Marijino rojstvo]] | [[Runarsko]] | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60348601}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Slivnica pri Mariboru|Marijino rojstvo]] | [[Slivnica pri Mariboru]] | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351823}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Šmarje|Marijino rojstvo]] | [[Šmarje, Šentjernej|Šmarje]] | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354834}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Šmarje - Sap|Marijino rojstvo]] | [[Šmarje - Sap]] | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786818}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Tišina|Marijino rojstvo]] | [[Tišina, Tišina|Tišina]] | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353804}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Trška Gora|Marijino rojstvo]] | [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]] | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105693729}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Velike Lašče|Marijino rojstvo]] | [[Velike Lašče]] | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693986}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Vojna vas|Marijino rojstvo]] | [[Vojna vas]] | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105694084}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Vrčice|Marijino rojstvo]] | [[Vrčice]] | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino vnebovzetje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60346974}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Apače|Marijino vnebovzetje]] | [[Apače]] | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q105695044}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bate|Marijino vnebovzetje]] | [[Bate]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786814}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bertoki|Marijino vnebovzetje]] | [[Bertoki]] | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360704}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bezovica|Marijino vnebovzetje]] | [[Bezovica, Koper|Bezovica]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695069}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bezuljak|Marijino vnebovzetje]] | [[Bezuljak]] | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q1993619}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled|Marijino vnebovzetje]] | [[Bled]] | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361714}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bovec|Marijino vnebovzetje]] | [[Bovec]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354289}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Braslovče|Marijino vnebovzetje]] | [[Braslovče]] | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66458717}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|Marijino vnebovzetje]] | [[Brdo pri Lukovici]] | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60353146}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Brezno|Marijino vnebovzetje]] | [[Brezno, Podvelka|Brezno]] | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351673}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Celje|Marijino vnebovzetje]] | [[Celje]] | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66458781}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Cerklje na Gorenjskem|Marijino vnebovzetje]] | [[Cerklje na Gorenjskem]] | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60349361}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Cirkovce|Marijino vnebovzetje]] | [[Cirkovce]] | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351157}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Marijino vnebovzetje]] | [[Čanje]] | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q58336302}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čatež|Marijino vnebovzetje]] | [[Čatež, Trebnje|Čatež]] | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66659075}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čemšenik|Marijino vnebovzetje]] | [[Čemšenik]] | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695096}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnjice|Marijino vnebovzetje]] | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q23585811}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dekani|Marijino vnebovzetje]] | [[Dekani]] | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352625}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrna|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrna]] | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q47488665}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrova|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova]] | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60348630}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrovce|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrovce]] | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354622}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dole pri Litiji|Marijino vnebovzetje]] | [[Dole pri Litiji]] | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66458907}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Domžale|Marijino vnebovzetje]] | [[Domžale]] | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69522176}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Fara|Marijino vnebovzetje]] | [[Fara, Kostel|Fara]] | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354676}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gabrska Gora|Marijino vnebovzetje]] | [[Gabrska Gora]] | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362046}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Glem|Marijino vnebovzetje]] | [[Glem]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786815}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad|Marijino vnebovzetje]] | [[Grad, Grad|Grad]] | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353713}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Hmeljčič|Marijino vnebovzetje]] | [[Hmeljčič]] | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362245}} | [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Marija Alietska]] | [[Izola]] | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695121}}{{Sidro|Marija Vnebovzeta in sv. Maksimilijan Kolbe}} | [[Cerkev sv. Marije Vnebovzete in sv. Maksimilijana Kolbeja, Janževski Vrh|Marija Vnebovzeta in sv. Maksimilijan Kolbe]] | [[Janževski Vrh]] | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18572668}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jareninski Dol|Marijino vnebovzetje]] | [[Jareninski Dol]] | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354687}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Javorje|Marijino vnebovzetje]] | [[Javorje, Šmartno pri Litiji|Javorje]] | [[Župnija Javorje pri Litiji|Javorje pri Litiji]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359414}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jazbine|Marijino vnebovzetje]] | [[Jazbine, Gorenja vas - Poljane|Jazbine]] | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695136}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jelšane|Marijino vnebovzetje]] | [[Jelšane]] | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60359584}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jesenice|Marijino vnebovzetje]] | [[Jesenice]] | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q18515943}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kanal|Marijino vnebovzetje]] | [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351395}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kapele|Marijino vnebovzetje]] | [[Kapele]] | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354511}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ključevica|Marijino vnebovzetje]] | [[Ključevica]] | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60358734}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Knežak|Marijino vnebovzetje]] | [[Knežak]] | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361651}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kobarid|Marijino vnebovzetje]] | [[Kobarid]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361376}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kojsko|Marijino vnebovzetje]] | [[Kojsko]] | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q4810378}} | '''[[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Marijino vnebovzetje]]''' | '''[[Koper]]''' | '''[[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]]''' | '''[[Škofija Koper|KP]]''' |- | {{Slika d|Q66458882}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koprivnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Koprivnica, Krško|Koprivnica]] | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60351085}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kozje|Marijino vnebovzetje]] | [[Kozje]] | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66653723}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kranj|Marijino vnebovzetje]] | [[Kranj]] | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361519}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kranjska Gora|Marijino vnebovzetje]] | [[Kranjska Gora]] | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458820}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lesce|Marijino vnebovzetje]] | [[Lesce]] | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695151}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lesno Brdo|Marijino vnebovzetje]] | [[Lesno Brdo, Horjul|Lesno Brdo]] | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12808049}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ljubljana|Marijino vnebovzetje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786819}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lokavec|Marijino vnebovzetje]] | [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavec]] | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360988}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Mali Dol|Marijino vnebovzetje]] | [[Mali Dol, Komen|Mali Dol]] | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60348266}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (Brezje)|Marijino vnebovzetje]] | [[Maribor]] | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60348166}} | ''[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (minoritska)|Marijino vnebovzetje]]'' | ''[[Maribor]]'' | | |- | {{Slika d|Q60351468}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Marija Dobje|Marijino vnebovzetje]] | [[Marija Dobje]] | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352251}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Marija Reka|Marijino vnebovzetje]] | [[Marija Reka]] | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361405}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Medana|Marijino vnebovzetje]] | [[Medana]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60355260}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Mekinje|Marijino vnebovzetje]] | [[Mekinje, Kamnik|Mekinje]] | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695174}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Movraž|Marijino vnebovzetje]] | [[Movraž]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60355327}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Muljava|Marijino vnebovzetje]] | [[Muljava]] | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786823}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Marijino vnebovzetje]] | [[Nova Štifta, Sodražica|Nova Štifta]] | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60349889}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Olimje|Marijino vnebovzetje]] | [[Olimje]] | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349511}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Podlehnik|Marijino vnebovzetje]] | [[Podlehnik]] | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60361553}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Podmelec|Marijino vnebovzetje]] | [[Podmelec]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360574}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Povir|Marijino vnebovzetje]] | [[Povir]] | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353345}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Prevalje|Marijino vnebovzetje]] | [[Prevalje]] | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18515933}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Prihova|Marijino vnebovzetje]] | [[Prihova, Oplotnica|Prihova]] | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66538135}} | ''[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ptuj|Marijino vnebovzetje]]'' | ''[[Ptuj]]'' | | |- | {{Slika d|Q105695231}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radovica|Marijino vnebovzetje]] | [[Radovica]] | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105695234}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sela na Krasu|Marijino vnebovzetje]] | [[Sela na Krasu]] | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351202}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sevnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Sevnica]] | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358976}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Slavina|Marijino vnebovzetje]] | [[Slavina, Postojna|Slavina]] | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695238}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Slovenja vas|Marijino vnebovzetje]] | [[Slovenja vas]] | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60353817}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Smolenja vas|Marijino vnebovzetje]] | [[Smolenja vas]] | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q69522945}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Smrečje|Marijino vnebovzetje]] | [[Smrečje, Vrhnika|Smrečje]] | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359893}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Spodnja Idrija|Marijino vnebovzetje]] | [[Spodnja Idrija]] | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66493718}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Stara Cerkev|Marijino vnebovzetje]] | [[Stara Cerkev]] | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353989}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Straža|Marijino vnebovzetje]] | [[Straža, Straža|Straža]] | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362354}} | [[Cerkev Marijinega prikazovanja, Strunjan|Marijino prikazovanje]] | [[Strunjan]] | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12785547}} | <u>[[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Sveta Gora|Svetogorska Mati Božja]]</u> | <u>[[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]]</u> | <u>[[Župnija Solkan|Solkan]]</u> | <u>[[Škofija Koper|KP]]</u> |- | {{Slika d|Q60354742}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sveti Vrh|Marijino vnebovzetje]] | [[Sveti Vrh]] | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60349920}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmarje pri Jelšah|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmarje pri Jelšah]] | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60360668}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmarje pri Sežani|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmarje pri Sežani]] | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353485}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmartno pri Slovenj Gradcu|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695245}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Štrekljevec|Marijino vnebovzetje]] | [[Štrekljevec]] | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60361604}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tolmin|Marijino vnebovzetje]] | [[Tolmin]] | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66643528}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Trboje|Marijino vnebovzetje]] | [[Trboje]] | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458724}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Trebnje|Marijino vnebovzetje]] | [[Trebnje]] | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353236}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Troblje|Marijino vnebovzetje]] | [[Troblje]] | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60349568}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tržišče (Občina Rogaška Slatina)|Marijino vnebovzetje]] | [[Tržišče, Rogaška Slatina|Tržišče]] | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354720}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tržišče (Občina Sevnica)|Marijino vnebovzetje]] | [[Tržišče, Sevnica|Tržišče]] | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q18200060}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče|Marijino vnebovzetje]] | [[Turnišče]] | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60351699}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velika Dolina|Marijino vnebovzetje]] | [[Velika Dolina]] | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66642275}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velika Račna|Marijino vnebovzetje]] | [[Velika Račna]] | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695249}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velike Bloke|Marijino vnebovzetje]] | [[Velike Bloke]] | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354824}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vinje|Marijino vnebovzetje]] | [[Vinje, Dol pri Ljubljani|Vinje]] | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695253}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Viševek|Marijino vnebovzetje]] | [[Viševek]] | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361158}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vitovlje|Marijino vnebovzetje]] | [[Vitovlje]] | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360318}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vremski Britof|Marijino vnebovzetje]] | [[Vremski Britof]] | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351196}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vrh pri Boštanju|Marijino vnebovzetje]] | [[Vrh pri Boštanju]] | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60360884}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vrtovin|Marijino vnebovzetje]] | [[Vrtovin]] | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60348396}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vurberk|Marijino vnebovzetje]] | [[Vurberk]] | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q69523774}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zagozdac|Marijino vnebovzetje]] | [[Zagozdac]] | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66640296}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zali Log|Marijino vnebovzetje]] | [[Zali Log]] | [[Župnija Zali Log|Zali Log]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60346827}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zavrč|Marijino vnebovzetje]] | [[Zavrč]] | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695260}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zgornje Pirniče|Marijino vnebovzetje]] | [[Zgornje Pirniče]] | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69523784}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zgornji Tuhinj|Marijino vnebovzetje]] | [[Zgornji Tuhinj]] | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695263}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Železnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Železnica, Grosuplje|Železnica]] | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == [[Marija Božja mati|Mati Božja]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354406}} | [[Cerkev Matere Božje, Čreta|Mati Božja]] | [[Čreta, Vransko|Čreta]] | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105695550}} | [[Cerkev Matere Božje, Dobrava|Mati Božja]] | [[Dobrava, Trebnje|Dobrava]] | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105695580}} | [[Cerkev Device Marije, Golo Brdo|Devica Marija]] | [[Golo Brdo, Brda|Golo Brdo]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354403}} | [[Cerkev Matere Božje, Kokarje|Mati Božja]] | [[Kokarje]] | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352580}} | [[Cerkev Matere Božje, Lepa Njiva|Mati Božja]] | [[Lepa Njiva]] | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q78222684}} | [[Cerkev Matere Božje, Ljubljana (Koseze)|Mati Božja]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60347945}} | [[Cerkev sv. Marije, Malečnik|Marija]] | [[Malečnik]] | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695662}}{{Sidro|Mati Božja in sv. Rok}} | [[Cerkev Matere Božje in sv. Roka, Mozirje|Mati Božja in sv. Rok]] | [[Mozirje]] | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q47488829}} | [[Cerkev Device Marije, Podčetrtek|Devica Marija]] | [[Podčetrtek]] | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352511}} | [[Cerkev Matere Božje, Primož pri Ljubnem|Mati Božja]] | [[Primož pri Ljubnem]] | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60350803}} | [[Cerkev sv. Marije, Smolnik|Marija]] | [[Smolnik, Ruše|Smolnik]] | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60349790}} | [[Cerkev Matere Božje, Spodnje Tinsko|Mati Božja]] | [[Spodnje Tinsko]] | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60355529}} | [[Cerkev Matere Božje, Šinkov Turn|Mati Božja]] | [[Šinkov Turn]] | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361837}} | [[Cerkev Device Marije, Tomaj|Devica Marija]] | [[Tomaj]] | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695384}} | [[Cerkev Device Marije, Troščine|Devica Marija]] | [[Troščine]] | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q18515930}} | [[Cerkev Device Marije, Vuzenica|Devica Marija]] | [[Vuzenica]] | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60350834}} | [[Cerkev Matere Božje, Zreče|Mati Božja]] | [[Zreče]] | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351070}} | [[Cerkev Matere Božje, Zagaj|Mati Božja]] | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Mati Božja od zdravja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105696020}} | [[Cerkev Matere Božje od Zdravja, Koper|Mati Božja od Zdravja]] | [[Koper]] | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q15633517}} | [[Cerkev Matere Božje od Zdravja, Piran|Mati Božja od Zdravja]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Mati Dobrega sveta == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60351750}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|Mati Dobrega sveta]] | [[Globočice pri Kostanjevici]] | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354078}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Podgrad|Mati Dobrega sveta]] | [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]] | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60350061}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Završe pri Grobelnem|Mati Dobrega sveta]] | [[Završe pri Grobelnem]] | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Mati Usmiljenja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66493657}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Kropa|Mati Usmiljenja]] | [[Kropa]] | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q730860}} | <u>[[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]]</u> | <u>[[Maribor]]</u> | <u>[[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]]</u> | <u>[[Nadškofija Maribor|MB]]</u> |- | {{Slika d|Q18524076}} | <u>[[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Marija Zavetnica s plaščem]]</u> | <u>[[Ptujska Gora]]</u> | <u>[[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]]</u> | <u>[[Nadškofija Maribor|MB]]</u> |} == Naša ljuba Gospa presvetega Srca Jezusovega == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69524094}} | [[Cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča|Naša ljuba Gospa presvetega Srca Jezusovega]] | [[Davča, Železniki|Davča]] | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Rožnovenska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66498667}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Bitnje|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Bitnje]] | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60350911}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Črešnjice|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjice]] | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105696246}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Gornje Dobravice|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Gornje Dobravice]] | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60358207}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Kranj|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Kranj]] | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60355701}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Ljubljana (Šmarna gora)|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q99887816}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Logatec|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Logatec]] | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105696301}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Nova vas nad Dragonjo|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Nova vas nad Dragonjo]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105696355}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Podgorica|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Podgorica, Dobrepolje|Podgorica]] | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351037}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Podgorje ob Sevnični|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Podgorje ob Sevnični]] | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q25496385}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Portorož|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Portorož]] | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105696368}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Sela nad Podmelcem|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Sela nad Podmelcem]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351369}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Stopno|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Stopno, Škocjan|Stopno]] | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66458846}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Tomišelj|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Tomišelj]] | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Žalostna Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60351402}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Botričnica|Marija Sedem žalosti]] | [[Botričnica]] | [[Župnija Šentjur pri Celju|Šentjur pri Celju]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60357181}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica|Žalostna Mati Božja]] | [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359456}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Bukov Vrh|Žalostna Mati Božja]] | [[Bukov Vrh, Gorenja vas - Poljane|Bukov Vrh]] | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351731}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Bušeča vas|Žalostna Mati Božja]] | [[Bušeča vas]] | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696423}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Čeplje|Žalostna Mati Božja]] | [[Čeplje, Kočevje|Čeplje]] | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q56173501}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Dedni Dol|Žalostna Mati Božja]] | [[Dedni Dol]] | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360347}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Dolenja vas|Žalostna Mati Božja]] | [[Dolenja vas, Divača|Dolenja vas]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351002}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Gradišče|Marija Sedem žalosti]] | [[Gradišče, Kozje|Gradišče]] | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60359791}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Idrija|Žalostna Mati Božja]] | [[Idrija]] | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60346312}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Jeruzalem|Marija Sedem žalosti]] | [[Jeruzalem, Ljutomer|Jeruzalem]] | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105696431}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Klošter|Marija Sedem žalosti]] | [[Klošter]] | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354775}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Kresniške Poljane|Žalostna Mati Božja]] | [[Kresniške Poljane]] | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351386}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec pri Krškem|Žalostna Mati Božja]] | [[Leskovec pri Krškem]] | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354617}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec v Podborštu|Žalostna Mati Božja]] | [[Leskovec v Podborštu]] | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q18515941}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Miren|Žalostna Mati Božja]] | [[Miren]] | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354755}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Mokronog|Žalostna Mati Božja]] | [[Mokronog]] | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60350433}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Pekre|Marija Sedem žalosti]] | [[Pekre]] | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66458904}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Podbrezje|Žalostna Mati Božja]] | [[Podbrezje]] | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359094}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Predjama|Žalostna Mati Božja]] | [[Predjama]] | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q18515942}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Prevalje pod Krimom|Žalostna Mati Božja]] | [[Prevalje pod Krimom]] | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351848}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Rosalnice|Žalostna Mati Božja]] | [[Rosalnice]] | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696434}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Rudnik pri Moravčah|Žalostna Mati Božja]] | [[Rudnik pri Moravčah]] | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786809}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Slovenska Bistrica|Marija Sedem žalosti]] | [[Slovenska Bistrica]] | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105696439}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Sodražica|Marija Sedem žalosti]] | [[Sodražica]] | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60346778}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Središče ob Dravi|Marija Sedem žalosti]] | [[Središče ob Dravi]] | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66827833}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Stanošina|Žalostna Mati Božja]] | [[Stanošina]] | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18918123}} | <u>[[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|Žalostna Mati Božja]]</u> | <u>[[Stična]]</u> | <u>[[Župnija Stična|Stična]]</u> | <u>[[Nadškofija Ljubljana|LJ]]</u> |- | {{Slika d|Q60358509}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Škofja Loka|Žalostna Mati Božja]] | [[Škofja Loka]] | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105696444}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Trebnje|Žalostna Mati Božja]] | [[Trebnje]] | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696451}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Vače|Žalostna Mati Božja]] | [[Vače]] | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354018}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Veliki Slatnik|Žalostna Mati Božja]] | [[Veliki Slatnik]] | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351561}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Vojnik|Marija Sedem žalosti]] | [[Vojnik]] | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66480902}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Žebnik|Žalostna Mati Božja]] | [[Žebnik]] | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji]] 5rqlas48ypvb4hsdjmvw2p6gl95dmre 5737535 5737533 2022-08-20T09:13:26Z Shabicht 3554 /* Mati Božja */ wikitext text/x-wiki {{Seznam cerkva v Sloveniji|podmeni}} * ''[[Marija Kraljica vseh svetnikov]] nima več cerkve v Sloveniji (edina je bila v [[Komarna vas|Komarni vasi]])'' * ''[[Stolnica#Stolnice v Sloveniji|Stolnica]] je zapisana krepko'' * ''[[Bazilika#Bazilike v Sloveniji|Bazilike]] so zapisane podčrtano'' * ''Nebogoslužne cerkve so zapisane ležeče'' * ''Cerkve s splošnimi oziroma nedefiniranimi Marijinimi patrociniji so zapisane v poglavju [[#Mati Božja|Mati Božja]]'' == Čenstohovska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60349708}} | [[Cerkev Čenstohovske Matere Božje, Zgornja Kostrivnica|Čenstohovska Mati Božja]] | [[Zgornja Kostrivnica]] | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Čudodelna Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60349819}} | [[Cerkev Čudodelne Matere Božje in sv. Marjete, Sladka Gora|Čudodelna Mati Božja in sv. Marjeta]] | [[Sladka Gora]] | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Karmelska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69400965}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Češnjice|Karmelska Mati Božja]] | [[Češnjice, Lukovica|Češnjice]] | [[Župnija Češnjice|Češnjice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351408}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Dobje pri Planini|Karmelska Mati Božja]] | [[Dobje pri Planini]] | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687928}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Gaberje|Karmelska Mati Božja]] | [[Gaberje, Lendava|Gaberje]] | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353723}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Karmelska Mati Božja]] | [[Grič pri Klevevžu]] | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60352273}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Hrastnik|Karmelska Mati Božja]] | [[Hrastnik]] | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687934}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Malija|Karmelska Mati Božja]] | [[Malija]] | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q47488832}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Marija Gradec|Karmelska Mati Božja]] | [[Marija Gradec]] | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687953}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Podgraje|Karmelska Mati Božja]] | [[Podgraje]] | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105687963}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Pregara|Karmelska Mati Božja]] | [[Pregara]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60362170}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Puče|Karmelska Mati Božja]] | [[Puče]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352808}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Velenje|Karmelska Mati Božja]] | [[Velenje]] | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349823}} | [[Cerkev Škapulirske Matere Božje, Zbelovska Gora|Škapulirska Mati Božja]] | [[Zbelovska Gora]] | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Loretska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105687893}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Jagodje|Loretska Mati Božja]] | [[Jagodje]] | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349618}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Strmec pri Svetem Florijanu|Loretska Mati Božja]] | [[Strmec pri Svetem Florijanu]] | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361621}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Trenta|Loretska Mati Božja]] | [[Trenta, Bovec|Trenta]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q69403792}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Zali Log|Loretska Mati Božja]] | [[Zali Log]] | [[Župnija Zali Log|Zali Log]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Lurška Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q10877653}} | <u>[[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Lurška Mati Božja]]</u> | <u>[[Brestanica]]</u> | <u>[[Župnija Brestanica|Brestanica]]</u> | <u>[[Škofija Celje|CE]]</u> |- | {{Slika d|Q105688352}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Log pod Mangartom|Lurška Mati Božja]] | [[Log pod Mangartom]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352181}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Migojnice|Lurška Mati Božja]] | [[Migojnice]] | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354549}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Polšnik|Lurška Mati Božja]] | [[Polšnik]] | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352120}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Rimske Toplice|Lurška Mati Božja]] | [[Rimske Toplice]] | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60351840}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Rosalnice|Lurška Mati Božja]] | [[Rosalnice]] | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == Marija Kraljica angelov == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66882032}} | [[Cerkev Marije Kraljice angelov, Drtija|Marija Kraljica angelov]] | [[Drtija]] | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Kraljica miru == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69412137}} | [[Cerkev Marije Kraljice miru, Visoko|Marija Kraljica miru]] | [[Visoko, Ig|Visoko]] | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Mati Cerkve == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66458869}} | [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Maribor|Marija Mati Cerkve]] | [[Maribor]] | [[Župnija Maribor - Pobrežje|Maribor - Pobrežje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105688546}} | [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Trbovlje|Marija Mati Cerkve]] | [[Trbovlje]] | [[Župnija Trbovlje - Sveta Marija|Trbovlje - Sveta Marija]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == [[Marija Pomočnica kristjanov]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66458760}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Breg ob Savi|Marija Pomočnica]] | [[Breg ob Savi]] | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q11812869}} | <u>[[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje|Marija Pomagaj]]</u> | <u>[[Brezje, Radovljica|Brezje]]</u> | <u>neposredno podrejena Nadškofiji Ljubljana</u> | <u>[[Nadškofija Ljubljana|LJ]]</u> |- | {{Slika d|Q66458937}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Dolenja vas pri Krškem|Marija Pomočnica]] | [[Dolenja vas pri Krškem]] | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354097}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Kočevske Poljane|Marija Pomočnica]] | [[Kočevske Poljane]] | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105688797}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Križ|Marija Pomočnica]] | [[Križ, Sevnica|Križ]] | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786801}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (Križanke)|Marija Pomočnica]] | [[Ljubljana]] | | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458783}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (Rakovnik)|Marija Pomočnica]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69417046}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubno|Marija Pomočnica]] | [[Ljubno, Radovljica|Ljubno]] | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105688819}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Log Čezsoški|Marija Pomočnica]] | [[Log Čezsoški]] | [[Župnija Srpenica|Srpenica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105688845}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Prtovč|Marija Pomočnica]] | [[Prtovč]] | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60350891}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Puščava|Marija Pomočnica]] | [[Puščava, Lovrenc na Pohorju|Puščava]] | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105688860}} | [[Cerkev Marije Pomagaj, Rodine|Marija Pomagaj]] | [[Rodine, Črnomelj|Rodine]] | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66545429}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Šmarčna|Marija Pomočnica]] | [[Šmarčna]] | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105688900}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vanganel|Marija Pomočnica]] | [[Vanganel]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105688908}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Visejec|Marija Pomočnica]] | [[Visejec]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60352387}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vitanje|Marija Pomočnica]] | [[Vitanje]] | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361373}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vrhovlje pri Kojskem|Marija Pomočnica]] | [[Vrhovlje pri Kojskem]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349969}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Zagorje|Marija Pomočnica]] | [[Zagorje, Kozje|Zagorje]] | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Marija Pribežališče grešnikov == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69418300}} | [[Cerkev Marije pribežališče grešnikov, Planina|Marija Pribežališče grešnikov]] | [[Planina, Postojna|Planina]] | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Snežna == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60361117}} | [[Cerkev Marije Snežne, Avče|Marija Snežna]] | [[Avče]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361791}} | [[Cerkev Marije Snežne, Borjana|Marija Snežna]] | [[Borjana]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361819}} | [[Cerkev Marije Snežne, Breginj|Marija Snežna]] | [[Breginj]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q69419319}} | [[Cerkev Marije Snežne, Črnotiče|Marija Snežna]] | [[Črnotiče]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60344010}} | [[Cerkev Marije Snežne, Fikšinci|Marija Snežna]] | [[Fikšinci]] | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60360103}} | [[Cerkev Marije Snežne, Goče|Marija Snežna]] | [[Goče]] | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105690453}} | [[Cerkev Marije Snežne, Jablanica|Marija Snežna]] | [[Jablanica, Ilirska Bistrica|Jablanica]] | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458817}} | [[Cerkev Marije Snežne, Petrinci|Marija Snežna]] | [[Petrinci]] | [[Župnija Gora pri Sodražici|Gora pri Sodražici]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786806}} | [[Cerkev Marije Snežne, Piran|Marija Snežna]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105690497}} | [[Cerkev Marije Snežne, Snežeče|Marija Snežna]] | [[Snežeče]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354923}} | [[Cerkev Marije Snežne, Solčava|Marija Snežna]] | [[Solčava]] | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358837}} | [[Cerkev Marije Snežne, Strmca|Marija Snežna]] | [[Strmca, Postojna|Strmca]] | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351645}} | [[Cerkev Marije Snežne, Svetina|Marija Snežna]] | [[Svetina]] | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105690541}} | [[Cerkev Marije Snežne, Trnovo|Marija Snežna]] | [[Trnovo, Nova Gorica|Trnovo]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q56185937}} | [[Cerkev Marije Snežne, Velike Pece|Marija Snežna]] | [[Velike Pece]] | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60347004}} | [[Cerkev Marije Snežne, Zgornja Velka|Marija Snežna]] | [[Zgornja Velka]] | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Marija Tolažnica == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60360087}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Budanje|Marija Tolažnica]] | [[Budanje]] | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349541}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Čermožiše|Marija Tolažnica]] | [[Čermožiše]] | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354108}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Drganja sela|Marija Tolažnica]] | [[Drganja sela]] | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66653280}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Kromberk|Marija Tolažnica]] | [[Kromberk]] | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351753}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Male Vodenice|Marija Tolažnica]] | [[Male Vodenice]] | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q15870399}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Piran|Marija Tolažnica]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354083}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Stopiče|Marija Tolažnica]] | [[Stopiče]] | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == Marija Zvezda == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354880}} | [[Cerkev Marije Zvezde, Nova Štifta|Marija Zvezda]] | [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta]] | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Marijina in Jožefova zaroka == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60355221}} | [[Cerkev Marijine in Jožefove zaroke, Kamnik|Marijina in Jožefova zaroka]] | [[Kamnik]] | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60358785}} | [[Cerkev Marijine zaroke, Rakitnik|Marijina zaroka]] | [[Rakitnik]] | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == [[Marijino brezmadežno spočetje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60361211}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Gradišče nad Prvačino|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Gradišče nad Prvačino]] | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458924}} | [[Cerkev Brezmadežnega spočetja Device Marije, Grahovo|Brezmadežno spočetje Device Marije]] | [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q47488818}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Kamnik|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Kamnik]] | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60356406}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Kokra|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Kokra, Preddvor|Kokra]] | [[Župnija Kokra|Kokra]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66490766}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Krško|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Krško]] | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351271}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Studenec|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Studenec, Sevnica|Studenec]] | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354527}} | [[Cerkev Brezmadežnega spočetja Device Marije, Širje|Brezmadežno spočetje Device Marije]] | [[Širje]] | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358377}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Škofja Loka|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Škofja Loka]] | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60362151}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Šmarje|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Šmarje, Koper|Šmarje]] | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105691063}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Turjak|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Turjak]] | [[Župnija Turjak|Turjak]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66640102}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Zagradec|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]] | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino Brezmadežno Srce]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105691379}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Brezovi Dol|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Brezovi Dol]] | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105691600}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Loke pri Zagorju|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Loke pri Zagorju]] | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458944}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Pragersko|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Pragersko]] | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Marijino darovanje == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354894}} | [[Cerkev Marijinega darovanja, Nova Štifta|Marijino darovanje]] | [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta]] | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60360499}} | [[Cerkev Marijinega darovanja, Tabor|Marijino darovanje]] | [[Tabor, Sežana|Tabor]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Marijino ime == : ''Glej tudi: [[Seznam cerkva v Sloveniji (Z)#Zenon in Marijino ime|Zenon in Marijino ime]]'' {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105692032}} | [[Cerkev Marijinega imena, Briše|Marijino ime]] | [[Briše, Zagorje ob Savi|Briše]] | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786805}} | [[Cerkev Marijinega imena, Dobova|Marijino ime]] | [[Dobova]] | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105692102}} | [[Cerkev Marijinega imena, Goriča vas|Marijino ime]] | [[Goriča vas]] | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351431}} | [[Cerkev Marijinega imena, Kalobje|Marijino ime]] | [[Kalobje]] | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361590}} | [[Cerkev Marijinega imena, Kozaršče|Marijino ime]] | [[Kozaršče]] | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354268}} | [[Cerkev Marijinega imena, Podklanec|Marijino ime]] | [[Podklanec, Črnomelj|Podklanec]] | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786810}} | [[Cerkev Marijinega imena, Ruše|Marijino ime]] | [[Ruše]] | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354317}} | [[Cerkev Marijinega imena, Sveta Planina|Marijino ime]] | [[Sveta Planina]] | [[Župnija Sveta Planina|Sveta Planina]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354728}} | [[Cerkev Marijinega imena, Ševnica|Marijino ime]] | [[Ševnica]] | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60360142}} | [[Cerkev Marijinega imena, Šmarje|Marijino ime]] | [[Šmarje, Ajdovščina|Šmarje]] | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Marijino obiskanje == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105693261}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Draga|Marijino obiskanje]] | [[Draga, Loški Potok|Draga]] | [[Župnija Draga|Draga]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359097}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Gornja Košana|Marijino obiskanje]] | [[Gornja Košana]] | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q7936314}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Ljubljana|Marijino obiskanje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786807}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci|Marijino obiskanje]] | [[Markovci]] | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q15107403}} | <u>[[Bazilika Marijinega obiskanja, Petrovče|Marijino obiskanje]]</u> | <u>[[Petrovče]]</u> | <u>[[Župnija Petrovče|Petrovče]]</u> | <u>[[Škofija Celje|CE]]</u> |- | {{Slika d|Q60346340}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Polenšak|Marijino obiskanje]] | [[Polenšak]] | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60360991}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Ponikve|Marijino obiskanje]] | [[Ponikve, Tolmin|Ponikve]] | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q18515932}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Marijino obiskanje]] | [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah]] | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351363}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Zloganje|Marijino obiskanje]] | [[Zloganje]] | [[Župnija Škocjan pri Novem Mestu|Škocjan pri Novem Mestu]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino oznanjenje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60356477}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Adergas|Marijino oznanjenje]] | [[Adergas]] | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q15648759}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob|Marijino oznanjenje]] | [[Crngrob]] | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693430}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Hinje|Marijino oznanjenje]] | [[Hinje, Žužemberk|Hinje]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786811}} | ''[[Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki|Marijino oznanjenje]]'' | ''[[Kostanjevica na Krki]]'' | | |- | {{Slika d|Q1785618}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|Marijino oznanjenje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q22340883}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Nova Gorica|Marijino oznanjenje]] | [[Nova Gorica]] | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360306}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Obrov|Marijino oznanjenje]] | [[Obrov]] | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352676}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Nazarje|Marijino oznanjenje]] | [[Nazarje]] | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q12786812}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Tržič|Marijino oznanjenje]] | [[Tržič]] | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60355422}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Velika Slevica|Marijino oznanjenje]] | [[Velika Slevica]] | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == [[Mali šmaren|Marijino rojstvo]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105693543}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Barbana|Marijino rojstvo]] | [[Barbana, Brda|Barbana]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786813}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|Marijino rojstvo]] | [[Cerknica]] | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354697}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Gradišče|Marijino rojstvo]] | [[Gradišče, Šmartno pri Litiji|Gradišče]] | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786822}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Homec|Marijino rojstvo]] | [[Homec, Domžale|Homec]] | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360473}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Kačiče - Pared|Marijino rojstvo]] | [[Kačiče - Pared]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60345096}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Negova|Marijino rojstvo]] | [[Negova]] | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60359259}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Polhov Gradec|Marijino rojstvo]] | [[Polhov Gradec]] | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360194}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Police|Marijino rojstvo]] | [[Police, Cerkno|Police]] | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361988}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Pomjan|Marijino rojstvo]] | [[Pomjan]] | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458927}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Rob|Marijino rojstvo]] | [[Rob, Velike Lašče|Rob]] | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69501437}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Rovišče|Marijino rojstvo]] | [[Rovišče, Zagorje ob Savi|Rovišče]] | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693605}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Runarsko|Marijino rojstvo]] | [[Runarsko]] | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60348601}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Slivnica pri Mariboru|Marijino rojstvo]] | [[Slivnica pri Mariboru]] | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351823}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Šmarje|Marijino rojstvo]] | [[Šmarje, Šentjernej|Šmarje]] | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354834}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Šmarje - Sap|Marijino rojstvo]] | [[Šmarje - Sap]] | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786818}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Tišina|Marijino rojstvo]] | [[Tišina, Tišina|Tišina]] | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353804}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Trška Gora|Marijino rojstvo]] | [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]] | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105693729}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Velike Lašče|Marijino rojstvo]] | [[Velike Lašče]] | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693986}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Vojna vas|Marijino rojstvo]] | [[Vojna vas]] | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105694084}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Vrčice|Marijino rojstvo]] | [[Vrčice]] | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino vnebovzetje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60346974}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Apače|Marijino vnebovzetje]] | [[Apače]] | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q105695044}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bate|Marijino vnebovzetje]] | [[Bate]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786814}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bertoki|Marijino vnebovzetje]] | [[Bertoki]] | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360704}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bezovica|Marijino vnebovzetje]] | [[Bezovica, Koper|Bezovica]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695069}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bezuljak|Marijino vnebovzetje]] | [[Bezuljak]] | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q1993619}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled|Marijino vnebovzetje]] | [[Bled]] | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361714}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bovec|Marijino vnebovzetje]] | [[Bovec]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354289}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Braslovče|Marijino vnebovzetje]] | [[Braslovče]] | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66458717}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|Marijino vnebovzetje]] | [[Brdo pri Lukovici]] | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60353146}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Brezno|Marijino vnebovzetje]] | [[Brezno, Podvelka|Brezno]] | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351673}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Celje|Marijino vnebovzetje]] | [[Celje]] | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66458781}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Cerklje na Gorenjskem|Marijino vnebovzetje]] | [[Cerklje na Gorenjskem]] | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60349361}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Cirkovce|Marijino vnebovzetje]] | [[Cirkovce]] | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351157}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Marijino vnebovzetje]] | [[Čanje]] | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q58336302}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čatež|Marijino vnebovzetje]] | [[Čatež, Trebnje|Čatež]] | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66659075}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čemšenik|Marijino vnebovzetje]] | [[Čemšenik]] | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695096}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnjice|Marijino vnebovzetje]] | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q23585811}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dekani|Marijino vnebovzetje]] | [[Dekani]] | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352625}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrna|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrna]] | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q47488665}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrova|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova]] | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60348630}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrovce|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrovce]] | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354622}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dole pri Litiji|Marijino vnebovzetje]] | [[Dole pri Litiji]] | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66458907}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Domžale|Marijino vnebovzetje]] | [[Domžale]] | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69522176}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Fara|Marijino vnebovzetje]] | [[Fara, Kostel|Fara]] | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354676}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gabrska Gora|Marijino vnebovzetje]] | [[Gabrska Gora]] | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362046}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Glem|Marijino vnebovzetje]] | [[Glem]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786815}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad|Marijino vnebovzetje]] | [[Grad, Grad|Grad]] | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353713}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Hmeljčič|Marijino vnebovzetje]] | [[Hmeljčič]] | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362245}} | [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Marija Alietska]] | [[Izola]] | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695121}}{{Sidro|Marija Vnebovzeta in sv. Maksimilijan Kolbe}} | [[Cerkev sv. Marije Vnebovzete in sv. Maksimilijana Kolbeja, Janževski Vrh|Marija Vnebovzeta in sv. Maksimilijan Kolbe]] | [[Janževski Vrh]] | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18572668}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jareninski Dol|Marijino vnebovzetje]] | [[Jareninski Dol]] | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354687}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Javorje|Marijino vnebovzetje]] | [[Javorje, Šmartno pri Litiji|Javorje]] | [[Župnija Javorje pri Litiji|Javorje pri Litiji]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359414}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jazbine|Marijino vnebovzetje]] | [[Jazbine, Gorenja vas - Poljane|Jazbine]] | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695136}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jelšane|Marijino vnebovzetje]] | [[Jelšane]] | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60359584}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jesenice|Marijino vnebovzetje]] | [[Jesenice]] | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q18515943}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kanal|Marijino vnebovzetje]] | [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351395}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kapele|Marijino vnebovzetje]] | [[Kapele]] | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354511}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ključevica|Marijino vnebovzetje]] | [[Ključevica]] | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60358734}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Knežak|Marijino vnebovzetje]] | [[Knežak]] | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361651}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kobarid|Marijino vnebovzetje]] | [[Kobarid]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361376}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kojsko|Marijino vnebovzetje]] | [[Kojsko]] | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q4810378}} | '''[[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Marijino vnebovzetje]]''' | '''[[Koper]]''' | '''[[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]]''' | '''[[Škofija Koper|KP]]''' |- | {{Slika d|Q66458882}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koprivnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Koprivnica, Krško|Koprivnica]] | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60351085}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kozje|Marijino vnebovzetje]] | [[Kozje]] | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66653723}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kranj|Marijino vnebovzetje]] | [[Kranj]] | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361519}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kranjska Gora|Marijino vnebovzetje]] | [[Kranjska Gora]] | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458820}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lesce|Marijino vnebovzetje]] | [[Lesce]] | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695151}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lesno Brdo|Marijino vnebovzetje]] | [[Lesno Brdo, Horjul|Lesno Brdo]] | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12808049}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ljubljana|Marijino vnebovzetje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786819}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lokavec|Marijino vnebovzetje]] | [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavec]] | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360988}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Mali Dol|Marijino vnebovzetje]] | [[Mali Dol, Komen|Mali Dol]] | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60348266}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (Brezje)|Marijino vnebovzetje]] | [[Maribor]] | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60348166}} | ''[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (minoritska)|Marijino vnebovzetje]]'' | ''[[Maribor]]'' | | |- | {{Slika d|Q60351468}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Marija Dobje|Marijino vnebovzetje]] | [[Marija Dobje]] | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352251}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Marija Reka|Marijino vnebovzetje]] | [[Marija Reka]] | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361405}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Medana|Marijino vnebovzetje]] | [[Medana]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60355260}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Mekinje|Marijino vnebovzetje]] | [[Mekinje, Kamnik|Mekinje]] | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695174}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Movraž|Marijino vnebovzetje]] | [[Movraž]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60355327}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Muljava|Marijino vnebovzetje]] | [[Muljava]] | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786823}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Marijino vnebovzetje]] | [[Nova Štifta, Sodražica|Nova Štifta]] | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60349889}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Olimje|Marijino vnebovzetje]] | [[Olimje]] | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349511}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Podlehnik|Marijino vnebovzetje]] | [[Podlehnik]] | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60361553}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Podmelec|Marijino vnebovzetje]] | [[Podmelec]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360574}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Povir|Marijino vnebovzetje]] | [[Povir]] | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353345}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Prevalje|Marijino vnebovzetje]] | [[Prevalje]] | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18515933}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Prihova|Marijino vnebovzetje]] | [[Prihova, Oplotnica|Prihova]] | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66538135}} | ''[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ptuj|Marijino vnebovzetje]]'' | ''[[Ptuj]]'' | | |- | {{Slika d|Q105695231}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radovica|Marijino vnebovzetje]] | [[Radovica]] | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105695234}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sela na Krasu|Marijino vnebovzetje]] | [[Sela na Krasu]] | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351202}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sevnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Sevnica]] | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358976}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Slavina|Marijino vnebovzetje]] | [[Slavina, Postojna|Slavina]] | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695238}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Slovenja vas|Marijino vnebovzetje]] | [[Slovenja vas]] | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60353817}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Smolenja vas|Marijino vnebovzetje]] | [[Smolenja vas]] | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q69522945}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Smrečje|Marijino vnebovzetje]] | [[Smrečje, Vrhnika|Smrečje]] | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359893}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Spodnja Idrija|Marijino vnebovzetje]] | [[Spodnja Idrija]] | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66493718}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Stara Cerkev|Marijino vnebovzetje]] | [[Stara Cerkev]] | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353989}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Straža|Marijino vnebovzetje]] | [[Straža, Straža|Straža]] | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362354}} | [[Cerkev Marijinega prikazovanja, Strunjan|Marijino prikazovanje]] | [[Strunjan]] | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12785547}} | <u>[[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Sveta Gora|Svetogorska Mati Božja]]</u> | <u>[[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]]</u> | <u>[[Župnija Solkan|Solkan]]</u> | <u>[[Škofija Koper|KP]]</u> |- | {{Slika d|Q60354742}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sveti Vrh|Marijino vnebovzetje]] | [[Sveti Vrh]] | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60349920}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmarje pri Jelšah|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmarje pri Jelšah]] | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60360668}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmarje pri Sežani|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmarje pri Sežani]] | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353485}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmartno pri Slovenj Gradcu|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695245}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Štrekljevec|Marijino vnebovzetje]] | [[Štrekljevec]] | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60361604}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tolmin|Marijino vnebovzetje]] | [[Tolmin]] | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66643528}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Trboje|Marijino vnebovzetje]] | [[Trboje]] | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458724}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Trebnje|Marijino vnebovzetje]] | [[Trebnje]] | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353236}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Troblje|Marijino vnebovzetje]] | [[Troblje]] | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60349568}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tržišče (Občina Rogaška Slatina)|Marijino vnebovzetje]] | [[Tržišče, Rogaška Slatina|Tržišče]] | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354720}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tržišče (Občina Sevnica)|Marijino vnebovzetje]] | [[Tržišče, Sevnica|Tržišče]] | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q18200060}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče|Marijino vnebovzetje]] | [[Turnišče]] | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60351699}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velika Dolina|Marijino vnebovzetje]] | [[Velika Dolina]] | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66642275}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velika Račna|Marijino vnebovzetje]] | [[Velika Račna]] | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695249}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velike Bloke|Marijino vnebovzetje]] | [[Velike Bloke]] | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354824}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vinje|Marijino vnebovzetje]] | [[Vinje, Dol pri Ljubljani|Vinje]] | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695253}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Viševek|Marijino vnebovzetje]] | [[Viševek]] | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361158}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vitovlje|Marijino vnebovzetje]] | [[Vitovlje]] | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360318}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vremski Britof|Marijino vnebovzetje]] | [[Vremski Britof]] | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351196}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vrh pri Boštanju|Marijino vnebovzetje]] | [[Vrh pri Boštanju]] | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60360884}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vrtovin|Marijino vnebovzetje]] | [[Vrtovin]] | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60348396}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vurberk|Marijino vnebovzetje]] | [[Vurberk]] | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q69523774}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zagozdac|Marijino vnebovzetje]] | [[Zagozdac]] | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66640296}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zali Log|Marijino vnebovzetje]] | [[Zali Log]] | [[Župnija Zali Log|Zali Log]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60346827}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zavrč|Marijino vnebovzetje]] | [[Zavrč]] | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695260}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zgornje Pirniče|Marijino vnebovzetje]] | [[Zgornje Pirniče]] | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69523784}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zgornji Tuhinj|Marijino vnebovzetje]] | [[Zgornji Tuhinj]] | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695263}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Železnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Železnica, Grosuplje|Železnica]] | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == [[Marija Božja mati|Mati Božja]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354406}} | [[Cerkev Matere Božje, Čreta|Mati Božja]] | [[Čreta, Vransko|Čreta]] | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105695550}} | [[Cerkev Matere Božje, Dobrava|Mati Božja]] | [[Dobrava, Trebnje|Dobrava]] | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105695580}} | [[Cerkev Device Marije, Golo Brdo|Devica Marija]] | [[Golo Brdo, Brda|Golo Brdo]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354403}} | [[Cerkev Matere Božje, Kokarje|Mati Božja]] | [[Kokarje]] | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352580}} | [[Cerkev Matere Božje, Lepa Njiva|Mati Božja]] | [[Lepa Njiva]] | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q78222684}} | [[Cerkev Matere Božje, Ljubljana (Koseze)|Mati Božja]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60347945}} | [[Cerkev sv. Marije, Malečnik|Marija]] | [[Malečnik]] | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695662}}{{Sidro|Mati Božja in sv. Rok}} | [[Cerkev Matere Božje in sv. Roka, Mozirje|Mati Božja in sv. Rok]] | [[Mozirje]] | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q47488829}} | [[Cerkev Device Marije, Podčetrtek|Devica Marija]] | [[Podčetrtek]] | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352511}} | [[Cerkev Matere Božje, Primož pri Ljubnem|Mati Božja]] | [[Primož pri Ljubnem]] | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60350803}} | [[Cerkev sv. Marije, Smolnik|Marija]] | [[Smolnik, Ruše|Smolnik]] | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60349790}} | [[Cerkev Matere Božje, Spodnje Tinsko|Mati Božja]] | [[Spodnje Tinsko]] | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60355529}} | [[Cerkev Matere Božje, Šinkov Turn|Mati Božja]] | [[Šinkov Turn]] | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361837}} | [[Cerkev Device Marije, Tomaj|Devica Marija]] | [[Tomaj]] | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695384}} | [[Cerkev Device Marije, Troščine|Devica Marija]] | [[Troščine]] | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q18515930}} | [[Cerkev Device Marije, Vuzenica|Devica Marija]] | [[Vuzenica]] | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60350834}} | [[Cerkev Matere Božje, Zreče|Mati Božja]] | [[Zreče]] | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351070}} | [[Cerkev Matere Božje, Zagaj|Mati Božja]] <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetegore.si/cerkve/mati-bozja.html|title= |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Mati Božja od zdravja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105696020}} | [[Cerkev Matere Božje od Zdravja, Koper|Mati Božja od Zdravja]] | [[Koper]] | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q15633517}} | [[Cerkev Matere Božje od Zdravja, Piran|Mati Božja od Zdravja]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Mati Dobrega sveta == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60351750}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|Mati Dobrega sveta]] | [[Globočice pri Kostanjevici]] | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354078}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Podgrad|Mati Dobrega sveta]] | [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]] | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60350061}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Završe pri Grobelnem|Mati Dobrega sveta]] | [[Završe pri Grobelnem]] | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Mati Usmiljenja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66493657}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Kropa|Mati Usmiljenja]] | [[Kropa]] | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q730860}} | <u>[[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]]</u> | <u>[[Maribor]]</u> | <u>[[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]]</u> | <u>[[Nadškofija Maribor|MB]]</u> |- | {{Slika d|Q18524076}} | <u>[[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Marija Zavetnica s plaščem]]</u> | <u>[[Ptujska Gora]]</u> | <u>[[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]]</u> | <u>[[Nadškofija Maribor|MB]]</u> |} == Naša ljuba Gospa presvetega Srca Jezusovega == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69524094}} | [[Cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča|Naša ljuba Gospa presvetega Srca Jezusovega]] | [[Davča, Železniki|Davča]] | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Rožnovenska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66498667}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Bitnje|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Bitnje]] | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60350911}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Črešnjice|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjice]] | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105696246}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Gornje Dobravice|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Gornje Dobravice]] | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60358207}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Kranj|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Kranj]] | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60355701}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Ljubljana (Šmarna gora)|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q99887816}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Logatec|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Logatec]] | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105696301}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Nova vas nad Dragonjo|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Nova vas nad Dragonjo]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105696355}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Podgorica|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Podgorica, Dobrepolje|Podgorica]] | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351037}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Podgorje ob Sevnični|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Podgorje ob Sevnični]] | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q25496385}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Portorož|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Portorož]] | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105696368}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Sela nad Podmelcem|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Sela nad Podmelcem]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351369}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Stopno|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Stopno, Škocjan|Stopno]] | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66458846}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Tomišelj|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Tomišelj]] | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Žalostna Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60351402}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Botričnica|Marija Sedem žalosti]] | [[Botričnica]] | [[Župnija Šentjur pri Celju|Šentjur pri Celju]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60357181}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica|Žalostna Mati Božja]] | [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359456}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Bukov Vrh|Žalostna Mati Božja]] | [[Bukov Vrh, Gorenja vas - Poljane|Bukov Vrh]] | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351731}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Bušeča vas|Žalostna Mati Božja]] | [[Bušeča vas]] | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696423}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Čeplje|Žalostna Mati Božja]] | [[Čeplje, Kočevje|Čeplje]] | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q56173501}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Dedni Dol|Žalostna Mati Božja]] | [[Dedni Dol]] | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360347}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Dolenja vas|Žalostna Mati Božja]] | [[Dolenja vas, Divača|Dolenja vas]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351002}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Gradišče|Marija Sedem žalosti]] | [[Gradišče, Kozje|Gradišče]] | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60359791}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Idrija|Žalostna Mati Božja]] | [[Idrija]] | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60346312}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Jeruzalem|Marija Sedem žalosti]] | [[Jeruzalem, Ljutomer|Jeruzalem]] | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105696431}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Klošter|Marija Sedem žalosti]] | [[Klošter]] | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354775}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Kresniške Poljane|Žalostna Mati Božja]] | [[Kresniške Poljane]] | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351386}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec pri Krškem|Žalostna Mati Božja]] | [[Leskovec pri Krškem]] | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354617}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec v Podborštu|Žalostna Mati Božja]] | [[Leskovec v Podborštu]] | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q18515941}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Miren|Žalostna Mati Božja]] | [[Miren]] | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354755}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Mokronog|Žalostna Mati Božja]] | [[Mokronog]] | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60350433}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Pekre|Marija Sedem žalosti]] | [[Pekre]] | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66458904}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Podbrezje|Žalostna Mati Božja]] | [[Podbrezje]] | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359094}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Predjama|Žalostna Mati Božja]] | [[Predjama]] | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q18515942}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Prevalje pod Krimom|Žalostna Mati Božja]] | [[Prevalje pod Krimom]] | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351848}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Rosalnice|Žalostna Mati Božja]] | [[Rosalnice]] | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696434}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Rudnik pri Moravčah|Žalostna Mati Božja]] | [[Rudnik pri Moravčah]] | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786809}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Slovenska Bistrica|Marija Sedem žalosti]] | [[Slovenska Bistrica]] | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105696439}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Sodražica|Marija Sedem žalosti]] | [[Sodražica]] | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60346778}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Središče ob Dravi|Marija Sedem žalosti]] | [[Središče ob Dravi]] | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66827833}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Stanošina|Žalostna Mati Božja]] | [[Stanošina]] | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18918123}} | <u>[[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|Žalostna Mati Božja]]</u> | <u>[[Stična]]</u> | <u>[[Župnija Stična|Stična]]</u> | <u>[[Nadškofija Ljubljana|LJ]]</u> |- | {{Slika d|Q60358509}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Škofja Loka|Žalostna Mati Božja]] | [[Škofja Loka]] | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105696444}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Trebnje|Žalostna Mati Božja]] | [[Trebnje]] | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696451}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Vače|Žalostna Mati Božja]] | [[Vače]] | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354018}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Veliki Slatnik|Žalostna Mati Božja]] | [[Veliki Slatnik]] | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351561}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Vojnik|Marija Sedem žalosti]] | [[Vojnik]] | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66480902}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Žebnik|Žalostna Mati Božja]] | [[Žebnik]] | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji]] pfe7awgz72gxkqvv419onbrgwl4satc 5737537 5737535 2022-08-20T09:14:58Z Shabicht 3554 /* Mati Božja */ wikitext text/x-wiki {{Seznam cerkva v Sloveniji|podmeni}} * ''[[Marija Kraljica vseh svetnikov]] nima več cerkve v Sloveniji (edina je bila v [[Komarna vas|Komarni vasi]])'' * ''[[Stolnica#Stolnice v Sloveniji|Stolnica]] je zapisana krepko'' * ''[[Bazilika#Bazilike v Sloveniji|Bazilike]] so zapisane podčrtano'' * ''Nebogoslužne cerkve so zapisane ležeče'' * ''Cerkve s splošnimi oziroma nedefiniranimi Marijinimi patrociniji so zapisane v poglavju [[#Mati Božja|Mati Božja]]'' == Čenstohovska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60349708}} | [[Cerkev Čenstohovske Matere Božje, Zgornja Kostrivnica|Čenstohovska Mati Božja]] | [[Zgornja Kostrivnica]] | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Čudodelna Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60349819}} | [[Cerkev Čudodelne Matere Božje in sv. Marjete, Sladka Gora|Čudodelna Mati Božja in sv. Marjeta]] | [[Sladka Gora]] | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Karmelska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69400965}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Češnjice|Karmelska Mati Božja]] | [[Češnjice, Lukovica|Češnjice]] | [[Župnija Češnjice|Češnjice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351408}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Dobje pri Planini|Karmelska Mati Božja]] | [[Dobje pri Planini]] | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687928}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Gaberje|Karmelska Mati Božja]] | [[Gaberje, Lendava|Gaberje]] | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353723}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Karmelska Mati Božja]] | [[Grič pri Klevevžu]] | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60352273}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Hrastnik|Karmelska Mati Božja]] | [[Hrastnik]] | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687934}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Malija|Karmelska Mati Božja]] | [[Malija]] | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q47488832}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Marija Gradec|Karmelska Mati Božja]] | [[Marija Gradec]] | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105687953}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Podgraje|Karmelska Mati Božja]] | [[Podgraje]] | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105687963}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Pregara|Karmelska Mati Božja]] | [[Pregara]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60362170}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Puče|Karmelska Mati Božja]] | [[Puče]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352808}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Velenje|Karmelska Mati Božja]] | [[Velenje]] | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349823}} | [[Cerkev Škapulirske Matere Božje, Zbelovska Gora|Škapulirska Mati Božja]] | [[Zbelovska Gora]] | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Loretska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105687893}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Jagodje|Loretska Mati Božja]] | [[Jagodje]] | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349618}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Strmec pri Svetem Florijanu|Loretska Mati Božja]] | [[Strmec pri Svetem Florijanu]] | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361621}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Trenta|Loretska Mati Božja]] | [[Trenta, Bovec|Trenta]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q69403792}} | [[Cerkev Loretske Matere Božje, Zali Log|Loretska Mati Božja]] | [[Zali Log]] | [[Župnija Zali Log|Zali Log]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Lurška Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q10877653}} | <u>[[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Lurška Mati Božja]]</u> | <u>[[Brestanica]]</u> | <u>[[Župnija Brestanica|Brestanica]]</u> | <u>[[Škofija Celje|CE]]</u> |- | {{Slika d|Q105688352}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Log pod Mangartom|Lurška Mati Božja]] | [[Log pod Mangartom]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352181}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Migojnice|Lurška Mati Božja]] | [[Migojnice]] | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354549}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Polšnik|Lurška Mati Božja]] | [[Polšnik]] | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352120}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Rimske Toplice|Lurška Mati Božja]] | [[Rimske Toplice]] | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60351840}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Rosalnice|Lurška Mati Božja]] | [[Rosalnice]] | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == Marija Kraljica angelov == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66882032}} | [[Cerkev Marije Kraljice angelov, Drtija|Marija Kraljica angelov]] | [[Drtija]] | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Kraljica miru == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69412137}} | [[Cerkev Marije Kraljice miru, Visoko|Marija Kraljica miru]] | [[Visoko, Ig|Visoko]] | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Mati Cerkve == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66458869}} | [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Maribor|Marija Mati Cerkve]] | [[Maribor]] | [[Župnija Maribor - Pobrežje|Maribor - Pobrežje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105688546}} | [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Trbovlje|Marija Mati Cerkve]] | [[Trbovlje]] | [[Župnija Trbovlje - Sveta Marija|Trbovlje - Sveta Marija]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == [[Marija Pomočnica kristjanov]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66458760}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Breg ob Savi|Marija Pomočnica]] | [[Breg ob Savi]] | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q11812869}} | <u>[[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje|Marija Pomagaj]]</u> | <u>[[Brezje, Radovljica|Brezje]]</u> | <u>neposredno podrejena Nadškofiji Ljubljana</u> | <u>[[Nadškofija Ljubljana|LJ]]</u> |- | {{Slika d|Q66458937}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Dolenja vas pri Krškem|Marija Pomočnica]] | [[Dolenja vas pri Krškem]] | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354097}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Kočevske Poljane|Marija Pomočnica]] | [[Kočevske Poljane]] | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105688797}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Križ|Marija Pomočnica]] | [[Križ, Sevnica|Križ]] | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786801}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (Križanke)|Marija Pomočnica]] | [[Ljubljana]] | | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458783}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (Rakovnik)|Marija Pomočnica]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69417046}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubno|Marija Pomočnica]] | [[Ljubno, Radovljica|Ljubno]] | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105688819}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Log Čezsoški|Marija Pomočnica]] | [[Log Čezsoški]] | [[Župnija Srpenica|Srpenica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105688845}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Prtovč|Marija Pomočnica]] | [[Prtovč]] | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60350891}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Puščava|Marija Pomočnica]] | [[Puščava, Lovrenc na Pohorju|Puščava]] | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105688860}} | [[Cerkev Marije Pomagaj, Rodine|Marija Pomagaj]] | [[Rodine, Črnomelj|Rodine]] | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66545429}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Šmarčna|Marija Pomočnica]] | [[Šmarčna]] | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105688900}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vanganel|Marija Pomočnica]] | [[Vanganel]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105688908}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Visejec|Marija Pomočnica]] | [[Visejec]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60352387}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vitanje|Marija Pomočnica]] | [[Vitanje]] | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361373}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vrhovlje pri Kojskem|Marija Pomočnica]] | [[Vrhovlje pri Kojskem]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349969}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Zagorje|Marija Pomočnica]] | [[Zagorje, Kozje|Zagorje]] | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Marija Pribežališče grešnikov == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69418300}} | [[Cerkev Marije pribežališče grešnikov, Planina|Marija Pribežališče grešnikov]] | [[Planina, Postojna|Planina]] | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Marija Snežna == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60361117}} | [[Cerkev Marije Snežne, Avče|Marija Snežna]] | [[Avče]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361791}} | [[Cerkev Marije Snežne, Borjana|Marija Snežna]] | [[Borjana]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361819}} | [[Cerkev Marije Snežne, Breginj|Marija Snežna]] | [[Breginj]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q69419319}} | [[Cerkev Marije Snežne, Črnotiče|Marija Snežna]] | [[Črnotiče]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60344010}} | [[Cerkev Marije Snežne, Fikšinci|Marija Snežna]] | [[Fikšinci]] | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60360103}} | [[Cerkev Marije Snežne, Goče|Marija Snežna]] | [[Goče]] | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105690453}} | [[Cerkev Marije Snežne, Jablanica|Marija Snežna]] | [[Jablanica, Ilirska Bistrica|Jablanica]] | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458817}} | [[Cerkev Marije Snežne, Petrinci|Marija Snežna]] | [[Petrinci]] | [[Župnija Gora pri Sodražici|Gora pri Sodražici]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786806}} | [[Cerkev Marije Snežne, Piran|Marija Snežna]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105690497}} | [[Cerkev Marije Snežne, Snežeče|Marija Snežna]] | [[Snežeče]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354923}} | [[Cerkev Marije Snežne, Solčava|Marija Snežna]] | [[Solčava]] | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358837}} | [[Cerkev Marije Snežne, Strmca|Marija Snežna]] | [[Strmca, Postojna|Strmca]] | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351645}} | [[Cerkev Marije Snežne, Svetina|Marija Snežna]] | [[Svetina]] | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105690541}} | [[Cerkev Marije Snežne, Trnovo|Marija Snežna]] | [[Trnovo, Nova Gorica|Trnovo]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q56185937}} | [[Cerkev Marije Snežne, Velike Pece|Marija Snežna]] | [[Velike Pece]] | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60347004}} | [[Cerkev Marije Snežne, Zgornja Velka|Marija Snežna]] | [[Zgornja Velka]] | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Marija Tolažnica == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60360087}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Budanje|Marija Tolažnica]] | [[Budanje]] | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60349541}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Čermožiše|Marija Tolažnica]] | [[Čermožiše]] | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354108}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Drganja sela|Marija Tolažnica]] | [[Drganja sela]] | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66653280}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Kromberk|Marija Tolažnica]] | [[Kromberk]] | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351753}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Male Vodenice|Marija Tolažnica]] | [[Male Vodenice]] | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q15870399}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Piran|Marija Tolažnica]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354083}} | [[Cerkev Marije Tolažnice, Stopiče|Marija Tolažnica]] | [[Stopiče]] | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == Marija Zvezda == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354880}} | [[Cerkev Marije Zvezde, Nova Štifta|Marija Zvezda]] | [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta]] | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Marijina in Jožefova zaroka == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60355221}} | [[Cerkev Marijine in Jožefove zaroke, Kamnik|Marijina in Jožefova zaroka]] | [[Kamnik]] | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60358785}} | [[Cerkev Marijine zaroke, Rakitnik|Marijina zaroka]] | [[Rakitnik]] | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == [[Marijino brezmadežno spočetje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60361211}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Gradišče nad Prvačino|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Gradišče nad Prvačino]] | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458924}} | [[Cerkev Brezmadežnega spočetja Device Marije, Grahovo|Brezmadežno spočetje Device Marije]] | [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q47488818}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Kamnik|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Kamnik]] | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60356406}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Kokra|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Kokra, Preddvor|Kokra]] | [[Župnija Kokra|Kokra]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66490766}} | [[Cerkev Brezmadežne Device Marije, Krško|Brezmadežna Devica Marija]] | [[Krško]] | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351271}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Studenec|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Studenec, Sevnica|Studenec]] | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354527}} | [[Cerkev Brezmadežnega spočetja Device Marije, Širje|Brezmadežno spočetje Device Marije]] | [[Širje]] | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358377}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Škofja Loka|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Škofja Loka]] | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60362151}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Šmarje|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Šmarje, Koper|Šmarje]] | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105691063}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Turjak|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Turjak]] | [[Župnija Turjak|Turjak]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66640102}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Zagradec|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]] | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino Brezmadežno Srce]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105691379}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Brezovi Dol|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Brezovi Dol]] | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105691600}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Loke pri Zagorju|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Loke pri Zagorju]] | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458944}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Pragersko|Marijino Brezmadežno Srce]] | [[Pragersko]] | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == Marijino darovanje == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354894}} | [[Cerkev Marijinega darovanja, Nova Štifta|Marijino darovanje]] | [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta]] | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60360499}} | [[Cerkev Marijinega darovanja, Tabor|Marijino darovanje]] | [[Tabor, Sežana|Tabor]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Marijino ime == : ''Glej tudi: [[Seznam cerkva v Sloveniji (Z)#Zenon in Marijino ime|Zenon in Marijino ime]]'' {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105692032}} | [[Cerkev Marijinega imena, Briše|Marijino ime]] | [[Briše, Zagorje ob Savi|Briše]] | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786805}} | [[Cerkev Marijinega imena, Dobova|Marijino ime]] | [[Dobova]] | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105692102}} | [[Cerkev Marijinega imena, Goriča vas|Marijino ime]] | [[Goriča vas]] | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351431}} | [[Cerkev Marijinega imena, Kalobje|Marijino ime]] | [[Kalobje]] | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361590}} | [[Cerkev Marijinega imena, Kozaršče|Marijino ime]] | [[Kozaršče]] | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354268}} | [[Cerkev Marijinega imena, Podklanec|Marijino ime]] | [[Podklanec, Črnomelj|Podklanec]] | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786810}} | [[Cerkev Marijinega imena, Ruše|Marijino ime]] | [[Ruše]] | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354317}} | [[Cerkev Marijinega imena, Sveta Planina|Marijino ime]] | [[Sveta Planina]] | [[Župnija Sveta Planina|Sveta Planina]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354728}} | [[Cerkev Marijinega imena, Ševnica|Marijino ime]] | [[Ševnica]] | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60360142}} | [[Cerkev Marijinega imena, Šmarje|Marijino ime]] | [[Šmarje, Ajdovščina|Šmarje]] | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Marijino obiskanje == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105693261}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Draga|Marijino obiskanje]] | [[Draga, Loški Potok|Draga]] | [[Župnija Draga|Draga]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359097}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Gornja Košana|Marijino obiskanje]] | [[Gornja Košana]] | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q7936314}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Ljubljana|Marijino obiskanje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786807}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci|Marijino obiskanje]] | [[Markovci]] | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q15107403}} | <u>[[Bazilika Marijinega obiskanja, Petrovče|Marijino obiskanje]]</u> | <u>[[Petrovče]]</u> | <u>[[Župnija Petrovče|Petrovče]]</u> | <u>[[Škofija Celje|CE]]</u> |- | {{Slika d|Q60346340}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Polenšak|Marijino obiskanje]] | [[Polenšak]] | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60360991}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Ponikve|Marijino obiskanje]] | [[Ponikve, Tolmin|Ponikve]] | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q18515932}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Marijino obiskanje]] | [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah]] | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351363}} | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Zloganje|Marijino obiskanje]] | [[Zloganje]] | [[Župnija Škocjan pri Novem Mestu|Škocjan pri Novem Mestu]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino oznanjenje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60356477}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Adergas|Marijino oznanjenje]] | [[Adergas]] | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q15648759}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob|Marijino oznanjenje]] | [[Crngrob]] | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693430}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Hinje|Marijino oznanjenje]] | [[Hinje, Žužemberk|Hinje]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786811}} | ''[[Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki|Marijino oznanjenje]]'' | ''[[Kostanjevica na Krki]]'' | | |- | {{Slika d|Q1785618}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|Marijino oznanjenje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q22340883}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Nova Gorica|Marijino oznanjenje]] | [[Nova Gorica]] | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360306}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Obrov|Marijino oznanjenje]] | [[Obrov]] | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352676}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Nazarje|Marijino oznanjenje]] | [[Nazarje]] | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q12786812}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Tržič|Marijino oznanjenje]] | [[Tržič]] | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60355422}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Velika Slevica|Marijino oznanjenje]] | [[Velika Slevica]] | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == [[Mali šmaren|Marijino rojstvo]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105693543}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Barbana|Marijino rojstvo]] | [[Barbana, Brda|Barbana]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786813}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|Marijino rojstvo]] | [[Cerknica]] | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354697}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Gradišče|Marijino rojstvo]] | [[Gradišče, Šmartno pri Litiji|Gradišče]] | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786822}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Homec|Marijino rojstvo]] | [[Homec, Domžale|Homec]] | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360473}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Kačiče - Pared|Marijino rojstvo]] | [[Kačiče - Pared]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60345096}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Negova|Marijino rojstvo]] | [[Negova]] | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60359259}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Polhov Gradec|Marijino rojstvo]] | [[Polhov Gradec]] | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360194}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Police|Marijino rojstvo]] | [[Police, Cerkno|Police]] | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361988}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Pomjan|Marijino rojstvo]] | [[Pomjan]] | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66458927}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Rob|Marijino rojstvo]] | [[Rob, Velike Lašče|Rob]] | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69501437}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Rovišče|Marijino rojstvo]] | [[Rovišče, Zagorje ob Savi|Rovišče]] | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693605}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Runarsko|Marijino rojstvo]] | [[Runarsko]] | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60348601}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Slivnica pri Mariboru|Marijino rojstvo]] | [[Slivnica pri Mariboru]] | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351823}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Šmarje|Marijino rojstvo]] | [[Šmarje, Šentjernej|Šmarje]] | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354834}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Šmarje - Sap|Marijino rojstvo]] | [[Šmarje - Sap]] | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786818}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Tišina|Marijino rojstvo]] | [[Tišina, Tišina|Tišina]] | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353804}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Trška Gora|Marijino rojstvo]] | [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]] | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105693729}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Velike Lašče|Marijino rojstvo]] | [[Velike Lašče]] | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105693986}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Vojna vas|Marijino rojstvo]] | [[Vojna vas]] | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105694084}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Vrčice|Marijino rojstvo]] | [[Vrčice]] | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Marijino vnebovzetje]]== {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60346974}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Apače|Marijino vnebovzetje]] | [[Apače]] | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q105695044}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bate|Marijino vnebovzetje]] | [[Bate]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786814}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bertoki|Marijino vnebovzetje]] | [[Bertoki]] | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360704}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bezovica|Marijino vnebovzetje]] | [[Bezovica, Koper|Bezovica]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695069}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bezuljak|Marijino vnebovzetje]] | [[Bezuljak]] | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q1993619}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled|Marijino vnebovzetje]] | [[Bled]] | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361714}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bovec|Marijino vnebovzetje]] | [[Bovec]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354289}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Braslovče|Marijino vnebovzetje]] | [[Braslovče]] | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66458717}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|Marijino vnebovzetje]] | [[Brdo pri Lukovici]] | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60353146}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Brezno|Marijino vnebovzetje]] | [[Brezno, Podvelka|Brezno]] | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351673}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Celje|Marijino vnebovzetje]] | [[Celje]] | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66458781}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Cerklje na Gorenjskem|Marijino vnebovzetje]] | [[Cerklje na Gorenjskem]] | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60349361}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Cirkovce|Marijino vnebovzetje]] | [[Cirkovce]] | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351157}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čanje|Marijino vnebovzetje]] | [[Čanje]] | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q58336302}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čatež|Marijino vnebovzetje]] | [[Čatež, Trebnje|Čatež]] | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66659075}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čemšenik|Marijino vnebovzetje]] | [[Čemšenik]] | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695096}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnjice|Marijino vnebovzetje]] | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q23585811}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dekani|Marijino vnebovzetje]] | [[Dekani]] | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352625}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrna|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrna]] | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q47488665}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrova|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova]] | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60348630}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrovce|Marijino vnebovzetje]] | [[Dobrovce]] | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354622}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dole pri Litiji|Marijino vnebovzetje]] | [[Dole pri Litiji]] | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66458907}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Domžale|Marijino vnebovzetje]] | [[Domžale]] | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69522176}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Fara|Marijino vnebovzetje]] | [[Fara, Kostel|Fara]] | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354676}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gabrska Gora|Marijino vnebovzetje]] | [[Gabrska Gora]] | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362046}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Glem|Marijino vnebovzetje]] | [[Glem]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786815}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad|Marijino vnebovzetje]] | [[Grad, Grad|Grad]] | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353713}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Hmeljčič|Marijino vnebovzetje]] | [[Hmeljčič]] | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362245}} | [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Marija Alietska]] | [[Izola]] | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695121}}{{Sidro|Marija Vnebovzeta in sv. Maksimilijan Kolbe}} | [[Cerkev sv. Marije Vnebovzete in sv. Maksimilijana Kolbeja, Janževski Vrh|Marija Vnebovzeta in sv. Maksimilijan Kolbe]] | [[Janževski Vrh]] | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18572668}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jareninski Dol|Marijino vnebovzetje]] | [[Jareninski Dol]] | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354687}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Javorje|Marijino vnebovzetje]] | [[Javorje, Šmartno pri Litiji|Javorje]] | [[Župnija Javorje pri Litiji|Javorje pri Litiji]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359414}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jazbine|Marijino vnebovzetje]] | [[Jazbine, Gorenja vas - Poljane|Jazbine]] | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695136}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jelšane|Marijino vnebovzetje]] | [[Jelšane]] | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60359584}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jesenice|Marijino vnebovzetje]] | [[Jesenice]] | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q18515943}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kanal|Marijino vnebovzetje]] | [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351395}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kapele|Marijino vnebovzetje]] | [[Kapele]] | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354511}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ključevica|Marijino vnebovzetje]] | [[Ključevica]] | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60358734}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Knežak|Marijino vnebovzetje]] | [[Knežak]] | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361651}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kobarid|Marijino vnebovzetje]] | [[Kobarid]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361376}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kojsko|Marijino vnebovzetje]] | [[Kojsko]] | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q4810378}} | '''[[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Marijino vnebovzetje]]''' | '''[[Koper]]''' | '''[[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]]''' | '''[[Škofija Koper|KP]]''' |- | {{Slika d|Q66458882}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koprivnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Koprivnica, Krško|Koprivnica]] | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60351085}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kozje|Marijino vnebovzetje]] | [[Kozje]] | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66653723}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kranj|Marijino vnebovzetje]] | [[Kranj]] | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361519}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kranjska Gora|Marijino vnebovzetje]] | [[Kranjska Gora]] | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458820}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lesce|Marijino vnebovzetje]] | [[Lesce]] | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695151}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lesno Brdo|Marijino vnebovzetje]] | [[Lesno Brdo, Horjul|Lesno Brdo]] | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12808049}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ljubljana|Marijino vnebovzetje]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786819}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lokavec|Marijino vnebovzetje]] | [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavec]] | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360988}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Mali Dol|Marijino vnebovzetje]] | [[Mali Dol, Komen|Mali Dol]] | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60348266}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (Brezje)|Marijino vnebovzetje]] | [[Maribor]] | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60348166}} | ''[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (minoritska)|Marijino vnebovzetje]]'' | ''[[Maribor]]'' | | |- | {{Slika d|Q60351468}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Marija Dobje|Marijino vnebovzetje]] | [[Marija Dobje]] | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352251}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Marija Reka|Marijino vnebovzetje]] | [[Marija Reka]] | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60361405}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Medana|Marijino vnebovzetje]] | [[Medana]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60355260}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Mekinje|Marijino vnebovzetje]] | [[Mekinje, Kamnik|Mekinje]] | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695174}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Movraž|Marijino vnebovzetje]] | [[Movraž]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60355327}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Muljava|Marijino vnebovzetje]] | [[Muljava]] | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786823}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Marijino vnebovzetje]] | [[Nova Štifta, Sodražica|Nova Štifta]] | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60349889}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Olimje|Marijino vnebovzetje]] | [[Olimje]] | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349511}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Podlehnik|Marijino vnebovzetje]] | [[Podlehnik]] | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60361553}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Podmelec|Marijino vnebovzetje]] | [[Podmelec]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360574}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Povir|Marijino vnebovzetje]] | [[Povir]] | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353345}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Prevalje|Marijino vnebovzetje]] | [[Prevalje]] | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18515933}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Prihova|Marijino vnebovzetje]] | [[Prihova, Oplotnica|Prihova]] | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66538135}} | ''[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ptuj|Marijino vnebovzetje]]'' | ''[[Ptuj]]'' | | |- | {{Slika d|Q105695231}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radovica|Marijino vnebovzetje]] | [[Radovica]] | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105695234}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sela na Krasu|Marijino vnebovzetje]] | [[Sela na Krasu]] | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351202}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sevnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Sevnica]] | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60358976}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Slavina|Marijino vnebovzetje]] | [[Slavina, Postojna|Slavina]] | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695238}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Slovenja vas|Marijino vnebovzetje]] | [[Slovenja vas]] | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60353817}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Smolenja vas|Marijino vnebovzetje]] | [[Smolenja vas]] | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q69522945}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Smrečje|Marijino vnebovzetje]] | [[Smrečje, Vrhnika|Smrečje]] | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359893}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Spodnja Idrija|Marijino vnebovzetje]] | [[Spodnja Idrija]] | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66493718}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Stara Cerkev|Marijino vnebovzetje]] | [[Stara Cerkev]] | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353989}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Straža|Marijino vnebovzetje]] | [[Straža, Straža|Straža]] | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362354}} | [[Cerkev Marijinega prikazovanja, Strunjan|Marijino prikazovanje]] | [[Strunjan]] | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12785547}} | <u>[[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Sveta Gora|Svetogorska Mati Božja]]</u> | <u>[[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]]</u> | <u>[[Župnija Solkan|Solkan]]</u> | <u>[[Škofija Koper|KP]]</u> |- | {{Slika d|Q60354742}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sveti Vrh|Marijino vnebovzetje]] | [[Sveti Vrh]] | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60349920}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmarje pri Jelšah|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmarje pri Jelšah]] | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60360668}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmarje pri Sežani|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmarje pri Sežani]] | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353485}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmartno pri Slovenj Gradcu|Marijino vnebovzetje]] | [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695245}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Štrekljevec|Marijino vnebovzetje]] | [[Štrekljevec]] | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60361604}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tolmin|Marijino vnebovzetje]] | [[Tolmin]] | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66643528}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Trboje|Marijino vnebovzetje]] | [[Trboje]] | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66458724}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Trebnje|Marijino vnebovzetje]] | [[Trebnje]] | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353236}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Troblje|Marijino vnebovzetje]] | [[Troblje]] | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60349568}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tržišče (Občina Rogaška Slatina)|Marijino vnebovzetje]] | [[Tržišče, Rogaška Slatina|Tržišče]] | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354720}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tržišče (Občina Sevnica)|Marijino vnebovzetje]] | [[Tržišče, Sevnica|Tržišče]] | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q18200060}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče|Marijino vnebovzetje]] | [[Turnišče]] | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60351699}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velika Dolina|Marijino vnebovzetje]] | [[Velika Dolina]] | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66642275}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velika Račna|Marijino vnebovzetje]] | [[Velika Račna]] | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695249}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Velike Bloke|Marijino vnebovzetje]] | [[Velike Bloke]] | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354824}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vinje|Marijino vnebovzetje]] | [[Vinje, Dol pri Ljubljani|Vinje]] | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695253}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Viševek|Marijino vnebovzetje]] | [[Viševek]] | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361158}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vitovlje|Marijino vnebovzetje]] | [[Vitovlje]] | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60360318}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vremski Britof|Marijino vnebovzetje]] | [[Vremski Britof]] | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351196}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vrh pri Boštanju|Marijino vnebovzetje]] | [[Vrh pri Boštanju]] | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60360884}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vrtovin|Marijino vnebovzetje]] | [[Vrtovin]] | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60348396}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Vurberk|Marijino vnebovzetje]] | [[Vurberk]] | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q69523774}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zagozdac|Marijino vnebovzetje]] | [[Zagozdac]] | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66640296}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zali Log|Marijino vnebovzetje]] | [[Zali Log]] | [[Župnija Zali Log|Zali Log]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60346827}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zavrč|Marijino vnebovzetje]] | [[Zavrč]] | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695260}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zgornje Pirniče|Marijino vnebovzetje]] | [[Zgornje Pirniče]] | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69523784}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zgornji Tuhinj|Marijino vnebovzetje]] | [[Zgornji Tuhinj]] | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105695263}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Železnica|Marijino vnebovzetje]] | [[Železnica, Grosuplje|Železnica]] | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == [[Marija Božja mati|Mati Božja]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60354406}} | [[Cerkev Matere Božje, Čreta|Mati Božja]] | [[Čreta, Vransko|Čreta]] | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105695550}} | [[Cerkev Matere Božje, Dobrava|Mati Božja]] | [[Dobrava, Trebnje|Dobrava]] | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105695580}} | [[Cerkev Device Marije, Golo Brdo|Devica Marija]] | [[Golo Brdo, Brda|Golo Brdo]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354403}} | [[Cerkev Matere Božje, Kokarje|Mati Božja]] | [[Kokarje]] | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352580}} | [[Cerkev Matere Božje, Lepa Njiva|Mati Božja]] | [[Lepa Njiva]] | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q78222684}} | [[Cerkev Matere Božje, Ljubljana (Koseze)|Mati Božja]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60347945}} | [[Cerkev sv. Marije, Malečnik|Marija]] | [[Malečnik]] | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105695662}}{{Sidro|Mati Božja in sv. Rok}} | [[Cerkev Matere Božje in sv. Roka, Mozirje|Mati Božja in sv. Rok]] | [[Mozirje]] | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q47488829}} | [[Cerkev Device Marije, Podčetrtek|Devica Marija]] | [[Podčetrtek]] | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352511}} | [[Cerkev Matere Božje, Primož pri Ljubnem|Mati Božja]] | [[Primož pri Ljubnem]] | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60350803}} | [[Cerkev sv. Marije, Smolnik|Marija]] | [[Smolnik, Ruše|Smolnik]] | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60349790}} | [[Cerkev Matere Božje, Spodnje Tinsko|Mati Božja]] | [[Spodnje Tinsko]] | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60355529}} | [[Cerkev Matere Božje, Šinkov Turn|Mati Božja]] | [[Šinkov Turn]] | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361837}} | [[Cerkev Device Marije, Tomaj|Devica Marija]] | [[Tomaj]] | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105695384}} | [[Cerkev Device Marije, Troščine|Devica Marija]] | [[Troščine]] | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q18515930}} | [[Cerkev Device Marije, Vuzenica|Devica Marija]] | [[Vuzenica]] | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60350834}} | [[Cerkev Matere Božje, Zreče|Mati Božja]] | [[Zreče]] | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351070}} | [[Cerkev Matere Božje, Zagaj|Mati Božja]] <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetegore.si/cerkve/mati-bozja.html|title= |accessdate=20. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> | [[Zagaj, Bistrica ob Sotli|Zagaj]] | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Mati Božja od zdravja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105696020}} | [[Cerkev Matere Božje od Zdravja, Koper|Mati Božja od Zdravja]] | [[Koper]] | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q15633517}} | [[Cerkev Matere Božje od Zdravja, Piran|Mati Božja od Zdravja]] | [[Piran]] | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == Mati Dobrega sveta == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60351750}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|Mati Dobrega sveta]] | [[Globočice pri Kostanjevici]] | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354078}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Podgrad|Mati Dobrega sveta]] | [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]] | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60350061}} | [[Cerkev Matere Dobrega sveta, Završe pri Grobelnem|Mati Dobrega sveta]] | [[Završe pri Grobelnem]] | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == Mati Usmiljenja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66493657}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Kropa|Mati Usmiljenja]] | [[Kropa]] | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q730860}} | <u>[[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]]</u> | <u>[[Maribor]]</u> | <u>[[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]]</u> | <u>[[Nadškofija Maribor|MB]]</u> |- | {{Slika d|Q18524076}} | <u>[[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Marija Zavetnica s plaščem]]</u> | <u>[[Ptujska Gora]]</u> | <u>[[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]]</u> | <u>[[Nadškofija Maribor|MB]]</u> |} == Naša ljuba Gospa presvetega Srca Jezusovega == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q69524094}} | [[Cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča|Naša ljuba Gospa presvetega Srca Jezusovega]] | [[Davča, Železniki|Davča]] | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Rožnovenska Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66498667}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Bitnje|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Bitnje]] | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60350911}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Črešnjice|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjice]] | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105696246}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Gornje Dobravice|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Gornje Dobravice]] | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60358207}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Kranj|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Kranj]] | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60355701}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Ljubljana (Šmarna gora)|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q99887816}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Logatec|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Logatec]] | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105696301}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Nova vas nad Dragonjo|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Nova vas nad Dragonjo]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105696355}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Podgorica|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Podgorica, Dobrepolje|Podgorica]] | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351037}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Podgorje ob Sevnični|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Podgorje ob Sevnični]] | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q25496385}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Portorož|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Portorož]] | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105696368}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Sela nad Podmelcem|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Sela nad Podmelcem]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351369}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Stopno|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Stopno, Škocjan|Stopno]] | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66458846}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Tomišelj|Rožnovenska Mati Božja]] | [[Tomišelj]] | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == Žalostna Mati Božja == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60351402}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Botričnica|Marija Sedem žalosti]] | [[Botričnica]] | [[Župnija Šentjur pri Celju|Šentjur pri Celju]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60357181}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica|Žalostna Mati Božja]] | [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359456}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Bukov Vrh|Žalostna Mati Božja]] | [[Bukov Vrh, Gorenja vas - Poljane|Bukov Vrh]] | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351731}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Bušeča vas|Žalostna Mati Božja]] | [[Bušeča vas]] | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696423}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Čeplje|Žalostna Mati Božja]] | [[Čeplje, Kočevje|Čeplje]] | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q56173501}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Dedni Dol|Žalostna Mati Božja]] | [[Dedni Dol]] | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360347}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Dolenja vas|Žalostna Mati Božja]] | [[Dolenja vas, Divača|Dolenja vas]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351002}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Gradišče|Marija Sedem žalosti]] | [[Gradišče, Kozje|Gradišče]] | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60359791}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Idrija|Žalostna Mati Božja]] | [[Idrija]] | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60346312}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Jeruzalem|Marija Sedem žalosti]] | [[Jeruzalem, Ljutomer|Jeruzalem]] | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105696431}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Klošter|Marija Sedem žalosti]] | [[Klošter]] | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354775}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Kresniške Poljane|Žalostna Mati Božja]] | [[Kresniške Poljane]] | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351386}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec pri Krškem|Žalostna Mati Božja]] | [[Leskovec pri Krškem]] | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354617}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec v Podborštu|Žalostna Mati Božja]] | [[Leskovec v Podborštu]] | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q18515941}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Miren|Žalostna Mati Božja]] | [[Miren]] | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354755}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Mokronog|Žalostna Mati Božja]] | [[Mokronog]] | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60350433}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Pekre|Marija Sedem žalosti]] | [[Pekre]] | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66458904}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Podbrezje|Žalostna Mati Božja]] | [[Podbrezje]] | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359094}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Predjama|Žalostna Mati Božja]] | [[Predjama]] | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q18515942}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Prevalje pod Krimom|Žalostna Mati Božja]] | [[Prevalje pod Krimom]] | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351848}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Rosalnice|Žalostna Mati Božja]] | [[Rosalnice]] | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696434}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Rudnik pri Moravčah|Žalostna Mati Božja]] | [[Rudnik pri Moravčah]] | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786809}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Slovenska Bistrica|Marija Sedem žalosti]] | [[Slovenska Bistrica]] | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105696439}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Sodražica|Marija Sedem žalosti]] | [[Sodražica]] | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60346778}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Središče ob Dravi|Marija Sedem žalosti]] | [[Središče ob Dravi]] | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66827833}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Stanošina|Žalostna Mati Božja]] | [[Stanošina]] | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q18918123}} | <u>[[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|Žalostna Mati Božja]]</u> | <u>[[Stična]]</u> | <u>[[Župnija Stična|Stična]]</u> | <u>[[Nadškofija Ljubljana|LJ]]</u> |- | {{Slika d|Q60358509}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Škofja Loka|Žalostna Mati Božja]] | [[Škofja Loka]] | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105696444}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Trebnje|Žalostna Mati Božja]] | [[Trebnje]] | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105696451}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Vače|Žalostna Mati Božja]] | [[Vače]] | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354018}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Veliki Slatnik|Žalostna Mati Božja]] | [[Veliki Slatnik]] | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351561}} | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Vojnik|Marija Sedem žalosti]] | [[Vojnik]] | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66480902}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Žebnik|Žalostna Mati Božja]] | [[Žebnik]] | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji]] a9iq977ppg6hdeqnij7p5qwq7jb0bz9 0 444352 5737069 5634549 2022-08-20T07:11:12Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{BŽO več sklicev}}{{Infopolje Oseba}} '''Marjan Svetličič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politolog]] in [[ekonomist]], strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose * [[21. januar]] [[1945]], [[Sisak]]. Po diplomi na Visoki šoli za politične vede (kasnejše [[FSPN]] oz. [[FDV]]) leta 1967 se je zaposlil na Centru za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju (1991 preimenovan v Center za mednarodno sodelovanje in razvoj) in ga nazadnje tudi vodil kot direktor (1987-90). Leta 1979 je doktoriral na beograjski ekonomski fakulteti, izpopoljeval pa se je mdr. na ''Univerzi Sussex'' in ''London School of Economics and Political Science''). Leta 1990 je prešel na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]] v Ljubljani, kjer je predaval in raziskoval mednarodno ekonomijo kot dolgoletni predstojnik [[Center za proučevanje mednarodnih odnosov|Centra za proučevanje mednarodnih odnosov]] (1990-2013) na FDV, katere dekan je bil v letih 1997-2000. Predaval je tudi na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]] v Ljubljani in drugod po svetu. Je član uredniških odborov mnogih mednarodnih revij in konzultant mednarodnih organizacij, mdr. UNCTAD, EU, UNDP, OECD, IFC, UNESCO, UN University Institute WIDER, OSCE/OVSE). Bibliografija M. Svetličiča obsega preko 350 člankov, poglavij v knjigah in knjig, od tega veliko objavljenih v tujini. Je strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose, politiko mednarodnega poslovanja, multinacionalna podjetja, internacionalizacijo, menedžment in globalizacijo, tuje neposredne investicije, majhne države v EU, pogajalske veščine (tehniko pogajanj in medkulturna pogajanja). Kot zunanji predavatelj predava pri raznih predmetih na EF UL in EPF Univerze v Mariboru ter na podiplomskih programih na Univerzah v Trentu, Trstu, Sarajevu, Skopju. Predava na Akademiji internacionalizacije (GZS, Ministrstvo za gospodarstvo, EF UL). Redno izvaja seminarje za poslovneže ter posebne programe za podjetja oz. različne ustanove in združenja v Sloveniji in tujini. Leta 2002 je postal [[ambasador Republike Slovenije v znanosti|ambasador znanosti Republike Slovenije]], leta 2014 je dobil zlato plaketo Univerze v Ljubljani za prispevek njenemu razvoju ter leta 2015 plaketo FDV za življenjsko delo. Izvoljen je bil za Fellow European Academy of International Business (EIBA, bil 2004 njen predsednik in podpredsednik), član Sveta TEPSA (Trans Europaen Policy Studies Association) in FP7 Advisory Group for International Scientific Cooperation, podpredsednik COST projekta ''The Emergence of Southern Multinationals''. Leta 2017 je dobil ''Academy of International Business-CEE Chapter'' priznanje za izjemen porispevek  disciplini in praksi mednarodnega poslovanja v Srednji Evropi. Kot edini raziskovalec iz Srednje/Vzhodne Evrope je bil leta 1999 uvrščen v Who is Who in International Business and Research (E. Elgar). Leta 2015 mu je [[Univerza v Ljubljani]] na predlog FDV podelila naziv [[zaslužni profesor]]. == Bibliografija (monografije) == * ''Zlate mreže transnacionalnih podjetij'' (1985) * ''Slovenian stage strategy in the new Europe'' (1993) * ''Svetovno podjetje: izzivi mednarodne proizvodnje'' (1996) * ''Enhanced transition through outward internationalisation'' (2003; soavtorica [[Andreja Jaklič]]) * ''Globalizacija in neenakomeren razvoj v svetu'' (2004) *''Izhodna intenacionalizacija in slovenske multinacionalke'' (2005; soavtorica [[Andreja Jaklič]]) * ''Zamujene razvojne priložnosti Slovenije'' (2016) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/zunanji-sodelavci/kartica/marjan-svetlicic/ Profil] na straneh Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Svetličič, Marjan}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Skopju]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Beogradu]] qng6i6cd65hxgcnpy9yjpsipom5h4qy 0 445032 5737233 5735556 2022-08-20T07:25:39Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Franciscus with Borut Pahor in 2016.jpg|sličica|Borut Pahor in [[Papež Frančišek]] leta [[2016]].]] Seznam uradnih srečanj, ki jih je opravil ali gostil [[Borut Pahor]] v vlogi [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]]. == Uradni, delovni in drugi obiski v tujini == Prvi mandat: 79 obiskov (vseh srečanj: 246) {| class="wikitable" !width="10%" |Datum !width="13%" |Država/organizacija !width="5%" |Kraj !width="30%" |Gostitelji in ostali državniki !width="33%" |Opombe !width="2%" |Vir |- | colspan="6" |'''<big>1. PREDSEDNIŠKI MANDAT</big> (od 23. december 2012 do 22. decembra 2017)''' |- ! colspan="6" | ==== <big>2013</big> ==== '''<big>(19; vseh srečanj: 69)</big>''' |- |8. in 9. januar 2013 |{{zastava|Belgija}} {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Herman Van Rompuy|Herman van Rompuy]], predsednik Evropskega sveta {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Martin Schulz]], predsednik Evropskega parlamenta {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[José Manuel Durão Barroso|Jose Manuel Barroso]], predsednik Evropske komisije {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Catherine Ashton]], [[Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visoka predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko]] | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/410A2C4978DAAB20C1257AED006D333E?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se je sestal s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem|date=8. januar 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1811C9E18BFE3C6FC1257AEE00522F74?OpenDocument|title=Predsednik Borut Pahor zaključuje prvi uradni obisk v Bruslju|date=9. januar 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |6. februar 2013 |{{zastava|Avstrija}} |Dunaj |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Heinz Fischer]], zvezni predsednik {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Werner Faymann]], zvezni kanceler {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Barbara Prammer]], predsednica Državnega sveta | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8B3DA022EDF61DE7C1257B0A00518EAE?OpenDocument|title=Predsednik na uradnem obisku v Avstriji|date=6. februar 2013|accessdate=18. november 2013|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |2. marec 2013 | rowspan="2" |{{zastava|Avstrija}} [[Evropska akademija znanosti in umetnosti]] | rowspan="2" | |[[Felix Unger]], predsednik akademije | rowspan="2" |Slavnostna skupščina Evropske akademije znanosti in umetnosti, predsednik Pahor imenovan za protektorja akademije | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FE2C97ED71B0521BC1257B24002D73D3?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor postal protektor Evropske akademije znanosti in umetnosti|date=2. marec 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralno srečanje ob robu:''' {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška [[Ivo Josipović]], predsednik |- |6.–8. marec 2013 |{{zastava|Japonska}} | |{{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Akihito|Njegovo veličanstvo cesar Akihito]], japonski cesar {{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Šinzo Abe]], predsednik vlade {{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Keiji Yamada]], guverner Kyota {{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Kadokawa Daisak]], župan Kyota | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B5C8A6BD0F9C0616C1257B260052D280?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor prvi dan na Japonskem s predsednikom vlade Japonske Šinzom Abejem|date=6. marec 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4A5FE8E9C8A749F1C1257B27004A683D?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor na Japonskem tudi s cesarjem Akihitom|date=7. marec 2017|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B405F81C4A6344A2C1257B280044F26A?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor zaključil obisk na Japonskem z obiskom stare cesarske prestolnice Kyoto|date=8. marec 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |18. marec 2013 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |Rim |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Giorgio Napolitano]], predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/45F2D12AD333A525C1257B33002D70E4?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor na obisku v Italiji in pri Svetem sedežu|date=18. marec 2013|accessdate=17. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |19. marec 2013 | rowspan="2" |{{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež | rowspan="2" |Vatikan |{{flagicon|Sveti sedež|variant=|size=}} [[Papež Frančišek|Njegova svetost Papež Frančišek]] | rowspan="2" |Inavguracija njegove svetosti Papeža Frančiška | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CD61147D46D44F18C1257B3300636EB7?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor na slovesni inavguraciji Njegove svetosti papeža Frančiška v Vatikanu|date=19. marec 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Kanada|variant=|size=}} Kanada [[David Johnston]], generalni guverner {{flagicon|Brazilija|variant=|size=}} Zvezna republika Brazilija [[Dilma Rousseff]], predsednica {{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež, {{flagicon|Španija|variant=|size=}} Kraljevina Španija [[Santos Abril y Castelló|kardinal Santos Abril y Castelló]] '''Ostala krajša srečanja ob robu:''' {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike [[Joe Biden]], podpredsednik {{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija [[Herman Van Rompuy|Herman van Rompuy]], predsednik Evropskega sveta [[José Manuel Durão Barroso|Jose Manuel Barroso]], predsednik Evropske komisije [[Martin Schulz]], predsednik Evropskega parlamenta {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija [[Heinz Fischer]], zvezni predsednik [[Werner Faymann]], zvezni kanceler {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija [[Angela Merkel]], zvezna kanclerka {{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo [[Hashim Thaçi]], predsednik vlade {{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} Veliko vojvodstvo Luksemburg [[Jean-Claude Juncker]], predsendik vlade {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška [[Ivo Josipović]], predsednik {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija [[Tomislav Nikolić]], predsednik {{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež, {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} Slovenija [[Franc Rode|kardinal Franc Rode]] |- |17. in 18. april 2013 |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |Pariz |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[François Hollande]], predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D5688C8C8285ED10C1257B510020E63E?OpenDocument|title=Predsednik Francoske republike Hollande: "Verjamem v Slovenijo"|date=17. april 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |25. april 2013 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija |Berlin |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Joachim Gauck]], zvezni predsednik {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Angela Merkel]], zvezna kanclerka | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1368AF502967E47CC1257B5800468082?OpenDocument|title=Predsednika Gauck in Pahor o prihodnosti Evrope|date=25. april 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/23F4CE4C09CE3FD6C1257B5900431B70?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor in kanclerka Angela Merkel predvsem o gospodarskem sodelovanju|date=25. april 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. in 9. maj 2013 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Zagreb |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Ivo Josipović]], predsednik {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3632B8CB1F89D215C1257B66004A08AE?OpenDocument|title=Predsednik republike v Zagrebu: Slovenija in Hrvaška nista samo sosedi ampak tudi prijateljici|date=9. maj 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/652438C61EA525D8C1257B670049807C?OpenDocument|title=Drugi dan uradnega obiska v Republiki Hrvaški v znamenju gospodarskega sodelovanja|date=10. maj 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |10. in 11. junij 2013 |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika {{flagicon|EU|variant=|size=}} Svet Evrope {{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Strassbourg |[[Thorbjørn Jagland]], generalni sekretar Sveta Evrope [[Dean Spielmann]], predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice [[Martin Schulz]], predsednik Evropskega parlamenta |Obisk ob 20. obletnici članstva Republike Slovenije v Svetu Evrope. Slavnostni nagovor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Srečanje s slovenskimi evropskimi poslanci. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/66B981F53E2F081FC1257B8700249D4A?OpenDocument|title=Predsednik republike v Strasbourgu: "Svet Evrope je unikatna institucija, ki skrbi za vrednote, na katerih počiva sodobna Evropa"|date=10. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/41CAD49765A4BDC5C1257B870047D8C1?OpenDocument|title=Predsednik republike v Evropskem parlamentu: "Potrebujemo več Evrope, da bomo vsi živeli bolje"|date=11. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |12. in 13. junij 2013 | rowspan="2" |{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} Slovaška republika | rowspan="2" |Bratislava |[[Ivan Gašparovič]], predsednik | rowspan="2" |18. vrh predsednikov držav srednje Evrope | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/68D11259AFC94D76C1257B890023EE5C?OpenDocument|title=Predsednik republike na 18. Vrhu predsednikov držav Srednje Evrope z Zemanom, Vujanovićem in Komorowskim|date=12. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F904CCAA25654C1CC1257B890050B088?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na zasedanju srednjeevropskih predsednikov v Bratislavi|date=13. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika [[Miloš Zeman]], predsednik {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora [[Filip Vujanović]], predsednik {{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska [[Bronisław Komorowski]], predsednik {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina [[Nebojša Radmanović]], predsednik predsedstva '''Ostala krajša srečanja ob robu:''' {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija [[Heinz Fischer]], zvezni predsednik {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija [[Gorge Ivanov]], predsednik {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija [[Tomislav Nikolić]], predsednik {{flagicon|Moldavija|variant=|size=}} Republika Moldavija [[Nicolae Timofti]], predsednik {{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija [[Rosen Plevneliev]], predsednik |- |30. junij in 1. julij 2013 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Zagreb |[[Ivo Josipović]], predsednik |Slovesnost ob vstopu Republike Hrvaške v EU. 1. julija neformalni zajtrk z voditelji držav regije, ki ga gosti predsednik Hrvaške Ivo Josipović. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AA3E801222BB64B8C1257B9B0045F962?OpenDocument|title=Predsednik republike na osrednji slovesnosti ob vstopu Republike Hrvaške v Evropsko unijo|date=30, junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D108A293CA3CCAA6C1257B9B004A36A8?OpenDocument|title=Naslednje srečanje v okviru Brdo Procesa bo v Sloveniji|date=1. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |16. in 17. julij 2013 |{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija |Sarajevo |[[Gorge Ivanov]], predsednik [[Trajko Veljanovski]], predsednik Sobranja [[Nikola Gruevski]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EFEBE2F26491ADE5C1257BAB002E57A6?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor začel uradni obisk v Republiki Makedoniji|date=16. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/66D1A08F7303CC99C1257BAB004A677F?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je zaključil uradni obisk v Republiki Makedoniji|date=17. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |20. julij 2013 |{{flagicon|Monako|variant=|size=}} Kneževina Monako |Monako |[[Albert II. Grimaldi|Njegova knežja visokost Albert II]], monaški princ [[Michel Roger]], predsednik vlade [[Jean Castellini]], minister za gospodarstvo in finance | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/441AAB5747DA0BD2C1257BB0002E9FAC?OpenDocument|title=Predsednik republike na delovnem obisku v Kneževini Monako|date=20. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |31. julij 2013 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Dvorec Trakoščani |[[Jadranka Kosor]], nekdanja predsednica vlade |Odkritje spominske plošče o začetku pogovorov, ki so vodili do sklenitve Arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E4993E24DE8A40B5C1257BB90044D139?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor: Trakoščani so kraj, kjer sta Slovenija in Hrvaška zgradili trden most zaupanja|date=31. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |10. in 11. september 2013 |{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo {{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO {{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Priština |[[Atifete Jahjaga]], predsednica Republike Kosovo [[Jakup Krasniqi]], predsednik Skupščine Republike Kosovo [[Hashim Thaçi]], predsednik vlade Republike Kosovo [[Salvatore Farina|generalmajor Salvatore Farina]], poveljnik [[KFOR]] [[Pierpaolo Giacomini Tiveron|polkovnik Pierpaolo Giacomini Tiveron]], poveljnik [[Multinational Battle Group West|MNBG]] [[Samuel Žbogar|Samuel Žbogar,]] visoki predstavnik EU na Kosovu |Predsednik Pahor je obiskal slovenske vojake na Kosovu in se srečal z visokimi predstavniki Kosova, operacij KFOR in MNBG in misije EU na Kosovu. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B1019B55215CF388C1257BE3001FB890?OpenDocument|title=Predsednik republike na uradnem obisku v Republiki Kosovo: "Našli ste pot, ki ljudem vliva optimizem za boljšo prihodnost"|date=10. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/30F3305F21647708C1257BE3004B6A95?OpenDocument|title=Predsednik republike slovenskim vojakom na Kosovu: "Tudi zaradi vašega odličnega dela je Kosovo stabilnejše in varnejše"|date=11. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |24. - 26. september 2013 | rowspan="2" |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike {{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov | rowspan="2" |New York |[[Barack Obama]], predsednik ZDA [[John W. Ashe]], predsednik Generalne skupščine OZN [[Ban Ki-moon|Ban Ki-Moon]], generalni sekretar OZN | rowspan="2" |Predsednik Pahor se je udeležil sprejema za vodje delegacij pri predsedniku ZDA in zajtrka, ki ga je gostil generalni sekretar OZN. Bilateralna srečanja je imel predsednik tudi z generalnim sekretarjem OZN in predsednikom Generalne skupščine OZN. 26. septembra je predsednik med splošno razpravo nagovoril Generalno skupščino OZN. | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AD59748957099939C1257BF0006321A9?OpenDocument|title=Predsednik republike na zasedanju splošne razprave Generalne skupščine OZN|date=24. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9B0C61F817252CDFC1257BF200276CA8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor: "Razlike med revnimi in bogatimi so največja grožnja svetovnemu miru in varnosti"|date=25. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F998E10A6EA69CB7C1257BF20060D855?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor v imenu Republike Slovenije nastopil na splošni razpravi 68. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov|date=26. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/73BFECDCE53F73C3C1257BF2005FF716?OpenDocument|title=Govor predsednika republike Boruta Pahorja na 68. zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov|date=26. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Libija|variant=|size=}} Libija [[Nouri Ali Abusahmain]], predsednik {{flagicon|Čile|variant=|size=}} Republika Čile Sebastian Pińera Echeńique, predsednik {{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija [[Abdullah Gül]], predsednik |- |6. december 2013 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika Dežela Furlanija Julijska krajina |Gorica |[[Debora Serracchiani]], predsednica dežele | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1EFA180CB735B7ECC1257C39005678C1?OpenDocument|title=Predsednik republike: Trgovskemu domu, simbolu slovenske navzočnosti v Gorici, je vdihnjeno novo poglavje čezmejnega sožitja.|date=6. december 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |10. december 2013 |{{flagicon|Južna Afrika|variant=|size=}} Republika Južna Afrika |Johannesburg |/ |Žalna slovesnost za pokojnim nekdanjim predsednikom Republike Južne Afrike Nelsonom Mandelo. | |- ! colspan="6" | ==== <big>2014</big> ==== '''<big>(13; vseh srečanj: 47)</big>''' |- |15. in 16. januar 2014 |{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija |Ankara |[[Abdullah Gül]], predsednik [[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik vlade [[Ali Babacan]], podpredsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BB032A00ED23F50AC1257C61005248D8?OpenDocument|title=Predsednik republike na uradnem obisku v Republiki Turčiji za nadaljnje poglabljanje odnosov med državama|date=15. januar 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5608B82AB67CD4A3C1257C62004978C5?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor na investicijski konferenci v Istanbulu: "Slovenija je pomembna za Turčijo in Turčija je pomembna za Slovenijo"|date=16. januar 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |17. marec 2014 |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija |Dunaj |[[Heinz Fischer]], zvezni predsednik |Trilateralno srečanje slovenskega, avstrijskega in hrvaškega predsednika. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/40BE058E29BE14C3C1257C9E0050584E?OpenDocument|title=Trije predsedniki na Dunaju poudarili pomen regionalnega sodelovanja za gospodarsko rast|date=17. marec 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |2. april 2014 | rowspan="2" |{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgija {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija | rowspan="2" |Bruselj |[[José Manuel Durão Barroso|Jose Manuel Barroso]], predsednik Evropske komisije [[Herman Van Rompuy|Herman van Rompuy]], predsednik Evropskega sveta | rowspan="2" |IV. Vrh EU-Afrika | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/37B149EDBE34712FC1257CAF00225E09?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor na vrhu EU-Afrika tudi s francoskim predsednikom Hollandom|date=2. april 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Tunizija|variant=|size=}} Republika Tunizija [[Moncef Marzouki]], predsednik {{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika [[François Hollande]], predsednik |- |6. maj 2014 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |Rim |[[Giorgio Napolitano]], predsednik [[Laura Boldrini]], predsednica Poslanske zbornice [[Ignazio Marino]], župan Rima |državniški obisk |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/42B7EA72FB0A3D10C1257CD000514102?OpenDocument|title=Predsednika Pahor in Napolitano poudarila pomen skupnih vrednot|date=6. maj 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |29. in 30. maj 2014 |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija |Beograd |[[Tomislav Nikolić]], predsednik [[Maja Gojković]], predsednica Narodne skupščine [[Aleksandar Vučić]], predsednik vlade [[Ivica Dačić]], prvi podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E37DAD95E958FBEBC1257CE7004C8845?OpenDocument|title=Prvi uradni obisk slovenskega predsednika v Srbiji predstavlja zgodovinski mejnik v odnosih med državama|date=29. maj 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C37E3626B94246ABC1257CE7004AFADC?OpenDocument|title=Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v Narodni skupščini Republike Srbije|date=29. maj 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B0D250609B7A32B0C1257CE8004EF316?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor danes sklenil uradni obisk v Republiki Srbiji|date=30. maj 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. in 4. junij 2014 |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina |Sarajevo |[[Bakir Izetbegović]], predsednik predsedstva [[Nebojša Radmanović]], član predsedstva [[Željko Komšić]], član predsedstva [[Vjekoslav Bevanda]], predsednik Sveta ministrov | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/93E777C2C5F1555AC1257CEC006381A6?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor prejel prestižno mednarodno nagrado 'Isa beg Ishaković'|date=3. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6945CD44F6D4E2C0C1257CEC0024B24F?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor bo prejel mednarodno nagrado 'Isa beg Ishaković' 2014|date=3. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/87E3748EBA9CE3FBC1257CED004C182E?OpenDocument|title=Drugi dan obiska o slovenski humanitarni pomoči Bosni in Hercegovini|date=4. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |7. junij 2014 | rowspan="2" |{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina | rowspan="2" |Kiev |[[Petro Porošenko]], predsednik | rowspan="2" |Inavguracija novoizvoljenega predsednika. | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7E35B41305305A9EC1257CF000250DA1?OpenDocument|title=Predsednik republike se danes udeležuje inavguracijske slovesnosti novoizvoljenega predsednika Ukrajine|date=7. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AE77CA06CC14C57EC1257CF00045EA56?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor v Ukrajini opravil več bilateralnih srečanj|date=7. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Ostala krajša srečanja ob robu:''' {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike [[Joe Biden]], podpredsednik {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija [[Heinz Fischer]], zvezni predsednik {{flagicon|Gruzija|variant=|size=}} Gruzija [[Giorgi Margvelašvili]], predsednik {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija [[Joachim Gauck]], zvezni predsednik {{flagicon|Švica|variant=|size=}} Švicarska konfederacija [[Didier Burkhalter]], predsednik, zunanji minister predsedujoči [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] {{flagicon|Albanija|variant=|size=}} Republika Albanija [[Bujar Nishani]], predsednik {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija [[Gorge Ivanov]], predsednik |- |26. in 27. junij 2014 |{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgija {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj, Ypres |[[Herman Van Rompuy|Herman van Rompuy]], predsednik Evropskega sveta |Zasedanje Evropskega sveta, predsednik republike se je zavzel za sklic nove Konvencije o prihodnosti Evrope. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AE926ECE529B1F1CC1257D030045A34F?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se danes udeležuje zasedanja Evropskega sveta, kjer bodo voditelji razpravljali o strateški agendi EU|date=26. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4C618448A9E896C0C1257D040024DB51?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se zavzema za sklic nove Konvencije o prihodnosti Evrope|date=27. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |15. in 16. julij 2014 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Dubrovnik |Borut Pahor, predsednik [[Ivo Josipović]], predsednik Republike Hrvaške |Proces Brdo-Brijoni |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5994C8B5B66D161BC1257D110043060B?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor in hrvaški predsednik Josipović bosta v Dubrovniku gostila voditelje Brdo Process|date=10. julij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/42F6E4FDEB3328FAC1257D16004C71DB?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in predsednik Josipović v Dubrovniku gostila voditelje Brdo Process|date=15. julij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. in 23. julij 2014 |{{flagicon|Turkmenistan|variant=|size=}} Turkmenistan |Aškabad, Turkmenbaši |[[Gurbanguly Berdimuhammedow|Gurbanguly Berdimuhamedov]], predsednik [[Rašid Meredov]], nemstnik predsednika Kabineta ministrov in zunanji minister | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4C08800A363C2728C1257D1D0048B6AA?OpenDocument|title=V Turkmenistanu sklenjenih več uspešnih dogovorov za slovensko gospodarstvo|date=22. julij 2014|accessdate=19. november 2014|website=Predsednik Republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B6B1BC3C9B08D90FC1257D1E0048650C?OpenDocument|title=Predsednik republike zaključuje uradni obisk v Turkmenistanu|date=23. julij 2014|accessdate=19. november 2014|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |24. - 26. september 2014 | rowspan="2" |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike {{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov | rowspan="2" |New York |[[Barack Obama]], predsednik ZDA [[John W. Ashe]], predsednik Generalne skupščine OZN [[Ban Ki-moon|Ban Ki-Moon]], generalni sekretar OZN | rowspan="2" |Predsednik Pahor se je udeležil sprejema za vodje delegacij pri predsedniku ZDA in sprejema, ki ga je gostil predsednik Južne Afrike. Bilateralna srečanja je imel predsednik tudi z generalnim sekretarjem OZN. Predsednik Pahor je nastopil na vrhu posvečenem podnebnim spremembam, ki ga je organiziral generalni sekretar OZN. 26. septembra je predsednik med splošno razpravo nagovoril Generalno skupščino OZN. | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E5AF3BF30DA00987C1257D5C00641809?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se udeležuje 69. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku|date=23. september 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C894323D827EFDBCC1257D5D004514D7?OpenDocument|title=Začetek splošne razprave Generalne skupščine OZN, predsednik Pahor tudi s predsednikom Rouhanijem|date=24. september 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BF4034E0C76B8ABDC1257D62002393EF?OpenDocument|title=Predsednik Borut Pahor v imenu Republike Slovenije na splošni razpravi 69. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov|date=26. september 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Južna Afrika|variant=|size=}} Republika Južna Afrika [[Jacob Zuma]], predsednik {{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina [[Pavel Klimkin]], zunanji minister {{flagicon|Nigerija|variant=|size=}} Zvezna republika Nigerija [[Goodluck Jonathan]], predsednik {{flagicon|Kostarika|variant=|size=}} Republika Kostarika [[Luis Guillermo Solís]], predsednik {{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija [[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška [[Ivo Josipović]], predsednik {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija [[Tomislav Nikolić]], predsednik {{flagicon|Egipt|variant=|size=}} Arabska republika Egipt [[Abdel Fattah el-Sisi]], predsednik {{flagicon|Iran|variant=|size=}} Islamska republika Iran [[Hasan Rohani]], predsednik {{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska [[Bronisław Komorowski]], predsednik |- |30. september in 1. oktober 2014 |{{flagicon|Irska|variant=|size=}} Republika Irska |Dublin |[[Michael D. Higgins]], predsednik [[Enda Kenny]], predsednik vlade [[Patrick Honohan]], guverner centralne banke | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B3DBE03BEC2CB9FCC1257D6400250EC6?OpenDocument|title=Predsednik Pahor začel delovni obisk na Irskem|date=30. september 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6C2ACB88C8906012C1257D65002322DF?OpenDocument|title=Predsednik Pahor z irskim predsednikom Higginsom in z irskim predsednikom vlade Kennyjem|date=1. oktober 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |11. in 12. december 2014 | rowspan="2" |{{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika | rowspan="2" |Praga |[[Miloš Zeman]], predsednik | rowspan="2" |Vrh držav višegrajske skupine, Slovenije in Avstrije. | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BF3EC556A10A67EFC1257DAC002357F6?OpenDocument|title=Predsednik Pahor v Pragi: "Današnje srečanje ponuja vsem udeleženkam ne le velike, marveč tudi nove priložnosti."|date=11. december 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0794353EC6B44DDFC1257DAC004A231F?OpenDocument|title=Srednjeevropska šesterica za fleksibilnost pri iskanju ustrezne energetske oskrbe prihodnosti|date=12. december 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralno srečanja ob robu:''' {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija [[Heinz Fischer]], zvezni predsednik |- ! colspan="6" | ==== <big>2015</big> ==== '''<big>(16; vseh srečanj: 42)</big>''' |- | rowspan="2" |15.–17. januar 2015 | rowspan="2" |{{flagicon|Katar|variant=|size=}} Država Katar | rowspan="2" |Doha |[[Tamim bin Hamad bin Khalifa Al Thani|Njegova visokost emir šejk Tamim bin Hamad bin Khalifa Al Thani]] | rowspan="2" | | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F8AB0C00CE82CE41C1257DCE003FA4DA?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in katarski emir za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama|date=15. januar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FD43E47043A75428C1257DD1003500DC?OpenDocument|title=Predsednik Pahor v Dohi otvoril Slovensko središče - I feel Slovenia|date=16. januar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4A88DA12CEC62DC7C1257DD1003571C5?OpenDocument|title=Predsednik Pahor katarskim poslovnežem: Obiščite Slovenijo, lepo in pametno.|date=17. januar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralno srečanja ob robu:''' {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija [[Gorge Ivanov]], predsednik |- | rowspan="2" |6.–8. februar 2015 | rowspan="2" |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija | rowspan="2" |München |[[Wolfgang Ischinger|veleposlanik Wolfgang Ischinger]], presedujoči Münchenski varnostni konferenci | rowspan="2" |51. Münchenska varnostna konferenca Predsednik Pahor je sodeloval na panelu "Po Ukrajini – nerešeni konflikti v Evropi". | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/74F00FF2FBC8B6E5C1257DE40072F191?OpenDocument|title=Predsednik Pahor prvi dan Münchenske varnostne konference tudi z generalnim sekretarjem NATO Stoltenbergom|date=6. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/DD28CB9AF1AF8462C1257DE5005F6BDC?OpenDocument|title=Predsednik Pahor drugi dan udeležbe na Münchenski varnostni konferenci vodi panel o nerešenih konfliktih v Evropi ter razpravlja s predsednikom Porošenkom in ministrom Lavrovom o razmerah v Ukrajini|date=7. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO [[Jens Stoltenberg]], geenralni sekretar {{flagicon|Estonija|variant=|size=}} Republika Estonija [[Toomas Hendrik Ilves]], predsednik {{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija [[Sergej Lavrov]], minister za zunanje zadeve {{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina [[Petro Porošenko]], predsednik {{flagicon|Iran|variant=|size=}} Islamska republika Iran [[Mohammad Javad Zarif]], zunanji minister '''Ostala krajša srečanja ob robu:''' {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija [[Angela Merkel]], zvezna kanclerka {{flagicon|Bavarska|variant=|size=}} Zvezna dežela Bavarska [[Horst Seehofer]], predsednik deželne vlade {{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija [[Abdullah Gül]], nekdanji predsednik {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike [[Joe Biden]], podpredsednik [[John McCain]], zvezni senator [[Madeleine Albright]], nekdanja državna sekretarka {{flagicon|Egipt|variant=|size=}} Arabska republika Egipt [[Sameh Hasan Šukri]], zunanji minister |- |15. februar 2015 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Zagreb |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |Inavguracija novoizvoljene predsednice. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/95D0E10EF4324F11C1257DEE002F3D48?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije na inavguraciji nove predsednice Republike Hrvaške|date=15. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. maj 2015 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Lovran |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |neformalno srečanje |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/DFB6AA5BDE5ED318C1257E4D002F818A?OpenDocument|title=Predsednik Pahor se je v Lovranu sestal s hrvaško predsednico Grabar Kitarović|date=22. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. junij 2015 |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija |Beograd |[[Tomislav Nikolić]], predsednik Republike Srbije | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/12D320F24D9F10F2C1257E590050BF83?OpenDocument|title=Predsednik Pahor danes v Beogradu pri predsedniku Nikoliću|date=3. junij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. junij 2015 |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora |Budva |Borut Pahor, predsednik [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |Proces Brdo-Brijoni, gost avstrijski zvezni predsednik Fischer. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7926DC9D75D686B3C1257E5F0029991F?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na srečanju voditeljev Brdo-Brijuni Process: "Edina prava pot je evropska pot."|date=8. junij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |16. junij 2015 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija {{flagicon|Baden-Württemberg|variant=|size=}} Zvezna dežela Baden-Württemberg |Stuttgart |[[Winfried Kretschmann]], predsednik deželne vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9DC288E58357ACECC1257E660056D8C1?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na obisku v Stuttgartu: "Slovenija želi sodelovanje z nemško zvezno deželo Baden-Württemberg še okrepiti"|date=16. junij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |17. junij 2015 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija {{flagicon|Bavarska|variant=|size=}} Zvezna dežela Bavarska |München |[[Horst Seehofer]], predsednik deželne vlade [[Dieter Reiter]], župan Münchna | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E43A26C446674C04C1257E6800258B80?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in predsednik deželne vlade Bavarske Seehofer za krepitev vsestranskega sodelovanja|date=17. junij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |30. avgust 2015 |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija |Alpbach |[[Heinz Fischer]], zvezni predsednik |Udeležba na Evropskem forumu Alpbach. Trilateralno srečanje predsednikov Avstrije, Slovenije in Hrvaške. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4BD1FD60EE3BF824C1257EB200220889?OpenDocument|title=Predsednik Pahor se je udeležil Evropskega foruma Alpbach|date=30. avgust 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. in 4. september 2015 |{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} Madžarska |Budimpešta |[[János Áder]], predsednik [[Viktor Orban]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3A4A54037B0FEB3BC1257EB600260607?OpenDocument|title=Slovenski in madžarski predsednik za skupno evropsko politiko do problematike migracij|date=3. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/12536DE1CB75C097C1257EB90038D376?OpenDocument|title=Predsednik Pahor zaključil uradni obisk na Madžarskem|date=4. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |21. in 22. september 2015 | rowspan="2" |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija | rowspan="2" |Wartburg |[[Joachim Gauck]], zvezni predsednik | rowspan="2" |Vrh voditeljev 10 evropskih držav na temo begunske krize. | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AAAE3310662080D9C1257EC700526EC6?OpenDocument|title=Predsednik Pahor z drugimi evropskimi predsedniki o enotni politiki do begunske krize|date=21. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska [[Andrzej Duda]], predsednik {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija [[Heinz Fischer]], zvezni predsednik {{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika [[Sergio Mattarella]], predsednik |- | rowspan="2" |16. oktober 2015 | rowspan="2" |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika {{flagicon|OZN|variant=|size=}} Svetovna organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) | rowspan="2" |Milano |[[José Graziano da Silva]], generalni direktor FAO | rowspan="2" |Otvoritvena slovesnosti ob 35. obletnici svetovnega dne hrane in 70. obletnici Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo. Predsednik se je slovesnosti udeležil z generalnim sekretarjem OZN Ban KI-Moonom, predsednikom Italijanske republike Sergiom Mattarellao, špansko kraljico Letizio in generalnim direktorjem organizacije. Z generalnim direktorjem je imel predsednik tudi dvostransko srečanje. | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/267D9A921A2C5233C1257EE000567E95?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na EXPO o hrani in globalnih izzivih|date=16. oktober 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika [[Sergio Mattarella]], predsednik {{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov [[Ban Ki-moon|Ban Ki-Moon]], generalni sekretar OZN |- | rowspan="2" |20. in 21. oktober 2015 | rowspan="2" |{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgija {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija | rowspan="2" |Bruselj |[[Kralj Filip|Njegovo veličanstvo kralj Filip]], belgijski kralj [[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta [[Martin Schulz]], predsednik Evropskega parlamenta [[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisije [[Frans Timmermans]], prvi podpredsednik Evropske komisije [[Dimitris Avramopulos]], evropski komisar za migracije [[Xavier Bettel]], predsednik vlade | rowspan="2" |Predsednik se je udeležil tudi večerje, ki sta jo gostila belgijski kralj in luksemburški predsednik vlade. | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4B2A702E76C52120C1257EE5002F41AE?OpenDocument|title=Predsednik Pahor s predsednikom ES Tuskom in predsednikom EK Junckerjem o migracijski krizi|date=20. oktober 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/42F2638F96E81AAFC1257EE6002652FE?OpenDocument|title=Migrantska kriza osrednja tema tudi v pogovorih s predsednikom EP Schulzem|date=21. oktober 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Estonija|variant=|size=}} Republika Estonija [[Toomas Hendrik Ilves]], predsednik |- |12. november 2015 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Zagreb |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E6A240C876B059BDC1257EFC005100E9?OpenDocument|title=Predsednik Pahor se je v okviru priprav na skorajšnji vrh voditeljev Brdo Brijuni Process delovno sestal s hrvaško predsednico Grabar Kitarović|date=12. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |14. november 2015 |{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina |Lviv |[[Petro Porošenko]], predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/46F612851B1C515DC1257EFD005D4776?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na delovnem obisku pri ukrajinskem predsedniku Porošenku|date=14. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |25. november 2015 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Zagreb |Borut Pahor, predsednik [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |Proces Brdo-Brijoni. Gosti so bili ameriški podpredsednik Joe Biden, Avstrijski predsednik Heinz Fischer in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BF8DBE8296BC3131C1257EFF0047306A?OpenDocument|title=Udeležbo na izrednem vrhu voditeljev Brdo Brijuni Process tudi uradno potrdil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk|date=16. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3FCE6FA03A166C00C1257F01004DF0D1?OpenDocument|title=Udeležbo na izrednem vrhu voditeljev Brdo Brijuni Process uradno potrdil tudi predsednik Republike Avstrije Heinz Fischer|date=18. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FDC5DAAEECC53AA1C1257F0A00284B8B?OpenDocument|title=Voditelji Brdo Brijuni Process podpisali skupno deklaracijo|date=25. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! colspan="6" | ==== <big>2016</big> ==== '''<big>(17; vseh srečanj: 56)</big>''' |- | rowspan="2" |12. in 13. februar 2016 | rowspan="2" |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija | rowspan="2" |München |[[Wolfgang Ischinger|veleposlanik Wolfgang Ischinger]], presedujoči Münchenski varnostni konferenci | rowspan="2" |52. Münchenska varnostna konferenca | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CE66F936B6D3F52EC1257F5700709BD0?OpenDocument|title=Predsednik Pahor ob otvoritvi Münchenske varnostne konference|date=12. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7766ECB952E10AE3C1257F58006DB8FE?OpenDocument|title=Predsednik Pahor drugi dan Münchenske varnostne konference tudi z ruskim predsednikom vlade Medvedjevom|date=13. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Iran|variant=|size=}} Islamska republika Iran [[Mohammad Javad Zarif]], zunanji minister {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija [[Gorge Ivanov]], predsednik {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike [[Victoria Nuland]], pomočnica državnega sekretarja za evropske in evrazijske zadeve {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija [[Federica Mogherini]], visoka predstavnica Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko {{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija [[Dimitrij Medvedjev]], predsednik vlade {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina [[Denis Zvizdić]], predsednik vlade {{flagicon|Gruzija|variant=|size=}} Gruzija [[Giorgi Kvirikashvili]], predsednik vlade |- |18. in 19. februar 2016 |{{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika |Praga |[[Miloš Zeman]], predsednik [[Milan Štěch]], predsednik Senata [[Jan Hamáček]], predsednik Poslanske zbornice [[Pavel Bĕlobrádek]], podpredsednik vlade [[Adriana Krnáčova]], županja Prage |državniški obisk |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6A130D7D3EBE59E0C1257F5D004BD794?OpenDocument|title=Migracije v ospredju pogovorov na državniškem obisku predsednika Pahorja pri češkem predsedniku Zemanu|date=18. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/59E879E5FDAB72FFC1257F5F002EFAAF?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sklenil državniški obisk v Češki republiki|date=19. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |18. marec 2016 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Varaždin |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |Trilateralno srečanje predsednikov Avstrije, Slovenije in Hrvaške. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FBB4812F0B0CF678C1257F7D0027CC4C?OpenDocument|title=Trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške|date=18. marec 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |13. in 14. april 2016 |{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija |Skopje, Gevgelija |[[Gorge Ivanov]], predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F0CDF4A1DDC6734AC1257F940038514A?OpenDocument|title=V okviru mandata voditeljev Brdo Brijuni Process slovenski predsednik Pahor in hrvaška predsednica Grabar-Kitarović na obisku v Makedoniji|date=13. april 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C07B220CDCE38915C1257F95003DF9B2?OpenDocument|title=Predsednik Pahor, hrvaška predsednica Grabar-Kitarović in makedonski predsednik Ivanov obiskali začasni tranzitni center v Gevgeliji|date=13. april 2014|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. april 2016 |{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska |Varšava |[[Andrzej Duda]], predsednik [[Stanislaw Karczewski]], predsednik Senata | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/384E78538C3D8F06C1257F9D00473545?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in poljski predsednik Duda za vsestransko krepitev prijateljstva med Slovenijo in Poljsko|date=22. april 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |6. maj 2016 |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora |Budva |[[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore |VI. forum "To Be Secure Forum (2BS Forum)" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9F59678AF20A68BFC1257FAE002F8B07?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na VI. forumu "To Be Secure Forum (2BS Forum)" v Črni gori|date=6. maj 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |29. maj 2016 |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina |Sarajevo |[[Bakir Izetbegović]], predsednik predsedstva |Proces Brdo-Brijoni Gosta sta bila predsednik Albanije in predsednik Italijanske republike. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/757AC40282A4B87EC1257FC3002AEAF4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na srečanju voditeljev Brdo Brijuni v Sarajevu|date=29. maj 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |25. in 26. avgust 2016 | rowspan="2" |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška | rowspan="2" |Dubrovnik |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica | rowspan="2" |Dubrovnik Forum 2016 "Krepitev Evrope: povezovanje Severa in Juga" S hrvaško predsednice se je predsednik Pahor sestal tudi na dvostranskem srečanju. | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A6DE1F17A024F8D8C125801B0020DCA0?OpenDocument|title=Predsednik republike v Dubrovniku zagovarjal stališče, da potrebujemo več Evrope in dal podporo pobudam, ki ne bodo vnašale novih delitev, ampak krepile evropsko idejo|date=26. avgust 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska [[Andrzej Duda]], predsednik |- | rowspan="2" |14. in 15. september 2016 | rowspan="2" |{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija | rowspan="2" |Sofija |[[Rosen Plevneliev]], predsednik | rowspan="2" |Vrh voditeljev 10 evropskih držav | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/757A4D070B408ECAC125802F002A26D4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor v Bolgariji poudaril potrebo po ohranitvi zaupanja v Evropsko unijo|date=14. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EDA84596BF663DB5C125802F003E5399?OpenDocument|title=Predsednik Pahor v Sofiji: "Evropska perspektiva mora ostati navdih za Zahodni Balkan, kljub upočasnitvi procesa širitve."|date=15. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija [[Joachim Gauck]], zvezni predsednik |- | rowspan="2" |19. - 22. september 2016 | rowspan="2" |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike {{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov | rowspan="2" |New York |[[Barack Obama]], predsednik ZDA [[Peter Thomson]], predsedujoči generalni skupščini [[Ban Ki-moon|Ban Ki-Moon]], generalni sekretar OZN | rowspan="2" |Predsednik je sodeloval na Visokem zasedanju Generalne skupščine OZN o odzivu na velike premike beguncev in migrantov. Drugi dan je nagovoril generalno skupščino OZN. Predsednik je imel tudi dvostransko srečanje z generalnim sekretarjem in predsedujočim Generalni skupščini. Predsednik se je udeležil sprejemov za vodje delegacij pri generalnem sekretarju OZN, predsedniku Evropskega sveta in predsedniku ZDA. | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7FEB40D7FD67EF55C12580340028CE34?OpenDocument|title=Predsednik Pahor nastopil kot govornik na otvoritvi Visokega zasedanja GS OZN in sopredsedujoči na okrogli mizi na temo naslavljanja vzrokov migracij|date=19. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/68A57BDFA1B03F60C1258036002DF04A?OpenDocument|title=Predsednik Pahor s pogovori z iranskim predsednikom Rouhanijem in turškim predsednikom Erdoğanom nadaljuje obisk v New Yorku|date=21. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/66D4F7D6259EAD1BC1258036004F37B6?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se je v New Yorku sestal s predsedujočim predsedstva Bosne in Hercegovine Bakirjem Izetbegovićem|date=22. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} Slovaška republika [[Andrej Kiska]], predsednik Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) [[Angel Gurria]], generalni sekretar {{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina [[Petro Porošenko]], predsednik {{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO [[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija [[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta [[Johannes Hahn]], evropski komisar za sosedsko politiko in širitvena pogajanja {{flagicon|Panama|variant=|size=}} Republika Panama [[Juan Carlos Varela]], predsednik {{flagicon|Iran|variant=|size=}} Islamska republika Iran [[Hasan Rohani]], predsednik {{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija [[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina [[Bakir Izetbegović]], predsednik predsedstva |- |17. oktober 2016 |{{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež |Vatikan |[[Papež Frančišek|Njegova svetost Papež Frančišek]] [[Pietro Parolin]], državni tajnik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9830250839643187C125804F004609F0?OpenDocument|title=Po 20. letih prvi uradni obisk predsednika republike pri Svetem sedežu, z vabilom za obisk Slovenije|date=17. oktober 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |20.–22. oktober 2016 |{{flagicon|Argentina|variant=|size=}} Argentinska republika |Buenos Aires |[[Mauricio Macri]], predsednik [[Emilio Manzo]], predsednik Poslanske zbornice | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0EE7BA871F1A3B91C12580530022880E?OpenDocument|title=Predsednik Pahor začel prvi slovenski uradni obisk v Argentini|date=20. oktober 2016|accessdate=19. oktober 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1AFBBB33F439046DC1258054000C2DF4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor nadaljuje prvi predsedniški obisk v Argentinski republiki z obiskom Kongresa|date=21. oktober 2017|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |26. oktober 2016 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |Doberdob |[[Sergio Mattarella]], predsednik |Slovesnost ob odkritju spomenika slovenskim vojakom, padlim na soškem bojišču v letih 1915-1917. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/53F701965293F2C4C12580580043F5F5?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in italijanski predsednik Mattarella skupaj na slovesnosti ob odkritju spomenika slovenskim vojakom, padlim na soškem bojišču v letih 1915-1917|date=26. oktober 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. in 23. november 2016 |{{flagicon|Iran|variant=|size=}} Islamska republika Iran |Teheran |[[Hasan Rohani]], predsednik [[Ali Hamenej|ajatola Khamenei]], vrhovni voditelj [[Akbar Hashemi Rafsanjani|ajatola Akbar Hashemi Rafsanjani]], predsednik Kriznega sveta [[Ali Larijani]], predsednik parlamenta |Predsendik Pahor je nenapovedano nagovoril Iranski parlament. Skupaj z ministrom [[Karl Erjavec|Erjavcem]] je predsednik odprl novo [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Iranu|veleposlaništvo RS v Teheranu]]. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E3755F978792370DC12580730051C015?OpenDocument|title=Predsednik republike ob uradnem obisku v Iranu odprl novo poglavje prijateljskih odnosov med državama|date=22. november 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FBA827AE61A435FCC1258074003EE9CB?OpenDocument|title=Izjemna čast za predsednika republike, nenapovedano nagovoril iranski parlament|date=23. november 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |4. december 2016 |{{flagicon|Jordanija|variant=|size=}} Hašemitska kraljevina Jordanija |Aman |[[Abdulah II. Jordanski|Abdulah II ibn Al Hussein]], jordanski kralj [[Faisal Akef El-Fayez]], predsednik Senata [[Atef Yousif Tarawneh]], predsednik Predstavniškega doma [[Hani Al Mulki]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7A9034955253C34FC125807F005A5DDB?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in jordanski kralj Abdulah II skupaj o nujnosti politične rešitve krize v regiji|date=4. december 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |5. in 6. december 2016 |{{flagicon|Egipt|variant=|size=}} Arabska republika Egipt |Kairo |[[Abdel Fattah El-Sisi]], predsednik [[Sherif Ismail]], predsednik vlade [[Ali Abdel Aal]], predsednik parlamenta | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A87A2F3700B85A4FC125808000663451?OpenDocument|title=Predsednik Pahor začel prvi uradni predsedniški obisk v Egiptu|date=5. december 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9F51626324B6A8D7C1258081004966B2?OpenDocument|title=Zahtevna, a koristna turneja predsednika Pahorja po bližnjevzhodnih državah|date=6. december 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |16. december 2016 |{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija |Ankara |[[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik [[Binali Yıldırım]], predsednik vlade [[İsmail Kahraman]], predsednik Velike narodne skupščine | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/60FFE1CF5D05350FC125808B004F199C?OpenDocument|title=Z obiskom Velike narodne skupščine Turčije v Ankari in položitvijo venca žrtvam terorističnega napada v Istanbulu predsednik Pahor zaključuje uradni obisk v Turčiji|date=16. december 2016|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/870C32BE0538B484C125808B0027D74B?OpenDocument|title=Dialog je potreben ravno zato, ker gredo stvari na slabše in ne na boljše|date=15. december 2016|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! colspan="6" | ==== <big>2017</big> ==== '''<big>(14; vseh srečanj: 32)</big>''' |- |10. januar 2017 |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija |Dunaj |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen]], zvezni predsednik {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Christian Kern]], zvezni kancler | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/03A5EE31E2090962C12580A4005F2E01?OpenDocument|title=Prvo srečanje predsednika Pahorja in novoizvoljenega predsednika Avstrije Van der Bellna|date=10. januar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. februar 2017 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija |Berlin |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Joachim Gauck]], zvezni predsednik {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Angela Merkel]], zvezna kanclerka | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F84CC432A7024F3DC12580C1006ECF38?OpenDocument|title=Predsednik Pahor v Berlinu z nemškim predsednikom Gauckom in kanclerko Merkel|date=8. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |11. februar 2017 |{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija |Moskva |{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} [[Vladimir Putin]], predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2E89DD3C6704BB7AC12580C4004E8219?OpenDocument|title=V okviru uradnega obiska predsednika Pahorja v Moskvi podpisali pogodbe, vredne 3/4 celotne lanske blagovne menjave|date=11. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |12. februar 2017 |{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina |Kiev |{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Petro Porošenko]], predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7FC25ACC5C8F5867C12580C7003F69F8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor turnejo Nemčijo-Rusija-Ukrajino sklenil v Ukrajini|date=12. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |17. in 18. februar 2017 | rowspan="2" |{{zastava|Nemčija}} | rowspan="2" |München |[[Wolfgang Ischinger|veleposlanik Wolfgang Ischinger]], presedujoči Münchenski varnostni konferenci | rowspan="2" |53. Münchenska varnostna konferenca | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1BDA9087390977DEC12580CD003579FB?OpenDocument|title=Predsednik Pahor drugi dan udeležbe na Münchenski varnostni konferenci tudi s podpredsednikom ZDA Pencem|date=18. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6D80EBF9BC9D535FC12580CA00747BCE?OpenDocument|title=Predsednik Pahor: "Glede varnosti se lahko zanesemo na zaveznike, ampak se moramo bolj tudi nase."|date=17. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralna srečanja ob robu:''' {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija [[Frans Timmermans]], prvi podpredsednik Evropske komisije {{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska [[Andrzej Duda]], predsednik {{flagicon|Iran|variant=|size=}} Islamska republika Iran [[Mohammad Javad Zarif]], zunanji minister {{flagicon|Finska|variant=|size=}} Republika Finska [[Sauli Niinstö]], predsednik {{flagicon|Bavarska|variant=|size=}} Zvezna dežela Bavarska [[Horst Seehofer]], predsednik deželne vlade {{flagicon|Estonija|variant=|size=}} Republika Estonija [[Kersti Kaljulaid]], predsednica '''Krajša srečanja ob robu:''' {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike [[Mike Pence]], podpredsednik [[John McCain]], zvezni senator [[Amy Klobuchar]], zvezna senatorka {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora [[Duško Marković]], predsednik vlade |- |21. februar 2017 |{{zastava|Hrvaška}} | |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0DB1DF42658AFF93C12580CE005AB224?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in predsednica Grabar-Kitarović na neformalnem delovnem kosilu na Hrvaškem|date=21. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |11. april 2017 |{{zastava|Hrvaška}} |Rt Kamenjak |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |Skupna slovensko-hrvaška vojaška vaja |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4630F408FC75A1B0C12580FF00452232?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na skupni slovensko-hrvaško vojaški vaji poudaril pomen sodelovanja|date=11. april 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |13. maj 2017 | rowspan="2" |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora | rowspan="2" |Budva |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore | rowspan="2" | | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8C251CA8EF01D0A1C1258120003DDCB5?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na mednarodni varnostni konferenci v Črni gori poudaril nujnost sodelovanja za mir in stabilnost sosednje regije Zahodnega Balkana|date=13. maj 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Bilateralno srečanje ob robu:''' {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |- |23. maj 2017 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike {{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov |New York |{{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[António Guterres]], generalni sekretar OZN {{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[Peter Thomson]], predsedujoči generalni skupščini | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/753A64FEA0FFC70CC1258129002348B7?OpenDocument|title=Predsednik Pahor ob 25. obletnici članstva Slovenije v OZN: "Ni bistveno, kako velika je država, ampak kako velike ideje ima."|date=23. maj 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |12. in 13. junij 2017 |{{zastava|Litva}} |Vilna |{{flagicon|Litva|variant=|size=}} [[Dalia Grybauskaitė]], predsednica {{flagicon|Litva|variant=|size=}} [[Saulius Skvernelis]], predsednik vlade {{flagicon|Litva|variant=|size=}} [[Viktoras Pranckietis]], predsednik parlamenta | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/00D1C6A2BBF92D90C1258140002A94D1?OpenDocument|title=Predsednik Pahor zaključil uradni obisk v Republiki Litvi|date=13. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0BDDA74F201A6D6EC125813A003E8D9D?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na uradnem obisku v Republiki Litvi|date=12. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |23. junij 2017 |{{zastava|Srbija}} |Beograd |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik |Srečanje ob robu inavguracije novoizvoljenega predsednika Srbije |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F5FE99AF0F20110AC125814800241F20?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na delovnem srečanju s srbskim predsednikom Vučićem na dan njegove inavguracije|date=23. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |27. junij 2017 |{{zastava|Španija}} |Madrid |{{flagicon|Španija|variant=|size=}} [[Filip VI. Španski|Filip VI.]], španski kralj {{flagicon|Španija|variant=|size=}} [[Kraljica Letizia]], španska kraljica | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/26CD77EBE4ADB45CC125814C00441DEA?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in španski kralj Felipe VI. sta v Madridu odprla razstavo "Neue Slowenische Kunst: Od Kapitala do kapitala"|date=27. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |6. julij 2017 | rowspan="2" |{{zastava|Poljska}} | rowspan="2" |Varšava |{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Republike Poljske {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Republike Hrvaške | rowspan="2" |Pobuda treh morij | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/609FD244ED013101C12581550047FFCB?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na vrhu Pobude treh morij predsedniku Trumpu izrazil pričakovanje napredka v odnosih med Zahodom in Rusko federacijo, pred njegovim jutrišnjim srečanjem s predsednikom Putinom|date=6. julij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C1422B0C63106938C12581550042BF29?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in predsednik Trump o obisku v Sloveniji|date=6. julij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |'''Kratko srečanje ob robu:''' {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Donald Trump]], predsednik ZDA |- |18. julij 2017 |{{zastava|Avstrija}} |Salzburg |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen]], zvezni predsednik |Trilateralno srečanje predsednikov Avstrije, Slovenije in Hrvaške. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D29E6BF6A84EAF39C1258161004B2E13?OpenDocument|title=Četrto trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške v Salzburgu|date=18. julij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! colspan="6" |'''<big>2. PREDSEDNIŠKI MANDAT</big> (od 23. decembra 2017 do 22. decembra 2022)''' |- |8. januar 2018 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Bruselj |{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisije | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/90155C300E466415C125820F0035A9E7?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Bruslju na prvem uradnem obisku po nastopu novega mandata|accessdate=2018-01-30|website=www.up-rs.si}}</ref> |- |9. januar 2018 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Bruselj |[[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar NATO {{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija [[Ivan Naydenov]], stalni predstavnik {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška [[Mario Nobilo]], stalni predstavnik {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora [[Dragana Radulović]], stalna predstavnica {{flagicon|Romunija|variant=|size=}} Republika Romunija [[Stelian Stoian]], stalni predstavnik {{flagicon|Grčija|variant=|size=}} Helenska republika [[Spiros Lampridis]], stalni predstavnik {{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija [[Fatih Ceylan]], stalni predstavnik {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija [[Miomir Udovički]], stalni predstavnik {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija [[Zoran Dabik]], stalni predstavnik |Delovno kosilo z veleposlaniki balkanskih držav pri NATU |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4DADCA58BD4561CDC125820F0045B803?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Obisk predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na Nato|accessdate=2018-01-30|website=www.up-rs.si}}</ref> |- |24. februar 2018 |{{zastava|Kosovo}} |[[Priština]] |{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Hashim Thaçi]], predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8A37181FC0D662D2C125823300451DFE?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Govor predsednika Republike Slovenije na slavnostni seji Skupščine Republike Kosovo|accessdate=2018-02-24|website=www.up-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B0D032079EFBDC36C125823300473DD7?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Republiki Kosovo: “Probleme je treba sporazumno reševati in potem vzajemno spoštovati.”|accessdate=2018-02-24|website=www.up-rs.si}}</ref> |- |19. in 20. februar 2018 |{{zastava|Južna Koreja}} |[[Seul]] |{{flagicon|Južna Koreja|variant=|size=}} [[Mun Dže In]], predsednik {{flagicon|Južna Koreja|variant=|size=}} [[Čung Sjekjun]], predsednik parlamenta {{flagicon|Južna Koreja|variant=|size=}} [[Park Džuseon]], podpredsednik parlamenta {{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[Ban Ki-moon]], nekdanji generalni sekretar OZN |Prvi uradni obisk slovenskega politika v Republiki Koreji. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/88ED0DE89ABC8741C1258239004C597A?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor začel prvi uradni obisk v Republiki Koreji s pogovoroma z nekdanjim generalnim sekretarjem OZN in predsednikom korejskega parlamenta|accessdate=2018-02-24|website=www.up-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BB326C9F142EBD77C125823A0035E746?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in južnokorejski predsednik Moon za vsestransko poglobitev sodelovanja med državama|accessdate=2018-02-24|website=www.up-rs.si}}</ref> |- |12.–14. marec 2018 |{{zastava|Nemčija}} |[[Berlin]] [[München]] |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Frank-Walter Steinmeier|Frank W. Steinmeier]], predsednik Nemčije |Delovni obisk. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Nemčija vidi Slovenijo kot stabilno in za Evropo zavzeto državo|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7C96A306D01332CEC1258250003C03D6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |26. marec 2018 |{{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} [[Rumen Radev]], predsednik Bolgarije {{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} [[Javor Notev]], podpredsednik parlamenta {{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} [[Gemma Grozdanova]], predsednica parlamentanrega odbora za zunanje zadeve |Uradni obisk v Republiki Bolgariji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in bolgarski predsednik Radev za bolj povezano Evropo|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/352893E3997E8FDAC125825C0044FBA3?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |25. in 26. april 2018 |{{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |{{flagicon|BiH|variant=|size=}} [[Bakir Izetbegović]], predsedujoči predsedstvu BiH {{flagicon|BiH|variant=|size=}} [[Mladen Ivanić]], član predsedstva {{flagicon|BiH|variant=|size=}} [[Dragan Čović]], član predsedstva |Govor na Sarajevskem poslovnem forumu |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor osrednji govornik na Sarajevskem poslovnem forumu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B46ECD9A0D47F1E2C125827A004C7F76?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |27. april 2018 |{{zastava|Makedonija}} |[[Skopje]] |{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} [[Gjorgej Ivanov]], predsednik Makedonije {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Hrvaške {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije [[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore {{flagicon|BiH|variant=|size=}} [[Bakir Izetbegović]], predsedujoči predsedstvu BiH {{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Hashim Thaci]], predsednik Kosova {{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Ilir Meta]], predsednik Albanije |[[Proces Brdo-Brioni]] |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na srečanju voditeljev Brdo Brijuni v Skopju|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FC93872F13866A6EC125827F0025F7C0?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |11. maj 2018 |{{zastava|Ukrajina}} |[[Kijev]] |{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Petro Porošenko]], predsednik Ukrajine |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednika Pahor in Porošenko o odpiranju okna priložnosti za mirno rešitev ukrajinske krize|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2AD521EE6ADFD088C125828A0049BE23?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |16. maj 2018 |{{zastava|Hrvaška}} | |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Hrvaške |Neformalna delovna večerja. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednica Grabar-Kitarović sta se srečala na neformalni delovni večerji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/54415DB8283D2FEEC125828F00643859?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |23. maj 2018 |{{zastava|Poljska}} |[[Gorlice]] |{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske |Odkritje spomenika Slovencem, ki so v Gorlicah padli med 1. svetovno vojno. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor s poljskim predsednikom Dudo odkril spomenik Slovencem, padlim med 1. svetovno vojno v Gorlicah: "Vprašanje vojne ali miru je temeljno politično vprašanje."|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/69B1F7C8F319A6B7C125829600471C1D?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |29. in 30. maj 2018 |{{zastava|Italija}} |[[Rim]] |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije {{flagicon|Monako|variant=|size=}} [[Albert II. Grimaldi|Albert II.]], knez Monaka {{flagicon|Argentina|variant=|size=}} [[Jorge Faurie]], minister za zunanje zadeve Argentine {{flagicon|Italija|variant=|size=}}{{flagicon|Slovenija|variant=|size=}}[[Tatjana Rojc]], senatorka v italijanskem parlamentu |Udeležba večerje v čast [[Pedro Opeka|Pedra Opeke]], ki sta jo organizirala monaški knez Albert II. in predsednik Slovenije Borut Pahor. V imenu argentinskega predsednika se je je udeležil zunanji minister Jorge Faurie. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor nocoj v Rimu z monaškim knezom Albertom II. in slovenskim misionarjem Pedrom Opeko|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/ABCC26122D2F41FAC125829C006676D3?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor s papežem Frančiškom in italijanskim predsednikom Mattarello, prisrčni in koristni srečanji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EB4F82D8435513DBC125829D00734CB2?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |30. maj 2018 |{{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan (mesto)|Vatikan]] |{{flagicon|Sveti sedež|variant=|size=}} [[Papež Frančišek|Frančišek]], papež {{flagicon|Monako|variant=|size=}} [[Albert II. Grimaldi|Albert II.]], knez Monaka |Sprejem na zasebni avdienci. Poleg predsednika Pahorja in kneza Alberta II., je papež sprejel tudi misijonarja Pedra Opeko. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike na zasebni avdienci pri papežu Frančišku|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8E51D25B05A42051C125829D003A459B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |20. junij 2018 |{{zastava|Švica}} {{zastava|OZN}} |[[Ženeva]] |{{flagicon|Švica|variant=|size=}} [[Alain Berset]], predsednik Švice {{flagicon|Mednarodni olimpijski komite|variant=|size=}} [[Thomas Bach]], predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja |Nagovor ob predsedovanju OZN, srečanje s predsednikom Švice ter MOK. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Kot predsednik predsedujoče države predsednik Pahor nagovoril Svet OZN za človekove pravice v Ženevi|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2179ED317B59D438C12582B30022B2F1?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |28. junij 2018 |{{zastava|Evropska unija}} |[[Bruselj]] |{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Antonio Tajani]], predsednik Evropskega parlamenta {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Manfred Weber|Manfed Weber]], vodja skupine [[Evropska ljudska stranka|EPP]] v [[Evropski parlament|EP]] {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[Janez Janša]], predsednik SDS |Udeležba na odprtju [[Konferenčna soba Jožeta Pučnika|sobe dr. Jožeta Pučnika]] v Evropskem parlamentu v Bruslju. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike na slovesnosti ob poimenovanju dvorane v Evropskem parlamentu po dr. Jožetu Pučniku|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F2D49774AABE3F96C12582BA003A4574?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |26. avgust 2018 |{{zastava|Avstrija}} |[[Alpbach]] |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije {{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Hashim Thaci]], predsednik Kosova {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Johannes Hahn]], evropski komisar |Udeležba na Evropskem forumu Alpbach. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Alpbachu ocenil politiko uradnega Bruslja do Zahodnega Balkana v zadnjem letu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E31EB30BB351818EC12582F50042B5CA?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}</ref> |- |13. in 14. september 2018 |{{zastava|Latvija}} |[[Riga]] |{{flagicon|Latvija|variant=|size=}} [[Raimonds Vējonis]], predsednik Latvije {{flagicon|Finska|variant=|size=}} [[Sauli Niinistö]], predsednik Finske {{flagicon|Portugalska|variant=|size=}} [[Marcelo Rebelo de Sousa]], predsednik Portugalske {{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Prokopis Pavlopoulos]], predsednik Grčije |Srečanje skupine Arraiolos. Predsednik Pahor se je srečal tudi z vojaki na misiji v Latviji ter nekaterimi evropskimi predsedniki. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na srečanju predsednikov v Rigi|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9ED164C941E5BE27C1258307005D95AF?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor drugi dan zasedanja Arraiolos v Rigi o prihodnosti EU|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BAEBD307758C3299C12583090029744A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> |- |18. september 2018 |{{zastava|Romunija}} |[[Bukarešta]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Hrvaške {{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske {{flagicon|Romunija|variant=|size=}} [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]], predsednik Romunije |[[Vrh Pobude tri morja 2018]] |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Vrh Pobude treh morij naslednje leto v Sloveniji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3E4A5553A365ABCBC125830C0049A8CC?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> |- |24., 25., 27., in 28. september 2018 |{{zastava|OZN}} |[[New York]] [[Washington, D.C.|Washington]] |{{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[António Guterres|Antonio Guterres]], generalni sekretar {{flagicon|Islandija|variant=|size=}} [[Guðni Thorlacius Jóhannesson]], predsednik Islandije {{flagicon|Turčija|variant=|size=}} [[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik [[Turčija|Turčije]] {{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[Maria Fernanda Espinosa Garcés]], predsednica generalne skupščine OZN {{flagicon|Švica|variant=|size=}} [[Alain Berset]], predsednik Švice {{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Ramush Haradinaj]], predsednik vlade Kosova |'''Prvi dan, 24. september''' - Predsednik Pahor je spregovoril pred skupščino OZN ob 100. obletnici rojstva [[Nelson Mandela|Nelsona Mandele]]. '''Drugi dan, 25. september''' - Prav tako je skupščino v imenu Republike Slovenije nagovoril naslednji dan. '''Tretji dan, 27. september''' - Predsednik Pahor se je bilateralno sestal s predsednikom Islandije in ga povabil na obisk v Slovenijo, sestal se je še s predsednikom Turčije, predsednico generalne skupščine OZN, predsednikom Švicarske konfederacije ter kosovskim predsednikom vlade. '''Četrti dan, 28. september''' - Predsednik Pahor se je v Washingtonu udeležil slavnostne obeležitve 20. obletnice delovanja ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti, kjer je nastopil kot glavni govornik. <br /> |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor ob 100. obletnici rojstva Nelsona Mandele v ZN podčrtal spravo kot njegovo glavno dediščino za prihodnost|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0AE35EE5E479454BC125831200604618?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Ob robu visokih dogodkov in splošne razprave 73. zasedanja Generalne skupščine OZN več dvostranskih srečanj predsednika Pahorja s tujimi sogovorniki|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D10F390440197621C12583150049AC12?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor glavni govornik na slovesnosti ob 20. obletnici ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7A639DED569E5290C1258316005E8D4B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> |- |26. september 2018 |{{zastava|Združene države Amerike}} |[[New York]] |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Donald Trump]], predsednik ZDA | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je udeležil sprejema, ki sta ga priredila predsednik ZDA Trump in prva dama Melania|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E0F32532758109CCC125831500274D58?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> |- |2. oktober 2018 |{{zastava|OZN}} |[[Ženeva]] |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Ursula von der Leyen]], zvezna ministrica za obrambo {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Andrej Plenković]], hrvaški predsednik vlade {{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Hashim Thaçi]], predsednik Kosova |Svetovni gospodarski forum |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na Svetovnem gospodarskem forumu: Krepitev gospodarske rasti in konkurenčnosti za zagotovitev stabilnosti regije Zahodnega Balkana|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E67DD59D7AE0773BC125831A003DE3D7?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> |- |15. in 17. oktober 2018 |{{zastava|Etiopija}} |[[Adis Abeba]] |{{flagicon|Etiopija|variant=|size=}} [[Mulatu Teshome]], predsednik<br />{{flagicon|Etiopija|variant=|size=}} [[Kamil Mufeirat]], predsednica Doma ljudskih predstavnikov |Prvi uradni obisk slovenskega predsednika v Etiopiji in Podsaharski [[Afrika|Afriki]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Prvi uradni obisk slovenskega predsednika v Etiopiji in Podsaharski Afriki|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/843D97DAFD1D3524C12583270047CDB9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> |- |16. oktober 2018 |[[Slika:Flag of the African Union.svg|levo|brezokvirja|23x23_pik]][[Afriška unija]] |[[Adis Abeba]] |[[Slika:Flag of the African Union.svg|levo|brezokvirja|23x23_pik]][[Moussa Faki]], predsednik Afriške unije |Po delovnem sestanku s predsednikom Komisije Afriške unije je predsednik Pahor nagovoril Odbor stalnih predstavnikov pri tej instituciji. Obiskal je tudi Katedro svete trojice ter Narodni muzej. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku na sedežu Afriške unije; po delovnem sestanku s predsednikom Komisije Afriške unije nagovoril Odbor stalnih predstavnikov pri tej instituciji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D043EDCBF868E524C1258328005422DB?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> |- |11. november 2018 |{{zastava|Francija}} |Pariz |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[Emmanuel Macron]], predsednik Francije |Obeležitev 100. obletnice konca 1. svetovne vojne. Prisostvovalo je okoli 80 svetovnih voditeljev. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sodeloval na svetovni obeležitvi 100. obletnice konca 1. svetovne vojne|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4556EF4C93C1F613C1258342005A536C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}</ref> |- |3. december 2018 |{{zastava|Poljska}} |[[Katovice]] |{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske '''Srečanje ob robu''' {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije |Mednarodna konferenca o podnebnih spremembah. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Katovicah: Sprejetje podnebne strategije v Sloveniji utegne biti najpomembnejši dokument države po razglasitvi samostojnosti|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D1CF732D6857F697C125835800589BCA?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |4. in 5. december 2018 |{{zastava|Grčija}} |[[Atene]] [[Navplij|Nafplion]] |{{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Prokopisa Pavlopoulo]], predsednik Helenske republike Grčijea {{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Aleksis Cipras]], predsednik grške vlade {{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Nikos Voutsis]], predsednik parlamenta. |Dvodnevni državniški obisk s slavnostno večerjo. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in grški predsednik Pavlopoulos za bolj povezano Evropo|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/750DD85BCDEB8929C125835A003702D0?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Državniški obisk v Helenski republiki je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor zaključil z obiskom Nafpliona na Peloponezu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A8E23BFAE7B29A44C125835A0056FF83?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- ! colspan="6" | ==== <big>2019</big> ==== |- |15. januar 2019 |{{zastava|Romunija}} |[[Bukarešta]] |{{flagicon|Romunija|variant=|size=}} [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]], predsednik Romnuije |Uradni obisk Republike Romunije v času njenega predsedovanja Svetu Evropske unije. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Romuniji: “Glede boljše prihodnosti EU ne moremo čakati na druge, ampak se moramo izpostaviti sami”|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BF042983869A4535C1258383004533C1?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |28. januar 2019 |{{zastava|Srbija}} |[[Beograd]] |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksander Vučić]], predsednik Srbije {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Maja Gojković]], predsednica Narodne skupščine Republike Srbije |Drugi uradni obisk slovenskega predsednika v Republiki Srbiji. Pahor je nagovoril tudi srbski parlament ter kosil s predstavniki vseh parlamentarnih strank. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Uradni obisk predsednika Pahorja v Srbiji: Slovenija in Srbija sta iskreni prijateljici|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6E10EC7898B61FF5C1258390004FD8FD?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |15. februar 2019 |{{zastava|Nemčija}} |[[München|Műnchen]] |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Wolfgang Ischinger]], predsedujoči Münchenske varnostne konference |Udeležba na Münchenski varnostni konferenci. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor prvi dan Münchenske varnostne konference na razpravi o pobudi Tri morja|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0DB094F6F96EA506C12583A200527243?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |20. februar 2019 |{{zastava|Evropska unija}}{{zastava|NATO}} |[[Bruselj]] |{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Antonio Tajani]], predsednik [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] {{flagicon|NATO|variant=|size=}} [[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar zveze NATO {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisije {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Federica Mogherini]], visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor danes v Bruslju: Slovenija je v vseh pogledih del zahodnega sveta in z njim deli težave in priložnosti|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4F886AF79B82AE6DC12583A70057F8D8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |23. in 24. februar 2019 |{{zastava|Hrvaška}} |[[Zagreb]] [[Split]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Hrvaške ''(neformalno srečanje)'' |Udeležba na 19. polmararatonu v Splitu na povabilo organizatorjev. Na poti v Split se je predsednik Pahor ustavil na neformalnem kosilu s hrvaško predsednico. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike Borut Pahor se je srečal s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D2A1EC13EF15918CC12583AA00403CD5?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je udeležil 19. polmaratona v Splitu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B31B287C8B2B2973C12583AC004F30BA?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |27. februarja do 1. marca 2019 |{{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} [[Elizabeta II. Britanska|Kraljica Elizabeta II.]] '''Bilateralna srečanja''' {{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} [[Edward Wesseški|princ Edvard]], grof Wesseški {{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} [[Jeremy Hunt]], minister za zunanje zadeve {{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} [[Normand Fowler]], predsednik Lordske zbornice {{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} [[Peter Estlin]], župan londonskega finančnega središča City {{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} [[Theresa May]], predsednica vlade {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[Tadej Rupel]], veleposlanik RS v Združenem kraljestvu. |Uradni obisk v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske na povabilo kraljice Elizabete II. 28. 2. se je udeležil za Slovence, živeče v ZK, v organizaciji Tadeja Rupla. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike Borut Pahor začel uradni obisk v Združenem kraljestvu s srečanjem s princem Edvardom|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FD51E841090E1737C12583AE004EB0A2?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor zaključil uradni obisk v Združenem kraljestvu z obiskom finančnega središča City|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7A890844ABEB20C2C12583B00062D63E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |4. in 5. marec 2019 |{{zastava|Albanija}} |[[Tirana]] [[Kruja|Kruje]] |{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Ilir Meta]], predsednik Albanije {{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Edi Rama]], predsednik Vlade Albanije {{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Gramoz Ruçi]], predsednik parlamenta Albanije {{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Lulzim Basha]], vodja opozicijske Demokratske stranke |Dvodnevni uradni obisk Republike Albanije. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike Borut Pahor na uradnem obisku v Republiki Albaniji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/487448232BD5782FC12583B4002A7FA1?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor obisk v Albaniji sklenil z obiskom mesta Kruje|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EF0B13E5DB453C4FC12583B4004647A6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |29. marec 2019 |{{zastava|OZN}} |[[New York]] |{{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[António Guterres]], generalni sekretar OZN '''Bilateralna srečanja''' {{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[António Guterres]], generalni sekretar OZN {{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[María Fernanda Espinosa Garcés]], predsednica Generalne skupščine OZN |Delovni obisk pri OZN in otvoritev razstave ob 20. obletnici delovanja ITF. Pahor se je udeležil tudi srečanja na visoki ravni "Podnebje in trajnostni razvoj za vse"." |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je sestal z generalnim sekretarjem OZN Guterresom in z njim otvoril razstavo ob 20. obletnici delovanja ITF|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3B80A77AFBB19314C12583CC0031C1E5?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na posebnem zasedanju OZN o klimatskih spremembah|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E7510246C4B762BBC12583CB005B8A08?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |17. april 2019 |{{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] | |Otvoritveni nagovor na Sarajevskem poslovnem forumu. | |- |9. maj 2019 |{{zastava|Albanija}} |[[Tirana]] |{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Ilir Meta]], predsednik Albanije {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Hrvaške {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Milorad Dodik]], predsednik predsedstva BiH {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Šefik Džaferović]], Bošnjaški član predsedstva BiH {{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Hashim Thaçi]], predsednik Kosova {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Milo Đukanović]], predsednik Črne gore {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Federica Mogherini]], visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko {{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske |Srečanje voditeljev [[Proces Brdo Brijuni|Brdo Brijuni]] Process v Tirani. Gosta sta bila Federica Mogherini in Andrzej Duda. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Srečanje voditeljev Brdo Brijuni Process v Tirani|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/956186044F0017AEC12583F500585F65?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |30. in 31. maj 2019 |{{zastava|Črna gora}} |[[Podgorica]], [[Cetinje]], [[Budva]] |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Milo Đukanović]], predsednik Črne gore {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Duško Marković]], predsednik Vlade Črne gorem {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Aleksander Bogdanović]], črnogorski minister za kulturo {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Aleksander Kašćelan]], župan Cetinja |Uradni obisk v Črni gori, prvi po vstopu Črne gore v zvezo NATO, ogled dvorca kralja Nikole ter večerja, ki jo je priredil črnogorski minister za kulturo. Naslednji dan se je predsednik Pahor udeležil 9. konference "To Be Secure Forum (2BS Forum)" v Budvi. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor izčrpne in temeljite pogovore s predsednikom Đukanovićem izkoristil za forenzično analizo razmer na Zahodnem Balkanu v posameznih državah in regiji kot celoti|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B7BB9DBB965B4FAAC125840A003E4C3E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je na Forumu 2BS zavzel, da nova Evropska komisija vidi vključevanje držav Zahodnega Balkana kot geopolitično vprašanje in upošteva regijo kot celoto|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/59625AB6E5EE83D5C125840B003BC584?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |13. junij 2019 |{{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]] |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[dr. Brigitte Bierlein]], kanclerka Avstrije {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Wolfgang Sobotka]], predsednik Zveznega parlamenta Avstrije |Uradni obisk v Republiki Avstriji ter sestanek s predstavniki slovenske manjšine v Republiki Avstriji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Republiki Avstriji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3C904B1504BF726FC1258418003AE36B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in zvezni predsednik Van der Bellen na Dunaju potrdila odlične odnose med državama in se zavzela za skupno obeležitev stoletnice koroškega plebiscita|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7EF10C21B21320BEC125841800591D1E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |8. julij 2019 |{{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |'''Bilateralno srečanje ob robu''' {{flagicon|Turčija|variant=|size=}} [[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik [[Turčija|Turčije]] |Delovna večerja ob zaključku predsedovanja Bosne in Hercegovine Procesu sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP). |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor pred delovno večerjo ob vrhu SEECP v Sarajevu na srečanju s turškim predsednikom Erdoganom|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/179DC116FE696E50C1258432002D0955?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |13. julij 2019 |{{zastava|Italija}} |[[Trst]] | |Obisk slovesnosti ob 99. letnici požiga Narodnega doma v Trstu. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor: "Koristen obisk v Trstu."|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/23D1DCDE4C6B8325C125843600486AAF?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |17. julij 2019 |{{zastava|Monako}} |[[Monte Carlo]] |{{flagicon|Monako|variant=|size=}} [[Albert II. Grimaldi|Albert II. Monaški]], knez Monaka |Delovni obisk z dobrodelno večerjo v čast misijonarju [[Pedro Opeka|Pedru Opeki]], ki ga je organizirala princesa [[Ira de Fürstenberg]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Monaku s knezom Albertom II. na dobrodelni prireditvi v podporo delovanju misijonarja Pedra Opeke|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0934AC5ABCF96E0EC125843C0031502C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}</ref> |- |1. september 2019 |{{zastava|Poljska}} |[[Varšava]] |{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske '''Bilateralna srečanja ob robu''' {{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Volodimir Zelenski]], predsednik Ukrajine {{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} [[Zuzana Čaputová|Zuzana Čaputova]], predsednica Slovaške |Spominska slovesnost ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v Varšavi. Gost je bil tudi ameriški podpredsednik [[Mike Pence]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Steinmeier ob 80. obletnici začetka druge svetovne vojne prosil Poljake za odpuščanje|url=https://siol.net/novice/svet/steinmeier-ob-80-obletnici-zacetka-druge-svetovne-vojne-prosil-poljake-za-odpuscanje-506066|website=siol.net|accessdate=2019-09-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je v Varšavi udeležil slovesnosti ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/151EB81AEC4D8DDEC12584690029CF60?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-02}}</ref> |- |4. september 2019 |{{zastava|Hrvaška}} |[[Šibenik]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Kolinda Grabar Kitarović, predsednica Hrvaške {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije |Trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške v Šibeniku|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C89D1E3B54C2AD4DC125846B00491E86?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-06}}</ref> |- |18. in 19. september 2019 |{{zastava|Švica}} |[[Bern]] [[Zürich]] |{{flagicon|Švica|variant=|size=}} [[Ueli Maurer]], predsednik Švice in finančni minister {{flagicon|Švica|variant=|size=}} [[Marina Carobbio Guscetti]], predsednica Nacionalnega sveta Švicarske konfederacije |Uradni obisk v Švici z obiskom [[Nacionalni svet Švicarske konfederacije|Nacionalnega sveta Švicarske konfederacije]] |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor začel uradni obisk v Švici z obiskom Nacionalnega sveta Švicarske konfederacije|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/739CB3A6EF0AAF1DC125847A0024CDCD?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Švicarski predsednik Maurer: Slovenija je za Švico zanesljiva in pomembna partnerica|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/796DBA5BAA19BC42C125847A00493646?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-19}}</ref> |- |30. september 2019 |{{zastava|Francija}} |[[Pariz]] |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[Emmanuel Macron]], predsednik Francije |Udeležba na žalni slovesnosti v spomin nekdanjemu francoskemu predsedniku [[Jacques Chirac|Chiracu]]. Ob robu se je predsednik udeležil sprejema in kosila pri predsedniku Macronu. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-30}}</ref> |- |3. oktober 2019 |{{zastava|Češka}} |[[Praga]] |{{flagicon|Češka|variant=|size=}} [[Miloš Zeman]], predsednik Češke {{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[János Áder|Janos Ader]], predsednik Madžarske {{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske {{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} [[Zuzana Čaputová]], predsednica Slovaške {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksander Vučić]], predsednik Srbije |Vrh držav višegrajske četverice z gostjama Slovenijo in Srbijo. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na vrhu predsednikov držav V4: Slovenija ceni, da je že drugič povabljena kot gostja na V4 in pozdravlja podporo državam sosednje regije Zahodnega Balkana|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/408BE4EB4430D6D8C12584880046DFA3?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-10-03}}</ref> |- |10. in 11. oktober |{{zastava|Grčija}} |[[Atene]] |{{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Prokopis Pavlopoulos]], predsednik Grčije ==== Bilateralna srečanja ==== {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije {{flagicon|Irska|variant=|size=}} [[Michael Daniel Higgins|Michael D. Higgins]], predsednik Irske |Tradicionalno srečanje s predsedniki dvanajstih držav, članic EU: Bolgarije, Hrvaške, Estonije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Irske, Italije, Latvije, Malte, Poljske in Portugalske. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Atenah s predsedniki dvanajstih držav|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C50BB6F722A3C7B9C125849000561A2F?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-10-12}}</ref> |- |22. in 23. oktober 2019 |{{zastava|Japonska}} |[[Tokio]] |{{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Cesar Naruhito|Naruhito]], cesar Japonske ==== Bilateralna srečanja ==== {{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Šinzo Abe]], predsednik vlade |Ustoličenje novega cesarja. Predsednik se je ob tem bilateralno srečal z več navzočimi predsedniki, tudi s premierjem Japosnke [[Šinzo Abe|Šinzem Abejem]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na ustoličenju novega japonskega cesarja Naruhita|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7B0D7A3A6109A039C125849B0032F02E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-10-22}}</ref> |- |6. in 7. november 2019 |{{zastava|Norveška}} |[[Oslo]] |{{flagicon|Norveška|variant=|size=}} [[Harald V. Norveški|Harald V]]., kralj Norveške {{flagicon|Norveška|variant=|size=}} [[Sonja Norveška]], kraljica Norveške {{flagicon|Norveška|variant=|size=}} [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Haakon]], norveški prestolonaslednik {{flagicon|Norveška|variant=|size=}} [[Tone Wilhelmsen Trøen]], predsednica norveškega parlam, |Prvi obisk slovenskega predsednika na najvišji ravni na Norveškem. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor začel prvi državniški obisk na Norveškem|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0C67E67559FFEFF1C12584AA004E86BA?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-11-06}}</ref> |- |8. november 2019 |{{zastava|Nemčija}} |[[Berlin]] |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Frank-Walter Steinmeier]], predsednik Nemčije |Obisk v Nemčiji ob 30. obletnici padca Berlinskega zidu. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Simboličen in koristen obisk v Nemčiji ob 30. obletnici padca Berlinskega zidu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/27C6DAD30CA0DC3FC12584AC0047F419?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-11-08}}</ref> |- |23. november 2019 |{{zastava|Srbija}} |[[Novi Sad]] |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} [[Stevo Pendarovski]], predsednik Severne Makedonije |Obisk na Regional Youth Leadership Forum ter srečanje s predsednikoma Srbije in Severne Makedonije. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike Borut Pahor podprl zamisel o t.i. mini Schengnu, ker poudarja sodelovanje in krepi zaupanje med državami v regiji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A85FF938C83E788EC12584BB00510789?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-11-25}}</ref> |- ! colspan="6" | === 2020 === |- |22. in 23. januar |{{zastava|Izrael}} |[[Jeruzalem]] |{{flagicon|Izrael|variant=|size=}} [[Reuven Rivlin]], predsednik Izraela '''Bilateralno srečanje''' {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije |Foruma voditeljev ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor začel obisk v Jeruzalemu s srečanjem z izraelskim predsednikom Rivlinom|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AB7DBE7C016A9719C12584F700531C6E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-01-23}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednika Pahor in Mattarella v Jeruzalemu tudi o obeležitvi 100. obletnice požiga Narodnega doma, ki bo 13. julija letos v Trstu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/32A62298D2E28E7DC12584F8003A31B8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-01-23}}</ref> |- |27. januar |{{zastava|Poljska}} |[[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]] | |Udeležba na komemoraciji ob 75. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. V uradni delegaciji Republike Slovenije so bile nekdanje slovenske interniranke - [[Sonja Vrščaj]], [[Elizabeta Kumar Maurič]], [[Marija Frlan]] in [[Lidija Rijavec Simčič]]. Ukradene otroke je v delegaciji zastopal [[Janez Deželak]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor z nekdanjimi internirankami na komemoraciji ob 75. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/01889BFE0EE99191C12584FC004AB789?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-01-27}}</ref> |- |2. julij |{{zastava|Madžarska}} |[[Budimpešta|Budmipešta]] |{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[János Áder]], predsednik Madžarske |Uradni obisk na Madžarskem. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradni obisk na Madžarsko|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F5F7F0F72618A215C125859500391A85?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-02}}</ref> |- |7. in 8. julij |{{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]] |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik Hrvaške |Sedmo trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike se bo udeležil trilateralnega srečanja predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške na Dunaju|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E186182FD9AF60A4C12585980042E688?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-07}}</ref> |- |13. julij |{{zastava|Italija}} |[[Trst]] |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije |Skupna udeležba slovenskega in italijanskega predsednika ob 100. obletnici požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki je bil ob tem vrnjen slovenski narodni skupnosti. Predsednika sta tudi položila venca k spomenikoma bazoviškim junakom in pri bazovški fojbi. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odlikovanje-pahorja-vrnitev-narodnega-doma-in-tudi-polaganje-venca/530571|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-07-13|title=Pred vrnjenim Narodnim domom zadonela tudi Zdravljica|date=13. julij 2020}}</ref> |- |22. julij |{{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} [[Zuzana Čaputová|Zuzana Čaputova]], predsednica Slovaške |Uradni obisk na Slovaškem; prvi obisk, katerega gostiteljica je Čaputova v svojem mandatu. Predsednik Pahor je odprl tudi slovaško-slovenski poslovni forum. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednica Čaputová pozdravila finančni dogovor voditeljev EU|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/ACC0D6D298D958AEC12585AD00422B77?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-22}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike otvoril slovensko-slovaški poslovni forum|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/11D4C210E3AEFA2AC12585AD004A3DA8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-22}}</ref> |- |23. julij |{{zastava|Avstrija}} |[[Celovec]] |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Peter Kaiser]], deželni glavar Koroške |Ob pripravah na obeležitev 100. obletnice [[Koroški plebiscit|koroškega plebiscita]] se je predsednik srečal s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji in s koroškim deželnim glavarjem dr. Petrom Kaiserjem. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike v Celovcu s predstavniki manjšine|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/11D4C210E3AEFA2AC12585AD004A3DA8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-24}}</ref> |- |26. avgust |{{zastava|Nemčija}} |[[Berlin]] |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Frank-Walter Steinmeier]], predsednik Nemčije |Delovno srečanje. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednik Steinmeier za močno in enotno Evropsko unijo|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/547E41DFF7054712C12585D0003A716C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-08-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/v-evropi-gre-pogosto-za-denar-ampak-evropa-ni-samo-razdeljevanje-denarja/534337|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-08-26|title="V Evropi gre pogosto za denar, ampak Evropa ni samo razdeljevanje denarja"|date=26. avgust 2020}}</ref> |- |5. september |{{zastava|Hrvaška}} |[[Kampor]], [[Rab]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik Hrvaške |Udeležba na spominski slovesnosti ob obletnici osvoboditve nekdanjega italijanskega fašističnega taborišča Kampor na Rabu. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Slovenski in hrvaški predsednik prvič skupaj na spominski slovesnosti ob obletnici osvoboditve nekdanjega italijanskega fašističnega taborišča Kampor na otoku Rabu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/27FBF09A60DBDDA3C12585DA0062A873?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-08}}</ref> |- |20.–21. september |{{zastava|Francija}} |[[Pariz]] |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[Emmanuel Macron]], predsednik Francije |Udeležba na zadnji etapi kolesarske dirke po Francije ([[Tour de France]]), kjer je skupno zmago osvojil Slovenec [[Tadej Pogačar]], drugo mesto pa [[Primož Roglič]]. Naslednji dan se je predsednik Pahor mudil na dvostranskem delovnem srečanju s predsednikom Macronom. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike v Parizu na delovnem srečanju s francoskim predsednikom Macronom|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/046C3706C801FB8FC12585E70043307A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-21}}</ref> |- |22. september |{{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]] |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije |Neformalno srečanje z avstrijskim predsednikom ob Pahorjevem zasebnem obisku Dunaja. | |- |25.–26. september |{{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje Jazz Festival|Skopje]], [[Ohrid]] |{{flagicon|Severna Makedonija|variant=|size=}} [[Stevo Pendarovski]], predsednik Severne Makedonije {{flagicon|Severna Makedonija|variant=|size=}} [[Talat Xhaferi]], predsednik Sobranja {{flagicon|Severna Makedonija|variant=|size=}} [[Zoran Zaev]], predsednik vlade |Uradni obisk. Predsednik je nagovoril tudi severnomakedonski parlament in se na Ohridu srečal s slovenskimi policisti. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor v Skopju: “Zdaj je priložnost, ki jo Evropska unija ne sme zamuditi”|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EC0531B3528DBC0DC12585EE003D073B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-28}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Govor predsednika Pahorja na slavnostni seji Sobranja Republike Severne Makedonije|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/04908438A80F7354C12585EE00449283?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-28}}</ref> |- ! colspan="6" | === <big>2021</big> === |- |5. marec |{{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Milorad Dodik]], predsedujoči [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine|Predsedstvu BiH]] {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Šefik Džaferović]], član Predsedstva BiH {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Željko Komšić]], član Predsedstva BiH |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Sarajevu napovedal donacijo cepiv in znova potrdil slovensko podporo Bosni in Hercegovini na njeni evropski poti|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/364EF030883AB673C125868F004745E0?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-03-07}}</ref> |- |14. april |{{zastava|Italija}} |[[Rim]] |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in italijanski predsednik Mattarella bosta skupaj obiskala Novo Gorico in Gorico|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EB08C54125874270C12586B7004E5760?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-04-16}}</ref> |- |5. maj |{{zastava|Črna gora}} |[[Podgorica]] |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Milo Đukanović]], predsednik Črne gore |Obisk pred srečanjem [[Proces Brdo-Brioni|procesa Brdo-Brioni]], ki je bilo kasneje v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor po srečanju v Črni Gori: “Širitveni proces Evropske unije na Zahodni Balkan potrebuje novo dinamiko”|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B5312009134FD119C12586CD00262DFF?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-06}}</ref> |- |6. maj |{{zastava|Albanija}} |[[Tirana]] |{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Ilir Meta]], predsednik Albanije |Obisk pred srečanjem [[Proces Brdo-Brioni|procesa Brdo-Brioni]], ki je bilo kasneje v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Tirani: “S članstvom v EU meje med državami postanejo manj pomembne in ni potrebe po njihovem spreminjanju”|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/819D7BACABFEB58CC12586CD00528B9E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-14}}</ref> |- |13. maj |{{zastava|Kosovo}} |[[Priština]] |{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Vjosa Osmani]], predsednica Kosova |Obisk pred srečanjem [[Proces Brdo-Brioni|procesa Brdo-Brioni]], ki je bilo kasneje v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor danes v Prištini: “širitev EU na prostor Zahodnega Balkana je geopolitična nujnost”|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4766CD02173E7881C12586D40059B09C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-14}}</ref> |- |14. maj |{{zastava|Srbija}} |[[Beograd]] |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije |Obisk pred srečanjem [[Proces Brdo-Brioni|procesa Brdo-Brioni]], ki je bilo kasneje v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Beogradu izrazil upanje, da bi deklaracija voditeljev pobude Brdo-Brijuni Process navdahnila Evropsko unijo k njeni pospešeni širitvi|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B214BA45E65BEEC9C12586D5003D4385?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-14}}</ref> |- |3.–4. junij |{{zastava|Evropska unija}} |[[Bruselj]] |{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Ursula von der Leyen]], predsednica Evropske komisije {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Charles Michel]], predsednik Evropskega sveta {{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[David Sassoli]], predsednik Evropskega parlamenta |Dvodnevni uradni obisk predsednika Pahorja pri institucijah Evropske unije. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednica Evropske komisije von der Leyen odkrito in vsebinsko o prihajajočem slovenskem predsedovanju Svetu EU|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4356E2B6D686BD0FC12586EA00355D9F?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-06-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Bruslju tudi s predsednikom Evropskega parlamenta Sassolijem|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4F41BFC919E67F69C12586EA0045419C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-06-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor dvodnevni obisk v Bruslju zaključil na srečanju s predsednikom Evropskega sveta Michelom|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9B852C7D5541371DC12586EA0051B4C8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-06-05}}</ref> |- |8. julij |{{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |{{Ikonazastave|Bolgarija}} [[Rumen Radev]], predsednik Bolgarije |Obisk v Bolgariji. Ob tem se je predsednik Pahor udeležil tudi gospodarskega foruma Pobude Tri morja. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in bolgarski predsednik Radev o kompromisni rešitvi med Bolgarijo in Severno Makedonijo|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C69ACFB747F3CD08C125870C004575EA?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-08}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Sofiji ob otvoritvi gospodarskega foruma pobude Tri morja opozoril na pomen investicijskega sklada pobude|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/ECFBC03D2480F249C125870C004D0788?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-08}}</ref> |- |10. julij |{{zastava|Italija}} |[[Trst]] |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Roberto Dipiazza]], župan mesta Trst |Vročitev najvišjega priznanja mesta »Trije grbi Trsta - Tre sigili di Trieste« Borutu Pahorju. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Ob vročitvi priznanja »Trije grbi Trsta - Tre sigili di Trieste« predsedniku republike Borutu Pahorju župan Dipiazza poudaril iskrena prizadevanja za čimprejšnjo stvarno vrnitev Narodnega doma Slovencem v Trstu|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B2BFDBDEEDA144E4C125870E002EBF16?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-10}}</ref> |- |12.–13. julij |{{zastava|Češka}} |[[Praga]] |{{flagicon|Češka|variant=|size=}} [[Miloš Zeman]], predsednik Češke |Udeležba na forumu Praški evropski vrh. Ob robu se je predsednik Pahor sestal tudi s češkim predsednikom Zemanom. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor pred jutrišnjim forumom Praški evropski vrh s češkim predsednikom Zemanom|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F7280C5D7BE4ECACC125871000545F23?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-15}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na forumu Praški evropski vrh pozval k vključevanju v razpravo o evropski prihodnosti|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F7F2848199A5337CC12587110047564C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-15}}</ref> |- |30. julij |{{zastava|Hrvaška}} |[[Trakošćan]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Jadranka Kosor]], nekdanja predsednica vlade Hrvaške |Srečanje ob 12. obletnici srečanja na Trakošćanu |<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je na dvorcu Trakoščan srečal z nekdanjo predsednico hrvaške vlade Kosor|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E6FFB7C1A7BC247FC1258722004C51B8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-08-26}}</ref> |- |23. avgust |{{zastava|Ukrajina}} |[[Kijev]] |{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Volodimir Zelenski]], predsednik Ukrajine |Udeležba na otvoritvi Krimske platforme. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na vrhu Krimske platforme poudaril ozemeljsko celovitost Ukrajine in pozval k iskrenemu dialogu med Ukrajino in Rusko federacijo ter med Evropsko unijo in Rusko federacijo|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2B36FA6FE4C44D2CC125873A003D3B2E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-08-26}}</ref> |- |12.–13. september |{{zastava|Italija}} |[[Bologna]] [[Milano]] [[Rim]] |{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[David Sassoli]], predsednik Evropskega parlamenta {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Romano Prodi]], nekdanji predsednik italijanske vlade in Evropske komisije {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Attilio Fontana]], predsednik Lombardije {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Letizia Moratti]], podpredsednica Lombardije in odbornica za socialne zadeve {{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije |Predsednik Pahor je nagovoril in odprl forum skupine G20 o medkulturnem in medverskem dialogu »Interfaith Forum«. Na kratko se je predsednik Pahor sestal tudi z Davidom Sassolijem in se udeležil maše za ubite med molitvijo v cerkvah različnih veroizpovedi. V nadaljevanju obiska v Italiji je predsednik Pahor prejel nagrado »Sigillum Magnum«, najvišje odlikovanje bolonjske univerze. V Bologni se je srečal tudi z upokojenim italijanskim politikom Prodijem. Naslednji dan je predsednik Pahor opravil delovni obisk v Milanu, kjer se je srečal s predsednikom in podpredsednico dežele ter Slovenci in gospodarstveniki v Lombardiji. Zadnji dan se je predsednik udeležil srečanja Arraiolos, ki ga je v Rimu gostil italijanski predsednik Mattarella. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike slavnostni govornik na forumu skupine G20 o medkulturnem in medverskem dialogu v Bologni|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FC4775BBAD3627F6C125874F001E3691?OpenDocument|website=www.predsednik.si|accessdate=2021-09-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike prejel najvišje odlikovanje bolonjske univerze, najstarejše neprekinjeno delujoče univerze na svetu: “Ganjen sem.”|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8934BC10BCE027B6C125874F003E388B?OpenDocument|website=www.predsednik.si|accessdate=2021-09-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike zaključil delovni obisk v Milanu|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A0EE33F19A374E50C125875000256F5B?OpenDocument|website=www.predsednik.si|accessdate=2021-09-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Rimu podprl današnja glavna sporočila predsednice Evropske komisije von der Leyen|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A1388C5677D9EC12C1258752002B990F?OpenDocument|website=www.predsednik.si|accessdate=2021-09-21}}</ref> |- |20.–25. september |{{zastava|OZN}} |[[New York]] |{{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[António Guterres|Antonio Guterres]], generalni sekretar OZN '''Bilateralna srečanja ob robu''' {{flagicon|Južna Koreja|variant=|size=}} [[Mun Dže In]], predsednik Južne Koreje {{flagicon|Katar|variant=|size=}} [[Tamim bin Hamad al Tani]], katarski emir {{flagicon|Turčija|variant=|size=}} [[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik Turčije |Predsednik Pahor se je 76. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku udeležil z zunanjim ministrom [[Anže Logar|Logarjem]]. Predsednik Pahor se je bilateralno srečal z južnokorejskim predsednikom, s katerim sta si izmenjala odlikovanja, katarskim premierjem, predsednikom Turčije in generalnim sekretarjem OZN. Predsednik Pahor se je tekom obiska udeležil tudi pogovora s študenti na Pravni fakulteti Univerze Fordham v New Yorku. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor odlikoval predsednika Republike Koreje Moona in prejel najvišje odlikovanje Republike Koreje|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B7A8DB1C8CC365FBC125875700265801?OpenDocument|website=www.predsednik.si|accessdate=2021-09-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in katarski emir Al Thani za vsestransko poglobitev sodelovanja med državama|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F7D98AF71029BFD5C1258757003669D5?OpenDocument|website=www.predsednik.si|accessdate=2021-09-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor ob robu zasedanja Generalne skupščine OZN s turškim predsednikom Erdoğanom|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8FFF3090887F9253C1258757006EF36D?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-09-24}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor s študenti Univerze Fordham o vlogi demokracije v sodobni družbi ter o viziji in pogumu|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A63A96015C38ACB2C12587580070D34E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-09-24}}</ref> |- |1. oktober |{{zastava|Moldavija}} |[[Kišinjev]] |{{flagicon|Moldavija|variant=|size=}} [[Maia Sandu]], predsednica Moldavije {{flagicon|Moldavija|variant=|size=}} [[Natalia Gavrilitia]], predsednica vlade Moldavije {{flagicon|Moldavija|variant=|size=}} [[Igor Gros]], predsednik parlamenta |Uradni obisk predsednika Pahorja v Moldaviji. Srečal se je tudi s tamkajšnjo premierko in predsednikom parlamenta. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Moldaviji: Ne smemo spregledati priložnosti za nadgradnjo sodelovanja|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F3605629BEF38001C1258761004038BB?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-10-14}}</ref> |- |18. oktober |{{zastava|Hrvaška}} |[[Zagreb]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik Hrvaške |Odkritje spomenika [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] v Zagrebu. |<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednik Milanovič sta skupaj odkrila spomenik Francetu Prešernu v Zagrebu|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/32182EF4FE508117C12587720047E194?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}</ref> |- |21. oktober |{{zastava|Italija}} |[[Gorica]] |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije |Obisk italijanskega in slovenskega predsednika v Gorici in Novi Gorici. |<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Presednik Pahor in predsednik Mattarella skupaj uradno obiskala Novo Gorico in Gorico v Italiji|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3BC387A20D38FC73C12587750058367F?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}</ref> |- |12.–13. november |{{zastava|Francija}} |[[Pariz]] |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[Emmanuel Macron]], predsednik Francije |Predsednik Pahor se je v Parizu udeležil obeležitve 75. obletnice ustanovitve Unesca in zasedanja Pariškega mirovnega foruma. Prisostvoval je tudi svečani večerji za voditelje držav povabljenih na forum. Ob robu obiska se je sestal tudi z z generalno direktorico UNESCO Audrey Azoulay. Drugi dan obiska je vročil državno odlikovanje [[Zlati red za zasluge Republike Slovenije]] v Franciji živečemu francosko-češkemu pisatelju [[Milan Kundera|Milanu Kunderi]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor danes na obeležitvi 75. obletnice ustanovitve UNESCO|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/39443ACC94BFD802C125878B00426A6C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Govor predsednika Pahorja na obeležitvi 75. obletnice ustanovitve UNESCO|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4DA6AD40BF250208C125878B00646D09?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}</ref> |- |14.–15. november |{{zastava|Luksemburg}} |[[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] |{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} [[Henrik Luksemburški|Henri]], veliki vojvoda Luksemburga {{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} [[Xavier Bettel]], predsednik vlade {{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} [[Jean Asselborn]], zunanji minister {{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} [[Fernand Etgen]], predsednik Poslanske zbornice {{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}}{{flagicon|EU|variant=|size=}} [[Jean-Claude Juncker]], dolgoletni luksemburški premier in nekdanji predsednik Evropske komisije |Predsednik Pahor se je mudil na uradnem obisku v Velikem vojvodstvu Luksemburg, kjer ga je sprejel veliki vojvoda Henri. Predsednik se je sestal tudi s predsednikom vlade Bettlom, ki je Pahorja gostil tudi na slavnostni večerji, zunanjim ministrom Asselbornom in predsednikom Poslanske zbornice Etgenom. Pahor se je dan pred obiskom na neformalni večerji sestal tudi z dolgoletnim luksemburškim premierjem in nekdanjim predsednikom Evropske komisije Junckerjem. Tekom obiska je Pahor prejel tudi listino, s katero je bil imenovan za sopredsednika častnega odbora The World Diplomatic Academy |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor: Luksemburg je za Slovenijo kraj srečnega spomina|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8049B9BCAE396CC4C125878E004BF90A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}</ref> |- |28. november |{{zastava|Srbija}} |[[Beograd]] |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije |Delovni obisk, kjer je predsednika Pahorja sprejel srbski kolega Vučić. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor s srbskim predsednikom Vučićem v Beogradu: “Samo hitrejša širitev EU lahko ohrani mir in varnost Zahodnega Balkana in zmanjša pomen izjav o spreminjanju meja.”|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5F1E242AEB227A0CC125879B00574014?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-11}}</ref> |- ! colspan="6" | === 2022 === |- |7. februar |{{zastava|Sveti sedež}} |[[Vatikan (mesto)|Vatikan]] |{{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} [[Papež Frančišek|Frančišek]], papež |Uradni obisk predsednika Pahorja v Vatikanu ob 30. obletnici diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Zelo ljubeznivo srečanje in vsebinsko bogat pogovor predsednika Pahorja in papeža Frančiška|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6F1A58940997408CC12587E2004CA0B6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-11}}</ref> |- |7. februar |{{zastava|Italija}} |[[Rim]] |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije |Predsednika Pahorja je po ponovni izvolitvi na mesto italijanskega predsednika na večerji gostil Sergio Mattarella. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Prisrčno srečanje predsednika Pahorja in predsednika Mattarelle|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/39AF5C33BB554F3DC12587E300305002?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-11}}</ref> |- |14.–15. februar |{{zastava|Portugalska}} |[[Lizbona]] |{{flagicon|Portugalska|variant=|size=}} [[Marcelo Rebelo de Sousa]], predsednik Portugalske |Uradni obisk predsednika Pahorja na Portugalskem. Predsednik je na slovesnosti na Inštitutu za družbene in politične vede (ISCSP) prejel častni doktorat [[Univerza v Lizboni|Univerze v Lizboni]] (Doctor Honoris Causa), in sicer za njegova prizadevanja za spravo in za skupni Evropski projekt. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Enotno stališče Portugalske in Slovenije: Podpora diplomatskim prizadevanjem za mirno rešitev ukrajinske krize in ustrezna pozornost EU urejanju odnosov na Zahodnem Balkanu|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5DE7A1C5C95B2A50C12587E9004F1D09?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor prejel častni doktorat Univerze v Lizboni - Doctor Honoris Causa - za njegova prizadevanja za spravo in za skupni Evropski projekt|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7C0136E63AF273F0C12587EA004BFDCE?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-23}}</ref> |- |19.–20. februar |{{zastava|Nemčija}} |[[München]] |'''Bilateralna srečanja ob robu'''{{flagicon|Severna Makedonija|variant=|size=}} [[Stevo Pendarovski]], predsednik Severne Makedonije {{flagicon|Finska|variant=|size=}} [[Sauli Niinistö]], predsednik Finske {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Milo Đukanović]], predsednik Črne gore {{flagicon|Iran|variant=|size=}} [[Hossein Amir-Abdollahian]], zunanji minister Irana {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Christian Schmidt]], visoki predstavnik za BiH {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Amy Klobuchar]], senatorka ZDA |Udeležba predsednika Pahorja na 58. Münchenski varnostne konference 2022. Ob robu se je sestal tudi s severnomakedonskim, črnogorskim in finskim kolegom, iranskim zunanjim ministrom, visokim predstavnikom za Bosno in Hercegovino ter ameriško senatorko slovenskih korenin [[Amy Klobuchar]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor ob robu Münchenske varnostne konference opravil več dvostranskih srečanj|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C22C8365F02B1ECCC12587EE0045A563?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na zaprti razpravi o razmerah na Zahodnem Balkanu: »Odgovor na vsa vprašanja na Zahodnem Balkanu je Evropska unija.« Obisk v Münchnu zaključil s srečanjem z ameriško senatorko Amy Klobuchar|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C67C3A28BF163A63C12587EF003961D5?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-23}}</ref> |- |8.–9. marec |{{zastava|Ciper}} |[[Nikozija]] |{{flagicon|Ciper|variant=|size=}} [[Nikos Anastasiades]], predsednik Cipra {{flagicon|Ciper|variant=|size=}} Annita Demetriou, predsednica parlamenta |Predsednik Pahor se je mudil na uradnem obisku na Cipru. Obisk je minil tudi v luči 30. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednik Anastasiades obsodila rusko vojaško agresijo na Ukrajino in se zavzela za zaustavitev vojne in mirno rešitev spora|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BE5A24BDFEEBE71EC12587FF003D62E1?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor zaključil uradni obisk na Cipru|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1B5015747F141E35C1258800003F7D72?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}</ref> |- |11. marec |{{zastava|Turčija}} |[[Antalya|Antalja]] |{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} [[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik Turčije '''Bilateralna srečanja ob robu'''{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Milorad Dodik]], član [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine|Predsedstva BiH]] {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Šefik Džaferović]], član Predsedstva BiH |Predsednik Pahor se je udeležil diplomatskega foruma v Antalji. Nastopil je na panelu, kasneje pa se bilateralno srečal s turškim predsednikom, prav tako s članoma predsedstva Bosne in Hercegovine. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na voditeljskem panelu “Cena miru ali strošek vojne”: Storiti moramo vse za takojšnjo prekinitev ognja in spobuditi obe strani k diplomatski rešitvi. Proti zaprtju zračnega prostora s strani NATO, k|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/74649FD9942BC1C8C12588020054069F?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Dvostransko srečanje predsednikov Pahorja in Erdoğana o Ukrajini in Zahodnem Balkanu|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/169C1360B8DF1CB7C1258802005BF7B0?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor s članoma predsedstva BiH Džaferovićem in Dodikom o razmerah v BiH in vplivu vojne v Ukrajini na razmere v regiji|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B6E9B65792FF63BBC1258802005D9BD9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}</ref> |- |15.–16. marec |{{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]] |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije |Delovni obisk predsednika Pahorja na Dunaju, kjer se je sestal z avstrijskim kanclerjem, na posebno povabilo veleposlanika dr. Emila Brixa, direktorja Diplomatske akademije Dunaj, pa je obiskal to najstarejšo izobraževalno ustanovo s področja mednarodnih študij na svetu. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Izjava slovenskega predsednika Boruta Pahorja in avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna po njunem današnjem srečanju na Dunaju|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7F260F4F4256DF92C1258806006AD28D?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na dunajski Diplomatski akademiji: Potrebno je čim prej doseči prekinitev ognja v Ukrajini, nadaljevati diplomatska pogajanja in najti rešitev po mirni poti.|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AB1AFA3207DBC672C1258807003DEE00?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}</ref> |} == Obiski tujih državnikov v Sloveniji == Prvi mandat: 228 gostov {| class="wikitable" !Datum !Država !Kraj !Gosti !Gostitelj v Sloveniji !Opombe !Vir |- | colspan="7" |'''<big>1. PREDSEDNIŠKI MANDAT</big> (od 23. december 2012 do 22. decembra 2017)''' |- ! colspan="7" |'''<big>2013</big>''' |- |2. april 2013 |{{zastava|Hrvaška}} |Ljubljana |[[Zoran Milanović]], predsednik vlade [[Vesna Pusić]], ministrica za zunanje in evropske zadeve |[[Alenka Bratušek]], predsednica vlade [[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5C13FF96163919DFC1257B41004C37BA?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor pozdravil ratifikacijo pristopne pogodbe Republike Hrvaške|date=2. april 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. maj 2013 |{{zastava|Rusija}} |Ljubljana |[[Sergej Lavrov]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/56BBB9FEC3CD2C4CC1257B6000424659?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor in ruski zunanji minister Sergej Viktorovič Lavrov za nadaljevanje prijateljskih odnosov med državama|date=3. maj 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |14. maj 2013 |{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija |Ljubljana |[[Cemil Çicek]], predsednik Velike nacionalne skupščine |[[Janko Veber]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F2C8E837D862EA2EC1257B6C004876FD?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel predsednika Velike nacionalne skupščine Republike Turčije Cemila Çiçka|date=14. maj 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |21. maj 2013 |{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} Madžarska |Ljubljana |[[János Áder]], predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3C4FDFD8D5CBA042C1257B720069E396?OpenDocument|title=Številne priložnosti za poglobitev prijateljstva in sodelovanja|date=21. maj 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |29. maj 2013 |{{flagicon|Indija|variant=|size=}} Republika Indija |Ljubljana |[[Meira Kumar]], predsednica Lok Sabhe, spodnjega doma parlamenta |[[Janko Veber]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3B17815E520780D8C1257B7A0046A9B6?OpenDocument|title=Predsednik republike in predsednica spodnjega doma parlamenta Indije predvsem o nadgraditvi sodelovanja med državama|date=29. maj 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. junij 2013 |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija Zvezna dežela Koroška |Ljubljana |[[Peter Kaiser]], deželni glavar |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/DE37FB1CE468D216C1257B7F0052C439?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je danes sprejel koroškega deželnega glavarja dr. Petra Kaiserja|date=3. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |14. junij 2013 |{{flagicon|Estonija|variant=|size=}} Republika Estonija |Ljubljana |[[Toomas Hendrik Ilves]], predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/466E5760B035BE2EC1257B8A0047403C?OpenDocument|title=Predsednik republike v Ljubljani gostil estonskega predsednika Toomasa Hendrika Ilvesa|date=14. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |27. junij 2013 |{{flagicon|Japonska|variant=|size=}} Japonsko cesarstvo |Grad Strmol, Ljubljana |[[Fumihito, princ Akišino|Njegova cesarska visokost princ Akišino]] [[Kiko, Princesa Akišino|Njena cesarska visokost princesa Akišino]] |Borut Pahor, predsednik [[Tanja Pečar]], prva dama | | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/DD5B2FD2F0ADAEFFC1257B98004493CF?OpenDocument|title=Sprejem Njunih cesarskih visokosti japonskega princa in princeso Akishino|date=27. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |27. junij 2013 |{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} Združeno kraljestvo |Ljubljana |[[Princ Edward|Njegova kraljeva visokost grof Wesseški]] [[Sofija, grofica Wesseška|Njena kraljeva visokost grofica Wesseškia]] |Borut Pahor, predsednik [[Tanja Pečar]], prva dama | |- |10. julij 2013 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika Dežela Furlanija Julijska krajina |Ljubljana |[[Debora Serracchiani]], predsednica dežele |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5740CCEA5149DE68C1257BA40053E18B?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor gostil predsednico Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine Deboro Serracchiani|date=10. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |25. julij 2013 |{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} Republika Albanija {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora {{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija {{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |Brdo pri Kranju |[[Bujar Nishani]], predsednik Republike Albanije [[Nebojša Radmanović]], predsednik predsedstva BiH [[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore [[Atifete Jahjaga]], predsednica Republike Kosovo [[Gorge Ivanov]], predsednik Republike Makedonije [[Tomislav Nikolić]], predsednik Republike Srbije [[François Hollande]], predsednik Francoske republike |Borut Pahor, predsednik [[Ivo Josipović]], predsednik Republike Hrvaške |Proces Brdo-Brijoni Poseben gost je bil predsednik Francoske republike. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0BE5AA07DAD13947C1257BB30059DA69?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je danes gostil srečanje voditeljev Brdo Process|date=25. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |20. avgust 2013 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |Ljubljana |[[Thomas Harkin]], ameriški zvezni senator iz Iowe |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A2D7B652E3CA7E19C1257BCD00473065?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel ameriškega senatorja Harkina: "Pri ukrepanju za izhod iz krize je sedaj odločilen čas."|date=20. avgust 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |1. in 2. september 2013 |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija |Ljubljana, Kočevje |[[Heinz Fischer]], zvezni predsednik [[Margit Fischer]], prva dama |Borut Pahor, predsednik [[Tanja Pečar]], prva dama | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/75E1FED4EFE7D6C4C1257BDA001E7235?OpenDocument|title=Slovenski in avstrijski predsednik sta se v Kočevju srečala s pripadniki nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji|date=1. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/31AF8085760BF272C1257BDA00460E25?OpenDocument|title=Predsednika Pahor in Fischer ocenjujeta, da so med državama še neizkoriščeni potenciali skupnega interesa|date=2. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |2. september 2013 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |Bled |[[Enrico Letta]], predsednik vlade |Borut Pahor, predsednik |Srečanje ob robu Blejskega strateškega foruma |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F8FFDD4EF1F205BAC1257BDD003B0C43?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se je ob robu Strateškega foruma Bled srečal tudi s predsednikom Sveta ministrov Italijanske republike Enricom Letto|date=2. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |9. september 2013 |{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija |Ljubljana |[[Talat Xhaferi]], minister za obrambo |[[Roman Jakič]], minister za obrambo | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C74957AA9E5B5256C1257BE100487CDD?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je sprejel ministra za obrambo Republike Makedonije Talata Xhaferija|date=9. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |13. september 2013 |{{flagicon|Katar|variant=|size=}} Država Katar |Ljubljana |[[Ghaith bin Mubarak Al - Kuwari]], minister za vakufe in islamske zadeve | |Ob robu svečane postavitve temeljnega kamna za Islamski kulturni center v Ljubljani. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/14D1531D126AD056C1257BE600256785?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je sprejel ministra Države Katar za vakufe in islamske zadeve Dr. Ghaitha bin Mubaraka Al - Kuwarija in muftija dr. Nedžada Grabusa|date=13. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |14. september 2013 |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina |Ljubljana |[[Bakir Izetbegović]], član predsedstva BiH |Borut Pahor, predsednik |Ob robu svečane postavitve temeljnega kamna za Islamski kulturni center v Ljubljani. | |- |3. oktober 2013 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Ljubljana |[[Jasna Omejec]], predsednica Ustavnega sodišča |Ernest Petrič, predsednik Ustavnega Sodišča | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9A6C3DF8BFE94FD4C1257BF9004688DC?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel predsednico Ustavnega sodišča Republike Hrvaške|date=3. oktober 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |17. oktober 2013 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Kristalina Georgieva]], evropska komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6DD72BBE9F8163C6C1257C07004B56F2?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel evropsko komisarko za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje|date=17. oktober 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |21. oktober 2013 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija {{flagicon|Nizozemska|variant=|size=}} Kraljevina Nizozemska |Ljubljana |[[Jeroen Dijsselbloem]], minister za finance Kraljevine Nizozemske in šef Evropskupine |[[Uroš Čufer]], minister za finance | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EA5B6D22F8ECF36CC1257C0B004C84FB?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel šefa evroskupine in nizozemskega finančnega ministra Jeroena Dijsselbloema|date=21. oktober 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. oktober 2013 |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina |Ljubljana |[[Zlatko Lagumdžija]], podpredsednik Sveta ministrov in minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3FF99BC77421CE45C1257C0C004516B4?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel namestnika predsedujočega Svetu ministrov in ministra za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine|date=22. oktober 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. november 2013 |{{flagicon|Monako|variant=|size=}} Kneževina Monako |Ljubljana |[[Albert II. Grimaldi|Njegova knežja visokost Albert II]], monaški princ |Borut Pahor, predsednik |zasebni obisk |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/17B41710609A1DC0C1257C1900401B57?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor in Njegova knežja visokost Albert II., monaški knez sta si ogledala staro mestno jedro Ljubljane|date=3. november 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |5. november 2013 |{{flagicon|Romunija|variant=|size=}} Romunija |Ljubljana |[[Titus Corlățean]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D99E2BB86F20E7D2C1257C1A004F710C?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Romunije Titusa Corlăţeana|date=5. november 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. november 2013 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Frank Gorenc|general Frank Gorenc]], poveljnik zračnih sil zveze Nato |[[Roman Jakič]], minister za obrambo [[Dobran Božič]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/095067909F21913AC1257C20002D1E0C?OpenDocument|title=Predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor sprejel generala Franka Gorenca|date=8. november 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |13. november 2013 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Ljubljana |[[Ivo Josipović]], predsednik |Borut Pahor, predsednik |neformalno srečanje |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3F5E4D05958851B2C1257C22005019B7?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor na neformalni pogovor sprejel hrvaškega predsednika Josipovića|date=13. november 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |13. november 2013 |{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija |Ljubljana |[[Nikola Gruevski]], predsednik vlade |[[Alenka Bratušek]], predsednica vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2D8BED48C55469BDC1257C22005C153C?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel makedonskega premiera Nikolo Gruevskega|date=13. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |5. december 2013 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Ljubljana |[[Josip Leko]], predsednik Sabora |[[Janko Veber]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/52917FB266D6D190C1257C3800530B20?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel predsednika Hrvaškega sabora Josipa Leka|date=5. december 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |19. december 2013 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija |Ljubljana |[[Andreas Voßkuhle]], predsednik Ustavnega sodišča |[[Miroslav Mozetič]], predsednik Ustavnega sodišča | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/00F219FC27ADF199C1257C47003066E4?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel predsednika Ustavnega sodišča Zvezne republike Nemčije|date=19. december 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! colspan="7" |'''<big>2014</big>''' |- |24. januar 2014 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Anders Fogh Rasmussen]], generalni sekretar |[[Alenka Bratušek]], predsednica vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D2EE07F298557D64C1257C6A004CC8B4?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel generalnega sekretarja Nata Andersa Fogha Rasmussena|date=24. januar 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. februar 2014 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Herman Van Rompuy|Herman van Rompuy]], predsednik Evropskega sveta |[[Alenka Bratušek]], predsednica vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C60652CB59A16C10C1257C74004FFD1F?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta z mladimi o prihodnosti Evrope|date=3. februar 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |25. februar 2014 |{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} Veliko vojvodstvo Luksemburg |Ljubljana |[[Xavier Bettel]], predsednik vlade |[[Alenka Bratušek]], predsednica vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8D56806C90EE5323C1257C8A0064998F?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel predsednika Vlade Velikega vojvodstva Luksemburg Xavierja Bettela|date=25. februar 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |13. marec 2014 |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija |Ljubljana |[[Sebastian Kurz]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5CB1945FA75BC128C1257C9A004F196D?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel avstrijskega zunanjega ministra Sebastiana Kurza|date=13. marec 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |14. marec 2014 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Martin Schulz]], predsednik Evropskega parlamenta |[[Janko Veber]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F87FAD65DDF098C5C1257C9B005AF2C5?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor, predsednik državnega zbora Veber in predsednik Evropskega parlamenta Schulz z mladimi o prihodnosti Evrope|date=14. marec 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. april 2014 |{{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika |Ljubljana |[[Miloš Zeman]], predsednik [[Ivana Zemanová]], prva dama |Borut Pahor, predsednik [[Tanja Pečar]], prva dama | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/496BD50D8EDD04CBC1257CAF00492A68?OpenDocument|title=Številne priložnosti za poglobitev dobrega sodelovanja med Slovenijo in Češko|date=3. april 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |7. april 2014 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |Ljubljana |[[Tamara Blažina]], poslanka v poslanski zbornici | | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B9F70FA9B0C0B60CC1257CB300485D74?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel poslanko v poslanski zbornici Italijanske republike Tamaro Blažina|date=7. april 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. april 2014 |{{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov Organizacija ZN za industrijski razvoj (UNIDO) |Ljubljana |[[Li Yong]], generalni direktor | | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/23126F44F4D51162C1257CB4004D8DAB?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel generalnega direktorja Organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) Li Yonga|date=8. april 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |23. april 2014 |{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija |Ljubljana |[[Kristian Vigenin]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E8DA2AD51BCACFD3C1257CC300453B24?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Bolgarije|date=23. april 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |24. april 2014 |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina |Ljubljana |[[Anto Jeleč|generalmajor Anto Jeleč]], načelnik Združenega štaba oboroženih sil BiH |[[Dobran Božič]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E4835ECDF119BC81C1257CC4004766E5?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel načelnika Združenega štaba oboroženih sil Bosne in Hercegovine|date=24. april 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |27. maj 2014 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |Ljubljana |[[Thomas Harkin]], ameriški zvezni senator iz Iowe |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5034E01B75EA83E3C1257CE5004580A0?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je sprejel ameriškega senatorja slovenskega rodu Thomasa Harkina|date=27. maj 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |6. julij 2014 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Sredipolje |[[Giorgio Napolitano]], predsednik [[Ivo Josipović]], predsednik |Borut Pahor, predsednik |100. obletnica I. svetovne vojne. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C23096B6599113D9C1257D0E002A348C?OpenDocument|title=Slavnostni koncert ob obeležitvi 100. obletnice prve svetovne vojne v Sredipolju|date=6. julij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |7. julij 2014 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |Nova Gorica |[[Giorgio Napolitano]], predsednik [[Clia Napolitano]], prva dama |Borut Pahor, predsednik [[Tanja Pečar]], prva dama | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E7996BB3AC41AD5CC1257D0F0053503E?OpenDocument|title=Predsednika Pahor in Napolitano: Klop miru za prijateljstvo|date=7. julij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |8. julij 2014 |{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija |Ljubljana |[[Sergej Lavrov]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E7996BB3AC41AD5CC1257D0F0053503E?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor z Lavrovom in Breedlovom o Ukrajini|date=8. julij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Philip M. Breedlove]], poveljnik zavezništva NATO za operacije |[[Roman Jakič]], minister za obrambo [[Dobran Božič]], načelnik generalštaba | |- | rowspan="6" |2. september 2014 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija Evropska investicijska banka | rowspan="6" |Bled |[[Werner Hoyer]], predsednik | rowspan="6" |Borut Pahor, predsednik | rowspan="6" |Blejski strateški forum | rowspan="6" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0EC0EEE2A71F47E1C1257D480035CE66?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor drugi dan Strateškega foruma Bled opravil več bilateralnih srečanj|date=2. september 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |Evropska banka za obnovo in razvoj |[[Sum Chakrabarti]], predsednik |- |Münchenska varnostna konferenca |[[Wolfgang Ischinger|veleposlanik Wolfgang Ischinger]], presedujoči Münchenski varnostni konferenci |- |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |[[Benedetto Della Vedovo]], državni sekretar na zunanjem ministrstvu |- |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |[[Hoyt Yee]], namestnik državnega sekretarja |- |{{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} Ljudska republika Kitajska |[[Vang Čao]], namestnik zunanjega ministra za Evropo [[Tang Džjašuan]], nekdanji zunanji minister |- |23. oktober 2014 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Knud Bartels|general Knud Bartels]], predsednik Natovega vojaškega odbora |[[Janko Veber]], minister za obrambo [[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/89B0ADA0709C7BE8C1257D7A0044585D?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je sprejel predsednika Natovega vojaškega odbora generala Knuda Bartelsa|date=23. oktober 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |28. oktober 2014 |{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} Republika Albanija |Ljubljana |[[Bujar Nishani]], predsednik [[Odete Nishani]], prva dama |Borut Pahor, predsednik [[Tanja Pečar]], prva dama | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B5814BE4579348EBC1257D7F004ACEB7?OpenDocument|title=Številne priložnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja|date=28. oktober 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |30. oktober 2014 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |Ljubljana |[[Ray Mabus]], minister za vojno mornarico |[[Janko Veber]], minister za obrambo | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/01B10CB92E9D4519C1257D8100430F97?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel ministra za vojno mornarico ZDA Raya Mabusa|date=30. oktober 2017|accessdate=19. oktober 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija |Ljubljana |[[Ana Blatnik]], predsednica Zveznega sveta |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A7545060A2888EFBC1257D810050A50A?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor gostil predsedujočo avstrijskemu Zveznemu svetu Ano Blatnik|date=30. oktober 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |5. november 2014 |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora |Ljubljana |[[Dragan Samardžić|admiral Dragan Samardžić]], načelnik Generalštaba vojske Črne gore |[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E908718DE3ED2F94C1257D8700480D29?OpenDocument|title=Predsednik Pahor z načelnikom Generalštaba vojske Črne gore|date=5. november 2014|accessdate=19. november 2014|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |17. november 2014 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Jean-Paul Paloméros|general Jean-Paul Paloméros]], poveljnik Zavezniškega poveljstva NATO za transformacijo |[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E69532021A97932BC1257D93004F354B?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel vrhovnega poveljnika Zavezniškega poveljstva NATO za transformacijo generala Jeana-Paula Palomérosa|date=17. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |20. november 2014 |{{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} Ljudska republika Kitajska |Ljubljana |[[Vang Jang]], podpredsednik vlade |[[Dejan Židan]], podpredsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/37B277FAD7D55CBCC1257D960051CE48?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel podpredsednika kitajske vlade Wanga Yanga|date=20. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |25. in 26. november 2014 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija |Ljubljana, Nova Gorica |[[Joachim Gauck]], zvezni predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6B18FBF76335E2D4C1257D8C004C234B?OpenDocument|title=Predsednik Pahor bo na uradnem obisku v Sloveniji gostil nemškega predsednika Gaucka|date=10. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8D5774EB27652182C1257D9B004DA4EF?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor danes in jutri na uradnem obisku v Sloveniji gosti predsednika Zvezne republike Nemčije Joachima Gaucka|date=25. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/41C8907F45019FFBC1257D9C00274A03?OpenDocument|title=Nemčija in Slovenija - spoštovanje in sodelovanje|date=25. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7F581A5725072908C1257D9C002FAB3A?OpenDocument|title=Na okrogli mizi "Dialog za spremembe: oblikovanje družbenega soglasja" poudarjen pomen socialnega dialoga pri sprejemanju sturkturnih reform|date=25. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8B6F05B4FFAD94C0C1257D9C002892AB?OpenDocument|title=Zdravici nemškega in slovenskega predsednika na svečani večerji v čast predsednika Zvezne republike Nemčije Joachima Gaucka|date=25. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A39A161736D4C4CCC1257D9C0056AADD?OpenDocument|title=Slovenski in nemški predsednik izrekla podporo mladim in izpostavila izobraževanje kot ključno za nadaljnji razvoj|date=26. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |27. november 2014 |{{flagicon|Romunija|variant=|size=}} Romunija |Ljubljana |[[Valeriu Ștefan Zgonea]], predsednik Poslanske zbornice |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/07306B4879CCBFCFC1257D9E00463C10?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel predsednika Poslanske zbornice Romunije|date=27. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |18. december 2014 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Svet Evrope Evropsko sodišče za človekove pravice |Ljubljana |[[Dean Spielmann]], predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/72ED0D865770DF6FC1257DB2005577F3?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je sprejel predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice Deana Spielmanna|date=18. december 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |23. december 2014 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija Evropska komisija |Ljubljana |[[Violeta Bulc]], evropska komisarska za promet |[[Peter Gašperšič]], minister za infrastrukturo | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9231C2035714481AC1257DB7005A4720?OpenDocument|title=Predsednik republike s komisarko Bulc o pomenu prometne infrastrukture za razvoj in konkurenčnost EU|date=23. december 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! colspan="7" |'''<big>2015</big>''' |- |22. januar 2015 |{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} Slovaška republika |Ljubljana |[[Peter Pellegrini]], predsednik Nacionalnega sveta |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6F05F8EF8A4FA3B4C1257DD5004FD910?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel predsednika slovaškega parlamenta Petra Pellegrinija|date=22. januar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |26. januar 2015 |{{flagicon|Turkmenistan|variant=|size=}} Turkmenistan |Ljubljana |[[Rašid Meredov]], nemstnik predsednika Kabineta ministrov in zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/108F2C19CB5130B4C1257DD9004435F8?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve in podpredsednika Vlade Turkmenistana Rašida Meredova|date=26. januar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |2. februar 2015 |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |Ljubljana |[[Alain Richard]], francoski senator in posebni odposlanec za gospodarske odnose z Zahodnim Balkanom |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B38D4D94BCFF15FCC1257DE00069000D?OpenDocument|title=Predsednik Pahor se je srečal s francoskim senatorjem Richardom|date=2. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. februar 2015 |{{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika |Ljubljana |[[Jan Hamáček]], predsednik Poslanske zbornice |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/01CEB5758BB305BAC1257DE1005C7FE3?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sprejel predsednika Poslanske zbornice Češke republike Jana Hamáčka z delegacijo|date=3. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |25. februar 2015 |{{flagicon|Malta|variant=|size=}} Republika Malta |Ljubljana |[[Maria Luisa Coleira Preca]], predsednica |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8304DB2400417ACCC1257DF7005CFA98?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na uradnem obisku gosti predsednico Republike Malte Mario Luiso Coleiro Preca|date=25. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |26. februar 2015 |{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} Združeno kraljestvo |Ljubljana |[[Philip Hammond]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7F569CAC05582D11C1257DF80056DBB0?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Velike Britanije Philipa Hammonda|date=26. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |27. februar 2015 |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |Ljubljana |[[Michel Sapin]], minister za finance |[[Dušan Mramor]], minister za finance | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FB63741C3D748D8CC1257DF90049E783?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sprejel ministra za finance in javne račune Francoske republike Michela Sapina|date=27. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |1. marec 2015 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Otočec |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7C83351BBDAB8087C1257DFC00248843?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se je srečal s hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović|date=1. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |6. marec 2015 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |Ljubljana |[[Roberta Pinotti]], ministrica za obrambo |[[Janko Veber]], minister za obrambo | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FC34589425F40503C1257E0000525BB1?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel italijansko ministrico za obrambo Roberto Pinotti|date=6. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |10. marec 2015 |{{flagicon|Armenija|variant=|size=}} Republika Armenija |Ljubljana |[[Edvard Nalbandjan]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F1BDB61E2CDBDE81C1257E0400483275?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Armenije Edvarda Nalbandjana|date=10. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |13. marec 2015 |{{flagicon|Azerbajdžan|variant=|size=}} Republika Azerbajdžan |Ljubljana |[[Zakir Hasanov|generalpolkovnik Zakir Hasanov]], minister za obrambo |[[Janko Veber]], minister za obrambo | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8F21854E5ED083FAC1257E07004C12A9?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel azerbajdžanskega obrambnega ministra Hasanova|date=13. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |18. marec 2015 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |Ljubljana |[[Victoria Nuland]], pomočnica državnega sekretarja za evropske in evrazijske zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0CB4E9F06066FE42C1257E0C00511D9A?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel Victorio Nuland, pomočnico državnega sekretarja Združenih držav Amerike zadolženo za evropske in evrazijske zadeve|date=18. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |23. marec 2015 |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina |Ljubljana |[[Mladen Ivanić]], predsednik predsedstva [[Dragan Čović]], član predsedstva [[Bakir Izetbegović]], član predsedstva |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AB63817341EBEF1AC1257E1100628F12?OpenDocument|title=Uradni obisk članov Predsedstva Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji|date=23. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |30. marec 2015 |{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija |Ljubljana |[[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik [[Emina erdogan|Emina Erdoğan]], prva dama |Borut Pahor, predsednik [[Tanja Pečar]], prva dama | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/72352BDA8246E237C1257E18004C5367?OpenDocument|title=Slovenski in turški predsednik za poglobitev partnerskega sodelovanja med državama|date=30. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. april 2015 |{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgija |Ljubljana |[[Didier Reynders]], minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/725AF70219DAAECFC1257E2100539C0A?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel podpredsednika vlade in ministra za zunanje ter evropske zadeve Kraljevine Belgije Didierja Reyndersa|date=8. april 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |10. april 2015 |{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo |Ljubljana |[[Hashim Thaçi]], podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1607D6CE8939FCB6C1257E2300583C17?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel podpredsednika vlade in ministra za zunanje zadeve Republike Kosovo Hashima Thaçija|date=10. april 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |13. april 2015 |{{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika |Ljubljana |[[Bohuslav Sobotka]], predsednik vlade |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F19B7F0B812087D6C1257E260048DCFC?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel češkega premierja Sobotko|date=13. april 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |17. april 2015 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija |Logarska dolina |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica [[Heinz Fischer]], zvezni predsednik |Borut Pahor, predsednik |Trilateralno srečanje. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3D6EEA33943F90F0C1257E2A004B81D3?OpenDocument|title=Predsednik Pahor v Logarski dolini gosti trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške|date=17. april 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. april 2015 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |Ljubljana |[[Sergio Mattarella]], predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FE40792EA33E37F7C1257E2F0060944E?OpenDocument|title=Predsednika Pahor in Mattarella poudarila vrednoti miru in spoštovanja med dvema sosednjima narodoma in državama|date=22. april 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |23. april 2015 |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika | rowspan="2" |Brdo pri Kranju |[[Laurent Fabius]], zunanji minister | rowspan="2" |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | rowspan="2" |Ob robu srečanja zunanjih ministrov procesa Brdo-Brijoni. | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F966285299B7D9E5C1257E30004D6BE4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor se je udeležil srečanja zunanjih ministrov Brdo Process|date=23. april 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |[[Johannes Hahn]], evropski komisar za sosedsko politiko in širitvena pogajanja |- |1. maj 2015 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija |Ljubljana |[[Frank-Walter Steinmeier]], minister za zunanje zadeve |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E38C3A4E068D126DC1257E380047F28D?OpenDocument|title=Predsednik republike na delovnem pogovoru gostil nemškega ministra za zunanje zadeve dr. Franka-Walterja Steinmeierja|date=1. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |4. maj 2015 |Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) |Ljubljana |[[Jose Angel Gurria]], generalni sekretar |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5139E979B7A92FBAC1257E3B005B4724?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in generalni sekretar OECD Gurria: "Nadaljevanje z reformami v Sloveniji je nujno"|date=4. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |7. maj 2015 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija |Ljubljana |[[Volker Wieker|general Volker Wieker]], načelnik generalštaba |[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3C26A8AF9F5EA8C8C1257E3E00579ED8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel načelnika Generalštaba oboroženih sil Zvezne Republike Nemčije|date=7. maj 2015|accessdate=18. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |11. maj 2015 |{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgija |Ljubljana |[[André Alen]], predsednik Ustavnega sodišča |[[Miroslav Mozetič]], predsednik Ustavnega sodišča | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D350649003293842C1257E42004C8509?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Ustavnega sodišča Kraljevine Belgije Andréja Alena in dr. Jana Spreutelsa z delegacijo|date=11. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |13. in 14. maj 2015 |{{flagicon|Turkmenistan|variant=|size=}} Turkmenistan |Ljubljana |[[Gurbanguly Berdimuhammedow|Gurbanguly Berdimuhamedov]], predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CBA53D9A2BE6785CC1257E4400540EF0?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in turkmenistanski predsednik Berdimuhamedov za krepitev vsestranskega sodelovanja med državama|date=13. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |19. maj 2015 |{{flagicon|Uganda|variant=|size=}} Republika Uganda |Ljubljana |[[Rebecca Alitwala Kadaga]], predsednica parlamenta |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/737C4D913642637DC1257E4B002C7C91?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel predsednico parlamenta Republike Ugande|date=19. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |31. maj 2015 |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška {{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija |Portorož |[[Mladen Ivanić]], predsednik predsedstva BiH [[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Republike Hrvaške [[Atifete Jahjaga]], predsednica Republike Kosovo [[Gorge Ivanov]], predsednik Republike Makedonije |Borut Pahor, predsednik |Delovna večerja z voditelji procesa Brdo-Brijoni, pred Summit100. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D70C4CD5E3C9FE63C1257E570027F18C?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na delovni večerji gostil voditelje Brdo procesa|date=31. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |21. junij 2015 |{{flagicon|Monako|variant=|size=}} Kneževina Monako |Nova Gorica |[[Albert II. Grimaldi|Njegova knežja visokost Albert II]], monaški princ |Borut Pahor, predsednik |Udeležba na dobrodelni nogometni tekmi. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8366725F8F55F451C1257E6C0027D931?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in monaški knez Albert II. na dobrodelni nogometni tekmi v Biljah pri Novi Gorici|date=21. junij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |26. julij 2015 |{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija |Ljubljana, Vršič |[[Dimitrij Medvedjev]], predsednik vlade |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade |Udeležba na slovesnosti pod Vršičem in delovna večerja. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/40D99FED5FBDD791C1257E8F002F5587?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na spominski slovesnosti pri Ruski kapelici|date=26. julij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |13. avgust 2015 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |Ljubljana |[[Rose E. Gottemoeller]], podsekretarka za nadzor nad orožjem in mednarodno varnost Ministrstva za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FBDCDBBA8381F3A0C1257E8100491C42?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel podsekretarko za nadzor nad orožjem in mednarodno varnost Združenih držav Amerike|date=13. julij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/576E5C6CF357C477C1257E8100489A4F?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je sprejel generalnega sekretarja Zveze Nato Jensa Stoltenberga|date=13. julij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="12" |31. avgust in 1. september 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija | rowspan="12" |Bled |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta [[Stavros Lambrinidis]], posebni predstavnik EU za človekove pravice | rowspan="12" |Borut Pahor, predsednik | rowspan="12" |Blejski strateški forum | rowspan="12" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/DDD2CD1F34F5FD90C1257EB2005AA866?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in predsednik ES Tusk o največjih izzivih, s katerimi se sooča EU|date=31. avgust 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3F85FB1B84826576C1257EB30055E225?OpenDocument|title=Predsednik Pahor drugi dan Strateškega foruma Bled opravil več bilateralnih srečanj|date=1. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |- |{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} Veliko vojvodstvo Luksemburg |[[Xavier Bettel]], predsednik vlade |- |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija |[[Aleksandar Vučić]], predsednik vlade |- |Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) |[[Lambert Zannier|veleposlanik Lambert Zannier]], generalni sekretar |- |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |[[Hoyt Yee]], namestnik državnega sekretarja |- |{{flagicon|Irska|variant=|size=}} Republika Irska |[[Michael Noonan]], minister za finance |- |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |[[Harlem Désir]], minister za evropske zadeve |- |{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} Slovaška republika |[[Miroslav Lajčak]], podpredsednik vlade in zunanji minister |- |{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija |[[Daniel Mitov]], minister za zunanje zadeve |- |Mednarodna organizacija za migracije |[[William Lacy Swing]], generalni direktor |- |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |[[Benedetto Della Vedovo]], državni sekretar na zunanjem ministrstvu |- |14. september 2015 |{{flagicon|Romunija|variant=|size=}} Romunija |Ljubljana |[[Mircea Dușa]], minister za obrambo |[[Andreja Katič]], ministrica za obrambo | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2B488960ACCBC775C1257EC00049433F?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel ministra za obrambo Romunije Mircea Duşo|date=14. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |15. in 16. september 2015 |{{flagicon|Švica|variant=|size=}} Švicarska konfederacija |Ljubljana |[[Simonetta Sommaruga]], predsednica |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/268AE078107B79B7C1257EC1004F0FBA?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti predsednico Švicarske konfederacije Simonetto Sommaruga|date=15. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7CC0472499688986C1257EC2002674F1?OpenDocument|title=Skupen poziv predsednika Pahorja in švicarske predsednice Sommaruga voditeljem vlad in držav k oblikovanju enotne evropske politike pri reševanju begunske krize|date=15. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |7. oktober 2015 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Herman Van Rompuy|Herman van Rompuy]], nekdanji predsednik Evropskega sveta |Borut Pahor, predsednik |Vročitev državnega odlikovanja. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CD8F5B013E0D82A2C1257ED700431BD6?OpenDocument|title=Predsednik Pahor vročil red za izredne zasluge nekdanjemu predsedniku ES Hermanu Van Rompuyu|date=7. oktober 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. in 9. oktober 2015 |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija |Ljubljana |[[Tomislav Nikolić]], predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CDBC3A43BB03E9D3C1257ED9002379F0?OpenDocument|title=Slovenija iskrena zaveznica Srbije na njeni evropski poti|date=8. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B90F8B0653DCF143C1257ED90042DD52?OpenDocument|title=Predsednik Pahor: "Mihajlo Pupin je pomembna zgodovinska osebnost, ki povezuje slovenski in srbski narod"|date=9. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |26. oktober 2015 |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora |Ljubljana |[[Milo Đukanović]], predsednik vlade |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7B455BCBEC8281C8C1257EEA0052695D?OpenDocument|title=Črna gora si zasluži naslednji korak k evroatlantskim integracijam|date=26. oktober 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |11. november 2015 |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija |Ljubljana |[[Maja Gojković]], predsednica Narodne skupščine |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3A67AD5035FF05F0C1257EFA005B753A?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel predsednico Narodne skupščine Republike Srbije Majo Gojković|date=11. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. november 2015 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Ljubljana |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |Borut Pahor, predsednik |Pripravljalno srečanje na izredni vrh procesa Brdo-Brijoni. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7CB875A964727815C1257F05004845DE?OpenDocument|title=Delovni sestanek predsednika Pahorja s predsednico Republike Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarović|date=22. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! colspan="7" |'''<big>2016</big>''' |- |21. januar 2016 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija {{flagicon|Baden-Württemberg|variant=|size=}} Zvezna dežela Baden-Württemberg |Ljubljana |[[Peter Friedrich]], minister za Bundesrat, Evropo in mednarodne odnose |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AA842A83729B42C5C1257F41005E15C3?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za Zvezni svet, Evropo in mednarodne odnose vlade nemške zvezne dežele Baden-Württemberg Friedricha|date=21. januar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. januar 2016 |{{flagicon|Maroko|variant=|size=}} Kraljevina Maroko |Ljubljana |[[Rachid Talbi Alami]], predsednik parlamenta |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/ED61091700A1DD80C1257F4200568625?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika maroškega parlamenta Alamija|date=22. januar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |24. januar 2016 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Otočec |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |Borut Pahor, predsednik |neformalno delovno kosilo |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EC15F4CEB5A1B203C1257F440055568B?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se je srečal s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović|date=24. januar 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |29. januar 2016 |{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} Slovaška republika |Ljubljana |[[Miroslav Lajčak]], podpredsednik vlade in zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AD85AAE62DA38F9FC1257F49006F7A76?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel podpredsednika vlade ter ministra za zunanje zadeve Slovaške republike Lajčáka|date=29. januar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. februar 2016 |{{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež |Ljubljana |[[Pietro Parolin]], državni tajnik |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E2401EDBFD397302C1257F4E0054B8F4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor ob otvoritvi nunciature v Ljubljani poudaril pomen sprave in strpnosti med ljudmi|date=3. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |16. februar 2016 |{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} Združeno kraljestvo |Ljubljana |[[baronica Frances D'Souza]], predsednica Lordske zbornice |[[Mitja Bervar]], predsednik Državnega sveta | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A5044A2750240DCDC1257F5C004B4324?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednico britanske lordske zbornice baronico D'Souza|date=16. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |17. februar 2016 |{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} Madžarska |Ljubljana |[[Lászlo Kövér]], predsednik Državnega zbora |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0E9BBD5A032AB8B2C1257F5D0035B785?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Državnega zbora Madžarske Lászla Kövérja|date=17. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |24. februar 2016 |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |Ljubljana |[[Alain Richard]], francoski senator in posebni odposlanec za gospodarske odnose z Zahodnim Balkanom |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4C18FD0310F2EBF2C1257F640038DF30?OpenDocument|title=Predsednik Pahor je sprejel francoskega senatorja Alaina Richarda, posebnega odposlanca zadolženega za gospodarske odnose z Zahodnim Balkanom.|date=24. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |29. februar in 1. marec 2016 |{{flagicon|Litva|variant=|size=}} Republika Litva |Ljubljana, Dobova |[[Dalia Grybauskaitė]], predsednica |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/002A147A52236C0DC1257F6800541DE8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti litovsko predsednico Dalio Grybauskaitė|date=29. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/422347383731FB01C1257F69004E44CD?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in litovska predsednica Dalia Grybauskaitė danes obiskala sprejemni center za begunce Dobova|date=1. marec 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |21. marec 2016 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Vytenis Andriukaitis]], evropski komisar za zdravje in varnost hrane |[[Milojka Kolar Celarc]], ministrica za zdravje | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1CC3B032E871D059C1257F7E00285844?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel Evropskega komisarja za zdravje in varnost hrane Vytenisa Andriukaitisa|date=21. marec 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. marec 2016 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Ljubljana |[[Miro Kovač]], minister za zunanje in evropske zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/80BCF0A32CE00472C1257F7E003EB52A?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje in evropske zadeve Republike Hrvaške dr. Mira Kovača|date=22. marec 2016|accessdate=19. februar 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |31. marec 2016 |{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija |Ljubljana |[[Volkan Bozkir]], minister za zadeve EU |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E565CC494D37AEC1C1257F88002A235D?OpenDocument|title=Predsednik Pahor je sprejel ministra za EU zadeve Republike Turčije Volkana Bozkirja|date=31. marec 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |15. april 2016 |{{flagicon|MOK|variant=|size=}} Mednarodni olimpijski komite |Ljubljana |[[Thomas Bach]], predsednik |OKS | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A2E178A1B18BCD3FC1257F9600573FD2?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja|date=15. april 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. maj 2016 |{{flagicon|Katar|variant=|size=}} Država Katar |Ljubljana |[[Ahmed bin Jasim al Tani]], minister za gospodarstvo in turizem |[[Zdravko Počivalšek]], minister za gospodarski razvoj in tehnologijo | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7E4D9F4384B4A780C1257FA80054A405?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel katarskega ministra Ahmeda bin Jasima al Thanija|date=3. maj 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |9. maj 2016 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Alexander Vershbow]], namestnik generalnega sekretarja |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C7EF6489D61492AFC1257FAE00681610?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel namestnika generalnega sekretarja Zveze NATO Vershbowa|date=9. maj 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |6. in 7. junij 2016 |{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo |Ljubljana |[[Hashim Thaçi]], predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0650FDA87BB221E1C1257FCA00583098?OpenDocument|title=Predsednik republike na uradnem obisku gosti kosovskega predsednika Thaçija|date=6. junij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. junij 2016 |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Republika Albanija |Ljubljana |[[Darko Pajović]], predsednik Skupščine |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9EBBE94BA567C504C1257FCD0043DC30?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sprejel predsednika črnogorske skupščine Darka Pajovića|date=8. junij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |14. junij 2016 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika |Ljubljana |[[Claudio Graziano]], načelnik Generalštaba |[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/056984BFADA51AAAC1257FD40049ABAF?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel načelnika obrambnega štaba italijanskih oboroženih sil generala Claudia Graziana|date=14. junij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |23. in 24. junij 2016 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Ljubljana |[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/76C40000F777DE09C1257FDC0037C62F?OpenDocument|title=Predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović na uradnem obisku v Republiki Sloveniji|date=23. junij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |24. junij 2016 |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija {{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija |Ljubljana |[[Heinz Fischer]], zvezni predsednik [[Sergio Mattarella]], predsednik [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica [[Joachim Gauck]], zvezni predsednik |Borut Pahor, predsednik |Udeležba na osrednji državni proslavi ob počastitvi dneva državnosti in 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0D4B2566BCB86F21C1257FDF00488EE0?OpenDocument|title=Predsednik republike in gospa Tanja Pečar sta v Predsedniški palači sprejela predsednike tujih držav|date=24. junij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |18. in 19. julij 2016 |{{flagicon|Gruzija|variant=|size=}} Gruzija |Ljubljana |[[Giorgi Margvelašvili]], predsednik [[Maka Chichua]], prva dama |Borut Pahor, predsednik [[Tanja Pečar]], prva dama | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8917384B66D889BDC1257FF40042097D?OpenDocument|title=Na povabilo predsednika Pahorja in gospe Pečar na prvem uradnem obisku v Sloveniji gruzijski predsednik Margvelašvili s soprogo|date=18. julij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |25. julij 2016 |{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija |Brdo pri Kranju |[[Rosen Plevneliev]], predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/84F5C1097B631347C1257FFB003D2BBD?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Republike Bolgarije Rosen Plevneliev za močnejšo in uspešnejšo Evropo|date=25. julij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |30. julij 2016 |{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija |Vršič |[[Vladimir Putin]], predsednik |Borut Pahor, predsednik |Udeležba na slovesnosti pod Vršičem |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/71C77B3FEAF007AAC12580020025D4E6?OpenDocument|title=Slavnostni govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na slovesnosti ob 100. obletnici tragičnih dogodkov pod Vršičem, na katere spominja Ruska kapelica|date=30. julij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="6" |6. september 2016 |Svetovna turistična organizacija (UNWTO) | rowspan="6" |Bled |[[Taleb Rifai]], generalni sekretar Svetovne turistične organizacije | rowspan="6" |Borut Pahor, predsednik | rowspan="6" |Blejski strateški forum | rowspan="6" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CFF10D541FB39DE8C1258026004BAB77?OpenDocument|title=Predsednik Pahor drugi dan Strateškega foruma Bled opravil več bilateralnih srečanj|date=6. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |{{flagicon|Kanada|variant=|size=}} Kanada |[[George Furey]], predsednik senata |- |{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} Republika Albanija |[[Edi Rama]], predsednik vlade |- |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |[[Harlem Désir]], minister za evropske zadeve |- |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |[[Mary Burce Warlick]], glavna namestnica pomočnika državnega sekretarja za energetiko [[Hoyt Yee]], namestnik državnega sekretarja [[Michael Carpenter]], namestnik pomočnika sekretarja za obrambo |- |{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija |[[Mevlüt Çavuşoğlu]], minister za zunanje zadeve |- |27. september 2016 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Curtis M. Scaparrotti]], poveljnik poveljstva Natovih sil v Evropi (SACEUR) |[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/47302775A1356976C1258036002AF1D1?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel poveljnika poveljstva Natovih sil v Evropi (SACEUR) generala Curtisa M. Scaparrottija|date=27. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. november 2016 |{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina |Ljubljana |[[Petro Porošenko]], predsednik [[Marina Porošenko]], prva dama |Borut Pahor, predsednik [[Tanja Pečar]], prva dama | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4C18F7614C611F1DC125806500536456?OpenDocument|title=Predsednik Ukrajine Porošenko na povabilo predsednika republike Pahorja obiskal Slovenijo|date=8. november 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |16. november 2016 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Ljubljana |[[general Mirko Šundov]], načelnik generalštaba |[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FDB5A58BCD9B463CC125806D00261C45?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel načelnika generalštaba oboroženih sil Republike Hrvaške generala dr. Mirka Šundova|date=16. november 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |25. november 2016 |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Ljubljana |[[Davor Ivo Stier]], minister za zunanje in evropske zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/56ED118277386440C12580760055B8FC?OpenDocument|title=Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje in evropske zadeve Republike Hrvaške Stiera|date=25. november 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! colspan="7" |'''<big>2017</big>''' |- |12. december 2017 |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora |Ljubljana |[[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AD9F6BEFC03F31C3C1258087005B5478?OpenDocument|title=Predsednik Pahor ob uradnem obisku predsednika Črne gore Vujanovića: Črna gora je pozitiven zgled za sosednjo regijo Zahodnega Balkana|date=12. december 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |11. januar 2017 |{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} Združeno kraljestvo |Ljubljana |[[Boris Johnson]], zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/514FC878C2E3A608C12580A6004E4D32?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel britanskega zunanjega ministra Johnsona|date=11. januar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. februar 2017 |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija |Ljubljana |[[Ivica Dačić]], zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9CB8D07ACFDA7CC8C12580CF004DBEFB?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel srbskega zunanjega ministra Ivico Dačića|date=22. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="2" |3, marec 2017 | rowspan="2" |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija | rowspan="2" |Ljubljana |[[Antonio Tajani]], predsednik Evropskega parlamenta |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EE9C41CC1C20AFBEC12580D8003D0770?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel novoizvoljenega predsednika Evropskega parlamenta|date=3. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |[[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisije |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C78A665BB87BA117C12580D8003D3FE8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in predsednik Evropske komisije Juncker o evropski prihodnosti|date=3. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. marec 2017 |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora |Ljubljana |[[Srđan Darmanović]], zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/117D30342183301AC12580DD0041E3B4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Črne gore dr. Srđana Darmanovića|date=8. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |29. november 2016 |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina |Ljubljana |[[Mladen Bosić]], predsednik Predstavniškega doma |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/41D2B67AA00BAE24C125807B003999BB?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsedujočega Predstavniškemu domu Parlamentarne skupščine BiH|date=29. november 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |16. marec 2017 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike {{flagicon|Kolorado|variant=|size=}} Zvezna država Kolorado |Ljubljana |[[generalmajor Michael Edwards]], poveljnik Nacionalne garde |[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A82A41233D6768AEC12580E5004F8E41?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel generalmajorja Michaela Edwardsa, poveljnika Nacionalne garde Kolorada|date=16. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. marec 2017 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Svet Evrope |Ljubljana |[[Nils Muižnieks]], komisar za človekove pravice | | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1DEEF5D299180013C12580EB0055D98A?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel komisarja Sveta Evrope za človekove pravice|date=22. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |27. marec 2017 |{{flagicon|Švedska|variant=|size=}} Kraljevina Švedska |Ljubljana |[[Stefan Löfven]], predsednik vlade |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A55E14B6A38D86B6C12580F000295A9D?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Vlade Kraljevine Švedske Stefana Löfvena|date=27. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |26. in 27. marec 2017 |{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska |Ljubljana |[[Andrzej Duda]], predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/33E09FCB6B8DDBE5C12580F00040A30C?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in poljski predsednik Duda potrdila odlične odnose med Slovenijo in Poljsko|date=27. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/17EE1C3DEFF567B5C12580EF00640CFC?OpenDocument|title=Predsednik republike: »Širitev Evropske unije na Zahodni Balkan je najpomembnejši vzvod za mir, varnost in blaginje v tej regiji«|date=26. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. april 2017 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B670B45A94946A2DC12580F700308954?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska|date=3. april 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |8. april 2017 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |Ljubljana |[[John McCain]], zvezni senator (Arizona) |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2F3C66795A580AF7C12580FD0024E333?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in senator McCain poudarila zavezanost nadaljnjemu odličnemu sodelovanju med državama|date=8. april 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |14. april 2017 |{{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} Ljudska republika Kitajska |Ljubljana |[[Džang Gaoli]], podpredsednik vlade |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5B9D9A4D3D5FAD30C1258102004B59F7?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel podpredsednika vlade Ljudske republike Kitajske|date=14. april 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. maj 2017 |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO |Ljubljana |[[Paolo Ali]], predsednik Parlamentarne skupščine |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/87F1DBE5D8987A42C12581160045160C?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Parlamentarne skupščine Nato|date=3. maj 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |5. maj 2017 |{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgja |Ljubljana |[[Charles Michel]], predsednik vlade |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/531ECCF189C03880C125811700431A5E?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sprejel predsednika Vlade Kraljevine Belgije Charlesa Michela|date=5. maj 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |2. junij 2017 |{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} Republika Kosovo |Ljubljana |[[Hashim Thaçi]], predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CDAFFC5A220E4A4AC12581330022A3C8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Republike Kosovo Hashima Thaçija|date=2. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. junij 2017 |{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} Republika Albanija {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina {{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora {{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo {{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija {{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija |Brdo pri Kranju |[[Bujar Nishani]], predsednik Republike Albanije [[Dragan Čović]], predsednik predsedstva BiH [[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore [[Hashim Thaçi]], predsednik Republike Kosovo [[Gorge Ivanov]], predsednik Republike Makedonije [[Aleksandar Vučić]], predsednik Republike Srbije [[Frank-Walter Steinmeier]], Zvezni predsednik Zvezne republike Nemčije |Borut Pahor, predsednik [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Republike Hrvaške |Proces Brdo-Brijoni |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8B2809C0335094C2C125813600260FF2?OpenDocument|title=Srečanje voditeljev Brdo - Brijuni Process|date=3. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |6. junij 2017 |{{flagicon|Finska|variant=|size=}} Republika Finska |Ljubljana |[[Maria Lohela]], predsednica parlamenta |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9815022D9D209D9DC1258137002F2626?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednico Parlamenta Republike Finske|date=6. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |15. junij 2017 |{{flagicon|Portugalska|variant=|size=}} Portugalska republika |Ljubljana |[[Eduardo Ferra Rodrigues]], predsednik parlamenta |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CD6C8B6E3DC681ECC1258140002DA254?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Parlamenta Portugalske Eduarda Ferra Rodriguesa|date=15. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. junij 2017 |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija {{flagicon|Bavarska|variant=|size=}} Zvezna dežela Bavarska |Ljubljana |[[Horst Seehofer]], predsednik deželne vlade |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8C656730D1AB854EC125814700334588?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in ministrski predsednik bavarske vlade Seehofer za vsestransko poglobitev odnosov med Slovenijo in Bavarsko|date=22. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |24. julij 2017 |{{flagicon|Belorusija|variant=|size=}} Republika Belorusija |Ljubljana |[[Vladimir Makej]], zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A36A0C0ADD1C35CDC12581670042E6C9?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Belorusije Vladimirja Makeja|date=24. julij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |7. avgust 2017 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |Ljubljana |[[Devin Nunes]], zvezni poslanec Predstavniškega doma [[Frank LoBiondo]], zvezni poslanec Predstavniškega doma |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6EF5203ED877423FC12581750024F3E5?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je sprejel kongresnika Združenih držav Amerike|date=7. avgust 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |15. avgust 2017 |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |Ljubljana |[[Roy Blunt]], zvezni senator (Misuri) [[John Cornyn]], zvezni senator (Teksas) [[Thad Cochran]], zvezni senator (Misisipi) [[Susan Collins]], zvezna senatorka (Maine) [[Thom Tillis]], zvezni senator (Severna Karolina) [[Tom Cotton]], zvezni senator (Arkansas) |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/46BA9DFC4AD81A13C125817D003928B7?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel senatorje Združenih držav Amerike|date=15. avgust 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |31. avgust 2017 |{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} Združeno kraljestvo |Ljubljana |[[general Sir Stuart Peach]], načelnik Obrambnega štaba |[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/ED59981C5DD8A2C5C125818D0043F2C0?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel načelnika Obrambnega štaba Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske|date=31. avgust 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | rowspan="7" |4. in 5. september 2017 |{{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež | rowspan="7" |Bled |[[Richard Gallagher]], tajnik Svetega sedeža za odnose z državami | rowspan="7" |Borut Pahor, predsednik | rowspan="7" |Blejski strateški forum | rowspan="7" |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2452B52D74BC84B6C1258192003C378A?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sklenil blejski Strateški forum s prvim podpredsednikom Evropske komisije Timmermansom|date=5. september 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D532F0D046714177C1258191003E60B8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na otvoritvi 12. Strateškega foruma Bled 2017 (BSF): Z dialogom do uveljavitve arbitražne razsodbe|date=4. september 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) |[[Angel Gurria]], generalni sekretar |- |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |[[Federica Mogherini]], visoka predstavnica Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko [[Frans Timmermans]], prvi podpredsednik Evropske komisije |- |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika |[[Natalie Loiseau]], ministrica za evropske zadeve |- |{{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov |[[Zeid Ra´ad Al Husein]], visoki komisar za človekove pravice |- |{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija |[[Radmila Šekerinska]], ministrica za obrambo |- |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike |[[Hoyt Yee]], namestnik državnega sekretarja |- |27. september 2017 |{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska |Ljubljana |[[Witold Waszczykowski]], zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/285E8BAF58484773C12581A7004B43B1?OpenDocument|title=Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Poljske Waszczykowskega|date=27. september 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |3. oktober 2017 |{{flagicon|Estonija|variant=|size=}} Republika Estonija |Ljubljana |[[Eiki Nestor]], predsednik parlamenta |[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0F0F05D589F4A505C12581AE00269071?OpenDocument|title=Predsednik Pahor je sprejel predsednika Parlamenta Republike Estonije Eikija Nestorja|date=3. oktober 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |17. oktober 2017 |{{flagicon|Egipt|variant=|size=}} Arabska republika Egipt |Ljubljana |[[Sameh Hasan Šukri]], zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E98E8E21A90F6718C12581BB00435DA4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Arabske republike Egipt|date=17. oktober 2017|accessdate=22. oktober 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |24. oktober 2017 |{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} Veliko vojvodstvo Luksemburg |Ljubljana |[[Jean Asselborn]], zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/095C769EE128BCF8C12581C200335FC4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Velikega vojvodstva Luksemburg|date=24. oktober 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |14. november 2017 |{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija |Ljubljana |[[Zoran Zaev]], predsednik vlade |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/74D21AD1A5B58B61C12581D700452387?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije je sprejel predsednika Vlade Republike Makedonije|date=14. november 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |22. november 2017 |{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} Republika Albanija |Ljubljana |[[Ilir Meta]], predsednik |Borut Pahor, predsednik | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F8EDE2B91940C623C12581E000423E6E?OpenDocument|title=Predsednik Pahor se je sestal z albanskim predsednikom Meto|date=22. november 2017|accessdate=26. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |19. december 2017 |{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo |Ljubljana |[[Behgjet Isa Pacolli]], prvi podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EF9CC8D204854A24C12581FA004F430D?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Kosovo|accessdate=2017-12-22|website=www.up-rs.si}}</ref> |- |21. december 2017 |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija |Ljubljana |[[Koen Lenaerts]], predsednik Sodišča EU |[[Jadranka Sovdat]], predsednica Ustavnega sodišča | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/720FD9286BA82FBEC12581FC00441160?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel predsednika Sodišča Evropske unije|accessdate=2017-12-22|website=www.up-rs.si}}</ref> |- | colspan="7" |'''<big>2. PREDSEDNIŠKI MANDAT</big> (od 23. decembra 2017 do 22. decembra 2022)''' |- ! colspan="7" | === 2018 === |- |13. januar 2018 |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška |Brdo pri Kranju |[[Sergio Mattarella]], predsednik [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica |Borut Pahor, predsednik |Svečano kosilo ob začetku drugega mandata |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B4B0D5A57FE238A8C12582140060728E?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je ob začetku novega mandata gostil svečano kosilo za predsednika sosednjih držav Italije in Hrvaške|accessdate=2018-01-30|website=www.up-rs.si}}</ref> |- |17. januar 2018 |{{flagicon|Portugalska|variant=|size=}} Portugalska republika |Ljubljana |[[Antonio Costa]], predsednik vlade |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1E12882A91D50CAAC125821900257967?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel predsednika vlade Portugalske republike Antonia Costo|accessdate=2018-01-30|website=www.up-rs.si}}</ref> |- |31. januar 2018 |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora |Ljubljana |[[Predrag Bošković]], minister za obrambo |[[Andreja Katič]], ministrica za obrambo | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/38961A888A96360FC12582260065B1B5?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike sprejel ministra za obrambo Črne gore|accessdate=2018-02-02|website=www.up-rs.si}}</ref> |- |1. februar 2018 |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija |Ljubljana |[[Ana Brnabić]], predsednica vlade |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/64B7F50017B9CD0AC12582270064C6BA?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel predsednico Vlade Republike Srbije Ano Brnabić|accessdate=2018-02-02|website=www.up-rs.si}}</ref> |- |21. februar 2018 |{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija |Ljubljana |[[Sergej Lavrov]], zunanji minister |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7B36F0741D57D0ADC125823C00455D5C?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel ruskega zunanjega ministra Lavrova|accessdate=2018-02-24|website=www.up-rs.si}}</ref> |- |27. februar 2018 |{{flagicon|Maroko|variant=|size=}} Kraljevina Maroko |Ljubljana |[[Abdelhakim Benchamach]], predsednik Svetniške zbornice |[[Alojz Kovšca]], predsednik Državnega sveta | |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D194CA8D338D0C9BC1258241004CB24C?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel predsednika Svetniške zbornice Parlamenta Kraljevine Maroko|accessdate=2018-03-06|website=www.up-rs.si}}</ref> |- ! colspan="6" | === 2019 === | |- | | | | | | | |- |5. in 6. junij 2019 |{{zastava|Bolgarija}}{{zastava|Češka}} {{zastava|Estonija}} {{zastava|Hrvaška}} {{zastava|Latvija}} {{zastava|Litva}} {{zastava|Madžarska}} {{zastava|Poljska}} {{zastava|Romunija}} {{zastava|Združene države Amerike}} {{zastava|Evropska unija}} {{zastava|Nemčija}} |[[Ljubljana]] in[[Brdo pri Kranju]] |{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} [[Rumen Radev]], predsednik Bolgarije {{flagicon|Češka|variant=|size=}} [[Miloš Zeman]], predsednik Češke {{flagicon|Estonija|variant=|size=}} [[Kersti Kaljulaid]], predsednica Estonije {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Hrvaške {{flagicon|Latvija|variant=|size=}} [[Raimonds Vējonis]], predsednik Latvije {{flagicon|Litva|variant=|size=}} [[Dalia Grybauskaitė]], predsednica Litve {{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[Peter Szijjarto]], madžarski zunanji minister {{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske {{flagicon|Romunija|variant=|size=}} [[Klaus Werner Iohannis]], predsednik Romunije {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Rick Perry]], ameriški sekretar za energetiko {{flagicon|EU|variant=|size=}} [[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisije {{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Frank-Walter Steinmeier|Frank Walter Steinmeier]], predsednik Nemčije |[[Borut Pahor]], predsednik |[[Vrh pobude Tri morja 2019|Vrh pobude Tri morja v Sloveniji.]] |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Novinarska konferenca predsednika republike o vrhu pobude Tri morja v Sloveniji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B16203CBE88007E1C125840F00468079?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-20}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-ljubljani-in-na-brdu-se-bo-sklenil-vrh-pobude-tri-morja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2019-08-02}}</ref> |- |17. junij 2019 |{{zastava|Malteški viteški red}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Malteški viteški red|variant=|size=}} [[Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto]], veliki mojster Suverenega malteškega viteškega reda |[[Borut Pahor]], predsednik | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku gosti velikega mojstra Suverenega malteškega viteškega reda; v ospredju obiska predvsem dobro humanitarno sodelovanje|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A9AC31A3772E6423C125841C003DBFA6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-20}}</ref> |- |26. junij 2019 |{{zastava|Švedska}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Švedska|variant=|size=}} [[Andreas Norlén]], predsednik parlamenta Kraljevine Švedske | | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike sprejel predsednika Parlamenta Kraljevine Švedske Norléna|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EEF47DCB3C20600AC125842500486189?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-20}}</ref> |- |2. julij 2019 |{{zastava|Srbija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Maja Gojković]], predsednica Narodne skupščine Republike Srbije |[[Dejan Židan]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel predsednico Narodne skupščine Republike Srbije Majo Gojković|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/17620F0453B36DAAC125842B0047E103?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-20}}</ref> |- |15. julij 2019 |{{zastava|Severna Makedonija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} [[Stevo Pendarovski]], predsednik Republike Severne Makedonije in soproga |[[Borut Pahor]], predsednik | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in gospa Pečar na uradnem obisku v Sloveniji gostita predsednika Republike Severne Makedonije s soprogo|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3E863FFDA75703E1C125843800423385?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-20}}</ref> |- |23. julij 2019 |[[Slika:Flag of Burgenland.svg|levo|brezokvirja|20x20_pik]][[Gradiščanska]] (zvezna dežela) |[[Ljubljana]] |[[Slika:Flag of Burgenland.svg|levo|brezokvirja|20x20_pik]][[Hans Peter Doskozil]], deželni glavar |[[Borut Pahor]], predsednik |Delovni obisk. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel deželnega glavarja Gradiščanske Hansa Petra Doskozila|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/12535A926AC8778DC12584400035B25A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-02}}</ref> |- |14. avgust 2019 |{{zastava|Japonska}} |Ljubljana |{{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Taro Kono]], zunanji minister Japonske |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], zunanji minister | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Japonske Tara Kona|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F7D58448328790F9C1258456003C2875?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-14}}</ref> |- |2. in 3. september 2019 |{{zastava|Estonija}} |[[Ljubljana]] [[Bled]] |{{flagicon|Estonija|variant=|size=}} [[Kersti Kaljulaid]], predsednica Estonije |Borut Pahor, predsednik |Državniški obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti estonsko predsednico Kaljulaid|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A28981941BF5B849C1258469003C229F?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-02}}</ref> |- |9. september 2019 |{{zastava|Latvija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Latvija|variant=|size=}} [[Inâra Műrniece]], predsednica latvijskega parlamenta |[[Dejan Židan]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel predsednico Parlamenta Republike Latvije Ināre Mūrniece|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7B62AC1B025B8500C1258471002376EF?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-12}}</ref> |- |12. september 2019 |{{zastava|NATO}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Nato|variant=|size=}} [[Stuart Peach]], predsedujoči Vojaškemu odboru NATO | |Obisk pred srečanjem načelnikov obrambnih sil držav članic zveze NATO. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel generala Sir Stuarta Peacha, predsedujočega Vojaškemu odboru NATO|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C3D72B4AAFA43881C12584730049F39B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-12}}</ref> |- |16. september 2019 |{{zastava|Indija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Indija|variant=|size=}} [[Ram Nath Kovind]], predsednik Republike Indije |[[Borut Pahor]], predsednik |Prvi obisk indijskega predsednika v Republiki Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Indije z gospodarstveniki prvič na uradnem obisku v Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-indije-z-gospodarstveniki-prvic-na-uradnem-obisku-v-sloveniji/499642|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-09-16|language=sl}}</ref> |- |18. september 2019 |{{zastava|Ciper}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Ciper|variant=|size=}} [[Demetris Siluris]], predsednik Predstavniškega doma Republike Ciper |[[Dejan Židan]], predsednik Državnega zbora | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel predsednika Predstavniškega doma Republike Ciper Demetrisa Syllourisa|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F1A1B96C01EF1768C12584790033B12C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-19}}</ref> |- |24. september 2019 |[[Slika:UEFA logo 2012.png|brezokvirja|18x18_pik]] [[Združenje evropskih nogometnih zvez|Združenje evropskih nogometnih zvez (UEFA)]] [[Slika:Flag of FIFA.svg|brezokvirja|21x21_pik]] [[FIFA]] |[[Ljubljana]] |[[Slika:UEFA logo 2012.png|brezokvirja|19x19_pik]] [[Aleksander Čeferin]], predsednik zveze [[Slika:Flag of FIFA.svg|brezokvirja|21x21_pik]] Člani izvršnega sveta FIFE | |Sprejem |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je priredil sprejem za člane izvršnega odbora UEFA in člane izvršnega sveta FIFA iz Evrope|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/91050616D259CDA6C125847F003C02C6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-30}}</ref> |- |1. oktober 2019 |{{zastava|Luksemburg}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} [[Jean Asselborn]], minister za zunanje zadeve Luksemburga |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], zunanji minister | |<ref>{{Navedi splet|title=Minister dr. Cerar na uradnem obisku gosti luksemburškega zunanjega ministra Asselborna {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2019-10-01-minister-dr-cerar-na-uradnem-obisku-gosti-luksemburskega-zunanjega-ministra-asselborna/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2019-10-02|language=sl|first=Urad vlade Republike Slovenije za|last=komuniciranje}}</ref> |- |9. oktober 2019 |{{zastava|Nizozemska}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Nizozemska|variant=|size=}} [[Stef Blok]], minister za zunanje zadeve Nizozemske |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], zunanji minister | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Kraljevine Nizozemske Stefa Bloka|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2DF7771BBAFF8903C125848E0031DCF9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-10-12}}</ref> |- |4. december 2019 |{{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Željko Komšić]], predsedujoči [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine|Predsedstvu BiH]] {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Šefik Džaferović]], član Predsedstva BiH {{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Milorad Dodik]], član Predsedstva BiH |[[Borut Pahor]], predsednik |Uradni obisk [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine|Predsedstva Bosne in Hercegovine]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti člane Predsedstva Bosne in Hercegovine|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B430F30E366815A9C12584C600474BF9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-12-04}}</ref> |- |14. december 2019 |{{zastava|Kitajska}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} [[Vang Ji (politik)|Vang Ji]], minister za zunanje zadeve Kitajske |[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], zunanji minister | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Kitajske Wang Yija|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/976ED7FE75CCF9A4C12584D2002A2A8E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-12-16}}</ref> |- |19. december 2019 |{{zastava|Latvija}} |Ljubljana |{{flagicon|Latvija|variant=|size=}} [[Ineta Ziemele]], predsednica Ustavnega sodišča Republike Latvije |[[Rajko Knez]], predsednik US RS | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel predsednico Ustavnega sodišča Republike Latvije|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/14110BAA2CB3FEA8C12584D5003A9FB1?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-12-20}}</ref> |- ! colspan="7" | === 2020 === |- |24. januar |[[Mednarodna košarkarska zveza|FIBA]] |[[Ljubljana]] |[[Andreas Zagklis]], generalni sekretar zveze |[[Košarkarska zveza Slovenije]] |Obisk ob 70-letnici KZS |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel generalnega sekretarja svetovne košarkarske zveze FIBA|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8996CCB5DD218EF5C12584F90047FBD9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-01-27}}</ref> |- |12. februar |{{zastava|Hrvaška}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica države |[[Borut Pahor]], predsednik |Delovno in neformalno srečanje s predsednico Republike Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarović. Ob enem je bil to njen zadnji predsedniški obisk v tujini. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je sestal s predsednico Republike Hrvaške Grabar-Kitarović|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6752780876BD6485C125850C00532B14?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-02-12}}</ref> |- |27. februar |{{zastava|Hrvaška}} |[[Otočec]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik države |[[Borut Pahor]], predsednik |Prvi obisk novega hrvaškega predsednika v tujini. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike Borut Pahor je danes na delovnem obisku v Sloveniji gostil novega predsednika Republike Hrvaške Zorana Milanovića|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7291665EC9EF4C2EC125851B0055C2F9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-02-27}}</ref> |- |2. marec |{{zastava|Avstrija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}}{{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[Olga Voglauer]], poslanka v avstrijskem parlamentu |[[Borut Pahor]], predsednik | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel Olgo Voglauer, poslanko v avstrijskem parlamentu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/42FBE2A1AAB288DDC125851F0044376C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-03-07}}</ref> |- |15. maj |{{zastava|Hrvaška}} |[[Ptuj]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik države |[[Borut Pahor]], predsednik |Drugo srečanje predsednikov Pahorja in Milanovića. |<ref>{{Navedi splet|title=Pričenja se drugo srečanje predsednika Republike@Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Republike Hrvaške Zorana Milanovića na Ptuju. @Ured_PRSpic.twitter.com/VPxgNslqfq|url=https://twitter.com/BorutPahor/status/1261257902632902656?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Etweet|website=@BorutPahor|date=2020-05-15|accessdate=2020-05-15|language=sl|first=Borut|last=Pahor}}</ref> |- |6. junij |{{zastava|Italija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Luigi Di Maio]], minister za zunanje zadeve |[[Anže Logar]], zunanji minister | |<ref>{{Navedi splet|title=Pahor in Di Maio o Narodnem domu in parlamentarnem zastopstvu|url=https://www.primorski.eu/se/pahor-in-di-maio-o-narodnem-domu-in-parlamentarnem-zastopstvu-MF531842|website=www.primorski.eu|accessdate=2020-06-06|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> |- |22. junij |{{zastava|Avstrija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Schallenberg]], minister za zunanje zadeve |[[Anže Logar]], zunanji minister | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je sprejel zunanjega ministra Republike Avstrije Alexandra Schallenberga|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/36EB2DA74DAAEC25C125858F003F18F0?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-06-22}}</ref> |- |3. julij |{{zastava|Nemčija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Heiko Maas]], minister za zunanje zadeve |[[Anže Logar]], zunanji minister | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Zvezne republike Nemčije Heika Maasa|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3CD2B65051A605BDC125859A004E1C4C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-04}}</ref> |- |12. avgust |{{zastava|Združene države Amerike}} |[[Bled]] |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Mike Pompeo]], državni sekretar Združenih držav Amerike |[[Anže Logar]], zunanji minister |Delovni obisk s podpisom skupne deklaracije o omrežju 5G. |<ref>{{Navedi splet|title=Minister dr. Logar bo 23. julija na delovnem obisku na Poljskem {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/dogodki/2020-07-23-minister-dr-logar-bo-23-julija-na-delovnem-obisku-na-poljskem/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-07-23|language=sl}}</ref> |- |31. avgust |{{zastava|Evropska unija}} |[[Bled]] |{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Josep Borrell]], visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko |[[Anže Logar]], zunanji minister | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko Borrella|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E9AEDFECC8246C8CC12585D50051292A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-04}}</ref> |- |4. september |{{zastava|Francija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[Jean-Yves Le Drian]], minister za Evropo in zunanje zadeve Francije |[[Anže Logar]], zunanji minister |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je francoskemu ministru za Evropo in zunanje zadeve Jean-Yves Le Drianu izrazil željo po bolj okrepljenem sodelovanju med državama in na ravni Evropske unije|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/55EA66FA1744079CC12585D9003C9DAF?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-04}}</ref> |- |8. september |{{zastava|Avstrija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Sebastian Kurz]], zvezni kancler Avstrije |[[Janez Janša]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel zveznega kanclerja Republike Avstrije Sebastiana Kurza|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D4366F2BDEB0A953C12585DD0029324A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-08}}</ref> |- |18. september |{{zastava|Grčija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Nikos Dendias]], zunanji minister Grčije |[[Anže Logar]], zunanji minister |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike sprejel grškega zunanjega ministra|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A9EF7D2CD24ED114C12585E7003EEB7B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-20}}</ref> |- ! colspan="7" | === 2021 === |- |11. marec |{{zastava|Španija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Španija|variant=|size=}} [[Arancha González Laya]], ministrica za zunanje zadeve, Evropsko unijo in sodelovanje |[[Anže Logar]], zunanji minister |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministrico za zunanje zadeve, Evropsko unijo in sodelovanje Kraljevine Španije Arancho González Laya|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EA2B9C6972AC247EC12586950047EBFE?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-03-16}}</ref> |- |18. marec |{{zastava|Severna Makedonija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Severna Makedonija|variant=|size=}} [[Radmila Šekerinska]], ministrica za obrambo |[[Matej Tonin]], obrambni minister | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministrico za obrambo Republike Severne Makedonije Radmilo Šekerinsko|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2AAB166E7DD973D6C125869C004F0764?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-03-19}}</ref> |- |26. marec |{{zastava|Romunija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Romunija|variant=|size=}} [[Bogdan Lucian Aurescu]], minister za zunanje zadeve Romunije |[[Anže Logar]], zunanji minister |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Romunije Bogdana Luciana Aurescuja|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/02956B017D3810F5C12586A4004C188A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-03-26}}</ref> |- |31. marec |{{zastava|Severna Makedonija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Severna Makedonija|variant=|size=}} [[Nikola Dimitrov]], namestnik predsednika Vlade Republike Severne Makedonije za evropska vprašanja |[[Anže Logar]], zunanji minister |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel namestnika predsednika Vlade Republike Severne Makedonije za evropska vprašanja Nikolo Dimitrova|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5261293A6BCD60FDC12586A9004ADCEA?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-04-16}}</ref> |- |22.–23. april |{{zastava|Grčija}} |[[Ljubljana]], [[Koper]], [[Izola]] |{{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Katerina Sakellaropoulou]], predsednica Grčije |[[Borut Pahor]], predsednik |Uradni obisk in ob enem prvi obisk grške predsednice v tujini po njeni izvolitvi. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na njenem prvem uradnem obisku v tujini gosti predsednico Helenske republike Katerino Sakellaropoulou|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9BF23EC0BC6028FEC12586BF003C2376?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-04-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednica Sakellaropoulou uradni obisk zaključila v Kopru|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5E61B22F0343F5BAC12586C000439B20?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-04-23}}</ref> |- |26. april |{{zastava|Švedska}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Švedska|variant=|size=}} [[Ann Linde]], ministrica za zunanje zadeve |[[Anže Logar]], zunanji minister |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel ministrico za zunanje zadeve Kraljevine Švedske Ann Linde|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E60DE4232A3BC4B5C12586C30045B6E6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-04-26}}</ref> |- |30. april |{{zastava|Japonska}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Tošimicu Motegi]], minister za zunanje zadeve |[[Anže Logar]], zunanji minister |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike Borut Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Japonske Toshimitsuja Motegija|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F957F80B9AA77437C12586C700387C1A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-04-30}}</ref> |- |4. maj |{{zastava|Belorusija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Belorusija|variant=|size=}} [[Svetlana Tihanovska]], beloruska opozicijska voditeljica |[[Anže Logar]], zunanji minister |Obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel Svetlano Tihanovsko, belorusko opozicijsko voditeljico|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4F7E0C921216A235C12586CB0052F38B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-06}}</ref> |- |4. maj |{{zastava|Turčija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} [[Mevlüt Çavuşoğlu]], zunanji minister Turčiije |[[Anže Logar]], zunanji minister |Uradni obisk |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Turčije Mevlüta Çavuşoğluja|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C9A4DBA3C1436AF2C12586CB004FA8C6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-06}}</ref> |- |25. maj |{{zastava|Srbija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Nikola Selaković, zunanji minister Srbije |[[Anže Logar]], zunanji minister | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Srbije Nikolo Selakovića|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FE65FC17026A51B7C12586E0004FB494?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-30}}</ref> |- |26. maj |{{zastava|Kitajska}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} [[Jang Džječi]], vodja kabineta Centralnega sveta za zunanjo politiko Ljudske republike Kitajske in člana političnega urada Centralnega komiteja komunistične partije Kitajske | |Sprejem |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel Yanga Jiechija, vodjo kabineta Centralnega sveta za zunanjo politiko Ljudske republike Kitajske in člana političnega urada Centralnega komiteja komunistične partije Kitajske|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/20F625AB45E5012BC12586E1004346D2?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-30}}</ref> |- |28. maj |{{zastava|Črna gora}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Zdravko Krivokapić]], predsednik vlade Črne gore |[[Janez Janša]], predsednik vlade | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel predsednika Vlade Črne gore|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5E78AA3D081B1AA0C12586E3003DA442?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-30}}</ref> |- |30. maj |{{zastava|Nemčija}} {{zastava|Portugalska}} |[[Brdo pri Kranju]] |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Frank-Walter Steinmeier|Frank Walter Steinmeier]], predsednik Nemčije {{flagicon|Portugalska|variant=|size=}} [[Marcelo Rebelo de Sousa]], predsednik Portugalske |[[Borut Pahor]], predsednik |Srečanje predsednikov Slovenije, Nemčije in Portugalske, ki v triu skupaj predsedujejo Svetu Evropske unije. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor gosti srečanje predsednikov Slovenije, Portugalske in Nemčije|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/383B7A0720D0471FC12586E5005966F3?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-30}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pahor: Slovenija ni v politični krizi, je pa v razmerah povečane politične negotovosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-slovenija-ni-v-politicni-krizi-je-pa-v-razmerah-povecane-politicne-negotovosti/582156|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-30|language=sl}}</ref> |- |31. maj–1. junij |{{zastava|Portugalska}} |[[Ljubljana]], [[Kranj]], [[Brdo pri Kranju]] |{{flagicon|Portugalska|variant=|size=}} [[Marcelo Rebelo de Sousa]], predsednik Portugalske |[[Borut Pahor]], predsednik |Na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji se je mudil portugalski predsednik. To je drugi obisk portugalskega predsednika v Republiki Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti predsednika Portugalske republike Marcela Rebela de Souso|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3B7D82F869EB1D03C12586E60047F533?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-06-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednika Pahor in de Sousa z mladimi o prihodnosti Evrope|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1682B4198D626B87C12586E700494453?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-06-01}}</ref> |- |8.–9. junij |{{zastava|Švica}} |[[Ljubljana]] |{{Ikonazastave|Švica}} [[Guy Parmelin]], predsednik Švicarske konfederacije in minister za gospodarstvo, izobraževanje in raziskave |[[Borut Pahor]], predsednik |Dvodnevni obisk predsednika Švicarske konfederacije v Republiki Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in švicarski predsednik Parmelin za vsestransko poglobitev odnosov med državama|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FC34EBCFEC307D3EC12586EF003C76A8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-06-09}}</ref> |- |28. junij |{{zastava|Nemčija}} |[[Ljubljana]] |{{Ikonazastave|Nemčija}} [[Annegret Kramp-Karrenbauer]], obrambna ministrica Nemčije |[[Matej Tonin]], minister za obrambo | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministrico za obrambo Zvezne republike Nemčije Annegret Kramp-Karrenbauer|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B47DBDE7CD293A2EC12587020037B003?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-08}}</ref> |- |30. junij |{{zastava|Kolorado}} |[[Ljubljana]] |{{Ikonazastave|Kolorado}} [[Laura Clellan]], poveljnica Nacionalne garde Kolorada | | |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel brigadirko Lauro Clellan, poveljnico Nacionalne garde Kolorada|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0F0E391C251A4E60C1258704004130A8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-08}}</ref> |- |6. julij |{{Ikonazastave|EU}} [[Evropsko računsko sodišče]] |[[Ljubljana]] |{{Ikonazastave|EU}} Klaus-Heiner Lehne, predsednik računskega sodišča | | | |- |15. julij |{{zastava|Avstrija}} {{zastava|Hrvaška}} |[[Kostanjevica na Krki]] |{{Ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Van der Bellen]], predsednik Avstrije {{Ikonazastave|Hrvaška}} [[Zoran Milanović]], predsednik Hrvaške |[[Borut Pahor]], predsednik |Tradicionalno srečanje treh predsednikov |<ref name="#1"/> |- |25. avgust |{{zastava|Malta}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Malta|variant=|size=}} [[Evarist Bartolo]], minister za zunanje in evropske zadeve |[[Anže Logar]], zunanji minister |Sprejem malteškega zunanjega ministra ob njegovem uradnem obisku v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje in evropske zadeve Republike Malte Bartola|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A6E20E736BC2C704C125873C0046541B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-08-26}}</ref> |- |25. avgust |{{zastava|Združene države Amerike}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Richard Shelby]], senator {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Mike Crapo]], senator {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[John Cornyn]], senator {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Deb Fischer]], senatorka {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[John Kennedy]], senator {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Roger Marshall]], senator |[[Borut Pahor]], predsednik |Sprejem delegacije senatorjev Združenih držav Amerike, ki so v Republiki Sloveniji na obisku ob dnevu slovensko-ameriškega prijateljstva. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je ob dnevu slovensko-ameriškega prijateljstva priredil sprejem za člane Senata Združenih držav Amerike, ki so obiskali Slovenijo|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6D8948873F1C7DA9C125873C00488CA8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-08-26}}</ref> |- |29. september |{{zastava|Latvija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Latvija|variant=|size=}} [[Egils Levits]], predsednik Latvije |[[Borut Pahor]], predsednik |Uradni obisk latvijskega predsednika | |- |5. oktober |{{zastava|Nemčija}} |[[Brdo pri Kranju]] |{{Ikonazastave|Nemčija}} [[Angela Merkel]], kanclerka Nemčije |[[Janez Janša]], predsednik vlade |Odlikovanje Angele Merkel z redom za izredne zasluge |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je odlikoval nemško kanclerko Angelo Merkel z redom za izredne zasluge|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/03FA06A7E2CABBFEC1258765005D6664?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-10-14}}</ref> |- |14. oktober |{{zastava|Slovaška}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} [[Zuzana Čaputová|Zuzana Čaputova]], predsednica Slovaške |[[Borut Pahor]], predsednik |Uradni obisk slovaške predsednice. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti predsednico Slovaške republike Zuzano Čaputovo|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CE0D90F2A82C3FFFC125876E004C21F9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-10-14}}</ref> |- |18. oktober |{{zastava|Hrvaška}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik Hrvaške |[[Borut Pahor]], predsednik |Odkritje spomenika [[Ljudevit Gaj|Ljudevita Gaja]] v Ljubljani. |<ref name=":0" /> |- |21. oktober |{{zastava|Italija}} |[[Nova Gorica]] |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije |[[Borut Pahor]], predsednik |Obisk italijanskega in slovenskega predsednika v Gorici in Novi Gorici. |<ref name=":1" /> |- |15. oktober |{{zastava|Gruzija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Gruzija|variant=|size=}} [[David Zalkaliani]], podpredsednik vlade in zunanji minister |[[Anže Logar]], zunanji minister |Sprejem gruzijskega zunanjega ministra in podpredsednika vlade ob njegovem uradnem obisku v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel podpredsednika vlade in ministra za zunanje zadeve Gruzije Davida Zalkalianija|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/20F2980BA3D022BCC125876F003273BB?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}</ref> |- |4. november |{{zastava|Katar}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Katar|variant=|size=}} [[Mohamed Jasim Al Tani]], podpredsednik vlade in zunanji minister |[[Anže Logar]], zunanji minister |Sprejem katarskega zunanjega ministra in podpredsednika vlade ob njegovem uradnem obisku v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Države Katar|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F188D3ED06E32F8AC125878300403272?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}</ref> |- |18. november |{{zastava|Švica}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Švica|variant=|size=}} [[Ignazio Cassis]], zvezni zunanji minister Švice |[[Anže Logar]], zunanji minister |Sprejem zunanjega ministra Švicarske konfederacije ob njegovem uradnem obisku v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel švicarskega ministra za zunanje zadeve Cassisa|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/86140FCAFA31D3A3C1258791003F9C51?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-11}}</ref> |- |1. december |{{zastava|Črna gora}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Aleksa Bečić]], predsednik skupščine Črne gore |Igor Zorčič, predsednik državnega zbora |Sprejem predsednika črnogorske skupščine. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel predsednika Skupščine Črne gore|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D3758BCFED83DD76C125879E003B3BC9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-11}}</ref> |- |16. december |{{zastava|Hrvaška}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Jadranka Kosor]], nekdanja premierka Hrvaške |[[Borut Pahor]], predsednik |Sprejem nekdanje hrvaške premierke Kosor, s katero je predsednik Pahor kot slovenski premier podpisal arbitražni sporazum. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel bivšo premierko Kosorjevo|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F23133B5143834F9C12587AD005030E6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-11}}</ref> |- ! colspan="7" | === 2022 === |- |3. februar |{{zastava|Latvija}} |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Latvija|variant=|size=}} [[Edgars Rinkēvičs]], zunanji minister Latvije |[[Anže Logar]], zunanji minister |Sprejem latvijskega zunanjega ministra ob njegovem uradnem obisku v Republiki Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Latvije Edgarsa Rinkēvičsa|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5047AF95F8F46613C12587DE003C215F?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-05}}</ref> |} == Galerija == <gallery> Slika:Macri with Pahor 02.jpg|Pahor in argentinski predsednik [[Mauricio Macri]]. Slika:Vladimir Putin and Borut Pahor (2017-02-10) 11.jpg|Z ruskim predsednikom [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]]. ([[2017]]) Slika:Vladimir Putin held talks with President of Slovenia Borut Pahor (4).jpg|Vladimir Putin v Sloveniji. Slika:Vladimir Putin met at the Kremlin with President of Slovenia Borut Pahor 2017 01.jpg Slika:Reuven Rivlin Meets Borut Pahor, January 2020 (GPOHZA 1558).jpg|Pahor in izraelski predsednik [[Reuven Rivlin|Rivlin]] (2020) Slika:Saeimas priekšsēdētājas vizīte Izraēlā (49433178981).jpg|Pahor med povabljenci na dan spomine na žrtve holokavsta (Jeruzalem, 2020) </gallery> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} [[Kategorija:Predsedniki Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Seznami državniških obiskov|Pahor]] [[Kategorija:Borut Pahor]] ks1xxdp7bbzquxjqlbjrl9t1cj2lk3k 3 449721 5736691 5001511 2022-08-19T20:21:07Z A09 188929 /* Mario Fafangel */ nov razdelek wikitext text/x-wiki Pozdravljen(a), hvala za odlično lekturo. Vkolikor boš še kdaj urejal(a), si zaradi lažje komunikacije in preglednosti urejanj lahko ustvariš poljubno uporabniško ime, lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 06:55, 4. junij 2018 (CEST) == [[Mario Fafangel]] == Pozdrav, debata o dveh različnih zapisih izgovorjave priimka je v teku; zato te prosim, če sporočiš svoje mnenje (ali utemeljitev) na pogovorno stran. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:21, 19. avgust 2022 (CEST) q6n52pqxuev2irrxv5p2hgjpps0gikm 0 454221 5737015 5403751 2022-08-20T07:07:39Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name=Indira Radić |birth_name=Indira Subotić |alias= |image=<!-- Wikidata --> |Background=solo_singer |birth_date=<!-- Wikidata --> |birth_place=<!-- Wikidata --> |Genre=pop-folk, turbo folk, folk, pop |Occupation= |Years_active=1992–danes |Associated_acts= }} '''Indira Radić''' ([[Srbščina|srbska]] [[cirilica]] ''Индира Радић''), [[Bosanci|bosansko]]-[[Srbi|srbska]] [[pevka]], * [[14. junij]] [[1966]], [[Doboj]], [[Bosna in Hercegovina]]. == Zgodnje življenje == Indira Radić je bila rojena pod imenom Indira Subotić 14. junija [[1966]] v vasi [[Dragalovci]] nedaleč od [[Doboj|Dobojа]] (v današnji občini [[Stanari]]). Njen oče Živko je bil edini zaposleni član družine in deloval kot funkcionar v [[Zveza komunistov Bosne in Hercegovine|Zvezi komunistov Bosne in Hercegovine]];<ref name="ref1">{{Navedi splet|url=http://www.story.rs/koktel/tv/31701-dobro-vece-srbijo-sa-indirom-radic.html|title=Dobro veče Srbijo sa Indirom Radić|date=29. 6. 2013|accessdate=|website=Story.rs - Upoznajte poznate|language=sr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130702005959/http://www.story.rs/koktel/tv/31701-dobro-vece-srbijo-sa-indirom-radic.html|archivedate=2. 7. 2013}}</ref> ime je njegova hči dobila po [[Indija|indijski]] premierki [[Indira Gandhi|Indiri Gandhi]], ki jo je spoštoval.<ref name="ref1" /><ref name="ref2">{{Navedi splet|url=http://www.indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/58/Press++-+Magazin+Svet+specijal/414/Magazin+Svet+specijal.html#vr|title=Indira Radić|date=|accessdate=|website=indira.rs|publisher=|last=|first=|language=sr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120426002146/http://www.indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/58/Press++-+Magazin+Svet+specijal/414/Magazin+Svet+specijal.html|archivedate=26. 4. 2012}}</ref> Starši so Indirino pevsko nadarjenost opazili že zgodaj, zato je že kot otrok nastopala na številnih glasbenih tekmovanjih.<ref name="ref3">{{Navedi splet|url=http://www.svet.rs/najnovije-vesti/ovako-je-izgledala-indira-radic-na-pocetku-kariere|title=Ovako je izgledala Indira Radić na početku kariere!|date=13. 2. 2012|accessdate=|website=svet.rs|publisher=|last=|first=|language=sr}}</ref> Osnovno šolo je obiskovala v vasi Stanari,<ref name="ref1" /><ref name="REF4">{{Navedi splet|url=http://www.indira.rs/page/news/sr/story/12/Aktuelno/150/INDIRA+U+POSETI+SVOG+RODNOG+KRAJA.html|title=Indira u poseti svog rodnog kraja|date=7. 10. 2010|accessdate=|website=indira.rs|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160516203435/http://indira.rs/page/news/sr/story/12/Aktuelno/150/INDIRA+U+POSETI+SVOG+RODNOG+KRAJA.html|archivedate=16. 5. 2016}}</ref> nakar je dokončala srednjo medicinsko šolo v Doboju, na kateri je pridobila izobrazbo za [[Medicinska sestra|medicinsko sestro]].<ref name="ref1" /> Tri leta je bila zaposlena v bolnišnici Mladena Stojanovića v [[Zagreb|Zagrebu]],<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/58/Press++-+Magazin+Svet+specijal/415/Magazin+Svet+specijal.html|title=Indira Radić|date=|accessdate=|website=indira.rs|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140102135049/http://www.indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/58/Press++-+Magazin+Svet+specijal/415/Magazin+Svet+specijal.html|archivedate=2. 1. 2014}}</ref> v začetku devetdesetih let pa se je preselila v [[Srbija|Srbijo]].<ref name=ref2 /> Rojstna hiša Indire Radić ne stoji več; njeno mesto je zasedel [[rudnik]] [[Premog|premoga]] [[Rudnik Stanari|Stanari]].<ref name="ref1" /> == Kariera == Indira je prvi javni nastop imela pri desetih letih, ko je na prošnjo staršev na neki proslavi v [[Teslić|Tesliću]] zapela pesem [[Kemal Malovčić|Kemala Malovčića]] ''Nevernice moja, vrati mi se ti''.<ref name="ref1" /> S petjem se je začela ukvarjati leta 1985, ko je bila izbrana za najboljšo pevko Doboja. Mlada pevka je skoraj deset let pela za honorar, sodelovala na tekmovanjih in slovesnostih.<ref name="ref1" /> V [[Sarajevo|Sarajevu]] se je leta 1991 prijavila na ''Prvi glas Bosne i Hercegovine'' in dospela do finala. Naslednjega dne so bili zaradi razglasitve [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnega stanja]] vsi kulturni dogodki odpovedani, zaradi česar je Indira obveljala za zmagovalko, katere zmaga ni bila proslavljena. Kmalu se je z družino preselila v [[Beograd]], kjer ji je osvojeno prvo mesto na sarajevskem festivalu omogočilo neposreden stik z lastnikom produkcijske hiše [[Južni vetar]]. Svoj prvi solo album, ''Nagrada i kazna'', je za Južni vetar posnela leta 1992. Ploščo, s katero je sicer zaslužila 20 000 mark, je zaradi vojne in zapore meja sama dobila šele čez nekaj mesecev od voznika avtobusa iz [[Banjaluka|Banjaluke]].<ref name="ref1" /><ref name=":0" /> Album je bil s strani radijskega občinstva dobro sprejet, zlasti pesmi ''Iskreno mi kaži'', ''Nagrada i kazna'', ''Čudna igra'', ''Daj mi makar obećanje'' in ''Pamtimo ovo veče''. Direktor Južnega vetra [[Miodrag M. Ilić]], poznan kot ''Mile Bas'', je Radićevo videl kot obetajočo mlado pevko in kmalu je Indira zamenjala [[Dragana Mirković|Dragano Mirković]] kot vodilna zvezda produkcijske hiše. Leta 1993 je izdala drugi album ''Zbog tebe'' in leto zatem še tretjega, ''Ugasi me'', ki ji je prinesel prvo obdobje priljubljenosti, zahvaljujoč pesmim ''Moja će te ljubav stići'', ''Gde si sada'', ''Zašto sam se rodila'' in ''Oči moje, što ste zaplakale''.<ref>{{Navedi splet|url=http://strongportal.wen.ru/A/indira.html|title=Indira Radic bio|date=|accessdate=|website=strongportal.wen.ru|language=sr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150102152607/http://strongportal.wen.ru/A/indira.html|archivedate=2. 1. 2015}}</ref> Indirin nenadni vzpon je vzbudil veliko zanimanje tudi za njene starejše pesmi; tako je album ''Nagrada i kazna'' bil leta 1994 izdan še enkrat.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.discogs.com/Indira-Radi%C4%87-i-Ju%C5%BEni-Vetar-Nagrada-I-Kazna/release/4867844|title=Indira Radić i Južni Vetar - Nagrada I Kazna|date=|accessdate=15. 12. 2018|website=Discogs|language=en}}</ref> Leta 1995 je Indira zapustila Južni vetar. Več kot desetletje zatem sta z Miletom Basom v skupnem televizijskem soočenju kot razlog razkrila številna medsebojna nestrinjanja; slednji naj bi preostro vztrajal pri tem, naj Indira gradi svojo prepoznavnost na glasu in ne na vizualni podobi, ter ji zato prepovedoval oblačenje in ličenje po lastnem okusu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CReg9ttQtws&t=1985s|title=BN Koktel Gost Mile Bas, Kuki, Indira|date=|accessdate=|website=YouTube|publisher=|last=|first=}}</ref> V istem soočenju sta se strinjala, da se nista razšla kot neprijatelja. Po izstopu iz Južnega vetra je Indira izdala album ''Idi iz života moga'' za založbo [[Produkcija gramofonskih plošč Radio televizije Beograd|PGP RTS]]. Na tem albumu je poleg istoimenske pesmi, ki je ostala njena največja uspešnica do prestopa v Grand produkcijo, izstopala pesem ''Sve da volim ona me učila'' zaradi svoje izrazito nacionalistično zveneče vsebine (''<span dir="ltr" lang="sr">Srpkinja je mene majka rodila, sve da volim ona me učila</span>''). Kasneje je Indira razložila, da se je zaradi svojega imena v času [[Razpad Jugoslavije|razpadanja Jugoslavije]] pogosto srečevala s [[Šovinizem|šovinističnimi]] in verskimi opazkami in da je s pesmijo želela poudariti, kdo je,<ref name=":0" /> ne pa tudi diskriminirati ali poniževati drugih narodov.<ref name="ref1" /> Izpostavila je tudi, da jedro pesmi ni verz "''<span dir="ltr" lang="sr">Srpkinja je mene majka rodila</span>''", marveč "''<span dir="ltr" lang="sr">sve da volim ona me učila</span>''", ki poudarja, da ji kot osebi, rojeni v narodnostno mešani Bosni, ni v navadi delitev ljudi glede na narodnost ali veroizpoved.<ref name="ref1" /> Leta 1996 se je Radićeva pridružila ''Zam produkciji'' (predhodniku današnje [[Grand produkcija|Grand produkcije]]) in izdala album ''Krug''. Tedaj se je začelo novo obdobje njenega vzpona, priredila je svoje prve turneje in solistične [[Koncert (glasbena prireditev)|koncerte]], posebej obiskane v Sloveniji in [[Nemčija|Nemčiji]], kjer jo je na koncertih pričakalo tudi po pet tisoč ljudi.<ref name="ref1" /> Pesmi ''Sin'', ''Ujed za srce'', ''Otiš'o si, ostala sam'' in ''Da kamen zaplače'' pa so postale tedanje [[turbo folk]] uspešnice.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.poznati.info/indira-radic-biografija/|title=Indira Radić Biografija|date=|accessdate=15. 12. 2018|website=poznati.info|publisher=|last=|first=|language=sr}}</ref> Leta 1997 je izdala svoj šesti album ''Izdajnik'', kot tudi posebno videoizdajo ''Indira uživo'' s svojimi najbolj znanimi pesmimi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.indira.rs/page/discography/sr/article/56/Indira+UŽIVO.html|title=Indira Radić :: Indira UŽIVO|date=|accessdate=|website=indira.rs|language=sr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150102153733/http://www.indira.rs/page/discography/sr/article/56/Indira+U%C3%85%C2%BDIVO.html|archivedate=2. 1. 2015}}</ref> Že naslednjega leta je izdala dotlej najuspešnejši album v svoji karieri, ''Voliš li me ti''.<ref name=":1" /> Turneja, s katero je promovirala svoje nove pesmi, je obsegala tudi bivše jugoslovanske republike, po zaslugi česar je kmalu postala ena najpriljubljenejših srbskih pevk na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. V začetku novega tisočletja je Indira še tretjič zamenjala založnika. Za [[Grand Produkcija|Grand Produkcijo]] je izdala albuma ''Milenijum'' in ''Gde ćemo večeras'', ki nista ustvarila večjega komercialnega uspeha. Leta 2002 je izdala svoj deseti album ''Pocrnela burma'', na katerem se je nahajal tudi duet z [[Alen Islamović|Alenom Islamovićem]] "''Lopov''". Ta pesem, ki jo je napisala [[Marina Tucaković]], je v izjemno kratkem času postala njena daleč največja uspešnica, potem ko je več mesecev zapovrstjo ostala na prvem mestu vseh lestvic priljubljenosti v državi, pa je bila proglašena tudi za pop-folk hit leta. Pesem je obstajala v treh jezikih, melodija zvonjenja za [[Prenosni telefon|mobilne telefone]] pa je bila prenesena preko milijonkrat.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.indira.rs/page/aboutIndira/sr.html|title=Indira Radić :: O Indiri|date=|accessdate=|website=indira.rs|language=sr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110125101937/http://www.indira.rs/page/aboutIndira/sr.html|archivedate=25. 1. 2011}}</ref> Nekoliko manjšo priljubljenost so dosegle pesmi ''Preko, preko'', kontroverzna turbo-folk priredba svetovne uspešnice ''Du hast'' nemške skupine [[Rammstein]], ''Sve su iste pesme moje'', ''Pocrnela burma'', ''Uzmi, sve mi uzmi'' in ''Dužan si mi dva života''. Že naslednje leto je izdala album ''Zmaj'', s katerim je dokončno postala najbolj priljubljena pevka v državi, pomenil pa je tudi prelomnico v njeni karieri.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/58/Press++-+Magazin+Svet+specijal/436/Magazin+Svet+specijal.html|title=Indira Radić|date=|accessdate=|website=indira.rs|language=sr|archiveurl=https://archive.fo/20140314231543/http://www.indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/58/Press++-+Magazin+Svet+specijal/436/Magazin+Svet+specijal.html|archivedate=14. 3. 2014}}</ref> Za velik uspeh albuma je bila zaslužna njena pripravljenost oddaljiti se od turbo-folka in se nekoliko približati [[Pop glasba|pop]] glasbi. Za mnoge Indira s tem albumom predstavlja začetnico pop-folk glasbe in zmago te zvrsti nad turbo-folkom, ki je v državi prevladoval v devetdesetih letih.<ref>{{Navedi splet|url=http://indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/59/Press+kliping/446/Press+kliping.html|title=Indira Radić|date=|accessdate=|website=indira.rs|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131029195708/http://indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/59/Press+kliping/446/Press+kliping.html#vr|archivedate=29. 10. 2013}}</ref> Razširjeno je prepričanje, da je pesem ''Zmaj'' bila navdihnjena z resnično zgodbo o neozdravljivo bolnem dekletu, ki je pred smrtjo svojemu fantu posvetila pesem. Druga zelo uspešna pesem z istega albuma, ''Moj živote, da l’ si živ'', je doživela priredbi v [[Grščina|grški]] in [[Bolgarščina|bolgarski]] jezik ter doživela precejšnjo poslušanost tudi v teh državah. Konec leta 2004 je posnela glasbeni šov program ''Indira Unplugged'', ki velja za prvi tovrstni program v državi, v katerem je pevka pela v živo in ob spremljavi izključno [[Akustična glasba|akustičnih glasbil]]. Bil je del novoletnega programa televizije [[RTV Pink|Pink]], kasneje pa je izšel tudi na [[DVD]]-ju.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/58/Press++-+Magazin+Svet+specijal/417/Magazin+Svet+specijal.html|title=Indira Radić|date=|accessdate=|website=indira.rs|language=sr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140102134558/http://www.indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/58/Press++-+Magazin+Svet+specijal/417/Magazin+Svet+specijal.html#vr|archivedate=2. 1. 2014}}</ref> Njen naslednji album, ''Ljubav kad prestane'', je bil še korak bližji pop slogu in manj poslušan. Pomožne vokale na njem je pela tedaj še neuveljavljena pevka [[Ivana Selakov]]. Najpriljubljenejša pesem na tem albumu je bila ''April'', za katero je osvojila tudi nagrado ''Zlatni melos'' za hit leta. Podelitev je sprožila številne polemike, da je Indira zmagala zahvaljujoč "stari slavi", glede na to, da so ji konkurenco predstavljali [[Mile Kitić]] (''Šampanjac''), [[Viki Miljković]] (''Mahi, mahi, Obeležena, Prazan stan, Ti muškarac''), Tanja Savić (''Tako mlada'', ''Zašto me u obraz ljubiš'', ''Stani tugo)'', [[Jovana Tipšin]] ''(U tvome telefonu)'', [[Darko Filipović]] ''(Ona, ona'', ''Opomena)'', [[Maja Marijana]] ''(Bićeš noćas moj)'', [[Sanja Đorđević]] ''(Crveni lak)'' in [[Seka Aleksić]] ''(Iskoristi moje mane'', ''Svi tvoji milioni'', ''Baš mi se sviđa tvoja devojka'', ''Dođi i uzmi me'', ''Gde sam ti ja'', ''Za ljubav mobilna''). Niti z albumom ''Lepo se provedi'', ki ga je izdala leta 2007, ni ponovila uspeha ''Zmaja'', je pa obnovila sodelovanje z Alenom Islamovićem, s katerim je posnela pesem ''Imali smo, nismo znali''.<ref>{{Navedi splet|url=http://gala-stars.blogspot.com/2009/10/beogradska-popfolk-scena-2009.html|title=Beogradska Popfolk scena 2009|date=16. 10. 2009|accessdate=6. 1. 2019|website=GALA - Where Stars Go Crazy!|language=sr}}</ref> Kot pomožni vokal je sodelovala [[Jelena Galonić]] iz beograjske skupine [[Zana]]. Skupaj z albumom je izšel DVD z Indirinimi največjimi uspešnicami in videoposnetki s koncertov v Bolgariji, Avstraliji in Sloveniji. Ne glede na mlačen sprejem albuma je pevka ponovila serijo uspešnih koncertov v Sloveniji in na Hrvaškem. Istega leta je Indira kot prva folk pevka z [[Balkan|Balkana]] opravila intervju za [[London|londonski]] radio [[BBC]] na temo folka kot vodilne glasbene smeri na teh prostorih.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.balkanmedia.com/indira-radic-intervju-za-bbc-radio-cl4721.html|title=Indira Radić - Intervju za BBC radio!|date=15. 8. 2007|language=sr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120203172029/https://www.balkanmedia.com/indira-radic-intervju-za-bbc-radio-cl4721.html|archivedate=3. 2. 2012}}</ref> Del nekdanjega uspeha je Radićeva spet doživela šele z albumom ''Heroji'', ki ga je izdala leta 2008. Za pesmi ''Heroji'', ''Hajde, sestro'' in ''Pije mi se'' so bili posneti videospoti, od katerih slednji velja za prvi srbski videospot, v katerem je prikazan poljub dveh moških.<ref>{{Navedi splet|title=Queeria: Indira Radić gej ikona|url=http://www.tracarenje.com/Estrada/Queeria-Indira-Radic-gej-ikona.html|website=Tračarenje|accessdate=20. 2. 2019|language=sr|date=19. 1. 2009}}</ref> == Pevski slog == Za Indirin glas velja, da ga je zelo zahtevno imitirati.<ref name="ref1" /> V televizijski oddaji leta 2013 je pevka pojasnila, da je v začetku kariere poskušala istočasno oponašati [[Dragana Mirković|Dragano Mirković]], [[Šemsa Suljaković|Šemso Suljaković]], [[Sinan Sakić|Sinana Sakića]], [[Mile Kitić|Mileta Kitića]] in [[Kemal Malovčić|Kemala Malovčića]].<ref name="ref1" /> Z imitacijo je med drugim v eni od oddaj poskusila pevka [[Tanja Savić]], a se je poskus končal klavrno. Savićeva je potencirala na sami barvi Indirinega glasu, a je ni uspela imitirati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=DWORYWyb-us|title=Tanja Savić - Imitacija Cece i Indire - BN Koktel - BN TV|date=|accessdate=18. 12. 2018|website=YouTube}}</ref> V televizijskem glasbenem tekmovanju [[Zvezde Granda]] leta 2008 sta tekmovalca Iva in Vuk zapela pesem ''Lopov'', duet Radićeve in Islamovića. Žirija je nastop komentirala z besedami, da sta naredila napako pri izboru pesmi in da pesmi Indire Radić "preprosto ne more uspešno zapeti nihče razen nje". == Zasebno življenje == Indira Radić živi s svojo mamo v [[Beograd|beograjskem]] naselju [[Košutnjak]].<ref>{{Navedi splet|url=http://indira.rs/page/news/sr/story/13/press+clipping/100/dupleks+u+kojem+caruje+tiÅ¡ina.html|title=Indira Radić :: Dupleks u kojem caruje tišina|date=|accessdate=|website=indira.rs|language=sr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160306023029/http://indira.rs/page/news/sr/story/13/press+clipping/100/dupleks+u+kojem+caruje+ti%c3%85%c2%a1ina.html|archivedate=6. 3. 2016}}</ref> Po veroizpovedi je [[Pravoslavje|pravoslavna kristjanka]].<ref name="ref1" /> Njen sin Severin, rojen leta 1991, se prav tako ukvarja z glasbo in je avtor aranžmajev nekaterih maminih pesmi.<ref>{{Navedi splet|url=https://vesti-online.com/Scena/Estrada/322180/Indira-Ne-umem-da-se-pretvaram-i-glumim|title=Indira: Ne umem da se pretvaram i glumim|date=19. 6. 2013|accessdate=23. 12. 2018|website=Vesti online|language=sr}}</ref> Ko je bil Severin star štiri leta, ga je oče odpeljal od doma in z materjo prekinil stike; po šestih mesecih se je Indira ločila od moža in sodišče je sina prisodilo njej.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/58/Press++-+Magazin+Svet+specijal/415/Magazin+Svet+specijal.html|title=Indira Radić|date=|accessdate=|website=indira.rs|language=sr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140102135049/http://www.indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/58/Press++-+Magazin+Svet+specijal/415/Magazin+Svet+specijal.html#vr|archivedate=2. 1. 2014}}</ref> ==Diskografija== ===Albumi=== *Nagrada i kazna (1992) *Zbog tebe (1993) *Ugasi me (1994) *Idi iz života moga (1995) *Krug (1996) *Izdajnik (1997) *Voliš li me ti (1998) *Milenijum (2000) *Gde ćemo večeras (2001) *Pocrnela burma (2002) *Zmaj (2003) *Ljubav kad prestane (2005) *Lepo se provedi (2007) *Heroji (2008) *Istok, sever, jug i zapad (2011) *Niko nije savršen (2015) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radić, Indira}} [[Kategorija:Srbski pevci]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski pevci]] nptvjt8mqnaaheo8w8lctd19emtko2m 5737023 5737015 2022-08-20T07:08:41Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/SportiBot|SportiBot]] ([[User talk:SportiBot|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name=Indira Radić |birth_name=Indira Subotić |alias= |image=<!-- Wikidata --> |Background=solo_singer |birth_date=<!-- Wikidata --> |birth_place=<!-- Wikidata --> |Genre=pop-folk, turbo folk, folk, pop |Occupation= |Years_active=1992–danes |Associated_acts= }} '''Indira Radić''' ([[Srbščina|srbska]] [[cirilica]] ''Индира Радић''), [[Bosanci|bosansko]]-[[Srbi|srbska]] [[pevka]], * [[14. junij]] [[1966]], [[Doboj]], [[Bosna in Hercegovina]]. == Zgodnje življenje == Indira Radić je bila rojena pod imenom Indira Subotić 14. junija [[1966]] v vasi [[Dragalovci]] nedaleč od [[Doboj|Dobojа]] (v današnji občini [[Stanari]]). Njen oče Živko je bil edini zaposleni član družine in deloval kot funkcionar v [[Zveza komunistov Bosne in Hercegovine|Zvezi komunistov Bosne in Hercegovine]];<ref name="ref1">{{Navedi splet|url=http://www.story.rs/koktel/tv/31701-dobro-vece-srbijo-sa-indirom-radic.html|title=Dobro veče Srbijo sa Indirom Radić|date=29. 6. 2013|accessdate=|website=Story.rs - Upoznajte poznate|language=sr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130702005959/http://www.story.rs/koktel/tv/31701-dobro-vece-srbijo-sa-indirom-radic.html|archivedate=2. 7. 2013}}</ref> ime je njegova hči dobila po [[Indija|indijski]] premierki [[Indira Gandhi|Indiri Gandhi]], ki jo je spoštoval.<ref name="ref1" /><ref name="ref2">{{Navedi splet|url=http://www.indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/58/Press++-+Magazin+Svet+specijal/414/Magazin+Svet+specijal.html#vr|title=Indira Radić|date=|accessdate=|website=indira.rs|publisher=|last=|first=|language=sr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120426002146/http://www.indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/58/Press++-+Magazin+Svet+specijal/414/Magazin+Svet+specijal.html|archivedate=26. 4. 2012}}</ref> Starši so Indirino pevsko nadarjenost opazili že zgodaj, zato je že kot otrok nastopala na številnih glasbenih tekmovanjih.<ref name="ref3">{{Navedi splet|url=http://www.svet.rs/najnovije-vesti/ovako-je-izgledala-indira-radic-na-pocetku-karijere|title=Ovako je izgledala Indira Radić na početku karijere!|date=13. 2. 2012|accessdate=|website=svet.rs|publisher=|last=|first=|language=sr}}</ref> Osnovno šolo je obiskovala v vasi Stanari,<ref name="ref1" /><ref name="REF4">{{Navedi splet|url=http://www.indira.rs/page/news/sr/story/12/Aktuelno/150/INDIRA+U+POSETI+SVOG+RODNOG+KRAJA.html|title=Indira u poseti svog rodnog kraja|date=7. 10. 2010|accessdate=|website=indira.rs|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160516203435/http://indira.rs/page/news/sr/story/12/Aktuelno/150/INDIRA+U+POSETI+SVOG+RODNOG+KRAJA.html|archivedate=16. 5. 2016}}</ref> nakar je dokončala srednjo medicinsko šolo v Doboju, na kateri je pridobila izobrazbo za [[Medicinska sestra|medicinsko sestro]].<ref name="ref1" /> Tri leta je bila zaposlena v bolnišnici Mladena Stojanovića v [[Zagreb|Zagrebu]],<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/58/Press++-+Magazin+Svet+specijal/415/Magazin+Svet+specijal.html|title=Indira Radić|date=|accessdate=|website=indira.rs|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140102135049/http://www.indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/58/Press++-+Magazin+Svet+specijal/415/Magazin+Svet+specijal.html|archivedate=2. 1. 2014}}</ref> v začetku devetdesetih let pa se je preselila v [[Srbija|Srbijo]].<ref name=ref2 /> Rojstna hiša Indire Radić ne stoji več; njeno mesto je zasedel [[rudnik]] [[Premog|premoga]] [[Rudnik Stanari|Stanari]].<ref name="ref1" /> == Kariera == Indira je prvi javni nastop imela pri desetih letih, ko je na prošnjo staršev na neki proslavi v [[Teslić|Tesliću]] zapela pesem [[Kemal Malovčić|Kemala Malovčića]] ''Nevernice moja, vrati mi se ti''.<ref name="ref1" /> S petjem se je začela ukvarjati leta 1985, ko je bila izbrana za najboljšo pevko Doboja. Mlada pevka je skoraj deset let pela za honorar, sodelovala na tekmovanjih in slovesnostih.<ref name="ref1" /> V [[Sarajevo|Sarajevu]] se je leta 1991 prijavila na ''Prvi glas Bosne i Hercegovine'' in dospela do finala. Naslednjega dne so bili zaradi razglasitve [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnega stanja]] vsi kulturni dogodki odpovedani, zaradi česar je Indira obveljala za zmagovalko, katere zmaga ni bila proslavljena. Kmalu se je z družino preselila v [[Beograd]], kjer ji je osvojeno prvo mesto na sarajevskem festivalu omogočilo neposreden stik z lastnikom produkcijske hiše [[Južni vetar]]. Svoj prvi solo album, ''Nagrada i kazna'', je za Južni vetar posnela leta 1992. Ploščo, s katero je sicer zaslužila 20 000 mark, je zaradi vojne in zapore meja sama dobila šele čez nekaj mesecev od voznika avtobusa iz [[Banjaluka|Banjaluke]].<ref name="ref1" /><ref name=":0" /> Album je bil s strani radijskega občinstva dobro sprejet, zlasti pesmi ''Iskreno mi kaži'', ''Nagrada i kazna'', ''Čudna igra'', ''Daj mi makar obećanje'' in ''Pamtimo ovo veče''. Direktor Južnega vetra [[Miodrag M. Ilić]], poznan kot ''Mile Bas'', je Radićevo videl kot obetajočo mlado pevko in kmalu je Indira zamenjala [[Dragana Mirković|Dragano Mirković]] kot vodilna zvezda produkcijske hiše. Leta 1993 je izdala drugi album ''Zbog tebe'' in leto zatem še tretjega, ''Ugasi me'', ki ji je prinesel prvo obdobje priljubljenosti, zahvaljujoč pesmim ''Moja će te ljubav stići'', ''Gde si sada'', ''Zašto sam se rodila'' in ''Oči moje, što ste zaplakale''.<ref>{{Navedi splet|url=http://strongportal.wen.ru/A/indira.html|title=Indira Radic bio|date=|accessdate=|website=strongportal.wen.ru|language=sr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150102152607/http://strongportal.wen.ru/A/indira.html|archivedate=2. 1. 2015}}</ref> Indirin nenadni vzpon je vzbudil veliko zanimanje tudi za njene starejše pesmi; tako je album ''Nagrada i kazna'' bil leta 1994 izdan še enkrat.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.discogs.com/Indira-Radi%C4%87-i-Ju%C5%BEni-Vetar-Nagrada-I-Kazna/release/4867844|title=Indira Radić i Južni Vetar - Nagrada I Kazna|date=|accessdate=15. 12. 2018|website=Discogs|language=en}}</ref> Leta 1995 je Indira zapustila Južni vetar. Več kot desetletje zatem sta z Miletom Basom v skupnem televizijskem soočenju kot razlog razkrila številna medsebojna nestrinjanja; slednji naj bi preostro vztrajal pri tem, naj Indira gradi svojo prepoznavnost na glasu in ne na vizualni podobi, ter ji zato prepovedoval oblačenje in ličenje po lastnem okusu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CReg9ttQtws&t=1985s|title=BN Koktel Gost Mile Bas, Kuki, Indira|date=|accessdate=|website=YouTube|publisher=|last=|first=}}</ref> V istem soočenju sta se strinjala, da se nista razšla kot neprijatelja. Po izstopu iz Južnega vetra je Indira izdala album ''Idi iz života moga'' za založbo [[Produkcija gramofonskih plošč Radio televizije Beograd|PGP RTS]]. Na tem albumu je poleg istoimenske pesmi, ki je ostala njena največja uspešnica do prestopa v Grand produkcijo, izstopala pesem ''Sve da volim ona me učila'' zaradi svoje izrazito nacionalistično zveneče vsebine (''<span dir="ltr" lang="sr">Srpkinja je mene majka rodila, sve da volim ona me učila</span>''). Kasneje je Indira razložila, da se je zaradi svojega imena v času [[Razpad Jugoslavije|razpadanja Jugoslavije]] pogosto srečevala s [[Šovinizem|šovinističnimi]] in verskimi opazkami in da je s pesmijo želela poudariti, kdo je,<ref name=":0" /> ne pa tudi diskriminirati ali poniževati drugih narodov.<ref name="ref1" /> Izpostavila je tudi, da jedro pesmi ni verz "''<span dir="ltr" lang="sr">Srpkinja je mene majka rodila</span>''", marveč "''<span dir="ltr" lang="sr">sve da volim ona me učila</span>''", ki poudarja, da ji kot osebi, rojeni v narodnostno mešani Bosni, ni v navadi delitev ljudi glede na narodnost ali veroizpoved.<ref name="ref1" /> Leta 1996 se je Radićeva pridružila ''Zam produkciji'' (predhodniku današnje [[Grand produkcija|Grand produkcije]]) in izdala album ''Krug''. Tedaj se je začelo novo obdobje njenega vzpona, priredila je svoje prve turneje in solistične [[Koncert (glasbena prireditev)|koncerte]], posebej obiskane v Sloveniji in [[Nemčija|Nemčiji]], kjer jo je na koncertih pričakalo tudi po pet tisoč ljudi.<ref name="ref1" /> Pesmi ''Sin'', ''Ujed za srce'', ''Otiš'o si, ostala sam'' in ''Da kamen zaplače'' pa so postale tedanje [[turbo folk]] uspešnice.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.poznati.info/indira-radic-biografija/|title=Indira Radić Biografija|date=|accessdate=15. 12. 2018|website=poznati.info|publisher=|last=|first=|language=sr}}</ref> Leta 1997 je izdala svoj šesti album ''Izdajnik'', kot tudi posebno videoizdajo ''Indira uživo'' s svojimi najbolj znanimi pesmimi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.indira.rs/page/discography/sr/article/56/Indira+UŽIVO.html|title=Indira Radić :: Indira UŽIVO|date=|accessdate=|website=indira.rs|language=sr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150102153733/http://www.indira.rs/page/discography/sr/article/56/Indira+U%C3%85%C2%BDIVO.html|archivedate=2. 1. 2015}}</ref> Že naslednjega leta je izdala dotlej najuspešnejši album v svoji karieri, ''Voliš li me ti''.<ref name=":1" /> Turneja, s katero je promovirala svoje nove pesmi, je obsegala tudi bivše jugoslovanske republike, po zaslugi česar je kmalu postala ena najpriljubljenejših srbskih pevk na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. V začetku novega tisočletja je Indira še tretjič zamenjala založnika. Za [[Grand Produkcija|Grand Produkcijo]] je izdala albuma ''Milenijum'' in ''Gde ćemo večeras'', ki nista ustvarila večjega komercialnega uspeha. Leta 2002 je izdala svoj deseti album ''Pocrnela burma'', na katerem se je nahajal tudi duet z [[Alen Islamović|Alenom Islamovićem]] "''Lopov''". Ta pesem, ki jo je napisala [[Marina Tucaković]], je v izjemno kratkem času postala njena daleč največja uspešnica, potem ko je več mesecev zapovrstjo ostala na prvem mestu vseh lestvic priljubljenosti v državi, pa je bila proglašena tudi za pop-folk hit leta. Pesem je obstajala v treh jezikih, melodija zvonjenja za [[Prenosni telefon|mobilne telefone]] pa je bila prenesena preko milijonkrat.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.indira.rs/page/aboutIndira/sr.html|title=Indira Radić :: O Indiri|date=|accessdate=|website=indira.rs|language=sr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110125101937/http://www.indira.rs/page/aboutIndira/sr.html|archivedate=25. 1. 2011}}</ref> Nekoliko manjšo priljubljenost so dosegle pesmi ''Preko, preko'', kontroverzna turbo-folk priredba svetovne uspešnice ''Du hast'' nemške skupine [[Rammstein]], ''Sve su iste pesme moje'', ''Pocrnela burma'', ''Uzmi, sve mi uzmi'' in ''Dužan si mi dva života''. Že naslednje leto je izdala album ''Zmaj'', s katerim je dokončno postala najbolj priljubljena pevka v državi, pomenil pa je tudi prelomnico v njeni karieri.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/58/Press++-+Magazin+Svet+specijal/436/Magazin+Svet+specijal.html|title=Indira Radić|date=|accessdate=|website=indira.rs|language=sr|archiveurl=https://archive.fo/20140314231543/http://www.indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/58/Press++-+Magazin+Svet+specijal/436/Magazin+Svet+specijal.html|archivedate=14. 3. 2014}}</ref> Za velik uspeh albuma je bila zaslužna njena pripravljenost oddaljiti se od turbo-folka in se nekoliko približati [[Pop glasba|pop]] glasbi. Za mnoge Indira s tem albumom predstavlja začetnico pop-folk glasbe in zmago te zvrsti nad turbo-folkom, ki je v državi prevladoval v devetdesetih letih.<ref>{{Navedi splet|url=http://indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/59/Press+kliping/446/Press+kliping.html|title=Indira Radić|date=|accessdate=|website=indira.rs|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131029195708/http://indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/59/Press+kliping/446/Press+kliping.html#vr|archivedate=29. 10. 2013}}</ref> Razširjeno je prepričanje, da je pesem ''Zmaj'' bila navdihnjena z resnično zgodbo o neozdravljivo bolnem dekletu, ki je pred smrtjo svojemu fantu posvetila pesem. Druga zelo uspešna pesem z istega albuma, ''Moj živote, da l’ si živ'', je doživela priredbi v [[Grščina|grški]] in [[Bolgarščina|bolgarski]] jezik ter doživela precejšnjo poslušanost tudi v teh državah. Konec leta 2004 je posnela glasbeni šov program ''Indira Unplugged'', ki velja za prvi tovrstni program v državi, v katerem je pevka pela v živo in ob spremljavi izključno [[Akustična glasba|akustičnih glasbil]]. Bil je del novoletnega programa televizije [[RTV Pink|Pink]], kasneje pa je izšel tudi na [[DVD]]-ju.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/58/Press++-+Magazin+Svet+specijal/417/Magazin+Svet+specijal.html|title=Indira Radić|date=|accessdate=|website=indira.rs|language=sr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140102134558/http://www.indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/58/Press++-+Magazin+Svet+specijal/417/Magazin+Svet+specijal.html#vr|archivedate=2. 1. 2014}}</ref> Njen naslednji album, ''Ljubav kad prestane'', je bil še korak bližji pop slogu in manj poslušan. Pomožne vokale na njem je pela tedaj še neuveljavljena pevka [[Ivana Selakov]]. Najpriljubljenejša pesem na tem albumu je bila ''April'', za katero je osvojila tudi nagrado ''Zlatni melos'' za hit leta. Podelitev je sprožila številne polemike, da je Indira zmagala zahvaljujoč "stari slavi", glede na to, da so ji konkurenco predstavljali [[Mile Kitić]] (''Šampanjac''), [[Viki Miljković]] (''Mahi, mahi, Obeležena, Prazan stan, Ti muškarac''), Tanja Savić (''Tako mlada'', ''Zašto me u obraz ljubiš'', ''Stani tugo)'', [[Jovana Tipšin]] ''(U tvome telefonu)'', [[Darko Filipović]] ''(Ona, ona'', ''Opomena)'', [[Maja Marijana]] ''(Bićeš noćas moj)'', [[Sanja Đorđević]] ''(Crveni lak)'' in [[Seka Aleksić]] ''(Iskoristi moje mane'', ''Svi tvoji milioni'', ''Baš mi se sviđa tvoja devojka'', ''Dođi i uzmi me'', ''Gde sam ti ja'', ''Za ljubav mobilna''). Niti z albumom ''Lepo se provedi'', ki ga je izdala leta 2007, ni ponovila uspeha ''Zmaja'', je pa obnovila sodelovanje z Alenom Islamovićem, s katerim je posnela pesem ''Imali smo, nismo znali''.<ref>{{Navedi splet|url=http://gala-stars.blogspot.com/2009/10/beogradska-popfolk-scena-2009.html|title=Beogradska Popfolk scena 2009|date=16. 10. 2009|accessdate=6. 1. 2019|website=GALA - Where Stars Go Crazy!|language=sr}}</ref> Kot pomožni vokal je sodelovala [[Jelena Galonić]] iz beograjske skupine [[Zana]]. Skupaj z albumom je izšel DVD z Indirinimi največjimi uspešnicami in videoposnetki s koncertov v Bolgariji, Avstraliji in Sloveniji. Ne glede na mlačen sprejem albuma je pevka ponovila serijo uspešnih koncertov v Sloveniji in na Hrvaškem. Istega leta je Indira kot prva folk pevka z [[Balkan|Balkana]] opravila intervju za [[London|londonski]] radio [[BBC]] na temo folka kot vodilne glasbene smeri na teh prostorih.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.balkanmedia.com/indira-radic-intervju-za-bbc-radio-cl4721.html|title=Indira Radić - Intervju za BBC radio!|date=15. 8. 2007|language=sr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120203172029/https://www.balkanmedia.com/indira-radic-intervju-za-bbc-radio-cl4721.html|archivedate=3. 2. 2012}}</ref> Del nekdanjega uspeha je Radićeva spet doživela šele z albumom ''Heroji'', ki ga je izdala leta 2008. Za pesmi ''Heroji'', ''Hajde, sestro'' in ''Pije mi se'' so bili posneti videospoti, od katerih slednji velja za prvi srbski videospot, v katerem je prikazan poljub dveh moških.<ref>{{Navedi splet|title=Queeria: Indira Radić gej ikona|url=http://www.tracarenje.com/Estrada/Queeria-Indira-Radic-gej-ikona.html|website=Tračarenje|accessdate=20. 2. 2019|language=sr|date=19. 1. 2009}}</ref> == Pevski slog == Za Indirin glas velja, da ga je zelo zahtevno imitirati.<ref name="ref1" /> V televizijski oddaji leta 2013 je pevka pojasnila, da je v začetku kariere poskušala istočasno oponašati [[Dragana Mirković|Dragano Mirković]], [[Šemsa Suljaković|Šemso Suljaković]], [[Sinan Sakić|Sinana Sakića]], [[Mile Kitić|Mileta Kitića]] in [[Kemal Malovčić|Kemala Malovčića]].<ref name="ref1" /> Z imitacijo je med drugim v eni od oddaj poskusila pevka [[Tanja Savić]], a se je poskus končal klavrno. Savićeva je potencirala na sami barvi Indirinega glasu, a je ni uspela imitirati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=DWORYWyb-us|title=Tanja Savić - Imitacija Cece i Indire - BN Koktel - BN TV|date=|accessdate=18. 12. 2018|website=YouTube}}</ref> V televizijskem glasbenem tekmovanju [[Zvezde Granda]] leta 2008 sta tekmovalca Iva in Vuk zapela pesem ''Lopov'', duet Radićeve in Islamovića. Žirija je nastop komentirala z besedami, da sta naredila napako pri izboru pesmi in da pesmi Indire Radić "preprosto ne more uspešno zapeti nihče razen nje". == Zasebno življenje == Indira Radić živi s svojo mamo v [[Beograd|beograjskem]] naselju [[Košutnjak]].<ref>{{Navedi splet|url=http://indira.rs/page/news/sr/story/13/press+clipping/100/dupleks+u+kojem+caruje+tiÅ¡ina.html|title=Indira Radić :: Dupleks u kojem caruje tišina|date=|accessdate=|website=indira.rs|language=sr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160306023029/http://indira.rs/page/news/sr/story/13/press+clipping/100/dupleks+u+kojem+caruje+ti%c3%85%c2%a1ina.html|archivedate=6. 3. 2016}}</ref> Po veroizpovedi je [[Pravoslavje|pravoslavna kristjanka]].<ref name="ref1" /> Njen sin Severin, rojen leta 1991, se prav tako ukvarja z glasbo in je avtor aranžmajev nekaterih maminih pesmi.<ref>{{Navedi splet|url=https://vesti-online.com/Scena/Estrada/322180/Indira-Ne-umem-da-se-pretvaram-i-glumim|title=Indira: Ne umem da se pretvaram i glumim|date=19. 6. 2013|accessdate=23. 12. 2018|website=Vesti online|language=sr}}</ref> Ko je bil Severin star štiri leta, ga je oče odpeljal od doma in z materjo prekinil stike; po šestih mesecih se je Indira ločila od moža in sodišče je sina prisodilo njej.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/58/Press++-+Magazin+Svet+specijal/415/Magazin+Svet+specijal.html|title=Indira Radić|date=|accessdate=|website=indira.rs|language=sr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140102135049/http://www.indira.rs/page/photo/sr/Press/mediaSet/58/Press++-+Magazin+Svet+specijal/415/Magazin+Svet+specijal.html#vr|archivedate=2. 1. 2014}}</ref> ==Diskografija== ===Albumi=== *Nagrada i kazna (1992) *Zbog tebe (1993) *Ugasi me (1994) *Idi iz života moga (1995) *Krug (1996) *Izdajnik (1997) *Voliš li me ti (1998) *Milenijum (2000) *Gde ćemo večeras (2001) *Pocrnela burma (2002) *Zmaj (2003) *Ljubav kad prestane (2005) *Lepo se provedi (2007) *Heroji (2008) *Istok, sever, jug i zapad (2011) *Niko nije savršen (2015) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radić, Indira}} [[Kategorija:Srbski pevci]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski pevci]] lz89352b5a93zvjsj8dtq9zkqvvz5g5 0 456544 5737033 5569569 2022-08-20T07:09:56Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''MedlinePlus''' je spletna informacijska storitev, ki jo nudi [[Nacionalna medicinska knjižnica ZDA]] . Storitev zagotavlja [[Kuriranje vsebine|kurirane]] informacije o zdravju potrošnikov v angleščini in španščini.<ref>{{Navedi splet|url=http://medlineplus.gov/spanish/|title=Medlineplus.gov en español|language=es}}</ref> Spletna stran združuje informacije iz Nacionalne medicinske knjižnice (NLM), [[Nacionalni inštituti za zdravje|nacionalnih inštitutov za zdravje]] (NIH), drugih vladnih agencij ZDA in organizacij, povezanih z zdravjem. Obstaja tudi spletno mesto, optimizirano za prikaz na mobilnih napravah, in sicer v angleščini in španščini. Leta 2015 je približno 400 milijonov ljudi iz vsega sveta uporabljalo MedlinePlus.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nlm.nih.gov/medlineplus/usestatistics.html|title=MedlinePlus Statistics|publisher=[[National Institutes of Health]]}}</ref> Storitev financira NLM in je za uporabnike brezplačna. MedlinePlus vsebuje enciklopedične informacije o zdravju in o zdravilih ter nudi kazalo zdravstvenih storitev. MedlinePlus Connect povezuje bolnike ali ponudnike v sistemih [[Elektronski zdravstveni zapis|elektronskih zdravstvenih zapisov]] (EZK) z ustrezno informacijo MedlinePlus o boleznih in zdravljenju. PubMed Health je nadaljnje spletno mesto NLM, ki poleg informacij za zdravstvene delavce nudi tudi informacije o zdravju potrošnikov. == Zgodovina == Nacionalna medicinska knjižnica že dolgo zagotavlja programe in storitve za strokovne medicinske znanstvenike in izvajalce zdravstvenih storitev , vključno z MEDLINE in različnimi službami za dostop do [[MEDLINE]], kot sta [[PubMed Central|PubMed]] in [[Entrez]]. V devetdesetih letih je te storitve začela vse bolj uporabljati širša javnost, saj je [[Internet|dostop]] do [[Internet|interneta]] postal vse bolj razširjen.<ref>{{Navedi revijo|title=MEDLINEplus: building and maintaining the National Library of Medicine's consumer health Web service|first1=Naomi |last1=Miller |first2=Eve-Marie |last2=Lacroix |first3=Joyce E.B. |last3=Backus|date=januar 2000|journal=Bulletin of the Medical Library Association (BMLA)|issue=1|volume=88|pages=11–7|pmc=35193|pmid=10658959}}</ref> Neprofesionalnim uporabnikom pa bi lahko koristil dostop od zanesljivih zdravstvenih informacij v formatu, ki je dostopen tudi laiku.<ref>{{Navedi revijo|title=The MedlinePlus public user interface: studies of design challenges and opportunities|date=January 2006|journal=Journal of the Medical Library Association|issue=1|volume=94|pages=30–40|pmc=1324769|pmid=16404467}}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=The making of Medlineplus|date=Mar–Apr 2001|journal=Public Libraries|issue=2|volume=40|pages=111–3}}</ref><ref>{{Navedi revijo|url=https://www.nlm.nih.gov/pubs/staffpubs/lo/LibraryTrends_fall2004.pdf|title=MedlinePlus: The National Library of Medicine brings quality information to health consumers|date=Fall 2004|journal=Library Trends|accessdate=2009-06-08|issue=2|volume=53|pages=375–88}}</ref> National Library of Medicine je predstavila MedlinePlus oktobra 1998, z namenom zagotoviti nekomercialno spletno storitev,podobno na primer komercialni WebMD . Leta 2010 je dodatna storitev NCBI, PubMed Health, MedlinePlus dopolnila s kuratiranimi informacijami s področja zdravja potrošnikov; PubMed Health je osredotočena predvsem na iskanje informacij o klinični učinkovitosti zdravljenja.<ref name="pmc_3133896">{{Citat|last=Miles|first=Alisha|title=PubMed Health|date=July 2011|number=3|postscript=.|journal=J Med Libr Assoc|volume=99|pages=265–266|doi=10.3163/1536-5050.99.3.018|pmc=3133896}}</ref> MedlinePlus je sprva nudila 29 zdravstvenih tem v angleščini, ki so se odtlej razširile na skoraj 1000 zdravstvenih tem v angleščini in španščini, ter na povezave do zdravstvenih informacij v več kot 40 jezikih. MedlinePlus je priznalo [[združenje medicinskih knjižnic]] pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravstvenih informacij.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mlanet.org/p/cm/ld/fid=295|title=Thomson Reuters/Frank Bradway Rogers Information Advancement Award|date=|accessdate=5 August 2016|website=|publisher=Medical Library Association}}</ref> Spletna stranm je na 84. mestu v [[Ameriški indeksui zadovoljstva strank|ameriškem indeksu zadovoljstva strank]] za leto 2010.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.theacsi.org/index.php?option=com_content&view=article&id=238:acsi-scores-for-us-federal-government-2010&catid=14&Itemid=298|title=ACSI Scores for U.S. Federal Government|publisher=The American Customer Satisfaction Index|year=2010}}</ref> Leta 2000 je bila v MedlinePlus vključena medicinska knjiga podjetja [[A.D.A.M.]] "Animated Dissection of Anatomy for Medicine, Inc" tj. "''Animirana disekcija anatomije za medicino, Inc''." je delniška družba, ki kotira na [[Nasdaq]]u, s sedežem v Atlanti v Georgiji. Podjetje nudi podatke o zdravju potrošnikov in medicinski tehnologiji zdravstvenim organizacijam, delodajalcem, potrošnikom in izobraževalnim ustanovam. == Reference == <references group="" responsive=""></references> == Zunanje povezave == *[https://medlineplus.gov uradna spletna stran MedLinePlus] [[Kategorija:Nacionalni inštituti za zdravje]] [[Kategorija:Medicinske podatkovne zbirke]] tvujn5h88ro0z5orxrn4ghikrnpe7cf 0 458813 5736826 5587199 2022-08-20T06:46:07Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020 |country=Združene države Amerike |flag_year= |election_date=3. november 2020 |previous_year=2016 |previous_election=Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2016 |next_year=2024 |next_election=Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024 |type=presidential |votes_for_election=538 elektorjev |needed_votes=270 elektorjev |turnout=66,7 % {{rast}} (predhodna ocena)<ref>[http://www.electproject.org/2020g 2020 November General Election Turnout Rates], United States Election Project.</ref> |image1=[[File:Joe Biden presidential portrait (cropped).jpg|center|180x180px]] |colour1=#698dc5 |nominee1='''[[Joe Biden]]''' |party1=[[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratska stranka]] |home_state1=[[Delaware]] |running_mate1='''[[Kamala Harris]]''' |electoral_vote1='''306''' |states_carried1='''25 + [[Washington DC|DC]] + [[Nebraska|NE-02]]''' |popular_vote1='''81.268.867''' |percentage1='''51,3 %''' |image2=[[File:Donald Trump official portrait (cropped).jpg|center|180x180px]] |colour2=#f07763 |nominee2=[[Donald Trump]] |party2=[[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanska stranka]] |home_state2=[[Florida]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.politico.com/news/2019/10/31/trump-florida-residence-063564|title=Trump, a symbol of New York, is officially a Floridian now|publisher=Politico|date=31. oktober 2019|last1=Choi|first1=Matthew|accessdate=31. oktober 2019|url-status=live}}</ref> |running_mate2=[[Mike Pence]] |electoral_vote2=232 |states_carried2=25 + [[Maine|ME-02]] |popular_vote2=74.216.747 |percentage2=46,8 % |map={{2020 United States presidential election imagemap}} |map_size=350px |map_caption=Zemljevid elektorskih glasov po zveznih državah |title=predsednik |before_election=[[Donald Trump]] |before_party=[[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanska stranka]] |after_election=[[Joe Biden]] |after_party=[[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratska stranka]] }} '''59. volitve predsednika Združenih držav Amerike''' so potekale v torek, [[3. november|3. novembra]] [[2020]]. Na volitvah je nekdanji podpredsednik [[Joe Biden]] iz [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratske stranke]] premagal dotedanjega [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanskega]] predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] s 306 [[Elektorski kolegij ZDA|elektorskimi glasovi]] proti 232. [[Volilna udeležba]] je bila najvišja po letu 1900,<ref>{{navedi splet|title=2020 Voter Turnout Was the Highest the U.S. Has Seen in Over a Century|url=https://www.marieclaire.com/politics/a34589422/voter-turnout-2020/|website=Marie Claire|date=5. november 2020}}</ref> tako Trump kot Biden pa sta prejela preko 74 milijonov glasov, kar sta največji števili glasov za kandidata ameriških predsedniških volitev v zgodovini.<ref>{{navedi novice|url=https://www.cbsnews.com/news/joe-biden-popular-vote-record-barack-obama-us-presidential-election-donald-trump/|title=Joe Biden breaks Obama's record for most votes ever cast for a U.S presidential candidate|first=Sophie|last=Lewis|work=CBS|date=7. november 2020}}</ref> Donald Trump si je zagotovil republikansko nominacijo brez resne opozicije, medtem ko je bil Joe Biden izbran iz nabora kandidatov, največjega ene stranke v sodobni zgodovini; njegov najbližji tekmec je bil [[Bernie Sanders]]. Osrednje polemike volitev so vključevale javno zdravje in gospodarske vplive [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusne bolezni]], državljanske nemire v odziv na [[uboj Georgea Floyda]], [[Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike|ameriško vrhovno sodišče]] po smrti [[Ruth Bader Ginsburg]] in potrditvi Amy Coney Barrett ter razširitev ali ukinitev [[Obamacare|zakona o zdravstvenem zavarovanju]].<ref>{{navedi novice|last=Edsall|first=Thomas B.|date=June 3, 2020|title=Opinion {{!}} The George Floyd Election|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/06/03/opinion/george-floyd-trump-biden.html|access-date=October 13, 2020|issn=0362-4331}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Baker|first=Peter|date=September 22, 2020|title=With Nothing Else Working, Trump Races to Make a New Supreme Court Justice the Issue|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/09/22/us/politics/trump-supreme-court.html|access-date=October 14, 2020|issn=0362-4331}}</ref><ref>{{navedi splet|author=Staff|date=September 26, 2020|title=How Amy Coney Barrett Would Reshape the Court – And the Country|url=https://www.politico.com/news/magazine/2020/09/26/amy-barrett-scotus-legal-experts-422028|access-date=October 13, 2020|website=[[Politico]]}}</ref> Na volitvah je bilo rekordno število glasov oddanih [[Predčasno glasovanje|predčasno]] in [[Volitve po pošti|po pošti]].<ref>{{navedi novice|last1=Saul|first1=Stephanie|last2=Hakim|first2=Danny|date=3. november 2020|title=As Counting Begins, a Flood of Mail Ballots Complicates Vote Tallies|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/11/03/us/elections/mail-ballot-counting-vote.html|access-date=12. november 2020|issn=0362-4331}}</ref> Veliko število poštnih glasovnic je v nekaterih zveznih državah povzročilo zaostanke v štetju in sporočanju izidov. Zaradi tega sta Biden in Harrisova za zmagovalca obveljala šele 7. novembra, štiri dni po volitvah.<ref>* {{navedi splet|url=https://twitter.com/DecisionDeskHQ/status/1324710866516905984|number=1324710866516905984|date=6. november 2020|title=Decision Desk HQ projects that @JoeBiden has won Pennsylvania and its 20 electoral college votes for a total of 273. Joe Biden has been elected the 46th President of the United States of America. Race called at 11-06 08:50 AM EST|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201107165620/https://twitter.com/DecisionDeskHQ/status/1324710866516905984|archive-date=7. november 2020}} * {{navedi novice|last1=Matthews|first1=Dylan|date=6. november 2020|title=Joe Biden has won. Here's what comes next.|work=Vox|url=https://www.vox.com/2020/11/6/21534594/joe-biden-wins-2020-presidential-election|access-date=7. november 2020}} * {{navedi novice|last1=Sheth|first1=Sonam|last2=Relman|first2=Eliza|last3=Walt|date=6. november 2020|title=IT'S OVER: Biden defeats Trump as US voters take the rare step to remove an incumbent president|work=[[Business Insider]]|url=https://www.businessinsider.com/joe-biden-wins-general-election-against-donald-trump-2020-11|access-date=7. november 2020}} * {{navedi splet|title=Presidential election results: Live map of 2020 electoral votes|url=https://www.nbcnews.com/politics/2020-elections/president-results|access-date=7. november 2020|work=NBC News}} * {{navedi splet|first1=Stephen|last1=Collinson|first2=Maeve|last2=Reston|title=Joe Biden to become the 46th president of the United States, CNN projects|url=https://www.cnn.com/2020/11/07/politics/joe-biden-wins-us-presidential-election/index.html|access-date=7. november 2020|work=CNN}} * {{navedi splet|title=Election 2020 updates: Biden warns of 'dark winter,' pushes masks in pandemic plan|url=https://abcnews.go.com/Politics/live-updates/2020-election-campaign-vote/?id=73960714|access-date=11. november 2020|website=ABC News}} * {{navedi novice|last1=Martin|first1=Jonathan|last2=Burns|first2=Alexander|date=7. november 2020|title=Biden Wins Presidency, Ending Four Tumultuous Years Under Trump|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/11/07/us/politics/biden-election.html|access-date=7. november 2020|issn=0362-4331}} * {{navedi splet|last=Steinhauser|first=Paul|date=7. november 2020|title=Biden wins presidency, Trump denied second term in White House, Fox News projects|url=https://www.foxnews.com/politics/biden-wins-presidency-trump-fox-news-projects|access-date=7. november 2020|work=Fox News}} * {{navedi novice|title=Election 2020|url=https://www.reuters.com/live-events/election-2020-15-id2942501|access-date=7. november 2020|agency=Reuters}}</ref>{{efn|Večja medijska omrežja objavijo projekcijo zmagovalca v zvezni državi, potem ko obstaja matematična gotovost, da mu preostali neprešteti glasovi ne bodo preprečili zmage.<ref name="math2">{{navedi novice|url=https://www.cnn.com/2020/10/17/politics/2020-election-projections-explained/index.html|title=It's not magic, it's math. Here's how CNN makes election projections|first=Zachary|last=Wolf|work=CNN|date=17. oktober 2020}}</ref>}} Med kampanjo, na volilno noč<ref>{{navedi splet|title=Donald Trump Is Lying About The Early Election Results|url=https://www.buzzfeednews.com/article/kadiagoba/trump-election-night-speech|access-date=4. november 2020|website=BuzzFeed News}}</ref> in po razglasitvi demokratov za zmagovalce<ref>{{navedi novice|url=https://www.usatoday.com/story/news/politics/elections/2020/11/07/joe-biden-victory-president-trump-claims-election-far-over/6202892002/|title=Trump revives baseless claims of election fraud after Biden wins presidential race|last=King|first=Ledyard|date=7. november 2020|work=USA Today|accessdate=7. november 2020}}</ref> so Trump in nekateri republikanci dajali lažne in neutemeljene izjave z namenom razvrednotiti volitve in omajati njihovo legitimnost.<ref>{{navedi novice|last=Haberman|last6=Gray|access-date=2020-11-23|url=https://www.nytimes.com/live/2020/11/19/us/joe-biden-trump-updates/trump-tries-to-subvert-the-election-inviting-michigan-gop-lawmakers-to-the-white-house|work=The New York Times|language=en-US|title=Presidential Transition Live Updates: Trump Invites State Lawmakers to White House in Bid to Subvert Election|date=2020-11-19|first6=Kathleen|first5=Glenn|first=Maggie|last5=Thrush|first4=Alan|last4=Feuer|first3=Jim|last3=Rutenberg|first2=Nick|last2=Corasaniti|issn=0362-4331}}</ref> V vseh 50 državah so uradniki zatrdili, da ni dokazov o prevari ali nepravilnostih,<ref name="NY Times Officials">{{navedi novice|last1=Corasaniti|first1=Nick|last2=Epstein|first2=Reid|last3=Rutenberg|first3=Jim|date=November 10, 2020|title=The Times Called Officials in Every State: No Evidence of Voter Fraud|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/11/10/us/politics/voting-fraud.html|accessdate=10. november 2020}}</ref> federalne agencije za nadzor volitev pa so jih označile za »najvarnejše v zgodovini Amerike«.<ref>{{navedi splet|url=https://abc3340.com/news/nation-world/dhs-agency-nov-3-election-was-most-secure-in-american-history|title=DHS agency: 'Nov. 3 election was most secure in American history'|last=Denean|first=Austin|date=November 12, 2020|website=ABC 3340|publisher=Sinclair Broadcast Group, Inc.|accessdate=November 13, 2020}}</ref><ref name="Statement" /><ref>{{navedi splet|url=https://www.axios.com/cisa-election-security-trump-a385868b-512a-4449-addd-4591829a4aef.html|title=Department of Homeland Security calls election 'the most secure in American history'|last=Chen|first=Shawna|date=November 12, 2020|website=axios.com|access-date=November 13, 2020}}</ref> Trumpova kampanja je izide volitev v več zveznih državah izpodbijala s tožbami, ki so jih različna sodišča skoraj vse zavrnila ali opustila,<ref>{{navedi novice|last1=Collins|first1=Kaitlan|last2=Bennett|first2=Kate|last3=Diamond|first3=Jeremy|last4=Liptak|first4=Kevin|date=November 8, 2020|title=Jared Kushner has approached Donald Trump to concede and Melania Trump advised the President to accept the loss|url=https://www.cnn.com/2020/11/08/politics/jared-kushner-donald-trump-concession/index.html|url-status=live|archive-url=|archive-date=|accessdate=November 8, 2020|work=CNN}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://apnews.com/article/election-2020-donald-trump-campaigns-pennsylvania-michigan-861506f10960504bcdc7e854705c8ef1|title=Trump faces long odds in challenging state vote counts|first=Maryclaire|last=Dale|work=AP News|date=November 9, 2020|accessdate=November 9, 2020}}</ref> širila [[Teorija zarote|teorije zarote]] o volilni prevari,<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/us-news/2020/dec/21/sidney-powell-conspiracy-theorist-white-house|title=Conspiracy-theorist lawyer Sidney Powell spotted again at White House|first=Martin|last=Pengelly|work=The Guardian|date=December 21, 2020|access-date=January 3, 2021}}</ref> pritiskala na republikanske elektorje in zakonodajalce,<ref name="WaPo Georgia call">{{navedi novice|last1=Gardner|first1=Amy|title=‘I just want to find 11,780 votes’: In extraordinary hour-long call, Trump pressures Georgia secretary of state to recalculate the vote in his favor|url=https://www.washingtonpost.com/politics/trump-raffensperger-call-georgia-vote/2021/01/03/d45acb92-4dc4-11eb-bda4-615aaefd0555_story.html|access-date=4 January 2021|work=[[The Washington Post]]|date=3 January 2021}}</ref> nasprotovala elektorski potrditvi v Kongresu<ref>{{navedi novice|url=https://www.cnn.com/2020/12/31/politics/electoral-college-house-republicans/index.html|title=At least 140 House Republicans to vote against counting electoral votes, two GOP lawmakers say|first=Jake|last=Tapper|work=CNN|date=December 31, 2020|access-date=January 2, 2021}}</ref> in zavračala sodelovanje pri prenosu oblasti.<ref>*{{navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/politics/trump-uses-power-of-presidency-to-try-to-overturn-the-election-and-stay-in-office/2020/11/19/bc89caa6-2a9f-11eb-8fa2-06e7cbb145c0_story.html|date=2020-11-19|title=Trump uses power of presidency to try to overturn the election and stay in office|first1=Philip|last1=Rucker|first2=Amy|last2=Gardner|first3=Josh|last3=Dawsey|work=The Washington Post}} *{{navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/opinions/trumps-coup-might-not-work-but-he-may-pave-the-way-for-the-next-failed-candidate/2020/11/18/418ca536-29d6-11eb-92b7-6ef17b3fe3b4_story.html|author=Editorial Board|work=The Washington Post|date=2020-11-18|title=Trump’s coup might not work. But he may pave the way for the next failed candidate.}} *{{navedi splet|url=https://nymag.com/intelligencer/2020/11/trump-election-coup-lindsey-graham-ron-desantis-fraud-vote.html|title=A Disturbing Number of Republicans Support Trump's Coup Attempt|first=Jonathan|last=Chait|date=17. november 2020|website=Intelligencer}} *{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2020/nov/20/as-donald-trump-refuses-to-concede-the-etymology-of-coup|title=As Donald Trump refuses to concede: the etymology of 'coup'|first=Steven|last=Poole|date=20. november 2020|work=The Guardian}} *{{navedi novice|last=Diaz|first=John|title=Call it what it is: an attempted coup|url=https://www.sfchronicle.com/opinion/diaz/article/Call-it-what-it-is-an-attempted-coup-15744345.php|date=22. november 2020|work=[[San Francisco Chronicle]]}} *{{navedi novice|last=Bunch|first=Will|title=Trump, GOP’s ridiculous, flailing coup isn’t a joke. It’s a crime. There must be consequences|url=https://www.inquirer.com/opinion/commentary/trump-coup-republican-party-state-legislatures-electors-20201122.html|work=Inquirer|date=22. november 2020}}</ref> Potem ko je dva meseca zatrjeval, da se ne bo predal,<ref>{{navedi novice|last=Zilbermints|first=Regina|date=January 6, 2021|title=Trump puts pressure on Republicans, says he will 'never concede'|url=https://thehill.com/homenews/administration/532920-trump-puts-pressure-on-republicans-says-he-will-never-concede|access-date=January 7, 2021|newspaper=The Hill}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.motherjones.com/2020-elections/2020/11/in-public-trump-still-claims-he-won-in-private-aides-say-hes-planning-for-life-after-presidency/|title=In Public, Trump Still Claims He Won. In Private, Aides Say He's Planning for Life After Presidency.|last=Michaels|first=Samantha|date=November 22, 2020|work=Mother Jones|access-date=November 24, 2020}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Trump falsely claims he won the election; Twitter flags the tweet|agency=Associated Press|date=November 16, 2020|url=https://www.cbsnews.com/news/trump-tweet-claims-he-won-election-twitter-flags/|work=CBS News|access-date=November 18, 2020}}</ref> je Trump 7. januarja 2021, dan po [[Napad na Kapitol (2021)|nasilnem vdoru njegovih podpornikov v Kapitol]], priznal poraz.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cnn.com/2021/01/07/politics/trump-biden-us-capitol-electoral-college-insurrection/index.html|title=Trump publicly acknowledges he won't serve a second term day after inciting mob|last1=Liptak|first1=Kevin|last2=Stracqualursi|first2=Veronica|last3=Malloy|first3=Allie|date=January 7, 2021|publisher=CNN|access-date=January 7, 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://apnews.com/article/donald-trump-orderly-transition-f03215c31a400f815a8f62960a430063|title=After excusing violence, Trump acknowledges Biden transition|last1=Miller|first1=Zeke|last2=Colvin|first2=Jill|date=January 8, 2021|publisher=Associated Press|access-date=January 9, 2021}}</ref> Izidi volitev v vseh [[Zvezna država Združenih držav Amerike|zveznih državah]] in [[Zvezno okrožje Kolumbija|okrožju]] so bili potrjeni 9. decembra 2020.<ref>{{Navedi novice|title=All 50 states and DC have now certified their presidential election results|date=10. december 2020|url=https://edition.cnn.com/2020/12/09/politics/2020-election-results-certified/index.html|work=[[CNN]]|language=en}}</ref> [[Elektorski kolegij ZDA|Elektorski kolegij]] je predsednika in podpredsednika formalno izvolil 14. decembra, [[Kongres Združenih držav Amerike|kongres]] pa glasove preštel 6. in 7. januarja 2021.<ref name="CRSElectionTimeline">{{navedi splet|first=Thomas H.|last=Neale|title=The Electoral College: A 2020 Presidential Election Timeline|date=22. oktober 2020|work=Congressional Research Service|url=https://crsreports.congress.gov/product/pdf/IF/IF11641|accessdate=9. november 2020}}</ref> Inavguracija je potekala 20. januarja 2021. == Kandidati == {| class="wikitable" ! colspan="2" |[[Slika:Democratic Party Logo.png|sredina|brezokvirja|70x70_pik]] ! rowspan="7" | ! colspan="2" |[[Slika:Republican Disc.svg|sredina|brezokvirja|70x70_pik]] |- ! colspan="2" |Demokratska stranka ! colspan="2" |Republikanska stranka |- !<small>Kandidat za predsednika</small> !<small>Podpredsedniški kandidat</small> !<small>Kandidat za predsednika</small> !<small>Podpredsedniški kandidat</small> |- |<center><big>'''[[Joe Biden]]'''</big></center> |<center><big>'''[[Kamala Harris]]'''</big></center> |<center><big>'''[[Donald Trump]]'''</big></center> |<center><big>[[Mike Pence|'''Mike Pence''']]</big></center> |- |[[Slika:Joe Biden (48548455397) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|177x177_pik]] |[[Slika:Senator Harris official senate portrait.jpg|sredina|brezokvirja|177x177_pik]] |[[Slika:Donald Trump official portrait (cropped 2).jpg|sredina|brezokvirja|177x177_pik]] |[[Slika:Mike Pence official Vice Presidential portrait (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|177x177_pik]] |- |47. [[Podpredsednik Združenih držav Amerike|podpredsednik ZDA]] <br/><small>(2009–2017)</small> |[[Senat Združenih držav Amerike|Senatorka]] iz [[Kalifornija|Kalifornije]] <br/><small>(2017–2021)</small> |45. [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednik ZDA]] <br/><small>(2017–2021)</small> |48. [[Podpredsednik Združenih držav Amerike|podpredsednik ZDA]] <br/><small>(2017–2021)</small> |- | colspan="2" |[[Slika:Biden Harris logo.svg|sredina|brezokvirja|192x192_pik]] | colspan="2" |[[Slika:TrumpPenceKAG.png|sredina|brezokvirja|186x186_pik]] |- ! colspan="5" | |- ! colspan="2" | ! rowspan="7" | ! colspan="2" |[[Slika:Green US logo.png|sredina|brezokvirja|70x70_pik]] |- ! colspan="2" |Libertarianska stranka ! colspan="2" |Zelena stranka |- !<small>Kandidat za predsednika</small> !<small>Podpredsedniški kandidat</small> !<small>Kandidat za predsednika</small> !<small>Podpredsedniški kandidat</small> |- |<center><big>'''[[Jo Jorgensen]]'''</big></center> |<center><big>'''[[Spike Cohen]]'''</big></center> |<center><big>'''[[Howie Hawkins]]'''</big></center> |<center><big>'''[[Angela Walker]]'''</big></center> |- |[[Slika:Jo Jorgensen portrait 3.jpg|sredina|brezokvirja|177x177_pik]] |[[Slika:Spike Cohen portrait 1 (crop 2).jpg|sredina|brezokvirja|177x177_pik]] |[[Slika:Hawkins 2010 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|177x177_pik]] |[[Slika:Angela Walker (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|177x177_pik]] |- |<small>Predavateljica</small> |<small>Podcaster in poslovnež</small> |<small>Soustanovitelj stranke</small> |<small>Zakonodajna direktorica</small> |- | colspan="2" |[[Slika:Jorgensen Cohen 2020 Campaign Logo.svg|sredina|brezokvirja|226x226_pik]] | colspan="2" |[[Slika:Howie Hawkins 2020 presidential campaign logo.png|sredina|brezokvirja|142x142_pik]] |} == Kandidati po strankah == === Republikanska stranka === [[25. januar|25. januarja]] [[2019]] je [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanska stranka]] Trumpa neuradno potrdila za svojega predsedniškega kandidata. [[7. november|7. novembra]] [[2018]] je Trump [[Mike Pence|Mikea Pencea]] potrdil za svojega podpredsedniškega kandidata tudi na volitvah leta 2020. {| class="wikitable sortable" !Kandidat !Rojen !Zvezna država !Geslo |- |<center>[[Slika:Donald Trump official portrait.jpg|sredina|brezokvirja|149x149_pik]]'''[[Donald Trump|Donald J. Trump]]'''</center> |[[14. junij]] [[1946]] [[New York]] |[[New York (zvezna država)|New York]] |[[Slika:TrumpPenceKAG.png|sredina|brezokvirja]] |} ==== Ostali kanadidati ==== {| class="wikitable sortable" !Kandidat !Slika !Rojen !Zvezna država !Geslo |- |'''[[Rocky De La Fuente]]''' |<center>[[Slika:Rocky De La Fuente1 (2) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|137x137_pik]]</center> |[[10. oktober]] [[1954]] |[[Kalifornija]] |[[Slika:Rocky De La Fuente 2020 presidential campaign logo.png|sredina|brezokvirja|169x169_pik]] |- |'''[[Joe Walsh]]''' predstavnik |[[Slika:Rep Joe Walsh.jpg|sredina|brezokvirja|165x165_pik]] |27. december 1961 |[[Illions]] |[[Slika:Joe Walsh 2020 Logo-black.svg|sredina|brezokvirja|163x163_pik]] |- |'''[[Bill Weld]]''' |<center>[[Slika:Bill Weld campaign portrait.jpg|sredina|brezokvirja|155x155_pik]]</center> |[[31. julij]] [[1945]] |[[Massachusetts]] |[[Slika:Bill-weld-2020 logo.svg|sredina|brezokvirja|208x208_pik]] |- |'''[[Mark Sanford]]''' predstavnik |[[Slika:Mark Sanford (12370) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|139x139_pik]] |28. maj 1960 |[[Južna Karolina]] |[[Slika:Mark Sanford 2020.png|sredina|brezokvirja|199x199_pik]] |} === Demokratska stranka (kandidati za nominacijo) === [[Slika:7 Amy Klobuchar.jpg|sličica|237x237_pik|Amy Klobuchar ob najavi kandidature za predsednico ZDA.]]8. aprila 2020 je od predsedniške tekme odstopil Bernie Sanders, ki je tako Joeu Bidnu omogočil osvojitev demokratske nominacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/sanders-se-je-predal-biden-bo-za-demokrate-izzval-trumpa/519974|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-04-08}}</ref> {| class="wikitable sortable" !Kandidat !Rojen !Zvezna država !Geslo |- |<center>[[Slika:Joe Biden 2013.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Joe Biden]]'''<ref>{{Navedi splet|title=Tudi Biden bi bil rad predsednik ZDA. Trump pozdravil "zaspanega Joeja".|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/tudi-biden-bi-bil-rad-predsednik-zda-trump-pozdravil-zaspanega-joeja/486432|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-02-28|language=sl}}</ref></center> |20. november 1942 |[[Delaware]] |[[Slika:Joe Biden 2020 presidential campaign logo.svg|sredina|brezokvirja]] |} ==== Umaknjeni kandidati ==== {| class="wikitable sortable" !Kandidat !Slika !Rojen !Zvezna država !Geslo |- |'''[[Elizabeth Warren]]''' |[[Slika:Elizabeth Warren CFPB.jpg|sredina|brezokvirja|139x139_pik]] |22. junij 1949 |[[Massachusetts]] |[[Slika:Elizabeth Warren 2020 presidential campaign logo.svg|sredina|brezokvirja]] |- | | | | | |- |'''[[Michael Bloomberg]]''' |[[Slika:Michael Bloomberg by Gage Skidmore.jpg|sredina|brezokvirja|146x146_pik]] |14.februar 1942 |[[New York]] |[[Slika:Mike Bloomberg 2020 presidential campaign logo.svg|sredina|brezokvirja]] |- |[[Amy Klobuchar|'''Amy Klobuchar''']] Senator |[[Slika:Amy Klobuchar.jpg|sredina|brezokvirja|139x139_pik]] |25. maj 1960 |[[Minnesota]] |[[Slika:Amy Klobuchar 2020 presidential campaign logo.svg|sredina|brezokvirja]] |- |'''[[Michael Bennet|Pete Buttigieg]]<ref>{{Navedi splet|title=V ameriški predsedniški tekmi 2020 tudi prvi homoseksualni kandidat|url=https://www.dnevnik.si/1042859264|website=Dnevnik|accessdate=2019-02-12}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/pete-buttigieg.html?fbclid=IwAR0ku122g35WavReqtqdDooQJ8g6c_jvcCYgfbArDpMF_bPxkIq3FQTp8iA|website=www.24ur.com|accessdate=2019-04-16}}</ref>''' Župan |[[Slika:PeteButtigieg (1).JPG|sredina|brezokvirja|147x147_pik]] |19. januar 1982 |[[Indiana]] |[[Slika:Pete for America logo.svg|sredina|brezokvirja]] |- |'''[[Michael Bennet|Tom Steyer]]<ref>{{Navedi novice|title=Tom Steyer Will Run for President and Plans to Spend $100 Million on His Bid|url=https://www.nytimes.com/2019/07/09/us/politics/tom-steyer-president.html|newspaper=The New York Times|date=2019-07-09|accessdate=2019-08-23|issn=0362-4331|language=en-US|first=Alexander|last=Burns}}</ref>''' Senator |[[Slika:Tom Steyer 2019.jpg|sredina|brezokvirja|133x133_pik]] |27. junij 1957 |[[Kalifornija]] |[[Slika:Tom Steyer 2020 logo.svg|sredina|brezokvirja]] |- |'''[[Michael Bennet]]''' Senator |[[Slika:Michael Bennet Official Photo (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|143x143_pik]] |28. november 1964 |[[Kolorado]] |[[Slika:Michael Bennet 2020 presidential campaign logo.svg|sredina|brezokvirja]] |- |'''[[Cory Booker]]'''<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat Corey Booker v zvezi z Rosario Dawson?|url=https://www.rtvslo.si/zabava/iz-sveta-znanih/predsedniski-kandidat-corey-booker-v-zvezi-z-rosario-dawson/479640|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-02-12|language=sl}}</ref> senator |[[Slika:Cory Booker Senate.jpg|sredina|brezokvirja|139x139_pik]] |27. april 1969 |[[New Jersey]] |[[Slika:Cory 2020 (1).jpg|sredina|brezokvirja]] |- |[[Steve Bullock|'''Steve Bullock''']] Guverner Montane |[[Slika:Steve Bullock by Gage Skidmore.jpg|sredina|brezokvirja|145x145_pik]] |11. april 1966 |Montana |[[Slika:Steve Bullock 2020 presidential campaign logo.svg|sredina|brezokvirja]] |- |'''[[Julian Castro]]'''<ref>{{Navedi splet|title=Med demokratskimi predsedniškimi kandidati tudi Julian Castro|url=https://www.mladina.si/189110/med-demokratskimi-predsedniskimi-kandidati-tudi-julian-castro/|website=Mladina.si|accessdate=2019-02-12}}</ref> |[[Slika:Julian Castro by Gage Skidmore (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|156x156_pik]] |16. september 1974 |[[Teksas]] |[[Slika:Julian2020version1logo.png|sredina|brezokvirja|177x177_pik]] |- |'''[[Bill de Blasio]]''' župann New Yorka |[[Slika:Bill de Blasio NYC.jpg|sredina|brezokvirja|161x161_pik]] |8. maj 1961 |[[New York (zvezna država)|New York]] |[[Slika:Bill de Blasio 2020 presidential campaign logo.svg|sredina|brezokvirja]] |- |'''[[John Delaney]]'''<ref>{{Navedi splet|title=Seznam demokratskih predsedniških kandidatov za volitve 2020 se širi, omenjajo tudi Američanko slovenskega rodu|url=https://www.vecer.com/seznam-demokratskih-predsedniskih-kandidatov-za-volitve-2020-se-siri-omenjajo-tudi-americanko-slovenskega-rodu-6644059|website=www.vecer.com|date=2019-01-14|accessdate=2019-02-12|language=sl-si}}</ref> predstavnik |[[Slika:John Delaney 113th Congress official photo (cropped) 2.jpg|sredina|brezokvirja|144x144_pik]] |16. april 1963 |[[Maryland]] |[[Slika:John Delaney logo.jpg|sredina|brezokvirja|165x165_pik]] |- |'''[[Tulsi Gabbard]]''' |<center>[[Slika:Tulsi Gabbard.jpg|sredina|brezokvirja|138x138_pik]]</center> | |[[Havaji]] |[[Slika:Tulsi 2020 horizontal logo (1).jpg|sredina|brezokvirja|167x167_pik]] |- |'''[[Kirsten Gillibrand]]'''<ref>{{Navedi splet|title=STA: Boj za demokratsko predsedniško kandidaturo napovedala senatorka Kirsten Gillibrand|url=https://www.sta.si/2595200/boj-za-demokratsko-predsednisko-kandidaturo-napovedala-senatorka-kirsten-gillibrand|website=www.sta.si|accessdate=2019-02-12}}</ref>senatorka in predstavnica |[[Slika:Kirsten Gillibrand 2006 official photo cropped.jpg|sredina|brezokvirja|142x142_pik]] |9. december 1966 |[[New York (zvezna država)|New York]] |[[Slika:Gillibrand 2020.png|sredina|brezokvirja|172x172_pik]] |- |'''[[Kamala Harris]]'''<ref>{{Navedi splet|title=Demokratka Kamala Harris napovedala kandidaturo za predsednico ZDA|url=https://www.delo.si/novice/svet/demokratka-kamala-harris-napovedala-kandidaturo-za-predsednico-zda-142183.html|website=www.delo.si|date=2019-01-21|accessdate=2019-02-12|language=sl-si|first=V.|last=U}}</ref>senatorka |[[Slika:Kamala Harris official photo.jpg|sredina|brezokvirja|165x165_pik]] |20. oktober 1964 |[[Kalifornija]] |[[Slika:Kamala Harris for the people.png|sredina|brezokvirja|178x178_pik]] |- |'''[[Deval Patrick]]''' Nekdanji guverner zvezne države [[Massachusetts]] |[[Slika:Deval Patrick official photo.jpg|sredina|brezokvirja|137x137_pik]] |31. julij 1956 |[[Massachusetts]] | |- |'''[[Wayne Messam]]''' župan [[Miramar|Miramara]] |[[Slika:Mayor Messam.jpg|sredina|brezokvirja|138x138_pik]] |[[7. junij]] [[1974]] |[[Florida]] |[[Slika:Wayne Messam 2020 presidential campaign logo.png|sredina|brezokvirja]] |- |'''[[Beto O'Rourke]]''' Predstavnik |[[Slika:Beto O'Rourke, Official portrait, 113th Congress (cropped 3).jpg|sredina|brezokvirja|157x157_pik]] |[[26. september]] [[1972]] |[[Teksas]] |[[Slika:Beto O'Rourke 2020 presidential campaign logo.svg|sredina|brezokvirja]] |- |'''[[Tim Ryan]]''' Predstavnik |[[Slika:Rep. Tim Ryan Congressional Head Shot 2010 (cropped 3).jpg|sredina|brezokvirja|154x154_pik]] |16. julij 1973 |[[Ohio]] |[[Slika:Timryanlogoweb 1553794155 09644.original.webp|sredina|brezokvirja]] |- |'''[[Bernie Sanders]]'''<ref name=":0" /> senator |<center>[[Slika:Bernie Sanders in March 2020 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|154x154_pik]]</center> |8. september 1941 |[[Vermont]] |[[Slika:Bernie Sanders 2016 logo.svg|sredina|brezokvirja]] |- |'''[[Joe Sestak]]'''<ref name=":0">{{Navedi splet|title=The Morning Call - We are currently unavailable in your region|url=https://www.tribpub.com/gdpr/mcall.com/|website=www.tribpub.com|accessdate=2019-08-23}}</ref> predstavnik |[[Slika:Joe Sestak August 2019.jpg|sredina|brezokvirja|141x141_pik]] |12. december 1951 |[[Pensilvanija]] | |- |'''[[Marianne Williamson]]''' |[[Slika:Marianne Williamson 2019.jpg|sredina|brezokvirja|122x122_pik]] |[[8. julij]] [[1952]] |[[Kalifornija]] |[[Slika:Marianne 2020 logo 39692016.jpg|sredina|brezokvirja]] |- |'''[[Andrew Yang]]''' |[[Slika:Andrew Yang 2019.jpg|sredina|brezokvirja|143x143_pik]] |[[13. januar]] [[1975]] |[[New York (zvezna država)|New York]] |[[Slika:Andrew Yang 2020 logo.png|sredina|brezokvirja]] |} === Liberalna stranka (kandidati za nominacijo) === {| class="wikitable sortable" !Kandidat !Slika !Rojen !Zvezna država !Geslo |- |[[Max Abramson|'''Max Abramson''']] državni predstavnik NH |[[Slika:Max suit small.jpg|sredina|brezokvirja|116x116_pik]] |29. april 1976 |[[New Hampshire|New Hapshire]] |[[Slika:Max Abramson 2020 logo.png|sredina|brezokvirja]] |- |'''[[Dan "Taxation is Theft" Behrman]]''' | |24. april 1981 |[[Teksas]] |[[Slika:Behrman 2020 Logo.jpg|sredina|brezokvirja|134x134_pik]] |- |'''[[Souraya Faas]]''' |[[Slika:Gray - replace this image female.svg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] | |[[Florida]] | |- |'''[[Adam Kokesh]]''' |[[Slika:Kokesh2013 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|149x149_pik]] | # februar 1982 |[[Arizona]] | |- |'''[[John McAfee]]''' Predsedniški kandidat leta 2016 |[[Slika:John McAfee by Gage Skidmore.jpg|sredina|brezokvirja|162x162_pik]] |15. september 1945 |[[Tennessee]] |[[Slika:McAfee 2020 logo.png|sredina|brezokvirja]] |- |'''[[Kim Ruff]]''' |[[Slika:Gray - replace this image female.svg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] | |[[Arizona]] |[[Slika:RuffPhillips 2020 campaign logo.png|sredina|brezokvirja]] |- |'''[[Vermin Supreme]]''' |[[Slika:Vermin Supreme (6544337391).jpg|sredina|brezokvirja|164x164_pik]] |junij 1961 |[[Kansas]] |[[Slika:Vermin Supreme A Dictator You Can Trust.svg|sredina|brezokvirja]] |- |'''[[Arvin Vohra]]''' |[[Slika:Arvin Vohra on The Tatiana Show (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|129x129_pik]] |9. maj 1979 |[[Maryland]] |[[Slika:Arvin Vohra 2020 logo.png|sredina|brezokvirja]] |} === Stranka zelenih (kandidati za nominacijo) === {| class="wikitable sortable" !Kandidat !Slika !Rojen !Zvezna država !Geslo |- ! colspan="5" |<small>Uradno priznan kandidat</small> |- |'''[[Ian Schlakman|Howie Hawkins]]''' Guverner New Yorka |[[Slika:Hawkins 2010 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|146x146_pik]] |8. december 1952 |[[New York (zvezna država)|New York]] |[[Slika:Howie Hawkins 2020 presidential campaign logo.png|sredina|brezokvirja]] |- ! colspan="5" |<small>Ostali</small> |- |'''[[Dario Hunter]]'''<ref>{{Navedi splet|title=Green Party presidential hopeful says he was fired as rabbi because of Israel criticism|url=https://www.cleveland.com/politics/2019/02/green-party-presidential-hopeful-says-he-was-fired-as-rabbi-because-of-israel-criticism.html|website=cleveland.com|date=2019-02-27|accessdate=2019-04-16|language=en-US|first=Jeremy|last=Pelzer}}</ref> |[[Slika:Dario Hunter YCSD (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|132x132_pik]] |1983 |[[Ohio]] |[[Slika:Dario Hunter 2020 presidential campaign logo.png|sredina|brezokvirja|165x165_pik]] |} === Ameriška solidarna stranka (kandidati za nominacijo) === {| class="wikitable sortable" !Kandidat !Slika !Rojen !Zvezna država !Geslo |- |'''[[Brian T. Carroll]]''' |[[Slika:Brian T. Carroll - head shot .75 aspect ratio.png|sredina|brezokvirja|147x147_pik]] |1949 |[[Kalifornija]] | |- |'''[[Joe Schriner]]''' Neodvisni kandidat za predsednika leta 2000, 2004, 2008, 2012 and 2016 |[[Slika:Gray - replace this image male.svg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] |3. marec 1955 |[[Ohio]] | |- |'''[[Joshua Perkins]]''' |[[Slika:Gray - replace this image male.svg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] |1984 |[[Teksas]] | |} == Nacionalne konvencije strank == {{Location map many|USA|lon4_deg=-83.045833|lon3_deg=-97.743056|label3=Virtualno|position3=top|mark4=green pog.svg|mark4size=10|lat4_deg=42.331389|label4=Virtualno|mark3size=10|position4=bottom|mark5=purple pog.svg|mark5size=10|lat5_deg=38.627222|lon5_deg=-90.197778|label5=Virtualno|lat3_deg=30.267222|mark3=gold pog.svg|left|lon1_deg=-87.918167|width=320|caption={{Legend|#00aef3|Demokratska stranka}} {{Legend|red|Republikanska stranka}} {{Legend|gold|Liberalci (virtualno)}} {{Legend|green|Zeleni (virtualno)}} {{Legend|purple|Stranka ustave (virtualno)}}|alt=Map of United States showing Milwaukee, Jacksonville, and Austin.|mark1=Cyan pog.svg|mark1size=10|lat1_deg=43.045028|label1=Milwaukee|position2=top|position1=top|mark2=red pog.svg|mark2size=10|lat2_deg=30.326|lon2_deg=-81.645|label2=Jacksonville|position5=top}}Na nacionalnih konvencijah strank delegati potrdijo oz. nominirajo kandidata za predsednika ZDA. === Demokrati === [[Demokratska nacionalna konvencija 2020|Demokratska nacionalna konvencija]] je bila sprva predvidena med [[13. julij|13.]] in [[16. julij|16. julijem]] [[2020]] v [[Fiserv Forum|Fiserv Forumu]] v [[Milwaukee, Wisconsin|Milwaukeeju]], v zvezni državi [[Wisconsin|Winsconsin]].<ref>{{Navedi splet|title=Democrats pick Milwaukee for 2020 national convention site|url=https://www.cnn.com/2019/03/11/politics/dnc-2020-convention-milwaukee/index.html|website=CNN|accessdate=2019-04-09|first=Dan Merica and Jeff Zeleny|last=CNN}}</ref> Zaradi epidemije koronavirusa so jo prestavili na obdobje med 17. in 20. avgustom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcnews.com/politics/2020-election/democratic-party-delays-july-convention-until-august-over-coronavirus-concerns-n1175046|title=Democratic Party delays July convention until August over coronavirus concerns|website=NBC News|last1=Smith|first1=Allan|last2=Vitali|first2=Ali|date=April 3, 2020|accessdate=April 23, 2020}}</ref> === Republikanci === [[Republikanska nacionalna konvencija 2020|Republikanska nacionalna konvencija]] bi morala sprva potekati med [[24. avgust|24.]] in [[27. avgust|27. avgustom]] [[2020]] v centru Spectrum v [[Charlotte, Severna Karolina|Charlotteu]] v [[Severna Karolina|Severni Karolini]], a so jo zaradi epidemije koronavirusa prestavili v [[Jacksonville, Florida|Jacksonville]] na [[Florida|Floridi]]. === Liberalci === [[Konvencija Liberalne stranke 2020|Konvencija Liberalne stranke]] bo potekala med [[22. maj|22.]] in [[25. maj|25. majem]] [[2020]] v [[Austin, Teksas|Austinu]] v zvezni državi [[Teksas]].<ref>{{Navedi splet|title=2020 Libertarian National Convention|url=https://libertarianconvention.org/|website=2020 LNC Convention|accessdate=2019-04-09|language=en-US}}</ref> Zaradi epidemije koronavirusa bo potekala virtualno.<ref>{{navedi splet|url=http://ballot-access.org/2020/05/09/libertarian-party-will-use-on-line-process-to-choose-national-ticket-in-late-may-then-hold-an-in-person-july-convention-for-other-business/|title=Libertarian Party Will Use On-Line Process to Choose National Ticket in Late May, Then Hold an In-Person July Convention for Other Business|website=Ballot Access News|last1=Winger|first1=Richard|date=May 9, 2020|accessdate=May 10, 2020}}</ref> === Zeleni === Koncencija stranke Zelenih je bila sprva predvidena med 9. in 12. julijem 2020 v Deotritu, a bo zaradi epidemije koronavirusa potekala virtualno.<ref>{{navedi splet|url=http://ballot-access.org/2020/04/24/green-party-national-convention-will-be-virtual/|title=Green Party Presidential Convention Will be Virtual|website=Ballot Access News|last1=Winger|first1=Richard|date=April 24, 2020|accessdate=April 24, 2020}}</ref> == Povolilno dogajanje == Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden je zmagal v Pensilvaniji in si s tem pridobil še 20 elektorskih glasov ter postal 46. predsednik ZDA, kažejo projekcije več ameriških medijev. Kasneje je po projekcijah zmagal še v Nevadi, tako ima trenutno po projekcijah televizijske hiše CNN trenutno 279 elektorskih glasov, po projekcijah več drugih medijev pa že 290. Za zmago kandidat potrebuje 270 elektorskih glasov. Biden je obljubil, da bo predsednik vseh Američanov.<ref>{{Navedi splet|title=Joe Biden novi predsednik ZDA: Obljubljam, da bom predsednik vseh Američanov|url=https://siol.net/novice/svet/biden-zmagal-trump-ni-pripravljen-priznati-poraza-538366|website=siol.net|accessdate=2020-11-11|language=sl|date=7.11.2020|publisher=SIOL|last=Berginc|first=Tim}}</ref> Trump medtem ne želi priznati poraza. Dejal je, da volitve še niso končane. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} {{Volitve predsednika Združenih držav Amerike}} [[Kategorija:Predsedništvo Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:2020 v politiki]] [[Kategorija:Volitve v ZDA|2020]] l5c0xq5xg0a35i4x0ta0h1m8ajhl342 0 460136 5736747 5722304 2022-08-20T06:41:11Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox former country |native_name = {{lang|grc|Μακεδονία}} |conventional_long_name = Makedonija |common_name = Macedon |era = [[Antika]] |government_type = [[monarhija]] |year_start = 808 pr. n. št. |year_end = 168 pr. n. št. |life_span = {{plainlist| *808–168 pr. n. št. *150–148 pr. n. št.}} |event_start = Ustanovitev: [[Karan Makedonski]] |date_start = |event_end = [[Bitka pri Pidni]] |date_end = |event1 = [[Vazal]] [[Ahemenidsko cesarstvo|Perzije]]<ref name="sprawski 135–138 olbrycht 342–345">{{harvnb|Sprawski|2010|pp=135–138}}; {{harvnb|Olbrycht|2010|pp=342–345}}.</ref> |date_event1 = 512/511–493 pr. n. št. |event2 = [[Ahemenidska Makedonija|Vključena v Ahemenidsko cesarstvo]]<ref name="sprawski 135–138 olbrycht 342–345"/> |date_event2 = 492–479 pr. n. št. |event3 = [[Vzpon Makedonije]] |date_event3 = 359–336 pr. n. št. |event4 = [[Korintska zveza|Ustanovitev Helenske lige]] |date_event4 = 338–337 pr. n. št. |event5 = [[Vojne Aleksandra Velikega|Zasedba Perzije]] |date_event5 = 335–323 pr. n. št. |event6 = [[Razdelitev Babilona]] |date_event6 = 323 pr. n. št. |event7 = [[Vojne diadohov]] |date_event7 = 322–275 pr. n. št. |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = |p1 = Grška temna doba |p2 =Ahemenidska Makedonija |p3 =Korintska zveza |p4 =Ahemenidsko cesarstvo |p5 =Pauravas |s1 = Lizimahovo cesarstvo |s2 = Selevkidsko cesarstvo |s3 = Ptolemajsko kraljestvo |s4 = Pergamonsko kraljestvo |s5 = Makedonija (rimska provinca) |image_coat = Vergina Sun WIPO.svg |coa_size = 100px |symbol_type = Verginino Sonce |symbol_type_article = [[Verginino Sonce]] |image_map = Map Macedonia 336 BC-en.svg |image_map_caption = Makedonsko kraljestvo 336 pr. n. št. (oranžna) |capital = {{plainlist| *[[Aigai]]<ref>{{harvnb|Hatzopoulos|1996|pp=105–106}}; {{harvnb|Roisman|2010|p=156}}.</ref><br>(808–399 pr. n. št.) *[[Pella]]<ref>{{harvnb|Engels|2010|p=92}}; {{harvnb|Roisman|2010|p=156}}.</ref><br>(399–168 BC)}} |latd= |latm= |latNS= |longd= |longm= |longEW= |common_languages = Antična makedonščina, atiška grščina, Koine grščina |religion = Grški politeizem, helenistična religija |currency = [[Tetradrahma]] |leader1 = [[Karan Makedonski]] (prvi) |leader2 = [[Perzej Makedonski]] (zadnji) |year_leader1 = 808–778 pr. n. št. |year_leader2 = 179–168 pr. n. št. |title_leader = kralj |legislature = [[Sinedrij]] | |stat_year1 = 323 pr. n. št.<ref name="Turchin">{{cite journal |last1=Turchin|first1=Peter|last2=Adams|first2=Jonathan M.|last3=Hall|first3=Thomas D. | title = East-West Orientation of Historical Empires | journal = Journal of World-Systems Research|date=December 2006 |volume=12|issue=2 |page=223 |url =http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381|access-date=12 September 2016 |issn= 1076-156X}}</ref><ref name="Taagepera">{{cite journal|last1=Taagepera|first1=Rein|title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D.|journal=Social Science History|date=1979|volume=3|issue=3/4|page=121|doi=10.2307/1170959|jstor=1170959}}</ref> |stat_area1 = 5.200.000 |stat_pop1 = |footnotes = }} '''Makedonija''' (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju [[Arhaična Grčija|Arhaične]] in [[Klasična Grčija|Klasične Grčije]]<ref>{{harvnb|Hornblower|2008|pp=55–58}}.</ref> in kasneje prevladujoča država [[Helenistična Grčija|Helenistične Grčije]].<ref>{{harvnb|Austin|2006|pp=1–4}}.</ref> Kraljestvo je ustanovila in sprva vladala kraljevska rodbina Argead, ki sta ji sledili rodbini Antipatrid in Antigonid. Prvo kraljestvo, ki je bilo dom starih Makedoncev, je bilo osredotočeno na severovzhodnem delu grškega polotoka<ref name=britannica>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/354266/Macedonia|title=Macedonia|date=23 October 2015|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|publisher=Encyclopædia Britannica Online|access-date=5 February 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208092317/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/354266/Macedonia|archive-date=8 December 2008}}.</ref> in mejilo na Epir na zahodu, [[Peonija]] na severu, [[Trakija|Trakijo]] na vzhodu in [[Tesalija|Tesalijo]] na jugu. Pred 4. stoletjem pr. n. št. je bila Makedonija majhno kraljestvo zunaj območja, ki so ga obvladovale velike [[mestna država|mestne države]] Atene, Šparta in Tebe, in je bila za kratek čas podrejena Ahemenidski Perziji. V času vladavine [[Argeadi|argeadskega]] kralja [[Filip II. Makedonski |Filipa II.]] (359–336 pr. n. št.) si je Makedonija z osvajanjem in diplomacijo podredila celinsko Grčijo in traško [[Odriško kraljestvo]]. Z reformirano vojsko, ki je vsebovala [[Makedonska falanga|falange]], ki so vihtele [[sarisa|sariso]], je Filip II. premagal stare sile Aten in Teb v [[Bitka pri Hajroneji|bitki pri Hajroneji]] leta 338 pr. n. št. Sin Filipa II. [[Aleksander Veliki]], ki je vodil zvezo grških držav, je izpolnil očetov cilj poveljevanja celotni Grčiji, ko je po uporu mesta uničil Tebe. Med naslednjo Aleksandrovo osvajalsko kampanjo je strmoglavil [[Ahemenidsko cesarstvo]] in osvojil ozemlje, ki se je raztezalo vse do reke [[Ind]]. Za kratek čas je bilo njegovo makedonsko cesarstvo najmočnejše na svetu – dokončna helenistična država, ki je začela prehod v novo obdobje starogrške civilizacije. Grška umetnost in literatura sta cveteli v novih osvojenih deželah, napredek v filozofiji, tehniki in znanosti pa se je razširil po večjem delu starodavnega sveta. Posebno pomembni so bili prispevki [[Aristotel]]a, Aleksandrovega učitelja, čigar spisi so postali temeljni kamen zahodne filozofije. Po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. n. št., [[vojne diadohov]], ki so sledile, in razdelitvi Aleksandrovega kratkotrajnega cesarstva je Makedonija ostala grško kulturno in politično središče v sredozemski regiji skupaj s [[Ptolemajsko kraljestvo|Ptolemajskim Egiptom]], [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidskim cesarstvom]] in [[Pergamonsko kraljestvo|Pergamonskim kraljestvom]]. Pomembna mesta, kot so [[Pella]], [[Pidna]] in [[Amfipolis]], so bila vpletena v boj za oblast za nadzor nad ozemljem. Nova mesta so bila ustanovljena, kot je [[Solun|Tesalonika]], ki jo je ustanovil uzurpator [[Kasander Makedonski|Kasander]] (poimenovan po njegovi ženi Tesaloniki Makedonski).<ref name="Adams 2010 215">{{harvnb|Adams|2010|p=215}}.</ref> Propad Makedonije se je začel z [[Makedonske vojne|makedonskimi vojnami]] in vzponom Rima kot vodilne sredozemske sile. Ob koncu [[tretja makedonska vojna|tretje makedonske vojne]] leta 168 pr. n. št. je bila makedonska monarhija ukinjena in zamenjana z [[Rimska Grčija |rimskimi državami]]. Kratkotrajna oživitev monarhije med četrto makedonsko vojno v letih 150–148 pr. n. št. se je končala z ustanovitvijo [[Makedonija (rimska provinca)|rimske province Makedonije]]. Makedonski kralji, ki so imeli absolutno oblast in so upravljali z državnimi viri, kot sta zlato in srebro, so omogočali rudarske operacije za kovanje denarja, financirali svojo vojsko in do vladavine Filipa II. tudi makedonsko mornarico. V nasprotju z drugimi državami naslednicami diadohov cesarski kult, ki ga je spodbujal Aleksander, v Makedoniji ni bil nikoli sprejet, kljub temu pa so makedonski vladarji prevzeli vlogo visokih duhovnikov kraljestva in vodilnih pokroviteljev domačih in mednarodnih kultov helenistične vere. Oblast makedonskih kraljev je bila teoretično omejena z institucijo vojske, medtem ko je nekaj občin znotraj makedonske skupne države uživalo visoko stopnjo avtonomije in celo demokratične vlade z ljudskimi skupščinami. == Etimologija == Ime ''Makedonija'' (grško ''Μακεδονία, Makedonía'') izhaja iz etnonima ''Μακεδόνες'' (''Makedónes''), ki je sam izpeljan iz starogrškega pridevnika ''μακεδνός'' (''makednós''), kar pomeni "visok, vitek", tudi ime ljudstva, sorodnega Dorcem ([[Herodot]]) in morda opisuje starodavne Makedonce.{{Sfn|Beekes|2009|p=894}} Najverjetneje je v sorodstvu s pridevnikom ''μακρός'' (''makros''), ki v stari grščini pomeni "dolg" ali "visok". Domneva se, da je ime prvotno pomenilo "gorjani", "visoki" ali "visoki moški"<ref group="note">{{harvnb|Engels|2010|p=89}}; {{harvnb|Borza|1995|p=114}}; Eugene N. Borza writes that the "highlanders" or "Makedones" of the mountainous regions of western Macedonia are derived from northwest Greek stock; they were akin to those who at an earlier time may have migrated south to become the historical "Dorians".</ref>Jezikoslovec Robert S. P. Beekes trdi, da sta oba izraza predgrškega izvora in ju ni mogoče razložiti z izrazov indoevropske morfologije <ref>{{harvnb|Beekes|2009|p=894}}</ref>, vendar Filip De Decker zavrača Beekesove argumente kot nezadostne.<ref>{{cite journal |last1=De Decker |first1=Filip |title=An Etymological Case Study On The And Vocabulary In Robert Beekes's New Etymological Dictionary Of Greek: M |journal=Studia Linguistica Universitatis Iagellonicae Cracoviensis |date=2016 |volume=133 |issue=2 |doi=10.4467/20834624SL.16.006.5152}}</ref> == Zgodovina == ===Zgodnja zgodovina in legenda === {{glavni| Ahemenidska Makedonija|Argeadi}} [[File:Vergina2.jpg|thumb|upright=1.2| Vhod v eno od kraljevih grobnic v Vergini, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine]] Klasična grška zgodovinarja [[Herodot]] in [[Tukidid]] sta poročala o legendi, da so bili makedonski kralji iz [[Argeadi|rodbine Argead]] potomci Temena, kralja [[Argos (mesto)|Argosa]], in bi zato lahko trdili, da je mitski [[Heraklej]] eden od njihovih prednikov, pa tudi [[Družinsko drevo grških bogov|neposredni rod]] od [[Zevs]]a, glavnega boga grškega panteona.<ref name="king 376 sprawski 127 errington 2 3">{{harvnb|King|2010|p=376}}; {{harvnb|Sprawski|2010|p=127}}; {{harvnb|Errington|1990|pp=2–3}}.</ref> Protislovne legende navajajo, da sta bila [[Perdika I. Makedonski]] ali [[Karan Makedonski]] ustanovitelja rodbine Argeadi s petimi ali osmimi kralji pred Amintom I..<ref>{{harvnb|King|2010|p=376}}; {{harvnb|Errington|1990|pp=3, 251}}.</ref> Trditev, da Argeadi izvirajo iz Temena, so sprejeli ''Hellanodikai'' organi starodavnih [[Antične olimpijske igre|olimpijskih iger]] in dovolili [[Aleksander I. Makedonski|Aleksandru I. Makedonskemu]] (vladal 498–454 pr. n. št.), da se prijavi na tekmovanja zaradi njegove domnevne grške dediščine.<ref>{{harvnb|Badian|1982|p=34}}; {{harvnb|Sprawski|2010|p=142}}.</ref> Malo je znanega o kraljestvu pred vladavino očeta Aleksandra I., [[Amintas I. Makedonski|Amintasa I. Makedonskega]] (vladal 547–498 pr. n. št.) v arhaičnem obdobju. Makedonsko kraljestvo je bilo ob rekah Haliakmon in Aksij v Spodnji Makedoniji, severno od gore [[Olimp]]. Zgodovinar Robert Malcolm Errington nakazuje, da je eden od prvih argeadskih kraljev ustanovil mesto [[Aigai]] (sodobna [[Vergina]]) kot svojo prestolnico sredi 7. stoletja pr. n. št..<ref>{{harvnb|Errington|1990|p=2}}.</ref> Pred 4. stoletjem pr. n. št. je kraljestvo pokrivalo regijo, ki je približno ustrezala zahodnemu in osrednjemu delu [[Makedonija (regija)|regije Makedonija]] v sodobni Grčiji.<ref>{{harvnb|Thomas|2010|pp=67–68, 74–78}}.</ref> Postopoma se je razširil v regijo Gornje Makedonije, kjer so živela grška plemena Lyncestae in Elimiotae, ter v regije Ematia, Eordaia, Botiaea, Miigdonia, Crestonia in Almopia, ki so jih poseljevala različna ljudstva, kot so Tračani in Frigijci. 2] Negrški sosedje Makedonije so bili Tračani, ki so naseljevali ozemlja na severovzhodu, Iliri na severozahodu in Peonce na severu, medtem ko so deželi Tesalija na jugu in Epir na zahodu naseljevali Grki s podobno kulturo kot je bila Makedonci.<ref>{{harvnb|Anson|2010|pp=5–6}}.</ref> [[File:Oktadrachm of Alexander I 498 – 454 BCE.jpg|thumb|250px|left|Srebrna oktadrahma Aleksandra I. Makedonskega (vladal 498–454 pr. n. št.), kovana c. 465–460 pr. n. št., ki prikazuje konjeniško figuro, ki nosi klamido (kratek plašč) in petasos (naglavno kapo), medtem ko drži dve sulici in vodi konja]] {{multiple image | align = right | footer_align = center | image1 = Xerxes I tomb Ionian with petasos or kausia soldier circa 480 BCE cleaned up.jpg | width1 = 106 | image2 = Xerxes tomb Ionian with petasos.jpg | width2 = 150 | footer = "Jonci s ščit" (staroperzijski klinopis: 𐎹𐎢𐎴𐎠𐏐𐎫𐎣𐎲𐎼𐎠, Yaunā takabarā)<ref>[https://www.livius.org/sources/content/achaemenid-royal-inscriptions/dna/? Darius I, DNa inscription, Line 29]</ref> upodobljeni na grobnici Kserksa I. pri Naqsh-e Rustamu, so bili verjetno makedonski vojaki v službi ahemenidske vojske, ki so nosili petasos ali kausia, okoli 480 pr<ref>{{harvnb|Adams|2010|pp=343–344}}</ref> }} Leto po tem, ko je [[Darej I.]] Perzijski (vladal 522–486 pr. n. št.) začel vdor v Evropo proti [[Skiti|Skitom]], Pejoncem, Tračanom in več grškim mestnim državam na Balkanu, je perzijski general Megabaz uporabil diplomacijo, da je prepričal Aminta I., da se podredi kot vazal Ahemenidskega cesarstva, s čimer se je začelo obdobje Ahemenidske Makedonije.<ref group="note">{{harvnb|Olbrycht|2010|pp=342–343}}; {{harvnb|Sprawski|2010|pp=131, 134}}; {{harvnb|Errington|1990|pp=8–9}}. <br>Errington is skeptical that at this point [Amyntas I of Macedon offered any submission as a vassal at all, at most a token one. He also mentions how the Macedonian king pursued his own course of action, such as inviting the exiled Athenian tyrant Hippias to take refuge at Anthemous in 506{{nbsp}}BC.</ref> Ahemenidsko perzijsko [[hegemonija|hegemonijo]] nad Makedonijo je za kratek čas prekinil Jonski upor (499–493 pr. n. št.), vendar jo je perzijski general Mardonij vrnil pod Ahemenidsko [[suzerenstvo|suzereniteto]].<ref>{{harvnb|Olbrycht|2010|p=344}}; {{harvnb|Sprawski|2010|pp=135–137}}; {{harvnb|Errington|1990|pp=9–10}}.</ref> Čeprav je Makedonija uživala visoko stopnjo avtonomije in nikoli ni postala [[satrapija]] (tj. provinca) Ahemenidskega cesarstva, se je od nje pričakovalo, da bo zagotovila vojake za ahemenidsko vojsko.<ref>{{harvnb|Olbrycht|2010|pp=343–344}}; {{harvnb|Sprawski|2010|p=137}}; {{harvnb|Errington|1990|p=10}}.</ref> Aleksander I. je zagotovil makedonsko vojaško podporo [[Kserkses I.|Kserksu I.]] (vladal 486–465 pr. n. št.) med drugo perzijsko invazijo na Grčijo v letih 480–479 pr. n. št., makedonski vojaki pa so se borili na strani Perzijcev v [[bitka pri Platajah|bitki pri Platajah]] 479 pr. n. št. Po grški zmagi pri [[bitka pri Salamini|Salamini]] leta 480 pr. n. št. je bil Aleksander I. zaposlen kot ahemenidski diplomat, da bi predlagal mirovno pogodbo in zavezništvo z Atenami, ponudba pa je bila zavrnjena.<ref>{{harvnb|Sprawski|2010|pp=139–140}}.</ref> Kmalu zatem so se ahemenidske sile morale umakniti s celinske Evrope, kar je pomenilo konec perzijskega nadzora nad Makedonijo. === Vključenost v klasični grški svet === {{glavni| Delsko-atiška pomorska zveza}} [[File:Map Peloponnesian War 431 BC-en.svg|thumb|400px| Makedonija (oranžna) med peloponeško vojno okoli leta 431 pr. n. št., z Atenami in Delsko zvezo (rumena), Šparto in Peloponeško zvezo (rdeča), neodvisnimi državami (modra) in perzijskim Ahemenidskim cesarstvom (vijolična)]] Čeprav je bil sprva perzijski vazal, je Aleksander I. Makedonski gojil prijateljske diplomatske odnose s svojimi nekdanjimi grškimi sovražniki, koalicijo grških mestnih držav pod vodstvom Aten in Šparte. Njegov naslednik [[Perdika II.]] (vladal 454–413 pr. n. št.) je Makedonce popeljal v vojno v štirih ločenih spopadih proti Atenam, vodji [[Delsko-atiška pomorska zveza |Delske zveze]], medtem ko so vdori traškega vladarja [[Sitalk]]a iz [[Odriško kraljestvo|Odriškega kraljestva]] ogrozili ozemeljsko celovitost Makedonije na severovzhodu. Atenski državnik [[Periklej]] je spodbujal kolonizacijo reke Strimon v bližini Makedonskega kraljestva, kjer je bilo leta 437/436 pr. n. št. ustanovljeno kolonialno mesto Amfipolis, da bi Atenam zagotavljalo stalno oskrbo s srebrom in zlatom ter lesom in smolo atensko mornarico.<ref>{{harvnb|Roisman|2010|pp=146–147}}; {{harvnb|Müller|2010|p=171}}; {{harvnb|Cawkwell|1978|p=72}}; see also {{harvnb|Errington|1990|pp=13–14}} for further details.</ref> Sprva Perdika II. ni ukrepal in je morda celo pozdravil Atence, saj so bili Tračani obema sovražniki. To se je spremenilo zaradi atenskega zavezništva z bratom in bratrancem Perdika II., ki se mu je uprl. Tako sta se proti Atenam med letoma 433 in 431 pr. n. št. bojevali dve ločeni vojni. Makedonski kralj se je maščeval tako, da je spodbujal upor atenskih zaveznikov v Halkidikah in nato osvojil strateško mesto Potidejo. Po zavzetju makedonskih mest Terma in Beroja so Atene oblegale Potidejo, a je niso premagale; Terma je bila vrnjena Makedoniji in večji del Halkidike Atenam v mirovni pogodbi, sklenjeni s posredovanjem Sitalka, ki je Atenam zagotovil vojaško pomoč v zameno za pridobitev novih tračanskih zaveznikov. Perdika II. je stopil na stran [[Antična Šparta|Šparte]] v [[peloponeška vojna|peloponeški vojni]] (431–404 pr. n. št.) med Atenami in Šparto, leta 429 pr. n. št. pa so se Atene maščevale tako, da so prepričale Sitalka, naj napade Makedonijo, vendar se je bil prisiljen umakniti zaradi pomanjkanja živil pozimi.<ref>{{harvnb|Roisman|2010|pp=149–150}}; {{harvnb|Errington|1990|p=20}}.</ref> Leta 424 pr. n. št. se je Arhabaeus, lokalni vladar Lynkestisa v Zgornji Makedoniji, uprl svojemu vladarju Perdiki in Špartanci so se strinjali, da bodo pomagali pri zadušitvi upora. V bitki pri Lyncestisu je Makedonce zajela panika in so pobegnili pred začetkom spopadov, kar je razjezilo špartanskega generala Brasida, čigar vojaki so oropali nenadzorovan makedonski konvoj s prtljago. Perdika je nato zamenjal stran in podprl Atene ter uspel zadušiti Arabejov upor.<ref>{{harvnb|Roisman|2010|pp=152–153}}; {{harvnb|Errington|1990|pp=22–23}}.</ref> [[File:Didrachm of Archelaos I King of Macedonia.jpg|thumb|left|300px| Makedonska didrahma, kovana v času vladavine Arhelaja I. Makedonskega (vladal 413–399 pr. n. št.)]] Brasida je umrl leta 422 pr. n. št., v letu, ko sta Atene in Šparta sklenili sporazum, Nikijev mir, ki je Makedonijo osvobodil njenih obveznosti atenske zaveznice. Po bitki pri Mantineji leta 418 pr. n. št. so zmagoviti Špartanci sklenili zavezništvo z Argosom, vojaški pakt, ki se mu je želel pridružiti Perdika II. zaradi grožnje, da bodo špartanski zavezniki ostali na Halkidiki. Ko je Argos nenadoma zamenjal stran kot proatenska demokracija, je atenska mornarica lahko oblikovala blokado makedonskih morskih pristanišč in leta 417 pr. n. št. vdrla v Halkidiko. Perdika II. je leta 414 pr. n. št. zaprosil za mir in z Atenami sklenil zavezništvo, ki ga je nadaljeval njegov sin in naslednik [[Arhelaj I. Makedonski]] (vladal 413–399 pr. n. št.). Atene so nato zagotovile pomorsko podporo Arhelaju I. leta 410 pr. n. št. pri makedonskem obleganju Pidne v zameno za les in pomorsko opremo.<ref>{{harvnb|Roisman|2010|pp=154–155}}; {{harvnb|Errington|1990|p=24}}.</ref> Čeprav se je Arhelaj I. soočil z nekaterimi notranjimi upori in je moral obraniti invazijo Ilirov, ki jih je vodil Sirras iz Lynkestisa, mu je uspelo projicirati makedonsko moč v Tesalijo, kjer je poslal vojaško pomoč svojim zaveznikom. Čeprav je obdržal Ajgaj kot obredno in versko središče, je Arhelaj I. prestolnico kraljestva preselil na sever v Pelo, ki je bila takrat postavljena ob jezeru z reko, ki jo je povezovala z Egejskim morjem. Izboljšal je makedonsko valuto s kovanjem kovancev z večjo vsebnostjo srebra in izdajo ločenih bakrenih kovancev.<ref name="Roisman 2010 156 157">{{harvnb|Roisman|2010|pp=156–157}}.</ref> Njegov kraljevi dvor je pritegnil prisotnost znanih intelektualcev, kot je atenski dramatik [[Evripid]]. Ko je bil Arhelaj I. umorjen (morda po homoseksualni ljubezenski aferi s kraljevimi paži na njegovem dvoru), je kraljestvo pahnilo v kaos v dobi, ki je trajala od 399 do 393 pr. n. št. in je vključevala vladavino štirih različnih monarhov: Oresta, Arhelajevega sina; Aeropusa II., stric, regent in Orestov morilec; Pavzanij, sin Aeropa II. in Aminta II., ki je bil poročen z najmlajšo hčerko Arhelaja I.. O tem burnem obdobju je znanega zelo malo; končalo se je, ko je Aminta III. (vladal 393–370 pr. n. št.), Arhidajev sin in vnuk Aminte I., ubil Pavzanija in zahteval makedonski prestol.<ref>{{harvnb|Roisman|2010|p=158}}; {{harvnb|Errington|1990|pp=28–29}}.</ref> [[File:Coin of Amyntas III-161113.jpg|thumb|300px| Srebrni stater Aminte III. Makedonskega (vladal 393–370 pr. n. št.)]] Amintas III. je bil prisiljen pobegniti iz svojega kraljestva leta 393 ali 383 pr. n. št. (na podlagi nasprotujočih si poročil) zaradi množične invazije ilirskih Dardanov, ki jih je vodil Bardilis.<ref group="note">{{harvnb|Roisman|2010|pp=158–159}}; see also {{harvnb|Errington|1990|p=30}} for further details; the Greek historian [[Diodor Sicilski]] provided a seemingly conflicting account about Illyrian invasions occurring in 393{{nbsp}}BC and 383{{nbsp}}BC, which may have been representative of a single invasion led by Bardylis of the Dardani.</ref> Pretendent za prestol Argej je vladal v njegovi odsotnosti, vendar se je Aminta III. sčasoma vrnil v svoje kraljestvo s pomočjo tesalskih zaveznikov.[48] Aminto III. so skoraj strmoglavile sile halkidijskega mesta Olintos, toda s pomočjo Televtija, brata špartanskega kralja Agesilaja II., so Makedonci prisilili Olint, da se je predal in leta 379 pr. n. št. razpustili svojo Halkidsko zvezo.<ref>{{harvnb|Roisman|2010|pp=159–160}}; {{harvnb|Errington|1990|pp=32–33}}.</ref> [[Aleksander II. Makedonski]] (vladal 370–368 pr. n. št.), sin Evridike I. in Aminta III., je nasledil svojega očeta in nemudoma vdrl v Tesalijo, da bi začel vojno proti ''tagusu'' (vrhovni tesalski vojskovodja) Aleksandru Ferskemu in zavzel mesto Lariso. Tesalci, ki so želeli odstraniti Aleksandra II. in Aleksandra Ferskega kot svojih vladarjev, so zaprosili za pomoč Pelopida iz Teb; uspelo mu je ponovno zavzeti Lariso in v mirovnem sporazumu z Makedonijo sprejel plemiške talce, vključno z bratom Aleksandra II. in bodočim kraljem Filipom II. (vladal 359–336 pr. n. št.).<ref>{{harvnb|Roisman|2010|pp=161–162}}; {{harvnb|Errington|1990|pp=35–36}}.</ref> Ko je Aleksandra ubil njegov svak Ptolemaj Alorski, je slednji deloval kot prevladujoč regent Perdike III. (vladal 368–359 pr. n. št.), mlajšega brata Aleksandra II., ki je na koncu dal Ptolemaja usmrtiti, ko je postal polnoleten leta 365 pr. n. št.. Preostanek vladavine Perdika III. je zaznamovala politična stabilnost in finančno okrevanje.<ref>{{harvnb|Roisman|2010|pp=162–163}}.</ref> Vendar je atenska invazija pod vodstvom Timoteja, Kononovega sina, uspela zavzeti Metone in Pidno, Ilirska invazija, ki jo je vodil Bardilis, pa je v bitki uspela ubiti Perdika III. in 4000 makedonskih vojakov. === Vzpon Makedonije === {{multiple image | align = right | image1 = Filip II Macedonia.jpg | width1 = 185 | alt1 = | caption1 = | image2 = Philip-ii-of-macedon.jpg | width2 = 200 | alt2 = | caption2 = | footer = Levo, doprsni kip Filipa II. Makedonskega (vladal 359–336 pr. n. št.) iz helenističnega obdobja, ki je v gliptoteki Ny Carlsberg. Desno, še en doprsni kip Filipa II., rimska kopija helenističnega grškega izvirnika iz 1. stoletja našega štetja, ki je zdaj v Vatikanskih muzejih.]]. }} [[File:Expansion of Macedon (English).svg|thumb|400px|Zemljevid Makedonskega kraljestva ob smrti Filipa II. leta 336 pr. n. št. (svetlo modra), s prvotnim ozemljem, ki je obstajalo leta 431 pr. n. št. (rdeč obris), in odvisnimi državami (rumena)]] Filip II. je bil star štiriindvajset let, ko je leta 359 pr. n. št. zasedel prestol.<ref>{{harvnb|Müller|2010|pp=166–167}}; {{harvnb|Buckley|1996|pp=467–472}}.</ref> Z uporabo spretne diplomacije mu je uspelo prepričati Tračane pod Berisadom, da so prenehali podpirati Pavzanija, pretendenta za prestol, in Atence, da so prenehali podpirati drugega pretendenta. To je dosegel tako, da je podkupil Tračane in njihove peonijske zaveznike ter sklenil pogodbo z Atenami, ko se je odrekel zahtevam po Amfipolu. Uspelo mu je skleniti tudi mir z Iliri, ki so ogrožali njegove meje. Filip II. je svoja prva leta radikalno preoblikoval makedonsko vojsko. Reforma njegove organizacije, opreme in usposabljanja, vključno z uvedbo [[makedonska falanga|makedonske falange]], oborožene z dolgimi sulicami (t. i. [[sarisa]]), se je takoj izkazala za uspešno, ko jo je preizkusil proti ilirskim in peonijskim sovražnikom. Zmedeni zapisi v starodavnih virih so sodobne učenjake pripeljali do razprave o tem, koliko so lahko kraljevi predhodniki Filipa II. prispevali k tem reformam in v kolikšni meri so na njegove zamisli vplivala njegova mladostniška leta ujetništva v Tebah kot politični talec med tebansko hegemonijo, zlasti po srečanju z generalom Epaminondom.<ref>{{harvnb|Müller|2010|pp=168–169}}.</ref> Makedonci so, tako kot drugi Grki, tradicionalno izvajali monogamijo, Filip II. pa je izvajal [[poligamija|poligamijo]] in se poročil s sedmimi ženami z morda samo eno, ki ni vključevala zvestobe njegovih aristokratskih podložnikov ali novih zaveznikov.<ref group="note">{{harvnb|Müller|2010|str=169–170, 179}}. <br>Müller je skeptičen do trditev Plutarha in Ateneja, da se je Filip{{nbsp}}Makedonski poročil s Kleopatro Evridiko Makedonsko, mlajšo žensko, zgolj iz ljubezni ali zaradi lastne krize srednjih let. Kleopatra je bila hči generala Atala, ki je skupaj s svojim tastom Parmenionom kmalu po tej poroki dobil poveljniška mesta v Mali Aziji (sodobna Turčija). Müller tudi sumi, da je bila ta poroka politična korist, katere namen je bil zagotoviti zvestobo vplivne makedonske plemiške hiše.</ref> Njegov prvi zakon je bil s Philo iz Elimeia iz zgornjemakedonske aristokracije in ilirska princesa Avdata, da bi zagotovila zakonsko zvezo. Da bi sklenil zavezništvo z Lariso v Tesaliji, se je leta 358 pr. n. št. poročil s tesalsko plemkinjo Filino, ki mu je rodila sina, ki bo pozneje vladal kot [[Filip III. Makedonski| Filip III. Arhidej]] (vladal 323–317 pr. n. št.). Leta 357 pr. n. št. se je poročil z Olimpijo, da bi sklenil zavezništvo z Aribom, epirskim kraljem in [[Molosi]]. V tej poroki bi se rodil sin, ki bi kasneje vladal kot Aleksander III. (bolj znan kot [[Aleksander Veliki]]) in trdil, da je potomec legendarnega [[Ahil]]a po njegovi dinastični dediščini iz Epira. Ni jasno, ali so ahemenidski perzijski kralji vplivali na prakso poligamije Filipa II., čeprav je imel njegov predhodnik Aminta III. tri sinove z možno drugo ženo Gigejo: Arhelaja, Arhidaja in Menelaja. Filip II. je dal Arhelaja usmrtiti leta 359 pr. n. št., medtem ko sta druga dva polbrata Filipa II. pobegnila na Olintos in služila kot ''casus belli'' v olintski vojni (349–348 pr. n. št.) proti halkidski ligi.<ref>{{harvnb|Müller|2010|pp=169, 173–174}}; {{harvnb|Cawkwell|1978|p=84}}; {{harvnb|Errington|1990|pp=38–39}}.</ref> Medtem ko so bile Atene zaposlene z zavezniško vojno (357–355 pr. n. št.), jim je Filip II leta 357 pr. n. št. ponovno zavzel Amfipolis in naslednje leto ponovno zavzel Pidno in Potidejo, slednjo pa je predal Halkidijski ligi, kot je bilo obljubljeno v pogodbi. Leta 356 pr. n. št. je zavzel Crenides in ga preustanovil v [[Filipi, Grčija|Filipe]], medtem ko je njegov vojskovodja [[Parmenion (vojskovodja)|Parmenion]] premagal ilirskega kralja Grabosa II., kralja Grabajev. Med obleganjem Metona med leti 355–354 pr. n. št. je Filip II. izgubil desno oko zaradi rane s puščico, vendar mu je uspelo zavzeti mesto in je s prebivalci ravnal prisrčno, za razliko od Potidajcev, ki so bili zasužnjeni.<ref group="note">{{harvnb|Müller|2010|pp=171–172}}; {{harvnb|Buckler|1989|pp=63, 176–181}}; {{harvnb|Cawkwell|1978|pp=185–187}}. <br>Cawkwell contrarily provides the date of this siege as 354–353 BC.</ref> Filip II. je nato vpletel Makedonijo v tretjo sveto vojno (356–346 pr. n. št.). Začelo se je, ko je Fokida zavzela in oropala [[Apolon]]ov tempelj v [[Delfi]]h, namesto da bi plačala neplačano globo, zaradi česar je Amfiktionska liga Fokidi napovedala vojno in državljansko vojno med člani Tesalske lige, ki so bili povezani s Fokido ali Tebami.<ref>{{harvnb|Müller|2010|pp=171–172}}; {{harvnb|Buckler|1989|pp=8, 20–22, 26–29}}.</ref> Prvotni pohod Filipa II. proti Feri v Tesaliji leta 353 pr. n. št. po naročilu Larise se je končal z dvema katastrofalnima porazoma fokijskega generala Onomarha. Filip II. je leta 352 pr. n. št. v bitki pri Krokoškem polju premagal Onomarha, kar je vodilo do izvolitve Filipa II. za voditelja ([[arhont]]a) Tesalske lige mu je zagotovila sedež v Amfiktionskem svetu in omogočila zakonsko zvezo s Fero s poroko z Nicezipolis, nečakinjo tirana Jazona iz Fere.<ref>{{harvnb|Müller|2010|p=173}}; {{harvnb|Cawkwell|1978|pp=62, 66–68}}; {{harvnb|Buckler|1989|pp=74–75, 78–80}}; {{harvnb|Worthington|2008|pp=61–63}}.</ref> Filip II. je bil zgodaj vpleten v [[Ahemenidsko cesarstvo]], zlasti s podpiranjem [[satrap]]ov in plačancev, ki so se uprli centralni oblasti ahemenidskega kralja. Satrap helespontinske Frigije Artabaz II., ki se je uprl [[Artakserks III.|Artakserksu III.]], se je lahko kot izgnanec zatekel na makedonski dvor od 352 do 342 pr. n. št. V izgnanstvu sta ga spremljala njegova družina in general plačancev Memnon z Rodosa. Barsine, Artabazova hči in bodoča žena Aleksandra Velikega, je odraščala na makedonskem dvoru. Po kampanji proti tračanskemu vladarju Kersobleptu leta 349 pr. n. št. je Filip II. začel svojo vojno proti Halkidski ligi, ki je bila ponovno ustanovljena leta 375 pr. n. št. po začasnem razpadu. Kljub atenskemu posredovanju Haridemusa je Filip II. leta 348 pr. n. št. zavzel Olint in njegove prebivalce, vključno z nekaterimi atenskimi državljani, prodal v suženjstvo.<ref>{{harvnb|Müller|2010|pp=173–174}}; {{harvnb|Cawkwell|1978|pp=85–86}}; {{harvnb|Buckley|1996|pp=474–475}}.</ref> Atenci, zlasti v seriji [[Demosten]]ovih govorov, znanih kot ''Olintijci'', niso bili uspešni pri prepričevanju svojih zaveznikov v protinapad in so leta 346 pr. n. št. sklenili pogodbo z Makedonijo, znano kot [[Filokratov mir]]. Pogodba je določala, da se bodo Atene odpovedale zahtevam po makedonskih obalnih ozemljih, Halkidiki in Amfipolu v zameno za izpustitev zasužnjenih Atenčanov ter jamčila, da Filip II. ne bo napadel atenskih naselbin v Tračanskem Hersonezu. Medtem so Fokido in Termopile zavzele makedonske sile, delfski tempeljski roparji so bili usmrčeni, Filip II. pa je dobil dva fokijska sedeža v Amfiktionskem svetu in položaj poveljnika slovesnosti nad Pitijskimi igrami. Atene so sprva nasprotovale njegovemu članstvu v svetu in protestno zavrnile udeležbo na igrah, vendar so sčasoma sprejele te pogoje, morda po prepričevanju Demostena v njegovem govoru ''O miru''.<ref>{{harvnb|Müller|2010|p=175}}.</ref> {{multiple image | align = left | image1 = Philip II of Macedon CdM.jpg | width1 = 200 | alt1 = | caption1 = | image2 = Olympia (12).jpg | width2 = 252 | alt2 = | caption2 = | footer = Levo Niketerion (medaljon zmage) s podobo kralja Filipa II. Makedonskega iz 3. stoletja našega štetja, verjetno kovan v času vladavine rimskega cesarja Aleksandra Severja. Desno, ruševine Philippeiona v Olimpiji v Grčiji, ki ga je zgradil Filip II Makedonski za praznovanje svoje zmage v bitki pri Chaeronei leta 338 pr. n. št..<ref>{{harvnb|Errington|1990|p=227}}.</ref> }} V naslednjih nekaj letih je Filip II. reformiral lokalno vlado v Tesaliji, se boril proti ilirskemu vladarju Plevratu I., odstavil Ariba v Epiru v korist svojega svaka Aleksandra I. (prek poroke Filipa II. z Olimpijo) in porazil Kerseblepta v Trakiji. To mu je omogočilo razširitev makedonskega nadzora nad Helespontom v pričakovanju invazije na ahemenidsko Anatolijo. Leta 342 pr. n. št. je Filip II. osvojil tračansko mesto v današnji Bolgariji in ga preimenoval v Filipopolis (sodobni [[Plovdiv]]).<ref>{{harvnb|Mollov|Georgiev|2015|p=76}}.</ref> Leta 340 pr. n. št. je izbruhnila vojna z Atenami, medtem ko je bil Filip II. vpleten v dve dokončno neuspešni obleganji Perinta in Bizanca, čemur je sledila uspešna kampanja proti Skitom ob Donavi in vpletenost Makedonije v četrto sveto vojno proti Amfisi leta 339 pr. n. št. Tebe so izgnale makedonsko posadko iz Nikeje (blizu Termopil), zaradi česar so se Tebe pridružile Atenam, Megari, Korintu, Ahaji in Evboji v končnem spopadu z Makedonijo v [[bitka pri Horoneji|bitki pri Heroneji]] leta 338 pr. n. št..<ref>{{harvnb|Müller|2010|pp=176–177}}; {{harvnb|Cawkwell|1978|pp=143–148}}.</ref> Po makedonski zmagi pri Heroneji je Filip II. v Tebah postavil oligarhijo, vendar je bil popustljiv do Aten, saj je želel uporabiti njihovo mornarico v načrtovani invaziji na Ahemenidsko cesarstvo. Nato je bil glavni odgovoren za oblikovanje Korintske lige, ki je vključevala glavne grške mestne države razen Šparte. Kljub uradni izključitvi Kraljevine Makedonije iz lige je bil leta 337 pr. n. št. Filip II. izvoljen za vodjo (hegemona) njenega sveta (''synedrion'') in vrhovnega poveljnika (''strategos autokrator'') prihajajoče akcije za napad na Ahemenide. Filipov načrt za kaznovanje Perzijcev za trpljenje Grkov in osvoboditev grških mest v Mali Aziji <ref>{{cite book|last1=Davis Hanson|first1=Victor|title=Makers of Ancient Strategy: From the Persian Wars to the Fall of Rome|url=https://archive.org/details/makersancientstr00hans|url-access=limited|date=2010|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0691137902|page=[https://archive.org/details/makersancientstr00hans/page/n131 119]|quote=Afterwards he [Alexander] revived his father's League of Corinth, and with it his plan for a pan-Hellenic invasion of Asia to punish the Persians for the suffering of the Greeks, especially the Athenians, in the Greco-Persian Wars and to liberate the Greek cities of Asia Minor.}}</ref>ter morda panhelenski strah pred novo perzijsko invazijo na Grčijo sta prispevala k njegovi odločitvi za napad na Ahemenidsko cesarstvo. Perzijci so v letih 341–340 pr. n. št. ponudili pomoč Perintu in Bizancu, s čimer so poudarili strateško potrebo Makedonije, da zavaruje Trakijo in Egejsko morje pred vse večjim posegom Ahemenidov, ko je perzijski kralj Artakserks III. še bolj utrdil svoj nadzor nad satrapijami v zahodni Anatoliji. Slednjo regijo, ki je prinašala veliko več bogastva in dragocenih virov kot Balkan, je želel tudi makedonski kralj zaradi njenega čistega gospodarskega potenciala.<ref>{{harvnb|Olbrycht|2010|p=351}}</ref> Ko se je Filip II. poročil s Kleopatro Evridiko, nečakinjo generala Atala, so pogovori o zagotovitvi novih potencialnih dedičev na poročni pojedini razjezili Filipovega sina Aleksandra, veterana bitke pri Heroneji, in njegovo mater Olimpijo. Skupaj sta pobegnila v Epir, preden je Filip II. Aleksandra odpoklical v Pelo. Ko je Filip II. uredil poroko med svojim sinom Arhidaeusom in Ado iz Karije, hčerko Piksodara, perzijskega satrapa [[Karija|Karije]], je Aleksander posredoval in predlagal, da se namesto tega poroči z Ado. Filip II. je nato v celoti odpovedal poroko in izgnal Aleksandrove svetovalce Ptolemaja, Nearha in Harpala.[91] Da bi se spravil z Olimpijo, je Filip II. dal njuno hčer Kleopatro poročiti z Olimpijinim bratom (in Kleopatrinim stricem) Aleksandrom I. Epirskim, vendar je Filipa II. med njuno poroko ubil njegov telesni stražar Pavzanij iz Orestisa, nasledil pa ga je Aleksander leta 336 pr. n. št.<ref>{{harvnb|Müller|2010|pp=181–182}}; {{harvnb|Errington|1990|p=44}}; {{harvnb|Gilley|Worthington|2010|p=186}}; see {{harvnb|Hammond|Walbank|2001|pp=3–5}} for details of the arrests and judicial trials of other suspects in the conspiracy to assassinate Philip II of Macedon.</ref> === Makedonski imperij (334–323 pr. n. št.) === {{multiple image | align = right | image1 = ACMA 1331 Alexander 2.JPG | width1 = 160 | alt1 = | caption1 = | image2 = AlexandreLouvre.jpg | width2 = 150 | alt2 = | caption2 = | footer = Levo, doprsni kip Aleksandra Velikega atenskega kiparja Leohara, 330 pr. n. št., Muzej Akropole, Atene. Desno, doprsni kip Aleksandra Velikega, rimska kopija cesarske dobe (1. ali 2. stoletje našega štetja) po originalni bronasti skulpturi, ki jo je izdelal grški kipar Lizip, Louvre, Pariz. }} [[File:MacedonEmpire.jpg|thumb|350px|Alexanderov imperij in njegova pot]] Sodobni učenjaki so se prepirali o možni vlogi Aleksandra III. ''Velikega'' in njegove matere Olimpije pri atentatu na Filipa II., pri čemer so opozorili na odločitev slednjega, da Aleksandra izključi iz njegove načrtovane invazije na Azijo, namesto tega pa se odloči, da deluje kot regent Grčije in namestnik hegemona Korintske lige ter morebitno rojstvo še enega moškega dediča med Filipom II. in njegovo novo ženo, Kleopatro Evridiko. [opomba 8] Aleksandra III. (vladal 336–323 pr. n. št.) je skupščina vojske in vodilnih aristokratov takoj razglasila za kralja, med katerimi sta bila glavna [[Antipater]] in Parmenion.[93] Do konca svoje vladavine in vojaške kariere leta 323 pr. n. št. bi Aleksander vladal imperiju, ki so ga sestavljale celinska Grčija, [[Mala Azija]], [[Levant]], [[Stari Egipt]], [[Mezopotamija]], [[Perzija]] in velik del Srednje in Južne Azije (tj. moderni [[Pakistan]]).<ref>{{harvnb|Gilley|Worthington|2010|p=186}}.</ref> Med njegovimi prvimi dejanji je bil pokop očeta v Aigai. Člani Korintske lige so se ob novici o smrti Filipa II. uprli, vendar so bili kmalu zadušeni z vojaško silo in prepričljivo diplomacijo, tako da so Aleksandra izvolili za hegemona lige, da izvede načrtovano invazijo na Ahemenidsko Perzijo.<ref>{{harvnb|Gilley|Worthington|2010|pp=190–191}}; see also {{harvnb|Hammond|Walbank|2001|pp=15–16}} for further details.</ref> Leta 335 pr. n. št. se je Aleksander boril proti tračanskemu plemenu [[Tribali]] pri Haemus Monsu in ob [[Donava|Donavi]] ter jih prisilil v predajo na otoku Peuce. Kmalu zatem je ilirski kralj [[Klejt]], kralj [[Dardanci|Dardancev]] grozil z napadom na Makedonijo, vendar je Aleksander prevzel pobudo in jih oblegal pri Pelionu (v današnji [[Albanija|Albaniji]]). Ko so se Tebe znova uprle Korintski ligi in so oblegale makedonsko garnizijo v Kadmeji, je Aleksander zapustil ilirsko fronto in odkorakal v Tebe, ki jih je oblegal. Potem ko so prebile obzidje, so Aleksandrove sile ubile 6000 Tebancev, 30.000 prebivalcev vzele kot vojne ujetnike in mesto požgale do tal kot opozorilo, ki je prepričalo vse druge grške države razen Šparte, da Aleksandra ne izzivajo več.<ref>{{harvnb|Gilley|Worthington|2010|pp=191–192}}; see also {{harvnb|Errington|1990|pp=91–92}} for further details.</ref> Skozi svojo vojaško kariero je Aleksander zmagal v vseh bitkah, ki jim je osebno poveljeval. Njegova prva zmaga proti Perzijcem v Mali Aziji v [[bitka pri Graniku|bitki pri Graniku]] leta 334 pr. n. št. je uporabila majhen kontingent konjenice kot odvračanje pozornosti, da bi njegovi pehoti omogočila prečkanje reke, čemur je sledil napad konjenice njegove spremljevalne konjenice. Aleksander je vodil konjenico v [[bitka pri Isu|bitki pri Isu]] leta 333 pr. n. št. in tako prisilil perzijskega kralja [[Darej III.|Dareja III.]] in njegovo vojsko v beg. Darej III. je bil kljub številčni premoči ponovno prisiljen pobegniti pred [[bitka pri Gaugameli|bitko pri Gaugameli]] leta 331 pr. n. št..Perzijskega kralja je pozneje leta 330 pr. n. št. ujel in usmrtil njegov [[Baktrija|baktrijski]] satrap in sorodnik [[Bes (satrap)|Bes]]. Makedonski kralj je nato ulovil in usmrtil Besa v današnjem [[Afganistan]]u ter pri tem zavaroval regijo [[Sogdija|Sogdijo]]. V [[bitka pri Hidaspu|bitki pri Hidaspu]] (današnji [[Pandžab]]) leta 326 pr. n. št., ko so bojni sloni kralja Porusa iz rodu Pauravas grozili Aleksandrovim četam, jih je dal oblikovati odprte vrste, da so obkolili slone in s svojimi sulicami sarisa pregnali njihove vodnike. Ko so njegove makedonske čete leta 324 pr. n. št. grozile z uporom pri Opisu v Babiloniji (blizu sodobnega [[Bagdad]]a v [[Irak]]u), je Aleksander namesto tega ponudil makedonske vojaške naslove in večje odgovornosti perzijskim častnikom in enotam, zaradi česar so svoje čete prisilile, da so prosile za odpuščanje na inscenirani banketi sprave med Perzijci in Makedonci. [[File:Stag hunt mosaic, Pella.jpg|thumb|left|300px|Mozaik ''Lov na jelena'', ok. 300 pr. n. št., iz Pele; Figura na desni je verjetno Aleksander Veliki zaradi datuma mozaika skupaj z upodobljenimi navzgor razpetimi lasmi (''anastole''); figura na levi, ki vihti dvorezno sekiro (povezana s Hefajstom), je morda Hefestion, eden od Aleksandrovih zvestih spremljevalcev.]] Aleksander je morda spodkopal svojo vladavino z izkazovanjem znakov megalomanije. Medtem ko je uporabljal učinkovito propagando, kot je presekanje [[gordijski vozel|gordijskega vozla]], se je tudi poskušal prikazati kot živi bog in Zevsov sin po obisku preročišča v [[oaza Siva|Sivi]] v libijski puščavi (v današnjem Egiptu) leta 331 pr. n. št. <ref>{{harvnb|Gilley|Worthington|2010|pp=194–195}}.</ref> Njegov poskus leta 327 pred našim štetjem, da bi se njegovi možje poklonili pred njim v [[Balh]]i v dejanju [[Proskineza|proskineze]], izposojenem od perzijskih kraljev, so njegovi makedonski in grški podložniki zavrnili kot versko bogokletje, potem ko je njegov dvorni zgodovinar Kalisten zavrnil izvedbo tega obreda.<ref name="gilley worthington 2010 195">{{harvnb|Gilley|Worthington|2010|p=195}}.</ref> Ko je Aleksander dal umoriti Parmeniona v Ecbatani (blizu današnjega Hamadana, Iran) leta 330 pr. n. št., je bilo to po Erringtonu »simptomatično za vedno večji prepad med interesi kralja ter interesi njegove države in ljudstva«.<ref>{{harvnb|Errington|1990|pp=105–106}}.</ref> Dawn L. Gilley in Ian Worthington sta njegov umor Klejta leta 328 pr. n. št. opisala kot »maščevalen in nepremišljen«.<ref>{{harvnb|Gilley|Worthington|2010|p=198}}.</ref> Aleksander je nadaljeval s poligamnimi navadami svojega očeta in spodbujal svoje moške, naj se poročijo z domačinkami v Aziji, pri čemer je bil zgled, ko se je poročil z Roksano, sogdijsko princeso iz Baktrije. Nato se je poročil s Stateiro II., najstarejšo hčerko Dareja III., in Parisatido II., najmlajšo hčerko Artakserksa III., na porokah v Suzi leta 324 pr. n. št.. Medtem je v Grčiji špartanski kralj Agis III. poskušal voditi upor Grkov proti Makedoniji. Leta 331 pred našim štetjem ga je v bitki pri Megalopolisu premagal Antipater, ki je služil kot regent Makedonije in namestnik hegemona Korintske lige namesto Aleksandra. Preden se je Antipater podal na pohod na Peloponez, so Memnona, guvernerja Trakije, z uporabo diplomacije odvrnili od upora. Antipater je preložil kazen Šparte na Korintsko zvezo, ki jo je vodil Aleksander, ki je na koncu Špartance oprostil pod pogojem, da predložijo petdeset plemičev kot talce. Antipatrova hegemonija je bila nekoliko nepriljubljena v Grčiji zaradi njegove prakse (morda po Aleksandrovem ukazu) izganjanja nezadovoljnih in garnizij v mestih z makedonskimi četami, vendar je še leta 330 pr. n. št. Aleksander razglasil, da bodo tiranije, ki so bile nameščene v Grčiji, odpravljene in da bo grška svoboda obnovljena [[File:Diadochi LA.svg|thumb|400px|Kraljestva diadohov c. 301 pr. n. št., po bitki pri Ipsu {{legend|#787CAD|Kraljestvo Ptolomaja I. Sotra}} {{legend|#50A249|Kasandrovo kraljestvo}} {{legend|#C38833|Lizimahovo kraljestvo}} {{legend|#C3B933|Kraljestvo Selevka I. Nikatorja}} {{legend|#AF3662|[[Epir]]}} Drugo {{legend|#A361BD|[[Kartagina (mesto)| Kartagina]]}} {{legend|#70A9BE|[[Rimska republika]]}} {{legend|#85AB54|[[Antična Grčija|grške države]]}}]] [[File:Coins of Philip III Arrhidaeus. 323-317 BC.jpg|thumb|Zlati stater Filipa III. Arhidaja (vladal 323–317 pr. n. št.) s podobama Atene (levo) in Nike (desno)]] Ko je Aleksander Veliki umrl pri Babilonu leta 323 pr. n. št., je njegova mati Olimpija takoj obtožila Antipatra in njegovo frakcijo, da sta ga zastrupila, čeprav ni dokazov, ki bi to potrdili.<ref>{{harvnb|Gilley|Worthington|2010|p=204}}; see also {{harvnb|Errington|1990|p=44}} for further details.</ref> Brez uradnega dediča se je makedonsko vojaško poveljstvo razdelilo, pri čemer je ena stran za kralja razglasila Aleksandrovega polbrata Filipa III. Arhidaja (vladal 323–317 pr. n. št.), druga pa se je postavila na stran mladega sina Aleksandra in Roksane, [[Aleksander IV. Makedonski|Aleksandra IV.]] (323–309 pr. n. št.). Razen Eubejcev in Beocijcev so se tudi Grki takoj dvignili v upor proti Antipatru, znan kot [[Lamijska vojna]] (323–322 pr. n. št.).<ref>{{harvnb|Gilley|Worthington|2010|p=204}}; {{harvnb|Adams|2010|p=209}}; {{harvnb|Errington|1990|pp=69–70, 119}}.</ref> Ko je bil Antipater leta 323 pr. n. št. poražen v [[bitka pri Termopilah (323 BC)|bitki pri Termopilah]], je pobegnil v Lamijo, kjer ga je oblegal atenski poveljnik Leosten. Makedonska vojska, ki jo je vodil Leonat, je rešila Antipatra tako, da je prekinila obleganje. Antipater je premagal upor, vendar je njegova smrt leta 319 pr. n. št. povzročila praznino v oblasti, v kateri sta dva razglašena kralja Makedonije postala kmeta v boju za oblast med diadohi, nekdanjimi generali Aleksandrove vojske. Takoj po Aleksandrovi smrti se je v Babilonu sestal vojaški svet, ki je imenoval Filipa III. za kralja in hiliarha [[Perdik]]o za njegovega regenta. Antipater, [[Antigon I. Monoftalm]], Krater in Ptolemaj so oblikovali koalicijo proti Perdiki v državljanski vojni, ki jo je sprožil Ptolemajev zaseg mrliškega voza Aleksandra Velikega.<ref>{{harvnb|Adams|2010|pp=210–211}}; {{harvnb|Errington|1990|pp=119–120}}.</ref> Perdika so leta 321 pr. n. št. umorili njegovi lastni častniki med neuspešnim pohodom v Egipt proti Ptolemaju, kjer se je njegov pohod ob reki Nil končal z utopitvijo 2000 njegovih mož. Čeprav je Evmen iz Kardije uspel ubiti Kratera v bitki, je to imelo malo ali nič vpliva na izid leta 321 pr. n. št. delitve Triparadisa v Siriji, kjer je zmagovita koalicija rešila vprašanje novega regentstva in ozemeljskih pravic. Antipater je bil imenovan za regenta nad obema kraljema. Preden je Antipater leta 319 pr. n. št. umrl, je za svojega naslednika imenoval zvestega Argeadu [[Poliperhon]]a, pri čemer se je izognil lastnemu sinu Kasandru in ignoriral pravico kralja, da izbere novega regenta (ker je Filip III. veljal za duševno nestabilnega), s čimer je dejansko zaobšel tudi vojaški svet. Ko je Kasander sklenil zavezništvo s Ptolemajem, Antigonom in Lizimahom, je Kasander naročil svojemu častniku Nikanorju zavzeti trdnjavo Munichia v atenskem pristaniškem mestu Pirej v nasprotju s Poliperhonovim odlokom, da morajo biti grška mesta osvobojena makedonskih garnizij, kar je sprožilo drugo vojno Diadohov (319). –315 pr. n. št.).<ref>{{harvnb|Adams|2010|pp=212–213}}; {{harvnb|Errington|1990|pp=124–126}}.</ref> Glede na vrsto vojaških neuspehov Poliperhona ga je Filip III. leta 317 pr. n. št. prek svoje politično angažirane žene Evridike II. Makedonske uradno zamenjal za regenta s Kasandrom. Nato je Poliperhon obupano iskal pomoč pri Olimpiji v Epiru. Združene sile Epirotov, Etolcev in Poliperhonovih čet so vdrle v Makedonijo in prisilile k predaji Filipa III. in Evridikino vojsko, kar je Olimpiji omogočilo, da je usmrtila kralja in njegovo kraljico prisilila k samomoru.<ref>{{harvnb|Adams|2010|pp=213–214}}; {{harvnb|Errington|1990|pp=127–128}}.</ref> Olimpija je nato dala ubiti Nikanorja in desetine drugih makedonskih plemičev, toda do pomladi 316 pr. n. št. je Kasander premagal njene sile, jo ujel in ji sodil za umor, preden jo je obsodil na smrt. Kasander se je poročil s hčerko Filipa II. Tesaloniko in za kratek čas razširil makedonsko oblast v Ilirijo do Epidamnosa (današnji [[Drač]], Albanija). Do leta 313 pr. n. št. ga je ponovno zavzel ilirski kralj [[Glavkij]] Taulantijev.<ref>{{harvnb|Adams|2010|pp=214–215}}.</ref> Do leta 316 pr. n. št. je Antigon zavzel ozemlje Evmena in uspel izgnati [[Selevk I. Nikator|Selevka Nikatorja]] iz njegove babilonske satrapije, zaradi česar so Kasander, Ptolemaj in Lizimah leta 315 pr. n. št. izdali skupni ultimat Antigonu, naj preda različna ozemlja v Aziji. Antigon se je nemudoma povezal s Poliperhonom, ki je zdaj živel v Korintu, in Kasandru izdal svoj ultimat, v katerem ga je obtožil umora zaradi usmrtitve Olimpije in zahteval, da izroči kraljevo družino, kralja Aleksandra IV. in kraljico mater Roksano. Spopad, ki je sledil, je trajal do zime 312/311 pr. n. št., ko je nova mirovna poravnava priznala Kasandra kot generala Evrope, Antigona kot "prvega v Aziji", Ptolemaja kot generala Egipta in Lizimaha kot generala Trakije.<ref>{{harvnb|Adams|2010|p=216}}.</ref> Kasander je pozimi 311/310 pr. n. št. dal usmrtiti Aleksandra IV. in Roksano, med letoma 306 in 305 pr. n. št. pa so diadohe razglasili za kralja svojih ozemelj. === Helenizem (323–146 pr. n. št.) === {{multiple image|right||perrow=2|total_width=300| |image1=Pyrrhus MAN Napoli Inv6150 n03.jpg|width1=100 |image2=Demetrios Poliorketes MAN Napoli Inv6149.jpg|width2=100| |image3=Seleuco I 2.JPG|width3=100| |image4=Lisimaco (c.d.), copia augustea (23 ac-14 dc) da orig. del II sec ac. 6141.JPG|width4=76| |footer= Portretni doprsni kipi Pira Epirskega (zgoraj levo), Demetrija I. Makedonskega (zgoraj desno), Selevka I. Nikatorja (spodaj levo) in Lizimaha (spodaj desno), rimskodobne kopije helenističnih grških izvirnikov iz Vile na papirusih v Herculaneumu, Nacionalnem arheološkem muzeju v Neaplju}} Začetek [[Helenistična Grčija|Helenistične Grčije]] je zaznamoval boj med rodbino [[Antipatridi|Antipatridov]], ki jo je najprej vodil Kasander (vladal 305–297 pr. n. št.), Antipatrov sin, in rodbino [[Antigonido|Antigonidov]], ki jo je vodil makedonski general Antigon I. Monoftalm (vladal 306– 301 pr. n. št.) in njegov sin, bodoči kralj [[Demetrij I. Makedonski|Demetrij I.]] (vladal 294–288 pr. n. št.). Kasander je leta 303 pr. n. št. oblegal Atene, vendar se je bil prisiljen umakniti v Makedonijo, ko je Demetrij vdrl v Beotijo v njegovo zaledje in mu poskušal presekati pot do umika. Medtem ko sta Antigon in Demetrij poskušala poustvariti Helensko zvezo Filipa II. s samim seboj kot dvojnim hegemonom, je oživljena koalicija Kasandra, Ptolemaja I. Soterja (vladal 305–283 pr. n. št.) iz egiptovske dinastije Ptolemajev, Selevka I. Nikatorja (vladal 305–281 pr. n. št.) Selevkidskega cesarstva in Lizimah (vladal 306–281 pr. n. št.), traški kralj, je premagal Antigonide v bitki pri Ipsu leta 301 pr. n. št., pri čemer je ubil Antigona in Demetrija prisilil v beg.<ref>{{harvnb|Adams|2010|p=217}}; {{harvnb|Errington|1990|pp=145–147}}; {{harvnb|Bringmann|2007|p=61}}.</ref> Kasander je umrl leta 297 pr. n. št. in njegov bolehni sin Filip IV. je umrl istega leta, nasledila sta ga druga Kasandrova sinova Aleksander V. Makedonski (vladal 297–294 pr. n. št.) in Antipater II. Makedonski (vladal 297–294 pr. n. št.) s svojo materjo Tesaloniko Makedonsko kot regentka. Medtem ko se je Demetrij boril proti antipatridskim silam v Grčiji, je Antipater II. ubil lastno mater, da bi pridobil oblast. Njegov obupani brat Aleksander V- je nato zaprosil za pomoč Pira Epirskega (vladal 297–272 pr. n. št.), ki se je boril skupaj z Demetrijem v bitki pri Ipsu, vendar je bil poslan v Egipt kot talec kot del dogovora med Demetrijem in Ptolemajem I.[137] V zameno za poraz sil Antipatra II. in njegovo prisilo v beg na dvor Lizimaha v Trakiji je Pir dobil najzahodnejše dele makedonskega kraljestva.<ref>{{harvnb|Adams|2010|p=218}}; {{harvnb|Errington|1990|p=153}}.</ref> Demetrij je dal ubiti svojega nečaka Aleksandra V. in bil nato razglašen za kralja Makedonije, vendar so njegovi podložniki protestirali proti njegovi odmaknjeni avtokraciji v vzhodnem slogu. Vojna med Pirom in Demetrijem je izbruhnila leta 290 pr. n. št., ko ga je Lanassa, Pirova žena, Agatoklesova hči iz Sirakuz, zapustila zaradi Demetrija in mu ponudila svojo doto Korkiro. Vojna se je vlekla do leta 288 pr. n. št., ko je Demetrij izgubil podporo Makedoncev in pobegnil iz države. Makedonijo sta nato razdelila Pir in Lizimah, prvi je vzel zahodno Makedonijo, drugi pa vzhodno.<ref name="adams 218–219 bringmann 61">{{harvnb|Adams|2010|pp=218–219}}; {{harvnb|Bringmann|2007|p=61}}.</ref> Do leta 286 pr. n. št. je Lizimah pregnal Pira in njegove sile iz Makedonije.<ref group="note">{{harvnb|Adams|2010|p=219}}; {{harvnb|Bringmann|2007|p=61}}; {{harvnb|Errington|1990|p=155}}. <br>Conversely, Errington dates Lysimachus' reunification of Macedonia by expelling Pyrrhus of Epirus as occurring in 284{{nbsp}}BC, not 286{{nbsp}}BC.</ref> Leta 282 pr. n. št. je izbruhnila nova vojna med Selevkom I. in Lizimahom; slednji je bil ubit v bitki pri Korupedionu, kar je Selevku I. omogočilo, da je prevzel nadzor nad Trakijo in Makedonijo. V dveh dramatičnih preobratih usode je Selevka I. leta 281 pr. n. št. ubil njegov častnik Ptolemaj Keravn, sin Ptolemaja I. in Antipatrov vnuk, ki je bil nato razglašen za kralja Makedonije, preden so ga v bitki leta 279 pr. n. št. ubili keltski zavojevalci v Galskem invazija Grčije.<ref>{{harvnb|Adams|2010|p=219}}; {{harvnb|Bringmann|2007|pp=61–63}}; {{harvnb|Errington|1990|pp=159–160}}.</ref> Makedonska vojska je generala Sostena Makedonskega razglasila za kralja, čeprav je ta naziv očitno zavrnil. Potem ko je premagal galskega vladarja Bolgia in pregnal plenilsko skupino Brena, je Sosten umrl in pustil kaotično situacijo v Makedoniji. Galski osvajalci so pustošili po Makedoniji, dokler jih Antigon Gonatas, Demetrijev sin, ni premagal v Trakiji v bitki pri Lizimahiji leta 277 pr. n. št. in bil nato razglašen za kralja Antigona II. Makedonskega (vladal 277–274, 272–239 pr. n. št.). Leta 280 pr. n. št. se je Pir podal v pohod v [[Magna Graecia]] (tj. južna Italija) proti [[Rimska republika|Rimski republiki]], znan kot [[Pirova vojna]], čemur je sledila njegova invazija na Sicilijo.<ref name="adams 219–220 bringmann 2007 63">{{harvnb|Adams|2010|pp=219–220}}; {{harvnb|Bringmann|2007|p=63}}.</ref> Ptolemaj Keravn si je zagotovil položaj na makedonskem prestolu tako, da je Piru za ta podvig dal pet tisoč vojakov in dvajset bojnih slonov. Pir se je vrnil v Epir leta 275 pr. n. št. po končnem neuspehu obeh pohodov, kar je prispevalo k vzponu Rima, ker so grška mesta v južni Italiji, kot je Tarent, zdaj postala rimska zaveznika. Pir je vdrl v Makedonijo leta 274 pr. n. št., premagal večinoma plačano vojsko Antigona II. v bitki pri Aousu leta 274 pr. n. št. in ga pregnal iz Makedonije, zaradi česar je moral poiskati zatočišče s svojo pomorsko floto v Egejskem morju. [[File:Ancient Mieza, Macedonian tombs of Lefkadia, Tomb of Lyson and Kallikles a72b9b998c2e98a1390dbae9e032ea1c.jpg|thumb| Slike vojaškega orožja in oklepov iz helenističnega obdobja iz grobnice v starodavni Miezi (današnja Lefkadija), Imatija, Srednja Makedonija, Grčija, 2. st. pr. n. št.]] Pir je izgubil veliko podpore med Makedonci leta 273 pr. n. št., ko so njegovi neobvladljivi galski plačanci oropali kraljevo pokopališče Aigai.<ref>{{harvnb|Adams|2010|p=220}}; {{harvnb|Errington|1990|pp=164–165}}.</ref> Pir je zasledoval Antigona II. na Peloponezu, vendar je Antigonu II. končno uspelo ponovno zavzeti Makedonijo. Pir je bil med obleganjem Argosa leta 272 pr. n. št. ubit, kar je Antigonu II. omogočilo, da si povrne preostanek Grčije. Nato je obnovil argeadske dinastične grobove v Aigai in priključil kraljestvo [[Peonija]]. [[Etolska zveza]] je ovirala nadzor Antigona II. nad osrednjo Grčijo, oblikovanje [[Ahajska zveza|Ahajske zveze]] leta 251 pr. n. št. pa je potisnilo makedonske sile z večjega dela Peloponeza in včasih vključilo Atene in Šparto. Medtem ko se je Selevkidsko cesarstvo povezalo z antigonidsko Makedonijo proti Ptolemajskemu Egiptu med sirskimi vojnami, je Ptolemajska mornarica močno zmotila prizadevanja Antigona II., da bi nadzoroval celinsko Grčijo. S pomočjo ptolemajske mornarice je atenski državnik Hremonid vodil upor proti makedonski oblasti, znan kot Kremonidska vojna (267–261 pr. n. št.). Do leta 265 pr. n. št. so Atene obkolile in oblegale sile Antigona II., ptolemajsko ladjevje pa je bilo poraženo v bitki pri Kosu. Atene so se končno predale leta 261 pr. n. št.. Potem ko je Makedonija sklenila zavezništvo s selevkidskim vladarjem [[Antioh II. Teos|Antiohom II.]], je bil leta 255 pr. n. št. končno sklenjen mirovni sporazum med Antigonom II. in [[Ptolemaj II. Filadelf|Ptolemajem II. Filadelfom]] iz Egipta. [[File:Apollon Tempel im antiken Korinth.jpg|thumb|left| Apolonov tempelj v Korintu, zgrajen ok. 540 pr. n. št. z Akrokorintom (tj. korintsko akropolo, ki je nekoč imela makedonsko garnizijo) v ozadju]] Leta 251 pr. n. št. je Arat iz Sikiona vodil upor proti Antigonu II., leta 250 pr. n. št. pa je Ptolemaj II. izjavil, da podpira samooklicanega kralja Aleksandra Korintskega. Čeprav je Aleksander umrl leta 246 pr. n. št. in je Antigon uspel doseči pomorsko zmago proti Ptolemajcem pri Androsu, so Makedonci leta 243 pr. n. št. izgubili Akrokorint zaradi Aratovih sil, čemur je sledila vključitev [[Antični Korint|Korinta]] v Ahajsko zvezo. Antigon II. je sklenil mir z Ahajsko zvezo leta 240 pr. n. št. in odstopil ozemlja, ki jih je izgubil v Grčiji. Antigon II. je umrl leta 239 pr. n. št. in nasledil ga je njegov sin Demetrij II. Makedonski (vladal 239–229 pr. n. št.). V iskanju zavezništva z Makedonijo za obrambo pred Etolci je kraljica mati in regentka Epira, Olimpija II., ponudila svojo hčer Ftijo Makedonsko Demetriju II. Ta je sprejel njen predlog, vendar je pokvaril odnose s Selevkidi z ločitvijo od Stratonice Makedonske. Čeprav so Etolci zaradi tega sklenili zavezništvo z Ahajsko zvezo, je Demetriju II. leta 236 pr. n. št. uspelo vdreti v Beotijo in jo prevzeti od Etolcev. Ahajska zveza je leta 235 pr. n. št. uspela zavzeti [[Megalopoli, Grčija|Megalopolis]] in do konca vladavine Demetrija II. je bila večina Peloponeza razen Argosa odvzeta Makedoncem. Demetrij II. je prav tako izgubil zaveznika v Epiru, ko je bila monarhija strmoglavljena v [[Epirska zveza|republikanski revoluciji]]. Demetrij II. je prosil za pomoč ilirskega kralja [[Agron]]a za obrambo [[Akarnanija|Akarnanije]] pred Etolijo in leta 229 pr. n. št. jim je uspelo poraziti združeno mornarico Etolske in Ahajske zveze v bitki pri Paksosu. Drugi ilirski vladar, [[Longar]] iz Dardanskega kraljestva, je vdrl v Makedonijo in premagal vojsko Demetrija II. malo pred njegovo smrtjo leta 229 pr. n. št.. Čeprav je njegov mladi sin Filip takoj podedoval prestol, je vojska razglasila njegovega regenta Antigona III. Dosona (vladal 229–221 pr. n. št.), nečaka Antigona II., za kralja, Filip pa je bil njegov dedič, po nizu vojaških zmag proti Iliri na severu in Etolci v Tesaliji. [[File:Tetradrachm, 229-221, Antigonos Doson.jpg|thumb| Tetradrahma, kovana med vladavino Antigona III. Dosona (vladal 229–221 pr. n. št.), verjetno v Amfipolisu, s portretno podobo Pozejdona na sprednji strani in na zadnji strani prizor, ki prikazuje Apolona, sedečega na premcu ladje]] Aratus je leta 226 pr. n. št. poslal veleposlaništvo k Antigonu III., da bi sklenil nepričakovano zavezništvo zdaj, ko je reformistični kralj Kleomen III. iz Šparte grozil preostali Grčiji v kleomenski vojni (229–222 pr. n. št.). V zameno za vojaško pomoč je Antigon III. zahteval vrnitev Korinta pod makedonsko oblast, s čimer je leta 225 pr. n. št. končno privolil Arat. Leta 224 pred našim štetjem so sile Antigona III. Šparti zavzele Arkadijo. Potem ko je ustanovil grško ligo v istem duhu kot korintsko ligo Filipa II., mu je uspelo premagati Šparto v bitki pri Selasiji leta 222 pr. n. št.. Šparto je prvič v njeni zgodovini okupirala tuja sila, s čimer je Makedonija ponovno dobila položaj vodilne sile v Grčiji. Antigon je umrl leto kasneje, morda zaradi tuberkuloze, in pustil za seboj močno helenistično kraljestvo svojemu nasledniku Filipu V. [[Filip V. Makedonski]] (vladal 221–179 pr. n. št.) se je soočil z neposrednimi izzivi njegove oblasti s strani Ilirskih [[Dardanci|Dardancev]] in Etolske zveze. Filip V. in njegovi zavezniki so bili uspešni proti Etolcem in njihovim zaveznikom v socialni vojni (220–217 pr. n. št.), vendar je sklenil mir z Etolci, ko je izvedel za vdore Dardancev na severu in zmago Kartažanov nad Rimljani pri bitka pri Trazimenskem jezeru leta 217 pr. n. št.. Demetrij iz Fara naj bi prepričal Filipa V., naj najprej [[Ilirske vojne (229-168 pr. n. št.)|zavaruje Ilirijo]] pred invazijo na italijanski polotok.<ref group="note">{{harvnb|Eckstein|2010|pp=229–230}}; see also {{harvnb|Errington|1990|pp=186–189}} for further details. <br>Errington is skeptical that Philip&nbsp;V at this point had any intentions of invading southern Italy via Illyria once the latter was secured, deeming his plans to be "more modest", {{harvnb|Errington|1990|p=189}}.</ref> Leta 216 pr. n. št. je Filip V. poslal sto lahkih vojnih ladij v [[Jadransko morje]], da bi napadle Ilirijo, kar je bila poteza, ki je [[Skerdilajd]]a iz Ardijejskega kraljestva spodbudil, da se je obrnil na Rimljane za pomoč. Rim se je odzval tako, da je z rimske Sicilije poslal deset težkih kvinkverem, da patruljirajo na obalah Ilirije, zaradi česar je Filip V obrnil smer in svojemu ladjevju ukazal umik, s čimer je zaenkrat preprečil odprt spopad. == Ustanove == === Delitev oblasti === [[File:Phillip Museum.jpg|thumb| Verginino Sonce, zvezda s 16 žarki, ki prekriva kraljevo grobnico Filipa II. Makedonskega (vladal 359–336 pr. n. št.), odkrito v grobnici v Vergini, nekdanjem starodavnem mestu Aigai]] Na čelu makedonske vlade je bil kralj ([[basileus]]). <ref group="note"> Pisani dokazi o makedonskih vladnih institucijah, nastali pred vladavino Filipa II. Makedonskega], so redki in nimajo makedonskega izvora. Glavni viri zgodnjega makedonskega zgodovinopisja so dela [[Herodot]]a, [[Tukidid]]a, [[Diodor Sicilski|Diodora Sicilskega]] in [[Justin (zgodovinar)|Justina]]. Sodobna poročila tistih, kot je [[Demosten]], so bila pogosto sovražna in nezanesljiva; celo [[Aristotel]], ki je živel v Makedoniji, nam posreduje kratke opise njenih vladajočih institucij. [[Polibij]] je bil sodobni zgodovinar, ki je pisal o Makedoniji; kasnejši zgodovinarji vključujejo [[Tit Livij|Livija]], [[Kvint Kurcij Ruf |Kvinta Kurcija Rufa]], [[Plutarh]]a in [[Arijan]]a. Dela teh zgodovinarjev potrjujejo makedonsko dedno monarhijo in osnovne institucije, vendar ostaja nejasno, ali je obstajala [[ustava]] za makedonsko vlado. Glej: {{harvnb|King|2010|pp=373–374}}. <br>Vendar N. G. L. Hammond in F. W. Walbank piše z očitno gotovostjo in prepričanostjo, ko opisuje makedonsko ustavno vlado, ki omejuje kralja in vključuje [[ljudsko zborovanje]] vojske. Glej: {{harvnb|Hammond|Walbank|2001|pp=12–13 <br>Glavni tekstovni primarni viri za organizacijo makedonske vojske, kakršna je obstajala pod Aleksandrom Velikim, vključujejo Arijana, Diodora in Plutarha; sodobni zgodovinarji se večinoma zanašajo na Polibija in Livija za razumevanje podrobnih vidikov vojske iz antigonidskega obdobja. O tem, {{harvnb|Sekunda|2010|pp=446–447}} piše: »...&nbsp;temu lahko dodamo dokaze dveh veličastnih arheoloških spomenikov, '[[Aleksandrov sarkofag]]' v zlasti in '[[Aleksandrov mozaik]]'...&nbsp;V primeru Antigonidske vojske&nbsp;... dragocene dodatne podrobnosti občasno posreduje Diodor in Plutarh ter z nizom napisov, ki ohranjajo odseke dveh sklopov vojaških predpisov, ki jih je izdal Filip V."</ref> Vsaj od vladavine Filipa II. so kralju pomagali kraljevi paži (''basilikoi paides''), telesni stražarji (''somatophylakes''), spremljevalci (''hetairoi''), prijatelji (''philoi''), skupščina, ki je vključevala pripadnike vojske in (v helenističnem obdobju) sodnike.<ref>{{harvnb|King|2010|p=374}}; see also {{harvnb|Errington|1990|pp=220–221}} for further details.</ref> Manjkajo dokazi o tem, v kolikšni meri si je vsaka od teh skupin delila oblast s kraljem ali je imel njihov obstoj podlago v uradnem ustavnem okviru. Pred vladavino Filipa II. je bila edina institucija, podprta z besedilnimi dokazi, monarhija.<ref group="note">{{harvnb|King|2010|p=375}}. <br>Leta 1931 je Friedrich Granier prvi predlagal, da bi Makedonija v času vladavine Filipa&nbsp;II. vojakov, čeprav večina dokazov za domnevno pravico vojske, da imenuje novega kralja in sodi v primerih izdaje, izvira iz vladavine Aleksandra III. Makedonskega. Glej {{harvnb|Granier|1931|str=4–28, 48–57}} in {{harvnb|King|2010|str=374–375}}. <br>Pietro de Francisci je bil prvi, ki je ovrgel Granierjeve ideje in predstavil teorijo, da je bila makedonska vlada [[avtokracija]], ki ji je vladala muhavost monarha, čeprav je to vprašanje kraljevanja in upravljanja v akademskem svetu še vedno nerešeno. Glej: {{harvnb|de Francisci|1948|pp=345–435}} kot tudi {{harvnb|King|2010|p=375}} in {{harvnb|Errington|1990|p=220}} za več podrobnosti.</ref> ===Kraljevstvo in kraljevi dvor === Najzgodnejša znana vlada v starodavni Makedoniji je bila monarhija, ki je trajala do leta 167 pred našim štetjem, ko so jo ukinili Rimljani. Makedonska dedna monarhija je obstajala vsaj od časa arhaične Grčije, s homerskimi aristokratskimi koreninami v mikenski Grčiji. [[Tukidid]] je zapisal, da je bila Makedonija v prejšnjih obdobjih razdeljena na majhne plemenske regije, od katerih je imela vsaka svojega malega kralja, plemena Spodnje Makedonije pa so se sčasoma združila pod enim velikim kraljem, ki je izvajal oblast kot vrhovni gospodar nad manjšimi kralji Zgornje Makedonije. Neposredna linija dedovanja od očeta do sina je bila prekinjena po atentatu na Oresta Makedonskega leta 396 pr. n. št. (domnevno s strani njegovega regenta in naslednika Aeropa II. Makedonskega), kar je zameglilo vprašanje, ali je bila [[primogenitura]] ustaljena navada ali je obstajala ustavna pravica, da skupščina vojske ali ljudstva izbere drugega kralja. Ni jasno, ali so imeli moški potomci makedonskih kraljic ali soprog vedno prednost pred drugimi glede na pristop Arhelaja I. Makedonskega, sina Perdike II. Makedonskega in sužnje, čeprav je Arhelaj nasledil prestol po umoru očetovega imenovanega dediča. [[File:Hades abducting Persephone.jpg|thumb|left|400px| Had ugrabi Perzefono, freska v majhni makedonski kraljevi grobnici v Vergini, Makedonija, Grčija, ok. 340 pr. n. št]] Znano je, da so makedonski kralji pred Filipom II. podpirali privilegije in opravljali dolžnosti gostovanja tujih diplomatov, določali zunanjo politiko kraljevine in se pogajali o zavezništvih s tujimi silami. Po grški zmagi pri Salamini leta 480 pr. n. št. je perzijski poveljnik Mardonij poslal Aleksandra I. Makedonskega v Atene kot glavnega odposlanca, da bi orkestriral zavezništvo med Ahemenidskim cesarstvom in Atenami. Odločitev o pošiljanju Aleksandra je temeljila na njegovi zakonski zvezi s plemiško perzijsko hišo in njegovem predhodnem uradnem razmerju z mestom-državo Atene. Zgodnji makedonski kralji so bili z lastništvom naravnih virov, vključno z zlatom, srebrom, lesom in kraljevo zemljo, sposobni podkupovati tuje in domače stranke z impresivnimi darili. O sodnem sistemu starodavne Makedonije je malo znanega, razen da je kralj deloval kot glavni sodnik kraljestva. Makedonski kralji so bili tudi vrhovni poveljniki vojske.<ref group="note">{{harvnb|King|2010|p=379}}; {{harvnb|Errington|1990|p=221}}; zgodnji dokazi za to vključujejo ne le vlogo Aleksandra I. kot poveljnika v grško-perzijskih vojnah, ampak tudi to, da je mestna država Potidaea sprejela Perdiko II. Makedonskega za svojega vrhovnega poveljnika med njihovim uporom proti Delski ligi iz Aten leta 432&nbsp;pr. n. št.</ref> Filipa II. so zelo cenili tudi zaradi svojih dejanj pobožnosti, ko je služil kot veliki duhovnik naroda. Izvajal je dnevne obredne daritve in vodil verske praznike. Aleksander je posnemal različne vidike očetove vladavine, kot je podeljevanje zemlje in daril zvestim aristokratskim privržencem, vendar je izgubil nekaj temeljne podpore med njimi, ker je sprejel nekatere pasti vzhodnega, perzijskega monarha, »gospoda in gospodarja« kot Carol J. King predlaga namesto "soborca", kot je bil tradicionalni odnos makedonskih kraljev do njihovih spremljevalcev. Na Aleksandrovega očeta, Filipa II., so morda vplivale perzijske tradicije, ko je sprejel institucije, podobne tistim v Ahemenidskem kraljestvu, kot so kraljevi tajnik, kraljevi arhiv, kraljevi paži in sedeči prestol. === Kraljevske strani === {{multiple image | align = right | image1 = Dionysos on a cheetah, Pella, Greece.jpg | width1 = 249 | alt1 = | caption1 = | image2 = Framentuary votive relief representing a youth ladling wine for a krater and a round table with vases, from the Agora, end of 4th&nbsp;c.&nbsp;BC, Archaeological Museum, Pella (7065345633).jpg | width2 = 180 | alt2 = | caption2 = | footer = Levo, bog Dioniz jezdi geparda, mozaična tla v "Dionizovi hiši" v Pelli, Grčija, ok. 330–300 pr. Desno framentarni votivni relief z upodobitvijo mladostnika, ki ločuje vino iz kraterja poleg okrogle mize z vazami, iz agore v Peli, konec 4. stoletja pr. n. št., Arheološki muzej v Peli. }} Kraljevi paži so bili najstniki in mladi moški, vpoklicani iz aristokratskih družin in so služili kraljem Makedonije morda od vladavine Filipa II. dalje, čeprav bolj trdni dokazi segajo v vladavino Aleksandra Velikega. vlogo v visoki politiki in so bili vpoklicani, da bi jih uvedli v politično življenje. Po obdobju usposabljanja in služenja naj bi paži postali člani kraljevih spremljevalcev in osebnega spremstva. Med njihovim usposabljanjem se je pričakovalo, da bodo paži čuvali kralja, ko je spal, mu oskrbovali konje, mu pomagali pri vzpenjanju konja, ga spremljali na kraljevih lovih in mu stregli med simpoziji (tj. uradnimi zabavami s pijačo). Čeprav je malo dokazov o kraljevih pažih v obdobju Antigonida, je znano, da so nekateri od njih pobegnili s Perzejem Makedonskim na Samotrako po njegovem porazu od Rimljanov leta 168 pr. n. št. === Telesni stražarji === Kraljevi telesni stražarji so služili kot najožji člani kralja na dvoru in na bojišču. Razdeljeni so bili v dve kategoriji: ''agema hypaspistai'', vrsta starodavnih posebnih enot, ki jih je običajno štelo na stotine, in manjša skupina moških, ki jih je izbral kralj zaradi njihovih individualnih zaslug ali v čast plemiškim družinam, ki so jim pripadali. Zato številčno omejena telesna straža, ki je tvorila kraljev ožji krog, ni bila vedno odgovorna za varovanje kraljevega življenja na bojišču in izven njega; njihov naslov in položaj sta bila bolj znak razlikovanja, morda uporabljena za zadušitev rivalstva med plemiškimi hišami. === Tovariši, prijatelji, sveti in skupščine === {{multiple image | align = right | image1 = Pella House atrium.jpg | width1 = 220 | alt1 = | caption1 = | image2 = Fragmentary inscription bearing the names of 6 city archons (politarchs), 2nd c. BC, Archaeological Museum, Pella (6929923448).jpg | width2 = 220 | alt2 = | caption2 = | footer = Levo, atrij s prodnatim mozaičnim tlakom v Pelli v Grčiji. Desno fragmentiran napis z imeni šestih mestnih arhontov (politarhov), 2. stoletje pr. n. št., Arheološki muzej Pela.]]. }} Spremljevalci, vključno z elitno spremljevalno konjenico in ''pezhetairoi'' pehoto, so predstavljali bistveno večjo skupino kot kraljevi telesni stražarji. Najbolj zaupanja vredni ali najvišje rangirani spremljevalci so oblikovali svet, ki je služil kot svetovalno telo kralju. Malo dokazov nakazuje na obstoj zbora vojske v času vojne in ljudskega zbora v času miru.<ref group="note">{{harvnb|King|2010|p=384}}: the first recorded instance dates to 359&nbsp;BC, when Philip&nbsp;II called together assemblies to address them with a speech and raise their morale following the death of Perdiccas III in battle against the Illyrians.</ref> Člani sveta so imeli pravico svobodno govoriti, in čeprav ni neposrednih dokazov, da so glasovali o državnih zadevah, je jasno, da je bil kralj vsaj občasno pod pritiskom, da je pristal na njihove zahteve. Skupščina je očitno dobila pravico soditi o primerih veleizdaje in jih kaznovati, na primer takrat, ko je Aleksander Veliki deloval kot tožilec v sojenju in obsodbi treh domnevnih zarotnikov pri načrtovanju atentata na njegovega očeta (medtem ko so bili številni drugi oproščeni). Vendar morda ni dovolj dokazov, da bi lahko sklepali, da so bili sveti in skupščine redno podprti ali ustavno utemeljeni ali da je kralj vedno upošteval njihove odločitve. Po smrti Aleksandra Velikega so spremljevalci nemudoma ustanovili svet, da bi prevzeli nadzor nad njegovim cesarstvom, vendar je bil kmalu destabiliziran zaradi odkritega rivalstva in spopadov med njegovimi člani. Vojska je upor uporabila tudi kot orodje za doseganje političnih ciljev.<ref group="note">Na primer, ko je Perdika dal umoriti hčer Filipa II. Cynane, da bi preprečil, da bi se njena lastna hči Evridika II. Makedonska poročila s Filipom III. Makedonskim, se je vojska uprla in zagotovila, da je bila poroka sklenjena. Za podrobnosti glejte {{harvnb|Adams|2010|p=210}} and {{harvnb|Errington|1990|pp=119–120}} for details.</ref> === Sodniki, skupna država, lokalna vlada in zavezniške države === Antigonidski makedonski kralji so se pri vodenju državnih zadev zanašali na različne regionalne uradnike. To je vključevalo visoke občinske uradnike, kot so vojaški ''[[strateg|strategos]]'' in ''politarhi'', tj. izvoljeni guvernerji ([[arhont]]i) velikega mesta ([[polis]]ov), pa tudi politično-verski urad ''epistates''.<ref group="note">{{harvnb|King|2010|p=390}}. <br>Čeprav so bili to zelo vplivni člani lokalne in regionalne vlade, Carol J. King trdi, da skupaj niso bili dovolj močni, da bi formalno izpodbijali avtoriteto makedonskega kralja ali njegovo pravico do vladanja.</ref> Ni dokazov obstaja o osebnem ozadju teh uradnikov, čeprav so bili morda izbrani med isto skupino aristokratskih ''philoi'' in ''hetairoi'', ki so zapolnili prosta mesta za vojaške častnike. {{multiple image| align = left | direction = horizontal | header = | header_align = left/right/center | footer = Levo srebrna tetradrahma, ki jo je izdalo mesto Amfipolis v letih 364–363 pr. n. št. (preden ga je leta 357 pr. n. št. osvojil Filip II. Makedonski), prikazuje Apolonovo glavo na sprednji strani in tekmovalno baklo na hrbtni strani. Desno, zlati stater, ki prikazuje Filipa II., kovan v Amfipolu leta 340 pr. n. št. (ali pozneje med Aleksandrovo vladavino), kmalu po tem, ko ga je Filip II. osvojil in vključil v makedonsko državo| footer_align = left | image1 = Tetradrachm, 364-363 BC, Amphipolis.jpg | width1 = 280 | caption1 = | image2 = Anfipoli, statere di filippo II, 340 o 336-328 ac ca.JPG | width2 = 150| caption2 = }} V starodavnih Atenah je bila atenska demokracija obnovljena trikrat po prvi osvojitvi mesta s strani Antipatra leta 322 pr. n. št.. Ko je večkrat padla pod makedonsko oblast, jo je vodila makedonsko vsiljena oligarhija, sestavljena iz najbogatejših članov mestne države. Z drugimi mestnimi državami so ravnali povsem drugače in jim je bila dovoljena višja stopnja avtonomije. Potem ko je Filip II. osvojil Amfipolis leta 357 pr. n. št., je mesto lahko obdržalo svojo demokracijo, vključno z ustavo, ljudsko skupščino, mestnim svetom (''boule'') in letnimi volitvami za nove uradnike, vendar je bila makedonska garnizija nastanjena znotraj mestnega obzidja skupaj z makedonski kraljevi komisar (''epistates'') za spremljanje političnih zadev v mestu. Filipi, mesto, ki ga je ustanovil Filip II., je bilo edino drugo mesto v makedonski državi, ki je imelo demokratično vlado z ljudskimi skupščinami, saj se zdi, da je solunska skupščina (cerkev) v praksi imela le pasivno funkcijo. Nekatera mesta so ohranila tudi lastne občinske prihodke. Makedonski kralj in centralna vlada sta upravljala dohodke, ki so jih ustvarili templji in duhovniki. Znotraj makedonske skupne države nekateri dokazi iz 3. stoletja pr. n. št. kažejo, da je zunanje odnose urejala centralna vlada. Čeprav so posamezna makedonska mesta nominalno sodelovala v panhelenskih dogodkih kot neodvisne entitete, je v resnici dodelitev ''asilija'' (nedotakljivosti, diplomatske imunitete in pravice do zatočišča) določenim mestom neposredno urejal kralj. Podobno so mestne državice znotraj sodobne grške ''koina'' (tj. zveze mestnih držav, simpoliteje) spoštovale zvezne odloke, o katerih so kolektivno glasovali člani njihove lige. V mestih-državah, ki so pripadale ligi ali skupni državi, je bila podelitev ''proxenia'' (tj. gostovanja tujih veleposlanikov) običajno pravica, ki so si jo delile lokalne in centralne oblasti. Obstaja veliko dokazov, da je podelitev proksenije edina pravica osrednjih oblasti v sosednji Epirski zvezi, nekateri dokazi pa kažejo na enako ureditev v makedonski skupni državi. Mesta-države, ki so bile v zavezništvu z Makedonijo, so izdale lastne odredbe glede proksenije. Tuje lige so prav tako sklepale zavezništva z makedonskimi kralji, na primer, ko je Kretska zveza podpisala pogodbe z Demetrijem II. Etolikom in Antigonom III. Dosonom, s katerimi je zagotovila vključitev kretskih plačancev v makedonsko vojsko, in izvolila Filipa V. Makedonskega za častnega zaščitnika (''prostates'') lige. == Sklici == {{sklici|2}} ===Opombe=== {{Reflist|group=note|30em}} ==Literatura== {{refbegin|35em}} * {{cite book|last=Autenrieth|first=Georg|title=A Homeric Dictionary for Schools and Colleges|url=https://archive.org/details/ahomericdiction00unkngoog|year=1891|location=New York|publisher=Harper and Brothers}} * {{cite book|last=Bard|first=Kathryn A.|title=Encyclopaedia of the Archaeology of Ancient Egypt|year=1999|location=New York|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-66524-2|url=https://books.google.com/books?id=MH7sAgAAQBAJ}} * {{cite book|last=Borza|first=Eugene N.|title=Before Alexander: Constructing Early Macedonia|year=1999|location=Claremont, CA|publisher=Regina Books|isbn=0-941690-97-0|url=https://books.google.com/books?id=JdEHAAAACAAJ}} * {{cite book|last=Bryant|first=Joseph M.|title=Moral Codes and Social Structure in Ancient Greece: A Sociology of Greek Ethics from Homer to the Epicureans and Stoics|location=Albany, NY|publisher=State University of New York Press|year=1996|isbn=0-7914-3042-1|url=https://books.google.com/books?id=bCM9D9fyCoQC}} * {{cite book|last=Chamoux|first=François|title=Hellenistic Civilization|location=Oxford, UK|publisher=Blackwell Publishing|year=2002|isbn=0-631-22241-3|url=https://books.google.com/books?id=T1kr4YGTA2AC}} * {{cite journal|last=Errington|first=Robert M.|title=Macedonian 'Royal Style' and Its Historical Significance|journal=The Journal of Hellenic Studies|volume=94|year=1974|pages=20–37|jstor=630417|doi=10.2307/630417|s2cid=162629292 }} * {{cite book|last=Fine|first=John Van Antwerp|title=The Ancient Greeks: A Critical History|location=Cambridge, MA|publisher=Harvard University Press|year=1983|isbn=0-674-03314-0|url=https://archive.org/details/ancientgreeks00john|url-access=registration}} * {{cite book|last1=Hammond|first1=Nicholas Geoffrey Lemprière|title=Collected Studies: Further Studies on Various Topics|location=Amsterdam|publisher=Hakkert|year=2001|url=https://books.google.com/books?id=eW0iAQAAIAAJ}} * {{cite book|last=Hammond|first=Nicholas Geoffrey Lemprière|title=Studies concerning Epirus and Macedonia before Alexander|location=Amsterdam|publisher=Hakkert|year=1993|isbn=9789025610500|url=https://books.google.com/books?id=TWwiAQAAIAAJ}} * {{cite book|last=Hammond|first=Nicholas Geoffrey Lemprière|title=The Macedonian State: Origins, Institutions, and History|location=Oxford, UK|publisher=Clarendon Press|year=1989|isbn=0-19-814883-6|url=https://books.google.com/books?id=4jRoAAAAMAAJ}} * {{cite book|last=Jones|first=Archer|title=The Art of War in the Western World|location=Champaign, IL|publisher=University of Illinois Press|year=2001|isbn=0-252-06966-8|url=https://books.google.com/books?id=z2FRzcz2W0oC}} * {{cite book|last=Levinson|first=David|title=Encyclopedia of World Cultures|volume=1|year=1992|location=Boston, MA|publisher=G.K. Hall|isbn=978-0-8168-8840-5|url=https://books.google.com/books?id=PnMYAAAAIAAJ}} * {{cite book|last=Starr|first=Chester G.|title=A History of the Ancient World|location=New York|publisher=Oxford University Press|year=1991|isbn=0-19-506628-6|url=https://books.google.com/books?id=bA3kgtZU1iMC}} * {{cite book|last=Toynbee|first=Arnold Joseph|title=The Greeks and Their Heritages|location=Oxford, UK|publisher=Oxford University Press|year=1981|isbn=978-0-19-215256-5|url=https://archive.org/details/greekstheirheri00toyn|url-access=registration}} * {{cite book|last=Wilcken|first=Ulrich|title=Alexander the Great|year=1967|location=New York|publisher=W.W. Norton and Company, Inc.|isbn=978-0-393-00381-9|url=https://archive.org/details/alexandergreat0000wilc|url-access=registration}} {{refend}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Macedon}} {{Library resources box |by=no |onlinebooks=yes |others=yes |about=yes |label=Ancient Macedonia |viaf= |lccn= |lcheading= |wikititle= }} * [https://www.livius.org/maa-mam/macedonia/macedonia.html Ancient Macedonia] at [https://www.livius.org/ Livius], by Jona Lendering * [http://www.ashmolean.org/exhibitions/current/?timing=current&id=57&exhibitionYear=2011 Heracles to Alexander The Great: Treasures From The Royal Capital of Macedon, A Hellenic Kingdom in the Age of Democracy], Ashmolean Museum of Art and Archaeology, University of Oxford * [https://www.britannica.com/place/Macedonia-ancient-kingdom-Europe "Macedonia, ancient kingdom"], entry from the ''Encyclopædia Britannica'' * [http://www.metmuseum.org/toah/hd/alex/hd_alex.htm "The Rise of Macedonia and the Conquests of Alexander the Great"], from the Metropolitan Museum of Art, Timeline of Art History {{zgodovinska škrbina}} [[Kategorija:Antična Makedonija]] [[Kategorija:Bivše evropske monarhije]] [[Kategorija:Leto 146 pr. n. št.]] [[Kategorija:Antika]] [[Kategorija:Bivši imperiji]] {{normativna kontrola}} pizfeub2rleuqcgeodpa3v1tdb7af78 0 462275 5736760 5686171 2022-08-20T06:42:10Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik |name = Joe Biden |image = |caption =Uradni portret, 2021 |order = 46. [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednik<br />Združenih držav Amerike]] |predecessor = [[Donald Trump]] |order2 = 47. [[Podpredsednik Združenih držav Amerike|podpredsednik<br />Združenih držav Amerike]] |term_start2 = 20. januar 2009 |term_end2 = 20. januar 2017 |president2 = [[Barack Obama]] |predecessor2 = [[Richard B. Cheney]] |successor2 = [[Mike Pence]] |nationality = {{flagicon|USA}} [[Američani|Američan]] |spouse = [[Neilia Biden|Neilia Hunter- Biden]]<br />(* 1942, † 1972)<br />[[Jill Biden|Jill-Tracy J. Biden]]<br />(* 1951)​ |party = [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratska stranka]] |profession = <!-- WD --> |alma_mater = University of Delaware<br />Syracuse University |religion = katoličan |signature = <!-- WD --> |vicepresident = [[Kamala Harris]] |children = Joseph R.&nbsp;Biden III (pokojen), Robert H. Biden, Naomi Christina "Amy" Biden (pokojna), Ashley Biden Blazer |parents = Joseph R. Biden st.<br />Catherine E. Finnegan |term_start=20. januar 2021}} '''Joseph Robinette Biden ml.''' [bájdǝn], [[Seznam ameriških politikov|ameriški politik]] in [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednik Združenih držav Amerike]], * [[20. november]] [[1942]], [[Scranton]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Biden se je rodil in odraščal v Scrantonu v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]] in kasneje v okrožju [[New Castle, Delaware|New Castle]] v [[Delaware|Delawareju]]. Študiral je na [[Univerza Delaware|Univerzi v Delawareju]] in leta 1968 doktoriral na Univerzi v Syracuse. Leta 1970 je bil izvoljen v svet okrožja New Castle, čez dve leti pa na mesto [[Senat Združenih držav Amerike|ameriškega senatorja]] iz Delawareja in s tem postal postal šesti najmlajši ameriški senator doslej. Biden je bil dolgoletni član senatskega odbora za zunanje zadeve in sčasoma postal njegov [[predsednik]]. Med letoma 1987 in 1995 je tudi predsedoval senatskemu pravosodnemu odboru, ki se ukvarja s politiko drog, preprečevanjem kriminala in državljanskimi svoboščinami; vodil je prizadevanja za sprejetje zakona o nadzoru nasilnega kriminala in kazenskega pregona ter zakona o nasilju nad [[Ženska|ženskami]]. V letih 1988 in 2008 je neuspešno kandidiral za [[Demokratska stranka (ZDA)|demokratsko]] predsedniško nominacijo. Šestkrat je bil izvoljen v senat in bil četrti najstarejši senator. Leta 2008 je ob zmagi [[Barack Obama|Baracka Obame]] na predsedniških volitvah postal [[podpredsednik Združenih držav Amerike]], na položaju je ostal do leta 2017. Leta 2020 se je potegoval za demokratsko predsedniško nominacijo in jo osvojil. Za [[Podpredsednik Združenih držav Amerike|podpredsedniško]] kandidatko je izbral [[Kamala Harris|Kamalo Harris]], tedanjo ameriško senatorko iz [[Kalifornija|Kalifornije]]. Na predsedniških volitvah je izzval republikanskega kandidata in takratnega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] in ga na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|volitvah, 3. novembra 2020]], porazil s 306 glasovi elektorjev. Kot [[predsednik Združenih držav Amerike]] je prisegel 20. januarja 2021 na Kapitolu. == Mladost == Joseph Robinette Biden Jr. se je rodil 20. novembra 1942<ref>{{Navedi splet|title=Bioguide Search|url=https://bioguide.congress.gov/search/bio/b000444|website=bioguide.congress.gov|accessdate=2021-04-20}}</ref> v bolnišnici St. Mary v Scrantonu v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]], materi Catherine Eugenia "Jean" Biden (rojena Finnegan) in očetu [[Joseph Robinette Biden|Josephu Robinette Bidenu starejšemu]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Joe Biden : a life of trial and redemption|url=http://archive.org/details/isbn_9780061791987|publisher=New York : William Morrow/HarperCollins|date=2010|isbn=978-0-06-179198-7|last=Witcover|first=Jules}}</ref> Je najstarejši otrok v katoliški družini; ima še sestro Valerie in brata Francisa ter Jamesa. Mati Jean je bila [[Irci|irskega]] rodu,<ref>{{Navedi splet|title=Joe Biden's Irish Roots|url=https://www.huffpost.com/entry/joe-bidens-irish-roots_b_1641678|website=HuffPost|date=2012-07-02|accessdate=2021-04-20|language=en|first=Megan|last=Smolenyak|first2=Contributorgenealogical|last2=adventurer|last3=storyteller}}</ref> medtem ko je imel oče Joseph angleško, francosko in irsko poreklo.<ref>{{Navedi splet|title=Joey From Scranton: VP Biden’s Irish Roots {{!}} Irish America|url=https://irishamerica.com/2013/03/joey-from-scranton-vice-president-bidens-irish-roots/|accessdate=2021-04-20|language=en-US}}</ref> Bidenov oče je bil premožen, vendar je imel v času Joejevega rojstva finančne težave,<ref>{{Navedi novice|title=Joe Biden’s family tree: how tragedy shaped the president and America's First Family|url=https://www.telegraph.co.uk/family/life/joe-biden-first-family-children-who-white-house-2021-jill-ashley/|newspaper=The Telegraph|date=2021-01-22|accessdate=2021-04-20|issn=0307-1235|language=en-GB|first=Katie|last=Russell}}</ref> zato je nekaj let družina živela s starimi starši Bidenove matere.<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Father’s Tough Life an Inspiration for Biden|url=https://www.nytimes.com/2008/10/24/us/politics/24biden.html|newspaper=The New York Times|date=2008-10-24|accessdate=2021-04-20|issn=0362-4331|language=en-US|first=John M.|last=Broder}}</ref> Scranton je v petdesetih letih padel v gospodarski zaton in Bidenov oče ni mogel najti stalnega dela.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=FOXNews.com - Biden's Scranton childhood left lasting impression - Politics {{!}} Republican Party {{!}} Democratic Party {{!}} Political Spectrum|url=https://www.foxnews.com/wires/2008Aug27/0,4670,CVNBidenapossScrantonRoots,00.html|website=www.foxnews.com|accessdate=2021-04-20}}</ref> Od leta 1953 je družina živela v stanovanju v [[Claymontu, Delaware|Claymontu]] v [[Delaware|Delawareju]], nato pa se je preselila v hišo v [[Wilmingtonu, Delaware|Wilmingtonu]].<ref name=":0" /> Oče Biden je kasneje postal uspešen prodajalec rabljenih [[Avtomobil|avtomobilov]], pri čemer je družino ohranjal v življenjskem slogu srednjega razreda.<ref name=":0" /><ref name="#1"/> Na Akademiji Archmere v Claymontu je Joe Biden igral bejzbol in bil izjemen izjemno uspešen.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=The News Journal: Archives|url=https://web.archive.org/web/20130601081204/http://pqasb.pqarchiver.com/delawareonline/access/1742718581.html?FMT=ABS|website=web.archive.org|date=2013-06-01|accessdate=2021-04-20}}</ref> Čeprav je bil slab učenec, je bil v večkrat tudi predsednik razreda. Maturiral je leta 1961 in na Univerzi v Delawareju v Newarku leta 1965 diplomiral iz umetnosti z dvojno smerjo iz [[Zgodovina|zgodovine]] in [[Politične znanosti|politologije]].<ref>{{Navedi splet|title=Timeline of Biden's life and career|url=https://web.archive.org/web/20080925021142/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/n/a/2008/08/22/politics/p222636D16.DTL|website=web.archive.org|date=2008-09-25|accessdate=2021-04-20}}</ref> Biden je v mladosti jecljav, kar se je izboljšalo od zgodnjih dvajsetih let. Pravi, da je problem zmanjšal z recitiranjem [[Pesništvo|poezije]] pred [[Zrcalo|ogledalom]].<ref>{{Navedi splet|title=Joe Biden's childhood struggle with a stutter: How he overcame it and how it shaped him|last3=options|last8=URLCopied!|first8=Copy Link|last7=Email|last6=LinkedIn|last5=Twitter|last4=Facebook|first3=Show more sharing|url=https://www.latimes.com/politics/story/2019-09-15/joe-bidens-childhood-struggle-with-a-stutter|last2=Twitter|last=Facebook|language=en-US|accessdate=2021-04-20|date=2019-09-16|website=Los Angeles Times|last9=Print}}</ref> Nekateri opazovalci so menili, da je to negativno vplivalo na njegov nastop na predsedniških razpravah Demokratske stranke 2020. == Zgodnja kariera in družinski pretres == 27. avgusta 1966 se je Biden poročil z [[Neilia Hunter|Neilio Hunter]] (1942–1972), študentko Univerze Syracuse; poročna slovesnost je potekala v katoliški cerkvi v Skaneatelesu v [[New York|New Yorku]]. [30] Rodili so se jima trije otroci: Joseph R. "Beau" Biden III. (1969–2015), [[Robert Hunter Biden]] (rojen 1970) in [[Amy Biden|Naomi Christina „Amy“ Biden]] (1971–1972).<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Timeline of Biden's life and career|url=https://web.archive.org/web/20080925021142/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/n/a/2008/08/22/politics/p222636D16.DTL|website=web.archive.org|date=2008-09-25|accessdate=2021-04-20}}</ref> Leta 1968 je Biden doktoriral iz pravnih znanosti [[Syracuse University]]. Med študijem na univerzi v Delawareju in na univerzi v Syracuse je Biden pridobil pet študentskih odložitev udeležbe v vietnamski vojni. Leta 1968 je na podlagi fizičnega pregleda dobil pogojni zdravstveni odlog; leta 2008 je njegov tiskovni predstavnik dejal, da je bil razlog za odlog njegova [[astma]] v najstniških letih.<ref name=":1" /> Leta 1968 je Biden služboval v odvetniški pisarni v Wilmingtonu, ki jo je vodil ugledni lokalni republikanec [[William Prickett]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://nl.newsbank.com/nl-search/we/Archives?p_text_direct-0=0ED3CF5858543A33&p_field_direct-0=document_id|website=nl.newsbank.com|accessdate=2021-04-20}}</ref> Ni maral konzervativne rasne politike tedanjega guvernerja demokratične države Delaware Charlesa L. Terryja. Podpiral je bolj liberalnega republikanca Russella W. Petersona, ki je Terryja premagal leta 1968.<ref name=":2" /> Leta 1969 je Biden opravljal odvetniško delo; najprej kot javni zagovornik, nato pa v podjetju, ki ga je vodil lokalno aktivni demokrat in ga vpeljal v Demokratični forum, skupino, ki je poskušala reformirati in oživiti [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratsko stranko]] na državni ravni; Biden se je nato ponovno registriral kot demokrat. Ustanovil je tudi odvetniško pisarno. [35] Ker se mu korporacijsko in kazensko pravo ni dovolj izplačalo, je dejavnost dopolnil tudi z upravljanjem nepremičnin.<ref name=":1" /> === Smrt žene in hčere === 18. decembra 1972, nekaj tednov senatorskih volitvah, na katerih je Biden postal [[Senat Združenih držav Amerike|senator]], sta Bidenova žena Neilia in enoletna hči Naomi umrli v avtomobilski nesreči med božičnim nakupovanjem v Hockessinu v Delawareju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1972/12/19/archives/bidens-wife-child-killed-in-car-crash.html|title=BIDEN'S WIFE, CHILD KILLED IN CAR CRASH|date=19. 12. 1972|accessdate=20. 4. 2021|website=The New York Times|publisher=New York Times}}</ref> Neiliin kombi je v izvozu iz križišča zadel polpriklopnik. Njuna sinova Beau, ki je bil tedaj star 3 leta, in Hunter, ki je štel 2 leti, sta nesrečo preživela in bila prepeljana v bolnišnico, Beau je imel z zlomljeno nogo in nekaj ran, Hunter pa manjši zlom lobanje in nekaj drugih poškodb glave. Biden je razmišljal, da bi odstopil in poskrbel za otroka,<ref>{{Navedi knjigo|title=The almanac of american politics 2008 : the senators, the representatives and the governors: their records and election results, their states and districts|url=https://www.worldcat.org/oclc/182545451|publisher=National Journal Group|date=2007|location=Washington, D.C.|isbn=0-89234-117-3|oclc=182545451|first=Michael|last=Barone}}</ref> a ga je vodja večine v senatu [[Mike Mansfield]] prepričal, naj tega ne stori.<ref>{{Navedi splet|title=Biden's regular Joe side|last3=options|last8=URLCopied!|first8=Copy Link|last7=Email|last6=LinkedIn|last5=Twitter|last4=Facebook|first3=Show more sharing|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2008-aug-24-na-biden24-story.html|last2=Twitter|last=Facebook|language=en-US|accessdate=2021-04-20|date=2008-08-24|website=Los Angeles Times|last9=Print}}</ref> Leta kasneje je Biden dejal, da je slišal, da naj bi voznik tovornjaka alkoholiziran. Voznikova družina je to trditev zanikala, policija pa je ni nikoli potrdila. Biden se je kasneje družini opravičil. Nesreča ga je navdala z jezo in dvomom v vero. Zapisal je, da se mu je "zdel bog grozljiv trik",<ref>{{Navedi knjigo|edition=1st ed|title=Promises to keep : on life and politics|url=https://www.worldcat.org/oclc/134989691|publisher=Random House|date=2007|location=New York|isbn=978-1-4000-6536-3|oclc=134989691|first=Joseph R., Jr.|last=Biden}}</ref> in imel je težave s osredotočanjem na delo. === Druga poroka === [[Slika:Joe and Jilly Biden early photo.jpg|levo|sličica|Joe in njegova druga žena Jill]] Biden svoji drugi ženi, učiteljici [[Jill Biden|Jill Tracy Jacobs]], pripisuje njegovo ponovno zanimanje za [[Politika|politiko]] in tudi življenje. Srečala sta se leta 1975 na slepo [64] in se poročila v kapeli Združenih narodov v [[New York|New Yorku]] 17. junija 1977.<ref>{{Navedi novice|title=Jill Biden Heads Toward Life in the Spotlight|url=https://www.nytimes.com/2008/08/25/us/politics/25wife.html|newspaper=The New York Times|date=2008-08-25|accessdate=2021-04-20|issn=0362-4331|language=en-US|first=Katharine Q.|last=Seelye}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Orlando Sentinel - We are currently unavailable in your region|url=https://www.tribpub.com/gdpr/orlandosentinel.com/|website=www.tribpub.com|accessdate=2021-04-20}}</ref> Poročno potovanje sta preživela na [[Blatno jezero|Blatnem jezeru]] v [[Madžarska|Madžarski ljudski republiki]], za [[Železna zavesa|železno zaveso]].<ref>{{Navedi splet|title=Biden és felesége 1977-ben a Balatonnál voltak nászúton|url=https://444.hu/2020/11/08/biden-es-felesege-1977-ben-a-balatonnal-voltak-naszuton|website=444|date=2020-11-08|accessdate=2021-04-20|first=Sarkadi|last=Zsolt}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=US election: What does Joe Biden's win mean for Brexit Britain and Europe?|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-54868002|newspaper=BBC News|date=2020-11-09|accessdate=2021-04-20|language=en-GB}}</ref> Sta rimokatolika in se udeležujeta maš pri St. Joseph's na Brandywine v Greenvilleu, Delaware.<ref>{{Navedi splet|title=The News Journal: Archives|url=https://web.archive.org/web/20130601093036/http://pqasb.pqarchiver.com/delawareonline/access/1742751081.html?FMT=ABS|website=web.archive.org|date=2013-06-01|accessdate=2021-04-20}}</ref> Njuna hči Ashley (rojena leta 1981) je socialna delavka. Poročena je z zdravnikom Howardom Kerinom.<ref>{{Navedi novice|title=Ashley Biden and Howard Krein|url=https://www.nytimes.com/2012/06/03/fashion/weddings/ashley-biden-howard-krein-wedding.html|newspaper=The New York Times|date=2012-06-03|accessdate=2021-04-20|issn=0362-4331|language=en-US}}</ref> Beau Biden je postal vojaški sodnik v Iraku in kasneje državni tožilec v Delawareu;<ref>{{Navedi novice|title=Biden's Foreign Policy Background Carries Growing Cachet|url=https://www.wsj.com/articles/SB121919956426355701|newspaper=Wall Street Journal|date=2008-08-20|accessdate=2021-04-20|issn=0099-9660|language=en-US|first=Christopher|last=Cooper}}</ref> umrl je leta 2015 zaradi raka na možganih.<ref>{{Navedi splet|title=Beau Biden, Son of Vice President Joe Biden, Dies After Battle With Brain Cancer|url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/vice-president-joe-bidens-son-beau-dies-n367171|website=NBC News|accessdate=2021-04-20|language=en}}</ref> Hunter Biden je vašingtonski lobist in investicijski svetovalec.<ref>{{Navedi splet|title=NY Daily News - We are currently unavailable in your region|url=https://www.tribpub.com/gdpr/nydailynews.com/|website=www.tribpub.com|accessdate=2021-04-20}}</ref> Od leta 1991 do 2008 je Biden predaval na seminarju o ustavnem pravu na Pravni fakulteti Univerze Widener.<ref>{{Navedi splet|title=Fact check: If he loses election, Biden said he wants to teach, but where is uncertain|url=https://www.usatoday.com/story/news/factcheck/2020/10/28/fact-check-joe-biden-wants-return-teaching-if-he-loses-election/6037909002/|website=USA TODAY|accessdate=2021-04-20|language=en-US|first=Miriam|last=Fauzia}}</ref> Seminar je pogosto imel čakalni seznam. Biden je včasih na predavanja priletel iz tujine.<ref>{{Navedi splet|title=Widener Law - Joseph R. Biden, Jr.|url=https://web.archive.org/web/20081006123224/http://law.widener.edu/Academics/Faculty/ProfilesDeAdj/BidenJosephR.aspx|website=web.archive.org|date=2008-10-06|accessdate=2021-04-20}}</ref> == Politično delovanje == === Senator === Na volitvah leta 1972 je bil Biden s tridesetimi leti na listi Demokratske stranke izvoljen za senatorja iz zvezne države [[Delaware]] in velja za šestega najmlajšega ameriškega senatorja ob prevzetju funkcije. Angažiran je bil predvsem na področju [[Zunanja politika|zunanje politike]]; bil je član zunanjepolitičnega odbora in mu nekaj let tudi predsedoval. Zavzemal se je za širitev [[NATO|Severnoatlantskega zavezništva]] (NATO) na področje nekdanjih sovjetskih republik, širitve stabilnosti na Balkanskem polotoku, odkrito nasprotoval zalivski vojni, genocidu v Darfurju in nekaterim posegom v Iraku v času mandata predsednika [[George Walker Bush|Georga W. Busha]].<ref>{{Navedi splet|title=Joe Biden|url=https://www.biography.com/us-president/joe-biden|website=Biography|accessdate=2021-04-21|language=en-us}}</ref>[[Slika:Biden Obama 3b.jpg|sličica|Biden in [[Barack Obama|Obama]] med kampanjo 2008.]] === Podpredsednik ZDA === S svojimi nastopi je pridobil veliko prepoznavnosti. Leta 1988 je neuspešno poskušal pridobiti demokratsko nominacijo za predsednika Združenih držav Amerike. Ponovno je poskušal leta 2008; kandidaturo je najavil 3. januarja, a nominacije ni osvojil, saj ni prejel nobenega delegatskega glasu. Kot kandidat stranke je bil izbran [[Barack Obama|Barack H. Obama]], ta pa je Bidna izbral za svojega podpredsedniškega kandidata. Na volitvah 4. novembra 2008 sta premagala republikanskega kandidata [[John McCain|Johna McCaina]] in njegovo podpredsedniško kandidatko [[Sarah Palin]].<ref>{{Navedi splet|title=Novi ameriški predsednik Barack Obama je napovedal, da bo zaprl Guantanamo|url=https://www.dnevnik.si/1042222730|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-12}}</ref> Funkcijo podpredsednika je Biden uradno prevzel 20. januarja 2009 z zaprisego na Kapitolu. V osmih letih na funkciji podpredsednika se je Biden opiral na svoje izkušnje v senatu in pogosto zastopal upravo v pogajanjih s kongresnimi republikanci, med drugim o zakonu o nadzoru proračuna iz leta 2011, ki je rešil krizo zgornje meje dolga in ameriškem zakonu o olajšavah davkoplačevalcev iz leta 2012. Prav tako je leta 2009 nadzoroval porabo sredstev za preprečevanje velike recesije. V zunanji politiki je bil Biden tesni svetovalec [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika]] in je prevzel vodilno vlogo pri oblikovanju umika ameriških vojakov iz [[Irak|Iraka]] leta 2011. Obama je Bidna leta 2017 odlikoval s predsedniško medaljo [[Svoboda (razločitev)|svobode]], s čimer je postal prvi ameriški predsednik, ki jo je prejel pred prevzemom predsedniške funkcije. Tekom svoje funkcije se je podpredsednik Biden leta 2015 udeležil tudi zasedanja [[Proces Brdo-Brioni|procesa Brdo-Brioni]], ki je v organizaciji slovenskega predsednika [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]] in hrvaške predsednice [[Kolinda Grabar-Kitarović|Kolinde Grabar-Kitarovič]] potekal v [[Zagreb|Zagrebu]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]].<ref>{{Navedi splet|title=Voditelji procesa Brdo-Brioni zaradi terorizma v stikih z EU-jem in ZDA|url=https://www.rtvslo.si/svet/voditelji-procesa-brdo-brioni-zaradi-terorizma-v-stikih-z-eu-jem-in-zda/379510|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=President of the Republic of Slovenia {{!}} The leaders of the Brdo-Brijuni Process have signed a joint declaration|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs-eng.nsf/pages/4FC0451B201B146DC125831D0037AFF2?OpenDocument|website=www.predsednik.si|accessdate=2021-04-21}}</ref> === Predsednik ZDA === [[Slika:Cabinet of President Joe Biden in 2021.jpg|sličica|Skupinska fotografija Bidnove vlade.]] [[25. april|25. aprila]] [[2019]] je naznanil, da se bo potegoval za nominacijo [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratske stranke]] za [[Predsednik Združenih držav Amerike|Predsednika Združenih držav Amerike]].<ref>{{Navedi splet|title=Tudi Biden bi bil rad predsednik ZDA. Trump pozdravil "zaspanega Joeja".|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/tudi-biden-bi-bil-rad-predsednik-zda-trump-pozdravil-zaspanega-joeja/486432|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-06-19|language=sl}}</ref> V bitki za demokratsko nominacijo sta na koncu ostala le Biden in [[Bernie Sanders]], ki je naposled [[8. april|8. aprila]] 2020 odstopil od kandidature in podprl Bidna.<ref>{{Navedi splet|title=Sanders se je predal, Biden bo za demokrate izzval Trumpa|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/sanders-se-je-predal-biden-bo-za-demokrate-izzval-trumpa/519974|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-08-11|language=sl}}</ref> 6. junija 2020 je Biden tudi uradno postal demokratski predsedniški kandidat. Že med kampanjo za nominacijo je napovedal, da bo za podpredsedniško kandidatko izbral žensko, 11. avgusta 2020 je izbral [[Kamala Harris|Kamalo Harris]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2020/joe-biden/joe-biden-za-podpredsednisko-kandidatko-izbral-kamalo-harris/533180|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-08-11|title=Joe Biden za podpredsedniško kandidatko izbral Kamalo Harris}}</ref> Na splošnih volitvah premagala takratnega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] in podpredsednika [[Mike Pence|Mika Penca]]. Biden je najstarejši izvoljeni ameriški predsednik, prvi iz Delawareja in drugi pa [[Katolištvo|katolik]]. Med njegovimi prvimi predsedniškimi potezami je bilo predlaganje, lobiranje in podpis zakona o ameriškem zakonu o reševalnem načrtu iz leta 2021, da bi pospešili okrevanje [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] po gospodarskih in zdravstvenih posledicah [[COVID-19|pandemije COVID-19]] in s tem recesije. Bidenovi ukazi so se nanašali na pandemijo in spremenili več politik Trumpove administracije; ZDA so se ponovno pridružile Pariškemu sporazumu o podnebnih spremembah, ustavljena je bila gradnja Trumpovega zidu na meji z [[Mehika|Mehiko]] in ukinjena Trumpova prepoved potovanja, pretežno muslimanskim državam in preklic dovoljenj za gradnjo cevovoda Keystone XL. ==== Umik iz Afganistana ==== [[Slika:President Joe Biden with President Ashraf Ghani and Chairman Abdullah Abdullah.jpg|levo|sličica|Biden z afganistanskih predsednikom Ghanijem in vodjo Abdulahom, 25. junija 2021.]] Ameriške sile so se leta 2021, v skladu z določbami sporazuma med ZDA in [[Talibani]] februarja 2020, začele umikati iz [[Afganistan|Afganistana]]. Aprila 2021 je [[State Department]] pozval ameriške civiliste v Afganistanu, naj čim prej odidejo iz države.<ref>{{Navedi splet|title=Leave Afghanistan ASAP: US to citizens wishing to do so|url=https://www.aa.com.tr/en/americas/leave-afghanistan-asap-us-to-citizens-wishing-to-do-so/2222628|website=www.aa.com.tr|accessdate=2021-08-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Afghanistan Travel Advisory - Level 4: Do Not Travel|url=https://af.usembassy.gov/afghanistan-travel-advisory-level-4-do-not-travel-april-27-2021/|website=U.S. Embassy in Afghanistan|date=2021-04-27|accessdate=2021-08-27|language=en-US}}</ref> Talibani so začeli ofenzivo 1. maja. Julija so ameriške obveščevalne ocene ocenile, da bo Kabul padel v talibanske roke v nekaj mesecih ali tednih po umiku vseh ameriških sil iz Afganistana.<ref>{{Navedi splet|title=Biden admits Afghanistan's collapse 'did unfold more quickly than we had anticipated'|url=https://www.cnn.com/2021/08/16/politics/biden-afghanistan-speech/index.html|website=CNN|accessdate=2021-08-27|first=Kevin Liptak, Jeff Zeleny, Kaitlan Collins, Jennifer Hansler and Maegan Vazquez|last=CNN}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Misread warnings helped lead to chaotic Afghan evacuation|url=https://apnews.com/article/joe-biden-evacuations-32bb6a22846f649b626a3130f8c5dffb|website=AP NEWS|date=2021-08-18|accessdate=2021-08-27|language=en}}</ref> Do začetka julija se je večina ameriških vojakov v Afganistanu umaknila.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=For Biden, Images of Defeat He Wanted to Avoid - The New York Times|url=http://archive.is/C5pmI|website=archive.is|date=2021-08-16|accessdate=2021-08-27}}</ref> Biden se je julija obregnil na umik in dejal: ''"Verjetnost, da bodo talibani preplavili vse in bodo imeli v lasti celotno državo, je zelo malo verjetna."<ref name=":3" />'' 15. avgusta je afganistanska vlada padla pod ofenzivo talibanov in [[Predsednik Afganistana|afganistanski predsednik]] [[Ašraf Gani]] je pobegnil iz države.<ref name=":3" /><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Biden defends 'messy' US pull-out from Afghanistan|url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-58238497|newspaper=BBC News|date=2021-08-17|accessdate=2021-08-27|language=en-GB}}</ref> Biden se je odzval tako, da je 6.000 ameriških vojakov poslal na pomoč pri evakuaciji ameriškega osebja in afganistanskih zaveznikov. Kritiziran je bil zaradi načina umika z očitki o slabem načrtovanju evakuacije [[Američani|Američanov]] in afganistanskih zaveznikov.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Lawmakers Unite in Bipartisan Fury Over Afghanistan Withdrawal - The …|url=http://archive.is/Q3dj3|website=archive.is|date=2021-08-16|accessdate=2021-08-27}}</ref> 16. avgusta je Biden obravnaval "neurejeno" situacijo, prevzel odgovornost zanjo in priznal, da se je situacija ''"razvila hitreje, kot smo predvidevali"''.<ref name=":4" /><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Biden says "buck stops with me" and defends Afghanistan withdrawal|url=https://www.cbsnews.com/news/biden-afghanistan-withdrawal-taliban-decision/|website=www.cbsnews.com|accessdate=2021-08-27|language=en-US}}</ref> Zagovarjal je svojo odločitev o umiku in dejal, da Američani ne bi smeli ''"Umirati v vojni, v kateri se afganistanske sile niso pripravljene boriti zase"'', saj se je ''"Afganistanska vojska sesula [proti talibanom], včasih brez poskusa boja"''.<ref name=":5" /><ref name=":6">{{Navedi splet|title=- The Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/|website=Washington Post|accessdate=2021-08-27|language=en}}</ref> Biden je pomanjkanje zgodnje evakuacije afganistanskih civilistov delno pripisal nasprotovanju afganistanske vlade "množičnemu odhodu", ki je po njihovem mnenju povzročilo "krizo zaupanja".<ref name=":6" /> Na tisoče Američanov in drugih je bilo v naslednjih dneh evakuiranih, da bi ujeli rok, da se ameriška vojska iz Afganistana umakne do 31. avgusta 2021.<ref>{{Navedi splet|title=U.S. races to evacuate thousands from Afghanistan with 6 days left until withdrawal deadline|url=https://www.cnbc.com/2021/08/25/pentagon-accelerates-afghanistan-evacuation-flights-with-6-days-left.html|website=CNBC|date=2021-08-25|accessdate=2021-08-27|language=en|first=Amanda|last=Macias}}</ref> ==== Načrti na področju podnebnih sprememb ==== Avgusta 2021 je Bidenova administracija napovedala dvostranski zakon o infrastrukturi in zakon o uskladitvi proračuna v višini 3,5 bilijona dolarjev. Na zasedanju [[COP21]] v [[Pariz|Parizu]] leta 2021 je Joe Biden spodbujal dogovor, da bodo ZDA in [[Evropska unija]] do leta 2030 zmanjšale emisije [[Metan|metana]] za tretjino, in poskušal k temu dogovoru dodati še na desetine drugih držav. Napovedal je tudi, da bo do leta 2024 podvojil podnebna sredstva za države v razvoju.{{Cn}} == Glej tudi == * [[Seznam predsednikov Združenih držav Amerike]] * [[Seznam podpredsednikov Združenih držav Amerike]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://joebiden.com/ Spletna stran kampanje] * [https://www.whitehouse.gov/administration/president-biden/ Bidnova stran na spletni strani Bele hiše] {{Predsedniki ZDA}}{{Države G8}}{{Time Person of the Year}} {{Podpredsedniki ZDA}} {{USSenDE}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Biden, Joe}} [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Ameriški odvetniki]] [[Kategorija:Podpredsedniki Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Senatorji ZDA iz Delawara]] [[Kategorija:Člani Demokratske stranke (ZDA)]] g2ghklbcwak4xvm3yx07xc7fskt1oyf 0 463140 5736735 5701889 2022-08-19T23:54:15Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Datoteka Yuval_Harari_(cropped).jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi [[:c:COM:VRT|No permission]] since 12 July 2022. Odstranjevanje. wikitext text/x-wiki {{Infobox scientist | name = Yuval Noah Harari | native_name = יובל נח הררי | native_name_lang = he | image = | alt = | caption = Harari (2022) | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = <!-- {{Coord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}} --> | other_names = | residence = [[Mesilat Zion]], Izrael | nationality = [[Izrael|izraelska]] | field = zgodovina | workplaces = [[Hebrejska univerza v Jeruzalemu]] | alma_mater = [[Hebrejska univerza v Jeruzalemu]]<br />[[Jesus College, Oxford]] | thesis_title = History and I: War and the Relations between History and Personal Identity in Renaissance Military Memoirs, c. 1450–1600 | thesis_url = https://ethos.bl.uk/OrderDetails.do?uin=uk.bl.ethos.391070 | thesis_year = 2002 | doctoral_advisor = Steven J. Gunn | academic_advisors = | doctoral_students = | notable_students = | known_for = ''[[Sapiens, kratka zgodovina človeštva]]'' <br> ''[[Homo Deus, kratka zgodovina prihodnosti]]'' | author_abbrev_bot = | author_abbrev_zoo = | influences = [[Jared Diamond]]''<br>''[[Frans de Waal]]'' | influenced = | signature = <!-- WD --> | signature_alt = | website = | footnotes = | spouse = | children = }} '''Yuval Noah Harari''' ({{lang-he|יובל נח הררי}}), [[Izraelci|izraelski]] [[zgodovinar]], [[mislec]] in [[pisatelj]],<ref name=delo1>https://www.delo.si/sobotna/kmetijska-revolucija-je-bila-ena-najslabsih-odlocitev-v-zgodovini-clovestva.html, vpogled: 27. 6. 2019.</ref> * [[24. februar]] [[1976]], [[Kiryat Ata]], [[Izrael]]. Je profesor zgodovine na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, doktoriral je na oxfordski univerzi.<ref name=delo1/> Je avtor svetovnih uspešnic ''[[Sapiens, kratka zgodovina človeštva]]'' (2011 v hebrejščini, 2014 v angleščini), ''[[Homo Deus, kratka zgodovina prihodnosti]]'' (2016) in ''[[21 nasvetov za 21. stoletje]]'' (2018). V svojih knjigah raziskuje [[svobodna volja|svobodno voljo]], [[zavest]] in [[inteligenca|inteligenco]]. == Življenje == Harari se je rodil leta 1976 v izraelskem mestu [[Kiryat Ata]] in odraščal v posvetni družini<ref>[http://larchemag.fr/2017/09/28/3386/les-predictions-de-yuval-noah-harrari/ Les prédictions de Yuval Noah Harrari], L'arche magazine</ref> libanonskega in zahodnoevropskega porekla v mestu [[Haifa]].<ref name="guardian0705">{{cite web | url = https://www.theguardian.com/culture/2015/jul/05/yuval-harari-sapiens-interview-age-of-cyborgs | title = Yuval Noah Harari: The age of the cyborg has begun – and the consequences cannot be known | accessdate = 2. 11. 2016 | date = 5. 7. 2015 | first = Carole | last = Cadwalladr | authorlink=Carole Cadwalladr | magazine = [[The Guardian]] }}</ref> Harari je razkrit [[homoseksualec]];<ref>{{Cite news |title=Yuval Noah Harari: ‘Homo sapiens as we know them will disappear in a century or so’|url=https://www.theguardian.com/culture/2017/mar/19/yuval-harari-sapiens-readers-questions-lucy-prebble-arianna-huffington-future-of-humanity|date=9. 3. 2017|first=Andrew|last=Anthony|periodical=The Guardian|accessdate=5. 3. 2019}}</ref> svojega moža Itzika Yahava je spoznal leta 2002.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2016/aug/27/yuval-noah-harari-we-are-quickly-acquiring-powers-that-were-always-thought-to-be-divine|title=Yuval Noah Harari: ‘We are acquiring powers thought to be divine’|first=Tim|last=Adams|date=27. 8. 2016|website=the Guardian|accessdate=17. 3. 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.haaretz.com/israel-news/fast-talk-the-road-to-happiness-1.426554|title=Fast Talk / The Road to Happiness|date=25 April 2012|publisher=|accessdate=17. 3. 2018|work=Haaretz}}</ref> Yahav je tudi Hararijev osebni menedžer.<ref>{{cite web|url=http://www.nrg.co.il/online/55/ART2/726/869.html|title=זה ייגמר בבכי: סוף העולם לפי יובל נח הררי|publisher=|accessdate=17. 3. 2018}}</ref> Civilno sta se poročila v [[Toronto|Torontu]] v Kanadi.<ref>{{cite web|url=http://epaperbeta.timesofindia.com/Article.aspx?eid=31821&articlexml=Sadly-superhumans-in-the-end-are-not-going-14102015012006|title=Sadly, superhumans in the end are not going to be us |publisher=The Times Group|work=[[Mumbai Mirror]] |last=Nevatia |first=Shreevatsa |date= 14. 10. 2015|accessdate=17. 3. 2018}}</ref> Par živi v mošavu, kooperativnem kmetijskem naselju, imenovanem [[Mesilat Zion]], v bližini Jeruzalema.<ref>{{cite web|url=http://www.haaretz.com/weekend/magazine/fast-talk-the-road-to-happiness-1.426554|title=Fast Talk The Road to Happiness|date=25. 4. 2017|publisher=|work=[[Haaretz]]}}</ref><ref>{{Cite web | last = Appleyard | first = Bryan | authorlink = Bryan Appleyard | date = 31. 8. 2014 | title = Asking big questions | url = http://www.thesundaytimes.co.uk/sto/culture/books/non_fiction/article1451491.ece | website = [[thesundaytimes.co.uk]] | accessdate = 25. 7. 2015 }}</ref><ref name="FT 2014 interview">{{Cite web | last = Reed | first = John | date = 5. 9. 2014 | title = Lunch with the FT: Yuval Noah Harari | url = http://www.ft.com/cms/s/2/aee05cca-3416-11e4-b81c-00144feabdc0.html | website = ft.com | accessdate = 25. 7. 2015 }}</ref> Harari pravi, da je meditacijska tehnika vipasana, s katero se je začel ukvarjati leta 2000 v Oxfordu, spremenila njegovo življenje.<ref>{{cite web|url=https://soundcloud.com/panoply/yuval-harari-author-of-sapiens-on-ai-religion-and-60-day-meditation-retreats|title=Yuval Harari, author of "Sapiens," on AI, religion, and 60-day meditation retreats|publisher=|accessdate=17. 3. 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2016/aug/27/yuval-noah-harari-we-are-quickly-acquiring-powers-that-were-always-thought-to-be-divine|title=Yuval Noah Harari: ‘We are quickly acquiring powers that were always thought to be divine’|first=Tim|last=Adams|date=27. 8. 2016|publisher=|via=The Guardian}}</ref> Izvaja jo po dve uri vsak dan; eno uro pred začetkom in eno uro po koncu delovnega dne.<ref>{{cite web|url=http://time.com/4672373/yuval-noah-harari-homo-deus-interview/|title=How Humankind Could Become Totally Useless|website=Time|accessdate=17. 3. 2018}}</ref> Vsako leto izvaja vsaj 30-dnevno meditacijsko kuro v tišini in brez knjig ali družbenih omrežij.<ref>{{cite web | url=https://www.chathamhouse.org/sites/files/chathamhouse/field/field_document/Interview%20-%20Yuval%20Harari.pdf | title=Interview - Yuval Harari | publisher=[[Chatham House]] | work=[[The World Today (magazine)|The World Today]] | date=oktober–november 2015 | accessdate=17. 3. 2018 | pages=30–32| archiveurl=https://web.archive.org/web/20171212073520/https://www.chathamhouse.org/sites/files/chathamhouse/field/field_document/Interview%20-%20Yuval%20Harari.pdf| archivedate= 12. 12. 2017 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.theaustralian.com.au/life/weekend-australian-magazine/yuval-noah-harari-sapiens-and-the-age-of-the-algorithm/news-story/dec563f94ceb523228049fdaf8ab8915|title=Yuval Noah Harari, Sapiens and the age of the algorithm | date=3. 9. 2016 |publisher=Josh Glancy | work=[[The Australian]]| archiveurl=https://web.archive.org/web/20161110213716/https://www.theaustralian.com.au/life/weekend-australian-magazine/yuval-noah-harari-sapiens-and-the-age-of-the-algorithm/news-story/dec563f94ceb523228049fdaf8ab8915 | archivedate=10. 11. 2016 |url-status=dead}}</ref><ref name="haaretz.com"/> Je tudi pomožni učitelj meditacije.<ref>{{cite web|url=http://www.vridhamma.org/en2013-12|title=The messenger of inner peace: Satya Narayan Goenka; New Appointments | publisher=Vipassana Research Institute|first=|last= |work=Vipassana Newsletter 23 (12) | date=17. 12. 2013 |accessdate=17. 3. 2018}}</ref> Knjigo ''[[Homo Deus, kratka zgodovina prihodnosti]]'' je posvetil svojemu učitelju meditacije, [[S. N. Goenka|N. S. Goenki]], za katerega pravi, da ga je naučil pomembnih stvari in da brez petnajstletnega izvajanja vipasane ne bi zmogel fokusa, miru in vpogleda, pomembnega za pisanje omenjene knjige.<ref>Homo Deus, dedication and Acknowledgements p426</ref> Meditacijo razume kot način raziskovanja.<ref name="haaretz.com">{{cite web|url=http://www.haaretz.com/israel-news/fast-talk-the-road-to-happiness-1.426554|title=Fast Talk The Road to Happiness|date=25 April 2017|publisher=|via=Haaretz}}</ref> Je [[vegan]] in pravi, da je to posledica njegovega raziskovanja, vključno z njegovim mnenjem, da mlečna industrija trga vez med kravo in njenim mladičem, teletom.<ref name="guardian0705"/><ref>{{cite web|url=https://soundcloud.com/bloombergview/interview-with-yuval-noah-harari-masters-in-business-audio|title=Interview With Yuval Noah Harari: Masters in Business (Audio)|publisher=|accessdate=17. 3. 2018}}</ref> Januarja 2019 je povedal, da še vedno nima [[pametni telefon|pametnega telefona]].<ref>{{cite web | url=https://samharris.org/podcasts/reality-and-the-imagination/ | title=# 68 -- Reality and the Imagination | publisher=[[Sam Harris]] | work=Waking Up podcast | date=19. 3. 2017 | accessdate=17. 3. 2018}}</ref> == Akademska kariera == Harari se je po študiju [[zgodovina|zgodovine]] najprej med letoma 1993 in 1998 na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu specializiral za [[srednjeveška zgodovina|srednjeveško zgodovino]] in [[vojaška zgodovina|vojaško zgodovino]]. Doktoriral je leta 2002 pod mentorstvom Stevena J. Gunna oxfordski univerzi Jesus College. Postdoktorski študij zgodovine je obiskoval med letoma 2003 in 2005 kot štipendist fundacije [[Yad Hanadiv]] Fellow.<ref>{{Cite web|url = http://pluto.huji.ac.il/~ynharari/cv.html|title = CV at The Hebrew University of Jerusalem|date = 2008|accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref> Objavil je številne knjige in članke. Sedaj se specializira za zgodovino sveta in makrozgodovinske procese. ==Knjige== Njegova prva knjižna uspešnica ''[[Sapiens, kratka zgodovina človeštva]]'' je leta 2011 izšla v hebrejščini, leta 2014 v angleščini, nato pa so sledili prevodi v več kot 45 jezikov,<ref name="Telegraph_Payne">{{cite news|last1=Payne|first1=Tom|title=Sapiens: a Brief History of Humankind by Yuval Noah Harari, review: 'urgent questions'|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/books/bookreviews/11120947/Sapiens-a-Brief-History-of-Humankind-by-Yuval-Noah-Harari-review-urgent-questions.html|accessdate=29. 10. 2014|work=The Telegraph|date=26. 9. 2014}}</ref> vključno s [[slovenščina|slovenščino]].<ref>https://www.bukla.si/avtor/?name=yuval%2Bnoah%2Bharari, vpogled: 27. 6. 2019.</ref> Knjiga opisuje vso zgodovino sveta, od evolucije ''[[Homo sapiens]]a'' v [[kamena doba|kameni dobi]], do političnih in tehnoloških revolucij v 21. stoletju. Hebrejska izdaja je postala knjižna uspešnica v Izraelu ter požela veliko zanimanja med splošno javnostjo, s čimer je Harari postal slavna oseba.<ref>[http://www.haaretz.com/weekend/magazine/fast-talk-the-road-to-happiness-1.426554 Fast talk / The road to happiness], in ''[[Haaretz]]'', 25. 4. 2012</ref> Knjigo ''[[Homo Deus, kratka zgodovina prihodnosti]]'' je izdal leta 2016, v njej pa raziskuje možnosti prihodnosti ''Homo sapiensa''.<ref>{{Cite news|url=https://www.theguardian.com/books/2016/aug/24/homo-deus-by-yuval-noah-harari-review|title=Homo Deus by Yuval Noah Harari review – how data will destroy human freedom|last=Runciman|first=David|date=24. 8. 2016|work=The Guardian|access-date=20. 10. 2017|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref> Napiše, da bo človeštvo v prihodnosti z veliko verjetnostjo vlagalo znatne napore v to, da bi doseglo [[sreča|srečo]], [[nesmrtnost]] in božansko moč.<ref>{{Cite book|url=https://www.worldcat.org/oclc/953597984|title=Homo Deus: A Brief History of Tomorrow|last=Harari|first=Yuval Noah|date=2016|publisher=Vintage|year=|isbn=9781784703936|location=London|pages=75|oclc=953597984}}</ref> Hararijeva najnoveška knjiga ''[[21 nasvetov za 21. stoletje]]'' se osredotoča bolj na trenutne težave človeštva.<ref>{{Cite web|url=https://www.theguardian.com/books/2018/aug/15/21-lessons-for-the-21st-century-by-yuval-noah-harari-review|title=21 Lessons for the 21st Century by Yuval Noah Harari review – a guru for our times?|last=Lewis|first=Helen|date=15. 8. 2018|website=the Guardian|language=en|access-date=25. 8. 2018}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.thetimes.co.uk/article/review-21-lessons-for-the-21st-century-by-yuval-noah-harari-chilling-predictions-from-the-author-of-sapiens-f3n30fn6q|title=Review: 21 Lessons for the 21st Century by Yuval Noah Harari — chilling predictions from the author of Sapiens|last=Russell|first=Review by Jenni|date=19. 8. 2018|access-date=25. 8. 2018|language=en|issn=0140-0460}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.standard.co.uk/lifestyle/books/21-lessons-for-the-21st-century-by-yuval-noah-harari-review-a3918696.html|title=Can mindfulness save us from the menace of artificial intelligence?|work=Evening Standard|access-date=25. 8. 2018|language=en-GB}}</ref> Izšla je 30. avgusta 2018,<ref>{{Cite web|url=https://www.newstatesman.com/culture/books/2018/08/yuval-noah-harari-s-21-lessons-21st-century-banal-and-risible-self-help-book|title=Yuval Noah Harari’s 21 Lessons for the 21st Century is a banal and risible self-help book|last=|first=|date=|website=New Statesman|access-date=}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.thenational.ae/arts-culture/books/book-review-is-21-lessons-for-the-21st-century-another-hit-for-yuval-noah-harari-1.763381|title=Book review: Is '21 Lessons for the 21st Century' another hit for Yuval Noah Harari|work=The National|access-date=25. 8. 2018|language=en}}</ref> prevod v slovenščino pa je izšel leta 2019.<ref>https://www.bukla.si/knjigarna/druzbene-vede/etnologija-in-antropologija/21-nasvetov-za-21-stoletje.html, vpogled: 27. 9. 2019.</ref> === Izdane knjige === * ''[[21 nasvetov za 21. stoletje]]'' (''21 Lessons for the 21st Century'') (2018: London, Jonathan Cape; 2019 prevod v slovenščino), {{ISBN|1787330672}} * ''[[Homo Deus, kratka zgodovina prihodnosti]]'' (''Homo Deus: A Brief History of Tomorrow'') (2016; 2017 prevod v slovenščino), {{ISBN|978-1910701881}} * ''[[Sapiens, kratka zgodovina človeštva]]'' (''Sapiens: A Brief History of Humankind'') (2011 v hebrejščini; 2014 v angleščini: London, Harvill Secker; 2014 prevod v slovenščino), {{ISBN|978-006-231-609-7}} * ''The Ultimate Experience: Battlefield Revelations and the Making of Modern War Culture, 1450–2000'' (Houndmills: Palgrave-Macmillan, 2008),<ref name="ynharari.com">{{cite web|url=http://www.ynharari.com/|title=Yuval Harari – YN Harari – Prof. Yuval Noah Harari – Official Site – Sapiens: A Brief History of Humankind|publisher=}}</ref> {{ISBN|978-023-058-388-7}} * ''Special Operations in the Age of Chivalry, 1100–1550'' (Woodbridge: Boydell & Brewer, 2007), {{ISBN|978-184-383-292-8}} * ''Renaissance Military Memoirs: War, History and Identity'', 1450–1600 (Woodbridge: Boydell & Brewer, 2004), {{ISBN|978-184-383-064-1}} ===Članki=== * "The Military Role of the Frankish Turcopoles – a Reassessment", ''[[Mediterranean Historical Review]]'' 12 (1) (junij 1997), pp.&nbsp;75–116. * "Inter-Frontal Cooperation in the Fourteenth Century and Edward III’s 1346 Campaign", ''[[War in History]]'' 6 (4) (september 1999), pp.&nbsp;379–395 * "Strategy and Supply in Fourteenth-Century Western European Invasion Campaigns", ''[[The Journal of Military History]]'' 64 (2) (april 2000), pp.&nbsp;297–334. * "Eyewitnessing in Accounts of the First Crusade: The Gesta Francorum and Other Contemporary Narratives", ''Crusades'' 3 (august 2004), pp.&nbsp;77–99 * "Martial Illusions: War and Disillusionment in Twentieth-Century and Renaissance Military Memoirs", ''The Journal of Military History'' 69 (1) (januar 2005), pp.&nbsp;43–72 * "Military Memoirs: A Historical Overview of the Genre from the Middle Ages to the Late Modern Era", ''War in History'' 14:3 (2007), pp.&nbsp;289–309 * "The Concept of ‘Decisive Battles’ in World History", ''[[The Journal of World History]]'' 18 (3) (2007), 251–266 * "Knowledge, Power and the Medieval Soldier, 1096–1550", in ''In Laudem Hierosolymitani: Studies in Crusades and Medieval Culture in Honour of [[Benjamin Z. Kedar]]'', ed. Iris Shagrir, Ronnie Ellenblum in [[Jonathan Riley-Smith]], (Ashgate, 2007) * "Combat Flow: Military, Political and Ethical Dimensions of Subjective Well-Being in War", ''[[Review of General Psychology]]'' (September 2008)<ref name="ynharari.com"/> * Introduction to [[Peter Singer]]'s ''[[Animal Liberation (book)|Animal Liberation]]'', [[The Bodley Head]], 2015. * "Armchairs, Coffee and Authority: Eye-witnesses and Flesh-witnesses Speak about War, 1100-2000", ''Journal of Military History'' 74:1 (januar 2010), pp. 53-78. * [https://www.ft.com/content/50bb4830-6a4c-11e6-ae5b-a7cc5dd5a28c "Yuval Noah Harari on big data, Google and the end of free will"], ''[[Financial Times]]'' (avgust 2016). * [http://time.com/4826856/russia-trump-north-korea-china-war/ "Why It’s No Longer Possible for Any Country to Win a War"], ''Time'' (23. junij 2017). * [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2018/10/yuval-noah-harari-technology-tyranny/568330/ "Why Technology Favors Tyranny"], ''[[The Atlantic]]'' (oktober 2018). ==Sklici== {{Reflist}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Harari, Yuval}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Izraelski zgodovinarji]] [[Kategorija:Izraelski filozofi]] 1gwvztjhdotukyg8itsqgtw65qc5bb6 0 464778 5737178 5721276 2022-08-20T07:18:19Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox Politician|honorific-prefix=|name=Marko Bandelli|honorific-suffix=|image=Marko Bandelli-za splet cropped.jpg|caption=|order=[[Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Republike Slovenije]]|term_start=[[13. september]] [[2018]]|term_end=[[13. november]] [[2018]]|predecessor=[[Alenka Smerkolj]]|successor=[[Iztok Purič]]|order2=[[Občina Komen|Župan Občine Komen]]|term_start2=[[2014]]|term_end2=[[2018]]|predecessor2=[[Danijel Božič]]|successor2=[[Erik Modic]]|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=|death_place=|nationality=[[Slovenci|slovenska]]|otherparty=[[Stranka Alenke Bratušek]]|spouse=|relations=|children=|residence=[[Komen]]|alma_mater=Višja šola »Žiga Zois« Trst|profession=|religion=|signature=|website=<!-- WD -->|footnotes=|premier=[[Marjan Šarec]] ([[13. vlada Republike Slovenije|I.]])}} '''Marko Bandelli''', slovenski podjetnik in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[19. november]] [[1967]], [[Trst]]. Bandelli je bil med letoma 2014 in 2018 župan [[Občina Komen|Občine Komen]].<ref>{{Navedi splet|title=O meni {{!}} Marko Bandelli|url=http://www.markobandelli.si/sl/content/o-meni|website=www.markobandelli.si|accessdate=2019-08-22}}</ref> Ob nastopu [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] je zasedel položaj kohezijskega ministra, ki ga je moral zaradi verbalnih napadov na komenskega županskega napada zapustiti.<ref>{{Navedi splet|title=Bandelli bo odstopil z ministrskega položaja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ukor-zaradi-neprimernega-vedenja-111960.html|website=www.delo.si|date=2018-11-13|accessdate=2019-08-22|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Grožnje ministra Bandellija: Oglasila se je tudi KPK #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/groznje-ministra-bandellija-oglasila-se-je-tudi-kpk-482740|website=siol.net|accessdate=2019-08-22|language=sl}}</ref> Do leta 2022 je bil poslanec Državnega zbora Republike Slovenije iz vrst [[Stranka Alenke Bratušek|Stranke Alenke Bratušek]]. == Življenjepis == Marko Bandelli se je kot Marco Bandelli rodil [[19. november|19. novembra]] [[1967]] v Trstu očetu [[Alojz Bandelj|Alojz Bandlju]], ki je bil poslovnež, in mami medicinski sestri. Markov oče si je moral po poroki z mamo in prevzemom italijanskega državljanstva spremeniti ime v Luigi Bandelli. Marko si je ime Marco v slovensko obliko spremenil leta 1990, priimek pa pustil v poitalijančeni obliki Bandelli, kot mu je bila dana ob rojstvu.<ref>{{Navedi splet|title=Oče se je pisal Bandelj. Bodoči minister Marko Bandelli razkriva, zakaj ima italijanski priimek|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/oce-se-je-pisal-bandelj-bodoci-minister-marko-bandelli-razkriva-zakaj-ima-italijanski-priimek-656590|website=Revija Reporter|accessdate=2020-08-26}}</ref> Osnovno in srednjo šolo je opravil v [[Nabrežina|Nabrežini]] v [[Italija|Italiji]] in nato leta 1988 diplomiral na višji šoli Žige Zoisa v Trstu. Prvo lastno podjetje je ustanovil pri dvaindvajsetih letih in opustil študij. Nadalje je bil direktor več podjetij, med njimi EDILTER s.n.c, KBA d.o.o., EUMAT d.o.o. in Bandelli group/skupina d.o.o. Leta 2010 je s nadaljeval s študijem in leta 2013 diplomiral iz ekonomije.<ref>{{Navedi splet|title=BANDELLI Marko|url=http://www.primorci.si/osebe/bandelli-marko/1870/|website=www.primorci.si|accessdate=2020-08-26}}</ref> === Zasebno === Z ženo in otrokoma živi v [[Kobdilj|Kobdilju]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina|url=https://www.sab.si/stranka/|website=Stranka Alenke Bratušek|accessdate=2020-10-22|language=sl-SI}}</ref> == Politika == Leta 2011 se je pridružil stranki [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] [[Pozitivna Slovenija]], leta [[2013]] pa ustanovil njen lokalni odbor v [[Komen|Komnu]], ki mu je tudi predsedoval. Istega leta ga Državni zbor imenuje na mesto člana nadzornega sveta RTV Slovenija, naslednje leto napreduje na mesto predsednika nadzornega sveta radiotelevizije. V razkolu v Pozitivni Sloveniji se Bandelli postavi na stran nekdanje premierke [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]] in soustanovi njeno novo stranko [[Stranka Alenke Bratušek|Zavezništvo Alenke Bratušek]]. Leta [[2014]] postane kandidat stranke za župana Občine Komen. Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|volitvah]] je v drugem krogu z 51,33 % glasov premagal takratnega župana [[Danijel Božič|Danijela Božiča]] in postal [[župan]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014|url=https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_komen.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2020-08-26}}</ref> === Poslanec državnega zbora === Pred državnozborskimi volitvami 2018 je kandidiral za poslanca [[Stranka Alenke Bratušek|Stranke Alenke Bratušek]]. Uvrstil se je na peto mesto v volilnem okraju Sežana in bil izvoljen za poslanca. Po odhodu z mesta kohezijskega ministra se je vrnil v poslanske klopi, kjer je zasedel položaje v odborih: * [[Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu]] (član) * Odbor za finance (podpredsednik) * Odbor za kulturo (član) * [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za obrambo]] (član) * [[Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NKBM d.d., domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke SDS in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje SDS za predčasne volitve poslancev v Državni zbor 2018]] (član) === Minister za kohezijo === [[13. september|13. septembra]] [[2018]] je bil imenovan na mesto ministra za razvoj, strateške projekte in kohezijo v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Marko Bandelli - kandidat za ministra za razvoj, strateške projekte in kohezijo|url=https://www.sta.si/2546926/marko-bandelli-kandidat-za-ministra-za-razvoj-strateske-projekte-in-kohezijo|website=www.sta.si|accessdate=2020-08-26}}</ref> Po objavi verbalnih pritiskov na županskega kandidata v Občini Komen Erika Modica, je premier Marjan Šarec zahteval Bandellijev odstop. Ta se je zgodil 13. novembra 2018.<ref>{{Navedi splet|title=Bandelli odstopil s položaja ministra za kohezijo #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/bo-bandelli-danes-odstopil-482796|website=siol.net|accessdate=2020-08-26|language=sl}}</ref> Na mestu ministra ga je nasledil [[Iztok Purič]], Bandelli pa se je vrnil v poslanske klopi. == Glej tudi == * [[Alenka Bratušek]] * [[Politika Slovenije]] == Sklici == {{sklici}}{{Poslanska skupina SAB2018|Predloga:Poslanska skupina SAB2018=}}{{8DZRS}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bandelli, Marko}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Župani Občine Komen]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Stranke Alenke Bratušek]] 4btpdev5bl863aywe63pkch9ldy4twy 0 465953 5737147 5706317 2022-08-20T07:15:28Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki == Zgodovina == Propadu rimskega cesarstva, v povezavi z vedno novimi vdori vzhodnih ljudstev ([[Huni]], [[Goti|Vzhodni Goti]], [[Langobardi]], [[Obri]], [[Slovani]]) že pred letom [[587]], je sledil propad [[škofija|škofij]] v [[Ptuj]]u (Poetovio), v Virinumu na [[Gospa Sveta|Gosposvetskem polju]], v [[Celje|Celju]] (Celeia) in [[Emona|Emoni]], pod novim slovanskim valom pa pred letom [[591]] še zadnji [[antika|antični]] škofiji v Teurniji (St. Peter in Holz pri Spittalu a.d. Drau) in Aguntum (Lienz) ob zgornji [[Drava|Dravi]]. Antična mesta so bila opustošena, večina staroselcev se je pričela umikati v odročne kraje ali pa še dalje proti zahodu. »Čiščenje prostora« je onemogočilo novoselcem obogatitev z dobrinami in dosežki prvotnih prebivalcev, ki so v mnogočem presegale njihove. Tudi na verskem področju je nastala nekaj desetletna prekinitev krščanstva. Cerkvena organizacija je tako v stoletjih preseljevanja narodov na Slovenskem propadla, [[Misijonar|misijonski]] poskusi v 7. stoletju, s [[Frankovska država|frankovske]] strani, so bili neuspešni zaradi nepoznavanja jezika, odpora do zahodnih germanskih sosedov ter globoke ukoreninjenosti navad, običajev in verovanj, ki so jih novoselci prinesli iz pradomovine ter so ostali prisotni še stoletja. K integraciji naših prednikov v krog takratnih evropskih narodov, je pripomogla ogroženost od nekdanjih soosvajalcev [[Obri|Obrov]], ki so bili vojaško močnejši. Po letih samostojne države, [[Karantanija|plemenske zveze v času kralja Sama]], so se sredi 8. stoletja pod knezom [[Borut, knez Karantanije|Borutom]] Karantanci povezali z [[Bavarci]], kar jih je privedlo pod bavarsko in frankovsko nadoblast. Šele zlom obrske države, složen in vzajemen pristop [[Oglej]]a in [[Salzburg]]a ter enotna [[Frankovsko cesarstvo|frankovska država]] so ustvarili pogoje za kasneje uspešno misijonsko delovanje iz teh dveh cerkvenih središč, vendar je bilo potrebno cerkveno upravo na današnjem slovenskem prostoru organizirati na novo. ===Salzburg in karantanski misijon=== [[Salzburška nadškofija|Salzburška škofija]], ki jo je s samostanom ustanovil prvi salzburški škof sv. Rupert, je imela po letu 743 prvenstveno mesto med bavarskimi škofijami (kar ji je zagotovil [[papež Zaharija]]), ter je bila leta 798 povišana v nadškofijo in metropolijo. Iz tega misijonskega središča se je širilo krščanstvo po zelo ljudomili irski metodi. Z nastopom kneza [[Hotimir]]a, ki je bil skupaj s borutovim sinom Gorazdom krščen v samostanu na [[Kimsko jezero|Kimskem jezeru]], okoli leta 744, se je začel karantanski misijon, s pravo inkulturacijo, saj so se misijonarji naučili jezika, ter ohranili stare običaje in navade, ki so jim postopoma dajali krščansko vsebino. Leta 796 je prišlo do razdelitve misijonskih področij med [[Salzburg]]om in [[Oglej]]em. S povečanjem in utrditvijo [[Frankovska država|frankovske države]] v zadnji četrtini 8. stoletja se je začelo obdobje intenzivnega pokristjanjevanja s strani države, ki mu niti Cerkev ni mogla slediti, po veliko bolj rigoroznih, celo nasilnih metodah. {{glavni|Salzburška nadškofija}} ===Cerkvena organizacija južno od Drave=== O organizaciji Cerkve v časih pokristjanjevanja in o prvotni formaciji krščanstva na slovenskem etničnem ozemlju vemo zelo malo. Gotovo so vsaj ob pomembnejših prometnicah v karolinški dobi, od 9. stoletja nastajale posamezne misijonarske postaje, skromne majhne cerkvice, ki so pač zadoščale za število vernikov. Misijonar je tedaj bil gost občestva, kjer se je mudil in deloval, dokler je bil pri njem. Prav te prve misijonarske postaje, ki so v [[Madžari|madžarskih pohodih]] v prvi polovici 10. stoletja večinoma propadle, so bile neke vrste temeljni kamen prihodnjih stalnih misijonarskih središč, ki so ponekod že v 11., še bolj pa v 12. stoletju postale prve župnije. Ker so te postale matice župnijske organizacije v srednjem in še v novem veku, jih imenujemo pražupnije. To so bile s strani cerkve ozemeljsko zaokrožene enote, ki so imele sedež pri [[Cerkev (zgradba)|cerkvi]] s krstno in pogrebno pravico, nad katerimi je imel kanonične pravice krajevni [[Škof|škof ordinarij]], ki je predlagal, potrjeval in umeščal duhovnike, zaščita cerkvenega premoženja (odvetništvo) pa je pripadala zemljiškemu gospodu. V frankovski državi sta imela glede češčenja svetnikov osrednje mesto [[Sveti Peter|sv. Peter]] in [[Sveti Martin|sv. Martin]], njuno češčenje pa je prevzela tudi [[Oglejski patriarhat|oglejska cerkev]], v kateri pa so še posebej častili oglejska mučenca sv. Mohorja in Fortunata. Že v 9. stoletju sta obstajali vsaj misijonski postojanki oglejskega patriarhata, poimenovani po sv. Petru, v Šentpetru pri Ljubljani in Šempetru v Savinjski dolini, ter pražupnija [[Pliberk|sv. Mihaela pri Pliberku]] na Koroškem. Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času patriarha [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1128-1161). V oglejskem delu, južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo: '''Pred madžarskimi vpadi v 9. stoletju:''' - [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], - [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad (sv. Mohor)]], - [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče (Marija vnebovzeta)]] ; '''10. stoletje:''' - [[Župnija Laško|Laško (sv. Martin)]], - [[Nadžupnija Hoče|Hoče (sv. Jurij)]] - [[Župnija Pilštanj|Pilštanj (sv. Mihael)]], - [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Škale pri Velenju (sv. Jurij)]]; '''11. stoletje''': - [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice (sv. Jurij)]] - [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru (Marija vnebovzeta)]], - [[Župnija Ponikva|Ponikva (sv. Martin)]], [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev (Sv. Lenart)]], - [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi (sv. Rupert)]]; '''12. stoletje:''' - [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina (sv. Križ)]] ===Oglejski patriarhat=== Starodavna rimska naselbina [[Oglej]], ustanovljena leta 181 pred Kristusom, se je vedno bolj uveljavljala kot trgovsko in vojaško središče. V njem je že zelo zgodaj delovala krščanska skupnost, ki se je razširila in okrepila po [[Milanski edikt|Milanskem ediktu]] leta 313, vendar je bilo mesto v času vpadov na severni del [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]] sredi 5. stoletja porušeno. Še bolj tragične posledice je imel razkol v oglejski Cerkvi leta 553 in odcep od Rima, ki je trajal vse do leta 700. Prav to je bilo vzrok, da je Oglej tako malo storil za širjenje krščanstva med slovanskimi prebivalci. Še največ so storili misijonarji iz benediktinskega samostana v [[Štivan]]u, ustanovljenega v 6. stoletju, vendar se je to spremenilo v času [[patriarh]]a Pavlina II. (787-802) in njegovih naslednikov. Iz teh časov je pomembna letnica [[811]], ko je v sporu med [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom Ursom]] in [[Salzburška nadškofija|salzburškim nadškofom Arnom]] [[Franki|frankovski]] vladar [[Karel Veliki]] (768-814) razsodil, da se [[Karantanija]] cerkvenoupravno razdeli tako, da je [[Salzburg]]u pripadlo ozemlje severno, [[Oglej]]u pa južno od reke [[Drava|Drave]]. To je pomenilo skoraj tisočletno razdelitev slovenskega ozemlja, vse do ukinitve [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]] leta 1751. Konjiška župnija je morala biti dovolj ugledna in bogata, da so oglejski patriarhi nanjo v drugi polovici 13. in v dobršnem delu 14. stoletja naslavljali duhovnike iz svojega kroga, predvsem [[Italijani|italijane]] in [[Furlanija|furlane]], ter jih marsikdaj imenovali tudi za savinjske arhidiakone. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike, temveč so za izvrševanje [[zakrament|cerkvenih opravil]], za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Mašniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[Zakramentali|blagoslavljali cerkve, oltarje, zvonove]]. Potem, ko so med leti 1418 - 1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanijo]], so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. Patriarhat je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, habsburška oblast pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjuktor Francesco Barbaro, ki je vizitacijo opravil leta 1593.Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Nuncij|papeškega nuncija]] na [[Dunaj]]u, ki je škofovske zadeve poverjal škofom iz avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]]. {{glavni|Oglejski patriarhat}} ====Savinjski arhidiakonat==== Ker zelo obsežnega ozemlja oglejske nadškofije ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi direktno iz [[Oglej]]a, je bilo ozemlje [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]] že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala [[arhidiakon]]ati. Arhidiakonat je vodil [[arhidiakon]], kot neposredni patriarhov zaupnik, poverjenec in namestnik. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem. Ozemlje konjiške župnije je spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na [[Pohorje|Pohorju]] in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|Zagrebško nadškofijo]]. V listini iz 1323 se omenjajo samostani v [[Žička kartuzija|Žičah]], [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Jurkloštru]], [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjem Gradu]], [[Grad Komenda (Polzela)|komenda na Polzeli]] ter župnije Hoče, Laško, Konjice, Škale, Pilštanj, Braslovče, Slivnica pri Mariboru, Nova Cerkev, Sv. Križ - Rogaška Slatina, in kapele ali vikariati v Gotovljah, Lovrencu na Dravskem polju, Spodnji Polskavi in Šmartnem pri Šaleku. Čeprav arhidiakoni niso imeli vseh škofovskih pooblastil, so skrbeli za cerkveno disciplino, nadzorovali duhovnike, skrbeli za urejeno bogoslužje. Razglašali so patriarhove odloke in bdeli nad njihovim izvajanjem. Leta 1173 se omenja konjiški župnik in dekan Sighard (Sigardo plebano de Gonuiz et tunc decano) <ref name="kamra1"/>, ki je imel pomembno funkcijo in naslov savinjskega arhidiakona. Za njim je še šest konjiških župnikov imelo naslov savinjskega arhidiakona [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]].<ref>{{navedi knjigo |author= Ožinger, Anton |year= 1996 |title= Konjiško ob 850-letnici pražupnije, Zgodovinski oris konjiške prafare od ustanovitve do konca prve svetovne vojne |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnijski urad Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353|pages=35}}</ref> Služba arhidiakona je bila vezana na osebo in ne na kraj, tako da so bili arhidiakoni župniki v Laškem, Konjicah, Braslovčah, v Vidmu, Starem trgu... Šele po letu 1715 (do 1788) so bili savinjski arhidiakoni samo celjski opati. [[Zakrament]]e, ki so zahtevali škofovska pooblastila (birmovanje, posvečevanje duhovnikov) je patriarh zaupal svojim namestnikom, škofom vikarjem. Župnije na Štajerskem, ki so spadale v savinjski arhidiakonat, so bile tedaj razdeljene na štiri komisariate (Celje, sv. Barbara v Halozah, Slovenska Bistrica in Nova Cerkev) ter deset [[Dekanija|dekanatov]]: Laško, Konjice, Hoče, Vuzenica, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Rogatec, Rogaška Slatina, Nova Cerkev, Slovenska Bistrica in Sv. Vid pri Ptuju, vseh župnij je bilo 61. == Pražupnija Konjice == [[Slika:Patriarca Pellegrino di Povo di Beseno di Manzano.jpg|250px|thumb|desno|Oglejski patriarh Pelegrin I.]] Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I. (1130-1161)]] iz [[Oglej]]a,<ref name="B870">{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2016 |title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064 |pages=16,17}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Baraga, Jože |author2= Motaln, Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146–2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Kronologija Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> ki omenja tudi desetino v tej župniji (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz...) <ref name="kamra1">{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digital-collections/item/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem.html|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> ==Župnija in nadžupnija Konjice== Cerkev sv. Jurija v Konjicah bi bila lahko grajena že v času [[Sveta Ema Krška|Heme Krške]] (Breško-Selške), kot lastniška, pobudo za njeno izgradnjo in za ustanovitev župnije pa gre pripisati konjiškim plemičem.<ref name="hofler">{{harvnb|Höfler|2013}}</ref> Bila je [[Oglejski patriarhat|patriarhatska]], vendar preko odvetništva (ius advocatiae) povezana s [[Grad Konjice|konjiškim gradom]] in gospostvom, o čemer priča tudi neposredna bližina cerkve in gradu.<ref name="kamra1"/><ref name="hofler"/> Naslednja omemba župnije (plebs de Gonviz) je iz leta 1173, ko je oglejski patriarh Ulrik II. potrdil zamenjavo župnijskih posesti pri [[Žiče|Žičah]] za posest [[Žička kartuzija|žičke kartuzije]] v [[Vitanje|Soteski pri Vitanju]], ob tem se v listini omenja konjiški župnik in dekan Sighard.<ref name="hofler322">{{harvnb|Höfler|2013|p=322}}</ref> Prvotno ozemlje pražupnije Konjice je bilo obsežno, morda celo nekoliko večje, kakor je sedanja [[Dekanija Slovenske Konjice|konjiška dekanija]]. Pražupnija Konjice je namreč poleg ozemlja sedanje dekanije obsegala tudi ozemlja sedanjih župnij [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Studenice|Studenice]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Stranice|Stranice]] in [[Župnija Skomarje|Skomarje]]. ==Župnija Konjice v srednjem in novem veku, nove župnije== Do leta 1251 je [[Nadžupnija Slovenske Konjice|konjiška župnija]] z [[Laporje]]m in [[Spodnje Poljčane|Poljčanami]] segala vse do [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], tega leta pa ju je župnik Peter (Plebanus sancti Georgii de Gonwiz) predal [[Studenice|dominikanskemu samostanu v Studenicah]] v zameno za [[Veliko Tinje|Tinje]] na [[Pohorje|Pohorju]] in [[Zgornja Ložnica|Venčesl]].<ref name="kamra1"/> V [[Vatikan|papeškem]] desetinskem seznamu se leta 1296 Konjice navajajo z župnikom (Plebanus do Conuic), ter s popisom iz leta 1323.<ref name="hofler"/> V 13. stoletju je bila konjiška pražupnija še enotna, ob koncu [[Srednji vek|srednjega veka]] in po letu 1500, pa so na njenem ozemlju pričele nastajati prve samostojne dušnopastirske postojanke.<ref name="kamra1"/> Da je bila župnija pod direktno upravo patriarhata, je bilo izpričano že leta 1274, ko jo je dekan [[Oglejski patriarhat|oglejskega kapitlja]] podelil Candidu de Varmo, ministrialu oglejske cerkve. Ker je to storil v času, ki je bil patriarhov sedež [[sedisvakanca|nezaseden (sede vacante)]], je novoizvoljeni patriarh Rajmund 15. nov. 1274 podelitev preklical in nameščenega župnika odstavil.<ref name="hofler322"/> Tako je leta 1482, po resignaciji Henrika Regisa, s cesarjevo odobritvijo postal konjiški župnik Valentin Fabri, dotedanji dvorni kaplan, kasnejši savinjski in podjunski arhidiakon ter [[prošt]] v [[Dobrla vas|Dobrli vasi]] na Koroškem.<ref>{{navedi knjigo |author= Ožinger, Anton |year= 1996 |title= Konjiško ob 850-letnici pražupnije, Zgodovinski oris konjiške prafare od ustanovitve do konca prve svetovne vojne |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnijski urad Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353|pages=43}}</ref> V času fabrijevega delovanja (po obsežnih [[Turški vpadi|turških vpadih]]) je leta 1487 Konjice med tretjim vizitacijskim potovanjem škofa Petra Carlija iz mesta Caorle obiskal [[humanist]] in [[Udine|videmski]] laični kancler [[Paolo Santonino]], ki je svoj obisk temeljito in natančno popisal v svojem popotnem dnevniku. Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]], ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju, ampak je bila podrejena direktno [[Habsburžani|avstrijskim cesarjem]]. ===Pod Žičko kartuzijo=== Med leti 1707 in 1737 je bila župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], tako je najstarejši konjiški zvon 19. aprila 1716 v [[Žička kartuzija|Žički kartuziji]] blagoslovil Jurij Frančišek Ksaverij de Marotti, [[pičen]]ski [[škof]] in [[Prošt|novomeški prošt]]. Po razpustitivi kartuzije je bila župnija ponovno pod upravo [[Habsburžani|avstrijskih cesarjev]], ki so jo leta 1751 povzdignili v nadžupnijo.<ref name="L870">{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2016 |title= Konjiceː 870 let prve pisne omembe, Levart Jure: Zgodovinski oris nadžupnije Slovenske Konjice (1996-2016)|publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064 |pages=85}}</ref> ==Delitev župnije na vikariate in kaplanije== Konjiška pražupnija z [[Župnijska cerkev|župnijsko cerkvijo]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|sv. Jurija]], je imela že pred letom 1251 več podružničnih cerkva: sv. Filipa in Jakoba v [[Župnija Laporje|Laporju]], sv. Križa v [[župnija Poljčane|Poljčanah]], sv. Janeza Krstnika v [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadramu]] in sv. Egidija v [[župnija Zreče|Zrečah]]. Do konca srednjega veka je bilo zgrajeno še veliko drugih cerkva, od katerih sedaj nista ohranjeni samo cerkvi sv. Križa pri [[Stranice|Stranicah]] in sv. Pankracija v [[Zreče|Jamniku]]. Ker je bila župnija zelo velika, je konjiški župnik imel tudi pomočnike, katerim je zaupal delno duhovno oskrbo v starejših in pomembnejših podružnicah. Ti niso imeli določenega ozemlja in so župnijske pravice izvrševali le v omejenem obsegu, po navodilih župnika (npr. opravljali so nedeljske maše, podeljevali nekatere zakramente ipd.)<ref name="kamra1"/> Že v srednjem veku so bile na ozemlju pražupnije ustanovljene nekatere bolj samostojne dušnopastirske postojanke, t. i. [[vikariat]]i, ki so jih sprva upravljali duhovniki iz Konjic, pozneje pa so tam bivali in delovali stalni vikarji. Koncem srednjega veka sta tako nastala vikariata v Tinju (1332) in [[župnija Črešnjice|Črešnjicah]] (1402), ter kaplanije v [[Župnija Zreče|Zrečah]], [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadramu]] in [[župnija Loče|Ločah]].<ref name="kamra1"/> [[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|280px|sličica|thumb|Slovenske Konjice na Kaiserjevi litografiji iz 1830]] === Nastanek novih župnij === Iz konjiške pražupnije je izšlo enajst župnij <ref name="L870">{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2016 |title= Konjiceː 870 let prve pisne omembe, Levart Jure: Zgodovinski oris nadžupnije Slovenske Konjice (1996-2016)|publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064 |pages=85}}</ref> : * v 12. stoletju je bila zidana župnijska cerkev [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]], sedanja cerkev je iz let 1895–1899; župnija ustanovljena leta 1756; * 1251 - [[župnija Poljčane|Poljčane]], župnijska cerkev zidana v drugi polovici 12. stoletja, sedanja župnijska cerkev sv. Križa je iz leta 1895, izločena iz konjiške pražupnije in dodeljena [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniški pražupniji]] , leta 1760 ustanovljena župnija Poljčane; * 1251 - [[župnija Laporje|Laporje]], župnijska cerkev se omenja leta 1251, zidana leta 1374; leta 1911 posvečena [[apostol]]oma [[sveti Filip|sv. Filipu]] in [[sv. Jakob]]u, izločena iz konjiške pražupnije in dodeljena [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniški pražupniji]] , okoli 1300 je bila ustanovljena župnija Laporje; * 1732 - ustanovljena [[župnija Črešnjice]], župnijska cerkev Naše ljube gospe rožnovenske; * 1751 - ustanovljena [[župnija Loče]], leta 1431 že omenjena župnijska cerkev, sedanja cerkev je bila zgrajena v 17. stoletju; * 1766 - ustanovljena [[župnija Prihova]], župnijska cerkev prvič omenjena 1464, posvečena leta 1766; * 1770 - ustanovljena [[župnija Zreče]], župnijska cerkev omenjena leta 1390; zidana 1640; leta 1988 dozidana in posvečena nova cerkev; * 1785 - ustanovljena [[župnija Kebelj]], župnija omenjena že 1251. župnijska cerkev grajena 1391, samostojna župnija od 1891; * 1787 - ustanovljena župnija [[župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|v Gorenju pri Zrečah]], župnijska cerkev [[Cerkev svete Kunigunde na Pohorju|sv. Kunigunde]] je bila zgrajena okoli leta 1391; * 1787 - ustanovljena [[župnija Sv. Jernej pri Ločah]], župnijska cerkev [[Sveti Jernej|sv. Jerneja]] omenjena leta 1405, zidana v 14. stoletju; * 1782 - ustanovljena [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|župnija Špitalič]], župnijska cerkev zidana 1160–1190; * 1789 - ustanovljena [[župnija Žiče]], župnijska cerkev zidana leta 1308; sedanja leta 1661. Šele za časa vladanja cesarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]] (1740–1780) in njenega sina, cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] (1780–1790) je prišlo na cerkvenem področju do mnogih sprememb. == Preoblikovanje lavantinske škofije in preselitev sedeža == [[Slika:Anton Martin Slomšek-Dunaj 1862.jpg|180px|thumb|desno|blaženi škof [[Anton Martin Slomšek]]]] Z nastalo cerkvenoupravno situacijo po ukinitvi oglejskega patriarhata in z ustanovitvijo [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] je bila sicer zadovoljna cesarica [[Marija Terezija]], ne pa tudi njen sin [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]], ki jo je leta 1780 nasledil na cesarskem prestolu. Ta je želel vse [[avstrijske dežele|notranje avstrijske dežele]] združiti v enotno cekveno pokrajino ([[Metropolija|metropolijo]]) in ustanoviti graško nadškofijo, čemur pa je močno nasprotoval [[Salzburška nadškofija|salzburški nadškof]], tudi na splošno so bili salzburški nadškofi v cerkvenih krogih znani kot nekakšni »polpapeži«, ki so največkrat samovoljno in brez soglasja svetega sedeža imenovali škofe svojih sufraganskih škofij, kar se je v več primerih izkazalo pri Lavantinski in Sekovski škofiji. Končno je nadškof le odstopil nekatere župnije na [[Štajerska (pokrajina)|Štajerskem]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]], ki so bile nato razdeljene [[Krška škofija|Krški]], [[Lavantinska škofija|Lavantinski]] in Sekovski škofiji (tj. predhodnici današnje [[Graz|graške]] škofije). [[Lavantinska škofija]] je v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, svojim tedanjim osmim župnijam priključila župnije [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem in [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na Koroškem, med njimi tudi konjiško nadžupnijo.<ref name="kamra1"/> Do te razmejitve je bila Lavantinska škofija na robu slovenskega ozemlja in je šele z njo vstopila v slovensko zgodovino. Poleg domačih duhovnikov in duhovnikov iz [[Kranjska|Kranjske]], [[Goriška|Goriške]] in [[Furlanija|Furlanije]], so od tedaj dalje v konjiški župniji delovali povečini tisti duhovniki, ki so se izobraževali na skupnem bogoslovju za [[Krška škofija|krško]] in lavantinsko škofijo v [[Celovec|Celovcu]]. Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije. S preselitvijo škofijskega sedeža v Maribor je mesto dobilo tudi popolno [[bogoslovje]]. {{glavni|Mariborska škofija}} [[Slika:Mihael Napotnik.jpg|180px|thumb|desno|Mariborski škof [[Mihael Napotnik]] je bil rojen v okolici [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjic]]]] Do nadaljnjih cerkvenoupravnih sprememb je prišlo po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko je škofija poleg župnij Apače, Kapla na Kozjaku in Sv. Duh na Ostrem vrhu leta 1923 v apostolsko administracijo dobila tudi koroški dekaniji Dravograd in Črna ter prekmurski dekaniji Lendava in Murska Sobota.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author=Petrič Franci |year=2015 |title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit: Od Šentandraža do Maribora|publisher= Družina d.o.o.|isbn= |cobiss=10198019 |pages=8}}</ref> Leta 1924 je papež izločil lavantinsko škofijo iz salzburške nadškofije in jo podredil neposredno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]].<ref name="ReferenceA"/> Po drugi svetovni vojni se je škofija leta 1962 preimenovala v mariborsko-lavantinsko, dve leti kasneje pa je papež škofiji priključil ozemlja, ki so jih škofje od leta 1932 upravljali kot administratorji.<ref name="ReferenceA"/> Leta 1968 je bila škofija vključena v novoustanovljeno slovensko cerkveno pokrajino, s sedežem v Ljubljani.<ref name="ReferenceA"/> ==Pod nadškofijo Maribor== Do zadnjega oblikovanja škofijskih meja je prišlo na začetku tretjega tisočletja, 7. aprila 2006 je papež [[Benedikt XVI.]] z [[papeška bula|bulo]] Sacrorum Antistites, škofijo povzdignil v mariborsko nadškofijo in [[Metropolija|metropolijo]] <ref name="ReferenceA"/> , s sufraganskima škofijama [[Škofija Celje|Celje]] in [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]].<ref name="ReferenceA"/> == Sklici == {{Opombe}} == Viri == * Höfler Janez ''O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem: k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku'', Ljubljana, Viharnik, 2013. {{COBISS|ID=268869376}} * [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek Avguštin]] , ''Konjiška dekanija'', Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}} * Slekovec Matej, ''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'', Maribor, 1898.{{COBISS|ID=512149301}} * Grobelnik Andrej, ''Sopotnica življenja: Nadžupnija Rogatec in Župnija sv. Roka ob Sotli skozi stoletja'', Rogatec, 2003.{{COBISS|ID=125124352}} * Ožinger Anton, Pajk Ivan, ''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'', Slovenske Konjice: Nadžupnijski urad, 1996. {{COBISS|ID=38788353}} * Baraga Jože, Motaln Valerija, ''Konjiško 860 let (1146–2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic'' {{COBISS|ID=227330048}} * Boldin Aleksandra, ''120-letnica imenovanja Mihaela Napotnika za lavantinskega škofa'', Slovenske Konjice:Občina:Nadžupnija 2009. {{COBISS|ID=63482881}} * Ivanič Martin, ''[[Slovenika]]'', Ljubljana 2011: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=257461504}} * Petrič Franci, ''Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit'', Ljubljana 2015: Družina d.o.o. * Zadnikar Marijan, ''Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2'', Celje, 1975, Mohorjeva družba Celje {{COBISS|ID=7990017}} * Boldin Aleksandra, ''Konjice: 870 let prve pisne omembe'', Slovenske Konjice, 2016, Občina Slovenske Konjice {{COBISS|ID=284984064}} == Glej tudi == * [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof * [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u == Zunanje povezave == * {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Zgodovina nadžupnije]] [[Kategorija:Nadškofija Maribor|Zgodovina nadžupnije Slovenske Konjice]] 4m5w12qil0tyqfpc178iqui7md2nwcz 0 469324 5736629 5550219 2022-08-19T16:16:24Z Yerpo 8417 Yerpo je premaknil stran [[Armenski potres 1988]] na [[Armenski potres (1988)]]: standardizacija wikitext text/x-wiki {{Infopolje Potres | title= Armenski potres 1988 | date= [[12. julij]] [[1988]] | map = 1988 Spitak earthquake.jpg | image name = | magnitude = 6.8 M<sub>S</sub> | intensity = [[Mercalli intensity scale|MMI]]–X (''Extreme'')<br /> [[Medvedev–Sponheuer–Karnik scale|MSK]]–X (''Devastating'')<ref name=Cisternas_p675>{{harvnb|Cisternas|Philip|Bousquet|Cara|1989|p=675}}</ref> | depth = 5 km | countries affected = [[Armenija]], [[Sovjetska zveza]] | casualties = 25.000–50.000 }} '''Potres Spitak leta 1988''' je bil [[potres]] na [[Kavkaz]]u, ki je 7. decembra 1988 pretresal območje okrog severnega armenskega mesta Spitak (danes provinca Lori) v takratni Armenski SSR v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Po ocenah vsaj 25.000 mrtvih in do milijona brezdomcev je bil to eden najhujših potresov v zadnjih desetletjih. Rezultat je bila tudi prvič med hladno vojno humanitarna pomoč zahodnih organizacij v Sovjetski zvezi.<ref>[http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,956559,00.html Soviet Union When the Earth Shook] Artikel im Time, 19. Dezember 1988</ref> == Geologija == Kavkaz je nagubano gorstvo, ki je nastalo ob trčenju [[Evrazijska plošča|evrazijske]] z [[arabska plošča|arabsko]] tektonsko ploščo. Ko slednjo potisne proti severu [[afriška plošča]], gorovje nastaja še danes, zato posledične napetosti pogosto izbruhnejo v potresih, vključno s potresom 1906 v Šamahiju v Azarbajdžanu. == Potres == <gallery> File:Surb Amenaprkitch pre88.jpeg| cerkev Svetega Odrešenika, Gjumri pred 1988 File:Surb Amenaprkitch.jpeg| cerkev Svetega Odrešenika po potresu 1988 </gallery> Potres je regijo stresel 7. decembra 1988, v sredo ob 11.41 po lokalnem času (7.41 po UTC). Imel je 6,9 M<sub>w</sub> po trenutni [[Momentna magnitudna lestvica| momentni magnitudni lestvici]], [[epicenter]] je bil približno 18 kilometrov severozahodno od Spitaka. <ref name="National Geophysical Data Center (NGDC)">[http://www.ngdc.noaa.gov/nndc/struts/results?EQ_0=5184&t=101634&s=80&d=80 National Geophysical Data Center (NGDC)]</ref> V primerjavi z drugimi potresi s podobnim obsegom je povzročil uničujočo škodo, po eni strani zato, ker je bil [[hipocenter]] le približno 5 kilometrov pod površjem zemlje, na drugi strani, ker je bila zgradba stavb v Spitaku in okoliških vaseh izredno slaba. Štiri minute po glavnem potresu je območje pretreslo s 5,8, nato pa je bilo v naslednjih mesecih registriranih še več potresov do največ 5,0. == Posledice == Najbolj so bili prizadeti Spitak, Leninakan (danes [[Gjumri]]), Kirovakan (zdaj [[Vanadzor]]) in Stepanavan, pa tudi številne okoliške vasi. Spitak je bil tako močno poškodovan, da je bilo mesto po potresu opuščeno in popolnoma obnovljeno na nekoliko drugačni lokaciji. Del stavb v novem Spitaku je bil zgrajen v slogu narodov, ki so omogočili obnovo. Podatki o številu žrtev se zelo razlikujejo. Pogosto se omenja 25.000 mrtvih, drugi viri pa poročajo o precej višjih številkah<ref>[https://web.archive.org/web/20100721201714/http://www.jrk-bw.de/210.html] Homepage des Jugendrotkreuz Baden-Württemberg, archiv-bot=2019-04-09 02:05:02 InternetArchiveBot</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20070529041647/http://oe1.orf.at/highlights/22205.html], archiv-bot=2018-04-08 13:47:11 InternetArchiveBot }}</ref>. Kljub temu je bilo v propadlih stavbah v prvih urah po potresu rešenih približno 15.000 ljudi. Po potresu so se pojavile izjave, da če bi se zemljo streslo nekaj minut kasneje, bi bilo število smrtnih žrtev precej nižje, saj bi imele šole in tovarne odmor, in bi bilo veliko ljudi na prostem, tako pa so ostali v propadlih stavbah.<ref>[https://www.spiegel.de/spiegel/print/d-13531848.html] Der Spiegel, ''In Geburtswehen lag die Erde'', 1988, št. 51, str. 123–124, 1988-12-19</ref> Razen zgoraj navedenih razlogov so bili še drugi dejavniki, zaradi katerih je bilo število smrti in brezdomstva tako visoko. Tako so v času katastrofe prevladovale zimske temperature, zaradi katerih so ljudje, ki so preživeli dejanski potres, pozneje zmrznili do smrti. Poleg tega poročajo, da je bilo v Spitaku in okoliških vaseh do 80 odstotkov medicinskega osebja v propadlih bolnišnicah in zdravniških ordinacijah ubitih in tako zdravstvena oskrba ni bila zagotovljena.<ref>[http://welcome.warnercnr.colostate.edu/avprojects/98proj/world_volc/web_docs/armenia.html Informationen der Colorado State University]</ref> [[Slika:Spitak metallic church.jpg|thumb|Ta kovinska cerkev je bila zgrajena po potresu. Stoji na pokopališču v Spitaku, kjer je bilo pokopanih veliko žrtev.]] Razen žrtev in finančnih izgub, ki so jih ocenili na okoli 14 milijard dolarjev, je potres povzročil premike v pokrajini, ki so bili visoki do 1,6 metra in so se raztezali na 8 do 13 kilometrov. Druga posledica potresa je bila zaprtje edine jedrske elektrarne v Armeniji, ki je stala približno 90 kilometrov od epicentra potresa, in je bila nato sedem let zaprta. == Mednarodna pomoč == [[Slika:RIAN archive 8968 Rescue squad.jpg|thumb|lefts|hochkant|Francoz pomaga po potresu (11. december 1988)<ref>Foto: RIA Novosti archive, image #8968 / Alexander Makarov / CC-BY-SA 3.0</ref>]] Po vesti o katastrofi se je sovjetski vodja [[Mihail Gorbačov]] z državnega obiska v ZDA hitro vrnil in obiskal potresno območje. Glede na obseg škode je Gorbačov po nekaj dneh prvič po drugi svetovni vojni, ne glede na hladno vojno, ZDA zaprosil za humanitarno pomoč. Posledično je na Kavkazu pomagalo več zahodnih držav, vključno z Zvezno republiko Nemčijo in Švico. Pomoč je prišla tudi iz Sovjetske republike Azerbajdžan, čeprav so napeti odnosi med sosedi prevladovali med spopadom v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] in s tem povezanimi pogromi in izgoni v obeh republikah.<ref>{{Internetquelle |url=http://www.alumniportal-aserbaidschan.de/2019/06/30/erdbeben-von-spitak-1988-und-flugzeugabsturz/ |titel=Erdbeben von Spitak 1988 und Flugzeugabsturz |werk=Alumniportal Aserbaidschan |datum=2019-06-30 |abruf=2019-06-30}}</ref> Druge oblike pomoči so vključevale projekte, kot sta ''Rock Aid Armenia: The Earthquake Album'' (dobrodelna plošča, ki so jo izdali številni angleško govoreči rock glasbeniki, izdana leta 1990) in ''Pour toi Arménie'' (pesem francosko-armenskega kantavtorja [[Charles Aznavour|Charlesa Aznavourja]], v katerem je sodelovalo več kot 80 večinoma francoskih umetnikov). V Gjumriju različne institucije pričajo o mednarodni pomoči. Toda v letu 2016 so ljudje še vedno živeli v improviziranih zabojnikih.<ref>Tigran Petrosyan, ''Untätige Regierung Armenien: Überleben im Pappkarton'', Die Tageszeitung, 2016-09-30, Online=[https://www.taz.de/!5339191/]</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Armenia1.jpg Slika:Ruins in Spitak after the 1988 earthquake.jpg Slika:Armenia3.jpg Slika:Armenia4.jpg Slika:Armenia5.jpg Slika:Armenia6.jpg Slika:Armenia8.jpg Slika:Armenia9.jpg Slika:Armenia10.jpg </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Spitak earthquake}} * [https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/usp0003pmm#executive M 6.8 - Armenia] from the United States Geological Survey * [http://www.ngdc.noaa.gov/nndc/struts/results?eq_1=11&t=101634&s=0&d=4&d=44 Earthquake Damage, the Armenian SSR, December 7, 1988] – National Geophysical Data Center * [http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/december/10/newsid_2544000/2544077.stm On this day – 1988: Death toll rises in Armenian earthquake] – [[BBC]] * [http://abcnews.go.com/Archives/video/dec-1988-earthquake-armenia-12325660 Rescue efforts underway after earthquake strikes the Soviet republic of Armenia] – ABC News * [http://www.dcmemorials.com/index_indiv0000880.htm Armenian Earthquake Memorial at the Red Cross Bldg in Washington, D.C.] – dcmemorials.com * [http://www.nssp-gov.am/spitak_eng.htm Spitak 1988 Earthquake] – Armenian National Survey for Seismic Protection * [https://www.bbc.co.uk/news/in-pictures-25262363 In pictures: 25th anniversary of Armenian earthquake] – BBC [[Kategorija:Potresi]] [[Kategorija:Zgodovina Armenije]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1988]] nkjox6sfxa8n20uhdr9c8n8tz2pfbkv 0 474330 5737548 5687812 2022-08-20T09:47:23Z Yerpo 8417 /* Zunanje povezave */ {{Tehnična analiza}} wikitext text/x-wiki '''Tehnična analiza''' je študija trgov, predvsem z uporabo grafov za napovedovanje prihodnjih gibanj cen. Študije se nanašajo na podatke o cenah, številu transakcij in odprtih terminskih pogodbah. Z analizo teh podatkov je nemogoče napovedati prihodnost, lahko pa proučevanje preteklih gibanj cen na grafih pomaga tehničnim analitikom predvideti, kaj se bo verjetno zgodilo pri prihajajočih spremembah cen.<ref>{{Navedi splet|url=https://school.stockcharts.com/doku.php?id=overview|title=Overview|date=|accessdate=3. 2. 2020|website=Adherents|publisher=|last=|first=}}</ref> Tehnična anliza je ena izmed dveh glavnih zvrsti [[špekulacija|špekulaicij]]. == Trendi == Skoraj na vsakem grafu, kjer so prikazane tržne cene, ima cena nagnjenost k trednom. Trend je seveda lahko pozitiven ali negativen ali pa gre vstran. Večina [[vlagatelj|vlagateljev]], ki sledi trendu naložbene cena na kapitalskih trgih lahko zasluži denar. Dejstvo je, da gibanje cen omogoča zaslužek. Če bi bile cene pri njihovem gibanju povsem naključne, nihče ne bi imel koristi. Vsi trendi ne trajajo dovolj dolgo, da bi jih bilo mogoče prepoznati in ukrepati. [[dobiček|Dobiček]] je odvisen tudi od naložbenega obdobja osebe, ki trende analizira. Če so njegove napovedi dolgoročni trendi, je vsakodnevno gibanje cen nepomembno. Če je njegov vidik nekaj dni je dolgoročni trend nepomemben. Ne glede na dolžino trenda, cene ne sledijo ravni liniji. Okoli trenda cene navadno nihajo. Ko trend spremeni smer, je to najprej razvidno v enem od nihanj. Vendar niso vsa nihanja v trendu spremembe. Morda so le nasprotna nihanja glede trenda, ki se bodo vrnila v smer trenda.<ref name="#1">{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/book/show/301016.Technical_Analysis|title=Technical analysis|date=|accessdate=3. 2. 2020|website=Adherents|publisher=|last=|first=}}</ref> == Moment == Na finančnih trgih je "moment" beseda, ki se običajno uporablja za opis hitrosti, s katero se spreminjajo gibanja cen. Klasično je trend "cene" niz cen, ki se na splošno gibljejo v isti smeri (navzgor, navzdol ali vstran). Vemo pa, da se cene ne gibljejo v eno smer neskončno dolgo. Sprememba trendov je lahko le drugačen naklon ali stopnja sprememb. Tradicionalni način merjenja momenta je izračunavanje sprememb cen v časovnem intervalu. Če je sprememba konstantna, se moment ne spreminja. Če se sprememba zmanjša lahko pride do padca cen. Ko pa se moment poveča, prejmemo opozorilo, da je povečanje cene mogoče. Vendar je potrebno biti pazljiv pri razlagi sprememb momenta, sprememba momenta namreč ne prinese nujno sprememb v smeri cen.<ref name="#1"/> == Um, Metoda in Denar (3M - Mind, Method and Money) == Uspešno trgovanje je odvisno od 3M - uma, metode in denarja. Začetniki se osredotočajo na analizo, profesionalci pa delujejo v tridimenzionalnem prostoru. Zavedajo se psihologije trgovanja - lastnih občutkov in množične psihologije trgov. Vsak trgovec ima svoj način za izbiro delnic, opcij ali terminskih pogodb ter natančna pravila za signal - odločitev, kdaj kupiti ali prodati. Denar se nanaša na to, kako se upravlja z denarjem namenjenim za trgovanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bookfinder.com/search/?ac=sl&st=sl&ref=bf_s2_a1_t1_1&qi=NVkU5rZ9SIW8.mEz8qXPKveFbtY_1497963026_1:19:199&bq=author%3Dalexander%2520elder%26title%3Dcome%2520into%2520my%2520trading%2520room%2520a%2520complete%2520guide%2520to%2520trading%2520wiley%2520trading|title=Come Into My Trading Room: A Complete Guide to Trading|date=|accessdate=3. 2. 2020|website=Adherents|publisher=|last=|first=}}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * https://stockcharts.com/ {{Tehnična analiza}} [[Kategorija:Tehnična analiza| ]] [[Kategorija:Finančni trgi]] c8mgmwercj5aol3gtynsiw5pd1v4o8c 0 474619 5736814 5725920 2022-08-20T06:44:56Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name = 14. vlada Republike Slovenije |former_members_number = |previous = [[13. vlada Republike Slovenije]] |outgoing_formation = |incoming_formation = |budget = |legislature_term = [[8. državni zbor Republike Slovenije|8. državni zbor]] |election = [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|Volitve 2018]] |opposition_leader = Ni uradni naziv<br>[[Marjan Šarec]] (LMŠ)<br>[[Dejan Židan]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Alenka Bratušek]] (SAB)<br>[[Zmago Jelinčič Plemeniti]] (SNS)<br>[[Ljubo Jasnič]] (DeSUS) |opposition_party = [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]<br>[[Socialni demokrati|SD]]<br>[[Levica]]<br>[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (od 2020)<br> [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] |legislature_status = [[Desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|38|90|grey}} |political_party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]<br>[[Konkretno]]<br>[[Nova Slovenija|NSi]] |total_number = 16 |members_number = Premier + 16 ministrov |cabinet_type = |state_head = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] [[Borut Pahor]] |deputy_government_head = Podpredsednika vlade<br>[[Zdravko Počivalšek]] (SMC)<br>[[Matej Tonin]] (NSi)<br>[[Aleksandra Pivec]] ([[DeSUS]], do 2020) |government_head_history = |government_head = [[Predsednik vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] [[Janez Janša]] (SDS) |date_dissolved = 1. junij 2022 |date_formed = 13. marec 2020 |caption = |image_size = |image = 124. redna seja Vlade Republike Slovenije 01.jpg |incumbent = |flag_border = true |flag = Flag_of_Slovenia.svg |jurisdiction = |cabinet_number = |successor = [[15. vlada Republike Slovenije]] |opposition_cabinet=Brez}} '''14. vlada Republike Slovenije''' je bila [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po tem, ko je predsednik [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade]] [[Marjan Šarec]] ([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]) januarja 2020 odstopil, sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijo so poleg [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] sestavile še [[Stranka modernega centra]], [[Nova Slovenija]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Vlada je mandat nastopila s potrditvijo v [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]], 13. marca 2020, v času začetka epidemije koronavirusa. Brez članov podpornih strank je imela koalicija 48 glasov podpore, ki se je zaradi odhoda dveh poslancev iz [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]] zmanjšala na 46.<ref>{{Navedi splet|title=SMC zapustil tudi poslanec Gregor Židan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/smc-zapustil-tudi-poslanec-gregor-zidan/524239|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-19|language=sl}}</ref> Vlado je v začetku sestavljalo sedemnajst ministrov. Predsedniki koalicijskih strank [[Zdravko Počivalšek]], [[Matej Tonin]] in [[Aleksandra Pivec]] so ob imenovanju vlade postali podpredsedniki vlade.<ref>{{Navedi splet|title=O vladi {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/o-vladi/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-09-13|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Strokovnjaki razmišljajo o zaostritvi ukrepov, Krek: Smo med rdečimi državami|url=https://www.24ur.com/novice/korona/zaradi-velikega-porasta-okuzb-strokovnjaki-razmisljajo-o-zaostritvi-ukrepov.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-09-13|language=sl}}</ref> Pivčeva je po odhodu z vrha stranke in odstopu z mesta ministrice, podpredsedniški položaj izgubila. Stranko DeSUS je decembra 2020 prevzel [[Karl Erjavec]], ki pa je zavrnil svoje sodelovanje v vladi.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-ce-se-bo-ponavljalo-in-bo-situacija-nevzdrzna-potem-pac-ne-sodelujes/544762|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-12-07|title=Erjavec: Če se bo ponavljalo in bo situacija nevzdržna, potem pač ne sodeluješ|date=7. december 2020}}</ref> Slaba dva tedna po njegovi vrnitvi v stranko sta bila sklicana izvršni odbor in svet stranke DeSUS, ki je s 17. decembrom izstopila iz vlade. Svoja ministra so pustili na položaju, dokler ju predsednik vlade ne bo razrešil.<ref>{{Navedi splet|title=Svet DeSUS-a podprl predlog o odhodu iz koalicije: "Ne želimo orbanizacije države"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-desus-a-podprl-predlog-o-odhodu-iz-koalicije-ne-zelimo-orbanizacije-drzave/545962|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref> Zdravstveni minister Tomaž Gantar je odstopil naslednji dan.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomaz-gantar-odstopil-s-polozaja-ministra-za-zdravje/546133|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-12-18|title=Tomaž Gantar odstopil z mesta ministra za zdravje|date=18. december 2020}}</ref> Ob izstopu DeSUS iz vlade je vlada formalno postala manjšinska, a je s podporo iz opozicije na glasovanjih še vedno dosegala večino. 26. marca 2021 so iz poslanske skupine Stranke modernega centra izstopili poslanci [[Janja Sluga]], [[Branislav Rajić]] in predsednik državnega zbora [[Igor Zorčič]], s čimer je formalna moč koalicije padla na 38 poslancev. Zorčič s funkcije predsednika DZ ni želel odstopiti, kot to veleva tradicija, zato je koalicija vložila predlog za njegovo razrešitev in za predsednika DZ predlagala [[Jožef Horvat|Jožefa Horvata]].<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija naj bi zbrala 47 podpisov za Zorčičevo razrešitev; kandidat za naslednika Jožef Horvat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicija-naj-bi-zbrala-47-podpisov-za-zorcicevo-razresitev-kandidat-za-naslednika-jozef-horvat/578994|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: koalicija ima dovolj glasov za zamenjavo Zorčiča|url=https://siol.net/novice/slovenija/koalicija-zatrjuje-da-ima-zagotovljenih-47-glasov-za-razresitev-zorcica-551458|website=siol.net|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Zamenjava v treh poskusih ni uspela. 17. julija 2021 je vlada povečala ministrsko ekipo, dodan je bil [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo]]. Na to mesto je bil v državnem zboru imenovan [[Mark Boris Andrijanič]], ki je pripadel kvoti Nove Slovenije.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Mark Boris Andrijanič imenovan za ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mark-boris-andrijanic-imenovan-za-ministra-brez-listnice-pristojnega-za-digitalno-preobrazbo/587808|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-20|language=sl}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|title=Mark Boris Andrijanič novi minister za digitalno preobrazbo|url=https://www.24ur.com/novice/svet/mark-boris-andrijancic-novi-minister-za-digitalno-preobrazbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-20}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=Andrijanič z glasom razlike potrjen za novega ministra, zanj glasovala tudi Jurša in Simonovič|url=https://www.vecer.com/slovenija/spremljamo-glasovanje-za-ali-proti-vladi-kaj-bodo-storili-poslanci-desus-10247920|website=www.vecer.com|date=2021-07-16|accessdate=2021-07-20|language=sl-si}}</ref> Decembra 2021 se je vladna stranka SMC preimenovala v [[Konkretno]]. Vlada je imela polna pooblastila do 13. maja 2022, ko je bil konstituiran [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklic Državnega zbora Republike Slovenije]]. Vlada je tekoče posle opravljala do 1. junija 2022, ko je prisegla [[15. vlada Republike Slovenije|vlada Roberta Goloba]]. Stranki Konkretno se na volitvah v parlament ni uspelo uvrstiti, [[Slovenska demokratska stranka|Slovenska demokratska strank]]<nowiki/>a in [[Nova Slovenija]] pa sta postali opozicijski stranki. == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="4%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="1%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sektretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:Zadnja seja vlade Janša Janez.jpg|sredina|150x150px]] |bgcolor=yellow |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Peter Šuhel (informatik)|Peter Šuhel]] * [[Vinko Gorenak]] * Igor Senčar * [[Žan Mahnič]] * [[Jelka Godec]] * Katja Triller Vrtovec * Marjan Dolinšek * [[Bojan Pograjc]] * [[Jelko Kacin]] *Polona Rifelj |- |[[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Zdravko Počivalšek]]''' |[[Slika:122. seja vlade Pocivalsek (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] |bgcolor=blue |'''{{Barva|white|Konkretno}}''' | * [[Simon Zajc]] * [[Andrej Čuš]] |- |[[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Matej Tonin]]''' |[[Slika:124. redna seja Vlade Republike Slovenije 18 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]] |bgcolor=#34AAE0 |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * Janez Žakelj * Tone Slak |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje zadeve]] |Minister |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] |bgcolor=yellow |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Gašper Dovžan]] * Stanislav Raščan |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji Vlade RS (cropped).jpg|150x150px]] |bgcolor=yellow |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Katja Lautar]] * Maja Hostnik Kališek |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Aleš Hojs]]''' |[[Slika:124. redna seja Vlade Republike Slovenije 16 (cropped).jpg|150x150px]] |bgcolor=yellow |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Franc Kangler]] * Božo Predalič |- |[[Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za šolstvo]] |Ministrica |'''[[Simona Kustec]]''' |[[Slika:Dosežki predsedovanja Simona Kustec (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]] |bgcolor=blue |[[Stranka modernega centra|<span style="color:white;">'''Konkretno''']] | * Damir Orehovec * [[Mitja Slavinec]] |- |[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Minister |'''[[Andrej Vizjak]]''' |[[Slika:Informal meeting of environment ministers Vizjak (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] |bgcolor=yellow |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * Metka Gorišek * Bojan Purg |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Obisk Vlade RS v Zasavju Cigler Kralj (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|151x151_pik]] |bgcolor=#34AAE0 |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * Cveto Uršič * Mateja Ribič |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] |Minister |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Informal meeting Vrtovec (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px|]] |bgcolor=#34AAE0 |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * Aleš Mihelič |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Marjan Dikaučič]]''' |[[Slika:Obisk vlade na Primorskem - Marjan Dikaučič (cropped).jpg|150x150px]] |bgcolor=blue |'''{{Barva|white|Konkretno}}''' | * Zlatko Ratej * Josip Lukenda |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Minister |'''[[Vasko Simoniti]]''' |[[Slika:123. redna seja vlade (cropped).jpg|150x150px]] |bgcolor=yellow |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Ignacija Fridl Jarc]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Janez Poklukar]]''' |[[Slika:123. redna seja vlade - 52068062986 (cropped).jpg|150x150px|]] |bgcolor=grey |'''/''' | * Alenka Forte * Franc Vindišar |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Minister |'''[[Jože Podgoršek]]''' |[[Slika:Podgoršek 2022 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|186x186_pik]] |bgcolor=#34AAE0 |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * Aleš Irgolič * Anton Harej |- |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |Minister |'''[[Boštjan Koritnik]]''' |[[Slika:Obisk Evropske komisije Skupinska - Boštjan Koritnik.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] |bgcolor=blue |[[Stranka modernega centra|<span style="color:white;">'''Konkretno''']] | * Boštjan Jambrovič * Urška Ban |- |[[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko]] |Minister brez resorja pristojen za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo |'''[[Zvone Černač]]''' |[[Slika:124. redna seja Vlade Republike Slovenije 19 (cropped).jpg|150x150px]] |bgcolor=yellow |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * Monika Kirbiš Rojs |- |[[Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Helena Jaklitsch]]''' |[[Slika:124. redna seja Vlade Republike Slovenije 07 (cropped).jpg|150x150px]] |bgcolor=yellow |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * Dejan Valentinčič |- |[[Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo]] |Minister brez resorja pristojen za digitalno preobrazbo |'''[[Mark Boris Andrijanič]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca o paketu za digitalizacijo (cropped).jpg|150x150px]] |bgcolor=#34AAE0 |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * Peter Geršak |- |} === Kabinet predsednika vlade === {| class="wikitable" !Vodja kabineta ! colspan="9" |Državni sekretarji |- |[[Slika:Peter Šuhel 2022.jpg|sredina|brezokvirja|114x114px]] |[[Slika:124. redna seja Vlade Republike Slovenije 21 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |[[Slika:Igor Senčar 2014.jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |[[Slika:Zan Mahnic.jpg|sredina|brezokvirja|88x88px]] |[[Slika:Covid 19 januar 2022 Jelka Godec (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|80x80px]] |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|80x80px]] |[[Slika:Bojan Pograjc.jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] |[[Slika:Jelko Kacin 2013 (2) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|119x119px]] |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|80x80px]] |- ! rowspan="2" |<div style="text-align: center;">[[Peter Šuhel (informatik)|Peter Šuhel]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Vinko Gorenak|'''Vinko Gorenak''']]</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Igor Senčar]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Žan Mahnič]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Jelka Godec]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Katja Triller Vrtovec]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Marjan Dolinšek]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Bojan Pograjc]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Jelko Kacin]]'''</div> ![[Polona Rifelj]] |- |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za koordinacijo med Vlado Republike Slovenije in Državnim zborom</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za koordinacijo mednarodnih zadev in zadev EU</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za področje zdravstva</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za področje debirokratizacije</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za področje izobraževanja in športa</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za vojaške, obrambne in zunanje zadeve</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za koordinacijo množičnega cepljenja</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za področje malega gospodarstva, podjetništva in obrti</small></div> |} == Nekdanji ministri == {| class="wikitable" ! width="12%" |<blockquote>'''Ime'''</blockquote> ! width="8%" |<blockquote>'''Naziv'''</blockquote> ! width="8%" |<blockquote>'''Ministrstvo'''</blockquote> ! width="8%" |<blockquote>'''Odhod'''</blockquote> ! width="35%" |<blockquote>'''Razlog za odstop'''</blockquote> ! width="10%" |Naslednik |- |<div style="text-align: center;">'''[[Aleksandra Pivec]]''' <small>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]</small> </div> |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |Odstopila 5. oktobra 2020<ref>{{Navedi splet|title=Pivčeva odstopila kot ministrica in izstopila iz DeSUS #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/dan-d-za-pivcevo-bo-na-koncu-odstopila-sama-535796|website=siol.net|accessdate=2020-10-10|language=sl}}</ref>, funkcijo opravljala do 15. oktobra.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejema-peti-protikoronski-zakon-joze-podgorsek-imenovan-za-novega-kmetijskega-ministra/539171|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-10-15|title=DZ sprejel peti protikoronski zakon; Jože Podgoršek imenovan za novega kmetijskega ministra|date=15. oktober 2020}}</ref> |Po razhajanju v stranki, ki so mu kljubovali domnevni sporni obiski ministrice Pivec v Izoli in podjetju Vina Koper, je poslanska skupina Pivčevo pozvala, da odstopi z mesta predsednice stranke in ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pivčeva je 9. septembra 2020 sestopila z vrha stranke. Na poziv začasnega vodstva stranke in poslanske skupine po odstopu z ministrskega mesta, je premier Janez Janša v državni zbor poslal predlog razrešitve Pivčeve, ta je sama odstopila na dan glasovanja, 5. oktobra 2020. Janša se je Pivčevi zahvalil za njeno delo. |<div style="text-align: center;">'''[[Jože Podgoršek]]<ref name=":7" />'''</div> |- |<div style="text-align: center;">'''[[Tomaž Gantar]]''' <small>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]</small> </div> |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]] |[[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |18. december 2020 |Po izstopu stranke DeSUS iz koalicije je stranka predsedniku vlade Janši prepustila odločitev glede njenih ministrov. Gantar je dan po odločitvi stranke odstopil sam, začasno pa je njegov resor prevzel Janša sam.<ref>{{Navedi splet|title=Tomaž Gantar odstopil z mesta ministra za zdravje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomaz-gantar-odstopil-z-mesta-ministra-za-zdravje/546133|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-18|language=sl}}</ref> |<div style="text-align: center;">'''[[Janez Janša]]''' <small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Janez Poklukar]]''' |- |<div style="text-align: center;">'''[[Lilijana Kozlovič]]''' <small>[[Stranka modernega centra|SMC]]</small> </div> |Ministrica za pravosodje |Ministrstvo za pravosodje |27. maj 2021 |Ministrica je odstopila po tem, ko je vlada na seji razveljavila postopek imenovanja novih dveh slovenskih evropskih tožilcev. |<div style="text-align: center;">'''[[Marjan Dikaučič]]'''</div> |- |<div style="text-align: center;">'''[[Jože Podgoršek]]''' <small>[[Nova Slovenija|NSi]]</small> </div> |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |Odstopil 20. aprila 2022, funkcijo opravljal do primopredaje poslov z naslednjo vlado |Minister Jože Podgoršek je odstopil po tem, ko so mediji objavili, da ni plačal računa za nastanitev v Hotelu Bohinj, kjer sta se z ženo mudila med 27. in 30. januarjem 2022. |<div style="text-align: center;">'''/'''</div> |} == Sestavljanje vladne koalicije == * 3. februarja 2020 je predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Janez Janša]] vsem strankam, poslal vabilo na pogovore o novi koaliciji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/smc-jezicek-na-tehtnici-275383.html |title=Janša poslal vabila za pogovore o novi koaliciji |accessdate= |date=3. februar 2020 |format= |work=Delo.si }}</ref> * 25. februarja 2020 je bila podpisana koalicijska pogodba.<ref>{{navedi splet |url= https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/174674538 |title=Podpisana koalicijska pogodba |accessdate= |date= 26. februar 2020|format= |work=Prvi dnevnik |publisher=[[RTV Slovenija]] }}</ref> * 3. marca 2020 je bil [[Janez Janša]] z 52 glasovi potrjen za predsednika vlade Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-decentralizacija-kot-strateski-projekt/516027|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov |accessdate= |date=3. marec 2020 |format= |work=MMC RTV }}</ref> === Glasovanje o mandatarju === {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |3. marec 2020 |'''[[Janez Janša]]''' |[[Predsednik Republike Slovenije]] |'''52''' |31 |1 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} === Glasovanje o vladi === {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |13. marec 2020 |[[Janez Janša|'''Janez Janša''']] |'''52''' |31 |1 |za izvolitev potrebna navadna večina |} === Zaslišanja ministrov na odborih === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Resor ! rowspan="2" |Ime ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan="2" |Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo | rowspan="2" |'''[[Zdravko Počivalšek]]''' | rowspan="2" |'''<small>SMC</small>''' | colspan="3" |12. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{Cite web|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/3ec3ee0efda086189945724ef902d8c0995e8d54808df9d97637016f152b5465|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''10''' |2 |5 |- | rowspan="2" |Minister za obrambo | rowspan="2" |'''[[Matej Tonin]]''' | rowspan="2" |'''<small>NSi</small>''' | colspan="3" |10. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{Cite web|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/7fc3eaf4fc398830611b72184913331a9dcf905e5f40c99b2a145d442155643c|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''11''' |6 |2 |- | rowspan="2" |Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano | rowspan="2" |'''[[Jože Podgoršek]]''' | rowspan="2" |'''<small>DeSUS</small>''' | colspan="3" |12. oktober 2020 | rowspan="2" |<ref>{{Cite web|title=Podgoršku zelena luč matičnega odbora|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podgorsku-zelena-luc-maticnega-odbora/538843|access-date=2021-01-30|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> |- |'''10''' |0 |9 |- | rowspan="2" |Ministrica za izobraževanje, znanost in šport | rowspan="2" |'''[[Simona Kustec]]''' | rowspan="2" |'''<small>SMC</small>''' | colspan="3" |12. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{Cite web|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/ccc342b6501719a083d035e66bd102855ffea16e7937717ea7f1a8e9661b8ede|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''10''' |6 |1 |- | rowspan="2" |Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti | rowspan="2" |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' | rowspan="2" |'''<small>NSi</small>''' | colspan="3" |10. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{Cite web|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/4eb5c3f4cfa1079d198d50b14ec428c3317b555024cf29a1e68bc467a42994bd|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''9''' |8 |0 |- | rowspan="2" |Minister za infrastrukturo | rowspan="2" |'''[[Jernej Vrtovec]]''' | rowspan="2" |'''<small>NSi</small>''' | colspan="3" |12. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{Cite web|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/88acfcc5d0c5bafb3a0a848b880ecf3323c01c9444eed65de8dd8571b7d038c7|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''11''' |7 |3 |- | rowspan="2" |Minister za notranje zadeve | rowspan="2" |'''[[Aleš Hojs]]''' | rowspan="2" |'''<small>SDS</small>''' | colspan="3" |11. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{Cite web|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/035c62c0e4f08d8c6cd351a5b816a83d1e9620e0e35103809628df83fa337da8|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''11''' |8 |0 |- | rowspan="2" |Minister za okolje in prostor | rowspan="2" |'''[[Andrej Vizjak]]''' | rowspan="2" |'''<small>SDS</small>''' | colspan="3" |12. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{Cite web|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/6ffc855bc5201cb45da0d4848dded1966858baee54b4d24c0ddcf19c3b57cec4|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''12''' |6 |3 |- | rowspan="2" |Minister za finance | rowspan="2" |'''[[Andrej Šircelj]]''' | rowspan="2" |'''<small>SDS</small>''' | colspan="3" |11. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{Cite web|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/af969de0de928729037d5a70a0fd6b52d60a90bcf15fbe51cda9cc793286ccb5|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''11''' |8 |0 |- | rowspan="2" |Minister za kulturo | rowspan="2" |'''[[Vasko Simoniti]]''' | rowspan="2" |'''<small>SDS</small>''' | colspan="3" |13. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{Cite web|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/405c6f817105ef0bcf35ddeb2d0a5efbc08fb8b87cd08315e6a7d6eb61ea7254|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''12''' |5 |2 |- | rowspan="2" |Minister za zdravje | rowspan="2" |'''[[Janez Poklukar]]''' | rowspan="2" |'''<small>Neodvisni</small>''' | colspan="3" |17. februar 2021 | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/drzava-v-casu-epidemije-dobiva-novega-zdravstvenega-ministra.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-03-15}}</ref> |- | | | |- | rowspan="2" |Minister za javno upravo | rowspan="2" |'''[[Boštjan Koritnik]]''' | rowspan="2" |'''<small>SMC</small>''' | colspan="3" |11. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{Cite web|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/59d4c4b787214bb1d4051f0bd9149d1568891d2234724694b103702fbcbfc908|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''11''' |7 |1 |- | rowspan="2" |Minister za zunanje zadeve | rowspan="2" |'''[[Anže Logar]]''' | rowspan="2" |'''<small>SDS</small>''' | colspan="3" |10. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{Cite web|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/4493d84b7a24ed8bfce0033cdb3518bba0ecbb83a7ae8245a014548cb7cc17da|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''13''' |7 |0 |- | rowspan="3" |Minister brez resorja pristojen za kohezijo | rowspan="3" |'''[[Zvone Černač]]''' | rowspan="3" |'''<small>SDS</small>''' | colspan="3" |13. marec 2020 | rowspan="3" |<ref>{{Cite web|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/7fc1c1f16f0823df91bc1cc0b9c93e4f65a716d240e525dbdd537164483bc22c|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''10''' |6 |1 |- | style="background:#9bf796;" |'''10''' |5 |2 |- | rowspan="2" |Ministrica brez resorja pristojna za Slovence v zamejstvu in po svetu | rowspan="2" |'''[[Helena Jaklitsch]]''' | rowspan="2" |'''<small>SDS</small>''' | colspan="3" |13. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{Cite web|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/5dd84bf3db9c27484ac2b569bfb5833b305584d807ab9900b0f198dcd37f30fa|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''7''' |3 |3 |- | rowspan="2" |Minister za pravosodje | rowspan="2" |'''[[Marjan Dikaučič]]''' | rowspan="2" |'''<small>SMC</small>''' | colspan="3" |10. junij 2021 | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za pravosodnega ministra prepričal večino na pristojnem odboru DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-pravosodnega-ministra-preprical-vecino-na-pristojnem-odboru-dz-ja/583643|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-11|language=sl}}</ref> |- |'''7''' |6 | |- | rowspan="2" |Minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo | rowspan="2" |'''[[Mark Boris Andrijanič]]''' | rowspan="2" |'''<small>NSi</small>''' | colspan="3" |16. julij 2021 | rowspan="2" | |- | | | |} === Odhod stranke DeSUS === Ob povratku [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]] na mesto predsednika DeSUS je napovedal, da sam v Janševi vladi ne bo sodeloval zaradi slabih izkušenj iz preteklosti. Erjavec je v ponedeljek po kongresu opravil pogovor s [[Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije|poslansko skupino]].<ref name=":22" /> Priznal je, da je vlada ustrezno uresničila zaveze iz koalicijske pogodbe, a da ga motijo stvari, ki nanjo niso vezane.<ref name=":22" /> V javnost so nekaj dni po Erjavčevi ponovni izvolitvi prišle informacije o njegovem aktivnem delu na izstopu iz koalicije, ki naj bi ga predlagal tudi poslanski skupini, a ga je ta zavrnila. [[Robert Polnar]] je naslednji dan potrdil, da imajo štirje poslanci pripravljene izstopne izjave iz DeSUS, če se Erjavčeve težnje ne bi umirile, saj so veljavne odločitve organov stranke velevale sodelovanje v vladi.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Polnar proti Erjavcu: Če se to ne bo končalo, gremo po svoje #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/polnar-proti-erjavcu-ce-se-to-ne-bo-koncalo-gremo-po-svoje-541097|website=siol.net|accessdate=2020-12-11|language=sl}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/polnar-ce-se-to-ne-bo-koncalo-bomo-stirje-poslanci|title=Polnar: Če se to ne bo končalo, bomo štirje poslanci Desus ustanovili novo poslansko skupino|date=11. 12. 2020|accessdate=11. 12. 2020|website=www.primorske.si|publisher=Primorske novice|last=STA|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dnevnik|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174738367|website=RTV 4D|accessdate=2020-12-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija|date=9. december 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272|url=https://twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272|website=Twitter|accessdate=2020-12-10|date=9. december 2020|last=Požar|first=Bojan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665|url=https://twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665|website=Twitter|accessdate=2020-12-10|date=9. december 2020|last=Mayer|first=Mirko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec predlagal odhod iz koalicije, poslanci so ga zavrnili #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-erjavec-hoce-iz-janseve-koalicije-poslanci-proti-540836|website=siol.net|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> Ob tem bi poslanci ustanovili lastno poslansko skupino nepovezanih poslancev.<ref name=":32" /><ref name=":42" /> 17. decembra 2020 je Erjavec sklical izvršni odbor in svet stranke, ki sta se odločila za izstop iz vladne koalicije in sicer še tisti dan. Poleg tega sta organa potrdila predlog izključitve poslanca [[Robert Polnar|Roberta Polnarja]]. Strankina ministra [[Tomaž Gantar]] in [[Jože Podgoršek]] sta ostala na položaju in njuno usodo predala v roke predsednika vlade. Organi stranke so Erjavca podprli za mandatarja ''[[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-desus-a-podprl-predlog-o-odhodu-iz-koalicije-ne-zelimo-orbanizacije-drzave/545962|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-12-17|title=Erjavec: Smo proti orbanizaciji. Janša: Kadri DeSUS-a naj se odločijo, kje so.|date=17. december 2020}}</ref> Gantar je s položaja zdravstvenega ministra sam odstopil dan kasneje, 18. decembra 2020. Njegov resor je začasno prevzel Janša sam. 12. marca 2021, dan pred prvo obletnico vlade, je premier Janez Janša povedal, da [[Jože Podgoršek]] ostaja kmetijski minister in da bo tako ostalo, dokler bo užival njegovo podporo in podporo [[Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije|poslanske skupine DeSUS]].<ref>{{Navedi splet|title="Podgoršek lahko mirno dela naprej." Janša tudi o prišepetavanjih in navijanju stricev ali medijev, kaj naj počnejo poslanci|url=https://www.vecer.com/slovenija/jansa-podgorsek-lahko-mirno-dela-naprej-dokler-ima-mojo-podporo-in-podporo-poslancev-desusa-10237556|website=www.vecer.com|date=2021-03-12|accessdate=2021-03-15|language=sl-si}}</ref> Slednja je napovedala, da bo konstruktivna opozicija. Janša je tudi povedal, da je bilo dogovorjeno, da bo [[Podgoršek]] neformalna vez med vlado in poslansko skupino DeSUS.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Epidemija večja preizkušnja, kot je kazalo na začetku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-epidemija-vecja-preizkusnja-kot-je-kazalo-na-zacetku/572689|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-15|language=sl}}</ref> == Koalicijske stranke == === Ob nastopu vlade === {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade ! rowspan="6" | ! colspan="2" |Trenutno |- !Število poslancev !Število ministrov !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|26|90|#FFE721}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|16|#FFE721}} |{{Composition bar|26|90|#FFE721}} |{{Composition bar|7|16|#FFE721}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Konkretno</small>''' |'''<small>[[Konkretno]]</small>''' |[[Zdravko Počivalšek]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|8|90|#000099}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|16|#000099}} |{{Composition bar|5|90|#000099}} |{{Composition bar|4|16|#000099}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Matej Tonin]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#009ac9}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|16|#009ac9}} |{{Composition bar|7|90|#009ac9}} |{{Composition bar|3|16|#009ac9}} |- | align="center" |'''<small>DeSUS</small>''' |'''<small>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]</small>''' |[[Aleksandra Pivec]] <small>(marec-september 2020)</small> ''[[Tomaž Gantar]] v. d. <small>(september-december 2020)</small>'' [[Karl Erjavec]] <small>(december 2020-marec 2021)</small> ''[[Anton Balažek]] v. d. <small>(marec 2021)</small>'' ''[[Brigita Čokl]] v. d. <small>(april-junij 2021)</small>'' Ljubo Jasnič <small>(junij 2021-)</small> | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#8ec63f}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|16|#8ec63f}} | |{{Composition bar|1|16|#8ec63f}} |- ! colspan="8" |'''Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:''' |- | align="center" |'''<small>SNS</small>''' |'''<small>[[Slovenska nacionalna stranka]]</small>''' |[[Zmago Jelinčič Plemeniti]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|90|black}} | align="center" |/ ! rowspan="6" | |{{Composition bar|3|90|black}} |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]] <br>[[Ferench Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ |{{Composition bar|2|90|purple}} |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' | | |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|46|90|#746962}} | colspan="2" |{{Composition bar|38|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#746962}} | colspan="2" |{{Composition bar|5|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|51|90|#746962}} | colspan="2" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- |} === Po izstopu DeSUS === {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" |Stranka !Vodja !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|26|90|#FFE721}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|17|#FFE721}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Konkretno</small>''' |'''<small>[[Konkretno]]</small>''' |[[Zdravko Počivalšek]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#000099}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|17|#000099}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Matej Tonin]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#009ac9}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|17|#009ac9}} |- ! colspan="5" |'''Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:''' |- | align="center" |'''<small>SNS</small>''' |'''<small>[[Slovenska nacionalna stranka]]</small>''' |[[Zmago Jelinčič Plemeniti]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|90|black}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]] <br>[[Ferench Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|38|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |} === Spremembe števila poslancev === * 15. maja 2020, dva meseca po imenovanju vlade, je iz poslanske skupine Stranke modernega centra zaradi nestrinjanja izstopil poslanec Jani Möderndorfer in prestopil v opozicijsko stranko LMŠ. * 19. maja 2020 je iz [[Poslanska skupina Stranke modernega centra|poslanske skupine Stranke modernega centra]] izstopil nadomestni poslanec [[Gregor Židan]] in prestopil v opozicijsko [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslansko skupino SD]]. * 17. decembra 2020 je vlado zapustila stranka DeSUS, s čimer je vlada formalno izgubila pet poslancev. Podporo je vladi je kljub temu napovedal poslanec Robert Polnar, prav tako so z vlado večinoma glasovali ostali poslanci poslanske skupine DeSUS. * 26. marca 2021 so iz poslanske skupine SMC izstopili poslanci Janja Sluga, Branislav Rajić in predsednik DZ Igor Zorčič. Prav tako je iz poslanske skupine DeSUS izstopil Jurij Lep. Oblikovali so svojo poslansko skupino nepovezanih poslancev, ki je postala opozicijska, s čimer je vlada izgubila štiri glasove == Interpelacije, nezaupnice in ustavne obtožbe == === Interpelacije === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Datum interpelacije ! rowspan="2" |Interpelirani minister ! rowspan="2" |Predlagatelj ! rowspan="2" |Razlog interpelacije ! colspan="5" |Rezultat ! colspan="3" |Podpora strank ! rowspan="2" | |- ! style="width:6%; |Navzočih ! style="width:6%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:6%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:6%; background:#fff79b" |VZDRŽANI ! width="8%" |Izid ! width="7%" |'''PODPRLE''' ! width="7%" |'''NASPROTOVALE''' ! width="7%" |'''VZDRŽANE''' |- |Četrtek, 11. junij 2020 |<center>'''[[Zdravko Počivalšek]]''' <small>[[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|minister za gospodarski razvoj in tehnologijo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Robert Pavšič]], [[Lista Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sarec-vlozili-bomo-interpelacijo-zoper-ministra-pocivalska.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-06-12}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Opozicija vložila interpelacijo zoper ministra Počivalška|url=https://socialnidemokrati.si/opozicija-vlozila-interpelacijo-zoper-ministra-pocivalska/|website=SD|date=2020-05-04|accessdate=2020-06-12|language=sl-SI}}</ref> |Domnevne nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme med epidemijo koronavirusa. |<div align="center">'''''89'''''</div> |<div align="center">'''37'''</div> |<div align="center">'''51'''</div> |<div align="center">'''1'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * SAB * Levica | * SDS * SMC * NSi * DeSUS * SNS * manjšini |Gregor Židan, SD |<ref>{{Navedi splet|title=Počivalšek ostaja minister: za interpelacijo je glasovalo 37 poslancev, proti 51|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pocivalsek-ostaja-minister-za-interpelacijo-je-glasovalo-37-poslancev-proti-51/526752|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-12|language=sl}}</ref> |- |Petek, 18. september 2020 |<center>'''[[Aleš Hojs]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Matjaž Nemec]], [[Socialni demokrati]]. |Naročanje in javno sugeriranje policiji o postopanju v določenih zadevah ter odprava prepovedi koncerta Thompsona |<div align="center">'''''85'''''</div> |<div align="center">'''38'''</div> |<div align="center">'''43'''</div> |<div align="center">'''4'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * SAB * Levica | * SDS * SMC * NSi * DeSUS * SNS * Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine |Nekateri poslanci DeSUS. |<ref>{{Navedi splet|title=Hojs ostaja minister, pogovor z Janšo o njegovi prihodnosti v ponedeljek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hojs-ostaja-minister-pogovor-z-janso-o-njegovi-prihodnosti-v-ponedeljek/536408|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-19|language=sl}}</ref> |- |Ponedeljek, 15. marec 2021 |<center>'''[[Simona Kustec]]''' <small>[[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|ministrica za izobraževanje, znanost in šport]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Matej Tašner Vatovec]], [[Levica (politična stranka)|Levica]]. |Dolgotrajno zaprtje šol, neustrezen načrt za pouk v trenutnih razmerah, neenaka obravnava otrok ter pomanjkanje dialoga |<div align="center">'''''80'''''</div> |<div align="center">'''38'''</div> |<div align="center">'''41'''</div> |<div align="center">'''1'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * SAB * Levica | * SDS * SMC * NSi * Robert Polnar, DeSUS |En poslanec DeSUS |<ref>{{Navedi splet|title=Simona Kustec ostaja ministrica|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/simona-kustec-ostaja-ministrica/572968|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-16|language=sl}}</ref> |- |Četrtek,<br>18. marec 2021 |<center>'''[[Janez Cigler Kralj]]''' <small>[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jerca Korče]], [[Lista Marjana Šarca]]. |Nezadostna priprava DSO-jev na drugi val covida 19, nepriprava predlog za zajezitev širjenja virusa na delovnih mestih, neustrezen dialog ter domnevno koruptivno ravnanje pri dodeljevanju sredstev zavodu Iskreni |<div align="center">'''''83'''''</div> |<div align="center">'''38'''</div> |<div align="center">'''44'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * SAB * Levica | * SDS * SMC * NSi * nekateri poslanci DeSUS * manjšini |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Janez Cigler Kralj ostaja minister|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-cigler-kralj-ostaja-minister/573379|accessdate=2021-03-19|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>24. marec<br>Četrtek,<br>25. marec 2021 |<center>'''[[Vasko Simoniti]]''' <small>[[Minister za kulturo Republike Slovenije|minister za kulturo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Matjaž Han]], [[Socialni demokrati]]. |Neučinkovito ukrepanje pri odpravi posledic blokade kulture, poskus omejevanja medijev, neizplačevanje sredstev za kulturo, kadrovanje v kulturnih ustanovah ter nepriprava nac. programa za kulturo |<div align="center">'''''83'''''</div> |<div align="center">'''43'''</div> |<div align="center">'''40'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * SAB * Levica * nekateri poslanci SMC * nekateri poslanci DeSUS | * SDS * NSi * SNS * nekateri poslanci SMC * nekateri poslanci DeSUS |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Vasko Simoniti ostaja minister za kulturo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vasko-simoniti-ostaja-minister-za-kulturo/574233|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-25|language=sl}}</ref> |- |Petek,<br>19. november 2021 |<center>'''[[Simona Kustec]]''' <small>[[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|ministrica za izobraževanje, znanost in šport]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani<br>[[Matej T. Vatovec]], [[Levica]]. |Nejasnosti pred začetkom novega šolskega leta, ukinitev Šole za ravnatelje, domneven napačen odnos do sindikatov, znanstvene dejavnosti in družbe, očitek zanemarjanja športa in neobčutljivosti za duševno stanje mladih |<div align="center">'''''81'''''</div> |<div align="center">'''42'''</div> |<div align="center">'''39'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * SAB * Levica * Nepovezani (NeP) | * SDS * NSi * SMC * Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine * Robert Polnar, DeSUS |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Simona Kustec tudi drugič prestala interpelacijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/simona-kustec-tudi-drugic-prestala-interpelacijo/601780|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-20|language=sl}}</ref> |- |Ponedeljek, 22. november 2021 |<center>'''[[Marjan Dikaučič]]''' <small>[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|minister za pravosodje]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Tina Heferle]], [[Lista Marjana Šarca]]. |Ponovitev razpisa za izbiro dveh evropskih delegiranih tožilcev, odlašanje vlade pri imenovanju državnih tožilcev, predlogom novele zakona o nalezljivih boleznih |<div align="center">'''''77'''''</div> |<div align="center">'''42'''</div> |<div align="center">'''28'''</div> |<div align="center">'''7'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * SAB * Levica * Nepovezani (NeP) * Ivan Hršak, DeSUS | * SDS * NSi * SMC | * nekateri poslanci NSi * nekateri poslanci DeSUS |<ref>{{Navedi splet|title=Dikaučič ostaja pravosodni minister, za nezaupnico glasovalo 42 poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dikaucic-ostaja-pravosodni-minister-za-nezaupnico-glasovalo-42-poslancev/602092|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-22|language=sl}}</ref> |- |Petek,<br>17. december 2021 |<center>'''[[Andrej Vizjak]]''' <small>[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|minister za okolje in prostor]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, v imenu predlagateljev [[Rudi Medved]], [[Lista Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|title=Ministra Vizjaka zaradi afere Glupi davki in Zakona o vodah čaka interpelacija |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ministra-vizjaka-zaradi-afere-glupi-davki-in-zakona-o-vodah-caka-interpelacija.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-10-31}}</ref> |Očitki glede afere ''glupi davki'', sprejetja škodljivega in nevarnega Zakona o vodah, onemogočanja sodelovanja nevladnih organizacij in stroke pri pripravi zakonodaje ter gradbena zakonodaja |<div align="center">'''''81'''''</div> |<div align="center">'''43'''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''10'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * SAB * Levica * NeP | * SDS * SMC | * NSi * DeSUS |<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Vizjak ostaja minister za okolje in prostor|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/andrej-vizjak-ostaja-minister-za-okolje-in-prostor/605340|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-18|language=sl}}</ref> |- |Ponedeljek, 20. december 2021 |<center>'''[[Aleš Hojs]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, predlgatelj<br>[[Matej T. Vatovec]], [[Levica]].<ref>{{Navedi splet|title=Nova interpelacija zoper Hojsa: bo pojasnil, zakaj ni naznanil Vizjakovih izjav?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/stiri-opozicijske-stranke-bodo-vlozile-interpelacijo-ministra-hojsa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-10-31}}</ref> |Očitki soustvarjanja izrednih razmer, policijskega nasilja na protestih, nezakonitega zaposlovanja v policiji, ponižujočega in nestrokovnega odnosa do splošne javnosti, protiustavnega omejevanja človekovih pravic ter neprijave kaznivega dejanja ministra Vizjaka |<div align="center">'''''82'''''</div> |<div align="center">'''44'''</div> |<div align="center">'''37'''</div> |<div align="center">'''1'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * SAB * Levica * NeP * Ivan Hršak, DeSUS | * SDS * NSi * SMC | * Robert Polnar, DeSUS |<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Hojs ostaja minister za notranje zadeve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ales-hojs-ostaja-minister-za-notranje-zadeve/605636|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-21|language=sl}}</ref> |- |} === Nezaupnice === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Datum glasovanja ! rowspan="2" |Predlagani mandatar ! rowspan="2" |Predlagatelj ! rowspan="2" |Razlog interpelacije ! colspan="4" |Rezultat ! colspan="3" |Podpora strank |- ! style="width:6%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:6%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:6%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Izid ! width="7%" |'''PODPRLE''' ! width="7%" |'''NASPROTOVALE''' ! width="7%" |'''VZDRŽANE''' |- |Ponedeljek, 15. februar 2021 |<center>'''[[Karl Erjavec]]''' <small>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]</small> |Skupina desetih poslancev, prvopodpisani Brane Golubović, [[Lista Marjana Šarca]] |Očitanje neobvladovanja epidemije, napadov na novinarje, nespoštovanje delitve oblasti, človekovih pravic in pravne države.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: "To pot soglasja h konstruktivni nezaupnici ne bom umaknil"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-to-pot-soglasja-h-konstruktivni-nezaupnici-ne-bom-umaknil/551910|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-12|language=sl}}</ref> |<div align="center">'''40'''</div> |<div align="center">'''7'''</div> |<div align="center">'''6'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * Levica * SAB * nekateri poslanci DeSUS | * SDS * SMC * NSi * SNS * nekateri poslanci DeSUS |/ |} === Ustavne obtožbe === {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |Datum odločanja ! rowspan="2" |Obdolženi ! rowspan="2" |Predlagatelj ! rowspan="2" |Razlog ustavne obtožbe ! colspan="4" |Rezultat ! colspan="3" |Podpora strank ! rowspan="2" | |- ! style="width:6%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:6%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:6%; background:#fff79b" |VZDRŽANI ! style="width:10%" |Izid !'''PODPRLE''' !'''NASPROTOVALE''' !'''VZDRŽANE''' |- |26. maj 2021 |<center>'''[[Janez Janša]]''' <small>[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik vlade]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani<br>[[Jani Möderndorfer]]. [[Lista Marjana Šarca]] |Država decembra lani v drugem krogu nabave ni naročila cepiva BioNTecha in Pfizerja, ki bi pripadlo Sloveniji. |<div align="center">'''42'''</div> |<div align="center">'''44'''</div> |<div align="center">'''1'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * Levica * SAB * skupina nepovezanih | * SDS * SMC * NSi * SNS * manjšini * nekateri poslanci DeSUS |Poslanec DeSUS |<ref>{{Navedi splet|title=Kdo sploh ima večino v parlamentu?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kdo-sploh-ima-vecino-v-parlamentu/581755|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-27|language=sl}}</ref> |} == Epidemija koronavirusa == [[Slika:Splošna bolnišnica Jesenice 20200403.jpg|sličica|217x217px|Pregrajen vhod v blok A Splošne bolnišnice Jesenice (začetek aprila 2020)]] ''Glavni članek: [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji]]'' 14. vlada RS je uradno nastopila 13. marca 2020 zvečer. Ta dan je bilo v državi potrjenih 141 okužb obolelih s [[COVID-19]] (prva okužba v Sloveniji je bila potrjena 4. marca 2020). Že uro po imenovanju so se ministri sešli na prvi seji vlade, namenjeni predvsem konstruiranju in nujnim ukrepom za zajezitev virusa.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Janša prvo sejo nove vlade in sprejemanje ukrepov proti koronavirusu napovedal že uro po potrditvi v DZ|url=https://www.sta.si/2739263/jansa-prvo-sejo-nove-vlade-in-sprejemanje-ukrepov-proti-koronavirusu-napovedal-ze-uro-po-potrditvi-v-dz|website=www.sta.si|accessdate=2020-04-03}}</ref> Ustanovili so ''[[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji#Krizni štab RS|Krizni štab RS za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19]]'', ki bi do popolne operativnosti vlade vodil koordinacijo ukrepov.<ref name=":2" /> Za vodjo štaba je bil postavljen premier [[Janez Janša|Janša]], uradni govornik pa je postal [[Jelko Kacin]]. Deloval je na dveh nivojih; prvega je sestavljala ministrska ekipa, v drugi pa so bili tudi odgovorni uslužbenci in strokovnjaki. Vlada je na seji imenovala tudi nekaj novih sekretarjev. Na vrhu Policije so razrešili generalno direktorico [[Tatjana Bobnar|Tatjano Bobnar]], ki jo je nadomestil Anton Travner, prav tako razrešena je bila generalmajorka Slovenske vojske [[Alenka Ermenc]], ki jo je začasno nadomestil [[Robert Glavaš]].<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Vlada ustanovila krizni štab in opravila menjave na čelu policije in vojske|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-ustanovila-krizni-stab-in-opravila-menjave-na-celu-policije-in-vojske-288822.html|website=www.delo.si|date=2020-03-14|accessdate=2020-04-03|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref> 17. marca 2020 je vlada v dvorani Državnega sveta sklicala razširjen svet za nacionalno varnost.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO:Janez Janša po svetu za nacionalno varnost: Vlada bo v prihodnjih dneh ukrepe stopnjevala|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/svet-za-nacionalno-varnost-v-najsirsi-zasedbi-a-brez-sefa-sove-289599.html|website=www.delo.si|date=2020-03-17|accessdate=2020-04-03|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref> Na večerni seji, dne 24. marca 2020, je vlada ukinila krizni štab, saj da je postala polno operativna.<ref>{{Navedi splet|title=vlada ukinila krizni štab - Iskanje Google|url=https://www.google.com/search?q=vlada+ukinila+krizni+%C5%A1tab&oq=vlada+ukinila+krizni+%C5%A1tab&aqs=chrome..69i57.3421j0j9&sourceid=chrome&ie=UTF-8|website=www.google.com|accessdate=2020-04-03}}</ref> Številne raziskave so Slovenijo med prvim valom uvrstile med najuspešnejše države pri zajezitvi epidemije.<ref>{{Navedi splet|title=Vietnam, Slovenia, and 3 other overlooked coronavirus success stories|url=https://www.vox.com/2020/5/5/21247837/coronavirus-vietnam-slovenia-jordan-iceland-greece|website=Vox|date=2020-05-05|accessdate=2020-05-12|language=en|first=Alex|last=Ward}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Slovenija je trenutno med najuspešnejšimi državami v boju z epidemijo koronavirusa, zato je mogoča postopna odprava omejitev za predvidljivo prihodnost {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-04-29-predsednik-vlade-janez-jansa-slovenija-je-trenutno-med-najuspesnejsimi-drzavami-v-boju-z-epidemijo-koronavirusa-zato-je-mogoca-postopna-odprava-omejitev-za-predvidljivo-prihodnost/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-12|language=sl}}</ref> ==== Aplikacija #OstaniZdrav ==== ''Glavni članek: [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji#Aplikacija #OstaniZdrav|Aplikacija #OstaniZdrav]]'' V juliju in avgustu se je število dnevnih okužb znova povečalo, na med 15 in 40 dnevno. Za nadzor okužb je vlada priredila nemško [[Aplikacija (računalništvo)|aplikacijo]] za sledenje okužbam, ki uporabnikom sporoči, če so bili v stiku z okuženo osebo. [[Aplikacija (računalništvo)|Aplikacijo]] so poimenovali #OstaniZdrav, na voljo pa je bila od 17. avgusta 2020, za uporabnike [[iOS]] operacijskega sistema pa od konca avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Aplikacija #OstaniZdrav pomaga reševati življenja, a z njo želijo tudi protestirati proti vladi|url=https://www.domovina.je/aplikacija-ostanizdrav-pomaga-resevati-zivljenja-a-z-njo-zelijo-tudi-protestirati-proti-vladi/|website=Domovina|date=2020-08-18|accessdate=2020-08-22|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> [[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Minister za javno upravo]] [[Boštjan Koritnik]], ki je bdel nad razvojem aplikacije, je dejal, da bo uporaba aplikacije prostovoljna, glede na razvoj trenda okužb pa se lahko vlada odloči tudi za obvezno uporabo. V dveh dneh si je aplikacijo na svoj pametni telefon namestilo okoli 20.000 uporabnikov.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Število uporabnikov aplikacije #OstaniZdrav hitro raste|url=https://siol.net/digisvet/novice/stevilo-uporabnikov-aplikacije-ostanizdrav-hitro-raste-532385|website=siol.net|accessdate=2020-08-22|language=sl}}</ref> Uvedba aplikacije je, predvsem v opozicijskih vrstah, sprožila pomisleke glede varovanja zasebnosti in osebnih podatkov.<ref name=":1" /> Aplikaciji so voditelji nekaterih opozicijskih strank nasprotovali.<ref>{{Navedi splet|title=Promocija neodgovornosti: Kljub enormnemu porastu okužb Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek nočejo uporabljati aplikacije Ostani zdrav in se s tem celo javno hvalijo! - demokracija.si|url=http://www.demokracija.si/slovenija/promocija-neodgovornosti-kljub-enormnemu-porastu-okuzb-marjan-sarec-tanja-fajon-luka-mesec-in-alenka-bratusek-nocejo-uporabljati-aplikacije-ostani-zdrav-in-se-s-tem-celo-javno-hvalijo.html|website=www.demokracija.si|accessdate=2020-11-07|language=sl-si|first=Nina Žoher /|last=Nova24tv}}</ref> S šestim protikoronskim paketom je vlada uredila povezljivost aplikacije #OstaniZdrav s tovrstnimi aplikacijami članic [[Evropska unija|Evropske unije]].<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Šesti paket ukrepov za omilitev posledic epidemije (#PKP6) {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/odpravljanje-posledic-epidemije/sesti-paket-ukrepov-za-omilitev-posledic-epidemije-pkp6/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-11-15|language=sl}}</ref> === Protikoronski paketi (PKP) === ''Glavni članek:'' [[Protikoronski paketi (PKP)]] Vlada RS je z namenom soočanja z izzivi in posledicmi epidemije v državi sprejela vrsto zakonskih svežnjev (paketov ukrepov za omilitev posledic epidemije). Do pričetka marca 2021 je bilo sprejetih 8 takšnih paketov. == Vidnejše odločitve vlade == === Ustanovitev urada za demografijo === 20. avgusta 2020, na 28. redni seji, je vlada sprejela sklep o ustanovitvi [[Urad za demografijo Republike Slovenije|Urada za demografijo Republike Slovenije]], ki je bila ena od koalicijskih zavez [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratične stranke upokojencev Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=28. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-08-20-28-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-08-22|language=sl}}</ref> Z obzirom na [[Decentralizacija|decentralizacijo]], ki je bila ena od postavka 14. vlade, je sedež urad predviden v [[Maribor]]u, vodil pa bi ga [[minister brez listnice]], kot sta [[Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Republike Slovenije|minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo]] ter [[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|minister za Slovence v zamejstvu in po svetu]].<ref>{{Navedi splet|title=Urad za demografijo bo v Mariboru zaživel v začetku septembra #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/urad-za-demografijo-bo-v-mariboru-zazivel-v-zacetku-septembra-532447|website=siol.net|accessdate=2020-08-22|language=sl}}</ref> Po koalicijski pogodbi je ministrski sedež pripadel stranki DeSUS.<ref>{{Navedi splet|title=Desus bo dobil urad za demografijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/desus-bo-dobil-urad-za-demografijo-341734.html|website=www.delo.si|date=2020-08-20|accessdate=2020-08-22|language=sl-si|last=STA}}</ref> Na seji, 10. oktobra 2020, je vlada sprejela odločitev, da urada ne bo vodil minister brez listnice ampak direktor, ki bo odgovoren vladi.<ref>{{Navedi splet|title=Urad za demografijo bo vodil direktor in ne minister|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urad-za-demografijo-bo-vodil-direktor-in-ne-minister/538740|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-11|language=sl}}</ref> Državni zbor je opravil drugo obravnavo vladnega predloga 2. marca 2021.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Opozicija: Gre za nadzor nad državnim premoženjem, rešitve za pokojnine ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-gre-za-nadzor-nad-drzavnim-premozenjem-resitve-za-pokojnine-ne-bo/571359|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-04|language=sl}}</ref> Vlada je predvidela preoblikovanje Slovenskega državnega holding (SDH) v demografski sklad in bi tako pokrival večino državnih naložb. 40 % prejetih dividend in 40 % profita od prodaje naložb bi se tako prelilo v sklad, preostanek bi namenili ukrepom [[Družina|družinske politike]] in skrbi za ostarele.<ref name=":3" /> 10 % bi se na predlog vlade zlilo tudi v štipendiranje. Opozicija in sindikati so bili do predloga kritični, saj so menili, da vladni predlog ne prinaša omenjenih rešitev za pokrivanje pokojninskih vrzeli, temveč le koncentracijo moči na enem uradu pri upravljanju državnega premoženja. Prav tako je veliko prahu dvignil predlog zaradi prenosa [[Slovenska tiskovna agencija|Slovenske tiskovne agencije]] na omenjeni sklad, s čimer bi lahko vlada po novem dobila vzvode za poseganje v neodvisne nadzorne organe družbe. Predlagali so tudi posvetovalni referendum.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/opozicija-bi-sta-izvzela-iz-demografskega-sklada/|title=Opozicija za posvetovalni referendum o demografskem skladu|date=2. 3. 2021|accessdate=4. 3. 2021|publisher=Delo|last=Grgič|first=Maja}}</ref> Urad je bil uradno odprt 12. aprila 2022 v Mariboru. Direktor je postal [[Danilo Lončarič]].<ref>{{Navedi splet|title=Odprtje Urada Vlade RS za demografijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-04-12-odprtje-urada-vlade-rs-za-demografijo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za demografijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-demografijo/o-uradu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med zaposlenimi na uradu za demografijo večinoma kadri blizu SDS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/med-zaposlenimi-na-uradu-za-demografijo-vecinoma-kadri-blizu-sds/|website=N1|date=2022-04-14|accessdate=2022-06-19|language=sl-SI}}</ref> === Turistični boni === Vlada je v prvem valu epidemije koronavirusa sprejela odločitev o turističnih bonih oz. vavčerjih. Vsak polnoletni državljan je prejel bon v višini 200 €, mladoletni pa 50 €, ki so jih lahko unovčili pri slovenskih turističnih ponudnikih za nočitev z zajtrkom. Sprva je bila možnost unovčitve bonov planirana do konca leta 2020, a je vlada možnost njihove uporabe, zaradi znova razglašene epidemije, podaljšala do konca leta 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Podaljšanje veljavnosti turističnih bonov {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-12-03-podaljsanje-veljavnosti-turisticnih-bonov/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-03-15|language=sl}}</ref> [[Slovenija]] je bila tudi zavoljo vavčerjev pri [[Eurostat|Eurostatu]] izmerjena kot država z najvišjo rastjo nočitev domačih gostov med članicami [[Evropska unija|Evropske unije]]. Junija 2021 je vlada znova sklenila uvesti turistične bone, katerih možnost uporabe pa so razširili še na kulturo, šport in rekreacijo ter gostinstvo, vredni pa bodo 50 €.<ref>{{Navedi splet|title=Novi turistični boni vredni 50 evrov, nadaljnji ukrepi prihodnji teden|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/novi-turisticni-boni-vredni-50-evrov-nadaljnji-ukrepi-prihodnji-teden/582486|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/novi-turisticni-boni-njihova-vrednost-bo-vsaj-polovico-nizja-kot-lani.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-02}}</ref> === Delo in sociala === '''Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2I)''' Državni zbor Republike Slovenije je Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/21 oz. ZPIZ-2I) sprejel 23. marca 2021. ZPIZ-2I skrajšuje prehodno obdobje izenačevanja odmerne lestvice za moške z žensko lestvico. Popolno izenačitev bi dosegli s 1. januarjem 2023. Prejemnikom starostne, predčasne ali invalidske pokojnine se z novim zakonom zagotovi minimalna pokojnina v višini 29,5 % najnižje pokojninske osnove, to je 279,56 € (od. 1. januarja 2021 je minimalna pokojninska osnova 947,67 evra). 31. maja 2021 je [[Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije]] 103.569 prejemnikom izplačal višje pokojnine. Zagotovljena vrednost navadne pokojnine po noveli je 620,00 €, znesek invalidske pokojnine 388,54 evra.<ref>{{Navedi splet|title=ZPIZ|url=https://www.zpiz.si/cms/content2019/novela-zpiz-2i|website=www.zpiz.si|accessdate=2021-06-02}}</ref> '''Minimalna plača''' Vlada je z januarjem 2021 minimalno plačo zvišala na 1024,24 € bruto. === Obramba === '''Zagotavljanje sredstev za investicije v Slovenski vojski''' Na seji, dne 24. junija 2020, je vlada sprejela Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]] v letih 2021 do 2026, ki v tem časovnem obdobju Slovenski vojski namenja finančna sredstva višini 780 milijonov [[Evro|evrov]]; od tega skupno 100 milijonov v prvih dveh letih, nato pa vsako nadaljnje leto po 145 milijonov evrov.<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Vlada sprejela Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-06-24-vlada-sprejela-predlog-zakona-o-zagotavljanju-sredstev-za-investicije-v-slovenski-vojski-v-letih-2021-do-2026/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-12-07|language=sl}}</ref> Z zakonom bo vojska lahko sklepala večletne pogodbe, ki lahko presegajo časovni okvir letnega državnega proračuna, ne smejo pa presegati letnih omejitev zakona.<ref name=":18" /> Paket investicij vsebuje nakup dveh [[Helikopter|helikopterjev]] in [[Transportno letalo|transportnega leta]] z izgradnjo [[Hangar|hangarja]], nakup oklepnih vozil za prevoz [[Vojak|vojakov]], vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine ipd.<ref>{{Navedi splet|title=Bodo vojsko spet razorožili?|url=https://siol.net/novice/slovenija/pred-poslanci-danes-780-milijonov-za-opremo-vojske-533318|website=siol.net|accessdate=2020-10-27|language=sl}}</ref><ref name=":17">{{Navedi splet|title=Prva zelena luč za 780-milijonske investicije v Slovenski vojski|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-zelena-luc-za-780-milijonske-investicije-v-slovenski-vojski/535099|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-27|language=sl}}</ref> Obrambni minister [[Matej Tonin]] je večkrat poudaril, da se s to investicijo odloča o obstoju [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], saj od leta [[2008]] ta ni bila deležna investicij.<ref name=":17" /> Zakon je podprlo vodstvo Slovenske vojske, prav tako tudi [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik države]] in vrhovni poveljnik oboroženih sil [[Borut Pahor]], ki je več let zapored kondicijo Slovenske vojske za delovanje v vojni ocenil kot nezadostno.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska vojska padla na izpitu: cvek za pripravljenost v vojni in dvojka za pripravljenost v miru|url=https://www.dnevnik.si/1042882310|website=Dnevnik|accessdate=2020-12-07}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Negativna ocena je do vojakov nepoštena"|url=https://siol.net/novice/slovenija/slovenska-vojska-se-vedno-ni-pripravljena-na-delovanje-v-vojni-524278|website=siol.net|accessdate=2020-12-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pripravljenost Slovenske vojske v vojni nezadostna, v miru dobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pripravljenost-slovenske-vojske-v-vojni-nezadostna-v-miru-dobra/450456|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pahor za Radio Ognjišče o epidemiji: Ta kriza terja odziv slehernega od nas!|url=https://radio.ognjisce.si/sl/233/novice/32470/pahor-za-radio-ognjisce-o-epidemiji-ta-kriza-terja-odziv-slehernega-od-nas.htm|website=Radio Ognjišče|accessdate=2020-12-07|language=sl|first=Alen Salihović, Radio|last=Ognjišče}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Načelnik generalštaba: Vlaganje v vojsko potrebno za njen obstoj #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/glavas-nacrtovane-investicije-v-slovensko-vojsko-potrebne-za-njen-obstoj-533505|website=siol.net|accessdate=2020-12-07|language=sl}}</ref> Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije je predlog zakona obravnaval 3. septembra 2020 in ga potrdil z desetimi glasovi ZA in petimi PROTI.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/780-milijonov-za-investicije-v-vojsko-levica-vztraja-pri-referendumu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-07}}</ref> 27. oktobra 2020 so poslanci s 35 glasovi za in 47 proti zavrnili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu.<ref>{{Navedi splet|title=Večina v DZ proti referendumu o investicijah v vojsko #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/vecina-v-dz-proti-posvetovalnemu-referendumu-o-investicijah-v-vojsko-537608|website=siol.net|accessdate=2020-12-07|language=sl}}</ref> Opozicijske stranke [[Lista Marjana Šarca]], [[Socialni demokrati]], [[Levica (politična stranka)|Levica]] in [[Stranka Alenke Bratušek]] so investiciji nasprotovale, saj da čas epidemije ni pravi čas za tolikšno investicijo v vojsko, saj da država denar potrebuje za blaženje epidemije. Stranka Levica, ki se je v razpravi investicijam najbolj nasprotovala, je le-te označila za "sledenje ameriškim interesom" in "okupaciji globalnega juga".<ref>{{Navedi splet|title=Levica: S 780 milijoni za SV skrbimo predvsem za ameriške interese|url=https://www.dnevnik.si/1042937927|website=Dnevnik|accessdate=2020-12-07}}</ref> Levica in SD sta 21. novembra 2020 začeli z zbiranjem podpisov za razpis referenduma, v državni zbor sta jih vložili 26. novembra 2020.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Levica in SD vložili podpise za referendum o investicijah v vojsko|url=https://siol.net/novice/slovenija/levica-s-podpisi-za-referendum-o-investicijah-za-vojsko-539854|website=siol.net|accessdate=2020-12-07|language=sl}}</ref> Minister Tonin je med kampanjo zbiranja podpisov opozoril na zavajanje Levice in Socialnih demokratov, saj sta uporabljali slogan "780 milijonov za tanke",<ref>{{Navedi splet|title=780 mio za tanke? Ne, hvala!|url=https://socialnidemokrati.si/780-mio-za-tanke/|website=SD|accessdate=2020-12-07|language=sl-SI}}</ref> čeprav zakon nakupa [[Tank|tankov]] ne predvideva, prav tako ne predvideva nakupa bojnih helikopterjev, ki so jih upodobili na plakatih, ampak transportne.<ref name=":19" /> Januarja 2021 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] zakon začasno zadržalo.<ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče zadržalo izvajanje zakona o investicijah v SV|url=https://siol.net/novice/slovenija/ustavno-sodisce-naj-bi-zacasno-zadrzalo-izvajanje-zakona-o-investicijah-v-sv-543211|website=siol.net|accessdate=2021-01-31|language=sl}}</ref> 13. aprila 2021 je državni zbor s 46 glasovi proti 31 izglasoval sklep, da je zakonodajni [[referendum]] o noveli zakona o izvrševanju proračuna za leti 2021 in 2022 nemogoč.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 46 glasovi podprl sklep o nedopustnosti referenduma. Levica gre na ustavno sodišče.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-46-glasovi-podprl-sklep-o-nedopustnosti-referenduma-levica-gre-na-ustavno-sodisce/576597|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-14|language=sl}}</ref> Ustavno sodišče Republike Slovenije je pritrdilo državnemu zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-483/20 z dne 1. 4. 2021 – Ustavno sodišče Republike Slovenije|url=https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-483-20-z-dne-1-4-2021/|website=www.us-rs.si|accessdate=2022-05-09}}</ref> Po odločitvi sodišča in volitvah je Tonin naznanil uradni podpis pogodbe za nakup oklepnikov v vrednosti 343,4 milijona evrov, na podpis pa je kot najverjetnejšega premierja povabil tudi [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet|title=Tonin prepričan, da je podpis pogodbe za nakup vojaške opreme nujen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-preprican-da-je-podpis-pogodbe-za-nakup-vojaske-opreme-nujen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-09|last=Gregorc|first=Marko}}</ref><ref name=":33">{{Navedi splet|title=Toninu se mudi s podpisom pogodbe, Golob ga je pozval, naj se vzdrži|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-namerava-za-45-oklepnikov-tipa-boxer-odsteti-3434-milijona-evrov/|website=www.delo.si|accessdate=2022-05-09|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podpis pogodbe o nakupu osemkolesnikov bi se lahko zavlekel v maj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpis-pogodbe-o-nakupu-osemkolesnikov-bi-se-lahko-zavlekel-v-maj/625641|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-09|language=sl}}</ref> Ta je Tonina pozval, naj se podpisa vzdrži, Levica pa je dejala, da vlada nima več legitimnosti za takšne podpise, kljub temu, da je v tem času še imela polne pristojnosti.<ref name=":33" /> Podpis pogodbe je potekal 11. maja v [[München|Münchnu]].<ref>{{Navedi splet|title=Minister za obrambo je v Münchnu podpisal Memorandum o soglasju k programu Boxer v okviru OCCAR {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-05-11-minister-za-obrambo-je-v-muenchnu-podpisal-memorandum-o-soglasju-k-programu-boxer-v-okviru-occar/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-05-16|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister Tonin podpisal memorandum za nakup oklepnikov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-prizgala-zeleno-luc-toninu-pogodba-o-nakupu-boxerjev-bo-podpisana-kmalu/|website=N1|date=2022-05-11|accessdate=2022-05-16|language=sl-SI}}</ref> Nastajajoča [[15. vlada Republike Slovenije|koalicija Roberta Goloba]] je napovedala uporabo vseh pravnih sredstev za prekinitev pogodbe. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsednik republike]] [[Borut Pahor]] pa je dejal, da z nakupom oklepnih vozil Slovenija ne sme odlašati.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor ob dnevu Slovenske vojske: Nakupa boxerjev ne smemo odlagati|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pahor-ob-dnevu-slovenske-vojske-nakupa-boxerjev-ne-smemo-odlagati/|website=N1|date=2022-05-15|accessdate=2022-05-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pahor povsem obratno kot Golob|url=https://siol.net/novice/slovenija/pahor-z-boxerji-bomo-varovali-vasa-zivljenja-video-579455|website=siol.net|accessdate=2022-05-16|language=sl}}</ref> Na slavnostnem koncertu [[Orkester Slovenske vojske|Orkestra Slovenske vojske]] ob [[30. obletnica samostojnosti Republike Slovenije|30. obletnici samostojne Slovenije]] je Matej Tonin dejal, da so v parlamentarni proceduri 3 zakoni, ki bodo omogočili uveljavljanje statusa in pravic tudi vojaškim in civilnim invalidom vojne, ki do sedaj tega niso mogli storiti. Nadalje bodo svojci padlih v vojni prejeli odškodnino, prav tako pa bodo priznane pravice svojcem civilnih izgub med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojno za Slovenijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Minister Tonin: Na podlagi novih zakonov se bomo dostojno poklonili žrtvam in invalidom vojne za Slovenijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-06-04-minister-tonin-na-podlagi-novih-zakonov-se-bomo-dostojno-poklonili-zrtvam-in-invalidom-vojne-za-slovenijo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-06-05|language=sl}}</ref> '''Odziv na dogodke v Afganistanu''' Ob krizni situaciji v [[Afganistan|Afganistanu]] in prevzemu oblasti s strani talibanov, je [[Janez Janša]] na [[Twitter]] zapisal: ''"Kaos v Afganistanu in predaja sodobne oborožitve za 300.000 mož Talibanom je doslej največji poraz za #NATO v zgodovini. Kot del zavezništva smo zanj soodgovorni. Prepuščanje afganistanskih zaveznikov terorju Talibanov pa je sramotno dejanje. Vse skupaj simbol konca neke dobe."''<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/jjansasds/status/1427267585389862913|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1427267585389862913|website=Twitter|accessdate=2021-08-19|date=16. avgust 2021|last=Janša|first=Janez}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet|title=Tonin: V Afganistanu še trije slovenski državljani; Janša: Največji poraz v zgodovini zveze Nato|url=https://www.dnevnik.si/1042971160|website=Dnevnik|accessdate=2021-08-19}}</ref> Obrambni minister [[Matej Tonin|Tonin]] je sporočil, da so se v tistem času v Afganistanu nahajali še trije [[Slovenci]], za katere je ministrstvo iskalo najhitrejšo možno evakuacijsko pot z letališča v [[Kabul|Kabulu]].<ref name=":13" /> Naslednji dan sta državo zapustila dva Slovenca, en se je odločil ostati.<ref>{{Navedi splet|title=Dva slovenska državljana naj bi že zapustila Kabul, en ostaja v Afganistanu|url=https://www.delo.si/novice/svet/tem-slovencem-se-je-uspelo-vkrcati-na-evakuacijski-let/|website=www.delo.si|accessdate=2021-08-19|language=sl-si}}</ref> Slovenski zunanji minister Anže Logar je 17. avgusta 2021 dejal, da bo Slovenija sprejela državljane Afganistana in njihove družine, ki so delovali za [[Evropska unija|Evropsko unijo]] in jim nudila zaščito.<ref>{{Navedi splet|title=Dva slovenska državljana zapustila Kabul, eden ostaja v Afganistanu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dva-slovenska-drzavljana-zapustila-kabul-eden-ostaja-v-afganistanu/590941|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-19|language=sl}}</ref> === Infrastruktura in energetika === '''Uvedba elektronskih vinjet''' Vlada je predlagala uvedbo elektronskih [[Vinjeta|vinjet]], ki bi nadomestila tedanje tiskane in zakon za to potrdila 20. avgusta 2020.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=twitter.com/jernejvrtovec/status/1296490977738272769|url=https://twitter.com/jernejvrtovec/status/1296490977738272769|website=Twitter|accessdate=2020-12-09|date=20. avgust 2020|last=Vrtovec|first=Jernej}}</ref> Vinjete bi bile vezane na registrsko tablico, ki bi jih nato sledili mehanizmi [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji|DARS]]. Če bi sistem zaznal tablico, ki je registrirana v sistemu, bi podatek o njej takoj izbrisal, vozila, katerih tablice pa v sistem niso bile vnesene, pa bi sankcionirali. Za razliko od starega vinjetnega sistema, bi bile nove elektronske vinjete vezane na čas nakupa - letna vinjeta tako ne bi več veljala v določenem koledarskem letu, ampak eno leto od nakupa. Predlog zakona je pristojni državnozborski odbor potrdil brez glasu proti.<ref>{{Navedi splet|title=Uvedba e-vinjete ne prinaša plačevanja cestnine glede na prevožene kilometre|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/uvedba-e-vinjete-ne-prinasa-placevanja-cestnine-glede-na-prevozene-kilometre/538330|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podlaga za uvedbo e-vinjet za osebna vozila tik pred sprejemom|url=https://www.dnevnik.si/1042941499|website=Dnevnik|accessdate=2020-12-09}}</ref> Uvedbo e-vinjet je ministrstvo za infrastrukturo predvidelo za december 2021, kupiti pa jih bo mogoče s pomočjo [[Aplikacija (računalništvo)|aplikacije]], [[Splet|spleta]] in na bencinskih servisih.<ref>{{Navedi splet|title=E-vinjeta v Sloveniji od decembra 2021 – elektronska vinjeta bo veljala eno leto od nakupa v mobilni aplikaciji, na spletu ali bencinski črpalki / E-vinjeta Slovenija|url=https://www.blog.uporabnastran.si/2020/08/20/e-vinjeta-slovenija-v-sloveniji-od-decembra-2021-elektronska-vinjeta-bo-veljala-eno-leto-od-nakupa-v-mobilni-aplikaciji-na-spletu-ali-bencinski-crpalki-e-vinjeta-slovenija/|website=UPORABNA STRAN|date=2020-08-20|accessdate=2020-12-09|language=sl}}</ref><ref name=":02" /> '''Prepoved prehitevanja za tovornjake''' 7. novembra 2020 je infrastrukturni minister [[Jernej Vrtovec]] sporočil, da so z [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji|Družbo za avtoceste Republike Slovenije]] dosegli dogovor, da se na [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] med [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentiljem]] in [[Koper|Koprom]] vozilom nad 7,5 ton prepove prehitevanje.<ref>{{Navedi splet|title=Od danes prepoved prehitevanja čez dan na avtocesti A1|url=https://siol.net/novice/slovenija/od-danes-prepoved-prehitevanja-cez-dan-na-avtocesti-a1-543532|website=siol.net|accessdate=2021-03-17|language=sl}}</ref> Prepoved velja med 6. in 18. uro, lahko pa dotična vozila prehitevajo tudi v dnevnem času, a le na odsekih, kjer so trije vozni pasovi v eno smer.<ref>{{Navedi splet|title=Na avtocesti A1 od 15. januarja prepoved prehitevanja za tovorna vozila|url=https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-01-12-na-avtocesti-a1-od-15-januarja-prepoved-prehitevanja-za-tovorna-vozila|website=AMZS|accessdate=2021-03-17|language=sl|last=AMZS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=PREPOVED PREHITEVANJA ZA TEŽKA TOVORNA VOZILA NA AVTOCESTI A1 - Prometno-informacijski center|url=https://www.promet.si/portal/sl/uvedba-prepovedi-prehitevanja-za-te%C5%BEka-tovorna-vozila.aspx|website=www.promet.si|accessdate=2021-03-17}}</ref> Ukrep je začel veljati z novim letom 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Z letom 2021 bo na avtocesti A1 tovornjakom prepovedano prehitevati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-z-letom-2021-bo-na-avtocesti-a1-tovornjakom-prepovedano-prehitevati/541569|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-17|language=sl}}</ref> '''Dovoljenje platform za prevoze''' Ministrstvo za infrastukturo je predlagalo omogočanje digitalnih platform za nudenje prevoznih storitev, kot sta [[Uber]] in Bolt in s tem liberalizirati trg taksi storitev. Poskusi takšne spremembe zakona se so poprej zgodili že v času [[12. vlada Republike Slovenije|vlad Mira Cerarja]] in [[13. vlada Republike Slovenije|Marjana Šarca]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Uber v Sloveniji: Zakaj so taksisti proti in kakšne grehe ima to ameriško podjetje|url=https://www.domovina.je/uber-v-sloveniji-zakaj-so-taksisti-proti-in-kaksne-grehe-ima-to-amerisko-podjetje/|website=Domovina|date=2021-03-15|accessdate=2021-06-03|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Ministrstvo je spremembe argumentiralo z željo po večji mobilnosti prebivalstva, modernizaciji in digitalizaciji, prav tako po preglednosti in kvaliteti storitev. Z novelo bi morali ponudniki taksi storitev tako pridobiti licenco, prav tako bi bila odpravljena obveznost taksimetra.<ref name=":6" /><ref name=":8">{{Navedi splet|title=Storjen velik korak: svetovno znana multinacionalka kmalu v Sloveniji?|url=https://siol.net/posel-danes/novice/neuradno-vlada-potrdila-pravno-podlago-za-prihod-uberja-v-slovenijo-540947|website=siol.net|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> Ponudniki digitalnih aplikacij morajo za delovanje v Sloveniji upoštevati slovensko zakonodajo na področju delovnih razmerij in zaščite delavcev.<ref name=":6" /> Vlada je predlog novele zakona sprejela 9. decembra 2020.<ref name=":8" /> Pristojni odbor za infrastrukturo je dal zadevi zeleno luč 5. maja 2021,<ref>{{Navedi splet|title=Prva zelena luč zakonu, ki omogoča platforme za prevoze|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-zelena-luc-zakonu-ki-omogoca-platforme-za-prevoze/579018|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> Državni zbor Republike Slovenije pa s 50 glasovi ZA in 36 glasovi PROTI 1. junija 2021.<ref>{{Navedi splet|title=DZ podprl podlago za prevozne platforme, kot je Uber|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-podlago-za-prevozne-platforme-kot-je-uber/582496|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> Predlog novele je vzbudil proteste taksistov, ki so izpostavili različne oblike slabe prakse s sistemom Uber v tujini, prav tako razpad slovenskega taksi trga.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/protestna-voznja-taksistov-nas-pogoj-je-opravljanje-dejavnosti-brez-testiranja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Policija taksistom zaradi protesta naložila za 23 tisočakov kazni|url=https://siol.net/novice/slovenija/policija-taksistom-zaradi-protesta-nalozila-za-23-tisocakov-kazni-548059|website=siol.net|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> '''Ugodnosti pri vozovnicah za dijake, študente in udeležence izobraževanja starejših''' Ministrstvo za infrastrukturo je sredi avgusta 2021 predstavilo novosti na področju vozovnic in ponudbe javnega potniškega prometa, ki začnejo veljati 1. septembra 2021. Vozovnice za dijake, študente in udeleženci izobraževanja starejših, ki so do zdaj veljale le za relacijo od domovanja do mesta izobraževanje, so se za nespremenjeno ceno razširile na vse medkrajevne relacije po Sloveniji. V praksi to pomeni, da lahko dijaki in študenti in udeleženci izobraževanja starejših s svojo vozovnico potujejo po vsej državi, ne le na relaciji svojega izobraževanja.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Minister Vrtovec napovedal bistveno večje ugodnosti na področju vozovnic in ponudbe javnega potniškega prometa {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-08-24-minister-vrtovec-napovedal-bistveno-vecje-ugodnosti-na-podrocju-vozovnic-in-ponudbe-javnega-potniskega-prometa/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-08-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Dijaške in študentske vozovnice bodo veljale po vsej državi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-dijaske-in-studentske-vozovnice-bodo-veljale-po-vsej-drzavi/591674|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister Vrtovec razkril pomembne novosti v javnem potniškem prometu|url=https://siol.net/novice/slovenija/vrtovec-predstavil-novosti-v-javnem-potniskem-prometu-559761|website=siol.net|accessdate=2021-08-29|language=sl}}</ref> Cene subvencioniranih vozovnic so ob tem ostale enake; cena mesečne 25 € in cena letne 200 €. Ob enem se je veljavnost vozovnic z desetih mesecev podaljšala na dvanajst (torej celo leto). Minister Vrtovec je ob dejal, da želijo s spremembami spodbuditi uporabo javnega prevoza in ''"Omogočiti zlasti družinam oziroma skupinam z otroki, da lahko potujejo na izlete ali počitnice."<ref name=":14" />'' '''Zavijanje v desno pri rdeči luči''' [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] je predlagalo novelo Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), ki uvaja poseben prometni znak, ki pod posebnimi pogoji pri rdeči luči dovoljuje zavijanje v desno.<ref>{{Navedi splet|title=Postavitev prvega prometnega znaka za zavijanje v desno ob rdeči luči na semaforju {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-08-19-postavitev-prvega-prometnega-znaka-za-zavijanje-v-desno-ob-rdeci-luci-na-semaforju/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-08-29|language=sl}}</ref> Prvi znak je postavljen med Guncljami in Stanežičami v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=V Ljubljani postavili prvi znak za možnost zavijanja na desno pri rdeči luči|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/v-ljubljani-postavili-prvi-znak-za-moznost-zavijanja-na-desno-pri-rdeci-luci/591199|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-29|language=sl}}</ref> '''Odziv na rast cen energentov''' Svetovno naraščanje cen energentov se je poznalo tudi v Sloveniji. Decembra 2021 je vlada napovedala energetske bone. 29. januarja 2022 je sprejela predlog rešitev; te so vključevale oprostitev plačila električne omrežnine za tri mesece, solidarnostni dodatek 150 evrov za najranljivejše skupine (67.000 prejemnikov varstvenega dodatka, upokojenci z največ 1.000 evrov pokojnine, [[Invalidnost|invalidi]], velike družine ipd.) ter nižanje trošarine na elektriko in pogonska goriva na najnižjo mogočo stopnjo.<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovčeva bonboniera za ljudi v stiski vsebuje vrsto nedoslednosti|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vrtovceva-bonboniera-za-ljudi-v-stiski-vsebuje-vrsto-nedoslednosti/611382|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-13|language=sl}}</ref><ref name=":16">{{Navedi splet|title=Energetski vavčerji v vrednosti 150 evrov. Kdo bo do njih upravičen? #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/kaksne-ukrepe-bo-sprejela-vlada-glede-visokih-cen-energentov-vzivo-571634|website=siol.net|accessdate=2022-02-13|language=sl}}</ref> Prav tako so s predlogom izenačili pravice vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina.<ref name=":16" /> Del opozicije je vladi očital prepozno ukrepanje in volilne bombončke.<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec o energetski pomoči: "Tri mesece izpada omrežnine ne bo ohromilo sistema"|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vrtovec-o-energetski-pomoci-tri-mesece-izpada-omreznine-ne-bo-ohromilo-sistema/610674|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-13|language=sl}}</ref> === Kultura in mediji === '''Proračun za kulturo''' Vlada je proračunska sredstva za kulturo za leto 2021 zvišala za 48,5 milijona evrov na 237 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Zahtevek za objavo popravka članka, objavljenega dne 16. 10. 2020, v Mladini z naslovom »Politika palice in korenčka« {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-10-19-zahtevek-za-objavo-popravka-clanka-objavljenega-dne-16-10-2020-v-mladini-z-naslovom-politika-palice-in-korencka/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-03-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dosežki naših ministrov: dr. Vasko Simoniti, minister za kulturo|url=https://www.sds.si/index.php/novica/dosezki-nasih-ministrov-dr-vasko-simoniti-minister-za-kulturo-20311|website=www.sds.si|accessdate=2021-03-25|language=sl}}</ref> S tem so bila med drugim povečana sredstva za film in samozaposlene v kulturi. Med prednostne investicije v državi so bili uvrščeni projekti, kot je celovita prenova [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana]], [[Arhiv Republike Slovenije]] in [[Maribor|mariborski]] Center Rotovž. Redna proračunska sredstva za samozaposlene so se v letu 2020 povečala iz 9,38 milijonov evrov na 10,18 milijonov. V času epidemije koronavirusa je vlada od marca 2020 samozaposlenim namenila mesečni solidarnostni dodatek v višini 700 €. Sredstva za investicije v kulturno infrastrukturo so se povečala za 20,5 milijonov evrov. V proračunsko obdobje 2020-2022 je bil umeščen tudi Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, ki je v veljavo stopil 1. januarja 2021 in bo kulturi namenjal še 22,25 milijona evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZZSDNPK)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2021-04-28}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Odziv ministrstva na rubriki Inšpektor in Fokus na POP TV {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-03-17-odziv-ministrstva-na-rubriki-inspektor-in-fokus-na-pop-tv/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-04-28|language=sl}}</ref> Za pol milijona evrov so se dvignila sredstva za nakup knjižnega gradiva v knjižnicah, za po en milijon pa je vlada povečala sredstva za založniško dejavnost, filmsko dejavnost in spomenike v javni in zasebni lasti.<ref name=":5" /> Za skoraj dva milijona oz. 1,9 milijona so se povečala sredstva namenjena [[Gledališče|gledališki]], [[Glasba|glasbeni]], vizualni in intermedijski ustvarjalnosti<ref name=":5" /> Država je v letu 2020 za [[Kultura|kulturo]] izplačala tudi 83 % več sredstev kot leto prej. V sklopu Načrta za okrevanje in odpornost je za kulturo načrtovanih okoli 87 milijonov nepovratnih evropskih sredstev.<ref name=":5" /> '''Ukrepi med epidemijo''' Vlada je v času epidemije koronavirusa samozaposlenim in verskih uslužbencem namenila po 700 € kontinuiranega mesečna temeljnega dohodka, prav tako so jim bili še naprej plačevani socialni prispevki.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=Nova izjava za mesečni temeljni dohodek na voljo prihodnji teden|url=https://siol.net/novice/slovenija/nova-izjava-za-mesecni-temeljni-dohodek-na-voljo-prihodnji-teden-542751|website=siol.net|accessdate=2021-04-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Temeljni dohodek za samozaposlene|url=https://www.informiran.si/portal.aspx?content=temeljni-mesecni-dohodek-korona-virus&showMenu=1&showRightFrame=1|website=www.informiran.si|accessdate=2021-04-28}}</ref> Povprečno je bilo na samozaposlenega v letu 2020 izplačanih za 5.832 € socialnih prispevkov.<ref name=":5" /> Sprva so morali samozaposleni upravičenost do paketov pomoči izkazati na podlagi izpada prometa napram mesecu februarju 2020, kar je sprožilo neodobravanje, saj pretežno delujejo na projektih in so njihovi prihodki nakazani v različnih obdobjih, ne mesečno. Ministrstvo je vrzel popravilo.<ref name=":5" /> Ukrepe in financiranje nevladnih organizacij s področja uprizoritvenih umetnosti po veljavni pogodbi je pozdravilo tudi društvo nevladnih organizacij Asociacija.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo prisluhnilo stališčem NVO|url=http://www.asociacija.si/si/2019/12/17/ministrstvo-prisluhnilo-staliscem-nvo/|accessdate=2021-04-28|language=sl-SI|first=Avtor|last=Asociacija}}</ref> Poleti 2021 je vlada ponovno uvedla t. i. vavčerji, ki pa so bili tokrat unovčljivi tudi za kulturno ponudbo.<ref>{{Navedi splet|title=Novi turistični boni 2021 – vrednost novih turističnih bonov 2021 bo 50€ (odrasli in otroci) / boni za dopust 2021|url=https://www.blog.uporabnastran.si/2021/06/01/novi-turisticni-boni-2021-vrednost-novih-turisticnih-bonov-2021-bo-50-odrasli-in-otroci-boni-za-dopust-2021/|website=UPORABNA STRAN|date=2021-06-01|accessdate=2021-07-12|language=sl}}</ref> '''Ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitev''' Vlada je 24. marca 2021 sprejela sklep o ustanovitvi [[Muzej slovenske osamosvojitve|Muzeja slovenske osamosvojitve]], vrednega štiri milijone evrov.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Sprejet sklep o ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve, prostore bo imel ob Roški cesti|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/sprejet-sklep-o-ustanovitvi-muzeja-slovenske-osamosvojitve-prostore-bo-imel-ob-roski-cesti/571611|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Muzej slovenske osamosvojitve|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2021-03-25}}</ref> Prostori zanj so namenjeni na [[Roška cesta|Roški cesti]] v Ljubljani. Ministrstvo za kulturo je ob tem sporočilo, da bodo zbirko postavili vrhunski strokovnjaki in da vsebina ne bo temeljila na obstoječih zbirkah [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]].<ref name="#1"/> Vladi je bilo ob tem očitano, da gre za ideološki projekt in nesmiseln, saj da čas [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitve]] že predstavljajo muzeji novejše zgodovine.<ref>{{Navedi splet|title=Petra Culetto: Je novi muzej osamosvojitve res potreben?|url=https://socialnidemokrati.si/petra-culetto-je-novi-muzej-osamosvojitve-res-potreben/|website=SD|date=2020-11-17|accessdate=2021-03-25|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tudi domoljubne in veteranske organizacije kritično o načrtovanem muzeju osamosvojitve|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/tudi-domoljubne-in-veteranske-organizacije-kriticno-o-nacrtovanem-muzeju-osamosvojitve/543562|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-25|language=sl}}</ref> '''Prekinitev financiranja STA''' Vlada je na seji, 30. novembra 2020, sprejela informacijo urada za komuniciranje nefinanciranju [[Slovenska tiskovna agencija|Slovenske tiskovne agencije]] za leto 2020 in 2021. UKOM je navedel, da od STA ni dobil zahtevanih poslovnih podatkov in odgovorov na nekatera vprašanja, med drugim, zakaj je oglaševala v nekaterih medijih. UKOM, ki je od vlade pooblaščen za urejanje zadev v zvezi s STA, zato agenciji ni izplačal nadomestila za mesec oktober.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Ukom ustavil financiranje STA, ta nadaljuje svoje poslanstvo|url=https://www.sta.si/2838381/ukom-ustavil-financiranje-sta-ta-nadaljuje-svoje-poslanstvo|website=www.sta.si|accessdate=2020-12-10}}</ref> Direktor UKOM [[Uroš Urbanija]] je dejal, da na uradu niso dobili zahtevanih podatkov in da sredstev "''na lepo besedo"'' ne bodo izplačevali.<ref name=":24">{{Navedi splet|title=Veselinovič: "Gre za popolno reinterpretacijo določil zakona o STA." Urbanija: "Ne dobimo podatkov."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/veselinovic-gre-za-popolno-reinterpretacijo-dolocil-zakona-o-sta-urbanija-ne-dobimo-podatkov/544149|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> Direktor STA [[Bojan Veselinovič]] je dejal, da si država kot ustanoviteljica takega posega ne bi smela dovoliti in da med zahtevki, ki so od UKOM prispeli na STA, ni bilo takega, ki bi ustrezal zakonu o gospodarskih družbah.<ref name=":24" /> Dejanje UKOM sta okrcali tudi koalicijski stranki DeSUS in Stranka modernega centra, opozicija in nekateri mediji pa so opozorili, da gre za poskus utišanja slovenskih medijev.<ref>{{Navedi splet|title=Janševa vlada ne bo več financirala Slovenske tiskovne agencije, iz DeSUS in SMC zahteva po umiku sklepa|url=https://www.vecer.com/slovenija/po-rtv-slovenija-na-udaru-se-sta-janseva-vlada-ne-bo-vec-financirala-tiskovne-agencije-10228711|website=www.vecer.com|date=2020-12-01|accessdate=2020-12-10|language=sl-si}}</ref><ref name=":24" /> UKOM je, kljub temu, da soglasja niso dosegli, 14. januarja 2021 tiskovni agenciji izplačal sredstva.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska tiskovna agencija po pismu iz Bruslja le prejela zamujena sredstva od Ukoma|url=https://www.vecer.com/slovenija/vlada-po-pismu-iz-bruslja-odobrila-izplacilo-za-slovensko-tiskovno-agencijo-v-okviru-pkp7-10232550|website=www.vecer.com|date=2021-01-14|accessdate=2021-01-31|language=sl-si}}</ref> Pogodba za opravljanje javne službe med UKOM in STA se je iztekla 27. januarja 2021.<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Sporočilo za javnost v zvezi s Slovensko tiskovno agencijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-02-24-sporocilo-za-javnost-v-zvezi-s-slovensko-tiskovno-agencijo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-02-25|language=sl}}</ref> UKOM je sporočil, da je svoje pogodbene obveznosti do Slovenske tiskovne agencije izpolnil, njen direktor pa na urad za komuniciranje še vedno ni poslal zahtevane finančne dokumentacije. Z UKOM so ob tem sporočili, da prejeli dopise novinarjev z STA, da so njihove plače od leta 2009, ko je vodenje agencije prevzel [[Bojan Veselinović]], ostale na ravni med 1200 in 1300 evri, sam direktor pa je ob tem prejemal plačo 8000 evrov. UKOM računa v višini 169.000 €, ki je za mesec januar prišel z STA, ni poravnal, saj subjekta nimata več sklenjena pogodbenega razmerja.<ref name=":31" /> Direktor STA Bojan Veselinović je odvrnil, da UKOM financiranje tiskovne agencije zavezuje zakon in dogajanje označil kot ofenzivo na STA.<ref>{{Navedi splet|title=Nadaljevanje trenj: Ukom STA-ju zavrnil plačilo za dejavnosti, opravljene januarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nadaljevanje-trenj-ukom-sta-ju-zavrnil-placilo-za-dejavnosti-opravljene-januarja/570702|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova finančna blokada Slovenske tiskovne agencije|url=https://www.dnevnik.si/1042949898|website=Dnevnik|accessdate=2021-02-25}}</ref> Zdravko Počivalšek je izrazil zaupanje do Slovenske tiskovne agencije in pozval posredovanju želene dokumentacije, podobno je v dopisu Bojanu Veselinoviću izpostavil Matej Tonin, ki je Veselinoviću očital, da ima novinarje STA za talce.<ref>{{Navedi splet|title=Počivalšek: Mandat poslanca je moj, jaz se bom odločil, kaj bom naredil z njim, nihče drug|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pocivalsek-mandat-poslanca-je-moj-jaz-se-bom-odlocil-kaj-bom-naredil-z-njim-nihce-drug/576450|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister Tonin v pismu direktorju STA: V dobro novinarjev in zaposlenih vas pozivam k posredovanju zahtevane dokumentacije in da ponudite svoj odstop! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/minister-tonin-v-pismu-direktorju-sta-v-dobro-novinarjev-in-zaposlenih-vas-pozivam-k-posredovanju-zahtevane-dokumentacije-in-da-ponudite-svoj-odstop/|date=2021-04-09|accessdate=2021-04-14|language=sl-SI}}</ref> Direktor STA Veselinovič je aprila 2021 vladi v dopisu sporočil, da ji omogoča dostop do dokumentacije STA.<ref>{{Navedi splet|title=Veselinovič sporočil vladi, da ji omogoča dostop do vseh poslovnih knjig in spisov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/veselinovic-sporocil-vladi-da-ji-omogoca-dostop-do-vseh-poslovnih-knjig-in-spisov/576347|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-14|language=sl}}</ref> 22. aprila 2021 je agencija s dostavno službo škatlo z dokumentacijo poslala v Kabinet predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet|title=STA dokumentacijo dostavila predsedniku vlade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sta-dokumentacijo-dostavila-predsedniku-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-04-23|language=sl}}</ref> Vodstvo je ob tem sporočilo, da želijo s pošiljko ''"preprečiti propad STA, izgubo stotih delovnih mest in škodo, ki bi nastala z ugasnitvijo pomembnega akterja na medijskem trgu pri obveščanju javnosti ter škodovala ugledu države na pragu njene 30-letnice."'' Pošiljka je bila naslednji dan vrnjena na sedež Slovenske tiskovne agencije; zraven je bil poslan dopis, v katerem je vodja kabineta [[Peter Šuhel (informatik)|Peter Šuhel]] zaprosil, da STA dokumentacijo pošlje na Urad vlade za komuniciranje RS, ki je pooblaščen za komunikacijo s STA ter da "Kabinet predsednika vlade ni vmesna poštna postaja, ki bi si jo lahko kdorkoli izbral za pomoč pri izogibanju svojih zakonskih odgovornosti."<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/vladars/status/1385588271321845772|url=https://twitter.com/vladars/status/1385588271321845772|website=Twitter|accessdate=2021-04-23|date=23. april 2021|last=Vlada Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dokumentacija, ki jo je STA dostavila na vlado, poslana nazaj. Vlada: dostavijo naj jo na Ukom|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dokumentacija-ko-jo-je-sta-poslala-na-vlado-poslana-nazaj.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-04-23|language=sl}}</ref> STA vrnjene pošiljke ni sprejela in jo ponovno poslala v kabinet predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Dokumentacija STA se je vrnila na sedež agencije, ta pošiljke ni sprejela|url=https://www.sta.si/2893479/dokumentacija-sta-se-je-vrnila-na-sedez-agencije-ta-posiljke-ni-sprejela|website=www.sta.si|accessdate=2021-04-23}}</ref> 30. septembra 2021 je z mesta direktorja Slovenske tiskovne agencije odstopil [[Bojan Veselinović]].<ref>{{Navedi splet|title=Odstopil je direktor STA Bojan Veselinovič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/odstopil-je-direktor-sta-bojan-veselinovic/|website=N1|date=2021-09-30|accessdate=2021-11-14|language=sl-SI}}</ref> Na kasnejšem razpisu je bil za novega direktorja izbran [[Igor Kadunc]], nekdanji [[Radiotelevizija Slovenija|generalni direktor RTV Slovenija]]. Z nastopom mandata se je odzval na vabilo Ukoma na skupno srečanje, kjer sta oba direktorja 8. novembra 2021 podpisala pogodbo o financiranju agencije.<ref>{{Navedi splet|title=Urbanija in Kadunc podpisala pogodbo|url=https://siol.net/novice/slovenija/kadunc-in-urbanija-podpisala-pogodbo-565446|website=siol.net|accessdate=2021-11-14|language=sl}}</ref> Pogodba je poleg financiranja javne službe do konca leta 2021 vključevala neizplačana sredstva za celotno leto.<ref>{{Navedi splet|title=Podpisana pogodba o opravljanju javne službe STA za 2021 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-11-08-podpisana-pogodba-o-opravljanju-javne-sluzbe-sta-za-2021/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-11-14|language=sl}}</ref> 1. februarja 2022 sta deležnika podpisala tudi pogodbo za leto 2022.<ref>{{Navedi splet|title=UKOM in STA sta podpisala Pogodbo o opravljanju javne službe v letu 2022 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-02-01-ukom-in-sta-sta-podpisala-pogodbo-o-opravljanju-javne-sluzbe-v-letu-2022/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-02-13|language=sl}}</ref> === Okolje in prostor === '''Sprememba zakona o vodah''' Ministrstvo za okolje in prostor je predlagalo spremembe Zakona o vodah (ZV-1); sprva je bila med spremembami predvidena tudi sprememba 69. člena, ki bi na priobalnih območjih omogočal gradnjo proizvodnih naprav z nevarnimi snovmi in odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih, a pod strogimi okoljevarstvenimi regulativami. Po javni razpravi je bil člen umaknjen. Spremenil bi se 37. člen, ki bi ukinil možnost prilagajanja priobalnega pasu s strani vlade, razen za devet izjem, med katerimi so izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti voda, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja, varovanje narave ipd. Ob tem se je ohranil pogoj pridobitve vodovarstvenega soglasja, ki se izda, če objekt ni okoljevarstveno tvegan.<ref>{{Navedi splet|title=Spremembe Zakona o vodah: zožuje pravico posegov, varuje vode, veča poplavno varnost {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-04-20-spremembe-zakona-o-vodah-zozuje-pravico-posegov-varuje-vode-veca-poplavno-varnost/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-07-10|language=sl}}</ref> V starem zakonu je o ožanju priobalnega pasu na stavbnih zemljiščih odločala [[Vlada Republike Slovenije]], tako za zasebne kot javne objekte. Statistika je pokazala, da je bilo okoli 80 % prošenj za ožanje obalnega pasu namenjenega za zasebne stanovanjske hiše.<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Razčistimo pojme, o čem bomo odločali na nedeljskem referendumu|url=https://www.domovina.je/o-cem-bomo-odlocali-na-nedeljskem-referendumu/|website=Domovina|date=2021-07-09|accessdate=2021-07-10|language=sl-SI|first=Peter|last=Merše}}</ref> Ministrstvo je z novim zakonom ukinilo možnost ožanja priobalnega pasu in uvedlo nekaj dodatnih izjem, o katerih pa ne bi odločala Vlada, temveč Direkcija za vode. Med izjeme so bili predlagani enostavni objekti in objekti javne rabe, za katere je prav tako potrebno pridobiti vsa vodna in okoljevarstvena soglasja in opraviti monitoringe.<ref>{{Navedi splet|title=MPO: Novela zakona o vodah ima varovalko o gradnji nevarnih objektov|url=https://www.rtvslo.si/okolje/mpo-novela-zakona-o-vodah-ima-varovalko-o-gradnji-nevarnih-objektov/572207|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-17|language=sl}}</ref> S spremembo zakona je vlada predvidela tudi zvišanje sredstev za urejanje vodotokov, kar bi zmanjšalo možnost poplav, in sicer so se sredstva dvignila z 10 na 17 milijonov evrov. Zakon je bil v proceduro vložen po skrajšanem postopku, kar je minister Vizjak opravičeval s čimprejšnjim zagotavljanjem dodatnih sredstev za urejanje vodotokov, da v jesenskem deževju ne bi prihajalo do večjih poplav oz. razlivanj.<ref name=":9" /> Odbor za infrastrukturo in okolje je novelo 9. marca 2021 podprl.<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč sporni noveli, ki dovoljuje proizvodnjo z nevarnimi snovmi na vodovarstvenih območjih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-sporni-noveli-ki-dovoljuje-proizvodnjo-z-nevarnimi-snovmi-na-vodovarstvenih-obmocjih/572340|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-17|language=sl}}</ref> Zakon je vzbudil močno javno razpravo in odpor opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB, prav tako so se proti zakonu izrekle številne nevladne organizacije, med njimi [[Greenpeace]] in društov Eko krog. Vladi in ministrstvu so očitali večjo pozidavo in privatizacijo obalnega pasu, kar je minister Vizjak vseskozi zanikal. Koncem pomladi se je pričelo zbiranje podpisov za razpis referenduma, akcijo so pobudniki poimenovali ''Za pitno vodo'', na kar se zakon sicer direktno ne navezuje. Zbranih je bilo okoli 53.000 podpisov, s čimer je bil razpisan referendum, in sicer 11. julija 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum za pitno vodo|url=https://zapitnovodo.si/|website=Referendum in peticija za pitno vodo|accessdate=2021-07-10|language=en-US}}</ref> Proti zakonu se je izreklo 86,58 % odstotka volilnih upravičencev, za pa jih je glasovalo 13,42 %, s čimer je zakon padel. Na referendumu je šlo za eno najvišjih referendumskih volilnih udeležb; glas je oddalo 781.264 upravičencev oz. 45,99 %.<ref>{{Navedi splet|title=Proti noveli zakona o vodah glasovalo več kot 674 tisoč volivcev|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/proti-noveli-zakona-o-vodah-glasovalo-vec-kot-674-tisoc-volivcev/587305|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-12|language=sl}}</ref> === Javna uprava in birokracija === '''Dvig povprečnin in razbremenitev občin''' Dvig povprečnin je bila ena od koalicijskih zavez 14. vlade Republike Slovenije. Aprila 2020 so raven povprečnine s 589,11 evra dvignili na 623,96 evra. S septembrskim sprejetjem proračuna za leti 2021 in 2022 se je raven dvignila na 628,20 evra, z možnostjo, da se v odvisnosti od razvoja dogodkov z epidemijo koronavirusa, vrednost povprečnine v letu 2022 še poviša.<ref>{{Navedi splet|title=Podpis Dogovora o višini povprečnine za proračunski leti 2021 in 2022 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-09-30-podpis-dogovora-o-visini-povprecnine-za-proracunski-leti-2021-in-2022/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-12-07|language=sl}}</ref> Državni zbor je na glasovanju 7. decembra 2020 z 81 glasovi in nobenim proti podprli Zakon o finančni razbremenitvi občin.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Vlada o amandmajih k Predlogu zakona o finančni razbremenitvi občin {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-11-18-vlada-o-amandmajih-k-predlogu-zakona-o-financni-razbremenitvi-obcin/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-12-08|language=sl}}</ref> Država je od občin prevzela breme za mrliške oglednike, kritje stroškov za družinskega pomočnika, kritje obveznega zdravstvenega zavarovanja mladoletne občane, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani, ter za brezposelne slovenske državljane in tujce, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči iz državnega proračuna.<ref>{{Navedi splet|title=DZ: Poslanci soglasno potrdili zakon o finančni razbremenitvi občin|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-poslanci-soglasno-potrdili-zakon-o-financni-razbremenitvi-obcin/544807|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-08|language=sl}}</ref> Država je prevzela tudi zagotavljanje nezgodnih zavarovanj in pravne zaščite gasilcev. Dodatno je država uvedla še sredstva za uravnoteženje razvitosti občin in sofinanciranje občin z romskim prebivalstvom in poenostavila kratkoročno zadolževanje občin z vključitvijo v Enotni zakladniški račun.<ref name=":20" /><ref>{{Navedi splet|title=Poslanci soglasno za razbremenitev občin|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/poslanci-soglasno-za-razbremenitev-obcin/|website=www.delo.si|accessdate=2020-12-08|language=sl-si}}</ref> Državni proračun bo prosilcem v celoti kril redstva za subvencioniranje neprofitnih najemnin.<ref name=":21">{{Navedi splet|title=V Državnem zboru sprejet Zakon o finančni razbremenitvi občin {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-12-07-v-drzavnem-zboru-sprejet-zakon-o-financni-razbremenitvi-obcin/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-12-08|language=sl}}</ref> Po podatkih ministrstva za javno upravo naj bi zakon občine razbremenil za dobrih 70 milijonov evrov.<ref name=":21" /> === Zdravje === '''Zakon o dolgotrajni oskrbi''' ''Glej članek: [[Zakon o dolgotrajni oskrbi]]'' '''Referenčne cene nabav''' 13. januarja 2022 je državni izbor z 42 glasovi za in 11 proti sprejel novelo zakona o javnem naročanju. Ta zahteva pridobitev referenčne cene z evropskega trga, s čimer bi se preprečilo, da bi se isti material v Sloveniji prodajal po višjih cenah kot v tujini. <ref>{{Navedi splet|title=DZ uzakonil nabavo medicinske opreme po referenčnih cenah|url=https://www.dnevnik.si/1042981054|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-31}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nabava medicinske opreme z regulacijo po referenčnih cenah|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nabava-medicinske-opreme-z-regulacijo-po-referencnih-cenah/|website=N1|date=2022-01-13|accessdate=2022-07-31|language=sl-SI}}</ref> V kolikor se izdelka po referenčni ceni (z dopustnim 10 odstotnim odstopanjem) ne bi moglo pridobiti, bi se lahko nabavilo s pogajanji brez predhodne objave, kar bi po mnenju predlagateljev preprečilo kartelne dogovore.<ref>{{Navedi splet|title=DZ uzakonil nabavo medicinske opreme po referenčnih cenah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-uzakonil-nabavo-medicinske-opreme-po-referencnih-cenah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-31}}</ref> === Digitalizacija === '''Strateški svet za digitalizacijo''' Vlada je na 198. dopisni seji, ki je potekala 10. aprila 2021, ustanovila [[Strateški svet za digitalizacijo]].<ref>{{Navedi splet|title=198. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-04-09-198-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-04-10|language=sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Informacija o ustanovitvi in imenovanju Strateškega sveta za digitalizacijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-04-10-informacija-o-ustanovitvi-in-imenovanju-strateskega-sveta-za-digitalizacijo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-04-10|language=sl}}</ref> Svet kot posvetovalno telo služi predsedniku vlade. Na mesto predsednika sveta je bil imenovan [[Mark Boris Andrijanič]], med člani pa so [[Daniel Avdagič]], [[Marko Bajec]], [[Julij Božič]], [[Tomaž Gornik]], [[Marko Grobelnik]], [[Darja Grošelj]], [[Andraž Kastelic]], [[Jure Knez]], [[Miha Lavtar]], [[Jure Leskovec]], [[Medeja Lončar]], [[Gregor Macedoni]], [[Andrej Mertelj]], [[Maja Mikek]], [[Ajša Vodnik]], [[Jure Mikuž]], [[Nejc Novak]], [[Marko Pavlišič]], [[Gregor Pipan]], [[Mark Pleško]], [[Matej Potokar]], [[Emilija Stojmenova Duh]], [[Irena Nančovska Šerbec]], [[Sonja Šmuc]], [[Aleš Špetič]], [[Matej Tomažin]], [[Andraž Tori]], [[Žiga Turk]], [[Žiga Vavpotič]] in [[Igor Zorko]].<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/vladars/status/1380851990620684288/photo/1|url=https://twitter.com/vladars/status/1380851990620684288/photo/1|website=Twitter|accessdate=2021-04-10|date=10. april 2021|last=Vlada Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljen Strateški svet za digitalizacijo, vodi ga Mark Boris Andrijanič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovljen-strateski-svet-za-digitalizacijo-vodi-ga-mark-boris-andrijanic/576183|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-10|language=sl}}</ref> Vsi člani sveta svoje delo opravljajo brezplačno, mandat predsednika je vezan na mandat predsednika vlade.<ref name=":4" /> Svetu je bilo naloženo, da v petih mesecih predsedniku vlade pripravi predloge potrebnih sprememb na področju [[Digitalizacija|digitalizacije]] v Republiki Sloveniji, predvsem na področju gospodarstva in [[Javna uprava|javne uprave]].<ref name=":4" /> Opredeljena so bila različna področja digitalizacije, med katerimi so [[Kibernetski kriminal|kibernetska varnost]] in [[umetna inteligenca]]. Svet je poklican tudi za izdajanje mnenj, predlogov in pravnih aktov - z namenom spodbujanja digitaliazacije.<ref name=":4" /> '''Imenovanje ministra za digitalno preobrazbo''' [[Slika:Novinarska konferenca o paketu za digitalizacijo.jpg|sličica|220x220_pik|[[Mark Boris Andrijanič|Mark B. Andrijanič]] je postal prvi minister za digitalno preobrazbo]] 17. julija 2021 je vlada povečala ministrsko ekipo, dodan je bil [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo]]. Na to mesto je bil v državnem zboru imenovan [[Mark Boris Andrijanič]], ki je pripadel kvoti [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]].<ref name=":10" /><ref name=":11" /><ref name=":12" /> V državnem zboru je bil potrjen s 45 glasovi, 44 jih je bilo proti. '''Digitalni boni''' 28. februarja 2022 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel [[Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti]], ki med drugim vključuje subvencije za dvig digitalnih kompetenc, sooblikovanje politik resornih ministrstev, podpora ali izvedba izobraževalnih in promocijskih kampanj ter digitalne bone v vrednosti 150 evrov, ki so učencem zadnje triade osnovne šole, dijakom in študentom omogočali nakup računalniške opreme. Bon so prejeli tudi državljani, stari 55 let ali več, ki so se udeležili subvencioniranega izobraževanja na področju digitalne pismenosti.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Digitalni bon '22 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/storitve/digitalni-bon/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-19|language=sl}}</ref> Boni so v veljavo stopili 15. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Od danes na voljo digitalni bon: kdo ga prejme in kaj lahko z njim kupi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/digitalni-boni-22-za-mlade-starejse-kje-lahko-koristi/|website=N1|date=2022-06-15|accessdate=2022-06-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Digitalni boni za mlade: za kaj ga lahko unovčite?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mladi-lahko-od-danes-naprej-koristijo-digitalne-bone.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-19}}</ref> Bom je omogočal nakup prenosnega, tabličnega ali namiznega računalnika, priklopne postaje za prenosni računalnik, računalniškega zaslona, tipkovnice in miške, digitalnega papirja, digitalnega peresa, čitalnika pametne kartice, spletne kamere, slušalk z mikrofonom, večfunkcijske naprave, optičnega čitalnika (skenerja), tiskalnika, 3D tiskalnika, zunanje pomnilniške enote, posebne računalniške opreme za digitalno vključenost invalidov in kompleta za učenje programiranja.<ref name=":26" /> == Mednarodni odnosi == [[Slika:Secretary Pompeo Poses with Slovenian Prime Minister Jansa and Slovenian Foreign Minister Logar at the 5G Joint Declaration Signing Ceremony (50222931627).jpg|sličica|220x220px|[[Mike Pompeo]] v [[Slovenija|Sloveniji]].]] Ob nastopu se je vlada na področju zunanjih zadev zavzela za prijateljske odnose s sosednjimi državami in zavezniki, več t. i. "tihe diplomacije", uresničevanje slovenske strategije o zunanji politiki in uresničitev arbitražne razsodbe.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-potrebujemo-tihega-odposlanca-za-hrvasko/516705|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-03-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar: Potrebujemo tihega odposlanca za Hrvaško|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-potrebujemo-tihega-odposlanca-za-hrvasko/516705|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-10|language=sl}}</ref> Predsednik vlade [[Janez Janša]] se v prvem polletju vlade ni udeleževal obiskov v tujini z izjemo zasedanj [[Evropski svet|Evropskega sveta]] v [[Bruselj|Bruslju]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša na delovnem obisku v Bruslju {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-07-09-predsednik-vlade-janez-jansa-na-delovnem-obisku-v-bruslju/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-07-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stoltenberg: Računam na Slovenijo, da bo krepila obrambne izdatke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stoltenberg-racunam-na-slovenijo-da-bo-krepila-obrambne-izdatke/530240|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Pred nami je zelo zahteven Evropski svet {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-10-15-predsednik-vlade-janez-jansa-pred-nami-je-zelo-zahteven-evropski-svet/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-10-16|language=sl}}</ref> Prvi mednarodni obisk je opravil, ko se je 3. julija 2020 v Ljubljani sestal z nemškim zunanjim ministrom [[Heiko Maas|Heikom Maasom]]. Z državniki sosednjih držav se je Janša sestal s hrvaškim premierjem [[Andrej Plenković|Andrejem Plenkovićem]], madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbanom]] in avstrijskim kanclerjem [[Sebastian Kurz|Sebastianom Kurzem]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-otoccu-prvo-srecanje-med-janso-in-plenkovicem/530329|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-07-10|title=Srečanje Janše in Plenkovića: hrvaška stran zatrjuje, da so obalne županije varne|date=10. julij 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša v pogovorih z madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-09-01-predsednik-vlade-janez-jansa-v-pogovorih-z-madzarskim-predsednikom-vlade-viktorjem-orbanom/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-09-01|language=sl}}</ref><ref name=":23">{{Navedi novice|title=Predsednik vlade Janez Janša z avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzem o boju proti koronavirusu in nezakonitim migracijam {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-09-08-predsednik-vlade-janez-jansa-z-avstrijskim-kanclerjem-sebastianom-kurzem-o-boju-proti-koronavirusu-in-nezakonitim-migracijam/|newspaper=Portal GOV.SI|accessdate=2020-09-08|language=sl}}</ref> Skupaj s slednjim sta skupaj odpotovala na julijski vrh Evropskega sveta, 8. septembra 2020 pa po srečanju v Sloveniji opravila tudi plezalni vzpon po triglavski severni steni.<ref name=":23" /><ref>{{Navedi splet|title=Slovenski premier in avstrijski kancler sta se vzpela na Triglav|url=https://www.rtvslo.si/dostopno/lahko-branje/slovenski-premier-in-avstrijski-kancler-sta-se-vzpela-na-triglav/535592|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> V času 14. vlade je po 23 letih, v sklopu turneje za podpis skupne deklaracije o 5G, v Slovenijo prišel ameriški zunanji sekretar [[Mike Pompeo]], obisk je decembra 2020 v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] vrnil zunanji minister [[Anže Logar]].<ref>{{Navedi splet|title=Travel to the Czech Republic, Slovenia, Austria, and Poland, August 11-15, 2020|url=https://www.state.gov/secretary-travel/travel-to-the-czech-republic-slovenia-austria-and-poland-august-11-15-2020/|website=United States Department of State|accessdate=2020-08-12|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pogovor med zunanjim ministrom Logarjem in državnim sekretarjem Pompeom ob začetku bilateralnega obiska v Sloveniji {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-08-13-pogovor-med-zunanjim-ministrom-logarjem-in-drzavnim-sekretarjem-pompeom-ob-zacetku-bilateralnega-obiska-v-sloveniji/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-08-13|language=sl}}</ref> [[Slika:Reuven Rivlin meeting with Janez Janša, December 2020 (GPOMN3 7299).jpg|levo|sličica|Janšev obisk v Izraelu (2020).]] 31. avgusta 2020 je vlada gostila Blejski strateški forum, ki se ga je udeležila največja delegacija tujih državnikov v zgodovini foruma. Udeležili so se ga [[Josep Borrell]], visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, [[Bojko Borisov]], predsednik vlade Bolgarije, [[Andrej Babiš]], predsednik vlade Češke republike, [[Andrej Plenković]], predsednik vlade Hrvaške, [[Viktor Orbán]], predsednik vlade Madžarske, [[Mateusz Morawiecki]], predsednik vlade Poljske, [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije, [[Tomáš Petříček]], zunanji minister Češke, [[Gordan Grlić-Radman]], hrvaški minister za zunanje zadeve, [[Péter Szijjártó|Peter Szijjárto]], madžarski minister za zunanje zadeve, [[Zbigniew Rau]], zunanji minister Poljske in [[Ivan Korčok]], minister za zunanje in evropske zadeve Slovaške. Preko videozveze so bili prisotni še italijanski premier [[Giuseppe Conte]], predsednica [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] [[Kristalina Georgieva]] in predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja [[Thomas Bach]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-na-bledu-pozval-h-krepitvi-enotnosti-eu-ja/534717|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-08-31|title="Slovenija se vrača na diplomatski zemljevid"; pozivi k okrevanju gospodarstva|date=31. avgust 2020}}</ref> Po napovedi poljske in madžarske blokade svežnja pomoči iz Evropske unije, če bo kriterij za razdeljevanje vladavina prava, je Janša na člane Evropskega sveta naslovil pismo, ki ga jeoznačil kot poskus klica k razumu: ''"Slovenija bo dosledno zagovarjala vladavino prava in enaka merila za vse in povsod, tako doma kot v EU."''<ref name=":110">{{Navedi splet|title=twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Janša|first=Janez}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Preberite si ostro pismo, ki ga je Janez Janša poslal voditeljem EU|url=https://siol.net/novice/slovenija/premier-jansa-pisal-voditeljem-eu-539164|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> Opozicija in del medijev se je odzvala, da Janša ruši kredibilnost predsedovanja Slovenije in sramoti državo.<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528|url=https://twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Šarec|first=Marjan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161|url=https://twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=17. november 2020|last=Mesec|first=Luka}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416|url=https://twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Fajon|first=Tanja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Politico: 'Maršal Tvito' piše pismo. Odzivi se vrstijo tudi v tujini|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/politico-marsala-twito-pise-pismo-vrstijo-se-odzivi-doma-in-v-tujini.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-05}}</ref> Do pisma sta zadržanost izrekli koalicijski stranki DeSUS in Stranka modernega centra, ki je del o ukradenih volitvah ocenila za nerazumljiv in da so kot stranka volitve takrat zmagali pošteno.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija kritična do pisma. SMC: Trditve o ukradenih volitvah so nerazumljive. #odzivi|url=https://siol.net/novice/slovenija/odzivi-na-pismo-tonin-se-je-od-vsebine-distanciral-opozicija-kriticna-539181|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> Nemška kanclerka [[Angela Merkel]] (ki je takrat predsedovala tudi [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]]) je o pismu dejala: "Slovenski premier Janez Janša je pozval k delu za kompromis, to pa je tudi v interesu nemškega predsedstva svetu EU."<ref>{{Navedi splet|title=Merklova: Janša je pozval h kompromisu, kar je tudi v našem interesu|url=https://siol.net/novice/svet/merklova-jansa-je-pozval-h-kompromisu-kar-je-tudi-v-nasem-interesu-539333|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> [[Dimitrij Rupel]] je pismo pohvalil in podprl.<ref>{{Navedi splet|title=Rupel: Janševo pismo je odlično, volitve 2014 so bile škandal #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/rupel-jansevo-pismo-je-odlicno-volitve-2014-so-bile-skandal-539231|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> [[Slika:220217-D-TT977-0071 (51887197179).jpg|sličica|Matej Tonin in ameriški sekretar za obrambo [[Lloyd J. Austin]] III.]] Decembra 2020 je hrvaški predsednik vlade [[Andrej Plenković]] zaradi okužbe s koronavirusom prosil slovenskega premierja Janšo, da na vrhu Evropskega sveta zastopa tudi [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša sprejel ponudbo: na vrhu v Bruslju bo zastopal Hrvaško|url=https://siol.net/novice/slovenija/jansa-sprejel-ponudbo-na-vrhu-v-bruslju-bo-zastopal-hrvasko-540935|website=siol.net|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Hrvaško bo v Bruslju namesto Plenkovića zastopal slovenski premier Janša|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/plenkovic-jansa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> Ob obeležitvi [[30. obletnica osamosvojitve Republike Slovenije|30. obletnice osamosvojitve Slovenije]] so osrednjo proslavo na povabilo predsednika vlade Janše obiskali predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]], predsednik vlade Hrvaške [[Andrej Plenković]], kancler Avstrije [[Sebastian Kurz]], predsednik vlade Madžarske [[Viktor Orbán|Viktor Orban]], italijanski zunanji minister [[Luigi Di Maio]] ter zunanji minister Portugalske [[Augusto Santos Silva|Augusto Santos Silva.]]<ref name="#2">{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša na osrednji državni proslavi ob 30. obletnici slovenske državnosti in obeležitvi prevzema predsedovanja Slovenije Svetu EU {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-06-25-predsednik-vlade-janez-jansa-na-osrednji-drzavni-proslavi-ob-30-obletnici-slovenske-drzavnosti-in-obelezitvi-prevzema-predsedovanja-slovenije-svetu-eu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-06-26|language=sl}}</ref><ref name="#2"/> Na Blejskem strateškem forumu leta 2021 je bilo povabljenih največ mednarodnih gostov v zgodovini foruma. Med drugim so se panelov udeležili predsednik Evropskega parlamenta [[David Sassoli]], predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]], evropski komisarji [[Dubravka Šuica]], [[Olivér Várhelyi]] vatikanski državni tajnik [[Pietro Parolin|Petro Parolin]], predsednik vlade Češke republike [[Andrej Babiš]], predsednik vlade Hrvaške [[Andrej Plenković]], predsednik vlade Madžarske [[Viktor Orbán]], predsednik vlade Poljske [[Mateusz Morawiecki]], predsednik vlade Grčije [[Kiriakos Micotakis]], predsednik Srbije [[Aleksandar Vučić]], predsednik vlade Slovaške [[Eduard Heger]], predsednik vlade Črne gore [[Zdravko Krivokapić]], predsednik vlade Kosova [[lbin Kurti]], predsednik vlade Albanije [[Edi Rama]], predsednik vlade Severne Makedonije [[Zoran Zaev]], člana predsedstva BiH [[Željko Komšić]] in [[Šefik Džaferović]], predsednik Bolgarije [[Rumen Radev]], visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino [[Christian Schmidt]] in predstavniki različnih organizacij, bank in ustanov.<ref>{{Navedi splet|title=Programme – Bled Strategic Forum|url=https://bledstrategicforum.org/programme/|accessdate=2021-09-06|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Strateški forum Bled 2021: Kaj so o naši skupni prihodnosti povedali voditelji Evrope (video)|url=https://www.domovina.je/strateski-forum-bled-2021-kaj-so-o-nasi-skupni-prihodnosti-povedali-voditelji-evrope-video/|website=Domovina|date=2021-09-01|accessdate=2021-09-06|language=sl-SI|first=Urban|last=Šifrar}}</ref> Opozicija je vladi večkrat očitala oddaljevanje od "jedrnih držav EU" in približevanje [[Višegrajska skupina|Višegrajski skupini]].<ref>{{Navedi splet|title=Težko uresničljive Janševe sanje o višegrajski četverici|url=https://www.dnevnik.si/1042927069|website=Dnevnik|accessdate=2020-12-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prijatelji-v-regiji-odmik-od-tradicionalnega-jedra-eu-k-drzavam-visegrajske-cetverice.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-10}}</ref> === Odziv na krizo v Ukrajini === [[Slika:Shod v podporo Ukrajini Eva Irgl.jpg|levo|sličica|Premier Janša in podpredsednik vlade [[Zdravko Počivalšek|Počivalšek]] na shodu v podporo Ukrajini.]] Vlada je ob naraščanju napetosti med [[Rusija|Rusko federacijo]] in [[Ukrajina|Ukrajino]] podprla stališče [[NATO|zveze NATO]]. 13. februarja je [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|zunanje ministrstvo]] slovenske državljane pozvalo k takojšnji zapustitvi Ukrajine, predsednik vlade [[Janez Janša]] pa je podprl ozemeljsko celovitost te [[Država|države]].<ref>{{Navedi splet|title=MZZ: Slovenski državljani naj zapustijo Ukrajino. Janša podprl Ukrajino.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mzz-slovenski-drzavljani-naj-zapustijo-ukrajino-jansa-podprl-ukrajino/612184|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-13|language=sl}}</ref> Ob ruskem priznanju samooklicanih [[Donecka ljudska republika|Donecke]] in [[Luganska ljudska republika|Luganske ljudske republike]] je slovensko zunanjo ministrstvo na zagovor poklicalo ruskega veleposlanika v Sloveniji [[Timur Ejvazov|Timurja Ejvazova]] in mu izrazilo odločno nasprotovanje Slovenije ruskemu priznanju.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor in Janša ostro obsojata rusko vojaško agresijo v Ukrajini|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-in-jansa-ostro-obsojata-rusko-vojasko-agresijo-v-ukrajini/613542|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-24|language=sl}}</ref> Janša je ob tem napovedal obisk v Ukrajini 24. in 25. februarja 2022, na katerem je predvidel srečanje z ukrajinskim premierjem in predsednikom [[Volodimir Zelenski|Zelenskim]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša na delovnem obisku v Ukrajini {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/dogodki/2022-02-24-predsednik-vlade-janez-jansa-na-delovnem-obisku-v-ukrajini/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-02-24|language=sl}}</ref> 23. februarja sta Janša in poljski premier [[Mateusz Morawiecki|Morawiecki]] kolegom članom Evropskega sveta poslala skupni dopis, v katerem sta se med drugim zavzela do vključitve Ukrajine v Evropsko unijo do leta 2030.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Janša in Morawiecki pred vrhom pozivata k članstvu Ukrajine v EU|url=https://www.sta.si/3005375/jansa-in-morawiecki-pred-vrhom-pozivata-k-clanstvu-ukrajine-v-eu|website=www.sta.si|accessdate=2022-02-24}}</ref>[[Slika:Volodymyr Zelenskyy met with the heads of governments of Poland, the Czech Republic and Slovenia in Kyiv. (51940956218).jpg|sličica|Janša s češkim in poljskim kolegom v Kijevu.]]24. februarja, ko je Ruska federacija uradno napadla Ukrajino, je Janša vnovič obsodil rusko agresijo: ''"Rusija mora takoj umakniti svojo vojsko in v celoti spoštovati ozemeljsko celovitost Ukrajine."''<ref>{{Navedi splet|title=Pahor in Janša ostro obsojata ruski vojaški napad na Ukrajino|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-in-jansa-ostro-obsojata-ruski-vojaski-napad-na-ukrajino/613542|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-24|language=sl}}</ref> Zaradi zapore zračnega prometa nad Ukrajino je bil Janšev obisk prestavljen, je pa na dan napada opravil telefonski pogovor z ukrajinskim premierjem [[Denis Šmigal|Denisom Šmigalom]].<ref name=":25">{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša v telefonskih pogovorih z ukrajinskim predsednikom vlade {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-02-24-predsednik-vlade-janez-jansa-v-telefonskih-pogovorih-z-ukrajinskim-predsednikom-vlade/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-02-24|language=sl}}</ref> Vlada je ob tem na svoja poslopja v podporo izobesila [[Zastava Ukrajine|ukrajinske zastave]].<ref name=":25" /> Janša je večkrat zagovarjal tudi podporo strategiji za vključitev Ukrajine v Evropsko unijo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Ukrajina si zasluži evropsko perspektivo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-03-11-predsednik-vlade-janez-jansa-ukrajina-si-zasluzi-evropsko-perspektivo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-03-14|language=sl}}</ref> Janša se je 15. marca 2022 s poljskim premierjem [[Mateusz Morawiecki|Morawieckim]] in češkim premierjem [[Petr Fiala|Fialo]] z vlakom odpravil v [[Kijev]] na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom. Šlo je za prvi visoki obisk v Ukrajini od začetka vojne.<ref name="#3">{{Navedi splet|title=Janša, Fiala in Morawiecki ob 19. uri z Zelenskim, ki izgublja upanje na članstvo Ukrajine v Natu|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/jansa-fiala-in-morawiecki-ob-19-uri-z-zelenskim-ki-izgublja-upanje-na-clanstvo-ukrajine-v-natu/615722|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-15|language=sl}}</ref><ref name="#3"/> === Seznami obiskov === *[[Seznam obiskov predsednika vlade Janeza Janše (III. mandat)]] * [[Seznam obiskov ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja]] == Predsedovanje Svetu Evropske unije == [[Slika:Brdo (51436880149).jpg|sličica|Neformalno srečanje zunanjih ministrov EU v sklopu [[Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|slovenskega predsedovanja]].]] ''Glej stran: [[Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021]]'' == Partnerstvo za razvoj == Po vzoru leta 2006 je Vlada Republike Slovenije 28. maja 2020 vsem parlamentarnim strankam poslala vabilo za sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev za prihodnost [[Slovenija|Slovenije]], t. i. partnerstvo za razvoj. Leta 2006, ko je vlado prav tako vodil prvak SDS [[Janez Janša]], so v partnerstvo vstopile vse stranke razen [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Partnerstvo za razvoj je podpisano|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/partnerstvo-za-razvoj-je-podpisano/53037|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-11|language=sl}}</ref> Z njim so takrat uskladili 52 sistemskih zakonov.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Janez Janša ponuja »partnerstvo za razvoj«|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-jansa-ponuja-partnerstvo-za-razvoj-313802.html|website=www.delo.si|date=2020-05-28|accessdate=2020-07-11|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref> Tokratno partnerstvo, ki nobene od podpisnic ne zavezuje k vnaprejšnji podpori nobenemu od predlogov zakonov, vključuje predvsem okrevanje gospodarstva po epidemiji koronavirusa, predsedovanje [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]],<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/jjansasds/status/1266038495228891141|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1266038495228891141|website=Twitter|accessdate=2020-07-11|date=28. maj 2020|last=Janša|first=Janez}}</ref> Stranke bi po podpisu pogodbe dobile normativni vladni program ter se odločile, pri katerih zakonih bi želele sodelovati.<ref name=":0" /> Sodelovanje v partnerstvu so takoj zavrnili v stranki [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Lista Marjana Šarca|Listi Marjana Šarca]] ter pri [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]]. Sprva je možnost za podpis partnerstva dopuščala [[Stranka Alenke Bratušek|Stranka Alenka Bratušek]], ki pa se naposled za sodelovanje ni odločila.<ref>{{Navedi splet|title=Partnerstvo za razvoj: Janši bi v objem skočil le Jelinčič|url=https://www.dnevnik.si/1042930929|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-11}}</ref> V opoziciji so se za vstop v partnerstvo odločili le [[Slovenska nacionalna stranka]] in poslanca madžarske in italijanske manjšine.<ref>{{Navedi splet|title=SNS in manjšinska poslanca podpisali dogovor z vlado|url=https://www.domovina.je/sns-in-manjsinska-poslanca-podpisali-dogovor-z-vlado/|website=Domovina|date=2020-07-03|accessdate=2020-07-11|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Podpis partnerstva je potekal 3. julija 2020. == Glej tudi: == *[[8. državni zbor Republike Slovenije|8. sklic Državnega zbora Republike Slovenije]] *[[30. obletnica osamosvojitve Republike Slovenije]] *[[Koalicija ustavnega loka]] == Sklici in opombe == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.vlada.si/o_vladi/clani_vlade/ Uradna stran] {{VladaSLO}} {{Vlada RS}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{8DZRS}} {{Slovenija}} [[Kategorija:14. vlada Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2020]] mn9wmx3fcoiktx9vvve8dcvsaywzoa6 0 474659 5736704 5290695 2022-08-19T20:41:07Z A09 188929 dp inf. wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|relatives=[[Stanko Perpar]] (brat)}} '''Marija Perpar''', [[Slovenci|slovenska]] [[kemija|kemičarka]], * [[1. januar]] [[1904]], [[Tolmin]], † [[5. marec]] [[1990]], [[Ljubljana]]. Bila je prva slovenska raziskovalka na področju [[Organska kemija|organske kemije]]. == Izobraževanje == Klasično gimnazijo je obiskovala v Ljubljani in leta 1923 [[Matura|maturirala]]. Kemijo je študirala na oddelku za kemijo [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]]. Diplomirala je leta 1927. Zatem se je vpisala še na oddelek za kemijo na [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniški fakulteti]], kjer je diplomirala leta 1930. [[Doktorat]] znanosti je opravila na Filozofski fakulteti v Ljubljani v letu 1929. Naslov njene doktorske disertacije je bil Poizkusi kombinacij triarilmetan - in diarilaminradikalov. V tistem času je bila ena izmed redkih žensk, ki so doktorirale na [[Univerza v Ljubljani|ljubljanski univerzi]]. == Življenje in delo == Prva leta službovanja je poučevala na gimnazijah v Ljubljani ([[Gimnazija Poljane]]) in [[Maribor|Mariboru]]. Od leta 1933 je bila zaposlena na [[I. gimnazija v Celju|gimnaziji v Celju]]. Ob začetku druge svetovne vojne, ko so prišli Nemci, je bila odpuščena in aretirana. V času vojne je bila brez službe in je bila zaradi delovanja v raznih feminističnih gibanjih za emancipacijo in enakopravnost žensk dlje časa zaprta ali na prisilnem delu. Po osvoboditvi je najprej delala na [[Ginekološka klinika Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana|Ginekološko – porodniški kliniki]] kot vodja kemijskega laboratorija in lekarne. Od julija 1946 je bila docentka za organsko kemijo na Tehniški fakulteti [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Leta 1952 je bila izvoljena v naziv izredne profesorice, leta 1957 pa v naziv redne profesorice za organsko kemijo in analizo. Leta 1946 je prevzela vodenje katedre za organsko kemijo in v skromnih pogojih dela organizirala študij in eksperimentalno delo na področju organske kemije in analize. Poleg vodenja Inštituta za organsko kemijo, je predavala organsko kemijo, organsko analizo in izbrana poglavja iz organske kemije ter vodila vaje iz naštetih predmetov. Do leta 1950 je o organski kemiji predavala na Filozofski fakulteti in do leta 1955 vodila tudi demonstracijske vaje. Kot raziskovalka je proučevala [[Polisaharid|polisaharide]] (v skupini [[Maks Samec|Maksa Samca]]), pozneje pa sintezo in analizo barvil ter raziskovala izolacijo in analizirala naravne fiziološko učinkovite spojine, posebno še [[Alkaloid|alkaloide]] iz zdravilnih rastlin. Z [[Aleksandra Kornhauser Frazer|Aleksandro Kornhauser]] sta raziskovali ržene rožičke ter s tem ustvarili izhodišče za farmacevtsko proizvodnjo alkaloidov in rženih rožičkov. Bila je velika strokovnjakinja za organsko kemijo in analizo, ugledna raziskovalka in znanstvenica. Njena poklicna kariera je bila zelo bogata in prepoznana. V letih 1947 – 1950 je bila pomožna inšpektorica za kemijo pri Ministrstvu za prosveto, sodelovala je v komisiji za učbenike za srednje šole in v komisiji za učne načrte. Bila je članica komisije za strokovne izpite profesorjev srednjih šol. Na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Višji pedagoški šoli v Ljubljani]] je več let predavala organsko kemijo. S sodelavci je objavila okoli 100 znanstvenih in strokovnih člankov v slovenskih in tujih znanstvenih revijah. Bila je znana kot izredno kvalitetna avtorica študentskih učbenikov in učnih pripomočkov. Sodelovala je tudi pri pisanju kemijskega strokovnega izrazja ter pri prevajanju univerzalne decimalne klasifikacije. Kot pedagoginja in mentorica je vodila, usmerjala in spodbujala veliko število študentk in študentov ter doktorandov in doktorandk. Za pomembne znanstvene dosežke je bila leta 1965 odlikovana z [[Red dela|Redom dela z zlatim vencem]], leta 1973 pa s [[Kidričeva nagrada|Kidričevo nagrado]]. O njenem osebnem življenju ni znanega veliko. Živela je bolj zase, veliko družbe ni imela. Vedelo se je, da je posvojila deklico z motnjo v duševnem razvoju in skrbela zanjo. Bila je zadržana, skromna in resna oseba, ki je bila vztrajna in dosledna in natančna pri svojem delu. Vse svoje življenje je posvetila znanosti in predajanju znanja ter vzgoji strokovnjakov/inj na svojem področju. Pokopana je v Planini, kjer je imela posest in je tam nekaj časa tudi živela. == Viri == * Pozabljena polovica, Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Založba Tuma in ZRC SAZU. * Primorci.si, Spletni biografski leksikon znanih Primork in Primorcev * Marija Perpar, kemičarka in univerzitetna profesorica. V: Kamra. [https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/marija-perpar-kemicarka-in-univerzitetna-profesorica.html Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin] * Neža Mrevlje (2020). [https://www.dnevnik.si/1042923710/lokalno/ljubljana/pozabljene-ljubljancanke-marija-perpar-organska-kemicarka-ki-je-delala-v-podmornici Pozabljene Ljubljančanke: Marija Perpar, organska kemičarka, ki je delala v podmornici.] Dnevnik, 2. marec 2020. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perpar, Marija}} [[Kategorija:Slovenski kemiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Tehniške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] cjqlefgs003wx9o1jdayv9l15qd0hvf 10 475157 5737547 5291898 2022-08-20T09:47:05Z Yerpo 8417 še malo poslovenjeno wikitext text/x-wiki {{Navbox|name=Tehnična analiza|title=[[Tehnična analiza]]|listclass=hlist|state={{{state<includeonly>|uncollapsed</includeonly>}}} <!---------------------------->|group1=Koncept|list1=* [[Preboj (tehnična analiza)|Preboj]] * [[Teorija Charlesa Dowa]] * [[Teorija Elliottovih valov]] * [[Trgovalni trend]]|group2=Grafi|list2=* [[Japonske svečke|Japonske svečke]] * [[Linijski graf|Linijski graf]] * [[OHLC|OHLC]] * [[Graf kriškov in krogcev|Graf kiškov in krogcev]] <!------VZORCI--------->|group3=Vzorci|list3={{Navbox|subgroup | group1 = [[Vzorci na grafu|Vzorci na grafu]] | list1 = * [[Širitev vrha]] * [[Skodelica z ročajem]] * [[Dvojni vrh ali dvojno dno]] * [[Zastava in zastavica|Zastava in zastavica]] * [[Vrzel (Vzorci na grafu)|Vrzel]] * [[Glava in ramena|Glava in ramena]] * [[Otoški preobrat]] * [[Cenovni kanal]] * [[Vzorec trikotnika|Vzorec trikotnika]] * [[Trojni vrh ali trojno dno]] * [[Klinasti vzorci]] * [[Odboj mrtve mačke]] | group2 = [[Vzorci Japonskih svečk|Vzorci japonskih svečk]] | list2 = {{Navbox|subgroup | group1 = [[Vzorcisvečk#Enostavni vzorci|Enostavni vzorci]] | list1 = * [[Doji]] * [[Kadivo (japonske svečke)|Kladivo]] * [[Viseči mož |Viseči mož]] * [[Obrnjeno kladivo]] * [[Marubozu]] * [[Utrinek (japonske svečke)|Utrinek]] | group2 = [[Vzorci svečk#zapleteni vzorci|Zapleteni vzorci]] | list2 = * [[Vzorec Hikkake]] * [[Jutranja zvezda (japonske svečke)|Jutranja zvezda]] * [[Tri črne vrane]] * [[Trije beli vojaki]] }} <!--- Skrita skupina dokler ne bo aktivnih linkov ---> <!---| group3 = [[Graf križcev in krožcev]]---> <!---| list3 = * [[Double Top]] * [[Double Bottom]] * [[Triple Top]] * [[Triple Bottom]] * [[Ascending Triple Top]] * [[Descending Triple Bottom]] * [[Bullish Catapult]] * [[Bearish Catapult]] * [[Bullish Signal]] * [[Bearish Signal]] * [[Bullish Triangle]] * [[Bearish Triangle]] * [[Long Tail Down]] * [[Bull Trap]] * [[Bear Trap]] * [[Spread Triple Top]] * [[Spread Triple Bottom]] * [[High Pole]] * [[Low Pole]] ---> }} <!------INDIKATORJI--------->|group4=[[Tehnični indikatorji|Indikatorji]]|list4={{Navbox|subgroup | group1 = [[Podpora in odpor|Podpora in odpor]] | list1 = * [[Dno (tehnična analiza)|Dno]] * [[Fibonaccijeva korekcija]] * [[Točka obrata (tehnična analiza)|Točka obrata]] (PP) * [[Vrh (tehnična analiza)|Vrh]] | group2 = [[Trend trga|Trend]] | list2 = * [[MACD|Premikajoče povprečje konvergenca/divergenca]] (MACD) * [[Drseče povprečje]] (MA) * [[Trendna črta (tehnična analiza)|Trendna črta]] | group3 = [[Moment (finance)|Moment]] | list3 = * [[Indeks relativne moči]] (RSI) * [[Stohastični oscilator]] * [[Williams %R]] (%R) | group4 = [[Obseg trgovanja (finance)|Obseg trgovanja]] | list4 = * [[Bilančni obseg trgovanja]] (OBV) | group5 = [[Nestanovitnost (finance)|Nestanovitnost]] | list5 = * [[Resnični povprečni obseg]] (ATR) * [[Bollingerjevi pasovi]] (BB) * [[Donchian-ov kanal]] * [[Keltner-jev kanal]] * [[VIX|CBOE Indeks nestanovitnosti trga]] (VIX) }}}}<noinclude>[[Kategorija:Ekonomske predloge]]</noinclude> a4iup66qrnx7c3fmr0l39chc7j4dr1f 5737554 5737547 2022-08-20T09:57:42Z Yerpo 8417 pp wikitext text/x-wiki {{Navbox|name=Tehnična analiza|title=[[Tehnična analiza]]|listclass=hlist|state={{{state<includeonly>|uncollapsed</includeonly>}}} <!---------------------------->|group1=Koncept|list1=* [[Preboj (tehnična analiza)|Preboj]] * [[Teorija Charlesa Dowa]] * [[Teorija Elliottovih valov]] * [[Trgovalni trend]]|group2=Grafi|list2=* [[Japonske svečke|Japonske svečke]] * [[Linijski graf|Linijski graf]] * [[OHLC|OHLC]] * [[Graf križcev in krožcev]] <!------VZORCI--------->|group3=Vzorci|list3={{Navbox|subgroup | group1 = [[Vzorci na grafu|Vzorci na grafu]] | list1 = * [[Širitev vrha]] * [[Skodelica z ročajem]] * [[Dvojni vrh ali dvojno dno]] * [[Zastava in zastavica|Zastava in zastavica]] * [[Vrzel (Vzorci na grafu)|Vrzel]] * [[Glava in ramena|Glava in ramena]] * [[Otoški preobrat]] * [[Cenovni kanal]] * [[Vzorec trikotnika|Vzorec trikotnika]] * [[Trojni vrh ali trojno dno]] * [[Klinasti vzorci]] * [[Odboj mrtve mačke]] | group2 = [[Vzorci Japonskih svečk|Vzorci japonskih svečk]] | list2 = {{Navbox|subgroup | group1 = [[Vzorcisvečk#Enostavni vzorci|Enostavni vzorci]] | list1 = * [[Doji]] * [[Kadivo (japonske svečke)|Kladivo]] * [[Viseči mož |Viseči mož]] * [[Obrnjeno kladivo]] * [[Marubozu]] * [[Utrinek (japonske svečke)|Utrinek]] | group2 = [[Vzorci svečk#zapleteni vzorci|Zapleteni vzorci]] | list2 = * [[Vzorec Hikkake]] * [[Jutranja zvezda (japonske svečke)|Jutranja zvezda]] * [[Tri črne vrane]] * [[Trije beli vojaki]] }} <!--- Skrita skupina dokler ne bo aktivnih linkov ---> <!---| group3 = [[Graf križcev in krožcev]]---> <!---| list3 = * [[Double Top]] * [[Double Bottom]] * [[Triple Top]] * [[Triple Bottom]] * [[Ascending Triple Top]] * [[Descending Triple Bottom]] * [[Bullish Catapult]] * [[Bearish Catapult]] * [[Bullish Signal]] * [[Bearish Signal]] * [[Bullish Triangle]] * [[Bearish Triangle]] * [[Long Tail Down]] * [[Bull Trap]] * [[Bear Trap]] * [[Spread Triple Top]] * [[Spread Triple Bottom]] * [[High Pole]] * [[Low Pole]] ---> }} <!------INDIKATORJI--------->|group4=[[Tehnični indikatorji|Indikatorji]]|list4={{Navbox|subgroup | group1 = [[Podpora in odpor|Podpora in odpor]] | list1 = * [[Dno (tehnična analiza)|Dno]] * [[Fibonaccijeva korekcija]] * [[Točka obrata (tehnična analiza)|Točka obrata]] (PP) * [[Vrh (tehnična analiza)|Vrh]] | group2 = [[Trend trga|Trend]] | list2 = * [[MACD|Premikajoče povprečje konvergenca/divergenca]] (MACD) * [[Drseče povprečje]] (MA) * [[Trendna črta (tehnična analiza)|Trendna črta]] | group3 = [[Moment (finance)|Moment]] | list3 = * [[Indeks relativne moči]] (RSI) * [[Stohastični oscilator]] * [[Williams %R]] (%R) | group4 = [[Obseg trgovanja (finance)|Obseg trgovanja]] | list4 = * [[Bilančni obseg trgovanja]] (OBV) | group5 = [[Nestanovitnost (finance)|Nestanovitnost]] | list5 = * [[Resnični povprečni obseg]] (ATR) * [[Bollingerjevi pasovi]] (BB) * [[Donchian-ov kanal]] * [[Keltner-jev kanal]] * [[VIX|CBOE Indeks nestanovitnosti trga]] (VIX) }}}}<noinclude>[[Kategorija:Ekonomske predloge]]</noinclude> 1a9uvkae1oc1jveb0kp4upjij27ksrg 0 475869 5736541 5691889 2022-08-19T12:10:20Z 86.58.24.238 wikitext text/x-wiki [[Image:Montenegro Map.png|right|thumb|333px|Zemljevid Črne gore]] '''Črna gora''' je nigerska država (črnogorščina ''Crna Gora'', Црна Гора) je majhna gorata država na jugozahodnem Balkanu. Njene sosede so [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Srbija]], [[Kosovo]], [[Albanija]], meji tudi na [[Jadransko morje]]. Čeprav je majhna država s 13.812 km², je zelo raznolika glede na konfiguracijo terena. == Površje == Teren v Črni gori sega od visokih gora v severnem delu države, preko [[kras|kraškega]] območja v osrednjem in zahodnem delu, do skoraj 300 km ozke obalne ravnine. Obalna ravnina popolnoma izgine na severu, kjer gora [[Lovćen]] in drugi gorski grebeni strmo padajo v [[Boka Kotorska|Kotorski zaliv]]. Obalno območje je znano po aktivnih [[potres]]ih. Črnogorski kras na splošno leži na nadmorski višini okoli 100 m (čeprav se nekatera območja dvigajo na 1800 m). Najnižji odsek je v dolini reke [[Zeta (reka)|Zete]], ki teče na nadmorski višini 450 m. Reka zavzema središče Nikšićkega polja, ravninsko podolgovato depresijo, značilno za kraška območja. Matična skala je pretežno [[apnenec]], ki se raztopi in tvori [[vrtača|vrtače]] in [[kraška jama|jame]]. Najdaljša jama v Črni gori je [[Vražji firovi]] - 10,5 km dolga jama severovzhodno od kraja [[Berane]], najgloblja vrtača pa je Željezna jama -1027 m na gori Maganik. Dolina reke Zete ali planota [[Bjelopavlići]] se na jugovzhodu združi z drugo pomembno ravnino v Črni gori, Zetsko planoto. Ta se razprostira severno od [[Skadarsko jezero| Skadarskega jezera]] na nadmorski višini 40 m. Obe planoti sta danes najbolj gosto poseljeni območji, v katerih sta tudi dve največji črnogorski mesti, [[Podgorica]] in [[Nikšić]]. Visoke gore Črne gore so med najbolj razgibanim površjem v Evropi. Povprečno presegajo več kot 2000 m višine. Najviši vrh je Zla Kolata v [[Prokletije|Prokletijah]] z nadmorsko višino 2534 m. Med najbolj znanimi vrhovi je [[Bobotov Kuk]] v pogorju [[Durmitor]], ki doseže 2523 m. Črnogorske gore so bile v zadnjem ledeniškem obdobju najbolj poledenel del [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]]. [[Slika:Tara River Canyon.jpg|Kanjon reke Tare|thumb|200px]] Bokakotorski zaliv sestoji iz štirih manjših zalivov: Toplanskega, Tivatskega, Risanskega in Kotorskega. Toplanski in Tivatski zaliv spaja ožina Kumbor, Tivatskega in Risanskega ožina Verige. Paštrovićko primorje se razteza od Boke do Ulcinja. Nad njim se dvigajo gore Rumija in Sutorman. Nekdanji otok Sveti Stefan, s peščeno sipino spojen z obalo je spremenjen v polotok in turistično mesto-hotel. Ta del Jadranske obale ima peščene plaže Petrovac, Miločer, Sveti Stefan, Ulcinj, itd. Velika Plaža pri Ulcinju je najdaljša v Črni gori z okoli 13 km. Barsko polje je najpomembnejši železniški, pristaniški in industrijski center. Skadarski bazen predstavlja največjo depresijo na Balkanskem polotoku. Njegova največja globina leži 38 m pod morsko globino, površina vode jezera je le 6 m nad nivojem morja. Je tudi največje jezero v Črni gori. Zetsko-Bjelopavlićka planota se razteza okoli rek Morače in Zete vse do bližnjega Nikšićkega polja. Plodna tla, dovolj vode, mediteranska klima temu območju omogoča, da je najbolj ploden in je žitnica države. Veliko kraško območje Črne gore leži na nadmorskih višinah okoli 1000 m in več, celo do 1900 m, kot na primer planina Orjen, najvišji masiv med priobalnimi apnenčastimi gorami. {| class="wikitable" |+ Najgloblje jame in jamski sistemi v Črni gori ! Ime !! lokacija !! globina (m) |- | Jama na Vjetrenim brdima || Durmitor || 897 |- | Jama v Malem Lomnem Dolu || Durmitor || 605 |- | Jamski sistem v Obručinah || Durmitor || 464 |- | Jama v Crkvenom Dolu || Moračka Kapa || 266 |- | Jama v Pribatovom Dolu || Maganik || 239 |} Tri najgloblje jame so na Durmitoru. Najgloblja med njimi je na Vjetrenim brdima in je globoka 897 m.<ref>{{Cite book|title=Geomorfologija|last=Petrović|first=Dragutin|last2=Manojlović|first2=Predrag|publisher=Geografski fakultet, Beograd|year=2003|isbn=978-86-82657-32-3|location=Beograd|pages=318}}</ref> === Obala === {{glavni| Črnogorsko primorje}} Črnogorsko primorje ali Črnogorska obala je od rta Oštro do ustja reke Bojane, dolga 294 km. Za razliko od severne sosede Hrvaške, Črna gora ob obali nima velikih naseljenih otokov. Značilnost obale je [[Boka Kotorska|Kotorski zaliv]], [[fjord]], ki je v resnici potopljen [[kanjon]] reke. Kotorski zaliv je obdan z gorami, visokimi do 1000 m, ki se skoraj navpično spuščajo v morje. Južno od Kotorskega zaliva je ozka obalna ravnica, široka največ 4 km, ki jo s severa varujejo visoke gore. Ravnina je nudila prostor za številna majhna obalna naselja. Na apnenčastih tleh se je razvila značilna rdeča zemlja (terra rosa), ugodna za vzgojo [[tobak]]a, vinske trte, sadja, oljke i drugih kulturi. Pojavlja se tudi [[fliš]]. Jadranska obala se deli na: Bokokotorski zaliv, Črnogorsko ali Paštrovićko primorje, Barsko polje, Skadarski bazen in Zetsko-Bjelopavlićka planota. === Hidrologija === [[File:Lago Skadar, Montenegro, 2014-04-14, DD 02.JPG|thumb|250px| [[Skadrsko jezero]] v Črni gori]] Površinski odtok Črne gore na sever prenašata reki [[Lim (reka)|Lim]] in [[Tara (reka)|Tara]], ki skozi reko [[Drina (reka)|Drino]] v Bosni in Hercegovini vstopata najprej v [[Sava|Savo]] in nato v [[Donava|Donavo]]. Na jugu Črne gore se tokovi stekajo proti Jadranskemu morju. Velik del drenaže kraškega območja ni na površju, ampak potuje v podzemnih kanalih. Največje jezero v Črni gori in na Balkanu je [[Skadrsko jezero]]. Leži blizu obale in sega čez mednarodno mejo v severno [[Albanija|Albanijo]]. Dolgo je 50 km in široko 16 km, s skupno površino 370 km2. Približno 60 odstotkov je znotraj črnogorskega ozemlja. Vodno telo zaseda depresijo kraškega polja, ki ima dno pod morsko gladino. [[Dinarsko gorstvo]] Črne gore je znano po številnih jezerih. === Podnebje === Na podnebje Črne gore vplivajo velike vodne površine Jadranskega morja in Skadarskega jezera, globok zaliv Boke kotorska, zaledje gora v bližini obale (Orjen, Lovćen in Rumija) in gorovja Durmitor, Bjelasica in Prokletije. V Primorju in Zetsko-Bjelopavlićki planoti je sredozemno podnebje, s toplimi in suhimi poletji in blagimi in deževnimi zimami. Pozimi s kopnega piha suha in hladna burja, jeseni z morja piha jugo in prinaša topel zrak iz severne Afrike in velike količine padavin. Gora Orjen spada med kraj z največ padavinami v Evropi. Tu pade letno okoli 4600 mm padavin, na strmih pobočjih Orjena v kraju Crkvice celo oko 5000 mm na leto, kar predstavlja evropski maksimum padavin, v rekordnih letih blizu 7000 mm/m².<ref>[http://195.66.163.23/misc.php?text=27&sektor=1 Hidrometeorološki zavod Crne Gore]</ref> Bolj osto podnebje imajo kraška polja pod okoliškimi gorami oddaljena 20-80 km od morja. V osrednjem in severnem delu države imajo gorsko podnebje, na skrajnem severu pa kontinentalno, za katerega je, razen velikih dnevnih in letnih nihanj temperature, značilna majhna letna količina padavin, ki so enakomerno razdeljena čez leto. V gorah na severu so poletja relativno hladna in vlažna, zime pa dolge in ostre, s pogosto zmrzaljo ter nizkimi temperaturami, ki hitro padajo z višino. == Rastlinstvo== [[Slika:Moraca delta.jpg|thumb|250px|Delta Morače]] V Črni gori samoniklo raste 2880 vrst in podvrst višjih rastlin (praproti in cvetnice), med njimi je 212 endemitov Balkanskega polotoka, in 22 vrst endemitov Črne gore.<ref>{{Cite web|url=http://www.montenegro.yu/ekologija/flora_fauna/flora_fauna.htm |title=Република Црна Гора: Флора и фауна |accessdate=14. 11. 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100316200224/http://www.montenegro.yu/ekologija/flora_fauna/flora_fauna.htm |archive-date=16. 3. 2010 |url-status=dead }}</ref> Območje Črne gore se lahko razdeli na tri ekoregije: ilirski listopadni gozdovi, sredozemsko rastlinstvo ob obali in dva podtipa mešanih gozdov (balkanski mešani gozd na skrajnem severu in vzhodu in dinarski mešan gozd v ostalem delu države <ref name="VB">{{Cite book|last=Blečić |first=Vilotije |authorlink= |others= |title=Enciklopedije Jugoslavije |year=1982 |publisher=JLZ Zagreb |location= |id= }}</ref>. == Živalstvo== Živalski svet Črne gore spada u zoogeografsko regijo palearktik, a se na njenem ozemlju križajo živali tudi drugih regij: Mediterana, srednje Evrope in prednje Azije. Po drugi strani, današnje živalstvo predstavlja ostanek kvartarne faune, ki je bila na tem območju neobičajno bogata. Balkanski polotok je imel v ledeni dobi relativno blago podnebje, zato je bil zatočišče številnim rastlinskim in živalskim rodovom in vrstam. V kvartarju so na območju živele danes izumrle vrste: rdeči alpski volk (''Cuon alpinus europaeus''), jamska hijena (''Crocuta spelaea''), [[jamski medved]] (''Ursus speleus''), [[leopard]] (''Leopardus pardus''), divji konj (''Equus ferus''), volnati nosorog (''Coelodonta antiquitatis''), gigantski jelen (''Megaceros giganteus''), [[bizon]] (''Bison priscus''), [[Tur (govedo)|tur]] (''Bos primigenius'') in druge. Številne še danes obstoječe vrste so iz Črne gore izginile že v preteklosti, kot [[risi]] (''Lynx lynx''), [[damjak]] (''Dama dama''), [[navadni jelen]] (''Cervus elephus''), [[alpski kozorog]] (''Capra ibex'') in druge. <ref name="OV">{{Cite book|last=Vizi |first=Ondrej |authorlink= |others= |title=Enciklopedije Jugoslavije |year=1982 |publisher=JLZ Zagreb |location= |id= }}</ref> == Narodni parki == {{glavni|Narodni parki Črne gore}} {{location map+|Montenegro|float=right|width=270|places= {{location map~|Montenegro|label=[[Durmitor]]|position=left|lat=43.13|long=18.81}} {{location map~|Montenegro|label=[[Narodni park Skadrsko jezero|Skadrsko jezero]]|position=right|lat=42.16|long=19.31}} {{location map~|Montenegro|label=[[Narodni park Lovćen|Lovćen]]|position=left|lat=42.4|long=18.82}} {{location map~|Montenegro|label=[[Narodni park Biogradska gora|Biogradska gora]]|position=left|lat=42.89|long=19.60}} {{location map~|Montenegro|label=[[Narodni park Prokletije|Prokletije]]|position=left|lat=42.55|long=19.95}} |caption=Parkovi u Crnoj Gori}} V Črni gori je pet [[narodni park|narodnih parkov]]:<ref>{{cite web|title=očetna strana |url=http://nparkovi.me/sajt/ |website=Zvanična prezentacija |publisher=Nacionalni parkovi Crne Gore |accessdate=27. 6. 2018 }}</ref> {| class="wikitable sortable" |- class="hintergrundfarbe5" ! Ime ! Ustanovljen ! Velikost (-{ha}-) ! class="unsortable" | Slika |- | [[Narodni park Durmitor]] | style="text-align:right" | 1952. | style="text-align:right" | 39.000 | style="text-align:center; padding:0;"| [[Slika:Durmitor - near Minin bogaz.jpg|100px]] |- | [[Narodni park Biogradska gora]] | style="text-align:right" | 1952. | style="text-align:right" | 5.650 | style="text-align:center; padding:0;"| [[Slika:Biogradska suma.jpg|100px]] |- | [[Nadnini park Lovćen]] | style="text-align:right" | 1952. | style="text-align:right" | 5.650 | style="text-align:center; padding:0;"| [[Slika:Lovcen.jpg|Lovćen sa Njegoševim mauzolejem|100px]] |- | [[Narodni park Skadrsko jezero]] | style="text-align:right" | 1983. | style="text-align:right" | 40.000 | style="text-align:center; padding:0;"| [[Slika:Lac de Shkodra.jpg|100px]] |- | [[Narodnni park Prokletije]] | style="text-align:right" | 2009. | style="text-align:right" | 16.630 | style="text-align:center; padding:0;"| [[Slika:Jezerski Vrh (2694) sa Karanfila (2480).jpg|100px]] |} == Podatki == '''Geografske koordinate''': {{coord|42|30|N|19|18|E|type:country}} '''Območje''' *Skupaj: 13,812 km² *Kopno: 13,452 km² *Vode: 360 km² '''Prebivalstvo''': 620.145 (2003 census); 653.474 (2013 ocena [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mj.html#People]) '''Dolžina obale''': 293,5 km '''Dolžina mednarodnih meja''': 625 km * S Hrvaško: 14 km ali 25 km <ref name="CIAWF2008">[https://www.cia.gov/library/public/the-world-factbook/geos/mj.html The World Factbook], CIA, 2008.</ref><ref name="SLJRH2007">Statistical Yearbook of Croatia, State Institute of Statistics, section [http://www.dzs.hr/Hrv_Eng/ljetopis/2007/01-bind.pdf Geographical data], Zagreb, 2008.</ref> * Z Bosno in Hercegovino: 225 km * S Srbijo: 124 km * in z Albanijo: 172 km '''Obdelano zemljišče''': 517.153 ha '''Raba tal''': * njiva: 12,45 % * trajni nasadi: 1,16 % * drugo: 86,39 % '''Namakana zemljišča: 24,12 km² '''Pomorske zahteve''': Točke * Najnižja točka ** Jadransko morje - 0 m * najvišja točka ** Zla Kolata - 2535 m * Najsevernejša točka: ** Moćevići, občina Pljevlja - {{coord|43|32|N|18|58|E|type:landmark_region:ME|name=Mocevici (north)}} * Najjužnejša točka: ** Mala Ada, občina Ulcinj - {{coord|41|55|N|19|22|E|type:landmark_region:ME|name=Mala Ada (south)}} * Vzhodna točka: ** Jablanica, občina Rožaje - {{coord|42|53|N|20|21|E|type:landmark_region:ME|name=Jablanica (east)}} * najbolj zahodna točka: ** Prijevor, občina Herceg Novi - {{coord|42|29|N|18|26|E|type:landmark_region:ME|name=Prijevor (west)}} == Sklici == {{sklici}} == Literatura== *Rodić, Dragan; Pavlović, Mila (1994). Geografija Jugoslavije I. Beograd: Savremena administracija, D. D. *Crna Gora u brojkama (PDF)[http://www.monstat.org/userfiles/file/publikacije/CrnaGora%20u%20brojkama-2009-201010%281%29.pdf]. Zavod za statistiku Crne Gore. 2008. *Blečić, Vilotije (1982). Enciklopedije Jugoslavije. JLZ Zagreb. *Vizi, Ondrej (1982). Enciklopedije Jugoslavije. JLZ Zagreb ==Zunanje povezave== {{commons category|Geography of Montenegro}} [[Kategorija:Geografija Črne gore| ]] o02paivn047rjgjm4ujmw6lq5e5g44i 5736545 5736541 2022-08-19T12:11:36Z Upwinxp 126544 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/86.58.24.238|86.58.24.238]] ([[User talk:86.58.24.238|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] wikitext text/x-wiki [[Image:Montenegro Map.png|right|thumb|333px|Zemljevid Črne gore]] '''Črna gora''' (črnogorščina ''Crna Gora'', Црна Гора) je majhna gorata država na jugozahodnem Balkanu. Njene sosede so [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Srbija]], [[Kosovo]], [[Albanija]], meji tudi na [[Jadransko morje]]. Čeprav je majhna država s 13.812 km², je zelo raznolika glede na konfiguracijo terena. == Površje == Teren v Črni gori sega od visokih gora v severnem delu države, preko [[kras|kraškega]] območja v osrednjem in zahodnem delu, do skoraj 300 km ozke obalne ravnine. Obalna ravnina popolnoma izgine na severu, kjer gora [[Lovćen]] in drugi gorski grebeni strmo padajo v [[Boka Kotorska|Kotorski zaliv]]. Obalno območje je znano po aktivnih [[potres]]ih. Črnogorski kras na splošno leži na nadmorski višini okoli 100 m (čeprav se nekatera območja dvigajo na 1800 m). Najnižji odsek je v dolini reke [[Zeta (reka)|Zete]], ki teče na nadmorski višini 450 m. Reka zavzema središče Nikšićkega polja, ravninsko podolgovato depresijo, značilno za kraška območja. Matična skala je pretežno [[apnenec]], ki se raztopi in tvori [[vrtača|vrtače]] in [[kraška jama|jame]]. Najdaljša jama v Črni gori je [[Vražji firovi]] - 10,5 km dolga jama severovzhodno od kraja [[Berane]], najgloblja vrtača pa je Željezna jama -1027 m na gori Maganik. Dolina reke Zete ali planota [[Bjelopavlići]] se na jugovzhodu združi z drugo pomembno ravnino v Črni gori, Zetsko planoto. Ta se razprostira severno od [[Skadarsko jezero| Skadarskega jezera]] na nadmorski višini 40 m. Obe planoti sta danes najbolj gosto poseljeni območji, v katerih sta tudi dve največji črnogorski mesti, [[Podgorica]] in [[Nikšić]]. Visoke gore Črne gore so med najbolj razgibanim površjem v Evropi. Povprečno presegajo več kot 2000 m višine. Najviši vrh je Zla Kolata v [[Prokletije|Prokletijah]] z nadmorsko višino 2534 m. Med najbolj znanimi vrhovi je [[Bobotov Kuk]] v pogorju [[Durmitor]], ki doseže 2523 m. Črnogorske gore so bile v zadnjem ledeniškem obdobju najbolj poledenel del [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]]. [[Slika:Tara River Canyon.jpg|Kanjon reke Tare|thumb|200px]] Bokakotorski zaliv sestoji iz štirih manjših zalivov: Toplanskega, Tivatskega, Risanskega in Kotorskega. Toplanski in Tivatski zaliv spaja ožina Kumbor, Tivatskega in Risanskega ožina Verige. Paštrovićko primorje se razteza od Boke do Ulcinja. Nad njim se dvigajo gore Rumija in Sutorman. Nekdanji otok Sveti Stefan, s peščeno sipino spojen z obalo je spremenjen v polotok in turistično mesto-hotel. Ta del Jadranske obale ima peščene plaže Petrovac, Miločer, Sveti Stefan, Ulcinj, itd. Velika Plaža pri Ulcinju je najdaljša v Črni gori z okoli 13 km. Barsko polje je najpomembnejši železniški, pristaniški in industrijski center. Skadarski bazen predstavlja največjo depresijo na Balkanskem polotoku. Njegova največja globina leži 38 m pod morsko globino, površina vode jezera je le 6 m nad nivojem morja. Je tudi največje jezero v Črni gori. Zetsko-Bjelopavlićka planota se razteza okoli rek Morače in Zete vse do bližnjega Nikšićkega polja. Plodna tla, dovolj vode, mediteranska klima temu območju omogoča, da je najbolj ploden in je žitnica države. Veliko kraško območje Črne gore leži na nadmorskih višinah okoli 1000 m in več, celo do 1900 m, kot na primer planina Orjen, najvišji masiv med priobalnimi apnenčastimi gorami. {| class="wikitable" |+ Najgloblje jame in jamski sistemi v Črni gori ! Ime !! lokacija !! globina (m) |- | Jama na Vjetrenim brdima || Durmitor || 897 |- | Jama v Malem Lomnem Dolu || Durmitor || 605 |- | Jamski sistem v Obručinah || Durmitor || 464 |- | Jama v Crkvenom Dolu || Moračka Kapa || 266 |- | Jama v Pribatovom Dolu || Maganik || 239 |} Tri najgloblje jame so na Durmitoru. Najgloblja med njimi je na Vjetrenim brdima in je globoka 897 m.<ref>{{Cite book|title=Geomorfologija|last=Petrović|first=Dragutin|last2=Manojlović|first2=Predrag|publisher=Geografski fakultet, Beograd|year=2003|isbn=978-86-82657-32-3|location=Beograd|pages=318}}</ref> === Obala === {{glavni| Črnogorsko primorje}} Črnogorsko primorje ali Črnogorska obala je od rta Oštro do ustja reke Bojane, dolga 294 km. Za razliko od severne sosede Hrvaške, Črna gora ob obali nima velikih naseljenih otokov. Značilnost obale je [[Boka Kotorska|Kotorski zaliv]], [[fjord]], ki je v resnici potopljen [[kanjon]] reke. Kotorski zaliv je obdan z gorami, visokimi do 1000 m, ki se skoraj navpično spuščajo v morje. Južno od Kotorskega zaliva je ozka obalna ravnica, široka največ 4 km, ki jo s severa varujejo visoke gore. Ravnina je nudila prostor za številna majhna obalna naselja. Na apnenčastih tleh se je razvila značilna rdeča zemlja (terra rosa), ugodna za vzgojo [[tobak]]a, vinske trte, sadja, oljke i drugih kulturi. Pojavlja se tudi [[fliš]]. Jadranska obala se deli na: Bokokotorski zaliv, Črnogorsko ali Paštrovićko primorje, Barsko polje, Skadarski bazen in Zetsko-Bjelopavlićka planota. === Hidrologija === [[File:Lago Skadar, Montenegro, 2014-04-14, DD 02.JPG|thumb|250px| [[Skadrsko jezero]] v Črni gori]] Površinski odtok Črne gore na sever prenašata reki [[Lim (reka)|Lim]] in [[Tara (reka)|Tara]], ki skozi reko [[Drina (reka)|Drino]] v Bosni in Hercegovini vstopata najprej v [[Sava|Savo]] in nato v [[Donava|Donavo]]. Na jugu Črne gore se tokovi stekajo proti Jadranskemu morju. Velik del drenaže kraškega območja ni na površju, ampak potuje v podzemnih kanalih. Največje jezero v Črni gori in na Balkanu je [[Skadrsko jezero]]. Leži blizu obale in sega čez mednarodno mejo v severno [[Albanija|Albanijo]]. Dolgo je 50 km in široko 16 km, s skupno površino 370 km2. Približno 60 odstotkov je znotraj črnogorskega ozemlja. Vodno telo zaseda depresijo kraškega polja, ki ima dno pod morsko gladino. [[Dinarsko gorstvo]] Črne gore je znano po številnih jezerih. === Podnebje === Na podnebje Črne gore vplivajo velike vodne površine Jadranskega morja in Skadarskega jezera, globok zaliv Boke kotorska, zaledje gora v bližini obale (Orjen, Lovćen in Rumija) in gorovja Durmitor, Bjelasica in Prokletije. V Primorju in Zetsko-Bjelopavlićki planoti je sredozemno podnebje, s toplimi in suhimi poletji in blagimi in deževnimi zimami. Pozimi s kopnega piha suha in hladna burja, jeseni z morja piha jugo in prinaša topel zrak iz severne Afrike in velike količine padavin. Gora Orjen spada med kraj z največ padavinami v Evropi. Tu pade letno okoli 4600 mm padavin, na strmih pobočjih Orjena v kraju Crkvice celo oko 5000 mm na leto, kar predstavlja evropski maksimum padavin, v rekordnih letih blizu 7000 mm/m².<ref>[http://195.66.163.23/misc.php?text=27&sektor=1 Hidrometeorološki zavod Crne Gore]</ref> Bolj osto podnebje imajo kraška polja pod okoliškimi gorami oddaljena 20-80 km od morja. V osrednjem in severnem delu države imajo gorsko podnebje, na skrajnem severu pa kontinentalno, za katerega je, razen velikih dnevnih in letnih nihanj temperature, značilna majhna letna količina padavin, ki so enakomerno razdeljena čez leto. V gorah na severu so poletja relativno hladna in vlažna, zime pa dolge in ostre, s pogosto zmrzaljo ter nizkimi temperaturami, ki hitro padajo z višino. == Rastlinstvo== [[Slika:Moraca delta.jpg|thumb|250px|Delta Morače]] V Črni gori samoniklo raste 2880 vrst in podvrst višjih rastlin (praproti in cvetnice), med njimi je 212 endemitov Balkanskega polotoka, in 22 vrst endemitov Črne gore.<ref>{{Cite web|url=http://www.montenegro.yu/ekologija/flora_fauna/flora_fauna.htm |title=Република Црна Гора: Флора и фауна |accessdate=14. 11. 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100316200224/http://www.montenegro.yu/ekologija/flora_fauna/flora_fauna.htm |archive-date=16. 3. 2010 |url-status=dead }}</ref> Območje Črne gore se lahko razdeli na tri ekoregije: ilirski listopadni gozdovi, sredozemsko rastlinstvo ob obali in dva podtipa mešanih gozdov (balkanski mešani gozd na skrajnem severu in vzhodu in dinarski mešan gozd v ostalem delu države <ref name="VB">{{Cite book|last=Blečić |first=Vilotije |authorlink= |others= |title=Enciklopedije Jugoslavije |year=1982 |publisher=JLZ Zagreb |location= |id= }}</ref>. == Živalstvo== Živalski svet Črne gore spada u zoogeografsko regijo palearktik, a se na njenem ozemlju križajo živali tudi drugih regij: Mediterana, srednje Evrope in prednje Azije. Po drugi strani, današnje živalstvo predstavlja ostanek kvartarne faune, ki je bila na tem območju neobičajno bogata. Balkanski polotok je imel v ledeni dobi relativno blago podnebje, zato je bil zatočišče številnim rastlinskim in živalskim rodovom in vrstam. V kvartarju so na območju živele danes izumrle vrste: rdeči alpski volk (''Cuon alpinus europaeus''), jamska hijena (''Crocuta spelaea''), [[jamski medved]] (''Ursus speleus''), [[leopard]] (''Leopardus pardus''), divji konj (''Equus ferus''), volnati nosorog (''Coelodonta antiquitatis''), gigantski jelen (''Megaceros giganteus''), [[bizon]] (''Bison priscus''), [[Tur (govedo)|tur]] (''Bos primigenius'') in druge. Številne še danes obstoječe vrste so iz Črne gore izginile že v preteklosti, kot [[risi]] (''Lynx lynx''), [[damjak]] (''Dama dama''), [[navadni jelen]] (''Cervus elephus''), [[alpski kozorog]] (''Capra ibex'') in druge. <ref name="OV">{{Cite book|last=Vizi |first=Ondrej |authorlink= |others= |title=Enciklopedije Jugoslavije |year=1982 |publisher=JLZ Zagreb |location= |id= }}</ref> == Narodni parki == {{glavni|Narodni parki Črne gore}} {{location map+|Montenegro|float=right|width=270|places= {{location map~|Montenegro|label=[[Durmitor]]|position=left|lat=43.13|long=18.81}} {{location map~|Montenegro|label=[[Narodni park Skadrsko jezero|Skadrsko jezero]]|position=right|lat=42.16|long=19.31}} {{location map~|Montenegro|label=[[Narodni park Lovćen|Lovćen]]|position=left|lat=42.4|long=18.82}} {{location map~|Montenegro|label=[[Narodni park Biogradska gora|Biogradska gora]]|position=left|lat=42.89|long=19.60}} {{location map~|Montenegro|label=[[Narodni park Prokletije|Prokletije]]|position=left|lat=42.55|long=19.95}} |caption=Parkovi u Crnoj Gori}} V Črni gori je pet [[narodni park|narodnih parkov]]:<ref>{{cite web|title=očetna strana |url=http://nparkovi.me/sajt/ |website=Zvanična prezentacija |publisher=Nacionalni parkovi Crne Gore |accessdate=27. 6. 2018 }}</ref> {| class="wikitable sortable" |- class="hintergrundfarbe5" ! Ime ! Ustanovljen ! Velikost (-{ha}-) ! class="unsortable" | Slika |- | [[Narodni park Durmitor]] | style="text-align:right" | 1952. | style="text-align:right" | 39.000 | style="text-align:center; padding:0;"| [[Slika:Durmitor - near Minin bogaz.jpg|100px]] |- | [[Narodni park Biogradska gora]] | style="text-align:right" | 1952. | style="text-align:right" | 5.650 | style="text-align:center; padding:0;"| [[Slika:Biogradska suma.jpg|100px]] |- | [[Nadnini park Lovćen]] | style="text-align:right" | 1952. | style="text-align:right" | 5.650 | style="text-align:center; padding:0;"| [[Slika:Lovcen.jpg|Lovćen sa Njegoševim mauzolejem|100px]] |- | [[Narodni park Skadrsko jezero]] | style="text-align:right" | 1983. | style="text-align:right" | 40.000 | style="text-align:center; padding:0;"| [[Slika:Lac de Shkodra.jpg|100px]] |- | [[Narodnni park Prokletije]] | style="text-align:right" | 2009. | style="text-align:right" | 16.630 | style="text-align:center; padding:0;"| [[Slika:Jezerski Vrh (2694) sa Karanfila (2480).jpg|100px]] |} == Podatki == '''Geografske koordinate''': {{coord|42|30|N|19|18|E|type:country}} '''Območje''' *Skupaj: 13,812 km² *Kopno: 13,452 km² *Vode: 360 km² '''Prebivalstvo''': 620.145 (2003 census); 653.474 (2013 ocena [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mj.html#People]) '''Dolžina obale''': 293,5 km '''Dolžina mednarodnih meja''': 625 km * S Hrvaško: 14 km ali 25 km <ref name="CIAWF2008">[https://www.cia.gov/library/public/the-world-factbook/geos/mj.html The World Factbook], CIA, 2008.</ref><ref name="SLJRH2007">Statistical Yearbook of Croatia, State Institute of Statistics, section [http://www.dzs.hr/Hrv_Eng/ljetopis/2007/01-bind.pdf Geographical data], Zagreb, 2008.</ref> * Z Bosno in Hercegovino: 225 km * S Srbijo: 124 km * in z Albanijo: 172 km '''Obdelano zemljišče''': 517.153 ha '''Raba tal''': * njiva: 12,45 % * trajni nasadi: 1,16 % * drugo: 86,39 % '''Namakana zemljišča: 24,12 km² '''Pomorske zahteve''': Točke * Najnižja točka ** Jadransko morje - 0 m * najvišja točka ** Zla Kolata - 2535 m * Najsevernejša točka: ** Moćevići, občina Pljevlja - {{coord|43|32|N|18|58|E|type:landmark_region:ME|name=Mocevici (north)}} * Najjužnejša točka: ** Mala Ada, občina Ulcinj - {{coord|41|55|N|19|22|E|type:landmark_region:ME|name=Mala Ada (south)}} * Vzhodna točka: ** Jablanica, občina Rožaje - {{coord|42|53|N|20|21|E|type:landmark_region:ME|name=Jablanica (east)}} * najbolj zahodna točka: ** Prijevor, občina Herceg Novi - {{coord|42|29|N|18|26|E|type:landmark_region:ME|name=Prijevor (west)}} == Sklici == {{sklici}} == Literatura== *Rodić, Dragan; Pavlović, Mila (1994). Geografija Jugoslavije I. Beograd: Savremena administracija, D. D. *Crna Gora u brojkama (PDF)[http://www.monstat.org/userfiles/file/publikacije/CrnaGora%20u%20brojkama-2009-201010%281%29.pdf]. Zavod za statistiku Crne Gore. 2008. *Blečić, Vilotije (1982). Enciklopedije Jugoslavije. JLZ Zagreb. *Vizi, Ondrej (1982). Enciklopedije Jugoslavije. JLZ Zagreb ==Zunanje povezave== {{commons category|Geography of Montenegro}} [[Kategorija:Geografija Črne gore| ]] 6nn4kw96f79p7mfwut7pyfnrsw2iago 0 476242 5737076 5633625 2022-08-20T07:11:29Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki __BREZKAZALAVSEBINE__ '''[[Seznam]]''' '''prejemnikov''' nagrade Sklada Staneta Severja, t.i. [[Severjeva nagrada|'''Severjeve nagrade''']]. == Seznam po letih == ==== 1971 ==== * [[Vladimir Skrbinšek]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Foma Fomič Opiskin''', ''Sreča v nesreči ali Naš dobrotnik Foma Fomič'', po [[Selo Stepančikovo in njegovi prebivalci|romanu]] [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|F. M. Dostojevskega]] priredil [[Dušan Pirjevec|D. Pirjevec]] * [[Aleksander Krošl|Aleksander (Sandi) Krošl]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]; '''Thomas Becket''', ''[[Umor v katedrali]]'', [[Thomas Stearns Eliot|T. S. Eliot]] * [[Marijana Klanšek]] (Jaklič), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Julija''', ''[[Gospodična Julija]]'', [[August Strindberg|A. Strindberg]] * [[Angelca Močnik]], Delavsko prosvetno društvo Prežihov Voranc [[Ravne na Koroškem|Ravne]]; nagrada za življenjsko delo Viri<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1971_98_L.pdf ''Prvi nagrajenci Sklada Staneta Severja''], Govekar, J.(22. december 1971), str. 8, ''Gorenjski Glas'', št. 98, letn. 24</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dušan Pirjevec, Sreča v nesreči ali Naš dobrotnik Foma Fomič|url=https://repertoar.sigledal.org/predmet/img:55c61b3c9237e|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Aleksander Krošl|url=https://sigledal.org/geslo/Aleksander_Kro%C5%A1l|website=sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 1972 ==== * [[Mira Sardoč]], [[Slovensko stalno gledališče, Trst|SSG Trst]]; '''Blanche Dubois''', ''[[Tramvaj Poželenje]]'', [[Tennessee Williams|T. Williams]] * [[Rudi Kosmač]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Odisej''', ''Smrt kraljevega javnega tožilca'', Y. Sevastikoglou; '''Starec''', ''Vdova iz Ankone'', [[Angelo Beolco (Ruzante)|A. Beolco Ruzante]] * [[Nevenka Vrančič]]; [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] * Vera Videčnik, Amatersko gledališče Slava Klavora [[Maribor]]; nagrada za življenjsko delo Viri<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1972_98_L.pdf ''Severjeve nagrade''], sl (20. december 1971), ''Gorenjski glas'', št. 98, letn. 25</ref> ==== 1973 ==== * [[Dare Ulaga]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Ferlež''', ''[[Raztrganci (Bor)|Raztrganci]]'', [[Matej Bor|M. Bor]] * [[Barbara Jakopič]] (Kraljevič), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Ženska''', ''Podstrešje'', [[Janez Žmavc (dramatik)|J. Žmavc]] * [[Jože Kovačič (igralec)|Jože Kovačič]], [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]; nagrada za 30 let delovanja v tem gledališču (še pred ukinitvijo poklicnega): '''Urh Kante''', ''[[Razvalina življenja]]'', [[Fran Saleški Finžgar|F. S. Finžgar]] (prir.); '''učitelj Can''', ''Andora'', [[Max Frisch|M. Frisch]]; '''dr. Pavel Gruden''', ''[[Za narodov blagor]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]]; '''Jura Krefl''', ''[[Kreflova kmetija]]'', [[Ivan Potrč|I. Potrč]]; '''Učitelj Jerman''', ''[[Hlapci]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1973_98_L.pdf Pomemben kulturni dogodek v Šk. Loki]'', Bogataj, L. (22. december 1973), ''Gorenjski glas'', št. 98, letn. 26</ref> ==== 1974 ==== * [[Mina Jeraj|Minca (Mina) Jeraj]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''Winnie''', ''Srečni dnevi'', [[Samuel Beckett|S. Beckett]] * [[Danilo Benedičič]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Don Kihot''', ''Maškarada'', [[Miroslav Krleža|M. Krleža]] (v Mali drami) * [[Stane Raztresen]], [[Slovensko stalno gledališče, Trst|SSG Trst]] in [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]; nagrada za življenjsko delo: '''Jernej''', ''Hlapec Jernej'', po [[Hlapec Jernej in njegova pravica|povesti]] [[Ivan Cankar|I. Cankarja]]; '''Čedermac''', ''Kaplan Martin Čedermac'', po [[Kaplan Martin Čedermac|romanu]] [[France Bevk|F. Bevka]] * [[Srečo Špik|Sreko (Srečko) Špik]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Gospod kolega''', ''Čarobna noč'', [[Sławomir Mrożek|S. Mrożek]] * Marjana (Marjanca) Čebulj; [[Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice|Gledališče Toneja Čufarja Jesenice]]; nagrada za življenjsko delo: '''Marija Stuart''', ''[[Marija Stuart]]'', [[Friedrich Schiller|F. Schiller]]; '''Kata''', ''[[Tripče de Utolče]]'', [[Marin Držić|M. Držić]] Viri<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1974_98_L.pdf ''Severjeve nagrade podeljene''], I. G. (24. december 1974), ''Gorenjski glas'', št. 98, letn. 27</ref><ref>{{Navedi splet|title=RAZTRESEN Stane|url=http://www.primorci.si/?id=675|website=www.primorci.si|accessdate=2020-03-26}}</ref> ==== 1975 ==== * [[Milena Muhič]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; '''Jožefina''', ''[[Kranjski komedijanti]]'', [[Bratko Kreft|B. Kreft]]; '''Lizika''', ''Lizika'', [[Milenko Vučetić|M. Vučetić]] * [[Nika Juvan Kalan]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; delitev nagrade, '''Gospa Orbanova''', ''Mačja igra'', [[István Örkény|I. Örkény]] * [[Mojca Ribič]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; delitev nagrade, '''Liza Protasova''', ''[[Otroci sonca]]'', [[Maksim Gorki|M. Gorki]] * [[Zlatko Šugman]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; delitev nagrade, '''Al Lewis''', ''Večna mladeniča'', [[Neil Simon|N. Simon]] * [[Stanislava Bonisegna]] (danes Stannia Bonisegna), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Wendy''', ''Kmetija'', [[David Storey|D. Storey]] ([[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]] in AGRFT) * Domen Končan, gledališka skupina Prosvetnega društva Horjul; nagrada za življenjsko delo: '''Walter Lee Younger''', ''[[Grozdna jagoda v soncu]]'', [[Lorraine Hansberry|L. Hansberry]] ; '''Stari Mahon''', ''[[Vražji fant zahodne strani]]'', [[John Millington Synge|J. M. Synge]]; '''Nicia''', ''[[Mandragola]]'', [[Niccolò Machiavelli|N. Machiavelli]]; '''Bryant''', ''Korenine'', [[Arnold Wesker|A. Wesker]]; '''Jack Boyle''', ''[[Junona in pav]]'', [[Seán O'Casey|S. O´Casey]]; Navedene vloge so bile predstavljene na Srečanjih slovenskih in jugoslovanskih gledaliških skupin. Viri<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1975_98_L.pdf ''Nagrade za najboljše igralske stvaritve''], (23. december 1975), ''Gorenjski Glas'', št. 98, letn. 28</ref> ==== 1976 ==== * [[Anica Kumer]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]; '''Jacinta''', ''[[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]] * [[Lojze Rozman]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Badjin''', ''Cement'', [[Heiner Müller|H. Müller]] * [[Matjaž Turk]], [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]; '''Pinglet''', ''Hotel svobodne menjave'', [[Georges Feydeau|G. Feydeau]] * Marjan Trobec, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Jimmy Porter''', ''Ozri se v gnevu'', [[John Osborne|J. Osborne]] * [[Mitja Šipek|Mitja (Matevž) Šipek]], [[Ravne na Koroškem]]; nagrada za življenjsko delo, poustvarjal predvsem dela [[Prežihov Voranc|P. Voranca]]. Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1976_98_L.pdf Podelitev Severjevih nagrad]'', Govekar, J. (21. december 1976), ''Gorenjski Glas'', št. 98, letn. 29</ref> ==== 1977 ==== * [[Štefka Drolc]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Lidija Vasiljevna''', ''Staromodna komedija'', [[Aleksej Nikolajevič Arbuzov|A. N. Arbuzov]] * [[Miranda Caharija]], [[Slovensko stalno gledališče, Trst|SSG Trst]]; delitev nagrade, '''Veronika''', ''[[Veronika Deseniška (Župančič)|Veronika Deseniška]]'', [[Oton Župančič|O. Zupančič]] * [[Janez Eržen]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; delitev nagrade, '''Prior''', ''Ljudožerci'', [[Gregor Strniša|G. Strniša]]; '''Korl''', ''Večer ženinov'', [[Andrej Hieng|A. Hieng]]; '''Mihol, Budalo''', ''Iz take snovi smo kranjski komedijanti'', [[Mirko Zupančič|M. Zupančič]] * [[Zvone Agrež]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Harry Berlin''', ''L'bez'n'', [[Murray Schisgal|M. Schisgall]]; '''Joško''', ''[[Mostovi v Zambiji ali Nocoj bomo zidali]]'', [[Pavel Lužan|P. Lužan]] * Drago Razboršek, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]; nagrada za življenjsko delo (20 let dela v [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobskem]]): '''Silvester''', ''Scapinove zvijače'', [[Molière]]; '''Tripče de Utolče''', ''Tripče de Utolče'', [[Marin Držić|M. Držić]]; '''Adam''', ''Razbiti vrč'', [[Heinrich von Kleist|H. von Kleist]]; '''Joseph''', ''[[Naši trije Angeli|Naši trije angeli]]'', [[Bella in Samuel Spewack|S. Spewack, B. Spewack]]; '''Klander''', ''[[Ščuke pa ni]]'', [[Tone Partljič|T. Partljič]]; '''Marko Komadina''', ''[[Državni lopov]]'', [[Fadil Hadžić|F. Hadžić]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1977_97_L.pdf Severjeve nagrade za izjemne igralske storitve]'', Bogataj, L. (20. december 1977), ''Gorenjski Glas'', str. 15, št. 97, letn. 30</ref> ==== 1978 ==== * [[Pavla Brunčko]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; '''Ona''', ''Intervju'', [[Matjaž Kmecl|M. Kmecl]] * [[Boris Cavazza]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Georgij''', ''Osvoboditev Skopja'', [[Dušan Jovanović|D. Jovanović]] * [[Peter Dougan]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]; nagrada za dotedanje ustvarjanje: '''Medved''', ''Gugalnica'', [[Frane Puntar|F. Puntar]] * [[Matjaž Višnar|Matjaž Modic (kasneje Višnar)]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; Tri medigre: ''Budni stražnik'', ''Dva jezičneža'', ''Salamanška jama'', [[Miguel de Cervantes|M. de Cervantes]] * Miran Kenda, Linhartov oder Radovljica; '''Baron''', ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', [[Anton Tomaž Linhart|A. T. Linhart]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1978_98_L.pdf Podeljene Severjeve nagrade]'', str. 7, Volčjak, M. (22. december 1978), ''Gorenjski Glas'', št. 98, letn. 31</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tri medigre: Budni stražnik, Dva jezičneža, Salamanška jama (1978)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?EID=24623&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 1979 ==== * [[Maja Šugman]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Ines''', ''[[Za zaprtimi vrati|Zaprta vrata]]'', [[Jean-Paul Sartre|J. P. Sartra]] * [[Dare Valič]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Erazem Žulaj''', ''[[Profesor Klepec|Profesor Klepec (Peter Klepec)]]'', [[Ferdo Kozak|F. Kozak]] * [[Silva Čušin]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Evgenija''', ''Tango'', [[Sławomir Mrożek|S. Mrożek]] * Sonja Pavčič, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]; nagrada za 25 let ustvarjanja Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1979_99_L.pdf Severjeve nagrade priznanja za delo]'', str. 6, Volčjak, M. (21. december 1979), ''Gorenjski Glas'', št. 99, letn. 32</ref> ==== 1980 ==== * [[Teja Glažar|Teja (Mateja) Glažar]], [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]; '''Nora Helmer''', ''[[Nora|Nora (Hiša lutk)]]'', [[Henrik Ibsen|H. Ibsen]] * [[Tone Gogala]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Truffaldino''', ''[[Sluga dveh gospodov]]'', [[Carlo Goldoni|C. Goldoni]] * [[Bine Matoh]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Točaj/Hudič''', ''[[Žabe ali prilika o ubogem in bogatem Lazarju|Žabe]]'', [[Gregor Strniša|G. Strniša]] * Poldka Štiglic, KD Loški oder Škofja Loka; nagrada za življenjsko delo (igralka, režiserka in mentorica) * Cvetka Videc, Gledališče Zarja Celje (KUD Zarja Trnovlje - Celje); nagrada za življenjsko delo * [[Tine Oman]], [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]; nagrada za 18 let ustvarjanja (v [[Prešernovo gledališče Kranj|PG]] od leta [[1966]]): '''Župnik''', ''[[Grča]]'', [[Fran Govekar|F. Govekar]] * Igralci [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; posebno pismeno priznanje – ''[[Šuhu in leteča princesa]]'', [[Peter Hacks|P. Hacks]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_97_L.pdf Desete Severjeve nagrade]'', str. 8, Volčjak, M. (19. december 1980), ''Gorenjski Glas'', št. 97, letn. 32</ref> ==== 1981 ==== * [[Anica Veble]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; '''Grofica Madeleine Petrovna''', ''V agoniji'', [[Miroslav Krleža|M. Krleža]]; '''Lenka''', ''Svatba'', [[Rudi Šeligo|R. Šeligo]] * [[Zlata Rodošek]], [[Slovensko stalno gledališče, Trst|SSG Trst]]; '''Fonsia Dorsey''', ''Partija remija'', [[Donald L. Coburn|D. L. Coburn]] * [[Ivo Ban]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Župnik''', ''[[Hlapci]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]]; '''Jurij''', ''[[Svatba (Šeligo)|Svatba]]'', [[Rudi Šeligo|R. Šeligo]] ([[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]); '''Vanek''', [[Václav Havel|V. Havel]]: ''Protest'' / [[Pavel Kohout|P. Kohout]]: ''Atest'' * [[Željko Hrs]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; nagrada za samostojne študije iz predmeta “umetnost giba”: ''Maska''; ''Lakomnost''; ''Superstreap'' * Nevenka Ketiš, lutkovno gledališče KUD Kobanci Kamnica pri [[Maribor]]u (lutkarica - ročne lutke in marionete, animatorka, recitatorka in igralka); nagrada za 12 let ustvarjanja, več kot 700 nastopov (11 glavnih vlog) v mariborski obči<nowiki/>ni, po [[Slovenija|S]]<nowiki/>[[Slovenija|lovenij]]<nowiki/>i in v sosednjih državah in zamejstvu. * [[Jože Vunšek]], [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]; nagrada za 20 let ustvarjanja. Začel je v domu DPD Svoboda Stražišče v igralski skupini Žarometi, od leta 1966 v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču]], poleg tega je organiziral proslave v [[Kranj]]u in po [[Gorenjska|Gorenjski]], na katerih je tudi sam nastopal. Viri<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_98_L.pdf ''Severjeva spominska svečanost'' in ''Severjevi nagrajenci''], str. 1 in 5, Volčjak, M. (22. december 1981), ''Gorenjski Glas'', št. 98, letn. 34</ref><ref>{{Navedi splet|title=VUNŠEK Jože|url=http://www.gorenjci.si/osebe/vun%C5%A1ek-jo%C5%BEe/496/|website=www.gorenjci.si|accessdate=2020-03-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivo Ban|url=https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=12|website=SNG Drama Ljubljana|accessdate=2020-03-26|language=sl}}</ref> ==== 1982 ==== * [[Marinka Štern]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''Štorklja''', ''[[Ujetniki svobode|Ujetniki Svobode]]'', [[Emil Filipčič|E. Filipčič]] * [[Zvone Agrež]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]; '''Mozart''', ''Amadeus'', [[Peter Shaffer|P. Shaffer]] * [[Saša Pavček]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Hišna (Služkinja)''', ''Učna ura'', [[Eugène Ionesco|E. Ionesco]] * [[Bojan Umek]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Profesor''', ''Učna ura'', [[Eugène Ionesco|E. Ionesco]]; '''Deeley''', ''Stari časi'', [[Harold Pinter|H. Pinter]] * Julka Bezjak, KPD Ivan Kaučič Ljutomer; nagrada za življenjsko delo (50 let - igralka, [[Gledališki režiser|režiserka]], mentorica): ''[[Krčmarica Mirandolina]]'', [[Carlo Goldoni|C. Goldoni]]; ''Ekvinokcij''; ''Inšpektor na obisku'', [[John Boynton Priestley|J. B. Priestley]]; ''[[Mariana Pineda]]'', [[Federico García Lorca|F. G. Lorca]]; ''Samorastniki'', po [[Samorastniki|noveli]] [[Prežihov Voranc|P. Voranca]]; ''[[Hlapci]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]]; ''Hvarčanka'', [[Martin Benetović|M. Benetović]]; ''[[Svet brez sovraštva]]'', [[Mira Mihelič|M. Mihelič]]; '''Ona''', ''Intervju'', [[Matjaž Kmecl|M. Kmecl]] * Slava Maroševič, [[Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice|Gledališče Toneja Čufarja Jesenice]]; nagrada za življenjsko delo (80 vlog, več kot tisoč nastopov): '''Grozdana''', ''[[Tugomer]]'', [[Fran Levstik|F. Levstik]]; '''Veronika''', ''[[Veronika Deseniška (Župančič)|Veronika Deseniška]]'', [[Oton Župančič|O. Zupančič]]; '''Elizabeta''', ''[[Marija Stuart]]'', [[Friedrich Schiller|F. Schiller]]; '''Bernarda''', ''[[Dom Bernarde Alba]]'', [[Federico García Lorca|F. G. Lorca]]; '''Meta''', ''Samorastniki'', [[Prežihov Voranc|P. Voranc]]; '''Alvingova''', ''[[Strahovi]]'', [[Henrik Ibsen|H. Ibsen]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_97_L.pdf Podeljene Severjeve nagrade]'', str. 6., Volčjak, M. (21. december 1982), ''Gorenjski Glas'', št. 97, letn. 35</ref> ==== 1983 ==== * [[Polona Vetrih]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Marcolfa''', ''[[Marcolfa]]'', [[Dario Fo|D. Fo]]; '''kot interpretka 20 zgodb''', [[Vaje v slogu|''Vaje v slog''u]], [[Raymond Queneau|R. Queneau]] * [[Silvij Kobal]], [[Slovensko stalno gledališče, Trst|SSG Trst]]; '''Libero Incoronato''', ''Dolgonoge laži'', [[Eduardo De Filippo|E. De Filippo]]; '''Emerenziano Paronzini''', ''Delitev'', [[Piero Chiara|P. Chiara]] (priredba romana) * [[Irena Varga]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Gospodična Prism''', ''[[Važno je imenovati se Ernest]]'', [[Oscar Wilde|O. Wilde]] * [[Milan Vodopivec]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Iskalec''', ''[[Potohodec]]'', [[Dane Zajc|D. Zajc]] * Staša Vovk, gledališka skupina DPD Svoboda Dušan Jereb Novo mesto; nagrada za dotedanje ustvarjanje: ''Korenine'', [[Arnold Wesker|A. Wesker]]; ''[[Anna Christie]]'', [[Eugene O'Neill|E. O'Neill]]; ''[[Komaj do srednjih vej]]'', [[Peter Ustinov|P. Ustinov]]; ''[[Komedija ljubezni]]'', [[Noël Coward|N. Coward]]; ''Črna komedija'', [[Peter Shaffer|P. Shaffer]] * Vili Makuc, Dramatično društvo Idrija; nagrada za življenjsko delo: '''Cerkovnik''', ''[[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]]; '''Fedor Ivanovič Kostomarov''', ''[[Anfisa]]'', [[Leonid Nikolajevič Andrejev|L. N. Andrejev]]; '''Maks''', ''[[Školjka (Kraigher)|Školjka]]'', [[Alojz Kraigher|A. Kraigher]]; '''Flore Briga''', ''[[Dva bregova]]'', [[Anton Leskovec|A. Leskovec]]; '''Franc Jerman''', ''[[Oskubite jastreba]]'', [[Tone Partljič|T. Partljič]]; '''Profesor Krulc''', ''[[Pomrak]]'', [[Vinko Cuderman|V. Cuderman]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1983_97_L.pdf Podeljene Severjeve nagrade]'', (20. december 1983), Gorenjski Glas, št. 97, letn. 36</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kobal, Silvij (1928–1991) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014520/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2020-03-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Piero Chiara, Delitev, Slovensko stalno gledališče v Trstu, 1982/83|url=https://repertoar.sigledal.org/predmet/img:55d5f47f4d688|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-03-26}}</ref> ==== 1984 ==== * [[Milena Zupančič]]; [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], '''Ana''', ''Ana'', [[Rudi Šeligo|R. Šeligo]] * [[Slavko Cerjak]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Klavdij''', ''[[Hamlet]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; '''James Leeds''', ''[[Otroci manjšega boga]]'', [[Mark Medoff|M. Medoff]] * Jagoda Tovirac, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Claire''', ''[[Služkinji]]'', [[Jean Genet|J. Genet]] * [[Branko Šturbej]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Gloster''', ''Rihard III.'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Tatjana Košir, [[Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice|Gledališče Toneta Čufarja Jesenice]]; nagrada za 30 let ustvarjanja (66 vlog): '''Ana''', ''Dnevnik Ane Frank''; '''Hermija''', ''[[Sen kresne noči]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; '''Ofelija''', ''[[Hamlet]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] ; '''Nežka, hišna''', ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', [[Anton Tomaž Linhart|A. T. Linhart]]; '''Jelena Ivanovna Popova''', ''Medved'', [[Anton Pavlovič Čehov|A. P. Čehov]]; '''Suzanne Delicias''', ''Orkester'', [[Jean Anouilh|J. Anouilh]]; '''Ona''', ''Intervju'', [[Matjaž Kmecl|M. Kmecl]]; '''Gospa Lina Rose''', ''Fiziki'', [[Friedrich Dürrenmatt|F. Dürrenmatt]] * Ivan Žnidarič, KPD Ivan Kaučič Ljutomer; nagrada za življenjsko delo (od leta 1960): '''Pravdač''', ''[[Celjski grofje (drama)|Celjski grofje]]'', [[Bratko Kreft|B. Kreft]]; '''Ževakin''', ''Ženitev'', [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|N. V. Gogolj]]; '''Župnik''', ''[[Kralj na Betajnovi]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]]; '''Markiz Forlimpopoli''', ''[[Krčmarica Mirandolina]]'', [[Carlo Goldoni|C. Goldoni]]; '''Martin''', ''[[Razvalina življenja]]'', [[Fran Saleški Finžgar|F. S. Finžgar]]; '''Baron''', ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', [[Anton Tomaž Linhart|A. T. Linhart]]; '''Komar''', ''[[Hlapci]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]]; '''Viča''', ''Sumljiva oseba'', [[Branislav Nušić|B. Nušić]]; '''Ferlež''', ''[[Raztrganci (Bor)|Raztrganci]]'', [[Matej Bor|M. Bor]]; '''Upokojenec Gustelj''', ''Smrt predsednika hišnega sveta'', [[Ivo Brešan|I. Brešan]] (vloga tistega leta) Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1984_98_L.pdf Šest Severjevih nagrad]'', str. 5, (21. december 1984), ''Gorenjska Glas'', št. 98, letn. 37</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izpitni nastop iz dramske igre III (1984)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=13088&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 1985 ==== * [[Brane Grubar]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Vrezec''', ''Altamira'', [[Emil Filipčič|E. Filipčič]]; '''Emerik''', ''[[Veliki briljantni valček]]'', [[Drago Jančar|D. Jančar]] * [[Tone Kuntner]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''John Proctor''', ''Lov na čarovnice'', [[Arthur Miller|A. Miller]]; '''Trgovec Block''', ''[[Proces (roman)|Proces]]'', [[Franz Kafka|F. Kafka]] * [[Bernarda Oman]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Jacinta''' in '''Ekspeditorica''', ''[[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]] (druga zasedba) * [[Violeta Tomić]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Jacinta''' in '''Ekspeditorica''', ''[[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]] * Vlado Zupančič, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]; nagrada za 10 let ustvarjanja (25 vlog): '''Pivovarski mojster''', ''Sprejem'' (pogostejši naslov je ''Avdienca''), [[Václav Havel|V. Havel]] * [[Alenka Bole Vrabec]], Linhartov oder Radovljica; nagrada za življenjsko delo: gledališče poezije (od leta [[1965]]); ''[[Izštevanja]]'', [[Svetlana Makarovič]]; Večer ciganske poezije; ''Raje življenje'', [[André Breton|A. Breton]]; '''Emilia''', ''Pokvečena sonca'', [[René Marqués|R. Marqués]] (Oder treh herojev, KUD Pirniče). Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1985_97_L.pdf In zbrali smo se tudi zoper obup]'', str. 5. Jelovčan, H. (20. december 1985), ''Gorenjski Glas'', št. 97, letn. 38</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pokvečena sonca 1984|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/item/pokvecena-sonca-1984.html|website=www.kamra.si|accessdate=2020-03-26|language=sl-si}}</ref> ==== 1986 ==== * [[Stanislava Bonisegna]] (danes Stannia Boninsegna), [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Leni''', ''[[Proces (roman)|Proces]]'', [[Franz Kafka|F. Kafka]]; '''Maggie Hobson''', ''[[Hobson v škripcih]]'', [[Harold Brighouse|H. Brighouse]]; '''Jessie Cates''', ''[[Lahko noč, mama]]'', [[Marsha Norman|M. Norman]] * [[Silva Čušin]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Ljubica''', ''[[Veliki briljantni valček]]'', [[Drago Jančar|D. Jančar]]; '''Tantalla''', ''Kalevala'', [[Dane Zajc|D. Zajc]] * [[Vesna Jevnikar]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Hedda Gabler''', ''[[Hedda Gabler]]'', [[Henrik Ibsen|H. Ibsen]] * [[Mirjam Korbar]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Elizabeta''', ''[[Marija Stuart]]'', [[Friedrich Schiller|F. Schiller]] * [[Andrej Rozman - Roza]], [[Gledališče Ane Monro]]; (ustanovil leta [[1982]]), nagrada za dosežke gledališča * Jože Varga, KUD Murska Sobota; nagrada za življenjesko delo ([[Gledališki igralec|igralec]], [[Gledališki režiser|režiser]], mentor, organizator in [[prevajalec]]); več kot 20 vlog v novosadski Tribuni mladih, v tamkajšnih društvih Svetozar Marković in [[Attila József|Jozsef Attila]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1986_97_L.pdf Podeljene Severjeve nagrade]'', str. 5, L. M. (19. december 1986), ''Gorenjski Glas'', št. 97., letn. 39</ref><ref>{{Navedi splet|title=Hedda Gabler (1986)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=1466&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesna Jevnikar|url=https://sigledal.org/geslo/Vesna_Jevnikar|website=sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 1987 ==== * [[Ljerka Belak]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]; '''Mumija''', ''[[Sonata strahov]]'', [[August Strindberg|A. Strindberg]]; '''Jacquelina''' in '''Sganarelova''', ''Zgrabite Sganarela'', [[Molière]] * [[Franc Markovčič]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Saljoni''', ''Tri sestre'', [[Anton Pavlovič Čehov|A. P. Čehov]]; '''On''', ''Klopca'', [[Aleksander Isaakovič Gelman|A. I. Gelman]]; '''Smrdokavra''', ''Ptiči'', [[Milan Jesih|M. Jesih]] * [[Barbara Lapajne]] (Predin), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Agata''', ''[[Zločin na Kozjem otoku]]'', [[Ugo Betti|U. Betti]] * Miha Knap (kmet iz Zgornjih Žamanj pri Šentprimožu v [[Podjuna|Podjuni]]); nagrada za življenjsko delo: vloga v filmu [[Boj na požiralniku (film)|''Boj na požiralniku'' (1982)]]; '''General''', ''[[Komaj do srednjih vej]]'', [[Peter Ustinov|P. Ustinov]]; ''Samorastniki'', [[Prežihov Voranc|P. Voranc]] ([[Samorastniki|priredba]]); '''Matija Gubec''', ''[[Velika puntarija|Velika Puntarija]]'', [[Bratko Kreft|B. Kreft]]; '''Davorin''', ''Miklova Zala 87,'' [[Jakob Sket|J. Sket]], [[Jakob Špicar|J. Špicar]], [[Janko Messner|J. Messner]], [[Bruno Hartman|B. Hartman]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1987_98_L.pdf Podeljene Severjeve nagrade]'', str. 5, Mencinger, L. (18. december 1987), ''Gorenjski Glas'', št. 98, letn. 40</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=ZGRABITE SGANARELA|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/148|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-03-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zločin na Kozjem otoku (1987)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=8905&l=1|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Franc Markovčič|url=https://sigledal.org/geslo/Franc_Markov%C4%8Di%C4%8D|website=sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KLOPCA|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/8719|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-03-26}}</ref> ==== 1988 ==== * [[Janez Bermež]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]; '''Geront in Pl. Prasetnik''', ''Zgrabite Sganarela'', [[Molière]]; '''Jonathan Jeremiah Peachum''', ''[[Opera za tri groše]]'', [[Bertolt Brecht|B. Brecht]] * [[Veronika Drolc]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''Pujsek''', ''Medved Pu'', [[Alan Alexander Milne|A. A. Milne]] ([[Medved Pu|priredba]]); '''Chantal''', ''Balkon'', [[Jean Genet|J. Genet]]; '''Marta''', ''Atlantida'', [[Emil Filipčič|E. Filipčič]] * Maja Aduša Vidmar, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Solange''', ''[[Služkinji]]'', [[Jean Genet|J. Genet]] * Alenka Vidrih, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Claire''', ''[[Služkinji]]'', [[Jean Genet|J. Genet]] * [[Rastislav Rastko Tepina|Rasto Tepina (Rastislav, Rastko)]], [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]; ('''Sin Duffaseta''', ''Maček v žaklju'', [[Georges Feydeau|G. Feydeau]]), [[Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice|Gledališče Toneta Čufarja Jesenice]] ('''Kralj Karl''', ''Škrjanček'', [[Jean Anouilh|J. Anouilh]]), [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]] ('''Jimmy Porter''', ''Ozri se v gnevu'', [[John Osborne|J. Osborne]]) Viri<ref name=":0" /><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1988_97_L.pdf Igra je več kot le besede in gibi]'', str. 5, Mencinger, Lea (20. december 1988), ''Gorenjski Glas'', št. 97, letn. 41</ref> ==== 1989 ==== * [[Olga Kacjan]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''Parisada''', ''Šeherezada'', [[Ivo Svetina|I. Svetina]]; ''Dramski observatorij Zenit'' (Rdeči pilot in [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]); ''Fragment o Kleistu'', [[Stefan Schütz|S. Schütz]] ([[Gledališče Glej]]) * [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Sultan Šahrijar Lepi''', ''[[Šeherezada (Svetina)|Šeherezada]]'', [[Ivo Svetina|I. Svetina]]; '''Lucindo''', ''La discreta enamorada'', [[Lope de Vega|L. de Vega]] (priredil [[Andrej Brvar|A. Brvar]]); '''Svetlič''', ''[[Pesnikova žena prihaja]]'', [[Tone Partljič|T. Partljič]] * [[Ksenija Mišić|Ksenija Mišič]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Ofelija''', ''[[Hamlet]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; '''Irina''', ''Tri sestre'', [[Anton Pavlovič Čehov|A. P. Čehov]] * [[Lučka Počkaj]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Ines''', ''[[Za zaprtimi vrati|Zaprta vrata]]'', [[Jean-Paul Sartre|J. P. Sartre]] * Srečko Centrih, Gledališče Zarja Celje (KUD Zarja Trnovlje - Celje); nagrada za 20 let ustvarjanja: '''Tone Vogelnik''', ''Večna lovišča'', M. Štefanac; '''Gospod''', ''[[Sedma zapoved: kradi malo manj]]'', [[Dario Fo|D. Fo]]; '''Švejk''', ''[[Švejk v drugi svetovni vojni]]'', [[Bertolt Brecht|B. Brecht]]; '''Polkovnik Ikonenko''', ''[[Ljubezen štirih polkovnikov]]'', [[Peter Ustinov|P. Ustinov]]; '''Ivan Ivanovič''', ''Velika žehta'', [[Vladimir Vladimirovič Majakovski|V. Majakovski]]; '''Stotnik Dietler''', ''Kurbe'', [[Feđa Šehović|F. Šehović]]; '''Oficir IRE''', ''Talec'', [[Brendan Behan|B. Behan]]; '''Podkoljosin''', ''Ženitev'', [[Bohuslav Martinů|B. Martinů]]; '''Podsekalnikov''', ''Samomorilec'', [[Nikolaj Erdman|N. Erdman]]; '''Kralj Malhus''', ''[[Kralj Malhus]]'', [[Ervin Fritz|E. Fritz]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1989_97_L.pdf Vsi častilci Talije]'', str. 7, Mencinger, Lea (19. december 1989), ''Gorenjski Glas'', letn. 42, št. 97</ref><ref>{{Navedi splet|title=Olga Kacjan|url=https://sigledal.org/geslo/Olga_Kacjan|website=sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 1990 ==== * [[Violeta Tomić]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Ester''', ''[[Viktor ali dan mladosti]]'', [[Dušan Jovanović|D. Jovanović]]; '''Nežka''', ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', [[Anton Tomaž Linhart|A. T. Linhart]]; '''Juliette''', ''Mefisto'', [[Klaus Mann|K. Mann]] * [[Niko Goršič]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''Osidej''', ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', [[Vito Taufer|V. Taufer]] * [[Valter Dragan]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''George''', ''Kdo se boji Virginie Woolf'', [[Edward Albee|E. Albee]] * [[Kondi Pižorn]], Gledališče čez cesto - mladinska skupina [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]; nagrada za mladega amaterskega igralca: ''Molière za mlade'', [[Molière]] (izbrala in priredila [[Draga Ahačič|D. Ahačič]]); ''Namišljeni bolnik'', [[Molière]]; ''[[Sen kresne noči]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; ''Emigranta'', [[Sławomir Mrożek|S. Mrożek]]; '''vnuk''', ''Karel'', [[Sławomir Mrożek|S. Mrożek]]; '''Prestrašen disident''', ''Tanki so na meji'', B. Seliškar; '''Martin Grilc''', ''Afrika'', [[Milan Jesih|M. Jesih]]; '''Župnik''', ''Vedomec Kriš'', P. Božič; '''Guru Zappa''', ''Semenska gasa 27'', P. Božič; '''Geder''', ''Kostanjeva krona'', [[Evald Flisar|E. Flisar]]; '''Dr. Vidalli''', ''Mars'', I. Alidič; gledališče poezije – ''Pesem je srce, če ga imaš'', [[Marko Pavček|Marko]] in [[Tone Pavček]]; ''Veliki testament'', [[François Villon|F. Villon]] (Linhartov oder Radovljica in Thalijini ljubitelji kieselsteinski Kranj * Tone Tekavec, KUD Josip Jurčič Muljava; nagrada za življenjsko delo: '''Krjavelj''', ''Deseti brat'', [[Josip Jurčič|J. Jurčič]] (priredba romana); ''Jurij Kozjak'', [[Josip Jurčič|J. Jurčič]] (priredba [[Jurij Kozjak|povesti]]); '''Fortunatek Tekmec''', ''Tihotapec'', po [[Josip Jurčič|J. Jurčiču]] priredil [[Frančišek Ksaverij Steržaj|Fr. Ks. Steržaj]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1990_98_L.pdf Severjeve nagrade 1990]'', str. 7, (18. december 1990), ''Gorenjski Glas'', št. 98, letn. 43</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gledališče čez cesto|url=https://sigledal.org/geslo/Gledali%C5%A1%C4%8De_%C4%8Dez_cesto|website=sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tihotapec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO8EARFS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-03-26|date=1909|publisher=Katoliško tiskovno društvo|last=Jurčič|first=Josip|last2=Steržaj|first2=Frančišek Ksaverij}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Drugi Krjavelj Anton Tekavec (1921-2006)|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/drugi-krjavelj-anton-tekavec.html|website=www.kamra.si|accessdate=2020-03-26|language=sl-si}}</ref> ==== 1991 ==== * [[Ivo Barišič]], [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]; '''Harlekin''', ''Zmagoslavje ljubezni'', [[Pierre de Marivaux|P. de Marivaux]]; '''Mitch''', ''[[Tramvaj Poželenje]]'', [[Tennessee Williams|T. Williams]] * [[Igor Samobor]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Raskolnikov''', ''Zločin in kazen'', [[Andrzej Wajda|A. Wajda]], [[Zločin in kazen|prirejeno]] po [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|F. M. Dostojevskem]]; '''Peer Gynt''', ''[[Peer Gynt]]'', [[Henrik Ibsen|H. Ibsen]]; '''George''', ''Kdo se boji Virgie Woolf'', [[Edward Albee|E. Albee]] * Tomaž Gubenšek, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Oktav''', ''Življenje plejbojev'', [[Dušan Jovanović|D. Jovanović]]; '''Prefekt''', ''Kaj je resnica'', [[Luigi Pirandello|L. Pirandello]] * [[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] (Tič), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Ardelija''', ''Življenje plejbojev'', [[Dušan Jovanović|D. Jovanović]]; '''Gospa Frola''', ''Kaj je resnica'', [[Luigi Pirandello|L. Pirandello]] * Maja Štromar (Gal), gledališka skupina Val.A (ZKO Koper); nagrada za mlado amatersko igralko * Vera Smukavec, [[Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice|Gledališče Toneja Čufarja Jesenice]]; nagrada za življenjsko delo: igralka, režiserka, več kot 30 let, 50 vlog in 300 nastopov; režija 28 del; režija – “[[Tone Partljič|Partljičeva]] ''Ščuka''”(Ni točno opredeljeno, ali ''[[Ščuke pa ni]]'' ali ''[[Ščuka, da te kap]]'') Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1991_99_L.pdf Severjeve nagrade 91]'', str. 8, Cigler, Jure (17. december 1991), ''Gorenjski Glas'', št. 99, letn. 44</ref><ref>{{Navedi splet|title=Življenje plejbojev (1991)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=2306&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 1992 ==== * [[Saša Pavček]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]: priznanje za dotedanje ustvarjanje (7 let v tem gledališču): '''Marija Stuart''', ''Marija Stuart'', [[Friedrich Schiller|F. Schiller]]; '''Princesa Natalija Oranijska''', ''Princ Homburški'', [[Heinrich von Kleist|H. von Kleist]]; '''Gretchen''', ''Mein Kampf'', G. Tabori; '''Marija''', ''Vera ljubezen upanje – Mrtvaški ples'', [[Ödon von Horváth|Ö. von Horváth]]; '''Giacinta''', ''Počitniška trilogija'', [[Carlo Goldoni|C. Goldoni]]; druge manjše vloge; '''Uršula''', ''Samorog'', [[Gregor Strniša|G. Strniša]] (v začetku aktualne sezone) * [[Milan Štefe]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Gospod Martin''', ''[[Kaj pa Leonardo?]]'', [[Evald Flisar|E. Flisar]] * [[Jernej Šugman]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Astrov''', ''[[Striček Vanja]]'', [[Anton Pavlovič Čehov|A. P. Čehov]] * Simona Zorc (Ramovš), gledališka skupina Boldrik II. [[Grosuplje]]; nagrada za 10 let ustvarjanja: ''[[Dom Bernarde Alba|Dom Bernarde Albe]]'', [[Federico García Lorca|F. G. Lorca]]; '''gospa Smith''', ''[[Plešasta pevka]]'', [[Eugène Ionesco|E. Ionesco]]; ''Stevardesa'', [[Milan Jesih|M. Jesih]]; ''Civiliziranci'', Gruden; '''Deklica''', ''Večna ptica'', T. Vesel (vloga prejšnjega leta) Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1992_100_L.pdf Priznanja najboljšim igralcem]'', str. 9, L. M. (23. december 1992), ''Gorenjski Glas'', št. 100, letn. 45</ref><ref>{{Navedi splet|title=Simona Zorc Ramovš|url=https://sigledal.org/geslo/Simona_Zorc_Ramov%C5%A1|website=sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 1993 ==== * [[Darja Reichman]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]; priznanje za dotedanje delo: '''Rebeka''', ''[[Kaj pa Leonardo?]]'', [[Evald Flisar|E. Flisar]]; '''Izabela''', ''Odrska utvara'', [[Pierre Corneille|P. Corneille]]; '''Veronika Deseniška''', ''[[Herman Celjski (drama)|Herman Celjski]]'', [[Anton Novačan|A. Novačan]]; '''Neznanka''', ''Kot me ti hočeš'', [[Luigi Pirandello|L. Pirandello]] (aktualna vloga) * [[Pavle Ravnohrib]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''Lazar''', ''[[Žabe ali prilika o ubogem in bogatem Lazarju|Žabe]]'', [[Gregor Strniša|G. Strniša]] * [[Polona Juh]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Polly''', ''Kabare za tri groše'', [[Bertolt Brecht|B. Brecht]] ([[Opra za tri groše|prir.]]); '''Natalija Ivanovna''', ''Tri sestre'', [[Anton Pavlovič Čehov|A. P. Čehov]]; '''Elmira''', ''[[Tartuffe]]'', [[Molière]]; '''Dona Elvira''', ''Don Juan'', [[Molière]] * Janez Cimperman, KUD Janez Jalen Notranje Gorice; nagrada za življenjsko delo (igra, režija) * [[Barbara Kapelj]] (Osredkar); nagrada za mlado amatersko igralko; '''Markiza de Merteuil''', ''Kvartet'', [[Heiner Müller|H. Müller]]; ''[[Plešasta pevka]]'', [[Eugène Ionesco|E. Ionesco]] (kot režiserka, Mladinski gledališki festival na Ptuju in Festival dijaških gledališč v Gradcu) Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1993_99_L.pdf Najboljši z letošnjih odrov]'', str. 6, Mencinger, Lea (21. december 1993), ''Gorenjski Glas'', št. 99, letn. 46</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kabare za tri groše (1992)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=13706&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> * ==== 1994 ==== * [[Jožef Ropoša]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Bernard''', ''[[Pridi gola na večerjo]]'', [[Marc Camoletti|M. Camoletti]]; '''Biff''', ''[[Smrt trgovskega potnika]]'', [[Arthur Miller|A. Miller]]; '''Valižanski princ''', ''Blaznost Jurija III.'', [[Alan Bennett|A. Bennett]]; '''Kleomenes''', ''Psiha'', [[Emil Filipčič|E. Filipčič]] ([[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]) * [[Bojan Emeršič]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Blasi''', ''Change'', [[Wolfgang Bauer|W. Bauer]]; '''Rozenkranc''', ''[[Hamlet]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * [[Nataša Matjašec]] (Rošker), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Stara Vrana''', ''Živite kot svinje'', [[John Arden|J. Arden]] * [[Nina Ivanič Rep|Nina Ivanič]] (Rep), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Ofelija''', ''[[Hamlet]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Janez Debeljak, KD Loški oder Škofja Loka; nagrada za življenjsko delo (debitiral je leta [[1954]] z vlogo bratov dvojčkov v ''Molčečih ustih'', [[Elmer Blaney Harris|E. Harris]]): '''Švejk''', ''Dobri vojak Švejk'', [[Jaroslav Hašek|J. Hašek]] (priredba [[Prigode dobrega vojaka Švejka v prvi svetovni vojni|romana]]); ''[[Županova Micka]]'', [[Anton Tomaž Linhart|A. T. Linhart]]; ''Mišelovka''; ''Visoška kronika'', [[Ivan Tavčar|I. Tavčar]] (priredba [[Visoška kronika|romana]]) * [[Matjaž Javšnik]] in Drago Milinovič; nagrada za mlada amaterska igralca: ''Od boga poslan'' ([[Matjaž Javšnik|Javšnikova]] [[monodrama]]); ''Don Juan International international fucker (ali promovitelj Bohinjskega jezera)''; ''Brazil''; ''Roka roko ubije'' Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1994_100_L.pdf Najboljši z gledaliških odrov]'', str. 6, Mencinger, Lea (20. december, 1994), ''Gorenjski Glas'', št. 100, letn. 47</ref><ref>{{Navedi splet|title=Živite kot svinje (1994)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=1345&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 1995 ==== * [[Jernej Šugman]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Hamlet''', ''[[Hamlet]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; '''Jur''', ''Grmače'', [[Dane Zajc|D. Zajc]]; '''Septimus Hodge''', ''Arkadija'', [[Tom Stoppard|T. Stoppard]]; '''Komar''', ''[[Hlapci]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]] * [[Alojz Svete]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; '''Parfjon S. Rogožin''', ''Ruska misija'', [[Nenad Prokić|N. Prokić]], [[Tomaž Pandur|T. Pandur]]; '''Gospod Bookman''', ''Območje somraka'', [[Rod Serling|R. Serling]], [[Darko Lukić|D. Lukić]]; '''Kurjač''', '''Pollunder''', '''Študent''', ''Amerika'', [[Franz Kafka|F. Kafka]] * [[Sebastijan Cavazza]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Kralj Lear''', ''[[Kralj Lear]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Barbara Krajnc (Avdić), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Claire''', ''[[Služkinji]]'', [[Jean Genet|J. Genet]] * [[Saša Mihelčič]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Solange''', ''[[Služkinji]]'', [[Jean Genet|J. Genet]] * Stane Kralj, KUD Ivan Kaučič Ljutomer; nagrada za življenjsko delo (45 let); debitiral kot igralec v predstavi ''[[V Ljubljano jo dajmo!]]'' ( [[Josip Ogrinec|J. Ogrinec]]), kasneje je bil režiser. * Sara Balde; nagrada za mlado amatersko igralko (3 leta ustvarjanja) - Slovensko kulturno društvo Tabor Opčine, Tržaški radijski oder, Stalno slovensko gledališče Trst, Koprska TV, Slovenska radijska postaja Trst idr. Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1995_99_L.pdf Severjeve nagrade - petindvajsetič]'', str. 8, Mencinger, Lea (19. december 1995), ''Gorenjski Glas'', št. 99, letnik 48</ref> ==== 1996 ==== * [[Bernarda Oman]], [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]; '''Ema''', ''Prevara'', [[Harold Pinter|H. Pinter]]; '''Mira''', ''Izgubljeni sin'', [[Andrej Hieng|A. Hieng]] * [[Vladimir Jurc]], [[Slovensko stalno gledališče, Trst|SSG Trst]]; '''Adolf Hitler''', ''Mein Kampf'', [[George Tabori|G. Tabori]] * [[Uroš Smolej]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Othello''', ''Othello'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Ernest Breznikar, gledališka sekcija KD Svoboda Senovo; nagrada za življenjsko delo (37 let) in vloga: '''Grobar''', ''[[Nasvidenje nad zvezdami: pokopališka komedija]]'', [[Tone Partljič|T. Partljič]] ([[Na svidenje nad zvezdami|priredba]]) * [[Gorazd Žilavec]], gledališko društvo Torpedo [[Murska Sobota]]; nagrada za mladega amaterskega igralca: '''Adrian Jadrič''', ''Metek f čelo'', [[Dušan Kovačević|D. Kovačević]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1996_101_L.pdf Spoštujem strokovno kritiko (pogovor z Bernardo Oman)]'', str. 8, Ahačič, Marjana (24. december 1996), Gorenjski Glas, št. 101, letnik 54</ref><ref>{{Navedi splet|title=Uroš Smolej|url=https://www.mgl.si/sl/o-gledaliscu/ansambel/uros-smolej/|website=www.mgl.si|accessdate=2020-03-26|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vladimir Jurc|url=https://www.teaterssg.com/actor/vladimir-jurc-2/|website=www.teaterssg.com|accessdate=2020-03-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gorazd Žilavec|url=https://zdus.si/gorazd-zilavec/|website=ZDUS|date=2016-12-07|accessdate=2020-03-26|language=sl-SI}}</ref><ref>''[https://www.dolenjskilist.si/media/arhiv-pdf/dl/1997/DL_1997_01_16_02_2474.pdf "Grobar" prinesel Severjevo nagrado]'', Murn, Lidija (16. januar 1997), ''[[Dolenjski list|Dolenjski List]]'', št. 2, letnik 48</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gledališka sekcija|url=https://www.svoboda-senovo.si/index.php/gledaliska-sekcija/|website=DKD Svoboda Senovo|date=2016-03-15|accessdate=2020-03-26|language=sl-SI}}</ref> ==== 1997 ==== * [[Polona Juh]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Antoinette''', ''[[Bolha v ušesu]]'', [[Georges Feydeau|G. Feydeau]]; '''Mama''', ''Kdo to poje Sizifa'', [[Dušan Jovanović|D. Jovanović]]; '''Marusja''', ''Zaton'', [[Isaac Babelj|I. Babelj]]; '''Hanako''', ''Obisk'', [[Jukio Mišima|J. Mišima]], [[Meta Hočevar|M. Hočevar]] * [[Bine Matoh]], [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]; '''Hildebrand''', ''Čarobnice'', [[Mirko Zupančič|M. Zupančič]]; '''Richard, vojvoda Gloucestrski''', ''Kralj Richard Tretji'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Rafael Vončina, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Hamlet''', ''[[Hamlet]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Anica Šinkovec, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]; nagrada za življenjsko delo (50 let) * [[Tanja Potočnik]], [[Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik|Ekonomska srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik]] (dramski krožek, prof. Marja Kodra); nagrada za mlado amatersko igralko: '''Jolly Joker''', ''Hiša iz kart'', [[Boris A. Novak|B. A. Novak]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1997_100_L.pdf Tanja Potočnik, Severjeva nagrajenka - Videti, gledati je pač premalo]'', str. 12, Mencinger, Lea (23. december 1997), ''Gorenjski Glas'', št. 100, letnik 5</ref><ref>{{Navedi splet|title=Polona Juh|url=https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=15|website=SNG Drama Ljubljana|accessdate=2020-03-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bine Matoh|url=https://www.sng-ng.si/repertoar/arhiv/igralci/2005032515023217/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2020-03-26|language=sl|first=|last=|date=|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Hamlet (1997)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=2890&l=1|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zbornik Šentjakobskega gledališča Ljubljana ob 90-letnici|url=https://issuu.com/sentjakob/docs/zbornik_90_sg/122|website=Issuu|accessdate=2020-03-26|date=25. september 2012|publisher=|last=|first=|page=122}}</ref> ==== 1998 ==== * [[Zvezdana Mlakar]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Rebecca''', ''V prah se povrneš'', [[Harold Pinter|H. Pinter]] * [[Radoš Bolčina]], [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]; '''Thomas Hudetz''', ''Sodni dan'', [[Ödon von Horváth|Ö. von Horváth]]; '''Doktor''', ''[[Woyzeck]]'', [[Georg Büchner|G. Büchner]]; '''Kalisto''', ''[[La Celestina|Celestina]]'', [[Fernando de Rojas|F. de Rojas]]; '''Mihail''', ''Murlin Murlo'', [[Nikolaj Koljada|N. Koljada]] ([[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]) * [[Neva Jana Flajs]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Nika Klopčičeva''', ''[[Sen kresne noči]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * [[David Čeh]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Škrat''', ''[[Sen kresne noči]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Marko Cvahte, [[Slovenska Bistrica]]; nagrada za življenjsko delo: ''Svetokriškega pridige'' (lik [[Janez Svetokriški|Janeza Svetokriškega]], [[monodrama]]); ''Jes sim Vodovnik Juri'' ([[monodrama]]); '''Sokrat''', ''Sokratov zagovor'', [[Platon]] ([[Sokratov zagovor|priredba]]); '''Župnik''', ''[[Hlapci]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]]; Nastopal je doma in v tujini. Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_100_L.pdf Najboljši na slovenskih odrih]'', str. 14, Mencinger, Lea (22. december 1998), ''Gorenjski Glas'', št. 100, letn. 51</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gričnik POHORSKA LEGENDA JURIJ VODOVNIK|url=https://www.dnevnik.si/255188|website=Dnevnik|accessdate=2020-03-26|date=5. julij 2007|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>[http://www.jskd.si/medijsko_sredisce/medijsko_sredisce_klipping/2013/marec2013/16_03_2013.pdf ''Zbirka medijskih objav JKSD (15, in 16. marec 2013)''], str. 8 in 10, Kliping d.o.o.</ref> ==== 1999 ==== * [[Aleš Valič]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Lopahin Jermolaj Aleksejev''', ''[[Češnjev vrt]]'', [[Anton Pavlovič Čehov|A. P. Čehov]]; '''Orphuls''', ''Evropejci - krčevita pot k ljubezni'', [[Howard Barker|H. Barker]]; '''Lukjan Timofejevič Lebedev''', ''Idiot - 13 skic iz romana'', [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|F. M. Dostojevski]], [[Mile Korun|M. Korun]] * [[Marko Simčič]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Matjaž''', ''Sončne pege'', [[Evald Flisar|E. Flisar]] * [[Branko Jordan]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Lear''', ''[[Kralj Lear]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * [[Gaber Kristjan Trseglav]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''sodnik Adam''', ''Razbiti vrč'', [[Heinrich von Kleist|H. von Kleist]] * Božidar Tabaj (od leta 1967) in Majda Zavadlav, dramski odsek Prosvetnega društva Standrež, [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriška]] ([[Italija]]); nagradi za življenjsko delo Viri<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_101_L.pdf ''Najboljši z odrskih desk''], str. 12, L. M. (21. december 1999), ''Gorenjski Glas'', št. 101, letn. 52</ref><ref>{{Navedi splet|title=Praznična nedeljska sv. maša in podelitev klasa Majdi Zavadlav » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/praznicna-nedeljska-sv-masa-in-podelitev-klasa-majdi-zavadlav/|website=Noviglas|date=2014-12-04|accessdate=2020-03-26|language=sl-SI|last=Koršič|publisher=|first=Iva}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prejemniki priznanj in odličij za leto za leto 2017|url=http://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2017/nagrajenci_tabaj.htm|website=www.jskd.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2000 ==== * [[Gregor Baković]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Ariel''', ''Vihar'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; '''Vladimir''', ''[[Čakajoč Godota]]'', [[Samuel Beckett|S. Beckett]] * [[Gašper Tič]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Arlecchino''', ''[[Sluga dveh gospodov|Sluga dveh gospodarjev]]'', [[Carlo Goldoni|C. Goldoni]]; '''Andrej Smole''', ''1821'', [[Milan Dekleva|M. Dekleva]], M. Kranjc, [[Alja Predan|A. Predan]]; '''Salvador Dalí''', ''Histerija ali Fragmenti analize obsesivne nevroze'', [[Terry Johnson|T. Johnson]] * [[Iva Krajnc]] (Bagola), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Jimena''', ''[[Cid]]'', [[Pierre Corneille|P. Corneille]] * [[Mateja Pucko]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Dona Urraca''', ''[[Cid]]'', [[Pierre Corneille|P. Corneille]] * Jože Sodja, Dramska sekcija pri PGD Bohinjska Češnjica; nagrada za življenjsko delo (več kot štirideset let ustvarjanja - organizator, režiser, scenograf, glavni igralec): '''Mojster Petelin''', ''Mojster Petelin''; '''Vitez pl. Ripafratta''', ''[[Krčmarica Mirandolina]]'', [[Carlo Goldoni|C. Goldoni]]; '''Ivan Krivec''', ''Slikar v Tolmunu'', [[Tone Partljič|T. Partljič]]; '''Silvo Kremžar''', ''[[Ščuka, da te kap]]'', [[Tone Partljič|T. Partljič]]; ''Rokovnjači'', [[Josip Jurčič|J. Jurčič]], [[Janko Kersnik|J. Kersnik]] – [[Rokovnjači|priredil]] [[Fran Govekar|F. Govekar]]; ''[[Poročil se bom s svojo ženo]]'', [[Marjan Marinc|M. Marinc]]; ''[[Živelo življenje Luka De]]'', [[Pavel Lužan|P. Lužan]] Viri<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2000_99_L.pdf ''Vse mlajši dobitniki Severjevih nagrad''], str. 6, Žigon, Iva (19. december 2000), ''Gorenjski Glas'', št. 99, letn. 53</ref><ref>{{Navedi splet|title=Cid (2000)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=4029&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>''[https://obcina.bohinj.si/Files/eMagazine/23/102040/Bohinjskenovicefebruar2004.pdf Zvezdica Zaspanka in Kekec]'', stran 5, Ravnik, Iris (Februar, 2004), ''Bohinjske novice'', št. 67, letnik 8</ref> ==== 2001 ==== * [[Vesna Jevnikar]], [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]; '''Tamala''', ''[[Kako sem se naučila voziti]]'', [[Paula Vogel|P. Vogel]]; '''Anita''', ''[[Antigona v New Yorku]]'', [[Janusz Głowacki|J. Głowacki]] * [[Janja Majzelj]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''“igralka nemega filma"''', ''Drrream'', režiral [[Vito Taufer|V. Taufer]]; '''Irina''', ''Tri sestre'', [[Anton Pavlovič Čehov|A. P. Čehov]] * [[Gašper Jarni]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Lear''', ''[[Kralj Lear]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Dunja Zupanec, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Norec''', ''[[Kralj Lear]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Leon Čižmek, KD Gledališče Velenje; nagrada za življenjsko delo, v društvu deloval od leta [[1963]]. Viri<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_99_L.pdf ''Ojdip v spomin, nagrade v trajanje''], str. 1, Kavčič, Igor (18. december, 2001), ''Gorenjski Glas'', št. 99, letn. 54</ref><ref>{{Navedi splet|title=DRRREAM|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/1416|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-03-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šaleški Biografski Leksikon: Leon Čižmek|url=http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=704|website=www.saleskibiografskileksikon.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2002 ==== * [[Marko Mandić]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Tinker''', ''[[Razmadežna]]'', [[Sarah Kane|S. Kane]]; '''Christian''', ''Praznovanje'', [[Thomas Vinterberg|T. Vinterberg]], [[Mogens Rukov|M. Rukov]], [[Bo Hr. Hansen|B. Hr. Hansen]]; '''Kostja''', ''Četrta sestra'', [[Janusz Głowacki|J. Głowacki]]; '''Bob''', ''[[Primestje]]'', [[Hanif Kureishi|H. Kureishi]]; '''Todd''', ''Daleč stran'', [[Caryl Churchill|C. Churchill]] * [[Mira Lampe Vujičić]]; [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]], '''Gospa Tereza''', ''[[Dogodek v mestu Gogi]]'', [[Slavko Grum|S. Grum]]; '''Irina''', ''Tri sestre'', [[Anton Pavlovič Čehov|A. P. Čehov]]; '''Angelica Kralj''', ''[['M te ubu|M te ubu]]'', [[Zoran Hočevar|Z. Hočevar]] * [[Barbara Kukovec]]; [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]], '''Noč''' in '''Kleanta''', ''Amfitrion'', [[Molière]] * [[Jaka Lah]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Sozij''', ''Amfitrion'', [[Molière]] * Igor Škrlj, [[Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice|Gledališče Toneta Čufarja Jesenice]]; nagrada za življenjsko delo: 30 let, 50 vlog, 700 predstav. Viri<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2002_97_L.pdf ''Pet nagrad za igralske dosežke''], 8. stran, Kavčič, Igor (17. december 2002), ''Gorenjski Glas'', št. 97, letn. 55</ref> ==== 2003 ==== * [[Mojca Funkelj]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Liisa Rinne''', ''Vedno se kdo izgubi'', [[Reko Lundán|R. Lundán]]; '''Bolette Wangel''', ''Gospa z morja'', [[Susan Sontag|S. Sontag]] (priredba [[Gospa z morja|igre]] [[Henrik Ibsen|H. Ibsena]]); '''Carmela''', ''Ay Carmela!'', [[José Sanchis Sinisterra|J. S. Sinisterra]] * [[Ivan Peternelj]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''Nikolaj S. Gumiljov''', ''Supremat. Obred poslavljanja od Neue Slowenische Kunst in NSK'', atraktor [[Dragan Živadinov|D. Živadinov]]; '''Senca''', ''Obličje iz peska'', po kratki zgodbi ''Krožne razvaline'' J. L. Borgesa; '''Palček''', ''Sneguljčica in sedem palčkov'' (priredba [[Sneguljčica in sedem palčkov|pravljice]] [[Brata Grimm|bratov Grimm]]) * [[Vanja Plut]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Ofelija''' in '''Kraljica Gertruda''', ''[[Hamlet]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; '''Catarina''', ''[[Ukročena trmoglavka]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * [[Kristijan Guček]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Hamlet''', ''[[Hamlet]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; '''Lucenzio''', ''[[Ukročena trmoglavka]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; ''The Baker's Wife'', [[Stephen Schwartz|S. Schwartz]] ([[muzikal]]) * Alojz Usenik, dramska skupina - Kulturno prosvetno društvo Bazovica, [[Reka, Hrvaška|Reka]]; nagrada za življenjsko delo: igralec, režiser, organizator, duhovni vodja, inspicient, pomagal pripraviti več kot 300 uprizoritev, v tem društvu deloval od začetka 70. let. Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2003_99_L.pdf Tradicija odličnih igralcev ne pojenja],'' str. 5, I. K. (16. december 2003), ''Gorenjski Glas'', št. 99, letn. 56</ref><ref>{{Navedi splet|title=Maska - Obličja iz peska|url=http://nova.maska.si/sl/produkcije/arhiv_produkcij/oblicja_iz_peska/|website=nova.maska.si|accessdate=2020-03-26|date=9. september 2006|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Baker's Wife, The (2003)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=6103&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dramska skupina - Kulturno prosvetno društvo "Bazovica"|url=https://www.bazovica.hr/?page_id=480|accessdate=2020-03-26|date=|website=bazovica.hr|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2004 ==== * [[Iztok Mlakar]], [[SNG Nova Gorica]]; '''Jan Matkovič''', ''Oblika mize'', [[David Edgar|D. Edgar]]; '''Vladimir''', ''[[Čakajoč Godota]]'', [[Samuel Beckett|S. Beckett]]; '''Voltore''', ''[[Volpone ali Lisjak]]'', [[Ben Jonson|B. Jonson]] * [[Tjaša Železnik]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]; '''Roberta I''' in '''Roberta II''', ''Jacques ali podrejenost; Prihodnost je v jajcih ali kaj vse je treba za en svet'', [[Eugène Ionesco|E. Ionesco]]; '''Catherine''', ''Dokaz'', [[David Auburn|D. Auburn]]; '''več vlog''', ''Metamorfoze'', T. Kosi po [[Publij Ovidij Naso|Ovidu]] * [[Matej Puc]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Alcest''', ''[[Ljudomrznik]]'', [[Molière]] * [[Jože Robida]], Gledališče pod kozolcem iz [[Šmartno ob Paki|Šmartnega ob Paki]]; nagrada za življenjsko delo Viri<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20041221_L.pdf ''Nova imena v Severjevi zakladnici''], str. 7, Kavčič, Igor (21. december 2004), št. 101, letn. 57</ref><ref>{{Navedi splet|title=METAMORFOZE|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/1965|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-03-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šaleški Biografski Leksikon: Jože Robida|url=http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=756|website=www.saleskibiografskileksikon.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2005 ==== * [[Veronika Drolc]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; '''Jermanova mati''', ''Hlapci.pdf'' , z mislijo na [[Hlapci|dramo]] [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] priredil [[Samo M. Strelec|S. M. Strelec]]; '''Gertruda''', ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu'', [[Bernard-Marie Koltès|B. M. Koltès]] * [[Maruša Oblak]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''Katarina Medičejska (kraljica mati)''', ''Kraljica Margot'', [[Alexandre Dumas|A. Dumas]] (priredil [[Srečko Fišer|S. Fišer]]) * [[Rok Matek]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Krizald''', ''Učene ženske'', [[Molière]]; '''Lucenzio''' in '''Romeo''', ''Štiršekspir'', priredba štirih del [[William Shakespeare|W. Shakespearja]] * [[Eva Kraš]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Filaminta''', ''Učene ženske'', [[Molière]]; '''Lady Macbeth''', ''Štiršekspir'', priredba štirih del [[William Shakespeare|W. Shakespearja]] * Lojze Matjašič, Prosvetno društvo Svoboda Ruda Sever Gorišnica; nagrada za življenjsko delo: 60 let na odrih [[Ptujsko polje|Ptujskega]] in [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Prlekija|Prlekije]] in [[Haloze|Haloz]]. Viri<ref>{{Navedi splet|title=Nagrade Sklada Staneta Severja podeljene|url=https://www.dnevnik.si/156879|website=Dnevnik|accessdate=2020-03-26|date=18. december 2005|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladinsko.com/predstave?show_id=170|title=Kraljica Margot|date=|accessdate=26. marec 2020|website=mladinsko.com|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080312215823/http://www.mladinsko.com/predstave?show_id=170|archivedate=12. marec 2008}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Štiršekspir (2005)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=7248&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2006 ==== * [[Alenka Tetičkovič]]; '''Eva''', ''[[Eva Braun, Hitlerjeva ljubica]]'', [[Stefan Kolditz|S. Kolditz]] ([[monodrama]], [[Društvo ŠKUC|ŠKUC gledališče]]) - vloga v predstavi neinstitucionalnega gledališča; '''Stanodajalka Pat''', ''Tukaj'', [[Michael Frayn|M. Frayn]] ([[Mestno gledališče Ptuj]]) * [[Uroš Smolej]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Hamlet''', ''[[Hamlet]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; '''Carter''', ''[[Prasica debela]]'', [[Neil LaBute|N. LaBute]]; '''Konferansje''', ''Kabaret'', [[Joe Masteroff|J. Masteroff]], [[John Kander|J. Kander]], [[Fred Ebb|F. Ebb]] * [[Tjaša Ferme]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Hermija''', ''[[Sen kresne noči]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; '''Gospodična Du Parcova''', ''Improvizacija v Versaillesu'', [[Molière|Moliére]]; '''Martina''', ''Zdravnik po sili'', [[Molière|Moliére]] * [[Aljaž Jovanović]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Sganarel''', ''Zdravnik po sili'', [[Molière|Moliére]] * Juša Berce, KD Loški oder Škofja Loka; nagrada za življenjsko delo: '''Meta''', '''Liza''', ''Cvetje v jeseni'', po [[Cvetje v jeseni (povest)|povesti]] [[Ivan Tavčar|I. Tavčarja]]; '''ravbarska nevesta Lenka''', ''Ravbarski cesar'', [[Igor Torkar|I. Torkar]] (po motivih [[Ivan Tavčar|I. Tavčarja]]); '''Brina''', ''[[Dan in vsi dnevi]]'', [[Branko Hofman|B. Hofman]]; Viri<ref>{{Navedi splet|title=Severjeve nagrade|url=https://www.dnevnik.si/218379|website=Dnevnik|accessdate=2020-03-26|date=18. december 2006|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=EVA BRAUN, HITLERJEVA LJUBICA|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/2372|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-03-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=TUKAJ|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/2299|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-03-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tjaša Ferme|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=403&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=eKumba AGRFT|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=9191&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Aljaž Jovanović|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=9191&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Ravbarski cesar za konec|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20130420/C/304209992/ravbarski-cesar-za-konec|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-03-26}}</ref> ==== 2007 ==== * [[Saša Mihelčič]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Pavla Zarnikova''', ''[[Romantične duše]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]]; '''Dekelca''', ''Jagababa'', [[Dane Zajc|D. Zajc]]; '''Druga čuvarka''', ''Mornar'', [[Fernando Pessoa|F. Pessoa]]; '''Josephine''', ''Okus po medu'', [[Shelagh Delaney|S. Delaney]] * [[Peter Musevski]], [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]; '''Točaj''', ''[[Žabe ali prilika o ubogem in bogatem Lazarju|Žabe]]'', [[Gregor Strniša|G. Strniša]]; '''Richard''', ''Podeželje'', [[Zdravko Duša|Z. Duša]], [[Martin Crimp|M. Crimp]]; '''Miklavž''', ''Akvarij'', [[Evald Flisar|E. Flisar]] * [[Jure Henigman]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Lear, kralj Britanije''', ''[[Kralj Lear]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; '''Murillo''', '''Misijonar Rose''', '''Guhl''', ''Fiziki'', [[Friedrich Dürrenmatt|F. Dürrenmatt]] * [[Nina Ivanišin]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Dr. Mathilde von Zahnd''', ''Fiziki'', [[Friedrich Dürrenmatt|F. Dürrenmatt]] * Tatjana Rebolj, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]; nagrada za življenjsko delo (več kot 40 let) * [[Saša Klančnik]], [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]; '''Švejk''', ''Prigode dobrega vojaka Švejka'', priredba [[Prigode dobrega vojaka Švejka v prvi svetovni vojni|roman]] [[Jaroslav Hašek|J. Haška]] Viri<ref>{{Navedi splet|title=Nagrade Sklada Staneta Severja za leto 2007|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/nagrade-sklada-staneta-severja-za-leto-2007-20652|website=siol.net|accessdate=2020-03-26|language=sl|date=16. december 2007|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Letos šest Severjevih nagrad|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20071218/C/312189991/letos-sest-severjevih-nagrad|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-03-26|date=18. december 2007|publisher=|last=Kavčič|first=Igor}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kralj Lear (2007)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=8059&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fiziki (2007)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=8257&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tatjana Rebolj, častna članica|url=http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/clanstvo/podrobnosti/105|website=www.sentjakobsko-gledalisce.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=PRIGODE DOBREGA VOJAKA ŠVEJKA|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/9069|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-03-26}}</ref> ==== 2008 ==== * [[Uroš Fürst]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Dr. Mlakar''', ''[[Romantične duše]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]]; '''Val Xavier''', ''[[Orfej se spušča]]'', [[Tennessee Williams|T. Williams]]; '''Teddy''', ''Vrnitev domov'', [[Harold Pinter|H. Pinter]]; '''Pandolfo''', ''Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Tuje hočemo – svojega ne damo'', [[Dušan Jovanović|D. Jovanović]] * [[Ana Facchini]], [[SNG Nova Gorica]]; '''Kalerija''', ''Letoviščarji'', [[Maksim Gorki|M. Gorki]]; '''Charlotte''', ''Skrivni strahovi na javnih krajih'', [[Alan Ayckbourn|A. Ayckbourn]]; '''Petrunela''', [[Dundo Maroje]], [[Marin Držić|M. Držić]] * [[Blaž Šef]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Othello''', ''Othello'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * [[Maruša Kink]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Dojka''', ''[[Romeo in Julija]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Rok Kravanja, KUD Moment [[Maribor]]; nagrada za mladega amaterskega igralca Viri<ref>{{Navedi splet|title=Nagrado Staneta Severja podelili Urošu Fürstu in Ani Facchini|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/nagrado-staneta-severja-podelili-urosu-furstu-in-ani-facchini-375343|website=siol.net|accessdate=2020-03-26|language=sl|date=21. december 2008|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Uroš Fürst - Severjeva nagrada za leto 2008|url=https://www.drama.si/novice/1077|website=SNG Drama Ljubljana|accessdate=2020-03-26|language=sl|date=21. december 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2009 ==== * [[Jana Zupančič]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Sugar Kane''', ''Sugar – Nekateri so za vroče'', [[Peter Stone|P. Stone]], [[Jule Styne|J. Styne]], [[Bob Merrill|B. Merrill]] * [[Primož Pirnat]], [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]; '''Anton Antonovič Skvoznik - Dmuhanovski''', ''Revizor'', [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|N. V. Gogolj]]; '''Tom Wingfield''', ''[[Steklena menažerija]]'', [[Tennessee Williams|T. Williams]]; '''Aurel, akademski slikar''', ''Leda'', [[Miroslav Krleža|M. Krleža]]; '''Matjaž''', ''Neskončno šteti dnevi'', [[Andrej E. Skubic|A. E. Skubic]]; '''Filatelist''', ''[[Znamke, nakar še Emilija]]'', [[Dušan Jovanović|D. Jovanović]] * [[Blaž Setnikar]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Hamlet''' in '''Orgon''', ''Projekt Hamlet'', po motivih [[William Shakespeare|W. Shakespeara]] in [[Heiner Müller|H. Müllerja]] * Ana Lavrinc (por. Lampret); [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]], '''Elizabeth Bennet''', ''[[Prevzetnost in pristranost]]'', [[Jane Austen|J. Austen]], J. Jory Viri<ref>{{Navedi splet|title=Sever je letos še posebej mlad|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20091222/C/312229966/sever-je-letos-se-posebej-mlad|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-03-26|date=22. december 2009|publisher=|last=Kavčič|first=Igor}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=PREVZETNOST IN PRISTRANOST (romantična komedija)|url=http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/opisi_predstav/podrobnosti/17|website=www.sentjakobsko-gledalisce.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zbornik Šentjakobskega gledališča Ljubljana ob 90-letnici|url=https://issuu.com/sentjakob/docs/zbornik_90_sg/60|website=Issuu|accessdate=2020-03-26|date=25. september 2012|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2010 ==== * [[Nataša Matjašec|Nataša Matjašec Rošker]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; '''Gospodična Phyllis''', ''Potovanje v Rim (Caravaggio)'', [[Vili Ravnjak|V. Ravnjak]]; ''Pravljica o carju Saltanu'', [[Aleksander Sergejevič Puškin|A. S. Puškin]]; '''Anna''', ''Od blizu'', [[Patrick Marber|P. Marber]]; '''Ismena''', ''[[Antigona (Smole)|Antigona]]'', [[Dominik Smole|D. Smole]] * [[Renato Jenček]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]; '''Brendan''', ''Zastave'', [[Bridget O'Connor|B. O’Connor]]; '''Tožilec''', ''Romanca'', [[David Mamet|D. Mamet]]; '''Willy Loman''', ''[[Smrt trgovskega potnika]]'', [[Arthur Miller|A. Miller]] * [[Žiga Udir]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Sigismund''', ''Življenje je sen'', [[Pedro Calderón de la Barca|P. Calderón de la Barca]] * Mira Rebernik Žižek, KD Ivan Kaučič Ljutomer; nagrada za življenjsko delo Viri<ref>{{Navedi splet|title=Tri letošnje Severjeve nagrade na severovzhod Slovenije|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/tri-leto%C5%A1nje-severjeve-nagrade-na-severovzhod-slovenije|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=20. december 2010|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mira Rebernik Žižek dobitnica Severjeve nagrade|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/2227/mira-rebernik-zizek-dobitnica-severjeve-nagrade.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2020-03-26|language=sl|date=20. december 2010|publisher=|last=Razlag|first=Dejan}}</ref> ==== 2011 ==== * [[Matjaž Tribušon]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Charles Smith''', ''November'', [[David Mamet|D. Mamet]] * [[Romana Šalehar]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''Regan''', ''[[Kralj Lear]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespear]]; '''Angelika Siebert''', ''Mefisto – Drama o karieri'', [[Klaus Mann|K. Mann]], [[Žanina Mirčevska|Ž. Mirčevska]] (priredba romana ''Mefisto'') * [[Jure Kopušar]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Tartuffe''', ''[[Tartuffe]]'', [[Molière]] * Mario Dragojević, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]; '''Adenoid Hynkel/ Brivec''', ''Mali diktator'', A. Jaklič, [[Tijana Zinajić|T. Zinajić]] (komedija po motivih filma ''[[Veliki diktator]]''); '''Agador''', ''Tičja kletka'', [[Gašper Tič]] (komedija po motivih filmov in gledaliških del različnih avtorjev). Viri<ref>{{Navedi splet|title=Severjeve nagrade v znamenju obletnice Šentjakobskega gledališča|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/severjeve-nagrade-v-znamenju-obletnice-sentjakobskega-gledalisca?day=2011-8-16|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=19. december 2011|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MALI DIKTATOR (komedija po motivih filma Veliki diktator)|url=http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/opisi_predstav/podrobnosti/14|website=www.sentjakobsko-gledalisce.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=TIČJA KLETKA (komedija po motivih filmov in gl. del različnih avtorjev)|url=http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/opisi_predstav/podrobnosti/6|website=www.sentjakobsko-gledalisce.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2012 ==== * [[Nataša Barbara Gračner]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Jelena Nikolajevna Krivcova''', ''Malomeščani'', [[Maksim Gorki|M. Gorki]]; '''Baronica Castelli-Glembay''', ''[[Gospoda Glembajevi]]'', [[Miroslav Krleža|M. Krleža]] * [[Branko Jordan]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; '''Vikont de Valmont''', ''Nevarna razmerja'', [[Pierre Choderlos de Laclos|P. Choderlos de Laclos]], [[Christopher Hampton|C. Hampton]] * [[Ana Urbanc]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Filaminta''', ''Učene pičke ali Naj svet šumi'', [[Molière]] (priredba ''Učenih žensk'') * [[Ajda Smrekar]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Kasija''', Julij Cezar, [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] ([[Julij Cezar (Shakespeare)|priredba]]) * Miha Zrimšek, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]; '''Johnnyštamperledej''', ''Kripl z Inishmaana'', [[Martin McDonagh|M. McDonagh]] Viri<ref>{{Navedi splet|title=Letošnja Severjeva nagrajenca Nataša Barbara Gračner in Branko Jordan|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/letosnja-severjeva-nagrajenca-natasa-barbara-gracner-in-branko-jordan|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=17. december 2012|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Igralstvo je žrtvovanje|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20121219/C/312199981/igralstvo-je-zrtvovanje|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-03-26|date=19. december 2012|publisher=|last=Kavčič|first=Igor}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KRIPL Z INISHMAANA (jedka komedija)|url=http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/opisi_predstav/podrobnosti/39|website=www.sentjakobsko-gledalisce.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2013 ==== * [[Pia Zemljič]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]; '''Meg''', ''Sleparja v krilu'', [[Ken Ludwig|K. Ludwig]]; '''Vdova Quin, ženska pri tridesetih''', ''[[Največji frajer zahodnega sveta]]'', [[John Millington Synge|J. M. Synge]]; '''Laina''', ''Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti'', [[Bertolt Brecht|B. Brecht]] in [[Paul Dessau|P. Dessau]]; '''Vodja''', ''Krči'', [[Mike Bartlett|M. Bartlett]]; '''Pia''', ''Zapiranje ljubezni'', [[Pascal Rambert|P. Rambert]] ([[Mini teater]]) * [[Primož Pirnat]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Petruccio''', ''[[Ukročena trmoglavka]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] in dve vlogi iz dramskega cikla ''[[Prizori iz junaškega življenja meščanov|Iz junaškega življenja meščanov]]'' ([[Carl Sternheim|C. Sternheim]]): '''Benjamin Mandelstam''', ''Spodnjice'' in '''Wilhelm Krey''', ''‘1913''; * [[Benjamin Krnetić]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Helikon''', ''Kaligula et al.'', [[Albert Camus|A. Camus]] (predelava) * Matej Čujovič, KD Loški oder Škofja Loka; '''Benedict''', ''Igre je konec'', [[Simon Gray|S. Gray]] Viri<ref>{{Navedi splet|title=Letošnji nagrajenci Sklada Staneta Severja|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/letosnji-nagrajenci-sklada-staneta-severja|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=15. december 2013|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ČUJOVIČ Matej|url=http://www.gorenjci.si/osebe/%C4%8Dujovi%C4%8D-matej/1325/|website=www.gorenjci.si|accessdate=2020-03-26}}</ref> ==== 2014 ==== * [[Vesna Slapar]], [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]; '''Beppi''', ''[[Pri Hlevarjevih]]'', [[Franz Xaver Kroetz|F. X. Kroetz]] * [[Kristijan Guček]], [[SNG Nova Gorica]]; '''Foot''', ''Po Magrittu'', [[Tom Stoppard|T. Stoppard]]; ''Postani obcestna svetilka (S. Kosove''<nowiki/>''l''<nowiki/>'')'', izbor in priredba N. Valenti; '''Bérenger''', ''Morilec'', [[Eugène Ionesco|E. Ionesco]] * [[Miranda Trnjanin]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Agripina''', ''[[Britanik]]'', [[Jean Racine|J. Racine]] * Borut Verovšek, [[Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice|Gledališče Toneta Čufarja Jesenice]]; nagrada za življenjsko delo (član od leta [[1961]]), okoli tisoč nastopov. Viri<ref>{{Navedi splet|title=Severjeve nagrade Vesni Slapar, Kristijanu Gučku, Borutu Verovšku in Mirandi Trnjanin|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/severjeve-nagrade-vesni-slapar-kristijanu-gucku-borutu-verovsku-in-mirandi-trnjanin|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=22. december 2014|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Igralcem podelili Severjeve nagrade|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20141223/C/141229918/igralcem-podelili-severjeve-nagrade|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-03-26|date=23. december 2014|publisher=|last=Kavčič|first=Igor}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=VEROVŠEK Borut|url=http://www.gorenjci.si/osebe/verov%C5%A1ek-borut/1249/|website=www.gorenjci.si|accessdate=2020-03-26}}</ref> ==== 2015 ==== * [[Aljaž Jovanović]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Hans Castorp''', ''Čarobna gora'', [[Thomas Mann|T. Mann]] (priredba [[Čarobna gora|romana]]) ; '''Paris''', ''Iliada'', [[Homer]] ([[Iliada|priredba]]); '''Enes''', ''Jugoslavija, moja dežela'', [[Goran Vojnović|G. Vojnović]] (priredba [[Jugoslavija, moja dežela|romana]]); '''Maks''', ''Evropa'', [[Vinko Möderndorfer|V. Möderndorfer]] * [[Arna Hadžialjević]], [[SNG Nova Gorica]]; '''Meščanka''', ''Zmaj'', [[Jevgenij Švarc|J. Švarc]]; '''Emma''', ''Gospa Bovary'', [[Nebojša Pop Tasić|N. Pop-Tasić]]; '''Vida''', ''[[Hura, Nosferatu!]]'', [[Andrej E. Skubic|A. E. Skubic]] * [[Maša Grošelj]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Gospa Smith''', ''[[Plešasta pevka]]'', [[Eugène Ionesco|E. Ionesco]] * Nejc Jezernik, Gledališče Zarja Celje (KUD Zarja Trnovlje - Celje); '''Erik/Franc''', ''Triko'', [[Milan Jesih|M. Jesih]]; '''Michal''', ''Blazinec'', [[Martin McDonagh|M. McDonagh]] Viri<ref>{{Navedi splet|title=Praznik igralske mladosti|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20151224/C/151229897/1082/1168/May|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-03-26|first=Igor|last=Kavčič|date=24. december 2015|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Blazinec - Gledališče Zarja|url=https://gledalisce-zarja.si/repertoar/blazinec/|accessdate=2020-03-26|language=sl-SI|date=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2016 ==== * [[Nejc Cijan Garlatti]], [[SNG Nova Gorica]]; '''Vitez Hans''', ''Ondina'', [[Jean Giraudoux|J. Giraudoux]] * [[Maša Derganc]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Irena''', ''Evropa'', [[Vinko Möderndorfer|V. Möderndorfer]]; '''Jane''', ''Tarzan'', [[Rok Vilčnik|R. Vilčnik rokgre]]; '''Eugenia, Fabrizijeva nečakinja''', ''Zaljubljenca'', [[Carlo Goldoni|C. Goldoni]] * [[Nik Škrlec]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; magistrska naloga ''[[Naj gre vse v Pi ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk]]'' ([[Nik Škrlec|avtorska]] [[monodrama]]) * [[Žan Koprivnik]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''María Josefa''', ''Hiša Bernarde Alba'', [[Federico García Lorca|F. G. Lorca]] * Lili Bačer Kermavner; [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]; za nastop v predstavi ''Triko'' ([[Milan Jesih|M. Jesih]]) Viri<ref>{{Navedi splet|title=Podelili Severjeve nagrade|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20161222/C/161229947/1123/1168/podelili-severjeve-nagrade-|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-03-26|first=Igor|last=Kavčič|first2=|last2=|date=22. december 2016|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Naj gre vse v Pi ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk (2016)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=13358&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Hiša Bernarde Alba (2016)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=13416&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=TRIKO (ena dejanska burka)|url=http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/opisi_predstav/podrobnosti/78|website=www.sentjakobsko-gledalisce.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2017 ==== * [[Jure Henigman]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Princ Leonce''', ''[[Leonce in Lena]]'', [[Georg Büchner|G. Büchner]]; '''Albert''', ''Zimski Sončev obrat'', [[Roland Schimmelpfennig|R. Schimmelpfennig]]; '''Anatol Vasiljevič Kuragin''', ''Vojna in mir'', S. Purcărete po [[Vojna in mir|romanu]] [[Lev Nikolajevič Tolstoj|L. N. Tolstoja]]; '''Anže''', ''[[Vranja vrata]]'', [[Nejc Gazvoda|N. Gazvoda]] * [[Blaž Šef]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''Rauf Asgarov''', ''Naše nasilje in vaše nasilje'' (po navdihu romana ''Estetika odpora'' [[Peter Weiss (razločitev)|P. Weissa]]); ''Chagall'', [[Ivan Peternelj]]; ''Pasja procesija'', [[Svetlana Makarovič]]; ''Idioti'', [[Lars von Trier|L. von Trier]] * [[Timon Šturbej]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Bernie''', ''Seksualna perverzija'', po motivih ''[[Seksualna perverzija v Chicagu|Seksualne perverzije v Chicagu]]'' [[David Mamet|D. Mameta]] * [[Tamara Avguštin]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Joan''', ''Seksualna perverzija'', po motivih ''[[Seksualna perverzija v Chicagu|Seksualne perverzije v Chicagu]]'' [[David Mamet|D. Mameta]] * Alen Mastnak, Gledališče Zarja Celje (KUD Zarja Trnovlje - Celje); nagrada za mladega amaterskega igralca Viri<ref>{{Navedi splet|title=Severjeve nagrade Juretu Henigmanu, Blažu Šefu in Alenu Mastnaku|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/nagrado-sklada-staneta-severja-za-leto-2017-prejmeta-dramska-igralca-jure-henigman-in-blaz-sef|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=17. december 2017|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Seksualna perverzija (2017)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=13777&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2018 ==== * [[Nina Valič]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Kadilka''' in '''protikadilka''', ''Prekleti kadilci'', po [[Prekleti kadilci|motivih]] [[Svetlana Makarovič|S. Makarovič]]; '''Linda Tomason''', ''Tatovi'', [[Dea Loher|D. Loher]] * [[Vojko Belšak]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]; '''Jevgenij Onjegin''', ''Onjegin'', [[Nebojša Pop Tasić|N. Pop Tasić]] (po motivih [[Jevgenij Onjegin|Puškinovega romana]]); '''István Balla Bán''', ''Naše skrivnosti'', [[Béla Pintér|B. Pintér]] * Matic Valič, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Jožef Kantor''', ''[[Kralj na Betajnovi]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]] * Gregor Podričnik, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Leontes''', ''[[Zimska pravljica]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * [[Damijan Perne]], [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]; '''Lojz''', ''Petelinji zajtrk'', [[Feri Lainšček|F. F. Lainšček]] (priredba [[Petelinji zajtrk (roman)|romana]] v koprodukciji z [[Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice|Gledališčem Toneta Čufarja Jesenice]]) * Maša Kavčič, KUD Fofité Medvode; '''Annette Reille''', ''[[Bog masakra]]'', [[Yasmina Reza|Y. Reza]]; '''Una''', ''Kos'', [[David Harrower|D. Harrower]] Viri<ref>{{Navedi splet|title=Priznanja za vrhunsko kondicijo|url=https://www.dnevnik.si/1042853488|website=Dnevnik|accessdate=2020-03-26|date=16. december 2018|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nina Valič|url=https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=190|website=SNG Drama Ljubljana|accessdate=2020-03-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=PETELINJI ZAJTRK (romantična komedija)|url=http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/opisi_predstav/podrobnosti/96|website=www.sentjakobsko-gledalisce.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2019 ==== * [[Nina Ivanišin]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Lojzka''', ''[[Hlapci]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]]; '''Agata Schwarzkobler''', ''Visoška kronika'', po [[Visoška kronika|romanu]] [[Tavčar (priimek)|I. Tavčarja]]; '''Nežka, hišna''', ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', [[Anton Tomaž Linhart|A. T. Linhart]]; '''Ž''', ''Pljuča'', [[Duncan Macmillan|D. Macmillan]]; ''Demian'', Po [[Demian|motivih]] [[Hermann Hesse|H. Hesseja]] (prevod [[Vital Klabus|V. Klabusa]]) ([[Anton Podbevšek teater|Anton Podbevšek Teater]]) * [[Ana Urbanc]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; '''Véronique Houillé''', ''[[Bog masakra]]'', [[Yasmina Reza|Y. Reza]]; '''Antigona''', ''[[Ojdip v Kolonu]]'', [[Sofoklej|Sofokles]]; '''Karolina''', ''Kazimir in Karolina'', [[Ödon von Horváth|Ö. von Horváth]]; '''Blanka''', ''Popolni tujci'', [[Tamara Damjanović|T. Damjanović]] (po motivih [[Italijanščina|it.]] filma iz leta 2016); '''Elizabeth Proctor''', ''Lov na čarovnice'', [[Arthur Miller|A. Miller]] * Lara Wolf Završnik, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Norec''', ''[[Kralj Lear]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Gal Oblak, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Kralj Lear''', ''[[Kralj Lear]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Anže Zupanc, KUD Franc Kotar Trzin; ''[[Blaznost igre]]'', [[Nebojša Pop Tasić|N. Pop Tasić]] Viri<ref>{{Navedi splet|title=Dobitnici Severjevih nagrad sta Nina Ivanišin in Ana Urbanc|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/dobitnici-severjevih-nagrad-sta-nina-ivanisin-in-ana-urbanc/509288|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-26|language=sl|date=15. december 2019|publisher=|last=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DEMIAN|url=http://www.antonpodbevsekteater.si/si/dogodek/prva-premiera-2018/|website=www.antonpodbevsekteater.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Popolni tujci - Slovensko narodno gledališče Maribor|url=https://www.sng-mb.si/predstave-drama/popolni-tujci/|website=www.sng-mb.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Blaznost igre|url=http://www.kud-trzin.si/events/blaznost-igre/|website=KUD Franc Kotar Trzin|accessdate=2020-03-26|language=sl-SI|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nina Ivanišin|url=https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=529|website=SNG Drama Ljubljana|accessdate=2020-03-26|language=sl}}</ref> ==== 2021 ==== * [[Marjuta Slamič]], [[SNG Nova Gorica]]; '''Bogdana''', ''Jerebika, štrudelj, ples pa še kaj'', [[Simona Semenič|S. Semenič]] * [[Blaž Setnikar]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]; '''Osvald Alving''', ''Strahovi'', [[Henrik Ibsen|H. Ibsen]]; '''Adam''' in '''Kristus''', ''Škofjeloški pasijon'', [[Romuald Marušič|Oče Romuald / L. Marušič]] * Diana Kolenc, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] * Maks Dakskobler, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] * Nejc Jezernik, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] Viri<ref>{{Navedi splet|title=Dobitnika Severjeve nagrade sta Marjuta Slamič in Blaž Setnikar|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/dobitnika-severjeve-nagrade-sta-marjuta-slamic-in-blaz-setnikar/605599|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-01-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podelili Severjeve nagrade — 56. Festival Borštnikovo srečanje|url=https://www.borstnikovo.si/aktualno/podelili-severjeve-nagrade/|website=Festival Borštnikovo srečanje|accessdate=2022-01-09|language=sl}}</ref> == Glej tudi == {{:Portal:Literatura/povezava}} [[Slika:Wikisource-logo.png|21x21px|Ledena gora]] [[s:|Wikivir]] == Sklici == {{Reflist|30em}} == Zunanje povezave == * [https://veza.sigledal.org Sigledal] - portal slovenskega gledališča * [http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp eKUMBA] - Podatkovna zbirka Centra za teatrologijo in filmologijo [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] * [https://www.kamra.si Kamra.si] - digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin * [https://www.drama.si SNG Drama Ljubljana] * [https://www.sng-mb.si SNG Maribor] * [https://www.slg-ce.si/home.html SLG Celje] * [https://mladinsko.com/sl/ Slovensko mladinsko gledališče] * [https://www.mgl.si/sl/ Mestno gledališče ljubljansko] * [https://www.sng-ng.si SNG Nova Gorica] * [https://www.pgk.si/ Prešernovo gledališče Kranj] * [https://www.teaterssg.com SSG Trst] * [http://www.sentjakobsko-gledalisce.si Šentjakobsko gledališče Ljubljana] * [http://www.gledalisce-tc.si Gledališče Toneta Čufarja Jesenice] * [https://gledalisce-zarja.si/ Gledališče Zarja Celje - Trnovlje] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci|*]] [[Kategorija:Slovensko gledališče]] bfc0wd857rx9iw00klhpezyflo658ri 0 476697 5736914 5704006 2022-08-20T06:55:42Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik |name=Boštjan Koritnik |image= |order=[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Minister za javno upravo<br>Republike Slovenije]] |term_start=[[13. marec]] [[2020]] |term_end=[[1. junij]] [[2022]] |predecessor=[[Rudi Medved]] |successor=[[Sanja Ajanović Hovnik]] |birth_date= |birth_place= |death_date= |death_place= |party= |party_election=[[Stranka modernega centra]] |alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]] |footnotes= |signature= |religion= |education= |profession= |children= |spouse= |constituency= }} '''Boštjan Koritnik''', [[Seznam slovenskih pravnikov|slovenski pravnik]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[15. junij]] [[1979]]. Med letoma 2020 in 2022 je bil [[minister za javno upravo Republike Slovenije|minister za javno upravo]] v [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Boštjan Koritnik, minister za javno upravo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-javno-upravo/o-ministrstvu-za-javno-upravo/bostjan-koritnik-minister-za-javno-upravo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-04-01|language=sl}}</ref> == Življenjepis == Odraščal je v [[Litija|Litiji]], v družini mame samohranilke.<ref>{{Navedi splet|title=Onaplus - Minister Boštjan Koritnik: Za mamo sem bil opomnik na očeta, ki je odšel|url=https://onaplus.delo.si/bostjan-koritnik-za-mamo-sem-bil-opomnik-na-oceta-ki-je-odsel|website=onaplus.delo.si|accessdate=2021-10-07|language=sl}}</ref> Leta 2005 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Kot študent je začel delovati v gospodarski redakciji časnika [[Delo]], kjer je ostal tudi po diplomi. Leta 2006 se je zaposlil v podjetju GV Založba, kjer je leta 2010 postal tudi direktor in odgovorni urednik.<ref>{{Navedi splet|title=as. Boštjan Koritnik, univ. dipl. pravnik – Pokrajine|url=http://www.pokrajine.si/people/as-bostjan-koritnik/|accessdate=2021-10-07|language=sl-SI}}</ref> Leta 2015 je postal asistent in tajnik na ljubljanski pravni fakulteti, naslednje leto pa tudi direktor Založbe Pravne fakultete ter strokovni direktor in družbenik ''start-up'' družbe Audibook. Aktiven je v več asociacijah, med drugim v Zvezi društev pravnikov Slovenije, Zvezi društev za gospodarsko pravo, Lions klubu Tivoli Ljubljana in Društvu za športno pravo, kjer je predsednik.<ref name=":0" /> === Politika === Leta 2020 je kot član [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]] prisegel kot minister za javno upravo v [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]]. Njegov ministrski mandat je sovpadal s [[Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije]]; Koritnik je tako predsedoval [[Svet za promet, telekomunikacije in energetiko|Svetu za promet, telekomunikacije in energetiko]], v katerem si je funkcijo delil z infrastrukturnim ministrom [[Jernej Vrtovec|Jernejem Vrtovcem]].<ref>{{Navedi splet|title=Krepitev konkurenčnosti in dobro delovanje enotnega trga sta nujna za uspešen zeleni prehod {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-09-29-krepitev-konkurencnosti-in-dobro-delovanje-enotnega-trga-sta-nujna-za-uspesen-zeleni-prehod/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-10-07|language=sl}}</ref> == Nagrade == * 2019: ''Pravnik leta''; podeljuje Zveza društev pravnikov Slovenije * 2019: posebno priznanje [[Seznam rektorjev Univerze v Ljubljani|rektorja Univerze v Ljubljani]] za strokovne delavce in priznanje ?? == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-javno-upravo/o-ministrstvu-za-javno-upravo/bostjan-koritnik-minister-za-javno-upravo/ Življenjepis na strani ministrstva] {{MzJURS}}{{14. Vlada Republike Slovenije}} {{politician-stub}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za javno upravo Republike Slovenije]] {{DEFAULTSORT:Koritnik, Boštjan}} 27lkb0zdlqcyy95qa3ulddqbyh7jxbl 0 477136 5736661 5720962 2022-08-19T18:33:06Z 31.15.194.190 izbrisali zavajujoco pripombo konkurencnega medija wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spletišče|name=Požareport|logo=|type=|commercial=|language=[[slovenščina]]|owner=Lanaka Media, družba za založništvo in marketing d.o.o.<ref name=":0" />|editor=Bojan Požar<ref name=":0" />|launch_date=|url=[https://pozareport.si/ požareport.si]}} '''Požareport''' je slovenski spletni medij preiskovalnega novinarja [[Bojan Požar|Bojana Požara]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Impressum|url=https://pozareport.si/sub/577/|website=pozareport.si|accessdate=2020-04-07|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042924028/kronika/viktorju-knavsu-se-izrecena-sankcija-pozarju-zdi-premila-a-se-ne-bo-pritozil|title=iktorju Knavsu se izrečena sankcija Požarju zdi premila, a se ne bo pritožil|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Požar je bil v preteklosti odgovorni urednik dnevnika Direkt, ki je izhajal pod okriljem časopisnega podjetja [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Družba Dnevnik|url=https://www.dnevnik.si/dd|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-15}}</ref == Sklici == {{sklici}}{{nano škrbina}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] se08xuve71jp4mqqdvc0c9u7wvd3by8 0 477207 5737068 5565609 2022-08-20T07:11:10Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''RMS Olympic''' (Royal  Mail Ship Olympic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik in prva ter vodilna ladja razreda [[Olympic (razred potniških ladij)|Olympic]] britanske družbe [[White Star Line]]. Od treh ladij v tem razredu je imel Olympic najdaljšo kariero, 24 let (1911 - 1935). To je vključevalo, kot vojaško ladjo med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], ki ji je pridobila vzdevek »Old Reliable«. Med letom 1920 in 1935 je ladja ponovno opravljala civilno službo, od leta 1930 je zaradi [[Velika gospodarska kriza|velike gospodarske krize]] plula na izgubo. Ladja je bila zgrajena v ladjedelnici [[Harland & Wolff|Harland and Wolff]] v Belfastu. {|{{Infobox Ship Begin}} {{Infobox Ship Image|Ship image=[[File:Olympic sea trials.jpg|300px]]|Ship caption=RMS Olympic med testiranji na morju leta 1911.}} {{Infobox Ship Career|Hide header=|Ship namesake=|Ship way number=|Ship status=razrezana|Ship route=[[Southampton]] - [[New York]]|Ship registry={{flagicon|United Kingdom}} [[Liverpool]], Združeno Kraljestvo|Ship owner=1911-1934: [[White Star Line]], 1934-1935: [[Cunard-White Star Line]]|Ship out of service=|Ship original cost=|Ship ordered=1907|Ship operator=|Ship notes=|Ship name=RMS Olympic|Ship acquired=|Ship maiden voyage=14. junij 1911|Ship launched=20. oktober 1910|Ship laid down=16. december 1908|Ship in service=14. junij 1911 - 12. april 1935|Ship identification=MGY|Ship flag=[[Image:Government Ensign of the United Kingdom.svg|50px]] Združeno kraljestvo|Ship fate=Upokojena in prodana za razrez leta 1935 v [[Jarrow]], Anglija, kjer je bila ladja razstavljena do vodne črte, preostali del ladijskega trupa pa je bil odvlečen v [[Inverkeithing]], kjer so trup v celoti razstavili leta 1937.|Ship completed=31. maj 1911|Ship christened=|Ship builder=Harland & Wolff, [[Belfast]]|Ship yard number=}} {{Infobox Ship Characteristics|Header caption=|Hide header=čezoceanski potniški parnik|Ship armament=|Ship beam={{convert|92|ft|9|in|m|1|abbr=on}}|Ship capacity=2.435|Ship class=linijska ladja razreda Olympic<br> čezoceanski potniški parnik|Ship crew=892|Ship displacement=52.067 ton|Ship draft={{convert|34|ft|7|in|m|1|abbr=on}}|Ship length={{convert|882|ft|9|in|m|abbr=on}}|Ship notes=Prva in vodilna ladja razreda Olympic|Ship power=46.000 KM|Ship propulsion=24 dvojnih in 5 enojnih parnih kotlov za dva [[Parni stroj|parna stroja]], s prenosoma na stranska trilistna [[Ladijski vijak|propelerja]] ter [[parna turbina]], s prenosom na srednji štirilistni propeler leta 1919 parni kotli predelani za kurilno olje|Ship speed={{convert|21|kn|mph km/h|lk=in|abbr=on}}|Ship tonnage=45.324 [[Registrska tona|GRT]]}} |} Med letom 1911 in 1913 je bila največja ladja na svetu, le za kratek čas jo je presegel [[RMS Titanic|Titanic]], čez leto dni pa ga je presegel SS Imperator. Ko je bila leta 1934 splovljena [[RMS Queen Mary]] se je začela prekinjati Olympicova kariera tako, da so ladjo postopoma upokojili. Olympic je bil umaknjen iz čezatlantske službe in je bil leta 1935 prodan za razrez; razrez je bil dokončan leta 1937. Dekorativni elementi z ladje so bili predhodno odstranjeni in prodani, zdaj z njimi krasijo stavbe in druge razkošne potniške ladje. Za razliko od ladje Olympic, njeni mlajši sestrski ladji [[RMS Titanic|Titanic]] in [[HMHS Britannic|Britannic]] nista imeli dolgo življenjsko dobo<ref>{{Navedi splet|url=http://www.thegreatoceanliners.com/olympic.html|title=TGOL – Olympic|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. Titanic je na svoji krstni plovbi v severnem Atlantiku leta 1912 zadel [[Ledena gora|ledeno goro]] in potonil v dveh urah medtem, ko je Britannic na svoji šesti plovbi  v Egejskem morju leta 1916 zadel [[Morska mina|morsko mino]] in potonil v eni uri. Britannic ni nikoli opravljal čezatlantsko službo med Southamptonom in New Yorkom, saj je bil kmalu po splovitvi uporabljen za bolniško ladjo. == Ozadje == Predsednik družbe [[White Star Line]], [[J. Bruce Ismay]] in ameriški finančnik [[J.P. Morgan|J. P. Morgan]], ki je nadziral družbo White Star Line, sta si leta 1907 zamislila nov razred treh velikih ladij, s katerim je White Star Line nameravala prevzeti vodstvo v ladijskem prometu in premagati večino svojih tekmecev s katerimi se je močno soočala kot npr. nemška Hamburg America in Huddersfield Lyold ter [[Cunard Line]], ki je pred kratkim zgradil [[RMS Lusitania|RMS Lusitanio]] in [[RMS Mauretania (1906)|RMS Mauretanio]] - dve najhitrejši ladji na svetu v tistem času - . Ismay se je potegoval predvsem za velikost ter razkošje, ne pa za hitrost, zato je leta 1907 svojemu podjetju predlagal zgraditi nov razred treh velikih ladij. Z prihodom novih treh ladij je White Star Line nadomestila tudi svoje prejšnje starejše ladje: SS Teutonic iz leta 1889 in RMS Majestic iz leta 1890. 29. julija 1908 so se na sestanku v [[London]]u dobili Bruce Ismay skupaj z njegovimi pomočniki in predsednik ladjedelnice [[Harland & Wolff]], [[William Pirrie]] ter njegovi pomočniki ladjedelnice, kjer so uradnikom družbe White Star Line pokazali risbe in načrte treh ladij. Ismay je projekt odobril ter dva dni pozneje podpisal pogodbo skupaj z tremi pismi in odobril začetek gradnje. Gradnjo vseh treh ladij sta nadzirala pomorska arhitekta [[Thomas Andrews]] in [[Alexander Carlisle]]. Imena ladij so bila izbrana pozneje, ime prve ladje novega razreda pa je bilo "Olympic", po kateri se je nov razred tudi imenoval. Oče Bruce Ismaya, [[Thomas Henry Ismay]] je predtem že načrtoval ladjo z imenom Olympic, ki naj bi bila sestrska ladja ladje RMS Oceanic. Starejši Ismay je leta 1899 umrl in naročilo za ladjo je bilo preklicano.  == Tehnični podatki == Po končanih delih je imel parnik prostornino 45.324 brutoregistrskih ton (BRT) in izpodriv je več, kot  52.000 ton. Dolžina ladje je znašala 269 m, širina 28 m in višina 53,3 m. Parnik je imel osem palub imenovanih paluba čolnov (najvišje ležeče), paluba A, paluba B,... in paluba G. Poganjala sta ga dva tristopenska štirivaljna parna stroja (levi in desni trikraki vijak) in nizkotlačna parna turbina,ki je lahko obratovala le v smeri vožnje naprej (srednji štirikraki vijak). Skupna moč glavnih strojev je znašala 46.000 konjskih moči. (HP). Oba parna stroja sta prispevala 30.000 konjskih moči, parna turbina pa 16.000 konjskih moči. Paro za pogon glavnih in pomožnih strojev  ter ostalih porabnikov  je proizvajalo 29 kotlov. Med križarjenjem je ladja dosegla hitrost  20 vozlov njena maksimalna hitrost pa je znašala 24 vozlov. Na parnik se je lahko vkrcalo 2.432 potnikov in 882 članov posadke, v primeru nesreče je bilo na voljo 40 reševalnih čolnov za 3.400 ljudi. Parnik je imel tri dimnike, četriti zadnji je služil le za ogrevanje (izračnik). == Gradnja ladje == [[Slika:Olympic under construction.JPG|levo|sličica|198x198_pik|Olympic med gradnjo v ladjedelnici med letom 1909-1910. Levo spodaj je vidna Titanicova zgrajena kobilica.]] Gradnja ladje se je začela 16. decembra 1908 v ladjedelnici [[Harland & Wolff]] v [[Belfast]]u. Za gradnjo tako velike ladje, in predvsem zaradi tega ker je gradnja ladje potekala skoraj isto časno z gradnjo njene sestrske ladje Titanic, je bilo treba povečati ladjedelnico na suhem ter namestiti novo ladjedelniška orodja in ostalo opremo. Ker je bil Olympic prva ladja novega razreda, so njegov trup med gradnjo pobarvali v belo barvo, predvsem zaradi fotografskih namenov, saj so bile prve ladje novega razreda na slikah bolj prepoznavne v beli barvi. [[Slika:Launch of Olympic.jpg|levo|sličica|Olympic med splovitvijo, 20. oktobra 1910.]] Olympic je bil splovljen 20. oktobra 1910 ob 11:00. Splovitev si je ogledala velika množica ljudi, med njimi so bili tudi pomembni gosti iz [[Anglija|Anglije]], ki so prišli na povabilo družbe White Star Line. Britanski javni tisk jo je ob splovitvi označil za kraljico morja. Ladjo med splovitvijo v skladu z tradicijo družbe White Star Line niso krstili. Po splovitvi so ladjo privlekli do privezov, kjer so do decembra 1910 na ladjo namestili preostalo nadgradnjo, jamborje in dimnike. V naslednjem letu so v ladjo vgradili vso potrebno strojno in električno opremo ter opremo primerno za bivanje posadke in potnikov. Aprila 1911 je ladja vstopila še v suhi dok kjer so na ladjo namestili propelerje in pobarvali ladijski trup. Trup, ki je bil ob splovitvi pobarvan v beli barvi, so v suhem doku prebarvali v črno barvo. Po končanem opremljanju 29. maja 1911 je Olympic odplul na svoja testiranja na morju in opravil tudi dvanajsturno plovbo po irskem morju. Preiskus hitrosti ni bil zabeležen. Po končanih testiranjih je bila ladja 31. maja 1911 krščena, po splovitvi Titanica pa je Olympic odplul v Liverpool, kjer je bila ladja na voljo za ogled. Družba White Star Line je določila datum prvega potovanja, 2. junija pa je Olympic odplul v Southampton, kamor je prispel 3. junija. Njegov prihod v Southampton je navdušil posadko in časopise. V Southamptonu je ladjo pričakal vlačilec in jo odvlekel na pomol št. 44, kjer je ladja počakala na vkrcanja zalog, posadke in potnikov<ref>{{Navedi splet|url=http://www.whitestarhistory.com/olympic|title=RMS Olympic|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. == Lastnosti == [[Slika:Grand Staircase aboard the RMS Olympic (William H. Rau 1911).jpg|sličica|Stopnišče prvega razreda.]] Olympic je bil načrtovan, kot luskuzna ladja: njegovi potniški prostori, oprema, palubni načrti in tehnični prostori so bili v veliki meri enaki tistim njene bolj znane sestrske ladje Titanic, čeprav z nekaj majhnimi spremembami. Potniki prvega razreda so uživali v razkošnih kabinah, nekatere kabine pa so imele opremljene lastne kopalnice. Potniki prvega razreda so lahko jedli v ladijskem velikem in razkošnem jedilnem salonu ali v bolj znameniti restavraciji A La Carte. Tam je bilo razkošno Veliko stopnišče, zgrajeno samo za ladje razreda Olympic skupaj s tremi dvigali, ki so segali po stopnišču navzdol do palube E, kadilnica, kavarna Veranda, okrašena s palmami, bazen, turška kopel, telovadnica, in več drugih krajev za obroke in zabavo. V vse tri potniške razrede so spadale kadilnica, knjižnica, prostorna jedilnica in dvigalo. [[Slika:2nd-Class Library on the RMS Olympic.jpg|levo|sličica|Bralnica drugega razreda na Olympicu.]] Nazadnje so potniki tretjega razreda uživali z udobno nastanitev v primerjavi z drugimi ladjami, če ne celo od drugega in prvega razreda. Namesto velikih spalnic, ki jih je ponujala večina takratnih ladij, so Olympicovi potniki tretjega razreda potovali v kabinah z dvema do desetimi pogradi. Prostori za tretji razred so vključevali kadilnico, skupni prostor in jedilnico. Olympic je imel čistejši in bolj eleganten videz kot druge ladje današnjega dne: Harland & Wolff je namesto, da bi ji prilegel zajetne zunanje prezračevalne odprtine, uporabil manjše prezračevalne odprtine z električnimi ventilatorji, pri čemer je bil dodatni četrti dimnik uporabljen za dodatno prezračevanje. Harland & Wolff sta za elektrarno uporabljala kombinacijo pogonskih motorjev s sredinsko turbino z nizkim tlakom, v nasprotju s parnimi turbinami, ki sta jih uporabljala [[Cunard Line|Cunardova]] [[RMS Lusitania]] in [[RMS Mauretania (1906)|RMS Mauretania]]. Družba White Star Line je uspešno preizkusila ta motor, nastavljen na prejšnji linijski ladji, [[SS Laurentic (1908)|SS Laurentic]], kjer je bilo ugotovljeno, da je varčnejši od ekspanzijskih motorjev ali turbin. Olympic je v svoji delovni plovbi v 24 urah porabil 650 ton premoga s povprečno hitrostjo 21,7 vozlov v primerjavi z Lusitanio in Mauretanio, ki sta v 24 urah porabila 1000 ton premoga. == Kariera == [[Slika:Olympic in New York cropped.jpg|sličica|Olympic prvič priplul v New York, 21. junija 1911. |249x249_pik]] Olympic je na svojo krstno plovbo odplul 14. junija 1911 iz Southamptona v New York. 14. junija je ladja ob 12:00 izplula Southamptona ter se pozneje ustavila še v [[Cherbourg-Octeville|Cherbourgu]] v [[Francija|Franciji]] in v Queenstownu (danes [[Cork]]) na Irskem in se nato odpravila na svojo prvo plovbo čez Atlantik. Ladji je poveljeval izkušen kapitan [[Edward J. Smith]], ki je aprila naslednje leto umrl v [[Potop ladje RMS Titanic|nesreči Titanica]]. Na ladji sta potovala tudi predsednik družbe White Star Line [[J. Bruce Ismay]] in inženir [[Thomas Andrews]], ki je na ladji opazoval kakršne koli težave in področja za izboljšave. Andrews je tudi umrl v nesreči Titanica. Po potovanju, ki je trajalo 7 dni, je ladja v New York priplula 21. junija 1911 ob 10:00. Ko je priplula do pomola, se je zgodil manjši incident. Ko je Olympic zavil ostro v desno, je njegova krma skoraj stisnila enega od vlačilcev ob pomol, ki je plul za ladjo. Kot največja ladja na svetu in prva ladja iz novega razreda, je Olympicovo prvo potovanje pritegnilo veliko pozornosti svetovne javnosti in tiska. Po prihodu v New York so ladjo odprli v javnost in jo je obiskalo več, kot 8.000 obiskovalcev. Več kot 100.000 ljudi si je 24. junija popoldne ogledalo njeno izplutje iz newyorškega pristanišče na njeno prvo povratno plovbo čez Atlantik. Ko je Olympic avgusta 1911 odplul na svojo tretjo plovbo čez Atlantik v ZDA, je na ladji potoval ladijski arhitekt družbe Cunard Line [[Leonard Peskett]], ki je na ladji iskal ideje za gradnjo njihove nove ladje, [[RMS Aquitania]]. === Trk z HMS Hawke === [[Slika:Hawke - Olympic collision.JPG|levo|sličica|Škoda na Olympicu (levo) in ladji Hawke (desno).]] Ladjo Olympic je prva nesreča doletela 20. septembra 1911, ko je ob obali otoka Wight trčila v britansko vojaško ladjo HMS Hawke. 20. septembra je ladja odplula na svojo peto plovbo čez Atlantik, vendar se ob odhodu določeni mornarji niso hoteli vkrcati na ladjo, ker sta bila na krovu dva člana posadke, ki nista bila sindikata. Potem, ko so se končno vsi vkrcali na ladjo, je Olympic ob 11:25 izplul iz Southamptona ter se odpravil proti Cherbourgu. Ko je ladja priplula v ožino Solent, je ob obali otoka Wight srečala vojaško ladjo HMS Hawke, ki je plula vzporedno proti Olympicu. Kapitan Smith, ki je takrat še vedno poveljeval Olympicu in je bil na ladijskem mostu, je ukazal zaviti ostro v levo, da bi se s tem izognili ladji Hawke. Ko je Olympic začel zavijati v levo, je oster zavoj presenetil kapitana ladje Hawke in začel zavijati v levo. Ker so bili valovi, ki so jih povzročili Olympicovi propelerji, premočni, se Hawke ni mogla izogniti in so jo valovi potegnili proti ladji zaradi česar je ob 12:44 z premcem močno zarila v Olympicovo krmo in pri tem pretrgal napeljave desnega propelerja. Ob trku se je Olympic rahlo zatresel, zaradi česar je poškodovan premec ladje Hawke, ki je zaril v njegov trup, uspel povleči ven iz trupa. Na trupu je nastala velika luknja nad in pod vodno črto, v ladjo Olympic pa je vdrla voda, ki je poplavila dva predelka in še malo tretjega. Čeprav je v ladjo vdrlo veliko vode, je kljub močno poškodovanemu desnemu propelerju uspela doseči pristanišče v Southamptonu. Trup ladje Hawke pa je bil močno poškodovan in vse je kazalo, da bo potonila, vendar do potopa ni prišlo, potopila se je oktobra 1914, ko jo je torpedirala nemška podmornica U-9. Med poznejšo preiskavo je kraljeva mornarica ugotovila, da je bil za trčenje kriv Olympic ker je prepozno zavil saj je bil blizu nasprotne ladje in so valovi, ki so jih povzročili njegovi propelerji, potegnili ladjo Hawke, ki je nato trčila v njegov trup. V preiskavi je bilo tudi ugotovljeno, da ko sta ladji pluli nasproti vzporedno, Olympic ne bi smel zaviti levo, ampak bi mogel pluti naravnost dokler ladja Hawke ne bi odplula naprej in tako do trka ne bi prišlo. Zaradi velike škode je bil Olympic dva tedna privezan v Southamptonu, kjer so z ladje izčrpali vodo, ki je vdrla ter pokrili luknjo na trupu z lesom, da med plovbo ladja ne bi ponovno vdirala. 5. oktobra je Olympic po treh dneh počasne plovbe priplul v Belfastu na dokončna popravila. V Belfastu je bila ladja na popravilu skoraj dva meseca, pri tem pa je bilo opremljanje na Titanicu začasno ustavljeno. 20. novembra 1911 se je Olympic vrnil v čezatlantsko službo. Potem, ko je 4. januarja 1912 naletel na močno [[Nevihta|nevihto]], ki jo je preživel, je kmalu utrpel še eno težavo, ko si je 24. februarja 1912 med plovbo proti Anglijo znova poškodoval propeler, ko je zadel plavajoči splav, pri čemer se je odlomila lopatica na levem propelerju, in znova je odplul v Belfast na popravilo. Da bi jo čim prej vrnili nazaj v službo, je morala Harland & Wolff znova začasno ustaviti opremljanje na Titanicu, zaradi česar je morala družba White Star Line krstno plovbo Titanica premestiti iz 20. marca na 10. april 1912.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cruiseserver.net/travelpage/ships/ws_titanic.asp|title=Classic Liners and Cruise Ships – RMS Titanic|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. 6. marca se je Olympic ponovno vrnil v čezatlantsko službo. === Nesreča Titanica === {{Seealso|Potop ladje RMS Titanic}} 13. aprila 1912 je Olympic izplul iz New Yorka. Njegov cilj je bil [[Plymouth]]. Zdaj je ladji poveljeval kapitan [[Hebret J. Haddock]]. 15. aprila 1912 je radijski operater ob 00:11 prejel klic v sili s [[RMS Titanic|Titanica]], ki je bil od ladje Olympic oddaljen 580 milj (930&nbsp;km) zahodno od Titanicove lokacije. Po radiju s Titanica so povedali, da so se zaleteli v [[Ledena gora|ledeno goro]] in da nemudoma potrebujejo takojšnjo pomoč. Kapitan Haddock je takoj naročil, da naj se ladja obrne proti potapljajoči se ladji s polno hitrostjo. Ladja je plula proti kraju nesreče s polno hitrostjo, 24 vozlov, pri tem pa je tudi pazila na plavajoči [[led]]. Ko je bil Olympic od kraja nesreče oddaljen še 100 milj (190&nbsp;km) je ura odbila 4:00 in na kraj nesreče je prispela [[RMS Carpathia]] ter rešila preživele potnike. Titanic je potonil že ob 2:20. Ko je Olympic ob 6:00 priplul na kraj nesreče, je ponudil pomoč, da bi prevzel preživele potnike, vendar je kapitan Carpathie Arthur Rostron zavrnil pomoč na ukaz Bruce Ismaya, ki je bil zaskrbljen, da če bi se preživeli vkrcali na sestrsko ladjo, ki je podobna Titanicu, povzročila stisko. Olympic je nato nadaljeval pot v Southampton kamor je priplul 21. aprila. V naslednjih nekaj tednih je Olympic pomagal pri ameriški in britanski preiskavi o [[Potop ladje RMS Titanic|potopu Titanica]]. Udeležniki obeh preiskav, so pregledali reševalne čolne, neprepustna vrata in pregrade ter drugo opremo, ki je bila enaka tisti na Titanicu. Maja 1912 je za britansko preiskavo Olympic opravil preizkušnjo plovbo, da bi ugotovili koliko časa potrebuje ladja za obrniti smer pri določeni hitrosti in približno koliko časa bi potreboval Titanic za obrniti smer, ko so pred ladjo opazili ledeno goro. === Zaplet iz leta 1912 === [[Slika:RMS Olympic's new lifeboats.jpg|sličica|Olympicovi novi reševalni čolni, pripravljeni za namestitev. Nekateri viri trdijo, da so to ostali čolni z ladje Titanic, ki jih je Olympic pripeljal nazaj v Anglijo.]] Olympic, tako kot Titanic, ni imel dovolj reševalnih čolnov za vse ljudi na krovu in so zato po vrnitvi v Veliko Britanijo na ladjo namestili dodatne reševalne čolne. 40 reševalnih čolnov je bilo z drugih vojaških ladij premeščenih na Olympic. Konec aprila 1912, ko naj bi ladja odplula iz Southamptona v New York, je 284 ladijskih gasilcev stavkalo v strahu, da novi reševalni čolni ne bi bili povsem varni. Družba White Star Line je v Liverpoolu najela dodatnih 100 ljudi za nadomestilo, vendar so člani posadke družbi White Star Line poslali sporočilo, da naj zložljive čolne zamenjajo z lesenimi. Družba je povedala, da to ni mogoče in da je inšpektor odbora za ladijsko trgovino zahteval zložljive čolne. Moški s tem niso bili zadovoljni in so zato v znak protesta prenehali z delom. 25. aprila so bili pripadniki stavke priča preiskzšanju štirih zložljivi čolnov. Preizkusi so dokazali, da so čolni varni in družba je pozvala posadko, naj se vrnejo na delo. Toda stavkajoča posadka je nasprotovala, da so čolni varni in so zahtevali odpoved vendar je družba White Star Line to zavrnila. 54 mornarjev je nato zapustilo ladjo Olympic ker so povedali, da je ladja nevarna in niso več hoteli pluti z njo. To je privedlo do prikinitve načrtovanega potovanja. Vseh 54 mornarjev je bilo kmalu aretiranih in obtoženih pretiravanja o nevarnosti, ko so odšli na obalo. 4. maja 1912 so sodniki v Portsmouthu ugotovili, da so obtožbe zoper kriminalne zarote dokazane, vendar so vse mornarjev zaradi posebnih okoliščin primera razrešili brez zapora ali globe. V strahu, bo javno mnenje na strani stavkajočih, je White Star Line pustila, da se vrnejo na delo in 15. maja so se vsi mornarji vkrcali nazaj na Olympic.  === Posledice po potopu Titanica === [[Slika:Fred Pansing Olympic.jpg|sličica|Barvna slika ladje Olympic, ki je nastala po končanem opremljanju kot posledica potopa Titanica. Na palubi je vidnih več reševalnih čolnov.]] 9. oktobra 1912 je družba White Star Line ladjo Olympic začasno umaknila iz čezatlantske službe, da bi nadomestila Titanicovo vlogo in dobila dodatne varnostne ukrepe. Ladja je odplula v Belfast, kjer so jo prenovili. Število reševalnih čolnov se je iz 20 povečalo na 40. V kotlovnici in v strojnici je bila na trupu nameščena dodatna pregrada, izboljšani pa so bili tudi neprepustni predelki, kar je ladji zagotovilo, da je prenesla poplavitev šestih predelkov. Povečali so restavracijo a La Carte in dodali so kavarno Parisien (dva dodatka, ki sta se na Titanicu izkazala za zelo priljubljeno). Promenada na palubi B, ki se je izkazala za nepriljubljeno, so jo spremenili v dodatne kabine prvega razreda tako, kot na Titanicu. S temi dodatki se je Olympicova tonaža povečala za 31 ton več, kot na Titanicu<ref>{{Navedi knjigo|title=Picture History of British Ocean Liners, 1900 to the Present|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://archive.org/details/picturehistoryof0000mill}}</ref>. Ladja se je v čezatlantsko službo vrnila marca 1913, ponovno je bila največja ladja na svetu vse do junija 1913, ko jo je presegel SS Imperator. Junija 1914 je Olympic doživel močno [[Nevihta|nevihto]] s [[Toča|točo]], ki je razbila nekaj oken in poškodovala nekatere potnike. === Prva svetovna vojna === 28. julija 1914 se je začela [[prva svetovna vojna]]. Olympic je medtem ostal v čezatlantski službi, vendar so bili za to sprejeti razni ukrepi. Ladjo so prebarvali v temno sivo barvo, zgornje odprtine so zaprli in luči na palubi čolnov izključili, da bi bila ladja manj vidna. Ladja je začasno prenehala pluti iz Southamptona in je sprva plula iz Liverpoola, pozneje pa iz [[Glasgow]]a. Do oktobra 1914 je Olympic opravil še nekaj poti iz Evrope v Ameriko in obratno. Na prvih nekaj urnih potovanjih je bilo veliko Američanov, ujetih v Evropi, ki so se želeli vrniti domov. Do sredine oktobra je rezervacija močno vpadla, saj je grožnja za nemške U-podmornice postala vse bolj resnejša, zato se je družba White Star Line odločila umakniti ladjo Olympic iz komercialne službe. 21. oktobra 1914 je Olympic izplul iz New Yorka proti Glasgow na svojo zadnjo potniško plovbo med vojno, s samo 153 potniki na krovu. ==== Nesreča Audiacie ==== [[Slika:HMS Audacious crew take to lifeboats.jpg|sličica|Potop Audiacie, Olympicovi reševalni čolni hitijo reševat preživelo posadko.]] Šesti dan plovbe, 27. oktobra je Olympic v bližini Lough Swilliya blizu severne Irske prejel klic v sili z vojne ladje HMS Audiacius, ki je zadela [[Morska mina|mino]] ob otoku Tory in jo je poplavila voda. Olympic se je odzval na klice in odplul proti kraju nesreče. Ko je prispel na kraj nesreče je iz vode potegnil 250 članov posadke. Nato je rušilec HMS Fury uspel pritrditi vlečno vrv med Audiacio in Olympicom in se nato odpravili proti zahodu v Lough Swilli. Vlečna vrv se je pretrgala potem, ko je odpovedal krmilni mehanizem od ladje Audacius. Pri drugem poskusu vleke bojne ladje se je vrv zapletla v propelerje HMS Liverpoola in se je skoraj raztrgala. Tudi tretji poskus ni bil uspešen, ker je vlečna vrv popustila. Ob 17:00 je bila Audacijina paluba štiri cela pod vodo zato je bilo dogovorjeno, da preostalo posadko evakuirajo na Olympic in HMS Liverpool. Ob 20:55 je prišlo na krovu Audacie do eksplozije, nato pa se je ladja potopila. Poveljnik Admiralitete Sir John Jellicoe je bil obupan, ko je izvedel za novico o potopitvi Audacie, saj se je bal učinka, ki bi lahko uplival na britansko javnost, zato se je odločil, da ladjo Olympic in ladjo HMS Liverpool zadržijo v priporu v Lough Swilly. Nihče se z ladje ni smel izkrcati, edini, ki so se lahko izkrcali so bili preživeli člani posadke z Audiacie, ki so bili premeščeni na RMS Celtic. Vodja pripora Charles M. Schwab je poveljniku Johnu sporočil, da je moral v London k Admiraliteti na sestanek, Jelicoe pa je obljubil, da bo izpustil obe ladji, če bo ostal tiho in ne bo govoril o nesreči Audiacie. 2. novembra je Olympic končno smel odpluti v Belfast, kjer so se potniki izkrcali<ref>{{Navedi knjigo|title=Steel Titan: The Life of Charles M. Schwab|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://books.google.com/?id=vEsDi_0baWQC&pg=PA211&lpg=PA211&dq=as+Germany+had+announced+that+her+U-boats+would+sink+the+Olympic+on+sight#v=onepage&q=as%20Germany%20had%20announced%20that%20her%20U-boats%20would%20sink%20the%20Olympic%20on%20sight&f=false}}</ref>. ==== Vojaška služba ==== [[Slika:Olympic WWI.jpg|sličica|Olympic, kot vojaška ladja, prebarvana v črni shemi. |317x317px]] Ko se je Olympic 3. novembra 1914 vrnil v Belfast, se je družba White Star Line odločila, da bo ladjo pustila v Belfastu dokler se vojna ne konča, toda maja 1915 jo je Admiraliteta želela uporabiti za [[Vojaške ladje|vojaško ladjo]]. Ko je bil Olympic preurejen v vojaško ladjo, se je pod poveljstvom kapitana Hayesa 24. septembra 1915 odpravil na svojo prvo plovbo iz Liverpoola na grški otok Mudros kjer je prevzel bolne in ranjene vojake. 1. oktobra je ladja pri rtu Matapan rešila preživelo posadko s francoske ladje Provincia, ki jo je potopila nemška U-podmornica. Pozneje je ladja bila namenjena za prevoz vojaških enot in je bila opremljena s topovi. Olympic se je zaradi izkušene posadke izognil vsem raznim napadom na morju. Novembra 1915 je ladja pobegnila nemški U-podmornici, ki je hotela torpedirati ladjo. Januarja 1916 se je pravtako izognila napadu še ene nemške U-podmornice, ki je proti ladji izstrelila dva torpeda, oba torpeda pa sta ladjo zgrešila. Čez en mesec pa se je Olympic izognil [[Bolgarija|bolgarskemu]] vojaškemu letalu, ki je letel nad ladjo in jo nameraval napasti. Ko se je število ranjenih vojakov v Dardanellah zmanjšalo, je bil Olympic premeščen v drugo vojaško službo. Leta 1916 je bila ladja najeta, da bi britanske vojake odpeljala iz Združenega Kraljestva preko južnoafriške obale v [[Indija|Indijo]], vendar je bilo ugotovjeno, da ladja ni primerna za to nalogo, ker so bili njeni kotli prilagojeni za čezatlantske poti in ne za tako dolge poti. Namesto tega je kandaska vlada najela ladjo za prevoz kanadskih vojakov iz Halifaxa v Evropo. V Halifaxu je bila zelo priljubljena, kot slikovni portret na platnu. Ko njena druga sestrska ladja [[HMHS Britannic]] novembra 1916 potonila, je bil Olympic na poti iz Halifaxa v Southampton, pri tem pa je ostal edina ladja razreda Olympic. Decembra 1916 so ladji spremenili videz, da bi bila težje opažena iz zraka. Pobarvali in potemnili so ji okna, da bi ji zagotovili večjo varnost. Potem, ko je leta 1917 [[Združene države Amerike|ZDA]] [[Ameriški vstop v prvo svetovno vojno|napovedala vojno]] [[Nemčija|Nemčiji]], je ladja v Evropo pripeljala na tisoče ameriških vojakov. ==== Napad na U-103 ==== V zgodnjih urah 12. maja 1918 je med potjo iz ZDA v Francijo z ameriškimi vojaki na krovu, še vedno pod poveljstvom kapitana Hayesa, posadka na Olympicu, 500 m pred ladjo opazila nemško podmornico U-103. Olympicovi topničarji so odprli [[ogenj]] in ladja je naredila manever, da bi obšla podmornico. Podmornica U-103 se je v trenutku potopila 15 metrov globoko in bila usmerjena vzporedno z Olympicom. Takoj zatem je Olympic s propelerjem zadel stolp podmornice in z lopatico propelerja zarezal v njen trup. Posadka na podmornici U-103 je takoj raztrelila balastne tanke in zapustila potapljajočo se podmornico. Med napadom je na podmornici U-103 umrlo 9 ljudi. Olympic se ni ustavil, da bi pobral preživele, ampak je nadaljeval pot v Cherbourg. Medtem je USS Davis opazil signalno raketo, priplul do poškodovane podmornice, ki je pozneje potonila in iz vode pobral 31 preživelih. Olympic je priplul v Southampton z vsaj dvema poškodovanima ploščama trupa in premcem zvitim v eno stran, vendar brez razpok. Kasneje so ugotovili, da se je podmornica U-103 v trenutku, ko so jo na Olympicu opazili, pripravljala na torpediranje ladje, vendar posadki podmornce ni uspelo poplaviti obeh bočnih torpednih cevi. Kapitan Hayes je zaradi zaslug v zvezi s tem dogodkom prejel visoko odlikovanje.   Med vojno je Olympic prevažal več, kot 20.000 vojakov, dobil pa je vzdevek "Old Reilable" (Stari a zanesljiv).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/31553/supplement/11575|title=Page 11575 – Supplement 31553, 12 September 1919 – London Gazette – The Gazette|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> === Povojna kariera === 11. novembra  1918 se je končala prva svetovna vojna. Avgusta 1919 se je Olympic vrnil v Belfast, kjer so ga ponovno preuredili za opravljanje civilne službe. Njena notranjost je bila posodobljena in njeni kotli so bili preurejeni tako, da so za gorivo namesto premoga uporabljali nafto, saj so s tem skrajšali  čas povnitve z gorivom iz nekaj dni na nekaj ur; namestili so tudi bolj stabilen motor, ki je zagotavljal bolj stabilno vrtenje in omogočil zmanjševanje osebja v  strojnici od 350 na 60 ljudi. Med preureditvenimi deli, ki so potekale tudi v suhem boku so odkrili razpoko na trupu ladje pod vodno črto. Kasneje so zaključili, da je razpoko povzročil trk torpeda 4. septembra 1918, ki ni eksplodiral in ga je izstrelila nemška podmornica U-53, ko je bil Olympic v angleškem kanalu.  [[Slika:Olympic, Southampton, 1929.jpg|levo|sličica|Olympic v Southamptonu, leta 1929.]] Olympic se je v čezatlantsko službo vrnil 25. junija 1920. S svojo tonažo 46,439 ton si je zagotovil, da je ostal največja britanska ladja, čeprav je bila Cunardova [[RMS Aquitania]] malo daljša in širša. Družba White Star Line je po izgubi ladij Titanic in Britannic za nadomestilo dobila nemška parnika [[RMS Majestic (1914)|Majestic]] in [[RMS Homeric (1913)|Homeric]]. Leto 1921 je bilo Olympicovo rekordno leto, ko je prevažal 38,000 potnikov. V teh letih je bil zelo priljubljen na čezatlantski poti, zato je na ladji potovalo veliko slavnih potnikov, kot so [[Charlie Chaplin]], [[Mary Pickford,|Mary Pickford]], [[Douglas Fairbanksm]] in princ Edward. 22. marca 1924 je bil Olympic vdeležen v še enem trčenju z ladjo, tokrat v New Yorku. Ko se je Olympic vrnil na svoj newyorški pomol št. 59, je s svojo krmo zadel manjšo potniško ladjo Fort St. George. Škoda na manjši ladji je bila velika, sprva se je zdelo, da Olympic ni utrpel nobene škode, a se je pozneje izkazalo, da je bilo njegovo smerno krmilo zlomljeno, zaradi česar je bilo potrebno zamenjati celo smerno krmilo in tudi vse tri propelerje. Na prelomu iz 1927 na 1928 je bil Olympic preurejen za prevoz potnikov in turistov v tretjem razredu pa tudi v prvem in drugem razredu. Turistični tretji razred je bil poskus, da bi pritegnil popotnike, ki so želeli udobje brez spremljajoče visoke cene vozovnic. Za ta razred so bile zgrajene nove javne sobe, čeprav bi se turistične tretje kabine in drugi razred združili, da bi postali "turistični" bi to moralo trajati do konca leta 1931. Konec leta 1928 je bil Olympic znova preurejen, z dodajanjem več kopalnic, v razširjeno jedilnico prvega razreda so namestili plesišče, na palubi B pa so postavili številne nove apartmaje z zasebnimi prostori. Več izboljšav naj bi sledilo v poznejši prenovi, vendar je bil leta 1929 najboljši povprečni seznam Olympicovih potnikov od leta 1925. 18. novembra 1929 je Olympic plul na zahod v ZDA in ko je priplul v bližino mesta, kjer je potonil Titanic, so na ladji začutili močno tresenje, ki je trajalo dve minuti. Pozneje so ugotovili, da je tresenje povzročil [[potres]], ki so ga poimenovali Grand Banks Earthquake 1929<ref>{{Navedi knjigo|title=The 'Olympic' Class Ships|last=|first=|publisher=|year=2011|isbn=|location=|page=120|cobiss=}}</ref>. === Zadnja leta === Ladijsko trgovino je močno prizadela [[velika gospodarska kriza]]. Do leta 1930 je bilo na čezatlantski poti, na splošno pribljižno milijon potnikov letno, toda do leta 1934 se je to zmanjšalo za več, kot polovico. Poleg  tega se je v začetku leta 1930 pojavila večja konkurenca v obliki nove generacije večjih, hitrejših in razkošnejših linijskih ladij, kot so nemški [[SS Bremen]] in [[SS Europa]], italijanski [[Rex (ladja)|SS Rex]] in francoski [[SS IIe de France]] in preostali potniki so se odločili za potovanje z večjimi, hitrejšimi in razkošnejšimi ladjami. Do leta 1930 je na Olympicu povprečno potovalo pribljižno 1,000 potnikov, kar pa je bilo več, kot polovica leta 1932. Olympicovo konkurenčno ladjo Homeric so umaknili iz poti med Southamptonom in New Yorkom že konec leta 1932, tako, da sta na tej poti poleg ladje Olympic ostala le še ladja Majestic, ki se jima je v [[Poletje|poletnih mesecih]] za okrepitev pridružila še ladja MV Georgic. Poleti sta Olympic in Majestic plula tudi na rekreativnih križarjenjih od New Yorka do pomola 12 v Novi Škotski. Konec novembra leta 1932, ko je potniški promet upadal, je Olympic odplul za štiri mesece na ponovno prenovo. V službo se je ladja vrnila marca 1933, ko so jo lastniki opisali, kot »da je nova«. Njeni motorji so delovali v najboljši ravni in večkrat je ladja dosegla hitrost preko 23 vozlov, vendar je bila povprečna hitrost nižja, kot pri rednih čezatlantskih plovbah. Njene potniške kapicatete so bile, po zmanjšanju navala priseljencev, 618 v prvem razredu, 447 v drugem razredu in le 382 v tretjem razredu. Leseni deli velikega stopnišča prvega razreda, so bili prebarvani iz rjave v zeleno barvo. Kljub temu pa je med letom 1933 in 1934 Olympic prvič plul z izgubo v poslovanju. V letih 1933 so zabeležili skupaj samo 9.000 potnikov. Število potnikov se je leta 1934 rahlo povečalo, vendar so številne plovbe še vedno prinašale izgubo. === Trk s svetilniško ladjo === [[Slika:SS Olympic - 1934.jpg|sličica|Olympic januarja 1934 v gosti megli pluje mimo svetilniške ladje v katero trči štiri mesece pozneje. |257x257_pik]] Leta 1934 je Olympic ponovno trčil v ladjo. Pristopi v New York so bili tega leta zaradi goste [[Megla|megle]] označeni s svetilniškimi ladjami. Za Olympic in za druge ladje je bilo znano, da plujejo zelo blizu svetilniških ladij. 15. maja 1934, sedaj pod poveljstvom kapitana John W. Binksa je Olympic več ur plul v gosti [[Megla|megli]] pred ameriško obalo. Malo pred enajsto dopoldne je njegov ladijski operater vspostavil stik z svetilnikiško ladjo Nantucket Lightship LV-117, ki je bila zasidrana nedaleč stran. Ker je bila vidljivost zelo slaba, je svetilniška ladja LV-117 vključila svoj glasen alarm, da bi opozorila Olympic. Ker posadka na Olympicu ni vedela natančnega položaja svetilniške ladje, je Olympic plul naprej, ko so bile nenadoma opažene dve močni luči malo pred ladjo. Posadka je zmanjšala hitrost ladje za 3 vozle, a kljub temu, da se je ladja začela počasi ustavljati se v trenutku ni uspela popolnoma ustaviti. Ob 11:06 je Olympic z svojim premcem z vso silo trčil v svetilniško ladjo. Svetilniška ladja LV-117 se je ob trku prelomila na dvoje in potonila v 30 sekundah. Štirje člani posadke so potonili skupaj z svetilniško ladjo. Olympic se je takoj ustavil in začel spuščati reševalne čolne, da bi pobral preživele. Do 12:29, ko se je megla dovolj dvignila in ko je postalo jasno, da ni več preživelih, se je Olympic vrnil nazaj v New York, da bi izkrcal preživele člane posadke svetilniške ladje. Med potjo v New York so na krovu v Olympicovi bolnišnici umrli še trije člani posadke svetilniške ladje, zaradi poškodb, ki so jih utrpeli pri nesreči. Tako je umrlo sedem od enajstih članov posadke. Po vrnitvi v New York je bil na Olympicu izveden intervju v pogovoru z kapitanom Binksom ter preživelimi člani posadke svetilniške ladje, vključno z kapitanom svetilniške ladje. En preživeli član posadke je povedal, da se je vse zgodilo tako hitro, da ni bilo časa za kaj narediti. Kapitan Binks je povedal, da mu je zelo žal zato kar se je zgodilo, vendar je dejal, da je Olympic hitro reagiral, saj je takoj začel spuščatii čolne in da je tudi njegova ladja utrpela poškodovan sprednji konec kobilice nad vodno črto. Ko je Olympic 17. maja smel zapustiti New York, je odplul v Anglijo in odšel v suhi dok v Southamptonu kjer so popravili škodo na trupu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nightbeacon.com/zlightships/LV117_(Nantucket)_Lightship.htm|title=de beste bron van informatie over night beacon. Deze website is te koop!|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> === Upokojitev in razrez === Leta 1934 se je družba [[White Star Line]], na pobudo britanske vlade, združila z družbo [[Cunard Line]] in nastala je družba [[Cunard-White Star Line]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.chriscunard.com/history-fleet/cunard-white-star/olympic/|title=White Star Line Archives – 1931|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. Ta združitev je omogočila dodelitev sredstev za gradnjo novih ladij [[RMS Queen Mary]] in [[RMS Queen Elizabeth]]. Ko sta bili ti dve novi ladji zgrajeni, sta prevzeli linijske ekspresne storitve za družbo Cunard White Star; tako je vloga starejših ladij postala odvečna in so jih postopoma upokojili. S tem je družba Cunard-White Star januarja 1935 dokončno napovedala, da bo ladjo Olympic spomladi umaknila iz službe. [[Slika:Olympic and Mauretania.jpg|levo|sličica|Olympic (levo) in Mauretania (desno) na privezu v Southamptonu, ki čakata na njun razrez.]] Olympic je bil tako umaknjen iz čezatlantske službe in je 5. aprila 1935 zadnjič izplul iz New Yorka ter odplul v Southampton, kjer so ga ob prihodu 12. aprila 1935 privezali v pristanišču. Njegova nova družba je kratek čas razmišljala, da bi ladjo lahko uporabili za poletna križarjenja okrog [[Britansko otočje|britanskega otočja]], vendar so to idejo kmalu opustili, ko so opazili, da je ladja postala prestara, saj so na njenem trupu opazili več manjših razpok, ki jih v Belfastu niso mogli več popraviti. Kot rezultat tega je družba ladjo dala na prodaj. Med potencialnimi kupci je bila skupina, ki je predlagala, da ladjo spremeni v plavajoči hotel ob južni obali [[Francija|Francije]], vendar se to ni uresničilo. Potem, ko je bila pet mesecev na prodaji s svojim glavnim tekmecem [[RMS Mauretania (1906)|RMS Mauretanio]], je bila 20. avgusta 1935 povabljena skupina različnih britanskih poslovnežev, da bi si ogledali ladjo. Mednjimi je bil tudi poslanec britanskega parlamenta John Jarvis, ki je imel v lasti več podjetje za razstavljanje ladij. Odločil se je kupiti ladjo in septembra je kupil ladjo Olympic za 90.500 funtov. Jarvis je naredil načrt, da bi ladjo delno razstavili v Jarrowu, da bi tako zagotovil delo nezaposlenim delavcem, ki so bili v gospodarski krizi. 11. oktobra 1935 popoldne je Olympic pod poveljstvom kapitana Petra Vaughnna zadnjič izplul iz Southamptona ter odplul v Jarrow, kamor je priplul 13. oktobra zjutraj. V pristanišču ga je pričakala velika množica ljudi. Olympic je svoj zadnji javni pregled opravil 26. oktobra, z 100.000 obiskovalci. Po obisku je bila vsa notranja ladijska strojna in hišna oprema odstranjena in prodana do 18. novembra, razrez pa se je začel kmalu po [[Novo leto|novem letu]] 1936. Do konca januarja 1936 so bili ladijski jamborji, dimniki, dvigala za reševalne čolne in večina kabin na glavni palubi, porušeni in razrezani. Do konca oktobra 1936 je bila cela ladijska nadgradnja razrezana in porušena. Do začetka septembra 1937 je bil ves ladijski trup do vodne črte porušen in razrezan, preostanek Olympicovega trupa pod vodno črto pa je bil 19. septembra 1937 s petimi vlačilci odvlečen v ladjedelnico v Inverkeithingu na dokončanje razreza. Razrez je bil dokončan 10. oktobra 1937. V času razreza je njen glavni inženir dejal, da je ladja izgubila svojo nekdanjo unčikovitost, toda motorji so ostali tako dobri, kot so nekdaj bili. Do upokojitve je Olympic preplul 257 poti čez Atlantik, prevažal je 430 000 potnikov na svojih komercialnih potovanjih, ki so potovala 1,8 milijona milj. == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * https://www.britannica.com/topic/Olympic * https://allthatsinteresting.com/rms-olympic-titanic-sister-ship * https://owlcation.com/humanities/Whatever-Happened-to-Olympic-Titanics-Sister-Ship * https://owlcation.com/humanities/Whatever-Happened-to-Olympic-Titanics-Sister-Ship * https://www.gettyimages.com/photos/rms-olympic-ship * https://ssmaritime.com/RMS-Olympic.htm * https://rmstitanichotel.co.uk/blog/rms-olympic-titanics-sister/ [[Kategorija:Potniške ladje]] [[Kategorija:Britanske ladje]] l7di6m6qg1kgfgl5hjp9xrn7nkjzgbd 0 477655 5737179 5693119 2022-08-20T07:18:22Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Bojan Požar''', [[Seznam slovenskih novinarjev|slovenski novinar]]; * [[11. april]] [[1957]]. Je novinar in lastnik portala [[Požareport]]<ref>{{Navedi splet|title=Kontakt|url=https://pozareport.si/sub/576/|website=pozareport.si|accessdate=2020-04-15|language=en}}</ref> in do leta 2020 urednik ter producent oddaje [[VV Faktor|Faktor]] na [[TV3 Slovenija]]. Od 16. maja 2021 na [[Planet TV]] vodi politično komentatorsko oddajo Ura moči.<ref>{{Navedi splet|title=Nov velik projekt Bojana Požarja|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/ob-nedeljah-bo-na-planetu-ura-moci-551860|website=siol.net|accessdate=2021-05-13|language=sl}}</ref> Z [[Igor Omerza|Igorjem Omerzo]] je leta [[2016]] izdal knjigo ''Melania Trump - Gola resnica: Kako iz Sevnice do Bele hiše v Washingtonu'' (''Melania Trump - The Inside Story: From a Slovenian communist Village to the White House).''<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar, Igor Omerza: Melania Trump - Gola resnica|url=https://www.biblos.si/isbn/9789619404515|website=www.biblos.si|accessdate=2020-04-15}}</ref> Leta 2018 je z lastno politično stranko (Lista novinarja Bojana Požarja) nastopil na državnozborskih volitvah, a se ni prebil v državni zbor.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|website=dvk-rs.si|title=Predčasne volitve v Državni zbor 2018|accessdate=2020-04-15}}</ref> == Življenjepis == Požar je od novembra 2002<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Direkt bo razširjen Bulvar, pravi Požar - www.finance.si|url=https://www.finance.si/115019/Direkt-bo-razsirjen-Bulvar-pravi-Pozar|website=www.finance.si|accessdate=2022-03-28}}</ref> do leta 2005<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar le še z nekaj Bulvarji - www.finance.si|url=https://www.finance.si/114924/Bojan-Pozar-le-se-z-nekaj-Bulvarji|website=www.finance.si|accessdate=2022-03-28}}</ref> v [[Slovenske novice|tabloidu Slovenske novice]] ob sredah objavljal<ref name=":2" /> prilogo Bulvar.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Bojan Požar obsojen zaradi razžalitve|url=https://www.dnevnik.si/170516|website=Dnevnik|accessdate=2022-03-28}}</ref> Požar je od 15. septembra 2005<ref>{{Navedi splet|title=Slovenske novice se ne bojijo Požarjevega Direkta - www.finance.si|url=https://www.finance.si/128637/Slovenske-novice-se-ne-bojijo-Pozarjevega-Direkta|website=www.finance.si|accessdate=2022-03-28}}</ref> do januarja 2007 urednikoval<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Požar zapušča mesto odgovornega urednika Direkta|url=https://www.dnevnik.si/217184|website=Dnevnik|accessdate=2022-03-28}}</ref> tabloid<ref>{{Navedi splet|title=Na sodišču o domnevnih grehih propadlega Direkta|url=https://old.delo.si/novice/kronika/na-sodiscu-o-domnevnih-grehih-propadlega-direkta.html|website=old.delo.si|date=2010-04-29|accessdate=2022-03-28|language=sl-si|first=Mitja|last=Felc}}</ref> Direkt, ki ga je izdajala Časopisna hiša Dnevnik.<ref name=":3" /> Direkt, ki je izhajal vsak dan, je bil po Požarjevih besedah razširjen Bulvar.<ref>{{Navedi splet|title=Direkt bo razširjen Bulvar, pravi Požar - www.finance.si|url=https://www.finance.si/115019/Direkt-bo-razsirjen-Bulvar-pravi-Pozar|website=www.finance.si|accessdate=2022-03-28}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah 2018]] je Požar nastopil z lastno stranko [[Lista novinarja Bojana Požarja]] in osvojil 14. mesto oz. 7.835 glasov (0,88 %).<ref name=":1" /> == Kontroverze == === Sodni postopki === Leta 2006 je bil Požar na ljubljanskem sodišču spoznan za krivega kaznivega dejanja razžaljitve na podlagi vsebine prispevka, objavljenega leta 2004, v katerem je Požar med drugim zapisal: "Nobena skrivnost namreč ni, da se je Oven do zasebnega kapitala v BTC pritolkel izključno z denarjem slovenskih varčevalcev, kar je sploh njegova praksa."; sodni senat je soglasno spoznal, da sta bili besedi "izključno" in "pritolkel" ter besedna zveza "kar je sploh njegova praksa" žaljive, s tem pa je bila krnjena Ovnova čast in dobro ime. Sodišče je Požarju izreklo pogojno kazen 3 mesecev zapora s preizkusno dobo 1 leta ter plačilo stroškov kazenskega postopka in 100.000 SIT povprečnine. Požar je v zagovoru navedel, da je zapis sprejemljiv, saj je bil zapisan v tabloidu in ne resnem tisku. Sodišče je Požarju očitalo tudi, da svojih navedb ni preveril; notranje ministrstvo je namreč leta 1997 ugotovilo, da pri poslovanju stanovanjskega sklada ni bilo nepravilnosti, zoper Ovna pa ni potekal noben kazenski oz. predkazenski postopek. Požarov zagovornik je napovedal pritožbo na višje sodišče.<ref name="#1"/> Višje sodišče je nato sodbo razveljavilo, saj je ocenilo "da ni pravilno ugotovljeno, ali je bil zaničevalni namen pisanja novinarja podan in ali so zanj navedeni jasni in konkretni razlogi".<ref>{{Navedi splet|title=Oven predmet tožilske preiskave|url=https://zurnal24.si/slovenija/oven-predmet-tozilske-preiskave-43110|website=zurnal24.si|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> Leta 2009 je sodni senat na ponovnem sojenju Požarja v isti zadevi ponovno spoznal za krivemu (in mu dodelil 2 meseca pogojne kazni, mesec manj zaradi upoštevanja preteka časa); Požarjeva zagovornica je napovedala vnovično pritožbo.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar še drugič spoznan za krivega|url=https://old.delo.si/novice/kronika/bojan-pozar-se-drugic-spoznan-za-krivega.html|website=old.delo.si|date=2009-04-09|accessdate=2022-03-28|language=sl-si|first=Barbara|last=Guček}}</ref> Septembra 2005 je Požar v tabloidu Direkt (ki ga tudi sam urednikuje) objavil prispevek "Dora, vseh Plestenjakov mora", v katerem je slikarki Dori Plestenjak očital, da naj bi bila osumljena spolne zlorabe lastnega vnuka; proti Dori Plestenjak je postopek sicer sprožila mati otroka - bivša žena Dorinega sina Domna Slane - a je višje sodišče postopek ustavilo, zaradi česar je Slanova bivša žena pristopila k Požarju, da bi spor nadaljevala v tabloidih. Zoper Požarja so Dora Plestenjak ter njena sinova Jan Plestenjak in Domen Slana (oče otroka) vložili kazensko tožbo zaradi opravljanja. Sodišče je nato Požarja leta 2008 zaradi treh kaznivih dejanj opravljanja obsodilo na 3 mesece zaporne kazni s preiskusno dobo 2 let.<ref>{{Navedi splet|title=Pogojna kazen za Požarjev dolg jezik: Pogojna kazen treh mesecev s preizkusno dobo dveh let|url=https://www.dnevnik.si/1042212535|website=Dnevnik|accessdate=2022-03-28}}</ref> Zaradi Požarjevega zapisa o nekdanji televizijski voditeljici Ivani Šundov Hojan januarja leta 2010 je Šundov Hojanova proti Požarju sprožila pravdni in kazenski postopek.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar bo plačal polovičko|url=https://www.dnevnik.si/1042704885|website=Dnevnik|accessdate=2022-03-28}}</ref> Požar jena portalu pozareport.si o njej med drugim zapisal, da naj bi bila televizijska bleferka in poslovna prevarantka, prispevek pa naslovil "Uggice in ponaredki: nov poslovni debakel zagrebške mafijske neveste". Požar je v zagovoru navedel, da je vsebina prispevka temeljila na njegovih povzetkih navedb nekaterih hrvaških in slovenskih spletnih medijev, beseda "bleferka" naj bi se nanašala na slabo gledanost oškodovankinih oddaj, besedna zveza "mafijska nevesta" pa na govorice o oškodovanki in obsodbo njenega soproga zaradi ukvarjanja s prepovedanimi drogami (ki se ni končala s pravnomočno obsodbo<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bojan Požar bo plačal polovičko|url=https://www.dnevnik.si/1042704885|website=Dnevnik|accessdate=2022-03-28}}</ref>) ter navedb hrvaških medijev o njegovih povezavah z organiziranim kriminalom. Leta 2011 je bil Požar v kazenskem postopku zaradi razžaljitve Ivane Šundov Hojan nepravnomočno pogojno obsojen na plačilo 8.000 € denarne kazni s preizkusno dobo 3 let in porovnavo stroškov kazenskega postopka.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar obsojen zaradi razžalitve Ivane Šundov|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/bojan-pozar-obsojen-zaradi-razzalitve-ivane-sundov-41994|website=siol.net|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> V civilni tožbi je sodišče odločilo, da mora Požar oškodovanki plačati 2200 € zaradi povzročenih duševnih bolečin. Ko je kazenska obsodba postala pravnomočna, se je Požar pritožil na vrhovno sodišče, ki je ugodilo Požarjevemu ugovoru glede oznake tožnice kot "bleferke" in posledično denarno kazen znižalo na 5.000 €, a pritrdilo nižjemu sodišču glede oznake "mafijska nevesta", saj je Požar vedel, da se obsodba ni končala s pravnomočno obsodilno sodbo oškodovankinega soproga. Leta 2015 je ljubljansko okrajno sodišče glede na predhodno ugotovitev vrhovnega sodišča v kazenskem postopku glede oznake Šundov Hojanove kot "bleferke" izreklo novo civilno sodbo, v kateri je določilo, da mora Požar oškodovanki plačati le 1100 € odškodnine, umakniti sporno izjavo in se opravičiti, prav tako pa se mora vzdržati ponovne kršitve na račun tožnice..<ref name=":0" /> Leta 2020 je bil Požar nepravnomočno pogojno obsojen na 3 mesece zaporne kazni z preizkusno dobo 1 leta zaradi žaljive obdolžitve in razžaljitve Matjaža Štandekerja, sodelavca mariborskega župana Arsenoviča, saj je Požar na portalu Požareport.si v prispevku istega leta zapisal, da naj bi Štandeker in Arsenovič med preprodajo poslovne stavbe podkupila bančnike Deželne banke Slovenije. Arsenovič je Požarjeve navedbe označil za lažne in politično motivirane obtožbe, a se za sprožitev sodnega postopka zoper Požarja ni odločil. Prodajo poslovne stavbe so preiskali preiskovalci NPU, a suma kaznivega dejanja niso ugotovili.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar spet pogojno obsojen|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/crna-kronika/5f88003dd3d86/bojan-pozar-spet-pogojno-obsjen|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> Marca 2022 je višje ljubljansko sodišče zoper Požara odredilo pripor, saj se ni udeležil sodne obravnave, v kateri je bil obtožen žaljive obdolžitve (v obravnavi primera na prvi stopnji je bil Požar v zadevi oproščen, a se je tožnik na razsodbo pritožil). Požar je navedel, da bi lahko bil v priporu še isti dan, v priporu pa da bo do naslednjega naroka oz največ 30 dni. Požar je tudi zatrdil, da njegova prisotnost na obravnavi ni bila obvezna (v priloženem dopisu sodišča Požaru je bilo sicer navedeno, da v primeru neupravičenega izostanka Požarju grozi plačilo stroškov preložitve in drugih stroškov postopka); Požar razloga za takšno odločitev sodišča ni razkril. Glede na Požarovjeve navedbe je bilo moč sklepati, da se obravnav ni udeležil že vsaj drugič. Sodišče je v odgovoru na novinarsko vprašanje pojasnilo, da so pripor odredili, ker so pri Požarju ugotovili izmikanje glavni obravnavi ter da je Požarjev zagovornik že vložil pritožbo, ki pa do odločitve višjega sodišča izvršitve ne bo zadržala.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar mora v pripor|url=https://zurnal24.si/slovenija/bojan-pozar-mora-v-pripor-383604|website=zurnal24.si|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> Višje sodišče je nato še isti dan Požarjevi pritožbi ugodilo in sklep o priporu odpravilo.<ref>{{Navedi splet|title=Požarju ne bo treba v pripor, vrhovno sodišče ugodilo pritožbi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/visje-sodisce-bojanu-pozarju-odredilo-pripor/|website=N1|date=2022-03-25|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}</ref> Po navedban Požarja bi bil v primeru uresničitve odredbe za ves čas predvolilne kampanje (državnozborske volitve bi bile namreč točno mesec dni kasneje) za zapahi in presodil, da ga poskušajo tako "eliminirati". Po navedbah Požarja je bil predmet obravnave ena od petih strateških tožb, ki sta jih v letih 2018 in 2019 proti njemu vložila nekdanja lastnika časnika Večer Uroš Hakl in Sašo Todorović, v vmesnem času pa so se omenjene tožbe v treh primerih končale s pravnomočno oprostitvijo, v dveh pa z oprostitvijo na prvi stopnji.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar ne gre v pripor #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/bojan-pozar-poskusajo-me-eliminirati-575853|website=siol.net|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> == Osebno življenje == Njegova partnerka je televizijska voditeljica [[Barbara Drnač]]. Bil je poročen z odvetnico [[Svetlana Vakanjac|Svetlano Vakanjac]], s katero ima hčerko Mašo.<ref>{{Navedi splet|title=S Požarjem sta ostala v dobrih odnosih|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/s-pozarjem-sta-ostala-v-dobrih-odnosih|website=www.slovenskenovice.si|date=2016-08-11|accessdate=2020-06-05|language=sl-si|first=P.|last=P}}</ref> == Glej tudi: == * [[Seznam slovenskih novinarjev]] == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Požar, Bojan}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] 5g5tfq0qo6sxxigtrjhfglz0ean2y2s 0 479115 5737183 5715169 2022-08-20T07:18:40Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki <!-- Zaradi več različnih ocen udeležbe s strani raznih organizatorjev, medijev in policije v prispevek vključujem zgolj podatke policije (v kolikor je ta na voljo), ker se ta tradicionalno smatra kot najbolj zanesljiv (policija naj bi - če se ne motim - velikost množic ocenjevala strokovno t.j. imela za to pristojnosti in strokovnjake, a trenutno za to ne najdem vira). Po drugi strani prihaja do velikih razhajanj med ocenami in obtožb o prenizkih uradnih ocen, kar nekoliko zakomplicira situacijo. Stališča o drugačnem navanjanju udeležbe lahko navedete na pogovorni strani. -->[[Slika:Ljubljana - Kolesarski protest 15. maja 2020 03.jpg|thumb|Transparenti na kolesarskem protestu 15. maja|alt=Janez Brezmadežni, stop diktaturi!]] [[Slika:Ljubljana - Kolesarski protest 15. maja 2020 14.jpg|thumb|Transparenti na kolesarskem protestu 15. maja|alt=Svet je lep, izdajalci pa umazani. Nismo pozabili patrie. Zdravja in narave vam ne damo.]] [[Slika:Ljubljana - Kolesarski protest 15. maja 2020 07.jpg|thumb|Transparenti na kolesarskem protestu 15. maja|alt=Janša, led se ti tanjša. Gledamo vas in ne bomo pozabili! Roke stran od narave!!!]] [[Slika:Ljubljana - Kolesarski protest 15. maja 2020 02.jpg|thumb|Transparenti na kolesarskem protestu 15. maja|alt=Kaviar za vse!]] [[Slika:Ljubljana - We Won't Give over the Nature - pink bicycle with a transparent - 2020-05-12.jpg|thumb|Transparent na protestu Narave ne damo 12. maja|alt=Teta Pehta, Povodni mož, zlatorogi, jagababe in ledeni možje bodo hudi, če uničite naravo]] '''V začetku leta 2020''' so se v več slovenskih mestih pričeli potekati pretežno mirni '''protesti proti novi vladi''' pod vodstvom [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke (SDS)]] in [[Janez Janša|Janeza Janše]], ki je po odstopu dotedanjega predsednika vlade [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] nastala s podporo desnosredinske stranke [[Nova Slovenija|Nova Slovenija (NSi)]] in levosredinskih strank [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] in [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra (SMC)]]. Slednji sta predhodno sodelovali v Šarčevi koalicijski vladi in pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami izrecno obljubili, da s SDS ne bosta šli v vlado. Protestniki so vladi očitali prelomitev predvolilnih obljub koalicijskih strank, sporna predhodna dejanja stranke in vlad SDS ter več novih spornih potez vlade. Izvajanje protestov so v času [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije koronavirusa]] v Sloveniji oteževali odloki, namenjeni omejevanju širjenja epidemije. == Ozadje == V obdobju druge Janševe vlade in [[Dolžniška kriza evroobmočja|dolžniške krize evroobmočja]] je v Sloveniji konec leta 2012 prišlo do [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|spontanih neodvisnih protestov (vseslovenskih ljudskih vstaj)]]. Povod za proteste so bili nepriljubljeni varčevalni ekonomski ukrepi vlade in sumi korupcije, ki so obdajali več vidnih politikov. Protesti so bili največji v zgodovini neodvisne Slovenije in so odražali splošno nezadovoljstvo s slovenskim političnim razredom; naperjeni so bili tako proti vladi kot proti parlamentarni opoziciji in lokalnim politikom. Kljub temu je bila ena temeljnih skupnih zahtev protestnikov odstop vlade Janeza Janše in razpis predčasnih volitev. Protesti so pripomogli k padcu vlade, ki so se ji odrekle koalicijske partnerice. Protesti so se nadaljevali tudi po odstopu Janševe vlade.<ref>{{Navedi knjigo|title=The populist radical left in Europe|url=https://www.worldcat.org/oclc/1090060657|location=Abingdon, Oxon|isbn=978-1-315-18082-3|oclc=1090060657|last1=Katsambekis |first1=Giorgos |last2=Kioupkiolis |first2=Alexandros}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The radical left in Europe in the age of austerity|url=https://www.worldcat.org/oclc/933438491|location=London|isbn=978-1-138-67356-4|oclc=933438491|last=Rūḥ al-Amīnī |first=Bābak}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Violent mass protest continue in Slovenia|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE8B218Q20121203|newspaper=Reuters|date=2012-12-03|accessdate=2020-05-06|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anti-graft protest adds pressure to Slovenian prime minister|url=https://www.reuters.com/article/uk-slovenia-protests-idUKBRE90A10H20130111|newspaper=Reuters|date=2013-01-11|accessdate=2020-05-06|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenian coalition party asks premier to resign|url=https://in.reuters.com/article/us-slovenia-government-idUSBRE90B0FG20130112|newspaper=Reuters|date=2013-01-12|accessdate=2020-05-06|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Protests in Slovenia continue despite government's fall|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE9280EU20130309|newspaper=Reuters|date=2013-03-09|accessdate=2020-05-06|language=en}}</ref> Pred državozborskimi volitvami leta 2018 se je proti vstopu v koalicijo z SDS izrecno izreklo šest večjih strank: SMC, SD, Levica, DeSUS, SAB in LMŠ.<ref>{{Navedi splet|title=Stranke na levici zanikajo dogovor, a izključujejo koalicijo z Janšo #video|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/stranke-na-levici-zanikajo-dogovor-a-izkljucujejo-koalicijo-z-janso-video-468054|website=siol.net|accessdate=2020-05-06|language=sl}}</ref> Predhodno je koalicijo s SDS (še posebej z Janšo na čelu) izključevala tudi Nova Slovenija pod vodstvom [[Ljudmila Novak|Ljudmile Novak]].<ref name="#1">{{Cite web|url=https://www.mladina.si/182933/koalicija-proti-nestrpnosti/|title=Koalicija proti nestrpnosti|website=Mladina.si|access-date=2020-03-18}}</ref> Na državnozborskih volitvah je največ glasov prejela [[Slovenska demokratska stranka]], a je drugouvrščena [[Lista Marjana Šarca]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: Zmaga SDS, sledijo LMŠ, SD, SMC, Levica|url=https://www.sta.si/v-zivo/dzvolitve2018|website=www.sta.si|accessdate=2020-05-06}}</ref> pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] uspela sestaviti levosredinsko manjšinsko vlado.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Marjan Šarec je s 55 glasovi izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marjan-sarec-je-s-55-glasovi-izvoljen-za-predsednika-vlade/463399|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-06|language=sl}}</ref> V času po volitvah ni bilo jasno, katere stranke bodo vlado uspele sestaviti. V medijih so se pojavili sumi o koaliciji SDS z levosredinskim blokom strank. Tako v SMC kot DeSUS naj bi kljub predvolilnim obljubam obstajale struje, ki so podpirale pogajanja o koaliciji s SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Padla nova ideja: koalicija Janše in sredinskega bloka|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/padla-nova-ideja-koalicija-janse-in-sredinskega-bloka-470242|website=siol.net|accessdate=2020-05-06|language=sl}}</ref> Vlada se je že od nastanka ocenjevala kot nestabilna.<ref name=":3" /> Konec januarja 2020 je Šarec odstopil in pozval k predčasnim volitvam. Šarec je za odstop navedel neučinkovitost vlade pri uveljavljanju načrtovanih reform zaradi nepoenotenosti strank, ki jo sestavljajo.<ref>{{Navedi splet|title=Odstopna izjava že v DZ. Pahor v sredo na prve pogovore.|url=https://siol.net/novice/slovenija/marjan-sarec-odstopil-517291|website=siol.net|accessdate=2020-05-06|language=sl}}</ref> V raziskavi javnega mnenja agencije Mediana po odstopu Marjana Šarca je bilo 63 % vprašancev naklonjenih predčasnim volitvam, 26 % pa sestavi nove vlade v aktualnem mandatu državnega zbora. Predčasne volitve je podpiralo 90 % podpornikov SMC, 85 % podpornikov LMŠ, 82 % podpornikov Levice, 77 % podpornikov Socialnih demokratov, 41 % podpornikov NSi in 40 % podpornikov SDS.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/anketa-skoraj-63-odstotkov-vprasanih-bi-raje-imelo-predcasne-volitve.html|title=Anketa: skoraj 63 odstotkov vprašanih bi raje imelo predčasne volitve|date=2020-02-05 |accessdate=2021-11-11 |work=24ur.com}}</ref> V raziskavi javnega mnenja agencije Ninamedia je predčasne volitve podpiralo 58 % vprašanih, oblikovanje nove koalicije pa 33 % vprašanih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/janseva-sds-prehitela-sarcevo-lms-58-odstotkov-ljudi-za-predcasne-volitve.html |title=Janševa SDS prehitela Šarčevo LMŠ, 58 odstotkov ljudi za predčasne volitve|date=2020-02-17 |accessdate=2021-11-11 |work=24ur.com}}</ref> Marca 2020 je uspelo SDS sestaviti koalicijsko vlado z SMC, NSi in DeSUS ter Janezom Janšo kot premierjem.<ref>{{Navedi novice|title=Four Slovenian parties agree on a future government coalition|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government-idUSKBN20J2OP|newspaper=Reuters|date=2020-02-25|accessdate=2020-05-06|language=en}}</ref> Čeprav so vse tri koalicijske partnerice takšno koalicijo v preteklosti izključevale,<ref name="#1"/> so v preteklih letih vse dobile novo vodstvo, ki je bilo takšni koaliciji bolj naklonjeno.<ref>{{Cite web|url=https://www.primorske.si/2020/02/07/sds-smc-nsi-in-desus-bodo-nadaljevale-pogovore-o-o|title=SDS, SMC, NSi in Desus bodo nadaljevale pogovore o oblikovanju koalicije|last=Krebelj|first=Jana|date=|website=|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.mladina.si/195602/pocivalsek-pripravljen-tudi-na-koalicijo-z-janso/|title=Počivalšek pripravljen tudi na koalicijo z Janšo|website=Mladina.si|access-date=2020-03-18}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.mladina.si/186504/tonin-se-s-sarcem-ne-bo-vec-pogajal/|title=Tonin se s Šarcem ne bo več pogajal|website=Mladina.si|access-date=2020-03-18}}</ref> SMC in DeSUS sta ob vstopu v vlado napovedali »da to ne bo vlada ene stranke in ne vlada, ki bi odpirala ideološka vprašanja«.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Prvi mesec vlade: Janša dominira in določa vladni kurz|url=https://www.vecer.com/prvi-mesec-vlade-jansa-dominira-in-doloca-vladni-kurz-10155753|website=www.vecer.com|date=2020-04-11|accessdate=2020-05-16|language=sl-si}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slabo-vreme-ni-ustavilo-protestnikov/523994 |title=Slabo vreme ni ustavilo protestnikov |date=2020-05-15 |website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-05-16}}</ref> Vstop SMC v koalicijo pod vodstvom Janše je privedlo do odhoda ustanovitelja, bivšega vodje in bivšega premierja Mira Cerarja iz stranke. Stranka je bila po Cerarju sprva poimenovana.<ref>{{Cite web|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cerar-izstopil-iz-smc-ja-pocivalsek-iti-moramo-naprej/515953|title=Cerar izstopil iz SMC-ja. Počivalšek: Iti moramo naprej.|last=|first=|date=|website=|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Tretja Janševa vlada je prevzela oblast med izbruhom [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije nove koronavirusne bolezni v Sloveniji]].<ref>{{Cite web|url=https://english.sta.si/2739264/jansa-promises-maximum-efforts-to-fight-coronavirus-epidemic|title=STA: Janša promises maximum efforts to fight coronavirus epidemic|website=english.sta.si|access-date=2020-04-06}}</ref> Obdobje med prevzemom oblasti in po njem je zaznamovalo veliko število kontroverznih dejanj nove vlade. Vlada je ministrom in državnim sekretarjem določila največje možne plače.<ref>{{Cite web|url=https://siol.net/novice/slovenija/ministrom-in-drzavnim-sekretarjem-najvisji-placni-razred-521289|title=Ministrom in državnim sekretarjem v kriznih časih najvišji plačni razred|website=siol.net|language=sl|access-date=2020-04-06}}</ref> Vlada je nemudoma po prevzemu oblasti zamenjala vodstvo policije, vojske in obveščevalnih služb. Odpuščeno direktorico policije<ref>{{Cite web|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5e6c83d6e3645/nova-vlada-nemudoma-zamenjala-vodilne-na-policiji-v-vojski-in-pri-obvescevalcih|title=Svet24.si - Nova vlada nemudoma zamenjala vodilne na policiji, v vojski in pri obveščevalcih|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2020-04-06}}</ref> je malo pred tem poslanec SDS opozoril, naj »pomisli na svojo prihodnost«, potem ko ni ugodila zahtevi parlamentarne komisije za nadzor, naj komisiji posreduje podatke, za posredovanje katerih ni imela pooblastil.<ref>{{Cite web|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/policija-mahnic-med-preiskavo-pozval-bobnarjevo-naj-pomisli-na-svojo-prihodnost/514834|title=Policija: Mahnič med preiskavo pozval Bobnarjevo, "naj pomisli na svojo prihodnost"|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2020-04-06}}</ref> Nova vlada je politizirala Nacionalni inštitut za javno zdravje in v krajšem času med epidemijo zamenjala dva vršilca dolžnosti direktorja (drugega kmalu potem, ko je nekatere ukrepe vlade za zajezitev epidemije označil kot zdravstveno neutemeljene).<ref>{{Cite web|title=Svet24.si - Janšev napad na Nacionalni inštitut za javno zdravje|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5e76760e98207/jansev-napad-na-nacionalni-institut-za-javno-zdravje|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2020-04-06}}</ref><ref>{{Cite web|title=NIJZ: Razkuževanje javnih površin ni dolgoročna rešitev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nijz-razkuzevanje-javnih-povrsin-ni-dolgorocna-resitev.html|last=|first=|date=|website=|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref><ref name=":63">{{Cite web|title=Direktor NIJZ meni, da vladna zaostritev ukrepov za zajezitev epidemije ni bila potrebna|url=https://www.mladina.si/197247/direktor-nijz-meni-da-vladna-zaostritev-ukrepov-za-zajezitev-epidemije-ni-bila-potrebna/|website=Mladina.si|access-date=2020-04-06}}</ref><ref name=":64">{{Cite web|title=Ivan Eržen: "Po mojem mnenju najnovejši drastični ukrepi niso bili potrebni. Ne morem jih zagovarjati."|url=https://www.mladina.si/197320/ivan-erzen-po-mojem-mnenju-najnovejsi-drasticni-ukrepi-niso-bili-potrebni-ne-morem-jih-zagovarjat/|website=Mladina.si|access-date=2020-04-06}}</ref> Janša je javnozdravstveno stroko, s katero se ni strinjal, označil za »tako imenovano stroko«, napadel pa je tudi [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovno zdravstveno organizacijo]] in njenega direktorja pozval k odstopu.<ref>{{Cite news|last=Central|first=Shaun Walker|last2=correspondent|first2=eastern Europe|date=2020-05-04|title=Slovenia's PM Janša channels Orbán with attacks on media and migrants|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/2020/may/04/janez-jansa-new-pm-slovenia-in-mould-of-orban|access-date=2020-05-06|issn=0261-3077}}</ref><ref>{{Cite web|title=Janša: "Tako imenovana stroka"|url=https://www.mladina.si/197561/jansa-tako-imenovana-stroka/|website=Mladina.si|access-date=2020-05-01}}</ref><ref>{{Cite web|title=O tako imenovani stroki|url=https://www.delo.si/mnenja/komentarji/o-tako-imenovani-stroki-295721.html|last=Markeš|first=Janez|date=2020-04-07|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2020-05-01}}</ref> Zunanje ministrstvo je na Svet Evrope naslovilo dopis, ki je trdil, da večino slovenskega medijskega prostora nadzirajo mediji, ki izhajajo iz bivšega komunističnega režima,<ref name=":66">{{Cite web|title=Dvomov ni več: Logarjeva depeša je uradno stališče vlade|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/dvomov-ni-vec-logarjeva-depesa-je-uradno-stalisce-vlade-770677|website=Necenzurirano.si|language=sl|access-date=2020-05-01}}</ref> medtem ko je minister za notranje zadeve na Twitterju zapisal, da je »[...] v današnji videokonferenci [...] EU notranje ministre informiral tudi o boju medijev in levega političnega pola proti vladi, ki uspešno omejuje epidemijo. Kot primer sem navedel včerajšnje proteste. [...] «;<ref name=":67">{{Cite web|title=Je Aleš Hojs še primeren za ministra?|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/je-ales-hojs-se-primeren-za-ministra-774405|website=Necenzurirano.si|language=sl|access-date=2020-05-01}}</ref> obe dejanji sta potencialno predstavljali prekoračitev pooblastil.<ref name=":66" /><ref name=":67" /> Janša, vladni politiki in ljudje blizu vlade so javno diskreditirali in napadali večje število novinarjev in novinarskih organizacij, kar je privedlo do več opozoril s strani slovenskih in mednarodnih novinarskih organizacij,<ref>{{Cite web|url=https://zurnal24.si/slovenija/jansa-ze-dokazuje-da-bo-obnovil-stare-prakse-341758|title=Janša napovedal vmešavanje v uredniško politiko|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2020-04-06}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.mladina.si/195989/jansa-bi-se-spet-vmesaval-v-urednisko-politiko-neodvisnih-casopisov/|title=Janša bi se spet vmešaval v uredniško politiko neodvisnih časopisov|website=Mladina.si|access-date=2020-04-06}}</ref><ref>{{Cite web|title=RTV Slovenija je pravočasno opozorila na nevarnost koronavirusa|url=https://www.ostro.si/si/razkrinkavanje/objave/rtv-slovenija-je-pravocasno-opozorila-na-nevarnost-koronavirusa|website=Oštro|language=sl-SI|access-date=2020-04-06}}</ref><ref>{{Cite web|title=Janša krizo izkoristil za napad na RTV Slovenija in direktorja Igorja Kadunca|url=https://www.dnevnik.si/1042925377|website=Dnevnik|access-date=2020-04-06}}</ref><ref>{{Cite web|title=Janez Janša s tviti nad medije in novinarje|url=https://www.dnevnik.si/1042926945|website=Dnevnik|access-date=2020-05-01}}</ref><ref>{{Cite web|title=Po Janši udaril tudi The Guardian|url=https://zurnal24.si/svet/po-jansi-udaril-tudi-the-guardian-346321|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2020-05-06}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dns-in-rtv-slo-napadi-na-javni-servis-so-nesprejemljivi/517946|title=DNS in RTV SLO: Napadi na javni servis so nesprejemljivi|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2020-04-06}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.mladina.si/196896/jansevi-napadi-na-rtv-slovenija-so-nesprejemljivi/|title=Janševi napadi na RTV Slovenija so nesprejemljivi|website=Mladina.si|access-date=2020-04-06}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.mladina.si/195912/napadi-na-novinarje-so-skrajno-nevarni-za-svobodo-izrazanja/|title=Napadi na novinarje so skrajno nevarni za svobodo izražanja|website=Mladina.si|access-date=2020-04-06}}</ref><ref>{{Cite news |first=Shaun |last=Walker |date=2020-05-04|title=Slovenia's PM Janša channels Orbán with attacks on media and migrants|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/2020/may/04/janez-jansa-new-pm-slovenia-in-mould-of-orban|access-date=2020-05-06|issn=0261-3077}}</ref> uradni Twitter račun vladnega kriznega štaba, ki naj bi javnost obveščal o poteku epidemije, pa je objavil žaljiv komentar, ki je žalil novinarja in vidne kritike vlade iz civilne družbe in privedel do tožbe institucije s strani razžaljenih.<ref>{{Cite web|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tviti-kriznega-staba-takoj-zapadli-politicnemu-obracuvnavanju-289305.html|title=Tviti kriznega štaba takoj zapadli političnemu obračunavanju |date=2020-03-16|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2020-04-06}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.mladina.si/196960/ovadili-ukinjeni-krizni-stab/|title=Ovadili ukinjeni krizni štab|website=Mladina.si|access-date=2020-04-06}}</ref><ref name=":61">{{Cite web|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/uradno-nihce-ni-vdrl-v-twitter-kriznega-staba-765083|title=Uradno: nihče ni vdrl v twitter kriznega štaba|website=Necenzurirano.si|language=sl|access-date=2020-04-06}}</ref> Policija je kasneje ovrgla uradno razlago za žaljivo objavo – da je v račun vdrla neznana oseba.<ref name=":61" /> Vrsta razkritij je pokazala, da so politiki, povezani z vlado, poskušali vplivati na proces javnega naročanja tako, da so v postopku naročanja promovirali določene dobavitelje (ki so včasih ponujali manj primerne ali dražje izdelke ali pa so izdelke dobavljali z velikimi zakasnitvami). Ugotovljena so bila tudi družinska ali osebna poznanstva med politiki in dobavitelji, ki so jih politiki promovirali.<ref name=":73">{{Cite web|title=Afera maske: vse laži, napake in vojni dobičkarji|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/afera-maske-vse-lazi-napake-in-vojni-dobickarji-773564|website=Necenzurirano.si|language=sl|access-date=2020-05-01}}</ref><ref>{{Cite web|title=Večer - Odmevno razkritje v Tarči: Kako so za posle posredovali Počivalšek, Podobnik in Peterle, zakaj je klical šef policije?|url=https://www.vecer.com/razkriti-posli-o-nabavi-zascitne-opreme-zidan-meni-da-bi-bilo-treba-interpelirati-vlado-10161558|date=2020-04-23|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2020-05-01}}</ref><ref>{{Cite web|title=Večer - Novo razkritje v Tarči: Kupili najdražje ventilatorje, stroka jih je označila za "zadnjo možno izbiro". Počivalšek vse zanika|url=https://www.vecer.com/novo-razkritje-v-tarci-kupili-najdrazje-ventilatorje-stroka-jih-je-oznacila-za-zadnjo-mozno-izbiro-pocivalsek-vse-zanika-10164402|date=2020-04-30|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2020-05-01}}</ref><ref>{{Cite web|title=Večer - Gale z novimi imeni: Pri dobavi zaščitne opreme posredovala tudi Urška Bačovnik Janša|url=https://www.vecer.com/ivan-gale-z-novimi-imeni-pri-dobavi-zascitne-opreme-posredovala-tudi-urska-bacovnik-jansa-10165089|date=2020-05-04|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2020-05-06}}</ref> Razodetja so sprožila policijsko preiskavo.<ref>{{Cite web|title=Po oddaji Tarča kriminalisti tudi na TV Slovenija; Janša napovedal poročila do torka|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/po-oddaji-tarca-kriminalisti-tudi-na-tv-slovenija-jansa-napovedal-porocila-do-torka/521736|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2020-05-01}}</ref> Kmalu potem je bil razrešen direktor NPU-ja, ki je bil pristojen za kriminalistično preiskavo o nepravilnostih pri nabavi.<ref name=":76">{{Cite web|title=Kaj je cilj Janše po ekspresnem prevzemu represije?|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/kaj-je-cilj-janse-po-ekspresnem-prevzemu-represije-776659|website=Necenzurirano.si|language=sl|access-date=2020-05-10}}</ref> Razrešitev je po nekaterih ocenah predstavljala kršitev pristojnosti. Zaposleni na NPU so zaradi razrešitve prvič v zgodovini objavili javno pismo, v katerim so izrazili nasprotovanje razrešitvi.<ref>{{Cite web|title=Zaposleni v bran razrešenemu direktorju NPU|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/policija-menda-pred-organizacijskimi-spremembami-306132.html|last=Felc|first=Mitja|date=2020-05-06|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2020-05-10}}</ref> Vlada je prav tako razrešila vodjo Urada za preprečevanje pranja denarja, ki je poleg NPU preiskovala še sume o nezakonitem financiranju medijev, povezanih s SDS.<ref name=":762">{{Cite web|title=Kaj je cilj Janše po ekspresnem prevzemu represije?|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/kaj-je-cilj-janse-po-ekspresnem-prevzemu-represije-776659|website=Necenzurirano.si|language=sl|access-date=2020-05-10}}</ref> == Potek == === Februar–maj === '''Protest ''Proti koaliciji sovraštva''''' 28. februarja se je na shodu pod imenom ''Proti koaliciji sovraštva'', ki ga je organizirala skupina ''Brez strahu'', v Ljubljani zbralo več kot 1.000 protestnikov, da bi izrazili nasprotovanje osnovanju vladne koalicije pod vodstvom SDS. Udeleženci so opozarjali na sporna dejanja preteklih vlad in izražali nezadovoljstvo s strankami, ki so se pogajale o sestavi vladne [[Koalicija|koalicije]] s SDS, še posebej levosredinskima strankama SMC in DeSUS, katerih vodstvo se je pred zadnjimi volitvami izrecno odreklo možnosti vstopa v vladno koalicijo s SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - (FOTO) Več kot tisoč ljudi na shodu Proti koaliciji sovraštva, stranka SMC jim odgovarja, da ni pravi naslov za očitke|url=https://www.vecer.com/spremljamo-v-zivo-najprej-pred-smc-potem-pred-desus-shod-proti-koaliciji-sovrastva-10135521|website=www.vecer.com|date=2020-02-28|accessdate=2020-05-06|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Tukaj smo, ker ste prelomili svojo obljubo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tukaj-smo-ker-ste-prelomili-svojo-obljubo/515706|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-06|language=sl}}</ref> Po protestu so organizatorji ovadili neznanca, ki je na shodu vzklikal '''»'''Ubi Janšo'''«,''' ter poslanca SDS [[Zvone Černač|Zvonka Černača]], ki je na dan protesta na Twitterju poobjavil zapis, v katerem je uporabnik navajal namen nasilnega obračuna s protestniki ('''»'''No, tele cukrčke bomo pa tokrat počakali na ulici kjer bojo hotel razgrajat. Je že minilo kar sem koga dobro nalomil in teh rdečkarjev, ki ne razumejo poante volitev, imam počasi dovolj.'''«'''). Organizatorji so po lastnih navedbah zaradi '''»'''pričakovanih provokacij'''«''' sicer že pred protestom morebitne udeležence prek spleta in z letaki pozvali k '''»'''[...] mirnemu protestu ter nenasedanju provokacijam'''«''', na sporni dogodek pa so opozorili že med protestom in se od početja posameznika distancirali.<ref>{{Navedi splet|title=Organizatorji shoda ovadili neznanca zaradi vzklikanja "Ubi Janšo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/organizatorji-shoda-ovadili-neznanca-zaradi-vzklikanja-ubi-janso/515884|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-18|language=sl}}</ref> ==== Protesti in epidemija koronavirusne bolezni v Sloveniji ==== Slovenijo je tik pred ustanovitvijo nove vlade zajela [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemija nove koronavirusne bolezni]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Slovenia gets 14th government as Janez Janša's cabinet endorsed|url=https://english.sta.si/2739308/slovenia-gets-14th-government-as-janez-jansas-cabinet-endorsed|website=english.sta.si|accessdate=2020-05-06}}</ref> 19. marca je bilo z namenom zajezitve širjenja okužbe z odlokom začasno prepovedano gibanje in zbiranje na javnih površinah.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO:Od polnoči prepoved gibanja in zbiranja na javnih mestih |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tonin-pomanjkanje-zascitne-opreme-alarmantno-kriticno-290178.html|website=www.delo.si|date=2020-03-19|accessdate=2020-05-07}}</ref> Prav tako shodov zaradi ukrepov za zajezitev epidemije sploh ni bilo mogoče prijavljati<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/korona/v-mestih-jutri-znova-protesti-na-kolesih.html|title=V mestih v petek znova protesti na kolesih, protestniki svarijo pred 'provokatorji'|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> kot to zahteva zakon.<ref>{{Navedi splet|title=eUprava - Javne prireditve in shodi|url=https://e-uprava.gov.si/podrocja/drzava-druzba/drustva-javne-prireditve/javne-prireditve-in-shodi.html|website=e-uprava.gov.si|accessdate=2020-05-09}}</ref> Protestniki so poskušali zato v času vrhunca epidemije svoje nestrinjanje z novo vlado izkazati na iznajdljive načine. '''Individualni protesti pred parlamentom''' 23. marca so na Trgu republike v Ljubljani posamezniki v znak nestrinjanja z vlado prižigali sveče.<ref>{{Navedi splet|title=#foto Sveče za vlado so se prižgale|url=https://www.dnevnik.si/1042925449|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-09}}</ref> Samostojnega protesta se je 2. aprila na Trgu republike lotil slovenski gledališki igralec, ki je na tla lepil križce, ki bi lahko služili kot mejniki varne razdalje za protestnike. Naslednji dan sta protestnika na domu obiskala policista zaradi suma kršitve splošne prepovedi gibanja na javnih mestih.<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=Na domu sta mi pozvonila dva policista|url=https://www.mladina.si/197364/na-domu-sta-mi-pozvonila-dva-policista/|website=Mladina.si|accessdate=2020-05-09}}</ref> 4. aprila sta protestnici na Trgu republike igrali badminton.<ref>{{Navedi splet|title=STAfoto|url=http://foto.sta.si/#!a/90433/1000928|website=foto.sta.si|accessdate=2020-05-09}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladi plus|url=https://www.facebook.com/mladiplus/posts/1085100374884316|website=www.facebook.com|accessdate=2020-05-09|language=sl}}</ref> Protestnik je na Trgu republike tudi v šaljivi igri minigolfa z žogico ciljal izrezane slike vladnih politikov.<ref>{{Navedi splet|title=Od jutri je možno igrati golf na Šubičevi v Ljubljani. Termin rezervirajte po telefonu (01) 478 94 00.pic.twitter.com/3QJ6eXMIp6|url=https://twitter.com/dreychee/status/1251639250359128064|website=@dreychee|date=2020-04-18|accessdate=2020-05-09|language=sl|first=Andrej|last=Albreht}}</ref> V sredo 22. aprila je potekal protest ''Stopala upora''; udeleženci so na Trg republike prihajali individualno in na tla polagali papirnata stopala. Nekatera stopala so bila popisana z različnimi sporočili. Policija je nekatere protestnike popisala zaradi kršenja odloka o prepovedi gibanja in zbiranja na javnih mestih in površinah, za kar je bila določena globa v višini 420 € (za izrekanje glob je pristojen [[zdravstveni inšpektorat]]).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Protestniki s kolesi skozi središče Ljubljane in pred parlament|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-s-kolesi-skozi-sredisce-ljubljane-in-pred-parlament/521827|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-06|language=sl}}</ref> '''Trije petkovi protivladni protesti z balkonov''' Protestniki so v obdobju splošne karantene nezadovoljstvo z aktualno vlado sprva tri zaporedne petke izražali z ropotanjem z lonci na balkonih.<ref name="#2">{{Navedi splet|title=Protest z balkonov se je preselil na kolesa|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/protest-z-balkonov-se-je-preselil-na-kolesa-303166.html|website=www.delo.si|date=2020-04-24|accessdate=2020-05-06|language=sl-si}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Policijska akcija zoper samotnega protestnika|url=https://www.dnevnik.si/1042926406|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-09}}</ref> '''Prvi petkov protivladni protest na kolesih''' Protestniki so prepoved zbiranja na javnih mestih nato poskusili obiti z organizacijo protesta na kolesih (saj je gibanje po javnih površinah dovoljeno v okviru rekreacijskih aktivnosti<ref>{{Cite web|title=Thousands Attend Bicycle Protest Against Govt in Ljubljana (Video)|url=https://www.total-slovenia-news.com/politics/6152-thousands-attend-bicycle-protest-against-govt-in-ljubljana-video|website=www.total-slovenia-news.com|access-date=2020-05-10|language=en-gb}}</ref>); protestniki so se v petek 24. aprila prvič na kolesih popeljali skozi središče Ljubljane in protest zaključili s kroženjem in zvonkljanjem pred stavbo državnega zbora. Protestniki so se zapeljali tudi mimo stavbe RTV SLO in s ploskanjem izrazili podporo javnemu mediju, njenim novinarjem in žvižgaču [[Ivan Gale|Ivanu Galetu]], ki je razkril nepravilnosti pri naročanju. Četrti zaporedni petkov protest je pod imenom ''Z balkonov na kolesa'' organiziralo 23 skupin preko socialnega omrežja Facebook.<ref name=":0" /><ref name="#2"/> '''Protivladni shodi po Sloveniji''' Protesti, organizirani prek Facebooka, so bili ponovno prirejeni v ponedeljek 27. aprila. V Ljubljani je pred parlamentom stalo nekaj sto protestnikov, 100 ljudi (bistveno več po navedbah medijev in organizatorjev) je protestiralo v Mariboru, manjši shodi pa so istega dne potekali tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih (Novi gorici, Ptuju in Trbovljah).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/v-nekaterih-krajih-shodi-protivladnih-protestnikov|title=Udeležence in organizatorje protestov v Ljubljani in Mariboru bodo oglobili|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Protest je v Ljubljani policija poskusila preprečiti z omejitvijo Trga republike s policijskim trakom. Policija je protestnike prav tako opozarjala na upoštevanje varnostne razdalje in identificirala nekaj posameznikov zaradi ugotovitve kršitev, o katerih so poročali zdravstvenemu inšpektoratu.<ref name=":8" /><ref name=":9" /> Policija je nekatere postopke in kršitve tudi snemala, da bi na podlagi posnetkov identificirala in sankcionirala kršitelje.<ref>{{Navedi splet|title=Policija za zdaj predlagala postopek proti 26 protestnikom|url=https://siol.net/novice/slovenija/policija-zaenkrat-predlagala-postopek-proti-26-protestnikom-524238|website=siol.net|accessdate=2020-05-09|language=sl}}</ref> Na proteste se je odzval minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki je sporočil, da je policija v Ljubljani in Mariboru '''»'''popisala večje število zbranih'''«''', ki naj bi bili oglobljeni. Navedel je tudi, da je so bili organizatorji in udeleženci ovadeni kaznivega dejanja ogrožanja zdravja in da pričakuje, da bo policija za identifikacijo udeležencev tako petkovega kot ponedeljkovega shoda uporabila vse javno objavljene fotografije, vključno s tistimi iz družbenih omrežij in novičarskih medijev. Hojs je na Twitterju dodal: '''»'''Ne pričakujte pa, da bo policija vzrok nasilja'''«'''.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Protivladne protestnike na Trgu republike pričakal policijski trak|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protivladne-protestnike-na-trgu-republike-pricakal-policijski-trak/522021|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-06|language=sl}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|title=V Ljubljani se je zbralo več sto protestnikov #video #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-ljubljani-se-je-zbralo-vec-sto-protestnikov-524146|website=siol.net|accessdate=2020-05-06|language=sl}}</ref> Hojs je konec aprila tudi opozoril, da je pozivanje k protestom nezakonito.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Šarec in Črnčec takole pozivata na petkov protest proti vladi, Janša ni ostal tiho|url=https://zurnal24.si/slovenija/sarec-in-crncec-pozivata-na-petkov-protest-proti-vladi-346466|website=zurnal24.si|accessdate=2020-05-07|language=sl}}</ref> Na izjave notranjega ministra se je odzvala [[informacijska pooblaščenka]], ki je izrazila skrb, da je policija obravnavala vsakršno gibanje po določeni javni površini kot potencialno storitev kaznivega dejanja v zvezi z zdravjem tudi v primeru upoštevanja predpisane varne razdalje. Takšna interpretacija nejasnih epidemskih odlokov bi lahko zaradi preširokega tolmačenja pomenila nepotreben in nevaren reden poseg v človekove pravice.<ref name="#3">{{Navedi splet|title=Prelesnikova: Resen razlog za skrb glede posegov v človekove pravice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prelesnikova-resen-razlog-za-skrb-glede-posegov-v-clovekove-pravice/522109|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-06|language=sl}}</ref> Prav tako ni bilo jasno, ali se je sumilo, da so protestniki storili [[prekršek]] ali [[kaznivo dejanje]]; policija namreč sme fotografiranje in obdelavo fotografij uporabljati le pri pregonu kaznivih dejanj.<ref name="#3"/> '''Protestni grafit v Mariboru''' Konec aprila se je v Kulturnem centru Pekarna Mariboru pojavil grafit podobe Janeza Janše med izvajanjem nacistične salute s pripisom '''»'''Smrt janšizmu, svoboda narodu'''«'''. Grafit so nato gasilci zaradi domnevnega sovražnega govora že naslednji dan prebarvali, medtem ko je policija več ur preiskovala sum kaznivega dejanja spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, kar je vzbudilo vprašanja o selektivni cenzuri političnega govora. Grafit se je nahajal na poslopju v zasebni in ne občinski lasti.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Po Janezu Janši pobelili še keltski in kljukasti križ|url=https://www.dnevnik.si/1042928234|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-16}}</ref> Na očitke glede odstranitve se je odzval župan Arsenovič.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - (FOTO) Kaj o grafitu Janeza Janše z iztegnjeno roko pravijo policija, gasilci, pekarnarji in župan Arsenovič?|url=https://www.vecer.com/na-obmocju-mariborske-pekarne-policisti-in-gasilci-odstranjujejo-grafit-janeza-janse-z-iztegnjeno-roko-10162143|website=www.vecer.com|date=2020-04-25|accessdate=2020-05-16|language=sl-si}}</ref> Po mestu so bili nato odstranjeni tudi razni skrajno desni grafiti.<ref name=":14" /> === Maj === '''Drugi petkov kolesarski protest: dva protesta v Ljubljani in prvi protesti drugod po Sloveniji''' V petek 1. maja sta pred parlamentom potekala dva protesta. Prvega, opoldanskega, se je udeležilo okoli 100 ljudi. Opoldanski protest je organiziral in prijavil [[Ladislav Troha]], predsednik [[Gibanje Ozaveščeni prebivalci Slovenije|gibanja Ozaveščeni prebivalci Slovenije]], ki ga je policija tudi pridržala zaradi kršenja javnega reda in miru. Na večernem protestu se je zbralo še okoli 1.000 oz. 3.500 kolesarjev. Slednji protest ni bil prijavljen. Kršitev javnega reda in miru ni bilo zaznanih.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Svet24.si - 1.000 kolesarjev protestiralo v Ljubljani|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5eac6e5debcea/1000-kolesarjev-protestiralo-v-ljubljani|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-05-06|language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Opoldne shodi, zvečer v Ljubljani kolesarilo 3500 protestnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opoldne-shodi-zvecer-v-ljubljani-kolesarilo-3500-protestnikov/522420|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-06|language=sl}}</ref> Istega dne se je shoda na Trgu svobode v Mariboru udeležilo okoli 80 ljudi, ki so protestirali proti vladi in v okviru praznika dela praznovali borbo za delavske pravice in Narodnoosvobodilno borbo. Shoda so se udeležili peš in na kolesih. Policija je nekatere protestnike popisala.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - (FOTO in VIDEO) Na 1. maj so se v Mariboru spet zbrali protestniki, policija jih je nekaj popisala|url=https://www.vecer.com/in-video-na-1-maj-so-se-v-mariboru-spet-zbrali-protestniki-policija-jih-je-nekaj-popisala-10164504|website=www.vecer.com|date=2020-05-01|accessdate=2020-05-06|language=sl-si}}</ref> Protesti so potekali tudi v Kopru in Novi Gorici (okoli 70 udeležencev).<ref name=":2" /> '''Tretji petkov kolesarski protest''' Udeležitev protestov 8. maja so napovedale opozicijske stranke LMŠ, SD in Levica in podpornike pozvale k udeležbi,<ref name=":4" /> stranka SAB pa je opozorila, da je treba spoštovati pravico državljanov do protesta. Podporo protestu je izreklo tudi 118 podpisnikov Foruma za demokracijo, ki ga sestavljajo vidni Slovenci. Policija je zaradi varnostnih razlogov pred protestom ogradila del Trga republike, potencialne udeležence pa opozorila na prepoved zbiranja na javnih mestih. Na prepoved zbiranja je opozorila tudi vlada.<ref name="MMC_Lopovi">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protest-na-kolesih-privabil-se-vec-ljudi-med-zvonckljanjem-odmevalo-lopovi/523188 |title=Protest na kolesih privabil še več ljudi, med zvončkljanjem odmevalo: "Lopovi!" |website=www.rtvslo.si |date=2020-05-08 |accessdate=2020-05-09}}</ref> Prav tako je bil protest pod videonadzorom in preletom policijskega helikopterja. Protest je tokrat potekal pod geslom ''Ne boste nam vzeli naše svobode'', pripravile pa so ga razne civilne iniciative. V Ljubljani se je zbralo okoli 5.500 protestnikov. Protestniki so zaradi zapore dela Trga republike zapolnili tudi več bližnjih cest. Konvoj protestnikov je med drugim odšel pred UKC LJ in s ploskanjem izrekli solidarnost z zdravstvenimi delavci.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=#foto #video Protivladni protest številka šest: Deset tisoč kolesarjev, lopovi in helikopter|url=https://www.dnevnik.si/1042928862|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-09}}</ref> V Mariboru se je zbralo prek 600 protestnikov (od tega okoli 400 na kolesih), ki so se se odpravili po mestnem centru in med drugim ploskali pred poslopjem [[Večer (časopis)|Večera]].<ref>{{Navedi splet|title=Večer - (FOTO in VIDEO) "Lopovi", so kolesarji in ostali protestniki vzklikali na Trgu svobode v Mariboru|url=https://www.vecer.com/spremljamo-protestniki-na-kolesih-se-zbirajo-na-trgu-svobode-v-mariboru-10167858|website=www.vecer.com|date=2020-05-08|accessdate=2020-05-09|language=sl-si}}</ref> Manj se jih je zbralo v Kopru in Celju<ref name=":7" /> in nekaterih drugih mestih (Nova Gorica, Črnomelj, Bela Krajina<ref name="MMC_Lopovi"/>).<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - FOTO: Po navedbah policije na sicer mirnem protestu približno 5500 protestnikov, po drugih ocenah okoli 10.000|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5eb5bf1d478da/foto-po-navedbah-policije-na-sicer-mirnem-protestu-priblizno-5500-protestnikov-po-drugih-ocenah-okoli-10000|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-05-09|language=sl}}</ref> Organizatorji so pred shodom svarili pred domnevno grožnjo infiltracije provokatorjev (domnevno "skupina 20 plačancev"), ki naj bi skušali z nasiljem nad policijo delegitimizirati shode in povročiti aretacijo nekaterih vidnejših soorganizatorjev. Seznanjenost z navedbami o provokatorjih je potrdila tudi policija in se skladno pripravila.<ref name=":5" /> Na protestu kljub strahom ni bilo nasilnih izgredov, neznanci pa so na površini trga nasuli risalne žebljičke.<ref>{{Navedi splet|title=Več tisoč protestnikov s kolesi protestiralo proti vladi #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/policija-pred-protesti-opozarja-pridite-brez-otrok-video-524970|website=siol.net|accessdate=2020-05-09|language=sl}}</ref> Organizatorji protesta so se prav tako zavezali k nepolitičnosti shoda in naznanili, da bodo morebitne predstavnike političnih strank, ki bi poskušali protest izkoristiti za samopromocijo, preglasili z glasbo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/korona/slovenska-mesta-bodo-znova-preplavili-protestniki-na-kolesih.html|title=V Ljubljani po podatkih policije 5.500 protestnikov, vladi so sporočali: 'Lopovi!'|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> '''Okoljevarstveniški protest pred parlamentom''' 12. maja je se je pred parlamentom zbralo več sto protestnikov, ki so nasprotovali istega dne potekajočemu sprejemanju reforme, ki bi nevladnim organizacijam močno omejil možnost sodelovanja pri upravnih postopkih z namenom ohranjanja narave (sodelovanje bi bilo onemogočeno okoli 90 % organizacij, ki delujejo na tem področju). Na nepravilnosti v pripravljenih reformah je med tem opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba. Zakon je bil kljub temu sprejet.<ref>{{Navedi splet|title=#video #foto Poslanci kljub protestu sprejeli sporni amandma|url=https://www.dnevnik.si/1042929174|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-12}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=FOTO:Poslanci kljub pozivom protestnikov sprejeli sporni amandma|url=https://www.delo.si/novice/okolje/nevladniki-poslancem-narave-ne-damo-308070.html|work=Delo |date=2020-05-12|accessdate=2020-05-12|language=sl-si|first=Maja |last=Prijatelj Videmšek}}</ref> '''Četrti petkov kolesarski protest''' 15. maja se je petkovih shodov vkljub slabemu vremenu udeležilo podobno število protestnikov kot teden poprej, več protestnikov je bilo peš.<ref name=":13" /><ref>{{Navedi splet|title=FOTO:Množici kolesarjev so se ta petek pridružili tudi pešci|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vnovicni-protesti-na-kolesih-309345.html|website=www.delo.si|date=2020-05-15|accessdate=2020-05-16|language=sl-si |first1=Katja |last1=Miklavčič |first2=Maja |last2=Prijatelj Videmšek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ljubljanske-ulice-bodo-znova-zavzeli-protestniki-na-kolesih.html|title=Na Trgu republike znova protestniki na kolesih|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večer - (FOTO in VIDEO) Tretji kolesarski protest v Mariboru: Na trgu okoli 600 ljudi, žvižgi, piščalke, ploskanje|url=https://www.vecer.com/in-video-spremljamo-tretji-kolesarski-protest-v-mariboru-10170918|website=www.vecer.com|date=2020-05-15|accessdate=2020-05-16|language=sl-si}}</ref> Pred protesti je razburila novica o prisotnosti vozila Slovenske vojske pred stavbo DZ na dan protesta; pojavila so se sklepanja, da bi protest lahko nameravala varovati vojska. Kasneje se je izkazalo, da je vojska zgolj nudila podporo policiji pri prevozu ograj.<ref name=":13" /> Po protestu v Ljubljani je po spletu zaokrožila fotografija policista motorista, ki se je med shodom z gesto iztegnjenega palca na sebku slikal z udeležencem protesta na kolesu. Po poročanju ''Radia 1'' je policist protestnika pred tem ujel, ko je protestnika na kolesu zaneslo, in s tem preprečil njegov padec. Sodelovanje policista pri slikanju s protestnikom je vznemerila (predvsem desni) del vladujoče koalicije, med drugim tudi notranjega ministra Hojsa. Podporo policistu sta po drugi strani izrekla oba policijska sindikata (Sindikat policistov Slovenije je pri tem v pismu javnosti obsodil '''»'''pogrom'''«''' dela politike nad sindikalnim kolegom<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Sindikat podprl policista, ki se je fotografiral s protestniki: Pogrom, ki je prišel iz vrst določenih politikov, žaljiv do vseh 8000 zaposlenih|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5eb7b31d4e631/sindikat-podprl-policista-ki-se-je-fotografiral-s-protestniki|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-06-26|language=sl}}</ref>), po neuradnih informacijah [[Dnevnik (časopis)|Dnevnika]] pa naj bi ga podpirali tudi neposredni nadrejeni. Na s SDS povezano [[Nova24TV]] so objavili ime in slike policista ter ga zaradi objav na njegovem zasebnem Facebook profilu označili za '''»'''znanega levičarja'''«''', sebek s protestnikom pa za '''»'''dobro premišljeno akcijo krogov LMŠ'''«'''. Policist je bil v tem času prav tako vpleten v sodbo proti bivšemu politiku SDS [[Dimitrij Rupel|Dimitriju Ruplu]] zaradi incidenta iz leta 2016, ko naj bi Rupel policista zmerjal, mu grozil s kariernimi posledicami (vplivanjem za znižanjem plače) in napadal zaradi njegove domnevne etnične pripadnosti. Do incidenta je prišlo za tem, ko je policist med rednim nadzorom prometa s kolegom ustavil vozilo z Ruplom in dvema sopotnicama zaradi neuporabe varnostnega pasu. Rupel prekršek zanika in priznava razburjenje nad policistom, zanika pa željitve in grožnje.<ref>{{Navedi splet|title=#portret Sandi Sheikha, policist s protesta|url=https://www.dnevnik.si/1042929502|website=Dnevnik|accessdate=2020-06-26}}</ref> '''Protivladni grafiti po Sloveniji''' V prvi polovici maja so se v Beltincih in Gornji Radgoni pojavili grafiti z motom '''»'''Smrt janšizmu, svoboda narodu'''«''' in drugimi protestnimi slogani.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO in VIDEO: Po Gornji Radgoni so se grafiti pojavili tudi v Beltincih {{!}} Sobotainfo.com|url=http://sobotainfo.com/novica/politika-gospodarstvo/foto-video-po-gornji-radgoni-so-se-grafiti-pojavili-tudi-v-beltincih|website=sobotainfo.com|accessdate=2020-05-16|language=sl}}</ref> 14. maja so neznanci z grafiti s protestniškimi sporočili popisali fasado hiše in dvorišče poslanca SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Poslanca SDS na dvorišču pričakal grafit "korupcija"|url=https://www.vecer.com/poslanca-sds-na-dvoriscu-pricakal-grafit-korupcija-10170450|website=www.vecer.com|date=2020-05-14|accessdate=2020-05-16|language=sl-si}}</ref> '''Peti petkov kolesarski protest''' 22. maja se je protestov v LJ in MB spet udeležilo podobno število protestnikov kot poprej.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Večer - (VIDEO) Na petkovem shodu protestnik ni upošteval ukazov policistov, uporabili so prisilna sredstva|url=https://www.vecer.com/na-petkovem-shodu-protestnik-ni-uposteval-ukazov-policistov-uporabili-so-prisilna-sredstva-10173957|website=www.vecer.com|date=2020-05-23|accessdate=2020-05-24|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večer - (FOTO in VIDEO) V Mariboru največ udeležencev od začetka protestov na kolesih|url=https://www.vecer.com/spremljamo-kolesarski-protest-v-mariboru-10173831|website=www.vecer.com|date=2020-05-22|accessdate=2020-05-24|language=sl-si}}</ref> Protesti so ponovno potekali tudi v več drugih slovenskih mestih.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/korona/nov-petek-novi-protesti-na-kolesih-tokrat-tudi-mimo-ministrstva-za-okolje-in-prostor.html|title=5000 kolesarjev in pešcev v središču Ljubljane, zbirali podpise za odstop vlade|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večer - (FOTO in VIDEO) Protivladni protest v Slovenj Gradcu: "Slovenci si takšne vlade ne zaslužimo"|url=https://www.vecer.com/in-video-protivladni-protest-v-slovenj-gradcu-slovenci-si-taksne-vlade-ne-zasluzimo-10173855|website=www.vecer.com|date=2020-05-22|accessdate=2020-05-24|language=sl-si}}</ref> Policija je v LJ opravila 33 identifikacijskih postopkov, eno osebo pa pridržala s pomočjo telesne sile in jo odvedla v prostore policije.<ref name=":15" /> Povod za incident je bil protestnikov transparent.<ref name=":16" /> '''Protest pred ministrstvom za okolje''' 26. maja se je pred okoljskim ministrstvom zbrala skupina okoljevarstvenih protestnikov, ki so želeli izraziti nezadovoljstvo z omejitvami delovanja okoljskih, naravovarstvenih in nevladnih organizacij, epidemskih interventnih zakonih. Policija, ki jo je na prizorišče poklical varnostnik ministrstva, je protestnike popisala ter 4 protestnike odnesla in odpeljala na policijsko postajo.<ref>{{Navedi splet|title=Protestniki: V tretjem svežnju tudi "demontaža sistema varovanja okolja, narave in zdravja ljudi"|url=https://www.rtvslo.si/okolje/novice/protestniki-v-tretjem-sveznju-tudi-demontaza-sistema-varovanja-okolja-narave-in-zdravja-ljudi/525133|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-26|language=sl}}</ref> '''Prvi protest delavcev v kulturi''' 26. maja je pred ministrstvom za kulturo protestiral Aktiv delavk in delavcev v kulturi zaradi nezadovoljnosti z delom ministrstva (predvsem odsotnosti odzivnosti na '''»'''vprašanja, dopise, pozive in pobude'''«''' delavcev v kulturi). Protestniki so pročelje stavbe ministrstva polepili z njihovimi dopisi, na katere ministrstvo ni odgovorilo.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO:Dovolj je ignorance, sporočajo kulturniki|url=https://www.delo.si/kultura/razno/dovolj-je-ignorance-sporocajo-kulturniki-312804.html|website=www.delo.si|date=2020-05-26|accessdate=2020-06-26|language=sl-si|first=Tina|last=Lešničar}}</ref> '''Šesti petkov kolesarski protest''' 29. maja je število udeležencev v Ljubljani nekoliko upadlo; bilo jih je okoli 2.500. Udeleženci so se na shode ponovno podali pretežno na kolesih. Policija je v Ljubljani identificirala 43 oseb in ugotovila nekaj manj prekrškov ter zasegla več transparentov z '''»'''neprimerno vsebino'''«'''. Manjše število protestnikov se je že nekaj ur pred osrednjim ljubljanskim protestom zbralo pred sedeži koalicijskih strank.<ref name=":32" /> Pred sedežem stanke SMC je prišlo do manjšega incidenta s policijo, ko so protestniki pisali s kredo po tleh; proti 6 osebam je bil zato uveden prekrškovni postopek.<ref>{{Navedi splet|title=Policisti uvedli prekrškovni postopek zoper šest oseb|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/policisti-uvedli-prekrskovni-postopek-zoper-sest-oseb-314410.html|work=Delo |date=2020-05-30|accessdate=2020-06-28|language=sl-si}}</ref> Poleg shodov v drugih slovenskih mestih so solidarnostno demonstracijo priredili tudi izseljeni Slovenci v Berlinu, ki so se prav tako zbrali na kolesih.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Protestniki parlamentu obrnili hrbet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-parlamentu-obrnili-hrbet/525531|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-09|language=sl}}</ref> === Junij === '''Drugi protest delavev v kulturi''' 2. junija je na pobudo Aktiva delavk in delavcev v kulturi potekal shod za kulturo; okoli 500 udeležencev se je zbralo na Prešernovem trgu in odkorakalo do poslopja ministrstva za kulturo ter tam odložila protestne rekvizite. Na shodu sta se dva udeleženca protestno slekla do spodnjega perila, eden od nju pa je svoja oblačila zalepil na vhod ministrstva.<ref>{{Navedi splet|title=Protest kulturnikov: igralca sta se slekla pred ministrstvom|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-ljubljani-protestiralo-500-kulturnikov-foto-526835|website=siol.net|accessdate=2020-06-26|language=sl}}</ref> '''Sedmi petkov kolesarski protest'''[[slika:Antigovernment protest Slovenia 2020-06-12.jpg|thumb|320px|Začetek protesta 12. junija na Prešernovem trgu v Ljubljani. Množica se je kasneje premaknila na Trg republike.]] Protestov 5. junija se je v Ljubljani udeležilo okoli 4.000 ljudi, povečal se je delež udeležencev brez koles.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO:Popisane ulice in protestniki|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ponovno-protest-na-kolesih-317075.html|website=www.delo.si|date=2020-06-05|accessdate=2020-06-09|language=sl-si|first=Miha Pribošič, Mirt|last=Bezlaj}}</ref> Nekateri ljubljanski protestniki so bili s strani policije popisani zaradi pisanja po tleh s kredo. V Ljubljani so protest zaključili z metanjem papirnatih letalc čez ograjo pred parlamentom. V MB se je shoda udeležilo manj čez 200 ljudi, manj kot poprej. V Celju je bilo protestnikov okoli 150, v Velenju okoli 70. Protest 12. junija naj ne bi več vključeval kolesarjenja.<ref>{{Navedi splet|title=Protivladni protestniki prikolesarili pred DZ in nadenj spustili papirnata letala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protivladni-protestniki-prikolesarili-pred-dz-in-nadenj-spustili-papirnata-letala/526260|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-09|language=sl}}</ref> V Ljubljani je policija ugotovila 7 kršitev javnega reda in miru, 2 kršitvi zakona o osebni izkaznici in 7 kršitev odloka o zapasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja na javnih mestih. Po ljubljanskem protestu so se pojavila pričanja udeležencev o prisotnosti predelanih žebljev, ki so bili raztreseni po površini trga in so se nekaterim izmed udeležencev zapičili v obutev. Policija je zaradi raztrosa nevarnih predmetov sprožila preiskavo proti storilcu raztrosa.<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Žeblji za petkove protestnike: »zapičil se mi je v supergo!«|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5ee0b988c3bd9/zeblji-za-petkove-protestnike-zapicil-se-mi-je-v-supergo|website=Svet24.si|accessdate=2020-06-10|language=sl}}</ref> Po protestu v Mariboru so fizično napadli<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Večer - (FOTO in VIDEO) Protivladni protest v Mariboru tokrat tudi z mavrično zastavo, minuli petek v Poštni ulici napadli Renata Volkerja|url=https://www.vecer.com/in-video-spremljamo-protivladni-protest-v-mariboru-pretekli-petek-v-postni-ulici-napadli-renata-volkerja-10182660|website=www.vecer.com|date=2020-06-12|accessdate=2020-06-15|language=sl-si}}</ref> enega izmed vidnejših<ref>{{Navedi splet|title=Večer - (INTERVJU) Zastava, ki je na protestu dvignila prah|url=https://www.vecer.com/intervju-zastava-ki-je-na-protestu-dvignila-prah-10171179|website=www.vecer.com|date=2020-05-17|accessdate=2020-06-15|language=sl-si}}</ref> protestnikov; napaden je bil tudi njegov prijatelj. Pri napadu je potencialno šlo za napad iz sovraštva; napadena oseba je bila član mariborske LGBT+ skupnosti.<ref name=":18" /> V Ljubljani je med protestom skupina mimoidočih zamaskiranih in temno oblečenih protestnikov obdala služeni avtomobil [[Nova24TV]]. Incident si deloma ujeli na posnetku, snemanem iz notranjosti avtomobila. Eden iz skupine se je usedel na pokrov stoječega avtomobila in na njemu poskakoval. Drugi »naj bi z rokami tolkli po oknih avtomobila in celo brcali v pločevino«.<ref>{{Navedi splet|title=[VIDEO] Kolesarski protestniki obkolili službeni avto Nove24TV; zamaskirani moški se je usedel na pokrov motorja, drugi so razbijali po oknih in brcali {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/crna-kronika/video-kolesarski-protestniki-obkolili-sluzbeni-avto-nove24tv-zamaskirani-moski-se-je-usedel-na-pokrov-motorja-drugi-so-razbijali-po-oknih-in-brcali/|website=nova24tv.si|date=2020-05-30|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}</ref> '''Tretji protest delavev v kulturi''' 9. junija so pred Ministrstvom za kulturo ponovno protestirali delavci v kulturi; na svojem 3. protestu so protestirali tako, da so se na cesti pred poslopjem ministrstva ulegli na tla, kar naj bi simboliziralo »smrt kulture«.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Za kulturo ležali na cesti|url=https://www.mladina.si/198982/foto-za-kulturo-lezali-na-cesti/|website=Mladina.si|accessdate=2020-06-11}}</ref> '''Osmi petkov protest''' 12. junija se je na protestu v Ljubljani zbralo okoli 5.000 udeležencev. Udeleženci so se sprva zbrali na Prešernovem trgu, kasneje pa odšli na Trg republike. Protest je potekal brez kolesarjenja.<ref name=":17">{{Navedi splet|title=V Ljubljani po podatkih policije okoli 5000 protestnikov, prijeli so jih sedem|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-ljubljani-po-podatkih-policije-okoli-5000-protestnikov-prijeli-so-jih-sedem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-06-13|language=sl}}</ref> Protestniki v LJ so bili razdeljeni v več sklopov: antimilitaristični, antifašistični, okoljevarstveni, in kulturniški.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Tokrat večinoma peš, pred DZ-jem spet odmevalo "lopovi"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tokrat-vecinoma-pes-pred-dz-jem-spet-odmevalo-lopovi/526985|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-15|language=sl}}</ref> Med ljubljankim protestom so nekateri udeleženci kljub pozivom policistov preskočili policijsko ograjo na Trgu republike (nekateri so se nato ulegli na tla, nekateri pa pobirali papir, ki so ga protestniki pred tem vrgli čez ograjo,<ref name=":19" />) zaradi česa jih je policija sedem pridržala in nekatere tudi privedla na policijsko postajo, pred katero se je zato zbrala manjša skupina protestnikov. Po preskakovanju ograje je prišlo tudi do prerivanjem med policijo in manjšo skupino zamaskiranih protestnikov skupine [[Antifa]],<ref name=":19" /> ki so tako poskušali ograjo podreti,<ref>{{Navedi splet|title=Med protesti v Ljubljani prijeli več ljudi, shod tudi pred policijsko postajo #video #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/med-protesti-v-ljubljani-prijeli-vec-ljudi-shod-tudi-pred-policijsko-postajo-video-foto-527728|website=siol.net|accessdate=2020-06-15|language=sl}}</ref> nato pa so nad policijo vzklikali: »Čuvate fašiste«.<ref name=":19" /> Med protestom v Celju naj bi meščan po kratki verbalni izmenjavi udaril protestnico na kolesu, ki naj bi incident prijavila policiji. Domnevni napadalec – sicer lastnik poslovnega poslopja, v bližini katerega naj bi potekal shod – je obtožbe fizičnega napada zanikal in trdil, da je protestnici zgolj vzel piščal, s katero mu je piskala v obraz, ne da bi se je dotaknil. V izjavi za javnost je tudi navedel, da je do konfrontacije prišlo potem, ko se je protestnikom pritožil zaradi hrupa, ki naj bi motil stranke. Po navedbah očividcev pa naj do incidenta sploh ne bi prišlo v neposredni bližini poslopja, v konfrontacijo pa naj bi bili vpleteni dve protestnici, pri čemer naj bi eni res zgolj vzel piščalko, drugo pa fizično napadel.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Ljubljanska policija na protestih prijela sedem oseb, v Celju moški udaril po obrazu protestnico na kolesu|url=https://www.vecer.com/ljubljanska-policija-na-petkovih-protestih-prijela-sedem-oseb-10182936|website=www.vecer.com|date=2020-06-13|accessdate=2020-06-15|language=sl-si}}</ref> V Mariboru so mnogi še vedno protestirali na kolesih.<ref name=":18" /> '''Četrti protest kulturnikov''' 16. junija je protest pred Ministrstvom za kulturo ponovno organiziral Aktiv delavk in delavcev v kulturi. Ti so se posedli pred poslopjem ministrstva in nato gromko zaploskali.<ref>{{Navedi splet|title=Kulturniki gromko zaploskali pred ministrstvom #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/kulturniki-na-tokratni-akciji-z-aplavzom-nad-ministrstvo-foto-527975|website=siol.net|accessdate=2020-06-26|language=sl}}</ref> '''Deveti petkov protest''' 19. junija je policija pred protestom ogradila celoten Trg republike in del okoliških površin in tako preprečila shod v neposredni bližini parlamenta.<ref>{{Navedi splet|title=#foto #video Hram demokracije je vse dlje od ljudi|url=https://www.dnevnik.si/1042932281|website=Dnevnik|accessdate=2020-06-22}}</ref> V urah pred začetkom shoda je ograjo protestno preskočilo 27 oseb, ki so se nato zadrževale na območju trga; 16 od teh je policija fizično odstranila za tem, ko ga kljub opozorilom niso zapustile same. Ljubljanski protest je bil najštevilčnejši do tedaj; udeležilo se ga je okoli 7.000 ljudi. Udeleženci so se najprej zbrali na Trgu republike, nato pa odšli na Prešernov trg in po mestnem središču. Zaradi ograditve trga so se ustavili tudi pred stavbo Generalne policijske uprave in Ministrstva za notranje zadeve in vzklikali: »Čuvate lopove,« hkrati pa so protestniki izražali tudi podporo policistom.<ref name=":24" /> Po protestih se je na spletu pojavil posnetek, na katerem protestnica z vodno pištolo s tekočino škropi po policistih, ki so protest varovali. [[Nova24TV]] je za tem objavila domnevno identiteto posameznice.<ref name="#4">{{Navedi splet|title=[Video] To je protestnica Eva, ki je z vodno pištolo "streljala" na policiste! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-to-je-protestnica-eva-ki-je-z-vodno-pistolo-streljala-na-policiste/|website=nova24tv.si|date=2020-06-20|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}</ref> V Mariboru se je zbralo okoli 350 protestnikov, v Celju pa okoli 400, v Velenju je udeležba upadla.<ref name=":24">{{Navedi splet|title=Zaradi zapore Trga republike protest pred policijo in petje Zdravljice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zaradi-zapore-trga-republike-protest-pred-policijo-in-petje-zdravljice/527975|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-22|language=sl}}</ref> V Mariboru so protestniki med drugim protestirali pred sedežem stranke SMC.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - (FOTO in VIDEO) Policija pred DZ odstranila protestnike, v Ljubljani več tisoč protestnikov, po več sto protestnikov tudi v Mariboru in Celju|url=https://www.vecer.com/spremljamo-policija-pred-drzavnim-zborom-iz-ograjenega-dela-odstranila-protestnike-10185846|website=www.vecer.com|date=2020-06-19|accessdate=2020-06-28|language=sl-si}}</ref> Po protestih so se pojavila poročila, da je policija v središču Ljubljane pred protestom in izven kraja protesta ustavila in evidentirala več oseb zaradi suma, da se bodo protesta udeležile. Eno naj bi policisti zaradi suma namena udeležbe protesta ustavili, evidentirali in jo vsaj pol ure izpraševali, potem ko je zapustila območje tovarne Rog, kjer naj bi se zbirali nekateri protestniki. K drugi so pristopili, medtem ko je delila letake, s katerimi je spodbujala k bojkotu prihajajoče državne proslave ob dnevu državnosti (zaradi suma, da bo v prihodnosti storila prekršek oz. kaznivo dejanje). Incident so ujeli na posnetku. Skupini ljudi naj bi policisti pot prestregli z dvema policijskima voziloma, nakar naj so jih policisti (pripadniki posebne enote v polni opremi) med postopkom evidentiranja potiskali ob zid (razloga za postopek niso obrazložili). Tudi ta incident je deloma posnel očividec.<ref name=":20" /><ref>{{Navedi splet|title=VIDEO: Policija po ljubljanskih ulicah lovi domnevne protestnike|url=https://www.mladina.si/199311/video-policija-po-ljubljanskih-ulicah-lovi-domnevne-protestnike/|website=Mladina.si|accessdate=2020-06-22}}</ref> Policija je ustavila in popisala tudi novinarja [[Radio Študent|Radia Študent]], ga spraševala, kam je namenjen, ter mu preiskala torbo. Novinar je navedel, da je policija medtem ustavljala še druge mimoidoče.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Policija jih je popisala zaradi bodočega kaznivega dejanja – udeležbe na protestu|url=https://www.dnevnik.si/1042932404|website=Dnevnik|accessdate=2020-06-22}}</ref> Generalni direktor policije je v odgovoru na navedbe navedel, da je policija v okolici poteka protesta izvedla zgolj 20 postopkov identifikacije, česar naj ne bi bilo moč razumeti kot sistematično legitimiranje ali zastrahovanje potencialnih udeležencev protestov. Poostreno ugotavljanje identitete naj bi bilo upravičeno na podlagi potencialno nasilnih incidentov na predhodnem protestu.<ref>{{Navedi splet|title=Travner: 20 legitimiranj ob 7000 protestnikih ni ne sistematično ne zastraševanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/travner-20-legitimiranj-ob-7000-protestnikih-ni-ne-sistematicno-ne-zastrasevanje/528592|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-28|language=sl}}</ref> '''Protestna ''antiproslava'' dneva državnosti in proti-protest Rumenih jopičev''' 24. julija so protestniki na Prešernovem trgu v Ljubljani priredili protestno »antiproslavo« dneva državnosti, ki se je pričela dve uri pred uradno državno proslavo,<ref name=":21">{{Navedi splet|title=Protestnike na Prešernovem trgu pričakali rumeni jopiči|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestnike-na-presernovem-trgu-pricakali-rumeni-jopici/528414|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-26|language=sl}}</ref> ki je potekala na Kongresnem trgu.<ref>{{Navedi splet|title=#foto Na Kongresnem trgu državna proslava|url=https://www.dnevnik.si/1042932688|website=Dnevnik|accessdate=2020-06-26}}</ref> K proslavi je sprva pozval Aktiv delavk in delavcev v kulturi, ki je več protestnih akcij organiziral že v predhodnih tednih.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Na Antiproslavi tudi Janševi podporniki #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/udelezeneci-antiproslave-ze-zakorakali-po-srediscu-ljubljane-foto-528599|website=siol.net|accessdate=2020-06-26|language=sl}}</ref> Aktiv je prav tako pozval na bojkot državne proslave.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Aktiv delavk in delavcev v kulturi pozval k bojkotu državne proslave|url=https://www.sta.si/2778289/aktiv-delavk-in-delavcev-v-kulturi-pozval-k-bojkotu-drzavne-proslave|website=www.sta.si|accessdate=2020-06-26}}</ref> Bojkot uradne proslave je med drugim napovedal [[Marjan Šarec]].<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Šarca na državno proslavo ne bo. Fajonova: Za razdeljenost je odgovorna oblast.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarca-na-drzavno-proslavo-ne-bo-fajonova-za-razdeljenost-je-odgovorna-oblast/528303|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-26|language=sl}}</ref> Premier Janša je pozivanje na »antiproslavo« označil za »[...] nedostojno, zavržno in izven vsega, kar si predstavljamo pod besedami ''normalnost'' in ''civilizacija''«.<ref name=":23" /> Leta 2016 je sicer SDS dan po uradni slovesnosti dneva državnosti prav tako priredil lastno slovesnost<ref>{{Navedi splet|title=Šarca na državno proslavo ne bo. Fajonova: Za razdeljenost je odgovorna oblast.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarca-na-drzavno-proslavo-ne-bo-fajonova-za-razdeljenost-je-odgovorna-oblast/528303|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-26|language=sl}}</ref> skupaj z nekaterimi drugimi opozicijskimi političnimi in družbenimi skupinami. Premier Cerar je tedaj ločeno proslavo označil za »prakso razdvajanja«.<ref>{{Navedi splet|title=Dve proslavi ob dnevu državnosti Cerar označil za "prakso razdvajanja"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dve-proslavi-ob-dnevu-drzavnosti-cerar-oznacil-za-prakso-razdvajanja/396384|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-26|language=sl}}</ref> Scenarist državne proslave je bil Igor Pirkovič,<ref>{{Navedi splet|title=Pod domovinsko proslavo ob dnevu državnosti se bo podpisal Igor Pirkovič|url=https://www.dnevnik.si/1042932345|website=Dnevnik|accessdate=2020-06-26}}</ref> sicer domnevni avtor himne stranke SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Pesnik Igor Pirkovič|url=http://www.mladina.si/44364/pesnik-igor-pirkovic/|website=Mladina.si|accessdate=2020-06-26}}</ref><ref name=":25">{{Navedi splet|title=Ne državna proslava, ampak zabava SDS|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/drzavna-proslava-ali-zabava-sds-789150|website=Necenzurirano.si|accessdate=2020-06-26|language=sl}}</ref> Na prireditvi je nastopalo oz. sodelovalo tudi več podpornikov SDS oz. posameznikov s povezavami s stranko.<ref name=":25" /> Vlada je med pripravo proslave iz odbora za državne proslave izključila Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Zvezo policijskih veteranskih društev Sever, vanj pa kot predstojnika stališča veteranskih in domoljubnih društev vključila zgolj predstavnika bistveno manj številnega Združenja za vrednote Slovenske osamosvomitve (VSO),<ref>{{Navedi splet|title=Protesti zaradi nove sestave odbora za državne proslave|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protesti-zaradi-nove-sestave-odbora-za-drzavne-proslave/526219|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-26|language=sl}}</ref> ki velja za veteransko organizacijo, blizu stranki SDS.<ref>{{Navedi splet|title=VSO kot podaljšana roka stranke SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042616493|website=Dnevnik|accessdate=2020-06-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Čigave vrednote?|url=http://www.mladina.si/152646/cigave-vrednote/|website=Mladina.si|accessdate=2020-06-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Proslava VSO v znamenju razprtij med SDS in NSi|url=https://zurnal24.si/slovenija/proslava-vso-v-znamenju-razprtij-med-sds-in-nsi-273287|website=zurnal24.si|accessdate=2020-06-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša: Pogum Slovencev je takrat občudoval ves svet #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/zacela-se-je-alternativna-proslava-govorec-le-janez-jansa-420592|website=siol.net|accessdate=2020-06-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaj so mediji SDS naredili z novimi sto tisočaki iz Madžarske|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/kaj-so-mediji-sds-naredili-z-novimi-sto-tisocaki-iz-madzarske-753049|website=Necenzurirano.si|accessdate=2020-06-26|language=sl}}</ref> Odpovedana je bila tudi udeležba praporščakov<ref>{{Navedi splet|title=STA: S številnimi slovesnostmi bomo obeležili dan državnosti|url=https://www.sta.si/2778801/s-stevilnimi-slovesnostmi-bomo-obelezili-dan-drzavnosti|website=www.sta.si|accessdate=2020-06-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ob-dnevu-drzavnosti-protestniki-pripravljajo-antiproslavo-veterani-na-drzavni-niso-zazeleni.html|title=Ob dnevu državnosti protestniki pripravljajo antiproslavo. Praporščaki na državni niso zaželeni|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> združenj borcev za vrednote NOB (eden je bil zato prisoten na alternativni proslavi).<ref>{{Navedi splet|title=Na antiproslavi tudi Janševi podporniki, prisotnih veliko policistov|url=https://zurnal24.si/slovenija/na-antiproslavi-tudi-jansevi-podporniki-prisotno-veliko-policistov-349079|website=zurnal24.si|accessdate=2020-06-26|language=sl}}</ref> Več tisoč glava skupina udeležencev "alternativne proslave" je trg v celoti zapolnila;<ref name=":22" /> po ocenah policije je bilo udeležencev okoli 3.000.<ref name="#5">{{Navedi splet|title=#foto #video Protestniki trčili ob ograje, »robocope« in »rumene jopiče«|url=https://www.dnevnik.si/1042932687|website=Dnevnik|accessdate=2020-06-26}}</ref> Sledeč shod udeležencev alternative proslave po mestu je oteževalo obširno območje omejenega gibanja, ki je zajemalo radij 500m okoli uradne proslave, zaradi česar je bil ograjen in varovan večji del okoliških ulic.<ref name="#5"/> Državno proslavo je kasneje zmotil raper Zlatko, ki je z megafonom v rokipreskočil varnostno ograjo in poskusil nagovoriti navzoče. Kmalu za tem so ga prestregli varnostniki.<ref>{{Navedi splet|title=Raper Zlatko z megafonom poskušal prekiniti državno proslavo|url=https://siol.net/novice/slovenija/raper-zlatko-z-megafonom-prekinil-drzavno-proslavo-528609|website=siol.net|accessdate=2020-06-28|language=sl}}</ref> Ob prihodu pripadnikov častne garde Slovenske vojske na uradno proslavo pa je neznanec nad pripadniki vzklikal "izdajalci". Incident je bil posnet. Prav tako so neznanci popisali vojaška vozila z "neprimernimi izrazi". Vandalizirana vozila so očistili, do materialne škode ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Nad častno četo SV z vzkliki, da so izdajalci #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/sindikat-ministrstva-za-obrambo-mocno-obsoja-dogodke-na-proslavi-video-528736|website=siol.net|accessdate=2020-06-29|language=sl}}</ref> Sindikat vojakov Slovenije je nekaj dni kasneje podal kazensko ovadbo sramotenja države zoper storilca, ki je nad vojaki vzklikal "izdajalci".<ref>{{Navedi splet|title=Sindikat vojakov zaradi sramotenja pripadnikov vojske s kazensko ovadbo zoper neznanega storilca|url=https://www.dnevnik.si/1042932971|website=Dnevnik|accessdate=2020-06-29}}</ref> Udeležence je na Prešernovem trgu ob spomeniku pričakala manjša skupina približno<ref name=":21" /> 30-ih pro-vladnih<ref>{{Navedi splet|title=Na Antiproslavi tudi Janševi podporniki #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/udelezeneci-antiproslave-ze-zakorakali-po-srediscu-ljubljane-foto-528599|website=siol.net|accessdate=2020-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Intervju z vodjo slovenskih "rumenih jopičev": "Mi simboliziramo tisto, kar si o petkovih protestnikih misli večina Slovencev" {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/intervju-z-vodjo-slovenskih-rumenih-jopicev-mi-simboliziramo-tisto-kar-si-o-petkovih-protestnikih-misli-vecina-slovencev/|website=nova24tv.si|date=2020-06-28|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rumeni jopiči: »Zlatko, motenje državne proslave ni za pamet gladko«|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/rumeni-jopici-zlatko-motenje-drzave-proslave-ni-za-pamet-gladko-324151|website=www.slovenskenovice.si|date=2020-06-26|accessdate=2020-06-29|language=sl-si|first=M.|last=U}}</ref> proti-protestnikov v rumenih jopičih ("''Rumenih jopičev''") in s plakatom in transparenti s proti-anarhistično vsebino, ki je prireditev nato motila s hrupom in vzklikanjem provokativnih in žaljivih gesel (med drugim "smrt komunistom"<ref name=":22" />). Zaradi napetosti med skupinama je policija med njimi ustvarila živi zid.<ref name=":21" /> Nekateri proti-protestniki v rumenih jopičih so nosili oblačila in obutev ter imeli tetovaže, povezane s skrajno desnico oz. neonacizmom oz. gibanjem Generacija identitete.<ref>{{Navedi splet|title=Skrajneži iz obeh političnih polov: med rumenimi jopiči identitarci in neonacisti, Kombinatke pa prepevale Internacionalo|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/protiproslava-na-presernovem-trgu-med-rumenimi-jopici-identitarci-in-neonacisti-kombinatke-pa-prepevale-internacionalo-789060|website=Revija Reporter|accessdate=2020-06-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Išče se predsednik. In njegovo zaupanje|url=https://vezjak.com/2020/06/25/isce-se-predsednik-in-njegovo-zaupanje/|website=::: IN MEDIA RES :::|date=2020-06-25|accessdate=2020-06-26|language=en-GB}}</ref><ref name=":29">{{Navedi splet|title=Šokantno: neonacisti uporabljajo nacistični pozdrav|url=https://medium.com/@vladozlom/%C5%A1okantno-neonacisti-uporabljajo-nacisti%C4%8Dni-pozdrav-d49cb201c740|website=Medium|date=2020-06-26|accessdate=2020-06-28|language=en}}</ref><ref name=":30">{{Navedi splet|title=Kdo so bili možje in dekle v rumenih jopičih?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-so-bili-mozje-in-dekle-v-rumenih-jopicih.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-06-28|language=sl}}</ref><ref name=":31">{{Navedi splet|title=We live in crazy times: Neo-Nazis have declared New Balance the ‘Official Shoes of White People’|url=https://www.washingtonpost.com/news/morning-mix/wp/2016/11/15/the-crazy-reason-neo-nazis-have-declared-new-balance-the-official-shoes-of-white-people/|work=[[The Washington Post]] |accessdate=2020-06-28|language=en|first=Katie |last=Mettler}}</ref> Eden izmed proti-protestnikov je med protestom iztegnil roko v nacistično saluto, nakar ga je ustavil drug proti-protestnik. Med salutiranjem je bil proti-protestnik eden izmed redkih v skupini, ki ni imel nadetega rumenega jopiča.<ref name=":30" /> Rumeni jopiči so po protestu na svojem Twitter profilu zapisali, da je bil posameznik njim neznan ter očitno infiltriranec, saj ni nosil rumenega jopiča.<ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/jjansasds/status/1276436473659695104|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1276436473659695104|website=Twitter|accessdate=2020-06-28|language=en}}</ref> Ostale slike protesta so pokazale, da je bil posameznik prisoten v skupini Rumenih jopičev že pred prihodom na trg, da je pomagal držati transparent, da je nosil obutev in obleko povezano z neonacizmom, da je imel na roki vidni dve tetovaži, povezani s skrajno desnico oz. neonacizmom in da je po salutiranju tudi sam nadel rumen jopič in ostal v skupini (in tudi prejel transparent in bil vpleten v interakcije z ostalimi Rumenimi jopiči).<ref name=":29" /><ref name=":30" /><ref name=":31" /> Kasnejša raziskava javno dostopnih fotografij Rumenih jopičev je identificirala 8 udeležencev s povezavami z neonacizmom; nekateri so bili povezani tudi s člani ali pa so bili sami vodilni člani slovenske izpostave neonacistične skupine Blood & Honour.<ref>{{Navedi splet|title=Neonacisti med rumenimi jopiči|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/neonacisti-med-rumenimi-jopici-790471|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-06-12|language=sl}}</ref> Eden od neonacističnih Rumenih jopičev se je politično udejanjal v stranki SDS, v okviru katere je leta 2014 tudi kandidiral na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Blood & Honour Slovenija v rumenih jopičih|url=https://www.ostro.si/si/zgodbe/blood-honour-slovenija-v-rumenih-jopicih|website=Oštro|accessdate=2020-07-05|language=sl-SI}}</ref> Po "alternativni proslavi" so zaokrožile fotografije udeleženca, ki je proti-protestnikom Rumenim jopičem pokazal golo zadnjico.<ref>{{Navedi splet|title=[Video] Žalosten dan za RTV: Debele laži Špele Kožar {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-kozarjeva-s-hujskaskim-laganjem-pred-kamero-ni-preslepila-gledalcev-rtv-ki-so-jo-prisiljeni-financirati/|website=nova24tv.si|date=2020-06-25|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=[Foto] "Antiproslava" v znamenju razkazovanja spolnih organov, tujih pesmih in totalitarnih simbolov {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/foto-antiproslava-v-znamenju-razkazovanja-spolnih-organov-tujih-pesmih-in-totalitarnih-simbolov/|website=nova24tv.si|date=2020-06-25|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}</ref> [[Nova24TV]] je nato objavila identiteto posameznika in podatke o njegovi zaposlitvi (kot osnovnošolski učitelj).<ref>{{Navedi splet|title=Spoznajte enega od organizatorjev protivladnih protestov! Želi biti novi Lenin, javnosti kaže zadnjico, nasprotnike označuje za katolibane! To je učitelj vaših otrok, Gregor Markič! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/spoznajte-enega-od-organizatorjev-protivladnih-protestov-zeli-biti-novi-lenin-javnosti-kaze-zadnjico-nasprotnike-oznacuje-za-katolibane-to-je-ucitelj-vasih-otrok-gregor-markic/|website=nova24tv.si|date=2020-06-26|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}</ref><ref name=":26">{{Navedi splet|title=Učitelj, ki je kazal zadnjico, se opravičuje: "Prosim, ne pišite več člankov o meni. Razumem, da je bilo moje dejanje zavrženo in obsojanja vredno!" {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/crna-kronika/ucitelj-ki-je-kazal-zadnjico-se-opravicuje-prosim-ne-pisite-vec-clankov-o-meni-razumem-da-je-bilo-moje-dejanje-zavrzeno-in-obsojanja-vredno/|website=nova24tv.si|date=2020-06-27|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}</ref> Njegovo identiteto je nato na Twitter-ju večkrat delil Janez Janša.<ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/jjansasds/status/1276216349761683460|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1276216349761683460|website=Twitter|accessdate=2020-06-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/nova24tv/status/1276578588289105925|url=https://twitter.com/nova24tv/status/1276578588289105925|website=Twitter|accessdate=2020-06-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/japelj62962/status/1276275360431321090|url=https://twitter.com/japelj62962/status/1276275360431321090|website=Twitter|accessdate=2020-06-28|language=en}}</ref> Posameznik je v odzivu na svojem Facebook računu zapisal, da je prekinil svoje delovno razmerje, na Novo24TV pa naslovil prošnjo, naj prenehajo z objavami o njem zaradi posledičnih prejetih smrtnih groženj njemu, njegovi ženi in njegovim otrokom. Nova24TV in [[Demokracija (revija)|Demokracija]] sta kljub temu objavila nov članek o protestniku, v katerem sta objavila njegovo prošnjo in ponovila del navedb iz prvotnega članka.<ref name=":26" /><ref>{{Navedi splet|title=Učitelj Gregor Markič se opravičuje: “Razumem, da je bilo moje dejanje zavržno in obsojanja vredno!” - demokracija.si|url=http://www.demokracija.si/slovenija/ucitelj-gregor-markic-se-opravicuje-razumem-da-je-bilo-moje-dejanje-zavrzno-in-obsojanja-vredno.html|website=www.demokracija.si|accessdate=2020-06-28|language=sl-si}}</ref> Rumeni jopiči so na zapis na svojem Facebook računu odgovorili z "Eksibicionist je dal odpoved, sedaj prosi za miloščino. Prva bitka je dobljena."<ref>{{Navedi splet|title=Rumeni jopiči|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=116040110158455&id=114733996955733|website=www.facebook.com|accessdate=2020-06-28|language=sl}}</ref> Rumeni jopiči so v objavah na družabnih omrežjih Facebook in Twitter pod naslovom "Kontrarevolucija se je začela" kasneje pozvali širšo javnost, naj se jim pridruži v mirnem proti-protestu proti "rdeči drhali" na naslednjem petkovem protivladnem protestu v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=Rumeni jopiči|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=116140156815117&id=114733996955733|website=www.facebook.com|accessdate=2020-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/rjopici/status/1276855509090545665|url=https://twitter.com/rjopici/status/1276855509090545665|website=Twitter|accessdate=2020-06-28|language=en}}</ref> Njihov poziv h "kontrarevoluciji" so po-objavili tudi na [[Nova24TV]],<ref>{{Navedi splet|title=Rumeni jopiči pozivajo h kontrarevoluciji: V petek bodo stali nasproti polit-kolesarjem! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/rumeni-jopici-pozivajo-h-kontrarevoluciji-v-petek-bodo-stali-nasproti-polit-kolesarjem/|website=nova24tv.si|date=2020-06-29|accessdate=2020-06-29|language=sl-SI}}</ref> kjer so objavili tudi "ekskluziven" intervju z vodjo proti-protestnikov, ki je glede tveganja za nasilen obračun med množicama povedal: "Če so nas hoteli napasti, ne vemo, zakaj so se opogumili šele, ko se je med nas in njih postavila policija. Anarhisti in Antifa pa so še kljub policijskemu kordonu raje ostali na razdalji daljši od dometa človeških rok. V bistvu so nas razočarali, saj so nas provocirali samo upokojenci." V intervjuju je tudi pozval javnost k udeležbi prihajajočih proti-protestov, ki jih Rumeni jopiči načrtujejo na istem kraju in ob istem času kot protivladne proteste.<ref>{{Navedi splet|title=Intervju z vodjo slovenskih "rumenih jopičev": "Mi simboliziramo tisto, kar si o petkovih protestnikih misli večina Slovencev" {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/intervju-z-vodjo-slovenskih-rumenih-jopicev-mi-simboliziramo-tisto-kar-si-o-petkovih-protestnikih-misli-vecina-slovencev/|website=nova24tv.si|date=2020-06-28|accessdate=2020-06-29|language=sl-SI}}</ref> Oba prispevka s pozivi k udeležbi je na Twitterju delil premier Janša.<ref>{{Cite web|title=https://twitter.com/nova24tv/status/1277152919255683072|url=https://twitter.com/nova24tv/status/1277152919255683072|access-date=2020-06-29|website=Twitter|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=https://twitter.com/rjopici/status/1277648082541228032|url=https://twitter.com/rjopici/status/1277648082541228032|website=Twitter|access-date=2020-06-29|language=en}}</ref> Na svojem Twitter profilu so Rumeni jopiči prav tako delili ''meme'', v katerem so opisani z besedami "se ne bojijo fizične konfrontacije" in "mal jih je ampak jih boli k*rac ka so vsi fejst deci".<ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/rjopici/status/1277499880244686855|url=https://twitter.com/rjopici/status/1277499880244686855|website=Twitter|accessdate=2020-06-29|language=en}}</ref> '''Deseti petkov protest''' 25. junija je bil Trg republike v Ljubljani popolnoma neograjen (policija je namreč ocenila "da ograja ni potrebna"<ref>{{Navedi splet|title=#foto #video Protestniki po oceni policije čez noč postali nenevarni|url=https://www.dnevnik.si/1042932842|website=Dnevnik|accessdate=2020-06-28}}</ref>), nizka pa je bila tudi policijska prisotnost. Policisti so prav tako patrulirali v običajnih opravah; policisti v protiizgredni uniformi niso bili postavljeni okoli stavbe parlamenta temveč so čakali v policijskih vozilih. Kljub temu protestniki tekom shoda niso protestirali v neposredni okolici parlamenta. Shoda v Ljubljani se je udeležilo okoli 3.500 ljudi. Udeleženci so se sprva zbrali na Prešernovemu trgu, kjer so kipu Prešerna simbolično nadali okove ter čez imensko ploščo nadeli napis "žalosten". Od Prešernovega trga so se protestniki podali po poteh okupirane Ljubljane. Med drugim so se protestno ustavili tudi pred sedežem stranke SD, šli pa so tudi mimo vladne palače. Shod se je zaključil na Kongresnem trgu. Opravljenih je bilo 6 postopkov ugotavljanja identitete, ugotovljene ni bilo nobene kršitve.<ref name=":27">{{Navedi splet|title=Protestniki tokrat s Prešernovega trga po mestu in "na volitve"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-tokrat-s-presernovega-trga-po-mestu-in-na-volitve/528576|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trg republike sameval brez ograj in protestnikov #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-prestolnici-tudi-danes-protesti-trg-republike-brez-ograj-528739|website=siol.net|accessdate=2020-06-28|language=sl}}</ref> V Mariboru je protestiralo okoli 500 ljudi. Protivladnega protesta se je udeležil [[Ivan Gale]], ki je udeležence tudi nagovoril. Protestniki so se nato odpravili po mestu in se ustavili pred stavbo sodišča, ter na Titovem mostu (na katerem so prepevali Zdravljico) in Starem mostu.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - (FOTO in VIDEO) Petkov protest v Mariboru: Prišel je Ivan Gale, po aplavzu je ljudi pozval: "Vztrajajmo"|url=https://www.vecer.com/video-in-foto-petkov-protest-v-mariboru-prisel-je-ivan-gale-po-aplavzu-je-ljudi-pozval-vztrajajmo-10188840|website=www.vecer.com|date=2020-06-26|accessdate=2020-06-28|language=sl-si}}</ref> Protest je med drugim potekal tudi v Celju.<ref name=":27" /> V noči po protestih so bile v središču Ljubljane preluknjane pnevmatike vsaj 46-im parkiranim vozilom. Policija glede na razpoložljive informacije ni ugotovila povezave s protesti.<ref name="#6">{{Navedi splet|title=Je sporni policist znani levičar, vse skupaj pa je bila dobro premišljena akcija krogov LMŠ? {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/je-sporni-policist-znani-levicar-vse-skupaj-pa-je-bila-dobro-premisljena-akcija-krogov-lms/|website=nova24tv.si|date=2020-05-12|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}</ref> Kljub temu je več z SDS-povezanih medijskih portalov krivdo za poškodovanje pneumatik pripisalo pripadnikom Antife, ki se je udeleževala protestov.<ref>{{Navedi splet|title=Antifa vse bolj družbeno nevarna & škodljiva: Po razbitih avtobusnih postajah, sedaj črnosrajčniki v središču Ljubljane vsaj 46 vozilom porezali pnevmatike! {{!}} Politikis|url=http://www.politikis.si/2020/06/antifa-vse-bolj-druzbeno-nevarna-skodljiva-po-razbitih-avtobusnih-postajah-sedaj-crnosrajcniki-v-srediscu-ljubljane-vsaj-46-vozilom-porezali-pnevmatike/|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anarhisti po svoji alternativni proslavi ponoči divjali po Ljubljani: "Neznani storilci" preko noči prerezali pnevmatike vsaj 39 osebnih vozil {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/anarhisti-po-svoji-alternativni-proslavi-ponoci-divjali-po-ljubljani-neznani-storilci-preko-noci-prerezali-pnevmatike-vsaj-39-osebnih-vozil/|website=nova24tv.si|date=2020-06-26|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bralec: Anarhisti ponoči divjali po Ljubljani po svoji alternativni proslavi; Policija nam odgovarja: Trenutno še neznani storilci preko noči prerezali pnevmatike vsaj 46 osebnih vozil... - demokracija.si|url=http://www.demokracija.si/fokus/bralec-anarhisti-ponoci-divjali-po-ljubljani-po-svoji-alternativni-proslavi-policija-nam-odgovarja-trenutno-se-neznani-storilci-preko-noci-prerezali-pnevmatike-vsaj-39-osebnih-vozil.html|website=www.demokracija.si|accessdate=2020-06-28|language=sl-si}}</ref> Na [[Politikis]] so že 21. junija navedli, da naj bi Antifa nedavno v Ljubljani in Mariboru razbila steklo na več avtobusnih postajah. Portal za navedbe o odgovornosti za vandalizem ne poda dokazov. Portal je navedel: "Da je Antifa dejansko prisotna tudi v štajerski prestolnici, pa izpričuje tudi grafit na stavbi na Smetanovi ulici v Mariboru…" (slika v članku prikazuje grafit keltskega križa ob zapisu "ANTI-ANTI-FA").<ref>{{Navedi splet|title=(Fotogalerija) Antifa razbijanje se je začelo tudi v Sloveniji: V zadnjih dnevih razsuta avtobusna postajališča v Ljubljani in Mariboru! {{!}} Politikis|url=http://www.politikis.si/2020/06/fotogalerija-antifa-razbijanje-se-je-zacelo-tudi-v-sloveniji-v-zadnjih-dnevih-razsuta-avtobusna-postajalisca-v-ljubljani-in-mariboru/|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}</ref> === Julij === '''Enajsti petkov protest''' 3. julija se je protivladnega protesta v Ljubljani udeležilo okoli 2.500 ljudi. Protestniki so se zbrali na Prešernovem trgu<ref name=":33">{{Navedi splet|title=Protesta za in proti vladi potekala mirno #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/pahor-sprejel-protestnike-ki-ne-predstavljajo-protestnikov-in-organizatorjev-protestov-529212|website=siol.net|accessdate=2020-07-05|language=sl}}</ref> in se podali na shod po mestnem centru, ki so ga zaključili na Trgu republike.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=#video Protivladni protestniki preplavili Trg republike: »Cela Ljubljana sovraži fašiste«|url=https://www.dnevnik.si/1042933356|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-05}}</ref> Mnogi so se protesta ponovno udeležili s kolesi.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=Na Trgu republike "protifašistična zastava", v podporo vladi so se zbrali "rumeni jopiči"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-trgu-republike-protifasisticna-zastava-v-podporo-vladi-so-se-zbrali-rumeni-jopici/529233|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-05|language=sl}}</ref> Tema protesta je bilo nasprotvanje fašizmu, rasizmu in nacionalizmu.<ref name=":35" /><ref name=":36">{{Navedi splet|title=FOTO:Protestniki proti fašizmu, nacionalizmu in rasizmu so napolnili ulice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/protivladnim-protestnikom-se-bodo-po-robu-postavili-rumeni-jopici-326683.html|website=www.delo.si|date=2020-07-03|accessdate=2020-07-05|language=sl-si|first1=Borut |last1=Tavčar |first2=Mirt |last2=Bezlaj}}</ref> Protestniki so v odziv na razkritja povezav med pro-vladnimi Rumenimi jopiči in neonacizmom uporabjlali transparente s prečrtano svastiko.<ref name=":34" /><ref name=":36" /> Pro-vladnega shoda Rumenih jopičev se je udeležilo okoli 80 oseb.<ref name=":33" /> Rumeni jopiči, ki so se prav tako zbrali na Prešernovem trgu in podali na shod po centru mesta, so izrekli podporo vojaškim patruljam na meji in ukinitvi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenije]]. Policija se je zaradi nevarnosti konfrontacije med dvema skupinama protestnikov na varovanje dogodkov dodatno pripravila; proteste je varovalo tudi nekaj policistov konjenikov. Shoda sta potekala mirno.<ref name=":34" /> Opravljeno je bilo 36 postopkov ugotavljanja identitete in 2 kršitvi.<ref name=":33" /> Zaradi očitkov, da so policisti na predpredhodnjem protestu s prekomernim popisovanjem protestnikov presegli pooblastila je na protestih izvajal nadzor protestov [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuh človekovih pravic]].<ref name=":35" /> V Mariboru se je zbralo več kot 400 protestnikov. Tudi v MB je bila ob protestih krajši čas prisotna manjša skupina (osmih) Rumenih jopičev.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: V Mariboru že deseti protesti, tokrat mimo prišli tudi podporniki vlade|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/foto-v-mariboru-ze-deseti-protesti-tokrat-mimo-prisli-tudi-podporniki-vlade|website=maribor24.si|date=2020-07-03|accessdate=2020-07-05|language=sl-SI}}</ref> '''Dvanajsti petkov protest''' 10. julija se je v Ljubljani zbralo okoli 2.500 protestnikov in okoli 40 Rumenih jopičev,<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - FOTO: Med sicer mirnimi protesti tudi napad na policista|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/crna-kronika/5f0985192947f/foto-med-sicer-mirnimi-protesti-tudi-napad-na-policista|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-07-13|language=sl}}</ref> iz katerih so se nekateri protestniki norčevali tako, da so jih na njihovem mestu zbiranja pričakali oblečeni v rumene jopiče in hkrati našemljeni v pustne kostume.<ref>{{Navedi splet|title=Na Prešernovem trgu rumene jopiče pričakala "rumena maškarada" #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-presernovem-trgu-rumena-maskarada-pocakala-na-rumene-jopice-foto-529743|website=siol.net|accessdate=2020-07-13|language=sl}}</ref> V Ljubljani je bilo opravljenih 12 postopkov ugotavljanja identitete in ugotovljeni vsaj 2 kršitvi zakona o javnih zbiranjih. Ena oseba je napadla policista in se uprla med postopkom ugotavljanja identitete, zaradi česar je policija uporabila prisilna sredstva.<ref>{{Navedi splet|title=Shoda potekala mirno: ena oseba napadla policista|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/shoda-potekala-mirno-ena-oseba-napadla-policista-329079.html|website=www.delo.si|date=2020-07-11|accessdate=2020-07-13|language=sl-si}}</ref> Med shodom je ob Tromostovju prišlo do konfrontacije med uličnim glasbenikom harmonikarjem in dvema protestnikoma; harmonikar je zamahnil proti protestniku, ki naj bi ga motil z žvižganjem s piščalko. Za tem je drugi mimoidoč protestnik nad harmonikarjem vzkliknil "kaj ga tepeš" in začel provokativno ploskati ob harmonikarjevemu obrazu.<ref>{{Navedi splet|title=[Video] Napad kulture smrti na slovensko kulturo: Tako se je provokator lotil harmonikaša na Prešernovem trgu! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/video-napad-kulture-smrti-na-slovensko-kulturo-tako-se-je-provokator-lotil-harmonikasa-na-presernovem-trgu/|date=2020-07-11|accessdate=2020-11-14|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Harmonikar Marko žrtev nadlegovanja (VIDEO)|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/harmonikar-marko-zrtev-nadlegovanja-video-329139|website=www.slovenskenovice.si|date=2020-07-11|accessdate=2020-11-14|language=sl-si}}</ref> V MB je udeležba upadla.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO in VIDEO: Vnovič kolesarili po mariborskih ulicah, a tokrat manj množično|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-in-video-vnovic-kolesarili-po-mariborskih-ulicah-a-tokrat-manj-mnozicno/327502|website=Mariborinfo.com|accessdate=2020-07-13|language=sl}}</ref> '''Trinajsti petkov protest''' 17. julija je v Ljubljani protestiralo več tisoč udeležencev. Udeleženci so se zbrali na Prešernovem trgu in se sprehodili po centru Ljubljane. Med drugim so se ustavili pred stavbo RTV Slovenije in ob tem ploskali in vzklikali "RTV je naša". Od tod se je manjši del protestnikov podal do Trga republike, večji del pa v Park slovenske reformacije, kjer je potekala "ljudska skupščina". Na skupščini so se protestniki oblikovali v skupine in razpravljali o ključnih družbeno-političnih izzivih. Policija je navedla, da je zaznala dva shoda; prvi se je začel ob 18:30 na Trgu republike in štel okoli 50 udeležencev, drugi pa se je začel ob 19:00 in štel okoli 3.000 udeležencev. Provladni Rumeni jopiči so pred protestom napovedali, da ne bodo protestirali kot skupina, temveč da se bodo pomešali med množico protivladnih protestnikov in poskušali udeležence identificirati.<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Protivladni protest s popestritvijo "rumenega monitoringa" in "ljudske skupščine"|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5f11dff509b62/protvladni-protest-s-popestritvijo-rumenega-monitoringa|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-11-14|language=sl}}</ref> Aktivnost so poimenovali "rumeni monitoring" in protestnike opozorili "Kdor ne želi biti identificiran, naj ostane doma." V času protestov so nasprotniki protivladnih protestnikov prav tako organizirali zbor harmonikarjev, da bi izrazili podporo znanemu ljubljanskemu uličnemu glasbeniku harmonikašu, ki se je na predhodnem protivladnem protestu zapletel v incident z enim od protivladnih protestnikov, ki ga je zmotil s piščalko in ploskanjem.<ref>{{Navedi splet|title=Na protivladnih protestih izvedba prve "ljudske skupščine" #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-protivladnih-protestih-tokrat-odmeval-tudi-zvok-harmonike-video-530213|website=siol.net|accessdate=2020-11-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Harmonikarji zaigrali na Prešernovem trgu v podporo Marku|url=https://www.slovenec.org/2020/07/17/harmonikarji-preplavili-presernov-trg/|website=Slovenec|date=2020-07-17|accessdate=2020-11-14|language=sl-SI|first=Klara|last=Vaš}}</ref> V Mariboru je pred protestom močno deževalo, udeležba pa je bila najnižja do tedaj.<ref>{{Navedi splet|title=(FOTO in VIDEO) V Mariboru pred protestom močno deževalo, v Ljubljani vzklikali "RTV je naša!"|url=https://www.vecer.com/maribor/aktualno/video-in-foto-spremljamo-protivladni-protest-v-mariboru-10197057|website=www.vecer.com|date=2020-07-17|accessdate=2020-11-14|language=sl-si}}</ref> '''Štirinajsti petkov protest''' 24. julija '''Petanjsti petkov protest''' 31. julija === Avgust === '''Šestnajsti petkov protest''' 7. avgusta '''Sedemnajsti petkov protest''' 14. avgusta '''Osemnajsti petkov protest''' 21. avgusta '''Devetnajsti petkov protest''' 28. avgusta === September === '''Dvajseti petkov protest''' 4. septembra '''Enaindvajseti petkov protest''' 11. septembra '''Dvaindvajseti petkov protest''' 18. septembra '''Triindvajseti petkov protest''' 25. septembra === Oktober === '''Štiriindvajseti petkov protest''' 2. oktobra '''Petindvajseti petkov protest''' 9. oktobra '''Šestindvajseti petkov protest''' 16. oktobra so zaradi ponovne protiepidemijske prepovedi zbiranja protestniki ponovno protestirali na kolesih. V Ljubljani se jih je po lastnih navedbah zbralo okoli 1.500. Udeleženci se niso zbrali na določenem mestu; namesto tega so kolesarili po središču Ljubljane (zaradi česar je bil za nekaj časa oviran avtobusni promet). Protestniki so nosili maske in poskušali vzdrževati varno medosebno razdaljo, kar je oteževalo število udeležencev. Pobudniki protesta so pred protestom udeležence pozvali k upoštevaju epidemjskih pravil, izogibanju zadrževanja v skupinah in izogibanju policistom. Nekateri protestniki so se vkljub nasvetom zbrali na Trgu republike, kjer je policija izvedla številne postopke. Med protestom je protestnik raper Zlatan Čorić - Zlatko pograbil in odvzel kamero snemalcu [[Nova24TV]], posredovala je policija. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je na Twitterju zapisal, da mora policija zoper Čordića pričeti kazenski postopek, direktov Nova24TV Boris Tomašič pa navedel, da je medijska hiša proti Čodriću podala kazensko ovadbo.<ref name=":38">{{Navedi splet|title=Protestniki ob prepovedi zbiranja na kolesa: "Ne ogrožamo vas, ogroža vas vlada"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-ob-prepovedi-zbiranja-na-kolesa-ne-ogrozamo-vas-ogroza-vas-vlada/539385|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-14|language=sl}}</ref> Policijska prisotnost na protestu je bila precejšna, prisotni so bili tudi pripadniki konjenice in pripadniki v protiizgredni opravi. Policija je protest videonadzorovala in nekatere udeležence popisala. Policija je na Ljubljanskem protestu ugotovila 33 kršitev odloka o začasni prepovedi gibanja in zbiranja, 2 kršitvi javnega reda in miru, eno kršitev zakona o javnih zbiranjih, zasedli pa so tudi pirotehniko in hladno orožje.<ref name=":38" /> '''Začasno prenehanje petkovih javnih protestnih shodov''' Predstavniki rednih petkovih protivladnih protestov so v oktobru sporočili, da zaradi poslabšanja epidemije koronavirusne bolezni v Sloveniji da bodo s petkom 23. oktobra začasno prenehali z javnimi protestnimi shodi in pozvali k alternativnim načinom izražanja nasprotovanja vladi. Ped predstavnikov protestov se je zbralo pred vladno palačo priredili novinarsko konferenco. Ob koncu podajanja izjave medijem je do protestnikov pristopila policija v spremstvu zdravstvenih inšpektorje in štiri tudi popisala zaradi suma kršitve odloka o omejitvi zbiranja (kljub temu, da odlok dovoljuje zbiranje do največ šest oseb). Skupina protestnikov je ob odhodu pred vrati vlade pustila kolo.<ref name=":39">{{Navedi splet|title=Protestniki pred vlado razglasili "odlok ljudstva", ki prepoveduje "strahovlado"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-pred-vlado-razglasili-odlok-ljudstva-ki-prepoveduje-strahovlado/540121|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-14|language=sl}}</ref> Kljub pozivu predstavnikov protestov je v petek 23. oktobra po navedbah policije na Trgu republike krajši čas kolesarilo okoli 10 oseb.<ref name=":39" /> '''Protestna akcija Aktiva delavk in delavcev v kulturi''' V petek 23. oktobra 2020 je pred stavbo Ministrstva za kulturo potekala protestna akcija Aktiva delavk in delavcev v kulturi. Na ulici pred stavbo so protestniki postavili šest miz, na katerih so bila zapisana imena nekaterih zaposlenih na ministrstvu, med drugim ministra [[Vasko Simoniti|Vaska Simonitija]], članice kabineta ministra [[Alenka Gotar|Alenke Gotar]], državne sekretarke [[Ignacija Fridl Jarc|Ignacije Fridl Jarc]], svetovalca ministrstva za odnose z javnostjo [[Mitja Iršič|Mitje Iršiča]] in svetovalca na ministrstvu [[Miro Petek|Mira Petka]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ministrstvo-za-kulturo-zaga-vejo-na-katero-se-je-usedlo.html(modal:p/galerija/95165/7)|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-05}}</ref><ref name=":37">{{Navedi splet|title=Minister Simoniti petkov protest razumel kot grožnjo s smrtjo|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/minister-simoniti-petkov-protest-razumel-kot-groznjo-s-smrtjo/540260|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-14|language=sl}}</ref> Poleg imen so bila na listih zapisana tudi gesla "Deložirajmo M6", "Zasužnjimo RTV", "Pohojsajmo filme", "Smrt umetnosti" itn. Mize, na katerih so bile tudi simboične odstopne izjave, so bile oblite z rdečo tekočino, ki se je razlivala tudi po stolih in tleh.<ref>{{Navedi splet|title=Pred ministrstvom za kulturo znova protestna akcija|url=https://www.dnevnik.si/1042941818|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-05}}</ref> Protestna akcija je bila med drugim odziv na odločitev ministrstva, da se morajo nevladne organizacije izseliti iz prostorov na Metelkovi ulici; inštalacija naj bi predstavljala simbolično deložacijo vodstva ministrstva. Protestniki so pri tem sporočili, da bodo svoje akcije v prihodnje stopnjevali.<ref name=":37" /> Minister Simoniti je v simboliki protesta prepoznal grožnjo s smrtjo njemu in uradnikom ministrstva in protest označil za "nevarno delovanje nedemokratične skupine" ter policijo pozval, naj zato proti odgovornim za postavitev inštalacije sproži kazenski postopek zaradi.<ref name=":37" /><ref>{{Navedi splet|title=Izjava za javnost {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-10-25-izjava-za-javnost/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-11-14|language=sl}}</ref> === November === ==== Protesti in izgredi v Ljubljani v četrtek 5. novembra 2020 ==== {{Glavni članek|Protesti in izgredi v Ljubljani 5. novembra 2020}} V četrtek, 5. novembra 2020, sta v središču Ljubljane potekala dva protestna shoda z raznolikimi pobudniki in cilji. Nekateri udeleženci so protestirali proti vladi, drugi pa so nasprotovali ukrepom za zajezitev epidemije koronavirusa in na podlagi raznih [[Teorija zarote|teorij zarot]]. Na popoldanskem shodu je bila prisotna tudi znatna skupina udeležencev, ki so se dogodka udeležili zgolj zato, da bi zanetili izgrede. Medtem ko je opoldanski shod minil mirno in pritegnil le peščico udeležencev se je popoldanski shod z okoli 500 udeleženci kmalu po pričetku sprevrgel v nasilne izgrede dela udeležencev, ki so se shoda udeležili v želji spopada s policijo. Izgredniki so metali različne predmete in uničevali javno lastnino ter napadali policiste, novinarje in druge protestnike. Shod in nemiri so se začeli na Trgu republike, izgredniki pa so se nato razpršili po središču mesta in še okoli 2 uri vztrajali s spopadi in nasiljem. Poškodovanih je bilo 15 policistov in dva novinarja. Zaradi nasilja na kasnejšem protestu in pa suma, da so bili izgredi predhodno načrtovani in namenoma izvedeni, so bile sprožene policijske in parlamentarne preiskave. === Protest na Triglavu in incident na Kredarici === 70. kolesarski protest so organizatorji pripravili 20. avgusta 2021 na vrhu [[Triglav|Triglava]], kjer je okrog ducat protestnikov razprostrlo zastavo z rdečo podobo Triglava in kolesa ter prinesli kolo.<ref>{{Navedi splet|title=Kolesarska zastava na 70. protivladnem protestu zavihrala na Triglavu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kolesarska-zastava-na-70-protivladnem-protestu-zavihrala-na-triglavu/591358|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-21|language=sl}}</ref> Razprtih je bilo tudi nekaj transparentov s protivladno vsebino. Protestnike je nagovorila predsednica sindikata Mladi plus [[Tea Jarc]]. Ob sestopu je skupina pri koči na [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarici]] srečala skupino pohodnikov, med katerimi sta bila tudi predsednik vlade [[Janez Janša]] in minister za notranje zadeve [[Aleš Hojs]]. Iz posnetka, ki je zaokrožil po spletu, je bilo razvidno, da se protestniki postavili pred sedeča politika. Z njimi je komuniciral minister Hojs, med tem ko je Janša skupino sprva ignoriral. Protestniki so pred njima med drugim vpili ''"Sram naj vas bo!"'', ''"A mislite, da boste mirno spali danes, ali katerokoli noč?"'', ''"Mislite, da se bo ljudstvo predalo, da bomo odnehali, da se bomo nehali boriti za svobodo, nikoli ne bomo!"'', ''"A Janez Janša je že pobegnil?"'', ''"Dol pobegnite, dajte no!"'', ''"Obtožujemo ga [Janeza Janšo] seveda to, da je ukradel demokracijo, da smo priča korupciji, nepotizmu, da smo priča političnemu kadrovanju."'', slišati je bilo tudi žvižge in ozmerjanje nekaterih spremljevalcev.<ref name=":40">{{Navedi splet|title=Petkovi kolesarji na Kredarici srečali Janšo, padle so ostre besede|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/petkovi-kolesarji-na-kredarici-srecali-janso-padle-so-ostre-besede/591391|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-21|language=sl}}</ref><ref name=":41">{{Navedi splet|title=Janez Janša se je odzval na incident s protestniki na Kredarici|url=https://siol.net/novice/slovenija/incident-na-kredarici-protestniki-napadli-janeza-janso-in-alesa-hojsa-559585|website=siol.net|accessdate=2021-08-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Incident na Kredarici med protestniki, Janšo in Hojsom|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/petkovi-protestniki-jansa-hojs.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-08-21|language=sl}}</ref> Janša je bil večidel incident spremljal smeje, ob koncu pa je dejal: ''"Nisem pa vedel, da ima Polje danes dan odprtih vrat".'' Po navedbah govornice s protesta Tee Jarc, jo je eden od Janševih spremljevalcev udaril.<ref name=":40" /> Mediji so ob tem poročali, da naj bi Janšo in Hojsa evakuiral helikopter, a je generalni direktor policije informacijo zanikal. Helikopter je po besedah ministra za obrambo, Mateja Tonina, na Kredarico pripeljal zaloge in meteorologa.<ref>{{Navedi splet|title=Očividec s Kredarice o tem, kaj se je dogajalo: Bil sem šokiran #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/ocividec-s-kredarice-o-tem-kaj-se-je-dogajalo-bil-sem-sokiran-video-559742|website=siol.net|accessdate=2021-08-24|language=sl}}</ref> Naslednji dan sta se namreč oba fotografirala na vrhu Triglava.<ref name=":41" /> Protestniki so na planinske table lepili svoje nalepke, v namen njihovega odstranjevanja je morala biti, po besedah Boštjana Gortnarja, organizirana čistilna akcija. Tako početje je prepovedano, za njega je zagrožena globa.<ref>{{Navedi splet|title=Protestniki uničevali markacije okoli Triglava. "To je vandalsko in nespoštljivo." #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/protestniki-unicevali-markacije-okoli-triglava-markacist-to-je-prepovedano-559839|website=siol.net|accessdate=2021-08-25|language=sl}}</ref> == Odzivi == Predsednik vlade Janez Janša je 8. maja protestnike v zapisu v angleščini označil za "ekstremno levico" in se obregnil ob prisotnost jugoslovanske zastave in protestnikov z grafično majico s podobo Josipa Broza Tita.<ref>{{Navedi splet|title=Na ulicah več tisoč protestnikov, Janša pa: protest pod jugoslovansko zastavo (FOTO)|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nad-ljubljano-helikopter-na-ulicah-vec-tisoc-protestnikov-307115|website=www.slovenskenovice.si|date=2020-05-08|accessdate=2020-05-09|language=sl-si}}</ref> 14. maja je na seji DZ trdil, da na protestih z motom "Smrt janšizmu, svoboda narodu" njemu in posredno vsem njegovim volilcem grozijo s smrtjo. Domnevne grožnje je ponazoril s pripravljenim slikovnim gradivom, organe pregona pa pozval k presoji.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: S smrtjo grozijo meni in 220 tisoč volivcem #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/jansa-grozijo-meni-in-220-tisoc-volivcem-video-525402|website=siol.net|accessdate=2020-05-16|language=sl}}</ref> Kasneje se je na plakate protestnikov z napisom "Smrt janšizmu! Svoboda vsem!" odzval z "[...] Prekoračili ste vse meje."<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša: Smrt! Res? Prekoračili ste vse meje.|url=https://zurnal24.si/slovenija/janez-jansa-smrt-res-prekoracili-ste-vse-meje-348114|website=zurnal24.si|accessdate=2020-06-09|language=sl}}</ref> in med slovestnostjo, ki je obeleževala povojne poboje in potekala na isti dan kot protest, na katerem so se plakati z napisi pojavili, komentiral: "Ne bomo vam dovolili, da Slovence znova pahnete v bratomorno divjaštvo. Preveč gorja je to slepo sovraštvo že povzročilo in storili bomo vse, kar je treba, da vam to ne bo uspelo."<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Grožnje s smrtjo drugorazrednim so postale del vsakdana|url=https://siol.net/novice/slovenija/jansa-groznje-s-smrtjo-drugorazrednim-so-postale-del-vsakdana-527160|website=siol.net|accessdate=2020-06-09|language=sl}}</ref> 12. junija se je na zapise na protestu odzvala z: "Organizirana grožnja s smrtjo ob podpori SD, LMŠ, Levice, RTV Slovenije, 24ur in Državnega tožilstva RS. Ni leto 1945, ampak Slovenija, 2020 - 21. stoletje."<ref name=":19" /> Policija je na predlog premierja Janše po navedbah iz 17. junija vodila 8 kazenskih postopkov proti protestnikom zaradi gesla "smrt janšizmu" na podlagi suma grožnje s smrtjo. V primeru spoznanja krivde bi lahko osumljene doletela denarna kazen ali do 6 mesecev zaporne kazni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/policija-na-jansev-predlog-vodi-postopek-zoper-osem-oseb-zaradi-suma-groznje.html|title=Policija na Janšev predlog zaradi suma grožnje vodi postopek zoper osem oseb|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Janša je prav tako izjavil, da protestniki in politiki, ki protestnike podpirajo, "Ogrožajo zdravje in življenje ter širijo #COVID19"<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Neodgovorni politiki in mediji ogrožajo življenja|url=https://siol.net/novice/slovenija/jansa-v-petek-najmanj-16-okuzb-s-koronavirusom-528758|website=siol.net|accessdate=2020-06-29|language=sl}}</ref> in da domnevni organizator protesta "nekaznovano krši zakone in ogroža zdravje in življenja Slovencev".<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Organizator protestov nekaznovano krši zakone in ogroža življenja|url=https://siol.net/novice/slovenija/jansa-organizator-protestov-nekaznovano-krsi-zakone-in-ogroza-zivljenja-528189|website=siol.net|accessdate=2020-06-29|language=sl}}</ref> Janša je v pismu generalnemu državnemu tožilcu v zvezi s protivladnimi protesti navedel, da bo "[z]a vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo [...] neposredno odgovor[en]", saj da ker tožilstvo ne preganja protestnikov kljub "stopnjevanim in organiziranim grožnjam s smrtjo".<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Janša poslal pismo Šketi: "Za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo boste neposredno odgovorni"|url=https://www.vecer.com/jansa-poslal-pismo-sketi-za-vsako-morebitno-zrtev-organiziranih-grozenj-s-smrtjo-boste-neposredno-odgovorni-10191030|website=www.vecer.com|date=2020-07-02|accessdate=2020-07-05|language=sl-si}}</ref> SDS je fotografijo konfrontacije Antife in policistov ob varnostni ograji pred parlamentom na 8. petkovem protestu uporabil za naslovno sliko na njihovi Facebook in Twitter strani ter politično oglaševalno kampanjo na oglaševalnih panojih. Slika anarhistov je obarvana rdeče in pospremljena z zapisom "GROZIJO, UNIČUJEJO...", ob njej pa je slika s [[Protest Rešimo Slovenijo|Protesta Rešimo Slovenijo]], ki je pospremljena z zapisom "MI GRADIMO PRIDRUŽI SE SDS".<ref>{{Navedi splet|title=SDS - Slovenska demokratska stranka|url=https://www.facebook.com/slovenska.demokratska.stranka/photos/a.10152320452265232/10164071726680232/?type=3|website=www.facebook.com|accessdate=2020-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/strankasds/header_photo|url=https://twitter.com/strankasds/header_photo|website=Twitter|accessdate=2020-06-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS z novo oglaševalsko kampanjo / Grozijo, uničujejo / Mi gradimo / Pridruži se SDS / had|url=https://www.had.si/blog/2020/06/23/sds-z-novo-oglasevalsko-kampanjo-grozijo-unicujejo-mi-gradimo-pridruzi-se-sds/|website=had blog|date=2020-06-23|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}</ref>{{Navedi vir}} Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je proteste na videokonferenčnem klicu z notranjimi ministri držav EU po lastnih navedbah označil za primer "[boja] medijev in levega političnega pola proti vladi, ki uspešno omejuje epidemijo".<ref>{{Navedi splet|title=V današnji videokonferenci sem @eu notranje ministre informiral tudi o boju medijev in levega političnega pola proti vladi,ki uspešno omejuje epidemijo.Kot primer sem navedel včerajšnje proteste,ki so jih podpihovali tako @SpletnaMladina , @24UR kot @strankalevica in @strankaSD|url=https://twitter.com/aleshojs/status/1255080009368289280?lang=en|website=@aleshojs|date=2020-04-28|accessdate=2020-05-09|language=sl|first=Aleš|last=Hojs}}</ref> Hojs je v času tik pred oz. po protestih vsaj dvakrat obiskal prostore policijskega Operativno-komunikacijskega centra. Po poročanju [[Necenzurirano.si]] naj bi Hojs tudi usmerjal delo policije med protesti, kar bi pomenilo kršitev zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki preprečuje vmešavanje ministrov v delovanje policije.<ref>{{Navedi splet|title=Večerni obiski Aleša Hojsa na policiji|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/vecerni-obiski-alesa-hojsa-na-policiji-792521|website=Necenzurirano.si|accessdate=2020-07-13|language=sl}}</ref> Na z SDS-povezano [[Nova24TV]] so bili protestniki in organizatorji protestov označeni kot "radikalneži"/<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Šokantno: Radikalni protestniki s seboj pripeljali tudi otroke in ogrozili zdravje celotne družbe! Nekatere celo izkoriščali v propagandne namene! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/sokantno-radikalni-protestniki-s-seboj-pripeljali-tudi-otroke-in-ogrozili-zdravje-celotne-druzbe-nekatere-celo-izkoriscali-v-propagandne-namene/|website=nova24tv.si|date=2020-04-28|accessdate=2020-05-09|language=sl-SI}}</ref>"radikalni levičarji"<ref>{{Navedi splet|title=[Video] Policija dokazala, da ima dovolj radikalnih levičarskih protestnikov, ki pred stavbo le smetijo, čeprav naj bi bili izredno okoljsko osveščeni! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/l-video-policija-dokazala-da-ima-dovolj-radikalnih-levicarskih-protestnikov-ki-pred-stavbo-le-smetijo-ceprav-naj-bi-bili-ti-izredno-okoljsko-osvesceni/|website=nova24tv.si|date=2020-04-24|accessdate=2020-05-09|language=sl-SI}}</ref>/"radikalci"/, "kolesarski revolucionarji", "radikalni sovražniki desnice",<ref>{{Navedi splet|title="Petokolonaši so s podporo opozicije in družbeno-političnih delavcev propadajočih lažnivih medijev pobudniki protivladnega protesta" {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/petokolonasi-so-s-podporo-opozicije-in-druzbeno-politicnih-delavcev-propadajocih-laznivih-medijev-pobudniki-protivladnega-protesta/|website=nova24tv.si|date=2020-05-08|accessdate=2020-05-09|language=sl-SI}}</ref> "radikalni protestniki",<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Levičarski "protestniki" grozijo s smrtjo, paradirajo z napisi kot so smrt janšizmu in smrt Janši, te slike pa nato objavijo na nacionalni RTV SLO, kot da ne bi bilo nič spornega?! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/levicarski-protestniki-grozijo-s-smrtjo-paradirajo-z-napisi-kot-so-smrt-jansizmu-in-smrt-jansi-te-slike-pa-nato-objavijo-na-nacionalni-rtv-slo-kot-da-ne-bi-bilo-nic-spornega/|website=nova24tv.si|date=2020-05-03|accessdate=2020-05-09|language=sl-SI}}</ref><ref name=":10" /> "skrajneži"/"skrajni levičarji",<ref>{{Navedi splet|title=Škandalozno in neodgovorno ravnanje političnih luzerjev: Šarec napoveduje gnečo na petkovem protestu! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/lk-nezakonitim-protestom-v-petek-pozivajo-celo-nekateri-vidni-politiki/|website=nova24tv.si|date=2020-05-06|accessdate=2020-05-09|language=sl-SI}}</ref><ref name=":11" /> in "ekstremisti".<ref>{{Navedi splet|title=Je bilo petkovo polit-kolesarjenje fiasko? {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/je-bilo-petkovo-polit-kolesarjenje-fiasko-slabo-vreme-malo-udelezencev-in-brez-znanih-politicnih-fac-na-vidiku/|website=nova24tv.si|date=2020-05-16|accessdate=2020-05-18|language=sl-SI}}</ref> Na Nova24TV je bilo prav tako zapisano, da gre za "orkestrirano akcijo" ker da "za protivladnimi protesti stojijo Levica, SD in LMŠ",<ref name=":12">{{Navedi splet|title=[FOTO] Šarec spet aktiviral svojo televizijo: POP TV v živo prenašala protivladni protest! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/sarec-spet-aktiviral-svojo-televizijo-pop-tv-v-zivo-prenasa-protivladni-protest/|website=nova24tv.si|date=2020-05-08|accessdate=2020-05-09|language=sl-SI}}</ref> da opozicija s pozivi na proteste ogroža zdravje<ref>{{Navedi splet|title=[VIDEO] Novice na Nova24TV: Opozicija s pozivi na proteste pripravljena ogroziti zdravje Slovencev! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/video-novice-na-nova24tv-opozicija-s-pozivi-na-proteste-pripravljena-ogroziti-zdravje-slovencev/|website=nova24tv.si|date=2020-05-07|accessdate=2020-05-09|language=sl-SI}}</ref> in zaključila: "[v] ozadju tega protesta se torej skrivajo interesi po denarju iz državne blagajne po eni strani, po drugi strani pa po moči in oblasti določenih opozicijskih strank".<ref name=":12" /> Pričeta je bila tudi peticija v podporo vladi, ki naj bi jo po navedbah organizatorjev podpisalo več kot 100.000 posameznikov.<ref>{{Navedi splet|title=Vabljeni, da podpišete peticijo v podporo vladi!|url=http://24kul.si/vabljeni-da-podpisete-peticijo-v-podporo-vladi|website=24KUL.si|accessdate=2020-06-30|language=sl}}</ref> [[Nova24TV]] je objavila več kritičnih ali zaničujočih prispevkov o posameznikih, povezanih s protesti, v katerih je tudi razkrivala njihove identitete in osebne informacije.<ref>{{Navedi splet|title=Ko je bila sindikalistka Tea Jarc še predsednica Mladinskega sveta Slovenije, je kapnil Sorosev denar! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/ltea-jarc-je-agentka-milijarderja-georga-sorosa-ki-je-v-slovenijo-ze-kanalizirala-njegov-denar/|website=nova24tv.si|date=2020-03-21|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nevarne provokacije radikaliziranih mladcev pred Državnim zborom: pripravljajo se na proteste! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/nevarne-provokacije-radikaliziranih-mladcev-pred-drzavnim-zborom-pripravljajo-se-na-proteste/|website=nova24tv.si|date=2020-04-21|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}</ref><ref name=":28">{{Navedi splet|title=Učitelj, ki je kazal zadnjico, se opravičuje: "Prosim, ne pišite več člankov o meni. Razumem, da je bilo moje dejanje zavrženo in obsojanja vredno!" {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/crna-kronika/ucitelj-ki-je-kazal-zadnjico-se-opravicuje-prosim-ne-pisite-vec-clankov-o-meni-razumem-da-je-bilo-moje-dejanje-zavrzeno-in-obsojanja-vredno/|website=nova24tv.si|date=2020-06-27|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Radikalna aktivistka Tea Jarc sredi izrednih razmer poziva na ulice, Miša Molk pa z lažmi še podžiga njeno hujskaštvo! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/radikalna-aktivistka-tea-jarc-sredi-izrednih-razmer-poziva-na-ulice-misa-molk-pa-z-lazmi-se-podziga-njeno-hujskastvo/|website=nova24tv.si|date=2020-03-21|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=[Video] To je jugofil, ki je na protestih v Mariboru vihtel jugoslovansko zastavo! Šokirani boste, kaj vse priznava! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-to-je-jugofil-ki-je-na-protestih-v-mariboru-vihtel-jugoslovansko-zastavo-sokirani-boste-kaj-vse-priznava/|website=nova24tv.si|date=2020-05-09|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}</ref><ref name="#4"/><ref>{{Navedi splet|title=[Video] Razkrinkan napadalec na policista na petkovih protestih! Gre za nekdanjega zaposlenega na RTV Slovenija? {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-razkrinkan-napadalec-na-policista-na-petkovih-protestih-gre-za-nekdanjega-zaposlenega-na-rtv-slovenija/|website=nova24tv.si|date=2020-06-15|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/zgrozeni-boste-tako-radikalni-levicarji-s-sovrastvom-vzgajajo-svoje-otroke/ |title=Zgroženi boste! Tako radikalni levičarji s sovraštvom vzgajajo svoje otroke |website=nova24tv.si|accessdate=2020-06-28}}</ref><ref name="#6"/><ref>{{Navedi splet|title=Po "ritokazniku" z Gorenjske s škandaloznim ravnanjem razburja še en učitelj, tokrat iz Maribora: poziva k likvidacijam! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/po-ritokazniku-z-gorenjske-s-skandaloznim-ravnanjem-razburja-se-en-ucitelj-tokrat-iz-maribora-poziva-k-likvidacijam/|website=nova24tv.si|date=2020-07-04|accessdate=2020-07-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=[Ekskluzivno] Razkrivamo skrajneža, ki je zmerjal pripadnike Slovenske vojske: Gre za diletantskega režiserja filma Preboj Dejana Baboseka! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/ekskluzivno-razkrivamo-skrajneza-ki-je-zmerjal-pripadnike-slovenske-vojske-gre-za-reziserja-filma-preboj-dejana-baboseka/|website=nova24tv.si|date=2020-07-02|accessdate=2020-07-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ne boste verjeli: Neotesanec, ki se je spravil nad harmonikaša, je umetnostni zgodovinar! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/ne-boste-verjeli-neotesanec-ki-se-je-spravil-nad-harmonikasa-je-umetnostni-zgodovinar/|website=nova24tv.si|date=2020-07-12|accessdate=2020-07-13|language=sl-SI}}</ref> Več protestnikov je opozorilo, da so bili deležni prejemanja žaljivih sporočil in groženj po objavi takšnih prispevkov.<ref name=":28" /><ref>{{Navedi splet|title=Tednik|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174697303|website=RTV 4D|accessdate=2020-06-28|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> Nova24TV je v prispevku v začetku julija ob porastu primerov okužb COVID-19 na podlagi starosti obolelih (18 od 30 okuženih mlajših od 44 let) zaključila, da so za porast okužb odgovorni protivladni protestniki: "Glede na starost okuženih lahko ugibamo, da je udeležba politkolesarjev na antiproslavi ob dnevu državnosti obrodila sadove. Ves trud in dobri rezultati, ki so bili doseženi v prvih mesecih spopada s pandemijo covid-19 so bili vrženi stran. Drugi val je tako realnost, ki se ji je nemogoče izogniti. Zahvala gre politkolesarjem."<ref>{{Navedi splet|title=Politkolesarski rezultati! Potrjenih 30 novih okužb COVID-19! 2. val je ravnokar postal realnost! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politkolesarski-rezultati-potrjenih-30-novih-okuzb-covid-19-2-val-je-ravnokar-postal-realnost/|website=nova24tv.si|date=2020-07-04|accessdate=2020-07-05|language=sl-SI}}</ref> V Amnesti International Slovenije so ocenili, da postaja pravica do protesta v Sloveniji zaradi dejanj oblasti ogrožena.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-danasnjo-proslavo-kongresni-trg-ze-ograjen.html|title=Več tisoč protestnikov v središču Ljubljane|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Do protestov so se v času protivladnih protestov večkrat opredelili tudi predstavniki slovenske rimokatoliške cerkve. 30. aprila sta se ''Komisija Pravičnost in mir'' slovenske Katoliške cerkve in ''Društvo Slovenski katoliški izobraženci'' podpisali pod pismo podpore vladi Republike Slovenije, v ki vladi izraža podporo pri prizadevanjih "za zajezitev epidemije covida – 19". V pismu nato navajajo "zavračamo poskuse nekaterih predstavnikov opozicijskih strank, ki vas skušajo s proceduralnimi postopki ovirati pri delu, vam jemati dragoceni čas in motiti pri nujno potrebni zbranosti za izvajanje te izredno težke naloge. Obsojamo grožnje uličnih progresivcev s ponovnim izbruhom »ljudske jeze«, netenjem nezadovoljstva med prebivalstvom, podtikanjem lažnivih novic, napihovanjem napak vlade ali njej podrejenih služb in drugih zlorab demokratičnega sistema. Neodgovorno in hujskaško delovanje omenjenih skupin in dela opozicijskih poslancev povečuje družbeno napetost in slabi obrambni sistem države in družbe."<ref>{{Navedi splet|title=Pismo podpore vladi Republike Slovenije|url=https://katoliska-cerkev.si/pismo-podpore-vladi-republike-slovenije|website=Katoliška Cerkev v Sloveniji|accessdate=2020-11-14|language=sl}}</ref> Kardinal [[Franc Rode]] je ob slovesnosti za praznik Marijinega vnebovzetja na Brezjah 15. avgusta izjavil, da narod potrebuje pomoč [[Sveta Marija|Svete Marije]] med drugim tudi ker da "doživlja nepotrebna nasprotovanja in proteste, ki ne gradijo skupnosti in ne obetajo prihodnosti".<ref>{{Navedi splet|title=Obnovitev izročitve Božji Materi Mariji|url=https://katoliska-cerkev.si/obnovitev-izrocitve-bozji-materi-mariji|website=Katoliška Cerkev v Sloveniji|accessdate=2020-11-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rode na Brezjah: Raje imajo hlapčevski molk in idejno meglo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rode-na-brezjah-raje-imajo-hlapcevski-molk-in-idejno-meglo/533450|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-14|language=sl}}</ref> V izjavi ob prazniku vseh svetih je ''Komisija Pravičnost in mir'' pod vodstvom nadškofa [[Anton Stres|Antona Stresa]] dne 28. oktobra izrekla podporo in hvaležnost vladi ob soočanju z epidemijo koronavirusa, hkrati pa obsodila "del slovenske opozicijske politike", ker da "več truda in naporov vlaga v to, kako bi se znova dokopala do oblasti, kakor da bi sodelovala pri reševanju zdravja in življenja državljanov" in dodala "pričakujemo nasprotno držo: da bodo voditelji držali skupaj v bistvenem ter da bodo kljub različnim pogledom in interesom jasno izražali enotnost in solidarnost". V nadaljevanju je ''Komisija'' obsodila petkovske protivladne proteste zaradi kršenja epidemijskih ukrepov in njihovih domnevnih pozivov k umoru političnih nasprotnikov in doda "Od tod je do nasilja in političnega terorizma samo korak." Komisija je prav tako obsodila "javna glasila z RTV Slovenija na čelu", ker so ti mediji poročali o protivladnh protestih, ne pa tudi o Pohodu za življenje, ki je zagovarjal prepoved splava. ''Komisija'' je zato prve opredeli kot del "kulture smrti", druge pa kot branitelje življenja. V zaključku izjave ''Komisija'' vernike pozove, naj odločneje premagujejo "kulturo smrti".<ref>{{Navedi splet|title=Življenje ima prednost pred ideologijo in bojem za oblast - Izjava Komisije Pravičnost in mir|url=https://katoliska-cerkev.si/zivljenje-ima-prednost-pred-ideologijo-in-bojem-za-oblast-izjava-komisije-pravicnost-in-mir|website=Katoliška Cerkev v Sloveniji|accessdate=2020-11-14|language=sl}}</ref> === Mnenje javnosti === V anketi Ninamedije, izvedeni med 12. in 13. majem, je proteste kot utemeljene ocenilo 52,2 % vprašanih, 44,1 % vprašanih pa kot neutemeljene.<ref>{{Navedi splet|title=Aktualna vprašanja – maj 2020 – Ninamedia|url=http://ninamedia.si/arhivi/700|accessdate=2020-06-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vox populi: Večinska podpora protestu kolesarjev|url=https://www.dnevnik.si/1042929626|website=Dnevnik|accessdate=2020-06-19}}</ref> V anketi Valcion, izvedeni med 12. in 14. majem, se je z zahtevami protestnikov pretežno strinjalo 57 % vprašanih, 27 % vprašanih se pretežno ni strinjalo, 16 % pa jih je bilo neodločenih/neseznanjenih z dogajanjem (med tistimi, ki so bili vsaj delno seznanjeni s protesti, se je z njimi povsem strinjalo 33 % vprašanih, pretežno 28 % vprašanih, pretežno nestrinjalo 12 % vprašanih, sploh ne 17 % vprašanih, 11 % pa je bilo neopredeljenih ali nezadostno seznanjenih). Da je protestno kolesarjenje pretežnoprimeren način protestiranja je menilo 54 % vprašanih (32 % je menilo da povsem primeren), pretežno neprimerno 36 % vprašanih (21 % je menilo da povsem neprimerno), 10 % pa jih je bilo neodločenih. 63 % vprašanih je menilo, da so seznanjeni z vsebino protestov (25 % zelo dobro seznanjenih, 38 % pretežno seznanjenih).<ref>{{Navedi splet|title=Večina podpira proteste na kolesih|url=https://www.mladina.si/198407/vecina-podpira-proteste-na-kolesih/|website=Mladina.si|accessdate=2020-06-19}}</ref> V anketah Parsifal, ki je povezana s SDS<ref>{{Navedi splet|title=Hitre in kakovostne fotografije|url=http://www.mladina.si/90577/hitre-in-kakovostne-fotografije/|website=Mladina.si|accessdate=2020-06-19}}</ref> in izvaja ankete za s SDS-om povezan medij [[Nova24TV]], je v anketi iz 22. maja 46,9 % vprašanih podpiralo proteste, 49,6 % pa ne. V anketi iz 5. junija je proteste podpiralo 44,8 % vprašanih, 51,2 % pa ne. V anketi iz 18. junija in izvedeni med 15. in 17. junijem je proteste podpiralo 42,8 % vprašanih, 52,9 % pa jih ni. V anketi iz 18. junija je 84,7 % vprašanih menilo, da je geslo "smrt janšizmu" neprimerno, 11,4 % pa da je geslo primerno.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija plebiscitno zavrača organizirane grožnje s smrtjo! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/slovenija-plebiscitno-zavraca-organizirane-groznje-s-smrtjo/|website=nova24tv.si|date=2020-06-19|accessdate=2020-06-19|language=sl-SI}}</ref> V Parsifalovi anketi, objavljeni 4. julija, je 40,2 % vprašanih podpiralo proteste, 53,1 % pa ne.<ref>{{Navedi splet|title=[Javnomnenjska anketa] Medijski napadi se razblinjajo: Večina nasprotuje predčasnim volitvam {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-medijski-napadi-se-razblinjajo-vecina-nasprotuje-predcasnim-volitvam/|website=nova24tv.si|date=2020-07-03|accessdate=2020-07-05|language=sl-SI}}</ref> V Parsifalovi anketi, objavljeni 11. julija, je 84,3 % vprašanih geslo "smrt janšizmu" ocenilo kot neprimerno, 13,2 % vprašanih pa kot primerno. V isti anketi je ukrepanje policije med protesti kot primerno ocenilo 47,6 % vprašanih, kot preblago 21,9 % vprašanih, kot preostro pa 22,4 % vprašanih.<ref>{{Navedi splet|title=[Javnomnenjska anketa] Večina meni, da je Janez Janša najprimernejši človek za vodenje države! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-vecina-meni-da-je-janez-jansa-najprimernejsi-clovek-za-vodenje-drzave/|website=nova24tv.si|date=2020-07-10|accessdate=2020-07-13|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == {{commons cat|Demonstrations and protests in Slovenia in 2020}} * [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)]] *[[Protesti in izgredi v Ljubljani 5. novembra 2020]] *[[Mladinska aktivistična organizacija]] == Sklici == {{reflist|2}} [[Kategorija:2020 v Sloveniji]] [[Kategorija:2021 v Sloveniji]] [[Kategorija:Demonstracije v Sloveniji]] lxzhrlsotaj7c23g23qxnczgvqx6nih 0 479523 5737013 5354255 2022-08-20T07:07:36Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist |name = Vesna Pisarović |image = |caption = |image_size = |background = solo_singer |birth_name = Vesna Pisarović |alias = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |origin = [[Hrvaška]] |instrument = klavir, vokal |genre = pop, [[teen pop]] 1997–2006<br />[[jazz]] 2012–sedaj |occupation = <!-- WD --> |years_active = 1997–sedaj |associated_acts = |website = <!-- WD --> }} '''Vesna Pisarović''', [[Hrvati|hrvaška]] [[pop]] in [[jazz]] [[pevka]]; * [[9. april]] [[1978]], [[Brčko]], [[Bosna in Hercegovina]]. Vesna Pisarović je rojena v Brčkem v Bosni in Hercegovini, otroštvo pa je preživljala v [[Požega|Požegi]]. Že zgodaj v otroštvu je začela obiskovati glasbeno šolo, kjer se je učila igranja [[flavta|flavte]], prepevala v zborih in se udeleževala različnih glasbenih tekmovanj. Sredi 90-ih let prejšnjega stoletja se je preselila v [[Zagreb]], kjer je študirala fonetiko in kroatistiko ter začela nastopati kot pevka v klubih in pisati svoje pesmi.<ref>https://slobodnadalmacija.hr/mozaik/showbiz/sa-scene-je-naprasno-nestala-na-vrhuncu-kariere-otisla-vani-i-udala-se-veceras-nastupa-nakon-dugo-vremena-znace-li-najave-velikih-koncerata-njen-definitivan-povratak-638804, vpoged: 13. 5. 2020.</ref> Leta 2002 je zmagala na [[DORA|Dori]], hrvaškem nacionalnem izboru za [[Pesem Evrovizije]], in zastopala Hrvaško na [[Pesem Evrovizije 2002|Pesmi Evrovizije 2002]] v [[Talin]]u s pesmijo ''[[Everything I Want]]''.<ref>{{cite book|last=Bohlman|first=Philip V.|title=The music of European nationalism|year=2004|publisher=ABC-CLIO|location=Santa Barbara, Calif.|isbn=978-1-57607-270-7|url=https://books.google.com/books?id=fkQf7k2OaDcC&pg=PA2&dq=the+eurovision+song+contest+2002#v=onepage&q=the%20eurovision%20song%20contest%202002&f=false|accessdate=6. 2. 2011|page=2}}</ref><ref>{{cite web|title=Eurovision Song Contest 2002|url=http://www.eurovision.tv/page/history/by-year/contest?event=316|publisher=European Broadcasting Union|accessdate=6.2.2011}}</ref> Zasedla je 11. mesto.<ref>https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/hrvaska-izbrala-razvpite-stikle/142849, vpogled: 13. 5. 2020.</ref> Uveljavila kot pop pevka na domačem Hrvaškem, pa tudi v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Kasneje je se bolj usmerila v jazz in v den Haagu končala študij jazz petja.<ref>https://www.mladina.si/180561/vesna-pisarovic-nasa-velika-pjesmarica-the-great-yugoslav-songbook/, vpogled: 13. 5. 2020.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pisarović, Vesna}} [[Kategorija:Hrvaški pevci zabavne glasbe]] 3tf2dlybjbddj6lfcx7qfzzko1secn5 5737021 5737013 2022-08-20T07:08:34Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/SportiBot|SportiBot]] ([[User talk:SportiBot|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Engelbert|Engelbert]] wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist |name = Vesna Pisarović |image = |caption = |image_size = |background = solo_singer |birth_name = Vesna Pisarović |alias = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |origin = [[Hrvaška]] |instrument = klavir, vokal |genre = pop, [[teen pop]] 1997–2006<br />[[jazz]] 2012–sedaj |occupation = <!-- WD --> |years_active = 1997–sedaj |associated_acts = |website = <!-- WD --> }} '''Vesna Pisarović''', [[Hrvati|hrvaška]] [[pop]] in [[jazz]] [[pevka]]; * [[9. april]] [[1978]], [[Brčko]], [[Bosna in Hercegovina]]. Vesna Pisarović je rojena v Brčkem v Bosni in Hercegovini, otroštvo pa je preživljala v [[Požega|Požegi]]. Že zgodaj v otroštvu je začela obiskovati glasbeno šolo, kjer se je učila igranja [[flavta|flavte]], prepevala v zborih in se udeleževala različnih glasbenih tekmovanj. Sredi 90-ih let prejšnjega stoletja se je preselila v [[Zagreb]], kjer je študirala fonetiko in kroatistiko ter začela nastopati kot pevka v klubih in pisati svoje pesmi.<ref>https://slobodnadalmacija.hr/mozaik/showbiz/sa-scene-je-naprasno-nestala-na-vrhuncu-karijere-otisla-vani-i-udala-se-veceras-nastupa-nakon-dugo-vremena-znace-li-najave-velikih-koncerata-njen-definitivan-povratak-638804, vpoged: 13. 5. 2020.</ref> Leta 2002 je zmagala na [[DORA|Dori]], hrvaškem nacionalnem izboru za [[Pesem Evrovizije]], in zastopala Hrvaško na [[Pesem Evrovizije 2002|Pesmi Evrovizije 2002]] v [[Talin]]u s pesmijo ''[[Everything I Want]]''.<ref>{{cite book|last=Bohlman|first=Philip V.|title=The music of European nationalism|year=2004|publisher=ABC-CLIO|location=Santa Barbara, Calif.|isbn=978-1-57607-270-7|url=https://books.google.com/books?id=fkQf7k2OaDcC&pg=PA2&dq=the+eurovision+song+contest+2002#v=onepage&q=the%20eurovision%20song%20contest%202002&f=false|accessdate=6. 2. 2011|page=2}}</ref><ref>{{cite web|title=Eurovision Song Contest 2002|url=http://www.eurovision.tv/page/history/by-year/contest?event=316|publisher=European Broadcasting Union|accessdate=6.2.2011}}</ref> Zasedla je 11. mesto.<ref>https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/hrvaska-izbrala-razvpite-stikle/142849, vpogled: 13. 5. 2020.</ref> Uveljavila kot pop pevka na domačem Hrvaškem, pa tudi v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Kasneje je se bolj usmerila v jazz in v den Haagu končala študij jazz petja.<ref>https://www.mladina.si/180561/vesna-pisarovic-nasa-velika-pjesmarica-the-great-yugoslav-songbook/, vpogled: 13. 5. 2020.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pisarović, Vesna}} [[Kategorija:Hrvaški pevci zabavne glasbe]] cs6yph7c46swggdrm9cy1x4f1j31369 0 479960 5737067 5496424 2022-08-20T07:11:08Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Zenerjeva nagrada''' ({{jezik-en|Zener Prize}}), prvotno podeljena 1965 (poznana tudi kot ''Zenerjeva Zlata medalja''), je mednarodna nagrada, ki se podeljuje ob prelomnih znanstvenih odkritjih na področju [[fizika|fizike]] in znanosti o [[material|materialih]], s poudarkom na aplikacijah v mehanski spektroskopiji in notranjem trenju. Zenerjeva nagrada je bila ustanovljena v čast pionirskemu delu ameriškega [[fizik|fizika]] [[Clarence Melvin Zener|Clarenca Melvina Zenerja]], † 18. julija [[1993]]. Zenerjeva nagrada, ki velja za eno najprestižnejših na področju znanosti o materialih, se lahko podeli za izjemne prispevke na področjih ved o materialih in fiziki skozi celotno življenjsko delo. Nagrada se podeljuje na Mednarodni konferenci o notranjem trenju in mehanski spektroskopiji (ICIFMS), ki se odvija enkrat na vsaka tri leta. <ref>{{cite web| language=en |url=http://icifms19.ru/zener-medal.html|title= 19th International Conference on Internal Friction and Mechanical Spectroscopy, Moscow, Russia, 2020 | accessdate=2020-05-29}}</ref> V obdobju med letoma 1965 in 2020 je bila nagrada podeljena 24 posameznikom. ==Zgodovina== Nagrada, predhodno imenovana ICIFUAS nagrada (1965-1989) je bila podeljena trem prejemnikom: Wernerju O. Kosterju v 1965, Warenu P. Masonu v 1969 in Clarencu M. Zenerju leta 1985. Leta 1989 je bila Zlata medalja ustanovljena s strani Kitajske akademije za znanost in je bila vpeta v 23-[[karat|karatno]] [[zlato]]. Kmalu po Zenerjevi smrti (2.7.1993) je odbor na Rimski konferenci<ref>{{cite web| language=en |url=https://www.rosariocantelli.com/roma-1993-conference-historical-reviews/ |title= Foundation of the Zener Prize. 8th International Conference on Internal Friction and Ultrasonic Attenuation in Solids, Rome, Italy, 1993| accessdate=2020-05-29}}</ref> leta 1993 predlagal, da se nagrada preimenuje v Zenerjevo nagrado, v čast njegovemu pionirskemu delu na področju anelastičnosti. Kalup medalje je bil izdelan v [[Buenos Aires |Buenos Airesu]] v [[Argentina|Argentini]] leta 1999. Po letu 1999 vsak nagrajenec Zenerjeve nagrade prejme Zenerjevo zlato medaljo in diplomo. Medalja je vpeta v 20 karatno zlato, z desnim profilom Claerenca Zenerja na sprednji desni strani. <ref name="magalas" /> Medaljo financira Zenerjev odbor. ==Nominacije in izbori== Člani častnega in mednarodnega znanstvenega odbora ICIFMS lahko predlagajo nominacijo za nagrado Zener. Predsednik Zenerjevega odbora razglasi zmagovalca Zenerjeve nagrade, ki ga je na tajnem glasovanju izvolilo štirideset vodilnih fizikov. Zenerjeva nagrada se ne podeljuje posmrtno. == Seznam dobitnikov == {| class="wikitable" ! Leto ! Nagrajenec/Nagrajenka ! Država |- | 1965 || [[Werner Köster]] <ref>Leak G.M., Köster W. "Archiv der Max-Planck-Gesellschaft, Abt., ZA 35, Nr. 75" (1965).</ref> <ref>[[:de: Werner Köster]]</ref> || {{FRG}} |- | 1969 || [[Warren Perry Mason]] <ref>{{cite web |language=en | author=Thurston R.N. | title=In Memoriam. Warren Perry Mason, 1900-1986 | url=https://books.google.pl/books?id=_-unz5GMOccC&pg=PR11&lpg=PR11&dq=%22warren+perry+mason%22+1986+obituary&source=bl&ots=bRaNnOS3Nl&sig=BjxMhFVvgG3IVdkRU-mwHfHdDDI&hl=en&sa=X&redir_esc=y#v=onepage&q=%22warren%20perry%20mason%22%201986%20obituary&f=false |pages=12 |access-date=2020-05-29}}</ref><ref name="ASA 1900">{{cite web| language=en | title=Warren Perry Mason |website=Acoustical Society of America |url=http://asa.aip.org/encomia/gold/mason.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20171107022313/http://asa.aip.org/encomia/gold/mason.html |archivedate=2017-11-07 |access-date=2020-05-29}}</ref> <ref>[[:en: Warren P. Mason]]</ref> || {{USA}} |- | 1985 || [[Clarence Zener| Clarence Melvin Zener]] <ref>{{cite web | language=en| author=Maguire M.|title=Clarence Zener: A Rare, Strange Genius. Carnegie-Mellon Magazine, '''winter 1985''' |pages=18–19 |year=1985 |url=http://link.cs.cmu.edu/files/1985_winter_cm_magazine.pdf}}</ref><ref>{{cite web | author=Seitz F.|title=On the occasion of the 80th birthday celebration for Clarence Zener: Saturday, November 12, 1985. Journal of Applied Physics, '''60''' |pages=1865–1867 |year=1986 |url=http://aip.scitation.org/doi/pdf/10.1063/1.337234 | DOI=10.1063/1.337234}}</ref><ref> Saxon W. ''Clarence M. Zener, 87, Physicist And Professor at Carnegie Mellon'', The New York Times, July 6, B6. The New York Times. 1993-07-06 url=https://www.nytimes.com/1993/07/06/obituaries/clarence-m-zener-87-physicist-and-professor-at-carnegie-mellon.html access-date=2020-05-29</ref><ref> Wert C. (1994) ''Remembrances of Clarence Zener'' ''Journal of Alloys and Compounds'' ''' 211''' pp=1–3 DOI=10.1016/0925-8388(94)90435-9</ref><ref> Wert C. (1994) ''Clarence Zener'' ''Physics Today'' '''47''' pp=117–118 Online=https://physicstoday.scitation.org/doi/10.1063/1.2808418 DOI=10.1063/1.2808418</ref> || {{USA}} |- | 1989 || [[Ting-sui Kê]] <ref>{{cite web| language=en| url=http://english.issp.ac.cn/About.asp?l=sn |title=Professor Ting-sui Kê: Founder of the Institute of Solid State Physics in Hefei, China |website=Institute of Solid State Physics |access-date=2020-05-29}}</ref><ref>{{cite web| language=en | url=http://www.tms.org/Meetings/Annual-99/Annual99-SpecialFunctions/Mehl99.html | website=tms.org | title=1999 TMS Annual Meeting: 1999 Institute of Metals Lecture and Robert F. Mehl Medalist | access-date=2020-05-29}}</ref><ref>[[:en: Ke T'ing-sui]]</ref> || {{PRC}} |- | 1989 || [[Arthur Stanley Nowick]] <ref>{{cite web | language=en | title=A.S. Nowick Honored for Contributions to Study of Internal Dynamics of Solids. MRS Bulletin, '''December 1989''' |pages=11–12 |year=1989 | url=https://www.cambridge.org/core/services/aop-cambridge-core/content/view/S0883769400060875 | access-date=2020-05-29}}</ref><ref>[[:en: Arthur Nowick]]</ref>|| {{USA}} |- | 1993 || [[Piero Giorgio Bordoni]] <ref>{{cite web | title=Piero Giorgio Bordoni | url=http://biblioteca.artov.rm.cnr.it/images/Piero_Giorgio_Bordoni.pdf | language=it |access-date=2020-05-29}}</ref><ref>[[:en: Piero Giorgio Bordoni]]</ref>|| {{ITA}} |- | 1993 || [[Kurt Lücke]] <ref>Granato A.V. (2004) ''Some memories of Kurt Lücke'' ''Materials Science and Engineering A'' '''370''' pp=2–5 DOI=10.1016/j.msea.2003.07.007</ref> || {{DEU}} |- | 1993 || [[Alfred Seeger]] <ref> Kronmüller H., Knowles K.M. (2016) ''Obituary Dr. Dr.&nbsp;h.&nbsp;c. Alfred Seeger: 31. August 1927–18. Oktober 2015'' ''Philosophical Magazine'' '''96''' pp=1020–1021 Online=http://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/14786435.2016.1154765?needAccess=true DOI=10.1080/14786435.2016.1154765</ref> <ref>[[:de: Alfred Seeger]]</ref> || {{DEU}} |- | 1993 || [[Charles Allen Wert]] <ref>Granato A.V. (2006) ''Charles Allen Wert (1919–2003)'' ''Materials Science and Engineering A'' '''442''' pp=3–4. DOI=10.1016/j.msea.2006.06.083}}</ref> || {{USA}} |- | 1996 || [[Andrew Vincent Granato]] <ref>{{cite web|author=Magalas L.B. (2016).|title=Andrew Granato: A Memorial Tribute. |url=https://researchgate.net/publication/299402546_Andrew_Granato_A_Memorial_Tribute|website=ResearchGate|language=en|access-date=2020-05-29}}</ref><ref>{{cite web| title=Andrew V. Granato Obituary | website=Legacy.com | language=en |url=http://www.legacy.com/obituaries/timesunion-albany/obituary.aspx?pid=175061824 |accessdate=2020-05-29}}</ref><ref>{{cite web| language=en | title=Andrew V. Granato Papers, 1954-2013 University of Illinois Archives | url=https://archives.library.illinois.edu/archon/?p=collections/controlcard&id=11371 | access-date=2020-05-29}}</ref><ref>[[:en: Andrew V. Granato]]</ref>|| {{USA}} |- | 1999 || [[Gunther Schoeck]] || {{AUT}} |- | 2002 || [[Willy Benoit]] <ref name="BK">{{cite web|title=Los Zener Medal Awards premian a los físicos Willy Benoit y Masahiro Koiwa por su labor en el campo de la Fricción Interna |language=es |url=http://dialogo.ugr.es/contenidos/julio02/11-iv-zener.htm|website=dialogo.ugr.es|access-date=2020-05-29}}</ref><ref>{{cite web|title=Professeur Willy Benoit récipiendaire de la Médaille Zener|language=fr|url=http://sb2.epfl.ch/news/benoit.html|access-date=2020-05-29}}</ref> || {{SUI}} |- | 2002 || [[Masahiro Koiwa]] <ref name="BK" /> || {{JPN}} |- | 2005 || [[Rosario Cantelli]] <ref>{{cite web|title=Sapienza – Università di Roma. Dipartimento di Fisica. Prizes |language=it |url=http://www.phys.uniroma1.it/fisica/en/node/5670| access-date=2020-05-29}}</ref> || {{ITA}} |- | 2005 || [[Manfred Weller]] || {{DEU}} |- | 2008 || [[Daniel Newson Beshers]] <ref>{{cite web|language=en|title=Beshers Wins Zener Medal Award. |website=apam columbia | date=2008-06-01 |url=http://apam.columbia.edu/beshers-wins-zener-medal-award|access-date=2020-05-29}}</ref> || {{USA}} |- | 2008 || [[Gaetano Cannelli]] || {{ITA}} |- | 2008 || [[Gilbert Fantozzi]] || {{FRA}} |- | 2011 || [[Gérard Gremaud]] <ref>{{cite web|language=en |title=EPFL researcher wins the Zener Medal: Gérard Gremaud. |website=epfl | date=2011-11-10 |url=https://actu.epfl.ch/news/epfl-researcher-wins-the-zener-medal-2|access-date=2020-05-29}}</ref> || {{SUI}} |- | 2011 || [[Fabio Massimo Mazzolai]] || {{ITA}} |- | 2014 || [[Qing-Ping Kong]] <ref>{{cite web| language=en | title=Announcement of the 2014 Zener Prize in Materials Science and Physics by Professor Qiang Feng Fang, Chairman of the International Zener Prize Committee, on 25 September 2014 |url=http://english.issp.ac.cn/newsview.asp?id=206 | website=Institute of Solid State Physics, Chinese Academy of Sciences | access-date=2020-05-29}}</ref><ref>{{cite web|author=Magalas L.B. (2016).|language=en |title=Professor Qing-Ping Kong: Zener Medalist. |url=https://www.researchgate.net/publication/299402455_Professor_Qing-Ping_Kong_Zener_Medalist|website=ResearchGate|access-date=2020-05-29}}</ref> || {{PRC}} |- | 2014 || [[Robert Schaller]] <ref>{{cite web| language=zh| title=The Zener Prize awarded to Robert Schaller | website=Chinese Physical Society |url=http://www.cps-net.org.cn/branchnews/commission/neihao/17thguojineihao1409.htm||access-date=2020-05-29}}</ref><ref>{{cite web|language=en |title=Robert Schaller wins the 2014 Zener Medal. |website=epfl | date=2014-10-24 | url=https://actu.epfl.ch/news/robert-schaller-wins-the-2014-zener-medal|access-date=2020-05-29}}</ref><ref>{{cite web|author=Mari D. (2016).|title=Professor Robert Schaller: Zener Medalist |url=http://www.imim.pl/files/archiwum/Vol1_2016/02.pdf| access-date=2020-05-29}}</ref> || {{SUI}} |- | 2017 || [[Leszek Bogumił Magalas]] <ref name=magalas>{{cite web|language=en |title=Leszek Magalas first Pole to have been awarded the Zener Gold Medal. |website=agh | date=2017-12-13 |url=http://www.agh.edu.pl/en/osiagniecia/info/article/professor-leszek-magalas-first-pole-to-have-been-awarded-the-zener-gold-medal|access-date=2020-05-29}}</ref><ref>{{cite web| language=pl| author=Grzegorz Kowalczyk | title=Polak z jedna z najwazniejszych nagrod z fizyki - nagroda Zenera |url=http://istotnie.pl/polak-z-jedna-z-najwazniejszych-nagrod-z-nagroda-zenera | date=2017-12-14 |website=istotnie.pl |access-date=2020-05-29}}</ref><ref>{{cite web | author=AMC | title=Pierwszy Polak uhonorowany Nagroda Zenera |url=http://nettg.pl/news/146987/nauka-pierwszy-polak-uhonorowany-nagroda-zenera | date=2017-12-18 |website=NET TG.pl | access-date=2020-05-29}}</ref> || {{POL}} |- | 2020 || [[Jose M. San Juan]] || {{ESP}} |- |} == Narodnost dobitnikov == ''Pripombaː država se šteje le enkrat, tudi če je v danem letu več prejemnikov iz nje.'' {| class="wikitable" |- | 6 || {{USA}} |- | 4 || {{DEU}} |- | 4 || {{ITA}} |- | 3 || {{SUI}} |- | 2 || {{PRC}} |- | 1 || {{AUT}} |- | 1 || {{FRA}} |- | 1 || {{JPN}} |- | 1 || {{POL}} |- | 1 || {{ESP}} |- | 24 || Skupaj |} == Zunanje povezave == * {{en}} [http://www.aip.org/history-programs/niels-bohr-library/oral-histories/4996 Interview of Clarence Zener by Lillian Hoddeson on 1981 April 1, Niels Bohr Library and Archives, American Institute of Physics, College Park, MD USA.] * {{en}} [http://www.nasonline.org/publications/biographical-memoirs/memoir-pdfs/zener-clarence.pdf Clarence M. Zener 1905-1993. A Biographical Memoir by John B. Goodenough". National Academy of Sciences.] ==Sklici== <references /> [[Kategorija:Nagrade v fiziki]] [[Kategorija:Znanstvene in tehnične nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1965]] tdu0uxx1v9ahzoeul7b7ynz01eosx8c 0 480577 5737062 5598254 2022-08-20T07:11:01Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nagrada | image = Nagrada Donald Michie and Alan Turing.jpg | captation= Nagrado "Donald Michie and Alan Turing" je oblikoval [[Oskar Kogoj]] | description = za pomembne prispevke informacijski družbi v Sloveniji in tujini | presenter = Organizacijski in programski odbor vsakoletne konference [[Informacijska družba (konferenca)|Informacijska družba]] | country = [[Slovenija]] | year = 2005 | year2=<!--Zadnjič podeljena--> | website = https://is.ijs.si/?page_id=40 }} '''Nagrada “Donald Michie and Alan Turing” za življenjsko delo''' je nagrada, ki jo Organizacijski in Programski odbor multikonference [[Informacijska družba (konferenca)|"Informacijska družba"]] vsako leto podeljuje posamezniku za pomembne prispevke informacijski družbi v Sloveniji in tujini. Konferenca se odvija na [[Institut Jožef Stefan|Institutu "Jožef Stefan"]]. Plaketo za nagrado je oblikoval [[Oskar Kogoj]]. ==Prejemniki== {{stolpci|2| * 2005: [[Anton P. Železnikar]] * 2006: [[Cene Bavec]] * 2007: [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * 2008: [[Ivan Rozman (elektrotehnik)|Ivan Rozman]] * 2009: [[Vladislav Rajkovič]] * 2010: [[Tomaž Kalin]] * 2011: [[Vladimir Batagelj]] * 2012: [[Franc Solina]] * 2013: [[Dušan Kodek]] * 2014: [[Janez Grad]] * 2015: [[Jurij Tasič]] * 2016: [[Tomaž Pisanski]] * 2017: [[Marjan Krisper]] * 2018: [[Saša Divjak]] * 2019: [[Marjan Mernik]] * 2020: [[Lidija Zadnik Stirn]] * 2021: [[Jernej Kozak]] }} == Sklic == {{sklici|1}} [[Kategorija:Slovenske znanstvene in tehnične nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2005]] q9b6l0xqv9rqv7jmlw9v36aynehbzcm 0 481067 5736818 5693723 2022-08-20T06:45:26Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{grob prevod}} {{Infopolje Predsednik|name=Mun Dže In|image=Moon Jae-in presidential portrait.jpg|order=[[Predsednik Južne Koreje]]|term_start=10. maj 2017|term_end=9. maj 2022|predecessor=[[Park Geun-hye]]|successor=[[Yoon Suk-yeol]]|party=더불어민주당 (Demokratska stranka)|vicepresident=|signature=|signature_size=|slika=}}'''Moon Jae-in''', (korejsko: 문재인), južnokorejski [[politik]] in [[odvetnik]] * [[24. januar]] [[1953]] [[Geoje]], [[Južna Koreja]]. Moon Jae-in je bil med letoma 2017 in 2022 predsednik [[Južna Koreja|Južne Koreje]]. Pred tem je služboval kot vodja štaba tedanjemu predsedniku Rohu Moo-hyunu (2007–2008), vodja Demokratične stranke Koreje (2015–2016) in poslanec 19. državnega zbora (2012–2018). Rodil se je revnim severnokorejskim beguncem v bližini [[Pusan|Busana]]. Izkazal se je kot odličen učenec in vpisal študij prava na univerzi Kyung Hee. Med študijem se je zapletel v aktivizem za človekove pravice in bil zaprt zaradi organiziranja protesta proti jušinski ustavi ter izključen z univerze. Študij je dokončal po odsluženem vojaškem roku. Moon, dolgoletni prijatelj liberalnega predsednika Roha Moo-hyuna, je bil zaradi svojega dela na področju človekovih pravic izbran za vodjo njegove kampanje za kandidaturo na predsedniških volitvah. Po Rohovi izvolitvi leta 2002 je postal njegov zaupnik in bil nosilec različnih uradnih funkcij. Leta 2012 je Moon kandidiral kot član Demokratske združene stranke na predsedniških volitvah 2012, na katerih je tesno izgubil proti Park Geun-hye; Parku so pri teh volitvah pomagale varnostne službe. Kot član Korejske demokratske stranke je bil nato izvoljen leta 2017 po odstavitvi Parka Geun-hyeja. Moon Jae-in je kot predsednik pritegnil mednarodno pozornost zaradi svojih srečanj s severnokorejskim predsednikom [[Kim Džong-un|Kimom Jong-unom]] na medkorejskih vrhovih aprila, maja in septembra 2018, s čimer je postal tretji južnokorejski predsednik, ki se je srečal s svojim severnokorejskim kolegom. 30. junija 2019 je izvedel tudi trilateralno srečanje s Kimom Jong-unom in predsednikom [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] v korejski demilitarizirani coni. Moon je [[Liberalizem|liberalec]], ki podpira mirno združitev s [[Severna Koreja|Severno Korejo]]. Na področju ekonomske politike je Moon naklonjen reformi chaebolov (konglomeratov), dvignil je minimalno plačo za več kot 16 odstotkov in znižal najvišji tedenski delovnik z 68 na 52 ur. Moonov odziv na [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemijo nove koronavirusne bolezni]] je bil deležen pohvale doma in na mednarodni ravni, njegovi stranki je pomagal do zgodovinske zmage na državnozborskih volitvah leta 2020. == Življenjepis == Po koncu korejske vojne se je Mun Dže In rodil v mestu [[Geoje]] v [[Južna Koreja|Južni Koreji]] kot drugi sin od petih otrok, očetu Mun Yong-hyungu in mati Kang Han-oku. Njegovi starši so bili begunci iz Južnega Hamgyeonga v [[Severna Koreja|Severni Koreji]], ki so med evakuacijo Hungnama med korejsko vojno pobegnili iz mesta Hungnam. Njegov oče, Moon Yong-hyung, je delal kot vodja oddelka za [[kmetijstvo]], ki je za eno od glavnih nalog v provinci Heungnam, Hamju, južni Hamgyong, najel [[Hrana|hrano]], zlasti [[riž]] korejskih kolonialnih ljudi. Njegova družina se je na koncu preselila v [[Busan|Busanu]]. Ker njegov oče ni želel postati vladni uslužbenec, kot je bil v Severni Koreji, je ustanovil podjetje za prodajo [[Nogavice|nogavic]], zaradi česar je bila njegova družina v velikih dolgovih. Njegova mati je veliko zaslužila s prodajo oblačil, prejetih od organizacij za pomoč in dostavo briketov. Munova družina se je navezala na [[Katoliška cerkev|katoliško cerkev]], ko je njegova mati odšla v lokalno katedralo, da bi dobila polno [[mleko]] v prahu. Mun je nekoč v intervjuju dejal, da ne ve, kako naj se vozi s kolesom, saj je bila njegova družina preveč revna, da bi si lahko privoščila kolo. Mun je končal srednjo šolo v Kyungnam kot vrh svojega razreda. Na univerzo Kyung Hee so ga zelo dobro sprejeli. Tam je spoznal svojo bodočo ženo [[Kim Jung-sook]]. Po organiziranju študentskega protesta proti jušinski ustavi so ga aretirali, obsodili, zaprli in izgnali z univerze. Kasneje so ga vpoklicali v [[Vojska|vojsko]] in ga zaposlili južnokorejskim specialnim silam, kjer je sodeloval pri "operaciji Paul Bunyan" med incidentom umora v Panmunjomu. Po odpustu mu je smrt očeta vplivala na njegovo odločitev za opravljanje pravosodnega izpita. Odšel je v Daeheungsa, budistični tempelj, da bi se izučil za izpit in prvega opravil do leta 1979. Leta 1980 se je vrnil na univerzo, da bi zaključil preostali letnik študija. Kasneje istega leta je opravil drugi krog in bil sprejet v Inštitut za sodno raziskovanje in usposabljanje. Na Inštitutu je diplomiral, vendar zaradi aktivizma proti Jušinovi diktaturi v času vladavine Park Chung-hee kot študent ni bil sprejet za sodnika ali državnega tožilca. Mun se je namesto tega odločil za zasebno prakso. == Politična kariera == === Vključitev v politiko === Kljub svoji prejšnji ravnodušnosti se je začel vključevati v [[Politika|politiko]]. Objavil je knjigo z naslovom: Mun Dže In: Usoda, ki je postala uspešnica. Njegova priljubljenost je bila veliko večja v primerjavi z verjetnim nasprotnikom v predsedniški tekmi Park Geun-hye, ki je enakomerno naraščala. Februarja 2012 je na primer Moon ustanovil park priljubljenosti. Mun je uspel izkoristiti upad popularnosti konservativcev sredi korupcijskih škandalov. Kot je dejal eden izmed panditov, je "Mun uspel prikazati sebe kot zmernega in racionalnega voditelja, ki ima podporo mlajše generacije". === Splošne volitve leta 2012 === Leta 2012 se je Mun na 19. zakonodajnih volitvah vpisal kot kandidat za poslanca v državnem zboru. Mun je 11. aprila 2012 osvojil sedež v državnem zboru kot član Demokratične združene stranke s 55% glasov. === Predsedniška kampanja leta 2012 === 16. septembra 2012 je Mun prejel predsedniško nominacijo za Demokratično združeno stranko. Na predsedniških volitvah leta 2012 je kandidiral kot kandidat Demokratske združene stranke vendar je Moon izgubil na volitvah. === Vodja demokratične stranke === Mun je bil 2. februarja 2015 izvoljen za vodjo zavezništva za novo politiko (NPAD). Pred izvolitvijo je imel z vodjo stranke NPAD ter tekmecem predsedniškega kandidata Ahn Cheol-soo veliko javnih sporov zaradi vodenja stranke. Mun je med svojim vodstvom slišal več politično vidnih ljudi, med drugim policijske študente / strokovnjaka za kriminologijo Pyo Chang-win, politični kritik Lee Chul-hee in nekdanjega sekretarja Park Cho Ung-chun, da bi se pripravil na prihodnje zakonodajne volitve leta 2016. Po njegovem zaposlovanju je Mun odstopil iz položaja za še enega razgledanega svetovalca / nekdanjega svetovalca Kim Chong-ina. == Predsedniške volitve leta 2017 == [[Slika:Moon Jae-in May 2017 (original).jpg|sličica|Mun na svoji prvi tiskovni konferenci kot predsednik leta 2017]] === Splošne volitve === Mun je veljal za vodjo zmage v [[Južna Koreja|Južni Koreji]] na predsedniških volitvah leta 2017. Z nominacijo Demokratske stranke je dobil 57% glasov. Splošne volitve so prvotno imele 15 razpisanih kandidatov. Mun se je med volitvami spopadel s štirimi večjimi kandidati za stranko, med drugim s predsedniškim tekmecem iz leta 2012 in prejšnjim strankarskim kolegom Ahn Cheol-soo iz Ljudske stranke in Hong Jun-pyo iz stranke Liberty Korea. Na 19. predsedniških volitvah v Južni Koreji je bil izvoljen za 19. predsednika države. Mun je 10. maja 2017 na volitvah zmagal z večino 41,1% glasov (od 13.423.800 glasov po vsej državi). === Stališča kampanje === ==== Ekonomska politika ==== Munova obljuba o kampanji v letu 2017 je vključevala namene, da bi za podporo ustvarjanju delovnih mest, zagonskim podjetjem in malim do srednje velikim podjetjem namenili 10 milijonov dolarjev (8,9 milijarde ameriških dolarjev). Njegov napovedani cilj je ustvariti 810.000 delovnih mest v javnem sektorju z zvišanjem davkov za premožne. Munova politika proti korupciji podjetij, zlasti v zvezi z južnokorejskimi izdelki, znanimi kot "chaebols", je namenjena "manjšinskim ljudem, večjo moč pri izbiranju članov upravnih odborov" podjetij. ==== Preglednosti ==== Mun je obljubil tudi preglednost svojega predsedovanja, selitev predsedniške rezidencije iz palačne in izolirane Modre hiše v obstoječi vladni kompleks v centru Seula. == Predsedstvo == [[Slika:Inauguration of Moon Jae-in 05.png|sličica|Mun Dže In med predsedniško prisego v državnem zboru, 10. maja 2017.]] Mun je prisegel na funkcijo takoj po preštevanju uradnih glasov 10. maja in nadomestil vršilca ​​dolžnosti predsednika in premierja Hwang Kyo-ahna. Med volitvami in inavguracijo ni bilo prehodnega obdobja, za razliko od drugih predsedniških volitev zaradi narave volitev po predsedniškem obstoju. Imel bo tipični petletni predsedniški mandat, ki se bo zaključil leta 2022. === Domača politika === Gospodarska rast Južne Koreje je bila v veliki meri pripisana družinskim izdelkom. Izstopajoči primeri izdelkov vključujejo [[Samsung]] in [[Hyundai Motor Company|Hyundai]], koncentrirana moč (dogovarjanje), povezave z vlado, vključno z zadnjim škandalom Choi Soon-sil 2016 iz leta 2016, ki je na koncu pripeljal do posebne volitve, na kateri je zmagal Mun. Mun je nato Kima Sang-jo, znanega aktivista, imenoval za ostrostrelca za vlogo komisarja za pravično trgovino, katerega cilj je preoblikovanje družinskih izdelkov. === Izbruh koronavirusa === Več kot 1,5 milijona Južnokorejcev je podpisalo glasove za odstop Muna zaradi tega, ker so trdili, da je vlada zlorabila [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|izbruh koronavirusa]] v Južni Koreji. V odgovor je več kot 1,3 milijona Južnokorejcev podpisalo oglase za podporo Munu v samo dveh tednih, kar je trdilo, da je vlada sposobna nadzorovati koronavirus. Medtem je javnomnenjska raziskava, ki jo je med 5. marcem 2020 in 6. marcem 2020 izvedla javna javnomnenjska družba Embrain, pokazala, da ima 53% javnosti pozitivno oceno, kako predsednik Mun obvladuje nadzor nad koronavirusno boleznijo. Anketa, ki jo je izvedel Gallup Korea v prvem tednu marca 2020, je pokazala, da se je Munova stopnja odobritve dvignila iz 44% na 67%, ker je javnost odobrila, da je Munova administracija obravnavala izbruh in širjenje virusa. Kot poroča tiskovna agencija Yonhap, James Kim, predsednik Ameriške gospodarske zbornice v Koreji, je izjavil, da "se Južna Koreja proaktivno in transparentno ukvarja s [[COVID-19|COVIDOM-19]]. Potrjeni primeri v Južni Koreji naraščajo zaradi dobro pripravljenega [[Testiranje za COVID-19|testiranja]] v državi in postopkov v primerjavi z drugimi državami." CNBC-jev Matt McCarthy, newyorški zdravnik, je pohvalil delo Munove vlade pri reševanju koronavirusne krize in izjavil, da je "Južni Koreji uspelo testirati več deset tisoč ljudi. Z agresivnimi poskusnimi poskusi države je Južna Koreja odštela smrtne žrtve na 1%, medtem ko je svetovno povprečje 3,4%. To je posledica zgodnje priprave vlade na izbruh nalezljivih bolezni." == Srečanja == <gallery> Slika:Vladimir Putin and Moon Jae-in (2018-06-22) 11.jpg|Mun Dže In z [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]] na srečanju leta 2018. Slika:President Donald J. Trump and President Moon Jae-in of the Republic of Korea at the United Nations General Assembly (36747066094).jpg|Mun na srečanju skupaj z predsednikom ZDA [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]]. Slika:2018 inter-Korean summit square.jpg|Mun z severno korejskim voditeljem [[Kim Džong-un|Kimom Džong-unom]] na srečanju na meji med južno in Severno Korejo, 27. aprila 2018. </gallery> == Zasebno življenje == Moon je od leta 1981 poročen s [[Kim Jung-sook]], študentko, ki jo je srečal na univerzi. Skupaj imata dva otroka. Moon in Kim živita v modri hiši z štirimi [[Pes|psi]] in eno [[Mačke|mačko]]. Preden je bil leta 2017 izvoljen za predsednika, sta živela z več psi in mačkami, ki so jih nekoč vse zapustili njihovi prejšnji skrbniki. Med njimi sta psa Maru (마루, punganskega psa) in mačka Jjing-jjing (ali Jjing-Jjing-ee 찡찡 ali 찡찡이), ki sta potrjena, da živita z njima v Modri ​​hiši bodisi s strani medijev bodisi uradnih družbenih medijev objave. Jjing-jjing je prvi v državi znan kot "prvi maček." Po preselitvi v Modro ​​hišo je bil iz zavetišča za živali sprejet pes Tory (토리, mešana pasma). Glede sprejetja Toryja je Moon dejal: "Moramo biti bolj pozorni na zapuščene živali in skrbeti za njih kot družbo." == Sklici == {{sklici}} == Viri == * https://thediplomat.com/2020/05/moon-jae-in-holds-his-north-korea-bet/ * https://www.cnbc.com/moon-jae-in/ * https://www.rtvslo.si/svet/azija-z-oceanijo/mun-se-je-kimu-zahvalil-za-drzno-odlocitev-da-odpre-novo-dobo/466225 * https://www.aljazeera.com/topics/people/moon-jae.html * https://www.japantimes.co.jp/tag/moon-jae-in/ * https://theconversation.com/us/topics/moon-jae-in-37395 {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Moon, Jae-in}} [[Kategorija:Južnokorejski politiki]] [[Kategorija:Južnokorejski odvetniki]] [[Kategorija:Predsedniki Južne Koreje]] bifzdnkxhidyxub8ra3hcz4zw7hq8ov 0 481233 5736677 5721770 2022-08-19T19:45:36Z Sporti 5955 dp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | image = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | height = | weight = | sport = atletika | event = [[met diska]] | pb = 71,27 m (DR) | club = | education = | coach = | medaltemplates = {{MedalSport|moška [[atletika]]}} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v atletiki|Svetovna prvenstva]]}} {{MedalGold|[[Svetovno prvenstvo v atletiki 2022|Eugene 2022]]| met diska}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v atletiki|Evropska prvenstva]]}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v atletiki 2022|München 2022]]| met diska}} {{MedalCompetition|[[Sredozemske igre]]}} {{MedalSilver | Tarragona 2018 | met diska}} }} '''Kristjan Čeh''', [[Slovenci|slovenski]] [[atlet]], * [[17. februar]] [[1999]], [[Ptuj]]. Tekmuje v [[met diska|metu diska]] za [[Atletski klub Ptuj]]. Osvojil je srebrno medaljo na [[Sredozemske igre|Sredozemskih igrah]] leta 2018 v [[Tarragona|Tarragoni]] ter zlati medalji na evropskem pokalu v metalnih disciplinah v [[Šamorín]]u in svetovnem mladinskem prvenstvu do 23 let v [[Gävle]]ju. Leta 2020 je izboljšal več kot 20 let star [[Slovenski rekordi v atletiki|slovenski rekord]] v metu diska, 7. junija na atletskem mitingu v [[Domžale|Domžalah]] na 66,29 m,<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/mladenic-s-ptuja-izboljsal-vec-kot-20-let-star-rekord-v-metu-diska/526387 |title=Mladenič s Ptuja izboljšal več kot 20 let star rekord v metu diska |accessdate=2020-06-24 |date=2020-06-07 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> 23. junija na atletskem mitingu v [[Maribor]]u pa na 68,75 m, kar je bil tudi tretji najboljši izid sezone na svetu in svetovni rekord v kategoriji mlajših članov (do 23 let).<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/kristjan-ceh-disk-vrgel-do-tretjega-izida-na-svetu-68-75-m/528304 |title=Kristjan Čeh disk vrgel do tretjega izida na svetu - 68,75 m |accessdate=2020-06-24 |date=2020-06-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> 27. maja 2021 je na tekmi mednarodne atletske lige Telekom Slovenije na [[Ptuj]]u popravil državni rekord na 69,52 m<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/ceh-postavil-evropski-rekord-do-23-let-in-se-priblizal-magicni-meji-70-metrov/581878 |title=Čeh postavil evropski rekord do 23 let in se približal magični meji 70 metrov |accessdate=2021-05-27 |date=2021-05-27 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>, 26. junija pa na mitingu v [[Kuortane]]ju na 70,35 m.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/nov-rekord-kristjana-ceha-silak-iz-podvincev-disk-vrgel-cez-70-metrov/585694 |title=Nov rekord Kristjana Čeha: Silak iz Podvincev disk vrgel čez 70 metrov |accessdate=2021-06-26 |date=2021-06-26 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> 21. maja 2022 je zmagal na mitingu diamantne lige v [[Birmingham]]u s slovenskim rekordom 71,27 m.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/ceh-z-71-27-m-izboljsal-slovenski-rekord-in-dosegel-izid-sezone-na-svetu/628206 |title=Čeh z 71,27 m izboljšal slovenski rekord in dosegel izid sezone na svetu |accessdate=2022-05-21 |date=2022-05-21 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Na [[Svetovno prvenstvo v atletiki|svetovnem prvenstvu]] leta [[Svetovno prvenstvo v atletiki 2022|2022]] v [[Eugene|Eugenu]] je osvojil naslov svetovnega prvaka z dolžino 71,13 m, ki je tudi rekord svetovnih prvenstev<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/izjemni-ceh-z-rekordom-svetovnih-prvenstev-71-13-m-zanesljivo-osvojil-zlato/634724 |title=Izjemni Čeh z rekordom svetovnih prvenstev 71,13 m zanesljivo osvojil zlato |accessdate=2022-07-20 |date=2022-07-20 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>, na [[Evropsko prvenstvo v atletiki|evropskem prvenstvu]] [[Svetovno prvenstvo v atletiki 2022|istega leta]] v [[München|Münchnu]] pa je osvojil srebrno medaljo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/evropska-prvenstva-2022/srebrni-ceh-moral-priznati-premoc-alekni/637611 |title=Srebrni Čeh moral priznati premoč Alekni |accessdate=2022-08-19 |date=2022-08-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Njegov trener je bil Gorazd Rajher, vendar se je z njim junija 2021 razšel zaradi različnih pogledov na način poteka treningov.<ref>{{Navedi splet|title=Drama! Najboljši slovenski atlet zaradi spora ostal brez trenerja|url=https://siol.net/sportal/atletika/kristjan-ceh-zaradi-spora-ostal-brez-trenerja-554788|website=siol.net|accessdate=2021-06-16|language=sl}}</ref> Od februarja 2022 je njegov trener nekdanji olimpijski in svetovni prvak v metu diska [[Gerd Kanter]], ki je napovedal tudi lov na [[Moški svetovni rekord v metu diska|svetovni rekord]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/kanter-kristjan-ceh-je-mladi-michael-jordan-le-v-atletiki/613998 |title=Kanter: Kristjan Čeh je mladi Michael Jordan, le v atletiki |accessdate=2022-05-21 |date=2022-02-28 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{iaaf name|14666860}} {{Footer World Champions Discus Throw Men}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o atletu}} {{DEFAULTSORT:Čeh, Kristjan}} [[Kategorija:Slovenski atleti]] [[Kategorija:Metalci diska]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] o145k1sldcjddvref0wivkkw5thkwuy 0 481390 5736750 5350237 2022-08-20T06:41:23Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Žrelo 2 | image = | caption = Logotip filma | director = [[Jeannot Szwarc]] | producer = [[Richard D. Zanuck]], [[David Brown]] | writer = [[Carl Gottlieb]], [[Howard Sackler]] | starring = {{Plainlist| * [[Roy Scheider]] * [[Lorraine Gary]] * [[Murray Hamilton]] }} | music = [[John Williams]] | cinematography = [[Michael Butler]] | editing = [[Neil Travis]] | studio = {{plainlist| * Zanuck/Brown Company<ref name=afi>{{cite web|url=https://catalog.afi.com/Catalog/MovieDetailsPrintView/55193|title=Jaws (1975)|work=[[AFI Catalog of Feature Films]]|accessdate=August 12, 2018}}</ref> * [[Universal Pictures]]<ref name =afi/> }} | distributor = Universal Pictures | released = 16. junij 1978 | runtime = 116 minut | country = ZDA | language = [[angleščina]] | budget = 30 milijonov USD | gross = 208 milijonov USD }} '''Žrelo 2''' ([[Angleščina|angleško]]: Jaws 2) je ameriški [[filmski triler]] iz leta 1978, ki ga je režiral [[Jeannot Szwarc]] in je drugi film filmske nadeljevanke Žrelo. Tako, kot [[Žrelo (film)|Žrelo 1]], tudi v tem filmu zgodba prikazuje velikega ljudožerskega [[Beli morski volk|belega morskega volka]], ki napada kopalce v počitniškem mestecu v [[Nova Anglija|Novi Angliji]]. V filmu so znova nastopil [[Roy Scheider]], kot vodja policije Martin Brody, [[Lorraine Gary]] kot Martinova žena Ellen Brody in [[Murray Hamilton]], kot župan Larry Vaughn. V filmu so v glavnih vlogah nastopili še [[Joseph Mascolo]], [[Jeffrey Kramer]], [[Collin Wilcox]], [[Ann Dusenberry]], [[Mark Gruner]], [[Susan French]], [[Barry Coe]], [[Donna Wilkes]] in Gary Springer. Tako kot produkcija prvega filma Žrela, je bila tudi produkcija filma Žrelo 2, moteča. Prvi režiser filma John D. Hancock se je izkazal za neprimernega za akcijski film in ga je nadomestil Szwarc. Scheider, ki je sam zavrnil svojo vlogo pri prekinitvi pogodbenega vprašanja z Universal, je bil med produkcijo tudi nezadovoljen in je imel več vročih izmenjav s Szwarcem. Film je bil najboljši film, dokler ni film Rocky II izšel leta [[1979]]. Čeprav je film prejel mešane kritike, se na splošno šteje, da je drugi najboljši od treh nadaljevanj Žrela. Filmu sta sledila [[Žrelo 3]] leta [[1983]] in [[Žrelo: Maščevanje]] leta [[1987]]. == Vsebina == Ko se na [[Otok|otoku]] Amity odpre nov [[hotel]], velik [[Beli morski volk|beli morski pes]] v [[Morje|morju]] ubije dva potapljača, ki fotografirata potopljeno ribiško ladjo Orca ob obali otoka Amity. Njuna kamera med napadom pade z rok na morsko dno in fotografira obraz morskega psa, preden je naslednji dan objavljena. Kmalu morski pes ubije žensko smučarko na vodi. Voznica [[Čoln|čolna]] poskuša morskega psa ubiti z [[Gorivo|gorivom]] za plin in pištolo. Vendar to povzroči velikansko [[Eksplozija|eksplozijo]] čolna kar ubije voznico, morskemu psu pa močno opeče njegov desni del obraza. Glavni trup [[Kiti|kita]], ki ima smrtne rane, valovi naplavijo na obalo. Šef policije Martin Brody meni, da je za te dogodke odgovoren morski pes. Brody pojasni zaskrbljenost županu Larryju Vaughnu, ki izraža dvom, da ima mesto še en problem morskega psa, po dogodkih [[Žrelo (film)|prejšnjega filma]]. Brody nato od uničenega gliserja najde plavajoče naplavine in ostanke zgorelih kosov lesa. Brody pokliče Matta Hooperja na pomoč, vendar je nedosegljiv, ker je na [[Antarktika|Antarktiki]] na raziskovalni odpravi. Brody svojemu sinu Mikeu prepove, da bi veslal na morju zaradi skrbi za njegovo varnost, namesto tega pa ga na plažo prepustil zaposlitvi, kar je zelo hudo za Mikea. Naslednji dan Brody opazuje z opazovalnega stolpa na [[Plaža|plaži]] in povzroči paniko, potem ko se moški zamenja za morskega psa in se šali, ko Brody hoče streljal nanj s pištolo. Vendar se njegovi strahovi potrdijo, ko so fotografije iz potapljačeve kamere obdelane, na eni od njih pa je prikazan posnetek morskega psa. Ko ga predstavi mestnemu svetu, nočejo verjeti, da gre za morskega psa, in Brodyja glasujejo za šefa policije, pri čemer edini odstop prihaja od župana. Naslednje jutro Mike ne spoštuje očetove ukaze in se prikrade, da bi šel na [[jadranje]] s prijatelji, s seboj pa vzame mlajšega brata Seana, da bi mu delal družbo. Marge, še ena najstnica, vzame Seana s seboj in odidejo na šest majnih ločenih jadrnic, mimo ekipe potapljačev, ki jo vodi inštruktor Tom Andrews. Kmalu po potapljanju in ulovu [[Jastog|jastoga]] Andrews naleti na morskega psa. V paniki trči na površje, kar mu povzroči embolijo. Kmalu zatem morski pes zadene čoln najstnikov Tine in Eddieja, ki sta se oddaljila od ostalih; Eddie pade v vodo, morski pes pa ga nato brutalno požre. Brody in njegova žena Ellen pričata o evakuaciji Toma v rešilcu in slišita, da drugi potapljači sumijo, da ga je nekaj pod vodo prestrašilo. Nekdanji namestnik Len Hendricks, ki ga je prevzel kot Brodyjevo zamenjavo, jim pove, da je Mike odšel na jadranje s prijatelji, zato sta Brody in Ellen poveljnika policijskega čolna (ki mu je pomagal Hendricks) odpravita na reševanje. Naletijo na Tinino barko in jo najdejo skrito v [[Premec|premcu]], nakar potrdi prisotnost morskega psa. Brody se odpelje mimo čolna, da odpelje Hendricks, Ellen in Tino na obalo, kjer se razkrije resnica, medtem ko nadaljuje z iskanjem ostalih [[otrok]]. Medtem morski pes napade skupino in udari v enega od njihovih čolnov ter v večjem kaosu povzroči, da zrušijo vsa [[Jadro|jadra]]. Mike v nezavesti pade v vodo pri čemer ga morski pes skoraj požre. Edini par, katerega jadrnica še vedno ostanev normalnem položaju, ga komaj izvleče in pusti ostale, da jih odpeljejo na obalo in poiščejo pomoč, medtem ko Sean in ostali ostanejo na razbitinah zapletenih čolnov. Morski helikopter obalne straže, s katerim je Brody vzpostavil stik, prispe, da jih odvleče na obalo, toda morski pes se priklene na zračne blazine helikopterja, tako da ga prevrne in utopi pilota. Nato Seana Marge reši iz vode. Brody najde Mika, ki ga obvesti o situaciji ter se opraviči, ker ni vedel za morskega psa;  Brody sprejeme njegovo opravičilo, medtem ko mu reče, naj se umakne na varno, nato pa poišče druge na Cable Junction, majhnem otoku, v katerem je električna postaja, ki napaja Amity z [[Elektrika|elektriko]]. Tolčenje in udarjanje, ki ropota pod vodo, pritegneta morskega psa, ki znova napade, zaradi česar se približa policijski ladji. Poskuša jih povleči z vitlom, vendar namesto tega zatakne podvodni napajalni kabel. Naslednja poteza morskega psa pošlje večino najstnikov v vodo in oni plavajo do roba Cable Junction, medtem ko Jackie Peters, Mike in Sean še vedno ostanejo na čolnih. Brody s pomočjo napihljivega splava z veslom tolče po napajalnem kablom, da bi morskega psa privabil k sebi, kabel pa pridrži pred seboj. Brody izpusti kabel v trenutku, ko morski pes ugrizne vanj. Močna elektrika strese in ubije morskega psa. Nato Brody pobere Seana in Jackie, ki se pridružita ostalim na Cable Junctionu in nato skupaj čakajo na reševanje. == Vloge == * [[Roy Scheider]] kot šerif Martin Brody * [[Lorraine Gary]] kot Brodyeva žena Ellen Brody * [[Murray Hamilton]] kot župan Larry Vaughn * [[Joseph Mascolo]] kot Len Peterson * [[Jeffrey Kramer]] kot Deputy Jeff Hendricks * [[Collin Wilcox]] kot Doktor Elkins * [[Ann Dusenberry]] kot Tina Wilcox * [[Mark Gruner]] kot Michael "Mike" Brody * [[Susan French]] kot stara gospa * [[Barry Coe]] kot Tom Andrews * [[Donna Wilkes]] kot Jackie Peters * Gary Springer kot Andy Nicholas == Sklici == {{refsez}} == Viri == * https://play.google.com/store/movies/details/Jaws_2?id=ksHJfUFuFvA&hl=en_US * https://www.metacritic.com/movie/jaws-2 * https://bloody-disgusting.com/movie/3513535/nearly-200-never-seen-jaws-2-behind-scenes-photos-just-surfaced/ == Zunanje poveatve == * {{IMDb title|0077766}} * {{Tcmdb title|22497|Jaws 2}} * {{mojo title|jaws2}} * {{Rotten Tomatoes|jaws_2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški filmski trilerji]] [[Kategorija:Filmi leta 1978]] [[Kategorija:Pomorski filmi]] [[Kategorija:Naravne grozljivke]] [[Kategorija:Nadaljevanja filmov]] [[Kategorija:Filmi o morskih psih]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na otok]] [[Kategorija:Filmi Universal Studios]] 9etuon5ghirgiimte6vaal4ssl9b23n 0 481402 5737160 5685824 2022-08-20T07:16:00Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{multiple image | align = right | total_width=340 |header= | image1 = Bagadates portrait.jpg | caption1 = <center>[[Bajdad]], 3. stoletje pr. n. št.; pokrivalo je kombinacija satrapske [[Tiara|tiare]] in [[Helenistično obdobje|helenističnega]] vladarskega diadema<ref name="#1">{{cite book |title=A History of Zoroastrianism vol II & III |page=112 |url=https://archive.org/stream/AHistoryOfZoroastrianismVolIiIii/BoyceMaryaHistoryOfZoroastrianismIii#page/n65/mode/2up}}</ref></center> | image2 = Bagadates enthroned.jpg | caption2 = <center>Bagadat na prestolu z žezlom in kelihom, oblečen v dolg plašč in kirbasijo; na levi je ahemenidski prapor<ref>{{cite book |last1=Ashmore |first1=Harry S. |title=Encyclopaedia Britannica: a new survey of universal knowledge |date=1961 |publisher=Encyclopaedia Britannica |page=603 |url=https://books.google.com/books?id=ECFGAQAAIAAJ |language=en}}</ref><ref>{{cite book |last1=Lukonin |first1=Vladimir |last2=Ivanov |first2=Anatoly |title=Persian Art |date=2015 |publisher=Parkstone International |isbn=9781783107964 |page=197 |url=https://books.google.com/books?id=5HulCgAAQBAJ&pg=PT197 |language=en}}</ref> </center> }} [[Slika:Persis map.jpg|thumb|upright=1.5|Zemljevid [[Perzija|Perziije]]]] '''Frataraka''' ([[Aramejščina|aramejsko]] ''Prtkr’'', [[guverner]] ali bolj specifično [[Satrap|podsatrapski]] guverner)<ref name=ref4>''A History of Zoroastrianism vol II & III''. str. 110–116.</ref><ref name=ref5>Engels, David. ''Iranian Identity and Seleucid Allegiance; Vahbarz, the Frataraka and Early Arsacid Coinage'', V: K. Erickson (ur.), ''The Seleukid Empire, 281-222 BC. War within the Family''. Swansea, 2018. str. 173-196.</ref> je staroperzijski naslov, ki se tolmači kot ''"vodja, guverner ali predhodnik"''.<ref name=ref6>''"Frataraka"''. Encyclopædia Iranica. Columbia University. Pridobljeno 23. septembra 2017.</ref> Frataraka je bil epitet ali naslov vrste perzijskih vladarjev od 3. do sredine 2. stoletja pr. n. št. ali alternativno od leta 295 do 220 pr. n. št.<ref>CNG: KINGS of PERSIS. Artaxsir (Artaxerxes) I. Early 3rd century BC. AR Drachm (17 mm, 4.15 gm, 4h). Susa mint.</ref> v obdobju [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidskega cesarstva]], preden so zahodno [[Azija|Azijo]] in [[Iran]] osvojili [[Parti]]. Preučevanje frataraških kovancev je pomembno za zgodovino tistega obdobja.<ref>Curtis, Vesta Sarkhosh (2010). ''The Frakarak Coins of Persia: Bridging the Gap between Achaemenid and Sasanian Persia''. V Curtis, John; Simpson, St. John (eds.). The world of Achaemenid Persia history, art and society in Iran and the ancient Near East. London: I.B. Tauris. str. 379–396. ISBN 9780857718013. Pridobljeno 23. septembra 2017.</ref> ==Zgodovinsko obdobje in vladarji== [[Slika:KINGS of PERSIS. Baydād (Bagadat). Early 3rd century BC.jpg|thumb|left|[[Bajdad|Bagadat I.]] je bil prvi dokumentirani frataraka<ref>{{cite book |title=CNG: KINGS of PERSIS. Baydād (Bagadat). Early 3rd century BC. AR Tetradrachm (30mm, 17.06 g, 9h). |url=https://www.cngcoins.com/Coin.aspx?CoinID=222778}}</ref>]] Številni vladarji so se šteli za pripadnike dinastije fratarak, kar je razvidno iz napisa ''prtrk 'zy alhaya'' - ''upravitelj bogov'' na njihovih kovancih. Mednje so spadali ''bgdt'' ([[Bajdad]]), ''rtḥštry'' ([[Ardahšir I.]]), ''whwbrz'' ([[Vahbarz]], v Poljenu 7.40 omenjen kot Oborz), ''wtprdt'' ([[Vadfradad I.]])<ref name=ref10>''Frataraka''. Encyclopaedia Iranica.</ref> in [[Vadfradad II.]] V 3. stoletju pr. n. št. so se tradicionalno šteli za neodvisne anti-selevkidske vladarje Perzije,<ref name=ref10/> čeprav so bili verjetneje predstavniki Selevkidov v pokrajini Farz.<ref name=ref10/> Neodvisnost sta dosegla Vahbarz ali Vadfradad okoli leta 250 pr. n. št., ko se je zmanjšala moč Selevkidov v jugovzhodni Perziji in ob [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]].<ref name=ref10/> Druga možnost je, da so vladali od okoli 295 do 220 pr. n. št. V tem obdobju so Selevkidi pod satrapom Aleksandrom za nekaj časa spet prevzeli neposredno oblast v Perziji.<ref>CNG: KINGS of PERSIS. Artaxsir (Artaxerxes) I. Early 3rd century BC. AR Drachm (17mm, 4.15 gm, 4h). Susa mint.</ref> Nekateri avtorji menijo, da je Perzija skozi celo 3. stoletje pr. n. št. ostala pod oblastjo Selevkidov.<ref name=ref12> Curtis, Vesta Sarkhosh; Stewart, Sarah (2010). ''The Age of the Parthians''. I.B.Tauris. str. 52–55. ISBN 9780857733085.</ref> Znano je, da je [[Antioh III. Veliki|Antioh III.]] obislal Antiohijo v Perziji leta 205. pr. n. št.<ref name=ref12/><ref>''A History of Zoroastrianism vol II & III''. str. 116.</ref> {{multiple image | align = right | total_width=340 | image1 = Vahbarz portrait.jpg | caption1 = <center>''Frataraka'' [[Vahbarz]], tretji frataraški vladar<ref name="#1"/></center> | image2 = Vahbarz standing.jpg | caption2 = <center>Vahbarz stoje moli</center> }} [[File:Oborzos drachm.jpg|thumb|upright=1.5|Vahbarzova/Oborzova drahma; na reverzu je upodobljen ahemenidski kralj, ki ubija oklepljenega, verjetno grškega ali makedonskega vojaka<ref name="DE">{{cite book |last1=Engels |first1=David |title=Iranian Identity and Seleucid Allegiance; Vahbarz, the Frataraka and Early Arsacid Coinage, in: K. Erickson (ed.), The Seleukid Empire, 281-222 BC. War within the Family, Swansea, 2018, 173-196. |url=https://www.academia.edu/37936254/Iranian_Identity_and_Seleucid_Allegiance_Vahbarz_the_Frataraka_and_Early_Arsacid_Coinage_in_K._Erickson_ed._The_Seleukid_Empire_281-222_BC._War_within_the_Family_Swansea_2018_173-196 |language=en}}</ref><ref name="KE">{{cite book |last1=Erickson |first1=Kyle |title=The Seleukid Empire 281-222 BC: War Within the Family |date=2018 |publisher=ISD LLC |isbn=9781910589953 |page=175 |url=https://books.google.com/books?id=JkaEDwAAQBAJ&pg=PA175 |language=en}}</ref><ref name="SC">Images of the known coins of this type in {{cite book |title=KINGS OF PERSIS, Orbozos. 3rd Century BC. Silver Drachm. One of just two known specimens. From The Sunrise Collection. |url=https://www.vcoins.com/en/stores/pars_coins/121/product/kings_of_persis_orbozos_3rd_century_bc_silver_drachm_one_of_just_two_known_specimens_from_the_sunrise_collection/671786/Default.aspx |language=en}}</ref>]] [[Strabon]] poroča, da so bili perzijski vladarji [[Grki]], preden so padli pod oblast [[Parti|Partov]]: : ''Perzijci imajo kralje, ki so jim podrejeni drugi kralji, prej makedonski kralji, zdaj pa kralji partski.'' : - Strabon XV 3.24<ref>A History of Zoroastrianism vol II & III. str. 116.</ref><ref>Lacus Curtius. Strabo's Geography. Book XV Chapter 3. str. XV 3.24.</ref> ===Konec fratarak=== [[Slika:KINGS of PERSIS. Vādfradād (Autophradates) II. Early-mid 2nd century BC Frataraka inscription.jpg|thumb|upright=1.5|[[Vadfradad II.]] (Autofadat II.), prehodni vladar, ki je na svojih kovancih včasih uporabil naziv ''frataraka'', vačasih pa ni uporabil nobenega napisa, ni pa še uporabljal naziva ''mlk'' (kralj)]] V navidezno prehodnem obdobju, ki je ustrezalo vladam [[Vadfradad II.|Vadfradada II.]] in drugega negotovega kralja, na hrbtni strani kovancev ni bilo nobenih vladarskih naslovov. Prejšnji naslov ''prtrk 'zy alhaya'' (''frataraka'') je izginil. Pod [[Darajan I.|Darevom I.]] se je pojavil nov naslov ''mlk'' ali ''kralj'', včasih z omembo ''prs'' (''Perzis''), ki nakazuje, da so perzijski kralji postali neodvisni vladarji.<ref name=ref20>CNG: KINGS of PERSIS. Vahbarz (Oborzos). 3rd century BC. AR Obol (10mm, 0.50 g, 11h).</ref> Ko je [[Parti|partski]] [[Arsakidi (Iran)|arsakidski]] kralj [[Mitridat I. Partski|Mitridat I.]] (okoli 171-138 pr. n. št.) prevzel oblast v Perziji, je pustil perzijske dinaste na njihovih položajih in jim dovolil kovanje denarja z naslovom ''mlk'' (kralj).<ref name =ref10/> ===Sasanidsko cesarstvo=== Med vladanjem [[Šapur (frataraka)|Šaburja/Šapurja]], sina Pipaga, je Perzijsko kraljestvo postalo del [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega kraljestva]]. Šapurjev brat in naslednik [[Ardašir I.|Ardašir/Artakserks]] je leta 224 n. št. porazil zadnjega zakonitega sasanidskega kralja [[Artaban V.|Artabana V.]] in bil v [[Ktezifon]]u kot [[Ardašir I.]] kronan za prvega kralja (''šāhanšāh ī Ērān'') novega [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]].<ref name=ref20>CNG: KINGS of PERSIS. Vahbarz (Oborzos). 3rd century BC. AR Obol (10mm, 0.50 g, 11h).</ref> ==Vloge fratarak== V [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskem cesarstvu]] je bil frataraka naslov, ki se je podeljeval vodjem okrožja ali province v [[Egipt]]u. Položaj je bil nižji od položaja [[Memfis, Egipt|memfiškega]] [[satrap]]a.<ref name=ref6/> Aramejski napisi na kovancih iz [[Selevkidsko cesarstvo|selevkidskega]] in [[Partsko cesarstvo|partskega]] obdobja kažejo, odvisno od tolmačenja, da so fratarake služili bodisi božanstvom, kot je [[Ahura Mazda]], bodisi bogovom podobnim kraljem, kot so bili Ahemenidi in Selevkidi.<ref name=ref6/> ==Frataraški kovanci== [[Slika:KINGS of PERSIS. Vādfradād (Autophradates) I. 3rd century BC.jpg|thumb|upright=1.5|Frataraka [[Vadfradad I.]] (Avofradat I.), 3. stoletje pr. n. št., kovnica [[Perzepolis]]<ref>CNG: KINGS of PERSIS. Vādfradād (Autophradates) I. 3rd century BC. AR Tetradrachm (28mm, 15.89 g, 9h). Istakhr (Persepolis) mint.</ref>]] Dokazi, da so bili fratarake skoraj neodvisni lokalni guvernerji, temelji skoraj izključno na njihovih kovancih.<ref name=ref4/> Ahemendi so kovali denar samo v zahodnih delih svojega cesarstva, večinoma v [[Mala Azija|Mali Aziji]], kjer je kultura kovanja denarja obstajala že pred njihovim prihodom. V Perziji so denar začeli kovati Selevkidi.<ref name=ref4/> V tem obdobju sta v perzijski jezik vstopili besedi ''drahma'' in ''denanos'' in postali sedanji ''[[Dirham|dirham]]'' in ''[[Denar|denar]]''.<ref name=ref4/> Fratarake so se pri svojem denarju zgledovali po Selevkidih.<ref name=ref4/> Več selevkidskih kovancev [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] se je kovalo še po njegovi smrti.<ref name=ref4/> Zgleda, da so bili kovanci fratarak predvsem stvar prestiža, ker je bila njihova količina v obtoku zelo omejena.<ref name=ref4/> Častni napis ''"od bogov"'' (aramejsko ''zy Thy'') na njihovih kovancih bi lahko bil povezan s selevkidsko prakso poboževanja njihovih kraljev.<ref name=ref4/> Denar fratarak je bil kombinacija selevkidske in ahemenidske [[ikonografija|ikonografije]].<ref name=ref5/> Za napise na kovancih se je uporabljala [[aramejščina]], eden od uradnih jezikov Ahemenidskega cesarstva, in ne [[grščina]]. To, pa tudi jasna [[Zoroastrstvo|zoroastrska]] ikonografija, kaže, da so imeli ti kovanci vlogo ''"perzijske versko-politične propagande"''.<ref name=ref4/> Aramejska pisava na kovancih je dokaj nejasna, kar vnaša negotovost v njeno branje. Tudi naslova ''prtkr*'' ali ''prtdr''' sta negotova. Korenska beseda za ta naslov naj bi izhajala iz besede ''*frat'' (''ogenj''), ta pa iz [[Armenščina|armenske]] besede ''hrat'', ki je v Iran prišla verjetno kot [[Sposojenka|sposojenka]]. Ta razlaga nakazuje, da so bili vladarji duhovniški kralji, katerih vloga je bila predvsem vzdrževanje svetega ognja v [[Perzepolis]]u.<ref name=ref4/> Alternativno bi naslov lahko izviral iz aramejskega naslova ''prlrk'', ki se je uporabljal za naslavljanje uradnika v ahemenidskem [[Egipt]]u, podrejenega [[satrap]]u. Naslov je bil enakovreden prefektu ali guvernerju, pod Selevkidi pa je bil samostojen. Vladarji so na kovancih upodobljeni v kratkem suknjiču nad tuniko in hlačami ter satrapsko [[Tiara|tiaro]], ki je bila v rabi tudi na kovancih satrapov Ahemenidskega cesarstva. K tiari je bil dodan helenski vladarski diadem.<ref name=ref4/> <gallery widths="200px" heights="100px" perrow="4"> Slika:Baydad.jpg|[[Bajdad]] Slika:KINGS of PERSIS. Artaxsir (Artaxerxes) I. Early 3rd century BC.jpg|[[Ardašir I.]], zgodnje 3. stoletje pr. n. št. Slika:PERSIS. Vahbarz (Oborzos), governor, c. mid 3rd century BC.jpg|[[Vahbarz]] (Oborz), guverner, okoli sredine 3. stoletja pr. n. št. Slika:KINGS_of_PERSIS._Vādfradād_(Autophradates)_I._3rd_century_BC.jpg|[[Vadfradad I.]] (Avtofradat I.), 3. stoletje pr. npr. </gallery> ==Seznam frataraških vladarjev== {| class="wikitable" ! colspan=2| Ime ! Datum ! Kovanci ! Sorodstvo ! Komentar |- | 1 | [[Bajdad]] (''bgdt'') | 3. stoletje pr. n. št. |[[Slika:Baydad.jpg|80px]] | Frataraška dinastija. Bajkardov sin. | Guuverner Selevkidskega cesarstva. Na kovancu je [[Aramejščina|aramejski]] napis ''bgdt prtrk' zy 'lhy''' (''Bajdād, fratarakā bogov''). |- | 2 | [[Ardahšir I.]] (''rtḥštry'') | sredina 3. stoletja pr. n. št. |[[Slika:Coin of Ardashir I (also spelled Artaxerxes I) of Persis, Istakhr mint.jpg|80px]] | Frataraška dinastija. | Guverner Selevkidskega cesarstva. |- | 3 | [[Vahbarz]] (''whwbrz'' - <small>v Poljenu 7.40 omenjen kot Oborz</small>) | sredina 3. stoletja pr. n. št. |[[Slika:PERSIS. Vahbarz (Oborzos), governor, c. mid 3rd century BC.jpg|80px]] | Frataraška dinastija. | Guverner Selevkidskega cesarstva. |- | 4 | [[Vadfradad I.]] (''wtprdt'') | 3. stoletje pr. n. št. |[[Slika:KINGS of PERSIS. Vādfradād (Autophradates) I. 3rd century BC.jpg|80px]] | Frataraška dinastija. Vahbarzov sin. | Guverner Selevkidskega cesarstva. |- | 5 | [[Vadfradad II.]] | okoli 140 pr. n. št. |[[Slika:Coin of Vadfradad (Autophradates) II of Persis, Istakhr mint.jpg|80px]] | Frataraška dinastija. | Guverner Selevkidskega cesarstva v prehodnem obdobju. Na kovancu je aramejski napis ''wtprdt [p]rtrk' zy 'ly''' (''Vādfradād, frataraka bogov'').<ref name="cngcoins.com">{{cite book |title=CNG: KINGS of PERSIS. Vādfradād (Autophradates) II. Early-mid 2nd century BC. AR Tetradrachm (25mm, 16.23 g, 11h). Istakhr (Persepolis) mint. |url=https://www.cngcoins.com/Coin.aspx?CoinID=266030}}</ref> |- | 6 | Neznani kralj I. (Syknlt?) | druga polovica 2. stoletja pr. n. št. |[[Slika:KINGS of PERSIS. Uncertain king I. 2nd century BC.jpg|80px]] | ? | Prehodno obdobje. Na kovancu ni napisa. |- |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} *Alram, M " Nomina propria Iranica in nummis ". 1986. *Boyce M & Grenet F. “A History of Zoroastrianism VO: 3 E.J Brill Leiden Publications, 1991. str. 110-113. *Brandenstein W & Mayrhofer M. "Handbuch des Altpersischen," Wiesbaden, 1964. *Cowley, A.E "Aramaic Papyri of the Fifth Century B.C"., Oxford, 1923. *Curtis, V S "The Frataraka Coins of Persis: Bridging the Gap between Achaemenid and Sasanian Persia" in World of Achaemenid Persia; history, art and society in Iran and the ancient Near East; Edited; 379-396, I. B. Tauris, London; 2010. *Klose, D.O. & Müseler W. "Die Münzen aus Persepolis von Alexander dem Großen zu den Sasaniden".(Munich, 2008). *Naster P. “Note G’epigraphie Monetaire De Perside Fratakara,Fratakara,Fratadara” Leiden 1968, str. 74–77. *Panaino A. "The Bagan of the Frataraka: Gods or divine kings? "in: C.G. Cereti at al. (ed. s), Religious themes and texts of pre-islamic Iran and Central, Asia, Wiesbaden 2003, str. 265-288. *Skjaervo P.O, ” The Joy of the Cup". Bulletin of Asia institute, 1997. str. 102. *Wiesehöfer, J. “PRTRK, RB HYLʾ und MRʾ,” in H. Sancisi-Weerdenburg and A. Kuhrt, eds., Achaemenid History VI. Asia Minor and Egypt: Old Cultures in a New Empire, Leiden, 1991, str.&nbsp;305–309. *Wiesehöfer, J. "Die 'dunklen Jahrhunderte' der Persis. Untersuchungen zu Geschichte und Kultur von Fārs". in frühhellenistischer Zeit (330-140 v.Chr.) (Zetemata, 90), München 1994. *Wiesehöfer J. "Frataraka Iranica online". 2000. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Politični nazivi]] [[Kategorija:Zgodovina Irana]] tiqhd9bothprybju003cw8d9q3sr0hv 0 481438 5737039 5680802 2022-08-20T07:10:09Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most |name=Most Morandi |image=Genova-panorama dal santuario di ns incoronata3.jpg |caption=Most Morandi leta 2010 |designer=[[Riccardo Morandi]] |other_name=Viadukt Polcevera |length=1182 metrov |height=Od tal do ceste: 45 metrov,<br/>Stebri: 90 metrov |begin=1963 |complete=1967 |open=[[4. september]] [[1967]] |collapsed=[[14. avgust]] [[2018]] |closed=[[28. junij]] [[2019]] |locale=[[Genova]], [[Italija]] }} '''Most Morandi''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Ponte Morandi''), uradno '''Viadukt Polcevera''' (italijansko ''Viadotto Polcevera''),<ref>{{Navedi novice|title=Expert reaction to Genoa motorway bridge collapse|date=14. avgust 2018|url=http://www.sciencemediacentre.org/expert-reaction-to-genoa-motorway-bridge-collapse/}}</ref> je bil [[Avtocesta|avtocestni]] [[viadukt]] v [[Genova|Genovi]], zgrajen med letoma 1963 in 1967. Speljan je bil čez reko [[Polcevera|Polcevero]], po kateri je bil uradno poimenovan, in je bil del italijanske avtoceste A10. Most je bil imenovan "Ponte Morandi" po svojem konstruktorju in glavnem inženirju [[Riccardo Morandi|Riccardu Morandiju]].<ref>{{Navedi novice|title=La storia del Ponte Morandi: un tempo avveniristico, ma non mancavano criticità|date=19. avgust 2018|url=https://www.genovatoday.it/cronaca/storia-ponte-morandi-a10.html}}</ref> Bil je kritični del evropske poti E80, ki je povezovala [[Italija|Italijo]] in [[Francija|Francijo]]. 14. avgusta 2018 se je med [[Nevihta|nevihto]] zrušilo 210 metrov mostu, domnevno zaradi [[Korozija|korozije]] jeklenega kabla, pri čemer je umrlo 43 ljudi. Po zrušitvi so v deželi [[Ligurija]] za eno leto razglasili izredno stanje, opravili obsežno analizo okvare<ref>{{Navedi splet|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2018/08/18/news/crollo_genova_trovati_i_corpi_di_tre_dei_dispersi-204360358/?ref=RHPPLF-BH-I0-C8-P1-S1.8-T2|title=Crollo Genova, trovato l'ultimo disperso sotto le macerie: è l'operaio Mirko. Muore uno dei feriti, le vittime totali sono 43|date=|accessdate=|website=|publisher=18. avgust 2018|last=|first=}}</ref> in zelo različno pripisali odgovornost zanjo. Čeprav so bili do konca avgusta 2018 odstranjeni vsi ostanki porušenega dela mostu in narejeni načrti za njegovo popravilo, je bilo ugotovljeno, da ves most poka, kar je kazalo na dodatno zrušitev. Dogovorjeno je bilo, da mostu ne bodo popravili, temveč v celoti porušili in nato zgradili novega. Konec junija 2019 je bil ves most v celoti porušen, nov most je bil odprt 3. avgusta 2020. == Zgodovina == === Načrtovanje === Most je načrtoval italijanski gradbeni arhitekt in inženir [[Riccardo Morandi]]. Morandovi načrti za most so bili podobni tistim iz leta 1957 za most generala Rafaela Urdaneta v [[Venezuela|Venezueli]], čeprav na venezuelskem mostu ni bila tako velika napetost [[Beton|betona]] kot na genovskem mostu. Most Morandi je bil most z betonskimi kabli, za katerega je bila značilna prednapeta betonska konstrukcija za kable, stebre in cesto na mostu. Jekleni kabli povezani s stebri in cesto so bili prekriti z betonom, ki naj bi kljub razpokam preprečil dostop [[Voda|vode]] in [[Korozija|korozije]] do jeklenih kablov. [[Slika:Saragat all'inaugurazione del Viadotto Polcevera 1967.png|levo|sličica|Predsednik Giuseppe Sargat med odprtjem viadukta, 4. septembra 1967.]] === Gradnja === Viadukt je bil zgrajen med letoma 1963 in 1967, zgradilo pa ga je podjetje Società Italiana per Condotte d'Acqua. Gradnja mostu je stala 3,8 milijarde italijanskih lir. Odprt je bil 4. septembra 1967. Dolg je bil 1,182 metrov in visok 45 metrov, cesto pa so z betonskimi kabli držali trije visoki betonski stebri, ki so dosegli višino 90 metrov. Viadukt je bil uradno odprt 4. septembra 1967 v prisotnosti italijanskega predsednika [[Giuseppe Saragat|Giuseppea Saragata]]. === Vzdrževanja in popravila === Na mostu so se neprekinjeno ponavljala popravila od sedemdesetih let prejšnjega stoletja zaradi napačne prvotne ocene učinkov stanja betona na mostu. To je povzročilo prekomeren premik avtoceste, tako da ni bila v celoti ravna; v najslabših primerih se je tudi za kakšen centimeter zazibala v smer. Šele po nenehnem merjenju, preoblikovanju in z njimi povezanimi konstrukcijskimi deli se je na avtocesti štelo za sprejemljivo, ki se je sredi osemdesetih let približalo vodoravnosti. [[Slika:Ponte Morandi.jpg|sličica|Pogled na viadukt Morandi z južne strani.]] Morandi je svojim [[Delavec|delavcem]], [[Inženir|inženirjem]] in [[Arhitekt|gradbenim arhitektom]] leta 1979 povedal naslednje: "Odstranite vse sledi rje na prizadetih območjih mostu, razpoke pa prekrite in napolnite z [[Cement|cementom]] in dodatnim betonom z zelo visoko kemično odpornostjo." V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo ugotovljeno, da so bile razpoke na stebru 11 najbolj poškodovane. Približno 30% poškodovanih zarjevelih razpok se je povečalo. Obremenitev mostu je znašala 7000 kg (15.000 lb) na beton, medtem ko so bile poškodovane razpoke prvotno sposobne prenesti 15.000 kg (33.000 lb). En sam tovornjak lahko tehta kar 44.000 kg. Po propravilu mostu je bil v devetdesetih letih notranjega pregleda le steber 11, na katerem so bile vidne in zarjevele poškodbe, popravljene. Od leta 1990 naprej je bil najnižji vzhodni steber 11 obnovljen, tako da je bil opremljen z zunanjimi jeklenimi kabli. Steber 10 je bil v 90. letih prejšnjega stoletja na vrhu obnovljen z jeklenimi oblogami. Po propravilu se je postavilo veliko vprašanj glede stanja mostu. Na prelomu iz leta 1979 na leto 1980 je na Morandijevem podobnem mostu v Venezueli prišlo do ene ali več odpovedi betonskih kablov pri propravilu. Takratni italijanski minister za infrastrukturo in promet Graziano Delrio, ki je bil na položaju do 1. junija 2018, je bil v letu 2016 v italijanskem parlamentu večkrat obveščen, da je potrebno most Morandi nujno vzdrževati. V [[Genova|Genovi]] je leta 2017 v zaupnem univerzitetnem poročilu ugotovila razlike o stanju ostankov zdaj porušenega stebra 9. V zapisniku z zasedanja vlade februarja 2018 je bilo ugotovljeno, da so bile izvedene meritve upora in refleksometrije, ki kažejo na "povprečno" zmanjšanje preseka 10 do 20% rje in betona. Razpoka na cesti se je pojavila vsaj 14 dni pred zrušitvijo mostu, blizu jugovzhodnega dela naknadno porušenega stebra 9. Razpoka je morda kazala, da se je stanje mostu poslabšalo. Nikoli ni bilo predloga za zmanjšanje obremenitve mostu. Tradicionalno so bili mostovi načrtovani le za 50-letno življenjsko dobo; most Morandi ni uspel slabih 51 let po odprtju. Italijansko podjetje Autostrade je 3. maja 2018 objavilo javni razpis za strukturno nadgradnjo viadukta na vrednost 20.159.000 eurov z rokom do 11. junij 2018. Dela na popravilu poškodb na stebrih 9 in 10 bi jih morali dokončati v petih letih. Delavci so pred zrušitvijo na viadukt Morandi postavljali nove težke betonske pregrade Jersey, kar je zmanjšalo že tako nizko prednapetost na betonske zapornice in povečalo obremenitve. === Modelne analize leta 2017 === Leta 2017 sta Carmelo Gentile in Antonello Ruccolo z milanske politehniške univerze preučila nadaljnje poškodbe in zarjevele razpoke na ostankih mostu. Na 9. stebru so lahko prepoznali le štiri poškodbe dveh od teh identificiranih načinov pa niso bile popolnoma skladne. Nadaljne poškodbe so bile za več kot 10% različne, zlasti na južnih straneh mostu. V prednapetih betonskih kablih lahko takšna razlika predstavlja celoten učinek prevelike napetosti. Že samo 2-odstotni nagib ali premik lahko predstavlja hudo škodo. Pred zrušitvijo so most Morandi označili kot razmeroma varen most. V nasprotju z vidnimi poškodbami, ki so bile razmeroma premajhne, pri določanju škode prevladuje učinek prednapetosti. Razen velike rje in razpok, lahko poškodbe spremenijo geometrijo, kot je korozija. Učinki bi se ob opazovanju stanja mostu poslabšali. Podjetje Gentile je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izvajalo podobne analize na stebru 11. Druge sorodne metode so bile uporabljene na ostankih mostu devetdesetih letih, kot je reflektometrija, ki je lahko izmerila napetost, ne pa stanje poškodb in razpok. === Predlogi za zamenjavo === Do sredine da tisočih let je cesta A10 skozi Genovo in čez most postala močno preobremenjena. Mestni svet je zahteval predloge za izboljšanje prometa skozi Genovo, pri čemer je podjetje Autostrade leta 2009 predlagalo projekt "Gronda di Ponente" za izboljšanje prometa s preusmeritvijo prometa na novo zgrajeni sistem izmenjave Autostrada, ki se nahaja severno od mesta. Kot del začetne študije in poročila je podjetje Autostrade izmerilo, da je čez most pripeljalo 25, 5 milijona vozil na leto, promet pa se je v zadnjih 30 letih potrojil v četrtletje in "je bil namenjen rasti, čeprav brez posredovanja, za nadaljnjih 30%  v naslednjih 30 letih ".  Študija je izpostavila, kako je obseg prometa z dnevnimi čakalnimi vrstami ob končnih urah ob priključitvi Autostradi Serravalle povzročil "intenzivno degradacijo konstrukcije mostu, ki je bila podvržena znatnim stresom", pri čemer je bilo potrebno stalno vzdrževanje. Študija je pokazala, da bi bilo pri možnosti za izboljšanje tistega, kar se imenuje "nizki žleb", bolj ekonomično zamenjati most z novim severno od njegove trenutne lokacije in nato porušiti obstoječi most. == Delna zrušitev == 14. avgusta 2018 se je ob 11:36, po lokalnem času, med močno [[Dež|deževno]] [[Nevihta|nevihto]] zrušil 210 meterski odsek mostu Morandi. Zrušeni odsek je vključeval ves steber 9 in na vsaki strani majhen odsek viseče ceste, ki je prečkalo reko Polcevero in industrijsko območje Sampierdarena. Sprva se je mislilo, da je do katastrofe prišlo zaradi slabega vremena, ki je takrat zajelo ligurško obalo, saj so oblasti že istega dne zjutraj razglasile oranžni alarm ogroženosti. Očividci so celo povedali, da so tik pred zrušitvijo videli kako je [[strela]] udarila v viadukt. Med ostanki porušenega dela je v prepad padlo tudi med 30 in 35 [[Avtomobil|avtomobilov]] in 3 veliki težki [[Tovornjak|tovornjaki]]. {{Infopolje Napad na civiliste|title=Zrušitev mostu Morandi|image=Ponte Morandi Genova Campi 001.jpg|caption=Zrušen del mostu Morandi|date=[[14. avgust]] [[2018]]|time=11:36|location=[[Genova]], [[Italija]]|victims=43|injuries=16}} Velik del porušenega mostu in vozila na njem so padli v reko Polcevero. Drugi deli mostu so padli na tire železnice [[Torino]] – [[Genova]] in [[Milano]] – Genova ter na skladišča, ki pripadajo italijanskemu podjetju za energetiko Ansaldo Energia. Druga območja so bile v veliki meri prazna, ker se je zrušitev zgodila na predvečer italijanskega državnega praznika Ferragosto. Začetni vzroki za zrušitev mostu so bili, [[korozija]] jeklenega kabla, kar bi privedlo do slabega vzdrževanja. V času zrušitve naj bi most vzdrževali s krepitvijo notranjih kablov. Poročalo se je, da so se južni ostanki zaradi korozije in poškodb zrušili kot eksplozivno. Le s štirimi takšnimi poškodbami je lahko eno od njih dovolj, da konstrukcija izgubi stabilnost. V predhodnem preiskovalnem poročilu je bilo razvidno, da se je steber morda najprej zrušil, vendar genovski tožilci avtorjem poročila niso posredovali lokalnega videoposnetka, na katerem je razvidno, da so se južni odseki najprej zrušili. Obstajajo ugibanja, da je strela morda prebila beton in prodrla do jeklenega kabla in da bi to povzročilo [[zemeljski plaz]]. [[Slika:Ponte Morandi collapse.jpg|sličica|Zrušen del viadukta Morandi je pobarvan v rdeči barvi.]] Julija 2019 je bil objavljen videoposnetek zrušitve mostu. Izvira iz bližnjih kamer podjetja Ferrometal, na katerih je razvidno, da sta se tako južni del ceste kot lokalno pritrjeni cestni odseki na stebru št. 9 začela rušiti skoraj istočasno. Iz gibanja zgornje ceste se zdi, da so bili kabli močno napeti. Takoj, ko je padla cela cesta ob stebru se je kmalu zatem tudi sam steber sesul. Vendar je Autostrade, podjetje, ki je vzdrževalo most, ugovarjalo, da video še vedno ne prikazuje vseh mostnih struktur in zato v resnici ne razloži vzroka zrušenja. V času propada je most upravljala Atlantia S.p.A. (prej Autostrade S.p.A.), holding, ki upravlja avtoceste ter navadne ceste in letališča, ki jih nadzira družba Benetton. Nesreča je povzročila veliko politično polemiko o slabem stanju infrastrukture v [[Italija|Italiji]] in sprožila širša vprašanja o stanju drugih mostov in viaduktov v [[Evropa|Evropi]]. Po poročanju Corriere della Sera je bila to v Italiji že 11. zrušitev mostu od leta 2013. === Žrtve in prizadevanja za reševanje === 43 ljudi je umrlo v nesreči in 16 pa jih je bilo poškodovanih. Umrlo je 29 državljanov [[Italija|Italije]], štirje iz [[Francija|Francije]], trije iz [[Čile|Čila]], dva iz [[Albanija|Albanije]] in po eden iz [[Kolumbija|Kolumbije]], [[Jamajka|Jamajke]], [[Moldavija|Moldavije]], [[Peru|Perua]] in [[Romunija|Romunije]]. Več preživelih so pripeljali v bližnje [[Bolnišnica|bolnišnice]], mnogi so bili v kritičnem stanju. [[Davide Capello]], nekdanji vratar [[Cagliari Calcio|Cagliarija]], je preživel brez poškodb in se je lahko odpravil od svojega avtomobila, čeprav je z avtom padel 30 metrov v prepad, preden se je zataknil med deli padlega mostu. Območje pod preostalim delom mostu, vključno z več domovi, je bilo evakuirano. Do 02:00 naslednjega dne (polnoč UTC) je bilo znano, da 12 ljudi še vedno pogrešajo in da so se pod razbitinami slišali glasovi; prizadevanja za reševanje so se nadaljevale z reflektorji z uporabo tehnik in [[Nemški ovčar|nemških ovčarjev]], ki se običajno uporabljajo za iskanje v prepadih in pod ruševinami. === Potek in reakcije === [[Slika:Il Ponte Morandi dopo il crollo, visto da Est.jpg|sličica|Most Morandi, pet dni po zrušitvi.]] Železnice, ki povezujejo Genovo Sampierdareno (in Genoa Piazza Principe) z Genoo Borzoli in Genoo Rivarolo, so bile takoj zaradi zrušenja mostu zaprte. Med postajami je bil vzpostavljen železniški nadomestni avtobus. 15. avgusta 2018, dan po zrušitvi je italijanski predsednik vlade [[Giuseppe Conte]] razglasil izredno stanje v regiji [[Ligurija]], ki je trajalo eno leto. Po besedah ​​namestnika ministra za infrastrukturo Edoarda Rixi bi bil celoten most porušen. Italijanska nogometna zveza je sporočila, da bo za žrtve zrušitve mosta, posvetila minuto molka pred vsemi nogometnimi dogodki po državi med vikendom, ki je sledil incidentu. 16. avgusta je lega Serie A preložila otvoritvene tekme sezone Serie A za nogometna kluba Genove in Sampdoria, ki sta bili prvotno načrtovani za 19. avgust. Italijanski prometni minister Danilo Toninelli je funkcijo prvič po zrušenju značil za "ogromno tragedijo", vendar je bil znan tudi kot član gibanja petih zvezd, politične stranke, ki je v letu 2012 je dejal, da je nevarnost zrušitve mostu Morandi le neumna pravljica, "ker bi most trajal še sto let" in navajal oceno Autostrade za leto 2009. Guverner Giovanni Toti je dejal, da je izguba mostu "incident velikih razsežnosti na vitalni arterijski cesti, ne samo za Genovo, ampak za celotno državo". Nesreča je povzročila znižanje cene delnic upravljavca ceste v Atlantiji za 5% istega dne in za 25% dva dni pozneje. Državni pogreb je bil 18. avgusta v prizorišču prireditve Fiera di Genova za 18 žrtev zrušitve viadukta, skupaj s priznanjem gasilcem in drugim reševalcem. Nekatere družine žrtev so se odklonile službi in namesto tega gostile zasebne pogrebe. Pogreba so se udeležili italijanski politiki, kot so predsednik [[Sergio Mattarella]], premier [[Giuseppe Conte]], notranji minister [[Matteo Salvini]], prometni minister [[Danilo Toninelli]] in sekretar Demokratske stranke [[Maurizio Martina]]. === Infrastruktura === Zrušitev je povzročila zaskrbljenost glede splošnega stanja infrastrukture v [[Evropa|Evropi]], študije v [[Italija|Italiji]], [[Francija|Franciji]] in [[Nemčija|Nemčiji]] pa kažejo, da je bilo potrebno veliko kosov viadukta prenoviti ali nadomestiti zaradi korozije in propadanja konstrukcije. Naložbe v infrastrukturo v Italiji so se po finančni krizi leta 2008 močno zmanjšale. Prebivalec Genove je novinarjem dejal: "Osrednja vlada bo prestrezala podjetje za most, podjetje pa bo obtožila nekoga drugega - vsi so krivi. Vsi vemo, kako slaba je naša infrastruktura v Italiji."  Vladajoča koalicija je pritiskala na upravljavce cest, Autostrade per l'Italia (ki je del skupine Atlantia). Podpredsednik vlade [[Luigi Di Maio]] je trdil, da so "vsekakor krivi". Notranji minister Matteo Salvini je očital tudi domnevne omejitve porabe EU za infrastrukturo, vendar so ga uradniki Evropske komisije takoj ignorirali in zavrgli to kar je rekel. Pod nadzorom je bil tudi položaj družbe Benetton, ki ima v lasti 30% Atlantia. Izvršni direktor Autostrade per l'Italia Giovanni Castellucci je dejal, da bo most obnovljen v osmih mesecih. === Preiskovalna komisija === Preiskovalno komisijo naj bi vodil Roberto Ferrazza, strokovni član pa Antonio Brencich. Vendar sta bila ta dva člana odbora takoj kritizirana, ker sta bila podpisnika vladnega poročila februarja 2018, ki oslabljenemu mostu nista uvedla previdnostnih ukrepov. 23. avgusta 2018 je Brencich odstopil z inšpekcijske komisije, minister Danilo Toninelli pa je Ferrazzo odstavil z mesta predsednika, "zaradi priložnosti v zvezi z vsemi institucijami, ki sodelujejo v tej aferi". === Nasino satelitsko raziskovanje === Znanstveniki iz [[NASA|Nasinega]] laboratorija za reaktivni pogon v Pasadeni v [[Kalifornija|Kaliforniji]] so razvili metodo analize satelitskih podatkov za odkrivanje milimetrskih sprememb velikosti. Njihova analiza kaže, da je imel most cesto med stebrom 10 in 11 do začetka leta 2015 minimalno nagibanje in da se je med marcem 2017 in avgustom 2018 močno povečalo strukturne spremembe in ugotovili, da je bil porušeni steber 9, brez kakršne koli posledične škode od stebra 10 in 11 (in med cesto). Raziskave in posnetki so bili poslani italijanskim oblastem v nadaljnjo oceno. === Simbol === Tovornjak [[Volvo FH]], ki pripada podjetju Damonte Trasporti S.R.L.  za storitve za supermarkete Basko, pobarvan v modro in zeleno, je postal široko razglašen simbol katastrofe, saj je ostal skoraj na robu zrušenega dela mostu. 37-letni voznik je v času nesreče medijem pripovedoval, kako je bil videti v šoku, ko se je pred njim zrušil most, zaseden z gostim prometom, ko je ustavil svoje vozilo in stekel nazaj, dokler ni prišel na trdno tla in zapustil svoj tovornjak na mostu. [[Slika:EsplosionePonteMorandi.png|sličica|Rušenje zadnjih dveh stebrov (10 in 11) mostu Morandi, s tono eksploziva, 28. junija 2019. ]] === Rušenje mostu in zamenjava mostu === Zadnja dva stebra (10 in 11) mostu sta bila porušena s tono [[Eksploziv|eksploziva]] 28. junija 2019. Celoten most je bil načrtovan za odstranitev, skupaj z več poškodovanimi hišami v okolici. Gradnja novega mostu se je začela na isti lokaciji, ki ga je načrtoval italijanski arhitekt [[Renzo Piano]], po rodu iz Genove. "[[Most Genova-Sv. Jurij]]" je bil dokončan in odprt 3. avgusta 2020. == Sklici == <references /> == Viri == * https://www.genova24.it/2020/06/un-anno-fa-la-demolizione-di-ponte-morandi-ora-un-cavillo-rischia-di-bloccare-il-nuovo-viadotto-238083/ * https://www.primocanale.it/network/ponte_morandi_cam/ * https://www.imperiapost.it/453353/genova-ponte-morandi-il-nuovo-viadotto-pronto-il-29-luglio-lannuncio-di-marco-bucci * https://www.shutterstock.com/search/ponte+morandi * http://www.avtomanija.com/default.asp?rb=6&id=364 [[Kategorija:Mostovi v Italiji]] [[Kategorija:Genova]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2018]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1967]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, porušeni leta 2019]] {{normativna kontrola}} drkiw4t3z1ewe2c4mldb6yuziy0mgek 5737048 5737039 2022-08-20T07:10:27Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most |name=Most Morandi |image=Genova-panorama dal santuario di ns incoronata3.jpg |caption=Most Morandi leta 2010 |designer=[[Riccardo Morandi]] |other_name=Viadukt Polcevera |length=1182 metrov |height=Od tal do ceste: 45 metrov,<br/>Stebri: 90 metrov |begin=1963 |complete=1967 |open=[[4. september]] [[1967]] |collapsed=[[14. avgust]] [[2018]] |closed=[[28. junij]] [[2019]] |locale=[[Genova]], [[Italija]] }} '''Most Morandi''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Ponte Morandi''), uradno '''Viadukt Polcevera''' (italijansko ''Viadotto Polcevera''),<ref>{{Navedi novice|title=Expert reaction to Genoa motorway bridge collapse|date=14. avgust 2018|url=http://www.sciencemediacentre.org/expert-reaction-to-genoa-motorway-bridge-collapse/}}</ref> je bil [[Avtocesta|avtocestni]] [[viadukt]] v [[Genova|Genovi]], zgrajen med letoma 1963 in 1967. Speljan je bil čez reko [[Polcevera|Polcevero]], po kateri je bil uradno poimenovan, in je bil del italijanske avtoceste A10. Most je bil imenovan "Ponte Morandi" po svojem konstruktorju in glavnem inženirju [[Riccardo Morandi|Riccardu Morandiju]].<ref>{{Navedi novice|title=La storia del Ponte Morandi: un tempo avveniristico, ma non mancavano criticità|date=19. avgust 2018|url=https://www.genovatoday.it/cronaca/storia-ponte-morandi-a10.html}}</ref> Bil je kritični del evropske poti E80, ki je povezovala [[Italija|Italijo]] in [[Francija|Francijo]]. 14. avgusta 2018 se je med [[Nevihta|nevihto]] zrušilo 210 metrov mostu, domnevno zaradi [[Korozija|korozije]] jeklenega kabla, pri čemer je umrlo 43 ljudi. Po zrušitvi so v deželi [[Ligurija]] za eno leto razglasili izredno stanje, opravili obsežno analizo okvare<ref>{{Navedi splet|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2018/08/18/news/crollo_genova_trovati_i_corpi_di_tre_dei_dispersi-204360358/?ref=RHPPLF-BH-I0-C8-P1-S1.8-T2|title=Crollo Genova, trovato l'ultimo disperso sotto le macerie: è l'operaio Mirko. Muore uno dei feriti, le vittime totali sono 43|date=|accessdate=|website=|publisher=18. avgust 2018|last=|first=}}</ref> in zelo različno pripisali odgovornost zanjo. Čeprav so bili do konca avgusta 2018 odstranjeni vsi ostanki porušenega dela mostu in narejeni načrti za njegovo popravilo, je bilo ugotovljeno, da ves most poka, kar je kazalo na dodatno zrušitev. Dogovorjeno je bilo, da mostu ne bodo popravili, temveč v celoti porušili in nato zgradili novega. Konec junija 2019 je bil ves most v celoti porušen, nov most je bil odprt 3. avgusta 2020. == Zgodovina == === Načrtovanje === Most je načrtoval italijanski gradbeni arhitekt in inženir [[Riccardo Morandi]]. Morandovi načrti za most so bili podobni tistim iz leta 1957 za most generala Rafaela Urdaneta v [[Venezuela|Venezueli]], čeprav na venezuelskem mostu ni bila tako velika napetost [[Beton|betona]] kot na genovskem mostu. Most Morandi je bil most z betonskimi kabli, za katerega je bila značilna prednapeta betonska konstrukcija za kable, stebre in cesto na mostu. Jekleni kabli povezani s stebri in cesto so bili prekriti z betonom, ki naj bi kljub razpokam preprečil dostop [[Voda|vode]] in [[Korozija|korozije]] do jeklenih kablov. [[Slika:Saragat all'inaugurazione del Viadotto Polcevera 1967.png|levo|sličica|Predsednik Giuseppe Sargat med odprtjem viadukta, 4. septembra 1967.]] === Gradnja === Viadukt je bil zgrajen med letoma 1963 in 1967, zgradilo pa ga je podjetje Società Italiana per Condotte d'Acqua. Gradnja mostu je stala 3,8 milijarde italijanskih lir. Odprt je bil 4. septembra 1967. Dolg je bil 1,182 metrov in visok 45 metrov, cesto pa so z betonskimi kabli držali trije visoki betonski stebri, ki so dosegli višino 90 metrov. Viadukt je bil uradno odprt 4. septembra 1967 v prisotnosti italijanskega predsednika [[Giuseppe Saragat|Giuseppea Saragata]]. === Vzdrževanja in popravila === Na mostu so se neprekinjeno ponavljala popravila od sedemdesetih let prejšnjega stoletja zaradi napačne prvotne ocene učinkov stanja betona na mostu. To je povzročilo prekomeren premik avtoceste, tako da ni bila v celoti ravna; v najslabših primerih se je tudi za kakšen centimeter zazibala v smer. Šele po nenehnem merjenju, preoblikovanju in z njimi povezanimi konstrukcijskimi deli se je na avtocesti štelo za sprejemljivo, ki se je sredi osemdesetih let približalo vodoravnosti. [[Slika:Ponte Morandi.jpg|sličica|Pogled na viadukt Morandi z južne strani.]] Morandi je svojim [[Delavec|delavcem]], [[Inženir|inženirjem]] in [[Arhitekt|gradbenim arhitektom]] leta 1979 povedal naslednje: "Odstranite vse sledi rje na prizadetih območjih mostu, razpoke pa prekrite in napolnite z [[Cement|cementom]] in dodatnim betonom z zelo visoko kemično odpornostjo." V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo ugotovljeno, da so bile razpoke na stebru 11 najbolj poškodovane. Približno 30% poškodovanih zarjevelih razpok se je povečalo. Obremenitev mostu je znašala 7000 kg (15.000 lb) na beton, medtem ko so bile poškodovane razpoke prvotno sposobne prenesti 15.000 kg (33.000 lb). En sam tovornjak lahko tehta kar 44.000 kg. Po propravilu mostu je bil v devetdesetih letih notranjega pregleda le steber 11, na katerem so bile vidne in zarjevele poškodbe, popravljene. Od leta 1990 naprej je bil najnižji vzhodni steber 11 obnovljen, tako da je bil opremljen z zunanjimi jeklenimi kabli. Steber 10 je bil v 90. letih prejšnjega stoletja na vrhu obnovljen z jeklenimi oblogami. Po propravilu se je postavilo veliko vprašanj glede stanja mostu. Na prelomu iz leta 1979 na leto 1980 je na Morandijevem podobnem mostu v Venezueli prišlo do ene ali več odpovedi betonskih kablov pri propravilu. Takratni italijanski minister za infrastrukturo in promet Graziano Delrio, ki je bil na položaju do 1. junija 2018, je bil v letu 2016 v italijanskem parlamentu večkrat obveščen, da je potrebno most Morandi nujno vzdrževati. V [[Genova|Genovi]] je leta 2017 v zaupnem univerzitetnem poročilu ugotovila razlike o stanju ostankov zdaj porušenega stebra 9. V zapisniku z zasedanja vlade februarja 2018 je bilo ugotovljeno, da so bile izvedene meritve upora in refleksometrije, ki kažejo na "povprečno" zmanjšanje preseka 10 do 20% rje in betona. Razpoka na cesti se je pojavila vsaj 14 dni pred zrušitvijo mostu, blizu jugovzhodnega dela naknadno porušenega stebra 9. Razpoka je morda kazala, da se je stanje mostu poslabšalo. Nikoli ni bilo predloga za zmanjšanje obremenitve mostu. Tradicionalno so bili mostovi načrtovani le za 50-letno življenjsko dobo; most Morandi ni uspel slabih 51 let po odprtju. Italijansko podjetje Autostrade je 3. maja 2018 objavilo javni razpis za strukturno nadgradnjo viadukta na vrednost 20.159.000 eurov z rokom do 11. junij 2018. Dela na popravilu poškodb na stebrih 9 in 10 bi jih morali dokončati v petih letih. Delavci so pred zrušitvijo na viadukt Morandi postavljali nove težke betonske pregrade Jersey, kar je zmanjšalo že tako nizko prednapetost na betonske zapornice in povečalo obremenitve. === Modelne analize leta 2017 === Leta 2017 sta Carmelo Gentile in Antonello Ruccolo z milanske politehniške univerze preučila nadaljnje poškodbe in zarjevele razpoke na ostankih mostu. Na 9. stebru so lahko prepoznali le štiri poškodbe dveh od teh identificiranih načinov pa niso bile popolnoma skladne. Nadaljnje poškodbe so bile za več kot 10% različne, zlasti na južnih straneh mostu. V prednapetih betonskih kablih lahko takšna razlika predstavlja celoten učinek prevelike napetosti. Že samo 2-odstotni nagib ali premik lahko predstavlja hudo škodo. Pred zrušitvijo so most Morandi označili kot razmeroma varen most. V nasprotju z vidnimi poškodbami, ki so bile razmeroma premajhne, pri določanju škode prevladuje učinek prednapetosti. Razen velike rje in razpok, lahko poškodbe spremenijo geometrijo, kot je korozija. Učinki bi se ob opazovanju stanja mostu poslabšali. Podjetje Gentile je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izvajalo podobne analize na stebru 11. Druge sorodne metode so bile uporabljene na ostankih mostu devetdesetih letih, kot je reflektometrija, ki je lahko izmerila napetost, ne pa stanje poškodb in razpok. === Predlogi za zamenjavo === Do sredine da tisočih let je cesta A10 skozi Genovo in čez most postala močno preobremenjena. Mestni svet je zahteval predloge za izboljšanje prometa skozi Genovo, pri čemer je podjetje Autostrade leta 2009 predlagalo projekt "Gronda di Ponente" za izboljšanje prometa s preusmeritvijo prometa na novo zgrajeni sistem izmenjave Autostrada, ki se nahaja severno od mesta. Kot del začetne študije in poročila je podjetje Autostrade izmerilo, da je čez most pripeljalo 25, 5 milijona vozil na leto, promet pa se je v zadnjih 30 letih potrojil v četrtletje in "je bil namenjen rasti, čeprav brez posredovanja, za nadaljnjih 30%  v naslednjih 30 letih ".  Študija je izpostavila, kako je obseg prometa z dnevnimi čakalnimi vrstami ob končnih urah ob priključitvi Autostradi Serravalle povzročil "intenzivno degradacijo konstrukcije mostu, ki je bila podvržena znatnim stresom", pri čemer je bilo potrebno stalno vzdrževanje. Študija je pokazala, da bi bilo pri možnosti za izboljšanje tistega, kar se imenuje "nizki žleb", bolj ekonomično zamenjati most z novim severno od njegove trenutne lokacije in nato porušiti obstoječi most. == Delna zrušitev == 14. avgusta 2018 se je ob 11:36, po lokalnem času, med močno [[Dež|deževno]] [[Nevihta|nevihto]] zrušil 210 meterski odsek mostu Morandi. Zrušeni odsek je vključeval ves steber 9 in na vsaki strani majhen odsek viseče ceste, ki je prečkalo reko Polcevero in industrijsko območje Sampierdarena. Sprva se je mislilo, da je do katastrofe prišlo zaradi slabega vremena, ki je takrat zajelo ligurško obalo, saj so oblasti že istega dne zjutraj razglasile oranžni alarm ogroženosti. Očividci so celo povedali, da so tik pred zrušitvijo videli kako je [[strela]] udarila v viadukt. Med ostanki porušenega dela je v prepad padlo tudi med 30 in 35 [[Avtomobil|avtomobilov]] in 3 veliki težki [[Tovornjak|tovornjaki]]. {{Infopolje Napad na civiliste|title=Zrušitev mostu Morandi|image=Ponte Morandi Genova Campi 001.jpg|caption=Zrušen del mostu Morandi|date=[[14. avgust]] [[2018]]|time=11:36|location=[[Genova]], [[Italija]]|victims=43|injuries=16}} Velik del porušenega mostu in vozila na njem so padli v reko Polcevero. Drugi deli mostu so padli na tire železnice [[Torino]] – [[Genova]] in [[Milano]] – Genova ter na skladišča, ki pripadajo italijanskemu podjetju za energetiko Ansaldo Energia. Druga območja so bile v veliki meri prazna, ker se je zrušitev zgodila na predvečer italijanskega državnega praznika Ferragosto. Začetni vzroki za zrušitev mostu so bili, [[korozija]] jeklenega kabla, kar bi privedlo do slabega vzdrževanja. V času zrušitve naj bi most vzdrževali s krepitvijo notranjih kablov. Poročalo se je, da so se južni ostanki zaradi korozije in poškodb zrušili kot eksplozivno. Le s štirimi takšnimi poškodbami je lahko eno od njih dovolj, da konstrukcija izgubi stabilnost. V predhodnem preiskovalnem poročilu je bilo razvidno, da se je steber morda najprej zrušil, vendar genovski tožilci avtorjem poročila niso posredovali lokalnega videoposnetka, na katerem je razvidno, da so se južni odseki najprej zrušili. Obstajajo ugibanja, da je strela morda prebila beton in prodrla do jeklenega kabla in da bi to povzročilo [[zemeljski plaz]]. [[Slika:Ponte Morandi collapse.jpg|sličica|Zrušen del viadukta Morandi je pobarvan v rdeči barvi.]] Julija 2019 je bil objavljen videoposnetek zrušitve mostu. Izvira iz bližnjih kamer podjetja Ferrometal, na katerih je razvidno, da sta se tako južni del ceste kot lokalno pritrjeni cestni odseki na stebru št. 9 začela rušiti skoraj istočasno. Iz gibanja zgornje ceste se zdi, da so bili kabli močno napeti. Takoj, ko je padla cela cesta ob stebru se je kmalu zatem tudi sam steber sesul. Vendar je Autostrade, podjetje, ki je vzdrževalo most, ugovarjalo, da video še vedno ne prikazuje vseh mostnih struktur in zato v resnici ne razloži vzroka zrušenja. V času propada je most upravljala Atlantia S.p.A. (prej Autostrade S.p.A.), holding, ki upravlja avtoceste ter navadne ceste in letališča, ki jih nadzira družba Benetton. Nesreča je povzročila veliko politično polemiko o slabem stanju infrastrukture v [[Italija|Italiji]] in sprožila širša vprašanja o stanju drugih mostov in viaduktov v [[Evropa|Evropi]]. Po poročanju Corriere della Sera je bila to v Italiji že 11. zrušitev mostu od leta 2013. === Žrtve in prizadevanja za reševanje === 43 ljudi je umrlo v nesreči in 16 pa jih je bilo poškodovanih. Umrlo je 29 državljanov [[Italija|Italije]], štirje iz [[Francija|Francije]], trije iz [[Čile|Čila]], dva iz [[Albanija|Albanije]] in po eden iz [[Kolumbija|Kolumbije]], [[Jamajka|Jamajke]], [[Moldavija|Moldavije]], [[Peru|Perua]] in [[Romunija|Romunije]]. Več preživelih so pripeljali v bližnje [[Bolnišnica|bolnišnice]], mnogi so bili v kritičnem stanju. [[Davide Capello]], nekdanji vratar [[Cagliari Calcio|Cagliarija]], je preživel brez poškodb in se je lahko odpravil od svojega avtomobila, čeprav je z avtom padel 30 metrov v prepad, preden se je zataknil med deli padlega mostu. Območje pod preostalim delom mostu, vključno z več domovi, je bilo evakuirano. Do 02:00 naslednjega dne (polnoč UTC) je bilo znano, da 12 ljudi še vedno pogrešajo in da so se pod razbitinami slišali glasovi; prizadevanja za reševanje so se nadaljevale z reflektorji z uporabo tehnik in [[Nemški ovčar|nemških ovčarjev]], ki se običajno uporabljajo za iskanje v prepadih in pod ruševinami. === Potek in reakcije === [[Slika:Il Ponte Morandi dopo il crollo, visto da Est.jpg|sličica|Most Morandi, pet dni po zrušitvi.]] Železnice, ki povezujejo Genovo Sampierdareno (in Genoa Piazza Principe) z Genoo Borzoli in Genoo Rivarolo, so bile takoj zaradi zrušenja mostu zaprte. Med postajami je bil vzpostavljen železniški nadomestni avtobus. 15. avgusta 2018, dan po zrušitvi je italijanski predsednik vlade [[Giuseppe Conte]] razglasil izredno stanje v regiji [[Ligurija]], ki je trajalo eno leto. Po besedah ​​namestnika ministra za infrastrukturo Edoarda Rixi bi bil celoten most porušen. Italijanska nogometna zveza je sporočila, da bo za žrtve zrušitve mosta, posvetila minuto molka pred vsemi nogometnimi dogodki po državi med vikendom, ki je sledil incidentu. 16. avgusta je lega Serie A preložila otvoritvene tekme sezone Serie A za nogometna kluba Genove in Sampdoria, ki sta bili prvotno načrtovani za 19. avgust. Italijanski prometni minister Danilo Toninelli je funkcijo prvič po zrušenju značil za "ogromno tragedijo", vendar je bil znan tudi kot član gibanja petih zvezd, politične stranke, ki je v letu 2012 je dejal, da je nevarnost zrušitve mostu Morandi le neumna pravljica, "ker bi most trajal še sto let" in navajal oceno Autostrade za leto 2009. Guverner Giovanni Toti je dejal, da je izguba mostu "incident velikih razsežnosti na vitalni arterijski cesti, ne samo za Genovo, ampak za celotno državo". Nesreča je povzročila znižanje cene delnic upravljavca ceste v Atlantiji za 5% istega dne in za 25% dva dni pozneje. Državni pogreb je bil 18. avgusta v prizorišču prireditve Fiera di Genova za 18 žrtev zrušitve viadukta, skupaj s priznanjem gasilcem in drugim reševalcem. Nekatere družine žrtev so se odklonile službi in namesto tega gostile zasebne pogrebe. Pogreba so se udeležili italijanski politiki, kot so predsednik [[Sergio Mattarella]], premier [[Giuseppe Conte]], notranji minister [[Matteo Salvini]], prometni minister [[Danilo Toninelli]] in sekretar Demokratske stranke [[Maurizio Martina]]. === Infrastruktura === Zrušitev je povzročila zaskrbljenost glede splošnega stanja infrastrukture v [[Evropa|Evropi]], študije v [[Italija|Italiji]], [[Francija|Franciji]] in [[Nemčija|Nemčiji]] pa kažejo, da je bilo potrebno veliko kosov viadukta prenoviti ali nadomestiti zaradi korozije in propadanja konstrukcije. Naložbe v infrastrukturo v Italiji so se po finančni krizi leta 2008 močno zmanjšale. Prebivalec Genove je novinarjem dejal: "Osrednja vlada bo prestrezala podjetje za most, podjetje pa bo obtožila nekoga drugega - vsi so krivi. Vsi vemo, kako slaba je naša infrastruktura v Italiji."  Vladajoča koalicija je pritiskala na upravljavce cest, Autostrade per l'Italia (ki je del skupine Atlantia). Podpredsednik vlade [[Luigi Di Maio]] je trdil, da so "vsekakor krivi". Notranji minister Matteo Salvini je očital tudi domnevne omejitve porabe EU za infrastrukturo, vendar so ga uradniki Evropske komisije takoj ignorirali in zavrgli to kar je rekel. Pod nadzorom je bil tudi položaj družbe Benetton, ki ima v lasti 30% Atlantia. Izvršni direktor Autostrade per l'Italia Giovanni Castellucci je dejal, da bo most obnovljen v osmih mesecih. === Preiskovalna komisija === Preiskovalno komisijo naj bi vodil Roberto Ferrazza, strokovni član pa Antonio Brencich. Vendar sta bila ta dva člana odbora takoj kritizirana, ker sta bila podpisnika vladnega poročila februarja 2018, ki oslabljenemu mostu nista uvedla previdnostnih ukrepov. 23. avgusta 2018 je Brencich odstopil z inšpekcijske komisije, minister Danilo Toninelli pa je Ferrazzo odstavil z mesta predsednika, "zaradi priložnosti v zvezi z vsemi institucijami, ki sodelujejo v tej aferi". === Nasino satelitsko raziskovanje === Znanstveniki iz [[NASA|Nasinega]] laboratorija za reaktivni pogon v Pasadeni v [[Kalifornija|Kaliforniji]] so razvili metodo analize satelitskih podatkov za odkrivanje milimetrskih sprememb velikosti. Njihova analiza kaže, da je imel most cesto med stebrom 10 in 11 do začetka leta 2015 minimalno nagibanje in da se je med marcem 2017 in avgustom 2018 močno povečalo strukturne spremembe in ugotovili, da je bil porušeni steber 9, brez kakršne koli posledične škode od stebra 10 in 11 (in med cesto). Raziskave in posnetki so bili poslani italijanskim oblastem v nadaljnjo oceno. === Simbol === Tovornjak [[Volvo FH]], ki pripada podjetju Damonte Trasporti S.R.L.  za storitve za supermarkete Basko, pobarvan v modro in zeleno, je postal široko razglašen simbol katastrofe, saj je ostal skoraj na robu zrušenega dela mostu. 37-letni voznik je v času nesreče medijem pripovedoval, kako je bil videti v šoku, ko se je pred njim zrušil most, zaseden z gostim prometom, ko je ustavil svoje vozilo in stekel nazaj, dokler ni prišel na trdno tla in zapustil svoj tovornjak na mostu. [[Slika:EsplosionePonteMorandi.png|sličica|Rušenje zadnjih dveh stebrov (10 in 11) mostu Morandi, s tono eksploziva, 28. junija 2019. ]] === Rušenje mostu in zamenjava mostu === Zadnja dva stebra (10 in 11) mostu sta bila porušena s tono [[Eksploziv|eksploziva]] 28. junija 2019. Celoten most je bil načrtovan za odstranitev, skupaj z več poškodovanimi hišami v okolici. Gradnja novega mostu se je začela na isti lokaciji, ki ga je načrtoval italijanski arhitekt [[Renzo Piano]], po rodu iz Genove. "[[Most Genova-Sv. Jurij]]" je bil dokončan in odprt 3. avgusta 2020. == Sklici == <references /> == Viri == * https://www.genova24.it/2020/06/un-anno-fa-la-demolizione-di-ponte-morandi-ora-un-cavillo-rischia-di-bloccare-il-nuovo-viadotto-238083/ * https://www.primocanale.it/network/ponte_morandi_cam/ * https://www.imperiapost.it/453353/genova-ponte-morandi-il-nuovo-viadotto-pronto-il-29-luglio-lannuncio-di-marco-bucci * https://www.shutterstock.com/search/ponte+morandi * http://www.avtomanija.com/default.asp?rb=6&id=364 [[Kategorija:Mostovi v Italiji]] [[Kategorija:Genova]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2018]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1967]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, porušeni leta 2019]] {{normativna kontrola}} rnpg5cldjeicsvbdfwbtl862w05lpnn 0 481639 5737096 5698356 2022-08-20T07:12:36Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[13. januar|13. januarja]] [[2012]] je velika [[Italija|italijanska]] luksuzna [[potniška križarka]] [[Costa Concordia]] nasedla na obalo otoka Giglio v [[Tirensko morje|Tirenskem morju]] potem, ko je ladja zadela v podvodno skalo in se prevrnila na desni bok, pri čemer je umrlo 32 ljudi. {{Infopolje Napad na civiliste|title=Nesreča ladje Costa Concordia|image=Collision of Costa Concordia 27.jpg|date=[[13. januar]] [[2012]]|location=[[Giglio]], [[Tirensko morje]]|victims=33 (27 potnikov, 5 članov posadke in 1 reševalec)|caption=Ladijski reševalni čolni v pristanišču in na pol potopljena ladja v ozadju.}} Osemletna potniška ladja družbe [[Costa Cruises]] je po manj kot treh urah plovbe po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] močno odstopila od svoje načrtovane poti in priplula v bližino otoka Giglio, kjer je ob obali s trupom zadela veliko podvodno skalo. Šesturna naporna evakuacija je večino potnikov pripeljala na obalo. Preiskava se je osredotočila na pomanjkljivosti postopkov posadke Coste Concordie in dejanja njenega takratnega kapitana [[Francesco Schettino|Francesca Schettina]], ki je [[Kapitan potone z ladjo|ladjo zapustil zelo zgodaj]]<ref>{{Navedi novice|title=Costa Concordia captain not solely to blame, says prosecutor|date=24. januar 2012|url=https://www.theguardian.com/world/2012/jan/24/costa-concordia-captain-blame-prosecutor}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Two more bodies found on ship, three people rescued|date=15. januar 2012|url=https://www.reuters.com/article/2012/01/15/us-italy-ship-idUSTRE80D08220120115}}</ref>. Na ladijskem krovu je ostalo približno 300 potnikov, večino so rešili [[Helikopter|helikopterji]] in bližnji motorni čolni. Schettino je bil kasneje spoznan za krivega v povezavi z nesrečo in obsojen na šestnajst let zapora<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-31430998|title=Costa Concordia captain Schettino guilty of manslaughter|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.cruise.co.uk/news/justice-at-last/|title=Justice for Concordia Victims as Schettino sentenced to Sixteen Years|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. Kljub temu, da je dobil svoj delež kritik, se Costa Cruises ni soočil s kazensko ovadbo. Zavarovalnica križarjenja je Costo Concordio uradno razglasila za "konstruktivno popolno izgubo", njeno reševanje pa je bila ena največjih operacij reševanja v [[Pomorstvo|pomorstvu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-28437238|title=Costa Concordia is towed away to Genoa for scrap|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. 16. septembra 2013 se je začelo reševanje nasedle ladje <ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-24104741|title=Costa Concordia salvage operation begins|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>z železnimi rešetkami in do 17. septembra je bila ladja postavljena pokončno na svojo podvodno zibelko. <ref>{{Navedi novice|title=Stricken Costa Concordia ship set upright|date=17. september 2013|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-24121480}}</ref>Julija 2014 je bila ladja premeščena z velikimi sponzorji (kovinskimi cisternami), varjenimi na straneh, in jo odvlekli 320 kilometrov (200 milj) do njenega matičnega pristanišča v [[Genova|Genovi]] za razrez<ref>{{Navedi novice|title=Costa Concordia reaches Genoa's main port for scrapping after 200-mile journey from wreckage site|date=27. julij 2014|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/costa-concordia-reaches-genoas-main-port-for-scrapping-after-200mile-journey-from-wreckage-site-9631407.html}}</ref>, ki je bil končan julija 2017<ref>{{Navedi splet|url=http://worldmaritimenews.com/archives/225190/costa-concordia-saga-comes-to-an-end/|title=Costa Concordia Saga Comes to an End|date=|accessdate=|website=|publisher=14. julij 2017|last=|first=}}</ref>. Skupni stroški nesreče, vključno z odškodninami za žrtve, premestitvijo, vleko in razrezom, so bili ocenjeni na približno 2 milijard dolarjev, kar je trikrat več kot 612 milijonov dolarjev gradbenih stroškov ladje. <ref>{{Navedi novice|title=Costa Concordia says goodbye to Giglio as she embarks on final voyage|date=23. julij 2014|url=https://www.theguardian.com/world/2014/jul/23/costa-concordia-salvage-rotate-position-goodbye-giglio-genoa}}</ref>Podjetje Costa Cruises je potnikom ponudila odškodnino (do omejitve 11.000 EUR na osebo) za plačilo vseh škode, vključno z vrednostjo križarjenja; 65% preživelih je prevzelo ponudbo. == Nesreča == [[Slika:Costa Concordia in Palma, Majorca, Spain (cropped).JPG|sličica|Costa Concordia manj kot štiri mesece pred nesrečo (28. septembra 2011).]] Costa Concordia je z 3.206 potniki in 1.023 člani posadke, 13. januarja 2012 ob 19:00 zvečer izplula iz pristanišča Civitavecchia v bližini [[Rima]] in odplula na svojo 7-dnevno plovbo, s postanki v pristaniščih Lazio, Italija, [[Savona (pokrajina)|Savona]] in v še pet drugih pristanišč. Ladji je poveljeval kapitan [[Francesco Shettino]]. Vreme je bilo oblačno, mrzlo, in vetrovno a [[morje]] je bilo več ali manj mirno. Ko se je ladja bližala otoku [[Giglio]], je kapitan Shettino krmarju dovolil, da naj ladjo usmeri proti otoku, da bodo tako potniki lahko bližje videli obalo in celoten otok, vendar ob obali ni ocenil globine morja. Ladja je zavila tako blizu obale otoka, plula je ravno tam, kjer je bil nad vodo viden le en del skale, večina ogromne skale pa je bila do 8 metrov pod vodno gladino zaradi česar iz ladje ni bilo mogoče videti do kje je ta ogromna skala segala. [[Slika:Costa Concordia map 13-1-2012.svg|sličica|Zemljevid in lokacija, kjer je Costa Concordia plula, zadela skalo in nasedla.]] Costa Concordia je ob 21:45 (po ladijskem času) z levim trupom zadela v debelo špico podvodne skale. Na trupu ladje pod vodno črto je nastala 50 metrov dolga in približno 3 metre široka luknja. Velik kos kamnite špice skale se je zaradi sile in pritiska ob udarcu odlomil in zaril v trup ladje na koncu luknje. Ob udarcu sta iz trupla ladje odpadla dva dolga jeklena trakova: te so pozneje našli na morskem dnu od 92 do 96 metrov stran od obale. Trk so začutili tudi potniki in posadka na ladji saj se je ladja med udarcem močno zatresla. Kapitan Schettino je kmalu po trku ukazal zapreti vsa neprepustna vrata. Nekaj minut po trku je upravitelj stroja na most obvestil kapitana Shcettina, da je voda poplavila velik del strojnice in da je na boku 23 metrov nepopravljiva velika luknja skozi katero je voda naglo vdirala ter pri tem podirala veliko generatorjev in motorjev. Ker je morska voda podrla in močno poškodovala skoraj vse generatorje, ki so ladji zagotavljali [[Elektrika|elektriko]], je ladja izgubila svojo pogonsko moč, električno energijo in s tem tudi svojo sposobnost zato se je kmalu ustavila. Kapitan Schettino je dejal, da različni stroji, motorji in generatorji niso delovali. Poročila se razlikujejo po tem, da se je ladja kmalu po trku zaradi močnega vdora vode začela nagibati na levo stran. Ob 22:10 je močan severni [[veter]] ladjo obrnil in potisnil proti jugu. Ladja se je nato nagnila na desno stran za 20 °, ko se je voda prelila iz leve strani v desno stran. Ladja je nato ob 22:44 na vodi priplavala do obale otoka Giglio, kjer je zaradi plitve vode, globine 20 metrov, s premcem udarila v morsko dno tako, da se je premec za dober meter in pol zaril v pesek in ostala na tem mestu z vidnim desnim nagibom. === Razmere na ladijskem mostu === [[Slika:Collision of Costa Concordia DSC4191.jpg|sličica|Nasedla ladja in zarita skala v ladijskem trupu.]] Kapitan Schettino je dejal, da je pred prihodom na otok ugasnil alarmni sistem ladijskega računalniškega navigacijskega sistema. "Ladjo sem vodil po vidiku, saj sem dobro poznal te vode in morska dna. Premik ladje sem opravil tri do štirikrat. Moral sem prevzeti odgovornost za to, ker sem naredil napako pri sodbi. Tokrat sem prepozno izdal ukaz za evakuacijo." Kapitan je sprva dejal, da je bila ladja oddaljena približno 300 metrov od obale (približno dolžina plovila) in udarila v nedotaknjeno skalo. Prvi častnik ladje Ciro Ambrosio je povedal, da je Schettino v svoji kabini pustil bralna očala in večkrat prosil Ambrosia, naj preveri radar zanj.  Kapitan je dejal, da so mu upravitelji družbe Costa Cruises rekli, da 13. januarja 2012 opravijo plovbo pred otokom za razgled potnikom. Prej, 14. avgusta 2011, je ladja plula po podobni poti proti načrtovani plovbi, vendar ne tako blizu Le Scole. Ladijska plovba leta 2011 je odobrila podjetje Costa Cruises in jo organizirala podnevi med otoškim festivalom na ladji. Običajna je ladijska pot speljana približno 8 km od obale.  Costa Cruises je potrdila, da plovba leta 2012 "ni bila določena [računalniško programirana] v bližini otoka Giglio." V intervjuju za italijanski televizijski kanal Canale 5 10. julija 2012 je Schettino dejal, da je to dejavnik, ki je prispeval k nesreči. Poleg tega je bil povabljen na povabilo kapitana ladja maître d'hôtel, ki je z otoka, na ladijskem mostu opazoval. Naslednja oseba na mostu je bila moldavska plesalka Domnica Cemortan, ki je pričala, da je bila v romantični zvezi s Schettinom in se je na ladjo pravkar vkrcala kot neplačniški potnik. === Razmere na ladijski palubi === Večina potnikov je bila v času trka v jedilnici. Natakarji so trk pripisali električni okvari. "Gostom smo povedali, da je vse v redu in pod nadzorom, in poskušali smo preprečiti paniko" se je spominjal vodja jedilnice. Po naključju, ko je ladja zadela skalo, so trdili, da je tematska pesem Celine Dion, Titanic "My Heart Will Go On" predvajala v restavraciji. Ladja je izgubila električno energijo kmalu po prvotnem trčenju. "Ladja se je začela tresti. Hrup - kot v filmu se je pojavila panika, posode so popadle na tla, ljudje so tekli, padali po stopnicah in govorili cazzo," je dejal en preživeli potnik. Tisti na zunanji palubi so povedali, da se je ladja nenadoma nagnila na levo stran. Pozneje so potnikom svetovali, naj si oblečejo reševalni jopič. Pol ure pred naročilom o zapuščanje ladje je bil en član posadke posnet na video posnetku, v katerem je potnikom na zbirni postaji rekel: "Rešili smo težave, ki smo jih imeli, in povabili vse, naj se vrnejo v svoje kabine."Ko se je ladja pozneje obrnila na bok, je to kazalo približno 20 ° do desne strani, kar je povzročalo težave pri spuščanju rešilnih čolnov. Predsednik družbe Costa Cruises Gianni Onorato je dejal, da je običajna evakuacija reševalnih čolnov postala "skoraj nemogoča", ker se je ladja nagibala tako hitro. == Reševanje == Potem, ko je ladja nasedla in se s kobilico zarila v morsko dno, so se potniki in posadka izrkcali iz nasedle ladje z reševalnimi čolni in pomočjo helikopterjev, nekateri potniki pa so med prevtrnitvijo ladje skočili v morje in sami priplavali na obalo. Zaradi tega je bilo pogrešanih 40 ljudi. Polovico od teh so pozneje našli v nasedli ladji, večina pa jih je umrla. === Evakuacija === V prvem stiku med italijanskimi pristaniškimi uradniki in Costo Concordio po trku s skalo, je neznani častnik na križarki vztrajal, da trpi samo zaradi pomanjkanja električne energije. V posnetku, ki je bil posnet ob 22.20, je bilo razvidno videti potnike v reševalnih jopičih, ki jim je član posadke povedal, da je "vse pod nadzorom" in da se morajo vrniti v svoje kabine. Za približno 600 potnikov, ki so se pravkar vkrcali, ni bilo vaje za evakuacijo potnikov v reševalnem čolnu. Ladijska kuharica je dejala, da je Schettino naročil večerjo okoli 22:30. Približno ob istem času je patruljni čoln Guardia di Finanza poklical Costo Concordio, vendar ni dobil odgovora. [[Slika:Collision of Costa Concordia 8.jpg|levo|sličica|Rešeni potniki na obali.]] Schettino je sodeloval pri treh telefonskih klicih s kriznim centrom za krizno upravljanje. Ob 22:26 je Schettino sporočil poveljniku pristanišča v Livornu, da se je ladja nehala nagibati na desno stran zaradi zaustavitve poplave in da zahteva vlačilca. Pristaniške oblasti so bile opozorjene šele ob 22:42, približno uro po trku, odredba za evakuacijo ladje pa je bila izdana do 22.50. Nekateri potniki so skočili v vodo, da bi priplavali na obalo, medtem ko so druge, pripravljeni na evakuacijo ladje, člani posadke zamudili do 45 minut, saj so se uprli takojšnjemu spuščanju reševalnih čolnov. Nekateri viri poročajo, da ladja ni bila na nagibu do 23:15, in če bi Schettino dal ukaz, za zapustitev ladje, bi lahko reševalne čolne spustili že prej, kar bi potnikom omogočilo varnost. V nasprotju s tem je en strokovnjak izjavil, da bi bila lahko zamuda upravičena zaradi nevarnosti spuščanja reševalnih čolnov, ko se je ladja še vedno premikala. Štab ali drugi kapitan Roberto Bosio naj bi koordiniral nekatere častnike na krovu pri večini evakuacij. Ladjo je začel evakuirati pred Schettinovim ukazom. Številni mlajši častniki in člani posadke, ki so se zavedali resnosti razmer, zato so tudi začeli pripravljati reševalne čolne in klicati potnike iz njihovih kabin, preden so bili odpuščeni ukazi za ladje, kar je bilo označeno kot "pobuna". Medtem ko je velika večina ladijskega osebja na ladji zasedla položaje, ki niso potrebovali mornarskih kvalifikacij (saj so opravljali storitve, kot so pranje perila, kuhanje, zabava, čiščenje, skrb za otroke in čakalne mize), so po besedah ​​višjega ladjarja prejeli obvezno usposabljanje iz osnovne varnosti, da so lahko pomagali v takih situacijah. Čeprav so vsi govorili vsaj osnovno angleško, večina ni govorila italijansko. [[Slika:Collision of Costa Concordia 37.jpg|sličica|Rešeni potniki in posadka na v pristanišču na otoku Giglio.]] Več potnikov je trdila, da jim posadka ni pomagala ali da je bila premalo usposobljena za spuščanje rešilnih čolnov. To obtožbo je posadka zanikala, eden od njih pa je izjavil: "Člani posadke, bodisi Filipinci ali Kolumbijci ali Indijci, smo poskušali po najboljših močeh pomagati potnikom preživeti brodolom. Pripombe nekaterih potnikov, so neprimerne. Tretji inženir iz ladijske strojnice je tudi opozoril: V strojnici smo bili v nasprotju s kapitanom do konca. Naredili smo vse, da smo se izognili katastrofi." Generalni direktor Costa Cruises Pier Luigi Foschi je pohvalil posadko in osebje, kljub težavam, ki so posledica očitnega pomanjkanja navodil ladijskih častnikov in težav pri komunikaciji. Tri osebe so se po skoku v morje utopile, še sedem pa jih je bilo huje poškodovanih. Lokalni požarni vodja je dejal, da so njegovi možje rešili 100 ljudi iz vode in rešili okoli 60 drugih, ki so bili ujeti v čolnih. Pet helikopterjev italijanske obalne straže, mornarice in zračnih sil je priletelo, da so rešili preživele na krovu in nasedle luksuzne križarke. Po navedbah preiskovalcev je Schettino ladjo zapustil okoli 23.30. V enem telefonskem klicu obalne straže Schettina je prvi častnik Gregorio De Falco, kapitan iz Livorna, večkrat ukazal Schettinu, naj se vrne na ladjo iz svojega rešilnega čolna in prevzame skrb za tekočo evakuacijo potnikov. De Falco se je na neki točki klica tako razjezil ob Schettinovem zastoju, da je dvignil glas in rekel Schettinu: "Vai a bordo, cazzo!"  (prevedeno kot "Pridi nazaj na krov za vraga", "Izkrcaj se in pridi nazaj" ali "Vrni se nazaj na krov, presneto!", odvisno od vira). Eden od teh klicev je bil ob 1:46. Kljub temu se Schettino nikoli več ni vrnil na potapljajočo se ladjo. Ob 1:04 je častnik letalskih sil, ki ga je s helikopterjem spustil na krovu, sporočil, da je na ladji še vedno 100 ljudi. Oče Raffaele Malena, ladijski duhovnik, je dejal, da je bil med zadnjimi, ki je zapustil ladjo okoli 1:30. Podžupan mesta Isola del Giglio Mario Pellegrini, ki se je vkrcal na krov kot del reševalnih akcij, je pohvalil ladijskega zdravnika in mladega častnika Coste Concordie, edinega častnika, ki ga je srečal na krovu, za njihovo pomoč. On in mladi častnik Simone Canessa, sta bila na ladji, "do zadnjega trenutka", do 5:30. Enega od pogrešanih posadk, natakarja, so nazadnje opazili, da je pomagal potnikom. Ob 3:05 so z bližnjim trajektom evakuirali 600 potnikov in jih odpeljali v pristanišče. Ob 3:44 je častnik letalskih sil poročal, da je na krovu še vedno od 40 do 50 ljudi. Ob 4:46 je bila v dnevniku pristanišča Livorno Harbor Master zapisano, da je bila evakuacija "popolna". Naslednji dan so preživele prepeljali v Porto Santo Stefano, kjer je bil ustanovljen prvi center za usklajevanje in pomoč. Takratni predsenik italijanske vlade Mario Monti je napovedal, da bo predsedniku republike predlagal, naj ljudem na otoku Isola del Giglio in Monte Argentario podel zlato medaljo za civilno hrabrost za njihovo ravnanje med reševanjem. === Iskanje pogrešanih ljudi === Med 14. in 30. januarjem 2012 so reševalni potapljači na napol potopljeni ladji iskali pogrešane ljudi. Vodja potapljaške ekipe obalne straže je razmere v ladji, ki so še vedno prevladovale, označil za "katastrofalne". Reševalne operacije so bile nevarne zaradi črnega in velikega pohištva, ki so se padale v vodo in plavale naokoli. Potapljači so našli pot v nasedlo ladjo in privezali ovire, kot so pohištvo, preden bi ustvarili hrup, da bi opozorili na ujete ljudi. Potapljači so zaradi varnosti delali v parih in počasi na vsak prostor iskali vsako dodeljeno območje. Iskalni potopi so bili načrtovani v trajanju 40 minut, z zadostnim dodatkom stisnjenega zraka v rezervoarjih za potapljanje v nujnih primerih. Potapljači so imeli na svojih čeladah nameščena dva žarometa in eno svetilko, ker je podvodna vidljivost znašala od približno 5 do 60 cm. Poleg tega so potapljači svojo pot označili tako, da so začrtali črto, s katero so jih vodili nazaj, pri slabi vidljivosti in v ladji postavili dodatne rezervne zračne rezervoarje. Potapljači so bili iz italijanske mornarice, obalne straže in Vigili del Fuoco (gasilska in reševalna služba).  14. januarja so potapljači ladjo preiskovali do mraka. Potapljači in gasilci so še naprej iskali preživele, ki bi bili ujeti na ladji, in rešili južnokorejski novopečeni par, ujet v kabini med dvema palubama nad vodno črto. 16. januarja so siloviti valovi premaknili nasedlo in napol potopljeno ladjo za približno 1,5 centimetra in prekinile reševalna dela - vrata reševalcev so bila zaprta in na reševalce je padla naplavina - in sprožila je strah, da bi ladja lahko zdrsnila v globino 68 metrov ter tako dokončno potonila hkrati pa bi gorivo lahko steklo iz ladje v morje. Operacije so se nadaljevale približno tri ure kasneje. Reševalci so skozi ves čas sestrelili eksploziva, da so ustvarili luknje v trupu ladje, da bi dosegli prej nedostopna območja. 18. januarja so bila prizadevanja reševanja ponovno ustavljena, ko se je ladja premaknila, vendar so jo kmalu zatem nadaljevali. 20. januarja se je ladja začela premikati za 1,5 centimetra (0,6 inča) na uro, vendar je 24. januarja Franco Gabrielli, vodja italijanske agencije za civilno zaščito, dejal, da je nasedla ladja "stabilna". Istega dne so potapljači odstranili truplo 16 žrtve. 29. januarja je bila operacija prekinjena, ker se je ladja v šestih urah in zaradi visokih valov premaknila za 3,8 centimetra. Gabrielli je dejal: "Naš prvi cilj je bil najti ljudi žive ... Zdaj imamo en sam velik cilj in to je, da to ne pomeni okoljske katastrofe." Naslednji dan so se operacije nadaljevale. 28. januarja je bilo 17. truplo ženskega člana posadke odvzeto s potopljenega dela ladje. Italijanska agencija za civilno zaščito je 31. januarja preiskala iskanje na potopljenemu delu ladje, ker je deformiran trup povzročil nesprejemljive varnostne pomisleke za potapljače. Potapljači so na podlagi informacij potnikov o tem, kje so lahko trupla, v razbitini našli osem dodatnih trupel. Za hitro obnovo trupel je bila sestavljena „posebna ploščad“, od katerih so bila obnovljena štiri. 22. februarja je bilo okrevanje občasno ustavljeno zaradi neugodnih vremenskih razmer. Uradni uradniki so 4. marca poročali, da bodo za iskanje trupel uporabili "sofisticirano opremo, podobno robotom". 22. marca so odkrili še pet trupel na oddaljenem potopjenem odseku ladje, ki naj bi bila znotraj trupa. 15. januarja 2013 je bilo domnevno, da sta bili nameščeni zadnji trupli (telesi ženske potnice in moškega člana posadke), vendar jih po navedbah ni bilo mogoče obnoviti, saj je bila njihova lokacija v bližini krme njihova obnovitev nedostopna, dokler ladja ni mogla  biti zasukan. Vendar so družbe, ki izvajajo postopek premestitve, zavrnile najti nobene organe. Iskanje dveh še pogrešanih trupel se je nadaljevalo po tem, ko je bila ladja 17. septembra 2013 na končnem položaju. 26. septembra 2013 so bili neznani posmrtni ostanki najdeni v bližini osrednjega dela ladje, kjer so bili nazadnje opaženi. Ostanki so bili podvrženi testiranju DNK, da bi ugotovili njihovo identiteto. 8. oktobra 2013 je bila družina pogrešanega člana posadke Russel Rebello obveščena, da so truplo, za katero se verjame, da je bilo njegovo, našli blizu tretje palube na krmi ladje. Predmeti na truplu so bili naknadno identificirani kot pripadniki pogrešane potnice Marije Grazia Trecarichi namesto tega, 24. oktobra 2013 pa je bilo ugotovljeno, da je z analizo DNK potrjeno, da gre za njeno truplo. V razbitini so nekaj dni po odkritju trupla našli dodatne kostne ostanke neznane identitete. 23. oktobra 2013 je bilo objavljeno, da je bilo iskanje pogrešanih, ko je bila razbitina še v vodi, končano, kolikor je bilo tehnično mogoče. Glede na izsledke identifikacijskih analiz že najdenih ostankov je bilo ugotovljeno, da se bodo lahko v razbitini nadaljevale nadaljnje iskalne dejavnosti za pogrešanega člana posadke Russela Rebella, potem ko so ga odstranili iz vode. Potapljači so 6. in 7. avgusta 2014 na potopljeni ladji našli človeške posmrtne ostanke, ki so jih nato odpeljali v genovsko pristanišče.  3. novembra 2014 so v razbitini ladje našli končno zadnje truplo, Russela Rebella. == Razbitina == === Reševanje razbitine in varovanje okolja === [[Slika:Costa-barrier.svg|sličica|Slika, ki prikazuje kako se je ladja prevnrila na morsko dno.]] Oblasti so prepovedale vse zasebne jadrnice in druga vodna plovila s pristanišča na otoku Giglio in jih izključile iz ne-navigacijskega območja (1852 m) brez ladijskega prometa okoli na pol potopljene nasedle ladje. Slabe vremenske razmere bi lahko povzročile razlitje nafte z ladje. Kot previdnost je bila postavljena plavajoča oljna pregrada. Močan veter je 1. februarja dvignil zaščitno pregrado in tako omogočil razlitje olja v okoliške vode, ki so se začele širiti s krme ladje. Direktor civilne zaščite Franco Gabrielli je 7. februarja italijanskemu senatu povedal, da vode niso kristalno čiste, vendar so "v zakonskih mejah". Minister za okolje Corrado Clini je italijanskemu parlamentu povedal, da je količina dizelskega goriva in maziv nafte na krovu Coste Concordie je govorila o tovoru majhnega tankerja. Clini je dejal, da bi bilo uhajanje olja zelo strupeno za rastlinsko in živalsko življenje v morju. V prvem koraku za preprečevanje onesnaževanja obale ter morja in pomoč pri reševanju ladje so bile njene posode za nafto in gorivo izpraznjene. Skupina približno 200 velikanskih klapavic Pinna nobilis je bila zaradi grožnje, ki so jo povzročila naknadna inženirska dela, ročno premeščena na bližnje območje. [[Slika:Pinnidae - Pinna nobilis-001.jpg|levo|sličica|Veliki leščur, je eden od leščurjev, ki so ga zaradi strahu pred grožnjo, ki so jo predstavljale naknadna inženirska dela, preselili stran od razbitine Coste Concordie.]] Otok Giglio leži v svetišču Pelagos za sredozemske [[Morski sesalec|morske sesalce]] in je eno od posebej zaščitenih območij sredozemskega pomena. Je priljubljena potapljaška destinacija, [[turizem]] pa je njena vodilna panoga. Prebivalci otoka so bili zaskrbljeni, da bi razbitina, ki bi odgnala turiste, onemogočila otoško gospodarstvo. En prebivalec je razložil: "Okoljska škoda nas najbolj skrbi. Če [[nafta]] onesnaži obalo, bo vse uničeno." Luigi Alcaro, vodja pomorskih izrednih razmer za italijanski inštitut za varstvo okolja in raziskave (ISPRA), ministrstvo za okolje, je izjavil, da bi v najslabšem primeru "lahko govorili leta in leta ter dobili desetine milijonov evrov." Plovilo za odziv na izliv nafte, ki ga je sklenila pogodba EMSA, je 28. januarja prispelo na mesto, kjer je na desnem boku na pol potopljena ležala Costa Concordia in ostalo kot varnostni ukrep med postopkom odstranjevanja goriva. Oceanografska ladja Astrea ISPRA je 29. januarja prispela v [[Toskana|Toskano]], da bi opravila okoljske preiskave. 9. februarja je izvršni direktor Costa Cruises prebivalcem Giglio povedal, da imajo načrt, kako bodo ladjo odstranili do sredine marca. Obljubil je tudi, da bo čim manj škodoval njihovim turističnim podjetjem. Nasedla ladja se je z desnim bokom naslonila na kamnito in peščeno morsko dno, zaskrbljeni pa so bili, da bi lahko zdrsnila globlje. Stabilnost in deformacija ladje sta se spremljali s satelitskimi posnetki in površinskimi instrumenti. Čeprav ladja ni bila v "neposredni nevarnosti", da bi zdrsnila s svojega prizemljenega položaja v globljo globino morja je minister za okolje Clini 8. februarja italijanskemu senatu dejal:"Tveganje, da bi ladja zdrsnila globlje je povsem resnično ... Več časa mineva, šibkejši postaja trup. Ne moremo zagotoviti, da že ni ogrožena." 29. januarja 2012 so znanstveniki postali zelo zaskrbljeni, da se je ladja v šestih urah premikala 3,5 centimetra. 2. februarja se je ladja v sedmih urah premaknila za 8 centimetrov. Premiki in morebitni visoki vetrovi in ​​odprto morje so povzročili zaustavitev obnovitvenih in reševalnih dejavnosti. 16. februarja je direktor civilne zaščite Gabrielli potrdil, da v registriranih podatkih ni anomalij. V drugem poročilu, ki temelji na sonarnih in laserskih meritvah ter podvodnem videoposnetku ISPRA, je bilo razvidno, da se ladja lahko sesede v svoji sredini, ker njena teža ni podprta med skalnim ometom, ki podpira premec, in skalo, ki podpira krmo, in je dejal v času, ko sta se obe kamnini dramatično začeli rušiti. Direktor Civilne zaščite Gabrielli je izjavil, da je poročilo pomirjujoče, ker kaže, da je del morskega dna zakopal trup, kar povečuje stabilnost ladje. Ugotovljeno je bilo tudi, da se trup počasi seseda pod lastno težo, zaradi česar je reševanje težje in dražje. === Reševanje === [[Slika:Costa Concordia salvage July crop.jpg|sličica|Reševanje potopljene Coste Concordije. ]] Vse operacije, načrtovane za reševanje razbitine iz morja, vključno z odstranjevanjem odpadkov, sta skupaj izvedla Costa Cruises in Concordia Emergency Commissioner's Office. V prvotni oceni strokovnega podjetja za reševanje, Smit International, je ocenil, da lahko odstranitev potopljene Concordie traja do 10 mesecev. Podjetje Smit je izjavilo, da je potopljena ladja močno nagnjena proti obali, zaradi česar se lahko nadgradnja sesuje v morje, zato je priporočalo, da se prvo odstrani Concordijino nadgradnjo. Pozneje je podjetje dokončno sklenilo, da sprva odstrani samo nadgradnjo. Med odstranjevanjem nadgradnje je podjetje poročalo, da se je ladja tri tedne po delnem potopu, premaknila za 60 cm, vendar ni bilo nobene možnosti, da bi se razbitina Concordie v celoti prevrnila na desni bok, ali potonila globlje. Odstranjevanje nadgradnje je bilo v celoti dokončano konec marca 2012. [[Slika:Costa Concordia Abwracken.jpg|sličica|Razbitina Coste Concordije med razstavljanjem v Genovi, 12. septembra 2015.]] Costa Concordia je bil 17. septembra 2013 s postopkom reševanja postavljena v navpični položaj. Stroški za reševanje ladje so se povečali na 799 milijonov dolarjev. Poleg tega je ladja doživela hude deformacije trupa na dveh mestih. Družba Titan Salvage, ki vodila reševanje, je ocenila, da bo naslednja faza reševanja izvedena do začetka sredine leta 2014. Po tej operaciji bi ladjo odvlekli v Genovsko pristanišče na razrez. 14. julija 2014 se je začelo delo za pripravljanje Coste Concordie na vleko. V tem trenutku so stroški narasli na milijardo evrov. Vključno s stroški vleke, 100 milijonov EUR za razpad ladje zaradi ostankov in stroški popravljanja škode na otoku Giglio, pričakovani končni stroški naj bi znašali 1,5 milijarde EUR (2 milijardi USD) 23. julija, ko je bila ponovno premeščena, je ladja začela s končno plovbo pod vleko s hitrostjo 2 vozla (4 km / h; 2 mph) s spremstvom v 14 ladjah, ki so jo odvlekli v [[Genova|Genovo]]. V pristanišče je prispela 27. julija po štiridnevni plovbi na vleko. V pristanišču so jo privezali na pomol in čakali na zažetek razstavljanja. Po prvem razstavljanju, je bil 11. maja 2015 trup odvlečen 10 km (16 km) do pristanišča Superbacino v Genovi za odstranitev zarjevelih zgornjih palub. Zadnja paluba je bila razstavljena avgusta 2016, trup pa je bil 1. septembra odvlečen v ladjedelnico za dokončno razstavljanje. Razrez ladje je bil zaključen 7. julija 2017. ==== Potek reševanja ==== <gallery> Slika:Costa-salvage1.png|1 Slika:Costa-salvage2.png|2 Slika:Costa-salvage3.png|3 Slika:Costa-salvage4a.svg|4 </gallery> * '''1''' - Dimnik je odstranjen, za podporo ladje pa je zgrajena potopljena ploščad. Jeklene plošče so pritrjene ne levi strani ladje in so delno napolnjene z vodo. * '''2''' - Kabli povlečejo ladjo pokonci, k temu pa pomaga masa vode v ploščah. * '''3''' - Plošče so pritrjene tudi na desno stran ladje. * '''4''' - Voda se izčrpa iz plošče za dviganje ladje tako, da se ladjo lahko vleče po vodi. == Seznam žrtev po narodnosti == === Žrtve === {| class="wikitable" |+ !Narodnost !Žrtve |- |[[Nemčija]] |12 |- |[[Italija]] |7 |- |[[Francija]] |6 |- |[[Peru]] |2 |- |[[Združene države Amerike]] |2 |- |[[Madžarska]] |1 |- |[[Indija]] |1 |- |[[Španija]] |1 |- |'''Skupaj''' |'''32''' |} == Dogodki po incidentu == 20. julija 2013 je bilo na sodišču pet ljudi spoznanih za krive, zaradi uboja in malomarnosti: Roberto Ferrarini (krizni direktor podjetja) je dobil najvišjo zaporno kazen, 2 leti in 10 mesecev, sledil pa mu je Manrico Giampedroni (direktor službenega kabineta), 2 leti in 6 mesecev. Trije člani ladijske posadke - prvi častnik Ciro Ambrosio, krmar Jacob Rusli Bin in tretji častnik Silvio Coronico - so bili obsojeni na 1 do 2 leti zaporne kazni. Ferrarini, ki ni bil na ladji, je bil obsojen zaradi nerazmišljanjaobsega nesreče in zavlačevalnega usternega odziva. Giampedroni je bil obsojen zaradi svojega dejanja v evakuaciji, ki je bila opisana kot katastrofalna. Krmar Bin je bil obsojen zaradi usmerjenja ladje v napačno smer, potem, ko mu je kapitan Shettion ukazal spremeniti smer plovbe. Ločeno je potekalo sojenje kapitanu Francescu Shettinu, ki je iskal sporazum o spoznavanju krivde. Februarja 2015 je bil Schettino na sodišču spoznan za krivega in obsojen na 16 let zaporne kazni. Schettino se je pritožil na kazen, ki je bila sprva potrjena maja 2016, nato pa nazadnje in dokončno maja 2017. Kazen prestaja v zaporu Rebibbia v Rimu. == Sklici == <references /> == Viri == * https://www.moskisvet.com/svet_na_kanalu_a/zaradi-nje-32-ljudi-pozrlo-morsko-dno.html * https://novice.svet24.si/clanek/novice/svet/5916055308de1/kapitanu-strahopetcu-16-let-zapora * https://www.dnevnik.si/1042502776 * https://www.rtvslo.si/svet/foto-in-video-costa-concordia-je-dvignjena-smo-na-tocki-nic/317871 * https://potovanja.over.net/nesreca_z_ladjo_costa_concordia__potnikom_pripada_odskodnina/ * https://enavtika.si/sl/novice/18-novice/1624-costa-concordia-konala-zadnjo-plovbo-video * https://www.slovenskenovice.si/crni-scenarij/na-tujem/costa-concordia-nasli-se-tri-trupla * https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/131239 * https://cekin.si/koristno/kaj-vse-je-ostalo-na-potopljeni-ladji.html [[Kategorija:Katastrofe leta 2012]] rybghk7azdyy66tv7pdusidfqaf7at5 0 481670 5736880 5349916 2022-08-20T06:53:15Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče |name = Suza |native_name = {{lang|fa|شوش}} |alternate_name = |image = [[Slika:King's apartments Apadana Susa.jpg|300px]] |alt = |caption = Palača [[Darej I.|Dareja I.]] v Suzi |map_type = Iran |map_alt = |map_size = 300px |relief= yes |coordinates = {{coord|32|11|26|N|48|15|28|E|display=inline,title}} |location = Šuš, Provinca Huzistan, [[Iran]] |region = [[Zagros|Gorovje Zagros]] |type = Naselje |part_of = |length = |width = |area = |height = |builder = |material = |built = okoli 4200 pr. n. št. |abandoned = 1218 n. št. |epochs = <!-- actually displays as "Periods" --> |cultures = |dependency_of = |occupants = |event = Bitka pri Suzi |excavations = |archaeologists = |condition = zapuščena in v ruševinah |ownership = |management = |public_access = {{Infobox World Heritage Site | child = yes | WHS = Susa | Type = Kulturni | Criteria = i, ii, iii, iv | ID = 1455 | Year = 2015 | Session = 39 | Link = http://whc.unesco.org/en/list/1455 | noicon=false }} }} '''Suza''' ([[Perzijščina|perzijsko]] Šuš, [[Hebrejščina|hebrejsko]] שׁוּשָׁן, Šušān, [[Grščina|grško]] {{jezik-el2| Σοῦσα}}, Susa, [[Sirščina|sirsko]] ܫܘܫ‎, Šuš,<ref>Thomas A. Carlson in drugi. "Susa — ܫܘܫ". ''The Syriac Gazetteer''. Zadnje sprememba 30. junij 2014. http://syriaca.org/place/415.</ref> staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju [[Zagros]], [[Iran]], med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od [[Tigris]]a. Bila je eno od najpomembnejših mest na staroveškem [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], prestolnica [[Elam]]a in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] in strateško pomembno mesto v [[Partsko cesarstvo|partskem]] in [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidskem]] obdobju. Na mestu antične Suze stoji sodobno iransko mesto Šuš. Od antične Suze so ostale tri arheološke gomile s površino okoli 1 km<sup>2</sup>.<ref>John Curtis (2013). "Introduction". V Perrot, Jean (ur.). ''The Palace of Darius at Susa: The Great Royal Residence of Achaemenid Persia''. I.B.Tauris. str. xvi. ISBN 9781848856219.</ref> Suza/Šuš je kot Šušan omenjena v [[Esterina knjiga|Esterini knjigi]] in drugih svetopisemskih besedilih. ==Ime== V [[Elamščina|elamščini]] se je ime mesta pisalo na več načinov: Ŝuŝan, Ŝuŝun itd. Ime izhaja iz imena lokalne boginje [[Inšušinak]]. ==Zgodovina arheoloških raziskav== [[Slika:Elam Map-en.svg|250px|thumb||Zemljevid Elamskega kraljestva (oranžno) in sosednjih pokrajin v [[Bronasta doba|bronasti dobi]]]] [[Slika:Susa map.jpg|thumb|250px|Nahajališče Suza]] [[Slika:S03 06 01 017 image 2344.jpg|thumb|250px|Asirija. Ruševine Suze, Brooklyn Museum Archives, Goodyear Archival Collection]] Najdišče sta leta 1836 pregledala Henry Rawlinson in nato A. H. Layard.<ref>George Rawlinson. ''A Memoir of Major-General Sir Henry Creswicke Rawlinson''. Nabu Press, 2010. ISBN 1-178-20631-9.</ref> Leta 1851 je nekaj manjših izkopavanj opravil William Loftus, ki je mesto prepoznal kot Suzo.<ref>Internet Archive. William K. Loftus. ''Travels and Researches in Chaldaea and Susiana, Travels and Researches in Chaldaea and Susiana: With an Account of Excavations at Warka, the "Erech" of Nimrod, and Shush, "Shushan the Palace" of Esther, in 1849–52''. Robert Carter & Brothers, 1857.</ref> Leta 1885 in 1886 sta Marcel-Auguste Dieulafoy in Jane Dieulafoy začela prva francoska izkopavanja.<ref>Jane Dieulafoy. ''Perzië, Chaldea en Susiane''. (holandščina).</ref> Skoraj vsa izkopavanja v Suzi po letu 1885 je organizirala in odobrila francoska vlada.<ref>Peters, John P. (1915). "Excavations in Persia" (PDF). ''The Harvard Theological Review''. '''8''' (1): 82–93. doi:10.1017/S0017816000008336.ISSN 0017-8160. JSTOR 1507314.</ref> Obsežna izkopavanja je od 1897 do 1911 vodil Jacques de Morgan in številne umetniške in zgodovinske artefakte poslal v [[Francija|Francijo]]. Ti artefakti so v poznih 1890. in zgodnjih 1900. letih napolnili številne dvorane v muzeju [[Louvre]].<ref>Peters, John P. (1915). "Excavations in Persia" (PDF). ''The Harvard Theological Review.'' '''8''' (1): 82–93. doi:10.1017/S0017816000008336.ISSN 0017-8160. JSTOR 1507314.</ref> Izkopavanja so se pod Rolandom De Mecquenemom nadaljevala do začetka [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1914. Po vojni so se nadaljevala do začetka [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1940.<ref>Archive.org. Jacques de Morgan. ''Fouilles à Suse en 1897–1898 et 1898–1899''. Mission archéologique en Iran, Mémoires I, 1990.</ref><ref>Archive.org. Jacques de Morgan, Fouilles à Suse en 1899–1902, Mission archéologique en Iran, Mémoires VII, 1905.</ref><ref>Robert H. Dyson. ''Early Work on the Acropolis at Susa''. The Beginning of Prehistory in Iraq and Iran, Expedition, vol. 10, no. 4, str. 21–34, 1968.</ref> Po vojni sta izkopavanja od leta 1946 do 1967 vodila Roman Ghirshman in njegova žena Tania Ghirshman. Osredotočila sta se predvsem na območje kraljeve vile, ki sta ga raziskala po celi globini.<ref>Roman Ghirshman. ''Suse au tournant du III au II millenaire avant notre ere''. Arts Asiatiques, '''17''': 3–44, 1968.</ref> Lončenina, ki sta jo našla v različnih slojih, je omogočila stratifikacijo razvoja mesta.<ref>Hermann Gasche. ''Ville Royal de Suse: vol I: La poterie elamite du deuxieme millenaire a.C, Mission archéologique en Iran''. Mémoires '''47''', 1973.</ref><ref>M. Steve, Hermann H. Gasche. ''L'Acropole de Suse: Nouvelles fouilles (rapport preliminaire)''. Memoires de la Delegation archeologique en Iran, vol. 46, Geuthner, 1971.</ref> V 1970. letih je raziskave vodil Jean Perrot.<ref>Jean Perrot. ''Les fouilles de Sus en 1975''. Annual Symposium on Archaeological Research in Iran 4, str. 224–231, 1975.</ref><ref>D. Canal. ''La haute terrase de l'Acropole de Suse''. Paleorient, vol. 4, str. 169–176, 1978.</ref> ==Zgodovina== ===Zgodnje naselje=== Suza spada med najstarejša znana naselja v regiji. Datiranja z [[ogljik]]om C14 je pokazalo, da je bila naseljena že leta 4395 pr. n. št.<ref>Potts: Elam, str. 46.</ref> Že takrat je bila dokaj velika in merila približno 15 hektarjev. Ustanovitev Suze sovpada z opuščanjem bližnjih vasi. Potts domneva, da je bilo naselje morda ustanovljeno zato, da bi nadomestilo uničeno naselje Čoga Miš,<ref name=ref20>Potts: Elam.</ref> približno enako veliko kot Suza. Drugo pomembno naselje na tem območju je bilo Čoga Bonut, ki so ga odkrili leta 1976. ===Obdobje Suza I=== Prebivalci Suze so kmalu po prvi naselitvi pred več kot 6000 leti zgradili monumentalno ploščad, ki se je dvigala nad ravno okoliško pokrajino.<ref>Hole, Frank. ''A Monumental Failure: The Collapse of Susa''. V Robin A. Carter, Graham Philip (ur.). ''Beyond the Ubaid: Transformation and Integration of Late Prehistoric Societies of the Middle East''. Studies in Oriental Civilization, no. 63, str. 221–226. Chicago: Oriental Institute of the University of Chicago, 2010.</ref> Iz tega obdobja so se ohranile umetniško izdelane keramične posode, ki so služile za daritve in kot grobni pridatki v tisoč ali več grobovih pri dnu tempeljske ploščadi. Najstarejše naselje je znano kot Suza I (okoli 4200-3900 pr. n. št.). Dve naselji so arheologi poimenovali ''Akropola'' (7 ha) in ''Apadana'' (6,3 ha), ki sta se kasnjeje zlili v Suzo (18 ha).<ref name=ref20/> ''Apadana'' je imela 6 m debelo obzidje iz zbite zemlje. [[Slika:Iran époque d'Obeid Sèvres.jpg|thumb|300px|levo|Skleda in čaša v slogu Suza I, 4. tisočletje pr. n. št. (ubaidsko obdobje); čaša je visoka okoli 12 cm; Sèvres – Cité de la céramique, [[Francija]]]] Večina od skoraj 2000 posod v slogi Suza I, najdenih v grobovih, je zdaj v [[Louvre]]u. Najdena posoda zgovorno priča o umetniških in tehničnih dosežkih njihovih ustvarjalcev in organizaciji družbe, ki jih je naročila.<ref name=ref22> Aruz, Joan (1992). ''The Royal City of Susa: Ancient Near Eastern Treasures in the Louvre''. New York: Abrams. str. 26.</ref> Poslikana keramična posoda iz najzgodnejšega obdobja je regionalna različica mezopotamske ubaidske keramične tradicije, ki se je v 5. tisočletju pr. n. št. razširila po Bližnjem vzhodu,<ref name=ref22/> na katero je vplivalo tudi izročilo iz gora zahodnega Irana. V grobovih so najbolj zastopane so tri vrste posode: čaše in kelihi, krožniki in majhni lonci za pripravo vseh vrst hrane, potrebni v posmrtnem življenju. Druga vrsta posodja, bolj grobo izdelana in bolj skromno poslikana, je bila verjetno namenjena preprostim meščanom, mladostnikom in morda otrokom.<ref> Aruz, Joan (1992). ''The Royal City of Susa: Ancient Near Eastern Treasures in the Louvre''. New York: Abrams. str. 29.</ref> Posoda je zdelana skrbno in ročno, morda na počasnem lončarskem vretenu. Asimeričnost posod in nepravilnost poslikav kažeta, da je bila večina dela opravljena prostoročno. V tem obdobju je že dokazana [[metalurgija]] [[Baker|bakra]], kar dokazujejo bakreni izdelki iz nekaj visokogorskih iranskih mest, kot je bil [[Tepe-Sialk|Tepe Sialk]]. ===Suza II in vpliv Uruka=== V [[Uruk|uruškem]] obdobju je Suza prišla v uruško kulturno sfero. Prevzela je celoten uruški državni aparat, prapisavo, valjaste pečate s sumerskimi motivi in arhitekturo. Nekateri poznavalci menijo, da je bila morda kolonija Uruka.<ref>D.T. Potts. ''The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State''. Cambridge World Archaeology. Cambridge University Press, 2015. Str. 58. ISBN 1107094690.</ref> D.T. Potts temu ugovarja in trdi, da je bil v začetnem obdobju bolj pomemben vpliv gorskega [[Huzestan]]a, ki se je ohranil tudi kasneje. Suza je bila torej pod vplivom dveh kultur. Uruškega pisnega in številčnega sistema ni prevzela v celoti, ampak delno in selektivno in ga je prilagodila svojim potrebam. Četudi je bil Uruk takrat večji od Suze, ni bila njegova kolonija in je dolgo obdržala nekaj neodvisnosti.<ref>D.T. Potts. ''The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State''. Cambridge World Archaeology. Cambridge University Press, 2015. Str. 58–61. ISBN 1107094690.</ref> Arhitekturne povezave med Suzo, Tal-i Maljanom in Godin Tepejem v tistem času podpirajo idejo o vzporednem razvoju [[Klinopis|praklinopisa]] in praelamske pisave.<ref>F. Desset. "An Architectural Pattern in Late Fourth-Millennium BC Western Iran: A New Link Between Susa, Tal-I Malyan, and Godin Tepe". ''Iran'', '''52''' (1, 2014): 1–18.</ref> Nekateri znanstveniki so prepričani, da je bila Suza del večje uruške kulture in v celoti prevzela uruški način življenja. Kultura v Suzi je bila pravzaprav lokalna različica obširne mezopotamske kulture, zato vpliv Uruka ne dokazuje njegove dominacije.<ref> Lawler, Andrew (2003). "Uruk: Spreading Fashion or Empire". ''Science'', '''302''': 977–978.</ref> ===Obdobje Suza III=== Obdobje Suza III (3100–2700 pr. n. št.) je znano tudi kot praelamsko obdobje.<ref>D.T. Potts. ''A Companion to the Archaeology of the Ancient Near East''. Volume 94 of Blackwell Companions to the Ancient World. John Wiley & Sons, 2012. str. 743. ISBN 1405189886.</ref> V tem obdobju je prevladovala baneška lončenina. Pojavile so se prve glinaste tablice in Suza je postala središče elamske civilizacije. Dvoumna omemba Elama ([[klinopis]]no 𒉏 NIM) se je pojavija tudi v sumerskih zapisih. Leta 2700 pr. n. št. je dokumentirana bitka med Kišem in Suzo. <gallery widths="200px" heights="120px" perrow="4"> Slika:Susa III or Proto-Elamite cylinder seal 3150-2800 BC Louvre Museum Sb 1484.jpg| Praelamski valjasti pečatnik iz obdobja 3150–2800 pr. n. št. (Suza III); Luuvre, Sb 1484 Slika:Susa III or Proto-Elamite cylinder seal 3150-2800 BC Louvre Museum Sb 2675.jpg| Praelamski valjasti pečatnik iz obdobja 3150–2800 pr. n. št. (Suza III); Luuvre, Sb 2675 Slika:Susa III or Proto-Elamite cylinder seal 3150-2800 BC Mythological being on a boat Louvre Museum Sb 6379.jpg|Praelamski valjasti pečatnik iz obdobja 3150–2800 pr. n. št. (Suza III) z mitološkim bitjem na čolnu; Luuvre, Sb 6379 Slika:Susa III or Proto-Elamite cylinder seal 3150-2800 BC Louvre Museum Sb 6166.jpg| Praelamski valjasti pečatnik iz obdobja 3150–2800 pr. n. št. (Suza III); Luuvre, Sb 6166 </gallery> ===Elamiti=== [[Slika:Puzur-Inshushinak Ensi Shushaki in the "Table au Lion", Louvre Museum.jpg|thumb|left|''Puzur-Inšušinak, [[ensi]] (guvener) Suze'' na "Tablici z levi", datirani v leto 2100 pr. n. št., Muzej Louvre<ref>Translation of the Akkadian portion into French, in {{cite book |title=Mémoires |date=1899 |publisher=P. Geuthner |location=Paris |pages=[https://archive.org/details/mmoires04franuoft/page/4 4]–7 |url=https://archive.org/details/mmoires04franuoft}}</ref>]] V [[Sumerija|sumerskm]] obdobju je bila Suza glavno mesto države [[Suziana]] (Šušan) s središčem ob reki Karun, ki se je skoraj povsem ujemala s sedanjo iransko provinco Huzestan. Na oblasti so se menjavali med [[Elamiti]], [[Sumerija|Sumerci]] in [[Akadsko kraljestvo|Akadci]]. Nekateri avtorji jo istovetijo z Elamom, vendar je bila samostojna kulturna in politična entiteta.<ref name=ref30>F. Vallat. The history of Elam, 1999. iranicaonline.org.</ref> Pod elamskimi vladarji se je v Suzo pogosto prinašal bogat plen s pohodov proti drugim mestom.<ref>Aruz, Joan; Fino, Elisabetta Valtz (2001). "Ancient near Eastern Art". ''The Metropolitan Museum of Art Bulletin'', '''59''' (1): 8. doi:10.2307/3269163. ISSN 0026-1521. JSTOR 3269163.</ref> Vzrok za takšno postopanje je bila predvsem njena majhna oddaljenost of [[Babilon]]a in drugih mezopotamskih mest. Raba [[Elamščina|elamščine]] kot uradnega jezika državne uprave je prvič dokazana v besedilih iz Ansana (Tel-e Mal-jan) iz obdobja okoli leta 1000 pr. n. št.<ref> Mikołajczak, Tytus K. (2011). "''Elam and Persia''. Urednika Javier Álvarez-Mon in Mark B. Garrison. Winona Lake, V Eisenbrauns, 2011. str. xviii + 493.". ''Journal of Near Eastern Studies'', '''72''' (2): 284–289. doi:10.1086/671453. ISSN 0022-2968.</ref> Pred tem se je večina dokumentov pisala v [[akadščina|akadščini]]. Suzijano je okoli leta 2330 pr. n. št. [[Sargon Akadski|Sargon Veliki]] vključil v svoje [[Akadsko kraljestvo|Akadsko cesarstvo]]. Glavna mestna boginja je bila [[Nanaja]], ki je imela v Suzi velik tempelj.<ref>Potts: Elam, str. 364.</ref> [[Slika:Elam cool.jpg|thumb| Srebrna čaša iz [[Marvdešt]]a, Iran, z linearnim elamskim napisom iz obdobja Kutik-Inšušinaka, [[Iranski Narodni muzej]]]] ====Kutik-Inšušinak==== Suza je bila glavno mesto akadske province do okoli 2100 pr. n. št., ko se je njen guverner [[Kutik-Inšušinak]] uprl in ustanovil neodvisno državo in literarno središče. Na seznamu knaljev Suze je omenjen kot zadnji vladar iz Avanske dinastije.<ref>Potts: Elam, str. 122.</ref> Združil je sosednja ozemlja in postal kralj Elama. Uvedel je elamsko linearno pisavo, ki še ni razvozlana. Suzo je kasneje osvojila novoasirska [[Tretja urska dinastija]] in jo obdržala, dokler ni okoli leta 2004 pr. n. št. med vladanjem Kindatuja razpadla pod pritiskom Elamitov. Suza je postala elamska prestolnica Epartidske dinastije. ====Srednje elamsko obdobje==== Z vzponom Anšanske dinastije se je okoli leta 1500 pr. n. št. začelo srednje elamsko obdobje. Za to obdobje jr značilna elamizacija Suze. Kralji so privzeli naslov ''"kralj Anšana in Suze"''. [[Akadščina|Akadščino]], ki se je še vedno pogosto uporabljala na napisih, so kralji, na primer iz Igihalkidske dinastije okoli 1400 pr. n. št., poskušali zamenjati z [[Elamščina|elamščino]]. Pomen elamske kulture in jezika je v Suzijani začel naraščati.<ref name=ref30/> V nekem obdobju so Suzijani poskušali vsiliti elamski [[panteon]]. Ta politika je dosegla vrh z gradnjo političnega in verskega kompleksa Čoga Zambil 30 km jugovzhodno od Suze. Okoli leta 1175 pr. n. št. so Elamiti pod Šutruk-Nahuntejem zaplenili izvirno [[Stela (spomenik)|stelo]] s [[Hamurabijev zakonik|Hamurabijevim zakonikom]] in jo pripeljali v Suzo. Stelo so arheologi odkrili leta 1901. Okoli leta 1125 pr n. št. je Suzo izropal [[Nebukadnezar I.]], vladar [[Babilonija|Babilonskega cesarstva]]. ===Novoasirci=== Leta 647 pr. n. št. je novoasirski kralj [[Asurbanipal]] do tal porušil Suzo, ker se je med zadnjo vojno vojskovala na nasprotni strani. Tablica, odkrita leta 1854 v [[Ninive|Ninivah]], priča, da se je Asurbanipal maščeval za ponižanja, ki so jih Elamiti več stoletij prizadevali Mezopotamcem: : ''Suza, veliko sveto mesto, bivališče njihovih bogov, sedež njihovih skrivnostnih obredov, je osvojena. Vstopil sem v njene palače, odprl njene zakladnice s srebrom in zlatom, dobrinami in ogromnim bogastvom... Porušil sem zigurat v Suzi. Zdrobil sem njene bleščeče bakrene roge. Do tal sem porušil elamska svetišča; njihove bogovi in boginje so se razkropili v vetru. Grobnice njihovih davnih in nedavnih kraljev so opustošene. Njihove kosti sem odnesel proti Ašurju. Opustošil sem Elam in njihovo zemljo posejal s soljo.''<ref>''Persians: Masters of Empire''. Str. 7-8. ISBN 0-8094-9104-4.</ref> Asirska oblast v Susi se je začela leta 647 pr. n. št. in trajala do leta 617 pr. n. št., ko so Suzo osvojili [[Medijsko cesarstvo|Medijci]]. ===Suza pod Ahemenidi=== [[Slika:National Meusem Darafsh 6 (42).JPG|thumb|left|Kip Dareja Velikega, Nacionalni muzej Irana]] [[Slika:Archers frieze Darius 1st Palace Suse Louvre AOD 488 a.jpg|thumb| ''[[Friz]] lokostrelcev'' z Darejeve palače v Suzi; detalj na začetku friza]] [[Slika:Darius I statue list of subject countries.jpg|thumb|Podložniki Ahemenidskega cesarstva iz 24 držav med vladavino [[Darej I.|Dareja I.]], upodobljeni na njegovem kipu]] Suzo je leta 540-539 pr. n. št. je med osvajanjem Suzijane (Elama) zasedel [[Kir Veliki]]. Postala je del perzijskega [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] in doživela velike politične in etnično-kulturne spremembe.<ref>Tavernier, Jan. ''Some Thoughts in Neo-Elamite Chronology'' (PDF). str. 27.</ref> ''[[Nabonidova kronika]]'' omenja, da je [[Nabonid]] pred bitko/bitkami ukazal, da se vsi kultni kipi iz odročnih babilonskih mest pripeljejo v prestolnico, kar kaže, da se je napad na Suzo začel morda pozimi 540 pr. n. št.<ref>Kuhrt, Amélie. ''Babylonia from Cyrus to Xerxes''. V ''The Cambridge Ancient History: Vol IV — Persia, Greece and the Western Mediterranean''. str. 112–138. Urednik John Boardman. Cambridge University Press, 1982.ISBN 0-521-22804-2.</ref> Kir se je verjetno poskušal izogniti konfrontaciji in je s pogajanji z babilonskimi generali poskušal doseči kompromis.<ref>Tolini, Gauthier. ''Quelques éléments concernant la prise de Babylone par Cyrus'' (PDF). Pariz. str. 10.</ref> Nabonid je še nekaj ostal v Suzi in nato pobegnil v [[Babilon]].<ref>''The Harran Stelae H2''.</ref> Kir je za Suzo osvojil celo [[Babilonija|Babilonijo]]. Suza je prvič v zgodovini prišla pod perzijsko oblast. Pod Kirovim sinom [[Kambiz II.|Kambizom II.]] je Suza postala ena od štirih prestolnic perzijskega Ahemenidskega cesarstva in kot taka središče politične moči. Po kratki Kambizovi vladavini je [[Darej Veliki]] začel izvajati obsežen program gradenj v Suzi in [[Perzepolis]]u, vključno s svojo palačo. O tem govori naslednji napis: : ''Za palačo, ki sem jo zgradil v Suzi, sem okrasje pripeljal od daleč. Zemlja se je izkopala do žive skale. Ko je bilo kopanje končano, se je [v jamo] nasulo 40 [[kubit]]ov grušča in nato še 20 kubitov. Na ta grušč se je zgradila palača.''<ref> Lendering, 2010.</ref> Suza je bila zimska prestolnica ahemenidskih kraljev [[Darej Veliki|Dareja Velikega]], [[Kserks I.|Kserka I.]] in njunih naslednikov.<ref>''Susa: Statue of Darius''. Livius.org. 1.april 2009. Pridobljeno 8. februarja 2013.</ref> V Suzo je bila postavljena atenska [[tragedija]] ''Perzijsci'' starogrškega dramatika [[Ajshil]]a, napisana leta 472 pr. n. št., ki je najstarejša ohranjena predstava v zgodovini gledališča. Za dogodke, opisanje v [[Esterina knjiga|Esterini knjigi]], se domneva, da so se zgodili v ahemenidskem obdobju. ===Selevkidsko obdobje=== [[Slika:The weddings at Susa, Alexander to Stateira and Hephaistion to Drypetis (late 19th century engraving).jpg|thumb|levo|250px|Poroki Statire II. z [[Aleksander Veliki|Aleksandrom Velikim]] in njene sestre Dripetide s Hefestionom v Suzi leta 324 pr. n. št.; gravura iz poznega 19. stoletja]] Po invaziji [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] leta 324 pr. n. št. je Suza izgubila večino svojega pomena. Leta 324 pr. n. št. je v mesto prišel makedonski vojskovodja Nearh, ki je raziskoval [[Perzijski zaliv]] in se je z ladjo vračal iz [[Indija|Indije]]. Tega leta se je v Suzi zgodila množična poroka Makedoncev in Perzijcev. Suza je pod selevkidsko oblastjo ostala približno sto let po Aleksandru. Izgubila je položaj cesarske prestolnice in ga prepustila Selevkiji in postala glavno mesto satrapije Suzijana.<ref> Capdetrey, Laurent (2007). Le Pouvoir Séleucide. Rennes: Presses universitaires de Rennes. str. 252. ISBN 978-2-753505-24-7.</ref> Kljub temu obdržala gospodarski pomen, ker so preko nje potekale trgovske poti.<ref> Boyce, Mary; Grenet, Frantz (1. januar 1991), "On the Western Edge of the Iranian Plateau: Susa and Elymais". A History of Zoroastrianism, Zoroastrianism under Macedonian and Roman Rule, Brill, str. 35–48. doi:10.1163/9789004293915_004, ISBN 9789004293915.</ref> Za svoje pristanišče je uporabljala [[Haraks Spazinu]]. [[Selevk I. Nikator]] je koval velike količine denarja.<ref>Marest-Caffey, Laure (2016). "Seleukos I's Victory Coinage of Susa Revisited: A Die Study and Commentary". ''American Journal of Numismatics.'' '''28''': 1–63.</ref> V Suzi je obilje grških napisov, kar morda kaže, da je v njej živelo veliko [[Grki|Grkov]]. ===Partsko obdobje=== Okoli leta 147 pr. n. št. sta se Suza in sosednji Elam odcepila od [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidskega cesarstva]]. V mestu so vsaj nekaj časa vladali elamski vladarji. Kamnaskir II. Nikifor je v mestu nekaj časa koval svoj denar. Suza se je za nekaj časa morda vrnila pod selevkidsko oblast, od [[Fraat II.|Fraata II.]] (okoli 138-127 pr. n. št.) do [[Gotarz II.|Gotarza II.]] (okoli 40–51 n. št.) pa so skoraj vsi vladarji Partskega cesarstva v mestu kovali svoj denar. To kaže, da je bila Suza v tem obdobju trdno v partskih rokah. Mesto je bilo kljub temu dokaj neodvisno in je v partskem obdobju še dolgo časa obdržalo organizacijo grške mestne države.<ref>Hill, John E. (2009). ''Through the Jade Gate to Rome: A Study of the Silk Routes during the Later Han Dynasty, First to Second Centuries CE''. Charleston: BookSurge. ISBN 978-1-4392-2134-1.</ref> Od druge polovice 1. stoletja pr. n. št. se ji verjetno nekaj časa vladali elamski vladarji, leta 215 pr. n. št. pa je ponovno prišla pod partsko oblast.<ref>Potts: Elam, str. 354-409.</ref><ref>Le Rider, Georges (1965). Mémoires de la Délégation archéologique en Iran XXXVIII: Suse sous les Séleucides et les Parthes. Pariz. str. 349–430.</ref> Suza je bila pogosto zatočišče partskih in kasneje perzijskih sasanidskih kraljev, ko so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] od leta 116 do 297 petkrat oplenili [[Ktezifon]]. Cesar [[Trajan]] je med partsko kampanjo leta 116 za nekaj časa zasedel Suzo.<ref>Rawlinson, George (2007). ''Parthia''. New York: Cosimo. str. 310. ISBN 978-1-60206-136-1.</ref> Kasneje niso Rimljani nikoli več prodrli tako daleč proti vzhodu.<ref>Robert J. Wenke. "Elymeans, Parthians, and the Evolution of Empires in Southwestern Iran". Journal of the American Oriental Society, '''101''' (3, 1981): 303–315.</ref> ===Sasanidsko obdobje=== Leta 224 n. št. je Suzo osvojil in opustošil [[Sasanidi|Sasanid]] [[Ardašir I.]], vendar jo je takoj zatem obnovil in jo nekaj časa morda imel za svojo rezidenco. Izročilo pravi, da je v Suzi nekaj let živel [[Šapur I.]], vendar bi to lahko bil tudi [[Šapur II.]] Pod Sasanidi je po ustanovitvi Gundešapurja Suza počasi izgubljala svoj pomen. Sasanidska Suza je bila z arheološkega stališča manj bogata kot partska. Še vedno je imela veliko pomembnih zgradb in površino več kot 400 hektarjev. Še vedno je bila pomembno gospodarsko in trgovsko središče, predvsem za trgovanje z [[zlato]]m. Še vedno je imela tudi kovnico denarja. V ločenem delu mesta je živela [[Krščanstvo|krščanska]] skupnost z [[Nestorijanstvo|nestorijanskim]] škofom. Zadnji škof je dokazan leta 1265. Arheologi so v Suzi odkrili mavčno ploščo s podobo krščanskega svetnika. Med vladanjem Šapurja II. in potem, ko je leta 312 krščanstno postalo državna religija [[Bizantinsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], so v Sasanidskem cesarstvu tam živeče kristjane prepoznali kot mogoče rimske kolaborante in jih po letu 339 preganjali.<ref>Neusner, Jacob (1972). "Babylonian Jewry And Shapur Ii's Persecution of Christianity From 339 to 379 CE". Hebrew Union College Press. ''Hebrew Union College Annual''. '''43''': 77–102.</ref> Šapur je med vojnami z Rimskim cesarstvom kristjanom naložil dvojne davke. Po uporu v Suzi živečih kristjanov je leta 339 s tristo sloni uničil mesto.<ref>Harper, Prudence; Aruz, Joan; Tallon, Frangoise (1993). ''The Royal City of Susa: Ancient Near Eastern Treasures in the Louvre''. New York: The Metropolitan Museum of Art. str. 162.</ref> Kasneje ga je obnovil in po zmagi nad Rimljani leta 359 vanj naselil vojne ujetnike in tkalce, ki so začeli proizvajati [[Svila|svileni]] [[brokat]].<ref>Potts: Elam, str. 429.</ref> Suzo je preimenovl v ''Eran-Huara-Šapur'' (''Iranska slava [ki jo je zgradil] Šapur'').<ref>Daryaee, Touraj (2009). ''Shapur II''. Encyclopaedia Iranica.</ref> ===Islamsko obdobje=== Med muslimanskim osvajanjem Perzije je [[Arabci|arabska]] vojska pod poveljstvom Abu Musa al-Ašarija napadla Huzestan. Osvojila je večino manjših utrjenih mest in leta 642 zasedla Tustar in nato začela oblegati strateško pomembno Suzo, v kateri je bil tudi grob judovskega preroka Danijela. Padec Suze je v muslimanskih virih opisan v dveh različicah. Po prvi so partski svečeniki razglašali z mestnega obzidja, da je samo ''dajjalu'' usojeno osvojiti mesto. ''Dajjal'' je muslinanski naziv lažnega preroka Al-Masiha ad-Dajjala, ki je v krščanskih virih primerljiv z antikristom. V vsakdanji rabi lahko pomeni tudi sleparja ali nastopača. Za perzijskega generala, ki je dezertiral na islamsko stran in se spreobrnil v [[islam]], so rekli, da je obrnil hrbet [[Zoroastrstvo|zoroastrstvu]] in bil zato ''dajjal''. Na Sijahov predlog se je ponoči sam ulegel pred glavna mestna vrata Suze, oblečen v okrvavljeno uniformo perzijskeg častnika. Straža na obzidju je domnevala, da je pozabljena žrtev bitke prejšnjega dne. Ko so stražarji odprli mestna vrata, jih je Sihah pobil. Manjša skupina arabskih vojakov je vdrla skozi odpra vrata in omogočila glavnini muslimanske veojske, da je odvojila mesto.<ref name<=ref54> Crawford, Peter (2013). ''The War of the Three Gods: Romans, Persians and the Rise of Islam''. Barnsley: Pen & Sword Military. str. 183–184. ISBN 978-1-84884-612-8.</ref> Druga zgodba pravi, da so branilci zasmehovali oblegovalce, češ da mesto lahko osvoji samo Al-Masih ad-Dajjal. Ker v muslimanski vojski ni nobenega Al-Masiha ad-Dajjala, lahko napadalci kar odidejo domov. Eden od arabskih poveljnikov, jezen in prizadet zaradi posmehovanja, je odšel do mestnih vrat in brcnil vanje. Veriga na ključavnici vrat je počila in vrata so se odprla.<ref name=ref55> Kennedy, Hugh (2007). ''The Great Arab Conquests: How the Spread of Islam Changed the World We Live In''. London: Weidenfeld & Nicolson. str. 128–129. ISBN 978-0-297-84657-4.</ref> Muslimani so po osvojitvi mesta pobili vse perzijske plemiče.<ref name=ref55/> Ker prerok Danijel (arabsko دانيال, Danjal) ni omenjen v [[Koran]]u in se v [[Judovstvo|judovstvu]] ne omenja kot [[prerok]], so muslimani uničili njegov kult z zasegom vseh zakladov iz njegove grobnice, ki so bili v njej shanjeni že od obdobja Ahemenidov. Zatem so odprli srebrno krsto in z mumificiranega trupla sneli pečatni prstan s podobo moža med dvema levoma. Ko je za dogodke izvedel [[Kalif|kalif]] [[Omar (kalif)|Omar]], je ukazal, da se prstan vrne in truplo pokoplje v rečno strugo.<ref name=ref55/> Danijel je v islamu sčasoma postal kultna osebnost. Na njegov grob so začeli romati tudi kristjani, čeprav je bilo za mesto njegovega pokopa razglašenih tudi več drugih mest.<ref name=ref55/> Muslimani so se po zasedbi Suze odpravili oblegat [[Gundešapur]].<ref name=ref55/> Suza se je kmalu po zasedbi opomogla in ostala regionalno središče. Njena površina je merila več kot 400 hektarjev.<ref> Amiet, Pierre (1972). ''Mémoires de la Délégation archéologique en Iran: Glyptique susienne des origines à l'époque des Perses achéménides: cachets, sceaux-cylindres et empreintes antiques découverts à Suse de 1913 à 1967''. Pariz: P. Geuthner.</ref> V mestu je bila zgrajena [[mošeja]], dokazana pa sta tudi nestorijanski škof in judovska skupnost s svojo [[Sinagoga|sinagogo]]. Mesto je ostalo središče proizvodnje luksuznih tkanin. Z arheološkega stališča je za islamsko obdobje značilna predvsem bogata keramika. Vzhodna sirska cerkvena provinca Bet Huzaje je imela v 1. tisočletju veliko vernikov. Od 5. do 13. stoletja je bila škofija metropolije Bet Huzaje (Elam). Leta 1218 so mesto opustošili [[Mongoli]] in ni nikoli več doseglo svojega nekdanjega pomena. Mesto je še bolj opustelo v 15. stoletju, ko se je njeno prebivalstvo preselilo v Dezful.<ref> M. Streck, Clifford Edmund Bosworth (1997). Encyclopaedia of Islam, San-Sze. IX. Leiden: Brill. str. 898–899. ISBN 9789004104228.</ref> ===Sodobna Suza=== Starodavno središče Suze ni naseljeno. Zahodno in severno od zgodovinskih razvalin stoki sodobni Šuš, ki je upravno središče okrožja Šuš v iranski provinci Huzestan. Leta 2005 je imel Šuš 64.960 prebivalcev.<ref>"World city populations: Susa". Mongabay.com. 2. december 2008. Pridobjeno 8. februarja 2013.</ref> Šuš je istoveten s Šušanom, omenjenim v ''[[Esterina knjiga|Esterini knjigi]]'' in drugih [[Sveto pismo|svetopisemskih]] knjigah. ==Svetovna dediščina== Suza je bila leta 2015 vpisana na [[Unesco]]v [[Seznam svetovne dediščine]]. == Galerija == <gallery> Slika:ArtabanIIGreekLetter.jpg|Pismo partskega kralja [[Artaban III.|Artabana III.]] prebivalcem Suze (1. stoletje pr. n. št.), pisano v grščini; Suza je obdržalo grška ustanove iz obdobja Selevkidskega cesarstva; [[Muzej Louvre]] Slika:Rose cup Susa Louvre MAOS53.jpg|Skleda iz glazirane gline, okrašena s cvetnimi listi vrtnice, 8.-9.stoletje Slika:Anthropoid sarcophagus Louvre Sb14393.jpg|Antropoid ''sarkofag'' Slika:Lion Darius Palace Louvre Sb3298.jpg|Lev na okrasni plošči iz palače [[Darej Veliki|Dareja I. Velikega]] v Suzi Slika:Male head wearing a head-band resembling king of Syria Antiochus III (223–187 BC), late 1st century BC–early 1st century AD, Louvre Museum (7462828632).jpg|Marmorna glava selevkidskega kralja [[Antioh III. Veliki|Antioha III.]], pokopanega v bližini Suze okoli leta 242 pr. n. št.<ref name=" Jonsson, David J. 2005 566 ">{{cite book|author= Jonsson, David J.|title= The Clash of Ideologies|publisher= Xulon Press|year= 2005|page=566|isbn= 978-1-59781-039-5|quote= Antiochus III was born in 242 BC, the son of Seleucus II, near Susa, Iran. }}</ref> Slika:Palmtree vase Susa Louvre MAOS383.jpg|Glazirana glinasta vaza s palmami, 8.-9. stoletje Slika:Sphinx Darius Louvre.jpg|Krilata [[sfinga]] iz palače Dareja Velikega v Suzi Slika:Daniel Barry Kent.JPG|Danijelova grobnica Slika:Ninhursag1.jpg|Ninhursag z duhom gozdov ob kozmičnem drevesu življenja s sedmimi konicami; relief iz Suze Slika:Tomb of Daniel.jpg|Danijelova grobnica v Suzi, gravura iz 19. stoletja v knjigi ''Potovanje po sodobni Perziji'' avtorjev Flandina in Coste Slika:Archers frieze Darius 1st Palace Suse Louvre AOD 488 a.jpg|Friz lokostrelcev z Darejeve palače v Suzi, detajl; Muzej Louvre Slika:Torque Susa Louvre Sb2760.jpg|Rebričasta ovratnica z levjima glavama; umetnina iz ahemenidskega obdobja Slika:Shush Castle.JPG|Šuški grad leta 2011 Slika:Children in Susa.JPG|Otroci v Suzi Slika:Terracotta herm Louvre Sb785.jpg|Steber s [[Hermes]]ovo glavo iz vodjnaka glavnega trdnjavskega stolpa v Suzi </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri== {{refbegin|2}} * Jean Perrot, ''Le Palais de Darius à Suse. Une résidence royale sur la route de Persépolis à Babylone'', Paris, [https://web.archive.org/web/20110721015413/http://pups.paris-sorbonne.fr/pages/aff_livre.php?Id=842 Paris-sorbonne.fr], 2010 *{{cite web |last= Lendering |first= Jona |title= Susa, capital of Elam |publisher= The Iranian Chamber |date= 2010|url= http://www.iranchamber.com/history/susa/susa.php |accessdate= 17 April 2019}} *{{cite web |last= Vallat |first= François |title= The History of Elam |publisher = The Circle of Ancient Iranian Studies (CAIS) |date= 13 December 2011 | url = http://www.iranicaonline.org/articles/elam- |accessdate= 17 April 2019}} *{{Cite book |last= Potts |first= Daniel T. |title= The archaeology of Elam: Formation and transformation of an ancient Iranian state |publisher= Cambridge University Press |year= 1999 |location= Cambridge |url= https://books.google.com/?id=mc4cfzkRVj4C |id= World Archaeology Series |isbn= 978-0-521-56496-0}} {{refend}} === Poročila arheoloških izkopavanj === {{refbegin|2}} * Pierre Amiet. ''Glyptique susienne des origines à l'époque des Perses achéménides: cachets, sceaux-cylindres et empreintes antiques découverts à Suse de 1913 à 1967''. Mémoires de la Délégation archéologique en Iran, Pariz 1972. * Roman Ghirshman. "Cinq campagnes de fouilles a Suse (1946–1951)". ''Revue d'Assyriologie et d'archéologie Orientale'' '''46''' (1952): 1–18. * Florence Malbran-Labat. ''Les inscriptions royales de Suse: briques de l'époque paléo-élamite à l 'empire néo-élamite''. Pariz 1995. * Laurianne Martinez-Sève. ''Les figurines de Suse. Réunion des Musées Nationaux''. Pariz 2002. {{ISBN|2-7118-4324-6}}. * Jacques de Morgan, G. Jéquier, G. Lampre. ''Fouilles à Suse, 1897–1898 et 1898–1899''. Pariz 1900. * Georges Le Rider. ''Suse sous les Séleucides et les Parthes: les trouvailles monétaires et l'histoire de la ville, Mémoires de la Délégation Archéologique en Iran''. Pariz 1965. * Vincent Scheil. ''Inscriptions of Achéménides à Suse. Actes juridiques susiens, Mémoires de la Mission Archéologique de Perse'', Vol. 21–24. Pariz 1929–1933. * Agnes Spycket. ''Les figurines de Suse''. Pariz 1992. * Marie-Joseph Steve, Hermann Gasche. ''L'Acropole de Suse. Nouvelles fouilles (rapport préliminaire), Mémoires de la Mission Archéologique de Perse vol. 46''. Leiden 1971. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološka najdišča v Iranu]] [[Kategorija:Mesta na Svilni cesti]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Iranu]] l7oz8n0f8zd50pqdh5in012mle9lfss 0 481692 5736795 5635949 2022-08-20T06:43:58Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Dogs onboard the Titanic.jpg|sličica|Psi na krovu čezoceanske potniške ladje, čeprav ladja na sliki ni Titanic.]] Med katastrofalno krstno plovbo, ki se je končala s [[Potop ladje RMS Titanic|potopitvijo]] [[15. april]]a [[1912]], je bilo na krovu potniške prekoocanske ladje [[RMS Titanic]] veliko živali<ref>{{Navedi knjigo|title=Report into the Loss of the SS Titanic: A Centennial Reappraisal|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://books.google.com/books?id=mi6MZwEACAAJ}}</ref>. Na krovu so bili [[Pes|psi]]<ref>{{Navedi revijo|last=|first=|date=31. marec 2014|title=Rose|url=https://www.smithsonianmag.com/smart-news/definitive-guide-dogs-titanic-18095031|magazine=The Definitive Guide to the Dogs on the Titanic|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>, [[mačke]]<ref>{{Navedi revijo|last=|first=|date=19. april 2017|title=The Remarkable Story of Jenny the Titanic Cat|url=https://catingtonpost.com/the-remarkable-story-of-jenny-the-titanic-cat/|magazine=The Catington Post|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>, [[Domača kokoš|piščanci]]<ref>{{Navedi revijo|last=|first=|date=22. junij 2013|title=1912: The French Chickens Who Went Down With the Titanic|url=http://hatchingcatnyc.com/2013/06/22/french-chickens-down-with-titanic/|magazine=Hatching Cat|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>, druge [[Ptiči|ptice]] <ref>{{Navedi knjigo|title=Gigantic Titanic Trivia for Kids!|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://books.google.com/books?id=7NH_0bJ7_kQC&pg=PA29}}</ref> in neznano število [[Podgana|podgan]]. Preživeli so le trije psi od dvanajstih, ostale živali pa so poginile<ref>{{Navedi novice|title=From 12 dogs aboard the Titanic, only 3 survived|date=6. avgust 2012|url=https://www.thevintagenews.com/2016/08/06/among-lost-lives-titanic-12-dogs-2-2/}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://americacomesalive.com/2014/08/25/dogs-titanic-three-survived/|title=Dogs of the Titanic: Three Who Survived|date=25. avgust 2014|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. == Seznam živali == Na ladijskem krovu je bila lastna ladijska mačka po imenu Jenny, ki so jo na Titanicu imeli za lovljenje [[miš]]i in [[Podgana|podgan]]. Na Titanic so jo premestili s Titanicove sestrske ladje [[RMS Olympic|Olympic]], skotila pa se je teden dni pred odhodom Titanica iz [[Southampton]]a na krstno plovbo. Običajno je živela v kuhinji, kjer je kuhinjsko osebje njo in njene majhne mucke hranilo z ostanki [[Hrana|hrane]], ki so jo kuhali in dodatno mačjo hrano. Stevardesa [[Violet Jessop]] je povedala, da je mačko vedno položila na k njeni družini blizu Jima, kjer je vedno dobila hrano in ji je bilo vedno toplo in udobno. [[Slika:Madeleine JackAstor.jpg|sličica|John Jacob Astor IV in njegova žena skupaj z njunim psom, "Kitty".]] Številni psi so bili na Titanic pripeljani kot hišni ljubljenčki. Večino so imeli v sobi za pse na ladijski palubi F, čeprav jih je veliko potnikov prvega razreda imelo pri sebi v svojih kabinah. Ladijski vzgajalec živali John Hutchison je bil odgovoren za dobro počutje psov. Vsak dan jih je s svojimi pomagači peljal na sprehod po palubi. Francis Davis Millet z neodobravanjem napisal v pismu, poslanem z zadnjega postajališča Titanica, [[Cork|Queenstown]] na [[Irska|Irskem]]: "Če pogledam [seznam potnikov], najdem samo tri ali štiri ljudi, ki jih poznam, vendar jih je ... a  številnih čudnih ameriških žensk, nadloga je pač kjer koli, in na ladji slabše kot kjer koli. Mnogi med njimi prenašajo drobne pse in moške vodijo naokoli kot prave gospodarje hišnih ljubljenčkov." Lastniki psov so načrtovali organizirati razstavo psov na ladji 15. aprila 1912 vendar je Titanic potonil prejšnjo noč. Zabeležene in vključene so bile podrobnosti o več psih na Titanicu: * Kraljevi Charles španjel in starejši [[Airedalec]], ki je bil v lasti Williama Carterja, * [[Čov čov|Chow-Chow]], chow-chow v lasti Harryja Andersona, * Prvak [[Francoski buldog|francoskega buldoga]] je bil poimenovan Gamin de Pycombe, bil pa je v lasti Roberta Williamsa Daniela, ki ga je kupil v Angliji za zelo visoko ceno 150 funtov (13 393 funtov v cenah leta 2015), * Kitty, še en [[airedalec]], ki je bil v lasti ameriškega milijonarja [[John Jacob Astor IV|Johna Jacoba Astorja IV-ja]], * [[Pomeranec]] lastnice Margaret Bechstein Hays z imenom Bebe, ki jo je (verjetno skrivaj) imela v svoji kabini, * V kabini je bil tudi pes v lasti Elizabeth Rothschild, * [[Pekinžan]] z imenom Sun Yat Sen, ki sta ga imela v lasti Henry Sleeper Harper in njegova žena Myra, * Frou-Frou, pasji igrač v lasti Helen Bishop. Psu je bilo dovoljeno bivati ​​v lastnikovi kabini, ker so ga upravitelji ocenili, da je "preveč lep", da bi se lahko pridružil med večje pse v psarnah, * Rigel črni novofundlandski pes naj bi bil na ladji in govorilo se je, da je rešil veliko preživelih; pa so se nekateri spraševali, ali bi pes lahko preživel dolgo plavanje v ledenem oceanu in ni nobenih sodobnih dokazov, da je pes sploh obstajal. Na krovu je bilo verjetno več psov, vendar njihovi podatki (niso znani(in lastniki)) niso preživeli. Potnik Charles Moore iz [[Washington, D.C.|Washingtona]] je v zadnjem trenutku spremenil svoje načrte za potovanje in prevoz na krovu ladje Titanic 100 angleških psov, ki jih je nameraval uporabiti za lov na druge živali v angleškem slogu na območju Washingtona. Namesto tega so jih poslali na drugo ladjo. Poleg psov in mačk je bilo na krovu tudi več ptic. Ella Holmes White iz [[New York]]a je prinesla štiri peteline in [[Domača kokoš|kokoši]], ki so jih verjetno hranili v prostorih za pse na palubi F ali blizu njih. Uvozila jih je iz [[Francija|Francije]] z namenom, da bi doma izboljšala svojo perutninsko zalogo. Druga ženska naj bi na krovu prinesla 30 petelinov, Elizabeth Ramel Nye pa njen rumeni kanarček. Dva psa in kanarček sta se izkrcala s potniki, ki so zapustili ladjo v [[Cherbourg-Octeville|Cherbourg]], prvo pristanišče Titanica po izplutju iz Southamptonu. Živali so potovale z lastnimi vozovnicami in celo za kanarčka, ki je ostal v Cherbourgu, je bilo treba plačati v višini 25 ameriških centov. Tako kot katera koli druga ladja je tudi na Titanicu bilo veliko podgan. Eno so videli, kako je zvečer pobegnila čez jedilnico tretjega razreda, na šok in začudenje stvari, ki so padale v poplavljen prostor. Nekatere ženske, ki so videle, da se je zapodila v podpalubje, moški pa so neuspešno poskušali ujeti podgano. == Usoda == Nekaj živali na Titanicu je preživelo potop. Tri pse so njihovi lastniki odpeljali v [[Reševalni čolni ladje RMS Titanic|reševalne čolne]]. Margaret Hays je varno pobegnila v reševalni čoln št. 7 s svojim hišnim ljubljenčkom in z njim živela do junija [[1917]], medtem, ko je Elizabeth Rothschild zavrnila vkrcavanje v reševalni čoln št. 6, razen če ji dovolijo, da se vkrca tudi njen pes. Henry in Myra Harper sta se v reševalni čoln št. 3 pripeljala s svojim pekinezerjem, vendar je Helen Bishop morala v svoji kabini zapustiti Frou-Frou, kar jo je vrglo v obojestransko stisko. Pes je poskušal preprečiti njen odhod, tako da jo je z zobmi držal za njeno obleko, dokler ni šiv raztrgal.  Pozneje je spregovorila o svoji žalosti: "Izguba in smrt mojega malega psa me je zelo prizadela. Nikoli ne bom pozabila, kako me je vlekel za mojo obleko. Tako me je hotel spremljati." Nobena od drugih živali ni preživela. V nekem trenutku med potopitvijo se je nekdo odločil, da bo vse pse izpustil iz svoje sobe za pse, kar je vodilo do tega, da je ladja potonila poševno. Ena ženska potnica naj se ne bi odalila od svojega psa in se odločila ostati na krovu. Nekaj ​​dni pozneje, ko se je SS Bremen plul skozi območje, še vedno preplavljeno z naplavinami in trupli, ki so plavali v vodi, je en sam potnik videl truplo, za katero je mislila, da je ženska, ki je trdno držala, kar bi lahko bil velik nagačen pes v naročju. Buldoga Roberta W. Daniela Gamin de Pycombe so nazadnje videli v vodnem plavanju za borbo za življenje, potem ko je ladja potonila. Po potopitvi je več preživelih lastnikov živali vložilo odškodninske zahtevke za poginile hišne ljubljenčke in ptice. Daniel je za smrt svojega rodovitnega buldoga zahteval 750 dolarjev, Carter pa 300 evrov za smrt svojih dveh psov. White je terjal 207,87 dolarja za smrt piščancev in kokoši ter petelinov, smrt Chow-Chow pa je Anderson ocenil na 50 dolarjev. Potopitev ladje so preživeli le trije od dvanajstih psov. == Sklici == <references /> == Viri == * https://www.pinterest.de/wackywitchnpurp/animals-on-the-titanic/ * https://b3.t-bom.ru/books/?q=V0luNnVtV0dHYWZ5OVZXMS9mMHJrYi9XQ1RkaTl6SkdJbkJpSkhVRkxKNFZkdGdPU0wrK05uVjF4UTZYSlJjakRwRjd0UmtSbm8rU2VNVnRKeUEzZGc9PQ==&enc=1&id=428&utm_source=https%3A%2F%2Fwww.google.com%2F&utm_term=V0luNnVtV0dHYWZ5OVZXMS9mMHJrYi9XQ1RkaTl6SkdJbkJpSkhVRkxKNFZkdGdPU0wrK05uVjF4UTZYSlJjakRwRjd0UmtSbm8rU2VNVnRKeUEzZGc9PQ==&utm_referrer=https%3A%2F%2Fb3.t-bom.ru%2F6&pk_campaign=https%3A%2F%2Fwww.google.com%2F&pk_kwd=V0luNnVtV0dHYWZ5OVZXMS9mMHJrYi9XQ1RkaTl6SkdJbkJpSkhVRkxKNFZkdGdPU0wrK05uVjF4UTZYSlJjakRwRjd0UmtSbm8rU2VNVnRKeUEzZGc9PQ==&tk=0 [[Kategorija:RMS Titanic]] [[Kategorija:Domače živali]] 2t3nsunlddc61qibsx9ch0klqi33uzc 0 481920 5736758 5687277 2022-08-20T06:41:56Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Robert, Hubert - Incendie à Rome -.jpg|alt=A depiction of the fire burning through the city.|thumb|250px|''Požar v Rimu'', Hubert Robert. Slika požara v Rimu.]] '''Veliki požar v Rimu''' je bil mestni [[požar]], ki se je zgodil julija leta 64.<ref>{{Cite web|url=http://www.nationalgeographic.org/thisday/jul19/great-fire-rome/|title=Great Fire of Rome|last=Society|first=National Geographic|date=2014-06-18|website=National Geographic Society|language=en|access-date=2019-04-07}}</ref> Požar se je začel v trgovinah okoli rimskega kočijaškega stadiona [[Circus Maximus]] v noči na 19. julij. Po šestih dneh so ogenj postavili pod nadzor, a preden so škodo lahko izmerili, je ogenj tlel in gorel še tri dni. Po požaru sta bili uničeni dve tretjini Rima.<ref>{{Cite web|url=http://www.pbs.org/wnet/secrets/great-fire-rome-background/1446/|title=The Great Fire of Rome {{!}} Background {{!}} Secrets of the Dead {{!}} PBS|date=2014-05-29|website=Secrets of the Dead|language=en-US|access-date=2019-04-07}}</ref> Po [[Tacit]]u in poznejši krščanski tradiciji je cesar [[Neron]] krivil krščansko skupnost v mestu in ji očital opustošenje in s tem sprožil prvo [[Preganjanje kristjanov v rimskem cesarstvu|preganjanje cesarstva nad kristjani]]. Vendar pa nekateri sodobni zgodovinarji, med njimi prinstonski klasik Brent Shaw, dvomijo v razlago, da je Neron za ogenj krivil kristjane.<ref>{{Cite journal|url=https://www.cambridge.org/core/journals/journal-of-roman-studies/article/myth-of-the-neronian-persecution/73AC9F872D273C643F4E910B87B1A234|title=The Myth of the Neronian Persecution|last1=Shaw|first1=Brent|journal=The Journal of Roman Studies|volume=105|pages=73-100|doi=10.1017/S0075435815000982|date=2015-08-14}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://brill.com/abstract/journals/vc/68/3/article-p264_2.xml|title=The prospect of a Christian interpolation in Tacitus, Annals 15.44.|last1=Carrier|first1=Richard|journal=Vigiliae Christianae|volume=68(3)|pages=264-283|doi=10.1163/15700720-12341171|date=2014-07-02}}</ref> == Ozadje == === Neron === Neron je bil leta 54, v starosti 16 let razglašen za cesarja.<ref name="#1">{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/secrets/great-fire-rome-background/1446/|title=The Great Fire of Rome {{!}} Background {{!}} Secrets of the Dead {{!}} PBS|date=2014-05-29|website=Secrets of the Dead|language=en-US|access-date=2019-11-29}}</ref> Njegova vladavina je bila pogosto povezana z impulzivnostjo in tiranijo. Že zgodaj v vladanju so mu močno svetovali, počasi pa se je osamosvojil. Leta 59, ko ga je spodbudila ljubica Poppaea, je Neron umoril svojo mamo. Njegov vodilni svetovalec [[Seneca]] je bil odpuščen in prisiljen storiti samomor. Potem ko se je leta 64 zgodil Veliki požar, se je govorilo, da je Neron ukazal zažgati, da bi ogenj naredil prostor za novo palačo.<ref>{{Cite book|title=Egypt, Greece, and Rome : civilizations of the ancient Mediterranean|last=Freeman, Charles|isbn=978-0199651917|edition= Third|location=Oxford|oclc=868077503|year= 2014}}</ref> === Tacit === [[Publij Kornelij Tacit]] je bil senator in zgodovinar Rimskega cesarstva. Njegov točen datum rojstva ni znan, vendar ga večina virov uvršča bodisi v leto 56 ali 57 let našega štetja. Njegovi dve glavni deli, ''Anali'' in ''Zgodovine'', sta zajemali zgodovino cesarstva med letoma 14 in 96 n. št.. Velik del pa je bil izgubljen, vključno s knjigami, ki pokrivajo dogodke po letu 70. V času požara je bil star le 8 let, vendar je znal uporabiti javne evidence in poročila, da je napisal natančen opis.<ref>{{Cite web|url=https://www.britannica.com/biography/Tacitus-Roman-historian|title=Tacitus {{!}} Roman historian|website=Encyclopedia Britannica|language=en|access-date=2019-04-13}}</ref> == Izbruh in napredovanje požara == Po besedah Tacita se je ogenj začel v trgovinah, kjer je bilo shranjeno vnetljivo blago, v regiji Cirkusa v sosednjih rimski gričih [[Celijo]] in [[Palatinski grič|Palatin]]. Noč je bila vetrovna in plameni so se hitro širili po celotni dolžini Cirkusa. Požar se je razširil na območje ozkih, zasukanih ulic in tesno nameščenih stanovanjskih blokov. Na tem spodnjem območju starega Rima ni bilo velikih zgradb, kot so templji ali odprta območja, ki bi ovirali plamen. Nato se je razširil po pobočju Palatina in Celija. Prebivalstvo je najprej pobegnilo na območja, ki jih požar še ni prizadel, nato pa na odprta polja in podeželske ceste zunaj mesta. Poročali so, da so razbojniki in požigalci širili ogenj tako, da so metali bakle ali, če so delali v skupinah, ovirali ukrepe za zaustavitev ali upočasnitev napredovanja ognja. Požar je prenehal po šestih dneh neprekinjenega gorenja. Vendar se je kmalu obnovič in gorel še tri dni.<ref>{{Cite book|title=The Annals|last=Tacitus|first=Publius|publisher=|year=|isbn=|location=|pages=}}</ref> == Potem == [[File:Siemiradski Fackeln.jpg|thumb|300px|''Neronove bakle'', Henryk Siemiradzki. Po besedah Tacita je Neron obtožil kristjane kot odgovorne za požar.]] Po besedah Tacita je bil Neron oddaljen od Rima, v Antiumu, ko je izbruhnil ogenj. Neron se je vrnil v mesto in sprejel ukrepe za oskrbo s hrano in odprl vrtove in javne zgradbe za sprejem beguncev.<ref>{{Cite web|url=https://www.historytoday.com/archive/months-past/great-fire-rome|title=The Great Fire of Rome {{!}} History Today|website=www.historytoday.com|access-date=2019-11-29}}</ref> Od 14 okrožij v Rimu so bila 3 popolnoma opustošena, 7 večjih je bilo zmanjšanih na nekaj ožganih in razgaljenih ruševin, le 4 so se izognili škodi. Požar je uničil večinoma vse, s čimer je prišel v stik zaradi slabo zgrajenih in vzdrževanih hiš, ki so bile pollesene. Tempelj Jupitra Statorja, Hiša vestalk in Neronova palača, Domus Transitoria so bili uničeni. Uničen v požaru je bil tudi del Foruma, kjer so živeli in delali rimski senatorji. Vendar je odprti trgovski center sredi foruma ostal in postal trgovsko središče.<ref>{{Cite web|url=http://www.pbs.org/wnet/secrets/great-fire-rome-clues-evidence/1449/|title=The Great Fire of Rome {{!}} Clues and Evidence {{!}} Secrets of the Dead {{!}} PBS|date=2014-05-29|website=Secrets of the Dead|language=en-US|access-date=2019-04-07}}</ref> Obtožbe Nerona, da je zanetil požar, so še poslabšale njegovo možnost, da bi obnovil požgane soseske v grškem slogu in začel gradnjo svoje nove palače. Nova palača, znana kot [[Domus Aurea]] (Zlata hiša), bi bila masivna in bi pokrivala tretjino Rima.<ref>{{Cite web|url=https://www.britannica.com/biography/Nero-Roman-emperor|title=Nero {{!}} Biography & Accomplishments|website=Encyclopedia Britannica|language=en|access-date=2019-04-07}}</ref> == Različni zgodovinski zapisi == Zgodovinski podatki o dogodku so različni iz treh sekundarnih virov – [[Kasij Dion]], [[Svetonij]] in [[Tacit]]. Primarni zapisi, ki so morda vključevali zgodovino, ki so jo napisali [[Fabius Rusticus, Marcus Cluvius Rufus in [[Plinij starejši]], niso ohranjeni. V zvezi z Neronom in požarom kroži vsaj šest ločenih zgodb: * Motiviran z željo po uničenju mesta je Neron na skrivaj poslal moške, ki so se pretvarjali, da so pijani, da so ga požgali. Neron je to opazoval iz svoje palače na Palatinskem griču, pele in igral liro.<ref> Dio, Cassius [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Cassius_Dio/62*.html ''History of Rome'' LXII.] p.111-113</ref> * Neron je bil motiviran za uničenje mesta, da bi lahko po svoji podobi obšel senat in obnovil Rim. <ref name="#1"/> * Neron je precej odkrito poslal ljudi, da so zažgali mesto. Neron je gledal iz Mecenskega stolpa na Eskvilinu in pel. * Neron je poslal ljudi, da so požigali v mestu. Pojavile so se nepotrjene govorice, da je Neron med požarom pel na zasebnem odru.<ref>Tacitus, Annal XV.38–44</ref> * Požar je bil nesreča, ki se je zgodila, ko je bil Neron v Antiumu.<ref name="NeroinAntium">Tacitus, Annals XV.38–9</ref> * Govori se, da je Neron zanetil požar. Da bi za to krivili nekoga drugega (in s tem oprostili Nerona), naj bi požar povzročili že nepriljubljeni kristjani.<ref>Tacitus, Annals XV.44</ref> == Kulturne reference == * Zgodovinska fantastika [[Henryk Sienkiewicz |Henryka Sienkiewicza]] ''Quo Vadis'' močno nakazuje, da je Neron ukazal Tigelinu, da je podžgal Rim. V romanu se Neron večkrat pritožuje nad vonjem Rima, izraža željo po nadomestitvi svojih skromnih sosesk z lepšim mestom in navdih išče, da bi napisal pesem, ki bi prekašala delo Homerja ali Vergila, ki opisujeta požig Troje. * V četrti epizodi znanstveno fantastične serije ''[[Doctor Who]]'' iz leta 1965, Doktor po nesreči vžge Neronove načrte o novem Rimu, kar daje Neronu idejo, da bi Rim zažgal, tako da bo senat prisiljen znova zgraditi Rim. * Računalniški program za avtorizacijo optičnih diskov, ''Nero Burning ROM'', je bil imenovan v povezavi z Neronom in njegovo povezanostjo z velikim požarom v Rimu. * Norveška skupina ''Ulver'' je leta 2017 izdala album z naslovom ''The Assassination of Julius Cezar'', ki se je začel s pesmijo ''Nemoralia'' o velikem požaru v Rimu. Besedilo vključuje »Nero prižge noč / 18. do 19. julija, leta 64«, med drugimi sklici na ta zgodovinski dogodek, čeprav beseda 'ogenj' nikoli ni izrecno omenjena. == Sklici == {{sklici}} ==Literatura== * Cassius Dio, [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Cassius_Dio/home.html ''Roman History'']<nowiki/>[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Cassius_Dio/home.html , Books 62 (''c.'' 229)] * Suetonius, [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Suetonius/12Caesars/Nero*.html ''The Lives of Twelve Caesars'', the Life of Nero, 38 (''c.'' 121)] * Tacitus, [https://web.archive.org/web/20090606200959/http://mcadams.posc.mu.edu/txt/ah/Tacitus/index.htm ''Annals'', XV (''c.'' 117)] ==Zunanje povezave== {{commons category|Great Fire of Rome}} * [http://www.eyewitnesstohistory.com/rome.htm Tacitus describes the great Fire] {{in lang|en}} [[Kategorija:Leto 64]] [[Kategorija:Zgodovina Rima]] [[Kategorija:Julijsko-klavdijska dinastija]] [[Kategorija:Požari]] 21fp9ukwxdyovuiicguo340in0vwo2z 0 482164 5737110 5625812 2022-08-20T07:13:11Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik | body = Estonije | image name = | image name1 = Flag of Estonia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Alar Karis]] | incumbentsince = [[11. oktober|11. oktobra]] [[2021]] | member_of = | termlength = 5 let | first = [[Konstantin Päts]] | named_for = | residence = [[Predsedniška palača (Talin)|Predsedniška palača]]<br>[[Kadriorg]] | website = {{URL|president.ee/}} | image = Alar_Karis_December_2021_(3)_(cropped).jpg | salary = 5.288 € mesečno | native_name = <small>Eesti Vabariigi President</small> }}'''Predsednik Estonije''' ''(estonsko:'' ''Eesti Vabariigi President)'' je vodja države [[Estonija|Republike Estonija]].<ref>{{Navedi splet|title=President|url=https://www.president.ee/en/index.html|website=www.president.ee|accessdate=2020-07-22}}</ref> Ker je Estonija parlamentarna republika, je vloga [[Predsednik|predsednika]] ceremonialna in brez izvršilne oblasti. Ob izvolitvi mora predsednik za čas trajanja mandata prekiniti članstvo v katerikoli [[Politična stranka|politični stranki]], prav tako mu avtomatično prenehajo vse ostale imenovane ali izvoljene funkcije. Predsednika izvoli [[Riigikogu]], tj. estonski parlament ali posebno volilno telo. Slednje se skliče v primeru, če noben kandidat v treh krogih ne dobi dvotretjinske podpore v parlamentu. Posebno volilno telo sestavljajo vsi poslanci ter izvoljeni predstavniki vseh lokalnih samouprav. Ti izbirajo med dvema kandidatoma z največ glasovi. [[Mandat]] predsednika traja pet let. Lahko ga ponovi, a ne več kot dvakrat zaporedoma. == Seznam predsednikov == [[Slika:Palacio presidencial Kadriorg, Tallinn, Estonia, 2012-08-12, DD 10.JPG|sličica|262x262_pik|Predsedniška palača, Kadriorg, Talin.]] {| class="wikitable" ! !Portrait !Predsednik !Začetek mandata !Konec mandata !Stranka |- style="background:#EEEEEE;" ! rowspan="2" |1. | rowspan="2" |[[File:Konstantin_Pats_1934.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Konstantin_Pats_1934.jpg|149x149_pik]] ! rowspan="2" |[[Konstantin Päts]] |24. april 1938 |23. julij 1940 | height="70" |Patriotska liga |- | colspan="3" | |- style="background:#EEEEEE;" ! rowspan="2" |2. | rowspan="2" |[[File:Lennart_Meri_1998.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Lennart_Meri_1998.jpg|157x157_pik]] ! rowspan="2" |[[Lennart Meri]] |6. oktober 1992 |8. oktober 2001 | height="70" |Pro Patria National Coalition |- | colspan="3" |Nekdanji minister za zunanje zadeve, filmski režiser. |- |- style="background:#EEEEEE;" ! rowspan="2" |3. | rowspan="2" |[[File:Arnold_Rüütel_2006.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Arnold_R%C3%BC%C3%BCtel_2006.jpg|161x161_pik]] ! rowspan="2" |[[Arnold Rüütel]] |8. oktober 2001 |9. oktober 2006 | height="70" |Ljudska unija Estonije |- | colspan="3" |Predsednik vrhovnega sovjeta Estonske sovjetske socialistične republike |- |- style="background:#EEEEEE;" ! rowspan="2" |4. | rowspan="2" |[[File:Toomas_Hendrik_Ilves_2011-12-19.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Toomas_Hendrik_Ilves_2011-12-19.jpg|124x124_pik]] ! rowspan="2" |[[Toomas Hendrik Ilves]] |9. oktober 2006 |10. oktober 2016 | height="70" |Social-demokratska stranka |- | colspan="3" |Nekdanji minister za zunanje zadeve |- style="background:#EEEEEE;" ! rowspan="2" |5. | rowspan="2" |[[File:Kersti_Kaljulaid_ja_Toomas_Hendrik_Ilves_abikaasadega_(crop).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Kersti_Kaljulaid_ja_Toomas_Hendrik_Ilves_abikaasadega_(crop).jpg|123x123_pik]] ! rowspan="2" |[[Kersti Kaljulaid]] |10. oktober 2016 |11. oktober 2021 | height="70" |neodvisna |- | colspan="3" |Nekdanja estonska predstavnica na Evropskem računskem sodišču v Luksemburgu. |- ! rowspan="2" |6. | rowspan="2" |[[Slika:Alar Karis December 2021 (3) (cropped).jpg|levo|brezokvirja|128x128_pik]] ! rowspan="2" |[[Alar Karis]] |11. oktober 2021 | |neodvisen |- | colspan="3" |Nekdanji rektor [[Univerza v Tartuju|Univerze v Tartuju]] in direktor Estonskega narodnega muzeja. |} == Glej tudi: == * [[Predsednik vlade Estonije]] * [[Prva dama Estonije]] == Sklici == <references />{{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}} [[Kategorija:Predsedniki Estonije| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1938]] gdssu0b5hb9sgc4gw02sj0bwj1j3u8q 0 482262 5737047 5353800 2022-08-20T07:10:25Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''SS Principessa Jolanda''' je bila italijanska čezoceanska potniška ladja, zgrajena v ladjedelnici Cantiere Navale di Riva Tirigoso za italijansko družbo Navigazione Generale Italiana (NGI). Ladja je poimenovana po princesi Jolandi, najstarejši hčeri kralja [[Viktor Emanuel III.|Viktorja Emanuella III]]. Ladja je bila namenjena upravljanju južnoameriške službe. Z 141 metri dolžine in težo 9.210 ton je bila takrat največja italijanska ladja, ki so jo takrat zgradili v [[Italija|Italiji]]. Principessa Jolanda je bila zgrajena po ceni 6 milijonov lir, načrtoval jo je Erasmo Piaggio in je bila tudi prva italijanska ladja z velikim luksuzom. Bila je med prvimi čezatlantskimi plovili, ki je imela opremljeno brezžično telegrafijo Marconi, električno razsvetljavo in telefon v vsaki sobi. {|{{Infobox Ship Begin}} {{Infobox Ship Image|Ship image=[[File:SS Principessa Jolanda launch.jpg|350px]]|Ship caption=SS Principessa Jolanda tik pred splovitvijo, 22. septembra 1907.}} {{Infobox Ship Career|Hide header=|Ship namesake=Princesa Jolanda iz Savojske|Ship way number=|Ship status=|Ship route=[[Genova]] - [[Buenos Aires]]|Ship registry={{flagicon|Italy}} [[Genova]]|Ship owner=Navigazione Generale Italiana|Ship out of service=|Ship original cost=|Ship ordered=|Ship operator=|Ship notes=|Ship name=Principessa Jolanda|Ship acquired=|Ship maiden voyage=|Ship launched=22. september 1907|Ship laid down=|Ship in service=|Ship identification=|Ship flag=[[Image:Flag of Italy (1861-1946).svg|50px]] Kraljevina Italija|Ship fate=Potopljena po splovitvi 22. septembra 1907. Viden levi del razbitine iz vode je bil razrezan in razstavljen.|Ship completed=|Ship christened=|Ship builder=Cantiere Navale di Riva Trigoso|Ship yard number=}} {{Infobox Ship Characteristics|Header caption=|Hide header=Čezoceanska potniška ladja|Ship beam={{convert|56|ft|m|abbr=on}}|Ship class=|Ship crew=|Ship displacement=|Ship draft=|Ship draught=|Ship length={{convert|463|ft|m|abbr=on}}|Ship notes=|Ship power=Parna turbina s pogonom na dva trikraka propelerja|Ship propulsion=|Ship speed={{convert|18|kn|lk=in}}|Ship tonnage=9.210 GRT}} |} 22. septembra 1907 so Principesso Jolando ob 12:25 splovili pred veliko množico gledalcev, vladnih uradnikov in tujih novinarjev. Med splovitvijo je ladja postala nestabilna in je po splovitvi s krmo skoraj zadela v morsko dno ter se v vodi začela gibati. Prizadevanja delavcev iz ladjedelnice, vlačilcev in drugih mornarjev, ki so pomagali in so [[Sidro|sidra]] postavili na desno stran ladje, da bi preprečili gibanje, niso bila uspešna. 20 minut po splovitvi je bil [[Nagib ladje|nagib]] ladje tako velik, da je v ladjo začela vdirati voda in ladja je začela postopoma toniti. Dimniki in jamborji so se začeli zaradi prevelikega nagiba rušiti. Kapitan, njegova posadka in nekaj delavcev iz ladjedelnice so imeli dovolj časa, da so lahko odšli v reševalne čolne in zapustili potapljajočo se ladjo. Uro po splovitvi je Principessa Jolanda v celoti potonila. Smrtnih žrtev ni bilo in nihče ni bil poškodovan. Čeprav je bila Principessa Jolanda nova ladja, so jo ocenili, kot nezmogljivo in ničvredno. Njene motorje so po potopu odstranili iz razbitine, jih obnovili in jih uporabili na drugi ladji SS Milazzo. Del levega ladijskega trupa, ki je edini gledal iz vode, je bil razrezan iz razbitine in pripeljan v pristanišče, kjer je bil v celoti razstavljen. == Vzroki za potopitev ladje == [[Slika:SS Principessa Jolanda sinking.jpg|levo|sličica|SS Principessa Jolanda nagnjena na levo stran med potapljanjem, kmalu po splovitvi.]] Ladjedelniški delavci so Principesso Jolando splovili z vso notranjo nameščeno strojno, električno in potniško opremo, ki so v vodi povečali nagib ladje. Ko je ladja pristala v vodi, se je začela močno gibati tako, da se je vsa ladijska oprema zrušila na eno stran ladje, zaradi česar je potem nastal nagib. Voda je skozi luknje začela vdirati v ladjo in ladja se je začela postopoma potapljati. Te in še druge napake npr. prehitra splovitev ladje, so povzročile usodno nestabilnost, ki je ladjo vodila v katastrofo. [[Slika:SS Principessa Jolanda sunk.jpg|levo|sličica|Končen položaj ladijske razbitinie. ]] Nadaljnje raziskave so pokazale, da je med spuščanjem ladje v vodo, premec močno drsal ob tla, ko je krma pristala v vodi in je s propelerji skoraj zadela morsko dno. Močno drsanje premca ob tla je najverjetneje povzročilo veliko razpoko nekje na kobilici, kar je povzročilo, da je voda začela vdirati. Ne glede na vzrok, je bilo na koncu ugotovljeno, da je bila celotna odgovornost za izgubo italijanske luksuzne ladje posledica tehničnih napak ladjedelnice med splovitvijo ne pa med gradnjo plovila. == Sestrska ladja == V času gradnje SS Principesse Jolande je bila njena sestrska ladja [[SS Principessa Mafalda]], ki je bila zelo napredna. Principesso Mafaldo so splovili oktobra 1908 brez nameščene notranje strojne, električne in potniške opreme, da bi preprečili isto katastrofo. Splovitev je bila uspešna in Mafalda je bila v celoti opremljena in dokončana marca 1909. Postala je vodilna ladja NGI in je med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] služila za prevoz vojaških enot. Leta 1927 je Principessa Mafalda potonila v veliki katastrofi. == Glej tudi == * [[SS Principessa Mafalda]] == Viri == * https://www.alamy.com/stock-photo/ss-principessa-jolanda-1907.html * https://www.pinterest.co.kr/pin/681450987352604197/ * https://www.alamy.es/foto-ss-principessa-jolanda-1907-139495075.html * https://www.worthpoint.com/worthopedia/ss-principessa-jolanda-lloyd-italiano-437841701 [[Kategorija:Potniške ladje]] srpeqvpsbsy4zib7y8u3b716dctledj 0 482339 5736882 5376644 2022-08-20T06:53:18Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče |name = Nuzi<br>Yorgan Tepe |native_name = |alternate_name = |image = File:Mesopotamia en el segundo milenio-es.svg |alt = |caption = Mezopotamija v 2. tisočletju pr. n. št. |map_type = Irak |map_alt = |map_size = 280 |relief=yes |location = {{IRQ}} |region = Guvernorat Kirkuk | latd = 35 | latm = 22 | lats = 00 | latNS = N | longd = 44 | longm = 18 | longs = 00 | longEW = E | coordinates_display = inline, title |type = naselje |part_of = |length = |width = |area = |height = |builder = |material = |built = pozno 3. tisočlerje pr. n. št. |abandoned = |epochs = |cultures = |dependency_of = |occupants = |event = |excavations = 1927-1931, 1934, 1937, 1939 |archaeologists = Edward Chiera<br> Robert Pfeiffer <br> Richard Starr |condition = |ownership = |management = |public_access = |website = |notes = }} '''Nuzi''' ali '''Nuzu''' ([[Akadščina|akadsko]] Gasur), sedanji Yorgan Tepe, [[Irak]], je bil starodavno [[Mezopotamija|mezopotamsko]] mesto jugozahodno od sedanjega Kirkuka v bližini [[Tigris]]a. Najdišče tvorijo srednje velik [[tell]] in dve manjši gomili. ==Zgodovina== Domneva se, da je bilo mesto Gasur ustanovljeno v času [[Akadsko kraljestvo|Akadskega cesarstva]] (2335-2154 pr. n. št.) v poznem 3. tisočletju pr. n. št. Postalo je del Asirije pod upravo Novosumerskega cesarstva. Sredi 2. tisočletja pr. n. št. so mesto zasedli [[Huriti]] in ga preimenovali v Nuzi. Zgodovina najdišča v vmesnem obdobju ni jasna, čeprav prisotnost nekaj klinopisnih tablic iz Starega asirskega cesarstva kaže, da je mesto trgovalo z bližnjim [[Ašur]]jem. Po padcu huritskega kraljestva [[Mitani]] v vojni z [[Ašur-ubalit I.|Ašur-ubalitom I.]] iz Srednjega asirskega kraljestva, je Nuzi ponovno prišel pod asirsko oblast in začel postopoma propadati. Huritsko obdobje zgodovine mesta je dobro znano, ker so bile arheološke plasti tega obdobja popolnoma raziskane. Starejša zgodovina je zaradi skromnih raziskav manj znana.<ref>Erich Ebling, Bruno Meissner (1993). ''Reallexikon der Assyriologie''. Walter de Gruyter, ISBN 3-11-003705-X.</ref> Zgodovina Nuzija je tesno prepletena z zgodovino bližnjih mest [[Ešnuna]] in [[Hafadža]]. ==Arheologija== Prve klinopisne tablice iz Yorgan Tepeja so se začele pojavljati že leta 1896, prva resna arheološka prizadevanja pa so se začela leta 1925, potem ko je Gertrude Bell opazila tablice iz Nuzija na črnem trgu v Bagdadu. Večino arheoloških izkopavanj so opravili Edward Chiera, Robert Pfeiffer in Richard Starr pod pokroviteljstvom Nacionalnega muzeja Iraka in Bagdadske šole ameriške šole za orientalska raziskovanja in kasneje Univerze Harvard in Foggovega muzeja umetnosti.<ref>David G. Lyon. "The Joint Expedition of Harvard University and the Baghdad School at Yargon Tepa Near Kirkuk". ''Bulletin of the American Schools of Oriental Research,'' No '''30''' (1928).</ref><ref>Edward Chiera. ''Joint Expedition with the Iraq Museum at Nuzi. Mixed Texts''. University of Pennsylvania Press, 1934.</ref><ref>Richard F. S. Starr. ''Nuzi; report on the excavation at Yorgan Tepa near Kirkuk, Iraq, conducted by Harvard University in conjunction with the American Schools of Oriental Research and the University museum of Philadelphia''. 1927-1931, Harvard University Press, 1937 in 1939, 2 volumes. ISBN 0-674-62900-0.</ref> Izkopavanja so potekala celo leto 1931. Mesto je imelo petnajst naselitvenih plasti. Med izkopavanji je bilo najdenih več sto [[klinopis]]nih tablic in drugih predmetov.<ref>M.P. Maidman, David I. Owen, Gernot Wilhelm, Mathaf Al-Iraqi. ''Joint Expedition With the Iraq Museum at Nuzi VIII: The Remaining Major Texts in the Oriental Institute of the University of Chicago (Studies on the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians, V. 14)''. University of Chicago Oriental Institute, CDL Press, 2003. ISBN 1-883053-80-3.</ref> Večino do zdaj odkritih 5.000 tablic hranijo v Orientalskem inštitutu Univerze Chicago, Harvardski semitski muzej, in Nacionalni muzej Iraka v Bagdadu. Veliko tablic ima rutinsko pravno in poslovno vsebino, približno četrtina pa se nanaša na poslovne transakcije ene družine.<ref> Maynard Paul Maidman. "The Teip-tilla Family of Nuzi: A Genealogical Reconstruction". Journal of Cuneiform Studies, Vol. 28 (3), 1976.</ref> Velika večina najdb je iz huritskega obdobja v 2. tisočletju pr. n. št., preostale pa so iz akadskega obdobja. Arhiv iz istega obdobja je bil izkopan v "Zeleni palači" v mestu Tell al-Fakhar, 35 kilometrov jugozahodno od Nuzija.<ref>al-Khalesi, Y.M. (1970). "Tell al-Fakhar. Report on the First Season's Excavations". Sumer. 26: 109–126. ISSN 0081-9271.</ref> Najslavnejša najdba z Nuzija je najstarejši do zdaj odkriti zemljevid. Vsebina zemljevida ni znana. Zgleda da je bil del tako imenovanih Gasurskih besedil iz obdobja pred invazijo Huritov, ki so mesto preimenovali v Nuzi. Večina najdenih gospodarskih in poslovnih dokumentov je iz starega akadskega obdobja (okoli 2360-2180 pr. n. št.).<ref name=ref8>Freedman, Nadezhda. (1977). "The Nuzi Ebla". ''The Biblical Archaeologist'', '''40''' (1, marec 1977): 32-33.</ref> Gasur je bil uspešno trgovsko središče. Besedila razkrivajo raznoliko poslovno skupnost z bogatimi podjetji. Nuzi je bil morda trgovinski partner Eble in tablice, za katere se je domnevalo, da vsebujejo seznam zemljišč, verjetno vsebujejo zemljevid poti.<ref name=ref8/> Tablica, ki meri približno 6 x 6,5 cm, je popisana samo na hrbtni strani. V spodnjem levem kotu prikazuje mesto Maskan-dur-ebla ter kanal/reko in dve gorski verigi. <ref name=ref8/> ==Podeželsko mesto (14. stoletje pr. n. št.)== Najbolj znano obdobje zgodovine Yorgan Tepeja je 15.-14. stoletje pr. n. št. Tablice iz tega obdobja kažejo, da je bil Nuzi takrat podeželsko mesto v severni Mezopotamiji, naseljeni večinoma z Asirci in Huriti. Slednji so dobro znani, vendar slabo dokumentirani. Brez odkritij v Nuziju bi bili podatki o njih še bolj skopi. ==Uprava== Mesto je spadalo pod Arrapho. Upravljal ga je guverner (''šaknu'') iz svoje palače. Palača, ki se nahaja v središču najišča, je imela številne prostore, razporejene okoli osrednjega dvorišča. V njih so bile sprejemnice, stanovanja, pisarne, kuhinje in trgovine. Iz drobcev, izkopanih v ruševinah stavbe, je razvidno, da so bile stene prostorov poslikane. Izkopani arhivi pričajo o kraljevi družini in organizaciji uprave palače in njej podrejenih služb ter plačilih različnim delavcem. Guvernerju podrejeni uradniki so bili ''sukkallu'' (naslov se pogosto prevaja kot ''vezir'', namestnik guvernerja), ''halṣuhlu'' - ''okrožni vodja'' in ''hazannu'' - ''župan''. Sodstvo so vodili omenjeni uradniki in ''dayānu'' - ''sodniki''. Svobodni podložniki države so bili zavezani dajatvi ''ilku'', ki je bila sestavljena iz opravljanja različnih vojaških in civilnih služb, na primer dela na polju. ==Viri== {{refbegin|2}} *Martha A. Morrison, David I. Owen. ''Studies on the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians: Volume 1''. In Honor of Ernest R. Lacheman on His Seventy-fifth Birthday, 29. april 1981. ISBN 978-0-931464-08-9. *David I. Owen, Martha A. Morrison. ''Studies on the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians: Volume 2'' - General Studies and Excavations at Nuzi 9/1, 1987. ISBN 978-0-931464-37-9. *Ernest R. Lacheman, Maynard P. Maidman. ''Studies on the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians: Volume 3''. Joint Expedition with the Iraq Museum at Nuzi VII - Miscellaneous Texts, 1989. ISBN 978-0-931464-45-4. * Ernest R. Lacheman in drugi. ''Studies on the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians: Volume 4''. The Eastern Archives of Nuzi and Excavations at Nuzi 9/2, Eisenbrauns, 1993. {{ISBN|0-931464-64-1}}. * David I. Owen, Ernest R. Lacheman. ''Studies on the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians: Volume 5''. General Studies and Excavations at Nuzi 9/3, Eisenbrauns, 1995, {{ISBN|0-931464-67-6}}. * David I. Owen, Gernot Wilhelm. ''Studies on the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians: Volume 7''. Edith Porada Memorial Volume, Capital Decisions Ltd, 1995, {{ISBN|1-883053-07-2}}. * David I. Owen, Gernot Wilhelm. ''Studies on the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians: Volume 8''. Richard F.S. Starr Memorial Volume, CDL Press, 1997, {{ISBN|1-883053-10-2}}. * David I. Owen, Gernot Wilhelm. ''Studies on the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians: Volume 9'' . General Studies and Excavations at Nuzi, CDL Press, 1998, {{ISBN|1-883053-26-9}}. * Brigitte Lion, Diana L. Stein. ''Studies on the Civilization and Culture of Nuzi and the Hurrians: Volume 11''. The Pula-Hali Family Archives, CDL Press, 2001, {{ISBN|1-883053-56-0}}. * G. R. Driver, J. Miles. "Ordeal by Oath at Nuzi". ''Iraq'', '''7''' (1940): 132. * J. Paradise. "A Daughter and Her Father’s Property at Nuzi". ''Journal of Cuneiform Studies'', '''32''' (1980): 189–207. *[https://oi.uchicago.edu/sites/oi.uchicago.edu/files/uploads/shared/docs/oip57.pdf] Ignace J. Gelb in drugi. "Nuzi Personal Names". ''Oriental Institute Publications'' '''57''', Chicago: The University of Chicago Press, 1943. {{refend}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mezopotamija]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Iraku]] [[Kategorija:Huriti]] 6sal1r89o3d3agowon8uoqwpbkltug1 0 482414 5737131 5353710 2022-08-20T07:14:36Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Kartuzija Notre-Dame de Corée''' ''(korejsko: 한국 카르투시오 남자 수도원 Hanguk Kartusio Namja Sudowon)'' je [[Kartuzijani|kartuzijanski]] [[samostan]] ([[kartuzija]]) blizu mesta [[San Juan, Portoriko|Sangju]] na zahodu province [[Gyeongsangbuk-do]] v [[Južna Koreja|Južni Koreji]]. == Zgodovina == Generalni kapitel reda je leta 1999 v Seul poslal dva kartuzijana, ki sta tam živela s kapucini. Leta 2002 so pridobili 120 hektarjev veliko zemljišče, na katerem so v dveh letih zgradili samostan z osmimi meniškimi celicami, leta 2006 pa sta bili dodani še dve.<ref>Quelle: Datenbank der Analecta Cartusiana ([http://analecta.chartreux.org analecta.chartreux.org]), abgefragt am 11. Januar 2012</ref> Uveden je bil tudi noviciat, tj. sprejemni čas za nove člane reda.<ref>{{Navedi splet|title=Vstop in noviciat|url=http://www.kartuzija-pleterje.si/slo/vstop.html|website=www.kartuzija-pleterje.si|accessdate=2020-07-29}}</ref> == Glej tudi: == * [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Kartuzijanski samostan Pletrje]] * [[Seznam rimskokatoliških samostanov v Sloveniji#Kartuzijani|Seznam kartuzijanskih samostanov v Sloveniji]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Ustanove v Južni Koreji]] [[Kategorija:Kartuzije]] [[Kategorija:Krščanstvo v Južni Koreji]] 8xosl5rxmn27tqd6tqtcldk5yiuroit 0 482461 5737065 5567828 2022-08-20T07:11:05Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Stripovski lik <!--Wikipedia:WikiProject Comics--> | character_name = Joži Lanterna | image = Seraphin Lampion.jpg | imagesize = 150 | caption = Joži Lanterna ''(Séraphin Lampion)'', [[Hergé]] | publisher = [[Casterman]] (Belgija) | debut = ''[[Zadeva Sončnica]]'' (1956)<br/>''[[Tintin in njegove pustolovščine]]'' | creators = [[Hergé]] | full_name = Joži Lanterna | partners = [[Seznam likov Tintina in njegovih pustolovščin|Seznam glavnih likov]] | supports = [[Tintin]] }} '''Joži Lanterna''' ({{lang-fr|'''Séraphin Lampion'''}}) je izmišljeni lik ''[[Tintin in njegove pustolovščine|Tintina in njegovih pustolovščin]],'' serije stripov belgijskega karikaturista [[Hergé]]ja. Je družaben, preprost in aroganten človek, ki v zgodbo vstopi, kot nepovabljeni gost v stanovanju. ==Zgodovina lika== [[Kapitan Haddock]] ne mara Joži Lanterne, ker se mu zdi neprijeten, vendar Joži tega ne opazi in sam sebe šteje za dobrega kapitanovega prijatelja. Joži je velikokrat slučajno v eksotičnih krajih, kjer imata Tintin in kapitan svoje pustolovščine, predstavljen kot nespameten turist. Je zavarovalniški agent in pogosto poskuša prodati zavarovanja drugim likom. Joži pogosto citira svojega strica Poldija, ki je bil brivec.<ref>{{cite web |url=http://tintinologist.org/guides/characters/a.html#anatole |title=Characters by Name: A |publisher=Hergé/Moulinsart S.A |accessdate=1 February 2008}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.tintinologist.org/guides/characters/w.html#wagg |title=Characters by Name: W |publisher=Hergé/Moulinsart S.A |accessdate=1 February 2008}}</ref> Joži Lanterna temelji na prodajalcu, ki je prišel do Hergéja in se povabil v njegovo stanovanje, pa tudi na stereotipu o tem, kar je Hergé poimenoval ''belgicain'', ozkosrčen Belgijec, ki nima samozavedanja.<ref name="Sadoul, Numa p. 109">Sadoul, Numa: ''Tintin et Moi: entretiens avec Hergé'', p. 109, Casterman, 1975</ref> Joži se pojavi pozno v seriji, začenši z ''[[Zadeva Sončnica|Zadevo Sončnica]]'', kjer njegova samopomembnost in brezčutnost besnita kapitana Haddocka. Joži se pojavlja tudi v stripih ''[[Koks na krovu]]'', ''[[Primadonini dragulji]]'', ''[[Let 714 za Sydney]]'' in ''[[Tintin in gverilci]]''. Joži se v ''[[Zadeva sončnica|Zadevi Sončnica]]'' pojavi štirikrat: povabil se je v grad Moulinsart, kjer je posegel v kritični radijski prenos (Haddock je poskušal poklicati policijo, medtem ko je zasledoval ugrabitelje Sončnice, a je Joži je domneval, da se šali), pri čemer je Haddocku večkrat prekinil telefonski klic. Pozneje se z družino preseli v grad Moulinsart, ko so Tintin, Haddock in Sončnica odsotni. Tintin, ki redko kaže jezo, ni prizadet. Kljub temu pa kapitana spravi do jeznega govoričenja, na primer: {{cquote| Ja, proti vsem! ... Imam življenjsko zavarovanje, zavarovan sem proti prometnim nesrečam, toči, dežju, poplavam, cunamiju, tornadom, proti koleri, gripi in nahodu, proti moljem, termintom in kobilicam ... Proti vsem, verjemite mi! ... Edino zavarovanje, ki mi še manjka, je proti vsiljivcem! (Prevedeno iz francoščine) ''[[Zadeva Sončnica|L’Affaire Tournesol]]'', str. 6)<ref>Hergé: ''L’Affaire Tournesol'', str. 6, Casterman, 1956</ref>}} Joži ne razume namiga. Vidi se, kot Haddockov prijatelj in se ne zaveda, da kapitanovi izbruhi do njega izkazujejo resnično nenaklonjenost. Ko je [[Bianca Castafiore]] zavarovala svoje dragulje za veliko denarno vsoto, je Joži kritiziral kapitana, rekoč, da bi Haddock kot skupni "prijatelj" njega in Biance moral zagotoviti, da Joži dobi posel. Pravzaprav Haddock oba vidi kot nadloge, ne kot prijatelja. V zadnjem Tintinovem albumu ''[[Tintin in gverilci]]'' se mize obrnejo, ko Tintin in kapitan ukradeta kostume skupine, s katero Joži potuje. Joži ima v Tintinovih albumih nenavadno vlogo v tem, da je za razliko od večine ponavljajočih se likov z vlogo v zapletu razmeroma povprečen človek (ne da bi bil zločinski, ekscentričnen, diktatorski ali slaven). Omogočil je, da je Hergé v nekatere zgodbe vnesel bolj realistično, domače razpoloženje. Joži, ki verjetno odraža Hergéjev odpor in povprečnost, v zgodbah nikoli ne doseže kaj dosti, razen, da je drugim v napoto. ==Imenovanje== Imena v Tintinu niso vedno dobesedno prevedena, temveč se spremenijo v drugačno šalo. Tega, kar je Hergé nameraval v francoščini, ni mogoče neposredno prevesti, vendar je "želel nekaj 'napihnjenega', ton, ki bi bil hkrati mesnat in šibek."<ref name="Sadoul, Numa p. 109"/> Jožijevo izvirno francosko ime Séraphin Lampion {{IPA-fr|se.ʁa.fɛ̃ lɑ̃.pjɔ̃|}} , je kontrast med prvim imenom, ki pomeni serafim, in priimkom, ki pomeni "čedna majhna svetilka, ki bi jo Joži uporabil za okrasitev svojega doma",<ref>Thompson, Harry: ''Tintin: Hergé and his Creation'', p. 158, Hodder & Stoughton, 1991</ref> ali morda "bahač". ==Glej tudi== * [[Seznam likov Tintina in njegovih pustolovščin]] ==Sklici== {{reflist|30em}} ===Bibliografija=== * {{cite book | title=Tintin & Co | last=Farr | first=Michael | authorlink=Michael Farr | year=2007 | publisher=John Murray Publishers Ltd. | location=London | isbn=978-1-4052-3264-7 | url=https://books.google.com/books?id=huK1ngEACAAJ | ref=harv}} * {{cite book | title=Hergé: Son of Tintin | last=Peeters | first=Benoît | authorlink=Benoît Peeters | others=Tina A. Kover (translator) | year=2012 | origyear=2002 | publisher=Johns Hopkins University Press | location=Baltimore, Maryland | isbn=978-1-4214-0454-7 | url=https://books.google.com/books?id=eS5v-F04AoQC | ref=harv}} {{Tintin in Hergé}} {{DEFAULTSORT:Wagg, Jolyon}} [[Kategorija:Tintinovi liki]] 4mtqs6wsud28b3mgmm980n0435bn6ob 0 482524 5736809 5687796 2022-08-20T06:44:41Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Šulgi<br>𒀭𒂄𒄀 | title = {{unbulleted list | [[Ur|Kralj Ura]] | Kralj Sumera in Akada | Kralj štirih kotov sveta }} | reign = okoli 2094 &nbsp;BC&nbsp;– 2047 &nbsp;pr. n. št. | predecessor = [[Ur-Nammu]] | successor = [[Amar-Sin]] | issue = [[Amar-Sin]], Livir-Mitašu | father = [[Ur-Nammu]] | dynasty = [[Tretja urska dinastija]] |succession= Kralj Novosumerskega cesarstva |image=[[Slika:Cylinder seal of Shulgi.jpg|320px]]<br>[[Slika:Shulgi seal (drawing).jpg|320px]] |image_size=340px |caption=Šulgijev valjasti pečat z napisom: ''"Nuski, vrhovnemu ministru Enlila, svojemu kralju, za življenje Šulgija, močnega junaka, kralja Ura, kralja Sumera in Akada"''<ref>Full transcription: {{cite web |title=CDLI-Archival View |url=https://cdli.ucla.edu/search/archival_view.php?ObjectID=P226975 |website=cdli.ucla.edu}}</ref> [[Muzej Louvre]] }} {{multiple image|perrow=2|total_width=330|caption_align=left | align = right | direction =horizontal | header=Ustanovitvena tablica kralja Šulgija<br><small>(okoli 2094–2047 pr. n. št.)</small> | image2 = Foundation tablet Reign of Shulgi From the Temple of Dimtabba in Ur (horizontal).jpg | caption2 = <sup>[[dingir|D]]</sup>Nimintabba.............. "Za [[Nimintaba|Nimintabo]]"[[Slika:BLANK ICON.png|20px]]<br>NIN-a-ni..................... "njegovo Gospo,"<br>SHUL-GI.................... "Šulgi"<br>NITAH KALAG ga...... "mogočni mož"[[Slika:BLANK ICON.png|20px]]<br>LUGAL URIM KI ma... "kralj Ura"<br>LUGAL ki en............... "kralj Sumera"<br>gi ki URI ke................. "in Akada,"<br>E a ni.......................... "njen tempelj"[[Slika:BLANK ICON.png|20px]]<br>mu na DU................... "je zgradil"<ref name="Exp"/> | image1 = Foundation tablet Reign of Shulgi From the Temple of Dimtabba in Ur.jpg | caption1 = <small>[[Nimintaba|𒐏𒋰𒁀]]<br>𒎏𒀀𒉌<br>[[Šulgi|𒂄𒄀]]<br>𒍑𒆗𒂵<br>𒈗[[Ur|𒋀𒀊𒆠]]𒈠<br>𒈗[[Sumerija|𒆠𒂗]]<br>𒄀𒆠𒌵𒌵<br>𒂍𒀀𒉌<br>𒈬𒈾𒆕</small> | footer= <center>Ustanovitvena tablica kralja Šulgija (okoli 2094–2047 pr. n. št.) za tempelj boginje [[Nimintaba|Nimintabe]] v [[Ur]]u. ME 118560 [[Britanski muzej]].<ref>{{cite web |title=Nimintabba tablet |url=https://research.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?matcult=15580&museumno=118560&object=20008&objectId=368853&page=1&partId=1 |website=British Museum}}</ref><ref>{{cite book |last1=Enderwitz |first1=Susanne |last2=Sauer |first2=Rebecca |title=Communication and Materiality: Written and Unwritten Communication in Pre-Modern Societies |date=2015 |publisher=Walter de Gruyter GmbH & Co KG |isbn=978-3-11-041300-7 |page=28 |url=https://books.google.com/books?id=pKK1CgAAQBAJ&pg=PT28 |language=en}}</ref><br>Napis ''"Za njegovo Gospo Nimintabo, Šulgi, mogočni mož, kralj Ura in kralj Sumera in Akada, je zgradil njen tempelj"''<ref name="Exp">"(For the goddess) Nimintabba, his lady, Shulgi, mighty man, king of Ur, king of Sumer and Akkad, her house, built." in {{cite book |title=Expedition |date=1986 |publisher=University Museum of the University of Pennsylvania |page=30 |url=https://books.google.com/books?id=KMcKAQAAMAAJ |language=en}}</ref> je tradicionalno pisan pokončno, sodobni transkript pa temelji na zasukanem napisu.</center> }} '''Šulgi''' ([[klinopis]]no 𒀭𒂄𒄀 <sup>[[Dingir|d]]</sup>Šulgi, pred tem se je ime bralo Dungi) je bil drugi kralj [[Tretja urska dinastija|Tretje urske dinastije]], ki je vladala med sumersko renesanso. Vladal je 48 let od okoli 2094 do okoli 2047 pr. n. št. ([[srednja kronologija]]) ali morda okoli 2029 do 1982 pr. n. št. ([[kratka kronologija]]).<ref>''The Oxford companion to archaeology. 1. Ache-Hoho''. Oxford University Press. 2012. str. 458. ISBN 9780195076189.</ref><ref>"Shulgi | king of Ur". Encyclopedia Britannica.</ref><ref>''"Ur III Empire - Oxford Reference"''. Oxfordreference.com.doi:10.1093/oi/authority.20110803114924281.</ref> Med njegove dosežke spada zaključek gradnje [[Veliki Zigurat v Uru|Velikega zigurata v Uru]], ki ga je začel graditi njegov oče [[Ur-Nammu]]. Na svojem napisu se naslavlja s ''"kralj Ura"'', ''"Kralj Sumera in Akada"'' in ''"kralj kotov vogalov vesolja"''. V 23. letu vladanja je razglasil za boga in začel pred svoje ime postavljati simbol božanskosti.<ref name=ref8> Potts, D.T. (1999). ''The Archaeology of Elam''. Cambridge University Press. str. 132. ISBN 9780521564960.</ref> <sup> ==Življenje in delo== Šulgi je bil sin urskega kraljaUr-Namuja in hčerke bivšega uruškega kralja Utu-hengala (besedilo CM48). Bil je član Tretje urske dinastije. Znana so imena vseh 48 let njegovega vladanja, kar daje skoraj popoln vpogled v njegovo kariero.<ref>''"T6K2.htm"''. Cdli.ucla.edu. Pridobljeno 7. avgusta 2019.</ref> Najboj znan je po obširni reformi učnega programa šol za pisarje. Koliko je pisal sam, ni jasno. Z njim je povezanih veliko hvalnic, ki bi jih lahko napisal sam ali so bile napisane po njegovih navodilih. V 23. letu vladanja se je razglasil za boga.<ref> Van De Mieroop, Marc (2005). ''A History of the Ancient Near East ca. 3000–323 BC''. Oxford: Blackwell Publishing, str. 76.</ref> Nekatere zgodnje kronike Šulgija grajajo zaradi njegove nepobožnosti. ''Weidnerjeva kronika'' (ABC 19)<ref>[https://web.archive.org/web/20060228202325/http://www.livius.org/cg-cm/chronicles/abc19/weidner.html ''The Weidner Chronicle (ABC 19)''].</ref> pravi, da ''"obredov ne opravlja kot bi jih moral, ampak po svoje"''. Napis CM48 <ref>[http://www.livius.org/cg-cm/chronicles/cm/uruk.html ''The Kings of Ur''].</ref> ga obtožuje, da se neprimerno vtika v obredje in postavlja ''"lažne [[Stela (spomenik)|stele]] in na njih piše predrzne napise"''. ''Kronika zgodnjih kraljev'' (ABC 20)<ref>[https://web.archive.org/web/20060228202300/http://www.livius.org/cg-cm/chronicles/abc20/kings.html ''Chronicle of early kings (ABC 20)''].</ref> ga obtožuje za ''"zločinska nagnjenja in plenjenje [[Esagila|Esagile]] in [[Babilon]]a"''. ===Ime=== Kaljevo ime se je do konca 19. stoletja zaradi negotovosti v branju [[klinopis]]a črkovalo Šulgi in Dungi. V 20. stoletju so orientalisti ugotovili, da je bolj pravilno črkovanje Šulgi.<ref name=ref8/> <gallery widths="200px" heights="130px" perrow="4"> Slika:Portraits of Shulgi.jpg|Šulgijev portret na njegovem pečatu iz Nuske, [[Muzej Louvre]] Slika:Portrait of Shulgi as a builder, on a foundation nail.jpg| Šulgi kot graditelj na ustanovitvenem žeblju, Metropolitan Museum of Art </gallery> ===Sampoveličevanje=== [[Slika:Self-praise of Shulgi (Shulgi D).jpg|thumb|320px|Besedilo Šulgijeve samohvalnice (Šulgi D)]] Šulgi je poudarjal svojo sposobnost teči zelo hitro na velike razdalje. Trdil je, da je v sedmem letu svojega vladanja tekel iz [[Nipur]]ja v [[Ur]], se pravi več kot 150 kilometrov.<ref name=ref14>Hamblin, William J. ''Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC''. New York: Routledge, 2006.</ref> Kramer omenja Šulgija kot ''"prvega šampiona teka na dolge proge"''.<ref>Kramer. ''History Begins at Sumer'', Chapter 31, ''"Shulgi of Ur: The First Long-Distance Champion"''.</ref> Šulgi je napisal dolgo samohvalnico, v kateri poveličuje svoja dejanja. V njej se naslavlja s ''"kralj štirih četrtin, pastir črnoglavega ljudstva"''.<ref> Liverani, Mario (2013). ''The Ancient Near East: History, Society and Economy''. Routledge. str. 167. ISBN 978-1-134-75084-9.</ref> Trdil je tudi, da govori [[Elamščina|elamsko]] in [[Sumerščina|sumersko]].<ref name=ref8/> ===Oboroženi konflikti=== [[Der, Sumerija|Der]] je bil eno od mest, katerega tempelj je vznemirjal Šulgija celo prvo polovico njegovega vladanja. V dvajsetem letu vladanja je razglasil, da so se bogovi odločili, da ga za kazen uničijo. Njegov napis pravi, da je ''"poravnal svoje račune"'' s cepinom. Osemnajsto leto njegovega vladanja se je imenovalo ''Leto, ko je bil kraljeva hčerka Livir-mitašu, povzdignjena v gospo Marhašija, dežele vzhodno od [[Elam]]a'', kar pomeni dinastično poroko s tamkajšnjim kraljem Libanukšabašem. Poroki je sledilo obdobje Šulgijeve ekspanzionistične politike na račun hribovskih plemen, med njimu Lulubov. Uničil je Simure (še eno hribovsko pleme) in od 26. do 45. leta vladanja devetkrat opustošil Lulubum.<ref name=ref17>Samuel Noah Kramer (17. september 2010). ''The Sumerians: Their History, Culture, and Character''. University of Chicago Press. ISBN 978-0-226-45238-8.</ref> V 30. letu vladanja je svojo hčerko poročil z guvernerjem [[Anšan]]a in v 34. letu organiziral kazenski pohod proti njemu. V 55. letu je uničil še mesti Kimaš in Humurtu, nekje v [[Elam]]u vzhodno od Ura.<ref name=ref17/> Oddaljenih ljudstev mu ni nikoli uspelo podjarmiti, zato je v 37. letu vladanje ukazal gradjo velikega zidu, ki naj bi preprečil njihove vdore.<ref name=ref14/> ===Susa=== {{multiple image|perrow=2|total_width=330|caption_align=left | align = right | direction =horizontal | header= Šulgijeva koralda iz [[Karneol|karneola]] <br><small>(okoli 2094–2047 pr. n. št.)</small> | image2 = Shulgi carnelian bead (transcription).jpg | caption2 = <small><sup>[[dingir|D]]</sup>Ninlil.......................... "Za [[Ninlil]]"[[Slika:BLANK ICON.png|20px]]</small><br><small>NIN-a-ni....................... "njegovo Gospo,"</small><br><small><sup>[[dingir|D]]</sup>SHUL-GI.................... "Šulgi"</small><br><small>NITAH KALAG ga........ "mogočni mož"</small><br><small>LUGAL URIM KI ma..... "kralj Ura"</small><br><small>LUGAL kien-................. "kralj [[Sumerija|Sumera]]" </small><br><small>gi kiURIke..................... "in [[Akad (mesto)|Akada]],"</small><br><small>nam-ti-la-ni-sze3........... "za njegovo življenje"[[File:BLANK ICON.png|20px]]</small><br><small>a mu-na-ru................... "(to) posveča"</small> | image1 = Shulgi carnelian bead (vertical).jpg | caption1 = <small>𒊩𒌆𒆤<br>𒎏𒀀𒉌<br>𒎏𒀀<br>𒍑𒆗𒂵<br>𒈗<br>𒆠𒂗<br>𒄀𒆠𒌵𒆤<br>𒉆𒋾𒆷𒉌𒂠<br>𒀀𒈬𒈾𒊒</small> | footer= <center>Jedkana koralda iz karneola, dolga 7 cm, izdelana v slogu doline Inda, neznanega porekla; na njej je Šulgijev spominski napis, posvečen boginji Ninlil: ''"Ninlil, njegovi Gospe, Šulgi, mogočni mož, kralj Ura,kralj dežele Sumerije in Akada, posveča (to koraldo) za svoje (lastno) življenje"''; [[Britanski muzej]], BM 129493<ref>(RIME 3/2, str. 161-162)</ref><ref>"DINGIR.NIN.LILA / NIN-A-NI / DINGIR.SHUL.GI / NITA-KALAG.GA / LUGAL URI/ .KI-MA / LUGAL.KI.EN / GI KI-URI3.KI / NAM.TI.LA NI.SHE3/ A MU.NA.RU." Inscription Translation: "To Ninlil, his lady, Shulgi, mighty man, King of Ur, King of Sumer and Akkad, has dedicated (this stone) for the sake of his life." {{cite web |title=cylinder seal / bead |url=https://research.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=1512490&page=1&partId=1&searchText=1945%2C1013.37 |website=British Museum}}</ref><ref>{{cite web |title=CDLI-Archival View |url=https://cdli.ucla.edu/search/archival_view.php?ObjectID=P227445 |website=cdli.ucla.edu}}</ref><ref>Sb 6627 {{cite book |last=Potts |first=Daniel T. |title=The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State |date=1999 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-56496-0 |page=xiv |url=https://books.google.com/books?id=mc4cfzkRVj4C&pg=PR14 |language=en}}</ref> <br> Tovrstne koralde so verjetno uvažali iz [[Indija|Indije]].<ref>{{cite book |title=Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus |date=2003 |publisher=Metropolitan Museum of Art |isbn=978-1-58839-043-1 |page=243 |url=https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA243 |language=en}}</ref></center> }} Šulgi je imel očitno tesne vezi s [[Susa, Perzija|Suso]], saj so tam našli ustanovitvene žeblje z njegovim imenom, posvečene bogu [[Inšušinak]]u.<ref>Daniel T. Potts (1999). [https://books.google.si/books?id=mc4cfzkRVj4C&pg=PR14&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State'']. Cambridge University Press. str. xiv. ISBN 978-0-521-56496-0.</ref> Na enem od njih je napis ''"Bog 'gospodar Suze', njegov kralj Šulgi, mogočni mož, kralj Ura, kralj Sumera in Akada, ..., njegov ljubljeni tempelj, (je) zgradil"''.<ref>[https://cdli.ucla.edu/search/search_results.php?SearchMode=Text&ObjectID=P226991 ''"CDLI-Found Texts Louvre Museum Sb 2881"'']. cdli.ucla.edu.</ref><ref>[http://dla.library.upenn.edu/dla/fisher/record.html?id=FISHER_n2001050651 ''"Votive Foundation Nails"'']. dla.library.upenn.edu.</ref><ref>Potts, Daniel T. (1999). [https://books.google.si/books?id=mc4cfzkRVj4C&pg=PA133&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State'']. Cambridge University Press. str. 133, Plate 5.1. ISBN 978-0-521-56496-0.</ref> Na jedkani koraldi iz [[karneol]]a, najdeni v Susi, ki je zdaj v [[Muzej Louvre|Muzeju Louvre]] (Sb 6627), je Šulgijevo posvetilo, ki se glasi: ''"Ningal, njegova mati, Šulgi, bog svoje dežele, kralj Ura, kralj štirih četrtin sveta, (to) posveča za svoje življenje."''<ref>Potts, D.T (29. julij 1999). [https://books.google.si/books?id=mc4cfzkRVj4C&pg=PA134&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''The Archaeology of Elam'']. str. 134, Plate 5.2 Sb 6627. ISBN 9780521564960.</ref><ref>[http://cartelfr.louvre.fr/cartelfr/visite?srv=car_not&idNotice=17111 ''"Site officiel du musée du Louvre"'']. cartelfr.louvre.fr.</ref><ref>[https://art.rmngp.fr/fr/library/artworks/perle-au-nom-du-roi-shulgi-vouee-a-la-deesse-ningal_cornaline_perle-objet ''"Shulgi perle (color image)"'']. Louvre Museum.</ref> [[Tretja urska dinastija]] je imela nadzor nad Suzo že od propada [[Kutik-Inšušinak]]a in tam zgradila številne zgradbe in templje. Šulgi je to nadaljeval, kar dokazujejo njegova številna posvetila v tej mestni državi.<ref name=ref30>Potts, Daniel T. (2012). [https://books.google.si/books?id=7lK6l7oF_ccC&pg=PA746&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false A Companion to the Archaeology of the Ancient Near East]. John Wiley & Sons. str. 746. ISBN 978-1-4051-8988-0.</ref> Vojna zavezništva je sklepal s porokami svojih hčera z vladarji [[Anšan]]a, Marhašija in Pašime vzhodno od Ura.<ref name=ref30/> <gallery widths="150px" heights="150px" perrow="4"> Slika:Votive tablet of Shulgi, excavated in Susa.jpg|thumb|Šulgijeva votivna tablica, izkopana v Suzi: ''"Za boginjo Ninhursag iz Suze, njegovo Gospo, (je) Šulgi, veliki mož, kralj Ura, kralj Sumera in Akada, zgradil njen tempelj"'', [[Muzej Louvre]], Sb 2884.<ref name=ref14/><ref>History Begins at Sumer, Chapter 31, "Shulgi of Ur: The First Long-Distance Champion".</ref> Slika:Carnelian bead with dedicatory inscription by Shulgi-Sb 6627 (transcription).jpg|thumb|Koralda iz karneola s Šulgijevim posvetilom, najdena v Suzi, Muzej Louvre, Sb 6627 </gallery> ===Modernizacija države=== Šulgi je očitno izvedel večje posodobitve Tretje urske dinastije.<ref name=ref8/> Izboljšal je komunikacije, reorganiziral vojsko, reformiral sistema pisave in uteži, poenotil davčni sistem in ustvaril močno državno upravo.<ref name=ref8/> Objavil je tudi nov zakonik, po očetu imenovan [[Ur-Nammujev zakonik]].<ref name=ref8/> ==Imena let== [[Slika:Terracotta tablet listing the year formulae of king Shulgi. Ur III period. From Iraq. Ancient Orient Museum, Istanbul.jpg|thumb|Na eni od tablic iz [[Terakota|terakote]] so imena let Šulgijevega vladanja od 6. leta (𒈬𒄊𒂗𒆤𒆠[𒋫...]: ''"Leto, v katerem [je bila] utrjena cesta iz Nipurja"'') do 21. leta;<ref name="Ist Ni 00394">{{cite web |title=Šulgi Year Names (Ist Ni 00394)|url=https://cdli.ucla.edu/search/archival_view.php?ObjectID=P265995 |website=cdli.ox.ac.uk}}</ref> tablica je kopija akadskega izvirnika, napisana v [[Prva babilonska dinastija|Prvi babilonski dinastiji]] (okoli 1900-1600 pr. n. št.)<ref name="Ist Ni 00394"/> [[Muzej starodavnega Orienta]], [[Istanbul]]]] Ohranili so se številni ostanki z imeni let Šulgijevega vladanja, iz katerih so se v celoti rekonstruirala imena let 1 do 48. Med najpomembnejša spadajo:<ref>Hamblin, William J. (2006). [https://books.google.si/books?id=biyDDd0uKGMC&pg=PT121&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC: Holy Warriors at the Dawn of History'']. Routledge. str. 121. ISBN 978-1-134-52062-6.</ref> 1. leto: Šulgi je kralj<br> 2. leto: Položeni temelji Ningubalagovega templja <br> 6. leto: Kralj je utrdil cesto iz Nipurja<br> 7. leto: Kralj je (v enem dnevu) naredil krožno potovanje med Urom in Nipurjem <br> 10. leto: Zgrajena je bila kraljeva gorska hiša (palača) <br> 18. leto: Kraljeva hčerka Livirmitašu je bila povzdignjena v kraljico Marhašija <br> 21c. leto: Der je bil uničen<br> 24. leto: Karahar je bil uničen<br> 25. leto: Simurum je bil uničen<br> 27. leto (po): ''"Šulgi, močni mož, kralj štirih strani vesolja, je drugič uničil Simurum"''<br> 27b. leto: ''"Harszi je bil uničen"''<br> 30. leto: Guverner Anšana se je poročil s kraljevo hčerko <br> 31. leto: Karhar je bil drugič uničen <br> 32. leto: Simurum je bil tretjič uničen<br> 34. leto: Anšan je bil uničen<br> 37. leto: Zgrajeno je bilo obzidje <br> 42. leto: Kralj je uničil Šašrum<br> 44. leto: Simurum in Lulubum sta bila devetič uničena <br> 45. leto: Šulgi, močni mož, kralj Ura, kralj štirih četrtin, je na enem samem pohodu zdrobil glavo Urbiluma, Simuruma, Lulubuma in Karharja <br> 46. leto: Šulgi, močni mož, kralj Ura, kralj štirih četrtin, je v enem samem dnevu uničil Kimaš in Hurti in njuno ozemlje<br> —  Imena najpomembnejših let Šulgijevega vladanja<ref>[http://cdli.ox.ac.uk/wiki/doku.php?id=year_names_shulgi ''"Šulgi Year Names"'']. cdli.ox.ac.uk.</ref> ==Poroka s princeso Marija== Šulgi je bil sodobnik [[Mari|marijskih]] vladarjev Šakanakuja in zlasti Apil-kina in Idi-Iluma.<ref>Unger, Merrill F. (2014). [https://books.google.si/books?id=qw6vCwAAQBAJ&pg=PA5&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Israel and the Aramaeans of Damascus: A Study in Archaeological Illumination of Bible History'']. Wipf and Stock Publishers.str. 5. ISBN 978-1-62564-606-4.</ref><ref>Abusch, I. Tzvi; Noyes, Carol (2001). [https://books.google.si/books?id=4ZntAAAAMAAJ&redir_esc=y ''Proceedings of the XLV Rencontre Assyriologique Internationale: historiography in the cuneiform world'']. CDL Press. str. 60. ISBN 978-1-883053-67-3.</ref> Napis omenja, da je Taram-Uram, hči Apilkina, postala Ur-Namujeva ''"snaha"'' in zato kraljica kralja Šulgija.<ref>Sharlach, T.M. (2017). [https://books.google.si/books?id=s-Y3DwAAQBAJ&pg=PT207&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''An Ox of One's Own: Royal Wives and Religion at the Court of the Third Dynasty of Ur'']. Walter de Gruyter GmbH & Co KG. str. 207. ISBN 978-1-5015-0522-5.</ref><ref>Eppihimer, Melissa (2019). [https://books.google.si/books?id=iCeeDwAAQBAJ&pg=PA121&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Exemplars of Kingship: Art, Tradition, and the Legacy of the Akkadians'']. Oxford University Press. str. 121. ISBN 978-0-19-090303-9.</ref> V napisu se imenuje ''"snaha Ur-Nammuja" in "hči Apilkina, lugala (kralja) Marija"'', kar kaže, da je bil Apilkin vrhovni vladar, in na vojno zavezništvo Marija in Ura.<ref>Lipiński, Edward (1995). [https://books.google.si/books?id=thIxCmwfNoMC&pg=PA187&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Immigration and Emigration Within the Ancient Near East'']. Peeters Publishers. str. 187. ISBN 9789068317275.</ref><ref>Civil, Michel (1962). "Un nouveau synchronisme Mari-III e dynastie d'Ur". ''Revue d'Assyriologie et d'archéologie orientale''. '''56''' (4): 213. ISSN 0373-6032. JSTOR 23295098.</ref> ==Najdbe in napisi== <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="4"> Slika:Lugal Urimkima Lugal Kiengi Kiuri, King of Ur, King of Sumer and Akkad, on a seal of Shulgi (transcription).jpg|thumb|''Lugal Urimkima/Lugal Kiengi Kiuri'' (klinopisno 𒈗𒋀𒀊𒆠𒈠𒈗𒆠𒂗𒄀𒆠𒌵), ''"Kralj Ura, Kralj Sumera in Akada"'', napis na Šulgijevi votivni tablici<ref> Edzard, Dietz Otto (2003). ''Sumerian Grammar''. BRILL. str. 36. ISBN 978-90-474-0340-1.</ref> Slika:Ancient_ziggurat_at_Ali_Air_Base_Iraq_2005.jpg|Šulgi je zaključil gradnjo [[Veliki zigurat v Uru|Velikega zigurata v Uru]] Slika:Earrings from Shulgi.JPG|thumb|Uhani s Šulgijevim imenom<ref>{{cite web|title=CDLI-Archival View|url=https://cdli.ucla.edu/search/archival_view.php?ObjectID=P481718|website=cdli.ucla.edu}}</ref> Slika:Seal of Shulgi, with Gilgamesh fighting a winged monster.jpg|thumb|Šulgijev pečat, na katerem se [[Gilgameš]] bori s krilato pošastjo: ''"Šulgiju, sinu kralja, pisar Ur-dumuzi, njegov služabnik"''<ref name="#1">{{cite book|last1=Ward|first1=William Hayes|title=The seal cylinders of western Asia|date=1910|publisher=Washington: Carnegie Inst.|page=[https://archive.org/details/sealcylindersofw00warduoft/page/27 27]|url=https://archive.org/details/sealcylindersofw00warduoft}}</ref> Slika:Seal of Shulgi, with worshipper and seated deity.jpg|thumb|Šulgijev pečat s častilcem in sedečim božanstvom: ''"Šulgi, mogočni junak, kralj Ura, kralj štirih pokrajin, pisar Ur-(Pasag?), njegov služabnik"''.<ref name="#1"/> Slika:Mace head inscribed with the name of Shulgi, from Ur, Iraq. British Museum.jpg|Glava kija s Šulgijevim imenom: napis se bere od zgoraj navzdol, [[Britanski muzej]] Slika:Official weight of 2 mina, reign of Shulgi, from Ur, Iraq. British Museum.jpg|Uradna utež (2 mini) v obliki race iz Šulgijevega obdobja, Britanski muzej Slika:Meluhha village tablet - BM17751.jpg|Tablica iz Šulgijevega obdobja, na kateri je omenjena vas Meluha v Sumeriji<ref name="SP">Simo Parpola, Asko Parpola and Robert H. Brunswig, Jr [https://www.researchgate.net/publication/274936748_The_Meluhha_Village_Evidence_of_Acculturation_of_Harappan_Traders_in_Late_Third_Millennium_Mesopotamia "The Meluḫḫa Village: Evidence of Acculturation of Harappan Traders in Late Third Millennium Mesopotamia?"]. ''Journal of the Economic and Social History of the Orient''. '''20''' (2, 1977): 136-137.</ref><ref>{{cite web|title=Collections Online British Museum|url=https://www.britishmuseum.org/collection/object/W_1894-1015-11|website=www.britishmuseum.org}}</ref> Slika:Weight AO22187 mp3h9146.jpg|thumb|290px|Utež za {{frac||1|2}} mine (248 g), posvečena kralju Šulgiju in z njegovim emblemom na polmesecu; uporabljala se je v templju boga Lune v Uru; [[diorit]], začetek 21. stoletja pr. n. št. (Ur III); [[Muzej Louvre]] </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} {{s-start}} {{s-hou|[[Tretja urska dinastija]]|| okoli 2094 pr. n. št. || okoli 2046 pr. n. št.}} {{s-bef|before=[[Ur-Nammu]]}} {{s-ttl|title=Kralj Ura, Sumera in Akada |years= okoli 2094 – 2047 pr. n. št.}} {{s-aft|after=[[Amar-Sin]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mezopotamija]] [[Kategorija:Vladarji v 21. stoletju pr. n. št.]] gung0aeo9hjhnek1yia9ff1ddoufuvk 0 482579 5736722 5736151 2022-08-19T21:20:24Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infobox Former Country||government_type=avtonomna psevdo-anarhistična cona (minarhizem)|stat_area1=|stat_pop1=7000000|image_coat=|image_flag=Махновское знамя.svg|era=obdobje med svetovnima vojnama, ruska državljanska vojna|native_name=Махновщина|conventional_long_name=|common_name=Mahnovščina|continent=Evropa|region=Vzhodna Evropa|country=Mahnovia|flag_s1=|year_deputy2=|status=brezdržavni teritorij|status_text=brezdržavna minarhistična cona|empire=|event_start=|year_start=1918|date_start=27. november|event_ent=|year_end=1921|date_end=10. april|p1=Začasna vlada južne Rusije|flag_p1=|s1=Ukrajinska SFSR, RSFSR|stat_year1=|deputy2=||latNS=| |currency=|symbol=|image_map= |capital=[[Guljajpole]]|latd=18|latm=21|longd=|year_deputy1=1918–1921|longm=|longEW=|common_languages=[[ukrajinščina]], [[ruščina]]|religion=|title_leader=|flag=|leader1=[[Nestor Ivanovič Mahno|Nestor Mahno]] (vojaški poveljnik)|year_leader1=1918-1921|leader2=|year_leader2=|title_deputy=|deputy1=|footnotes=}} '''Mahnovščina''' (rusko ''Махновщина'') je bila [[Avtonomija|avtonomna]] cona [[Revolucionarna vstajenska vojska Ukrajine|Revolucionarne vstajenske vojske Ukrajine]] v južni [[Ukrajina|Ukrajini]], pogosto imenovana za prvo [[anarhizem|anarhistično]] območje v zgodovini. Nastala je kot poskus ustvariti brezdržavno, brezrazredno in nemonetarno družbo med [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]], kot del [[Ukrajinska revolucija|Ukrajinske revolucije]] Po vrnitvi iz zapora v Moskvi, kjer je prejel amnestijo v vrsti izpustov po [[Februarska revolucija|februarski revoluciji]], je [[Nestor Ivanovič Mahno]] podpiral [[Boljševiki|boljševike]]. Ko so ti v [[Oktobrska revolucija|Oktobrski revoluciji]] prevzeli oblast, je območje njegovega rojstnega kraja v obliki »Začasne vlade južne Rusije« zasedla proti-revolucionarna [[Car|pro-caristična]] bela garda (koalicija caristov, reformistov, desnih kautskyistov in drugih anti-boljševističnih frakcij v sodelovanju z ZDA, VB, Francijo in Češkoslovaško). Mahno je proti temu 27. novembra 1918 organiziral upor. V naslednjih letih se je v območju južne Ukrajine, severno od [[Krim (polotok)|Krima]], oblikovala svobodna cona. Kmečko prebivalstvo je nemoteno upravljalo s kolektivnimi posestvi. Avtonomijo mest je motila le skupna vojska, ki je imela ''de facto oblast'' (v kolikor je o tej mogoče govoriti). Ukinjena je bila [[cenzura]] in vladni vpliv na normative na vseh področjih. Spričo državljanske vojne so bile šole po vsej nekdanji Rusiji zaprte. Šele nekaj mesecev po ustanovitvi Mahnovščine je uspelo sovjetu Mahnovščine ustanoviti osnovni izobraževalni sistem, ki naj bi bil »prostovoljen«, »demokratičen« in »sekularen«. Spričo tega truda in izobraževanj za nepismene ter delno pismene po Mahnoviji je stopnja [[pismenost]]i v območju poskočila. V bojih proti generalu Bele garde [[Anton Ivanovič Denikin|Denikinu]] so bile Mahnove sile uspešne. Leta 1920 jim je uspelo izsiliti evakuacijo belogardističnih sil s Krima, kar je Mahnovščini prineslo začasen mir. V času bojev z Denikinovo gardo na Južni fronti je Mahnovščina sodelovala izmenično z Ukrajinskim diktatorijem in z Boljševiki. Leta 1921 je RSFSR (boljševiki) izvedla atentat na več Mahnovih generalov na strateškem srečanju obeh strani. Razlog naj bi bila »anarhistična grožnja boljševizmu«. [[Lev Trocki]] je nato vodji Ruske SFSR [[Vladimir Lenin|Vladimirju Leninu]] predal lažno informacijo, da so v odgovor Mahnovisti začeli z ofenzivo. Lenin je sprožil zasedbo ozemelj Mahnovščine, vodstvo le-tega je ob tem zbežalo prek ukrajinsko-romunske meje. Mahnovščina je bila razpuščena 10. aprila 1921. Ostanki Mahnove vojske so gverilsko vojno nadaljevali vsaj do leta 1922, možen je vpliv nekdanjih Mahnovih vojakov na partizansko delovanje v Ukrajini v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Mahno in nekateri njegovi privrženci so iz Romunije kasneje pobegnili v Pariz, kjer je Nestor Ivanovič umrl leta 1934 za [[tuberkuloza|tuberkulozo]]. [[Kategorija:Anarhizem]] [[Kategorija:Zgodovina Ukrajine]] 7ub2ipsusdojjmbpvqd6y2mi67cmy17 0 482619 5736549 5457941 2022-08-19T12:12:50Z Oleksandr Havryk 164457 free image wikitext text/x-wiki {{Infobox Artwork | image_file=Transfiguration Raphael.jpg | title=Spremenjenje na gori | artist=[[Raffaello Santi|Rafael]] | year=1516–20 | medium=Tempera na les | height_metric=405 | width_metric=278 | metric_unit=cm | city=[[Vatikan]] | museum=[[Vatikanska pinakoteka]] }} '''Spremenjenje na gori''' je zadnja slika italijanskega renesančnega mojstra [[Raffaello Santi|Rafaela]]. Po naročilu kardinala Giulia de Mediči, poznejšega [[papež Klemen VII.|papeža Klemena VII.]] (1523–1534) in zamišljen kot oltarna slika za [[Narbonnska stolnica |stolnico v Narbonneju]] v [[Francija|Franciji]], je Rafael na njej delal vse do svoje smrti leta 1520. Slika prikazuje primer Rafaelovega razvoja kot umetnika in vrhunec njegove kariere. Nenavadno za prikaz ''Jezusovega spremenjenja'' v krščanski umetnosti je tema združena z naslednjo epizodo iz evangelijev (ozdravitev obsedenega fanta) v spodnjem delu slike. ''Spremenjenje'' je [[alegorija]] predstavitve transformacijske narave.<ref name=Cranston>{{cite journal|last=Cranston|first=Jodi|title=Tropes of Revelation in Raphael's Transfiguration|journal=Renaissance Quarterly|year=2003|volume=56|issue=1|pages=1–25|jstor=1262256|publisher=The University of Chicago Press|doi=10.2307/1262256}}</ref> Zdaj je v [[Vatikanska pinakoteka]] v [[Vatikan]]u. Od konca 16. stoletja do začetka 20. stoletja je veljalo, da gre za najslavnejšo oljno sliko na svetu. == Zgodovina slike == Do decembra 1516, zadnji datum naročila, je bil kardinal Giulio de Mediči, bratranec [[papež Leon X.|papeža Leona X.]] (1513–1521), papežev vicekancelar in glavni svetovalec. Bil je legat [[Bologna|Bologne]], škof v [[Albi, Tarn|Albi]]ju, [[Ascoli Piceno |Ascoliju]], [[Worcester|Worcestru]], [[Eger]]ju in drugje. Od februarja 1515 je bila v to vključena nadškofijo [[Narbonne]].<ref name=Preimesberger>{{cite book|last=Preimesberger|first=Rudolf|title=Paragons and Paragone: Van Eyck, Raphael, Michelangelo, Caravaggio, Bernini|year=2011|publisher=Getty Publications|isbn=9780892369645|url=https://books.google.com/books?id=iXytpsqchLkC}}</ref> Naročil je dve sliki za Narbonnsko stolnico, ''Kristusovo spremenjenje'' pri Rafaelu in ''Lazarjevo vtajenje'' pri Sebastianu del Piombu. Z [[Michelangelo]]m, ki je prispeval risbe za slednje delo, je Mediči znova ustvaril rivalstvo, ki ga je sprožil desetletje prej med Michelangelom in Rafaelom v [[Rafaelove stance|Stanzah]] in [[Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]]. Med 11. in 12. decembrom 1516 je bil Michelangelo v Rimu, da bi s papežem Leonom X. in kardinalom Mediči razpravljal o pročelju [[Bazilika svetega Lovrenca, Firence|bazilike sv. Lovrenca v Firencah]]. Med tem srečanjem se je soočil s naročilom ''Lazarjevega vstajenja'' in se je strinjal, da bo za to pripravil risbe, ne pa, da bo sam slikal. Naročilo je dobil Michelangelov prijatelj Sebastiano del Piombo. Po tem srečanju naj bi slike postale simbol primerjave med dvema pristopoma k slikarstvu ter med slikarstvom in kiparstvom v italijanski umetnosti. Zgodnji model za sliko, ki jo je v Rafaelovem studiu naredil Giulio Romano, je upodobil risbo v merilu 1:10 za ''Spremenjenje''. Tu je Kristus prikazan na gori Tabor. Mojzes in Elia plavata proti njemu; Janez in Jakob klečita desno; Peter je levo. Na vrhu modela sta upodobljena Bog Oče in množica angelov. Drugi model, ki ga je naredil Gianfrancesco Penni, prikazuje zasnovo z dvema scenama, ko naj bi se slika razvijala. Ta model hranijo v Louvru. ''Lazarjevo vstajanje'' je bilo neuradno na ogled do oktobra 1518. Do tega trenutka je Rafael komaj začel na svojem oltarju. Ko je Leon X. tretjo adventno nedeljo, 11. decembra 1519, v Vatikanu uradno pregledal delo Sebastiana del Piomba, je bilo ''Spremenjenje'' še nedokončano. Rafael bi končno obliko ''Lazarjevega vstajanja'' spoznal že jeseni leta 1518 in obstajajo številni dokazi, da je mrzlično deloval na tekmovanju in dodal drugo temo in devetnajst figur. Ohranjen model projekta, ki je zdaj v Louvru (delavniški izvod izgubljene risbe Rafaelovega pomočnika Gianfrancesca Pennija) prikazuje dramatično spremembo načrtovanega dela. [[File:Modello for The Transfiguration of Christ.jpg|thumb|left|Model za ''Kristusovo spremenjenje'',, pero in rjavo črnilo z belimi poudarki na papirju, prevlečenem s temno rjavo krtačo, 40 x 27 cm, c. 1516, Albertina]] Pregled končne Preobrazbe je razkril več kot šestnajst nepopolnih področij in pentimentij (sprememb). Pomembna teorija drži, da so bili za blagoslov ključni spisi blaženega Amadeja Menesa da Silve. Amadeo je bil vpliven brat, zdravilec in vizionar, pa tudi papežev spovednik. Bil je tudi diplomat države Vatikan. Leta 1502, po njegovi smrti, je bilo veliko spisov in pridigov Amadea sestavljeno kot Apokalipso Nova. Ta trakt je bil dobro znan papežu Leo X. Guillaumeu Briçonnetu, kardinalu Giuliou de 'Mediciju, predhodniku škofa v Narbonni, in njegova dva sinova sta se s tem traktom posvetovala tudi kot duhovna vodnika. Kardinal Giulio je poznal Apokalipso Nova in je lahko vplival na končno kompozicijo slike. Amadejev trakt zaporedno opisuje epizode Preobrazbe in obsedenega fanta. Preobrazba predstavlja predoblikovanje zadnje sodbe in končnega poraza hudiča. Druga razlaga je, da je bil epileptični deček ozdravljen in tako povezal Kristusovo božanstvo z njegovo zdravilno močjo.<ref>{{cite news|last1=Honan|first1=William H.|author-link=|title=Cardiologist Answers a Raphael Question|url=https://www.nytimes.com/1995/12/16/arts/cardiologist-answers-a-raphael-question.html|accessdate=25 February 2018|work=The New York Times|date=December 16, 1995|page=Arts}}</ref> Rafael je umrl 6. aprila 1520. Nekaj dni zatem je ''Spremenjenje'' ležalo na čelu njegove krste v njegovi hiši v Borgu.<ref>{{cite web |url=http://www.nerone.cc/nerone/archivio/arch89.htm |title=Archived copy |accessdate=2012-06-17 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101126154319/http://nerone.cc/nerone/archivio/arch89.htm |archivedate=2010-11-26 }}</ref><ref>{{cite book |last1=Salmi |first1=Mario |author1link= |last2=Becherucci |first2=Luisa |last3=Marabottini |first3=Alessandro |last4=Tempesti |first4=Anna Forlani |last5=Marchini |first5=Giuseppe |last6=Becatti |author6link= |first6=Giovanni |last7=Castagnoli |first7=Ferdinando |author7link= |last8=Golzio |first8=Vincenzo |title=The Complete Work of Raphael |date=1969 |publisher=Reynal and Co., William Morrow and Company |location=New York |p=253}}</ref> Teden dni po njegovi smrti sta bili dve slikici skupaj razstavljeni v Vatikanu. Čeprav obstaja nekaj ugibanj, da sta Rafaelov učenec Giulio Romano in pomočnik Gianfrancesco Penni naslikala nekatere dele v ozadju v spodnji desni polovici slike, ni dokazov, da je kdo drug kot Rafael sliko končal. Čiščenje slike od leta 1972 do 1976 je pokazalo, da so pomočniki dokončali le nekatere spodnje leve figure, preostanek slike pa Rafael sam. Kardinal Giulio de' Medici je namesto, da bi jo poslal v Francijo, ohranil sliko. Leta 1523 <ref name=Dussler>{{cite book|last=Dussler|first=Luitpold|title=Raphael: A Critical Catalogue of his Pictures, Wall-Paintings & Tapestries|year=1971|publisher=Phaidon|location=London|pages=52–55|url=http://www.raffael-projekt.com/dussler/index.html}}</ref> jo je postavil na visoki oltar v blaženega Amadea cerkvi San Pietro v Montoriu, Rim <ref name=Henry>{{cite book|last=Joannides|first=Paul|title=Late Raphael|year=2012|location=Madrid, Museo Nacional del Prado, and Paris, Musée du Louvre|author2=Tom Henry }}</ref> v okvir, ki je bil delo Giovannija Barile (ne obstaja več). Mozaično kopijo slike je leta 1774 dokončal Stefano Pozzi v baziliki svetega Petra v Vatikanu. Leta 1797 so jo med italijansko kampanjo [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparta]] v Pariz odpeljale francoske čete in jo postavile v [[Louvre]]. Že 17. junija 1794 je Napoleonov odbor za javno poučevanje predlagal strokovno komisijo, ki bi spremljala vojsko, da bi se vrnila v Pariz pomembna umetniška in znanstvena dela. Louvre, ki je bil za javnost odprt leta 1793, je bil jasna destinacija umetnosti. 19. februarja 1799 je Napoleon s [[papež Pij VI.|papežem Pijem VI.]] sklenil Tolentinsko pogodbo, v kateri je bilo formalno zaseženih 100 umetniških zakladov iz Vatikana.<ref name=Rosenberg>{{cite journal|last=Rosenberg|first=Martin|title=Raphael's Transfiguration and Napoleon's Cultural Politics|journal=Eighteenth-Century Studies|date=1985–1986|volume=19|issue=2|pages=180–205|jstor=2738641|publisher=The Johns Hopkins University Press|doi=10.2307/2738641}}</ref> [[File:Wedding Procession of Napoleon and Marie-Louise of Austria 1810 detail.jpg|thumb|400px|Poročna povorka Napoleona in Marie-Louise Avstrijske leta 1810 (detail)]] Med najbolj iskanimi zakladi so Napoleonovi agenti vzeli dela Rafaela. Jean-Baptiste Wicar, član Napoleonove izbirne komisije, je bil zbiratelj Rafaelovih risb. Za Rafaela je nagovarjal še en član baron Antoine-Jean Gros. Za umetnike, kot sta [[Jacques-Louis David]], in njegova učenca [[Anne-Louis Girodet de Roussy-Trioson |Girodet]] in [[Jean Auguste Dominique Ingres |Ingres]], je Rafael predstavljal utelešenje francoskih umetniških idealov. Posledično je Napoleonov odbor zasegel vse razpoložljive Rafaele. Do Napoleona je bil Rafael preprosto največji italijanski umetnik in ''Spremenjenje na gori'' njegovo največje delo. Slika je skupaj z ''[[Apolon Belvederski |Apolonom Belvederskim]]'', ''[[Laokoontova skupina | Laokoontovo skupino]]'', ''[[Kapitolski Brut |Kapitolskim Brutom]]'' in mnogimi drugimi prejela zmagovit vstop v Pariz 27. julija 1798, četrto obletnico padca [[Maximilien Robespierre|Maximiliena de Robespierra]]. Novembra 1798 je bila slika ''Spremenjenje na gori'' javno predstavljeno v ''Grand Salon'' v Louvru. Od 4. julija 1801 je postala središče velike razstave Rafael v ''Grande Galerie''. Na ogled je bilo več kot 20 Rafaelov. Leta 1810 je nastala znamenita risba Benjamina Zixa, ''Napoleon in Marie Louise na poročni procesiji'' skozi galerijo Grande, s ''Spremenjenjem'' v ozadju. [[File:St. Andrew and another apostle by Rafael.jpg|thumb|left|Sveti Matej in še en apostol, rdeča kreda nad peresom,, 328 x 232 mm]] Prisotnost slike v Louvru je dala angleškim slikarjem, kot sta Joseph Farington (1. in 6. septembra 1802) in [[Joseph Mallord William Turner]] (septembra 1802) priložnost, da jo preučita. Prvo svoje predavanje je Turner kot profesor perspektive na Kraljevi akademiji namenil sliki.<ref name=Brown>{{cite journal|last=Brown|first=David Blayney|title=Colour Key of Raphael's 'Transfiguration' (Inscriptions by Turner) 1802 by Joseph Mallord William Turner|journal=J.M.W. Turner: Sketchbooks, Drawings and Watercolours|date=October 2009|url=http://www.tate.org.uk/art/research-publications/jmw-turner/joseph-mallord-william-turner-colour-key-of-raphaels-transfiguration-inscriptions-by-r1129695|accessdate=4 January 2013}}</ref> Farington je poročal tudi o drugih, ki so si ogledali sliko: švicarskem slikarju Henryju Fuseliju, za katerega je bil v Louvru drugi le Tizianova ''Smrt svetega Petra Mučenika'' (1530) in angleškem slikarju Johnu Hoppnerju. Angloameriški slikar Benjamin West je dejal, »da je mnenje starih potrdilo, da je še vedno na prvem mestu«. Farington je sam izrazil svoje občutke: {{quote| Ali bi se moral odločiti glede na učinek, ki ga je imela na mene, ne bi smel odlašati, če bi rekel, da sta skrb za paciente in trden način, v katerem je naslikana ''Spremenjenje'', vtisnila v moj um, zaradi česar so se druge slike, ki so bile cenjene v prvem razredu, šibke in kot si želijo moči in živahnosti. |Joseph Farington|The Diary of Joseph Farington Vol. V<ref name=Farington>{{cite book|last=Farington|first=Joseph|title=The Diary of Joseph Farington Vol. V|year=1979|publisher=Yale University Press|location=New Haven and London|isbn=9780300022957|ol=10317705M|editor=Kenneth Garlick and Angus Macintyre}}</ref> Po padcu Napoleona Bonaparta leta 1815, sta odposlanca papeža Pija VII., [[Antonio Canova]] in Marino Marini uspela zagotoviti ''Spremenjenje'' (skupaj s 66 drugimi slikami) kot del Pariške pogodbe (1815). Dela naj bi bila po dogovoru na [[dunajski kongres|dunajskem kongresu]] razstavljena javnosti. Prvotna galerija je bila v apartmajih Borgia v [[Apostolska palača |Apostolski palači]]. Po več potezah v Vatikanu slika zdaj visi v Vatikanski pinakoteki.<ref name=Ricci>{{cite book|last=Ricci|first=Corrado|title=Vatican: Its History Its Treasures 1914|year=2003|publisher=Kessinger Publishing|isbn=9780766139411|pages=189–190|url=https://books.google.com/books?id=Mu86ZWFl9GYC|author2=Ernesto Begni |accessdate=4 January 2013}}</ref> == Sprejem == [[File:Raphael - Head of An Apostle in the Transfiguration, 1519-1520 - Google Art Project.jpg|thumb|Študija glave apostola, črna kreda nad luknjicami, c. 1519]] Sprejem slike je dobro dokumentiran. Med letoma 1525 in 1935 je mogoče najti najmanj 229 pisnih virov, ki opisujejo, analizirajo, hvalijo ali kritizirajo ''Spremenjenje''.<ref name=":0">{{Cite book|title=Leitbild Raffael – Raffaels Leitbilder. Das Kunstwerk als visuelle Autorität|last=Dohe|first=Sebastian|publisher=Michael Imhof Verlag|year=2014|isbn=978-3-86568-860-6|location=Petersberg|pages=288–315}}</ref> Prvi opisi slike po Rafaelovi smrti leta 1520 so jo že imenovali mojstrovina, vendar se je to stanje razvijalo do konca 16. stoletja. Španski humanist Pablo de Céspedes jo je v svojih zapiskih potovanja v Rim leta 1577 prvič označil za najslavnejšo oljno sliko na svetu.<ref>Dohe, ''Leitbild Raffael'', p. 49.</ref> Slika je to avtoriteto ohranila več kot 300 let. Priznali in ponavljali so to številni avtorji, denimo poznavalec François Raguenet, ki je Rafaelovo kompozicijo analiziral leta 1701. Po njegovem mnenju je oris, vpliv svetlobe, barv in razporeditev figur naredilo ''Spremenjenje'' najbolj popolno sliko na svetu.<ref>{{Cite book|title=Les monumens de Rome ou Descriptions des plus beaux ouvrages de peinture, de sculpture et d'Architecture|last=Raguenet|first=François|publisher=|year=1701|isbn=|location=Amsterdam|pages=161–172}}</ref> [[File:Raffaello Sanzio, - cartoon for the Head of a Young Apostle, c.1519-20.jpg|thumb| Pomožna risba za apostola skrajno levo.]] Jonathan Richardson starejši in mlajši sta si upala kritizirati prenapihnjen status ''Spremenjenja'' in vprašala, ali je ta slika res lahko najslavnejša slika na svetu.<ref>{{Cite book|title=Traité de la Peinture et de la Sculpture|last=Richardson|first=Jonathan|publisher=|year=1728|isbn=|volume=3|location=Amsterdam|pages=612|quote=Celui-cis est assurément le principal Tableau simple qu’il y ait à-present au Monde, & qui peut-être ait jamais été?}}</ref> Kritizirala sta, da je sestava razdeljena na zgornjo in spodnjo polovico, ki ne ustrezata drug drugi. Spodnja polovica je, namesto zgornje polovice tudi pritegnila preveč pozornosti, medtem ko bi morala vso pozornost gledalca posvetiti samo Kristusovi figuri. Ta kritika ni zmanjšala slave slike, izzvala pa je protikritiko drugih poznavalcev in učenjakov. Za nemško govoreči svet je prevladala ocena [[Johann Wolfgang von Goethe|Johanna Wolfganga von Goetheja]]. Zgornjo in spodnjo polovico je razlagal kot dopolnilni deli. To oceno so v 19. stoletju citirali številni avtorji in znanstveniki in tako je avtorstvo Goetheja pomagalo rešiti slavo ''Spremenjenja''. V kratkem času, ki jo je preživela v Parizu, je slika postala velika privlačnost za obiskovalce in to se je nadaljevalo po vrnitvi v Rim, nato pa je bila postavljena v vatikanske muzeje. [[Mark Twain]] je bil eden izmed številnih obiskovalcev in je leta 1869 zapisal: »Spominjam se ''Spremenjenja'' deloma zato, ker je bila postavljen v sobo skoraj sama; deloma zato, ker jo vsi priznavajo kot prvo oljno sliko na svetu in deloma ker je bila čudovito lepa«.<ref>{{Cite book|title=The innocents abroad or The new pilgrims' progress|last=Twain|first=Mark|publisher=|year=1869|isbn=|location=Hartford|pages=303}}</ref> V začetku 20. stoletja se je slava slike hitro zmanjšala in kmalu je ''Spremenjenje'' izgubila čast kot najslavnejša slika na svetu. Nova generacija umetnikov Rafaela ni sprejela več kot umetniško avtoriteto. Po kopijah in reprodukcijah niso več veliko povpraševali. Medtem ko je bila zapletenost kompozicije do konca 19. stoletja argument za hvalo slike, so jo gledalci zdaj odvrnili. Za sliko se je zdelo, da je preveč gneče, figure preveč dramatične in celotna postavitev preveč umetna. V nasprotju s tem je bilo druge slike, kot je ''[[Mona Lisa]]'' [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]], veliko lažje prepoznati in ni trpel padca pretiranega statusa Rafaela kot umetniškega zgleda.<ref>Dohe, ''Leitbild Raffael'', pp. 220-224.</ref> Tako je ''Spremenjenje'' dober primer za spremembo slave umetniškega dela, ki lahko traja več stoletij, lahko pa tudi upade v samo kratkem obdobju. == Reprodukcije == Slava slike temelji tudi na njeni reprodukciji. Medtem ko smo lahko izvirnik občudovali le na enem mestu - v Rimu in za kratek čas v Parizu, potem ko ga je Napoleon odnesel -, je veliko število reprodukcij zagotovilo, da je bila kompozicija slike skoraj v vseh pomembnih umetniških zbirkah v Evropi. Tako bi jo lahko preučevali in občudovali številni zbiratelji, poznavalci, umetniki in umetnostni zgodovinarji. Vključno z mozaikom v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|sv. Petru v Vatikanu]], je bilo med letoma 1523 in 1913 narejenih najmanj 68 kopij. Dobre kopije po sliki so bile v obdobju zgodnje moderne zelo iskane in mladi umetniki so lahko zaslužili denar za italijansko pot s prodajo kopij slike. Gregor Urquhart je leta 1827 naredil eno najboljših kopij kadar koli. [20] Najmanj 52 gravur in jedkanic je bilo narejenih do konca 19. stoletja, vključno z ilustracijami za knjige, kot so biografije in celo za krščanske pesmarice. Istituto nazionale per la grafica v Rimu ima dvanajst teh reprodukcij. Sledi vsaj 32 jedkanic in gravur, ki prikazujejo podrobnosti slike, včasih pa jih uporabljajo kot del nove kompozicije. Med temi upodobitvami detajlov je en sklop odtisov glav, rok in nog, ki jih je izdelal G. Folo po Vincenzu Camucciniju (1806) in drugi sklop glav, izdelan v graviranju z uporabo majhnih pik, delo J. Godbyja po risbah I. Goubauda (1818 in 1830). Prva gravirana reprodukcija ''Spremenjenja'' je imenovana tudi kot prvi reproduktivni odtis slike doslej. Naredil ga je anonimni graver leta 1538 in ga včasih identificirajo z maniro Agostina Veneziana. == Ikonografija == [[File:St Peter and St John for the Transfiguration.jpg|thumb|left|Sv. Filip in sv. Andrej, pomožna risba v črni kredi in belim prenosom slike, 499 x 364 mm, v muzeju Ashmolean, Oxford]] Rafaelova slika prikazuje dve zaporedni, vendar različni svetopisemski pripovedi iz [[Evangelij po Mateju|Matejevega evangelija]], ki sta povezani tudi v [[Evangelij po Marku|Markovem evangeliju]]. V prvi, Kristusovim spremenjenjem sta se Mojzes in Elija pojavila pred preoblečenim Kristusom, na katerega gledajo Peter, Jakob in Janez (Matej 17: 1–9; Marko 9: 2–13). V drugi apostoli ne uspejo ozdraviti fanta pred demoni in čakajo Kristusove vrnitve (Matej 17: 14–21; Marko 9:14). Zgornji register slike prikazuje samo ''Spremenjenje'' (na gori Tabor, po tradiciji), pri čemer spremenjeni Kristus plava pred osvetljenimi oblaki, med prerokom Mojzesom na desni in Elijo na levi,<ref name=JSP>{{cite journal|title=Notes on Raphael's "Transfiguration"|journal=The Journal of Speculative Philosophy|year=1867|pages=53–57|url=https://books.google.com/books?id=RdcAAAAAcAAJ|accessdate=3 January 2013|publisher=Pennsylvania State University Press}}</ref> s katerima se pogovarja (Matej 17: 3). Ti dve figuri, ki klečita na levi, sta po navadi identificirani kot Just in župnik, ki sta 6. avgusta delila praznični dan s praznikom ''Spremenjenja''.<ref name=Kleinbub>{{cite book|last=Kleinbub|first=Christian|title=Vision and the Visionary in Raphael|year=2011|publisher=Penn State Press|isbn=9780271037042|url=https://books.google.com/books?id=SC7Id_HAa7IC}}</ref> Ti svetniki so bili zavetniki nadškofije Mediči in stolnice, ki ji je bila slika namenjena. Predlagano je tudi, da bi slike lahko predstavljale mučenike sveta Felicissimusa in Agapita, ki so jih v misalu obhajali na praznik ''Spremenjenja''. Zgornji register slike vključuje od leve proti desni, Jakoba, Petra in Janeza <ref name=Arbiter>{{cite journal|last=Arbiter|first=Petronius|title=A Great Work of Art: Raphael's "Transfiguration": The Greatest Picture in the World|journal=The Art World|date=October 1916|volume=1|issue=1|pages=56–57, 59–60|jstor=25587657|doi=10.2307/25587657}}</ref>, ki se tradicionalno berejo kot simboli vere, upanja in ljubezni; od tod simbolične barve modro-rumene, zelene in rdeče barve za njihove halje. V spodnjem registru je Rafael prikazal apostole, ki poskušajo obsedenega dečka osvoboditi njegovih demonov. Bolnega otroka ne morejo pozdraviti do prihoda nedavno spreobrnjenega Kristusa, ki naredi čudež. Mladostnik nima več napadov, ampak stoji na nogah, usta ima odprta, kar signalizira odhod demonskega duha. Kot svoje zadnje delo pred smrtjo Rafael (kar v hebrejščini רָפָאֵל [Rafa'el] meni »Bog je ozdravil«) združi oba prizora kot svoje zadnje prepričanje o zdravilni moči spremenjenega Kristusa. Po Goetheju: »Dva sta eno: spodaj trpljenje, potreba, zgoraj učinkovita moč, uspeh. Vsak nosi drug drugega, oba se medsebojno povezujeta.« <ref>In ''Italienische Reise'', December 1787, quoted Schiller, I, 152</ref> Moški spodaj levo je apostol-evangelist Matej, nekateri bi rekli, da je sveti Andrej upodobljen v višini oči in kot sogovornik z gledalcem. Funkcijo figur, kot je levo spodaj, je najbolje opisal [[Leon Battista Alberti]] skoraj stoletje prej leta 1435. {{quote| Všeč mi je, da je v "zgodovini" nekdo, ki gledalcem pove, kaj se dogaja, in bodisi jih povabi z roko, naj pogledajo, bodisi z divjim izrazom in prepovedajočim pogledom odzove, naj se ne približajo, kot da bi želel njihovo skrivnost ali nakaže neko nevarnost ali izjemno stvar na sliki ali vas s svojimi kretnjami vabi, da se z njimi smejite ali jokate.|Leon Battista Alberti|On Painting (1435)<ref name=Alberti>{{cite book|last=Alberti|first=Leon|title=On Painting|year=2005|publisher=Penguin Books Limited|isbn=9780140433319|url=https://books.google.com/books?id=TCONFPbKwUQC}}</ref> [[File:Raffaello, studio per la trasfigurazione 03.jpg|thumb|Študija glave apostla, črna kreda čez punktiranje, c. 1519]] Matej (ali Andrej) pokaže gledalcu, naj počaka, njegov pogled se je osredotočil na klečečo žensko v spodnjem ospredju. Navidezno je del družinske skupine, vendar se pri podrobnejšem pregledu loči od obeh skupin. Je zrcalna slika primerljive figure v Rafaelovem ''Izgonu Heliodora iz templja'' (1512). [[Giorgio Vasari]], Rafaelov biograf, žensko opisuje kot »glavno osebo na tem panelu«. Kleči v [[kontrapost|kontrapostu]] in tvori kompozicijski most med družinsko skupino na desni in devetimi apostoli na levi. Rafael jo upodablja tudi v hladnejših tonih in jo zaveže v sončno roza barvi, medtem ko druge udeležence, razen Mateja, upodablja na njeno prisotnost. Ženska poza se natančneje imenuje ''[[figura serpentinata]]'' ali kačasta poza, v kateri se ramena in boki premikajo nasprotno; eden najzgodnejših primerov je da Vincijeva ''[[Leda in Labod (Leonardo)|Leda in labod]]'' (približno 1504), ki jo je Rafael kopiral v Firencah. V središču so štirje apostoli različnih starosti. Zdi se, da blondinka odmeva na apostola Filipa iz ''Zadnje večerje''. Starejši moški je Andrej. Simon je starejši moški za Andrejem. Juda Tadej gleda Simona in kaže proti dečku. Za apostola na skrajni levici velja, da je [[Juda Iškarjot]]. Bil je predmet ene od šestih preživelih tako imenovanih pomožnih karikatur, ki jih je leta 1937 prvič opisal Oskar Fischel.<ref name=Fischel>{{cite journal|last=Fischel|first=Oskar|title=Raphael's Auxiliary Cartoons|journal=The Burlington Magazine|date=October 1937|issue=LXXI|pages=167–168}}</ref> == Analiza in interpretacija == [[File:Proportion and Design of Part of Raphael's Tranfiguration.jpg|thumb|Diagram predavanja, c. 1810, J. M. W. Turner]] Ikonografija slike je bila interpretirana kot sklicevanje na mesto Narbonne iz večkratnih napadov Saracenov. [[Papež Kalist III.]] je razglasil 6. avgust za praznik ob zmagi kristjanov leta 1456. Razsvetljenski filozof [[Charles de Secondat, baron de Montesquieu |Montesquieu]] je ugotovil, da ima ozdravitev obsedenega fanta v ospredju prednost pred Kristusovo figuro. Sodobni kritiki so Montesquieujeve kritike podprli s tem, da so predlagali, da se slika preimenuje v ''Zdravljenje obsedenega mladeniča''.<ref>{{cite book |last1=Salmi |first1=Mario |author1link=Mario Salmi|last2=Becherucci |first2=Luisa |last3=Marabottini |first3=Alessandro |last4=Tempesti |first4=Anna Forlani |last5=Marchini |first5=Giuseppe |last6=Becatti |author6link= |first6=Giovanni |last7=Castagnoli |first7=Ferdinando |author7link= |last8=Golzio |first8=Vincenzo |title=The Complete Work of Raphael |date=1969 |publisher=Reynal and Co., William Morrow and Company |location=New York |p=626}}</ref> J. M. W. Turner je videl ''Spremenjenje'' v Louvru leta 1802. Ob zaključku različice svojega prvega predavanja, ki je bilo 7. januarja 1811, kot profesor perspektive na Kraljevi akademiji, je Turner pokazal, kako je sestavljen zgornji del skladbe sekajoče trikotnike, ki tvorijo piramido s Kristusom na vrhu. [29] V publikaciji iz leta 1870 nemški umetnostni zgodovinar Car Justi opaža, da slika prikazuje dve poznejši epizodi v svetopisemski pripovedi o Kristusu: Jezus po preobrazbi naleti na človeka, ki prosi usmiljenje za svojega obsedenega sina. Rafael igra na tradicijo, ki epilepsijo enači z vodno luno (''luna'', od koder ''lunatic'' - norec). To vzročno zvezo igra vodni odsev Lune v spodnjem levem kotu slike; fant dobesedno 'nosi luna'. V Rafaelovih časih so epilepsijo pogosto izenačevali z luno (''morbus lunaticus''), posestjo demonov (''morbus daemonicus'') in tudi, paradoksalno, svetim (''morbus sacer''). V 16. stoletju niso bili redki, če so oboleli za epilepsijo, da se zažgejo na kolu, tak strah je izzvalo stanje.<ref name=Broekaert>{{cite book|last=Broekaert|first=E.|title=Orthopedagogiek en maatschappij. Vragen en visies (KOP-serie, nr. 15)|year=1997|publisher=Garant|isbn=9789053505359|pages=41|url=https://books.google.com/books?id=9AfYlx-81bMC |author2=F. De Fever |author3=P. Schoorl |author4=G. Van Hove |author5=B. Wuyts |accessdate=4 January 2013|language=nl}}</ref> Jacques-Joseph Moreau de Tours je leta 1854 znanstveno prekinil povezavo med fazo lune in epilepsijo. Rafaelovo ''Spremenjenje'' lahko štejemo za prednastavitev obeh, [[manierizem|manierizma]], o čemer pričajo stilizirane, izkrivljene pozicije figur na dnu slike in [[baročno slikarstvo|baročnega slikarstva]], kar dokazujeta dramatična napetost v teh figurah in močna uporaba [[chiaroscúro ]] v celotni sliki. Kot odraz umetnika je Rafael verjetno spremenil ''Spremenjenje'' kot njegovo zmagoslavje. Rafael uporablja kontrast Jezusovega predsedovanja moškim, za potešitev naročnikov v Rimokatoliški cerkvi. Rafael uporablja jamo, da simbolizira renesančni slog, ki ga zlahka opazimo v iztegnjenem kazalcu kot referenco na Michelangelovo Sikstinsko kapelo. Poleg tega v ozadju subtilno vključuje pokrajino, vendar uporablja temnejše barve, da pokaže svoj prezir do sloga. Kljub temu pa je osrednja točka za gledalca baročni otrok in njegov oče skrbnik. Rafael je na splošno uspešno pomiril svoje naročnike, se poklonil svojim predhodnikom in nastopil pri nadaljnji prevladi baročnega slikarstva. Na najpreprostejši ravni lahko sliko razlagamo kot dihotomijo: odrešilno Kristusovo moč, ki jo simbolizira čistost in simetričnost zgornje polovice slike, v nasprotju s človekovimi napakami, ki jih simbolizirajo temni, kaotični prizori v spodnji polovici slike. Filozof Nietzsche je sliko razlagal v svoji knjigi ''Rojstvo tragedije'' kot podobo soodvisnosti apolonovskega in dionizijskega principa.<ref>Nietzsche, F. The Birth of Tragedy section 4. Trans W. Kaufmann. Vintage Books. 1967. </ref> Slikar in biograf iz 16. stoletja Giorgio Vasari je v svojem ''Življenju najbolj odličnih slikarjev, kiparjev in arhitektov'' napisal, da je Rafaelovo ''Spremenjenje'' »najlepše in najbolj božansko« delo. ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat|Transfiguration by Raffaello }} * [http://mv.vatican.va/3_EN/pages/x-Schede/PINs/PINs_Sala08_05_035.html ''The Transfiguration'' at the Vatican Museum] * [http://www.epilepsiemuseum.de/alt/raffael.html Die Verklärung Christi, Raffael. Bildbeschreibung. Deutsches Epilepsie-Museum.] [[Kategorija:Italijanska renesansa]] [[Kategorija:Dela Raffaella Santija]] [[Kategorija:Dela leta 1520]] 649x4831ea8n47g04nuh8fcp5ci8f7o 5736577 5736549 2022-08-19T13:58:41Z A09 188929 Redakcija 5736549 uporabnika [[Special:Contributions/Oleksandr Havryk|Oleksandr Havryk]] ([[User talk:Oleksandr Havryk|pogovor]]) razveljavljena -prejšnja je QI wikitext text/x-wiki {{Infobox Artwork | image_file=Transfigurazione (Raffaello) September 2015-1a.jpg | title=Spremenjenje na gori | artist=[[Raffaello Santi|Rafael]] | year=1516–20 | medium=Tempera na les | height_metric=405 | width_metric=278 | metric_unit=cm | city=[[Vatikan]] | museum=[[Vatikanska pinakoteka]] }} '''Spremenjenje na gori''' je zadnja slika italijanskega renesančnega mojstra [[Raffaello Santi|Rafaela]]. Po naročilu kardinala Giulia de Mediči, poznejšega [[papež Klemen VII.|papeža Klemena VII.]] (1523–1534) in zamišljen kot oltarna slika za [[Narbonnska stolnica |stolnico v Narbonneju]] v [[Francija|Franciji]], je Rafael na njej delal vse do svoje smrti leta 1520. Slika prikazuje primer Rafaelovega razvoja kot umetnika in vrhunec njegove kariere. Nenavadno za prikaz ''Jezusovega spremenjenja'' v krščanski umetnosti je tema združena z naslednjo epizodo iz evangelijev (ozdravitev obsedenega fanta) v spodnjem delu slike. ''Spremenjenje'' je [[alegorija]] predstavitve transformacijske narave.<ref name=Cranston>{{cite journal|last=Cranston|first=Jodi|title=Tropes of Revelation in Raphael's Transfiguration|journal=Renaissance Quarterly|year=2003|volume=56|issue=1|pages=1–25|jstor=1262256|publisher=The University of Chicago Press|doi=10.2307/1262256}}</ref> Zdaj je v [[Vatikanska pinakoteka]] v [[Vatikan]]u. Od konca 16. stoletja do začetka 20. stoletja je veljalo, da gre za najslavnejšo oljno sliko na svetu. == Zgodovina slike == Do decembra 1516, zadnji datum naročila, je bil kardinal Giulio de Mediči, bratranec [[papež Leon X.|papeža Leona X.]] (1513–1521), papežev vicekancelar in glavni svetovalec. Bil je legat [[Bologna|Bologne]], škof v [[Albi, Tarn|Albi]]ju, [[Ascoli Piceno |Ascoliju]], [[Worcester|Worcestru]], [[Eger]]ju in drugje. Od februarja 1515 je bila v to vključena nadškofijo [[Narbonne]].<ref name=Preimesberger>{{cite book|last=Preimesberger|first=Rudolf|title=Paragons and Paragone: Van Eyck, Raphael, Michelangelo, Caravaggio, Bernini|year=2011|publisher=Getty Publications|isbn=9780892369645|url=https://books.google.com/books?id=iXytpsqchLkC}}</ref> Naročil je dve sliki za Narbonnsko stolnico, ''Kristusovo spremenjenje'' pri Rafaelu in ''Lazarjevo vtajenje'' pri Sebastianu del Piombu. Z [[Michelangelo]]m, ki je prispeval risbe za slednje delo, je Mediči znova ustvaril rivalstvo, ki ga je sprožil desetletje prej med Michelangelom in Rafaelom v [[Rafaelove stance|Stanzah]] in [[Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]]. Med 11. in 12. decembrom 1516 je bil Michelangelo v Rimu, da bi s papežem Leonom X. in kardinalom Mediči razpravljal o pročelju [[Bazilika svetega Lovrenca, Firence|bazilike sv. Lovrenca v Firencah]]. Med tem srečanjem se je soočil s naročilom ''Lazarjevega vstajenja'' in se je strinjal, da bo za to pripravil risbe, ne pa, da bo sam slikal. Naročilo je dobil Michelangelov prijatelj Sebastiano del Piombo. Po tem srečanju naj bi slike postale simbol primerjave med dvema pristopoma k slikarstvu ter med slikarstvom in kiparstvom v italijanski umetnosti. Zgodnji model za sliko, ki jo je v Rafaelovem studiu naredil Giulio Romano, je upodobil risbo v merilu 1:10 za ''Spremenjenje''. Tu je Kristus prikazan na gori Tabor. Mojzes in Elia plavata proti njemu; Janez in Jakob klečita desno; Peter je levo. Na vrhu modela sta upodobljena Bog Oče in množica angelov. Drugi model, ki ga je naredil Gianfrancesco Penni, prikazuje zasnovo z dvema scenama, ko naj bi se slika razvijala. Ta model hranijo v Louvru. ''Lazarjevo vstajanje'' je bilo neuradno na ogled do oktobra 1518. Do tega trenutka je Rafael komaj začel na svojem oltarju. Ko je Leon X. tretjo adventno nedeljo, 11. decembra 1519, v Vatikanu uradno pregledal delo Sebastiana del Piomba, je bilo ''Spremenjenje'' še nedokončano. Rafael bi končno obliko ''Lazarjevega vstajanja'' spoznal že jeseni leta 1518 in obstajajo številni dokazi, da je mrzlično deloval na tekmovanju in dodal drugo temo in devetnajst figur. Ohranjen model projekta, ki je zdaj v Louvru (delavniški izvod izgubljene risbe Rafaelovega pomočnika Gianfrancesca Pennija) prikazuje dramatično spremembo načrtovanega dela. [[File:Modello for The Transfiguration of Christ.jpg|thumb|left|Model za ''Kristusovo spremenjenje'',, pero in rjavo črnilo z belimi poudarki na papirju, prevlečenem s temno rjavo krtačo, 40 x 27 cm, c. 1516, Albertina]] Pregled končne Preobrazbe je razkril več kot šestnajst nepopolnih področij in pentimentij (sprememb). Pomembna teorija drži, da so bili za blagoslov ključni spisi blaženega Amadeja Menesa da Silve. Amadeo je bil vpliven brat, zdravilec in vizionar, pa tudi papežev spovednik. Bil je tudi diplomat države Vatikan. Leta 1502, po njegovi smrti, je bilo veliko spisov in pridigov Amadea sestavljeno kot Apokalipso Nova. Ta trakt je bil dobro znan papežu Leo X. Guillaumeu Briçonnetu, kardinalu Giuliou de 'Mediciju, predhodniku škofa v Narbonni, in njegova dva sinova sta se s tem traktom posvetovala tudi kot duhovna vodnika. Kardinal Giulio je poznal Apokalipso Nova in je lahko vplival na končno kompozicijo slike. Amadejev trakt zaporedno opisuje epizode Preobrazbe in obsedenega fanta. Preobrazba predstavlja predoblikovanje zadnje sodbe in končnega poraza hudiča. Druga razlaga je, da je bil epileptični deček ozdravljen in tako povezal Kristusovo božanstvo z njegovo zdravilno močjo.<ref>{{cite news|last1=Honan|first1=William H.|author-link=|title=Cardiologist Answers a Raphael Question|url=https://www.nytimes.com/1995/12/16/arts/cardiologist-answers-a-raphael-question.html|accessdate=25 February 2018|work=The New York Times|date=December 16, 1995|page=Arts}}</ref> Rafael je umrl 6. aprila 1520. Nekaj dni zatem je ''Spremenjenje'' ležalo na čelu njegove krste v njegovi hiši v Borgu.<ref>{{cite web |url=http://www.nerone.cc/nerone/archivio/arch89.htm |title=Archived copy |accessdate=2012-06-17 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101126154319/http://nerone.cc/nerone/archivio/arch89.htm |archivedate=2010-11-26 }}</ref><ref>{{cite book |last1=Salmi |first1=Mario |author1link= |last2=Becherucci |first2=Luisa |last3=Marabottini |first3=Alessandro |last4=Tempesti |first4=Anna Forlani |last5=Marchini |first5=Giuseppe |last6=Becatti |author6link= |first6=Giovanni |last7=Castagnoli |first7=Ferdinando |author7link= |last8=Golzio |first8=Vincenzo |title=The Complete Work of Raphael |date=1969 |publisher=Reynal and Co., William Morrow and Company |location=New York |p=253}}</ref> Teden dni po njegovi smrti sta bili dve slikici skupaj razstavljeni v Vatikanu. Čeprav obstaja nekaj ugibanj, da sta Rafaelov učenec Giulio Romano in pomočnik Gianfrancesco Penni naslikala nekatere dele v ozadju v spodnji desni polovici slike, ni dokazov, da je kdo drug kot Rafael sliko končal. Čiščenje slike od leta 1972 do 1976 je pokazalo, da so pomočniki dokončali le nekatere spodnje leve figure, preostanek slike pa Rafael sam. Kardinal Giulio de' Medici je namesto, da bi jo poslal v Francijo, ohranil sliko. Leta 1523 <ref name=Dussler>{{cite book|last=Dussler|first=Luitpold|title=Raphael: A Critical Catalogue of his Pictures, Wall-Paintings & Tapestries|year=1971|publisher=Phaidon|location=London|pages=52–55|url=http://www.raffael-projekt.com/dussler/index.html}}</ref> jo je postavil na visoki oltar v blaženega Amadea cerkvi San Pietro v Montoriu, Rim <ref name=Henry>{{cite book|last=Joannides|first=Paul|title=Late Raphael|year=2012|location=Madrid, Museo Nacional del Prado, and Paris, Musée du Louvre|author2=Tom Henry }}</ref> v okvir, ki je bil delo Giovannija Barile (ne obstaja več). Mozaično kopijo slike je leta 1774 dokončal Stefano Pozzi v baziliki svetega Petra v Vatikanu. Leta 1797 so jo med italijansko kampanjo [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparta]] v Pariz odpeljale francoske čete in jo postavile v [[Louvre]]. Že 17. junija 1794 je Napoleonov odbor za javno poučevanje predlagal strokovno komisijo, ki bi spremljala vojsko, da bi se vrnila v Pariz pomembna umetniška in znanstvena dela. Louvre, ki je bil za javnost odprt leta 1793, je bil jasna destinacija umetnosti. 19. februarja 1799 je Napoleon s [[papež Pij VI.|papežem Pijem VI.]] sklenil Tolentinsko pogodbo, v kateri je bilo formalno zaseženih 100 umetniških zakladov iz Vatikana.<ref name=Rosenberg>{{cite journal|last=Rosenberg|first=Martin|title=Raphael's Transfiguration and Napoleon's Cultural Politics|journal=Eighteenth-Century Studies|date=1985–1986|volume=19|issue=2|pages=180–205|jstor=2738641|publisher=The Johns Hopkins University Press|doi=10.2307/2738641}}</ref> [[File:Wedding Procession of Napoleon and Marie-Louise of Austria 1810 detail.jpg|thumb|400px|Poročna povorka Napoleona in Marie-Louise Avstrijske leta 1810 (detail)]] Med najbolj iskanimi zakladi so Napoleonovi agenti vzeli dela Rafaela. Jean-Baptiste Wicar, član Napoleonove izbirne komisije, je bil zbiratelj Rafaelovih risb. Za Rafaela je nagovarjal še en član baron Antoine-Jean Gros. Za umetnike, kot sta [[Jacques-Louis David]], in njegova učenca [[Anne-Louis Girodet de Roussy-Trioson |Girodet]] in [[Jean Auguste Dominique Ingres |Ingres]], je Rafael predstavljal utelešenje francoskih umetniških idealov. Posledično je Napoleonov odbor zasegel vse razpoložljive Rafaele. Do Napoleona je bil Rafael preprosto največji italijanski umetnik in ''Spremenjenje na gori'' njegovo največje delo. Slika je skupaj z ''[[Apolon Belvederski |Apolonom Belvederskim]]'', ''[[Laokoontova skupina | Laokoontovo skupino]]'', ''[[Kapitolski Brut |Kapitolskim Brutom]]'' in mnogimi drugimi prejela zmagovit vstop v Pariz 27. julija 1798, četrto obletnico padca [[Maximilien Robespierre|Maximiliena de Robespierra]]. Novembra 1798 je bila slika ''Spremenjenje na gori'' javno predstavljeno v ''Grand Salon'' v Louvru. Od 4. julija 1801 je postala središče velike razstave Rafael v ''Grande Galerie''. Na ogled je bilo več kot 20 Rafaelov. Leta 1810 je nastala znamenita risba Benjamina Zixa, ''Napoleon in Marie Louise na poročni procesiji'' skozi galerijo Grande, s ''Spremenjenjem'' v ozadju. [[File:St. Andrew and another apostle by Rafael.jpg|thumb|left|Sveti Matej in še en apostol, rdeča kreda nad peresom,, 328 x 232 mm]] Prisotnost slike v Louvru je dala angleškim slikarjem, kot sta Joseph Farington (1. in 6. septembra 1802) in [[Joseph Mallord William Turner]] (septembra 1802) priložnost, da jo preučita. Prvo svoje predavanje je Turner kot profesor perspektive na Kraljevi akademiji namenil sliki.<ref name=Brown>{{cite journal|last=Brown|first=David Blayney|title=Colour Key of Raphael's 'Transfiguration' (Inscriptions by Turner) 1802 by Joseph Mallord William Turner|journal=J.M.W. Turner: Sketchbooks, Drawings and Watercolours|date=October 2009|url=http://www.tate.org.uk/art/research-publications/jmw-turner/joseph-mallord-william-turner-colour-key-of-raphaels-transfiguration-inscriptions-by-r1129695|accessdate=4 January 2013}}</ref> Farington je poročal tudi o drugih, ki so si ogledali sliko: švicarskem slikarju Henryju Fuseliju, za katerega je bil v Louvru drugi le Tizianova ''Smrt svetega Petra Mučenika'' (1530) in angleškem slikarju Johnu Hoppnerju. Angloameriški slikar Benjamin West je dejal, »da je mnenje starih potrdilo, da je še vedno na prvem mestu«. Farington je sam izrazil svoje občutke: {{quote| Ali bi se moral odločiti glede na učinek, ki ga je imela na mene, ne bi smel odlašati, če bi rekel, da sta skrb za paciente in trden način, v katerem je naslikana ''Spremenjenje'', vtisnila v moj um, zaradi česar so se druge slike, ki so bile cenjene v prvem razredu, šibke in kot si želijo moči in živahnosti. |Joseph Farington|The Diary of Joseph Farington Vol. V<ref name=Farington>{{cite book|last=Farington|first=Joseph|title=The Diary of Joseph Farington Vol. V|year=1979|publisher=Yale University Press|location=New Haven and London|isbn=9780300022957|ol=10317705M|editor=Kenneth Garlick and Angus Macintyre}}</ref> Po padcu Napoleona Bonaparta leta 1815, sta odposlanca papeža Pija VII., [[Antonio Canova]] in Marino Marini uspela zagotoviti ''Spremenjenje'' (skupaj s 66 drugimi slikami) kot del Pariške pogodbe (1815). Dela naj bi bila po dogovoru na [[dunajski kongres|dunajskem kongresu]] razstavljena javnosti. Prvotna galerija je bila v apartmajih Borgia v [[Apostolska palača |Apostolski palači]]. Po več potezah v Vatikanu slika zdaj visi v Vatikanski pinakoteki.<ref name=Ricci>{{cite book|last=Ricci|first=Corrado|title=Vatican: Its History Its Treasures 1914|year=2003|publisher=Kessinger Publishing|isbn=9780766139411|pages=189–190|url=https://books.google.com/books?id=Mu86ZWFl9GYC|author2=Ernesto Begni |accessdate=4 January 2013}}</ref> == Sprejem == [[File:Raphael - Head of An Apostle in the Transfiguration, 1519-1520 - Google Art Project.jpg|thumb|Študija glave apostola, črna kreda nad luknjicami, c. 1519]] Sprejem slike je dobro dokumentiran. Med letoma 1525 in 1935 je mogoče najti najmanj 229 pisnih virov, ki opisujejo, analizirajo, hvalijo ali kritizirajo ''Spremenjenje''.<ref name=":0">{{Cite book|title=Leitbild Raffael – Raffaels Leitbilder. Das Kunstwerk als visuelle Autorität|last=Dohe|first=Sebastian|publisher=Michael Imhof Verlag|year=2014|isbn=978-3-86568-860-6|location=Petersberg|pages=288–315}}</ref> Prvi opisi slike po Rafaelovi smrti leta 1520 so jo že imenovali mojstrovina, vendar se je to stanje razvijalo do konca 16. stoletja. Španski humanist Pablo de Céspedes jo je v svojih zapiskih potovanja v Rim leta 1577 prvič označil za najslavnejšo oljno sliko na svetu.<ref>Dohe, ''Leitbild Raffael'', p. 49.</ref> Slika je to avtoriteto ohranila več kot 300 let. Priznali in ponavljali so to številni avtorji, denimo poznavalec François Raguenet, ki je Rafaelovo kompozicijo analiziral leta 1701. Po njegovem mnenju je oris, vpliv svetlobe, barv in razporeditev figur naredilo ''Spremenjenje'' najbolj popolno sliko na svetu.<ref>{{Cite book|title=Les monumens de Rome ou Descriptions des plus beaux ouvrages de peinture, de sculpture et d'Architecture|last=Raguenet|first=François|publisher=|year=1701|isbn=|location=Amsterdam|pages=161–172}}</ref> [[File:Raffaello Sanzio, - cartoon for the Head of a Young Apostle, c.1519-20.jpg|thumb| Pomožna risba za apostola skrajno levo.]] Jonathan Richardson starejši in mlajši sta si upala kritizirati prenapihnjen status ''Spremenjenja'' in vprašala, ali je ta slika res lahko najslavnejša slika na svetu.<ref>{{Cite book|title=Traité de la Peinture et de la Sculpture|last=Richardson|first=Jonathan|publisher=|year=1728|isbn=|volume=3|location=Amsterdam|pages=612|quote=Celui-cis est assurément le principal Tableau simple qu’il y ait à-present au Monde, & qui peut-être ait jamais été?}}</ref> Kritizirala sta, da je sestava razdeljena na zgornjo in spodnjo polovico, ki ne ustrezata drug drugi. Spodnja polovica je, namesto zgornje polovice tudi pritegnila preveč pozornosti, medtem ko bi morala vso pozornost gledalca posvetiti samo Kristusovi figuri. Ta kritika ni zmanjšala slave slike, izzvala pa je protikritiko drugih poznavalcev in učenjakov. Za nemško govoreči svet je prevladala ocena [[Johann Wolfgang von Goethe|Johanna Wolfganga von Goetheja]]. Zgornjo in spodnjo polovico je razlagal kot dopolnilni deli. To oceno so v 19. stoletju citirali številni avtorji in znanstveniki in tako je avtorstvo Goetheja pomagalo rešiti slavo ''Spremenjenja''. V kratkem času, ki jo je preživela v Parizu, je slika postala velika privlačnost za obiskovalce in to se je nadaljevalo po vrnitvi v Rim, nato pa je bila postavljena v vatikanske muzeje. [[Mark Twain]] je bil eden izmed številnih obiskovalcev in je leta 1869 zapisal: »Spominjam se ''Spremenjenja'' deloma zato, ker je bila postavljen v sobo skoraj sama; deloma zato, ker jo vsi priznavajo kot prvo oljno sliko na svetu in deloma ker je bila čudovito lepa«.<ref>{{Cite book|title=The innocents abroad or The new pilgrims' progress|last=Twain|first=Mark|publisher=|year=1869|isbn=|location=Hartford|pages=303}}</ref> V začetku 20. stoletja se je slava slike hitro zmanjšala in kmalu je ''Spremenjenje'' izgubila čast kot najslavnejša slika na svetu. Nova generacija umetnikov Rafaela ni sprejela več kot umetniško avtoriteto. Po kopijah in reprodukcijah niso več veliko povpraševali. Medtem ko je bila zapletenost kompozicije do konca 19. stoletja argument za hvalo slike, so jo gledalci zdaj odvrnili. Za sliko se je zdelo, da je preveč gneče, figure preveč dramatične in celotna postavitev preveč umetna. V nasprotju s tem je bilo druge slike, kot je ''[[Mona Lisa]]'' [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]], veliko lažje prepoznati in ni trpel padca pretiranega statusa Rafaela kot umetniškega zgleda.<ref>Dohe, ''Leitbild Raffael'', pp. 220-224.</ref> Tako je ''Spremenjenje'' dober primer za spremembo slave umetniškega dela, ki lahko traja več stoletij, lahko pa tudi upade v samo kratkem obdobju. == Reprodukcije == Slava slike temelji tudi na njeni reprodukciji. Medtem ko smo lahko izvirnik občudovali le na enem mestu - v Rimu in za kratek čas v Parizu, potem ko ga je Napoleon odnesel -, je veliko število reprodukcij zagotovilo, da je bila kompozicija slike skoraj v vseh pomembnih umetniških zbirkah v Evropi. Tako bi jo lahko preučevali in občudovali številni zbiratelji, poznavalci, umetniki in umetnostni zgodovinarji. Vključno z mozaikom v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|sv. Petru v Vatikanu]], je bilo med letoma 1523 in 1913 narejenih najmanj 68 kopij. Dobre kopije po sliki so bile v obdobju zgodnje moderne zelo iskane in mladi umetniki so lahko zaslužili denar za italijansko pot s prodajo kopij slike. Gregor Urquhart je leta 1827 naredil eno najboljših kopij kadar koli. [20] Najmanj 52 gravur in jedkanic je bilo narejenih do konca 19. stoletja, vključno z ilustracijami za knjige, kot so biografije in celo za krščanske pesmarice. Istituto nazionale per la grafica v Rimu ima dvanajst teh reprodukcij. Sledi vsaj 32 jedkanic in gravur, ki prikazujejo podrobnosti slike, včasih pa jih uporabljajo kot del nove kompozicije. Med temi upodobitvami detajlov je en sklop odtisov glav, rok in nog, ki jih je izdelal G. Folo po Vincenzu Camucciniju (1806) in drugi sklop glav, izdelan v graviranju z uporabo majhnih pik, delo J. Godbyja po risbah I. Goubauda (1818 in 1830). Prva gravirana reprodukcija ''Spremenjenja'' je imenovana tudi kot prvi reproduktivni odtis slike doslej. Naredil ga je anonimni graver leta 1538 in ga včasih identificirajo z maniro Agostina Veneziana. == Ikonografija == [[File:St Peter and St John for the Transfiguration.jpg|thumb|left|Sv. Filip in sv. Andrej, pomožna risba v črni kredi in belim prenosom slike, 499 x 364 mm, v muzeju Ashmolean, Oxford]] Rafaelova slika prikazuje dve zaporedni, vendar različni svetopisemski pripovedi iz [[Evangelij po Mateju|Matejevega evangelija]], ki sta povezani tudi v [[Evangelij po Marku|Markovem evangeliju]]. V prvi, Kristusovim spremenjenjem sta se Mojzes in Elija pojavila pred preoblečenim Kristusom, na katerega gledajo Peter, Jakob in Janez (Matej 17: 1–9; Marko 9: 2–13). V drugi apostoli ne uspejo ozdraviti fanta pred demoni in čakajo Kristusove vrnitve (Matej 17: 14–21; Marko 9:14). Zgornji register slike prikazuje samo ''Spremenjenje'' (na gori Tabor, po tradiciji), pri čemer spremenjeni Kristus plava pred osvetljenimi oblaki, med prerokom Mojzesom na desni in Elijo na levi,<ref name=JSP>{{cite journal|title=Notes on Raphael's "Transfiguration"|journal=The Journal of Speculative Philosophy|year=1867|pages=53–57|url=https://books.google.com/books?id=RdcAAAAAcAAJ|accessdate=3 January 2013|publisher=Pennsylvania State University Press}}</ref> s katerima se pogovarja (Matej 17: 3). Ti dve figuri, ki klečita na levi, sta po navadi identificirani kot Just in župnik, ki sta 6. avgusta delila praznični dan s praznikom ''Spremenjenja''.<ref name=Kleinbub>{{cite book|last=Kleinbub|first=Christian|title=Vision and the Visionary in Raphael|year=2011|publisher=Penn State Press|isbn=9780271037042|url=https://books.google.com/books?id=SC7Id_HAa7IC}}</ref> Ti svetniki so bili zavetniki nadškofije Mediči in stolnice, ki ji je bila slika namenjena. Predlagano je tudi, da bi slike lahko predstavljale mučenike sveta Felicissimusa in Agapita, ki so jih v misalu obhajali na praznik ''Spremenjenja''. Zgornji register slike vključuje od leve proti desni, Jakoba, Petra in Janeza <ref name=Arbiter>{{cite journal|last=Arbiter|first=Petronius|title=A Great Work of Art: Raphael's "Transfiguration": The Greatest Picture in the World|journal=The Art World|date=October 1916|volume=1|issue=1|pages=56–57, 59–60|jstor=25587657|doi=10.2307/25587657}}</ref>, ki se tradicionalno berejo kot simboli vere, upanja in ljubezni; od tod simbolične barve modro-rumene, zelene in rdeče barve za njihove halje. V spodnjem registru je Rafael prikazal apostole, ki poskušajo obsedenega dečka osvoboditi njegovih demonov. Bolnega otroka ne morejo pozdraviti do prihoda nedavno spreobrnjenega Kristusa, ki naredi čudež. Mladostnik nima več napadov, ampak stoji na nogah, usta ima odprta, kar signalizira odhod demonskega duha. Kot svoje zadnje delo pred smrtjo Rafael (kar v hebrejščini רָפָאֵל [Rafa'el] meni »Bog je ozdravil«) združi oba prizora kot svoje zadnje prepričanje o zdravilni moči spremenjenega Kristusa. Po Goetheju: »Dva sta eno: spodaj trpljenje, potreba, zgoraj učinkovita moč, uspeh. Vsak nosi drug drugega, oba se medsebojno povezujeta.« <ref>In ''Italienische Reise'', December 1787, quoted Schiller, I, 152</ref> Moški spodaj levo je apostol-evangelist Matej, nekateri bi rekli, da je sveti Andrej upodobljen v višini oči in kot sogovornik z gledalcem. Funkcijo figur, kot je levo spodaj, je najbolje opisal [[Leon Battista Alberti]] skoraj stoletje prej leta 1435. {{quote| Všeč mi je, da je v "zgodovini" nekdo, ki gledalcem pove, kaj se dogaja, in bodisi jih povabi z roko, naj pogledajo, bodisi z divjim izrazom in prepovedajočim pogledom odzove, naj se ne približajo, kot da bi želel njihovo skrivnost ali nakaže neko nevarnost ali izjemno stvar na sliki ali vas s svojimi kretnjami vabi, da se z njimi smejite ali jokate.|Leon Battista Alberti|On Painting (1435)<ref name=Alberti>{{cite book|last=Alberti|first=Leon|title=On Painting|year=2005|publisher=Penguin Books Limited|isbn=9780140433319|url=https://books.google.com/books?id=TCONFPbKwUQC}}</ref> [[File:Raffaello, studio per la trasfigurazione 03.jpg|thumb|Študija glave apostla, črna kreda čez punktiranje, c. 1519]] Matej (ali Andrej) pokaže gledalcu, naj počaka, njegov pogled se je osredotočil na klečečo žensko v spodnjem ospredju. Navidezno je del družinske skupine, vendar se pri podrobnejšem pregledu loči od obeh skupin. Je zrcalna slika primerljive figure v Rafaelovem ''Izgonu Heliodora iz templja'' (1512). [[Giorgio Vasari]], Rafaelov biograf, žensko opisuje kot »glavno osebo na tem panelu«. Kleči v [[kontrapost|kontrapostu]] in tvori kompozicijski most med družinsko skupino na desni in devetimi apostoli na levi. Rafael jo upodablja tudi v hladnejših tonih in jo zaveže v sončno roza barvi, medtem ko druge udeležence, razen Mateja, upodablja na njeno prisotnost. Ženska poza se natančneje imenuje ''[[figura serpentinata]]'' ali kačasta poza, v kateri se ramena in boki premikajo nasprotno; eden najzgodnejših primerov je da Vincijeva ''[[Leda in Labod (Leonardo)|Leda in labod]]'' (približno 1504), ki jo je Rafael kopiral v Firencah. V središču so štirje apostoli različnih starosti. Zdi se, da blondinka odmeva na apostola Filipa iz ''Zadnje večerje''. Starejši moški je Andrej. Simon je starejši moški za Andrejem. Juda Tadej gleda Simona in kaže proti dečku. Za apostola na skrajni levici velja, da je [[Juda Iškarjot]]. Bil je predmet ene od šestih preživelih tako imenovanih pomožnih karikatur, ki jih je leta 1937 prvič opisal Oskar Fischel.<ref name=Fischel>{{cite journal|last=Fischel|first=Oskar|title=Raphael's Auxiliary Cartoons|journal=The Burlington Magazine|date=October 1937|issue=LXXI|pages=167–168}}</ref> == Analiza in interpretacija == [[File:Proportion and Design of Part of Raphael's Tranfiguration.jpg|thumb|Diagram predavanja, c. 1810, J. M. W. Turner]] Ikonografija slike je bila interpretirana kot sklicevanje na mesto Narbonne iz večkratnih napadov Saracenov. [[Papež Kalist III.]] je razglasil 6. avgust za praznik ob zmagi kristjanov leta 1456. Razsvetljenski filozof [[Charles de Secondat, baron de Montesquieu |Montesquieu]] je ugotovil, da ima ozdravitev obsedenega fanta v ospredju prednost pred Kristusovo figuro. Sodobni kritiki so Montesquieujeve kritike podprli s tem, da so predlagali, da se slika preimenuje v ''Zdravljenje obsedenega mladeniča''.<ref>{{cite book |last1=Salmi |first1=Mario |author1link=Mario Salmi|last2=Becherucci |first2=Luisa |last3=Marabottini |first3=Alessandro |last4=Tempesti |first4=Anna Forlani |last5=Marchini |first5=Giuseppe |last6=Becatti |author6link= |first6=Giovanni |last7=Castagnoli |first7=Ferdinando |author7link= |last8=Golzio |first8=Vincenzo |title=The Complete Work of Raphael |date=1969 |publisher=Reynal and Co., William Morrow and Company |location=New York |p=626}}</ref> J. M. W. Turner je videl ''Spremenjenje'' v Louvru leta 1802. Ob zaključku različice svojega prvega predavanja, ki je bilo 7. januarja 1811, kot profesor perspektive na Kraljevi akademiji, je Turner pokazal, kako je sestavljen zgornji del skladbe sekajoče trikotnike, ki tvorijo piramido s Kristusom na vrhu. [29] V publikaciji iz leta 1870 nemški umetnostni zgodovinar Car Justi opaža, da slika prikazuje dve poznejši epizodi v svetopisemski pripovedi o Kristusu: Jezus po preobrazbi naleti na človeka, ki prosi usmiljenje za svojega obsedenega sina. Rafael igra na tradicijo, ki epilepsijo enači z vodno luno (''luna'', od koder ''lunatic'' - norec). To vzročno zvezo igra vodni odsev Lune v spodnjem levem kotu slike; fant dobesedno 'nosi luna'. V Rafaelovih časih so epilepsijo pogosto izenačevali z luno (''morbus lunaticus''), posestjo demonov (''morbus daemonicus'') in tudi, paradoksalno, svetim (''morbus sacer''). V 16. stoletju niso bili redki, če so oboleli za epilepsijo, da se zažgejo na kolu, tak strah je izzvalo stanje.<ref name=Broekaert>{{cite book|last=Broekaert|first=E.|title=Orthopedagogiek en maatschappij. Vragen en visies (KOP-serie, nr. 15)|year=1997|publisher=Garant|isbn=9789053505359|pages=41|url=https://books.google.com/books?id=9AfYlx-81bMC |author2=F. De Fever |author3=P. Schoorl |author4=G. Van Hove |author5=B. Wuyts |accessdate=4 January 2013|language=nl}}</ref> Jacques-Joseph Moreau de Tours je leta 1854 znanstveno prekinil povezavo med fazo lune in epilepsijo. Rafaelovo ''Spremenjenje'' lahko štejemo za prednastavitev obeh, [[manierizem|manierizma]], o čemer pričajo stilizirane, izkrivljene pozicije figur na dnu slike in [[baročno slikarstvo|baročnega slikarstva]], kar dokazujeta dramatična napetost v teh figurah in močna uporaba [[chiaroscúro ]] v celotni sliki. Kot odraz umetnika je Rafael verjetno spremenil ''Spremenjenje'' kot njegovo zmagoslavje. Rafael uporablja kontrast Jezusovega predsedovanja moškim, za potešitev naročnikov v Rimokatoliški cerkvi. Rafael uporablja jamo, da simbolizira renesančni slog, ki ga zlahka opazimo v iztegnjenem kazalcu kot referenco na Michelangelovo Sikstinsko kapelo. Poleg tega v ozadju subtilno vključuje pokrajino, vendar uporablja temnejše barve, da pokaže svoj prezir do sloga. Kljub temu pa je osrednja točka za gledalca baročni otrok in njegov oče skrbnik. Rafael je na splošno uspešno pomiril svoje naročnike, se poklonil svojim predhodnikom in nastopil pri nadaljnji prevladi baročnega slikarstva. Na najpreprostejši ravni lahko sliko razlagamo kot dihotomijo: odrešilno Kristusovo moč, ki jo simbolizira čistost in simetričnost zgornje polovice slike, v nasprotju s človekovimi napakami, ki jih simbolizirajo temni, kaotični prizori v spodnji polovici slike. Filozof Nietzsche je sliko razlagal v svoji knjigi ''Rojstvo tragedije'' kot podobo soodvisnosti apolonovskega in dionizijskega principa.<ref>Nietzsche, F. The Birth of Tragedy section 4. Trans W. Kaufmann. Vintage Books. 1967. </ref> Slikar in biograf iz 16. stoletja Giorgio Vasari je v svojem ''Življenju najbolj odličnih slikarjev, kiparjev in arhitektov'' napisal, da je Rafaelovo ''Spremenjenje'' »najlepše in najbolj božansko« delo. ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat|Transfiguration by Raffaello }} * [http://mv.vatican.va/3_EN/pages/x-Schede/PINs/PINs_Sala08_05_035.html ''The Transfiguration'' at the Vatican Museum] * [http://www.epilepsiemuseum.de/alt/raffael.html Die Verklärung Christi, Raffael. Bildbeschreibung. Deutsches Epilepsie-Museum.] [[Kategorija:Italijanska renesansa]] [[Kategorija:Dela Raffaella Santija]] [[Kategorija:Dela leta 1520]] 8v47jgx0ltxm95sn93dkodzxp0v98ku 0 482900 5736748 5360326 2022-08-20T06:41:15Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Urea breath test kit.jpg|right|thumb|Primer hitrega dihalnega testa s sečnino.]] '''Dihalni test s sečnino''' ali '''urejski dihalni test''' je preizkus za posredno ugotavljanje [[okužba|okužbe]] z bakterijo ''[[Helicobacter pylori]]''.<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5541336/test?query=test&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 19. 8. 2020.</ref> ''H. pylori'' lahko povzroča [[gastritis]] in [[peptična razjeda|peptično razjedo]]. Test temelji na sposobnosti bakterije, da pretvori [[sečnina|sečnino]] v [[amonijak]] in [[ogljikov dioksid]]. Glede na številne vodilne smernice gre za diagnostično orodje izbora, s katerim se lahko na neinvazivni način dokaže prisotnost bakterije ''H. pylori''. Poleg diagnosticiranja okužbe se uporablja tudi za ugotavljanje uspešnosti eradikacijskega protibakterijskega zdravljenja.<ref>{{cite journal|author=Chey, William|last2=Wong|first2=BC|author3=Practice Parameters Committee of the American College of Gastroenterology|title= American College of Gastroenterology Guideline on the Management of Helicobacter pylori Infection|journal= Am J Gastroenterol|volume=102|issue=8|pages=1808–1825|year=2007|pmid=17608775|url=https://deepblue.lib.umich.edu/bitstream/2027.42/73792/1/j.1572-0241.2007.01393.x.pdf|hdl=2027.42/73792}}</ref><ref>{{cite journal|doi= 10.1136/gut.2006.101634|author= Malfertheiner, P|last2= Megraud|first2= F|last3= O'Morain|first3= C|last4= Bazzoli|first4= F|last5= El-Omar|first5= E|last6= Graham|first6= D|last7= Hunt|first7= R|last8= Rokkas|first8= T|last9= Vakil|first9= N|last10= Kuipers|first10= E J|title= Current concepts in the management of Helicobacter pylori infection: the Maastricht III Consensus Report |journal= Gut |volume=56|issue= 6|pages=772–781|year=2007|pmid=17170018|pmc= 1954853|display-authors= 8}}</ref> Gre za široko dostopen, občutljiv in specifičen test.<ref name=Osredkar/> == Mehanizem == Pacient zaužije sečnino, označeno z radioaktivnim [[izotop]]om <sup>14</sup>C ali nereaktivnim izotopom <sup>13</sup>C. V prisotnosti bakterijske [[ureaza|ureaze]] se v želodcu sečnina razgradi na amonijak in ogljikov dioksid; slednji se pojavi v [[Bikarbonat|bikarbonatnem]] [[Anion|anionu]]. Bikarbonatni anion se absorbira v kri in se kot radioaktivni ogljikov dioksid (<sup>14</sup>CO<sub>2</sub>) ali neradioaktivni ogljikov dioksid (<sup>13</sup>CO<sub>2</sub>) pojavi v izdihanem zraku, ki se z ustreznim analizatorjem lahko izmeri.<ref name=SMS/><ref name=Osredkar>Osredkar J. Dihalni test s sečnino - njegovo mesto v diagnostiki. ZDRAV VESTN 2004; 73: 13–17.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Medicinski testi]] [[Kategorija:Gastroenterologija]] o4uh021bz7aagh0oh33j0z7aebp5weg 0 482937 5737027 5408992 2022-08-20T07:09:37Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Délčnovalóvna duálnost''' je koncept v [[kvantna mehanika|kvantni mehaniki]], da se lahko vsak [[osnovni delec|delec]] ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali [[valovanje]]. Izraža nesposobnost [[klasična mehanika|klasičnih]] konceptov »delca« ali »valovanja« za polni opis obnašanja [[telo (fizika)|teles]] na kvantnem nivoju. Kakor je zapisal [[Albert Einstein]]:<ref name="eins_1938" /> {{citatni blok|Izgleda, da moramo včasih vendarle uporabiti eno teorijo in drugič drugo, včasih pa nobeno od njiju. Soočamo se z novo vrsto težavnosti. Imamo dve nasprotujoči si sliki stvarnosti – ločeni med seboj nobena od njiju v celoti ne pojasni pojava svetlobe, skupaj pa ga.}} Skozi delo [[Max Planck|Maxa Plancka]], [[Albert Einstein|Alberta Einsteina]], [[Louis de Broglie|Louisa de Broglieja]], [[Arthur Compton|Arthurja Comptona]], [[Niels Bohr|Nielsa Bohra]] in mnogih drugih trenutna znanstvena teorija pravi, da imajo vsi delci valovno naravo in obratno.<ref name="grei_2001" /> Ta [[fenomen]] je bil potrjen ne le za osnovne delce, ampak tudi za sestavljene delce, kot so [[atom]]i in celo [[molekula|molekule]]. Zaradi izjemno kratkih [[valovna dolžina|valovnih dolžin]] [[makroskopsko merilo|makroskopskih]] delcev po navadi njihove valovne značilnosti ni moč zaznati.<ref name="eisb_1985" /> Čeprav raba delčnovalovne dualnosti v fiziki lepo uspeva, njen pomen ali interpretacija nista zadovoljivo razrešena (glej [[interpretacije kvantne mehanike]]). Bohr je imel »[[paradoks]] dualnosti« za osnovno ali [[metafizika|metafizično]] dejstvo [[narava|narave]]. Dana vrsta kvantnega objekta bo včasih kazala značaj valovanja, drugič pa delca glede na različne fizikalne pogoje. Takšno dualnost je videl kot en vid koncepta [[načelo komplementarnosti|načela komplementarnosti]].<ref name="kuma_2011" /> Bohr je ocenil odrekanje razmerja med vzrokom in posledico ali komplementarnosti slike prostor-časa kot bistveno za kvantnomehansko pojmovanje.<ref name="bohr_1928" /> [[Werner Heisenberg]] je obravnaval vprašanje naprej. Dualnost naj bi po njem bila prisotna v vseh kvantnih entitetah, vendar ne čisto v običajnem kvantnomehanskem pojmovanju, ki ga je upošteval Bohr. Videl jo je v smislu [[druga kvantizacija|druge kvantizacije]], ki tvori popolnoma nov koncept polj obstoječih v običajnem prostor-času, in je [[vzročnost]] še vedno predstavljiva. Klasične vrednost polj (na primer jakosti [[James Clerk Maxwell|Maxwellovega]] električnega in magnetnega polja) zamenjuje popolnoma nova vrsta vrednosti polja, kot je to upoštevano v [[kvantna teorija polja|kvantni teoriji polja]]. Če se sklepanje obrne, se lahko običajna kvantna mehanika izpelje kot posebna posledica kvantne teorije polja.<ref name="cami_2009" /><ref name="prep_2002" /> == Zgodovina == === Klasični delec in valovne teorije svetlobe === [[slika:Young Diffraction.png|thumb|right|200px|Skica [[Thomas Young (fizik)|Thomasa Younga]] za [[uklon]] valovanja [[Youngov interferenčni poskus|skozi dve reži]], 1803]] [[Demokrit]] (5. stoletje pr. n. št.) je razpravljal o tem, da so vse stvari v vesolju, vključno s [[svetloba|svetlobo]] sestavljene iz nevidnih sestavnih delov.<ref name="stri_2005" /> [[Evklid]] (4.–3. stoletje pr. n. št.) je napisal razprave o širjenju svetlobe, opisal načelo najkrajše poti svetlobe, vključno z mnogokratnim [[odboj]]em na [[zrcalo|zrcalih]], tudi krogelnih. [[Plutarh]] (1.–2. stoletje) je opisal mnogokratne odboje na krogelnih zrcalih in razpravljal o nastanku večjih ali manjših slik, pravih ali navideznih, vključno s [[kiralnost (fizika)|kiralnostjo]] slik. Na začetku 11. stoletja je arabski učenjak [[Ibn Al Haitam]] napisal prvo obsežno delo o optiki ''[[Knjiga o optiki]]'' (''Kitab Al Manazir''), kjer je opisal odboj, [[lom svetlobe|lom]] in delovanje objektiva z luknjico prek svetlobnih žarkov, ki potujejo od točke vira do očesa. Trdil je, da so ti žarki sestavljeni iz svetlobnih delcev. Leta 1630 je [[René Descartes]] populariziral in priznaval nasprotujoč valovni opis v svoji razpravi o svetlobi ''Razprava o svetu in svetlobi'' (''[[Traité du monde et de la lumière]]''), kjer je pokazal, da se lahko obnašanje svetlobe predrugači z modeliranjem motenj, podobnih valovanju, v splošnem prenosnem mediju, imenovanem [[eter (fizika)|eter]]. Od začetka leta 1670 in nadaljnja tri desetletja je [[Isaac Newton]] razvijal in se zavzemal za svojo [[korpuskularna teorija svetlobe|korpuskularno teorijo svetlobe]], na katero je sklepal po tem, da popolnoma ravni žarki pri odboju kažejo na delčno naravo svetlobe, saj lahko po premicah potujejo le delci ([[korpuskula|korpuskule]]). Lom je opisal s predpostavko, da delci svetlobe pri vstopu v gostejši medij pospešujejo v prečni smeri. Leta 1704 je izdal knjigo ''Optika'' (''[[Opticks]]''). Skoraj istočasno kot Newton so njegova sodobnika [[Robert Hooke]] in [[Christiaan Huygens]], ter kasneje leta 1818 [[Augustin-Jean Fresnel]], matematično prečistili valovno sliko, pri čemer so pokazali, da, če svetloba potuje z različnimi hitrostmi v različnem mediju, se lahko lom preprosto pojasni kot širjenje svetlobnega valovanja, odvisnega od medija. Od tod izhajajoče [[Huygensovo načelo|Huygens-Fresnelovo načelo]] je bilo zelo uspešno pri obnovitvi takšnega obnašanja svetlobe. Kasneje ga je podprlo odkritje valovne interference svetlobe [[Thomas Young (fizik)|Thomasa Younga]] s [[Youngov interferenčni poskus|svojim interferenčnim poskusom z dvojno režo]] leta 1801.<ref name="youn_1804" /><ref>{{navedi splet|url= http://www.juliantrubin.com/bigten/youngdoubleslit.html|title= Thomas Young: The Double Slit Experiment|accessdate= |language= en}}</ref> [[James Bradley]] je leta 1727 prvi izmeril [[aberacija (astronomija)|zvezdno aberacijo]], ter tako ponovno pokazal, da ima svetloba [[hitrost svetlobe|končno hitrost]], kakor tudi da se Zemlja giblje. [[Siméon Denis Poisson]] je leta okril svetlo [[Poissonova pega|pego]], kar je tudi podprlo valovno teorijo. Valovna slika ni takoj pregnala žarkovno in delčno sliko, vendar je v sredini 19. stoletja začela prevladovati nad znanstvenim mišljenjem o svetlobi, saj je lahko pojasnila [[polarizacija|polarizacijske]] pojave, druge slike pa je niso mogle.<ref name="buch_1989" /> [[James Clerk Maxwell]] je odkril, da lahko, pred tem odkrite [[Maxwellove enačbe]], skupaj z majhnim popravkom uporabi za opis samorazširjajočega se valovanja nihajočega električnega in magnetnega polja. Kmalu je postalo jasno, da so [[vidna svetloba|vidna]], [[ultravijolično valovanje|ultravijolična]] in [[infrardeče valovanje|infrardeča svetloba]] vse elektromagnetno valovanje z različno frekvenco. Leta 1873 je Maxwell objavil svojo ''Razpravo 0 elektriki in magnetizmu'' (''[[A Treatise on Electricity and Magnetism]]''). Leta 1879 je predlagal da bi se lahko absolutno hitrost Zemlje v etru optično zaznalo. <gallery widths="200px" heights="160px"> Wave-particle duality.ogv|Animacija prikazuje delčnovalovno dualnost z [[Youngov interferenčni poskus|interferenčnim poskusom z dvojno režo]] in vpliv na opazovalca. Povečaj velikost za opis v videu samem. Glej tudi [[v:en:Quantum mechanics/course/Wave-particle duality quiz|kviz povezan z animacijo]]. Wave-particle duality.gif|Trki delcev omogočajo vidnost [[interferenca|interferenčnega]] vzorca valovanja. Wavelet.gif|[[Kvant]]ni delec je predstavljen z [[valovni paket|valovnim paketom]]. Interference of a quantum particle with itself.gif|Interferenca kvantnega delca s samim seboj. </gallery> === Sevanje črnega telesa in Planckov zakon === {{glavni|sevanje črnega telesa}} [[Max Planck]] je leta 1901 objavil analizo, ki je uspela reproducirati opazovani [[spekter]] svetlobe, izsevane iz svetlečega telesa. Da je dosegel to, je moral matematično privzeti kvantizirano energijo oscilatorjev, to je atomov [[črno telo|črnega telesa]], ki sevajo. Einstein je kasneje predlagal, da je elektromagnetno sevanje sámo kvantizirano in ne energija sevajočih atomov. [[Sevanje črnega telesa]], oddajanje elektromagnetne energije zaradi toplote telesa, se ne more pojasniti le s klasičnimi prijemi. [[Ekviparticijski izrek]] klasične mehanike, osnova za vse klasične [[termodinamika|termodinamske]] teorije, pravi, da je energija telesa med nihajnimi [[osnovni način|načini]] razdeljena enakomerno. Enako razmišljanje za elektromagnetno emisijo takšnega vročega telesa ni bilo tako uspešno. Da vroče telo oddaja svetlobo, je bilo dolgo znano. Ker je bila svetloba znana kot elektromagnetno valovanje, so fiziki upali, da bodo lahko to oddajanje opisali s klasičnimi zakoni. To je postalo znano kot problem črnega telesa. Ker je ekviparticijski izrek dobro opisoval nihajne načine samega vročega telesa, je bilo naravno privzeti, da bo enako dobro opisal oddajanje sevanja takšnih teles. Problem se je hitro pokazal, če je vsak način prejel enak del energije, bi načini s kratkimi valovnimi dolžinami porabili vso energijo. To je postalo jasno z [[Rayleigh-Jeansov približek|Rayleigh-Jeansovim približkom]], ki je sicer pravilno napovedoval jakost emisij z dolgimi valovnimi dolžinami, za kratke valovne dolžine pa je napovedal neskončno skupno energijo, ko je jakost divergirala proti neskončnosti. To je postalo znano kot [[ultravijolična katastrofa]]. Planck je leta 1900 domneval, da je frekvenca svetlobe, ki jo odda črno telo, odvisna od frekvence izvirnega oscilatorja, in da energija teh nihanj narašča linearno s frekvenco (po enačbi <math> E = h f \!\, </math>, kjer je <math> h \!\, </math> [[Planckova konstanta]], <math> f \!\, </math> pa frekvenca). To ni bil nenavaden predlog, če se upošteva, da makroskopski oscilatorji delujejo podobno, ko se raziskuje pet preprostih [[harmonično gibanje|harmoničnih]] oscilatorjev z enako [[amplituda|amplitudo]], vendar z različno frekvenco – oscilator z najvišjo frekvenco ima največjo energijo, (čeprav ta zveza ni linearna kot Planckova). Z zahtevo, da mora visokofrekvenčno svetlobo oddati oscilator z enako frekvenco, in nadaljno zahtevo, da ta oscilator zasede višjo energijo od ene manjših frekvenc, se je Planck izognil kakršni koli katastrofi, pri čemer je visokofrekvenčne oscilatorje enakomerno razdelil in tako je nastalo zaporedoma manj oscilatorjev in manj oddane svetlobe. Kakor pri [[Maxwell-Boltzmannova porazdelitev|Maxwell-Boltzmannovi porazdelitvi]] nizkofrekvenčne nizkoenergijske oscilatorje zavira tlak toplotnega drsenja iz oscilatorjev z višjo energijo, se nujno povečata njihova energija in frekvenca. Najbolj revolucionaren vidik Planckove obravnave črnega telesa je, da se inherentno opira na celo število oscilatorjev v [[toplotno ravnovesje|toplotnem ravnovesju]] z [[elektromagnetno polje|elektromagnetnim poljem]]. Ti oscilatorji oddajo vso svojo energijo elektromagnetnemu polju, tvorijo svetlobni [[kvant]] vedno, ko jih ta vzbudi, absorbirajo svetlobni kvant in začnejo nihati z odgovarjajočo frekvenco. Planck je namenoma izdelal atomsko teorijo črnega telesa, nenamenoma pa je tvoril atomsko teorijo svetlobe, kjer črno telo nikoli ne ustvari svetlobne kvante pri dani frekvenci z energijo manj kot <math> h f \!\, </math>. Ko je spoznal, da je kvantiziral elektromagnetno polje, je svetlobne delce videl le kot omejitev svojega približka in ne kot značilnost stvarnosti. === Fotoelektrični pojav === {{glavni|fotoelektrični pojav}} [[slika:Photoelectric effect in a solid - diagram.svg|alt=|thumb|right|[[Fotoelektrični pojav]]. Prihajajoči [[foton]]i na levi udarjajo ob [[kovina|kovinsko]] ploščo (spodaj) in izbijajo [[elektron]]e, prikazane na desni kako odletavajo proč.]] Medtem ko je Planck razrešil ultravijolično katastrofo s pomočjo atomov in kvantiziranim elektromagnetnim poljem, je večina tedanjih fizikov soglašala z njim, da njegovi »svetlobni kvanti« predstavljajo le pomanjkljivosti v njegovem modelu. Popolnejša izpeljava sevanja črnega telesa bi vodila do čisto zveznega in »valovanju podobnega« elektromagnetnega polja brez kvantizacije. Einstein je leta 1905 s Planckovim modelom črnega telesa rešil drug vidnejši problem tistega časa – [[fotoelektrični pojav]], pri katerem atomi (na primer v kovini) oddajo [[elektron]]e, kadar absorbirajo energijo iz svetlobe. Leta 1897 je [[Joseph John Thomson]], dve leti po odkritju [[rentgenski žarek|rentgenskih žarkov]], skupaj z [[John Sealy Townsend|Johnom Sealyjem Townsendom]] in [[Harold Albert Wilson|Haroldom Albertom Wilsonom]] izvedel več poskusov, ki so nakazovali, da so [[elektronski snop|katodni žarki]] samostojni delci in ne valovanje, atomi ali molekule, ko so domnevali do tedaj.<ref name="thom_1906" /> Te delce, po njegovem imenovane »korpuskule«, se je na predlog predvsem [[George Francis FitzGerald|Georgea Francisa FitzGeralda]], [[Joseph Larmor|Josepha Larmorja]] in [[Hendrik Antoon Lorentz|Hendrika Antoona Lorenza]], začelo imenovati elektroni.<ref name="ohar_1975" /> Fotoelektrični pojav so v fizikalnih laboratorijih raziskovali s pomočjo elektronskega modela. Leta 1902 je [[Philipp Lenard]] odkril, da energija teh izvrženih elektronov ni odvisna od jakosti vstopajoče svetlobe, ampak od njene frekvence. Tako, če se na kovino posveti z nizkofrekvenčno svetlobo, bo nekaj nizkoenergijskih elektronov izvrglo. Če se nato posveti na isto kovino z zelo močnim žarkom nizkofrekvenčne svetlobe, bo izvrglo celo množino elektronov. Ti elektroni bodo imeli enako nizko energijo, le več jih bo. Več svetlobe je, več elektronov je izvrženih. Da se dobijo visokoenergijski elektroni, je treba osvetliti kovino z visokofrekvenčno svetlobo. Kakor sevanje črnega telesa se to ni skladalo s teorijo, ki je prisegala na zvezni prenos energije med sevanjem in snovjo. Še vedno pa se je to dalo pojasniti s pomočjo čisto klasičnega opisa svetlobe, vse dokler je snov po svoji naravi kvantnomehanska.<ref name="lamb_1968" /> Če bi se vzelo Planckove energijske kvante in zahtevalo, da lahko elektromagnetno sevanje pri dani frekvenci prenaša energijo snovi v celoštevilskih mnogokratnikih energijskega kvanta <math> h f \!\, </math>, bi se fotoelektrični pojav lahko preprosto pojasnil. Nizkofrekvenčna svetloba izbija le nizkoenergijske elektrone, ker vsak elektron vzbuja absorbcija enega fotona. Povečevanje jakosti nizkofrekvenčne svetlobe (povečanje števila fotonov) povečuje le število vzbujenih elektronov in ne njihove energije, ker energija vsakega fotona ostaja nizka. Le s povečanjem frekvence svetlobe in tako povečanja energije fotonov se lahko izvrže elektrone z višjo energijo. Tako, če se vzame Planckova konstanta <math> h \!\, </math> za določitev energije fotonov na podlagi njihove frekvence, se bo energija izvrženih elektronov tudi povečala linearno s frekvenco, katere gradient premice je Planckova konstanta. Ti rezultati niso bili potrjeni do leta 1915, ko je [[Robert Andrews Millikan]] podal eksperimentalne rezultate v popolnem soglasju z Einsteinovo napovedjo. Millikan je prek Einsteinove fotoelektrične enačbe tudi točno določil Planckovo konstanto. Čeprav je energija izvrženih elektronov odražala Planckovo konstanto, obstoj fotonov ni bil eksplicitno dokazan do odkritja pojava [[fotonsko antigrozdenje|fotonskega antigrozdenja]], katerega se lahko izvede s sodobnim poskusom v laboratoriju za študente.<ref name="thor_2004" /> Pojav so leta 1977 prvič zaznali [[Leonard Mandel]], [[Harry Jeff Kimble]] in [[Mario Dagenais]].<ref name="kimb_1977" /> Ta pojav se lahko pojasni le s fotoni. Einsteinove »svetlobne kvante« so začeli imenovati fotoni leta 1925, sicer pa so že leta 1905 predstavljali bistveni primer delčnovalovne dualnosti. Elektromagnetno sevanje se razširja po zapovedih linearnih [[valovna enačba|valovnih enačb]], lahko pa se tudi izseva ali absorbira kot nezvezni elementi, ter se tako sočasno obnaša kot valovanje in delec. ==== Einsteinova razlaga fotoelektričnega pojava ==== Leta 1905 je Einstein podal razlago [[fotoelektrični pojav|fotoelektričnega pojava]], ki ga valovna teorija svetlobe ni znala pojasniti. Pri tem je predpostavil obstoj [[foton]]ov, kvantov svetlobne energije s posebnimi značilnostmi. V fotoelektričnem pojavu se je opazovalo, da s svetenjem svetlobe na določene kovine vodi do [[električni tok|električnega toka]] v [[električni krog|tokokrogu]]. Po vsej verjetnosti je svetloba iz kovine izbijala elektrone, kar je povzročalo, da je električni tok stekel. V primeru [[kalij]]a se je pokazalo, da je bila motna modra svetloba dovolj za nastanek toka, tudi najmočnejša rdeča svetloba, razpoložljiva s tedanjo tehnologijo, pa ni povzročila nobenega toka. Po klasični teoriji svetlobe in snovi, je bila jakost ali amplituda svetlobe sorazmerna z njeno zaznavo [[svetlost]]i – svetla svetloba bi morala biti dovolj močna, da bi povzročila velik tok. Vendar ga začuda ni. Einstein je pojasnil to neskladje s privzetkom, da lahko elektroni sprejmejo energijo le v nezveznih enotah (kvantih ali fotonih) – količino [[energija|energije]] <math> E \!\, </math>, ki je bila povezana s [[frekvenca|frekvenco]] svetlobe <math> f \!\, </math>, po preprosti enačbi: : <math> E = h f \!\, , </math> kjer je <math> h \!\, </math> [[Planckova konstanta]] (6,626 {{e|-34}} Js). Le fotoni z dovolj visoko frekvenco (nad določeno mejno vrednostjo) lahko sprostijo elektron. Fotoni modre svetlobe imajo na primer dovolj energije za izbitje elektrona iz kovine, fotoni rdeče svetlobe pa ne. En foton svetlobe nad mejno frekvenco lahko sprosti le en elektron – večja je frekvenca fotona, večja je tudi [[kinetična energija]] oddanega elektrona, količina svetlobe pod mejno frekvenco pa elektrona ne more sprostiti. Da bi se prekršil ta zakon, bi to zahtevalo izjemno močnojakostne [[laser]]je, ki pa jih še niso izumili. Pojavi z odvisnostjo od jakosti s takšnimi laserji še niso bili raziskani.<ref name="zhan_1996" /> Einstein je za svoje odkritje zakona fotoelektričnega pojava leta 1921 prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]]. === De Brogliejeva domneva === {{glavni|snovno valovanje}} [[slika:Propagation of a de broglie wave.svg|thumb|right|upright|Širjenje [[snovno valovanje|de Brogliejevega valovanja]] v [[enorazsežni prostor|eni razsežnosti]] – realni del [[kompleksno število|kompleksne]] amplitude je označen modro, imaginarni del pa zeleno. [[Verjetnost]] (prikazana kot barvna [[prepustnost (optika)|neprepustnost]]) iskanja delce v dani točki <math> x \!\, </math> se širi navzven kot valovna oblika – ne obstaja določena [[lega]] delca. Ko se amplituda povečuje nad ničlo, se zmanjšuje [[ukrivljenost]], tako da se amplituda spet zmanjšuje in obratno – rezultat je izmenjujoča amplituda – [[valovanje]]. Zgoraj: [[ravno valovanje]], spodaj: [[valovni paket]].]] Leta 1924 je [[Louis-Victor de Broglie]] formuliral [[snovno valovanje|valovno domnevo]], s katero je trdil, da ima snov valovno naravo,<ref name="menz_1960" /><ref name="gree_2004" /> in povezal [[valovna dolžina|valovno dolžino]] in [[gibalna količina|gibalno količino]] z enačbo: : <math> \lambda = \frac{h}{p} \!\, . </math> To je posplošitev Einsteinove enačbe za fotoelektrični pojav, saj je gibalna količina fotona enaka: : <math> p = \frac{E}{c_{0}} \!\, , </math> valovna dolžina (v vakuumu) pa: : <math> \lambda = \frac{c_{0}}{f} \!\, , </math> kjer je <math> c_{0} \!\, </math> [[hitrost svetlobe]] v vakuumu. De Brogliejevo formulo so potrdili tri leta kasneje za elektron z opazovanjem [[uklon elektronov|uklona elektronov]]. Na [[Univerza v Aberdeenu|Univerzi v Aberdeenu]] je [[George Paget Thomson]] vodil snop elektronov skozi tanek kovinski film in opazoval napovedane interferenčne vzorce. V [[Bellovi laboratoriji|Bellovih laboratorijih]] sta [[Clinton Joseph Davisson]] in [[Lester Halbert Germer]] vodila elektronski snop skozi kristalno mrežo v svojem poskusu znanem kot [[Davisson-Germerjev poskus]]. De Broglie je za svojo domnevo prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]] leta 1929. Thomson in Davisson sta si za svoje eksperimentalno delo delila Nobelovo nagrado za fiziko leta 1937. === Heisenbergovo načelo nedoločenosti === {{glavni|načelo nedoločenosti}} V svojem delu formulacije kvantne mehanike je [[Werner Heisenberg]] postavil svoje načelo nedoiločenosti, ki pravi da velja zveza: : <math> \delta x \, \delta p \ge \tfrac{1}{2}\hbar \!\, , </math> kjer je: : <math> \delta \!\, , </math> – [[standardni odklon]], mera za raztros ali nedoločenost, : <math> x \!\, </math>, <math> p \!\, </math> – [[lega]] in [[gibalna količina]] delca, : <math> \hbar \!\, </math> – [[reducirana Planckova konstanta]] (Planckova konstanta deljena z <math> 2 \pi \!\, </math>). Heisenberg je izvirno pojasnil to kot posledico procesa [[meritev]] – točna meritev lege bo zmotila gibalno količino in obratno. Na primer v primeru rentgenskega mikroskopa, kar je bilo odločilno odvisno od de Brogliejeve domneve. Sedaj velja prepričanje, da to delno pojasni pojav, nedoločenost obstaja tudi v delcu samem, še preden se meritev sploh izvede. Dejansko v sodobni razlagi načela nedoločenosti, ki razširja [[københavnska interpretacija|københavnsko interpretacijo]], katero sta razvila Bohr in Heisenberg, je to odvisno še bolj od valovne narave delca. Kakor je nesmiselno razpravljati o točni legi valovanja v žici, kjer delci nimajo čisto točnih leg, je tudi nesmiselno razpravljati o valovni dolžini »sunka« valovanja, ki potuje vzdolž žice, kjer delci nimajo čisto točne gibalne količine, kar odgovarja obratni vrednosti valovne dolžine. Poleg tega, da kadar je lega relativno dobro določena, je valovanje sunkovno in ima slabo določeno valovno dolžino in zaradi tega gibalno količino. In obratno, da kadar je gibalna količina, in s tem valovna dolžina, relativno dobro določena, je valovanje videti dolgo in [[sinus]]oidno, tako da ima zelo slabo določeno lego. === De Broglie-Bohmova teorija === {{glavni|de Broglie-Bohmova teorija}} [[slika:ExperimentCouder-Young.png|thumb|right|250px|Couderjevi poskusi,<ref name="coud_2010" /><ref name="droplets" /> »materializacija« modela s [[pilotno valovanje|pilotnim valovanjem]].]] De Broglie je za pojasnitev opazovane delčnovalovne dualnosti predlagal konstrukt [[pilotno valovanje|pilotnega valovanja]]. V tem pogledu ima vsak delec dobro določeno lego in gibalno količino, vodi pa ga [[valovna funkcija]], izpeljana iz [[Schrödingerjeva enačba|Schrödingerjeve enačbe]]. Teorijo pilotnega valovanja so v začetku zavračali, ker je omogočala nekrajevne pojave pri uporabi na sisteme z več kot enim delcem. Nekrajevnost je kmalu postala bistvena značilnost kvantne mehanike, [[David Bohm]] pa je razširil de Brogliejev model, ki jo eksplicitno vsebuje. V izhajajoči reprezentaciji, imenovani tudi [[de Broglie-Bohmova teorija]] ali bohmska mehanika,<ref>{{navedi splet|url= http://plato.stanford.edu/entries/qm-bohm/|title= Bohmian Mechanics|work= Stanford Encyclopedia of Philosophy|language= en}}</ref> delčnovalovna dualnost izgine, valovno obnašanje pa se opiše kot sipanje z valovnim videzom, saj je gibanje delca podvrženo vodilni enačbi ali [[kvantni potencial|kvantnemu potencialu]].{{citatni blok|Ta zamisel, ki razrešuje delčnovalovno zadrego na tako jasen in vsakdanji način, se mi zdi tako naravna in preprosta, da je zame velika skrivnost kako so jo tako splošno prezrli.<ref name="bell_1987" /> – [[John Stewart Bell]]}} Najboljša ponazoritev ''modela pilotnega valovanja'' je dal Couder leta 2010 s »poskusi s hodečimi oljnimi kapljicami – hodci«,<ref name="coud_2010" /> kjer je pokazal obnašanje pilotnega valovanja v makroskopsko mehanskem analogonu.<ref name="droplets" /> == Valovna narava velikih teles == Od prikazov delnovalovnih značilnosti pri fotonih in elektronih so izvedli podobne poskuse za [[nevtron]]e in [[proton]]e. Najbolj znanega med njimi sta izvedla [[Immanuel Estermann]] in [[Otto Stern]] leta 1929.<ref name="este_1930" /> Avtorji podobnih nedavnih poskusov z atomi in molekulami, opisanih spodaj, trdijo, da se ti večji delci tudi obnašajo kot valovanje. Niz poskusov, ki so poudarili vpliv [[gravitacija|gravitacije]] v povezavi z delčnovalovno dualnostjo, so izvedli v 1970-ih s pomočjo [[nevtronski interferometer|nevtronskega interferometra]].<ref name="cole_1975" /> Nevtroni, delci [[atomsko jedro|atomskih jeder]], imajo največjo maso v jedru in zaradi tega v običajni snovi. V nevtronskem interferometru se obnašajo kot kvantnomehansko valovanje neposredno pod vplivom gravitacije. Čeprav rezultati niso presenečali, ker je bilo za gravitacijo znano, da deluje na vse, vključno na svetlobo (glej [[poskusi splošne teorije relativnosti]]) in [[Pound-Rebkov poskus|Pound-Rebkov poskus s padajočim fotonom]]), interference kvantomehanskega valovanja masivnega [[fermion]]a s samim seboj v [[gravitacijsko polje|gravitacijskem polju]] do tedaj niso nikoli eksperimentalno potrdili. Leta 1999 so raziskovalci s [[Fakulteta za fiziko na Dunaju|Fakultete za fiziko]] [[Univerza na Dunaju|dunajske univerze]] poročali o uklonu [[fuleren]]ov C<sub>60</sub>.<ref name="arnd_1999" /> Fulereni so sorazmerno velika in masivna telesa z atomsko maso približno 720 [[enota atomske mase|u]]. [[snovno valovanje|De Brogliejeva valovna dolžina]] vpadnega curka je bila približno 2,5&nbsp;[[pikometer|pm]], premer molekule pa približno 1&nbsp;[[nanometer|nm]], kar je približno 400-krat večje. Leta 2012 so te poskuse uklona oddaljenega polja lahko razširili na molekule [[ftalocianin]]a in njihove težje izpeljanke, ki imajo po 58 in 114 atomov. V teh poskusih so nastajanje interferenčnih vzorcev lahko zabeležili v realnem času in z občuljivostjo ene molekule.<ref name="juff_2012" /> V letu 2003 je dunajska skupina prikazala tudi valovno naravo [[tetrafenilporfirin]]a<ref name="hack_2003" /> – biobarvila s premerom molekule približno 2&nbsp;nm in maso 614&nbsp;u.<ref name="arnd_2005" /><ref name="arnd_2009" /> Za ta prikaz so uporabili [[Talbot-Lauov interferometer]].<ref name="clau_1994" /><ref name="brez_2002" /> V istem interferometru so našli tudi interferenčne šope za C<sub>60</sub>F<sub>48.</sub>, fluoriran [[buckminsterfuleren]] z maso približno 1600 u, sestavljen s 108-imi atomi.<ref name="hack_2003" /> Velike molekule so že tako kompleksne, da omogočajo eksperimentalni vpogled nekaterih vidikvm kvantnomehanskega in klasičnega okvirja, to je določenih mehanizmov [[kvantna dekoherenca|dekoherence]].<ref name="horn_2003" /><ref name="hack_2004" /> Leta 2011 so lahko prikazali interferenco molekul z maso do 6910&nbsp;u v Kapica-Dirac-Talbot-Lauovem interferometru.<ref name="gerl_2011" /> Leta 2013 so prikazali interferenco molekul z maso prek 10.000&nbsp;u.<ref name="eibe_2013" /> Ali imajo telesa, ki so masivnejša od [[Planckova masa|Planckove mase]] (približno teže velike [[bakterija|bakterije]]), de Brogliejevo valovno dolžino, je teoretično nejasno in eksperimentalno nedosegljivo – nad Planckovo maso bo [[Comptonova valovna dolžina]] teles manjša od [[Planckova dolžina|Planckove dolžine]] in njihovega [[Schwarzschildov polmer|Schwarzschildovega polmera]], merilo v katerem lahko trenutne fizikalne teorije odpovedujejo ali pa jih je treba zamenjati s splošnejšimi.<ref name="berg_1993" /> Nedavno so Couder, Fort in sodelavci pokazali,<ref name="droplets" /> da se lahko z makroskopskimi oljnimi kapljicami na nihajoči površini prikaže model delčnovalovne dualnosti – krajevno omejena kapljica v svoji okolici tvori periodično valovanje in interakcija z njim vodi do nekaterih kvantnomehanskih pojavov: * interferenca v poskusu z dvojno režo,<ref name="coud_2006" /> * nenapovedano tuneliranje<ref name="eddi_2009" /> (na zapleteni način odvisno od praktično skritega stanja polja), * orbitalna kvantizacija<ref name="fort_2010" /> (da lahko delec 'najde resonanco' z motnjami polja, ki jih tvori, se mora po eni orbiti njegova notranja faza vrniti v začetno stanje), * [[Zeemanov pojav]].<ref name="eddi_2012" /> == Pomembnost == Delčnovalovna dualnost je globoko vtkana v temelje kvantne mehanike. V [[formalizem (filozofija matematike)|formalizmu]] teorije so vse informacije o delcu zakodirane v njegovi [[valovna funkcija|valovni funkciji]], [[kompleksno število|kompleksni]] funkciji, ki je v grobem podobna amplitudi valovanja v vsaki točki prostora. Ta [[funkcija]] se razvija po [[Schrödingerjeva enačba|Schrödingerjevi enačbi]]. Za delce z maso ima ta enačba rešitve, ki sledijo obliki valovne enačbe. Širjenje takšnega valovanja vodi do valovnih pojavov, kot sta interferenca in uklon. Brezmasni delci, kot so fotoni, za Schrödingerjevo enačbo nimajo rešitev, zato imajo drugo valovanje. Delcu podobno obnašanje je najočitnejše zaradi pojavov povezanih z [[meritev v kvantni mehaniki|meritvijo v kvantni mehaniki]]. Pri merjenju lege delca bo delec prisiljen v bolj krajevno omejeno stanje, ki ga da načelo nedoločpenosti. Če se gleda skozi ta formalizem, bo meritev valovne funkcije naključno vodila do [[zrušitev valovne funkcije|zrušitve valovne funkcije]], do funkcije z ostrim vrhom v neki legi. Za delce z maso bo verjetnost zaznave delca v poljubi določeni legi enaka kvadratu amplitude valovne dolžine v njej. Meritev bo vrnila dobro določeno lego, in bo skladna z načelom nedoločenosti. Z razvojem [[kvantna teorija polja|kvantne teorije polja]] se je nejasnost razblinila. Polje dovoljuje rešitve, ki sledijo valovni enačbi, in se imenujejo valovne funkcije. Izraz delec se rabi za označevanje nereduktibilnih reprezentacij [[Lorentzeva grupa|Lorentzeve grupe]], ki jih dovoljuje polje. Interakcija kot v [[Feynmanov diagram|Feynmanovem diagramu]] je sprejeta kot računsko pripraven približek, kjer so odhodni kraki znani kot poenostavitve razširjanja, notranje črte pa do določene mere razširitve interakcij polja. Ker je polje nekrajevno in kvantizirano, so pojavi, ki so bili prej mišljeni kot paradoksi, pojasnjeni. Ker je polje nekrajevno in kvantizirano, so pojasnjeni pojavi, ki so bili prej mišljeni kot paradoksi. Kvantna teorija polja v mejah delčnovalovne dualnosti daje enake rezultate. == Ponazoritev == Obstajata dva načina ponazoritve delčnovalovnega obnašanja: s standardnim modelom in z de Broglie-Bohrovo teorijo. Spodaj je prikaz delčnovalovne dualnosti kakor se povezuje z de Brogliejevo domnevo in Heisenbergovim načelom nedoločenosti s pomočjo prostorskih valovnih funkcij lege in gibalne količine za en brezspinski delec z maso v eni razsežnosti. Te valovne funkcije so druga drugi [[Fourierova transformacija|Fourierove transformacije]]. Bolj krajevna je valovna funkcija v prostoru lege, bolj se bo delec verjetneje našel s koordinatami lege v tistem območju, valovna funkcija v prostoru gibalne količine pa bo temu ustrezno manj krajevna, tako da bodo možne komponente gibalne količine, ki jih delec lahko ima, bolj razpršene. Bolj krajevna je na drugi strani valovna funkcija v prostoru gibalne količine, bolj se bo delec verjetneje našel s tistimi vrednostmi komponent gibalne količine v tistem območju, valovna funkcija v prostoru lege pa bo temu ustrezno manj krajevna, tako da bodo koordinate lege, ki jih delec lahko zasede, bolj razpršene. [[slika:Quantum mechanics travelling wavefunctions wavelength.svg|thumb|center|502px|Valovne funkcije lege <math> x \!\, </math> in gibalne količine <math> p \!\, </math> odgovarjajo kvantnim delcem. Barvna prepustnost delcev odgovarja [[gostota verjetnosti|gostoti verjetnosti]] določitve delca z lego <math> x \!\, </math> ali gibalno količino <math> p \!\, </math>.<br /> Zgoraj: Če valovna dolžina <math> \lambda \!\, </math> ni znana, niso znani tudi gibalna količina <math> p \!\, </math>, valovni vektor <math> k \!\, </matH> in energija <math> E \!\, </math> (de Brogliejeve zveze). Ker je delec bolj krajeven v prostoru lege, je <math> \Delta x \!\, </math> manjši kot za <math> \Delta p_{x} \!\, </math>.<br /> Spodaj: Če je <math> \lambda \!\, </math> znana, so znani tudi <math> p \!\, </math>, <math> k \!\, </math> in <math> E \!\, </math>. Ker je delec bolj krajeven v prostoru gibalne količine, je <math> \Delta p \!\, </math> manjši kot za <math> \Delta x \!\, </math>.]] {{Clear}} == Alternativni pogledi == Delčnovalovna dualnost je v moderni fiziki težko vprašanje. Večina fizikov jo sprejema kot najboljši opis za široko območje opazovanih pojavov, vendar ni brez polemik. Tu so predstavljeni tudi alternativni pogledi. Ti v splošnem v glavnini fizike niso sprejeti, vendar služijo kot osnova za dragoceno razpravo znotraj skupnosti. === Delec in valovanje skupaj === Model s [[pilotno valovanje|pilotnim valovanjem]], ki ga je izvirno razvil de Broglie in naprej razvil Bohm v [[teorija skritih spremenljivk|teorijo skritih spremenljivk]], predlaga, da dualnosti ni, ampak sistem sočasno kaže značilnosti delca in valovanja, delci pa v [[determinizem|determinističnem]] slogu vodi pilotno valovanje (ali njegov [[kvantni potencial]]), ki jih usmerja na območja konstruktivne interference prednostno od območij destruktivne interference. Te zamisli se drži pomembna manjšina znotraj fizikalne skupnosti.<ref name="buch_2008" /> Vsaj en fizik obravnava »valovno dualnost« ne kot nerazumljivo skrivnost. Leslie E. Ballentine je pojasnil:<ref name="ball_1989" /> <blockquote>Ko so prvič odkrili uklon delcev, je bil to vir velike zmedenosti. Ali so »delci« res »valovanje«? V zgodnjih poskusih so vzorce pri uklonu odkrili holistično s pomočjo fotografske plošče, ki ni mogla zaznati posameznih delcev. Zaradi tega se je razvila predstava, da delčne in valovne značilnosti med seboj niso združljive, ali dodatno v smislu, da bi se za njihovo opazovanje potrebovale različne merilne naprave. Ta zamisel je bila le nesrečna posplošitev iz tehnološke omejitve. Danes je možno zaznati prihod posameznih elektronov in videti, da vzorec uklona nastane kot statistični vzorec, sestavljen iz mnogo majhnih pik (Tonomura; ''idr.'' (1989)). Jasno je, da so kvantni delci res delci, vendar se njihovo obnašanje zelo razlikuje od tistega kar bi se pričakovalo od klasične fizike. </blockquote> [[Afšarjev poskus]]<ref name="afša_2007" /> iz leta 2007 mogoče napeljuje na to, da je možno sočasno opazovati tako delčne kot valovne značilnosti fotonov. To trditev pa so drugi znanstveniki pobijali.<ref name="kast_2005" /><ref name="steu_2007" /><ref name="jacq_2008" /><ref name="geor_2012" /> === Samo valovanje === Ameriški znanstvenik in profesor na Caltech [[Carver Mead]] je predlagal, da se dualnost lahko zamenja s pogledom v katerem je govora le o »valovanju«. V svoji knjigi ''Collective Electrodynamics: Quantum Foundations of Electromagnetism'' iz leta 2000 je predlagal, da se analizira obnašanje elektronov in fotonov isključno s pomočjo elektronskih valovnih funkcij, in navidezno delčno obnašanje pripisal pojavom kvantizacije in lastnim stanjem. Z besedami recenzenta Davida Haddona:<ref name="hadd_2003" /> <blockquote> Mead je pretrgal [[gordijski vozel]] kvantne komplementarnosti. Trdi, da atomi skupaj s svojimi nevtroni, protoni in elektroni sploh niso delci, ampak čisto snovno valovanje. Mead kot močen dokaz isključne valovne narave tako svetlobe in snovi odkritje med letoma 1933 in 1996 desetih čisto valovnih pojavov, vključno z vseprisotnim laserjem [[CD-predvajalnik]]ov, samorazširjajočimi električnimi tokovi [[superprevodnik]]ov in [[Bose-Einsteinov kondenzat|Bose-Einsteinovim kondenzatom]] atomov. </blockquote> Einstein, ki pri iskanju [[poenotena teorija polja|poenotene teorije polja]] ni sprejel delčnovalovne dualnosti, je zapisal:<ref name="schi_1949" /> <blockquote>To dvojno naravo sevanja (in snovnih korpuskul) ... je pojasnila kvantna mehanika na bistroumen in osupljivo uspešen način. Ta interpretacija ... se mi zdi le kot začasni izhod...</blockquote> Včasih [[interpretacija mnogoterih svetov|interpretacijo mnogoterih svetov]] predstavijo kot teorijo s samim valovanjem, vključno z njenim tvorcem, [[Hugh Everett|Hughom Everettom]], ki se je skliceval nanjo kot »valovna interpretacija«.<ref>Glej razdelek VI(e) Everettove disertacije: ''The Theory of the Universal Wave Function'' v {{sktxt|DeWitt|Graham|1973|pp=3–140}}.</ref> ''{{vidno sidro|Domneva treh valovanj}}'' [[Ryszard Horodecki|Ryszarda Horodeckega]] povezuje delec z valovanjem.<ref name="horo_1981" /><ref name="horo_1983" /> Domneva namiguje, da je masivni delec sam po sebi prostorsko, kakor tudi časovno razširjeni valovni pojav po nelinearnem zakonu. ''{{vidno sidro|Deterministična teorija zrušitve}}''<ref name="jabs_2016" /> upošteva zrušitev in meritev kot dva neodnisna fizikalna procesa. Zrušitev se zgodi, ko se valovna paketa prostorsko prekrivata in za katerega velja matematični kriterij, ki je odvisen od parametrov obeh valovnih paketov. Je skrčenje prekrivne prostornine. V merilni napravi je eden od valovnih paketov del atomskih grozdov, ki predstavljajo napravo, valovni paket pa se zruši največ na prostornino takšnega grozda. To posnema delovanje [[točkasti delec|točkastega delca]]. === Samo delec === Še vedno v času [[stara kvantna teorija|stare kvantne teorije]] je predkvantnomehanski različici delčnovalovne dualnosti utiral pot [[William Duane (fizik)|William Duane]],<ref name="duan_1923" />, razvili pa so jo [[Alfred Landé]] in drugi.<ref name="land_1951" /> Duane je pojasnil uklon [[rentgenski žarki|rentgenskih žarkov]] na kristalu izključno s pomočjo delčnega vidika. Odklon trajektorije vsakega uklonjenega fotona je pojasnjen glede na [[Duaneova domneva|prenos kvantizirane gibalne količine]] iz prostorsko regularne strukture uklonskega kristala.<ref name="heis_1930" /> === Ne valovanje in ne delec === Razpravljali so, da nikoli ne obstajajo le delci ali valovanje, ampak le nekakšen kompromis ali vmesno stanje med njimi. Zaradi tega je [[Arthur Stanley Eddington]]<ref name="eddi_1928" /> leta 1928 skoval izraz »''wavicle''« (''valec''), da bi opisal telesa, čeprav se danes ta redno ne rabi. En premislek je, da [[ničrazsežni prostor|ničrazsežne]] matematične [[točka (geometrija)|točke]] ni moč opazovati. Drug je, da je formalna predstavitev takšnih točk [[porazdelitev delta|Diracova funkcija delta]] nefizikalna, saj se je ne da normalizirati. Vzporedni argumenti veljajo za čisto valovna stanja. [[Roger Penrose]] pravi:<ref name="penr_2007" /> <blockquote> Takšna 'stanja lege' so idealizirane valovne funkcije v nasprotnem smislu od stanj gibalne količine. Kadar so stanja gibalne količine neskončno razpršena, so stanja lege neskončno koncentrirana. Nič od tega ni normalizabilno [...]. </blockquote> === Relacijski pristop k delčnovalovni dualnosti === [[Relacijska kvantna mehanika]] se je razvila kot vidik, ki se ozira na dogodek zaznave delca kot ustanovitve povezave med kvantiziranim poljem in detektorjem. Nejasnost, povezano z rabo Heisenbergovega načela nedoločenosti, je sama po sebi zaradi tega odpravljena—zaradi tega ni delčnovalovne dualnosti.<ref name="zhen_1996" /> == Uporabe == Čeprav je težko potegniti črto med delčnovalovno dualnostjo in preostalim delom kvantne mehanike, je vseeno mogoče navesti nekaj uporab te osnovne zamisli: * delčnovalovno dualnost se izrablja v [[elektronski mikroskop]]iji, kjer se majhne valovne dolžine, povezane z elektronom, lahko uporabijo za gledanje teles, majših od tistih, ki so vidna s pomočjo vidne svetlobe. * podobno [[uklon nevtronov]] uporablja nevtrone z valovnimi dolžinami približno 0,1&nbsp;[[nanometer|nm]], kar je tipična razdalja atomov v [[trdnina|trdnini]], za določevanje strukture trdnin. * fotografije sedaj lahko prikažejo to dvojno naravo, kar lahko vodi do novih načinov pregledovanja in zapisovanja tega obnašanja.<ref name="papa_2015" /> == Glej tudi == {{columns-list|colwidth=20em| * [[Poissonova pega]] * [[Afšarjev poskus]] * [[uvod v kvantno mehaniko]] * [[načelo komplementarnosti]] * [[Einsteinovi miselni preskusi]] * [[interferenca elektronskih valovnih paketov]] * [[zveza delčnovalovne dualnosti]] * [[paradoks EPR]] * [[Faradayevo valovanje]] * [[Hanbury Brown-Twissov pojav]] * [[Kapica-Diracov pojav]] * [[fotonska polarizacija]] * [[teorija sipanja]] * [[valček (matematika)|valček]] * [[Wheelerjev poskus z zakasnjeno izbiro]] }} == Sklici == {{sklici|4|refs= <ref name="eins_1938" >{{sktxt|Einstein|Infeld|1938}}, <br /> navedeno v {{sktxt|Harrison|2002}}.</ref> <ref name="grei_2001" >{{sktxt|Greiner|2001|}}.</ref> <ref name="eisb_1985" >{{sktxt|Eisberg|Resnick|1985|pp=59–60}}.</ref> <ref name="kuma_2011" >{{sktxt|Kumar|2011|pp=375–376}}.</ref> <ref name="bohr_1928" >{{sktxt|Bohr|1928}}.</ref> <ref name="cami_2009" >{{sktxt|Camilleri|2009}}.</ref> <ref name="prep_2002" >{{sktxt|Preparata|2002}}.</ref> <ref name="stri_2005" >{{sktxt|Stites|2005}}.</ref> <ref name="youn_1804" >{{sktxt|Young|1804}}.</ref> <ref name="buch_1989" >{{sktxt|Buchwald|1989}}.</ref> <ref name="thom_1906" >{{sktxt|Thomson|1906}}.</ref> <ref name="ohar_1975" >{{sktxt|O'Hara|1975|p=273}}.</ref>{{rp|page=273}} <ref name="lamb_1968" >{{sktxt|Lamb|Scully|1968}}.</ref> <ref name="thor_2004" >{{sktxt|Thorn|Neel|Donato|Bergreen|2004}}.</ref> <ref name="kimb_1977" >{{sktxt|Kimble|Dagenais|Mandel|1977}}, <br /> napovedano v {{sktxt|Kimble|Mandel|1976}}, <br /> neodvisno napovedano v {{sktxt|Carmichael|Walls|1976}}.</ref> <ref name="zhan_1996" >{{sktxt|Zhang|1996}}.</ref> <ref name="menz_1960" >{{sktxt|Menzel|1960|p=153}} podaja de Brogliejevo valovno dolžino za sestavljene delce, kot so protoni in nevtroni.</ref> <ref name="gree_2004" >{{sktxt|Greene|2004|p=104}}: »vsa snov ima značaj valovanja.«</ref> <ref name="coud_2010" >{{sktxt|Couder|Boudaoud|Protière|Mouhtar|2010}}.</ref> <ref name="droplets" >{{navedi AV medij|date= 13. julij 2011|title= How Does The Universe Work?|chapter= Yves Couder experiments explains Wave/Particle Duality via silicon droplets|url= https://www.youtube.com/watch?v=W9yWv5dqSKk|work= [[Skozi črvino]] (Through the Wormhole)|at= Sezona 2, epizoda 6, 15min 23s}}</ref> <ref name="bell_1987" >{{sktxt|Bell|1987}}.</ref> <ref name="este_1930" >{{sktxt|Estermann|Stern|1930}}.</ref> <ref name="cole_1975" >{{sktxt|Colella|Overhauser|Werner|1975}}.</ref> <ref name="arnd_1999" >{{sktxt|Arndt|Nairz|Voss-Andreae|Keller|14. oktober 1999}}.</ref> <ref name="juff_2012" >{{sktxt|Juffmann|''idr.''|2012}}.</ref> <ref name="hack_2003" >{{sktxt|Hackermüller|Uttenthaler|Hornberger|Reiger|2003}}.</ref> <ref name="arnd_2005" >{{sktxt|Arndt|Hackermüller|Reiger|2005}}.</ref> <ref name="arnd_2009" >{{sktxt|Arndt|Juffmann|Vedral|2009}}.</ref> <ref name="clau_1994" >{{sktxt|Clauser|Li|1994}}.</ref> <ref name="brez_2002" >{{sktxt|Brezger|Hackermüller|Uttenthaler|Petschinka|2002}}.</ref> <ref name="horn_2003" >{{sktxt|Hornberger|Uttenthaler|Brezger|Hackermüller|2003}}.</ref> <ref name="hack_2004" >{{sktxt|Hackermüller|Hornberger|Brezger|Zeilinger|2004}}.</ref> <ref name="gerl_2011" >{{sktxt|Gerlich|''idr.''|2011}}.</ref> <ref name="eibe_2013" >{{sktxt|Eibenberger|Gerlich|Arndt|Mayor|2013}}.</ref> <ref name="berg_1993" >{{sktxt|Bergmann|1993}}.</ref> <ref name="coud_2006" >{{sktxt|Couder|Fort|2006}}.</ref> <ref name="eddi_2009" >{{sktxt|Eddi|Fort|Moisy|Couder|2009}}.</ref> <ref name="fort_2010" >{{sktxt|Fort|Eddi|Boudaoud|Moukhtar|2010}}.</ref> <ref name="eddi_2012" >{{sktxt|Eddi|Moukhtar|Perrard|Fort|2012}}.</ref> <ref name="buch_2008" >{{sktxt|Buchanan|2008|pp=29–31}}.</ref> <ref name="ball_1989" >{{sktxt|Ballentine|1989|p=4}}.</ref> <ref name="afša_2007" >{{sktxt|Afšar|''idr.''|2007}}.</ref> <ref name="kast_2005" >{{sktxt|Kastner|2005}}.</ref> <ref name="steu_2007" >{{sktxt|Steuernagel|2007}}.</ref> <ref name="jacq_2008" >{{sktxt|Jacques|Lai|Dréau|Zheng|2008}}.</ref> <ref name="geor_2012" >{{sktxt|Georgiev|2012}}.</ref> <ref name="hadd_2003" >{{sktxt|Haddon|2003}}.</ref> <ref name="schi_1949" >{{sktxt|Schilpp|1949|p=51}}.</ref> <ref name="horo_1981" >{{sktxt|Horodecki|1981}}.</ref> <ref name="horo_1983" >{{sktxt|Horodecki|1983}}.</ref> <ref name="jabs_2016" >{{sktxt|Jabs|2016}}.</ref> <ref name="duan_1923" >{{sktxt|Duane|1923}}.</ref> <ref name="land_1951" >{{sktxt|Landé|1951|pp=19–22.}}</ref> <ref name="heis_1930" >{{sktxt|Heisenberg|1930|pp=77–78}}.</ref> <ref name="eddi_1928" >{{sktxt|Eddington|1928|p=[https://archive.org/details/natureofphysical00eddi/page/201 201]}}.</ref> <ref name="penr_2007" >{{sktxt|Penrose|2007|p=[https://archive.org/details/roadtoreality00penr_319/page/n549 521], §21.10}}.</ref> <ref name="zhen_1996" >{{sktxt|Zheng|Kobayashi|1996}}.</ref> <ref name="papa_2015" >{{sktxt|Papageorgiou|2015}}.</ref> }} == Viri == {{refbegin|2}} * {{citat|last1= Afšar|first1= Šahriar Sadigh|authorlink1= Šahriar Afšar|last2= ''idr.''|date= 2007|title= Paradox in Wave Particle Duality|arxiv= quant-ph/0702188|journal= Found. Phys.|volume= 37|issue= 2|page= 295|doi= 10.1007/s10701-006-9102-8|bibcode= 2007FoPh...37..295A|ref= harv}} * {{citat|last1= Arndt|first1= Markus|last2= Nairz|first2= Olaf|last3= Voss-Andreae|first3= Julian|authorlink3= Julian Voss-Andreae|last4= Keller|first4= Claudia|last5= van der Zouw|first5= Gerbrand|last6= Zeilinger|first6= Anton|authorlink6= Anton Zeilinger|date= 14. oktober 1999|title= Wave–particle duality of C<sub>60</sub>|journal= Nature|volume= 401|issue= 6754|pages= 680–682|doi= 10.1038/44348|pmid= 18494170|bibcode= 1999Natur.401..680A|ref= harv}} * {{citat|last1= Arndt|first1= Markus|last2= Hackermüller|first2= Lucia|last3= Reiger|first3= Elisabeth|date= junij 2005|title= Interferometry with large molecules: exploration of coherence, decoherence and novel beam methods|journal= Brazilian Journal of Physics|volume= 35|issue= 2a|pages= |doi= 10.1590/S0103-97332005000200004|pmid= |bibcode= |arxiv= |ref= harv}} * {{citat|last1= Arndt|first1= Markus|last2= Juffmann|first2= Thomas|last3= Vedral|first3= Vlatko|date= december 2009|title= Quantum Physics Meets Biology|journal= HFSP journal|volume= 3|issue= |pages= 386–400|doi= 10.2976/1.3244985|ref= harv}} * {{citat|last1= Ballentine|first1= Leslie E.|title= Quantum Mechanics, A Modern Development|date= 1989|ref= harv}} * {{citat|last1= Bell|first1= John Stewart|authorlink1= John Stewart Bell|title= Speakable and Unspeakable in Quantum Mechanics|date= 1987|location= Cambridge|publisher= [[Cambridge University Press]]|ref= harv}} * {{citat|last1= Bergmann|first1= Peter Gabriel|title= The Riddle of Gravitation|date= 1993|publisher= Courier Dover Publications|isbn= 0-486-27378-4|url= https://books.google.com/books?vid=ISBN0486273784&id=WYxkrwMidp0C&pg=PR10&lpg=PR10&dq=wavelength+%22planck+mass%22+%22Schwarzschild+radius%22&sig=Lwt9PWQoB7R4RWxQXYE_tyRVp9A|ref= harv}} * {{citat|last1= Bohr|first1= Niels|authorlink1= Niels Bohr|doi= 10.1038/121580a0|title= The Quantum Postulate and the Recent Development of Atomic Theory|date= 1928|journal= [[Nature]]|volume= 121|issue= 3050|pages= 580–590|bibcode= 1928Natur.121..580B|doi-access= free|ref= harv}} * {{citat|last1= Brezger|first1= Björn|last2= Hackermüller|first2= Lucia|last3= Uttenthaler|first3= Stefan|last4= Petschinka|first4= Julia|last5= Arndt|first5= Markus|last6= Zeilinger|first6= Anton|date= 2002|title= Matter-wave interferometer for large molecules|journal= Phys. Rev. Lett.|volume= 88|issue= 10|pages= 100404|doi= 10.1103/PhysRevLett.88.100404|pmid= 11909334|bibcode= 2002PhRvL..88j0404B|arxiv= quant-ph/0202158|ref=harv}} * {{citat|last1= Buchanan|first1= Mark|authorlink1= Mark Buchanan|title= No dice: Quantum randomness may not be random|journal= [[New Scientist]]|date= 2008|volume= 198N2648|issue= |pages= 28-31|ref= harv}} * {{citat|last1= Buchwald|first1= Jed|date= 1989|title= The Rise of the Wave Theory of Light: Optical Theory and Experiment in the Early Nineteenth Century|edition= |place= |location= Chicago|publisher= University of Chicago Press|isbn= 978-0-226-07886-1|oclc= 18069573|url-access= registracija|url= https://archive.org/details/riseofwavetheory0000buch|ref= harv}} * {{citat|last1= Camilleri|first1= Kristian|title= Heisenberg and the Interpretation of Quantum Mechanics: the Physicist as Philosopher|date= 2009|publisher= Cambridge University Press|location= Cambridge|isbn= 978-0-521-88484-6|ref= harv}} * {{citat|last1= Carmichael|first1= Howard John|authorlink1= Howard John Carmichael|last2= Walls|first2= Daniel Frank|authorlink2= Daniel Frank Walls|title= A quantum-mechanical master equation treatment of the dynamical Stark effect|date= junij 1976|journal= Journal of Physics B: Atomic and Molecular Physics|volume= 9|issue= 8|pages= 1199–1219|doi= 10.1088/0022-3700/9/8/007}} * {{citat|last1= Clauser|first1= John Francis|authorlink1= John Francis Clauser|last2= Li|first2= Shifang|date= 1994|title= Talbot von Lau interefometry with cold slow potassium atoms|journal= Phys. Rev. A|volume= 49|issue= 4| pages= R2213–2217|doi= 10.1103/PhysRevA.49.R2213|bibcode= 1994PhRvA..49.2213C|pmid= 9910609|ref= harv}} * {{citat|last1= Colella|first1= R.|last2= Overhauser|first2= Albert Warner|authorlink2= Albert Warner Overhauser|last3= Werner|first3= Samuel A.|doi= 10.1103/PhysRevLett.34.1472|title= Observation of Gravitationally Induced Quantum Interference|url= https://www.rpi.edu/dept/phys/Courses/PHYS6510/PhysRevLett.34.1472.pdf|date= 1975|journal= Physical Review Letters|volume= 34|issue= 23|pages= 1472–1474|bibcode= 1975PhRvL..34.1472C|ref= harv}} * {{citat|last1= Couder|first1= Yves|last2= Boudaoud |first2= Arezki|last3= Protière |first3= S.|last4= Moukhtar|first4= Julien|last5= Fort|first5= Emmanuel|date= 2010|title= Walking droplets: a form of wave–particle duality at macroscopic level?|url= http://www.df.uba.ar/users/dasso/fis4_2do_cuat_2010/walker.pdf|format= PDF|journal= [[Europhysics News]]|volume= 41|issue= 1|pages= 14–18 |bibcode= 2010ENews..41...14C|doi= 10.1051/epn/2010101|ref= harv}} * {{citat|last1= Couder|first1= Yves|last2= Fort|first2= Emmanuel|doi= 10.1103/PhysRevLett.97.154101|title= Single-Particle Diffraction and Interference at a Macroscopic Scale|date= 2006|journal= Physical Review Letters|volume= 97|issue= 15|pages= 154101|pmid= 17155330|bibcode= 2006PhRvL..97o4101C|ref= harv}} * {{citat|editor-last1= DeWitt|editor-first1= Bryce Seligman|editor-link1= Bryce Seligman DeWitt|editor-last2= Graham|editor-first2= R. Neill|editor-link2= R. Neill Graham|title= The Many-Worlds Interpretation of Quantum Mechanics|date= 1973|series= Princeton Series in Physics|publisher= [[Princeton University Press]]|pages= 3–140|isbn= 0-691-08131-X|ref= harv}} * {{citat|last1= Duane|first1= William|authorlink1= William Duane (fizik)|title= The Transfer in Quanta of Radiation Momentum to Matter|journal= Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|date= 1923|volume= 9|issue= 5|pages= 158–164|doi= 10.1073/pnas.9.5.158|pmid= 16576688|bibcode= 1923PNAS....9..158D|pmc= 1085314|ref= harv}} * {{citat|last1= Eddi|first1= Antonin|last2= Fort|first2= Emmanuel|last3= Moisy|first3= F.|last4= Couder|first4= Yves|doi= 10.1103/PhysRevLett.102.240401|title= Unpredictable Tunneling of a Classical Wave-Particle Association|date= 2009|journal= Physical Review Letters|volume= 102|issue= 24|pages= 240401|pmid= 19658983|bibcode= 2009PhRvL.102x0401E|ref= harv}} * {{citat|last1= Eddi|first1= Antonin|last2= Moukhtar|first2= Julien|last3= Perrard|first3= S.|last4= Fort|first4= Emmanuel|last5= Couder|first5= Yves|doi= 10.1103/PhysRevLett.108.264503|title= Level Splitting at Macroscopic Scale|date= 2012|journal= Physical Review Letters|volume= 108|issue= 26|pages= 264503|pmid= 23004988|bibcode= 2012PhRvL.108z4503E|ref= harv}} * {{citat|last1= Eddington|first1= Arthur Stanley|authorlink1= Arthur Stanley Eddington|title= The Nature of the Physical World|date= 1928|publisher= MacMillan|isbn = |location= Cambridge|pages= |url= https://archive.org/details/natureofphysical00eddi|ref= harv}} * {{citat|last1= Eibenberger|first1= Sandra|last2= Gerlich|first2= Stefan|last3= Arndt|first3 = Markus|last4= Mayor|first4= Marcel|last5= Tüxen|first5= Jens|title= Matter–wave interference of particles selected from a molecular library with masses exceeding 10 000 amu|doi= 10.1039/c3cp51500a|journal= Physical Chemistry Chemical Physics|date= 2013|volume= 15|issue= 35|pages= 14696–14700|pmid= 23900710|pmc= |arxiv= 1310.8343|bibcode= 2013PCCP...1514696E|ref= harv}} * {{citat|last1= Einstein|first1= Albert|authorlink1= Albert Einstein|last2= Infeld|first2= Leopold|authorlink2= Leopold Infeld|title= The Evolution of Physics: The Growth of Ideas from Early Concepts to Relativity and Quanta|date= 1938|publisher= Cambridge University Press|title-link= The_Evolution_of_Physics|bibcode= 1938epgi.book.....E|ref= harv}} * {{citat|last1= Eisberg|first1= Robert Martin|last2= Resnick|first2= Robert|authorlink2= Robert Resnick|title= Quantum Physics of Atoms, Molecules, Solids, Nuclei, and Particles|publisher= John Wiley & Sons|edition= 2.|date= 1985|isbn= 978-0-471-87373-0|pages= [https://archive.org/details/quantumphysicsof00eisb/page/59 59–60]|quote=Za velike in male valovne dolžine imata snov in sevanje tako delčne kot valovne vidike.... Vendar valovni vidiki njihovega gibanja za opazovanje postanejo težavnejši, ko se njihove valovne dolžine krajšajo.... Za običajne makroskopske delce je masa tako velika, da je gibalna količina vedno dovolj velika, da bo de Brogliejeva valovna dolžina dovolj majhna in bo za obsegom eksperimentalne zaznave, ter tako klasična mehanika vlada suvereno.|url= https://archive.org/details/quantumphysicsof00eisb/page/59|ref= harv}} * {{citat|last1= Estermann|first1= Immanuel|authorlink1= Immanuel Estermann|last2= Stern|first2= Otto|authorlink2= Otto Stern|title= Beugung von Molekularstrahlen|journal = Zeitschrift für Physik|date= 1930|volume= 61|issue= 1–2|pages= 95–125|url= |doi= 10.1007/BF01340293|id= |accessdate= |bibcode= 1930ZPhy...61...95E|ref= harv}} * {{citat|last1= Fort|first1= Emmanuel|last2= Eddi|first2= Antonin|last3= Boudaoud|first3= Arezki|last4= Moukhtar|first4= Julien|last5= Couder|first5= Yves|date= 2010|title= Path-memory induced quantization of classical orbits|journal= PNAS|volume= 107|issue= 41|pages= 17515–17520|doi= 10.1073/pnas.1007386107|bibcode= 2010PNAS..10717515F|arxiv = 1307.6051|ref= harv}} * {{citat|last1= Georgiev|first1= Danko|date= 26. januar 2012|title= Quantum Histories and Quantum Complementarity|journal= ISRN Mathematical Physics|language= en|volume= 2012|pages= 1–37|doi= 10.5402/2012/327278|doi-access= free|ref= harv}} * {{citat|last1= Gerlich|first1= Stefan|last2= ''idr.''|title= Quantum interference of large organic molecules|journal= [[Nature Communications]]|date= 2011|volume= 2|issue= 263|pages= 263|doi= 10.1038/ncomms1263|bibcode= 2011NatCo...2..263G|pmid= 21468015|pmc= 3104521|display-authors= |ref= harv}} * {{citat|last1= Greene|first1= Brian|authorlink1= Brian Greene|title= [[Čudovito vesolje]]|date= 2004|trans-title= The Elegant Universe|origyear= 1999|publisher= Učila International|location= Tržič|isbn= 961-233-621-0|cobiss= 215775744|oclc= |ref= harv}} * {{citat|last1= Greiner|first1= Walter|title= Quantum Mechanics: An Introduction|publisher= Springer|date= 2001|isbn= 978-3-540-67458-0|url= https://books.google.com/books?id=7qCMUfwoQcAC&pg=PA29&dq=wave-particle+all-particles|ref= harv }} * {{navedi splet|last1= Harrison|first1= David|title= Complementarity and the Copenhagen Interpretation of Quantum Mechanics|work= UPSCALE|publisher= Oddelek za fiziko, [[Univerza v Torontu]]|date= 2002|url= http://www.upscale.utoronto.ca/GeneralInterest/Harrison/Complementarity/CompCopen.html|language= en|accessdate= 21. junija 2008|ref= harv}} * {{citat|last1= Hackermüller|first1= Lucia|last2= Hornberger|first2= Klaus|last3= Brezger|first3= Björn|last4= Zeilinger|first4= Anton|last5= Arndt|first5= Markus|date= 2004|title= Decoherence of matter waves by thermal emission of radiation|journal= Nature|volume= 427|issue= 6976|pages= 711–714|doi= 10.1038/nature02276|pmid= 14973478|arxiv= quant-ph/0402146|bibcode= 2004Natur.427..711H|ref= harv}} * {{citat|last1= Hackermüller|first1= Lucia|last2= Uttenthaler|first2= Stefan|last3= Hornberger|first3= Klaus|last4= Reiger|first4= Elisabeth|last5= Brezger|first5= Björn|last6= Zeilinger|first6= Anton|last7= Arndt|first7= Markus|date= 2003|title= The wave nature of biomolecules and fluorofullerenes|journal= Phys. Rev. Lett.|volume= 91|issue= 9|pages= 090408|doi= 10.1103/PhysRevLett.91.090408|pmid= 14525169|bibcode=2003PhRvL..91i0408H|arxiv= quant-ph/0309016|ref= harv}} * {{citat|last1= Haddon|first1= David|title= Recovering Rational Science|date= september 2003|work= Touchstone|accessdate= 12. septembra 2007|url= http://www.touchstonemag.com/archives/article.php?id=16-07-044-b|language= en|ref= harv}} * {{citat|last1= Heisenberg|first1= Werner|authorlink1= Werner Heisenberg|title= The Physical Principles of the Quantum Theory|date= 1930|url=http://philpapers.org/rec/HEITPP|ref= harv}}, prevod C. Eckart in F. C. Hoyt, University of Chicago Press, Chicago. * {{citat|last1= Hornberger|first1= Klaus|last2= Uttenthaler|first2= Stefan|last3= Brezger|first3= Björn|last4= Hackermüller|first4= Lucia|last5= Arndt|first5= Markus|last6= Zeilinger|first6= Anton|date= 2003|title= Observation of Collisional Decoherence in Interferometry|journal= Phys. Rev. Lett.|volume= 90|issue= 16|pages= 160401|doi= 10.1103/PhysRevLett.90.160401|pmid= 12731960|bibcode= 2003PhRvL..90p0401H|arxiv= quant-ph/0303093|ref= harv}} * {{citat|last1= Horodecki|first1= Ryszard|authorlink1= Ryszard Horodecki|title= De broglie wave and its dual wave|journal= Phys. Lett. A|date= 1981|volume= 87|issue= 3 |pages= 95–97|doi= 10.1016/0375-9601(81)90571-5|bibcode= 1981PhLA...87...95H|ref= harv}} * {{citat|last1= Horodecki|first1= Ryszard|authorlink1= |title= Superluminal singular dual wave|journal= Lettere al Nuovo Cimento|date= 1983|volume= 38|issue= 15|pages= 509–511|doi= 10.1007/BF02817964|ref= harv }} * {{citat|last1= Jabs|first1= Arthur|title= A conjecture concerning determinism, reduction, and measurement in quantum mechanics|date= 2016|journal= Quantum Studies: Mathematics and Foundations|volume= 3|issue= 4|pages= 279–292|doi= 10.1007/s40509-016-0077-7|arxiv= 1204.0614|ref= harv}} * {{citat|last1= Jacques|first1= V.|last2= Lai|first2= N. D.|last3= Dréau|first3= A.|last4= Zheng|first4= D.|last5= Chauvat|first5= D.|last6= Treussart|first6= F.|last7= Grangier|first7= P.|last8= Roch|first8= J.-F.|date= 1. januar 2008|title= Illustration of quantum complementarity using single photons interfering on a grating|journal= New Journal of Physics|language= en|volume= 10|issue= 12|pages= 123009|doi= 10.1088/1367-2630/10/12/123009|issn= 1367-2630|arxiv= 0807.5079|bibcode= 2008NJPh...10l3009J|ref= harv}} * {{citat|last1= Juffmann|first1= Thomas|last2= ''idr.''|title= Real-time single-molecule imaging of quantum interference|journal= Nature Nanotechnology|date= 25. marec 2012|volume= 7|issue= 5|pages= 297–300|display-authors= |doi= 10.1038/nnano.2012.34|pmid= 22447163|arxiv= 1402.1867|bibcode= 2012NatNa...7..297J|ref= harv}} * {{citat|last1= Kastner|first1= Ruth Elinor|title= Why the Afshar experiment does not refute complementarity|journal= Studies in History and Philosophy of Science Part B: Studies in History and Philosophy of Modern Physics|date= 2005|volume= 36|issue= 4|pages= 649–658|doi= 10.1016/j.shpsb.2005.04.006|arxiv= quant-ph/0502021|bibcode= 2005SHPMP..36..649K|ref= harv}} * {{citat|last1= Kimble|first1= Harry Jeff|authorlink1= Harry Jeff Kimble|last2= Dagenais|first2= Mario|authorlink2= Mario Dagenais|last3= Mandel|first3= Leonard|authorlink3= Leonard Mandel|title= Photon Antibunching in Resonance Fluorescence|date= 12. september 1977|journal= Physical Review Letters|volume= 39|issue= 11|pages= 691–695|doi= 10.1103/PhysRevLett.39.691|ref= harv}} * {{citat|last1= Kimble|first1= Harry Jeff|last2= Mandel|first2= Leonard|title= Theory of resonance fluorescence|journal= Physical Review A|date= 1. junij 1976|volume= 13|issue= 6|pages= 2123–2144|doi= 10.1103/PhysRevA.13.2123|ref= harv}} * {{citat|last1= Kumar|first1= Manjit|authorlink1= Manjit Kumar|title= Quantum: Einstein, Bohr, and the Great Debate about the Nature of Reality|publisher= W. W. Norton & Company|edition= Reprint|date= 2011|pages= [https://archive.org/details/quantumeinsteinb00manj/page/242 242, 375–376]|isbn= 978-0-393-33988-8|url= https://archive.org/details/quantumeinsteinb00manj/page/242|ref= harv}} * {{citat|last1= Lamb|first1= Willis Eugene|authorlink1= Willis Eugene Lamb mlajši|last2= Scully|first2= Marlan O.|title= The photoelectric effect without photons|date= 1968|url= https://ntrs.nasa.gov/archive/nasa/casi.ntrs.nasa.gov/19680009569_1968009569.pdf|format=PDF|ref= harv}} * {{citat|last1= Landé|first1= Alfred|authorlink1= Alfred Landé|title= Quantum Mechanics|date= 1951|publisher= Sir Isaac Pitman and Sons|location= London|url= https://openlibrary.org/books/OL23825865M/Quantum_mechanics|ref= harv}} * {{citat|last1= Lenarčič|first1= Zala|authorlink= Zala Lenarčič|title= Bohmova interpretacija kvantne mehanike|date= januar 2010|work= Seminar - 4. letnik, [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|Fakulteta za matematiko in fiziko]], [[Univerza v Ljubljani]]|location= Ljubljana|url= http://www-f1.ijs.si/~ramsak/seminarji/zala_lenarcic_seminar.pdf|format= PDF|ref= harv}} * {{citat|last1= Menzel|first1= Donald Howard|authorlink1= Donald Howard Menzel|title= Fundamental formulas of Physics, vol. 1|date= 1960|cobiss= |oclc= 830826558|ref= harv}} * {{citat|last1= O'Hara|first1= James Gabriel|title= George Johnstone Stoney, F.R.S., and the Concept of the Electron|journal= Notes and Records of the Royal Society of London|date= marec 1975|volume= 29|issue= 2|pages= 265–276|publisher= [[Kraljeva družba]]|language= |jstor= 531468|doi= 10.1098/rsnr.1975.0018|ref= harv}} * {{citat|last1= Papageorgiou|first1= Nik|url= https://actu.epfl.ch/news/the-first-ever-photograph-of-light-as-both-a-parti/|title= Press release: The first ever photograph of light as both a particle and wave|website= |publisher= Ecole Polytechnique Federale de Lausanne|date= 2. marec 2015|ref= harv}} * {{citat|last1= Penrose|first1= Roger|authorlink1= Roger Penrose|title= The Road to Reality: A Complete Guide to the Laws of the Universe|date= 2007|publisher= Vintage|isbn= 978-0-679-77631-4|title-link= The Road to Reality|ref= harv}} * {{citat|last1= Preparata|first1= Giuliano|date= 2002|title= An Introduction to a Realistic Quantum Physics|publisher= World Scientific|location= River Edge NJ|isbn= 978-981-238-176-7|ref= harv}} * {{citat|editor-last1= Schilpp|editor-first1= Paul Arthur|editor1-link= Paul Arthur Schilpp|title= Albert Einstein: Philosopher-Scientist|date= 1949|publisher= Open Court|isbn= 0-87548-133-7|ref= harv}} * {{citat|last1= Steuernagel|first1= Ole|date= 3. avgust 2007|title= Afshar's Experiment Does Not Show a Violation of Complementarity|journal= Foundations of Physics|language= en|volume= 37|issue= 9|pages= 1370–1385|doi= 10.1007/s10701-007-9153-5|issn= 0015-9018|arxiv= quant-ph/0512123|bibcode= 2007FoPh...37.1370S|ref= harv}} * {{citat|last1= Stites|first1= Nathaniel Page|title= Light I: Particle or Wave?|work= [[Visionlearning]]|date= 2005|volume= Vol. PHY-1 (3)|url= http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=132|accessdate= 24. avgusta 2020|language= en|ref= harv}} * {{citat|last1= Strnad|first1= Janez|authorlink1= Janez Strnad|title= Razvoj fizike|date= 2003|edition= |publisher= DZS, d. d.|location= Ljubljana|isbn=86-341-1872-X|cobiss= 122516736|oclc= 446245699|ref= harv}} * {{citat|last1 = Thomson|first1= Joseph John|authorlink1= Joseph John Thomson|date= 1906|title = Nobel Lecture: Carriers of Negative Electricity|url= http://nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/1906/thomson-lecture.pdf|publisher= [[Nobelov sklad]]|access-date = 25. avgusta 2008|df= dmy-all|archive-url= https://web.archive.org/web/20081010100408/http://nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/1906/thomson-lecture.pdf|format= PDF|archive-date= 10. oktobra 2008|url-status= dead|ref= harv}} * {{citat|last1= Thorn|first1= Jeremy J.|last2= Neel|first2= Matt S.|last3= Donato|first3= Vinsunt W.|last4= Bergreen|first4= G. S.|last5= Davies|first5= Robert E.|last6= Beck|first6= Mark|title= Observing the quantum behavior of light in an undergraduate laboratory|date= 2004|journal= American Journal of Physics|volume= 72|issue= 9|pages= 1210|doi= 10.1119/1.1737397|bibcode= 2004AmJPh..72.1210T|url= https://digitalcommons.usu.edu/psc_facpub/797|ref= harv}} * {{citat|last1= Young|first1= Thomas|authorlink1= Thomas Young (fizik)|title= Bakerian Lecture: Experiments and calculations relative to physical optics|journal= Philosophical Transactions of the Royal Society|date= 1804|volume= 94|issue= |pages= 1–16|url= https://books.google.com/books?id=7AZGAAAAMAAJ&pg=PA1#v=onepage&q&f=false|bibcode = 1804RSPT...94....1Y|doi= 10.1098/rstl.1804.0001|ref= harv}} * {{citat|last1= Zhang|first1= Qi-Ren|title= Intensity dependence of the photoelectric effect induced by a circularly polarized laser beam|date= 1996|journal= Physics Letters A|volume= 216|issue= 1–5|pages= 125–128|doi= 10.1016/0375-9601(96)00259-9|bibcode= 1996PhLA..216..125Z|ref= harv}} * {{citat|last1= Zheng|first1= Q.|last2= Kobayashi|first2= T.|title= Quantum Optics as a Relativistic Theory of Light|journal= Physics Essays|date= 1996|volume= 9|issue= |pages= 447|url= http://www.quantum-relativity.org/Quantum-Relativity.pdf|format= PDF|ref= harv}}. Annual Report, Department of Physics, School of Science, University of Tokyo (1992) 240. {{refend}} == Zunanje povezave == * [http://toutestquantique.fr/en/duality/ Animacija, uporabe in raziskave, povezane z delčnovalovno dualnostjo in drugimi osnovnimi kvantnimi pojavi] (Université Paris Sud) {{ikona fr}} {{ikona en}} * {{citat|last1= Nikolic|first1= H.|arxiv= quant-ph/0609163|title= Quantum mechanics: Myths and facts|doi= 10.1007/s10701-007-9176-y|volume= 37|issue= 11|journal= Foundations of Physics|date= 2007|pages= 1563–1611|bibcode=2007FoPh...37.1563N}} * {{navedi splet|last1= Young|last2= Geller|url= http://wps.aw.com/aw_young_physics_11|title= College Physics|language =en}} * {{navedi splet|last1= Crowell|first1= B.|url= http://www.lightandmatter.com/lm|title= Ch. 34, Light as a Particle|format= spletna stran|accessdate= 10. decembra 2006|language= en}} * Carlson, E. H.; [http://www.physnet.org/modules/pdf_modules/m246.pdf ''Wave–Particle Duality: Light ''] na [http://www.physnet.org Project PHYSNET] {{ikona en}} * {{navedi splet|last1= Nave|first1= R.|url= http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/mod1.html|title= Wave–Particle Duality|format= spletna stran|work= HyperPhysics|publisher= Georgia State University, Department of Physics and Astronomy|accessdate= 12. decembra 2005|language= en }} * {{citat|last1= Juffmann|first1= Thomas|last2= ''idr.''|url= http://www.quantumnano.at/far-field-more.3953.html|title= Real-time single-molecule imaging of quantum interference|date= 25. marec 2012|volume= 7|issue= 5|pages= 297–300|journal= [[Nature Nanotechnology]]|accessdate= 21. januarja 2014|display-authors= |pmid= 22447163|doi= 10.1038/nnano.2012.34|arxiv= 1402.1867|bibcode= 2012NatNa...7..297J|language= en}} [[Kategorija:Kvantna mehanika]] [[Kategorija:Teorije dualnosti]] [[Kategorija:Dihotomije]] arovjd65sq8ve5afq50krkn2guyqu0s 5737030 5737027 2022-08-20T07:09:47Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Délčnovalóvna duálnost''' je koncept v [[kvantna mehanika|kvantni mehaniki]], da se lahko vsak [[osnovni delec|delec]] ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali [[valovanje]]. Izraža nesposobnost [[klasična mehanika|klasičnih]] konceptov »delca« ali »valovanja« za polni opis obnašanja [[telo (fizika)|teles]] na kvantnem nivoju. Kakor je zapisal [[Albert Einstein]]:<ref name="eins_1938" /> {{citatni blok|Izgleda, da moramo včasih vendarle uporabiti eno teorijo in drugič drugo, včasih pa nobeno od njiju. Soočamo se z novo vrsto težavnosti. Imamo dve nasprotujoči si sliki stvarnosti – ločeni med seboj nobena od njiju v celoti ne pojasni pojava svetlobe, skupaj pa ga.}} Skozi delo [[Max Planck|Maxa Plancka]], [[Albert Einstein|Alberta Einsteina]], [[Louis de Broglie|Louisa de Broglieja]], [[Arthur Compton|Arthurja Comptona]], [[Niels Bohr|Nielsa Bohra]] in mnogih drugih trenutna znanstvena teorija pravi, da imajo vsi delci valovno naravo in obratno.<ref name="grei_2001" /> Ta [[fenomen]] je bil potrjen ne le za osnovne delce, ampak tudi za sestavljene delce, kot so [[atom]]i in celo [[molekula|molekule]]. Zaradi izjemno kratkih [[valovna dolžina|valovnih dolžin]] [[makroskopsko merilo|makroskopskih]] delcev po navadi njihove valovne značilnosti ni moč zaznati.<ref name="eisb_1985" /> Čeprav raba delčnovalovne dualnosti v fiziki lepo uspeva, njen pomen ali interpretacija nista zadovoljivo razrešena (glej [[interpretacije kvantne mehanike]]). Bohr je imel »[[paradoks]] dualnosti« za osnovno ali [[metafizika|metafizično]] dejstvo [[narava|narave]]. Dana vrsta kvantnega objekta bo včasih kazala značaj valovanja, drugič pa delca glede na različne fizikalne pogoje. Takšno dualnost je videl kot en vid koncepta [[načelo komplementarnosti|načela komplementarnosti]].<ref name="kuma_2011" /> Bohr je ocenil odrekanje razmerja med vzrokom in posledico ali komplementarnosti slike prostor-časa kot bistveno za kvantnomehansko pojmovanje.<ref name="bohr_1928" /> [[Werner Heisenberg]] je obravnaval vprašanje naprej. Dualnost naj bi po njem bila prisotna v vseh kvantnih entitetah, vendar ne čisto v običajnem kvantnomehanskem pojmovanju, ki ga je upošteval Bohr. Videl jo je v smislu [[druga kvantizacija|druge kvantizacije]], ki tvori popolnoma nov koncept polj obstoječih v običajnem prostor-času, in je [[vzročnost]] še vedno predstavljiva. Klasične vrednost polj (na primer jakosti [[James Clerk Maxwell|Maxwellovega]] električnega in magnetnega polja) zamenjuje popolnoma nova vrsta vrednosti polja, kot je to upoštevano v [[kvantna teorija polja|kvantni teoriji polja]]. Če se sklepanje obrne, se lahko običajna kvantna mehanika izpelje kot posebna posledica kvantne teorije polja.<ref name="cami_2009" /><ref name="prep_2002" /> == Zgodovina == === Klasični delec in valovne teorije svetlobe === [[slika:Young Diffraction.png|thumb|right|200px|Skica [[Thomas Young (fizik)|Thomasa Younga]] za [[uklon]] valovanja [[Youngov interferenčni poskus|skozi dve reži]], 1803]] [[Demokrit]] (5. stoletje pr. n. št.) je razpravljal o tem, da so vse stvari v vesolju, vključno s [[svetloba|svetlobo]] sestavljene iz nevidnih sestavnih delov.<ref name="stri_2005" /> [[Evklid]] (4.–3. stoletje pr. n. št.) je napisal razprave o širjenju svetlobe, opisal načelo najkrajše poti svetlobe, vključno z mnogokratnim [[odboj]]em na [[zrcalo|zrcalih]], tudi krogelnih. [[Plutarh]] (1.–2. stoletje) je opisal mnogokratne odboje na krogelnih zrcalih in razpravljal o nastanku večjih ali manjših slik, pravih ali navideznih, vključno s [[kiralnost (fizika)|kiralnostjo]] slik. Na začetku 11. stoletja je arabski učenjak [[Ibn Al Haitam]] napisal prvo obsežno delo o optiki ''[[Knjiga o optiki]]'' (''Kitab Al Manazir''), kjer je opisal odboj, [[lom svetlobe|lom]] in delovanje objektiva z luknjico prek svetlobnih žarkov, ki potujejo od točke vira do očesa. Trdil je, da so ti žarki sestavljeni iz svetlobnih delcev. Leta 1630 je [[René Descartes]] populariziral in priznaval nasprotujoč valovni opis v svoji razpravi o svetlobi ''Razprava o svetu in svetlobi'' (''[[Traité du monde et de la lumière]]''), kjer je pokazal, da se lahko obnašanje svetlobe predrugači z modeliranjem motenj, podobnih valovanju, v splošnem prenosnem mediju, imenovanem [[eter (fizika)|eter]]. Od začetka leta 1670 in nadaljnja tri desetletja je [[Isaac Newton]] razvijal in se zavzemal za svojo [[korpuskularna teorija svetlobe|korpuskularno teorijo svetlobe]], na katero je sklepal po tem, da popolnoma ravni žarki pri odboju kažejo na delčno naravo svetlobe, saj lahko po premicah potujejo le delci ([[korpuskula|korpuskule]]). Lom je opisal s predpostavko, da delci svetlobe pri vstopu v gostejši medij pospešujejo v prečni smeri. Leta 1704 je izdal knjigo ''Optika'' (''[[Opticks]]''). Skoraj istočasno kot Newton so njegova sodobnika [[Robert Hooke]] in [[Christiaan Huygens]], ter kasneje leta 1818 [[Augustin-Jean Fresnel]], matematično prečistili valovno sliko, pri čemer so pokazali, da, če svetloba potuje z različnimi hitrostmi v različnem mediju, se lahko lom preprosto pojasni kot širjenje svetlobnega valovanja, odvisnega od medija. Od tod izhajajoče [[Huygensovo načelo|Huygens-Fresnelovo načelo]] je bilo zelo uspešno pri obnovitvi takšnega obnašanja svetlobe. Kasneje ga je podprlo odkritje valovne interference svetlobe [[Thomas Young (fizik)|Thomasa Younga]] s [[Youngov interferenčni poskus|svojim interferenčnim poskusom z dvojno režo]] leta 1801.<ref name="youn_1804" /><ref>{{navedi splet|url= http://www.juliantrubin.com/bigten/youngdoubleslit.html|title= Thomas Young: The Double Slit Experiment|accessdate= |language= en}}</ref> [[James Bradley]] je leta 1727 prvi izmeril [[aberacija (astronomija)|zvezdno aberacijo]], ter tako ponovno pokazal, da ima svetloba [[hitrost svetlobe|končno hitrost]], kakor tudi da se Zemlja giblje. [[Siméon Denis Poisson]] je leta okril svetlo [[Poissonova pega|pego]], kar je tudi podprlo valovno teorijo. Valovna slika ni takoj pregnala žarkovno in delčno sliko, vendar je v sredini 19. stoletja začela prevladovati nad znanstvenim mišljenjem o svetlobi, saj je lahko pojasnila [[polarizacija|polarizacijske]] pojave, druge slike pa je niso mogle.<ref name="buch_1989" /> [[James Clerk Maxwell]] je odkril, da lahko, pred tem odkrite [[Maxwellove enačbe]], skupaj z majhnim popravkom uporabi za opis samorazširjajočega se valovanja nihajočega električnega in magnetnega polja. Kmalu je postalo jasno, da so [[vidna svetloba|vidna]], [[ultravijolično valovanje|ultravijolična]] in [[infrardeče valovanje|infrardeča svetloba]] vse elektromagnetno valovanje z različno frekvenco. Leta 1873 je Maxwell objavil svojo ''Razpravo 0 elektriki in magnetizmu'' (''[[A Treatise on Electricity and Magnetism]]''). Leta 1879 je predlagal da bi se lahko absolutno hitrost Zemlje v etru optično zaznalo. <gallery widths="200px" heights="160px"> Wave-particle duality.ogv|Animacija prikazuje delčnovalovno dualnost z [[Youngov interferenčni poskus|interferenčnim poskusom z dvojno režo]] in vpliv na opazovalca. Povečaj velikost za opis v videu samem. Glej tudi [[v:en:Quantum mechanics/course/Wave-particle duality quiz|kviz povezan z animacijo]]. Wave-particle duality.gif|Trki delcev omogočajo vidnost [[interferenca|interferenčnega]] vzorca valovanja. Wavelet.gif|[[Kvant]]ni delec je predstavljen z [[valovni paket|valovnim paketom]]. Interference of a quantum particle with itself.gif|Interferenca kvantnega delca s samim seboj. </gallery> === Sevanje črnega telesa in Planckov zakon === {{glavni|sevanje črnega telesa}} [[Max Planck]] je leta 1901 objavil analizo, ki je uspela reproducirati opazovani [[spekter]] svetlobe, izsevane iz svetlečega telesa. Da je dosegel to, je moral matematično privzeti kvantizirano energijo oscilatorjev, to je atomov [[črno telo|črnega telesa]], ki sevajo. Einstein je kasneje predlagal, da je elektromagnetno sevanje sámo kvantizirano in ne energija sevajočih atomov. [[Sevanje črnega telesa]], oddajanje elektromagnetne energije zaradi toplote telesa, se ne more pojasniti le s klasičnimi prijemi. [[Ekviparticijski izrek]] klasične mehanike, osnova za vse klasične [[termodinamika|termodinamske]] teorije, pravi, da je energija telesa med nihajnimi [[osnovni način|načini]] razdeljena enakomerno. Enako razmišljanje za elektromagnetno emisijo takšnega vročega telesa ni bilo tako uspešno. Da vroče telo oddaja svetlobo, je bilo dolgo znano. Ker je bila svetloba znana kot elektromagnetno valovanje, so fiziki upali, da bodo lahko to oddajanje opisali s klasičnimi zakoni. To je postalo znano kot problem črnega telesa. Ker je ekviparticijski izrek dobro opisoval nihajne načine samega vročega telesa, je bilo naravno privzeti, da bo enako dobro opisal oddajanje sevanja takšnih teles. Problem se je hitro pokazal, če je vsak način prejel enak del energije, bi načini s kratkimi valovnimi dolžinami porabili vso energijo. To je postalo jasno z [[Rayleigh-Jeansov približek|Rayleigh-Jeansovim približkom]], ki je sicer pravilno napovedoval jakost emisij z dolgimi valovnimi dolžinami, za kratke valovne dolžine pa je napovedal neskončno skupno energijo, ko je jakost divergirala proti neskončnosti. To je postalo znano kot [[ultravijolična katastrofa]]. Planck je leta 1900 domneval, da je frekvenca svetlobe, ki jo odda črno telo, odvisna od frekvence izvirnega oscilatorja, in da energija teh nihanj narašča linearno s frekvenco (po enačbi <math> E = h f \!\, </math>, kjer je <math> h \!\, </math> [[Planckova konstanta]], <math> f \!\, </math> pa frekvenca). To ni bil nenavaden predlog, če se upošteva, da makroskopski oscilatorji delujejo podobno, ko se raziskuje pet preprostih [[harmonično gibanje|harmoničnih]] oscilatorjev z enako [[amplituda|amplitudo]], vendar z različno frekvenco – oscilator z najvišjo frekvenco ima največjo energijo, (čeprav ta zveza ni linearna kot Planckova). Z zahtevo, da mora visokofrekvenčno svetlobo oddati oscilator z enako frekvenco, in nadaljnjo zahtevo, da ta oscilator zasede višjo energijo od ene manjših frekvenc, se je Planck izognil kakršni koli katastrofi, pri čemer je visokofrekvenčne oscilatorje enakomerno razdelil in tako je nastalo zaporedoma manj oscilatorjev in manj oddane svetlobe. Kakor pri [[Maxwell-Boltzmannova porazdelitev|Maxwell-Boltzmannovi porazdelitvi]] nizkofrekvenčne nizkoenergijske oscilatorje zavira tlak toplotnega drsenja iz oscilatorjev z višjo energijo, se nujno povečata njihova energija in frekvenca. Najbolj revolucionaren vidik Planckove obravnave črnega telesa je, da se inherentno opira na celo število oscilatorjev v [[toplotno ravnovesje|toplotnem ravnovesju]] z [[elektromagnetno polje|elektromagnetnim poljem]]. Ti oscilatorji oddajo vso svojo energijo elektromagnetnemu polju, tvorijo svetlobni [[kvant]] vedno, ko jih ta vzbudi, absorbirajo svetlobni kvant in začnejo nihati z odgovarjajočo frekvenco. Planck je namenoma izdelal atomsko teorijo črnega telesa, nenamenoma pa je tvoril atomsko teorijo svetlobe, kjer črno telo nikoli ne ustvari svetlobne kvante pri dani frekvenci z energijo manj kot <math> h f \!\, </math>. Ko je spoznal, da je kvantiziral elektromagnetno polje, je svetlobne delce videl le kot omejitev svojega približka in ne kot značilnost stvarnosti. === Fotoelektrični pojav === {{glavni|fotoelektrični pojav}} [[slika:Photoelectric effect in a solid - diagram.svg|alt=|thumb|right|[[Fotoelektrični pojav]]. Prihajajoči [[foton]]i na levi udarjajo ob [[kovina|kovinsko]] ploščo (spodaj) in izbijajo [[elektron]]e, prikazane na desni kako odletavajo proč.]] Medtem ko je Planck razrešil ultravijolično katastrofo s pomočjo atomov in kvantiziranim elektromagnetnim poljem, je večina tedanjih fizikov soglašala z njim, da njegovi »svetlobni kvanti« predstavljajo le pomanjkljivosti v njegovem modelu. Popolnejša izpeljava sevanja črnega telesa bi vodila do čisto zveznega in »valovanju podobnega« elektromagnetnega polja brez kvantizacije. Einstein je leta 1905 s Planckovim modelom črnega telesa rešil drug vidnejši problem tistega časa – [[fotoelektrični pojav]], pri katerem atomi (na primer v kovini) oddajo [[elektron]]e, kadar absorbirajo energijo iz svetlobe. Leta 1897 je [[Joseph John Thomson]], dve leti po odkritju [[rentgenski žarek|rentgenskih žarkov]], skupaj z [[John Sealy Townsend|Johnom Sealyjem Townsendom]] in [[Harold Albert Wilson|Haroldom Albertom Wilsonom]] izvedel več poskusov, ki so nakazovali, da so [[elektronski snop|katodni žarki]] samostojni delci in ne valovanje, atomi ali molekule, ko so domnevali do tedaj.<ref name="thom_1906" /> Te delce, po njegovem imenovane »korpuskule«, se je na predlog predvsem [[George Francis FitzGerald|Georgea Francisa FitzGeralda]], [[Joseph Larmor|Josepha Larmorja]] in [[Hendrik Antoon Lorentz|Hendrika Antoona Lorenza]], začelo imenovati elektroni.<ref name="ohar_1975" /> Fotoelektrični pojav so v fizikalnih laboratorijih raziskovali s pomočjo elektronskega modela. Leta 1902 je [[Philipp Lenard]] odkril, da energija teh izvrženih elektronov ni odvisna od jakosti vstopajoče svetlobe, ampak od njene frekvence. Tako, če se na kovino posveti z nizkofrekvenčno svetlobo, bo nekaj nizkoenergijskih elektronov izvrglo. Če se nato posveti na isto kovino z zelo močnim žarkom nizkofrekvenčne svetlobe, bo izvrglo celo množino elektronov. Ti elektroni bodo imeli enako nizko energijo, le več jih bo. Več svetlobe je, več elektronov je izvrženih. Da se dobijo visokoenergijski elektroni, je treba osvetliti kovino z visokofrekvenčno svetlobo. Kakor sevanje črnega telesa se to ni skladalo s teorijo, ki je prisegala na zvezni prenos energije med sevanjem in snovjo. Še vedno pa se je to dalo pojasniti s pomočjo čisto klasičnega opisa svetlobe, vse dokler je snov po svoji naravi kvantnomehanska.<ref name="lamb_1968" /> Če bi se vzelo Planckove energijske kvante in zahtevalo, da lahko elektromagnetno sevanje pri dani frekvenci prenaša energijo snovi v celoštevilskih mnogokratnikih energijskega kvanta <math> h f \!\, </math>, bi se fotoelektrični pojav lahko preprosto pojasnil. Nizkofrekvenčna svetloba izbija le nizkoenergijske elektrone, ker vsak elektron vzbuja absorbcija enega fotona. Povečevanje jakosti nizkofrekvenčne svetlobe (povečanje števila fotonov) povečuje le število vzbujenih elektronov in ne njihove energije, ker energija vsakega fotona ostaja nizka. Le s povečanjem frekvence svetlobe in tako povečanja energije fotonov se lahko izvrže elektrone z višjo energijo. Tako, če se vzame Planckova konstanta <math> h \!\, </math> za določitev energije fotonov na podlagi njihove frekvence, se bo energija izvrženih elektronov tudi povečala linearno s frekvenco, katere gradient premice je Planckova konstanta. Ti rezultati niso bili potrjeni do leta 1915, ko je [[Robert Andrews Millikan]] podal eksperimentalne rezultate v popolnem soglasju z Einsteinovo napovedjo. Millikan je prek Einsteinove fotoelektrične enačbe tudi točno določil Planckovo konstanto. Čeprav je energija izvrženih elektronov odražala Planckovo konstanto, obstoj fotonov ni bil eksplicitno dokazan do odkritja pojava [[fotonsko antigrozdenje|fotonskega antigrozdenja]], katerega se lahko izvede s sodobnim poskusom v laboratoriju za študente.<ref name="thor_2004" /> Pojav so leta 1977 prvič zaznali [[Leonard Mandel]], [[Harry Jeff Kimble]] in [[Mario Dagenais]].<ref name="kimb_1977" /> Ta pojav se lahko pojasni le s fotoni. Einsteinove »svetlobne kvante« so začeli imenovati fotoni leta 1925, sicer pa so že leta 1905 predstavljali bistveni primer delčnovalovne dualnosti. Elektromagnetno sevanje se razširja po zapovedih linearnih [[valovna enačba|valovnih enačb]], lahko pa se tudi izseva ali absorbira kot nezvezni elementi, ter se tako sočasno obnaša kot valovanje in delec. ==== Einsteinova razlaga fotoelektričnega pojava ==== Leta 1905 je Einstein podal razlago [[fotoelektrični pojav|fotoelektričnega pojava]], ki ga valovna teorija svetlobe ni znala pojasniti. Pri tem je predpostavil obstoj [[foton]]ov, kvantov svetlobne energije s posebnimi značilnostmi. V fotoelektričnem pojavu se je opazovalo, da s svetenjem svetlobe na določene kovine vodi do [[električni tok|električnega toka]] v [[električni krog|tokokrogu]]. Po vsej verjetnosti je svetloba iz kovine izbijala elektrone, kar je povzročalo, da je električni tok stekel. V primeru [[kalij]]a se je pokazalo, da je bila motna modra svetloba dovolj za nastanek toka, tudi najmočnejša rdeča svetloba, razpoložljiva s tedanjo tehnologijo, pa ni povzročila nobenega toka. Po klasični teoriji svetlobe in snovi, je bila jakost ali amplituda svetlobe sorazmerna z njeno zaznavo [[svetlost]]i – svetla svetloba bi morala biti dovolj močna, da bi povzročila velik tok. Vendar ga začuda ni. Einstein je pojasnil to neskladje s privzetkom, da lahko elektroni sprejmejo energijo le v nezveznih enotah (kvantih ali fotonih) – količino [[energija|energije]] <math> E \!\, </math>, ki je bila povezana s [[frekvenca|frekvenco]] svetlobe <math> f \!\, </math>, po preprosti enačbi: : <math> E = h f \!\, , </math> kjer je <math> h \!\, </math> [[Planckova konstanta]] (6,626 {{e|-34}} Js). Le fotoni z dovolj visoko frekvenco (nad določeno mejno vrednostjo) lahko sprostijo elektron. Fotoni modre svetlobe imajo na primer dovolj energije za izbitje elektrona iz kovine, fotoni rdeče svetlobe pa ne. En foton svetlobe nad mejno frekvenco lahko sprosti le en elektron – večja je frekvenca fotona, večja je tudi [[kinetična energija]] oddanega elektrona, količina svetlobe pod mejno frekvenco pa elektrona ne more sprostiti. Da bi se prekršil ta zakon, bi to zahtevalo izjemno močnojakostne [[laser]]je, ki pa jih še niso izumili. Pojavi z odvisnostjo od jakosti s takšnimi laserji še niso bili raziskani.<ref name="zhan_1996" /> Einstein je za svoje odkritje zakona fotoelektričnega pojava leta 1921 prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]]. === De Brogliejeva domneva === {{glavni|snovno valovanje}} [[slika:Propagation of a de broglie wave.svg|thumb|right|upright|Širjenje [[snovno valovanje|de Brogliejevega valovanja]] v [[enorazsežni prostor|eni razsežnosti]] – realni del [[kompleksno število|kompleksne]] amplitude je označen modro, imaginarni del pa zeleno. [[Verjetnost]] (prikazana kot barvna [[prepustnost (optika)|neprepustnost]]) iskanja delce v dani točki <math> x \!\, </math> se širi navzven kot valovna oblika – ne obstaja določena [[lega]] delca. Ko se amplituda povečuje nad ničlo, se zmanjšuje [[ukrivljenost]], tako da se amplituda spet zmanjšuje in obratno – rezultat je izmenjujoča amplituda – [[valovanje]]. Zgoraj: [[ravno valovanje]], spodaj: [[valovni paket]].]] Leta 1924 je [[Louis-Victor de Broglie]] formuliral [[snovno valovanje|valovno domnevo]], s katero je trdil, da ima snov valovno naravo,<ref name="menz_1960" /><ref name="gree_2004" /> in povezal [[valovna dolžina|valovno dolžino]] in [[gibalna količina|gibalno količino]] z enačbo: : <math> \lambda = \frac{h}{p} \!\, . </math> To je posplošitev Einsteinove enačbe za fotoelektrični pojav, saj je gibalna količina fotona enaka: : <math> p = \frac{E}{c_{0}} \!\, , </math> valovna dolžina (v vakuumu) pa: : <math> \lambda = \frac{c_{0}}{f} \!\, , </math> kjer je <math> c_{0} \!\, </math> [[hitrost svetlobe]] v vakuumu. De Brogliejevo formulo so potrdili tri leta kasneje za elektron z opazovanjem [[uklon elektronov|uklona elektronov]]. Na [[Univerza v Aberdeenu|Univerzi v Aberdeenu]] je [[George Paget Thomson]] vodil snop elektronov skozi tanek kovinski film in opazoval napovedane interferenčne vzorce. V [[Bellovi laboratoriji|Bellovih laboratorijih]] sta [[Clinton Joseph Davisson]] in [[Lester Halbert Germer]] vodila elektronski snop skozi kristalno mrežo v svojem poskusu znanem kot [[Davisson-Germerjev poskus]]. De Broglie je za svojo domnevo prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]] leta 1929. Thomson in Davisson sta si za svoje eksperimentalno delo delila Nobelovo nagrado za fiziko leta 1937. === Heisenbergovo načelo nedoločenosti === {{glavni|načelo nedoločenosti}} V svojem delu formulacije kvantne mehanike je [[Werner Heisenberg]] postavil svoje načelo nedoiločenosti, ki pravi da velja zveza: : <math> \delta x \, \delta p \ge \tfrac{1}{2}\hbar \!\, , </math> kjer je: : <math> \delta \!\, , </math> – [[standardni odklon]], mera za raztros ali nedoločenost, : <math> x \!\, </math>, <math> p \!\, </math> – [[lega]] in [[gibalna količina]] delca, : <math> \hbar \!\, </math> – [[reducirana Planckova konstanta]] (Planckova konstanta deljena z <math> 2 \pi \!\, </math>). Heisenberg je izvirno pojasnil to kot posledico procesa [[meritev]] – točna meritev lege bo zmotila gibalno količino in obratno. Na primer v primeru rentgenskega mikroskopa, kar je bilo odločilno odvisno od de Brogliejeve domneve. Sedaj velja prepričanje, da to delno pojasni pojav, nedoločenost obstaja tudi v delcu samem, še preden se meritev sploh izvede. Dejansko v sodobni razlagi načela nedoločenosti, ki razširja [[københavnska interpretacija|københavnsko interpretacijo]], katero sta razvila Bohr in Heisenberg, je to odvisno še bolj od valovne narave delca. Kakor je nesmiselno razpravljati o točni legi valovanja v žici, kjer delci nimajo čisto točnih leg, je tudi nesmiselno razpravljati o valovni dolžini »sunka« valovanja, ki potuje vzdolž žice, kjer delci nimajo čisto točne gibalne količine, kar odgovarja obratni vrednosti valovne dolžine. Poleg tega, da kadar je lega relativno dobro določena, je valovanje sunkovno in ima slabo določeno valovno dolžino in zaradi tega gibalno količino. In obratno, da kadar je gibalna količina, in s tem valovna dolžina, relativno dobro določena, je valovanje videti dolgo in [[sinus]]oidno, tako da ima zelo slabo določeno lego. === De Broglie-Bohmova teorija === {{glavni|de Broglie-Bohmova teorija}} [[slika:ExperimentCouder-Young.png|thumb|right|250px|Couderjevi poskusi,<ref name="coud_2010" /><ref name="droplets" /> »materializacija« modela s [[pilotno valovanje|pilotnim valovanjem]].]] De Broglie je za pojasnitev opazovane delčnovalovne dualnosti predlagal konstrukt [[pilotno valovanje|pilotnega valovanja]]. V tem pogledu ima vsak delec dobro določeno lego in gibalno količino, vodi pa ga [[valovna funkcija]], izpeljana iz [[Schrödingerjeva enačba|Schrödingerjeve enačbe]]. Teorijo pilotnega valovanja so v začetku zavračali, ker je omogočala nekrajevne pojave pri uporabi na sisteme z več kot enim delcem. Nekrajevnost je kmalu postala bistvena značilnost kvantne mehanike, [[David Bohm]] pa je razširil de Brogliejev model, ki jo eksplicitno vsebuje. V izhajajoči reprezentaciji, imenovani tudi [[de Broglie-Bohmova teorija]] ali bohmska mehanika,<ref>{{navedi splet|url= http://plato.stanford.edu/entries/qm-bohm/|title= Bohmian Mechanics|work= Stanford Encyclopedia of Philosophy|language= en}}</ref> delčnovalovna dualnost izgine, valovno obnašanje pa se opiše kot sipanje z valovnim videzom, saj je gibanje delca podvrženo vodilni enačbi ali [[kvantni potencial|kvantnemu potencialu]].{{citatni blok|Ta zamisel, ki razrešuje delčnovalovno zadrego na tako jasen in vsakdanji način, se mi zdi tako naravna in preprosta, da je zame velika skrivnost kako so jo tako splošno prezrli.<ref name="bell_1987" /> – [[John Stewart Bell]]}} Najboljša ponazoritev ''modela pilotnega valovanja'' je dal Couder leta 2010 s »poskusi s hodečimi oljnimi kapljicami – hodci«,<ref name="coud_2010" /> kjer je pokazal obnašanje pilotnega valovanja v makroskopsko mehanskem analogonu.<ref name="droplets" /> == Valovna narava velikih teles == Od prikazov delnovalovnih značilnosti pri fotonih in elektronih so izvedli podobne poskuse za [[nevtron]]e in [[proton]]e. Najbolj znanega med njimi sta izvedla [[Immanuel Estermann]] in [[Otto Stern]] leta 1929.<ref name="este_1930" /> Avtorji podobnih nedavnih poskusov z atomi in molekulami, opisanih spodaj, trdijo, da se ti večji delci tudi obnašajo kot valovanje. Niz poskusov, ki so poudarili vpliv [[gravitacija|gravitacije]] v povezavi z delčnovalovno dualnostjo, so izvedli v 1970-ih s pomočjo [[nevtronski interferometer|nevtronskega interferometra]].<ref name="cole_1975" /> Nevtroni, delci [[atomsko jedro|atomskih jeder]], imajo največjo maso v jedru in zaradi tega v običajni snovi. V nevtronskem interferometru se obnašajo kot kvantnomehansko valovanje neposredno pod vplivom gravitacije. Čeprav rezultati niso presenečali, ker je bilo za gravitacijo znano, da deluje na vse, vključno na svetlobo (glej [[poskusi splošne teorije relativnosti]]) in [[Pound-Rebkov poskus|Pound-Rebkov poskus s padajočim fotonom]]), interference kvantomehanskega valovanja masivnega [[fermion]]a s samim seboj v [[gravitacijsko polje|gravitacijskem polju]] do tedaj niso nikoli eksperimentalno potrdili. Leta 1999 so raziskovalci s [[Fakulteta za fiziko na Dunaju|Fakultete za fiziko]] [[Univerza na Dunaju|dunajske univerze]] poročali o uklonu [[fuleren]]ov C<sub>60</sub>.<ref name="arnd_1999" /> Fulereni so sorazmerno velika in masivna telesa z atomsko maso približno 720 [[enota atomske mase|u]]. [[snovno valovanje|De Brogliejeva valovna dolžina]] vpadnega curka je bila približno 2,5&nbsp;[[pikometer|pm]], premer molekule pa približno 1&nbsp;[[nanometer|nm]], kar je približno 400-krat večje. Leta 2012 so te poskuse uklona oddaljenega polja lahko razširili na molekule [[ftalocianin]]a in njihove težje izpeljanke, ki imajo po 58 in 114 atomov. V teh poskusih so nastajanje interferenčnih vzorcev lahko zabeležili v realnem času in z občuljivostjo ene molekule.<ref name="juff_2012" /> V letu 2003 je dunajska skupina prikazala tudi valovno naravo [[tetrafenilporfirin]]a<ref name="hack_2003" /> – biobarvila s premerom molekule približno 2&nbsp;nm in maso 614&nbsp;u.<ref name="arnd_2005" /><ref name="arnd_2009" /> Za ta prikaz so uporabili [[Talbot-Lauov interferometer]].<ref name="clau_1994" /><ref name="brez_2002" /> V istem interferometru so našli tudi interferenčne šope za C<sub>60</sub>F<sub>48.</sub>, fluoriran [[buckminsterfuleren]] z maso približno 1600 u, sestavljen s 108-imi atomi.<ref name="hack_2003" /> Velike molekule so že tako kompleksne, da omogočajo eksperimentalni vpogled nekaterih vidikvm kvantnomehanskega in klasičnega okvirja, to je določenih mehanizmov [[kvantna dekoherenca|dekoherence]].<ref name="horn_2003" /><ref name="hack_2004" /> Leta 2011 so lahko prikazali interferenco molekul z maso do 6910&nbsp;u v Kapica-Dirac-Talbot-Lauovem interferometru.<ref name="gerl_2011" /> Leta 2013 so prikazali interferenco molekul z maso prek 10.000&nbsp;u.<ref name="eibe_2013" /> Ali imajo telesa, ki so masivnejša od [[Planckova masa|Planckove mase]] (približno teže velike [[bakterija|bakterije]]), de Brogliejevo valovno dolžino, je teoretično nejasno in eksperimentalno nedosegljivo – nad Planckovo maso bo [[Comptonova valovna dolžina]] teles manjša od [[Planckova dolžina|Planckove dolžine]] in njihovega [[Schwarzschildov polmer|Schwarzschildovega polmera]], merilo v katerem lahko trenutne fizikalne teorije odpovedujejo ali pa jih je treba zamenjati s splošnejšimi.<ref name="berg_1993" /> Nedavno so Couder, Fort in sodelavci pokazali,<ref name="droplets" /> da se lahko z makroskopskimi oljnimi kapljicami na nihajoči površini prikaže model delčnovalovne dualnosti – krajevno omejena kapljica v svoji okolici tvori periodično valovanje in interakcija z njim vodi do nekaterih kvantnomehanskih pojavov: * interferenca v poskusu z dvojno režo,<ref name="coud_2006" /> * nenapovedano tuneliranje<ref name="eddi_2009" /> (na zapleteni način odvisno od praktično skritega stanja polja), * orbitalna kvantizacija<ref name="fort_2010" /> (da lahko delec 'najde resonanco' z motnjami polja, ki jih tvori, se mora po eni orbiti njegova notranja faza vrniti v začetno stanje), * [[Zeemanov pojav]].<ref name="eddi_2012" /> == Pomembnost == Delčnovalovna dualnost je globoko vtkana v temelje kvantne mehanike. V [[formalizem (filozofija matematike)|formalizmu]] teorije so vse informacije o delcu zakodirane v njegovi [[valovna funkcija|valovni funkciji]], [[kompleksno število|kompleksni]] funkciji, ki je v grobem podobna amplitudi valovanja v vsaki točki prostora. Ta [[funkcija]] se razvija po [[Schrödingerjeva enačba|Schrödingerjevi enačbi]]. Za delce z maso ima ta enačba rešitve, ki sledijo obliki valovne enačbe. Širjenje takšnega valovanja vodi do valovnih pojavov, kot sta interferenca in uklon. Brezmasni delci, kot so fotoni, za Schrödingerjevo enačbo nimajo rešitev, zato imajo drugo valovanje. Delcu podobno obnašanje je najočitnejše zaradi pojavov povezanih z [[meritev v kvantni mehaniki|meritvijo v kvantni mehaniki]]. Pri merjenju lege delca bo delec prisiljen v bolj krajevno omejeno stanje, ki ga da načelo nedoločpenosti. Če se gleda skozi ta formalizem, bo meritev valovne funkcije naključno vodila do [[zrušitev valovne funkcije|zrušitve valovne funkcije]], do funkcije z ostrim vrhom v neki legi. Za delce z maso bo verjetnost zaznave delca v poljubi določeni legi enaka kvadratu amplitude valovne dolžine v njej. Meritev bo vrnila dobro določeno lego, in bo skladna z načelom nedoločenosti. Z razvojem [[kvantna teorija polja|kvantne teorije polja]] se je nejasnost razblinila. Polje dovoljuje rešitve, ki sledijo valovni enačbi, in se imenujejo valovne funkcije. Izraz delec se rabi za označevanje nereduktibilnih reprezentacij [[Lorentzeva grupa|Lorentzeve grupe]], ki jih dovoljuje polje. Interakcija kot v [[Feynmanov diagram|Feynmanovem diagramu]] je sprejeta kot računsko pripraven približek, kjer so odhodni kraki znani kot poenostavitve razširjanja, notranje črte pa do določene mere razširitve interakcij polja. Ker je polje nekrajevno in kvantizirano, so pojavi, ki so bili prej mišljeni kot paradoksi, pojasnjeni. Ker je polje nekrajevno in kvantizirano, so pojasnjeni pojavi, ki so bili prej mišljeni kot paradoksi. Kvantna teorija polja v mejah delčnovalovne dualnosti daje enake rezultate. == Ponazoritev == Obstajata dva načina ponazoritve delčnovalovnega obnašanja: s standardnim modelom in z de Broglie-Bohrovo teorijo. Spodaj je prikaz delčnovalovne dualnosti kakor se povezuje z de Brogliejevo domnevo in Heisenbergovim načelom nedoločenosti s pomočjo prostorskih valovnih funkcij lege in gibalne količine za en brezspinski delec z maso v eni razsežnosti. Te valovne funkcije so druga drugi [[Fourierova transformacija|Fourierove transformacije]]. Bolj krajevna je valovna funkcija v prostoru lege, bolj se bo delec verjetneje našel s koordinatami lege v tistem območju, valovna funkcija v prostoru gibalne količine pa bo temu ustrezno manj krajevna, tako da bodo možne komponente gibalne količine, ki jih delec lahko ima, bolj razpršene. Bolj krajevna je na drugi strani valovna funkcija v prostoru gibalne količine, bolj se bo delec verjetneje našel s tistimi vrednostmi komponent gibalne količine v tistem območju, valovna funkcija v prostoru lege pa bo temu ustrezno manj krajevna, tako da bodo koordinate lege, ki jih delec lahko zasede, bolj razpršene. [[slika:Quantum mechanics travelling wavefunctions wavelength.svg|thumb|center|502px|Valovne funkcije lege <math> x \!\, </math> in gibalne količine <math> p \!\, </math> odgovarjajo kvantnim delcem. Barvna prepustnost delcev odgovarja [[gostota verjetnosti|gostoti verjetnosti]] določitve delca z lego <math> x \!\, </math> ali gibalno količino <math> p \!\, </math>.<br /> Zgoraj: Če valovna dolžina <math> \lambda \!\, </math> ni znana, niso znani tudi gibalna količina <math> p \!\, </math>, valovni vektor <math> k \!\, </matH> in energija <math> E \!\, </math> (de Brogliejeve zveze). Ker je delec bolj krajeven v prostoru lege, je <math> \Delta x \!\, </math> manjši kot za <math> \Delta p_{x} \!\, </math>.<br /> Spodaj: Če je <math> \lambda \!\, </math> znana, so znani tudi <math> p \!\, </math>, <math> k \!\, </math> in <math> E \!\, </math>. Ker je delec bolj krajeven v prostoru gibalne količine, je <math> \Delta p \!\, </math> manjši kot za <math> \Delta x \!\, </math>.]] {{Clear}} == Alternativni pogledi == Delčnovalovna dualnost je v moderni fiziki težko vprašanje. Večina fizikov jo sprejema kot najboljši opis za široko območje opazovanih pojavov, vendar ni brez polemik. Tu so predstavljeni tudi alternativni pogledi. Ti v splošnem v glavnini fizike niso sprejeti, vendar služijo kot osnova za dragoceno razpravo znotraj skupnosti. === Delec in valovanje skupaj === Model s [[pilotno valovanje|pilotnim valovanjem]], ki ga je izvirno razvil de Broglie in naprej razvil Bohm v [[teorija skritih spremenljivk|teorijo skritih spremenljivk]], predlaga, da dualnosti ni, ampak sistem sočasno kaže značilnosti delca in valovanja, delci pa v [[determinizem|determinističnem]] slogu vodi pilotno valovanje (ali njegov [[kvantni potencial]]), ki jih usmerja na območja konstruktivne interference prednostno od območij destruktivne interference. Te zamisli se drži pomembna manjšina znotraj fizikalne skupnosti.<ref name="buch_2008" /> Vsaj en fizik obravnava »valovno dualnost« ne kot nerazumljivo skrivnost. Leslie E. Ballentine je pojasnil:<ref name="ball_1989" /> <blockquote>Ko so prvič odkrili uklon delcev, je bil to vir velike zmedenosti. Ali so »delci« res »valovanje«? V zgodnjih poskusih so vzorce pri uklonu odkrili holistično s pomočjo fotografske plošče, ki ni mogla zaznati posameznih delcev. Zaradi tega se je razvila predstava, da delčne in valovne značilnosti med seboj niso združljive, ali dodatno v smislu, da bi se za njihovo opazovanje potrebovale različne merilne naprave. Ta zamisel je bila le nesrečna posplošitev iz tehnološke omejitve. Danes je možno zaznati prihod posameznih elektronov in videti, da vzorec uklona nastane kot statistični vzorec, sestavljen iz mnogo majhnih pik (Tonomura; ''idr.'' (1989)). Jasno je, da so kvantni delci res delci, vendar se njihovo obnašanje zelo razlikuje od tistega kar bi se pričakovalo od klasične fizike. </blockquote> [[Afšarjev poskus]]<ref name="afša_2007" /> iz leta 2007 mogoče napeljuje na to, da je možno sočasno opazovati tako delčne kot valovne značilnosti fotonov. To trditev pa so drugi znanstveniki pobijali.<ref name="kast_2005" /><ref name="steu_2007" /><ref name="jacq_2008" /><ref name="geor_2012" /> === Samo valovanje === Ameriški znanstvenik in profesor na Caltech [[Carver Mead]] je predlagal, da se dualnost lahko zamenja s pogledom v katerem je govora le o »valovanju«. V svoji knjigi ''Collective Electrodynamics: Quantum Foundations of Electromagnetism'' iz leta 2000 je predlagal, da se analizira obnašanje elektronov in fotonov isključno s pomočjo elektronskih valovnih funkcij, in navidezno delčno obnašanje pripisal pojavom kvantizacije in lastnim stanjem. Z besedami recenzenta Davida Haddona:<ref name="hadd_2003" /> <blockquote> Mead je pretrgal [[gordijski vozel]] kvantne komplementarnosti. Trdi, da atomi skupaj s svojimi nevtroni, protoni in elektroni sploh niso delci, ampak čisto snovno valovanje. Mead kot močen dokaz isključne valovne narave tako svetlobe in snovi odkritje med letoma 1933 in 1996 desetih čisto valovnih pojavov, vključno z vseprisotnim laserjem [[CD-predvajalnik]]ov, samorazširjajočimi električnimi tokovi [[superprevodnik]]ov in [[Bose-Einsteinov kondenzat|Bose-Einsteinovim kondenzatom]] atomov. </blockquote> Einstein, ki pri iskanju [[poenotena teorija polja|poenotene teorije polja]] ni sprejel delčnovalovne dualnosti, je zapisal:<ref name="schi_1949" /> <blockquote>To dvojno naravo sevanja (in snovnih korpuskul) ... je pojasnila kvantna mehanika na bistroumen in osupljivo uspešen način. Ta interpretacija ... se mi zdi le kot začasni izhod...</blockquote> Včasih [[interpretacija mnogoterih svetov|interpretacijo mnogoterih svetov]] predstavijo kot teorijo s samim valovanjem, vključno z njenim tvorcem, [[Hugh Everett|Hughom Everettom]], ki se je skliceval nanjo kot »valovna interpretacija«.<ref>Glej razdelek VI(e) Everettove disertacije: ''The Theory of the Universal Wave Function'' v {{sktxt|DeWitt|Graham|1973|pp=3–140}}.</ref> ''{{vidno sidro|Domneva treh valovanj}}'' [[Ryszard Horodecki|Ryszarda Horodeckega]] povezuje delec z valovanjem.<ref name="horo_1981" /><ref name="horo_1983" /> Domneva namiguje, da je masivni delec sam po sebi prostorsko, kakor tudi časovno razširjeni valovni pojav po nelinearnem zakonu. ''{{vidno sidro|Deterministična teorija zrušitve}}''<ref name="jabs_2016" /> upošteva zrušitev in meritev kot dva neodnisna fizikalna procesa. Zrušitev se zgodi, ko se valovna paketa prostorsko prekrivata in za katerega velja matematični kriterij, ki je odvisen od parametrov obeh valovnih paketov. Je skrčenje prekrivne prostornine. V merilni napravi je eden od valovnih paketov del atomskih grozdov, ki predstavljajo napravo, valovni paket pa se zruši največ na prostornino takšnega grozda. To posnema delovanje [[točkasti delec|točkastega delca]]. === Samo delec === Še vedno v času [[stara kvantna teorija|stare kvantne teorije]] je predkvantnomehanski različici delčnovalovne dualnosti utiral pot [[William Duane (fizik)|William Duane]],<ref name="duan_1923" />, razvili pa so jo [[Alfred Landé]] in drugi.<ref name="land_1951" /> Duane je pojasnil uklon [[rentgenski žarki|rentgenskih žarkov]] na kristalu izključno s pomočjo delčnega vidika. Odklon trajektorije vsakega uklonjenega fotona je pojasnjen glede na [[Duaneova domneva|prenos kvantizirane gibalne količine]] iz prostorsko regularne strukture uklonskega kristala.<ref name="heis_1930" /> === Ne valovanje in ne delec === Razpravljali so, da nikoli ne obstajajo le delci ali valovanje, ampak le nekakšen kompromis ali vmesno stanje med njimi. Zaradi tega je [[Arthur Stanley Eddington]]<ref name="eddi_1928" /> leta 1928 skoval izraz »''wavicle''« (''valec''), da bi opisal telesa, čeprav se danes ta redno ne rabi. En premislek je, da [[ničrazsežni prostor|ničrazsežne]] matematične [[točka (geometrija)|točke]] ni moč opazovati. Drug je, da je formalna predstavitev takšnih točk [[porazdelitev delta|Diracova funkcija delta]] nefizikalna, saj se je ne da normalizirati. Vzporedni argumenti veljajo za čisto valovna stanja. [[Roger Penrose]] pravi:<ref name="penr_2007" /> <blockquote> Takšna 'stanja lege' so idealizirane valovne funkcije v nasprotnem smislu od stanj gibalne količine. Kadar so stanja gibalne količine neskončno razpršena, so stanja lege neskončno koncentrirana. Nič od tega ni normalizabilno [...]. </blockquote> === Relacijski pristop k delčnovalovni dualnosti === [[Relacijska kvantna mehanika]] se je razvila kot vidik, ki se ozira na dogodek zaznave delca kot ustanovitve povezave med kvantiziranim poljem in detektorjem. Nejasnost, povezano z rabo Heisenbergovega načela nedoločenosti, je sama po sebi zaradi tega odpravljena—zaradi tega ni delčnovalovne dualnosti.<ref name="zhen_1996" /> == Uporabe == Čeprav je težko potegniti črto med delčnovalovno dualnostjo in preostalim delom kvantne mehanike, je vseeno mogoče navesti nekaj uporab te osnovne zamisli: * delčnovalovno dualnost se izrablja v [[elektronski mikroskop]]iji, kjer se majhne valovne dolžine, povezane z elektronom, lahko uporabijo za gledanje teles, majših od tistih, ki so vidna s pomočjo vidne svetlobe. * podobno [[uklon nevtronov]] uporablja nevtrone z valovnimi dolžinami približno 0,1&nbsp;[[nanometer|nm]], kar je tipična razdalja atomov v [[trdnina|trdnini]], za določevanje strukture trdnin. * fotografije sedaj lahko prikažejo to dvojno naravo, kar lahko vodi do novih načinov pregledovanja in zapisovanja tega obnašanja.<ref name="papa_2015" /> == Glej tudi == {{columns-list|colwidth=20em| * [[Poissonova pega]] * [[Afšarjev poskus]] * [[uvod v kvantno mehaniko]] * [[načelo komplementarnosti]] * [[Einsteinovi miselni preskusi]] * [[interferenca elektronskih valovnih paketov]] * [[zveza delčnovalovne dualnosti]] * [[paradoks EPR]] * [[Faradayevo valovanje]] * [[Hanbury Brown-Twissov pojav]] * [[Kapica-Diracov pojav]] * [[fotonska polarizacija]] * [[teorija sipanja]] * [[valček (matematika)|valček]] * [[Wheelerjev poskus z zakasnjeno izbiro]] }} == Sklici == {{sklici|4|refs= <ref name="eins_1938" >{{sktxt|Einstein|Infeld|1938}}, <br /> navedeno v {{sktxt|Harrison|2002}}.</ref> <ref name="grei_2001" >{{sktxt|Greiner|2001|}}.</ref> <ref name="eisb_1985" >{{sktxt|Eisberg|Resnick|1985|pp=59–60}}.</ref> <ref name="kuma_2011" >{{sktxt|Kumar|2011|pp=375–376}}.</ref> <ref name="bohr_1928" >{{sktxt|Bohr|1928}}.</ref> <ref name="cami_2009" >{{sktxt|Camilleri|2009}}.</ref> <ref name="prep_2002" >{{sktxt|Preparata|2002}}.</ref> <ref name="stri_2005" >{{sktxt|Stites|2005}}.</ref> <ref name="youn_1804" >{{sktxt|Young|1804}}.</ref> <ref name="buch_1989" >{{sktxt|Buchwald|1989}}.</ref> <ref name="thom_1906" >{{sktxt|Thomson|1906}}.</ref> <ref name="ohar_1975" >{{sktxt|O'Hara|1975|p=273}}.</ref>{{rp|page=273}} <ref name="lamb_1968" >{{sktxt|Lamb|Scully|1968}}.</ref> <ref name="thor_2004" >{{sktxt|Thorn|Neel|Donato|Bergreen|2004}}.</ref> <ref name="kimb_1977" >{{sktxt|Kimble|Dagenais|Mandel|1977}}, <br /> napovedano v {{sktxt|Kimble|Mandel|1976}}, <br /> neodvisno napovedano v {{sktxt|Carmichael|Walls|1976}}.</ref> <ref name="zhan_1996" >{{sktxt|Zhang|1996}}.</ref> <ref name="menz_1960" >{{sktxt|Menzel|1960|p=153}} podaja de Brogliejevo valovno dolžino za sestavljene delce, kot so protoni in nevtroni.</ref> <ref name="gree_2004" >{{sktxt|Greene|2004|p=104}}: »vsa snov ima značaj valovanja.«</ref> <ref name="coud_2010" >{{sktxt|Couder|Boudaoud|Protière|Mouhtar|2010}}.</ref> <ref name="droplets" >{{navedi AV medij|date= 13. julij 2011|title= How Does The Universe Work?|chapter= Yves Couder experiments explains Wave/Particle Duality via silicon droplets|url= https://www.youtube.com/watch?v=W9yWv5dqSKk|work= [[Skozi črvino]] (Through the Wormhole)|at= Sezona 2, epizoda 6, 15min 23s}}</ref> <ref name="bell_1987" >{{sktxt|Bell|1987}}.</ref> <ref name="este_1930" >{{sktxt|Estermann|Stern|1930}}.</ref> <ref name="cole_1975" >{{sktxt|Colella|Overhauser|Werner|1975}}.</ref> <ref name="arnd_1999" >{{sktxt|Arndt|Nairz|Voss-Andreae|Keller|14. oktober 1999}}.</ref> <ref name="juff_2012" >{{sktxt|Juffmann|''idr.''|2012}}.</ref> <ref name="hack_2003" >{{sktxt|Hackermüller|Uttenthaler|Hornberger|Reiger|2003}}.</ref> <ref name="arnd_2005" >{{sktxt|Arndt|Hackermüller|Reiger|2005}}.</ref> <ref name="arnd_2009" >{{sktxt|Arndt|Juffmann|Vedral|2009}}.</ref> <ref name="clau_1994" >{{sktxt|Clauser|Li|1994}}.</ref> <ref name="brez_2002" >{{sktxt|Brezger|Hackermüller|Uttenthaler|Petschinka|2002}}.</ref> <ref name="horn_2003" >{{sktxt|Hornberger|Uttenthaler|Brezger|Hackermüller|2003}}.</ref> <ref name="hack_2004" >{{sktxt|Hackermüller|Hornberger|Brezger|Zeilinger|2004}}.</ref> <ref name="gerl_2011" >{{sktxt|Gerlich|''idr.''|2011}}.</ref> <ref name="eibe_2013" >{{sktxt|Eibenberger|Gerlich|Arndt|Mayor|2013}}.</ref> <ref name="berg_1993" >{{sktxt|Bergmann|1993}}.</ref> <ref name="coud_2006" >{{sktxt|Couder|Fort|2006}}.</ref> <ref name="eddi_2009" >{{sktxt|Eddi|Fort|Moisy|Couder|2009}}.</ref> <ref name="fort_2010" >{{sktxt|Fort|Eddi|Boudaoud|Moukhtar|2010}}.</ref> <ref name="eddi_2012" >{{sktxt|Eddi|Moukhtar|Perrard|Fort|2012}}.</ref> <ref name="buch_2008" >{{sktxt|Buchanan|2008|pp=29–31}}.</ref> <ref name="ball_1989" >{{sktxt|Ballentine|1989|p=4}}.</ref> <ref name="afša_2007" >{{sktxt|Afšar|''idr.''|2007}}.</ref> <ref name="kast_2005" >{{sktxt|Kastner|2005}}.</ref> <ref name="steu_2007" >{{sktxt|Steuernagel|2007}}.</ref> <ref name="jacq_2008" >{{sktxt|Jacques|Lai|Dréau|Zheng|2008}}.</ref> <ref name="geor_2012" >{{sktxt|Georgiev|2012}}.</ref> <ref name="hadd_2003" >{{sktxt|Haddon|2003}}.</ref> <ref name="schi_1949" >{{sktxt|Schilpp|1949|p=51}}.</ref> <ref name="horo_1981" >{{sktxt|Horodecki|1981}}.</ref> <ref name="horo_1983" >{{sktxt|Horodecki|1983}}.</ref> <ref name="jabs_2016" >{{sktxt|Jabs|2016}}.</ref> <ref name="duan_1923" >{{sktxt|Duane|1923}}.</ref> <ref name="land_1951" >{{sktxt|Landé|1951|pp=19–22.}}</ref> <ref name="heis_1930" >{{sktxt|Heisenberg|1930|pp=77–78}}.</ref> <ref name="eddi_1928" >{{sktxt|Eddington|1928|p=[https://archive.org/details/natureofphysical00eddi/page/201 201]}}.</ref> <ref name="penr_2007" >{{sktxt|Penrose|2007|p=[https://archive.org/details/roadtoreality00penr_319/page/n549 521], §21.10}}.</ref> <ref name="zhen_1996" >{{sktxt|Zheng|Kobayashi|1996}}.</ref> <ref name="papa_2015" >{{sktxt|Papageorgiou|2015}}.</ref> }} == Viri == {{refbegin|2}} * {{citat|last1= Afšar|first1= Šahriar Sadigh|authorlink1= Šahriar Afšar|last2= ''idr.''|date= 2007|title= Paradox in Wave Particle Duality|arxiv= quant-ph/0702188|journal= Found. Phys.|volume= 37|issue= 2|page= 295|doi= 10.1007/s10701-006-9102-8|bibcode= 2007FoPh...37..295A|ref= harv}} * {{citat|last1= Arndt|first1= Markus|last2= Nairz|first2= Olaf|last3= Voss-Andreae|first3= Julian|authorlink3= Julian Voss-Andreae|last4= Keller|first4= Claudia|last5= van der Zouw|first5= Gerbrand|last6= Zeilinger|first6= Anton|authorlink6= Anton Zeilinger|date= 14. oktober 1999|title= Wave–particle duality of C<sub>60</sub>|journal= Nature|volume= 401|issue= 6754|pages= 680–682|doi= 10.1038/44348|pmid= 18494170|bibcode= 1999Natur.401..680A|ref= harv}} * {{citat|last1= Arndt|first1= Markus|last2= Hackermüller|first2= Lucia|last3= Reiger|first3= Elisabeth|date= junij 2005|title= Interferometry with large molecules: exploration of coherence, decoherence and novel beam methods|journal= Brazilian Journal of Physics|volume= 35|issue= 2a|pages= |doi= 10.1590/S0103-97332005000200004|pmid= |bibcode= |arxiv= |ref= harv}} * {{citat|last1= Arndt|first1= Markus|last2= Juffmann|first2= Thomas|last3= Vedral|first3= Vlatko|date= december 2009|title= Quantum Physics Meets Biology|journal= HFSP journal|volume= 3|issue= |pages= 386–400|doi= 10.2976/1.3244985|ref= harv}} * {{citat|last1= Ballentine|first1= Leslie E.|title= Quantum Mechanics, A Modern Development|date= 1989|ref= harv}} * {{citat|last1= Bell|first1= John Stewart|authorlink1= John Stewart Bell|title= Speakable and Unspeakable in Quantum Mechanics|date= 1987|location= Cambridge|publisher= [[Cambridge University Press]]|ref= harv}} * {{citat|last1= Bergmann|first1= Peter Gabriel|title= The Riddle of Gravitation|date= 1993|publisher= Courier Dover Publications|isbn= 0-486-27378-4|url= https://books.google.com/books?vid=ISBN0486273784&id=WYxkrwMidp0C&pg=PR10&lpg=PR10&dq=wavelength+%22planck+mass%22+%22Schwarzschild+radius%22&sig=Lwt9PWQoB7R4RWxQXYE_tyRVp9A|ref= harv}} * {{citat|last1= Bohr|first1= Niels|authorlink1= Niels Bohr|doi= 10.1038/121580a0|title= The Quantum Postulate and the Recent Development of Atomic Theory|date= 1928|journal= [[Nature]]|volume= 121|issue= 3050|pages= 580–590|bibcode= 1928Natur.121..580B|doi-access= free|ref= harv}} * {{citat|last1= Brezger|first1= Björn|last2= Hackermüller|first2= Lucia|last3= Uttenthaler|first3= Stefan|last4= Petschinka|first4= Julia|last5= Arndt|first5= Markus|last6= Zeilinger|first6= Anton|date= 2002|title= Matter-wave interferometer for large molecules|journal= Phys. Rev. Lett.|volume= 88|issue= 10|pages= 100404|doi= 10.1103/PhysRevLett.88.100404|pmid= 11909334|bibcode= 2002PhRvL..88j0404B|arxiv= quant-ph/0202158|ref=harv}} * {{citat|last1= Buchanan|first1= Mark|authorlink1= Mark Buchanan|title= No dice: Quantum randomness may not be random|journal= [[New Scientist]]|date= 2008|volume= 198N2648|issue= |pages= 28-31|ref= harv}} * {{citat|last1= Buchwald|first1= Jed|date= 1989|title= The Rise of the Wave Theory of Light: Optical Theory and Experiment in the Early Nineteenth Century|edition= |place= |location= Chicago|publisher= University of Chicago Press|isbn= 978-0-226-07886-1|oclc= 18069573|url-access= registracija|url= https://archive.org/details/riseofwavetheory0000buch|ref= harv}} * {{citat|last1= Camilleri|first1= Kristian|title= Heisenberg and the Interpretation of Quantum Mechanics: the Physicist as Philosopher|date= 2009|publisher= Cambridge University Press|location= Cambridge|isbn= 978-0-521-88484-6|ref= harv}} * {{citat|last1= Carmichael|first1= Howard John|authorlink1= Howard John Carmichael|last2= Walls|first2= Daniel Frank|authorlink2= Daniel Frank Walls|title= A quantum-mechanical master equation treatment of the dynamical Stark effect|date= junij 1976|journal= Journal of Physics B: Atomic and Molecular Physics|volume= 9|issue= 8|pages= 1199–1219|doi= 10.1088/0022-3700/9/8/007}} * {{citat|last1= Clauser|first1= John Francis|authorlink1= John Francis Clauser|last2= Li|first2= Shifang|date= 1994|title= Talbot von Lau interefometry with cold slow potassium atoms|journal= Phys. Rev. A|volume= 49|issue= 4| pages= R2213–2217|doi= 10.1103/PhysRevA.49.R2213|bibcode= 1994PhRvA..49.2213C|pmid= 9910609|ref= harv}} * {{citat|last1= Colella|first1= R.|last2= Overhauser|first2= Albert Warner|authorlink2= Albert Warner Overhauser|last3= Werner|first3= Samuel A.|doi= 10.1103/PhysRevLett.34.1472|title= Observation of Gravitationally Induced Quantum Interference|url= https://www.rpi.edu/dept/phys/Courses/PHYS6510/PhysRevLett.34.1472.pdf|date= 1975|journal= Physical Review Letters|volume= 34|issue= 23|pages= 1472–1474|bibcode= 1975PhRvL..34.1472C|ref= harv}} * {{citat|last1= Couder|first1= Yves|last2= Boudaoud |first2= Arezki|last3= Protière |first3= S.|last4= Moukhtar|first4= Julien|last5= Fort|first5= Emmanuel|date= 2010|title= Walking droplets: a form of wave–particle duality at macroscopic level?|url= http://www.df.uba.ar/users/dasso/fis4_2do_cuat_2010/walker.pdf|format= PDF|journal= [[Europhysics News]]|volume= 41|issue= 1|pages= 14–18 |bibcode= 2010ENews..41...14C|doi= 10.1051/epn/2010101|ref= harv}} * {{citat|last1= Couder|first1= Yves|last2= Fort|first2= Emmanuel|doi= 10.1103/PhysRevLett.97.154101|title= Single-Particle Diffraction and Interference at a Macroscopic Scale|date= 2006|journal= Physical Review Letters|volume= 97|issue= 15|pages= 154101|pmid= 17155330|bibcode= 2006PhRvL..97o4101C|ref= harv}} * {{citat|editor-last1= DeWitt|editor-first1= Bryce Seligman|editor-link1= Bryce Seligman DeWitt|editor-last2= Graham|editor-first2= R. Neill|editor-link2= R. Neill Graham|title= The Many-Worlds Interpretation of Quantum Mechanics|date= 1973|series= Princeton Series in Physics|publisher= [[Princeton University Press]]|pages= 3–140|isbn= 0-691-08131-X|ref= harv}} * {{citat|last1= Duane|first1= William|authorlink1= William Duane (fizik)|title= The Transfer in Quanta of Radiation Momentum to Matter|journal= Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|date= 1923|volume= 9|issue= 5|pages= 158–164|doi= 10.1073/pnas.9.5.158|pmid= 16576688|bibcode= 1923PNAS....9..158D|pmc= 1085314|ref= harv}} * {{citat|last1= Eddi|first1= Antonin|last2= Fort|first2= Emmanuel|last3= Moisy|first3= F.|last4= Couder|first4= Yves|doi= 10.1103/PhysRevLett.102.240401|title= Unpredictable Tunneling of a Classical Wave-Particle Association|date= 2009|journal= Physical Review Letters|volume= 102|issue= 24|pages= 240401|pmid= 19658983|bibcode= 2009PhRvL.102x0401E|ref= harv}} * {{citat|last1= Eddi|first1= Antonin|last2= Moukhtar|first2= Julien|last3= Perrard|first3= S.|last4= Fort|first4= Emmanuel|last5= Couder|first5= Yves|doi= 10.1103/PhysRevLett.108.264503|title= Level Splitting at Macroscopic Scale|date= 2012|journal= Physical Review Letters|volume= 108|issue= 26|pages= 264503|pmid= 23004988|bibcode= 2012PhRvL.108z4503E|ref= harv}} * {{citat|last1= Eddington|first1= Arthur Stanley|authorlink1= Arthur Stanley Eddington|title= The Nature of the Physical World|date= 1928|publisher= MacMillan|isbn = |location= Cambridge|pages= |url= https://archive.org/details/natureofphysical00eddi|ref= harv}} * {{citat|last1= Eibenberger|first1= Sandra|last2= Gerlich|first2= Stefan|last3= Arndt|first3 = Markus|last4= Mayor|first4= Marcel|last5= Tüxen|first5= Jens|title= Matter–wave interference of particles selected from a molecular library with masses exceeding 10 000 amu|doi= 10.1039/c3cp51500a|journal= Physical Chemistry Chemical Physics|date= 2013|volume= 15|issue= 35|pages= 14696–14700|pmid= 23900710|pmc= |arxiv= 1310.8343|bibcode= 2013PCCP...1514696E|ref= harv}} * {{citat|last1= Einstein|first1= Albert|authorlink1= Albert Einstein|last2= Infeld|first2= Leopold|authorlink2= Leopold Infeld|title= The Evolution of Physics: The Growth of Ideas from Early Concepts to Relativity and Quanta|date= 1938|publisher= Cambridge University Press|title-link= The_Evolution_of_Physics|bibcode= 1938epgi.book.....E|ref= harv}} * {{citat|last1= Eisberg|first1= Robert Martin|last2= Resnick|first2= Robert|authorlink2= Robert Resnick|title= Quantum Physics of Atoms, Molecules, Solids, Nuclei, and Particles|publisher= John Wiley & Sons|edition= 2.|date= 1985|isbn= 978-0-471-87373-0|pages= [https://archive.org/details/quantumphysicsof00eisb/page/59 59–60]|quote=Za velike in male valovne dolžine imata snov in sevanje tako delčne kot valovne vidike.... Vendar valovni vidiki njihovega gibanja za opazovanje postanejo težavnejši, ko se njihove valovne dolžine krajšajo.... Za običajne makroskopske delce je masa tako velika, da je gibalna količina vedno dovolj velika, da bo de Brogliejeva valovna dolžina dovolj majhna in bo za obsegom eksperimentalne zaznave, ter tako klasična mehanika vlada suvereno.|url= https://archive.org/details/quantumphysicsof00eisb/page/59|ref= harv}} * {{citat|last1= Estermann|first1= Immanuel|authorlink1= Immanuel Estermann|last2= Stern|first2= Otto|authorlink2= Otto Stern|title= Beugung von Molekularstrahlen|journal = Zeitschrift für Physik|date= 1930|volume= 61|issue= 1–2|pages= 95–125|url= |doi= 10.1007/BF01340293|id= |accessdate= |bibcode= 1930ZPhy...61...95E|ref= harv}} * {{citat|last1= Fort|first1= Emmanuel|last2= Eddi|first2= Antonin|last3= Boudaoud|first3= Arezki|last4= Moukhtar|first4= Julien|last5= Couder|first5= Yves|date= 2010|title= Path-memory induced quantization of classical orbits|journal= PNAS|volume= 107|issue= 41|pages= 17515–17520|doi= 10.1073/pnas.1007386107|bibcode= 2010PNAS..10717515F|arxiv = 1307.6051|ref= harv}} * {{citat|last1= Georgiev|first1= Danko|date= 26. januar 2012|title= Quantum Histories and Quantum Complementarity|journal= ISRN Mathematical Physics|language= en|volume= 2012|pages= 1–37|doi= 10.5402/2012/327278|doi-access= free|ref= harv}} * {{citat|last1= Gerlich|first1= Stefan|last2= ''idr.''|title= Quantum interference of large organic molecules|journal= [[Nature Communications]]|date= 2011|volume= 2|issue= 263|pages= 263|doi= 10.1038/ncomms1263|bibcode= 2011NatCo...2..263G|pmid= 21468015|pmc= 3104521|display-authors= |ref= harv}} * {{citat|last1= Greene|first1= Brian|authorlink1= Brian Greene|title= [[Čudovito vesolje]]|date= 2004|trans-title= The Elegant Universe|origyear= 1999|publisher= Učila International|location= Tržič|isbn= 961-233-621-0|cobiss= 215775744|oclc= |ref= harv}} * {{citat|last1= Greiner|first1= Walter|title= Quantum Mechanics: An Introduction|publisher= Springer|date= 2001|isbn= 978-3-540-67458-0|url= https://books.google.com/books?id=7qCMUfwoQcAC&pg=PA29&dq=wave-particle+all-particles|ref= harv }} * {{navedi splet|last1= Harrison|first1= David|title= Complementarity and the Copenhagen Interpretation of Quantum Mechanics|work= UPSCALE|publisher= Oddelek za fiziko, [[Univerza v Torontu]]|date= 2002|url= http://www.upscale.utoronto.ca/GeneralInterest/Harrison/Complementarity/CompCopen.html|language= en|accessdate= 21. junija 2008|ref= harv}} * {{citat|last1= Hackermüller|first1= Lucia|last2= Hornberger|first2= Klaus|last3= Brezger|first3= Björn|last4= Zeilinger|first4= Anton|last5= Arndt|first5= Markus|date= 2004|title= Decoherence of matter waves by thermal emission of radiation|journal= Nature|volume= 427|issue= 6976|pages= 711–714|doi= 10.1038/nature02276|pmid= 14973478|arxiv= quant-ph/0402146|bibcode= 2004Natur.427..711H|ref= harv}} * {{citat|last1= Hackermüller|first1= Lucia|last2= Uttenthaler|first2= Stefan|last3= Hornberger|first3= Klaus|last4= Reiger|first4= Elisabeth|last5= Brezger|first5= Björn|last6= Zeilinger|first6= Anton|last7= Arndt|first7= Markus|date= 2003|title= The wave nature of biomolecules and fluorofullerenes|journal= Phys. Rev. Lett.|volume= 91|issue= 9|pages= 090408|doi= 10.1103/PhysRevLett.91.090408|pmid= 14525169|bibcode=2003PhRvL..91i0408H|arxiv= quant-ph/0309016|ref= harv}} * {{citat|last1= Haddon|first1= David|title= Recovering Rational Science|date= september 2003|work= Touchstone|accessdate= 12. septembra 2007|url= http://www.touchstonemag.com/archives/article.php?id=16-07-044-b|language= en|ref= harv}} * {{citat|last1= Heisenberg|first1= Werner|authorlink1= Werner Heisenberg|title= The Physical Principles of the Quantum Theory|date= 1930|url=http://philpapers.org/rec/HEITPP|ref= harv}}, prevod C. Eckart in F. C. Hoyt, University of Chicago Press, Chicago. * {{citat|last1= Hornberger|first1= Klaus|last2= Uttenthaler|first2= Stefan|last3= Brezger|first3= Björn|last4= Hackermüller|first4= Lucia|last5= Arndt|first5= Markus|last6= Zeilinger|first6= Anton|date= 2003|title= Observation of Collisional Decoherence in Interferometry|journal= Phys. Rev. Lett.|volume= 90|issue= 16|pages= 160401|doi= 10.1103/PhysRevLett.90.160401|pmid= 12731960|bibcode= 2003PhRvL..90p0401H|arxiv= quant-ph/0303093|ref= harv}} * {{citat|last1= Horodecki|first1= Ryszard|authorlink1= Ryszard Horodecki|title= De broglie wave and its dual wave|journal= Phys. Lett. A|date= 1981|volume= 87|issue= 3 |pages= 95–97|doi= 10.1016/0375-9601(81)90571-5|bibcode= 1981PhLA...87...95H|ref= harv}} * {{citat|last1= Horodecki|first1= Ryszard|authorlink1= |title= Superluminal singular dual wave|journal= Lettere al Nuovo Cimento|date= 1983|volume= 38|issue= 15|pages= 509–511|doi= 10.1007/BF02817964|ref= harv }} * {{citat|last1= Jabs|first1= Arthur|title= A conjecture concerning determinism, reduction, and measurement in quantum mechanics|date= 2016|journal= Quantum Studies: Mathematics and Foundations|volume= 3|issue= 4|pages= 279–292|doi= 10.1007/s40509-016-0077-7|arxiv= 1204.0614|ref= harv}} * {{citat|last1= Jacques|first1= V.|last2= Lai|first2= N. D.|last3= Dréau|first3= A.|last4= Zheng|first4= D.|last5= Chauvat|first5= D.|last6= Treussart|first6= F.|last7= Grangier|first7= P.|last8= Roch|first8= J.-F.|date= 1. januar 2008|title= Illustration of quantum complementarity using single photons interfering on a grating|journal= New Journal of Physics|language= en|volume= 10|issue= 12|pages= 123009|doi= 10.1088/1367-2630/10/12/123009|issn= 1367-2630|arxiv= 0807.5079|bibcode= 2008NJPh...10l3009J|ref= harv}} * {{citat|last1= Juffmann|first1= Thomas|last2= ''idr.''|title= Real-time single-molecule imaging of quantum interference|journal= Nature Nanotechnology|date= 25. marec 2012|volume= 7|issue= 5|pages= 297–300|display-authors= |doi= 10.1038/nnano.2012.34|pmid= 22447163|arxiv= 1402.1867|bibcode= 2012NatNa...7..297J|ref= harv}} * {{citat|last1= Kastner|first1= Ruth Elinor|title= Why the Afshar experiment does not refute complementarity|journal= Studies in History and Philosophy of Science Part B: Studies in History and Philosophy of Modern Physics|date= 2005|volume= 36|issue= 4|pages= 649–658|doi= 10.1016/j.shpsb.2005.04.006|arxiv= quant-ph/0502021|bibcode= 2005SHPMP..36..649K|ref= harv}} * {{citat|last1= Kimble|first1= Harry Jeff|authorlink1= Harry Jeff Kimble|last2= Dagenais|first2= Mario|authorlink2= Mario Dagenais|last3= Mandel|first3= Leonard|authorlink3= Leonard Mandel|title= Photon Antibunching in Resonance Fluorescence|date= 12. september 1977|journal= Physical Review Letters|volume= 39|issue= 11|pages= 691–695|doi= 10.1103/PhysRevLett.39.691|ref= harv}} * {{citat|last1= Kimble|first1= Harry Jeff|last2= Mandel|first2= Leonard|title= Theory of resonance fluorescence|journal= Physical Review A|date= 1. junij 1976|volume= 13|issue= 6|pages= 2123–2144|doi= 10.1103/PhysRevA.13.2123|ref= harv}} * {{citat|last1= Kumar|first1= Manjit|authorlink1= Manjit Kumar|title= Quantum: Einstein, Bohr, and the Great Debate about the Nature of Reality|publisher= W. W. Norton & Company|edition= Reprint|date= 2011|pages= [https://archive.org/details/quantumeinsteinb00manj/page/242 242, 375–376]|isbn= 978-0-393-33988-8|url= https://archive.org/details/quantumeinsteinb00manj/page/242|ref= harv}} * {{citat|last1= Lamb|first1= Willis Eugene|authorlink1= Willis Eugene Lamb mlajši|last2= Scully|first2= Marlan O.|title= The photoelectric effect without photons|date= 1968|url= https://ntrs.nasa.gov/archive/nasa/casi.ntrs.nasa.gov/19680009569_1968009569.pdf|format=PDF|ref= harv}} * {{citat|last1= Landé|first1= Alfred|authorlink1= Alfred Landé|title= Quantum Mechanics|date= 1951|publisher= Sir Isaac Pitman and Sons|location= London|url= https://openlibrary.org/books/OL23825865M/Quantum_mechanics|ref= harv}} * {{citat|last1= Lenarčič|first1= Zala|authorlink= Zala Lenarčič|title= Bohmova interpretacija kvantne mehanike|date= januar 2010|work= Seminar - 4. letnik, [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|Fakulteta za matematiko in fiziko]], [[Univerza v Ljubljani]]|location= Ljubljana|url= http://www-f1.ijs.si/~ramsak/seminarji/zala_lenarcic_seminar.pdf|format= PDF|ref= harv}} * {{citat|last1= Menzel|first1= Donald Howard|authorlink1= Donald Howard Menzel|title= Fundamental formulas of Physics, vol. 1|date= 1960|cobiss= |oclc= 830826558|ref= harv}} * {{citat|last1= O'Hara|first1= James Gabriel|title= George Johnstone Stoney, F.R.S., and the Concept of the Electron|journal= Notes and Records of the Royal Society of London|date= marec 1975|volume= 29|issue= 2|pages= 265–276|publisher= [[Kraljeva družba]]|language= |jstor= 531468|doi= 10.1098/rsnr.1975.0018|ref= harv}} * {{citat|last1= Papageorgiou|first1= Nik|url= https://actu.epfl.ch/news/the-first-ever-photograph-of-light-as-both-a-parti/|title= Press release: The first ever photograph of light as both a particle and wave|website= |publisher= Ecole Polytechnique Federale de Lausanne|date= 2. marec 2015|ref= harv}} * {{citat|last1= Penrose|first1= Roger|authorlink1= Roger Penrose|title= The Road to Reality: A Complete Guide to the Laws of the Universe|date= 2007|publisher= Vintage|isbn= 978-0-679-77631-4|title-link= The Road to Reality|ref= harv}} * {{citat|last1= Preparata|first1= Giuliano|date= 2002|title= An Introduction to a Realistic Quantum Physics|publisher= World Scientific|location= River Edge NJ|isbn= 978-981-238-176-7|ref= harv}} * {{citat|editor-last1= Schilpp|editor-first1= Paul Arthur|editor1-link= Paul Arthur Schilpp|title= Albert Einstein: Philosopher-Scientist|date= 1949|publisher= Open Court|isbn= 0-87548-133-7|ref= harv}} * {{citat|last1= Steuernagel|first1= Ole|date= 3. avgust 2007|title= Afshar's Experiment Does Not Show a Violation of Complementarity|journal= Foundations of Physics|language= en|volume= 37|issue= 9|pages= 1370–1385|doi= 10.1007/s10701-007-9153-5|issn= 0015-9018|arxiv= quant-ph/0512123|bibcode= 2007FoPh...37.1370S|ref= harv}} * {{citat|last1= Stites|first1= Nathaniel Page|title= Light I: Particle or Wave?|work= [[Visionlearning]]|date= 2005|volume= Vol. PHY-1 (3)|url= http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=132|accessdate= 24. avgusta 2020|language= en|ref= harv}} * {{citat|last1= Strnad|first1= Janez|authorlink1= Janez Strnad|title= Razvoj fizike|date= 2003|edition= |publisher= DZS, d. d.|location= Ljubljana|isbn=86-341-1872-X|cobiss= 122516736|oclc= 446245699|ref= harv}} * {{citat|last1 = Thomson|first1= Joseph John|authorlink1= Joseph John Thomson|date= 1906|title = Nobel Lecture: Carriers of Negative Electricity|url= http://nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/1906/thomson-lecture.pdf|publisher= [[Nobelov sklad]]|access-date = 25. avgusta 2008|df= dmy-all|archive-url= https://web.archive.org/web/20081010100408/http://nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/1906/thomson-lecture.pdf|format= PDF|archive-date= 10. oktobra 2008|url-status= dead|ref= harv}} * {{citat|last1= Thorn|first1= Jeremy J.|last2= Neel|first2= Matt S.|last3= Donato|first3= Vinsunt W.|last4= Bergreen|first4= G. S.|last5= Davies|first5= Robert E.|last6= Beck|first6= Mark|title= Observing the quantum behavior of light in an undergraduate laboratory|date= 2004|journal= American Journal of Physics|volume= 72|issue= 9|pages= 1210|doi= 10.1119/1.1737397|bibcode= 2004AmJPh..72.1210T|url= https://digitalcommons.usu.edu/psc_facpub/797|ref= harv}} * {{citat|last1= Young|first1= Thomas|authorlink1= Thomas Young (fizik)|title= Bakerian Lecture: Experiments and calculations relative to physical optics|journal= Philosophical Transactions of the Royal Society|date= 1804|volume= 94|issue= |pages= 1–16|url= https://books.google.com/books?id=7AZGAAAAMAAJ&pg=PA1#v=onepage&q&f=false|bibcode = 1804RSPT...94....1Y|doi= 10.1098/rstl.1804.0001|ref= harv}} * {{citat|last1= Zhang|first1= Qi-Ren|title= Intensity dependence of the photoelectric effect induced by a circularly polarized laser beam|date= 1996|journal= Physics Letters A|volume= 216|issue= 1–5|pages= 125–128|doi= 10.1016/0375-9601(96)00259-9|bibcode= 1996PhLA..216..125Z|ref= harv}} * {{citat|last1= Zheng|first1= Q.|last2= Kobayashi|first2= T.|title= Quantum Optics as a Relativistic Theory of Light|journal= Physics Essays|date= 1996|volume= 9|issue= |pages= 447|url= http://www.quantum-relativity.org/Quantum-Relativity.pdf|format= PDF|ref= harv}}. Annual Report, Department of Physics, School of Science, University of Tokyo (1992) 240. {{refend}} == Zunanje povezave == * [http://toutestquantique.fr/en/duality/ Animacija, uporabe in raziskave, povezane z delčnovalovno dualnostjo in drugimi osnovnimi kvantnimi pojavi] (Université Paris Sud) {{ikona fr}} {{ikona en}} * {{citat|last1= Nikolic|first1= H.|arxiv= quant-ph/0609163|title= Quantum mechanics: Myths and facts|doi= 10.1007/s10701-007-9176-y|volume= 37|issue= 11|journal= Foundations of Physics|date= 2007|pages= 1563–1611|bibcode=2007FoPh...37.1563N}} * {{navedi splet|last1= Young|last2= Geller|url= http://wps.aw.com/aw_young_physics_11|title= College Physics|language =en}} * {{navedi splet|last1= Crowell|first1= B.|url= http://www.lightandmatter.com/lm|title= Ch. 34, Light as a Particle|format= spletna stran|accessdate= 10. decembra 2006|language= en}} * Carlson, E. H.; [http://www.physnet.org/modules/pdf_modules/m246.pdf ''Wave–Particle Duality: Light ''] na [http://www.physnet.org Project PHYSNET] {{ikona en}} * {{navedi splet|last1= Nave|first1= R.|url= http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/mod1.html|title= Wave–Particle Duality|format= spletna stran|work= HyperPhysics|publisher= Georgia State University, Department of Physics and Astronomy|accessdate= 12. decembra 2005|language= en }} * {{citat|last1= Juffmann|first1= Thomas|last2= ''idr.''|url= http://www.quantumnano.at/far-field-more.3953.html|title= Real-time single-molecule imaging of quantum interference|date= 25. marec 2012|volume= 7|issue= 5|pages= 297–300|journal= [[Nature Nanotechnology]]|accessdate= 21. januarja 2014|display-authors= |pmid= 22447163|doi= 10.1038/nnano.2012.34|arxiv= 1402.1867|bibcode= 2012NatNa...7..297J|language= en}} [[Kategorija:Kvantna mehanika]] [[Kategorija:Teorije dualnosti]] [[Kategorija:Dihotomije]] 44cn5izxuemz2y9uo845hboiipg2x2k 0 482944 5736808 5361041 2022-08-20T06:44:39Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[Slika:King Iddin-Sin name inscription.jpg|thumb|upright=1.5|Ime simurumskega kralja [[Iddin-Sin]]a (𒀭𒄿𒋾𒀭𒂗𒍪, I-ti-n Sîn); znak ''"dingir"'' pred imenom pomeni ''"božanski"'', sredi imena pa glas ''"n"''; stela v Muzeju Sulejmanija, [[Irak]]]] '''Dingir''' (običajno prečrkovano kot ''diĝir'', izgovorjeno kot /diŋir/) je [[klinopis]]ni znak, najpogosteje določilnik za božanstvo, vendar ima tudi več drugih pomenov. Kot določilnik se znak ne izgovarja in se, po dogovoru, prečrkuje v nadpisani <sup>D</sup>, na primer <sup>D</sup>[[Inana]]. Na splošno se ''dingir'' lahko prevede kot ''bog'' ali ''boginja''.<ref>Edzard, Dietz Otto. ''Sumerian Grammar''. Handbook of Oriental Studies. Atlanta: Society of Biblical Literature, 2003. ISBN 1-58983-2523.</ref> V [[Sumerščina|sumerskem]] klionopisu (DIĜIR, [[Slika:Cuneiform sumer dingir.jpg|20px]])<ref>Po asirološkem dogovoru se z velikimi črkami pišejo klinopisni znaki za besede, z malimi črkami pa znaki za glasove.</ref> znak sam po sebi predstavlja besedo ''an'' (''nebo'' ali ''nebesa''),<ref>Hayes, John L. ''A Mannual of Sumerian Grammar and Texts''. Aids and Research Tools in Ancient Near Eastern Studies, Malibu, Undena Publications, 2000. ISBN 0-80093-508-1.</ref> ideogram za [[Anu|''An'']], vrhovno božanstvo sumerskoga panteona, ali besedo ''diĝir'' (''bog''). V [[Asirija|asirskem]] klinopisu lahko (AN, DIĜIR, [[Slika:B010ellst.png|20px]]) pomeni ideogram za ''božanstvo'' (''ilum'') ali silabogram za ''an'' ali ''il-''. V [[Hetitščina|hetitski]] ortografiji je bila silabična vrednost znaka ponovno ''an''. Po eni od razlag je DINGIR lahko pomenil tudi svečenika ili svečenico, čeprav se kot svečenik ali svečenica prevajajo tudi druge [[Akadščina|akadske]] besede, na primer ''ēnu'' in ''ēntu''. Izraz ''nin-dingir'' (''božanska gospa''), na primer, je označeval svečenico, ki je sprejemala hrano v [[Enki|Enkijevem]] svetišču v [[Eridu]]ju.<ref>Mircea Eliade, John C. Holt (1958). ''Patterns in comparative religion''. str. 94.</ref> == Klinopisni znak == === Sumerski === [[Slika:Cuneiform sumer dingir.svg|thumb]] Sumerski znak DIĜIR se je razvil iz zvezdastega ideograma, ki je pomenil boga ali sumerskega boga [[Anu|Ana]], vrhovnega očeta vseh bogov. Znak ''dingir'' je lahko pomenil tudi ''nebo'' ali ''nebesa'' in je bil nasprotje znaka ''ki'', ki se prevaja kot ''zemlja''. Izgovarjel se je ''dimer''. Množinska oblika ''diĝir'' se je lahko zapisala tudi z ''diĝir-diĝir'' [[Slika:Cuneiform sumer dingir.svg|30px]][[Slika:Cuneiform sumer dingir.svg|30px]] === Asirski === Asirski znak DIĜIR [[Slika:B010ellst.png|30px|Oblika znaka v pozni bronasti in železni dobi]] je lahko pomenil: * v akadskem ''il-'' je pomenil ''bog'' ali ''boginja'', kar akrofonsko izhaja iz [[Semitski jeziki|semitskega]] ''Ỉl-'' * boga [[Anum]]a * akadsko besedo ''šamû'' v pomenu ''nebo'' * zloga ''an'' in ''il'' * predpono v pomenu ''pri'' ali ''proti'' * določilnik, ki mi je sledilo ime boga ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Klinopis]] [[Kategorija:Jezikoslovje]] fr9i1o1g4yf122j1wisj8tybl86acut 0 482976 5737162 5412935 2022-08-20T07:17:13Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sin}} {{Infopolje Božanstvo | type = Mesopotamian | Ime= Sīn (Nana) | Funkcija = Bog lune | Slika = Sumerian_Cylinder_Seal_of_King_Ur-Nammu.jpg | Opis = Odtis valjastega pečatnika Ḫašḫamerja, [[ensi]]ja (guvernerja) Iškun-Sina (okoli 2100 pr. n. št.); sedeča oseba je verjetno kralj [[Ur-Nammu]], ki podeljuje guvernerstvo Ḫašḫamerju, katerega pred kralja vodi boginja zaščitnica Lamasu; Sin/Nana je upodobljen kot polmesec | Kultno središče= [[Ur]], [[Harran]] | Simbol= [[bik]], polmesec |planet= Luna | consort= [[Ningal]] | Otroci= [[Utu]] (Šamaš), [[Inana]] }} '''Sīn''' ali '''Suen''' ([[Akadščina|akadsko]] 𒂗𒍪 EN.ZU, izgovorjeno kot Su'en, Sîn)<ref>[http://home.zcu.cz/~ksaskova/Sign_List.html ''Cuneiform dictionnary'']. zcu.cz.</ref> ali '''Nana''' ([[Sumerščina|sumersko]] 𒀭𒋀𒆠 <sup>[[Dingir|D]]</sup>ŠEŠ.KI, <sup>[[Dingir|D]]</sup>NANNA) je bil v [[Mezopotamija|mezopotamsk]]i [[Sumerija|sumerski]], [[Akadsko kraljestvo|akadski]], [[Asirija|asirski]] in [[Babilonija|babilonski]] mitologijo bog lune. Nana je bil sumersko božanstvo, sin [[Enlil]]a in [[Ninlil]], ki se je začelo istovetiti s semitskim Sinom. Glavni središči čaščenja Nane/Sina sta bili [[Ur]] v južni Mezopotamiji in [[Harran]] v severni. Boga lune z enakim imenom so častili tudi v južni [[Arabija|Arabiji]]. ==Ime== Izvirni pomen imena ''Nana'' ni znan. Najstarejši zapis imena, odkrit v [[Ur]]u in [[Uruk]]u, je <sup>[[Dingir|D]]</sup>LAK-32.NA, v katerem se NA razume kot fonetski suplement. Ime Ura, v klinopisu zapisano kot 𒋀𒀕𒆠, LAK-32.UNUG<sup>KI</sup>=URIM<sub>2</sub><sup>KI</sup>, izhaja iz [[teonim |teonim]]a in pomeni ''"bivališče (UNUG) Nane (LAK-32)"''. Nana je bil tudi oče Hadada/Iškurja. Predklasični znak LAK-32 se je kasneje pretvoril v ŠEŠ (ideogram za "brat") in se v klasični sumerščini črkoval <sup>D</sup>ŠEŠ.KI in se bral ''na-an-na''. Božanstvo je lahko pomenil tudi tehnični izraz za polmesec (klinopisno 𒀭𒌓𒊬, <sup>D</sup>U<sub>4</sub>.SAKAR). Kasneje se je ime črkovalo logografsko kot <sup>D</sup>NANNA. Semitski bog lune Su'en/Sin je bil prvotno ločen od sumerskega boga Nane. V [[Akadsko kraljestvo|Akadskem kraljestvu]] sta se bogova združila v enega. Občasno asirsko črkovanje <sup>D</sup>NANNA-''ar'' <sup>D</sup>''Su'en-e'' je posledica povezanosti z akadskim ''na-an-na-ru'' - ''iluminator, svetilka'', epitetom boga lune. Ime asirskega boga lune Suen/Sina se je pogosto zapisovalo z <sup>D</sup>EN.ZU ali enostavno s številko 30 (klinopisno 𒀭𒌍 <sup>D</sup>XXX).<ref>'[Reallexikon der Assyriologi]'', 1997, {{ISBN|978-3-11-014809-1}}, [https://books.google.com/books?id=O1yFrzi-MgYC&pg=RA2-PA360 str. 360]</ref> ==Ozadje== Sina so običajno imenovali En-zu, kar pomeni "gospodar modrosti". V obdobju okoli 2600–2400 pr. n. št., ko je Ur dominiral v dolini [[Evfrat]]a, je bil Sin glavni bog urskega panteona. V tem obdobju so ga imenovali tudi "oče bogov", "poglavar bogov", "stvarnik vsega" in podobno. Kot "modrost" je igral pomembno vlogo btudi v [[Astronomija|astronomiji]] in [[Astrologija|astrologiji]], zlasti pri opazovanju luninih men. Njegova žena je bila [[Ningal]] ("Velika gospa"), ki mu je rodila [[Utu|Utuja/Šamaša]] ([[Sonce]]) in [[Inana|Inano/Ištar]], boginjo planeta [[Venera]]. Težnja, da bi centralizirali sile vesolja, je privedla do doktrine triade, ki so jo tvorili Sin/Nana in njegovi otroci. Sin je imel brado iz ''[[Lapis lazuli|lapisa lazuli]]'' in jezdil krilatega bika. Bik je bil eden od njegovih simbolov, ker je bil Sinov oče Enlil "Bik nebes". Druga dva sta bila polmesec in trinožnik, ki je lahko služil kot podstavek za svetilko. Na valjastih pečatnikih je upodobljen kot star mož z obilno brado in polmesecem. V astralno-teološkem sistemu ga je predstavljala številka 30, ki je verjetno pomenila povprečno število dni (natančno število je 29,53) v lunarnem mesecu. Mesec so merili med dvema prvima krajcema. Pomembno sumersko besedilo ''Enlil in Ninlil''<ref>''"Enlil and Ninlil: translation"''.</ref> pripoveduje o spustu Enlila in Ninlil v podzemni svet. Za Sin/Na novo dovoljenje za vrnitev so bile potrebne tri "zamenjave". Zgodba je precej podobna zgodbi ''Inanin spust v podzemni svet''. ==Kultna središča== [[Slika:Ziggurat of ur.jpg|thumb|250px|Rekonstrukcija Velikega zigurata v Uru, glavnega Sinovega svetišča<ref>Leonard Woolley (1939). ''Ur Excavations'', vol. V, sl. 1.4.</ref>]] Sinovo glavno svetišče je bilo v [[Ur]]u. Imenovalo se je ''E-gish-shir-gal - hiša velike svetlobe'' (klinopisno 𒂍𒄑𒋓𒃲, e2-giš-šir-gal). V Uru se je razvila kultna vloga Enovih svečenic, ki je bila izjemno močna in so jo zase obdržale princese. Najbolj znana med njimi je bila [[Enheduana]], hčerka kralja [[Sargon Akadski|Sargona Akadskega]].<ref> Hall, M.D. ''A Study of Sumerian Moon God Nanna/Suen''. Doktorska dizertacija. University of Pennyslviania, 1985. str. 227.</ref> Sin je imel svetišče tudi v [[Harran]]u. Imenovalo se je ''E-hul-hul - hiša radosti'' (klinopisno 𒂍𒄾𒄾 e2-ḫul2-ḫul2). Kult boga lune se je razširil tudi v druga središča. Sinovi templji so bili v vseh večjih mestih Babilonije in Asirije. V Sumatar Harabesiju v gorovju Tektek nedaleč od Harrana in [[Şanlıurfa|Edese]] so odkrili sirske napise iz 2. in 3. stoletja n. št., ki še omenjajo Sina. ==Južna Arabija== Sin, natančneje Sajin, je bilo tudi ime [[islam|predislamskega]] boga lune, ki so ga častili v [[Hadramaut]]u.<ref> Manfred Lurker (2015). ''A Dictionary of Gods and Goddesses, Devils and Demons''. Routledge. str. 227.</ref> ==Rodoslovje sumerskih bogov== {{Rodoslovje sumerskih bogov}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Mezopotamska mitologija}} {{Sumerska mitologija}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mezopotamska božanstva]] [[Kategorija:Bogovi lune]] mvkoth86n0ekrx9df7isaam0rpva84l 5737169 5737162 2022-08-20T07:17:40Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/SportiBot|SportiBot]] ([[User talk:SportiBot|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Pinky sl|Pinky sl]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sin}} {{Infopolje Božanstvo | type = Mesopotamian | Ime= Sīn (Nana) | Funkcija = Bog lune | Slika = Sumerian_Cylinder_Seal_of_King_Ur-Nammu.jpg | Opis = Odtis valjastega pečatnika Ḫašḫamerja, [[ensi]]ja (guvernerja) Iškun-Sina (okoli 2100 pr. n. št.); sedeča oseba je verjetno kralj [[Ur-Nammu]], ki podeljuje guvernerstvo Ḫašḫamerju, katerega pred kralja vodi boginja zaščitnica Lamasu; Sin/Nana je upodobljen kot polmesec | Kultno središče= [[Ur]], [[Harran]] | Simbol= [[bik]], polmesec |planet= Luna | consort= [[Ningal]] | Otroci= [[Utu]] (Šamaš), [[Inana]] }} '''Sīn''' ali '''Suen''' ([[Akadščina|akadsko]] 𒂗𒍪 EN.ZU, izgovorjeno kot Su'en, Sîn)<ref>[http://home.zcu.cz/~ksaskova/Sign_List.html ''Cuneiform dictionnary'']. zcu.cz.</ref> ali '''Nana''' ([[Sumerščina|sumersko]] 𒀭𒋀𒆠 <sup>[[Dingir|D]]</sup>ŠEŠ.KI, <sup>[[Dingir|D]]</sup>NANNA) je bil v [[Mezopotamija|mezopotamsk]]i [[Sumerija|sumerski]], [[Akadsko kraljestvo|akadski]], [[Asirija|asirski]] in [[Babilonija|babilonski]] mitologijo bog lune. Nana je bil sumersko božanstvo, sin [[Enlil]]a in [[Ninlil]], ki se je začelo istovetiti s semitskim Sinom. Glavni središči čaščenja Nane/Sina sta bili [[Ur]] v južni Mezopotamiji in [[Harran]] v severni. Boga lune z enakim imenom so častili tudi v južni [[Arabija|Arabiji]]. ==Ime== Izvirni pomen imena ''Nana'' ni znan. Najstarejši zapis imena, odkrit v [[Ur]]u in [[Uruk]]u, je <sup>[[Dingir|D]]</sup>LAK-32.NA, v katerem se NA razume kot fonetski suplement. Ime Ura, v klinopisu zapisano kot 𒋀𒀕𒆠, LAK-32.UNUG<sup>KI</sup>=URIM<sub>2</sub><sup>KI</sup>, izhaja iz [[teonim |teonim]]a in pomeni ''"bivališče (UNUG) Nane (LAK-32)"''. Nana je bil tudi oče Hadada/Iškurja. Predklasični znak LAK-32 se je kasneje pretvoril v ŠEŠ (ideogram za "brat") in se v klasični sumerščini črkoval <sup>D</sup>ŠEŠ.KI in se bral ''na-an-na''. Božanstvo je lahko pomenil tudi tehnični izraz za polmesec (klinopisno 𒀭𒌓𒊬, <sup>D</sup>U<sub>4</sub>.SAKAR). Kasneje se je ime črkovalo logografsko kot <sup>D</sup>NANNA. Semitski bog lune Su'en/Sin je bil prvotno ločen od sumerskega boga Nane. V [[Akadsko kraljestvo|Akadskem kraljestvu]] sta se bogova združila v enega. Občasno asirsko črkovanje <sup>D</sup>NANNA-''ar'' <sup>D</sup>''Su'en-e'' je posledica povezanosti z akadskim ''na-an-na-ru'' - ''iluminator, svetilka'', epitetom boga lune. Ime asirskega boga lune Suen/Sina se je pogosto zapisovalo z <sup>D</sup>EN.ZU ali enostavno s številko 30 (klinopisno 𒀭𒌍 <sup>D</sup>XXX).<ref>'[Reallexikon der Assyriologi]'', 1997, {{ISBN|978-3-11-014809-1}}, [https://books.google.com/books?id=O1yFrzi-MgYC&pg=RA2-PA360 str. 360]</ref> ==Ozadje== Sina so običajno imenovali En-zu, kar pomeni "gospodar modrosti". V obdobju okoli 2600–2400 pr. n. št., ko je Ur dominiral v dolini [[Evfrat]]a, je bil Sin glavni bog urskega panteona. V tem obdobju so ga imenovali tudi "oče bogov", "poglavar bogov", "stvarnik vsega" in podobno. Kot "modrost" je igral pomembno vlogo btudi v [[Astronomija|astronomiji]] in [[Astrologija|astrologiji]], zlasti pri opazovanju luninih men. Njegova žena je bila [[Ningal]] ("Velika gospa"), ki mu je rodila [[Utu|Utuja/Šamaša]] ([[Sonce]]) in [[Inana|Inano/Ištar]], boginjo planeta [[Venera]]. Težnja, da bi centralizirali sile vesolja, je privedla do doktrine triade, ki so jo tvorili Sin/Nana in njegovi otroci. Sin je imel brado iz ''[[Lapis lazuli|lapisa lazuli]]'' in jezdil krilatega bika. Bik je bil eden od njegovih simbolov, ker je bil Sinov oče Enlil "Bik nebes". Druga dva sta bila polmesec in trinožnik, ki je lahko služil kot podstavek za svetilko. Na valjastih pečatnikih je upodobljen kot star mož z obilno brado in polmesecem. V astralno-teološkem sistemu ga je predstavljala številka 30, ki je verjetno pomenila povprečno število dni (natančno število je 29,53) v lunarnem mesecu. Mesec so merili med dvema prvima krajcema. Pomembno sumersko besedilo ''Enlil in Ninlil''<ref>''"Enlil and Ninlil: translation"''.</ref> pripoveduje o spustu Enlila in Ninlil v podzemni svet. Za Sin/Nanovo dovoljenje za vrnitev so bile potrebne tri "zamenjave". Zgodba je precej podobna zgodbi ''Inanin spust v podzemni svet''. ==Kultna središča== [[Slika:Ziggurat of ur.jpg|thumb|250px|Rekonstrukcija Velikega zigurata v Uru, glavnega Sinovega svetišča<ref>Leonard Woolley (1939). ''Ur Excavations'', vol. V, sl. 1.4.</ref>]] Sinovo glavno svetišče je bilo v [[Ur]]u. Imenovalo se je ''E-gish-shir-gal - hiša velike svetlobe'' (klinopisno 𒂍𒄑𒋓𒃲, e2-giš-šir-gal). V Uru se je razvila kultna vloga Enovih svečenic, ki je bila izjemno močna in so jo zase obdržale princese. Najbolj znana med njimi je bila [[Enheduana]], hčerka kralja [[Sargon Akadski|Sargona Akadskega]].<ref> Hall, M.D. ''A Study of Sumerian Moon God Nanna/Suen''. Doktorska dizertacija. University of Pennyslviania, 1985. str. 227.</ref> Sin je imel svetišče tudi v [[Harran]]u. Imenovalo se je ''E-hul-hul - hiša radosti'' (klinopisno 𒂍𒄾𒄾 e2-ḫul2-ḫul2). Kult boga lune se je razširil tudi v druga središča. Sinovi templji so bili v vseh večjih mestih Babilonije in Asirije. V Sumatar Harabesiju v gorovju Tektek nedaleč od Harrana in [[Şanlıurfa|Edese]] so odkrili sirske napise iz 2. in 3. stoletja n. št., ki še omenjajo Sina. ==Južna Arabija== Sin, natančneje Sajin, je bilo tudi ime [[islam|predislamskega]] boga lune, ki so ga častili v [[Hadramaut]]u.<ref> Manfred Lurker (2015). ''A Dictionary of Gods and Goddesses, Devils and Demons''. Routledge. str. 227.</ref> ==Rodoslovje sumerskih bogov== {{Rodoslovje sumerskih bogov}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Mezopotamska mitologija}} {{Sumerska mitologija}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mezopotamska božanstva]] [[Kategorija:Bogovi lune]] l13ax3mluvs03f40wkzdizkr4fhbteb 0 483333 5736777 5685293 2022-08-20T06:43:13Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:CRP pretty.png|right|thumb|Shema CRP]] '''C-reaktivna beljakovina''' ali '''C-reaktivni protein''' (krajš. '''CRP'''), obročasta [[pentamer]]na beljakovina v [[krvna plazma|krvni plazmi]]<ref name="pmid10368284"/>, je glavni reaktant [[akutna faza vnetja|akutne faze vnetja]]. Njegova zvišana koncentracija v serumu je kazalnik [[vnetje|vnetja]] ali [[okužba|okužbe]].<ref name="#1">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5535188/protein?query=protein&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 9. 2020.</ref> V medicini se meritev ravni CRP uporablja kot splošna, nespecifična preiskava<ref name=Kert>http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/73-C-reaktivni-protein.pdf Kert S. C-reaktivni protein (CRP) – Zavodila za bolnika. Združenje zdravnikov družinske medicine in Zavod za razvoj družinske medicine, vpogled: 3. 9. 2020.</ref> za ugotavljanje akutne faze sistemskega vnetja, npr. pri [[avtoimunska bolezen|avtoimunskih boleznih]], boleznih [[vezivno tkivo|veziva]] (npr. [[revmatoidni artritis|revmatoidnem artritisu]]), [[okužba]]h ali [[sepsa|sepsi]] ter za spremljanje odziva na [[antibiotik|antibiotično]] zdravljenje pri bakterijskih okužbah.<ref>http://www.imi.si/diagnosticna-dejavnost/preiskave/preiskava_10052, vpogled: 3. 9. 2020.</ref> Njena fiziološka vloga je vezava na [[lizofosfatidilholin]], ki se izraža na površini mrtvih ali umirajočih celic, nekaterih vrst bakterij in [[limfocit T|limfocitov T]], ter aktivacija [[sistem komplementa|sistema komplementa]] preko [[C1q]].<ref name="pmid10368284">{{cite journal | vauthors = Thompson D, Pepys MB, Wood SP | title = The physiological structure of human C-reactive protein and its complex with phosphocholine | journal = Structure | volume = 7 | issue = 2 | pages = 169–77 | date = februar 1999 | pmid = 10368284 | doi = 10.1016/S0969-2126(99)80023-9 }}</ref> Sintetizira se v [[jetra|jetrih]],<ref name="Pepys">{{cite journal | vauthors = Pepys MB, Hirschfield GM | title = C-reactive protein: a critical update | journal = The Journal of Clinical Investigation | volume = 111 | issue = 12 | pages = 1805–1812 | date = junij 2003 | pmid = 12813013 | pmc = 161431 | doi = 10.1172/JCI18921 }}</ref> in sicer se sinteza CRP-ja sproži kot odgovor na dejavnike, ki jih sproščajo [[makrofag]]i in [[maščobna celica|maščobne celice]] (adipociti).<ref name="Lau">{{cite journal | vauthors = Lau DC, Dhillon B, Yan H, Szmitko PE, Verma S | title = Adipokines: molecular links between obesity and atheroslcerosis | journal = American Journal of Physiology. Heart and Circulatory Physiology | volume = 288 | issue = 5 | pages = H2031–2041 | date = maj 2005 | pmid = 15653761 | doi = 10.1152/ajpheart.01058.2004 }}</ref> == Poimenovanje == C-reaktivno beljakovino so prvič odkrili kot snov v serumu bolnikov z akutnim vnetjem, ki je reagirala s protitelesi proti [[bakterijska kapsula|kapsularnim]] polisaharidom&nbsp;C [[pnevmokok]]a, in jo zato tako poimenovali.<ref>{{cite book | vauthors = Ananthanarayan R, Paniker CJ | name-list-format = vanc | title = Ananthanarayan and Paniker's Textbook of Microbiology | date = 1978 | publisher = Orient Longman | location = Himayatnagar, Hyderabad | isbn = 9788125028086 | page = 218 | edition = 7. | url = https://books.google.com/books?id=MXMazr0LRDsC&pg=PA218 }}</ref><ref>{{cite book | vauthors = Levine M | chapter = Chapter 13: Chronic Periodontitis |title=Topics in Dental Biochemistry |publisher=Springer | location = Berlin, Heidelberg | date = 2011 |isbn=978-3-540-88115-5 | quote = C-reactive protein (CRP) was originally identified as binding to the phosphocholine attachment site of capsular polysaccharide (C-polysaccharide) from Streptococcus pneumoniae. }}</ref> == Kliničen pomen == Določanje CRP-ja se v klinični praksi pogosto uporablja kot splošna, nespecifična preiskava.<ref name=Kert/> Njegova zvišana koncentracija v serumu je kazalnik [[vnetje|vnetja]] ali [[okužba|okužbe]].<ref name="#1"/> Gre za zelo občutljivo preiskavo z visoko [[negativna napovedna vrednost|negativno napovedno vrednostjo]], ni pa zelo specifična.<ref name=Vidmar>Vidmar M., Tonin I., Čižman M. (2007). Pomen C-reaktivnega proteina (CRP) v diagnostiki akutno nastale vročine brez žariščnih znakov bolezni pri otrocih. Medicinski razgledi, letnik 46, številka 2, str. 111-118.</ref> Zvišane vrednosti kažejo na to, da v telesu poteka vnetje, vendar ne da nikakršne informacije o mestu vnetja.<ref name=Kert/> Koncentracija CRP-ja je lahko zvišana tudi zaradi drugih vzrokov, na primer po kirurškem posegu. Vnetje, ki povzroči zvišanje vrednosti CRP-ja, je lahko posledica okužbe, sistemske bolezni veziva, [[maligna bolezen|maligne bolezni]], [[hipoksija|hipoksije]], [[poškodbe|poškodbe]], [[opeklina|opekline]] idr.<ref name=Vidmar/> Vrednosti CRP-ja so ponavadi zvišane, kadar gre za bakterijsko okužbo, pri [[virus]]ni okužbi pa vrednosti ostanejo nizke.<ref name=Vidmar/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Vnetja]] [[Kategorija:Krvni testi]] [[Kategorija:Beljakovine akutne faze]] ndvqx24u1awdyg8t9wdoa0g20hc236f 0 483939 5736800 5525515 2022-08-20T06:44:09Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Miss Slovenije 1974 Top 4.jpg|sličica|Od leve proti desni: Milena Škrbiš ali Milica Skrbič (1. spremljevalka), Jolanda Jovanovič (miss Slovenije 1974), Jožica Rejc (2. spremljevalka) in Majda Panič (miss fotogeničnosti).]] '''Miss Slovenije 1974''' je bilo [[lepotno tekmovanje]], ki je potekalo [[26. avgust|26. avgusta]] [[1974]] v [[Avditorij Portorož|portoroškem avditoriju]]. Organizirala sta ga revija Politika bazar in domači zavod za turizem. Udeležilo se ga je 17 deklet, ki so predstavljale obutev, oblačila in kozmetične izdelke. V prvi in drugi izbiri je izpadlo 11 deklet. Prvič so podelili naziv miss fotogeničnosti. Izbor Miss Jugoslavije je bil 24. septembra 1974 v Beogradu, udeležile so se ga zmagovalka in spremljevalki. Razmišljali so tudi o Portorožu, če bi se rešil finančni problem. === Uvrstitve === * '''Zmagovalka''' Jolanda Jovanovič, 20 let, manekenka iz [[Ljubljana|Ljubljane]] * '''1. spremljevalka''' Milica Skrbič iz Ljubljane * '''2. spremljevalka''' Jožica Rejc iz Ljubljane * '''miss fotogeničnisti''' Majda Panič iz [[Slovenska Bistrica|Slovenske Bistrice]] === Žirija === V njej so sedeli tudi urednik revije ''Stop'' Edo Hrautski in televizijska napovedovalka Nataša Dolenc. === Glasbeni gostje === Nastopili so Miro Ungar, [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]], Biserka Velentanlić, Nada Knežević in Zdenka Kovačiček. == Vir == * ''V Portorožu izbrana "Miss Slovenije 1974"'', str. 5, ''Primorski dnevnik,'' 27. avgust 1974, letnik 30, številka 8905, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IE146ZIW}} {{Miss Slovenije}} [[Kategorija:Miss Slovenije]] a6nmsu7bqxs4hxi3w7tj55hlmzl06v8 0 484373 5736952 5446807 2022-08-20T06:58:11Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder|name=Alexander De Croo|primeminister5=[[Charles Michel]]<br>[[Sophie Wilmès]]|successor3=[[Daniel Bacquelaine]]|office4=[[Open VLD|Vodja stranke Open VLD]]|deputy4=[[Vincent Van Quickenborne]]<br />[[Patricia Ceysens]]|term_start4=12. december 2009|term_end4=22. oktober 2012|predecessor4=[[Guy Verhofstadt]] {{small|(v. d.)}}|successor4=[[Guy Verhofstadt]] {{small|(v. d.)}}|office5=[[Minister za razvojno sodelovanje (Belgija)|Minister za razvojno sodelovanje]]|term_start5=11. oktober 2014|term_end3=11. oktober 2014|term_end5=1. oktober 2020|predecessor5={{Interlanguage link|Jean-Pascal Labille|fr}}|successor5=|death_date=|death_place=|party=[[Open VLD]]|alma_mater=[[Vrije Universiteit Brussel|Free University of Brussels, Dutch]]<br />[[Kellogg School of Management|Northwestern University]]|predecessor3=[[Vincent Van Quickenborne]]|term_start3=22. oktober 2012|term_start1=9. december 2018|office=53. [[Seznam predsednikov vlade Belgije|predsednik vlade Belgije]]|monarch=[[Filip Belgijski|Filip]]|deputy=|term_start=1. oktober 2020|predecessor=[[Sophie Wilmès]]|successor=|office1=[[Minister za finance (Belgija)|Minister za finance]]|primeminister1=[[Charles Michel]]<br>[[Sophie Wilmès]]|term_end1=1. oktober 2020|primeminister3=[[Elio Di Rupo]]|predecessor1=[[Johan Van Overtveldt]]|successor1=|office2=[[Belgija|Podpredsednik vlade<br>Kraljevine Belgije]]|primeminister2=[[Elio Di Rupo]]<br>[[Charles Michel]]<br>[[Sophie Wilmès]]|term_start2=22. oktober 2012|term_end2=1. oktober 2020|predecessor2=[[Laurette Onkelinx]]|successor2=|office3=[[Minister za pokojnine (Belgija)|Minister za pokojnine]]}}'''Alexander De Croo''', [[Seznam belgijskih politikov|belgijski politik]], [[Seznam belgijskih ekonomistov|ekonomist]] [[in]] [[Seznam belgijskih poslovnežev|poslovnež]], * [[3. november]] [[1975]], [[Vilvoorde]], [[Belgija]] Od 1. oktobra 2020 je [[Seznam predsednikov vlade Belgije|predsednik vlade Kraljevine Belgije]].<ref>{{Navedi splet|title=Alexander De Croo is Belgium's new prime minister|url=https://www.brusselstimes.com/belgium/133503/alexander-de-croo-is-belgiums-new-prime-minister/|website=The Brussels Times|date=2020-09-30|accessdate=2020-09-30|language=en}}</ref> Pred tem je bil belgijski minister za finance, pokojninski minister in minister za razvojno sodelovanje. Od leta 2012 je bil podpredsednik vlade v vladah [[Elio Di Rupo|Elia Di Rupa]], [[Charles Michel|Charlesa Michela]] in [[Sophie Wilmès|Sophie Wilmes]]. Med letoma 2009 in 2012 je vodil stranko [[Open VLD]]. == Mladost in izobraževanje == Alexander De Croo se je rodil 3. novembra 1975 v kraju Vilvoorde v [[Flamskem Brabantu]] v [[Belgija|Belgiji]]. Bil je eden od dVeh otrok belgijskega politika in ministra [[Herman De Croo|Hermana De Croa]] in [[Françoise Desguin]].<ref>{{cite web|url=https://wwwpr.belgium.be/nl/over_belgie/overheid/federale_overheid/federale_regering/samenstelling_regering/index_alexander_de_croo|title=De Heer Alexander De Croo|website=wwwpr.belgium.be|date=11 June 2020|access-date=2 October 2020|language=nl|trans-title=Mr. Alexander De Croo}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.hermandecroo.be/biography/?lang=en|title=Biography|website=www.hermandecroo.be|date=|access-date=2 October 2020}}</ref> Leta 1993 se je vpisal na [[Vrije Universiteit]] v Bruslju, kjer je leta 1998 diplomiral iz poslovnega inženiringa. Leta 2002 se je vpisal na [[Northwestern University]] v [[Chicago|Chicagu]] in leta 2004 dokončal MBA na [[Kellogg School of Management]]. Pred politično kariero je De Croo leta 1999 postal vodja projekta ''The Boston Consulting Group''. Leta 2006 je ustanovil novo podjetje Darts-ip, specializirano za storitve na področju intelektualne lastnine.<ref>{{cite web|url=http://www.alexanderdecroo.be/wie-is-alexander|title=Wie is Alexander?|website=www.alexanderdecroo.be|date=|access-date=2 October 2020|language=nl|trans-title=Who is Alexander?|archive-url=https://web.archive.org/web/20110706132723/http://www.alexanderdecroo.be/wie-is-alexander|archive-date=6 July 2011|url-status=dead}}</ref> == Zgodnja politična kariera == Leta 2009 je De Croo kandidiral na Volitvah v Evropski parlament, prejel je več kot 47.000 glasov.<ref name="vrt">{{cite news|url=https://www.vrt.be/vrtnws/nl/2020/09/28/alexander-de-croo-zoon-van-blauwe-nestor-stemmentrekker-en-bes/|title=Alexander De Croo is nieuwe premier: naast "zoon van" ook stemmentrekker en voorstander van gendergelijkheid|publisher=VRT Nws|date=30 September 2020|access-date=2 October 2020|language=nl|trans-title=Alexander De Croo is the new prime minister: in addition to being "son of", he is also a vote-puller and a supporter of gender equality}}</ref> 26. oktobra istega leta je postal kandidat za predsednika stranke [[Odprti flamski liberalci in demokrati]] ([[Open VLD]]), naslednika [[Guy Verhofstadt|Guya Verhofstadta]]. 12. decembra je bil v drugem krogu z 11.676 glasovi izvoljen za predsednika. Protikandidat Marino Keulen je prejel 9.614 glasov.<ref>{{cite news|url=https://www.demorgen.be/nieuws/alexander-de-croo-verrassend-nieuwe-voorzitter-open-vld~b00a968e/?referrer=https%3A%2F%2Fwww.ecosia.org%2F|title=Alexander De Croo verrassend nieuwe voorzitter Open Vld|publisher=De Morgen|date=12 December 2009|access-date=2 October 2020|language=nl|trans-title=Alexander De Croo Surprising New Chairman Open Vld}}</ref> === Politična kriza === Po petih mesecih nove vlade, je De Croo zagrozil, da bo njegova stranka Open VLD zapustila koalicijo, če ne bodo najdene rešitve za ustavni spor volilnih vprašanji Bruselj-Halle-Vilvoorde. Po preteku roka je [[Open VLD]] napovedala izstop iz vlade, takratni premier [[Yves Leterme]] pa odstop le-te. Kralj [[Albert II. Belgijski|Albert II.]] ga je sprejel 26. aprila 2010.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2010/apr/26/belgian-government-collapses-leterme-resigns|title=Belgium's Five-Party Coalition Government Collapses|publisher=The Guardian|date=26 April 2010|access-date=2 October 2020}}</ref> De Croo je na volitvah v senat prejel 301.000 glasov, kar je tretji najvišji rezultat v nizozemsko govoreči volilni enoti.<ref name="vrt" /> Senator je bil do 22. oktobra 2012, ko je postal namestnik predsednika vlade in minister za pokojnine.<ref>{{cite news|url=https://www.hln.be/nieuws/binnenland/opvolger-alexander-de-croo-legt-de-eed-af-in-senaat~afe7bb38/|title=Opvolger Alexander De Croo legt de eed af in Senaat|publisher=Het Laatste Nieuws|date=25 October 2012|access-date=2 October 2020|language=nl|trans-title=Successor Alexander De Croo takes the oath in the Senate}}</ref> == Vladna kariera == === Vlada Di Rupa === Po tem, ko je Van Van Quickenborne postal župan mesta Kortrijk, ga je De Croo 22. oktobra 2012 nasledil kot minister za pokojnine in podpredsednik vlade [[Elio Di Rupo|Elia Di Rupa]].<ref>{{cite news|url=https://www.msn.com/nl-be/nieuws/politiek/vincent-van-quickenborne-ruilt-kortrijk-opnieuw-in-voor-brussel/ar-BB19ADnz|title=Vincent Van Quickenborne ruilt Kortrijk opnieuw in voor Brussel|publisher=MSN|date=1 October 2020|access-date=2 October 2020|language=nl|trans-title=Vincent Van Quickenborne Exchanges Kortrijk for Brussels Again}}</ref><ref>{{cite news|url=https://radio1.be/alexander-de-croo-nieuwe-premier-naast-zoon-van-ook-stemmentrekker-en-voorstander-van|title=Alexander De Croo is nieuwe premier: naast "zoon van" ook stemmentrekker en voorstander van gendergelijkheid|publisher=Radio 1|date=30 September 2020|access-date=2 October 2020|language=nl|trans-title=Alexander De Croo is the New Prime Minister: in Addition to Being "son of", he is also a Vote-Puller and a Supporter of Gender Equality}}</ref> Decembra je bila [[Gwendolyn Rutten]] izvoljena za novo predsednico [[Odprti flamski liberalci in demokrati|Open VLD]].<ref>{{cite news|url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20121208_041|title=Gwendolyn Rutten is nieuwe voorzitter Open VLD|publisher=Het Nieuwsblad|date=8 December 2012|access-date=2 October 2020|language=nl|trans-title=Gwendolyn Rutten is the New Chairwoman of Open VLD}}</ref> === Michelova vlada (I. in II.) === Po belgijskih zveznih volitvah leta 2014 in sestavi nove zvezne vlade je bilo predano, da bo Alexander De Croo ostal podpredsednik v novi vladi [[Charles Michel|Charlesa Michela]]. De Croo je postal tudi minister za razvojno sodelovanje, digitalno agendo, telekomunikacije in poštne storitve,<ref>{{cite web|url=https://www.decroo.belgium.be/nl/biografie|title=Biografie|website=www.decroo.belgium.be|date=|access-date=2 October 2020|language=nl|trans-title=Biography}}</ref><ref name="10 October 2014">{{cite news|url=https://www.hln.be/nieuws/binnenland/dit-zijn-de-ministers-van-de-regering-michel-i~a4a4ac59/|title=Dit zijn de ministers van de regering-Michel I|publisher=Het Laatste Nieuws|date=10 October 2014|access-date=2 October 2020|language=nl|trans-title=These are the Ministers of the Michel I Government}}</ref> [[Daniel Bacquelaine]] pa prevzel njegovo funkcijo ministra za pokojnine v prejšnji vladi.<ref name="10 October 2014" /> Michelova vlada je mandat prevzela 11. oktobra 2014.<ref>{{cite news|url=https://www.vrt.be/vrtnws/nl/2019/10/28/regering-michel-verloop/|title=Van de regering-Michel naar de regering-Wilmès: een komen en gaan van ministers|publisher=VRT NWS|date=28 October 2019|access-date=2 October 2020|language=nl|trans-title=From the Michel Government to the Wilmès Government: A Coming and Going of Ministers}}</ref> V času De Croojevega mandata je [[Belgija]] postala prva država, ki je prekinila uradno razvojno pomoč [[Burundi|Burundiju]] po začetku nasilnih nemirov v tej [[Afrika|afriški državi]] od leta 2015.<ref>{{cite news|url=https://www.aljazeera.com/news/2015/05/11/belgium-suspends-financial-aid-for-burundi-elections/|title=Belgium Suspends Financial Aid for Burundi Elections|publisher=Al-Jazeera|date=11 May 2015|access-date=2 October 2020}}</ref> Leta 2017 je De Croo do leta 2025 obljubil 25 milijonov evrov za izkoreninjenje [[Spalna bolezen|afriške spalne bolezni]].<ref>Stephanie Nebehay (April 19, 2017), {{cite news|url=https://www.reuters.com/article/us-health-tropical-who/gates-backs-big-pharma-push-to-wipe-out-tropical-diseases-idUSKBN17K2ME|title=Gates Backs Big Pharma Push to Wipe out Tropical Diseases|publisher=Reuters|date=19 April 2017|access-date=2 October 2020}}</ref> Bil je tudi eden od ustanoviteljev gibanja ''[[Ona se odloča]]'' (''She Decides movement''), reakcije na ponovno namestitev politike Mexico City s strani ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]].<ref>{{cite web|url=https://www.shedecides.com/champions/hon-minister-alexander-de-croo/|title=Deputy Prime Minister and Minister of Development Cooperation Belgium|website=www.shedecides.com|date=|access-date=2 October 2020}}</ref> Po nesoglasju znotraj vlade zaradi Globalnega dogovora o migracijah UN, je stranka [[N-VA]] zapustila koalicijo, zaradi česar je vlada 9. decembra 2018 postala [[manjšinska vlada]], znana kot Druga Michelova vlada.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2018/dec/09/belgium-government-loses-majority-over-un-migration-pact|title=Belgium's Government Loses Majority over UN Migration Pact|publisher=The Guardian|date=9 December 2018|access-date=2 October 2020}}</ref> De Croo je v njej postal finančni minister in zamenjal [[Johan Van Overtveldt|Johana Van Overtveldta]].<ref>{{cite news|url=https://www.vrt.be/vrtnws/nl/2018/12/08/staatssecretarissen-de-crem-en-de-backer-krijgen-promotie-tot-mi/|title=De Block terug op Asiel & Migratie, De Crem en De Backer worden minister: zo ziet regering-Michel II eruit|publisher=VRT NWS|date=9 December 2018|access-date=2 October 2020|language=nl|trans-title=De Block Back at Asylum & Migration, De Crem and De Backer Become Ministers: This is What Michel II Government Looks Like}}</ref> === Vlada Sophie Wilmes === Pod začasno vlado [[Sophie Wilmès]] je De Croo ostal finančni minister, nadzoroval je sveženj finančnih spodbud za spopadanje s krizo [[COVID-19]] in reševanje letalske družbe [[Brussels Airlines]].<ref>{{cite news|url=https://www.reuters.com/article/idUSKBN26L1AD|title=Belgium Forms New Government after 16-Month Deadlock]|publisher=Reuters|date=30 September 2020|access-date=2 October 2020}}</ref> Z Egbertom Lachaertom je bil izvoljen za skupnega namestnika predsednika [[Odprti flamski liberalci in demokrati|Open VLD]].<ref>{{cite news|url=https://www.knack.be/nieuws/belgie/alexander-de-croo-eerste-ondervoorzitter/article-belga-1601999.html|title=Alexander De Croo eerste ondervoorzitter|publisher=Knack|date=22 May 2020|access-date=2 October 2020|language=nl|trans-title=Alexander De Croo first vice-chairman}}</ref> === Predsednik vlade === Kralj [[Filip Belgijski]] je 23. septembra 2020 za sestavo nove vlade imenoval Aleksandra De Crooja iz [[Odprti flamski liberalci in demokrati|Open VLD]] in socialista [[Paul Magnett|Paula Magnetta]].<ref>{{cite news|url=https://www.vrt.be/vrtnws/nl/2020/09/23/koning-stelt-paul-magnette-ps-en-alexander-de-croo-open-vld/|title=Koning stelt Paul Magnette (PS) en Alexander De Croo (Open VLD) aan als coformateurs: "Uitweg uit de crisis"|website=[[Vlaamse Radio- en Televisieomroeporganisatie|VRT]]|access-date=3 October 2020|language=nl}}</ref> 30. septembra 2020 je bilo napovedano, da bo De Croo prevzel položaj [[Seznam predsednikov vlade Belgije|belgijskega premierja]] in nasledil [[Sophie Wilmès]].<ref>{{Cite web|url=https://www.politico.eu/article/flemish-liberal-alexander-de-croo-to-be-appointed-belgiums-prime-minister/|title=Flemish Liberal Alexander De Croo to be Appointed Belgium's Prime Minister|date=30 September 2020|access-date=30 September 2020}}</ref> Njegova vlada ima večji delež ministric kot katera koli prejšnja belgijska vlada; ženske zasedajo polovico ministrskega zbora.<ref>{{cite news|url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20201001_94453915|title=Regering-De Croo is meest vrouwelijke ooit: tien vrouwen en tien mannen|publisher=Het Nieuwsblad|date=1 October 2020|access-date=2 October 2020|language=nl|trans-title=De Croo Government is the Most Feminine Ever:Ten Women and Ten Men}}</ref> == Zasebno == Poročen je z [[Annik Penders]], s katero imata dva otroka.<ref>{{cite news|url=https://www.hln.be/nieuws/binnenland/portret-wie-is-alexander-de-croo-belgies-kersverse-premier-hij-kent-niks-van-politiek-zei-zijn-moeder-ooit-ze-kreeg-ongelijk~aca8256f/|title=Wie is Alexander De Croo, Belgiës kersverse premier? “Hij kent niks van politiek”, zei zijn moeder ooit. Ze kreeg ongelijk|publisher=Het Laatste Nieuws|date=30 September 2020|access-date=2 October 2020|language=nl|trans-title=Who is Alexander De Croo, Belgium's Brand New Prime Minister? “He Doesn't Know Anything about Politics,” His Mother Once Said. She was Proven Wrong|url-access=subscription}}</ref> == Ostale aktivnosti == ==== Organizacije EU ==== * [[Evropska investicijska banka]] (EIB), nekdanji član sveta guvernerjev (od 2018)<ref>{{cite web|url=http://www.eib.org/about/governance-and-structure/statutory-bodies/board_of_governors/index.htm|title=Board of Governors|website=www.eib.org|date=|access-date=2 October 2020}}</ref> * [[Evropski mehanizem za stabilnost]], član sveta guvernerjev (od leta 2018)<ref>{{cite web|url=https://www.esm.europa.eu/content/alexander-de-croo|title=Board of Governors: Alexander De Croo|website=www.esm.europa.eu|date=|access-date=2 October 2020}}</ref> ==== Mednarodne organizacije ==== * [[Afriška razvojna banka]] (AfDB), nekdanji član sveta guvernerjev<ref>{{cite web|url=https://www.afdb.org/fileadmin/uploads/afdb/Documents/Generic-Documents/AfDB_Annual_Report_2017_EN.pdf|title=AfDB Annual Report 2017|website=www.afdb.org|date=|access-date=2 October 2020}}</ref> * [[Azijska razvojna banka]] (ADB), nekdanji član sveta guvernerjev<ref>[https://www.adb.org/about/board-governors%7Ctitle=Board<nowiki> of Governors|website=www.adb.org|date=|access-date=2 October 2020}}</nowiki></ref> * [[Evropska banka za obnovo in razvoj]] (EBRD), nekdanji član sveta guvernerjev<ref>{{cite web|url=http://www.ebrd.com/shareholders-and-board-of-governors.html|title=Board of Governors|website=www.ebrd.com/|date=|access-date=2 October 2020}}</ref> ==== Neprofitne organizacije ==== * [[Svetovni ekonomski forum]], član skupine za evropsko politiko (od leta 2017)<ref>{{cite web|url=http://www3.weforum.org/docs/WEF_Policy_Group_Members.pdf?ET_CID=2199827&ET_RID=001b000000npTqWAAU|title=Europe Policy Group|website=www3.weforum.org|date=|access-date=2 October 2020}}</ref> == Sklici == <references /> {{Evropski svet}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:De Croo, Alexander}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Belgije]] [[Kategorija:Belgijski politiki]] 2y0pkdtcbii6h4qo6048up9b1pnymqx 0 484515 5736843 5608573 2022-08-20T06:46:53Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{BŽO več sklicev}}{{Infopolje oseba}} '''Marjan Teržan,''' [[Slovenci|slovenski]] [[restavrator]], [[kipar]] in [[slikar]], * [[5. maj]] [[1938]], [[Ruše]] {{Navedi vir}} Poklicno pot je sklenil na mariborskem Zavodu za spomeniško varstvo. Trenutno živi v Mariboru in še vedno ustvarja. == Biografija == === Otroštvo med 2. svetovno vojno === Leta 1941, ko je bil star 3, je nemški okupator družino Teržan izgnal iz [[Štajerska|Štajerske]] in jih z železniškim transportom odpeljal v [[Srbija|Srbijo]]. Oče Josip Teržan, inženir [[Agronomija|agronomije]], je bil zaveden Slovenec zaradi tega je bil na [[Okupacija|okupatorjevem]] seznamu; takoj po okupaciji Štajerske so ga Nemci zaprli. Vendar mu je uspelo, da se je tik pred odhodom vlaka lahko vkrcal in pridružil ženi Ivi in sinovom (Niko, Andrej in Marjan). [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] je kot deček preživel v Srbiji ([[Vrnjačka Banja]], Beograd). === Šolanje === Konec druge svetovne vojne so Teržanovi dočakali v Beogradu, v Ruše so se vrnili po osvoboditvi leta 1945, kjer je Marjan obiskoval Osnovno šolo v Rušah (1946-54). S šolanjem je nadaljeval na [[Prva gimnazija Maribor|mariborski I. gimnaziji]] (1954), kjer je kipar Gabrijel Kolbič (1913-1995) vodil likovni tečaje vse do 1957. V tem obdobju je Kolbičeve tečaje obiskoval tudi Marjan, njegovi sošolki sta bili tudi znani slovenski kiparki [[Dragica Čadež]] in [[Vlasta Tihec|Vlasta Zorko]].<ref>{{Navedi splet|title=Gabrijel Kolbič|url=https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=115|website=www.locutio.si|accessdate=2021-11-23}}</ref> Znanje, ki ga je pridobil pri Kolbiču, mu je omogočilo, da se je leta 1956 vpisal na Šolo za umetno obrt v ljubljanskih Križankah (danes Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo). Po končani srednji šoli je delal sprejemni izpit na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|ALU]] v Ljubljani, a ni bil sprejet. Tako se je za eno leto odpravil na [[Dunaj]] na Likovno akademijo - Akademie der bildenden Künste Wien. Ob vrnitvi domov je dosegel, da so mu starši omogočili študij kiparstva v [[Firence|Firencah]] na Accademia di belle arti di Firenze (od 1962 do 1965), kjer so študirali študentje iz vsega sveta. V Firencah se je spoprijateljil s švicarskim slikarjem in grafikom Rudijem Büchijem, ki ga je povabil v svoj atelje v Rapperswilu pri [[Zürich|Zürichu]], kjer je bil njegov asistent in je v šestih mesecih zaslužil dovolj denarja, da se je odpravil še na 6 mesečno študijsko izpopolnjevanje v [[Pariz]]. Izkušnje dveh likovnih akademij, delo v Švici in pariško študijsko bivanje mu je dalo dobro podlago za njegovo nadaljnjo ustvarjalno pot. Predvsem po povratku iz Pariza se je začel bolj posvečati [[Slikarstvo|slikarstvu]]. === Delo restavratorja === Dobil je mesto asistenta pri kiparju Antonu Blatniku (1911-1998) in ob njegovi upokojitvi prevzel njegovo delovno mesto [[Restavrator|restavratorja]] in [[Konservator|konservatorja]] (leta 1972) na mariborskem Zavodu za spomeniško varstvo, kjer je ostal do upokojitve leta 2000. V določenem obdobju je pri Marjanu slikarstvo prevladalo nad kiparstvom. Kasneje se je intenzivno posvečal svojemu delu – restavriranju in konzerviranju slovenske kulturne dediščine - javnih spomenikov (med njimi je tudi mariborsko Kužno znamenje na Glavnem trgu), obnovil je vrsto cerkva in oltarjev, gradov, fasad mariborskih historičnih stavb..., njegov delokrog je bil vse od Koroške (kostnica na Muti in cerkvici v Lešah na Pohorju) in Štajerske s fokusom na Mariboru in njegovi okolici ([[Slovenska Bistrica]]), preko [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]] do [[Prekmurje|Prekmurja]] (rotunda Selo). Bil je član strokovne skupine, ki je pripravila program obnove [[Sinagoga Maribor|mariborske sinagoge]].<ref>str. 110. Toš, Marjan. "Mariborski judje nekoč". ''Signal''. zima 2005/2006. Artikel VII-Kulturverein für Steiermark – Kulturno društvo Ğlen 7 za avstrijsko Štajersko, Gradec. dostopno na http://www.pavelhaus.at/upload/media/signal/signal05_06.pdf</ref> === Razstave === Teržan je bil član DLUM, mariborskega društva likovnih umetnikov v sedemdesetih letih, prav tako je v tem obdobju soustanovil Ruški likovni salon, skupaj z ravnateljem ruške osnovne šole Mirkom Vovškom in očetom Josipom Teržanom. Prirejali so likovne in kiparske razstave in kolonije (Ruška Forma viva). V svojem aktivnem obdobju se je udeležil marsikatere likovne kolonije in Forme vive, ki so jih takrat organizirale kulturne ustanove v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. V sedemdesetih je sam začel z gradnjo 12 metrske jadrnice tako imenovane škune, ki mu je vzela veliko ustvarjalnega zagona in časa. Razstavljal je v Mariboru, v Rušah, Rogaški Slatini, v Zagrebu, Poreču... == Restavratorski projekti == * Stavba Gosposka 29, [[Maribor]] - [[Štukatura|štukature]] (vodja restavratorskih del)<ref name=":0">str. 306. ''Varstvo spomenikov''. 33. 191-343. dostopno na http://www.eheritage.si/vs/VSC_033_237_TLNURFXUJIHTKWXHWJWHIDULQDFFOZ.pdf</ref> * Rekonstrukcija baročnega [[Kužno znamenje, Maribor|kužnega znamenja]] [[Jožef Straub|Jožefa Strauba]] na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu v Mariboru]] - (vodja demodelacije in kopiranja kamnoseških delov)<ref name=":0" /> *Ulična fasada jezuitskega kompleksa Johannesa Fuchsa (danes [[Pokrajinski arhiv Maribor|Pokrajinski arhiv]], Alojzijeva cerkev in Škofijski arhiv), Glavni trg 7 in 8, Maribor (vodja restavratorskih del)<ref>''Varstvo spomenikov''. XXVI, Ljubljana. 1984. dospopno na https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/upload/files/publications/026_1984_varstvo_spomenikov.pdf</ref> == Sklici == {{Sklici}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Teržan, Marjan}} [[Kategorija:Slovenski restavratorji]] [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] 2v1d7fyksqhy6v2vmb95b8l9t3lvw0m 0 484551 5737046 5493308 2022-08-20T07:10:24Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''Chuni Goswami''' (15. januar 1938 - 30. april 2020) je bil indijski profesionalni nogometaš, ki je igral kot napadalec ali krilo, vodil je tako klub Mohun Bagan kot indijsko reprezentanco. Je nekdanji šerif iz Kolkate. Popularno znan kot Chuni Goswami, je v 30 mednarodnih nastopih dosegel devet golov. Bil je olimpijec, zastopal je indijsko reprezentanco na poletnih [[Olimpijske igre|olimpijskih igrah]] 1960. Prav tako je vodil ekipo, da je dosegla zlato medaljo na azijskih igrah 1962 in si prislužila mesto podprvaka na azijskem pokalu AFC 1964. [[Slika:Chuni.jpg|sličica]] Igral je tudi [[kriket]] prvega razreda, ki je za Bengal igral Ranji Trophy. Svojo ekipo je vodil v finalu turnirja v letih 1971–72. Chuni Goswami je v svoji klubski karieri kljub številnim ponudbam drugih klubov, vključno s ponudbo iz [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhama iz Hotspurja]], odlikoval, da je igral za en klub Mohun Bagan. ==Klubska kariera== Goswami se je pridružil Mohun Bagan Junior Teamu leta 1946 v starosti 8 let. Bil je del mladinske ekipe do leta 1954, nato pa je napredoval v starejšo ekipi Mohun Bagan. Še naprej je igral za Mohun Bagan do upokojitve leta 1968. Med bivanjem v klubu je vodil klub v petih sezonah od 1960 do 1964. ==Mednarodna kariera== Chuni Goswami je v [[Indija|Indiji]] prvič debitiral leta 1956 med moštveno zmago nad Kitajsko olimpijsko reprezentanco z 1: 0. V nadaljevanju je za Indijo igral na 50 mednarodnih tekmah, med drugim na [[Olimpijske igre|olimpijskih igrah]], azijskih igrah, azijskem pokalu in pokalu Merdeka. Indija je leta 1962 osvojila [[Zlata medalja|zlato medaljo]] na Azijskih igrah in [[Srebrna medalja|srebro]] v Azijskem pokalu leta 1964 v [[Tel Aviv|Tel Avivu]] in v pokalu Merdeka. ==Mednarodna reprezentančna statistika== Nadaljnje informacije: Indijska nogometna reprezentanca rezultati Chuni Goswami je igral na 30 mednarodnih tekmah [[FIFA]]. Za A [[Državna reprezentanca|reprezentanco]] je zadel 9 golov. {| class="wikitable" |+ Indijska nogometna reprezentanca !Leto !Tekme !Goli |- |1958 |5 |2 |- |1959 |6 |1 |- |1960 |3 |0 |- |1961 |3 |0 |- |1962 |5 |3 |- |1964 |8 |3 |- |'''Skupaj''' |30 |9 |} ==Mednarodni goli== {| class="wikitable" !'''Datum''' !'''Prizorišča''' !'''Nasprotnik''' !'''Rezultat''' !'''Tekmovanje''' !'''Goli''' |- |26.maj 1958 |Korakuen Velodrome, Tokyo |Burma |3-2 |1958 Asian Games |1 |- |30. maj 1958 |Tokyo Football Stadium, Tokyo |Hong Kong |5-2 |1958 Asian Games |1 |- |11.december 1959 |Maharaja's College Stadium, Kochi |Iran |3-1 |1960 AFC Asian Cup kvalifikacije |1 |- |28.avgust 1962 |Senayan Stadium, Jakarta |Thailand |4-1 |1962 Asian Games |1 |- |1.september 1962 |Senayan Stadium, Jakarta |South Vietnam |3-2 |1962 Asian Games |2 |- |2.junij 1962 |Bloomfield Stadium, Jaffa |Hong Kong |3-1 |1964 AFC Asian Cup |1 |- |27. avgust 1964 |Kuala Lumpur, Malaya |Cambodia |4-0 |1964 Merdeka Tournament |1 |- |29.avgust 1964 |Kuala Lumpur, Malaya |Thailand |2-1 |1964 Merdeka Tournament |1 |} ==Kriket kariera== Chuni Goswami je prvič debitiral za Bengal v pokalu Ranji v sezoni 1962–63. Bil je desničar. Po upokojitvi iz [[Nogomet|nogometa]] se je Goswami v celoti osredotočil na igranje [[Kriket|kriketa]] za Zahodno Bengalijo. Nastopil je v dveh finalih pokala Ranji, vsakič je izgubil proti Mumbaiju. V finalu 1968–69 je dosegel 96 in 84; a stoletje Ajita Wadekarja je Mumbaju pomagalo zmagati pri vodstvu v prvih menjavah. Pozneje je vodil bengalsko kriket moštvo do finala Ranji Trophy leta 1972, ki so ga izgubili proti Mumbaiju, za katerega sta igrala Gavaskar in Shivalkar. Igral je za ekipo Combined East in Central Zone decembra 1966 na gostovanju pri West Indies, Chuni Goswami je na tekmi zadel 8 vratnic, saj je njegova ekipa presenetljivo premagala. V svoji kriketni karieri, ki se je raztezala vse do sezone 1972–73, je odigral 46 tekem v prvem razredu, dosegel 1.592 tekov z enim stoletjem in sedmimi petdesetimi leti ter vzel 47 vratnic. ==Smrt== Goswami je umrl 30. aprila 2020 v starosti 82 let v [[Kalkuta|Kolkati]] po dolgotrajni bolezni. V zadnjih nekaj mesecih je Goswami trpel za osnovnimi boleznimi s [[Sladkorna bolezen|sladkorno boleznijo]], okužbo [[Prostata|prostate]] in nevrološkimi težavami. Njegova družina je potrdila, da je bil Goswami sprejet v mestno bolnišnico v začetku dneva in umrl ob 17. uri po [[Srčni zastoj|srčnem zastoju]]. ==Nagrade== Goswami je med igralsko kariero in po upokojitvi osvojil številne nagrade za svoj prispevek k indijskemu nogometu. Glavne nagrade, ki jih je osvojil, so: * 1962 Nagrada za najboljšega napadalca Azije * Nagrada Arjuna iz leta 1963 * 1983 Nagrada Padma Shri * 2005 Mohun Bagan Ratna [[Kategorija:Indijski nogometaši]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Indijo]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1960]] [[Kategorija:Indijski nogometni reprezentanti]] ==Glej tudi== ==Viri== {{opombe}} ==Zunanje povezave== *[https://www.olympedia.org/lists/102/manual Olympedia] *[https://web.archive.org/web/20080907023512/http://www.frontlineonnet.com/fl1914/19140120.htm Frontlineonnet] *[https://www.espncricinfo.com/player/chuni-goswami-29185 Espncric info] shem8ezkogsgbs2gwtpfh3evqs9fgj3 0 484582 5736950 5377963 2022-08-20T06:58:08Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Dojênje''' pomeni naravno hranjenje dojenčka z [[materino mleko|materinim mlekom]],<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5512485/dojenje?query=dojenje&SearchIn=All, Slovenksi medicinski e-slovar, vpogled: 8. 10. 2020.</ref> pri čemer dojenček sesa mleko iz materine [[dojka|dojke]].<ref name=NIH2013>{{cite web |title = Breastfeeding and Breast Milk: Condition Information |url = https://www.nichd.nih.gov/health/topics/breastfeeding/conditioninfo/Pages/default.aspx |accessdate = 27. 7. 2015 |date = 19. 12. 2013 |url-status = live |archiveurl = https://web.archive.org/web/20150727155223/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/breastfeeding/conditioninfo/Pages/default.aspx |archivedate = 27. 7. 2015 |df = dmy-all }}</ref> Dojenje je najbolj naravna<ref name=Merse>Merše Lovrinčević, Katarina, Lepičnik-Vodopivec, Jurka (2018). Dojenje in tandemsko dojenje. Obzornik zdravstvene nege, letnik 52, številka 1, str. 38-44.</ref> in optimalna oblika hranjenja [[dojenček|dojenčka]], ki omogoča njegovo zdravo rast in razvoj. Obstajajo številni kazalniki, ki govorijo o pozitivnem vplivu dojenja na zdravje otrok, kot tudi pozneje v življenju.<ref>Mičetić-Turk, Dušanka, Turk, Eva, Šikić Pogačar, Maja (2017). Historical overview of breastfeeding in Slovenia. Acta medico-biotechnica, letnik 10, številka 2, str. 18-24.</ref> [[Svetovna zdravstvena organizacija]] na podlagi raziskav priporoča izključno dojenje do dopolnjenega šestega meseca starosti otroka, z nadaljevanjem dojenja najmanj do enega leta, še bolje pa do drugega leta starosti.<ref name=Merse/> V prejšnjem stoletju je delež mater, ki dojijo svoje dojenčke, začelo upadati zaradi prihoda prilagojenih umetnih formul za hranjenje dojenčkov in otrok ter njegovega uspešnega trženja, vendar so se trendi glede dojenja na prelomu stoletja zopet obrnili v pozitivno smer. Po podatkih [[Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije|Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije]] je v letu 2008 ob odpustu iz porodnišnic polno ali delno dojilo 97 % mater.<ref name=Policnik/> == Prednosti == Dojenje ima prednost pred drugimi oblikami hranjenja dojenčka zaradi več vidikov:<ref name=Hoyer97>Hoyer, Silvestra (1997). Prednosti dojenja. Obzornik zdravstvene nege, letnik 31, številka 5/6, str. 217-220.</ref> * specifična [[biokemijska sestava]], * optimalna [[prebavljivost]]; * zaščita pred [[okužba]]mi; * preprečevanje [[alergija|alergij]]; * psihološka povezava otroka in matere; * takšna prehrana je poceni. === Prehranska ustreznost === Izključno z dojenjem lahko ima dojenček v starosti do četrtega oziroma šestega meseca starosti zagotovljene vse potrebe po hranilih in energiji.<ref name=Policnik>Poličnik, Rok (2011). Nacionalne smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke. Obzornik zdravstvene nege, letnik 45, številka 4, str. 283-286.</ref> Materino mleko vsebuje nekatere [[aminokisline]] (na primer [[tavrin]]), [[maščobne kisline]] (na primer [[arahidonska kislina|arahidonska]] in [[dokadeksaemična kislina]]), ki so potrebne za razvoj [[osrednje živčevje|osrednjega živčevja]]. Velik delež [[laktoza|laktoze]] omogoča optimalni razvoj naglo rastočih človekovih možganov. Delež [[vitamin]]ov v materinem mleku je odvisen od materine prehrane. [[Železa]] ima dojenček dovolj v telesnih zalogah, količine drugih mineralov v materinem mleku pa zadoščajo za otrokov razvoj.<ref name=Hoyer97/> Do šestega meseca starosti dojenčka je dodajanje mlečnega nadomestka le redko potrebno.<ref>https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/dojenje_kratko_informativno_gradivo.pdf, vpogled: 8. 10. 2020.</ref> === Psihološka povezava otroka in matere === Ugotavljajo, da dojenje samo po sebi izboljšuje odnos med materjo in otrokom.<ref name=Hoyer97/> Dojenje je pomembno pri izgradnji psihološke povezave med materjo in otrokom, pri čemer se vedenje navezanosti razvije neodvisno od hrane same, vendar odvisno od stika, ki pri tem nastane. Dojenje ni vedno možno in je pomembno, da je ugodne pogoje za otrokov razvoj mogoče zagotoviti tudi na drugih področjih odnosa z materjo, ne le na nivoju telesnega in psihičnega stika ob dojenju.<ref>Pavšič Mrevlje, Tinkara (2006). Materinstvo, objektni odnosi in trajanje dojenja. Psihološka obzorja (Ljubljana), letnik 15, številka 4, str. 67-84.</ref> == Uporaba zdravil med dojenjem == Večina [[zdravilo|zdravil]] prehaja v materino mleko in lahko tako predstavlja tveganje za dojenega otroka. Tveganje je odvisno od odmerka zdravila, zaužitega preko mleka, stopnje razvitosti [[organ]]ov in učinka zdravila na dojenčka ter laktacijo. Če je le mogoče, se priporočajo zdravila, ki so na dojenčkih dobro proučena in se pri doječih materah že dolgo uporablja. Nekatere doječe matere potrebujejo ustrezno zdravljenje z zdravili in se le-to ne sme prekinjati. Pogosto doječi materi, ki mora prejemati zdravila, ni treba prekiniti dojenja. Obstaja pa nekaj učinkovin, ki so med dojenjem absolutno kontraindicirana ([[amjodaron]], [[citostatik]]i, [[kloramfenikol]], [[ergot alkaloid]]i, [[jodid]]i, [[litij]], [[radiofarmacevtik]]i, [[retinoid]]i in kronična uporaba [[tetraciklin]]ov).<ref>Nagelj Kovačič, Nataša, Mrhar, Aleš (2008). Zdravila med dojenjem. Farmacevtski vestnik, letnik 59, številka 4, str. 223-228.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Medicina]] [[Kategorija:Neonatologija]] rwsjjzf76yhje6cf5e1ibl92qatwwly 0 484599 5736815 5492413 2022-08-20T06:45:00Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Naravovarstveni nadzornik''' (angl. ''ranger'' ali ''park ranger''), poimenovan tudi čuvaj, redar ali [[Gozdarstvo|gozdar]], je oseba, ki ji je zaupano varovanje in ohranjanje zaščitenih območij. Glede na lastništvo ali upravljanje so zaščitena območja lahko državna ([[narodni park]]), pokrajinska (tudi regionalna – [[regijski park]]) ali lokalna (zaščiteno območje ali objekt na lokalni ravni). Zaščiteno območje ni nujno, da se nanaša oziroma je omejeno zgolj na [[naravno okolje]], ampak lahko vključuje tudi območja, ki so pomembna z vidika kulturne ali zgodovinske dediščine. Različne [[Država|države]] za ta položaj uporabljajo različna imena. Na primer ''warden'' je priljubljen izraz v [[Kanada|Kanadi]], na [[Irska|Irskem]] in v Združenem kraljestvu. Služba [[Narodni park|narodnega parka]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] ta položaj imenuje ''čuvaj parka''. Ameriška služba za gozdove uporablja izraz [[gozdar]]. Druge države za opis tega poklica uporabljajo izraz ''nadzornik''. [[Poklic]] sestavljajo številne različne veje in področja, od nadzornikov pa se pogosto zahteva, da so vešči na več kot le enem področju. == Zgodovina == V srednjeveški Angliji so bili čuvaji uslužbenci, ki so bili razdeljeni po območjih čez celotno [[podeželje]] in so zagotavljali red (pogosto proti [[krivolov]]<nowiki/>u). Njihove dolžnosti so bile prvotno omejene na zagotavljanje spoštovanja [[Zakon|zakona]] o gozdovih na območju kraljevih gozdov, kar se je v določenih pogledih ujemalo z nalogami čuvajev na [[Konj|konjih]].<ref>John Charles Cox, ''The Royal Forests of England'', 1905, page 24.</ref> Zdi se, da je izraz ''ranger'' izpeljan iz latinske besede ''regardatores'', ki se je prvič pojavila leta 1217 v Gozdni listini. Izraz ''regardatores'' je bil kasneje v angleških verzijah Listine preveden oziroma predstavljen kot čuvaj.<ref>Hensleigh Wedgewood, ''A Dictionary of English Etymology'', vol. III, 1865, pages 38–39.</ref> Drugi pa, z izjemo prej omenjenih Angležev, izraz prevajajo kot gledalce. Tako, na primer, je peti odstavek listine v teh primerih preveden kot: »Naši gledalci gredo skozi gozdove in opravijo pregled ravno tako, kot so ga opravljali že v času prvega kronanja kralja Henrika II., našega starega očeta, in nič drugače.«<ref>http://info.sjc.ox.ac.uk/forests/Carta.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111101205955/http://info.sjc.ox.ac.uk/forests/Carta.htm|date=2011-11-01}} Retrieved October 23, 2012</ref> Najstarejši [[pisni vir]], v katerem je omenjen izraz, se nanaša na [[Provizija|provizijo]] redarja/čuvaja leta 1341.<ref>Charles R. Young, ''The Royal Forest of Medieval England'', 1979, page 163.</ref> Dokumenti iz leta 1455 navajajo, da je imela Anglija vsestranske in samostojne Urade gozdarjev in čuvaje v gozdovih.<ref>''Rolls of Parliament'' V:318/1</ref> V literaturi se je izraz čuvaj prvič pojavil leta 1579 v pesmi [[Edmund Spenser|Edmunda Spenserja]] z naslovom ''Pastirski koledar'', ki pravi tako: »([[Volk|Volkovi]]) zaradi strahu pred čuvaji in velikim lovom, ne hodijo več tako široko, kot so bili navajeni.« Pisarna Čuvaja iz Windsorskega parka pa naj bi bila ustanovljena leta 1601. === Čuvaji v Severni Ameriki, 17. –19. stoletje === V Severni Ameriki so čuvaji med 17. in 18. stoletjem,  v času vojn med [[Kolonializem|kolonisti]] in ameriško indijanskimi plemeni, služili v [[Vojna|vojnah]]. Čuvaji so bili vojaki s polnim delovnim časom, ki so jih vlade kolonialnih sil zaposlile za patruljiranje in [[izvidništvo]] med utrjenimi mejnimi [[utrdba]]mi ter za zgodnje opozarjanje o napadih. Med [[Ofenziva|ofenzivnimi]] operacijami so delovali kot izvidniki in vodiči, ki so locirali vasi in druge cilje za delovne enote, ki jih je črpala milica ali druge kolonialne čete. Med revolucionarno vojno je [[general]] George Washington naročilo [[Podpolkovnik (ZDA)|podpolkovniku]] [[Thomas Knowlton|Thomasu Knowltonu]], da izbere elitno skupino mož za izvidniške misije. Enota je bila znana pod imenom ''Knowlton's Rangers'' in je bila prva uradna enota čuvajev v ZDA. Ta enota prav tako velja za zgodovinskega starša današnjih [[Vojaški ranger|vojaških rangerjev]]. === Zgodnji naravovarstveni redarji in upravniki parka, 1866–1916 === Američani so besedo v 19. in 20. stoletju obudili iz starih [[Frazem|frazemov]], s katerimi so naslavljali nadzornike – imenovane s strani kralja – ki so patruljirali v parkih jelenov in v gozdovih, namenjenih lovu, po Angliji. Med [[Znanstvenik|znanstveniki]] se je razvilo kar nekaj razprav in dilem, katero je tisto območje, na katerem se je razvil prvi narodni park na svetu (ali je to [[Narodni park Yellowstone|Yellowstone]] ali [[Narodni park Yosemite|Yosemite]]), zato ni presenetljivo, da je tudi glede tega, kdo je bil prvi čuvaj narodnega parka, precej nesoglasja. Nekateri trdijo, da je bil to Galen Clark, ko je 21. maja 1866 postal prva oseba, ki je bila uradno imenovana in plačana za zaščito in upravljanje [[Narodni park Yosemite|parka Yosemite]] in je tako postal prvi čuvaj v [[Kalifornija|Kaliforniji]] in njenega naravnega parka (delo čuvaja parka je opravljal kar 24 let).<ref>Michael G. Lynch, ''California State Park Rangers'', Arcadia Publishing, 2009, page 7.</ref> Spet drugi pa izpostavljajo Harrya Younta, ki je deloval kot čuvaj v [[Narodni park Yellowstone|narodnem parku Yellowstone]] od leta 1880 do leta 1881. Yount je preroško priporočil »imenovanje majhne, aktivne in zanesljive policijske sile za pomoč upravniku/nadzorniku parka pri izvrševanju zakonov, pravil in predpisov.«<ref>Harry Yount, "Appendix A – Report of Gamekeeper," ''Annual Report of the Secretary of the Interior on the Operations of the Department for the Year Ended June 30, 1880'', Washington, DC: Government Printing Office, page 620.</ref> Prvo stalno imenovanje čuvajev v narodnem parku se je zgodilo 23. septembra 1989, ko sta Charles A. Leidig in Archie O. Leonard postala gozdna čuvaja (gozdarja) v narodnem parku Yosemite.<ref>Workman, R. Bryce, ''In Search of an Identity'', 1994.</ref> Ena najzgodnejših uporab izraza ''čuvaj'' je bil napis na značkah. Gre za napis »Čuvaj gozdnega rezervata«, ki ga je med leti 1898 in 1906 uporabljalo ameriško Ministrstvo za notranje zadeve. Prednostno so bile te značke izdane čuvajem, ki so delali v narodnih parkih in tistim, ki so delovali na območju državnih gozdov, saj so bili takrat vsi znani pod istim izrazom ''gozdni čuvaj''.<ref>Workman, R. Bryce, ''Badges and Ornamentation of the National Park Service'', 1997. {{cite web|url=http://www.cr.nps.gov/history/online_books/workman3/|title=Archived copy|accessdate=2012-09-17|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121220000628/http://www.cr.nps.gov/history/online_books/workman3/|archivedate=2012-12-20}}</ref> Izraz redar/čuvaj je bil uporabljen tudi za reorganizacijo sil [[Gasilec|gasilcev]] v parku [[Adirondacks]] po letu 1899, ko je v takratnih požarih pogorelo kar 80.000 hektarjev gozda (320 km²). Ime so prevzeli majhni skupini, majhni sili, imenovani Rogers' Rangers, ki je bila znana po svoji leseni obrti. Ta skupin se je na tem območju borila med francosko in indijsko vojno let 1755.<ref>Angus, Christopher, ''The Extraordinary Adirondack Journey of Clarence Petty'', Syracuse: Syracuse University Press, 2002. {{ISBN|0-8156-0741-5}}.</ref> [[Slika:Ranger station wooden house.jpg|sličica|Postaja čuvaja v Ameriki]] == Dolžnosti (naloge), panoge (veje) in specializacije == Naloge sodobnega čuvaja parka so tako raznolike kot so raznoliki sami parki, v katerih služijo, postale pa so v zadnjih letih tudi bolj specializirane. Ne glede na redne naloge katere koli veje, ostaja glavni cilj čuvajev zaščititi vire parka za prihodnje generacije in zaščita obiskovalcev parka. Ta cilj dosežejo s profesionalnostjo in včasih s prekrivanjem različnih oddelkov. Na primer, vodič (angleško ''Interpretative ranger'') lahko včasih opravi nalogo kazenskega pregona že samo s tem, da obiskovalcem razloži posebne predpise o parku in jih spodbudi, da so pravi skrbniki naravne in [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]]. Čuvaji in drugi uslužbenci parka lahko prispevajo k poslanstvu vodiča tako, da obiskovalcem zagotavljajo informacije o virih in objektih v parku. Duh timskega dela pri uresničevanju poslanstva varovanja parkov in ljudi poudarja dejstvo, da imajo v večini primerov (to velja zlasti za ameriške čuvaje narodnih parkov) vsi čuvaji parkov skupno [[Uniforma|uniformo]], ne glede na funkcijo ali delovno nalogo. Nekatere funkcije oziroma naloge: * '''Organi kazenskega pregona''': ti čuvaji/redarji imajo policijska pooblastila in izvajajo državne, pokrajinske in/ali lokalne zakone ter predpise o parkih. V nekaterih državah v razvoju so lahko čuvaji parkov, ki patruljirajo po naravnih rezervatih, močno oboroženi in delujejo kot [[Paravojaška organizacija|paravojaške organizacije]] proti organiziranim krivolovcem ali celo [[Gverila|gverilcem]]. V nekaterih drugih državah v razvoju pa imajo čuvaji iste pravice kot drugi organi pregona in nosijo [[strelno orožje]], saj si prizadevajo doseči spoštovanje narave z vzpostavljanjem dobrih odnosov z lokalno skupnostjo in obiskovalci parka. V enotah ameriškega sistema narodnih parkov so organi pregona glavna policijska agencija, njihove storitve lahko dopolnjuje tudi ameriška ''park policija'' - predvsem v [[Metropolitansko območje|metropolitanskih območjih]] Washingtona, D. C.-ja in San Francisca. Služba ameriškega narodnega parka ima oddelek ''posebnih agentov'', ki vodijo bolj zapletene kazenske preiskave. Glede na statistiko ameriškega Ministrstva za pravosodje, največ [[Kriminal|kriminalnih napadov]] in [[Umor|umorov]] doživijo ti čuvaji, ki so odgovorni za kazenski pregon in izvrševanje zakonodaje.<ref>{{cite news|title=U.S. Rangers, Park Police Sustain Record Levels of Violence|publisher=Environmental News Service|year=2004|url=http://www.ens-newswire.com/ens/sep2004/2004-09-01-02.asp|access-date=2008-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20080228003222/http://www.ens-newswire.com/ens/sep2004/2004-09-01-02.asp|archive-date=2008-02-28|url-status=live}}</ref> Mesto [[New York]] ima uniformirano enoto čuvajev parkov, imenovano ''New York City Parks Enforcement Patrol'', ki je odgovorna za patruljiranje v mestnih parkih, plažah in bazenih. * '''Razlaganje in izobraževanje''': čuvaji parka obiskovalcem nudijo široko paleto informativnih sredstev. Nekateri čuvaji nudijo praktične informacije, na primer, navodila za vožnjo, vozni red vlakov, vremenske napovedi in podobno. Prav tako lahko nekateri čuvaji obiskovalcem zagotavljajo interpretacijske programe, ki so namenjeni pospeševanju upravljanja virov s strani obiskovalcev kot metodo in način za zaščito virov. Interpretacija v tem kontekstu vključuje (ni pa izključno omejena na to): vodene oglede o zgodovini parka, ekologiji (ali obojem); diaprojekcije, pogovori, predstavitve; neformalni stiki ali zgodovinske ponovne uprizoritve. Spet drugi čuvaji lahko sodelujejo pri vodenju bolj formaliziranih izobraževalnih programov, ki so namenjeni podpori in dopolnjevanju navodil, ki jih prejmejo gostujoči študentje v tradicionalnem akademskem okolju (pogosto zasnovani tako, da pomagajo učiteljem pri izpolnjevanju posebnih nacionalnih in / ali lokalnih standardov poučevanja). Od vseh uniformiranih čuvajev, ne glede na njihove glavne naloge, se pričakuje, da so strokovnjaki za vire, ki so v njihovi oskrbi, ne glede na to, ali so kulturni ali naravni. * '''Nujen odziv / ukrepanje ob nesreči''': čuvaji so pogosto usposobljeni za prvo pomoč v [[Divjina|divjini]] in sodelujejo pri iskanju in reševanju pogrešanih oseb v divjini. Številni narodni parki od čuvajev zahtevajo, da pridobijo spričevalo reševalca [[Nujna medicinska pomoč|nujne medicinske pomoči]], nujnih medicinskih tehnikov ali [[Reševalec|reševalcev]]. Glede na potrebe parka, kamor je posamezni čuvaj dodeljen, so lahko specializirani v vrvnem reševanju z višine, v reševanju z deročih voda, lahko so certificirani potapljači ali pa se posebej usposobijo za pilote helikopterjev oziroma člane helikopterske posadke. * '''Gasilci/gasilstvo''': čuvaji so pogosto prvi, ki opazijo gozdne [[požar]]e in so pogosto usposobljeni za gašenje v divjini oziroma za gašenje stavb. Prav tako lahko uveljavljajo zakone in predpise v zvezi z [[Taborni ogenj|tabornim ognjem]] oziroma drugimi oblikami ognja. Ob požaru, ki je zunaj njihovega nadzora, pokličejo na pomoč in [[Evakuacija|evakuirajo]] osebe z območja do prihoda dodatnih [[Gasilec|gasilcev]]. * '''Dispečerji (delavci v klicnem centru)''': nekateri čuvaji delajo kot dispečerji za zaščito parkov, odgovarjajo na [[Klic v sili|klice v sili]] in pošiljajo posadke na kraje dogodkov. Klicateljem nudijo oziroma dajejo navodila v posameznih primerih pred prihodom odzivnih enot. Usklajujejo odzive več agencij na [[izredne razmere]] znotraj meja parka in uporabljajo računalniške sisteme za preverjanje zgodovine kaznivih dejanj oseb, ki so jih ustavili nadzorniki kazenskega pregona v parku. Parkovni dispečerji pogosto opravljajo tudi druge naloge, kot so na primer, sprejemanje poročil o izgubljenih in najdenih predmetih (osebah), spremljanje [[Nadzorna kamera|nadzornih kamer,]] [[Požarni alarm|požarnih alarmov]] in podobno. Dispečerji so razporejeni v Oddelek za zaščito parkov. * '''Znanstveniki in učenjaki''': čuvaji so odgovorni za zaščito naravnih virov ali kulturnih krajev, za katere delajo. To vključuje tudi pridobivanje in ohranjanje znanja o tem območju. Kot čuvaji so tako lahko zaposleni tudi številni zgodovinarji in znanstveniki – na primer [[Arheologija|arheologi]], biologi, ekologi, geologi, hidrologi, [[Paleontolog|paleontologi]], [[Vulkanolog|vulkanologi]] in podobno. Od čuvajev na teh področjih se pričakuje, da študirajo, nadzirajo in informirajo druge (lahko z objavljanjem različnih znanstvenih člankov ali kako drugače). Ti ljudje dopolnjujejo znanje, razpršeno v različnih interpretativnih in [[Izobraževalni program|izobraževalnih programih]] in zagotavljajo informacije, ki jih upravitelji in drugi potrebujejo za učinkovitejšo zaščito vira. * '''Vzdrževalci/vzdrževanje:''' nekateri čuvaji redno vzdržujejo [[Infrastruktura|infrastrukturo]] in / ali opremo, ker to spada v njihov nabor nalog – posebej pri pripravah na zimska zaprtja ali spomladanska odprtja. Pogosto so prav oni prvi, ki odkrijejo vremensko škodo na cestah, v kampih, prav tako pa tudi poškodbe zaradi [[Vandalizem|vandalizma]]. * '''Administratorji''': v mnogih primerih so člani upravnega osebja kategorizirani kot čuvaji parkov in lahko nosijo posebno [[Uniforma|uniformo]] čuvaja, medtem ko delajo v zakulisju, da bi zagotovili nemoteno in nadaljnje delovanje parka. Ti redarji lahko določajo politiko delovanja parka, urejajo njihove proračune, upravljajo z računalniki in tehnologij, človeškimi viri oziroma delujejo na drugih področjih upravljanja parka. Vodstvene položaje najpogosteje zasedejo posamezniki, ki so prej delovali na nižjih delovnih mestih znotraj parka. Ti posamezniki so največkrat zelo dobro izobraženi na vseh področjih delovanja parka, saj jim to omogoča poznavanje vseh področij in nalog, ki so v njihovi pristojnosti. == Pomanjkanje čuvajev v državah v razvoju == [[Fundacija]] ''Adopt A Ranger'' je izračunala, da je po svetu za zaščitena območja v državah v razvoju in tranzicijskih državah potrebnih približno 150.000 čuvajev. Trenutno ni podatkov o trenutnem številu zaposlenih čuvajev, vendar pa najverjetneje v množici zavarovanih območjih v teh državah čuvajev sploh ni, v preostalih državah pa jih primanjkuje vsaj 50 %. To pomeni, da v svetovnem merilu primanjkuje vsaj 105.000 čuvajev. Fundacija se boji, da je ta velik primanjkljaj čuvajev največji omejevalni dejavnik za učinkovito zaščito narave v 75 % sveta. Trenutno ni organizacije, ki bi se ukvarjala s tem problemom. Vključena je bila sicer ta fundacija, z namenom, da svetovno javnost opozori na ta pereč problem (zaščitena območja brez terenskega osebja), s katerim se soočajo države v razvoju in tranzicijske države. Poleg opozarjanja pa je njen namen tudi zbiranje sredstev za financiranje čuvajev na terenu in pomoč vladam držav v razvoju pri ocenitvi realne kadrovske potrebe in kadrovske strategije.<ref>[http://www.adopt-a-ranger.org Adopt A Ranger Finances Park Rangers For Management Of National Parks, Nature Reserves And Protected Areas] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070703033240/http://www.adopt-a-ranger.org/|date=2007-07-03}}</ref> Eden najpomembnejših naravovarstvenikov na svetu, dr. Kenton Miller, je o pomenu čuvajev povedal: »Prihodnost naših [[ekosistem]]ov in naše dediščine je odvisna od čuvajev parkov. Zaradi hitrosti, s katero se izzivi na zavarovanih območjih spreminjajo in povečujejo, še nikoli ni bilo tolikšne potrebe po dobro pripravljeni človeški sposobnosti za upravljanje. Čuvaji parkov so hrbtenica upravljanja parkov. So na terenu. V prvi vrsti delajo z znanstveniki, obiskovalci in člani lokalnih skupnosti. == Slovenija == [[Slika:Triglavski narodni park.svg|sličica|Območje triglavskega narodnega parka]] V Sloveniji je naravovarstveni nadzornik tisti posameznik, ki opravlja naposreden nadzor v naravi. Njegove naloge so naposredno spremljanje stanja in nadzor nad izvajanjem varstvenih režimov, ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah prepovedi in obveščanje pristojnih inšpekcijskih organov ter opozarjanje oseb na varstvene režime zaradi preprečevanja kaznivih dejanj. Nadzornik mora pri izvajanju naposrednega nadzora v naravi predpisan službeni znak, izkaznico in uniformo. Pogoji, da posameznik lahko postane naravnovarstveni nadzornik v Sloveniji so naslednji: polnoletnost, biti mora državljan Republike Slovenije (RS) in biti ustrezno usposobljen. Usposabljanje za naravovarstvenega nadzornika obsega: * temeljna načela ohranjanja narave, * zgodovino varstva narave, * varstvo naravnih vrednot in ohranjanja biotskih raznovrstnosti, organiziranost na področju varstva narave v RS, * splošno spoznavanje zavarovanih območij v RS in posameznega zavarovanega območja, * neposreden nadzor v naravi, sodelovanje s prekrškovnimi organi in osnove inšpekcijskega postopka. Strokovno usposabljanje traja največ 44 ur in največ 8 ur na dan. Konča se s preiskusom znanja ustno pred komisijo. Poleg tega pa mora kandidat opraviti tudi preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku.<ref>https://spot.gov.si/sl/dejavnosti-in-poklici/poklici-in-strokovni-kadri/naravovarstveni-nadzornik/#javno-pooblastilo-za-naravovarstvene-nadzornike</ref> V Triglavskem narodnem parku, kot največjem zavarovanem območju v Sloveniji se naravovarstveni nadzor izvaja že od leta 1981. Urejen je bil z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (ZTNP), ki je veljal do leta 2010, od leta 2010 naprej pa velja ZTNP-1. Novi zakon je uvedel spremembe na področju reguliranja posegov v prostor - upravljalcu omogoča ustrezen in zadosten nadzor ter ukrepanje pri kršitvah. Neposreden nadzor v naravi na območju Triglavskega narodnega parka izvajajo naravovarstveni nadzorniki, ki so organizirani v nadzorni službi Javnega zavoda TNP.<ref>https://core.ac.uk/download/pdf/280492579.pdf</ref> So pomemben del upravljalske organizacije. Spremljajo stanje vseg dogajanj, pa naj bodo naravna lai pa povezana z obiskovalci in prebivalci narodnega parka. Skrbijo za dosledno izvajanja zakona o TNP, informirajo ter opozarjajo obiskovalce narodnega parka in jih za nekatere kršitve lahkko tudi kaznujejo. Njihovo delo je predvsem usmerjeno v sodelovanje, komuniciranje in ozaveščanje obiskovalec parka, pa tudi domačinov. Prav tako sodelujejo pri strokovnih, raziskovalnih in izobraževalnih nalogah, ki jih opravlja TNP, med njihove naloge pa tudi spada urejanje infrastrukture, skrb za koče v TNP in košnja. Približno dve tretjini nadzornikov opravlja tudi naloge lovskih čuvajev.<ref>https://www.tnp.si/sl/obiscite/o-parku/pogosta-vprasanja/</ref> V TNP sicer deluje 20 naravovarstvenih nadzornikov in 12 čuvajev lovcev.<ref>https://www.dnevnik.si/164261</ref> == Glej tudi == * [[Triglavski narodni park]] * [[Park]] * [[Krajinski park Goričko]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * https://www.tnp.si/sl/spoznajte/ * https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/obvestila/Vabilo-k-sodelovanju-prostovoljnih-nadzornikov-/ * https://core.ac.uk/download/pdf/280492579.pdf * https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program/12057120 [[Kategorija:Zavarovana območja]] kj0k7rfr6f2pshclf4kq2lbpgkmcsqf 0 484625 5736931 5608632 2022-08-20T06:57:09Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Jigoro Kano | death_place = }} {{wikificiraj}} '''Džigoro Kano''', [[Japonci|japonski]] [[Pedagogika|pedagog]], [[športnik]] in ustanovitelj [[Judo|juda]] * [[10. december]] [[1860]] † [[4. maj]] [[1938]].<ref>{{cite web|title=Kano, Jigoro|url=https://www.ndl.go.jp/portrait/e/datas/253.html|website=Portraits of Modern Japanese Historical Figures|publisher=National Diet Library, Japan|accessdate=23 August 2020}}</ref> Judo je bil prva japonska [[Borilne veščine|borilna veščina]], ki je dobila široko mednarodno prepoznavnost, in prva, ki je postala uradni [[Olimpijski športi|olimpijski šport]]. Pedagoške novosti, ki jih pripisujejo Kanu, vključujejo uporabo črnih in belih pasov in uvedbo dan stopnje, da se pokaže relativna uvrstitev med pripadniki borilnih veščin. Znana gesla, ki jih pripisujejo Kanu, vključujejo „največjo učinkovitost z minimalnim naporom“ in „medsebojno blaginjo in koristi“. V poklicnem življenju je bil Kanō vzgojitelj. Pomembne napotitve so vključevale službo direktorja osnovnošolskega izobraževanja na Ministrstvu za šolstvo (Monbushō) od 1898 do 1901 in predsednika Tokijske višje normalne šole od 1900 do 1920. Igral je ključno vlogo pri vključevanju juda in [[Kendo|kenda]] v programe japonske javne šole iz 1910-ih. Kanō je bil tudi pionir mednarodnega športa. Med dosežke vključujemo, da je bil prvi azijski član [[Mednarodni olimpijski komite|mednarodnega olimpijskega komiteja]] (MOK) (služboval je od 1909 do 1938); uradno zastopal Japonsko na večini [[Olimpijske igre|olimpijskih iger]] med letoma 1912 in 1936; in služil kot vodilni tiskovni predstavnik [[Japonska|Japonske]] za olimpijske igre 1940. Njegova uradna priznanja in odlikovanja so vključevala prvi red zaslug in veliki red vzhajajočega sonca in tretjo cesarsko stopnjo. Kanō je bil imenovan za prvega člana dvorane slavnih mednarodne judo zveze (IJF) 14. maja 1999. ==Zgodnja leta== [[File:Kano's boyhood.jpg|left|170px|thumb|Kano kot otrok (na sliki desno)]] Jigoro Kano se je rodil v družini, ki se je ukvarjala s kuhanjem/predelovanjem sake-ja v mestu Mikage na [[Japonska|Japonskem]] (danes znotraj Higashinadaku, Kobe) [[10. december|10. decembra]] 1860 (28. dan 10. meseca v obdobju Man'en-a, kar je vodilo v praznovanje njegovega rojstnega dne na [[28. oktober|28. oktobra]] <sup></sup><ref>Japonska je do rojstva Kanoja uporabljala lunin koledar, zato se dnevi in meseci niso ujemali z [[Gregorijanski koledar|gregorijanskim koledarjem]] - [[Japonci]] so na sistem, ki temelji na gregorijanskem koledarju, prešli šele leta 1873. Kano se je rodil v prvem (in edinem) letu Man'enove dobe, 28. dan 10. meseca (jūgatsu), kar dejansko ustreza 10. decembru 1860 v gregorijanskem koledarju. Zato njegov rojstni dan praznujejo na Japonskem 28. oktobra, preostali svet pa temu sledi. Posledično sta tako datum rojstva in rojstni dan Jigoro Kano na ločenih datumih. </ref>). Med družinske znamke sakeja so sodile Hakushika, Hakutsuru in Kiku-Masamune. Toda Kanov oče Jirosaku Kano (rojena Mareshiba Jirosaku) je bil posvojen in ni šel v družinsko podjetje. Namesto tega je delal kot laični duhovnik in kot višji referent za ladjarske linije. <ref name="tomita">{{Cite journal | last = Tomita | first = Tsuneo | title = Histoire du Judo | journal = Revue Judo Kodokan | volume = XII | issue = 5 | pages = 13–40 |date=November 1962}}</ref> Kanov oče je zelo verjel v pomembnost izobrazbe in je Jigoroju, svojemu tretjemu sinu, omogočil odlično izobrazbo. Med Jigorove prve učitelje spadata novokonfucijanska učenjaka Yamamoto Chikuun in Akita Shusetsu. <ref name="murata">{{Citation | first = Murata | last = Naoki | author-link = Murata Naoki | editor-last = Bennett | editor-first = Alexander | contribution = From Jutsu to Dō: The Birth of Kōdōkan Judo | title = Budo Perspectives | year = 2005 | pages = 144 | place = Auckland | publisher = Kendo World }}</ref> Kanova mama je umrla, ko je bil Jigoro star 9 let in po tem je oče družino preselil v [[Tokio]]. Mladi Kano je bil vpisan v zasebne šole in imel svojega mentorja [[Angleški jezik|angleškega jezika]]. Leta 1874 so ga poslali v zasebno šolo pod vodstvom Evropejcev z namenom, da bi izboljšal svoje znanje angleščine in [[Nemščina|nemščine]]. <ref name="tomita"/> V času mladosti je bil Kano visok 1,57 m in tehtal zgolj 41 kg. V času šolanja je zaradi svoje velikosti in intelektualne narave <ref>{{Cite book | last = Watson | first = Brian | title = Judo Memoirs of Jigoro Kano | publisher = Trafford Publishing | year = 2008 | isbn = 978-1-4251-6351-8}}</ref> bil velikokrat podvržen ustrahovanju na način, da so ga učenci izvlekli iz šolskih stavb, da bi ga premagali. <ref name="watson">{{Cite book | last = Watson | first = Brian | title = The Father of Judo: A Biography of Jigoro Kano | publisher = Kodansha International | year = 2000 | location = Tokyo | isbn = 978-4-7700-2530-2}}</ref> Zaradi tega si je želel, da bi bil močnejši in bi se lahko branil. <ref name="risei">{{Cite book | last = Kano | first = Risei | author-link = Risei Kano | title = The Kodokan Judo | publisher = Kodokan | year = 1951 | location = Tokyo }}</ref> Nekega dne je Nakai Baisei (družinski prijatelj, ki je bil član straže shoguna) Jigoru omenil, da je [[Ju jutsu|jujitsu]] odlična oblika fizičnega treninga in Kanu pokazal nekaj tehnik, s katerimi lahko tudi manjši človek premaga večjega in močnejšega nasprotnika. Kano je v tem videl potencial za [[Samoobramba|samoobrambo]] in tako se je odločil, da se želi naučiti umetnosti te [[Borilne veščine|borilne veščine]], kljub Nakaijevemu vztrajanju, da je takšno usposabljanje zastarelo in nevarno. <ref name="watson"/> Kanov oče je sina želel odvrniti od jujitsuja, kakor je tudi ignoriral ustrahovanje, kateremu je bil podvržen njegov sin, a ko je opazil Kanojevo veliko zanimanje za umetnost te borilne veščine mu je dovolil, da trenira pod pogojem, da se bo vedel obvladati. <ref name="watson"/> == Poglej tudi == *[[Judo]] *[[Samoobramba]] *[[Borilne veščine]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Japonski športniki]] [[Kategorija:Japonski politiki]] [[Kategorija:Japonski pedagogi]] {{normativna kontrola}} gmm2ctp442a263trmau3kydlpek52um 0 484645 5736886 5381710 2022-08-20T06:53:25Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name= Bahram III.<br>𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭 | title= Kralj kraljev Irana in Neirana | image= Silver coin of Bahram II (together with prince), struck at the Balkh mint.jpg | caption = Srebrnik Bahrama III. iz kovnice v Balhu | succession = Kralj kraljev Irana in Neirana | reign= 293 | coronation= | predecessor=[[Bahram II.]] | successor=[[Narseh]] | queen= | royal house= [[Sasanidi]] | father= [[Bahram II.]] | mother= Šapurduhtak | religion =[[zaratustrstvo]] | birth_date= | birth_place= | death_date= | death_place= | place of burial= }} '''Bahram III.''', '''Vahram III.''' ali '''Varahran III.''' ([[Perzijščina|srednjeperzijsko]] 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭‎, novoperzijsko سوم) je bil šesti kralj (šah) [[iran]]skega [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]], ki je vladal samo štiri mesece leta 293, * ni znano, † [[293]]. Bil je sin in naslednik šaha [[Bahram II.|Bahrama II.]]<ref>Touraj Daryaee. ''Sasanian Persia''. I.B.Tauris Ltd, 2010. str. 11.</ref> Po osvojitvi [[Sistan|Sakastana]] v 280. letih ga je oče imenoval za podkralja te province. Sasanidski prestol je nasledil po očetov smrti leta 293. Bahram III. se šteje za prešibkega vladarja, da bi vladal obsežnemu cesarstvu. Večina plemstva je izpodbijala njegovo nasledstvo in obljubila zvestobo njegovemu staremu stricu [[Narseh]]u. Bahrama III. je po štirih mesecih vladanja Narseh med pohodom verjetno ujel, še bolj verjetno pa ubil, in nato sam zasedel Bahramovo mesto. ==Ime== Teoforično ime ''Bahram'' je novoperzijska oblika srednjeperzijskega imena ''Warahrāna'' (piše se tudi ''Wahrām''), ki izhaja iz staroiranskega imena ''Vṛθragna''.<ref name=ref2>Multiple authors 1988, str. 514-522.</ref> [[Avesta]]nski ekvivalent imena je ''Veretragna'', ime starega iranskega boga zmage, medtem ko se je [[Partščina|partska]] različica imena glasila ''*Warθagn''.<ref name=ref2/> V [[Grščina|grščini]] se njegovo ime glasi ''Baranes'',<ref>Wiesehöfer 2018, str. 193-194.</ref> v [[Armenščina|armenščini]] pa Vahagn/Vrām.<ref name=ref2/> ==Življenjepis== V sasanidskem Iranu je bilo v navadi, da so kralji po osvojitvi dežele ali ljudstva svojim sinovom dajali ustrezne naslove in jim prepuščali oblast na osvojenih ozemljih. Bahram III. je dobil naslov ''sākān šāh'' verjetno po očetovi osvojitvi Sakastana (sodobni [[Sistan]]). Bahramu III. je bil Sakastan prepuščen verjetno zaradi obrambe pred ljudstvi na vzhodnem obrobju cesarstva.<ref> Bosworth str. 47.</ref> [[Slika:NarsehCoinHistoryofIran.jpg|thumb|levo|250px|[[Narseh]]ov zlatnik]] Po smrti Bahrama II. leta 293 je Bahrama III. v [[Pars]]u za kralja proglasila skupina plemičev pod vodstvom Vahnama in s podporo Adurfarobaja, kralja [[Mešan]]a. Bil je še mladoleten in po mnenju velikega dela plemstva prešibkega značaja, da bi obvladal grožnjo, ki so jo predstavljali [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]], in njihovo invazijo. Mnogo plemičev se je zato odločilo izpodbijati njegovo nasledstvo in je namesto njega priseglo zvestobo [[Narseh]]u, zadnjemu še živemu sinu [[Šapur I.|Šapurja I.]] Narseha so dojemali kot močnejšega vladarja, ki bi lahko Iranu prinesel slavo.<ref>Henning, str. 403.</ref><ref>Neusner, str. 3.</ref> Štiri mesece po Bahramovem prevzemu oblasti so Narseha na zahtevo številnih pripadnikov iranskega plemstva poklicali v [[Mezopotamija|Mezopotamijo]]. Z njim so se srečali na prelazu Paikuli v provinci Garamig, kjer so ga verjetno tudi prvič razglasili za šaha. Naklonjenost plemstva je bila morda posledica njegovih izkušenj na položaju guvernerja, zagovarjanja [[Zaratustrstvo|zaratustrstva]] in morda njegovo poreklo iz zgodnje sasanidske družine.<ref name=ref7>Weber 2016.</ref> Narseh se je poskušal izogniti prelivanju krvi in predlagal sklenitev miru z Bahramom III. in Vahnamom.<ref name=ref7/> Zdi se, da sta se s tem oba strinjala, ker med njimi ni bilo nobenega spopada. Eden od razlogov za njuno hitro privolitev je bil morda ta, da so ju zapustili številni privrženci. Bahram je odstopil s položaja šaha in mu je bilo verjetno prizaneseno, medtem ko je bil Vahnam po Narsehovem prihodu v prestolnico [[Ktezifon]] usmrčen.<ref name=ref7/><ref>Kia 2016, str. 269</ref> Narseh je nato pozval aristokrate na kraljevski referendum, ritual, ki je bi v rabi od prvega sasanidskega šaha [[Ardašir I.|Ardaširja I.]] (vladal 224–242), na katerem bi ga potrdili kot zakonitega vladarja in ne [[uzurpator]]ja. Večina zbranih je glasovala zanj in potrdila, da je ''"prišel na prestol naših očetov in praočetov s pomočjo bogov, v njihovem imenu in v imenu naših prednikov"''.<ref name=ref7/> ==Artefakti== Kovanci, ki bi jih lahko pripisali Bahramu III., so maloštevilni, veliko pa bi jih lahko pripisali tudi Narsehu. Ker so številni kovanci bolj gladki kot običajno, so podrobnosti manj prepoznavne. Domneva se, da je bil upodobljen z zlato krono z nazobčanim spodnjim robom in dvema velikima jelenovima rogovoma ali vsaj z njihovima replikama, pritrjenima na vsaki strani. Med rogovoma je bila na sprednji strani krone sasanidska krogla.<ref> Ayatollahi, str. 156.</ref> Nizki [[relief]] na arheološkem najdišču [[Bišapur]] prikazuje človeka, ki ga je poteptal konj. Domneva se, da je na reliefu prikazana smrt Bahrama III. ali bolj verjetno njegovega zaveznika Vahnama.<ref> Baker, str. 181.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri== {{Refbegin|2}} *{{cite book | last = Bosworth | first = Clifford | year = 1999 | title = The Sāsānids, the Byzantines, the Lakhmids, and Yemen | publisher = SUNY Press | location = Albany | isbn = 0-7914-4355-8 }} *{{cite book | last = Yarshater | first = Ehsan | year = 1968 | title = The Cambridge History of Iran | publisher = Cambridge University Press | location = Cambridge | isbn = 0-511-46774-5 }} *{{cite book | last = Ayatollahi | first = Habibollah | year = 2003 | title = The Book of Iran: The History of Iranian Art | publisher = Center for International-Cultural Studies | location = City | isbn = 964-94491-4-0 }} *{{cite book | last = Baker | first = Patricia L. | year = 2005 | title = Iran, 2nd: the Bradt Travel Guide | publisher = Bradt Travel Guides | location = City | isbn = 1-84162-123-4 | url-access = registration | url = https://archive.org/details/iran0000bake }} *{{cite book | last = Henning | first = Walter Bruno | year = 1974 | title = Acta Iranica | publisher = Bibliothèque Pahlavi | location = Téhéran | isbn = 90-04-03902-3 }} *{{cite book | last = Neusner | first = Jacob | year = 1997 | title = A History of the Jews in Babylonia: from Shapur I to Shapur II | publisher = Brill Academic Publishers | location = Boston | isbn = 90-04-02144-2 }} * {{cite encyclopedia | title = Bahrām III | last = Klíma | first = O. | authorlink = | url = http://www.iranicaonline.org/articles/bahram-03 | editor-last = | editor-first = | editor-link = | encyclopedia = Encyclopaedia Iranica, Vol. III, Fasc. 5 | pages = 514–522 | location = | publisher = | year = 1988 | isbn = |ref=harv}} * {{cite encyclopedia | article = Narseh | last = Weber | first = Ursula | url = http://www.iranicaonline.org/articles/narseh-sasanian-king | editor-last = | editor-first = | editor-link = | encyclopedia = Encyclopaedia Iranica | pages = | location = | authorlink = | year = 2016 | isbn = |ref=harv}} * {{cite book|last1=Kia|first1=Mehrdad|title=The Persian Empire: A Historical Encyclopedia [2 volumes]: A Historical Encyclopedia|date=2016|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1610693912|url=https://books.google.com/books?id=B5BHDAAAQBAJ&q=false|ref=harv}} * {{cite encyclopedia | article = Bahrām | last = Multiple authors | authorlink = | url = http://www.iranicaonline.org/articles/bahram-the-name-of-six-sasanian-kings | editor-last = | editor-first = | editor-link = | encyclopedia = Encyclopaedia Iranica, Vol. III, Fasc. 5 | pages = 514–522 | location = | publisher = | year = 1988 | isbn = |ref=harv}} * {{cite book|last1=Wiesehöfer|first1=Josef|authorlink1= |title=Bahram I|url=http://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780198662778.001.0001/acref-9780198662778-e-603?rskey=rkOrOO&result=1|ref=harv}} {{Refend}} {{S-start}} {{S-hou|[[Sasanidi|Sasanidska dinastija]]||ni znano||293}} {{S-bef|before=[[Bahram II.]]}} {{S-ttl|title= Kralj kraljev Irana in Neirana|years=293}} {{S-aft|after=[[Narseh]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 3. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 293]] [[Kategorija:Vladarji v 3. stoletju]] [[Kategorija:Perzijski kralji]] [[Kategorija:Sasanidi]] 3dydbnu3mhedoprgjjreeq6zwr3d2nb 0 484825 5736984 5629410 2022-08-20T07:04:35Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Uredi}}[[Slika:Parent-left_child-right_yellow-background.svg|sličica|Eden izmed staršev in otrok.]] '''Starši invalidi''' so tisti, ki vzgajajo otroke in imajo motnje v [[Zdravje|zdravju]], na primer duševne, fizične itd. Obstaja natančnejša klasifikacija različnih vrst invalidnosti, ki temelji na fizičnem in duševnem stanju staršev invalidov. Invalidnost staršev, prinaša njim, njihovim otrokom in celotni [[Družina|družini]] različne težave in ovire. Organizacije, [[Vlada|vlade]] itd., so pripravile različne strategije oz. načrte kako bi pomagali takšnim staršem. Sam izraz „invalidnost“ izraža obstoj ene ali več omejitev pri vseh osnovnih dejavnostih, vključno s samooskrbo, mobilnostjo, [[Komuniciranje|komunikacijo]], ali pri zaposlovanju. Pod [[invalidnost]] <ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.abs.gov.au/AUSSTATS/abs@.nsf/2f762f95845417aeca25706c00834efa/91df042707be0b9dca2570ec000e2819!OpenDocument|title=Chapter - Family Formation: Children with Parents with a Disability.|date=2 May 2006|website=Australian Bureau of Statistics|accessdate=26 March 2019}}</ref> se posameznik šteje komaj, ko neka omejitev tako fizična kot tudi psihična traja več kot 6 mesecev. == Specifikacija invalidnosti == Invalidnost poznamo pod vrsto značilnih motenj, ki se razlikujejo glede na vrsto [[bolezni]] in stopnjo resnosti težave. Obstajajo precejšnja vprašanja in željene raziskave, glede na življenjsko dobo družine in vrste okvar v družin z invalidnimi starši. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.abs.gov.au/AUSSTATS/abs@.nsf/2f762f95845417aeca25706c00834efa/91df042707be0b9dca2570ec000e2819!OpenDocument|title=Chapter - Family Formation: Children with Parents with a Disability.|date=2 May 2006|website=Australian Bureau of Statistics|accessdate=26 March 2019}}</ref> <ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://thehub.sia.govt.nz/resources/disabled-parents-diversity-experiences-and-support-needs/|title=Disabled parents: Diversity, experiences, and support needs » The Hub|website=thehub.sia.govt.nz|accessdate=2019-03-27}}</ref> Telesna okvara je razmeroma pogostejša. Podatki nam povedo da otroci živijo z 91% staršev s telesno okvaro, 11% pa ima starša z duševnimi ali vedenjskimi motnjami, iz česar lahko razberemo, da se vrjetno tudi sami starši s psihičnimi motnjami ne odločajo za otroke saj le tej nanje niso pripravljeni.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.abs.gov.au/AUSSTATS/abs@.nsf/2f762f95845417aeca25706c00834efa/91df042707be0b9dca2570ec000e2819!OpenDocument|title=Chapter - Family Formation: Children with Parents with a Disability.|date=2 May 2006|website=Australian Bureau of Statistics|accessdate=26 March 2019}}</ref> === Psihično prizadeti starši === »Fizična kondicija staršev oz. posameznikov vključuje bolezni kot so: [[Rak (bolezen)|rak]], endokrine bolezni, bolezni živčevja, [[Oko|očesa]], [[Uho|ušesa]], [[Obtočila|obtočil]], [[Dihala|dihal]], [[Prebava|prebavnega]] in mišično-skeletnega sistema, prirojene motnje, poškodbe in druga psihična stanja. ” <ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.abs.gov.au/AUSSTATS/abs@.nsf/2f762f95845417aeca25706c00834efa/91df042707be0b9dca2570ec000e2819!OpenDocument|title=Chapter - Family Formation: Children with Parents with a Disability.|date=2 May 2006|website=Australian Bureau of Statistics|accessdate=26 March 2019}}</ref> Starši s fizičnimi ali senzoričnimi motnjami si napačno razlagajo tudi svoje starševske sposobnosti, kar predstavlja veliko oviro, ko poskušajo zgraditi in vzdrževati družine. To lahko opazimo sami v družbi, saj ima večina otrok takšnih staršev odklonilni odnos do le teh, beri; se jih sramujejo ali pa da so zanj starši ovira. <ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rocking the cradle : ensuring the rights of parents with disabilities and their children |location=Washington, DC |publisher=National Council on Disability |year=2012 |oclc=827535859}}</ref> ==== Gluhi starši ==== [[Slika:Disabled_veteran_-_NARA_-_195917.jpg|sličica|Vojni veteran invalid z otrokom]] [[Gluhost|Gluhi]] starši se soočajo s komunikacijsko oviro, ki vodi do omejitve v sami družbi. Starši, ki so slepi ali pa delno [[Slepota|slepi]] se soočajo s težavami pri zagotavljanju varnega okolja, ki obdaja njihove otroke intudi njih. Omejeni pa so tudi pri dejavnostih, pri katerih bi se drugače lahko pridružili v igrah/dejavnostih svojih otrok.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://thehub.sia.govt.nz/resources/disabled-parents-diversity-experiences-and-support-needs/|title=Disabled parents: Diversity, experiences, and support needs » The Hub|website=thehub.sia.govt.nz|accessdate=2019-03-27}}</ref> ==== Težave z mobilnostjo ==== Zaradi težav z mobilnostjo se morajo stašri opirati na pomoč bližnjih in pa tudi na zdravstvene pripomočke kot je npr. invalidski voziček. Za premik iz ene točke do druge željene točke takšnih staršev je potrebno več energije in daljši čas.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://thehub.sia.govt.nz/resources/from-our-perspective-exploring-the-strength-and-resilience-of-families-that-include-a-parent-with-a-disability/|title=From Our Perspective: Exploring the Strength and Resilience of Families that Include a Parent with a Disability » The Hub|website=thehub.sia.govt.nz|accessdate=2019-05-29}}</ref> ==== Kronične bolečine ==== Kronične bolečine povzročijo [[stres]] kar lahko vodi do nepotrpežljivost staršev do [[otrok]] v vsakdanjem življenju. Takšni ljudje potrebujejo tudi več počitka saj se hitreje utrudijo, žal pa zaradi tega izgubijo ogromno časa, ki pa ga bi drugače lahko namenili otrokom. Zaradi [[Kronična bolečina|kroničnih bolečin]] katera človek težko prenaša iz dneva v dan, povzročijo, da bolnik začne posegati po protibolečinskih terapijah (beri; [[Analgetik|protibolečinska tableta]]), kar pa lahko oz. največkrat vodi v odvisnost do le teh. <ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://thehub.sia.govt.nz/resources/from-our-perspective-exploring-the-strength-and-resilience-of-families-that-include-a-parent-with-a-disability/|title=From Our Perspective: Exploring the Strength and Resilience of Families that Include a Parent with a Disability » The Hub|website=thehub.sia.govt.nz|accessdate=2019-05-29}}</ref> === Duševno prizadeti starši === »[[Duševna motnja|Duševne ali vedenjske motnje]] vključujejo psihoze, nevroze, intelektualne in razvojne motnje ter druge duševne ali vedenjske motnje.” Takšna oblika invalidnosti je najtežja saj je moteča za bolnika kot tudi za ljudi okoli njega. Takšen človek porabi veliko enrgije ljudi ki so okoli njega, hkrati pa terja tudi veliko mero potrpežljivosti za odnos do njega. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.abs.gov.au/AUSSTATS/abs@.nsf/2f762f95845417aeca25706c00834efa/91df042707be0b9dca2570ec000e2819!OpenDocument|title=Chapter - Family Formation: Children with Parents with a Disability.|date=2 May 2006|website=Australian Bureau of Statistics|accessdate=26 March 2019}}</ref> == Mladi negovalec == Izraz »mladi skrbnik« pomeni otroka, ki v življenju sodeluje pri skrbi za starše oz. sam skrbi zanje.<ref name=":4">{{Navedi knjigo |title=Parenting and disability : disabled parents' experiences of raising children |last=Olsen |first=Richard |date=2003 |publisher=Policy Press |isbn=9781847425683|location=Bristol, UK|oclc=496123288}}</ref> === Vrste oskrbovalnik aktivnosti, ki jih mladi skrbniki nudijo. === * '''Neposredna skrb''' za starše, vključuje pomoč pri mobilnosti staršev in drugimi osebnimi rečmi, kot so potreba po stranišču, prehrani,pogovoru oz komunikaciji, prhanju in oblačenju. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.abs.gov.au/AUSSTATS/abs@.nsf/2f762f95845417aeca25706c00834efa/91df042707be0b9dca2570ec000e2819!OpenDocument|title=Chapter - Family Formation: Children with Parents with a Disability.|date=2 May 2006|website=Australian Bureau of Statistics|accessdate=26 March 2019}}</ref> * '''Splošna gospodinjska opravila''', na primer pranje perila, kuhanje, vrtnarjenje in preprosta hišna opravila. Otroci, ki sodelujejo v tej obliki pomoči, zavzemajo večji del nalog kot tisti, ki pomagajo pri neposredni osebni negi. * '''Finančno poslovanje,''' kot je pomoč pri denarju in računih, lahko pa tudi služijo [[denar]] zato da se lahko preživijo. <span data-segmentid="135" class="cx-segment">[[Velika depresivna motnja|De]]</span></span><span data-segmentid="135" class="cx-segment">[[Velika depresivna motnja|presija]] pa je še ena pomembna tema, s katero se soočajo starši invalidi.</span> <span data-segmentid="136" class="cx-segment">Invalidne ženske imajo šestkrat več možnosti kot ženske brez invalidnosti</span>. [[Slika:Young_boy_at_work.jpg|sličica|Mlad fant na delu]] === Starost in identifikacija === V večini primerov za takšne starše skrbijo otroci srednjih šol, kot tisti mlajši. Starejši otroci so bolj sposobni sprejeti dejstvo, da je njihov starš invalid kot mlajši, kar pripomore tudi k boljši in lažji oskrbi starša. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.abs.gov.au/AUSSTATS/abs@.nsf/2f762f95845417aeca25706c00834efa/91df042707be0b9dca2570ec000e2819!OpenDocument|title=Chapter - Family Formation: Children with Parents with a Disability.|date=2 May 2006|website=Australian Bureau of Statistics|accessdate=26 March 2019}}</ref> Glede na podatke, pridobljene z raziskavo, imajo lokalni starši invalidi v Leicesterju v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] manj verjetnosti, da bodo otroke, stare med 12 in 19 let, prepoznali kot mlade skrbnike. Dejstvo je, da takšni otroci imajo manj časa za svoje sovrstnike saj večina prostega časa namenijo za negovanje. [[Zdravnik]] pa določi kdaj lahko otrok zasede ime mladi negovalec. <ref name=":7">James, E. (2017). ''Still Hidden, Still Ignored Who cares for young carers?''. [ebook] Barnardo's. Available at: <nowiki>https://www.barnardos.org.uk/still_hidden__still_ignored_-_barnardo_s_young_carers_report.pdf</nowiki> [Accessed 29 May 2019].</ref> Učitelji v šolah igrajo ključno vlogo pri prepoznavanju mladih negovalcev v zgodnjih letih. <ref name=":7">James, E. (2017). ''Still Hidden, Still Ignored Who cares for young carers?''. [ebook] Barnardo's. Available at: <nowiki>https://www.barnardos.org.uk/still_hidden__still_ignored_-_barnardo_s_young_carers_report.pdf</nowiki> [Accessed 29 May 2019].</ref> Mladi negovalci, ki jih določijo učitelji iz [[Šola|šol]], so v povprečju mlajših starosti od tistih, ki jih določijo zdravniki, zato je za osnovnošolske ustanove pomembno, da prepoznajo mlade negovalce saj jih odkrijejo hitreje kot zdravniki. === Zakaj otroci postanejo mladi negovalci === Udeleženci delavnice Young Carers (mladi negovalci), ki je potekala v Wellingtonu na Novi Zelandiji leta 2005, so pokazali, da novozelandski otroci in mladi postanejo mladi negovalci predvsem zaradi kulturnih pričakovanj, narave invalidnosti, zavedanja in sprejemanja storitev ter drugih razlogov, kot je npr. družinska problematika v katerih nihče noče skrbeti za invalidnega starša in zanj prevzeti odgovornost. <ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://thehub.sia.govt.nz/resources/disabled-parents-diversity-experiences-and-support-needs/|title=Disabled parents: Diversity, experiences, and support needs » The Hub|website=thehub.sia.govt.nz|accessdate=2019-03-27}}</ref> == Vplivi na mlade negovalce == ==== Negativne posledice ==== Pomanjkanje sorazmernih raziskav na tem področju vodi v predsodek, da starši invalidi povzročajo negativne učinke, kar je netočno. <ref name=":3" /> Kot navajajo visokokakovostne študije, so viri težav pri invalidskem starševstvu enaki kot pri ne invalidskem starševstvu, ki vključujejo nekdanje izkušnje staršev pri fizični zlorabi, spolni ali vsebinski revščini, pomanjkanju ustrezne podpore in tako naprej. Samo invalidnost v starševstvu ni vzrok negativnega vpliva na otroke.<ref name=":0" /> Splošno velja, da bo na sodelovanje otrok v izobraževanju negativno vplivala invalidnost njihovih staršev. Raziskava o invalidnosti, staranju in negovalcih iz leta 1998 je zagotovila široke podatke, ki kažejo, da je tovrstni vpliv razmeroma majhen. <ref name=":0" /> ==== Pozitivne posledice ==== Ni velika razlika pri opravljanju gospodinjskih opravil, ki jih opravljajo otroci s starši invalidi ali tisti brez njih. Življenjske podobnosti otrok s starši invalidi, kot je število prijateljev in dejavnosti, ki jih opravljajo s starši, so skoraj enake kot pri otrocih z običajnimi starši.<ref>{{Cite journal|last=Olkin|first=Rhoda|last2=Abrams|first2=Kelley|last3=Preston|first3=Paul|last4=Kirshbaum|first4=Megan|date=2006|title=Comparison of Parents With and Without Disabilities Raising Teens: Information From the NHIS and Two National Surveys.|journal=Rehabilitation Psychology|volume=51|issue=1|pages=43–49|doi=10.1037/0090-5550.51.1.43|issn=0090-5550}}</ref> Otroci, ki imajo starše invalide, imajo celo nadpovprečen mentalni razvoj.<ref name=":3" /> Otroci iz družine s starši invalidi so bolj spretni pri reševanju problemov, bolj sočutni, bolj spoštljivi do invalidnosti in razlik, bolj občutljivi za pravičnost in bolj neodvisni. Starši z motnjami v duševnem razvoju imajo z otroki vedno močne in tople družinske vezi, tudiv primeru ko je nekatere otroke odstranil sistem socialnega varstva. <ref name=":9">{{Cite journal|last=Booth|first=Tim|last2=Booth|first2=Wendy|date=February 2000|title=Against the Odds: Growing Up With Parents Who Have Learning Difficulties|journal=Mental Retardation|volume=38|issue=1|pages=1–14|doi=10.1352/0047-6765(2000)038<0001:ATOGUW>2.0.CO;2|issn=0047-6765|pmid=10703213}}</ref> Večina otrok staršev invalidov ima srečen spomin na svoje otroštvo. Raziskovalci z izraelske univerze Bar Ilan so izvedli študijo, rezultat pa kaže, da so otroci, ki imajo starše s senzorično okvaro, bolj empatični in kažejo večje zavedanje čustev drugih kot drugi otroci iz običajnih družin. Prejšnje raziskave so poročale tudi o drugih prednostih otrok s starši invalidi, kot so večja zrelost, večja občutljivost in bogatejše življenjske izkušnje.<ref name=":5">{{Cite web|url=https://greatergood.berkeley.edu/article/item/are_the_children_of_parents_with_disabilities_more_empathic|title=Are the Children of Parents with Disabilities More Empathic?|last=Knudsen|first=Jenn|date=2017-08-08|website=Greater Good|access-date=2019-03-27}}</ref> == Potrebna podpora == === Kakšna mora biti podpora === * '''Specializirana podpora.''' Razen univerzalnih potreb po dohodku, stanovanju, dostopu do prostočasnih dejavnosti in drugi neformalni podpori, ki jo zahtevajo tako invalidski kot neinvalidni starši, invalidski starši potrebujejo bolj specializirano podporo glede na različne pogoje njihove prizadetosti oz. kategorijo. <ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://thehub.sia.govt.nz/resources/disabled-parents-diversity-experiences-and-support-needs/|title=Disabled parents: Diversity, experiences, and support needs » The Hub|website=thehub.sia.govt.nz|accessdate=2019-03-27}}</ref> * '''Pravočasna podpora''' Njihova podpora ni namenjana samo za nujne primere, vendar v vsakem trenutku dneva, je pa res da jih takšna odgovornost pripravi oz. je njihva odskočna deska za čas ko bodo oni postali starši. [[Slika:Wheelchair_from_Wheelchair_Foundation_in_Russia,.jpg|sličica|232x232_pik| Invalidski voziček]] * '''Prilagodljiva podpora.''' Potrebna podpora se razlikuje glede na različne stopnje zrelosti otrok in spremembe zdravstvenega stanja staršev. * '''Spoštovanje zasebnosti'''. Vsi invalidni starši ne želijo, da njihovi otroci ali drugi družinski člani sodelujejo v razpravi o njihovi invalidnost, kadar je na voljo podpora. Lahko da se svojih težav sramujejo, ali se le s težavo pogovarjajo o njih. === Vrste potrebne podpore === ==== Podpora vrstnikov ==== Sama podpora vrstnikov bi lahko bila ključna tako za mlade negovalce kot tudi za mlade invalide. Če se taki otroci čutijo sprejete v družbo imajo boljšo samopodobo, samozavest, konec koncev pa tudi vse rezultate, ki jih v življenju rabijo doseči jih dosežejo hitreje in z boljšimi rezultati. Vsak posameznik lahko rabi in nudi psihično pomoč, invalidni ljudje pa toliko bolj. ==== Podpora v izobraževalnem sistemu ==== Po vsem svetu bi moralo biti šolstvo urejeno do te mere, da bi vsaka oseba tudi osebe z fizičnimi motjami v razvoju imele možnost šolanja. Tako pa so lahko izločeni iz družbe saj nimajo možnosti šolanja saj jim šolski sistem tega ne omogoča zaradi njihove slabe mobilnosti; npr. prevoz v šolo, aktivnosti in dejavnosti v času šolskega urnika, dostop do šole in učilnic, itd,... <ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://thehub.sia.govt.nz/resources/disabled-parents-diversity-experiences-and-support-needs/|title=Disabled parents: Diversity, experiences, and support needs » The Hub|website=thehub.sia.govt.nz|accessdate=2019-03-27}}</ref> ==== Potreba po posebni opremi ==== Starši s telesno okvaro omenjajo težave pri oskrbi otrok brez ustrezne opreme za njihovo zdravstveno težavo in z omejeno mobilnostjo. Gluhi starši potrebujejo opremo, kot je na primer slušni aparat. <ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://thehub.sia.govt.nz/resources/disabled-parents-diversity-experiences-and-support-needs/|title=Disabled parents: Diversity, experiences, and support needs » The Hub|website=thehub.sia.govt.nz|accessdate=2019-03-27}}</ref> [[Slika:Hearing_aid_20080620.jpg|sličica|Slušni aparat]] ==== Finančna pomoč ==== V primerjavi z običajnimi starši večina invalidov ni zaposlenih. Družine s starši invalidi se zaradi njihove invalidnosti srečujejo tudi z velikimi finančnimi težavami. Že ogromno denarja zapravijo na svojih pripomočkih za njihove zdravstvene težave, vse to strmi k veliki revščini in skromnem življenju. ==== Nega fizičnega in duševnega zdravja ==== Starši invalidi naj bi imeli pri dostopu do zdravniške pomoči težave, saj naj bi na njih gledali iz slabega vidika. <ref name=":3"/> Depresija pa je še ena pomembna tema, s katero se soočajo starši invalidi. Invalidne ženske imajo šestkrat več možnosti kot običajne ženske za depresijo. <ref>{{Navedi časopis|last=Flores-Ramos|first=M.|last2=Méndez Ramírez|first2=I.|date=January 2011|title=FC11-05 - Hormonal profile in depressed and non-depressed perimenopausal women|journal=European Psychiatry|volume=26|pages=1874|doi=10.1016/s0924-9338(11)73578-7|issn=0924-9338}}</ref> Ustrezne storitve in podpora je najbolj potrebna za invalidne mame, ki se soočajo z depresijo. ==== Podpora v osebnem vsakdanjem življenju ==== Veliko število staršev invalidov je poročalo, da potrebujejo pomočnika pri vsakdanjih dejavnostih, kot so [[kuhanje]], opravljanju potreb na stranišču in čiščenju stanovanja. Pomoč pri starševskih nalogah, vključno z športimi aktivnostmi z otroki, in z oskrbo otrok itd. <ref name=":3"/> == Zunanje povezave == * Most med gluhimi in slušečimi - https://old.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/most-med-gluhimi-in-slusecimi.html * Kultura slišečih otrok gluhih staršev - https://old.delo.si/tuditi/kultura-slisecih-otrok-gluhih-starsev.html == Viri == {{Sklici}} [[Kategorija:Starševstvo]] [[Kategorija:Prizadetost in oviranost]] ihfpi0vjxfaowxhj75lo1npzncfr8v3 5736995 5736984 2022-08-20T07:05:01Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Uredi}}[[Slika:Parent-left_child-right_yellow-background.svg|sličica|Eden izmed staršev in otrok.]] '''Starši invalidi''' so tisti, ki vzgajajo otroke in imajo motnje v [[Zdravje|zdravju]], na primer duševne, fizične itd. Obstaja natančnejša klasifikacija različnih vrst invalidnosti, ki temelji na fizičnem in duševnem stanju staršev invalidov. Invalidnost staršev, prinaša njim, njihovim otrokom in celotni [[Družina|družini]] različne težave in ovire. Organizacije, [[Vlada|vlade]] itd., so pripravile različne strategije oz. načrte kako bi pomagali takšnim staršem. Sam izraz „invalidnost“ izraža obstoj ene ali več omejitev pri vseh osnovnih dejavnostih, vključno s samooskrbo, mobilnostjo, [[Komuniciranje|komunikacijo]], ali pri zaposlovanju. Pod [[invalidnost]] <ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.abs.gov.au/AUSSTATS/abs@.nsf/2f762f95845417aeca25706c00834efa/91df042707be0b9dca2570ec000e2819!OpenDocument|title=Chapter - Family Formation: Children with Parents with a Disability.|date=2 May 2006|website=Australian Bureau of Statistics|accessdate=26 March 2019}}</ref> se posameznik šteje komaj, ko neka omejitev tako fizična kot tudi psihična traja več kot 6 mesecev. == Specifikacija invalidnosti == Invalidnost poznamo pod vrsto značilnih motenj, ki se razlikujejo glede na vrsto [[bolezni]] in stopnjo resnosti težave. Obstajajo precejšnja vprašanja in želene raziskave, glede na življenjsko dobo družine in vrste okvar v družin z invalidnimi starši. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.abs.gov.au/AUSSTATS/abs@.nsf/2f762f95845417aeca25706c00834efa/91df042707be0b9dca2570ec000e2819!OpenDocument|title=Chapter - Family Formation: Children with Parents with a Disability.|date=2 May 2006|website=Australian Bureau of Statistics|accessdate=26 March 2019}}</ref> <ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://thehub.sia.govt.nz/resources/disabled-parents-diversity-experiences-and-support-needs/|title=Disabled parents: Diversity, experiences, and support needs » The Hub|website=thehub.sia.govt.nz|accessdate=2019-03-27}}</ref> Telesna okvara je razmeroma pogostejša. Podatki nam povedo da otroci živijo z 91% staršev s telesno okvaro, 11% pa ima starša z duševnimi ali vedenjskimi motnjami, iz česar lahko razberemo, da se vrjetno tudi sami starši s psihičnimi motnjami ne odločajo za otroke saj le tej nanje niso pripravljeni.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.abs.gov.au/AUSSTATS/abs@.nsf/2f762f95845417aeca25706c00834efa/91df042707be0b9dca2570ec000e2819!OpenDocument|title=Chapter - Family Formation: Children with Parents with a Disability.|date=2 May 2006|website=Australian Bureau of Statistics|accessdate=26 March 2019}}</ref> === Psihično prizadeti starši === »Fizična kondicija staršev oz. posameznikov vključuje bolezni kot so: [[Rak (bolezen)|rak]], endokrine bolezni, bolezni živčevja, [[Oko|očesa]], [[Uho|ušesa]], [[Obtočila|obtočil]], [[Dihala|dihal]], [[Prebava|prebavnega]] in mišično-skeletnega sistema, prirojene motnje, poškodbe in druga psihična stanja. ” <ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.abs.gov.au/AUSSTATS/abs@.nsf/2f762f95845417aeca25706c00834efa/91df042707be0b9dca2570ec000e2819!OpenDocument|title=Chapter - Family Formation: Children with Parents with a Disability.|date=2 May 2006|website=Australian Bureau of Statistics|accessdate=26 March 2019}}</ref> Starši s fizičnimi ali senzoričnimi motnjami si napačno razlagajo tudi svoje starševske sposobnosti, kar predstavlja veliko oviro, ko poskušajo zgraditi in vzdrževati družine. To lahko opazimo sami v družbi, saj ima večina otrok takšnih staršev odklonilni odnos do le teh, beri; se jih sramujejo ali pa da so zanj starši ovira. <ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rocking the cradle : ensuring the rights of parents with disabilities and their children |location=Washington, DC |publisher=National Council on Disability |year=2012 |oclc=827535859}}</ref> ==== Gluhi starši ==== [[Slika:Disabled_veteran_-_NARA_-_195917.jpg|sličica|Vojni veteran invalid z otrokom]] [[Gluhost|Gluhi]] starši se soočajo s komunikacijsko oviro, ki vodi do omejitve v sami družbi. Starši, ki so slepi ali pa delno [[Slepota|slepi]] se soočajo s težavami pri zagotavljanju varnega okolja, ki obdaja njihove otroke intudi njih. Omejeni pa so tudi pri dejavnostih, pri katerih bi se drugače lahko pridružili v igrah/dejavnostih svojih otrok.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://thehub.sia.govt.nz/resources/disabled-parents-diversity-experiences-and-support-needs/|title=Disabled parents: Diversity, experiences, and support needs » The Hub|website=thehub.sia.govt.nz|accessdate=2019-03-27}}</ref> ==== Težave z mobilnostjo ==== Zaradi težav z mobilnostjo se morajo stašri opirati na pomoč bližnjih in pa tudi na zdravstvene pripomočke kot je npr. invalidski voziček. Za premik iz ene točke do druge želene točke takšnih staršev je potrebno več energije in daljši čas.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://thehub.sia.govt.nz/resources/from-our-perspective-exploring-the-strength-and-resilience-of-families-that-include-a-parent-with-a-disability/|title=From Our Perspective: Exploring the Strength and Resilience of Families that Include a Parent with a Disability » The Hub|website=thehub.sia.govt.nz|accessdate=2019-05-29}}</ref> ==== Kronične bolečine ==== Kronične bolečine povzročijo [[stres]] kar lahko vodi do nepotrpežljivost staršev do [[otrok]] v vsakdanjem življenju. Takšni ljudje potrebujejo tudi več počitka saj se hitreje utrudijo, žal pa zaradi tega izgubijo ogromno časa, ki pa ga bi drugače lahko namenili otrokom. Zaradi [[Kronična bolečina|kroničnih bolečin]] katera človek težko prenaša iz dneva v dan, povzročijo, da bolnik začne posegati po protibolečinskih terapijah (beri; [[Analgetik|protibolečinska tableta]]), kar pa lahko oz. največkrat vodi v odvisnost do le teh. <ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://thehub.sia.govt.nz/resources/from-our-perspective-exploring-the-strength-and-resilience-of-families-that-include-a-parent-with-a-disability/|title=From Our Perspective: Exploring the Strength and Resilience of Families that Include a Parent with a Disability » The Hub|website=thehub.sia.govt.nz|accessdate=2019-05-29}}</ref> === Duševno prizadeti starši === »[[Duševna motnja|Duševne ali vedenjske motnje]] vključujejo psihoze, nevroze, intelektualne in razvojne motnje ter druge duševne ali vedenjske motnje.” Takšna oblika invalidnosti je najtežja saj je moteča za bolnika kot tudi za ljudi okoli njega. Takšen človek porabi veliko enrgije ljudi ki so okoli njega, hkrati pa terja tudi veliko mero potrpežljivosti za odnos do njega. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.abs.gov.au/AUSSTATS/abs@.nsf/2f762f95845417aeca25706c00834efa/91df042707be0b9dca2570ec000e2819!OpenDocument|title=Chapter - Family Formation: Children with Parents with a Disability.|date=2 May 2006|website=Australian Bureau of Statistics|accessdate=26 March 2019}}</ref> == Mladi negovalec == Izraz »mladi skrbnik« pomeni otroka, ki v življenju sodeluje pri skrbi za starše oz. sam skrbi zanje.<ref name=":4">{{Navedi knjigo |title=Parenting and disability : disabled parents' experiences of raising children |last=Olsen |first=Richard |date=2003 |publisher=Policy Press |isbn=9781847425683|location=Bristol, UK|oclc=496123288}}</ref> === Vrste oskrbovalnik aktivnosti, ki jih mladi skrbniki nudijo. === * '''Neposredna skrb''' za starše, vključuje pomoč pri mobilnosti staršev in drugimi osebnimi rečmi, kot so potreba po stranišču, prehrani,pogovoru oz komunikaciji, prhanju in oblačenju. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.abs.gov.au/AUSSTATS/abs@.nsf/2f762f95845417aeca25706c00834efa/91df042707be0b9dca2570ec000e2819!OpenDocument|title=Chapter - Family Formation: Children with Parents with a Disability.|date=2 May 2006|website=Australian Bureau of Statistics|accessdate=26 March 2019}}</ref> * '''Splošna gospodinjska opravila''', na primer pranje perila, kuhanje, vrtnarjenje in preprosta hišna opravila. Otroci, ki sodelujejo v tej obliki pomoči, zavzemajo večji del nalog kot tisti, ki pomagajo pri neposredni osebni negi. * '''Finančno poslovanje,''' kot je pomoč pri denarju in računih, lahko pa tudi služijo [[denar]] zato da se lahko preživijo. <span data-segmentid="135" class="cx-segment">[[Velika depresivna motnja|De]]</span></span><span data-segmentid="135" class="cx-segment">[[Velika depresivna motnja|presija]] pa je še ena pomembna tema, s katero se soočajo starši invalidi.</span> <span data-segmentid="136" class="cx-segment">Invalidne ženske imajo šestkrat več možnosti kot ženske brez invalidnosti</span>. [[Slika:Young_boy_at_work.jpg|sličica|Mlad fant na delu]] === Starost in identifikacija === V večini primerov za takšne starše skrbijo otroci srednjih šol, kot tisti mlajši. Starejši otroci so bolj sposobni sprejeti dejstvo, da je njihov starš invalid kot mlajši, kar pripomore tudi k boljši in lažji oskrbi starša. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.abs.gov.au/AUSSTATS/abs@.nsf/2f762f95845417aeca25706c00834efa/91df042707be0b9dca2570ec000e2819!OpenDocument|title=Chapter - Family Formation: Children with Parents with a Disability.|date=2 May 2006|website=Australian Bureau of Statistics|accessdate=26 March 2019}}</ref> Glede na podatke, pridobljene z raziskavo, imajo lokalni starši invalidi v Leicesterju v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] manj verjetnosti, da bodo otroke, stare med 12 in 19 let, prepoznali kot mlade skrbnike. Dejstvo je, da takšni otroci imajo manj časa za svoje sovrstnike saj večina prostega časa namenijo za negovanje. [[Zdravnik]] pa določi kdaj lahko otrok zasede ime mladi negovalec. <ref name=":7">James, E. (2017). ''Still Hidden, Still Ignored Who cares for young carers?''. [ebook] Barnardo's. Available at: <nowiki>https://www.barnardos.org.uk/still_hidden__still_ignored_-_barnardo_s_young_carers_report.pdf</nowiki> [Accessed 29 May 2019].</ref> Učitelji v šolah igrajo ključno vlogo pri prepoznavanju mladih negovalcev v zgodnjih letih. <ref name=":7">James, E. (2017). ''Still Hidden, Still Ignored Who cares for young carers?''. [ebook] Barnardo's. Available at: <nowiki>https://www.barnardos.org.uk/still_hidden__still_ignored_-_barnardo_s_young_carers_report.pdf</nowiki> [Accessed 29 May 2019].</ref> Mladi negovalci, ki jih določijo učitelji iz [[Šola|šol]], so v povprečju mlajših starosti od tistih, ki jih določijo zdravniki, zato je za osnovnošolske ustanove pomembno, da prepoznajo mlade negovalce saj jih odkrijejo hitreje kot zdravniki. === Zakaj otroci postanejo mladi negovalci === Udeleženci delavnice Young Carers (mladi negovalci), ki je potekala v Wellingtonu na Novi Zelandiji leta 2005, so pokazali, da novozelandski otroci in mladi postanejo mladi negovalci predvsem zaradi kulturnih pričakovanj, narave invalidnosti, zavedanja in sprejemanja storitev ter drugih razlogov, kot je npr. družinska problematika v katerih nihče noče skrbeti za invalidnega starša in zanj prevzeti odgovornost. <ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://thehub.sia.govt.nz/resources/disabled-parents-diversity-experiences-and-support-needs/|title=Disabled parents: Diversity, experiences, and support needs » The Hub|website=thehub.sia.govt.nz|accessdate=2019-03-27}}</ref> == Vplivi na mlade negovalce == ==== Negativne posledice ==== Pomanjkanje sorazmernih raziskav na tem področju vodi v predsodek, da starši invalidi povzročajo negativne učinke, kar je netočno. <ref name=":3" /> Kot navajajo visokokakovostne študije, so viri težav pri invalidskem starševstvu enaki kot pri ne invalidskem starševstvu, ki vključujejo nekdanje izkušnje staršev pri fizični zlorabi, spolni ali vsebinski revščini, pomanjkanju ustrezne podpore in tako naprej. Samo invalidnost v starševstvu ni vzrok negativnega vpliva na otroke.<ref name=":0" /> Splošno velja, da bo na sodelovanje otrok v izobraževanju negativno vplivala invalidnost njihovih staršev. Raziskava o invalidnosti, staranju in negovalcih iz leta 1998 je zagotovila široke podatke, ki kažejo, da je tovrstni vpliv razmeroma majhen. <ref name=":0" /> ==== Pozitivne posledice ==== Ni velika razlika pri opravljanju gospodinjskih opravil, ki jih opravljajo otroci s starši invalidi ali tisti brez njih. Življenjske podobnosti otrok s starši invalidi, kot je število prijateljev in dejavnosti, ki jih opravljajo s starši, so skoraj enake kot pri otrocih z običajnimi starši.<ref>{{Cite journal|last=Olkin|first=Rhoda|last2=Abrams|first2=Kelley|last3=Preston|first3=Paul|last4=Kirshbaum|first4=Megan|date=2006|title=Comparison of Parents With and Without Disabilities Raising Teens: Information From the NHIS and Two National Surveys.|journal=Rehabilitation Psychology|volume=51|issue=1|pages=43–49|doi=10.1037/0090-5550.51.1.43|issn=0090-5550}}</ref> Otroci, ki imajo starše invalide, imajo celo nadpovprečen mentalni razvoj.<ref name=":3" /> Otroci iz družine s starši invalidi so bolj spretni pri reševanju problemov, bolj sočutni, bolj spoštljivi do invalidnosti in razlik, bolj občutljivi za pravičnost in bolj neodvisni. Starši z motnjami v duševnem razvoju imajo z otroki vedno močne in tople družinske vezi, tudiv primeru ko je nekatere otroke odstranil sistem socialnega varstva. <ref name=":9">{{Cite journal|last=Booth|first=Tim|last2=Booth|first2=Wendy|date=February 2000|title=Against the Odds: Growing Up With Parents Who Have Learning Difficulties|journal=Mental Retardation|volume=38|issue=1|pages=1–14|doi=10.1352/0047-6765(2000)038<0001:ATOGUW>2.0.CO;2|issn=0047-6765|pmid=10703213}}</ref> Večina otrok staršev invalidov ima srečen spomin na svoje otroštvo. Raziskovalci z izraelske univerze Bar Ilan so izvedli študijo, rezultat pa kaže, da so otroci, ki imajo starše s senzorično okvaro, bolj empatični in kažejo večje zavedanje čustev drugih kot drugi otroci iz običajnih družin. Prejšnje raziskave so poročale tudi o drugih prednostih otrok s starši invalidi, kot so večja zrelost, večja občutljivost in bogatejše življenjske izkušnje.<ref name=":5">{{Cite web|url=https://greatergood.berkeley.edu/article/item/are_the_children_of_parents_with_disabilities_more_empathic|title=Are the Children of Parents with Disabilities More Empathic?|last=Knudsen|first=Jenn|date=2017-08-08|website=Greater Good|access-date=2019-03-27}}</ref> == Potrebna podpora == === Kakšna mora biti podpora === * '''Specializirana podpora.''' Razen univerzalnih potreb po dohodku, stanovanju, dostopu do prostočasnih dejavnosti in drugi neformalni podpori, ki jo zahtevajo tako invalidski kot neinvalidni starši, invalidski starši potrebujejo bolj specializirano podporo glede na različne pogoje njihove prizadetosti oz. kategorijo. <ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://thehub.sia.govt.nz/resources/disabled-parents-diversity-experiences-and-support-needs/|title=Disabled parents: Diversity, experiences, and support needs » The Hub|website=thehub.sia.govt.nz|accessdate=2019-03-27}}</ref> * '''Pravočasna podpora''' Njihova podpora ni namenjana samo za nujne primere, vendar v vsakem trenutku dneva, je pa res da jih takšna odgovornost pripravi oz. je njihva odskočna deska za čas ko bodo oni postali starši. [[Slika:Wheelchair_from_Wheelchair_Foundation_in_Russia,.jpg|sličica|232x232_pik| Invalidski voziček]] * '''Prilagodljiva podpora.''' Potrebna podpora se razlikuje glede na različne stopnje zrelosti otrok in spremembe zdravstvenega stanja staršev. * '''Spoštovanje zasebnosti'''. Vsi invalidni starši ne želijo, da njihovi otroci ali drugi družinski člani sodelujejo v razpravi o njihovi invalidnost, kadar je na voljo podpora. Lahko da se svojih težav sramujejo, ali se le s težavo pogovarjajo o njih. === Vrste potrebne podpore === ==== Podpora vrstnikov ==== Sama podpora vrstnikov bi lahko bila ključna tako za mlade negovalce kot tudi za mlade invalide. Če se taki otroci čutijo sprejete v družbo imajo boljšo samopodobo, samozavest, konec koncev pa tudi vse rezultate, ki jih v življenju rabijo doseči jih dosežejo hitreje in z boljšimi rezultati. Vsak posameznik lahko rabi in nudi psihično pomoč, invalidni ljudje pa toliko bolj. ==== Podpora v izobraževalnem sistemu ==== Po vsem svetu bi moralo biti šolstvo urejeno do te mere, da bi vsaka oseba tudi osebe z fizičnimi motjami v razvoju imele možnost šolanja. Tako pa so lahko izločeni iz družbe saj nimajo možnosti šolanja saj jim šolski sistem tega ne omogoča zaradi njihove slabe mobilnosti; npr. prevoz v šolo, aktivnosti in dejavnosti v času šolskega urnika, dostop do šole in učilnic, itd,... <ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://thehub.sia.govt.nz/resources/disabled-parents-diversity-experiences-and-support-needs/|title=Disabled parents: Diversity, experiences, and support needs » The Hub|website=thehub.sia.govt.nz|accessdate=2019-03-27}}</ref> ==== Potreba po posebni opremi ==== Starši s telesno okvaro omenjajo težave pri oskrbi otrok brez ustrezne opreme za njihovo zdravstveno težavo in z omejeno mobilnostjo. Gluhi starši potrebujejo opremo, kot je na primer slušni aparat. <ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://thehub.sia.govt.nz/resources/disabled-parents-diversity-experiences-and-support-needs/|title=Disabled parents: Diversity, experiences, and support needs » The Hub|website=thehub.sia.govt.nz|accessdate=2019-03-27}}</ref> [[Slika:Hearing_aid_20080620.jpg|sličica|Slušni aparat]] ==== Finančna pomoč ==== V primerjavi z običajnimi starši večina invalidov ni zaposlenih. Družine s starši invalidi se zaradi njihove invalidnosti srečujejo tudi z velikimi finančnimi težavami. Že ogromno denarja zapravijo na svojih pripomočkih za njihove zdravstvene težave, vse to strmi k veliki revščini in skromnem življenju. ==== Nega fizičnega in duševnega zdravja ==== Starši invalidi naj bi imeli pri dostopu do zdravniške pomoči težave, saj naj bi na njih gledali iz slabega vidika. <ref name=":3"/> Depresija pa je še ena pomembna tema, s katero se soočajo starši invalidi. Invalidne ženske imajo šestkrat več možnosti kot običajne ženske za depresijo. <ref>{{Navedi časopis|last=Flores-Ramos|first=M.|last2=Méndez Ramírez|first2=I.|date=January 2011|title=FC11-05 - Hormonal profile in depressed and non-depressed perimenopausal women|journal=European Psychiatry|volume=26|pages=1874|doi=10.1016/s0924-9338(11)73578-7|issn=0924-9338}}</ref> Ustrezne storitve in podpora je najbolj potrebna za invalidne mame, ki se soočajo z depresijo. ==== Podpora v osebnem vsakdanjem življenju ==== Veliko število staršev invalidov je poročalo, da potrebujejo pomočnika pri vsakdanjih dejavnostih, kot so [[kuhanje]], opravljanju potreb na stranišču in čiščenju stanovanja. Pomoč pri starševskih nalogah, vključno z športimi aktivnostmi z otroki, in z oskrbo otrok itd. <ref name=":3"/> == Zunanje povezave == * Most med gluhimi in slušečimi - https://old.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/most-med-gluhimi-in-slusecimi.html * Kultura slišečih otrok gluhih staršev - https://old.delo.si/tuditi/kultura-slisecih-otrok-gluhih-starsev.html == Viri == {{Sklici}} [[Kategorija:Starševstvo]] [[Kategorija:Prizadetost in oviranost]] na8xhhrf0g0knvzqje5hreoxxixa1w1 0 484913 5736842 5490916 2022-08-20T06:46:51Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Collegio del Cambio |native_name = |image = Perugia 012.JPG |image_size = |caption = Vhod v Collegi del Cambio |location = [[Perugia]], [[Italija]] | map_type = | map_alt = | map_caption = |start_date = |completion_date = |opening = |building_type = palača |floor_area = |architect = |structural_engineer= |client = |developer = |owner = |management = |references = |extra = |visitors = | website = }} [[File:Pietro Perugino - View of the Sala di Udienza - WGA17225.jpg|thumb|250px|Sprejemna soba]] '''Collegio del Cambio''' je del [[Palazzo dei Priori, Perugia |Palazzo dei Priori]] v [[Perugia|Perugii]], znan predvsem po [[freska|freskah]] v ''Sala delle Udienze'', ki jih je izdelal [[Perugino]]. Stoji na Corso Vannucci, številka 25. == Zgodovina == Menjalci iz Perugie (tj. bankirji) so bili združeni v močnem [[ceh]]u, imenovanem ''Arte del Cambio''. Med letoma 1452 in 1457 so imeli privilegij, da so lahko uredili svoj sedež v Palazzo dei Priori, v južnem podaljšku. Portali so prepoznavni po cehovskem grbu: [[grifon]] nad skrinjo, ki se ponovi tudi v notranjih okraskih. Sedež sta v teh letih arhitekturno uredila Bartolomeo di Mattiolo in Lodovico di Antonibo, medtem ko je bilo proti koncu stoletja odločeno, da se okrasitev sprejemne dvorane zaupa vrsti umetnikov. Leseno pohištvo je izdelal Domenico del Tasso, ki je pri tovrstnem pohištvu prvič uporabil groteskno dekoracijo, slikovni del pa je bil zaupan Pietru Peruginu, ki je takrat veljal za največjega umetnika v Italiji in je imel delavnico. hkrati v [[Firence|Firencah]] in Perugii. == Opis == {{glavni|Freske v Collegio del Cambio}} V Collegio se vstopi skozi glavna vrata, ki jih je zasnoval sam Lodovico di Antonibo in jih je okrasil, izrezljal, Antonio da Mercatello leta 1501. Prva soba je preddverje ali ''Sala dei Legisti'', kjer je nekaj baročnih pultov, ki jih je izrezljal Giampietro Zuccari in pripomočki (1615-1621). Na desni se vstopi v ''Sala delle Udienze'' – sprejemno sobo - pravokotnega tlorisa, prekrito z ogivalnimi [[obok]]i, ki ustvarjajo vrsto lunet, ki jih je poslikal Perugino. Za zasedanje visokega tribunala je tu lesen pult z dvema vrstama izrezljanih in intarziranih sedežev, ki ga nadgrajuje luneta z dvema grifonoma med venci, ki uokvirjajo terakota kipec ''Justicia'', pripisan Benedettu da Maianu. Druga klop ima intarzije Antonia da Mercatella (1508). Na sredini zadnje stene je ograja z majhno renesančno prižnico, delo Antonia Masija d'Antonia (1562). Iz spodnjega desnega kota sobe se vstopi v kapelo sv. Janeza Krstnika, ki jo je leta 1506-1509 zgradil Gasperino di Pietro na prvotni cerkvi San Giovanni della Piazza, ki je bila v stavbo vgrajena s prizidkom 15. stoletja. V celoti jo je freskiral Giannicola di Paolo med letoma 1515 in 1518. V oboku je ''Večni oče med apostoli, evangelisti, cerkvenimi učitelji in zavetniki Perugie'', na oltarju pa je ''Kristusov krst'', na straneh pa ''Oznanjenje'' (1515-1516). Stranske stene krasijo ''Zgodbe iz življenja Janeza Krstnika in Sibil''. [[Antependij]] je delo Mariano di ser Austerio in prikazuje ''Krstnika'' v vencu in frizu (1512-1513). Dva intarzirana sedeža sta delo Antonia da Mercatella (1509) in oltar (1516). Živahna obarvanost sten, poudarjena z veliko obilico zlata in [[lazurni kamen|lapis lazuli]], ni namenjena le ponašanju bogastva, ampak predvsem svetlobi okolja, ki se zdi brez oken.<ref>[http://www.collegiodelcambio.it/default.htm|titolo=Il collegio del Cambio]</ref> == Zbirka uteži kovancev collegio del cambio == Zbirka uteži kovancev je odprta tudi za javnost, najbolj popolna te vrste, tudi mednarodno, vsebuje več kot 550 uteži kovancev za preverjanje kovancev, ki so krožili v Perugii in v papeški državi v obdobju med 15. in drugo polovico. 19. stoletja; prepoznavni so po papeškem grbu, prikazanem na desni. Zbirka vsebuje tudi številne uteži kovancev iz drugih italijanskih mest-držav in druge, ki spadajo v evropsko proizvodnjo 17. - 20. stoletja, pa tudi tehtnice. Vsa nepogrešljiva orodja za izvajanje funkcij menjave valut, saj je bila do 20. stoletja vrednost zlatih in srebrnih kovancev določena z vsebnostjo kovin, izračunano glede na njihovo težo in odstotek vsebovanih plemenitih kovin v cehu. Zlitino je postavil organ izdaje kovancev, zato so tisti, ki so prejeli kovanec, imeli interes preveriti njegovo težo.<ref>[http://www.collegiodelcambio.it/collegio.htm|titolo=Collegio del Cambio]</ref> == Sklici in viri == {{sklici}} *AA.VV., Umbria ("Guida rossa"), Touring Club editore, Milano 1999. ISBN 88-365-1337-9 == Zunanje povezave == {{commons category| Collegio del Cambio (Perugia)}} * [http://www.perugiaonline.com/easy/umbria_perugia_collegiodelcambio.html Perugia] [[Kategorija:Perugia]] [[kategorija:Muzeji v Italiji]] {{normativna kontrola}} edt3z1x99z8velokuegd387pfpocnyb 0 485213 5736816 5496585 2022-08-20T06:45:10Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox scientist|name=Theodore William Richards|image=|image_size=|birth_date=|birth_place=|nationality=[[Združene države amerike]]|death_date=|death_place=|field=[[fizikalna kemija]]|work_institution=[[Univerza Harvard]]|education=[[Univerza Haverford ]] <br>[[Univerza Harvard ]]|doctoral_advisor=[[Josiah Parsons Cooke]]|doctoral_students=[[Gilbert N. Lewis]] <br> [[Farrington Daniels]] <br> [[Malcolm Dole]] <br> [[Charles Phelps Smyth]] <br> [[Hobart Hurd Willard]]|known_for=[[Atomska masa elementov]] <br> [[Termokemija]] <br> [[elektrokemija]]|prizes={{no wrap|[[Davyjeva Medalja]] {{small|(1910)}}<br>[[Willard Gibbsonova nagrada]] <small>(1912)</small><br>[[Nobelova nagrada za kemijo]] <small>(1914)</small><br>[[Franklinova Medalja]] <small>(1916)</small>}}}} '''Theodore William Richards,''' [[Američani|ameriški]] [[znanstvenik]], * [[31. januar]] [[1868]], [[Germantown, Filadelfija|Germantown]] † [[2. april]] [[1928]], [[Cambridge, Massachusetts]]. Velja za prvega ameriškega znanstvenika, ki je prejel [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado]] na področju [[Kemija|kemije]]. Nagrado je prejel za njegove prispevke k natančni določitvi [[Atomska masa|atomskih mas]] velikega števila [[Kemični element|kemijskih elementov]]. V svoje življenju je zelo tesno sodeloval z [[Josiah Parsons Cook|Josiahom Parsonsom Cookom]]. == Življenje == Theodore Richards se je rodil 31. januarja 1868 v mestu [[Germantown, Filadelfija|Germantown]] v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]], očetu [[William Trost Richards|William Trost Richardsu]] in materi [[Anna Matlack Richards|Anni]] (roj. Matlack). Njegov oče je bil zelo znan [[slikar]] pokrajin in podeželja, medtem ko je njegova mama bila zelo znana [[pesnica]]. V svojem otroštvu je veliko potoval, ter bil do 14 leta šolan od mame. Njegovi prvo zanimanje za [[znanost]] se je pojavilo, ko je nekega poletja ob obisku mesta [[Newport]] spoznal profesorja Josiaha Parsonsa Cookaa, ki mu je s svojim [[teleskop]]om pokazal [[Saturnovi obroči|Saturnove obroče]]. Z njim je kasneje tudi sodeloval. Njegovo zanimanje se je leta 1878 le še povečalo, ko je z družino obiskal [[Evropa|Evropo]], kjer je dve leti potoval po [[Anglija|Angliji]] in [[Francija|Franciji]]. Ob vrnitvi domov se je nato leta 1883 pri komaj 14 letih vpisal na Kolidž Haverford v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]], kjer je leta 1885 tudi diplomiral iz naravoslovja. Nato se je vpisal na [[Univerza Harvard|Univerzo Harvard]], kjer je kasneje leta 1886 diplomiral iz področja [[Umetnost|umetnosti]], kot pripravo na nadaljne študije znanosti. Kasneje je leta 1888 tudi doktoriral iz kemije po mentorstvom Josiaha Parsonsa Cooka. Njegova doktorska tema določevanja atomske mase [[kisik]]a v primerjavi z [[vodik]]om, ki jo je začel v letu 1886 je bila začetek vseh njegovih nadaljnih raziskav. Po končanem doktoratu se je eno leto izpopolnjeval v Nemčiji na [[Univerza v Göttingenu|Univerzi v Göttingenu]] pod mentorstvom [[Victor Meyer|Victorja Meyerja]], P. Jannascha, G. Krussa in W. Hempela. Ob vrnitvi je nato leta 1889 sprejel vlogo docenta na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]]. Kasneje je leta 1901 postal tudi redni profesor, kljub temu, da so mu istega leta na [[Univerza v Göttingenu|Univerzi v Göttingenu]] ponudili boljši položaj. Leta 1903 mu je bil dodeljen položaj vodje oddelka kemije na univerzi, leta 1912 pa je postal tudi glavni profesor za kemijo ter direktor novega spominskega laboratorija Wolcotta Gibbsa. Theodore Richards je večino svojega znanja in časa uporabil za raziskave atomske mase elementov. To je bilo zelo razvidno iz njegove študije. saj je do leta 1932 skupaj s svojimi učenci raziskovali atomske mase kar 55 elementov. Za svoja dela je prejel veliko nagrad in častnih doktoratov z različnih univerz. Leta 1896 se je poročil z [[Miriam Stuart Thayer]], s katero je imel hčer Grace Thayer in dva sinova, Greenougha Thayerja in Williama Theodora. Umrl je 2. aprila 1928 v Cambridgeu pri 60 letih. Pravilo se je, da naj bi trpel za kroničnimi dihalnimi težavami, depresijo ter tresavico. == Delo in raziskave == Večino svojega raziskovanja je Richards uporabil za odkrivanje in analiziranje [[Atomska teža|atomskih mas]] elementov. S svojimi raziskavami je začel že leta 1889 med svojim doktorskim študijem, kjer je sprva raziskoval [[baker]] in [[kisik]]. Ob obisku Nemčije je prekinil svoje raziskave, takoj po vrnitvi pa jih je nadaljeval vse do smrti. Kmalu je razvil boljše metode za merjenje mas. V svoji študiji naj bi raziskoval atomske mase okoli 55 različnih elementov pri čemer so mu velikokrat pomagali njegovi študentje. Njegove delo je vsebovalo veliko truda in spodletelih poskusov. Kot primer lahko vzamemo njegovo analizo [[tulij]]a kjer je izvedel 15000 rekristalizacij [[tulijev bromat|tulijevega bromata]], da je pridobil čisti tulij za analizo atomske mase. Njegove metode določitve atomske mase so bile za tiste čase zelo natančne vendar tudi zelo zapletene in drage v primerjavi z današnjim časom, kjer lahko že z navadnim [[spektrofotometrija|spektrofotometrom]] dobimo boljše in natančnejše rezultate z veliko manj truda. Kljub temu so bili njegovi rezultati dovolj natančni, da si je leta 1910 prislužil [[Davyjeva medalja|Davyjevo medaljo]] leta 1914 pa celo [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado za kemijo]]. Richards je s svojimi analizami tudi kot prvi dokazal, da lahko ima isti element več različnih [[Atomska teža|atomskih mas]], s čimer je podprl tedanji koncept za obstoj [[izotopov]]. Rezultate je dobil z analiziranjem vzorcev naravno pridobljenega [[svinca]] in svinca, ki nastaja pri radioaktivne razpadanju. Izkazalo se je, da se atomski masi nista ujemali. Na svoj seznam izumov je dodal: * [[Kalorimeter|Adiabatni kolorimeter]] - toplotno izolirana aparatura v kateri se analizirajo toplote spremembe reakcij. * [[Nephelometer]] - aparatura, ki omogoča določitev koncentracije suspendiranih delcev v tekočinah in plinih na podlagi jakosti odbite svetlobe od delcev. Njegove stranske raziskave se vključevale stisljivost oz. kompresibilnost atomov, [[nevtralizacija|nevtralizacije]] raztopin, elektrokemijske lastnosti [[amalgam]]ov. Njegova raziskava o obnašanju elektrokemijskih potencialov pri nizkih temperaturah ob pomoči Nernsta je kasneje privedla do Nernstovega zakona o toploti in tretjega zakona termodinamike. == Nagrade in dosežki == * prejme častni doktorat [[Univerza Yale|Univerze Yale]] (1905) * Lowellova predavanja (1908) * prejme častni doktorat [[Univerza Harvard|Univerze Harvard]] (1910) * [[Davyjeva medalja|Davyjeva Medalja]] (1910) * Prejme častni doktorat [[Univerza v Oxfordu|Univerze v Oxfordu]], [[Manchester]], [[Cambridge]] (1911) * [[Faraday Lectureship|Faradayjev]] lektorat (1911) * [[medalja Willarda Gibbsa]] (1912) * Postane predsednik [[American Chemical Society|Ameriškega kemijskega društva]] (1914) * [[Nobelova nagrada za kemijo]] (1914) * [[Franklin Medal|Franklinova Medalja]] (1916) * Postane predsednik [[American Association for the Advancement of Science|Ameriške skupnosti napredne znanosti]] (1917) * Častni član [[kraljeve Irske Akademije]] (1918) * Tuji član [[Kraljeve skupnosti v Londonu]] (1919) * Predsednik Ameriške Akademije umetnosti in znanosti (1919 &#x2013; 1921) * [[Lavoisierjeva medalja]] (1922) * [[Le Blanc Medal|Le Blancova Medalja]] (1922) * prejme častni doktorat Univerze Princeton (1923) * postane član [[Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights|International Atomic Weights Committee]] * [[Theodore Richards Medal|Medalja Theodora Richardsa]] (1932) == Sklici == {{sklici}} == Viri == * (25.10.2020) The Nobel prize. Pridobljeno iz https://www.nobelprize.org/prizes/chemistry/1914/richards/biographical/ * Science History Institute.(25.10.2020) Theodore Williams Richards. Pridobljeno iz https://www.sciencehistory.org/historical-profile/theodore-william-richards {{Davyjeva medalja}} {{Nobelova nagrada za kemijo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Richards, Theodore}} [[Kategorija:Ameriški kemiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Harvard]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Harvard]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Harvard]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za kemijo]] [[Kategorija:Prejemniki Davyjeve medalje]] 7abivjx0ukutmb4x0iohkl3erq0fwrl 5737035 5736816 2022-08-20T07:10:00Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox scientist|name=Theodore William Richards|image=|image_size=|birth_date=|birth_place=|nationality=[[Združene države amerike]]|death_date=|death_place=|field=[[fizikalna kemija]]|work_institution=[[Univerza Harvard]]|education=[[Univerza Haverford ]] <br>[[Univerza Harvard ]]|doctoral_advisor=[[Josiah Parsons Cooke]]|doctoral_students=[[Gilbert N. Lewis]] <br> [[Farrington Daniels]] <br> [[Malcolm Dole]] <br> [[Charles Phelps Smyth]] <br> [[Hobart Hurd Willard]]|known_for=[[Atomska masa elementov]] <br> [[Termokemija]] <br> [[elektrokemija]]|prizes={{no wrap|[[Davyjeva Medalja]] {{small|(1910)}}<br>[[Willard Gibbsonova nagrada]] <small>(1912)</small><br>[[Nobelova nagrada za kemijo]] <small>(1914)</small><br>[[Franklinova Medalja]] <small>(1916)</small>}}}} '''Theodore William Richards,''' [[Američani|ameriški]] [[znanstvenik]], * [[31. januar]] [[1868]], [[Germantown, Filadelfija|Germantown]] † [[2. april]] [[1928]], [[Cambridge, Massachusetts]]. Velja za prvega ameriškega znanstvenika, ki je prejel [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado]] na področju [[Kemija|kemije]]. Nagrado je prejel za njegove prispevke k natančni določitvi [[Atomska masa|atomskih mas]] velikega števila [[Kemični element|kemijskih elementov]]. V svoje življenju je zelo tesno sodeloval z [[Josiah Parsons Cook|Josiahom Parsonsom Cookom]]. == Življenje == Theodore Richards se je rodil 31. januarja 1868 v mestu [[Germantown, Filadelfija|Germantown]] v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]], očetu [[William Trost Richards|William Trost Richardsu]] in materi [[Anna Matlack Richards|Anni]] (roj. Matlack). Njegov oče je bil zelo znan [[slikar]] pokrajin in podeželja, medtem ko je njegova mama bila zelo znana [[pesnica]]. V svojem otroštvu je veliko potoval, ter bil do 14 leta šolan od mame. Njegovi prvo zanimanje za [[znanost]] se je pojavilo, ko je nekega poletja ob obisku mesta [[Newport]] spoznal profesorja Josiaha Parsonsa Cookaa, ki mu je s svojim [[teleskop]]om pokazal [[Saturnovi obroči|Saturnove obroče]]. Z njim je kasneje tudi sodeloval. Njegovo zanimanje se je leta 1878 le še povečalo, ko je z družino obiskal [[Evropa|Evropo]], kjer je dve leti potoval po [[Anglija|Angliji]] in [[Francija|Franciji]]. Ob vrnitvi domov se je nato leta 1883 pri komaj 14 letih vpisal na Kolidž Haverford v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]], kjer je leta 1885 tudi diplomiral iz naravoslovja. Nato se je vpisal na [[Univerza Harvard|Univerzo Harvard]], kjer je kasneje leta 1886 diplomiral iz področja [[Umetnost|umetnosti]], kot pripravo na nadaljnje študije znanosti. Kasneje je leta 1888 tudi doktoriral iz kemije po mentorstvom Josiaha Parsonsa Cooka. Njegova doktorska tema določevanja atomske mase [[kisik]]a v primerjavi z [[vodik]]om, ki jo je začel v letu 1886 je bila začetek vseh njegovih nadaljnih raziskav. Po končanem doktoratu se je eno leto izpopolnjeval v Nemčiji na [[Univerza v Göttingenu|Univerzi v Göttingenu]] pod mentorstvom [[Victor Meyer|Victorja Meyerja]], P. Jannascha, G. Krussa in W. Hempela. Ob vrnitvi je nato leta 1889 sprejel vlogo docenta na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]]. Kasneje je leta 1901 postal tudi redni profesor, kljub temu, da so mu istega leta na [[Univerza v Göttingenu|Univerzi v Göttingenu]] ponudili boljši položaj. Leta 1903 mu je bil dodeljen položaj vodje oddelka kemije na univerzi, leta 1912 pa je postal tudi glavni profesor za kemijo ter direktor novega spominskega laboratorija Wolcotta Gibbsa. Theodore Richards je večino svojega znanja in časa uporabil za raziskave atomske mase elementov. To je bilo zelo razvidno iz njegove študije. saj je do leta 1932 skupaj s svojimi učenci raziskovali atomske mase kar 55 elementov. Za svoja dela je prejel veliko nagrad in častnih doktoratov z različnih univerz. Leta 1896 se je poročil z [[Miriam Stuart Thayer]], s katero je imel hčer Grace Thayer in dva sinova, Greenougha Thayerja in Williama Theodora. Umrl je 2. aprila 1928 v Cambridgeu pri 60 letih. Pravilo se je, da naj bi trpel za kroničnimi dihalnimi težavami, depresijo ter tresavico. == Delo in raziskave == Večino svojega raziskovanja je Richards uporabil za odkrivanje in analiziranje [[Atomska teža|atomskih mas]] elementov. S svojimi raziskavami je začel že leta 1889 med svojim doktorskim študijem, kjer je sprva raziskoval [[baker]] in [[kisik]]. Ob obisku Nemčije je prekinil svoje raziskave, takoj po vrnitvi pa jih je nadaljeval vse do smrti. Kmalu je razvil boljše metode za merjenje mas. V svoji študiji naj bi raziskoval atomske mase okoli 55 različnih elementov pri čemer so mu velikokrat pomagali njegovi študentje. Njegove delo je vsebovalo veliko truda in spodletelih poskusov. Kot primer lahko vzamemo njegovo analizo [[tulij]]a kjer je izvedel 15000 rekristalizacij [[tulijev bromat|tulijevega bromata]], da je pridobil čisti tulij za analizo atomske mase. Njegove metode določitve atomske mase so bile za tiste čase zelo natančne vendar tudi zelo zapletene in drage v primerjavi z današnjim časom, kjer lahko že z navadnim [[spektrofotometrija|spektrofotometrom]] dobimo boljše in natančnejše rezultate z veliko manj truda. Kljub temu so bili njegovi rezultati dovolj natančni, da si je leta 1910 prislužil [[Davyjeva medalja|Davyjevo medaljo]] leta 1914 pa celo [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado za kemijo]]. Richards je s svojimi analizami tudi kot prvi dokazal, da lahko ima isti element več različnih [[Atomska teža|atomskih mas]], s čimer je podprl tedanji koncept za obstoj [[izotopov]]. Rezultate je dobil z analiziranjem vzorcev naravno pridobljenega [[svinca]] in svinca, ki nastaja pri radioaktivne razpadanju. Izkazalo se je, da se atomski masi nista ujemali. Na svoj seznam izumov je dodal: * [[Kalorimeter|Adiabatni kolorimeter]] - toplotno izolirana aparatura v kateri se analizirajo toplote spremembe reakcij. * [[Nephelometer]] - aparatura, ki omogoča določitev koncentracije suspendiranih delcev v tekočinah in plinih na podlagi jakosti odbite svetlobe od delcev. Njegove stranske raziskave se vključevale stisljivost oz. kompresibilnost atomov, [[nevtralizacija|nevtralizacije]] raztopin, elektrokemijske lastnosti [[amalgam]]ov. Njegova raziskava o obnašanju elektrokemijskih potencialov pri nizkih temperaturah ob pomoči Nernsta je kasneje privedla do Nernstovega zakona o toploti in tretjega zakona termodinamike. == Nagrade in dosežki == * prejme častni doktorat [[Univerza Yale|Univerze Yale]] (1905) * Lowellova predavanja (1908) * prejme častni doktorat [[Univerza Harvard|Univerze Harvard]] (1910) * [[Davyjeva medalja|Davyjeva Medalja]] (1910) * Prejme častni doktorat [[Univerza v Oxfordu|Univerze v Oxfordu]], [[Manchester]], [[Cambridge]] (1911) * [[Faraday Lectureship|Faradayjev]] lektorat (1911) * [[medalja Willarda Gibbsa]] (1912) * Postane predsednik [[American Chemical Society|Ameriškega kemijskega društva]] (1914) * [[Nobelova nagrada za kemijo]] (1914) * [[Franklin Medal|Franklinova Medalja]] (1916) * Postane predsednik [[American Association for the Advancement of Science|Ameriške skupnosti napredne znanosti]] (1917) * Častni član [[kraljeve Irske Akademije]] (1918) * Tuji član [[Kraljeve skupnosti v Londonu]] (1919) * Predsednik Ameriške Akademije umetnosti in znanosti (1919 &#x2013; 1921) * [[Lavoisierjeva medalja]] (1922) * [[Le Blanc Medal|Le Blancova Medalja]] (1922) * prejme častni doktorat Univerze Princeton (1923) * postane član [[Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights|International Atomic Weights Committee]] * [[Theodore Richards Medal|Medalja Theodora Richardsa]] (1932) == Sklici == {{sklici}} == Viri == * (25.10.2020) The Nobel prize. Pridobljeno iz https://www.nobelprize.org/prizes/chemistry/1914/richards/biographical/ * Science History Institute.(25.10.2020) Theodore Williams Richards. Pridobljeno iz https://www.sciencehistory.org/historical-profile/theodore-william-richards {{Davyjeva medalja}} {{Nobelova nagrada za kemijo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Richards, Theodore}} [[Kategorija:Ameriški kemiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Harvard]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Harvard]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Harvard]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za kemijo]] [[Kategorija:Prejemniki Davyjeve medalje]] pfkjweuyh7gg0ep34p077dyz8pnbu0e 0 485293 5736802 5686661 2022-08-20T06:44:14Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Uredi}}{{Več sklicev}} Koncept '''medosebnih odnosov''' vključuje družbena združenja, povezave ali pripadnosti med dvema ali več osebami. Medosebni odnosi se razlikujejo glede na stopnjo [[intimnost|intimnosti]] ali samo razkrivanja, pa tudi trajanje, [[vzajemnost]] in porazdelitev [[moč]]i, če naštejemo le nekaj [[Dimenzija|dimenzij]]. Kontekst se lahko razlikuje od družinskih ali sorodstvenih odnosov, [[Prijateljstvo|prijateljstv]]a, [[Poroka|porok]]e, odnosov s [[sodelavec|sodelav]]ci, službe, klubov, sosesk in bogoslužnih prostorov. Odnosi se lahko urejajo z zakonom, običaji ali medsebojnimi sporazumi in so osnova za družbene skupine in družbo kot celoto. Ta povezava lahko temelji na sklepanju, [potrebna dodatna razlaga] ljubezni, solidarnosti, podpori, rednih poslovnih interakcijah ali kakšni drugi vrsti družbene povezanosti ali zavezanosti. Medosebni odnosi uspevajo z nepristranskim in vzajemnim kompromisom, [citiranje je potrebno], ki ga oblikujejo v okviru družbenih, kulturnih in drugih vplivov. Preučevanje medosebnih odnosov vključuje več vej družbenih ved, vključno s takšnimi disciplinami, kot so komunikologije, psihologija, antropologija, socialno delo, sociologija in matematika. [[Slika:Heart icon red hollow.svg|sličica|[[Naklonjenost]] Sklenjeno srce Sočutna ljubezen Konjugalna ljubezen Prištevalna ljubezen sodišče Zaljubljenost Prijateljstvo ]] Znanstvena študija odnosov se je razvila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in jo poimenovali "znanost o odnosih"<ref name="#1">{{Navedi revijo|last=Hribernik|first=Andreja|date=2010-12-05|title=Manipulacije na osebni ravni v medosebnih odnosih|url=http://dx.doi.org/10.4312/as.16.4.54-58|magazine=Andragoška spoznanja|volume=16|issue=4|pages=54|doi=10.4312/as.16.4.54-58|issn=2350-4188}}</ref> po raziskavi [[Ellen Berscheid]] in [[Elaine Hatfield]]. To študijsko področje se loči od nezanesljivih dokazov ali od psevdostrokovnjakov tako, da sklepe temelji na podatkih in na objektivni analizi. == Vrste == === Intimni odnosi === ==== Romantični odnosi na splošno ==== Romantične odnose<ref name="#2">{{Navedi revijo|last=Žoseran|first=Tankred|date=2019|title=Francuski pogledi na tursko-balkanske odnose|url=http://dx.doi.org/10.5937/kultura1964215z|magazine=Kultura|issue=164|pages=215–230|doi=10.5937/kultura1964215z|issn=0023-5164}}</ref> so na nešteto načinov definirali pisatelji, [[Filozofija|filozof]]<nowiki/>i, [[Religija|religije]]<ref>{{Navedi revijo|last=Szumowski|first=Maciej|date=2014-12-01|title=Usystematyzowana niesystemowość filozofi sumienia|url=http://dx.doi.org/10.14394/etyka.870|magazine=Etyka|volume=48|pages=173–177|doi=10.14394/etyka.870|issn=2392-1161}}</ref>, [[znanstvenik]]<nowiki/>i in v današnjem času svetovalci za odnose. Dve priljubljeni definiciji ljubezni sta Sternbergova trikotna teorija ljubezni in Fisherjeva teorija ljubezni<ref>{{Navedi splet|url=|title=|date=|accessdate=Romantične odnose so na nešteto načinov definirali pisatelji, filozofi, religije, znanstveniki in v današnjem času svetovalci za odnose. Dve priljubljeni definiciji ljubezni sta Sternbergova trikotna teorija ljubezni in Fisherjeva teorija ljubezni|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. Sternberg ljubezen opredeljuje z vidika intimnosti, strasti in zavzetosti, za katere trdi, da obstajajo na različnih ravneh v različnih romantičnih odnosih. Fisher ljubezen opredeljuje kot sestavljeno iz treh stopenj: [[privlačnost]], romantična ljubezen in navezanost. Romantični odnosi lahko obstajajo med dvema osebama katerega koli spola ali med skupino ljudi (glej poliamorijo). ==== Ljubezen ==== Ena od lastnosti romantičnega odnosa je prisotnost ljubezni. Ljubezen je zato enako težko opredeliti. Hazan in Shaver<ref>{{Navedi splet|title=Love-Experience Scales|url=http://dx.doi.org/10.1037/t03661-000|website=PsycTESTS Dataset|date=1987|accessdate=2020-10-27|first=Cindy|last=Hazan|first2=Phillip|last2=Shaver}}</ref> ljubezen opredelita z uporabo Ainswortove teorije navezanosti, ki vključuje bližino, čustveno podporo, samoraziskovanje in stisko zaradi ločitve, ko se ločita od ljubljene osebe. Drugi sestavni deli, za katere se običajno dogovorijo, da so potrebni za ljubezen, so fizična privlačnost<ref>{{Navedi revijo|last=Drobne|first=Samo|date=2014|title=Impact of the recession on the attractiveness of urban and rural areas of Slovenia|url=http://dx.doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2014.01.103-139|magazine=Geodetski vestnik|volume=58|issue=01|pages=103–139|doi=10.15292/geodetski-vestnik.2014.01.103-139|issn=0351-0271}}</ref>, podobnost<ref>{{Navedi revijo|last=Skopečková|first=Eva|date=2018-02-01|title=Porozumění textu v mateřském a cizím jazyce: odlišnost, podobnost, přenositelnost|url=http://dx.doi.org/10.14712/23363177.2016.2|magazine=ORBIS SCHOLAE|volume=9|issue=3|pages=27–38|doi=10.14712/23363177.2016.2|issn=2336-3177}}</ref>, vzajemnost<ref>{{Navedi revijo|last=Roucek|first=J. S.|last2=Horák|first2=Jiří|last3=Berkopec|first3=O.|last4=Paňkevič|first4=Ivan|last5=Paul|first5=Karel|date=1939|title=Slovanská vzájemnost 1836-1936 (Slav Ties)|url=http://dx.doi.org/10.2307/40081511|magazine=Books Abroad|volume=13|issue=4|pages=505|doi=10.2307/40081511|issn=0006-7431}}</ref> in [[samorazkrivanje]]. ==== Platonska ljubezen ==== Kot slovar Merriam Webster pojasnjuje [[Ljubezen|platonsko ljubezen]] kot, "ljubezen, ki jo je spoznal Platon, narašča od strasti do posameznika do kontemplacije univerzalnega in idealnega." To je ljubezen, ki je ljubeča, a ne spolna; v sodobnih izrazih ga je zlahka zamenjati za spolni odnos. ==== Življenjske faze ==== Za zgodnje mladostniške odnose so značilni druženje, vzajemnost in spolne izkušnje. Ko odraščajoči odrasli začnejo razvijati navezanost in skrbne lastnosti v svojih odnosih, vključno z ljubeznijo, vezanjem, varnostjo in podporo partnerjem. Tudi zgodnejši odnosi so ponavadi krajši in kažejo večjo povezanost s socialnimi omrežji. Kasnejše zveze pogosto zaznamujejo krčenje družbenih omrežij<ref>{{Navedi knjigo|title=Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb|url=http://dx.doi.org/10.32320/978-961-270-026-3|publisher=Pedagoški inštitut|date=2009-11-20|isbn=978-961-270-026-3|first=Tatjana|last=Vonta}}</ref>, saj par posveča več časa drug drugemu kot sodelavcem. Tudi kasnejši odnosi kažejo višjo stopnjo zavzetosti. <ref>{{Navedi revijo|last=Murks Bašič|first=Aleksandra|date=2015-10-01|title=Model for Determining the Stability of Retail Deposits with Higher Outflow Rates / Model za izračun stabilnosti vlog na drobno z višjo stopnjo odliva|url=http://dx.doi.org/10.1515/ngoe-2015-0018|magazine=Naše gospodarstvo/Our economy|volume=61|issue=5|pages=12–22|doi=10.1515/ngoe-2015-0018|issn=2385-8052}}</ref> Večina psihologov in odnosnih svetovalcev sčasoma napoveduje upad intimnosti in strasti, nadomeščen z večjim poudarkom na spremljevalni ljubezni (ki se razlikuje od mladostniške spremljevalne ljubezni po skrbnih, predanih in partnersko usmerjenih lastnostih). Vendar pa študije v parih niso odkrile upada v intimnosti in ne v pomenu [[Spolni odnos|seksa]], intimnosti in strastne ljubezni za tiste v daljših ali poznejših odnosih<ref>{{Navedi revijo|last=Turnšek Mikačić|first=Marija|date=2013-07-07|title=Karierno izobraževanje za ljudi v poznejših letih - Kvantitativna analiza rezultatov raziskave o kariernem izobraževanju|url=http://dx.doi.org/10.4312/as.19.2.67-79|magazine=Andragoška spoznanja|volume=19|issue=2|pages=67|doi=10.4312/as.19.2.67-79|issn=2350-4188}}</ref>. Starejši ljudje so navadno bolj zadovoljni v svojih odnosih, vendar se soočajo z večjimi ovirami za vstop v nove odnose kot mlajši ali srednji ljudje. Zlasti starejše ženske se soočajo s socialnimi, demografskimi in [[Osebna ovira|osebnimi ovirami]]; moški, stari 65 let in več, imajo skoraj dvakrat večjo verjetnost, da bodo poročeni, vdovci pa skoraj trikrat bolj verjetno, da bodo hodili 18 mesecev po izgubi partnerja v primerjavi z vdovami<ref>{{Navedi revijo|last=Ingerflom|first=Claudio-Sergio|last2=Kondratieva|first2=Tamara|date=1993|title=« Bez carja zemlja vdova » : Syncrétisme dans le Vremennik d'Ivan Timofeev|url=http://dx.doi.org/10.3406/cmr.1993.2352|magazine=Cahiers du monde russe et soviétique|volume=34|issue=1|pages=257–265|doi=10.3406/cmr.1993.2352|issn=0008-0160}}</ref>. ==== Pomembno drugo ==== Izraz pomemben drug je pridobil [[popularnost]] v devetdesetih letih, kar odraža naraščajoče sprejemanje "neheteronormativnih" odnosov. Z njim se lahko izognemo domnevam o spolu ali razmerju (npr. Poročen, zunajzakonski partner, civilna zveza) intimnega partnerja osebe. Skupni odnosi se še naprej povečujejo, pri čemer mnogi partnerji menijo, da je zunajzakonsko življenje skoraj tako resno kot nadomestek zakonske zveze<ref name="#3">{{Navedi revijo|last=Novak|first=Aleš|date=1999-12-31|title=Pravni vidiki zakonske zveze v rimskem pravu|url=http://dx.doi.org/10.4312/keria.1.1-2.61-78|magazine=Keria: Studia Latina et Graeca|volume=1|issue=1-2|pages=61|doi=10.4312/keria.1.1-2.61-78|issn=2350-4234}}</ref>. Predvsem osebe LGBT<ref>{{Navedi revijo|last=Daulaire|first=Nils|date=2014-03|title=The Importance of LGBT Health on a Global Scale|url=http://dx.doi.org/10.1089/lgbt.2013.0008|magazine=LGBT Health|volume=1|issue=1|pages=8–9|doi=10.1089/lgbt.2013.0008|issn=2325-8292}}</ref> se lahko pri vzpostavljanju in vzdrževanju intimnih odnosov soočajo z edinstvenimi izzivi. Obseg "ponotranjene homogenogativnosti" in predstavljanje v skladu z družbeno sprejemljivimi spolnimi normami lahko zmanjšata zadovoljstvo in čustvene ter zdravstvene koristi, ki jih doživljajo v svojih odnosih. Mladi [[LGBT]] tudi nimajo socialne podpore in vrstniških povezav, ki jih uživajo heteronormativni mladi. Kljub temu so primerjalne študije [[Homoseksualnost|homoseksualnih]] in [[Heteroseksualnost|heteroseksualnih]] parov<ref>{{Navedi revijo|last=Parov|first=P. G.|last2=Andreev|first2=A. P.|last3=Chavtur|first3=L. A.|date=1972-09|title=Mechanization of railroad operations|url=http://dx.doi.org/10.1007/bf00734124|magazine=Metallurgist|volume=16|issue=9|pages=657–657|doi=10.1007/bf00734124|issn=0026-0894}}</ref> odkrile le malo razlik v intenzivnosti odnosov<ref>{{Navedi knjigo|title=Etnografija medgeneracijskih odnosov|url=http://dx.doi.org/10.3986/9789610503354|publisher=ZRC SAZU, Založba ZRC|date=2013-02-18|isbn=978-961-05-0335-4|first=Duška|last=Knežević Hočevar}}</ref>, kakovosti, zadovoljstvu ali zavzetosti<ref>{{Navedi revijo|last=Košir|first=Katja|last2=Tement|first2=Sara|last3=Horvat|first3=Marina|date=2020-05-08|title=Zaznane značilnosti delovnega mesta in čustveno delo kot dejavniki delovne zavzetosti učiteljev|url=http://dx.doi.org/10.20419/2020.29.518|magazine=Psihološka obzorja / Horizons of Psychology|pages=107–116|doi=10.20419/2020.29.518|issn=2350-5141}}</ref>. ==== Zakonski odnos ==== Čeprav se netradicionalni odnosi še naprej povečujejo, [[zakonska zveza]] še vedno predstavlja večino odnosov, razen med novonastalimi [[Odraslost|odraslimi]]<ref>{{Navedi revijo|last=Perme|first=Ema|date=1996-12-01|title=Odrasli se učimo drugače|url=http://dx.doi.org/10.4312/as.2.3.13-15|magazine=Andragoška spoznanja|volume=2|issue=3|pages=13–15|doi=10.4312/as.2.3.13-15|issn=2350-4188}}</ref>. Številni še vedno menijo, da zavzema mesto večjega pomena med družinskimi in družbenimi strukturami. === Družinske zveze === ==== Starš-otrok ==== V starih časih je bil odnos med starši in [[otrok]]<nowiki/>i pogosto zaznamovan s strahom, bodisi pred uporom ali zapuščenostjo, kar je povzročilo stroge sinovske vloge, na primer v starem [[Rim]]<nowiki/>u<ref>{{Navedi splet|title=Figure 1—figure supplement 1. Comparison of dopamine neuron properties in RIM control and RIM cKODA mice.|url=http://dx.doi.org/10.7554/elife.47972.003|website=dx.doi.org|accessdate=2020-10-27}}</ref> in na Kitajskem<ref>{{Navedi revijo|last=Veselič|first=Maja|date=2010-12-01|title=Sodobni islamski preporod na Kitajskem: stari vzorci, novi trendi|url=http://dx.doi.org/10.4312/as.2010.14.2.43-68|magazine=Asian Studies|issue=2|pages=43–68|doi=10.4312/as.2010.14.2.43-68|issn=2350-4226}}</ref>. Freud<ref>{{Navedi revijo|date=2007-12-01|title=Freud, Matthew Rupert, (born 2 Nov. 1963), Chairman, Freuds (formerly Freud Associates, then Freud Communications), since 1985|url=http://dx.doi.org/10.1093/ww/9780199540884.013.u16480|publisher=Oxford University Press}}</ref> si je zamislil [[Ojdipovski kompleks|Ojdipov kompleks]], domnevno obsedenost, ki jo imajo mladi fantje do matere, in spremljajoči strah in rivalstvo z očetom ter kompleks Electra, v katerem mlado dekle čuti, da jo je mati kastrirala in zato postane obsedena z njo oče. Freudove ideje so desetletja vplivale na razmišljanje o odnosih med starši in otroki. Druga zgodnja predstava o odnosih med starši in otroki je bila, da ljubezen obstaja le kot biološki pogon za preživetje in udobje otroka. [Citiranje potrebno] Leta 1958 pa je študija Harryja Harlowa primerjala rezusove reakcije na žične "matere" in tkanine " matere "pokazale globino čustev dojenčkov. [po mnenju koga?] Študija je postavila temelje teoriji navezanosti [[Mary Ainsworth]] in pokazala, kako so dojenčki uporabljali svoje "matere" iz blaga kot varno podlago za raziskovanje. V seriji študij, ki so uporabile nenavadno situacijo, scenarij, v katerem je dojenček ločen od združitve s staršem, je Ainsworth<ref>{{Navedi knjigo|title=Practical corn culture, written especially for the corn belt farmers, by W. T. Ainsworth ... [and] Ralph M. Ainsworth ...|url=http://dx.doi.org/10.5962/bhl.title.16733|publisher=W. T. Ainsworth & sons|date=1914|location=Mason City, Ill.,|first=William Thomas|last=Ainsworth|first2=Ralph Mitchell|last2=Ainsworth}}</ref> opredelil tri sloge odnosov med starši in otroki. * '''varno pritrjeni''' [[Dojenček|dojenčki]] pogrešajo starša<ref>{{Navedi knjigo|title=Cosmopolitanism in Contemporary British Fiction|url=http://dx.doi.org/10.1057/9781137030016.0009|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-1-137-03001-6}}</ref>, jih pozdravijo ob vrnitvi in ​​kažejo normalno raziskovanje in pomanjkanje [[strah]]<nowiki/>u, ko je starš prisoten * '''negotovi''' dojenčki''',''' ki se izogibajo, po ločitvi pokažejo malo stiske in ob vrnitvi ignorirajo negovalca; malo je raziskovati, ko je prisoten starš * '''negotovi''' ambivalentni dojenčki so v stiski zaradi ločitve, vendar so še vedno v stiski po vrnitvi staršev; ti dojenčki tudi malo raziskujejo in kažejo strah tudi, ko je prisoten starš * nekateri psihologi predlagajo četrti slog navezanosti, '''neorganiziran''', tako imenovan, ker se je vedenje dojenčkov zdelo neorganizirano ali dezorientirano. Varne navezanosti so povezane z boljšimi družbenimi in akademskimi rezultati, večjo moralno ponotranjenostjo, [potrebna nadaljnja razlaga] in manj prestopništva za otroke, zato je bilo ugotovljeno, da napovedujejo kasnejši uspeh v zvezi. Skozi konec devetnajstega do dvajsetega stoletja so bili odnosi med [[Mladostništvo|mladostnik]]<nowiki/>i in starši zaznani v času preobratov. [[G. Stanley Hall]] <ref>{{Navedi revijo|title=Hall, G. Stanley|url=http://dx.doi.org/10.1007/springerreference_224614|location=Berlin/Heidelberg|publisher=Springer-Verlag}}</ref>je populariziral model "Sturm und drang<ref>{{Navedi knjigo|title=Handbuch Sturm und Drang|url=http://dx.doi.org/10.1515/9783050093239-005|publisher=De Gruyter|date=2017-01-06|location=Berlin, Boston|isbn=978-3-05-009323-9|editor-first=Matthias|editor-last=Luserke-Jaqui}}</ref>" ali model nevihte in stresa v adolescenci. [Navedba citata] Psihološke raziskave so dale veliko bolj krotko sliko. Čeprav mladostniki bolj iščejo tveganje in imajo novonastali odrasli višjo stopnjo samomorov, so večinoma manj nestanovitni in imajo veliko boljše odnose s starši, kot kaže ta [kar?] Model Zgodnja mladost pogosto zaznamuje upad kakovost odnosov z otroki, ki se nato stabilizira skozi mladost, odnosi pa so včasih boljši v pozni mladosti kot pred njenim začetkom. Z naraščajočo povprečno starostjo zakonske zveze in več mladostnikov, ki obiskujejo fakulteto in živijo s starši po najstniških letih, je koncept novega obdobja, imenovanega nastajajoča odraslost, postajal priljubljen. To velja za obdobje negotovosti in eksperimentiranja med mladostjo in odraslostjo. V tej fazi velja, da so medosebni odnosi bolj osredotočeni nase, odnosi s starši pa so lahko še vedno vplivni. ==== Bratje in sestre ==== Odnosi med brati in sestrami <ref>{{Navedi revijo|last=Ličen|first=Nives|date=2006-12-01|title=Odnosi med odraslimi brati in sestrami kot polje naključnega in priložnostnega učenja|url=http://dx.doi.org/10.4312/as.12.2.57-66|magazine=Andragoška spoznanja|volume=12|issue=2|pages=57–66|doi=10.4312/as.12.2.57-66|issn=2350-4188}}</ref>močno vplivajo na socialne<ref>{{Navedi knjigo|title=Sociálne vedy z perspektívy mladých vedeckých pracovníkov IV.|url=http://dx.doi.org/10.34135/svpmvpiv|publisher=Faculty of Social Sciences, University of Saints Cyril and Methodius}}</ref>, psihološke<ref>{{Navedi knjigo|title=Delo v tujini - priložnost ali tveganje? iz psihološke znanosti za slovensko prakso|url=http://dx.doi.org/10.4312/9789612378110|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts|date=2018-04-18|isbn=978-961-237-811-0}}</ref>, čustvene in akademske rezultate. Čeprav se bližina in stiki sčasoma običajno zmanjšata, vsestranske vezi še naprej vplivajo<ref>{{Navedi revijo|last=Krajner|first=Petra|date=2007|title=Elementi, ki vplivajo na kakovost bivanja v odprtem mestnem prostoru|url=http://dx.doi.org/10.5379/urbani-izziv-2007-18-01-02-002|magazine=Urbani izziv|volume=18|issue=1-2|pages=14–21|doi=10.5379/urbani-izziv-2007-18-01-02-002|issn=0353-6483}}</ref> na ljudi skozi celo življenje. Na odnose med brati in sestrami vplivajo odnosi med starši in otroki, tako da odnosi med brati in sestrami v otroštvu pogosto odražajo pozitivne ali negativne vidike odnosov otrok s starši. === Drugi primeri medosebnih odnosov === * Egalitarno in platonsko prijateljstvo * [[Sovražnik]] * Frenemy - oseba, s katero posameznik ohranja prijateljsko interakcijo kljub temeljnim konfliktom, ki lahko vključujejo rivalstvo, nezaupanje, [[ljubosumje]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Seminar slovenskega jezika, literature in kulture|url=http://dx.doi.org/10.4312/ssjlk.53.123-126|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|date=2017-07-03|isbn=978-961-237-934-6|pages=123–126|first=Robert|last=Kuret}}</ref> ali [[Tekmovanje|tekmovanje.]] * [[Sosed]]<ref>{{Navedi revijo|last=Matloff|first=Dr. Gregory L.|date=2006-10-02|title=Solar-Sail Earth Defense (SOSED) from NEO Impacts|url=http://dx.doi.org/10.2514/6.iac-06-c4.6.04|magazine=57th International Astronautical Congress|location=Reston, Virigina|publisher=American Institute of Aeronautics and Astronautics|doi=10.2514/6.iac-06-c4.6.04|isbn=978-1-62410-042-0}}</ref> * Poslovni odnosi<ref name="#4">{{Navedi revijo|last=Janković|first=Nemanja|last2=Milovanović|first2=Mirjana|date=2018|title=Odnosi s javnošću i politika|url=http://dx.doi.org/10.5937/humanistika1804027j|magazine=Humanistika|volume=2|issue=4|pages=27–36|doi=10.5937/humanistika1804027j|issn=2560-3841}}</ref> * Partnerstvo<ref>{{Navedi knjigo|title=Social'naja politika i social'noe partnerstvo (Social Policy and Social Partnership)|url=http://dx.doi.org/10.33920/pol-01|publisher=PANORAMA Publishing House}}</ref> * [[Delodajalec]] in zaposleni * [[Pogodbenik]] * [[Kupec]] * [[Najemodajalec]] in najemnik * [[Sodelavec]] * Uradno == Obdobja == '''Medosebni odnosi''' so [[Dinamičen sistem|dinamični sistemi]]<ref>{{Navedi revijo|last=IKALOVIĆ|first=Vedrana|last2=CHIESI|first2=Leonardo|date=2019-06-20|title=Dinamični občutek doma: prostorsko-časovni vidiki mobilnosti mladih Tokijčanov|url=http://dx.doi.org/10.5379/urbani-izziv-2019-30-01-003|magazine=Urbani izziv|volume=1|issue=30|pages=31–42|doi=10.5379/urbani-izziv-2019-30-01-003|issn=1855-8399}}</ref>, ki se med svojim obstojem neprestano spreminjajo. Tako kot živi organizmi imajo tudi odnosi tudi začetek, življenjsko dobo<ref>{{Navedi knjigo|title=Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji|url=http://dx.doi.org/10.3986/9789612549602|publisher=ZRC SAZU, Založba ZRC|date=2016-12-09|isbn=978-961-254-960-2|series=Geografija Slovenije|first=Jani|last=Kozina}}</ref> in konec. Ponavadi postopoma rastejo<ref>{{Navedi revijo|last=Barbosa Franco|first=Yara|last2=Lins da Silva|first2=Jefferson|date=2016-05-13|title=Previsão dos deslocamentos de uma encosta sujeita a rastejo por meio de um modelo viscoplástico|url=http://dx.doi.org/10.14393/19834071.2015.32669|magazine=Ciência & Engenharia|volume=24|issue=2|pages=103–109|doi=10.14393/19834071.2015.32669|issn=0103-944X}}</ref> in se izboljšujejo, ko se ljudje med seboj spoznavajo in čustveno zbližujejo, ali pa se postopoma slabšajo, ko se [[ljudje]] oddaljujejo, nadaljujejo s svojim življenjem in ustvarjajo nove odnose z drugimi. Enega najvplivnejših modelov razvoja odnosov je predlagal psiholog George Levinger. Ta model je bil oblikovan za opisovanje heteroseksualnih, odraslih romantičnih odnosov, vendar je bil uporabljen tudi za druge vrste medosebnih odnosov. V skladu z modelom naravni razvoj odnosa poteka v petih fazah: # Poznavanje in poznanstvo - Spoznavanje je odvisno od prejšnjih odnosov, fizične bližine, prvih vtisov in številnih drugih dejavnikov. Če se dva [[človek]]<nowiki/>a začneta imeti rada, lahko nadaljnje interakcije vodijo v naslednjo stopnjo, vendar se lahko seznanjanje nadaljuje za nedoločen čas. Drug primer je združenje. # Nabiranje - V tej fazi ljudje začnejo zaupati drug drugemu in jim je mar. Potreba po intimnosti, združljivosti in po filtrirnih sredstvih, kot so splošno [[ozadje]] in cilji, bo vplivala na to, ali se interakcija nadaljuje. # Nadaljevanje - Ta stopnja sledi vzajemni zavezanosti kar močnemu in tesnemu dolgoročnemu prijateljstvu, romantični zvezi ali celo poroki. Na splošno gre za dolgo, razmeroma stabilno obdobje. Kljub temu se bo v tem času nadaljevala rast in razvoj. Za ohranjanje odnosa je pomembno medsebojno zaupanje. # Poslabšanje - ne poslabšajo se vsi odnosi, toda tisti, ki kažejo znake težav. Lahko se pojavijo dolgčas, zamera in nezadovoljstvo, posamezniki pa lahko manj komunicirajo in se izogibajo samo razkrivanju. Izguba zaupanja in izdaja se lahko zgodi, ko se spirala navzdol nadaljuje in sčasoma razmerje konča. (Udeleženci lahko drugače najdejo način za rešitev težav in ponovno vzpostavijo [[zaupanje]] in prepričanje v druge.) # Konec - zadnja faza pomeni konec zveze, bodisi s prekinitvami, [[smrt]]jo bodisi s prostorsko ločitvijo za kar nekaj časa in prekinitvijo vseh obstoječih vezi bodisi prijateljstva bodisi romantične ljubezni<ref>{{Navedi revijo|last=Kučukalić|first=Zija|date=1969-12-01|title=Razvojne karakteristike i dostignuća srpske romantične solo-pjesme|url=http://dx.doi.org/10.4312/mz.5.1.122-124|magazine=Musicological Annual|volume=5|issue=1|pages=122–124|doi=10.4312/mz.5.1.122-124|issn=2350-4242}}</ref>. ==== Prekinitev odnosa ==== Po najnovejšem sistematičnem pregledu ekonomske literature o dejavnikih, povezanih z zadovoljstvom z življenjem (iz leta 2007), so stabilni in varni odnosi koristni, zato je razpad odnosov škodljiv. Ameriško psihološko združenje je povzelo dokaze o razpadih. Prekinitev zveze je lahko dejansko pozitivna izkušnja, ko odnos ni razširil sebe in ko razhod vodi v osebnostno rast. Priporočajo tudi nekaj načinov za obvladovanje izkušenj: * Namensko osredotočanje na pozitivne vidike razpada ("dejavniki, ki vodijo do razpada, dejanski razpad in čas takoj po razhodu") * Zmanjšanje negativnih [[Čustvo|čustev]] * Zapisovanje pozitivnih vidikov razpada (npr. "Udobje, samozavest, opolnomočenje, [[energija]], [[Sreča|sreča,]] optimizem<ref>{{Navedi revijo|last=Findeisen|first=Dušana|date=1998-12-01|title=Ene Käpp ali optimizem|url=http://dx.doi.org/10.4312/as.4.3-4.69-70|magazine=Andragoška spoznanja|volume=4|issue=3-4|pages=69–70|doi=10.4312/as.4.3-4.69-70|issn=2350-4188}}</ref>, olajšanje, zadovoljstvo, [[hvaležnost]] in [[Modroslovje|modrost]]<ref>{{Navedi revijo|last=Šercar|first=Tvrtko-Matija|last2=Trojar|first2=Valerija|date=2009|title=Modrost kot predmet informacijske znanosti|url=http://dx.doi.org/10.3359/oz0903062|magazine=Organizacija znanja|volume=14|issue=3|pages=62–80|doi=10.3359/oz0903062|issn=1580-979X}}</ref>"). Ta vaja deluje najbolje, čeprav ne izključno, kadar je prekinitev vzajemna. Manj časa med razhodom in naslednjo zvezo napoveduje večjo samozavest, varnost navezanosti, čustveno stabilnost, spoštovanje novega partnerja in večje počutje. Poleg tega povratni odnosi ne trajajo nič krajše kot običajni odnosi. 60% ljudi je prijateljev z enim ali več bivšimi. 60% ljudi je imelo nenamerne odnose. 37% parov, ki živijo v zunajzakonski skupnosti, in 23% poročenih se je razšlo in se vrnilo skupaj s svojim obstoječim partnerjem. Prenehanje zakonske zveze<ref name="#3"/> pomeni ločitev. Eden od razlogov za ločitev je nezvestoba. O determinantah nezvestobe razpravljajo ponudniki storitev zmenkov, [[Feminizem|feministke]], [[Akademik|akademiki]] in znanstveni komunikatorji. Glede na sedanjo psihologijo stopnja zavzetosti [[Moški|moških]] bolj kot moških odloča, ali se bo odnos nadaljeval. == Patološki odnosi == === Žaljiv === Zlorabljajoči [[Odnosi z javnostmi|odnosi]] vključujejo bodisi trpinčenje bodisi [[Nasilje v družini|nasilje]] enega posameznika do drugega in vključujejo fizično zlorabo, fizično zanemarjanje, spolno zlorabo in čustveno trpinčenje. V [[Združene države Amerike|ZDA]] so zelo razširjeni [[Nasilni odnos|nasilni odnosi]] v družini, ki običajno žrtve žensk ali otrok. Pogosti posamezni dejavniki za zlorabe vključujejo nizko samopodobo, slab nadzor impulzov, zunanji lokus nadzora, uživanje [[Droga (farmacija)|drog]]<ref>{{Navedi revijo|last=Munda|first=Denis|last2=Hlastan Ribič|first2=Cirila|last3=Čuček Trifkovič|first3=Klavdija|date=2016-09-27|title=Uživanje alkohola med študenti zdravstvene nege|url=http://dx.doi.org/10.14528/snr.2016.50.3.83|magazine=Obzornik zdravstvene nege|volume=50|issue=3|doi=10.14528/snr.2016.50.3.83|issn=2350-4595}}</ref>, zlorabo alkohola<ref>{{Navedi revijo|last=Abrahamsberg|first=Nikolaj|date=2014-04-14|title=Zloraba podjemne pogodbe – pogodbe o delu|url=http://dx.doi.org/10.17573/cepar.v9i1.171|magazine=Central European Public Administration Review|volume=9|issue=1|doi=10.17573/cepar.v9i1.171|issn=2591-2259}}</ref> in negativno naklonjenost<ref>{{Navedi revijo|last=Jazvić|first=Marijana|date=2019|title=Imunoterapija trostruko negativno ...|url=http://dx.doi.org/10.21857/m8vqrtz0v9|magazine=Bolesti dojke|pages=1–11|doi=10.21857/m8vqrtz0v9|issn=1849-5591}}</ref>. Obstajajo tudi [[Zunanji dejavnik|zunanji dejavniki]]<ref>{{Navedi revijo|last=Lovšin|first=Boštjan|last2=Mrkajić|first2=Mladen|last3=Zver-Skomina|first3=Janja|last4=Deisinger|first4=Dušan|date=2017-06-04|title=Zunanji obrat ploda na glavico v Porodnišnici Izola|url=http://dx.doi.org/10.6016/zdravvestn.1711|magazine=Slovenian Medical Journal|volume=86|doi=10.6016/zdravvestn.1711|issn=1581-0224}}</ref>, kot so [[stres]], [[revščina]] in izguba, ki prispevajo k verjetnosti zlorabe<ref>{{Navedi revijo|last=Janko Spreizer|first=Alenka|date=2013-07-07|title=Družbeni vidiki zlorabe in nasilja: teoretske podlage za svetovalce v izobraževanju odraslih|url=http://dx.doi.org/10.4312/as.19.2.37-42|magazine=Andragoška spoznanja|volume=19|issue=2|pages=37|doi=10.4312/as.19.2.37-42|issn=2350-4188}}</ref>. === Soodvisno === Soodvisnost<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest|url=http://dx.doi.org/10.4312/obdobja.38.49-57|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|date=2019|isbn=978-961-06-0259-0|pages=49–57|first=Damjan|last=Huber}}</ref> se je sprva osredotočala na soodvisnega partnerja, ki omogoča zlorabo [[Substanca|substanc]], vendar je postala širše opredeljena za opis nefunkcionalnega odnosa z izjemno odvisnostjo ali preokupacijo z drugo osebo. Nekateri se na soodvisnost celo sklicujejo kot na odvisnost od odnosa. Poudarek soodvisnega posameznika je ponavadi osredotočen na [[Čustvo|čustveno]] stanje, vedenjske [[odločitve]], misli in prepričanja druge osebe. Pogosto tisti, ki so soodvisni, zanemarjajo sebe, da bi poskrbeli za druge, in imajo težave s popolnim razvojem svoje identitete sami. === Narcisi === [[Narcizem|Narcisi]] se osredotočajo nase in se pogosto distancirajo od intimnih odnosov; poudarek na narcističnih medosebnih odnosih je spodbujanje lastnega koncepta. Na splošno narcisi kažejo manj empatije v odnosih in ljubezen gledajo pragmatično ali kot igro, ki vključuje čustva drugih. Narcisi so običajno del osebnostne motnje, Narcistične osebnostne motnje (NPD). V odnosih<ref name="#1"/> ponavadi vplivajo na drugo osebo<ref>{{Navedi revijo|date=2013-04-12|editor-last=Pobežin|editor-first=Vesna|title=Drugo pedagoškega diskurza|url=http://dx.doi.org/10.32320/978-961-270-167-3|doi=10.32320/978-961-270-167-3}}</ref>, ko jo poskušajo uporabiti za povečanje samozavesti.<ref>{{Navedi revijo|last=Valenčić|first=Davorin|title=Povećanje raspoloživosti mrežnih uređaja primjenom upravljačkoga konfiguracijskoga standarda|url=http://dx.doi.org/10.17234/diss.2020.8667}}</ref> Zaradi posebnih vrst NPD človek ni sposoben imeti medsebojnih odnosov<ref>{{Navedi revijo|last=Vidic|first=Janja|date=2020|title=The Creation of a Positive Learning Environment and Encouraging Good Interpersonal Relationships|url=http://dx.doi.org/10.26493/978-961-293-002-8.21|magazine=Abstracts of the Professional Conference Developing Effective Learning|publisher=University of Primorska Press|doi=10.26493/978-961-293-002-8.21|isbn=978-961-293-002-8}}</ref>, ker je zvit, zavidljiv in zaničljiv. == Pomen == Človeška bitja<ref>{{Navedi revijo|last=Marinčič|first=Katarina|date=2012-12-24|title=Vzhodnjaška domišljija in človeška šibkost: Huet in Sade o izvoru romana|url=http://dx.doi.org/10.4312/keria.14.2.51-58|magazine=Keria: Studia Latina et Graeca|volume=14|issue=2|pages=51|doi=10.4312/keria.14.2.51-58|issn=2350-4234}}</ref> so po naravi družbena in jih oblikujejo njihove izkušnje z drugimi. Obstaja več perspektiv za razumevanje te neločljive motivacije za interakcijo z drugimi. === Treba je pripadati === Glede na Maslowovo hierarhijo<ref>{{Navedi revijo|last=Vanagas|first=Ramūnas|last2=Rakšnys|first2=Adomas Vincas|date=2014|title=Motyvacija viešajame sektoriuje ‒ motyvacinių alternatyvų teorinės įžvalgos Maslowo poreikių hierarchijos kontekste|url=http://dx.doi.org/10.13165/vpa-14-13-2-10|magazine=Public Policy and Administration|volume=13|issue=2|pages=318–330|doi=10.13165/vpa-14-13-2-10|issn=2029-2872}}</ref> potreb morajo ljudje čutiti [[ljubezen]] (spolno / neseksualno) in sprejemanje s strani družbenih skupin ([[družina]], skupine vrstnikov). Pravzaprav je potreba po pripadnosti tako zakoreninjena, da je morda dovolj močna, da premaga fiziološke in [[varnostne potrebe]]<ref>{{Navedi revijo|last=Lobnikar|first=Branko|last2=Cedilnik|first2=Anja|date=2017-03|title=Vpliv kakovosti socialnih interakcij na delovnem mestu na zaposlenčevo zavzetost za delo|url=http://dx.doi.org/10.18690/978-961-286-020-2.41|magazine=Odgovorna organizacija / Responsible Organization|publisher=Univerzitetna založba Univerze v Mariboru / University of Maribor Press|doi=10.18690/978-961-286-020-2.41|isbn=978-961-286-020-2}}</ref>, na primer navezanost otrok na nasilne starše<ref>{{Navedi revijo|last=Jovanović|first=Milan|date=2017|title=PODELA KOSOVA I METOHIJE – IZNUĐENO REŠENJE NASILNE I JEDNOSTRANE SECESIJE|url=http://dx.doi.org/10.22182/ni.3032017.7|magazine=Nacionalni interes|volume=30|issue=3|pages=137–157|doi=10.22182/ni.3032017.7|issn=1820-4996}}</ref> ali bivanje v nasilnih romantičnih odnosih. Takšni primeri ponazarjajo, v kolikšni meri je zasidran [[psihobiološki nagon]]<ref>{{Navedi revijo|last=Thompson|first=Lawrence S.|last2=Ekström|first2=Per Olof|date=1955|title=När någon älskar|url=http://dx.doi.org/10.2307/40094102|magazine=Books Abroad|volume=29|issue=1|pages=114|doi=10.2307/40094102|issn=0006-7431}}</ref> po pripadnosti. === Socialna izmenjava === Drug način, kako oceniti pomen odnosov, je v okviru okvira za nagrajevanje. Ta perspektiva kaže na to, da se posamezniki vključujejo tako v materialne kot v neoprijemljive odnose<ref name="#2"/>, ki so koristni. Koncept se prilega večji teoriji družbene izmenjave<ref>{{Navedi revijo|last=Findeisen|first=Dušana|date=2007-12-01|title=Graditi dostojanstvo in tkati družbene vezi|url=http://dx.doi.org/10.4312/as.13.4.5-7|magazine=Andragoška spoznanja|volume=13|issue=4|pages=5–7|doi=10.4312/as.13.4.5-7|issn=2350-4188}}</ref>. Ta teorija temelji na ideji, da se odnosi razvijajo kot rezultat analize stroškov in koristi. Posamezniki iščejo nagrade v interakciji z drugimi in so za te nagrade pripravljeni plačati stroške. V najboljšem primeru bodo nagrade presegle stroške in ustvarile neto dobiček. To lahko privede do "nakupovanja" ali nenehne primerjave alternativ, da bi povečali koristi ali [[Korist|koristi]], hkrati pa zmanjšali stroške. === Relacijski jaz === Odnosi<ref name="#4"/> so pomembni tudi zaradi njihove sposobnosti, da posameznikom pomagajo razviti občutek zase. Relacijski jaz je del posameznikovega samopodobe, ki je sestavljen iz občutkov in prepričanj, ki jih ima človek do sebe, ki se razvijejo na podlagi interakcij z drugimi. Z drugimi besedami, čustva in vedenje posameznika oblikujejo predhodni odnosi<ref>{{Navedi revijo|last=Kaučič|first=Igor|date=2005-01-01|title=Smiselno bi bilo odpraviti predhodni referendum|url=http://dx.doi.org/10.4000/revus.1684|magazine=Revus|issue=4|pages=7–9|doi=10.4000/revus.1684|issn=1581-7652}}</ref>. Relacijska samo teorija trdi, da prejšnji in obstoječi odnosi vplivajo na čustva in vedenje ljudi v interakciji z novimi posamezniki, zlasti tistimi, ki ga v njegovem življenju spominjajo na druge. Študije so pokazale, da izpostavljenost nekomu, ki spominja na pomembnega drugega, aktivira specifična prepričanja o sebi in spremeni način razmišljanja o sebi v tem trenutku bolj kot izpostavljenost nekomu, ki ni podoben svojemu pomembnemu drugemu. == Moč in prevlada == [[Moč]] je sposobnost vplivanja na vedenje drugih ljudi. Kadar imata dve stranki moči ali uveljavljata neenako raven moči, se ena imenuje "[[Prevlada|prevladujoča]]", druga pa "podrejena". Izrazi prevlade lahko sporočajo namen uveljavljanja ali ohranjanje prevlade v odnosu. Pokornost je lahko koristna, saj prihrani čas, čustveni stres in se lahko izogne [[sovražnim dejanjem]], kot so zadrževanje virov, prenehanje sodelovanja, prekinitev zveze, ohranjanje zamere ali celo fizično nasilje. Predložitev poteka v različnih stopnjah; na primer, nekateri zaposleni lahko brez dvoma upoštevajo ukaze, drugi pa lahko izrazijo nestrinjanje, vendar na pritisk priznajo. Skupine ljudi lahko tvorijo prevladujočo [[Hierarhija potreb po Maslowu|hierarhijo]]. Na primer, hierarhična organizacija uporablja hierarhijo ukazov za upravljanje od zgoraj navzdol. To lahko zmanjša čas, zapravljen v sporu zaradi nepomembnih odločitev, prepreči, da bi nedosledne odločitve škodile poslovanju organizacije, ohranile usklajenost velikega števila delavcev s cilji lastnikov (ki jih delavci morda osebno ne delijo) in če temelji napredovanje na podlagi zaslug pomagajo zagotoviti, da ljudje z najboljšim strokovnim znanjem sprejemajo pomembne odločitve. To je v nasprotju s skupinskim odločanjem in sistemi, ki spodbujajo odločanje in samoorganizacijo s strani "front-line" zaposlenih, ki imajo v nekaterih primerih boljše informacije o potrebah strank ali kako učinkovito delati. Prevlada je le en vidik organizacijske strukture. Struktura moči opisuje odnose moči in prevlade v večji družbi. Na primer, fevdalna družba pod [[Monarhija|monarhijo]] kaže močno prevladujočo hierarhijo tako v [[Ekonomija|ekonomiji]] kot v fizični moči, medtem ko so prevladujoči odnosi v družbi z [[Demokracija|demokracijo]] in [[Kapitalizem|kapitalizmom]] bolj zapleteni. V poslovnih odnosih je prevlada pogosto povezana z ekonomsko močjo. Podjetje lahko na primer sprejme podrejen odnos do želja strank (skladiščenje kupcev) in pritožb ("stranka ima vedno prav"), da bi zaslužilo več denarja. Podjetje z [[Monopol|monopolno]] močjo se lahko manj odziva na pritožbe strank, ker si lahko privošči, da zavzame prevladujoč položaj. V poslovnem partnerstvu je "tihi partner" tisti, ki zavzame podrejen položaj v vseh pogledih, vendar obdrži finančno lastništvo in delež dobička. Dve stranki sta lahko prevladujoči na različnih področjih. Na primer, v prijateljskem ali romantičnem razmerju ima ena oseba močna mnenja o tem, kje naj večerja, druga pa o tem, kako okrasiti skupni prostor. Za stranko s šibkimi preferencami bi lahko bilo koristno, če bi bila na tem področju pokorna, ker jih ne bo osrečila in se izognila konfliktom s stranko, ki bi bila nesrečna. Model oskrbovalca je povezan z dodelitvami vlog med spoloma, kjer bi bil moški v heteroseksualnem zakonu prevladujoč na vseh področjih. == Zadovoljstvo v odnosih == Teorija socialnih izmenjav in Rusbultov naložbeni model kažeta, da zadovoljstvo v odnosih temelji na treh dejavnikih: nagradah, stroških in ravni primerjave (Miller, 2012).<ref>{{cite book | vauthors = Miller R | year = 2012 | title = Attraction In Intimate Relationships | edition = 6th | pages = 71 | location = New York | publisher = Mc-Graw Hill }}</ref> Nagrade se nanašajo na pozitivne vidike partnerja ali odnosa. Nasprotno pa so stroški negativni ali neprijetni vidiki partnerja ali njihovega odnosa. Raven primerjave vključuje, kaj vsak partner pričakuje od [[Razmerje|razmerja]]. Na raven primerjave vplivajo pretekli odnosi in splošna pričakovanja v odnosih, ki jih učijo družina in prijatelji. Posamezniki v razmerjih na daljavo, LDR, so svoje odnose ocenili kot bolj zadovoljive kot posamezniki v bližnji zvezi, PR <ref name = "Stafford_1990">{{cite journal | vauthors = Stafford L, Reske J | year = 1990 | title = Idealization and communication in long-distance premarital relationships | url = | journal = Family Relations | volume = 39 | issue = 3| pages = 274–279 | doi=10.2307/584871 | jstor = 584871 }}</ref><ref name = "Stafford_2005">{{cite book | vauthors = Stafford L | year = 2005 | title = Maintaining long-distance and cross residential relationships. | url = https://archive.org/details/maintaininglongd0000staf | url-access = registration | location = Mahwah, NJ | publisher = Lawrence Erlbaum Associates }}</ref> Holt in Stone (1988) sta tudi ugotovila, da imajo [[pari na daljavo]], ki so se lahko srečali s svojim partnerjem vsaj enkrat na mesec, podobno stopnjo zadovoljstva kot zunajzakonski pari, ki so sobivali. <ref name = "Holt_1998">{{cite journal | vauthors = Holt P, Stone G | year = 1988 | title = Needs, coping strategies, and coping outcomes associated with long-distance relationships | url = | journal = Journal of College Student Development | volume = 29 | issue = | pages = 136–141 }}</ref> Zadovoljstvo v odnosih je bilo tudi manjše za člane LDR-jev, ki so partnerja videli redkeje kot enkrat na mesec. LDR pari so poročali o enaki stopnji zadovoljstva v odnosih kot pari v odnosih z javnostmi, čeprav so se videli v povprečju enkrat na 23 dni. <ref name = "Guldner_1995">{{cite journal | vauthors = Guldner GT, Swensen CH | year = 1995 | title = Time spent together and relationship quality: Long distance relationships as a test case | journal = Journal of Social and Personal Relationships | volume = 12 | issue = 2| pages = 313–320 | doi=10.1177/0265407595122010}}</ref> Teorija socialne izmenjave in naložbeni model teoretizirata, da bi bili odnosi z visokimi stroški manj zadovoljivi kot odnosi z nizkimi stroški. LDR imajo višjo raven stroškov kot PR, zato bi domnevali, da so LDR manj zadovoljivi kot PR. Posamezniki v LDR so bolj zadovoljni s svojimi odnosi v primerjavi s posamezniki v PR. <ref name = "Stafford_2005" /> To je mogoče razložiti z edinstvenimi vidiki LDR-jev, kako posamezniki uporabljajo vedenja vzdrževanja odnosov in stili navezanosti posameznikov v odnosih. Zato so stroški in koristi razmerja za posameznika subjektivni, ljudje v LDR pa ponavadi poročajo o nižjih stroških in višjih koristih v svojih odnosih v primerjavi z PR-ji. <ref name = "Stafford_2005" /> === Teorije in empirične raziskave === ==== Konfucijanstvo ==== [[Konfucijanstvo]] je študija in teorija odnosov, zlasti znotraj hierarhij. Družbena [[harmonija]] - osrednji cilj konfucijanizma - deloma izhaja iz tega, da vsak posameznik pozna svoje mesto v družbeni ureditvi in dobro odigra svojo vlogo. Posebne dolžnosti izhajajo iz posebne situacije vsake osebe v primerjavi z drugimi. Posameznik stoji istočasno v več različnih odnosih z različnimi ljudmi: kot mlajši v odnosu do staršev in starejših ter kot starejši v odnosu do mlajših bratov in sester, študentov in drugih. Mlajši mladinci v konfucijanstvu štejejo, da svojim starejšim dolgujejo [[spoštovanje]], starejši pa imajo naklonjenost in skrb do mladincev. V vzhodnoazijskih kulturah do danes prevladuje poudarek na vzajemnosti. ==== Upoštevajoč odnos ==== Teorija pozornosti odnosov kaže, kako se lahko poveča bližina odnosov. Upoštevanje je "vzajemni postopek spoznavanja, ki vključuje neprestane, medsebojno povezane misli, občutke in vedenja oseb v razmerju."<ref>{{cite book | vauthors = Harvey JH, Pauwels BG | date = 2009 | chapter = Relationship Connection: A Redux on the Role of Minding and the Quality of Feeling Special | title = Enhancement of Closeness | veditors = Snyder CD, Lopez SJ | series = Oxford Handbook of Positive Psychology | edition = Second | location = Oxford | publisher = Oxford University Press | pages = 385–392 }}</ref> Pet komponent "razmišljanja" vključuje:<ref name=snyder>{{cite book | vauthors = Snyder CR, Lopez SJ | date = 2007 | title = Positive psychology: the scientific and practical explorations of human strengths | url = https://archive.org/details/positivepsycholo00c | url-access = limited | location = Thousand Oaks, California | publisher = [[Sage Publications]] | pages = [https://archive.org/details/positivepsycholo00c/page/n325 297]–321 }}</ref> # Vedeti in biti znan: skušati razumeti partnerja # Ustvarjanje odnosov za izboljšanje vedenja: dajanje koristi dvomu # Sprejemanje in spoštovanje: [[empatija]] in socialne veščine # Ohranjanje vzajemnosti: aktivno sodelovanje pri krepitvi odnosov # Neprekinjenost razmišljanja: vztrajanje v pozornosti == V popularni kulturi == === Priljubljeno dojemanje === Na priljubljeno zaznavanje intimnih odnosov močno vplivajo filmi in televizija. Pogosta sporočila so, da je ljubezen vnaprej določena, ljubezen na prvi pogled je mogoča in da ljubezen s pravo osebo vedno uspe. Tisti, ki uživajo najbolj romantične medije, običajno verjamejo v vnaprej določeno romanco in da se tisti, ki jim je [[usojeno]], da se skupaj implicitno razumejo. Ta prepričanja pa lahko vodijo do manj komunikacije in reševanja problemov, pa tudi do lažjega opuščanja odnosov, ko naletimo na konflikt.<ref>{{cite journal|last=Holmes|first=Bjarne | name-list-style = vanc | date = October 2007 |title=In search of my "one and only"; Romance-related media and beliefs in romantic relationship destiny | url = https://researchportal.hw.ac.uk/en/publications/in-search-of-my-one-and-only-romance-related-media-and-beliefs-in |journal=Electronic Journal of Communication|volume=17|issue=3/4}}</ref> === Socialna omrežja === Socialni mediji so spremenili obraz medosebnih odnosov. Romantični medosebni odnosi niso nič manj prizadeti. Facebook je na primer v ZDA postal sestavni del postopka zmenkov za novonastale odrasle.<ref>{{cite journal | vauthors = Fox J, Warber KM | title = Romantic relationship development in the age of Facebook: an exploratory study of emerging adults' perceptions, motives, and behaviors | journal = Cyberpsychology, Behavior and Social Networking | volume = 16 | issue = 1 | pages = 3–7 | date = January 2013 | pmid = 23098273 | doi = 10.1089/cyber.2012.0288 | url = https://semanticscholar.org/paper/e663fd8df3d1d27c809bfee51f2d705a4828359a }}</ref> Socialni mediji lahko pozitivno in negativno vplivajo na romantične odnose. Podporna socialna omrežja so bila na primer povezana z bolj stabilnimi odnosi.<ref name=":22">{{Cite journal|last=Merkle|first=Erich R.|last2=Richardson|first2=Rhonda A.| name-list-style = vanc | title = Digital Dating and Virtual Relating: Conceptualizing Computer Mediated Romantic Relationships|journal=Family Relations|volume=49|issue=2|pages=187–192|doi=10.1111/j.1741-3729.2000.00187.x |year=2000}}</ref> Vendar pa lahko uporaba družabnih medijev olajša konflikte, ljubosumje in pasivno agresivno vedenje, kot je vohunjenje za partnerjem.<ref>{{Cite journal | vauthors = Wilkerson KT |title=Social Networking Sites and Romantic Relationships: Effects on Development, Maintenance, and Dissolution of Relationships|url= http://www.inquiriesjournal.com/a?id=1576|journal=Inquiries Journal|volume=9|issue=3 | year = 2017 }}</ref> Poleg neposrednih učinkov na razvoj, vzdrževanje in zaznavanje romantičnih odnosov je pretirana uporaba družbenih omrežij povezana z ljubosumjem in nezadovoljstvom v odnosih.<ref>{{cite journal | vauthors = Elphinston RA, Noller P | title = Time to face it! Facebook intrusion and the implications for romantic jealousy and relationship satisfaction | journal = Cyberpsychology, Behavior and Social Networking | volume = 14 | issue = 11 | pages = 631–5 | date = November 2011 | pmid = 21548798 | doi = 10.1089/cyber.2010.0318 }}</ref> Vse večji del prebivalstva se ukvarja s povsem spletnimi zmenki, včasih pa ne vedno v smeri tradicionalnih osebnih stikov. Ti spletni odnosi se razlikujejo od odnosov iz oči v oči; na primer, [[samorazkritje]] je lahko primarnega pomena pri razvoju spletnega odnosa. Obvladovanje konfliktov se razlikuje, saj je izogibanje lažje in se sposobnosti reševanja konfliktov morda ne bodo razvijale na enak način. Poleg tega se definicija nezvestobe razširi in zoži, saj je fizično nezvestobo lažje prikriti, čustvena nezvestoba (npr. Klepet z več kot enim spletnim partnerjem) pa postane resnejši prekršek.<ref name=":22" /> == Glej tudi == * [[Civilno policijski odnosi]] * [[Odnos do dela]] * [[Odnosi z javnostmi|Odnos z javnostmi]] == Reference == [[Kategorija:Medosebna razmerja]] {{sklici}} == Zunanje povezave == [https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=90869&lang=slv Analiza vpliva medosebnih odnosov na zadovoljstvo zaposlenih v izbrani organizaciji : magistrsko delo] fzxqu0cvjpw8vwdyg5tsc1krozj2vuw 0 485458 5736863 5393693 2022-08-20T06:52:19Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Titolazione.gif|sličica|Animacija nevtralizacije s postopkom titracije med močno kislino in močno bazo. Ekvivalentna točka je obarvana rdeče.]] '''Nevtralizacija''' je reakcija med [[Kislina|kislino]] in [[Baza (kemija)|bazo]]. Produkta, ki pri tej reakciji nastaneta, sta [[sol]] in [[voda]]. Soli lahko nastajajo na več načinov, eden izmed njih je tudi nevtralizacija. [[Kislina]] je katerakoli snov, ki v vodni raztopini tvori oksonijeve ione <chem>H3O+</chem>. [[Baza (kemija)|Baza]] je snov, ki v vodni raztopini tvori hidroksidne ione <chem>OH-</chem>. Primer: če označimo kislino HA in bazo MOH, atom ali atomsko skupino pa z A in M, bomo glede na definicijo reakcijo kisline opisali z: <chem>HA + H2O -> H3O+ +A-</chem>, baze pa z: <chem>MOH->M+ + OH-</chem>. Kislina in baza med seboj reagirata v skladu z enačbo: <chem>HA + MOH->MA + H2O</chem>, pri čemer nastaneta sol in voda. == Splošno == Reakcija nevtralizacije je popolna, kadar med seboj reagirajo vsi vodikovi ioni in vsi hidroksidni ioni. Kadar se ne nevtralizirajo vsi vodikovi ioni s hidroksidnimi ioni, pravimo, da je potekla le delna nevtralizacija. Posledica tega je, da pri nevtralizaciji večprotonske kisline in večkovalentne baze lahko nastajajo različne soli, odvisno od količine kisline in baze. Kisline oziroma baze lahko primerjamo po moči, če poznamo njihova ravnotežja protolitskih reakcij z vodo. Čim bolj je ravnotežje pomaknjeno v desno (v smer nastanka produkta), tem močnejša je kislina oz. baza. Med najpomembnejše močne kisline uvrščamo [[Klorovodikova kislina|klorovodikovo kislino]] (<chem>HCl</chem>), klorovo (VII) kislino (<chem>HClO4</chem>), [[Žveplova kislina|žveplovo (VI) kislino]] (<chem>H2SO4</chem>) in [[Dušikova kislina|dušikovo (V) kislino]] (<chem>HNO3</chem>). Močne baze so predvsem hidroksidi kovin I. in II. skupine periodnega sistema npr. [[natrijev hidroksid]] (<chem>NaOH</chem>) in [[kalcijev hidroksid]] (<chem>Ca(OH)2</chem>). == Tipi nevtralizacij == === Močna kislina in močna baza === V reakciji med močno kislino in močno bazo, ki sta popolnoma ionizirani, reagirajo ioni <chem>H3O+</chem>oz. <chem>H+</chem> in ioni <chem>OH-</chem>. V tem primeru pri reakciji ne nastajajo anioni kisline in kationi baze. Splošen primer: <chem>A- + H3O+ + M+ + OH--> 2H2O + M+ + A-</chem> Konkreten primer: <chem>Cl- + H3O+ + Na+ + OH- ->2H2O + Na+ + Cl-</chem> Raztopine soli močne kisline in močne baze so nevtralne (pH = 7) oziroma je v njih enaka koncentracija ionov <chem>H3O+</chem> in <chem>OH-</chem>. === Šibka kislina in šibka baza === [[Šibka kislina]] in šibka baza sta le delno ionizirani in njuno reakcijo opišemo z: <chem>HA + MOH->H2O + M+ +A-</chem>(HA predstavlja šibko kislino, MOH pa šibko bazo). Tudi raztopine šibke baze in šibke kisline so nevtralne, kar pomeni, da je pH enak 7. Konkreten primer: <chem>CH3COOH + NH4OH->H2O + NH4+ + CH3COO-</chem> === Šibka kislina in močna baza === Močna baza se popolnoma ionizira, šibka kislina pa le delno, zato so raztopine soli močnih baz in šibkih kislin bazične (pH > 7). Primer takšne soli je [[natrijev acetat]] (<chem>NaCH3COO</chem>), ki nastane pri reakciji med raztopino [[Natrijev hidroksid|natrijevega hidroksida]] (<chem>NaOH</chem>) in [[Etanojska kislina|ocetno oz. etanojsko kislino]] (<chem>CH3COOH</chem>). Natrijev hidroksid je močna baza, ocetna kislina pa šibka kislina, zato je njuna sol bazična. V raztopini te soli so natrijevi <chem>Na+</chem> ioni in acetatni <chem>CH3COO-</chem> ioni. Del acetatnih ionov lahko protolitsko reagira z vodo: <chem>CH3COO- (aq) + H2O (l) <=> CH3COOH (aq) + OH- (aq)</chem>, pri tem nastanejo hidroksidni ioni <chem>OH-</chem>,ki dajejo raztopini natrijevega acetata bazičnost. === Močna kislina in šibka baza === Močna kislina se popolnoma ionizira , šibka baza pa le delno, zato je raztopina njune soli kisla (pH < 7). Primer kisle soli je [[amonijev klorid]] (<chem>NH4Cl</chem>), ki nastane pri reakciji med [[Amonijak|amonijakom]] (<chem>NH3</chem>), ki je šibka baza in med [[Klorovodikova kislina|klorovodikovo kislino]] (<chem>HCl </chem>), ki je močna kislina. V vodni raztopini soli amonijevega klorida so amonijevi in kloridni ioni: <chem>NH4Cl (aq)-> NH4+ (aq) + Cl- (aq)</chem>. Del amonijevih ionov protolitsko reagira z vodi in pri tem amonijev atom odda <chem>H+</chem> ion. Nataneta molekula amonijaka in oksonijev ion. Raztopina amonijevega klorida je kisla zaradi nastalih oksonijevih ionov. Kemijska enačba opisane reakcije: <chem>NH4+ (aq) + H2O (l) <=> NH3 (aq) + H3O+ (aq)</chem>. == Kislinsko-bazične titracije == Med kislinsko-bazično titracijo poteka nevtralizacija baze s kislino, ki jo dodajamo po kapljicah v raztopino baze, pri čemer nastaja [[sol]]. Tako določimo koncentracijo baze v vzorcu, saj vzorcu dodajamo kislino znane koncentracije. V [[Ekvivalentna točka|ekvivalentni točki]] kislinsko-bažične titracije dodamo točno toliko kisline, da vsa baza nevtralizira s kislino. Ekvivalentna točka predstavlja končno točko titracije. Iz volumna porabljene kisline lahko izračunamo koncentracije baze v vzorcu po naslednjih enačbah: <chem>c1 * V1 = c2 * V2 </chem> <chem>c1 = (c2 * V2) /V1</chem> == Primeri nevtralizacij v vsakdanjem življenju == Želodčni sok vsebuje zelo močno klorovodikovo kislino, ki ima pH vrednost okoli 2. Kadar se koncentracija <chem>HCl</chem> v želodcu poveča, človeka začne peči [[zgaga]]. Ta težava se lahko odpravi z [[Antacid|antacidi]]. [[Antacid|Antacidi]] so sredstva, ki zvišujejo pH želodčnega soka. Tako se presežek kisline nevtralizira. <ref name=":0">{{Navedi splet|title=PRIMERI NEVTRALIZACIJ IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA|url=http://www2.arnes.si/~morel/nev/primnev.htm|website=www2.arnes.si|accessdate=2020-10-31}}</ref> Tekoči industrijski odpadki pogosto vsebujejo kisline. Ob morebitnem izlitju le teh v reke lahko povzročijo pogin rib in drugih vodnih organizmov. Nevtraliziramo jih lahko z dodajanjem [[Gašeno apno|gašenega apna]], ki ima formulo <chem>Ca(OH)2</chem>.<ref name=":0" /> Večina rastlin najbolj uspeva, če je pH zemlje okoli 7, zato se marsikdo odloči za analizo pH-ja zemlje, saj ta pove ali je zemlja prekisla oz. preveč bazična. Če je zemlja prekisla, jo nevtraliziramo z bazično raztopino, če pa je zemlja preveč bazična pa jo nevtraliziramo s kislo raztopino. == Sklici == [[Kategorija:Kemijske reakcije]] <references /> == Viri == *M. Angeles, Baglioni, Piero, F. Canals: ''Kemija''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992, str. 64-69. *P. W. Atkins, M. J. Clugston, R. A. Y. Jones: ''Kemija zakonitosti in uporaba.'' Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1995, str. 177-193. *J. Brenčič, F. Lazarini: ''Splošna in anorganska kemija''. Ljubljana: DZS, 1994, str. 125-132. *A. Smrdu: ''Kemija. Snov in spremembe 3: učbenik za kemijo v tretjem letniku gimnazije.'' Ljubljana: Jutro, 2010, str. 48-81. *''Leksikon Kemija''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001, str. 27, 28, 112, 113. 6j9oz2rzvpqabovo842rkzrn7q2np8n 0 485504 5737075 5443602 2022-08-20T07:11:26Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox scientist|name=Alexander Crum Brown|resting_place=Dean Cemetery, Edinburg|nationality=[[Škotska]]|fields=[[organska kemija]], [[matematika]]|notable_students=[[James Dewar]], [[:en:David_Orme_Masson|David Orme Masson]], [[:en:Prafulla_Chandra_Ray|Prafulla Chandra Ray]]|spouse=Jane Bailie Porter}}{{Ton}}[[Slika:Belgrave_Crescent,_Edinburgh.jpg|sličica|320x320_pik|Belgrave Crescent, Edinburg]] [[Slika:Alexander_Crum_Brown_c.1900.jpg|sličica|Alexander Crum Brown, 1900]] '''Alexander Crum Brown''', angleški [[Kemija|kemik]] in [[Matematika|matematik]] [[Škotska|škotskega]] rodu, * [[26. marec]] [[1838]], [[Edinburg]], [[Anglija]], † [[28. oktober]] [[1922]], [[Edinburg]], [[Anglija]]. Poleg [[Kemija|kemije]] je študiral še [[Humanistika|humanistične vede]], [[Fizika|fiziko]] in [[Medicina|medicino]], a se je najbolj uveljavil na področju [[Organska kemija|organske kemije]]. Verjetno je bil prvi kemik, ki je začel z raziskavami na področju [[Teoretična kemija|matematične (teoretične) kemije]]. Odkril je dvojno vez v [[Eten|etenu]], po njem pa se imenuje tudi Crum-Brown-Gibsonovo substitucijsko pravilo.<ref name="gibson">{{navedi knjigo|last1=Brown|first1=A.C.|author-link=Brown A.C.|last2=Gibson|first2=J.|author2-link=Gibson J.|title=Chemical Society Transactions|volume=61|pages=367-369|year=1892}}</ref> == Življenje == === Zasebno življenje === Alexander Crum Brown je bil rojen na Bellevue Terrace 4<ref name=office /> kot edini sin dr. Johna Browna DD in Margaret Fisher Crum.<ref>{{navedi knjigo|title=Former Fellows of The Royal Society of Edinburgh 1783 – 2002|volume=1|date=julij 2006|pages=119|language=angleščina|url=https://www.rse.org.uk/cms/files/fellows/biographical_index/fells_indexp1.pdf|isbn=0 902 198 84 X}}</ref> Oče je bil duhovnik v Broughton Place Church na vzhodnem delu New Towna. Imel je polbrata, kasneje priznanega zdravnika in esejista, Johna Browna, saj je bil njegov oče poročen dvakrat. Materin brat, Walter Crum, je bil cenjen kemik in je najverjetneje vplival na Crum Brownovo izbiro kariere v [[Kemija|kemiji]].<ref>{{navedi revijo|last=Walker|first=J.|authorlink=Walker J.|date=1923|title=Transactions|volume=123|pages=3422-3431|journal=Journal of the chemical society}}</ref> Crum je bil zgodnje nadarjen otrok, že v zelo zgodnjem otroštvu si je rad ogledoval iznajdbe in preučeval različne modele in patente tistega časa. Še pred vstopom v šolo je ustvaril praktično napravo za pletenje, kar je že nakazovalo na njegovo kasnejše zanimanje za vozle in zapletene načine pletenja, kar se vidi tudi v njegovih kasnejših znanstvenih razpravah in ročnih izdelkih. Kasneje naj bi razvijal načine pletenja, kjer se tridimenzionalno prekriva več površin. Med prvo svetovno vojno ga je bilo večkrat možno videti na poti na tramvajih, kjer je pletel nogavice za vojake na bojiščih. Ni bil znan kot najbolj robusten in športen tip človeka, a vseeno je rad hodil po škotskih višavjih in bil redko bolan. Zgodaj v svoji karieri se je poročil z Jane Bailie Porter, ki je preminila leta 1910, dve leti po njegovi upokojitvi. Ta dogodek je močno zaznamoval njegovih zadnjih dvanajst let življenja, ko se je večinoma zadrževal le še na svojem domu zaradi šibkega zdravja. Njegov intelektualni um je ostal oster do smrti.<ref name="edgar">{{navedi revijo|last1=Smith|first1=Edgar F.|last2=Dunstan|first2=W. R.|author2-link=W.R. Dunstan|last3=Keen|first3=B.A.|author3-link=B.A. Keen|last4=Wigglesworth Clarke|first4=Frank|author4-link=Frank Wigglesworth Clarke|date=1923|title=Obituary notices: Charles Baskerville, 1870–1922; Alexander Crum Brown, 1838–1922; Charles Mann Luxmoore, 1857–1922; Edward Williams Morley, 1838–1923; William Thomson, 1851–1923|volume=123|pages=3421-3441|doi=10.1039/CT9232303421|author1-link=Edgar F. Smith|journal=Journal of Chemical Society, Trans.}}</ref> === Izobrazba === Pet let se je šolal na Royal High School v Edinburgu, temu pa je sledilo še eno leto izobraževanja v Mill Hill School v Londonu. Leta 1854 je začel svojo univerzitetno izobrazbo na [[Univerza v Edinburgu|Univerzi v Edinburgu]] kot študent umetnosti. Imel je najboljše ocene pri [[Kemija|kemiji]] in naravni filozofiji in kot ugleden študent je leta 1858 magistriral iz humanističnih znanosti. Študiral je tudi [[Medicina|medicino]] in leta 1861 postal doktor medicine. Hkrati je diplomiral iz znanosti tudi na [[Univerza v Londonu|Univerzi v Londonu]]. Kasneje je študiral še kemijo v Nemčiji, sprva na [[Univerza v Heidelbergu|Univerzi v Heidelbergu]] pod profesorjem [[Robert Wilhelm Bunsen|Robertom Bunsenom]] in nato še na Univerzi v Marburgu, kjer ga je poučeval profesor Adolph Wilhelm Hermann Kolbe.<ref name="edgar" /> === Smrt === Umrl je mirne smrti 28. oktobra 1922 na svojem domu na Belgrave Crescent 8 v [[Edinburg|Edinburgu]]. Pokopan je na Dean Cemetery v Edinburgu. == Kariera in delo == === Kariera === Leta 1863 mu je bilo dodeljeno mesto dodatnega akademskega predavatelja kemije na [[Univerza v Edinburgu|Univerzi v Edinburgu]]. Poučeval je praktično in [[Analizna kemija|analizno kemijo]] v zimskem semestru in [[Kristalografija|kristalografijo]] v poletnem semestru. Ker je poučeval zelo majhne skupine študentov, mu je ostalo veliko časa tudi za raziskovalno področje v kemiji. Tako se je lahko kmalu prijavil za profesorsko mesto na kemijskem programu [[Univerza v Edinburgu|Univerze v Edinburgu]]. Prejel je podporo skoraj vseh uglednih britanskih kemikov tistega časa ([[Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer|Baeyer]], Beilstein, [[Robert Wilhelm Bunsen|Bunsen]], [[Aleksander Mihajlovič Butlerov|Butlerov]], [[Emil Erlenmeyer|Erlenmeyer]], [[August Wilhelm von Hofmann|Hofmann]], Kolbe, Volhard, [[Friedrich Wöhler|Wöhler]]).<ref name="chair">{{navedi knjigo|chapter=Chairs and Professors of Universities in the United Kingdom|title=Who's Who Year-book for 1905|page=132|chapter-url=https://books.google.com/books?id=3sY0AAAAMAAJ&pg=PA132}}</ref> Znan je bil kot profesor, ki ni znal imeta reda v predavalnici, med študenti pa se ga je prijel vzdevek Crummie. Po besedah njegovih študentov je bil slab predavatelj, vendar so kljub temu imeli radi njegovo nežno in prijazno osebnost.<ref>{{navedi knjigo|last=Flett|first=J.S.|authorlink=Flett J.S.|title=University of Edinburgh Journal|volume=15|date=1949-1951|pages=160-182}}</ref> Višji študentje naj bi najbolj uživali v predavanjih organske kemije, kjer se je Crum posvetil le malo tematikam, a te je obdelal zelo natančno in se podal v vsako podrobnost.<ref>Edinburgh University Library MS Gen. 47D</ref> Njegovi študentje so imeli uspešne kariere v kemiji in nekateri so celo zasloveli na tem področju, npr. [[James Dewar]], David Orme Masson in Prafulla Chandra Ray. Leta 1864 je bil izvoljen kot član Kraljeve družbe v Edinburgu in deloval v njegovem okviru 44 let, od tega je bil med leti 1905 in 1911 podpredsednik. Leta 1874 je postal predsednik kemijskega oddelka v British Association, pet let kasneje pa še član [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe v Londonu]]. Bil je tudi predsednik Chemical Society med leti 1891 in 1893. Upokojil se je leta 1908, čeprav je imel glede upokojitve mešane občutke, saj je v svojem delu užival. === Raziskovalno delo === Alexander Crum Brown je svojim raziskavam največ časa posvetil v zgodnjem obdobju njegove kariere. V svojih delih si je pomagal s [[Filozofija|filozofijo]], predvsem pa je v dela vpletal [[Matematika|matematiko]]. Objavil je mnogo znanstvenih razprav, ki so se dotikale zelo različnih tematik [[Organska kemija|organske]] in [[Teoretična kemija|matematične (teoretične) kemije]]. Že leta 1861 je v svoji doktorski nalogi razpravljal o teoriji kemijskih kombinacij,<ref name="edgar" /><ref>{{navedi revijo|last=Crum Brown|first=Alexander|authorlink=Alexander Crum Brown|date=1. januar 1861|title=On the theory of Chemical Combination: a Thesis|publisher=Edinburgh Neill}}</ref> kjer je inovativno predstavil sistem vezi med atomi v kemijskih spojinah s kroglicami in palčkami ("ball-and-stick-method"). Namesto kroglic je zapisoval tudi simbole elementov. Njegov način so kmalu v svojem delu uporabili drugi kemiki tistega časa, njegov način zapisovanja spojin pa je identičen današnjim. Njegov način je bil prvi, ki je v organskih molekulah pravilno prikazoval tako [[Valenca|valenco]] kot tudi povezave med posameznimi atomi molekule. Že v tem delu je predstavil svoje življenjsko zanimanje za povezavo med [[Kemija|kemijo]] in [[Matematika|matematiko.]] 1864 je s pomočjo svojega sistema za prikaz različnih molekul objavil razpravo o različnih vrstah [[Izomer|izomerizacije]],<ref>{{navedi revijo|last=Crum Brown|first=A.|authorlink=A. Crum Brown|date=1864|title=On the Theory of Isomeric Compounds|volume=23|pages=707-719|journal=Transactions of the Royal Society of Edinburgh}}</ref> najbolj pa se je osredotočal na fumarno in maleinsko kislino.<ref name="brown">{{navedi revijo|last=Brown|first=A.C.|authorlink=Brown A.C.|date=1864|title=Transactions of the Royal Society of Edinburgh|volume=23|pages=707-720}}</ref> Istega leta je odkril [[Dvojna vez|dvojno vez]] v molekuli [[Eten|etena]], veliko pa je prispeval tudi na področju [[Matematika|matematike]], [[Fizika|fizike]], [[Fonetika|fonetike]] in [[Farmakologija|farmakologije]].<ref name="edgar" /> Zanimanje je izkazoval še na področju [[Radikal (kemija)|radikalov]] in tudi na to temo je objavil veliko razprav. 1867 je ciljno razpravljal o pomenu [[Teoretična kemija|matematike v kemiji]]. Po imenovanju za profesorja kemije na [[Univerza v Edinburgu|Univerzi v Edinburgu]] je imel manj časa za raziskave in objave razprav. Šele leta 1873 je spet objavil vrsto večletnih razsikav na področju organožveplovih spojin. Njegove raziskave so se podrobneje dotaknile tudi [[Kristalografija|kristalografije]], leta 1890 pa se je začel podrobneje ukvarjati tudi z [[Optična aktivnost|optično aktivnostjo]] organskih molekul v povezavi z naravo [[Radikal (kemija)|radikala]] na asimetričnem ogljikovem atomu<ref name="brown" />. Nekaj let kasneje je sodeloval z Johnom Gibsonom, s komer je raziskoval substituirane [[Benzen|benzenove obroče]] in [[Radikal (kemija)|radikale]]. Po njima se na podlagi teh študij imenuje znano Crum-Brown-Gibsonovo substitucijsko pravilo.<ref name="gibson" /> Crum Brown naj bi že vrsto let pred objavami [[Max von Laue|Maxa von Laua]], [[William Henry Bragg|Williama Henryja Bragga]] in [[William Lawrence Bragg|Williama Lawrenca Bragga]] svojemu nasledniku [[James Walker (kemik)|Jamesu Walkerju]] omenil, da je patentiral model kristalne strukture [[Natrijev klorid|natrijevega klorida]], kjer je imel vsak klorov atom šest natrijevih sosedov, vsak natrijev pa šest klorovih sosedov.<ref>{{navedi revijo|last=Walker|first=J.|authorlink=Walker J.|date=1923|title=Journal of the Chemical Society|pages=3422-3431}}</ref> Model kristala [[Natrijev klorid|NaCl]], ki ga je naredil Crum sam iz pletilk in rdečih ter modrih klobčičev volne, hranijo v muzeju [[Univerza v Edinburgu|Univerze v Edinburghu]]. Pletilke, s katerimi je pletel in druge njegove pletene izdelke hranijo v več muzejih, saj se je v svojem zanimanju za [[Matematika|matematiko]] lotil zelo zapletenih zank, vzorcev in načinov pletenja. Ustvarjal je [[Geometrijsko telo|geometrijska]] in [[Kristalna struktura|kristalografska telesa]], naredil jih je s pomočjo [[Usnje|usnja]], [[Papir|papirja]] in [[Volna|volne]]. Poleg svojih stvaritev je zbiral tudi dela drugih znanih znanstvenikov, npr. termodinamični model [[James Clerk Maxwell|Jamesa Clerka Maxwella.]] === Prepoznavnost === Leta 1884 je umetnik William Brassey Hole skiciral njegov portret, ki je sedaj v lasti galerije Scottish National Portrait Gallery.<ref>{{cite web|url=https://www.nationalgalleries.org/art-and-artists/91879/professor-alexander-crum-brown-1838-1922-professor-chemistry-and-chemical-pharmacy-edinburgh?object_types%5B29864%5D=29864&object_types%5B29875%5D=29875&periods%5B17%5D=17&periods%5B18%5D=18&periods%5B19%5D=19&page=9&search_set_offset=598|title=Professor Alexander Crum Brown, 1838 - 1922. Professor of Chemistry and Chemical Pharmacy at Edinburgh University|first=William Brassey|last=Hole|publisher=National Galleries Scotland|accessdate=31. oktober 2020}}</ref> Od leta 2015 dalje se na pobudo Univerze v Edinburgu po Alexandru Crumu Brownu imenuja ulica v stanovanjskem kompleksu King's Buildings. Po Alexandru Crumu Brownu in Johnu Gibsonu se imenuje Crum-Brown-Gibsonovo substitucijsko pravilo.<ref name="gibson" /> == Sklici == <references /> == Glej tudi == * [[seznam angleških matematikov]] * [[seznam angleških kemikov]] == Zunanje povezave == * [http://www.chem.ed.ac.uk/about-us/history-school/professors/alexander-crum-brown Biografija A.C. Browna] * [http://homepages.ed.ac.uk/aa01/crum/crum_index.html A.C. Brown na Univerzi v Edinburgu] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Crum, Alexander Brown}} [[Kategorija:Angleški matematiki]] [[Kategorija:Angleški kemiki]] [[Kategorija:Angleški akademiki]] [[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Alexander Crum Brown| ]] k2vg51iq0ec2qqrke1tguzr342gs5yr 0 485543 5737148 5606050 2022-08-20T07:15:30Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki V [[računalnik]]ih in [[Računalniško omrežje|računalniških omrežjih]] je napad vsak poskus razkritja, spreminjanja, onemogočanja, uničenja, kraje ali pridobitve nepooblaščenega dostopa do sredstva ali njegove nedovoljene uporabe.<ref>{{cite web|url=http://standards.iso.org/ittf/PubliclyAvailableStandards/c041933_ISO_IEC_27000_2009.zip|title=Publicly Available Standards|first=ISO (International Organization for|last=Standardization)|website=standards.iso.org}}</ref> '''Kibernetski napad''' je kakršen koli žaljiv manever, ki cilja na računalniške informacijske sisteme, infrastrukture, računalniška omrežja ali osebne [[računalniška naprava|računalniške naprave]]. Napadalec je oseba ali proces, ki poskuša brez dovoljenja dostopati do podatkov, funkcij ali drugih omejenih delov sistema, potencialno z zlonamernim namenom. Glede na kontekst so kibernetski napadi lahko del kibernetske vojne ali kiberterorizma. Kibernetski napad lahko uporabijo suverene države, posamezniki, skupine, družba ali organizacije in lahko izvira iz anonimnega vira. Izdelek, ki olajša kibernetski napad, včasih imenujemo tudi [[kiber orožje]]. Kibernetski napad lahko ukrade, spremeni ali uniči določen cilj z vdorom v dovzetni sistem.<ref name="ssrn.com">{{cite journal|url=https://ssrn.com/abstract=2765010|title=Financial Weapons of War|first=Lin, Tom C.|last=W.|date=14 April 2016|website=ssrn.com}}</ref> Kibernetski napadi lahko segajo od namestitve [[vohunska programska oprema|vohunske programske opreme]] na [[osebni računalnik]] do poskusov uničenja infrastrukture celotnih držav. Pravni strokovnjaki skušajo uporabo izraza omejiti na incidente, ki povzročijo [[fizična škoda|fizično škodo]], in ga ločiti od bolj rutinskih kršitev podatkov in širših vdorov.<ref>{{cite news|last1=SATTER|first1=RAPHAEL|title=What makes a cyberattack? Experts lobby to restrict the term|url=https://apnews.com/2c25d7da76f4409bae7daf063c071420/what-makes-cyberattack-experts-lobby-restrict-term|accessdate=7 July 2017|date=28 March 2017}}</ref> Kibernetski napadi postajajo vse bolj izpopolnjeni in nevarni.<ref>S. Karnouskos: ''[http://papers.duckdns.org/files/2011_IECON_stuxnet.pdf Stuxnet Worm Impact on Industrial Cyber-Physical System Security].'' In:''37th Annual Conference of the IEEE Industrial Electronics Society (IECON 2011), Melbourne, Australia'', 7-10 Nov 2011. Retrieved 20 April 2014.</ref> == Definicije == Od poznih osemdesetih let so se kibernapadi večkrat razvili, da bi inovacije v informacijski tehnologiji uporabili kot vektorje za kibernetski kriminal. V zadnjih letih se obseg in trdnost kibernetskih napadov hitro povečujeta, kar je Svetovni gospodarski forum opazil v svojem poročilu za leto 2018: "Žaljive kibernetske zmogljivosti se razvijajo hitreje kot naša sposobnost spopadanja s sovražnimi incidenti." <ref name=WEF18>{{Cite web |url=http://www3.weforum.org/docs/WEF_GRR18_Report.pdf |title=The Global Risks Report 2018 13th Edition| last=World Economic Forum|year=2018|website=World Economic Forum |archive-url=https://web.archive.org/web/20180619033320/http://www3.weforum.org/docs/WEF_GRR18_Report.pdf |archive-date=19 June 2018 }} [http://r.search.yahoo.com/_ylt=A0SO8059UHNayxUAEERXNyoA;_ylu=X3oDMTByM3V1YTVuBGNvbG8DZ3ExBHBvcwMzBHZ0aWQDBHNlYwNzcg--/RV=2/RE=1517535485/RO=10/RU=http%3a%2f%2fwww3.weforum.org%2fdocs%2fWEF_GRR18_Report.pdf/RK=2/RS=OjBArY0ogXUmTKL6f4S98iBGWh8- Alt URL])</ref> Maja 2000 je [[Internet Engineering Task Force]] napad opredelil kot:<ref name=rfc2828>{{cite IETF |rfc=2828 |title=Internet Security Glossary}}</ref> : '' [[napad]] na sistemsko varnost, ki izhaja iz inteligentnega [[grožnja (računalnik)|grožnja]], tj. inteligentnega dejanja, ki je namerni poskus (zlasti v smislu metode ali tehnike) izogibajte se [[varnostna storitev (telekomunikacija)|varnostna služba]] in kršite [[varnostna politika]] sistema. '' Navodilo CNSS št. 4009 z dne 26. aprila 2010 [[Odbor za sisteme nacionalne varnosti]] Združenih držav Amerike<ref name="CNSSI4009">[https://www.ncsc.gov/nittf/docs/CNSSI-4009_National_Information_Assurance.pdf CNSS Instruction No. 4009] dated 26 April 2010</ref> definira napad kot: : '' Kakršna koli zlonamerna dejavnost, ki poskuša zbrati, motiti, zanikati, poslabšati ali uničiti vire informacijskega sistema ali informacije same. '' Vse večja odvisnost sodobne družbe od informacijskih in računalniških omrežij (tako v zasebnem kot javnem sektorju, vključno z vojsko)<ref>{{cite book |last1= Cortada|first1= James W.|title= The Digital Hand: How Computers Changed the Work of American Manufacturing, Transportation, and Retail Industries |date=4 December 2003 |publisher= Oxford University Press|location=USA|isbn= 978-0-19-516588-3 |pages= 512}}</ref><ref>{{cite book |last1= Cortada|first1= James W.|title= The Digital Hand: Volume II: How Computers Changed the Work of American Financial, Telecommunications, Media, and Entertainment Industries |date=3 November 2005 |publisher= Oxford University Press|location=USA|isbn= 978-0-19-516587-6}}</ref><ref>{{cite book |last1= Cortada|first1= James W.|title= The Digital Hand, Vol 3: How Computers Changed the Work of American Public Sector Industries |date=6 November 2007 |publisher= Oxford University Press|location=USA|isbn= 978-0-19-516586-9 |pages= 496}}</ref> je privedlo do novih izrazov, kot so kibernetski napad in kibernetska vojna. Navodilo CNSS št. 4009<ref name=CNSSI4009/> opredeli kibernetski napad kot: : '' Napad prek kiberprostora, namenjen uporabi kiberprostora v podjetju z namenom motenja, onemogočanja, uničenja ali zlonamernega nadzora računalniškega okolja / infrastrukture; ali uničenje celovitosti podatkov ali kraja nadzorovanih informacij. '' Ko avtomobili začnejo uporabljati več tehnologije, kibernetski napadi postajajo varnostna grožnja avtomobilom.<ref>{{Cite web|url=https://www.embedded-computing.com/automotive/sectigo-releases-embedded-firewall-to-protect-automotive-systems|title=Sectigo Releases Embedded Firewall to Protect Automotive Systems|website=www.embedded-computing.com|access-date=2020-01-09}}</ref> == Razširjenost == <!-- this is a section which is meant to cover the historical and "present" prevalence of cyberattacks, information which appears to be useful but not covered in article at the tims of this section creation. -->V prvih šestih mesecih leta 2017 so kibernetski napadi ukradli ali prizadeli dve milijardi zapisov podatkov, plačila [[odkupnina]] pa so dosegla US $ 2 milijardi, dvakrat več kot leta 2016.<ref>{{Cite news|url=https://www.ozy.com/fast-forward/will-ai-save-us-from-the-next-cyber-attack/88428|title=Will Artificial Intelligence Save Us From the Next Cyberattack?|last=Fosco|first=Molly|date=30 October 2018|work=OZY|access-date=30 October 2018|department=Fast Forward}}</ref> == Kibernetska vojna in Kibernetki terorizem == Kibernetska vojna uporablja tehnike obrambe in napada informacijskih in računalniških omrežij, ki naseljujejo kibernetski prostor, pogosto s podaljšano [[kibernetska kampanja]] ali vrsto povezanih kampanj. Zanika nasprotnikovo sposobnost, da stori enako, hkrati pa [[cyberweapon|tehnološki instrumenti vojne]] napadajo nasprotnikove kritične računalniške sisteme. Kiberterorizem pa je "uporaba orodij računalniškega omrežja za zaustavitev kritične nacionalne infrastrukture (kot so energija, promet, vladne operacije) ali za prisilo ali zastraševanje vlade ali civilnega prebivalstva".<ref>Lewis, James. United States. Center for Strategic and International Studies. Assessing the Risks of Cyber Terrorism, Cyber War and Other Cyber Threats. Washington, D.C.:, 2002. Web.</ref> To pomeni, da je končni rezultat kibernetske vojne in kiberterorizma enak, da se poškodujejo kritične infrastrukture in računalniški sistemi, povezani med seboj v kibernetskem prostoru. Strokovnjak za finančni kriminal Veit Buetterlin je pojasnil, da organizacije, vključno z državnimi akterji, ki se zaradi uvedenih sankcij ne morejo financirati s trgovino, izvajajo kibernetske napade na banke, da bi ustvarile sredstva.<ref>https://www.cnnmoney.ch/shows/living-markets/videos/fighting-war-against-terrorist-financing</ref> == Dejavniki == Trije dejavniki prispevajo k temu, zakaj se začnejo kibernetski napadi na državo ali posameznika: dejavnik strahu, faktor spektakularnosti in dejavnik ranljivosti. === Faktor spektakularnosti === Faktor spektakularnosti je merilo dejanske škode, dosežene z napadom, kar pomeni, da napad ustvarja neposredne izgube (običajno izgubo razpoložljivosti ali izgubo dohodka) in prinaša negativno reklamo. 8. februarja 2000 je napad z zavrnitvijo storitve močno zmanjšal promet na številnih večjih spletnih mestih, vključno z Amazonom, Buy.com, CNN in eBay (napad je naslednji dan vplival še na druga spletna mesta).<ref name = "DOS_ex">{{cite web|url=https://www.garykessler.net/library/ddos.html|title=Distributed Denial-Of-Service|website=www.garykessler.net}}</ref> Amazon reportedly estimated the loss of business at $600,000.<ref name = "DOS_ex" /> === Faktor ranljivosti === Faktor ranljivosti izkorišča, kako ranljiva je organizacija ali vladna ustanova za kibernetske napade. Organizacije brez vzdrževalnih sistemov se morda izvajajo na starih strežnikih, ki so bolj ranljivi kot posodobljeni sistemi. Organizacija je lahko ranljiva za napad na zavrnitev storitve, vladna ustanova pa je lahko uničena na spletni strani. Napad računalniškega omrežja moti celovitost ali verodostojnost podatkov, ponavadi z zlonamerno kodo, ki spreminja programsko logiko, ki nadzoruje podatke, kar vodi do napak v izhodu.<ref name=linden>Linden, Edward. Focus on Terrorism. New York: [[Nova Science Publishers, Inc.]], 2007. Web.</ref> == Od hekerja do kiberterorista == Poklicni hekerji, ki delajo sami ali so zaposleni v vladnih agencijah ali vojski, lahko najdejo računalniške sisteme z ranljivostmi, ki nimajo ustrezne varnostne programske opreme. Ko te ranljivosti najdejo, lahko okužijo sisteme z zlonamerno kodo in nato na daljavo upravljajo sistem ali računalnik s pošiljanjem ukazov za ogled vsebine ali motenje drugih računalnikov. V računalniku mora obstajati že obstoječa sistemska napaka, na primer nobena protivirusna zaščita ali napačna sistemska konfiguracija, da virusna koda deluje. Številni poklicni hekerji se bodo zaradi finančne koristi ali drugih razlogov promovirali v kiberteroriste.<ref>{{Cite journal|last=Conway|first=Maura|date=|title=Cyberterrorism: Academic Perspectives|url=|journal=3rd European Conference on Information Warfare and Security|volume=|pages=41-50|via=}}</ref> To pomeni, da nova pravila urejajo njihova dejanja. Kiberteroristi so načrtovali načrte in njihovi napadi se ne rodijo iz besa. {{citation needed|date=August 2019}} Korake po korakih morajo razviti in pridobiti ustrezno programsko opremo za izvedbo napada. Običajno imajo politične agende, usmerjene v politične strukture. Kiberteroristi so hekerji s politično motivacijo, njihovi napadi lahko s to korupcijo in uničenjem vplivajo na politično strukturo.<ref name=prichard>Prichard, Janet, and Laurie MacDonald. "Cyber Terrorism: A Study of the Extent of Coverage in Computer Security Textbooks." Journal of Information Technology Education. 3. (2004): n. page. Web.</ref> Ciljajo tudi na civiliste, civilne interese in civilne obrate. Kot smo že omenili, kiberteroristi napadajo osebe ali premoženje in povzročajo dovolj škode, da ustvarijo strah. == Vrste napadov == Napad je lahko "aktiven" ali "pasiven".<ref name=rfc2828/> : "Aktivni napad" poskuša spremeniti sistemske vire ali vplivati ​​na njihovo delovanje. : "[[Pasivni napad]]" se skuša naučiti ali uporabiti informacije iz sistema, vendar ne vpliva na sistemske vire (npr. [[Prisluškovanje telefonu|prisluškovanje]]). Napad lahko storijo "znotraj" ali "zunaj" organizacije;<ref name=rfc2828/> : "Notranji napad" je napad, ki ga sproži entiteta znotraj varnostnega oboda ("notranji"), tj. Entiteta, ki ima dovoljenje za dostop do sistemskih virov, vendar jih uporablja na način, ki ga ni odobril tisti, ki je odobril pooblastilo. : "Zunanji napad" sproži zunaj oboda nepooblaščeni ali nelegitimni uporabnik sistema ("tujec"). V internetu se potencialni zunanji napadalci gibljejo od ljubiteljskih potegavščin do organiziranih kriminalcev, mednarodnih teroristov in sovražnih vlad.<ref name="rfc2828" /> : [[File:Passive_vs_active_attack_.png|Passive vs active attack ]] Vir (fizični ali logični), imenovan [[sredstvo (računalništvo)|sredstvo]], ima lahko eno ali več [[ranljivost (računalništvo)|ranljivosti]], ki jih je mogoče izkoriščati s strani povzročitelja nevarnosti v grožnji. Posledično je lahko [[zaupnost]], [[celovitost]] ali [[razpoložljivost]] virov ogrožena. Škoda se lahko razširi na vire poleg tistih, ki so bili prvotno opredeljeni kot ranljivi, vključno z drugimi viri organizacije in viri drugih vpletenih strani (kupci, dobavitelji). Tako imenovana [[triada CIA]] je osnova [[informacijska varnost]]. Napad je lahko "aktiven", ko poskuša spremeniti sistemske vire ali vplivati ​​na njihovo delovanje: tako ogroža integriteto ali razpoložljivost. "'' Pasivni napad ''" se poskuša naučiti ali uporabiti informacije iz sistema, vendar ne vpliva na sistemske vire: tako ogroža zaupnost. Nevarnost je možnost kršitve varnosti, ki obstaja, kadar obstajajo okoliščine, zmožnosti, dejanja ali dogodki, ki bi lahko kršili varnost in povzročili škodo. To pomeni, da je grožnja možna nevarnost, ki bi lahko izkoristila ranljivost. Grožnja je lahko bodisi "namerna" (tj. Inteligentna; npr. Posamezni kreker ali kriminalna organizacija) ali "naključna" (npr. Možnost okvare računalnika ali možnost "božjega dejanja", kot je potres, požar ali tornado).<ref name=rfc2828/> Nabor politik, ki se nanašajo na upravljanje informacijske varnosti, [[sistem vodenja informacijske varnosti]] (ISMS), je bil razvit za upravljanje v skladu z načeli [[obvladovanje tveganja]] [[Protiukrep (računalnik)|protiukrepi]] za izpolnitev varnostne strategije, določene v skladu s pravili in predpisi, ki veljajo v državi.<ref name=Vacca>{{cite book |last= Wright |first=Joe |author2=Jim Harmening |editor-last=Vacca |editor-first=John |title=Computer and Information Security Handbook |series=Morgan Kaufmann Publications |year=2009 |publisher= Elsevier Inc |isbn= 978-0-12-374354-1 |page=257 |chapter=15 }} </ref> Napad bi moral povzročiti "varnostni incident", tj. "Varnostni dogodek", ki vključuje "varnostno kršitev". Z drugimi besedami, varnostno pomemben sistemski dogodek, pri katerem varnostna politika sistema ni upoštevana ali kako drugače kršena. Celotna slika predstavlja [[dejavnik tveganja (računalništvo)|dejavniki tveganja]] scenarija tveganja.<ref>{{cite web|url=http://www.isaca.org/Knowledge-Center/Research/Documents/RiskIT-FW-18Nov09-Research.pdf|title=ISACA THE RISK IT FRAMEWORK (registration required)|work=isaca.org}}</ref> Organizacija mora sprejeti ukrepe za odkrivanje, razvrščanje in upravljanje varnostnih incidentov. Prvi logični korak je postavitev načrta [[odziv na incident]] in sčasoma [[skupina za odzivanje na računalnik]]. Za odkrivanje napadov je mogoče določiti številne protiukrepe na organizacijski, postopkovni in tehnični ravni. Računalniška skupina za odzivanje v nujnih primerih, presoja varnosti informacijske tehnologije in [[sistem za odkrivanje vdorov]] so primeri le-teh.<ref name=Vacca1>{{cite book |last= Caballero |first=Albert |editor-last=Vacca |editor-first=John |title=Computer and Information Security Handbook |series=Morgan Kaufmann Publications |year=2009 |publisher= Elsevier Inc |isbn= 978-0-12-374354-1 |page=225 |chapter=14 }} </ref> Napad ponavadi izvede nekdo s slabimi nameni: [[Hacker (računalniška varnost)|črnokrvan]] napadi spadajo v to kategorijo, drugi pa izvedejo preizkus penetracije na informacijskem sistemu organizacije, da ugotovijo, ali so vse predvidene nadzor so vzpostavljeni. Napade lahko razvrstimo glede na njihov izvor: tj. Če se izvajajo z enim ali več računalniki: v zadnjem primeru se imenuje porazdeljeni napad. [[Botnet]] se uporabljajo za izvajanje porazdeljenih napadov. Druge klasifikacije so v skladu z uporabljenimi postopki ali vrsto izkoriščenih ranljivosti: napadi se lahko osredotočijo na omrežne mehanizme ali funkcije gostitelja. Nekateri napadi so fizični: tj. kraja ali poškodba računalnikov in druge opreme. Drugi so poskusi vsiljevanja sprememb v logiki, ki jo uporabljajo računalniki ali omrežni protokoli, da bi dosegli nepredvideni (s strani prvotnega oblikovalca) rezultat, a koristen za napadalca. Programska oprema, ki se uporablja za logične napade na računalnike, se imenuje [[zlonamerna programska oprema]]. delni seznam napadov: * Pasivno ** [[Računalniški in omrežni nadzor]] ** Omrežje *** [[telefonsko prisluškovanje|prisluškovanje]] *** [[dotikanje vlaken]] *** [[skeniranje vrat]] *** [[prosti pregled]] ** Gostitelj *** [[zapisovanje tipk]] *** [[strganje podatkov]] *** [[Backdoor (računalništvo)|Backdoor]] * Aktivno ** [[napad na zavrnitev storitve]] *** DDos ali Distributed Denial of Service napad je poskus hekerja, da blokira dostop do strežnika ali spletnega mesta, ki je povezano z internetom. To dosežemo z uporabo več računalniških sistemov, ki ciljni sistem preobremeni z zahtevami, zaradi česar se ne more odzvati na nobeno poizvedbo.<ref>{{cite web |url=https://defuse.ca/blog/what-is-ddos.html |title=What is DDoS? (Guest Post) |accessdate=13 May 2013 |publisher=The Code Files}}</ref> ** [[napad prevara|prevara]] ** [[mešani napad]] ** Omrežje *** [[napad Man-in-the-middle|Man-in-the-middle]] *** [[človek v brskalniku]] *** [[zastrupitev z ARP]] *** [[Ping poplava]] *** [[Ping smrti]] *** [[Smrkčev napad]] ** Gostitelj *** [[preliv medpomnilnika]] *** [[prelivanje kopice]] *** [[Preobremenitev]] *** [[Oblikuj napad niza]] [[File:Intrusion Kill Chain - v2.png|thumb|right|350px|Intrusion]]kill chain]] for information security<ref>{{cite web|url=http://www.public.navy.mil/spawar/Press/Documents/Publications/03.26.15_USSenate.pdf|title=U.S. Senate-Committee on Commerce, Science, and Transportation-A "Kill Chain" Analysis of the 2013 Target Data Breach-March 26, 2014|website=navy.mil|access-date=30 June 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161006082550/http://www.public.navy.mil/spawar/Press/Documents/Publications/03.26.15_USSenate.pdf|archive-date=6 October 2016|url-status=dead}}</ref>]] Natančno obstaja več tehnik, ki se uporabljajo pri kibernetskih napadih, in različni načini njihovega upravljanja s posamezniki ali ustanovami v širšem obsegu. Napadi so razdeljeni na dve kategoriji: sintaksični napadi in semantični napadi. '' 'Sintaksični napadi' '' so enostavni; šteje se za zlonamerno programsko opremo, ki vključuje viruse, črve in trojanske konje. == Sintaksični napadi == === Virusi === Glavni članek: [[Računalniški virus]] Virus je samopodvojljiv program, ki se lahko pripne na drug program ali datoteko za razmnoževanje. Virus se lahko skrije na neverjetnih mestih v pomnilniku računalniškega sistema in se pritrdi na katero koli datoteko, za katero meni, da je primerna za izvajanje njene kode. Prav tako lahko spremeni svoj digitalni odtis vsakič, ko se posnema, kar otežuje sledenje v računalniku. === Črvi === Glavni članek: [[Računalniški črv]] Črv ne potrebuje druge datoteke ali programa, da bi se kopiral; gre za samozadostni tekaški program. Črvi se kopirajo prek omrežja z uporabo protokolov. Najnovejša inkarnacija črvov uporablja znane ranljivosti v sistemih za prodiranje, izvajanje njihove kode in razmnoževanje v druge sisteme, kot je črv Code Red II, ki je okužil več kot 259 000 sistemov v manj kot 14 urah.<ref>Janczewski, Lech, and Andrew Colarik. Cyber Warfare and Cyber Terrorism. Hershey, New York: Information Science Reference, 2008. Web.</ref> V veliko večjem obsegu so lahko črvi zasnovani za industrijsko vohunjenje za spremljanje in zbiranje strežniških in prometnih dejavnosti, nato pa jih pošljejo nazaj svojemu ustvarjalcu. === Trojanski konji === Glavni članek: [[Trojanski konj (računalništvo)|Trojanski konj]] (računalništvo) Trojanski konj je zasnovan za izvajanje zakonitih nalog, opravlja pa tudi neznane in neželene dejavnosti. Lahko je osnova za namestitev številnih virusov in črvov v računalnik kot zapisovalniki tipkovnice in zakulisna [[programska oprema]]. V komercialnem smislu so trojanci lahko vdelani v poskusne različice programske opreme in lahko zberejo dodatne informacije o cilju, ne da bi oseba sploh vedela, da se to dogaja. Vsi trije bodo verjetno napadli posameznika in organizacijo prek e-pošte, spletnih brskalnikov, odjemalcev za klepet, oddaljene programske opreme in posodobitev. === Semantični napadi === Semantični napad je spreminjanje in razširjanje pravilnih in nepravilnih informacij. Spremenjene informacije bi lahko storili brez uporabe računalnikov, čeprav je z njihovo pomočjo mogoče najti nove priložnosti. Če želite nekoga usmeriti v napačno smer ali prikriti vaše sledi, lahko uporabite razširjanje nepravilnih informacij. === Indija in Pakistan === Glavni članek: Odnosi med Indijo in Pakistanom Taka primera med [[Indija|Indijo]] in [[Pakistan]]om, ki sta zajela konflikte v kibernetskem prostoru, sta se začela v devetdesetih letih. Prej kibernetski napadi so bili znani že leta 1999.<ref name=prichard /> Od takrat sta Indija in Pakistan sodelovala v dolgotrajnem sporu zaradi [[Kašmir]]ja, ki se je preselil v kibernetski prostor. Zgodovinski računi kažejo, da so bili hekerji posamezne države že večkrat vpleteni v napade na računalniške sisteme baz podatkov. Število napadov se je vsako leto povečalo: 45 leta 1999, 133 leta 2000, 275 do konca avgusta 2001.<ref name=prichard /> Leta 2010 so indijski hekerji kibernetsko napadli vsaj 36 vladnih spletnih strani z zbirko podatkov z imenom "indijska kibernetska vojska".<ref name="Express Tirbune">{{cite news|last=Staff|title=Cyber Indian Army|url=http://tribune.com.pk/story/83967/36-government-websites-hacked-by-indian-cyber-army/|accessdate=8 June 2013|newspaper=Express Tirbune|date=30 November 2010}}</ref> Leta 2013 so indijski hekerji vdrli na uradno spletno stran volilne komisije Pakistana, da bi poskušali pridobiti občutljive podatke iz zbirke podatkov.<ref name="The News International 2013" /> Za maščevanje so pakistanski hekerji, ki so se imenovali "True Cyber ​​Army", vdrli in uničili približno 1059 spletnih strani indijskih volilnih teles.<ref name="The News International 2013">{{cite news|last=Waseem Abbasi|title=Pakistani hackers defaced over 1,000 Indian websites|url=http://www.thenews.com.pk/Todays-News-13-22095-Pakistani-hackers-defaced-over-1000-Indian-websites|accessdate=8 June 2013|newspaper=The News International 2013|date=6 April 2013}}</ref> Leta 2013 je indijsko ministrstvo za elektroniko in informacijsko tehnologijo (MeitY), ki je bilo takrat znano kot Oddelek za elektroniko in informacijsko tehnologijo (DeitY), predstavilo okvir politike kibernetske varnosti, imenovan National Cyber ​​Security Policy 2013, ki je uradno začel veljati 1. julija 2013.<ref>{{Cite web|title=National Cyber Security Policy-2013 {{!}} Ministry of Electronics and Information Technology, Government of India|url=https://www.meity.gov.in/content/national-cyber-security-policy-2013-1|access-date=2020-08-19|website=www.meity.gov.in}}</ref> Po poročanju medijev naj bi Pakistan delal na učinkovitem sistemu kibernetske varnosti v programu, imenovanem "Cyber ​​Secure Pakistan" (CSP).<ref name="The News International, April 2013">{{cite news|last=Staff|title=Cyber Secure Pakistan' initiative launched|url=http://www.thenews.com.pk/Todays-News-6-172840-Cyber-Secure-Pakistan-initiative-launched|accessdate=10 June 2013|newspaper=The News International, April 2013|date=22 April 2013}}</ref> Program je aprila 2013 začelo Pakistansko združenje za informacijsko varnost, program pa se je razširil na univerze v državi. Leta 2020 po poročanju medijev pakistanska vojska potrjuje serijo kibernetskih napadov, ki jih je [[indijska obveščevalna služba]] na [[pakistanska vlada|pakistanski vladi]] in zasebnih spletnih straneh prepoznala. ISPR je tudi svetoval vladi in zasebnim institucijam, naj okrepijo ukrepe kibernetske varnosti.<ref>{{Cite web|date=2020-08-12|title=Major cyber attack by Indian intelligence identified: ISPR|url=http://tribune.com.pk/story/2259193/major-cyber-attack-by-indian-intelligence-identified-ispr|access-date=2020-09-26|website=The Express Tribune|language=en}}</ref> == Kibernapadi držav in proti njim == V kibernetskem vojni mora posameznik prepoznati državne akterje, ki sodelujejo pri izvajanju teh kibernetskih napadov drug proti drugemu. Prevladujoča dva igralca, o katerih bomo razpravljali, je starodavna [[primerjava vzhoda in zahoda]], kibernetske zmogljivosti Kitajske v primerjavi z zmogljivostmi [[Združene države Amerike|ZDA]]. V kibernetsko vojno je vpletenih veliko drugih državnih in nedržavnih akterjev, kot so [[Rusija]], [[Iran]], [[Irak]] in [[Al Kaida]]; ker [[Kitajska]] in ZDA vodita v ospredju glede zmogljivosti kibernetskega bojevanja, bosta edini razpravljali o državnih akterjih. Toda v drugem četrtletju 2013 je [[Akamai Technologies]] poročala, da je [[Indonezija]] z 38-odstotnim kibernetskim napadom strmoglavila Kitajsko, kar je visoko povečanje z 21-odstotnim deležem v prejšnjem četrtletju. Kitajska je določila 33 odstotkov, ZDA pa 6,9 odstotka. 79 odstotkov napadov je prišlo iz azijsko-pacifiške regije. Indonezija je v napadih na pristanišči 80 in 443 prevladovala za približno 90 odstotkov.<ref>{{cite news |url=https://www.pcmag.com/article2/0,2817,2425836,00.asp |title=Indonesia Tops China as Cyber Attack Capital |date=16 October 2013 | work=PC Magazine}}</ref> === Azerbajdžan === Hekerji iz [[Azerbajdžan]]a in [[Armenija|Armenije]] so aktivno sodelovali v kibernetskem bojevanju kot del [[Gorskem Karabahu|konflikta v Gorskem Karabahu]] zaradi sporne regije [[Gorski Karabah]], pri čemer so azerbajdžanski hekerji ciljali na armenska spletna mesta in objavljali izjave [[Ilhama Alijeva]].<ref>{{Cite news |url=https://www.azerbaycan24.com/en/azerbaijani-hackers-broke-into-over-90-armenian-websites-video/ |title=Azerbaijani hackers broke into over 90 armenian websites – VIDEO |website=Azerbaycan24 |date=27 September 2020 |language=en }}</ref><ref>{{cite web |last1=Giles |first1=Christopher |title=Nagorno-Karabakh: The Armenian-Azeri 'information wars' |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-54614392 |publisher=BBC |date=October 26, 2020}}</ref> === Kitajska === Kitajska [[ljudska osvobodilna vojska]] (PLA) je razvila strategijo, imenovano "Integrirana omrežna elektronska vojna", ki usmerja delovanje računalniškega omrežja in orodja za [[kibernetsko vojskovanje]]. Ta strategija pomaga med orožji za mrežno vojskovanje in orožjem za elektronsko vojskovanje proti nasprotnikovim informacijskim sistemom med spopadi. Prepričani so, da je osnova za doseganje uspeha prevzem nadzora nad nasprotnikovim informacijskim tokom in vzpostavitev prevlade informacij. Znanost o vojski in znanost o kampanjah opredeljujeta omrežja sovražnikovih logističnih sistemov kot največjo prednost za kibernetske napade in navajata, da mora kibernetska vojna označiti začetek, če lahko kampanja ob pravilni uporabi omogoči splošen operativni uspeh. PLA bi se osredotočil na napad na nasprotnikovo infrastrukturo, da bi motil prenose in procese informacij, ki narekujejo odločanje, in zagotovil kibernetsko prevlado nad svojim nasprotnikom. Prevladujoče tehnike, ki bi jih med konfliktom uporabili za pridobitev prednosti, so naslednje: PLA bi udaril z elektronskimi motilci, tehnikami elektronskega zavajanja in zatiranja, da bi prekinil procese prenosa informacij. Začeli bi z virusnimi napadi ali hekerskimi tehnikami, da bi sabotirali informacijske procese, vse v upanju, da bodo uničili sovražne informacijske platforme in objekte. Znanost kampanj PLA je ugotovila, da je ena od vlog kibernetske vojne ustvariti okna priložnosti za delovanje drugih sil brez odkrivanja ali z zmanjšanim tveganjem protinapada z izkoriščanjem sovražnikovih obdobij "slepote", "gluhosti" ali "paralize", kibernetske napade. To je eno glavnih osrednjih točk cyberwarefare, da lahko v največji možni meri oslabite svojega sovražnika, tako da bo vaša fizična ofenziva imela večji odstotek uspeha. PLA izvajajo redne vaje za usposabljanje v različnih okoljih, pri čemer poudarjajo uporabo taktik in tehnik kibernetske vojne v boju proti takim taktikam, če se uporabljajo proti njim. Fakultetne raziskave se osredotočajo na načrte za uporabo rootkitov in zaznavanje njihovega operacijskega sistema Kylin, ki pomaga pri nadaljnjem usposabljanju tehnik kibernetske vojne teh posameznikov. Kitajska kibernetsko vojno zaznava kot odvračilno sredstvo za jedrsko orožje, saj ima sposobnost večje natančnosti, pušča manj žrtev in omogoča napade na dolge razdalje. === Estonija === Kibernetski napadi na [[Estonija|Estonijo]] leta 2007 so bili vrsta kibernetskih napadov, ki so se začeli 27. aprila 2007 in so bili usmerjeni na spletna mesta [[Estonija|estonskih]] organizacij, vključno z [[estonskim parlamentom]], bankami, ministrstvi, časopisi in izdajatelji televizijskih programov, zaradi nestrinjanja države z [[Rusija|Rusijo]] glede premestitve [[bronastega vojaka iz Talina]]. , dovršen grob iz [[Sovjetska zveza|sovjetske]] dobe, pa tudi vojni grobovi v [[Talin]]u.<ref>{{cite news |publisher=The Guardian |date=17 May 2007 |url=https://www.theguardian.com/russia/article/0,,2081438,00.html |title=Russia accused of unleashing cyberwar to disable Estonia |author=Ian Traynor}}</ref><ref>{{cite news |title=War in the fifth domain. Are the mouse and keyboard the new weapons of conflict? |url=http://www.economist.com/node/16478792 |quote=Important thinking about the tactical and legal concepts of cyber-warfare is taking place in a former Soviet barracks in Estonia, now home to [[NATO]]’s “centre of excellence” for cyber-defence. It was established in response to what has become known as “Web War 1”, a concerted denial-of-service attack on Estonian government, media and bank web servers that was precipitated by the decision to move a Soviet-era war memorial in central Tallinn in 2007. |work=The Economist |date= 1 July 2010|accessdate=2 July 2010 }}</ref> Napadi so sprožili številne vojaške organizacije po vsem svetu, da so ponovno preučile pomen omrežne varnosti za sodobno vojaško doktrino. Neposredni rezultat kibernetskih napadov je bilo ustanovitev Natovega [[centra odličnosti za kibernetsko obrambo]] NATO v Talinu. === Etiopija === V podaljšanju dvostranskega spora med [[Etiopija|Etiopijo]] in [[Egipt]]om zaradi [[Velikega etiopskega renesančnega jeza]] so egiptovski hekerji junija 2020 vdrli v etiopske vladne spletne strani.<ref>{{cite news |title=An Egyptian cyber attack on Ethiopia by hackers is the latest strike over the Grand Dam |url=https://qz.com/africa/1874343/egypt-cyber-attack-on-ethiopia-is-strike-over-the-grand-dam/ |work=[[Quartz (publication)|Quartz]] |date=27 June 2020}}</ref> === Iran === 8. februarja 2020 je bilo v iranskem telekomunikacijskem omrežju ob 11.44 po lokalnem času priča močnim prekinitvam, ki so trajale približno eno uro. [[Iransko ministrstvo za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo]] ga je potrdilo kot [[napad porazdeljene zavrnitve storitve]] (DDoS). Iranske oblasti so za odbijanje aktivirale [[mehanizem kibernetske obrambe]] "Digital Fortress". Znan tudi kot DZHAFA, je povzročil 75-odstotni padec nacionalne internetne povezljivosti.<ref>{{cite web|url=https://financialtribune.com/articles/sci-tech/102062/iran-repels-cyberattack-targeting-internet-backbone|title= Iran Repels Cyberattack Targeting Internet Backbone |accessdate=8 February 2020|website=Financial Tribune}}</ref> === Izrael === Aprila 2020 je Iran poskušal vdreti v [[izrael]]sko vodno infrastrukturo [[osrednje regije Sharon]], kar je preprečila izraelska kibernetska obramba. Kibernetski napad je nameraval v izraelsko oskrbo z vodo vnesti nevarne količine [[klor]]a.<ref>{{cite web|url=https://www.timesofisrael.com/iran-cyberattack-on-israels-water-supply-could-have-sickened-hundreds-report/|title=Iran cyberattack on Israel's water supply could have sickened hundreds – report|website=The Times of Israel|date=1 June 2020}}</ref> === Severna Koreja === Dodatne informacije: [[kramp Sony Pictures]] === Norveška === Avgusta 2020 je [[norveški parlament]] [[Stortinget]] utrpel kibernetski napad na e-poštni sistem več uradnikov, nekatere informacije pa so bile prenesene. Toda celotni obseg škode, ki jo je povzročil vdor, ni bil javno objavljen. [[Norveška vlada]] je oktobra 2020 objavila javno izjavo, v kateri je [[Rusija|Rusijo]] označila za [[Krivec|krivca]]. [[Norveška zunanja ministrica]] [[Ine Marie Eriksen Søreide]] je to označila za resen incident, ki prizadene "najpomembnejšo demokratično institucijo". [[Moskva]] je trditev zavrnila in jo označila za "resno in namerno provokacijo". Napad še vedno preiskuje [[norveška policijska varnostna služba]] od oktobra 2020.<ref>https://www.lifeinnorway.net/norway-blames-russia-for-parliament-email-hack/</ref><ref>https://www.bbc.com/news/world-europe-54518106</ref> === Rusija === Med svetovnim nogometnim prvenstvom [[FIFA]] 2018 je Rusija preprečila in ustavila približno 25 milijonov kibernetskih napadov na informacijsko infrastrukturo.<ref>{{Cite news|url=https://www.rt.com/news/433300-russia-world-cup-cyber-attacks/|title=Russia blocked 25mn cyber attacks on IT infrastructure during World Cup – Putin|work=RT International|access-date=2018-07-16|language=en-US}}</ref> Junija 2019 je Rusija priznala, da je "mogoče", da je njeno električno omrežje pod kibernetskim napadom ZDA.<ref>{{cite news |title=US and Russia clash over power grid 'hack attacks |url=https://www.bbc.com/news/technology-48675203 |publisher=BBC News |date=18 June 2019}}</ref> New York Times je poročal, da so ameriški hekerji iz ameriškega kibernetskega poveljstva postavili zlonamerno programsko opremo, ki bi lahko zmotila rusko električno omrežje.<ref>{{cite news |title=How Not To Prevent a Cyberwar With Russia |url=https://www.wired.com/story/russia-cyberwar-escalation-power-grid/ |work=[[Wired (magazine)|Wired]] |date=18 June 2019}}</ref> 19. oktobra 2020 je [[ameriško ministrstvo za pravosodje]] šest ruskih vojaških častnikov obtožilo svetovne hekerske kampanje, ki je napadla cilje, kot so francoske volitve, slovesnost ob odprtju [[Zimske olimpijske igre 2018|zimskih olimpijskih iger leta 2018]], ameriška podjetja in ukrajinsko električno omrežje. Veljalo je, da je kampanja za množične motnje, ki jih je povzročila, stala milijarde dolarjev.<ref>{{cite web|url= https://www.nytimes.com/2020/10/19/us/politics/russian-intelligence-cyberattacks.html |title= U.S. Charges Russian Intelligence Officers in Major Cyberattacks |accessdate= 19 October 2020 |website= The New York Times}}</ref> === Ukrajina === Glavni članek: kibernetski napadi na Ukrajino leta 2017 27. junija 2017 se je začela vrsta močnih kibernetskih napadov, ki so preplavili spletna mesta ukrajinskih organizacij, vključno z bankami, ministrstvi, časopisi in elektro podjetja. === Združeni Arabski Emirati === Reuters je leta 2019 poročal, da so Združeni arabski emirati sprožili vrsto kibernetskih napadov na svoje politične nasprotnike, novinarje in borce za človekove pravice v okviru projekta Raven, na vohunski platformi, in sicer Karmi. V ekipi so bili nekdanji ameriški obveščevalni agenti. Projekt Raven se je začel leta 2009 in je bil načrtovan za nadaljevanje v naslednjih desetih letih.<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/investigates/special-report/usa-spying-raven/|title=Inside the UAE's secret hacking team of American mercenaries|publisher=Reuters|accessdate=30 January 2019}}</ref> === Združene Države === Glej tudi: Kršitev podatkov Urada za upravljanje osebja in Vault 7 Na Zahodu ZDA zagotavljajo drugačen "ton glasu", ko je kibernetska vojna na konici jezika. ZDA zagotavljajo varnostne načrte strogo kot odziv na kibernetsko vojno, ki v bistvu preidejo v obrambo, ko jih napadajo zlobne kibernetske metode. V ZDA je odgovornost za kibernetsko varnost razdeljena med ministrstvo za domovinsko varnost, zvezni preiskovalni urad in obrambno ministrstvo. V zadnjih letih je bil ustanovljen nov oddelek, ki je posebej nagnjen k kibernetskim grožnjam, ta oddelek je znan kot Cyber ​​Command. Cyber ​​Command je vojaški podkomanda pod Strateškim poveljstvom ZDA in je odgovoren za reševanje groženj vojaški kibernetski infrastrukturi. Elementi storitve kibernetskega poveljstva vključujejo kibernetsko poveljstvo vojaških sil, četrtindvajset letalskih sil, kibernetsko poveljstvo flote in kibernetsko poveljstvo morskih sil.<ref>Lewis, James, and Katrina Timlin. United States. Center for Strategic and International Studies. Cybersecurity and Cyberwarfare: Preliminary Assessment of National Doctrine and Organization. Washington, D.C.:, 2011. Web.</ref> Zagotavlja, da lahko predsednik krmili in nadzoruje informacijske sisteme in da ima na voljo tudi vojaške možnosti, ko je treba ubraniti narod v kibernetskem prostoru. Posamezniki v kibernetskem poveljstvu morajo biti pozorni na državne in nedržavne akterje, ki razvijajo zmogljivosti kibernetske vojne pri izvajanju kibernetskega vohunjenja in drugih kibernetskih napadov na narod in njegove zaveznike. Cyber ​​Command želi biti odvračilni dejavnik, ki bi potencialne nasprotnike odvrnil od napadov na ZDA, hkrati pa je večplastni oddelek za lastno izvajanje kibernetskih operacij. Zgodili so se trije pomembni dogodki, ki so lahko bili katalizatorji pri ustvarjanju ideje o kibernetskem poveljevanju. CIA je poročala o okvari kritične infrastrukture, kjer so zlonamerne dejavnosti proti sistemom informacijske tehnologije motile zmogljivosti električne energije v tujini. To je povzročilo izpad električne energije v več mestih v več regijah. Drugi dogodek je bil izkoriščanje svetovnih finančnih storitev. Novembra 2008 je imela mednarodna banka kompromitiran plačilni procesor, ki je omogočil, da se v 30 minutah na več kot 130 avtomatih v 49 mestih opravijo goljufive transakcije.<ref>United States. Review Team of Government Cybersecurity Experts. Cyberspace Policy Review: Assuring a Trusted and Resilient Information and Communications Infrastructure. Washington, D.C.:, Web.</ref> Zadnji dogodek je bila sistemska izguba ameriške gospodarske vrednosti, ko je leta 2008 industrija zaradi kraje podatkov ocenila za 1 bilijon dolarjev izgube intelektualne lastnine. Čeprav so bili vsi ti dogodki notranje katastrofe, so bili po naravi zelo resnični, kar pomeni, da državni in nedržavni akterji ničesar ne morejo ustaviti, da bi storili isto stvar v še bolj velikem obsegu. Druge pobude, kot je Svetovalni svet za kibernetsko usposabljanje, so bile ustvarjene za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in zadostnosti usposabljanja za obrambo računalniškega omrežja, napad in izkoriščanje sovražnih kibernetskih operacij. Na obeh koncih spektra vzhodne in zahodne države kažejo kontrast "meča in ščita" v idealih. Kitajci imajo bolj žaljivo idejo za kibernetsko vojskovanje in poskušajo v zgodnjih fazah konflikta pridobiti prednost pred prednostno stavko. V ZDA sprejemajo več reakcionarnih ukrepov za ustvarjanje sistemov z nepreglednimi ovirami za zaščito države in njenih civilistov pred kibernetskimi napadi. Po poročanju News of Homeland Preparedness News se številna srednje velika ameriška podjetja težko branijo svojih sistemov pred kibernetskimi napadi. Približno 80 odstotkov premoženja, ki je ranljivo za kibernetski napad, je v lasti zasebnih podjetij in organizacij. Nekdanji namestnik državnega sekretarja za javno varnost v New Yorku Michael Balboni je dejal, da zasebniki "nimajo vrste zmogljivosti, pasovne širine, interesa ali izkušenj za razvoj proaktivne kibernetske analize."<ref>{{Cite web|url=https://homelandprepnews.com/countermeasures/18834-expert-work-needed-get-private-sector-cyber-secure/|title=Expert: More work needed to get private sector cyber secure|last=Rozens|first=Tracy|date=2016-05-19|website=Homeland Preparedness News|language=en-US|access-date=2016-07-19}}</ref> Kot odgovor na kibernetske napade 1. aprila 2015 je predsednik Obama izdal izvršno odredbo o prvih gospodarskih sankcijah. Izvršna uredba bo vplivala na posameznike in subjekte ("imenovani"), odgovorne za kibernetske napade, ki ogrožajo nacionalno varnost, zunanjo politiko, gospodarsko zdravje ali finančno stabilnost ZDA. Izvršna uredba pooblašča Ministrstvo za finance, da zamrzne premoženje prejemnikov.<ref>{{cite web |url= http://www.pwc.com/en_US/us/financial-services/regulatory-services/publications/assets/sanctions-cyber-crime.pdf |title= Sanctions: U.S. action on cyber crime |publisher= PwC Financial Services Regulatory Practice, April 2015}}</ref> Po knjigi Teda Koppela so ZDA leta 2008 v sodelovanju z Izraelom sprožile kibernetski napad na iranski jedrski program in postale "prve, ki so digitalno orožje uporabile kot instrument politike".<ref>{{Cite book|title=Lights out : a cyberattack, a nation unprepared, surviving the aftermath|last=8-|first=Koppel, Ted, 1940 February|isbn=9780553419962|edition= First |location=New York|oclc=910424314|year = 2015}}</ref> == Posledica potencialnega napada == Posledice lahko vključujejo številne neposredne in posredne učinke. Septembra 2020 so [[mediji]] poročali, da je to lahko prvi javno potrjeni primer civilne smrtne žrtve kot skoraj neposredne posledice kibernetskega napada, potem ko je [[Izsiljevalsko programje|izsiljevalski virus]] motil bolnišnico v [[Nemčija|Nemčiji]].<ref>{{cite web |title=Prosecutors open homicide case after hacker attack on German hospital |url=https://uk.reuters.com/article/uk-germany-cyber/prosecutors-open-homicide-case-after-hacker-attack-on-german-hospital-idUKKBN269283 |website=Reuters |accessdate=9 October 2020 |language=en |date=18 September 2020}}</ref> Celotna [[industrija]] in drugi si prizadevajo zmanjšati verjetnost in posledice kibernetskega napada. Za delni seznam glejte: Podjetja za programsko opremo za računalniško varnost. Dejavnosti, ki se pogosto ponujajo kot izdelki in storitve, so lahko namenjene: * preuči vse možne kategorije napadov * objavljati knjige in članke o tej temi * odkrivanje ranljivosti * ocenjevanje tveganj * odpravljanje ranljivosti * izumiti, oblikovati in uvesti protiukrepe * pripravite načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, da boste pripravljeni na odziv Številne organizacije poskušajo razvrstiti ranljivost in njene posledice. Najbolj priljubljena baza ranljivosti je Common Vulnerabilities and Exposures. Skupine za računalniško odzivanje v izrednih razmerah ustanovijo vlada in velika organizacija za reševanje incidentov na področju računalniške varnosti. ==Infrastrukture kot tarča== Ko se sproži kibernetski napad, obstajajo določene tarče, ki jih je treba napasti, da se ogrozi nasprotnik. Določene infrastrukture kot tarče so bile v času konfliktov označene kot kritične infrastrukture, ki lahko močno hromijo narod. Nadzorni sistemi, energetski viri, finance, telekomunikacije, promet in vodni objekti so v času konflikta kritični infrastrukturni cilji. Novo poročilo o težavah s področja industrijske kibernetske varnosti, ki sta ga pripravila Britanski kolumbijski inštitut za tehnologijo in skupina PA Consulting Group na podlagi podatkov iz leta 1981, je po poročanju ugotovilo desetkratno povečanje števila uspešnih kibernetskih napadov na nadzor infrastrukture. Sistemi za nadzor in pridobivanje podatkov od leta 2000.<ref name=linden /> Kibernapadi, ki imajo škodljiv fizični učinek, so znani kot kiber-fizični napadi.<ref>{{cite book|last1=Loukas|first1=George|date = June 2015|title=Cyber-Physical Attacks A growing invisible threat|url=http://dl.acm.org/citation.cfm?id=2818550|location=Oxford, UK|publisher=Butterworh-Heinemann (Elsevier)|page = 65 |isbn= 9780128012901}}</ref> === Nadzorni sistemi === [[Nadzorni sistem]]i so odgovorni za aktiviranje in nadzor industrijskih ali mehanskih krmilnih naprav. Številne naprave so integrirane z računalniškimi platformami za nadzor ventilov in vhodov v določeno fizično infrastrukturo. Nadzorni sistemi so običajno zasnovani kot oddaljene telemetrične naprave, ki se prek interneta ali modemov povežejo z drugimi fizičnimi napravami. Pri delu s temi napravami je mogoče zagotoviti malo varnosti, kar mnogim [[heker]]jem ali kiberteroristom omogoča iskanje sistematičnih ranljivosti. [[Paul Blomgren]], vodja prodajnega inženiringa v podjetju za kibernetsko varnost, je razložil, kako so se njegovi ljudje odpeljali do oddaljene podstanice, videli anteno [[Brezžično omrežje|brezžičnega omrežja]] in takoj priključili svoje brezžične LAN kartice. Odstranili so prenosnike in se povezali s sistemom, ker ni uporabljal gesel. "V 10 minutah so preslikali vsak kos opreme v objektu," je dejal Blomgren. "V 15 minutah so preslikali vsak del opreme v operativni nadzorni mreži. V 20 minutah so se pogovarjali s poslovno mrežo in pripravili več poslovnih poročil. Vozila niso niti zapustili."<ref name=lyons>Lyons, Marty. United States. Homeland Security. Threat Assessment of Cyber Warfare. Washington, D.C.:, 2005. Web.</ref> === Energija === [[Energija]] je druga infrastruktura, ki bi jo lahko napadli. Razdeljen je na dve kategoriji, elektriko in [[zemeljski plin]]. [[Elektrika]], znana tudi kot [[Električno omrežje|električna omrežja]], napaja mesta, regije in gospodinjstva; poganja stroje in druge mehanizme, ki se uporabljajo v vsakdanjem življenju. Kot primer [[Združene države Amerike|ZDA]] lahko kiberteroristi v konfliktu dostopajo do podatkov prek dnevnega poročila o stanju sistema, ki prikazuje pretoke moči v celotnem sistemu in lahko določi najbolj obremenjene odseke omrežja. Z izklopom teh omrežij lahko povzročijo množično histerijo, zaostanke in zmedo; prav tako lahko locirate kritična področja delovanja za nadaljnje napade na bolj neposreden način. Kiberteroristi lahko dostopajo do navodil o povezovanju z Bonneville Power Administration, ki jim pomagajo, da v tem procesu ne naredijo napake v sistemu. To je glavna prednost, ki jo je mogoče izkoristiti pri izvajanju kibernetskih napadov, saj lahko tuji napadalci, ki nimajo predhodnega znanja o sistemu, napadajo z največjo natančnostjo brez pomanjkljivosti. Kibernetski napadi na naprave na zemeljski plin potekajo skoraj enako kot pri napadih na električna omrežja. Kiberteroristi lahko ustavijo pretok ali celo preusmerijo pretok plina na drug del, ki ga lahko zasede eden od njihovih zaveznikov. V [[Rusija|Rusiji]] je bil primer z dobaviteljem plina, imenovanim [[Gazprom]], ki je izgubil nadzor nad svojo centralno stikalno ploščo, ki usmerja pretok plina, potem ko sta notranji operater in program za trojanske konje zaobšla varnost.<ref name=lyons /> === Finance === Kibernetski napadi bi lahko močno prizadeli finančno infrastrukturo, saj so finančni sistem povezani z računalniškimi sistemi.<ref name="ssrn.com"/> V teh institucijah se nenehno izmenjuje denar in če bi kiberteroristi napadli in če bi transakcije preusmerili in ukradli velike količine denarja, bi propadla finančna industrija in civilisti ostali brez služb in varnosti. Operacije bi se ustavile od regije do regije, kar bi povzročilo [[Gospodarstvo|gospodarsko]] degradacijo po vsej državi. Samo v [[Združene države Amerike|ZDA]] povprečni dnevni obseg transakcij doseže tri bilijone [[Ameriški dolar|dolarjev]], 99% od tega pa je nedenarni tok.<ref name=lyons /> Če bi lahko to količino denarja zmotili za en dan ali za nekaj dni, lahko trajna škoda povzroči, da vlagatelji umaknejo sredstva in spodkopajo zaupanje javnosti. Kibernetski napad na finančno institucijo ali transakcije se lahko imenuje kiberheist. Ti napadi se lahko začnejo z lažnim predstavljanjem, ki je usmerjeno na zaposlene, in s pomočjo socialnega inženiringa privablja informacije. Morda dovolijo napadalcem, da vdrejo v omrežje in dajo keyloggerje v računovodske sisteme. Sčasoma lahko kiber kriminalci dobijo podatke o geslih in ključih. Do bančnih računov organizacije je nato mogoče dostopati prek informacij, ki jih je ukradla s pomočjo keyloggerjev.<ref>{{cite web|last=Krebs |first=Brian |url=http://voices.washingtonpost.com/securityfix/2009/10/avoid_windows_malware_bank_on.html |title=Security Fix - Avoid Windows Malware: Bank on a Live CD |publisher=Voices.washingtonpost.com |date= |accessdate=2011-06-23}}</ref> Maja 2013 je banda izvedla kiberheist iz banke Muscat Bank v višini 40 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{cite web|url=http://onlinenewsoman.com/2013/05/17/indian-companies-at-center-of-global-cyber-heist/|title=Indian Companies at Center of Global Cyber Heist|website=onlinenewsoman.com|access-date=6 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161231074756/http://onlinenewsoman.com/2013/05/17/indian-companies-at-center-of-global-cyber-heist/|archive-date=31 December 2016|url-status=dead}}</ref> === Telekomunikacije === [[Telekomunikacije|Telekomunikacijske]] infrastrukture za kibernetski napad imajo neposredne rezultate. Integracija telekomunikacij postaja običajna praksa, sistemi, kot so glasovna in IP omrežja, se združujejo. Vse poteka prek [[internet]]a, saj so hitrosti in zmogljivosti shranjevanja neskončne. Napovedi storitve zavrnitve storitve lahko upravljamo, kot smo že omenili, lahko pa izvedemo bolj zapletene napade na protokole usmerjanja BGP ali infrastrukture DNS. Manj verjetno je, da bi napad usmeril ali ogrozil tradicionalno telefonsko omrežje stikal SS7 ali poskus napada na fizične naprave, kot so mikrovalovne postaje ali [[satelitska naprava|satelitske naprave]]. Še vedno bi obstajala zmožnost zaustavitve teh fizičnih objektov za motenje telefonskih omrežij. Celotna ideja teh kibernetskih napadov je odrezati ljudi med seboj, motiti [[Komunikacija|komunikacijo]] in s tem ovirati pošiljanje in prejemanje kritičnih informacij. V kibernetskem bojevanju je to ključni način za pridobitev prednosti v konfliktu. Z nadzorovanjem pretoka informacij in komunikacije lahko država načrtuje natančnejše stavke in sprejme boljše ukrepe za protinapad na svoje [[sovražnik]]e. === Prevoz [[Promet]]na infrastruktura zrcali telekomunikacijske objekte; z oviranjem [[prevoz]]a za posameznike v mestu ali regiji se bo gospodarstvo sčasoma nekoliko poslabšalo. Uspešni kibernetski napadi lahko vplivajo na razporejanje in dostopnost ter povzročijo motnje v gospodarski verigi. To bo vplivalo na načine prevoza, kar bo otežilo pošiljanje tovora z enega kraja na drugega. Januarja 2003 je bila družba [[Continental Airlines]] med [[Virusi|virusom]] "slammer" zaradi računalniških težav prisiljena ustaviti lete.<ref name=lyons /> Kiberteroristi lahko ciljajo na [[Železnica|železnice]] tako, da motijo ​​stikala, ciljajo programsko opremo za letenje, da ovirajo letala, in ciljno uporabo cest, da ovirajo bolj običajne načine prevoza. Maja 2015 je moški [[Chris Roberts]], ki je bil kiberkonzultant, [[FBI]]-ju razkril, da mu je od leta 2011 do 2014 večkrat uspelo vdreti v nadzor nad leti Boeinga in Airbusa prek vgrajenega sistema za zabavo, vsaj enkrat naročil let za plezanje. FBI ga je po pridržanju aprila 2015 v [[Sirakuze|Sirakuzah]] opravil z njim intervju v zvezi z obtožbami.<ref>{{cite web|url=http://www.cnn.com/2015/05/17/us/fbi-hacker-flight-computer-systems/index.html|title=FBI: Hacker claimed to have taken over flight's engine controls|work=CNN|date=18 May 2015|author=Evan Perez}}</ref> === Voda === [[Voda]] kot infrastruktura je lahko ena najbolj kritičnih infrastruktur, ki so lahko napadene. Zanj velja ena največjih varnostnih nevarnosti med vsemi računalniško vodenimi sistemi. Obstaja velika verjetnost, da se na območje, ki bi lahko bilo nezaščiteno, sprožijo velike količine vode, kar povzroči izgube življenj in materialno škodo. Tudi [[Kanalizacija|kanalizacijski]] sistemi so lahko ogroženi. Stroška škode niso izračunali, ocenjeni stroški zamenjave kritičnih [[vodovod]]nih sistemov pa bi lahko znašali stotine milijard dolarjev.<ref name=lyons /> Večina teh vodnih infrastruktur je dobro razvitih, zaradi česar kibernetski napadi ne morejo povzročiti večje škode, kvečjemu lahko pride do okvare opreme, ki povzroči kratek prekinitev vtičnic. === Bolnišnice === [[Bolnišnica]] kot infrastruktura je eno največjih prednosti kibernetskih napadov. Ti napadi bi lahko "neposredno vodili v [[smrt]]". Kibernetski napadi so zasnovani tako, da [[Delavec|delavcem]] v bolnišnicah onemogočajo dostop do sistemov kritične oskrbe. V zadnjem času se je med [[Pandemija|pandemijo]] [[covid-19]] močno povečalo število kibernetskih napadov na bolnišnice. Hekerji zaklenejo omrežje in zahtevajo [[odkupnina|odkupnino]], da vrnejo dostop do teh sistemov. ICRC in druga skupina za [[človekove pravice]] pozivajo organe pregona, naj sprejmejo takojšnje in odločne ukrepe za kaznovanje takih kibernetskih napadalcev.<ref>{{cite web|url=https://www.wsj.com/articles/cyber-daily-human-rights-groups-want-law-enforcement-to-do-more-to-stop-hospital-cyberattacks-11591014943|title= Cyber Daily: Human-Rights Groups Want Law Enforcement to Do More to Stop Hospital Cyberattacks |accessdate=1 June 2020|website=WSJ}}</ref> == Glej tudi == *[[kibernetska vojna]] * [[Kiberpartizani]] == Sklici == {{sklici|1}} mpx7xqpxfwo6uhlhlkz74a9s2wq6s2s 0 485573 5737214 5486693 2022-08-20T07:20:22Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Open_Carry_of_a_9mm_Browning_Hi_Power_in_Eagle,_Colorado.jpg|sličica|Na fotografiji je moški, ki v pištolnici v restavraciji s hitro hrano v mestu Eagle v Koloradu odkrito nosi 9 mm pištolo Browning Hi Power.]] [[Slika:Pištolnica, ki jo uporablja slovenska policija.png|sličica|Pištolnica, ki jo uporablja slovenska policija]] '''Pištolnica''' ali tok za [[Pištola|pištolo]] je pripomoček, ki se uporablja za zadrževanje ali omejevanje neželenega gibanja pištole, najpogosteje na mestu, kjer jo je mogoče enostavno in takoj uporabiti. Pištolnice so pogosto pritrjene na [[pas]], lahko pa so pritrjene na druga mesta telesa (npr. pištolnica, ki je pritrjena na gleženj). Pištolnice se razlikujejo glede na stopnjo zaščite ali zaščite strelnega orožja. Nekatere pištolnice za [[Policija|uslužbence organov pregona]] imajo na vrhu pištolnice jermen, ki onemogoča, da bi pištola padla iz pištolnice, ali da bi jo drugo oseba izvlekla iz pištolnice. Nekatere pištolnice imajo na vrhu dodatno zaščito, ki ščiti pištolo pred različnimi elementi. == Uporaba == [[Slika:16th-century_pistol_holster_from_Tbilisi,_Georgia.jpg|sličica| Pištolnica za pištolo iz 16. stoletja iz Tbilisija v Gruziji.]] [[Slika:Pištolnica 2.png|sličica|Nošenje policijske pištolnice na pasu (opasaču)]] Pištolnice so na splošno zasnovane tako, da nudijo zaščito pištoli, zagotavljajo njeno zadrževanje in omogočajo lahek dostop do nje. Potreba po dostopnem dostopu je pogosto v nasprotju s potrebo po varnosti in zaščiti, zato mora uporabnik upoštevati potrebe posameznika. Izbira pravega ravnotežja je lahko zelo pomembna, zlasti v primeru obrambne pištolnice za orožje, kjer lahko nedostop do [[Orožje|orožja]] ali poškodba ali izguba orožja zaradi nezadostnega zadrževanja ali zaščite povzroči resne poškodbe ali smrt uporabnika. Pištolnice so na splošno zasnovane za uporabo z eno roko, kar omogoča odstranitev in / ali zamenjavo pištole z isto roko. Če uporabnik želi pištolo z eno roko vrniti v pištolnico, mora biti pištolnica izdelana iz trdega materiala, ki drži obliko, da se pištolnica ne bo zlomila, ko predmet ni več v njej, da bi jo podprl. Pištolnice so običajno pritrjene na pas ali pas osebe ali pripete na drug kos oblačila. Nekatere pištolnice, na primer pištolnice za gležnje, imajo vgrajeno podporo. Druge pištolnice se lahko namestijo v žep, da pištoli dodajo stabilnost in zaščito ter jo tako zanesljiveje varujejo in so dostopne, kot če bi bila samo v žepu. Pištolnice običajno nosimo tam, kjer so lahko dostopne. Pogosta mesta so: na pasu (zunaj ali znotraj pasu), za hrbtom, okoli gležnja, pri prsih (v elastičnem trebušnem pasu ali pištolnici) , ali na zgornjem delu stegna. == Materiali == Pištolnice so običajno narejene iz dokaj togih, a trdnih materialov. Usnje je tradicionalni material, iz katerega je pištolnica izdelana. Ima atraktiven videz in je lahko pobarvana v različne barve.Dodelana je z raznimi dezajni zaradi izgleda. Drugi pogost material za izdelavo pištolnic je balistični najlon, saj je tog, odporen proti obrabi in dovolj debel, da zagotavlja zaščito. Priljubljena pa je tudi oblikovana plastika kot je kydex zaradi njene nizke cene in robustnosti. == Najbolj pogosti tipi in slogi pištolnic == Pištolnice so različnih oblik, narejene so iz različnih materialov in imajo različne varovalne mehanizme. Lahko gre za preproste usnjene pištolnice, ki so pritrjene na pas, do visoko zaščitenih pištolnic z varnostnimi zavihki, ki pokrivajo celotno pištolo, pa vse do zelo prilagodljivih tekmovalnih pištolnic, v katerih je pištola precizno nameščena in se varnostni zatič oziroma zaponka sprosti takoj, ko posežemo po pištoli. Tipi in slogi pištolnic so odvisni od okoliščin, v katerih so le te uporabljene in od preferenc uporabnikov. ===Delitev pištolnic glede na uporabo === Pištolnice lahko razdelimo v štiri glavne kategorije. In sicer na: službene pištolnice, katere nosijo uniformirani [[Organ pregona|organi pregona]] , ter varnostno osebje oziroma [[Varnostnik|varnostniki]]; taktične pištolnice, katere nosijo v določenih primerih vojaško, varnostno in policijsko osebje; pištolnice za prikrito nošenje, katere nosijo [[Policist|policisti]] v civilu in zasebniki; ter športne pištolnice, namenjene za športno streljanje in [[lov]]. Službene oziroma delovne pištolnice so oblikovane za odkrito nošenje, zato je pri njih pomembno varno pridržanje strelnega [[Orožje|orožja]] in izgled. Lahko so iz različnih materialov: [[Usnje|usnja]], [[Najlon|najlona]] ali [[Plastika|plastike]]. Nosi se jih tako, da so pritrjene na službeni oziroma delovni pas (opasač) na strani dominantne roke.<ref>{{cite web|title=Holster Materials|url=http://www.womensholsters.com/|website=American Holsters|accessdate=13 August 2015}}</ref> Službene pištolnice so večinoma namenjene za službene [[Pištola|pištole]] in ne za manjše pištole, ki se po navadi uporabljajo kot prikrito nošene rezervne pištole. Glavna značilnost, ki loči službene pištolnice, od ostalih pištolnic je v varovalni zaponki. Moderne službene pištolnice organov pregona so na voljo z različnimi stopnjami zaščite oziroma zadrževanja orožja ( stopnja I, stopnja II, stopnja II+, stopnja III, itd).<ref name=ppsc-1>{{cite web |url=http://www.theppsc.org/Staff_Views/Conway/duty_holster_considerations.htm |title=Duty Holster Considerations |author=Sgt Mark Conway, New South Wales Police |date=2004 |work=PPSC web site |publisher=The Police Policy Studies Council |accessdate=2015-03-09 }}</ref> Nekatere varnostne funkcije so pasivne ( pritrdilni [[Vijak|vijaki]], trakovi za varovanje, varnostna zaponka), nekatere pa aktivne, ki zahtevajo namerno odpenjanje varnostne zaponke za izvlek [[Ročno strelno orožje|strelnega orožja]] (tradicionalno palično varovalo). Višja ko je stopnja zaščite oziroma zadrževanja orožja pištolnice, težje bo nekdo izmaknil policistu strelno orožje. Lahko pa to tudi vpliva na [[hitrost]] izvleka strelnega orožja ( še posebej v primeru aktivnih varnostnih funkcij). Zato je policist nekako prisiljen, da najde kompromis, med hitrostjo izvleka strelnega orožja in med stopnjo zaščite oziroma zadrževanja strelnega orožja in se odloči kar mu najbolj ustreza. Taktične / vojaške pištolnice so običajno narejene iz najlona ali plastike. Lahko so izdelane v maskirnem vzorcu, da se ujemajo z uniformo uporabnika. Pogosto se nosijo na [[Noga človeka|nogi]] in imajo zaklepni mehanizem. Nekatere vojaške pištolnice še vedno uporabljajo staro klasično pištolnico z varnostnim pokrivalom (imenovana tudi pištolnica <nowiki>''</nowiki>suicide-samomor<nowiki>''</nowiki> oziroma pištolnica <nowiki>''</nowiki> widow maker<nowiki>''</nowiki>, ki je okorna in počasna pri izvleku strelnega orožja, vendar zagotavlja večjo zaščito orožja pred naravnimi elementi.)<ref name=ds-1>{{cite web |url=http://daggershop.com/Holster |date=2010 |title=Handgun Holster |website=Dagger Shop |accessdate=2015-03-09 }}</ref> Med službenimi, taktičnimi in vojaškimi pištolnicami je nekaj sovpadanja . Zadrževanje orožja na splošno ni tako pomembno pri vojaški uporabi kot pri kazenskem pregonu, zaradi razlik v njihovem delovnem okolju. [[Image:Taurus Galco Holster.jpg|thumb|right|Pištolnica z Taurus Millenium PT145.]] [[File:Singleloophols.jpg|thumb|Primer pištolnice, ki se je uporabljala v 19.-zgodnjem 20. stoletju.]] Pištolnice za prikrito nošenje, so zasnovane tako, da jih je mogoče enostavno prikriti, zaradi njihove majhne teže in nevsiljivosti. Uporablja se jih za pištole manjših dimenzij''',''' saj jih je lažje prikriti. Namenjene so nošenju pod [[Obleka|oblačili]], na primer na pasu pod plaščem, pod hlačami, v pištolnici za gleženj ali v hlačnem žepu. Ker se take pištolnice nosi blizu [[Telo|telesa]], je pomembno udobje, zato imajo pogosto široke površine, ki so v stiku s telesom uporabnika, da se [[tlak]] porazdeli po širšem območju in prepreči drgnjenje [[Koža|kože]]. Zaščita pištole pred potenjem uporabnika je pomembna pri takem mestu nošenja. Pogosto je zunanja stran pištolnice širša, da zakrije obris pištole in tako prepreči da bi se videl skozi oblačila. Pri žepnih pišotlnicah je zunanja ravna stran bolj hrapava, da pri izvleku pištole, pištolnica ostane na mestu. Športne pištolnice so različnih stilov: visoko nastavljive pištolnice , ki omogočajo največji oziroma najboljši dostop za hitro streljanje in se uporabljajo pri športnem streljanju kegljev; staromodne pištolnice, ki se uporabljajo pri streljanju s kavboji; pištolnice z največjo zaščito, ki se uporabljajo za lov s pištolo, in enostavne pištolnice, ki se uporabljajo za nošenje pištole med streljanjem na [[Strelišče|strelišču.]] Pri raznih športih se uporabljajo najbolj specializirane športne pišotlnice. Športne pištolnice oziroma pištolnice za lov so edinstvene, saj so namenjene za nošenje velikih pištol ali pa omogočajo tudi namestitev teleskopskih merkov. Velike pištole se pogosto nosijo v pištolnicah, ki jih uporabniki nataknejo na [[Rama|ramo]] in jih pred izvlečenjem pištole, odstranijo s telesa. Zato ni važna hitrost izvleka pištole, saj v teh primerih ne gre za obrambne namene. === Delitev pištolnic glede na način nošenja === [[Image:White-stag-holsters.jpg|thumb|Pištolnica, ki se nosi znotraj pasu]] * '''Na pasu (<nowiki>''</nowiki>OWB- outside the waistband<nowiki>''</nowiki>)''' - Gre za pištolnice, ki jih najpogosteje uporabljajo [[Policija (Slovenija)|policija]] in [[vojska]] ter državljani, ki se odločijo za odkrito nošenje. Pištolnice, ki so pritrjene na pas se lahko nosijo visoko in tesno ob telesu, nekoliko za kolčno [[Kost|kostjo]] ("položaj 4:00"), lahko pa se jih skrije pod oblačili. * '''Znotraj pasu (<nowiki>''</nowiki>IWB-inside the waistband<nowiki>''</nowiki>)'''<ref>{{cite web |url=http://www.gunholstersandmore.com/glock-19-iwb-holster/ |title= IWB Holster for Glock 19 |date= |accessdate=2017-05-24}}</ref>- Gre za pištolnice, ki se jih pritrdi na pas in omogočajo varno nošenje orožja v hlačah. Uporabnik lahko obleče oblačila tako, da prekrivajo pištolnico in orožje. Poznamo tudi "AIWB" variacijo, ki omogoča nošenje v notranjem sprednjem delu hlač (v nasprotju s stranskim ali zadnjim delom hlač, ki sta bolj običajna). * '''"Appendix rigs"''' je različica pištolnice "AIWB" s pritrjenim nosilcem za nabojnik. Obstaja pa tudi modularna različica, kot na primer "Dara Modular Appendix Rig". * '''Pod pasom oziroma <nowiki>''Below waistband holsters (BWB)''</nowiki>''', gre za pištolnice izdelane s strani proizvajalca Urban Carry Holsters, ki se pritrdijo neposredno pod pasom in je še globlje skrita kot tradicionalna pištolnica <nowiki>''IWB''</nowiki>. * '''Ramenske pištolnice oziroma <nowiki>'' shoulder holsters''</nowiki>'''<ref>{{cite web |url=http://www.gunholstersandmore.com/shoulder-holsters/ |title=Most Comfortable Shoulder Holster |access-date=30 May 2017}} </ref> - Gre za pištolnice, ki so pritrjene na enega izmed dveh jermenov na levi ali desni stran. Naramnice oziroma jermena sta povezana na podoben način kot pri nahrbtniku. Ramenske pištolnice omogočajo nošenje pištole na več načinov: navpični položaj, pri katerem je cev usmerjena proti tlom, navpičen položaj, pri katerem je cev usmerjena navzgor ali vodoraven položaj, pri katerem je cev usmerjena na stran. Ramenske pištolnice so običajno udobne za uporabnika, saj težo porazdelijo po ramenih in ni vsa teža neposredno na pasu. Usnjeni trakovi se prekrižajo na ramenih in hrbtu. Omogočajo tudi nošenje pištole v jakni ali športnem plašču. V primeru nošenja dolgocevne [[Puška|puške]] se pištolnica lahko nosi navpično, v primeru nošenja drugega strelnega orožja pa vodoravno. Pištolo se lahko namesti tudi nad [[prsni koš]] ali pod [[Pazduha|pazduho]], odvisno za kakšno pištolo gre. Prednosti te vrste pištolnice so predvsem v udobju časovno dolgega nošenja, v enostavni prikrivnosti in pa v enakomerni porazdelitvi [[Teža|teže]] pištole, zaradi samega dizajna. * '''Pasne pištolnice (<nowiki>''</nowiki>sling holsters<nowiki>''</nowiki>) -''' Gre za vrsto pištolnic, ki so podobne kot ramenske pištolnice, vendar so za razliko od njih sestavljene iz traku, ki se nosi čez eno ramo in okoli prsnega koša. Te pištolnice so bile uporabljene v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] za [[Pilot|pilote]], upravljavce [[Tank|tankov]] in druge voznike [[Vozilo|vozil]], saj so bile bolj priročne, predvsem za uporabo v sedečem položaju. Postale so popularne pri vojakih, ki niso marali težkih, usnjenih zavihkov standardne M1911-A1 pištolnice. Še vedno jih izdeluje [[ameriška vojska]] za pištolo M9. * '''Pištolnica za okoli trebuha (<nowiki>''</nowiki>the belly band holster<nowiki>''</nowiki>)''' - Gre za širok elastičen pas, na katerem je vgrajena oziroma pritrjena pištolnica in se običajno nosi pod majico. Lahko se nosijo na pasu ali višje. Da ostane orožje na mestu, mora biti pas primerno zategnjen, kar je lahko neprijetno, kot na primer nošenje steznika. * '''Žepne pištolnice''' se uporabljajo za majhna orožja, na primer za žepne pištole. * '''Majhne hrbtne pištolnice''' nameščajo orožje neposredno na sredino hrbta. Obstaja pa nevarnost, da uporabniku pade pištola iz pištolnice, na primer v primeru neposrednega obračuna, kar lahko pripelje do poškodb, v kolikor pomotoma stopi na orožje. Zaradi tega je v [[Združene države Amerike|ZDA]] nošenje orožja za policiste v taki poziciji prepovedana. *'''<nowiki>''</nowiki>Groin holster"'''- Gre za pištolnice, ki nameščajo pištolo pod pas na prednji strani telesa nad dimljam. Pri takšni pištolnici, je gibanje telesa malo omejeno. * '''Pištolnica za okoli stegna (tako imenovana taktična/nožna pištolnica<ref>{{cite web |url=http://www.gunholstersandmore.com/utg-elite-tactical-leg-holster/ |title=Tactical Leg Holster |access-date=30 May 2017}} </ref>)''' - Gre za pištolnice, ki so priljubljen policijski in vojaški izdelek. Njihova prednost je v tem, da omogočajo hiter izvlek strelnega orožja, saj je roka spuščena ob nogi in v konstanti pripravljenosti za izvlek orožja. Uporabljali so jih v [[19. stoletje|19. stoletju]] in sicer v ameriških [[Konjeniške enote|konjeniških enotah]], tako da so jih z usnjenimi jermeni privezali na nogo. Moderne pišolnice pogosto uporabljajo modularne zaponke, ki omogočajo hiter izvlek orožja. Policija in vojaško osebje jih nosi, kadar zaradi neokretnega [[Neprebojni jopič|neprebojnega jopiča]] ali celotnega pasu, nošenje pasov ni praktično. * '''Pištolnice, ki se nosijo okoli gležnja-''' Gre za pištolnice, ki omogočajo odlično prikrivanje in katere uporabljajo organi pregona, kateri želijo imeti še dodatno oziroma sekundarno orožje poleg primarnega. Slaba stran teh pištolnic je v tem, da premalo fiksira orožje med samim [[Tek|tekom]] in drugimi aktivnostmi. * '''Pištolnice, ki se nosijo čez prsni koš'''- Gre za pištolnice, ki so lahko pritrjene na MOLLE-združljive jopiče in nosilce za prsni koš. Tako kot pri ramenskih pištolnicah, je tudi pri tej vrsti veliko lažje vzeti orožje iz pištolnice, ko je voznik v vozilu. * '''Pištolnice z oporniki-''' Gre za pištolnice, ki se uporabljajo izključno za prikrito nošenje. Nosijo se nad hlačnim pasom, neposredno pod roko ali na prednji strani telesa. Vsebuje opornik, ki je pripet na hlačni pas in na drugi strani na samo pištolnico. Opornik prenese težo strelnega orožja na pas in ohrani orožje na mestu za varno odstranitev. Na pištolnici je pritrjen tudi prožni trak, ki se nosi nad pasom in omogoča da se orožje tesno oprijema telesa. * '''<nowiki>''Pancake holsters''</nowiki>''' - Gre za pištolnice, ki so narejene iz dveh kosov materiala, vmes pa je pospravljena pištola. Pištolnica vsebuje tudi dve reži za pas. Nosijo se nad kolkom ob strani. Takšna pištolnica omogoča, da se pištola tesno prilega ob telesu in s tem tudi boljše prekrivanje samega orožja. * '''Pištolnice na navzkrižni poteg (<nowiki>''Cross draw belt holsters''</nowiki>)'''- Gre za pištolnice, ki omogočajo nošenje rezervnega orožja in so primerna izbira za [[Ženska|ženske]], zaradi udobja nošenja in prilagodljivosti ženskemu telesu. Gre za pištolnice, ki se nosijo na zunanji strani pasu nasproti dominantne roke. Čeprav je navzkrižni poteg veliko počasnejši zaradi daljše poti, ki jo mora roka narediti, da lahko uporanik izvleče orožje, je ta pištolnica bolj primerna in udobna za nošenje orožja, predvsem v sedečem položaju. Druge, specializirane vrste pištolnic so namenjene namestitvi v aktovke, dnevne planerje, torbice itd. === Možnosti pritrditve pištolnic === Najvarnejši način nošenja pištole je v pištolnici, ki hkrati pištolo ohranja stabilno in na svojem mestu, hkrati pa omogoča udobje in enostaven dostop. Uporabnik si lahko izbere tisto vrsto pištolnice in tisti način nošenja, ki ustreza njegovim pričakovanjem in potrebam. Pri vseh teh željah, kot so - skrito nošenje, varnost, stabilnost in lahka dostopnost, so med najbolj priljubljene pištolnice z jermeni. Najpogostejše možnosti pritrditve pištolnice so:<ref name=ato-1>{{cite web |url=http://www.craftholsters.com/wiki/belt-attachement-options/index.html |date=2014 |title=Belt Holsters Attachement [sic] Options |website=Craft Holsters |accessdate=2015-04-19 }}</ref> * Pasna zanka, ki je sestavljena iz dveh ali več kovinskih delov, ki pomagajo pravilno pritrditi pištolnico na pas. Čeprav traja dlje časa, da se namesti in sname, daje pištolnici boljo stabilnost. * <nowiki>''Belt tunnel''</nowiki>, gre za širšo zanko, ki se enostavno napelje skozi pas. Njena slaba lastnost je slabša stabilnost pištolnice. * Pasna zaponka, omogoča da je veliko lažje natakniti in sneti pas, kljub temu pa ohrani stabilnost orožja v pištolnici. * Objemka za pas, omogoča da je pištolnica varno, hitro in enostavno pritrjena na pas. Objemka je lahko iz [[Jeklo|jekla]] ali [[Polimer|polimera]]. * <nowiki>''Paddle''</nowiki>, omogoča nošenje pištolnice zataknjeno na pas hlač, brez da bi bila pripeta na pas. Slabost je v ohlapnejši pritrditvi. * <nowiki>''Lowered belt loop''</nowiki> , omogoča nastavitev višine in kota pištole v pištolnici. Lahko se ga nosi samo z ustreznim dovoljenjem. === Izbira pištolnice === Pri izbiri pištolnice za strelno orožje moramo biti pozorni na različne dejavnike: *''' Varnost ''' - dobro zasnovana pištolnica bo zaščitila pištolo med vstavljanjem ali odstranjevanjem iz pištolnice ali med nošenjem, kar bo preprečilo tri stvari: nenamerno premikanje sprožilca, nenamerno sprostitev varnostnega mehanizma in premikanje kladiva naprej ali nazaj. Te lastnosti se močno razlikujejo glede na delovanje pištole. Varnostne značilnosti pištolnice zelo zahtevajo, da je pištolnica izdelana in zasnovana za vsako posebno izdelavo in model pištole. * ''' Zadrževanje ''' - pištolnica, ki je zasnovana z namenom zadrževanja, bo pomagala preprečiti, da bi kdo drug izvzel pištolo iz pištolnice, razen osebe, ki jo nosi. Sodobne pištolnice imajo v ta namen več skritih zadrževalnih naprav. Zadrževalne pištolnice so pogosto izdelani po meri za določen model pištole. *'''Prikrivanje''' - pogosto je zaželeno, da drugih ljudi ne opozorite na oboroženost. S skrbno oblikovano in obrabljeno pištolnico lahko pištola postane skoraj nevidna. Skoraj vse pištolnice za prikrivanje so zasnovane tako, da jih lahko nosite s pokrivnim oblačilom, ki je del vsakdanje obleke uporabnika. *'''Udobje -''' sposobnost nošenja pištole dalj časa brez pretiranega nelagodja. *'''Priročnos'''t - dobro zasnovana pištolnica ne sme zatakniti pištole ali pretirano strgati njenega konca. *'''Enostavni izvlek pištole''' - praktične pištolnice za streljanje omogočajo hitri izvlek pištole, vendar je pri skritem nošenju enostavnost izvleka pogosto ogrožena. *'''Kakovost''' - sposobnost prenašanja zlorab in dolgotrajne uporabe brez mehanskih okvar ali motenj v delovanju. *'''Nastavljivos'''t - pištolnica, ki omogoča nastavitev nadvišanja in položaja pištole, lahko pomaga pri udobju ali prikrivanju. *'''Cena''' - sodobne pištolnice za tipično standardno pištolo lahko stanejo od 20 do 200 dolarjev. Nekateri uporabniki si bodo zaželeli več tipov pištolnic na pištolo, drugi pa raje generično pištolnico za nošenje več vrst pištol. == Izdelovalci: == Usnjeni delavci se pri obdelavi usnja običajno osredotočijo na eno ali dve področji. Izdelovalci pištolnic so tisti, ki običajno ostanejo na svojem področju. Vse pištole, naj bodo to kompaktne, srednje velike ali velike pištole, so oblečene v usnje, ki se oblikuje na strelno orožje in strdi v trdno, močno in dolgo obstojno kuburo. Te poštolnice so narejene za tekmovalce, rekreativce, varnostnike in organe pregona. == Glej tudi: == * [[Policija (Slovenija)|Policija]] * [[Pištola]] * [[Taktična luč]] == Viri: == [[Kategorija:Orožje]] 2x03tyj6nyfgpwo6y08epruxkinr924 0 485586 5737223 5606756 2022-08-20T07:25:15Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki Osnovno zdravstveno varstvo v Sloveniji omogoča obisk medicinske sestre v patronažnem varstvu na domu že v [[Nosečnost|nosečnosti]]. Na obisku se pogovarja o poteku nosečnosti in [[Porod|poroda]]. Za obisk [[medicinske sestre v patronažnem varstvu]] v času nosečnosti se vsak odloči prostovoljno, tako da pokliče Patronažno službo v lokalnem Zdravstvenem domu. Predvsem pa je obisk zaželen, saj se tako lahko čim prej vzpostavi [[partnerski odnos]] med družino in medicinsko sestro v patronažnem varstvu, ki se bo nadaljeval in krepil tudi ob prihodu novorojenčka v domače okolje.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://zd-lj.si/zdlj/images/stories/zloenke/Zlozenka_Patronazni_obisk_nosecnice_na_domu_2017.pdf|title=Patronažni obisk nosečnice ter matere in otroka po porodu na domu.|date=|accessdate=5. 11. 2020|website=|publisher=Zdravstveni dom Ljubljana}}</ref> ==Namen obiska== Obisk pri nosečnici obsega pregled zdravstvene dokumentacije, sem spada: materinska knjižica, patronažni karton družine. Medicinska sestra v patronažnem varstvu pridobi podatke o počutju v družini in na delovnem mestu, življenjskih navadah, prebolelih boleznih, datumu zadnje menstruacije, prebolelih ginekoloških boleznih, dejavnikih tveganja (socialne, ekonomske težave) in izidih prejšnjih nosečnosti in svetuje glede osebne higiene, negi [[Dojka|dojk]] in utrjevanju prsnih bradavic, odvajanju in spolnih odnosih, pomembnosti zadostne količine spanja, primerni obutvi in oblačilih za nosečnico, pomembnosti telesne aktivnosti in uravnavanja telesne teže. Poleg tega nudi psihično podporo, nosečnico pouči o telesnih in čustvenih spremembah v nosečnosti.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=NAVO59|title=Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (1998). Ur L RS 19/98.|date=|accessdate=5. 11. 2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Pomemben del obiska vključuje poučevanje o [[Osebna higiena|osebni higieni]]. Medicinska sestra v patronažnem varstvu nosečnico pouči o pravilni in poostreni osebni higieni, saj se ženska v času nosečnosti bolj poti ter ima več [[vaginalnega izcedka.]] Nosečnica mora posebno pozornost nameniti anogenitalni negi, negi dojk ter negi kože na trebuhu za preprečevanje strij. Nosečnici se svetuje pogostejše prhanje, odsvetuje pa se ji kopanje v bazenih ter kadi. V času nosečnosti mora ženska namestiti veliko pozornost ustni votlini ter ji svetujemo redne obiske pri zobozdravniku. Prav tako je v času nosečnosti pomembna telesna aktivnost nosečnice, zato patronažna medicinska sestra pouči nosečnico o pomenu zmerne telesne aktivnosti ter vzdrževanju normalne telesne teže, svetuje se ji vsaj 30 min telesne aktivnosti dnevno. Svetuje se krajše sprehode, ples ter vaje za krepitev mišic medeničnega dna. Odsvetujejo pa se aktivnosti, ki predstavljajo večje tveganje za padec ali udarec (npr. jahanje, smučanje ter kolesarjenje).<ref>{{Navedi knjigo|title=Zdravstvena nega v ginekologiji in porodništvu|last=|first=|location=Ljubljana |publisher=Grafenauer založba|year=|isbn=978-961-6864-25-1 |page=40–45|cobiss=287313920}}</ref> Poleg redne telesne aktivnosti pa ima pomembno vlogo za zdravje nosečnice in ploda tudi prehrana. Patronažna medicinska sestra mora nosečnico poučiti o varni in kakovostni prehrani, ki je v času nosečnosti zelo pomembna, prav tako je potrebno veliko pozornost nameniti varni pripravi hrane. Pomembno je, da izbira sezonsko ter lokalno pridelano hrano ter da se izogiba živilom, ki bi lahko predstavljala tveganje za okužbo. Predvsem naj se izogiba vnaprej pripravljeni surovi hrani (npr. solate, sadje ter meso).<ref>{{Navedi splet|url=https://zdaj.net/nosecnost/za-zdravo-nosecnost/priporocila-o-nakupu-in-pripravi-hrane-z-vidika-varnosti-za-nosecnice-in-dojece-matere/?fbclid=IwAR0jZhHNW4-JP6do1B6chl366bSyhBG_7agLzDudJwo2DbCtyqBJoUJIlG4|title=Priporočila o nakupu in pripravi hrane z vidika varnosti za nosečnice in doječe matere|date=|accessdate=5. 11. 2020|website=|work=ZDAJ - Zdravje danes za jutri |year=2020 }}</ref> Za nosečnico je pomembno, da ima 3 glavne obroke ter vmes vsaj 2 malici, saj na tak način poskrbi za enakomeren vnos hranil in energije, ki je pomemben za zdravje nosečnice ter ploda.<ref name=":2" /> ==Priprava na porod== Namen obiska je zdravstvenovzgojna dejavnost v času nosečnosti in tudi po porodu. Opravi se tudi svetovanje glede psihofizičnih in socialnih priprav na porod. Predstavi tudi možnosti obiska Šole za starše, značilnosti bližajočega se poroda in pomen pravočasnega odhoda v porodnišnico. Svetuje se glede pripomočkov, ki so potrebni za odhod v porodnišnico in opreme za novorojenčka, ki bo potrebna v domačem okolju. Spodbuja se odločitev za [[dojenje]] otroka, saj ima to dokazano veliko prednosti. Medicinska sestra v patronažnem varstvu je na voljo tudi za svetovanje in pogovor glede specifičnih potreb nosečnice in priprav na prihod novorojenčka.<ref>{{Navedi splet|url=https://ckz.zd-ajdovscina.si/sites/ckz.zd-ajdovscina.si/files/np_pat_02_patronazna_zdravstvena_nega_pri_nosecnici_otrocnici_in_novorojencku_01_2.pdf|title=Patronažna služba z zdravstveno nego na domu (2017). Patronažna zdravstvena nega pri nosečnici, otročnici in novorojenčku.|date=|accessdate=5. 11. 2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi revijo |author1=Yonemoto N |author2=Dowswell T |author3=Nagai S |author4=Mori R |date=5. 11. 2020|title=Schedules for home visits in the early postpartum period (Review)|url=https://www.cochranelibrary.com/cdsr/doi/10.1002/14651858.CD009326.pub2/full|magazine=Cochrane Database Syst Rev|page=3|pages=|doi=10.1002/14651858.CD009326.pub2|pmid=|access-date=}}</ref> V nosečnosti in med porodom so zelo obremenjene [[Mišica|mišice]] medeničnega dna. Zato se priporoča izvajanje vaj, ki krepijo te mišice. Z vajami nosečnica pridobi občutek aktiviranih in sproščenih mišic, kar je pomembno med porodom, ko morajo biti mišice medeničnega dna čim bolj sproščene.<ref name=":2" /> Zdravstveni delavci nosečnici predstavijo morebitno nevarne virusne ali bakterijske okužbe v času nosečnosti, kot so toksoplazmoza, [[hepatitis B]], [[sifilis]], [[rdečke]], [[norice]], in nekatere druge. Nekatere izmed naštetih okužb se lahko prenesejo preko [[Kri|krvi]] nosečnice na [[Plod (medicina)|plod]], in tako lahko povzročijo prizadetost ploda, prezgodnji porod, spontani splav ali druge zdravstvene težave. Medicinska sestra v patronažnem varstvu nosečnico ob obisku opomni na [[Umivanje rok|higieno rok]], prekuhavanje ali pečenje mesa, izogibanju hišnih ljubljenčkov (npr. okužba s parazitom toksoplazmoze preko stika z mačjimi iztrebki), izogibanje osebam, ki prebolevajo [[Nalezljiva bolezen|nalezljive bolezni]], ter drugimi preventivnimi dejavniki.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/pricakujemo_dojencka_vsebina_koncna_elektronski_vir.pdf?fbclid=IwAR1qULh0f7UoTEMuW02jLX0M8x533UxQUOJtp8LmO2BfRVJohz02H6XOBCQ|title=NIJZ (2019). Pričakujemo dojenčka.|date=|accessdate=5. 11. 2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==Varna oprema in igrače za dojenčka== Medicinska sestra v patronažnem varstvu si ob obisku temeljito ogleda prostore kjer bo otrok bival. Ogleda si pripravljene pripomočke za nego otroka in primernost [[Igrača|igrač]] ter svetuje skladno z varnostnimi priporočili. Otroška posteljica naj ima priložena jasna navodila za sestavljanje in varno uporabo. Vzmetnica naj se po dolžini in širini tesno prilega posteljnemu okvirju, med vzmetnico in ograjo posteljice pa sme biti na vsaki strani največ 2 cm široka špranja. Vzmetnica mora biti čvrsta, zračna in trda. Najboljše je če je posteljna ograja fiksna, brez možnosti za dviganje in spuščanje. Priporočljiv razmik med pokončnimi letvicami je od 4,5 do 6 cm, saj tako otrok ne more potisniti glave skozi odprtino. Pazimo da posteljica nima manjših sestavnih delov, ki bi jih otrok lahko dal v usta.<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://zdaj.net/wp-content/uploads/2019/08/Izberimo-varno-opremo-za-dojen%C4%8Dka.pdf|title=ZDAJ - Zdravje danes za jutri (2019). Izberimo varno opremo za dojenčka. Ljubljana: NIJZ.|date=|accessdate=5. 11. 2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Tudi previjalna mizica naj ima priložena jasna navodila za sestavljanje in varno uporabo. Imeti mora široko podnožje, ki zagotavlja stabilnost, čvrsto in nedrsečo podlogo, robovi naj bodo dvignjeni vsaj ob 2 stranicah. Nekatere previjalne mize imajo varnostni pas, s katerim lahko otroka pripnemo, vendar mora biti otrok vedno pod nadzorom odrasle osebe in na dosegu roke tudi če je pripet.<ref name=":3" /> Primerna igrača je označena z znakom “CE”, sledimo pravilu mlajši kot je otrok, večja naj bo igrača. Nevarnost za zadušitev predstavljajo igrače s premerom do 3 cm in igrače, ki se razstavijo na drobne dele (majhne figurice živali ali ljudi, plišaste igrače z drobnimi trdimi očmi, drobne kocke, igrače z majhnimi okroglimi baterijami, žebljički). Izogibamo se igrač z daljšimi vrvicami in strunami zaradi nevarnosti zadušitve, igrač z ostrimi robovi ali gibljivimi deli (vzmeti, tečaji), saj lahko urežejo, uščipnejo ali ukleščijo otrokove prste. Igrača mora biti izdelana iz zdravju neškodljivih in negorljivih materialov ter pobarvana z zdravju neškodljivimi barvami, ki ne pokajo in se ne luščijo.<ref name=":3" /> ==Nosečniška slabost== V začetku nosečnosti sta pogosto prisotna [[bruhanje]] in »jutranja slabost«, ki se po navadi umirita do 16. ali vsaj 20. tedna. Ti dve tegobi nosečnica lahko ublaži s pogostim uživanjem manjših obrokov, zmernim gibanjem, počitkom, nekaterim lahko pomaga Rupurut, ki ustvari oblogo v želodcu, izogibanjem začinjene in mastne [[Hrana|hrane]] ter pijači s kofeinom (npr. kava). Druge spremembe, ki so značilne za nosečnost sta tudi spahovanje ter [[zgaga]], saj sta povezani s hormonskimi spremembami in rastočo [[Maternica|maternico]]. Prav tako si nosečnica pri tem lahko pomaga s pogostejšimi manjšimi obroki, suho hrano (npr. prepečenec), pitjem mineralne vode (npr. Donat Mg), izogibanjem kisle, mastne ter začinjene hrane ter po obroku ne leže takoj. Ker se prebava v času nosečnosti upočasni zaradi rastoče maternice, hormonskih sprememb ter sprememb v življenjskem slogu, se pogosto pojavi zaprtost. Pomembno je zaužitje dovolj [[Tekočina|tekočine]] (najbolje voda ali nesladkan čaj), prehrana z dovolj vlakninami, redna telesna aktivnost, po potrebi odvajala. Naravna mineralna voda (npr. Donat Mg) se poleg lajšanja tegob pri zgagi in spahovanju lahko zaužije tudi pri zaprtju. V času nosečnosti lahko pride tudi do otekanja nog in rok, težav s krčnimi žilami, [[hemoroidi]], [[Omedlevica|omedlevico]], krči v mečih in stopalih.<ref name=":2" /> ==Po porodu== Tudi po porodu, po navadi že naslednji dan po odpustu iz porodnišnice sledi ponoven obisk medicinske sestre v patronažnem varstvu, kjer pomaga pri dojenju in [[negi novorojenca]]. Tako nosečnici, kot tudi ženski po porodu pripadajo [[preventivni patronažni obiski]], in sicer v času nosečnosti se izvede eden preventivni patronažni obisk, otročnici pripadata dva preventivna patronažna obiska in za dojenčka v prvem letu starosti je namenjeno šest preventivnih patronažnih obiskov. Dojenčkom slepih in invalidnih mater pripadata še dva dodatna obiska (to velja do dopolnjenega otrokovega prvega leta starosti). Če je potrebno več obiskov, se patronažna medicinska sestra o tem posvetuje z izbranim ginekologom oz. izbranim pediatrom.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2002-01-1391?sop=2002-01-1391|title=Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (2002). Ur L RS 33/02.|date=|accessdate=5. 11. 2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Zdravstvena nega]] tgwxpj0svrnizcvtcb0jf9fda123glg 0 485647 5736982 5606744 2022-08-20T07:04:30Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Uredi}} Peritonealna dializa je vrsta [[Dializa|dialize]] s katero se pacienti zdravijo v domačem okolju. == Peritonealna dializa == Dializo skozi [[Kapilara|kapilare]] peritonealne [[Opna|membrane]] večinoma 24 ur na dan izvaja njihovo [[telo]]. Velik pomen pri odločitvi o [[Zdravljenje|zdravljenju]] s peritonealno dializo ima pravočasno izobraževanje bolnikov o vseh možnih načinih nadomestnega zdravljenja. Danes se po vsem svetu s to obliko zdravljenja zdravi približno 200.000 (11 odstotkov dializnih bolnikov), njena pogostost pa je med posameznimi državami precej različna (od 80 odstotkov v Hong Kongu do 0 odstotkov v afriških državah). V [[Slovenija|Sloveniji]] v zadnjih letih narašča število bolnikov, zdravljenih s peritonealno dializo, približno 5 odstotkov vseh se jih zdravi na ta način.<ref name=":0" /> === Zgodovina === Začetki segajo v zgodnja 60. in 70. leta 20. stoletja. Novembra 1977 so na ameriškem nefrološkem kongresu predstavili kontinuirano ambulantno peritonealno dializo (CAPD), leta 1978 jo je ameriška FDA (Food and Drug Administration) odobrila kot metodo zdravljenja.<ref name=":0" /> === Prednosti peritonealne dialize === Prednosti so hkrati tudi argumenti za začetek nadomestnega zdravljenja [[Odpoved ledvic|ledvične odpovedi]] s peritonealno dializo. Ker je to dializa na domu, omogoča bolniku precejšno svobodo, neodvisnost in manjše prehranske omejitve manj strožji režim vnosa soli, vode, kalija). Pri bolnikih na peritonealni dializi se v primerjavi z bolniki na hemodializi dalj časa ohrani preostalo ledvično delovanje. Zaradi boljšega tekočinskega ravnovesja ob ohranjeni diurezi in dobre presnovne kontrole je bolnike lažje zdraviti.<ref name=":0" /> === Osnove peritonealne dialize === [[Potrebušnična votlina|Peritonealna votlina]] je največji serozni prostor v telesu. Dializo izvajamo tako, da skozi stalni peritonealni kateter, ki je vstavljen v trebušno (peritonealno) votlino, s pomočjo težnosti večkrat dnevno (najpogosteje 4-5 krat) vtočimo in iztočimo sterilno dializno raztopino. Pred vtokom v trebušno votlino mora biti segreta na telesno temperaturo.<ref name=":0" /> Peritonealna membrana (mezotelij) deluje s svojimi kapilarami kot endogena polprepustna dializna membrana. Glavna principa prenosa topljencev in tekočine skozi peritonealno membrano sta [[difuzija]] in [[konvekcija]] (prenos toplote z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo), ki jih ustvarjata osmotski in hidrostatski tlak.<ref name=":0" /> Difuzija je najpomembnejša za odstranitev uremičnih odpadnih produktov. Konvekcija je posledica osmotskega gradienta med relativno hipertonično dializno raztopino in relativno hipotonično kapilarno krvjo. Prepustnost peritonealnih kapilar omogočajo pore treh različnih velikosti, skozi katere potujejo večje molekule (tudi beljakovine) s pomočjo konvekcije, majhni topljenci (sečnina, kreatinin, natrij, kalij) in voda (prehaja skozi najmanjše pore – akvaporine). Tretji proces peritonealnega transporta je absorbcija tekočine in topljencev, ki poteka skozi limfni sistem in je precej stalna – 1,0 do 2,0 ml/min.<ref name=":0" /> Hitrost krvnega pretoka v kapilarah peritoneja(potrebušnice) in pretok dializne raztopine med peritonealno dializo sta bistveno manjša kot med hemodializo, pri kateri je pretok krvi pogosto višji kot 200 ml/min, pretok dializne raztopine pa višji od 400 ml/min. Zaradi tega so med peritonealno dializo očistki sečnine in drugih manjših molekul v določenem času bistveno manjši kot med hemodializo. Ker pa peritonealna dializa poteka kontinuirano 24 ur na dan in 7 dni v tednu, so tedenski očistki podobni tistim kot med hemodializo.<ref name=":0" /> === Pripomočki za peritonealno dializo === ==== Peritonealni dializni kateter ==== Omogoča komunikacijo med zunanjim svetom in notranjim sterilnim okoljem trebušne votline. Njegova funkcija je le mehanska, saj skozenj samo vtočimo in iztočimo dializno raztopino. Poznamo več različnih tipov peritonealnih katetrov, ki se razlikujejo po obliki, dolžini in materialu. Danes se največkrat uporablja Tenckhoffov kateter, ki je iz silikona.<ref name=":0" /> ==== Vrečke za peritonealno dializo ==== So različnih velikosti: od 2 do 2,5 l za ročne menjave in 5 l za menjave s pomočjo aparata. Vrečke so plastične, prozorne, industrijsko napolnjene, sterilizirane in pripravljene za enkratno uporabo. Uporabljamo izključno sistem z dvojnimi vrečkami (tako imenovan Y-sistem): ena vrečka je napolnjena s sterilno dializno raztopino, druga pa je prazna. Tak sistem dvojnih vrečk ob priključitvi na kateter omogoča najprej iztok dializne raztopine iz trebušne votline ter nato vtok sveže raztopine. Tak iztok dializne raztopine izpere cevje, po kateri nato vtočimo svežo raztopino, kar pomaga preprečiti peritonitis(vnetje potrebušnice).<ref name=":0" /> ==== Peritonealne dializne raztopine ==== Večina teh raztopin vsebuje laktatni ali bikarbonatni pufer(snov za uravnavanje kislosti), natrij, klor, kalcij, magnezij ter glukozo kot osmotski agens v treh različnih koncentracijah(1,36-, 2,27-, 3,86-odstotna). Večja koncentracija glukoze v dializni raztopini pomeni večje odstranjevanje vode(večjo ultrafiltracijo) in obratno. Raztopine z 1,1-odstotnimi aminskimi kislinami ne vsebujejo glukoze, imajo blago ultrafiltracijo, delujejo prehranjevalno, kar je še posebej pomembno pri podhranjenih bolnikih.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|edition=5. |title=Interna medicina|url=https://www.worldcat.org/oclc/1051719180|publisher=Medicinska fakulteta|date=2018|location=Ljubljana|isbn=978-961-267-137-2|oclc=1051719180|last=Košnik |first=Mitja |last2=Štajer |first2=Dušan |last3=Blinc |first3=Aleš |last4=Buturović-Ponikvar |first4=Jadranka}}</ref> ==== Aparati za samodejno menjavo peritonealne raztopine ==== Ti aparati so vse bolj izpopolnjeni in varnejši. S preprostim aparatom (ciklerjem) je mogoče napraviti menjavo ene same vrečke, bolj zapleteni aparati pa lahko različno število menjav velike količine peritonealne raztopine.<ref name=":0" /> === Vrste peritonealne dialize === ==== Kontinuirana ambulantna peritonealna dializa (CAPD) ==== Bolniki izvajajo menjave običajno 3 do 5-krat na dan. Peritonealna raztopina je stalno prisotna v trebuhu. Posamezna kopel traja 4-5 ur. Običajno si bolnik vtoči 2 litra (1,5-2,5 litra) sveže, na telesno temperaturo ogrete dializne raztopine. Uporabljajo samo sistem dvojnih vrečk, ki se po uporabi zavržejo. Vtok tekočine izvajajo bolniki ročno z uporabo težnosti po predhodnem iztoku uporabljene raztopine.<ref name=":0" /> ==== Avtomatizirana peritonealna dializa (APD) ==== Običajno jo izvajamo čez noč, s pomočjo aparata ciklerja traja 8-10 ur na dan, v tem času cikler opravi več menjav dializne raztopine po 1,5 do 3 litre, tako da čez noč izmenja 10 do 20 litrov dializne raztopine. Čez dan ima lahko bolnik t.i. mokri dan, ko ima v trebuhu ikodekstrin, lahko pa je trebuh čez dan tudi brez dializne tekočine (suh dan).<ref name=":0" /> Peritonealna dializa se priporoča bolnikom, ki se želijo zdraviti doma, ki želijo ostati neodvisni in imeti liberalnejšo dieto, saj je vnos tekočin praktično normalen in pri vnosu sadja in zelenjave zaradi vsebnosti kalija ni posebnih omejitev. Peritonealna dializa je primerna za vse vrste bolnikov s končno odpovedjo ledvic: za otroke in odrasle bolnike, ki čakajo na presaditev ledvic, za ledvične bolnike z oslabljenim srcem, starejše bolnike, bolnike s sladkorno boleznijo, za bolnike z izčrpanim žilnim pristopom za hemodializo. Peritonealna dializa je primerna tudi za zdravljenje bolnikov s kroničnim kongestivnim srčnim popuščanjem, ki nimajo odpovedi ledvic, saj omogoča izboljšanje simptomov hipervolemije, zadostno odstranitev tekočine in možnost življenja v domačem okolju.<ref name=":0" /> == Trenutek od postavitve diagnoze do prihoda patronažne medicinske sestre == Ledvične bolezni potekajo tiho. Največkrat odkrijemo ledvično bolezen slučajno pri preiskavah krvi in seča, redkeje zaradi simptoma, ki ga lahko povežemo z ledvično boleznijo.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|edition=3. izd|title=Bolezni ledvic|url=https://www.worldcat.org/oclc/883885777|publisher=Slovensko zdravniško društvo, Slovensko nefrološko društvo|date=2014|location=Ljubljana|isbn=978-961-281-320-8|oclc=883885777|last=Lindič |first=Jelka |last2=Kovač |first2=Damjan |last3=Kveder |first3=Radoslav |last4=Malovrh |first4=Marko}}</ref> Okvara ledvic, ki traja več kot 3 mesece se kaže: s patološkimi spremembami in/ali s pokazatelji ledvične prizadetosti v krvi, urinu ali s spremembami pri morfoloških diagnostičnih metodah. Znižana GF < 60 ml/min/1,73 m2, več kot 3 mesece, z ali brez okvare ledvic. V času stabilne ledvične bolezni lahko uporabimo za oceno GF izmerjeni očistek kreatinina. Očistek v laboratoriju izračunajo iz serumske koncentracije kreatinina in analize zbranega 24-urnega seča po enačbi.<ref>{{Navedi knjigo|edition=2. izd|title=Bolezni ledvic|url=https://www.worldcat.org/oclc/449660423|publisher=Klinični oddelek za nefrologijo, Univerzitetni klinični center|date=2009|location=Ljubljana|isbn=978-961-91354-5-7|oclc=449660423|last=Kovač |first=Damjan |last2=Lindič |first2=Jelka |last3=Malovrh |first3=Marko |last4=Pajek |first4=Jernej}}</ref> Ocenjevalne enačbe podajo vrednost oGF prilagojeno na telesno površino (TP), v enoti ml/min/1,73 m². Pri vrednotenju rezultata nam pomaga količina s sečem izločenega kreatinina na kilogram telesne teže.<ref name=":1" /> Ko je pacient diagnosticiran z boleznijo, pride na center za dializo na posvet z medicinskimi sestrami in zdravnikom o različnih možnostih zdravljenja- hemodializa, peritonealna dializa. Lahko se odloči za navadno hemodializo, ki se bo izvajala v bolnišnici 3 krat tedensko. Lahko pa izbere peritonealno dializo, ki se izvaja doma 24-urno vsakodnevno. Če ima pacient željo izvajati dializo doma in tega sam ni sposoben samostojno izvajati, se zaprosi za asistirano peritonealno dializo. Starostniki imajo pogosto številna obolenja, ne samo bolezni ožilja, ki so povezane z boleznijo ledvic, ampak tudi obolenja, ki so povezana s starostjo (slabovidnost, naglušnost, slabša okretnost, artritis, kognitivne težave). Vsi ti dejavniki vplivajo na izbor metode nadomestnega zdravljenja.<ref>{{Navedi knjigo|title=30-letnica kontinuirane ambulantne peritonealne dialize v Sloveniji : zbornik vabljenih predavanj in izvlečkov, 20. in 21. november 2014, Hotel Mons, Ljubljana, Slovenija|url=https://www.worldcat.org/oclc/905304195|publisher=SZD - Slovensko nefrološko društvo|date=2014|location=Ljubljana|isbn=978-961-6956-13-0|oclc=905304195|last=Pajek |first=Jernej}}</ref> Nato se kontaktira patronažno službo, ki bo preverila kadrovsko zmožnost v regiji. Pride se na ogled domačega okolja in se oceni primernost za izvajanje postopka. Pri tem se izpolni Poročilo patronažne sestre z obiska na domu , ter poročilo preda nefrologu. Če so pogoji izpolnjeni, se pacientu vstavi peritonealni kateter (PD kateter).<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Peritonealna dializa : priročnik za klinično prakso|url=https://www.worldcat.org/oclc/883803579|publisher=Evropsko združenje medicinskih sester za dializo in transplantacijo|date=2014 |location=Lucerne|isbn=978-84-616-8289-8|oclc=883803579|last=Riemann |first=Aase |last2=Casal |first2=María Cruz |last3=Tomás |first3=Hermanos)}}</ref> == Izobraževanje == Edukacija poteka v lokalnem centru za dializo/peritonealno dializo. Izvajalci edukacije so medicinske sestre, ki so izvajalke PD v lokalnem centru po podobnem sistemu kot poteka edukacija pacientov oz. njihovih svojcev, kadar so v izvajanje PD vključeni le-ti. Pomembno je izobraževati bolnika, samostojnega izvajanja peritonealne dialize. Pomembno je, da imajo bolniki pred odpustom dovolj znanja za varno samooskrbo pri peritonealni dializi. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nephro-slovenia.si/images/PDF/apd2.pdf|title=Uvedba asistirane peritonealne dialize na bolnikovem domu ali v socialno varstvenih zavodih|date=26. 6. 2019|accessdate=3. 11. 2020|website=|publisher=Slovensko zdravniško društvo, Slovensko nefrološko društvo|last=Kovač|first=Damjan}}</ref> V programu usposabljanja pacientov se jih nauči: <ref name=":2" /> * Pregled PD * Aseptična tehnika, umivanje rok * Koraki pri menjavi CAPD ali postopkih APD * Nujni ukrepi ob kontaminaciji * Nega izstopišča * Zapleti (peritonitis, ravnovesje tekočin, težave pri iztoku, zaprtje, okužbe izstopišča, fibrin, zatekanje raztopine, bolečina, dodajanje zdravil intraperitonealno ) * Odpravljanje težav * Zapisovanje podatkov o zdravljenju * Naročanje materiala * Obisk v bolnišnici/obisk na domu * Potovanja/ zaposlitev/ hobiji/ šport Da bi zagotovili najboljše mogoče okolje za poučevanje in učenje, je potrebno upoštevati naslednja navodila: <ref name=":2" /> * Oceniti bolnikov slog učenja. * Oceniti morebitne ovire pri učenju (telesne, psihosocialne, okoljske). * Učni načrt sestavite v sodelovanju z bolnikom. * Izvedite, kar ste načrtovali, preglejte, ali je učenje uspešno, in ponavljajte, dokler ni cilj dosežen. == Patronažno varstvo == Veliko pacientov s končno odpovedjo ledvic so starejši in potrebujejo pomoč, zaradi tega je tudi možnost izvajanja peritonealne dialize v domačem okolju. Diplomirana medicinska sestra se vključuje pri tistih osebah, ki živijo sami ali njihovi svojci niso sposobni izvajati. Lahko gre samo za prehodno obdobje ko se še učijo,niso še samostojni ali ob nenadni bolezni in trenutno niso sposobni.<ref name="priporocila">{{Navedi knjigo|title=Priporočila obravnave pacientov v patronažnem varstvu za diplomirane medicinske sestre|url=https://www.worldcat.org/oclc/951265984|publisher=Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti|date=2016|location=Ljubljana|isbn=978-961-273-122-9|oclc=951265984|last=Ramšak-Pajk |first=Jožica |last2=Ljubič |first2=Andreja |last3=Štemberger Kolnik |first3=Tamara |last4=Sancin |first4=Dubravka}}</ref> V patronažnem varstvu se pri pacientih, ki se zdravijo s PD izvajajo: * preventivni patronažni obisk v preddializnem obdobju * preventivni patronažni obisk pri pacientu, ki se zdravi s PD na domu * podaljšan kurativni patronažni obisk pri pacientu z APD zjutraj * kurativni patronažni obisk pri pacientu z APD zvečer * kurativni patronažni obisk pri pacientu s CAPD Patronažna medicinska sestra opravi patronažni obisk na podlagi izdanega delovnega naloga pri pacientu, ki se zdravi z asistirano APD. Obisk izvaja diplomirana medicinska sestra s potrebnimi posebnimi znanji s področja PD. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/0/73ed006f97b23e2bc125821e002ff524/$FILE/ATT2U131.pdf/003pugne.pdf|title=Okrožnica ZAE 4/18: Nove patronažne storitve- asistirana peritonealna dializa na domu in v socialno varstvenih zavodih|date=22. 1. 2018|accessdate=3. 11. 2020|website=|publisher=ZZZS- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|last=Kušar|first=Darja}}</ref>V sklopu patronažnih obiskov medicinske sestre delujejo v skladu z načrtom zdravstvene nege po procesni metodi ter ovrednotijo fiziološke, psihofizične, psihosocialne in duhovne potrebe pacientov, sodelujejo pa tudi z izbranim zdravnikom in se povezujejo s preostalimi odgovornimi službami.<ref name="priporocila"/> Osebe , ki si ne morejo same izvajati peritonealne dialize (PD) ali nimajo pomoči sorodnikov, lahko izberejo PD kot metodo nadomestnega zdravljenja. Izraz asistirana peritonealna dializa (aPD) pomeni, da zdravstveni delavec opravlja celotno ali del dializnega zdravljenja in s tem omogoča več osebam, da so deležni te vrste zdravljenja v skupnosti. Asistirana PD omogoča osebam okrepitev usposabljanja in zagotavljanje varnosti, dodatni nadzor, nadomestno oskrbo zaradi druge bolezni, ki je vzrok, da pacient določen čas ni samostojen, dodatno skrb za družino, prav tako omogoča tudi stalno podporo in pomoč. Asistirano peritonealno dializo izvajajo patronažne medicinske sestre in medicinske sestre v domovih za ostarele, ki se dodatno izobrazijo z znanji s področja peritonealne dialize. Sodelovanje med medicinskim osebjem iz dializnega centra in zdravstvenim osebjem domov za starejše ter patronažnimi medicinskimi sestrami je zelo uspešno. Z dobrim načrtovanjem izobraževanj in stalno podporo domovom za starejše in patronažnim medicinskim sestram ter s pogostimi osvežitvami znanj se zagotavlja raven usposobljenosti in uspešnost izvajanja asistirane peritonealne dialize.<ref name=":5" /> Asistirana PD je razvita v številnih deželah in se izvaja v domovih za ostarele ali jo izvajajo patronažne medicinske sestre pri pacientih, ki si sami ne morejo izvajati PD ali nimajo pomoči v družini. Asistirana PD se v DSO izvaja kot CAPD(kontinuirana ambulantna peritonealna dializa) ali APD (avtomatizirana peritonealna dializa) metoda. Medicinska sestra pri metodi CAPD izvaja menjavo dializne raztopine 3-krat do 4-krat na dan, pri APD metodi pa pacienta zvečer priključi na aparat za avtomatizirano PD in ga zjutraj odklopi od aparata. Medicinska sestra vsak dan meri bolnikove vitalne funkcije in telesno težo, izvaja toaleto izstopišča katetra za peritonealno dializo, skrbi za zalogo dializnega materiala. Medicinski sestri je zagotovljena 24-urna strokovna pomoč osebja dializnega oddelka, v katerem se pacient zdravi.<ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Jassal|first=Sarbjit V.|last2=Watson|first2=Diane|date=2011-03|title=Offering Peritoneal Dialysis to the Older Patient: Medical Progress or Waste of Time?|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0270929511000271|magazine=Seminars in Nephrology|language=en|volume=31|issue=2|pages=225–234|doi=10.1016/j.semnephrol.2011.01.010}}</ref> Ostale potrebne menjave izvaja pacient v sodelovanju s svojci in v dogovoru s patronažno medicinsko sestro, ki se vključuje v menjave v skladu s potrebami pacienta, vendar največ 2 krat na dan. Pri obisku oceni stanje in pripravi pacienta, njegove svojce in prostor. Najpogostejši vzroki za obisk so usposabljanje, ponovno usposabljanje, zmanjšanje zapletov, npr. Peritonitisa, ocena prilagajanja in podpora pacientom in svojcem. Prednosti obiska na domu je veliko, vendar je občasno težavno zaradi nedostopnosti, v primeru če oseba živi daleč od ambulante. == Psihološka podpora družini == Kronična ledvična bolezen je opredeljena kot napredujoča izguba ledvične funkcije, za katero je značilna trajna nezmožnost, ki zahteva dolgotrajno zdravstveno nego in oskrbo. Najbolj optimalno možnost zdravljenja predstavlja presaditev ledvic. Dokler se le-ta ne izvede, najboljšo alternativo predstavlja dializa. Poleg tega, da izboljšuje pacientovo kakovost življenja, hkrati povzroča spremembe v osebnosti, družinski in socialni dinamiki.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Lomba|first=Lurdes|last2=Lameirinhas|first2=Alexandra|last3=Silva|first3=Ana|last4=Brito|first4=Juliana|date=2014-12-12|title=Impact of peritoneal dialysis on the family life of children with chronic kidney disease: integrative literature review|url=http://esenfc.pt/rr/index.php?module=rr&target=publicationDetails&pesquisa=&id_artigo=2475&id_revista=24&id_edicao=68|magazine=Revista de Enfermagem Referência|volume=IV Série|issue=3|pages=139–148|doi=10.12707/RIV14010}}</ref> === Pediatrično področje === Breme peritonealne dialize na domu se pokaže predvsem pri otrocih in njihovih družinah, ki vsak dan izvajajo različne medicinske postopke. Gre za zapleteno obliko nadomestnega zdravljenja na domu, ki zahteva da družinski člani sprejmejo vlogo glavnega negovalca s pomembnim vplivom na pacientovo splošno počutje in kakovost življenja. Družina se mora soočiti z novimi zahtevami, spremembami in stalnimi prilagoditvami. Vse te težave se lahko olajšajo z ustrezno in strokovno podporo zdravstvenih delavcev, zlasti patronažnih medicinskih sester.<ref name=":3" /> V ospredju so strategije za zmanjševanje vpliva na družino, predvsem intervencije za pospeševanje prilagoditvenega procesa na povečane potrebe po zdravstveni oskrbi. Skrb za pacienta s peritonealno dializo ima negativne posledice predvsem na mentalno zdravje negovalcev. Povečana je verjetnost za pojav depresije, hkrati pa je poudarjena pomembnost pravočasne prepoznave njihove utrujenosti/izgorelosti.<ref name=":3" /> ==== Starši in sorojenci ==== Starši imajo težave pri ohranjenju stalnega delovnega mesta in se soočajo z velikim finančnim bremenom, ki ga prinaša visoka stopnja zdravstvene oskrbe. Omejeno je družabno življenje, pojavi se tudi nezadovoljstvo zaradi potrebe po stalni prisotnosti. Vodilno vlogo največkrat prevzamejo matere. Zaradi pogoste preobremenjenosti in pomanjkanja časa se kažejo posledice v njihovem vsakdanjem življenju in družinskem okolju.<ref name=":3" /> Povečana je stopnja stresa in tesnobe, saj je mati zadolžena za večino nalog povezanih s skrbjo otroka, le-te pa le stežka prepusti partnerju. To materam daje občutek žrtvovanja. Da bi zmanjšali breme osrednjega negovalca, morajo medicinske sestre spodbujati vključevanje vseh družinskih članov v skrb za pacienta s kronično boleznijo. V ospredju so strategije za razbremenitev materinega bremena in krepitev mehanizmov za soočenja z razmerami, s katerimi se družina spopada. Stretegije spoprijemanja so razdelitev nalog v povezavi z zdravstveno nego pacienta med družinskimi člani, s tem pa več prostega časa in počitka za osrednjega negovalca.<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=de Paula|first=Érica S|last2=Nascimento|first2=Lucila C|last3=Rocha|first3=Semiramis MM|date=2008-06|title=Roles assessment in families of children with chronic renal failure on peritoneal dialysis|url=http://doi.wiley.com/10.1111/j.1440-172X.2008.00683.x|magazine=International Journal of Nursing Practice|language=en|volume=14|issue=3|pages=215–220|doi=10.1111/j.1440-172X.2008.00683.x|issn=1322-7114}}</ref> Spremenjen način življenja vpliva tudi na sorojence. Deležni so drugačnega otroštva, saj se večina pozornosti in dnevne rutine usmerja v nego otroka. Občutki ljubosumja zato niso izključeni.<ref name=":3" /> Oskrbo pacienta lahko razumejo kot “razvajanje”, na škodo pozornosti do drugih [[otrok]]. V primeru odsotnosti staršev prevzemajo večjo odgovornosti pri oskrbi pacienta. Razumevanje vlog in njihovega preoblikovanja znotraj družine medicinski sestri omogoča dobro podlago za načrtovanje intervencij.<ref name=":4" /> === Religija in duhovnost === Pri načrtovanju intervencij mora medicinska sestra posebno pozornost nameniti opredelitvi družinskih verskih praks, da lahko bolje razume njihov odnos do bolezni in terapevtskega procesa. [[Religija]] in [[duhovnost]] lahko družini predstavlja vir tolažbe in upanja, kar vpliva na njihovo dobro počutje ter jim daje občutek moči.<ref name=":3" /> === Potrebe družine === [[Družina]] pacienta s peritonealno dializo ceni in upošteva informacije, ki so podane s strani medicinske sestre, vendar le-te ocenjuje kot nezadostno obliko podpore. Potrebujejo tudi čustveno podporo (predvsem s strani razširjene družine), podporo s strani bolnišnice, izobraževalnih, političnih in verskih ustanov. Ključno je, da medicinske sestre nudijo pomoč pri reorganizaciji vlog znotraj družine in prilagoditvi na bolezensko stanje. Komunicirajo naj na jasen in tekoč način. Intervencije morajo biti osredotočene na vse družinske člane ter njihove izkušnje s pacientom, in ne samo na tehnično izvedbo postopka.<ref name=":3" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zdravstvena nega]] 29jpcwj8u4aye959uuynjmtipla4qwt 0 485670 5736993 5392580 2022-08-20T07:04:57Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{slog}} '''Poporodna depresija''' lahko z drugimi izrazi rečemo tudi: nevrotična depresivna motnja, puerperalna nevroza, poporodna ne psihotična depresija ali atipična depresija <ref name=":03">{{Navedi revijo|last=Skočir|first=Ana Polona|date=2005|title='Možnosti preprečevanja, odkrivanja in obravnave poporodne depresije –vloga babic in medicinskih sester|url=|magazine=Obzornik zdravstvene nege 39|page=181–93|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Je najpogostejša poporodna duševna motnja in za njo oboleva 10–20% žensk po porodu. Dolgoročne posledice za obolelo mater, razvoj otroka in partnerski odnos ima nezdravljena poporodna depresija <ref name=":13">{{Navedi revijo|last=Koprivnikar|first=Petra|last2=Plemenitaš|first2=Anja|date=2009|title=Zakaj tudi v Sloveniji ne izvajamo presejanja na poporodno depresijo?|url=|magazine=Zdravniški vestnik 78(5)|page=261–4|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Velika prelomnica v življenju ženske je rojstvo otroka. Pomeni izziv in zahteva veliko prilagajanja, vendar ne zgolj na fizični ravni, temveč tudi na psihični in duhovni ravni<ref name=":03" />. Prave definicije za poporodno depresijo nimamo oziroma ne obstaja, ker so simptomi le te podobni simptomom splošne depresije<ref name=":03" />. Začetek in trajanje poporodne depresije nista jasno definirana. V raznih študijah so odkrili, da je najpogosteje začetek poporodne depresiji med 6. in 12. tednom po porodu, nekateri raziskovalci pa so mnenja, da lahko le ta izbruhne v prvih šestih mescih po porodu. Spet drugi so mnenja da lahko izbruhne v prvem letu po rojstvu otroka ali pa celo že v času nosečnosti <ref name=":03" />. Ločimo lahko med zgodnjo in pozno poporodno depresijo, glede na njen čas izbruha. In pa na blažjo in resnejšo obliko poporodne depresije, razmerje je 19% : 13%. Tako kot je nejasna pogostost poporodne depresije, je nejasna tudi njena možnost ponovitve v naslednji nosečnosti <ref name=":03" />. Poznamo pa še poporodno otožnost, ki se kaže z mešanimi kombinacijami drugačnih občutkov in je prisotna pri 8 od 10 žensk <ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://www.nijz.si/sl/poporodna-otoznost|title=Poporodna otožnost|date=16.06.2016|accessdate=4.11.2020|website=NIJZ|publisher=|last=|first=}}</ref>. Največkrat je vzrok nenadna hormonska sprememba po porodu, lahko pa tudi misel na naporno materinsko obdobje, ki prihaja <ref>{{Navedi revijo|last=Lee|first=Katharine|last2=Vasileiou|first2=Konstantina|last3=Barnett|first3=Julie|date=2017-08-10|title=‘Lonely within the mother’: An exploratory study of first-time mothers’ experiences of loneliness:|url=https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/1359105317723451|magazine=Journal of Health Psychology|language=en|doi=10.1177/1359105317723451}}</ref>. Ta se pojavi tretji do peti dan po porodu, in lahko izzveni že po nekaj urah ali dnevih. Če ta traja dlje časa, lahko dobi značilnosti poporodne depresije <ref name=":22" />. === <small>DEJAVNIKI TVEGANJA KI SPROŽIJO POPORODNO DEPRESIJO:</small> === • zakonski stan, • zadovoljstvo v partnerski zvezi, • socialna podpora, • socialno-ekonomski status, • samospoštovanje, • antenatalna depresija, • antenatalna anksioznost, • pretekla depresivna epizoda, • pretekla izkušnja poporodne otožnosti, • nenačrtovana oziroma ne želena nosečnost, • negativni življenjski dogodki, • stres v zvezi z nego otroka in otrokov značaj <ref name=":03" />. Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders opredeljuje kriterije za postavitev diagnoze depresije kot depresivno razpoloženje ter najmanj štirje od naštetih dodatnih simptomov, ki trajajo najmanj dva tedna. K dodatnimi simptomi spadajo nespečnost, zmanjšanje interesa, utrujenost, zmanjšanje zmožnosti koncentracije, povečan ali zmanjšan tek, občutek krivde, psiho motorna zavrtost in razmišljanje o samomoru <ref name=":13" />. ==== SIMPTOMI POPORODNE DEPRESIJE: ==== Simptomi poporodne depresije, se ne razlikujejo od simptomov splošne depresije. Le redke študije pa opisujejo simptome, ki so značilni le za poporodno depresijo. Te so socialna disfunkcija, težave v partnerskem odnosu, halucinacije in blodnje se pojavljajo le redko. Čeprav matere večkrat zavračajo svoje otroke in izražajo sovražnost in jezo se samomori in detomori pojavljajo redko. Žensko v večini primerov otrok motivira <ref name=":03" />. Simptomi poporodne depresije so: • izguba teka, • izguba telesne teže, • motnje spanja, • motnje psihomotoričnih aktivnosti, • pomankanje energije, • občutek krivde, • oteženo razmišljanje, • slaba koncentracija, • samomorilne misli, • poskusi samomora (redko), • potrtost v jutranjem času bolj pogosta, • izguba volje, • razdražljivost, • emocionalna labilnost, • dvom v materinske sposobnosti ali pretirana skrb za otroka, • jokavost, • zanemarjenje sebe <ref name=":03" />. Somatski simptomi pa vključujejo: • hiperventilacijo, • bolečine v prsih, • palpitacije, • glavobole, • slabosti, • vrtoglavice, • napade tesnobe <ref name=":03" />. Zelo pogosto se dogaja, da ženske poskušajo svoje težave prekriti oziroma navajajo le somatske simptome, in to oteži odkrivanje le te. Velikokrat navajajo tudi utrujenost, kar je v večini primerov posledica navajanja na materinstvo, vendar huda utrujenost lahko napreduje tudi v poporodno depresijo <ref name=":03" />. Pri poporodni depresiji imamo presejalne teste, ki se jih zelo redko uporablja. Presejalne teste lahko delimo na tiste za: • antenatalno presajanje (po navadi se izvajajo v zadnjem tromesečju in na podlagi dejavnikov tveganja identificirajo posameznice s tveganjem za PPD); • postnatalno presajanje (odkrivajo ženske s simptomi PPD); • antenatalno in postnatalno presajanje <ref name=":03" />. == '''ZDRAVLJENJE POPORODNE DEPRESIJE:''' == Predpogoj za uspešno zdravljenje je pravilna diagnoza, ki lahko trajanje poporodne depresije bistveno skrajša <ref name=":32">{{Navedi revijo|last=Skočir|first=Ana Polona|date=2005|title=Glavne značilnosti poporodne depresije|url=|magazine=Obzornik zdravstvene nege 39(2)|page=119–29|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Pomembno je, da bližnje osebe pomagajo materi, da skupaj skrbijo za otroka ter, da mama dobro skrbi tudi zase. Dokazano je, da se prej počutijo bolje, če poiščejo pomoč, podporo ali zdravljenje. Nekatere ženske pa lahko okrevajo same od sebe. Ženskam s poporodno depresijo je pomagal pogovor s svetovalci, ki so se vživeli v njeno situacijo in jo niso obsojali. Prav tako jim je pomagal pogovor z ženskami, ki so doživele poporodno depresijo. Ženska lahko pomoč poišče v skupini za samopomoč, pokliče na telefon za ob porodne stiske ali za pomoč v duševni stiski. Pomoč lahko poišče pri kliničnem psihologu v različnih ambulantah, porodnišnicah ali bolnišnicah, pri osebnem zdravniku <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nijz.si/sl/poporodna-depresija-in-tesnoba|title=Poporodna depresija in tesnoba|date=16.06.2016|accessdate=4.11.2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. Ne farmakološko zdravljenje je priporočeno pri blagi in zmerni obliki poporodne depresije. Psihoterapijo lahko izvajajo zdravstveni delavci, ki znajo svetovati in so ustrezno izobraženi (primarno zdravstveno varstvo). Psihoterapevtske metode se osredotočajo na probleme, skrite za simptomi poporodne depresije. Med psihoterapevtske metode spadajo več vrst terapij in sicer: - interpersonalna terapija (vpliva na odnose in pričakovanja ženske), - kognitivno–behavioralna terapija (sprememba negativne domneve, ki jih ima ženska), - svetovanje ali counseling (ženska poskuša sama opredeliti možne rešitve svojega problema), - pogovor o izkušnji poroda ali debriefing (ženska preko pogovora vključi svojo izkušnjo poroda v življenje), - telefonski pogovor, - podporne skupine <ref name=":32" />. Kadar je ženska v hudi fazi poporodne depresije in se ne odziva na ne farmakološko zdravljenje je priporočljivo farmakološko zdravljenje. Farmakološko zdravljenje vključuje uporabo antidepresivov in hormonske terapije. Tveganja, koristi in neželeni učinki (za mater in dojenčka) morajo biti previdno pregledani <ref>{{Navedi revijo|last=Mivšek|first=Ana Polona|last2=Zakšek|first2=Teja|date=2012|title=Mood Disorders in the Puerperium and the Role of the Midwife: Study on Improvement of Midwives’ Knowledge About Post-Natal Depression After an Educational Intervention.|url=|magazine=Clinical, Research and Treatment Approaches to Affective Disorders|page=283¬–322|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kot dopolnilno zdravljenje za lajšanje posameznih simptomov so uporabne komplementarne metode. To so: hipnoza, akupunktura, masaža, prehranski dodatki, šentjanževka, fizična aktivnost, kengurujčkanje, obsevanje z difuzno svetlobo <ref name=":32" />. Elektro konvulzivna terapija je metoda kratkih elektrošokov in se jo uporablja pri zdravljenju resnih oblik poporodne depresije in ko se ne odzivajo na ne farmakološke in farmakološke oblike zdravljenja <ref name=":32" />. == '''KAKO POPORODNA DEPRESIJA VPLIVA NA OTROKA, MATI IN OČETA?''' == Poporodna depresija izbruhne ravno takrat, ko se vzpostavlja prvi odnosi med otrokom in mati. Vpliva na percepcijo lastne zmožnosti biti mati ter lahko posredno vpliva tudi na otrokov razvoj, saj po rojstvu otrok potrebuje veliko ljubezni in njegove potrebe niso zadovoljene s strani mati, prav tako pa je okrnjena tudi njuna medsebojna komunikacija. Ženske, ki imajo poporodno depresijo so manj dovzetne za otroka in njegove potrebe. Najbolj pa na vez mati-otrok vpliva čas, kdaj poporodna depresija izbruhne in kvaliteta njunega odnosa pred izbruhom. Te otroci so bolj pasivni ali razdražljivi, imajo nižji mišični tonus in več jokajo kot njihovi vrstniki. Njihova obrazna mimika je slabše razvita in imajo pogosto težave s hranjenjem in spanjem. Ker si želijo vzpostaviti vez z materjo, se lahko zgodi, da posnamejo njeno vedenje, in to se izraža kot mikrodepresija. Ko te otroci odrastejo imajo lahko težave z izražanjem čustev in motenj v kognitivnem razvoju, saj materina poporodna depresija vpliva na njegov psihološki razvoj in posledično tudi na njegovo vedenje. Lahko se izraža tudi tako, da imajo te otroci probleme pri navezovanju socialnih stikov, so nesamostojni ter imajo težave pri socializaciji. Otroci mater s poporodno depresijo so tudi sami bolj nagnjeni k depresijam, poporodnim depresijam in ostalim duševnim motnjam. V primerih, ko se po porodu razvije depresija trpi tudi njen odnos s partnerjem. Zato lahko tudi moški po porodu postane depresiven, saj se njegova vloga spremeni in zahteva od njega več odgovornosti. Če to preprečimo pri moških ima pozitivne učinke tudi na njegovo partnerko in otroka. Dejavniki tveganja za nastanek depresije pri moških so: • predhodna depresija, •depresija prisotna pri partnerki in s tem pomankanje podpore, • starejši, tisti, ki so postali očetje prvič, • slabša socialna mreža podpore, • nižja izobrazba, • več negativnih življenjskih izkušenj, • ne zadovoljujoč odnos s partnerko <ref name=":03" />. <references /> [[Kategorija:Depresija]] iv4kx7nfhme6eslmkiqvh8hyehq9ff6 0 485725 5737044 5392638 2022-08-20T07:10:21Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} == mNursing ali mobilna zdravstvena nega == == Definicija mobilne zdravstvene nege == Mobilne aplikacije za zdravje so aplikacije za pametne telefone in tablične računalnike, ki nudijo storitve, povezane z zdravjem. Ker so dostopne uporabnikom tako doma kot na poti, so postale pomemben del programov mobilnega zdravja (mHealth) v zdravstvu. V spletnih trgovinah je mogoče kupiti različne aplikacije za zdravje. Nekatere so razvili z namenom, da bi uporabnike spodbudile k bolj zdravemu vsakdanu, denimo da bi jim svetovale pri fizičnih aktivnostih in prehrani. Spet druge pa pomagajo zdravnikom in pacientom, da komunicirajo na daljavo, kot je na primer aplikacija za diabetike, ki zdravniku avtomatsko pošlje informacije o ravni glukoze. Mnoge aplikacije so povezane z elektronskimi kartoni, ki zdravstvenim delavcem omogočajo točne podatke, ki so zlahka dostopni. [https://searchmobilecomputing.techtarget.com/tip/Best-practices-for-improving-mobile-data-security (1)] === 1. Uporaba mobilnih aplikacij === Mobilni telefoni, tablični računalniki in nosljive naprave se uporabljajo za izvajanje rednih zdravstvenih pregledov in za vodenje zdravstvene kartoteke pacientov. Zdravniki in medicinske sestre lahko pregledajo pacienta s pomočjo mobilnih naprav, ki kažejo, kako izvesti pregled. S pomočjo mobilnih naprav zdravstveni delavci bolj aktivno prispevajo k usmerjanju pacientov v pravo smer zdravljenja. Prav tako naj bi naprave znatno pripomogle k izboljšanju kakovosti zdravstvene nege. [https://kaysharbor.com/blog/healthcare/8-mobile-device-benefits-in-healthcare (2)] === 2. Pomankljivosti mobilnih aplikacij === Ena od pomanjkljivosti mobilnih aplikacij za zdravje, je da politika zasebnosti ni tako dobro urejena kot pri drugih aplikacijah. Uporabniki je ne preberejo vedno in se zaradi tega ne zavedajo, v kakšne namene ponudniki aplikacij uporabljajo njihove podatke o zdravju. v Združenih državah Amerike rabo teh aplikacij ureja Zakon o prenašanju in odgovornosti za podatke zdravstvenega zavarovanja (Health Insurance Portability and Accountability Act). Vse aplikacije za zdravje niso skladne z zakonom, zaradi česar uporabnik nima zagotovila, da bodo njegovi podatki o zdravju zaščiteni ali da bo uporabnik obveščen o morebitni zlorabi. Mobilne aplikacije za izboljšanje zdravja se širijo, vendar preden jih zdravstvena ustanova ali organizacija lahko priporoči pacientu, morajo biti prepričani, da je aplikacija uporabnikom prijazna ter koristi njihovemu zdravju. Uporaba mobilne aplikacije za spremljanje ter izboljšanje zdravljenja, je v velikem vzponu. Pojav pametnih mobilnih tehnologij, ki omogočajo hiter in preprost dostop, prenos in spremljanje informacij, je še spodbudil njihovo sprejemanje v zdravstvu. [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28344359/ (3)] == Uporoba mobilnih aplikacij v tujini == Aplikacije so zasnovane tako, da podpirajo diagnostične in terapevtske postopke, ki jih opravljajo medicinske sestre kot tudi zdravniki, pomagajo pacientom, da izboljšajo njihovo samovodenje z boleznijo. Vendar je to področje še zmeraj premalo raziskovano, da bi lahko podprli te dokaze o njihovi učinkovitosti. Raziskave, ki so jih do sedaj opravili v tujini (Amerika in Kitajska), so namenjene oceni učinkovitosti mobilnih aplikacijah pri podpori samovodenja, pri zmanjšanju števila hospitaliziranih pacientov in pri nižanji povprečnih dni preživetih v bolnišnici. [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6122553/pdf/12890_2018_Article_671.pdf (4)] Nekatere študije so pokazale, da aplikacije zagotavljajo učinkovito in za paciente izvedljivo vadbo za izboljšanje telesne zmogljivosti. Take mobilne aplikacije lahko povečajo sposobnost smmovodenja in upoštevanja vadbe na domu. Učinkovitost samovodenja bolezni preko mobilnih aplikacij se je izkazalo za zelo učinkovito in je pripomoglo k zmanjšanju števila sprejemov v bolnišnico ter k izboljšanju zdravstvenega stanja pacientov s kronično boleznijo. Mobilni telefoni s priročnimi aplikacijami imajo velik potencial za zmanjšanje zdravstvenih težav ter za izboljšanje zdravstvene oskrbe. [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6122553/pdf/12890_2018_Article_671.pdf (4)] Mobilne aplikacije na mobilnem telefonu ali tabličnem računalniku uporabljajo tako medicinske sestre in zdravniki, da bi se lažje povezali s pacienti in omogočili dostop do nekaterih nujnih informacij, ki jih pacienti potrebujejo. Aplikacije se uporabljajo tudi za preventivne namene v zdravstvenem sistemu. Ena glavnih vzrokov za splošno sprejemanje mobilnih aplikacij v tujini s strani zdravnikov in medicinskih sester je, da izboljšajo komunikacijo med pacienti ter tako posledično izboljšajo tudi same informacijske vire za oskrbo pacienta. Pred razvojem mobilnih naprav in mobilnih aplikacij so informacijske vire v glavnem zagotavljali stacionarni računalniki in niso podpirali potrebe po mobilnosti v zdravstvenih ustanovah. Nekatere zdravstvene ustanove v Ameriki so to mobilnost skušali doseči z upostavitvijo brezžične mobilne informacijske postaje (računalniki na kolesih, delovne postaje na kolesih). Sedaj pa imajo to vse na dosegu rok preko mobilnih aplikacij na telefonu ali tabličnem računalniku. [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4029126/pdf/ptj3905356.pdf (5)] === 1. Uporabnost mobilnih aplikacij s strani zdravstvenih delavcev: === -         sistemski pregled nad prejetimi informacije o pacientih (pisanje zapiskov, diktiranje, snemanje fotografij, organizacijo informacij in slik), -         upravljanje s časom (določanje terminov pregleda za bolnike, urejanje sestankov s sodelavci in drugimi člani tima), -         upravljanje in dostopanje do zdravstvenih kartotek (dostop do zdravstvenih kartotek in samo urejanje le-teh), -         komunikacijo in svetovanje (klici, video klici, SMS sporočila, e-mail sporočila, video konference), -         sklicevanje in zbiranje informacij (medicinski priporočniki in znanstveni članki, zdravstvene novosti, dostopanje do informacij o zdravilih), -         spremljanje bolnikov (klinični sistem za smernice kliničnega zdravljenja, podpora o odločanju za paciente, organizacija laboratorijskih izvidov in interpretacija, diagnostično-terapevtski postopki), - zdravstveno izobraževanje in usposabljanje. [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4029126/pdf/ptj3905356.pdf (5)] === 2. Uporabnost mobilnih aplikacij s strani pacientov s kroničnimi boleznimi: === Pacienti s kroničnimi boleznimi uporabljajo za njih zasnovane aplikacije (npr. KOPB – kronična obstruktivna pljučna bolezen) kot so, The Breathing App, The COPD Pocket Guide. Rezultati raziskave, ki je bila izvedena na Kitajskem, je pokazala, da bi lahko take aplikacije zmanjšale trenutni naval sprejem v bolnišnice bolnikov z boleznijo KOPB-ja. Raziskava je pokazala tudi, da aplikacije izboljšajo fizično sposobnost in raven aktivnosti bolnikov. [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6122553/pdf/12890_2018_Article_671.pdf (4)] == Raziskave o uporabnosti mobilne zdravstvene nege == Raziskave, ki so bile opravljene so predvsem usmerjene v politiko zasebnosti. Ugotovljeno je bilo, da aplikacije zbirajo preveč osebnih podatkov in, da bo potrebno še kar nekaj dela na zaščiti teh podatkov, da ne bi prihajalo do nepotrebnih zlorab z osebnimi podatki. So pa aplikacije v hitrem porastu, uporabnikom je na voljo že tisoče aplikacij, ki pa se bodo v naslednjih letih še razširile. Leta 2016 so na grški univerzi Piraeus izvedli raziskavo, ki je odkrila mnoge varnostne pomankljivosti pri rabi mobilnih aplikacij za zdravje. Raziskavo so izvedli na 20 najbolj priljubljenih aplikacijah za zdravje in ugotovili, da jih kar 80% ne ustreza standardom, namenjenim preprečevanju zlorabe uporabniških podatkov. V raziskavi so analizirali varnostne težave, jih sporočili izvajalcem programske opreme ter preverili, če so razvijalci to težavo lahko odpravili. [https://ieeexplore.ieee.org/abstract/document/8272037 (6)] V drugi raziskavi je bilo ugotovljeno,da nekatere aplikacije zbirajo preveč podatkov, kot jih dejansko potrebujejo za svoje delovanje. Najbolj naj bi se zbirali podatki o uporabnikovi lokaciji. Med 60 preučenimi aplikacijami, jih je dostop do lokacije zahtevalo 26. Ugotovljeno je bilo, da je bil dostop upravičen v 9 primerih, 5 primerov je bilo mejnih, pri preostalih 12, pa ni bilo najdenega razloga zakaj bi aplikacija potrebovala podatek o uporabnikovi lokaciji. Kljub tej ugotovitvi, da aplikacije zahtevajo precej več dostopa, kot ga potrebujejo za delovanje, večina uporabnikov vseeno odobri dostop do vseh zahtevanih podatkov. Aplikacije m-Zdravja predstavljajo veliko tveganje za varnost in zasebnost podatkov, to je kar precej zaskrbjujoč podatek, saj tovrstne aplikacije obdelujejo zelo občutljive podatke. Njihova zloraba ali razkritje lahko resno škoduje ugledu in življenjskemu položaju uporabnika, so v svojih raziskavah ugotovili Ackerman (2013) in Hoppe et al.(2017). [https://www.researchgate.net/publication/318230279_Privacy_Issues_in_Mobile_Health_Applications_-_Assessment_of_Current_Android_Health_Apps (7)] Avtorica Lupton (2014b) se je v svoji raziskavi spraševala o razlogih zakaj se ljudje odločijo za spremljanje svojega zdravstvenega stanja preko aplikacij in delili svoje podatke. Ugotovila je, da se večina uporabnikov odloči, ker želi izboljšati kakovost svojega življenja zaradi osebnih razlogov, velikokrat pa uporabniki aplikacijo preizkusijo tudi samo iz radovednosti. [https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2483549 (8)] V aplikacije je pomembno vnesti prave podatke, saj lahko napačni podatki vodijo do postavitve napačnih diagnoz, kar pa pomeni veliko škodo za uporabnike in njihovo zdravstveno stanje. Napačen vnos podatkov lahko povzroči napačno oskrbo, saj lahko uporabnik misli, da je bolj bolan, kot je v resnici, ali pa zamudo pri obravnavi, saj so meritve boljše, kot so v resnici. [https://www.researchgate.net/publication/283798113_The_regulatory_arms_race_Mobile-health_applications_and_agency_posturing (9)] == Zgodovina in prihodnost mobilne zdravstvene nege == Mobilno zdravje se je začelo razvijati spodbudno zaradi vse večjega števila prebivalcev in lažjega dostopanja do zdravstvenih storitev (WHO, 2008). [https://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/GBD_report_2004update_full.pdf?ua=1 (10)] Ključen je tudi razvoj tehnologije katera nam omogoča nove razvojne poti.  Raziskave omogočajo vpogled pozitivnih stvari, katere nam prinaša mobilno zdravje. Imamo tudi pomembne deficite. Ena največjih slabosti je, da starejše generacije, ki v večini iščejo in rabijo zdravstveno pomoč, so tehnološko slabše izobražene. Za zdaj ima samo 12% vseh držav mobilno zdravje tako razvito da lahko z njem delajo raziskave ter ga evalvirajo in nadgrajujejo. Ostale države nimajo močno razvitega zdravstvenega sistema in razpoložljive tehnologije. [https://www.who.int/goe/publications/goe_mhealth_web.pdf (11)] Z razvojem mobilnih in telekomunikacijskih mrež nam je uspelo že leta 2010 povezati 70% vse populacije v razvitem svetu. in v današnjih časih tehnologija samo še napreduje in postaja dostopnejša tudi v manj razvitih državah. Mobilne aplikacije se koristijo v vseh drugih področij ekonomije in tam tudi eksponentno rastejo. V zdravstveni panogi pa mobilno zdravje ne napreduje kaj hitro, čeprav so se izkazale za dober primer preventivnega zdravja. Države težijo k razvoju mobilnega zdravja Amerika ima kar 42% pobudo za nadaljnji razvoj aplikacij sledi pa ji Azijska regija z 32% prizadevanjem (WHO, 2011). Mobilno zdravje izkoriščajo tako za preventivo kot za kurativo razvijajo se pisanje receptov, dajanje navodil, omogočanje samostojnejše zdravstvene nege pacienta z znano kronično boleznijo. V prihodnosti si stroka, ki se ukvarja z razvojem teh aplikacij prizadeva, da bodo lahko monitorirali pacienta. Bolniki bodo tako samostojno in lažje obvladovali  kronične bolezni in zmanjšali obiske pri zdravniku. Zdravstveni delavci bi s pomočjo aplikacij, redno posredovali  nove informacije o bolezni in dosegali boljše spopadanje z njmi. [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29214596/ (12)] Veliko raziskovalcev predvideva, da bi lahko s pomočjo dobro razvitih aplikacij pacienti postali popolnoma samostojni pri nekaterih boleznih in naredili kronične bolezni še bolj obvladljive. Ljudje ki uporabljajo eno najsodobnejših načinov zdravljenja, želijo ter  spodbujajo nadaljn razvoj mobilnega zdravja. [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5171509/ (13)] Leta 2017 je bilo na voljo več kot 165.000 mobilnih aplikacij za zdravje skoraj 80.000 jih je bilo ustvarjenih v enem letu (Kao C.-K. et al, 2017). Večina jih je namenjena pacientom. Največ aplikacij je namenjeno naročanju terapije in opomnikom za intervencije zdravstvene nege, fizioterapije, in splošno zdravje. To nam zagotavlja 24 urno zdravstveno asistenco. Sistem mobilnih aplikacij za zdravje  potrebuje še nadaljnje razvijanje da bi se popolnoma uveljavil. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1016/j.pmrj.2017.02.018 (14)] === Literatura === # https://searchmobilecomputing.techtarget.com/tip/Best-practices-for-improving-mobile-data-security # https://kaysharbor.com/blog/healthcare/8-mobile-device-benefits-in-healthcare # https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28344359/ # https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6122553/pdf/12890_2018_Article_671.pdf # https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4029126/pdf/ptj3905356.pdf # https://ieeexplore.ieee.org/abstract/document/8272037 # https://www.researchgate.net/publication/318230279_Privacy_Issues_in_Mobile_Health_Applications_-_Assessment_of_Current_Android_Health_Apps # https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2483549 # https://www.researchgate.net/publication/283798113_The_regulatory_arms_race_Mobile-health_applications_and_agency_posturing # https://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/GBD_report_2004update_full.pdf?ua=1 # https://www.who.int/goe/publications/goe_mhealth_web.pdf # [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29214596/ https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5171509/] # https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5171509/ # https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1016/j.pmrj.2017.02.018 [[Kategorija:Zdravstvena nega]] dtz9d8aojj6l1um7dtw4wqa02q1reij 0 485836 5736996 5687904 2022-08-20T07:05:02Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:US Navy 051103-M-2175L-200 U.S. Marine Corps Lance Cpl. Ryan Papa, right, assigned to 2nd Platoon, Company C, 1st Battalion, 8th Marine Regiment, holds a striking pad for a member of the Senegalese 90th Naval Infantry.jpg|thumb|right|300px|alt=US Navy 051103-M-2175L-200 U.S. Marine Corps Lance Cpl. Ryan Papa, right, assigned to 2nd Platoon, Company C, 1st Battalion, 8th Marine Regiment, holds a striking pad for a member of the Senegalese 90th Naval Infantry.|Amerški marinci vadijo izvedbo udarcev s Senegalško mornarico. ]] [[Slika:Boksarske-rokavice.png|sličica|Boksarske rokavice se uporabljajo za varno izvajanje ter vadbo ročnih udarcev, predvsem direktov, aperkatov ter krošejev.]] '''Udarec''' je usmerjen fizični napad s katerim koli delom človeškega telesa ali z nekim predmetom (kot je na primer [[orožje]]), katerega namen je nasprotniku povzročiti [[Poškodba|poškodbe]]. Obstaja veliko vrst udarcev. Udarci z [[Roka|roko]], udarci z [[Noga človeka|nogo]] ali brce in udarci z [[Glava|glavo]]. Obstajajo pa tudi ostale variante, ki se uporabljajo v [[Borilne veščine|borilnih veščinah]] in borilnih športih. Večkratno povezano udarjanje nasprotnika se imenuje kombinacija udarcev, izraz se predvsem uporablja v [[Boks|boksu]]. == Uporaba == Udarci so ključni element mnogih [[Šport|športov]] in veščin, kot na primer [[Boks|boks,]] [[Savate|savate,]] [[karate]], [[muay thai]], [[Taekwon-do|taekwondo]] in wing chun, nekatere borilne večine tudi uporabljajo konice prstov, [[Zapestje|zapestja]], podlakti, [[Rama|ramena]], hrbet in boke za udarjanje nasprotnika poleg bolj tradicionalnih pesti, dlani, komolcev, kolen in nog, ki so bolj pogoste v borilnih športih. Drugi športi in veščine, kot na primer [[rokoborba]] ne uporabljajo udarcev. Obstaja pa tudi različica karateja, ki se imenuje goju ryu, kater se bolj fokusira na živčne točke v rokah in nogah. == Ročni udarci == Ročni udarci so tisti, kadar udarim z delom dlani, členki, roko, komolcem ali ramenom. Po navadi se udarja s komolcem, roko, podlaktjo ali z zadnjim delom zapestja. === Odprta roka === [[File:Shuto.png|thumb|Udarec z dlanjo]] ==== Dlan ==== Udarec z dlanjo. Ne glede na to ali je dlan odprta ali pa so prsti zaprti do členkov, udarci z dlanjo udarjajo s spodnjim delom dlani, nad zapestjem. Dlan upognjena pravokotno na zapestje, da ne pride do udarca z mehkejšim tkivom pri zapestju. Spodnji del dlani je zelo trdna udarna površina in lahko povzroči toliko škode kot zaprta pest, če je uporabljena pravilno, z veliko manj tveganja poškodbe. Udarec z dlanjo je uporaben, saj se sproži bolj sproščeno kot zaprta pest. To je zato ker zapiranje pesti skrajša mišice zapestja, ki kontrirajo gibanju pesti pri udarjanju. Mnoge borilne veščine učijo, da naj bo pest sproščena dokler ne pride do kontakta in s tem povečajo hitrost udarca. Cilji udarcev z dlanjo so nos, čeljust, ušesa, zadnji del glave, dimlje, ledvica, sence in trebuh. Pri nekaterih borilnih športih je prepovedana uporaba udarca s pestjo, kot je na primer Pancrase, ampak dovoljujejo udarec z dlanjo. ==== Stranski del dlani (nasproti palca) ==== Udarec s stranskim delom dlani nasproti palca (od mazinca do zapestja), podoben »karate chop« udarcu. Deli telesa, ki so primerni za tak udarec je vrat, sapnik, ključnica, tilnik, zgornji del roke, zapestje, komolec in koleno. V kitajskih in japonskih borilnih veščinah se ta udarec uporablja tudi za blokiranje. ==== Sprednji del dlani ==== Udarec se vrže podobno kot udarec z zaprto pestjo. Udarna površina so konice prstov. Primerni deli telesa so po navadi oči in vrat. Ta način udarjanja ni primeren za večino udarnih točk, saj je možnost, da si izvajalec polomi prste. Prednost tega udarca pa je ta, da podaljša doseg roke za 7cm – 10 cm v primerjavi z udarcem s pestjo, zadnjim delom pesti ali stranskim delom pesti. Je zelo efikasna tehnika, ki se tudi dokazuje z nenamernimi udarci s konicami prstov v Mešanih borilnih veščinah. === Udarec z zaprto pestjo === ==== Udarec s sprednjim delom pesti ==== Udarec, ki se izvaja z roko z zaprtimi prsti in kjer so udarna površina členki. Imamo več načinov udarjanja z zaprto pestjo, kot so: direkt, udarec z zadnjim delom pesti, »jab« in navpični udarec s pestjo. Udarec z zadnjim delom pesti (»Hammerfist«) [[Slika:Fokuserji.png|sličica|Fokuserji, ki so namenjeni vadbi ročnih udarcev. Za vadbo s fokuserji sta potrebni dve osebi: prva oseba (ponavadi trener) ki drži fokuserje ter druga oseba (ponavadi učenec), ki v njih udarja.]] Udarna površina tega udarca je stranski del pesti (pri mazincu) pri katerem s pestjo udarimo, kot bi udarili s kladivom. Je zelo varen udarec, saj si z njim težko poškodujemo kosti v roki in zapestje. Primerni deli telesa za udarjanje je tilnik, senci, nos, zapestje (za blokiranje), genitalije, čeljust, prsni koš in uho. »Hammerfist« se včasih tudi uporablja pri tehnikah udarjanja v parterju v [[Mešane borilne veščine|mešanih borilnih veščinah]]. Uporaba tega udarca je možna tudi kadar napadalec skuša zrušiti nasprotnika in ga zgrabi za noge, takrat se ta udarec uporabi v zadnji predel glave. ==== Udarjanje s členkom na prstu ==== [[File:Ippon-Ken.png|thumb|Udarec z iztegnjenim členkom]] Udarci z roko se lahko izvajajo tudi z iztegnjenim členkom prsta. Eden od prstov je pomaknjen naprej tako da udari členek prsta in se sila porazdeli na manjšo točko. Tak udarec je primeren za napade na živčne točke. Te udarci izvirajo iz [[Kung fu|Kung Fu]]-ja, kjer so bili znani kot zelo zahtevni udarci samo za najbolj napredne učence. Za to izvedbo je potrebna velika natančnost in utrjenost členkov, zato se ta tehnika uporablja samo v posebnih okoliščinah. Nekatere borilne veščine, kot [[Aikido]], [[Krav Maga]], Hapkido uporabijo ta udarec za pobeg iz nasprotnikovega prijema. Ustvari pritisk na kosti v dlani, kar zmanjša moč prstov in oprijema. Nato lahko izvajalec tehnike preide v vzvodni prijem. Učinkovitost teh tehnik je velikokrat razpravljana, saj te veščine ne dovoljujejo proste borbe. ==== Komolec ==== Pri udarcu s komolcem se uporablja sklep med zgronjim delom roke in podlaktjo. Udarec se lahko izvaja v ravni liniji ali v krožnem gibanju, tako kot kroše, aperkat ali »punch« v boksu. Udarci s komolcem in kolenom se največkrat povezujejo z borilno veščino Muay Thai, še posebej takrat kadar se izvajajo v klinču. ==== Rama ==== Udarec z ramo se izvaja z notranjim delom rame. Ta udarec je primeren za izvajanje v glavo, kadar je nasprotnik blizu, kot je v klinču ali parterju, ampak ponavadi ne ustvari dovolj moči, da bi nasprotnika nokavtirali. Velikokrat se ramenski sklep uporablja kot opora za vzvode pri judu, brazilskem jiu-jitsu ali pri klasične jujitsu. == Nožni udarci == Nožni udarci so udarci pri katerih udarjamo s stopalom, peto, golenico, nartom ali kolenom. Taka vrsta napada se pogosto uporablja pri borbah brez orožja in borilnih športih. === Brca === Brce so del mnogih borilnih veščin, kot na primer Teakwondo, Karate, Vovinam, Muay Thai, [[Capoeira]], Silat, Kickboxing,… ==== Sprednja brca "front kick" ==== Izvajanje sprednje brce je sestavljano iz dvigovanja kolena in stopala do želene višine in stegovanje noge do kontakta s ciljem, pri tem je zgornji del telesa poravnan in gleda proti tarči oziroma cilju. Udarna površina udarca je podplat. Iztegovanje bokov je eden od načinov, kako sprednji brci dodamo več moči in dometa, odvisno od potreb in situacije izvajalca. Sprednje brce po navadi izvajamo v telo, trebuh, kolena napredni borci pa lahko tudi v glavo. ==== Stranska brca ==== Je brca ki se izvede od strani glede na telo izvajalca. Pri stranski brci udarjamo s peto ali sprednjim delom podplata. Peta je bolj primerna za trše dele telesa, kot so rebra, trebuh, čeljust, senci in prsa. Stranska brca se izvede tako da najprej s strani povlečemo nogo k sebi ter jo nato iztegnemo v ravni liniji proti nasprotniku. ==== Krožna brca "roundhouse kick" ==== Je najbolj pogosta brca v borilnih športih, zaradi moči, ki jo ta brca generira ter lahkotne izvedbe. Pri večini borilnih veščin se za udarno površino uporablja stopalo, medtem, ko se pri Muay Thaiu in pri Mešanih borilnih veščinah uporablja golenica. Brca se izvede tako, da izvajalec krožno zamahne z nogo ter zadane nasprotnika s stopalom, prstom na nogi, delom podplata ali z golenico. Pomembna različica je »Brazilian kick«, ki se veliko uporablja v Mešanih borilnih veščinah, kjer izvajalec bolj uporabi boke ter z  brco udari navzdol. <ref>The Essential Book of Martial Arts Kicks: 89 Kicks from Karate, Taekwondo, Muay Thai, Jeet Kune Do, and Others by Marc De Bremaeker and Roy Faige</ref> ==== Koleno ==== Udarec s kolenom ali brca s kolenom se udarja s kolenskim sklepom. Najbolj pogosto se izvaja v ravni liniji, ki se po navadi izvaja v klinču, udarec pa se usmeri od dimelj do glave. Različice tega udarca so udarec s kolenom od strani in udarec s kolenom med skokom ali »flying knee«. == Drugi udarci == Čeprav manj pogosto lahko udarjamo tudi z ostalimi deli telesa. === Udarec z zadnjico === Ta udarec večinoma učijo pri samoobrambi, kjer izvajalec porine svoje boke in udari z zadnjico v napadalca, ki je za njim in ga drži v prijemu. Udarec lahko omogoči, da napadalec pade, zrahlja oprijem ali da se nagiblje naprej. Udarec ne povzroči veliko škode nasprotniku, lahko pa pomaga izvajalcu pobegniti iz prijema ali pa pridobiti boljši položaj. === Udarec z glavo === Učinkovit udarec z glavo se izvede tako, da s tršim delom glave udarimo v nasprotnikov manj trd glave, na primer s čelom udarimo nasprotnika v nos. Je zelo tvegan udarec, saj lahko izvajalec sebi naredi več škode kot nasprotniku. === Udarjanje s celim telesom (bok in rama) === Udarjanje s telesom se izvaja od strani z bokom ali ramo, kjer se zaletimo v nasprotnika s telesom. Ta udarec se uporablja v [[Hokej na ledu|hokeju na ledu]], lahko pa se tudi uporabi v samoobrambnih situacijah. Te udarci po navadi ne povzročijo škode nasprotniku, ampak ga spravijo iz ravnotežja ali zrušijo na tla. Kadar je udarec pravilno usmerjen, pa lahko povzroči [[Bolečina|bolečino]] nasprotniku, na primer udarec z ramo v nos, udarec z bokom v stegensko mišico ali udarec z ramo v pleksus. Udarec se lahko tudi uporabi tako, da se med tekom z ramo zaletimo v nasprotnika. Te tehnike so zel ne tehnične in imajo veliko možnost, da izvajalec ne zadane nasprotnika in se upirajo na fizično moč. Če pa izvajalec zadane nasprotnika, pa lahko udarec povzroči bolečino in podere nasprotnika na tla. == Principi udarcev == Udarci v Azijskih borilnih veščinah in v boksu imajo približno iste principe udarjanja. Te principi se nanašajo na večino delov telesa s katerimi se lahko izvajajo udarci.Te principe se učenci naučijo skozi treninge in ponavljanja z učiteljem ali inštruktorjem. Veliko borilnih veščin vsebuje te principe, kot na primer Karate<ref>Funakoshi, Gichin. ''Karate-Do Kyohan: The Master Text''. Tokyo. Kodansha International; 1973.</ref> in Jeet Kune Do.<ref name="#1">Lee, Bruce and Lee, Linda. ''[[iarchive:pdfy-SP1dBDr6xLGrVfF9|Tao of Jeet Kune Do]]''. Burbank, CA. O'Hara Publications; 1975. ([[Wayback Machine]] [[PDF]])</ref> # Pravočasno zategovanje mišic: Izvajalec je med izvajanjem udarca sproščen in mišice oziroma udarec zategne šele ob kontaktu z nasprotnikom. S sproščenostjo lahko izvajalec poveča hitrost udarca in s tem njegovo moč. # Kontrola dihanja: Izvajalec lahko med udarjanjem zavpije oziroma naredi »kiai«, ki pomaga pri zategovanju mišic in lahko prestraši nasprotnika. Izvajalci po navadi izdihnejo pri zategovanju udarca. Dihanje je tudi pomembno kadar borec ne napada, saj s tem sprostijo svoje telo in ne tratijo nepotrebne energije, začetniki pogosto zapravljajo energijo, ker so napeti kadar to ni potrebno. # Penetracija: Udarec naj bi bil merjen 10-15 cm za površino tarče, s tem udarec pretvori več energije v nasprotnika. Borec proba udariti čez tarčo, ne da se jo z udarcem samo dotakne. Primer tega je obračanje pesti, ki je del metanja udarcev z roko, ampak se obračanje prilagodi glede na distanco do nasprotnika in gibanja izvajalca. Tak način udarjanja je v boksu in večini drugih borilnih veščin, razen v Wing Chunu in Capoeiri, kjer za hitrejše udarce žrtvujejo moč. # Fokus: Udarci naj ni prenesli čim več sile na čim manjšo točko na napadalčevem telesu. Na primer, to sta prva dva členka pri udarcu s pestjo pri karateju in zunanji del stopala pri stranski brci pri Taekwondoju. Fokus pomaga pri penetraciji in pri prenosu moči v čim manjšo točko. # Kinetična povezanost: Mišice so aktivirane v določenem vrstnem redu, da se maksimira sila ustvarjena pri udarcu. V udarec se mora prenašati tudi telesna teža in ne samo teža roke ali noge. Na primer pri boksu, borci sprednjemu direktu dodajo več sile tako, da vanj naslonijo telesno težo in istočasno rotirajo zgornji del telesa. # Premikanje z nogami: Dobro poznavanje premikanja z nogami pripomore k ravnotežju, izvajanju kombinacij udarcev ter razumevanja distance med borcem in nasprotnikom. To je eden od najbolj kompleksnih aspektov udarjanja, kjer moč udarcev pride iz nog v udare in znanje premikanja z nogami pripomore k zmožnosti izvajanja kombinacij. # Gravitacija: Udarci, ki potujejo proti tlom generirajo več moči, saj jim pomaga [[Težnost|sila gravitacije]]. == Strategije == Poleg uporabe mehanskih elementov, ki so opisani zgoraj, borci uporabljajo strategije, s katerimi povečajo učinkovitost udarcev. Med njimi so: # Kombinacije: Borci kombinirajo tehnike v serije in s tem povečajo možnost, da eden ali več udarcev zadenejo nasprotnika. Ti udarci so po navadi izvajani na različne točke na telesu, kjer borec izvede eno od tehnik z največjo silo. # Nivoji napada: Višina napada se razlikuje, kot na primer za udarcem v glavo sledi brca v telo. S tem borci omilijo obrambo nasprotnika. # Čas in ritem: Izkušeni borci se učijo preko ponavljanja in mišičnega spomina, kdaj naj vržejo določen udarec, glede na situacijo v kateri se znajdejo. Borci imajo lahko navade s katerimi lahko postanejo predvidljivi. Zmotenje njihovega ritma lahko prinese borcu prednost pred nasprotnikom. # Telegrafiranje: to se nanaša na premikanje telesa pred sprožitvijo udarca. S tem borec sporoči nasprotniku svoj namen in poveča verjetnost, da udarec nebo učinkovit. Pri udarjanju naj bi se najprej začel premikati udarec, nato pa šele telo. To zahteva pravilno branje distance ter premikanja z nogami oz. "footwork". # Zavajanje: Borci uporabljajo finte in druge motnje s katerimi prikrijejo svoj napad. Udarjanje s stopalom po tleh, konstantno premikanje roke, premikanje glave premikanje položaja garda, itd. so pogoste finte. Uporaba fint, napadanje na različnih nivojih ter uporaba različnih tehnik pomaga pri premagovanju obrambe nasprotnika. # Napadalni koti: Pridobivanje prednosti v položaju in poziciji pred nasprotnikom. Bivši prvak srednje kategorije UFC-ja Anderson Silva je zapisal: » Glavni cilj borbe je izkoristiti delo nog in pridobiti dominantni kot napada« To opredeli kot »…položaj iz katerega lahko udarite nasprotnika, medtem, ko je nasprotnik v položaju, da vas ne more udariti nazaj…želite da so vaši boki obrnjeni proti nasprotniku, nasprotnikovi boki pa stran od vas."<ref name="#1"/> == Tveganja == Človeška roka je narejena iz več manjših kosti, katera se lahko poškodujejo ob udarjanju. Če borec udari trd del telesa se lahko kosti v dlani zlomijo pri udarcu zlomijo. Zato si boksarji povijajo roke, da se kosti držijo skupaj in jim preprečijo, da se zlomijo. Kosti se lahko tudi otrdijo, s tem ko se z njimi udarja po trdih površinah in s tem spodbudijo preoblikovanje kosti oziroma povečanje gostote kosti na udarni površini. Zapestje mora biti med udarcem s pestjo pravilno poravnano. Če se zapestje pri udarcu upogne, lahko pride do zvina, izpaha ali zloma. Zato boksarji poleg dlani povijejo tudi zapestja in s tem zmanjšajo možnost upogiba. == Glej tudi == * [[:en:Makiwara|Makiwara]] * [[Boksarska vreča]] * [[:en:Atemi|Atemi]] * [[Varma kalaimi]] ==Viri== {{reflist}} [[Kategorija:Borilne veščine]] ltpa9vf1q7o3l2eukkxmskdx0e2w1dm 0 485879 5737054 5721796 2022-08-20T07:10:45Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Types of Carbon Nanotubes.png|sličica|252x252_pik|Model enostenske nanocevke (SWCNT).]] '''Ogljikova nanocevka''' (CNT) je cev iz [[Ogljik|ogljika]] s premerom, ki se običajno meri v [[Nanometer|nanometrih]].<ref name=":4" /> Ogljikove nanocevi so zgrajene iz ene plasti [[Grafit|grafita]], ki je zvita v brezšivno cev. Ogljikove nanocevke delimo v dve kategoriji. Enostenske nanocevi (SWCNT) so zgrajene iz ene same plasti grafita (plast ima debelino premera enega C atoma). Večstenske nanocevi (MWCNT) pa so zgrajene iz več plasti grafita, ki so med seboj razporejene koaksialno ali spiralno.<ref name=":4" /> Ogljikove nanocevi imajo zelo zanimive [[Fizikalna lastnost|fizikalne lastnosti]]. Postale so najmočnejši znani material. [[Natezna trdnost|Natezno trdnost]] imajo lahko tudi do 20-krat večjo [[jeklo]], pri čemer imajo samo polovico [[Gostota|gostote]] aluminija.<ref name=":4">N. Bernot: Delo in energija za gospodarski in kulturni razvoj Slovenije. / N. Bernot – Ljubljana : Chiara, 2018, str. 218.</ref> [[Električni tok]] prevajajo bolje kot [[baker]], imajo za tri velikostne rede večjo maksimalno gostoto toka. Tudi pri [[Kondukcija|prevajanju toplote]] nimajo tekmeca.<ref name=":0">M. Humar: Seminar ogljikove nanocevke, (pridobljeno 31.10.2020) ''<nowiki>http://humarlab.ijs.si/documents/OgljikoveNanocevke.pdf</nowiki>''</ref> CNT so verjetno eden izmed najboljši [[Električni prevodnik|prevodnikov elektrike]], najbolj [[Togo telo|tog]] in [[Trdnost|trd]] material, ki bo kdaj obstajal. Ima podobne lastnosti toplotnega prevodnik kot [[diamant]] in z vso možnostjo kemijskih reakcij na ogljik, ki jih nudi [[organska kemija]].<ref name=":1">J. Navodnik: Slovenija je ustvarjena za nanotehnologije : izdelki in tehnologije prihodnosti. / J. Navodnik, M. Kopčič. – 1. Izd. – Celje : Navodnik, 2007, str. 28 – 39.</ref> Prvo omembo ogljikovih struktur, ki imajo na sredini luknjo, najdemo že leta 1958. Prave več plastne nanocevke (MWCNT) pa so odkrili šele leta 1991, kot stranski produkt pri sintezi [[Fuleren|fulerenov]]. Dve leti kasneje sta [[Sumio Iijima]] in [[Donald S. Bethune]] odkrila še enoplastne nanocevke. Od takrat se obseg raziskovanja teh čudovitih fizikalnih objektov eksponentno veča. [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovni trg]] ogljikovih nanocevk je bil leta 2018 ocenjen na približno 4,5 milijarde ameriških dolarjev, vendar naj bi se ta številka do leta 2026 povečala za več kot 10 milijard ameriških dolarjev. Predvidoma je trg nanocevk za leto 2026 ocenjen na približno 15 milijard ameriških dolarjev.<ref>''https://www.statista.com/statistics/714463/global-market-value-of-carbon-nanotubes/'' (pridobljeno: 8.11.2020).</ref> == Struktura enostenske nanocevi (SWCNT) == Struktura idealne oz. neskončno dolge enostenske ogljikove nanocevke SWCNT je pravilna [[Šestkotnik|šesterokotne]] mreža, narisana na neskončni valjasti površini. Pri tem so oglišča lege [[Atom|atomov]] ogljika. Dolžina vezi ogljik-ogljik je fiksna, obstajajo omejitve glede premera valja in razporeditve atomov na njem. === Cik-cak in armchair struktura nanocevke === [[Slika:ZigzagCNT.png|sličica|213x213_pik|Cik-cak struktura SWCNT.]] Glede na kiralni kot ločimo dve vrsti ogljikovih nanocevk: * Cik-cak struktura: Pri proučevanju cik-cak nanocevk na grafitni mreži definiramo [[Vektor (matematika)|vektor]] med ogljikovimi atomi, ki se po korakih skozi vsako [[Kemijska vez|vez]] obrne za 60 stopinj, izmenično levo in desno. Pri tem ta razporejenost vezi predstavlja obliko cik-cak vzorca od tod izhaja ime. *Armchair struktura: V primeru armchair razporeditve vezi v mreži med ogljikovimi atomi nanocevk, pa se vektor spreminja tako, da naredi dva leva zavoja za 60 stopinj, nato pa sledita dva desna zavoja. Ta vzorec se ponavlja prek celotne mreže in tvori vzorec podoben stolu (naslonjaču) od tod ime. [[Slika:ArmchairCNT.png|sličica|Armchair struktura SWCNT.]] === Rekordna dolžina nanocevke === Do zdaj najdaljša ustvarjena ogljikovih nanocevka naj bi bila približno dolga približno 550 mm, leta 2013. To nanocevko so gojili na [[Silicij|silicijevih]] substratih z uporabo izboljšane metode kemičnega nanašanja s [[Para|paro]] in predstavljajo električno enakomerne nize enostenskih ogljikovih nanocevk. Za najkrajšo ogljikovo nanocevko lahko štejemo organsko spojino [[ciklo parafenilen]], ki je bila sintetizirana leta 2008. == Delitev nanocevk == === Enostenske nanocevke (SWCNT) === So enostenske ogljikove nanocevke, poznane tudi kot Bucky cevke in imajo premer od 0,7 do 2 nanometra ter električno prevodnost bakra. Enoplastne cevke si je lahko predstavljati kot da vzamemo eno ravnino grafita, kjer so sp² [[Hibridizacija orbital|hibridizirani]] ogljikove atomi povezani v heksagonalno mrežo, katero zvijemo v cevko. Pri tem moramo paziti, da heksagonalne obroče spojimo [[Koherentno valovanje|koherentno]]. Pri čemer jih ne moremo več razloločiti, kje smo ravnino spojili skupaj. V primeru zaprte cevke vsak konec zaključimo s polovico fulerena primernega premera.<ref name=":0" /> Premer cevke geometrijsko ni omejen. Če pa gledamo [[Energija|energijo]] pa je cevka stabilna nekje do premera 2.5 nm. Večje cevke se sesedejo v dvoplastni trak, ki je energijsko ugodnejši. Po drugi strani pa so tudi cevke majhnega premera nestabilne. To je posledica velike ukrivljenosti in napetosti, ki se pojavijo. Tako stanje potrebuje več energije za nastanek. Uspešno so sintetizirali cevke do najmanjšega premera 0.4 nm. Energijsko najbolj ugodne pa so cevke premera približno 1.4 nm, ki so tudi najbolj pogoste neodvisno od načina njihove [[Sinteza|sinteze]]. Dolžina nanocevk pa je neomejena in je odvisna od načina sinteze. Dolžine segajo tja do mikrometra ali celo milimetra.<ref name=":0" /> Odvisno od strukture in dodajanja drugih [[Kemijski element|elementov]] so SWCNT [[Polprevodnik|polprevodne]] ali pa imajo [[Kovina|kovinske]] lastnosti. [[Slika:Multi-walled Carbon Nanotube.png|sličica|Večstenska nanocevka (MWCNT).]] === Večstenske nanocevke (MWCNT) === Večplastne cevke so bistveno bolj kompleksne. Sestavljene so iz več cevk, ene znotraj drugih, podobno kot [[koaksialni kabel]]. Število plasti MWCNT nanocevk je poljubno, od dveh pa do poljubno mnogo. Razdalja med plastmi je 0.34 nm, kar je podobno kot razdalja med plastmi v grafitu (0.335 nm).<ref name=":0" /> Včasih nastale strukture v notranjosti  sploh nimajo luknje, zato jim ne moremo reči nanocevke, ampak [[nanovlakna]]. Pogosto nastanejo večplastne cevke v obliki bambusa, tako da so v notranjosti na določenih delih zaprte.<ref name=":0" /> Dvostenske ogljikove nanocevke (DWCNT) tvorijo poseben razred nanocevk, saj so po svoji morfologiji in lastnostih podobne SWCNT, vendar so bolj odporne na kemikalije. Površina nanocevk ima lastnosti SWCNT, le s tem da se me C atomi me slojema pojavijo dvojne vezi. Pojav dvojnih vezi povzroči nastanek lukenj , tako pa se spremenijo delno spremenijo tudi mehanske in električne lastnosti. == Lastnosti nanocevk == Ogljikove nanocevke imajo v vseh pogledih edinstvene lastnosti. Najbolj zanimive so enoplastne nanocevke. V primeru nanocevk ogljik tvori tri močne [[Kovalentna vez|kovalentne vezi]] in se tako veže v stabilne eno atomne plasti. SWCNT so glede na strukturo kovinske ali polprevodne, kar predstavlja dobre električne lastnosti kot tudi izjemne mehanske lastnosti.<ref name=":0" /> Lastnosti ogljikovih nanocevk se ločijo v 4 različne skupine: === Mehanske lastnosti === Vezi med ogljikovimi atomi (sp² [[Hibridizacija orbital|hibridizacija]]) so močnejše kot v diamantu (sp³ hibridizacija). Posledično so izjemno stabilne na [[Deformacija|deformacije]]. [[Natezna trdnost]] je tudi do 20-krat večja kot pri jeklu, zanša pa okrog 45 GPa. Pri skoraj idealnih (brez defektov) večplastnih cevkah so izmerili natezno trdnost celo do 150 GPa. [[Prožnostni modul|Youngov modul]] nanocevk je okrog 1.2 TPa, kar je pri vrhu najboljših materialov na trgu. Pri tem pa imajo pol manjšo gostoto kot aluminij.<ref name=":0" /> Zanimivo je da so ogljikove nanocevke, kljub veliki trdnosti izredno elestične, podobno kot [[guma]]. Če nanocevko upognemo za [[pravi kot]] ali več se bo sama poravnala v prvotno stanje, brez da bi utrpela kakršne poškodbe. V primero, da želimo te lastnosti posamezne nanocevke prenesti na uporaben material je potrebno iz nanocevk narediti [[makroskopska vlakna]]. Izdelava makroskopskih vlaken je [[tehnološki proces]], kjer nanocevke zmešajo v raztopino s pomočjo [[Nepolarno topilo|nepolarnega topila]] (alkohol ali olje). To raztopino obsevajo z [[Ultrazvok|ultrazvokom]] in jo potiskajo skozi majhno luknjo. Pri tem nastanejo vlakna debeline človeškega lasu, ki pa imajo lastnosti daleč od posameznih nanocevk. Razlog je v tem, da nanocevke drsijo ena ob drugi. Da bi to preprečili jih obsevajo z [[rentgenski žarki]], da nastanejo vezi med cevkami. Na ta način sicer delno oslabijo samo strukturo cevk, zato mora biti sevanje dobro odmerjeno. S tem postopkom so uspeli narediti vlakna, ki imajo podobne mehanske lastnosti kot jeklo. Za sintezo super trdnega materiala narejenega iz nanocevk je še dolga pot, a znanstveniki postopoma razvijajo nove metode za izdelavo supermateriala.<ref name=":0" /> === Električne lastnosti === Pri nanocevkah se elektronskim stanjem [[Grafit|grafita]] pridružijo še spiralna zvitost nanocevke. [[Elektron|Elektroni]] lahko zaradi kvantno omejenega prostora potujejo le vzdolž nanocevke. Zaradi [[Kvantna mehanika|kvantne]] narave prevodnost nanocevk ni odvisna od njihove dolžine. Prevajajo lahko ogromno gostoto toka okoli 109A/cm², kar je tri velikostne rede več kot [[baker]]. Nenavadna lastnost je tudi to da so lahko polprevodne ali pa kovinske, kar pogojuje [[kiralni kot]] zvitosti nanocevke.<ref name=":0" /> Približno ena tretjina nanocevk, ki nastanejo pri procesu sinteze je kovinskih, ostale pa so polprevodne. Polprevodne cevke imajo energijsko režo 1.1 eV, podobno kot silicij. Če ima nanocevka v svoji strukturi ravno primeren [[defekt]] (peterokotnik + sedmerokotnik), je na eni strani polprevodna na drugi pa kovinska, kar se obnaša kot [[Schottky dioda]]. Pri nizkih temperaturah (~1K) postanejo enoplastne cevke [[Superprevodnost|superprevodne]]. Kritični tokovi so vse do 0.05 μA na cevko. Nekateri raziskovalci so celo izmerili, da so večplastne nanocevke superprevodne celo do 400K. Te meritve pa so precej negotove in bo potreba še počakati na njihovo potrditev.<ref name=":0" /> === Toplotna prevodnost === Zardi svojih močnih vezi so nanocevke izjemno dobri toplotni prevodniki. [[Toplotna prevodnost]] je enaka kot pri izolirani ravnini grafita ali pri diamantu (~3000W/mK). Nekatere meritve kažejo, da je toplotna prevodnost celo večja od 6000W/mK.<ref name=":0" /> === Kemijske lastnosti === Enoplastne ogljikove nanocevke so stabilne na [[Zrak|zraku]] do 750°C. V inertni atmosferi pri temperaturi 1500°C-1800°C začnejo razpadati v grafitu podobno snov. Nanocevke imajo zelo veliko površino (400-900mm²/g), preko katere lahko interagirajo (tvorijo vezi) z okoljem. Imajo sposobnost absorpcije zelo velike količine raznih snovi. Zaradi prisotnosti ogljika lahko reagirajo v vrsti organskih reakcij in tvorijo različne produkte. Z vgradnjo kovinskega atoma, ki deluje kot [[katalizator]] na površino ali v nanocevko povečamo učinkovitost katalizatorja.<ref name=":0" /> == Sinteza nanocevk == [[Slika:Carbon nanotubes growing on iron oxide substrate, 2kx magnification.jpg|sličica|Sinteza MWCNP na železovem oksidu kot substratu.]] Da bi lahko izdelovali ogljikove nanocevke določenega tipa, dovolj čiste, strukturno dobre in po sprejemljivi ceni, bi morali dobro poznati [[Mehanizem reakcije|mehanizem]] njihove sinteze. Mehanizmi so kljub intenzivnim raziskavam po celem svetu še vedno dokaj nepoznani. Glede na to, da obstaja veliko načinov izdelave ogljikovih nanocevk, pri katerih se pogoji precej razlikujejo, lahko sklepamo, da obstaja več mehanizmov, ki sodelujejo pri nastajanju nanocevk. <ref name=":0" /> [[Sinteza|Sinteze]] na podlagi trdnega vira ogljika so postopki temeljijo na [[Sublimacija|sublimaciji]] grafita pri visoki tempreraturi ob prisotnosti [[Katalizator|katalizatorja]] v inertni atmosferi. Pri proizvodnji SWCNT istočasno nastaja nekaj prevodnih in polprevodnih cevk, ki pa jih med seboj ločimo z visoko napetostjo, tako da uparimo prevodne cevke. Nekoč in še danes so to najpopularnejši načini za izdelavo fulerenov, ki nastajajo v večini, če ne dodamo katalizatroja. Obstajata dva glavna načina sinteze nanocevk na tej osnovi in sicer laserska sublimacija in električni oblok.<ref name=":0" /> === Laserska sublimacija === [[Slika:Arc discharge nanotube.png|sličica|230x230_pik|Shema naprave za sintezo nanocevk s pomočjo električnega toka.]] Z [[Laser|laserjem]] moči od 100W do 1600W svetimo na grafit, ki se nahaja v inertnem plinu. Temperatura izparevanja je med 1000K in 2100K. Brez katalizatorja nastajajo predvsem večplastne nanocevke MWCNT do dolžine 300 nm. Takoj ko grafitu dodamo majhno količino (nekaj procentov ali manj) [[Prehodni element|prehodnih elementov]] (Cu, Co) začnejo nastajati enoplastne nanocevke. Vse imajo zelo podoben premer. Združujejo se v vrvi s premerom 5 do 20nm, katere so lahko dolge tudi več 100 μm. Cevke so zaprte in ne tvorijo nobene povezanosti s kakšnim delcem katalizatorja.<ref name=":0" /> === Električni oblok === Princip je popolnoma enak kot pri laserski tehniki, le da potrebno temperaturo ustvarimo s pomočjo električnega obloka. Ravno tako potrebujemo katalizator in inertni plin. Tipičen tok je 80A in razdalja me elektrodama 1mm. Kakšne vrste nanocevk nastanejo je zelo odvisno od pogojev.<ref name=":0" /> === Sinteza na podlagi plinastega vira ogljika === Pri temperaturi med 600 in 1000°C vodimo plin (CH4, C2H2, C2H4, C6H6 ali CO) preko majhnih delcev katalizatorja (Fe, Co, Ni). Pri tem nastajajo razne vrste nanocevk in nanovlaken, kar je precej odvisno od katalizatorja. Najbolj pogosto nastajajo eno in dvoplastne nanocevke premera med 1 in 3 nm. Združujejo se v tanjša vlakna dolžine do 100 μm.<ref name=":0" /> == Uporaba nanocevk == Uporaba ogljikovih cevk je najpogostejša za [[Elektronska naprava|elektronske naprave]] in visokotrdne [[Kompozit|kompozite]]. Možnost uporabe se kaže na večjih področjih. Glede na njihove električne, toplotne in mehanske lastnosti se jim obeta uporaba v [[Nanoelektronika|nanoelektroniki]] in nanomehaničnih napravah. V mehanskih napravah izkoriščamo predvsem veliko [[trdnost]] tega materiala. Posamezne cevke bi tvorile nanožice ali pa aktivne komponente elektronskih naprav kot so [[Dioda|diode]] in [[Tranzistor|tranzistorji]]. Uporabljajo se kot ključna osnova za specialne prevodne kompozite, [[Zaslon na dotik|zaslone]], [[Litij-ionska baterija|Litij-ionske baterije]], vlakna z visoko trdnostjo, pretvorniki sončne energije.<ref name=":1" /> [[Slika:Ions and DNA flowing through a carbon nanotube (4386875333).jpg|sličica|Uporaba nanocevke za transport snovi v njeni notranjosti.]] * Možnost uporabe nanocevk v avtomobilski industriji kot dodatek nanocevk v karoserijske dele, pomeni poviša prevodnost površine. V tem primeru postanejo površine primerne za lakiranje na principu [[Elektrostatika|elektrostatike]]. Pri dodatku SWNT v organske polimere za [[Svetleča dioda|LED-diode]] se spremeni [[luminiscenca]] in s tem podaljša življenjska LED-diod.<ref name=":1" /> * [[Gorivna celica|Gorivne celice]] in [[Baterija (elektrika)|baterije]] so področje, kjer imajo nanocevke velik potencial. V nanocevko namreč lahko vgradimo Li ali H atom. Kompoziti z nanocevkami so primerni za vodikove rezervorje za goribne celice.<ref name=":1" /> * Nanocevke absorbirajo tudi [[Strupena snov|strupene snovi]] kot so [[dioksini]], svinec, alkoholi in to najbolje od vseh poznanih snovi (do 10-krat bolje kot [[aktivno oglje]]). Zato bi bile zelo uporabne za čiščenje tako zraka kot vode.<ref name=":0" /> *Nanocevke so tudi uporabne kot [[Kemijski senzor|kemijski senzorji]] raznih snovi. Če vežemo v nanocevke določene specifične molekule lahko te postanejo izjemno selektivne za [[Absorpcija|absorbcijo]] točno določene druge snovi. V obratnem primeru adsorbcije nanocevk na površino molekul, se spremenijo električne lastnosti molekule, ki jo lahko izmerimo.<ref name=":1" /> * Katalizatorji so kovine, ki pospešujejo ali usmerjajo kemijske reakcije. Z vgradnjo kovinskega atoma na površino ali v nanocevko povečamo učinkovitost katalizatorja.<ref name=":1" /> * Plošče iz nanocevk predstavljajo izjemno trdo površino, ki je glede na težo 400-krat trdnejša od jekla.<ref name=":1" /> * Ogljikove nanocevke se rahlo deformirajo, če jih električno nabijemo. Na tej osnovi bi lahko naredili cel kup [[Nanoorodje|nanoorodij]]. Primer je [[nanopinceta]], s kateri lahko prijemljemo delce velike samo 500 nm.<ref name=":0" /> * Iz nanocevk so že uspeli narediti [[kondenzator]] s kapaciteto 200 F/g. To je približno enako kot pri kondenzatorjih iz navadnih ogljikovih materialov, le da imajo kondenzatorji iz nanocevk precej večji maksimalni polnilni tok (350mA).<ref name=":0" /> * Uporabljajo se lahko za [[Elektronski mikroskop|elektronske mikroskope]], rentgenske cevi in zaslone. Da dobimo tok elektronov ne potrebujemo gretja kot je to pri navadnih katodnih ceveh, kar drastično zmanjša porabo energije. Taki zasloni imajo tudi prednosti pred [[Tekoči kristal|tekočekristalnimi]] in [[Plazemski zaslon|plazemskimi zasloni]].<ref name=":0" /> * Zadnje čase so zelo popularni mikroskopi na atomsko silo. Namesto navadne konice se lahko uporabi nanocevko. Taka konica je precej bolj ostra in omogoča boljšo resolucijo. Ker so nanocevke zelo prožne je taka konica tudi zelo odporna na mehanske obremenitve.<ref name=":0" /> == Vpliv na okolje in zdravje == [[Slika:Carbon nanotubes penetrating lung cell.tif|sličica|236x236_pik|Nanocevka, zagozdena v pljučnem mešičku.]] Nanodelci so za [[Oko|človeško oko]] nevidni, z lahkoto pa se gibljejo tudi v [[Biološki sistem|bioloških sistemih]]. Njihova velikost jim omogoča tudi, da se izognejo človeškemu obrambnemu mehanizmu.<ref name=":3">J. Navodnik: Slovenija je ustvarjena za nanotehnologije : izdelki in tehnologije prihodnosti. / J. Navodnik, M. Kopčič. – 1. Izd. – Celje : Navodnik, 2007, str. 370 – 373.</ref> Zaenkrat uporabljamo zelo male količine nano materialov, a se uporabnost eksponentno povečuje in s tem tudi tveganje zaradi nepoznanih učinkov na zdravje ljudi kot škodljivega učinka na okolje. Dejstvo je, da manjši kot so delci lažje prodirajo v [[tkivo]], [[pljuča]] in [[kri]]. Lahko se pojavijo podobne reakcije na telo kot jih povzroča [[azbest]] (rakava obolenja). Strupenost ogljikovih nanocevk pripisujejo tako nitkasti obliki kot kemijskim interakcijam njene površine z okoljem .<ref name=":3" /> 70 nm nanodelci lahko prodrejo v [[Pljučni mešiček|pljučne mešičke]], 50 nm delci v [[Celica|celice]] ter 30 nm celo v [[celično jedro]]. Nekateri delci lahko celo prebijejo [[Možganska ovojnica|možgansko ovojnico]] in prehajajo v možgane.<ref>[[Nanotehnika]]</ref> Prehod skozi [[Koža|kožo]] je možen še posebej, če jih vtiramo v kožo (kozmetični izdelki), vstopajo prek poškodb na koži ali po njih stopamo bosi. Delci v telesu povzročajo splošna [[Vnetje|vnetja]], [[Karcinogen|karcinogena]] obolenja in različna [[Kroničnost|kronična obolenja]].<ref name=":3" /> Strah, da imajo nanodelci močne nezaželene učinke na človeštvo in okolje je utemeljen, čeprav se zdi da je tveganje nekako obvladljivo, saj so nanodelci v naravi zelo lepljivi oz. se hitro združijo v velike kepe, ki pa jih [[človeško telo]] lahko izloči.<ref name=":3" /> Nacionalni inštitut za varnost in zdravje pri delu (NIOSH) je vodilna ameriška zvezna agencija, ki izvaja raziskave in daje smernice o posledicah varnosti in zdravja pri delu ter uporabi nanotehnologije. Zgodnje znanstvene študije so pokazale, da lahko nekateri od teh delcev nanodelcev predstavljajo večje tveganje za zdravje kot večja oblika teh materialov. Oktobra 2016 so bile enostenske ogljikove nanocevke registrirane s predpisi Evropske unije o registraciji, vrednotenju, odobritvi in omejevanju kemikalij (REACH) na podlagi ocene potencialno nevarnih lastnosti SWCNT. Na podlagi te registracije je dovoljeno trženje SWCNT v EU do 10 ton. Trenutno je vrsta SWCNT, registrirana prek REACH, omejena na določeno vrsto enostenskih ogljikovih nanocevk. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons|Carbon nanotube}} [[Kategorija:Nanotehnologija]] oviulm6zersg10dosyi4otaqy87sz5s 0 485917 5737097 5525839 2022-08-20T07:12:38Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Image:Van Eyck - Arnolfini Portrait.jpg|thumb|300px|[[Jan van Eyck]], ''[[Portret Arnolfinijev]]'', 1434, Narodna galerija, London]] [[File:El Descendimiento, by Rogier van der Weyden, from Prado in Google Earth.jpg|thumb|380px|[[Rogier van der Weyden]], ''[[Snemanje s križa (van der Weyden) |Snemanje s križa]]'', c.&nbsp;1435, [[muzej Prado]], Madrid]] '''Staronizozemsko slikarstvo''' je delo umetnikov, ki so jih včasih imenovali tudi '''flamski primitivci''' in so bili aktivni na Burgundskem in Habsburškem Nizozemskem v času [[severna renesansa|severne renesanse]] 15. in 16. stoletja, zlasti v cvetočih mestih [[Brugge]], [[Gent]], [[Mechelen]], [[Leuven]], [[Tournai]] in [[Bruselj]], vsi v današnji Belgiji. Obdobje se začne približno pri slikarjih [[Robert Campin |Robertu Campinu]] in [[Jan van Eyck|Janu van Eycku]] v 1420-ih in traja vsaj do smrti [[Gerard David|Gerarda Davida]] leta 1523<ref name = "Spronk7">Spronk (1996), 7</ref>, čeprav ga mnogi učenjaki razširijo do začetka [[Nizozemski upor|nizozemskega upora]] leta 1566 ali 1568 ([[Max Jakob Friedländer | Friedländerjeve]] odmevne raziskave potekajo po [[Pieter Bruegel starejši|Pieterju Brueglu starejšem]]). Staronizozemsko slikarstvo sovpada z zgodnjo in visoko [[italijanska renesansa|italijansko renesanso]], vendar se zgodnje obdobje (do približno 1500) obravnava kot neodvisen umetniški razvoj, ločen od [[renesančni humanizem|renesančnega humanizma]], ki je zaznamoval dogajanje v Italiji, čeprav se je v 1490-ih vse več nizozemskih in drugih severnih slikarjev odpravilo v Italijo, so bili renesančni ideali in slikarski slogi vključeni v severno slikarstvo. Ker ti slikarji predstavljajo vrhunec severnoevropske srednjeveške umetniške dediščine in vključujejo renesančne ideale, so včasih uvrščeni med zgodnjo renesanso in poznogotiko. Med glavnimi nizozemskimi slikarji so Campin, van Eyck, [[Rogier van der Weyden]], [[Dieric Bouts]], [[Petrus Christus]], [[Hans Memling]], [[Hugo van der Goes]] in [[Hieronymus Bosch]]. Ti umetniki so znatno napredovali v naturalističnem prikazovanju in [[Iluzionizem (umetnost) |iluzionizmu]], njihovo delo pa ima ponavadi značilno zapleteno [[ikonografija|ikonografijo]]. Njihovi predmeti so ponavadi verski prizori ali majhni portreti, pri čemer je pripovedno slikanje ali mitološka tematika razmeroma redka. Krajina je pogosto bogato opisana, vendar je bila pred začetkom 16. stoletja izpuščena kot podrobnost ozadja. Naslikana dela so na splošno olje na lesu, bodisi kot posamezna dela bodisi bolj zapleteni prenosni ali fiksni oltarji v obliki [[diptih]]ov, [[triptih]]ov ali [[poliptih]]ov. Obdobje je znano tudi po [[skulptura]]h, [[tapiserija]]h, [[iluminiran rokopis|iluminiranih rokopisih]], [[vitraj]]ih in izrezljanih [[retabel|retablih]]. Prve generacije umetnikov so bile aktivne v času burgundskega vpliva v Evropi, ko so [[Nizozemske dežele]] postale politično in gospodarsko središče Severne Evrope, znane po obrti in luksuznem blagu. S pomočjo sistema delavnic so table in različne obrti prodajali tujim knezom ali trgovcem prek zasebnih dogovorov ali tržnic. Večina del je bila uničena med valovi [[ikonoklazem|ikonoklazma]] v 16. in 17. stoletju; danes je ohranjeno le nekaj tisoč primerov. Zgodnja severna umetnost na splošno ni bila dobro obravnavana od začetka 17. do sredine 19. stoletja, slikarji in njihova dela pa so bili dobro dokumentirani šele sredi 19. stoletja. Umetnostni zgodovinarji so skoraj še stoletje določali avtorstvo, preučevali ikonografijo in oblikovali gole obrise življenja celo največjih umetnikov; o dodeljevanju nekaterih najpomembnejših del se še vedno razpravlja. Raziskovanje staronizozemskega slikarstva je bila ena glavnih dejavnosti umetnostne zgodovine 19. in 20. stoletja in glavni poudarek dveh najpomembnejših umetnostnih zgodovinarjev 20. stoletja: Maxa J. Friedländer (''Od Van Eycka do Breugela'' in ''Altniederländische Malerei'') in [[Erwin Panofsky]] (''Zgodnje nizozemsko slikarstvo''). == Terminologija == Izraz ''zgodnja nizozemska umetnost'' se na splošno nanaša na slikarje, ki so delovali v 15. in 16. stoletju na severnoevropskih območjih, ki so jih nadzorovali [[Burgundska Nizozemska|burgundski vojvode]] in kasneje [[Habsburžani]]. Ti umetniki so postali zgodnja gonilna sila severne renesanse in odmika od gotskega sloga. V tem političnem in umetnostnozgodovinskem kontekstu sever sledi burgundskim deželam, ki so se raztezale na območjih, ki obsegajo dele sodobne Francije, Nemčije, Belgije in Nizozemske.<ref name ="Pächt30">Pächt (1999), 30</ref> [[File:Lamgods open.jpg|thumb|left|460px|''[[Gentski oltar]]'', ki sta ga leta 1432 dokončala Hubert in [[Jan van Eyck]]. Ta poliptih in ''[[Torinsko-milanski horarij]]'' na splošno veljata za prvi večji deli zgodnjega nizozemskega obdobja.]] Nizozemski umetniki so bili znani po različnih izrazih. ''Pozno gotski'' je zgodnja oznaka, ki poudarja kontinuiteto z umetnostjo srednjega veka.<ref name="janson">Janson, H. W. (2006), 493–501</ref> V začetku 20. stoletja so umetnike v angleščini poimenovali ''šola Ghent-Brugge'' ali ''stara nizozemska šola''. ''Flamski primitivci'' je tradicionalni umetnostnozgodovinski izraz, izposojen od francoskih ''primitifs flamands'', ki je postal priljubljen po slavni razstavi v Bruggeu leta 1902<ref>Deam (1998), 12–13</ref> in ostaja v uporabi še danes, zlasti v nizozemščini in nemščini. V tem kontekstu se ''primitivno'' ne nanaša na zaznano pomanjkanje prefinjenosti, temveč umetnike identificira kot začetnike nove slikarske tradicije. Erwin Panofsky je raje uporabil izraz ''[[ars nova]]'' ('nova umetnost'), ki je gibanje povezal z inovativnimi skladatelji glasbe, kot sta [[Guillaume Dufay]] in [[Gilles Binchois]], ki jima je burgundski dvor dajal prednost pred umetniki, ki so bili na razkošnem francoskem dvoru.<ref>Panofsky (1969), 165</ref> Ko so [[Vojvodina Burgundija|burgundski vojvode]] ustanovili centre moči na Nizozemskem, so s seboj prinesli bolj svetovljanski pogled. Po Ottu Pächtu se je sočasni premik v umetnosti začel nekje med letoma 1406 in 1420, ko se je ''zgodila revolucija v slikarstvu''; pojavila se je ''nova lepota'' v umetnosti, ki je upodabljala vidni in ne metafizični svet.<ref name ="Pächt12">Pächt (1999), 12</ref> V 19. stoletju so bili zgodnji nizozemski umetniki razvrščeni po narodnosti, Jan van Eyck je bil opredeljen kot Nemec, van der Weyden (rojen Roger de la Pasture) pa kot Francoz.<ref name="Deam">Deam (1998), 15</ref> Učenci so bili včasih zaskrbljeni ali je bila geneza šole v Franciji ali Nemčiji.<ref>Ridderbos et al. (2005), 271</ref> Ti argumenti in razlikovanja so se po prvi svetovni vojni razblinili in po navodilih Friedländerja, Panofskega in Pächta raziskovalci zdaj to obdobje skorajda splošno opisujejo kot ''staronizozemsko slikarstvo'', čeprav mnogi umetnostni zgodovinarji flamski izraz vidijo kot bolj pravilen. V 14. stoletju, ko se je gotska umetnost umaknila [[mednarodna gotika|mednarodni gotski dobi]], so se v severni Evropi razvile številne šole. Zgodnja nizozemska umetnost je nastala v francoski dvorni umetnosti in je še posebej vezana na tradicijo in konvencije iluminiranih rokopisov. Sodobni umetnostni zgodovinarji vidijo dobo kot začetek z iluminatorji rokopisov iz 14. stoletja. Sledili so jim slikarji tabel, kot sta [[Melchior Broederlam]] in [[Robert Campin]], slednji je na splošno veljal za prvega staronizozemskega mojstra, pri katerem je van der Weyden služil kot vajenec. Iluminacija je v regiji dosegla vrhunec v desetletjih po letu 1400, predvsem zaradi pokroviteljstva burgundskih in rodbine Valoijsko-Anžujskih, kot so [[Filip Drzni]], [[Ludvik I. Anžu]] in Jean, vojvoda Berryjski. To pokroviteljstvo se je nadaljevalo v Nizozemskih deželah z burgundskimi vojvodami [[Filip Dobri|Filipom Dobrim]] in njegovim sinom [[Karel Drzni|Karlom Drznim]].<ref>Kren (2010), 11–12</ref> Povpraševanje po iluminiranih rokopisih se je proti koncu stoletja zmanjšalo, morda zaradi dragega proizvodnega procesa v primerjavi s poslikavo tabel. Kljub temu je iluminacija ostala priljubljena na luksuznem koncu tržnice, in grafike, tako gravure kot lesorezi, so našle nov množični trg, zlasti tistih umetnikov, kot sta [[Martin Schongauer]] in [[Albrecht Dürer]].<ref name="n3">Nash (2008), 3</ref> [[File:The Garden of Earthly Delights by Bosch High Resolution.jpg|thumb|480px|[[Hieronymus Bosch]], ''[[Vrt zemeljskih naslad]]'', c. 1490–1510. muzej Prado, Madrid. Umetnostni zgodovinarji si delijo mnenje, ali je bila osrednja tabla mišljena kot moralno opozorilo ali kot panorama izgubljenega raja.]] Po van Eyckovih novostih je prva generacija nizozemskih slikarjev poudarila svetlobo in senco, elementi, ki jih običajno ni v iluminiranih rokopisih iz 14. stoletja. Svetopisemski prizori so bili upodobljeni z več naturalizma, zaradi česar je bila njihova vsebina gledalcem bolj dostopna, posamezni portreti pa so postali bolj vznemirljivi in živi. Johan Huizinga je dejal, da naj bi bila umetnost te dobe v celoti integrirana z vsakdanjo rutino, da bi »napolnila z lepoto« predano življenju v svetu, ki je tesno povezan z liturgijo in zakramenti. Po približno letu 1500 so se številni dejavniki obrnili proti razširjenemu severnjaškemu slogu, nenazadnje tudi vzponu italijanske umetnosti, katere komercialna privlačnost je začela konkurirati nizozemski umetnosti do leta 1510 in jo prehitela kakih deset let kasneje. Dva dogodka simbolično in zgodovinsko odražata ta premik: prevoz marmornatega kipa ''Madone z otrokom'', ki ga je [[Michelangelo]] prevažal v Brugge leta 1506, in prihod [[Raffaello Santi|Rafaelovih]] kartonov za tapiserije v Bruselj leta 1517, ki so jih v mestu pogosto videli.<ref>Ainsworth (1998b), 321</ref> Čeprav je bil vpliv italijanske umetnosti kmalu razširjen po vsem severu, se je nato osredotočil na severne slikarje iz 15. stoletja, pri čemer je Michelangelova ''Madona'' temeljila na tipu, ki ga je razvil Hans Memling. Nizozemsko slikarstvo se konča v najožjem pomenu s smrtjo [[Gerard David|Gerarda Davida]] leta 1523. Številni umetniki iz sredine in poznega 16. stoletja so ohranili številne konvencije in so pogosto, vendar ne vedno povezane s šolo. Slog teh slikarjev je pogosto močno v nasprotju s slogom prve generacije umetnikov. V začetku 16. stoletja so umetniki začeli raziskovati iluzionistične upodobitve treh dimenzij.<ref name="h6061">Harbison (1995), 60–61</ref> Za sliko iz začetka 16. stoletja lahko vidimo, da neposredno izvira iz umetniških novosti in ikonografije prejšnjega stoletja, pri čemer nekateri slikarji, ki sledijo tradicionalnim in uveljavljenim oblikam in simboliki prejšnjega stoletja, še naprej proizvajajo kopije prej naslikanih del. Drugi so prišli pod vpliv renesančnega humanizma in se usmerili k sekularnim pripovednim ciklom, saj so biblijske podobe mešali z mitološkimi temami.<ref>Ainsworth (1998b), 319–322</ref> Popoln odmik od sloga in vsebine sredine 15. stoletja ni bil viden do razvoja severnega manierizma okoli leta 1590. Prišlo je do precejšnjega prekrivanja in novosti od začetka do sredine 16. stoletja so lahko povezane z manierističnim slogom, vključno z naturalističnimi posvetnimi portreti, upodobitvami običajnega (v nasprotju z dvornim) življenjem in razvojem dovršenih krajin in mestnih krajin, ki so bile več kot le ozadje.<ref name="h60">Harbison (1995), 60</ref> == Kronologija == [[File:Meister des Marienlebens annunciation.jpg|thumb|upright=1.5| Mojster Devičinega življenja, poznogotsko ''Oznanjenje'', c. 1463–90. [[Stara pinakoteka, München]]]] Začetki staronizozemske šole ležijo v miniaturnih slikah pozne gotike. To se je prvič videlo pri iluminaciji rokopisa, ki je po letu 1380 prenašal nove ravni realizma, perspektive in spretnosti upodabljanja barv, dosegel vrhunec z [[Bratje Limbourg|brati Limbourg]] in nizozemskim umetnikom, znanim kot Umetnik G, ki mu običajno pripisujejo najpomembnejši list [[Torinsko–milanski horarij|Torinsko-milanskega horarija]]. Čeprav njegova identiteta ni dokončno ugotovljena, naj bi bil Umetnik G, ki je deloval okoli leta 1420, Jan van Eyck ali njegov brat Hubert. Po besedah Georgesa Hulina de Looja prispevki Hand G za Torinsko-milanski horarij »predstavljajo najčudovitejšo skupino slik, ki so kdaj koli krasile katero koli knjigo in za svoje obdobje najbolj osupljivo delo, ki ga pozna zgodovina umetnosti«.<ref name ="Pächt179">Pächt (1999), 179</ref> Jan van Eyckova uporaba olja kot medija je bila pomemben razvoj, ki je umetnikom omogočil veliko večje manipulacije z barvo. Umetnostni zgodovinar iz 16. stoletja [[Giorgio Vasari]] je trdil, da je van Eyck izumil uporabo oljne barve; trditev, ki je sicer pretirana kaže, v kolikšni meri je van Eyck pomagal razširjati tehniko. Van Eyck je uporabil novo stopnjo virtuoznosti, predvsem zato, ker je izkoristil dejstvo, da se olje tako počasi suši; to mu je dalo več časa in več prostora za mešanje in nanašanje plasti različnih pigmentov, njegovo tehniko pa sta Robert Campin in [[Rogier van der Weyden]] hitro sprejela in izpopolnila. Ti trije umetniki veljajo za najboljše in najbolj vplivne v zgodnji generaciji zgodnjih nizozemskih slikarjev. Njihov vpliv so čutili po vsej severni Evropi, od Češke in Poljske na vzhodu do Avstrije in Švabske na jugu.<ref name="Toman 2011 322">Toman (2011), 322</ref> {{multiple image | align = left | direction = horizontal | header_align = | footer_align = | image1 = Portrait of a Man by Jan van Eyck-small.jpg | width1 = 168 | caption1 = [[Jan van Eyck]], ''[[Portret moža (avtoportret?)]]'', 1433; možen avtoportret. Narodna galerija, London | image2 = Rogier Lamp.jpg | width2 = 133 | caption2 = [[Cornelis Cort]], portret ''[[Rogier van der Weyden]]'', 1572 }} Številni umetniki, ki so bili tradicionalno povezani z gibanjem, niso bili niti nizozemski niti flamski v sodobnem smislu. Van der Weyden se je rodil kot Roger de la Pasture v Tournaiju. Nemec Hans Memling in Estonec [[Michael Sittow]] sta delala na Nizozemskem v popolnoma nizozemskem slogu. [[Simon Marmio|Simona Marmiona]] pogosto štejejo za staronizozemskega slikarja, ker prihaja iz [[Amiens]]a, območja, ki mu občasno med letoma 1435 in 1471 vlada burgundski dvor. Burgundsko vojvodstvo je bilo na vrhuncu in novosti nizozemskih slikarjev so bile kmalu prepoznane po vsej celini. V času Van Eyckove smrti so njegove slike iskali bogati pokrovitelji po Evropi. Izvodi njegovih del so bili v veliki nakladi, kar je močno pripomoglo k širjenju nizozemskega sloga v srednji in južni Evropi. Takrat je bila srednjeevropska umetnost pod dvojnim vplivom inovacij iz Italije in s severa. Pogosto je izmenjava idej med Nizozemskimi deželami in Italijo privedla do pokroviteljstva plemstva, kot je bil [[Matija Korvin]], madžarski kralj, ki je naročil rokopise iz obeh tradicij.<ref>Borchert (2011), 117</ref> Prva generacija je bila pismena, dobro izobražena in večinoma iz srednjega sloja. Van Eyck in van der Weyden sta bila visoko postavljena na burgundskem dvoru, pri čemer je zlasti Van Eyck prevzel vloge, za katere je bila potrebna sposobnost branja latinščine; napisi na njegovih tablah kažejo, da je dobro obvladal latinščino in grščino. Številni umetniki so bili finančno uspešni in zelo iskani v Nizozemskih deželah ter pokroviteljih po Evropi. Številni umetniki, vključno z Davidom in Boutsom, so si lahko privoščili velika dela podariti cerkvam, samostanom in konventom po svoji izbiri. Van Eyck je bil ''valet de chambre'' na burgundskem dvoru in je imel enostaven dostop do Filipa Dobrega. Van der Weyden je bil preudaren vlagatelj v delnice in premoženje; Bouts je bil komercialno naravnan in se poročil z naslednico Katarino "Mettengelde" ('z denarjem').<ref>Nash (2008), 121</ref><ref>Châtelet (1980), 27–28</ref> Vrancke van der Stockt je vlagal v zemljo. [[File:Rogier van der Weyden - Portrait of a Lady - Google Art Project.jpg|200px|thumb| Rogier van der Weyden, ''Portret dame'', 1460. Narodna galerija umetnosti, Washington. Van der Weyden je portretiranje premaknil od idealizacije k bolj naturalistični predstavitvi..<ref name="V76">Van Der Elst (1944), 76</ref>]] Vpliv zgodnjih nizozemskih mojstrov je dosegel umetnike, kot sta Stefan Lochner in slikar, znan kot Mojster Devičinega življenja, ki sta oba, ki sta delala v Kölnu sredi 15. stoletja, navdih črpala iz uvoženih del Van der Weydna in Boutsa.<ref name="TB247">Borchert (2011), 247</ref> Nastale so nove in izrazite slikarske kulture; Na začetku 16. stoletja so bili [[Ulm]], [[Nürnberg]], [[Dunaj]] in [[München]] najpomembnejša umetniška središča v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]]. Povpraševanje po grafikah se je povečalo (z uporabo lesorezov ali gravur na bakrenih ploščah) in drugih novostih, sposojenih iz Francije in južne Italije. Nekateri slikarji iz 16. stoletja so si močno izposodili tehnike in sloge prejšnjega stoletja. Tudi napredni umetniki, kot je [[Jan Gossaert]], so delali kopije, na primer njegovo predelavo van Eyckove ''[[Madona v cerkvi]]''. Gerard David je povezal sloge Brugeesa in Antwerpna, pogosto je potoval med mesti. Leta 1505 se je preselil v Antwerpen, ko je bil Quentin Matsys vodja lokalnega slikarskega ceha in sta postala prijatelja. Do 16. stoletja so ikonografske novosti in slikarske tehnike, ki jih je razvil van Eyck, postale standard po vsej severni Evropi. Albrecht Dürer je posnemal van Eyckovo natančnost. Slikarji so uživali novo stopnjo spoštovanja in statusa; pokrovitelji niso več samo naročali del, temveč so jim dvorili, sponzorirali potovanja in jih izpostavljali novim in širokim vplivom. [[Hieronymus Bosch]], aktiven v poznem 15. in začetku 16. stoletja, ostaja eden najpomembnejših in najbolj priljubljenih nizozemskih slikarjev. Bil je nenavaden, ker je večinoma zapustil realistične upodobitve narave, človeškega obstoja in perspektive, medtem ko je njegovo delo skoraj popolnoma brez italijanskih vplivov. Za njegova bolj znana dela so namesto tega značilni fantastični elementi, ki težijo k halucinaciji, do neke mere črpajo iz vizije pekla v Van Eyckovem ''[[Diptih Križanje in Poslednja sodba]]''. Bosch je sledil svoji muzi, namesto da bi nagnil k moralizmu in pesimizmu. Njegove slike, zlasti triptihi, so med najpomembnejšimi in najbolj dovršenimi v pozno nizozemskem obdobju.<ref>Oliver Hand et al. 15</ref> [[File:Pieter Bruegel the Elder - Hunters in the Snow (Winter) - Google Art Project.jpg|left|thumb|350px|[[Pieter Bruegel starejši]], ''[[Lovci v snegu]]'', 1565. [[Kunsthistorisches Museum]], Dunaj. Najbolj znana izmed več Bruegelovih bolj zimskih pokrajin; tabla kaže na to, kako je slikarstvo sredi 16. stoletja težilo k sekularnemu in vsakdanjemu življenju..]] [[Reformacija]] je prinesla spremembe v pogledu in umetniškem izražanju, saj so posvetne in krajinske podobe prehitele svetopisemske prizore. Svete podobe so bile prikazane na didaktičen in moralističen način, pri čemer so verske osebnosti postale marginalizirane in potisnjene v ozadje.<ref name = "A326">Ainsworth (1998b), 326–327</ref> [[Pieter Bruegel starejši]], eden redkih, ki je sledil Boschevemu slogu, je pomemben most med staronizozemskimi umetniki in njihovimi nasledniki. Njegovo delo ohranja številne konvencije iz 15. stoletja, vendar sta njegova perspektiva in teme izrazito moderna. Obsežne krajine so prišle do izraza na slikah, ki so bile začasno religiozne ali mitološke, njegovi žanrski prizori pa kompleksni, z odtenki verskega skepticizma in celo namigovanja nacionalizma.<ref>Orenstein (1998), 381–84</ref> == Tehnika in material == Campin, van Eyck in van der Weyden so naturalizem vzpostavili kot prevladujoč slog v severnoevropskem slikarstvu iz 15. stoletja. Ti umetniki so si prizadevali prikazati svet takšen, kakršen je bil v resnici in prikazati ljudi tako, da so videti bolj človeški, z večjo zapletenostjo čustev, kot so bila prej vidna. To prvo generacijo zgodnjih nizozemskih umetnikov je zanimala natančna reprodukcija predmetov (po Panofskyju so slikali »zlato, ki je bilo videti kot zlato«), pri čemer so pozorno spremljali naravne pojave, kot so svetloba, senca in odsev. Preselili so se iz ravne perspektive in začrtali figuracijo prejšnjega slikarstva v prid tridimenzionalnim slikovnim prostorom. Položaj gledalcev in njihov odnos do scene je prvič postal pomemben; v sliki ''[[Portret Arnolfinijev]]'' Van Eyck prizor priredi tako, kot da je gledalec pravkar vstopil v sobo z dvema figurama. Napredek v tehniki je omogočil veliko bogatejše, bolj svetleče in natančnejše predstavitve ljudi, pokrajin, notranjosti in predmetov. [[File:Dieric Bouts - The Entombment - WGA02961.jpg|thumb|280px|[[Dieric Bouts]] ‘’[[Polaganje v grob (Bouts)|Polaganje v grob]]'', c. 1440–55 (Nacionalna galerija v Londonu) je strog, vendar vpliva na upodobitev žalosti in žalosti in je ena redkih ohranjenih slik velikosti lepila iz 15. stoletja..<ref>Campbell (1998), 39–41</ref>]] Čeprav je uporabo [[oljno slikarstvo|olja]] kot veziva mogoče izslediti do 12. stoletja, novosti v njegovem ravnanju in manipulaciji določajo dobo. Jajčna [[tempera]] je bila prevladujoč medij do 1430-ih in čeprav proizvaja tako sijoče kot svetle barve, se hitro suši in je težko sredstvo za doseganje naturalističnih tekstur ali globokih senc. Olje omogoča gladke, prosojne površine in se lahko nanese v različnih debelinah, od drobnih linij do debelih širokih potez. Počasi se suši in z njim je enostavno upravljati, ko je še moker. Te značilnosti so omogočile več časa za dodajanje subtilnih podrobnosti in omogočile tehnike ''mokro na mokro''. Barvni prehodi barve so možni, ker je mogoče dele vmesnih slojev barve obrisati ali odstraniti, ko se barva posuši. Olje omogoča razlikovanje med stopnjami odsevne svetlobe, od sence do svetlih žarkov in najmanjših upodobitev svetlobnih učinkov z uporabo prozornih glazur. Ta nova svoboda pri nadzoru svetlobnih učinkov je privedla do natančnejših in bolj realističnih prikazov površinskih tekstur; van Eyck in van der Weyden običajno kažeta, da svetloba pada na površine, kot so nakit, lesena tla, tekstil in gospodinjski predmeti. Slike so bile najpogosteje narejene na lesu, včasih pa tudi na cenejšem platnu. Les je bil po navadi hrast, pogosto uvožen iz baltske regije, pri čemer so imele prednost radialno rezane plošče, za katere je manj verjetno, da se bodo zvile. Običajno so jo pred uporabo osušili in desko dobro uležali. Leseni nosilci omogočajo [[Dendrokronologija |dendrokronološko]] datiranje, posebna uporaba baltskega hrasta pa namiguje na lokacijo umetnika. Plošče na splošno kažejo zelo visoko stopnjo izdelave. Lorne Campbell ugotavlja, da je večina »lepo izdelanih in dodelanih predmetov. Zelo težko je najti spoje«.<ref name="C31">Campbell (1998), 31</ref> Številni okvirji slik so bili spremenjeni, prebarvani ali pozlačeni v 18. in zgodnjem 19. stoletju, ko je bila običajna praksa, da se ločijo nizozemski kosi, da se lahko prodajo kot žanrski deli. Številne ohranjene table so naslikane na obeh straneh ali z nasprotno povezanimi družinskimi emblemi, grebeni ali pomožnimi orisnimi skicami. Pri enojnih tablah so oznake na hrbtni strani pogosto popolnoma nepovezane s sprednjo stranjo in so lahko kasnejši dodatki ali, kot domneva Campbell, »narejeni za umetnikovo zabavo«. Barvanje obeh strani table je bilo praktično, saj je preprečevalo upogibanje lesa. Običajno so bili okviri izdelani pred obdelavo posameznih tabel. Lepilo za vezivo se je pogosto uporabljalo kot poceni alternativa olju. Narejena so bila številna dela s tem medijem, vendar so le redka preživela so danes zaradi občutljivosti platnene tkanine in topnosti lepila za kožo, iz katerega je bilo vezivo pridobljeno. Dobro znani in razmeroma dobro ohranjeni - čeprav znatno poškodovani - primeri so Matsysova ''Devica in otrok s svetnicama Barbaro in Katarino'' (ok. 1415–25) <ref> "[http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/quinten-massys-the-virgin-and-child-with-saints-barbara-and-catherine The Virgin and Child with Saints Barbara and Catherine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120511144111/http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/quinten-massys-the-virgin-and-child-with-saints-barbara-and-catherine |date=2012-05-11 }}". ''National Gallery'', London. Retrieved 7 November 2011</ref> in Boutsova ''[[Polaganje v grob (Bouts)|Polaganje v grob]]'' (ok. 1440–55).<ref>"[http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/dirk-bouts-the-entombment The Entombment]". ''National Gallery'', London. Retrieved 7 November 2011</ref> Barva je bila običajno nanesena s čopiči ali včasih s tankimi palicami ali ročaji za krtače. Umetniki so pogosto s prsti zmehčali obris senc, da bi včasih popivnali ali zmanjšali glazuro. == Cehi in delavnice == V 15. stoletju je bil pokroviteljev obisk mojstrske delavnice najpogostejši način naročanja dela. Le določeno število mojstrov je lahko delovalo v mejah katerega koli mesta; urejali so jih obrtniški cehi, ki so jim morali biti pridruženi, da so lahko delovali in prejemali naročila. Cehi so ščitili in urejali slikarstvo, nadzirali proizvodnjo, izvozno trgovino in oskrbo s surovinami; in ohranili so ločena pravila za slikarje tabel, slikarje tkanin in iluminatorje knjig.<ref>Campbell (1976), 190–192</ref> Pravila na primer določajo višje zahteve glede državljanstva za miniaturiste in jim prepovedujejo uporabo olj. Na splošno so slikarji tabel uživali najvišjo stopnjo zaščite, slikarji tkanin pa so se uvrstili spodaj. Članstvo v cehu je bilo zelo omejeno, dostop pa novincem otežen. Mojster naj bi služil vajeništvo v svoji regiji in pokazal dokazilo o državljanstvu, ki ga je bilo mogoče dobiti z rojstvom v mestu ali z nakupom. Vajeništvo je trajalo štiri do pet let, končalo pa se je z izdelavo 'mojstrovine', ki je dokazala njegovo obrtniško sposobnost in plačilom precejšnje vstopnine. Sistem je bil s sistemom pristojbin protekcionističen na lokalni ravni. Čeprav si je prizadeval zagotoviti visoko kakovost članstva, je bil samoupravni organ, ki je po navadi favoriziral bogate prosilce.<ref name="h95">Harbison (1995), 64</ref> Cehovske povezave se včasih pojavijo na slikah, najbolj znana je v Van der Weydenova ''[[Snemanje s križa (van der Weyden) |Snemanje s križa]]'', v katerem je Kristusovo telo dobilo t-obliko samostrela, da odraža njegovo naročilo za kapelo leuvenskega ceha lokostrelcev.<ref>Campbell (2004), 9–14</ref> Delavnice so običajno sestavljale družinski dom za mojstra in prenočišče za vajence. Mojstri so običajno sestavljali popis vnaprej poslikanih tabel, pa tudi vzorce ali orisne zasnove za prodajo. S prvim je bil mojster odgovoren za celotno zasnovo slike in je običajno slikal ključne dele, kot so obrazi, roke in vezeni deli oblačil figure. Bolj prozaični elementi bi bili prepuščeni asistentom; v mnogih delih je mogoče zaznati nenadne premike v slogu, pri čemer je bolj znan primer razmeroma šibek odlomek ''Deesis'' v van Eyckovem ''Diptihu Križanje in Poslednja sodba''.<ref>Borchert (2008), 86</ref> Pogosto je bila mojstrska delavnica zasedena tako z reprodukcijo kopij preizkušenih komercialno uspešnih del kot z oblikovanjem novih kompozicij, ki so bile posledica naročil. V tem primeru je mojster navadno izdelal podris ali celotno kompozicijo, ki so jo naslikali pomočniki. Posledično so številna ohranjena dela, ki dokazujejo prvovrstne kompozicije, a nenavdihnjeno izdelavo, pripisano članom delavnice ali sledilcem.<ref name="Chapuis 1998, 13">Chapuis (1998), 13</ref> == Pokrovitelji == [[Image:Annunciation - Jan van Eyck - 1434 - NG Wash DC.jpg|260px|thumb| Jan van Eyck, ''Oznanjenje'', 1434–1436. Krilo iz razstavljenega triptiha. Nacionalna umetniška galerija, Washington DC. Arhitektura prikazuje romanski in gotski slog. Marija je prevelika, kar simbolizira njen nebeški status.<ref>Harbison (1991), 169–187</ref>]] Doseg in vpliv burgundskih vojvod je v 15. stoletju pomenil, da so prevladovali razredi trgovcev in bankirjev Nizozemskih dežel. V začetku do sredine stoletja se je močno povečala mednarodna trgovina in domače bogastvo, kar je povzročilo ogromno povečanje povpraševanja po umetnosti. Umetniki s tega območja so pokroviteljstvo pritegnili z baltske obale, severnonemške in poljske regije, Iberskega polotoka, Italije ter močnih družin Anglije in Škotske. Sprva so mojstri delovali kot trgovci in se udeleževali sejmov, kjer so lahko kupili tudi okvirje, plošče in pigmente. Sredi stoletja je bil razvoj umetniškega trgovanja poklic; dejavnost je postala izključno komercialno usmerjena, v njej prevladuje trgovski razred. [[File:Jacques de Guise, Chroniques de Hainaut, frontispiece, KBR 9242.jpg|thumb|240px|left| Rogier van der Weyden, ''[[Jean Wauquelin predstavi svojo "Chroniques de Hainaut" Filipu Dobremu]]'', predstavitvena miniatura, 1447–1448 Kraljevska knjižnica v Belgiji, Bruselj]] Manjša dela običajno niso nastajala po naročilu. Mojstri so pogosteje predvidevali formate in slike, ki bodo najbolj iskane, člani delavnice pa so nato razvili njihove zasnove. Gotove slike so prodajali na redno organiziranih sejmih ali pa so kupci lahko obiskali delavnice, ki so bile običajno zbrane na določenih območjih večjih mest. Mojstri so smeli razstavljati v svojih sprednjih oknih. To je bil tipičen način za tisoče panojev, izdelanih za srednji sloj - mestne oblasti, duhovščino, člane ceha, zdravnike in trgovce. Manj drage platnene slike (''tüchlein'') so bile pogostejše v gospodinjstvih srednjega razreda in zapisi kažejo veliko zanimanje za verske poslikave v domači lasti. Pripadniki trgovskega razreda so običajno naročali manjše posvečene table, ki so vsebovale določeno temo. Spremembe so se razlikovale od dodajanja individualiziranih tabel v montažni vzorec do vključitve portreta darovalca. Dodajanje grbov je bilo pogosto edina sprememba - dodatek, ki ga vidimo v Van der Weydenovi ''Sveti Luka riše Devico'', ki obstaja v več različicah. Številni burgundski vojvode so si lahko privoščili ekstravagantnost po svojem okusu. Filip Dobri je sledil zgledu, ki so ga prej v Franciji postavili njegovi prastrici, vključno Jean, vojvoda Berryjski, in sicer tako, da je postal močan pokrovitelj umetnosti in naročil veliko število umetniških del. Na burgundski dvor se je gledalo kot na razsodnika okusa, njihovo cenjenje pa je spodbudilo povpraševanje po zelo razkošnih in dragih iluminiranih rokopisih, tapiserijah z zlatimi robovi in skodelicah, obrobljenih z dragulji. Njihov apetit po finosti se je skozi njihov dvor in plemiče spuščal med ljudi, ki so v 1440-ih in 1450-ih večinoma naročali lokalnim umetnikom v Bruggeu in Gentu. Medtem ko nizozemske table niso imele notranje vrednosti, kot so na primer predmeti iz plemenitih kovin, so jih dojemali kot dragocene predmete in so v prvem rangu evropske umetnosti. V dokumentu iz leta 1425, ki ga je napisal Filip Dobri, je razloženo, da je slikarja najel za »izvrstno delo, ki ga opravlja v svoji obrti«.<ref name="J25">Jones (2011), 25</ref> Jan van Eyck je ''Oznanjenje'' izdelal, ko je bil zaposlen pri Filipu, Rogier van der Weyden pa je v 1440-ih postal vojvodov portretist. [[File:Jan van Eyck The Virgin of Chancellor Rolin.jpg|left|thumb|Jan van Eyck, ''[[Madona kanclerja Rolina]]'', c. 1435]] Burgundska vladavina je ustvarila velik razred dvorjanov in funkcionarjev. Nekateri so pridobili ogromno moč in naročili slike, da prikažejo svoje bogastvo in vpliv. Državljanski voditelji so naročili tudi dela večjih umetnikov, kot so Boutsova '' [[:commons:File:Dirk Bouts - Justice of Emperor Otto III- Beheading of the Innocent Count and Ordeal by Fire - Google Art Project.jpg| Pravica cesarja Otona III.]] '', Van der Weydenova ''[[Trajanova in Herkinbaldova pravica]]'' ter Davidova '' [[:commons:File:David Diptych The Judgment of Cambyses.jpg| Kambisova pravica]]''.<ref name ="A30">Ainsworth (1998a), 30</ref> Državljanska naročila so bila manj pogosta in niso bila tako donosna, vendar so opozorila in povečala ugled slikarja, kot pri Memlingu, katerega oltarna slika sv. Janeza za Bruggesov Sint-Janshospitaal mu je prinesla dodatna državljanska naročila. Bogato tuje pokroviteljstvo in razvoj mednarodne trgovine sta uveljavljenim mojstrom omogočila, da so sestavili delavnice s pomočniki. Čeprav so prvovrstni slikarji, kot sta bila Petrus Christus in Hans Memling, našla pokrovitelje med lokalnim plemstvom, sta poskrbela posebej za tuje prebivalstvo v Bruggeu. Slikarji niso izvažali le blaga, temveč tudi sebe; tuji knezi in plemstvo, ki so si prizadevali posnemati razkošje burgundskega dvora, so najeli te slikarje. == Ikonografija == [[File:The Magdalen Reading - Rogier van der Weyden.jpg|upright=1.2|thumb| Rogier van der Weyden, ''[[Magdalena bere]]'', pred 1438. Narodna galerija, London. Ta fragment je nenavadno bogat z ikonografskimi podrobnostmi, vključno z odvrnjenimi očmi Magdalene, njenim atributom mazila in konceptom Kristusa kot besede, ki jo knjiga predstavlja v njenih rokah..<ref>Campbell (1998), 392–405</ref>]] Za slike prve generacije nizozemskih umetnikov je pogosto značilna uporaba simbolike in sklicevanje na Sveto pismo. Van Eyck je bil pionir, njegove inovacije pa so prevzeli in razvili van der Weyden, Memling in Christus. Vsi so uporabljali bogate in zapletene ikonografske elemente, da bi ustvarili večji občutek sodobnih prepričanj in duhovnih idealov. Moralno dela izražajo boječ pogled, skupaj s spoštovanjem zadržanosti in stoicizma. Slike predvsem poudarjajo duhovno nad zemeljskim. Ker je bil Marijin kult takrat na vrhuncu, močno prevladujejo ikonografski elementi, povezani z Marijinim življenjem. Craig Harbison opisuje mešanje realizma in simbolike kot morda »najpomembnejši vidik zgodnje flamske umetnosti«. Prva generacija nizozemskih slikarjev se je ukvarjala s tem, da so verski simboli postali bolj realistični. Van Eyck je vključeval najrazličnejše ikonografske elemente in pogosto posredoval tisto, kar je videl kot soobstoj duhovnega in materialnega sveta. Ikonografija je bila v delo vpeta nevsiljivo; običajno so reference vsebovale majhne, a ključne podrobnosti v ozadju. Vgrajeni simboli naj bi se stopili v prizore in »so bili namerna strategija za ustvarjanje izkušnje duhovnega razodetja«. Zlasti Van Eyckove religiozne slike »gledalcu vedno predstavljajo spremenjen pogled na vidno resničnost«. <ref name = "Ward9">Ward (1994), 9</ref> Zanj je vsak dan harmonično prežet s simboliko, tako da so bili po Harbisonu »opisni podatki preurejeni ... tako, da niso ponazorili zemeljskega obstoja, ampak tisto, kar je menil za nadnaravno resnico«. Ta mešanica zemeljskega in nebeškega dokazuje van Eyckovo prepričanje, da je »bistveno resnico krščanskega nauka« mogoče najti v »zakonski zvezi sekularnega in svetega sveta, resničnosti in simbola«. <ref name="Harbison589-590">Harbison (1984), 589</ref> Upodablja prevelike Madone, katerih nerealna velikost kaže na ločenost med nebeškimi in zemeljskimi, vendar jih je postavil v vsakdanje okoliščine, kot so cerkve, domače sobe ali sedeča z dvornimi uradniki. Toda zemeljske cerkve so močno okrašene z nebeškimi simboli. Nebeški prestol je jasno zastopan v nekaterih domačih sobah (na primer v ''[[Lucca Madona]]''). Težje jih je zaznati v nastavitvi za sliko, kot je ''[[Madona kanclerja Rolina]]'', kjer je lokacija zlitje zemeljskega in nebesnega. Ikonografija Van Eycka je pogosto tako gosto in zapleteno naložena, da si je treba delo večkrat ogledati, še preden je očiten tudi najbolj očiten pomen elementa. Simboli so bili pogosto prefinjeno vtkani v slike, tako da so postali očitni šele po natančnem in večkratnem ogledu, medtem ko velik del ikonografije odraža misel, da po Johnu Wardu obstaja »obljubljeni prehod iz greha in smrti v zveličanje in ponovno rojstvo«. Drugi umetniki so simboliko uporabljali bolj prozaično, kljub velikemu vplivu van Eycka na njegove sodobnike in poznejše umetnike. Campin je pokazal jasno ločitev med duhovnim in zemeljskim kraljestvom; za razliko od van Eycka ni uporabil programa skrite simbolike. Campinovi simboli ne spreminjajo občutka resničnega; na njegovih slikah domača scena ni nič bolj zapletena kot tista, ki prikazuje religiozno ikonografijo, toda takšna, ki bi jo gledalec prepoznal in razumel. Van der Weydnova simbolika je bila veliko bolj niansirana kot Campinova, vendar ne tako gosta kot van Eyckova. Po besedah Harbisona je van der Weyden svoje simbole vključeval tako skrbno in tako izvrstno, da se »zdi, da niti mistične združbe, ki je rezultat njegovega dela, niti njegove resničnosti same, ni mogoče racionalno analizirati, razložiti ali rekonstruirati«.<ref name="h596">Harbison (1984), 596</ref> Njegova obravnava arhitekturnih detajlov, niš, barv in prostora je predstavljena na tako nerazložljiv način, da »so določeni predmeti ali ljudje, ki jih vidimo pred seboj, nenadoma, žalostno, postali simboli z versko resnico«. {{multiple image | align = left | direction = horizontal | header = | header_align = left/right/center | header_background = | footer = | footer_align = left/right/center | footer_background = | image1 = Cambrai, Cathédrale Notre-Dame de Grâce, icône F 581.jpg | width1 = 180 | caption1 = Anonimni slikar, ''[[Cambraiška Madona]]'', c 1340. [[Stolnica v Cambraiu]], Francija. Ta majhna italo-bizantinska replika iz ok. 1340 verjamejo da je izvirnik sv. Luka in zato široko kopirana.<ref name="a104">Ainsworth (2009), 104</ref><ref name="Evans, p. 582">Evans (2004), 582</ref> | image2 = Geertgen Man van smarten.jpg | width2 = 233 | caption2 = [[Geertgen tot Sint Jans]], '' [[Človek žalosti (Geertgen tot Sint Jans) |Človek žalosti]]'', c. 1485–95. Muzej Catharijneconvent, Utrecht. Eden najlepših primerov tradicije "Človek žalosti" je bila ta kompleksna tabla opisana kot "neomajna, a hkrati čustvena upodobitev fizičnega trpljenja"..<ref name="r248">Ridderbos et al (2005), 248</ref> | total_width = | alt1 = }} Slike in drugi dragoceni predmeti so bili pomembna pomoč v verskem življenju tistih, ki so si jih lahko privoščili. Molitev in meditativno premišljevanje sta bila sredstvo za dosego odrešenja, medtem ko so lahko zelo bogati tudi gradili cerkve (ali širili obstoječe) ali naročali umetnine ali druge [[votivni dar|votivne predmete]] kot sredstvo, ki bi zagotovilo odrešenje v posmrtnem življenju. Izdelano je bilo ogromno slik ''Devica in otrok'', originalni modeli pa so bili široko kopirani in izvoženi. Številne slike so temeljile na bizantinskih prototipih 12. in 13. stoletja, med katerimi je verjetno najbolj znana ''[[Cambraiška Madona]]''.<ref name="h159">Harbison (1991), 159–160</ref> Na ta način so se tradicije prejšnjih stoletij absorbirale in ponovno razvile kot izrazito bogata in zapletena ikonografska tradicija. Marijanska pobožnost je rasla od 13. stoletja, večinoma se je oblikovala okoli konceptov [[Marijino brezmadežno spočetje |Brezmadežnega spočetja]] in njenega [[Marijino vnebovzetje |Vnebovzetja v nebesa]]. V kulturi, ki je častila posedovanje [[relikvija|relikvij]] kot sredstvo za približevanje zemeljskega božanskemu, Marija ni pustila nobenih telesnih relikvij in je tako zasedla poseben položaj med nebesi in človeštvom. Do začetka 15. stoletja je Marija v krščanskem nauku postala pomembnejša do te mere, da so jo pogosto obravnavali kot najdostopnejšo priprošnjo pri Bogu. Menili so, da je dolžina, ki bi jo moral trpeti vsak človek v [[predpekel|limbu]], sorazmerna z njegovo predanostjo na zemlji. Marijino češčenje je doseglo vrhunec v začetku 15. stoletja, v dobi, ki je videla nenehno povpraševanje po delih, ki prikazujejo njeno podobo. Od sredine 15. stoletja so bili nizozemski prikazi Kristusovega življenja po navadi osredotočeni na ikonografijo ''Moža žalosti''. Nekateri so si lahko privoščili naročene donatorske portrete. Takšno naročilo je bilo običajno izvršeno kot del triptiha ali kasneje kot bolj ugoden diptih. Van der Weyden je populariziral obstoječo severno tradicijo polovičnih Marijinih portretov. Ti so posnemali 'čudežne' bizantinske ikone, ki so bile takrat priljubljene v Italiji. Oblika je postala izjemno priljubljena na severu in njegove novosti so pomemben dejavnik, ki je prispeval k nastanku Marijinega diptiha.<ref name="thb206">Borchert (2011), 206</ref> == Formati == Čeprav so nizozemski umetniki znani predvsem po svojih tablah, njihova proizvodnja vključuje različne formate, vključno z iluminiranimi rokopisi, skulpturami, tapiserijami, izrezljanimi [[retabel|retabli]], vitraji, medeninastimi predmeti in izrezljanimi grobnicami. Po besedah umetnostne zgodovinarke Susie Nash je do začetka 16. stoletja regija vodila na področju skoraj vseh vidikov prenosne vizualne kulture, »s strokovnim znanjem in tehnikami izdelave na tako visoki ravni, da jim nihče drug ni mogel konkurirati«. Burgundski dvor je dajal prednost tapiserijam in kovinarstvu, kar je dobro zabeleženo v ohranjeni dokumentaciji, medtem ko je povpraševanje po tablah manj očitno - morda so bile manj primerne za potujoč dvor. Stenske zavese in knjige so delovale kot politična propaganda in kot sredstvo za predstavitev bogastva in moči, medtem ko so bili portretom manj naklonjeni. Po mnenju Maryan Ainsworth naj bi bili tisti, ki so bili naročeni, poudarjali nasledstvene črte, na primer Van der Weydenov portret Karla Drznega; ali za zaroke, kot v primeru izgubljene van Eyckove slike ''Portret Izabele Portugalske''.<ref name ="Ainsworth24">Ainsworth (1998a), 24</ref> Verske slike so bile naročene za kraljeve in vojvodske palače, za cerkve, bolnišnice in samostane ter za bogate klerikalce in zasebne donatorje. Bogatejša mesta so naročila gradnjo svojih posvetnih stavb. Umetniki so pogosto delali v več medijih; Van Eyck in Petrus Christus naj bi prispevala k rokopisom. Van der Weyden je oblikoval tapiserije, čeprav jih je malo ohranjenih.<ref>Cavallo (1993), 164</ref><ref>Cleland (2002), i–ix</ref> Nizozemski slikarji so bili odgovorni za številne novosti, vključno z napredkom formata [[diptih]]a, konvencijami [[votivni portret|donatorskih portretov]], novimi konvencijami za marijanske portrete in z deli, kot sta van Eyckova ''[[Madona kanclerja Rolina]]'' in van der Weydenova ''[[Sveti Luka riše Devico]]'' v 1430-ih je postavil temelje za razvoj [[Krajinsko slikarstvo |krajinskega slikarstva]] kot samostojne zvrsti.<ref name="Jones 2011 30">Jones (2011), 30</ref> === Iluminirani rokopisi === [[File:Girart de Roussillon (full page).jpg|thumb|320px| Mojster Girart de Roussillon, c. 1450, Burgundska poroka (Filip Dobri in Izabela Portugalska). Avstrijska nacionalna knjižnica, Dunaj]] Pred sredino 15. stoletja so iluminirane knjige veljale za višjo obliko umetnosti kot slikanje tabel, njihove okrašene in razkošne lastnosti pa so bolje odražale bogastvo, status in okus njihovih lastnikov. Rokopisi so bili idealno primerni za diplomatska darila ali daritve v spomin na dinastične zakonske zveze ali druge večje dvorne priložnosti. Od 12. stoletja so v specializiranih samostanskih delavnicah (v francoskih knjižnicah) izdelovali [[horarij]]e (zbirke molitev v kanoničnih urah), [[psalter|psaltre]], [[molitvenik]]e in [[kronika|kronike]] ter knjige o romantiki in poeziji. Na začetku 15. stoletja so na severnoevropskem trgu prevladovali gotski rokopisi iz Pariza. Njihova priljubljenost je bila deloma posledica izdelave cenovno ugodnejših miniatur z enim listom, ki jih je bilo mogoče vstaviti v nepojasnjene horarije. Ti so bili včasih ponujeni na serijski način, namenjen spodbujanju pokroviteljev, da »vključijo toliko slik, kolikor so si jih lahko privoščili«, kar jih je jasno predstavljalo kot modni predmet, a tudi kot obliko [[cerkveni odpustki|cerkvenega odpustka]]. Posamezni listi so imeli lahko tudi drugačno rabo kot vložki; lahko so jih pritrdili na stene kot pripomoček za zasebno meditacijo in molitev, kot je razvidno iz Christusove table 1450–6060 ''Portret mladeniča'', zdaj v Narodni galeriji, ki prikazuje majhen list z besedilom na ikoni ''[[Veronikin prt]]'' poslikan s Kristusovo glavo. Francoske umetnike so od sredine 15. stoletja po značaju prehiteli mojstri v Gentu, Bruggeu in Utrechtu. Angleška produkcija, nekoč najvišje kakovosti, je močno upadla in razmeroma malo italijanskih rokopisov je šlo severno od Alp. Vendar se francoski mojstri niso zlahka odrekli svojemu položaju in celo leta 1463 so svoje cehe pozvali, naj uvedejo sankcije proti nizozemskim umetnikom. Okrašeni ''[[Sijajni horarij vojvode Berrijskega]]'' bratov Limbourg morda pomeni tako začetek kot vrhunec nizozemske iluminacije. Kasneje je Mojster legende o sveti Luciji raziskal isto mešanico iluzionizma in realizma. Kariera Limbourgov se je končala tako, kot se je začela van Eyckova - do leta 1416 so vsi bratje (nobeden od njih ni dopolnil 30 let) in njihov pokrovitelj Jean, vojvoda od Berryjski, umrli, najverjetneje zaradi kuge. Van Eyck naj bi kot anonimni umetnik, znan kot Umetnik G, prispeval nekaj bolj cenjenih [[Miniatura (iluminiran rokopis) |miniatur]] ''Torinsko-milanskega horarija''.<ref>Kren (2010), 83</ref> Številne ilustracije iz tega obdobja kažejo na močno slogovno podobnost z Gerardom Davidom, čeprav ni jasno, ali so iz njegovih rok ali iz sledilcev. [[File:Livre du cœur d'amour épris - vindobo2597 - f25v.jpg|thumb|left|320px| Viteški in romantični list Barthélemyja d'Eycka iz njegovega "Livre du cœur d'Amour épris", c. 1458–60]] Številni dejavniki so privedli do priljubljenosti nizozemskih iluminatorjev. Primarna je bila tradicija in strokovno znanje, ki se je v regiji razvilo v stoletjih po samostanski reformi 14. stoletja in temeljilo na rasti števila in pomembnosti samostanov, opatij in cerkva iz 12. stoletja, ki so že ustvarili veliko število liturgičnih besedil. Bil je močan politični vidik; oblika je imela veliko vplivnih pokroviteljev, kot so Jean, vojvoda Berryjski in Filip Dobri, slednji pa je pred svojo smrtjo zbral več kot tisoč iluminiranih knjig.<ref name="Metmanuscripts">Jones, Susan. [http://www.metmuseum.org/toah/hd/manu/hd_manu.htm "Manuscript Illumination in Northern Europe"]. ''The Metropolitan Museum of Art''. Retrieved 11 March 2012</ref> Po Thomasu Krenu je bila Filipova »knjižnica izraz človeka kot krščanskega princa in utelešenje države - njegove politike in avtoritete, njegove učenosti in pobožnosti«. Zaradi njegovega pokroviteljstva se je rokopisna industrija v Nizozemskih deželah razvila tako, da je več generacij prevladovala v Evropi. Tradicija burgundskega zbiranja knjig se je prenesla na Filipovega sina in njegovo ženo, Karla Drznega in Margareto Yorško; njegova vnukinja [[Marija Burgundska]] in njen mož [[Maksimilijan I. Habsburški |Maksimilijan I.]] in svojemu zetu [[Edvard IV. Angleški |Edwardu IV.]], ki je bil navdušen zbiralec flamskih rokopisov. Knjižnici, ki sta jih zapustila Filip in Edward IV., sta tvorili jedro, iz katerega sta nastali Kraljeva knjižnica Belgije in Angleška kraljeva knjižnica.<ref>Kren (2010), 20–24</ref> Nizozemski iluminatorji so imeli pomemben izvozni trg, saj so številna dela oblikovali posebej za angleški trg. Po upadu domačega pokroviteljstva po smrti Karla Drznega leta 1477 je izvozni trg postal pomembnejši. Iluminatorji so se na razlike v okusu odzvali s tem, da so ustvarili bolj razkošna in ekstravagantno okrašena dela po meri tujih elit, med njimi Edwarda IV. Angleškega, [[jakob IV. Škotski|Jakoba IV. Škotskega]] in Eleanor Viseu. [[File:Folio 153r - The Death of Christ.jpg|thumb|140px|Bratje Limbourg, ''Smrt Kristusa'', folio 153r, [[Sijajni horarij vojvode Berrijskega]]]] Slikanje tabel in iluminacija sta se v precejšnji meri prekrivala; van Eyck, van der Weyden, Christus in drugi slikarji so oblikovali rokopisne miniature. Poleg tega bi si miniaturisti motive in ideje izposojali na tablah; Campinovo delo je bilo na ta način pogosto uporabljeno kot vir, na primer v ''Horariju Raoula d'Aillyja''. Pogosto si je delilo naročila več mojstrov, pri čemer so pomagali mlajši slikarji ali strokovnjaki, zlasti pri podrobnostih, kot so okraski robov, ki so jih nazadnje pogosto delale ženske. Mojstri so se redko podpisovali pod svoje delo, kar je oteževalo pripisovanje; identitete nekaterih pomembnejših iluminatorjev so izgubljene. Nizozemski umetniki so našli vedno bolj iznajdljive načine, kako poudariti in razlikovati svoje delo od rokopisov iz okoliških držav; takšne tehnike so vključevale oblikovanje zapletenih robov strani in oblikovanje načinov za povezovanje obsega in prostora. Raziskovali so medsebojno delovanje treh bistvenih sestavnih delov rokopisa: obrobe, miniature in besedila. Primer je ''[[Horarij Marije Burgundske|Nassauova knjiga ur]]'' (ok. 1467–80, nemško ''Stundenbuch der Maria von Burgund'') dunajskega mojstra Marije Burgundske, v kateri so robovi okrašeni z velikimi iluzionističnimi cvetovi in žuželkami. Ti elementi so svoj učinek dosegli z barvanjem, kot bi bili razpršeni po pozlačeni površini miniatur. To tehniko je med drugim nadaljeval flamski mojster Jakoba IV. Škotskega (verjetno [[Gerard Horenbout]]), znan po svoji inovativni postavitvi strani. Z različnimi iluzionističnimi elementi je pogosto zabrisal mejo med miniaturo in njenim robom, pri čemer je oboje pogosto uporabljal za napredovanje pripovedi svojih prizorov. V začetku 19. stoletja je zbirka nizozemskih izrezov iz 15. in 16. stoletja, kot miniature ali deli za albume, postala modna med poznavalci, kot je William Young Ottley, kar je privedlo do uničenja številnih rokopisov. Izvirniki so bili zelo iskani, oživitev, ki je pomagala k ponovnemu odkritju nizozemske umetnosti v poznejšem delu stoletja. === Tapiserije === [[File:The Mystic Capture of the Unicorn, fragment (2).jpg|thumb|left|200px|"Mistični ulov samoroga", odlomek iz ''Lova na samoroga'', 1495–1505. Cloisters, New York]] Sredi 15. stoletja je bila [[tapiserija]] eden najdražjih in najbolj cenjenih umetniških izdelkov v Evropi. Komercialna proizvodnja se je od začetka 15. stoletja širila po Nizozemski in severni Franciji, zlasti v mestih Arras, Brugge in Tournai. Tehnična sposobnost teh obrtnikov je bila takšna, da je [[papež Julij II.]] leta 1517 poslal Rafaelove kartone v Bruselj, da bi jih stkali v tapiserije. Takšne tkane stenske zavese so igrale osrednjo politično vlogo kot diplomatska darila, zlasti v večjem formatu; Filip Dobri je več udeležencev obdaril na kongresu v Arrasu leta 1435 med stoletno vojno, kjer so bile dvorane pregrnjene od zgoraj navzdol in povsod s tapiserijami, ki so prikazovale prizore ''Bitke in strmoglavljenja ljudi iz Liegea''. Na poroki Karla Drznega in Margarete Yorške je bila soba »obešena z draperijami iz volne, modre in bele, na straneh pa je bila bogata tapiserija, stkana s podobo ''Jazon in zlato runo''. Sobe so bile običajno obešene od stropa do tal s tapiserijami, nekatere sobe pa so bile poimenovane po nizu tapiserij, na primer soba Filipa Drznega, imenovana po naboru belih tapiserij s prizori iz ''Romana o roži''. V obdobju Burgundije so približno dve stoletji mojstri tkalci izdelali »nešteto serij obešank, težkih z zlatimi in srebrnimi nitmi, kakršnih svet še ni videl«. [[File:Tapestry with Scenes from the Passion of Christ.jpg|thumb|513px| Neznani flamski tkalec, Tapiserija s prizori iz Kristusovega pasijona, c. 1470–90. Rijksmuseum, Amsterdam]] Praktična uporaba tekstila je posledica njihove prenosljivosti; tapiserije so omogočale enostavno sestavljanje notranje dekoracije, primerne za verske ali državljanske obrede. Njihova vrednost se odraža v njihovem umeščanju v sodobne inventarje, v katerih so običajno na vrhu zapisa, nato razvrščene glede na njihov material ali barvo. Bela in zlata barva sta bili najvišje kakovosti. [[Karel V. Francoski]] je imel 57 tapiserij, od tega 16 belih. Jean de Berry jih je imel v lasti 19, medtem ko so Marija Burgundska, Isabella Valois, Isabeau Bavarska in Filip Dobri hranili znatne zbirke. Proizvodnja tapiserije se je začela z oblikovanjem. Načrti ali kartoni so bili običajno narejeni na papirju ali pergamentu, sestavili so jih usposobljeni slikarji, nato pa so jih poslali tkalcem, pogosto na velike razdalje. Ker je bilo kartone mogoče ponovno uporabiti, so obrtniki pogosto delali na izvirnem materialu, ki je bil star več desetletij. Ker sta papir in pergament zelo pokvarljiva, je ohranjenih malo originalnih kartonov. Ko bi se o načrtu dogovorili, bi lahko njegovo proizvodnjo razdelili med številne tkalce. Statve so bile aktivne v vseh večjih flamskih mestih, v večini mest in v številnih vaseh. Statve niso nadzorovali cehi. Odvisno od delovne sile migrantov so njihovo komercialno dejavnost vodili podjetniki, ki so bili običajno slikarji. Podjetnik bi poiskal in naročil pokrovitelje, imel zaloge kartonov in priskrbel surovine, kot so volna, svila ter včasih zlato in srebro - ki jih je bilo pogosto treba uvoziti. Podjetnik je bil v neposrednem stiku s pokroviteljem in pogosto sta šla skozi odtenke oblikovanja tako pri kartonu kot v zaključni fazi. Ta pregled je bil pogosto težaven posel in je zahteval občutljivo vodenje; leta 1400 je Isabeau Bavarska zavrnila kompletno postavitev Colarta de Laona, ki je prej odobril načrte, kar je bilo za de-Laona - in verjetno njegovega naročnika - precejšnja zadrega. Ker so tapiserije v glavnem oblikovali slikarji, so njihove formalne konvencije tesno usklajene s konvencijami panelnega slikanja. To še posebej velja za poznejše generacije slikarjev iz 16. stoletja, ki so ustvarjali panorame nebes in pekla. Harbison opisuje, kako zapletene, goste in prekrivane podrobnosti Boschevega ''Vrta zemeljskih užitkov'' spominjajo »v svoji natančni simboliki ... na srednjeveško tapiserijo«.<ref>Harbison (1995), 80</ref> === Triptihi in oltarni nastavki === [[Triptih]]i in [[poliptih]]i iz severnih dežel so bili po Evropi priljubljeni od konca 14. stoletja, največje povpraševanje pa je trajalo do začetka 16. stoletja. V 15. stoletju je bil to najpogosteje izdelan format slikanja tabel. Večinoma z versko tematiko, so bili na voljo v dveh velikostih: manjša, prenosna zasebna nabožna dela ali večji oltarji za liturgično opremo. Najzgodnejši severni primeri so sestavljena dela, ki vključujejo graviranje in slikanje, po navadi z dvema poslikanima kriloma, ki ju je mogoče zložiti nad izrezljanim osrednjim korpusom. [[File:The Braque Triptych interior.jpg|thumb|560px|left|Rogier van der Weyden, ''[[Triptih družine Braque]]'', c. 1452. Olje na hrastovih tablah. Louvre, Pariz. Ta triptih je znan po plavajočih napisih 'za govor' in po pokrajini, ki združuje table.<ref>Campbell (2004), 89</ref>]] Poliptihe so izdelovali bolj usposobljeni mojstri. Zagotavljali so večje možnosti za spremembe in večje število možnih kombinacij notranjih in zunanjih tabel, ki si jih je bilo mogoče ogledati hkrati. To, da bi se lahko odpirala in zapirala dela na tečajih, je imelo praktični namen; na verske praznike so bolj prozaične in vsakdanje zunanje table zamenjali razkošni notranji paneli. ''[[Gentski oltar]]'', dokončan leta 1432, je imel različne konfiguracije za delavnike, nedelje in cerkvene praznike. Prva generacija nizozemskih mojstrov si je številne običaje izposodila od italijanskih oltarnih slik iz 13. in 14. stoletja. Konvencije za italijanske triptihe pred letom 1400 so bile precej toge. V osrednjih tablah so sredino zasedali člani Svete družine; za zgodnja dela, zlasti iz [[sienska slikarska šola|sienske]] ali [[Florentinsko slikarstvo|florentinske šole]], so bile pretežno značilne podobe ustoličene Device, postavljene na pozlačenem ozadju. Krila po navadi vsebujejo različne angele, donatorje in svetnike, brez neposrednega očesnega stika in le redke pripovedne povezave s figurami na osrednji tabli. Nizozemski slikarji so mnoge od teh konvencij prilagodili, vendar so jih spremenili skoraj od samega začetka. Van der Weyden je bil še posebej inovativen, kar je bilo razvidno iz njegovega ''[[Oltar Miraflores]]'' v letih 1442–45 in ok. 1452 ''[[Triptih družine Braque]]''. Na teh slikah se člani Svete družine pojavljajo na krilih namesto zgolj na osrednjih tablah, slednje pa je opazno po neprekinjeni pokrajini, ki povezuje tri notranje table. Od 1490-ih je Hieronymus Bosch naslikal vsaj 16 triptihov, najboljši med njimi pa je spodkopal obstoječe konvencije. Boschevo delo je nadaljevalo premik k sekularizmu in poudarjalo krajino. Bosch je poenotil tudi prizore notranjih tabel. [127 [[File:Hieronymus Bosch - Hermit Saints Triptych.jpg|thumb|480px|[[Hieronymus Bosch]], ''[[Puščavniki]]'', c.&nbsp;1493. Doževa palača, Benetke]] Triptihi so bili naročeni od nemških pokroviteljev v 1380-ih, velik izvoz pa se je začel okoli leta 1400. Le malo teh zgodnjih primerov je ohranjenih, povpraševanje po nizozemskih oltarnih slikah po vsej Evropi je razvidno iz številnih primerov, ki so še vedno ohranjeni v cerkvah po celini. Till-Holger Borchert opisuje, kako so postali »prestiž, ki so ga v prvi polovici 15. stoletja lahko dosegle le delavnice burgundske Nizozemske«.<ref name="B52">Borchert (2011), 52</ref> Do 1390-ih so bili nizozemski oltarji izdelani večinoma v Bruslju in Bruggeu. Priljubljenost bruseljskih [[oltarni nastavek|oltarnih nastavkov]] je trajala približno do leta 1530, ko se je povečala proizvodnja delavnic v Antwerpnu. To je bilo deloma zato, ker so proizvajali z nižjimi stroški z razdeljevanjem različnih delov tabel med člane specializiranih delavnic, kar Borchert opisuje kot zgodnjo obliko [[delitev dela|delitve dela]]. Ko je sredi 16. stoletja v ospredje prišel manirizem Antwerpna, so večdelne nizozemske slike padle v nemilost in so veljale za staromodne. Kasneje jih je [[ikonoklazem]] [[reformacija|reformacije]] označil za žaljive in mnoga dela v Nizozemskih dežel so bila uničena. Ohranjeni primeri so večinoma v nemških cerkvah in samostanih. Ko so povpraševanja po posvetnih delih naraščala, so bili triptihi pogosto razdeljeni in prodani kot posamezna dela, zlasti če je tabla ali del vseboval sliko, ki bi lahko bila posvetni portret. Panel je bil včasih obrezan le na sliko, ozadje pa je bilo prebarvano, tako da je »zgledal dovolj žanrsko, da je lahko visel v znani zbirki nizozemskih slik iz 17. stoletja«. === Diptihi === [[Diptih]]i so bili zelo priljubljeni v severni Evropi od sredine 15. do začetka 16. stoletja. Sestavljeni so bili iz dveh enako velikih tabel, ki sta jih spojila tečaja (ali redkeje fiksni okvir); tabli sta bili običajno tematsko povezani. Tabli je bilo mogoče odpirati in zapirati kot knjigo, kar omogoča notranji in zunanji pogled, medtem ko je sposobnost zapiranja kril omogočala zaščito notranjih slik. Diptihi, ki izvirajo iz konvencije horarija, so običajno delovali kot cenejši in bolj prenosni oltarji. Običajno so bili skoraj miniaturni, nekateri so posnemali srednjeveško 'zlatarsko umetnost' - majhne koščke iz zlata ali slonovine. Izdelki, kot je Van der Weydnova ''[[Devica na prestolu in otrok]]'', odražajo rezbarjenje slonovine tega obdobja. Format sta po naročilu članov rodbine Valoijsko-Burgundskih prilagodila van Eyck in van der Weyden, dodelili pa so jo [[ Hugo van der Goes |Hugu van der Goesu]], Hansu Memlingu in kasneje [[Jan van Scorel|Janu van Scorelu]]. [[File:Seguace di dirck bouts, dittico con mater dolorosa e cristo coronato di spine, 1450-1500 ca. 01.JPG|thumb|300px|[[Dieric Bouts|Dirk Bouts]], ''[[Mater Dolorosa]]/[[Ecce Homo]]'', po 1450, redek preživeli diptih z nepoškodovanim okvirjem in tečaji]] Nizozemski diptihi po navadi ponazarjajo le majhen obseg verskih prizorov. Obstajajo številne upodobitve Device in otroka, ki odražajo tedanjo priljubljenost Device kot predmeta pobožnosti. Notranje table so sestavljali v glavnem portreti donatorjev - pogosto mož in njihovih žena - skupaj s svetniki ali Devico in otrokom. Darovalca so skoraj vedno prikazovali, kako kleči v polni ali polovični velikosti, z rokami v molitvi. Devica in otrok sta vedno nameščena na desni, kar odraža krščansko spoštovanje do desne strani kot 'častnega mesta' ob božanskem. Njihov razvojni in komercialni pomen je bil povezan s spremembo verskega odnosa v 14. stoletju, ko je postajala vse bolj priljubljena meditativna in samotna predanost, ki jo ponazarja gibanje ''Devotio Moderna'' (moderna pobožnost, gibanje za versko reformo, ki je pozvalo k apostolski prenovi s ponovnim odkritjem resničnih pobožnih praks, kot so ponižnost, poslušnost in preprostost življenja). Spodbujalo se je zasebno razmišljanje in molitev, temu namen pa je ustrezal tudi mali diptih. Postal je priljubljen med novo nastajajočim srednjim razredom in premožnejšimi samostani po Nizozemskih deželah in severni Nemčiji. Ainsworth pravi, da je nizozemsko slikarstvo ne glede na velikost, bodisi velik oltar ali majhen diptih, »stvar majhnega obsega in natančnih podrobnosti«. Majhnost je bila namenjena temu, da gledalca premami v meditativno stanje za osebno predanost in morda za »izkušnjo čudežnih vizij«. Tehnični pregled poznega 20. stoletja je pokazal pomembne razlike v tehniki in slogu med tablami posameznih diptihov. Tehnične nedoslednosti so lahko posledica sistema delavnic, pri katerem so bolj prozaične odlomke pogosto dopolnjevali pomočniki. Po besedah zgodovinarja Johna Handa je mogoče opaziti spremembo sloga med tablami, ker je božanska tabla običajno temeljila na splošnih modelih, prodanih na prostem trgu, pri čemer je bila donatorska tabla dodana po iskanju pokrovitelja. Le malo nedotaknjenih diptihov je ohranjenih. Tako kot pri oltarnih slikah je bila večina pozneje ločena in prodana kot posamezna žanrska slika. V sistemu delavnic so bila nekatera medsebojno zamenljiva, verska dela pa so bila morda povezana z novimi naročniškimi paneli. Pozneje so bili številni diptihi razbiti in tako iz enega ustvarili dve prodajni deli. V času reformacije so bili verski prizori pogosto odstranjeni. === Portreti === [[File:Hugo van der Goes 007.jpg|thumb|240px|left|[[Hugo van der Goes]], ''Portret moža'', ok&nbsp;1480. Metropolitan Museum of Art, New York]] Posvetno portretiranje je bilo v evropski umetnosti redkost pred letom 1430. Format ni obstajal kot samostojna zvrst in je bil le redko najden na najvišjem koncu trga v zaročnih portretih ali naročilih kraljevskih družin. Čeprav so bila takšna dela lahko dobičkonosna, so veljala za nižjo umetniško obliko in večina ohranjenih primerov izpred 16. stoletja ni avtorizirana. Izdelovalo se je veliko posameznih posvetnih panojev, ki so prikazovali svetnike in biblijske figure, upodabljanje zgodovinskih znanih posameznikov pa se je začelo šele v zgodnjih 1430-ih. Van Eyck je bil pionir; njegov temeljni ''[[Léal Souvenir]]'' iz leta 1432 je eden najzgodnejših ohranjenih primerov, simbol novega sloga s svojim realizmom in akutnem opazovanju majhnih podrobnosti videza portretiranca. Njegov ''[[Portret Arnolfinijev]]'' je napolnjen s simboliko, kot tudi ''[[Madona kanclerja Rolina]]'', naročena kot dokaz Rolinove moči, vpliva in pobožnosti. Van der Weyden je razvil konvencije severnega portretiranja in je imel velik vpliv na naslednje generacije slikarjev. Van der Weyden ni zgolj sledil van Eyckovi natančni pozornosti do detajlov, ampak je ustvaril bolj abstraktne in čutne predstave. Bil je zelo iskan kot portretist. Na njegovih portretih so opazne podobnosti, verjetno zato, ker je uporabljal in ponovno uporabljal iste podrisbe, ki so izpolnjevale skupne ideale ranga in pobožnosti. Nato so bile prilagojene tako, da prikažejo obrazne značilnosti in izraze določenega portretiranca. [[Image:Petrus Christus - Portrait of a Young Woman - Google Art Project.jpg|thumb|220px|[[Petrus Christus]], ''[[Portret mladenke (Christus)|Portret mladenke]]'', po letu 1460, [[Gemäldegalerie, Berlin|Gemäldegalerie]], Berlin. Eden prvih portretov, ki je svojega portretiranca predstavil v tridimenzionalni sobi. Številni viri omenjajo njen skrivnostni in zapleten izraz ter vznemirljiv, zadržan pogled.<ref name="VDE69">Van der Elst (1944), 69</ref>]] Petrus Christus je svojega portretiranca postavil v naturalistično okolje, ne pa ravno in brez značilnosti. Ta pristop je bil deloma reakcija na van der Weydena, ki je v svojem poudarku na figurah uporabljal zelo plitke slikovne prostore. V svojem ''Portretu moškega'' iz leta 1462 je Dieric Bouts šel še dlje, tako da ga je postavil v sobo z oknom, ki gleda na pokrajino, medtem ko je v 16. stoletju na severu postal priljubljen celozaslonski portret. Slednje oblike v prejšnji severni umetnosti praktično ni bilo videti, čeprav je imela v Italiji tradicijo že stoletja, najpogosteje v freskah in iluminiranih rokopisih. Celopostavni portreti so bili rezervirani za upodobitve najvišjega družbenega sloja in so bili povezani s knežjimi prikazi moči. Od druge generacije severnih slikarjev je Hans Memling postal vodilni portretist, ki je prevzel naročila celo iz Italije. Bil je zelo vpliven na kasnejše slikarje in zaslužen za navdihujočo Leonardovo postavitev ''[[Mona Lisa|Mone Lise]]'' pred pokrajino. Van Eyck in van der Weyden sta podobno vplivala na francoskega umetnika [[Jean Fouquet|Jeana Fouqueta]] in Nemca Hansa Pleydenwurffa [159] in [[Martin Schongauer |Martina Schongauerja]]. Nizozemski umetniki so se odmaknili od pogleda profila - populariziranega med italijanskim Quattrocentom - k manj formalnemu, a bolj privlačnemu tričetrtinskem pogledu. Pod tem kotom je vidna več kot ena stran obraza, ko je sedeče telo obrnjeno proti gledalcu. Ta poza omogoča boljši pogled na obliko in značilnosti glave ter omogoča, da sedeči gleda proti gledalcu. Pogled portretiranca redko pritegne gledalca. Van Eyckov ''[[Portret moža (avtoportret) |Portret moža]]'' iz leta 1433 je zgodnji primer, ki prikazuje, kako umetnik sam gleda gledalca. Čeprav med subjektom in gledalcem pogosto prihaja do neposrednega očesnega stika, je pogled običajno ločen, odmaknjen in nekomunikativen, morda zaradi velikega socialnega položaja subjekta. Obstajajo izjeme, običajno pri poročnih portretih ali v primeru morebitnih zarok, kadar je cilj dela narediti portretiranca čim bolj privlačnega. V teh primerih so sedečo pogosto prikazovali nasmejano, s privlačnim in sijočim izrazom, namenjenim njenim namenom. Okoli leta 1508 je Albrecht Dürer opisal funkcijo portretiranja kot »ohranjanje videza osebe po njegovi smrti.« Portreti so bili predmet statusa in so služili temu, da je bil posameznikov osebni uspeh zabeležen in trajal tudi dlje od njegovega življenja. Večina portretov je po navadi prikazovala kraljevske člane, zgornje plemstvo ali cerkvene kneze. Novo bogastvo v burgundski Nizozemski je prineslo večje število strank, saj so si pripadniki višjega srednjega razreda zdaj lahko privoščili naročanje portreta. Posledično je o videzu in oblačenju prebivalcev regije znano več kot kadar koli od poznega rimskega obdobja. Portreti na splošno niso zahtevali daljših sedenj; običajno je bila uporabljena vrsta pripravljalnih risb za oblikovanje končne table. Le malo teh risb je ohranjenih, izjema je Van Eyckova študija za njegov ''Portret kardinala Niccolòja Albergatija''. === Krajine === [[File:Jan van Eyck Diptych Detail Dying Christ.jpg|260px|thumb| Detajl iz diptiha ''Križanje in Poslednja sodba'' Jana van Eycka. Kristus in tat pred pogledom na Jeruzalem, c. 1430. Metropolitanski muzej umetnosti, New York. Križni del v tem diptihu je uokvirjen v modro nebo ob oddaljenem pogledu na Jeruzalem.]] Krajina je bila pred sredino 1460-ih sekundarna skrb nizozemskih slikarjev. Geografsko ozadje je bilo redko in kadar se je pojavljalo, je običajno sestavljalo utrinke skozi odprta okna ali arkade. Redko je temeljilo na dejanskih lokacijah; krajine so bile v glavnem zamišljene, zasnovane tako, da ustrezajo tematskemu potisku table. Ker je bila večina del portretov donatorjev, so bile krajine zelo pogosto ukročene, nadzorovane in so služile zgolj za harmonično postavitev idealiziranega notranjega prostora. Severni umetniki so pri tem zaostajali za italijanskimi kolegi, ki so svoje portretirance že postavili v geografsko prepoznavne in natančno opisane pokrajine. Nekatere severne krajine so zelo podrobne in opazne same po sebi, vključno z van Eyckovim nesentimentalnim ''[[Diptih Križanje in Poslednja sodba|Diptihom Križanega in Poslednje sodbe]]'' iz okoli leta 1430 in van der Weydenov široko kopiran ''[[Sveti Luka riše Devico]]'' iz 1435–40. Na Van Eycka so skoraj zagotovo vplivale krajine ''Dela mesecev'', ki sta jih brata Limbourg naslikala za ''[[Sijajni horarij vojvode Berrijskega]]''. Vpliv je razviden iz iluminacije v ''Torinsko-milanskem horariju'', ki prikazuje bogate krajine v majhnih prizoriščih. Po Pächtu bi jih bilo treba opredeliti kot zgodnje primere nizozemskega krajinskega slikarstva. Krajinska tradicija v iluminiranih rokopisih se je nadaljevala vsaj naslednje stoletje. Simon Bening je »raziskoval žanr krajine«, kar je razvidno iz več listov, ki jih je naslikal okoli leta 1520 za ''Grimanijev breviarij''.<ref>Ainsworth (1998b), 392</ref> Od konca 15. stoletja so številni slikarji v svojih delih poudarjali krajino, razvoj, ki ga je delno povzročila preusmeritev iz verske ikonografije v posvetne teme. Druga generacija nizozemskih slikarjev je uporabila izrek naravne zastopanosti sredi 14. stoletja. To se je rodilo iz naraščajočega bogastva srednjega razreda v regiji, ki je zdaj veliko potoval na jug in videl, da se podeželje opazno razlikuje od njihove ravne domovine. Hkrati se je v kasnejšem delu stoletja pojavila specializacija in številni mojstri, ki so se osredotočili na detajliranje krajine, predvsem [[Konrad Witz]] sredi 15. stoletja in kasneje [[Joachim Patinir]]. Večina novosti v tej obliki je prišla od umetnikov, ki so živeli v nizozemskih burgundskih deželah, predvsem v [[Haarlem]]u, [[Leiden]]u in 's-Hertogenboschu. Pomembni umetniki s teh območij niso suženjsko reproducirali kulise pred njimi, ampak so na subtilen način prilagodili in uporabili svoje krajine, da bi okrepili poudarek in pomen table, na kateri so delali. Patinir je razvil tisto, kar se danes imenuje žanr ''[[Svetovna krajina|svetovne krajine]]'', za katerega značilne biblijske ali zgodovinske osebnosti predstavljajo zamišljeno panoramsko pokrajino, običajno gore in nižine, vodo in stavbe. Za tovrstne slike je značilno povišano očišče, figure v okolici pa so pritlikave.<ref>Wood (1993), 42–47</ref> Format sta med drugim prevzela [[Gerard David]] in [[Pieter Bruegel starejši]] in je postala priljubljena v Nemčiji, zlasti pri slikarjih iz [[Donavska šola|Donavske šole]]. Patinirjeva dela so razmeroma majhna in uporabljajo vodoravno obliko; to naj bi postalo tako standardno za krajine v umetnosti, da se zdaj v običajnih okoliščinah imenuje 'krajinski' format, toda takrat je bila to precejšnja novost, saj je bila velika večina tabel pred letom 1520 pokončna. Krajinske slike ohranjajo številne elemente, ki so se razvili od sredine 15. stoletja, vendar so v sodobnem kinematografskem smislu sestavljeni kot ''širok plan'' in ne kot ''srednji plan''. Prisotnost ljudi je ostala osrednja in ne zgolj [[štafaža]]. [[Hieronymus Bosch]] je prilagodil elemente krajinskega sloga, pri čemer je bil vpliv še posebej opazen na njegovih enobarvnih slikah.<ref>Silver (1986), 27</ref> Med najbolj priljubljene tovrstne teme spadajo [[Beg v Egipt]] in beda puščavnikov, kot sta svetnika [[sveti Hieronim|Hieronim]] in [[Anton Puščavnik]]. Umetnostni zgodovinarji so poleg povezovanja sloga s poznejšo dobo odkritij, vlogo Antwerpna kot cvetočega središča tako svetovne trgovine kot kartografije ter pogleda bogatega prebivalstva na podeželje, raziskovali slike kot verske metafore romanja življenja.<ref>Silver (1986), 26–36; Wood, 274–275</ref> <center> <gallery widths="200px" heights="210px" perrow="4"> File:Rogier van der Weyden St Luke Some Chick MFA Boston.jpg|Rogier van der Weyden, ''[[Sveti Luka riše Devico]]'', c.&nbsp;1435–40. Museum of Fine Arts, Boston File:Konrad Witz - Fischzug Petri.jpeg|[[Konrad Witz]], ''[[Čudežni ulov rib (Witz)|Čudežni ulov rib]]'', 1444. Musée d'Art et d'Histoire, Ženeva File:Joachim Patinir - Landscape with the Flight into Egypt - WGA17093.jpg|[[Joachim Patinir]], ''Pokrajina z begom v Egipt'', pozno 15. stoletje. Kraljevi muzej likovnih umetnosti Antwerpen File:Pieter Bruegel der Ältere - Landschaft mit der Flucht nach Ägypten.jpg|[[Pieter Bruegel starejši]], ''[[Krajina z begom v Egipt (Bruegel)| Krajina z begom v Egipt]]'', 1563 </gallery></center> == Razmerje do italijanske renesanse == [[File:Hugo van der Goes - Triptyque Portinari, détail 4.jpg|thumb|300px|[[Hugo van der Goes]], detajl iz ''[[Portinarijev oltar|Portinarijevega oltarja]]'', c.&nbsp;1475. [[galerija Uffizi]], Firence]] Napredek v severni umetnosti se je razvil skoraj sočasno z zgodnjo [[italijanska renesansa|italijansko renesanso]]. Filozofska in umetniška tradicija Sredozemlja pa ni bila del severne dediščine, na severu so celo aktivno zaničevali številne elemente latinske kulture. Vloga renesančnega humanizma v umetnosti je bila na primer v Nizozemskih deželah manj izrazita kot v Italiji. Lokalni verski trendi so močno vplivali na zgodnjo severno umetnost, kar je razvidno iz vsebine, sestave in oblike številnih umetniških del iz poznega 13. in začetka 14. stoletja. Tudi doktrina severnih slikarjev je temeljila na prvinah novejše gotske tradicije in manj na klasični tradiciji, ki je bila razširjena v Italiji. Medtem ko so nabožne slike - zlasti oltarne slike - ostajale prevladujoče v zgodnji nizozemski umetnosti, so posvetni portreti postajali vse bolj pogosti tako v severni kot južni Evropi, ko so se umetniki osvobodili prevladujoče ideje, da je treba portretiranje omejiti na svetnike in druge verske osebnosti. V Italiji je bil ta razvoj vezan na ideale [[humanizem|humanizma]]. Italijanski vplivi na nizozemsko umetnost so prvič vidni konec 15. stoletja, ko so nekateri slikarji začeli potovati na jug. To tudi pojasnjuje, zakaj so se številni poznejši nizozemski umetniki po besedah umetnostnega zgodovinarja Rolfa Tomana povezovali s »slikovitimi zatrepi, napihnjenimi stebri, zvitimi figurami in osupljivo nerealnimi barvami — , ki dejansko uporabljajo vizualni jezik manierizma«.<ref name="Toman, 317">Toman (2011), 317</ref> Premožni severni trgovci so si lahko privoščili nakup slik najboljših umetnikov. Posledično so se slikarji vse bolj zavedali svojega statusa v družbi: pogosteje so podpisovali svoja dela, slikali svoje portrete in zaradi svojih umetniških dejavnosti postali znane osebnosti. [[File:Hans Memling 061.jpg|thumb|left|280px|Hans Memling, ''Devica in otrok z dvema angeloma'', ok. 1480, galerija Uffizi, Firence]] Severni mojstri so bili v Italiji zelo občudovani. Po mnenju Friedländerja so imeli močan vpliv na italijanske umetnike 15. stoletja, s čimer se strinja tudi Panofsky. Vendar so italijanski slikarji začeli presegati nizozemske vplive v 1460-ih, ko so se osredotočili na kompozicijo z večjim poudarkom na harmoniji delov, ki spadajo skupaj – »tista elegantna harmonija in milina ... ki se imenuje lepota«, kar je na primer očitno v sliki [[Andrea Mantegna]] ''Polaganje v grob''. Do začetka 16. stoletja je bil ugled severnih mojstrov tak, da je bila uveljavljena trgovina z njihovimi deli sever-jug, čeprav je bilo veliko slik ali predmetov, poslanih na jug, manj umetnikov in manj kakovostnih. Inovacije, uvedene na severu in sprejete v Italiji, so vključevale določanje figur v notranjosti in ogled notranjosti z več razglednih točk skozi odprtine, kot so vrata ali okna. ''[[Portinarijev oltar]]'' Huga van der Goesa, v firenški galeriji Uffizi je imel pomembno vlogo pri seznanjanju florentinskih slikarjev s trendi s severa, umetniki, kot je [[Giovanni Bellini]], pa so bili pod vplivom severnih slikarjev, ki so delali v Italiji. Memling je uspešno združil oba sloga, ponazorjena v svoji ''Devica in otrok z dvema angeloma''. Do sredine 16. stoletja je bila nizozemska umetnost videti surova; [[Michelangelo]] je trdil, da je privlačna samo »menihom in fratrom«. Na tej točki je severna umetnost v Italiji začela zgubljati naklonjenost. Do 17. stoletja, ko je Brugge izgubil svoj ugled in položaj najpomembnejšega evropskega trgovskega mesta (reke so se zamuljila in pristanišča so se bila prisiljena zapreti), so Italijani prevladovali nad evropsko umetnostjo. <ref>Christiansen (1998), 49–59</ref> == Uničenje in razpršitev == === Ikonoklazem === [[File:Frans Hogenberg Bildersturm 1566.jpg|thumb|330px| Grafika uničenja cerkve Matere Božje v Antwerpnu, opisan dogodek ''Beeldenstorm'' (ikonoklastični bes), 20. avgusta 1566, avtor [[Frans Hogenberg]]<ref>analysed in Arnade, 146 (quoted); see also [http://www.learner.org/courses/globalart/work/155/index.html Art through time]</ref>]] Verske podobe so bile pod natančnim nadzorom kot dejansko ali potencialno [[idolatrija|malikovalske]] od začetka protestantske reformacije v 1520-ih. [[Martin Luther]] je sicer do neke mere sprejel vsebine slik, a le nekaj staronizozemskih slik je ustrezalo njegovim merilom. Andreas Karlstadt, [[Ulrich Zwingli]] in [[Jean Calvin]] so v celoti nasprotovali javnim verskim podobam, predvsem v cerkvah in [[kalvinizem]] je kmalu postal prevladujoča sila v nizozemskem [[Protestantizem|protestantizmu]]. Od leta 1520 so izbruhi reformnega [[ikonoklazem|ikonoklazma]] izbruhnili po večjem delu severne Evrope. Ti so bili lahko uradni in miroljubni, kot v Angliji pod [[Tudorji]] in angleškem Commonwealthu ali neuradni in pogosto nasilni, kot ''Beeldenstorm'' ali 'ikonoklastični bes' leta 1566 na Nizozemskem. 19. avgusta 1566 je ta val uničevanja dosegel Gent, kjer je Marcus van Vaernewijck dogodke zapisal. Pisal je o ''[[Gentski oltar|Gentskem oltarju]]'', ki so ga »razstavili na koščke in dvignili, tablo za tablo, v stolp, da bi ga ohranili pred izgredniki«.<ref>Van Vaernewijck (1905–6), 132</ref> Leta 1566 je Antwerpen svoje cerkve zelo temeljito uničil, sledilo je več izgub v španskem pustošenju Antwerpna leta 1576 in nadaljnje obdobje uradnega ikonoklazma leta 1581, ki je zdaj vključeval mestne in cehovske stavbe, ko so kalvinisti nadzirali mestni svet. Uničeno je bilo na tisoče verskih objektov in predmetov, vključno s slikami, skulpturami, oltarnimi nastavki, vitraji in razpeli, stopnja preživetja del največjih umetnikov je majhna - celo Janu van Eycku pripisujejo samo 24 ohranjenih del. Število raste s poznejšimi umetniki, vendar še vedno obstajajo zmote; Petrus Christus velja za velikega umetnika, vendar dobi manj del kot van Eyck. Na splošno imajo poznejša dela iz 15. stoletja, izvožena v južno Evropo, veliko višjo stopnjo preživetja. Mnogo umetniških del tega obdobja je cerkev naročila za svoje cerkve s specifikacijami za fizični format in slikovno vsebino, ki bi dopolnjevala obstoječe arhitekturne in oblikovalske sheme. Zamisel o tem, kako bi lahko izgledala takšna cerkvena notranjost, je razvidna iz Van Eyckove ''Madona v cerkvi'' in van der Weydenove ''[[commons:File:Rogier van der Weyden and workshop - Exhumation of St Hubert NG 783.jpg|Ekshumacija sv. Huberta]]''. Po mnenju Nasha je van der Weydnova tabla vpogled v videz predreformacijskih cerkva in na način, kako so slike postavili tako, da so odmevale z drugimi slikami ali predmeti. Nash nadaljuje, da »bi bilo koga nujno videti v povezavi z drugimi podobami, ponavljati, povečevati ali diverzificirati izbrane teme«. Ker so bili ikonoklasti usmerjeni na cerkve in stolnice, so se izgubile pomembne informacije o razstavi posameznih del in s tem tudi vpogledi v pomen teh umetniških del v svojem času. Številna druga dela so bila izgubljena zaradi požarov ali v vojnah; razpad Valoijsko-burgundske države je Nizozemske dežele pahnil v vrh evropskega konflikta do leta 1945. Van der Weydnov poliptih ''[[Trajanova in Herkinbaldova pravica]]'' je najpomembnejša izguba; iz zapisov se zdi, da je bila po obsegu in ambicioznosti primerljiva z ''Gentskim oltarjem''. Francosko topništvo jo je uničilo med bombardiranjem Bruslja leta 1695, danes pa je znana le iz kopije tapiserije.<ref>Nash (2008), 16–17</ref> === Dokumentacija === Umetnostni zgodovinarji so imeli velike težave pri ugotavljanju imen nizozemskih mojstrov in pripisovanju določenih del. Zgodovinski zapisi so zelo slabi, tako da so biografije nekaterih glavnih umetnikov še vedno goli obrisi, medtem ko je pripisovanje stalnica in pogosto sporna razprava. Tudi najbolj razširjene lastnosti so običajno le posledica desetletij znanstvenih in zgodovinskih raziskav, ki izvirajo iz začetka 20. stoletja. Nekaterim slikarjem, kot sta Adriaen Isenbrandt in Ambrosius Benson iz Brugga, ki so masovno izdelovali table, ki so jih prodajali na sejemskih stojnicah, so pripisali kar 500 slik. Možnosti za raziskave so bile omejene s številnimi zgodovinskimi dejavniki. Številni arhivi so bili uničeni med bombnimi napadi v obeh svetovnih vojnah, veliko del, za katera obstajajo zapisi, pa je izgubljenih ali uničenih. Vodenje evidence v regiji je bilo nedosledno in izvoz del večjih umetnikov zaradi pritiskov komercialnega povpraševanja pogosto ni bil ustrezno zabeležen. Praksa podpisovanja in datiranja del je bila redka do leta 1420 in čeprav so bili v zbirkah zbirateljev dela natančno opisana, so pripisovali malo pomena snemanju umetnika ali delavnice, ki jih je ustvarila. Preživela dokumentacija po navadi prihaja iz inventarjev, oporok, plačilnih računov, pogodb o zaposlitvi ter cehovskih evidenc in predpisov. Ker je življenje Jana van Eycka dobro dokumentirano v primerjavi z njegovimi sodobniki in ker je bil tako očitno inovator obdobja, mu je bilo pripisano veliko del, potem ko so umetnostni zgodovinarji začeli raziskovati to obdobje. Danes je Jan zaslužen za približno 26–28 ohranjenih del. To zmanjšano število deloma izhaja iz identifikacije drugih slikarjev iz sredine 15. stoletja, kot so van der Weyden, Christus in Memling, medtem ko je Hubert, ki so ga kritiki s konca 19. stoletja tako zelo cenili, zdaj drugotnega pomena, brez del, ki bi mu bila dokončno pripisana. Številni zgodnji nizozemski mojstri niso bili identificirani in so danes znani po 'priročnih imenih', običajno v obliki ''Mojster ...''. Zbiranje skupine del pod enim imenom ni pogosto sporno; sklop del, ki jim je bilo dodeljeno eno ime, bi lahko ustvarili različni umetniki, katerih umetniške podobnosti je mogoče razložiti s skupno geografijo, usposabljanjem in odzivom na vplive tržnega povpraševanja. Nekateri večji umetniki, ki so jih poznali pod psevdonimi, so zdaj identificirani, včasih tudi kontroverzno, kot v primeru Campina, ki je običajno, vendar ne vedno, povezan z mojstrom Flémalle.<ref name="Pächt9716">Pächt (1997), 16</ref> Številni neznani umetniki s severa iz poznega 14. in zgodnjega 15. stoletja so bili prvega ranga, vendar so trpeli akademsko zanemarjanje, ker niso bili navezani na nobeno zgodovinsko osebo; kot pravi Nash, »veliko tega, česar ni mogoče trdno pripisati, ostaja manj preučenega«. Nekateri umetnostni zgodovinarji verjamejo, da je ta položaj spodbudil premalo previdnosti pri povezovanju del z zgodovinskimi osebami in da takšne povezave pogosto temeljijo na majhnih posrednih dokazih. Identitete številnih znanih umetnikov so bile ugotovljene na podlagi enega samega podpisanega, dokumentiranega ali drugače pripisanega dela, ki sledi nadaljnjim atribucijam na podlagi tehničnih dokazov in geografske bližine. Tako imenovani Mojster legende o Magdaleni, ki je bil morda Pieter van Coninxloo, je eden pomembnejših primerov; med drugimi so Hugo van der Goes, Campin, Stefan Lochner in Simon Marmion. Pomanjkanje ohranjenega teoretskega pisanja o umetnosti in zapisanega mnenja katerega koli glavnega umetnika pred 16. stoletjem predstavlja še več težav pri atribuciji. Dürer je bil leta 1512 prvi umetnik te dobe, ki je pravilno zapisal svoje teorije o umetnosti, sledila sta mu Lucas de Heere leta 1565 in Karel van Mander leta 1604. Nash verjame v verjetnejšo razlago odsotnosti teoretičnega pisanja o umetnost zunaj Italije, da severni umetniki še niso imeli jezika, ki bi opisoval njihove estetske vrednote ali pa niso imeli smisla pisno razlagati, kaj so dosegli s slikarstvom. Preživele ocene sodobne nizozemske umetnosti iz 15. stoletja so napisali izključno Italijani, med katerimi so najbolj znani Cyriacus Ancona leta 1449, Bartolomeo Facio leta 1456 in Giovanni Santi leta 1482. == Ponovno odkrivanje == Prevlada severnjaškega manierizma sredi 16. stoletja je bila zgrajena na subverziji konvencij staronizozemske umetnosti, ki pa je izpadla iz naklonjenosti javnosti. Kljub temu je ostal priljubljen v nekaterih kraljevih umetniških zbirkah; [[Marija Madžarska]] in [[Filip II. Španski]] sta iskala nizozemske slikarje, pri čemer sta imela prednost van der Weyden in Bosch. Do začetka 17. stoletja nobena ugledna zbirka ni bila popolna brez severnoevropskih del iz 15. in 16. stoletja; poudarek pa je bil na severni renesansi kot celoti, bolj na nemškem Albrechtu Dürerju, daleč najbolj zbirateljskem severnem umetniku te dobe. [[Giorgio Vasari]] leta 1550 in Karel van Mander (ok. 1604) sta umetniška dela postavila v središče severno renesančne umetnosti. Oba pisca sta imela ključno vlogo pri oblikovanju poznejšega mnenja o slikarjih v regiji, s poudarkom na van Eycku kot inovatorju.<ref>Smith (2004), 411–12</ref> Nizozemski slikarji so bili v 18. stoletju večinoma pozabljeni. Ko je bil Musée du Louvre med francosko revolucijo preurejen v umetniško galerijo, je bila ''Poroka v Kani'' Gerarda Davida takrat pripisana van Eycku – tam razstavljeno edino delo nizozemske umetnosti. Ko so Francozi osvojili Nizozemske dežele, so zbirki dodali več velikih tabel. Ta dela so močno vplivala na nemškega literarnega kritika in filozofa [[Friedrich Schlegel|Friedricha Schlegla]], ki je po obisku leta 1803 napisal analizo nizozemske umetnosti in jo poslal [[Ludwig Tieck|Ludwigu Tiecku]], ki je dal leta 1805 del objaviti. [[File:The marriage at cana1 wga.jpg|thumb|320px|left|Gerard David, ''Poroka v Kani'', ok.&nbsp;1500. Louvre, Pariz. To delo je bilo prvič javno prikazano leta 1802, pripisano pa je Van Eycku. Umetnostni zgodovinarji so se v 19. stoletju ukvarjali s težavami pripisovanja.]] Leta 1821 se je Johanna Schopenhauer zanimala za delo Jana van Eycka in njegovih privržencev, saj je videla zgodnje nizozemske in flamske slike v zbirki bratov Sulpiz in Melchior Boisserée v Heidelbergu. Schopenhauerjeva je opravila primarno arhivsko raziskavo, ker je bilo zelo malo zgodovinski zapis mojstrov, razen uradnih pravnih dokumentov. Leta 1822 je objavila delo ''Johann van Eyck und seine Nachfolger'' (Jan van Eyck in njegovi nasledniki), istega leta pa je Gustav Friedrich Waagen objavil prvo moderno znanstveno delo o staronizozemskem slikarstvu, ''Ueber Hubert van Eyck und Johann van Eyck'' (O Hubertu van Eycku in Janu van Eycku); Waagen je nato postal direktor [[Gemäldegalerie, Berlin| Gemäldegalerie]] v [[Berlin]]u in zbral zbirko nizozemske umetnosti, vključno z večino gentskih tabel, številnimi triptihi van der Weydna in oltarno sliko Boutsa. Dela je med pridobivanjem temeljito analiziral in preučil na podlagi razločevalnih značilnosti posameznih umetnikov in vzpostavil zgodnji znanstveni sistem klasifikacije. Leta 1830 je [[belgijska revolucija]] ločila Belgijo od današnje Nizozemske; ko je novoustanovljena država želela vzpostaviti kulturno identiteto, je bil Memlingov ugled enak ugledu Van Eycka v 19. stoletju. Memling je bil videti tehnično kot tekmec starejšega mojstra z globljo čustveno resonanco. Ko je leta 1848 na trg prišla zbirka princa Ludwiga Oettingen-Wallersteina iz gradu Wallerstein, je njegov bratranec princ Albert Saxe-Coburg in Gotha organiziral ogled v Kensingtonski palači; čeprav katalog del pripisujejo šoli v Kölnu, je Jana van Eycka in van der Weydna Waagen sestavil sam; ker drugih kupcev ni bilo, jih je Albert kupil sam.<ref>Steegman, John (1950). ''Consort of Taste'', excerpted in Frank Herrmann, ''The English as Collectors'', 240; Queen Victoria donated the best of them to the National Gallery after the Prince Consort's death.</ref><ref>"[http://www.nationalgallery.org.uk/collectors/prince-albert-and-the-gallery Prince Albert and the Gallery]". ''National Gallery'', London. Retrieved 12 January 2014.</ref> V obdobju, ko je londonska Narodna galerija skušala povečati svoj ugled, je Charles Eastlake leta 1860 kupil Rogierja van der Weydena ''[[Magdalena bere]]'' iz zbirke zgodnjih nizozemskih slik Edmonda Beaucousina.<ref>Campbell (1998), 13–14, 394</ref> Nizozemska umetnost je postala priljubljena med obiskovalci muzejev konec 19. stoletja. Na začetku 20. stoletja sta bila van Eyck in Memling najbolj cenjena, van der Weyden in Christus pa le nekaj več kot omenjena. Pozneje so ugotovili, da so bila Memlingu pripisana številna dela van der Weydna ali njegove delavnice. Leta 1902 je Brugge gostil prvo razstavo nizozemske umetnosti s 35.000 obiskovalci, dogodek, ki je bil »prelomnica v ocenjevanju staronizozemske umetnosti«.<ref name="Ridderbos et al. (2005), 275">Ridderbos et al. (2005), 5</ref> Iz številnih razlogov, katerih glavna težava je bila zavarovanje slik za razstavo, je bilo razstavljenih le nekaj tabel van Eycka in van der Weydna, medtem ko je bilo razstavljenih skoraj 40 Memlingovih del. Kljub temu sta van Eyck in van der Weyden do neke mere takrat veljala za prvo raven nizozemskih umetnikov. Razstava v Bruggeu je obnovila zanimanje za to obdobje in sprožila raziskave, ki naj bi se razcvetele v 20. stoletju. Johan Huizinga je bil prvi zgodovinar, ki je nizozemsko umetnost postavil ravno v burgundsko obdobje - zunaj nacionalističnih meja -, kar v svoji knjigi ''Umiranje srednjega veka'', objavljeni leta 1919, nakazuje, da je bil razcvet šole v začetku 15. stoletja v celoti posledica okusa, ki ga je postavil burgundski dvor. Drugi obiskovalec razstave Georges Hulin de Loo je izdal neodvisen kritični katalog, v katerem je poudaril veliko število napak v uradnem katalogu, v katerem so bili uporabljeni atributi in opisi lastnikov. Z Maxom Friedländerjem, ki je obiskal in napisal pregled razstave v Bruggeu, je postal vodilni strokovnjak na tem področju. == Sklici == {{sklici|4}} ==Zunanje povezave== * [http://www.metmuseum.org/toah/hd/enet/hd_enet.htm Early Netherlandish Painting] at the Metropolitan Museum of Art, New York. [[Kategorija:Staronizozemsko slikarstvo]] [[Kategorija:Staronizozemski slikarji|*]] [[Kategorija:Staronizozemska umetnost]] [[Kategorija:Nizozemsko slikarstvo]] [[Kategorija:Nizozemski slikarji|*]] [[Kategorija:Flamska umetnost]] [[Kategorija:Flamski slikarji|*]] [[Kategorija:Flamski renesančni slikarji|*]] [[Kategorija:Gotska umetnost]] [[Kategorija:Umetnost v 15. stoletju]] [[Kategorija:Umetnost v 16. stoletju]] [[Kategorija:Umetniške smeri| Zgodnje nizozemsko slikarstvo]] 7rkiedv443z2c26e9f9l435v1yk93ox 0 485964 5736896 5392040 2022-08-20T06:54:03Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Odovacar Ravenna 477.jpg|thumb|250px|Podoba [[Odoaker|Odoakra]], ki je bil verjetno skirskega porekla]] '''Skiri''' ([[Nemščina|nemško]] Skiren) so bili [[Germani|germansko]] ljudstvo, ki je govorilo vzhodnogermanski jezik. Njihovo ime pomeni "čisti". Omenjeni so bili že v 3. stoletju pr. n. št. kot udeleženci roparskega pohoda na mesto Olbija blizu današnje [[Odesa|Odese]], [[Ukrajina]]. V poznem 4. stoletju n. št. so živeli ob [[Goti]]h nekje severno od [[Črno morje|Črnega morja]] do spodnje [[Donava|Donave]]. Na začetku 5. stoletja so Skire podjarmili [[Huni]], pod katerimi so se borili v [[Bitka na Katalunskih poljih|bitki na Katalunskih poljih]] leta 451. Po [[Atila|Atilovi]] smrti so se v [[Bitka pri Nedavi|bitki pri Nedavi]] leta 454 osvobodili hunske oblasti in nekje severno od srednje Donave ustanovili svoje kraljestvo s kraljema Edekom in njegovim sinom Onoulfom. Po [[Ostrogoti|ostrogotskem]] uničenju njihovega kraljestva v poznih 60. letih 5. stoletja je eden od Edekovih sinov dosegel visok položaj v rimski vojski v Italiji in vladal kot kralj Skirov, [[Rugi|Rugov]] in drugih nerimskih ljudstev. [[Odoaker]] je sčasoma leta 476 postal kralj [[Odoakrovo kraljestvo|Italije]], s čimer se je končalo [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodno rimsko cesarstvo]]. Odoakra je leta 493 odstavil in ubil [[Teoderik Veliki]]. Skiri so skupaj z Rugi, [[Heruli]] in drugimi srednjedonavskimi ljudstvi morda prispevali k tvorbi [[Bavarci|Bavarcev]]. ==Ime== [[Etimologija]] imena Skiri se že od 19. stoletja povezuje z germanskimi besedami, kakršna je na primer gotska ''skeirs'', ki pomeni ''pravi'' ali ''čist''.<ref>Schütte 1933, str. 29.</ref> Rudolf Much je v prvi izdaji ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde'' (''Leksikon germanskega starega veka'') poudaril, da je ime mogoče razlagati na tri načine: kot ''sijajen'' (''clari, splendidi''), ''odkrit'' ali ''iskren'' (''candidi, sinceri'') ali ''čist'' in ''nepomešan'', kar bi bilo smiselno za ljudstvo, ki je živelo ob meji.<ref>Hoops (ur.) RGA (1918-1919). "Skiren", Vol. 4. str. 191-.</ref> V novejšem času zgodovinarji, kot je Herwig Wolfram, pogosto sprejemajo zadnjo idejo, pri čemer ime ''Skiri'' - ''čisti'' razlagajo kot nasprotje imena sosednjih [[Bastarni|Bastarnov]], ki so bili v skladu s to razlago etnično mešani, se pravi ''mešanci''.<ref>Wolfram 2005, str. 4.</ref> Te razlage ne sprejemajo vsi zgodovinarji. Robert L. Reynolds in Robert S. Lopez, na primer, predlagata iransko etimologijo imena Skiri. Povezujeta ga z [[Perzijščina|srednjeperzijskim]] izrazom ''shīr'', ki pomeni ''mleko'' ali ''lev''.<ref name=ref4>Reynolds & Lopez 1946, str. 42.</ref> Otto J. Maenchen-Helfen iransko teorijo zavrača.<ref>Maenchen-Helfen 1947, str. 838.</ref> ==Jezik== Za Skire velja, da so govorili [[Germanski jeziki|germanski jezik]].<ref>Heather 2007, str. 475.</ref><ref>Heather 2018, str. 1340-1341.</ref> Znana imena treh skirskih voditeljev iz Odoakrove družine so germanska.<ref name=ref8>Maenchen-Helfen 1947, str. 837–838.</ref> Ob tem je treba povedati, da so germanska imena imeli tudi [[Huni]]. Ker je bil tudi [[Odoaker|Odoakrov]] oče v enem od virov opisan kot Hun, obstajajo različni načini razlage njegovega imena.<ref>Pohl 1986, str. 447.</ref><ref>Reynolds & Lopez 1946.</ref><ref>Reynolds & Lopez 1947.</ref> Skiri naj bi govorili vzhodnogermanski jezik, tako kot [[Goti]].<ref name=ref14>Green 2000, str. 164, 321. </ref> ==Razvrstitev== Sodobni poznavalci umeščajo Skire med germanska ljudstva,<ref>Wolfram 1990, str. 604.</ref><ref>Macbain 1983, str. 326.</ref> natančneje med vzhodnogermanska ljudstva, kamor spadajo tudi [[Goti]], [[Vandali]], [[Heruli]], [[Rugi]], [[Gepidi]] in [[Burgundi]].<ref name=ref14/><ref>Fries-Knoblach, Steuer & Hines 2014, str. 11, 25, 243.</ref><ref>Wolfram 2005, str. 9.</ref><ref name=ref19> Musset 1975, str. 27.</ref> V poznem rimskem obdobju so številna vzhodnogermanska ljudstva, poleg negermanskih [[Alani|Alanov]], pogosto imenovali"gotska" ljudstva.<ref>Wolfram 2005, str. 77. </ref> [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] med njimi, skupaj z Alani, vsaj enkrat omenja tudi Skire.<ref>Procopius 1914, Book V, I (=Gothic War, I, 1). </ref> Skirov v staroveških virih niso razvrščali med Germane.<ref>Reynolds & Lopez 1946, str. 40–41, 51. </ref> Reynolds in Lopez dvomita, da so Skiri govorili germanski jezik, in jih prištevata med [[Balti|Balte]] ali [[Sarmati|Sarmate]].<ref>Reynolds & Lopez 1946, str. 51.</ref> Njuno domnevo je ovrgel Maenchen-Helfen, ki trdi, da so bili zagotovo Germani.<ref name=ref8/> ==Zgodovina== ===Izvor in zgodnja zgodovina=== Domneva se, da so Bastarni, Skiri in Vandali živeli v porečju [[Visla|Visle]] že v 3. stoletju pr. n. št.<ref>Green 2000, str. 164. </ref> Skiri so prvič omenjeni v Protogenovem napisu v Olbiji, ki opisuje napade Galačanov in Skirov (''Γαλάτας και Σκίρους'') na severno črnomorsko obalo.<ref>Avram 2015; Harmatta 1970, str. 11; Austin 2006, str. 220.</ref> Napis je datiran približno v obdobje 220–200 pr. n. št.<ref>Batty 2007, str. 212. </ref> Galačani v tem napisu so sicer pogosto označeni kot Bastarni, za katere se domneva, da so bili germansko ljudstvo s keltskimi vplivi. Zaradi napisa se domneva, da so se Bastarni in Skiri na to območje priselili v začetku 3. stoletja pr. n. št.<ref>Batty 2007, str. 241-243. </ref> Oboje se na splošno povezuje s kulturo Poienesti-Lukaševka, zgodovinar Roger Batty pa jih povezuje tudi z zarubinško kulturo.<ref> Batty 2007, str. 247-248. </ref> V delih [[Julij Cezar|Julija Cezarja]] in [[Tacit]]a Skiri niso omenjeni.<ref name=ref29>Reynolds & Lopez 1946, str. 40. </ref> [[Plinij starejši |Plinij starejši]], rimski pisec iz 1. stoletja, je ljudstva, naseljena vzhodno od Visle, opisal kot Sarmate, Venete, Skire in Hire.<ref name=ref29/><ref>Pliny 1855, Book IV, Chap. 27</ref><ref>Schütte 1933, str. 31.</ref> Domneva se, da so Skiri sodelovali pri gotski širitvi proti Črnemu morju v 3. stoletju n. št.<ref name=ref32>Heather 2007, str. 475.</ref> Okoli leta 300 so na ''[[Veronski seznam|Veronskem seznamu]]'' (''Laterculus Veronensis'') "barbarov" , živečih v Rimskem cesarstvu, Skiri omenjeni med Sarmati na zahodu in Karpi na vzhodu. Walter Goffart domneva, da so živeli v porečju spodnje Donave.<ref name=ref33>Goffart 2010, str. 203-205.</ref> Peter Heather trdi, da so Skiri v 4. stoletju živeli vzhodno od [[Karpati|Karpatov]],<ref name=ref34>Heather 2010, str. 222.</ref> medtem ko Malcolm Todd meni, da so živeli severno od Črnega morja.<ref name=ref35>Todd 2004, str. 223-225.</ref> ===Skiri pod Huni=== [[Slika:Huns450.png|thumb|300px|Ozemlje pod hunsko oblastjo okoli leta 450]] V poznem 4. stoletju n. št. so Skire podjarmili [[Huni]].<ref name=ref32/> Leta 381 so Skiri, Karpi in nekateri Huni prečkali spodnjo Donavo in vdrli v Rimsko cesarstvo. Cesar [[Teodozij]] jih je potisnil nazaj preko Donave.<ref name=ref34/><ref name=ref36>Heather 2018, str. 1340-1341.</ref><ref>Maenchen-Helfen 1973, str. 36-37.</ref> V poznem 4. ali v začetku 5. stoletja naj bi se Skiri preselili proti zahodu v območje srednjega Podonavja. Tu so tvorili del države, ki jo je ustanovil hunski vodja [[Uldin]].<ref name=ref38>Heather 2010, str. 174-176, 183, 187, 216.</ref> Leta 409 so Skiri in Huni pod Uldinovim vodstvom prečkali Donavo in napadli rimski [[Balkan]]. V [[Castra Martis]] so jih Rimljani ujeli in porazili in Uldina ubili.<ref name=ref38/> Hunski ujetniki so bili vključeni v rimsko vojsko, medtem ko so Skire zasužnjili in jih kot [[Kolon|kolone]] poslali v [[Anatolija|Anatolijo]].<ref name=ref38/> Naselili so jih na večjem ozemlju, da bi preprečili njihov upor.<ref>Maenchen-Helfen 1973, str. 65-66.</ref> Dogodki so opisani v ''[[Codex Theodosianus]]''.<ref>Heather 2010, str. 661-662.</ref> Na višku Hunskega cesarstva pod [[Atila|Atilo]] so bili Skiri Atilovi podložniki in mu prispevali močno [[Pehota|pehoto]]. V Atilovo cesarstvo niso bili vključeni samo oni, ampak tudi Goti, Gepidi, Turingi, Rugi, Svebi, Heruli, Alani in Sarmati.<ref>Heather 2010, str. 208, 235.</ref> Skiri so sodelovali v Atilovem napadu na Galijo leta 451.<ref name=ref33/> Po razpadu Hunskega cesarstva se je skupina Skirov naselila v Rimskem imperiju v Mali Skitiji in Spodnji Meziji južno od Spodnje Donave.<ref>Heather 2010, str. 239.</ref><ref>Jordanes 1908, str. L (265).</ref> Jordanes omenja štiri plemena, ki so pod Dengizikom ostala zvesta Hunom: Ulcinzure, Bitugure, Bardore in Angiskire. Slednji bi lahko bili ostanki Skirov.<ref name=ref45>Reynolds & Lopez 1946, str. 41.</ref> Ime Angiskiri se šteje za [[Germanski jeziki|germansko]] in v prostem prevodu pomeni "pašnik Skirov". Ime bi lahko bilo tudi [[Turški jeziki|turško]], ker so prva tri omenjena plemena turška.<ref>Maenchen-Helfen 1973, str. 439.</ref> ===Neodvisno kraljestvo=== Po Atilovi smrti so se Skiri, Heruli, Rugi in drugi pridružili Gepidu [[Ardarik]]u v uporu proti Hunom in v [[Bitka pri Nedavi|bitki pri Nedavi]] leta 454 dosegli odločilno zmago.<ref>Todd 2004, str. 225.</ref> Po zmagi je [[Edeko]] v srednjem [[Alföld|Alföldu]] med Donavo in [[Tisa|Tiso]] ustanovil Skirsko kraljestvo,<ref name=ref48>Wolfram 2005, str. 184.</ref> v katerem je vladal s sinovoma [[Odoaker|Odoakrom]] in [[Onoulf]]om.<ref name=ref49>Heather 2007, str. 357-359.</ref><ref>Macbain 1983, str. 324.</ref> Edeko je verjetno ista oseba, ki je bila pred tem Atilov zaupni svetovalec z enakim imenom.<ref>Heather 2007, str. 228, 526.</ref> Slednji je kot Atilov odposlanec odšel v [[Konstantinopel]] in nekoč preprečil atentat nanj.<ref name=ref35/> Edeko verjetno ni bil Skir, bil pa je poročen s skirsko plemkinjo.<ref name=ref49/> Domneva se, da je bil [[Turingija|Turing]] ali Hun ali mešanega turinško-hunskega porekla.<ref>Heather 2007, str. 466.</ref> Edekovo turinško poreklo izpričuje [[Malh Filadelfski]] v ''Sudi'', medtem ko Prisk trdi, da je bil Hun.<ref>Macbain 1983, str. 325-326.</ref> Goffart omenja Edeka kot Huna,<ref>Goffart 2010, str. 205.</ref> Heather pa je prepričan, da je bil verjetneje Turing.<ref name=ref49/> Turingi so bili germansko ljudstvo.<ref name=ref56>Macbain 1983, str. 326.</ref> V naslednjih letih so Skiri tekmovali s sosednjimi Goti, Gepidi, Svebi in drugimi za prevlado v regiji.<ref name=ref36/> V kraju Bakodpuszta na [[Madžarska|Madžarskem]] so bili odkriti trije grobovi, prepoznani kot skirski. V bližnjem barju Sarviz je bil odkrit čudovit zaklad, povezan z Edekom. <ref name=ref35/> Jordanes poroča, da so bili Skiri zavezniki [[Ostrogoti|Ostrogotov]], vendar so na pobuo Sveba Hunimunda zavezništvo prekinili.<ref name=ref57>Jordanes 1908, str. LLII-LIV.</ref> V 60. letih 5. stoletja so Skiri in Ostrogoti poskušali skleniti zavezništvo z [[Vzhodno Rimsko cesarstvo|Vzhodnim Rimskim cesarstvom]]. Cesar [[Leon I. Tračan|Leon I.]] se je kljub nasvetom svojega generala [[Aspar]]ja odločil, da bo pomagal Skirom.<ref name=ref56/> Skiri so leta 468/469 nepričakovano napadli Ostrogote.<ref name=ref36/> V bojih je bil ostrogotski kralj [[Valamir]] ubit, Skiri pa so bili kljub temu poraženi.<ref name=ref58>Wolfram 1990, str. 264-265.</ref><ref name=ref59>Jordanes 1908, str. LIII-LIV.</ref> Valamirja je nasledil kralj [[Teodemir]], ki je nato s podporo Svebov, Herulov in Sarmatov<ref name=ref59/> krenil v ofenzivo proti Skirom.<ref>Heather 2010, str. 224.</ref> V bitki pri Boliji so Ostrogoti porazili koalicijo ljudstev, ki so jih podpirali Rimljani, vključno s Skiri, Heruli, Svebi, Sarmati, Gepidi in Rugi.<ref name=ref57/><ref name=ref58/> Jordanes poroča, da so Skiri v bitki z Ostrogoti doživeli težak poraz.<ref name=ref57/> ===Kasnejša zgodovina=== [[Slika:Odoacer 480ad.jpg|thumb|300px|Odoakrovo kraljestvo leta 480]] Po uničenju Skirskega kraljestva je Odoaker večino preživelih Skirov im mnogo Herulov in Rugov odvedel v Italijo, da bi se pridružili rimski vojski pod [[Ricimer]]jevim poveljstvom.<ref name=ref61>Heather 2007, str. 367.</ref><ref name=ref62>Heather 2007, str. 427.</ref> Viri poročajo, da so bili med njimi tudi [[Turkilingi]].<ref name=ref4/> Jordanes Odoakra imenuje kralj Turkilingov,<ref name=reg63>Jordanes 1908, str. XLVI (242).</ref> ki so bili po njegovi razlagi neko drugo vzhodnogermansko pleme in/ali morda skirska kraljeva družina.<ref>Wolfram 1990, str. 609.</ref><ref>Wolfram 2005, str. 183.</ref> Odoakrov brat Onoulf je z drugimi Skiri odšel v [[Konstantinopel]].<ref name=ref48/> Odoakrova skupina bi lahko štela 10.000 bojevnikov<ref>Heather 2007, str. 445-446.</ref> in igrala pomembno vlogo v rimski vojski in politiki.<ref name=ref61/><ref name=ref62/> Ricimer jo je uporabil v svojem sporu s cesarjem [[Antemij]]em.<ref name=ref45/> Leta 476 je Odoaker vodil upor čet barbarov proti cesarju [[Romul Avgust|Romulu Avgustu]] in njegovemu očetu Orestu.<ref name=ref45/> in se nato razglasil za kralja Italije. Zahodno Rimsko cesarstvo se je končalo.<ref name=ref45/> Odoakrova vstaja je bila organizirana morda v sodelovanju z njegovim bratom Onoulfom v Konstantinoplu. Onoulf je leta 486 padel v nemilost vzhodnorimskega cesarja [[Zenon]]a in se je s svojimi Skiri pridružil Odoakru v [[Ravena|Raveni]].<ref name=ref45/> Zenon je kmalu zatem spodbudil kralja [[Ostrogoti|Ostrogotov]] [[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]], da je vdrl v Italijo. Po krvavem spopadu je Teodorik zmagal. 15. marca 493 je z lastnimi rokami umoril Odoakra in ustanovil ostrogotsko [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Italsko kraljestvo]].<ref name=ref45/><ref>Heather 2007, str. 472.</ref> Skiri so po teh dogodkih izginili iz zgodovine.<ref>Reynolds & Lopez 1946, str. 44.</ref> Preostali Skiri so se morda naselili v današnji [[Bavarska|Bavarski]].<ref name=ref19/> Skupaj s Heruli in Rugi so bili morda eno od plemen, ki so prispevala k nastanku [[Bavarci|Bavarcev]].<ref>Green 2000, str. 321.</ref> V 19. stoletju so na Bavarskem odkrili nekah skirskih krajevnih imen.<ref>Andreas Schmeller (1836). Bayerisches Wörterbuch, Vol.3.</ref> Med njimi so na primer Scheyern, ki je bol kot Scira prvič omenjen leta 1080), Scheuer (Sciri, okoli 975), Scheuern v Neubeuernu (Skira, 11. stoletje) in morda Scheuring (Sciringen, 1150). Za omenjene kraje velja, da so bili sprva skirske vasi. Skiri so verjetno posredovali tudi pri prenosu nekaj vzhodnogermanskih besed ali delov besed v bavarski jezik, ki sicer ne kaže nobenega vzhodnogermanskega vpliva.<ref>Haubrichs 2014, str. 25–26.</ref> ==Kultura== Zgodovinarja Reinhard Wenskus in Herwig Wolfram verjameta, da so se Skiri ponašali s svojim čistokrvnimi predniki in niso dovoljevali sklepanja porok s tujci. Njim so sledila in podobno ravnala tudi druga ljudstva, kot so bili Rugi in Jutungi.<ref>Wolfram 2004, str. 42.</ref> ==Sklici== {{sklici|4}} ==Viri== ===Primarni viri=== {{Refbegin|2}} * {{cite book |last=Jordanes |author-link=|translator-last1=Mierow |translator-first1=Charles C. |translator-link1= |year=1908 |chapter= |editor-last= |editor-first= |editor-link= |title=The Origins and Deeds of the Goths |url=https://people.ucalgary.ca/~vandersp/Courses/texts/jordgeti.html |series= |language= |volume= |edition= |location= |publisher=Princeton University Press |page= |pages= |isbn= |archive-url= |archive-date= |access-date= |via= |quote= |ref=harv}} * {{cite book |last=[[Plinij starejši]] |author-link= |translator-last1=Bostock |translator-first1=John |translator-link1= |year=1855 |chapter= |editor-last= |editor-first= |editor-link= |title=The Natural History |url=http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Plin.+Nat.+toc |series= |language= |volume= |edition= |location= |publisher=Taylor & Francis |page= |pages= |isbn= |archive-url= |archive-date= |access-date= |via= |quote= |ref=harv}} * {{cite book |last=[[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] |author-link= |translator-last1=Dewing |translator-first1=Henry Bronson |translator-link1= |year=1914 |chapter= |editor-last= |editor-first= |editor-link= |title=History of the Wars |url=https://en.wikisource.org/wiki/History_of_the_Wars |series= |language= |volume= |edition= |location= |publisher=Heinemann |page= |pages= |isbn= |archive-url= |archive-date= |access-date= |via= |quote= |ref=harv}} {{Refend}} ===Sodobni viri=== {{Refbegin|2}} * {{cite book |last=Austin |first=M. M. |author-link= |year=2006 |chapter= |editor-last= |editor-first= |editor-link= |title=The Hellenistic World from Alexander to the Roman Conquest: A Selection of Ancient Sources in Translation |url=https://books.google.com/books?id=Xebyor4-4KwC |series= |language= |volume= |edition= |location= |publisher=Cambridge University Press |page= |pages= |isbn=9781139455794 |archive-url= |archive-date= |access-date= |via= |quote= |ref=harv}} *{{citation|url=https://www.academia.edu/36197418 |title=Les premiers peuples germaniques sur le Bas Danube. Autour du décret SEG 52, 724 |editor-last=Virgilio |series=Studi ellenistici |volume=29 |year=2015 |pages= 27–76|first=Alexandru |last=Avram}} * {{cite book |last=Batty |first=Roger |author-link= |year=2007 |chapter= |editor-last= |editor-first= |editor-link= |title=Rome and the Nomads: The Pontic-Danubian Realm in Antiquity |url=https://books.google.com/books?id=mRokAQAAIAAJ |series= |language= |volume= |edition= |location= |publisher=OUP Oxford |page= |pages= |isbn=9780198149361 |archive-url= |archive-date= |access-date= |via= |quote= |ref=harv}} * {{cite book |last=Goffart |first=Walter |author-link= |year=2010 |chapter= |editor-last= |editor-first= |editor-link= |title=Barbarian Tides: The Migration Age and the Later Roman Empire |url=https://books.google.com/books?id=dM3kdRzztiIC |series= |language= |volume= |edition= |location= |publisher=University of Pennsylvania Press |page= |pages= |isbn=978-0812200287 |archive-url= |archive-date= |access-date= |via= |quote= |ref=harv}} * {{cite book |last1=Green |first1=D. H. |author-link1= |translator-last1= |translator-first1= |translator-link1= |year=2000 |chapter= |trans-chapter= |chapter-url= |editor1-last= |editor1-first= |editor1-link= |title=Language and History in the Early Germanic World |trans-title= |url=https://books.google.com/books?id=RONb2alF0rEC |url-status= |series= |language= |volume= |edition= |location= |publisher=Cambridge University Press |page= |pages= |at= |doi= |isbn=0521794234 |archive-url= |archive-date= |access-date= |via= |quote= |ref=harv}} * {{cite book |last=Harmatta |first=János |author-link= |year=1970 |chapter= |editor-last= |editor-first= |editor-link= |title=Studies in the History and Language of the Sarmatians |url=https://books.google.com/books?id=1u5AAAAAYAAJ |series= |language= |volume= |edition= |location= |publisher=S. I. |page= |pages= |isbn= |archive-url= |archive-date= |access-date= |via= |quote= |ref=harv}} * {{cite book |last1=Haubrichs |first1=Wolfgang |author-link1=|translator-last1= |translator-first1= |translator-link1= |year=2014 |chapter=Baiovarii, Romania and Others: Language, Names and Groups south of the River Danube and in the Eastern Alps during the Early Middle Ages |trans-chapter= |chapter-url= |editor1-last=Fries-Knoblach |editor1-first=Janine |editor1-link= |editor2-last=Steuer |editor2-first=Heiko |editor2-link= |editor3-last=Hines |editor3-first=John |editor3-link= |title=The Baiuvarii and Thuringi: An Ethnographic Perspective |trans-title= |url=https://books.google.com/books?id=pTA3BAAAQBAJ |url-status= |series= |language= |volume= |edition= |location= |publisher=Boydell & Brewer Ltd |pages=23–82 |doi= |isbn=9781843839156 |archive-url= |archive-date= |access-date= |via= |quote= |ref=harv}} * {{cite book |last1=Heather |first1=Peter |author-link1= |translator-last1= |translator-first1= |translator-link1= |year=2007 |orig-year= |chapter= |trans-chapter= |chapter-url= |editor1-last= |editor1-first= |editor1-link= |title=The Fall of the Roman Empire: A New History of Rome and the Barbarians |trans-title= |url=https://books.google.com/books?id=MmXFrafifw0C |series= |language= |volume= |edition= |location= |publisher=Oxford University Press |page= |pages= |doi= |isbn=9780195325416 |archive-url= |archive-date= |access-date= |quote= |ref=harv}} * {{cite book |last1=Heather |first1=Peter |author-link1=|translator-last1= |translator-first1= |translator-link1= |year=2010 |orig-year= |chapter= |trans-chapter= |chapter-url= |editor1-last= |editor1-first= |editor1-link= |title=Empires and Barbarians: The Fall of Rome and the Birth of Europe |trans-title= |url=https://books.google.com/books?id=suwVDAAAQBAJ |series= |language= |volume= |edition= |location= |publisher=Oxford University Press |page= |pages= |doi= |isbn=9780199892266 |archive-url= |archive-date= |access-date= |quote= |ref=harv}} *{{cite book | | volume = |last1=Heather |first1=Peter |author-link1=|title=Sciri |url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780198662778.001.0001/acref-9780198662778-e-4235 |pages=1340–1341}} * {{cite book |last1=Kaliff |first1=Anders |last2=Munkhammar |first2=Lars |author-link1=|year=2011 |chapter=Preface |trans-chapter= |chapter-url= |editor1-last= |editor1-first= |editor1-link= |editor2-last= |editor2-first= |editor2-link= |title=Wulfila, 311–2011 |trans-title= |url=http://www.diva-portal.org/smash/get/diva2:668706/FULLTEXT01.pdf |url-status= |series= |language= |volume= |edition= |location= |publisher=[[:sv:Acta Universitatis Upsaliensis|Acta Universitatis Upsaliensis]] |page= |pages= |at= |doi= |isbn=9789155486648 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200305084737/http://www.diva-portal.org/smash/get/diva2:668706/FULLTEXT01.pdf |archive-date=March 5, 2020 |access-date= |via= |quote= |ref=harv}} * {{cite journal |last1=Macbain |first1=Bruce |author-link1= |date=October 1983 |editor1-last= |editor1-first= |editor1-link= |title=Odovacer The Hun? |script-title= |trans-title= |department= |journal=Classical Philology |type= |series= |language= |edition= |publisher=University of Chicago Press |publication-date= |volume=78 |issue=4 |pages=323–327 |nopp= |arxiv= |asin= |bibcode= |bibcode-access= |biorxiv= |citeseerx= |doi= 10.1086/366807|doi-access= |issn= |jfm= |jstor=269961 |jstor-access= |lccn= |mr= |oclc= |ol= |ol-access= |osti= |osti-access= |pmc= |pmid= |rfc= |ssrn= |zbl= |id= |layurl= |laysource= |laydate= |quote= |ref=harv}} * {{cite journal |last1=Maenchen-Helfen |first1=Otto |author-link1= |date=July 1947 |editor1-last= |editor1-first= |editor1-link= |title=Communications |script-title= |trans-title= |department= |journal=The American Historical Review |type= |series= |language= |edition= |publisher=American Historical Association |publication-date= |volume=52 |issue=4 |pages=836–841 |nopp= |arxiv= |asin= |bibcode= |bibcode-access= |biorxiv= |citeseerx= |doi= |doi-access= |issn= |jfm= |jstor=1842348 |jstor-access= |lccn= |mr= |oclc= |ol= |ol-access= |osti= |osti-access= |pmc= |pmid= |rfc= |ssrn= |zbl= |id= |layurl= |laysource= |laydate= |quote= |ref=harv}} * {{cite book |last=Maenchen-Helfen |first=Otto J. |author-link= |translator-last1= |translator-first1= |translator-link1= |year=1973 |chapter= |editor-last= |editor-first= |editor-link= |title=The World of the Huns: Studies in Their History and Culture |url=https://archive.org/details/bub_gb_CrUdgzSICxcC_2 |series= |language= |volume= |edition= |location= |publisher=University of California Press |page= |pages= |isbn=9780520015968 |archive-url= |archive-date= |access-date= |via= |quote= |ref=harv}} * {{cite book |last1=Musset |first1=Lucien |author-link1= |translator-last1= |translator-first1= |translator-link1= |year=1975 |chapter= |trans-chapter= |chapter-url= |editor1-last= |editor1-first= |editor1-link= |title=The Germanic Invasions |trans-title= |url=https://books.google.com/books?id=ds5rAAAAIAAJ |url-status= |series= |language= |volume= |edition= |location= |publisher=Pennsylvania State University Press |page= |pages= |at= |doi= |isbn=9780271011981 |archive-url= |archive-date= |access-date= |via= |quote= |ref=harv}} *{{citation|title=Reallexikon der Germanischen Altertumskunde| volume=6| chapter=Edika |last=Pohl |first=Walter |chapter-url=https://books.google.com/books?id=U5eijpIGzMUC&pg=PA447 |year=1986| isbn=9783110104684}} * {{cite journal |last1=Reynolds |first1=Robert L. |author-link1= |last2=Lopez |first2=Robert S. |author-link2=|date=October 1946 |title=Odoacer: German or Hun? |journal=The American Historical Review |publisher=American Historical Association |volume=52 |issue=1 |pages=36–53 |doi=10.2307/1845067 |jstor=1845067 |ref=harv}} * {{cite journal |last1=Reynolds |first1=Robert L. |author-link1= |last2=Lopez |first2=Robert S. |author-link2= |date=July 1947 |editor1-last= |editor1-first= |editor1-link= |title=Communications |script-title= |trans-title= |department= |journal=The American Historical Review |type= |series= |language= |edition= |publisher=American Historical Association |publication-date= |volume=52 |issue=4 |pages=831–846 |nopp= |arxiv= |asin= |bibcode= |bibcode-access= |biorxiv= |citeseerx= |doi= |doi-access= |issn= |jfm= |jstor=1842348 |jstor-access= |lccn= |mr= |oclc= |ol= |ol-access= |osti= |osti-access= |pmc= |pmid= |rfc= |ssrn= |zbl= |id= |layurl= |laysource= |laydate= |quote= |ref=harv}} * {{cite book |last=Schütte |first=Gudmund |author-link= |year=1933 |chapter= |editor-last= |editor-first= |editor-link= |title=Our Forefathers |url=https://books.google.com/books?id=0R9aAQAAQBAJ |series= |language= |volume=2 |edition= |location= |publisher=Cambridge University Press |page= |pages= |isbn=9781107677234 |ref=harv}} * {{cite book |last1= |first1= |translator-last1= |translator-first1= |translator-link1= |year=2014 |chapter= |trans-chapter= |chapter-url= |editor1-last=Fries-Knoblach |editor1-first=Janine |editor1-link= |editor2-last=Steuer |editor2-first=Heiko |editor2-link= |editor3-last=Hines |editor3-first=John |editor3-link= |title=The Baiuvarii and Thuringi: An Ethnographic Perspective |trans-title= |url=https://books.google.com/books?id=pTA3BAAAQBAJ |url-status= |series= |language= |volume= |edition= |location= |publisher=Boydell & Brewer Ltd |page= |pages= |at= |doi= |isbn=9781843839156 |archive-url= |archive-date= |access-date= |via= |quote= |ref=harv}} * {{cite book |last1=Todd |first1=Malcolm |author-link1=|year=2004 |chapter=The Gothic Kingdoms |editor-last= |editor-first= |editor-link= |title=The Early Germans |url=https://books.google.com/books?id=ZxXltwAACAAJ |series= |language= |volume= |edition= |location= |publisher=Wiley|pages=139–171 |isbn=9781405117142 |archive-url= |archive-date= |access-date= |via= |quote= |ref=harv}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link= |translator-last1=Dunlap |translator-first1=Thomas J. |translator-link1= |year=1990 |chapter= |editor-last= |editor-first= |editor-link= |title=History of the Goths |url=https://books.google.com/books?id=xsQxcJvaLjAC |series= |language= |volume= |edition= |location= |publisher=University of California Press |page= |pages= |isbn=0520069838 |archive-url= |archive-date= |access-date= |via= |quote= |ref=harv}} * {{cite book |last1=Wolfram |first1=Herwig |author-link1=|translator-last1= |translator-first1= |translator-link1= |year=2004 |chapter=Origo Gentis: The Literature of Germanic Origins |trans-chapter= |chapter-url= |editor1-last=Murdoch |editor1-first=Brian |editor1-link=|editor2-last=Read |editor2-first=Malcolm |editor2-link= |title=Early Germanic Literature and Culture |trans-title= |url=https://books.google.com/books?id=PHqzR1XoV0QC |url-status= |series= |language= |volume= |edition= |location= |publisher=Boydell & Brewer |pages=39–54 |doi= |isbn=157113199X |archive-url= |archive-date= |access-date= |via= |quote= |ref=harv}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link= |year=2005 |chapter= |editor-last= |editor-first= |editor-link= |title=The Roman Empire and Its Germanic Peoples |url=https://books.google.com/books?id=_7EwDwAAQBAJ |series= |language= |volume= |edition= |location= |publisher=University of California Press |page= |pages= |isbn=9780520244900 |archive-url= |archive-date= |access-date= |via= |quote= |ref=harv}} {{Refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] [[Kategorija:Germani]] by5pmynhtl0eq19md96aajonv07brsn 0 486000 5736890 5566716 2022-08-20T06:53:36Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''Smrtonosna sila''' je sila, ki bi lahko povzročila hude telesne [[Poškodba|poškodbe]] ali [[smrt]] drugi osebi. V večini jurisdikcij je uporaba smrtonosne sile upravičena le v skrajnih razmerah kot skrajni ukrep, kadar so odpovedana vsa manjša sredstva ali jih ni mogoče smiselno uporabiti. Policisti lahko v posebnih okoliščinah uporabijo smrtonosno silo, ko poskušajo uveljaviti zakon. Posamezniki lahko v samoobrambi v določenih okoliščinah uporabijo smrtonosno silo. Pravila, ki urejajo uporabo smrtonosne sile za policiste, se razlikujejo od pravil za državljane. V dvanajstem stoletju je skupni zakon dovoljeval policiji, da je uporabila smrtonosno silo, če jo je potrebovala za ujetje osumljenca kaznivega dejanja, ne glede na okoliščine. Takrat kazniva dejanja niso bila tako pogosta kot zdaj in so bila običajno kaznovana s smrtjo. Prav tako so bili uslužbenci težje ujeti osumljence, ker niso imeli tehnologije in orožja, ki sta prisotna v današnjem svetu. V sodobnem času so sodišča uporabo smrtonosne sile omejila na določene nevarne situacije. V policijskem žargonu se smrtonosna sila imenuje tudi streljanje za ubijanje. Vrhovno sodišče je razsodilo, da lahko policisti, če se kršilec upira aretaciji, uporabijo toliko sile, kot je razumno potrebno za premagovanje upora. Ali je sila razumna, se prej določi na podlagi presoje razumnega policista na kraju dogodka in ne na podlagi zadnjega pogleda. Ker se lahko policisti znajdejo v nevarnih ali hitro spreminjajočih se situacijah, ko so potrebne odločitve v sekundah, je presoja nekoga na kraju dogodka ključnega pomena, ko se ozremo na dejanja policista. Vrhovno sodišče je standard "objektivne razumnosti" opredelilo kot ravnovesje med pravicami osebe, ki je aretirana, in vladnimi interesi, ki dovoljujejo uporabo sile. Četrti amandma ščiti državljane ZDA pred nerazumnimi preiskavami in zasegi, v katero spada aretacija. Vrhovno sodišče je menilo, da je iskanje in zaseg smiselno, če temelji na verjetnem vzroku in če neupravičeno posega v pravice in zasebnost posameznika. Ta standard ne dvomi v namen ali motivacijo policista za uporabo smrtonosne sile med aretacijo; gleda samo na situacijo, kot se je zgodila. Da bi bila smrtonosna sila ustavna med prijetjem, mora biti to razumna izbira v vseh takratnih okoliščinah. Zato je treba na smrtonosno silo gledati kot na možnost, ki se uporablja, kadar se verjame, da nobeno drugo dejanje ne bo uspelo. Vzorčni kazenski zakonik, čeprav ni bil sprejet v vseh državah, omejuje policijske ukrepe v zvezi s smrtonosno silo. V skladu s kodeksom policisti ne bi smeli uporabljati smrtonosne sile, razen če dejanje ne bi ogrozilo nedolžnih navzočih, osumljenec je pri storitvi kaznivega dejanja uporabil smrtonosno silo ali pa policisti verjamejo, da lahko zamuda pri aretaciji povzroči poškodbe ali smrt drugih ljudi. Okoliščine, ki se upoštevajo, so resnost kaznivega dejanja, kolikšno grožnjo osumljenec predstavlja in poskusi osumljenca, da bi se policistu uprl ali pobegnil. Ko aretirajo nekoga zaradi prekrška, ima policija pravico domnevnega storilca ustreliti le v samoobrambi. Če policist strelja na osumljenca, obtoženega prekrška, iz drugega razloga, kot je samoobramba, je policist lahko odgovoren za kazenske ovadbe in odškodnino za poškodbe osumljenca. Ta standard je bil prikazan v primeru Iowa v zadevi Klinkel proti Saddlerju, 211 Iowa 368, 233 N.W. 538 (1930), kjer se je šerif soočil s tožbo zaradi napačne smrti, ker je med aretacijo ubil osumljenca za prekršek. Šerif je dejal, da je uporabil smrtonosno silo, da bi se branil, in sodišče je presodilo v njegovo korist. Ko policisti nekoga aretirajo zaradi kaznivega dejanja, so jim sodišča dala malo več manevrskega prostora. Policija lahko uporabi vso silo, ki je potrebna za premagovanje upora, četudi to pomeni uboj osebe, ki jo poskuša prijeti. Če pa se dokaže, da je policist uporabil več sile, kot je bilo potrebno, je policist lahko kazensko in civilno odgovoren. V zadevi Tennessee proti Garnerju, 471 ZDA 1, 105 S. Ct. 1694, 85 L. ur. 2d 1 (1985) je vrhovno sodišče presodilo, da je kršitev četrtega amandmaja, da policisti s smrtonosno silo ustavijo bežanje osumljencev, ki niso nasilni in neoboroženi. Odločitev je z mnenjem sodnika Justice Byron r. bel, delno dejal: "Sklepamo, da takšne sile ni dovoljeno uporabiti, razen če je to potrebno za preprečitev pobega in če častnik verjetno verjame, da osumljenec predstavlja pomembno grožnjo smrti ali resno telesno poškodbo policista drugi. " Kadar posameznik uporablja smrtonosno silo, pravilo razumnosti ne velja. Državljan mora biti sposoben dokazati, da je prišlo do kaznivega dejanja ali je bil v njem izveden poskus in da mu je grozilo smrt ali telesna poškodba. Zgolj sum kaznivega dejanja se šteje za nezadosten razlog, da bi zasebnik uporabil smrtno silo. To je bilo dokazano v primeru Michigan People v. Couch, 436 Mich.414, 461 N.W.2d 683 (1990), kjer je obtoženi ustrelil in ubil osumljenca, ki je bežal s kraja zločina. Vrhovno sodišče v Michiganu je presodilo, da Archie L. Couch ni imel pravice uporabiti smrtonosne sile proti osumljencu kaznivega dejanja, ker osumljenec Couchu ni predstavljal grožnje poškodbe ali smrti. Strelno orožje, orožje z rezili, eksplozivi in ​​vozila spadajo med [[orožje]], katerega uporaba velja za smrtonosno silo. Žaljiva uporaba netradicionalnega orožja, na primer bejzbol palice, ostrega [[Svinčnik|svinčnika]], železa za [[Pnevmatika|pnevmatike]] ali drugega, se lahko šteje za smrtonosno silo. Stopnja pobojev ameriške policije je bila v zadnjih petih letih razmeroma stabilna (z nizkimi 962 smrtnimi žrtvami leta 2016 in visokimi 1.004 smrtnimi primeri leta 2019). Stopnja pobojev ameriške policije je 3,05 umorov na milijon prebivalcev. Stopnja usmrtitve črncev v ameriški policiji je 5,34 na milijon; Hispanics je 2,63 na milijon; belih je 1,87 na milijon; in drugih je 1,5 na milijon prebivalcev. Stopnja [[Smrtna kazen|usmrtitve]] črncev ameriške policije je 2,86-krat večja od stopnje ubijanja belcev ameriške policije. [[Crnci|Črnci]] so žrtve šestkrat več umorov, storilci kaznivih dejanj pa v skoraj osemkrat več umorov kot belci. Stopnje pobojev ameriške policije so neugodne v primerjavi z drugimi jurisdikcijami. ==Štiri pravila smrtonosne sile== Katera so štiri pravila smrtonosne sile? To so: samoobramba, obramba tretje osebe, preprečevanje kriminala in kazenski pregon. Vsako od teh področij ima posebne zahteve, ki jih je treba izpolniti, da se prepreči kazenska odgovornost. Uporabite lahko le toliko sile, ki je primerna in potrebna v tej situaciji. == Pravne podlage v Sloveniji == V Sloveniji lahko v različnih zakonih najdemo pravne podlage za uporabo smrtonosne sile oz. uporabo prisilnega sredstva, strelno orožje, ki je največkrat v povezavi s smrtonosno silo. Zakon, v katerem najdemo pravno podlago, ki opravičuje uporabo strelnega orožja ali smrtonosne sile je '''Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol).''' Pravno podlago za uporabo smrtonosne sile oz. uporabo strelnega orožja najdemo v 96. in 97.členu ZNPPol: * ZNPPol, 96.člen (uporaba strelnega orožja): ** Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti uporabiti strelno orožje samo, če ne morejo drugače: - odvrniti od sebe ali koga drugega sočasnega protipravnega napada, s katerim je ogroženo življenje, ali - preprečiti, da bi oseba, ki ima v okoliščinah, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja, za uporabo pripravljeno strelno orožje, eksplozivna sredstva ali druge nevarne predmete ali snovi, z njimi ogrozila življenje ene ali več oseb. ** Za napad na policista ali drugo osebo iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje tudi, če oseba seže po orožju, drugem nevarnem predmetu ali snovi, jih potegne ali poskusi potegniti ali drži v položaju, v katerem lahko v trenutku pride do napada. ** Preden policist uporabi strelno orožje, mora, če okoliščine glede na varnost policista ali drugih oseb to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabil strelno orožje, opozoriti s klicem: »Stoj, policija, streljal bom!« ter z opozorilnim strelom v varno smer. * ZNPPol, 97.člen (posebni pogoji za uporabo strelnega orožja): ** Če oseba, zoper katero policisti smejo uporabiti strelno orožje, beži ali se umika proti skupini oseb ali se v njej nahaja, smejo policisti streljati le, če oseba neposredno ogroža življenje oseb. ** Če se oseba, zoper katero smejo policisti uporabiti strelno orožje, nahaja v bližini državne meje ali se ji približuje, morajo policisti streljati tako, da izstrelek ne preleti državne meje. Po uporabi katerega koli prisilnega sredstva se mora o tem poročati najkasneje do konca delovnega časa. Pravna podlaga za izvedbo vseh postopkov po uporabi sredstev si v '''Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)''' sledi tako. * ZNPPol, 131.člen (poročanje o uporabi prisilnih sredstev): ** O vsaki uporabi prisilnega sredstva mora policist čimprej, najpozneje pa do konca delovnega časa, ko je uporabil prisilno sredstvo, poročati pisno v obliki uradnega zaznamka o uporabi prisilnih sredstev. ** V uradni zaznamek policist navede datum, čas in kraj uporabe prisilnega sredstva, vrsto uporabljenega prisilnega sredstva, podatke o osebi, proti kateri ga je uporabil, policijsko pooblastilo, ki ga je izvajal pred uporabo prisilnega sredstva, vzrok in način uporabe, posledice in druge okoliščine, ki so pomembne za oceno zakonitosti in strokovnosti uporabe prisilnega sredstva. ** Policist mora neposredno po uporabi ustno obvestiti vodjo policijske enote, če je zaradi uporabe prisilnih sredstev nastala telesna poškodba ali premoženjska škoda ali je uporabil strelno orožje. ** Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov mora policist o vsaki sprožitvi strelnega orožja takoj ustno obvestiti vodjo policijske enote, razen med vajami v streljanju. * ZNPPol, 132.člen (preverjanje zakonitosti in strokovnosti uporabe policijskih pooblastil): ** Vodja policijske enote ali oseba, ki jo ta pooblasti, mora spremljati zakonitost in strokovnost uporabe policijskih pooblastil. ** Oseba iz prejšnjega odstavka mora vsako uporabo prisilnega sredstva preveriti in oceniti, ali je bilo uporabljeno zakonito in strokovno, razen če je za preveritev in oceno zakonitosti in strokovnosti uporabe ustanovljena komisija iz 133. člena tega zakona. ** Če prisilno sredstvo uporabi ali uporabo odredi vodja policijske enote, zakonitost in strokovnost uporabe preveri in oceni njemu nadrejeni vodja, kateremu je odgovoren za delo, ali oseba, ki jo ta pooblasti. ** Oseba iz prvega odstavka tega člena ima za preveritev in oceno zakonitosti in strokovnosti uporabe prisilnega sredstva enake pristojnosti, kot jih za komisijo določa 136. člen tega zakona. * ZNPPol, 133.člen (komisija): ** Če policist izstreli opozorilni strel, uporabi električni paralizator ali je bilo prisilno sredstvo, razen sredstev za vklepanje in vezanje, uporabljeno proti najmanj petim osebam in je bila pri tem povzročena lahka telesna poškodba, mora direktor policijske uprave, na območju katere je bilo prisilno sredstvo uporabljeno, ali vodja notranje organizacijske enote generalne policijske uprave, če je prisilno sredstvo uporabil policist generalne policijske uprave, imenovati najmanj tričlansko komisijo, ki preveri okoliščine uporabe prisilnega sredstva in napiše poročilo, v katerem oceni, ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno zakonito in strokovno. ** Če policist uporabi strelno orožje ali s prisilnim sredstvom povzroči hudo telesno poškodbo, posebno hudo telesno poškodbo ali smrt, komisijo imenuje generalni direktor policije. ** Pristojne osebe za ustanovitev komisije lahko imenujejo komisijo tudi za preveritev drugih primerov uporabe prisilnih sredstev ali drugih policijskih pooblastil. * ZNPPol, 134.člen (sestava komisije): ** Komisija iz prejšnjega člena mora biti sestavljena iz lihega števila uslužbencev policije, ki niso povezani s primerom ali policistom, ki je prisilno sredstvo uporabil. ** Če se oseba, ki je komisijo imenovala, ne strinja z njenimi ugotovitvami, lahko zahteva dodatna preverjanja. ** Če se oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki je komisijo imenovala, po dodatnem preverjanju okoliščin še vedno ne strinja z ugotovitvami, sme predlagati, da generalni direktor policije imenuje novo komisijo. Odločitev te komisije je dokončna. * ZNPPol, 135.člen (seznanitev z imenovanjem komisije): ** Sklep o imenovanju komisije in poročilo komisije se posredujeta generalnemu direktorju policije in notranji organizacijski enoti, pristojni za usmerjanje in nadzor policije pri ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). * ZNPPol, 136.člen (pristojnosti komisije): ** Člani komisije lahko zahtevajo dokumentacijo o dogodku (kopijo, izpis ali prepis), opravijo razgovor s policistom in osebo, zoper katero je uporabil prisilno sredstvo, policisti in drugimi osebami, ki so bile priče ali bi lahko kaj vedele o dogodku, v katerem je policist uporabil prisilno sredstvo, ter jih po potrebi soočiti, si ogledajo kraj uporabe, proučijo način uporabe prisilnega sredstva, pregledajo morebitne posnetke, pridobijo informacije in mnenja strokovnih služb policije, strokovnjaka sodne medicine oziroma drugih strokovnjakov, vpogledajo v podatke iz evidenc, vpogledajo v baze tehničnih informacij, ki pojasnjujejo, prikazujejo ali drugače zapisujejo dogodek, pri katerem je prišlo do uporabe prisilnih sredstev (registrafon, videonadzor, GPS in druge oblike sledenja, registrator brezžičnih komunikacij in podobno), ter po potrebi zahtevajo kopije, izpise ali prepise, zahtevajo dokazila o usposobljenosti policista za uporabo prisilnih sredstev ter opravijo druge ukrepe in dejanja, ki so potrebna za preveritev okoliščin uporabe prisilnega sredstva. ==Pravo združenih držav== Oborožene sile ZDA opredeljujejo smrtonosno silo kot "silo, ki jo bo verjetno povzročila ali za katero oseba ve ali bi morala vedeti, da bi ustvarila znatno tveganje za povzročitev, smrt ali resne telesne poškodbe ali poškodbe.".<ref>DoDD 5210.56 ARMING AND THE USE OF FORCE</ref><ref name="robertankony">Robert C. Ankony, "Sociological and Criminological Theory: Brief of Theorists, Theories, and Terms," ''CFM Research'', July 2012, page 37.</ref> V ZDA je uporaba smrtonosne sile s strani zapriseženih uslužbencev organov pregona zakonita, kadar policist utemeljeno meni, da oseba resno ogroža resne telesne poškodbe ali smrt zase ali druge. Uporaba smrtonosne sile s strani organov pregona je zakonita tudi, če se uporablja za preprečevanje pobega bežečega kriminalca, kadar policist meni, da bi pobeg pomenil znatno grožnjo resnih telesnih poškodb ali smrti za javnost. Običajno pravo je policistom dovolilo uporabo katere koli sile, ki je potrebna za izvršitev kaznivega dejanja, vendar je bilo to omejeno v sodbi Tennessee proti Garnerju leta 1985, ko je vrhovno sodišče ZDA reklo, da "smrtonosna sila ... ni dovoljena, razen če je potrebna za preprečitev pobega in policist verjetno verjame, da osumljenec ogroža smrt ali resno telesno poškodbo policista ali drugih. " Večina organov pregona vzpostavi kontinuum uporabe sile, s preprosto prisotnostjo s smrtonosno silo. S tem modelom policisti poskušajo nadzirati predmete in situacije z najmanjšo potrebno silo. Agencije imajo pogosto politike, ki omejujejo silo, ki je bila v preteklosti enaka, ali eno stopničko višje na kontinuumu do sile, ki ji nasprotujejo. Uporaba smrtonosne sile med civilisti je na splošno upravičena, če upravičeno verjame, da je ali je nedolžno življenje v neposredni smrtni nevarnosti ali resni poškodbi. Utemeljitev in pritrdilna obramba se razlikuje glede na državo in lahko vključuje nekatera premoženjska kazniva dejanja, posebna kazniva dejanja zoper otroke ali preprečevanje spolnih napadov. Ameriška zakonodaja zahteva preiskavo, kadar oseba povzroči smrt druge osebe, vendar se mehanizem za takšne preiskave lahko razlikuje glede na državo. Preiskava razvija dokaze o uporabi smrtonosne fizične sile za določeno državo ali jurisdikcijo. Preiskavo lahko izvede lokalna ali državna policijska agencija in tudi civilna agencija, na primer okrajni tožilec ali državni tožilec. Poročilo o ugotovitvah take preiskave se lahko predloži v pregon in objavi.<ref>{{cite web|title=Use of Deadly Force by Law Enforcement Officers|url=http://www.cga.ct.gov/2008/rpt/2008-R-0074.htm|publisher=Chief Attorney|access-date=28 December 2013|date=February 1, 2008}}</ref> ==Strelno orožje v slovenski policiji== Pravilno in odgovorno ravnanje s strelnim orožjem je zelo pomembno in mora biti vedno nadvse pazljivo. Z vsakim strelnim orožjem je potrebno ravnati s skrbnostjo in odgovornostjo. Nesreče se lahko pripetijo tudi takrat, ko smo pazljivi in previdni, kaj šele, če na to nismo pozorni. Skrbnost pri rokovanju s strelnim orožjem pa se kaže predvsem v pravilni in strokovni uporabi, pravilnem nošenju, prenašanju, pravilni hrambi orožja in skrbi, da je orožje vedno v brezhibnem stanju, ter da se uporabi le v res skrajnih primerih oziroma po navodilih nadrejenih. Smrtonosni strel je najhujša oblika uporabe strelnega orožja in se razlikuje od uporabe drugih prisilnih sredstev, ki ravno tako lahko povzročijo smrt. Razlika je kvalitativna. Pravzaprav policist nikoli ne bi smel uporabljati strelnega orožja, da bi osebo usmrtil, vendar je verjetnost smrtne poškodbe pri uporabi strelnega orožja vseeno velika. V Zakonu o policije je veljalo, da mora policist uporabiti sistematizirano službeno strelno orožje, razen seveda v primeru, ko je ogroženo njegovo ali življenja udeleženih oseb, takrat lahko uporabi tudi katero koli drugo orožje. Policist ima pravico nositi orožje ter strelivo, seveda v skladu s predpisom, ki ga izda minister. V 20. členu ZNPPol je določeno, da ima policist pravico in dolžnost imeti in nositi orožje, strelivo ter druga prisilna sredstva skladno s podzakonskim predpisom, ki ga izda minister (ZNPPol). S prevzemom strelnega orožja, se mora policist zavezati, da bo za svoje orožje skrbno in vestno skrbel in z njim ravnal, kar se da odgovorno. Hramba strelnega orožja in streliva mora biti v zaklenjeni, ognjevarni omari, sefu ali podobnem zavarovanem prostoru. Orožje in strelivo pa morata biti ločena. ==Uporaba strelnega orožja== Slovenski policisti so se od leta 2005 pa do 2015 petkrat znašli v taki situaciji, da so morali streljati na osumljence, in sicer dvakrat leta 2007 in po enkrat v letih 2009, 2012 in 2014.Ob tem velja opozoriti, da policija v statistiko uporabe strelnega orožja ne šteje izstrelitev opozorilnega strela. '''1.)''' 22. avgusta 2014 so strelno orožje uporabili proti Dušanu Petrovčiču, ki je pred tem med kontrolo prometa v glavo ustrelil policista Damijana Kukoviča, ki je pozneje v bolnišnici umrl. Komisija, ki jo je imenoval generalni direktor policije, je preverila dejstva in okoliščine, v katerih je policist Policijske postaje Litija med avgustovskim streljanjem v Litiji uporabil strelno orožje. Kot je komisija ocenila, je '''policist, ki je streljal na napadalca''' (ta je pred tem streljal na oba policista, pri čemer je enega ubil), '''strelno orožje uporabil zakonito in strokovno.''' '''Generalni direktor policije komisije ni imenoval zaradi morebitnih sumov nepravilnosti pri uporabi prisilnih sredstev, temveč je šlo za standarden, zakonsko predpisan postopek''', saj Zakon o nalogah in pooblastilih policije v drugem odstavku 133. člena določa, da generalni direktor policije komisijo imenuje, če policist uporabi strelno orožje ali s prisilnim sredstvom povzroči hudo telesno poškodbo, posebno hudo telesno poškodbo ali smrt. Policista Policijske postaje Litija sta 22. avgusta 2014 med nadzorom prometa v Litiji zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov ustavila 26-letnika v osebnem vozilu. Ko je policist Damijan Kukovič pristopil k njegovemu vozilu, ga je 26-letnik nenadoma ustrelil v glavo, nato pa je poskušal ustreliti tudi drugega policista. Drugi policist je zavzel kritje za službenim vozilom in z ukazovanjem poskušal doseči, da bi storilec odvrgel orožje. 26-letnik se je začel vzvratno umikati proti svojemu vozilu, pri čemer je z orožjem ves čas aktivno meril proti policistu, nato pa se je usedel v svoje vozilo. Ko se mu je policist začel približevati z zadnje leve strani, je 26-letnik iz vozila usmeril svojo pištolo proti policistu in začel pritiskati na prožilec, vendar zaradi zastoja orožja do strela ni prišlo. Policist je takrat proti napadalcu izstrelil dva strela, nato pa je opazil ponovno proženje storilca, zato se je umaknil za službeno vozilo policije in od tam še devetkrat ustrelil proti njem, saj si je 26-letnik ves čas prizadeval, da bi ustrelil policista. Policist je 26-letnika zadel v telo, ta pa je hitro speljal s kraja in se zatekel domov po prvo pomoč. Komisija je ocenila, da je šlo pri aktivnem merjenju v policista in poskusu proženja za '''napad na policista, kot ga določa drugi odstavek 96. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol).''' Komisija je ocenila tudi, da '''policist ni mogel drugače odvrniti napada nase, niti na druge osebe'''. Dejstvo, da 26-letnik ni upošteval ukazov policista, da odloži orožje in preneha z napadom, temveč je po neuspelih poskusih proženja poskušal odpraviti zastoj orožja, nedvomno kaže na to, da je nameraval orožje pripraviti za nadaljnjo uporabo ter nadaljevati z napadom tako na policista kot na druge osebe. Upravičeno je bilo namreč pričakovati, da bi ob prvem naslednjem stiku s policisti ravnal na enak način. '''To je predstavljalo pogoj za uporabo strelnega orožja''' tako na podlagi 1. alineje prvega odstavka 96. člena ZNPPol kot na podlagi 2. alineje prvega odstavka 96. člena istega zakona. Namero 26-letnika potrjuje tudi njegova kasnejša izjava, da bi ustrelil katerega koli policista, ki bi ga srečal. '''Na podlagi vseh dejstev in okoliščin primera je komisija ocenila, da je policist strelno orožje uporabil zakonito in strokovno.''' Pod streli policistov je 7. avgusta leta 2009 v prestolnici umrl 69-letni Vasja Novak. Streli iz policijskih pištol so bili upravičeni, saj je oboroženi storilec na intervencijo, ki se je odzvala na klic o nasilju v družini, hladnokrvno streljal. Dva policista je huje ranil, vendar nista bila v smrtni nevarnosti. '''2.)''' Leta 2007 so policisti v eni intervenciji streljali dvakrat. Tretjega marca so v Veliki Dolini ustrelili 44-letnega Hermana Smrečnika, ki je z ročno bombo in razstrelivom grozil sovaščanom. Moški je med streljanjem in eksplozijo ročne bombe, ki jo je držal v roki, umrl, 42-letna talka in policist pa sta bila laže ranjena. Kot je znano, je 44-letni Herman Smrečnik v poznih sobotnih večernih urah z razstrelivom vstopil v hišo soseda, sicer policista Stanka Fakina. Kot talca je zadržal policista in njegovo ženo, ki sta mu uspela pobegniti. Smrečnik je nato na silo vstopil v hišo Hostnikovih, za lase ven privlekel drugo talko, sosedo Marjano, medtem ko je gospodar Jože pobegnil. Na kraj sta prispela policista, ki sta zaradi zavarovanja življenja uporabila strelno orožje. Napadalca sta ustrelila, ob tem pa se je sprožila ročna bomba. Ta je huje poškodovala tudi Marjano Hostnik. Lažje poškodovan je bil tudi policist, ki je posredoval. '''Neupravičena uporaba strelnega orožja''' Komisija generalnega direktorja policije je od 2003 do leta 2015 ugotovila, da sta policista v dveh primerih neupravičeno uporabila pištolo kot prisilno sredstvo. Pristojni v policiji so ocenili, da so policisti strelno orožje kot prisilno sredstvo neupravičeno uporabili leta 2003 in 2012. V prvem primeru je šlo po navedbah tiskovnega predstavnika policije za področje kriminalitete Draga Menengalije za to, da je policist po sicer zakoniti in strokovni uporabi strelnega orožja nadaljeval z uporabo tega prisilnega sredstva tudi po tem, ko je napadalec prenehal z napadom na policiste. Drugi primer se je zgodil leta 2012 na območju novogoriške policijske uprave, ko je policist je želel izstreliti opozorilni strel, kar se sicer ne šteje za uporabo strelnega orožja, vendar je strelno orožje usmeril v vozilo napadalca in je vozilo tudi zadel. Zato je komisija direktorja pristojne policijske uprave v tem primeru ocenila, da je šlo za uporabo strelnega orožja, za katero pa niso bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji. ==Sklici== *[[Policija]] *[[Strelno orožje]] *[[Samoobramba]] == Viri == https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/75673-policist-med-streljanjem-v-litiji-strelno-oroje-uporabil-zakonito-in-strokovno-ugotovitve-komisije https://en.wikipedia.org/wiki/Deadly_force https://legal-dictionary.thefreedictionary.com/Deadly+Force {{DEFAULTSORT:Deadly Force}} [[Kategorija:Nasilje]] mbs4ffcpzvezcojqi6cc763bskiipin 0 486029 5736833 5618497 2022-08-20T06:46:25Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Ig|Občine Ig]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. Občina ima 25 naselij: [[Brest, Ig|Brest]], [[Dobravica, Ig|Dobravica]], [[Draga, Ig|Draga]], [[Golo]], [[Gornji Ig]], [[Ig]], [[Iška]], [[Iška Loka]], [[Iška vas]], [[Kot, Ig|Kot]], [[Kremenica]], [[Matena]], [[Podgozd, Ig|Podgozd]], [[Podkraj, Ig|Podkraj]], [[Rogatec nad Želimljami]], [[Sarsko]], [[Selnik]], [[Staje]], [[Strahomer]], [[Suša, Ig|Suša]], [[Škrilje, Ig|Škrilje]], [[Tomišelj]], [[Visoko, Ig|Visoko]], [[Vrbljene]] in [[Zapotok, Ig|Zapotok]]. == Gospodarstvo == *[[Mitja Brilly]], gradbeni inženir in hidrotehnik (1946, [[Ljubljana]]) *[[Tomaž Kočar]], inženir gozdarstva (1938, Ljubljana) *[[Ivan Podhagský, plemeniti]], hidrotehnik in projektant osuševalnih del na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] (1831, [[:en:Bohdaneč|Bohdaneč]], [[Češka]] – 1900, [[Dunaj]], [[Avstrija]]) *[[Anton Podkrajšek]], ekonom, izvedenec glede [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]] (1804, [[Ljubljana]] – 1885, [[Ljubljana]]) *[[Martin Peruzzi]], posestnik, sodeloval pri osuševanju [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]] (1835, [[Brezovica pri Ljubljani]] – 1900, [[Lipe]]) *[[Ivan Sbrizaj]], inženir in hidrotehnik, sodeloval pri osuševanju [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]] (1866, [[Senožeče]] – 1946, [[Ljubljana]]) == Humanistika in znanost == V ta razdelek so vključene tudi osebnosti, ki jim je bila [[Občina Ig]] le študijsko področje. *[[Marko Accetto]], gozdarski strokovnjak, botanik in fitocenolog, začetnik dendrokronoloških raziskovanj na [[Slovenija|Slovenskem]] (1936, [[Ljubljana]] – 2017, [[Rakitna]]) *[[Rafael Bačar]], biolog, botanik in ornitolog (1902, [[Divača]] – 1975, [[Ljubljana]]) *[[France Baraga]], prevajalec in arhivist (1942, [[Rakek]]) *[[Dolfka Boštjančič]], andragoginja in socialna delavka (1923, [[Dovje]] – 1983, [[Dovje]]) *[[Ivo A. Božič]], biolog, ornitolog in muzealec (1945, [[Cerovec pri Črešnjevcu]]) *[[Anton Brancelj]], biolog, zoolog in ekolog (1957, [[Iška]]) *[[Tatjana Bregant]], arheologinja (1932, [[Ruta, Lovrenc na Pohorju]] – 2002, [[Golnik]]) *[[Mihael Brenčič]], geolog (1967, [[Ljubljana]]) *[[Marko Breznik]], geolog, gradbeni inženir, hidrotehnik in univerzitetni profesor (1920, [[Ljubljana]] – 2020, ?) *[[Natalija Budihna]], ihtiologinja (?) *[[Mihael Budja]], arheolog in pedagog (1951, [[Brežice]]) *[[Emilijan Cevc]], umetnostni zgodovinar in akademik (1920, [[Kamnik]] – 2006, [[Ljubljana]]) *[[Tatjana Čelik]], entomologinja (1968, [[Maribor]]) *[[Konrad Črnologar]], umetnostni topograf, konservator in učitelj, (1860, [[Peščenik]] – 1904, [[Šmarje - Sap]]) *[[Katarina Čufar]], lesarska strokovnjakinja (1958, [[Ljubljana]]) *[[Dragotin Dežman|Dragotin Dežman]] (tudi Karel Dežman ali Karl Deschmann), politik, arheolog, botanik, muzealec in pesnik (1821, [[Idrija]] – 1889, [[Ljubljana]]) *[[Bojan Erhartič]], geograf (1979, [[Maribor]] – 2013, [[Ljubljana]]) *[[Tomaž Fabec]], arheolog (?) *[[Danilo Furlan]], geograf in klimatolog (1913, [[Trst]], [[Italija]] – 2003, [[Ljubljana]]) *[[Ludvik Germonik]], publicist (1823, [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Hrvaška]] – 1909, [[Dunaj]], [[Avstrija]]) *[[Ferdo Gestrin]], zgodovinar, profesor in akademik (1916, [[Ljubljana]] – 1999, [[Bled]]) *[[Andrej Gogala]], biolog in muzejski svetovalec pri [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovnem muzeju Slovenije]] (1962, ?) *[[Lucija Grahek]], arheologinja (?) *[[Janez Gregor Dolničar]], pravnik, proučevalec antičnih napisov, kronist in zgodovinar (1655, [[Ljubljana]] – 1719, [[Ljubljana]]) *[[Gabrijel Gruber]], hidrotehnik, arhitekt, polihistor in duhovnik (1740, [[Dunaj]], [[Avstrija]] – 1805, [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]]) *[[Baltazar Hacquet]], naravoslovec, kirurg in etnolog (okoli 1735, [[Francija]] – 1815, [[Dunaj]], [[Avstrija]]) *[[Jovan Hadži]], zoolog (1884, [[Temišvar]], [[Romunija]] – 1972, [[Ljubljana]]) *[[Otto Hirschfeld]], arheolog (1843 [[Königsberg, Prusija]] – [[Berlin]], [[Nemčija]]) *[[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]], kranjski naravoslovec (1771, [[Ljubljana]] – 1844, ?) *[[Martin Hostnik (gradbenik)|Martin Hostnik]], gradbenik, preučeval cerkve v [[Občina Ig|Občini Ig]] (?) *[[Spomenka Hribar]], filozofinja, sociologinja in publicistka (1941, [[Beograd]], [[Srbija]]) *[[Tine Hribar]], filozof (1941, [[Goričica pri Ihanu]], [[Domžale]]) *[[Miha Humer]], raziskovalec na področju lesarstva (?) *[[Simona Kermavnar]], umetnostna zgodovinarka (?) *[[Ivan Komelj]], konservator, umetnostni zgodovinar, kastelolog in profesor (1923, [[Novo mesto]] – 1985, [[Ljubljana]]) *[[Ernest Kramer]], kemik in agronom (1854, [[Škofja Loka]] – 1907, [[Ljubljana]]) *[[Ciril Krušnik]], ihtiolog (?) *[[Tomislav Levanič]], dendrokronolog (?) *[[Anton Tomaž Linhart]], zgodovinar, dramatik in šolnik (1756, [[Radovljica]] – 1795, [[Ljubljana]]) *[[Edisa Lozić]], arheologinja (?) *[[Anton Melik]], geograf (1890, [[Črna vas]] – 1966, [[Ljubljana]]) *[[Dimitrij Mlekuž]], arheolog in pedagog (?) *[[Lucija Močnik Ramovš]], restavratorka (1972, [[Ljubljana]]) *[[Izidor Molè]], restavrator, slikar in profesor (1927, [[Log pri Brezovici]] – 1998, [[Brezovica]]) *[[Alfonz Müllner]], arheolog in muzealec (1840, [[Velikovec]], [[Avstrija]] – 1918, [[Dunaj]], [[Avstrija]]) *[[Primož Pavlin]], arheolog (?) *[[Franjo Pirc]], novinar (1872, [[Novo mesto]] – 1950, [[Hrastovec]]) *[[Rok Plesničar]], arheolog (?) *[[Andrej Pleterski]], arheolog (1955, [[Ljubljana]]) *[[Miha Preinfalk]], zgodovinar (1974, ?) *[[Anton Premerstein, plemeniti]], arheolog, zgodovinar in klasični filolog (1868, [[Ljubljana]] – 1935, [[Marburg]], [[Nemčija]]) *[[Joerg Prestor]], hidrogeolog (1961, [[Ljubljana]]) *[[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]], matematik (1930, [[Visoko, Ig|Visoko]]) *[[Anja Ragolič]], arheologinja (?) *[[Balduin Saria]], klasični zgodovinar, arheolog in numizmatik (1893, [[Ptuj]] – 1974, [[Gradec]], [[Avstrija]]) *[[Giovanni Antonio Scopoli]], naravoslovec, biolog in zdravnik (1723, [[:en:Cavalese|Cavalese]], [[Italija]] – 1788, [[Pavia]], [[Italija]]) *[[Andrej Simončič]], agronom in direktor [[Kmetijski inštitut Slovenije|Kmetijskega inštituta Slovenije]] (1922, [[Celje]]) *[[Aleš Smrekar]], geograf (1967, ?) *[[France Stele (umetnostni zgodovinar)|France Stele]], umetnostni zgodovinar in konservator (1886, [[Tunjice]] – 1972, [[Ljubljana]]) *[[Dušan Stepančič]], pedolog (1921, [[Hrib - Loški Potok]] – 2007, [[Ljubljana]]) *[[Vinko Strgar]], botanik (1928, [[Leskovec pri Krškem]] – 1992, [[Ljubljana]]) *[[Jaroslav Šašel]], arheolog (1924, [[Šmarje pri Jelšah]] – 1988, [[Ljubljana]]) *[[Marjeta Šašel Kos]], arheologinja in klasična filologinja (1952, ?) *[[Urban Šilc]], botanik (?) *[[Jakob Šolar]], jezikoslovec, literarni zgodovinar, prevajalec, duhovnik in kanonik, na [[Ig|Igu]] deloval med leti 1952–57 (1896, [[Rudno]] – 1968, [[Ljubljana]]) *[[Nace Šumi]], umetnostni zgodovinar, konservator, etnograf, pedagog in likovni kritik (1924, [[Kranj|Klanec pri Kranju]] – 2006, [[Dobeno]]) *[[Mihael Jožef Toman]], biolog in ekolog celinskih voda (1953, [[Kamna Gorica]]) *[[Špela Tomažinčič]], arheologinja (?) *[[Davorin Tome]], ornitolog (?) *[[Borut Toškan]], arheolog (1973, ?) *[[Vesna Tratnik]], arheologinja (?) *[[Janez Vajkard Valvasor]], polihistor, risar, zbiralec in založnik (1641, [[Ljubljana]] – 1693, [[Krško]]) *[[Anton Velušček (arheolog)|Anton Velušček]], arheolog (1965, ?) *[[Raffaele Angelo Vicentini]], hidrotehnik (med 1826 in 1827 [[:en:San Pier d'Isonzo|Špeter ob Soči]], [[Italija]] – 1885 [[:en:Conegliano|Conegliano]], [[Italija]]) *[[Urša Vilhar]], gozdna ekologinja (?) *[[Jernej Virant]], elektrotehnik in strokovnjak za računalništvo (1932, [[Strahomer]] – 2008, [[Ljubljana]]) *[[Branko Vreš]], botanik (?) *[[Davorin Vuga]], arheolog (?) *[[Leopold Zor]], biolog in pedagog (1919, [[Ljubljana]] – 2009, [[Ljubljana]]) *[[Marijan Zadnikar]], umetnostni zgodovinar in konservator (1921, [[Novo mesto]] – 2005, [[Ljubljana]]) *[[Milan Železnik]], umetnostni zgodovinar in konservator (1929, [[Ljubljana]] – 1987, [[Ljubljana]]) == Kultura == === Glasba === *[[Franc Kramar (glasbenik)|Franc Kramar]], zbiralec ljudskih pesmi, orglar in skladatelj (1890, [[Matena]] – 1959, [[Strahomer]]) *[[Franc Miglič]], glasbenik, orglar in skladatelj, na [[Ig|Igu]] deloval 20 let (1855, [[Stara Oselica]] – 1925, [[Vrh Svetih Treh Kraljev]]) *[[Ivan Milavec]], izdelovalec orgel (1874, [[Logatec]] – 1915, [[Ljubljana]]) *[[Franc Šturm (skladatelj)|Franc Šturm]], skladatelj, pianist in dirigent (1912, [[Pivka]] – 1943, [[Iški Vintgar]]) *[[Ignacij Zupan]], izdelovalec orgel (1853, [[Kropa]] – 1915, [[Kamna Gorica]]) *[[Ivan Zupan]], izdelovalec orgel in skladatelj (1857, [[Kropa]] – 1900, [[Kamna Gorica]]) === Gledališče in film === *[[Jernej Šugman]], igralec (1968, [[Ljubljana]] – 2017, [[Podljubelj]]) === Književnost === *[[Vladimir Gajšek]], književnik, prevajalec, publicist in slikar (1946, [[Maribor]]) *[[Berta Golob]], pisateljica, pesnica, knjižničarka, lektorica in učiteljica (1932, [[Kranj]]) *[[Fran Govekar]], pisatelj, dramatik, kritik in kulturni delavec (1871, [[Ig]] – 1949, [[Ljubljana]]) *[[Janez Jalen]], pisatelj, dramatik in duhovnik, napisal roman [[Bobri|''Bobri'']], v katerem na podlagi arheoloških najdb opisuje življenje mostiščarjev na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] (1891, [[Rodine, Žirovnica|Rodine]] – 1966, [[Ljubno, Radovljica|Ljubno na Gorenjskem]]) *[[Ivo Trošt]], pisatelj in učitelj, v [[Tomišelj|Tomišlju]] deloval med letoma 1901 in 1925 (1865, [[Col]] – 1937, [[Ljubljana]]) *[[Cene Vipotnik]], pesnik, urednik in prevajalec (1914, [[Zagorje ob Savi]] – 1972, [[Ljubljana]]) *[[Ivan Vouk]], prevajalec in pisatelj, bil šolski upravitelj na [[Ig|Igu]] med letoma 1929 in 1937 (1886, [[Koper]] – 1951, [[Ljubljana]]) === Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura=== *[[Almanach]], slikar (?, [[Antwerpen]], [[Belgija]] – ?) *[[Franc Blaznik]], slikar (?) *[[Lojze Čemažar]], cerkveni slikar (1950, [[Kleče|Kleče (Ljubljana)]]) *[[Josip Egartner(slikar)|Josip Egartner]], slikar (1809, [[Gmünd|Sovodenj]], [[Avstrija]] – 1849, [[Kranj]]) *[[Franc Faleschini, ml.]], arhitekt (1840, [[Možac]] – 1917, ?) *[[Gašpar (Gašper) Franchi]], zvonar (okoli 1657, [[Videm, Italija|Videm]], [[Italija]] – 1733, [[Ljubljana]]) *[[Anton Jebačin]], slikar in restavrator (1850, [[Ljubljana]] – 1927, [[Ljubljana]]) *[[France Kralj]], slikar, kipar, grafik, ilustrator in pedagog (1895 [[Zagorica, Dobrepolje|Zagorica]], [[Videm - Dobrepolje]] – 1960, [[Ljubljana]]) *[[Janja Lap]], arhitektka, oblikovalka in pedagoginja (1929, [[Ljubljana]] – 2004, [[Ljubljana]]) *[[Janez Ljubljanski]], slikar (?) *[[Gregor Maček]], arhitekt (okoli 1670, [[Ljubljana]] – 1745, [[Ljubljana]]) *[[Ivan Pavlinec]], kipar in rezbar (?) *[[Jože Plečnik]], arhitekt (1872, [[Ljubljana]] – 1957, [[Ljubljana]]) *[[Edvard Ravnikar]], arhitekt (1907, [[Novo mesto]] – 1993, [[Ljubljana]]) *[[Albert Samassa]], zvonar (1833, [[Ljubljana]] – 1917, ?) *[[Anton Sever]], kipar in medaljer, obiskoval osnovno šolo na [[Ig|Igu]] (1886, [[Šenčur]] – 1965, [[Ljubljana]]) *[[Matej Sternen]], slikar, grafik in restavrator (1870, [[Verd]] – 1949, [[Ljubljana]]) *[[Štefan Šubic]], podobar in slikar (1820, [[Hotovlja]] – 1884, [[Poljane nad Škofjo Loko]]) *[[Jernej Ternovec]], podobar, mizar (1846, [[Setnica, Dobrova - Polhov Gradec|Setnica]] – 1933, [[Polhov Gradec]]) *[[Franc Torkar]], livar (1880, ? – 1957,?) *[[Jaka Torkar]], slikar, grafik in kipar (1932, [[Lesce]]) *[[Ivan Zajec]], kipar (1869, [[Ljubljana]] – 1952, [[Ljubljana]]) == Politika in uprava== *[[Auerspergi|rodbina Auersperg]], grofica Marija Izabela; lastniki [[Grad Ig|Gradu Ig]] in ižanskega ozemlja med leti 1510–81, po letu 1805 grof Vajkard Viljem *[[Bernard Barbo Waxenstein]], baron in lastnik [[Dvorec Matena|Dvorca Matena]] v letih 1617–52 (?) *[[Janez Cimperman]], politik, župan [[Občina Ig|Občine Ig]] (1951, ?) *[[rodbina Engelshauser]], Janez pl.; lastniki [[Grad Ig|Gradu Ig]] in ižanskega ozemlja v letih 1581–1805 *[[Franc Galle]], trgovec, tovarnar, lastnik [[Graščina Brest|Graščine Brest]] v 19. stoletju *[[Janez Nepomuk Hradecky]], politik in župan [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] v letih 1820–46, zaslužen za gradnjo ceste iz [[Ljubljana|Ljubljane]] do [[Ig|Iga]] med letoma 1826 in 1829 (1775, [[Ljubljana]] – 1846, [[Ljubljana]]) *[[Alenka Jeraj]], političarka, poslanka in predsednica Društva Fran Govekar Ig (1973, [[Ljubljana]]) *[[Janez Siegfrid Portner]], plemič in lastnik [[Dvorec Matena|Dvorca Matena]] v letih 1652–1676 (?) *[[Ivan Krištof Portner]], plemič, zgradil [[Graščina Brest|Graščino Brest]] (?) *[[Martin Schnitzenbaum]], leta 1436 kupil [[Grad Ig]] in gospostvo *[[Spanheimi|rodbina Spanheim]], lastniki [[Grad Ig|Gradu Ig]] med letoma 1122 in 1261 in ižanskega ozemlja *[[rodbina Švigelj]], lastniki [[Graščina Brest|Graščine Brest]] pred 2. svetovno vojno *[[Mark Anton Taufferer]], baron in lastnik [[Dvorec Matena|Dvorca Matena]] (1655, [[Višnja Gora]] – 1709, [[Ljubljana]]) == Religija == *[[France Ačko]], duhovnik, frančiškan, skladatelj in orglar (1904, [[Maribor]] – 1974, [[Ljubljana]]) *[[Janez Aitelpeš]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1646 in 1647 (?) *[[Jakob Aljaž]], duhovnik, skladatelj in alpinist (1845, [[Zavrh pod Šmarno goro]] – 1927, [[Dovje]]) *[[Janez Avsenik]], duhovnik in trenutni župnik na [[Ig|Igu]], na [[Ig|Igu]] deluje od leta 2017 (?) *[[Ivan Belec]], duhovnik, sociolog in socialni publicist, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1881 in 1883 (1856, [[Radomlje]] – 1889, [[Veliki Trn]]) *[[Anton Bergant]], duhovnik in dekan, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1951 in 1971 (1904, ? – 1971, [[Ig]]) *[[Gregor Bistriški]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval leta 1472 (?) *[[Lenart Bonomo]], duhovnik in doktor prava, na [[Ig|Igu]] deloval (po) letu 1490 (okoli 1468, ? – ?) *[[Janez Jurij Cepar]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1768 in 1781 (?) *[[Janez Krstnik Cerar]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1684 in 1692 (?) *[[Janez Andrej Cigole]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1651 in 1665 (?) *[[Janez Dienstman]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1636 in 1639 (?) *[[Matija Dienstman]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1620 in 1636 (?) *[[Jakob Dolenec]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1881 in 1899 (1846, ? – 1899, [[Ig]]) *[[Egidij Dolinar]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1971 in 1984 (?) *[[Gregor Dolničar]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1697 in 1715 (?) *[[Janez Anton Dolničar]], duhovnik in organizator cerkvenega življenja v [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škofiji]], na [[Ig|Igu]] deloval med leti 1693–1712 (1662, [[Ljubljana]] – 1714, [[Ljubljana]]) *[[Ivan Erjavec]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1945 in 1951 (?) *[[Jakob Glavič]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval leta 1602 (in prej) (?) *[[Jožef Gollmayer]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1781 in 1786 (okoli 1736, [[Lesce]] – 1799, [[Kranj]]) *[[Josip Gruden|Josip Valentin Gruden]], duhovnik, zgodovinar in kanonik, na [[Ig|Igu]] deloval leta 1893 (1869, [[Ljubljana]] – 1922, [[Ljubljana]]) *[[Mihael Hasiber]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval leta 1542 (?) *[[Jožef Hočevar (duhovnik)|Jožef Hočevar]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1868 in 1881 (?) *[[Janez Andrej pl. Höffer]], duhovnik (1628, [[Salvelt]] – 1666, [[Iška vas]]) *[[Janez Bertold pl. Höffer]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1662 in 1683 (?) *[[Tomaž Hren]], duhovnik in ljubljanski škof (1560, [[Ljubljana]] – 1630, [[Gornji Grad]]) *[[Janko Ivančič]], duhovnik in salezijanec, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1998–99 (?) *[[Avguštin Jakob]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval leta 1951 (?) *[[Janez Nepomuk Klemenčič]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1924–45 (?) *[[Anton Klementini]], duhovnik, kanonik in nabožni pisatelj (1744, [[Stara Fužina]] – 1826, [[Ljubljana]]) *[[Viktor Köchler]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med leti 1910–24 (?) *[[Anton Košir]], duhovnik in salezijanec, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1989–1995 (1939, [[Sodražica]]) *[[Janez Ludvik Kronlechner]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1693–1697 (med 1627 in 1687, ? – ?) *[[Mihael Kumar pl. Kumberg]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval leta 1639 (1598, [[Grgar]] – 1653, ?) *[[Erazem Lubel]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval (pred) letom 1430 (?) *[[Janez Evangelist Mauring]], duhovnik in pisatelj, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1900–1910 (1864, [[Višnja Gora]] – 1927, [[Višnja Gora]]) *[[Nikolaj Marendič]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1566–1574 (?) *[[Kalist Medič]], duhovnik in frančiškan (1844, ? – 1924, [[Brezje]]) *[[Jakob Megušar]], moravški kaplan, leta 1808 prestavljen na [[Golo]] (?) *[[Lovro Mencinger]], duhovnik in sadjar, na [[Golo|Golem]] deloval v letih 1866–1891 (1835, [[Bohinjska Bistrica]] – 1903, [[Ljubljana]]) *[[Anton Mrkun]], duhovnik, propagator treznosti in prosvetni organizator (1876, [[Ig]] – 1961, [[Cleveland]], [[Ohio]], [[Združene države Amerike]]) *[[Mihael Omersa]], duhovnik in skladatelj (1679, [[Kamnik]] – 1742, [[Ig]]) *[[Jožef Partel]], duhovnik in nabožni pesnik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1843–1852 (1805, [[Škocjan]] – 1865, [[Češnjice pri Moravčah]]) *[[Jurij Paušek]], duhovnik, cenzurni knjižni revizor in kanonik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1811–1813 (1784, [[Ljubljana]] – 1853, [[Ljubljana]]) *[[Boštjan Pogačar]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1742–1749 (?) *[[Maruša Pogrlič]], voditeljica verske ločine skakalcev (okoli 1550 – ?) *[[Franc Karel Polc]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1749–1767 (?) *[[Janez Poprijan]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1984–1986 (?) *[[Jože Pozderec]], duhovnik in salezijanec, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1999–2017 (?, [[Melinci]]) *[[Peter Praun]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval (pred) letom 1566 (?) *[[Frančišek Ksaver Prusnik]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1843–1868 (?) *[[Stanko Rebek]], duhovnik, salezijanec in ljudski misijonar, na [[Ig|Igu]] deloval leta 1971 (1908, ? – ?) *[[Janez Gregor Rozman]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1639–1641 (?) *[[Rajnald Scarlichi]], duhovnik in škof (?, [[Eger]], [[Madžarska]] – 1640, [[Ljubljana]]) *[[Jurij Schrieper]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1603–17 (? – 1617, [[Ig]]) *[[Jožef Smrekar]], duhovnik in kulturni zgodovinar (1842, [[Ljubljana]] – 1910, [[Ljubljana]]) *[[Jožef Anton Steinmetz]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval v letih 1807–1830 (?) *[[Janez Andrej pl. Stemberg]], duhovnik in novomeški prošt, na [[Ig|Igu]] deloval v leih 1647–1650 (1611, ? – 1666, ?) *[[Matija Stopar]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1641 in 1646 (?) *[[Janez Krstnik Strniša]], duhovnik in nabožni pisatelj na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1721 in 1723 (okoli 1670, [[Kranjska]] – po 1723) *[[Janez Pavel Stroj]], duhovnik in nabožni pisatelj, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1786 in 1807 (1758, [[Podbrezje|Podbrezje - Britof]] – 1807, [[Ig]]) *[[Jožef Škrinar]], duhovnik, prevajalec in nabožni pisatelj (1753, [[Ljubljana]] – 1825, [[Zgornje Gorje]]) *[[Nikolaj Štrekel]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval leta 1484 (?) *[[Peter Štumpf]], škof, duhovnik, teolog, zgodovinar in salezijanec, na [[Ig|Igu]] deloval med leti 1995–98 (1962, [[Murska Sobota]]) *[[Ivan Traven]], duhovnik in zadružni delavec, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1900 in 1901 (1874, [[Tacen|Tacen (Ljubljana)]] – 1918, [[Ljubljana]]) *[[Franc Vojska]], duhovnik, na [[Ig|Igu]] deloval med leti 1831–43 (?) *[[Ciril Zajec]], duhovnik in salezijanec, na [[Ig|Igu]] deloval med letoma 1986 in 1989 (1927, [[Veliki Gaber]] – 2011, [[Beograd]], [[Srbija]]) *[[Matevž Wolf]], duhovnik in prevajalec Svetega pisma (1752, [[Radovljica]] – 1827, [[Radovljica]]) == Šolstvo == *[[Jakob Dimnik]], učitelj, organizator šolstva, urednik in pedagoški pisec (1856, [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše (Ljubljana)]] – 1924, [[Ljubljana]]) *[[Franc Govekar]], učitelj (1840, [[Idrija]] – 1890, [[Šiška|Šiška (Ljubljana)]]) *[[Fran Hlavka]], pomožni učitelj na [[Ig|Igu]] in časnikar (1853, [[Radovljica]] – 1882, [[Ljubljana]]) *[[Jerica Zemljan]], učiteljica (1877, [[Ljubljana]] – 1942, [[Ljubljana]]) *[[Andrej Winkler]], pravnik in politik, bil domači učitelj pri [[Auerspergi|Auerspergih]] na [[Ig|Igu]] (1825, [[Nemci, Nova Gorica|Nemci]] – 1916, [[Gradec]], [[Avstrija]]) ==Vojska == *[[Lado Ambrožič - Novljan]], partizan, komunist in general (1908, [[Čatež ob Savi]] – 2004, [[Golo]]) *[[Ivan Borštner]], podčastnik in publicist, zaradi izdaje vojaške tajnosti prestajal zaporno kazen v zaporu Ig (1944, [[Celje]]) *[[Josip Jakič]], general (1921, [[Zapotok, Ig|Zapotok]] – 2014, [[Ljubljana]]) *[[Janko Rudolf]], partizan, prvoborec in narodni heroj (1914, [[Križ, Komenda|Križ pri Komendi]] – 1997, [[Ljubljana]]) *[[Stanko Semič]], partizanski častnik, narodni heroj, španski borec, muzealec in pisatelj (1915, [[Ljubljana]] – 1985, [[Ljubljana]]) *[[Ljubomir Šercer]], partizanski častnik in narodni heroj (1915, [[Branik]] – 1941, [[Tomišelj]]) *[[Anton Trtnik]], narodni heroj (1908, [[Ljubljana]] – 1942, [[Gramozna jama, Ljubljana|Gramozna jama (Ljubljana)]]) *[[Anton Župec]], prvi aktivist OF iz [[Iška vas|Iške vasi]] (?, – 1942, [[Iška vas]]) == Zdravstvo == *[[Franc Debevec (ftiziolog)|Franc Debevec]], zdravnik ftiziolog (1898, [[Ig]] – 1978, [[Ljubljana]]) *[[Rajko Sedej]], stomatolog (1927, [[Vrbljene]] – 2019, ?) == Šport == * [[Vesna Rožič]], šahistka (1987 – 2013) * Janez Bolha, rokometaš, športni funkcionar == Razno == * Anamarija Kastelic, Miss Turizma Slovenije 2021 == Viri in literatura == *[https://www.stanislavpirnat.si/koledar/ Biografski koledar slovenskih matematikov, fizikov, astronomov] *[http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon] *Ferdo Gestrin. ''Svet pod Krimom''. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. {{COBISS|ID=36084224}} *Martin Hostnik. ''Cerkev sv. Martina na Igu, žegnanjska slovesnost: Obnovitvena dela 2006–2010''. Ljubljana: Založba Salve, 2010. {{COBISS|ID=253225984}} *Martin Hostnik. ''Cerkev sv. Mihaela v Iški vasi''. Ljubljana: Založba Salve, 1997. {{COBISS|ID=69355264}} *Martin Hostnik idr. ''Župnija sv. Martina na Igu : ob 300-letnici župnijske cerkve''. Ljubljana: Založba Salve, 2011. {{COBISS|ID=258214144}} {{Občine v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Ig]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Ig]] t7vkll0ft5nqpqquswyrqd0vrpr669u 0 486120 5737165 5687327 2022-08-20T07:17:22Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Civilni konflikt | place = [[Ljubljana]] | date = 5. november 2020 | time-begin = 12.00 | time-end = 19.00 | goals = Omilitev ukrepov proti epidemiji koronavirusa<br>Povzročitev splošnega nereda<br>Odstop 14. vlade RS | causes = [[Pandemija koronavirusne bolezni v Sloveniji]] | methods = izgredništvo | side1 = več skupin protestnikov | side2 = slovenski uradni organi | side1a = mdr. OPS (Ozaveščeni prebivalci Slovenije)<br>Green Dragons<br>Viole | side2a = [[Policija (Slovenija)|Policija]]<br>specialna enota Policije | side2b = | injuries = 15 policistov, 2 novinarja }} V četrtek, 5. novembra 2020, sta v središču Ljubljane potekala dva protestna shoda z raznolikimi pobudniki in cilji. Nekateri udeleženci so protestirali proti vladi, drugi pa so nasprotovali ukrepom za zajezitev [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije koronavirusa]] in na podlagi raznih [[Teorija zarote|teorij zarot]]. Na popoldanskem shodu je bila prisotna tudi znatna skupina udeležencev, ki so se dogodka udeležili zgolj zato, da bi zanetili izgrede. Medtem ko je opoldanski shod minil mirno in pritegnil le peščico udeležencev, se je popoldanski shod z okoli 500 udeleženci kmalu po pričetku sprevrgel v nasilne izgrede dela udeležencev, ki so se shoda udeležili v želji spopada s policijo. Izgredniki so metali različne predmete in uničevali javno lastnino ter napadali policiste, novinarje in druge protestnike. Shod in nemiri so se začeli na [[Trg republike, Ljubljana|Trgu republike]], izgredniki pa so se nato razpršili po središču mesta in še okoli 2 uri vztrajali s spopadi in nasiljem. Poškodovanih je bilo 15 policistov in 2 novinarja. Zaradi nasilja na kasnejšem protestu in pa suma, da so bili izgredi predhodno načrtovani in namenoma izvedeni, so bile sprožene policijske in parlamentarne preiskave. == Ozadje == {{Glej tudi|Protivladni protesti v Sloveniji (2020–)}} V letu 2020 se je v Ljubljani in drugih slovenskih mestih odvilo večje število protestov, ki so predvsem izražali nasprotovanje vladi Janeza Janše. Redni protesti so potekali ob petkih. Protesti so potekali brez znatnih incidentov ali izgredov. === Pretekli izgredi v Ljubljani === Protesti v Ljubljani so se v preteklosti že spreobrnili v nasilne izgrede. Leta 2010 je na [[Demonstracije proti vladnemu zakonu o malem delu|študentskem in dijaškem protestu proti vladnemu zakonu o malem delu]] prišlo do izgredov, ko so demonstranti prispeli pred stavbo državnega zbora.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Posnetki s študentskih demonstracij: Pročelje državnega zbora nosi posledice izgredov|url=https://www.dnevnik.si/1042360555|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-10}}</ref> Izgrede naj bi zanetila manjša skupina provokatorjev (domnevno nogometnih huliganov in neonacistov), ki so se jim nato pridružili tudi ostali udeleženci.<ref>{{Navedi splet|title=Izgubljena kredibilnost|url=http://www.mladina.si/50635/izgubljena-kredibilnost/|website=Mladina.si|accessdate=2020-05-10}}</ref> Izgredniki so proti stavbi državnega zbora in nato policistom, ki so ga prišli varovat, metali različne predmete.<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Dijaške in študentske demonstracije: Granitne kocke in molotovke v parlament|url=https://www.dnevnik.si/1042360704|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-10}}</ref> Poškodovanih je bilo več policistov<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO: Zaradi nasilja pridržali 30 ljudi|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/studentje-in-dijaki-bodo-zavzeli-ljubljanske-ulice.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-06-28|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> in protestnikov ter pročelje državnega zbora.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Dijaške in študentske demonstracije: Granitne kocke in molotovke v parlament|url=https://www.dnevnik.si/1042360704|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-10}}</ref> Novembra leta [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|2012 je enega v vrsti zaporednih protestnih shodov]] v Ljubljani infiltrirala manjša skupina dobro organiziranih nasilnežev, ki je v policiste, ki so varovali stavbo državnega zbora, začela metati razne predmete, čemur so sledile ulične bitke med skupinami izgrednikov in policistov. Poškodovanih je bilo več policistov in izgrednikov, nastala je gmotna škoda,<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Bolj ko so poškodovali policista, višjo nagrado so dobili|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/bolj-ko-so-poskodovali-policista-visjo-nagrado-so-dobili|website=www.slovenskenovice.si|date=2012-12-06|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=T.|last=L}}</ref> protest pa je bil zaradi nasilja predčasno razpršen. Policija je tekom preiskave izgredov ugotovila, da so izgredniki za izvajanje nasilja prejeli denarno plačilo (30–50 evrov v gotovini<ref name=":5" />), a je ostalo nejasno, kdo je bil naročnik. Policija je sicer preiskovala tudi sume, da je izgrede naročil političen akter.<ref>{{Navedi splet|title=V Ljubljani razbijali plačanci|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-ljubljani-razbijali-placanci|website=www.slovenskenovice.si|date=2012-12-05|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=T.|last=L}}</ref><ref name=":5" /> Organizatorji izgredov naj bi pred protestom k sodelovanju novačili mladino iz raznih ekstremističnih in navijaških skupin, jim priskrbeli hladno orožje, nasilneže med izgredom usmerjali s pomočjo telekomunikacij, v množico protestnikov poslali fotografe, da bi razkrinkali policiste v civilu, in jih napadli na kasnejših shodih. Nasilje nad policisti naj bi bil glavni cilj izgrednikov; če so policistom zadali hujše poškodbe, so bili nagrajeni.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/najeti-huligani-bolj-kot-je-policist-poskodovan-vecja-je-nagrada.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-13}}</ref> === Kontekst petonovembrskih shodov po svetu === 5. novembra se v Veliki Britaniji tradicionalno praznično obeležuje neuspeh poskusa razstrelitve parlamenta Velike Britanije (''Noč Guya Fawkesa''); leta 1605 je skupina katoliških upornikov tako neuspešno poskusila izvesti atentat na protestantskega kralja in člane parlamenta ter s tem povrniti katoliško vladavino v Veliko Britanijo. Dogodek se med drugim obeležuje z zažiganjem lutk podobe Guya Fawkesa, enega od upornikov.<ref>{{Navedi splet|title=Guy Fawkes Day {{!}} History, Rhyme, & Facts|url=https://www.britannica.com/topic/Guy-Fawkes-Day|website=Encyclopedia Britannica|accessdate=2020-11-06|language=en}}</ref> Otroci med praznikom nosijo tudi maske, ki uprizarjajo podobo Guya Fawkesa.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=How the Guy Fawkes mask became the icon of Anonymous|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/anonymous-how-guy-fawkes-mask-became-icon-protest-movement-a6720831.html|website=The Independent|date=2015-11-04|accessdate=2020-11-07|language=en}}</ref> Aktivistično in ''haktivistično'' gibanje [[Anonymous]] je posvojilo simboliko maske in praznika Noči Guya Fawkesa na podlagi reinterpretacije praznične tradicije v futuristični distopični grafični noveli in filmu ''V for Vendetta'', ki uprizarja boj zamaskiranega heroja v Guy Fawkes maski proti bodoči fašistični tiranični vladi Velike Britanije.<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Razgreto protestniško ozračje pred prihajajočim 5. novembrom|url=https://maribor24.si/slovenija/razgreto-protestnisko-ozracje-pred-prihajajocim-5-novembrom|website=maribor24.si|date=2020-11-03|accessdate=2020-11-13|language=sl-SI}}</ref><ref name="#1"/><ref name=":0">{{Navedi novice|title=Million Mask March: What are Anonymous' demands?|url=https://www.bbc.com/news/world-34744710|newspaper=BBC News|date=2015-11-06|accessdate=2020-11-07|language=en-GB}}</ref> Privrženci gibanja Anonymous 5. novembra po svetu organizirajo tako imenovani ''Shod miljonov mask'', na katerem izrekajo podporo krovnim vrednotam gibanja, kot so nasprotovanje korupciji in kršenju pravic in svoboščin državljanov.<ref name=":9" /><ref name=":0" /> === Pozivi k udeležbi === K shodom na dan 5. novembra je več tednov pozivalo več ločenih protestniških skupin.<ref name=":9" /> K petonovembrskim protestom se je pozivalo prek družbenih omrežij in spletnih strani ter z letaki.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=(FOTO in VIDEO) Pred parlamentom podivjano vzdušje, odrivanje, tudi nekaj pokov. Policisti obkolili območje|url=https://www.vecer.com/slovenija/pred-parlamentom-policijska-ograja-na-protest-prislo-6-clanov-gibanja-ops-petkovi-kolesarji-pa-so-se-distancirali-10226354|website=www.vecer.com|date=2020-11-05|accessdate=2020-11-13|language=sl-si}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|title=Policija bo nadzirala jutrišnji protest, Sova naj bi opozorila, da lahko pride do nasilja|url=https://www.vecer.com/slovenija/policija-bo-nadzirala-jutrisnji-protest-sova-naj-bi-opozorila-da-lahko-pride-do-nasilja-10226242|website=www.vecer.com|date=2020-11-04|accessdate=2020-11-13|language=sl-si}}</ref> Kdo natančno je popoldanski shod organiziral je bilo tudi več dni po shodih in izgredih še vedno nejasno.<ref name=":16">{{Citat|title=Kdo je izzval nasilje?|url=https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174731145|accessdate=2020-11-13}}</ref> Pobudo za petonovembrske proteste je sprva podala<ref name=":1">{{Navedi splet|title=(FOTO in VIDEO) Pred parlamentom podivjano vzdušje, odrivanje, tudi nekaj pokov. Policisti obkolili območje|url=https://www.vecer.com/slovenija/pred-parlamentom-policijska-ograja-na-protest-prislo-6-clanov-gibanja-ops-petkovi-kolesarji-pa-so-se-distancirali-10226354|website=www.vecer.com|date=2020-11-05|accessdate=2020-11-07|language=sl-si}}</ref> samooklicana slovenska izpostava<ref name=":9" /> aktivističnega kolektiva [[Anonymous]],<ref name=":1" /> ki se je v dneh pred in po petonovembrskih shodih od ostalih pobudnikov shodov distancirala<ref name=":10" /><ref name=":9" /> ter obsodila protestniško nasilje.<ref name=":1" /> Organizatorji rednih petkovih protivladnih protestov so ob razglasitvi drugega vala epidemije koronavirusa v Sloveniji privržence pozvali, naj se shodov na prostem začasno ne udeležujejo. Organizatorji petkovih protestov so se zaradi napovedi nasilja in aktivne epidemije izrecno distancirali od petonovembrskih protestov.<ref name=":1" /> 1. novembra je bil na Twitterju objavljen posnetek skupine zamaskiranih in v črno oblečenih oseb, ki so pozirale pred transparentom z napisom »5. 11. 20«. Posnetek naj bi nastal v Velenju.<ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/lesjakmatjaz/status/1322964966169808896|url=https://twitter.com/lesjakmatjaz/status/1322964966169808896|website=Twitter|accessdate=2021-03-13|language=en}}</ref> Spletni mediji, povezani s stranko SDS,<ref>{{Navedi splet|title=Propagandna mreža SDS čaka na državni denar|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/propagandna-mreza-sds-caka-na-drzavni-denar-874483|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-06-19|language=sl}}</ref> so jih označili za pripadnike gibanja Antifa<ref>{{Navedi splet|title=[Video] Skrajna organizacija Antifa v pripravljenosti: Se nam v četrtek obeta nasilništvo, kakršnega smo videli v ZDA? {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-skrajna-organizacija-antifa-v-pripravljenosti-se-nam-v-cetrtek-obeta-nasilnistvo-kakrsnega-smo-videli-v-zda/|date=2020-11-02|accessdate=2021-03-13|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Antifa se pripravlja na proteste? Celo z letaki!|url=https://e-maribor.si/antifa-se-pripravlja-na-proteste-celo-z-letaki/|website=e-Maribor|date=2020-11-02|accessdate=2021-03-13|language=sl-SI|last=MG}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(VIDEO) V povezavi z migrantskimi tolpami se celice Antife v Sloveniji pripravljajo na nasilje po vzoru Nemčije in ZDA! {{!}} Politikis|url=http://www.politikis.si/2020/11/video-v-povezavi-z-migrantskimi-tolpami-se-celice-antife-v-sloveniji-pripravljajo-na-nasilje-po-vzoru-nemcije-in-zda/|accessdate=2021-03-13|language=sl-SI}}</ref> oz. za "huligane".<ref>{{Navedi splet|title=Novačenje huliganov za protivladni shod|url=https://demokracija.si/slovenija/novacenje-huliganov-za-protivladni-shod/|website=Demokracija|date=2020-11-02|accessdate=2021-03-13|language=sl-SI}}</ref> ==== Anonymous Slovenia ==== 17. avgusta 2020 je uporabnik AnonSlo na [[YouTube]] objavil posnetek z naslovom »A message to the people of Slovenia / Sporocilo Slovenskemu narodu«, ki je napovedoval bitko kolektiva Anonymous proti slovenski vladi. Dan kasneje je posnetek delil Twitter uporabnik Anonymous Slovenia (@anonslo).<ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/anonslo/status/1295836394238033920|url=https://twitter.com/anonslo/status/1295836394238033920|website=Twitter|accessdate=2020-11-07|language=en}}</ref> Konec avgusta 2020 je uporabnik @anonslo na Twitter-ju objavil povezavo do pridobljenih podatkov iz strežnika spletnega portala [[Nova24TV]] (portal je povezan z vladajočo stranko SDS).<ref>{{Navedi splet|title=Vdor v strežnik in objavo zaupnih podatkov Nova24TV zanika, hekerska skupina Anonymous je ukradla zgolj smeti, pravijo|url=https://www.vecer.com/slovenija/vdor-v-streznik-nova24tv-zanika-hekerska-skupina-anonymous-je-ukradla-zgolj-smeti-pravijo-10214475|website=www.vecer.com|date=2020-08-31|accessdate=2020-11-07|language=sl-si}}</ref> 4. oktobra je uporabnik @anonslo na Twitterju delil poziv k protivladnemu shodu na dan 5. novembra ob 16.30 na Trgu republike v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/anonslo/status/1312398062455795713|url=https://twitter.com/anonslo/status/1312398062455795713|website=Twitter|accessdate=2020-11-07|language=en}}</ref> Uporabnik je nato še večkrat delil pozive k protestom na ta dan.<ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/anonslo/status/1314620264785874944|url=https://twitter.com/anonslo/status/1314620264785874944|website=Twitter|accessdate=2020-11-07|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/anonslo/status/1315346885469777923|url=https://twitter.com/anonslo/status/1315346885469777923|website=Twitter|accessdate=2020-11-07|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/anonslo/status/1323359259187400705|url=https://twitter.com/anonslo/status/1323359259187400705|website=Twitter|accessdate=2020-11-07|language=en}}</ref> Uporabnik je nato v objavah konec oktobra opozoril, da člani ''gibanja Ozaveščeni prebivalci Slovenije'' in skupine privržencev raznih teorij zarot in skranih političnih gibanj poskušajo uzurpirati napovedane petonovemberske protivladne proteste in se od njihovih stališč v zapisih distanciral.<ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/anonslo/status/1321170932644405250|url=https://twitter.com/anonslo/status/1321170932644405250|website=Twitter|accessdate=2020-11-07|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/anonslo/status/1321717066953596928|url=https://twitter.com/anonslo/status/1321717066953596928|website=Twitter|accessdate=2020-11-07|language=en}}</ref><ref name="#2">{{Navedi splet|title=https://twitter.com/anonslo/status/1321719593379991558|url=https://twitter.com/anonslo/status/1321719593379991558|website=Twitter|accessdate=2020-11-07|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/anonslo/status/1321754055069310978|url=https://twitter.com/anonslo/status/1321754055069310978|website=Twitter|accessdate=2020-11-07|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/anonslo/status/1321787608851222528|url=https://twitter.com/anonslo/status/1321787608851222528|website=Twitter|accessdate=2020-11-07|language=en}}</ref><ref name="#3">{{Navedi splet|title=https://twitter.com/anonslo/status/1322540381620314113|url=https://twitter.com/anonslo/status/1322540381620314113|website=Twitter|accessdate=2020-11-07|language=en}}</ref> Uporabnik @anonslo je prav tako opozoril, da kolektiv Anonymous Slovenija ne zanika obstoja in nevarnosti koronavirusa in da k protestu pozivajo izključno zaradi nasprotovanja trenutni slovenski vladi.<ref name="#2"/><ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/anonslo/status/1322537374971269121|url=https://twitter.com/anonslo/status/1322537374971269121|website=Twitter|accessdate=2020-11-07|language=en}}</ref> Uporabnik je 31. oktobra zapisal, da ne odobravajo nasilja in vse privržence, ki se nameravajo udeležiti protesta v imenu gibanja Anonymous pozval, naj nosijo maske.<ref name="#3"/><ref name=":1" /> Anonymous-ov poziv k udeležbi na petonovembrskih protestih se je širil tudi prek objav na socialnih omrežjih in letakov, razobešenih na javnih mestih po državi.<ref name=":11" /><ref name=":9" /> ==== Gibanje Ozaveščeni prebivalci Slovenije ==== Gibanje OPS je k udeležbi na njihov opoldanski protest pozivalo prek svoje spletne strani, Facebook strani in domnevnega deljenja letakov (ki so jih po lastnih navedbah razdelili 50.000 slovenskim gospodinjstvom). Gibanje OPS je protestiralo na podlagi [[Teorija zarote|teorij zarot]] povezanih s [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemijo koronavirusne bolezni 2019]].<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bojevnice-in-bojevniki-svetlobe-pozivajo-na-proteste.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-13}}</ref> === Sumi na možnost nemirov na shodih === Že pred protestom so se v javnosti pojavile informacije, da za protest 5. novembra pripravljajo izgredi.<ref name=":33">{{Navedi splet|title=Nasilnež, ki je napadel novinarje in policiste, je moral v pripor|url=https://www.dnevnik.si/1042945970|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-13}}</ref> [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA)]] je v času pred protesti ugotovila tveganje, da bi lahko na petonovembrskih protestih prišlo do nasilja.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Derganc|first=Aleksandra|date=2006-12-01|title=Trije zgledi neposrečenega prevoda zaradi "lažnik prijateljev"|url=http://dx.doi.org/10.4312/linguistica.46.1.203-208|magazine=Linguistica|volume=46|issue=1|pages=203–208|doi=10.4312/linguistica.46.1.203-208|issn=2350-420X}}</ref> O sumu tveganja za nemire na petonovembrskih protestih je Sova v torek 3. novembra obvestila predstavnike parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). SOVA naj bi navedla, da se na udeležbo na napovedanih protestih pripravljajo skupine, ki načrtujejo izgrede in "so povezane s tujino". Sova skrajnežev, ki naj bi naklepali izgrede, domnevno ni uspela identificirati, hkrati pa so predstavniki Sove zanikali, da bi jih bilo mogoče povezati z gibanjem Antifa. Člane Knovsa je ob obisku Sove zanimalo, če Sova spremlja skupino Anonymous, ki je proteste napovedala.<ref name="#4">{{Navedi splet|title=Policija bo nadzirala jutrišnji protest, Sova naj bi opozorila, da lahko pride do nasilja|url=https://www.vecer.com/slovenija/policija-bo-nadzirala-jutrisnji-protest-sova-naj-bi-opozorila-da-lahko-pride-do-nasilja-10226242|website=www.vecer.com|date=2020-11-04|accessdate=2020-11-07|language=sl-si}}</ref> Zaradi medijskega poročanja o izsledkih Sove, o katerih je agencija malo pred tem obvestila Knovs, sta poslanca SDS 9. novembra podala ovadbo zoper neznanega storilca zaradi suma izdaje tajnih podatkov (po njuno člana Knovsa).<ref>{{Navedi splet|title=Kazenska ovadba poslancev SDS-a zaradi suma izdaje tajnih podatkov ob nadzoru Knovsa|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kazenska-ovadba-poslancev-sds-a-zaradi-suma-izdaje-tajnih-podatkov-ob-nadzoru-knovsa/541769|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-13|language=sl}}</ref> Udeležbo naj bi načrtovali tudi provokatorji, da bi protestnike prikazali kot ekstremiste in tako očrnili vladi neljube protestnike. V povezavi s prihajajočimi protesti se je omenjalo tudi posameznike s povezavami z mednarodnimi kriminalnimi združbami.<ref name=":10" /> Na zahtevo policije so morali 5. novembra poslanci in zaposleni do 16:00 ure zapustiti stavbo državnega zbora, ker je policija na popoldanskih protestih pričakovala nasilje. Državni zbor je med sicer med 20. predhodnimi protesti obratoval nemoteno. Poslanec in voditelj stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]] Luka Mesec je zato pozval na razjasnitev sumov, na podlagi katerih je policija uspela predvideti izgrede.<ref name="#5">{{Navedi splet|title=Obsodbe se vrstijo, a vprašanje je, kdo je proteste sploh organiziral|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/obsodbe-se-vrstijo-a-glavno-vprasanje-ostaja-kdo-je-proteste-organiziral/|website=www.delo.si|accessdate=2020-11-13|language=sl-si}}</ref> == Potek == Policija je v dneh pred napovedanima petonovembrskima shodoma zaznala pozivanje k protestom prek socialnih omrežji in letakov in zato napovedala nadzor upoštevanja ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa, omejitev gibanja v okolici parlamenta in vlade ter videonadzor območja.<ref name="#4"/> Policija je nadzirala oba shoda. Oba shoda sta bila neprijavljena.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Policija po divjanju v Ljubljani išče storilce, vzpostavila je poseben predal|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/policija-po-divjanju-v-ljubljani-isce-storilce-vzpostavili-so-poseben-predal-368390|website=www.slovenskenovice.si|date=2020-11-09|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=T.|last=V}}</ref> === Opoldanski protest gibanja Ozaveščeni prebivalci Slovenije === Prvi shod, ki se je pričel okoli 12.00,<ref name=":6" /> je organiziralo gibanje OPS.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=(FOTO in VIDEO) V Ljubljani hudi spopadi med policijo in huligani, nekateri naj bi bili iz kriminalnega podzemlja. Hojs za dogajanje obtožil tudi medije|url=https://www.vecer.com/slovenija/in-video-v-srediscu-ljubljane-podivjano-vzdusje-slisati-je-bilo-nekaj-pokov-pretepanje-mesto-preletava-helikopter-10226403|website=www.vecer.com|date=2020-11-05|accessdate=2020-11-13|language=sl-si}}</ref> Na Trgu republike se je zbralo 6 protestnikov. Policija je udeležence opozorila, da je shod prepovedan in ugotovila njihovo istovetnost. Ugotovljena je bila kršitev zakona o javnem redu in miru in dve kršitvi odloka o omejevanju gibanja ljudi.<ref name=":6" /> === Popoldanski protest in izgredi === Drugi shod se je pričel okoli 16.30.<ref name=":6" /> Shod se je kmalu po pričetku sprevrgel v nasilne izgrede;<ref name=":2" /> množični neredi so se pričeli kmalu po 17:00. Policija je izgrednike uspela razgnati okoli 19. ure.<ref name=":6" /> Nekateri udeleženci shoda so protestirali proti vladi, drugi proti ukrepom za zajezitev epidemije koronavirusa.<ref>{{Navedi splet|title=#foto #video Nasilneži divjali po Ljubljani|url=https://www.dnevnik.si/1042942637|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-13}}</ref><ref name=":14" /> Nekateri posamezniki so se protesta udeležili zgolj, da bi povzročili nasilne izgrede.<ref name=":33" /> Shoda naj bi se domnevno med drugim udeležili člani nasilniških združb navijačev<ref name=":14" /> oz. »skupine huliganov in nasilnežev«.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=(FOTO in VIDEO) Huligani, zasebne varnostne službe, Janšev tvit ... Kdo je sprožil izgrede na ljubljanskih ulicah?|url=https://www.vecerkoroska.com/vk/aktualno/in-video-huligani-zasebne-varnostne-sluzbe-jansev-tvit-kdo-je-sprozil-izgrede-na-ljubljanskih-ulicah-10226419|website=www.vecerkoroska.com|accessdate=2021-03-13|language=sl-si}}</ref> Med udeleženci ni bilo vidnih transparentov ali drugih pripomočkov, ki bi nakazovali politično vsebino dogodka.<ref name=":17">{{Navedi splet|title=#foto #video Nasilneži divjali po Ljubljani|url=https://www.dnevnik.si/1042942637|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-13}}</ref> Neuradno naj bi bili na shodu prisotni privrženci navijaških skupin [[Green Dragons]] in [[Viole (navijaška skupina)|Viol]]. Po poročanju Dnevnika naj bi policija med udeleženci identificirala zaposlene zasebnih varnostnih služb, ki naj bi »bile povezane s sumljivimi posli«. Prav tako pa se je na družabnih omrežjih napovedovalo prisotnost privržencev provladne skupine Rumeni jopiči.<ref name=":32" /> Nasilneži so napadali policiste, prišlo pa je tudi do pretepov med samimi udeleženci shoda.<ref name=":14" /> Nasilneži so nad policiste in novinarje metali steklenice, granitne kocke in petarde.<ref>{{Navedi splet|title=Kaos v Ljubljani: nasilni protestniki napadli policijo in novinarje Planeta #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-protestu-v-srediscu-ljubljane-izbruhnilo-nasilje-napadli-tudi-novinarje-planeta-video-538261|website=siol.net|accessdate=2020-11-13|language=sl}}</ref> '''Varnostni ukrepi policije''' Policija je ob protestu zaprla okoliške ulice in zagradila polovico trga, da bi preprečila dostop do parlamenta.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=V Ljubljani nasilni protesti in spopadi s policijo, več poškodovanih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-ljubljani-nasilni-protesti-in-spopadi-s-policijo-vec-poskodovanih/541366|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-07|language=sl}}</ref> '''Zbiranje udeležencev in pričetek shoda''' Protest je sprva potekal pred parlamentom; ob 16.40 se je na Trgu republike zbralo od 50 do 100 ljudi.<ref name=":2" /> Število protestnikov se je nato povečevalo;<ref name=":2" /> protestniki so se zadrževali predvsem ob robu trga. Vsega skupaj se je po navedbah policije zbralo nekaj sto ljudi<ref name=":2" /> oz. okoli 500 ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=(FOTO in VIDEO) Huligani, plačanci, varnostniki ... Kdo je sprožil izgrede na ljubljanskih ulicah in zakaj je razburil Janšev tvit?|url=https://www.vecer.com/slovenija/in-video-huligani-zasebne-varnostne-sluzbe-jansev-tvit-kdo-je-sprozil-izgrede-na-ljubljanskih-ulicah-10226416|website=www.vecer.com|date=2020-11-06|accessdate=2020-11-07|language=sl-si}}</ref><ref name=":6" /> Policija je udeležence opozarjala na prepoved zbiranja in protiepidemijske ukrepe, nekatere pa so identificirali in odvedli s trga.<ref name=":2" /> Policija je med shodom uporabila telesno silo zoper udeleženko, ki se je po navedbah policije dotikala policista, ga poskušala udariti, mu segala po čeladi in mu jo nato tudi snela. Udeleženka ni upoštevala pozivov policije, naj s početjem preneha, zato so udeleženko policisti pograbili in spravili na tla. Ob tem se je v dogajanje vmešal njen spremljevalec zoper katerega so prav tako uporabili prisilna sredstva in oba privedli v prostore policije. Incident je bil delno ujet na videoposnetku, na podlagi katerega so nekateri policistom očitali prekomerno rabo sile.<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Direktor policijske uprave Ljubljana razkril, zakaj so se policisti spravili na protestnico! Nihče ni vedel, kaj je počela pred tem ...|url=http://www.radio1.si/79753|website=www.radio1.si|accessdate=2020-11-13|last=Radio 1}}</ref> Par je kasneje v videoposnetku, objavljenem na socialnem omrežju Facebook, zanikal navedbe policije v zvezi z incidentom in pritrdil očitkom prekomerne rabe sile s strani policije.<ref>{{Citat|title=POLICISTI, ALI STE DEL SLOVENSKEGA LJUDSTVA?|url=https://www.facebook.com/MASKE-DOL-101017414921399/videos/policisti-ali-ste-del-slovenskega-ljudstva/384889522661029/|accessdate=2020-11-13|language=sl}}</ref> '''Pričetek nasilnih izgredov''' Shod se je kmalu po pričetku sprevrgel v nasilne izgrede.<ref name=":2" /> Malo po 17. uri je prišlo do množične kršitve javnega reda in miru, uporabe pirotehnike in več pretepov.<ref name=":6" /><ref name=":14" /> Udeleženci so vzklikali »ovce« in »lopovi«, prižgali navijaške bakle in metali granitne kocke ter pirotehnična sredstva.<ref name=":2" /> Začelo se je prerivanje.<ref name=":2" /> Protestniki so bili pozvani k razpustitvi,<ref name=":6" /> a pozivov mnogi niso upoštevali,<ref name=":14" /> zato je policija množico razgnala.<ref name=":6" /> '''Razpršitev izgrednikov po središču Ljubljane''' Po izbruhu neredov na Trgu republike je policija Trg republike izpraznila in protestnike potisnila proti Cankarjevemu domu, Slovenski cesti, in nato Aškerčevi cesti. Za tem je policija začela sistematično prazniti ulice, pri čemer so izbruhnili spopadi med izgredniki in policijo, nastala pa je tudi materialna škoda na mestni infrastrukturi. Skupine izgrednikov so se razpršile po ulicah,<ref name=":2" /> kjer so se ponovno strnile v skupine<ref name=":6" /> in nadaljevale spopade s policijo.<ref name=":2" /> '''Napadi na novinarje''' Udeleženci shoda so nasilno odrivali novinarske ekipe in jih ovirali pri delu.<ref>{{Navedi splet|title=(FOTO in VIDEO) Huligani, zasebne varnostne službe, Janšev tvit ... Kdo je sprožil izgrede na ljubljanskih ulicah?|url=https://www.vecerkoroska.com/vk/aktualno/in-video-huligani-zasebne-varnostne-sluzbe-jansev-tvit-kdo-je-sprozil-izgrede-na-ljubljanskih-ulicah-10226419|website=www.vecerkoroska.com|accessdate=2021-03-13|language=sl-si}}</ref> Med izgredi so bili napadeni štirje novinarji.<ref name=":16" /> Napadeni so bili novinarji [[Planet TV]], ki so se sicer uspeli umakniti za tem ko so na njih izgredniki metali različne predmete.<ref name="#6">{{Navedi splet|title=Med nasilnim protestom hudo pretepli fotografa Boruta Živuloviča|url=https://siol.net/novice/slovenija/med-nasilnim-protestom-hudo-pretepli-fotografa-boruta-zivulovica-538349|website=siol.net|accessdate=2020-11-13|language=sl}}</ref> [[Vladimir Vodušek]], novinar Topnews.si, je med poročanjem s protesta po lastnih navedbah utrpel lažje poškodbo noge zaradi padca, ko ga je brcnil moški.<ref>{{Navedi splet|title=TV host attacked covering violent anti-lockdown protest in Slovenia|url=https://ipi.media/alerts/tv-host-attacked-covering-violent-anti-lockdown-protest-in-slovenia/|website=International Press Institute|accessdate=2020-11-16|language=en-US|last=IPI-author}}</ref> Med izgredi je bil napaden in huje poškodovan fotoreporter fotoagencije ''BoBo'' Borut Živulovič. Živulovič je bil napaden, ko se je premikal s Trga republike proti Gregorčičevi ulici. Tik pred napadom je s kolegom fotografiral spopad med izgredniki in policisti. Policisti so se po uporabi solzilca iz območja umaknili, nakar sta reporterja v skupini izgrednikov ostala sama. Živulovič navaja, da je tik pred napadom slišal klic »O, glej fotografa«. Živulovič je med napadom izgubil zavest in se samega napada zato ne spominja; zavedel se je šele v bolnišnici. Živuloviča so po navedban njegovega delodajalca pretepali še po tem, ko je že obležal nezavesten na tleh.<ref name=":23" /><ref name=":24" /> Napadalci so si vanj tudi brisali podplate.<ref>{{Navedi splet|title=Oče napadenega fotografa: Razbili so mu obraz, vanj so si brisali čevlje|url=https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/oce-napadenega-fotografa-razbili-so-mu-obraz-vanj-so-si-brisali-cevlje-367610|website=www.slovenskenovice.si|date=2020-11-06|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=N.|last=B}}</ref> Dan po protestih je bil Živulovič še vedno hospitaliziran, in sicer čakajoč na operacijo čeljusti na ljubljanski stomatološki kliniki zaradi zloma čeljusti.<ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-izgredih-napaden-in-do-nezavesti-pretepen-fotoreporter/541524|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-07}}</ref><ref name=":24">{{Navedi splet|title=Med nasilnim protestom hudo pretepli fotografa Boruta Živuloviča|url=https://siol.net/novice/slovenija/med-nasilnim-protestom-hudo-pretepli-fotografa-boruta-zivulovica-538349|website=siol.net|accessdate=2020-11-07|language=sl}}</ref> '''Sprehod ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa''' V času izgredov se je po Slovenski cesti v spremstvu osebnih varnostnikov in pripadnikov policijske specialne enote z jurišnimi puškami sprehodil minister za notranje zadeve [[Aleš Hojs]]. Šlo je za prvi primer sodelovanja policijske specialne enote pri varovanju varovane izven vojnega stanja v zgodovini Republike Slovenije. Nad Hojsom so ob pohodu nekateri opazovalci vzklikali "lopovi".<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Hojs se je med nasilnimi protesti po ulici sprehodil z oboroženimi policijskimi specialci, za katere ne ve, kdo jih je povabil. "Jaz vsekakor ne"|url=https://www.vecer.com/slovenija/hojs-med-oborozenimi-policijskimi-specialci-10226509|website=www.vecer.com|date=2020-11-06|accessdate=2020-11-13|language=sl-si}}</ref> Hojs je pojasnil, da se je na prizorišče (na Trgu republike) podal, da bi pozdravil policiste na terenu in ob tem zanikal, da bi bil za spremstvo specialne policijske enote osebno odgovoren. Hojs je med sprehodom v izjavi za novinarko [[24UR]] Katarino Matejčič medijem očital, da so v preteklih mesecih proteste "podpirali in jim dajali kruha" in da so zato sokrivi za poškodovane policiste.<ref name=":8" /> '''Ukrepi policije in uporabljena prisilna sredstva''' Med varovanjem petonovembrskih shodov so sodelovali ljubljanski policisti, konjeniki, vodniki služenih psov, pripadniki posebnih enot policije ljubljanske in drugih uprav, pripadniki specialne enote policije (po neuradnih podatkih tudi njihova posebna bojna enota<ref name=":8" />) in helikopterska enota policije.<ref name=":6" /> Policija je fizično silo zoper udeležencev uporabila v 4 primerih.<ref name=":6" /> Policija je za obvladanje izgrednikov uporabila različna prisilna sredstva,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=To so naboji, s katerimi se je policija lotila protestnikov|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/to-so-naboji-s-katerimi-se-policija-lotila-protestnikov-369285|website=www.slovenskenovice.si|date=2020-11-11|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=Š|last=R}}</ref> vključno z: vodnim topom (na Slovenski cesti) (drugič v zgodovini Slovenije<ref name=":6" />),<ref name=":2" /> solzilcem<ref name=":21">{{Navedi splet|title=#foto #video Nasilneži divjali po Ljubljani|url=https://www.dnevnik.si/1042942637|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-13}}</ref> oz. plinskimi sredstvi (na Prešernovem trgu<ref name=":6" />) (16 izstrelkov<ref name=":7" />),<ref name=":6" /> prvič v zgodovini Slovenije pa je uporabila tudi t.i. gumijaste naboje. Gumijasti naboji so bili uporabljeni zoper posamezne nasilneže ki so s svojim početjem (npr. metanjem nevarnih predmetov) izrecno ogrožali varnost policijskega osebja, narejeni so bili iz pene, kalibra 40mm in teže 32g, vsega skupaj pa je bilo izstreljenih 5 izstrelkov.<ref name=":7" /> ==== Identitete izgrednikov ==== Direktor policijske uprave Ljubljana je v izjavi zatrdil, da med nasilnimi izgredniki ni šlo za običajne protestnike, temveč za posameznike, ki so se shoda udeležili v želji napadov na policiste.<ref name=":14" /> Minister Hojs na dan izgredov<ref name=":19" /> navedel, da po tedaj znanih informacijah »del izgrednikov prihaja iz kriminalnega podzemlja, del pa tudi iz navijaških skupin« ter da ni dokazov, da bi šlo pri izgrednikih za tuje državljane.<ref name=":14" /> Šlo naj bi za pretežno mlajše posameznike.<ref name=":18" /><ref name="#7">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-bil-skriti-dirigent-brutalnega-orkestra.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-13}}</ref><ref name=":21" /> Policijski viri so med njimi prepoznali člane navijaških skupin, pa tudi osebe, ki delajo za zasebne varnostne službe.<ref name=":21" /> Nekateri med aretiranimi naj bi bili »stari znanci policije«.<ref name=":19" /> Zaradi vloge pri protestih je bil februarja 2021 ovaden [[Anis Ličina]], ki naj bi po navedbah policije med 16. oktobrom in 5. novembrom na družbenih omrežjih pozival k nasilnemu protestu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Nasilni izgredi: policisti kazensko ovadili Anisa Ličino|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/nasilni-izgredi-policisti-kazensko-ovadili-anisa-licino-546353|website=siol.net|accessdate=2021-03-13|language=sl}}</ref> Ličina naj bi bil vodja skupine nasilnežev; med protestom naj bi nasilnežem poveljeval, kako naj ravnajo s policijo.<ref name=":34" /> Ličina je bil po protestu za okoli dve uri pridržan, a je bil izpuščen, ko je tožilka ugotovila, da pogoji za njegovo privedbo niso izpolnjeni.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=Nasilni protesti v Ljubljani: opravili hišno preiskavo pri Ličini|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/nasilni-protesti-policisti-opravili-hisno-preiskavo-pri-licini-540528|website=siol.net|accessdate=2021-03-13|language=sl}}</ref> Ličina je potrdil, da je k protestu pozival, a zanikal, da bi bil organizator protesta.<ref name=":35" /> Decembra je bila v povezavi z njegovo vlogo pri nasilnih protestih na njegovem domu izvedena [[hišna preiskava]].<ref name=":35" /> Ličina je v zvezi s protesti dal več medijskih intervjujev.<ref name=":35" /> Poveljevanje izgrednikom je zanikal in za časnik Dnevnik zatrdil, da je dogajanje na protestu vseskozi snemal; posnetek naj bi dokazoval njegovo nedolžnost.<ref name=":34" /> Zaradi storitve kaznivega dejanja sodelovanja v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje, je bil ovaden 30-letni Ljubljančan.<ref name=":34" /> 26-letni Mariborčan je med protestom napadel več policistov (met pirotehničnega sredstva v policista in brca v policista) in novinarjev.<ref name=":34" /> Posameznik je fizično napadel in huje poškodoval fotoreporterja Živuloviča, ki se je med napadom onesvestil; nezavestnega ga je nato še večkrat brcnil. Fizično je napadel tudi novinarja Vladimirja Voduška, ki je pri tem padel po stopnicah in se poškodoval. Fizično je napadel še snemalca in mu pri tem uničil kamero. Enega policista je brcnil v hrbet tako, da je policist z glavo udaril ob tla. V drugega policista je vrgel gorečo baklo. Tretjega je brcnil v prsni koš, v policista konjenika<ref name=":37" /> pa je vrgel steklenico.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Policija - Z intenzivno kriminalistično preiskavo do prijetja nasilnega osumljenca - informacija z novinarske konference PU Ljubljana|url=https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-pu-ljubljana/107013-z-intenzivno-kriminalisticno-preiskavo-do-prijetja-nasilnega-osumljenca-informacija-z-novinarske-konference-pu-ljubljana|website=www.policija.si|accessdate=2021-03-13}}</ref><ref name=":37" /> Prav tako pa je naključnemu udeležencu protesta poškodoval mobilni telefon.<ref name=":37" /> Posameznik je bil član navijaške skupine Viole in naj bi se protesta udeležil, da bi se z nasiljem dokazal v navijaški skupini in si s tem zaslužil napredovanje po hierarhiji skupine. Pri posamezniku je bila izvedena hišna preiskava, po kateri je bil pridržan in 23. decembra z odredbo preiskovalnega sodnika poslan v pripor.<ref name=":33" /> Tožilstvo mu je očitalo štiri napade na uradno osebo, poškodovanje tuje stvari in pa povzročitev lahke in hude telesne poškodbe. Julija 2021 je bil obsojen na 2 leti in 8 mesecev zapora; ob izreku sodbe se je opravičil ter dejal, da je dejanja storil pod vplivom alkohola.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Mitev za napad na novinarja in policiste obsojen na dve leti in osem mesecev zapora|url=https://siol.net/novice/slovenija/mitev-obsojen-na-dve-leti-in-osem-mesecev-zapora-554782|website=siol.net|accessdate=2021-06-16|language=sl}}</ref> Požiga tržničnih stojnic so bili osumljeni trije posamezniki, 28-letnik, 32-letnik in tretji osumljenec, ki je bil neidentificiran.<ref name=":34" /> == Posledice == Policija je po izgredih pridržala 10 oseb;<ref name=":2" /> nekateri med aretiranimi naj bi bili tudi »stari znanci policije«.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Je to nasilnež s protestov? Ga prepoznate?|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-je-odgovoren-za-nasilne-proteste-anketa-538292|website=siol.net|accessdate=2020-11-13|language=sl}}</ref> Ugotovljenih je bilo 52 kršitev odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah, šest kršitev zakona o javnem redu in miru, šest kršitev zakona o osebni izkaznici, trem osebam pa so bila zasežena pirotehnična sredstva.<ref name=":6" /> Tri osebe so bile za namen ugotavljanja identitete privedene v policijske prostore, sicer ni bila pridržana nobena oseba.<ref name="#6"/> Stroški policije ob varovanju petonovemberskih shodov, izvirajoč iz plačila udeleženga osebja in uporabe službenih vozil, konj, psov in varovalnih ograj, so znašali okoli 56.000 €. V ta znesek pa niso zajeti stroški uporabe helikopterja, prisilnih sredstev, pripravljenosti policistov itn.<ref name=":6" /> === Poškodovani === Med protesti je bilo poškodovanih 15 policistov; pet jih je zaradi poškodb poiskalo zdravniško pomoč,<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Po brutalnem spopadu ima policija posebno prošnjo #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-hudem-protestniskem-nasilju-ima-policija-posebno-prosnjo-video-538353|website=siol.net|accessdate=2020-11-07|language=sl}}</ref> nihče od njih pa ni ostal na zdravljenju.<ref>{{Navedi splet|title=Je to nasilnež s protestov? Ga prepoznate?|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-je-odgovoren-za-nasilne-proteste-anketa-538292|website=siol.net|accessdate=2020-11-13|language=sl}}</ref> Poškodovana sta bila dva novinarja; fotoreporter (huje poškodovan) in snemalec (lažje poškodovan).<ref name=":15">{{Navedi splet|title=6. dan po izgredih: Je policiji uspelo odkriti napadalca na policista, snemalca in fotoreporterja Boruta Živulovića?|url=https://www.vecer.com/slovenija/6-dan-po-izgredih-je-policiji-uspelo-odkriti-napadalca-na-policista-snemalca-in-fotoreporterja-boruta-zivulovica-10226845|website=www.vecer.com|date=2020-11-11|accessdate=2020-11-13|language=sl-si}}</ref> Zdravstveno oskrbo je zaradi poškodb poiskal tudi en protestnik.<ref name="#6"/> === Gmotna škoda === Med izgredi je nastala materialna škoda; poškodovani so bili: mestni cvetlični lonci,<ref name=":14" /> osem vozil (od tega dve reševalni vozili, tri policijska službena vozila), okna dveh javnih ustanov in pipe na fontani, štiri tržnične stojnice in dva zabojnika pa so bili požgani.<ref name=":6" /> === Preiskave === ==== Policijska preiskava ==== Policija je v okviru tekoče kriminalistične preiskave javnost pozvala, naj se policiji posreduje vsakršne posnetke shodov in tako policiji pomaga identificirati udeležence.<ref name=":4" /> Za sprejemanje videoposnetkov izgredov in pridruženimi relevantnimi podatki ustvarila posvečen naslov spletne pošte. Policija je tudi pozvala še neznane oškodovance naj kontaktirajo policijo.<ref name=":6" /> Sindikat policistov Slovenije je na družbenih omrežjih delil sliko udeleženca, ki je med protestom fizično napadel policista in fotografa, in javnost prosil za pomoč pri ugotavljanju identitete posameznika.<ref>{{Navedi splet|title=Sindikat policistov Slovenije prosi za pomoč: Kdo prepozna nasilneža, ki je brcnil policista in udaril novinarja|url=https://www.vecer.com/slovenija/sindikat-policistov-slovenije-prosi-za-pomoc-kdo-prepozna-nasilneza-ki-je-brcnil-policista-in-udaril-novinarja-10226434|website=www.vecer.com|date=2020-11-06|accessdate=2020-11-07|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sindikat policistov Slovenije|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=3666245110064814&id=117230518299642|website=www.facebook.com|accessdate=2020-11-07|language=sl}}</ref> Policija je v okviru preiskave od občanov prejela več posnetkov, opravila več ogledov krajev kaznivih dejanj in zavarovala dokaze.<ref name=":15" /> Policija je v okviru postopka prav tako pričela iskati organizatorje protestov.<ref name=":18" /> V policijski preiskavi je sodelovalo več kot 70 policistov in kriminalistov, policija je tekom preiskave opravila več kot 100 razgovorov, pregledala 280GB posnetkov in fotografij, in obravnavala 30 kaznivih dejanj in 130 prekrškov.<ref name=":33" /> Na podlagi policijske preiskave je bilo do 23. decembra 2020 uvedenih 81 prekrškovnih postopkov zaradi kršitev Zakona o nalezljivih boleznih, 37 prekrškovnih postopkov zaradi kršenja javnega reda in miru, 8 prekrškovnih postopkov zaradi kršitev Zakona o zasebni izkaznici, 2 postopka zaradi kršitve Zakona o javnih zbiranjih in 3 postopki zaradi nedovoljene uporabe pirotehnike.<ref name=":36" /> Do 23. decembra 2020 je policija podala kazenske ovadbe zoper štiri osebe zaradi kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi, zoper štiri osebe zaradi napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti, in zoper dve osebi zaradi kaznivih dejanj sodelovanja v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje. Pri eni osebi je bilo ugotovljeno tudi kaznivo dejanje hujskanja k upiranju.<ref name=":36" /> ==== Parlamentarne preiskave ==== Opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB so nasilje na petonovembrskih shodih označile za »zrežirano« in napovedale namen proučevanja ozadja izgredov na odboru za notranje zadeve in komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/opozicija-nasilje-je-bilo-zrezirano-cas-je-da-jansa-zapusti-vlado.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-13}}</ref> Dan po izgredih je predsednik Knovsa [[Matjaž Nemec]] sklical sejo tega odbora in nanjo med drugim povabil premierja Janšo, da pojasni vlogo Sove v zvezi z petonovembrskimi shodi in izgredi. Seja je bila napovedana v petek en teden po izgredih.<ref name="#8">{{Navedi splet|title=Policija išče naročnika izgredov|url=https://www.dnevnik.si/1042942791|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-13}}</ref> 12. novembra je v Državnem zboru potekala nujna seja odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, na katerem je vodstvo policije in Sove navzočim predstavilo priprave na ukrepanje in ukrepe policije ob izgredih. Opozicijski poslanci so na seji opozorili, da niso prejeli pisnega gradiva.<ref>{{Citat|title=Parlamentarni odbor o ukrepanju policije na nasilnih izgredih|url=https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174731874|accessdate=2020-11-13}}</ref> Direktor Sove je med sejo pojasnil, da je agencija dogajanje v zvezi s petonovembrskimi protesti spremljala zaradi prisotnosti »mednarodnih aktivnosti«, zaradi varovanja podatkov pa o podrobnostih na odprti seji ni razpravljal. Predstavnik policije je pojasnil, da se je policija pričela pripravljati na protest za tem, ko je na družbenih omrežjih zaznala pozive k udeležbi. Z nadaljnjim zbiranjem informacij so ugotovili, da bo šlo za nasilne proteste s povezavami s tujino in kriminalnimi družbami, zato so ocenili, da gre za dogodek z visoko stopnjo tveganja.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi mož Sove: V povezavi s protestom 'izkazane določene mednarodne aktivnosti'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvi-moz-sove-v-povezavi-s-protestom-izkazane-dolocene-mednarodne-aktivnosti.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-16|language=sl}}</ref> 13. novembra je potekala za javnost zaprta seja Knovsa. Janez Janša, ki je bil na sejo povabljen, se seje ni udeležil.<ref name=":25">{{Navedi splet|title=Opozicija: Na nasilnih protestih člani podzemlja in skrajno desne skupine|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-16|language=sl}}</ref> Po poročanju 24ur in Dela naj bi bilo med zaprto sejo razkrito, da so protest spremjali tudi agenti Sove.<ref name=":25" /><ref name=":26">{{Navedi splet|title=Proteste spremljali tudi agenti Sove|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/proteste-spremljali-tudi-agenti-sove/|website=www.delo.si|accessdate=2020-11-16|language=sl-si}}</ref> Razpravo seje je v javnosti komentiral zgolj poslanec [[Levica (politična stranka)|Levice]] [[Miha Kordiš]],<ref name=":25" /> ki je navedel, da čeprav zaradi tajnosti ne sme razkriti podrobnosti, lahko razkrije,<ref name=":27">{{Navedi splet|title=Miha Kordiš|url=https://www.facebook.com/miha.kordis/posts/665017080883433|website=www.facebook.com|accessdate=2020-11-16|language=sl}}</ref> da bi lahko vlada glede na predhodno znane informacije protest »na marsikateri točki« preprečila, in da je bil zato obseg prisilnih sredstev in ukrepov, ki se je zgodil med izgredi, preprečljiv in nepotreben. Kordiš je prav tako navedel, da so bili med protestom res prisotni »predstavniki podzemlja«, a tudi »skupine skrajne desnice z zgodovinsko izpričanimi povezavami do stranke SDS«.<ref name=":25" /> V objavi na Facebooku pa je med drugim zapisal »Politični vrh je vnaprej vedel marsikaj, a se je Janez Janša odločil, da želi spektakel konjenice, solzivca, vodnega topa in gumjastih nabojev za napad na civilno družbo, medije in opozicijo.« in »Z dogodki je povezano podzemlje, tudi kakšna neonacistična skupina z zgodovinsko izpričanimi povezavami do SDS.«<ref name=":27" /> Sova je v odzivu izjavila, da so bile Kordiševe navedbe »neresnične in netočne ter [da] ne odražajo dejanskega stanja«;<ref>{{Navedi splet|title=STA: Sova: Kordiševe interpretacije neresnične|url=https://www.sta.si/2831557/sova-kordiseve-interpretacije-neresnicne|website=www.sta.si|accessdate=2020-11-16}}</ref> Sova naj bi domnevno zgolj pričakovala udeležbo neonacistične skupine Blood & Honour (kot tudi Antife), a na protestu prisotnosti članov skupin naj ne bi zaznali.<ref name=":26" /> Kordiš je v odzivu na Sovin odziv na Facebooku zapisal: »Bomo odprli sejo? Se bo pokazalo še kaj drugega.«<ref>{{Navedi splet|title=Miha Kordiš|url=https://www.facebook.com/miha.kordis/posts/665387244179750|website=www.facebook.com|accessdate=2020-11-16|language=sl}}</ref> Zaradi Kordiševih navedb je Kordiša kazensko ovadil poslanec SDS Branko Grims zaradi suma izdaje tajnih podatkov in zlorabe položaja.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija obstruirala sejo odbora o protestih. Grims kazensko ovadil Kordiša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-obstruirala-sejo-odbora-o-protestih-grims-kazensko-ovadil-kordisa/543318|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-25|language=sl}}</ref> === Predlagani ukrepi === Po izgredih je notranje ministrstvo predlagalo, da bi pozivanje k protestom in organiziranje protestov v času epidemije postalo kaznivo dejanje, ki bi se kaznovalo z zaporno kaznijo do 1 leta.<ref name=":28">{{Navedi splet|title=Hojsovi bi protestnike spravili v zapor|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/hojsovi-bi-protestnike-spravili-v-zapor/|website=www.delo.si|accessdate=2021-02-25|language=sl-si}}</ref> Notranji minister Hojs je nato vladi predlagal spremembo kazenskega zakonika,<ref name=":29">{{Navedi splet|title=Hojs bi Potrču, Galetu in Zlatku naložil 15.000 evrov kazni|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/hojs-bi-potrcu-galetu-in-zlatku-nalozil-15000-evrov-kazni-827840|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-02-25|language=sl}}</ref><ref name=":30">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/korona/hojs-za-tiste-ki-pozivajo-h-krsenju-vladnih-odlokov-predlagal-tudi-zapor.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-25}}</ref> ki bi omogočal do tri mesece zaporne kazni za osebe, ki bi pozivale h kršenju vladnih odlokov.<ref name=":30" /> Prav tako je predlagal, da bi se za nasilne protestnike odredilo priporni nalog.<ref name=":29" /> Do predlogov kriminalizacije protestov so bili odklonilno opredeljeni na pravosodnem ministrstvu.<ref name=":28" /><ref name=":29" /><ref name=":30" /> Kot kompromis je nato notranje minisrstvo vladi predlagalo zgolj povečanje glob. Tako bi kazen za nedovoljeno zbiranje zvišali iz 400-4.000 € na 1.000-10.000 €, organiziranje protestov (vključno za pozivanje na proteste in državljansko nepokorščino prek medijev ali družbenih omrežij) pa s plačilom globe od 1.500-15.000 €.<ref name=":29" /> Naveden povod za zaostrovanje kazni in pooblastil so bili nasilni protesti 5. novembra.<ref name=":29" /><ref name=":30" /> Zaostritev kazni naj bi bile vključene v protikoronski zakonodajni paket PKP6. Do višanja kazni so bili kritični strokovnjaki iz področja prave, saj naj bi šlo za nesorazmerne kazni, na katere bi se moralo odzvati ustavno sodišče in varuh človekovih pravic.<ref name=":29" /> == Odzivi == Skupina Anonymous, ki je petonovembrske proteste prva napovedala, je v odzivu na izgrede zapisala, da so določeni posamezniki oz. skupine "učinkovito izvedle diskreditacijo naših protestov" kar da bo koristilo ravno vladi.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Na sejo Knovsa povabljen tudi Janša, da pojasni vlogo Sove med nasilnimi ljubljanskimi izgredi, oglasil se je Gale|url=https://www.vecer.com/slovenija/na-sejo-knovsa-povabljen-tudi-jansa-da-pojasni-vlogo-sove-med-nasilnimi-ljubljanskimi-izgredi-10226443|website=www.vecer.com|date=2020-11-06|accessdate=2020-11-13|language=sl-si}}</ref> Pobudniki petkovih protivladnih protestnikov so nasilne proteste obsodili in navedli, "da gre za prozoren poskus vladajočih, da bi polletne miroljubne proteste, ki so usmerjeni proti korupciji, zlorabi oblasti in ideološkemu mračnjaštvu strahovlade, povezali s konceptom nasilja" in "da v četrtek niso potekali protesti, temveč vnaprej pripravljeni izgredi, skupine posameznikov pa je zlorabila napovedan protest za nasilno delovanje, »ki naj bi legitimiral policijsko nasilje in demoniziral protestniško gibanje«".<ref name="#5"/> Sindikat policistov Slovenije je zvečer na dan izgredov izrazil skrb zaradi nasilnega ravnanja na shodu.<ref name=":2" /> Nasilje so obsodili v Društvu novinarjev Slovenije in izpostavili posledično ogroženost varnosti in uresničevanja poklicne dolžnosti novinarjev.<ref name=":2" /> Nasilne proteste oz. izgrede so med drugim obsodili še: opozicijske in koalicijske stranke oz. njihovi poslanci in voditelji,<ref name="#5"/><ref name=":20" /> predsednik Borut Pahor, ljubljanski župan Zoran Janković,<ref name=":20" /> in pa komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference.<ref>{{Navedi splet|title=Stališče Komisije Pravičnost in mir pri SŠK do nasilnih protestov|url=https://katoliska-cerkev.si/stalisce-komisije-pravicnost-in-mir-pri-ssk-do-nasilnih-protestov|website=Katoliška Cerkev v Sloveniji|accessdate=2020-11-12|language=sl|first=Katoliška|last=Cerkev}}</ref> Četerica opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB je zanikala namigovanja, da delijo krivdo za izgrede in ocenila, da je bilo nasilje na protestih "zrežirano". Četerica je dan po izgredih napovedala, da bo ozadje izgredov preiskala s pomočjo odborov DZ.<ref name=":22" /> Oddaja [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizije Slovenija]] ''Tednik'' je po izgredih opravila intervju z Anisom Ličino, domenvnim organizatorjem petonovembrskih protestov. V intervjuju je v odzivu na vprašanje glede napadov na novinarje med izgredi svetoval, naj novinarji nosijo jopiče, iz katerih je razvidno, da so novinarji RTV, ker da bi se tako izognili nasilju. Nekateri so bili do izjave kritični, saj naj bi po njihovo izjavil, da želijo izgredniki napadati zgolj novinarje drugih medijskih hiš.<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski protestnik pojasnjuje, kako se izogniti temu, da boš tepen (VIDEO)|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/ljubljanski-protestnik-pojasnil-zakaj-so-tepli-novinarje-in-fotografa-video-368703|website=www.slovenskenovice.si|date=2020-11-10|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=Ma M. , E.|last=N}}</ref> Linčina naj bi bil eden izmed domnevnih glavnih osumljencev policijske preiskave; Linčina pa je vpletenost v organiziranje ali kordiniranje izgredov zanikal.<ref>{{Navedi splet|title=Izgredi: Preiskava še poteka, glavni osumljenec očitke zavrača|url=https://www.dnevnik.si/1042943023|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-13}}</ref><ref name="#8"/> Poslanec in vodja [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]] [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] je v odzivu na izgrede izjavil, da je bila večina udeležencev na protestih "tujerodnih, se pravi Neslovencev" ki da "če že imajo državljanstvo, bi jim državljanstvo morali pobrati" in jih "izgnati v deželo izvora", tistim brez državljanstva pa "prepovedan vstop v Slovenijo vsaj za 10 let".<ref>{{Navedi splet|title=Vas zanima, kaj bi Jelinčič naredil četrtkovim nasilnim protestnikom?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/vas-zanima-kaj-bi-jelincic-naredil-cetrtkovim-nasilnim-protestnikom-368998|website=www.slovenskenovice.si|date=2020-11-11|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=A.|last=L}}</ref> PV Janez Janša je na dan izgredov izrazil podporo policistom, obsodil pa nasilne proteste hkrati pa poudaril, da so mirni protesti v odsotnosti epidemije ustavna pravica. Janša je v času izgredov na Twitter-ju delil zaslonsko sliko fotografije [[Ivan Gale|Ivana Galeta]] iz popoldanskega shoda, pospremljeno z zapisom "“Miroljubni” protestnik s svojo tolpo razbija po Ljubljani". Iz zaslonske slike je bilo razvidno, da je fotografijo prejel od direktorja Sove Janeza Stuška. Posledično so se v javnosti pojavili sumi, da je Sova oz. njen direktor na območju Slovenije sledil državljanu. Gale je kasneje pojasnil, da se je shoda udeležil kot miren opazovalec<ref name="#7"/> in zavrnil sodelovanje ali pozivanje k nasilju.<ref name=":20" /> == Kasnejše dogajanje == V javnosti je bilo zaznano več pozivov k protestom v četrtek 26. novembra in petek 27. novembra 2020. Poslanec [[Matjaž Nemec]] je navedel, da naj bi ob protestu 26. novembra ponovno prišlo do nasilja.<ref>{{Navedi splet|title=Napovedani novi protesti, to sporoča policija|url=https://zurnal24.si/slovenija/napovedani-novi-protesti-to-sporoca-policija-357436|website=zurnal24.si|accessdate=2021-02-25|language=sl}}</ref><ref name=":31">{{Navedi splet|title=Policija poziva k spoštovanju ukrepov in ob morebitnih shodih napoveduje ukrepanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/policija-poziva-k-spostovanju-ukrepov-in-ob-morebitnih-shodih-napoveduje-ukrepanje/543625|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-25|language=sl}}</ref> Policija se je na morebitne proteste pripravila. Kljub napovedim do protesta v četrtek sploh ni prišlo.<ref name=":31" /> Ugibanja o morebitnem prihajajočem nasilnem protestu so se ponovno pojavila ob napovedi protesta 13. januarja 2021 pred stavbo državnega zbora. K protestu je med drugim pozival videnjši pobudnih petonovemberskih protestov Anis Ličina. K protestu je pozivala tudi Anica Bidar s svojo iniciativo Maske dol. Slednja je zahtevala odstop tedanje vlade in predsednika države in vzpostavitev tehnične vlade, ki bi jo nadzeral protestni štab (katerega članica bi bila tudi sama), napovedala pa je udeležbo članov Štajerske varde, ki naj bi protestnike varovali pred policijo s "telesi in lesenimi ščiti". Pred protesti je notranji minister Hojs napovedal, da bo policija na protest pripravljena in da bo po potrebi uporabila vodni top.<ref>{{Navedi splet|title=Ponovitev nasilja? Pred DZ naj bi prišli Anica Bidar, Anis Ličina in vardisti z »lesenimi štili«, Aleš Hojs ima pripravljen vodni top|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/ponovitev-nasilja-pred-dz-naj-bi-prisli-anica-bider-anis-licina-in-vardisti-z-lesenimi-stili-ales-hojs-ima-pripravljen-vodni-top-841165|website=Revija Reporter|accessdate=2021-02-25}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Se jutri obeta še en nasilen protest?|url=https://www.dnevnik.si/1042947006|website=Dnevnik|accessdate=2021-02-25}}</ref> Protest, na katerem je nekaj sto udeležencev izrekalo nestrinjanje s strogostjo protikoronskih ukrepov, je minil mirno.<ref>{{Navedi splet|title=Kljub bojaznim se protikoronski shod v Ljubljani ni sprevrgel v izgrede|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kljub-bojaznim-se-protikoronski-shod-v-ljubljani-ni-sprevrgel-v-izgrede/548813|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-25|language=sl}}</ref> == Glej tudi == * [[Protivladni protesti v Sloveniji (2020–)]] == Sklici == {{reflist|2}} [[Kategorija:2020 v Sloveniji]] [[Kategorija:Demonstracije v Sloveniji]] j6sxw1oxz1xidtf65jew4qa8n9ux4lb 0 486239 5736975 5722800 2022-08-20T07:04:14Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Airborne-particulate-size-chart.svg|thumb|upright=1.75|Shema prikazuje vrste atmosferskih prašnih delcev in njihovo razporeditev po velikosti v mikrometrih (μm).]] '''Prašni delci''' – imenovani tudi '''atmosferski aerosolni delci''', '''trdni prašni delci''' ali '''lebdeči delci''' ('''SPM''') – so [[mikroskopski]] [[delec|delci]] [[trdna snov|trdne]] ali [[tekoča snov|tekoče]] [[snovi]], [[suspenzija (kemija)|suspendirani]] v [[ozračje|zraku]]. Izraz ''[[aerosol]]'' se pogosto nanaša na [[zmes]] prašnih delcev in zraka in ne samo na prašne delce.<ref>{{cite book |vauthors=Seinfeld J, Pandis S |title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change |edition=2nd |publisher=[[John Wiley & Sons]] |year=1998 |location=Hoboken, New Jersey |isbn=978-0-471-17816-3 |page=[https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 97] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 }}</ref> Viri delcev so lahko naravni ali [[antropogeno tveganje|antropogeni]].<ref>{{cite journal |vauthors=Plainiotis S, Pericleous KA, Fisher BE, Shier L |date=January 2010 |title=Application of Lagrangian particle dispersion models to air quality assessment in the Trans-Manche region of Nord-Pas-de-Calais (France) and Kent (Great Britain) |journal=International Journal of Environment and Pollution |volume=40 |issue=1/2/3 |pages=160–74 |doi=10.1504/IJEP.2010.030891 |url=http://www.harmo.org/Conferences/Proceedings/_Crete/publishedSections/p398.pdf }}</ref> Vsebujejo različne kemijske komponente, lahko so različnih oblik in velikosti, ki segajo vse od nekaj nanometrskih do več sto mikrometrskih. Prašni delec ni nujno sestavljen iz enega [[Onesnažilo|onesnaževala]]. Vključuje lahko mešanico (plinastih) onesnaževal, ki so porazdeljena v različne velikosti. Tako je lahko neposredna posledica antropogenega in naravnega vira (primarno onesnaževalo) ali pa nastane v [[ozračje|ozračju]] (sekundarno onesnaževalo) kot posledica fizikalnih procesov in kemičnih reakcij, kot so [[kondenzacija]], [[izparevanje]] in [[koagulacija]]. Delec se pod vplivom vremenskih razmer (vlaga in drugi dejavniki) v nekaj minutah do več tednih in po prepotovani razdalji od nekaj metrov do nekaj tisoč kilometrov odstrani iz ozračja. Velikost in kemična sestava delcev določata njihove približne optične in absorpcijske lastnosti ter dinamiko gibanja (odlaganja), to pa vpliva na vidljivost in podnebne spremembe ter zmožnosti vstopa v človeška [[dihala]] in posledice za zdravje. Na človeško [[zdravje]] ne vplivajo samo neposredno, ampak z vplivom na podnebje in [[padavine]] tudi posredno. Vrste [[atmosfera|atmosferskih]] delcev vključujejo suspendirane prašne delce, torakalne in vdihljive delce;<ref name="ncbi.nlm.nih.gov">{{cite journal | vauthors = Brown JS, Gordon T, Price O, Asgharian B | title = Thoracic and respirable particle definitions for human health risk assessment | journal = Particle and Fibre Toxicology | volume = 10 | pages = 12 | date = April 2013 | pmid = 23575443 | pmc = 3640939 | doi = 10.1186/1743-8977-10-12 }}</ref> grobe vdihljive delce z oznako PM{{sub|10}}, ki so [[granularnost|grobi]] [[delec|delci]] s [[velikost delcev|premerom]] 10 [[mikrometer|mikrometrov]] (μm) ali manj; fine delce z oznako PM{{sub|2.5}}, ki imajo premer 2,5&nbsp;μm ali manj;<ref name="US EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Particulate Matter (PM) Basics |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/particulate-matter-pm-basics#PM |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=19 April 2016}}</ref> [[ultrafini delci|ultrafine delce]] s premerom 100&nbsp;nm ali manj; in [[saje]]. [[Mednarodna agencija za raziskave raka]] (IARC) in [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO) označujeta prašne delce v zraku kot [[Seznam karcinogenov skupine I|karcinogene skupine&nbsp;I]].<ref>{{cite web|url=http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|title=EHP – Outdoor Particulate Matter Exposure and Lung Cancer: A Systematic Review and Meta-Analysis|website=ehp.niehs.nih.gov|access-date=2016-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20160529064001/http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|archive-date=29 May 2016|url-status=dead}}</ref> Prašni delci so zaradi zmožnosti prodora globoko v pljuča, krvni obtok in možgane (poleg [[ultrafini delci|ultrafinih delcev]]) najbolj škodljiva oblika [[onesnaževanja zraka]]<ref>{{cite news |last1=Wasley |first1=Andrew |last2=Heal |first2=Alexandra |last3=Harvey |first3=Fiona |last4=Lainio |first4=Mie |title=Revealed: UK government failing to tackle rise of serious air pollutant |url=https://www.theguardian.com/environment/2019/jun/13/revealed-uk-government-failing-to-tackle-rise-of-ammonia-serious-air-pollutant |work=The Guardian |date=13 June 2019 }}</ref> in lahko prodrejo globoko v pljuča, krvni obtok in možgane ter povzročijo težave z zdravjem, vključno z [[miokardni infarkt|miokardnim infarktom]], [[bolezni dihal|boleznimi dihal]] in [[prezgodnja smrt|prezgodnjo smrtjo]].<ref name="EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Health and Environmental Effects of Particulate Matter (PM) |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/health-and-environmental-effects-particulate-matter-pm |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=26 April 2016}}</ref> Leta 2013 opravljena raziskava, v katero je bilo vključenih 312.944 udeležencev iz devetih evropskih držav, je pokazala, da ni varne ravni delcev v zraku in da se je za vsako povečanje delcev PM{{sub|10}} za 10 [[mikrogram|μg/m{{sup|3}}]] stopnja [[rak pljuč|raka pljuč]] zvišala za 22&nbsp;% (95-% IZ [1,03–1,45]). Manjši delci PM{{sub|2.5}}, ki lahko prodrejo globlje v pljuča, so bili povezani z 18-odstotnim povečanjem stopnje raka pljuč na 5&nbsp;μg/m{{sup|3}}; vendar ta raziskava za to povezavo ni pokazala statistične značilnosti (95-% IZ [0,96–1,46])<ref name="Lancet71013">{{cite journal |last1=Raaschou-Nielsen |first1=Ole |last2=Andersen |first2=Zorana J |last3=Beelen |first3=Rob |last4=Samoli |first4=Evangelia |last5=Stafoggia |first5=Massimo |last6=Weinmayr |first6=Gudrun |last7=Hoffmann |first7=Barbara |last8=Fischer |first8=Paul |last9=Nieuwenhuijsen |first9=Mark J |last10=Brunekreef |first10=Bert |last11=Xun |first11=Wei W |last12=Katsouyanni |first12=Klea |last13=Dimakopoulou |first13=Konstantina |last14=Sommar |first14=Johan |last15=Forsberg |first15=Bertil |last16=Modig |first16=Lars |last17=Oudin |first17=Anna |last18=Oftedal |first18=Bente |last19=Schwarze |first19=Per E |last20=Nafstad |first20=Per |last21=De Faire |first21=Ulf |last22=Pedersen |first22=Nancy L |last23=Östenson |first23=Claes-Göran |last24=Fratiglioni |first24=Laura |last25=Penell |first25=Johanna |last26=Korek |first26=Michal |last27=Pershagen |first27=Göran |last28=Eriksen |first28=Kirsten T |last29=Sørensen |first29=Mette |last30=Tjønneland |first30=Anne |last31=Ellermann |first31=Thomas |last32=Eeftens |first32=Marloes |last33=Peeters |first33=Petra H |last34=Meliefste |first34=Kees |last35=Wang |first35=Meng |last36=Bueno-de-Mesquita |first36=Bas |last37=Key |first37=Timothy J |last38=de Hoogh |first38=Kees |last39=Concin |first39=Hans |last40=Nagel |first40=Gabriele |last41=Vilier |first41=Alice |last42=Grioni |first42=Sara |last43=Krogh |first43=Vittorio |last44=Tsai |first44=Ming-Yi |last45=Ricceri |first45=Fulvio |last46=Sacerdote |first46=Carlotta |last47=Galassi |first47=Claudia |last48=Migliore |first48=Enrica |last49=Ranzi |first49=Andrea |last50=Cesaroni |first50=Giulia |last51=Badaloni |first51=Chiara |last52=Forastiere |first52=Francesco |last53=Tamayo |first53=Ibon |last54=Amiano |first54=Pilar |last55=Dorronsoro |first55=Miren |last56=Trichopoulou |first56=Antonia |last57=Bamia |first57=Christina |last58=Vineis |first58=Paolo |last59=Hoek |first59=Gerard |title=Air pollution and lung cancer incidence in 17 European cohorts: prospective analyses from the European Study of Cohorts for Air Pollution Effects (ESCAPE) |journal=The Lancet Oncology |date=August 2013 |volume=14 |issue=9 |pages=813–822 |doi=10.1016/S1470-2045(13)70279-1 |pmid=23849838 |url=https://www.openaccessrepository.it/record/23400 }}</ref> Svetovna izpostavljenost PM{{sub|2.5}} je leta 2016 prispevala k 4,1&nbsp;milijona smrti zaradi bolezni srca in kapi, raka pljuč, kroničnih bolezni pljuč in bolezni dihal.<ref name="State of Global Air 2018">{{cite web| title=STATE OF GLOBAL AIR/2018 A SPECIAL REPORT ON GLOBAL EXPOSURE TO AIR POLLUTION AND ITS DISEASE BURDEN| publisher=Health Effects Institute| year=2018| url=https://www.stateofglobalair.org/sites/default/files/soga-2018-report.pdf}}</ref> Na splošno so prašni delci v ozračju na šestem mestu med vzroki prezgodnje smrti v svetu.<ref>{{cite news|url=https://undark.org/breathtaking|title=The Weight of Numbers: Air Pollution and PM2.5|work=Undark|access-date=6 September 2018}}</ref> === Velikost prašnih delcev === [[slika:PM and a human hair.jpg|thumb|Primerjava velikosti prašnih delcev s človeškim lasom]] V osnovi se delce deli na fine ter grobe delce, ki imajo lahko drugačen tip vira in so bili izpostavljeni drugačnim atmosferskim pogojem. Delci različnih velikosti<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://b-ok.cc/book/2655019/83e684|title=Aerosol Science: Technology and Applications.|date=2014|accessdate=|website=|publisher=John Wiley and Sons Ltd.|last=Colbeck|first=|last2=Lazaridis}}</ref> : * '''Nukleacijska oblika:''' Delci s premerom manjšim od 0,1 µm, ki se formirajo z nukleacijskimi procesi temelječimi se na kondenzaciji visoko nasičene pare. Najmanjša velikost v tej kategoriji sicer ni dovolj dobro definirana, a se približuje 3nm. * '''Aitkenova oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 100 nm. Izvirajo iz parne nukleacije ali rasti prej obstoječih manjših delcev s procesom kondenzacije. * '''Akumulacijska oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 3 µm. Delci so v tej obliki formirani s procesom koagulacije manjših delcev ali pa s kondenzacijo sestavin v stanju pare. Število delcev se v tej obliki ne povečuje z rastjo kondenzacije. Proces mehanizma odstranjevanja teh delcev je počasen zato je tudi prisotno akumuliranje delcev v večje. * '''Ultrafini delci:''' Delci v Aitkenovi in nukleacijski obliki. * '''Fini delci:''' Premer manjši od 2 µm. * '''Grobe frakcije:''' Premer večji od 2 µm. Pomemben aspekt opisovanja delcev je distribucija velikosti, ki z logaritmično porazdelitvijo prikaže razmerje med velikostjo ter številom, površino, maso in volumnom. Največje število delcev je v nukleacijski, največja površina v akumulacijski in največji volumen oz masa v akumulacijski ter grobi obliki delcev. Manjša oblika vzorčenja PM2.5 (Particulate Matter) predstavlja trdne delce manjše od 2.5 µm pa vse do 0.1 µm, kar pomeni, da se lahko vzorči tako grobe, akumulacijske kot tudi fine, nukleacijske delce. Večja PM10, ki predstavlja trdne delce manjše od 10 µm pa vse do 1 µm pa pomeni, da se vzorči pretežno grobe in akumulacijske delce, pri velikosti 1-3 µm pa se obliki vzorčenja prekrivata. Izmerjene velikosti in oblike delcev so odvisne od merilne naprave, ki ima lahko več načinov merjenja in možnega porazdeljevanja velikosti delcev skozi posebne kanale, ki se sicer prilagajajo standardom in regulativam<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://epdf.pub/environmental-chemistry-of-aerosols.html|title=Environmental Chemistry of Aerosols.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Blackwell Publishing Ltd.|last=Colbeck|first=}}</ref>. Poleg fizičnih karakteristik (števila, mase in površine s pripadajočimi velikostmi) so pomembne tudi oblika, higroskopičnost (fenomen pridobivanja in zadrževanja vodnih molekul skozi proces absorpcije in adsorpcije), hlapnost ali volatilnost (kvaliteta materiala delca, ki opisuje kako hitro oz pod kakšnimi pogoji se upari) in električni naboj (opisuje adhezijski potencial delca, ki privlači ali odbija molekule različnih snovi) kateri je pomemben zaradi suspenzije ali resuspenzije, ki je lahko podobna tudi sili gravitacije<ref>{{Navedi revijo|last=Kok|first=|last2=Renno|date=2008|title=The effects of electric forces on dust lifting: Preliminary studies with a numerical model|url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1742-6596/142/1/012047/pdf|magazine=IOP Publishing Ltd, Journal of Physics: Conference Series 142|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. === Kemična sestava prašnih delcev, viri onesnaževanja in njihov delež === Poleg velikosti je zelo pomembna tudi kemična sestava delcev. Poleg vremenskih spremenljivk sta to dva parametra s katerima se lahko določi približen izvor onesnaževanja in njihov učinek na človeško zdravje. Kemična sestava je lahko homogena kjer je prevladujoča sestava delca iz enega kemičnega elementa (molekul, atomov) in posledično tudi enega vira. Ponavadi pa je sestava heterogena. Ta je sestavljena iz več kemičnih elementov, ki so bili povezani skupaj s kemičnimi reakcijami na samem mestu izvora (primarni delci) ali pa kasneje v atmosferi skupaj z drugimi delci, različnih agregatnih stanj, izvora, velikosti in kemičnih sestav ter s tem lastnostmi (sekundarni delci). Po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] so najbolj pomembne kemične lastnosti delcev:<ref name=":1">{{Navedi dokument |url=https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/67338/a76621.pdf;sequence=1|title=Guidelines for concentration and exposure-response measurement of fine and ultra fine particulate matter for use in epidemiological studies|date=2002|accessdate=|website=|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref> * Elementarna sestava * Sekundarni anorganski ioni * Ogljikove spojine * Organska sestava [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) prav tako izvaja kemične analize prašnih delcev (PM2.5 in PM10):<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/|title=Kakovost zraka v Sloveniji 2017|date=2017|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje|last=|first=}}</ref> * Ioni (Klorid, nitrat, sulfat, natrij, amonij, kalij, magnezij, kalcij) * Ogljikove spojine (Organski ogljik, elementarni ogljik) * Težke kovine (Arzen, kadmij, nikelj, svinec) * Policiklični ogljikovodiki (Benzo(a)antracen, benzofluoranten, benzo(a)pirene, inedeno(123-cd)piren, dibenz(ah)antracen) ==== Elementarna sestava ==== Prašni delci so lahko sestavljeni iz oblice kemičnih elementov in spojin, ki se oblikujejo direktno iz vira in ostanejo v primarni obliki ali pa se s pomočjo obstoječih plinov ter drugih elementov in atmosferskih pogojev ter s tem kemičnih reakcij oblikujejo v sekundarni fazi. Med elementarno sestavo delcev se šteje kemične elemente kot so minerali, ki so prisotni v zemeljski skorji (največja prisotnost je silicija, aluminija, železa in kalcija) in se s pomočjo mehanskih ter drugih procesov spustijo v zrak (ponavadi v grobih frakcijah). Pojavljajo pa se tudi sledovi kovin (kadmij, živo srebro, nikelj, krom, cink in svinec), ki ne izvirajo nujno iz zemeljske skorje in mehanskih procesov, ampak tudi termodinamičnih ob zgorevanju fosilnih goriv. Ti se lahko v sekundarni fazi spajajo z drugimi elementi kot je svinec (Pb), ki lahko oksidira v svinčev oksid (PbO). {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki | y1=25,17,8,28,22 | showValues= }} | below = Viri emisij živega srebra v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017">{{navedi dokument |url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_porocilo_2017_kakovost_zraka_fin.pdf |title=Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017 |publisher=Agencija RS za okolje |year=2018}}</ref> }} {| class="wikitable" |'''Vir emisije''' |'''Značilni elementi''' |- |'''Cestni promet''' Motorni transport Obraba motorja Nadomestni katalizator Obraba pnevmatik Prah ob/na cestišču | Br, Pb, Ba, Mn, Cl, Zn, V, Ni, Se, Sb, As Fe, Al Redki materiali Zn EC, Al, Si, K, Ca, Ti, Fe, Zn |- |'''Industrijski objekti''' Energetska postrojenja na nafto Zgorevanje premoga Rafinerije Talilnice neželeznih kovin Železarne ter jeklarne Tovarne proizvajajoče se mangana Rafinerije bakra | V, Ni Se, As, Cr, Co, Cu, Al, S, P, Ga V As, In, Cu, Zn Pb Mn Cu |- |'''Manjši izgorevalni procesi''' Sežigalnice odpadkov Izgorevanje lesa Peka mesa na žaru | Zn, Sb, Cu, Cd, Hg, K, Pb Ca, Na, K, Fe, Br, Cl, Cu, Zn Na, Al, K, Sr, Ba, Cl |- |'''Obdelava mineralov/drugih materialov''' |Mg, Al, K, Sc, Fe, Mn |- |'''Pršenje morske vode''' |Na, Cl, S, K |- |'''Resuspenzija delcev tal''' |Si, V, Cr, Ca, Ti, Sr, Al, Mn, Sc |} ==== Sekundarni anorganski ioni ==== {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil | y1=35,20,1,1,12,31 | showValues= }} | below = Viri emisij žveplovega dioksida v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Kmetijstvo | y1=11,9,50,11,9,10 | showValues= }} | below = Viri emisij dušikovih oksidov v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} Prašni delci se razlikujejo glede na primarno (direktno iz vira) in sekundarno formacijo. Sekundarna formacija se izvede v atmosferi na katero vplivajo že predhodno prisotni plini in s tem različne kemične reakcije ter drugi fizikalni procesi, kot so oksidacija žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx) in amonijaka (NH3), ki prevladujoče se izvirajo iz emisij fosilnih goriv (SO2, NOx) ter kmetijstva (NH3). Sulfat (SO4), nitrat (NO3) in amonij (NH4) so prevladujoče komponente sekundarnega anorganskega iona v prašnih delcih, ki se zaradi sočasne prisotnosti amonija v atmosferi, pojavijo kot amonijev sulfat ((NH4)2SO4) ter amonijev nitrat (NH4NO3) in izvirajo s pomočjo nevtralizacije žveplene kisline (H2SO4) ter dušikove kisline (HNO3) z amonijakom (NH3). Oksidacija (SO2) vedno rezultira v formaciji aerosolov (zaradi nizkega pritiska), medtem, ko so dušikovi oksidi (NOx) razdeljeni med plinasto fazo in fazo »trdnega« delca. Nevtralizacija žveplene kisline ponavadi prevlada nad nevtralizacijo dušikove kisline <ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change, Second edition.|last=Seinfield|first=|publisher=John Wiley & Sons|year=2006|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://www.wiley.com/en-us/Atmospheric+Chemistry+and+Physics%3A+From+Air+Pollution+to+Climate+Change%2C+3rd+Edition-p-9781118947401|last2=Pandis}}</ref>. Sekundarna formacija je odvisna od kemičnih reakcij s predhodno obstoječimi plini in koncentracijami oksidov v atmosferi ter od kemičnih in fizikalnih karakteristik obstoječih prašnih delcev s katerimi se potencialno lahko poveže v večji delec. Vremenske spremenljivke kot so temperatura zraka, vlaga, veter, pritisk in sončno sevanje pa lahko zavrejo ali pa pospešijo ta proces. {| class="wikitable" |'''Vir''' |'''Spojine''' |- |Reja živali |NH3 |- |Produkti atmosferske transformacije SO2, NOx in NH3 |H(+), SO4(2-), NO3(-), NH4(+) |- |Kotlovnica na premog in olje |SO4(2-), NH4(+) |- |Sežigalnica |NH4(+), NO3(-)SO4(2) |- |Dim zaradi sežiganja lesa |Nitrat, sulfat, NH4 |- |Kurišča za peko mesa |Nitrat, sulfat |} ==== Ogljikove spojine ==== Delež ogljikovih spojin v delcih predstavljajo različne vrste organskih spojin, med katerimi sta najbolj pomembni: elementarni ogljik (EC) in organski ogljik (OC). Elementarni ogljik (tudi črni ogljik) je oblikovan med visokotemperaturnim izgorevanjem fosilnih goriv ter biomase in predstavlja inertni sledilni del primarnega (izgorevalnega) prašnega delca. Ogljik v obliki organskih spojin je lahko primarnega izvora (transport, industrija, obraba in suspenzija bioloških ostankov,..) in pa tudi sekundarnega (oksidacija hlapnih organskih spojin). Ogljikove spojine lahko predstavljajo tudi do 60% masnega deleža finih delcev v velikosti manjših od 2.5 µm, ki so prisotni v urbanem in obcestnem okolju ter od 10 do 20% masnega deleža delcev manjših od 10 µm <ref name=":0" />. Vsebnost ogljikovih spojin zato spremlja tudi agencija Republike Slovenije za okolje, ki lahko na podlagi tega lažje določa sam izvir delcev in strategije kontrole tega dela emisij prašnih delcev. ==== Organska sestava ==== Organske spojine so izpuščene v zrak ob samem procesu predelave, izdelave, uporabe in obrabe velikega števila materialov ter produktov. V večini so lahko-hlapne ali pa polhlapne, kar pomeni, da se v stiku z atmosferskimi pogoji zelo hitro uparijo. Polhlapne organske spojine so v atmosferi lahko v obliki pare ali pa delca (trdnega, tekočega). Organske spojine vedno vsebujejo ogljik (v tem primeru izključujoč CO2, CO,..), skoraj vse pa tudi ogljiko-vodikovo (C-H) vez, predstavljajo pa lahko tudi do 30% mase PM2.5 in do 20% mase PM10<ref name=":2" />. Ponavadi se nahajajo v notranjosti prašnega delca, v manjši meri pa tudi na površini. {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Ubežni izpusti,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki,Kmetijstvo | y1=7,8,6,24,5,30,1,19 | showValues= }} | below = Viri emisij lahko hlapnih snovi v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} Lahko hlapne snovi so lahko spojine, kot so [[propan]], [[butan (plin)|butan]], [[formaldehid]]i, [[etanol]] idr., polhlapne pa klordan, [[DDT]] (pesticidi), benzojska kislina (konzervansi za živila, plastični izdelki,..), benzil butil ftalat (mehčalec polimerov-sestavni del fleksibilne plastike) in drugi. V Sloveniji in tudi drugod po svetu se posebno pozornost posveča nadzoru in omejevanju uporabe policikličnih aromatski oglijkovodikov (PAH), ki kot razred organskih spojin dokazano škodujejo zdravju in kot je v priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije opisano <ref name=":1" /> doprinesejo k razvoju [[Rakava celica|rakavih celic]] v človeškem telesu. PAH spojine so sestavljene iz več aromatskih obročov s pomočjo frakcij oglijka in se oblikujejo v pogojih kjer je prisotnost kisika zelo majhna, kot na primer v samem ognjenem okvirju izgorevanja organskih materialov (fosilna goriva, les,..) kjer ob nepopolnem izgorevanju (prenizka temperatura,..) ne pride do razgrajevanja spojin v krajše in bolj enostavne. Te ob vremenskih spremenljivkah kondenzirajo in se formirajo v ali adsorbirajo na površino delca. Policiklični aromatski ogljikovodiki, ki so prepoznani kot nevarni za človeško življenje so: benzo(a)piren (tudi najbolj obravnavan), benzo(a)antracen, acenaften, acenaftilen, antracen, dibenzo(a,h)anthracene, fluoranten, naftalen, fenantren, piren in drugi. ==== Voda ==== Voda ima velik vpliv na oblikovanje delcev in s tem na njihovo velikost ter maso. Primaren fizični proces je kondenzacija in izparevanje vodne pare, ki se ob hidrofiličnih snoveh poveže z absorpcijo (molekule se volumsko povežejo z drugo snovjo delca) ali adsorpcijo (molekule se povežejo na površini delca). Hidrofobične snovi pa se ne povežejo z in se ne razstopijo v vodi. Če je v delcu prevladujoča se skupina hidrofiličnih molekul te lahko preprečijo, da bi se hidrofobične snovi ločile od vode zaradi oblikovanja močnih vodikovih vezi. Lahko pa hidrofobična snov vpliva na zmanjšanje vsebnosti vode in s tem mase delca. S povečevanjem relativne vlažnosti se povečuje tudi stopnja rasti velikosti in mase delca, ki je odvisna tudi od drugih faktorjev (velikost delca, pot, ki jo opravi v primerjavi z drugimi delci, vremenske spremenljivke). Ob 50% relativni vlažnosti je lahko delež vode pri celotni masi delca (NH4(SO4)2) kar 30% <ref name=":1" />. ==== Kemična analiza ==== Kemično analizo se lahko izvede na večjem številu delcev ali pa samo ne enem, kjer se izvaja več različnih metod, ki se osredotočajo na manjšo površino (9 do 16 µm²). Metoda kemične analize temelječa na rentgenski flourescenčni analizi (XFR). Okoljski vrstični elektronski mikroskop (ESEM) in energetska disperzijska rentgenska analiza (EDX)<ref>{{Navedi splet|url=http://homepages.see.leeds.ac.uk/~lecsjed/huiyi/00_FTitle%20page.doc|title=Development and Application of a new Thermal Gradient Diffusion Chamber to study the Ice Nucleation Properties of Inhomogeneous Dust Aerosols|date=2007|accessdate=|website=|publisher=|last=Kulkarni|first=}}</ref> temeljita na mikroskopskem slikanju skupine delcev in posameznega delca na filtru, katerega sočasno obravnavata tudi z visoko frekvenco rentgenskega štetja katerih spektrovni odboj se analizira in poveže z obstoječimi kemičnimi elementi. Kemična sestava delcev se razlikuje glede same lokacije (izvora, izvajanja meritev), ki ima ponavadi svoje specične lastnosti, ki so povezane z različno industrijo ter delovanjem ljudi (v mestih), različnimi vrstami rastja (v ruralnih predelih) in vremenskimi pogoji. ==== Izvor delcev ==== {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=300 | height=150 | yAxisTitle=% | legend=Vir | type=stackedrect | x=SOX,NOX,PM10,PM2.5,NMVOC | y1=0,1,4,5,1 | y2=0,39,10,11,9 | y3=3,9,2,2,1 | y4=9,3,19,10,48 | y5=20,11,6,8,2 | y6=51,17,5,4,9 | y7=17,14,39,56,17 | y8=0,6,15,4,13 | y1Title=Odpadki | y2Title=Cestni promet | y3Title=Ostali promet | y4Title=Industrijski procesi in raba | y5Title=Raba energije v industriji | y6Title=Proizvodnja elektrike in toplote | y7Title=Gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor | y8Title=Kmetijski sektor | showvalues= | colors=#777099,#b7b5da,#adc446,#7b9033,#fdf8b0,#44859e,#6ec5c2,#a8dce7 }} | below = Različne vrste emisij v Evropi (2018)<ref name="EEA_report_2018">{{navedi dokument |url=https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2018 |title=Air quality in Europe — 2018 report |series = EEA Report |issue=12/2018 |publisher= Evropska agencija za okolje |year=2018}}</ref> }} Prašni delci se v osnovi delijo glede na naravni ter antropogeni izvor. Antropogeni izvor na globalni ravni predstavlja zgolj 19% delež vseh delcev v ozračju, ostalih 81% pripada naravnim izvorom <ref>{{Navedi revijo|last=Chen|first=|last2=Jiang|last3=Huang|date=2018|title=Quantifying contributions of natural and anthropogenic dust emission from different climatic regions.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1352231018304965|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Največji naravni izvori emisij prašnih delcev so območja: puščava Sahara, puščava Taklamakan, Arabski polotok in zahodni del Avstralije. Največji antropogeni izvori pa so na območju: Indije, Kitajske, Severne Amerike in Evrope. Zelo sušna in sušna območja so tista, ki največ prispevajo k emisijam s strani naravnih virov in delno sušna, sušna, subhumidna in humidna območja s strani antropogenih. ===== Naravni izvori ===== Največje koncentracije naravnega izvora se nahajajo na območjih kjer je suho podnebje in primerna geologija zemeljske skorje (izsušena tla polna drobnega peska ali zemlje) kot so: puščava, plaže, večje odprte površine zemlje kjer ob pravih vremenskih pogojih (veter) pride do resuspenzije delcev v zrak. Obmorske geografske lokacije imajo prisotnost morske soli, ki nastane zaradi stratifikacije (razslojevanje različnih kompozicij vode ob različnih temperaturah) in dviganjem, prenašanjem in sedimentacijo le teh na obalna območja (mesta, države), ki pa se ob intenzivnih podnebnih pogojih (veter) lahko prenaša tudi v notranjost celin. Veča pa se tudi intenziteta dinamike že obstoječih naravnih podnebnih pogojev, ki ob akumulativnem prispevku človeka k [[Spremembe podnebja|podnebnim spremembam]] doprinese k požarom v divjini<ref>{{Navedi revijo|last=McClure|first=|last2=Jaffe|date=2018|title=US particulate matter air quality improves except in wildifre-prone areas.|url=https://www.pnas.org/content/115/31/7901|magazine=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Antropogeni izvori ===== Največje koncentracije delcev antropogenega izvora se nahajajo v urbanih središčih, kjer živi tudi večina industrializiranega sveta, ki je zaslužena za največji delež zgodovinskih izpustov, poleg v zadnjih desetletjih vzpenjajočih se velikih držav (Kitajska in Indija)<ref>{{Navedi revijo|last=Ritchie|first=|last2=Roser|date=2017|title=CO2 and other greenhouse gas emissions|url=https://ourworldindata.org/co2-and-other-greenhouse-gas-emissions|magazine=University of Oxford|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kot je razvidno se delež antropogenih virov v mestih regionalno razlikuje, na globalni ravni pa je povprečje PM2.5<ref>{{Navedi revijo|last=Karagulian|first=|last2=Bellis|date=2015|title=Contributions to cities ambient particulate matter (PM): A systematic review of local source contributions at global level.|url=http://source-apportionment.jrc.ec.europa.eu/Docu/Karagulian_et_al_2015.pdf|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>: * Promet: 25 % * Domače kurjenje goriv (les, premog, plin za kuhanje in ogrevanje): 22 % * Industrijske dejavnosti (zgorevanje nafte, premoga v energetskih postrojenjih, emisije s strani industrij kot so: petrokemična, metalurška, keramična, farmacevtska, informacijsko-tehnološka,..): 15 % * Nedoločeni viri človeškega izvora (agrikulturna dejavnost, odpadki, sprememba namembnosti gozdnih in drugih površin,..): 22 % * Naravni viri (delci zemlje, soli): 18 % ====== Slovenija ====== Glavni viri primarnih in sekundarnih delcev PM2.5 ter PM10 v Sloveniji (v letu 2016) so bila individualna kurišča na les (sektor rabe goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju) in dizlovi motorji na notranje izgorevanje (sektor cestnega prometa), ki so skupaj predstavljala do 85% vseh virov. Podatki so bili pridobljeni s strani agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO)<ref name=":2" />. ====== Evropska unija ====== V Evropski Uniji je največji onesnaževalec z žveplovimi oksidi (SOx)  »proizvodnja elektrike in toplote«, dušikovimi oksidi (NOx) »cestni promet«, prašnimi delci (PM2.5 ter PM10) »gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor«, kar je v skladu s slovenskimi razmerami<ref>{{Navedi splet|url=https://res.cloudinary.com/rampi/raw/upload/v1540861448/Air_quality_in_Europe_-2018_report-compressed_edcg1e.pdf|title=Air quality in Europe – 2018 report|date=2018|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency: European Environment Agency|first=}}</ref>. Letne koncentracije prašnih delcev (PM2.5 in PM10) so najvišje v predelih Evrope kjer je večja urbanizacija (koncentracija ljudi) in prisotnost industrije, večje rabe primarnih energentov v obliki lesa ali pa fosilnih goriv za proizvajanje elektrike ter toplote. Pomembni pa so tudi geografski in vremenski pogoji, ki ne nudijo zmožnosti razpihovanja delcev in drugih onesnaževal zaradi gorovja na eni in nižine na drugi strani kot je primer stabilne atmosfere (pozimi je prisotna toplotna inverzija) v severni Italija, ki ima vpliv tudi na Slovenijo<ref>{{Navedi revijo|last=Finzi|first=|date=1991|title=LANDSAT images of urban air pollution in stable meteorological conditions|url=https://www.researchgate.net/publication/42433064_Satellite_data_for_the_air_pollution_mapping_over_a_city_-_The_use_of_virtual_stations|magazine=Il Nuovo Cimento C|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> . === Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami === ==== Dinamika enega prašnega delca ==== Gibanje enega prašnega delca predstavlja molekula snovi, ki potuje skozi zrak v ravni liniji dokler ta ne trči ob drugo molekulo in spremeni smer ter svojo hitrost, do naslednjega trka in tako naprej. Molekule se lahko združujejo med sabo v procesu nukleacije ali pa trčijo ob delec, ki je mnogo večji od njih in združijo. Na delec deluje sila upora (Fupor), ki je odvisna od lastnosti tekočine (hitrost, tlak, viskoznost) v kateri se delec giblje ter samih lastnosti gibanja delca (tudi oblike) in je definirana s pomočjo »Stokesovega zakona«. Sila upora je prisotna, ko ima delec drugačno hitrost od hitrosti tekočine (plina) v kateri se nahaja, ta pa je odvisna tudi od eksternih sil kot so sila gravitacije (Fg), ki je odvisna od mase delca. V primeru čistilnih naprav pa je prisotna tudi elektrostatična sila (Fes), ki pa je odvisna od električnega naboja delca. Gibanje molekul (trki ob delec) je zaradi difuzije in vremenskih spremenljivk naključno, z različnimi vrstami intezitete in se ga da na mikroravni opisati z »Brownovim gibanjem«, ki upošteva maso delca ter naključni prekinjajoči se pospešek odvisen od trkov z drugimi delci ali molekulami<ref name=":3" />. Delci pa lahko, zaradi turbulentnega toka tekočine (hidrodinamičnih sil), sile gravitacije (pri večjih delcih), sile upora (površin) in drugih eksternih sil (vremenskih spremenljivk), sedimentirajo in s tem zmanjšajo svojo številčno in masno koncentracijo. ==== Prenos snovi ter oblikovanje delcev s procesom nukleacije in koagulacije ==== Začetek formiranja delcev imenujemo proces nukleacije, ki se lahko pojavi s kristalizacijo tekoče faze molekul v trdno, s tekoče faze v plinasto (uparevanje) in plinaste faze (elementov onesnaževala ter vode) v tekočo (kapljice) ali trdno (kristalizirani delci). Rast nukleacije se odvija, ko energija molekularnega toka na samo površino preseže molekularni tok iz same površine drugih molekul ali delcev. Prenasičeno ali visokonasičeno stanje molekul (kemični potencial molekule v visokonasičenem stanju) v plinastem stanju, ki je podvrženo spremembam v temperaturi in tlaku (ohlajevanje-kondenzacija ali izparevanje), spremembam v sami kemični kompoziciji (stik z drugimi elementi) in s tem kemičnimi reakcijami (oksidacija), lahko spremeni samo agregatno stanje in s tem dinamiko privlačnih (kohezijskih) sil med molekulami in atomi. Te sile vključujejo »Van der Wallsove«, kovalentne, ionske in druge kemično-elektronske vezi. Nenasičena ali nasičena para postane prenasičena z različnimi termodinamskimi procesi, kot so izotermična kompresija, izobarično ohlajanje in adiabatična ekspanzija. Procesu oblikovanja molekul v prenasičenem stanju, pravimo tudi homogena nukleacija v večjo skupino, ki je sestavljena iz samo ene vrste molekul. Druge vrste nukleacijskih procesov<ref name=":3" />: * Homogena-homomolekularna: lastna nukleacija iste vrste molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin. * Homogena-heteromolekularna: lastna nukleacija dveh ali več vrst molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin. * Heterogena-homomolekularna: nukleacija iste vrste molekul na drugi vrsti snovi. * Heterogena-heteromolekularna: nukleacija dveh ali več vrst molekul na drugi vrsti snovi. Ti delci so v velikostnem razredu nukleacijske ali aitkenove oblike in sicer od 0.01 do 0.1µm ter imajo zaradi hitrih procesov in dinamike ter združevanja se z večjimi delci, tudi kratko življensko dobo (nekaj minut do nekaj ur). Nukleacijska oblika prašnega delca se lahko oblikuje in združuje tudi z drugimi nukleacijskimi (homogene ali heterogene vrste) ali pa tudi večjimi oblikami prašnih delcev s procesom koagulacije v akumulacijsko velikost delcev (0.01µm do 3µm), ki imajo tudi več tedensko atmosfersko življensko dobo. Lahko pa se oblikuje s kondenzacijo sestavin v stanju pare na že obstoječe delce. Prenos snovi in oblikovanje delcev se v atmosferi primarno izvaja s kondenzacijo in izparevanjem vodne pare. Kondenzacija (ali izparevanje) poteka zaradi tlačne razlike med zunanjo paro ter paro na površini delca. Stopnja rasti je odvisna od relativne vlažnosti, velikosti delca in relativne velikosti delcev v primerjavi s povprečno razdaljo gibajočih se delcev med zaporednimi trki, ki spreminjajo smer, energijo ali druge lastnosti delcev ter od prisotnosti drugih visokonasičenih snovi. Reakcija žveplovega dioksida (SO2) z vodo tvori žveplasto kislino (H2SO3) ta pa v atmosferi reagira s kisikom in tvori žvepleno kislino (H2SO4). Žveplena kislina je poleg organskih spojin ena od najbolj zaslužnih spojin za oblikovanjem novih delcev v atmosferi. Žveplena kislina ima nizek parni tlak, kar pomeni, da lahko hitreje kondenzira in zato igra vlogo predhodnega plina pri oblikovanju prašnih delcev. Dokazana je korelacija med izmerjeno koncentracijo žveplene kisline (H2SO4) ter številčno koncentracijo delcev v velikosti od 3 do 6 nm (nukleacijska velikost), ki predstavlja sam začetek oblikovanja delcev<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Sihto|first=|last2=Kulmala|date=2006|title=Atmospheric sulphuric acid and aerosol formation: implications from atmospheric measurements for nucleation and early growth mechanisms.|url=https://acp.copernicus.org/articles/6/4079/2006/|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kljub izključevanju rastnih mehanizmov je razvidno, da žveplena kislina predstavlja večji delež zaslužen za oblikovanje delcev, ne pa celotnega, ki je razdeljen še med druge spojine (organske spojine ter sekundarni ioni kot je amonijak) ter odvisen od vremenskih spremenljivk. Nukleacija je v takem primeru heterogena-homomolekularna. ==== Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami ==== Koncentracija (dinamika) delcev je odvisna tudi od vremenskih spremenljivk v spodnjem delu [[Ozračje|atmosfere]] – troposferi, kjer se odvijajo globalni ter regionalni vremenski pojavi kot so: različne vrste zračnih mas, ki vplivajo na formiranje vremenskih front in s tem na ciklone, anti-ciklone in druge vrste vremenskih pojavov. Ti pojavi vplivajo na dinamiko v  spodnjemu delu troposfere - atmosferski mejni plasti, ki se nahaja od 1 do 2km nad zemeljskim površjem. V tej mejni plasti se odvijajo tudi lokalni vremenski pojavi z vremenskimi spremenljivkami, izmed katerih so za samo dinamiko prašnih delcev najbolj pomembne: temperatura zraka, vlažnost zraka, hitrost vetra ter globalno sončno sevanje. ===== Temperatura zraka ===== [[Temperatura]] zraka je odvisna od sončnega sevanja v obliki elektromagnetnega valovanja, ki preide atmosfero in vzpostavi stik z zemeljskim površjem katero del sončne svetlobe absorbira, del pa odbije nazaj v atmosfero oziroma vesolje. Absorbirano sončno sevanje segreje zemeljsko površino, ki z nižjo frekvenco elektromagnetnega valovanja odseva toploto nazaj proti površju in v atmosfero ter vesolje. V atmosferi se toplota zadržuje zaradi absorpcije v vodni pari, ogljikovem dioksidu in ostalih plinih, ki ustvarjajo učinek tople grede in segrevajo ozračje ter s tem dvigajo samo temperaturo. Temperatura se v atmosferi spreminja z geografsko lokacijo ter višino in je v lokalni ter globalni troposferi odvisna od konvekcijskega gibanja, ki je podnevi bolj pomembno od gibanja vetra, s prehajanjem v noč pa se omenjeno razmerje spremeni in gibanje vetra ob površini ter s tem vzbujene turbulence prevlada nad konvekcijskim. Konvekcijsko gibanje se odvija v konvekcijski mejni plasti, ki je spodnja meja troposfere katere višina se lahko razteza od nekaj sto metrov pa do nekaj kilometrov. V tej mejni plasti se, zaradi nehomogenosti zemeljske topografije in posledične razlike v odsevanju zgoraj omenjene toplote, odvijajo konvekcijski prenosi toplote, ki temeljijo na prenosu toplote zaradi gibanja molekul v plinasti ali tekoči fazi<ref>{{Navedi knjigo|title=Environmental fluid mechanics.|last=Cushman-Roisin|first=|publisher=John Wiley and Sons, Inc|year=2019|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=http://www.dartmouth.edu/~cushman/books/EFM/front.pdf}}</ref>. Temperatura je najvišja ob površini zemlje ter se z višino spreminja. Z večjo višino se zmanjšuje zračni pritisk ter gostota zračne mase, ki posledično zmanjša tudi samo temperaturo ozračja in s tem vpliva na koncentracijo delcev, ki se večinoma zadržujejo v atmosferski mejni plasti. To je podobno procesu toplotne inverzije, ki nastane ob nižji temperaturi zraka nad samo površino zemlje kot pa je temperatura le tega nad to tanko plastjo. V tem primeru se onesnaževala ne zmorejo dvigniti in razpršiti, kar v poletnih mesecih lahko povzroči [[smog]], med zimskimi pa tudi zadrževanje prašnih delcev. Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je pozimi ob nizkih temperaturah od -10 ºC pa vse do 10 ºC, kjer je ponavadi prisotna toplotna inverzija. V preostalem delu leta pa tudi ob višjih temperaturah v odsotnosti oblakov ter prisotnosti stabilnih atmosferskih pogojev, v primeru velike razlike med največjo ter najmanjšo izmerjeno dnevno temperaturo in ob prisotnosti nizke višine atmosferske mejne plasti<ref name=":6">{{Navedi revijo|last=Barmpadimos|first=|last2=Hueglin|date=2011|title=Influence of meteorology on PM10 trends and variability in Switzerland from 1991 to 2008.|url=https://www.researchgate.net/profile/Stephan_Henne2/publication/253426542_Influence_of_meteorology_on_PM10_trends_and_variability_in_Switzerland_from_1991_to_2008/links/56b05aa108ae8e37214d5f7d.pdf?inViewer=0&pdfJsDownload=0&origin=publication_detail|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Hitrost vetra ===== Stanje konvekcijske mejne plasti ter s tem prenašanje toplote pa temelji tudi na dinamiki vetra, ki se v atmosferi spreminja z višino in povzroča, skupaj s konvekcijo, horizontalno ter vertikalno mešanje zraka s pomočjo nastalih turbulenc, ki vplivajo na samo hitrost vetra. Ta je odvisna od aerodinamičnega upora, ki je ob zemeljskem površju tako velik, da je hitrost vetra zelo majhna (lahko tudi 0 m/s), z višino pa se zmanjšuje ter ob odsotnosti večjih topografskih preprek (mesta, hribovja) ohranja večjo konstanto hitrost in s tem vpliva na razpršitev prašnih delcev ter drugih onesnaževal. Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je ob manjših hitrostih vetra (manj kot 5 m/s). Medtem, ko primer korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Csavina|last2=Field|date=2014|title=Effects of wind speed and relative humidity on atmospheric dust concentrations in semi-arid climates.|url=https://www.researchgate.net/publication/261919978_Effect_of_Wind_Speed_and_Relative_Humidity_on_Atmospheric_Dust_Concentrations_in_Semi-Arid_Climates|magazine=Science of the Total Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> temu nasprotuje saj je večja hitrost vetra zaslužena tudi za resuspenzijo delcev s tal, a prejšna trditev vseeno drži zaradi fizikalnega dejstva, da večja hitrost vetra pomaga pri razpršitvi delcev v različne horizontalne ter vertikalne prostorske dimenzije, ki pa je vseeno v neizolirani obliki odvisna od mnogih drugih faktorjev, ki lahko spremenijo zgornjo trditev. Ob sami hitrosti vetra je pomembna tudi smer vetra. Ta ima lahko korelacijo z visokimi masnimi koncentracijami prašnih delcev zaradi velik vpliva onesnaževanja geografskih območji in človeških aktivnosti, ki se nahajajo v tisti smeri (velika kmetijska ali pa industrijska območja, požari,..)<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Tai|first=|last2=Mickley|date=2010|title=Correlations between fine particulate matter (PM2.5) and meteorological variables in the United States: Implications for the sensitivity of PM2.5 to climate change.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S135223101000539X|magazine=Elsevier Ltd., Atmospheric Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Vlažnost zraka ===== Vlažnost zraka je oznaka za količino vodne pare prisotne v zraku in lahko nakazuje na možnost dežja, oblakov, megle in drugih vremenskih pojavov. Vodna para na zemlji primarno izvira iz povišanja temperature nekega geografskega območja in sočasnega izparevanja morja, drugih vodnih teles v različnih agregatnih stanjih (ledeniki, jezera) ter rastja in zemlje, ki vsebuje delce vode. Na vlažnost zraka določene geografske lokacije vpliva, poleg intenzivnosti sončnega sevanja in s tem temperature, tudi veter. Visoka vlažnost lahko nakazuje na padavine in stopnjo le teh, ki z zajemanjem delcev ter procesom sedimantacije zmanjšujejo koncentracijo prašnih delcev v ozračju. Zmanjševanje koncentracije pa je odvisno od geografije, splošnega podnebja, ki ima lahko že samo po sebi nižjo raven vlažnosti (od 20 do 60% pri polsušnem podnebju)<ref name=":7" /> ter dviga ali spuščanja atmosferske mejne plasti ter s tem višanja ali nižanja relativne vlažnosti <ref name=":6" />, kjer se s prisotnostjo višje vlažnosti v zraku (+ 60%) v nekaterih podnebnih ter višinskih pasovih lahko viša tudi sama koncentracija prašnih delcev. Raziskava <ref name=":7" /> Pri korelaciji med vlažnostjo (v različnih sezonskih obdobjih) ter masnimi koncentracijami prašnih delcev je tako lahko precej velika tudi negotovost, ker imajo velik vpliv tudi druge vremenske spremenljivke ter geografska območja in človeška aktivnost, ki lahko vplivajo na dinamiko gibanja prašnih delcev. Zaradi teh negotovosti je pomembno izračunati tudi korelacijo med večjim številom različnih vremenskih spremenljivk ter masnimi koncentracijami na različnih geografskih območjih skozi čas. ===== Povezovanje vremenskih spremenljivk ===== Vzpostavljanje individualnih korelacij med koncentracijo prašnih delcev ter posameznimi vremenskimi spremenljivkami ni zadostno, lahko tudi zavajujoče in je zaradi kompleksnosti vremenskih pojavov (pred in med samim merjenjem), topografije ter velikosti, hrapavosti površine in kemične sestave prašnega delca ter prisotnosti drugih komponent v zraku le te potrebno obravnavati s celostne perspektive. <!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. -->Raziskava korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7" /> tako opisuje dinamiko ob manjših peščenih nevihtnih vremenskih pojavih.V prvem primeru polsušnega celinskega podnebja, ob dokaj konstantnih temperaturah ter primeru tlakovane kot netlakovane ceste, prikazuje, da je ob hitrostih vetra nad 4 m/s ter nizki relativni vlažnosti (<25%) opaziti večanje masne koncentracije večjih delcev (PM10), kar se pripisuje adsorpciji vode na suhe delce ter s tem prevladujočimi strižnimi napetostmi nad kohezijskimi silami med delci, ki so večje pri višji relativni vlažnosti (>25%). Ta bi s tem lahko naznanila zmanjšanje same zmožnosti resuspenzije delcev s tal (erozija tal). V drugem primeru polsušnega celinskega podnebja pa je razvidno, da se masna koncentracija delcev PM10 poveča ob hitrosti vetra nad 6 m/s ter relativni vlažnosti v območju nad 30% do 60 %. Zaradi razpršenih rezultatov analize je torej ugotovljeno, da obstaja med masno koncentracijo delcev nelinearna odvisnost s povprečno hitrostjo vetra ter relativno vlažnostjo, ki nakazuje na to, da je za boljše razumevanje dinamike potrebno upoštevati še večje število dejavnikov kot so: samo dinamično spreminjanje hitrosti ter smeri vetra (sunki vetra), spreminjanje temperature, značilnosti terena in obliko površine ter kemijsko sestavo prašnega delca, ki lahko spreminja značilnosti adsorpcije vodne pare na sam delec.<!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. --> Raziskava<ref name=":8" /> opisuje dinamiko med temperaturo, relativno vlažnostjo in kemično sestavo prašnih delcev, ki se razlikuje tudi z različnimi geografskimi lokacijami v Združenih državah Amerike ter njihovimi specifičnimi lastnostmi, ki lahko vplivajo na koncentracijo prašnih delcev. V večini različnih delov ZDA je bila zaznana pozitivna korelacija med dvigom temperature ter koncentracijami organskega ter elementarnega ogljika in sulfata, ki je produkt hitrejše oksidacije žveplovega dioksida. Negativna, razen severa in jugozahoda ZDA, pa z nitratom, ki jo pojasnujejo z večjim izparevanjem nitrata iz faze delcev v plinasto fazo ob povišanih temperaturah. Korelacija med povečano vlažnostjo ter sulfatom in nitratom je pozitivna, saj žveplov dioksid lažje oksidira v oblakih, formiranje amonijevega nitrata pa je v sami odvisnosti od relativne vlažnosti. Nevtralna ali pa negativna pa pri organskem ter elementarnem ogljiku, ki imata negativno korelacijo v jugovzhodu ter zahodu ZDA, kjer je prisotna nizka relativna vlažnost v povezavi s sušami ter posledično požari, ki so sami velik vir ogljikovih aerosolov ali pa ob obalnih območjih, kjer je pa nasprotno prisotna zelo visoka vlažnost, ki je povezana s konstantnim dotokom čistega morskega zraka, kar preprečuje začetno formiranje organskih ogljikovih aerosolov v tekoči fazi. ===== Vpliv prašnih delcev na podnebne spremembe ===== Učinek prašnih delcev je, v primerjavi s [[Toplogredni plin|toplogrednimi plini]], na [[Spremembe podnebja|podnebne spremembe]] in [[planetarne meje]] precej majhen. Zaradi kratke življenske dobe imajo prašni delci večji vpliv na lokalno podnebje. Pod direktni vpliv se štejeta razprševanje in absorbcija sončnega sevanja, ki spreminjata zemeljsko sevalno ravnotežje<ref>{{Navedi revijo|last=Boucher|first=|last2=Randall|date=2013|title=Clouds and Aerosols. Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change.|url=https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WG1AR5_Chapter07_FINAL-1.pdf|magazine=Cambridge University Press|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Razprševanje povečuje odbojnost planeta in s tem le tega ohlaja, medtem, ko absorbcija učinkuje ravno nasprotno in segreva atmosfero. Razmerje med učinkom ohlajanja in segrevanja je odvisno od kemične sestave aerosolov ter okoljskih pogojev, vseeno pa aerosoli antropogenega izvora planet ohlajajo. Sončno sevanje, ki doseže zgornji sloj atmosfere je 342 W/m<sup>2</sup>, od tega vse do površja 67 W/m<sup>2</sup> absorbira in 77 W/m<sup>2</sup> odbije atmosfera ter kemične komponente in njihov doprinos k zemeljskemu sevalnemu ravnotežju. Pod indirektni vpliv se šteje oblikovanje novih kapljic (tudi ledu) v oblakih s pomočjo kondenzacije okoli prašnih delcev, ki povečajo samo odbojnost oblaka in ohlajanje podnebnega sistema. Nezanemarljiv vpliv imajo tudi na povečanje (v nekaterih primerih tudi na zmanjšanje) zmožnosti padavin z oblakov. ===== Atmosferski transportni ali razpršitveni modeli ===== Razpršitveni modeli, ki spadajo pod širšo skupino modelov za izračun koncentracij zračnega onesnaževanja, dobijo uporabno vrednost pri programih nadzora koncentracij in reguliranja izpustov prašnih delcev. Idealni model bi vključeval vse karakteristike obstoječih zračnih onesnaževal, njihovega izvora, dinamike z meteorološkimi spremenljivkami v atmosferi ob poljubnem času ter na poljubni lokaciji. Takšen model ne obstaja, zato se je potrebno zadovoljiti z manj zanesljivimi praktično-eksperimentalnimi ter matematičnimi približki realnega stanja<ref>{{Navedi knjigo|title=Air pollution control engineering, Second edition|last=Noel de Nevers|first=|publisher=McGraw-Hill International Editions, Civil Engineering Series|year=2000|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://b-ok.org/book/2724986/d8f2ca?dsource=recommend}}</ref>. Najbolj enostaven je model zaboja, ki temelji na območju (mesto, primestje, ruralno območje,..) v obliki pravokotnika s pripadajočo se širino, dolžino ter višino, ki predstavlja atmosfero kjer so poenostavljeni pogoji takšni, da se onesnaževala popolnoma zmešajo in so enake koncentracije v katerikoli točki tega volumna. Modelu zaboja vsebuje tudi konstantno hitrost in smer vetra. Ta predstavlja povprečno hitrost in smer skozi celotno višino. Koncentracije onesnaževal, ki s pomočjo vetra prehajajo v mesto so konstantne. Konstantna pa je tudi stopnja onesnaženosti, ki izvira iz samega mesta. ====== Gaussov razpršitveni model ====== Je najbolj pogosto uporabljen, ki temelji na opisu trodimenzionalnega polja koncentracij onesnaževala izvirajočega se iz ene točke oz. enega vira ob meteoroloških in emisijskih pogojih, ki jih je pri končnem izračunu potrebno upoštevati skupaj z znanimi fizikalnimi zakoni (različne vrste difuzije, kondenzacija, koagulacija,..). Koordinatni sistem je postavljen in fiksiran v spodnjem centru izvora onesnaževanja, v tem primeru dimnika [[Energetski vir|energetskega postrojenja]], kar predstavlja temelj Eulerjevega matematičnega modela. Os X je postavljena v smeri horizontalno usmerjenega vetra in s tem glavni smeri razpršitve onesnaženega zraka, ki pa se med drugim razprši tudi v Y ter z smeri postavljenih osi. Na začetku se zaradi hitrosti in temperaturne razlike onesnaževala ter atmosfere onesnažen zrak dvigne v smeri Z, kasneje pa zaradi pogojev atmosfere, ki jih lahko z naprednimi numeričnimi metodami približamo realnemu stanju, razprši tudi v druge smeri. Obstaja pa tudi Langragov matematični model kateri ima gibajoči se koordinatni sistem postavljen v določeno točko onesnaženega zraka, ki spreminja svojo lokacijo glede na samo gibanje zraka zaradi pogojev atmosfere. Oba pristopa imata svoje specifične, pozitivne, lastnosti. ====== Večcelični model zaboja ====== Vsebuje oba predhodno omenjena modela, kjer je nad območjem interesa postavljenih več posameznih celic v katerih prevladujejo drugačni pogoji atmosfere, koncentracije onesnaževala ter njihovega razvoja, ki so lahko izven celičnega izvora. Metodo v spodnjem delu večceličnega zaboja dopolnjujejo Gaussovi rapršitveni modeli, ki so locirani na samih virih onesnaževanja. Ker pa v realnosti ni mogoče označiti ter nadzirati vsakega posameznega vira onesnaževanja, se ta del metode dopolnjuje z nadziranjem koncentracij onesnaževala na različnih merilnih mestih. Ti delujejo kot sprejemniki emisij, ki poleg atmosferskih pogojev, intenzivnosti koncentracij, sočasno izvajajo tudi kemično analizo onesnaževala preko katere je lažje določiti sam izvor, gibanje in razvoj. Nekateri novodobni računalniški modeli ter njihovi algoritmi še vedno temeljijo ali pa vsaj delno vključujejo zgoraj omenjene modele. Ti kljub poenostavljenim matematičnim formulam, katere omejujejo vključevanje vpliva topografije okolja, aerodinamičnosti stavb ter dreves, spreminjanje hitrosti in smeri vetra (turbulenca, stabilnost atmosfere,..), sončnega sevanja in kemičnih reakcij, še vedno predstavljajo pomemben delež matematičnega prispevka pri samem modeliranju<ref>{{Navedi revijo|last=Tominaga|first=|last2=Stathopoulos|date=2016|title=Ten questions concerning modeling of near-field pollutant dispersion in the built environment.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0360132316302347|magazine=ollutant dispersion in the built environment. Building and Environment, The International Journal of Building Science and its Applications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ====== Drugi računalniški modeli ====== Poleg atmosferskih razpršitvenih modelov so trenutno najbolj uporabljeni računalniški modeli koncentracij: »geostatistic interpolation«,  »remote sensing retrieval«, in »radial basis function (RBF) neural network«.<ref>{{Navedi revijo|last=Zou|first=|last2=Wang|date=2015|title=Spatial modeling of PM2.5 concentrations with a multifactoral radial basis function neural network|url=https://link.springer.com/10.1007/s11356-015-4380-3|magazine=Environmental Science and Pollution Research, Springer Nature|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. »RBF neural network« temelji na strojnem učenju večplastnih vozlišč, ki so povezane med seboj in potrebujejo začetne predpostavke porazdelitve (Gaussova funkcija) matematičnih spremenljivk kot so: lokacija merilnikov koncentracij prašnih delcev, same koncentracije prašnih delcev, vremenske spremenljivke (vlaga, hitrost vetra,..) dolžina cestišč, razdalje od cestišč, vrste rabe zemljišč in gostota prebivalstva. V drugem koraku (skriti plasti) se izvajajo različne kombinacije možnih spremenljivk katerih število se lahko samodejno poveča zaradi vedno večjega števila vnešenih informacij ter obsežnejšega vnašanja začetnih spremenljivk (t.i. strojno učenje). V zadnjem koraku (izhodni plasti) se pridobi rezultat, ki je odvisen od linearno obteženih kombinacij vozlišč v drugi plasti in s tem rezultat željenih simulacij predhodno določenih željenih pogojev (vnešenih spremenljivk), ki se izboljšuje z vedno večjim vnašanjem informacij in možnih spremenljivk v prvem koraku. === Metode izvajanja meritev številčne ter masne koncentracije prašnih delcev === Zgodovina razvoja področja zaznavanja, opazovanja, merjenja in regulacije onesnaževanja zraka je v tesni odvisnosti od razvoja merilnih metod in naprav za izvajanje dejanskih meritev. Te pa sa odvisne od splošnega razvoja [[Naravoslovje|naravoslovne znanosti]] (fizike, kemije, medicine,..) in tehnološkega napredka različnih obdobij. Zgodovino izvajanja meritev se deli na tri pomembna obdobja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Aerosol measurement: Principles, techniques and applications, Second edition: Historical aspects of aerosol measurements.|last=Baron|first=|publisher=John Wiley & Sons, Inc.|year=2001|isbn=|location=|page=|cobiss=|last2=Willeke|url=https://www.wiley.com/en-us/Aerosol+Measurement%3A+Principles%2C+Techniques%2C+and+Applications%2C+3rd+Edition-p-9780470387412}}</ref>. Predklasična doba se je začela okoli 18. stoletja in z letom 1840 naznanila razvoj prvih naprav z namenom opazovanja formacije delcev vode v oblakih pod nadzarovanimi pogoji laboratorija ter s tem pospešenega razvoja teorije, ki je predvidevala obstoj delcev v zraku. V tem obdobju so bile te teorije tudi potrjene in pomagale pri razvoju naprav kot so: tyndalometer, nephelometer, ultramikroskop, optični opazovalec številčne koncentracije delcev, termičnega in elektrostatičnega seperatorja ter drugih. Klasična doba, kjer se je zaradi očitnega industrijskega onesnaževanja pojavil prvič tudi termin »aerosol«, se je pričela z začetkom 20. stoletja in trajala vse do leta 1960. V tem obdobju so se razvile prve merilne naprave, temlječe se na metodah kot so napredno termično ločevanje delcev, kaskadni impaktorji, optični merilniki števila delcev in zbiranje delcev na filtrih, skozi katere se je črpalo zunanji zrak in posledičnem tehtanju le teh. S tem so bili postavljeni tudi prvi temelji gravimetrične metode opisane v nadaljevanju tega podpoglavja. Ta je na začetku zajemala in upoštevala zgolj večje delce od 1µm, kasneje pa z ugotovitvami na področju medicine, kjer so ugotovili pomen manjših delcev, ki lahko lažje preidejo v notranjost človeških organov, začela razvijati v smeri zajemanja in obravnavanja z mikroskopom, tudi manjših (ultrafinih) delcev. Zaradi tehnološkega in analitičnega napredka se je od klasičnega obdobja naprej, naredilo zelo velik napredek pri izboljšavah predhodno omenjenih merilnih metod. Danes poznamo večje število različnih merilnih metod, ki merijo različne lastnosti prašnih delcev, med katerimi so najbolj pomembne in pogosto uporabljene: * masna koncentracija z gravimetrično merilno metodo <ref>{{Navedi knjigo|title=EN 12341:2014: Ambient air – Standard gravimetric measurement method for the determination of the PM10 or PM2,5 mass concentration of suspended particulate matter.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2014|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/7ad508ad-33bd-4e41-942b-c52ddeb6d44d/en-12341-2014}}</ref> * številčna koncentracija z optično metodo štetja delcev <ref>{{Navedi knjigo|title=ISO 21501-1-2009: Determination of particle size distribution – Single particle light interaction methods – Part 1: Light scattering aerosol spectrometer.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2009|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://www.iso.org/standard/42728.html}}</ref> * distribucija velikosti z električno spektrometrijo mobilnosti <ref name=":5" /> * kemična sestava prašnih delcev z energetsko rentgensko analizo <ref>{{Navedi knjigo|title=Smoke, dust, and haze: Fundamentals of aerosol dynamics, second edition.|last=Friedlander|first=|publisher=Oxford University Press|year=2000|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://cmc.marmot.org/Record/.b26688116}}</ref> Gravimetrična merila metoda, ki je primerna za izvajanje meritev masne koncentracije prašnih delcev, je bila do pojava cenejših in bolj uporabnih različic optičnih merilnikov tudi najbolj pogosto uporabljena, na njej sloni tudi večji del do zdaj znanih vzpostavljenih standardov ter zakonodaje in ima svoje pozitivne lastnosti. Optična metoda štetja delcev se sicer izvaja tudi za ugotavljanje distribucije velikosti, ki pa je pogosto analizirana tudi s strani metod kot je na primer: električna spektrometrija mobilnosti. ==== Gravimetrična metoda za analizo masne koncentracije prašnih delcev ==== Gravimetrična metoda je ena od najbolj uporabljenih skozi zgodovino izvajanja meritev in v nekaterih primerih tudi danes. Primerna je za izvajanje meritev masnih koncentracij, ki se izvajajo s tehtanjem filtrov skozi katere, pod standardnimi pogoji delovanja naprave (čas menjave filtra, konstantni pretok zraka, pritisk ter temperatura in vlaga pri shranjevanju filtrov), potuje obravnavani zrak. Uporabljeni filtri, ki so narejeni iz steklenih ali kremenovih vlaken ter/ali polytetrafluoroethylena (PTFE), so shranjeni v delu naprave do samega transporta in začetka izvajanja meritev v zato namenjeni sobi, ki je pravtako pod standardiziranimi pogoji. Z gravimetrično metodo se ponavadi obravnava prašne delce vseh možnih oblik (nukleacijska, akumulacijska, groba frakcija), ki so v velikosti od vsaj 0.3 (standardi filtra) do 2.5µm (PM2,5) in od 0.3 (standardi filtra) do 10µm (PM10) in s tem prilagojeni standardom čistega zraka omenjenih v zadnjem podpoglavju teoretičnega dela namenjenega reguliranju onesnaževanja. S pomočjo vhodnega kanala in trkalnika v sami napravi je poskrbljeno za primerno obravnavano velikost delcev. Metoda izvajanja meritev masnih koncentracij je precej enostavna, kljub temu, da je potrebno upoštevati veliko število spremenljivk pri samem procesu izvajanja meritev (kalibracija vseh potrebnih naprav in prostora, merjenje, shranjevanje in tehtanje filtrov pod standardnimi pogoji), ki lahko vplivajo na merilno negotovost. Filtre so lahko uporabljeni tudi za izvajanje meritev kemične sestave prašnih delcev. Metoda ima poleg omenjenih pozitivnih lastnosti tudi svoje pomanjkljivosti, med katerimi sta največji povezani z omejitvijo analize na masno koncentracijo, ki za nadaljno in bolj razširjeno analizo potrebuje druge tehnike (elektronska mikroskopija) ter oskrbovanjem naprave s filtri in analizo le teh, kar lahko zahteva redno fizično prisotnost človeka. ==== Optična metoda sipanja delcev ==== Optična metoda štetja delcev temelji na fizikalnemu dejstvu, da obsvetljeni delci razpršijo svetlobo pod različnimi koti, z različnimi intenzivnostmi katere lahko zazna in uporabi za analizo njihove velikosti, števila in drugih karakteristik (mase, kemične sestave,..). Elektromagnetno valovanje svetlobe ob interakciji z molekularno sestavo delca rezultira v razpršitvi svetlobe, ki je plod lomljenja, odbitja, absorbcije ali upogiba same svetlobe. Manjši delci razpršijo svetlobo bolj intenzivno in pod manjšim kotom kot večji delci. Intenzivnost razpršene svetlobe je odvisna od njene valovne dolžine, relativnega lomnega količnika, kota odboja ter velikosti delca. Kot odboja ter valovna dolžina sta odvisni od uporabljenega vira svetlobe, leč s katerimi lahko zajema več kotov svetlobe (bolj natančno merjenje velikosti) ter merilnika. Relativni lomni količnik, ki je odvisen od sestave delca, pa je za določena okolja (urbano, primestno,..) lahko predpostavljen, če že ne izvaja samih kemičnih analiz katerih merilniki so specifični. Predpostavlja pa se tudi, da je delec oblike krogle (aerodinamični premer delca). Tako se lahko s pomočjo izmerjene intenzivnosti razpršene svetlobe ob preostalih znanih veličinah pridobi informacije o velikosti delca. Meri lahko različne velikosti katerih razpon je odvisen od zmogljivosti ter nastavitev spektrometra. Merjenje števila delcev se lahko izvaja istočasno z merjenjem intenzitete odbite svetlobe in je odvisno od volumna vzorca, ki je nadalje odvisen od območja vzorčenja (efektivnega premera laserskega žarka, globine polja merjenja), hitrosti pretoka zraka skozi napravo ter časa vzorčenja. Naprave so narejene tako, da je pretok zraka skozi napravo konstanten in je neodvisen od zunanjega zraka in njegovih okoliščin. Kljub temu, da je lahko v napravi več leč s katerimi zajema več kotov svetlobe ter s tem bolj točno določa velikosti delcev, ima metoda svoje pomanjkljivosti pri izvajanju meritev velikosti iz katerih izhaja tudi merilna negotovost. Te se dotikajo predpostavljanju lomnega količnika ter oblike krogle, ki lahko ob različnih sestavah ter oblikah prašnih delcev prikaže manjšo ali večjo intenzivnost odboja svetlobe ter s tem velikost delca. Pri izvajanju meritev števila delcev pa je ta pomanjkljivost v nihajočem se pretoku zraka skozi napravo. ==== Električna spektometrija mobilnosti za analizo distribucije velikosti koncentracije prašnih delcev ==== Električna spektometrija mobilnosti (FMPS) velikosti prašnih delcev je poleg optičnih merilnikov ena od najbolj uporabljenih merilnih metod <ref>{{Navedi revijo|last=Hosseini|first=|last2=Cocker|date=2010|title=Particle size distributions from laboratory-scale biomass fires using fast response instruments|url=https://www.researchgate.net/publication/43656394_Particle_size_distributions_from_laboratory-scale_biomass_fires_using_fast_response_instruments|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> za izvajanje analize distribucije velikosti prašnih delcev. Metoda temelji na električnem potencialu delcev, ki potujejo v konstantnem toku zraka čez difuzijski napajalnik, ki je zaslužen za pozitivno nabitost delcev s pomočjo ustvarjanja in širjenja ionov v atomih materiala delcev (spreminjanje nevtralnega stanja protonov in elektronov v atomu) med dvema koncentričnima valjema in nazadnje čez večje število elektrometrov, ki so namenjeni pokrivanju različnih velikosti prašnih delcev. Pozitivno nabiti delci se s pomočjo vsebujoče se električne mobilnosti in visoke napetosti med valjema porazporedijo iz vstopne k izstopni strani (po velikosti), kjer so prisotni elektrometri. Elektrometri so uporabljeni za merjenje električne mobilnosti delca (prenos naboja z ioni na delec) s pomočjo katerih lahko izračuna velikost delca in nazadnje samo distribucijo velikosti koncentracije večjega števila prašnih delcev. ==== Energetska rentgenska analiza kemične sestave prašnih delcev ==== Rentgenska flourescenčna analiza (XRF)<ref>{{Navedi revijo|last=Russ|first=|date=1984|title=Fundamentals of energy dispersive X-ray analysis|url=https://b-ok.org/book/665231/b0eae0|magazine=Butterworts & Co (Publishers) Limited|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je ena od najbolj pogostih metod za izvajanje kemijske analize večjega števila elementov prašnih delcev pri kateri se uporablja fotone (rentgenske žarke) elektromagnetnega sevanja za povzročanje emisij rentgenskih žarkov prevladujočih se atomov (elektronov) različnih materialov iz katerega je sestavljen prašni delec. Prašni delec je lahko analiziran s pomočjo filtra v katerega se ujame ali pa v novodobnih različicah brez njega, v zato namenjenemu prostoru v sami merilni napravi. Prašni delec lahko torej vsebuje več vrst materialov, ki imajo svoje lastno atomsko število (število protonov) s katerim oddajajo svoj specifični energijski odtis v obliki rentgenske emisije pri omenjenem mehanizmu XRF analize, ki temelji na izbijanju fotoelektrona v notranji lupini (z manjšo energijo) atoma s fotonom generiranim s pomočjo same naprave. Elektron na zunanji lupini (z večjo energijo) se v naslednjem koraku spusti v prazni prostor prejšnjega elektrona. Ta proces sprosti odvečno energijo, ki je bila potrebna za vezavo in jo preusmeri v drugi (Augerjev) elektron zunanje lupine kateri v zadnjem koraku (Augerjev proces) zapusti lupino in odda emisijo v obliki rentgenske energije, ki jo zazna detektor v napravi. Ta energija, ki je koristna za samo analizo pa je, kot je zgoraj omenjeno, konstanta in specifična za določeno vrsto prisotnega atoma. Zgoraj omenjene merilne metode so kvalificirane kot zemeljske in imajo tudi svoje pomanjkljivosti v primeru nihanja koncentracij skozi čas in prostor (večje koncentracije pri virih onesnaževanja) ter v primeru cene nakupa in vzdrževanja večjega števila merilnikov.    Pomanjkljivost pa je tudi v povezavi s prioritizacijo ekonomske aktivnosti. Ko ta postane regulativni cilj se lahko strateško prilagaja postavitve merilnih naprav na območja kjer je prisotna manjša onesnaženost ali pa čas zmanjševanja emisij s strani onesnaževalcev prilagaja delovanju merilne naprave.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Sullivan|first=|last2=Krupnick|date=2018|title=Using satellite data to fill the gaps in the US air pollution monitoring network|url=http://www.danielmsullivan.com/pdf/Sullivan_Krupnick_Filling_monitor_gaps_with_satellites.pdf|magazine=Resources for the future|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ==== Izvajanje meritev ultravijoličnega (UV) sevanja, ki ga povzročijo aerosoli pri odboju sončnega sevanja z zemeljske površine ==== Zaradi pomanjkljivosti se vedno bolj pogosto uporabljajo merilne metode nameščene na satelitih, ki krožijo okoli [[Zemeljska orbita|zemeljske orbite]] (vesoljske merilne metode). Danes okoli zemlje kroži več vrst [[Satelit|satelitov]], ki so namenjeni izvajanju meritev onesnaževanja atmosfere (tudi s strani aerosolov). Meritve gostote aerosolov se izvajajo s pomočjo detektorjev, ki zajemajo različne valovne dolžine odboja sevanja sonca s strani zemeljske površine in le te primerjajo z odbojem od atmosfere. Več kot je delcev v zraku, ki razpršijo in absorbirajo svetlobo, manj sevanja zazna merilnik na satelitu<ref name=":17" />. Merilniki na satelitih zaenkrat ne zmorejo prepoznati masne, številčne ali velikostne distribucije koncentracij prašnih delcev, pomanjkanje je tudi v tem, da bi za minutne ali urne vrednosti potrebovali veliko večje število satelitov, ki bi pokrivali tudi širši del zemeljske površine. Težave pa se pojavljajo tudi pri izvajanju meritev nad območjem kjer so oblaki<ref>{{Navedi revijo|last=Christopher|first=|last2=Gupta|date=2010|title=Satellite remote sensing of particulate matter air quality: The cloud-cover problem.|url=https://www.researchgate.net/publication/44609728_Satellite_Remote_Sensing_of_Particulate_Matter_Air_Quality_The_Cloud-Cover_Problem|magazine=Journal of the Air & Waste Management Association|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. S tehnološkim napredkom računalniških modelov in merilnikov (merilnih metod) pa se zato vedno hitreje izboljšujejo zmožnosti povezovanja različnih onesnaževal z vremenskimi spremenljivkami, sposobnost zaznavanja različnih vrst koncentracij na različnih višinah atmosfere in sočasna ločljivost zaznavanja, ki zaenkrat še ne zmore prepoznati točne kemične sestave ter lokalnih virov onesnaževanja prašnih delcev, tudi pod oblaki. === Vpliv prašnih delcev na človekovo zdravje === Prašni delci različnih velikosti, masnih/številčnih koncentracij in kemične sestave imajo različne škodljive posledice na človekovo zdravje predvsem zaradi vdihavanja in odlaganja delcev v dihalnem sistemu. Škodljivo pa vplivajo tudi na izpostavljeno kožo in oči ter prebavni sistem z zauživanjem tekočine in hrane, ki vsebuje prašne delce. ==== Velikost prašnih delcev in njihova zmožnost prodiranja v človeška dihala ==== Prašni delci, ki ostanejo dlje časa v zraku, lahko preidejo v [[človeško telo]] z vdihavanjem skozi [[nos]] ali [[usta]], v [[dihala]] pa se največkrat odlagajo s procesom [[Sedimentacija|sedimentacije]] in [[Difuzija|difuzije]] pri manjših delcih. Količina, odlaganje in končne posledice vdihanih prašnih delcev so po navadi odvisne od njihove velikosti in kemične sestave, poti preko katere so vdihani, časa izpostavljenosti, količine vdihanega zraka (vrste dela, ki ga človek opravlja), smeri in hitrosti vetra ob telesu ter fizične karakteristike, predhodnih [[Bolezen|bolezni]] (dihal, ...) in načina življenja (kajenje, ...) konkretnega človeka. Od vseh teh lastnosti je odvisno tudi, do katerega predela dihalnega sistema bodo uspeli prodreti, kakšen delež se jih bo uspelo odložiti in kakšne posledice človeškemu zdravju bodo povzročene. [[Slika:Respiratory system complete no labels.svg|thumb|250px|Človeška dihala]] Večji prašni delci (>10 µm) se po navadi odlagajo v ustni ter nosni votlini in grlu. [[Dihanje]] skozi nos je ponavadi bolj varno zaradi uspešnega filtriranja prašnih delcev s pomočjo nosnih dlačic ter večjega spreminjanja smeri vdihanega zraka in posledičnega zaustavljanja delcev. Večji delci, ki se ne zaustavijo pri omenjenih delih dihalnega sistema, lahko prodrejo tudi do sapnika in sapnice, tam se lahko odstranijo s pomočjo sluzi ali pa raztopijo v telo. Manjši delci lahko prodrejo vse do pljučnih mešičkov. Samo 1 % delcev v velikosti 10 µm ima po navedbah [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO)<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.who.int/occupational_health/publications/en/oehairbornedust.pdf|title=Hazard prevention and control in the work environment: airborne dust.|date=1999|accessdate=|website=Occupational and Environmental Health Department of Protection of the Human Environment|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> zmožnost prodora do predela kjer se nahajajo pljučni mešički, največjo pa delci v velikosti 2µm. Delci manjši od 2µm (okoli 0,5 µm) v povprečju ne presegajo 10-15 % zmožnosti zaradi sposobnosti dihalnega sistema po izdihu večjega dela, medtem ko ultrafini delci s pomočjo difuzije lažje ostanejo in prodrejo v notranje organe. [[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) je zaradi pomembnega značaja velikosti delcev ter prodiranja le teh v dihalni sistem, s poudarkom aktivnosti človeka na delovnem mestu, za namene vzorčenja vzpostavila standarde kot je na primer: »ISO 481:2014: Atmosfera na delovnem mestu - definicija velikosti frakcij za merjenje delcev, ki se prenašajo z zrakom.« <ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://standards.globalspec.com/std/969024/EN%20481|title=ISO EN 481 (2014): Workplace exposure – Size fraction definitions for measurement of airborne particles.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organzation for Standardization|last=|first=}}</ref>. Standard je namenjen definiranju deleža velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi (1) nosno ali ustno votlino, (2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov ob povprečnih delovnih pogojih. Standard prikazuje delež različnih velikosti delcev, ki lahko prodrejo do različnih regij dihalnega sistema, ne pa tudi deleža, ki bi prikazal koliko delcev od prodirajočih se tam odloži. Standard zato opozarja, da bi striktno upoštevanje sprejetih sporazumov, lahko precenilo potencialni učinek na človeško zdravje, zaradi dejstva, da morajo biti delci odloženi, da bi lahko prišlo do (negativnih) bioloških učinkov, kar pa je težje dokazati. Delež manjših velikosti (<1µm) prašnih delcev, ki se odložijo v določenem delu telesa je neznan. Ultrafini delci lažje prodrejo vse do pljučnih mešičkov, a se večji del le teh znajde v izdihanem zraku zaradi težjega odlaganja. Vseeno pa obstaja močan sum, da se veliko večji del odloženih delcev uspe prenesti iz pljuč v kri in tako sproža reakcije v t.i. »sekundardnih organih« kot so možgani ter srce. Obstaja pa tudi zaenkrat še ne potrjen sum, da ultrafinim delcem (<300nm) uspe prodreti pregrade med krvjo in organi ter vstopiti v same celice, organele in celo jedra celic. ==== Kemična sestava prašnih delcev in posledice na človekovo zdravje ==== Kemična sestava prašnih delcev ter njihov izvor sta pomembna faktorja pri posledicah prašnih delcev na človekovo zdravje<ref name=":18" />. Procesi lomljenja peska, kamnov in drugih rudnin lahko vsebujejo kristalni kremen ter druge toksične komponente (berilij, bakreni sulfid, azbest,..) v obliki majhnega prahu. V procesih gumarske industrije se za primarno surovino uporablja veliko število toksičnih kemikalij v obliki prahu ali pa v drugih agregatnih stanjih, ki lahko kasneje prispevajo svoj delež pri formiranju prašnih delcev (industrijsko oglje, kristalni kremen, žveplo, svinčev oksid, fosfiti,..<ref>{{Navedi splet|url=https://publications.iarc.fr/Book-And-Report-Series/Iarc-Monographs-On-The-Identification-Of-Carcinogenic-Hazards-To-Humans/Chemical-Agents-And-Related-Occupations-2012|title=Chemical agents and related occupations, Volume 100 F – A review of human carcinogens|date=2012|accessdate=|website=International Agency for Research on Cancer working group on the evaluation of carcinogenic risks to humans|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref>). V procesih proizvajanja plastike za široko uporabo v obliki embalaže ter izdelkov iz plastike se prav tako uporablja veliko število kemičnih komponent (vinil klorid, benzen, 1,3-butadien, formaldehid, poliklorirani bifenil,..), katere pri sami proizvodnji, uporabi, razgradnji ali sežiganju tvorijo del prašnih delcev<ref>{{Navedi revijo|last=Barabad|first=|last2=Jung|date=2018|title=Characteristics of particulate matter and volatile organic compound emissions from te combustion of waste vinyl|url=https://www.mdpi.com/1660-4601/15/7/1390|magazine=International Journal of Environmental Research and Public Health|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>, ki vplivajo na človeško zdravje<ref>{{Navedi revijo|last=Prata|first=|date=2018|title=Airborne microplastics: Consequences to human health ?|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29172041/|magazine=Environmental Pollution Journal, 234|page=|pages=115-126|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. V lesni, živilski, farmacevtski, železarski, gradbeni, rudarski in drugih industrijah se v nekem delu procesa delavci ter okolje soočijo z deležem primarnih surovin ali pa končnega onesnaževanja v obliki majhnega prahu, ki bi lahko prodrl vse do pljučnih mešičkov, zaradi česar obstaja velika nevarnost poslabšanja človeškega zdravja v obliki: * bolezni pljuč z akumulacijo prahu v pljučih * rak, ki se lahko razvije zaradi vnetja pljučnega tkiva * bolezni srca in ožilja * zastrupitev krvi, ledvic in centralnega živčnega sistema zaradi telesnega vsrkavanja toksičnih kemikalij, ki sproža reakcije pri drugih organih * infekcijske bolezni * reakcije, ki se poznajo na koži telesa, manifestirajo s težavami pri dihanju,.. * poslabšanje drugih bolezni kot so astma<ref>{{Navedi revijo|last=Souza|first=|last2=da Silva Santos|date=2017|title=Association between climate variables, pollutants, aerosols and hospitalizations due to asthma.|url=https://www.semanticscholar.org/paper/Association-between-climate-variables%2C-pollutants%2C-Souza-Santos/2ee982237c1420d81b8f2c857c359a1fa98ac9ce|magazine=The journal Mundo da Saude|page=|pages=4-10|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>,.. Dodatni primeri prašnih delcev z različnimi vsebnostmi in njihovi učinki na [[človeško zdravje]]: {| class="wikitable" |'''Vrste prahu''' |'''Glavni učinki na zdravje''' |'''Ciljni organ''' |'''Definiran delež velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi/do''' |- |Prah kristalnega kremena (gradbeništvo in druge industrije) |Silikoza; postopno razvijajoča se bolezen pljuč s trajnimi posledicami; rakotvorna |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Premogov prah (premogovništvo, gorivo za proizvajanje toplote in elektrike) |Pnevmokonioza; bolezen pljuč (oteženo dihanje) |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Prah azbesta (gradbeništvo,..) |Azbestoza; pljučni rak; mezotelioma |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov |- |Svinčev prah (elektrotehniška industrija, gradbeništvo,..) |Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema) |Skozi dihalni sistem v krvni obtok |(1) nosno ali ustno votlino |- |Prah mangana (železarska industrija) |Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema) |Skozi dihalni sistem v krvni obtok |(1) nosno ali ustno votlino |- |Lesni prah (gorivo za proizvajanje toplote in elektrike, papirna industrija, gradbeništvo,..) |Rak v nosni votlini |Nosna votlina |(1) nosno ali ustno votlino |- |Bombažni prah (tekstilna industrija) |Bisinoza; bolezen pljuč (oteženo dihanje) |Pljuča |(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč |- |Posušeni sladkorni trs (proizvodnja sladkorja) |Bagasoza; ekstrinzičen alergijski alveolitis |Pljuča |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Cementni prah (gradbeništvo) |Dermatoza; kožna bolezen |Koža |Katerekoli velikosti |- |Pentaklorofenol (kmetijska industrija) |Sistemska zastrupitev |Skozi kožo v krvni obtok |Katerekoli velikosti |} Letno na globalni ravni pride do okoli '''8.9 milijona smrti''' zaradi dolgotrajne izpostavljenosti prašnim delcev v zunanjem zraku in posledičnega razvoja bolezni. Takšno število smrti je primerljivo z 10.3 milijona smrti zaradi [[Prehrana v svetu|prehrane]] in 6.3 milijona smrti zaradi [[Kajenje tobaka|kajenja]], sicer dvema od največjih povzročiteljic smrti.<ref>{{Navedi revijo|last=Burnett|first=|last2=Chen|date=2018|title=Global estimates of mortality associated with long-term exposure to outdoor fine particulate matter|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30181279/|magazine=US National Academy of Sciences, Proceedings of the National Academy of Sciences|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> === '''Tehnični elementi za nadzor onesnaževanja s prašnimi delci''' === Tekom razvoja tehnologije proizvajanja energije ter delovanja različnih vrst industrije, kot največjih virov onesnaževanja, se je zaradi vidnih posledic na človeško zdravje sočasno razvijalo tudi področje preprečevanja oz. omejevanja onesnaževanja. Tipičen tehnični sistem zagotavljanja kakovosti notranjega zraka, je [[prezračevalni sistem]] kjer se uporablja različne vrste filtrov in druge tehnične elemente za nadzor onesnaževanja. S spoznavanjem fizike, dinamike ter drugih lastnosti prašnih delcev so se razvijali osnovni mehanizmi zbiranja<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Filters and Filtration Handbook, Fifth Edition.|last=Sutherland|first=|publisher=Elsevier, Ltd|year=2008|isbn=|location=|page=370-372|cobiss=|url=https://www.elsevier.com/books/filters-and-filtration-handbook/sutherland/978-1-85617-464-0}}</ref>, ki so upoštevali: trkalno, prestrezevalno ([[sila upora]]) in [[Difuzija|difuzijsko sposobnost]] (Brownovo gibanje) ter [[Težnost|gravitacijsko]], centrifugalno in [[Elektrostatika|elektrostatično]] silo delca. Na teh mehanizmih temelječi tehnični elementi za zagotavljanje kakovosti notranjega zraka ter nadzor oz. preprečevanje pretiranega onesnaževanja zunanjega zraka direktno ob viru onesnaževanja bodo v nadaljevanju razdeljeni ter opisani v petih različnih kategorijah. ===== Gravitacijsko odlaganje v komori s horizontalnim pretokom zraka ===== Deluje na preprostem principu potovanja onesnaženega zraka skozi kanal, ki se na neki točki razširi v daljšo komoro zaradi česar se pretok zraka upočasni in s tem dopusti delcem možnost odlaganja s pomočjo gravitacije. Uporablja se za večje velikosti delcev (>70µm), ki imajo zaradi gravitacije ravno dovolj veliko hitrost odlaganja, da jih ne odnese, skupaj z ostalimi plini ter delci v pretoku, iz same komore. Kljub omejeni zmožnosti se še vedno uporablja pri, vsaj začetnem, čiščenju zelo onesnaženih izpustov v metalurški industriji. Potrebno je redno ročno čiščenje odloženih delcev iz dna naprave. ===== Centrifugalni separatorji ===== Delujejo na principu tangencialnega vstopa onesnaženega zraka v večjo cilindrično telo, kar povzroči vrtinčenje zraka. Ko zrak z delci prispe do mejne plasti, kjer zrak stagnira (v spodnjem delu separatorja), delci zapustijo tok zraka in padejo proti zbiralniku na dnu separatorja, medtem, ko je pretok zraka preusmerjen proti izhodni cevi na vrhu separatorja ter v potencialno nadaljno obravnavo zaradi možnosti, da se nekateri delci odbijejo in pridružijo toku izhodnega zraka. Večji centrifugalni separatorji (z večjim premerom cilindrične cevi) so primerni za odstranjevanje večjih delcev (>20µm), medtem, ko lahko manjši in tehnološko bolj napredni obravnavajo tudi delce do velikosti 1µm. ===== Čiščenje onesnaženega zraka z mokrim pralnikov ===== Mokri pralnik deluje na principu prenašanja prašnih delcev na kapljice (razpršene) vode skozi katere potuje onesnažen zrak. Kapljice morajo biti pravšnjih velikosti za dosego željenega učinka odstranjevanja določenih velikosti prašnih delcev. Pralnik, kjer se srečata onesnažen zrak ter voda je samo eden od glavnih členov celotnega sistema, ki v nadaljnih korakih vključuje separator (vode in zraka ali pa vode in delcev) ter črpalko za recirkulacijo vode nazaj v pralnik. Znane so različne vrste pralnikov kateri se v glavnem razlikujejo okoli metode vnašanja vode ter onesnaženega zraka (prečno, protismerno ali istosmerno vnašanje) v različnih tipih kot so: venturijev, sejalni, brizgalni, kondenzacijski, odstranjevalnik vlage in drugi. Brizgalni pralnik temelji na brizgalnih šobah v zgornjem delu pralnika ter odtoku (onesnažene) vode v spodnjem delu in vhodu onesnaženega zraka iz spodnjega proti zgornjemu predelu. ===== Elektrostatični ločevalnik prašnih delcev ===== Elektrostatični ločevalnik temelji na pretoku onesnaženega zraka skozi vmesni prostor dveh ozemljenih plošč med katerima je več vrst prepletenih žic z napetostjo tudi do 40000 voltov, ki ob enem prašne delce električno nabijejo ter istočasno ustvarjajo elektrostatično polje katero povzroči izločevanje delcev iz pretoka onesnaženega zraka na obstranske (ozemljene) plošče. Ioni, ki so ustvarjeni s pomočjo visokonapetostnih žic se vežejo na prašne delce, ki s tem pridobijo električni naboj ta pa je odvisen tudi od same kemične sestave delca. Prašne delce zbrane na ploščah je potrebno redno čistiti z mehanskim tresenjem plošč ali pa elektromagnetnimi sunki, ki povzročijo odpadanje delcev v zbiralnik na dnu elektrostatičnega ločevalnika. Elektrostatične ločevalnike, ki so primerni tudi za zelo majhne prašne delce se deli na tri glavne tipe: negativno nabiti suhi ločevalniki, negativno nabiti mokri ločevalniki ter dvostopenjski pozitivno nabiti ločevalniki. ===== Čiščenje onesnaženega zraka s filtri ===== Filtri se uporabljajo za odstranjevanje prašnih delcev različnih velikosti, organizmov kot tudi plinastih onesnaževal. Deluje na principu usmerjanja pretoka onesnaženega zraka skozi filtre sestavljene iz različnih sintetičnih ter naravnih materialov, ki imajo različne velikosti por s katerimi zaustavljajo prašne delce. Učinkovitost ločevanja je odvisna od velikosti por, globine filtra, hitrosti onesnaženega zraka ter same dinamike med kemično sestavo filtra ter prašnih delcev. Čiščenje onesnaženega zraka s filtri se v grobem deli na površinske ter globinske načine filtriranja. Površinski večinoma ustavljajo delce na sami površini filtrov ter s časom zaradi akumulacije delcev okoli por, zmanjšujejo prehodnost le teh, medtem, ko globinski ustavljajo delce skozi celotno globino filtra. Postavitev filtrov je razdeljena na fazo pred ventilatorjem, ki skrbi za relativno čistost nadaljne opreme s filtriranjem večjih velikosti (> 10 µm) in drugo fazo, ki je za ventilatorjem. Ta se ukvarja z manjšimi velikostmi prašnih delcev (> 0.3 µm > 10 µm) ter je postavljena pred samimi filtri za plinasta onesnaževala, saj le ti niso zmožni filtracije prašnih delcev in bi bila v nasprotnem primeru njihova življenska doba zelo kratka. ===== Uporaba filtrov v procesu prezračevanja ===== ====== Različne vrste filtriranja v procesu prezračevanja ====== Uporaba takšnih zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega.Filtre se lahko uporablja pri samih virih onesnaževanja kot tudi pri procesih prezračevanja bivalnih prostorov, kjer je ta način zbiranja delcev najbolj pogosto uporabljen. V prezračevalnih sistemih je lahko prisotno več različnih vrst filtriranja<ref name=":9" />: * Filtre sestavljene iz naravnih ter sintetičnih materialov (naravni lateks, sintetična vlakna, steklena vlakna, poliuretan,..), ki filtrirajo grobe (> 10 µm), fine (> 0.3 µm > 10 µm) ter mikro ( > 0.1 µm > 0.3 µm) velikosti prašnih delcev. * Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo tanek premaz visoko viskoznih tekočin kot so olje ali mast, ki pomagajo pri zaustavljanju grobih delcev (>10 µm). * Elektrostatične ter ionske filtre, ki delujejo na principu elektrostatike in odstranjujejo delce do velikosti 0.1 µm. * Filtre, ki delujejo na principu foto-katalizatorja. Ta s procesom odstranitve elektronov iz katalizatorja (tipično titanijevega dioksida), ki je izpostavljen ultravijolični svetlobi ter posledični reakciji elektronov z vlago v zraku, razdeli vodne molekule na atome vodika ter hidroksilne radikale, slednji pa reagirajo z onesnaževali temelječimi na ogljiku in jih pretvorijo v ogljikov dioksid ter vodo. Filter tako spremeni kemično sestavo onesnaževal in jih spremeni iz škodljivih v neškodljive delce. * Filtre iz aktivnega ogljika, ki s procesom adsorpcije pritegnejo atome in molekule plinastih ter tekočih oblik onesnaževala (lahko-hlapne ogljikove spojine) na atome ogljika, ki ležijo na sami površini filtra. Ti v glavnem dopolnjujejo zgoraj naštete vrste in skrbijo za odstranjevanje delcev, ki povzročajo neprijetne vonjave. * Filtre prevlečene s srebrom, ki oddajajo srebrove ione kateri služijo za sterilizacijo mikroorganizmov (bakterije ter virusi) in s tem preprečijo razmnoževanje le teh. Ti spadajo pod filtre, ki služijo nadzoru ter preprečevanju razmnoževanja škodljivih mikroorganizmov in bodo poleg te vrste našteti v zadnjih alinejah, kot filtri, ki so namenjeni vrstam onesnaževanja najmanjših velikosti. * Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo nanos mikrobov (bakterije, virusi, cvetni prah,..), fenolov in drugih antioksidantov kateri služijo za nevtralizacijo bakterij ter drugih molekul, ki so zaslužne za neprijetne vonjave. * Filtre, ki delujejo na principu UV sevanja in so pri procesu filtriranja (v sistemu prezračevanja) na zadnjem mestu. Vloga UV sevanja (UV-C) je uničenje ali sprememba genetske zasnove mikroorganizmov ali mikrobov (bakterij, gliv in virusov) in s tem sterilizacija ter preprečitev množitve, ki bi lahko vplivala na končno zdravje človeka. Uporaba zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega ====== Klasifikacija kakovosti zunanjega ter notranjega zraka ====== Kakovost zunanjega zraka se, za namen vzpostavljanja prezračevalnega sistema in izbire primernega tipa filtra, deli na tri stopnje <ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/c8d82246-bdec-4100-abad-7dc911c420f9/en-13779-2007|title=EN 13779:2007: Ventilation for non-residential buildings – Performance requirements for ventilation and room-conditioning systems.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>: * ODA 1: čisti zrak z občasnim onesnaževanjem s prašnimi delci, ki ustreza nacionalnim (SLO) ter mednarodnim (EU, WHO) standardom oz. mejnim vrednostim, * ODA 2: srednje-visoko onesnažen zrak s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti do 1.5x ter * ODA 3: zelo visoka onesnaženost zraka s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti za več kot 1.5x. Željeno doseganje notranje kakovosti zraka pa se deli na: * IDA 4: ki predstavlja najmanjšo zahtevano kakovost zraka ter vse do * IDA 1: ki predstavlja največjo zahtevano kakovost zraka, ki je namenjena t.i. čistim prostorom, ki se jih uporablja v različne namene pri različnih industrijah<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=4c670078-c959-48eb-b3d3-be26d5372ee4|title=EN ISO 15251: Indoor environmental input parameters for design and assessment of energy performance of buildings addressing indoor air quality, thermal environment, lighting and acoustics|date=2007|accessdate=|website=International Organization for Standardization|publisher=|last=|first=}}</ref>. Indikatorji zahtevane kakovosti zraka v prostoru so: * število ljudi na m² * namembnost prostora * količina vpihanega zraka (l/s×m²) v prostor * povečana koncentracija CO2 (ppm) ====== Klasifikacija filtrov glede na učinkovitost filtriranja prašnih delcev ====== Zgoraj omenjene stopnje kakovosti zraka se lahko dosega z uporabo večstopenjskih, bolj kakovostnih filtrov, ki so bili po standardu EN 779:2012<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=5c5e123a-2983-4038-986c-d76f2f8c1a29|title=ISO EN 779:2012: Particulate air filters for general ventilation - Determination of the filtration performance|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref> do nedavnega razdeljeni v tri različne stopnje (G, M, F) katere so predstavljale povprečno učinkovitost filtriranja prašnih delcev večjih od 0.4 µm, ki pa nimajo zadostne praktične vrednosti. Standard EN 779 je bil v letu 2018 dokončno zamenjan s standardom EN 16890:2016<ref name=":10" /><ref name=":11" />. Standard EN 16890:2016 se zaenkrat uporablja v povezavi s standardom EN 1822<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=493884ce-0564-4e90-80ca-3213583daab6|title=EN ISO 1822: High efficiency air filters (EPA, HEPA and ULPA) - Part 1: Classification, performance testing, marking|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, kjer so bili obravnavani zračni filtri za mikro delce (>0.01 µm) razdeljeni v tri skupine (E, H, U). '''Standard EN 16890 (1-2)'''<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/standard/57864.html|title=EN ISO 16890-1:2016: Air filters for general ventilation – Part 1: Technical specifications, requirements and efficiency classification system based upon Particulate Matter (PM)|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organiaztion for Standardization|last=|first=}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/obp/ui/#!iso:std:57865:en|title=EN ISO 16890-2:2016: Air filters for general ventilation – Part 2: Measurement of fractional efficiency and air flow resistance.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja treh različnih velikosti finih prašnih delcev (PM1, PM2.5 in PM10) in sicer od velikosti 0.3 µm pa vse do 10 µm ter drugo skupino kjer se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja grobih velikosti delcev nad 10 µm. Učinkovitost filtriranja finih prašnih delcev PM1 se testira z umetno povzročenimi prašnimi delci v velikosti od 0.3 µm do 1 µm, PM2.5 od 0.3 µm do 2.5 µm ter PM10 od 0.3 µm do 10 µm. Proces merjenja učinkovitosti filtrov poteka tako, da se na testni progi istočasno izmeri številčno koncentracijo prašnih delcev, od velikosti 0.3 µm do 10 µm, v vstopnem kanalu pred filtrom in na drugi strani v izhodnem kanalu. V prvem koraku se izmeri učinkovitost filtriranja čistega neklimatiziranega filtra, v drugem pa se filter predhodno klimatizira v prostoru z atmosfero izopropanolne pare, ki odstrani elektrostatični naboj s filtra. Klimatiziran filter se nato vmesti na testno progo in ponovno preveri učinkovitost. Končna učinkovitost filtriranja določene velikosti prašnih delcev je izračunana s povprečjem učinkovitosti klimatiziranega in neklimatiziranega filtra. Za določene velikosti prašnih delcev (PM1, PM2.5) je potrebna minimalna 50% učinkovitost filtriranja tako klimatiziranih kot neklimatiziranih filtrov, da se lahko upošteva pri končni klasifikaciji določenega velikostnega razreda. Meritve se ponovi na večjem številu testiranih filtrov in pridobi statistično povprečje. Vključene korelacijske faktorje ter standardno deviacijo (tudi brez samih filtrov) pa se v zaključku uporabi za učinkovitost delovanja samega filtra in posledično razvrsti v naslednje skupine filtrov: {| class="wikitable" |'''PM1''' |'''PM2.5''' |'''PM10''' |'''Groba frakcija''' |- |ISO ePM1 95%         F9 ISO ePM1 90% ISO ePM1 85% ISO ePM1 80% |ISO ePM2.5 95%      F7 ISO ePM2.5 90% ISO ePM2.5 85% ISO ePM2.5 80% ISO ePM2.5 75% ISO ePM2.5 70% ISO ePM2.5 65% |ISO ePM10 95%        M6 ISO ePM10 90% ISO ePM10 85% ISO ePM10 80% ISO ePM10 75% ISO ePM10 70% ISO ePM10 65% |ISO Groba 95%        G4 ISO Groba 90% ISO Groba 85% ISO Groba 80% ISO Groba 75% ISO Groba 70% ISO Groba 65% ISO Groba 60% |- |ISO ePM1 75%         F8 ISO ePM1 70% |ISO ePM2.5 60%       M6 ISO ePM2.5 55% ISO ePM2.5 50% |ISO ePM10 60%       M5 ISO ePM10 55% ISO ePM10 50% |ISO Groba 55%        G3 ISO Groba 50% ISO Groba 45% |- |ISO ePM1 65%         F7 ISO ePM1 60% ISO ePM1 55% ISO ePM1 50% | | |ISO Groba 40%        G2 ISO Groba 35% ISO Groba 30% |- |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja. |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja. |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja neklimatiziranih filtrov. |Ni zahtev pri klimatiziranih filtrih. |} Namesto devetih različnih razvrstitev filtrov po standardu '''EN 779''' je v standardu '''EN 16890''' prisotnih devetinštirideset, ki lahko veliko bolje prikazujejo realno stanje učinkovitosti filtriranja različnih velikosti prašnih delcev. ====== Klasifikacija filtrov glede na energetsko učinkovitost ====== {| class="wikitable" style="float:right" |+Razredi energetske učinkovitosti filtra ePM1<ref name="Eurovent_cert"/> !Mx = 200 g ! colspan="6" |Poraba energije v KWh/leto za ePM1 |- !(preskusni prah) ! colspan="6" |ePM1 in ePM1<sub>min</sub> ≥ 50 % |- | |style=background-color:#1f4e78;color:white;|A+ |style=background-color:#4472c8;color:white;|A |style=background-color:#00af50;color:white;|B |style=background-color:#fdc200;color:white;|C |style=background-color:#fa0300;color:white;|D |style=background-color:#c00004;color:white;|E |- |50 & 55 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|800 |style=background-color:#4472c8;color:white;|900 |style=background-color:#00af50;color:white;|1050 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1400 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2000 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2000 |- |60 & 65 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|850 |style=background-color:#4472c8;color:white;|950 |style=background-color:#00af50;color:white;|1100 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1450 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2050 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2050 |- |70 & 75 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|950 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1100 |style=background-color:#00af50;color:white;|1250 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1550 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2150 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2150 |- |80 & 85 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|1050 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1250 |style=background-color:#00af50;color:white;|1450 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1800 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2400 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2400 |- |>90 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|1200 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1400 |style=background-color:#00af50;color:white;|1550 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1900 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2500 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2500 |} Energetska učinkovitost samega filtra skozi življensko dobo vpliva na končno ceno delovanja prezračevalnega sistema. V Evropi jo certificira organizacija Eurovent, ki deluje pod okriljem »Cofrac«, francoske komisije za akreditacijo, ki je podpisnica mednarodno priznanega »Evropskega sodelovanja za akreditacijo«, izpolnjuje zahteve ISO standardov ter na prostovoljni bazi sodeluje s proizvajalci filtrirnih elementov. S pomočjo protokola za testiranje učinkovitosti vsakega filtra posebej (EN 16890) se izračuna razmerje padca tlaka skozi čas pri določeni količini prahu. Na končno energetsko učinkovitost ter končno porabo električne energije poleg same učinkovitosti ventilatorja tako najbolj vpliva padec tlaka katerega mora ventilator premostiti za dovod zraka po prostorih. S pomočjo standarda (EN 16890) klasifikacije učinkovitosti filtriranja (PM1, PM2.5 ter PM10) ter letne porabe energije (kWh/leto) se je vzpostavila klasifikacija energetske učinkovitosti.<ref name="Eurovent_cert">{{navedi dokument |url=https://www.eurovent-certification.com/sites/default/files/2018-11/1542279913_AIR_FILTERS_New_energy_efficiency_classification.pdf |title=Eurovent Certita certification launches a new energy efficiency classification for air filters |date=2018-11-09 |publisher=Eurovent Certita |accessdate=2020-11-27}}</ref> ====== Življenska doba ter opis uporabe filtrov v tehničnih sistemih prezračevanja ====== Življenska doba filtrov za prašne delce je odvisna od naslednjih spremenljivk: * koncentracija onesnaževal * kombinacija različnih vrst onesnaževal, ki vplivajo druga na drugo * vlažnost zraka * temperatura zraka * dolžina uporabe (vsakdanje, tedenske,..) prezračevalnega sistema * vrste filtrirnih elementov (material, velikost por,..) * hitrost ter količina zraka za potrebe prezračevanja prostorov (velikost ter namembnost prostora,..) ter dihanja uporabnikov samega prostora (specifikacija uporabnikov (otroci, starejši ljudje,..), zdravstveni aspekti uporabnikov (astma,..), količina uporabnikov, aktivnost uporabnikov (mirovanje, bolj napredna fizična aktivnost,..) Zaradi kompleksne medsebojne dinamike spremenljivk, ni nobenega edinstvenega priporočila za prepoznavanje odsluženja učinkovitosti filtrirnih elementov. Vseeno pa je prepoznanih nekaj splošnih indikatorjev, ki vključujejo: * vizualni pregled filtrirnega elementa (očitna prekritost filtra s prašnimi delci) ali prezračevalnega sistema, * prepoznan okus ali vonj, ki je plod nezadostnega filtriranja (ta je posebno učinkovit pri filtrih plinastih onesnaževal), * poslabšana odpornost dihalnih poti, * proizvajalčeva priporočila vključajoč oceno povečanja upornosti filtra in s tem tlaka potrebnega za premagovanje le te, ki se jo lahko prepozna z merjenjem porabe energije in prilagodi na podlagi zgoraj omenjenih indikatorjev. Da bi filtrirni element deloval učinkovito in dlje časa je potrebno upoštevati nasvete uporabe zračnih filtrov v sistemu prezračevanja<ref name=":20" />: * postavitev in samo načrtovanje prezračevalnega sistema z namenom preprečevanja več kot 80-90 % relativne vlažnosti in s tem zmanjšanje možnosti razmnoževanja mikroorganizmov, * pri vstopu zraka v sistem je zaradi zaščite notranjih elementov priporočena uporaba filtra za grobe delce pred ventilatorjem ter za fine po le tem, * filtrirni elementi naj bodo postavljeni znotraj delov prezračevalnega sistema, kjer je tok zraka skozi celotni presek enoten, * pri izstopu zraka iz kuhinje je zaradi zaščite sistema priporočena uporaba posebnih filtrov, ki odstranjujejo mast, * filtri naj bodo odstranjeni po prepoznanem tlačnem padcu in če je možno zaradi higienskih razlogov po času cvetenja narave v zunanjem okolju ali v času po sami kurilni sezoni, * filtri naj se pazljivo odstranjujejo z namenom preprečevanja širjenja nabranih onesnaževal ob upoštevanju okoljskih regulativ, * z namenom regeneracije toplote in s tem večje energetske učinkovitosti celotnega sistema ogrevanja ter hlajenja je priporočena recirkulacija zraka ter znotraj tega dela uporaba podobnih filtrov kot so prisotni znotraj vhodnega dela prezračevalnega sistema, * prav tako je priporočena uporaba filtrirnega elementa pri samem izhodnem delu prezračevalnega sistema. ====== Klasifikacija izhodnega zraka ====== Izhodni zrak se lahko uporabi za regeneracijo toplote ali pa v nekaterih primerih, če je kakovost zraka dovolj dobra, tudi za ponovno uporabo v prostorih (recirkulacija zraka). Ta je po standardu EN 13779<ref name=":20" /> klasificiran s štirimi stopnjami: * ETA 1: Zrak, ki je primeren za recirkulacijo in prenos toplote brez kakršnihkoli dodatnih zahtev pri zbiranju v skupni izhodni kanal. * ETA 2: Zrak, ki ni primeren za splošno recirkulacijo, ampak samo za prostore z manjšimi zahtevami po kakovosti zraka (stranišče, garaža, skladišča,..). Lahko je zbran v skupni izhodni kanal. * ETA 3: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je ponavadi speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom ali pa skupaj z zrakom podobne kakovosti zbran v skupni izhodni kanal. * ETA 4: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom. Pri vseh štirih stopnjah je potrebno spremljati netesnosti ter s tem uhajanje zraka iz izhodnega sistema z izmenjavo toplote zraka zaradi zahtev po pravšnji količini dovoda zunanjega (vhodnega) zraka in preprečevanju kontaminacije le tega. Na podlagi tega pa tudi zagotavljati določen sesalni ter dovodni tlak, ki bi poskrbel za nemoteno prenašanje zraka preko prenosnika toplote v zunanje okolje. === Ukrepi za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka === Predpogoj izvajanja ukrepov je redno izvajanje meritev ter izboljševanje atmosferskih razpršitvenih modelov s strani organov države ali posameznih skupnosti (mestnih oblasti,..). Razpršitveni modeli se morajo čimbolje približati realnemu stanju in so namenjeni opozarjanju javnosti, ko se pričakuje, ob določenih vremenskih pogojih, georafskih danostih in pričakovanih načinih onesnaževanja zraka, preseganje mejnih vrednostih, ki so določene s standardom. Ko se lahko z zadostno gotovostjo potrdi ali pa z realnim merjenjem dejansko pride do preseganja mejnih vrednosti koncentracij prašnih delcev (PM10 in/ali PM2.5), morajo organi poskrbeti za primerno obveščanje javnosti ter priporočiti kratkoročne in izvajati dolgoročne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka s prašnimi delci. Obveščanje javnosti, kot je zapisano pri [[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agenciji Republike Slovenije za Okolje]] (ARSO)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_Porocilo_2018.pdf|title=Problematika onesnaženosti zraka z delci.|date=|accessdate=|website=|publisher=Agencija Republike Slovenije za Okolje.|last=|first=}}</ref>, vsebuje analizo stanja onesnaženosti, ta pa v nadaljevanju vsebuje opis območja čezmejnega onesnaženja, virov onesnaževanja, vpliv onesnaževanja na človekovo zdravje ter priporočenih kratkoročnih ukrepov, ki jih posameznik lahko izvede. ; Kratkoročni ukrepi: * omejitev zadrževanja se v okolici vira onesnaževanja * zapiranje oken, vrat * namestitev tehničnih sistemov za izboljšanje kakovosti notranjega-zunanjega zraka * zmajšanje ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trda goriva * uporaba goriv, ki sproščajo nižje emisije delcev, za ogrevanje prostorov, če imajo to možnost * uporaba javnega prevoza in zmanjšanje uporabe osebnih vozil * zmanjšanje gospodarske aktivnosti, ki je prepoznana kot večji vir onesnaževanja ; Dolgoročni ukrepi: * Investicijski projekti gospodinjstev za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi napravami za ogrevanje stavb ter obnova posameznih delov ali celotnega zunanjega ovoja stavb. * Vgradnja kotlov na zemeljski plin ali toplotnih postaj ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina ali omrežje daljinskega ogrevanja na območju, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina ali toplota iz daljinskega ogrevanja, se lahko spodbuja s subvencijami države in občine. * V skladu z zgornjima ukrepoma se naj izvajajo tudi investicijski projekti za zmanjševanje energetske revščine ter prehoda na obnovljive vire energije. Obnovljivi viri energije sicer vključujejo tudi manjša ali večja energetska postrojenja, ki temeljijo na uporabi lesa kot goriva, ki pa je lahko problematičen v mestih in drugih geografskih ter klimatskih območjih, ki nimajo zadostne zmožnosti za razpršitev prašnih delcev. * Investicijski projekti za uporabo goriv ali tehnologij, ki imajo majhne emisije delcev, v javnem potniškem prometu ali v vozilih, ki jih uporabljajo lokalne javne službe, se lahko spodbujajo z dodatnimi subvencijami države in občine. * Spodbujanje državljanov k uporabi okoljsko sprejemljivim načinom prevoza. * Spodbujanje ekonomskih aktivnosti, ki ne temeljijo na pretiranem onesnaževanju zraka. Dolgoročni ukrepi se načrtujejo, vzpostavljajo ter izvajajo s pomočjo regulacije in investicijskih programov organov države ter skupnosti [[Evropska unija|EU]]. Ti vključujejo vzpostavljanje direktiv na ravni [[Evropska unija|EU]], zakonodaje posameznih držav ter končno implementacijo vsebine v obliki vzpostavitve standardov (mejnih vrednosti), obveščanja javnosti ter izvajanja dolgoročnih načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter posledično človekovega zdravja. === Reguliranje onesnaževanja s prašnimi delci z zakonodajo ter standardi v Sloveniji in Evropski uniji === ==== Zakonodajna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ==== S podpisom [[Pariška pogodba (1951)|Pariške pogodbe]] leta 1951 s strani skupine šestih držav, se je ustanovila Evropsko skupnost za premog in jeklo in sočasno prve institucije. S podpisom [[Rimska pogodba|Rimske pogodbe]] leta 1957, ki je ustanovila Evropsko ekonomsko skupnost (EEC)''',''' se je začela vzpostavljati prva ustavna podlaga, predvsem na ekonomskem ter energetskem področju. [[Evropska unija]] je dandanašnjo podobo dobila s podpisom [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtske pogodbe]] leta 1992 in kasnejših dveh, ki sta spremenili ter dopolnili predhodne pogodbe, skupaj s sočasno razširitvijo skupnosti, ki danes šteje 28 držav članic. Glavne evropske institucije so: [[Evropski parlament]] (izvoljen s strani prebivalcev držav članic), [[Evropski svet]] (voditelji evropskih držav, predsednik Evropske komisije), [[Svet Evropske unije]] (ministri evropskih držav), [[Evropska komisija]] (predlagani s strani evropskih držav), [[Sodišče Evropskih skupnosti|Sodišča Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Evropsko računsko sodišče|Evropskega računskega sodišča]]. Današnja zakonodaja EU se predlaga s strani Evropske komisije (EC) ter Evropskega sveta, potencialno spremeni in sprejme s strani Evropskega parlamenta ter Sveta Evropske unije, vzpostavlja in izvršuje pa s strani Evropske komisije ter Sveta Evropske unije in držav članic. Nezanemarljiv delež vpliva na oblikovanje zakonodaje ima tudi koncept lobiranja zakonodajalcev na nacionalni ter evropski ravni s strani evropskih sindikalnih združenj, podjetij, nevladnih organizacij, nacionalnih združenj, regijskih predstavništev, mednarodnih organizacij in raziskovalnih organizacij. [[Mednarodni sporazum|Mednarodni sporazumi]] in konvencije mednarodnih organizacij, katerih članice so države [[Evropska unija|Evropske unije]], imajo prav tako vpliv na samo oblikovanje ter vzpostavljene zakonodaje. Do leta 2008 je bilo sprejetih vsaj 29 zakonodajnih instrumentov<ref>{{Navedi revijo|last=Markus-Johansson|first=|last2=Borg|date=2008|title=Handbook on the implementation of EC environment legislation|url=https://ec.europa.eu/environment/archives/enlarg/handbook/handbook.pdf|magazine=Regional Environment Center and Umweltbundesamt|page=|pages=173-185|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ti so bili razdeljeni na direktive, [[Odločba|odločbe]] ter regulative, njihov glavni namen pa je: * vzpostavitev in ohranjanje kakovosti zunanjega zraka, ki ne bi škodljivo vplival na človeško zdravje ali naravo, z določitvijo mejnih vrednosti posameznih onesnaževal ter standardiziranimi zahtevami za izvajanje meritev ter obveščanje javnosti * omejevanje pridelovanja in uporabe nekaterih nevarnih snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na ozonski plašč in druga področja * homologacija in drugi ukrepi za zmanjševanje izpustov iz avtomobilskega sektorja * vzpostavitev mehanizma nadzora in sistema EU za trgovanje s pravicami do emisij (ETS) toplogrednih plinov * nadzor proizvajanja in uporabe fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih in opremi (klimatske naprave, hladilna in zmrzovalna oprema) * nadzor proizvajanja in shranjevanja goriv in drugih izdelkov z namenom zmanjševanja emisij lahko-hlapnih ogljikovodikov (VOC) * sprejetje in implementacija relevantnih mednarodnih konvencij in sporazumov katerih članice so države Evropske skupnosti ===== Odločbe ===== Vzpostavljena zakonodaja je kot omenjeno lahko v obliki ''odločb'', ki se nanašajo na posamezno državo, podjetje in organizacijo ali pa posamezno področje znotraj vseh držav EU, kot je bilo v primeru odločbe 97/101/EC, ki je vzpostavila recipročno izmenjevanje informacij ter podatkov iz sistemov merjenja kakovosti zunanjega zraka znotraj držav članic Evropske unije. Odločba je bila pomembna pri bolj učinkovitem nadzoru kakovosti zraka v državah članicah, posebno pri čezmejnem onesnaževanju in bila zamenjana s kasnejšimi direktivami ter odločbami. Zakonodaja je lahko tudi v obliki regulative, ki direktno ter enotno vpliva na vse države članice in je ni potrebno prenesti v pravo posameznih držav kot je na področju zagotavljanja kakovosti zunanjega zraka pokazal primer regulative Evropskega parlamenta in Sveta 842/2006 o določenih fluorirani toplogredni plinih s katero se je vzpostavilo nadzor ter omejilo uporabo fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih ter opremi. ===== Direktive ===== Zakonodaja pa je lahko tudi v obliki ''direktive'', ki sicer določa zahteve ali cilje, ki jih morajo države doseči, a le tem prepusti fleksibilnost ter svobodno izbiro načina izvajanja ukrepov za dosego nastavljenega cilja. Za dosego določenih ciljev je direktivo potrebno prenesti v državno zakonodajo ter sprotno obveščati Evropsko komisijo o samem procesu in vsebini. Prva direktiva o kakovosti zraka je bila sprejeta leta 1970 (70/220/EEC), ki je poenotila posamezne zakonodaje takratnih članic za namen zmanjšanja onesnaževanja z emisijami iz motornih vozil, zahtevala tehnološko nadgraditev procesov motorjev z notranjim izgorevanjem in tako vplivala tudi na ostale trgovinske partnerice. Leta 1980 je bila sprejeta prva direktiva (80/779/EEC) namenjena vzpostavljanju poenotenih mejnih vrednosti, merilnega sistema ter izvajanju ukrepov za zmanjšanje žveplovega dioksida ter prašnih delcev. Direktivi za poenoteno obravnavanje dušikovih oksidov ter svinca so bile sprejete do leta 1992 ter podpisa Maastrichtske pogodbe, ki je pospešila proces integracije evropskih držav v Evropsko unijo (EU) in po kateri se je sprejelo mnogo drugih direktiv, vse do 2008/50/EC direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku, ki je v veljavi tudi danes. Ta je združila predhodno sprejete zakonodaje v obliki direktiv in odločb, bila sicer do današnjega dne dopolnjena z amandmajem 2015/1480/EC in je poleg direktive 2004/107/EC, ki obravnava arzen, kadmij, , živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku ter odločbe 2011/805/EU, ki je obnovila predhodno sprejeto odločbo o izmenjavi informacij med državami v Evropski uniji, današnji temelj zakonodaje Evropske unije na področju kakovosti zraka. Direktiva 2008/50/EC<ref name=":14">{{Navedi splet|url=http://arhiv2014.skupnostobcin.si/fileadmin/sos/datoteke/pdf/Barbara/Pravilnik_kakovost_zraka_obvescanje_javnosti.doc|title=Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Evropski parlament in svet|last=|first=}}</ref> je poenotila obstoječo zakonodajo v eno samo direktivo, vzpostavila mejne vrednosti za prašne delce PM2.5, ki bodo prikazane v spodnji razpredelnici, določila zavezujoče nacionalne obveznosti glede zmanjšanja izpostavljenosti PM2.5 z namenom nadomestitve ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. V nekaterih primerih je direktiva poostrila mejne vrednosti, sočasno dopustila podaljšanje dobe za izpolnitev določenih mejnih vrednosti koncentracij za PM10, NO2 ter benzen in odprla možnosti zmanjšanja vrednosti koncentracij zaradi naravnih virov pri presoji upoštevanja mejnih vrednosti. Direktiva pa je poenotila tudi standarde za izvajanje meritev (ISO), določila smernice za ozaveščanje javnosti, smernice za pripravo akcijskih načrtov v primeru preseganja mejnih vrednosti, smernice za izmenjevanje podatkov držav članic in med drugim pozvala k pripravi načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter k določitvi pravil o kaznih za kršitelje določb iz same direktive. Mejne vrednosti masnih koncentracij prašnih delcev v/na Sloveniji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/102172|title=Uredba o kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, št. 9/2011, 8/2015, 66/2018.|date=2011-2018|accessdate=|website=|publisher=Republika Slovenija|last=|first=}}</ref>, EU<ref name=":14" />, ZDA<ref>{{Navedi splet|url=https://www.epa.gov/criteria-air-pollutants/naaqs-table|title=National Ambient Air Quality Standards|date=2008-2015|accessdate=|website=|publisher=United States Environmental Protection Agency|last=|first=}}</ref>, Kitajskem<ref>{{Navedi splet|url=http://english.mee.gov.cn/Resources/standards/Air_Environment/quality_standard1/201605/t20160511_337502.shtml|title=Ambient air quality standards（GB 3095—2012）|date=2012|accessdate=|website=|publisher=The Peoples Republic of China Ministry of ecology and environment|last=|first=}}</ref>, Indiji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ksndmc.org/Uploads/Pollution.pdf|title=Revised National Ambient Quality Standards. G.S.R. 826(E).|date=2009|accessdate=|website=|publisher=Indian ministry of environment, forest and climate change|last=|first=}}</ref> ter po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne Zdravstvene Organizacije]] (WHO)<ref>{{Navedi splet|url=https://apps.who.int/iris/handle/10665/69477|title=Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide|date=2005|accessdate=|website=|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> . {| class="wikitable" |'''Država''' |'''Ime''' |'''Mejna vrednost''' |- | Slovenija (EU) | rowspan="5" | PM 2.5 |25 µg/m3 (letno povprečje) 20 µg/m3 (letno povprečje) do leta 2020 |- |Združene države Amerike |12 µg/m3 (letno povprečje, v povprečju skozi 3 leta) |- |Kitajska |15- 35 µg/m3 (letno povprečje) |- |Indija |40 µg/m3 (letno povprečje) |- |WHO |10 µg/m3 (letno povprečje) 25 µg/m3 (24h povprečje) |- | Slovenija (EU) | rowspan="5" | PM 10 |50 µg/m3 - 35x v enem letu (24h povprečje) 40 µg/m3 (letno povprečje) |- |Združene države Amerike |150 µg/m3 – 1x v enem letu (v povprečju skozi 3 leta) |- |Kitajska |40-70  µg/m3 (letno povprečje) |- |Indija |60 µg /m3 (letno povprečje) |- |WHO |20 µg/m3 (letno povprečje) 50 µg/m3 (24h povprečje) |} ===== Okoljska zakonodaja v Sloveniji ===== Temelji na direktivah [[Evropska unija|EU]] in je sprejeta s strani [[Slovenski parlament|parlamenta]] ter vzpostavljena s pomočjo zakonov ([[Ustava Republike Slovenije|splošna izpeljava ustave]]) kot so: * [[Zakon o varstvu okolja Republike Slovenije|Zakon o varstvu okolja]] (ZVO-1) * [[Zakon o ohranjanju narave Republike Slovenije|Zakon o ohranjanju narave]] (ZON) * drugih zakonov, ki se dotikajo različnih področij v zvezi z varovanjem okolja, ljudi in narave ter podzakonskih aktov (podrobnejša razdelitev zakonskih določb), ki so izdani s strani vlade ali upravnih organov in so pri okoljski zakonodaji razdeljeni na: * Ukrepe varstva okolja (odloki o načrtih za kakovost zraka na območjih različnih občin/regij, uredba o kakovosti zunanjega zraka [9],..) * Spremljanje stanja okolja (pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka, pravilnik o meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje, resolucija o nacionalnem programu varstva okolja,..) * Javne službe varstva okolja (Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom) * Tehnične zahteve za proizvode (Pravilnik o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje) Upoštevanje ter opravljanje nalog zgoraj omenjene zakonodaje v Sloveniji spada primarno pod '''[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]]''' (MOP)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/organigrami/ministrstva/Organigram-Ministrstva-za-okolje-in-prostor.pdf|title=Osnovna shema organiziranosti Ministrstva za okolje in prostor.|date=|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor|last=|first=}}</ref>, ki ima poleg »notranje« organiziranosti v obliki direktoratov (za okolje, za vode in investicije,..) v svoji strukturi organiziranosti organe kot so: '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija Republike Slovenije (RS) za okolje]]''', '''[[Direkcija Republike Slovenije za vode|Direkcija RS za vode]]''', '''[[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetska uprava RS]]''', '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' ter [[Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost|Upravo RS za jedrsko varnost]]. '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija RS za okolje]]''' (ARSO) je eden najbolj pomembnih organov v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, ki se ukvarja z izvajanjem nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) na področju kakovosti zraka in podnebja, ki vključuje zmanjševanje onesnaženja zraka iz industrijskih virov, termoelektrarn, prometa, individualnih ter skupinskih kurišč in s tem zmanjševanje toplogrednih plinov (TGP), obvladovanjem problemov onesnaževanja zraka na velike razdalje ter drugih ciljev, ki se jih dosega s pomočjo strokovnih, analitičnih in upravnih nalog na državni ravni. Sektor za kakovost zraka je del Urada za varstvo okolja in narave na ARSO in v kateremu vodijo upravne postopke kot so: plačilo upravne takse, evidenca emisij snovi iz naprav in okoljevarstvena dovoljenja, nadzor pooblaščenih podjetij, ki se ukvarjajo z namestitvijo, vzdrževanjem in razgradnjo naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi in fluorirane pline, nadzor programa monitoringa tekočih goriv za motorna vozila in nadzor izdajanja dovoljenj, porazdelitve emisijskih kuponov in trgovanja z emisijami TGP. Izvajajo pa tudi strokovne naloge na področju varstva zraka, ki izhajajo iz prej omenjene mednarodne kot tudi nacionalne zakonodaje (uredb, pravilnikov ter ostalih predpisov). Te vključujejo izdajo okoljevarstvenih dovoljenj ali strokovne ocene za obratovanje naprav, izdajo pooblastil in nadzor pooblaščencev za področja kot so: vzdrževanje ter kalibracija delovanja merilne opreme, izvajanje prvih ali občasnih meritev emisije snovi ter izdelovanja ocene o letnih emisijah snovi v zraku in druga področja. ARSO se ukvarja tudi z nadzorom plačevanja okoljskih dajatev zaradi onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida ter hlapnih organskih spojin in obveščanjem javnosti kakor tudi organov znotraj Slovenije in Evrope (Evropska komisija). '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' pa je pomemben organ pri nadzoru posegov v okolje, obremenjevanja okolja ter povzročiteljev, skladnosti delovanja naprav in obratov z okoljevarstvenim dovoljenjem ali dovoljenjem za spuščanje TPG, stanja kakovosti okolja in odpadkov, rabe naravnih dobrin, izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in s tem izvajanja predpisanih ukrepov varstva okolja. MOP se mora za celostno obravnavanje področja kakovosti zraka v Sloveniji povezovati tudi z drugimi ministrstvi kot so: [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] (direktorat za energijo in direktorati namenjeni transportu), [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|finance]], [[Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije|gospodarski razvoj]], [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|kmetijstvo in gozdarstvo]], [[Ministrstva za zdravje Republike Slovenije|zdravje]], [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|pravosodje]] in drugimi, katera opravljajo svojo specifično vlogo pri zagotavljanju kakovosti zraka v Sloveniji. Zaradi lažjega in bolj učinkovitega prepoznavanja in naslavljanja vprašanj v zvezi s kakovostjo zraka pa je redno tudi sodelovanje z lokalnimi mestnimi oblastmi, ki imajo vzpostavljene svoje strukture in boljše poznavanje situacije na mikro ravni (stanovanjska, prometna ter industrijska politika, zagotavljanje elektrike in toplote, ..). ==== Pravna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ==== ===== Pravna sredstva na ravni Slovenije ===== Zgoraj omenjeni načini izvajanja ukrepov ter zakonodaje za zagotavljanje kakovosti zunanjega zraka so zgolj ena od struktur preko katerih lahko pride do zagotavljanja kakovosti zraka v državi. Če Ministrstvo za okolje in prostor ter pripadajoči organi ne uspejo pri zagotovitvi kakovosti zraka po željah prebivalstva oz. civilne družbe, nevladnih organizacij, sindikatov, industrije in drugih zainteresiranih skupin se le ti lahko obrnejo tudi na pravne mehanizme, ki so povezani z organi vlade in neodvisno vejo pravne države, ki jo predstavljajo sodišča. Pravna sredstva na področju okolja za [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] in [[Civilna iniciativa|civilne iniciative]] so naslednja.<ref>{{Navedi splet|url=http://zagovorniki-okolja.si/wp-content/uploads/2018/11/Pravna-sredstva-na-podro%C4%8Dju-varstva-okolja-Senka-Vrbica-Nu%C5%A1a-Videti%C4%8D.pdf|title=Pravna sredstva na področju varstva okolja – Priročnik za nevladne organizacije in civilne iniciative.|date=2018|accessdate=|website=|publisher=Pravno-informacijski center nevladnih organizacij|last=|first=}}</ref> Posredovanje inšpektorja za okolje: to so osebe na omenjenem inšpektoratu RS, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti. So prekrškovni organ na prvi stopnji, kar pomeni, da inšpektor samostojno vodi postopke, izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku, kjer izreka tudi globe ali podaja kazenske ovadbe za kaznivo dejanje. Postopek je odvisen od narave pritožbe posameznika ali skupine posameznikov. Varstvo okolja v upravnem postopku: za urejanje zadev varstva okolja so na prvi in drugi stopnji odgovorni upravni organi. Na drugi stopni so to ministrstva. Postopek delovanja upravnih organov oz sprejemanja odločitev ureja Zakon o splošnem upravnem postopku. Osebe, ki imajo priznan status stranskega udeleženca (oseba s pravnim interesom), lahko nastopajo v postopku z izjavami in s predložitvijo dokazov (postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ali dovoljenja), lahko pa zoper izdane odločbe vložijo tudi pritožbo. Kadar o zadevi na prvi stopnji odloča upravni organ (prve stopnje), pritožbo obravnava ministrstvo, kadar pa na prvi stopnji o zadevi odloča ministrstvo, tedaj zoper odločbo ni možna pritožba, ampak je upravičenec zmožen vložiti tožbo le na [[Upravno sodišče Republike Slovenije|Upravno sodišče]], s čimer se začne upravni spor. Upravni spor je razumljen kot pravno sredstvo zoper odločitve ministrstva, ko ta odloča o pritožbi v upravnem postopku ali v posamezni zadevi kot prvostopni organ. Civilno-pravno varstvo in odškodninska odgovornost: tožbo lahko vložijo državljanke/državljani kot posameznice/posamezniki ali njihova društva/združenja in organizacije. Vlagatelj mora izkazati javni interes za vložitev takšne tožbe, ki si lahko dokaže v obliki kritične obremenitve okolja ali neposredni nevarnosti za življenje ter zdravje ljudi. Tožbo bi bilo potrebno vložiti pri Okrajnem sodišču, razen, če je bila vrednost spora večja, potem bi bilo za to pristojno Okrožno sodišče. Ob ugotovitvi krivde povzročitelja bi ta po načelu odgovornosti povzročitelja moral plačati povzročeno obremenitev. Kazenskopravno varstvo okolja: določba 9. člena Zakona o varstvu okolja določa temeljno načelo varstva okolja izraženo v »Načelu odgovornosti povzročitelja« in določa tudi kazensko odgovornost povzročitelja v primerih, ko ima protipravno ravnanje posebno težo družbene nevarnosti in gre za javni interes. Izhodišče je kaznivo dejanje »obremenjevanja in uničenja okolja in prostora, določene v 332. členu, Kazenskega zakonika (KZ-1). Kaznivo dejanje se lahko naznani policiji ali pooblaščenemu inšpektorju. Varstvo okolja pred Ustavnim sodiščem. zaradi kršitve [[človekove pravice]] s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil se lahko na Ustavno sodišče vloži ustavna pritožba, a šele na točki, ko so izčrpana vsa druga pravna sredstva ter v roku 60 dni po vročitvi akta. Varstvo okolja s pomočjo varuha za človekove pravice: vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kršene človekove pravice, lahko, da pobudo za začetek postopka pri [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuhu]], ta sicer postopek lahko začne tudi na lastno pobudo. Varuh pri svojem delu ni omejen samo na neposredne kršitve z ustavo navedene človekove pravice, ampak je lahko vključen v primeru kakršnekoli kršitve pravice posameznika s strani nosilcev oblasti (državnega organa). Postopek je odvisen od narave pobude. ===== Pravna sredstva na mednarodni ravni ===== Za zagotavljanje želja civilne družbe pa obstaja tudi možnost varstva pri mednarodnih institucijah kot sta '''[[Evropska unija|EU]]''' ter '''[[Organizacija združenih narodov|Organizacija združenih narodov (OZN)]]'''. S strani OZN je najbolj pomembna '''[[Aarhuška konvencija]]''', ki je mednarodni pravno zavezujoč instrument. EU je ta instrument implementirala z namenom zagotovitve dostopa do informacij, udeležbe javnosti pri odločanju ter dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Posameznik države podpisnice lahko, ob izrabi nacionalnih pravnih sredstev ali utemeljitvi neizrabe le teh, z opisanim problemom pristopi do komiteja, ki lahko zahteva pojasnilo omenjene države ter s preučitvijo vseh informacij sprejme nadaljne odločitve, ki so odvisne od narave pritožbe. '''Evropski parlament in Evropska komisija''' V primeru nezadostnega uveljavljanja EU zakonodaje se lahko posamezniki ali podjetja obrnejo tudi na institucije EU, kjer je možna predložitev pisnega poziva '''Komisiji Evropskih skupnosti''' ali '''[[Evropski parlament|evropskemu parlamentu]]''', ki se lahko po preučitvi predloga obrne tudi na evropsko sodišče. Ta je v primeru pobude civilne iniciative pod vodstvom Uroša Macerla proti prekomernemu onesnaževanju korporacije [[Cementarna Trbovlje|Lafarge]], ki je obratovala proizvodnjo cementa v Trbovljah, odločilo, da Slovenija krši EU pravila glede podeljevanja dovoljenj za obratovanje naprav in s tem prisilila v ustavitev obratovanja cementarne<ref>{{Navedi splet|url=https://phys.org/news/2017-06-slovenia-eco-hero-cement-giant.html|title=Slovenia’s »eco-hero« who crushed a cement giant.|date=2017|accessdate=|website=|publisher=|last=Kavcic|first=}}</ref>. '''[[Evropska komisija]]''' ima za zagotavljanje uveljavitve ter upoštevanja EU zakonodaje pri državah članicah na voljo taktične pristope v obliki boljšega predhodnega vključevanja same države ob razmisleku in vzpostavljanju nove zakonodaje ter vzpostavljanja dialoga oz. pomoči pri povečanju zmogljivosti države članice ob prepoznanem pomanjkanju zmožnosti uveljavljanja EU zakonodaje. V tem kontekstu obstajajo tudi strateški pristopi v obliki prioritiziranja uveljavljanja bolj pomembnih aspektov zakonodaje, vzpostavljanja novih in boljših tehnik nadzora uveljavljanja zakonodaje, vzpostavljanje ter uveljavljanje sistema kaznovanja držav članic, ki ne uspejo zadovoljiti predhodno postavljenim časovnicam uveljavljanja EU zakonodaje, s pomočjo sodišč. [[Sodišče Evropske unije]] je razdeljeno na Sodišče Evropske skupnosti (ECJ), Splošno sodišče (prve stopnje) in specializirana sodišča, ki se lahko vzpostavijo ob posebnih primerih (posebnega področja), katerih pritožbe na sodbo so obravnavane na Splošnem sodišču. Ponavadi se s strani posameznika neposredno naslavlja Splošno sodišče zgolj v primerih, ko je prišlo do dejanske škode zaradi aktivnosti ali pa očitne neaktivnosti EU institucij. '''Evropsko sodišče za človekove pravice in Evropski varuh človekovih pravic''' Obstaja pa tudi '''[[Evropsko sodišče za človekove pravice]]''', ki sicer ni del pravnega sistema EU, ampak je bilo vzpostavljeno z [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] katerega članice so države EU in lahko obravnava pritožbo posameznika, skupine posameznikov ali nevladne organizacije. Ti morajo pred vložitvijo pritožbe izčrpati vsa druga pravna sredstva omenjene države (v roku 6mesecev po zadnji odločbi). Senat sodišča lahko po pozitvni presoji pritožbe zahteva od države kršiteljice pojasnilo, ki se v kasnejših korakih lahko izide v korist države, prijateljski poravnavi ali pa s sodbo, ki ugotovi obstoj kršitve in s katero se poziva državo kršiteljico na plačilo pravične odškodnine. Podobno kot v Sloveniji obstaja tudi na EU ravni '''[[Evropski varuh človekovih pravic]]''', ki je neodvisna institucija pri katerih se obravnava pritožbe zoper nepravilnega ravnanja institucij in organov EU. Pritožbo lahko vloži državljan države članice, posameznik, ki ima stalno prebivališče v EU, lahko pa jo vložijo tudi podjetja, organizacije in združenja, ki imajo sedež v EU in so se pred samo vložitvijo pritožbe že obrnili na relevantne institucije ali organe (o zadevi pritožbe v tistem trenutku ne sme odločati nobeno drugo sodišče). Evropski varuh zahteva pojasnilo omenjenih institucij ali organov preden celotni primer preuči in sprejme nadaljne korake, ki so odvisni od narave pritožbe. ==== Dejansko stanje kakovosti zraka ==== ===== Pozitivni aspekti ===== Vzpostavljanje evropske zakonodaje (od leta 1970 do 2010) in sočasna zahteva po nadgradnji ter spreminjanju uporabljene tehnologije je uspešno pri izboljševanju kakovosti zunanjega zraka v zadnjih desetletjih. Ta je imela želen učinek nadgradnji tehnologije za proizvodnjo energije in odstranjevanje emisij pri sami proizvodnji energije, kjer bi se ob neuveljavljanju mednarodnih ter nacionalnih zakonodajnih predpisov, standardov in sočasne investicije v tehnološki razvoj, stanje količine emisij prašnih delcev PM10 povečevalo<ref name=":13">{{Navedi revijo|last=Crippa|first=|last2=Janssens-Maenhout|date=2016|title=Forty years of improvements in European air quality: regional policy-industry interactions with global impacts.|url=https://www.researchgate.net/publication/299386770_Forty_years_of_improvements_in_European_air_quality_Regional_policy-industry_interactions_with_global_impacts|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Stanje količine emisij prašnih delcev PM2.5 bi se prav tako povečevalo ob neuveljavljanju mednarodnih EURO standardov (94/63/EC, 99/13/EC, 2009/126/EC) ter standardov za izboljšanje kvalitete goriva (93/30/EC, 2003/17/EC, 2005/33/EC, 2009/30/EC) za cestna vozila, ki so predpisali izboljšanje samega procesa izgorevanja v motorjih z notranjim izgorevanjem ter vgrajevanja tehničnih sistemov za zajemanje prašnih delcev<ref name=":13" />. ===== Negativni aspekti =====<!-- Kdor ima v tem poglavju boljši predlog razlage stanja naj ga kar uporabi. Sam ne najdem boljšega načina kot je naštevanje/navajanje različnih pozitivnih/negativnih aspektov --> [[Evropska agencija za okolje|Evropska agencija za okolje (EEA)]] je leta 2019 izvedla analizo o preseganju mejnih vrednosti kakovosti zraka za PM10 ter PM2.5 v urbanih območjih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/exceedance-of-air-quality-limit-3/assessment-5|title=Exceedance of air quality standards in urban areas.|date=2019|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency|last=|first=}}</ref>. Analiza sicer pravi, da je zgolj 6-8% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti EU in 13-19%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. A je ob tem prišla tudi do ugotovitev, da je 74-81% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti WHO ter 42-52%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. Problematično je tudi dejstvo, da [[vlada Republike Slovenije]], poleg predstavnikov drugih evropskih držav, v letu 2019 ni bilo sposobno pripraviti ter predložiti Evropski komisiji bolj ambicioznega predloga programa za zmanjšanje onesnaževanja zraka do dogovorjenega roka v Aprilu, kot pravi poročilo Evropskega urada za okolje (EEB), največje mreže nevladnih okoljevarstvenih organizacij v EU<ref>{{Navedi splet|url=https://eeb.org/most-eu-governments-failed-to-file-air-pollution-plans-by-april-deadline-1/|title=Most EU governments failed to file air pollution plans by April deadline.|date=|accessdate=2019|website=|publisher=Evropski urad za okolje (EEB)|last=|first=}}</ref>. Raziskava nevladne mednarodne organizacije [[Greenpeace]] <ref>{{Navedi revijo|last=Myllyvirta|first=|last2=Den Blanken|date=2015|title=Smoke & mirrors: How Europe’s biggest polluters became their own regulators.|url=https://www.vgb.org/vgbmultimedia/Smoke+and+Mirror+final+report-p-9348.pdf|magazine=GreenPeace European Unit|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> pa je ugotovila, da je bilo pri vzpostavljeni strokovni delovni skupini za pripravo evropske direktive o industrijskih emisijah (leta 2015), več kot polovica članov te skupine zaposlenih pri energetskih družbah ali pa so izvajali proces lobiranja s strani omenjenih družb. Ti so želeli vplivati na vsebino evropske direktive, ki bi postavljala manj rigorozne standarde, kot bi bili sprejeti v drugih državah po svetu (ZDA, Kitajska). Omenjena dejstva ter s tem drugačne priorite, vklučujoč nezadostnega entuziazma splošne javnosti za večje spremembe, prispevajo k manjšemu napredku na področju onesnaženosti zraka. ==== Onesnaževanje s prašnimi delci in neenakost v družbi ==== Zaradi onesnaževanja so nekateri ljudje bolj prizadeti kot drugi. Ponavadi so ljudje in skupnosti z nizkimi dohodki ter manjšine in druge marginalizirane skupine v družbi neenakomerno izpostavljene onesnaževanju zraka<ref>{{Navedi revijo|last=Brenner|first=|date=2019|title=Environmental inequality in Austria: How equally is the air pollution burden spread in Styria?|url=https://boku.ac.at/en/wiso/sec/publikationen/social-ecology-working-papers|magazine=University of Natural Resources and Life Sciences, Social Ecology Working Paper 177|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Omenjenim delom družbe se lahko z investicijskimi programi za odpravljanje energetske revščine izboljša tudi kakovost okoliškega zraka <ref name=":12">{{Navedi revijo|last=|first=|date=2018|title=Unequal exposure and unequal impacts: social vulnerability to air pollution, noise and extreme temperatures in Europe.|url=https://www.eea.europa.eu/publications/unequal-exposure-and-unequal-impacts/|magazine=European Environment Agency|page=|pages=18-22|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ob spreminjanju načina proizvajanja toplote in elektrike, transporta, industrije in drugih dejavnosti, ki prispevajo k onesnaževanju pa se vedno bolj uporablja koncept t.i. "pravične tranzicije" za delavke ter delavce zaposlene v dejavnostih, ki bi se zaradi ukinjanja delovnih mest lahko znašli na položaju brez službe. Koncept temelji na zagotovljenem izobraževanju, možnosti predčasnega upokojevanja in drugih socialno sprejemljivih ukrepov procesa pravične tranzicije<ref>{{Navedi revijo|last=Piggot|first=|last2=Boyland|date=2019|title=Realizing a just transition and equitable transition away from fossil fuels.|url=https://www.researchgate.net/publication/330556442_Realizing_a_just_and_equitable_transition_away_from_fossil_fuels|magazine=Discussion brief. Stockholm Environment Institute|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> ==== Teoretični in praktični primeri kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka ====<!-- Tukaj se zdi smiselno postaviti primere ukrepov, ki bi lahko izboljšali področje o katerem se je v celotnem članku pisalo. --> * Univerza Laappeenrant <ref>{{Navedi revijo|last=Ram|first=|last2=Bogdanov|date=2018|title=Global energy system based on 100% renewable energy: Energy transition in Europe across power, heat, transport and desalination sectors.|url=https://www.researchgate.net/publication/329714210_Global_Energy_System_based_on_100_Renewable_Energy_Energy_Transition_in_Europe_Across_Power_Heat_Transport_and_Desalination_Sectors|magazine=Lappeenranta University of Technology Research Reports|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je raziskala možnosti tranzicije EU iz zdajšnega večinskega dela proizvodnje [[Elektrika|elektrike]] in [[Toplota|toplote]] s strani [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]] k večinskemu delu proizvodnje iz mešanice [[Obnovljivi viri energije|obnovljivih virov energije]] (OVE) do leta 2050. Ob vrstah obnovljivih virov energije dodane kratice, ki ponazarjajo način ter obseg ogrevanja: [[Soproizvodnja toplote in električne energije|kogeneracija toplote in električne energije]] (CHP), [[daljinsko ogrevanje]] (DH) in poraba toplote v industrijske namene (IH). Shranjevanje elektrike bi lahko v večini temeljilo na [[Baterija (elektrika)|baterijah]], [[Črpalna hidroelektrarna|vodnih črpalnih elektrarnah]] ter [[Shranjevalniki stisnjenega zraka|shranjevalnikih stisnjenega zraka]], medtem, ko bi toploto lahko shranjevali na večjem spektru tehnoloških zmogljivosti, ki jih poznamo že danes. Pri [[Transport|transportu]], ki danes temelji na fosilnih gorivih bi tranzicija lahko temeljila na [[Električno vozilo|električnih vozilih]], ki bi imela dovod direktne (uporaba baterij) ali indirektne električne energije (uporaba [[Vodik|vodika]] in drugih vrst utekočinjenih obnovljivih virov energije). * Koncept "[[odrast]]i" ({{jezik-en|degrowth}}) pravi, da bi za dosego ciljev izboljšanja kakovosti zraka, omejitve [[Spremembe podnebja|podnebnih sprememb]] v obsegu [[Planetarne meje|planetarnih meja]], morali ob tranziciji na obnovljive vire energije ter dejstvu o omejenosti z materialnimi viri, sočasno potekati tudi ukrepi za zmanjševanje porabe energije pri ogrevanju in porabi električne energije pri vsakdanjih ter gospodarstvenih aktivnostih. V primeru transporta pa bi se podal tudi velik poudarek na zmanjševanju deleža individualnih prevoznih sredstev in povečevanju deleža javnega transporta. V primeru industrijske proizvodnje in rabe materialov pa bi se le to omejilo na najbolj nujne potrebe, v obsegu [[Krožna ekonomija|krožne ekonomije]] in [[Trajnostnost|trajnostnega]] delovanja družbe. == Sklici == {{sklici|30em}} [[Kategorija:Onesnažila]] [[Kategorija:Onesnaževanje zraka]] dzn7rzkghew6d0k7p2ybl5wdzhgdd3n 5736977 5736975 2022-08-20T07:04:19Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Airborne-particulate-size-chart.svg|thumb|upright=1.75|Shema prikazuje vrste atmosferskih prašnih delcev in njihovo razporeditev po velikosti v mikrometrih (μm).]] '''Prašni delci''' – imenovani tudi '''atmosferski aerosolni delci''', '''trdni prašni delci''' ali '''lebdeči delci''' ('''SPM''') – so [[mikroskopski]] [[delec|delci]] [[trdna snov|trdne]] ali [[tekoča snov|tekoče]] [[snovi]], [[suspenzija (kemija)|suspendirani]] v [[ozračje|zraku]]. Izraz ''[[aerosol]]'' se pogosto nanaša na [[zmes]] prašnih delcev in zraka in ne samo na prašne delce.<ref>{{cite book |vauthors=Seinfeld J, Pandis S |title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change |edition=2nd |publisher=[[John Wiley & Sons]] |year=1998 |location=Hoboken, New Jersey |isbn=978-0-471-17816-3 |page=[https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 97] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 }}</ref> Viri delcev so lahko naravni ali [[antropogeno tveganje|antropogeni]].<ref>{{cite journal |vauthors=Plainiotis S, Pericleous KA, Fisher BE, Shier L |date=January 2010 |title=Application of Lagrangian particle dispersion models to air quality assessment in the Trans-Manche region of Nord-Pas-de-Calais (France) and Kent (Great Britain) |journal=International Journal of Environment and Pollution |volume=40 |issue=1/2/3 |pages=160–74 |doi=10.1504/IJEP.2010.030891 |url=http://www.harmo.org/Conferences/Proceedings/_Crete/publishedSections/p398.pdf }}</ref> Vsebujejo različne kemijske komponente, lahko so različnih oblik in velikosti, ki segajo vse od nekaj nanometrskih do več sto mikrometrskih. Prašni delec ni nujno sestavljen iz enega [[Onesnažilo|onesnaževala]]. Vključuje lahko mešanico (plinastih) onesnaževal, ki so porazdeljena v različne velikosti. Tako je lahko neposredna posledica antropogenega in naravnega vira (primarno onesnaževalo) ali pa nastane v [[ozračje|ozračju]] (sekundarno onesnaževalo) kot posledica fizikalnih procesov in kemičnih reakcij, kot so [[kondenzacija]], [[izparevanje]] in [[koagulacija]]. Delec se pod vplivom vremenskih razmer (vlaga in drugi dejavniki) v nekaj minutah do več tednih in po prepotovani razdalji od nekaj metrov do nekaj tisoč kilometrov odstrani iz ozračja. Velikost in kemična sestava delcev določata njihove približne optične in absorpcijske lastnosti ter dinamiko gibanja (odlaganja), to pa vpliva na vidljivost in podnebne spremembe ter zmožnosti vstopa v človeška [[dihala]] in posledice za zdravje. Na človeško [[zdravje]] ne vplivajo samo neposredno, ampak z vplivom na podnebje in [[padavine]] tudi posredno. Vrste [[atmosfera|atmosferskih]] delcev vključujejo suspendirane prašne delce, torakalne in vdihljive delce;<ref name="ncbi.nlm.nih.gov">{{cite journal | vauthors = Brown JS, Gordon T, Price O, Asgharian B | title = Thoracic and respirable particle definitions for human health risk assessment | journal = Particle and Fibre Toxicology | volume = 10 | pages = 12 | date = April 2013 | pmid = 23575443 | pmc = 3640939 | doi = 10.1186/1743-8977-10-12 }}</ref> grobe vdihljive delce z oznako PM{{sub|10}}, ki so [[granularnost|grobi]] [[delec|delci]] s [[velikost delcev|premerom]] 10 [[mikrometer|mikrometrov]] (μm) ali manj; fine delce z oznako PM{{sub|2.5}}, ki imajo premer 2,5&nbsp;μm ali manj;<ref name="US EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Particulate Matter (PM) Basics |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/particulate-matter-pm-basics#PM |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=19 April 2016}}</ref> [[ultrafini delci|ultrafine delce]] s premerom 100&nbsp;nm ali manj; in [[saje]]. [[Mednarodna agencija za raziskave raka]] (IARC) in [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO) označujeta prašne delce v zraku kot [[Seznam karcinogenov skupine I|karcinogene skupine&nbsp;I]].<ref>{{cite web|url=http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|title=EHP – Outdoor Particulate Matter Exposure and Lung Cancer: A Systematic Review and Meta-Analysis|website=ehp.niehs.nih.gov|access-date=2016-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20160529064001/http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|archive-date=29 May 2016|url-status=dead}}</ref> Prašni delci so zaradi zmožnosti prodora globoko v pljuča, krvni obtok in možgane (poleg [[ultrafini delci|ultrafinih delcev]]) najbolj škodljiva oblika [[onesnaževanja zraka]]<ref>{{cite news |last1=Wasley |first1=Andrew |last2=Heal |first2=Alexandra |last3=Harvey |first3=Fiona |last4=Lainio |first4=Mie |title=Revealed: UK government failing to tackle rise of serious air pollutant |url=https://www.theguardian.com/environment/2019/jun/13/revealed-uk-government-failing-to-tackle-rise-of-ammonia-serious-air-pollutant |work=The Guardian |date=13 June 2019 }}</ref> in lahko prodrejo globoko v pljuča, krvni obtok in možgane ter povzročijo težave z zdravjem, vključno z [[miokardni infarkt|miokardnim infarktom]], [[bolezni dihal|boleznimi dihal]] in [[prezgodnja smrt|prezgodnjo smrtjo]].<ref name="EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Health and Environmental Effects of Particulate Matter (PM) |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/health-and-environmental-effects-particulate-matter-pm |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=26 April 2016}}</ref> Leta 2013 opravljena raziskava, v katero je bilo vključenih 312.944 udeležencev iz devetih evropskih držav, je pokazala, da ni varne ravni delcev v zraku in da se je za vsako povečanje delcev PM{{sub|10}} za 10 [[mikrogram|μg/m{{sup|3}}]] stopnja [[rak pljuč|raka pljuč]] zvišala za 22&nbsp;% (95-% IZ [1,03–1,45]). Manjši delci PM{{sub|2.5}}, ki lahko prodrejo globlje v pljuča, so bili povezani z 18-odstotnim povečanjem stopnje raka pljuč na 5&nbsp;μg/m{{sup|3}}; vendar ta raziskava za to povezavo ni pokazala statistične značilnosti (95-% IZ [0,96–1,46])<ref name="Lancet71013">{{cite journal |last1=Raaschou-Nielsen |first1=Ole |last2=Andersen |first2=Zorana J |last3=Beelen |first3=Rob |last4=Samoli |first4=Evangelia |last5=Stafoggia |first5=Massimo |last6=Weinmayr |first6=Gudrun |last7=Hoffmann |first7=Barbara |last8=Fischer |first8=Paul |last9=Nieuwenhuijsen |first9=Mark J |last10=Brunekreef |first10=Bert |last11=Xun |first11=Wei W |last12=Katsouyanni |first12=Klea |last13=Dimakopoulou |first13=Konstantina |last14=Sommar |first14=Johan |last15=Forsberg |first15=Bertil |last16=Modig |first16=Lars |last17=Oudin |first17=Anna |last18=Oftedal |first18=Bente |last19=Schwarze |first19=Per E |last20=Nafstad |first20=Per |last21=De Faire |first21=Ulf |last22=Pedersen |first22=Nancy L |last23=Östenson |first23=Claes-Göran |last24=Fratiglioni |first24=Laura |last25=Penell |first25=Johanna |last26=Korek |first26=Michal |last27=Pershagen |first27=Göran |last28=Eriksen |first28=Kirsten T |last29=Sørensen |first29=Mette |last30=Tjønneland |first30=Anne |last31=Ellermann |first31=Thomas |last32=Eeftens |first32=Marloes |last33=Peeters |first33=Petra H |last34=Meliefste |first34=Kees |last35=Wang |first35=Meng |last36=Bueno-de-Mesquita |first36=Bas |last37=Key |first37=Timothy J |last38=de Hoogh |first38=Kees |last39=Concin |first39=Hans |last40=Nagel |first40=Gabriele |last41=Vilier |first41=Alice |last42=Grioni |first42=Sara |last43=Krogh |first43=Vittorio |last44=Tsai |first44=Ming-Yi |last45=Ricceri |first45=Fulvio |last46=Sacerdote |first46=Carlotta |last47=Galassi |first47=Claudia |last48=Migliore |first48=Enrica |last49=Ranzi |first49=Andrea |last50=Cesaroni |first50=Giulia |last51=Badaloni |first51=Chiara |last52=Forastiere |first52=Francesco |last53=Tamayo |first53=Ibon |last54=Amiano |first54=Pilar |last55=Dorronsoro |first55=Miren |last56=Trichopoulou |first56=Antonia |last57=Bamia |first57=Christina |last58=Vineis |first58=Paolo |last59=Hoek |first59=Gerard |title=Air pollution and lung cancer incidence in 17 European cohorts: prospective analyses from the European Study of Cohorts for Air Pollution Effects (ESCAPE) |journal=The Lancet Oncology |date=August 2013 |volume=14 |issue=9 |pages=813–822 |doi=10.1016/S1470-2045(13)70279-1 |pmid=23849838 |url=https://www.openaccessrepository.it/record/23400 }}</ref> Svetovna izpostavljenost PM{{sub|2.5}} je leta 2016 prispevala k 4,1&nbsp;milijona smrti zaradi bolezni srca in kapi, raka pljuč, kroničnih bolezni pljuč in bolezni dihal.<ref name="State of Global Air 2018">{{cite web| title=STATE OF GLOBAL AIR/2018 A SPECIAL REPORT ON GLOBAL EXPOSURE TO AIR POLLUTION AND ITS DISEASE BURDEN| publisher=Health Effects Institute| year=2018| url=https://www.stateofglobalair.org/sites/default/files/soga-2018-report.pdf}}</ref> Na splošno so prašni delci v ozračju na šestem mestu med vzroki prezgodnje smrti v svetu.<ref>{{cite news|url=https://undark.org/breathtaking|title=The Weight of Numbers: Air Pollution and PM2.5|work=Undark|access-date=6 September 2018}}</ref> === Velikost prašnih delcev === [[slika:PM and a human hair.jpg|thumb|Primerjava velikosti prašnih delcev s človeškim lasom]] V osnovi se delce deli na fine ter grobe delce, ki imajo lahko drugačen tip vira in so bili izpostavljeni drugačnim atmosferskim pogojem. Delci različnih velikosti<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://b-ok.cc/book/2655019/83e684|title=Aerosol Science: Technology and Applications.|date=2014|accessdate=|website=|publisher=John Wiley and Sons Ltd.|last=Colbeck|first=|last2=Lazaridis}}</ref> : * '''Nukleacijska oblika:''' Delci s premerom manjšim od 0,1 µm, ki se formirajo z nukleacijskimi procesi temelječimi se na kondenzaciji visoko nasičene pare. Najmanjša velikost v tej kategoriji sicer ni dovolj dobro definirana, a se približuje 3nm. * '''Aitkenova oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 100 nm. Izvirajo iz parne nukleacije ali rasti prej obstoječih manjših delcev s procesom kondenzacije. * '''Akumulacijska oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 3 µm. Delci so v tej obliki formirani s procesom koagulacije manjših delcev ali pa s kondenzacijo sestavin v stanju pare. Število delcev se v tej obliki ne povečuje z rastjo kondenzacije. Proces mehanizma odstranjevanja teh delcev je počasen zato je tudi prisotno akumuliranje delcev v večje. * '''Ultrafini delci:''' Delci v Aitkenovi in nukleacijski obliki. * '''Fini delci:''' Premer manjši od 2 µm. * '''Grobe frakcije:''' Premer večji od 2 µm. Pomemben aspekt opisovanja delcev je distribucija velikosti, ki z logaritmično porazdelitvijo prikaže razmerje med velikostjo ter številom, površino, maso in volumnom. Največje število delcev je v nukleacijski, največja površina v akumulacijski in največji volumen oz masa v akumulacijski ter grobi obliki delcev. Manjša oblika vzorčenja PM2.5 (Particulate Matter) predstavlja trdne delce manjše od 2.5 µm pa vse do 0.1 µm, kar pomeni, da se lahko vzorči tako grobe, akumulacijske kot tudi fine, nukleacijske delce. Večja PM10, ki predstavlja trdne delce manjše od 10 µm pa vse do 1 µm pa pomeni, da se vzorči pretežno grobe in akumulacijske delce, pri velikosti 1-3 µm pa se obliki vzorčenja prekrivata. Izmerjene velikosti in oblike delcev so odvisne od merilne naprave, ki ima lahko več načinov merjenja in možnega porazdeljevanja velikosti delcev skozi posebne kanale, ki se sicer prilagajajo standardom in regulativam<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://epdf.pub/environmental-chemistry-of-aerosols.html|title=Environmental Chemistry of Aerosols.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Blackwell Publishing Ltd.|last=Colbeck|first=}}</ref>. Poleg fizičnih karakteristik (števila, mase in površine s pripadajočimi velikostmi) so pomembne tudi oblika, higroskopičnost (fenomen pridobivanja in zadrževanja vodnih molekul skozi proces absorpcije in adsorpcije), hlapnost ali volatilnost (kvaliteta materiala delca, ki opisuje kako hitro oz pod kakšnimi pogoji se upari) in električni naboj (opisuje adhezijski potencial delca, ki privlači ali odbija molekule različnih snovi) kateri je pomemben zaradi suspenzije ali resuspenzije, ki je lahko podobna tudi sili gravitacije<ref>{{Navedi revijo|last=Kok|first=|last2=Renno|date=2008|title=The effects of electric forces on dust lifting: Preliminary studies with a numerical model|url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1742-6596/142/1/012047/pdf|magazine=IOP Publishing Ltd, Journal of Physics: Conference Series 142|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. === Kemična sestava prašnih delcev, viri onesnaževanja in njihov delež === Poleg velikosti je zelo pomembna tudi kemična sestava delcev. Poleg vremenskih spremenljivk sta to dva parametra s katerima se lahko določi približen izvor onesnaževanja in njihov učinek na človeško zdravje. Kemična sestava je lahko homogena kjer je prevladujoča sestava delca iz enega kemičnega elementa (molekul, atomov) in posledično tudi enega vira. Ponavadi pa je sestava heterogena. Ta je sestavljena iz več kemičnih elementov, ki so bili povezani skupaj s kemičnimi reakcijami na samem mestu izvora (primarni delci) ali pa kasneje v atmosferi skupaj z drugimi delci, različnih agregatnih stanj, izvora, velikosti in kemičnih sestav ter s tem lastnostmi (sekundarni delci). Po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] so najbolj pomembne kemične lastnosti delcev:<ref name=":1">{{Navedi dokument |url=https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/67338/a76621.pdf;sequence=1|title=Guidelines for concentration and exposure-response measurement of fine and ultra fine particulate matter for use in epidemiological studies|date=2002|accessdate=|website=|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref> * Elementarna sestava * Sekundarni anorganski ioni * Ogljikove spojine * Organska sestava [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) prav tako izvaja kemične analize prašnih delcev (PM2.5 in PM10):<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/|title=Kakovost zraka v Sloveniji 2017|date=2017|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje|last=|first=}}</ref> * Ioni (Klorid, nitrat, sulfat, natrij, amonij, kalij, magnezij, kalcij) * Ogljikove spojine (Organski ogljik, elementarni ogljik) * Težke kovine (Arzen, kadmij, nikelj, svinec) * Policiklični ogljikovodiki (Benzo(a)antracen, benzofluoranten, benzo(a)pirene, inedeno(123-cd)piren, dibenz(ah)antracen) ==== Elementarna sestava ==== Prašni delci so lahko sestavljeni iz oblice kemičnih elementov in spojin, ki se oblikujejo direktno iz vira in ostanejo v primarni obliki ali pa se s pomočjo obstoječih plinov ter drugih elementov in atmosferskih pogojev ter s tem kemičnih reakcij oblikujejo v sekundarni fazi. Med elementarno sestavo delcev se šteje kemične elemente kot so minerali, ki so prisotni v zemeljski skorji (največja prisotnost je silicija, aluminija, železa in kalcija) in se s pomočjo mehanskih ter drugih procesov spustijo v zrak (ponavadi v grobih frakcijah). Pojavljajo pa se tudi sledovi kovin (kadmij, živo srebro, nikelj, krom, cink in svinec), ki ne izvirajo nujno iz zemeljske skorje in mehanskih procesov, ampak tudi termodinamičnih ob zgorevanju fosilnih goriv. Ti se lahko v sekundarni fazi spajajo z drugimi elementi kot je svinec (Pb), ki lahko oksidira v svinčev oksid (PbO). {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki | y1=25,17,8,28,22 | showValues= }} | below = Viri emisij živega srebra v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017">{{navedi dokument |url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_porocilo_2017_kakovost_zraka_fin.pdf |title=Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017 |publisher=Agencija RS za okolje |year=2018}}</ref> }} {| class="wikitable" |'''Vir emisije''' |'''Značilni elementi''' |- |'''Cestni promet''' Motorni transport Obraba motorja Nadomestni katalizator Obraba pnevmatik Prah ob/na cestišču | Br, Pb, Ba, Mn, Cl, Zn, V, Ni, Se, Sb, As Fe, Al Redki materiali Zn EC, Al, Si, K, Ca, Ti, Fe, Zn |- |'''Industrijski objekti''' Energetska postrojenja na nafto Zgorevanje premoga Rafinerije Talilnice neželeznih kovin Železarne ter jeklarne Tovarne proizvajajoče se mangana Rafinerije bakra | V, Ni Se, As, Cr, Co, Cu, Al, S, P, Ga V As, In, Cu, Zn Pb Mn Cu |- |'''Manjši izgorevalni procesi''' Sežigalnice odpadkov Izgorevanje lesa Peka mesa na žaru | Zn, Sb, Cu, Cd, Hg, K, Pb Ca, Na, K, Fe, Br, Cl, Cu, Zn Na, Al, K, Sr, Ba, Cl |- |'''Obdelava mineralov/drugih materialov''' |Mg, Al, K, Sc, Fe, Mn |- |'''Pršenje morske vode''' |Na, Cl, S, K |- |'''Resuspenzija delcev tal''' |Si, V, Cr, Ca, Ti, Sr, Al, Mn, Sc |} ==== Sekundarni anorganski ioni ==== {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil | y1=35,20,1,1,12,31 | showValues= }} | below = Viri emisij žveplovega dioksida v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Kmetijstvo | y1=11,9,50,11,9,10 | showValues= }} | below = Viri emisij dušikovih oksidov v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} Prašni delci se razlikujejo glede na primarno (direktno iz vira) in sekundarno formacijo. Sekundarna formacija se izvede v atmosferi na katero vplivajo že predhodno prisotni plini in s tem različne kemične reakcije ter drugi fizikalni procesi, kot so oksidacija žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx) in amonijaka (NH3), ki prevladujoče se izvirajo iz emisij fosilnih goriv (SO2, NOx) ter kmetijstva (NH3). Sulfat (SO4), nitrat (NO3) in amonij (NH4) so prevladujoče komponente sekundarnega anorganskega iona v prašnih delcih, ki se zaradi sočasne prisotnosti amonija v atmosferi, pojavijo kot amonijev sulfat ((NH4)2SO4) ter amonijev nitrat (NH4NO3) in izvirajo s pomočjo nevtralizacije žveplene kisline (H2SO4) ter dušikove kisline (HNO3) z amonijakom (NH3). Oksidacija (SO2) vedno rezultira v formaciji aerosolov (zaradi nizkega pritiska), medtem, ko so dušikovi oksidi (NOx) razdeljeni med plinasto fazo in fazo »trdnega« delca. Nevtralizacija žveplene kisline ponavadi prevlada nad nevtralizacijo dušikove kisline <ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change, Second edition.|last=Seinfield|first=|publisher=John Wiley & Sons|year=2006|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://www.wiley.com/en-us/Atmospheric+Chemistry+and+Physics%3A+From+Air+Pollution+to+Climate+Change%2C+3rd+Edition-p-9781118947401|last2=Pandis}}</ref>. Sekundarna formacija je odvisna od kemičnih reakcij s predhodno obstoječimi plini in koncentracijami oksidov v atmosferi ter od kemičnih in fizikalnih karakteristik obstoječih prašnih delcev s katerimi se potencialno lahko poveže v večji delec. Vremenske spremenljivke kot so temperatura zraka, vlaga, veter, pritisk in sončno sevanje pa lahko zavrejo ali pa pospešijo ta proces. {| class="wikitable" |'''Vir''' |'''Spojine''' |- |Reja živali |NH3 |- |Produkti atmosferske transformacije SO2, NOx in NH3 |H(+), SO4(2-), NO3(-), NH4(+) |- |Kotlovnica na premog in olje |SO4(2-), NH4(+) |- |Sežigalnica |NH4(+), NO3(-)SO4(2) |- |Dim zaradi sežiganja lesa |Nitrat, sulfat, NH4 |- |Kurišča za peko mesa |Nitrat, sulfat |} ==== Ogljikove spojine ==== Delež ogljikovih spojin v delcih predstavljajo različne vrste organskih spojin, med katerimi sta najbolj pomembni: elementarni ogljik (EC) in organski ogljik (OC). Elementarni ogljik (tudi črni ogljik) je oblikovan med visokotemperaturnim izgorevanjem fosilnih goriv ter biomase in predstavlja inertni sledilni del primarnega (izgorevalnega) prašnega delca. Ogljik v obliki organskih spojin je lahko primarnega izvora (transport, industrija, obraba in suspenzija bioloških ostankov,..) in pa tudi sekundarnega (oksidacija hlapnih organskih spojin). Ogljikove spojine lahko predstavljajo tudi do 60% masnega deleža finih delcev v velikosti manjših od 2.5 µm, ki so prisotni v urbanem in obcestnem okolju ter od 10 do 20% masnega deleža delcev manjših od 10 µm <ref name=":0" />. Vsebnost ogljikovih spojin zato spremlja tudi agencija Republike Slovenije za okolje, ki lahko na podlagi tega lažje določa sam izvir delcev in strategije kontrole tega dela emisij prašnih delcev. ==== Organska sestava ==== Organske spojine so izpuščene v zrak ob samem procesu predelave, izdelave, uporabe in obrabe velikega števila materialov ter produktov. V večini so lahko-hlapne ali pa polhlapne, kar pomeni, da se v stiku z atmosferskimi pogoji zelo hitro uparijo. Polhlapne organske spojine so v atmosferi lahko v obliki pare ali pa delca (trdnega, tekočega). Organske spojine vedno vsebujejo ogljik (v tem primeru izključujoč CO2, CO,..), skoraj vse pa tudi ogljiko-vodikovo (C-H) vez, predstavljajo pa lahko tudi do 30% mase PM2.5 in do 20% mase PM10<ref name=":2" />. Ponavadi se nahajajo v notranjosti prašnega delca, v manjši meri pa tudi na površini. {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Ubežni izpusti,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki,Kmetijstvo | y1=7,8,6,24,5,30,1,19 | showValues= }} | below = Viri emisij lahko hlapnih snovi v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} Lahko hlapne snovi so lahko spojine, kot so [[propan]], [[butan (plin)|butan]], [[formaldehid]]i, [[etanol]] idr., polhlapne pa klordan, [[DDT]] (pesticidi), benzojska kislina (konzervansi za živila, plastični izdelki,..), benzil butil ftalat (mehčalec polimerov-sestavni del fleksibilne plastike) in drugi. V Sloveniji in tudi drugod po svetu se posebno pozornost posveča nadzoru in omejevanju uporabe policikličnih aromatski oglijkovodikov (PAH), ki kot razred organskih spojin dokazano škodujejo zdravju in kot je v priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije opisano <ref name=":1" /> doprinesejo k razvoju [[Rakava celica|rakavih celic]] v človeškem telesu. PAH spojine so sestavljene iz več aromatskih obročov s pomočjo frakcij oglijka in se oblikujejo v pogojih kjer je prisotnost kisika zelo majhna, kot na primer v samem ognjenem okvirju izgorevanja organskih materialov (fosilna goriva, les,..) kjer ob nepopolnem izgorevanju (prenizka temperatura,..) ne pride do razgrajevanja spojin v krajše in bolj enostavne. Te ob vremenskih spremenljivkah kondenzirajo in se formirajo v ali adsorbirajo na površino delca. Policiklični aromatski ogljikovodiki, ki so prepoznani kot nevarni za človeško življenje so: benzo(a)piren (tudi najbolj obravnavan), benzo(a)antracen, acenaften, acenaftilen, antracen, dibenzo(a,h)anthracene, fluoranten, naftalen, fenantren, piren in drugi. ==== Voda ==== Voda ima velik vpliv na oblikovanje delcev in s tem na njihovo velikost ter maso. Primaren fizični proces je kondenzacija in izparevanje vodne pare, ki se ob hidrofiličnih snoveh poveže z absorpcijo (molekule se volumsko povežejo z drugo snovjo delca) ali adsorpcijo (molekule se povežejo na površini delca). Hidrofobične snovi pa se ne povežejo z in se ne razstopijo v vodi. Če je v delcu prevladujoča se skupina hidrofiličnih molekul te lahko preprečijo, da bi se hidrofobične snovi ločile od vode zaradi oblikovanja močnih vodikovih vezi. Lahko pa hidrofobična snov vpliva na zmanjšanje vsebnosti vode in s tem mase delca. S povečevanjem relativne vlažnosti se povečuje tudi stopnja rasti velikosti in mase delca, ki je odvisna tudi od drugih faktorjev (velikost delca, pot, ki jo opravi v primerjavi z drugimi delci, vremenske spremenljivke). Ob 50% relativni vlažnosti je lahko delež vode pri celotni masi delca (NH4(SO4)2) kar 30% <ref name=":1" />. ==== Kemična analiza ==== Kemično analizo se lahko izvede na večjem številu delcev ali pa samo ne enem, kjer se izvaja več različnih metod, ki se osredotočajo na manjšo površino (9 do 16 µm²). Metoda kemične analize temelječa na rentgenski flourescenčni analizi (XFR). Okoljski vrstični elektronski mikroskop (ESEM) in energetska disperzijska rentgenska analiza (EDX)<ref>{{Navedi splet|url=http://homepages.see.leeds.ac.uk/~lecsjed/huiyi/00_FTitle%20page.doc|title=Development and Application of a new Thermal Gradient Diffusion Chamber to study the Ice Nucleation Properties of Inhomogeneous Dust Aerosols|date=2007|accessdate=|website=|publisher=|last=Kulkarni|first=}}</ref> temeljita na mikroskopskem slikanju skupine delcev in posameznega delca na filtru, katerega sočasno obravnavata tudi z visoko frekvenco rentgenskega štetja katerih spektrovni odboj se analizira in poveže z obstoječimi kemičnimi elementi. Kemična sestava delcev se razlikuje glede same lokacije (izvora, izvajanja meritev), ki ima ponavadi svoje specične lastnosti, ki so povezane z različno industrijo ter delovanjem ljudi (v mestih), različnimi vrstami rastja (v ruralnih predelih) in vremenskimi pogoji. ==== Izvor delcev ==== {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=300 | height=150 | yAxisTitle=% | legend=Vir | type=stackedrect | x=SOX,NOX,PM10,PM2.5,NMVOC | y1=0,1,4,5,1 | y2=0,39,10,11,9 | y3=3,9,2,2,1 | y4=9,3,19,10,48 | y5=20,11,6,8,2 | y6=51,17,5,4,9 | y7=17,14,39,56,17 | y8=0,6,15,4,13 | y1Title=Odpadki | y2Title=Cestni promet | y3Title=Ostali promet | y4Title=Industrijski procesi in raba | y5Title=Raba energije v industriji | y6Title=Proizvodnja elektrike in toplote | y7Title=Gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor | y8Title=Kmetijski sektor | showvalues= | colors=#777099,#b7b5da,#adc446,#7b9033,#fdf8b0,#44859e,#6ec5c2,#a8dce7 }} | below = Različne vrste emisij v Evropi (2018)<ref name="EEA_report_2018">{{navedi dokument |url=https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2018 |title=Air quality in Europe — 2018 report |series = EEA Report |issue=12/2018 |publisher= Evropska agencija za okolje |year=2018}}</ref> }} Prašni delci se v osnovi delijo glede na naravni ter antropogeni izvor. Antropogeni izvor na globalni ravni predstavlja zgolj 19% delež vseh delcev v ozračju, ostalih 81% pripada naravnim izvorom <ref>{{Navedi revijo|last=Chen|first=|last2=Jiang|last3=Huang|date=2018|title=Quantifying contributions of natural and anthropogenic dust emission from different climatic regions.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1352231018304965|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Največji naravni izvori emisij prašnih delcev so območja: puščava Sahara, puščava Taklamakan, Arabski polotok in zahodni del Avstralije. Največji antropogeni izvori pa so na območju: Indije, Kitajske, Severne Amerike in Evrope. Zelo sušna in sušna območja so tista, ki največ prispevajo k emisijam s strani naravnih virov in delno sušna, sušna, subhumidna in humidna območja s strani antropogenih. ===== Naravni izvori ===== Največje koncentracije naravnega izvora se nahajajo na območjih kjer je suho podnebje in primerna geologija zemeljske skorje (izsušena tla polna drobnega peska ali zemlje) kot so: puščava, plaže, večje odprte površine zemlje kjer ob pravih vremenskih pogojih (veter) pride do resuspenzije delcev v zrak. Obmorske geografske lokacije imajo prisotnost morske soli, ki nastane zaradi stratifikacije (razslojevanje različnih kompozicij vode ob različnih temperaturah) in dviganjem, prenašanjem in sedimentacijo le teh na obalna območja (mesta, države), ki pa se ob intenzivnih podnebnih pogojih (veter) lahko prenaša tudi v notranjost celin. Veča pa se tudi intenziteta dinamike že obstoječih naravnih podnebnih pogojev, ki ob akumulativnem prispevku človeka k [[Spremembe podnebja|podnebnim spremembam]] doprinese k požarom v divjini<ref>{{Navedi revijo|last=McClure|first=|last2=Jaffe|date=2018|title=US particulate matter air quality improves except in wildifre-prone areas.|url=https://www.pnas.org/content/115/31/7901|magazine=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Antropogeni izvori ===== Največje koncentracije delcev antropogenega izvora se nahajajo v urbanih središčih, kjer živi tudi večina industrializiranega sveta, ki je zaslužena za največji delež zgodovinskih izpustov, poleg v zadnjih desetletjih vzpenjajočih se velikih držav (Kitajska in Indija)<ref>{{Navedi revijo|last=Ritchie|first=|last2=Roser|date=2017|title=CO2 and other greenhouse gas emissions|url=https://ourworldindata.org/co2-and-other-greenhouse-gas-emissions|magazine=University of Oxford|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kot je razvidno se delež antropogenih virov v mestih regionalno razlikuje, na globalni ravni pa je povprečje PM2.5<ref>{{Navedi revijo|last=Karagulian|first=|last2=Bellis|date=2015|title=Contributions to cities ambient particulate matter (PM): A systematic review of local source contributions at global level.|url=http://source-apportionment.jrc.ec.europa.eu/Docu/Karagulian_et_al_2015.pdf|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>: * Promet: 25 % * Domače kurjenje goriv (les, premog, plin za kuhanje in ogrevanje): 22 % * Industrijske dejavnosti (zgorevanje nafte, premoga v energetskih postrojenjih, emisije s strani industrij kot so: petrokemična, metalurška, keramična, farmacevtska, informacijsko-tehnološka,..): 15 % * Nedoločeni viri človeškega izvora (agrikulturna dejavnost, odpadki, sprememba namembnosti gozdnih in drugih površin,..): 22 % * Naravni viri (delci zemlje, soli): 18 % ====== Slovenija ====== Glavni viri primarnih in sekundarnih delcev PM2.5 ter PM10 v Sloveniji (v letu 2016) so bila individualna kurišča na les (sektor rabe goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju) in dizlovi motorji na notranje izgorevanje (sektor cestnega prometa), ki so skupaj predstavljala do 85% vseh virov. Podatki so bili pridobljeni s strani agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO)<ref name=":2" />. ====== Evropska unija ====== V Evropski Uniji je največji onesnaževalec z žveplovimi oksidi (SOx)  »proizvodnja elektrike in toplote«, dušikovimi oksidi (NOx) »cestni promet«, prašnimi delci (PM2.5 ter PM10) »gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor«, kar je v skladu s slovenskimi razmerami<ref>{{Navedi splet|url=https://res.cloudinary.com/rampi/raw/upload/v1540861448/Air_quality_in_Europe_-2018_report-compressed_edcg1e.pdf|title=Air quality in Europe – 2018 report|date=2018|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency: European Environment Agency|first=}}</ref>. Letne koncentracije prašnih delcev (PM2.5 in PM10) so najvišje v predelih Evrope kjer je večja urbanizacija (koncentracija ljudi) in prisotnost industrije, večje rabe primarnih energentov v obliki lesa ali pa fosilnih goriv za proizvajanje elektrike ter toplote. Pomembni pa so tudi geografski in vremenski pogoji, ki ne nudijo zmožnosti razpihovanja delcev in drugih onesnaževal zaradi gorovja na eni in nižine na drugi strani kot je primer stabilne atmosfere (pozimi je prisotna toplotna inverzija) v severni Italija, ki ima vpliv tudi na Slovenijo<ref>{{Navedi revijo|last=Finzi|first=|date=1991|title=LANDSAT images of urban air pollution in stable meteorological conditions|url=https://www.researchgate.net/publication/42433064_Satellite_data_for_the_air_pollution_mapping_over_a_city_-_The_use_of_virtual_stations|magazine=Il Nuovo Cimento C|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> . === Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami === ==== Dinamika enega prašnega delca ==== Gibanje enega prašnega delca predstavlja molekula snovi, ki potuje skozi zrak v ravni liniji dokler ta ne trči ob drugo molekulo in spremeni smer ter svojo hitrost, do naslednjega trka in tako naprej. Molekule se lahko združujejo med sabo v procesu nukleacije ali pa trčijo ob delec, ki je mnogo večji od njih in združijo. Na delec deluje sila upora (Fupor), ki je odvisna od lastnosti tekočine (hitrost, tlak, viskoznost) v kateri se delec giblje ter samih lastnosti gibanja delca (tudi oblike) in je definirana s pomočjo »Stokesovega zakona«. Sila upora je prisotna, ko ima delec drugačno hitrost od hitrosti tekočine (plina) v kateri se nahaja, ta pa je odvisna tudi od eksternih sil kot so sila gravitacije (Fg), ki je odvisna od mase delca. V primeru čistilnih naprav pa je prisotna tudi elektrostatična sila (Fes), ki pa je odvisna od električnega naboja delca. Gibanje molekul (trki ob delec) je zaradi difuzije in vremenskih spremenljivk naključno, z različnimi vrstami intezitete in se ga da na mikroravni opisati z »Brownovim gibanjem«, ki upošteva maso delca ter naključni prekinjajoči se pospešek odvisen od trkov z drugimi delci ali molekulami<ref name=":3" />. Delci pa lahko, zaradi turbulentnega toka tekočine (hidrodinamičnih sil), sile gravitacije (pri večjih delcih), sile upora (površin) in drugih eksternih sil (vremenskih spremenljivk), sedimentirajo in s tem zmanjšajo svojo številčno in masno koncentracijo. ==== Prenos snovi ter oblikovanje delcev s procesom nukleacije in koagulacije ==== Začetek formiranja delcev imenujemo proces nukleacije, ki se lahko pojavi s kristalizacijo tekoče faze molekul v trdno, s tekoče faze v plinasto (uparevanje) in plinaste faze (elementov onesnaževala ter vode) v tekočo (kapljice) ali trdno (kristalizirani delci). Rast nukleacije se odvija, ko energija molekularnega toka na samo površino preseže molekularni tok iz same površine drugih molekul ali delcev. Prenasičeno ali visokonasičeno stanje molekul (kemični potencial molekule v visokonasičenem stanju) v plinastem stanju, ki je podvrženo spremembam v temperaturi in tlaku (ohlajevanje-kondenzacija ali izparevanje), spremembam v sami kemični kompoziciji (stik z drugimi elementi) in s tem kemičnimi reakcijami (oksidacija), lahko spremeni samo agregatno stanje in s tem dinamiko privlačnih (kohezijskih) sil med molekulami in atomi. Te sile vključujejo »Van der Wallsove«, kovalentne, ionske in druge kemično-elektronske vezi. Nenasičena ali nasičena para postane prenasičena z različnimi termodinamskimi procesi, kot so izotermična kompresija, izobarično ohlajanje in adiabatična ekspanzija. Procesu oblikovanja molekul v prenasičenem stanju, pravimo tudi homogena nukleacija v večjo skupino, ki je sestavljena iz samo ene vrste molekul. Druge vrste nukleacijskih procesov<ref name=":3" />: * Homogena-homomolekularna: lastna nukleacija iste vrste molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin. * Homogena-heteromolekularna: lastna nukleacija dveh ali več vrst molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin. * Heterogena-homomolekularna: nukleacija iste vrste molekul na drugi vrsti snovi. * Heterogena-heteromolekularna: nukleacija dveh ali več vrst molekul na drugi vrsti snovi. Ti delci so v velikostnem razredu nukleacijske ali aitkenove oblike in sicer od 0.01 do 0.1µm ter imajo zaradi hitrih procesov in dinamike ter združevanja se z večjimi delci, tudi kratko življensko dobo (nekaj minut do nekaj ur). Nukleacijska oblika prašnega delca se lahko oblikuje in združuje tudi z drugimi nukleacijskimi (homogene ali heterogene vrste) ali pa tudi večjimi oblikami prašnih delcev s procesom koagulacije v akumulacijsko velikost delcev (0.01µm do 3µm), ki imajo tudi več tedensko atmosfersko življensko dobo. Lahko pa se oblikuje s kondenzacijo sestavin v stanju pare na že obstoječe delce. Prenos snovi in oblikovanje delcev se v atmosferi primarno izvaja s kondenzacijo in izparevanjem vodne pare. Kondenzacija (ali izparevanje) poteka zaradi tlačne razlike med zunanjo paro ter paro na površini delca. Stopnja rasti je odvisna od relativne vlažnosti, velikosti delca in relativne velikosti delcev v primerjavi s povprečno razdaljo gibajočih se delcev med zaporednimi trki, ki spreminjajo smer, energijo ali druge lastnosti delcev ter od prisotnosti drugih visokonasičenih snovi. Reakcija žveplovega dioksida (SO2) z vodo tvori žveplasto kislino (H2SO3) ta pa v atmosferi reagira s kisikom in tvori žvepleno kislino (H2SO4). Žveplena kislina je poleg organskih spojin ena od najbolj zaslužnih spojin za oblikovanjem novih delcev v atmosferi. Žveplena kislina ima nizek parni tlak, kar pomeni, da lahko hitreje kondenzira in zato igra vlogo predhodnega plina pri oblikovanju prašnih delcev. Dokazana je korelacija med izmerjeno koncentracijo žveplene kisline (H2SO4) ter številčno koncentracijo delcev v velikosti od 3 do 6 nm (nukleacijska velikost), ki predstavlja sam začetek oblikovanja delcev<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Sihto|first=|last2=Kulmala|date=2006|title=Atmospheric sulphuric acid and aerosol formation: implications from atmospheric measurements for nucleation and early growth mechanisms.|url=https://acp.copernicus.org/articles/6/4079/2006/|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kljub izključevanju rastnih mehanizmov je razvidno, da žveplena kislina predstavlja večji delež zaslužen za oblikovanje delcev, ne pa celotnega, ki je razdeljen še med druge spojine (organske spojine ter sekundarni ioni kot je amonijak) ter odvisen od vremenskih spremenljivk. Nukleacija je v takem primeru heterogena-homomolekularna. ==== Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami ==== Koncentracija (dinamika) delcev je odvisna tudi od vremenskih spremenljivk v spodnjem delu [[Ozračje|atmosfere]] – troposferi, kjer se odvijajo globalni ter regionalni vremenski pojavi kot so: različne vrste zračnih mas, ki vplivajo na formiranje vremenskih front in s tem na ciklone, anti-ciklone in druge vrste vremenskih pojavov. Ti pojavi vplivajo na dinamiko v  spodnjemu delu troposfere - atmosferski mejni plasti, ki se nahaja od 1 do 2km nad zemeljskim površjem. V tej mejni plasti se odvijajo tudi lokalni vremenski pojavi z vremenskimi spremenljivkami, izmed katerih so za samo dinamiko prašnih delcev najbolj pomembne: temperatura zraka, vlažnost zraka, hitrost vetra ter globalno sončno sevanje. ===== Temperatura zraka ===== [[Temperatura]] zraka je odvisna od sončnega sevanja v obliki elektromagnetnega valovanja, ki preide atmosfero in vzpostavi stik z zemeljskim površjem katero del sončne svetlobe absorbira, del pa odbije nazaj v atmosfero oziroma vesolje. Absorbirano sončno sevanje segreje zemeljsko površino, ki z nižjo frekvenco elektromagnetnega valovanja odseva toploto nazaj proti površju in v atmosfero ter vesolje. V atmosferi se toplota zadržuje zaradi absorpcije v vodni pari, ogljikovem dioksidu in ostalih plinih, ki ustvarjajo učinek tople grede in segrevajo ozračje ter s tem dvigajo samo temperaturo. Temperatura se v atmosferi spreminja z geografsko lokacijo ter višino in je v lokalni ter globalni troposferi odvisna od konvekcijskega gibanja, ki je podnevi bolj pomembno od gibanja vetra, s prehajanjem v noč pa se omenjeno razmerje spremeni in gibanje vetra ob površini ter s tem vzbujene turbulence prevlada nad konvekcijskim. Konvekcijsko gibanje se odvija v konvekcijski mejni plasti, ki je spodnja meja troposfere katere višina se lahko razteza od nekaj sto metrov pa do nekaj kilometrov. V tej mejni plasti se, zaradi nehomogenosti zemeljske topografije in posledične razlike v odsevanju zgoraj omenjene toplote, odvijajo konvekcijski prenosi toplote, ki temeljijo na prenosu toplote zaradi gibanja molekul v plinasti ali tekoči fazi<ref>{{Navedi knjigo|title=Environmental fluid mechanics.|last=Cushman-Roisin|first=|publisher=John Wiley and Sons, Inc|year=2019|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=http://www.dartmouth.edu/~cushman/books/EFM/front.pdf}}</ref>. Temperatura je najvišja ob površini zemlje ter se z višino spreminja. Z večjo višino se zmanjšuje zračni pritisk ter gostota zračne mase, ki posledično zmanjša tudi samo temperaturo ozračja in s tem vpliva na koncentracijo delcev, ki se večinoma zadržujejo v atmosferski mejni plasti. To je podobno procesu toplotne inverzije, ki nastane ob nižji temperaturi zraka nad samo površino zemlje kot pa je temperatura le tega nad to tanko plastjo. V tem primeru se onesnaževala ne zmorejo dvigniti in razpršiti, kar v poletnih mesecih lahko povzroči [[smog]], med zimskimi pa tudi zadrževanje prašnih delcev. Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je pozimi ob nizkih temperaturah od -10 ºC pa vse do 10 ºC, kjer je ponavadi prisotna toplotna inverzija. V preostalem delu leta pa tudi ob višjih temperaturah v odsotnosti oblakov ter prisotnosti stabilnih atmosferskih pogojev, v primeru velike razlike med največjo ter najmanjšo izmerjeno dnevno temperaturo in ob prisotnosti nizke višine atmosferske mejne plasti<ref name=":6">{{Navedi revijo|last=Barmpadimos|first=|last2=Hueglin|date=2011|title=Influence of meteorology on PM10 trends and variability in Switzerland from 1991 to 2008.|url=https://www.researchgate.net/profile/Stephan_Henne2/publication/253426542_Influence_of_meteorology_on_PM10_trends_and_variability_in_Switzerland_from_1991_to_2008/links/56b05aa108ae8e37214d5f7d.pdf?inViewer=0&pdfJsDownload=0&origin=publication_detail|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Hitrost vetra ===== Stanje konvekcijske mejne plasti ter s tem prenašanje toplote pa temelji tudi na dinamiki vetra, ki se v atmosferi spreminja z višino in povzroča, skupaj s konvekcijo, horizontalno ter vertikalno mešanje zraka s pomočjo nastalih turbulenc, ki vplivajo na samo hitrost vetra. Ta je odvisna od aerodinamičnega upora, ki je ob zemeljskem površju tako velik, da je hitrost vetra zelo majhna (lahko tudi 0 m/s), z višino pa se zmanjšuje ter ob odsotnosti večjih topografskih preprek (mesta, hribovja) ohranja večjo konstanto hitrost in s tem vpliva na razpršitev prašnih delcev ter drugih onesnaževal. Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je ob manjših hitrostih vetra (manj kot 5 m/s). Medtem, ko primer korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Csavina|last2=Field|date=2014|title=Effects of wind speed and relative humidity on atmospheric dust concentrations in semi-arid climates.|url=https://www.researchgate.net/publication/261919978_Effect_of_Wind_Speed_and_Relative_Humidity_on_Atmospheric_Dust_Concentrations_in_Semi-Arid_Climates|magazine=Science of the Total Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> temu nasprotuje saj je večja hitrost vetra zaslužena tudi za resuspenzijo delcev s tal, a prejšnja trditev vseeno drži zaradi fizikalnega dejstva, da večja hitrost vetra pomaga pri razpršitvi delcev v različne horizontalne ter vertikalne prostorske dimenzije, ki pa je vseeno v neizolirani obliki odvisna od mnogih drugih faktorjev, ki lahko spremenijo zgornjo trditev. Ob sami hitrosti vetra je pomembna tudi smer vetra. Ta ima lahko korelacijo z visokimi masnimi koncentracijami prašnih delcev zaradi velik vpliva onesnaževanja geografskih območji in človeških aktivnosti, ki se nahajajo v tisti smeri (velika kmetijska ali pa industrijska območja, požari,..)<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Tai|first=|last2=Mickley|date=2010|title=Correlations between fine particulate matter (PM2.5) and meteorological variables in the United States: Implications for the sensitivity of PM2.5 to climate change.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S135223101000539X|magazine=Elsevier Ltd., Atmospheric Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Vlažnost zraka ===== Vlažnost zraka je oznaka za količino vodne pare prisotne v zraku in lahko nakazuje na možnost dežja, oblakov, megle in drugih vremenskih pojavov. Vodna para na zemlji primarno izvira iz povišanja temperature nekega geografskega območja in sočasnega izparevanja morja, drugih vodnih teles v različnih agregatnih stanjih (ledeniki, jezera) ter rastja in zemlje, ki vsebuje delce vode. Na vlažnost zraka določene geografske lokacije vpliva, poleg intenzivnosti sončnega sevanja in s tem temperature, tudi veter. Visoka vlažnost lahko nakazuje na padavine in stopnjo le teh, ki z zajemanjem delcev ter procesom sedimantacije zmanjšujejo koncentracijo prašnih delcev v ozračju. Zmanjševanje koncentracije pa je odvisno od geografije, splošnega podnebja, ki ima lahko že samo po sebi nižjo raven vlažnosti (od 20 do 60% pri polsušnem podnebju)<ref name=":7" /> ter dviga ali spuščanja atmosferske mejne plasti ter s tem višanja ali nižanja relativne vlažnosti <ref name=":6" />, kjer se s prisotnostjo višje vlažnosti v zraku (+ 60%) v nekaterih podnebnih ter višinskih pasovih lahko viša tudi sama koncentracija prašnih delcev. Raziskava <ref name=":7" /> Pri korelaciji med vlažnostjo (v različnih sezonskih obdobjih) ter masnimi koncentracijami prašnih delcev je tako lahko precej velika tudi negotovost, ker imajo velik vpliv tudi druge vremenske spremenljivke ter geografska območja in človeška aktivnost, ki lahko vplivajo na dinamiko gibanja prašnih delcev. Zaradi teh negotovosti je pomembno izračunati tudi korelacijo med večjim številom različnih vremenskih spremenljivk ter masnimi koncentracijami na različnih geografskih območjih skozi čas. ===== Povezovanje vremenskih spremenljivk ===== Vzpostavljanje individualnih korelacij med koncentracijo prašnih delcev ter posameznimi vremenskimi spremenljivkami ni zadostno, lahko tudi zavajujoče in je zaradi kompleksnosti vremenskih pojavov (pred in med samim merjenjem), topografije ter velikosti, hrapavosti površine in kemične sestave prašnega delca ter prisotnosti drugih komponent v zraku le te potrebno obravnavati s celostne perspektive. <!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. -->Raziskava korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7" /> tako opisuje dinamiko ob manjših peščenih nevihtnih vremenskih pojavih.V prvem primeru polsušnega celinskega podnebja, ob dokaj konstantnih temperaturah ter primeru tlakovane kot netlakovane ceste, prikazuje, da je ob hitrostih vetra nad 4 m/s ter nizki relativni vlažnosti (<25%) opaziti večanje masne koncentracije večjih delcev (PM10), kar se pripisuje adsorpciji vode na suhe delce ter s tem prevladujočimi strižnimi napetostmi nad kohezijskimi silami med delci, ki so večje pri višji relativni vlažnosti (>25%). Ta bi s tem lahko naznanila zmanjšanje same zmožnosti resuspenzije delcev s tal (erozija tal). V drugem primeru polsušnega celinskega podnebja pa je razvidno, da se masna koncentracija delcev PM10 poveča ob hitrosti vetra nad 6 m/s ter relativni vlažnosti v območju nad 30% do 60 %. Zaradi razpršenih rezultatov analize je torej ugotovljeno, da obstaja med masno koncentracijo delcev nelinearna odvisnost s povprečno hitrostjo vetra ter relativno vlažnostjo, ki nakazuje na to, da je za boljše razumevanje dinamike potrebno upoštevati še večje število dejavnikov kot so: samo dinamično spreminjanje hitrosti ter smeri vetra (sunki vetra), spreminjanje temperature, značilnosti terena in obliko površine ter kemijsko sestavo prašnega delca, ki lahko spreminja značilnosti adsorpcije vodne pare na sam delec.<!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. --> Raziskava<ref name=":8" /> opisuje dinamiko med temperaturo, relativno vlažnostjo in kemično sestavo prašnih delcev, ki se razlikuje tudi z različnimi geografskimi lokacijami v Združenih državah Amerike ter njihovimi specifičnimi lastnostmi, ki lahko vplivajo na koncentracijo prašnih delcev. V večini različnih delov ZDA je bila zaznana pozitivna korelacija med dvigom temperature ter koncentracijami organskega ter elementarnega ogljika in sulfata, ki je produkt hitrejše oksidacije žveplovega dioksida. Negativna, razen severa in jugozahoda ZDA, pa z nitratom, ki jo pojasnujejo z večjim izparevanjem nitrata iz faze delcev v plinasto fazo ob povišanih temperaturah. Korelacija med povečano vlažnostjo ter sulfatom in nitratom je pozitivna, saj žveplov dioksid lažje oksidira v oblakih, formiranje amonijevega nitrata pa je v sami odvisnosti od relativne vlažnosti. Nevtralna ali pa negativna pa pri organskem ter elementarnem ogljiku, ki imata negativno korelacijo v jugovzhodu ter zahodu ZDA, kjer je prisotna nizka relativna vlažnost v povezavi s sušami ter posledično požari, ki so sami velik vir ogljikovih aerosolov ali pa ob obalnih območjih, kjer je pa nasprotno prisotna zelo visoka vlažnost, ki je povezana s konstantnim dotokom čistega morskega zraka, kar preprečuje začetno formiranje organskih ogljikovih aerosolov v tekoči fazi. ===== Vpliv prašnih delcev na podnebne spremembe ===== Učinek prašnih delcev je, v primerjavi s [[Toplogredni plin|toplogrednimi plini]], na [[Spremembe podnebja|podnebne spremembe]] in [[planetarne meje]] precej majhen. Zaradi kratke življenske dobe imajo prašni delci večji vpliv na lokalno podnebje. Pod direktni vpliv se štejeta razprševanje in absorbcija sončnega sevanja, ki spreminjata zemeljsko sevalno ravnotežje<ref>{{Navedi revijo|last=Boucher|first=|last2=Randall|date=2013|title=Clouds and Aerosols. Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change.|url=https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WG1AR5_Chapter07_FINAL-1.pdf|magazine=Cambridge University Press|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Razprševanje povečuje odbojnost planeta in s tem le tega ohlaja, medtem, ko absorbcija učinkuje ravno nasprotno in segreva atmosfero. Razmerje med učinkom ohlajanja in segrevanja je odvisno od kemične sestave aerosolov ter okoljskih pogojev, vseeno pa aerosoli antropogenega izvora planet ohlajajo. Sončno sevanje, ki doseže zgornji sloj atmosfere je 342 W/m<sup>2</sup>, od tega vse do površja 67 W/m<sup>2</sup> absorbira in 77 W/m<sup>2</sup> odbije atmosfera ter kemične komponente in njihov doprinos k zemeljskemu sevalnemu ravnotežju. Pod indirektni vpliv se šteje oblikovanje novih kapljic (tudi ledu) v oblakih s pomočjo kondenzacije okoli prašnih delcev, ki povečajo samo odbojnost oblaka in ohlajanje podnebnega sistema. Nezanemarljiv vpliv imajo tudi na povečanje (v nekaterih primerih tudi na zmanjšanje) zmožnosti padavin z oblakov. ===== Atmosferski transportni ali razpršitveni modeli ===== Razpršitveni modeli, ki spadajo pod širšo skupino modelov za izračun koncentracij zračnega onesnaževanja, dobijo uporabno vrednost pri programih nadzora koncentracij in reguliranja izpustov prašnih delcev. Idealni model bi vključeval vse karakteristike obstoječih zračnih onesnaževal, njihovega izvora, dinamike z meteorološkimi spremenljivkami v atmosferi ob poljubnem času ter na poljubni lokaciji. Takšen model ne obstaja, zato se je potrebno zadovoljiti z manj zanesljivimi praktično-eksperimentalnimi ter matematičnimi približki realnega stanja<ref>{{Navedi knjigo|title=Air pollution control engineering, Second edition|last=Noel de Nevers|first=|publisher=McGraw-Hill International Editions, Civil Engineering Series|year=2000|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://b-ok.org/book/2724986/d8f2ca?dsource=recommend}}</ref>. Najbolj enostaven je model zaboja, ki temelji na območju (mesto, primestje, ruralno območje,..) v obliki pravokotnika s pripadajočo se širino, dolžino ter višino, ki predstavlja atmosfero kjer so poenostavljeni pogoji takšni, da se onesnaževala popolnoma zmešajo in so enake koncentracije v katerikoli točki tega volumna. Modelu zaboja vsebuje tudi konstantno hitrost in smer vetra. Ta predstavlja povprečno hitrost in smer skozi celotno višino. Koncentracije onesnaževal, ki s pomočjo vetra prehajajo v mesto so konstantne. Konstantna pa je tudi stopnja onesnaženosti, ki izvira iz samega mesta. ====== Gaussov razpršitveni model ====== Je najbolj pogosto uporabljen, ki temelji na opisu trodimenzionalnega polja koncentracij onesnaževala izvirajočega se iz ene točke oz. enega vira ob meteoroloških in emisijskih pogojih, ki jih je pri končnem izračunu potrebno upoštevati skupaj z znanimi fizikalnimi zakoni (različne vrste difuzije, kondenzacija, koagulacija,..). Koordinatni sistem je postavljen in fiksiran v spodnjem centru izvora onesnaževanja, v tem primeru dimnika [[Energetski vir|energetskega postrojenja]], kar predstavlja temelj Eulerjevega matematičnega modela. Os X je postavljena v smeri horizontalno usmerjenega vetra in s tem glavni smeri razpršitve onesnaženega zraka, ki pa se med drugim razprši tudi v Y ter z smeri postavljenih osi. Na začetku se zaradi hitrosti in temperaturne razlike onesnaževala ter atmosfere onesnažen zrak dvigne v smeri Z, kasneje pa zaradi pogojev atmosfere, ki jih lahko z naprednimi numeričnimi metodami približamo realnemu stanju, razprši tudi v druge smeri. Obstaja pa tudi Langragov matematični model kateri ima gibajoči se koordinatni sistem postavljen v določeno točko onesnaženega zraka, ki spreminja svojo lokacijo glede na samo gibanje zraka zaradi pogojev atmosfere. Oba pristopa imata svoje specifične, pozitivne, lastnosti. ====== Večcelični model zaboja ====== Vsebuje oba predhodno omenjena modela, kjer je nad območjem interesa postavljenih več posameznih celic v katerih prevladujejo drugačni pogoji atmosfere, koncentracije onesnaževala ter njihovega razvoja, ki so lahko izven celičnega izvora. Metodo v spodnjem delu večceličnega zaboja dopolnjujejo Gaussovi rapršitveni modeli, ki so locirani na samih virih onesnaževanja. Ker pa v realnosti ni mogoče označiti ter nadzirati vsakega posameznega vira onesnaževanja, se ta del metode dopolnjuje z nadziranjem koncentracij onesnaževala na različnih merilnih mestih. Ti delujejo kot sprejemniki emisij, ki poleg atmosferskih pogojev, intenzivnosti koncentracij, sočasno izvajajo tudi kemično analizo onesnaževala preko katere je lažje določiti sam izvor, gibanje in razvoj. Nekateri novodobni računalniški modeli ter njihovi algoritmi še vedno temeljijo ali pa vsaj delno vključujejo zgoraj omenjene modele. Ti kljub poenostavljenim matematičnim formulam, katere omejujejo vključevanje vpliva topografije okolja, aerodinamičnosti stavb ter dreves, spreminjanje hitrosti in smeri vetra (turbulenca, stabilnost atmosfere,..), sončnega sevanja in kemičnih reakcij, še vedno predstavljajo pomemben delež matematičnega prispevka pri samem modeliranju<ref>{{Navedi revijo|last=Tominaga|first=|last2=Stathopoulos|date=2016|title=Ten questions concerning modeling of near-field pollutant dispersion in the built environment.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0360132316302347|magazine=ollutant dispersion in the built environment. Building and Environment, The International Journal of Building Science and its Applications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ====== Drugi računalniški modeli ====== Poleg atmosferskih razpršitvenih modelov so trenutno najbolj uporabljeni računalniški modeli koncentracij: »geostatistic interpolation«,  »remote sensing retrieval«, in »radial basis function (RBF) neural network«.<ref>{{Navedi revijo|last=Zou|first=|last2=Wang|date=2015|title=Spatial modeling of PM2.5 concentrations with a multifactoral radial basis function neural network|url=https://link.springer.com/10.1007/s11356-015-4380-3|magazine=Environmental Science and Pollution Research, Springer Nature|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. »RBF neural network« temelji na strojnem učenju večplastnih vozlišč, ki so povezane med seboj in potrebujejo začetne predpostavke porazdelitve (Gaussova funkcija) matematičnih spremenljivk kot so: lokacija merilnikov koncentracij prašnih delcev, same koncentracije prašnih delcev, vremenske spremenljivke (vlaga, hitrost vetra,..) dolžina cestišč, razdalje od cestišč, vrste rabe zemljišč in gostota prebivalstva. V drugem koraku (skriti plasti) se izvajajo različne kombinacije možnih spremenljivk katerih število se lahko samodejno poveča zaradi vedno večjega števila vnešenih informacij ter obsežnejšega vnašanja začetnih spremenljivk (t.i. strojno učenje). V zadnjem koraku (izhodni plasti) se pridobi rezultat, ki je odvisen od linearno obteženih kombinacij vozlišč v drugi plasti in s tem rezultat željenih simulacij predhodno določenih željenih pogojev (vnešenih spremenljivk), ki se izboljšuje z vedno večjim vnašanjem informacij in možnih spremenljivk v prvem koraku. === Metode izvajanja meritev številčne ter masne koncentracije prašnih delcev === Zgodovina razvoja področja zaznavanja, opazovanja, merjenja in regulacije onesnaževanja zraka je v tesni odvisnosti od razvoja merilnih metod in naprav za izvajanje dejanskih meritev. Te pa sa odvisne od splošnega razvoja [[Naravoslovje|naravoslovne znanosti]] (fizike, kemije, medicine,..) in tehnološkega napredka različnih obdobij. Zgodovino izvajanja meritev se deli na tri pomembna obdobja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Aerosol measurement: Principles, techniques and applications, Second edition: Historical aspects of aerosol measurements.|last=Baron|first=|publisher=John Wiley & Sons, Inc.|year=2001|isbn=|location=|page=|cobiss=|last2=Willeke|url=https://www.wiley.com/en-us/Aerosol+Measurement%3A+Principles%2C+Techniques%2C+and+Applications%2C+3rd+Edition-p-9780470387412}}</ref>. Predklasična doba se je začela okoli 18. stoletja in z letom 1840 naznanila razvoj prvih naprav z namenom opazovanja formacije delcev vode v oblakih pod nadzarovanimi pogoji laboratorija ter s tem pospešenega razvoja teorije, ki je predvidevala obstoj delcev v zraku. V tem obdobju so bile te teorije tudi potrjene in pomagale pri razvoju naprav kot so: tyndalometer, nephelometer, ultramikroskop, optični opazovalec številčne koncentracije delcev, termičnega in elektrostatičnega seperatorja ter drugih. Klasična doba, kjer se je zaradi očitnega industrijskega onesnaževanja pojavil prvič tudi termin »aerosol«, se je pričela z začetkom 20. stoletja in trajala vse do leta 1960. V tem obdobju so se razvile prve merilne naprave, temlječe se na metodah kot so napredno termično ločevanje delcev, kaskadni impaktorji, optični merilniki števila delcev in zbiranje delcev na filtrih, skozi katere se je črpalo zunanji zrak in posledičnem tehtanju le teh. S tem so bili postavljeni tudi prvi temelji gravimetrične metode opisane v nadaljevanju tega podpoglavja. Ta je na začetku zajemala in upoštevala zgolj večje delce od 1µm, kasneje pa z ugotovitvami na področju medicine, kjer so ugotovili pomen manjših delcev, ki lahko lažje preidejo v notranjost človeških organov, začela razvijati v smeri zajemanja in obravnavanja z mikroskopom, tudi manjših (ultrafinih) delcev. Zaradi tehnološkega in analitičnega napredka se je od klasičnega obdobja naprej, naredilo zelo velik napredek pri izboljšavah predhodno omenjenih merilnih metod. Danes poznamo večje število različnih merilnih metod, ki merijo različne lastnosti prašnih delcev, med katerimi so najbolj pomembne in pogosto uporabljene: * masna koncentracija z gravimetrično merilno metodo <ref>{{Navedi knjigo|title=EN 12341:2014: Ambient air – Standard gravimetric measurement method for the determination of the PM10 or PM2,5 mass concentration of suspended particulate matter.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2014|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/7ad508ad-33bd-4e41-942b-c52ddeb6d44d/en-12341-2014}}</ref> * številčna koncentracija z optično metodo štetja delcev <ref>{{Navedi knjigo|title=ISO 21501-1-2009: Determination of particle size distribution – Single particle light interaction methods – Part 1: Light scattering aerosol spectrometer.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2009|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://www.iso.org/standard/42728.html}}</ref> * distribucija velikosti z električno spektrometrijo mobilnosti <ref name=":5" /> * kemična sestava prašnih delcev z energetsko rentgensko analizo <ref>{{Navedi knjigo|title=Smoke, dust, and haze: Fundamentals of aerosol dynamics, second edition.|last=Friedlander|first=|publisher=Oxford University Press|year=2000|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://cmc.marmot.org/Record/.b26688116}}</ref> Gravimetrična merila metoda, ki je primerna za izvajanje meritev masne koncentracije prašnih delcev, je bila do pojava cenejših in bolj uporabnih različic optičnih merilnikov tudi najbolj pogosto uporabljena, na njej sloni tudi večji del do zdaj znanih vzpostavljenih standardov ter zakonodaje in ima svoje pozitivne lastnosti. Optična metoda štetja delcev se sicer izvaja tudi za ugotavljanje distribucije velikosti, ki pa je pogosto analizirana tudi s strani metod kot je na primer: električna spektrometrija mobilnosti. ==== Gravimetrična metoda za analizo masne koncentracije prašnih delcev ==== Gravimetrična metoda je ena od najbolj uporabljenih skozi zgodovino izvajanja meritev in v nekaterih primerih tudi danes. Primerna je za izvajanje meritev masnih koncentracij, ki se izvajajo s tehtanjem filtrov skozi katere, pod standardnimi pogoji delovanja naprave (čas menjave filtra, konstantni pretok zraka, pritisk ter temperatura in vlaga pri shranjevanju filtrov), potuje obravnavani zrak. Uporabljeni filtri, ki so narejeni iz steklenih ali kremenovih vlaken ter/ali polytetrafluoroethylena (PTFE), so shranjeni v delu naprave do samega transporta in začetka izvajanja meritev v zato namenjeni sobi, ki je pravtako pod standardiziranimi pogoji. Z gravimetrično metodo se ponavadi obravnava prašne delce vseh možnih oblik (nukleacijska, akumulacijska, groba frakcija), ki so v velikosti od vsaj 0.3 (standardi filtra) do 2.5µm (PM2,5) in od 0.3 (standardi filtra) do 10µm (PM10) in s tem prilagojeni standardom čistega zraka omenjenih v zadnjem podpoglavju teoretičnega dela namenjenega reguliranju onesnaževanja. S pomočjo vhodnega kanala in trkalnika v sami napravi je poskrbljeno za primerno obravnavano velikost delcev. Metoda izvajanja meritev masnih koncentracij je precej enostavna, kljub temu, da je potrebno upoštevati veliko število spremenljivk pri samem procesu izvajanja meritev (kalibracija vseh potrebnih naprav in prostora, merjenje, shranjevanje in tehtanje filtrov pod standardnimi pogoji), ki lahko vplivajo na merilno negotovost. Filtre so lahko uporabljeni tudi za izvajanje meritev kemične sestave prašnih delcev. Metoda ima poleg omenjenih pozitivnih lastnosti tudi svoje pomanjkljivosti, med katerimi sta največji povezani z omejitvijo analize na masno koncentracijo, ki za nadaljno in bolj razširjeno analizo potrebuje druge tehnike (elektronska mikroskopija) ter oskrbovanjem naprave s filtri in analizo le teh, kar lahko zahteva redno fizično prisotnost človeka. ==== Optična metoda sipanja delcev ==== Optična metoda štetja delcev temelji na fizikalnemu dejstvu, da obsvetljeni delci razpršijo svetlobo pod različnimi koti, z različnimi intenzivnostmi katere lahko zazna in uporabi za analizo njihove velikosti, števila in drugih karakteristik (mase, kemične sestave,..). Elektromagnetno valovanje svetlobe ob interakciji z molekularno sestavo delca rezultira v razpršitvi svetlobe, ki je plod lomljenja, odbitja, absorbcije ali upogiba same svetlobe. Manjši delci razpršijo svetlobo bolj intenzivno in pod manjšim kotom kot večji delci. Intenzivnost razpršene svetlobe je odvisna od njene valovne dolžine, relativnega lomnega količnika, kota odboja ter velikosti delca. Kot odboja ter valovna dolžina sta odvisni od uporabljenega vira svetlobe, leč s katerimi lahko zajema več kotov svetlobe (bolj natančno merjenje velikosti) ter merilnika. Relativni lomni količnik, ki je odvisen od sestave delca, pa je za določena okolja (urbano, primestno,..) lahko predpostavljen, če že ne izvaja samih kemičnih analiz katerih merilniki so specifični. Predpostavlja pa se tudi, da je delec oblike krogle (aerodinamični premer delca). Tako se lahko s pomočjo izmerjene intenzivnosti razpršene svetlobe ob preostalih znanih veličinah pridobi informacije o velikosti delca. Meri lahko različne velikosti katerih razpon je odvisen od zmogljivosti ter nastavitev spektrometra. Merjenje števila delcev se lahko izvaja istočasno z merjenjem intenzitete odbite svetlobe in je odvisno od volumna vzorca, ki je nadalje odvisen od območja vzorčenja (efektivnega premera laserskega žarka, globine polja merjenja), hitrosti pretoka zraka skozi napravo ter časa vzorčenja. Naprave so narejene tako, da je pretok zraka skozi napravo konstanten in je neodvisen od zunanjega zraka in njegovih okoliščin. Kljub temu, da je lahko v napravi več leč s katerimi zajema več kotov svetlobe ter s tem bolj točno določa velikosti delcev, ima metoda svoje pomanjkljivosti pri izvajanju meritev velikosti iz katerih izhaja tudi merilna negotovost. Te se dotikajo predpostavljanju lomnega količnika ter oblike krogle, ki lahko ob različnih sestavah ter oblikah prašnih delcev prikaže manjšo ali večjo intenzivnost odboja svetlobe ter s tem velikost delca. Pri izvajanju meritev števila delcev pa je ta pomanjkljivost v nihajočem se pretoku zraka skozi napravo. ==== Električna spektometrija mobilnosti za analizo distribucije velikosti koncentracije prašnih delcev ==== Električna spektometrija mobilnosti (FMPS) velikosti prašnih delcev je poleg optičnih merilnikov ena od najbolj uporabljenih merilnih metod <ref>{{Navedi revijo|last=Hosseini|first=|last2=Cocker|date=2010|title=Particle size distributions from laboratory-scale biomass fires using fast response instruments|url=https://www.researchgate.net/publication/43656394_Particle_size_distributions_from_laboratory-scale_biomass_fires_using_fast_response_instruments|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> za izvajanje analize distribucije velikosti prašnih delcev. Metoda temelji na električnem potencialu delcev, ki potujejo v konstantnem toku zraka čez difuzijski napajalnik, ki je zaslužen za pozitivno nabitost delcev s pomočjo ustvarjanja in širjenja ionov v atomih materiala delcev (spreminjanje nevtralnega stanja protonov in elektronov v atomu) med dvema koncentričnima valjema in nazadnje čez večje število elektrometrov, ki so namenjeni pokrivanju različnih velikosti prašnih delcev. Pozitivno nabiti delci se s pomočjo vsebujoče se električne mobilnosti in visoke napetosti med valjema porazporedijo iz vstopne k izstopni strani (po velikosti), kjer so prisotni elektrometri. Elektrometri so uporabljeni za merjenje električne mobilnosti delca (prenos naboja z ioni na delec) s pomočjo katerih lahko izračuna velikost delca in nazadnje samo distribucijo velikosti koncentracije večjega števila prašnih delcev. ==== Energetska rentgenska analiza kemične sestave prašnih delcev ==== Rentgenska flourescenčna analiza (XRF)<ref>{{Navedi revijo|last=Russ|first=|date=1984|title=Fundamentals of energy dispersive X-ray analysis|url=https://b-ok.org/book/665231/b0eae0|magazine=Butterworts & Co (Publishers) Limited|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je ena od najbolj pogostih metod za izvajanje kemijske analize večjega števila elementov prašnih delcev pri kateri se uporablja fotone (rentgenske žarke) elektromagnetnega sevanja za povzročanje emisij rentgenskih žarkov prevladujočih se atomov (elektronov) različnih materialov iz katerega je sestavljen prašni delec. Prašni delec je lahko analiziran s pomočjo filtra v katerega se ujame ali pa v novodobnih različicah brez njega, v zato namenjenemu prostoru v sami merilni napravi. Prašni delec lahko torej vsebuje več vrst materialov, ki imajo svoje lastno atomsko število (število protonov) s katerim oddajajo svoj specifični energijski odtis v obliki rentgenske emisije pri omenjenem mehanizmu XRF analize, ki temelji na izbijanju fotoelektrona v notranji lupini (z manjšo energijo) atoma s fotonom generiranim s pomočjo same naprave. Elektron na zunanji lupini (z večjo energijo) se v naslednjem koraku spusti v prazni prostor prejšnjega elektrona. Ta proces sprosti odvečno energijo, ki je bila potrebna za vezavo in jo preusmeri v drugi (Augerjev) elektron zunanje lupine kateri v zadnjem koraku (Augerjev proces) zapusti lupino in odda emisijo v obliki rentgenske energije, ki jo zazna detektor v napravi. Ta energija, ki je koristna za samo analizo pa je, kot je zgoraj omenjeno, konstanta in specifična za določeno vrsto prisotnega atoma. Zgoraj omenjene merilne metode so kvalificirane kot zemeljske in imajo tudi svoje pomanjkljivosti v primeru nihanja koncentracij skozi čas in prostor (večje koncentracije pri virih onesnaževanja) ter v primeru cene nakupa in vzdrževanja večjega števila merilnikov.    Pomanjkljivost pa je tudi v povezavi s prioritizacijo ekonomske aktivnosti. Ko ta postane regulativni cilj se lahko strateško prilagaja postavitve merilnih naprav na območja kjer je prisotna manjša onesnaženost ali pa čas zmanjševanja emisij s strani onesnaževalcev prilagaja delovanju merilne naprave.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Sullivan|first=|last2=Krupnick|date=2018|title=Using satellite data to fill the gaps in the US air pollution monitoring network|url=http://www.danielmsullivan.com/pdf/Sullivan_Krupnick_Filling_monitor_gaps_with_satellites.pdf|magazine=Resources for the future|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ==== Izvajanje meritev ultravijoličnega (UV) sevanja, ki ga povzročijo aerosoli pri odboju sončnega sevanja z zemeljske površine ==== Zaradi pomanjkljivosti se vedno bolj pogosto uporabljajo merilne metode nameščene na satelitih, ki krožijo okoli [[Zemeljska orbita|zemeljske orbite]] (vesoljske merilne metode). Danes okoli zemlje kroži več vrst [[Satelit|satelitov]], ki so namenjeni izvajanju meritev onesnaževanja atmosfere (tudi s strani aerosolov). Meritve gostote aerosolov se izvajajo s pomočjo detektorjev, ki zajemajo različne valovne dolžine odboja sevanja sonca s strani zemeljske površine in le te primerjajo z odbojem od atmosfere. Več kot je delcev v zraku, ki razpršijo in absorbirajo svetlobo, manj sevanja zazna merilnik na satelitu<ref name=":17" />. Merilniki na satelitih zaenkrat ne zmorejo prepoznati masne, številčne ali velikostne distribucije koncentracij prašnih delcev, pomanjkanje je tudi v tem, da bi za minutne ali urne vrednosti potrebovali veliko večje število satelitov, ki bi pokrivali tudi širši del zemeljske površine. Težave pa se pojavljajo tudi pri izvajanju meritev nad območjem kjer so oblaki<ref>{{Navedi revijo|last=Christopher|first=|last2=Gupta|date=2010|title=Satellite remote sensing of particulate matter air quality: The cloud-cover problem.|url=https://www.researchgate.net/publication/44609728_Satellite_Remote_Sensing_of_Particulate_Matter_Air_Quality_The_Cloud-Cover_Problem|magazine=Journal of the Air & Waste Management Association|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. S tehnološkim napredkom računalniških modelov in merilnikov (merilnih metod) pa se zato vedno hitreje izboljšujejo zmožnosti povezovanja različnih onesnaževal z vremenskimi spremenljivkami, sposobnost zaznavanja različnih vrst koncentracij na različnih višinah atmosfere in sočasna ločljivost zaznavanja, ki zaenkrat še ne zmore prepoznati točne kemične sestave ter lokalnih virov onesnaževanja prašnih delcev, tudi pod oblaki. === Vpliv prašnih delcev na človekovo zdravje === Prašni delci različnih velikosti, masnih/številčnih koncentracij in kemične sestave imajo različne škodljive posledice na človekovo zdravje predvsem zaradi vdihavanja in odlaganja delcev v dihalnem sistemu. Škodljivo pa vplivajo tudi na izpostavljeno kožo in oči ter prebavni sistem z zauživanjem tekočine in hrane, ki vsebuje prašne delce. ==== Velikost prašnih delcev in njihova zmožnost prodiranja v človeška dihala ==== Prašni delci, ki ostanejo dlje časa v zraku, lahko preidejo v [[človeško telo]] z vdihavanjem skozi [[nos]] ali [[usta]], v [[dihala]] pa se največkrat odlagajo s procesom [[Sedimentacija|sedimentacije]] in [[Difuzija|difuzije]] pri manjših delcih. Količina, odlaganje in končne posledice vdihanih prašnih delcev so po navadi odvisne od njihove velikosti in kemične sestave, poti preko katere so vdihani, časa izpostavljenosti, količine vdihanega zraka (vrste dela, ki ga človek opravlja), smeri in hitrosti vetra ob telesu ter fizične karakteristike, predhodnih [[Bolezen|bolezni]] (dihal, ...) in načina življenja (kajenje, ...) konkretnega človeka. Od vseh teh lastnosti je odvisno tudi, do katerega predela dihalnega sistema bodo uspeli prodreti, kakšen delež se jih bo uspelo odložiti in kakšne posledice človeškemu zdravju bodo povzročene. [[Slika:Respiratory system complete no labels.svg|thumb|250px|Človeška dihala]] Večji prašni delci (>10 µm) se po navadi odlagajo v ustni ter nosni votlini in grlu. [[Dihanje]] skozi nos je ponavadi bolj varno zaradi uspešnega filtriranja prašnih delcev s pomočjo nosnih dlačic ter večjega spreminjanja smeri vdihanega zraka in posledičnega zaustavljanja delcev. Večji delci, ki se ne zaustavijo pri omenjenih delih dihalnega sistema, lahko prodrejo tudi do sapnika in sapnice, tam se lahko odstranijo s pomočjo sluzi ali pa raztopijo v telo. Manjši delci lahko prodrejo vse do pljučnih mešičkov. Samo 1 % delcev v velikosti 10 µm ima po navedbah [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO)<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.who.int/occupational_health/publications/en/oehairbornedust.pdf|title=Hazard prevention and control in the work environment: airborne dust.|date=1999|accessdate=|website=Occupational and Environmental Health Department of Protection of the Human Environment|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> zmožnost prodora do predela kjer se nahajajo pljučni mešički, največjo pa delci v velikosti 2µm. Delci manjši od 2µm (okoli 0,5 µm) v povprečju ne presegajo 10-15 % zmožnosti zaradi sposobnosti dihalnega sistema po izdihu večjega dela, medtem ko ultrafini delci s pomočjo difuzije lažje ostanejo in prodrejo v notranje organe. [[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) je zaradi pomembnega značaja velikosti delcev ter prodiranja le teh v dihalni sistem, s poudarkom aktivnosti človeka na delovnem mestu, za namene vzorčenja vzpostavila standarde kot je na primer: »ISO 481:2014: Atmosfera na delovnem mestu - definicija velikosti frakcij za merjenje delcev, ki se prenašajo z zrakom.« <ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://standards.globalspec.com/std/969024/EN%20481|title=ISO EN 481 (2014): Workplace exposure – Size fraction definitions for measurement of airborne particles.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organzation for Standardization|last=|first=}}</ref>. Standard je namenjen definiranju deleža velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi (1) nosno ali ustno votlino, (2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov ob povprečnih delovnih pogojih. Standard prikazuje delež različnih velikosti delcev, ki lahko prodrejo do različnih regij dihalnega sistema, ne pa tudi deleža, ki bi prikazal koliko delcev od prodirajočih se tam odloži. Standard zato opozarja, da bi striktno upoštevanje sprejetih sporazumov, lahko precenilo potencialni učinek na človeško zdravje, zaradi dejstva, da morajo biti delci odloženi, da bi lahko prišlo do (negativnih) bioloških učinkov, kar pa je težje dokazati. Delež manjših velikosti (<1µm) prašnih delcev, ki se odložijo v določenem delu telesa je neznan. Ultrafini delci lažje prodrejo vse do pljučnih mešičkov, a se večji del le teh znajde v izdihanem zraku zaradi težjega odlaganja. Vseeno pa obstaja močan sum, da se veliko večji del odloženih delcev uspe prenesti iz pljuč v kri in tako sproža reakcije v t.i. »sekundardnih organih« kot so možgani ter srce. Obstaja pa tudi zaenkrat še ne potrjen sum, da ultrafinim delcem (<300nm) uspe prodreti pregrade med krvjo in organi ter vstopiti v same celice, organele in celo jedra celic. ==== Kemična sestava prašnih delcev in posledice na človekovo zdravje ==== Kemična sestava prašnih delcev ter njihov izvor sta pomembna faktorja pri posledicah prašnih delcev na človekovo zdravje<ref name=":18" />. Procesi lomljenja peska, kamnov in drugih rudnin lahko vsebujejo kristalni kremen ter druge toksične komponente (berilij, bakreni sulfid, azbest,..) v obliki majhnega prahu. V procesih gumarske industrije se za primarno surovino uporablja veliko število toksičnih kemikalij v obliki prahu ali pa v drugih agregatnih stanjih, ki lahko kasneje prispevajo svoj delež pri formiranju prašnih delcev (industrijsko oglje, kristalni kremen, žveplo, svinčev oksid, fosfiti,..<ref>{{Navedi splet|url=https://publications.iarc.fr/Book-And-Report-Series/Iarc-Monographs-On-The-Identification-Of-Carcinogenic-Hazards-To-Humans/Chemical-Agents-And-Related-Occupations-2012|title=Chemical agents and related occupations, Volume 100 F – A review of human carcinogens|date=2012|accessdate=|website=International Agency for Research on Cancer working group on the evaluation of carcinogenic risks to humans|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref>). V procesih proizvajanja plastike za široko uporabo v obliki embalaže ter izdelkov iz plastike se prav tako uporablja veliko število kemičnih komponent (vinil klorid, benzen, 1,3-butadien, formaldehid, poliklorirani bifenil,..), katere pri sami proizvodnji, uporabi, razgradnji ali sežiganju tvorijo del prašnih delcev<ref>{{Navedi revijo|last=Barabad|first=|last2=Jung|date=2018|title=Characteristics of particulate matter and volatile organic compound emissions from te combustion of waste vinyl|url=https://www.mdpi.com/1660-4601/15/7/1390|magazine=International Journal of Environmental Research and Public Health|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>, ki vplivajo na človeško zdravje<ref>{{Navedi revijo|last=Prata|first=|date=2018|title=Airborne microplastics: Consequences to human health ?|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29172041/|magazine=Environmental Pollution Journal, 234|page=|pages=115-126|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. V lesni, živilski, farmacevtski, železarski, gradbeni, rudarski in drugih industrijah se v nekem delu procesa delavci ter okolje soočijo z deležem primarnih surovin ali pa končnega onesnaževanja v obliki majhnega prahu, ki bi lahko prodrl vse do pljučnih mešičkov, zaradi česar obstaja velika nevarnost poslabšanja človeškega zdravja v obliki: * bolezni pljuč z akumulacijo prahu v pljučih * rak, ki se lahko razvije zaradi vnetja pljučnega tkiva * bolezni srca in ožilja * zastrupitev krvi, ledvic in centralnega živčnega sistema zaradi telesnega vsrkavanja toksičnih kemikalij, ki sproža reakcije pri drugih organih * infekcijske bolezni * reakcije, ki se poznajo na koži telesa, manifestirajo s težavami pri dihanju,.. * poslabšanje drugih bolezni kot so astma<ref>{{Navedi revijo|last=Souza|first=|last2=da Silva Santos|date=2017|title=Association between climate variables, pollutants, aerosols and hospitalizations due to asthma.|url=https://www.semanticscholar.org/paper/Association-between-climate-variables%2C-pollutants%2C-Souza-Santos/2ee982237c1420d81b8f2c857c359a1fa98ac9ce|magazine=The journal Mundo da Saude|page=|pages=4-10|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>,.. Dodatni primeri prašnih delcev z različnimi vsebnostmi in njihovi učinki na [[človeško zdravje]]: {| class="wikitable" |'''Vrste prahu''' |'''Glavni učinki na zdravje''' |'''Ciljni organ''' |'''Definiran delež velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi/do''' |- |Prah kristalnega kremena (gradbeništvo in druge industrije) |Silikoza; postopno razvijajoča se bolezen pljuč s trajnimi posledicami; rakotvorna |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Premogov prah (premogovništvo, gorivo za proizvajanje toplote in elektrike) |Pnevmokonioza; bolezen pljuč (oteženo dihanje) |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Prah azbesta (gradbeništvo,..) |Azbestoza; pljučni rak; mezotelioma |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov |- |Svinčev prah (elektrotehniška industrija, gradbeništvo,..) |Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema) |Skozi dihalni sistem v krvni obtok |(1) nosno ali ustno votlino |- |Prah mangana (železarska industrija) |Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema) |Skozi dihalni sistem v krvni obtok |(1) nosno ali ustno votlino |- |Lesni prah (gorivo za proizvajanje toplote in elektrike, papirna industrija, gradbeništvo,..) |Rak v nosni votlini |Nosna votlina |(1) nosno ali ustno votlino |- |Bombažni prah (tekstilna industrija) |Bisinoza; bolezen pljuč (oteženo dihanje) |Pljuča |(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč |- |Posušeni sladkorni trs (proizvodnja sladkorja) |Bagasoza; ekstrinzičen alergijski alveolitis |Pljuča |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Cementni prah (gradbeništvo) |Dermatoza; kožna bolezen |Koža |Katerekoli velikosti |- |Pentaklorofenol (kmetijska industrija) |Sistemska zastrupitev |Skozi kožo v krvni obtok |Katerekoli velikosti |} Letno na globalni ravni pride do okoli '''8.9 milijona smrti''' zaradi dolgotrajne izpostavljenosti prašnim delcev v zunanjem zraku in posledičnega razvoja bolezni. Takšno število smrti je primerljivo z 10.3 milijona smrti zaradi [[Prehrana v svetu|prehrane]] in 6.3 milijona smrti zaradi [[Kajenje tobaka|kajenja]], sicer dvema od največjih povzročiteljic smrti.<ref>{{Navedi revijo|last=Burnett|first=|last2=Chen|date=2018|title=Global estimates of mortality associated with long-term exposure to outdoor fine particulate matter|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30181279/|magazine=US National Academy of Sciences, Proceedings of the National Academy of Sciences|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> === '''Tehnični elementi za nadzor onesnaževanja s prašnimi delci''' === Tekom razvoja tehnologije proizvajanja energije ter delovanja različnih vrst industrije, kot največjih virov onesnaževanja, se je zaradi vidnih posledic na človeško zdravje sočasno razvijalo tudi področje preprečevanja oz. omejevanja onesnaževanja. Tipičen tehnični sistem zagotavljanja kakovosti notranjega zraka, je [[prezračevalni sistem]] kjer se uporablja različne vrste filtrov in druge tehnične elemente za nadzor onesnaževanja. S spoznavanjem fizike, dinamike ter drugih lastnosti prašnih delcev so se razvijali osnovni mehanizmi zbiranja<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Filters and Filtration Handbook, Fifth Edition.|last=Sutherland|first=|publisher=Elsevier, Ltd|year=2008|isbn=|location=|page=370-372|cobiss=|url=https://www.elsevier.com/books/filters-and-filtration-handbook/sutherland/978-1-85617-464-0}}</ref>, ki so upoštevali: trkalno, prestrezevalno ([[sila upora]]) in [[Difuzija|difuzijsko sposobnost]] (Brownovo gibanje) ter [[Težnost|gravitacijsko]], centrifugalno in [[Elektrostatika|elektrostatično]] silo delca. Na teh mehanizmih temelječi tehnični elementi za zagotavljanje kakovosti notranjega zraka ter nadzor oz. preprečevanje pretiranega onesnaževanja zunanjega zraka direktno ob viru onesnaževanja bodo v nadaljevanju razdeljeni ter opisani v petih različnih kategorijah. ===== Gravitacijsko odlaganje v komori s horizontalnim pretokom zraka ===== Deluje na preprostem principu potovanja onesnaženega zraka skozi kanal, ki se na neki točki razširi v daljšo komoro zaradi česar se pretok zraka upočasni in s tem dopusti delcem možnost odlaganja s pomočjo gravitacije. Uporablja se za večje velikosti delcev (>70µm), ki imajo zaradi gravitacije ravno dovolj veliko hitrost odlaganja, da jih ne odnese, skupaj z ostalimi plini ter delci v pretoku, iz same komore. Kljub omejeni zmožnosti se še vedno uporablja pri, vsaj začetnem, čiščenju zelo onesnaženih izpustov v metalurški industriji. Potrebno je redno ročno čiščenje odloženih delcev iz dna naprave. ===== Centrifugalni separatorji ===== Delujejo na principu tangencialnega vstopa onesnaženega zraka v večjo cilindrično telo, kar povzroči vrtinčenje zraka. Ko zrak z delci prispe do mejne plasti, kjer zrak stagnira (v spodnjem delu separatorja), delci zapustijo tok zraka in padejo proti zbiralniku na dnu separatorja, medtem, ko je pretok zraka preusmerjen proti izhodni cevi na vrhu separatorja ter v potencialno nadaljno obravnavo zaradi možnosti, da se nekateri delci odbijejo in pridružijo toku izhodnega zraka. Večji centrifugalni separatorji (z večjim premerom cilindrične cevi) so primerni za odstranjevanje večjih delcev (>20µm), medtem, ko lahko manjši in tehnološko bolj napredni obravnavajo tudi delce do velikosti 1µm. ===== Čiščenje onesnaženega zraka z mokrim pralnikov ===== Mokri pralnik deluje na principu prenašanja prašnih delcev na kapljice (razpršene) vode skozi katere potuje onesnažen zrak. Kapljice morajo biti pravšnjih velikosti za dosego željenega učinka odstranjevanja določenih velikosti prašnih delcev. Pralnik, kjer se srečata onesnažen zrak ter voda je samo eden od glavnih členov celotnega sistema, ki v nadaljnih korakih vključuje separator (vode in zraka ali pa vode in delcev) ter črpalko za recirkulacijo vode nazaj v pralnik. Znane so različne vrste pralnikov kateri se v glavnem razlikujejo okoli metode vnašanja vode ter onesnaženega zraka (prečno, protismerno ali istosmerno vnašanje) v različnih tipih kot so: venturijev, sejalni, brizgalni, kondenzacijski, odstranjevalnik vlage in drugi. Brizgalni pralnik temelji na brizgalnih šobah v zgornjem delu pralnika ter odtoku (onesnažene) vode v spodnjem delu in vhodu onesnaženega zraka iz spodnjega proti zgornjemu predelu. ===== Elektrostatični ločevalnik prašnih delcev ===== Elektrostatični ločevalnik temelji na pretoku onesnaženega zraka skozi vmesni prostor dveh ozemljenih plošč med katerima je več vrst prepletenih žic z napetostjo tudi do 40000 voltov, ki ob enem prašne delce električno nabijejo ter istočasno ustvarjajo elektrostatično polje katero povzroči izločevanje delcev iz pretoka onesnaženega zraka na obstranske (ozemljene) plošče. Ioni, ki so ustvarjeni s pomočjo visokonapetostnih žic se vežejo na prašne delce, ki s tem pridobijo električni naboj ta pa je odvisen tudi od same kemične sestave delca. Prašne delce zbrane na ploščah je potrebno redno čistiti z mehanskim tresenjem plošč ali pa elektromagnetnimi sunki, ki povzročijo odpadanje delcev v zbiralnik na dnu elektrostatičnega ločevalnika. Elektrostatične ločevalnike, ki so primerni tudi za zelo majhne prašne delce se deli na tri glavne tipe: negativno nabiti suhi ločevalniki, negativno nabiti mokri ločevalniki ter dvostopenjski pozitivno nabiti ločevalniki. ===== Čiščenje onesnaženega zraka s filtri ===== Filtri se uporabljajo za odstranjevanje prašnih delcev različnih velikosti, organizmov kot tudi plinastih onesnaževal. Deluje na principu usmerjanja pretoka onesnaženega zraka skozi filtre sestavljene iz različnih sintetičnih ter naravnih materialov, ki imajo različne velikosti por s katerimi zaustavljajo prašne delce. Učinkovitost ločevanja je odvisna od velikosti por, globine filtra, hitrosti onesnaženega zraka ter same dinamike med kemično sestavo filtra ter prašnih delcev. Čiščenje onesnaženega zraka s filtri se v grobem deli na površinske ter globinske načine filtriranja. Površinski večinoma ustavljajo delce na sami površini filtrov ter s časom zaradi akumulacije delcev okoli por, zmanjšujejo prehodnost le teh, medtem, ko globinski ustavljajo delce skozi celotno globino filtra. Postavitev filtrov je razdeljena na fazo pred ventilatorjem, ki skrbi za relativno čistost nadaljne opreme s filtriranjem večjih velikosti (> 10 µm) in drugo fazo, ki je za ventilatorjem. Ta se ukvarja z manjšimi velikostmi prašnih delcev (> 0.3 µm > 10 µm) ter je postavljena pred samimi filtri za plinasta onesnaževala, saj le ti niso zmožni filtracije prašnih delcev in bi bila v nasprotnem primeru njihova življenska doba zelo kratka. ===== Uporaba filtrov v procesu prezračevanja ===== ====== Različne vrste filtriranja v procesu prezračevanja ====== Uporaba takšnih zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega.Filtre se lahko uporablja pri samih virih onesnaževanja kot tudi pri procesih prezračevanja bivalnih prostorov, kjer je ta način zbiranja delcev najbolj pogosto uporabljen. V prezračevalnih sistemih je lahko prisotno več različnih vrst filtriranja<ref name=":9" />: * Filtre sestavljene iz naravnih ter sintetičnih materialov (naravni lateks, sintetična vlakna, steklena vlakna, poliuretan,..), ki filtrirajo grobe (> 10 µm), fine (> 0.3 µm > 10 µm) ter mikro ( > 0.1 µm > 0.3 µm) velikosti prašnih delcev. * Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo tanek premaz visoko viskoznih tekočin kot so olje ali mast, ki pomagajo pri zaustavljanju grobih delcev (>10 µm). * Elektrostatične ter ionske filtre, ki delujejo na principu elektrostatike in odstranjujejo delce do velikosti 0.1 µm. * Filtre, ki delujejo na principu foto-katalizatorja. Ta s procesom odstranitve elektronov iz katalizatorja (tipično titanijevega dioksida), ki je izpostavljen ultravijolični svetlobi ter posledični reakciji elektronov z vlago v zraku, razdeli vodne molekule na atome vodika ter hidroksilne radikale, slednji pa reagirajo z onesnaževali temelječimi na ogljiku in jih pretvorijo v ogljikov dioksid ter vodo. Filter tako spremeni kemično sestavo onesnaževal in jih spremeni iz škodljivih v neškodljive delce. * Filtre iz aktivnega ogljika, ki s procesom adsorpcije pritegnejo atome in molekule plinastih ter tekočih oblik onesnaževala (lahko-hlapne ogljikove spojine) na atome ogljika, ki ležijo na sami površini filtra. Ti v glavnem dopolnjujejo zgoraj naštete vrste in skrbijo za odstranjevanje delcev, ki povzročajo neprijetne vonjave. * Filtre prevlečene s srebrom, ki oddajajo srebrove ione kateri služijo za sterilizacijo mikroorganizmov (bakterije ter virusi) in s tem preprečijo razmnoževanje le teh. Ti spadajo pod filtre, ki služijo nadzoru ter preprečevanju razmnoževanja škodljivih mikroorganizmov in bodo poleg te vrste našteti v zadnjih alinejah, kot filtri, ki so namenjeni vrstam onesnaževanja najmanjših velikosti. * Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo nanos mikrobov (bakterije, virusi, cvetni prah,..), fenolov in drugih antioksidantov kateri služijo za nevtralizacijo bakterij ter drugih molekul, ki so zaslužne za neprijetne vonjave. * Filtre, ki delujejo na principu UV sevanja in so pri procesu filtriranja (v sistemu prezračevanja) na zadnjem mestu. Vloga UV sevanja (UV-C) je uničenje ali sprememba genetske zasnove mikroorganizmov ali mikrobov (bakterij, gliv in virusov) in s tem sterilizacija ter preprečitev množitve, ki bi lahko vplivala na končno zdravje človeka. Uporaba zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega ====== Klasifikacija kakovosti zunanjega ter notranjega zraka ====== Kakovost zunanjega zraka se, za namen vzpostavljanja prezračevalnega sistema in izbire primernega tipa filtra, deli na tri stopnje <ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/c8d82246-bdec-4100-abad-7dc911c420f9/en-13779-2007|title=EN 13779:2007: Ventilation for non-residential buildings – Performance requirements for ventilation and room-conditioning systems.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>: * ODA 1: čisti zrak z občasnim onesnaževanjem s prašnimi delci, ki ustreza nacionalnim (SLO) ter mednarodnim (EU, WHO) standardom oz. mejnim vrednostim, * ODA 2: srednje-visoko onesnažen zrak s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti do 1.5x ter * ODA 3: zelo visoka onesnaženost zraka s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti za več kot 1.5x. Željeno doseganje notranje kakovosti zraka pa se deli na: * IDA 4: ki predstavlja najmanjšo zahtevano kakovost zraka ter vse do * IDA 1: ki predstavlja največjo zahtevano kakovost zraka, ki je namenjena t.i. čistim prostorom, ki se jih uporablja v različne namene pri različnih industrijah<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=4c670078-c959-48eb-b3d3-be26d5372ee4|title=EN ISO 15251: Indoor environmental input parameters for design and assessment of energy performance of buildings addressing indoor air quality, thermal environment, lighting and acoustics|date=2007|accessdate=|website=International Organization for Standardization|publisher=|last=|first=}}</ref>. Indikatorji zahtevane kakovosti zraka v prostoru so: * število ljudi na m² * namembnost prostora * količina vpihanega zraka (l/s×m²) v prostor * povečana koncentracija CO2 (ppm) ====== Klasifikacija filtrov glede na učinkovitost filtriranja prašnih delcev ====== Zgoraj omenjene stopnje kakovosti zraka se lahko dosega z uporabo večstopenjskih, bolj kakovostnih filtrov, ki so bili po standardu EN 779:2012<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=5c5e123a-2983-4038-986c-d76f2f8c1a29|title=ISO EN 779:2012: Particulate air filters for general ventilation - Determination of the filtration performance|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref> do nedavnega razdeljeni v tri različne stopnje (G, M, F) katere so predstavljale povprečno učinkovitost filtriranja prašnih delcev večjih od 0.4 µm, ki pa nimajo zadostne praktične vrednosti. Standard EN 779 je bil v letu 2018 dokončno zamenjan s standardom EN 16890:2016<ref name=":10" /><ref name=":11" />. Standard EN 16890:2016 se zaenkrat uporablja v povezavi s standardom EN 1822<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=493884ce-0564-4e90-80ca-3213583daab6|title=EN ISO 1822: High efficiency air filters (EPA, HEPA and ULPA) - Part 1: Classification, performance testing, marking|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, kjer so bili obravnavani zračni filtri za mikro delce (>0.01 µm) razdeljeni v tri skupine (E, H, U). '''Standard EN 16890 (1-2)'''<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/standard/57864.html|title=EN ISO 16890-1:2016: Air filters for general ventilation – Part 1: Technical specifications, requirements and efficiency classification system based upon Particulate Matter (PM)|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organiaztion for Standardization|last=|first=}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/obp/ui/#!iso:std:57865:en|title=EN ISO 16890-2:2016: Air filters for general ventilation – Part 2: Measurement of fractional efficiency and air flow resistance.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja treh različnih velikosti finih prašnih delcev (PM1, PM2.5 in PM10) in sicer od velikosti 0.3 µm pa vse do 10 µm ter drugo skupino kjer se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja grobih velikosti delcev nad 10 µm. Učinkovitost filtriranja finih prašnih delcev PM1 se testira z umetno povzročenimi prašnimi delci v velikosti od 0.3 µm do 1 µm, PM2.5 od 0.3 µm do 2.5 µm ter PM10 od 0.3 µm do 10 µm. Proces merjenja učinkovitosti filtrov poteka tako, da se na testni progi istočasno izmeri številčno koncentracijo prašnih delcev, od velikosti 0.3 µm do 10 µm, v vstopnem kanalu pred filtrom in na drugi strani v izhodnem kanalu. V prvem koraku se izmeri učinkovitost filtriranja čistega neklimatiziranega filtra, v drugem pa se filter predhodno klimatizira v prostoru z atmosfero izopropanolne pare, ki odstrani elektrostatični naboj s filtra. Klimatiziran filter se nato vmesti na testno progo in ponovno preveri učinkovitost. Končna učinkovitost filtriranja določene velikosti prašnih delcev je izračunana s povprečjem učinkovitosti klimatiziranega in neklimatiziranega filtra. Za določene velikosti prašnih delcev (PM1, PM2.5) je potrebna minimalna 50% učinkovitost filtriranja tako klimatiziranih kot neklimatiziranih filtrov, da se lahko upošteva pri končni klasifikaciji določenega velikostnega razreda. Meritve se ponovi na večjem številu testiranih filtrov in pridobi statistično povprečje. Vključene korelacijske faktorje ter standardno deviacijo (tudi brez samih filtrov) pa se v zaključku uporabi za učinkovitost delovanja samega filtra in posledično razvrsti v naslednje skupine filtrov: {| class="wikitable" |'''PM1''' |'''PM2.5''' |'''PM10''' |'''Groba frakcija''' |- |ISO ePM1 95%         F9 ISO ePM1 90% ISO ePM1 85% ISO ePM1 80% |ISO ePM2.5 95%      F7 ISO ePM2.5 90% ISO ePM2.5 85% ISO ePM2.5 80% ISO ePM2.5 75% ISO ePM2.5 70% ISO ePM2.5 65% |ISO ePM10 95%        M6 ISO ePM10 90% ISO ePM10 85% ISO ePM10 80% ISO ePM10 75% ISO ePM10 70% ISO ePM10 65% |ISO Groba 95%        G4 ISO Groba 90% ISO Groba 85% ISO Groba 80% ISO Groba 75% ISO Groba 70% ISO Groba 65% ISO Groba 60% |- |ISO ePM1 75%         F8 ISO ePM1 70% |ISO ePM2.5 60%       M6 ISO ePM2.5 55% ISO ePM2.5 50% |ISO ePM10 60%       M5 ISO ePM10 55% ISO ePM10 50% |ISO Groba 55%        G3 ISO Groba 50% ISO Groba 45% |- |ISO ePM1 65%         F7 ISO ePM1 60% ISO ePM1 55% ISO ePM1 50% | | |ISO Groba 40%        G2 ISO Groba 35% ISO Groba 30% |- |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja. |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja. |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja neklimatiziranih filtrov. |Ni zahtev pri klimatiziranih filtrih. |} Namesto devetih različnih razvrstitev filtrov po standardu '''EN 779''' je v standardu '''EN 16890''' prisotnih devetinštirideset, ki lahko veliko bolje prikazujejo realno stanje učinkovitosti filtriranja različnih velikosti prašnih delcev. ====== Klasifikacija filtrov glede na energetsko učinkovitost ====== {| class="wikitable" style="float:right" |+Razredi energetske učinkovitosti filtra ePM1<ref name="Eurovent_cert"/> !Mx = 200 g ! colspan="6" |Poraba energije v KWh/leto za ePM1 |- !(preskusni prah) ! colspan="6" |ePM1 in ePM1<sub>min</sub> ≥ 50 % |- | |style=background-color:#1f4e78;color:white;|A+ |style=background-color:#4472c8;color:white;|A |style=background-color:#00af50;color:white;|B |style=background-color:#fdc200;color:white;|C |style=background-color:#fa0300;color:white;|D |style=background-color:#c00004;color:white;|E |- |50 & 55 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|800 |style=background-color:#4472c8;color:white;|900 |style=background-color:#00af50;color:white;|1050 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1400 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2000 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2000 |- |60 & 65 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|850 |style=background-color:#4472c8;color:white;|950 |style=background-color:#00af50;color:white;|1100 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1450 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2050 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2050 |- |70 & 75 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|950 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1100 |style=background-color:#00af50;color:white;|1250 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1550 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2150 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2150 |- |80 & 85 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|1050 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1250 |style=background-color:#00af50;color:white;|1450 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1800 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2400 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2400 |- |>90 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|1200 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1400 |style=background-color:#00af50;color:white;|1550 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1900 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2500 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2500 |} Energetska učinkovitost samega filtra skozi življensko dobo vpliva na končno ceno delovanja prezračevalnega sistema. V Evropi jo certificira organizacija Eurovent, ki deluje pod okriljem »Cofrac«, francoske komisije za akreditacijo, ki je podpisnica mednarodno priznanega »Evropskega sodelovanja za akreditacijo«, izpolnjuje zahteve ISO standardov ter na prostovoljni bazi sodeluje s proizvajalci filtrirnih elementov. S pomočjo protokola za testiranje učinkovitosti vsakega filtra posebej (EN 16890) se izračuna razmerje padca tlaka skozi čas pri določeni količini prahu. Na končno energetsko učinkovitost ter končno porabo električne energije poleg same učinkovitosti ventilatorja tako najbolj vpliva padec tlaka katerega mora ventilator premostiti za dovod zraka po prostorih. S pomočjo standarda (EN 16890) klasifikacije učinkovitosti filtriranja (PM1, PM2.5 ter PM10) ter letne porabe energije (kWh/leto) se je vzpostavila klasifikacija energetske učinkovitosti.<ref name="Eurovent_cert">{{navedi dokument |url=https://www.eurovent-certification.com/sites/default/files/2018-11/1542279913_AIR_FILTERS_New_energy_efficiency_classification.pdf |title=Eurovent Certita certification launches a new energy efficiency classification for air filters |date=2018-11-09 |publisher=Eurovent Certita |accessdate=2020-11-27}}</ref> ====== Življenska doba ter opis uporabe filtrov v tehničnih sistemih prezračevanja ====== Življenska doba filtrov za prašne delce je odvisna od naslednjih spremenljivk: * koncentracija onesnaževal * kombinacija različnih vrst onesnaževal, ki vplivajo druga na drugo * vlažnost zraka * temperatura zraka * dolžina uporabe (vsakdanje, tedenske,..) prezračevalnega sistema * vrste filtrirnih elementov (material, velikost por,..) * hitrost ter količina zraka za potrebe prezračevanja prostorov (velikost ter namembnost prostora,..) ter dihanja uporabnikov samega prostora (specifikacija uporabnikov (otroci, starejši ljudje,..), zdravstveni aspekti uporabnikov (astma,..), količina uporabnikov, aktivnost uporabnikov (mirovanje, bolj napredna fizična aktivnost,..) Zaradi kompleksne medsebojne dinamike spremenljivk, ni nobenega edinstvenega priporočila za prepoznavanje odsluženja učinkovitosti filtrirnih elementov. Vseeno pa je prepoznanih nekaj splošnih indikatorjev, ki vključujejo: * vizualni pregled filtrirnega elementa (očitna prekritost filtra s prašnimi delci) ali prezračevalnega sistema, * prepoznan okus ali vonj, ki je plod nezadostnega filtriranja (ta je posebno učinkovit pri filtrih plinastih onesnaževal), * poslabšana odpornost dihalnih poti, * proizvajalčeva priporočila vključajoč oceno povečanja upornosti filtra in s tem tlaka potrebnega za premagovanje le te, ki se jo lahko prepozna z merjenjem porabe energije in prilagodi na podlagi zgoraj omenjenih indikatorjev. Da bi filtrirni element deloval učinkovito in dlje časa je potrebno upoštevati nasvete uporabe zračnih filtrov v sistemu prezračevanja<ref name=":20" />: * postavitev in samo načrtovanje prezračevalnega sistema z namenom preprečevanja več kot 80-90 % relativne vlažnosti in s tem zmanjšanje možnosti razmnoževanja mikroorganizmov, * pri vstopu zraka v sistem je zaradi zaščite notranjih elementov priporočena uporaba filtra za grobe delce pred ventilatorjem ter za fine po le tem, * filtrirni elementi naj bodo postavljeni znotraj delov prezračevalnega sistema, kjer je tok zraka skozi celotni presek enoten, * pri izstopu zraka iz kuhinje je zaradi zaščite sistema priporočena uporaba posebnih filtrov, ki odstranjujejo mast, * filtri naj bodo odstranjeni po prepoznanem tlačnem padcu in če je možno zaradi higienskih razlogov po času cvetenja narave v zunanjem okolju ali v času po sami kurilni sezoni, * filtri naj se pazljivo odstranjujejo z namenom preprečevanja širjenja nabranih onesnaževal ob upoštevanju okoljskih regulativ, * z namenom regeneracije toplote in s tem večje energetske učinkovitosti celotnega sistema ogrevanja ter hlajenja je priporočena recirkulacija zraka ter znotraj tega dela uporaba podobnih filtrov kot so prisotni znotraj vhodnega dela prezračevalnega sistema, * prav tako je priporočena uporaba filtrirnega elementa pri samem izhodnem delu prezračevalnega sistema. ====== Klasifikacija izhodnega zraka ====== Izhodni zrak se lahko uporabi za regeneracijo toplote ali pa v nekaterih primerih, če je kakovost zraka dovolj dobra, tudi za ponovno uporabo v prostorih (recirkulacija zraka). Ta je po standardu EN 13779<ref name=":20" /> klasificiran s štirimi stopnjami: * ETA 1: Zrak, ki je primeren za recirkulacijo in prenos toplote brez kakršnihkoli dodatnih zahtev pri zbiranju v skupni izhodni kanal. * ETA 2: Zrak, ki ni primeren za splošno recirkulacijo, ampak samo za prostore z manjšimi zahtevami po kakovosti zraka (stranišče, garaža, skladišča,..). Lahko je zbran v skupni izhodni kanal. * ETA 3: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je ponavadi speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom ali pa skupaj z zrakom podobne kakovosti zbran v skupni izhodni kanal. * ETA 4: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom. Pri vseh štirih stopnjah je potrebno spremljati netesnosti ter s tem uhajanje zraka iz izhodnega sistema z izmenjavo toplote zraka zaradi zahtev po pravšnji količini dovoda zunanjega (vhodnega) zraka in preprečevanju kontaminacije le tega. Na podlagi tega pa tudi zagotavljati določen sesalni ter dovodni tlak, ki bi poskrbel za nemoteno prenašanje zraka preko prenosnika toplote v zunanje okolje. === Ukrepi za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka === Predpogoj izvajanja ukrepov je redno izvajanje meritev ter izboljševanje atmosferskih razpršitvenih modelov s strani organov države ali posameznih skupnosti (mestnih oblasti,..). Razpršitveni modeli se morajo čimbolje približati realnemu stanju in so namenjeni opozarjanju javnosti, ko se pričakuje, ob določenih vremenskih pogojih, georafskih danostih in pričakovanih načinih onesnaževanja zraka, preseganje mejnih vrednostih, ki so določene s standardom. Ko se lahko z zadostno gotovostjo potrdi ali pa z realnim merjenjem dejansko pride do preseganja mejnih vrednosti koncentracij prašnih delcev (PM10 in/ali PM2.5), morajo organi poskrbeti za primerno obveščanje javnosti ter priporočiti kratkoročne in izvajati dolgoročne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka s prašnimi delci. Obveščanje javnosti, kot je zapisano pri [[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agenciji Republike Slovenije za Okolje]] (ARSO)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_Porocilo_2018.pdf|title=Problematika onesnaženosti zraka z delci.|date=|accessdate=|website=|publisher=Agencija Republike Slovenije za Okolje.|last=|first=}}</ref>, vsebuje analizo stanja onesnaženosti, ta pa v nadaljevanju vsebuje opis območja čezmejnega onesnaženja, virov onesnaževanja, vpliv onesnaževanja na človekovo zdravje ter priporočenih kratkoročnih ukrepov, ki jih posameznik lahko izvede. ; Kratkoročni ukrepi: * omejitev zadrževanja se v okolici vira onesnaževanja * zapiranje oken, vrat * namestitev tehničnih sistemov za izboljšanje kakovosti notranjega-zunanjega zraka * zmajšanje ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trda goriva * uporaba goriv, ki sproščajo nižje emisije delcev, za ogrevanje prostorov, če imajo to možnost * uporaba javnega prevoza in zmanjšanje uporabe osebnih vozil * zmanjšanje gospodarske aktivnosti, ki je prepoznana kot večji vir onesnaževanja ; Dolgoročni ukrepi: * Investicijski projekti gospodinjstev za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi napravami za ogrevanje stavb ter obnova posameznih delov ali celotnega zunanjega ovoja stavb. * Vgradnja kotlov na zemeljski plin ali toplotnih postaj ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina ali omrežje daljinskega ogrevanja na območju, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina ali toplota iz daljinskega ogrevanja, se lahko spodbuja s subvencijami države in občine. * V skladu z zgornjima ukrepoma se naj izvajajo tudi investicijski projekti za zmanjševanje energetske revščine ter prehoda na obnovljive vire energije. Obnovljivi viri energije sicer vključujejo tudi manjša ali večja energetska postrojenja, ki temeljijo na uporabi lesa kot goriva, ki pa je lahko problematičen v mestih in drugih geografskih ter klimatskih območjih, ki nimajo zadostne zmožnosti za razpršitev prašnih delcev. * Investicijski projekti za uporabo goriv ali tehnologij, ki imajo majhne emisije delcev, v javnem potniškem prometu ali v vozilih, ki jih uporabljajo lokalne javne službe, se lahko spodbujajo z dodatnimi subvencijami države in občine. * Spodbujanje državljanov k uporabi okoljsko sprejemljivim načinom prevoza. * Spodbujanje ekonomskih aktivnosti, ki ne temeljijo na pretiranem onesnaževanju zraka. Dolgoročni ukrepi se načrtujejo, vzpostavljajo ter izvajajo s pomočjo regulacije in investicijskih programov organov države ter skupnosti [[Evropska unija|EU]]. Ti vključujejo vzpostavljanje direktiv na ravni [[Evropska unija|EU]], zakonodaje posameznih držav ter končno implementacijo vsebine v obliki vzpostavitve standardov (mejnih vrednosti), obveščanja javnosti ter izvajanja dolgoročnih načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter posledično človekovega zdravja. === Reguliranje onesnaževanja s prašnimi delci z zakonodajo ter standardi v Sloveniji in Evropski uniji === ==== Zakonodajna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ==== S podpisom [[Pariška pogodba (1951)|Pariške pogodbe]] leta 1951 s strani skupine šestih držav, se je ustanovila Evropsko skupnost za premog in jeklo in sočasno prve institucije. S podpisom [[Rimska pogodba|Rimske pogodbe]] leta 1957, ki je ustanovila Evropsko ekonomsko skupnost (EEC)''',''' se je začela vzpostavljati prva ustavna podlaga, predvsem na ekonomskem ter energetskem področju. [[Evropska unija]] je dandanašnjo podobo dobila s podpisom [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtske pogodbe]] leta 1992 in kasnejših dveh, ki sta spremenili ter dopolnili predhodne pogodbe, skupaj s sočasno razširitvijo skupnosti, ki danes šteje 28 držav članic. Glavne evropske institucije so: [[Evropski parlament]] (izvoljen s strani prebivalcev držav članic), [[Evropski svet]] (voditelji evropskih držav, predsednik Evropske komisije), [[Svet Evropske unije]] (ministri evropskih držav), [[Evropska komisija]] (predlagani s strani evropskih držav), [[Sodišče Evropskih skupnosti|Sodišča Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Evropsko računsko sodišče|Evropskega računskega sodišča]]. Današnja zakonodaja EU se predlaga s strani Evropske komisije (EC) ter Evropskega sveta, potencialno spremeni in sprejme s strani Evropskega parlamenta ter Sveta Evropske unije, vzpostavlja in izvršuje pa s strani Evropske komisije ter Sveta Evropske unije in držav članic. Nezanemarljiv delež vpliva na oblikovanje zakonodaje ima tudi koncept lobiranja zakonodajalcev na nacionalni ter evropski ravni s strani evropskih sindikalnih združenj, podjetij, nevladnih organizacij, nacionalnih združenj, regijskih predstavništev, mednarodnih organizacij in raziskovalnih organizacij. [[Mednarodni sporazum|Mednarodni sporazumi]] in konvencije mednarodnih organizacij, katerih članice so države [[Evropska unija|Evropske unije]], imajo prav tako vpliv na samo oblikovanje ter vzpostavljene zakonodaje. Do leta 2008 je bilo sprejetih vsaj 29 zakonodajnih instrumentov<ref>{{Navedi revijo|last=Markus-Johansson|first=|last2=Borg|date=2008|title=Handbook on the implementation of EC environment legislation|url=https://ec.europa.eu/environment/archives/enlarg/handbook/handbook.pdf|magazine=Regional Environment Center and Umweltbundesamt|page=|pages=173-185|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ti so bili razdeljeni na direktive, [[Odločba|odločbe]] ter regulative, njihov glavni namen pa je: * vzpostavitev in ohranjanje kakovosti zunanjega zraka, ki ne bi škodljivo vplival na človeško zdravje ali naravo, z določitvijo mejnih vrednosti posameznih onesnaževal ter standardiziranimi zahtevami za izvajanje meritev ter obveščanje javnosti * omejevanje pridelovanja in uporabe nekaterih nevarnih snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na ozonski plašč in druga področja * homologacija in drugi ukrepi za zmanjševanje izpustov iz avtomobilskega sektorja * vzpostavitev mehanizma nadzora in sistema EU za trgovanje s pravicami do emisij (ETS) toplogrednih plinov * nadzor proizvajanja in uporabe fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih in opremi (klimatske naprave, hladilna in zmrzovalna oprema) * nadzor proizvajanja in shranjevanja goriv in drugih izdelkov z namenom zmanjševanja emisij lahko-hlapnih ogljikovodikov (VOC) * sprejetje in implementacija relevantnih mednarodnih konvencij in sporazumov katerih članice so države Evropske skupnosti ===== Odločbe ===== Vzpostavljena zakonodaja je kot omenjeno lahko v obliki ''odločb'', ki se nanašajo na posamezno državo, podjetje in organizacijo ali pa posamezno področje znotraj vseh držav EU, kot je bilo v primeru odločbe 97/101/EC, ki je vzpostavila recipročno izmenjevanje informacij ter podatkov iz sistemov merjenja kakovosti zunanjega zraka znotraj držav članic Evropske unije. Odločba je bila pomembna pri bolj učinkovitem nadzoru kakovosti zraka v državah članicah, posebno pri čezmejnem onesnaževanju in bila zamenjana s kasnejšimi direktivami ter odločbami. Zakonodaja je lahko tudi v obliki regulative, ki direktno ter enotno vpliva na vse države članice in je ni potrebno prenesti v pravo posameznih držav kot je na področju zagotavljanja kakovosti zunanjega zraka pokazal primer regulative Evropskega parlamenta in Sveta 842/2006 o določenih fluorirani toplogredni plinih s katero se je vzpostavilo nadzor ter omejilo uporabo fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih ter opremi. ===== Direktive ===== Zakonodaja pa je lahko tudi v obliki ''direktive'', ki sicer določa zahteve ali cilje, ki jih morajo države doseči, a le tem prepusti fleksibilnost ter svobodno izbiro načina izvajanja ukrepov za dosego nastavljenega cilja. Za dosego določenih ciljev je direktivo potrebno prenesti v državno zakonodajo ter sprotno obveščati Evropsko komisijo o samem procesu in vsebini. Prva direktiva o kakovosti zraka je bila sprejeta leta 1970 (70/220/EEC), ki je poenotila posamezne zakonodaje takratnih članic za namen zmanjšanja onesnaževanja z emisijami iz motornih vozil, zahtevala tehnološko nadgraditev procesov motorjev z notranjim izgorevanjem in tako vplivala tudi na ostale trgovinske partnerice. Leta 1980 je bila sprejeta prva direktiva (80/779/EEC) namenjena vzpostavljanju poenotenih mejnih vrednosti, merilnega sistema ter izvajanju ukrepov za zmanjšanje žveplovega dioksida ter prašnih delcev. Direktivi za poenoteno obravnavanje dušikovih oksidov ter svinca so bile sprejete do leta 1992 ter podpisa Maastrichtske pogodbe, ki je pospešila proces integracije evropskih držav v Evropsko unijo (EU) in po kateri se je sprejelo mnogo drugih direktiv, vse do 2008/50/EC direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku, ki je v veljavi tudi danes. Ta je združila predhodno sprejete zakonodaje v obliki direktiv in odločb, bila sicer do današnjega dne dopolnjena z amandmajem 2015/1480/EC in je poleg direktive 2004/107/EC, ki obravnava arzen, kadmij, , živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku ter odločbe 2011/805/EU, ki je obnovila predhodno sprejeto odločbo o izmenjavi informacij med državami v Evropski uniji, današnji temelj zakonodaje Evropske unije na področju kakovosti zraka. Direktiva 2008/50/EC<ref name=":14">{{Navedi splet|url=http://arhiv2014.skupnostobcin.si/fileadmin/sos/datoteke/pdf/Barbara/Pravilnik_kakovost_zraka_obvescanje_javnosti.doc|title=Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Evropski parlament in svet|last=|first=}}</ref> je poenotila obstoječo zakonodajo v eno samo direktivo, vzpostavila mejne vrednosti za prašne delce PM2.5, ki bodo prikazane v spodnji razpredelnici, določila zavezujoče nacionalne obveznosti glede zmanjšanja izpostavljenosti PM2.5 z namenom nadomestitve ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. V nekaterih primerih je direktiva poostrila mejne vrednosti, sočasno dopustila podaljšanje dobe za izpolnitev določenih mejnih vrednosti koncentracij za PM10, NO2 ter benzen in odprla možnosti zmanjšanja vrednosti koncentracij zaradi naravnih virov pri presoji upoštevanja mejnih vrednosti. Direktiva pa je poenotila tudi standarde za izvajanje meritev (ISO), določila smernice za ozaveščanje javnosti, smernice za pripravo akcijskih načrtov v primeru preseganja mejnih vrednosti, smernice za izmenjevanje podatkov držav članic in med drugim pozvala k pripravi načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter k določitvi pravil o kaznih za kršitelje določb iz same direktive. Mejne vrednosti masnih koncentracij prašnih delcev v/na Sloveniji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/102172|title=Uredba o kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, št. 9/2011, 8/2015, 66/2018.|date=2011-2018|accessdate=|website=|publisher=Republika Slovenija|last=|first=}}</ref>, EU<ref name=":14" />, ZDA<ref>{{Navedi splet|url=https://www.epa.gov/criteria-air-pollutants/naaqs-table|title=National Ambient Air Quality Standards|date=2008-2015|accessdate=|website=|publisher=United States Environmental Protection Agency|last=|first=}}</ref>, Kitajskem<ref>{{Navedi splet|url=http://english.mee.gov.cn/Resources/standards/Air_Environment/quality_standard1/201605/t20160511_337502.shtml|title=Ambient air quality standards（GB 3095—2012）|date=2012|accessdate=|website=|publisher=The Peoples Republic of China Ministry of ecology and environment|last=|first=}}</ref>, Indiji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ksndmc.org/Uploads/Pollution.pdf|title=Revised National Ambient Quality Standards. G.S.R. 826(E).|date=2009|accessdate=|website=|publisher=Indian ministry of environment, forest and climate change|last=|first=}}</ref> ter po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne Zdravstvene Organizacije]] (WHO)<ref>{{Navedi splet|url=https://apps.who.int/iris/handle/10665/69477|title=Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide|date=2005|accessdate=|website=|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> . {| class="wikitable" |'''Država''' |'''Ime''' |'''Mejna vrednost''' |- | Slovenija (EU) | rowspan="5" | PM 2.5 |25 µg/m3 (letno povprečje) 20 µg/m3 (letno povprečje) do leta 2020 |- |Združene države Amerike |12 µg/m3 (letno povprečje, v povprečju skozi 3 leta) |- |Kitajska |15- 35 µg/m3 (letno povprečje) |- |Indija |40 µg/m3 (letno povprečje) |- |WHO |10 µg/m3 (letno povprečje) 25 µg/m3 (24h povprečje) |- | Slovenija (EU) | rowspan="5" | PM 10 |50 µg/m3 - 35x v enem letu (24h povprečje) 40 µg/m3 (letno povprečje) |- |Združene države Amerike |150 µg/m3 – 1x v enem letu (v povprečju skozi 3 leta) |- |Kitajska |40-70  µg/m3 (letno povprečje) |- |Indija |60 µg /m3 (letno povprečje) |- |WHO |20 µg/m3 (letno povprečje) 50 µg/m3 (24h povprečje) |} ===== Okoljska zakonodaja v Sloveniji ===== Temelji na direktivah [[Evropska unija|EU]] in je sprejeta s strani [[Slovenski parlament|parlamenta]] ter vzpostavljena s pomočjo zakonov ([[Ustava Republike Slovenije|splošna izpeljava ustave]]) kot so: * [[Zakon o varstvu okolja Republike Slovenije|Zakon o varstvu okolja]] (ZVO-1) * [[Zakon o ohranjanju narave Republike Slovenije|Zakon o ohranjanju narave]] (ZON) * drugih zakonov, ki se dotikajo različnih področij v zvezi z varovanjem okolja, ljudi in narave ter podzakonskih aktov (podrobnejša razdelitev zakonskih določb), ki so izdani s strani vlade ali upravnih organov in so pri okoljski zakonodaji razdeljeni na: * Ukrepe varstva okolja (odloki o načrtih za kakovost zraka na območjih različnih občin/regij, uredba o kakovosti zunanjega zraka [9],..) * Spremljanje stanja okolja (pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka, pravilnik o meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje, resolucija o nacionalnem programu varstva okolja,..) * Javne službe varstva okolja (Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom) * Tehnične zahteve za proizvode (Pravilnik o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje) Upoštevanje ter opravljanje nalog zgoraj omenjene zakonodaje v Sloveniji spada primarno pod '''[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]]''' (MOP)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/organigrami/ministrstva/Organigram-Ministrstva-za-okolje-in-prostor.pdf|title=Osnovna shema organiziranosti Ministrstva za okolje in prostor.|date=|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor|last=|first=}}</ref>, ki ima poleg »notranje« organiziranosti v obliki direktoratov (za okolje, za vode in investicije,..) v svoji strukturi organiziranosti organe kot so: '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija Republike Slovenije (RS) za okolje]]''', '''[[Direkcija Republike Slovenije za vode|Direkcija RS za vode]]''', '''[[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetska uprava RS]]''', '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' ter [[Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost|Upravo RS za jedrsko varnost]]. '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija RS za okolje]]''' (ARSO) je eden najbolj pomembnih organov v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, ki se ukvarja z izvajanjem nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) na področju kakovosti zraka in podnebja, ki vključuje zmanjševanje onesnaženja zraka iz industrijskih virov, termoelektrarn, prometa, individualnih ter skupinskih kurišč in s tem zmanjševanje toplogrednih plinov (TGP), obvladovanjem problemov onesnaževanja zraka na velike razdalje ter drugih ciljev, ki se jih dosega s pomočjo strokovnih, analitičnih in upravnih nalog na državni ravni. Sektor za kakovost zraka je del Urada za varstvo okolja in narave na ARSO in v kateremu vodijo upravne postopke kot so: plačilo upravne takse, evidenca emisij snovi iz naprav in okoljevarstvena dovoljenja, nadzor pooblaščenih podjetij, ki se ukvarjajo z namestitvijo, vzdrževanjem in razgradnjo naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi in fluorirane pline, nadzor programa monitoringa tekočih goriv za motorna vozila in nadzor izdajanja dovoljenj, porazdelitve emisijskih kuponov in trgovanja z emisijami TGP. Izvajajo pa tudi strokovne naloge na področju varstva zraka, ki izhajajo iz prej omenjene mednarodne kot tudi nacionalne zakonodaje (uredb, pravilnikov ter ostalih predpisov). Te vključujejo izdajo okoljevarstvenih dovoljenj ali strokovne ocene za obratovanje naprav, izdajo pooblastil in nadzor pooblaščencev za področja kot so: vzdrževanje ter kalibracija delovanja merilne opreme, izvajanje prvih ali občasnih meritev emisije snovi ter izdelovanja ocene o letnih emisijah snovi v zraku in druga področja. ARSO se ukvarja tudi z nadzorom plačevanja okoljskih dajatev zaradi onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida ter hlapnih organskih spojin in obveščanjem javnosti kakor tudi organov znotraj Slovenije in Evrope (Evropska komisija). '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' pa je pomemben organ pri nadzoru posegov v okolje, obremenjevanja okolja ter povzročiteljev, skladnosti delovanja naprav in obratov z okoljevarstvenim dovoljenjem ali dovoljenjem za spuščanje TPG, stanja kakovosti okolja in odpadkov, rabe naravnih dobrin, izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in s tem izvajanja predpisanih ukrepov varstva okolja. MOP se mora za celostno obravnavanje področja kakovosti zraka v Sloveniji povezovati tudi z drugimi ministrstvi kot so: [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] (direktorat za energijo in direktorati namenjeni transportu), [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|finance]], [[Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije|gospodarski razvoj]], [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|kmetijstvo in gozdarstvo]], [[Ministrstva za zdravje Republike Slovenije|zdravje]], [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|pravosodje]] in drugimi, katera opravljajo svojo specifično vlogo pri zagotavljanju kakovosti zraka v Sloveniji. Zaradi lažjega in bolj učinkovitega prepoznavanja in naslavljanja vprašanj v zvezi s kakovostjo zraka pa je redno tudi sodelovanje z lokalnimi mestnimi oblastmi, ki imajo vzpostavljene svoje strukture in boljše poznavanje situacije na mikro ravni (stanovanjska, prometna ter industrijska politika, zagotavljanje elektrike in toplote, ..). ==== Pravna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ==== ===== Pravna sredstva na ravni Slovenije ===== Zgoraj omenjeni načini izvajanja ukrepov ter zakonodaje za zagotavljanje kakovosti zunanjega zraka so zgolj ena od struktur preko katerih lahko pride do zagotavljanja kakovosti zraka v državi. Če Ministrstvo za okolje in prostor ter pripadajoči organi ne uspejo pri zagotovitvi kakovosti zraka po željah prebivalstva oz. civilne družbe, nevladnih organizacij, sindikatov, industrije in drugih zainteresiranih skupin se le ti lahko obrnejo tudi na pravne mehanizme, ki so povezani z organi vlade in neodvisno vejo pravne države, ki jo predstavljajo sodišča. Pravna sredstva na področju okolja za [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] in [[Civilna iniciativa|civilne iniciative]] so naslednja.<ref>{{Navedi splet|url=http://zagovorniki-okolja.si/wp-content/uploads/2018/11/Pravna-sredstva-na-podro%C4%8Dju-varstva-okolja-Senka-Vrbica-Nu%C5%A1a-Videti%C4%8D.pdf|title=Pravna sredstva na področju varstva okolja – Priročnik za nevladne organizacije in civilne iniciative.|date=2018|accessdate=|website=|publisher=Pravno-informacijski center nevladnih organizacij|last=|first=}}</ref> Posredovanje inšpektorja za okolje: to so osebe na omenjenem inšpektoratu RS, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti. So prekrškovni organ na prvi stopnji, kar pomeni, da inšpektor samostojno vodi postopke, izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku, kjer izreka tudi globe ali podaja kazenske ovadbe za kaznivo dejanje. Postopek je odvisen od narave pritožbe posameznika ali skupine posameznikov. Varstvo okolja v upravnem postopku: za urejanje zadev varstva okolja so na prvi in drugi stopnji odgovorni upravni organi. Na drugi stopni so to ministrstva. Postopek delovanja upravnih organov oz sprejemanja odločitev ureja Zakon o splošnem upravnem postopku. Osebe, ki imajo priznan status stranskega udeleženca (oseba s pravnim interesom), lahko nastopajo v postopku z izjavami in s predložitvijo dokazov (postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ali dovoljenja), lahko pa zoper izdane odločbe vložijo tudi pritožbo. Kadar o zadevi na prvi stopnji odloča upravni organ (prve stopnje), pritožbo obravnava ministrstvo, kadar pa na prvi stopnji o zadevi odloča ministrstvo, tedaj zoper odločbo ni možna pritožba, ampak je upravičenec zmožen vložiti tožbo le na [[Upravno sodišče Republike Slovenije|Upravno sodišče]], s čimer se začne upravni spor. Upravni spor je razumljen kot pravno sredstvo zoper odločitve ministrstva, ko ta odloča o pritožbi v upravnem postopku ali v posamezni zadevi kot prvostopni organ. Civilno-pravno varstvo in odškodninska odgovornost: tožbo lahko vložijo državljanke/državljani kot posameznice/posamezniki ali njihova društva/združenja in organizacije. Vlagatelj mora izkazati javni interes za vložitev takšne tožbe, ki si lahko dokaže v obliki kritične obremenitve okolja ali neposredni nevarnosti za življenje ter zdravje ljudi. Tožbo bi bilo potrebno vložiti pri Okrajnem sodišču, razen, če je bila vrednost spora večja, potem bi bilo za to pristojno Okrožno sodišče. Ob ugotovitvi krivde povzročitelja bi ta po načelu odgovornosti povzročitelja moral plačati povzročeno obremenitev. Kazenskopravno varstvo okolja: določba 9. člena Zakona o varstvu okolja določa temeljno načelo varstva okolja izraženo v »Načelu odgovornosti povzročitelja« in določa tudi kazensko odgovornost povzročitelja v primerih, ko ima protipravno ravnanje posebno težo družbene nevarnosti in gre za javni interes. Izhodišče je kaznivo dejanje »obremenjevanja in uničenja okolja in prostora, določene v 332. členu, Kazenskega zakonika (KZ-1). Kaznivo dejanje se lahko naznani policiji ali pooblaščenemu inšpektorju. Varstvo okolja pred Ustavnim sodiščem. zaradi kršitve [[človekove pravice]] s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil se lahko na Ustavno sodišče vloži ustavna pritožba, a šele na točki, ko so izčrpana vsa druga pravna sredstva ter v roku 60 dni po vročitvi akta. Varstvo okolja s pomočjo varuha za človekove pravice: vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kršene človekove pravice, lahko, da pobudo za začetek postopka pri [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuhu]], ta sicer postopek lahko začne tudi na lastno pobudo. Varuh pri svojem delu ni omejen samo na neposredne kršitve z ustavo navedene človekove pravice, ampak je lahko vključen v primeru kakršnekoli kršitve pravice posameznika s strani nosilcev oblasti (državnega organa). Postopek je odvisen od narave pobude. ===== Pravna sredstva na mednarodni ravni ===== Za zagotavljanje želja civilne družbe pa obstaja tudi možnost varstva pri mednarodnih institucijah kot sta '''[[Evropska unija|EU]]''' ter '''[[Organizacija združenih narodov|Organizacija združenih narodov (OZN)]]'''. S strani OZN je najbolj pomembna '''[[Aarhuška konvencija]]''', ki je mednarodni pravno zavezujoč instrument. EU je ta instrument implementirala z namenom zagotovitve dostopa do informacij, udeležbe javnosti pri odločanju ter dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Posameznik države podpisnice lahko, ob izrabi nacionalnih pravnih sredstev ali utemeljitvi neizrabe le teh, z opisanim problemom pristopi do komiteja, ki lahko zahteva pojasnilo omenjene države ter s preučitvijo vseh informacij sprejme nadaljne odločitve, ki so odvisne od narave pritožbe. '''Evropski parlament in Evropska komisija''' V primeru nezadostnega uveljavljanja EU zakonodaje se lahko posamezniki ali podjetja obrnejo tudi na institucije EU, kjer je možna predložitev pisnega poziva '''Komisiji Evropskih skupnosti''' ali '''[[Evropski parlament|evropskemu parlamentu]]''', ki se lahko po preučitvi predloga obrne tudi na evropsko sodišče. Ta je v primeru pobude civilne iniciative pod vodstvom Uroša Macerla proti prekomernemu onesnaževanju korporacije [[Cementarna Trbovlje|Lafarge]], ki je obratovala proizvodnjo cementa v Trbovljah, odločilo, da Slovenija krši EU pravila glede podeljevanja dovoljenj za obratovanje naprav in s tem prisilila v ustavitev obratovanja cementarne<ref>{{Navedi splet|url=https://phys.org/news/2017-06-slovenia-eco-hero-cement-giant.html|title=Slovenia’s »eco-hero« who crushed a cement giant.|date=2017|accessdate=|website=|publisher=|last=Kavcic|first=}}</ref>. '''[[Evropska komisija]]''' ima za zagotavljanje uveljavitve ter upoštevanja EU zakonodaje pri državah članicah na voljo taktične pristope v obliki boljšega predhodnega vključevanja same države ob razmisleku in vzpostavljanju nove zakonodaje ter vzpostavljanja dialoga oz. pomoči pri povečanju zmogljivosti države članice ob prepoznanem pomanjkanju zmožnosti uveljavljanja EU zakonodaje. V tem kontekstu obstajajo tudi strateški pristopi v obliki prioritiziranja uveljavljanja bolj pomembnih aspektov zakonodaje, vzpostavljanja novih in boljših tehnik nadzora uveljavljanja zakonodaje, vzpostavljanje ter uveljavljanje sistema kaznovanja držav članic, ki ne uspejo zadovoljiti predhodno postavljenim časovnicam uveljavljanja EU zakonodaje, s pomočjo sodišč. [[Sodišče Evropske unije]] je razdeljeno na Sodišče Evropske skupnosti (ECJ), Splošno sodišče (prve stopnje) in specializirana sodišča, ki se lahko vzpostavijo ob posebnih primerih (posebnega področja), katerih pritožbe na sodbo so obravnavane na Splošnem sodišču. Ponavadi se s strani posameznika neposredno naslavlja Splošno sodišče zgolj v primerih, ko je prišlo do dejanske škode zaradi aktivnosti ali pa očitne neaktivnosti EU institucij. '''Evropsko sodišče za človekove pravice in Evropski varuh človekovih pravic''' Obstaja pa tudi '''[[Evropsko sodišče za človekove pravice]]''', ki sicer ni del pravnega sistema EU, ampak je bilo vzpostavljeno z [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] katerega članice so države EU in lahko obravnava pritožbo posameznika, skupine posameznikov ali nevladne organizacije. Ti morajo pred vložitvijo pritožbe izčrpati vsa druga pravna sredstva omenjene države (v roku 6mesecev po zadnji odločbi). Senat sodišča lahko po pozitvni presoji pritožbe zahteva od države kršiteljice pojasnilo, ki se v kasnejših korakih lahko izide v korist države, prijateljski poravnavi ali pa s sodbo, ki ugotovi obstoj kršitve in s katero se poziva državo kršiteljico na plačilo pravične odškodnine. Podobno kot v Sloveniji obstaja tudi na EU ravni '''[[Evropski varuh človekovih pravic]]''', ki je neodvisna institucija pri katerih se obravnava pritožbe zoper nepravilnega ravnanja institucij in organov EU. Pritožbo lahko vloži državljan države članice, posameznik, ki ima stalno prebivališče v EU, lahko pa jo vložijo tudi podjetja, organizacije in združenja, ki imajo sedež v EU in so se pred samo vložitvijo pritožbe že obrnili na relevantne institucije ali organe (o zadevi pritožbe v tistem trenutku ne sme odločati nobeno drugo sodišče). Evropski varuh zahteva pojasnilo omenjenih institucij ali organov preden celotni primer preuči in sprejme nadaljne korake, ki so odvisni od narave pritožbe. ==== Dejansko stanje kakovosti zraka ==== ===== Pozitivni aspekti ===== Vzpostavljanje evropske zakonodaje (od leta 1970 do 2010) in sočasna zahteva po nadgradnji ter spreminjanju uporabljene tehnologije je uspešno pri izboljševanju kakovosti zunanjega zraka v zadnjih desetletjih. Ta je imela želen učinek nadgradnji tehnologije za proizvodnjo energije in odstranjevanje emisij pri sami proizvodnji energije, kjer bi se ob neuveljavljanju mednarodnih ter nacionalnih zakonodajnih predpisov, standardov in sočasne investicije v tehnološki razvoj, stanje količine emisij prašnih delcev PM10 povečevalo<ref name=":13">{{Navedi revijo|last=Crippa|first=|last2=Janssens-Maenhout|date=2016|title=Forty years of improvements in European air quality: regional policy-industry interactions with global impacts.|url=https://www.researchgate.net/publication/299386770_Forty_years_of_improvements_in_European_air_quality_Regional_policy-industry_interactions_with_global_impacts|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Stanje količine emisij prašnih delcev PM2.5 bi se prav tako povečevalo ob neuveljavljanju mednarodnih EURO standardov (94/63/EC, 99/13/EC, 2009/126/EC) ter standardov za izboljšanje kvalitete goriva (93/30/EC, 2003/17/EC, 2005/33/EC, 2009/30/EC) za cestna vozila, ki so predpisali izboljšanje samega procesa izgorevanja v motorjih z notranjim izgorevanjem ter vgrajevanja tehničnih sistemov za zajemanje prašnih delcev<ref name=":13" />. ===== Negativni aspekti =====<!-- Kdor ima v tem poglavju boljši predlog razlage stanja naj ga kar uporabi. Sam ne najdem boljšega načina kot je naštevanje/navajanje različnih pozitivnih/negativnih aspektov --> [[Evropska agencija za okolje|Evropska agencija za okolje (EEA)]] je leta 2019 izvedla analizo o preseganju mejnih vrednosti kakovosti zraka za PM10 ter PM2.5 v urbanih območjih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/exceedance-of-air-quality-limit-3/assessment-5|title=Exceedance of air quality standards in urban areas.|date=2019|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency|last=|first=}}</ref>. Analiza sicer pravi, da je zgolj 6-8% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti EU in 13-19%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. A je ob tem prišla tudi do ugotovitev, da je 74-81% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti WHO ter 42-52%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. Problematično je tudi dejstvo, da [[vlada Republike Slovenije]], poleg predstavnikov drugih evropskih držav, v letu 2019 ni bilo sposobno pripraviti ter predložiti Evropski komisiji bolj ambicioznega predloga programa za zmanjšanje onesnaževanja zraka do dogovorjenega roka v Aprilu, kot pravi poročilo Evropskega urada za okolje (EEB), največje mreže nevladnih okoljevarstvenih organizacij v EU<ref>{{Navedi splet|url=https://eeb.org/most-eu-governments-failed-to-file-air-pollution-plans-by-april-deadline-1/|title=Most EU governments failed to file air pollution plans by April deadline.|date=|accessdate=2019|website=|publisher=Evropski urad za okolje (EEB)|last=|first=}}</ref>. Raziskava nevladne mednarodne organizacije [[Greenpeace]] <ref>{{Navedi revijo|last=Myllyvirta|first=|last2=Den Blanken|date=2015|title=Smoke & mirrors: How Europe’s biggest polluters became their own regulators.|url=https://www.vgb.org/vgbmultimedia/Smoke+and+Mirror+final+report-p-9348.pdf|magazine=GreenPeace European Unit|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> pa je ugotovila, da je bilo pri vzpostavljeni strokovni delovni skupini za pripravo evropske direktive o industrijskih emisijah (leta 2015), več kot polovica članov te skupine zaposlenih pri energetskih družbah ali pa so izvajali proces lobiranja s strani omenjenih družb. Ti so želeli vplivati na vsebino evropske direktive, ki bi postavljala manj rigorozne standarde, kot bi bili sprejeti v drugih državah po svetu (ZDA, Kitajska). Omenjena dejstva ter s tem drugačne priorite, vklučujoč nezadostnega entuziazma splošne javnosti za večje spremembe, prispevajo k manjšemu napredku na področju onesnaženosti zraka. ==== Onesnaževanje s prašnimi delci in neenakost v družbi ==== Zaradi onesnaževanja so nekateri ljudje bolj prizadeti kot drugi. Ponavadi so ljudje in skupnosti z nizkimi dohodki ter manjšine in druge marginalizirane skupine v družbi neenakomerno izpostavljene onesnaževanju zraka<ref>{{Navedi revijo|last=Brenner|first=|date=2019|title=Environmental inequality in Austria: How equally is the air pollution burden spread in Styria?|url=https://boku.ac.at/en/wiso/sec/publikationen/social-ecology-working-papers|magazine=University of Natural Resources and Life Sciences, Social Ecology Working Paper 177|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Omenjenim delom družbe se lahko z investicijskimi programi za odpravljanje energetske revščine izboljša tudi kakovost okoliškega zraka <ref name=":12">{{Navedi revijo|last=|first=|date=2018|title=Unequal exposure and unequal impacts: social vulnerability to air pollution, noise and extreme temperatures in Europe.|url=https://www.eea.europa.eu/publications/unequal-exposure-and-unequal-impacts/|magazine=European Environment Agency|page=|pages=18-22|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ob spreminjanju načina proizvajanja toplote in elektrike, transporta, industrije in drugih dejavnosti, ki prispevajo k onesnaževanju pa se vedno bolj uporablja koncept t.i. "pravične tranzicije" za delavke ter delavce zaposlene v dejavnostih, ki bi se zaradi ukinjanja delovnih mest lahko znašli na položaju brez službe. Koncept temelji na zagotovljenem izobraževanju, možnosti predčasnega upokojevanja in drugih socialno sprejemljivih ukrepov procesa pravične tranzicije<ref>{{Navedi revijo|last=Piggot|first=|last2=Boyland|date=2019|title=Realizing a just transition and equitable transition away from fossil fuels.|url=https://www.researchgate.net/publication/330556442_Realizing_a_just_and_equitable_transition_away_from_fossil_fuels|magazine=Discussion brief. Stockholm Environment Institute|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> ==== Teoretični in praktični primeri kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka ====<!-- Tukaj se zdi smiselno postaviti primere ukrepov, ki bi lahko izboljšali področje o katerem se je v celotnem članku pisalo. --> * Univerza Laappeenrant <ref>{{Navedi revijo|last=Ram|first=|last2=Bogdanov|date=2018|title=Global energy system based on 100% renewable energy: Energy transition in Europe across power, heat, transport and desalination sectors.|url=https://www.researchgate.net/publication/329714210_Global_Energy_System_based_on_100_Renewable_Energy_Energy_Transition_in_Europe_Across_Power_Heat_Transport_and_Desalination_Sectors|magazine=Lappeenranta University of Technology Research Reports|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je raziskala možnosti tranzicije EU iz zdajšnega večinskega dela proizvodnje [[Elektrika|elektrike]] in [[Toplota|toplote]] s strani [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]] k večinskemu delu proizvodnje iz mešanice [[Obnovljivi viri energije|obnovljivih virov energije]] (OVE) do leta 2050. Ob vrstah obnovljivih virov energije dodane kratice, ki ponazarjajo način ter obseg ogrevanja: [[Soproizvodnja toplote in električne energije|kogeneracija toplote in električne energije]] (CHP), [[daljinsko ogrevanje]] (DH) in poraba toplote v industrijske namene (IH). Shranjevanje elektrike bi lahko v večini temeljilo na [[Baterija (elektrika)|baterijah]], [[Črpalna hidroelektrarna|vodnih črpalnih elektrarnah]] ter [[Shranjevalniki stisnjenega zraka|shranjevalnikih stisnjenega zraka]], medtem, ko bi toploto lahko shranjevali na večjem spektru tehnoloških zmogljivosti, ki jih poznamo že danes. Pri [[Transport|transportu]], ki danes temelji na fosilnih gorivih bi tranzicija lahko temeljila na [[Električno vozilo|električnih vozilih]], ki bi imela dovod direktne (uporaba baterij) ali indirektne električne energije (uporaba [[Vodik|vodika]] in drugih vrst utekočinjenih obnovljivih virov energije). * Koncept "[[odrast]]i" ({{jezik-en|degrowth}}) pravi, da bi za dosego ciljev izboljšanja kakovosti zraka, omejitve [[Spremembe podnebja|podnebnih sprememb]] v obsegu [[Planetarne meje|planetarnih meja]], morali ob tranziciji na obnovljive vire energije ter dejstvu o omejenosti z materialnimi viri, sočasno potekati tudi ukrepi za zmanjševanje porabe energije pri ogrevanju in porabi električne energije pri vsakdanjih ter gospodarstvenih aktivnostih. V primeru transporta pa bi se podal tudi velik poudarek na zmanjševanju deleža individualnih prevoznih sredstev in povečevanju deleža javnega transporta. V primeru industrijske proizvodnje in rabe materialov pa bi se le to omejilo na najbolj nujne potrebe, v obsegu [[Krožna ekonomija|krožne ekonomije]] in [[Trajnostnost|trajnostnega]] delovanja družbe. == Sklici == {{sklici|30em}} [[Kategorija:Onesnažila]] [[Kategorija:Onesnaževanje zraka]] ipp3e90xna3trp2vl8uf94iiqwvd5id 5737000 5736977 2022-08-20T07:05:16Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Airborne-particulate-size-chart.svg|thumb|upright=1.75|Shema prikazuje vrste atmosferskih prašnih delcev in njihovo razporeditev po velikosti v mikrometrih (μm).]] '''Prašni delci''' – imenovani tudi '''atmosferski aerosolni delci''', '''trdni prašni delci''' ali '''lebdeči delci''' ('''SPM''') – so [[mikroskopski]] [[delec|delci]] [[trdna snov|trdne]] ali [[tekoča snov|tekoče]] [[snovi]], [[suspenzija (kemija)|suspendirani]] v [[ozračje|zraku]]. Izraz ''[[aerosol]]'' se pogosto nanaša na [[zmes]] prašnih delcev in zraka in ne samo na prašne delce.<ref>{{cite book |vauthors=Seinfeld J, Pandis S |title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change |edition=2nd |publisher=[[John Wiley & Sons]] |year=1998 |location=Hoboken, New Jersey |isbn=978-0-471-17816-3 |page=[https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 97] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 }}</ref> Viri delcev so lahko naravni ali [[antropogeno tveganje|antropogeni]].<ref>{{cite journal |vauthors=Plainiotis S, Pericleous KA, Fisher BE, Shier L |date=January 2010 |title=Application of Lagrangian particle dispersion models to air quality assessment in the Trans-Manche region of Nord-Pas-de-Calais (France) and Kent (Great Britain) |journal=International Journal of Environment and Pollution |volume=40 |issue=1/2/3 |pages=160–74 |doi=10.1504/IJEP.2010.030891 |url=http://www.harmo.org/Conferences/Proceedings/_Crete/publishedSections/p398.pdf }}</ref> Vsebujejo različne kemijske komponente, lahko so različnih oblik in velikosti, ki segajo vse od nekaj nanometrskih do več sto mikrometrskih. Prašni delec ni nujno sestavljen iz enega [[Onesnažilo|onesnaževala]]. Vključuje lahko mešanico (plinastih) onesnaževal, ki so porazdeljena v različne velikosti. Tako je lahko neposredna posledica antropogenega in naravnega vira (primarno onesnaževalo) ali pa nastane v [[ozračje|ozračju]] (sekundarno onesnaževalo) kot posledica fizikalnih procesov in kemičnih reakcij, kot so [[kondenzacija]], [[izparevanje]] in [[koagulacija]]. Delec se pod vplivom vremenskih razmer (vlaga in drugi dejavniki) v nekaj minutah do več tednih in po prepotovani razdalji od nekaj metrov do nekaj tisoč kilometrov odstrani iz ozračja. Velikost in kemična sestava delcev določata njihove približne optične in absorpcijske lastnosti ter dinamiko gibanja (odlaganja), to pa vpliva na vidljivost in podnebne spremembe ter zmožnosti vstopa v človeška [[dihala]] in posledice za zdravje. Na človeško [[zdravje]] ne vplivajo samo neposredno, ampak z vplivom na podnebje in [[padavine]] tudi posredno. Vrste [[atmosfera|atmosferskih]] delcev vključujejo suspendirane prašne delce, torakalne in vdihljive delce;<ref name="ncbi.nlm.nih.gov">{{cite journal | vauthors = Brown JS, Gordon T, Price O, Asgharian B | title = Thoracic and respirable particle definitions for human health risk assessment | journal = Particle and Fibre Toxicology | volume = 10 | pages = 12 | date = April 2013 | pmid = 23575443 | pmc = 3640939 | doi = 10.1186/1743-8977-10-12 }}</ref> grobe vdihljive delce z oznako PM{{sub|10}}, ki so [[granularnost|grobi]] [[delec|delci]] s [[velikost delcev|premerom]] 10 [[mikrometer|mikrometrov]] (μm) ali manj; fine delce z oznako PM{{sub|2.5}}, ki imajo premer 2,5&nbsp;μm ali manj;<ref name="US EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Particulate Matter (PM) Basics |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/particulate-matter-pm-basics#PM |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=19 April 2016}}</ref> [[ultrafini delci|ultrafine delce]] s premerom 100&nbsp;nm ali manj; in [[saje]]. [[Mednarodna agencija za raziskave raka]] (IARC) in [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO) označujeta prašne delce v zraku kot [[Seznam karcinogenov skupine I|karcinogene skupine&nbsp;I]].<ref>{{cite web|url=http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|title=EHP – Outdoor Particulate Matter Exposure and Lung Cancer: A Systematic Review and Meta-Analysis|website=ehp.niehs.nih.gov|access-date=2016-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20160529064001/http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|archive-date=29 May 2016|url-status=dead}}</ref> Prašni delci so zaradi zmožnosti prodora globoko v pljuča, krvni obtok in možgane (poleg [[ultrafini delci|ultrafinih delcev]]) najbolj škodljiva oblika [[onesnaževanja zraka]]<ref>{{cite news |last1=Wasley |first1=Andrew |last2=Heal |first2=Alexandra |last3=Harvey |first3=Fiona |last4=Lainio |first4=Mie |title=Revealed: UK government failing to tackle rise of serious air pollutant |url=https://www.theguardian.com/environment/2019/jun/13/revealed-uk-government-failing-to-tackle-rise-of-ammonia-serious-air-pollutant |work=The Guardian |date=13 June 2019 }}</ref> in lahko prodrejo globoko v pljuča, krvni obtok in možgane ter povzročijo težave z zdravjem, vključno z [[miokardni infarkt|miokardnim infarktom]], [[bolezni dihal|boleznimi dihal]] in [[prezgodnja smrt|prezgodnjo smrtjo]].<ref name="EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Health and Environmental Effects of Particulate Matter (PM) |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/health-and-environmental-effects-particulate-matter-pm |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=26 April 2016}}</ref> Leta 2013 opravljena raziskava, v katero je bilo vključenih 312.944 udeležencev iz devetih evropskih držav, je pokazala, da ni varne ravni delcev v zraku in da se je za vsako povečanje delcev PM{{sub|10}} za 10 [[mikrogram|μg/m{{sup|3}}]] stopnja [[rak pljuč|raka pljuč]] zvišala za 22&nbsp;% (95-% IZ [1,03–1,45]). Manjši delci PM{{sub|2.5}}, ki lahko prodrejo globlje v pljuča, so bili povezani z 18-odstotnim povečanjem stopnje raka pljuč na 5&nbsp;μg/m{{sup|3}}; vendar ta raziskava za to povezavo ni pokazala statistične značilnosti (95-% IZ [0,96–1,46])<ref name="Lancet71013">{{cite journal |last1=Raaschou-Nielsen |first1=Ole |last2=Andersen |first2=Zorana J |last3=Beelen |first3=Rob |last4=Samoli |first4=Evangelia |last5=Stafoggia |first5=Massimo |last6=Weinmayr |first6=Gudrun |last7=Hoffmann |first7=Barbara |last8=Fischer |first8=Paul |last9=Nieuwenhuijsen |first9=Mark J |last10=Brunekreef |first10=Bert |last11=Xun |first11=Wei W |last12=Katsouyanni |first12=Klea |last13=Dimakopoulou |first13=Konstantina |last14=Sommar |first14=Johan |last15=Forsberg |first15=Bertil |last16=Modig |first16=Lars |last17=Oudin |first17=Anna |last18=Oftedal |first18=Bente |last19=Schwarze |first19=Per E |last20=Nafstad |first20=Per |last21=De Faire |first21=Ulf |last22=Pedersen |first22=Nancy L |last23=Östenson |first23=Claes-Göran |last24=Fratiglioni |first24=Laura |last25=Penell |first25=Johanna |last26=Korek |first26=Michal |last27=Pershagen |first27=Göran |last28=Eriksen |first28=Kirsten T |last29=Sørensen |first29=Mette |last30=Tjønneland |first30=Anne |last31=Ellermann |first31=Thomas |last32=Eeftens |first32=Marloes |last33=Peeters |first33=Petra H |last34=Meliefste |first34=Kees |last35=Wang |first35=Meng |last36=Bueno-de-Mesquita |first36=Bas |last37=Key |first37=Timothy J |last38=de Hoogh |first38=Kees |last39=Concin |first39=Hans |last40=Nagel |first40=Gabriele |last41=Vilier |first41=Alice |last42=Grioni |first42=Sara |last43=Krogh |first43=Vittorio |last44=Tsai |first44=Ming-Yi |last45=Ricceri |first45=Fulvio |last46=Sacerdote |first46=Carlotta |last47=Galassi |first47=Claudia |last48=Migliore |first48=Enrica |last49=Ranzi |first49=Andrea |last50=Cesaroni |first50=Giulia |last51=Badaloni |first51=Chiara |last52=Forastiere |first52=Francesco |last53=Tamayo |first53=Ibon |last54=Amiano |first54=Pilar |last55=Dorronsoro |first55=Miren |last56=Trichopoulou |first56=Antonia |last57=Bamia |first57=Christina |last58=Vineis |first58=Paolo |last59=Hoek |first59=Gerard |title=Air pollution and lung cancer incidence in 17 European cohorts: prospective analyses from the European Study of Cohorts for Air Pollution Effects (ESCAPE) |journal=The Lancet Oncology |date=August 2013 |volume=14 |issue=9 |pages=813–822 |doi=10.1016/S1470-2045(13)70279-1 |pmid=23849838 |url=https://www.openaccessrepository.it/record/23400 }}</ref> Svetovna izpostavljenost PM{{sub|2.5}} je leta 2016 prispevala k 4,1&nbsp;milijona smrti zaradi bolezni srca in kapi, raka pljuč, kroničnih bolezni pljuč in bolezni dihal.<ref name="State of Global Air 2018">{{cite web| title=STATE OF GLOBAL AIR/2018 A SPECIAL REPORT ON GLOBAL EXPOSURE TO AIR POLLUTION AND ITS DISEASE BURDEN| publisher=Health Effects Institute| year=2018| url=https://www.stateofglobalair.org/sites/default/files/soga-2018-report.pdf}}</ref> Na splošno so prašni delci v ozračju na šestem mestu med vzroki prezgodnje smrti v svetu.<ref>{{cite news|url=https://undark.org/breathtaking|title=The Weight of Numbers: Air Pollution and PM2.5|work=Undark|access-date=6 September 2018}}</ref> === Velikost prašnih delcev === [[slika:PM and a human hair.jpg|thumb|Primerjava velikosti prašnih delcev s človeškim lasom]] V osnovi se delce deli na fine ter grobe delce, ki imajo lahko drugačen tip vira in so bili izpostavljeni drugačnim atmosferskim pogojem. Delci različnih velikosti<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://b-ok.cc/book/2655019/83e684|title=Aerosol Science: Technology and Applications.|date=2014|accessdate=|website=|publisher=John Wiley and Sons Ltd.|last=Colbeck|first=|last2=Lazaridis}}</ref> : * '''Nukleacijska oblika:''' Delci s premerom manjšim od 0,1 µm, ki se formirajo z nukleacijskimi procesi temelječimi se na kondenzaciji visoko nasičene pare. Najmanjša velikost v tej kategoriji sicer ni dovolj dobro definirana, a se približuje 3nm. * '''Aitkenova oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 100 nm. Izvirajo iz parne nukleacije ali rasti prej obstoječih manjših delcev s procesom kondenzacije. * '''Akumulacijska oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 3 µm. Delci so v tej obliki formirani s procesom koagulacije manjših delcev ali pa s kondenzacijo sestavin v stanju pare. Število delcev se v tej obliki ne povečuje z rastjo kondenzacije. Proces mehanizma odstranjevanja teh delcev je počasen zato je tudi prisotno akumuliranje delcev v večje. * '''Ultrafini delci:''' Delci v Aitkenovi in nukleacijski obliki. * '''Fini delci:''' Premer manjši od 2 µm. * '''Grobe frakcije:''' Premer večji od 2 µm. Pomemben aspekt opisovanja delcev je distribucija velikosti, ki z logaritmično porazdelitvijo prikaže razmerje med velikostjo ter številom, površino, maso in volumnom. Največje število delcev je v nukleacijski, največja površina v akumulacijski in največji volumen oz masa v akumulacijski ter grobi obliki delcev. Manjša oblika vzorčenja PM2.5 (Particulate Matter) predstavlja trdne delce manjše od 2.5 µm pa vse do 0.1 µm, kar pomeni, da se lahko vzorči tako grobe, akumulacijske kot tudi fine, nukleacijske delce. Večja PM10, ki predstavlja trdne delce manjše od 10 µm pa vse do 1 µm pa pomeni, da se vzorči pretežno grobe in akumulacijske delce, pri velikosti 1-3 µm pa se obliki vzorčenja prekrivata. Izmerjene velikosti in oblike delcev so odvisne od merilne naprave, ki ima lahko več načinov merjenja in možnega porazdeljevanja velikosti delcev skozi posebne kanale, ki se sicer prilagajajo standardom in regulativam<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://epdf.pub/environmental-chemistry-of-aerosols.html|title=Environmental Chemistry of Aerosols.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Blackwell Publishing Ltd.|last=Colbeck|first=}}</ref>. Poleg fizičnih karakteristik (števila, mase in površine s pripadajočimi velikostmi) so pomembne tudi oblika, higroskopičnost (fenomen pridobivanja in zadrževanja vodnih molekul skozi proces absorpcije in adsorpcije), hlapnost ali volatilnost (kvaliteta materiala delca, ki opisuje kako hitro oz pod kakšnimi pogoji se upari) in električni naboj (opisuje adhezijski potencial delca, ki privlači ali odbija molekule različnih snovi) kateri je pomemben zaradi suspenzije ali resuspenzije, ki je lahko podobna tudi sili gravitacije<ref>{{Navedi revijo|last=Kok|first=|last2=Renno|date=2008|title=The effects of electric forces on dust lifting: Preliminary studies with a numerical model|url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1742-6596/142/1/012047/pdf|magazine=IOP Publishing Ltd, Journal of Physics: Conference Series 142|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. === Kemična sestava prašnih delcev, viri onesnaževanja in njihov delež === Poleg velikosti je zelo pomembna tudi kemična sestava delcev. Poleg vremenskih spremenljivk sta to dva parametra s katerima se lahko določi približen izvor onesnaževanja in njihov učinek na človeško zdravje. Kemična sestava je lahko homogena kjer je prevladujoča sestava delca iz enega kemičnega elementa (molekul, atomov) in posledično tudi enega vira. Ponavadi pa je sestava heterogena. Ta je sestavljena iz več kemičnih elementov, ki so bili povezani skupaj s kemičnimi reakcijami na samem mestu izvora (primarni delci) ali pa kasneje v atmosferi skupaj z drugimi delci, različnih agregatnih stanj, izvora, velikosti in kemičnih sestav ter s tem lastnostmi (sekundarni delci). Po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] so najbolj pomembne kemične lastnosti delcev:<ref name=":1">{{Navedi dokument |url=https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/67338/a76621.pdf;sequence=1|title=Guidelines for concentration and exposure-response measurement of fine and ultra fine particulate matter for use in epidemiological studies|date=2002|accessdate=|website=|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref> * Elementarna sestava * Sekundarni anorganski ioni * Ogljikove spojine * Organska sestava [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) prav tako izvaja kemične analize prašnih delcev (PM2.5 in PM10):<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/|title=Kakovost zraka v Sloveniji 2017|date=2017|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje|last=|first=}}</ref> * Ioni (Klorid, nitrat, sulfat, natrij, amonij, kalij, magnezij, kalcij) * Ogljikove spojine (Organski ogljik, elementarni ogljik) * Težke kovine (Arzen, kadmij, nikelj, svinec) * Policiklični ogljikovodiki (Benzo(a)antracen, benzofluoranten, benzo(a)pirene, inedeno(123-cd)piren, dibenz(ah)antracen) ==== Elementarna sestava ==== Prašni delci so lahko sestavljeni iz oblice kemičnih elementov in spojin, ki se oblikujejo direktno iz vira in ostanejo v primarni obliki ali pa se s pomočjo obstoječih plinov ter drugih elementov in atmosferskih pogojev ter s tem kemičnih reakcij oblikujejo v sekundarni fazi. Med elementarno sestavo delcev se šteje kemične elemente kot so minerali, ki so prisotni v zemeljski skorji (največja prisotnost je silicija, aluminija, železa in kalcija) in se s pomočjo mehanskih ter drugih procesov spustijo v zrak (ponavadi v grobih frakcijah). Pojavljajo pa se tudi sledovi kovin (kadmij, živo srebro, nikelj, krom, cink in svinec), ki ne izvirajo nujno iz zemeljske skorje in mehanskih procesov, ampak tudi termodinamičnih ob zgorevanju fosilnih goriv. Ti se lahko v sekundarni fazi spajajo z drugimi elementi kot je svinec (Pb), ki lahko oksidira v svinčev oksid (PbO). {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki | y1=25,17,8,28,22 | showValues= }} | below = Viri emisij živega srebra v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017">{{navedi dokument |url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_porocilo_2017_kakovost_zraka_fin.pdf |title=Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017 |publisher=Agencija RS za okolje |year=2018}}</ref> }} {| class="wikitable" |'''Vir emisije''' |'''Značilni elementi''' |- |'''Cestni promet''' Motorni transport Obraba motorja Nadomestni katalizator Obraba pnevmatik Prah ob/na cestišču | Br, Pb, Ba, Mn, Cl, Zn, V, Ni, Se, Sb, As Fe, Al Redki materiali Zn EC, Al, Si, K, Ca, Ti, Fe, Zn |- |'''Industrijski objekti''' Energetska postrojenja na nafto Zgorevanje premoga Rafinerije Talilnice neželeznih kovin Železarne ter jeklarne Tovarne proizvajajoče se mangana Rafinerije bakra | V, Ni Se, As, Cr, Co, Cu, Al, S, P, Ga V As, In, Cu, Zn Pb Mn Cu |- |'''Manjši izgorevalni procesi''' Sežigalnice odpadkov Izgorevanje lesa Peka mesa na žaru | Zn, Sb, Cu, Cd, Hg, K, Pb Ca, Na, K, Fe, Br, Cl, Cu, Zn Na, Al, K, Sr, Ba, Cl |- |'''Obdelava mineralov/drugih materialov''' |Mg, Al, K, Sc, Fe, Mn |- |'''Pršenje morske vode''' |Na, Cl, S, K |- |'''Resuspenzija delcev tal''' |Si, V, Cr, Ca, Ti, Sr, Al, Mn, Sc |} ==== Sekundarni anorganski ioni ==== {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil | y1=35,20,1,1,12,31 | showValues= }} | below = Viri emisij žveplovega dioksida v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Kmetijstvo | y1=11,9,50,11,9,10 | showValues= }} | below = Viri emisij dušikovih oksidov v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} Prašni delci se razlikujejo glede na primarno (direktno iz vira) in sekundarno formacijo. Sekundarna formacija se izvede v atmosferi na katero vplivajo že predhodno prisotni plini in s tem različne kemične reakcije ter drugi fizikalni procesi, kot so oksidacija žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx) in amonijaka (NH3), ki prevladujoče se izvirajo iz emisij fosilnih goriv (SO2, NOx) ter kmetijstva (NH3). Sulfat (SO4), nitrat (NO3) in amonij (NH4) so prevladujoče komponente sekundarnega anorganskega iona v prašnih delcih, ki se zaradi sočasne prisotnosti amonija v atmosferi, pojavijo kot amonijev sulfat ((NH4)2SO4) ter amonijev nitrat (NH4NO3) in izvirajo s pomočjo nevtralizacije žveplene kisline (H2SO4) ter dušikove kisline (HNO3) z amonijakom (NH3). Oksidacija (SO2) vedno rezultira v formaciji aerosolov (zaradi nizkega pritiska), medtem, ko so dušikovi oksidi (NOx) razdeljeni med plinasto fazo in fazo »trdnega« delca. Nevtralizacija žveplene kisline ponavadi prevlada nad nevtralizacijo dušikove kisline <ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change, Second edition.|last=Seinfield|first=|publisher=John Wiley & Sons|year=2006|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://www.wiley.com/en-us/Atmospheric+Chemistry+and+Physics%3A+From+Air+Pollution+to+Climate+Change%2C+3rd+Edition-p-9781118947401|last2=Pandis}}</ref>. Sekundarna formacija je odvisna od kemičnih reakcij s predhodno obstoječimi plini in koncentracijami oksidov v atmosferi ter od kemičnih in fizikalnih karakteristik obstoječih prašnih delcev s katerimi se potencialno lahko poveže v večji delec. Vremenske spremenljivke kot so temperatura zraka, vlaga, veter, pritisk in sončno sevanje pa lahko zavrejo ali pa pospešijo ta proces. {| class="wikitable" |'''Vir''' |'''Spojine''' |- |Reja živali |NH3 |- |Produkti atmosferske transformacije SO2, NOx in NH3 |H(+), SO4(2-), NO3(-), NH4(+) |- |Kotlovnica na premog in olje |SO4(2-), NH4(+) |- |Sežigalnica |NH4(+), NO3(-)SO4(2) |- |Dim zaradi sežiganja lesa |Nitrat, sulfat, NH4 |- |Kurišča za peko mesa |Nitrat, sulfat |} ==== Ogljikove spojine ==== Delež ogljikovih spojin v delcih predstavljajo različne vrste organskih spojin, med katerimi sta najbolj pomembni: elementarni ogljik (EC) in organski ogljik (OC). Elementarni ogljik (tudi črni ogljik) je oblikovan med visokotemperaturnim izgorevanjem fosilnih goriv ter biomase in predstavlja inertni sledilni del primarnega (izgorevalnega) prašnega delca. Ogljik v obliki organskih spojin je lahko primarnega izvora (transport, industrija, obraba in suspenzija bioloških ostankov,..) in pa tudi sekundarnega (oksidacija hlapnih organskih spojin). Ogljikove spojine lahko predstavljajo tudi do 60% masnega deleža finih delcev v velikosti manjših od 2.5 µm, ki so prisotni v urbanem in obcestnem okolju ter od 10 do 20% masnega deleža delcev manjših od 10 µm <ref name=":0" />. Vsebnost ogljikovih spojin zato spremlja tudi agencija Republike Slovenije za okolje, ki lahko na podlagi tega lažje določa sam izvir delcev in strategije kontrole tega dela emisij prašnih delcev. ==== Organska sestava ==== Organske spojine so izpuščene v zrak ob samem procesu predelave, izdelave, uporabe in obrabe velikega števila materialov ter produktov. V večini so lahko-hlapne ali pa polhlapne, kar pomeni, da se v stiku z atmosferskimi pogoji zelo hitro uparijo. Polhlapne organske spojine so v atmosferi lahko v obliki pare ali pa delca (trdnega, tekočega). Organske spojine vedno vsebujejo ogljik (v tem primeru izključujoč CO2, CO,..), skoraj vse pa tudi ogljiko-vodikovo (C-H) vez, predstavljajo pa lahko tudi do 30% mase PM2.5 in do 20% mase PM10<ref name=":2" />. Ponavadi se nahajajo v notranjosti prašnega delca, v manjši meri pa tudi na površini. {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Ubežni izpusti,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki,Kmetijstvo | y1=7,8,6,24,5,30,1,19 | showValues= }} | below = Viri emisij lahko hlapnih snovi v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} Lahko hlapne snovi so lahko spojine, kot so [[propan]], [[butan (plin)|butan]], [[formaldehid]]i, [[etanol]] idr., polhlapne pa klordan, [[DDT]] (pesticidi), benzojska kislina (konzervansi za živila, plastični izdelki,..), benzil butil ftalat (mehčalec polimerov-sestavni del fleksibilne plastike) in drugi. V Sloveniji in tudi drugod po svetu se posebno pozornost posveča nadzoru in omejevanju uporabe policikličnih aromatski oglijkovodikov (PAH), ki kot razred organskih spojin dokazano škodujejo zdravju in kot je v priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije opisano <ref name=":1" /> doprinesejo k razvoju [[Rakava celica|rakavih celic]] v človeškem telesu. PAH spojine so sestavljene iz več aromatskih obročov s pomočjo frakcij oglijka in se oblikujejo v pogojih kjer je prisotnost kisika zelo majhna, kot na primer v samem ognjenem okvirju izgorevanja organskih materialov (fosilna goriva, les,..) kjer ob nepopolnem izgorevanju (prenizka temperatura,..) ne pride do razgrajevanja spojin v krajše in bolj enostavne. Te ob vremenskih spremenljivkah kondenzirajo in se formirajo v ali adsorbirajo na površino delca. Policiklični aromatski ogljikovodiki, ki so prepoznani kot nevarni za človeško življenje so: benzo(a)piren (tudi najbolj obravnavan), benzo(a)antracen, acenaften, acenaftilen, antracen, dibenzo(a,h)anthracene, fluoranten, naftalen, fenantren, piren in drugi. ==== Voda ==== Voda ima velik vpliv na oblikovanje delcev in s tem na njihovo velikost ter maso. Primaren fizični proces je kondenzacija in izparevanje vodne pare, ki se ob hidrofiličnih snoveh poveže z absorpcijo (molekule se volumsko povežejo z drugo snovjo delca) ali adsorpcijo (molekule se povežejo na površini delca). Hidrofobične snovi pa se ne povežejo z in se ne razstopijo v vodi. Če je v delcu prevladujoča se skupina hidrofiličnih molekul te lahko preprečijo, da bi se hidrofobične snovi ločile od vode zaradi oblikovanja močnih vodikovih vezi. Lahko pa hidrofobična snov vpliva na zmanjšanje vsebnosti vode in s tem mase delca. S povečevanjem relativne vlažnosti se povečuje tudi stopnja rasti velikosti in mase delca, ki je odvisna tudi od drugih faktorjev (velikost delca, pot, ki jo opravi v primerjavi z drugimi delci, vremenske spremenljivke). Ob 50% relativni vlažnosti je lahko delež vode pri celotni masi delca (NH4(SO4)2) kar 30% <ref name=":1" />. ==== Kemična analiza ==== Kemično analizo se lahko izvede na večjem številu delcev ali pa samo ne enem, kjer se izvaja več različnih metod, ki se osredotočajo na manjšo površino (9 do 16 µm²). Metoda kemične analize temelječa na rentgenski flourescenčni analizi (XFR). Okoljski vrstični elektronski mikroskop (ESEM) in energetska disperzijska rentgenska analiza (EDX)<ref>{{Navedi splet|url=http://homepages.see.leeds.ac.uk/~lecsjed/huiyi/00_FTitle%20page.doc|title=Development and Application of a new Thermal Gradient Diffusion Chamber to study the Ice Nucleation Properties of Inhomogeneous Dust Aerosols|date=2007|accessdate=|website=|publisher=|last=Kulkarni|first=}}</ref> temeljita na mikroskopskem slikanju skupine delcev in posameznega delca na filtru, katerega sočasno obravnavata tudi z visoko frekvenco rentgenskega štetja katerih spektrovni odboj se analizira in poveže z obstoječimi kemičnimi elementi. Kemična sestava delcev se razlikuje glede same lokacije (izvora, izvajanja meritev), ki ima ponavadi svoje specične lastnosti, ki so povezane z različno industrijo ter delovanjem ljudi (v mestih), različnimi vrstami rastja (v ruralnih predelih) in vremenskimi pogoji. ==== Izvor delcev ==== {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=300 | height=150 | yAxisTitle=% | legend=Vir | type=stackedrect | x=SOX,NOX,PM10,PM2.5,NMVOC | y1=0,1,4,5,1 | y2=0,39,10,11,9 | y3=3,9,2,2,1 | y4=9,3,19,10,48 | y5=20,11,6,8,2 | y6=51,17,5,4,9 | y7=17,14,39,56,17 | y8=0,6,15,4,13 | y1Title=Odpadki | y2Title=Cestni promet | y3Title=Ostali promet | y4Title=Industrijski procesi in raba | y5Title=Raba energije v industriji | y6Title=Proizvodnja elektrike in toplote | y7Title=Gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor | y8Title=Kmetijski sektor | showvalues= | colors=#777099,#b7b5da,#adc446,#7b9033,#fdf8b0,#44859e,#6ec5c2,#a8dce7 }} | below = Različne vrste emisij v Evropi (2018)<ref name="EEA_report_2018">{{navedi dokument |url=https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2018 |title=Air quality in Europe — 2018 report |series = EEA Report |issue=12/2018 |publisher= Evropska agencija za okolje |year=2018}}</ref> }} Prašni delci se v osnovi delijo glede na naravni ter antropogeni izvor. Antropogeni izvor na globalni ravni predstavlja zgolj 19% delež vseh delcev v ozračju, ostalih 81% pripada naravnim izvorom <ref>{{Navedi revijo|last=Chen|first=|last2=Jiang|last3=Huang|date=2018|title=Quantifying contributions of natural and anthropogenic dust emission from different climatic regions.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1352231018304965|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Največji naravni izvori emisij prašnih delcev so območja: puščava Sahara, puščava Taklamakan, Arabski polotok in zahodni del Avstralije. Največji antropogeni izvori pa so na območju: Indije, Kitajske, Severne Amerike in Evrope. Zelo sušna in sušna območja so tista, ki največ prispevajo k emisijam s strani naravnih virov in delno sušna, sušna, subhumidna in humidna območja s strani antropogenih. ===== Naravni izvori ===== Največje koncentracije naravnega izvora se nahajajo na območjih kjer je suho podnebje in primerna geologija zemeljske skorje (izsušena tla polna drobnega peska ali zemlje) kot so: puščava, plaže, večje odprte površine zemlje kjer ob pravih vremenskih pogojih (veter) pride do resuspenzije delcev v zrak. Obmorske geografske lokacije imajo prisotnost morske soli, ki nastane zaradi stratifikacije (razslojevanje različnih kompozicij vode ob različnih temperaturah) in dviganjem, prenašanjem in sedimentacijo le teh na obalna območja (mesta, države), ki pa se ob intenzivnih podnebnih pogojih (veter) lahko prenaša tudi v notranjost celin. Veča pa se tudi intenziteta dinamike že obstoječih naravnih podnebnih pogojev, ki ob akumulativnem prispevku človeka k [[Spremembe podnebja|podnebnim spremembam]] doprinese k požarom v divjini<ref>{{Navedi revijo|last=McClure|first=|last2=Jaffe|date=2018|title=US particulate matter air quality improves except in wildifre-prone areas.|url=https://www.pnas.org/content/115/31/7901|magazine=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Antropogeni izvori ===== Največje koncentracije delcev antropogenega izvora se nahajajo v urbanih središčih, kjer živi tudi večina industrializiranega sveta, ki je zaslužena za največji delež zgodovinskih izpustov, poleg v zadnjih desetletjih vzpenjajočih se velikih držav (Kitajska in Indija)<ref>{{Navedi revijo|last=Ritchie|first=|last2=Roser|date=2017|title=CO2 and other greenhouse gas emissions|url=https://ourworldindata.org/co2-and-other-greenhouse-gas-emissions|magazine=University of Oxford|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kot je razvidno se delež antropogenih virov v mestih regionalno razlikuje, na globalni ravni pa je povprečje PM2.5<ref>{{Navedi revijo|last=Karagulian|first=|last2=Bellis|date=2015|title=Contributions to cities ambient particulate matter (PM): A systematic review of local source contributions at global level.|url=http://source-apportionment.jrc.ec.europa.eu/Docu/Karagulian_et_al_2015.pdf|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>: * Promet: 25 % * Domače kurjenje goriv (les, premog, plin za kuhanje in ogrevanje): 22 % * Industrijske dejavnosti (zgorevanje nafte, premoga v energetskih postrojenjih, emisije s strani industrij kot so: petrokemična, metalurška, keramična, farmacevtska, informacijsko-tehnološka,..): 15 % * Nedoločeni viri človeškega izvora (agrikulturna dejavnost, odpadki, sprememba namembnosti gozdnih in drugih površin,..): 22 % * Naravni viri (delci zemlje, soli): 18 % ====== Slovenija ====== Glavni viri primarnih in sekundarnih delcev PM2.5 ter PM10 v Sloveniji (v letu 2016) so bila individualna kurišča na les (sektor rabe goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju) in dizlovi motorji na notranje izgorevanje (sektor cestnega prometa), ki so skupaj predstavljala do 85% vseh virov. Podatki so bili pridobljeni s strani agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO)<ref name=":2" />. ====== Evropska unija ====== V Evropski Uniji je največji onesnaževalec z žveplovimi oksidi (SOx)  »proizvodnja elektrike in toplote«, dušikovimi oksidi (NOx) »cestni promet«, prašnimi delci (PM2.5 ter PM10) »gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor«, kar je v skladu s slovenskimi razmerami<ref>{{Navedi splet|url=https://res.cloudinary.com/rampi/raw/upload/v1540861448/Air_quality_in_Europe_-2018_report-compressed_edcg1e.pdf|title=Air quality in Europe – 2018 report|date=2018|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency: European Environment Agency|first=}}</ref>. Letne koncentracije prašnih delcev (PM2.5 in PM10) so najvišje v predelih Evrope kjer je večja urbanizacija (koncentracija ljudi) in prisotnost industrije, večje rabe primarnih energentov v obliki lesa ali pa fosilnih goriv za proizvajanje elektrike ter toplote. Pomembni pa so tudi geografski in vremenski pogoji, ki ne nudijo zmožnosti razpihovanja delcev in drugih onesnaževal zaradi gorovja na eni in nižine na drugi strani kot je primer stabilne atmosfere (pozimi je prisotna toplotna inverzija) v severni Italija, ki ima vpliv tudi na Slovenijo<ref>{{Navedi revijo|last=Finzi|first=|date=1991|title=LANDSAT images of urban air pollution in stable meteorological conditions|url=https://www.researchgate.net/publication/42433064_Satellite_data_for_the_air_pollution_mapping_over_a_city_-_The_use_of_virtual_stations|magazine=Il Nuovo Cimento C|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> . === Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami === ==== Dinamika enega prašnega delca ==== Gibanje enega prašnega delca predstavlja molekula snovi, ki potuje skozi zrak v ravni liniji dokler ta ne trči ob drugo molekulo in spremeni smer ter svojo hitrost, do naslednjega trka in tako naprej. Molekule se lahko združujejo med sabo v procesu nukleacije ali pa trčijo ob delec, ki je mnogo večji od njih in združijo. Na delec deluje sila upora (Fupor), ki je odvisna od lastnosti tekočine (hitrost, tlak, viskoznost) v kateri se delec giblje ter samih lastnosti gibanja delca (tudi oblike) in je definirana s pomočjo »Stokesovega zakona«. Sila upora je prisotna, ko ima delec drugačno hitrost od hitrosti tekočine (plina) v kateri se nahaja, ta pa je odvisna tudi od eksternih sil kot so sila gravitacije (Fg), ki je odvisna od mase delca. V primeru čistilnih naprav pa je prisotna tudi elektrostatična sila (Fes), ki pa je odvisna od električnega naboja delca. Gibanje molekul (trki ob delec) je zaradi difuzije in vremenskih spremenljivk naključno, z različnimi vrstami intezitete in se ga da na mikroravni opisati z »Brownovim gibanjem«, ki upošteva maso delca ter naključni prekinjajoči se pospešek odvisen od trkov z drugimi delci ali molekulami<ref name=":3" />. Delci pa lahko, zaradi turbulentnega toka tekočine (hidrodinamičnih sil), sile gravitacije (pri večjih delcih), sile upora (površin) in drugih eksternih sil (vremenskih spremenljivk), sedimentirajo in s tem zmanjšajo svojo številčno in masno koncentracijo. ==== Prenos snovi ter oblikovanje delcev s procesom nukleacije in koagulacije ==== Začetek formiranja delcev imenujemo proces nukleacije, ki se lahko pojavi s kristalizacijo tekoče faze molekul v trdno, s tekoče faze v plinasto (uparevanje) in plinaste faze (elementov onesnaževala ter vode) v tekočo (kapljice) ali trdno (kristalizirani delci). Rast nukleacije se odvija, ko energija molekularnega toka na samo površino preseže molekularni tok iz same površine drugih molekul ali delcev. Prenasičeno ali visokonasičeno stanje molekul (kemični potencial molekule v visokonasičenem stanju) v plinastem stanju, ki je podvrženo spremembam v temperaturi in tlaku (ohlajevanje-kondenzacija ali izparevanje), spremembam v sami kemični kompoziciji (stik z drugimi elementi) in s tem kemičnimi reakcijami (oksidacija), lahko spremeni samo agregatno stanje in s tem dinamiko privlačnih (kohezijskih) sil med molekulami in atomi. Te sile vključujejo »Van der Wallsove«, kovalentne, ionske in druge kemično-elektronske vezi. Nenasičena ali nasičena para postane prenasičena z različnimi termodinamskimi procesi, kot so izotermična kompresija, izobarično ohlajanje in adiabatična ekspanzija. Procesu oblikovanja molekul v prenasičenem stanju, pravimo tudi homogena nukleacija v večjo skupino, ki je sestavljena iz samo ene vrste molekul. Druge vrste nukleacijskih procesov<ref name=":3" />: * Homogena-homomolekularna: lastna nukleacija iste vrste molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin. * Homogena-heteromolekularna: lastna nukleacija dveh ali več vrst molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin. * Heterogena-homomolekularna: nukleacija iste vrste molekul na drugi vrsti snovi. * Heterogena-heteromolekularna: nukleacija dveh ali več vrst molekul na drugi vrsti snovi. Ti delci so v velikostnem razredu nukleacijske ali aitkenove oblike in sicer od 0.01 do 0.1µm ter imajo zaradi hitrih procesov in dinamike ter združevanja se z večjimi delci, tudi kratko življensko dobo (nekaj minut do nekaj ur). Nukleacijska oblika prašnega delca se lahko oblikuje in združuje tudi z drugimi nukleacijskimi (homogene ali heterogene vrste) ali pa tudi večjimi oblikami prašnih delcev s procesom koagulacije v akumulacijsko velikost delcev (0.01µm do 3µm), ki imajo tudi več tedensko atmosfersko življensko dobo. Lahko pa se oblikuje s kondenzacijo sestavin v stanju pare na že obstoječe delce. Prenos snovi in oblikovanje delcev se v atmosferi primarno izvaja s kondenzacijo in izparevanjem vodne pare. Kondenzacija (ali izparevanje) poteka zaradi tlačne razlike med zunanjo paro ter paro na površini delca. Stopnja rasti je odvisna od relativne vlažnosti, velikosti delca in relativne velikosti delcev v primerjavi s povprečno razdaljo gibajočih se delcev med zaporednimi trki, ki spreminjajo smer, energijo ali druge lastnosti delcev ter od prisotnosti drugih visokonasičenih snovi. Reakcija žveplovega dioksida (SO2) z vodo tvori žveplasto kislino (H2SO3) ta pa v atmosferi reagira s kisikom in tvori žvepleno kislino (H2SO4). Žveplena kislina je poleg organskih spojin ena od najbolj zaslužnih spojin za oblikovanjem novih delcev v atmosferi. Žveplena kislina ima nizek parni tlak, kar pomeni, da lahko hitreje kondenzira in zato igra vlogo predhodnega plina pri oblikovanju prašnih delcev. Dokazana je korelacija med izmerjeno koncentracijo žveplene kisline (H2SO4) ter številčno koncentracijo delcev v velikosti od 3 do 6 nm (nukleacijska velikost), ki predstavlja sam začetek oblikovanja delcev<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Sihto|first=|last2=Kulmala|date=2006|title=Atmospheric sulphuric acid and aerosol formation: implications from atmospheric measurements for nucleation and early growth mechanisms.|url=https://acp.copernicus.org/articles/6/4079/2006/|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kljub izključevanju rastnih mehanizmov je razvidno, da žveplena kislina predstavlja večji delež zaslužen za oblikovanje delcev, ne pa celotnega, ki je razdeljen še med druge spojine (organske spojine ter sekundarni ioni kot je amonijak) ter odvisen od vremenskih spremenljivk. Nukleacija je v takem primeru heterogena-homomolekularna. ==== Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami ==== Koncentracija (dinamika) delcev je odvisna tudi od vremenskih spremenljivk v spodnjem delu [[Ozračje|atmosfere]] – troposferi, kjer se odvijajo globalni ter regionalni vremenski pojavi kot so: različne vrste zračnih mas, ki vplivajo na formiranje vremenskih front in s tem na ciklone, anti-ciklone in druge vrste vremenskih pojavov. Ti pojavi vplivajo na dinamiko v  spodnjemu delu troposfere - atmosferski mejni plasti, ki se nahaja od 1 do 2km nad zemeljskim površjem. V tej mejni plasti se odvijajo tudi lokalni vremenski pojavi z vremenskimi spremenljivkami, izmed katerih so za samo dinamiko prašnih delcev najbolj pomembne: temperatura zraka, vlažnost zraka, hitrost vetra ter globalno sončno sevanje. ===== Temperatura zraka ===== [[Temperatura]] zraka je odvisna od sončnega sevanja v obliki elektromagnetnega valovanja, ki preide atmosfero in vzpostavi stik z zemeljskim površjem katero del sončne svetlobe absorbira, del pa odbije nazaj v atmosfero oziroma vesolje. Absorbirano sončno sevanje segreje zemeljsko površino, ki z nižjo frekvenco elektromagnetnega valovanja odseva toploto nazaj proti površju in v atmosfero ter vesolje. V atmosferi se toplota zadržuje zaradi absorpcije v vodni pari, ogljikovem dioksidu in ostalih plinih, ki ustvarjajo učinek tople grede in segrevajo ozračje ter s tem dvigajo samo temperaturo. Temperatura se v atmosferi spreminja z geografsko lokacijo ter višino in je v lokalni ter globalni troposferi odvisna od konvekcijskega gibanja, ki je podnevi bolj pomembno od gibanja vetra, s prehajanjem v noč pa se omenjeno razmerje spremeni in gibanje vetra ob površini ter s tem vzbujene turbulence prevlada nad konvekcijskim. Konvekcijsko gibanje se odvija v konvekcijski mejni plasti, ki je spodnja meja troposfere katere višina se lahko razteza od nekaj sto metrov pa do nekaj kilometrov. V tej mejni plasti se, zaradi nehomogenosti zemeljske topografije in posledične razlike v odsevanju zgoraj omenjene toplote, odvijajo konvekcijski prenosi toplote, ki temeljijo na prenosu toplote zaradi gibanja molekul v plinasti ali tekoči fazi<ref>{{Navedi knjigo|title=Environmental fluid mechanics.|last=Cushman-Roisin|first=|publisher=John Wiley and Sons, Inc|year=2019|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=http://www.dartmouth.edu/~cushman/books/EFM/front.pdf}}</ref>. Temperatura je najvišja ob površini zemlje ter se z višino spreminja. Z večjo višino se zmanjšuje zračni pritisk ter gostota zračne mase, ki posledično zmanjša tudi samo temperaturo ozračja in s tem vpliva na koncentracijo delcev, ki se večinoma zadržujejo v atmosferski mejni plasti. To je podobno procesu toplotne inverzije, ki nastane ob nižji temperaturi zraka nad samo površino zemlje kot pa je temperatura le tega nad to tanko plastjo. V tem primeru se onesnaževala ne zmorejo dvigniti in razpršiti, kar v poletnih mesecih lahko povzroči [[smog]], med zimskimi pa tudi zadrževanje prašnih delcev. Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je pozimi ob nizkih temperaturah od -10 ºC pa vse do 10 ºC, kjer je ponavadi prisotna toplotna inverzija. V preostalem delu leta pa tudi ob višjih temperaturah v odsotnosti oblakov ter prisotnosti stabilnih atmosferskih pogojev, v primeru velike razlike med največjo ter najmanjšo izmerjeno dnevno temperaturo in ob prisotnosti nizke višine atmosferske mejne plasti<ref name=":6">{{Navedi revijo|last=Barmpadimos|first=|last2=Hueglin|date=2011|title=Influence of meteorology on PM10 trends and variability in Switzerland from 1991 to 2008.|url=https://www.researchgate.net/profile/Stephan_Henne2/publication/253426542_Influence_of_meteorology_on_PM10_trends_and_variability_in_Switzerland_from_1991_to_2008/links/56b05aa108ae8e37214d5f7d.pdf?inViewer=0&pdfJsDownload=0&origin=publication_detail|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Hitrost vetra ===== Stanje konvekcijske mejne plasti ter s tem prenašanje toplote pa temelji tudi na dinamiki vetra, ki se v atmosferi spreminja z višino in povzroča, skupaj s konvekcijo, horizontalno ter vertikalno mešanje zraka s pomočjo nastalih turbulenc, ki vplivajo na samo hitrost vetra. Ta je odvisna od aerodinamičnega upora, ki je ob zemeljskem površju tako velik, da je hitrost vetra zelo majhna (lahko tudi 0 m/s), z višino pa se zmanjšuje ter ob odsotnosti večjih topografskih preprek (mesta, hribovja) ohranja večjo konstanto hitrost in s tem vpliva na razpršitev prašnih delcev ter drugih onesnaževal. Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je ob manjših hitrostih vetra (manj kot 5 m/s). Medtem, ko primer korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Csavina|last2=Field|date=2014|title=Effects of wind speed and relative humidity on atmospheric dust concentrations in semi-arid climates.|url=https://www.researchgate.net/publication/261919978_Effect_of_Wind_Speed_and_Relative_Humidity_on_Atmospheric_Dust_Concentrations_in_Semi-Arid_Climates|magazine=Science of the Total Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> temu nasprotuje saj je večja hitrost vetra zaslužena tudi za resuspenzijo delcev s tal, a prejšnja trditev vseeno drži zaradi fizikalnega dejstva, da večja hitrost vetra pomaga pri razpršitvi delcev v različne horizontalne ter vertikalne prostorske dimenzije, ki pa je vseeno v neizolirani obliki odvisna od mnogih drugih faktorjev, ki lahko spremenijo zgornjo trditev. Ob sami hitrosti vetra je pomembna tudi smer vetra. Ta ima lahko korelacijo z visokimi masnimi koncentracijami prašnih delcev zaradi velik vpliva onesnaževanja geografskih območji in človeških aktivnosti, ki se nahajajo v tisti smeri (velika kmetijska ali pa industrijska območja, požari,..)<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Tai|first=|last2=Mickley|date=2010|title=Correlations between fine particulate matter (PM2.5) and meteorological variables in the United States: Implications for the sensitivity of PM2.5 to climate change.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S135223101000539X|magazine=Elsevier Ltd., Atmospheric Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Vlažnost zraka ===== Vlažnost zraka je oznaka za količino vodne pare prisotne v zraku in lahko nakazuje na možnost dežja, oblakov, megle in drugih vremenskih pojavov. Vodna para na zemlji primarno izvira iz povišanja temperature nekega geografskega območja in sočasnega izparevanja morja, drugih vodnih teles v različnih agregatnih stanjih (ledeniki, jezera) ter rastja in zemlje, ki vsebuje delce vode. Na vlažnost zraka določene geografske lokacije vpliva, poleg intenzivnosti sončnega sevanja in s tem temperature, tudi veter. Visoka vlažnost lahko nakazuje na padavine in stopnjo le teh, ki z zajemanjem delcev ter procesom sedimantacije zmanjšujejo koncentracijo prašnih delcev v ozračju. Zmanjševanje koncentracije pa je odvisno od geografije, splošnega podnebja, ki ima lahko že samo po sebi nižjo raven vlažnosti (od 20 do 60% pri polsušnem podnebju)<ref name=":7" /> ter dviga ali spuščanja atmosferske mejne plasti ter s tem višanja ali nižanja relativne vlažnosti <ref name=":6" />, kjer se s prisotnostjo višje vlažnosti v zraku (+ 60%) v nekaterih podnebnih ter višinskih pasovih lahko viša tudi sama koncentracija prašnih delcev. Raziskava <ref name=":7" /> Pri korelaciji med vlažnostjo (v različnih sezonskih obdobjih) ter masnimi koncentracijami prašnih delcev je tako lahko precej velika tudi negotovost, ker imajo velik vpliv tudi druge vremenske spremenljivke ter geografska območja in človeška aktivnost, ki lahko vplivajo na dinamiko gibanja prašnih delcev. Zaradi teh negotovosti je pomembno izračunati tudi korelacijo med večjim številom različnih vremenskih spremenljivk ter masnimi koncentracijami na različnih geografskih območjih skozi čas. ===== Povezovanje vremenskih spremenljivk ===== Vzpostavljanje individualnih korelacij med koncentracijo prašnih delcev ter posameznimi vremenskimi spremenljivkami ni zadostno, lahko tudi zavajujoče in je zaradi kompleksnosti vremenskih pojavov (pred in med samim merjenjem), topografije ter velikosti, hrapavosti površine in kemične sestave prašnega delca ter prisotnosti drugih komponent v zraku le te potrebno obravnavati s celostne perspektive. <!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. -->Raziskava korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7" /> tako opisuje dinamiko ob manjših peščenih nevihtnih vremenskih pojavih.V prvem primeru polsušnega celinskega podnebja, ob dokaj konstantnih temperaturah ter primeru tlakovane kot netlakovane ceste, prikazuje, da je ob hitrostih vetra nad 4 m/s ter nizki relativni vlažnosti (<25%) opaziti večanje masne koncentracije večjih delcev (PM10), kar se pripisuje adsorpciji vode na suhe delce ter s tem prevladujočimi strižnimi napetostmi nad kohezijskimi silami med delci, ki so večje pri višji relativni vlažnosti (>25%). Ta bi s tem lahko naznanila zmanjšanje same zmožnosti resuspenzije delcev s tal (erozija tal). V drugem primeru polsušnega celinskega podnebja pa je razvidno, da se masna koncentracija delcev PM10 poveča ob hitrosti vetra nad 6 m/s ter relativni vlažnosti v območju nad 30% do 60 %. Zaradi razpršenih rezultatov analize je torej ugotovljeno, da obstaja med masno koncentracijo delcev nelinearna odvisnost s povprečno hitrostjo vetra ter relativno vlažnostjo, ki nakazuje na to, da je za boljše razumevanje dinamike potrebno upoštevati še večje število dejavnikov kot so: samo dinamično spreminjanje hitrosti ter smeri vetra (sunki vetra), spreminjanje temperature, značilnosti terena in obliko površine ter kemijsko sestavo prašnega delca, ki lahko spreminja značilnosti adsorpcije vodne pare na sam delec.<!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. --> Raziskava<ref name=":8" /> opisuje dinamiko med temperaturo, relativno vlažnostjo in kemično sestavo prašnih delcev, ki se razlikuje tudi z različnimi geografskimi lokacijami v Združenih državah Amerike ter njihovimi specifičnimi lastnostmi, ki lahko vplivajo na koncentracijo prašnih delcev. V večini različnih delov ZDA je bila zaznana pozitivna korelacija med dvigom temperature ter koncentracijami organskega ter elementarnega ogljika in sulfata, ki je produkt hitrejše oksidacije žveplovega dioksida. Negativna, razen severa in jugozahoda ZDA, pa z nitratom, ki jo pojasnujejo z večjim izparevanjem nitrata iz faze delcev v plinasto fazo ob povišanih temperaturah. Korelacija med povečano vlažnostjo ter sulfatom in nitratom je pozitivna, saj žveplov dioksid lažje oksidira v oblakih, formiranje amonijevega nitrata pa je v sami odvisnosti od relativne vlažnosti. Nevtralna ali pa negativna pa pri organskem ter elementarnem ogljiku, ki imata negativno korelacijo v jugovzhodu ter zahodu ZDA, kjer je prisotna nizka relativna vlažnost v povezavi s sušami ter posledično požari, ki so sami velik vir ogljikovih aerosolov ali pa ob obalnih območjih, kjer je pa nasprotno prisotna zelo visoka vlažnost, ki je povezana s konstantnim dotokom čistega morskega zraka, kar preprečuje začetno formiranje organskih ogljikovih aerosolov v tekoči fazi. ===== Vpliv prašnih delcev na podnebne spremembe ===== Učinek prašnih delcev je, v primerjavi s [[Toplogredni plin|toplogrednimi plini]], na [[Spremembe podnebja|podnebne spremembe]] in [[planetarne meje]] precej majhen. Zaradi kratke življenske dobe imajo prašni delci večji vpliv na lokalno podnebje. Pod direktni vpliv se štejeta razprševanje in absorbcija sončnega sevanja, ki spreminjata zemeljsko sevalno ravnotežje<ref>{{Navedi revijo|last=Boucher|first=|last2=Randall|date=2013|title=Clouds and Aerosols. Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change.|url=https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WG1AR5_Chapter07_FINAL-1.pdf|magazine=Cambridge University Press|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Razprševanje povečuje odbojnost planeta in s tem le tega ohlaja, medtem, ko absorbcija učinkuje ravno nasprotno in segreva atmosfero. Razmerje med učinkom ohlajanja in segrevanja je odvisno od kemične sestave aerosolov ter okoljskih pogojev, vseeno pa aerosoli antropogenega izvora planet ohlajajo. Sončno sevanje, ki doseže zgornji sloj atmosfere je 342 W/m<sup>2</sup>, od tega vse do površja 67 W/m<sup>2</sup> absorbira in 77 W/m<sup>2</sup> odbije atmosfera ter kemične komponente in njihov doprinos k zemeljskemu sevalnemu ravnotežju. Pod indirektni vpliv se šteje oblikovanje novih kapljic (tudi ledu) v oblakih s pomočjo kondenzacije okoli prašnih delcev, ki povečajo samo odbojnost oblaka in ohlajanje podnebnega sistema. Nezanemarljiv vpliv imajo tudi na povečanje (v nekaterih primerih tudi na zmanjšanje) zmožnosti padavin z oblakov. ===== Atmosferski transportni ali razpršitveni modeli ===== Razpršitveni modeli, ki spadajo pod širšo skupino modelov za izračun koncentracij zračnega onesnaževanja, dobijo uporabno vrednost pri programih nadzora koncentracij in reguliranja izpustov prašnih delcev. Idealni model bi vključeval vse karakteristike obstoječih zračnih onesnaževal, njihovega izvora, dinamike z meteorološkimi spremenljivkami v atmosferi ob poljubnem času ter na poljubni lokaciji. Takšen model ne obstaja, zato se je potrebno zadovoljiti z manj zanesljivimi praktično-eksperimentalnimi ter matematičnimi približki realnega stanja<ref>{{Navedi knjigo|title=Air pollution control engineering, Second edition|last=Noel de Nevers|first=|publisher=McGraw-Hill International Editions, Civil Engineering Series|year=2000|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://b-ok.org/book/2724986/d8f2ca?dsource=recommend}}</ref>. Najbolj enostaven je model zaboja, ki temelji na območju (mesto, primestje, ruralno območje,..) v obliki pravokotnika s pripadajočo se širino, dolžino ter višino, ki predstavlja atmosfero kjer so poenostavljeni pogoji takšni, da se onesnaževala popolnoma zmešajo in so enake koncentracije v katerikoli točki tega volumna. Modelu zaboja vsebuje tudi konstantno hitrost in smer vetra. Ta predstavlja povprečno hitrost in smer skozi celotno višino. Koncentracije onesnaževal, ki s pomočjo vetra prehajajo v mesto so konstantne. Konstantna pa je tudi stopnja onesnaženosti, ki izvira iz samega mesta. ====== Gaussov razpršitveni model ====== Je najbolj pogosto uporabljen, ki temelji na opisu trodimenzionalnega polja koncentracij onesnaževala izvirajočega se iz ene točke oz. enega vira ob meteoroloških in emisijskih pogojih, ki jih je pri končnem izračunu potrebno upoštevati skupaj z znanimi fizikalnimi zakoni (različne vrste difuzije, kondenzacija, koagulacija,..). Koordinatni sistem je postavljen in fiksiran v spodnjem centru izvora onesnaževanja, v tem primeru dimnika [[Energetski vir|energetskega postrojenja]], kar predstavlja temelj Eulerjevega matematičnega modela. Os X je postavljena v smeri horizontalno usmerjenega vetra in s tem glavni smeri razpršitve onesnaženega zraka, ki pa se med drugim razprši tudi v Y ter z smeri postavljenih osi. Na začetku se zaradi hitrosti in temperaturne razlike onesnaževala ter atmosfere onesnažen zrak dvigne v smeri Z, kasneje pa zaradi pogojev atmosfere, ki jih lahko z naprednimi numeričnimi metodami približamo realnemu stanju, razprši tudi v druge smeri. Obstaja pa tudi Langragov matematični model kateri ima gibajoči se koordinatni sistem postavljen v določeno točko onesnaženega zraka, ki spreminja svojo lokacijo glede na samo gibanje zraka zaradi pogojev atmosfere. Oba pristopa imata svoje specifične, pozitivne, lastnosti. ====== Večcelični model zaboja ====== Vsebuje oba predhodno omenjena modela, kjer je nad območjem interesa postavljenih več posameznih celic v katerih prevladujejo drugačni pogoji atmosfere, koncentracije onesnaževala ter njihovega razvoja, ki so lahko izven celičnega izvora. Metodo v spodnjem delu večceličnega zaboja dopolnjujejo Gaussovi rapršitveni modeli, ki so locirani na samih virih onesnaževanja. Ker pa v realnosti ni mogoče označiti ter nadzirati vsakega posameznega vira onesnaževanja, se ta del metode dopolnjuje z nadziranjem koncentracij onesnaževala na različnih merilnih mestih. Ti delujejo kot sprejemniki emisij, ki poleg atmosferskih pogojev, intenzivnosti koncentracij, sočasno izvajajo tudi kemično analizo onesnaževala preko katere je lažje določiti sam izvor, gibanje in razvoj. Nekateri novodobni računalniški modeli ter njihovi algoritmi še vedno temeljijo ali pa vsaj delno vključujejo zgoraj omenjene modele. Ti kljub poenostavljenim matematičnim formulam, katere omejujejo vključevanje vpliva topografije okolja, aerodinamičnosti stavb ter dreves, spreminjanje hitrosti in smeri vetra (turbulenca, stabilnost atmosfere,..), sončnega sevanja in kemičnih reakcij, še vedno predstavljajo pomemben delež matematičnega prispevka pri samem modeliranju<ref>{{Navedi revijo|last=Tominaga|first=|last2=Stathopoulos|date=2016|title=Ten questions concerning modeling of near-field pollutant dispersion in the built environment.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0360132316302347|magazine=ollutant dispersion in the built environment. Building and Environment, The International Journal of Building Science and its Applications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ====== Drugi računalniški modeli ====== Poleg atmosferskih razpršitvenih modelov so trenutno najbolj uporabljeni računalniški modeli koncentracij: »geostatistic interpolation«,  »remote sensing retrieval«, in »radial basis function (RBF) neural network«.<ref>{{Navedi revijo|last=Zou|first=|last2=Wang|date=2015|title=Spatial modeling of PM2.5 concentrations with a multifactoral radial basis function neural network|url=https://link.springer.com/10.1007/s11356-015-4380-3|magazine=Environmental Science and Pollution Research, Springer Nature|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. »RBF neural network« temelji na strojnem učenju večplastnih vozlišč, ki so povezane med seboj in potrebujejo začetne predpostavke porazdelitve (Gaussova funkcija) matematičnih spremenljivk kot so: lokacija merilnikov koncentracij prašnih delcev, same koncentracije prašnih delcev, vremenske spremenljivke (vlaga, hitrost vetra,..) dolžina cestišč, razdalje od cestišč, vrste rabe zemljišč in gostota prebivalstva. V drugem koraku (skriti plasti) se izvajajo različne kombinacije možnih spremenljivk katerih število se lahko samodejno poveča zaradi vedno večjega števila vnešenih informacij ter obsežnejšega vnašanja začetnih spremenljivk (t.i. strojno učenje). V zadnjem koraku (izhodni plasti) se pridobi rezultat, ki je odvisen od linearno obteženih kombinacij vozlišč v drugi plasti in s tem rezultat željenih simulacij predhodno določenih željenih pogojev (vnešenih spremenljivk), ki se izboljšuje z vedno večjim vnašanjem informacij in možnih spremenljivk v prvem koraku. === Metode izvajanja meritev številčne ter masne koncentracije prašnih delcev === Zgodovina razvoja področja zaznavanja, opazovanja, merjenja in regulacije onesnaževanja zraka je v tesni odvisnosti od razvoja merilnih metod in naprav za izvajanje dejanskih meritev. Te pa sa odvisne od splošnega razvoja [[Naravoslovje|naravoslovne znanosti]] (fizike, kemije, medicine,..) in tehnološkega napredka različnih obdobij. Zgodovino izvajanja meritev se deli na tri pomembna obdobja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Aerosol measurement: Principles, techniques and applications, Second edition: Historical aspects of aerosol measurements.|last=Baron|first=|publisher=John Wiley & Sons, Inc.|year=2001|isbn=|location=|page=|cobiss=|last2=Willeke|url=https://www.wiley.com/en-us/Aerosol+Measurement%3A+Principles%2C+Techniques%2C+and+Applications%2C+3rd+Edition-p-9780470387412}}</ref>. Predklasična doba se je začela okoli 18. stoletja in z letom 1840 naznanila razvoj prvih naprav z namenom opazovanja formacije delcev vode v oblakih pod nadzarovanimi pogoji laboratorija ter s tem pospešenega razvoja teorije, ki je predvidevala obstoj delcev v zraku. V tem obdobju so bile te teorije tudi potrjene in pomagale pri razvoju naprav kot so: tyndalometer, nephelometer, ultramikroskop, optični opazovalec številčne koncentracije delcev, termičnega in elektrostatičnega seperatorja ter drugih. Klasična doba, kjer se je zaradi očitnega industrijskega onesnaževanja pojavil prvič tudi termin »aerosol«, se je pričela z začetkom 20. stoletja in trajala vse do leta 1960. V tem obdobju so se razvile prve merilne naprave, temlječe se na metodah kot so napredno termično ločevanje delcev, kaskadni impaktorji, optični merilniki števila delcev in zbiranje delcev na filtrih, skozi katere se je črpalo zunanji zrak in posledičnem tehtanju le teh. S tem so bili postavljeni tudi prvi temelji gravimetrične metode opisane v nadaljevanju tega podpoglavja. Ta je na začetku zajemala in upoštevala zgolj večje delce od 1µm, kasneje pa z ugotovitvami na področju medicine, kjer so ugotovili pomen manjših delcev, ki lahko lažje preidejo v notranjost človeških organov, začela razvijati v smeri zajemanja in obravnavanja z mikroskopom, tudi manjših (ultrafinih) delcev. Zaradi tehnološkega in analitičnega napredka se je od klasičnega obdobja naprej, naredilo zelo velik napredek pri izboljšavah predhodno omenjenih merilnih metod. Danes poznamo večje število različnih merilnih metod, ki merijo različne lastnosti prašnih delcev, med katerimi so najbolj pomembne in pogosto uporabljene: * masna koncentracija z gravimetrično merilno metodo <ref>{{Navedi knjigo|title=EN 12341:2014: Ambient air – Standard gravimetric measurement method for the determination of the PM10 or PM2,5 mass concentration of suspended particulate matter.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2014|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/7ad508ad-33bd-4e41-942b-c52ddeb6d44d/en-12341-2014}}</ref> * številčna koncentracija z optično metodo štetja delcev <ref>{{Navedi knjigo|title=ISO 21501-1-2009: Determination of particle size distribution – Single particle light interaction methods – Part 1: Light scattering aerosol spectrometer.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2009|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://www.iso.org/standard/42728.html}}</ref> * distribucija velikosti z električno spektrometrijo mobilnosti <ref name=":5" /> * kemična sestava prašnih delcev z energetsko rentgensko analizo <ref>{{Navedi knjigo|title=Smoke, dust, and haze: Fundamentals of aerosol dynamics, second edition.|last=Friedlander|first=|publisher=Oxford University Press|year=2000|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://cmc.marmot.org/Record/.b26688116}}</ref> Gravimetrična merila metoda, ki je primerna za izvajanje meritev masne koncentracije prašnih delcev, je bila do pojava cenejših in bolj uporabnih različic optičnih merilnikov tudi najbolj pogosto uporabljena, na njej sloni tudi večji del do zdaj znanih vzpostavljenih standardov ter zakonodaje in ima svoje pozitivne lastnosti. Optična metoda štetja delcev se sicer izvaja tudi za ugotavljanje distribucije velikosti, ki pa je pogosto analizirana tudi s strani metod kot je na primer: električna spektrometrija mobilnosti. ==== Gravimetrična metoda za analizo masne koncentracije prašnih delcev ==== Gravimetrična metoda je ena od najbolj uporabljenih skozi zgodovino izvajanja meritev in v nekaterih primerih tudi danes. Primerna je za izvajanje meritev masnih koncentracij, ki se izvajajo s tehtanjem filtrov skozi katere, pod standardnimi pogoji delovanja naprave (čas menjave filtra, konstantni pretok zraka, pritisk ter temperatura in vlaga pri shranjevanju filtrov), potuje obravnavani zrak. Uporabljeni filtri, ki so narejeni iz steklenih ali kremenovih vlaken ter/ali polytetrafluoroethylena (PTFE), so shranjeni v delu naprave do samega transporta in začetka izvajanja meritev v zato namenjeni sobi, ki je pravtako pod standardiziranimi pogoji. Z gravimetrično metodo se ponavadi obravnava prašne delce vseh možnih oblik (nukleacijska, akumulacijska, groba frakcija), ki so v velikosti od vsaj 0.3 (standardi filtra) do 2.5µm (PM2,5) in od 0.3 (standardi filtra) do 10µm (PM10) in s tem prilagojeni standardom čistega zraka omenjenih v zadnjem podpoglavju teoretičnega dela namenjenega reguliranju onesnaževanja. S pomočjo vhodnega kanala in trkalnika v sami napravi je poskrbljeno za primerno obravnavano velikost delcev. Metoda izvajanja meritev masnih koncentracij je precej enostavna, kljub temu, da je potrebno upoštevati veliko število spremenljivk pri samem procesu izvajanja meritev (kalibracija vseh potrebnih naprav in prostora, merjenje, shranjevanje in tehtanje filtrov pod standardnimi pogoji), ki lahko vplivajo na merilno negotovost. Filtre so lahko uporabljeni tudi za izvajanje meritev kemične sestave prašnih delcev. Metoda ima poleg omenjenih pozitivnih lastnosti tudi svoje pomanjkljivosti, med katerimi sta največji povezani z omejitvijo analize na masno koncentracijo, ki za nadaljno in bolj razširjeno analizo potrebuje druge tehnike (elektronska mikroskopija) ter oskrbovanjem naprave s filtri in analizo le teh, kar lahko zahteva redno fizično prisotnost človeka. ==== Optična metoda sipanja delcev ==== Optična metoda štetja delcev temelji na fizikalnemu dejstvu, da obsvetljeni delci razpršijo svetlobo pod različnimi koti, z različnimi intenzivnostmi katere lahko zazna in uporabi za analizo njihove velikosti, števila in drugih karakteristik (mase, kemične sestave,..). Elektromagnetno valovanje svetlobe ob interakciji z molekularno sestavo delca rezultira v razpršitvi svetlobe, ki je plod lomljenja, odbitja, absorbcije ali upogiba same svetlobe. Manjši delci razpršijo svetlobo bolj intenzivno in pod manjšim kotom kot večji delci. Intenzivnost razpršene svetlobe je odvisna od njene valovne dolžine, relativnega lomnega količnika, kota odboja ter velikosti delca. Kot odboja ter valovna dolžina sta odvisni od uporabljenega vira svetlobe, leč s katerimi lahko zajema več kotov svetlobe (bolj natančno merjenje velikosti) ter merilnika. Relativni lomni količnik, ki je odvisen od sestave delca, pa je za določena okolja (urbano, primestno,..) lahko predpostavljen, če že ne izvaja samih kemičnih analiz katerih merilniki so specifični. Predpostavlja pa se tudi, da je delec oblike krogle (aerodinamični premer delca). Tako se lahko s pomočjo izmerjene intenzivnosti razpršene svetlobe ob preostalih znanih veličinah pridobi informacije o velikosti delca. Meri lahko različne velikosti katerih razpon je odvisen od zmogljivosti ter nastavitev spektrometra. Merjenje števila delcev se lahko izvaja istočasno z merjenjem intenzitete odbite svetlobe in je odvisno od volumna vzorca, ki je nadalje odvisen od območja vzorčenja (efektivnega premera laserskega žarka, globine polja merjenja), hitrosti pretoka zraka skozi napravo ter časa vzorčenja. Naprave so narejene tako, da je pretok zraka skozi napravo konstanten in je neodvisen od zunanjega zraka in njegovih okoliščin. Kljub temu, da je lahko v napravi več leč s katerimi zajema več kotov svetlobe ter s tem bolj točno določa velikosti delcev, ima metoda svoje pomanjkljivosti pri izvajanju meritev velikosti iz katerih izhaja tudi merilna negotovost. Te se dotikajo predpostavljanju lomnega količnika ter oblike krogle, ki lahko ob različnih sestavah ter oblikah prašnih delcev prikaže manjšo ali večjo intenzivnost odboja svetlobe ter s tem velikost delca. Pri izvajanju meritev števila delcev pa je ta pomanjkljivost v nihajočem se pretoku zraka skozi napravo. ==== Električna spektometrija mobilnosti za analizo distribucije velikosti koncentracije prašnih delcev ==== Električna spektometrija mobilnosti (FMPS) velikosti prašnih delcev je poleg optičnih merilnikov ena od najbolj uporabljenih merilnih metod <ref>{{Navedi revijo|last=Hosseini|first=|last2=Cocker|date=2010|title=Particle size distributions from laboratory-scale biomass fires using fast response instruments|url=https://www.researchgate.net/publication/43656394_Particle_size_distributions_from_laboratory-scale_biomass_fires_using_fast_response_instruments|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> za izvajanje analize distribucije velikosti prašnih delcev. Metoda temelji na električnem potencialu delcev, ki potujejo v konstantnem toku zraka čez difuzijski napajalnik, ki je zaslužen za pozitivno nabitost delcev s pomočjo ustvarjanja in širjenja ionov v atomih materiala delcev (spreminjanje nevtralnega stanja protonov in elektronov v atomu) med dvema koncentričnima valjema in nazadnje čez večje število elektrometrov, ki so namenjeni pokrivanju različnih velikosti prašnih delcev. Pozitivno nabiti delci se s pomočjo vsebujoče se električne mobilnosti in visoke napetosti med valjema porazporedijo iz vstopne k izstopni strani (po velikosti), kjer so prisotni elektrometri. Elektrometri so uporabljeni za merjenje električne mobilnosti delca (prenos naboja z ioni na delec) s pomočjo katerih lahko izračuna velikost delca in nazadnje samo distribucijo velikosti koncentracije večjega števila prašnih delcev. ==== Energetska rentgenska analiza kemične sestave prašnih delcev ==== Rentgenska flourescenčna analiza (XRF)<ref>{{Navedi revijo|last=Russ|first=|date=1984|title=Fundamentals of energy dispersive X-ray analysis|url=https://b-ok.org/book/665231/b0eae0|magazine=Butterworts & Co (Publishers) Limited|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je ena od najbolj pogostih metod za izvajanje kemijske analize večjega števila elementov prašnih delcev pri kateri se uporablja fotone (rentgenske žarke) elektromagnetnega sevanja za povzročanje emisij rentgenskih žarkov prevladujočih se atomov (elektronov) različnih materialov iz katerega je sestavljen prašni delec. Prašni delec je lahko analiziran s pomočjo filtra v katerega se ujame ali pa v novodobnih različicah brez njega, v zato namenjenemu prostoru v sami merilni napravi. Prašni delec lahko torej vsebuje več vrst materialov, ki imajo svoje lastno atomsko število (število protonov) s katerim oddajajo svoj specifični energijski odtis v obliki rentgenske emisije pri omenjenem mehanizmu XRF analize, ki temelji na izbijanju fotoelektrona v notranji lupini (z manjšo energijo) atoma s fotonom generiranim s pomočjo same naprave. Elektron na zunanji lupini (z večjo energijo) se v naslednjem koraku spusti v prazni prostor prejšnjega elektrona. Ta proces sprosti odvečno energijo, ki je bila potrebna za vezavo in jo preusmeri v drugi (Augerjev) elektron zunanje lupine kateri v zadnjem koraku (Augerjev proces) zapusti lupino in odda emisijo v obliki rentgenske energije, ki jo zazna detektor v napravi. Ta energija, ki je koristna za samo analizo pa je, kot je zgoraj omenjeno, konstanta in specifična za določeno vrsto prisotnega atoma. Zgoraj omenjene merilne metode so kvalificirane kot zemeljske in imajo tudi svoje pomanjkljivosti v primeru nihanja koncentracij skozi čas in prostor (večje koncentracije pri virih onesnaževanja) ter v primeru cene nakupa in vzdrževanja večjega števila merilnikov.    Pomanjkljivost pa je tudi v povezavi s prioritizacijo ekonomske aktivnosti. Ko ta postane regulativni cilj se lahko strateško prilagaja postavitve merilnih naprav na območja kjer je prisotna manjša onesnaženost ali pa čas zmanjševanja emisij s strani onesnaževalcev prilagaja delovanju merilne naprave.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Sullivan|first=|last2=Krupnick|date=2018|title=Using satellite data to fill the gaps in the US air pollution monitoring network|url=http://www.danielmsullivan.com/pdf/Sullivan_Krupnick_Filling_monitor_gaps_with_satellites.pdf|magazine=Resources for the future|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ==== Izvajanje meritev ultravijoličnega (UV) sevanja, ki ga povzročijo aerosoli pri odboju sončnega sevanja z zemeljske površine ==== Zaradi pomanjkljivosti se vedno bolj pogosto uporabljajo merilne metode nameščene na satelitih, ki krožijo okoli [[Zemeljska orbita|zemeljske orbite]] (vesoljske merilne metode). Danes okoli zemlje kroži več vrst [[Satelit|satelitov]], ki so namenjeni izvajanju meritev onesnaževanja atmosfere (tudi s strani aerosolov). Meritve gostote aerosolov se izvajajo s pomočjo detektorjev, ki zajemajo različne valovne dolžine odboja sevanja sonca s strani zemeljske površine in le te primerjajo z odbojem od atmosfere. Več kot je delcev v zraku, ki razpršijo in absorbirajo svetlobo, manj sevanja zazna merilnik na satelitu<ref name=":17" />. Merilniki na satelitih zaenkrat ne zmorejo prepoznati masne, številčne ali velikostne distribucije koncentracij prašnih delcev, pomanjkanje je tudi v tem, da bi za minutne ali urne vrednosti potrebovali veliko večje število satelitov, ki bi pokrivali tudi širši del zemeljske površine. Težave pa se pojavljajo tudi pri izvajanju meritev nad območjem kjer so oblaki<ref>{{Navedi revijo|last=Christopher|first=|last2=Gupta|date=2010|title=Satellite remote sensing of particulate matter air quality: The cloud-cover problem.|url=https://www.researchgate.net/publication/44609728_Satellite_Remote_Sensing_of_Particulate_Matter_Air_Quality_The_Cloud-Cover_Problem|magazine=Journal of the Air & Waste Management Association|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. S tehnološkim napredkom računalniških modelov in merilnikov (merilnih metod) pa se zato vedno hitreje izboljšujejo zmožnosti povezovanja različnih onesnaževal z vremenskimi spremenljivkami, sposobnost zaznavanja različnih vrst koncentracij na različnih višinah atmosfere in sočasna ločljivost zaznavanja, ki zaenkrat še ne zmore prepoznati točne kemične sestave ter lokalnih virov onesnaževanja prašnih delcev, tudi pod oblaki. === Vpliv prašnih delcev na človekovo zdravje === Prašni delci različnih velikosti, masnih/številčnih koncentracij in kemične sestave imajo različne škodljive posledice na človekovo zdravje predvsem zaradi vdihavanja in odlaganja delcev v dihalnem sistemu. Škodljivo pa vplivajo tudi na izpostavljeno kožo in oči ter prebavni sistem z zauživanjem tekočine in hrane, ki vsebuje prašne delce. ==== Velikost prašnih delcev in njihova zmožnost prodiranja v človeška dihala ==== Prašni delci, ki ostanejo dlje časa v zraku, lahko preidejo v [[človeško telo]] z vdihavanjem skozi [[nos]] ali [[usta]], v [[dihala]] pa se največkrat odlagajo s procesom [[Sedimentacija|sedimentacije]] in [[Difuzija|difuzije]] pri manjših delcih. Količina, odlaganje in končne posledice vdihanih prašnih delcev so po navadi odvisne od njihove velikosti in kemične sestave, poti preko katere so vdihani, časa izpostavljenosti, količine vdihanega zraka (vrste dela, ki ga človek opravlja), smeri in hitrosti vetra ob telesu ter fizične karakteristike, predhodnih [[Bolezen|bolezni]] (dihal, ...) in načina življenja (kajenje, ...) konkretnega človeka. Od vseh teh lastnosti je odvisno tudi, do katerega predela dihalnega sistema bodo uspeli prodreti, kakšen delež se jih bo uspelo odložiti in kakšne posledice človeškemu zdravju bodo povzročene. [[Slika:Respiratory system complete no labels.svg|thumb|250px|Človeška dihala]] Večji prašni delci (>10 µm) se po navadi odlagajo v ustni ter nosni votlini in grlu. [[Dihanje]] skozi nos je ponavadi bolj varno zaradi uspešnega filtriranja prašnih delcev s pomočjo nosnih dlačic ter večjega spreminjanja smeri vdihanega zraka in posledičnega zaustavljanja delcev. Večji delci, ki se ne zaustavijo pri omenjenih delih dihalnega sistema, lahko prodrejo tudi do sapnika in sapnice, tam se lahko odstranijo s pomočjo sluzi ali pa raztopijo v telo. Manjši delci lahko prodrejo vse do pljučnih mešičkov. Samo 1 % delcev v velikosti 10 µm ima po navedbah [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO)<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.who.int/occupational_health/publications/en/oehairbornedust.pdf|title=Hazard prevention and control in the work environment: airborne dust.|date=1999|accessdate=|website=Occupational and Environmental Health Department of Protection of the Human Environment|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> zmožnost prodora do predela kjer se nahajajo pljučni mešički, največjo pa delci v velikosti 2µm. Delci manjši od 2µm (okoli 0,5 µm) v povprečju ne presegajo 10-15 % zmožnosti zaradi sposobnosti dihalnega sistema po izdihu večjega dela, medtem ko ultrafini delci s pomočjo difuzije lažje ostanejo in prodrejo v notranje organe. [[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) je zaradi pomembnega značaja velikosti delcev ter prodiranja le teh v dihalni sistem, s poudarkom aktivnosti človeka na delovnem mestu, za namene vzorčenja vzpostavila standarde kot je na primer: »ISO 481:2014: Atmosfera na delovnem mestu - definicija velikosti frakcij za merjenje delcev, ki se prenašajo z zrakom.« <ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://standards.globalspec.com/std/969024/EN%20481|title=ISO EN 481 (2014): Workplace exposure – Size fraction definitions for measurement of airborne particles.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organzation for Standardization|last=|first=}}</ref>. Standard je namenjen definiranju deleža velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi (1) nosno ali ustno votlino, (2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov ob povprečnih delovnih pogojih. Standard prikazuje delež različnih velikosti delcev, ki lahko prodrejo do različnih regij dihalnega sistema, ne pa tudi deleža, ki bi prikazal koliko delcev od prodirajočih se tam odloži. Standard zato opozarja, da bi striktno upoštevanje sprejetih sporazumov, lahko precenilo potencialni učinek na človeško zdravje, zaradi dejstva, da morajo biti delci odloženi, da bi lahko prišlo do (negativnih) bioloških učinkov, kar pa je težje dokazati. Delež manjših velikosti (<1µm) prašnih delcev, ki se odložijo v določenem delu telesa je neznan. Ultrafini delci lažje prodrejo vse do pljučnih mešičkov, a se večji del le teh znajde v izdihanem zraku zaradi težjega odlaganja. Vseeno pa obstaja močan sum, da se veliko večji del odloženih delcev uspe prenesti iz pljuč v kri in tako sproža reakcije v t.i. »sekundardnih organih« kot so možgani ter srce. Obstaja pa tudi zaenkrat še ne potrjen sum, da ultrafinim delcem (<300nm) uspe prodreti pregrade med krvjo in organi ter vstopiti v same celice, organele in celo jedra celic. ==== Kemična sestava prašnih delcev in posledice na človekovo zdravje ==== Kemična sestava prašnih delcev ter njihov izvor sta pomembna faktorja pri posledicah prašnih delcev na človekovo zdravje<ref name=":18" />. Procesi lomljenja peska, kamnov in drugih rudnin lahko vsebujejo kristalni kremen ter druge toksične komponente (berilij, bakreni sulfid, azbest,..) v obliki majhnega prahu. V procesih gumarske industrije se za primarno surovino uporablja veliko število toksičnih kemikalij v obliki prahu ali pa v drugih agregatnih stanjih, ki lahko kasneje prispevajo svoj delež pri formiranju prašnih delcev (industrijsko oglje, kristalni kremen, žveplo, svinčev oksid, fosfiti,..<ref>{{Navedi splet|url=https://publications.iarc.fr/Book-And-Report-Series/Iarc-Monographs-On-The-Identification-Of-Carcinogenic-Hazards-To-Humans/Chemical-Agents-And-Related-Occupations-2012|title=Chemical agents and related occupations, Volume 100 F – A review of human carcinogens|date=2012|accessdate=|website=International Agency for Research on Cancer working group on the evaluation of carcinogenic risks to humans|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref>). V procesih proizvajanja plastike za široko uporabo v obliki embalaže ter izdelkov iz plastike se prav tako uporablja veliko število kemičnih komponent (vinil klorid, benzen, 1,3-butadien, formaldehid, poliklorirani bifenil,..), katere pri sami proizvodnji, uporabi, razgradnji ali sežiganju tvorijo del prašnih delcev<ref>{{Navedi revijo|last=Barabad|first=|last2=Jung|date=2018|title=Characteristics of particulate matter and volatile organic compound emissions from te combustion of waste vinyl|url=https://www.mdpi.com/1660-4601/15/7/1390|magazine=International Journal of Environmental Research and Public Health|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>, ki vplivajo na človeško zdravje<ref>{{Navedi revijo|last=Prata|first=|date=2018|title=Airborne microplastics: Consequences to human health ?|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29172041/|magazine=Environmental Pollution Journal, 234|page=|pages=115-126|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. V lesni, živilski, farmacevtski, železarski, gradbeni, rudarski in drugih industrijah se v nekem delu procesa delavci ter okolje soočijo z deležem primarnih surovin ali pa končnega onesnaževanja v obliki majhnega prahu, ki bi lahko prodrl vse do pljučnih mešičkov, zaradi česar obstaja velika nevarnost poslabšanja človeškega zdravja v obliki: * bolezni pljuč z akumulacijo prahu v pljučih * rak, ki se lahko razvije zaradi vnetja pljučnega tkiva * bolezni srca in ožilja * zastrupitev krvi, ledvic in centralnega živčnega sistema zaradi telesnega vsrkavanja toksičnih kemikalij, ki sproža reakcije pri drugih organih * infekcijske bolezni * reakcije, ki se poznajo na koži telesa, manifestirajo s težavami pri dihanju,.. * poslabšanje drugih bolezni kot so astma<ref>{{Navedi revijo|last=Souza|first=|last2=da Silva Santos|date=2017|title=Association between climate variables, pollutants, aerosols and hospitalizations due to asthma.|url=https://www.semanticscholar.org/paper/Association-between-climate-variables%2C-pollutants%2C-Souza-Santos/2ee982237c1420d81b8f2c857c359a1fa98ac9ce|magazine=The journal Mundo da Saude|page=|pages=4-10|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>,.. Dodatni primeri prašnih delcev z različnimi vsebnostmi in njihovi učinki na [[človeško zdravje]]: {| class="wikitable" |'''Vrste prahu''' |'''Glavni učinki na zdravje''' |'''Ciljni organ''' |'''Definiran delež velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi/do''' |- |Prah kristalnega kremena (gradbeništvo in druge industrije) |Silikoza; postopno razvijajoča se bolezen pljuč s trajnimi posledicami; rakotvorna |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Premogov prah (premogovništvo, gorivo za proizvajanje toplote in elektrike) |Pnevmokonioza; bolezen pljuč (oteženo dihanje) |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Prah azbesta (gradbeništvo,..) |Azbestoza; pljučni rak; mezotelioma |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov |- |Svinčev prah (elektrotehniška industrija, gradbeništvo,..) |Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema) |Skozi dihalni sistem v krvni obtok |(1) nosno ali ustno votlino |- |Prah mangana (železarska industrija) |Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema) |Skozi dihalni sistem v krvni obtok |(1) nosno ali ustno votlino |- |Lesni prah (gorivo za proizvajanje toplote in elektrike, papirna industrija, gradbeništvo,..) |Rak v nosni votlini |Nosna votlina |(1) nosno ali ustno votlino |- |Bombažni prah (tekstilna industrija) |Bisinoza; bolezen pljuč (oteženo dihanje) |Pljuča |(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč |- |Posušeni sladkorni trs (proizvodnja sladkorja) |Bagasoza; ekstrinzičen alergijski alveolitis |Pljuča |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Cementni prah (gradbeništvo) |Dermatoza; kožna bolezen |Koža |Katerekoli velikosti |- |Pentaklorofenol (kmetijska industrija) |Sistemska zastrupitev |Skozi kožo v krvni obtok |Katerekoli velikosti |} Letno na globalni ravni pride do okoli '''8.9 milijona smrti''' zaradi dolgotrajne izpostavljenosti prašnim delcev v zunanjem zraku in posledičnega razvoja bolezni. Takšno število smrti je primerljivo z 10.3 milijona smrti zaradi [[Prehrana v svetu|prehrane]] in 6.3 milijona smrti zaradi [[Kajenje tobaka|kajenja]], sicer dvema od največjih povzročiteljic smrti.<ref>{{Navedi revijo|last=Burnett|first=|last2=Chen|date=2018|title=Global estimates of mortality associated with long-term exposure to outdoor fine particulate matter|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30181279/|magazine=US National Academy of Sciences, Proceedings of the National Academy of Sciences|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> === '''Tehnični elementi za nadzor onesnaževanja s prašnimi delci''' === Tekom razvoja tehnologije proizvajanja energije ter delovanja različnih vrst industrije, kot največjih virov onesnaževanja, se je zaradi vidnih posledic na človeško zdravje sočasno razvijalo tudi področje preprečevanja oz. omejevanja onesnaževanja. Tipičen tehnični sistem zagotavljanja kakovosti notranjega zraka, je [[prezračevalni sistem]] kjer se uporablja različne vrste filtrov in druge tehnične elemente za nadzor onesnaževanja. S spoznavanjem fizike, dinamike ter drugih lastnosti prašnih delcev so se razvijali osnovni mehanizmi zbiranja<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Filters and Filtration Handbook, Fifth Edition.|last=Sutherland|first=|publisher=Elsevier, Ltd|year=2008|isbn=|location=|page=370-372|cobiss=|url=https://www.elsevier.com/books/filters-and-filtration-handbook/sutherland/978-1-85617-464-0}}</ref>, ki so upoštevali: trkalno, prestrezevalno ([[sila upora]]) in [[Difuzija|difuzijsko sposobnost]] (Brownovo gibanje) ter [[Težnost|gravitacijsko]], centrifugalno in [[Elektrostatika|elektrostatično]] silo delca. Na teh mehanizmih temelječi tehnični elementi za zagotavljanje kakovosti notranjega zraka ter nadzor oz. preprečevanje pretiranega onesnaževanja zunanjega zraka direktno ob viru onesnaževanja bodo v nadaljevanju razdeljeni ter opisani v petih različnih kategorijah. ===== Gravitacijsko odlaganje v komori s horizontalnim pretokom zraka ===== Deluje na preprostem principu potovanja onesnaženega zraka skozi kanal, ki se na neki točki razširi v daljšo komoro zaradi česar se pretok zraka upočasni in s tem dopusti delcem možnost odlaganja s pomočjo gravitacije. Uporablja se za večje velikosti delcev (>70µm), ki imajo zaradi gravitacije ravno dovolj veliko hitrost odlaganja, da jih ne odnese, skupaj z ostalimi plini ter delci v pretoku, iz same komore. Kljub omejeni zmožnosti se še vedno uporablja pri, vsaj začetnem, čiščenju zelo onesnaženih izpustov v metalurški industriji. Potrebno je redno ročno čiščenje odloženih delcev iz dna naprave. ===== Centrifugalni separatorji ===== Delujejo na principu tangencialnega vstopa onesnaženega zraka v večjo cilindrično telo, kar povzroči vrtinčenje zraka. Ko zrak z delci prispe do mejne plasti, kjer zrak stagnira (v spodnjem delu separatorja), delci zapustijo tok zraka in padejo proti zbiralniku na dnu separatorja, medtem, ko je pretok zraka preusmerjen proti izhodni cevi na vrhu separatorja ter v potencialno nadaljno obravnavo zaradi možnosti, da se nekateri delci odbijejo in pridružijo toku izhodnega zraka. Večji centrifugalni separatorji (z večjim premerom cilindrične cevi) so primerni za odstranjevanje večjih delcev (>20µm), medtem, ko lahko manjši in tehnološko bolj napredni obravnavajo tudi delce do velikosti 1µm. ===== Čiščenje onesnaženega zraka z mokrim pralnikov ===== Mokri pralnik deluje na principu prenašanja prašnih delcev na kapljice (razpršene) vode skozi katere potuje onesnažen zrak. Kapljice morajo biti pravšnjih velikosti za dosego željenega učinka odstranjevanja določenih velikosti prašnih delcev. Pralnik, kjer se srečata onesnažen zrak ter voda je samo eden od glavnih členov celotnega sistema, ki v nadaljnih korakih vključuje separator (vode in zraka ali pa vode in delcev) ter črpalko za recirkulacijo vode nazaj v pralnik. Znane so različne vrste pralnikov kateri se v glavnem razlikujejo okoli metode vnašanja vode ter onesnaženega zraka (prečno, protismerno ali istosmerno vnašanje) v različnih tipih kot so: venturijev, sejalni, brizgalni, kondenzacijski, odstranjevalnik vlage in drugi. Brizgalni pralnik temelji na brizgalnih šobah v zgornjem delu pralnika ter odtoku (onesnažene) vode v spodnjem delu in vhodu onesnaženega zraka iz spodnjega proti zgornjemu predelu. ===== Elektrostatični ločevalnik prašnih delcev ===== Elektrostatični ločevalnik temelji na pretoku onesnaženega zraka skozi vmesni prostor dveh ozemljenih plošč med katerima je več vrst prepletenih žic z napetostjo tudi do 40000 voltov, ki ob enem prašne delce električno nabijejo ter istočasno ustvarjajo elektrostatično polje katero povzroči izločevanje delcev iz pretoka onesnaženega zraka na obstranske (ozemljene) plošče. Ioni, ki so ustvarjeni s pomočjo visokonapetostnih žic se vežejo na prašne delce, ki s tem pridobijo električni naboj ta pa je odvisen tudi od same kemične sestave delca. Prašne delce zbrane na ploščah je potrebno redno čistiti z mehanskim tresenjem plošč ali pa elektromagnetnimi sunki, ki povzročijo odpadanje delcev v zbiralnik na dnu elektrostatičnega ločevalnika. Elektrostatične ločevalnike, ki so primerni tudi za zelo majhne prašne delce se deli na tri glavne tipe: negativno nabiti suhi ločevalniki, negativno nabiti mokri ločevalniki ter dvostopenjski pozitivno nabiti ločevalniki. ===== Čiščenje onesnaženega zraka s filtri ===== Filtri se uporabljajo za odstranjevanje prašnih delcev različnih velikosti, organizmov kot tudi plinastih onesnaževal. Deluje na principu usmerjanja pretoka onesnaženega zraka skozi filtre sestavljene iz različnih sintetičnih ter naravnih materialov, ki imajo različne velikosti por s katerimi zaustavljajo prašne delce. Učinkovitost ločevanja je odvisna od velikosti por, globine filtra, hitrosti onesnaženega zraka ter same dinamike med kemično sestavo filtra ter prašnih delcev. Čiščenje onesnaženega zraka s filtri se v grobem deli na površinske ter globinske načine filtriranja. Površinski večinoma ustavljajo delce na sami površini filtrov ter s časom zaradi akumulacije delcev okoli por, zmanjšujejo prehodnost le teh, medtem, ko globinski ustavljajo delce skozi celotno globino filtra. Postavitev filtrov je razdeljena na fazo pred ventilatorjem, ki skrbi za relativno čistost nadaljne opreme s filtriranjem večjih velikosti (> 10 µm) in drugo fazo, ki je za ventilatorjem. Ta se ukvarja z manjšimi velikostmi prašnih delcev (> 0.3 µm > 10 µm) ter je postavljena pred samimi filtri za plinasta onesnaževala, saj le ti niso zmožni filtracije prašnih delcev in bi bila v nasprotnem primeru njihova življenska doba zelo kratka. ===== Uporaba filtrov v procesu prezračevanja ===== ====== Različne vrste filtriranja v procesu prezračevanja ====== Uporaba takšnih zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega.Filtre se lahko uporablja pri samih virih onesnaževanja kot tudi pri procesih prezračevanja bivalnih prostorov, kjer je ta način zbiranja delcev najbolj pogosto uporabljen. V prezračevalnih sistemih je lahko prisotno več različnih vrst filtriranja<ref name=":9" />: * Filtre sestavljene iz naravnih ter sintetičnih materialov (naravni lateks, sintetična vlakna, steklena vlakna, poliuretan,..), ki filtrirajo grobe (> 10 µm), fine (> 0.3 µm > 10 µm) ter mikro ( > 0.1 µm > 0.3 µm) velikosti prašnih delcev. * Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo tanek premaz visoko viskoznih tekočin kot so olje ali mast, ki pomagajo pri zaustavljanju grobih delcev (>10 µm). * Elektrostatične ter ionske filtre, ki delujejo na principu elektrostatike in odstranjujejo delce do velikosti 0.1 µm. * Filtre, ki delujejo na principu foto-katalizatorja. Ta s procesom odstranitve elektronov iz katalizatorja (tipično titanijevega dioksida), ki je izpostavljen ultravijolični svetlobi ter posledični reakciji elektronov z vlago v zraku, razdeli vodne molekule na atome vodika ter hidroksilne radikale, slednji pa reagirajo z onesnaževali temelječimi na ogljiku in jih pretvorijo v ogljikov dioksid ter vodo. Filter tako spremeni kemično sestavo onesnaževal in jih spremeni iz škodljivih v neškodljive delce. * Filtre iz aktivnega ogljika, ki s procesom adsorpcije pritegnejo atome in molekule plinastih ter tekočih oblik onesnaževala (lahko-hlapne ogljikove spojine) na atome ogljika, ki ležijo na sami površini filtra. Ti v glavnem dopolnjujejo zgoraj naštete vrste in skrbijo za odstranjevanje delcev, ki povzročajo neprijetne vonjave. * Filtre prevlečene s srebrom, ki oddajajo srebrove ione kateri služijo za sterilizacijo mikroorganizmov (bakterije ter virusi) in s tem preprečijo razmnoževanje le teh. Ti spadajo pod filtre, ki služijo nadzoru ter preprečevanju razmnoževanja škodljivih mikroorganizmov in bodo poleg te vrste našteti v zadnjih alinejah, kot filtri, ki so namenjeni vrstam onesnaževanja najmanjših velikosti. * Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo nanos mikrobov (bakterije, virusi, cvetni prah,..), fenolov in drugih antioksidantov kateri služijo za nevtralizacijo bakterij ter drugih molekul, ki so zaslužne za neprijetne vonjave. * Filtre, ki delujejo na principu UV sevanja in so pri procesu filtriranja (v sistemu prezračevanja) na zadnjem mestu. Vloga UV sevanja (UV-C) je uničenje ali sprememba genetske zasnove mikroorganizmov ali mikrobov (bakterij, gliv in virusov) in s tem sterilizacija ter preprečitev množitve, ki bi lahko vplivala na končno zdravje človeka. Uporaba zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega ====== Klasifikacija kakovosti zunanjega ter notranjega zraka ====== Kakovost zunanjega zraka se, za namen vzpostavljanja prezračevalnega sistema in izbire primernega tipa filtra, deli na tri stopnje <ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/c8d82246-bdec-4100-abad-7dc911c420f9/en-13779-2007|title=EN 13779:2007: Ventilation for non-residential buildings – Performance requirements for ventilation and room-conditioning systems.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>: * ODA 1: čisti zrak z občasnim onesnaževanjem s prašnimi delci, ki ustreza nacionalnim (SLO) ter mednarodnim (EU, WHO) standardom oz. mejnim vrednostim, * ODA 2: srednje-visoko onesnažen zrak s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti do 1.5x ter * ODA 3: zelo visoka onesnaženost zraka s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti za več kot 1.5x. Želeno doseganje notranje kakovosti zraka pa se deli na: * IDA 4: ki predstavlja najmanjšo zahtevano kakovost zraka ter vse do * IDA 1: ki predstavlja največjo zahtevano kakovost zraka, ki je namenjena t.i. čistim prostorom, ki se jih uporablja v različne namene pri različnih industrijah<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=4c670078-c959-48eb-b3d3-be26d5372ee4|title=EN ISO 15251: Indoor environmental input parameters for design and assessment of energy performance of buildings addressing indoor air quality, thermal environment, lighting and acoustics|date=2007|accessdate=|website=International Organization for Standardization|publisher=|last=|first=}}</ref>. Indikatorji zahtevane kakovosti zraka v prostoru so: * število ljudi na m² * namembnost prostora * količina vpihanega zraka (l/s×m²) v prostor * povečana koncentracija CO2 (ppm) ====== Klasifikacija filtrov glede na učinkovitost filtriranja prašnih delcev ====== Zgoraj omenjene stopnje kakovosti zraka se lahko dosega z uporabo večstopenjskih, bolj kakovostnih filtrov, ki so bili po standardu EN 779:2012<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=5c5e123a-2983-4038-986c-d76f2f8c1a29|title=ISO EN 779:2012: Particulate air filters for general ventilation - Determination of the filtration performance|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref> do nedavnega razdeljeni v tri različne stopnje (G, M, F) katere so predstavljale povprečno učinkovitost filtriranja prašnih delcev večjih od 0.4 µm, ki pa nimajo zadostne praktične vrednosti. Standard EN 779 je bil v letu 2018 dokončno zamenjan s standardom EN 16890:2016<ref name=":10" /><ref name=":11" />. Standard EN 16890:2016 se zaenkrat uporablja v povezavi s standardom EN 1822<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=493884ce-0564-4e90-80ca-3213583daab6|title=EN ISO 1822: High efficiency air filters (EPA, HEPA and ULPA) - Part 1: Classification, performance testing, marking|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, kjer so bili obravnavani zračni filtri za mikro delce (>0.01 µm) razdeljeni v tri skupine (E, H, U). '''Standard EN 16890 (1-2)'''<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/standard/57864.html|title=EN ISO 16890-1:2016: Air filters for general ventilation – Part 1: Technical specifications, requirements and efficiency classification system based upon Particulate Matter (PM)|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organiaztion for Standardization|last=|first=}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/obp/ui/#!iso:std:57865:en|title=EN ISO 16890-2:2016: Air filters for general ventilation – Part 2: Measurement of fractional efficiency and air flow resistance.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja treh različnih velikosti finih prašnih delcev (PM1, PM2.5 in PM10) in sicer od velikosti 0.3 µm pa vse do 10 µm ter drugo skupino kjer se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja grobih velikosti delcev nad 10 µm. Učinkovitost filtriranja finih prašnih delcev PM1 se testira z umetno povzročenimi prašnimi delci v velikosti od 0.3 µm do 1 µm, PM2.5 od 0.3 µm do 2.5 µm ter PM10 od 0.3 µm do 10 µm. Proces merjenja učinkovitosti filtrov poteka tako, da se na testni progi istočasno izmeri številčno koncentracijo prašnih delcev, od velikosti 0.3 µm do 10 µm, v vstopnem kanalu pred filtrom in na drugi strani v izhodnem kanalu. V prvem koraku se izmeri učinkovitost filtriranja čistega neklimatiziranega filtra, v drugem pa se filter predhodno klimatizira v prostoru z atmosfero izopropanolne pare, ki odstrani elektrostatični naboj s filtra. Klimatiziran filter se nato vmesti na testno progo in ponovno preveri učinkovitost. Končna učinkovitost filtriranja določene velikosti prašnih delcev je izračunana s povprečjem učinkovitosti klimatiziranega in neklimatiziranega filtra. Za določene velikosti prašnih delcev (PM1, PM2.5) je potrebna minimalna 50% učinkovitost filtriranja tako klimatiziranih kot neklimatiziranih filtrov, da se lahko upošteva pri končni klasifikaciji določenega velikostnega razreda. Meritve se ponovi na večjem številu testiranih filtrov in pridobi statistično povprečje. Vključene korelacijske faktorje ter standardno deviacijo (tudi brez samih filtrov) pa se v zaključku uporabi za učinkovitost delovanja samega filtra in posledično razvrsti v naslednje skupine filtrov: {| class="wikitable" |'''PM1''' |'''PM2.5''' |'''PM10''' |'''Groba frakcija''' |- |ISO ePM1 95%         F9 ISO ePM1 90% ISO ePM1 85% ISO ePM1 80% |ISO ePM2.5 95%      F7 ISO ePM2.5 90% ISO ePM2.5 85% ISO ePM2.5 80% ISO ePM2.5 75% ISO ePM2.5 70% ISO ePM2.5 65% |ISO ePM10 95%        M6 ISO ePM10 90% ISO ePM10 85% ISO ePM10 80% ISO ePM10 75% ISO ePM10 70% ISO ePM10 65% |ISO Groba 95%        G4 ISO Groba 90% ISO Groba 85% ISO Groba 80% ISO Groba 75% ISO Groba 70% ISO Groba 65% ISO Groba 60% |- |ISO ePM1 75%         F8 ISO ePM1 70% |ISO ePM2.5 60%       M6 ISO ePM2.5 55% ISO ePM2.5 50% |ISO ePM10 60%       M5 ISO ePM10 55% ISO ePM10 50% |ISO Groba 55%        G3 ISO Groba 50% ISO Groba 45% |- |ISO ePM1 65%         F7 ISO ePM1 60% ISO ePM1 55% ISO ePM1 50% | | |ISO Groba 40%        G2 ISO Groba 35% ISO Groba 30% |- |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja. |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja. |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja neklimatiziranih filtrov. |Ni zahtev pri klimatiziranih filtrih. |} Namesto devetih različnih razvrstitev filtrov po standardu '''EN 779''' je v standardu '''EN 16890''' prisotnih devetinštirideset, ki lahko veliko bolje prikazujejo realno stanje učinkovitosti filtriranja različnih velikosti prašnih delcev. ====== Klasifikacija filtrov glede na energetsko učinkovitost ====== {| class="wikitable" style="float:right" |+Razredi energetske učinkovitosti filtra ePM1<ref name="Eurovent_cert"/> !Mx = 200 g ! colspan="6" |Poraba energije v KWh/leto za ePM1 |- !(preskusni prah) ! colspan="6" |ePM1 in ePM1<sub>min</sub> ≥ 50 % |- | |style=background-color:#1f4e78;color:white;|A+ |style=background-color:#4472c8;color:white;|A |style=background-color:#00af50;color:white;|B |style=background-color:#fdc200;color:white;|C |style=background-color:#fa0300;color:white;|D |style=background-color:#c00004;color:white;|E |- |50 & 55 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|800 |style=background-color:#4472c8;color:white;|900 |style=background-color:#00af50;color:white;|1050 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1400 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2000 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2000 |- |60 & 65 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|850 |style=background-color:#4472c8;color:white;|950 |style=background-color:#00af50;color:white;|1100 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1450 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2050 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2050 |- |70 & 75 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|950 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1100 |style=background-color:#00af50;color:white;|1250 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1550 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2150 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2150 |- |80 & 85 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|1050 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1250 |style=background-color:#00af50;color:white;|1450 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1800 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2400 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2400 |- |>90 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|1200 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1400 |style=background-color:#00af50;color:white;|1550 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1900 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2500 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2500 |} Energetska učinkovitost samega filtra skozi življensko dobo vpliva na končno ceno delovanja prezračevalnega sistema. V Evropi jo certificira organizacija Eurovent, ki deluje pod okriljem »Cofrac«, francoske komisije za akreditacijo, ki je podpisnica mednarodno priznanega »Evropskega sodelovanja za akreditacijo«, izpolnjuje zahteve ISO standardov ter na prostovoljni bazi sodeluje s proizvajalci filtrirnih elementov. S pomočjo protokola za testiranje učinkovitosti vsakega filtra posebej (EN 16890) se izračuna razmerje padca tlaka skozi čas pri določeni količini prahu. Na končno energetsko učinkovitost ter končno porabo električne energije poleg same učinkovitosti ventilatorja tako najbolj vpliva padec tlaka katerega mora ventilator premostiti za dovod zraka po prostorih. S pomočjo standarda (EN 16890) klasifikacije učinkovitosti filtriranja (PM1, PM2.5 ter PM10) ter letne porabe energije (kWh/leto) se je vzpostavila klasifikacija energetske učinkovitosti.<ref name="Eurovent_cert">{{navedi dokument |url=https://www.eurovent-certification.com/sites/default/files/2018-11/1542279913_AIR_FILTERS_New_energy_efficiency_classification.pdf |title=Eurovent Certita certification launches a new energy efficiency classification for air filters |date=2018-11-09 |publisher=Eurovent Certita |accessdate=2020-11-27}}</ref> ====== Življenska doba ter opis uporabe filtrov v tehničnih sistemih prezračevanja ====== Življenska doba filtrov za prašne delce je odvisna od naslednjih spremenljivk: * koncentracija onesnaževal * kombinacija različnih vrst onesnaževal, ki vplivajo druga na drugo * vlažnost zraka * temperatura zraka * dolžina uporabe (vsakdanje, tedenske,..) prezračevalnega sistema * vrste filtrirnih elementov (material, velikost por,..) * hitrost ter količina zraka za potrebe prezračevanja prostorov (velikost ter namembnost prostora,..) ter dihanja uporabnikov samega prostora (specifikacija uporabnikov (otroci, starejši ljudje,..), zdravstveni aspekti uporabnikov (astma,..), količina uporabnikov, aktivnost uporabnikov (mirovanje, bolj napredna fizična aktivnost,..) Zaradi kompleksne medsebojne dinamike spremenljivk, ni nobenega edinstvenega priporočila za prepoznavanje odsluženja učinkovitosti filtrirnih elementov. Vseeno pa je prepoznanih nekaj splošnih indikatorjev, ki vključujejo: * vizualni pregled filtrirnega elementa (očitna prekritost filtra s prašnimi delci) ali prezračevalnega sistema, * prepoznan okus ali vonj, ki je plod nezadostnega filtriranja (ta je posebno učinkovit pri filtrih plinastih onesnaževal), * poslabšana odpornost dihalnih poti, * proizvajalčeva priporočila vključajoč oceno povečanja upornosti filtra in s tem tlaka potrebnega za premagovanje le te, ki se jo lahko prepozna z merjenjem porabe energije in prilagodi na podlagi zgoraj omenjenih indikatorjev. Da bi filtrirni element deloval učinkovito in dlje časa je potrebno upoštevati nasvete uporabe zračnih filtrov v sistemu prezračevanja<ref name=":20" />: * postavitev in samo načrtovanje prezračevalnega sistema z namenom preprečevanja več kot 80-90 % relativne vlažnosti in s tem zmanjšanje možnosti razmnoževanja mikroorganizmov, * pri vstopu zraka v sistem je zaradi zaščite notranjih elementov priporočena uporaba filtra za grobe delce pred ventilatorjem ter za fine po le tem, * filtrirni elementi naj bodo postavljeni znotraj delov prezračevalnega sistema, kjer je tok zraka skozi celotni presek enoten, * pri izstopu zraka iz kuhinje je zaradi zaščite sistema priporočena uporaba posebnih filtrov, ki odstranjujejo mast, * filtri naj bodo odstranjeni po prepoznanem tlačnem padcu in če je možno zaradi higienskih razlogov po času cvetenja narave v zunanjem okolju ali v času po sami kurilni sezoni, * filtri naj se pazljivo odstranjujejo z namenom preprečevanja širjenja nabranih onesnaževal ob upoštevanju okoljskih regulativ, * z namenom regeneracije toplote in s tem večje energetske učinkovitosti celotnega sistema ogrevanja ter hlajenja je priporočena recirkulacija zraka ter znotraj tega dela uporaba podobnih filtrov kot so prisotni znotraj vhodnega dela prezračevalnega sistema, * prav tako je priporočena uporaba filtrirnega elementa pri samem izhodnem delu prezračevalnega sistema. ====== Klasifikacija izhodnega zraka ====== Izhodni zrak se lahko uporabi za regeneracijo toplote ali pa v nekaterih primerih, če je kakovost zraka dovolj dobra, tudi za ponovno uporabo v prostorih (recirkulacija zraka). Ta je po standardu EN 13779<ref name=":20" /> klasificiran s štirimi stopnjami: * ETA 1: Zrak, ki je primeren za recirkulacijo in prenos toplote brez kakršnihkoli dodatnih zahtev pri zbiranju v skupni izhodni kanal. * ETA 2: Zrak, ki ni primeren za splošno recirkulacijo, ampak samo za prostore z manjšimi zahtevami po kakovosti zraka (stranišče, garaža, skladišča,..). Lahko je zbran v skupni izhodni kanal. * ETA 3: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je ponavadi speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom ali pa skupaj z zrakom podobne kakovosti zbran v skupni izhodni kanal. * ETA 4: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom. Pri vseh štirih stopnjah je potrebno spremljati netesnosti ter s tem uhajanje zraka iz izhodnega sistema z izmenjavo toplote zraka zaradi zahtev po pravšnji količini dovoda zunanjega (vhodnega) zraka in preprečevanju kontaminacije le tega. Na podlagi tega pa tudi zagotavljati določen sesalni ter dovodni tlak, ki bi poskrbel za nemoteno prenašanje zraka preko prenosnika toplote v zunanje okolje. === Ukrepi za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka === Predpogoj izvajanja ukrepov je redno izvajanje meritev ter izboljševanje atmosferskih razpršitvenih modelov s strani organov države ali posameznih skupnosti (mestnih oblasti,..). Razpršitveni modeli se morajo čimbolje približati realnemu stanju in so namenjeni opozarjanju javnosti, ko se pričakuje, ob določenih vremenskih pogojih, georafskih danostih in pričakovanih načinih onesnaževanja zraka, preseganje mejnih vrednostih, ki so določene s standardom. Ko se lahko z zadostno gotovostjo potrdi ali pa z realnim merjenjem dejansko pride do preseganja mejnih vrednosti koncentracij prašnih delcev (PM10 in/ali PM2.5), morajo organi poskrbeti za primerno obveščanje javnosti ter priporočiti kratkoročne in izvajati dolgoročne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka s prašnimi delci. Obveščanje javnosti, kot je zapisano pri [[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agenciji Republike Slovenije za Okolje]] (ARSO)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_Porocilo_2018.pdf|title=Problematika onesnaženosti zraka z delci.|date=|accessdate=|website=|publisher=Agencija Republike Slovenije za Okolje.|last=|first=}}</ref>, vsebuje analizo stanja onesnaženosti, ta pa v nadaljevanju vsebuje opis območja čezmejnega onesnaženja, virov onesnaževanja, vpliv onesnaževanja na človekovo zdravje ter priporočenih kratkoročnih ukrepov, ki jih posameznik lahko izvede. ; Kratkoročni ukrepi: * omejitev zadrževanja se v okolici vira onesnaževanja * zapiranje oken, vrat * namestitev tehničnih sistemov za izboljšanje kakovosti notranjega-zunanjega zraka * zmajšanje ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trda goriva * uporaba goriv, ki sproščajo nižje emisije delcev, za ogrevanje prostorov, če imajo to možnost * uporaba javnega prevoza in zmanjšanje uporabe osebnih vozil * zmanjšanje gospodarske aktivnosti, ki je prepoznana kot večji vir onesnaževanja ; Dolgoročni ukrepi: * Investicijski projekti gospodinjstev za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi napravami za ogrevanje stavb ter obnova posameznih delov ali celotnega zunanjega ovoja stavb. * Vgradnja kotlov na zemeljski plin ali toplotnih postaj ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina ali omrežje daljinskega ogrevanja na območju, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina ali toplota iz daljinskega ogrevanja, se lahko spodbuja s subvencijami države in občine. * V skladu z zgornjima ukrepoma se naj izvajajo tudi investicijski projekti za zmanjševanje energetske revščine ter prehoda na obnovljive vire energije. Obnovljivi viri energije sicer vključujejo tudi manjša ali večja energetska postrojenja, ki temeljijo na uporabi lesa kot goriva, ki pa je lahko problematičen v mestih in drugih geografskih ter klimatskih območjih, ki nimajo zadostne zmožnosti za razpršitev prašnih delcev. * Investicijski projekti za uporabo goriv ali tehnologij, ki imajo majhne emisije delcev, v javnem potniškem prometu ali v vozilih, ki jih uporabljajo lokalne javne službe, se lahko spodbujajo z dodatnimi subvencijami države in občine. * Spodbujanje državljanov k uporabi okoljsko sprejemljivim načinom prevoza. * Spodbujanje ekonomskih aktivnosti, ki ne temeljijo na pretiranem onesnaževanju zraka. Dolgoročni ukrepi se načrtujejo, vzpostavljajo ter izvajajo s pomočjo regulacije in investicijskih programov organov države ter skupnosti [[Evropska unija|EU]]. Ti vključujejo vzpostavljanje direktiv na ravni [[Evropska unija|EU]], zakonodaje posameznih držav ter končno implementacijo vsebine v obliki vzpostavitve standardov (mejnih vrednosti), obveščanja javnosti ter izvajanja dolgoročnih načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter posledično človekovega zdravja. === Reguliranje onesnaževanja s prašnimi delci z zakonodajo ter standardi v Sloveniji in Evropski uniji === ==== Zakonodajna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ==== S podpisom [[Pariška pogodba (1951)|Pariške pogodbe]] leta 1951 s strani skupine šestih držav, se je ustanovila Evropsko skupnost za premog in jeklo in sočasno prve institucije. S podpisom [[Rimska pogodba|Rimske pogodbe]] leta 1957, ki je ustanovila Evropsko ekonomsko skupnost (EEC)''',''' se je začela vzpostavljati prva ustavna podlaga, predvsem na ekonomskem ter energetskem področju. [[Evropska unija]] je dandanašnjo podobo dobila s podpisom [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtske pogodbe]] leta 1992 in kasnejših dveh, ki sta spremenili ter dopolnili predhodne pogodbe, skupaj s sočasno razširitvijo skupnosti, ki danes šteje 28 držav članic. Glavne evropske institucije so: [[Evropski parlament]] (izvoljen s strani prebivalcev držav članic), [[Evropski svet]] (voditelji evropskih držav, predsednik Evropske komisije), [[Svet Evropske unije]] (ministri evropskih držav), [[Evropska komisija]] (predlagani s strani evropskih držav), [[Sodišče Evropskih skupnosti|Sodišča Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Evropsko računsko sodišče|Evropskega računskega sodišča]]. Današnja zakonodaja EU se predlaga s strani Evropske komisije (EC) ter Evropskega sveta, potencialno spremeni in sprejme s strani Evropskega parlamenta ter Sveta Evropske unije, vzpostavlja in izvršuje pa s strani Evropske komisije ter Sveta Evropske unije in držav članic. Nezanemarljiv delež vpliva na oblikovanje zakonodaje ima tudi koncept lobiranja zakonodajalcev na nacionalni ter evropski ravni s strani evropskih sindikalnih združenj, podjetij, nevladnih organizacij, nacionalnih združenj, regijskih predstavništev, mednarodnih organizacij in raziskovalnih organizacij. [[Mednarodni sporazum|Mednarodni sporazumi]] in konvencije mednarodnih organizacij, katerih članice so države [[Evropska unija|Evropske unije]], imajo prav tako vpliv na samo oblikovanje ter vzpostavljene zakonodaje. Do leta 2008 je bilo sprejetih vsaj 29 zakonodajnih instrumentov<ref>{{Navedi revijo|last=Markus-Johansson|first=|last2=Borg|date=2008|title=Handbook on the implementation of EC environment legislation|url=https://ec.europa.eu/environment/archives/enlarg/handbook/handbook.pdf|magazine=Regional Environment Center and Umweltbundesamt|page=|pages=173-185|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ti so bili razdeljeni na direktive, [[Odločba|odločbe]] ter regulative, njihov glavni namen pa je: * vzpostavitev in ohranjanje kakovosti zunanjega zraka, ki ne bi škodljivo vplival na človeško zdravje ali naravo, z določitvijo mejnih vrednosti posameznih onesnaževal ter standardiziranimi zahtevami za izvajanje meritev ter obveščanje javnosti * omejevanje pridelovanja in uporabe nekaterih nevarnih snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na ozonski plašč in druga področja * homologacija in drugi ukrepi za zmanjševanje izpustov iz avtomobilskega sektorja * vzpostavitev mehanizma nadzora in sistema EU za trgovanje s pravicami do emisij (ETS) toplogrednih plinov * nadzor proizvajanja in uporabe fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih in opremi (klimatske naprave, hladilna in zmrzovalna oprema) * nadzor proizvajanja in shranjevanja goriv in drugih izdelkov z namenom zmanjševanja emisij lahko-hlapnih ogljikovodikov (VOC) * sprejetje in implementacija relevantnih mednarodnih konvencij in sporazumov katerih članice so države Evropske skupnosti ===== Odločbe ===== Vzpostavljena zakonodaja je kot omenjeno lahko v obliki ''odločb'', ki se nanašajo na posamezno državo, podjetje in organizacijo ali pa posamezno področje znotraj vseh držav EU, kot je bilo v primeru odločbe 97/101/EC, ki je vzpostavila recipročno izmenjevanje informacij ter podatkov iz sistemov merjenja kakovosti zunanjega zraka znotraj držav članic Evropske unije. Odločba je bila pomembna pri bolj učinkovitem nadzoru kakovosti zraka v državah članicah, posebno pri čezmejnem onesnaževanju in bila zamenjana s kasnejšimi direktivami ter odločbami. Zakonodaja je lahko tudi v obliki regulative, ki direktno ter enotno vpliva na vse države članice in je ni potrebno prenesti v pravo posameznih držav kot je na področju zagotavljanja kakovosti zunanjega zraka pokazal primer regulative Evropskega parlamenta in Sveta 842/2006 o določenih fluorirani toplogredni plinih s katero se je vzpostavilo nadzor ter omejilo uporabo fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih ter opremi. ===== Direktive ===== Zakonodaja pa je lahko tudi v obliki ''direktive'', ki sicer določa zahteve ali cilje, ki jih morajo države doseči, a le tem prepusti fleksibilnost ter svobodno izbiro načina izvajanja ukrepov za dosego nastavljenega cilja. Za dosego določenih ciljev je direktivo potrebno prenesti v državno zakonodajo ter sprotno obveščati Evropsko komisijo o samem procesu in vsebini. Prva direktiva o kakovosti zraka je bila sprejeta leta 1970 (70/220/EEC), ki je poenotila posamezne zakonodaje takratnih članic za namen zmanjšanja onesnaževanja z emisijami iz motornih vozil, zahtevala tehnološko nadgraditev procesov motorjev z notranjim izgorevanjem in tako vplivala tudi na ostale trgovinske partnerice. Leta 1980 je bila sprejeta prva direktiva (80/779/EEC) namenjena vzpostavljanju poenotenih mejnih vrednosti, merilnega sistema ter izvajanju ukrepov za zmanjšanje žveplovega dioksida ter prašnih delcev. Direktivi za poenoteno obravnavanje dušikovih oksidov ter svinca so bile sprejete do leta 1992 ter podpisa Maastrichtske pogodbe, ki je pospešila proces integracije evropskih držav v Evropsko unijo (EU) in po kateri se je sprejelo mnogo drugih direktiv, vse do 2008/50/EC direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku, ki je v veljavi tudi danes. Ta je združila predhodno sprejete zakonodaje v obliki direktiv in odločb, bila sicer do današnjega dne dopolnjena z amandmajem 2015/1480/EC in je poleg direktive 2004/107/EC, ki obravnava arzen, kadmij, , živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku ter odločbe 2011/805/EU, ki je obnovila predhodno sprejeto odločbo o izmenjavi informacij med državami v Evropski uniji, današnji temelj zakonodaje Evropske unije na področju kakovosti zraka. Direktiva 2008/50/EC<ref name=":14">{{Navedi splet|url=http://arhiv2014.skupnostobcin.si/fileadmin/sos/datoteke/pdf/Barbara/Pravilnik_kakovost_zraka_obvescanje_javnosti.doc|title=Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Evropski parlament in svet|last=|first=}}</ref> je poenotila obstoječo zakonodajo v eno samo direktivo, vzpostavila mejne vrednosti za prašne delce PM2.5, ki bodo prikazane v spodnji razpredelnici, določila zavezujoče nacionalne obveznosti glede zmanjšanja izpostavljenosti PM2.5 z namenom nadomestitve ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. V nekaterih primerih je direktiva poostrila mejne vrednosti, sočasno dopustila podaljšanje dobe za izpolnitev določenih mejnih vrednosti koncentracij za PM10, NO2 ter benzen in odprla možnosti zmanjšanja vrednosti koncentracij zaradi naravnih virov pri presoji upoštevanja mejnih vrednosti. Direktiva pa je poenotila tudi standarde za izvajanje meritev (ISO), določila smernice za ozaveščanje javnosti, smernice za pripravo akcijskih načrtov v primeru preseganja mejnih vrednosti, smernice za izmenjevanje podatkov držav članic in med drugim pozvala k pripravi načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter k določitvi pravil o kaznih za kršitelje določb iz same direktive. Mejne vrednosti masnih koncentracij prašnih delcev v/na Sloveniji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/102172|title=Uredba o kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, št. 9/2011, 8/2015, 66/2018.|date=2011-2018|accessdate=|website=|publisher=Republika Slovenija|last=|first=}}</ref>, EU<ref name=":14" />, ZDA<ref>{{Navedi splet|url=https://www.epa.gov/criteria-air-pollutants/naaqs-table|title=National Ambient Air Quality Standards|date=2008-2015|accessdate=|website=|publisher=United States Environmental Protection Agency|last=|first=}}</ref>, Kitajskem<ref>{{Navedi splet|url=http://english.mee.gov.cn/Resources/standards/Air_Environment/quality_standard1/201605/t20160511_337502.shtml|title=Ambient air quality standards（GB 3095—2012）|date=2012|accessdate=|website=|publisher=The Peoples Republic of China Ministry of ecology and environment|last=|first=}}</ref>, Indiji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ksndmc.org/Uploads/Pollution.pdf|title=Revised National Ambient Quality Standards. G.S.R. 826(E).|date=2009|accessdate=|website=|publisher=Indian ministry of environment, forest and climate change|last=|first=}}</ref> ter po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne Zdravstvene Organizacije]] (WHO)<ref>{{Navedi splet|url=https://apps.who.int/iris/handle/10665/69477|title=Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide|date=2005|accessdate=|website=|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> . {| class="wikitable" |'''Država''' |'''Ime''' |'''Mejna vrednost''' |- | Slovenija (EU) | rowspan="5" | PM 2.5 |25 µg/m3 (letno povprečje) 20 µg/m3 (letno povprečje) do leta 2020 |- |Združene države Amerike |12 µg/m3 (letno povprečje, v povprečju skozi 3 leta) |- |Kitajska |15- 35 µg/m3 (letno povprečje) |- |Indija |40 µg/m3 (letno povprečje) |- |WHO |10 µg/m3 (letno povprečje) 25 µg/m3 (24h povprečje) |- | Slovenija (EU) | rowspan="5" | PM 10 |50 µg/m3 - 35x v enem letu (24h povprečje) 40 µg/m3 (letno povprečje) |- |Združene države Amerike |150 µg/m3 – 1x v enem letu (v povprečju skozi 3 leta) |- |Kitajska |40-70  µg/m3 (letno povprečje) |- |Indija |60 µg /m3 (letno povprečje) |- |WHO |20 µg/m3 (letno povprečje) 50 µg/m3 (24h povprečje) |} ===== Okoljska zakonodaja v Sloveniji ===== Temelji na direktivah [[Evropska unija|EU]] in je sprejeta s strani [[Slovenski parlament|parlamenta]] ter vzpostavljena s pomočjo zakonov ([[Ustava Republike Slovenije|splošna izpeljava ustave]]) kot so: * [[Zakon o varstvu okolja Republike Slovenije|Zakon o varstvu okolja]] (ZVO-1) * [[Zakon o ohranjanju narave Republike Slovenije|Zakon o ohranjanju narave]] (ZON) * drugih zakonov, ki se dotikajo različnih področij v zvezi z varovanjem okolja, ljudi in narave ter podzakonskih aktov (podrobnejša razdelitev zakonskih določb), ki so izdani s strani vlade ali upravnih organov in so pri okoljski zakonodaji razdeljeni na: * Ukrepe varstva okolja (odloki o načrtih za kakovost zraka na območjih različnih občin/regij, uredba o kakovosti zunanjega zraka [9],..) * Spremljanje stanja okolja (pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka, pravilnik o meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje, resolucija o nacionalnem programu varstva okolja,..) * Javne službe varstva okolja (Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom) * Tehnične zahteve za proizvode (Pravilnik o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje) Upoštevanje ter opravljanje nalog zgoraj omenjene zakonodaje v Sloveniji spada primarno pod '''[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]]''' (MOP)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/organigrami/ministrstva/Organigram-Ministrstva-za-okolje-in-prostor.pdf|title=Osnovna shema organiziranosti Ministrstva za okolje in prostor.|date=|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor|last=|first=}}</ref>, ki ima poleg »notranje« organiziranosti v obliki direktoratov (za okolje, za vode in investicije,..) v svoji strukturi organiziranosti organe kot so: '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija Republike Slovenije (RS) za okolje]]''', '''[[Direkcija Republike Slovenije za vode|Direkcija RS za vode]]''', '''[[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetska uprava RS]]''', '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' ter [[Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost|Upravo RS za jedrsko varnost]]. '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija RS za okolje]]''' (ARSO) je eden najbolj pomembnih organov v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, ki se ukvarja z izvajanjem nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) na področju kakovosti zraka in podnebja, ki vključuje zmanjševanje onesnaženja zraka iz industrijskih virov, termoelektrarn, prometa, individualnih ter skupinskih kurišč in s tem zmanjševanje toplogrednih plinov (TGP), obvladovanjem problemov onesnaževanja zraka na velike razdalje ter drugih ciljev, ki se jih dosega s pomočjo strokovnih, analitičnih in upravnih nalog na državni ravni. Sektor za kakovost zraka je del Urada za varstvo okolja in narave na ARSO in v kateremu vodijo upravne postopke kot so: plačilo upravne takse, evidenca emisij snovi iz naprav in okoljevarstvena dovoljenja, nadzor pooblaščenih podjetij, ki se ukvarjajo z namestitvijo, vzdrževanjem in razgradnjo naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi in fluorirane pline, nadzor programa monitoringa tekočih goriv za motorna vozila in nadzor izdajanja dovoljenj, porazdelitve emisijskih kuponov in trgovanja z emisijami TGP. Izvajajo pa tudi strokovne naloge na področju varstva zraka, ki izhajajo iz prej omenjene mednarodne kot tudi nacionalne zakonodaje (uredb, pravilnikov ter ostalih predpisov). Te vključujejo izdajo okoljevarstvenih dovoljenj ali strokovne ocene za obratovanje naprav, izdajo pooblastil in nadzor pooblaščencev za področja kot so: vzdrževanje ter kalibracija delovanja merilne opreme, izvajanje prvih ali občasnih meritev emisije snovi ter izdelovanja ocene o letnih emisijah snovi v zraku in druga področja. ARSO se ukvarja tudi z nadzorom plačevanja okoljskih dajatev zaradi onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida ter hlapnih organskih spojin in obveščanjem javnosti kakor tudi organov znotraj Slovenije in Evrope (Evropska komisija). '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' pa je pomemben organ pri nadzoru posegov v okolje, obremenjevanja okolja ter povzročiteljev, skladnosti delovanja naprav in obratov z okoljevarstvenim dovoljenjem ali dovoljenjem za spuščanje TPG, stanja kakovosti okolja in odpadkov, rabe naravnih dobrin, izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in s tem izvajanja predpisanih ukrepov varstva okolja. MOP se mora za celostno obravnavanje področja kakovosti zraka v Sloveniji povezovati tudi z drugimi ministrstvi kot so: [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] (direktorat za energijo in direktorati namenjeni transportu), [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|finance]], [[Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije|gospodarski razvoj]], [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|kmetijstvo in gozdarstvo]], [[Ministrstva za zdravje Republike Slovenije|zdravje]], [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|pravosodje]] in drugimi, katera opravljajo svojo specifično vlogo pri zagotavljanju kakovosti zraka v Sloveniji. Zaradi lažjega in bolj učinkovitega prepoznavanja in naslavljanja vprašanj v zvezi s kakovostjo zraka pa je redno tudi sodelovanje z lokalnimi mestnimi oblastmi, ki imajo vzpostavljene svoje strukture in boljše poznavanje situacije na mikro ravni (stanovanjska, prometna ter industrijska politika, zagotavljanje elektrike in toplote, ..). ==== Pravna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ==== ===== Pravna sredstva na ravni Slovenije ===== Zgoraj omenjeni načini izvajanja ukrepov ter zakonodaje za zagotavljanje kakovosti zunanjega zraka so zgolj ena od struktur preko katerih lahko pride do zagotavljanja kakovosti zraka v državi. Če Ministrstvo za okolje in prostor ter pripadajoči organi ne uspejo pri zagotovitvi kakovosti zraka po željah prebivalstva oz. civilne družbe, nevladnih organizacij, sindikatov, industrije in drugih zainteresiranih skupin se le ti lahko obrnejo tudi na pravne mehanizme, ki so povezani z organi vlade in neodvisno vejo pravne države, ki jo predstavljajo sodišča. Pravna sredstva na področju okolja za [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] in [[Civilna iniciativa|civilne iniciative]] so naslednja.<ref>{{Navedi splet|url=http://zagovorniki-okolja.si/wp-content/uploads/2018/11/Pravna-sredstva-na-podro%C4%8Dju-varstva-okolja-Senka-Vrbica-Nu%C5%A1a-Videti%C4%8D.pdf|title=Pravna sredstva na področju varstva okolja – Priročnik za nevladne organizacije in civilne iniciative.|date=2018|accessdate=|website=|publisher=Pravno-informacijski center nevladnih organizacij|last=|first=}}</ref> Posredovanje inšpektorja za okolje: to so osebe na omenjenem inšpektoratu RS, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti. So prekrškovni organ na prvi stopnji, kar pomeni, da inšpektor samostojno vodi postopke, izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku, kjer izreka tudi globe ali podaja kazenske ovadbe za kaznivo dejanje. Postopek je odvisen od narave pritožbe posameznika ali skupine posameznikov. Varstvo okolja v upravnem postopku: za urejanje zadev varstva okolja so na prvi in drugi stopnji odgovorni upravni organi. Na drugi stopni so to ministrstva. Postopek delovanja upravnih organov oz sprejemanja odločitev ureja Zakon o splošnem upravnem postopku. Osebe, ki imajo priznan status stranskega udeleženca (oseba s pravnim interesom), lahko nastopajo v postopku z izjavami in s predložitvijo dokazov (postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ali dovoljenja), lahko pa zoper izdane odločbe vložijo tudi pritožbo. Kadar o zadevi na prvi stopnji odloča upravni organ (prve stopnje), pritožbo obravnava ministrstvo, kadar pa na prvi stopnji o zadevi odloča ministrstvo, tedaj zoper odločbo ni možna pritožba, ampak je upravičenec zmožen vložiti tožbo le na [[Upravno sodišče Republike Slovenije|Upravno sodišče]], s čimer se začne upravni spor. Upravni spor je razumljen kot pravno sredstvo zoper odločitve ministrstva, ko ta odloča o pritožbi v upravnem postopku ali v posamezni zadevi kot prvostopni organ. Civilno-pravno varstvo in odškodninska odgovornost: tožbo lahko vložijo državljanke/državljani kot posameznice/posamezniki ali njihova društva/združenja in organizacije. Vlagatelj mora izkazati javni interes za vložitev takšne tožbe, ki si lahko dokaže v obliki kritične obremenitve okolja ali neposredni nevarnosti za življenje ter zdravje ljudi. Tožbo bi bilo potrebno vložiti pri Okrajnem sodišču, razen, če je bila vrednost spora večja, potem bi bilo za to pristojno Okrožno sodišče. Ob ugotovitvi krivde povzročitelja bi ta po načelu odgovornosti povzročitelja moral plačati povzročeno obremenitev. Kazenskopravno varstvo okolja: določba 9. člena Zakona o varstvu okolja določa temeljno načelo varstva okolja izraženo v »Načelu odgovornosti povzročitelja« in določa tudi kazensko odgovornost povzročitelja v primerih, ko ima protipravno ravnanje posebno težo družbene nevarnosti in gre za javni interes. Izhodišče je kaznivo dejanje »obremenjevanja in uničenja okolja in prostora, določene v 332. členu, Kazenskega zakonika (KZ-1). Kaznivo dejanje se lahko naznani policiji ali pooblaščenemu inšpektorju. Varstvo okolja pred Ustavnim sodiščem. zaradi kršitve [[človekove pravice]] s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil se lahko na Ustavno sodišče vloži ustavna pritožba, a šele na točki, ko so izčrpana vsa druga pravna sredstva ter v roku 60 dni po vročitvi akta. Varstvo okolja s pomočjo varuha za človekove pravice: vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kršene človekove pravice, lahko, da pobudo za začetek postopka pri [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuhu]], ta sicer postopek lahko začne tudi na lastno pobudo. Varuh pri svojem delu ni omejen samo na neposredne kršitve z ustavo navedene človekove pravice, ampak je lahko vključen v primeru kakršnekoli kršitve pravice posameznika s strani nosilcev oblasti (državnega organa). Postopek je odvisen od narave pobude. ===== Pravna sredstva na mednarodni ravni ===== Za zagotavljanje želja civilne družbe pa obstaja tudi možnost varstva pri mednarodnih institucijah kot sta '''[[Evropska unija|EU]]''' ter '''[[Organizacija združenih narodov|Organizacija združenih narodov (OZN)]]'''. S strani OZN je najbolj pomembna '''[[Aarhuška konvencija]]''', ki je mednarodni pravno zavezujoč instrument. EU je ta instrument implementirala z namenom zagotovitve dostopa do informacij, udeležbe javnosti pri odločanju ter dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Posameznik države podpisnice lahko, ob izrabi nacionalnih pravnih sredstev ali utemeljitvi neizrabe le teh, z opisanim problemom pristopi do komiteja, ki lahko zahteva pojasnilo omenjene države ter s preučitvijo vseh informacij sprejme nadaljne odločitve, ki so odvisne od narave pritožbe. '''Evropski parlament in Evropska komisija''' V primeru nezadostnega uveljavljanja EU zakonodaje se lahko posamezniki ali podjetja obrnejo tudi na institucije EU, kjer je možna predložitev pisnega poziva '''Komisiji Evropskih skupnosti''' ali '''[[Evropski parlament|evropskemu parlamentu]]''', ki se lahko po preučitvi predloga obrne tudi na evropsko sodišče. Ta je v primeru pobude civilne iniciative pod vodstvom Uroša Macerla proti prekomernemu onesnaževanju korporacije [[Cementarna Trbovlje|Lafarge]], ki je obratovala proizvodnjo cementa v Trbovljah, odločilo, da Slovenija krši EU pravila glede podeljevanja dovoljenj za obratovanje naprav in s tem prisilila v ustavitev obratovanja cementarne<ref>{{Navedi splet|url=https://phys.org/news/2017-06-slovenia-eco-hero-cement-giant.html|title=Slovenia’s »eco-hero« who crushed a cement giant.|date=2017|accessdate=|website=|publisher=|last=Kavcic|first=}}</ref>. '''[[Evropska komisija]]''' ima za zagotavljanje uveljavitve ter upoštevanja EU zakonodaje pri državah članicah na voljo taktične pristope v obliki boljšega predhodnega vključevanja same države ob razmisleku in vzpostavljanju nove zakonodaje ter vzpostavljanja dialoga oz. pomoči pri povečanju zmogljivosti države članice ob prepoznanem pomanjkanju zmožnosti uveljavljanja EU zakonodaje. V tem kontekstu obstajajo tudi strateški pristopi v obliki prioritiziranja uveljavljanja bolj pomembnih aspektov zakonodaje, vzpostavljanja novih in boljših tehnik nadzora uveljavljanja zakonodaje, vzpostavljanje ter uveljavljanje sistema kaznovanja držav članic, ki ne uspejo zadovoljiti predhodno postavljenim časovnicam uveljavljanja EU zakonodaje, s pomočjo sodišč. [[Sodišče Evropske unije]] je razdeljeno na Sodišče Evropske skupnosti (ECJ), Splošno sodišče (prve stopnje) in specializirana sodišča, ki se lahko vzpostavijo ob posebnih primerih (posebnega področja), katerih pritožbe na sodbo so obravnavane na Splošnem sodišču. Ponavadi se s strani posameznika neposredno naslavlja Splošno sodišče zgolj v primerih, ko je prišlo do dejanske škode zaradi aktivnosti ali pa očitne neaktivnosti EU institucij. '''Evropsko sodišče za človekove pravice in Evropski varuh človekovih pravic''' Obstaja pa tudi '''[[Evropsko sodišče za človekove pravice]]''', ki sicer ni del pravnega sistema EU, ampak je bilo vzpostavljeno z [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] katerega članice so države EU in lahko obravnava pritožbo posameznika, skupine posameznikov ali nevladne organizacije. Ti morajo pred vložitvijo pritožbe izčrpati vsa druga pravna sredstva omenjene države (v roku 6mesecev po zadnji odločbi). Senat sodišča lahko po pozitvni presoji pritožbe zahteva od države kršiteljice pojasnilo, ki se v kasnejših korakih lahko izide v korist države, prijateljski poravnavi ali pa s sodbo, ki ugotovi obstoj kršitve in s katero se poziva državo kršiteljico na plačilo pravične odškodnine. Podobno kot v Sloveniji obstaja tudi na EU ravni '''[[Evropski varuh človekovih pravic]]''', ki je neodvisna institucija pri katerih se obravnava pritožbe zoper nepravilnega ravnanja institucij in organov EU. Pritožbo lahko vloži državljan države članice, posameznik, ki ima stalno prebivališče v EU, lahko pa jo vložijo tudi podjetja, organizacije in združenja, ki imajo sedež v EU in so se pred samo vložitvijo pritožbe že obrnili na relevantne institucije ali organe (o zadevi pritožbe v tistem trenutku ne sme odločati nobeno drugo sodišče). Evropski varuh zahteva pojasnilo omenjenih institucij ali organov preden celotni primer preuči in sprejme nadaljne korake, ki so odvisni od narave pritožbe. ==== Dejansko stanje kakovosti zraka ==== ===== Pozitivni aspekti ===== Vzpostavljanje evropske zakonodaje (od leta 1970 do 2010) in sočasna zahteva po nadgradnji ter spreminjanju uporabljene tehnologije je uspešno pri izboljševanju kakovosti zunanjega zraka v zadnjih desetletjih. Ta je imela želen učinek nadgradnji tehnologije za proizvodnjo energije in odstranjevanje emisij pri sami proizvodnji energije, kjer bi se ob neuveljavljanju mednarodnih ter nacionalnih zakonodajnih predpisov, standardov in sočasne investicije v tehnološki razvoj, stanje količine emisij prašnih delcev PM10 povečevalo<ref name=":13">{{Navedi revijo|last=Crippa|first=|last2=Janssens-Maenhout|date=2016|title=Forty years of improvements in European air quality: regional policy-industry interactions with global impacts.|url=https://www.researchgate.net/publication/299386770_Forty_years_of_improvements_in_European_air_quality_Regional_policy-industry_interactions_with_global_impacts|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Stanje količine emisij prašnih delcev PM2.5 bi se prav tako povečevalo ob neuveljavljanju mednarodnih EURO standardov (94/63/EC, 99/13/EC, 2009/126/EC) ter standardov za izboljšanje kvalitete goriva (93/30/EC, 2003/17/EC, 2005/33/EC, 2009/30/EC) za cestna vozila, ki so predpisali izboljšanje samega procesa izgorevanja v motorjih z notranjim izgorevanjem ter vgrajevanja tehničnih sistemov za zajemanje prašnih delcev<ref name=":13" />. ===== Negativni aspekti =====<!-- Kdor ima v tem poglavju boljši predlog razlage stanja naj ga kar uporabi. Sam ne najdem boljšega načina kot je naštevanje/navajanje različnih pozitivnih/negativnih aspektov --> [[Evropska agencija za okolje|Evropska agencija za okolje (EEA)]] je leta 2019 izvedla analizo o preseganju mejnih vrednosti kakovosti zraka za PM10 ter PM2.5 v urbanih območjih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/exceedance-of-air-quality-limit-3/assessment-5|title=Exceedance of air quality standards in urban areas.|date=2019|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency|last=|first=}}</ref>. Analiza sicer pravi, da je zgolj 6-8% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti EU in 13-19%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. A je ob tem prišla tudi do ugotovitev, da je 74-81% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti WHO ter 42-52%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. Problematično je tudi dejstvo, da [[vlada Republike Slovenije]], poleg predstavnikov drugih evropskih držav, v letu 2019 ni bilo sposobno pripraviti ter predložiti Evropski komisiji bolj ambicioznega predloga programa za zmanjšanje onesnaževanja zraka do dogovorjenega roka v Aprilu, kot pravi poročilo Evropskega urada za okolje (EEB), največje mreže nevladnih okoljevarstvenih organizacij v EU<ref>{{Navedi splet|url=https://eeb.org/most-eu-governments-failed-to-file-air-pollution-plans-by-april-deadline-1/|title=Most EU governments failed to file air pollution plans by April deadline.|date=|accessdate=2019|website=|publisher=Evropski urad za okolje (EEB)|last=|first=}}</ref>. Raziskava nevladne mednarodne organizacije [[Greenpeace]] <ref>{{Navedi revijo|last=Myllyvirta|first=|last2=Den Blanken|date=2015|title=Smoke & mirrors: How Europe’s biggest polluters became their own regulators.|url=https://www.vgb.org/vgbmultimedia/Smoke+and+Mirror+final+report-p-9348.pdf|magazine=GreenPeace European Unit|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> pa je ugotovila, da je bilo pri vzpostavljeni strokovni delovni skupini za pripravo evropske direktive o industrijskih emisijah (leta 2015), več kot polovica članov te skupine zaposlenih pri energetskih družbah ali pa so izvajali proces lobiranja s strani omenjenih družb. Ti so želeli vplivati na vsebino evropske direktive, ki bi postavljala manj rigorozne standarde, kot bi bili sprejeti v drugih državah po svetu (ZDA, Kitajska). Omenjena dejstva ter s tem drugačne priorite, vklučujoč nezadostnega entuziazma splošne javnosti za večje spremembe, prispevajo k manjšemu napredku na področju onesnaženosti zraka. ==== Onesnaževanje s prašnimi delci in neenakost v družbi ==== Zaradi onesnaževanja so nekateri ljudje bolj prizadeti kot drugi. Ponavadi so ljudje in skupnosti z nizkimi dohodki ter manjšine in druge marginalizirane skupine v družbi neenakomerno izpostavljene onesnaževanju zraka<ref>{{Navedi revijo|last=Brenner|first=|date=2019|title=Environmental inequality in Austria: How equally is the air pollution burden spread in Styria?|url=https://boku.ac.at/en/wiso/sec/publikationen/social-ecology-working-papers|magazine=University of Natural Resources and Life Sciences, Social Ecology Working Paper 177|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Omenjenim delom družbe se lahko z investicijskimi programi za odpravljanje energetske revščine izboljša tudi kakovost okoliškega zraka <ref name=":12">{{Navedi revijo|last=|first=|date=2018|title=Unequal exposure and unequal impacts: social vulnerability to air pollution, noise and extreme temperatures in Europe.|url=https://www.eea.europa.eu/publications/unequal-exposure-and-unequal-impacts/|magazine=European Environment Agency|page=|pages=18-22|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ob spreminjanju načina proizvajanja toplote in elektrike, transporta, industrije in drugih dejavnosti, ki prispevajo k onesnaževanju pa se vedno bolj uporablja koncept t.i. "pravične tranzicije" za delavke ter delavce zaposlene v dejavnostih, ki bi se zaradi ukinjanja delovnih mest lahko znašli na položaju brez službe. Koncept temelji na zagotovljenem izobraževanju, možnosti predčasnega upokojevanja in drugih socialno sprejemljivih ukrepov procesa pravične tranzicije<ref>{{Navedi revijo|last=Piggot|first=|last2=Boyland|date=2019|title=Realizing a just transition and equitable transition away from fossil fuels.|url=https://www.researchgate.net/publication/330556442_Realizing_a_just_and_equitable_transition_away_from_fossil_fuels|magazine=Discussion brief. Stockholm Environment Institute|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> ==== Teoretični in praktični primeri kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka ====<!-- Tukaj se zdi smiselno postaviti primere ukrepov, ki bi lahko izboljšali področje o katerem se je v celotnem članku pisalo. --> * Univerza Laappeenrant <ref>{{Navedi revijo|last=Ram|first=|last2=Bogdanov|date=2018|title=Global energy system based on 100% renewable energy: Energy transition in Europe across power, heat, transport and desalination sectors.|url=https://www.researchgate.net/publication/329714210_Global_Energy_System_based_on_100_Renewable_Energy_Energy_Transition_in_Europe_Across_Power_Heat_Transport_and_Desalination_Sectors|magazine=Lappeenranta University of Technology Research Reports|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je raziskala možnosti tranzicije EU iz zdajšnega večinskega dela proizvodnje [[Elektrika|elektrike]] in [[Toplota|toplote]] s strani [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]] k večinskemu delu proizvodnje iz mešanice [[Obnovljivi viri energije|obnovljivih virov energije]] (OVE) do leta 2050. Ob vrstah obnovljivih virov energije dodane kratice, ki ponazarjajo način ter obseg ogrevanja: [[Soproizvodnja toplote in električne energije|kogeneracija toplote in električne energije]] (CHP), [[daljinsko ogrevanje]] (DH) in poraba toplote v industrijske namene (IH). Shranjevanje elektrike bi lahko v večini temeljilo na [[Baterija (elektrika)|baterijah]], [[Črpalna hidroelektrarna|vodnih črpalnih elektrarnah]] ter [[Shranjevalniki stisnjenega zraka|shranjevalnikih stisnjenega zraka]], medtem, ko bi toploto lahko shranjevali na večjem spektru tehnoloških zmogljivosti, ki jih poznamo že danes. Pri [[Transport|transportu]], ki danes temelji na fosilnih gorivih bi tranzicija lahko temeljila na [[Električno vozilo|električnih vozilih]], ki bi imela dovod direktne (uporaba baterij) ali indirektne električne energije (uporaba [[Vodik|vodika]] in drugih vrst utekočinjenih obnovljivih virov energije). * Koncept "[[odrast]]i" ({{jezik-en|degrowth}}) pravi, da bi za dosego ciljev izboljšanja kakovosti zraka, omejitve [[Spremembe podnebja|podnebnih sprememb]] v obsegu [[Planetarne meje|planetarnih meja]], morali ob tranziciji na obnovljive vire energije ter dejstvu o omejenosti z materialnimi viri, sočasno potekati tudi ukrepi za zmanjševanje porabe energije pri ogrevanju in porabi električne energije pri vsakdanjih ter gospodarstvenih aktivnostih. V primeru transporta pa bi se podal tudi velik poudarek na zmanjševanju deleža individualnih prevoznih sredstev in povečevanju deleža javnega transporta. V primeru industrijske proizvodnje in rabe materialov pa bi se le to omejilo na najbolj nujne potrebe, v obsegu [[Krožna ekonomija|krožne ekonomije]] in [[Trajnostnost|trajnostnega]] delovanja družbe. == Sklici == {{sklici|30em}} [[Kategorija:Onesnažila]] [[Kategorija:Onesnaževanje zraka]] bzkd7vv7476483qshedsshyv7uei7c1 5737032 5737000 2022-08-20T07:09:53Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Airborne-particulate-size-chart.svg|thumb|upright=1.75|Shema prikazuje vrste atmosferskih prašnih delcev in njihovo razporeditev po velikosti v mikrometrih (μm).]] '''Prašni delci''' – imenovani tudi '''atmosferski aerosolni delci''', '''trdni prašni delci''' ali '''lebdeči delci''' ('''SPM''') – so [[mikroskopski]] [[delec|delci]] [[trdna snov|trdne]] ali [[tekoča snov|tekoče]] [[snovi]], [[suspenzija (kemija)|suspendirani]] v [[ozračje|zraku]]. Izraz ''[[aerosol]]'' se pogosto nanaša na [[zmes]] prašnih delcev in zraka in ne samo na prašne delce.<ref>{{cite book |vauthors=Seinfeld J, Pandis S |title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change |edition=2nd |publisher=[[John Wiley & Sons]] |year=1998 |location=Hoboken, New Jersey |isbn=978-0-471-17816-3 |page=[https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 97] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 }}</ref> Viri delcev so lahko naravni ali [[antropogeno tveganje|antropogeni]].<ref>{{cite journal |vauthors=Plainiotis S, Pericleous KA, Fisher BE, Shier L |date=January 2010 |title=Application of Lagrangian particle dispersion models to air quality assessment in the Trans-Manche region of Nord-Pas-de-Calais (France) and Kent (Great Britain) |journal=International Journal of Environment and Pollution |volume=40 |issue=1/2/3 |pages=160–74 |doi=10.1504/IJEP.2010.030891 |url=http://www.harmo.org/Conferences/Proceedings/_Crete/publishedSections/p398.pdf }}</ref> Vsebujejo različne kemijske komponente, lahko so različnih oblik in velikosti, ki segajo vse od nekaj nanometrskih do več sto mikrometrskih. Prašni delec ni nujno sestavljen iz enega [[Onesnažilo|onesnaževala]]. Vključuje lahko mešanico (plinastih) onesnaževal, ki so porazdeljena v različne velikosti. Tako je lahko neposredna posledica antropogenega in naravnega vira (primarno onesnaževalo) ali pa nastane v [[ozračje|ozračju]] (sekundarno onesnaževalo) kot posledica fizikalnih procesov in kemičnih reakcij, kot so [[kondenzacija]], [[izparevanje]] in [[koagulacija]]. Delec se pod vplivom vremenskih razmer (vlaga in drugi dejavniki) v nekaj minutah do več tednih in po prepotovani razdalji od nekaj metrov do nekaj tisoč kilometrov odstrani iz ozračja. Velikost in kemična sestava delcev določata njihove približne optične in absorpcijske lastnosti ter dinamiko gibanja (odlaganja), to pa vpliva na vidljivost in podnebne spremembe ter zmožnosti vstopa v človeška [[dihala]] in posledice za zdravje. Na človeško [[zdravje]] ne vplivajo samo neposredno, ampak z vplivom na podnebje in [[padavine]] tudi posredno. Vrste [[atmosfera|atmosferskih]] delcev vključujejo suspendirane prašne delce, torakalne in vdihljive delce;<ref name="ncbi.nlm.nih.gov">{{cite journal | vauthors = Brown JS, Gordon T, Price O, Asgharian B | title = Thoracic and respirable particle definitions for human health risk assessment | journal = Particle and Fibre Toxicology | volume = 10 | pages = 12 | date = April 2013 | pmid = 23575443 | pmc = 3640939 | doi = 10.1186/1743-8977-10-12 }}</ref> grobe vdihljive delce z oznako PM{{sub|10}}, ki so [[granularnost|grobi]] [[delec|delci]] s [[velikost delcev|premerom]] 10 [[mikrometer|mikrometrov]] (μm) ali manj; fine delce z oznako PM{{sub|2.5}}, ki imajo premer 2,5&nbsp;μm ali manj;<ref name="US EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Particulate Matter (PM) Basics |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/particulate-matter-pm-basics#PM |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=19 April 2016}}</ref> [[ultrafini delci|ultrafine delce]] s premerom 100&nbsp;nm ali manj; in [[saje]]. [[Mednarodna agencija za raziskave raka]] (IARC) in [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO) označujeta prašne delce v zraku kot [[Seznam karcinogenov skupine I|karcinogene skupine&nbsp;I]].<ref>{{cite web|url=http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|title=EHP – Outdoor Particulate Matter Exposure and Lung Cancer: A Systematic Review and Meta-Analysis|website=ehp.niehs.nih.gov|access-date=2016-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20160529064001/http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|archive-date=29 May 2016|url-status=dead}}</ref> Prašni delci so zaradi zmožnosti prodora globoko v pljuča, krvni obtok in možgane (poleg [[ultrafini delci|ultrafinih delcev]]) najbolj škodljiva oblika [[onesnaževanja zraka]]<ref>{{cite news |last1=Wasley |first1=Andrew |last2=Heal |first2=Alexandra |last3=Harvey |first3=Fiona |last4=Lainio |first4=Mie |title=Revealed: UK government failing to tackle rise of serious air pollutant |url=https://www.theguardian.com/environment/2019/jun/13/revealed-uk-government-failing-to-tackle-rise-of-ammonia-serious-air-pollutant |work=The Guardian |date=13 June 2019 }}</ref> in lahko prodrejo globoko v pljuča, krvni obtok in možgane ter povzročijo težave z zdravjem, vključno z [[miokardni infarkt|miokardnim infarktom]], [[bolezni dihal|boleznimi dihal]] in [[prezgodnja smrt|prezgodnjo smrtjo]].<ref name="EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Health and Environmental Effects of Particulate Matter (PM) |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/health-and-environmental-effects-particulate-matter-pm |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=26 April 2016}}</ref> Leta 2013 opravljena raziskava, v katero je bilo vključenih 312.944 udeležencev iz devetih evropskih držav, je pokazala, da ni varne ravni delcev v zraku in da se je za vsako povečanje delcev PM{{sub|10}} za 10 [[mikrogram|μg/m{{sup|3}}]] stopnja [[rak pljuč|raka pljuč]] zvišala za 22&nbsp;% (95-% IZ [1,03–1,45]). Manjši delci PM{{sub|2.5}}, ki lahko prodrejo globlje v pljuča, so bili povezani z 18-odstotnim povečanjem stopnje raka pljuč na 5&nbsp;μg/m{{sup|3}}; vendar ta raziskava za to povezavo ni pokazala statistične značilnosti (95-% IZ [0,96–1,46])<ref name="Lancet71013">{{cite journal |last1=Raaschou-Nielsen |first1=Ole |last2=Andersen |first2=Zorana J |last3=Beelen |first3=Rob |last4=Samoli |first4=Evangelia |last5=Stafoggia |first5=Massimo |last6=Weinmayr |first6=Gudrun |last7=Hoffmann |first7=Barbara |last8=Fischer |first8=Paul |last9=Nieuwenhuijsen |first9=Mark J |last10=Brunekreef |first10=Bert |last11=Xun |first11=Wei W |last12=Katsouyanni |first12=Klea |last13=Dimakopoulou |first13=Konstantina |last14=Sommar |first14=Johan |last15=Forsberg |first15=Bertil |last16=Modig |first16=Lars |last17=Oudin |first17=Anna |last18=Oftedal |first18=Bente |last19=Schwarze |first19=Per E |last20=Nafstad |first20=Per |last21=De Faire |first21=Ulf |last22=Pedersen |first22=Nancy L |last23=Östenson |first23=Claes-Göran |last24=Fratiglioni |first24=Laura |last25=Penell |first25=Johanna |last26=Korek |first26=Michal |last27=Pershagen |first27=Göran |last28=Eriksen |first28=Kirsten T |last29=Sørensen |first29=Mette |last30=Tjønneland |first30=Anne |last31=Ellermann |first31=Thomas |last32=Eeftens |first32=Marloes |last33=Peeters |first33=Petra H |last34=Meliefste |first34=Kees |last35=Wang |first35=Meng |last36=Bueno-de-Mesquita |first36=Bas |last37=Key |first37=Timothy J |last38=de Hoogh |first38=Kees |last39=Concin |first39=Hans |last40=Nagel |first40=Gabriele |last41=Vilier |first41=Alice |last42=Grioni |first42=Sara |last43=Krogh |first43=Vittorio |last44=Tsai |first44=Ming-Yi |last45=Ricceri |first45=Fulvio |last46=Sacerdote |first46=Carlotta |last47=Galassi |first47=Claudia |last48=Migliore |first48=Enrica |last49=Ranzi |first49=Andrea |last50=Cesaroni |first50=Giulia |last51=Badaloni |first51=Chiara |last52=Forastiere |first52=Francesco |last53=Tamayo |first53=Ibon |last54=Amiano |first54=Pilar |last55=Dorronsoro |first55=Miren |last56=Trichopoulou |first56=Antonia |last57=Bamia |first57=Christina |last58=Vineis |first58=Paolo |last59=Hoek |first59=Gerard |title=Air pollution and lung cancer incidence in 17 European cohorts: prospective analyses from the European Study of Cohorts for Air Pollution Effects (ESCAPE) |journal=The Lancet Oncology |date=August 2013 |volume=14 |issue=9 |pages=813–822 |doi=10.1016/S1470-2045(13)70279-1 |pmid=23849838 |url=https://www.openaccessrepository.it/record/23400 }}</ref> Svetovna izpostavljenost PM{{sub|2.5}} je leta 2016 prispevala k 4,1&nbsp;milijona smrti zaradi bolezni srca in kapi, raka pljuč, kroničnih bolezni pljuč in bolezni dihal.<ref name="State of Global Air 2018">{{cite web| title=STATE OF GLOBAL AIR/2018 A SPECIAL REPORT ON GLOBAL EXPOSURE TO AIR POLLUTION AND ITS DISEASE BURDEN| publisher=Health Effects Institute| year=2018| url=https://www.stateofglobalair.org/sites/default/files/soga-2018-report.pdf}}</ref> Na splošno so prašni delci v ozračju na šestem mestu med vzroki prezgodnje smrti v svetu.<ref>{{cite news|url=https://undark.org/breathtaking|title=The Weight of Numbers: Air Pollution and PM2.5|work=Undark|access-date=6 September 2018}}</ref> === Velikost prašnih delcev === [[slika:PM and a human hair.jpg|thumb|Primerjava velikosti prašnih delcev s človeškim lasom]] V osnovi se delce deli na fine ter grobe delce, ki imajo lahko drugačen tip vira in so bili izpostavljeni drugačnim atmosferskim pogojem. Delci različnih velikosti<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://b-ok.cc/book/2655019/83e684|title=Aerosol Science: Technology and Applications.|date=2014|accessdate=|website=|publisher=John Wiley and Sons Ltd.|last=Colbeck|first=|last2=Lazaridis}}</ref> : * '''Nukleacijska oblika:''' Delci s premerom manjšim od 0,1 µm, ki se formirajo z nukleacijskimi procesi temelječimi se na kondenzaciji visoko nasičene pare. Najmanjša velikost v tej kategoriji sicer ni dovolj dobro definirana, a se približuje 3nm. * '''Aitkenova oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 100 nm. Izvirajo iz parne nukleacije ali rasti prej obstoječih manjših delcev s procesom kondenzacije. * '''Akumulacijska oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 3 µm. Delci so v tej obliki formirani s procesom koagulacije manjših delcev ali pa s kondenzacijo sestavin v stanju pare. Število delcev se v tej obliki ne povečuje z rastjo kondenzacije. Proces mehanizma odstranjevanja teh delcev je počasen zato je tudi prisotno akumuliranje delcev v večje. * '''Ultrafini delci:''' Delci v Aitkenovi in nukleacijski obliki. * '''Fini delci:''' Premer manjši od 2 µm. * '''Grobe frakcije:''' Premer večji od 2 µm. Pomemben aspekt opisovanja delcev je distribucija velikosti, ki z logaritmično porazdelitvijo prikaže razmerje med velikostjo ter številom, površino, maso in volumnom. Največje število delcev je v nukleacijski, največja površina v akumulacijski in največji volumen oz masa v akumulacijski ter grobi obliki delcev. Manjša oblika vzorčenja PM2.5 (Particulate Matter) predstavlja trdne delce manjše od 2.5 µm pa vse do 0.1 µm, kar pomeni, da se lahko vzorči tako grobe, akumulacijske kot tudi fine, nukleacijske delce. Večja PM10, ki predstavlja trdne delce manjše od 10 µm pa vse do 1 µm pa pomeni, da se vzorči pretežno grobe in akumulacijske delce, pri velikosti 1-3 µm pa se obliki vzorčenja prekrivata. Izmerjene velikosti in oblike delcev so odvisne od merilne naprave, ki ima lahko več načinov merjenja in možnega porazdeljevanja velikosti delcev skozi posebne kanale, ki se sicer prilagajajo standardom in regulativam<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://epdf.pub/environmental-chemistry-of-aerosols.html|title=Environmental Chemistry of Aerosols.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Blackwell Publishing Ltd.|last=Colbeck|first=}}</ref>. Poleg fizičnih karakteristik (števila, mase in površine s pripadajočimi velikostmi) so pomembne tudi oblika, higroskopičnost (fenomen pridobivanja in zadrževanja vodnih molekul skozi proces absorpcije in adsorpcije), hlapnost ali volatilnost (kvaliteta materiala delca, ki opisuje kako hitro oz pod kakšnimi pogoji se upari) in električni naboj (opisuje adhezijski potencial delca, ki privlači ali odbija molekule različnih snovi) kateri je pomemben zaradi suspenzije ali resuspenzije, ki je lahko podobna tudi sili gravitacije<ref>{{Navedi revijo|last=Kok|first=|last2=Renno|date=2008|title=The effects of electric forces on dust lifting: Preliminary studies with a numerical model|url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1742-6596/142/1/012047/pdf|magazine=IOP Publishing Ltd, Journal of Physics: Conference Series 142|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. === Kemična sestava prašnih delcev, viri onesnaževanja in njihov delež === Poleg velikosti je zelo pomembna tudi kemična sestava delcev. Poleg vremenskih spremenljivk sta to dva parametra s katerima se lahko določi približen izvor onesnaževanja in njihov učinek na človeško zdravje. Kemična sestava je lahko homogena kjer je prevladujoča sestava delca iz enega kemičnega elementa (molekul, atomov) in posledično tudi enega vira. Ponavadi pa je sestava heterogena. Ta je sestavljena iz več kemičnih elementov, ki so bili povezani skupaj s kemičnimi reakcijami na samem mestu izvora (primarni delci) ali pa kasneje v atmosferi skupaj z drugimi delci, različnih agregatnih stanj, izvora, velikosti in kemičnih sestav ter s tem lastnostmi (sekundarni delci). Po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] so najbolj pomembne kemične lastnosti delcev:<ref name=":1">{{Navedi dokument |url=https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/67338/a76621.pdf;sequence=1|title=Guidelines for concentration and exposure-response measurement of fine and ultra fine particulate matter for use in epidemiological studies|date=2002|accessdate=|website=|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref> * Elementarna sestava * Sekundarni anorganski ioni * Ogljikove spojine * Organska sestava [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) prav tako izvaja kemične analize prašnih delcev (PM2.5 in PM10):<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/|title=Kakovost zraka v Sloveniji 2017|date=2017|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje|last=|first=}}</ref> * Ioni (Klorid, nitrat, sulfat, natrij, amonij, kalij, magnezij, kalcij) * Ogljikove spojine (Organski ogljik, elementarni ogljik) * Težke kovine (Arzen, kadmij, nikelj, svinec) * Policiklični ogljikovodiki (Benzo(a)antracen, benzofluoranten, benzo(a)pirene, inedeno(123-cd)piren, dibenz(ah)antracen) ==== Elementarna sestava ==== Prašni delci so lahko sestavljeni iz oblice kemičnih elementov in spojin, ki se oblikujejo direktno iz vira in ostanejo v primarni obliki ali pa se s pomočjo obstoječih plinov ter drugih elementov in atmosferskih pogojev ter s tem kemičnih reakcij oblikujejo v sekundarni fazi. Med elementarno sestavo delcev se šteje kemične elemente kot so minerali, ki so prisotni v zemeljski skorji (največja prisotnost je silicija, aluminija, železa in kalcija) in se s pomočjo mehanskih ter drugih procesov spustijo v zrak (ponavadi v grobih frakcijah). Pojavljajo pa se tudi sledovi kovin (kadmij, živo srebro, nikelj, krom, cink in svinec), ki ne izvirajo nujno iz zemeljske skorje in mehanskih procesov, ampak tudi termodinamičnih ob zgorevanju fosilnih goriv. Ti se lahko v sekundarni fazi spajajo z drugimi elementi kot je svinec (Pb), ki lahko oksidira v svinčev oksid (PbO). {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki | y1=25,17,8,28,22 | showValues= }} | below = Viri emisij živega srebra v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017">{{navedi dokument |url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_porocilo_2017_kakovost_zraka_fin.pdf |title=Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017 |publisher=Agencija RS za okolje |year=2018}}</ref> }} {| class="wikitable" |'''Vir emisije''' |'''Značilni elementi''' |- |'''Cestni promet''' Motorni transport Obraba motorja Nadomestni katalizator Obraba pnevmatik Prah ob/na cestišču | Br, Pb, Ba, Mn, Cl, Zn, V, Ni, Se, Sb, As Fe, Al Redki materiali Zn EC, Al, Si, K, Ca, Ti, Fe, Zn |- |'''Industrijski objekti''' Energetska postrojenja na nafto Zgorevanje premoga Rafinerije Talilnice neželeznih kovin Železarne ter jeklarne Tovarne proizvajajoče se mangana Rafinerije bakra | V, Ni Se, As, Cr, Co, Cu, Al, S, P, Ga V As, In, Cu, Zn Pb Mn Cu |- |'''Manjši izgorevalni procesi''' Sežigalnice odpadkov Izgorevanje lesa Peka mesa na žaru | Zn, Sb, Cu, Cd, Hg, K, Pb Ca, Na, K, Fe, Br, Cl, Cu, Zn Na, Al, K, Sr, Ba, Cl |- |'''Obdelava mineralov/drugih materialov''' |Mg, Al, K, Sc, Fe, Mn |- |'''Pršenje morske vode''' |Na, Cl, S, K |- |'''Resuspenzija delcev tal''' |Si, V, Cr, Ca, Ti, Sr, Al, Mn, Sc |} ==== Sekundarni anorganski ioni ==== {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil | y1=35,20,1,1,12,31 | showValues= }} | below = Viri emisij žveplovega dioksida v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Kmetijstvo | y1=11,9,50,11,9,10 | showValues= }} | below = Viri emisij dušikovih oksidov v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} Prašni delci se razlikujejo glede na primarno (direktno iz vira) in sekundarno formacijo. Sekundarna formacija se izvede v atmosferi na katero vplivajo že predhodno prisotni plini in s tem različne kemične reakcije ter drugi fizikalni procesi, kot so oksidacija žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx) in amonijaka (NH3), ki prevladujoče se izvirajo iz emisij fosilnih goriv (SO2, NOx) ter kmetijstva (NH3). Sulfat (SO4), nitrat (NO3) in amonij (NH4) so prevladujoče komponente sekundarnega anorganskega iona v prašnih delcih, ki se zaradi sočasne prisotnosti amonija v atmosferi, pojavijo kot amonijev sulfat ((NH4)2SO4) ter amonijev nitrat (NH4NO3) in izvirajo s pomočjo nevtralizacije žveplene kisline (H2SO4) ter dušikove kisline (HNO3) z amonijakom (NH3). Oksidacija (SO2) vedno rezultira v formaciji aerosolov (zaradi nizkega pritiska), medtem, ko so dušikovi oksidi (NOx) razdeljeni med plinasto fazo in fazo »trdnega« delca. Nevtralizacija žveplene kisline ponavadi prevlada nad nevtralizacijo dušikove kisline <ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change, Second edition.|last=Seinfield|first=|publisher=John Wiley & Sons|year=2006|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://www.wiley.com/en-us/Atmospheric+Chemistry+and+Physics%3A+From+Air+Pollution+to+Climate+Change%2C+3rd+Edition-p-9781118947401|last2=Pandis}}</ref>. Sekundarna formacija je odvisna od kemičnih reakcij s predhodno obstoječimi plini in koncentracijami oksidov v atmosferi ter od kemičnih in fizikalnih karakteristik obstoječih prašnih delcev s katerimi se potencialno lahko poveže v večji delec. Vremenske spremenljivke kot so temperatura zraka, vlaga, veter, pritisk in sončno sevanje pa lahko zavrejo ali pa pospešijo ta proces. {| class="wikitable" |'''Vir''' |'''Spojine''' |- |Reja živali |NH3 |- |Produkti atmosferske transformacije SO2, NOx in NH3 |H(+), SO4(2-), NO3(-), NH4(+) |- |Kotlovnica na premog in olje |SO4(2-), NH4(+) |- |Sežigalnica |NH4(+), NO3(-)SO4(2) |- |Dim zaradi sežiganja lesa |Nitrat, sulfat, NH4 |- |Kurišča za peko mesa |Nitrat, sulfat |} ==== Ogljikove spojine ==== Delež ogljikovih spojin v delcih predstavljajo različne vrste organskih spojin, med katerimi sta najbolj pomembni: elementarni ogljik (EC) in organski ogljik (OC). Elementarni ogljik (tudi črni ogljik) je oblikovan med visokotemperaturnim izgorevanjem fosilnih goriv ter biomase in predstavlja inertni sledilni del primarnega (izgorevalnega) prašnega delca. Ogljik v obliki organskih spojin je lahko primarnega izvora (transport, industrija, obraba in suspenzija bioloških ostankov,..) in pa tudi sekundarnega (oksidacija hlapnih organskih spojin). Ogljikove spojine lahko predstavljajo tudi do 60% masnega deleža finih delcev v velikosti manjših od 2.5 µm, ki so prisotni v urbanem in obcestnem okolju ter od 10 do 20% masnega deleža delcev manjših od 10 µm <ref name=":0" />. Vsebnost ogljikovih spojin zato spremlja tudi agencija Republike Slovenije za okolje, ki lahko na podlagi tega lažje določa sam izvir delcev in strategije kontrole tega dela emisij prašnih delcev. ==== Organska sestava ==== Organske spojine so izpuščene v zrak ob samem procesu predelave, izdelave, uporabe in obrabe velikega števila materialov ter produktov. V večini so lahko-hlapne ali pa polhlapne, kar pomeni, da se v stiku z atmosferskimi pogoji zelo hitro uparijo. Polhlapne organske spojine so v atmosferi lahko v obliki pare ali pa delca (trdnega, tekočega). Organske spojine vedno vsebujejo ogljik (v tem primeru izključujoč CO2, CO,..), skoraj vse pa tudi ogljiko-vodikovo (C-H) vez, predstavljajo pa lahko tudi do 30% mase PM2.5 in do 20% mase PM10<ref name=":2" />. Ponavadi se nahajajo v notranjosti prašnega delca, v manjši meri pa tudi na površini. {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Ubežni izpusti,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki,Kmetijstvo | y1=7,8,6,24,5,30,1,19 | showValues= }} | below = Viri emisij lahko hlapnih snovi v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} Lahko hlapne snovi so lahko spojine, kot so [[propan]], [[butan (plin)|butan]], [[formaldehid]]i, [[etanol]] idr., polhlapne pa klordan, [[DDT]] (pesticidi), benzojska kislina (konzervansi za živila, plastični izdelki,..), benzil butil ftalat (mehčalec polimerov-sestavni del fleksibilne plastike) in drugi. V Sloveniji in tudi drugod po svetu se posebno pozornost posveča nadzoru in omejevanju uporabe policikličnih aromatski oglijkovodikov (PAH), ki kot razred organskih spojin dokazano škodujejo zdravju in kot je v priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije opisano <ref name=":1" /> doprinesejo k razvoju [[Rakava celica|rakavih celic]] v človeškem telesu. PAH spojine so sestavljene iz več aromatskih obročov s pomočjo frakcij oglijka in se oblikujejo v pogojih kjer je prisotnost kisika zelo majhna, kot na primer v samem ognjenem okvirju izgorevanja organskih materialov (fosilna goriva, les,..) kjer ob nepopolnem izgorevanju (prenizka temperatura,..) ne pride do razgrajevanja spojin v krajše in bolj enostavne. Te ob vremenskih spremenljivkah kondenzirajo in se formirajo v ali adsorbirajo na površino delca. Policiklični aromatski ogljikovodiki, ki so prepoznani kot nevarni za človeško življenje so: benzo(a)piren (tudi najbolj obravnavan), benzo(a)antracen, acenaften, acenaftilen, antracen, dibenzo(a,h)anthracene, fluoranten, naftalen, fenantren, piren in drugi. ==== Voda ==== Voda ima velik vpliv na oblikovanje delcev in s tem na njihovo velikost ter maso. Primaren fizični proces je kondenzacija in izparevanje vodne pare, ki se ob hidrofiličnih snoveh poveže z absorpcijo (molekule se volumsko povežejo z drugo snovjo delca) ali adsorpcijo (molekule se povežejo na površini delca). Hidrofobične snovi pa se ne povežejo z in se ne razstopijo v vodi. Če je v delcu prevladujoča se skupina hidrofiličnih molekul te lahko preprečijo, da bi se hidrofobične snovi ločile od vode zaradi oblikovanja močnih vodikovih vezi. Lahko pa hidrofobična snov vpliva na zmanjšanje vsebnosti vode in s tem mase delca. S povečevanjem relativne vlažnosti se povečuje tudi stopnja rasti velikosti in mase delca, ki je odvisna tudi od drugih faktorjev (velikost delca, pot, ki jo opravi v primerjavi z drugimi delci, vremenske spremenljivke). Ob 50% relativni vlažnosti je lahko delež vode pri celotni masi delca (NH4(SO4)2) kar 30% <ref name=":1" />. ==== Kemična analiza ==== Kemično analizo se lahko izvede na večjem številu delcev ali pa samo ne enem, kjer se izvaja več različnih metod, ki se osredotočajo na manjšo površino (9 do 16 µm²). Metoda kemične analize temelječa na rentgenski flourescenčni analizi (XFR). Okoljski vrstični elektronski mikroskop (ESEM) in energetska disperzijska rentgenska analiza (EDX)<ref>{{Navedi splet|url=http://homepages.see.leeds.ac.uk/~lecsjed/huiyi/00_FTitle%20page.doc|title=Development and Application of a new Thermal Gradient Diffusion Chamber to study the Ice Nucleation Properties of Inhomogeneous Dust Aerosols|date=2007|accessdate=|website=|publisher=|last=Kulkarni|first=}}</ref> temeljita na mikroskopskem slikanju skupine delcev in posameznega delca na filtru, katerega sočasno obravnavata tudi z visoko frekvenco rentgenskega štetja katerih spektrovni odboj se analizira in poveže z obstoječimi kemičnimi elementi. Kemična sestava delcev se razlikuje glede same lokacije (izvora, izvajanja meritev), ki ima ponavadi svoje specične lastnosti, ki so povezane z različno industrijo ter delovanjem ljudi (v mestih), različnimi vrstami rastja (v ruralnih predelih) in vremenskimi pogoji. ==== Izvor delcev ==== {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=300 | height=150 | yAxisTitle=% | legend=Vir | type=stackedrect | x=SOX,NOX,PM10,PM2.5,NMVOC | y1=0,1,4,5,1 | y2=0,39,10,11,9 | y3=3,9,2,2,1 | y4=9,3,19,10,48 | y5=20,11,6,8,2 | y6=51,17,5,4,9 | y7=17,14,39,56,17 | y8=0,6,15,4,13 | y1Title=Odpadki | y2Title=Cestni promet | y3Title=Ostali promet | y4Title=Industrijski procesi in raba | y5Title=Raba energije v industriji | y6Title=Proizvodnja elektrike in toplote | y7Title=Gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor | y8Title=Kmetijski sektor | showvalues= | colors=#777099,#b7b5da,#adc446,#7b9033,#fdf8b0,#44859e,#6ec5c2,#a8dce7 }} | below = Različne vrste emisij v Evropi (2018)<ref name="EEA_report_2018">{{navedi dokument |url=https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2018 |title=Air quality in Europe — 2018 report |series = EEA Report |issue=12/2018 |publisher= Evropska agencija za okolje |year=2018}}</ref> }} Prašni delci se v osnovi delijo glede na naravni ter antropogeni izvor. Antropogeni izvor na globalni ravni predstavlja zgolj 19% delež vseh delcev v ozračju, ostalih 81% pripada naravnim izvorom <ref>{{Navedi revijo|last=Chen|first=|last2=Jiang|last3=Huang|date=2018|title=Quantifying contributions of natural and anthropogenic dust emission from different climatic regions.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1352231018304965|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Največji naravni izvori emisij prašnih delcev so območja: puščava Sahara, puščava Taklamakan, Arabski polotok in zahodni del Avstralije. Največji antropogeni izvori pa so na območju: Indije, Kitajske, Severne Amerike in Evrope. Zelo sušna in sušna območja so tista, ki največ prispevajo k emisijam s strani naravnih virov in delno sušna, sušna, subhumidna in humidna območja s strani antropogenih. ===== Naravni izvori ===== Največje koncentracije naravnega izvora se nahajajo na območjih kjer je suho podnebje in primerna geologija zemeljske skorje (izsušena tla polna drobnega peska ali zemlje) kot so: puščava, plaže, večje odprte površine zemlje kjer ob pravih vremenskih pogojih (veter) pride do resuspenzije delcev v zrak. Obmorske geografske lokacije imajo prisotnost morske soli, ki nastane zaradi stratifikacije (razslojevanje različnih kompozicij vode ob različnih temperaturah) in dviganjem, prenašanjem in sedimentacijo le teh na obalna območja (mesta, države), ki pa se ob intenzivnih podnebnih pogojih (veter) lahko prenaša tudi v notranjost celin. Veča pa se tudi intenziteta dinamike že obstoječih naravnih podnebnih pogojev, ki ob akumulativnem prispevku človeka k [[Spremembe podnebja|podnebnim spremembam]] doprinese k požarom v divjini<ref>{{Navedi revijo|last=McClure|first=|last2=Jaffe|date=2018|title=US particulate matter air quality improves except in wildifre-prone areas.|url=https://www.pnas.org/content/115/31/7901|magazine=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Antropogeni izvori ===== Največje koncentracije delcev antropogenega izvora se nahajajo v urbanih središčih, kjer živi tudi večina industrializiranega sveta, ki je zaslužena za največji delež zgodovinskih izpustov, poleg v zadnjih desetletjih vzpenjajočih se velikih držav (Kitajska in Indija)<ref>{{Navedi revijo|last=Ritchie|first=|last2=Roser|date=2017|title=CO2 and other greenhouse gas emissions|url=https://ourworldindata.org/co2-and-other-greenhouse-gas-emissions|magazine=University of Oxford|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kot je razvidno se delež antropogenih virov v mestih regionalno razlikuje, na globalni ravni pa je povprečje PM2.5<ref>{{Navedi revijo|last=Karagulian|first=|last2=Bellis|date=2015|title=Contributions to cities ambient particulate matter (PM): A systematic review of local source contributions at global level.|url=http://source-apportionment.jrc.ec.europa.eu/Docu/Karagulian_et_al_2015.pdf|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>: * Promet: 25 % * Domače kurjenje goriv (les, premog, plin za kuhanje in ogrevanje): 22 % * Industrijske dejavnosti (zgorevanje nafte, premoga v energetskih postrojenjih, emisije s strani industrij kot so: petrokemična, metalurška, keramična, farmacevtska, informacijsko-tehnološka,..): 15 % * Nedoločeni viri človeškega izvora (agrikulturna dejavnost, odpadki, sprememba namembnosti gozdnih in drugih površin,..): 22 % * Naravni viri (delci zemlje, soli): 18 % ====== Slovenija ====== Glavni viri primarnih in sekundarnih delcev PM2.5 ter PM10 v Sloveniji (v letu 2016) so bila individualna kurišča na les (sektor rabe goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju) in dizlovi motorji na notranje izgorevanje (sektor cestnega prometa), ki so skupaj predstavljala do 85% vseh virov. Podatki so bili pridobljeni s strani agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO)<ref name=":2" />. ====== Evropska unija ====== V Evropski Uniji je največji onesnaževalec z žveplovimi oksidi (SOx)  »proizvodnja elektrike in toplote«, dušikovimi oksidi (NOx) »cestni promet«, prašnimi delci (PM2.5 ter PM10) »gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor«, kar je v skladu s slovenskimi razmerami<ref>{{Navedi splet|url=https://res.cloudinary.com/rampi/raw/upload/v1540861448/Air_quality_in_Europe_-2018_report-compressed_edcg1e.pdf|title=Air quality in Europe – 2018 report|date=2018|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency: European Environment Agency|first=}}</ref>. Letne koncentracije prašnih delcev (PM2.5 in PM10) so najvišje v predelih Evrope kjer je večja urbanizacija (koncentracija ljudi) in prisotnost industrije, večje rabe primarnih energentov v obliki lesa ali pa fosilnih goriv za proizvajanje elektrike ter toplote. Pomembni pa so tudi geografski in vremenski pogoji, ki ne nudijo zmožnosti razpihovanja delcev in drugih onesnaževal zaradi gorovja na eni in nižine na drugi strani kot je primer stabilne atmosfere (pozimi je prisotna toplotna inverzija) v severni Italija, ki ima vpliv tudi na Slovenijo<ref>{{Navedi revijo|last=Finzi|first=|date=1991|title=LANDSAT images of urban air pollution in stable meteorological conditions|url=https://www.researchgate.net/publication/42433064_Satellite_data_for_the_air_pollution_mapping_over_a_city_-_The_use_of_virtual_stations|magazine=Il Nuovo Cimento C|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> . === Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami === ==== Dinamika enega prašnega delca ==== Gibanje enega prašnega delca predstavlja molekula snovi, ki potuje skozi zrak v ravni liniji dokler ta ne trči ob drugo molekulo in spremeni smer ter svojo hitrost, do naslednjega trka in tako naprej. Molekule se lahko združujejo med sabo v procesu nukleacije ali pa trčijo ob delec, ki je mnogo večji od njih in združijo. Na delec deluje sila upora (Fupor), ki je odvisna od lastnosti tekočine (hitrost, tlak, viskoznost) v kateri se delec giblje ter samih lastnosti gibanja delca (tudi oblike) in je definirana s pomočjo »Stokesovega zakona«. Sila upora je prisotna, ko ima delec drugačno hitrost od hitrosti tekočine (plina) v kateri se nahaja, ta pa je odvisna tudi od eksternih sil kot so sila gravitacije (Fg), ki je odvisna od mase delca. V primeru čistilnih naprav pa je prisotna tudi elektrostatična sila (Fes), ki pa je odvisna od električnega naboja delca. Gibanje molekul (trki ob delec) je zaradi difuzije in vremenskih spremenljivk naključno, z različnimi vrstami intezitete in se ga da na mikroravni opisati z »Brownovim gibanjem«, ki upošteva maso delca ter naključni prekinjajoči se pospešek odvisen od trkov z drugimi delci ali molekulami<ref name=":3" />. Delci pa lahko, zaradi turbulentnega toka tekočine (hidrodinamičnih sil), sile gravitacije (pri večjih delcih), sile upora (površin) in drugih eksternih sil (vremenskih spremenljivk), sedimentirajo in s tem zmanjšajo svojo številčno in masno koncentracijo. ==== Prenos snovi ter oblikovanje delcev s procesom nukleacije in koagulacije ==== Začetek formiranja delcev imenujemo proces nukleacije, ki se lahko pojavi s kristalizacijo tekoče faze molekul v trdno, s tekoče faze v plinasto (uparevanje) in plinaste faze (elementov onesnaževala ter vode) v tekočo (kapljice) ali trdno (kristalizirani delci). Rast nukleacije se odvija, ko energija molekularnega toka na samo površino preseže molekularni tok iz same površine drugih molekul ali delcev. Prenasičeno ali visokonasičeno stanje molekul (kemični potencial molekule v visokonasičenem stanju) v plinastem stanju, ki je podvrženo spremembam v temperaturi in tlaku (ohlajevanje-kondenzacija ali izparevanje), spremembam v sami kemični kompoziciji (stik z drugimi elementi) in s tem kemičnimi reakcijami (oksidacija), lahko spremeni samo agregatno stanje in s tem dinamiko privlačnih (kohezijskih) sil med molekulami in atomi. Te sile vključujejo »Van der Wallsove«, kovalentne, ionske in druge kemično-elektronske vezi. Nenasičena ali nasičena para postane prenasičena z različnimi termodinamskimi procesi, kot so izotermična kompresija, izobarično ohlajanje in adiabatična ekspanzija. Procesu oblikovanja molekul v prenasičenem stanju, pravimo tudi homogena nukleacija v večjo skupino, ki je sestavljena iz samo ene vrste molekul. Druge vrste nukleacijskih procesov<ref name=":3" />: * Homogena-homomolekularna: lastna nukleacija iste vrste molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin. * Homogena-heteromolekularna: lastna nukleacija dveh ali več vrst molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin. * Heterogena-homomolekularna: nukleacija iste vrste molekul na drugi vrsti snovi. * Heterogena-heteromolekularna: nukleacija dveh ali več vrst molekul na drugi vrsti snovi. Ti delci so v velikostnem razredu nukleacijske ali aitkenove oblike in sicer od 0.01 do 0.1µm ter imajo zaradi hitrih procesov in dinamike ter združevanja se z večjimi delci, tudi kratko življensko dobo (nekaj minut do nekaj ur). Nukleacijska oblika prašnega delca se lahko oblikuje in združuje tudi z drugimi nukleacijskimi (homogene ali heterogene vrste) ali pa tudi večjimi oblikami prašnih delcev s procesom koagulacije v akumulacijsko velikost delcev (0.01µm do 3µm), ki imajo tudi več tedensko atmosfersko življensko dobo. Lahko pa se oblikuje s kondenzacijo sestavin v stanju pare na že obstoječe delce. Prenos snovi in oblikovanje delcev se v atmosferi primarno izvaja s kondenzacijo in izparevanjem vodne pare. Kondenzacija (ali izparevanje) poteka zaradi tlačne razlike med zunanjo paro ter paro na površini delca. Stopnja rasti je odvisna od relativne vlažnosti, velikosti delca in relativne velikosti delcev v primerjavi s povprečno razdaljo gibajočih se delcev med zaporednimi trki, ki spreminjajo smer, energijo ali druge lastnosti delcev ter od prisotnosti drugih visokonasičenih snovi. Reakcija žveplovega dioksida (SO2) z vodo tvori žveplasto kislino (H2SO3) ta pa v atmosferi reagira s kisikom in tvori žvepleno kislino (H2SO4). Žveplena kislina je poleg organskih spojin ena od najbolj zaslužnih spojin za oblikovanjem novih delcev v atmosferi. Žveplena kislina ima nizek parni tlak, kar pomeni, da lahko hitreje kondenzira in zato igra vlogo predhodnega plina pri oblikovanju prašnih delcev. Dokazana je korelacija med izmerjeno koncentracijo žveplene kisline (H2SO4) ter številčno koncentracijo delcev v velikosti od 3 do 6 nm (nukleacijska velikost), ki predstavlja sam začetek oblikovanja delcev<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Sihto|first=|last2=Kulmala|date=2006|title=Atmospheric sulphuric acid and aerosol formation: implications from atmospheric measurements for nucleation and early growth mechanisms.|url=https://acp.copernicus.org/articles/6/4079/2006/|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kljub izključevanju rastnih mehanizmov je razvidno, da žveplena kislina predstavlja večji delež zaslužen za oblikovanje delcev, ne pa celotnega, ki je razdeljen še med druge spojine (organske spojine ter sekundarni ioni kot je amonijak) ter odvisen od vremenskih spremenljivk. Nukleacija je v takem primeru heterogena-homomolekularna. ==== Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami ==== Koncentracija (dinamika) delcev je odvisna tudi od vremenskih spremenljivk v spodnjem delu [[Ozračje|atmosfere]] – troposferi, kjer se odvijajo globalni ter regionalni vremenski pojavi kot so: različne vrste zračnih mas, ki vplivajo na formiranje vremenskih front in s tem na ciklone, anti-ciklone in druge vrste vremenskih pojavov. Ti pojavi vplivajo na dinamiko v  spodnjemu delu troposfere - atmosferski mejni plasti, ki se nahaja od 1 do 2km nad zemeljskim površjem. V tej mejni plasti se odvijajo tudi lokalni vremenski pojavi z vremenskimi spremenljivkami, izmed katerih so za samo dinamiko prašnih delcev najbolj pomembne: temperatura zraka, vlažnost zraka, hitrost vetra ter globalno sončno sevanje. ===== Temperatura zraka ===== [[Temperatura]] zraka je odvisna od sončnega sevanja v obliki elektromagnetnega valovanja, ki preide atmosfero in vzpostavi stik z zemeljskim površjem katero del sončne svetlobe absorbira, del pa odbije nazaj v atmosfero oziroma vesolje. Absorbirano sončno sevanje segreje zemeljsko površino, ki z nižjo frekvenco elektromagnetnega valovanja odseva toploto nazaj proti površju in v atmosfero ter vesolje. V atmosferi se toplota zadržuje zaradi absorpcije v vodni pari, ogljikovem dioksidu in ostalih plinih, ki ustvarjajo učinek tople grede in segrevajo ozračje ter s tem dvigajo samo temperaturo. Temperatura se v atmosferi spreminja z geografsko lokacijo ter višino in je v lokalni ter globalni troposferi odvisna od konvekcijskega gibanja, ki je podnevi bolj pomembno od gibanja vetra, s prehajanjem v noč pa se omenjeno razmerje spremeni in gibanje vetra ob površini ter s tem vzbujene turbulence prevlada nad konvekcijskim. Konvekcijsko gibanje se odvija v konvekcijski mejni plasti, ki je spodnja meja troposfere katere višina se lahko razteza od nekaj sto metrov pa do nekaj kilometrov. V tej mejni plasti se, zaradi nehomogenosti zemeljske topografije in posledične razlike v odsevanju zgoraj omenjene toplote, odvijajo konvekcijski prenosi toplote, ki temeljijo na prenosu toplote zaradi gibanja molekul v plinasti ali tekoči fazi<ref>{{Navedi knjigo|title=Environmental fluid mechanics.|last=Cushman-Roisin|first=|publisher=John Wiley and Sons, Inc|year=2019|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=http://www.dartmouth.edu/~cushman/books/EFM/front.pdf}}</ref>. Temperatura je najvišja ob površini zemlje ter se z višino spreminja. Z večjo višino se zmanjšuje zračni pritisk ter gostota zračne mase, ki posledično zmanjša tudi samo temperaturo ozračja in s tem vpliva na koncentracijo delcev, ki se večinoma zadržujejo v atmosferski mejni plasti. To je podobno procesu toplotne inverzije, ki nastane ob nižji temperaturi zraka nad samo površino zemlje kot pa je temperatura le tega nad to tanko plastjo. V tem primeru se onesnaževala ne zmorejo dvigniti in razpršiti, kar v poletnih mesecih lahko povzroči [[smog]], med zimskimi pa tudi zadrževanje prašnih delcev. Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je pozimi ob nizkih temperaturah od -10 ºC pa vse do 10 ºC, kjer je ponavadi prisotna toplotna inverzija. V preostalem delu leta pa tudi ob višjih temperaturah v odsotnosti oblakov ter prisotnosti stabilnih atmosferskih pogojev, v primeru velike razlike med največjo ter najmanjšo izmerjeno dnevno temperaturo in ob prisotnosti nizke višine atmosferske mejne plasti<ref name=":6">{{Navedi revijo|last=Barmpadimos|first=|last2=Hueglin|date=2011|title=Influence of meteorology on PM10 trends and variability in Switzerland from 1991 to 2008.|url=https://www.researchgate.net/profile/Stephan_Henne2/publication/253426542_Influence_of_meteorology_on_PM10_trends_and_variability_in_Switzerland_from_1991_to_2008/links/56b05aa108ae8e37214d5f7d.pdf?inViewer=0&pdfJsDownload=0&origin=publication_detail|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Hitrost vetra ===== Stanje konvekcijske mejne plasti ter s tem prenašanje toplote pa temelji tudi na dinamiki vetra, ki se v atmosferi spreminja z višino in povzroča, skupaj s konvekcijo, horizontalno ter vertikalno mešanje zraka s pomočjo nastalih turbulenc, ki vplivajo na samo hitrost vetra. Ta je odvisna od aerodinamičnega upora, ki je ob zemeljskem površju tako velik, da je hitrost vetra zelo majhna (lahko tudi 0 m/s), z višino pa se zmanjšuje ter ob odsotnosti večjih topografskih preprek (mesta, hribovja) ohranja večjo konstanto hitrost in s tem vpliva na razpršitev prašnih delcev ter drugih onesnaževal. Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je ob manjših hitrostih vetra (manj kot 5 m/s). Medtem, ko primer korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Csavina|last2=Field|date=2014|title=Effects of wind speed and relative humidity on atmospheric dust concentrations in semi-arid climates.|url=https://www.researchgate.net/publication/261919978_Effect_of_Wind_Speed_and_Relative_Humidity_on_Atmospheric_Dust_Concentrations_in_Semi-Arid_Climates|magazine=Science of the Total Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> temu nasprotuje saj je večja hitrost vetra zaslužena tudi za resuspenzijo delcev s tal, a prejšnja trditev vseeno drži zaradi fizikalnega dejstva, da večja hitrost vetra pomaga pri razpršitvi delcev v različne horizontalne ter vertikalne prostorske dimenzije, ki pa je vseeno v neizolirani obliki odvisna od mnogih drugih faktorjev, ki lahko spremenijo zgornjo trditev. Ob sami hitrosti vetra je pomembna tudi smer vetra. Ta ima lahko korelacijo z visokimi masnimi koncentracijami prašnih delcev zaradi velik vpliva onesnaževanja geografskih območji in človeških aktivnosti, ki se nahajajo v tisti smeri (velika kmetijska ali pa industrijska območja, požari,..)<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Tai|first=|last2=Mickley|date=2010|title=Correlations between fine particulate matter (PM2.5) and meteorological variables in the United States: Implications for the sensitivity of PM2.5 to climate change.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S135223101000539X|magazine=Elsevier Ltd., Atmospheric Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Vlažnost zraka ===== Vlažnost zraka je oznaka za količino vodne pare prisotne v zraku in lahko nakazuje na možnost dežja, oblakov, megle in drugih vremenskih pojavov. Vodna para na zemlji primarno izvira iz povišanja temperature nekega geografskega območja in sočasnega izparevanja morja, drugih vodnih teles v različnih agregatnih stanjih (ledeniki, jezera) ter rastja in zemlje, ki vsebuje delce vode. Na vlažnost zraka določene geografske lokacije vpliva, poleg intenzivnosti sončnega sevanja in s tem temperature, tudi veter. Visoka vlažnost lahko nakazuje na padavine in stopnjo le teh, ki z zajemanjem delcev ter procesom sedimantacije zmanjšujejo koncentracijo prašnih delcev v ozračju. Zmanjševanje koncentracije pa je odvisno od geografije, splošnega podnebja, ki ima lahko že samo po sebi nižjo raven vlažnosti (od 20 do 60% pri polsušnem podnebju)<ref name=":7" /> ter dviga ali spuščanja atmosferske mejne plasti ter s tem višanja ali nižanja relativne vlažnosti <ref name=":6" />, kjer se s prisotnostjo višje vlažnosti v zraku (+ 60%) v nekaterih podnebnih ter višinskih pasovih lahko viša tudi sama koncentracija prašnih delcev. Raziskava <ref name=":7" /> Pri korelaciji med vlažnostjo (v različnih sezonskih obdobjih) ter masnimi koncentracijami prašnih delcev je tako lahko precej velika tudi negotovost, ker imajo velik vpliv tudi druge vremenske spremenljivke ter geografska območja in človeška aktivnost, ki lahko vplivajo na dinamiko gibanja prašnih delcev. Zaradi teh negotovosti je pomembno izračunati tudi korelacijo med večjim številom različnih vremenskih spremenljivk ter masnimi koncentracijami na različnih geografskih območjih skozi čas. ===== Povezovanje vremenskih spremenljivk ===== Vzpostavljanje individualnih korelacij med koncentracijo prašnih delcev ter posameznimi vremenskimi spremenljivkami ni zadostno, lahko tudi zavajujoče in je zaradi kompleksnosti vremenskih pojavov (pred in med samim merjenjem), topografije ter velikosti, hrapavosti površine in kemične sestave prašnega delca ter prisotnosti drugih komponent v zraku le te potrebno obravnavati s celostne perspektive. <!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. -->Raziskava korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7" /> tako opisuje dinamiko ob manjših peščenih nevihtnih vremenskih pojavih.V prvem primeru polsušnega celinskega podnebja, ob dokaj konstantnih temperaturah ter primeru tlakovane kot netlakovane ceste, prikazuje, da je ob hitrostih vetra nad 4 m/s ter nizki relativni vlažnosti (<25%) opaziti večanje masne koncentracije večjih delcev (PM10), kar se pripisuje adsorpciji vode na suhe delce ter s tem prevladujočimi strižnimi napetostmi nad kohezijskimi silami med delci, ki so večje pri višji relativni vlažnosti (>25%). Ta bi s tem lahko naznanila zmanjšanje same zmožnosti resuspenzije delcev s tal (erozija tal). V drugem primeru polsušnega celinskega podnebja pa je razvidno, da se masna koncentracija delcev PM10 poveča ob hitrosti vetra nad 6 m/s ter relativni vlažnosti v območju nad 30% do 60 %. Zaradi razpršenih rezultatov analize je torej ugotovljeno, da obstaja med masno koncentracijo delcev nelinearna odvisnost s povprečno hitrostjo vetra ter relativno vlažnostjo, ki nakazuje na to, da je za boljše razumevanje dinamike potrebno upoštevati še večje število dejavnikov kot so: samo dinamično spreminjanje hitrosti ter smeri vetra (sunki vetra), spreminjanje temperature, značilnosti terena in obliko površine ter kemijsko sestavo prašnega delca, ki lahko spreminja značilnosti adsorpcije vodne pare na sam delec.<!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. --> Raziskava<ref name=":8" /> opisuje dinamiko med temperaturo, relativno vlažnostjo in kemično sestavo prašnih delcev, ki se razlikuje tudi z različnimi geografskimi lokacijami v Združenih državah Amerike ter njihovimi specifičnimi lastnostmi, ki lahko vplivajo na koncentracijo prašnih delcev. V večini različnih delov ZDA je bila zaznana pozitivna korelacija med dvigom temperature ter koncentracijami organskega ter elementarnega ogljika in sulfata, ki je produkt hitrejše oksidacije žveplovega dioksida. Negativna, razen severa in jugozahoda ZDA, pa z nitratom, ki jo pojasnujejo z večjim izparevanjem nitrata iz faze delcev v plinasto fazo ob povišanih temperaturah. Korelacija med povečano vlažnostjo ter sulfatom in nitratom je pozitivna, saj žveplov dioksid lažje oksidira v oblakih, formiranje amonijevega nitrata pa je v sami odvisnosti od relativne vlažnosti. Nevtralna ali pa negativna pa pri organskem ter elementarnem ogljiku, ki imata negativno korelacijo v jugovzhodu ter zahodu ZDA, kjer je prisotna nizka relativna vlažnost v povezavi s sušami ter posledično požari, ki so sami velik vir ogljikovih aerosolov ali pa ob obalnih območjih, kjer je pa nasprotno prisotna zelo visoka vlažnost, ki je povezana s konstantnim dotokom čistega morskega zraka, kar preprečuje začetno formiranje organskih ogljikovih aerosolov v tekoči fazi. ===== Vpliv prašnih delcev na podnebne spremembe ===== Učinek prašnih delcev je, v primerjavi s [[Toplogredni plin|toplogrednimi plini]], na [[Spremembe podnebja|podnebne spremembe]] in [[planetarne meje]] precej majhen. Zaradi kratke življenske dobe imajo prašni delci večji vpliv na lokalno podnebje. Pod direktni vpliv se štejeta razprševanje in absorbcija sončnega sevanja, ki spreminjata zemeljsko sevalno ravnotežje<ref>{{Navedi revijo|last=Boucher|first=|last2=Randall|date=2013|title=Clouds and Aerosols. Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change.|url=https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WG1AR5_Chapter07_FINAL-1.pdf|magazine=Cambridge University Press|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Razprševanje povečuje odbojnost planeta in s tem le tega ohlaja, medtem, ko absorbcija učinkuje ravno nasprotno in segreva atmosfero. Razmerje med učinkom ohlajanja in segrevanja je odvisno od kemične sestave aerosolov ter okoljskih pogojev, vseeno pa aerosoli antropogenega izvora planet ohlajajo. Sončno sevanje, ki doseže zgornji sloj atmosfere je 342 W/m<sup>2</sup>, od tega vse do površja 67 W/m<sup>2</sup> absorbira in 77 W/m<sup>2</sup> odbije atmosfera ter kemične komponente in njihov doprinos k zemeljskemu sevalnemu ravnotežju. Pod indirektni vpliv se šteje oblikovanje novih kapljic (tudi ledu) v oblakih s pomočjo kondenzacije okoli prašnih delcev, ki povečajo samo odbojnost oblaka in ohlajanje podnebnega sistema. Nezanemarljiv vpliv imajo tudi na povečanje (v nekaterih primerih tudi na zmanjšanje) zmožnosti padavin z oblakov. ===== Atmosferski transportni ali razpršitveni modeli ===== Razpršitveni modeli, ki spadajo pod širšo skupino modelov za izračun koncentracij zračnega onesnaževanja, dobijo uporabno vrednost pri programih nadzora koncentracij in reguliranja izpustov prašnih delcev. Idealni model bi vključeval vse karakteristike obstoječih zračnih onesnaževal, njihovega izvora, dinamike z meteorološkimi spremenljivkami v atmosferi ob poljubnem času ter na poljubni lokaciji. Takšen model ne obstaja, zato se je potrebno zadovoljiti z manj zanesljivimi praktično-eksperimentalnimi ter matematičnimi približki realnega stanja<ref>{{Navedi knjigo|title=Air pollution control engineering, Second edition|last=Noel de Nevers|first=|publisher=McGraw-Hill International Editions, Civil Engineering Series|year=2000|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://b-ok.org/book/2724986/d8f2ca?dsource=recommend}}</ref>. Najbolj enostaven je model zaboja, ki temelji na območju (mesto, primestje, ruralno območje,..) v obliki pravokotnika s pripadajočo se širino, dolžino ter višino, ki predstavlja atmosfero kjer so poenostavljeni pogoji takšni, da se onesnaževala popolnoma zmešajo in so enake koncentracije v katerikoli točki tega volumna. Modelu zaboja vsebuje tudi konstantno hitrost in smer vetra. Ta predstavlja povprečno hitrost in smer skozi celotno višino. Koncentracije onesnaževal, ki s pomočjo vetra prehajajo v mesto so konstantne. Konstantna pa je tudi stopnja onesnaženosti, ki izvira iz samega mesta. ====== Gaussov razpršitveni model ====== Je najbolj pogosto uporabljen, ki temelji na opisu trodimenzionalnega polja koncentracij onesnaževala izvirajočega se iz ene točke oz. enega vira ob meteoroloških in emisijskih pogojih, ki jih je pri končnem izračunu potrebno upoštevati skupaj z znanimi fizikalnimi zakoni (različne vrste difuzije, kondenzacija, koagulacija,..). Koordinatni sistem je postavljen in fiksiran v spodnjem centru izvora onesnaževanja, v tem primeru dimnika [[Energetski vir|energetskega postrojenja]], kar predstavlja temelj Eulerjevega matematičnega modela. Os X je postavljena v smeri horizontalno usmerjenega vetra in s tem glavni smeri razpršitve onesnaženega zraka, ki pa se med drugim razprši tudi v Y ter z smeri postavljenih osi. Na začetku se zaradi hitrosti in temperaturne razlike onesnaževala ter atmosfere onesnažen zrak dvigne v smeri Z, kasneje pa zaradi pogojev atmosfere, ki jih lahko z naprednimi numeričnimi metodami približamo realnemu stanju, razprši tudi v druge smeri. Obstaja pa tudi Langragov matematični model kateri ima gibajoči se koordinatni sistem postavljen v določeno točko onesnaženega zraka, ki spreminja svojo lokacijo glede na samo gibanje zraka zaradi pogojev atmosfere. Oba pristopa imata svoje specifične, pozitivne, lastnosti. ====== Večcelični model zaboja ====== Vsebuje oba predhodno omenjena modela, kjer je nad območjem interesa postavljenih več posameznih celic v katerih prevladujejo drugačni pogoji atmosfere, koncentracije onesnaževala ter njihovega razvoja, ki so lahko izven celičnega izvora. Metodo v spodnjem delu večceličnega zaboja dopolnjujejo Gaussovi rapršitveni modeli, ki so locirani na samih virih onesnaževanja. Ker pa v realnosti ni mogoče označiti ter nadzirati vsakega posameznega vira onesnaževanja, se ta del metode dopolnjuje z nadziranjem koncentracij onesnaževala na različnih merilnih mestih. Ti delujejo kot sprejemniki emisij, ki poleg atmosferskih pogojev, intenzivnosti koncentracij, sočasno izvajajo tudi kemično analizo onesnaževala preko katere je lažje določiti sam izvor, gibanje in razvoj. Nekateri novodobni računalniški modeli ter njihovi algoritmi še vedno temeljijo ali pa vsaj delno vključujejo zgoraj omenjene modele. Ti kljub poenostavljenim matematičnim formulam, katere omejujejo vključevanje vpliva topografije okolja, aerodinamičnosti stavb ter dreves, spreminjanje hitrosti in smeri vetra (turbulenca, stabilnost atmosfere,..), sončnega sevanja in kemičnih reakcij, še vedno predstavljajo pomemben delež matematičnega prispevka pri samem modeliranju<ref>{{Navedi revijo|last=Tominaga|first=|last2=Stathopoulos|date=2016|title=Ten questions concerning modeling of near-field pollutant dispersion in the built environment.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0360132316302347|magazine=ollutant dispersion in the built environment. Building and Environment, The International Journal of Building Science and its Applications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ====== Drugi računalniški modeli ====== Poleg atmosferskih razpršitvenih modelov so trenutno najbolj uporabljeni računalniški modeli koncentracij: »geostatistic interpolation«,  »remote sensing retrieval«, in »radial basis function (RBF) neural network«.<ref>{{Navedi revijo|last=Zou|first=|last2=Wang|date=2015|title=Spatial modeling of PM2.5 concentrations with a multifactoral radial basis function neural network|url=https://link.springer.com/10.1007/s11356-015-4380-3|magazine=Environmental Science and Pollution Research, Springer Nature|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. »RBF neural network« temelji na strojnem učenju večplastnih vozlišč, ki so povezane med seboj in potrebujejo začetne predpostavke porazdelitve (Gaussova funkcija) matematičnih spremenljivk kot so: lokacija merilnikov koncentracij prašnih delcev, same koncentracije prašnih delcev, vremenske spremenljivke (vlaga, hitrost vetra,..) dolžina cestišč, razdalje od cestišč, vrste rabe zemljišč in gostota prebivalstva. V drugem koraku (skriti plasti) se izvajajo različne kombinacije možnih spremenljivk katerih število se lahko samodejno poveča zaradi vedno večjega števila vnešenih informacij ter obsežnejšega vnašanja začetnih spremenljivk (t.i. strojno učenje). V zadnjem koraku (izhodni plasti) se pridobi rezultat, ki je odvisen od linearno obteženih kombinacij vozlišč v drugi plasti in s tem rezultat željenih simulacij predhodno določenih željenih pogojev (vnešenih spremenljivk), ki se izboljšuje z vedno večjim vnašanjem informacij in možnih spremenljivk v prvem koraku. === Metode izvajanja meritev številčne ter masne koncentracije prašnih delcev === Zgodovina razvoja področja zaznavanja, opazovanja, merjenja in regulacije onesnaževanja zraka je v tesni odvisnosti od razvoja merilnih metod in naprav za izvajanje dejanskih meritev. Te pa sa odvisne od splošnega razvoja [[Naravoslovje|naravoslovne znanosti]] (fizike, kemije, medicine,..) in tehnološkega napredka različnih obdobij. Zgodovino izvajanja meritev se deli na tri pomembna obdobja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Aerosol measurement: Principles, techniques and applications, Second edition: Historical aspects of aerosol measurements.|last=Baron|first=|publisher=John Wiley & Sons, Inc.|year=2001|isbn=|location=|page=|cobiss=|last2=Willeke|url=https://www.wiley.com/en-us/Aerosol+Measurement%3A+Principles%2C+Techniques%2C+and+Applications%2C+3rd+Edition-p-9780470387412}}</ref>. Predklasična doba se je začela okoli 18. stoletja in z letom 1840 naznanila razvoj prvih naprav z namenom opazovanja formacije delcev vode v oblakih pod nadzarovanimi pogoji laboratorija ter s tem pospešenega razvoja teorije, ki je predvidevala obstoj delcev v zraku. V tem obdobju so bile te teorije tudi potrjene in pomagale pri razvoju naprav kot so: tyndalometer, nephelometer, ultramikroskop, optični opazovalec številčne koncentracije delcev, termičnega in elektrostatičnega seperatorja ter drugih. Klasična doba, kjer se je zaradi očitnega industrijskega onesnaževanja pojavil prvič tudi termin »aerosol«, se je pričela z začetkom 20. stoletja in trajala vse do leta 1960. V tem obdobju so se razvile prve merilne naprave, temlječe se na metodah kot so napredno termično ločevanje delcev, kaskadni impaktorji, optični merilniki števila delcev in zbiranje delcev na filtrih, skozi katere se je črpalo zunanji zrak in posledičnem tehtanju le teh. S tem so bili postavljeni tudi prvi temelji gravimetrične metode opisane v nadaljevanju tega podpoglavja. Ta je na začetku zajemala in upoštevala zgolj večje delce od 1µm, kasneje pa z ugotovitvami na področju medicine, kjer so ugotovili pomen manjših delcev, ki lahko lažje preidejo v notranjost človeških organov, začela razvijati v smeri zajemanja in obravnavanja z mikroskopom, tudi manjših (ultrafinih) delcev. Zaradi tehnološkega in analitičnega napredka se je od klasičnega obdobja naprej, naredilo zelo velik napredek pri izboljšavah predhodno omenjenih merilnih metod. Danes poznamo večje število različnih merilnih metod, ki merijo različne lastnosti prašnih delcev, med katerimi so najbolj pomembne in pogosto uporabljene: * masna koncentracija z gravimetrično merilno metodo <ref>{{Navedi knjigo|title=EN 12341:2014: Ambient air – Standard gravimetric measurement method for the determination of the PM10 or PM2,5 mass concentration of suspended particulate matter.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2014|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/7ad508ad-33bd-4e41-942b-c52ddeb6d44d/en-12341-2014}}</ref> * številčna koncentracija z optično metodo štetja delcev <ref>{{Navedi knjigo|title=ISO 21501-1-2009: Determination of particle size distribution – Single particle light interaction methods – Part 1: Light scattering aerosol spectrometer.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2009|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://www.iso.org/standard/42728.html}}</ref> * distribucija velikosti z električno spektrometrijo mobilnosti <ref name=":5" /> * kemična sestava prašnih delcev z energetsko rentgensko analizo <ref>{{Navedi knjigo|title=Smoke, dust, and haze: Fundamentals of aerosol dynamics, second edition.|last=Friedlander|first=|publisher=Oxford University Press|year=2000|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://cmc.marmot.org/Record/.b26688116}}</ref> Gravimetrična merila metoda, ki je primerna za izvajanje meritev masne koncentracije prašnih delcev, je bila do pojava cenejših in bolj uporabnih različic optičnih merilnikov tudi najbolj pogosto uporabljena, na njej sloni tudi večji del do zdaj znanih vzpostavljenih standardov ter zakonodaje in ima svoje pozitivne lastnosti. Optična metoda štetja delcev se sicer izvaja tudi za ugotavljanje distribucije velikosti, ki pa je pogosto analizirana tudi s strani metod kot je na primer: električna spektrometrija mobilnosti. ==== Gravimetrična metoda za analizo masne koncentracije prašnih delcev ==== Gravimetrična metoda je ena od najbolj uporabljenih skozi zgodovino izvajanja meritev in v nekaterih primerih tudi danes. Primerna je za izvajanje meritev masnih koncentracij, ki se izvajajo s tehtanjem filtrov skozi katere, pod standardnimi pogoji delovanja naprave (čas menjave filtra, konstantni pretok zraka, pritisk ter temperatura in vlaga pri shranjevanju filtrov), potuje obravnavani zrak. Uporabljeni filtri, ki so narejeni iz steklenih ali kremenovih vlaken ter/ali polytetrafluoroethylena (PTFE), so shranjeni v delu naprave do samega transporta in začetka izvajanja meritev v zato namenjeni sobi, ki je pravtako pod standardiziranimi pogoji. Z gravimetrično metodo se ponavadi obravnava prašne delce vseh možnih oblik (nukleacijska, akumulacijska, groba frakcija), ki so v velikosti od vsaj 0.3 (standardi filtra) do 2.5µm (PM2,5) in od 0.3 (standardi filtra) do 10µm (PM10) in s tem prilagojeni standardom čistega zraka omenjenih v zadnjem podpoglavju teoretičnega dela namenjenega reguliranju onesnaževanja. S pomočjo vhodnega kanala in trkalnika v sami napravi je poskrbljeno za primerno obravnavano velikost delcev. Metoda izvajanja meritev masnih koncentracij je precej enostavna, kljub temu, da je potrebno upoštevati veliko število spremenljivk pri samem procesu izvajanja meritev (kalibracija vseh potrebnih naprav in prostora, merjenje, shranjevanje in tehtanje filtrov pod standardnimi pogoji), ki lahko vplivajo na merilno negotovost. Filtre so lahko uporabljeni tudi za izvajanje meritev kemične sestave prašnih delcev. Metoda ima poleg omenjenih pozitivnih lastnosti tudi svoje pomanjkljivosti, med katerimi sta največji povezani z omejitvijo analize na masno koncentracijo, ki za nadaljnjo in bolj razširjeno analizo potrebuje druge tehnike (elektronska mikroskopija) ter oskrbovanjem naprave s filtri in analizo le teh, kar lahko zahteva redno fizično prisotnost človeka. ==== Optična metoda sipanja delcev ==== Optična metoda štetja delcev temelji na fizikalnemu dejstvu, da obsvetljeni delci razpršijo svetlobo pod različnimi koti, z različnimi intenzivnostmi katere lahko zazna in uporabi za analizo njihove velikosti, števila in drugih karakteristik (mase, kemične sestave,..). Elektromagnetno valovanje svetlobe ob interakciji z molekularno sestavo delca rezultira v razpršitvi svetlobe, ki je plod lomljenja, odbitja, absorbcije ali upogiba same svetlobe. Manjši delci razpršijo svetlobo bolj intenzivno in pod manjšim kotom kot večji delci. Intenzivnost razpršene svetlobe je odvisna od njene valovne dolžine, relativnega lomnega količnika, kota odboja ter velikosti delca. Kot odboja ter valovna dolžina sta odvisni od uporabljenega vira svetlobe, leč s katerimi lahko zajema več kotov svetlobe (bolj natančno merjenje velikosti) ter merilnika. Relativni lomni količnik, ki je odvisen od sestave delca, pa je za določena okolja (urbano, primestno,..) lahko predpostavljen, če že ne izvaja samih kemičnih analiz katerih merilniki so specifični. Predpostavlja pa se tudi, da je delec oblike krogle (aerodinamični premer delca). Tako se lahko s pomočjo izmerjene intenzivnosti razpršene svetlobe ob preostalih znanih veličinah pridobi informacije o velikosti delca. Meri lahko različne velikosti katerih razpon je odvisen od zmogljivosti ter nastavitev spektrometra. Merjenje števila delcev se lahko izvaja istočasno z merjenjem intenzitete odbite svetlobe in je odvisno od volumna vzorca, ki je nadalje odvisen od območja vzorčenja (efektivnega premera laserskega žarka, globine polja merjenja), hitrosti pretoka zraka skozi napravo ter časa vzorčenja. Naprave so narejene tako, da je pretok zraka skozi napravo konstanten in je neodvisen od zunanjega zraka in njegovih okoliščin. Kljub temu, da je lahko v napravi več leč s katerimi zajema več kotov svetlobe ter s tem bolj točno določa velikosti delcev, ima metoda svoje pomanjkljivosti pri izvajanju meritev velikosti iz katerih izhaja tudi merilna negotovost. Te se dotikajo predpostavljanju lomnega količnika ter oblike krogle, ki lahko ob različnih sestavah ter oblikah prašnih delcev prikaže manjšo ali večjo intenzivnost odboja svetlobe ter s tem velikost delca. Pri izvajanju meritev števila delcev pa je ta pomanjkljivost v nihajočem se pretoku zraka skozi napravo. ==== Električna spektometrija mobilnosti za analizo distribucije velikosti koncentracije prašnih delcev ==== Električna spektometrija mobilnosti (FMPS) velikosti prašnih delcev je poleg optičnih merilnikov ena od najbolj uporabljenih merilnih metod <ref>{{Navedi revijo|last=Hosseini|first=|last2=Cocker|date=2010|title=Particle size distributions from laboratory-scale biomass fires using fast response instruments|url=https://www.researchgate.net/publication/43656394_Particle_size_distributions_from_laboratory-scale_biomass_fires_using_fast_response_instruments|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> za izvajanje analize distribucije velikosti prašnih delcev. Metoda temelji na električnem potencialu delcev, ki potujejo v konstantnem toku zraka čez difuzijski napajalnik, ki je zaslužen za pozitivno nabitost delcev s pomočjo ustvarjanja in širjenja ionov v atomih materiala delcev (spreminjanje nevtralnega stanja protonov in elektronov v atomu) med dvema koncentričnima valjema in nazadnje čez večje število elektrometrov, ki so namenjeni pokrivanju različnih velikosti prašnih delcev. Pozitivno nabiti delci se s pomočjo vsebujoče se električne mobilnosti in visoke napetosti med valjema porazporedijo iz vstopne k izstopni strani (po velikosti), kjer so prisotni elektrometri. Elektrometri so uporabljeni za merjenje električne mobilnosti delca (prenos naboja z ioni na delec) s pomočjo katerih lahko izračuna velikost delca in nazadnje samo distribucijo velikosti koncentracije večjega števila prašnih delcev. ==== Energetska rentgenska analiza kemične sestave prašnih delcev ==== Rentgenska flourescenčna analiza (XRF)<ref>{{Navedi revijo|last=Russ|first=|date=1984|title=Fundamentals of energy dispersive X-ray analysis|url=https://b-ok.org/book/665231/b0eae0|magazine=Butterworts & Co (Publishers) Limited|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je ena od najbolj pogostih metod za izvajanje kemijske analize večjega števila elementov prašnih delcev pri kateri se uporablja fotone (rentgenske žarke) elektromagnetnega sevanja za povzročanje emisij rentgenskih žarkov prevladujočih se atomov (elektronov) različnih materialov iz katerega je sestavljen prašni delec. Prašni delec je lahko analiziran s pomočjo filtra v katerega se ujame ali pa v novodobnih različicah brez njega, v zato namenjenemu prostoru v sami merilni napravi. Prašni delec lahko torej vsebuje več vrst materialov, ki imajo svoje lastno atomsko število (število protonov) s katerim oddajajo svoj specifični energijski odtis v obliki rentgenske emisije pri omenjenem mehanizmu XRF analize, ki temelji na izbijanju fotoelektrona v notranji lupini (z manjšo energijo) atoma s fotonom generiranim s pomočjo same naprave. Elektron na zunanji lupini (z večjo energijo) se v naslednjem koraku spusti v prazni prostor prejšnjega elektrona. Ta proces sprosti odvečno energijo, ki je bila potrebna za vezavo in jo preusmeri v drugi (Augerjev) elektron zunanje lupine kateri v zadnjem koraku (Augerjev proces) zapusti lupino in odda emisijo v obliki rentgenske energije, ki jo zazna detektor v napravi. Ta energija, ki je koristna za samo analizo pa je, kot je zgoraj omenjeno, konstanta in specifična za določeno vrsto prisotnega atoma. Zgoraj omenjene merilne metode so kvalificirane kot zemeljske in imajo tudi svoje pomanjkljivosti v primeru nihanja koncentracij skozi čas in prostor (večje koncentracije pri virih onesnaževanja) ter v primeru cene nakupa in vzdrževanja večjega števila merilnikov.    Pomanjkljivost pa je tudi v povezavi s prioritizacijo ekonomske aktivnosti. Ko ta postane regulativni cilj se lahko strateško prilagaja postavitve merilnih naprav na območja kjer je prisotna manjša onesnaženost ali pa čas zmanjševanja emisij s strani onesnaževalcev prilagaja delovanju merilne naprave.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Sullivan|first=|last2=Krupnick|date=2018|title=Using satellite data to fill the gaps in the US air pollution monitoring network|url=http://www.danielmsullivan.com/pdf/Sullivan_Krupnick_Filling_monitor_gaps_with_satellites.pdf|magazine=Resources for the future|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ==== Izvajanje meritev ultravijoličnega (UV) sevanja, ki ga povzročijo aerosoli pri odboju sončnega sevanja z zemeljske površine ==== Zaradi pomanjkljivosti se vedno bolj pogosto uporabljajo merilne metode nameščene na satelitih, ki krožijo okoli [[Zemeljska orbita|zemeljske orbite]] (vesoljske merilne metode). Danes okoli zemlje kroži več vrst [[Satelit|satelitov]], ki so namenjeni izvajanju meritev onesnaževanja atmosfere (tudi s strani aerosolov). Meritve gostote aerosolov se izvajajo s pomočjo detektorjev, ki zajemajo različne valovne dolžine odboja sevanja sonca s strani zemeljske površine in le te primerjajo z odbojem od atmosfere. Več kot je delcev v zraku, ki razpršijo in absorbirajo svetlobo, manj sevanja zazna merilnik na satelitu<ref name=":17" />. Merilniki na satelitih zaenkrat ne zmorejo prepoznati masne, številčne ali velikostne distribucije koncentracij prašnih delcev, pomanjkanje je tudi v tem, da bi za minutne ali urne vrednosti potrebovali veliko večje število satelitov, ki bi pokrivali tudi širši del zemeljske površine. Težave pa se pojavljajo tudi pri izvajanju meritev nad območjem kjer so oblaki<ref>{{Navedi revijo|last=Christopher|first=|last2=Gupta|date=2010|title=Satellite remote sensing of particulate matter air quality: The cloud-cover problem.|url=https://www.researchgate.net/publication/44609728_Satellite_Remote_Sensing_of_Particulate_Matter_Air_Quality_The_Cloud-Cover_Problem|magazine=Journal of the Air & Waste Management Association|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. S tehnološkim napredkom računalniških modelov in merilnikov (merilnih metod) pa se zato vedno hitreje izboljšujejo zmožnosti povezovanja različnih onesnaževal z vremenskimi spremenljivkami, sposobnost zaznavanja različnih vrst koncentracij na različnih višinah atmosfere in sočasna ločljivost zaznavanja, ki zaenkrat še ne zmore prepoznati točne kemične sestave ter lokalnih virov onesnaževanja prašnih delcev, tudi pod oblaki. === Vpliv prašnih delcev na človekovo zdravje === Prašni delci različnih velikosti, masnih/številčnih koncentracij in kemične sestave imajo različne škodljive posledice na človekovo zdravje predvsem zaradi vdihavanja in odlaganja delcev v dihalnem sistemu. Škodljivo pa vplivajo tudi na izpostavljeno kožo in oči ter prebavni sistem z zauživanjem tekočine in hrane, ki vsebuje prašne delce. ==== Velikost prašnih delcev in njihova zmožnost prodiranja v človeška dihala ==== Prašni delci, ki ostanejo dlje časa v zraku, lahko preidejo v [[človeško telo]] z vdihavanjem skozi [[nos]] ali [[usta]], v [[dihala]] pa se največkrat odlagajo s procesom [[Sedimentacija|sedimentacije]] in [[Difuzija|difuzije]] pri manjših delcih. Količina, odlaganje in končne posledice vdihanih prašnih delcev so po navadi odvisne od njihove velikosti in kemične sestave, poti preko katere so vdihani, časa izpostavljenosti, količine vdihanega zraka (vrste dela, ki ga človek opravlja), smeri in hitrosti vetra ob telesu ter fizične karakteristike, predhodnih [[Bolezen|bolezni]] (dihal, ...) in načina življenja (kajenje, ...) konkretnega človeka. Od vseh teh lastnosti je odvisno tudi, do katerega predela dihalnega sistema bodo uspeli prodreti, kakšen delež se jih bo uspelo odložiti in kakšne posledice človeškemu zdravju bodo povzročene. [[Slika:Respiratory system complete no labels.svg|thumb|250px|Človeška dihala]] Večji prašni delci (>10 µm) se po navadi odlagajo v ustni ter nosni votlini in grlu. [[Dihanje]] skozi nos je ponavadi bolj varno zaradi uspešnega filtriranja prašnih delcev s pomočjo nosnih dlačic ter večjega spreminjanja smeri vdihanega zraka in posledičnega zaustavljanja delcev. Večji delci, ki se ne zaustavijo pri omenjenih delih dihalnega sistema, lahko prodrejo tudi do sapnika in sapnice, tam se lahko odstranijo s pomočjo sluzi ali pa raztopijo v telo. Manjši delci lahko prodrejo vse do pljučnih mešičkov. Samo 1 % delcev v velikosti 10 µm ima po navedbah [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO)<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.who.int/occupational_health/publications/en/oehairbornedust.pdf|title=Hazard prevention and control in the work environment: airborne dust.|date=1999|accessdate=|website=Occupational and Environmental Health Department of Protection of the Human Environment|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> zmožnost prodora do predela kjer se nahajajo pljučni mešički, največjo pa delci v velikosti 2µm. Delci manjši od 2µm (okoli 0,5 µm) v povprečju ne presegajo 10-15 % zmožnosti zaradi sposobnosti dihalnega sistema po izdihu večjega dela, medtem ko ultrafini delci s pomočjo difuzije lažje ostanejo in prodrejo v notranje organe. [[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) je zaradi pomembnega značaja velikosti delcev ter prodiranja le teh v dihalni sistem, s poudarkom aktivnosti človeka na delovnem mestu, za namene vzorčenja vzpostavila standarde kot je na primer: »ISO 481:2014: Atmosfera na delovnem mestu - definicija velikosti frakcij za merjenje delcev, ki se prenašajo z zrakom.« <ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://standards.globalspec.com/std/969024/EN%20481|title=ISO EN 481 (2014): Workplace exposure – Size fraction definitions for measurement of airborne particles.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organzation for Standardization|last=|first=}}</ref>. Standard je namenjen definiranju deleža velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi (1) nosno ali ustno votlino, (2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov ob povprečnih delovnih pogojih. Standard prikazuje delež različnih velikosti delcev, ki lahko prodrejo do različnih regij dihalnega sistema, ne pa tudi deleža, ki bi prikazal koliko delcev od prodirajočih se tam odloži. Standard zato opozarja, da bi striktno upoštevanje sprejetih sporazumov, lahko precenilo potencialni učinek na človeško zdravje, zaradi dejstva, da morajo biti delci odloženi, da bi lahko prišlo do (negativnih) bioloških učinkov, kar pa je težje dokazati. Delež manjših velikosti (<1µm) prašnih delcev, ki se odložijo v določenem delu telesa je neznan. Ultrafini delci lažje prodrejo vse do pljučnih mešičkov, a se večji del le teh znajde v izdihanem zraku zaradi težjega odlaganja. Vseeno pa obstaja močan sum, da se veliko večji del odloženih delcev uspe prenesti iz pljuč v kri in tako sproža reakcije v t.i. »sekundardnih organih« kot so možgani ter srce. Obstaja pa tudi zaenkrat še ne potrjen sum, da ultrafinim delcem (<300nm) uspe prodreti pregrade med krvjo in organi ter vstopiti v same celice, organele in celo jedra celic. ==== Kemična sestava prašnih delcev in posledice na človekovo zdravje ==== Kemična sestava prašnih delcev ter njihov izvor sta pomembna faktorja pri posledicah prašnih delcev na človekovo zdravje<ref name=":18" />. Procesi lomljenja peska, kamnov in drugih rudnin lahko vsebujejo kristalni kremen ter druge toksične komponente (berilij, bakreni sulfid, azbest,..) v obliki majhnega prahu. V procesih gumarske industrije se za primarno surovino uporablja veliko število toksičnih kemikalij v obliki prahu ali pa v drugih agregatnih stanjih, ki lahko kasneje prispevajo svoj delež pri formiranju prašnih delcev (industrijsko oglje, kristalni kremen, žveplo, svinčev oksid, fosfiti,..<ref>{{Navedi splet|url=https://publications.iarc.fr/Book-And-Report-Series/Iarc-Monographs-On-The-Identification-Of-Carcinogenic-Hazards-To-Humans/Chemical-Agents-And-Related-Occupations-2012|title=Chemical agents and related occupations, Volume 100 F – A review of human carcinogens|date=2012|accessdate=|website=International Agency for Research on Cancer working group on the evaluation of carcinogenic risks to humans|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref>). V procesih proizvajanja plastike za široko uporabo v obliki embalaže ter izdelkov iz plastike se prav tako uporablja veliko število kemičnih komponent (vinil klorid, benzen, 1,3-butadien, formaldehid, poliklorirani bifenil,..), katere pri sami proizvodnji, uporabi, razgradnji ali sežiganju tvorijo del prašnih delcev<ref>{{Navedi revijo|last=Barabad|first=|last2=Jung|date=2018|title=Characteristics of particulate matter and volatile organic compound emissions from te combustion of waste vinyl|url=https://www.mdpi.com/1660-4601/15/7/1390|magazine=International Journal of Environmental Research and Public Health|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>, ki vplivajo na človeško zdravje<ref>{{Navedi revijo|last=Prata|first=|date=2018|title=Airborne microplastics: Consequences to human health ?|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29172041/|magazine=Environmental Pollution Journal, 234|page=|pages=115-126|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. V lesni, živilski, farmacevtski, železarski, gradbeni, rudarski in drugih industrijah se v nekem delu procesa delavci ter okolje soočijo z deležem primarnih surovin ali pa končnega onesnaževanja v obliki majhnega prahu, ki bi lahko prodrl vse do pljučnih mešičkov, zaradi česar obstaja velika nevarnost poslabšanja človeškega zdravja v obliki: * bolezni pljuč z akumulacijo prahu v pljučih * rak, ki se lahko razvije zaradi vnetja pljučnega tkiva * bolezni srca in ožilja * zastrupitev krvi, ledvic in centralnega živčnega sistema zaradi telesnega vsrkavanja toksičnih kemikalij, ki sproža reakcije pri drugih organih * infekcijske bolezni * reakcije, ki se poznajo na koži telesa, manifestirajo s težavami pri dihanju,.. * poslabšanje drugih bolezni kot so astma<ref>{{Navedi revijo|last=Souza|first=|last2=da Silva Santos|date=2017|title=Association between climate variables, pollutants, aerosols and hospitalizations due to asthma.|url=https://www.semanticscholar.org/paper/Association-between-climate-variables%2C-pollutants%2C-Souza-Santos/2ee982237c1420d81b8f2c857c359a1fa98ac9ce|magazine=The journal Mundo da Saude|page=|pages=4-10|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>,.. Dodatni primeri prašnih delcev z različnimi vsebnostmi in njihovi učinki na [[človeško zdravje]]: {| class="wikitable" |'''Vrste prahu''' |'''Glavni učinki na zdravje''' |'''Ciljni organ''' |'''Definiran delež velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi/do''' |- |Prah kristalnega kremena (gradbeništvo in druge industrije) |Silikoza; postopno razvijajoča se bolezen pljuč s trajnimi posledicami; rakotvorna |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Premogov prah (premogovništvo, gorivo za proizvajanje toplote in elektrike) |Pnevmokonioza; bolezen pljuč (oteženo dihanje) |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Prah azbesta (gradbeništvo,..) |Azbestoza; pljučni rak; mezotelioma |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov |- |Svinčev prah (elektrotehniška industrija, gradbeništvo,..) |Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema) |Skozi dihalni sistem v krvni obtok |(1) nosno ali ustno votlino |- |Prah mangana (železarska industrija) |Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema) |Skozi dihalni sistem v krvni obtok |(1) nosno ali ustno votlino |- |Lesni prah (gorivo za proizvajanje toplote in elektrike, papirna industrija, gradbeništvo,..) |Rak v nosni votlini |Nosna votlina |(1) nosno ali ustno votlino |- |Bombažni prah (tekstilna industrija) |Bisinoza; bolezen pljuč (oteženo dihanje) |Pljuča |(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč |- |Posušeni sladkorni trs (proizvodnja sladkorja) |Bagasoza; ekstrinzičen alergijski alveolitis |Pljuča |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Cementni prah (gradbeništvo) |Dermatoza; kožna bolezen |Koža |Katerekoli velikosti |- |Pentaklorofenol (kmetijska industrija) |Sistemska zastrupitev |Skozi kožo v krvni obtok |Katerekoli velikosti |} Letno na globalni ravni pride do okoli '''8.9 milijona smrti''' zaradi dolgotrajne izpostavljenosti prašnim delcev v zunanjem zraku in posledičnega razvoja bolezni. Takšno število smrti je primerljivo z 10.3 milijona smrti zaradi [[Prehrana v svetu|prehrane]] in 6.3 milijona smrti zaradi [[Kajenje tobaka|kajenja]], sicer dvema od največjih povzročiteljic smrti.<ref>{{Navedi revijo|last=Burnett|first=|last2=Chen|date=2018|title=Global estimates of mortality associated with long-term exposure to outdoor fine particulate matter|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30181279/|magazine=US National Academy of Sciences, Proceedings of the National Academy of Sciences|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> === '''Tehnični elementi za nadzor onesnaževanja s prašnimi delci''' === Tekom razvoja tehnologije proizvajanja energije ter delovanja različnih vrst industrije, kot največjih virov onesnaževanja, se je zaradi vidnih posledic na človeško zdravje sočasno razvijalo tudi področje preprečevanja oz. omejevanja onesnaževanja. Tipičen tehnični sistem zagotavljanja kakovosti notranjega zraka, je [[prezračevalni sistem]] kjer se uporablja različne vrste filtrov in druge tehnične elemente za nadzor onesnaževanja. S spoznavanjem fizike, dinamike ter drugih lastnosti prašnih delcev so se razvijali osnovni mehanizmi zbiranja<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Filters and Filtration Handbook, Fifth Edition.|last=Sutherland|first=|publisher=Elsevier, Ltd|year=2008|isbn=|location=|page=370-372|cobiss=|url=https://www.elsevier.com/books/filters-and-filtration-handbook/sutherland/978-1-85617-464-0}}</ref>, ki so upoštevali: trkalno, prestrezevalno ([[sila upora]]) in [[Difuzija|difuzijsko sposobnost]] (Brownovo gibanje) ter [[Težnost|gravitacijsko]], centrifugalno in [[Elektrostatika|elektrostatično]] silo delca. Na teh mehanizmih temelječi tehnični elementi za zagotavljanje kakovosti notranjega zraka ter nadzor oz. preprečevanje pretiranega onesnaževanja zunanjega zraka direktno ob viru onesnaževanja bodo v nadaljevanju razdeljeni ter opisani v petih različnih kategorijah. ===== Gravitacijsko odlaganje v komori s horizontalnim pretokom zraka ===== Deluje na preprostem principu potovanja onesnaženega zraka skozi kanal, ki se na neki točki razširi v daljšo komoro zaradi česar se pretok zraka upočasni in s tem dopusti delcem možnost odlaganja s pomočjo gravitacije. Uporablja se za večje velikosti delcev (>70µm), ki imajo zaradi gravitacije ravno dovolj veliko hitrost odlaganja, da jih ne odnese, skupaj z ostalimi plini ter delci v pretoku, iz same komore. Kljub omejeni zmožnosti se še vedno uporablja pri, vsaj začetnem, čiščenju zelo onesnaženih izpustov v metalurški industriji. Potrebno je redno ročno čiščenje odloženih delcev iz dna naprave. ===== Centrifugalni separatorji ===== Delujejo na principu tangencialnega vstopa onesnaženega zraka v večjo cilindrično telo, kar povzroči vrtinčenje zraka. Ko zrak z delci prispe do mejne plasti, kjer zrak stagnira (v spodnjem delu separatorja), delci zapustijo tok zraka in padejo proti zbiralniku na dnu separatorja, medtem, ko je pretok zraka preusmerjen proti izhodni cevi na vrhu separatorja ter v potencialno nadaljnjo obravnavo zaradi možnosti, da se nekateri delci odbijejo in pridružijo toku izhodnega zraka. Večji centrifugalni separatorji (z večjim premerom cilindrične cevi) so primerni za odstranjevanje večjih delcev (>20µm), medtem, ko lahko manjši in tehnološko bolj napredni obravnavajo tudi delce do velikosti 1µm. ===== Čiščenje onesnaženega zraka z mokrim pralnikov ===== Mokri pralnik deluje na principu prenašanja prašnih delcev na kapljice (razpršene) vode skozi katere potuje onesnažen zrak. Kapljice morajo biti pravšnjih velikosti za dosego željenega učinka odstranjevanja določenih velikosti prašnih delcev. Pralnik, kjer se srečata onesnažen zrak ter voda je samo eden od glavnih členov celotnega sistema, ki v nadaljnih korakih vključuje separator (vode in zraka ali pa vode in delcev) ter črpalko za recirkulacijo vode nazaj v pralnik. Znane so različne vrste pralnikov kateri se v glavnem razlikujejo okoli metode vnašanja vode ter onesnaženega zraka (prečno, protismerno ali istosmerno vnašanje) v različnih tipih kot so: venturijev, sejalni, brizgalni, kondenzacijski, odstranjevalnik vlage in drugi. Brizgalni pralnik temelji na brizgalnih šobah v zgornjem delu pralnika ter odtoku (onesnažene) vode v spodnjem delu in vhodu onesnaženega zraka iz spodnjega proti zgornjemu predelu. ===== Elektrostatični ločevalnik prašnih delcev ===== Elektrostatični ločevalnik temelji na pretoku onesnaženega zraka skozi vmesni prostor dveh ozemljenih plošč med katerima je več vrst prepletenih žic z napetostjo tudi do 40000 voltov, ki ob enem prašne delce električno nabijejo ter istočasno ustvarjajo elektrostatično polje katero povzroči izločevanje delcev iz pretoka onesnaženega zraka na obstranske (ozemljene) plošče. Ioni, ki so ustvarjeni s pomočjo visokonapetostnih žic se vežejo na prašne delce, ki s tem pridobijo električni naboj ta pa je odvisen tudi od same kemične sestave delca. Prašne delce zbrane na ploščah je potrebno redno čistiti z mehanskim tresenjem plošč ali pa elektromagnetnimi sunki, ki povzročijo odpadanje delcev v zbiralnik na dnu elektrostatičnega ločevalnika. Elektrostatične ločevalnike, ki so primerni tudi za zelo majhne prašne delce se deli na tri glavne tipe: negativno nabiti suhi ločevalniki, negativno nabiti mokri ločevalniki ter dvostopenjski pozitivno nabiti ločevalniki. ===== Čiščenje onesnaženega zraka s filtri ===== Filtri se uporabljajo za odstranjevanje prašnih delcev različnih velikosti, organizmov kot tudi plinastih onesnaževal. Deluje na principu usmerjanja pretoka onesnaženega zraka skozi filtre sestavljene iz različnih sintetičnih ter naravnih materialov, ki imajo različne velikosti por s katerimi zaustavljajo prašne delce. Učinkovitost ločevanja je odvisna od velikosti por, globine filtra, hitrosti onesnaženega zraka ter same dinamike med kemično sestavo filtra ter prašnih delcev. Čiščenje onesnaženega zraka s filtri se v grobem deli na površinske ter globinske načine filtriranja. Površinski večinoma ustavljajo delce na sami površini filtrov ter s časom zaradi akumulacije delcev okoli por, zmanjšujejo prehodnost le teh, medtem, ko globinski ustavljajo delce skozi celotno globino filtra. Postavitev filtrov je razdeljena na fazo pred ventilatorjem, ki skrbi za relativno čistost nadaljne opreme s filtriranjem večjih velikosti (> 10 µm) in drugo fazo, ki je za ventilatorjem. Ta se ukvarja z manjšimi velikostmi prašnih delcev (> 0.3 µm > 10 µm) ter je postavljena pred samimi filtri za plinasta onesnaževala, saj le ti niso zmožni filtracije prašnih delcev in bi bila v nasprotnem primeru njihova življenska doba zelo kratka. ===== Uporaba filtrov v procesu prezračevanja ===== ====== Različne vrste filtriranja v procesu prezračevanja ====== Uporaba takšnih zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega.Filtre se lahko uporablja pri samih virih onesnaževanja kot tudi pri procesih prezračevanja bivalnih prostorov, kjer je ta način zbiranja delcev najbolj pogosto uporabljen. V prezračevalnih sistemih je lahko prisotno več različnih vrst filtriranja<ref name=":9" />: * Filtre sestavljene iz naravnih ter sintetičnih materialov (naravni lateks, sintetična vlakna, steklena vlakna, poliuretan,..), ki filtrirajo grobe (> 10 µm), fine (> 0.3 µm > 10 µm) ter mikro ( > 0.1 µm > 0.3 µm) velikosti prašnih delcev. * Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo tanek premaz visoko viskoznih tekočin kot so olje ali mast, ki pomagajo pri zaustavljanju grobih delcev (>10 µm). * Elektrostatične ter ionske filtre, ki delujejo na principu elektrostatike in odstranjujejo delce do velikosti 0.1 µm. * Filtre, ki delujejo na principu foto-katalizatorja. Ta s procesom odstranitve elektronov iz katalizatorja (tipično titanijevega dioksida), ki je izpostavljen ultravijolični svetlobi ter posledični reakciji elektronov z vlago v zraku, razdeli vodne molekule na atome vodika ter hidroksilne radikale, slednji pa reagirajo z onesnaževali temelječimi na ogljiku in jih pretvorijo v ogljikov dioksid ter vodo. Filter tako spremeni kemično sestavo onesnaževal in jih spremeni iz škodljivih v neškodljive delce. * Filtre iz aktivnega ogljika, ki s procesom adsorpcije pritegnejo atome in molekule plinastih ter tekočih oblik onesnaževala (lahko-hlapne ogljikove spojine) na atome ogljika, ki ležijo na sami površini filtra. Ti v glavnem dopolnjujejo zgoraj naštete vrste in skrbijo za odstranjevanje delcev, ki povzročajo neprijetne vonjave. * Filtre prevlečene s srebrom, ki oddajajo srebrove ione kateri služijo za sterilizacijo mikroorganizmov (bakterije ter virusi) in s tem preprečijo razmnoževanje le teh. Ti spadajo pod filtre, ki služijo nadzoru ter preprečevanju razmnoževanja škodljivih mikroorganizmov in bodo poleg te vrste našteti v zadnjih alinejah, kot filtri, ki so namenjeni vrstam onesnaževanja najmanjših velikosti. * Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo nanos mikrobov (bakterije, virusi, cvetni prah,..), fenolov in drugih antioksidantov kateri služijo za nevtralizacijo bakterij ter drugih molekul, ki so zaslužne za neprijetne vonjave. * Filtre, ki delujejo na principu UV sevanja in so pri procesu filtriranja (v sistemu prezračevanja) na zadnjem mestu. Vloga UV sevanja (UV-C) je uničenje ali sprememba genetske zasnove mikroorganizmov ali mikrobov (bakterij, gliv in virusov) in s tem sterilizacija ter preprečitev množitve, ki bi lahko vplivala na končno zdravje človeka. Uporaba zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega ====== Klasifikacija kakovosti zunanjega ter notranjega zraka ====== Kakovost zunanjega zraka se, za namen vzpostavljanja prezračevalnega sistema in izbire primernega tipa filtra, deli na tri stopnje <ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/c8d82246-bdec-4100-abad-7dc911c420f9/en-13779-2007|title=EN 13779:2007: Ventilation for non-residential buildings – Performance requirements for ventilation and room-conditioning systems.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>: * ODA 1: čisti zrak z občasnim onesnaževanjem s prašnimi delci, ki ustreza nacionalnim (SLO) ter mednarodnim (EU, WHO) standardom oz. mejnim vrednostim, * ODA 2: srednje-visoko onesnažen zrak s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti do 1.5x ter * ODA 3: zelo visoka onesnaženost zraka s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti za več kot 1.5x. Želeno doseganje notranje kakovosti zraka pa se deli na: * IDA 4: ki predstavlja najmanjšo zahtevano kakovost zraka ter vse do * IDA 1: ki predstavlja največjo zahtevano kakovost zraka, ki je namenjena t.i. čistim prostorom, ki se jih uporablja v različne namene pri različnih industrijah<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=4c670078-c959-48eb-b3d3-be26d5372ee4|title=EN ISO 15251: Indoor environmental input parameters for design and assessment of energy performance of buildings addressing indoor air quality, thermal environment, lighting and acoustics|date=2007|accessdate=|website=International Organization for Standardization|publisher=|last=|first=}}</ref>. Indikatorji zahtevane kakovosti zraka v prostoru so: * število ljudi na m² * namembnost prostora * količina vpihanega zraka (l/s×m²) v prostor * povečana koncentracija CO2 (ppm) ====== Klasifikacija filtrov glede na učinkovitost filtriranja prašnih delcev ====== Zgoraj omenjene stopnje kakovosti zraka se lahko dosega z uporabo večstopenjskih, bolj kakovostnih filtrov, ki so bili po standardu EN 779:2012<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=5c5e123a-2983-4038-986c-d76f2f8c1a29|title=ISO EN 779:2012: Particulate air filters for general ventilation - Determination of the filtration performance|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref> do nedavnega razdeljeni v tri različne stopnje (G, M, F) katere so predstavljale povprečno učinkovitost filtriranja prašnih delcev večjih od 0.4 µm, ki pa nimajo zadostne praktične vrednosti. Standard EN 779 je bil v letu 2018 dokončno zamenjan s standardom EN 16890:2016<ref name=":10" /><ref name=":11" />. Standard EN 16890:2016 se zaenkrat uporablja v povezavi s standardom EN 1822<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=493884ce-0564-4e90-80ca-3213583daab6|title=EN ISO 1822: High efficiency air filters (EPA, HEPA and ULPA) - Part 1: Classification, performance testing, marking|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, kjer so bili obravnavani zračni filtri za mikro delce (>0.01 µm) razdeljeni v tri skupine (E, H, U). '''Standard EN 16890 (1-2)'''<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/standard/57864.html|title=EN ISO 16890-1:2016: Air filters for general ventilation – Part 1: Technical specifications, requirements and efficiency classification system based upon Particulate Matter (PM)|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organiaztion for Standardization|last=|first=}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/obp/ui/#!iso:std:57865:en|title=EN ISO 16890-2:2016: Air filters for general ventilation – Part 2: Measurement of fractional efficiency and air flow resistance.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja treh različnih velikosti finih prašnih delcev (PM1, PM2.5 in PM10) in sicer od velikosti 0.3 µm pa vse do 10 µm ter drugo skupino kjer se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja grobih velikosti delcev nad 10 µm. Učinkovitost filtriranja finih prašnih delcev PM1 se testira z umetno povzročenimi prašnimi delci v velikosti od 0.3 µm do 1 µm, PM2.5 od 0.3 µm do 2.5 µm ter PM10 od 0.3 µm do 10 µm. Proces merjenja učinkovitosti filtrov poteka tako, da se na testni progi istočasno izmeri številčno koncentracijo prašnih delcev, od velikosti 0.3 µm do 10 µm, v vstopnem kanalu pred filtrom in na drugi strani v izhodnem kanalu. V prvem koraku se izmeri učinkovitost filtriranja čistega neklimatiziranega filtra, v drugem pa se filter predhodno klimatizira v prostoru z atmosfero izopropanolne pare, ki odstrani elektrostatični naboj s filtra. Klimatiziran filter se nato vmesti na testno progo in ponovno preveri učinkovitost. Končna učinkovitost filtriranja določene velikosti prašnih delcev je izračunana s povprečjem učinkovitosti klimatiziranega in neklimatiziranega filtra. Za določene velikosti prašnih delcev (PM1, PM2.5) je potrebna minimalna 50% učinkovitost filtriranja tako klimatiziranih kot neklimatiziranih filtrov, da se lahko upošteva pri končni klasifikaciji določenega velikostnega razreda. Meritve se ponovi na večjem številu testiranih filtrov in pridobi statistično povprečje. Vključene korelacijske faktorje ter standardno deviacijo (tudi brez samih filtrov) pa se v zaključku uporabi za učinkovitost delovanja samega filtra in posledično razvrsti v naslednje skupine filtrov: {| class="wikitable" |'''PM1''' |'''PM2.5''' |'''PM10''' |'''Groba frakcija''' |- |ISO ePM1 95%         F9 ISO ePM1 90% ISO ePM1 85% ISO ePM1 80% |ISO ePM2.5 95%      F7 ISO ePM2.5 90% ISO ePM2.5 85% ISO ePM2.5 80% ISO ePM2.5 75% ISO ePM2.5 70% ISO ePM2.5 65% |ISO ePM10 95%        M6 ISO ePM10 90% ISO ePM10 85% ISO ePM10 80% ISO ePM10 75% ISO ePM10 70% ISO ePM10 65% |ISO Groba 95%        G4 ISO Groba 90% ISO Groba 85% ISO Groba 80% ISO Groba 75% ISO Groba 70% ISO Groba 65% ISO Groba 60% |- |ISO ePM1 75%         F8 ISO ePM1 70% |ISO ePM2.5 60%       M6 ISO ePM2.5 55% ISO ePM2.5 50% |ISO ePM10 60%       M5 ISO ePM10 55% ISO ePM10 50% |ISO Groba 55%        G3 ISO Groba 50% ISO Groba 45% |- |ISO ePM1 65%         F7 ISO ePM1 60% ISO ePM1 55% ISO ePM1 50% | | |ISO Groba 40%        G2 ISO Groba 35% ISO Groba 30% |- |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja. |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja. |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja neklimatiziranih filtrov. |Ni zahtev pri klimatiziranih filtrih. |} Namesto devetih različnih razvrstitev filtrov po standardu '''EN 779''' je v standardu '''EN 16890''' prisotnih devetinštirideset, ki lahko veliko bolje prikazujejo realno stanje učinkovitosti filtriranja različnih velikosti prašnih delcev. ====== Klasifikacija filtrov glede na energetsko učinkovitost ====== {| class="wikitable" style="float:right" |+Razredi energetske učinkovitosti filtra ePM1<ref name="Eurovent_cert"/> !Mx = 200 g ! colspan="6" |Poraba energije v KWh/leto za ePM1 |- !(preskusni prah) ! colspan="6" |ePM1 in ePM1<sub>min</sub> ≥ 50 % |- | |style=background-color:#1f4e78;color:white;|A+ |style=background-color:#4472c8;color:white;|A |style=background-color:#00af50;color:white;|B |style=background-color:#fdc200;color:white;|C |style=background-color:#fa0300;color:white;|D |style=background-color:#c00004;color:white;|E |- |50 & 55 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|800 |style=background-color:#4472c8;color:white;|900 |style=background-color:#00af50;color:white;|1050 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1400 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2000 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2000 |- |60 & 65 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|850 |style=background-color:#4472c8;color:white;|950 |style=background-color:#00af50;color:white;|1100 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1450 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2050 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2050 |- |70 & 75 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|950 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1100 |style=background-color:#00af50;color:white;|1250 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1550 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2150 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2150 |- |80 & 85 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|1050 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1250 |style=background-color:#00af50;color:white;|1450 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1800 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2400 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2400 |- |>90 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|1200 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1400 |style=background-color:#00af50;color:white;|1550 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1900 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2500 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2500 |} Energetska učinkovitost samega filtra skozi življensko dobo vpliva na končno ceno delovanja prezračevalnega sistema. V Evropi jo certificira organizacija Eurovent, ki deluje pod okriljem »Cofrac«, francoske komisije za akreditacijo, ki je podpisnica mednarodno priznanega »Evropskega sodelovanja za akreditacijo«, izpolnjuje zahteve ISO standardov ter na prostovoljni bazi sodeluje s proizvajalci filtrirnih elementov. S pomočjo protokola za testiranje učinkovitosti vsakega filtra posebej (EN 16890) se izračuna razmerje padca tlaka skozi čas pri določeni količini prahu. Na končno energetsko učinkovitost ter končno porabo električne energije poleg same učinkovitosti ventilatorja tako najbolj vpliva padec tlaka katerega mora ventilator premostiti za dovod zraka po prostorih. S pomočjo standarda (EN 16890) klasifikacije učinkovitosti filtriranja (PM1, PM2.5 ter PM10) ter letne porabe energije (kWh/leto) se je vzpostavila klasifikacija energetske učinkovitosti.<ref name="Eurovent_cert">{{navedi dokument |url=https://www.eurovent-certification.com/sites/default/files/2018-11/1542279913_AIR_FILTERS_New_energy_efficiency_classification.pdf |title=Eurovent Certita certification launches a new energy efficiency classification for air filters |date=2018-11-09 |publisher=Eurovent Certita |accessdate=2020-11-27}}</ref> ====== Življenska doba ter opis uporabe filtrov v tehničnih sistemih prezračevanja ====== Življenska doba filtrov za prašne delce je odvisna od naslednjih spremenljivk: * koncentracija onesnaževal * kombinacija različnih vrst onesnaževal, ki vplivajo druga na drugo * vlažnost zraka * temperatura zraka * dolžina uporabe (vsakdanje, tedenske,..) prezračevalnega sistema * vrste filtrirnih elementov (material, velikost por,..) * hitrost ter količina zraka za potrebe prezračevanja prostorov (velikost ter namembnost prostora,..) ter dihanja uporabnikov samega prostora (specifikacija uporabnikov (otroci, starejši ljudje,..), zdravstveni aspekti uporabnikov (astma,..), količina uporabnikov, aktivnost uporabnikov (mirovanje, bolj napredna fizična aktivnost,..) Zaradi kompleksne medsebojne dinamike spremenljivk, ni nobenega edinstvenega priporočila za prepoznavanje odsluženja učinkovitosti filtrirnih elementov. Vseeno pa je prepoznanih nekaj splošnih indikatorjev, ki vključujejo: * vizualni pregled filtrirnega elementa (očitna prekritost filtra s prašnimi delci) ali prezračevalnega sistema, * prepoznan okus ali vonj, ki je plod nezadostnega filtriranja (ta je posebno učinkovit pri filtrih plinastih onesnaževal), * poslabšana odpornost dihalnih poti, * proizvajalčeva priporočila vključajoč oceno povečanja upornosti filtra in s tem tlaka potrebnega za premagovanje le te, ki se jo lahko prepozna z merjenjem porabe energije in prilagodi na podlagi zgoraj omenjenih indikatorjev. Da bi filtrirni element deloval učinkovito in dlje časa je potrebno upoštevati nasvete uporabe zračnih filtrov v sistemu prezračevanja<ref name=":20" />: * postavitev in samo načrtovanje prezračevalnega sistema z namenom preprečevanja več kot 80-90 % relativne vlažnosti in s tem zmanjšanje možnosti razmnoževanja mikroorganizmov, * pri vstopu zraka v sistem je zaradi zaščite notranjih elementov priporočena uporaba filtra za grobe delce pred ventilatorjem ter za fine po le tem, * filtrirni elementi naj bodo postavljeni znotraj delov prezračevalnega sistema, kjer je tok zraka skozi celotni presek enoten, * pri izstopu zraka iz kuhinje je zaradi zaščite sistema priporočena uporaba posebnih filtrov, ki odstranjujejo mast, * filtri naj bodo odstranjeni po prepoznanem tlačnem padcu in če je možno zaradi higienskih razlogov po času cvetenja narave v zunanjem okolju ali v času po sami kurilni sezoni, * filtri naj se pazljivo odstranjujejo z namenom preprečevanja širjenja nabranih onesnaževal ob upoštevanju okoljskih regulativ, * z namenom regeneracije toplote in s tem večje energetske učinkovitosti celotnega sistema ogrevanja ter hlajenja je priporočena recirkulacija zraka ter znotraj tega dela uporaba podobnih filtrov kot so prisotni znotraj vhodnega dela prezračevalnega sistema, * prav tako je priporočena uporaba filtrirnega elementa pri samem izhodnem delu prezračevalnega sistema. ====== Klasifikacija izhodnega zraka ====== Izhodni zrak se lahko uporabi za regeneracijo toplote ali pa v nekaterih primerih, če je kakovost zraka dovolj dobra, tudi za ponovno uporabo v prostorih (recirkulacija zraka). Ta je po standardu EN 13779<ref name=":20" /> klasificiran s štirimi stopnjami: * ETA 1: Zrak, ki je primeren za recirkulacijo in prenos toplote brez kakršnihkoli dodatnih zahtev pri zbiranju v skupni izhodni kanal. * ETA 2: Zrak, ki ni primeren za splošno recirkulacijo, ampak samo za prostore z manjšimi zahtevami po kakovosti zraka (stranišče, garaža, skladišča,..). Lahko je zbran v skupni izhodni kanal. * ETA 3: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je ponavadi speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom ali pa skupaj z zrakom podobne kakovosti zbran v skupni izhodni kanal. * ETA 4: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom. Pri vseh štirih stopnjah je potrebno spremljati netesnosti ter s tem uhajanje zraka iz izhodnega sistema z izmenjavo toplote zraka zaradi zahtev po pravšnji količini dovoda zunanjega (vhodnega) zraka in preprečevanju kontaminacije le tega. Na podlagi tega pa tudi zagotavljati določen sesalni ter dovodni tlak, ki bi poskrbel za nemoteno prenašanje zraka preko prenosnika toplote v zunanje okolje. === Ukrepi za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka === Predpogoj izvajanja ukrepov je redno izvajanje meritev ter izboljševanje atmosferskih razpršitvenih modelov s strani organov države ali posameznih skupnosti (mestnih oblasti,..). Razpršitveni modeli se morajo čimbolje približati realnemu stanju in so namenjeni opozarjanju javnosti, ko se pričakuje, ob določenih vremenskih pogojih, georafskih danostih in pričakovanih načinih onesnaževanja zraka, preseganje mejnih vrednostih, ki so določene s standardom. Ko se lahko z zadostno gotovostjo potrdi ali pa z realnim merjenjem dejansko pride do preseganja mejnih vrednosti koncentracij prašnih delcev (PM10 in/ali PM2.5), morajo organi poskrbeti za primerno obveščanje javnosti ter priporočiti kratkoročne in izvajati dolgoročne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka s prašnimi delci. Obveščanje javnosti, kot je zapisano pri [[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agenciji Republike Slovenije za Okolje]] (ARSO)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_Porocilo_2018.pdf|title=Problematika onesnaženosti zraka z delci.|date=|accessdate=|website=|publisher=Agencija Republike Slovenije za Okolje.|last=|first=}}</ref>, vsebuje analizo stanja onesnaženosti, ta pa v nadaljevanju vsebuje opis območja čezmejnega onesnaženja, virov onesnaževanja, vpliv onesnaževanja na človekovo zdravje ter priporočenih kratkoročnih ukrepov, ki jih posameznik lahko izvede. ; Kratkoročni ukrepi: * omejitev zadrževanja se v okolici vira onesnaževanja * zapiranje oken, vrat * namestitev tehničnih sistemov za izboljšanje kakovosti notranjega-zunanjega zraka * zmajšanje ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trda goriva * uporaba goriv, ki sproščajo nižje emisije delcev, za ogrevanje prostorov, če imajo to možnost * uporaba javnega prevoza in zmanjšanje uporabe osebnih vozil * zmanjšanje gospodarske aktivnosti, ki je prepoznana kot večji vir onesnaževanja ; Dolgoročni ukrepi: * Investicijski projekti gospodinjstev za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi napravami za ogrevanje stavb ter obnova posameznih delov ali celotnega zunanjega ovoja stavb. * Vgradnja kotlov na zemeljski plin ali toplotnih postaj ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina ali omrežje daljinskega ogrevanja na območju, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina ali toplota iz daljinskega ogrevanja, se lahko spodbuja s subvencijami države in občine. * V skladu z zgornjima ukrepoma se naj izvajajo tudi investicijski projekti za zmanjševanje energetske revščine ter prehoda na obnovljive vire energije. Obnovljivi viri energije sicer vključujejo tudi manjša ali večja energetska postrojenja, ki temeljijo na uporabi lesa kot goriva, ki pa je lahko problematičen v mestih in drugih geografskih ter klimatskih območjih, ki nimajo zadostne zmožnosti za razpršitev prašnih delcev. * Investicijski projekti za uporabo goriv ali tehnologij, ki imajo majhne emisije delcev, v javnem potniškem prometu ali v vozilih, ki jih uporabljajo lokalne javne službe, se lahko spodbujajo z dodatnimi subvencijami države in občine. * Spodbujanje državljanov k uporabi okoljsko sprejemljivim načinom prevoza. * Spodbujanje ekonomskih aktivnosti, ki ne temeljijo na pretiranem onesnaževanju zraka. Dolgoročni ukrepi se načrtujejo, vzpostavljajo ter izvajajo s pomočjo regulacije in investicijskih programov organov države ter skupnosti [[Evropska unija|EU]]. Ti vključujejo vzpostavljanje direktiv na ravni [[Evropska unija|EU]], zakonodaje posameznih držav ter končno implementacijo vsebine v obliki vzpostavitve standardov (mejnih vrednosti), obveščanja javnosti ter izvajanja dolgoročnih načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter posledično človekovega zdravja. === Reguliranje onesnaževanja s prašnimi delci z zakonodajo ter standardi v Sloveniji in Evropski uniji === ==== Zakonodajna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ==== S podpisom [[Pariška pogodba (1951)|Pariške pogodbe]] leta 1951 s strani skupine šestih držav, se je ustanovila Evropsko skupnost za premog in jeklo in sočasno prve institucije. S podpisom [[Rimska pogodba|Rimske pogodbe]] leta 1957, ki je ustanovila Evropsko ekonomsko skupnost (EEC)''',''' se je začela vzpostavljati prva ustavna podlaga, predvsem na ekonomskem ter energetskem področju. [[Evropska unija]] je dandanašnjo podobo dobila s podpisom [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtske pogodbe]] leta 1992 in kasnejših dveh, ki sta spremenili ter dopolnili predhodne pogodbe, skupaj s sočasno razširitvijo skupnosti, ki danes šteje 28 držav članic. Glavne evropske institucije so: [[Evropski parlament]] (izvoljen s strani prebivalcev držav članic), [[Evropski svet]] (voditelji evropskih držav, predsednik Evropske komisije), [[Svet Evropske unije]] (ministri evropskih držav), [[Evropska komisija]] (predlagani s strani evropskih držav), [[Sodišče Evropskih skupnosti|Sodišča Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Evropsko računsko sodišče|Evropskega računskega sodišča]]. Današnja zakonodaja EU se predlaga s strani Evropske komisije (EC) ter Evropskega sveta, potencialno spremeni in sprejme s strani Evropskega parlamenta ter Sveta Evropske unije, vzpostavlja in izvršuje pa s strani Evropske komisije ter Sveta Evropske unije in držav članic. Nezanemarljiv delež vpliva na oblikovanje zakonodaje ima tudi koncept lobiranja zakonodajalcev na nacionalni ter evropski ravni s strani evropskih sindikalnih združenj, podjetij, nevladnih organizacij, nacionalnih združenj, regijskih predstavništev, mednarodnih organizacij in raziskovalnih organizacij. [[Mednarodni sporazum|Mednarodni sporazumi]] in konvencije mednarodnih organizacij, katerih članice so države [[Evropska unija|Evropske unije]], imajo prav tako vpliv na samo oblikovanje ter vzpostavljene zakonodaje. Do leta 2008 je bilo sprejetih vsaj 29 zakonodajnih instrumentov<ref>{{Navedi revijo|last=Markus-Johansson|first=|last2=Borg|date=2008|title=Handbook on the implementation of EC environment legislation|url=https://ec.europa.eu/environment/archives/enlarg/handbook/handbook.pdf|magazine=Regional Environment Center and Umweltbundesamt|page=|pages=173-185|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ti so bili razdeljeni na direktive, [[Odločba|odločbe]] ter regulative, njihov glavni namen pa je: * vzpostavitev in ohranjanje kakovosti zunanjega zraka, ki ne bi škodljivo vplival na človeško zdravje ali naravo, z določitvijo mejnih vrednosti posameznih onesnaževal ter standardiziranimi zahtevami za izvajanje meritev ter obveščanje javnosti * omejevanje pridelovanja in uporabe nekaterih nevarnih snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na ozonski plašč in druga področja * homologacija in drugi ukrepi za zmanjševanje izpustov iz avtomobilskega sektorja * vzpostavitev mehanizma nadzora in sistema EU za trgovanje s pravicami do emisij (ETS) toplogrednih plinov * nadzor proizvajanja in uporabe fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih in opremi (klimatske naprave, hladilna in zmrzovalna oprema) * nadzor proizvajanja in shranjevanja goriv in drugih izdelkov z namenom zmanjševanja emisij lahko-hlapnih ogljikovodikov (VOC) * sprejetje in implementacija relevantnih mednarodnih konvencij in sporazumov katerih članice so države Evropske skupnosti ===== Odločbe ===== Vzpostavljena zakonodaja je kot omenjeno lahko v obliki ''odločb'', ki se nanašajo na posamezno državo, podjetje in organizacijo ali pa posamezno področje znotraj vseh držav EU, kot je bilo v primeru odločbe 97/101/EC, ki je vzpostavila recipročno izmenjevanje informacij ter podatkov iz sistemov merjenja kakovosti zunanjega zraka znotraj držav članic Evropske unije. Odločba je bila pomembna pri bolj učinkovitem nadzoru kakovosti zraka v državah članicah, posebno pri čezmejnem onesnaževanju in bila zamenjana s kasnejšimi direktivami ter odločbami. Zakonodaja je lahko tudi v obliki regulative, ki direktno ter enotno vpliva na vse države članice in je ni potrebno prenesti v pravo posameznih držav kot je na področju zagotavljanja kakovosti zunanjega zraka pokazal primer regulative Evropskega parlamenta in Sveta 842/2006 o določenih fluorirani toplogredni plinih s katero se je vzpostavilo nadzor ter omejilo uporabo fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih ter opremi. ===== Direktive ===== Zakonodaja pa je lahko tudi v obliki ''direktive'', ki sicer določa zahteve ali cilje, ki jih morajo države doseči, a le tem prepusti fleksibilnost ter svobodno izbiro načina izvajanja ukrepov za dosego nastavljenega cilja. Za dosego določenih ciljev je direktivo potrebno prenesti v državno zakonodajo ter sprotno obveščati Evropsko komisijo o samem procesu in vsebini. Prva direktiva o kakovosti zraka je bila sprejeta leta 1970 (70/220/EEC), ki je poenotila posamezne zakonodaje takratnih članic za namen zmanjšanja onesnaževanja z emisijami iz motornih vozil, zahtevala tehnološko nadgraditev procesov motorjev z notranjim izgorevanjem in tako vplivala tudi na ostale trgovinske partnerice. Leta 1980 je bila sprejeta prva direktiva (80/779/EEC) namenjena vzpostavljanju poenotenih mejnih vrednosti, merilnega sistema ter izvajanju ukrepov za zmanjšanje žveplovega dioksida ter prašnih delcev. Direktivi za poenoteno obravnavanje dušikovih oksidov ter svinca so bile sprejete do leta 1992 ter podpisa Maastrichtske pogodbe, ki je pospešila proces integracije evropskih držav v Evropsko unijo (EU) in po kateri se je sprejelo mnogo drugih direktiv, vse do 2008/50/EC direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku, ki je v veljavi tudi danes. Ta je združila predhodno sprejete zakonodaje v obliki direktiv in odločb, bila sicer do današnjega dne dopolnjena z amandmajem 2015/1480/EC in je poleg direktive 2004/107/EC, ki obravnava arzen, kadmij, , živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku ter odločbe 2011/805/EU, ki je obnovila predhodno sprejeto odločbo o izmenjavi informacij med državami v Evropski uniji, današnji temelj zakonodaje Evropske unije na področju kakovosti zraka. Direktiva 2008/50/EC<ref name=":14">{{Navedi splet|url=http://arhiv2014.skupnostobcin.si/fileadmin/sos/datoteke/pdf/Barbara/Pravilnik_kakovost_zraka_obvescanje_javnosti.doc|title=Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Evropski parlament in svet|last=|first=}}</ref> je poenotila obstoječo zakonodajo v eno samo direktivo, vzpostavila mejne vrednosti za prašne delce PM2.5, ki bodo prikazane v spodnji razpredelnici, določila zavezujoče nacionalne obveznosti glede zmanjšanja izpostavljenosti PM2.5 z namenom nadomestitve ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. V nekaterih primerih je direktiva poostrila mejne vrednosti, sočasno dopustila podaljšanje dobe za izpolnitev določenih mejnih vrednosti koncentracij za PM10, NO2 ter benzen in odprla možnosti zmanjšanja vrednosti koncentracij zaradi naravnih virov pri presoji upoštevanja mejnih vrednosti. Direktiva pa je poenotila tudi standarde za izvajanje meritev (ISO), določila smernice za ozaveščanje javnosti, smernice za pripravo akcijskih načrtov v primeru preseganja mejnih vrednosti, smernice za izmenjevanje podatkov držav članic in med drugim pozvala k pripravi načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter k določitvi pravil o kaznih za kršitelje določb iz same direktive. Mejne vrednosti masnih koncentracij prašnih delcev v/na Sloveniji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/102172|title=Uredba o kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, št. 9/2011, 8/2015, 66/2018.|date=2011-2018|accessdate=|website=|publisher=Republika Slovenija|last=|first=}}</ref>, EU<ref name=":14" />, ZDA<ref>{{Navedi splet|url=https://www.epa.gov/criteria-air-pollutants/naaqs-table|title=National Ambient Air Quality Standards|date=2008-2015|accessdate=|website=|publisher=United States Environmental Protection Agency|last=|first=}}</ref>, Kitajskem<ref>{{Navedi splet|url=http://english.mee.gov.cn/Resources/standards/Air_Environment/quality_standard1/201605/t20160511_337502.shtml|title=Ambient air quality standards（GB 3095—2012）|date=2012|accessdate=|website=|publisher=The Peoples Republic of China Ministry of ecology and environment|last=|first=}}</ref>, Indiji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ksndmc.org/Uploads/Pollution.pdf|title=Revised National Ambient Quality Standards. G.S.R. 826(E).|date=2009|accessdate=|website=|publisher=Indian ministry of environment, forest and climate change|last=|first=}}</ref> ter po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne Zdravstvene Organizacije]] (WHO)<ref>{{Navedi splet|url=https://apps.who.int/iris/handle/10665/69477|title=Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide|date=2005|accessdate=|website=|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> . {| class="wikitable" |'''Država''' |'''Ime''' |'''Mejna vrednost''' |- | Slovenija (EU) | rowspan="5" | PM 2.5 |25 µg/m3 (letno povprečje) 20 µg/m3 (letno povprečje) do leta 2020 |- |Združene države Amerike |12 µg/m3 (letno povprečje, v povprečju skozi 3 leta) |- |Kitajska |15- 35 µg/m3 (letno povprečje) |- |Indija |40 µg/m3 (letno povprečje) |- |WHO |10 µg/m3 (letno povprečje) 25 µg/m3 (24h povprečje) |- | Slovenija (EU) | rowspan="5" | PM 10 |50 µg/m3 - 35x v enem letu (24h povprečje) 40 µg/m3 (letno povprečje) |- |Združene države Amerike |150 µg/m3 – 1x v enem letu (v povprečju skozi 3 leta) |- |Kitajska |40-70  µg/m3 (letno povprečje) |- |Indija |60 µg /m3 (letno povprečje) |- |WHO |20 µg/m3 (letno povprečje) 50 µg/m3 (24h povprečje) |} ===== Okoljska zakonodaja v Sloveniji ===== Temelji na direktivah [[Evropska unija|EU]] in je sprejeta s strani [[Slovenski parlament|parlamenta]] ter vzpostavljena s pomočjo zakonov ([[Ustava Republike Slovenije|splošna izpeljava ustave]]) kot so: * [[Zakon o varstvu okolja Republike Slovenije|Zakon o varstvu okolja]] (ZVO-1) * [[Zakon o ohranjanju narave Republike Slovenije|Zakon o ohranjanju narave]] (ZON) * drugih zakonov, ki se dotikajo različnih področij v zvezi z varovanjem okolja, ljudi in narave ter podzakonskih aktov (podrobnejša razdelitev zakonskih določb), ki so izdani s strani vlade ali upravnih organov in so pri okoljski zakonodaji razdeljeni na: * Ukrepe varstva okolja (odloki o načrtih za kakovost zraka na območjih različnih občin/regij, uredba o kakovosti zunanjega zraka [9],..) * Spremljanje stanja okolja (pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka, pravilnik o meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje, resolucija o nacionalnem programu varstva okolja,..) * Javne službe varstva okolja (Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom) * Tehnične zahteve za proizvode (Pravilnik o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje) Upoštevanje ter opravljanje nalog zgoraj omenjene zakonodaje v Sloveniji spada primarno pod '''[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]]''' (MOP)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/organigrami/ministrstva/Organigram-Ministrstva-za-okolje-in-prostor.pdf|title=Osnovna shema organiziranosti Ministrstva za okolje in prostor.|date=|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor|last=|first=}}</ref>, ki ima poleg »notranje« organiziranosti v obliki direktoratov (za okolje, za vode in investicije,..) v svoji strukturi organiziranosti organe kot so: '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija Republike Slovenije (RS) za okolje]]''', '''[[Direkcija Republike Slovenije za vode|Direkcija RS za vode]]''', '''[[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetska uprava RS]]''', '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' ter [[Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost|Upravo RS za jedrsko varnost]]. '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija RS za okolje]]''' (ARSO) je eden najbolj pomembnih organov v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, ki se ukvarja z izvajanjem nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) na področju kakovosti zraka in podnebja, ki vključuje zmanjševanje onesnaženja zraka iz industrijskih virov, termoelektrarn, prometa, individualnih ter skupinskih kurišč in s tem zmanjševanje toplogrednih plinov (TGP), obvladovanjem problemov onesnaževanja zraka na velike razdalje ter drugih ciljev, ki se jih dosega s pomočjo strokovnih, analitičnih in upravnih nalog na državni ravni. Sektor za kakovost zraka je del Urada za varstvo okolja in narave na ARSO in v kateremu vodijo upravne postopke kot so: plačilo upravne takse, evidenca emisij snovi iz naprav in okoljevarstvena dovoljenja, nadzor pooblaščenih podjetij, ki se ukvarjajo z namestitvijo, vzdrževanjem in razgradnjo naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi in fluorirane pline, nadzor programa monitoringa tekočih goriv za motorna vozila in nadzor izdajanja dovoljenj, porazdelitve emisijskih kuponov in trgovanja z emisijami TGP. Izvajajo pa tudi strokovne naloge na področju varstva zraka, ki izhajajo iz prej omenjene mednarodne kot tudi nacionalne zakonodaje (uredb, pravilnikov ter ostalih predpisov). Te vključujejo izdajo okoljevarstvenih dovoljenj ali strokovne ocene za obratovanje naprav, izdajo pooblastil in nadzor pooblaščencev za področja kot so: vzdrževanje ter kalibracija delovanja merilne opreme, izvajanje prvih ali občasnih meritev emisije snovi ter izdelovanja ocene o letnih emisijah snovi v zraku in druga področja. ARSO se ukvarja tudi z nadzorom plačevanja okoljskih dajatev zaradi onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida ter hlapnih organskih spojin in obveščanjem javnosti kakor tudi organov znotraj Slovenije in Evrope (Evropska komisija). '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' pa je pomemben organ pri nadzoru posegov v okolje, obremenjevanja okolja ter povzročiteljev, skladnosti delovanja naprav in obratov z okoljevarstvenim dovoljenjem ali dovoljenjem za spuščanje TPG, stanja kakovosti okolja in odpadkov, rabe naravnih dobrin, izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in s tem izvajanja predpisanih ukrepov varstva okolja. MOP se mora za celostno obravnavanje področja kakovosti zraka v Sloveniji povezovati tudi z drugimi ministrstvi kot so: [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] (direktorat za energijo in direktorati namenjeni transportu), [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|finance]], [[Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije|gospodarski razvoj]], [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|kmetijstvo in gozdarstvo]], [[Ministrstva za zdravje Republike Slovenije|zdravje]], [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|pravosodje]] in drugimi, katera opravljajo svojo specifično vlogo pri zagotavljanju kakovosti zraka v Sloveniji. Zaradi lažjega in bolj učinkovitega prepoznavanja in naslavljanja vprašanj v zvezi s kakovostjo zraka pa je redno tudi sodelovanje z lokalnimi mestnimi oblastmi, ki imajo vzpostavljene svoje strukture in boljše poznavanje situacije na mikro ravni (stanovanjska, prometna ter industrijska politika, zagotavljanje elektrike in toplote, ..). ==== Pravna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ==== ===== Pravna sredstva na ravni Slovenije ===== Zgoraj omenjeni načini izvajanja ukrepov ter zakonodaje za zagotavljanje kakovosti zunanjega zraka so zgolj ena od struktur preko katerih lahko pride do zagotavljanja kakovosti zraka v državi. Če Ministrstvo za okolje in prostor ter pripadajoči organi ne uspejo pri zagotovitvi kakovosti zraka po željah prebivalstva oz. civilne družbe, nevladnih organizacij, sindikatov, industrije in drugih zainteresiranih skupin se le ti lahko obrnejo tudi na pravne mehanizme, ki so povezani z organi vlade in neodvisno vejo pravne države, ki jo predstavljajo sodišča. Pravna sredstva na področju okolja za [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] in [[Civilna iniciativa|civilne iniciative]] so naslednja.<ref>{{Navedi splet|url=http://zagovorniki-okolja.si/wp-content/uploads/2018/11/Pravna-sredstva-na-podro%C4%8Dju-varstva-okolja-Senka-Vrbica-Nu%C5%A1a-Videti%C4%8D.pdf|title=Pravna sredstva na področju varstva okolja – Priročnik za nevladne organizacije in civilne iniciative.|date=2018|accessdate=|website=|publisher=Pravno-informacijski center nevladnih organizacij|last=|first=}}</ref> Posredovanje inšpektorja za okolje: to so osebe na omenjenem inšpektoratu RS, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti. So prekrškovni organ na prvi stopnji, kar pomeni, da inšpektor samostojno vodi postopke, izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku, kjer izreka tudi globe ali podaja kazenske ovadbe za kaznivo dejanje. Postopek je odvisen od narave pritožbe posameznika ali skupine posameznikov. Varstvo okolja v upravnem postopku: za urejanje zadev varstva okolja so na prvi in drugi stopnji odgovorni upravni organi. Na drugi stopni so to ministrstva. Postopek delovanja upravnih organov oz sprejemanja odločitev ureja Zakon o splošnem upravnem postopku. Osebe, ki imajo priznan status stranskega udeleženca (oseba s pravnim interesom), lahko nastopajo v postopku z izjavami in s predložitvijo dokazov (postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ali dovoljenja), lahko pa zoper izdane odločbe vložijo tudi pritožbo. Kadar o zadevi na prvi stopnji odloča upravni organ (prve stopnje), pritožbo obravnava ministrstvo, kadar pa na prvi stopnji o zadevi odloča ministrstvo, tedaj zoper odločbo ni možna pritožba, ampak je upravičenec zmožen vložiti tožbo le na [[Upravno sodišče Republike Slovenije|Upravno sodišče]], s čimer se začne upravni spor. Upravni spor je razumljen kot pravno sredstvo zoper odločitve ministrstva, ko ta odloča o pritožbi v upravnem postopku ali v posamezni zadevi kot prvostopni organ. Civilno-pravno varstvo in odškodninska odgovornost: tožbo lahko vložijo državljanke/državljani kot posameznice/posamezniki ali njihova društva/združenja in organizacije. Vlagatelj mora izkazati javni interes za vložitev takšne tožbe, ki si lahko dokaže v obliki kritične obremenitve okolja ali neposredni nevarnosti za življenje ter zdravje ljudi. Tožbo bi bilo potrebno vložiti pri Okrajnem sodišču, razen, če je bila vrednost spora večja, potem bi bilo za to pristojno Okrožno sodišče. Ob ugotovitvi krivde povzročitelja bi ta po načelu odgovornosti povzročitelja moral plačati povzročeno obremenitev. Kazenskopravno varstvo okolja: določba 9. člena Zakona o varstvu okolja določa temeljno načelo varstva okolja izraženo v »Načelu odgovornosti povzročitelja« in določa tudi kazensko odgovornost povzročitelja v primerih, ko ima protipravno ravnanje posebno težo družbene nevarnosti in gre za javni interes. Izhodišče je kaznivo dejanje »obremenjevanja in uničenja okolja in prostora, določene v 332. členu, Kazenskega zakonika (KZ-1). Kaznivo dejanje se lahko naznani policiji ali pooblaščenemu inšpektorju. Varstvo okolja pred Ustavnim sodiščem. zaradi kršitve [[človekove pravice]] s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil se lahko na Ustavno sodišče vloži ustavna pritožba, a šele na točki, ko so izčrpana vsa druga pravna sredstva ter v roku 60 dni po vročitvi akta. Varstvo okolja s pomočjo varuha za človekove pravice: vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kršene človekove pravice, lahko, da pobudo za začetek postopka pri [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuhu]], ta sicer postopek lahko začne tudi na lastno pobudo. Varuh pri svojem delu ni omejen samo na neposredne kršitve z ustavo navedene človekove pravice, ampak je lahko vključen v primeru kakršnekoli kršitve pravice posameznika s strani nosilcev oblasti (državnega organa). Postopek je odvisen od narave pobude. ===== Pravna sredstva na mednarodni ravni ===== Za zagotavljanje želja civilne družbe pa obstaja tudi možnost varstva pri mednarodnih institucijah kot sta '''[[Evropska unija|EU]]''' ter '''[[Organizacija združenih narodov|Organizacija združenih narodov (OZN)]]'''. S strani OZN je najbolj pomembna '''[[Aarhuška konvencija]]''', ki je mednarodni pravno zavezujoč instrument. EU je ta instrument implementirala z namenom zagotovitve dostopa do informacij, udeležbe javnosti pri odločanju ter dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Posameznik države podpisnice lahko, ob izrabi nacionalnih pravnih sredstev ali utemeljitvi neizrabe le teh, z opisanim problemom pristopi do komiteja, ki lahko zahteva pojasnilo omenjene države ter s preučitvijo vseh informacij sprejme nadaljne odločitve, ki so odvisne od narave pritožbe. '''Evropski parlament in Evropska komisija''' V primeru nezadostnega uveljavljanja EU zakonodaje se lahko posamezniki ali podjetja obrnejo tudi na institucije EU, kjer je možna predložitev pisnega poziva '''Komisiji Evropskih skupnosti''' ali '''[[Evropski parlament|evropskemu parlamentu]]''', ki se lahko po preučitvi predloga obrne tudi na evropsko sodišče. Ta je v primeru pobude civilne iniciative pod vodstvom Uroša Macerla proti prekomernemu onesnaževanju korporacije [[Cementarna Trbovlje|Lafarge]], ki je obratovala proizvodnjo cementa v Trbovljah, odločilo, da Slovenija krši EU pravila glede podeljevanja dovoljenj za obratovanje naprav in s tem prisilila v ustavitev obratovanja cementarne<ref>{{Navedi splet|url=https://phys.org/news/2017-06-slovenia-eco-hero-cement-giant.html|title=Slovenia’s »eco-hero« who crushed a cement giant.|date=2017|accessdate=|website=|publisher=|last=Kavcic|first=}}</ref>. '''[[Evropska komisija]]''' ima za zagotavljanje uveljavitve ter upoštevanja EU zakonodaje pri državah članicah na voljo taktične pristope v obliki boljšega predhodnega vključevanja same države ob razmisleku in vzpostavljanju nove zakonodaje ter vzpostavljanja dialoga oz. pomoči pri povečanju zmogljivosti države članice ob prepoznanem pomanjkanju zmožnosti uveljavljanja EU zakonodaje. V tem kontekstu obstajajo tudi strateški pristopi v obliki prioritiziranja uveljavljanja bolj pomembnih aspektov zakonodaje, vzpostavljanja novih in boljših tehnik nadzora uveljavljanja zakonodaje, vzpostavljanje ter uveljavljanje sistema kaznovanja držav članic, ki ne uspejo zadovoljiti predhodno postavljenim časovnicam uveljavljanja EU zakonodaje, s pomočjo sodišč. [[Sodišče Evropske unije]] je razdeljeno na Sodišče Evropske skupnosti (ECJ), Splošno sodišče (prve stopnje) in specializirana sodišča, ki se lahko vzpostavijo ob posebnih primerih (posebnega področja), katerih pritožbe na sodbo so obravnavane na Splošnem sodišču. Ponavadi se s strani posameznika neposredno naslavlja Splošno sodišče zgolj v primerih, ko je prišlo do dejanske škode zaradi aktivnosti ali pa očitne neaktivnosti EU institucij. '''Evropsko sodišče za človekove pravice in Evropski varuh človekovih pravic''' Obstaja pa tudi '''[[Evropsko sodišče za človekove pravice]]''', ki sicer ni del pravnega sistema EU, ampak je bilo vzpostavljeno z [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] katerega članice so države EU in lahko obravnava pritožbo posameznika, skupine posameznikov ali nevladne organizacije. Ti morajo pred vložitvijo pritožbe izčrpati vsa druga pravna sredstva omenjene države (v roku 6mesecev po zadnji odločbi). Senat sodišča lahko po pozitvni presoji pritožbe zahteva od države kršiteljice pojasnilo, ki se v kasnejših korakih lahko izide v korist države, prijateljski poravnavi ali pa s sodbo, ki ugotovi obstoj kršitve in s katero se poziva državo kršiteljico na plačilo pravične odškodnine. Podobno kot v Sloveniji obstaja tudi na EU ravni '''[[Evropski varuh človekovih pravic]]''', ki je neodvisna institucija pri katerih se obravnava pritožbe zoper nepravilnega ravnanja institucij in organov EU. Pritožbo lahko vloži državljan države članice, posameznik, ki ima stalno prebivališče v EU, lahko pa jo vložijo tudi podjetja, organizacije in združenja, ki imajo sedež v EU in so se pred samo vložitvijo pritožbe že obrnili na relevantne institucije ali organe (o zadevi pritožbe v tistem trenutku ne sme odločati nobeno drugo sodišče). Evropski varuh zahteva pojasnilo omenjenih institucij ali organov preden celotni primer preuči in sprejme nadaljne korake, ki so odvisni od narave pritožbe. ==== Dejansko stanje kakovosti zraka ==== ===== Pozitivni aspekti ===== Vzpostavljanje evropske zakonodaje (od leta 1970 do 2010) in sočasna zahteva po nadgradnji ter spreminjanju uporabljene tehnologije je uspešno pri izboljševanju kakovosti zunanjega zraka v zadnjih desetletjih. Ta je imela želen učinek nadgradnji tehnologije za proizvodnjo energije in odstranjevanje emisij pri sami proizvodnji energije, kjer bi se ob neuveljavljanju mednarodnih ter nacionalnih zakonodajnih predpisov, standardov in sočasne investicije v tehnološki razvoj, stanje količine emisij prašnih delcev PM10 povečevalo<ref name=":13">{{Navedi revijo|last=Crippa|first=|last2=Janssens-Maenhout|date=2016|title=Forty years of improvements in European air quality: regional policy-industry interactions with global impacts.|url=https://www.researchgate.net/publication/299386770_Forty_years_of_improvements_in_European_air_quality_Regional_policy-industry_interactions_with_global_impacts|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Stanje količine emisij prašnih delcev PM2.5 bi se prav tako povečevalo ob neuveljavljanju mednarodnih EURO standardov (94/63/EC, 99/13/EC, 2009/126/EC) ter standardov za izboljšanje kvalitete goriva (93/30/EC, 2003/17/EC, 2005/33/EC, 2009/30/EC) za cestna vozila, ki so predpisali izboljšanje samega procesa izgorevanja v motorjih z notranjim izgorevanjem ter vgrajevanja tehničnih sistemov za zajemanje prašnih delcev<ref name=":13" />. ===== Negativni aspekti =====<!-- Kdor ima v tem poglavju boljši predlog razlage stanja naj ga kar uporabi. Sam ne najdem boljšega načina kot je naštevanje/navajanje različnih pozitivnih/negativnih aspektov --> [[Evropska agencija za okolje|Evropska agencija za okolje (EEA)]] je leta 2019 izvedla analizo o preseganju mejnih vrednosti kakovosti zraka za PM10 ter PM2.5 v urbanih območjih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/exceedance-of-air-quality-limit-3/assessment-5|title=Exceedance of air quality standards in urban areas.|date=2019|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency|last=|first=}}</ref>. Analiza sicer pravi, da je zgolj 6-8% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti EU in 13-19%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. A je ob tem prišla tudi do ugotovitev, da je 74-81% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti WHO ter 42-52%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. Problematično je tudi dejstvo, da [[vlada Republike Slovenije]], poleg predstavnikov drugih evropskih držav, v letu 2019 ni bilo sposobno pripraviti ter predložiti Evropski komisiji bolj ambicioznega predloga programa za zmanjšanje onesnaževanja zraka do dogovorjenega roka v Aprilu, kot pravi poročilo Evropskega urada za okolje (EEB), največje mreže nevladnih okoljevarstvenih organizacij v EU<ref>{{Navedi splet|url=https://eeb.org/most-eu-governments-failed-to-file-air-pollution-plans-by-april-deadline-1/|title=Most EU governments failed to file air pollution plans by April deadline.|date=|accessdate=2019|website=|publisher=Evropski urad za okolje (EEB)|last=|first=}}</ref>. Raziskava nevladne mednarodne organizacije [[Greenpeace]] <ref>{{Navedi revijo|last=Myllyvirta|first=|last2=Den Blanken|date=2015|title=Smoke & mirrors: How Europe’s biggest polluters became their own regulators.|url=https://www.vgb.org/vgbmultimedia/Smoke+and+Mirror+final+report-p-9348.pdf|magazine=GreenPeace European Unit|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> pa je ugotovila, da je bilo pri vzpostavljeni strokovni delovni skupini za pripravo evropske direktive o industrijskih emisijah (leta 2015), več kot polovica članov te skupine zaposlenih pri energetskih družbah ali pa so izvajali proces lobiranja s strani omenjenih družb. Ti so želeli vplivati na vsebino evropske direktive, ki bi postavljala manj rigorozne standarde, kot bi bili sprejeti v drugih državah po svetu (ZDA, Kitajska). Omenjena dejstva ter s tem drugačne priorite, vklučujoč nezadostnega entuziazma splošne javnosti za večje spremembe, prispevajo k manjšemu napredku na področju onesnaženosti zraka. ==== Onesnaževanje s prašnimi delci in neenakost v družbi ==== Zaradi onesnaževanja so nekateri ljudje bolj prizadeti kot drugi. Ponavadi so ljudje in skupnosti z nizkimi dohodki ter manjšine in druge marginalizirane skupine v družbi neenakomerno izpostavljene onesnaževanju zraka<ref>{{Navedi revijo|last=Brenner|first=|date=2019|title=Environmental inequality in Austria: How equally is the air pollution burden spread in Styria?|url=https://boku.ac.at/en/wiso/sec/publikationen/social-ecology-working-papers|magazine=University of Natural Resources and Life Sciences, Social Ecology Working Paper 177|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Omenjenim delom družbe se lahko z investicijskimi programi za odpravljanje energetske revščine izboljša tudi kakovost okoliškega zraka <ref name=":12">{{Navedi revijo|last=|first=|date=2018|title=Unequal exposure and unequal impacts: social vulnerability to air pollution, noise and extreme temperatures in Europe.|url=https://www.eea.europa.eu/publications/unequal-exposure-and-unequal-impacts/|magazine=European Environment Agency|page=|pages=18-22|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ob spreminjanju načina proizvajanja toplote in elektrike, transporta, industrije in drugih dejavnosti, ki prispevajo k onesnaževanju pa se vedno bolj uporablja koncept t.i. "pravične tranzicije" za delavke ter delavce zaposlene v dejavnostih, ki bi se zaradi ukinjanja delovnih mest lahko znašli na položaju brez službe. Koncept temelji na zagotovljenem izobraževanju, možnosti predčasnega upokojevanja in drugih socialno sprejemljivih ukrepov procesa pravične tranzicije<ref>{{Navedi revijo|last=Piggot|first=|last2=Boyland|date=2019|title=Realizing a just transition and equitable transition away from fossil fuels.|url=https://www.researchgate.net/publication/330556442_Realizing_a_just_and_equitable_transition_away_from_fossil_fuels|magazine=Discussion brief. Stockholm Environment Institute|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> ==== Teoretični in praktični primeri kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka ====<!-- Tukaj se zdi smiselno postaviti primere ukrepov, ki bi lahko izboljšali področje o katerem se je v celotnem članku pisalo. --> * Univerza Laappeenrant <ref>{{Navedi revijo|last=Ram|first=|last2=Bogdanov|date=2018|title=Global energy system based on 100% renewable energy: Energy transition in Europe across power, heat, transport and desalination sectors.|url=https://www.researchgate.net/publication/329714210_Global_Energy_System_based_on_100_Renewable_Energy_Energy_Transition_in_Europe_Across_Power_Heat_Transport_and_Desalination_Sectors|magazine=Lappeenranta University of Technology Research Reports|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je raziskala možnosti tranzicije EU iz zdajšnega večinskega dela proizvodnje [[Elektrika|elektrike]] in [[Toplota|toplote]] s strani [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]] k večinskemu delu proizvodnje iz mešanice [[Obnovljivi viri energije|obnovljivih virov energije]] (OVE) do leta 2050. Ob vrstah obnovljivih virov energije dodane kratice, ki ponazarjajo način ter obseg ogrevanja: [[Soproizvodnja toplote in električne energije|kogeneracija toplote in električne energije]] (CHP), [[daljinsko ogrevanje]] (DH) in poraba toplote v industrijske namene (IH). Shranjevanje elektrike bi lahko v večini temeljilo na [[Baterija (elektrika)|baterijah]], [[Črpalna hidroelektrarna|vodnih črpalnih elektrarnah]] ter [[Shranjevalniki stisnjenega zraka|shranjevalnikih stisnjenega zraka]], medtem, ko bi toploto lahko shranjevali na večjem spektru tehnoloških zmogljivosti, ki jih poznamo že danes. Pri [[Transport|transportu]], ki danes temelji na fosilnih gorivih bi tranzicija lahko temeljila na [[Električno vozilo|električnih vozilih]], ki bi imela dovod direktne (uporaba baterij) ali indirektne električne energije (uporaba [[Vodik|vodika]] in drugih vrst utekočinjenih obnovljivih virov energije). * Koncept "[[odrast]]i" ({{jezik-en|degrowth}}) pravi, da bi za dosego ciljev izboljšanja kakovosti zraka, omejitve [[Spremembe podnebja|podnebnih sprememb]] v obsegu [[Planetarne meje|planetarnih meja]], morali ob tranziciji na obnovljive vire energije ter dejstvu o omejenosti z materialnimi viri, sočasno potekati tudi ukrepi za zmanjševanje porabe energije pri ogrevanju in porabi električne energije pri vsakdanjih ter gospodarstvenih aktivnostih. V primeru transporta pa bi se podal tudi velik poudarek na zmanjševanju deleža individualnih prevoznih sredstev in povečevanju deleža javnega transporta. V primeru industrijske proizvodnje in rabe materialov pa bi se le to omejilo na najbolj nujne potrebe, v obsegu [[Krožna ekonomija|krožne ekonomije]] in [[Trajnostnost|trajnostnega]] delovanja družbe. == Sklici == {{sklici|30em}} [[Kategorija:Onesnažila]] [[Kategorija:Onesnaževanje zraka]] 0cvr8c30oc7l2v2abjb8gstlsw13emt 5737042 5737032 2022-08-20T07:10:17Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Airborne-particulate-size-chart.svg|thumb|upright=1.75|Shema prikazuje vrste atmosferskih prašnih delcev in njihovo razporeditev po velikosti v mikrometrih (μm).]] '''Prašni delci''' – imenovani tudi '''atmosferski aerosolni delci''', '''trdni prašni delci''' ali '''lebdeči delci''' ('''SPM''') – so [[mikroskopski]] [[delec|delci]] [[trdna snov|trdne]] ali [[tekoča snov|tekoče]] [[snovi]], [[suspenzija (kemija)|suspendirani]] v [[ozračje|zraku]]. Izraz ''[[aerosol]]'' se pogosto nanaša na [[zmes]] prašnih delcev in zraka in ne samo na prašne delce.<ref>{{cite book |vauthors=Seinfeld J, Pandis S |title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change |edition=2nd |publisher=[[John Wiley & Sons]] |year=1998 |location=Hoboken, New Jersey |isbn=978-0-471-17816-3 |page=[https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 97] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 }}</ref> Viri delcev so lahko naravni ali [[antropogeno tveganje|antropogeni]].<ref>{{cite journal |vauthors=Plainiotis S, Pericleous KA, Fisher BE, Shier L |date=January 2010 |title=Application of Lagrangian particle dispersion models to air quality assessment in the Trans-Manche region of Nord-Pas-de-Calais (France) and Kent (Great Britain) |journal=International Journal of Environment and Pollution |volume=40 |issue=1/2/3 |pages=160–74 |doi=10.1504/IJEP.2010.030891 |url=http://www.harmo.org/Conferences/Proceedings/_Crete/publishedSections/p398.pdf }}</ref> Vsebujejo različne kemijske komponente, lahko so različnih oblik in velikosti, ki segajo vse od nekaj nanometrskih do več sto mikrometrskih. Prašni delec ni nujno sestavljen iz enega [[Onesnažilo|onesnaževala]]. Vključuje lahko mešanico (plinastih) onesnaževal, ki so porazdeljena v različne velikosti. Tako je lahko neposredna posledica antropogenega in naravnega vira (primarno onesnaževalo) ali pa nastane v [[ozračje|ozračju]] (sekundarno onesnaževalo) kot posledica fizikalnih procesov in kemičnih reakcij, kot so [[kondenzacija]], [[izparevanje]] in [[koagulacija]]. Delec se pod vplivom vremenskih razmer (vlaga in drugi dejavniki) v nekaj minutah do več tednih in po prepotovani razdalji od nekaj metrov do nekaj tisoč kilometrov odstrani iz ozračja. Velikost in kemična sestava delcev določata njihove približne optične in absorpcijske lastnosti ter dinamiko gibanja (odlaganja), to pa vpliva na vidljivost in podnebne spremembe ter zmožnosti vstopa v človeška [[dihala]] in posledice za zdravje. Na človeško [[zdravje]] ne vplivajo samo neposredno, ampak z vplivom na podnebje in [[padavine]] tudi posredno. Vrste [[atmosfera|atmosferskih]] delcev vključujejo suspendirane prašne delce, torakalne in vdihljive delce;<ref name="ncbi.nlm.nih.gov">{{cite journal | vauthors = Brown JS, Gordon T, Price O, Asgharian B | title = Thoracic and respirable particle definitions for human health risk assessment | journal = Particle and Fibre Toxicology | volume = 10 | pages = 12 | date = April 2013 | pmid = 23575443 | pmc = 3640939 | doi = 10.1186/1743-8977-10-12 }}</ref> grobe vdihljive delce z oznako PM{{sub|10}}, ki so [[granularnost|grobi]] [[delec|delci]] s [[velikost delcev|premerom]] 10 [[mikrometer|mikrometrov]] (μm) ali manj; fine delce z oznako PM{{sub|2.5}}, ki imajo premer 2,5&nbsp;μm ali manj;<ref name="US EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Particulate Matter (PM) Basics |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/particulate-matter-pm-basics#PM |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=19 April 2016}}</ref> [[ultrafini delci|ultrafine delce]] s premerom 100&nbsp;nm ali manj; in [[saje]]. [[Mednarodna agencija za raziskave raka]] (IARC) in [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO) označujeta prašne delce v zraku kot [[Seznam karcinogenov skupine I|karcinogene skupine&nbsp;I]].<ref>{{cite web|url=http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|title=EHP – Outdoor Particulate Matter Exposure and Lung Cancer: A Systematic Review and Meta-Analysis|website=ehp.niehs.nih.gov|access-date=2016-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20160529064001/http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|archive-date=29 May 2016|url-status=dead}}</ref> Prašni delci so zaradi zmožnosti prodora globoko v pljuča, krvni obtok in možgane (poleg [[ultrafini delci|ultrafinih delcev]]) najbolj škodljiva oblika [[onesnaževanja zraka]]<ref>{{cite news |last1=Wasley |first1=Andrew |last2=Heal |first2=Alexandra |last3=Harvey |first3=Fiona |last4=Lainio |first4=Mie |title=Revealed: UK government failing to tackle rise of serious air pollutant |url=https://www.theguardian.com/environment/2019/jun/13/revealed-uk-government-failing-to-tackle-rise-of-ammonia-serious-air-pollutant |work=The Guardian |date=13 June 2019 }}</ref> in lahko prodrejo globoko v pljuča, krvni obtok in možgane ter povzročijo težave z zdravjem, vključno z [[miokardni infarkt|miokardnim infarktom]], [[bolezni dihal|boleznimi dihal]] in [[prezgodnja smrt|prezgodnjo smrtjo]].<ref name="EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Health and Environmental Effects of Particulate Matter (PM) |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/health-and-environmental-effects-particulate-matter-pm |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=26 April 2016}}</ref> Leta 2013 opravljena raziskava, v katero je bilo vključenih 312.944 udeležencev iz devetih evropskih držav, je pokazala, da ni varne ravni delcev v zraku in da se je za vsako povečanje delcev PM{{sub|10}} za 10 [[mikrogram|μg/m{{sup|3}}]] stopnja [[rak pljuč|raka pljuč]] zvišala za 22&nbsp;% (95-% IZ [1,03–1,45]). Manjši delci PM{{sub|2.5}}, ki lahko prodrejo globlje v pljuča, so bili povezani z 18-odstotnim povečanjem stopnje raka pljuč na 5&nbsp;μg/m{{sup|3}}; vendar ta raziskava za to povezavo ni pokazala statistične značilnosti (95-% IZ [0,96–1,46])<ref name="Lancet71013">{{cite journal |last1=Raaschou-Nielsen |first1=Ole |last2=Andersen |first2=Zorana J |last3=Beelen |first3=Rob |last4=Samoli |first4=Evangelia |last5=Stafoggia |first5=Massimo |last6=Weinmayr |first6=Gudrun |last7=Hoffmann |first7=Barbara |last8=Fischer |first8=Paul |last9=Nieuwenhuijsen |first9=Mark J |last10=Brunekreef |first10=Bert |last11=Xun |first11=Wei W |last12=Katsouyanni |first12=Klea |last13=Dimakopoulou |first13=Konstantina |last14=Sommar |first14=Johan |last15=Forsberg |first15=Bertil |last16=Modig |first16=Lars |last17=Oudin |first17=Anna |last18=Oftedal |first18=Bente |last19=Schwarze |first19=Per E |last20=Nafstad |first20=Per |last21=De Faire |first21=Ulf |last22=Pedersen |first22=Nancy L |last23=Östenson |first23=Claes-Göran |last24=Fratiglioni |first24=Laura |last25=Penell |first25=Johanna |last26=Korek |first26=Michal |last27=Pershagen |first27=Göran |last28=Eriksen |first28=Kirsten T |last29=Sørensen |first29=Mette |last30=Tjønneland |first30=Anne |last31=Ellermann |first31=Thomas |last32=Eeftens |first32=Marloes |last33=Peeters |first33=Petra H |last34=Meliefste |first34=Kees |last35=Wang |first35=Meng |last36=Bueno-de-Mesquita |first36=Bas |last37=Key |first37=Timothy J |last38=de Hoogh |first38=Kees |last39=Concin |first39=Hans |last40=Nagel |first40=Gabriele |last41=Vilier |first41=Alice |last42=Grioni |first42=Sara |last43=Krogh |first43=Vittorio |last44=Tsai |first44=Ming-Yi |last45=Ricceri |first45=Fulvio |last46=Sacerdote |first46=Carlotta |last47=Galassi |first47=Claudia |last48=Migliore |first48=Enrica |last49=Ranzi |first49=Andrea |last50=Cesaroni |first50=Giulia |last51=Badaloni |first51=Chiara |last52=Forastiere |first52=Francesco |last53=Tamayo |first53=Ibon |last54=Amiano |first54=Pilar |last55=Dorronsoro |first55=Miren |last56=Trichopoulou |first56=Antonia |last57=Bamia |first57=Christina |last58=Vineis |first58=Paolo |last59=Hoek |first59=Gerard |title=Air pollution and lung cancer incidence in 17 European cohorts: prospective analyses from the European Study of Cohorts for Air Pollution Effects (ESCAPE) |journal=The Lancet Oncology |date=August 2013 |volume=14 |issue=9 |pages=813–822 |doi=10.1016/S1470-2045(13)70279-1 |pmid=23849838 |url=https://www.openaccessrepository.it/record/23400 }}</ref> Svetovna izpostavljenost PM{{sub|2.5}} je leta 2016 prispevala k 4,1&nbsp;milijona smrti zaradi bolezni srca in kapi, raka pljuč, kroničnih bolezni pljuč in bolezni dihal.<ref name="State of Global Air 2018">{{cite web| title=STATE OF GLOBAL AIR/2018 A SPECIAL REPORT ON GLOBAL EXPOSURE TO AIR POLLUTION AND ITS DISEASE BURDEN| publisher=Health Effects Institute| year=2018| url=https://www.stateofglobalair.org/sites/default/files/soga-2018-report.pdf}}</ref> Na splošno so prašni delci v ozračju na šestem mestu med vzroki prezgodnje smrti v svetu.<ref>{{cite news|url=https://undark.org/breathtaking|title=The Weight of Numbers: Air Pollution and PM2.5|work=Undark|access-date=6 September 2018}}</ref> === Velikost prašnih delcev === [[slika:PM and a human hair.jpg|thumb|Primerjava velikosti prašnih delcev s človeškim lasom]] V osnovi se delce deli na fine ter grobe delce, ki imajo lahko drugačen tip vira in so bili izpostavljeni drugačnim atmosferskim pogojem. Delci različnih velikosti<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://b-ok.cc/book/2655019/83e684|title=Aerosol Science: Technology and Applications.|date=2014|accessdate=|website=|publisher=John Wiley and Sons Ltd.|last=Colbeck|first=|last2=Lazaridis}}</ref> : * '''Nukleacijska oblika:''' Delci s premerom manjšim od 0,1 µm, ki se formirajo z nukleacijskimi procesi temelječimi se na kondenzaciji visoko nasičene pare. Najmanjša velikost v tej kategoriji sicer ni dovolj dobro definirana, a se približuje 3nm. * '''Aitkenova oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 100 nm. Izvirajo iz parne nukleacije ali rasti prej obstoječih manjših delcev s procesom kondenzacije. * '''Akumulacijska oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 3 µm. Delci so v tej obliki formirani s procesom koagulacije manjših delcev ali pa s kondenzacijo sestavin v stanju pare. Število delcev se v tej obliki ne povečuje z rastjo kondenzacije. Proces mehanizma odstranjevanja teh delcev je počasen zato je tudi prisotno akumuliranje delcev v večje. * '''Ultrafini delci:''' Delci v Aitkenovi in nukleacijski obliki. * '''Fini delci:''' Premer manjši od 2 µm. * '''Grobe frakcije:''' Premer večji od 2 µm. Pomemben aspekt opisovanja delcev je distribucija velikosti, ki z logaritmično porazdelitvijo prikaže razmerje med velikostjo ter številom, površino, maso in volumnom. Največje število delcev je v nukleacijski, največja površina v akumulacijski in največji volumen oz masa v akumulacijski ter grobi obliki delcev. Manjša oblika vzorčenja PM2.5 (Particulate Matter) predstavlja trdne delce manjše od 2.5 µm pa vse do 0.1 µm, kar pomeni, da se lahko vzorči tako grobe, akumulacijske kot tudi fine, nukleacijske delce. Večja PM10, ki predstavlja trdne delce manjše od 10 µm pa vse do 1 µm pa pomeni, da se vzorči pretežno grobe in akumulacijske delce, pri velikosti 1-3 µm pa se obliki vzorčenja prekrivata. Izmerjene velikosti in oblike delcev so odvisne od merilne naprave, ki ima lahko več načinov merjenja in možnega porazdeljevanja velikosti delcev skozi posebne kanale, ki se sicer prilagajajo standardom in regulativam<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://epdf.pub/environmental-chemistry-of-aerosols.html|title=Environmental Chemistry of Aerosols.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Blackwell Publishing Ltd.|last=Colbeck|first=}}</ref>. Poleg fizičnih karakteristik (števila, mase in površine s pripadajočimi velikostmi) so pomembne tudi oblika, higroskopičnost (fenomen pridobivanja in zadrževanja vodnih molekul skozi proces absorpcije in adsorpcije), hlapnost ali volatilnost (kvaliteta materiala delca, ki opisuje kako hitro oz pod kakšnimi pogoji se upari) in električni naboj (opisuje adhezijski potencial delca, ki privlači ali odbija molekule različnih snovi) kateri je pomemben zaradi suspenzije ali resuspenzije, ki je lahko podobna tudi sili gravitacije<ref>{{Navedi revijo|last=Kok|first=|last2=Renno|date=2008|title=The effects of electric forces on dust lifting: Preliminary studies with a numerical model|url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1742-6596/142/1/012047/pdf|magazine=IOP Publishing Ltd, Journal of Physics: Conference Series 142|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. === Kemična sestava prašnih delcev, viri onesnaževanja in njihov delež === Poleg velikosti je zelo pomembna tudi kemična sestava delcev. Poleg vremenskih spremenljivk sta to dva parametra s katerima se lahko določi približen izvor onesnaževanja in njihov učinek na človeško zdravje. Kemična sestava je lahko homogena kjer je prevladujoča sestava delca iz enega kemičnega elementa (molekul, atomov) in posledično tudi enega vira. Ponavadi pa je sestava heterogena. Ta je sestavljena iz več kemičnih elementov, ki so bili povezani skupaj s kemičnimi reakcijami na samem mestu izvora (primarni delci) ali pa kasneje v atmosferi skupaj z drugimi delci, različnih agregatnih stanj, izvora, velikosti in kemičnih sestav ter s tem lastnostmi (sekundarni delci). Po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] so najbolj pomembne kemične lastnosti delcev:<ref name=":1">{{Navedi dokument |url=https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/67338/a76621.pdf;sequence=1|title=Guidelines for concentration and exposure-response measurement of fine and ultra fine particulate matter for use in epidemiological studies|date=2002|accessdate=|website=|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref> * Elementarna sestava * Sekundarni anorganski ioni * Ogljikove spojine * Organska sestava [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) prav tako izvaja kemične analize prašnih delcev (PM2.5 in PM10):<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/|title=Kakovost zraka v Sloveniji 2017|date=2017|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje|last=|first=}}</ref> * Ioni (Klorid, nitrat, sulfat, natrij, amonij, kalij, magnezij, kalcij) * Ogljikove spojine (Organski ogljik, elementarni ogljik) * Težke kovine (Arzen, kadmij, nikelj, svinec) * Policiklični ogljikovodiki (Benzo(a)antracen, benzofluoranten, benzo(a)pirene, inedeno(123-cd)piren, dibenz(ah)antracen) ==== Elementarna sestava ==== Prašni delci so lahko sestavljeni iz oblice kemičnih elementov in spojin, ki se oblikujejo direktno iz vira in ostanejo v primarni obliki ali pa se s pomočjo obstoječih plinov ter drugih elementov in atmosferskih pogojev ter s tem kemičnih reakcij oblikujejo v sekundarni fazi. Med elementarno sestavo delcev se šteje kemične elemente kot so minerali, ki so prisotni v zemeljski skorji (največja prisotnost je silicija, aluminija, železa in kalcija) in se s pomočjo mehanskih ter drugih procesov spustijo v zrak (ponavadi v grobih frakcijah). Pojavljajo pa se tudi sledovi kovin (kadmij, živo srebro, nikelj, krom, cink in svinec), ki ne izvirajo nujno iz zemeljske skorje in mehanskih procesov, ampak tudi termodinamičnih ob zgorevanju fosilnih goriv. Ti se lahko v sekundarni fazi spajajo z drugimi elementi kot je svinec (Pb), ki lahko oksidira v svinčev oksid (PbO). {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki | y1=25,17,8,28,22 | showValues= }} | below = Viri emisij živega srebra v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017">{{navedi dokument |url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_porocilo_2017_kakovost_zraka_fin.pdf |title=Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017 |publisher=Agencija RS za okolje |year=2018}}</ref> }} {| class="wikitable" |'''Vir emisije''' |'''Značilni elementi''' |- |'''Cestni promet''' Motorni transport Obraba motorja Nadomestni katalizator Obraba pnevmatik Prah ob/na cestišču | Br, Pb, Ba, Mn, Cl, Zn, V, Ni, Se, Sb, As Fe, Al Redki materiali Zn EC, Al, Si, K, Ca, Ti, Fe, Zn |- |'''Industrijski objekti''' Energetska postrojenja na nafto Zgorevanje premoga Rafinerije Talilnice neželeznih kovin Železarne ter jeklarne Tovarne proizvajajoče se mangana Rafinerije bakra | V, Ni Se, As, Cr, Co, Cu, Al, S, P, Ga V As, In, Cu, Zn Pb Mn Cu |- |'''Manjši izgorevalni procesi''' Sežigalnice odpadkov Izgorevanje lesa Peka mesa na žaru | Zn, Sb, Cu, Cd, Hg, K, Pb Ca, Na, K, Fe, Br, Cl, Cu, Zn Na, Al, K, Sr, Ba, Cl |- |'''Obdelava mineralov/drugih materialov''' |Mg, Al, K, Sc, Fe, Mn |- |'''Pršenje morske vode''' |Na, Cl, S, K |- |'''Resuspenzija delcev tal''' |Si, V, Cr, Ca, Ti, Sr, Al, Mn, Sc |} ==== Sekundarni anorganski ioni ==== {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil | y1=35,20,1,1,12,31 | showValues= }} | below = Viri emisij žveplovega dioksida v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Kmetijstvo | y1=11,9,50,11,9,10 | showValues= }} | below = Viri emisij dušikovih oksidov v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} Prašni delci se razlikujejo glede na primarno (direktno iz vira) in sekundarno formacijo. Sekundarna formacija se izvede v atmosferi na katero vplivajo že predhodno prisotni plini in s tem različne kemične reakcije ter drugi fizikalni procesi, kot so oksidacija žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx) in amonijaka (NH3), ki prevladujoče se izvirajo iz emisij fosilnih goriv (SO2, NOx) ter kmetijstva (NH3). Sulfat (SO4), nitrat (NO3) in amonij (NH4) so prevladujoče komponente sekundarnega anorganskega iona v prašnih delcih, ki se zaradi sočasne prisotnosti amonija v atmosferi, pojavijo kot amonijev sulfat ((NH4)2SO4) ter amonijev nitrat (NH4NO3) in izvirajo s pomočjo nevtralizacije žveplene kisline (H2SO4) ter dušikove kisline (HNO3) z amonijakom (NH3). Oksidacija (SO2) vedno rezultira v formaciji aerosolov (zaradi nizkega pritiska), medtem, ko so dušikovi oksidi (NOx) razdeljeni med plinasto fazo in fazo »trdnega« delca. Nevtralizacija žveplene kisline ponavadi prevlada nad nevtralizacijo dušikove kisline <ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change, Second edition.|last=Seinfield|first=|publisher=John Wiley & Sons|year=2006|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://www.wiley.com/en-us/Atmospheric+Chemistry+and+Physics%3A+From+Air+Pollution+to+Climate+Change%2C+3rd+Edition-p-9781118947401|last2=Pandis}}</ref>. Sekundarna formacija je odvisna od kemičnih reakcij s predhodno obstoječimi plini in koncentracijami oksidov v atmosferi ter od kemičnih in fizikalnih karakteristik obstoječih prašnih delcev s katerimi se potencialno lahko poveže v večji delec. Vremenske spremenljivke kot so temperatura zraka, vlaga, veter, pritisk in sončno sevanje pa lahko zavrejo ali pa pospešijo ta proces. {| class="wikitable" |'''Vir''' |'''Spojine''' |- |Reja živali |NH3 |- |Produkti atmosferske transformacije SO2, NOx in NH3 |H(+), SO4(2-), NO3(-), NH4(+) |- |Kotlovnica na premog in olje |SO4(2-), NH4(+) |- |Sežigalnica |NH4(+), NO3(-)SO4(2) |- |Dim zaradi sežiganja lesa |Nitrat, sulfat, NH4 |- |Kurišča za peko mesa |Nitrat, sulfat |} ==== Ogljikove spojine ==== Delež ogljikovih spojin v delcih predstavljajo različne vrste organskih spojin, med katerimi sta najbolj pomembni: elementarni ogljik (EC) in organski ogljik (OC). Elementarni ogljik (tudi črni ogljik) je oblikovan med visokotemperaturnim izgorevanjem fosilnih goriv ter biomase in predstavlja inertni sledilni del primarnega (izgorevalnega) prašnega delca. Ogljik v obliki organskih spojin je lahko primarnega izvora (transport, industrija, obraba in suspenzija bioloških ostankov,..) in pa tudi sekundarnega (oksidacija hlapnih organskih spojin). Ogljikove spojine lahko predstavljajo tudi do 60% masnega deleža finih delcev v velikosti manjših od 2.5 µm, ki so prisotni v urbanem in obcestnem okolju ter od 10 do 20% masnega deleža delcev manjših od 10 µm <ref name=":0" />. Vsebnost ogljikovih spojin zato spremlja tudi agencija Republike Slovenije za okolje, ki lahko na podlagi tega lažje določa sam izvir delcev in strategije kontrole tega dela emisij prašnih delcev. ==== Organska sestava ==== Organske spojine so izpuščene v zrak ob samem procesu predelave, izdelave, uporabe in obrabe velikega števila materialov ter produktov. V večini so lahko-hlapne ali pa polhlapne, kar pomeni, da se v stiku z atmosferskimi pogoji zelo hitro uparijo. Polhlapne organske spojine so v atmosferi lahko v obliki pare ali pa delca (trdnega, tekočega). Organske spojine vedno vsebujejo ogljik (v tem primeru izključujoč CO2, CO,..), skoraj vse pa tudi ogljiko-vodikovo (C-H) vez, predstavljajo pa lahko tudi do 30% mase PM2.5 in do 20% mase PM10<ref name=":2" />. Ponavadi se nahajajo v notranjosti prašnega delca, v manjši meri pa tudi na površini. {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Ubežni izpusti,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki,Kmetijstvo | y1=7,8,6,24,5,30,1,19 | showValues= }} | below = Viri emisij lahko hlapnih snovi v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} Lahko hlapne snovi so lahko spojine, kot so [[propan]], [[butan (plin)|butan]], [[formaldehid]]i, [[etanol]] idr., polhlapne pa klordan, [[DDT]] (pesticidi), benzojska kislina (konzervansi za živila, plastični izdelki,..), benzil butil ftalat (mehčalec polimerov-sestavni del fleksibilne plastike) in drugi. V Sloveniji in tudi drugod po svetu se posebno pozornost posveča nadzoru in omejevanju uporabe policikličnih aromatski oglijkovodikov (PAH), ki kot razred organskih spojin dokazano škodujejo zdravju in kot je v priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije opisano <ref name=":1" /> doprinesejo k razvoju [[Rakava celica|rakavih celic]] v človeškem telesu. PAH spojine so sestavljene iz več aromatskih obročov s pomočjo frakcij oglijka in se oblikujejo v pogojih kjer je prisotnost kisika zelo majhna, kot na primer v samem ognjenem okvirju izgorevanja organskih materialov (fosilna goriva, les,..) kjer ob nepopolnem izgorevanju (prenizka temperatura,..) ne pride do razgrajevanja spojin v krajše in bolj enostavne. Te ob vremenskih spremenljivkah kondenzirajo in se formirajo v ali adsorbirajo na površino delca. Policiklični aromatski ogljikovodiki, ki so prepoznani kot nevarni za človeško življenje so: benzo(a)piren (tudi najbolj obravnavan), benzo(a)antracen, acenaften, acenaftilen, antracen, dibenzo(a,h)anthracene, fluoranten, naftalen, fenantren, piren in drugi. ==== Voda ==== Voda ima velik vpliv na oblikovanje delcev in s tem na njihovo velikost ter maso. Primaren fizični proces je kondenzacija in izparevanje vodne pare, ki se ob hidrofiličnih snoveh poveže z absorpcijo (molekule se volumsko povežejo z drugo snovjo delca) ali adsorpcijo (molekule se povežejo na površini delca). Hidrofobične snovi pa se ne povežejo z in se ne razstopijo v vodi. Če je v delcu prevladujoča se skupina hidrofiličnih molekul te lahko preprečijo, da bi se hidrofobične snovi ločile od vode zaradi oblikovanja močnih vodikovih vezi. Lahko pa hidrofobična snov vpliva na zmanjšanje vsebnosti vode in s tem mase delca. S povečevanjem relativne vlažnosti se povečuje tudi stopnja rasti velikosti in mase delca, ki je odvisna tudi od drugih faktorjev (velikost delca, pot, ki jo opravi v primerjavi z drugimi delci, vremenske spremenljivke). Ob 50% relativni vlažnosti je lahko delež vode pri celotni masi delca (NH4(SO4)2) kar 30% <ref name=":1" />. ==== Kemična analiza ==== Kemično analizo se lahko izvede na večjem številu delcev ali pa samo ne enem, kjer se izvaja več različnih metod, ki se osredotočajo na manjšo površino (9 do 16 µm²). Metoda kemične analize temelječa na rentgenski flourescenčni analizi (XFR). Okoljski vrstični elektronski mikroskop (ESEM) in energetska disperzijska rentgenska analiza (EDX)<ref>{{Navedi splet|url=http://homepages.see.leeds.ac.uk/~lecsjed/huiyi/00_FTitle%20page.doc|title=Development and Application of a new Thermal Gradient Diffusion Chamber to study the Ice Nucleation Properties of Inhomogeneous Dust Aerosols|date=2007|accessdate=|website=|publisher=|last=Kulkarni|first=}}</ref> temeljita na mikroskopskem slikanju skupine delcev in posameznega delca na filtru, katerega sočasno obravnavata tudi z visoko frekvenco rentgenskega štetja katerih spektrovni odboj se analizira in poveže z obstoječimi kemičnimi elementi. Kemična sestava delcev se razlikuje glede same lokacije (izvora, izvajanja meritev), ki ima ponavadi svoje specične lastnosti, ki so povezane z različno industrijo ter delovanjem ljudi (v mestih), različnimi vrstami rastja (v ruralnih predelih) in vremenskimi pogoji. ==== Izvor delcev ==== {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=300 | height=150 | yAxisTitle=% | legend=Vir | type=stackedrect | x=SOX,NOX,PM10,PM2.5,NMVOC | y1=0,1,4,5,1 | y2=0,39,10,11,9 | y3=3,9,2,2,1 | y4=9,3,19,10,48 | y5=20,11,6,8,2 | y6=51,17,5,4,9 | y7=17,14,39,56,17 | y8=0,6,15,4,13 | y1Title=Odpadki | y2Title=Cestni promet | y3Title=Ostali promet | y4Title=Industrijski procesi in raba | y5Title=Raba energije v industriji | y6Title=Proizvodnja elektrike in toplote | y7Title=Gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor | y8Title=Kmetijski sektor | showvalues= | colors=#777099,#b7b5da,#adc446,#7b9033,#fdf8b0,#44859e,#6ec5c2,#a8dce7 }} | below = Različne vrste emisij v Evropi (2018)<ref name="EEA_report_2018">{{navedi dokument |url=https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2018 |title=Air quality in Europe — 2018 report |series = EEA Report |issue=12/2018 |publisher= Evropska agencija za okolje |year=2018}}</ref> }} Prašni delci se v osnovi delijo glede na naravni ter antropogeni izvor. Antropogeni izvor na globalni ravni predstavlja zgolj 19% delež vseh delcev v ozračju, ostalih 81% pripada naravnim izvorom <ref>{{Navedi revijo|last=Chen|first=|last2=Jiang|last3=Huang|date=2018|title=Quantifying contributions of natural and anthropogenic dust emission from different climatic regions.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1352231018304965|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Največji naravni izvori emisij prašnih delcev so območja: puščava Sahara, puščava Taklamakan, Arabski polotok in zahodni del Avstralije. Največji antropogeni izvori pa so na območju: Indije, Kitajske, Severne Amerike in Evrope. Zelo sušna in sušna območja so tista, ki največ prispevajo k emisijam s strani naravnih virov in delno sušna, sušna, subhumidna in humidna območja s strani antropogenih. ===== Naravni izvori ===== Največje koncentracije naravnega izvora se nahajajo na območjih kjer je suho podnebje in primerna geologija zemeljske skorje (izsušena tla polna drobnega peska ali zemlje) kot so: puščava, plaže, večje odprte površine zemlje kjer ob pravih vremenskih pogojih (veter) pride do resuspenzije delcev v zrak. Obmorske geografske lokacije imajo prisotnost morske soli, ki nastane zaradi stratifikacije (razslojevanje različnih kompozicij vode ob različnih temperaturah) in dviganjem, prenašanjem in sedimentacijo le teh na obalna območja (mesta, države), ki pa se ob intenzivnih podnebnih pogojih (veter) lahko prenaša tudi v notranjost celin. Veča pa se tudi intenziteta dinamike že obstoječih naravnih podnebnih pogojev, ki ob akumulativnem prispevku človeka k [[Spremembe podnebja|podnebnim spremembam]] doprinese k požarom v divjini<ref>{{Navedi revijo|last=McClure|first=|last2=Jaffe|date=2018|title=US particulate matter air quality improves except in wildifre-prone areas.|url=https://www.pnas.org/content/115/31/7901|magazine=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Antropogeni izvori ===== Največje koncentracije delcev antropogenega izvora se nahajajo v urbanih središčih, kjer živi tudi večina industrializiranega sveta, ki je zaslužena za največji delež zgodovinskih izpustov, poleg v zadnjih desetletjih vzpenjajočih se velikih držav (Kitajska in Indija)<ref>{{Navedi revijo|last=Ritchie|first=|last2=Roser|date=2017|title=CO2 and other greenhouse gas emissions|url=https://ourworldindata.org/co2-and-other-greenhouse-gas-emissions|magazine=University of Oxford|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kot je razvidno se delež antropogenih virov v mestih regionalno razlikuje, na globalni ravni pa je povprečje PM2.5<ref>{{Navedi revijo|last=Karagulian|first=|last2=Bellis|date=2015|title=Contributions to cities ambient particulate matter (PM): A systematic review of local source contributions at global level.|url=http://source-apportionment.jrc.ec.europa.eu/Docu/Karagulian_et_al_2015.pdf|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>: * Promet: 25 % * Domače kurjenje goriv (les, premog, plin za kuhanje in ogrevanje): 22 % * Industrijske dejavnosti (zgorevanje nafte, premoga v energetskih postrojenjih, emisije s strani industrij kot so: petrokemična, metalurška, keramična, farmacevtska, informacijsko-tehnološka,..): 15 % * Nedoločeni viri človeškega izvora (agrikulturna dejavnost, odpadki, sprememba namembnosti gozdnih in drugih površin,..): 22 % * Naravni viri (delci zemlje, soli): 18 % ====== Slovenija ====== Glavni viri primarnih in sekundarnih delcev PM2.5 ter PM10 v Sloveniji (v letu 2016) so bila individualna kurišča na les (sektor rabe goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju) in dizlovi motorji na notranje izgorevanje (sektor cestnega prometa), ki so skupaj predstavljala do 85% vseh virov. Podatki so bili pridobljeni s strani agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO)<ref name=":2" />. ====== Evropska unija ====== V Evropski Uniji je največji onesnaževalec z žveplovimi oksidi (SOx)  »proizvodnja elektrike in toplote«, dušikovimi oksidi (NOx) »cestni promet«, prašnimi delci (PM2.5 ter PM10) »gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor«, kar je v skladu s slovenskimi razmerami<ref>{{Navedi splet|url=https://res.cloudinary.com/rampi/raw/upload/v1540861448/Air_quality_in_Europe_-2018_report-compressed_edcg1e.pdf|title=Air quality in Europe – 2018 report|date=2018|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency: European Environment Agency|first=}}</ref>. Letne koncentracije prašnih delcev (PM2.5 in PM10) so najvišje v predelih Evrope kjer je večja urbanizacija (koncentracija ljudi) in prisotnost industrije, večje rabe primarnih energentov v obliki lesa ali pa fosilnih goriv za proizvajanje elektrike ter toplote. Pomembni pa so tudi geografski in vremenski pogoji, ki ne nudijo zmožnosti razpihovanja delcev in drugih onesnaževal zaradi gorovja na eni in nižine na drugi strani kot je primer stabilne atmosfere (pozimi je prisotna toplotna inverzija) v severni Italija, ki ima vpliv tudi na Slovenijo<ref>{{Navedi revijo|last=Finzi|first=|date=1991|title=LANDSAT images of urban air pollution in stable meteorological conditions|url=https://www.researchgate.net/publication/42433064_Satellite_data_for_the_air_pollution_mapping_over_a_city_-_The_use_of_virtual_stations|magazine=Il Nuovo Cimento C|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> . === Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami === ==== Dinamika enega prašnega delca ==== Gibanje enega prašnega delca predstavlja molekula snovi, ki potuje skozi zrak v ravni liniji dokler ta ne trči ob drugo molekulo in spremeni smer ter svojo hitrost, do naslednjega trka in tako naprej. Molekule se lahko združujejo med sabo v procesu nukleacije ali pa trčijo ob delec, ki je mnogo večji od njih in združijo. Na delec deluje sila upora (Fupor), ki je odvisna od lastnosti tekočine (hitrost, tlak, viskoznost) v kateri se delec giblje ter samih lastnosti gibanja delca (tudi oblike) in je definirana s pomočjo »Stokesovega zakona«. Sila upora je prisotna, ko ima delec drugačno hitrost od hitrosti tekočine (plina) v kateri se nahaja, ta pa je odvisna tudi od eksternih sil kot so sila gravitacije (Fg), ki je odvisna od mase delca. V primeru čistilnih naprav pa je prisotna tudi elektrostatična sila (Fes), ki pa je odvisna od električnega naboja delca. Gibanje molekul (trki ob delec) je zaradi difuzije in vremenskih spremenljivk naključno, z različnimi vrstami intezitete in se ga da na mikroravni opisati z »Brownovim gibanjem«, ki upošteva maso delca ter naključni prekinjajoči se pospešek odvisen od trkov z drugimi delci ali molekulami<ref name=":3" />. Delci pa lahko, zaradi turbulentnega toka tekočine (hidrodinamičnih sil), sile gravitacije (pri večjih delcih), sile upora (površin) in drugih eksternih sil (vremenskih spremenljivk), sedimentirajo in s tem zmanjšajo svojo številčno in masno koncentracijo. ==== Prenos snovi ter oblikovanje delcev s procesom nukleacije in koagulacije ==== Začetek formiranja delcev imenujemo proces nukleacije, ki se lahko pojavi s kristalizacijo tekoče faze molekul v trdno, s tekoče faze v plinasto (uparevanje) in plinaste faze (elementov onesnaževala ter vode) v tekočo (kapljice) ali trdno (kristalizirani delci). Rast nukleacije se odvija, ko energija molekularnega toka na samo površino preseže molekularni tok iz same površine drugih molekul ali delcev. Prenasičeno ali visokonasičeno stanje molekul (kemični potencial molekule v visokonasičenem stanju) v plinastem stanju, ki je podvrženo spremembam v temperaturi in tlaku (ohlajevanje-kondenzacija ali izparevanje), spremembam v sami kemični kompoziciji (stik z drugimi elementi) in s tem kemičnimi reakcijami (oksidacija), lahko spremeni samo agregatno stanje in s tem dinamiko privlačnih (kohezijskih) sil med molekulami in atomi. Te sile vključujejo »Van der Wallsove«, kovalentne, ionske in druge kemično-elektronske vezi. Nenasičena ali nasičena para postane prenasičena z različnimi termodinamskimi procesi, kot so izotermična kompresija, izobarično ohlajanje in adiabatična ekspanzija. Procesu oblikovanja molekul v prenasičenem stanju, pravimo tudi homogena nukleacija v večjo skupino, ki je sestavljena iz samo ene vrste molekul. Druge vrste nukleacijskih procesov<ref name=":3" />: * Homogena-homomolekularna: lastna nukleacija iste vrste molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin. * Homogena-heteromolekularna: lastna nukleacija dveh ali več vrst molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin. * Heterogena-homomolekularna: nukleacija iste vrste molekul na drugi vrsti snovi. * Heterogena-heteromolekularna: nukleacija dveh ali več vrst molekul na drugi vrsti snovi. Ti delci so v velikostnem razredu nukleacijske ali aitkenove oblike in sicer od 0.01 do 0.1µm ter imajo zaradi hitrih procesov in dinamike ter združevanja se z večjimi delci, tudi kratko življensko dobo (nekaj minut do nekaj ur). Nukleacijska oblika prašnega delca se lahko oblikuje in združuje tudi z drugimi nukleacijskimi (homogene ali heterogene vrste) ali pa tudi večjimi oblikami prašnih delcev s procesom koagulacije v akumulacijsko velikost delcev (0.01µm do 3µm), ki imajo tudi več tedensko atmosfersko življensko dobo. Lahko pa se oblikuje s kondenzacijo sestavin v stanju pare na že obstoječe delce. Prenos snovi in oblikovanje delcev se v atmosferi primarno izvaja s kondenzacijo in izparevanjem vodne pare. Kondenzacija (ali izparevanje) poteka zaradi tlačne razlike med zunanjo paro ter paro na površini delca. Stopnja rasti je odvisna od relativne vlažnosti, velikosti delca in relativne velikosti delcev v primerjavi s povprečno razdaljo gibajočih se delcev med zaporednimi trki, ki spreminjajo smer, energijo ali druge lastnosti delcev ter od prisotnosti drugih visokonasičenih snovi. Reakcija žveplovega dioksida (SO2) z vodo tvori žveplasto kislino (H2SO3) ta pa v atmosferi reagira s kisikom in tvori žvepleno kislino (H2SO4). Žveplena kislina je poleg organskih spojin ena od najbolj zaslužnih spojin za oblikovanjem novih delcev v atmosferi. Žveplena kislina ima nizek parni tlak, kar pomeni, da lahko hitreje kondenzira in zato igra vlogo predhodnega plina pri oblikovanju prašnih delcev. Dokazana je korelacija med izmerjeno koncentracijo žveplene kisline (H2SO4) ter številčno koncentracijo delcev v velikosti od 3 do 6 nm (nukleacijska velikost), ki predstavlja sam začetek oblikovanja delcev<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Sihto|first=|last2=Kulmala|date=2006|title=Atmospheric sulphuric acid and aerosol formation: implications from atmospheric measurements for nucleation and early growth mechanisms.|url=https://acp.copernicus.org/articles/6/4079/2006/|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kljub izključevanju rastnih mehanizmov je razvidno, da žveplena kislina predstavlja večji delež zaslužen za oblikovanje delcev, ne pa celotnega, ki je razdeljen še med druge spojine (organske spojine ter sekundarni ioni kot je amonijak) ter odvisen od vremenskih spremenljivk. Nukleacija je v takem primeru heterogena-homomolekularna. ==== Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami ==== Koncentracija (dinamika) delcev je odvisna tudi od vremenskih spremenljivk v spodnjem delu [[Ozračje|atmosfere]] – troposferi, kjer se odvijajo globalni ter regionalni vremenski pojavi kot so: različne vrste zračnih mas, ki vplivajo na formiranje vremenskih front in s tem na ciklone, anti-ciklone in druge vrste vremenskih pojavov. Ti pojavi vplivajo na dinamiko v  spodnjemu delu troposfere - atmosferski mejni plasti, ki se nahaja od 1 do 2km nad zemeljskim površjem. V tej mejni plasti se odvijajo tudi lokalni vremenski pojavi z vremenskimi spremenljivkami, izmed katerih so za samo dinamiko prašnih delcev najbolj pomembne: temperatura zraka, vlažnost zraka, hitrost vetra ter globalno sončno sevanje. ===== Temperatura zraka ===== [[Temperatura]] zraka je odvisna od sončnega sevanja v obliki elektromagnetnega valovanja, ki preide atmosfero in vzpostavi stik z zemeljskim površjem katero del sončne svetlobe absorbira, del pa odbije nazaj v atmosfero oziroma vesolje. Absorbirano sončno sevanje segreje zemeljsko površino, ki z nižjo frekvenco elektromagnetnega valovanja odseva toploto nazaj proti površju in v atmosfero ter vesolje. V atmosferi se toplota zadržuje zaradi absorpcije v vodni pari, ogljikovem dioksidu in ostalih plinih, ki ustvarjajo učinek tople grede in segrevajo ozračje ter s tem dvigajo samo temperaturo. Temperatura se v atmosferi spreminja z geografsko lokacijo ter višino in je v lokalni ter globalni troposferi odvisna od konvekcijskega gibanja, ki je podnevi bolj pomembno od gibanja vetra, s prehajanjem v noč pa se omenjeno razmerje spremeni in gibanje vetra ob površini ter s tem vzbujene turbulence prevlada nad konvekcijskim. Konvekcijsko gibanje se odvija v konvekcijski mejni plasti, ki je spodnja meja troposfere katere višina se lahko razteza od nekaj sto metrov pa do nekaj kilometrov. V tej mejni plasti se, zaradi nehomogenosti zemeljske topografije in posledične razlike v odsevanju zgoraj omenjene toplote, odvijajo konvekcijski prenosi toplote, ki temeljijo na prenosu toplote zaradi gibanja molekul v plinasti ali tekoči fazi<ref>{{Navedi knjigo|title=Environmental fluid mechanics.|last=Cushman-Roisin|first=|publisher=John Wiley and Sons, Inc|year=2019|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=http://www.dartmouth.edu/~cushman/books/EFM/front.pdf}}</ref>. Temperatura je najvišja ob površini zemlje ter se z višino spreminja. Z večjo višino se zmanjšuje zračni pritisk ter gostota zračne mase, ki posledično zmanjša tudi samo temperaturo ozračja in s tem vpliva na koncentracijo delcev, ki se večinoma zadržujejo v atmosferski mejni plasti. To je podobno procesu toplotne inverzije, ki nastane ob nižji temperaturi zraka nad samo površino zemlje kot pa je temperatura le tega nad to tanko plastjo. V tem primeru se onesnaževala ne zmorejo dvigniti in razpršiti, kar v poletnih mesecih lahko povzroči [[smog]], med zimskimi pa tudi zadrževanje prašnih delcev. Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je pozimi ob nizkih temperaturah od -10 ºC pa vse do 10 ºC, kjer je ponavadi prisotna toplotna inverzija. V preostalem delu leta pa tudi ob višjih temperaturah v odsotnosti oblakov ter prisotnosti stabilnih atmosferskih pogojev, v primeru velike razlike med največjo ter najmanjšo izmerjeno dnevno temperaturo in ob prisotnosti nizke višine atmosferske mejne plasti<ref name=":6">{{Navedi revijo|last=Barmpadimos|first=|last2=Hueglin|date=2011|title=Influence of meteorology on PM10 trends and variability in Switzerland from 1991 to 2008.|url=https://www.researchgate.net/profile/Stephan_Henne2/publication/253426542_Influence_of_meteorology_on_PM10_trends_and_variability_in_Switzerland_from_1991_to_2008/links/56b05aa108ae8e37214d5f7d.pdf?inViewer=0&pdfJsDownload=0&origin=publication_detail|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Hitrost vetra ===== Stanje konvekcijske mejne plasti ter s tem prenašanje toplote pa temelji tudi na dinamiki vetra, ki se v atmosferi spreminja z višino in povzroča, skupaj s konvekcijo, horizontalno ter vertikalno mešanje zraka s pomočjo nastalih turbulenc, ki vplivajo na samo hitrost vetra. Ta je odvisna od aerodinamičnega upora, ki je ob zemeljskem površju tako velik, da je hitrost vetra zelo majhna (lahko tudi 0 m/s), z višino pa se zmanjšuje ter ob odsotnosti večjih topografskih preprek (mesta, hribovja) ohranja večjo konstanto hitrost in s tem vpliva na razpršitev prašnih delcev ter drugih onesnaževal. Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je ob manjših hitrostih vetra (manj kot 5 m/s). Medtem, ko primer korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Csavina|last2=Field|date=2014|title=Effects of wind speed and relative humidity on atmospheric dust concentrations in semi-arid climates.|url=https://www.researchgate.net/publication/261919978_Effect_of_Wind_Speed_and_Relative_Humidity_on_Atmospheric_Dust_Concentrations_in_Semi-Arid_Climates|magazine=Science of the Total Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> temu nasprotuje saj je večja hitrost vetra zaslužena tudi za resuspenzijo delcev s tal, a prejšnja trditev vseeno drži zaradi fizikalnega dejstva, da večja hitrost vetra pomaga pri razpršitvi delcev v različne horizontalne ter vertikalne prostorske dimenzije, ki pa je vseeno v neizolirani obliki odvisna od mnogih drugih faktorjev, ki lahko spremenijo zgornjo trditev. Ob sami hitrosti vetra je pomembna tudi smer vetra. Ta ima lahko korelacijo z visokimi masnimi koncentracijami prašnih delcev zaradi velik vpliva onesnaževanja geografskih območji in človeških aktivnosti, ki se nahajajo v tisti smeri (velika kmetijska ali pa industrijska območja, požari,..)<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Tai|first=|last2=Mickley|date=2010|title=Correlations between fine particulate matter (PM2.5) and meteorological variables in the United States: Implications for the sensitivity of PM2.5 to climate change.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S135223101000539X|magazine=Elsevier Ltd., Atmospheric Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Vlažnost zraka ===== Vlažnost zraka je oznaka za količino vodne pare prisotne v zraku in lahko nakazuje na možnost dežja, oblakov, megle in drugih vremenskih pojavov. Vodna para na zemlji primarno izvira iz povišanja temperature nekega geografskega območja in sočasnega izparevanja morja, drugih vodnih teles v različnih agregatnih stanjih (ledeniki, jezera) ter rastja in zemlje, ki vsebuje delce vode. Na vlažnost zraka določene geografske lokacije vpliva, poleg intenzivnosti sončnega sevanja in s tem temperature, tudi veter. Visoka vlažnost lahko nakazuje na padavine in stopnjo le teh, ki z zajemanjem delcev ter procesom sedimantacije zmanjšujejo koncentracijo prašnih delcev v ozračju. Zmanjševanje koncentracije pa je odvisno od geografije, splošnega podnebja, ki ima lahko že samo po sebi nižjo raven vlažnosti (od 20 do 60% pri polsušnem podnebju)<ref name=":7" /> ter dviga ali spuščanja atmosferske mejne plasti ter s tem višanja ali nižanja relativne vlažnosti <ref name=":6" />, kjer se s prisotnostjo višje vlažnosti v zraku (+ 60%) v nekaterih podnebnih ter višinskih pasovih lahko viša tudi sama koncentracija prašnih delcev. Raziskava <ref name=":7" /> Pri korelaciji med vlažnostjo (v različnih sezonskih obdobjih) ter masnimi koncentracijami prašnih delcev je tako lahko precej velika tudi negotovost, ker imajo velik vpliv tudi druge vremenske spremenljivke ter geografska območja in človeška aktivnost, ki lahko vplivajo na dinamiko gibanja prašnih delcev. Zaradi teh negotovosti je pomembno izračunati tudi korelacijo med večjim številom različnih vremenskih spremenljivk ter masnimi koncentracijami na različnih geografskih območjih skozi čas. ===== Povezovanje vremenskih spremenljivk ===== Vzpostavljanje individualnih korelacij med koncentracijo prašnih delcev ter posameznimi vremenskimi spremenljivkami ni zadostno, lahko tudi zavajujoče in je zaradi kompleksnosti vremenskih pojavov (pred in med samim merjenjem), topografije ter velikosti, hrapavosti površine in kemične sestave prašnega delca ter prisotnosti drugih komponent v zraku le te potrebno obravnavati s celostne perspektive. <!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. -->Raziskava korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7" /> tako opisuje dinamiko ob manjših peščenih nevihtnih vremenskih pojavih.V prvem primeru polsušnega celinskega podnebja, ob dokaj konstantnih temperaturah ter primeru tlakovane kot netlakovane ceste, prikazuje, da je ob hitrostih vetra nad 4 m/s ter nizki relativni vlažnosti (<25%) opaziti večanje masne koncentracije večjih delcev (PM10), kar se pripisuje adsorpciji vode na suhe delce ter s tem prevladujočimi strižnimi napetostmi nad kohezijskimi silami med delci, ki so večje pri višji relativni vlažnosti (>25%). Ta bi s tem lahko naznanila zmanjšanje same zmožnosti resuspenzije delcev s tal (erozija tal). V drugem primeru polsušnega celinskega podnebja pa je razvidno, da se masna koncentracija delcev PM10 poveča ob hitrosti vetra nad 6 m/s ter relativni vlažnosti v območju nad 30% do 60 %. Zaradi razpršenih rezultatov analize je torej ugotovljeno, da obstaja med masno koncentracijo delcev nelinearna odvisnost s povprečno hitrostjo vetra ter relativno vlažnostjo, ki nakazuje na to, da je za boljše razumevanje dinamike potrebno upoštevati še večje število dejavnikov kot so: samo dinamično spreminjanje hitrosti ter smeri vetra (sunki vetra), spreminjanje temperature, značilnosti terena in obliko površine ter kemijsko sestavo prašnega delca, ki lahko spreminja značilnosti adsorpcije vodne pare na sam delec.<!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. --> Raziskava<ref name=":8" /> opisuje dinamiko med temperaturo, relativno vlažnostjo in kemično sestavo prašnih delcev, ki se razlikuje tudi z različnimi geografskimi lokacijami v Združenih državah Amerike ter njihovimi specifičnimi lastnostmi, ki lahko vplivajo na koncentracijo prašnih delcev. V večini različnih delov ZDA je bila zaznana pozitivna korelacija med dvigom temperature ter koncentracijami organskega ter elementarnega ogljika in sulfata, ki je produkt hitrejše oksidacije žveplovega dioksida. Negativna, razen severa in jugozahoda ZDA, pa z nitratom, ki jo pojasnujejo z večjim izparevanjem nitrata iz faze delcev v plinasto fazo ob povišanih temperaturah. Korelacija med povečano vlažnostjo ter sulfatom in nitratom je pozitivna, saj žveplov dioksid lažje oksidira v oblakih, formiranje amonijevega nitrata pa je v sami odvisnosti od relativne vlažnosti. Nevtralna ali pa negativna pa pri organskem ter elementarnem ogljiku, ki imata negativno korelacijo v jugovzhodu ter zahodu ZDA, kjer je prisotna nizka relativna vlažnost v povezavi s sušami ter posledično požari, ki so sami velik vir ogljikovih aerosolov ali pa ob obalnih območjih, kjer je pa nasprotno prisotna zelo visoka vlažnost, ki je povezana s konstantnim dotokom čistega morskega zraka, kar preprečuje začetno formiranje organskih ogljikovih aerosolov v tekoči fazi. ===== Vpliv prašnih delcev na podnebne spremembe ===== Učinek prašnih delcev je, v primerjavi s [[Toplogredni plin|toplogrednimi plini]], na [[Spremembe podnebja|podnebne spremembe]] in [[planetarne meje]] precej majhen. Zaradi kratke življenske dobe imajo prašni delci večji vpliv na lokalno podnebje. Pod direktni vpliv se štejeta razprševanje in absorbcija sončnega sevanja, ki spreminjata zemeljsko sevalno ravnotežje<ref>{{Navedi revijo|last=Boucher|first=|last2=Randall|date=2013|title=Clouds and Aerosols. Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change.|url=https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WG1AR5_Chapter07_FINAL-1.pdf|magazine=Cambridge University Press|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Razprševanje povečuje odbojnost planeta in s tem le tega ohlaja, medtem, ko absorbcija učinkuje ravno nasprotno in segreva atmosfero. Razmerje med učinkom ohlajanja in segrevanja je odvisno od kemične sestave aerosolov ter okoljskih pogojev, vseeno pa aerosoli antropogenega izvora planet ohlajajo. Sončno sevanje, ki doseže zgornji sloj atmosfere je 342 W/m<sup>2</sup>, od tega vse do površja 67 W/m<sup>2</sup> absorbira in 77 W/m<sup>2</sup> odbije atmosfera ter kemične komponente in njihov doprinos k zemeljskemu sevalnemu ravnotežju. Pod indirektni vpliv se šteje oblikovanje novih kapljic (tudi ledu) v oblakih s pomočjo kondenzacije okoli prašnih delcev, ki povečajo samo odbojnost oblaka in ohlajanje podnebnega sistema. Nezanemarljiv vpliv imajo tudi na povečanje (v nekaterih primerih tudi na zmanjšanje) zmožnosti padavin z oblakov. ===== Atmosferski transportni ali razpršitveni modeli ===== Razpršitveni modeli, ki spadajo pod širšo skupino modelov za izračun koncentracij zračnega onesnaževanja, dobijo uporabno vrednost pri programih nadzora koncentracij in reguliranja izpustov prašnih delcev. Idealni model bi vključeval vse karakteristike obstoječih zračnih onesnaževal, njihovega izvora, dinamike z meteorološkimi spremenljivkami v atmosferi ob poljubnem času ter na poljubni lokaciji. Takšen model ne obstaja, zato se je potrebno zadovoljiti z manj zanesljivimi praktično-eksperimentalnimi ter matematičnimi približki realnega stanja<ref>{{Navedi knjigo|title=Air pollution control engineering, Second edition|last=Noel de Nevers|first=|publisher=McGraw-Hill International Editions, Civil Engineering Series|year=2000|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://b-ok.org/book/2724986/d8f2ca?dsource=recommend}}</ref>. Najbolj enostaven je model zaboja, ki temelji na območju (mesto, primestje, ruralno območje,..) v obliki pravokotnika s pripadajočo se širino, dolžino ter višino, ki predstavlja atmosfero kjer so poenostavljeni pogoji takšni, da se onesnaževala popolnoma zmešajo in so enake koncentracije v katerikoli točki tega volumna. Modelu zaboja vsebuje tudi konstantno hitrost in smer vetra. Ta predstavlja povprečno hitrost in smer skozi celotno višino. Koncentracije onesnaževal, ki s pomočjo vetra prehajajo v mesto so konstantne. Konstantna pa je tudi stopnja onesnaženosti, ki izvira iz samega mesta. ====== Gaussov razpršitveni model ====== Je najbolj pogosto uporabljen, ki temelji na opisu trodimenzionalnega polja koncentracij onesnaževala izvirajočega se iz ene točke oz. enega vira ob meteoroloških in emisijskih pogojih, ki jih je pri končnem izračunu potrebno upoštevati skupaj z znanimi fizikalnimi zakoni (različne vrste difuzije, kondenzacija, koagulacija,..). Koordinatni sistem je postavljen in fiksiran v spodnjem centru izvora onesnaževanja, v tem primeru dimnika [[Energetski vir|energetskega postrojenja]], kar predstavlja temelj Eulerjevega matematičnega modela. Os X je postavljena v smeri horizontalno usmerjenega vetra in s tem glavni smeri razpršitve onesnaženega zraka, ki pa se med drugim razprši tudi v Y ter z smeri postavljenih osi. Na začetku se zaradi hitrosti in temperaturne razlike onesnaževala ter atmosfere onesnažen zrak dvigne v smeri Z, kasneje pa zaradi pogojev atmosfere, ki jih lahko z naprednimi numeričnimi metodami približamo realnemu stanju, razprši tudi v druge smeri. Obstaja pa tudi Langragov matematični model kateri ima gibajoči se koordinatni sistem postavljen v določeno točko onesnaženega zraka, ki spreminja svojo lokacijo glede na samo gibanje zraka zaradi pogojev atmosfere. Oba pristopa imata svoje specifične, pozitivne, lastnosti. ====== Večcelični model zaboja ====== Vsebuje oba predhodno omenjena modela, kjer je nad območjem interesa postavljenih več posameznih celic v katerih prevladujejo drugačni pogoji atmosfere, koncentracije onesnaževala ter njihovega razvoja, ki so lahko izven celičnega izvora. Metodo v spodnjem delu večceličnega zaboja dopolnjujejo Gaussovi rapršitveni modeli, ki so locirani na samih virih onesnaževanja. Ker pa v realnosti ni mogoče označiti ter nadzirati vsakega posameznega vira onesnaževanja, se ta del metode dopolnjuje z nadziranjem koncentracij onesnaževala na različnih merilnih mestih. Ti delujejo kot sprejemniki emisij, ki poleg atmosferskih pogojev, intenzivnosti koncentracij, sočasno izvajajo tudi kemično analizo onesnaževala preko katere je lažje določiti sam izvor, gibanje in razvoj. Nekateri novodobni računalniški modeli ter njihovi algoritmi še vedno temeljijo ali pa vsaj delno vključujejo zgoraj omenjene modele. Ti kljub poenostavljenim matematičnim formulam, katere omejujejo vključevanje vpliva topografije okolja, aerodinamičnosti stavb ter dreves, spreminjanje hitrosti in smeri vetra (turbulenca, stabilnost atmosfere,..), sončnega sevanja in kemičnih reakcij, še vedno predstavljajo pomemben delež matematičnega prispevka pri samem modeliranju<ref>{{Navedi revijo|last=Tominaga|first=|last2=Stathopoulos|date=2016|title=Ten questions concerning modeling of near-field pollutant dispersion in the built environment.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0360132316302347|magazine=ollutant dispersion in the built environment. Building and Environment, The International Journal of Building Science and its Applications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ====== Drugi računalniški modeli ====== Poleg atmosferskih razpršitvenih modelov so trenutno najbolj uporabljeni računalniški modeli koncentracij: »geostatistic interpolation«,  »remote sensing retrieval«, in »radial basis function (RBF) neural network«.<ref>{{Navedi revijo|last=Zou|first=|last2=Wang|date=2015|title=Spatial modeling of PM2.5 concentrations with a multifactoral radial basis function neural network|url=https://link.springer.com/10.1007/s11356-015-4380-3|magazine=Environmental Science and Pollution Research, Springer Nature|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. »RBF neural network« temelji na strojnem učenju večplastnih vozlišč, ki so povezane med seboj in potrebujejo začetne predpostavke porazdelitve (Gaussova funkcija) matematičnih spremenljivk kot so: lokacija merilnikov koncentracij prašnih delcev, same koncentracije prašnih delcev, vremenske spremenljivke (vlaga, hitrost vetra,..) dolžina cestišč, razdalje od cestišč, vrste rabe zemljišč in gostota prebivalstva. V drugem koraku (skriti plasti) se izvajajo različne kombinacije možnih spremenljivk katerih število se lahko samodejno poveča zaradi vedno večjega števila vnešenih informacij ter obsežnejšega vnašanja začetnih spremenljivk (t.i. strojno učenje). V zadnjem koraku (izhodni plasti) se pridobi rezultat, ki je odvisen od linearno obteženih kombinacij vozlišč v drugi plasti in s tem rezultat željenih simulacij predhodno določenih željenih pogojev (vnešenih spremenljivk), ki se izboljšuje z vedno večjim vnašanjem informacij in možnih spremenljivk v prvem koraku. === Metode izvajanja meritev številčne ter masne koncentracije prašnih delcev === Zgodovina razvoja področja zaznavanja, opazovanja, merjenja in regulacije onesnaževanja zraka je v tesni odvisnosti od razvoja merilnih metod in naprav za izvajanje dejanskih meritev. Te pa sa odvisne od splošnega razvoja [[Naravoslovje|naravoslovne znanosti]] (fizike, kemije, medicine,..) in tehnološkega napredka različnih obdobij. Zgodovino izvajanja meritev se deli na tri pomembna obdobja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Aerosol measurement: Principles, techniques and applications, Second edition: Historical aspects of aerosol measurements.|last=Baron|first=|publisher=John Wiley & Sons, Inc.|year=2001|isbn=|location=|page=|cobiss=|last2=Willeke|url=https://www.wiley.com/en-us/Aerosol+Measurement%3A+Principles%2C+Techniques%2C+and+Applications%2C+3rd+Edition-p-9780470387412}}</ref>. Predklasična doba se je začela okoli 18. stoletja in z letom 1840 naznanila razvoj prvih naprav z namenom opazovanja formacije delcev vode v oblakih pod nadzarovanimi pogoji laboratorija ter s tem pospešenega razvoja teorije, ki je predvidevala obstoj delcev v zraku. V tem obdobju so bile te teorije tudi potrjene in pomagale pri razvoju naprav kot so: tyndalometer, nephelometer, ultramikroskop, optični opazovalec številčne koncentracije delcev, termičnega in elektrostatičnega seperatorja ter drugih. Klasična doba, kjer se je zaradi očitnega industrijskega onesnaževanja pojavil prvič tudi termin »aerosol«, se je pričela z začetkom 20. stoletja in trajala vse do leta 1960. V tem obdobju so se razvile prve merilne naprave, temlječe se na metodah kot so napredno termično ločevanje delcev, kaskadni impaktorji, optični merilniki števila delcev in zbiranje delcev na filtrih, skozi katere se je črpalo zunanji zrak in posledičnem tehtanju le teh. S tem so bili postavljeni tudi prvi temelji gravimetrične metode opisane v nadaljevanju tega podpoglavja. Ta je na začetku zajemala in upoštevala zgolj večje delce od 1µm, kasneje pa z ugotovitvami na področju medicine, kjer so ugotovili pomen manjših delcev, ki lahko lažje preidejo v notranjost človeških organov, začela razvijati v smeri zajemanja in obravnavanja z mikroskopom, tudi manjših (ultrafinih) delcev. Zaradi tehnološkega in analitičnega napredka se je od klasičnega obdobja naprej, naredilo zelo velik napredek pri izboljšavah predhodno omenjenih merilnih metod. Danes poznamo večje število različnih merilnih metod, ki merijo različne lastnosti prašnih delcev, med katerimi so najbolj pomembne in pogosto uporabljene: * masna koncentracija z gravimetrično merilno metodo <ref>{{Navedi knjigo|title=EN 12341:2014: Ambient air – Standard gravimetric measurement method for the determination of the PM10 or PM2,5 mass concentration of suspended particulate matter.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2014|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/7ad508ad-33bd-4e41-942b-c52ddeb6d44d/en-12341-2014}}</ref> * številčna koncentracija z optično metodo štetja delcev <ref>{{Navedi knjigo|title=ISO 21501-1-2009: Determination of particle size distribution – Single particle light interaction methods – Part 1: Light scattering aerosol spectrometer.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2009|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://www.iso.org/standard/42728.html}}</ref> * distribucija velikosti z električno spektrometrijo mobilnosti <ref name=":5" /> * kemična sestava prašnih delcev z energetsko rentgensko analizo <ref>{{Navedi knjigo|title=Smoke, dust, and haze: Fundamentals of aerosol dynamics, second edition.|last=Friedlander|first=|publisher=Oxford University Press|year=2000|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://cmc.marmot.org/Record/.b26688116}}</ref> Gravimetrična merila metoda, ki je primerna za izvajanje meritev masne koncentracije prašnih delcev, je bila do pojava cenejših in bolj uporabnih različic optičnih merilnikov tudi najbolj pogosto uporabljena, na njej sloni tudi večji del do zdaj znanih vzpostavljenih standardov ter zakonodaje in ima svoje pozitivne lastnosti. Optična metoda štetja delcev se sicer izvaja tudi za ugotavljanje distribucije velikosti, ki pa je pogosto analizirana tudi s strani metod kot je na primer: električna spektrometrija mobilnosti. ==== Gravimetrična metoda za analizo masne koncentracije prašnih delcev ==== Gravimetrična metoda je ena od najbolj uporabljenih skozi zgodovino izvajanja meritev in v nekaterih primerih tudi danes. Primerna je za izvajanje meritev masnih koncentracij, ki se izvajajo s tehtanjem filtrov skozi katere, pod standardnimi pogoji delovanja naprave (čas menjave filtra, konstantni pretok zraka, pritisk ter temperatura in vlaga pri shranjevanju filtrov), potuje obravnavani zrak. Uporabljeni filtri, ki so narejeni iz steklenih ali kremenovih vlaken ter/ali polytetrafluoroethylena (PTFE), so shranjeni v delu naprave do samega transporta in začetka izvajanja meritev v zato namenjeni sobi, ki je pravtako pod standardiziranimi pogoji. Z gravimetrično metodo se ponavadi obravnava prašne delce vseh možnih oblik (nukleacijska, akumulacijska, groba frakcija), ki so v velikosti od vsaj 0.3 (standardi filtra) do 2.5µm (PM2,5) in od 0.3 (standardi filtra) do 10µm (PM10) in s tem prilagojeni standardom čistega zraka omenjenih v zadnjem podpoglavju teoretičnega dela namenjenega reguliranju onesnaževanja. S pomočjo vhodnega kanala in trkalnika v sami napravi je poskrbljeno za primerno obravnavano velikost delcev. Metoda izvajanja meritev masnih koncentracij je precej enostavna, kljub temu, da je potrebno upoštevati veliko število spremenljivk pri samem procesu izvajanja meritev (kalibracija vseh potrebnih naprav in prostora, merjenje, shranjevanje in tehtanje filtrov pod standardnimi pogoji), ki lahko vplivajo na merilno negotovost. Filtre so lahko uporabljeni tudi za izvajanje meritev kemične sestave prašnih delcev. Metoda ima poleg omenjenih pozitivnih lastnosti tudi svoje pomanjkljivosti, med katerimi sta največji povezani z omejitvijo analize na masno koncentracijo, ki za nadaljnjo in bolj razširjeno analizo potrebuje druge tehnike (elektronska mikroskopija) ter oskrbovanjem naprave s filtri in analizo le teh, kar lahko zahteva redno fizično prisotnost človeka. ==== Optična metoda sipanja delcev ==== Optična metoda štetja delcev temelji na fizikalnemu dejstvu, da obsvetljeni delci razpršijo svetlobo pod različnimi koti, z različnimi intenzivnostmi katere lahko zazna in uporabi za analizo njihove velikosti, števila in drugih karakteristik (mase, kemične sestave,..). Elektromagnetno valovanje svetlobe ob interakciji z molekularno sestavo delca rezultira v razpršitvi svetlobe, ki je plod lomljenja, odbitja, absorbcije ali upogiba same svetlobe. Manjši delci razpršijo svetlobo bolj intenzivno in pod manjšim kotom kot večji delci. Intenzivnost razpršene svetlobe je odvisna od njene valovne dolžine, relativnega lomnega količnika, kota odboja ter velikosti delca. Kot odboja ter valovna dolžina sta odvisni od uporabljenega vira svetlobe, leč s katerimi lahko zajema več kotov svetlobe (bolj natančno merjenje velikosti) ter merilnika. Relativni lomni količnik, ki je odvisen od sestave delca, pa je za določena okolja (urbano, primestno,..) lahko predpostavljen, če že ne izvaja samih kemičnih analiz katerih merilniki so specifični. Predpostavlja pa se tudi, da je delec oblike krogle (aerodinamični premer delca). Tako se lahko s pomočjo izmerjene intenzivnosti razpršene svetlobe ob preostalih znanih veličinah pridobi informacije o velikosti delca. Meri lahko različne velikosti katerih razpon je odvisen od zmogljivosti ter nastavitev spektrometra. Merjenje števila delcev se lahko izvaja istočasno z merjenjem intenzitete odbite svetlobe in je odvisno od volumna vzorca, ki je nadalje odvisen od območja vzorčenja (efektivnega premera laserskega žarka, globine polja merjenja), hitrosti pretoka zraka skozi napravo ter časa vzorčenja. Naprave so narejene tako, da je pretok zraka skozi napravo konstanten in je neodvisen od zunanjega zraka in njegovih okoliščin. Kljub temu, da je lahko v napravi več leč s katerimi zajema več kotov svetlobe ter s tem bolj točno določa velikosti delcev, ima metoda svoje pomanjkljivosti pri izvajanju meritev velikosti iz katerih izhaja tudi merilna negotovost. Te se dotikajo predpostavljanju lomnega količnika ter oblike krogle, ki lahko ob različnih sestavah ter oblikah prašnih delcev prikaže manjšo ali večjo intenzivnost odboja svetlobe ter s tem velikost delca. Pri izvajanju meritev števila delcev pa je ta pomanjkljivost v nihajočem se pretoku zraka skozi napravo. ==== Električna spektometrija mobilnosti za analizo distribucije velikosti koncentracije prašnih delcev ==== Električna spektometrija mobilnosti (FMPS) velikosti prašnih delcev je poleg optičnih merilnikov ena od najbolj uporabljenih merilnih metod <ref>{{Navedi revijo|last=Hosseini|first=|last2=Cocker|date=2010|title=Particle size distributions from laboratory-scale biomass fires using fast response instruments|url=https://www.researchgate.net/publication/43656394_Particle_size_distributions_from_laboratory-scale_biomass_fires_using_fast_response_instruments|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> za izvajanje analize distribucije velikosti prašnih delcev. Metoda temelji na električnem potencialu delcev, ki potujejo v konstantnem toku zraka čez difuzijski napajalnik, ki je zaslužen za pozitivno nabitost delcev s pomočjo ustvarjanja in širjenja ionov v atomih materiala delcev (spreminjanje nevtralnega stanja protonov in elektronov v atomu) med dvema koncentričnima valjema in nazadnje čez večje število elektrometrov, ki so namenjeni pokrivanju različnih velikosti prašnih delcev. Pozitivno nabiti delci se s pomočjo vsebujoče se električne mobilnosti in visoke napetosti med valjema porazporedijo iz vstopne k izstopni strani (po velikosti), kjer so prisotni elektrometri. Elektrometri so uporabljeni za merjenje električne mobilnosti delca (prenos naboja z ioni na delec) s pomočjo katerih lahko izračuna velikost delca in nazadnje samo distribucijo velikosti koncentracije večjega števila prašnih delcev. ==== Energetska rentgenska analiza kemične sestave prašnih delcev ==== Rentgenska flourescenčna analiza (XRF)<ref>{{Navedi revijo|last=Russ|first=|date=1984|title=Fundamentals of energy dispersive X-ray analysis|url=https://b-ok.org/book/665231/b0eae0|magazine=Butterworts & Co (Publishers) Limited|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je ena od najbolj pogostih metod za izvajanje kemijske analize večjega števila elementov prašnih delcev pri kateri se uporablja fotone (rentgenske žarke) elektromagnetnega sevanja za povzročanje emisij rentgenskih žarkov prevladujočih se atomov (elektronov) različnih materialov iz katerega je sestavljen prašni delec. Prašni delec je lahko analiziran s pomočjo filtra v katerega se ujame ali pa v novodobnih različicah brez njega, v zato namenjenemu prostoru v sami merilni napravi. Prašni delec lahko torej vsebuje več vrst materialov, ki imajo svoje lastno atomsko število (število protonov) s katerim oddajajo svoj specifični energijski odtis v obliki rentgenske emisije pri omenjenem mehanizmu XRF analize, ki temelji na izbijanju fotoelektrona v notranji lupini (z manjšo energijo) atoma s fotonom generiranim s pomočjo same naprave. Elektron na zunanji lupini (z večjo energijo) se v naslednjem koraku spusti v prazni prostor prejšnjega elektrona. Ta proces sprosti odvečno energijo, ki je bila potrebna za vezavo in jo preusmeri v drugi (Augerjev) elektron zunanje lupine kateri v zadnjem koraku (Augerjev proces) zapusti lupino in odda emisijo v obliki rentgenske energije, ki jo zazna detektor v napravi. Ta energija, ki je koristna za samo analizo pa je, kot je zgoraj omenjeno, konstanta in specifična za določeno vrsto prisotnega atoma. Zgoraj omenjene merilne metode so kvalificirane kot zemeljske in imajo tudi svoje pomanjkljivosti v primeru nihanja koncentracij skozi čas in prostor (večje koncentracije pri virih onesnaževanja) ter v primeru cene nakupa in vzdrževanja večjega števila merilnikov.    Pomanjkljivost pa je tudi v povezavi s prioritizacijo ekonomske aktivnosti. Ko ta postane regulativni cilj se lahko strateško prilagaja postavitve merilnih naprav na območja kjer je prisotna manjša onesnaženost ali pa čas zmanjševanja emisij s strani onesnaževalcev prilagaja delovanju merilne naprave.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Sullivan|first=|last2=Krupnick|date=2018|title=Using satellite data to fill the gaps in the US air pollution monitoring network|url=http://www.danielmsullivan.com/pdf/Sullivan_Krupnick_Filling_monitor_gaps_with_satellites.pdf|magazine=Resources for the future|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ==== Izvajanje meritev ultravijoličnega (UV) sevanja, ki ga povzročijo aerosoli pri odboju sončnega sevanja z zemeljske površine ==== Zaradi pomanjkljivosti se vedno bolj pogosto uporabljajo merilne metode nameščene na satelitih, ki krožijo okoli [[Zemeljska orbita|zemeljske orbite]] (vesoljske merilne metode). Danes okoli zemlje kroži več vrst [[Satelit|satelitov]], ki so namenjeni izvajanju meritev onesnaževanja atmosfere (tudi s strani aerosolov). Meritve gostote aerosolov se izvajajo s pomočjo detektorjev, ki zajemajo različne valovne dolžine odboja sevanja sonca s strani zemeljske površine in le te primerjajo z odbojem od atmosfere. Več kot je delcev v zraku, ki razpršijo in absorbirajo svetlobo, manj sevanja zazna merilnik na satelitu<ref name=":17" />. Merilniki na satelitih zaenkrat ne zmorejo prepoznati masne, številčne ali velikostne distribucije koncentracij prašnih delcev, pomanjkanje je tudi v tem, da bi za minutne ali urne vrednosti potrebovali veliko večje število satelitov, ki bi pokrivali tudi širši del zemeljske površine. Težave pa se pojavljajo tudi pri izvajanju meritev nad območjem kjer so oblaki<ref>{{Navedi revijo|last=Christopher|first=|last2=Gupta|date=2010|title=Satellite remote sensing of particulate matter air quality: The cloud-cover problem.|url=https://www.researchgate.net/publication/44609728_Satellite_Remote_Sensing_of_Particulate_Matter_Air_Quality_The_Cloud-Cover_Problem|magazine=Journal of the Air & Waste Management Association|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. S tehnološkim napredkom računalniških modelov in merilnikov (merilnih metod) pa se zato vedno hitreje izboljšujejo zmožnosti povezovanja različnih onesnaževal z vremenskimi spremenljivkami, sposobnost zaznavanja različnih vrst koncentracij na različnih višinah atmosfere in sočasna ločljivost zaznavanja, ki zaenkrat še ne zmore prepoznati točne kemične sestave ter lokalnih virov onesnaževanja prašnih delcev, tudi pod oblaki. === Vpliv prašnih delcev na človekovo zdravje === Prašni delci različnih velikosti, masnih/številčnih koncentracij in kemične sestave imajo različne škodljive posledice na človekovo zdravje predvsem zaradi vdihavanja in odlaganja delcev v dihalnem sistemu. Škodljivo pa vplivajo tudi na izpostavljeno kožo in oči ter prebavni sistem z zauživanjem tekočine in hrane, ki vsebuje prašne delce. ==== Velikost prašnih delcev in njihova zmožnost prodiranja v človeška dihala ==== Prašni delci, ki ostanejo dlje časa v zraku, lahko preidejo v [[človeško telo]] z vdihavanjem skozi [[nos]] ali [[usta]], v [[dihala]] pa se največkrat odlagajo s procesom [[Sedimentacija|sedimentacije]] in [[Difuzija|difuzije]] pri manjših delcih. Količina, odlaganje in končne posledice vdihanih prašnih delcev so po navadi odvisne od njihove velikosti in kemične sestave, poti preko katere so vdihani, časa izpostavljenosti, količine vdihanega zraka (vrste dela, ki ga človek opravlja), smeri in hitrosti vetra ob telesu ter fizične karakteristike, predhodnih [[Bolezen|bolezni]] (dihal, ...) in načina življenja (kajenje, ...) konkretnega človeka. Od vseh teh lastnosti je odvisno tudi, do katerega predela dihalnega sistema bodo uspeli prodreti, kakšen delež se jih bo uspelo odložiti in kakšne posledice človeškemu zdravju bodo povzročene. [[Slika:Respiratory system complete no labels.svg|thumb|250px|Človeška dihala]] Večji prašni delci (>10 µm) se po navadi odlagajo v ustni ter nosni votlini in grlu. [[Dihanje]] skozi nos je ponavadi bolj varno zaradi uspešnega filtriranja prašnih delcev s pomočjo nosnih dlačic ter večjega spreminjanja smeri vdihanega zraka in posledičnega zaustavljanja delcev. Večji delci, ki se ne zaustavijo pri omenjenih delih dihalnega sistema, lahko prodrejo tudi do sapnika in sapnice, tam se lahko odstranijo s pomočjo sluzi ali pa raztopijo v telo. Manjši delci lahko prodrejo vse do pljučnih mešičkov. Samo 1 % delcev v velikosti 10 µm ima po navedbah [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO)<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.who.int/occupational_health/publications/en/oehairbornedust.pdf|title=Hazard prevention and control in the work environment: airborne dust.|date=1999|accessdate=|website=Occupational and Environmental Health Department of Protection of the Human Environment|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> zmožnost prodora do predela kjer se nahajajo pljučni mešički, največjo pa delci v velikosti 2µm. Delci manjši od 2µm (okoli 0,5 µm) v povprečju ne presegajo 10-15 % zmožnosti zaradi sposobnosti dihalnega sistema po izdihu večjega dela, medtem ko ultrafini delci s pomočjo difuzije lažje ostanejo in prodrejo v notranje organe. [[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) je zaradi pomembnega značaja velikosti delcev ter prodiranja le teh v dihalni sistem, s poudarkom aktivnosti človeka na delovnem mestu, za namene vzorčenja vzpostavila standarde kot je na primer: »ISO 481:2014: Atmosfera na delovnem mestu - definicija velikosti frakcij za merjenje delcev, ki se prenašajo z zrakom.« <ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://standards.globalspec.com/std/969024/EN%20481|title=ISO EN 481 (2014): Workplace exposure – Size fraction definitions for measurement of airborne particles.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organzation for Standardization|last=|first=}}</ref>. Standard je namenjen definiranju deleža velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi (1) nosno ali ustno votlino, (2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov ob povprečnih delovnih pogojih. Standard prikazuje delež različnih velikosti delcev, ki lahko prodrejo do različnih regij dihalnega sistema, ne pa tudi deleža, ki bi prikazal koliko delcev od prodirajočih se tam odloži. Standard zato opozarja, da bi striktno upoštevanje sprejetih sporazumov, lahko precenilo potencialni učinek na človeško zdravje, zaradi dejstva, da morajo biti delci odloženi, da bi lahko prišlo do (negativnih) bioloških učinkov, kar pa je težje dokazati. Delež manjših velikosti (<1µm) prašnih delcev, ki se odložijo v določenem delu telesa je neznan. Ultrafini delci lažje prodrejo vse do pljučnih mešičkov, a se večji del le teh znajde v izdihanem zraku zaradi težjega odlaganja. Vseeno pa obstaja močan sum, da se veliko večji del odloženih delcev uspe prenesti iz pljuč v kri in tako sproža reakcije v t.i. »sekundardnih organih« kot so možgani ter srce. Obstaja pa tudi zaenkrat še ne potrjen sum, da ultrafinim delcem (<300nm) uspe prodreti pregrade med krvjo in organi ter vstopiti v same celice, organele in celo jedra celic. ==== Kemična sestava prašnih delcev in posledice na človekovo zdravje ==== Kemična sestava prašnih delcev ter njihov izvor sta pomembna faktorja pri posledicah prašnih delcev na človekovo zdravje<ref name=":18" />. Procesi lomljenja peska, kamnov in drugih rudnin lahko vsebujejo kristalni kremen ter druge toksične komponente (berilij, bakreni sulfid, azbest,..) v obliki majhnega prahu. V procesih gumarske industrije se za primarno surovino uporablja veliko število toksičnih kemikalij v obliki prahu ali pa v drugih agregatnih stanjih, ki lahko kasneje prispevajo svoj delež pri formiranju prašnih delcev (industrijsko oglje, kristalni kremen, žveplo, svinčev oksid, fosfiti,..<ref>{{Navedi splet|url=https://publications.iarc.fr/Book-And-Report-Series/Iarc-Monographs-On-The-Identification-Of-Carcinogenic-Hazards-To-Humans/Chemical-Agents-And-Related-Occupations-2012|title=Chemical agents and related occupations, Volume 100 F – A review of human carcinogens|date=2012|accessdate=|website=International Agency for Research on Cancer working group on the evaluation of carcinogenic risks to humans|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref>). V procesih proizvajanja plastike za široko uporabo v obliki embalaže ter izdelkov iz plastike se prav tako uporablja veliko število kemičnih komponent (vinil klorid, benzen, 1,3-butadien, formaldehid, poliklorirani bifenil,..), katere pri sami proizvodnji, uporabi, razgradnji ali sežiganju tvorijo del prašnih delcev<ref>{{Navedi revijo|last=Barabad|first=|last2=Jung|date=2018|title=Characteristics of particulate matter and volatile organic compound emissions from te combustion of waste vinyl|url=https://www.mdpi.com/1660-4601/15/7/1390|magazine=International Journal of Environmental Research and Public Health|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>, ki vplivajo na človeško zdravje<ref>{{Navedi revijo|last=Prata|first=|date=2018|title=Airborne microplastics: Consequences to human health ?|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29172041/|magazine=Environmental Pollution Journal, 234|page=|pages=115-126|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. V lesni, živilski, farmacevtski, železarski, gradbeni, rudarski in drugih industrijah se v nekem delu procesa delavci ter okolje soočijo z deležem primarnih surovin ali pa končnega onesnaževanja v obliki majhnega prahu, ki bi lahko prodrl vse do pljučnih mešičkov, zaradi česar obstaja velika nevarnost poslabšanja človeškega zdravja v obliki: * bolezni pljuč z akumulacijo prahu v pljučih * rak, ki se lahko razvije zaradi vnetja pljučnega tkiva * bolezni srca in ožilja * zastrupitev krvi, ledvic in centralnega živčnega sistema zaradi telesnega vsrkavanja toksičnih kemikalij, ki sproža reakcije pri drugih organih * infekcijske bolezni * reakcije, ki se poznajo na koži telesa, manifestirajo s težavami pri dihanju,.. * poslabšanje drugih bolezni kot so astma<ref>{{Navedi revijo|last=Souza|first=|last2=da Silva Santos|date=2017|title=Association between climate variables, pollutants, aerosols and hospitalizations due to asthma.|url=https://www.semanticscholar.org/paper/Association-between-climate-variables%2C-pollutants%2C-Souza-Santos/2ee982237c1420d81b8f2c857c359a1fa98ac9ce|magazine=The journal Mundo da Saude|page=|pages=4-10|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>,.. Dodatni primeri prašnih delcev z različnimi vsebnostmi in njihovi učinki na [[človeško zdravje]]: {| class="wikitable" |'''Vrste prahu''' |'''Glavni učinki na zdravje''' |'''Ciljni organ''' |'''Definiran delež velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi/do''' |- |Prah kristalnega kremena (gradbeništvo in druge industrije) |Silikoza; postopno razvijajoča se bolezen pljuč s trajnimi posledicami; rakotvorna |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Premogov prah (premogovništvo, gorivo za proizvajanje toplote in elektrike) |Pnevmokonioza; bolezen pljuč (oteženo dihanje) |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Prah azbesta (gradbeništvo,..) |Azbestoza; pljučni rak; mezotelioma |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov |- |Svinčev prah (elektrotehniška industrija, gradbeništvo,..) |Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema) |Skozi dihalni sistem v krvni obtok |(1) nosno ali ustno votlino |- |Prah mangana (železarska industrija) |Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema) |Skozi dihalni sistem v krvni obtok |(1) nosno ali ustno votlino |- |Lesni prah (gorivo za proizvajanje toplote in elektrike, papirna industrija, gradbeništvo,..) |Rak v nosni votlini |Nosna votlina |(1) nosno ali ustno votlino |- |Bombažni prah (tekstilna industrija) |Bisinoza; bolezen pljuč (oteženo dihanje) |Pljuča |(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč |- |Posušeni sladkorni trs (proizvodnja sladkorja) |Bagasoza; ekstrinzičen alergijski alveolitis |Pljuča |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Cementni prah (gradbeništvo) |Dermatoza; kožna bolezen |Koža |Katerekoli velikosti |- |Pentaklorofenol (kmetijska industrija) |Sistemska zastrupitev |Skozi kožo v krvni obtok |Katerekoli velikosti |} Letno na globalni ravni pride do okoli '''8.9 milijona smrti''' zaradi dolgotrajne izpostavljenosti prašnim delcev v zunanjem zraku in posledičnega razvoja bolezni. Takšno število smrti je primerljivo z 10.3 milijona smrti zaradi [[Prehrana v svetu|prehrane]] in 6.3 milijona smrti zaradi [[Kajenje tobaka|kajenja]], sicer dvema od največjih povzročiteljic smrti.<ref>{{Navedi revijo|last=Burnett|first=|last2=Chen|date=2018|title=Global estimates of mortality associated with long-term exposure to outdoor fine particulate matter|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30181279/|magazine=US National Academy of Sciences, Proceedings of the National Academy of Sciences|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> === '''Tehnični elementi za nadzor onesnaževanja s prašnimi delci''' === Tekom razvoja tehnologije proizvajanja energije ter delovanja različnih vrst industrije, kot največjih virov onesnaževanja, se je zaradi vidnih posledic na človeško zdravje sočasno razvijalo tudi področje preprečevanja oz. omejevanja onesnaževanja. Tipičen tehnični sistem zagotavljanja kakovosti notranjega zraka, je [[prezračevalni sistem]] kjer se uporablja različne vrste filtrov in druge tehnične elemente za nadzor onesnaževanja. S spoznavanjem fizike, dinamike ter drugih lastnosti prašnih delcev so se razvijali osnovni mehanizmi zbiranja<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Filters and Filtration Handbook, Fifth Edition.|last=Sutherland|first=|publisher=Elsevier, Ltd|year=2008|isbn=|location=|page=370-372|cobiss=|url=https://www.elsevier.com/books/filters-and-filtration-handbook/sutherland/978-1-85617-464-0}}</ref>, ki so upoštevali: trkalno, prestrezevalno ([[sila upora]]) in [[Difuzija|difuzijsko sposobnost]] (Brownovo gibanje) ter [[Težnost|gravitacijsko]], centrifugalno in [[Elektrostatika|elektrostatično]] silo delca. Na teh mehanizmih temelječi tehnični elementi za zagotavljanje kakovosti notranjega zraka ter nadzor oz. preprečevanje pretiranega onesnaževanja zunanjega zraka direktno ob viru onesnaževanja bodo v nadaljevanju razdeljeni ter opisani v petih različnih kategorijah. ===== Gravitacijsko odlaganje v komori s horizontalnim pretokom zraka ===== Deluje na preprostem principu potovanja onesnaženega zraka skozi kanal, ki se na neki točki razširi v daljšo komoro zaradi česar se pretok zraka upočasni in s tem dopusti delcem možnost odlaganja s pomočjo gravitacije. Uporablja se za večje velikosti delcev (>70µm), ki imajo zaradi gravitacije ravno dovolj veliko hitrost odlaganja, da jih ne odnese, skupaj z ostalimi plini ter delci v pretoku, iz same komore. Kljub omejeni zmožnosti se še vedno uporablja pri, vsaj začetnem, čiščenju zelo onesnaženih izpustov v metalurški industriji. Potrebno je redno ročno čiščenje odloženih delcev iz dna naprave. ===== Centrifugalni separatorji ===== Delujejo na principu tangencialnega vstopa onesnaženega zraka v večjo cilindrično telo, kar povzroči vrtinčenje zraka. Ko zrak z delci prispe do mejne plasti, kjer zrak stagnira (v spodnjem delu separatorja), delci zapustijo tok zraka in padejo proti zbiralniku na dnu separatorja, medtem, ko je pretok zraka preusmerjen proti izhodni cevi na vrhu separatorja ter v potencialno nadaljnjo obravnavo zaradi možnosti, da se nekateri delci odbijejo in pridružijo toku izhodnega zraka. Večji centrifugalni separatorji (z večjim premerom cilindrične cevi) so primerni za odstranjevanje večjih delcev (>20µm), medtem, ko lahko manjši in tehnološko bolj napredni obravnavajo tudi delce do velikosti 1µm. ===== Čiščenje onesnaženega zraka z mokrim pralnikov ===== Mokri pralnik deluje na principu prenašanja prašnih delcev na kapljice (razpršene) vode skozi katere potuje onesnažen zrak. Kapljice morajo biti pravšnjih velikosti za dosego željenega učinka odstranjevanja določenih velikosti prašnih delcev. Pralnik, kjer se srečata onesnažen zrak ter voda je samo eden od glavnih členov celotnega sistema, ki v nadaljnih korakih vključuje separator (vode in zraka ali pa vode in delcev) ter črpalko za recirkulacijo vode nazaj v pralnik. Znane so različne vrste pralnikov kateri se v glavnem razlikujejo okoli metode vnašanja vode ter onesnaženega zraka (prečno, protismerno ali istosmerno vnašanje) v različnih tipih kot so: venturijev, sejalni, brizgalni, kondenzacijski, odstranjevalnik vlage in drugi. Brizgalni pralnik temelji na brizgalnih šobah v zgornjem delu pralnika ter odtoku (onesnažene) vode v spodnjem delu in vhodu onesnaženega zraka iz spodnjega proti zgornjemu predelu. ===== Elektrostatični ločevalnik prašnih delcev ===== Elektrostatični ločevalnik temelji na pretoku onesnaženega zraka skozi vmesni prostor dveh ozemljenih plošč med katerima je več vrst prepletenih žic z napetostjo tudi do 40000 voltov, ki ob enem prašne delce električno nabijejo ter istočasno ustvarjajo elektrostatično polje katero povzroči izločevanje delcev iz pretoka onesnaženega zraka na obstranske (ozemljene) plošče. Ioni, ki so ustvarjeni s pomočjo visokonapetostnih žic se vežejo na prašne delce, ki s tem pridobijo električni naboj ta pa je odvisen tudi od same kemične sestave delca. Prašne delce zbrane na ploščah je potrebno redno čistiti z mehanskim tresenjem plošč ali pa elektromagnetnimi sunki, ki povzročijo odpadanje delcev v zbiralnik na dnu elektrostatičnega ločevalnika. Elektrostatične ločevalnike, ki so primerni tudi za zelo majhne prašne delce se deli na tri glavne tipe: negativno nabiti suhi ločevalniki, negativno nabiti mokri ločevalniki ter dvostopenjski pozitivno nabiti ločevalniki. ===== Čiščenje onesnaženega zraka s filtri ===== Filtri se uporabljajo za odstranjevanje prašnih delcev različnih velikosti, organizmov kot tudi plinastih onesnaževal. Deluje na principu usmerjanja pretoka onesnaženega zraka skozi filtre sestavljene iz različnih sintetičnih ter naravnih materialov, ki imajo različne velikosti por s katerimi zaustavljajo prašne delce. Učinkovitost ločevanja je odvisna od velikosti por, globine filtra, hitrosti onesnaženega zraka ter same dinamike med kemično sestavo filtra ter prašnih delcev. Čiščenje onesnaženega zraka s filtri se v grobem deli na površinske ter globinske načine filtriranja. Površinski večinoma ustavljajo delce na sami površini filtrov ter s časom zaradi akumulacije delcev okoli por, zmanjšujejo prehodnost le teh, medtem, ko globinski ustavljajo delce skozi celotno globino filtra. Postavitev filtrov je razdeljena na fazo pred ventilatorjem, ki skrbi za relativno čistost nadaljnje opreme s filtriranjem večjih velikosti (> 10 µm) in drugo fazo, ki je za ventilatorjem. Ta se ukvarja z manjšimi velikostmi prašnih delcev (> 0.3 µm > 10 µm) ter je postavljena pred samimi filtri za plinasta onesnaževala, saj le ti niso zmožni filtracije prašnih delcev in bi bila v nasprotnem primeru njihova življenska doba zelo kratka. ===== Uporaba filtrov v procesu prezračevanja ===== ====== Različne vrste filtriranja v procesu prezračevanja ====== Uporaba takšnih zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega.Filtre se lahko uporablja pri samih virih onesnaževanja kot tudi pri procesih prezračevanja bivalnih prostorov, kjer je ta način zbiranja delcev najbolj pogosto uporabljen. V prezračevalnih sistemih je lahko prisotno več različnih vrst filtriranja<ref name=":9" />: * Filtre sestavljene iz naravnih ter sintetičnih materialov (naravni lateks, sintetična vlakna, steklena vlakna, poliuretan,..), ki filtrirajo grobe (> 10 µm), fine (> 0.3 µm > 10 µm) ter mikro ( > 0.1 µm > 0.3 µm) velikosti prašnih delcev. * Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo tanek premaz visoko viskoznih tekočin kot so olje ali mast, ki pomagajo pri zaustavljanju grobih delcev (>10 µm). * Elektrostatične ter ionske filtre, ki delujejo na principu elektrostatike in odstranjujejo delce do velikosti 0.1 µm. * Filtre, ki delujejo na principu foto-katalizatorja. Ta s procesom odstranitve elektronov iz katalizatorja (tipično titanijevega dioksida), ki je izpostavljen ultravijolični svetlobi ter posledični reakciji elektronov z vlago v zraku, razdeli vodne molekule na atome vodika ter hidroksilne radikale, slednji pa reagirajo z onesnaževali temelječimi na ogljiku in jih pretvorijo v ogljikov dioksid ter vodo. Filter tako spremeni kemično sestavo onesnaževal in jih spremeni iz škodljivih v neškodljive delce. * Filtre iz aktivnega ogljika, ki s procesom adsorpcije pritegnejo atome in molekule plinastih ter tekočih oblik onesnaževala (lahko-hlapne ogljikove spojine) na atome ogljika, ki ležijo na sami površini filtra. Ti v glavnem dopolnjujejo zgoraj naštete vrste in skrbijo za odstranjevanje delcev, ki povzročajo neprijetne vonjave. * Filtre prevlečene s srebrom, ki oddajajo srebrove ione kateri služijo za sterilizacijo mikroorganizmov (bakterije ter virusi) in s tem preprečijo razmnoževanje le teh. Ti spadajo pod filtre, ki služijo nadzoru ter preprečevanju razmnoževanja škodljivih mikroorganizmov in bodo poleg te vrste našteti v zadnjih alinejah, kot filtri, ki so namenjeni vrstam onesnaževanja najmanjših velikosti. * Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo nanos mikrobov (bakterije, virusi, cvetni prah,..), fenolov in drugih antioksidantov kateri služijo za nevtralizacijo bakterij ter drugih molekul, ki so zaslužne za neprijetne vonjave. * Filtre, ki delujejo na principu UV sevanja in so pri procesu filtriranja (v sistemu prezračevanja) na zadnjem mestu. Vloga UV sevanja (UV-C) je uničenje ali sprememba genetske zasnove mikroorganizmov ali mikrobov (bakterij, gliv in virusov) in s tem sterilizacija ter preprečitev množitve, ki bi lahko vplivala na končno zdravje človeka. Uporaba zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega ====== Klasifikacija kakovosti zunanjega ter notranjega zraka ====== Kakovost zunanjega zraka se, za namen vzpostavljanja prezračevalnega sistema in izbire primernega tipa filtra, deli na tri stopnje <ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/c8d82246-bdec-4100-abad-7dc911c420f9/en-13779-2007|title=EN 13779:2007: Ventilation for non-residential buildings – Performance requirements for ventilation and room-conditioning systems.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>: * ODA 1: čisti zrak z občasnim onesnaževanjem s prašnimi delci, ki ustreza nacionalnim (SLO) ter mednarodnim (EU, WHO) standardom oz. mejnim vrednostim, * ODA 2: srednje-visoko onesnažen zrak s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti do 1.5x ter * ODA 3: zelo visoka onesnaženost zraka s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti za več kot 1.5x. Želeno doseganje notranje kakovosti zraka pa se deli na: * IDA 4: ki predstavlja najmanjšo zahtevano kakovost zraka ter vse do * IDA 1: ki predstavlja največjo zahtevano kakovost zraka, ki je namenjena t.i. čistim prostorom, ki se jih uporablja v različne namene pri različnih industrijah<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=4c670078-c959-48eb-b3d3-be26d5372ee4|title=EN ISO 15251: Indoor environmental input parameters for design and assessment of energy performance of buildings addressing indoor air quality, thermal environment, lighting and acoustics|date=2007|accessdate=|website=International Organization for Standardization|publisher=|last=|first=}}</ref>. Indikatorji zahtevane kakovosti zraka v prostoru so: * število ljudi na m² * namembnost prostora * količina vpihanega zraka (l/s×m²) v prostor * povečana koncentracija CO2 (ppm) ====== Klasifikacija filtrov glede na učinkovitost filtriranja prašnih delcev ====== Zgoraj omenjene stopnje kakovosti zraka se lahko dosega z uporabo večstopenjskih, bolj kakovostnih filtrov, ki so bili po standardu EN 779:2012<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=5c5e123a-2983-4038-986c-d76f2f8c1a29|title=ISO EN 779:2012: Particulate air filters for general ventilation - Determination of the filtration performance|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref> do nedavnega razdeljeni v tri različne stopnje (G, M, F) katere so predstavljale povprečno učinkovitost filtriranja prašnih delcev večjih od 0.4 µm, ki pa nimajo zadostne praktične vrednosti. Standard EN 779 je bil v letu 2018 dokončno zamenjan s standardom EN 16890:2016<ref name=":10" /><ref name=":11" />. Standard EN 16890:2016 se zaenkrat uporablja v povezavi s standardom EN 1822<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=493884ce-0564-4e90-80ca-3213583daab6|title=EN ISO 1822: High efficiency air filters (EPA, HEPA and ULPA) - Part 1: Classification, performance testing, marking|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, kjer so bili obravnavani zračni filtri za mikro delce (>0.01 µm) razdeljeni v tri skupine (E, H, U). '''Standard EN 16890 (1-2)'''<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/standard/57864.html|title=EN ISO 16890-1:2016: Air filters for general ventilation – Part 1: Technical specifications, requirements and efficiency classification system based upon Particulate Matter (PM)|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organiaztion for Standardization|last=|first=}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/obp/ui/#!iso:std:57865:en|title=EN ISO 16890-2:2016: Air filters for general ventilation – Part 2: Measurement of fractional efficiency and air flow resistance.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja treh različnih velikosti finih prašnih delcev (PM1, PM2.5 in PM10) in sicer od velikosti 0.3 µm pa vse do 10 µm ter drugo skupino kjer se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja grobih velikosti delcev nad 10 µm. Učinkovitost filtriranja finih prašnih delcev PM1 se testira z umetno povzročenimi prašnimi delci v velikosti od 0.3 µm do 1 µm, PM2.5 od 0.3 µm do 2.5 µm ter PM10 od 0.3 µm do 10 µm. Proces merjenja učinkovitosti filtrov poteka tako, da se na testni progi istočasno izmeri številčno koncentracijo prašnih delcev, od velikosti 0.3 µm do 10 µm, v vstopnem kanalu pred filtrom in na drugi strani v izhodnem kanalu. V prvem koraku se izmeri učinkovitost filtriranja čistega neklimatiziranega filtra, v drugem pa se filter predhodno klimatizira v prostoru z atmosfero izopropanolne pare, ki odstrani elektrostatični naboj s filtra. Klimatiziran filter se nato vmesti na testno progo in ponovno preveri učinkovitost. Končna učinkovitost filtriranja določene velikosti prašnih delcev je izračunana s povprečjem učinkovitosti klimatiziranega in neklimatiziranega filtra. Za določene velikosti prašnih delcev (PM1, PM2.5) je potrebna minimalna 50% učinkovitost filtriranja tako klimatiziranih kot neklimatiziranih filtrov, da se lahko upošteva pri končni klasifikaciji določenega velikostnega razreda. Meritve se ponovi na večjem številu testiranih filtrov in pridobi statistično povprečje. Vključene korelacijske faktorje ter standardno deviacijo (tudi brez samih filtrov) pa se v zaključku uporabi za učinkovitost delovanja samega filtra in posledično razvrsti v naslednje skupine filtrov: {| class="wikitable" |'''PM1''' |'''PM2.5''' |'''PM10''' |'''Groba frakcija''' |- |ISO ePM1 95%         F9 ISO ePM1 90% ISO ePM1 85% ISO ePM1 80% |ISO ePM2.5 95%      F7 ISO ePM2.5 90% ISO ePM2.5 85% ISO ePM2.5 80% ISO ePM2.5 75% ISO ePM2.5 70% ISO ePM2.5 65% |ISO ePM10 95%        M6 ISO ePM10 90% ISO ePM10 85% ISO ePM10 80% ISO ePM10 75% ISO ePM10 70% ISO ePM10 65% |ISO Groba 95%        G4 ISO Groba 90% ISO Groba 85% ISO Groba 80% ISO Groba 75% ISO Groba 70% ISO Groba 65% ISO Groba 60% |- |ISO ePM1 75%         F8 ISO ePM1 70% |ISO ePM2.5 60%       M6 ISO ePM2.5 55% ISO ePM2.5 50% |ISO ePM10 60%       M5 ISO ePM10 55% ISO ePM10 50% |ISO Groba 55%        G3 ISO Groba 50% ISO Groba 45% |- |ISO ePM1 65%         F7 ISO ePM1 60% ISO ePM1 55% ISO ePM1 50% | | |ISO Groba 40%        G2 ISO Groba 35% ISO Groba 30% |- |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja. |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja. |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja neklimatiziranih filtrov. |Ni zahtev pri klimatiziranih filtrih. |} Namesto devetih različnih razvrstitev filtrov po standardu '''EN 779''' je v standardu '''EN 16890''' prisotnih devetinštirideset, ki lahko veliko bolje prikazujejo realno stanje učinkovitosti filtriranja različnih velikosti prašnih delcev. ====== Klasifikacija filtrov glede na energetsko učinkovitost ====== {| class="wikitable" style="float:right" |+Razredi energetske učinkovitosti filtra ePM1<ref name="Eurovent_cert"/> !Mx = 200 g ! colspan="6" |Poraba energije v KWh/leto za ePM1 |- !(preskusni prah) ! colspan="6" |ePM1 in ePM1<sub>min</sub> ≥ 50 % |- | |style=background-color:#1f4e78;color:white;|A+ |style=background-color:#4472c8;color:white;|A |style=background-color:#00af50;color:white;|B |style=background-color:#fdc200;color:white;|C |style=background-color:#fa0300;color:white;|D |style=background-color:#c00004;color:white;|E |- |50 & 55 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|800 |style=background-color:#4472c8;color:white;|900 |style=background-color:#00af50;color:white;|1050 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1400 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2000 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2000 |- |60 & 65 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|850 |style=background-color:#4472c8;color:white;|950 |style=background-color:#00af50;color:white;|1100 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1450 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2050 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2050 |- |70 & 75 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|950 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1100 |style=background-color:#00af50;color:white;|1250 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1550 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2150 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2150 |- |80 & 85 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|1050 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1250 |style=background-color:#00af50;color:white;|1450 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1800 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2400 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2400 |- |>90 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|1200 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1400 |style=background-color:#00af50;color:white;|1550 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1900 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2500 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2500 |} Energetska učinkovitost samega filtra skozi življensko dobo vpliva na končno ceno delovanja prezračevalnega sistema. V Evropi jo certificira organizacija Eurovent, ki deluje pod okriljem »Cofrac«, francoske komisije za akreditacijo, ki je podpisnica mednarodno priznanega »Evropskega sodelovanja za akreditacijo«, izpolnjuje zahteve ISO standardov ter na prostovoljni bazi sodeluje s proizvajalci filtrirnih elementov. S pomočjo protokola za testiranje učinkovitosti vsakega filtra posebej (EN 16890) se izračuna razmerje padca tlaka skozi čas pri določeni količini prahu. Na končno energetsko učinkovitost ter končno porabo električne energije poleg same učinkovitosti ventilatorja tako najbolj vpliva padec tlaka katerega mora ventilator premostiti za dovod zraka po prostorih. S pomočjo standarda (EN 16890) klasifikacije učinkovitosti filtriranja (PM1, PM2.5 ter PM10) ter letne porabe energije (kWh/leto) se je vzpostavila klasifikacija energetske učinkovitosti.<ref name="Eurovent_cert">{{navedi dokument |url=https://www.eurovent-certification.com/sites/default/files/2018-11/1542279913_AIR_FILTERS_New_energy_efficiency_classification.pdf |title=Eurovent Certita certification launches a new energy efficiency classification for air filters |date=2018-11-09 |publisher=Eurovent Certita |accessdate=2020-11-27}}</ref> ====== Življenska doba ter opis uporabe filtrov v tehničnih sistemih prezračevanja ====== Življenska doba filtrov za prašne delce je odvisna od naslednjih spremenljivk: * koncentracija onesnaževal * kombinacija različnih vrst onesnaževal, ki vplivajo druga na drugo * vlažnost zraka * temperatura zraka * dolžina uporabe (vsakdanje, tedenske,..) prezračevalnega sistema * vrste filtrirnih elementov (material, velikost por,..) * hitrost ter količina zraka za potrebe prezračevanja prostorov (velikost ter namembnost prostora,..) ter dihanja uporabnikov samega prostora (specifikacija uporabnikov (otroci, starejši ljudje,..), zdravstveni aspekti uporabnikov (astma,..), količina uporabnikov, aktivnost uporabnikov (mirovanje, bolj napredna fizična aktivnost,..) Zaradi kompleksne medsebojne dinamike spremenljivk, ni nobenega edinstvenega priporočila za prepoznavanje odsluženja učinkovitosti filtrirnih elementov. Vseeno pa je prepoznanih nekaj splošnih indikatorjev, ki vključujejo: * vizualni pregled filtrirnega elementa (očitna prekritost filtra s prašnimi delci) ali prezračevalnega sistema, * prepoznan okus ali vonj, ki je plod nezadostnega filtriranja (ta je posebno učinkovit pri filtrih plinastih onesnaževal), * poslabšana odpornost dihalnih poti, * proizvajalčeva priporočila vključajoč oceno povečanja upornosti filtra in s tem tlaka potrebnega za premagovanje le te, ki se jo lahko prepozna z merjenjem porabe energije in prilagodi na podlagi zgoraj omenjenih indikatorjev. Da bi filtrirni element deloval učinkovito in dlje časa je potrebno upoštevati nasvete uporabe zračnih filtrov v sistemu prezračevanja<ref name=":20" />: * postavitev in samo načrtovanje prezračevalnega sistema z namenom preprečevanja več kot 80-90 % relativne vlažnosti in s tem zmanjšanje možnosti razmnoževanja mikroorganizmov, * pri vstopu zraka v sistem je zaradi zaščite notranjih elementov priporočena uporaba filtra za grobe delce pred ventilatorjem ter za fine po le tem, * filtrirni elementi naj bodo postavljeni znotraj delov prezračevalnega sistema, kjer je tok zraka skozi celotni presek enoten, * pri izstopu zraka iz kuhinje je zaradi zaščite sistema priporočena uporaba posebnih filtrov, ki odstranjujejo mast, * filtri naj bodo odstranjeni po prepoznanem tlačnem padcu in če je možno zaradi higienskih razlogov po času cvetenja narave v zunanjem okolju ali v času po sami kurilni sezoni, * filtri naj se pazljivo odstranjujejo z namenom preprečevanja širjenja nabranih onesnaževal ob upoštevanju okoljskih regulativ, * z namenom regeneracije toplote in s tem večje energetske učinkovitosti celotnega sistema ogrevanja ter hlajenja je priporočena recirkulacija zraka ter znotraj tega dela uporaba podobnih filtrov kot so prisotni znotraj vhodnega dela prezračevalnega sistema, * prav tako je priporočena uporaba filtrirnega elementa pri samem izhodnem delu prezračevalnega sistema. ====== Klasifikacija izhodnega zraka ====== Izhodni zrak se lahko uporabi za regeneracijo toplote ali pa v nekaterih primerih, če je kakovost zraka dovolj dobra, tudi za ponovno uporabo v prostorih (recirkulacija zraka). Ta je po standardu EN 13779<ref name=":20" /> klasificiran s štirimi stopnjami: * ETA 1: Zrak, ki je primeren za recirkulacijo in prenos toplote brez kakršnihkoli dodatnih zahtev pri zbiranju v skupni izhodni kanal. * ETA 2: Zrak, ki ni primeren za splošno recirkulacijo, ampak samo za prostore z manjšimi zahtevami po kakovosti zraka (stranišče, garaža, skladišča,..). Lahko je zbran v skupni izhodni kanal. * ETA 3: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je ponavadi speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom ali pa skupaj z zrakom podobne kakovosti zbran v skupni izhodni kanal. * ETA 4: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom. Pri vseh štirih stopnjah je potrebno spremljati netesnosti ter s tem uhajanje zraka iz izhodnega sistema z izmenjavo toplote zraka zaradi zahtev po pravšnji količini dovoda zunanjega (vhodnega) zraka in preprečevanju kontaminacije le tega. Na podlagi tega pa tudi zagotavljati določen sesalni ter dovodni tlak, ki bi poskrbel za nemoteno prenašanje zraka preko prenosnika toplote v zunanje okolje. === Ukrepi za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka === Predpogoj izvajanja ukrepov je redno izvajanje meritev ter izboljševanje atmosferskih razpršitvenih modelov s strani organov države ali posameznih skupnosti (mestnih oblasti,..). Razpršitveni modeli se morajo čimbolje približati realnemu stanju in so namenjeni opozarjanju javnosti, ko se pričakuje, ob določenih vremenskih pogojih, georafskih danostih in pričakovanih načinih onesnaževanja zraka, preseganje mejnih vrednostih, ki so določene s standardom. Ko se lahko z zadostno gotovostjo potrdi ali pa z realnim merjenjem dejansko pride do preseganja mejnih vrednosti koncentracij prašnih delcev (PM10 in/ali PM2.5), morajo organi poskrbeti za primerno obveščanje javnosti ter priporočiti kratkoročne in izvajati dolgoročne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka s prašnimi delci. Obveščanje javnosti, kot je zapisano pri [[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agenciji Republike Slovenije za Okolje]] (ARSO)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_Porocilo_2018.pdf|title=Problematika onesnaženosti zraka z delci.|date=|accessdate=|website=|publisher=Agencija Republike Slovenije za Okolje.|last=|first=}}</ref>, vsebuje analizo stanja onesnaženosti, ta pa v nadaljevanju vsebuje opis območja čezmejnega onesnaženja, virov onesnaževanja, vpliv onesnaževanja na človekovo zdravje ter priporočenih kratkoročnih ukrepov, ki jih posameznik lahko izvede. ; Kratkoročni ukrepi: * omejitev zadrževanja se v okolici vira onesnaževanja * zapiranje oken, vrat * namestitev tehničnih sistemov za izboljšanje kakovosti notranjega-zunanjega zraka * zmajšanje ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trda goriva * uporaba goriv, ki sproščajo nižje emisije delcev, za ogrevanje prostorov, če imajo to možnost * uporaba javnega prevoza in zmanjšanje uporabe osebnih vozil * zmanjšanje gospodarske aktivnosti, ki je prepoznana kot večji vir onesnaževanja ; Dolgoročni ukrepi: * Investicijski projekti gospodinjstev za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi napravami za ogrevanje stavb ter obnova posameznih delov ali celotnega zunanjega ovoja stavb. * Vgradnja kotlov na zemeljski plin ali toplotnih postaj ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina ali omrežje daljinskega ogrevanja na območju, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina ali toplota iz daljinskega ogrevanja, se lahko spodbuja s subvencijami države in občine. * V skladu z zgornjima ukrepoma se naj izvajajo tudi investicijski projekti za zmanjševanje energetske revščine ter prehoda na obnovljive vire energije. Obnovljivi viri energije sicer vključujejo tudi manjša ali večja energetska postrojenja, ki temeljijo na uporabi lesa kot goriva, ki pa je lahko problematičen v mestih in drugih geografskih ter klimatskih območjih, ki nimajo zadostne zmožnosti za razpršitev prašnih delcev. * Investicijski projekti za uporabo goriv ali tehnologij, ki imajo majhne emisije delcev, v javnem potniškem prometu ali v vozilih, ki jih uporabljajo lokalne javne službe, se lahko spodbujajo z dodatnimi subvencijami države in občine. * Spodbujanje državljanov k uporabi okoljsko sprejemljivim načinom prevoza. * Spodbujanje ekonomskih aktivnosti, ki ne temeljijo na pretiranem onesnaževanju zraka. Dolgoročni ukrepi se načrtujejo, vzpostavljajo ter izvajajo s pomočjo regulacije in investicijskih programov organov države ter skupnosti [[Evropska unija|EU]]. Ti vključujejo vzpostavljanje direktiv na ravni [[Evropska unija|EU]], zakonodaje posameznih držav ter končno implementacijo vsebine v obliki vzpostavitve standardov (mejnih vrednosti), obveščanja javnosti ter izvajanja dolgoročnih načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter posledično človekovega zdravja. === Reguliranje onesnaževanja s prašnimi delci z zakonodajo ter standardi v Sloveniji in Evropski uniji === ==== Zakonodajna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ==== S podpisom [[Pariška pogodba (1951)|Pariške pogodbe]] leta 1951 s strani skupine šestih držav, se je ustanovila Evropsko skupnost za premog in jeklo in sočasno prve institucije. S podpisom [[Rimska pogodba|Rimske pogodbe]] leta 1957, ki je ustanovila Evropsko ekonomsko skupnost (EEC)''',''' se je začela vzpostavljati prva ustavna podlaga, predvsem na ekonomskem ter energetskem področju. [[Evropska unija]] je dandanašnjo podobo dobila s podpisom [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtske pogodbe]] leta 1992 in kasnejših dveh, ki sta spremenili ter dopolnili predhodne pogodbe, skupaj s sočasno razširitvijo skupnosti, ki danes šteje 28 držav članic. Glavne evropske institucije so: [[Evropski parlament]] (izvoljen s strani prebivalcev držav članic), [[Evropski svet]] (voditelji evropskih držav, predsednik Evropske komisije), [[Svet Evropske unije]] (ministri evropskih držav), [[Evropska komisija]] (predlagani s strani evropskih držav), [[Sodišče Evropskih skupnosti|Sodišča Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Evropsko računsko sodišče|Evropskega računskega sodišča]]. Današnja zakonodaja EU se predlaga s strani Evropske komisije (EC) ter Evropskega sveta, potencialno spremeni in sprejme s strani Evropskega parlamenta ter Sveta Evropske unije, vzpostavlja in izvršuje pa s strani Evropske komisije ter Sveta Evropske unije in držav članic. Nezanemarljiv delež vpliva na oblikovanje zakonodaje ima tudi koncept lobiranja zakonodajalcev na nacionalni ter evropski ravni s strani evropskih sindikalnih združenj, podjetij, nevladnih organizacij, nacionalnih združenj, regijskih predstavništev, mednarodnih organizacij in raziskovalnih organizacij. [[Mednarodni sporazum|Mednarodni sporazumi]] in konvencije mednarodnih organizacij, katerih članice so države [[Evropska unija|Evropske unije]], imajo prav tako vpliv na samo oblikovanje ter vzpostavljene zakonodaje. Do leta 2008 je bilo sprejetih vsaj 29 zakonodajnih instrumentov<ref>{{Navedi revijo|last=Markus-Johansson|first=|last2=Borg|date=2008|title=Handbook on the implementation of EC environment legislation|url=https://ec.europa.eu/environment/archives/enlarg/handbook/handbook.pdf|magazine=Regional Environment Center and Umweltbundesamt|page=|pages=173-185|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ti so bili razdeljeni na direktive, [[Odločba|odločbe]] ter regulative, njihov glavni namen pa je: * vzpostavitev in ohranjanje kakovosti zunanjega zraka, ki ne bi škodljivo vplival na človeško zdravje ali naravo, z določitvijo mejnih vrednosti posameznih onesnaževal ter standardiziranimi zahtevami za izvajanje meritev ter obveščanje javnosti * omejevanje pridelovanja in uporabe nekaterih nevarnih snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na ozonski plašč in druga področja * homologacija in drugi ukrepi za zmanjševanje izpustov iz avtomobilskega sektorja * vzpostavitev mehanizma nadzora in sistema EU za trgovanje s pravicami do emisij (ETS) toplogrednih plinov * nadzor proizvajanja in uporabe fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih in opremi (klimatske naprave, hladilna in zmrzovalna oprema) * nadzor proizvajanja in shranjevanja goriv in drugih izdelkov z namenom zmanjševanja emisij lahko-hlapnih ogljikovodikov (VOC) * sprejetje in implementacija relevantnih mednarodnih konvencij in sporazumov katerih članice so države Evropske skupnosti ===== Odločbe ===== Vzpostavljena zakonodaja je kot omenjeno lahko v obliki ''odločb'', ki se nanašajo na posamezno državo, podjetje in organizacijo ali pa posamezno področje znotraj vseh držav EU, kot je bilo v primeru odločbe 97/101/EC, ki je vzpostavila recipročno izmenjevanje informacij ter podatkov iz sistemov merjenja kakovosti zunanjega zraka znotraj držav članic Evropske unije. Odločba je bila pomembna pri bolj učinkovitem nadzoru kakovosti zraka v državah članicah, posebno pri čezmejnem onesnaževanju in bila zamenjana s kasnejšimi direktivami ter odločbami. Zakonodaja je lahko tudi v obliki regulative, ki direktno ter enotno vpliva na vse države članice in je ni potrebno prenesti v pravo posameznih držav kot je na področju zagotavljanja kakovosti zunanjega zraka pokazal primer regulative Evropskega parlamenta in Sveta 842/2006 o določenih fluorirani toplogredni plinih s katero se je vzpostavilo nadzor ter omejilo uporabo fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih ter opremi. ===== Direktive ===== Zakonodaja pa je lahko tudi v obliki ''direktive'', ki sicer določa zahteve ali cilje, ki jih morajo države doseči, a le tem prepusti fleksibilnost ter svobodno izbiro načina izvajanja ukrepov za dosego nastavljenega cilja. Za dosego določenih ciljev je direktivo potrebno prenesti v državno zakonodajo ter sprotno obveščati Evropsko komisijo o samem procesu in vsebini. Prva direktiva o kakovosti zraka je bila sprejeta leta 1970 (70/220/EEC), ki je poenotila posamezne zakonodaje takratnih članic za namen zmanjšanja onesnaževanja z emisijami iz motornih vozil, zahtevala tehnološko nadgraditev procesov motorjev z notranjim izgorevanjem in tako vplivala tudi na ostale trgovinske partnerice. Leta 1980 je bila sprejeta prva direktiva (80/779/EEC) namenjena vzpostavljanju poenotenih mejnih vrednosti, merilnega sistema ter izvajanju ukrepov za zmanjšanje žveplovega dioksida ter prašnih delcev. Direktivi za poenoteno obravnavanje dušikovih oksidov ter svinca so bile sprejete do leta 1992 ter podpisa Maastrichtske pogodbe, ki je pospešila proces integracije evropskih držav v Evropsko unijo (EU) in po kateri se je sprejelo mnogo drugih direktiv, vse do 2008/50/EC direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku, ki je v veljavi tudi danes. Ta je združila predhodno sprejete zakonodaje v obliki direktiv in odločb, bila sicer do današnjega dne dopolnjena z amandmajem 2015/1480/EC in je poleg direktive 2004/107/EC, ki obravnava arzen, kadmij, , živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku ter odločbe 2011/805/EU, ki je obnovila predhodno sprejeto odločbo o izmenjavi informacij med državami v Evropski uniji, današnji temelj zakonodaje Evropske unije na področju kakovosti zraka. Direktiva 2008/50/EC<ref name=":14">{{Navedi splet|url=http://arhiv2014.skupnostobcin.si/fileadmin/sos/datoteke/pdf/Barbara/Pravilnik_kakovost_zraka_obvescanje_javnosti.doc|title=Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Evropski parlament in svet|last=|first=}}</ref> je poenotila obstoječo zakonodajo v eno samo direktivo, vzpostavila mejne vrednosti za prašne delce PM2.5, ki bodo prikazane v spodnji razpredelnici, določila zavezujoče nacionalne obveznosti glede zmanjšanja izpostavljenosti PM2.5 z namenom nadomestitve ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. V nekaterih primerih je direktiva poostrila mejne vrednosti, sočasno dopustila podaljšanje dobe za izpolnitev določenih mejnih vrednosti koncentracij za PM10, NO2 ter benzen in odprla možnosti zmanjšanja vrednosti koncentracij zaradi naravnih virov pri presoji upoštevanja mejnih vrednosti. Direktiva pa je poenotila tudi standarde za izvajanje meritev (ISO), določila smernice za ozaveščanje javnosti, smernice za pripravo akcijskih načrtov v primeru preseganja mejnih vrednosti, smernice za izmenjevanje podatkov držav članic in med drugim pozvala k pripravi načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter k določitvi pravil o kaznih za kršitelje določb iz same direktive. Mejne vrednosti masnih koncentracij prašnih delcev v/na Sloveniji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/102172|title=Uredba o kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, št. 9/2011, 8/2015, 66/2018.|date=2011-2018|accessdate=|website=|publisher=Republika Slovenija|last=|first=}}</ref>, EU<ref name=":14" />, ZDA<ref>{{Navedi splet|url=https://www.epa.gov/criteria-air-pollutants/naaqs-table|title=National Ambient Air Quality Standards|date=2008-2015|accessdate=|website=|publisher=United States Environmental Protection Agency|last=|first=}}</ref>, Kitajskem<ref>{{Navedi splet|url=http://english.mee.gov.cn/Resources/standards/Air_Environment/quality_standard1/201605/t20160511_337502.shtml|title=Ambient air quality standards（GB 3095—2012）|date=2012|accessdate=|website=|publisher=The Peoples Republic of China Ministry of ecology and environment|last=|first=}}</ref>, Indiji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ksndmc.org/Uploads/Pollution.pdf|title=Revised National Ambient Quality Standards. G.S.R. 826(E).|date=2009|accessdate=|website=|publisher=Indian ministry of environment, forest and climate change|last=|first=}}</ref> ter po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne Zdravstvene Organizacije]] (WHO)<ref>{{Navedi splet|url=https://apps.who.int/iris/handle/10665/69477|title=Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide|date=2005|accessdate=|website=|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> . {| class="wikitable" |'''Država''' |'''Ime''' |'''Mejna vrednost''' |- | Slovenija (EU) | rowspan="5" | PM 2.5 |25 µg/m3 (letno povprečje) 20 µg/m3 (letno povprečje) do leta 2020 |- |Združene države Amerike |12 µg/m3 (letno povprečje, v povprečju skozi 3 leta) |- |Kitajska |15- 35 µg/m3 (letno povprečje) |- |Indija |40 µg/m3 (letno povprečje) |- |WHO |10 µg/m3 (letno povprečje) 25 µg/m3 (24h povprečje) |- | Slovenija (EU) | rowspan="5" | PM 10 |50 µg/m3 - 35x v enem letu (24h povprečje) 40 µg/m3 (letno povprečje) |- |Združene države Amerike |150 µg/m3 – 1x v enem letu (v povprečju skozi 3 leta) |- |Kitajska |40-70  µg/m3 (letno povprečje) |- |Indija |60 µg /m3 (letno povprečje) |- |WHO |20 µg/m3 (letno povprečje) 50 µg/m3 (24h povprečje) |} ===== Okoljska zakonodaja v Sloveniji ===== Temelji na direktivah [[Evropska unija|EU]] in je sprejeta s strani [[Slovenski parlament|parlamenta]] ter vzpostavljena s pomočjo zakonov ([[Ustava Republike Slovenije|splošna izpeljava ustave]]) kot so: * [[Zakon o varstvu okolja Republike Slovenije|Zakon o varstvu okolja]] (ZVO-1) * [[Zakon o ohranjanju narave Republike Slovenije|Zakon o ohranjanju narave]] (ZON) * drugih zakonov, ki se dotikajo različnih področij v zvezi z varovanjem okolja, ljudi in narave ter podzakonskih aktov (podrobnejša razdelitev zakonskih določb), ki so izdani s strani vlade ali upravnih organov in so pri okoljski zakonodaji razdeljeni na: * Ukrepe varstva okolja (odloki o načrtih za kakovost zraka na območjih različnih občin/regij, uredba o kakovosti zunanjega zraka [9],..) * Spremljanje stanja okolja (pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka, pravilnik o meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje, resolucija o nacionalnem programu varstva okolja,..) * Javne službe varstva okolja (Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom) * Tehnične zahteve za proizvode (Pravilnik o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje) Upoštevanje ter opravljanje nalog zgoraj omenjene zakonodaje v Sloveniji spada primarno pod '''[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]]''' (MOP)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/organigrami/ministrstva/Organigram-Ministrstva-za-okolje-in-prostor.pdf|title=Osnovna shema organiziranosti Ministrstva za okolje in prostor.|date=|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor|last=|first=}}</ref>, ki ima poleg »notranje« organiziranosti v obliki direktoratov (za okolje, za vode in investicije,..) v svoji strukturi organiziranosti organe kot so: '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija Republike Slovenije (RS) za okolje]]''', '''[[Direkcija Republike Slovenije za vode|Direkcija RS za vode]]''', '''[[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetska uprava RS]]''', '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' ter [[Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost|Upravo RS za jedrsko varnost]]. '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija RS za okolje]]''' (ARSO) je eden najbolj pomembnih organov v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, ki se ukvarja z izvajanjem nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) na področju kakovosti zraka in podnebja, ki vključuje zmanjševanje onesnaženja zraka iz industrijskih virov, termoelektrarn, prometa, individualnih ter skupinskih kurišč in s tem zmanjševanje toplogrednih plinov (TGP), obvladovanjem problemov onesnaževanja zraka na velike razdalje ter drugih ciljev, ki se jih dosega s pomočjo strokovnih, analitičnih in upravnih nalog na državni ravni. Sektor za kakovost zraka je del Urada za varstvo okolja in narave na ARSO in v kateremu vodijo upravne postopke kot so: plačilo upravne takse, evidenca emisij snovi iz naprav in okoljevarstvena dovoljenja, nadzor pooblaščenih podjetij, ki se ukvarjajo z namestitvijo, vzdrževanjem in razgradnjo naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi in fluorirane pline, nadzor programa monitoringa tekočih goriv za motorna vozila in nadzor izdajanja dovoljenj, porazdelitve emisijskih kuponov in trgovanja z emisijami TGP. Izvajajo pa tudi strokovne naloge na področju varstva zraka, ki izhajajo iz prej omenjene mednarodne kot tudi nacionalne zakonodaje (uredb, pravilnikov ter ostalih predpisov). Te vključujejo izdajo okoljevarstvenih dovoljenj ali strokovne ocene za obratovanje naprav, izdajo pooblastil in nadzor pooblaščencev za področja kot so: vzdrževanje ter kalibracija delovanja merilne opreme, izvajanje prvih ali občasnih meritev emisije snovi ter izdelovanja ocene o letnih emisijah snovi v zraku in druga področja. ARSO se ukvarja tudi z nadzorom plačevanja okoljskih dajatev zaradi onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida ter hlapnih organskih spojin in obveščanjem javnosti kakor tudi organov znotraj Slovenije in Evrope (Evropska komisija). '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' pa je pomemben organ pri nadzoru posegov v okolje, obremenjevanja okolja ter povzročiteljev, skladnosti delovanja naprav in obratov z okoljevarstvenim dovoljenjem ali dovoljenjem za spuščanje TPG, stanja kakovosti okolja in odpadkov, rabe naravnih dobrin, izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in s tem izvajanja predpisanih ukrepov varstva okolja. MOP se mora za celostno obravnavanje področja kakovosti zraka v Sloveniji povezovati tudi z drugimi ministrstvi kot so: [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] (direktorat za energijo in direktorati namenjeni transportu), [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|finance]], [[Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije|gospodarski razvoj]], [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|kmetijstvo in gozdarstvo]], [[Ministrstva za zdravje Republike Slovenije|zdravje]], [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|pravosodje]] in drugimi, katera opravljajo svojo specifično vlogo pri zagotavljanju kakovosti zraka v Sloveniji. Zaradi lažjega in bolj učinkovitega prepoznavanja in naslavljanja vprašanj v zvezi s kakovostjo zraka pa je redno tudi sodelovanje z lokalnimi mestnimi oblastmi, ki imajo vzpostavljene svoje strukture in boljše poznavanje situacije na mikro ravni (stanovanjska, prometna ter industrijska politika, zagotavljanje elektrike in toplote, ..). ==== Pravna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ==== ===== Pravna sredstva na ravni Slovenije ===== Zgoraj omenjeni načini izvajanja ukrepov ter zakonodaje za zagotavljanje kakovosti zunanjega zraka so zgolj ena od struktur preko katerih lahko pride do zagotavljanja kakovosti zraka v državi. Če Ministrstvo za okolje in prostor ter pripadajoči organi ne uspejo pri zagotovitvi kakovosti zraka po željah prebivalstva oz. civilne družbe, nevladnih organizacij, sindikatov, industrije in drugih zainteresiranih skupin se le ti lahko obrnejo tudi na pravne mehanizme, ki so povezani z organi vlade in neodvisno vejo pravne države, ki jo predstavljajo sodišča. Pravna sredstva na področju okolja za [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] in [[Civilna iniciativa|civilne iniciative]] so naslednja.<ref>{{Navedi splet|url=http://zagovorniki-okolja.si/wp-content/uploads/2018/11/Pravna-sredstva-na-podro%C4%8Dju-varstva-okolja-Senka-Vrbica-Nu%C5%A1a-Videti%C4%8D.pdf|title=Pravna sredstva na področju varstva okolja – Priročnik za nevladne organizacije in civilne iniciative.|date=2018|accessdate=|website=|publisher=Pravno-informacijski center nevladnih organizacij|last=|first=}}</ref> Posredovanje inšpektorja za okolje: to so osebe na omenjenem inšpektoratu RS, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti. So prekrškovni organ na prvi stopnji, kar pomeni, da inšpektor samostojno vodi postopke, izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku, kjer izreka tudi globe ali podaja kazenske ovadbe za kaznivo dejanje. Postopek je odvisen od narave pritožbe posameznika ali skupine posameznikov. Varstvo okolja v upravnem postopku: za urejanje zadev varstva okolja so na prvi in drugi stopnji odgovorni upravni organi. Na drugi stopni so to ministrstva. Postopek delovanja upravnih organov oz sprejemanja odločitev ureja Zakon o splošnem upravnem postopku. Osebe, ki imajo priznan status stranskega udeleženca (oseba s pravnim interesom), lahko nastopajo v postopku z izjavami in s predložitvijo dokazov (postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ali dovoljenja), lahko pa zoper izdane odločbe vložijo tudi pritožbo. Kadar o zadevi na prvi stopnji odloča upravni organ (prve stopnje), pritožbo obravnava ministrstvo, kadar pa na prvi stopnji o zadevi odloča ministrstvo, tedaj zoper odločbo ni možna pritožba, ampak je upravičenec zmožen vložiti tožbo le na [[Upravno sodišče Republike Slovenije|Upravno sodišče]], s čimer se začne upravni spor. Upravni spor je razumljen kot pravno sredstvo zoper odločitve ministrstva, ko ta odloča o pritožbi v upravnem postopku ali v posamezni zadevi kot prvostopni organ. Civilno-pravno varstvo in odškodninska odgovornost: tožbo lahko vložijo državljanke/državljani kot posameznice/posamezniki ali njihova društva/združenja in organizacije. Vlagatelj mora izkazati javni interes za vložitev takšne tožbe, ki si lahko dokaže v obliki kritične obremenitve okolja ali neposredni nevarnosti za življenje ter zdravje ljudi. Tožbo bi bilo potrebno vložiti pri Okrajnem sodišču, razen, če je bila vrednost spora večja, potem bi bilo za to pristojno Okrožno sodišče. Ob ugotovitvi krivde povzročitelja bi ta po načelu odgovornosti povzročitelja moral plačati povzročeno obremenitev. Kazenskopravno varstvo okolja: določba 9. člena Zakona o varstvu okolja določa temeljno načelo varstva okolja izraženo v »Načelu odgovornosti povzročitelja« in določa tudi kazensko odgovornost povzročitelja v primerih, ko ima protipravno ravnanje posebno težo družbene nevarnosti in gre za javni interes. Izhodišče je kaznivo dejanje »obremenjevanja in uničenja okolja in prostora, določene v 332. členu, Kazenskega zakonika (KZ-1). Kaznivo dejanje se lahko naznani policiji ali pooblaščenemu inšpektorju. Varstvo okolja pred Ustavnim sodiščem. zaradi kršitve [[človekove pravice]] s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil se lahko na Ustavno sodišče vloži ustavna pritožba, a šele na točki, ko so izčrpana vsa druga pravna sredstva ter v roku 60 dni po vročitvi akta. Varstvo okolja s pomočjo varuha za človekove pravice: vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kršene človekove pravice, lahko, da pobudo za začetek postopka pri [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuhu]], ta sicer postopek lahko začne tudi na lastno pobudo. Varuh pri svojem delu ni omejen samo na neposredne kršitve z ustavo navedene človekove pravice, ampak je lahko vključen v primeru kakršnekoli kršitve pravice posameznika s strani nosilcev oblasti (državnega organa). Postopek je odvisen od narave pobude. ===== Pravna sredstva na mednarodni ravni ===== Za zagotavljanje želja civilne družbe pa obstaja tudi možnost varstva pri mednarodnih institucijah kot sta '''[[Evropska unija|EU]]''' ter '''[[Organizacija združenih narodov|Organizacija združenih narodov (OZN)]]'''. S strani OZN je najbolj pomembna '''[[Aarhuška konvencija]]''', ki je mednarodni pravno zavezujoč instrument. EU je ta instrument implementirala z namenom zagotovitve dostopa do informacij, udeležbe javnosti pri odločanju ter dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Posameznik države podpisnice lahko, ob izrabi nacionalnih pravnih sredstev ali utemeljitvi neizrabe le teh, z opisanim problemom pristopi do komiteja, ki lahko zahteva pojasnilo omenjene države ter s preučitvijo vseh informacij sprejme nadaljnje odločitve, ki so odvisne od narave pritožbe. '''Evropski parlament in Evropska komisija''' V primeru nezadostnega uveljavljanja EU zakonodaje se lahko posamezniki ali podjetja obrnejo tudi na institucije EU, kjer je možna predložitev pisnega poziva '''Komisiji Evropskih skupnosti''' ali '''[[Evropski parlament|evropskemu parlamentu]]''', ki se lahko po preučitvi predloga obrne tudi na evropsko sodišče. Ta je v primeru pobude civilne iniciative pod vodstvom Uroša Macerla proti prekomernemu onesnaževanju korporacije [[Cementarna Trbovlje|Lafarge]], ki je obratovala proizvodnjo cementa v Trbovljah, odločilo, da Slovenija krši EU pravila glede podeljevanja dovoljenj za obratovanje naprav in s tem prisilila v ustavitev obratovanja cementarne<ref>{{Navedi splet|url=https://phys.org/news/2017-06-slovenia-eco-hero-cement-giant.html|title=Slovenia’s »eco-hero« who crushed a cement giant.|date=2017|accessdate=|website=|publisher=|last=Kavcic|first=}}</ref>. '''[[Evropska komisija]]''' ima za zagotavljanje uveljavitve ter upoštevanja EU zakonodaje pri državah članicah na voljo taktične pristope v obliki boljšega predhodnega vključevanja same države ob razmisleku in vzpostavljanju nove zakonodaje ter vzpostavljanja dialoga oz. pomoči pri povečanju zmogljivosti države članice ob prepoznanem pomanjkanju zmožnosti uveljavljanja EU zakonodaje. V tem kontekstu obstajajo tudi strateški pristopi v obliki prioritiziranja uveljavljanja bolj pomembnih aspektov zakonodaje, vzpostavljanja novih in boljših tehnik nadzora uveljavljanja zakonodaje, vzpostavljanje ter uveljavljanje sistema kaznovanja držav članic, ki ne uspejo zadovoljiti predhodno postavljenim časovnicam uveljavljanja EU zakonodaje, s pomočjo sodišč. [[Sodišče Evropske unije]] je razdeljeno na Sodišče Evropske skupnosti (ECJ), Splošno sodišče (prve stopnje) in specializirana sodišča, ki se lahko vzpostavijo ob posebnih primerih (posebnega področja), katerih pritožbe na sodbo so obravnavane na Splošnem sodišču. Ponavadi se s strani posameznika neposredno naslavlja Splošno sodišče zgolj v primerih, ko je prišlo do dejanske škode zaradi aktivnosti ali pa očitne neaktivnosti EU institucij. '''Evropsko sodišče za človekove pravice in Evropski varuh človekovih pravic''' Obstaja pa tudi '''[[Evropsko sodišče za človekove pravice]]''', ki sicer ni del pravnega sistema EU, ampak je bilo vzpostavljeno z [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] katerega članice so države EU in lahko obravnava pritožbo posameznika, skupine posameznikov ali nevladne organizacije. Ti morajo pred vložitvijo pritožbe izčrpati vsa druga pravna sredstva omenjene države (v roku 6mesecev po zadnji odločbi). Senat sodišča lahko po pozitvni presoji pritožbe zahteva od države kršiteljice pojasnilo, ki se v kasnejših korakih lahko izide v korist države, prijateljski poravnavi ali pa s sodbo, ki ugotovi obstoj kršitve in s katero se poziva državo kršiteljico na plačilo pravične odškodnine. Podobno kot v Sloveniji obstaja tudi na EU ravni '''[[Evropski varuh človekovih pravic]]''', ki je neodvisna institucija pri katerih se obravnava pritožbe zoper nepravilnega ravnanja institucij in organov EU. Pritožbo lahko vloži državljan države članice, posameznik, ki ima stalno prebivališče v EU, lahko pa jo vložijo tudi podjetja, organizacije in združenja, ki imajo sedež v EU in so se pred samo vložitvijo pritožbe že obrnili na relevantne institucije ali organe (o zadevi pritožbe v tistem trenutku ne sme odločati nobeno drugo sodišče). Evropski varuh zahteva pojasnilo omenjenih institucij ali organov preden celotni primer preuči in sprejme nadaljnje korake, ki so odvisni od narave pritožbe. ==== Dejansko stanje kakovosti zraka ==== ===== Pozitivni aspekti ===== Vzpostavljanje evropske zakonodaje (od leta 1970 do 2010) in sočasna zahteva po nadgradnji ter spreminjanju uporabljene tehnologije je uspešno pri izboljševanju kakovosti zunanjega zraka v zadnjih desetletjih. Ta je imela želen učinek nadgradnji tehnologije za proizvodnjo energije in odstranjevanje emisij pri sami proizvodnji energije, kjer bi se ob neuveljavljanju mednarodnih ter nacionalnih zakonodajnih predpisov, standardov in sočasne investicije v tehnološki razvoj, stanje količine emisij prašnih delcev PM10 povečevalo<ref name=":13">{{Navedi revijo|last=Crippa|first=|last2=Janssens-Maenhout|date=2016|title=Forty years of improvements in European air quality: regional policy-industry interactions with global impacts.|url=https://www.researchgate.net/publication/299386770_Forty_years_of_improvements_in_European_air_quality_Regional_policy-industry_interactions_with_global_impacts|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Stanje količine emisij prašnih delcev PM2.5 bi se prav tako povečevalo ob neuveljavljanju mednarodnih EURO standardov (94/63/EC, 99/13/EC, 2009/126/EC) ter standardov za izboljšanje kvalitete goriva (93/30/EC, 2003/17/EC, 2005/33/EC, 2009/30/EC) za cestna vozila, ki so predpisali izboljšanje samega procesa izgorevanja v motorjih z notranjim izgorevanjem ter vgrajevanja tehničnih sistemov za zajemanje prašnih delcev<ref name=":13" />. ===== Negativni aspekti =====<!-- Kdor ima v tem poglavju boljši predlog razlage stanja naj ga kar uporabi. Sam ne najdem boljšega načina kot je naštevanje/navajanje različnih pozitivnih/negativnih aspektov --> [[Evropska agencija za okolje|Evropska agencija za okolje (EEA)]] je leta 2019 izvedla analizo o preseganju mejnih vrednosti kakovosti zraka za PM10 ter PM2.5 v urbanih območjih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/exceedance-of-air-quality-limit-3/assessment-5|title=Exceedance of air quality standards in urban areas.|date=2019|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency|last=|first=}}</ref>. Analiza sicer pravi, da je zgolj 6-8% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti EU in 13-19%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. A je ob tem prišla tudi do ugotovitev, da je 74-81% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti WHO ter 42-52%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. Problematično je tudi dejstvo, da [[vlada Republike Slovenije]], poleg predstavnikov drugih evropskih držav, v letu 2019 ni bilo sposobno pripraviti ter predložiti Evropski komisiji bolj ambicioznega predloga programa za zmanjšanje onesnaževanja zraka do dogovorjenega roka v Aprilu, kot pravi poročilo Evropskega urada za okolje (EEB), največje mreže nevladnih okoljevarstvenih organizacij v EU<ref>{{Navedi splet|url=https://eeb.org/most-eu-governments-failed-to-file-air-pollution-plans-by-april-deadline-1/|title=Most EU governments failed to file air pollution plans by April deadline.|date=|accessdate=2019|website=|publisher=Evropski urad za okolje (EEB)|last=|first=}}</ref>. Raziskava nevladne mednarodne organizacije [[Greenpeace]] <ref>{{Navedi revijo|last=Myllyvirta|first=|last2=Den Blanken|date=2015|title=Smoke & mirrors: How Europe’s biggest polluters became their own regulators.|url=https://www.vgb.org/vgbmultimedia/Smoke+and+Mirror+final+report-p-9348.pdf|magazine=GreenPeace European Unit|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> pa je ugotovila, da je bilo pri vzpostavljeni strokovni delovni skupini za pripravo evropske direktive o industrijskih emisijah (leta 2015), več kot polovica članov te skupine zaposlenih pri energetskih družbah ali pa so izvajali proces lobiranja s strani omenjenih družb. Ti so želeli vplivati na vsebino evropske direktive, ki bi postavljala manj rigorozne standarde, kot bi bili sprejeti v drugih državah po svetu (ZDA, Kitajska). Omenjena dejstva ter s tem drugačne priorite, vklučujoč nezadostnega entuziazma splošne javnosti za večje spremembe, prispevajo k manjšemu napredku na področju onesnaženosti zraka. ==== Onesnaževanje s prašnimi delci in neenakost v družbi ==== Zaradi onesnaževanja so nekateri ljudje bolj prizadeti kot drugi. Ponavadi so ljudje in skupnosti z nizkimi dohodki ter manjšine in druge marginalizirane skupine v družbi neenakomerno izpostavljene onesnaževanju zraka<ref>{{Navedi revijo|last=Brenner|first=|date=2019|title=Environmental inequality in Austria: How equally is the air pollution burden spread in Styria?|url=https://boku.ac.at/en/wiso/sec/publikationen/social-ecology-working-papers|magazine=University of Natural Resources and Life Sciences, Social Ecology Working Paper 177|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Omenjenim delom družbe se lahko z investicijskimi programi za odpravljanje energetske revščine izboljša tudi kakovost okoliškega zraka <ref name=":12">{{Navedi revijo|last=|first=|date=2018|title=Unequal exposure and unequal impacts: social vulnerability to air pollution, noise and extreme temperatures in Europe.|url=https://www.eea.europa.eu/publications/unequal-exposure-and-unequal-impacts/|magazine=European Environment Agency|page=|pages=18-22|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ob spreminjanju načina proizvajanja toplote in elektrike, transporta, industrije in drugih dejavnosti, ki prispevajo k onesnaževanju pa se vedno bolj uporablja koncept t.i. "pravične tranzicije" za delavke ter delavce zaposlene v dejavnostih, ki bi se zaradi ukinjanja delovnih mest lahko znašli na položaju brez službe. Koncept temelji na zagotovljenem izobraževanju, možnosti predčasnega upokojevanja in drugih socialno sprejemljivih ukrepov procesa pravične tranzicije<ref>{{Navedi revijo|last=Piggot|first=|last2=Boyland|date=2019|title=Realizing a just transition and equitable transition away from fossil fuels.|url=https://www.researchgate.net/publication/330556442_Realizing_a_just_and_equitable_transition_away_from_fossil_fuels|magazine=Discussion brief. Stockholm Environment Institute|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> ==== Teoretični in praktični primeri kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka ====<!-- Tukaj se zdi smiselno postaviti primere ukrepov, ki bi lahko izboljšali področje o katerem se je v celotnem članku pisalo. --> * Univerza Laappeenrant <ref>{{Navedi revijo|last=Ram|first=|last2=Bogdanov|date=2018|title=Global energy system based on 100% renewable energy: Energy transition in Europe across power, heat, transport and desalination sectors.|url=https://www.researchgate.net/publication/329714210_Global_Energy_System_based_on_100_Renewable_Energy_Energy_Transition_in_Europe_Across_Power_Heat_Transport_and_Desalination_Sectors|magazine=Lappeenranta University of Technology Research Reports|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je raziskala možnosti tranzicije EU iz zdajšnega večinskega dela proizvodnje [[Elektrika|elektrike]] in [[Toplota|toplote]] s strani [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]] k večinskemu delu proizvodnje iz mešanice [[Obnovljivi viri energije|obnovljivih virov energije]] (OVE) do leta 2050. Ob vrstah obnovljivih virov energije dodane kratice, ki ponazarjajo način ter obseg ogrevanja: [[Soproizvodnja toplote in električne energije|kogeneracija toplote in električne energije]] (CHP), [[daljinsko ogrevanje]] (DH) in poraba toplote v industrijske namene (IH). Shranjevanje elektrike bi lahko v večini temeljilo na [[Baterija (elektrika)|baterijah]], [[Črpalna hidroelektrarna|vodnih črpalnih elektrarnah]] ter [[Shranjevalniki stisnjenega zraka|shranjevalnikih stisnjenega zraka]], medtem, ko bi toploto lahko shranjevali na večjem spektru tehnoloških zmogljivosti, ki jih poznamo že danes. Pri [[Transport|transportu]], ki danes temelji na fosilnih gorivih bi tranzicija lahko temeljila na [[Električno vozilo|električnih vozilih]], ki bi imela dovod direktne (uporaba baterij) ali indirektne električne energije (uporaba [[Vodik|vodika]] in drugih vrst utekočinjenih obnovljivih virov energije). * Koncept "[[odrast]]i" ({{jezik-en|degrowth}}) pravi, da bi za dosego ciljev izboljšanja kakovosti zraka, omejitve [[Spremembe podnebja|podnebnih sprememb]] v obsegu [[Planetarne meje|planetarnih meja]], morali ob tranziciji na obnovljive vire energije ter dejstvu o omejenosti z materialnimi viri, sočasno potekati tudi ukrepi za zmanjševanje porabe energije pri ogrevanju in porabi električne energije pri vsakdanjih ter gospodarstvenih aktivnostih. V primeru transporta pa bi se podal tudi velik poudarek na zmanjševanju deleža individualnih prevoznih sredstev in povečevanju deleža javnega transporta. V primeru industrijske proizvodnje in rabe materialov pa bi se le to omejilo na najbolj nujne potrebe, v obsegu [[Krožna ekonomija|krožne ekonomije]] in [[Trajnostnost|trajnostnega]] delovanja družbe. == Sklici == {{sklici|30em}} [[Kategorija:Onesnažila]] [[Kategorija:Onesnaževanje zraka]] 0a2br71noasm275vdyzg26v50wrp8s7 5737053 5737042 2022-08-20T07:10:43Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Airborne-particulate-size-chart.svg|thumb|upright=1.75|Shema prikazuje vrste atmosferskih prašnih delcev in njihovo razporeditev po velikosti v mikrometrih (μm).]] '''Prašni delci''' – imenovani tudi '''atmosferski aerosolni delci''', '''trdni prašni delci''' ali '''lebdeči delci''' ('''SPM''') – so [[mikroskopski]] [[delec|delci]] [[trdna snov|trdne]] ali [[tekoča snov|tekoče]] [[snovi]], [[suspenzija (kemija)|suspendirani]] v [[ozračje|zraku]]. Izraz ''[[aerosol]]'' se pogosto nanaša na [[zmes]] prašnih delcev in zraka in ne samo na prašne delce.<ref>{{cite book |vauthors=Seinfeld J, Pandis S |title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change |edition=2nd |publisher=[[John Wiley & Sons]] |year=1998 |location=Hoboken, New Jersey |isbn=978-0-471-17816-3 |page=[https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 97] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 }}</ref> Viri delcev so lahko naravni ali [[antropogeno tveganje|antropogeni]].<ref>{{cite journal |vauthors=Plainiotis S, Pericleous KA, Fisher BE, Shier L |date=January 2010 |title=Application of Lagrangian particle dispersion models to air quality assessment in the Trans-Manche region of Nord-Pas-de-Calais (France) and Kent (Great Britain) |journal=International Journal of Environment and Pollution |volume=40 |issue=1/2/3 |pages=160–74 |doi=10.1504/IJEP.2010.030891 |url=http://www.harmo.org/Conferences/Proceedings/_Crete/publishedSections/p398.pdf }}</ref> Vsebujejo različne kemijske komponente, lahko so različnih oblik in velikosti, ki segajo vse od nekaj nanometrskih do več sto mikrometrskih. Prašni delec ni nujno sestavljen iz enega [[Onesnažilo|onesnaževala]]. Vključuje lahko mešanico (plinastih) onesnaževal, ki so porazdeljena v različne velikosti. Tako je lahko neposredna posledica antropogenega in naravnega vira (primarno onesnaževalo) ali pa nastane v [[ozračje|ozračju]] (sekundarno onesnaževalo) kot posledica fizikalnih procesov in kemičnih reakcij, kot so [[kondenzacija]], [[izparevanje]] in [[koagulacija]]. Delec se pod vplivom vremenskih razmer (vlaga in drugi dejavniki) v nekaj minutah do več tednih in po prepotovani razdalji od nekaj metrov do nekaj tisoč kilometrov odstrani iz ozračja. Velikost in kemična sestava delcev določata njihove približne optične in absorpcijske lastnosti ter dinamiko gibanja (odlaganja), to pa vpliva na vidljivost in podnebne spremembe ter zmožnosti vstopa v človeška [[dihala]] in posledice za zdravje. Na človeško [[zdravje]] ne vplivajo samo neposredno, ampak z vplivom na podnebje in [[padavine]] tudi posredno. Vrste [[atmosfera|atmosferskih]] delcev vključujejo suspendirane prašne delce, torakalne in vdihljive delce;<ref name="ncbi.nlm.nih.gov">{{cite journal | vauthors = Brown JS, Gordon T, Price O, Asgharian B | title = Thoracic and respirable particle definitions for human health risk assessment | journal = Particle and Fibre Toxicology | volume = 10 | pages = 12 | date = April 2013 | pmid = 23575443 | pmc = 3640939 | doi = 10.1186/1743-8977-10-12 }}</ref> grobe vdihljive delce z oznako PM{{sub|10}}, ki so [[granularnost|grobi]] [[delec|delci]] s [[velikost delcev|premerom]] 10 [[mikrometer|mikrometrov]] (μm) ali manj; fine delce z oznako PM{{sub|2.5}}, ki imajo premer 2,5&nbsp;μm ali manj;<ref name="US EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Particulate Matter (PM) Basics |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/particulate-matter-pm-basics#PM |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=19 April 2016}}</ref> [[ultrafini delci|ultrafine delce]] s premerom 100&nbsp;nm ali manj; in [[saje]]. [[Mednarodna agencija za raziskave raka]] (IARC) in [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO) označujeta prašne delce v zraku kot [[Seznam karcinogenov skupine I|karcinogene skupine&nbsp;I]].<ref>{{cite web|url=http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|title=EHP – Outdoor Particulate Matter Exposure and Lung Cancer: A Systematic Review and Meta-Analysis|website=ehp.niehs.nih.gov|access-date=2016-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20160529064001/http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|archive-date=29 May 2016|url-status=dead}}</ref> Prašni delci so zaradi zmožnosti prodora globoko v pljuča, krvni obtok in možgane (poleg [[ultrafini delci|ultrafinih delcev]]) najbolj škodljiva oblika [[onesnaževanja zraka]]<ref>{{cite news |last1=Wasley |first1=Andrew |last2=Heal |first2=Alexandra |last3=Harvey |first3=Fiona |last4=Lainio |first4=Mie |title=Revealed: UK government failing to tackle rise of serious air pollutant |url=https://www.theguardian.com/environment/2019/jun/13/revealed-uk-government-failing-to-tackle-rise-of-ammonia-serious-air-pollutant |work=The Guardian |date=13 June 2019 }}</ref> in lahko prodrejo globoko v pljuča, krvni obtok in možgane ter povzročijo težave z zdravjem, vključno z [[miokardni infarkt|miokardnim infarktom]], [[bolezni dihal|boleznimi dihal]] in [[prezgodnja smrt|prezgodnjo smrtjo]].<ref name="EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Health and Environmental Effects of Particulate Matter (PM) |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/health-and-environmental-effects-particulate-matter-pm |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=26 April 2016}}</ref> Leta 2013 opravljena raziskava, v katero je bilo vključenih 312.944 udeležencev iz devetih evropskih držav, je pokazala, da ni varne ravni delcev v zraku in da se je za vsako povečanje delcev PM{{sub|10}} za 10 [[mikrogram|μg/m{{sup|3}}]] stopnja [[rak pljuč|raka pljuč]] zvišala za 22&nbsp;% (95-% IZ [1,03–1,45]). Manjši delci PM{{sub|2.5}}, ki lahko prodrejo globlje v pljuča, so bili povezani z 18-odstotnim povečanjem stopnje raka pljuč na 5&nbsp;μg/m{{sup|3}}; vendar ta raziskava za to povezavo ni pokazala statistične značilnosti (95-% IZ [0,96–1,46])<ref name="Lancet71013">{{cite journal |last1=Raaschou-Nielsen |first1=Ole |last2=Andersen |first2=Zorana J |last3=Beelen |first3=Rob |last4=Samoli |first4=Evangelia |last5=Stafoggia |first5=Massimo |last6=Weinmayr |first6=Gudrun |last7=Hoffmann |first7=Barbara |last8=Fischer |first8=Paul |last9=Nieuwenhuijsen |first9=Mark J |last10=Brunekreef |first10=Bert |last11=Xun |first11=Wei W |last12=Katsouyanni |first12=Klea |last13=Dimakopoulou |first13=Konstantina |last14=Sommar |first14=Johan |last15=Forsberg |first15=Bertil |last16=Modig |first16=Lars |last17=Oudin |first17=Anna |last18=Oftedal |first18=Bente |last19=Schwarze |first19=Per E |last20=Nafstad |first20=Per |last21=De Faire |first21=Ulf |last22=Pedersen |first22=Nancy L |last23=Östenson |first23=Claes-Göran |last24=Fratiglioni |first24=Laura |last25=Penell |first25=Johanna |last26=Korek |first26=Michal |last27=Pershagen |first27=Göran |last28=Eriksen |first28=Kirsten T |last29=Sørensen |first29=Mette |last30=Tjønneland |first30=Anne |last31=Ellermann |first31=Thomas |last32=Eeftens |first32=Marloes |last33=Peeters |first33=Petra H |last34=Meliefste |first34=Kees |last35=Wang |first35=Meng |last36=Bueno-de-Mesquita |first36=Bas |last37=Key |first37=Timothy J |last38=de Hoogh |first38=Kees |last39=Concin |first39=Hans |last40=Nagel |first40=Gabriele |last41=Vilier |first41=Alice |last42=Grioni |first42=Sara |last43=Krogh |first43=Vittorio |last44=Tsai |first44=Ming-Yi |last45=Ricceri |first45=Fulvio |last46=Sacerdote |first46=Carlotta |last47=Galassi |first47=Claudia |last48=Migliore |first48=Enrica |last49=Ranzi |first49=Andrea |last50=Cesaroni |first50=Giulia |last51=Badaloni |first51=Chiara |last52=Forastiere |first52=Francesco |last53=Tamayo |first53=Ibon |last54=Amiano |first54=Pilar |last55=Dorronsoro |first55=Miren |last56=Trichopoulou |first56=Antonia |last57=Bamia |first57=Christina |last58=Vineis |first58=Paolo |last59=Hoek |first59=Gerard |title=Air pollution and lung cancer incidence in 17 European cohorts: prospective analyses from the European Study of Cohorts for Air Pollution Effects (ESCAPE) |journal=The Lancet Oncology |date=August 2013 |volume=14 |issue=9 |pages=813–822 |doi=10.1016/S1470-2045(13)70279-1 |pmid=23849838 |url=https://www.openaccessrepository.it/record/23400 }}</ref> Svetovna izpostavljenost PM{{sub|2.5}} je leta 2016 prispevala k 4,1&nbsp;milijona smrti zaradi bolezni srca in kapi, raka pljuč, kroničnih bolezni pljuč in bolezni dihal.<ref name="State of Global Air 2018">{{cite web| title=STATE OF GLOBAL AIR/2018 A SPECIAL REPORT ON GLOBAL EXPOSURE TO AIR POLLUTION AND ITS DISEASE BURDEN| publisher=Health Effects Institute| year=2018| url=https://www.stateofglobalair.org/sites/default/files/soga-2018-report.pdf}}</ref> Na splošno so prašni delci v ozračju na šestem mestu med vzroki prezgodnje smrti v svetu.<ref>{{cite news|url=https://undark.org/breathtaking|title=The Weight of Numbers: Air Pollution and PM2.5|work=Undark|access-date=6 September 2018}}</ref> === Velikost prašnih delcev === [[slika:PM and a human hair.jpg|thumb|Primerjava velikosti prašnih delcev s človeškim lasom]] V osnovi se delce deli na fine ter grobe delce, ki imajo lahko drugačen tip vira in so bili izpostavljeni drugačnim atmosferskim pogojem. Delci različnih velikosti<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://b-ok.cc/book/2655019/83e684|title=Aerosol Science: Technology and Applications.|date=2014|accessdate=|website=|publisher=John Wiley and Sons Ltd.|last=Colbeck|first=|last2=Lazaridis}}</ref> : * '''Nukleacijska oblika:''' Delci s premerom manjšim od 0,1 µm, ki se formirajo z nukleacijskimi procesi temelječimi se na kondenzaciji visoko nasičene pare. Najmanjša velikost v tej kategoriji sicer ni dovolj dobro definirana, a se približuje 3nm. * '''Aitkenova oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 100 nm. Izvirajo iz parne nukleacije ali rasti prej obstoječih manjših delcev s procesom kondenzacije. * '''Akumulacijska oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 3 µm. Delci so v tej obliki formirani s procesom koagulacije manjših delcev ali pa s kondenzacijo sestavin v stanju pare. Število delcev se v tej obliki ne povečuje z rastjo kondenzacije. Proces mehanizma odstranjevanja teh delcev je počasen zato je tudi prisotno akumuliranje delcev v večje. * '''Ultrafini delci:''' Delci v Aitkenovi in nukleacijski obliki. * '''Fini delci:''' Premer manjši od 2 µm. * '''Grobe frakcije:''' Premer večji od 2 µm. Pomemben aspekt opisovanja delcev je distribucija velikosti, ki z logaritmično porazdelitvijo prikaže razmerje med velikostjo ter številom, površino, maso in volumnom. Največje število delcev je v nukleacijski, največja površina v akumulacijski in največji volumen oz masa v akumulacijski ter grobi obliki delcev. Manjša oblika vzorčenja PM2.5 (Particulate Matter) predstavlja trdne delce manjše od 2.5 µm pa vse do 0.1 µm, kar pomeni, da se lahko vzorči tako grobe, akumulacijske kot tudi fine, nukleacijske delce. Večja PM10, ki predstavlja trdne delce manjše od 10 µm pa vse do 1 µm pa pomeni, da se vzorči pretežno grobe in akumulacijske delce, pri velikosti 1-3 µm pa se obliki vzorčenja prekrivata. Izmerjene velikosti in oblike delcev so odvisne od merilne naprave, ki ima lahko več načinov merjenja in možnega porazdeljevanja velikosti delcev skozi posebne kanale, ki se sicer prilagajajo standardom in regulativam<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://epdf.pub/environmental-chemistry-of-aerosols.html|title=Environmental Chemistry of Aerosols.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Blackwell Publishing Ltd.|last=Colbeck|first=}}</ref>. Poleg fizičnih karakteristik (števila, mase in površine s pripadajočimi velikostmi) so pomembne tudi oblika, higroskopičnost (fenomen pridobivanja in zadrževanja vodnih molekul skozi proces absorpcije in adsorpcije), hlapnost ali volatilnost (kvaliteta materiala delca, ki opisuje kako hitro oz pod kakšnimi pogoji se upari) in električni naboj (opisuje adhezijski potencial delca, ki privlači ali odbija molekule različnih snovi) kateri je pomemben zaradi suspenzije ali resuspenzije, ki je lahko podobna tudi sili gravitacije<ref>{{Navedi revijo|last=Kok|first=|last2=Renno|date=2008|title=The effects of electric forces on dust lifting: Preliminary studies with a numerical model|url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1742-6596/142/1/012047/pdf|magazine=IOP Publishing Ltd, Journal of Physics: Conference Series 142|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. === Kemična sestava prašnih delcev, viri onesnaževanja in njihov delež === Poleg velikosti je zelo pomembna tudi kemična sestava delcev. Poleg vremenskih spremenljivk sta to dva parametra s katerima se lahko določi približen izvor onesnaževanja in njihov učinek na človeško zdravje. Kemična sestava je lahko homogena kjer je prevladujoča sestava delca iz enega kemičnega elementa (molekul, atomov) in posledično tudi enega vira. Ponavadi pa je sestava heterogena. Ta je sestavljena iz več kemičnih elementov, ki so bili povezani skupaj s kemičnimi reakcijami na samem mestu izvora (primarni delci) ali pa kasneje v atmosferi skupaj z drugimi delci, različnih agregatnih stanj, izvora, velikosti in kemičnih sestav ter s tem lastnostmi (sekundarni delci). Po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] so najbolj pomembne kemične lastnosti delcev:<ref name=":1">{{Navedi dokument |url=https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/67338/a76621.pdf;sequence=1|title=Guidelines for concentration and exposure-response measurement of fine and ultra fine particulate matter for use in epidemiological studies|date=2002|accessdate=|website=|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref> * Elementarna sestava * Sekundarni anorganski ioni * Ogljikove spojine * Organska sestava [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) prav tako izvaja kemične analize prašnih delcev (PM2.5 in PM10):<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/|title=Kakovost zraka v Sloveniji 2017|date=2017|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje|last=|first=}}</ref> * Ioni (Klorid, nitrat, sulfat, natrij, amonij, kalij, magnezij, kalcij) * Ogljikove spojine (Organski ogljik, elementarni ogljik) * Težke kovine (Arzen, kadmij, nikelj, svinec) * Policiklični ogljikovodiki (Benzo(a)antracen, benzofluoranten, benzo(a)pirene, inedeno(123-cd)piren, dibenz(ah)antracen) ==== Elementarna sestava ==== Prašni delci so lahko sestavljeni iz oblice kemičnih elementov in spojin, ki se oblikujejo direktno iz vira in ostanejo v primarni obliki ali pa se s pomočjo obstoječih plinov ter drugih elementov in atmosferskih pogojev ter s tem kemičnih reakcij oblikujejo v sekundarni fazi. Med elementarno sestavo delcev se šteje kemične elemente kot so minerali, ki so prisotni v zemeljski skorji (največja prisotnost je silicija, aluminija, železa in kalcija) in se s pomočjo mehanskih ter drugih procesov spustijo v zrak (ponavadi v grobih frakcijah). Pojavljajo pa se tudi sledovi kovin (kadmij, živo srebro, nikelj, krom, cink in svinec), ki ne izvirajo nujno iz zemeljske skorje in mehanskih procesov, ampak tudi termodinamičnih ob zgorevanju fosilnih goriv. Ti se lahko v sekundarni fazi spajajo z drugimi elementi kot je svinec (Pb), ki lahko oksidira v svinčev oksid (PbO). {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki | y1=25,17,8,28,22 | showValues= }} | below = Viri emisij živega srebra v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017">{{navedi dokument |url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_porocilo_2017_kakovost_zraka_fin.pdf |title=Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017 |publisher=Agencija RS za okolje |year=2018}}</ref> }} {| class="wikitable" |'''Vir emisije''' |'''Značilni elementi''' |- |'''Cestni promet''' Motorni transport Obraba motorja Nadomestni katalizator Obraba pnevmatik Prah ob/na cestišču | Br, Pb, Ba, Mn, Cl, Zn, V, Ni, Se, Sb, As Fe, Al Redki materiali Zn EC, Al, Si, K, Ca, Ti, Fe, Zn |- |'''Industrijski objekti''' Energetska postrojenja na nafto Zgorevanje premoga Rafinerije Talilnice neželeznih kovin Železarne ter jeklarne Tovarne proizvajajoče se mangana Rafinerije bakra | V, Ni Se, As, Cr, Co, Cu, Al, S, P, Ga V As, In, Cu, Zn Pb Mn Cu |- |'''Manjši izgorevalni procesi''' Sežigalnice odpadkov Izgorevanje lesa Peka mesa na žaru | Zn, Sb, Cu, Cd, Hg, K, Pb Ca, Na, K, Fe, Br, Cl, Cu, Zn Na, Al, K, Sr, Ba, Cl |- |'''Obdelava mineralov/drugih materialov''' |Mg, Al, K, Sc, Fe, Mn |- |'''Pršenje morske vode''' |Na, Cl, S, K |- |'''Resuspenzija delcev tal''' |Si, V, Cr, Ca, Ti, Sr, Al, Mn, Sc |} ==== Sekundarni anorganski ioni ==== {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil | y1=35,20,1,1,12,31 | showValues= }} | below = Viri emisij žveplovega dioksida v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Kmetijstvo | y1=11,9,50,11,9,10 | showValues= }} | below = Viri emisij dušikovih oksidov v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} Prašni delci se razlikujejo glede na primarno (direktno iz vira) in sekundarno formacijo. Sekundarna formacija se izvede v atmosferi na katero vplivajo že predhodno prisotni plini in s tem različne kemične reakcije ter drugi fizikalni procesi, kot so oksidacija žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx) in amonijaka (NH3), ki prevladujoče se izvirajo iz emisij fosilnih goriv (SO2, NOx) ter kmetijstva (NH3). Sulfat (SO4), nitrat (NO3) in amonij (NH4) so prevladujoče komponente sekundarnega anorganskega iona v prašnih delcih, ki se zaradi sočasne prisotnosti amonija v atmosferi, pojavijo kot amonijev sulfat ((NH4)2SO4) ter amonijev nitrat (NH4NO3) in izvirajo s pomočjo nevtralizacije žveplene kisline (H2SO4) ter dušikove kisline (HNO3) z amonijakom (NH3). Oksidacija (SO2) vedno rezultira v formaciji aerosolov (zaradi nizkega pritiska), medtem, ko so dušikovi oksidi (NOx) razdeljeni med plinasto fazo in fazo »trdnega« delca. Nevtralizacija žveplene kisline ponavadi prevlada nad nevtralizacijo dušikove kisline <ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change, Second edition.|last=Seinfield|first=|publisher=John Wiley & Sons|year=2006|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://www.wiley.com/en-us/Atmospheric+Chemistry+and+Physics%3A+From+Air+Pollution+to+Climate+Change%2C+3rd+Edition-p-9781118947401|last2=Pandis}}</ref>. Sekundarna formacija je odvisna od kemičnih reakcij s predhodno obstoječimi plini in koncentracijami oksidov v atmosferi ter od kemičnih in fizikalnih karakteristik obstoječih prašnih delcev s katerimi se potencialno lahko poveže v večji delec. Vremenske spremenljivke kot so temperatura zraka, vlaga, veter, pritisk in sončno sevanje pa lahko zavrejo ali pa pospešijo ta proces. {| class="wikitable" |'''Vir''' |'''Spojine''' |- |Reja živali |NH3 |- |Produkti atmosferske transformacije SO2, NOx in NH3 |H(+), SO4(2-), NO3(-), NH4(+) |- |Kotlovnica na premog in olje |SO4(2-), NH4(+) |- |Sežigalnica |NH4(+), NO3(-)SO4(2) |- |Dim zaradi sežiganja lesa |Nitrat, sulfat, NH4 |- |Kurišča za peko mesa |Nitrat, sulfat |} ==== Ogljikove spojine ==== Delež ogljikovih spojin v delcih predstavljajo različne vrste organskih spojin, med katerimi sta najbolj pomembni: elementarni ogljik (EC) in organski ogljik (OC). Elementarni ogljik (tudi črni ogljik) je oblikovan med visokotemperaturnim izgorevanjem fosilnih goriv ter biomase in predstavlja inertni sledilni del primarnega (izgorevalnega) prašnega delca. Ogljik v obliki organskih spojin je lahko primarnega izvora (transport, industrija, obraba in suspenzija bioloških ostankov,..) in pa tudi sekundarnega (oksidacija hlapnih organskih spojin). Ogljikove spojine lahko predstavljajo tudi do 60% masnega deleža finih delcev v velikosti manjših od 2.5 µm, ki so prisotni v urbanem in obcestnem okolju ter od 10 do 20% masnega deleža delcev manjših od 10 µm <ref name=":0" />. Vsebnost ogljikovih spojin zato spremlja tudi agencija Republike Slovenije za okolje, ki lahko na podlagi tega lažje določa sam izvir delcev in strategije kontrole tega dela emisij prašnih delcev. ==== Organska sestava ==== Organske spojine so izpuščene v zrak ob samem procesu predelave, izdelave, uporabe in obrabe velikega števila materialov ter produktov. V večini so lahko-hlapne ali pa polhlapne, kar pomeni, da se v stiku z atmosferskimi pogoji zelo hitro uparijo. Polhlapne organske spojine so v atmosferi lahko v obliki pare ali pa delca (trdnega, tekočega). Organske spojine vedno vsebujejo ogljik (v tem primeru izključujoč CO2, CO,..), skoraj vse pa tudi ogljiko-vodikovo (C-H) vez, predstavljajo pa lahko tudi do 30% mase PM2.5 in do 20% mase PM10<ref name=":2" />. Ponavadi se nahajajo v notranjosti prašnega delca, v manjši meri pa tudi na površini. {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Ubežni izpusti,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki,Kmetijstvo | y1=7,8,6,24,5,30,1,19 | showValues= }} | below = Viri emisij lahko hlapnih snovi v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} Lahko hlapne snovi so lahko spojine, kot so [[propan]], [[butan (plin)|butan]], [[formaldehid]]i, [[etanol]] idr., polhlapne pa klordan, [[DDT]] (pesticidi), benzojska kislina (konzervansi za živila, plastični izdelki,..), benzil butil ftalat (mehčalec polimerov-sestavni del fleksibilne plastike) in drugi. V Sloveniji in tudi drugod po svetu se posebno pozornost posveča nadzoru in omejevanju uporabe policikličnih aromatski oglijkovodikov (PAH), ki kot razred organskih spojin dokazano škodujejo zdravju in kot je v priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije opisano <ref name=":1" /> doprinesejo k razvoju [[Rakava celica|rakavih celic]] v človeškem telesu. PAH spojine so sestavljene iz več aromatskih obročov s pomočjo frakcij oglijka in se oblikujejo v pogojih kjer je prisotnost kisika zelo majhna, kot na primer v samem ognjenem okvirju izgorevanja organskih materialov (fosilna goriva, les,..) kjer ob nepopolnem izgorevanju (prenizka temperatura,..) ne pride do razgrajevanja spojin v krajše in bolj enostavne. Te ob vremenskih spremenljivkah kondenzirajo in se formirajo v ali adsorbirajo na površino delca. Policiklični aromatski ogljikovodiki, ki so prepoznani kot nevarni za človeško življenje so: benzo(a)piren (tudi najbolj obravnavan), benzo(a)antracen, acenaften, acenaftilen, antracen, dibenzo(a,h)anthracene, fluoranten, naftalen, fenantren, piren in drugi. ==== Voda ==== Voda ima velik vpliv na oblikovanje delcev in s tem na njihovo velikost ter maso. Primaren fizični proces je kondenzacija in izparevanje vodne pare, ki se ob hidrofiličnih snoveh poveže z absorpcijo (molekule se volumsko povežejo z drugo snovjo delca) ali adsorpcijo (molekule se povežejo na površini delca). Hidrofobične snovi pa se ne povežejo z in se ne razstopijo v vodi. Če je v delcu prevladujoča se skupina hidrofiličnih molekul te lahko preprečijo, da bi se hidrofobične snovi ločile od vode zaradi oblikovanja močnih vodikovih vezi. Lahko pa hidrofobična snov vpliva na zmanjšanje vsebnosti vode in s tem mase delca. S povečevanjem relativne vlažnosti se povečuje tudi stopnja rasti velikosti in mase delca, ki je odvisna tudi od drugih faktorjev (velikost delca, pot, ki jo opravi v primerjavi z drugimi delci, vremenske spremenljivke). Ob 50% relativni vlažnosti je lahko delež vode pri celotni masi delca (NH4(SO4)2) kar 30% <ref name=":1" />. ==== Kemična analiza ==== Kemično analizo se lahko izvede na večjem številu delcev ali pa samo ne enem, kjer se izvaja več različnih metod, ki se osredotočajo na manjšo površino (9 do 16 µm²). Metoda kemične analize temelječa na rentgenski flourescenčni analizi (XFR). Okoljski vrstični elektronski mikroskop (ESEM) in energetska disperzijska rentgenska analiza (EDX)<ref>{{Navedi splet|url=http://homepages.see.leeds.ac.uk/~lecsjed/huiyi/00_FTitle%20page.doc|title=Development and Application of a new Thermal Gradient Diffusion Chamber to study the Ice Nucleation Properties of Inhomogeneous Dust Aerosols|date=2007|accessdate=|website=|publisher=|last=Kulkarni|first=}}</ref> temeljita na mikroskopskem slikanju skupine delcev in posameznega delca na filtru, katerega sočasno obravnavata tudi z visoko frekvenco rentgenskega štetja katerih spektrovni odboj se analizira in poveže z obstoječimi kemičnimi elementi. Kemična sestava delcev se razlikuje glede same lokacije (izvora, izvajanja meritev), ki ima ponavadi svoje specične lastnosti, ki so povezane z različno industrijo ter delovanjem ljudi (v mestih), različnimi vrstami rastja (v ruralnih predelih) in vremenskimi pogoji. ==== Izvor delcev ==== {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=300 | height=150 | yAxisTitle=% | legend=Vir | type=stackedrect | x=SOX,NOX,PM10,PM2.5,NMVOC | y1=0,1,4,5,1 | y2=0,39,10,11,9 | y3=3,9,2,2,1 | y4=9,3,19,10,48 | y5=20,11,6,8,2 | y6=51,17,5,4,9 | y7=17,14,39,56,17 | y8=0,6,15,4,13 | y1Title=Odpadki | y2Title=Cestni promet | y3Title=Ostali promet | y4Title=Industrijski procesi in raba | y5Title=Raba energije v industriji | y6Title=Proizvodnja elektrike in toplote | y7Title=Gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor | y8Title=Kmetijski sektor | showvalues= | colors=#777099,#b7b5da,#adc446,#7b9033,#fdf8b0,#44859e,#6ec5c2,#a8dce7 }} | below = Različne vrste emisij v Evropi (2018)<ref name="EEA_report_2018">{{navedi dokument |url=https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2018 |title=Air quality in Europe — 2018 report |series = EEA Report |issue=12/2018 |publisher= Evropska agencija za okolje |year=2018}}</ref> }} Prašni delci se v osnovi delijo glede na naravni ter antropogeni izvor. Antropogeni izvor na globalni ravni predstavlja zgolj 19% delež vseh delcev v ozračju, ostalih 81% pripada naravnim izvorom <ref>{{Navedi revijo|last=Chen|first=|last2=Jiang|last3=Huang|date=2018|title=Quantifying contributions of natural and anthropogenic dust emission from different climatic regions.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1352231018304965|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Največji naravni izvori emisij prašnih delcev so območja: puščava Sahara, puščava Taklamakan, Arabski polotok in zahodni del Avstralije. Največji antropogeni izvori pa so na območju: Indije, Kitajske, Severne Amerike in Evrope. Zelo sušna in sušna območja so tista, ki največ prispevajo k emisijam s strani naravnih virov in delno sušna, sušna, subhumidna in humidna območja s strani antropogenih. ===== Naravni izvori ===== Največje koncentracije naravnega izvora se nahajajo na območjih kjer je suho podnebje in primerna geologija zemeljske skorje (izsušena tla polna drobnega peska ali zemlje) kot so: puščava, plaže, večje odprte površine zemlje kjer ob pravih vremenskih pogojih (veter) pride do resuspenzije delcev v zrak. Obmorske geografske lokacije imajo prisotnost morske soli, ki nastane zaradi stratifikacije (razslojevanje različnih kompozicij vode ob različnih temperaturah) in dviganjem, prenašanjem in sedimentacijo le teh na obalna območja (mesta, države), ki pa se ob intenzivnih podnebnih pogojih (veter) lahko prenaša tudi v notranjost celin. Veča pa se tudi intenziteta dinamike že obstoječih naravnih podnebnih pogojev, ki ob akumulativnem prispevku človeka k [[Spremembe podnebja|podnebnim spremembam]] doprinese k požarom v divjini<ref>{{Navedi revijo|last=McClure|first=|last2=Jaffe|date=2018|title=US particulate matter air quality improves except in wildifre-prone areas.|url=https://www.pnas.org/content/115/31/7901|magazine=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Antropogeni izvori ===== Največje koncentracije delcev antropogenega izvora se nahajajo v urbanih središčih, kjer živi tudi večina industrializiranega sveta, ki je zaslužena za največji delež zgodovinskih izpustov, poleg v zadnjih desetletjih vzpenjajočih se velikih držav (Kitajska in Indija)<ref>{{Navedi revijo|last=Ritchie|first=|last2=Roser|date=2017|title=CO2 and other greenhouse gas emissions|url=https://ourworldindata.org/co2-and-other-greenhouse-gas-emissions|magazine=University of Oxford|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kot je razvidno se delež antropogenih virov v mestih regionalno razlikuje, na globalni ravni pa je povprečje PM2.5<ref>{{Navedi revijo|last=Karagulian|first=|last2=Bellis|date=2015|title=Contributions to cities ambient particulate matter (PM): A systematic review of local source contributions at global level.|url=http://source-apportionment.jrc.ec.europa.eu/Docu/Karagulian_et_al_2015.pdf|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>: * Promet: 25 % * Domače kurjenje goriv (les, premog, plin za kuhanje in ogrevanje): 22 % * Industrijske dejavnosti (zgorevanje nafte, premoga v energetskih postrojenjih, emisije s strani industrij kot so: petrokemična, metalurška, keramična, farmacevtska, informacijsko-tehnološka,..): 15 % * Nedoločeni viri človeškega izvora (agrikulturna dejavnost, odpadki, sprememba namembnosti gozdnih in drugih površin,..): 22 % * Naravni viri (delci zemlje, soli): 18 % ====== Slovenija ====== Glavni viri primarnih in sekundarnih delcev PM2.5 ter PM10 v Sloveniji (v letu 2016) so bila individualna kurišča na les (sektor rabe goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju) in dizlovi motorji na notranje izgorevanje (sektor cestnega prometa), ki so skupaj predstavljala do 85% vseh virov. Podatki so bili pridobljeni s strani agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO)<ref name=":2" />. ====== Evropska unija ====== V Evropski Uniji je največji onesnaževalec z žveplovimi oksidi (SOx)  »proizvodnja elektrike in toplote«, dušikovimi oksidi (NOx) »cestni promet«, prašnimi delci (PM2.5 ter PM10) »gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor«, kar je v skladu s slovenskimi razmerami<ref>{{Navedi splet|url=https://res.cloudinary.com/rampi/raw/upload/v1540861448/Air_quality_in_Europe_-2018_report-compressed_edcg1e.pdf|title=Air quality in Europe – 2018 report|date=2018|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency: European Environment Agency|first=}}</ref>. Letne koncentracije prašnih delcev (PM2.5 in PM10) so najvišje v predelih Evrope kjer je večja urbanizacija (koncentracija ljudi) in prisotnost industrije, večje rabe primarnih energentov v obliki lesa ali pa fosilnih goriv za proizvajanje elektrike ter toplote. Pomembni pa so tudi geografski in vremenski pogoji, ki ne nudijo zmožnosti razpihovanja delcev in drugih onesnaževal zaradi gorovja na eni in nižine na drugi strani kot je primer stabilne atmosfere (pozimi je prisotna toplotna inverzija) v severni Italija, ki ima vpliv tudi na Slovenijo<ref>{{Navedi revijo|last=Finzi|first=|date=1991|title=LANDSAT images of urban air pollution in stable meteorological conditions|url=https://www.researchgate.net/publication/42433064_Satellite_data_for_the_air_pollution_mapping_over_a_city_-_The_use_of_virtual_stations|magazine=Il Nuovo Cimento C|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> . === Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami === ==== Dinamika enega prašnega delca ==== Gibanje enega prašnega delca predstavlja molekula snovi, ki potuje skozi zrak v ravni liniji dokler ta ne trči ob drugo molekulo in spremeni smer ter svojo hitrost, do naslednjega trka in tako naprej. Molekule se lahko združujejo med sabo v procesu nukleacije ali pa trčijo ob delec, ki je mnogo večji od njih in združijo. Na delec deluje sila upora (Fupor), ki je odvisna od lastnosti tekočine (hitrost, tlak, viskoznost) v kateri se delec giblje ter samih lastnosti gibanja delca (tudi oblike) in je definirana s pomočjo »Stokesovega zakona«. Sila upora je prisotna, ko ima delec drugačno hitrost od hitrosti tekočine (plina) v kateri se nahaja, ta pa je odvisna tudi od eksternih sil kot so sila gravitacije (Fg), ki je odvisna od mase delca. V primeru čistilnih naprav pa je prisotna tudi elektrostatična sila (Fes), ki pa je odvisna od električnega naboja delca. Gibanje molekul (trki ob delec) je zaradi difuzije in vremenskih spremenljivk naključno, z različnimi vrstami intezitete in se ga da na mikroravni opisati z »Brownovim gibanjem«, ki upošteva maso delca ter naključni prekinjajoči se pospešek odvisen od trkov z drugimi delci ali molekulami<ref name=":3" />. Delci pa lahko, zaradi turbulentnega toka tekočine (hidrodinamičnih sil), sile gravitacije (pri večjih delcih), sile upora (površin) in drugih eksternih sil (vremenskih spremenljivk), sedimentirajo in s tem zmanjšajo svojo številčno in masno koncentracijo. ==== Prenos snovi ter oblikovanje delcev s procesom nukleacije in koagulacije ==== Začetek formiranja delcev imenujemo proces nukleacije, ki se lahko pojavi s kristalizacijo tekoče faze molekul v trdno, s tekoče faze v plinasto (uparevanje) in plinaste faze (elementov onesnaževala ter vode) v tekočo (kapljice) ali trdno (kristalizirani delci). Rast nukleacije se odvija, ko energija molekularnega toka na samo površino preseže molekularni tok iz same površine drugih molekul ali delcev. Prenasičeno ali visokonasičeno stanje molekul (kemični potencial molekule v visokonasičenem stanju) v plinastem stanju, ki je podvrženo spremembam v temperaturi in tlaku (ohlajevanje-kondenzacija ali izparevanje), spremembam v sami kemični kompoziciji (stik z drugimi elementi) in s tem kemičnimi reakcijami (oksidacija), lahko spremeni samo agregatno stanje in s tem dinamiko privlačnih (kohezijskih) sil med molekulami in atomi. Te sile vključujejo »Van der Wallsove«, kovalentne, ionske in druge kemično-elektronske vezi. Nenasičena ali nasičena para postane prenasičena z različnimi termodinamskimi procesi, kot so izotermična kompresija, izobarično ohlajanje in adiabatična ekspanzija. Procesu oblikovanja molekul v prenasičenem stanju, pravimo tudi homogena nukleacija v večjo skupino, ki je sestavljena iz samo ene vrste molekul. Druge vrste nukleacijskih procesov<ref name=":3" />: * Homogena-homomolekularna: lastna nukleacija iste vrste molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin. * Homogena-heteromolekularna: lastna nukleacija dveh ali več vrst molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin. * Heterogena-homomolekularna: nukleacija iste vrste molekul na drugi vrsti snovi. * Heterogena-heteromolekularna: nukleacija dveh ali več vrst molekul na drugi vrsti snovi. Ti delci so v velikostnem razredu nukleacijske ali aitkenove oblike in sicer od 0.01 do 0.1µm ter imajo zaradi hitrih procesov in dinamike ter združevanja se z večjimi delci, tudi kratko življensko dobo (nekaj minut do nekaj ur). Nukleacijska oblika prašnega delca se lahko oblikuje in združuje tudi z drugimi nukleacijskimi (homogene ali heterogene vrste) ali pa tudi večjimi oblikami prašnih delcev s procesom koagulacije v akumulacijsko velikost delcev (0.01µm do 3µm), ki imajo tudi več tedensko atmosfersko življensko dobo. Lahko pa se oblikuje s kondenzacijo sestavin v stanju pare na že obstoječe delce. Prenos snovi in oblikovanje delcev se v atmosferi primarno izvaja s kondenzacijo in izparevanjem vodne pare. Kondenzacija (ali izparevanje) poteka zaradi tlačne razlike med zunanjo paro ter paro na površini delca. Stopnja rasti je odvisna od relativne vlažnosti, velikosti delca in relativne velikosti delcev v primerjavi s povprečno razdaljo gibajočih se delcev med zaporednimi trki, ki spreminjajo smer, energijo ali druge lastnosti delcev ter od prisotnosti drugih visokonasičenih snovi. Reakcija žveplovega dioksida (SO2) z vodo tvori žveplasto kislino (H2SO3) ta pa v atmosferi reagira s kisikom in tvori žvepleno kislino (H2SO4). Žveplena kislina je poleg organskih spojin ena od najbolj zaslužnih spojin za oblikovanjem novih delcev v atmosferi. Žveplena kislina ima nizek parni tlak, kar pomeni, da lahko hitreje kondenzira in zato igra vlogo predhodnega plina pri oblikovanju prašnih delcev. Dokazana je korelacija med izmerjeno koncentracijo žveplene kisline (H2SO4) ter številčno koncentracijo delcev v velikosti od 3 do 6 nm (nukleacijska velikost), ki predstavlja sam začetek oblikovanja delcev<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Sihto|first=|last2=Kulmala|date=2006|title=Atmospheric sulphuric acid and aerosol formation: implications from atmospheric measurements for nucleation and early growth mechanisms.|url=https://acp.copernicus.org/articles/6/4079/2006/|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kljub izključevanju rastnih mehanizmov je razvidno, da žveplena kislina predstavlja večji delež zaslužen za oblikovanje delcev, ne pa celotnega, ki je razdeljen še med druge spojine (organske spojine ter sekundarni ioni kot je amonijak) ter odvisen od vremenskih spremenljivk. Nukleacija je v takem primeru heterogena-homomolekularna. ==== Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami ==== Koncentracija (dinamika) delcev je odvisna tudi od vremenskih spremenljivk v spodnjem delu [[Ozračje|atmosfere]] – troposferi, kjer se odvijajo globalni ter regionalni vremenski pojavi kot so: različne vrste zračnih mas, ki vplivajo na formiranje vremenskih front in s tem na ciklone, anti-ciklone in druge vrste vremenskih pojavov. Ti pojavi vplivajo na dinamiko v  spodnjemu delu troposfere - atmosferski mejni plasti, ki se nahaja od 1 do 2km nad zemeljskim površjem. V tej mejni plasti se odvijajo tudi lokalni vremenski pojavi z vremenskimi spremenljivkami, izmed katerih so za samo dinamiko prašnih delcev najbolj pomembne: temperatura zraka, vlažnost zraka, hitrost vetra ter globalno sončno sevanje. ===== Temperatura zraka ===== [[Temperatura]] zraka je odvisna od sončnega sevanja v obliki elektromagnetnega valovanja, ki preide atmosfero in vzpostavi stik z zemeljskim površjem katero del sončne svetlobe absorbira, del pa odbije nazaj v atmosfero oziroma vesolje. Absorbirano sončno sevanje segreje zemeljsko površino, ki z nižjo frekvenco elektromagnetnega valovanja odseva toploto nazaj proti površju in v atmosfero ter vesolje. V atmosferi se toplota zadržuje zaradi absorpcije v vodni pari, ogljikovem dioksidu in ostalih plinih, ki ustvarjajo učinek tople grede in segrevajo ozračje ter s tem dvigajo samo temperaturo. Temperatura se v atmosferi spreminja z geografsko lokacijo ter višino in je v lokalni ter globalni troposferi odvisna od konvekcijskega gibanja, ki je podnevi bolj pomembno od gibanja vetra, s prehajanjem v noč pa se omenjeno razmerje spremeni in gibanje vetra ob površini ter s tem vzbujene turbulence prevlada nad konvekcijskim. Konvekcijsko gibanje se odvija v konvekcijski mejni plasti, ki je spodnja meja troposfere katere višina se lahko razteza od nekaj sto metrov pa do nekaj kilometrov. V tej mejni plasti se, zaradi nehomogenosti zemeljske topografije in posledične razlike v odsevanju zgoraj omenjene toplote, odvijajo konvekcijski prenosi toplote, ki temeljijo na prenosu toplote zaradi gibanja molekul v plinasti ali tekoči fazi<ref>{{Navedi knjigo|title=Environmental fluid mechanics.|last=Cushman-Roisin|first=|publisher=John Wiley and Sons, Inc|year=2019|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=http://www.dartmouth.edu/~cushman/books/EFM/front.pdf}}</ref>. Temperatura je najvišja ob površini zemlje ter se z višino spreminja. Z večjo višino se zmanjšuje zračni pritisk ter gostota zračne mase, ki posledično zmanjša tudi samo temperaturo ozračja in s tem vpliva na koncentracijo delcev, ki se večinoma zadržujejo v atmosferski mejni plasti. To je podobno procesu toplotne inverzije, ki nastane ob nižji temperaturi zraka nad samo površino zemlje kot pa je temperatura le tega nad to tanko plastjo. V tem primeru se onesnaževala ne zmorejo dvigniti in razpršiti, kar v poletnih mesecih lahko povzroči [[smog]], med zimskimi pa tudi zadrževanje prašnih delcev. Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je pozimi ob nizkih temperaturah od -10 ºC pa vse do 10 ºC, kjer je ponavadi prisotna toplotna inverzija. V preostalem delu leta pa tudi ob višjih temperaturah v odsotnosti oblakov ter prisotnosti stabilnih atmosferskih pogojev, v primeru velike razlike med največjo ter najmanjšo izmerjeno dnevno temperaturo in ob prisotnosti nizke višine atmosferske mejne plasti<ref name=":6">{{Navedi revijo|last=Barmpadimos|first=|last2=Hueglin|date=2011|title=Influence of meteorology on PM10 trends and variability in Switzerland from 1991 to 2008.|url=https://www.researchgate.net/profile/Stephan_Henne2/publication/253426542_Influence_of_meteorology_on_PM10_trends_and_variability_in_Switzerland_from_1991_to_2008/links/56b05aa108ae8e37214d5f7d.pdf?inViewer=0&pdfJsDownload=0&origin=publication_detail|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Hitrost vetra ===== Stanje konvekcijske mejne plasti ter s tem prenašanje toplote pa temelji tudi na dinamiki vetra, ki se v atmosferi spreminja z višino in povzroča, skupaj s konvekcijo, horizontalno ter vertikalno mešanje zraka s pomočjo nastalih turbulenc, ki vplivajo na samo hitrost vetra. Ta je odvisna od aerodinamičnega upora, ki je ob zemeljskem površju tako velik, da je hitrost vetra zelo majhna (lahko tudi 0 m/s), z višino pa se zmanjšuje ter ob odsotnosti večjih topografskih preprek (mesta, hribovja) ohranja večjo konstanto hitrost in s tem vpliva na razpršitev prašnih delcev ter drugih onesnaževal. Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je ob manjših hitrostih vetra (manj kot 5 m/s). Medtem, ko primer korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Csavina|last2=Field|date=2014|title=Effects of wind speed and relative humidity on atmospheric dust concentrations in semi-arid climates.|url=https://www.researchgate.net/publication/261919978_Effect_of_Wind_Speed_and_Relative_Humidity_on_Atmospheric_Dust_Concentrations_in_Semi-Arid_Climates|magazine=Science of the Total Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> temu nasprotuje saj je večja hitrost vetra zaslužena tudi za resuspenzijo delcev s tal, a prejšnja trditev vseeno drži zaradi fizikalnega dejstva, da večja hitrost vetra pomaga pri razpršitvi delcev v različne horizontalne ter vertikalne prostorske dimenzije, ki pa je vseeno v neizolirani obliki odvisna od mnogih drugih faktorjev, ki lahko spremenijo zgornjo trditev. Ob sami hitrosti vetra je pomembna tudi smer vetra. Ta ima lahko korelacijo z visokimi masnimi koncentracijami prašnih delcev zaradi velik vpliva onesnaževanja geografskih območji in človeških aktivnosti, ki se nahajajo v tisti smeri (velika kmetijska ali pa industrijska območja, požari,..)<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Tai|first=|last2=Mickley|date=2010|title=Correlations between fine particulate matter (PM2.5) and meteorological variables in the United States: Implications for the sensitivity of PM2.5 to climate change.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S135223101000539X|magazine=Elsevier Ltd., Atmospheric Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Vlažnost zraka ===== Vlažnost zraka je oznaka za količino vodne pare prisotne v zraku in lahko nakazuje na možnost dežja, oblakov, megle in drugih vremenskih pojavov. Vodna para na zemlji primarno izvira iz povišanja temperature nekega geografskega območja in sočasnega izparevanja morja, drugih vodnih teles v različnih agregatnih stanjih (ledeniki, jezera) ter rastja in zemlje, ki vsebuje delce vode. Na vlažnost zraka določene geografske lokacije vpliva, poleg intenzivnosti sončnega sevanja in s tem temperature, tudi veter. Visoka vlažnost lahko nakazuje na padavine in stopnjo le teh, ki z zajemanjem delcev ter procesom sedimantacije zmanjšujejo koncentracijo prašnih delcev v ozračju. Zmanjševanje koncentracije pa je odvisno od geografije, splošnega podnebja, ki ima lahko že samo po sebi nižjo raven vlažnosti (od 20 do 60% pri polsušnem podnebju)<ref name=":7" /> ter dviga ali spuščanja atmosferske mejne plasti ter s tem višanja ali nižanja relativne vlažnosti <ref name=":6" />, kjer se s prisotnostjo višje vlažnosti v zraku (+ 60%) v nekaterih podnebnih ter višinskih pasovih lahko viša tudi sama koncentracija prašnih delcev. Raziskava <ref name=":7" /> Pri korelaciji med vlažnostjo (v različnih sezonskih obdobjih) ter masnimi koncentracijami prašnih delcev je tako lahko precej velika tudi negotovost, ker imajo velik vpliv tudi druge vremenske spremenljivke ter geografska območja in človeška aktivnost, ki lahko vplivajo na dinamiko gibanja prašnih delcev. Zaradi teh negotovosti je pomembno izračunati tudi korelacijo med večjim številom različnih vremenskih spremenljivk ter masnimi koncentracijami na različnih geografskih območjih skozi čas. ===== Povezovanje vremenskih spremenljivk ===== Vzpostavljanje individualnih korelacij med koncentracijo prašnih delcev ter posameznimi vremenskimi spremenljivkami ni zadostno, lahko tudi zavajujoče in je zaradi kompleksnosti vremenskih pojavov (pred in med samim merjenjem), topografije ter velikosti, hrapavosti površine in kemične sestave prašnega delca ter prisotnosti drugih komponent v zraku le te potrebno obravnavati s celostne perspektive. <!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. -->Raziskava korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7" /> tako opisuje dinamiko ob manjših peščenih nevihtnih vremenskih pojavih.V prvem primeru polsušnega celinskega podnebja, ob dokaj konstantnih temperaturah ter primeru tlakovane kot netlakovane ceste, prikazuje, da je ob hitrostih vetra nad 4 m/s ter nizki relativni vlažnosti (<25%) opaziti večanje masne koncentracije večjih delcev (PM10), kar se pripisuje adsorpciji vode na suhe delce ter s tem prevladujočimi strižnimi napetostmi nad kohezijskimi silami med delci, ki so večje pri višji relativni vlažnosti (>25%). Ta bi s tem lahko naznanila zmanjšanje same zmožnosti resuspenzije delcev s tal (erozija tal). V drugem primeru polsušnega celinskega podnebja pa je razvidno, da se masna koncentracija delcev PM10 poveča ob hitrosti vetra nad 6 m/s ter relativni vlažnosti v območju nad 30% do 60 %. Zaradi razpršenih rezultatov analize je torej ugotovljeno, da obstaja med masno koncentracijo delcev nelinearna odvisnost s povprečno hitrostjo vetra ter relativno vlažnostjo, ki nakazuje na to, da je za boljše razumevanje dinamike potrebno upoštevati še večje število dejavnikov kot so: samo dinamično spreminjanje hitrosti ter smeri vetra (sunki vetra), spreminjanje temperature, značilnosti terena in obliko površine ter kemijsko sestavo prašnega delca, ki lahko spreminja značilnosti adsorpcije vodne pare na sam delec.<!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. --> Raziskava<ref name=":8" /> opisuje dinamiko med temperaturo, relativno vlažnostjo in kemično sestavo prašnih delcev, ki se razlikuje tudi z različnimi geografskimi lokacijami v Združenih državah Amerike ter njihovimi specifičnimi lastnostmi, ki lahko vplivajo na koncentracijo prašnih delcev. V večini različnih delov ZDA je bila zaznana pozitivna korelacija med dvigom temperature ter koncentracijami organskega ter elementarnega ogljika in sulfata, ki je produkt hitrejše oksidacije žveplovega dioksida. Negativna, razen severa in jugozahoda ZDA, pa z nitratom, ki jo pojasnujejo z večjim izparevanjem nitrata iz faze delcev v plinasto fazo ob povišanih temperaturah. Korelacija med povečano vlažnostjo ter sulfatom in nitratom je pozitivna, saj žveplov dioksid lažje oksidira v oblakih, formiranje amonijevega nitrata pa je v sami odvisnosti od relativne vlažnosti. Nevtralna ali pa negativna pa pri organskem ter elementarnem ogljiku, ki imata negativno korelacijo v jugovzhodu ter zahodu ZDA, kjer je prisotna nizka relativna vlažnost v povezavi s sušami ter posledično požari, ki so sami velik vir ogljikovih aerosolov ali pa ob obalnih območjih, kjer je pa nasprotno prisotna zelo visoka vlažnost, ki je povezana s konstantnim dotokom čistega morskega zraka, kar preprečuje začetno formiranje organskih ogljikovih aerosolov v tekoči fazi. ===== Vpliv prašnih delcev na podnebne spremembe ===== Učinek prašnih delcev je, v primerjavi s [[Toplogredni plin|toplogrednimi plini]], na [[Spremembe podnebja|podnebne spremembe]] in [[planetarne meje]] precej majhen. Zaradi kratke življenske dobe imajo prašni delci večji vpliv na lokalno podnebje. Pod direktni vpliv se štejeta razprševanje in absorbcija sončnega sevanja, ki spreminjata zemeljsko sevalno ravnotežje<ref>{{Navedi revijo|last=Boucher|first=|last2=Randall|date=2013|title=Clouds and Aerosols. Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change.|url=https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WG1AR5_Chapter07_FINAL-1.pdf|magazine=Cambridge University Press|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Razprševanje povečuje odbojnost planeta in s tem le tega ohlaja, medtem, ko absorbcija učinkuje ravno nasprotno in segreva atmosfero. Razmerje med učinkom ohlajanja in segrevanja je odvisno od kemične sestave aerosolov ter okoljskih pogojev, vseeno pa aerosoli antropogenega izvora planet ohlajajo. Sončno sevanje, ki doseže zgornji sloj atmosfere je 342 W/m<sup>2</sup>, od tega vse do površja 67 W/m<sup>2</sup> absorbira in 77 W/m<sup>2</sup> odbije atmosfera ter kemične komponente in njihov doprinos k zemeljskemu sevalnemu ravnotežju. Pod indirektni vpliv se šteje oblikovanje novih kapljic (tudi ledu) v oblakih s pomočjo kondenzacije okoli prašnih delcev, ki povečajo samo odbojnost oblaka in ohlajanje podnebnega sistema. Nezanemarljiv vpliv imajo tudi na povečanje (v nekaterih primerih tudi na zmanjšanje) zmožnosti padavin z oblakov. ===== Atmosferski transportni ali razpršitveni modeli ===== Razpršitveni modeli, ki spadajo pod širšo skupino modelov za izračun koncentracij zračnega onesnaževanja, dobijo uporabno vrednost pri programih nadzora koncentracij in reguliranja izpustov prašnih delcev. Idealni model bi vključeval vse karakteristike obstoječih zračnih onesnaževal, njihovega izvora, dinamike z meteorološkimi spremenljivkami v atmosferi ob poljubnem času ter na poljubni lokaciji. Takšen model ne obstaja, zato se je potrebno zadovoljiti z manj zanesljivimi praktično-eksperimentalnimi ter matematičnimi približki realnega stanja<ref>{{Navedi knjigo|title=Air pollution control engineering, Second edition|last=Noel de Nevers|first=|publisher=McGraw-Hill International Editions, Civil Engineering Series|year=2000|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://b-ok.org/book/2724986/d8f2ca?dsource=recommend}}</ref>. Najbolj enostaven je model zaboja, ki temelji na območju (mesto, primestje, ruralno območje,..) v obliki pravokotnika s pripadajočo se širino, dolžino ter višino, ki predstavlja atmosfero kjer so poenostavljeni pogoji takšni, da se onesnaževala popolnoma zmešajo in so enake koncentracije v katerikoli točki tega volumna. Modelu zaboja vsebuje tudi konstantno hitrost in smer vetra. Ta predstavlja povprečno hitrost in smer skozi celotno višino. Koncentracije onesnaževal, ki s pomočjo vetra prehajajo v mesto so konstantne. Konstantna pa je tudi stopnja onesnaženosti, ki izvira iz samega mesta. ====== Gaussov razpršitveni model ====== Je najbolj pogosto uporabljen, ki temelji na opisu trodimenzionalnega polja koncentracij onesnaževala izvirajočega se iz ene točke oz. enega vira ob meteoroloških in emisijskih pogojih, ki jih je pri končnem izračunu potrebno upoštevati skupaj z znanimi fizikalnimi zakoni (različne vrste difuzije, kondenzacija, koagulacija,..). Koordinatni sistem je postavljen in fiksiran v spodnjem centru izvora onesnaževanja, v tem primeru dimnika [[Energetski vir|energetskega postrojenja]], kar predstavlja temelj Eulerjevega matematičnega modela. Os X je postavljena v smeri horizontalno usmerjenega vetra in s tem glavni smeri razpršitve onesnaženega zraka, ki pa se med drugim razprši tudi v Y ter z smeri postavljenih osi. Na začetku se zaradi hitrosti in temperaturne razlike onesnaževala ter atmosfere onesnažen zrak dvigne v smeri Z, kasneje pa zaradi pogojev atmosfere, ki jih lahko z naprednimi numeričnimi metodami približamo realnemu stanju, razprši tudi v druge smeri. Obstaja pa tudi Langragov matematični model kateri ima gibajoči se koordinatni sistem postavljen v določeno točko onesnaženega zraka, ki spreminja svojo lokacijo glede na samo gibanje zraka zaradi pogojev atmosfere. Oba pristopa imata svoje specifične, pozitivne, lastnosti. ====== Večcelični model zaboja ====== Vsebuje oba predhodno omenjena modela, kjer je nad območjem interesa postavljenih več posameznih celic v katerih prevladujejo drugačni pogoji atmosfere, koncentracije onesnaževala ter njihovega razvoja, ki so lahko izven celičnega izvora. Metodo v spodnjem delu večceličnega zaboja dopolnjujejo Gaussovi rapršitveni modeli, ki so locirani na samih virih onesnaževanja. Ker pa v realnosti ni mogoče označiti ter nadzirati vsakega posameznega vira onesnaževanja, se ta del metode dopolnjuje z nadziranjem koncentracij onesnaževala na različnih merilnih mestih. Ti delujejo kot sprejemniki emisij, ki poleg atmosferskih pogojev, intenzivnosti koncentracij, sočasno izvajajo tudi kemično analizo onesnaževala preko katere je lažje določiti sam izvor, gibanje in razvoj. Nekateri novodobni računalniški modeli ter njihovi algoritmi še vedno temeljijo ali pa vsaj delno vključujejo zgoraj omenjene modele. Ti kljub poenostavljenim matematičnim formulam, katere omejujejo vključevanje vpliva topografije okolja, aerodinamičnosti stavb ter dreves, spreminjanje hitrosti in smeri vetra (turbulenca, stabilnost atmosfere,..), sončnega sevanja in kemičnih reakcij, še vedno predstavljajo pomemben delež matematičnega prispevka pri samem modeliranju<ref>{{Navedi revijo|last=Tominaga|first=|last2=Stathopoulos|date=2016|title=Ten questions concerning modeling of near-field pollutant dispersion in the built environment.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0360132316302347|magazine=ollutant dispersion in the built environment. Building and Environment, The International Journal of Building Science and its Applications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ====== Drugi računalniški modeli ====== Poleg atmosferskih razpršitvenih modelov so trenutno najbolj uporabljeni računalniški modeli koncentracij: »geostatistic interpolation«,  »remote sensing retrieval«, in »radial basis function (RBF) neural network«.<ref>{{Navedi revijo|last=Zou|first=|last2=Wang|date=2015|title=Spatial modeling of PM2.5 concentrations with a multifactoral radial basis function neural network|url=https://link.springer.com/10.1007/s11356-015-4380-3|magazine=Environmental Science and Pollution Research, Springer Nature|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. »RBF neural network« temelji na strojnem učenju večplastnih vozlišč, ki so povezane med seboj in potrebujejo začetne predpostavke porazdelitve (Gaussova funkcija) matematičnih spremenljivk kot so: lokacija merilnikov koncentracij prašnih delcev, same koncentracije prašnih delcev, vremenske spremenljivke (vlaga, hitrost vetra,..) dolžina cestišč, razdalje od cestišč, vrste rabe zemljišč in gostota prebivalstva. V drugem koraku (skriti plasti) se izvajajo različne kombinacije možnih spremenljivk katerih število se lahko samodejno poveča zaradi vedno večjega števila vnešenih informacij ter obsežnejšega vnašanja začetnih spremenljivk (t.i. strojno učenje). V zadnjem koraku (izhodni plasti) se pridobi rezultat, ki je odvisen od linearno obteženih kombinacij vozlišč v drugi plasti in s tem rezultat željenih simulacij predhodno določenih željenih pogojev (vnešenih spremenljivk), ki se izboljšuje z vedno večjim vnašanjem informacij in možnih spremenljivk v prvem koraku. === Metode izvajanja meritev številčne ter masne koncentracije prašnih delcev === Zgodovina razvoja področja zaznavanja, opazovanja, merjenja in regulacije onesnaževanja zraka je v tesni odvisnosti od razvoja merilnih metod in naprav za izvajanje dejanskih meritev. Te pa sa odvisne od splošnega razvoja [[Naravoslovje|naravoslovne znanosti]] (fizike, kemije, medicine,..) in tehnološkega napredka različnih obdobij. Zgodovino izvajanja meritev se deli na tri pomembna obdobja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Aerosol measurement: Principles, techniques and applications, Second edition: Historical aspects of aerosol measurements.|last=Baron|first=|publisher=John Wiley & Sons, Inc.|year=2001|isbn=|location=|page=|cobiss=|last2=Willeke|url=https://www.wiley.com/en-us/Aerosol+Measurement%3A+Principles%2C+Techniques%2C+and+Applications%2C+3rd+Edition-p-9780470387412}}</ref>. Predklasična doba se je začela okoli 18. stoletja in z letom 1840 naznanila razvoj prvih naprav z namenom opazovanja formacije delcev vode v oblakih pod nadzarovanimi pogoji laboratorija ter s tem pospešenega razvoja teorije, ki je predvidevala obstoj delcev v zraku. V tem obdobju so bile te teorije tudi potrjene in pomagale pri razvoju naprav kot so: tyndalometer, nephelometer, ultramikroskop, optični opazovalec številčne koncentracije delcev, termičnega in elektrostatičnega seperatorja ter drugih. Klasična doba, kjer se je zaradi očitnega industrijskega onesnaževanja pojavil prvič tudi termin »aerosol«, se je pričela z začetkom 20. stoletja in trajala vse do leta 1960. V tem obdobju so se razvile prve merilne naprave, temlječe se na metodah kot so napredno termično ločevanje delcev, kaskadni impaktorji, optični merilniki števila delcev in zbiranje delcev na filtrih, skozi katere se je črpalo zunanji zrak in posledičnem tehtanju le teh. S tem so bili postavljeni tudi prvi temelji gravimetrične metode opisane v nadaljevanju tega podpoglavja. Ta je na začetku zajemala in upoštevala zgolj večje delce od 1µm, kasneje pa z ugotovitvami na področju medicine, kjer so ugotovili pomen manjših delcev, ki lahko lažje preidejo v notranjost človeških organov, začela razvijati v smeri zajemanja in obravnavanja z mikroskopom, tudi manjših (ultrafinih) delcev. Zaradi tehnološkega in analitičnega napredka se je od klasičnega obdobja naprej, naredilo zelo velik napredek pri izboljšavah predhodno omenjenih merilnih metod. Danes poznamo večje število različnih merilnih metod, ki merijo različne lastnosti prašnih delcev, med katerimi so najbolj pomembne in pogosto uporabljene: * masna koncentracija z gravimetrično merilno metodo <ref>{{Navedi knjigo|title=EN 12341:2014: Ambient air – Standard gravimetric measurement method for the determination of the PM10 or PM2,5 mass concentration of suspended particulate matter.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2014|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/7ad508ad-33bd-4e41-942b-c52ddeb6d44d/en-12341-2014}}</ref> * številčna koncentracija z optično metodo štetja delcev <ref>{{Navedi knjigo|title=ISO 21501-1-2009: Determination of particle size distribution – Single particle light interaction methods – Part 1: Light scattering aerosol spectrometer.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2009|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://www.iso.org/standard/42728.html}}</ref> * distribucija velikosti z električno spektrometrijo mobilnosti <ref name=":5" /> * kemična sestava prašnih delcev z energetsko rentgensko analizo <ref>{{Navedi knjigo|title=Smoke, dust, and haze: Fundamentals of aerosol dynamics, second edition.|last=Friedlander|first=|publisher=Oxford University Press|year=2000|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://cmc.marmot.org/Record/.b26688116}}</ref> Gravimetrična merila metoda, ki je primerna za izvajanje meritev masne koncentracije prašnih delcev, je bila do pojava cenejših in bolj uporabnih različic optičnih merilnikov tudi najbolj pogosto uporabljena, na njej sloni tudi večji del do zdaj znanih vzpostavljenih standardov ter zakonodaje in ima svoje pozitivne lastnosti. Optična metoda štetja delcev se sicer izvaja tudi za ugotavljanje distribucije velikosti, ki pa je pogosto analizirana tudi s strani metod kot je na primer: električna spektrometrija mobilnosti. ==== Gravimetrična metoda za analizo masne koncentracije prašnih delcev ==== Gravimetrična metoda je ena od najbolj uporabljenih skozi zgodovino izvajanja meritev in v nekaterih primerih tudi danes. Primerna je za izvajanje meritev masnih koncentracij, ki se izvajajo s tehtanjem filtrov skozi katere, pod standardnimi pogoji delovanja naprave (čas menjave filtra, konstantni pretok zraka, pritisk ter temperatura in vlaga pri shranjevanju filtrov), potuje obravnavani zrak. Uporabljeni filtri, ki so narejeni iz steklenih ali kremenovih vlaken ter/ali polytetrafluoroethylena (PTFE), so shranjeni v delu naprave do samega transporta in začetka izvajanja meritev v zato namenjeni sobi, ki je pravtako pod standardiziranimi pogoji. Z gravimetrično metodo se ponavadi obravnava prašne delce vseh možnih oblik (nukleacijska, akumulacijska, groba frakcija), ki so v velikosti od vsaj 0.3 (standardi filtra) do 2.5µm (PM2,5) in od 0.3 (standardi filtra) do 10µm (PM10) in s tem prilagojeni standardom čistega zraka omenjenih v zadnjem podpoglavju teoretičnega dela namenjenega reguliranju onesnaževanja. S pomočjo vhodnega kanala in trkalnika v sami napravi je poskrbljeno za primerno obravnavano velikost delcev. Metoda izvajanja meritev masnih koncentracij je precej enostavna, kljub temu, da je potrebno upoštevati veliko število spremenljivk pri samem procesu izvajanja meritev (kalibracija vseh potrebnih naprav in prostora, merjenje, shranjevanje in tehtanje filtrov pod standardnimi pogoji), ki lahko vplivajo na merilno negotovost. Filtre so lahko uporabljeni tudi za izvajanje meritev kemične sestave prašnih delcev. Metoda ima poleg omenjenih pozitivnih lastnosti tudi svoje pomanjkljivosti, med katerimi sta največji povezani z omejitvijo analize na masno koncentracijo, ki za nadaljnjo in bolj razširjeno analizo potrebuje druge tehnike (elektronska mikroskopija) ter oskrbovanjem naprave s filtri in analizo le teh, kar lahko zahteva redno fizično prisotnost človeka. ==== Optična metoda sipanja delcev ==== Optična metoda štetja delcev temelji na fizikalnemu dejstvu, da obsvetljeni delci razpršijo svetlobo pod različnimi koti, z različnimi intenzivnostmi katere lahko zazna in uporabi za analizo njihove velikosti, števila in drugih karakteristik (mase, kemične sestave,..). Elektromagnetno valovanje svetlobe ob interakciji z molekularno sestavo delca rezultira v razpršitvi svetlobe, ki je plod lomljenja, odbitja, absorbcije ali upogiba same svetlobe. Manjši delci razpršijo svetlobo bolj intenzivno in pod manjšim kotom kot večji delci. Intenzivnost razpršene svetlobe je odvisna od njene valovne dolžine, relativnega lomnega količnika, kota odboja ter velikosti delca. Kot odboja ter valovna dolžina sta odvisni od uporabljenega vira svetlobe, leč s katerimi lahko zajema več kotov svetlobe (bolj natančno merjenje velikosti) ter merilnika. Relativni lomni količnik, ki je odvisen od sestave delca, pa je za določena okolja (urbano, primestno,..) lahko predpostavljen, če že ne izvaja samih kemičnih analiz katerih merilniki so specifični. Predpostavlja pa se tudi, da je delec oblike krogle (aerodinamični premer delca). Tako se lahko s pomočjo izmerjene intenzivnosti razpršene svetlobe ob preostalih znanih veličinah pridobi informacije o velikosti delca. Meri lahko različne velikosti katerih razpon je odvisen od zmogljivosti ter nastavitev spektrometra. Merjenje števila delcev se lahko izvaja istočasno z merjenjem intenzitete odbite svetlobe in je odvisno od volumna vzorca, ki je nadalje odvisen od območja vzorčenja (efektivnega premera laserskega žarka, globine polja merjenja), hitrosti pretoka zraka skozi napravo ter časa vzorčenja. Naprave so narejene tako, da je pretok zraka skozi napravo konstanten in je neodvisen od zunanjega zraka in njegovih okoliščin. Kljub temu, da je lahko v napravi več leč s katerimi zajema več kotov svetlobe ter s tem bolj točno določa velikosti delcev, ima metoda svoje pomanjkljivosti pri izvajanju meritev velikosti iz katerih izhaja tudi merilna negotovost. Te se dotikajo predpostavljanju lomnega količnika ter oblike krogle, ki lahko ob različnih sestavah ter oblikah prašnih delcev prikaže manjšo ali večjo intenzivnost odboja svetlobe ter s tem velikost delca. Pri izvajanju meritev števila delcev pa je ta pomanjkljivost v nihajočem se pretoku zraka skozi napravo. ==== Električna spektometrija mobilnosti za analizo distribucije velikosti koncentracije prašnih delcev ==== Električna spektometrija mobilnosti (FMPS) velikosti prašnih delcev je poleg optičnih merilnikov ena od najbolj uporabljenih merilnih metod <ref>{{Navedi revijo|last=Hosseini|first=|last2=Cocker|date=2010|title=Particle size distributions from laboratory-scale biomass fires using fast response instruments|url=https://www.researchgate.net/publication/43656394_Particle_size_distributions_from_laboratory-scale_biomass_fires_using_fast_response_instruments|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> za izvajanje analize distribucije velikosti prašnih delcev. Metoda temelji na električnem potencialu delcev, ki potujejo v konstantnem toku zraka čez difuzijski napajalnik, ki je zaslužen za pozitivno nabitost delcev s pomočjo ustvarjanja in širjenja ionov v atomih materiala delcev (spreminjanje nevtralnega stanja protonov in elektronov v atomu) med dvema koncentričnima valjema in nazadnje čez večje število elektrometrov, ki so namenjeni pokrivanju različnih velikosti prašnih delcev. Pozitivno nabiti delci se s pomočjo vsebujoče se električne mobilnosti in visoke napetosti med valjema porazporedijo iz vstopne k izstopni strani (po velikosti), kjer so prisotni elektrometri. Elektrometri so uporabljeni za merjenje električne mobilnosti delca (prenos naboja z ioni na delec) s pomočjo katerih lahko izračuna velikost delca in nazadnje samo distribucijo velikosti koncentracije večjega števila prašnih delcev. ==== Energetska rentgenska analiza kemične sestave prašnih delcev ==== Rentgenska flourescenčna analiza (XRF)<ref>{{Navedi revijo|last=Russ|first=|date=1984|title=Fundamentals of energy dispersive X-ray analysis|url=https://b-ok.org/book/665231/b0eae0|magazine=Butterworts & Co (Publishers) Limited|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je ena od najbolj pogostih metod za izvajanje kemijske analize večjega števila elementov prašnih delcev pri kateri se uporablja fotone (rentgenske žarke) elektromagnetnega sevanja za povzročanje emisij rentgenskih žarkov prevladujočih se atomov (elektronov) različnih materialov iz katerega je sestavljen prašni delec. Prašni delec je lahko analiziran s pomočjo filtra v katerega se ujame ali pa v novodobnih različicah brez njega, v zato namenjenemu prostoru v sami merilni napravi. Prašni delec lahko torej vsebuje več vrst materialov, ki imajo svoje lastno atomsko število (število protonov) s katerim oddajajo svoj specifični energijski odtis v obliki rentgenske emisije pri omenjenem mehanizmu XRF analize, ki temelji na izbijanju fotoelektrona v notranji lupini (z manjšo energijo) atoma s fotonom generiranim s pomočjo same naprave. Elektron na zunanji lupini (z večjo energijo) se v naslednjem koraku spusti v prazni prostor prejšnjega elektrona. Ta proces sprosti odvečno energijo, ki je bila potrebna za vezavo in jo preusmeri v drugi (Augerjev) elektron zunanje lupine kateri v zadnjem koraku (Augerjev proces) zapusti lupino in odda emisijo v obliki rentgenske energije, ki jo zazna detektor v napravi. Ta energija, ki je koristna za samo analizo pa je, kot je zgoraj omenjeno, konstanta in specifična za določeno vrsto prisotnega atoma. Zgoraj omenjene merilne metode so kvalificirane kot zemeljske in imajo tudi svoje pomanjkljivosti v primeru nihanja koncentracij skozi čas in prostor (večje koncentracije pri virih onesnaževanja) ter v primeru cene nakupa in vzdrževanja večjega števila merilnikov.    Pomanjkljivost pa je tudi v povezavi s prioritizacijo ekonomske aktivnosti. Ko ta postane regulativni cilj se lahko strateško prilagaja postavitve merilnih naprav na območja kjer je prisotna manjša onesnaženost ali pa čas zmanjševanja emisij s strani onesnaževalcev prilagaja delovanju merilne naprave.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Sullivan|first=|last2=Krupnick|date=2018|title=Using satellite data to fill the gaps in the US air pollution monitoring network|url=http://www.danielmsullivan.com/pdf/Sullivan_Krupnick_Filling_monitor_gaps_with_satellites.pdf|magazine=Resources for the future|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ==== Izvajanje meritev ultravijoličnega (UV) sevanja, ki ga povzročijo aerosoli pri odboju sončnega sevanja z zemeljske površine ==== Zaradi pomanjkljivosti se vedno bolj pogosto uporabljajo merilne metode nameščene na satelitih, ki krožijo okoli [[Zemeljska orbita|zemeljske orbite]] (vesoljske merilne metode). Danes okoli zemlje kroži več vrst [[Satelit|satelitov]], ki so namenjeni izvajanju meritev onesnaževanja atmosfere (tudi s strani aerosolov). Meritve gostote aerosolov se izvajajo s pomočjo detektorjev, ki zajemajo različne valovne dolžine odboja sevanja sonca s strani zemeljske površine in le te primerjajo z odbojem od atmosfere. Več kot je delcev v zraku, ki razpršijo in absorbirajo svetlobo, manj sevanja zazna merilnik na satelitu<ref name=":17" />. Merilniki na satelitih zaenkrat ne zmorejo prepoznati masne, številčne ali velikostne distribucije koncentracij prašnih delcev, pomanjkanje je tudi v tem, da bi za minutne ali urne vrednosti potrebovali veliko večje število satelitov, ki bi pokrivali tudi širši del zemeljske površine. Težave pa se pojavljajo tudi pri izvajanju meritev nad območjem kjer so oblaki<ref>{{Navedi revijo|last=Christopher|first=|last2=Gupta|date=2010|title=Satellite remote sensing of particulate matter air quality: The cloud-cover problem.|url=https://www.researchgate.net/publication/44609728_Satellite_Remote_Sensing_of_Particulate_Matter_Air_Quality_The_Cloud-Cover_Problem|magazine=Journal of the Air & Waste Management Association|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. S tehnološkim napredkom računalniških modelov in merilnikov (merilnih metod) pa se zato vedno hitreje izboljšujejo zmožnosti povezovanja različnih onesnaževal z vremenskimi spremenljivkami, sposobnost zaznavanja različnih vrst koncentracij na različnih višinah atmosfere in sočasna ločljivost zaznavanja, ki zaenkrat še ne zmore prepoznati točne kemične sestave ter lokalnih virov onesnaževanja prašnih delcev, tudi pod oblaki. === Vpliv prašnih delcev na človekovo zdravje === Prašni delci različnih velikosti, masnih/številčnih koncentracij in kemične sestave imajo različne škodljive posledice na človekovo zdravje predvsem zaradi vdihavanja in odlaganja delcev v dihalnem sistemu. Škodljivo pa vplivajo tudi na izpostavljeno kožo in oči ter prebavni sistem z zauživanjem tekočine in hrane, ki vsebuje prašne delce. ==== Velikost prašnih delcev in njihova zmožnost prodiranja v človeška dihala ==== Prašni delci, ki ostanejo dlje časa v zraku, lahko preidejo v [[človeško telo]] z vdihavanjem skozi [[nos]] ali [[usta]], v [[dihala]] pa se največkrat odlagajo s procesom [[Sedimentacija|sedimentacije]] in [[Difuzija|difuzije]] pri manjših delcih. Količina, odlaganje in končne posledice vdihanih prašnih delcev so po navadi odvisne od njihove velikosti in kemične sestave, poti preko katere so vdihani, časa izpostavljenosti, količine vdihanega zraka (vrste dela, ki ga človek opravlja), smeri in hitrosti vetra ob telesu ter fizične karakteristike, predhodnih [[Bolezen|bolezni]] (dihal, ...) in načina življenja (kajenje, ...) konkretnega človeka. Od vseh teh lastnosti je odvisno tudi, do katerega predela dihalnega sistema bodo uspeli prodreti, kakšen delež se jih bo uspelo odložiti in kakšne posledice človeškemu zdravju bodo povzročene. [[Slika:Respiratory system complete no labels.svg|thumb|250px|Človeška dihala]] Večji prašni delci (>10 µm) se po navadi odlagajo v ustni ter nosni votlini in grlu. [[Dihanje]] skozi nos je ponavadi bolj varno zaradi uspešnega filtriranja prašnih delcev s pomočjo nosnih dlačic ter večjega spreminjanja smeri vdihanega zraka in posledičnega zaustavljanja delcev. Večji delci, ki se ne zaustavijo pri omenjenih delih dihalnega sistema, lahko prodrejo tudi do sapnika in sapnice, tam se lahko odstranijo s pomočjo sluzi ali pa raztopijo v telo. Manjši delci lahko prodrejo vse do pljučnih mešičkov. Samo 1 % delcev v velikosti 10 µm ima po navedbah [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO)<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.who.int/occupational_health/publications/en/oehairbornedust.pdf|title=Hazard prevention and control in the work environment: airborne dust.|date=1999|accessdate=|website=Occupational and Environmental Health Department of Protection of the Human Environment|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> zmožnost prodora do predela kjer se nahajajo pljučni mešički, največjo pa delci v velikosti 2µm. Delci manjši od 2µm (okoli 0,5 µm) v povprečju ne presegajo 10-15 % zmožnosti zaradi sposobnosti dihalnega sistema po izdihu večjega dela, medtem ko ultrafini delci s pomočjo difuzije lažje ostanejo in prodrejo v notranje organe. [[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) je zaradi pomembnega značaja velikosti delcev ter prodiranja le teh v dihalni sistem, s poudarkom aktivnosti človeka na delovnem mestu, za namene vzorčenja vzpostavila standarde kot je na primer: »ISO 481:2014: Atmosfera na delovnem mestu - definicija velikosti frakcij za merjenje delcev, ki se prenašajo z zrakom.« <ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://standards.globalspec.com/std/969024/EN%20481|title=ISO EN 481 (2014): Workplace exposure – Size fraction definitions for measurement of airborne particles.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organzation for Standardization|last=|first=}}</ref>. Standard je namenjen definiranju deleža velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi (1) nosno ali ustno votlino, (2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov ob povprečnih delovnih pogojih. Standard prikazuje delež različnih velikosti delcev, ki lahko prodrejo do različnih regij dihalnega sistema, ne pa tudi deleža, ki bi prikazal koliko delcev od prodirajočih se tam odloži. Standard zato opozarja, da bi striktno upoštevanje sprejetih sporazumov, lahko precenilo potencialni učinek na človeško zdravje, zaradi dejstva, da morajo biti delci odloženi, da bi lahko prišlo do (negativnih) bioloških učinkov, kar pa je težje dokazati. Delež manjših velikosti (<1µm) prašnih delcev, ki se odložijo v določenem delu telesa je neznan. Ultrafini delci lažje prodrejo vse do pljučnih mešičkov, a se večji del le teh znajde v izdihanem zraku zaradi težjega odlaganja. Vseeno pa obstaja močan sum, da se veliko večji del odloženih delcev uspe prenesti iz pljuč v kri in tako sproža reakcije v t.i. »sekundardnih organih« kot so možgani ter srce. Obstaja pa tudi zaenkrat še ne potrjen sum, da ultrafinim delcem (<300nm) uspe prodreti pregrade med krvjo in organi ter vstopiti v same celice, organele in celo jedra celic. ==== Kemična sestava prašnih delcev in posledice na človekovo zdravje ==== Kemična sestava prašnih delcev ter njihov izvor sta pomembna faktorja pri posledicah prašnih delcev na človekovo zdravje<ref name=":18" />. Procesi lomljenja peska, kamnov in drugih rudnin lahko vsebujejo kristalni kremen ter druge toksične komponente (berilij, bakreni sulfid, azbest,..) v obliki majhnega prahu. V procesih gumarske industrije se za primarno surovino uporablja veliko število toksičnih kemikalij v obliki prahu ali pa v drugih agregatnih stanjih, ki lahko kasneje prispevajo svoj delež pri formiranju prašnih delcev (industrijsko oglje, kristalni kremen, žveplo, svinčev oksid, fosfiti,..<ref>{{Navedi splet|url=https://publications.iarc.fr/Book-And-Report-Series/Iarc-Monographs-On-The-Identification-Of-Carcinogenic-Hazards-To-Humans/Chemical-Agents-And-Related-Occupations-2012|title=Chemical agents and related occupations, Volume 100 F – A review of human carcinogens|date=2012|accessdate=|website=International Agency for Research on Cancer working group on the evaluation of carcinogenic risks to humans|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref>). V procesih proizvajanja plastike za široko uporabo v obliki embalaže ter izdelkov iz plastike se prav tako uporablja veliko število kemičnih komponent (vinil klorid, benzen, 1,3-butadien, formaldehid, poliklorirani bifenil,..), katere pri sami proizvodnji, uporabi, razgradnji ali sežiganju tvorijo del prašnih delcev<ref>{{Navedi revijo|last=Barabad|first=|last2=Jung|date=2018|title=Characteristics of particulate matter and volatile organic compound emissions from te combustion of waste vinyl|url=https://www.mdpi.com/1660-4601/15/7/1390|magazine=International Journal of Environmental Research and Public Health|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>, ki vplivajo na človeško zdravje<ref>{{Navedi revijo|last=Prata|first=|date=2018|title=Airborne microplastics: Consequences to human health ?|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29172041/|magazine=Environmental Pollution Journal, 234|page=|pages=115-126|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. V lesni, živilski, farmacevtski, železarski, gradbeni, rudarski in drugih industrijah se v nekem delu procesa delavci ter okolje soočijo z deležem primarnih surovin ali pa končnega onesnaževanja v obliki majhnega prahu, ki bi lahko prodrl vse do pljučnih mešičkov, zaradi česar obstaja velika nevarnost poslabšanja človeškega zdravja v obliki: * bolezni pljuč z akumulacijo prahu v pljučih * rak, ki se lahko razvije zaradi vnetja pljučnega tkiva * bolezni srca in ožilja * zastrupitev krvi, ledvic in centralnega živčnega sistema zaradi telesnega vsrkavanja toksičnih kemikalij, ki sproža reakcije pri drugih organih * infekcijske bolezni * reakcije, ki se poznajo na koži telesa, manifestirajo s težavami pri dihanju,.. * poslabšanje drugih bolezni kot so astma<ref>{{Navedi revijo|last=Souza|first=|last2=da Silva Santos|date=2017|title=Association between climate variables, pollutants, aerosols and hospitalizations due to asthma.|url=https://www.semanticscholar.org/paper/Association-between-climate-variables%2C-pollutants%2C-Souza-Santos/2ee982237c1420d81b8f2c857c359a1fa98ac9ce|magazine=The journal Mundo da Saude|page=|pages=4-10|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>,.. Dodatni primeri prašnih delcev z različnimi vsebnostmi in njihovi učinki na [[človeško zdravje]]: {| class="wikitable" |'''Vrste prahu''' |'''Glavni učinki na zdravje''' |'''Ciljni organ''' |'''Definiran delež velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi/do''' |- |Prah kristalnega kremena (gradbeništvo in druge industrije) |Silikoza; postopno razvijajoča se bolezen pljuč s trajnimi posledicami; rakotvorna |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Premogov prah (premogovništvo, gorivo za proizvajanje toplote in elektrike) |Pnevmokonioza; bolezen pljuč (oteženo dihanje) |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Prah azbesta (gradbeništvo,..) |Azbestoza; pljučni rak; mezotelioma |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov |- |Svinčev prah (elektrotehniška industrija, gradbeništvo,..) |Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema) |Skozi dihalni sistem v krvni obtok |(1) nosno ali ustno votlino |- |Prah mangana (železarska industrija) |Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema) |Skozi dihalni sistem v krvni obtok |(1) nosno ali ustno votlino |- |Lesni prah (gorivo za proizvajanje toplote in elektrike, papirna industrija, gradbeništvo,..) |Rak v nosni votlini |Nosna votlina |(1) nosno ali ustno votlino |- |Bombažni prah (tekstilna industrija) |Bisinoza; bolezen pljuč (oteženo dihanje) |Pljuča |(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč |- |Posušeni sladkorni trs (proizvodnja sladkorja) |Bagasoza; ekstrinzičen alergijski alveolitis |Pljuča |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Cementni prah (gradbeništvo) |Dermatoza; kožna bolezen |Koža |Katerekoli velikosti |- |Pentaklorofenol (kmetijska industrija) |Sistemska zastrupitev |Skozi kožo v krvni obtok |Katerekoli velikosti |} Letno na globalni ravni pride do okoli '''8.9 milijona smrti''' zaradi dolgotrajne izpostavljenosti prašnim delcev v zunanjem zraku in posledičnega razvoja bolezni. Takšno število smrti je primerljivo z 10.3 milijona smrti zaradi [[Prehrana v svetu|prehrane]] in 6.3 milijona smrti zaradi [[Kajenje tobaka|kajenja]], sicer dvema od največjih povzročiteljic smrti.<ref>{{Navedi revijo|last=Burnett|first=|last2=Chen|date=2018|title=Global estimates of mortality associated with long-term exposure to outdoor fine particulate matter|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30181279/|magazine=US National Academy of Sciences, Proceedings of the National Academy of Sciences|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> === '''Tehnični elementi za nadzor onesnaževanja s prašnimi delci''' === Tekom razvoja tehnologije proizvajanja energije ter delovanja različnih vrst industrije, kot največjih virov onesnaževanja, se je zaradi vidnih posledic na človeško zdravje sočasno razvijalo tudi področje preprečevanja oz. omejevanja onesnaževanja. Tipičen tehnični sistem zagotavljanja kakovosti notranjega zraka, je [[prezračevalni sistem]] kjer se uporablja različne vrste filtrov in druge tehnične elemente za nadzor onesnaževanja. S spoznavanjem fizike, dinamike ter drugih lastnosti prašnih delcev so se razvijali osnovni mehanizmi zbiranja<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Filters and Filtration Handbook, Fifth Edition.|last=Sutherland|first=|publisher=Elsevier, Ltd|year=2008|isbn=|location=|page=370-372|cobiss=|url=https://www.elsevier.com/books/filters-and-filtration-handbook/sutherland/978-1-85617-464-0}}</ref>, ki so upoštevali: trkalno, prestrezevalno ([[sila upora]]) in [[Difuzija|difuzijsko sposobnost]] (Brownovo gibanje) ter [[Težnost|gravitacijsko]], centrifugalno in [[Elektrostatika|elektrostatično]] silo delca. Na teh mehanizmih temelječi tehnični elementi za zagotavljanje kakovosti notranjega zraka ter nadzor oz. preprečevanje pretiranega onesnaževanja zunanjega zraka direktno ob viru onesnaževanja bodo v nadaljevanju razdeljeni ter opisani v petih različnih kategorijah. ===== Gravitacijsko odlaganje v komori s horizontalnim pretokom zraka ===== Deluje na preprostem principu potovanja onesnaženega zraka skozi kanal, ki se na neki točki razširi v daljšo komoro zaradi česar se pretok zraka upočasni in s tem dopusti delcem možnost odlaganja s pomočjo gravitacije. Uporablja se za večje velikosti delcev (>70µm), ki imajo zaradi gravitacije ravno dovolj veliko hitrost odlaganja, da jih ne odnese, skupaj z ostalimi plini ter delci v pretoku, iz same komore. Kljub omejeni zmožnosti se še vedno uporablja pri, vsaj začetnem, čiščenju zelo onesnaženih izpustov v metalurški industriji. Potrebno je redno ročno čiščenje odloženih delcev iz dna naprave. ===== Centrifugalni separatorji ===== Delujejo na principu tangencialnega vstopa onesnaženega zraka v večjo cilindrično telo, kar povzroči vrtinčenje zraka. Ko zrak z delci prispe do mejne plasti, kjer zrak stagnira (v spodnjem delu separatorja), delci zapustijo tok zraka in padejo proti zbiralniku na dnu separatorja, medtem, ko je pretok zraka preusmerjen proti izhodni cevi na vrhu separatorja ter v potencialno nadaljnjo obravnavo zaradi možnosti, da se nekateri delci odbijejo in pridružijo toku izhodnega zraka. Večji centrifugalni separatorji (z večjim premerom cilindrične cevi) so primerni za odstranjevanje večjih delcev (>20µm), medtem, ko lahko manjši in tehnološko bolj napredni obravnavajo tudi delce do velikosti 1µm. ===== Čiščenje onesnaženega zraka z mokrim pralnikov ===== Mokri pralnik deluje na principu prenašanja prašnih delcev na kapljice (razpršene) vode skozi katere potuje onesnažen zrak. Kapljice morajo biti pravšnjih velikosti za dosego željenega učinka odstranjevanja določenih velikosti prašnih delcev. Pralnik, kjer se srečata onesnažen zrak ter voda je samo eden od glavnih členov celotnega sistema, ki v nadaljnih korakih vključuje separator (vode in zraka ali pa vode in delcev) ter črpalko za recirkulacijo vode nazaj v pralnik. Znane so različne vrste pralnikov kateri se v glavnem razlikujejo okoli metode vnašanja vode ter onesnaženega zraka (prečno, protismerno ali istosmerno vnašanje) v različnih tipih kot so: venturijev, sejalni, brizgalni, kondenzacijski, odstranjevalnik vlage in drugi. Brizgalni pralnik temelji na brizgalnih šobah v zgornjem delu pralnika ter odtoku (onesnažene) vode v spodnjem delu in vhodu onesnaženega zraka iz spodnjega proti zgornjemu predelu. ===== Elektrostatični ločevalnik prašnih delcev ===== Elektrostatični ločevalnik temelji na pretoku onesnaženega zraka skozi vmesni prostor dveh ozemljenih plošč med katerima je več vrst prepletenih žic z napetostjo tudi do 40000 voltov, ki ob enem prašne delce električno nabijejo ter istočasno ustvarjajo elektrostatično polje katero povzroči izločevanje delcev iz pretoka onesnaženega zraka na obstranske (ozemljene) plošče. Ioni, ki so ustvarjeni s pomočjo visokonapetostnih žic se vežejo na prašne delce, ki s tem pridobijo električni naboj ta pa je odvisen tudi od same kemične sestave delca. Prašne delce zbrane na ploščah je potrebno redno čistiti z mehanskim tresenjem plošč ali pa elektromagnetnimi sunki, ki povzročijo odpadanje delcev v zbiralnik na dnu elektrostatičnega ločevalnika. Elektrostatične ločevalnike, ki so primerni tudi za zelo majhne prašne delce se deli na tri glavne tipe: negativno nabiti suhi ločevalniki, negativno nabiti mokri ločevalniki ter dvostopenjski pozitivno nabiti ločevalniki. ===== Čiščenje onesnaženega zraka s filtri ===== Filtri se uporabljajo za odstranjevanje prašnih delcev različnih velikosti, organizmov kot tudi plinastih onesnaževal. Deluje na principu usmerjanja pretoka onesnaženega zraka skozi filtre sestavljene iz različnih sintetičnih ter naravnih materialov, ki imajo različne velikosti por s katerimi zaustavljajo prašne delce. Učinkovitost ločevanja je odvisna od velikosti por, globine filtra, hitrosti onesnaženega zraka ter same dinamike med kemično sestavo filtra ter prašnih delcev. Čiščenje onesnaženega zraka s filtri se v grobem deli na površinske ter globinske načine filtriranja. Površinski večinoma ustavljajo delce na sami površini filtrov ter s časom zaradi akumulacije delcev okoli por, zmanjšujejo prehodnost le teh, medtem, ko globinski ustavljajo delce skozi celotno globino filtra. Postavitev filtrov je razdeljena na fazo pred ventilatorjem, ki skrbi za relativno čistost nadaljnje opreme s filtriranjem večjih velikosti (> 10 µm) in drugo fazo, ki je za ventilatorjem. Ta se ukvarja z manjšimi velikostmi prašnih delcev (> 0.3 µm > 10 µm) ter je postavljena pred samimi filtri za plinasta onesnaževala, saj le ti niso zmožni filtracije prašnih delcev in bi bila v nasprotnem primeru njihova življenjska doba zelo kratka. ===== Uporaba filtrov v procesu prezračevanja ===== ====== Različne vrste filtriranja v procesu prezračevanja ====== Uporaba takšnih zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega.Filtre se lahko uporablja pri samih virih onesnaževanja kot tudi pri procesih prezračevanja bivalnih prostorov, kjer je ta način zbiranja delcev najbolj pogosto uporabljen. V prezračevalnih sistemih je lahko prisotno več različnih vrst filtriranja<ref name=":9" />: * Filtre sestavljene iz naravnih ter sintetičnih materialov (naravni lateks, sintetična vlakna, steklena vlakna, poliuretan,..), ki filtrirajo grobe (> 10 µm), fine (> 0.3 µm > 10 µm) ter mikro ( > 0.1 µm > 0.3 µm) velikosti prašnih delcev. * Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo tanek premaz visoko viskoznih tekočin kot so olje ali mast, ki pomagajo pri zaustavljanju grobih delcev (>10 µm). * Elektrostatične ter ionske filtre, ki delujejo na principu elektrostatike in odstranjujejo delce do velikosti 0.1 µm. * Filtre, ki delujejo na principu foto-katalizatorja. Ta s procesom odstranitve elektronov iz katalizatorja (tipično titanijevega dioksida), ki je izpostavljen ultravijolični svetlobi ter posledični reakciji elektronov z vlago v zraku, razdeli vodne molekule na atome vodika ter hidroksilne radikale, slednji pa reagirajo z onesnaževali temelječimi na ogljiku in jih pretvorijo v ogljikov dioksid ter vodo. Filter tako spremeni kemično sestavo onesnaževal in jih spremeni iz škodljivih v neškodljive delce. * Filtre iz aktivnega ogljika, ki s procesom adsorpcije pritegnejo atome in molekule plinastih ter tekočih oblik onesnaževala (lahko-hlapne ogljikove spojine) na atome ogljika, ki ležijo na sami površini filtra. Ti v glavnem dopolnjujejo zgoraj naštete vrste in skrbijo za odstranjevanje delcev, ki povzročajo neprijetne vonjave. * Filtre prevlečene s srebrom, ki oddajajo srebrove ione kateri služijo za sterilizacijo mikroorganizmov (bakterije ter virusi) in s tem preprečijo razmnoževanje le teh. Ti spadajo pod filtre, ki služijo nadzoru ter preprečevanju razmnoževanja škodljivih mikroorganizmov in bodo poleg te vrste našteti v zadnjih alinejah, kot filtri, ki so namenjeni vrstam onesnaževanja najmanjših velikosti. * Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo nanos mikrobov (bakterije, virusi, cvetni prah,..), fenolov in drugih antioksidantov kateri služijo za nevtralizacijo bakterij ter drugih molekul, ki so zaslužne za neprijetne vonjave. * Filtre, ki delujejo na principu UV sevanja in so pri procesu filtriranja (v sistemu prezračevanja) na zadnjem mestu. Vloga UV sevanja (UV-C) je uničenje ali sprememba genetske zasnove mikroorganizmov ali mikrobov (bakterij, gliv in virusov) in s tem sterilizacija ter preprečitev množitve, ki bi lahko vplivala na končno zdravje človeka. Uporaba zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega ====== Klasifikacija kakovosti zunanjega ter notranjega zraka ====== Kakovost zunanjega zraka se, za namen vzpostavljanja prezračevalnega sistema in izbire primernega tipa filtra, deli na tri stopnje <ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/c8d82246-bdec-4100-abad-7dc911c420f9/en-13779-2007|title=EN 13779:2007: Ventilation for non-residential buildings – Performance requirements for ventilation and room-conditioning systems.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>: * ODA 1: čisti zrak z občasnim onesnaževanjem s prašnimi delci, ki ustreza nacionalnim (SLO) ter mednarodnim (EU, WHO) standardom oz. mejnim vrednostim, * ODA 2: srednje-visoko onesnažen zrak s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti do 1.5x ter * ODA 3: zelo visoka onesnaženost zraka s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti za več kot 1.5x. Želeno doseganje notranje kakovosti zraka pa se deli na: * IDA 4: ki predstavlja najmanjšo zahtevano kakovost zraka ter vse do * IDA 1: ki predstavlja največjo zahtevano kakovost zraka, ki je namenjena t.i. čistim prostorom, ki se jih uporablja v različne namene pri različnih industrijah<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=4c670078-c959-48eb-b3d3-be26d5372ee4|title=EN ISO 15251: Indoor environmental input parameters for design and assessment of energy performance of buildings addressing indoor air quality, thermal environment, lighting and acoustics|date=2007|accessdate=|website=International Organization for Standardization|publisher=|last=|first=}}</ref>. Indikatorji zahtevane kakovosti zraka v prostoru so: * število ljudi na m² * namembnost prostora * količina vpihanega zraka (l/s×m²) v prostor * povečana koncentracija CO2 (ppm) ====== Klasifikacija filtrov glede na učinkovitost filtriranja prašnih delcev ====== Zgoraj omenjene stopnje kakovosti zraka se lahko dosega z uporabo večstopenjskih, bolj kakovostnih filtrov, ki so bili po standardu EN 779:2012<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=5c5e123a-2983-4038-986c-d76f2f8c1a29|title=ISO EN 779:2012: Particulate air filters for general ventilation - Determination of the filtration performance|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref> do nedavnega razdeljeni v tri različne stopnje (G, M, F) katere so predstavljale povprečno učinkovitost filtriranja prašnih delcev večjih od 0.4 µm, ki pa nimajo zadostne praktične vrednosti. Standard EN 779 je bil v letu 2018 dokončno zamenjan s standardom EN 16890:2016<ref name=":10" /><ref name=":11" />. Standard EN 16890:2016 se zaenkrat uporablja v povezavi s standardom EN 1822<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=493884ce-0564-4e90-80ca-3213583daab6|title=EN ISO 1822: High efficiency air filters (EPA, HEPA and ULPA) - Part 1: Classification, performance testing, marking|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, kjer so bili obravnavani zračni filtri za mikro delce (>0.01 µm) razdeljeni v tri skupine (E, H, U). '''Standard EN 16890 (1-2)'''<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/standard/57864.html|title=EN ISO 16890-1:2016: Air filters for general ventilation – Part 1: Technical specifications, requirements and efficiency classification system based upon Particulate Matter (PM)|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organiaztion for Standardization|last=|first=}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/obp/ui/#!iso:std:57865:en|title=EN ISO 16890-2:2016: Air filters for general ventilation – Part 2: Measurement of fractional efficiency and air flow resistance.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja treh različnih velikosti finih prašnih delcev (PM1, PM2.5 in PM10) in sicer od velikosti 0.3 µm pa vse do 10 µm ter drugo skupino kjer se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja grobih velikosti delcev nad 10 µm. Učinkovitost filtriranja finih prašnih delcev PM1 se testira z umetno povzročenimi prašnimi delci v velikosti od 0.3 µm do 1 µm, PM2.5 od 0.3 µm do 2.5 µm ter PM10 od 0.3 µm do 10 µm. Proces merjenja učinkovitosti filtrov poteka tako, da se na testni progi istočasno izmeri številčno koncentracijo prašnih delcev, od velikosti 0.3 µm do 10 µm, v vstopnem kanalu pred filtrom in na drugi strani v izhodnem kanalu. V prvem koraku se izmeri učinkovitost filtriranja čistega neklimatiziranega filtra, v drugem pa se filter predhodno klimatizira v prostoru z atmosfero izopropanolne pare, ki odstrani elektrostatični naboj s filtra. Klimatiziran filter se nato vmesti na testno progo in ponovno preveri učinkovitost. Končna učinkovitost filtriranja določene velikosti prašnih delcev je izračunana s povprečjem učinkovitosti klimatiziranega in neklimatiziranega filtra. Za določene velikosti prašnih delcev (PM1, PM2.5) je potrebna minimalna 50% učinkovitost filtriranja tako klimatiziranih kot neklimatiziranih filtrov, da se lahko upošteva pri končni klasifikaciji določenega velikostnega razreda. Meritve se ponovi na večjem številu testiranih filtrov in pridobi statistično povprečje. Vključene korelacijske faktorje ter standardno deviacijo (tudi brez samih filtrov) pa se v zaključku uporabi za učinkovitost delovanja samega filtra in posledično razvrsti v naslednje skupine filtrov: {| class="wikitable" |'''PM1''' |'''PM2.5''' |'''PM10''' |'''Groba frakcija''' |- |ISO ePM1 95%         F9 ISO ePM1 90% ISO ePM1 85% ISO ePM1 80% |ISO ePM2.5 95%      F7 ISO ePM2.5 90% ISO ePM2.5 85% ISO ePM2.5 80% ISO ePM2.5 75% ISO ePM2.5 70% ISO ePM2.5 65% |ISO ePM10 95%        M6 ISO ePM10 90% ISO ePM10 85% ISO ePM10 80% ISO ePM10 75% ISO ePM10 70% ISO ePM10 65% |ISO Groba 95%        G4 ISO Groba 90% ISO Groba 85% ISO Groba 80% ISO Groba 75% ISO Groba 70% ISO Groba 65% ISO Groba 60% |- |ISO ePM1 75%         F8 ISO ePM1 70% |ISO ePM2.5 60%       M6 ISO ePM2.5 55% ISO ePM2.5 50% |ISO ePM10 60%       M5 ISO ePM10 55% ISO ePM10 50% |ISO Groba 55%        G3 ISO Groba 50% ISO Groba 45% |- |ISO ePM1 65%         F7 ISO ePM1 60% ISO ePM1 55% ISO ePM1 50% | | |ISO Groba 40%        G2 ISO Groba 35% ISO Groba 30% |- |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja. |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja. |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja neklimatiziranih filtrov. |Ni zahtev pri klimatiziranih filtrih. |} Namesto devetih različnih razvrstitev filtrov po standardu '''EN 779''' je v standardu '''EN 16890''' prisotnih devetinštirideset, ki lahko veliko bolje prikazujejo realno stanje učinkovitosti filtriranja različnih velikosti prašnih delcev. ====== Klasifikacija filtrov glede na energetsko učinkovitost ====== {| class="wikitable" style="float:right" |+Razredi energetske učinkovitosti filtra ePM1<ref name="Eurovent_cert"/> !Mx = 200 g ! colspan="6" |Poraba energije v KWh/leto za ePM1 |- !(preskusni prah) ! colspan="6" |ePM1 in ePM1<sub>min</sub> ≥ 50 % |- | |style=background-color:#1f4e78;color:white;|A+ |style=background-color:#4472c8;color:white;|A |style=background-color:#00af50;color:white;|B |style=background-color:#fdc200;color:white;|C |style=background-color:#fa0300;color:white;|D |style=background-color:#c00004;color:white;|E |- |50 & 55 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|800 |style=background-color:#4472c8;color:white;|900 |style=background-color:#00af50;color:white;|1050 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1400 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2000 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2000 |- |60 & 65 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|850 |style=background-color:#4472c8;color:white;|950 |style=background-color:#00af50;color:white;|1100 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1450 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2050 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2050 |- |70 & 75 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|950 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1100 |style=background-color:#00af50;color:white;|1250 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1550 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2150 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2150 |- |80 & 85 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|1050 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1250 |style=background-color:#00af50;color:white;|1450 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1800 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2400 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2400 |- |>90 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|1200 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1400 |style=background-color:#00af50;color:white;|1550 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1900 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2500 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2500 |} Energetska učinkovitost samega filtra skozi življensko dobo vpliva na končno ceno delovanja prezračevalnega sistema. V Evropi jo certificira organizacija Eurovent, ki deluje pod okriljem »Cofrac«, francoske komisije za akreditacijo, ki je podpisnica mednarodno priznanega »Evropskega sodelovanja za akreditacijo«, izpolnjuje zahteve ISO standardov ter na prostovoljni bazi sodeluje s proizvajalci filtrirnih elementov. S pomočjo protokola za testiranje učinkovitosti vsakega filtra posebej (EN 16890) se izračuna razmerje padca tlaka skozi čas pri določeni količini prahu. Na končno energetsko učinkovitost ter končno porabo električne energije poleg same učinkovitosti ventilatorja tako najbolj vpliva padec tlaka katerega mora ventilator premostiti za dovod zraka po prostorih. S pomočjo standarda (EN 16890) klasifikacije učinkovitosti filtriranja (PM1, PM2.5 ter PM10) ter letne porabe energije (kWh/leto) se je vzpostavila klasifikacija energetske učinkovitosti.<ref name="Eurovent_cert">{{navedi dokument |url=https://www.eurovent-certification.com/sites/default/files/2018-11/1542279913_AIR_FILTERS_New_energy_efficiency_classification.pdf |title=Eurovent Certita certification launches a new energy efficiency classification for air filters |date=2018-11-09 |publisher=Eurovent Certita |accessdate=2020-11-27}}</ref> ====== Življenska doba ter opis uporabe filtrov v tehničnih sistemih prezračevanja ====== Življenska doba filtrov za prašne delce je odvisna od naslednjih spremenljivk: * koncentracija onesnaževal * kombinacija različnih vrst onesnaževal, ki vplivajo druga na drugo * vlažnost zraka * temperatura zraka * dolžina uporabe (vsakdanje, tedenske,..) prezračevalnega sistema * vrste filtrirnih elementov (material, velikost por,..) * hitrost ter količina zraka za potrebe prezračevanja prostorov (velikost ter namembnost prostora,..) ter dihanja uporabnikov samega prostora (specifikacija uporabnikov (otroci, starejši ljudje,..), zdravstveni aspekti uporabnikov (astma,..), količina uporabnikov, aktivnost uporabnikov (mirovanje, bolj napredna fizična aktivnost,..) Zaradi kompleksne medsebojne dinamike spremenljivk, ni nobenega edinstvenega priporočila za prepoznavanje odsluženja učinkovitosti filtrirnih elementov. Vseeno pa je prepoznanih nekaj splošnih indikatorjev, ki vključujejo: * vizualni pregled filtrirnega elementa (očitna prekritost filtra s prašnimi delci) ali prezračevalnega sistema, * prepoznan okus ali vonj, ki je plod nezadostnega filtriranja (ta je posebno učinkovit pri filtrih plinastih onesnaževal), * poslabšana odpornost dihalnih poti, * proizvajalčeva priporočila vključajoč oceno povečanja upornosti filtra in s tem tlaka potrebnega za premagovanje le te, ki se jo lahko prepozna z merjenjem porabe energije in prilagodi na podlagi zgoraj omenjenih indikatorjev. Da bi filtrirni element deloval učinkovito in dlje časa je potrebno upoštevati nasvete uporabe zračnih filtrov v sistemu prezračevanja<ref name=":20" />: * postavitev in samo načrtovanje prezračevalnega sistema z namenom preprečevanja več kot 80-90 % relativne vlažnosti in s tem zmanjšanje možnosti razmnoževanja mikroorganizmov, * pri vstopu zraka v sistem je zaradi zaščite notranjih elementov priporočena uporaba filtra za grobe delce pred ventilatorjem ter za fine po le tem, * filtrirni elementi naj bodo postavljeni znotraj delov prezračevalnega sistema, kjer je tok zraka skozi celotni presek enoten, * pri izstopu zraka iz kuhinje je zaradi zaščite sistema priporočena uporaba posebnih filtrov, ki odstranjujejo mast, * filtri naj bodo odstranjeni po prepoznanem tlačnem padcu in če je možno zaradi higienskih razlogov po času cvetenja narave v zunanjem okolju ali v času po sami kurilni sezoni, * filtri naj se pazljivo odstranjujejo z namenom preprečevanja širjenja nabranih onesnaževal ob upoštevanju okoljskih regulativ, * z namenom regeneracije toplote in s tem večje energetske učinkovitosti celotnega sistema ogrevanja ter hlajenja je priporočena recirkulacija zraka ter znotraj tega dela uporaba podobnih filtrov kot so prisotni znotraj vhodnega dela prezračevalnega sistema, * prav tako je priporočena uporaba filtrirnega elementa pri samem izhodnem delu prezračevalnega sistema. ====== Klasifikacija izhodnega zraka ====== Izhodni zrak se lahko uporabi za regeneracijo toplote ali pa v nekaterih primerih, če je kakovost zraka dovolj dobra, tudi za ponovno uporabo v prostorih (recirkulacija zraka). Ta je po standardu EN 13779<ref name=":20" /> klasificiran s štirimi stopnjami: * ETA 1: Zrak, ki je primeren za recirkulacijo in prenos toplote brez kakršnihkoli dodatnih zahtev pri zbiranju v skupni izhodni kanal. * ETA 2: Zrak, ki ni primeren za splošno recirkulacijo, ampak samo za prostore z manjšimi zahtevami po kakovosti zraka (stranišče, garaža, skladišča,..). Lahko je zbran v skupni izhodni kanal. * ETA 3: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je ponavadi speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom ali pa skupaj z zrakom podobne kakovosti zbran v skupni izhodni kanal. * ETA 4: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom. Pri vseh štirih stopnjah je potrebno spremljati netesnosti ter s tem uhajanje zraka iz izhodnega sistema z izmenjavo toplote zraka zaradi zahtev po pravšnji količini dovoda zunanjega (vhodnega) zraka in preprečevanju kontaminacije le tega. Na podlagi tega pa tudi zagotavljati določen sesalni ter dovodni tlak, ki bi poskrbel za nemoteno prenašanje zraka preko prenosnika toplote v zunanje okolje. === Ukrepi za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka === Predpogoj izvajanja ukrepov je redno izvajanje meritev ter izboljševanje atmosferskih razpršitvenih modelov s strani organov države ali posameznih skupnosti (mestnih oblasti,..). Razpršitveni modeli se morajo čimbolje približati realnemu stanju in so namenjeni opozarjanju javnosti, ko se pričakuje, ob določenih vremenskih pogojih, georafskih danostih in pričakovanih načinih onesnaževanja zraka, preseganje mejnih vrednostih, ki so določene s standardom. Ko se lahko z zadostno gotovostjo potrdi ali pa z realnim merjenjem dejansko pride do preseganja mejnih vrednosti koncentracij prašnih delcev (PM10 in/ali PM2.5), morajo organi poskrbeti za primerno obveščanje javnosti ter priporočiti kratkoročne in izvajati dolgoročne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka s prašnimi delci. Obveščanje javnosti, kot je zapisano pri [[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agenciji Republike Slovenije za Okolje]] (ARSO)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_Porocilo_2018.pdf|title=Problematika onesnaženosti zraka z delci.|date=|accessdate=|website=|publisher=Agencija Republike Slovenije za Okolje.|last=|first=}}</ref>, vsebuje analizo stanja onesnaženosti, ta pa v nadaljevanju vsebuje opis območja čezmejnega onesnaženja, virov onesnaževanja, vpliv onesnaževanja na človekovo zdravje ter priporočenih kratkoročnih ukrepov, ki jih posameznik lahko izvede. ; Kratkoročni ukrepi: * omejitev zadrževanja se v okolici vira onesnaževanja * zapiranje oken, vrat * namestitev tehničnih sistemov za izboljšanje kakovosti notranjega-zunanjega zraka * zmajšanje ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trda goriva * uporaba goriv, ki sproščajo nižje emisije delcev, za ogrevanje prostorov, če imajo to možnost * uporaba javnega prevoza in zmanjšanje uporabe osebnih vozil * zmanjšanje gospodarske aktivnosti, ki je prepoznana kot večji vir onesnaževanja ; Dolgoročni ukrepi: * Investicijski projekti gospodinjstev za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi napravami za ogrevanje stavb ter obnova posameznih delov ali celotnega zunanjega ovoja stavb. * Vgradnja kotlov na zemeljski plin ali toplotnih postaj ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina ali omrežje daljinskega ogrevanja na območju, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina ali toplota iz daljinskega ogrevanja, se lahko spodbuja s subvencijami države in občine. * V skladu z zgornjima ukrepoma se naj izvajajo tudi investicijski projekti za zmanjševanje energetske revščine ter prehoda na obnovljive vire energije. Obnovljivi viri energije sicer vključujejo tudi manjša ali večja energetska postrojenja, ki temeljijo na uporabi lesa kot goriva, ki pa je lahko problematičen v mestih in drugih geografskih ter klimatskih območjih, ki nimajo zadostne zmožnosti za razpršitev prašnih delcev. * Investicijski projekti za uporabo goriv ali tehnologij, ki imajo majhne emisije delcev, v javnem potniškem prometu ali v vozilih, ki jih uporabljajo lokalne javne službe, se lahko spodbujajo z dodatnimi subvencijami države in občine. * Spodbujanje državljanov k uporabi okoljsko sprejemljivim načinom prevoza. * Spodbujanje ekonomskih aktivnosti, ki ne temeljijo na pretiranem onesnaževanju zraka. Dolgoročni ukrepi se načrtujejo, vzpostavljajo ter izvajajo s pomočjo regulacije in investicijskih programov organov države ter skupnosti [[Evropska unija|EU]]. Ti vključujejo vzpostavljanje direktiv na ravni [[Evropska unija|EU]], zakonodaje posameznih držav ter končno implementacijo vsebine v obliki vzpostavitve standardov (mejnih vrednosti), obveščanja javnosti ter izvajanja dolgoročnih načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter posledično človekovega zdravja. === Reguliranje onesnaževanja s prašnimi delci z zakonodajo ter standardi v Sloveniji in Evropski uniji === ==== Zakonodajna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ==== S podpisom [[Pariška pogodba (1951)|Pariške pogodbe]] leta 1951 s strani skupine šestih držav, se je ustanovila Evropsko skupnost za premog in jeklo in sočasno prve institucije. S podpisom [[Rimska pogodba|Rimske pogodbe]] leta 1957, ki je ustanovila Evropsko ekonomsko skupnost (EEC)''',''' se je začela vzpostavljati prva ustavna podlaga, predvsem na ekonomskem ter energetskem področju. [[Evropska unija]] je dandanašnjo podobo dobila s podpisom [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtske pogodbe]] leta 1992 in kasnejših dveh, ki sta spremenili ter dopolnili predhodne pogodbe, skupaj s sočasno razširitvijo skupnosti, ki danes šteje 28 držav članic. Glavne evropske institucije so: [[Evropski parlament]] (izvoljen s strani prebivalcev držav članic), [[Evropski svet]] (voditelji evropskih držav, predsednik Evropske komisije), [[Svet Evropske unije]] (ministri evropskih držav), [[Evropska komisija]] (predlagani s strani evropskih držav), [[Sodišče Evropskih skupnosti|Sodišča Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Evropsko računsko sodišče|Evropskega računskega sodišča]]. Današnja zakonodaja EU se predlaga s strani Evropske komisije (EC) ter Evropskega sveta, potencialno spremeni in sprejme s strani Evropskega parlamenta ter Sveta Evropske unije, vzpostavlja in izvršuje pa s strani Evropske komisije ter Sveta Evropske unije in držav članic. Nezanemarljiv delež vpliva na oblikovanje zakonodaje ima tudi koncept lobiranja zakonodajalcev na nacionalni ter evropski ravni s strani evropskih sindikalnih združenj, podjetij, nevladnih organizacij, nacionalnih združenj, regijskih predstavništev, mednarodnih organizacij in raziskovalnih organizacij. [[Mednarodni sporazum|Mednarodni sporazumi]] in konvencije mednarodnih organizacij, katerih članice so države [[Evropska unija|Evropske unije]], imajo prav tako vpliv na samo oblikovanje ter vzpostavljene zakonodaje. Do leta 2008 je bilo sprejetih vsaj 29 zakonodajnih instrumentov<ref>{{Navedi revijo|last=Markus-Johansson|first=|last2=Borg|date=2008|title=Handbook on the implementation of EC environment legislation|url=https://ec.europa.eu/environment/archives/enlarg/handbook/handbook.pdf|magazine=Regional Environment Center and Umweltbundesamt|page=|pages=173-185|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ti so bili razdeljeni na direktive, [[Odločba|odločbe]] ter regulative, njihov glavni namen pa je: * vzpostavitev in ohranjanje kakovosti zunanjega zraka, ki ne bi škodljivo vplival na človeško zdravje ali naravo, z določitvijo mejnih vrednosti posameznih onesnaževal ter standardiziranimi zahtevami za izvajanje meritev ter obveščanje javnosti * omejevanje pridelovanja in uporabe nekaterih nevarnih snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na ozonski plašč in druga področja * homologacija in drugi ukrepi za zmanjševanje izpustov iz avtomobilskega sektorja * vzpostavitev mehanizma nadzora in sistema EU za trgovanje s pravicami do emisij (ETS) toplogrednih plinov * nadzor proizvajanja in uporabe fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih in opremi (klimatske naprave, hladilna in zmrzovalna oprema) * nadzor proizvajanja in shranjevanja goriv in drugih izdelkov z namenom zmanjševanja emisij lahko-hlapnih ogljikovodikov (VOC) * sprejetje in implementacija relevantnih mednarodnih konvencij in sporazumov katerih članice so države Evropske skupnosti ===== Odločbe ===== Vzpostavljena zakonodaja je kot omenjeno lahko v obliki ''odločb'', ki se nanašajo na posamezno državo, podjetje in organizacijo ali pa posamezno področje znotraj vseh držav EU, kot je bilo v primeru odločbe 97/101/EC, ki je vzpostavila recipročno izmenjevanje informacij ter podatkov iz sistemov merjenja kakovosti zunanjega zraka znotraj držav članic Evropske unije. Odločba je bila pomembna pri bolj učinkovitem nadzoru kakovosti zraka v državah članicah, posebno pri čezmejnem onesnaževanju in bila zamenjana s kasnejšimi direktivami ter odločbami. Zakonodaja je lahko tudi v obliki regulative, ki direktno ter enotno vpliva na vse države članice in je ni potrebno prenesti v pravo posameznih držav kot je na področju zagotavljanja kakovosti zunanjega zraka pokazal primer regulative Evropskega parlamenta in Sveta 842/2006 o določenih fluorirani toplogredni plinih s katero se je vzpostavilo nadzor ter omejilo uporabo fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih ter opremi. ===== Direktive ===== Zakonodaja pa je lahko tudi v obliki ''direktive'', ki sicer določa zahteve ali cilje, ki jih morajo države doseči, a le tem prepusti fleksibilnost ter svobodno izbiro načina izvajanja ukrepov za dosego nastavljenega cilja. Za dosego določenih ciljev je direktivo potrebno prenesti v državno zakonodajo ter sprotno obveščati Evropsko komisijo o samem procesu in vsebini. Prva direktiva o kakovosti zraka je bila sprejeta leta 1970 (70/220/EEC), ki je poenotila posamezne zakonodaje takratnih članic za namen zmanjšanja onesnaževanja z emisijami iz motornih vozil, zahtevala tehnološko nadgraditev procesov motorjev z notranjim izgorevanjem in tako vplivala tudi na ostale trgovinske partnerice. Leta 1980 je bila sprejeta prva direktiva (80/779/EEC) namenjena vzpostavljanju poenotenih mejnih vrednosti, merilnega sistema ter izvajanju ukrepov za zmanjšanje žveplovega dioksida ter prašnih delcev. Direktivi za poenoteno obravnavanje dušikovih oksidov ter svinca so bile sprejete do leta 1992 ter podpisa Maastrichtske pogodbe, ki je pospešila proces integracije evropskih držav v Evropsko unijo (EU) in po kateri se je sprejelo mnogo drugih direktiv, vse do 2008/50/EC direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku, ki je v veljavi tudi danes. Ta je združila predhodno sprejete zakonodaje v obliki direktiv in odločb, bila sicer do današnjega dne dopolnjena z amandmajem 2015/1480/EC in je poleg direktive 2004/107/EC, ki obravnava arzen, kadmij, , živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku ter odločbe 2011/805/EU, ki je obnovila predhodno sprejeto odločbo o izmenjavi informacij med državami v Evropski uniji, današnji temelj zakonodaje Evropske unije na področju kakovosti zraka. Direktiva 2008/50/EC<ref name=":14">{{Navedi splet|url=http://arhiv2014.skupnostobcin.si/fileadmin/sos/datoteke/pdf/Barbara/Pravilnik_kakovost_zraka_obvescanje_javnosti.doc|title=Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Evropski parlament in svet|last=|first=}}</ref> je poenotila obstoječo zakonodajo v eno samo direktivo, vzpostavila mejne vrednosti za prašne delce PM2.5, ki bodo prikazane v spodnji razpredelnici, določila zavezujoče nacionalne obveznosti glede zmanjšanja izpostavljenosti PM2.5 z namenom nadomestitve ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. V nekaterih primerih je direktiva poostrila mejne vrednosti, sočasno dopustila podaljšanje dobe za izpolnitev določenih mejnih vrednosti koncentracij za PM10, NO2 ter benzen in odprla možnosti zmanjšanja vrednosti koncentracij zaradi naravnih virov pri presoji upoštevanja mejnih vrednosti. Direktiva pa je poenotila tudi standarde za izvajanje meritev (ISO), določila smernice za ozaveščanje javnosti, smernice za pripravo akcijskih načrtov v primeru preseganja mejnih vrednosti, smernice za izmenjevanje podatkov držav članic in med drugim pozvala k pripravi načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter k določitvi pravil o kaznih za kršitelje določb iz same direktive. Mejne vrednosti masnih koncentracij prašnih delcev v/na Sloveniji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/102172|title=Uredba o kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, št. 9/2011, 8/2015, 66/2018.|date=2011-2018|accessdate=|website=|publisher=Republika Slovenija|last=|first=}}</ref>, EU<ref name=":14" />, ZDA<ref>{{Navedi splet|url=https://www.epa.gov/criteria-air-pollutants/naaqs-table|title=National Ambient Air Quality Standards|date=2008-2015|accessdate=|website=|publisher=United States Environmental Protection Agency|last=|first=}}</ref>, Kitajskem<ref>{{Navedi splet|url=http://english.mee.gov.cn/Resources/standards/Air_Environment/quality_standard1/201605/t20160511_337502.shtml|title=Ambient air quality standards（GB 3095—2012）|date=2012|accessdate=|website=|publisher=The Peoples Republic of China Ministry of ecology and environment|last=|first=}}</ref>, Indiji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ksndmc.org/Uploads/Pollution.pdf|title=Revised National Ambient Quality Standards. G.S.R. 826(E).|date=2009|accessdate=|website=|publisher=Indian ministry of environment, forest and climate change|last=|first=}}</ref> ter po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne Zdravstvene Organizacije]] (WHO)<ref>{{Navedi splet|url=https://apps.who.int/iris/handle/10665/69477|title=Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide|date=2005|accessdate=|website=|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> . {| class="wikitable" |'''Država''' |'''Ime''' |'''Mejna vrednost''' |- | Slovenija (EU) | rowspan="5" | PM 2.5 |25 µg/m3 (letno povprečje) 20 µg/m3 (letno povprečje) do leta 2020 |- |Združene države Amerike |12 µg/m3 (letno povprečje, v povprečju skozi 3 leta) |- |Kitajska |15- 35 µg/m3 (letno povprečje) |- |Indija |40 µg/m3 (letno povprečje) |- |WHO |10 µg/m3 (letno povprečje) 25 µg/m3 (24h povprečje) |- | Slovenija (EU) | rowspan="5" | PM 10 |50 µg/m3 - 35x v enem letu (24h povprečje) 40 µg/m3 (letno povprečje) |- |Združene države Amerike |150 µg/m3 – 1x v enem letu (v povprečju skozi 3 leta) |- |Kitajska |40-70  µg/m3 (letno povprečje) |- |Indija |60 µg /m3 (letno povprečje) |- |WHO |20 µg/m3 (letno povprečje) 50 µg/m3 (24h povprečje) |} ===== Okoljska zakonodaja v Sloveniji ===== Temelji na direktivah [[Evropska unija|EU]] in je sprejeta s strani [[Slovenski parlament|parlamenta]] ter vzpostavljena s pomočjo zakonov ([[Ustava Republike Slovenije|splošna izpeljava ustave]]) kot so: * [[Zakon o varstvu okolja Republike Slovenije|Zakon o varstvu okolja]] (ZVO-1) * [[Zakon o ohranjanju narave Republike Slovenije|Zakon o ohranjanju narave]] (ZON) * drugih zakonov, ki se dotikajo različnih področij v zvezi z varovanjem okolja, ljudi in narave ter podzakonskih aktov (podrobnejša razdelitev zakonskih določb), ki so izdani s strani vlade ali upravnih organov in so pri okoljski zakonodaji razdeljeni na: * Ukrepe varstva okolja (odloki o načrtih za kakovost zraka na območjih različnih občin/regij, uredba o kakovosti zunanjega zraka [9],..) * Spremljanje stanja okolja (pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka, pravilnik o meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje, resolucija o nacionalnem programu varstva okolja,..) * Javne službe varstva okolja (Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom) * Tehnične zahteve za proizvode (Pravilnik o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje) Upoštevanje ter opravljanje nalog zgoraj omenjene zakonodaje v Sloveniji spada primarno pod '''[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]]''' (MOP)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/organigrami/ministrstva/Organigram-Ministrstva-za-okolje-in-prostor.pdf|title=Osnovna shema organiziranosti Ministrstva za okolje in prostor.|date=|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor|last=|first=}}</ref>, ki ima poleg »notranje« organiziranosti v obliki direktoratov (za okolje, za vode in investicije,..) v svoji strukturi organiziranosti organe kot so: '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija Republike Slovenije (RS) za okolje]]''', '''[[Direkcija Republike Slovenije za vode|Direkcija RS za vode]]''', '''[[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetska uprava RS]]''', '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' ter [[Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost|Upravo RS za jedrsko varnost]]. '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija RS za okolje]]''' (ARSO) je eden najbolj pomembnih organov v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, ki se ukvarja z izvajanjem nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) na področju kakovosti zraka in podnebja, ki vključuje zmanjševanje onesnaženja zraka iz industrijskih virov, termoelektrarn, prometa, individualnih ter skupinskih kurišč in s tem zmanjševanje toplogrednih plinov (TGP), obvladovanjem problemov onesnaževanja zraka na velike razdalje ter drugih ciljev, ki se jih dosega s pomočjo strokovnih, analitičnih in upravnih nalog na državni ravni. Sektor za kakovost zraka je del Urada za varstvo okolja in narave na ARSO in v kateremu vodijo upravne postopke kot so: plačilo upravne takse, evidenca emisij snovi iz naprav in okoljevarstvena dovoljenja, nadzor pooblaščenih podjetij, ki se ukvarjajo z namestitvijo, vzdrževanjem in razgradnjo naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi in fluorirane pline, nadzor programa monitoringa tekočih goriv za motorna vozila in nadzor izdajanja dovoljenj, porazdelitve emisijskih kuponov in trgovanja z emisijami TGP. Izvajajo pa tudi strokovne naloge na področju varstva zraka, ki izhajajo iz prej omenjene mednarodne kot tudi nacionalne zakonodaje (uredb, pravilnikov ter ostalih predpisov). Te vključujejo izdajo okoljevarstvenih dovoljenj ali strokovne ocene za obratovanje naprav, izdajo pooblastil in nadzor pooblaščencev za področja kot so: vzdrževanje ter kalibracija delovanja merilne opreme, izvajanje prvih ali občasnih meritev emisije snovi ter izdelovanja ocene o letnih emisijah snovi v zraku in druga področja. ARSO se ukvarja tudi z nadzorom plačevanja okoljskih dajatev zaradi onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida ter hlapnih organskih spojin in obveščanjem javnosti kakor tudi organov znotraj Slovenije in Evrope (Evropska komisija). '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' pa je pomemben organ pri nadzoru posegov v okolje, obremenjevanja okolja ter povzročiteljev, skladnosti delovanja naprav in obratov z okoljevarstvenim dovoljenjem ali dovoljenjem za spuščanje TPG, stanja kakovosti okolja in odpadkov, rabe naravnih dobrin, izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in s tem izvajanja predpisanih ukrepov varstva okolja. MOP se mora za celostno obravnavanje področja kakovosti zraka v Sloveniji povezovati tudi z drugimi ministrstvi kot so: [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] (direktorat za energijo in direktorati namenjeni transportu), [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|finance]], [[Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije|gospodarski razvoj]], [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|kmetijstvo in gozdarstvo]], [[Ministrstva za zdravje Republike Slovenije|zdravje]], [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|pravosodje]] in drugimi, katera opravljajo svojo specifično vlogo pri zagotavljanju kakovosti zraka v Sloveniji. Zaradi lažjega in bolj učinkovitega prepoznavanja in naslavljanja vprašanj v zvezi s kakovostjo zraka pa je redno tudi sodelovanje z lokalnimi mestnimi oblastmi, ki imajo vzpostavljene svoje strukture in boljše poznavanje situacije na mikro ravni (stanovanjska, prometna ter industrijska politika, zagotavljanje elektrike in toplote, ..). ==== Pravna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ==== ===== Pravna sredstva na ravni Slovenije ===== Zgoraj omenjeni načini izvajanja ukrepov ter zakonodaje za zagotavljanje kakovosti zunanjega zraka so zgolj ena od struktur preko katerih lahko pride do zagotavljanja kakovosti zraka v državi. Če Ministrstvo za okolje in prostor ter pripadajoči organi ne uspejo pri zagotovitvi kakovosti zraka po željah prebivalstva oz. civilne družbe, nevladnih organizacij, sindikatov, industrije in drugih zainteresiranih skupin se le ti lahko obrnejo tudi na pravne mehanizme, ki so povezani z organi vlade in neodvisno vejo pravne države, ki jo predstavljajo sodišča. Pravna sredstva na področju okolja za [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] in [[Civilna iniciativa|civilne iniciative]] so naslednja.<ref>{{Navedi splet|url=http://zagovorniki-okolja.si/wp-content/uploads/2018/11/Pravna-sredstva-na-podro%C4%8Dju-varstva-okolja-Senka-Vrbica-Nu%C5%A1a-Videti%C4%8D.pdf|title=Pravna sredstva na področju varstva okolja – Priročnik za nevladne organizacije in civilne iniciative.|date=2018|accessdate=|website=|publisher=Pravno-informacijski center nevladnih organizacij|last=|first=}}</ref> Posredovanje inšpektorja za okolje: to so osebe na omenjenem inšpektoratu RS, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti. So prekrškovni organ na prvi stopnji, kar pomeni, da inšpektor samostojno vodi postopke, izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku, kjer izreka tudi globe ali podaja kazenske ovadbe za kaznivo dejanje. Postopek je odvisen od narave pritožbe posameznika ali skupine posameznikov. Varstvo okolja v upravnem postopku: za urejanje zadev varstva okolja so na prvi in drugi stopnji odgovorni upravni organi. Na drugi stopni so to ministrstva. Postopek delovanja upravnih organov oz sprejemanja odločitev ureja Zakon o splošnem upravnem postopku. Osebe, ki imajo priznan status stranskega udeleženca (oseba s pravnim interesom), lahko nastopajo v postopku z izjavami in s predložitvijo dokazov (postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ali dovoljenja), lahko pa zoper izdane odločbe vložijo tudi pritožbo. Kadar o zadevi na prvi stopnji odloča upravni organ (prve stopnje), pritožbo obravnava ministrstvo, kadar pa na prvi stopnji o zadevi odloča ministrstvo, tedaj zoper odločbo ni možna pritožba, ampak je upravičenec zmožen vložiti tožbo le na [[Upravno sodišče Republike Slovenije|Upravno sodišče]], s čimer se začne upravni spor. Upravni spor je razumljen kot pravno sredstvo zoper odločitve ministrstva, ko ta odloča o pritožbi v upravnem postopku ali v posamezni zadevi kot prvostopni organ. Civilno-pravno varstvo in odškodninska odgovornost: tožbo lahko vložijo državljanke/državljani kot posameznice/posamezniki ali njihova društva/združenja in organizacije. Vlagatelj mora izkazati javni interes za vložitev takšne tožbe, ki si lahko dokaže v obliki kritične obremenitve okolja ali neposredni nevarnosti za življenje ter zdravje ljudi. Tožbo bi bilo potrebno vložiti pri Okrajnem sodišču, razen, če je bila vrednost spora večja, potem bi bilo za to pristojno Okrožno sodišče. Ob ugotovitvi krivde povzročitelja bi ta po načelu odgovornosti povzročitelja moral plačati povzročeno obremenitev. Kazenskopravno varstvo okolja: določba 9. člena Zakona o varstvu okolja določa temeljno načelo varstva okolja izraženo v »Načelu odgovornosti povzročitelja« in določa tudi kazensko odgovornost povzročitelja v primerih, ko ima protipravno ravnanje posebno težo družbene nevarnosti in gre za javni interes. Izhodišče je kaznivo dejanje »obremenjevanja in uničenja okolja in prostora, določene v 332. členu, Kazenskega zakonika (KZ-1). Kaznivo dejanje se lahko naznani policiji ali pooblaščenemu inšpektorju. Varstvo okolja pred Ustavnim sodiščem. zaradi kršitve [[človekove pravice]] s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil se lahko na Ustavno sodišče vloži ustavna pritožba, a šele na točki, ko so izčrpana vsa druga pravna sredstva ter v roku 60 dni po vročitvi akta. Varstvo okolja s pomočjo varuha za človekove pravice: vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kršene človekove pravice, lahko, da pobudo za začetek postopka pri [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuhu]], ta sicer postopek lahko začne tudi na lastno pobudo. Varuh pri svojem delu ni omejen samo na neposredne kršitve z ustavo navedene človekove pravice, ampak je lahko vključen v primeru kakršnekoli kršitve pravice posameznika s strani nosilcev oblasti (državnega organa). Postopek je odvisen od narave pobude. ===== Pravna sredstva na mednarodni ravni ===== Za zagotavljanje želja civilne družbe pa obstaja tudi možnost varstva pri mednarodnih institucijah kot sta '''[[Evropska unija|EU]]''' ter '''[[Organizacija združenih narodov|Organizacija združenih narodov (OZN)]]'''. S strani OZN je najbolj pomembna '''[[Aarhuška konvencija]]''', ki je mednarodni pravno zavezujoč instrument. EU je ta instrument implementirala z namenom zagotovitve dostopa do informacij, udeležbe javnosti pri odločanju ter dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Posameznik države podpisnice lahko, ob izrabi nacionalnih pravnih sredstev ali utemeljitvi neizrabe le teh, z opisanim problemom pristopi do komiteja, ki lahko zahteva pojasnilo omenjene države ter s preučitvijo vseh informacij sprejme nadaljnje odločitve, ki so odvisne od narave pritožbe. '''Evropski parlament in Evropska komisija''' V primeru nezadostnega uveljavljanja EU zakonodaje se lahko posamezniki ali podjetja obrnejo tudi na institucije EU, kjer je možna predložitev pisnega poziva '''Komisiji Evropskih skupnosti''' ali '''[[Evropski parlament|evropskemu parlamentu]]''', ki se lahko po preučitvi predloga obrne tudi na evropsko sodišče. Ta je v primeru pobude civilne iniciative pod vodstvom Uroša Macerla proti prekomernemu onesnaževanju korporacije [[Cementarna Trbovlje|Lafarge]], ki je obratovala proizvodnjo cementa v Trbovljah, odločilo, da Slovenija krši EU pravila glede podeljevanja dovoljenj za obratovanje naprav in s tem prisilila v ustavitev obratovanja cementarne<ref>{{Navedi splet|url=https://phys.org/news/2017-06-slovenia-eco-hero-cement-giant.html|title=Slovenia’s »eco-hero« who crushed a cement giant.|date=2017|accessdate=|website=|publisher=|last=Kavcic|first=}}</ref>. '''[[Evropska komisija]]''' ima za zagotavljanje uveljavitve ter upoštevanja EU zakonodaje pri državah članicah na voljo taktične pristope v obliki boljšega predhodnega vključevanja same države ob razmisleku in vzpostavljanju nove zakonodaje ter vzpostavljanja dialoga oz. pomoči pri povečanju zmogljivosti države članice ob prepoznanem pomanjkanju zmožnosti uveljavljanja EU zakonodaje. V tem kontekstu obstajajo tudi strateški pristopi v obliki prioritiziranja uveljavljanja bolj pomembnih aspektov zakonodaje, vzpostavljanja novih in boljših tehnik nadzora uveljavljanja zakonodaje, vzpostavljanje ter uveljavljanje sistema kaznovanja držav članic, ki ne uspejo zadovoljiti predhodno postavljenim časovnicam uveljavljanja EU zakonodaje, s pomočjo sodišč. [[Sodišče Evropske unije]] je razdeljeno na Sodišče Evropske skupnosti (ECJ), Splošno sodišče (prve stopnje) in specializirana sodišča, ki se lahko vzpostavijo ob posebnih primerih (posebnega področja), katerih pritožbe na sodbo so obravnavane na Splošnem sodišču. Ponavadi se s strani posameznika neposredno naslavlja Splošno sodišče zgolj v primerih, ko je prišlo do dejanske škode zaradi aktivnosti ali pa očitne neaktivnosti EU institucij. '''Evropsko sodišče za človekove pravice in Evropski varuh človekovih pravic''' Obstaja pa tudi '''[[Evropsko sodišče za človekove pravice]]''', ki sicer ni del pravnega sistema EU, ampak je bilo vzpostavljeno z [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] katerega članice so države EU in lahko obravnava pritožbo posameznika, skupine posameznikov ali nevladne organizacije. Ti morajo pred vložitvijo pritožbe izčrpati vsa druga pravna sredstva omenjene države (v roku 6mesecev po zadnji odločbi). Senat sodišča lahko po pozitvni presoji pritožbe zahteva od države kršiteljice pojasnilo, ki se v kasnejših korakih lahko izide v korist države, prijateljski poravnavi ali pa s sodbo, ki ugotovi obstoj kršitve in s katero se poziva državo kršiteljico na plačilo pravične odškodnine. Podobno kot v Sloveniji obstaja tudi na EU ravni '''[[Evropski varuh človekovih pravic]]''', ki je neodvisna institucija pri katerih se obravnava pritožbe zoper nepravilnega ravnanja institucij in organov EU. Pritožbo lahko vloži državljan države članice, posameznik, ki ima stalno prebivališče v EU, lahko pa jo vložijo tudi podjetja, organizacije in združenja, ki imajo sedež v EU in so se pred samo vložitvijo pritožbe že obrnili na relevantne institucije ali organe (o zadevi pritožbe v tistem trenutku ne sme odločati nobeno drugo sodišče). Evropski varuh zahteva pojasnilo omenjenih institucij ali organov preden celotni primer preuči in sprejme nadaljnje korake, ki so odvisni od narave pritožbe. ==== Dejansko stanje kakovosti zraka ==== ===== Pozitivni aspekti ===== Vzpostavljanje evropske zakonodaje (od leta 1970 do 2010) in sočasna zahteva po nadgradnji ter spreminjanju uporabljene tehnologije je uspešno pri izboljševanju kakovosti zunanjega zraka v zadnjih desetletjih. Ta je imela želen učinek nadgradnji tehnologije za proizvodnjo energije in odstranjevanje emisij pri sami proizvodnji energije, kjer bi se ob neuveljavljanju mednarodnih ter nacionalnih zakonodajnih predpisov, standardov in sočasne investicije v tehnološki razvoj, stanje količine emisij prašnih delcev PM10 povečevalo<ref name=":13">{{Navedi revijo|last=Crippa|first=|last2=Janssens-Maenhout|date=2016|title=Forty years of improvements in European air quality: regional policy-industry interactions with global impacts.|url=https://www.researchgate.net/publication/299386770_Forty_years_of_improvements_in_European_air_quality_Regional_policy-industry_interactions_with_global_impacts|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Stanje količine emisij prašnih delcev PM2.5 bi se prav tako povečevalo ob neuveljavljanju mednarodnih EURO standardov (94/63/EC, 99/13/EC, 2009/126/EC) ter standardov za izboljšanje kvalitete goriva (93/30/EC, 2003/17/EC, 2005/33/EC, 2009/30/EC) za cestna vozila, ki so predpisali izboljšanje samega procesa izgorevanja v motorjih z notranjim izgorevanjem ter vgrajevanja tehničnih sistemov za zajemanje prašnih delcev<ref name=":13" />. ===== Negativni aspekti =====<!-- Kdor ima v tem poglavju boljši predlog razlage stanja naj ga kar uporabi. Sam ne najdem boljšega načina kot je naštevanje/navajanje različnih pozitivnih/negativnih aspektov --> [[Evropska agencija za okolje|Evropska agencija za okolje (EEA)]] je leta 2019 izvedla analizo o preseganju mejnih vrednosti kakovosti zraka za PM10 ter PM2.5 v urbanih območjih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/exceedance-of-air-quality-limit-3/assessment-5|title=Exceedance of air quality standards in urban areas.|date=2019|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency|last=|first=}}</ref>. Analiza sicer pravi, da je zgolj 6-8% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti EU in 13-19%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. A je ob tem prišla tudi do ugotovitev, da je 74-81% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti WHO ter 42-52%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. Problematično je tudi dejstvo, da [[vlada Republike Slovenije]], poleg predstavnikov drugih evropskih držav, v letu 2019 ni bilo sposobno pripraviti ter predložiti Evropski komisiji bolj ambicioznega predloga programa za zmanjšanje onesnaževanja zraka do dogovorjenega roka v Aprilu, kot pravi poročilo Evropskega urada za okolje (EEB), največje mreže nevladnih okoljevarstvenih organizacij v EU<ref>{{Navedi splet|url=https://eeb.org/most-eu-governments-failed-to-file-air-pollution-plans-by-april-deadline-1/|title=Most EU governments failed to file air pollution plans by April deadline.|date=|accessdate=2019|website=|publisher=Evropski urad za okolje (EEB)|last=|first=}}</ref>. Raziskava nevladne mednarodne organizacije [[Greenpeace]] <ref>{{Navedi revijo|last=Myllyvirta|first=|last2=Den Blanken|date=2015|title=Smoke & mirrors: How Europe’s biggest polluters became their own regulators.|url=https://www.vgb.org/vgbmultimedia/Smoke+and+Mirror+final+report-p-9348.pdf|magazine=GreenPeace European Unit|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> pa je ugotovila, da je bilo pri vzpostavljeni strokovni delovni skupini za pripravo evropske direktive o industrijskih emisijah (leta 2015), več kot polovica članov te skupine zaposlenih pri energetskih družbah ali pa so izvajali proces lobiranja s strani omenjenih družb. Ti so želeli vplivati na vsebino evropske direktive, ki bi postavljala manj rigorozne standarde, kot bi bili sprejeti v drugih državah po svetu (ZDA, Kitajska). Omenjena dejstva ter s tem drugačne priorite, vklučujoč nezadostnega entuziazma splošne javnosti za večje spremembe, prispevajo k manjšemu napredku na področju onesnaženosti zraka. ==== Onesnaževanje s prašnimi delci in neenakost v družbi ==== Zaradi onesnaževanja so nekateri ljudje bolj prizadeti kot drugi. Ponavadi so ljudje in skupnosti z nizkimi dohodki ter manjšine in druge marginalizirane skupine v družbi neenakomerno izpostavljene onesnaževanju zraka<ref>{{Navedi revijo|last=Brenner|first=|date=2019|title=Environmental inequality in Austria: How equally is the air pollution burden spread in Styria?|url=https://boku.ac.at/en/wiso/sec/publikationen/social-ecology-working-papers|magazine=University of Natural Resources and Life Sciences, Social Ecology Working Paper 177|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Omenjenim delom družbe se lahko z investicijskimi programi za odpravljanje energetske revščine izboljša tudi kakovost okoliškega zraka <ref name=":12">{{Navedi revijo|last=|first=|date=2018|title=Unequal exposure and unequal impacts: social vulnerability to air pollution, noise and extreme temperatures in Europe.|url=https://www.eea.europa.eu/publications/unequal-exposure-and-unequal-impacts/|magazine=European Environment Agency|page=|pages=18-22|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ob spreminjanju načina proizvajanja toplote in elektrike, transporta, industrije in drugih dejavnosti, ki prispevajo k onesnaževanju pa se vedno bolj uporablja koncept t.i. "pravične tranzicije" za delavke ter delavce zaposlene v dejavnostih, ki bi se zaradi ukinjanja delovnih mest lahko znašli na položaju brez službe. Koncept temelji na zagotovljenem izobraževanju, možnosti predčasnega upokojevanja in drugih socialno sprejemljivih ukrepov procesa pravične tranzicije<ref>{{Navedi revijo|last=Piggot|first=|last2=Boyland|date=2019|title=Realizing a just transition and equitable transition away from fossil fuels.|url=https://www.researchgate.net/publication/330556442_Realizing_a_just_and_equitable_transition_away_from_fossil_fuels|magazine=Discussion brief. Stockholm Environment Institute|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> ==== Teoretični in praktični primeri kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka ====<!-- Tukaj se zdi smiselno postaviti primere ukrepov, ki bi lahko izboljšali področje o katerem se je v celotnem članku pisalo. --> * Univerza Laappeenrant <ref>{{Navedi revijo|last=Ram|first=|last2=Bogdanov|date=2018|title=Global energy system based on 100% renewable energy: Energy transition in Europe across power, heat, transport and desalination sectors.|url=https://www.researchgate.net/publication/329714210_Global_Energy_System_based_on_100_Renewable_Energy_Energy_Transition_in_Europe_Across_Power_Heat_Transport_and_Desalination_Sectors|magazine=Lappeenranta University of Technology Research Reports|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je raziskala možnosti tranzicije EU iz zdajšnega večinskega dela proizvodnje [[Elektrika|elektrike]] in [[Toplota|toplote]] s strani [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]] k večinskemu delu proizvodnje iz mešanice [[Obnovljivi viri energije|obnovljivih virov energije]] (OVE) do leta 2050. Ob vrstah obnovljivih virov energije dodane kratice, ki ponazarjajo način ter obseg ogrevanja: [[Soproizvodnja toplote in električne energije|kogeneracija toplote in električne energije]] (CHP), [[daljinsko ogrevanje]] (DH) in poraba toplote v industrijske namene (IH). Shranjevanje elektrike bi lahko v večini temeljilo na [[Baterija (elektrika)|baterijah]], [[Črpalna hidroelektrarna|vodnih črpalnih elektrarnah]] ter [[Shranjevalniki stisnjenega zraka|shranjevalnikih stisnjenega zraka]], medtem, ko bi toploto lahko shranjevali na večjem spektru tehnoloških zmogljivosti, ki jih poznamo že danes. Pri [[Transport|transportu]], ki danes temelji na fosilnih gorivih bi tranzicija lahko temeljila na [[Električno vozilo|električnih vozilih]], ki bi imela dovod direktne (uporaba baterij) ali indirektne električne energije (uporaba [[Vodik|vodika]] in drugih vrst utekočinjenih obnovljivih virov energije). * Koncept "[[odrast]]i" ({{jezik-en|degrowth}}) pravi, da bi za dosego ciljev izboljšanja kakovosti zraka, omejitve [[Spremembe podnebja|podnebnih sprememb]] v obsegu [[Planetarne meje|planetarnih meja]], morali ob tranziciji na obnovljive vire energije ter dejstvu o omejenosti z materialnimi viri, sočasno potekati tudi ukrepi za zmanjševanje porabe energije pri ogrevanju in porabi električne energije pri vsakdanjih ter gospodarstvenih aktivnostih. V primeru transporta pa bi se podal tudi velik poudarek na zmanjševanju deleža individualnih prevoznih sredstev in povečevanju deleža javnega transporta. V primeru industrijske proizvodnje in rabe materialov pa bi se le to omejilo na najbolj nujne potrebe, v obsegu [[Krožna ekonomija|krožne ekonomije]] in [[Trajnostnost|trajnostnega]] delovanja družbe. == Sklici == {{sklici|30em}} [[Kategorija:Onesnažila]] [[Kategorija:Onesnaževanje zraka]] bu0j2mrt96pwkhzj726yu2qopc2wk67 5737058 5737053 2022-08-20T07:10:53Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Airborne-particulate-size-chart.svg|thumb|upright=1.75|Shema prikazuje vrste atmosferskih prašnih delcev in njihovo razporeditev po velikosti v mikrometrih (μm).]] '''Prašni delci''' – imenovani tudi '''atmosferski aerosolni delci''', '''trdni prašni delci''' ali '''lebdeči delci''' ('''SPM''') – so [[mikroskopski]] [[delec|delci]] [[trdna snov|trdne]] ali [[tekoča snov|tekoče]] [[snovi]], [[suspenzija (kemija)|suspendirani]] v [[ozračje|zraku]]. Izraz ''[[aerosol]]'' se pogosto nanaša na [[zmes]] prašnih delcev in zraka in ne samo na prašne delce.<ref>{{cite book |vauthors=Seinfeld J, Pandis S |title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change |edition=2nd |publisher=[[John Wiley & Sons]] |year=1998 |location=Hoboken, New Jersey |isbn=978-0-471-17816-3 |page=[https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 97] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 }}</ref> Viri delcev so lahko naravni ali [[antropogeno tveganje|antropogeni]].<ref>{{cite journal |vauthors=Plainiotis S, Pericleous KA, Fisher BE, Shier L |date=January 2010 |title=Application of Lagrangian particle dispersion models to air quality assessment in the Trans-Manche region of Nord-Pas-de-Calais (France) and Kent (Great Britain) |journal=International Journal of Environment and Pollution |volume=40 |issue=1/2/3 |pages=160–74 |doi=10.1504/IJEP.2010.030891 |url=http://www.harmo.org/Conferences/Proceedings/_Crete/publishedSections/p398.pdf }}</ref> Vsebujejo različne kemijske komponente, lahko so različnih oblik in velikosti, ki segajo vse od nekaj nanometrskih do več sto mikrometrskih. Prašni delec ni nujno sestavljen iz enega [[Onesnažilo|onesnaževala]]. Vključuje lahko mešanico (plinastih) onesnaževal, ki so porazdeljena v različne velikosti. Tako je lahko neposredna posledica antropogenega in naravnega vira (primarno onesnaževalo) ali pa nastane v [[ozračje|ozračju]] (sekundarno onesnaževalo) kot posledica fizikalnih procesov in kemičnih reakcij, kot so [[kondenzacija]], [[izparevanje]] in [[koagulacija]]. Delec se pod vplivom vremenskih razmer (vlaga in drugi dejavniki) v nekaj minutah do več tednih in po prepotovani razdalji od nekaj metrov do nekaj tisoč kilometrov odstrani iz ozračja. Velikost in kemična sestava delcev določata njihove približne optične in absorpcijske lastnosti ter dinamiko gibanja (odlaganja), to pa vpliva na vidljivost in podnebne spremembe ter zmožnosti vstopa v človeška [[dihala]] in posledice za zdravje. Na človeško [[zdravje]] ne vplivajo samo neposredno, ampak z vplivom na podnebje in [[padavine]] tudi posredno. Vrste [[atmosfera|atmosferskih]] delcev vključujejo suspendirane prašne delce, torakalne in vdihljive delce;<ref name="ncbi.nlm.nih.gov">{{cite journal | vauthors = Brown JS, Gordon T, Price O, Asgharian B | title = Thoracic and respirable particle definitions for human health risk assessment | journal = Particle and Fibre Toxicology | volume = 10 | pages = 12 | date = April 2013 | pmid = 23575443 | pmc = 3640939 | doi = 10.1186/1743-8977-10-12 }}</ref> grobe vdihljive delce z oznako PM{{sub|10}}, ki so [[granularnost|grobi]] [[delec|delci]] s [[velikost delcev|premerom]] 10 [[mikrometer|mikrometrov]] (μm) ali manj; fine delce z oznako PM{{sub|2.5}}, ki imajo premer 2,5&nbsp;μm ali manj;<ref name="US EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Particulate Matter (PM) Basics |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/particulate-matter-pm-basics#PM |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=19 April 2016}}</ref> [[ultrafini delci|ultrafine delce]] s premerom 100&nbsp;nm ali manj; in [[saje]]. [[Mednarodna agencija za raziskave raka]] (IARC) in [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO) označujeta prašne delce v zraku kot [[Seznam karcinogenov skupine I|karcinogene skupine&nbsp;I]].<ref>{{cite web|url=http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|title=EHP – Outdoor Particulate Matter Exposure and Lung Cancer: A Systematic Review and Meta-Analysis|website=ehp.niehs.nih.gov|access-date=2016-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20160529064001/http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|archive-date=29 May 2016|url-status=dead}}</ref> Prašni delci so zaradi zmožnosti prodora globoko v pljuča, krvni obtok in možgane (poleg [[ultrafini delci|ultrafinih delcev]]) najbolj škodljiva oblika [[onesnaževanja zraka]]<ref>{{cite news |last1=Wasley |first1=Andrew |last2=Heal |first2=Alexandra |last3=Harvey |first3=Fiona |last4=Lainio |first4=Mie |title=Revealed: UK government failing to tackle rise of serious air pollutant |url=https://www.theguardian.com/environment/2019/jun/13/revealed-uk-government-failing-to-tackle-rise-of-ammonia-serious-air-pollutant |work=The Guardian |date=13 June 2019 }}</ref> in lahko prodrejo globoko v pljuča, krvni obtok in možgane ter povzročijo težave z zdravjem, vključno z [[miokardni infarkt|miokardnim infarktom]], [[bolezni dihal|boleznimi dihal]] in [[prezgodnja smrt|prezgodnjo smrtjo]].<ref name="EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Health and Environmental Effects of Particulate Matter (PM) |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/health-and-environmental-effects-particulate-matter-pm |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=26 April 2016}}</ref> Leta 2013 opravljena raziskava, v katero je bilo vključenih 312.944 udeležencev iz devetih evropskih držav, je pokazala, da ni varne ravni delcev v zraku in da se je za vsako povečanje delcev PM{{sub|10}} za 10 [[mikrogram|μg/m{{sup|3}}]] stopnja [[rak pljuč|raka pljuč]] zvišala za 22&nbsp;% (95-% IZ [1,03–1,45]). Manjši delci PM{{sub|2.5}}, ki lahko prodrejo globlje v pljuča, so bili povezani z 18-odstotnim povečanjem stopnje raka pljuč na 5&nbsp;μg/m{{sup|3}}; vendar ta raziskava za to povezavo ni pokazala statistične značilnosti (95-% IZ [0,96–1,46])<ref name="Lancet71013">{{cite journal |last1=Raaschou-Nielsen |first1=Ole |last2=Andersen |first2=Zorana J |last3=Beelen |first3=Rob |last4=Samoli |first4=Evangelia |last5=Stafoggia |first5=Massimo |last6=Weinmayr |first6=Gudrun |last7=Hoffmann |first7=Barbara |last8=Fischer |first8=Paul |last9=Nieuwenhuijsen |first9=Mark J |last10=Brunekreef |first10=Bert |last11=Xun |first11=Wei W |last12=Katsouyanni |first12=Klea |last13=Dimakopoulou |first13=Konstantina |last14=Sommar |first14=Johan |last15=Forsberg |first15=Bertil |last16=Modig |first16=Lars |last17=Oudin |first17=Anna |last18=Oftedal |first18=Bente |last19=Schwarze |first19=Per E |last20=Nafstad |first20=Per |last21=De Faire |first21=Ulf |last22=Pedersen |first22=Nancy L |last23=Östenson |first23=Claes-Göran |last24=Fratiglioni |first24=Laura |last25=Penell |first25=Johanna |last26=Korek |first26=Michal |last27=Pershagen |first27=Göran |last28=Eriksen |first28=Kirsten T |last29=Sørensen |first29=Mette |last30=Tjønneland |first30=Anne |last31=Ellermann |first31=Thomas |last32=Eeftens |first32=Marloes |last33=Peeters |first33=Petra H |last34=Meliefste |first34=Kees |last35=Wang |first35=Meng |last36=Bueno-de-Mesquita |first36=Bas |last37=Key |first37=Timothy J |last38=de Hoogh |first38=Kees |last39=Concin |first39=Hans |last40=Nagel |first40=Gabriele |last41=Vilier |first41=Alice |last42=Grioni |first42=Sara |last43=Krogh |first43=Vittorio |last44=Tsai |first44=Ming-Yi |last45=Ricceri |first45=Fulvio |last46=Sacerdote |first46=Carlotta |last47=Galassi |first47=Claudia |last48=Migliore |first48=Enrica |last49=Ranzi |first49=Andrea |last50=Cesaroni |first50=Giulia |last51=Badaloni |first51=Chiara |last52=Forastiere |first52=Francesco |last53=Tamayo |first53=Ibon |last54=Amiano |first54=Pilar |last55=Dorronsoro |first55=Miren |last56=Trichopoulou |first56=Antonia |last57=Bamia |first57=Christina |last58=Vineis |first58=Paolo |last59=Hoek |first59=Gerard |title=Air pollution and lung cancer incidence in 17 European cohorts: prospective analyses from the European Study of Cohorts for Air Pollution Effects (ESCAPE) |journal=The Lancet Oncology |date=August 2013 |volume=14 |issue=9 |pages=813–822 |doi=10.1016/S1470-2045(13)70279-1 |pmid=23849838 |url=https://www.openaccessrepository.it/record/23400 }}</ref> Svetovna izpostavljenost PM{{sub|2.5}} je leta 2016 prispevala k 4,1&nbsp;milijona smrti zaradi bolezni srca in kapi, raka pljuč, kroničnih bolezni pljuč in bolezni dihal.<ref name="State of Global Air 2018">{{cite web| title=STATE OF GLOBAL AIR/2018 A SPECIAL REPORT ON GLOBAL EXPOSURE TO AIR POLLUTION AND ITS DISEASE BURDEN| publisher=Health Effects Institute| year=2018| url=https://www.stateofglobalair.org/sites/default/files/soga-2018-report.pdf}}</ref> Na splošno so prašni delci v ozračju na šestem mestu med vzroki prezgodnje smrti v svetu.<ref>{{cite news|url=https://undark.org/breathtaking|title=The Weight of Numbers: Air Pollution and PM2.5|work=Undark|access-date=6 September 2018}}</ref> === Velikost prašnih delcev === [[slika:PM and a human hair.jpg|thumb|Primerjava velikosti prašnih delcev s človeškim lasom]] V osnovi se delce deli na fine ter grobe delce, ki imajo lahko drugačen tip vira in so bili izpostavljeni drugačnim atmosferskim pogojem. Delci različnih velikosti<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://b-ok.cc/book/2655019/83e684|title=Aerosol Science: Technology and Applications.|date=2014|accessdate=|website=|publisher=John Wiley and Sons Ltd.|last=Colbeck|first=|last2=Lazaridis}}</ref> : * '''Nukleacijska oblika:''' Delci s premerom manjšim od 0,1 µm, ki se formirajo z nukleacijskimi procesi temelječimi se na kondenzaciji visoko nasičene pare. Najmanjša velikost v tej kategoriji sicer ni dovolj dobro definirana, a se približuje 3nm. * '''Aitkenova oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 100 nm. Izvirajo iz parne nukleacije ali rasti prej obstoječih manjših delcev s procesom kondenzacije. * '''Akumulacijska oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 3 µm. Delci so v tej obliki formirani s procesom koagulacije manjših delcev ali pa s kondenzacijo sestavin v stanju pare. Število delcev se v tej obliki ne povečuje z rastjo kondenzacije. Proces mehanizma odstranjevanja teh delcev je počasen zato je tudi prisotno akumuliranje delcev v večje. * '''Ultrafini delci:''' Delci v Aitkenovi in nukleacijski obliki. * '''Fini delci:''' Premer manjši od 2 µm. * '''Grobe frakcije:''' Premer večji od 2 µm. Pomemben aspekt opisovanja delcev je distribucija velikosti, ki z logaritmično porazdelitvijo prikaže razmerje med velikostjo ter številom, površino, maso in volumnom. Največje število delcev je v nukleacijski, največja površina v akumulacijski in največji volumen oz masa v akumulacijski ter grobi obliki delcev. Manjša oblika vzorčenja PM2.5 (Particulate Matter) predstavlja trdne delce manjše od 2.5 µm pa vse do 0.1 µm, kar pomeni, da se lahko vzorči tako grobe, akumulacijske kot tudi fine, nukleacijske delce. Večja PM10, ki predstavlja trdne delce manjše od 10 µm pa vse do 1 µm pa pomeni, da se vzorči pretežno grobe in akumulacijske delce, pri velikosti 1-3 µm pa se obliki vzorčenja prekrivata. Izmerjene velikosti in oblike delcev so odvisne od merilne naprave, ki ima lahko več načinov merjenja in možnega porazdeljevanja velikosti delcev skozi posebne kanale, ki se sicer prilagajajo standardom in regulativam<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://epdf.pub/environmental-chemistry-of-aerosols.html|title=Environmental Chemistry of Aerosols.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Blackwell Publishing Ltd.|last=Colbeck|first=}}</ref>. Poleg fizičnih karakteristik (števila, mase in površine s pripadajočimi velikostmi) so pomembne tudi oblika, higroskopičnost (fenomen pridobivanja in zadrževanja vodnih molekul skozi proces absorpcije in adsorpcije), hlapnost ali volatilnost (kvaliteta materiala delca, ki opisuje kako hitro oz pod kakšnimi pogoji se upari) in električni naboj (opisuje adhezijski potencial delca, ki privlači ali odbija molekule različnih snovi) kateri je pomemben zaradi suspenzije ali resuspenzije, ki je lahko podobna tudi sili gravitacije<ref>{{Navedi revijo|last=Kok|first=|last2=Renno|date=2008|title=The effects of electric forces on dust lifting: Preliminary studies with a numerical model|url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1742-6596/142/1/012047/pdf|magazine=IOP Publishing Ltd, Journal of Physics: Conference Series 142|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. === Kemična sestava prašnih delcev, viri onesnaževanja in njihov delež === Poleg velikosti je zelo pomembna tudi kemična sestava delcev. Poleg vremenskih spremenljivk sta to dva parametra s katerima se lahko določi približen izvor onesnaževanja in njihov učinek na človeško zdravje. Kemična sestava je lahko homogena kjer je prevladujoča sestava delca iz enega kemičnega elementa (molekul, atomov) in posledično tudi enega vira. Ponavadi pa je sestava heterogena. Ta je sestavljena iz več kemičnih elementov, ki so bili povezani skupaj s kemičnimi reakcijami na samem mestu izvora (primarni delci) ali pa kasneje v atmosferi skupaj z drugimi delci, različnih agregatnih stanj, izvora, velikosti in kemičnih sestav ter s tem lastnostmi (sekundarni delci). Po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] so najbolj pomembne kemične lastnosti delcev:<ref name=":1">{{Navedi dokument |url=https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/67338/a76621.pdf;sequence=1|title=Guidelines for concentration and exposure-response measurement of fine and ultra fine particulate matter for use in epidemiological studies|date=2002|accessdate=|website=|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref> * Elementarna sestava * Sekundarni anorganski ioni * Ogljikove spojine * Organska sestava [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) prav tako izvaja kemične analize prašnih delcev (PM2.5 in PM10):<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/|title=Kakovost zraka v Sloveniji 2017|date=2017|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje|last=|first=}}</ref> * Ioni (Klorid, nitrat, sulfat, natrij, amonij, kalij, magnezij, kalcij) * Ogljikove spojine (Organski ogljik, elementarni ogljik) * Težke kovine (Arzen, kadmij, nikelj, svinec) * Policiklični ogljikovodiki (Benzo(a)antracen, benzofluoranten, benzo(a)pirene, inedeno(123-cd)piren, dibenz(ah)antracen) ==== Elementarna sestava ==== Prašni delci so lahko sestavljeni iz oblice kemičnih elementov in spojin, ki se oblikujejo direktno iz vira in ostanejo v primarni obliki ali pa se s pomočjo obstoječih plinov ter drugih elementov in atmosferskih pogojev ter s tem kemičnih reakcij oblikujejo v sekundarni fazi. Med elementarno sestavo delcev se šteje kemične elemente kot so minerali, ki so prisotni v zemeljski skorji (največja prisotnost je silicija, aluminija, železa in kalcija) in se s pomočjo mehanskih ter drugih procesov spustijo v zrak (ponavadi v grobih frakcijah). Pojavljajo pa se tudi sledovi kovin (kadmij, živo srebro, nikelj, krom, cink in svinec), ki ne izvirajo nujno iz zemeljske skorje in mehanskih procesov, ampak tudi termodinamičnih ob zgorevanju fosilnih goriv. Ti se lahko v sekundarni fazi spajajo z drugimi elementi kot je svinec (Pb), ki lahko oksidira v svinčev oksid (PbO). {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki | y1=25,17,8,28,22 | showValues= }} | below = Viri emisij živega srebra v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017">{{navedi dokument |url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_porocilo_2017_kakovost_zraka_fin.pdf |title=Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017 |publisher=Agencija RS za okolje |year=2018}}</ref> }} {| class="wikitable" |'''Vir emisije''' |'''Značilni elementi''' |- |'''Cestni promet''' Motorni transport Obraba motorja Nadomestni katalizator Obraba pnevmatik Prah ob/na cestišču | Br, Pb, Ba, Mn, Cl, Zn, V, Ni, Se, Sb, As Fe, Al Redki materiali Zn EC, Al, Si, K, Ca, Ti, Fe, Zn |- |'''Industrijski objekti''' Energetska postrojenja na nafto Zgorevanje premoga Rafinerije Talilnice neželeznih kovin Železarne ter jeklarne Tovarne proizvajajoče se mangana Rafinerije bakra | V, Ni Se, As, Cr, Co, Cu, Al, S, P, Ga V As, In, Cu, Zn Pb Mn Cu |- |'''Manjši izgorevalni procesi''' Sežigalnice odpadkov Izgorevanje lesa Peka mesa na žaru | Zn, Sb, Cu, Cd, Hg, K, Pb Ca, Na, K, Fe, Br, Cl, Cu, Zn Na, Al, K, Sr, Ba, Cl |- |'''Obdelava mineralov/drugih materialov''' |Mg, Al, K, Sc, Fe, Mn |- |'''Pršenje morske vode''' |Na, Cl, S, K |- |'''Resuspenzija delcev tal''' |Si, V, Cr, Ca, Ti, Sr, Al, Mn, Sc |} ==== Sekundarni anorganski ioni ==== {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil | y1=35,20,1,1,12,31 | showValues= }} | below = Viri emisij žveplovega dioksida v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Kmetijstvo | y1=11,9,50,11,9,10 | showValues= }} | below = Viri emisij dušikovih oksidov v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} Prašni delci se razlikujejo glede na primarno (direktno iz vira) in sekundarno formacijo. Sekundarna formacija se izvede v atmosferi na katero vplivajo že predhodno prisotni plini in s tem različne kemične reakcije ter drugi fizikalni procesi, kot so oksidacija žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx) in amonijaka (NH3), ki prevladujoče se izvirajo iz emisij fosilnih goriv (SO2, NOx) ter kmetijstva (NH3). Sulfat (SO4), nitrat (NO3) in amonij (NH4) so prevladujoče komponente sekundarnega anorganskega iona v prašnih delcih, ki se zaradi sočasne prisotnosti amonija v atmosferi, pojavijo kot amonijev sulfat ((NH4)2SO4) ter amonijev nitrat (NH4NO3) in izvirajo s pomočjo nevtralizacije žveplene kisline (H2SO4) ter dušikove kisline (HNO3) z amonijakom (NH3). Oksidacija (SO2) vedno rezultira v formaciji aerosolov (zaradi nizkega pritiska), medtem, ko so dušikovi oksidi (NOx) razdeljeni med plinasto fazo in fazo »trdnega« delca. Nevtralizacija žveplene kisline ponavadi prevlada nad nevtralizacijo dušikove kisline <ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change, Second edition.|last=Seinfield|first=|publisher=John Wiley & Sons|year=2006|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://www.wiley.com/en-us/Atmospheric+Chemistry+and+Physics%3A+From+Air+Pollution+to+Climate+Change%2C+3rd+Edition-p-9781118947401|last2=Pandis}}</ref>. Sekundarna formacija je odvisna od kemičnih reakcij s predhodno obstoječimi plini in koncentracijami oksidov v atmosferi ter od kemičnih in fizikalnih karakteristik obstoječih prašnih delcev s katerimi se potencialno lahko poveže v večji delec. Vremenske spremenljivke kot so temperatura zraka, vlaga, veter, pritisk in sončno sevanje pa lahko zavrejo ali pa pospešijo ta proces. {| class="wikitable" |'''Vir''' |'''Spojine''' |- |Reja živali |NH3 |- |Produkti atmosferske transformacije SO2, NOx in NH3 |H(+), SO4(2-), NO3(-), NH4(+) |- |Kotlovnica na premog in olje |SO4(2-), NH4(+) |- |Sežigalnica |NH4(+), NO3(-)SO4(2) |- |Dim zaradi sežiganja lesa |Nitrat, sulfat, NH4 |- |Kurišča za peko mesa |Nitrat, sulfat |} ==== Ogljikove spojine ==== Delež ogljikovih spojin v delcih predstavljajo različne vrste organskih spojin, med katerimi sta najbolj pomembni: elementarni ogljik (EC) in organski ogljik (OC). Elementarni ogljik (tudi črni ogljik) je oblikovan med visokotemperaturnim izgorevanjem fosilnih goriv ter biomase in predstavlja inertni sledilni del primarnega (izgorevalnega) prašnega delca. Ogljik v obliki organskih spojin je lahko primarnega izvora (transport, industrija, obraba in suspenzija bioloških ostankov,..) in pa tudi sekundarnega (oksidacija hlapnih organskih spojin). Ogljikove spojine lahko predstavljajo tudi do 60% masnega deleža finih delcev v velikosti manjših od 2.5 µm, ki so prisotni v urbanem in obcestnem okolju ter od 10 do 20% masnega deleža delcev manjših od 10 µm <ref name=":0" />. Vsebnost ogljikovih spojin zato spremlja tudi agencija Republike Slovenije za okolje, ki lahko na podlagi tega lažje določa sam izvir delcev in strategije kontrole tega dela emisij prašnih delcev. ==== Organska sestava ==== Organske spojine so izpuščene v zrak ob samem procesu predelave, izdelave, uporabe in obrabe velikega števila materialov ter produktov. V večini so lahko-hlapne ali pa polhlapne, kar pomeni, da se v stiku z atmosferskimi pogoji zelo hitro uparijo. Polhlapne organske spojine so v atmosferi lahko v obliki pare ali pa delca (trdnega, tekočega). Organske spojine vedno vsebujejo ogljik (v tem primeru izključujoč CO2, CO,..), skoraj vse pa tudi ogljiko-vodikovo (C-H) vez, predstavljajo pa lahko tudi do 30% mase PM2.5 in do 20% mase PM10<ref name=":2" />. Ponavadi se nahajajo v notranjosti prašnega delca, v manjši meri pa tudi na površini. {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Ubežni izpusti,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki,Kmetijstvo | y1=7,8,6,24,5,30,1,19 | showValues= }} | below = Viri emisij lahko hlapnih snovi v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} Lahko hlapne snovi so lahko spojine, kot so [[propan]], [[butan (plin)|butan]], [[formaldehid]]i, [[etanol]] idr., polhlapne pa klordan, [[DDT]] (pesticidi), benzojska kislina (konzervansi za živila, plastični izdelki,..), benzil butil ftalat (mehčalec polimerov-sestavni del fleksibilne plastike) in drugi. V Sloveniji in tudi drugod po svetu se posebno pozornost posveča nadzoru in omejevanju uporabe policikličnih aromatski oglijkovodikov (PAH), ki kot razred organskih spojin dokazano škodujejo zdravju in kot je v priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije opisano <ref name=":1" /> doprinesejo k razvoju [[Rakava celica|rakavih celic]] v človeškem telesu. PAH spojine so sestavljene iz več aromatskih obročov s pomočjo frakcij oglijka in se oblikujejo v pogojih kjer je prisotnost kisika zelo majhna, kot na primer v samem ognjenem okvirju izgorevanja organskih materialov (fosilna goriva, les,..) kjer ob nepopolnem izgorevanju (prenizka temperatura,..) ne pride do razgrajevanja spojin v krajše in bolj enostavne. Te ob vremenskih spremenljivkah kondenzirajo in se formirajo v ali adsorbirajo na površino delca. Policiklični aromatski ogljikovodiki, ki so prepoznani kot nevarni za človeško življenje so: benzo(a)piren (tudi najbolj obravnavan), benzo(a)antracen, acenaften, acenaftilen, antracen, dibenzo(a,h)anthracene, fluoranten, naftalen, fenantren, piren in drugi. ==== Voda ==== Voda ima velik vpliv na oblikovanje delcev in s tem na njihovo velikost ter maso. Primaren fizični proces je kondenzacija in izparevanje vodne pare, ki se ob hidrofiličnih snoveh poveže z absorpcijo (molekule se volumsko povežejo z drugo snovjo delca) ali adsorpcijo (molekule se povežejo na površini delca). Hidrofobične snovi pa se ne povežejo z in se ne razstopijo v vodi. Če je v delcu prevladujoča se skupina hidrofiličnih molekul te lahko preprečijo, da bi se hidrofobične snovi ločile od vode zaradi oblikovanja močnih vodikovih vezi. Lahko pa hidrofobična snov vpliva na zmanjšanje vsebnosti vode in s tem mase delca. S povečevanjem relativne vlažnosti se povečuje tudi stopnja rasti velikosti in mase delca, ki je odvisna tudi od drugih faktorjev (velikost delca, pot, ki jo opravi v primerjavi z drugimi delci, vremenske spremenljivke). Ob 50% relativni vlažnosti je lahko delež vode pri celotni masi delca (NH4(SO4)2) kar 30% <ref name=":1" />. ==== Kemična analiza ==== Kemično analizo se lahko izvede na večjem številu delcev ali pa samo ne enem, kjer se izvaja več različnih metod, ki se osredotočajo na manjšo površino (9 do 16 µm²). Metoda kemične analize temelječa na rentgenski flourescenčni analizi (XFR). Okoljski vrstični elektronski mikroskop (ESEM) in energetska disperzijska rentgenska analiza (EDX)<ref>{{Navedi splet|url=http://homepages.see.leeds.ac.uk/~lecsjed/huiyi/00_FTitle%20page.doc|title=Development and Application of a new Thermal Gradient Diffusion Chamber to study the Ice Nucleation Properties of Inhomogeneous Dust Aerosols|date=2007|accessdate=|website=|publisher=|last=Kulkarni|first=}}</ref> temeljita na mikroskopskem slikanju skupine delcev in posameznega delca na filtru, katerega sočasno obravnavata tudi z visoko frekvenco rentgenskega štetja katerih spektrovni odboj se analizira in poveže z obstoječimi kemičnimi elementi. Kemična sestava delcev se razlikuje glede same lokacije (izvora, izvajanja meritev), ki ima ponavadi svoje specične lastnosti, ki so povezane z različno industrijo ter delovanjem ljudi (v mestih), različnimi vrstami rastja (v ruralnih predelih) in vremenskimi pogoji. ==== Izvor delcev ==== {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=300 | height=150 | yAxisTitle=% | legend=Vir | type=stackedrect | x=SOX,NOX,PM10,PM2.5,NMVOC | y1=0,1,4,5,1 | y2=0,39,10,11,9 | y3=3,9,2,2,1 | y4=9,3,19,10,48 | y5=20,11,6,8,2 | y6=51,17,5,4,9 | y7=17,14,39,56,17 | y8=0,6,15,4,13 | y1Title=Odpadki | y2Title=Cestni promet | y3Title=Ostali promet | y4Title=Industrijski procesi in raba | y5Title=Raba energije v industriji | y6Title=Proizvodnja elektrike in toplote | y7Title=Gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor | y8Title=Kmetijski sektor | showvalues= | colors=#777099,#b7b5da,#adc446,#7b9033,#fdf8b0,#44859e,#6ec5c2,#a8dce7 }} | below = Različne vrste emisij v Evropi (2018)<ref name="EEA_report_2018">{{navedi dokument |url=https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2018 |title=Air quality in Europe — 2018 report |series = EEA Report |issue=12/2018 |publisher= Evropska agencija za okolje |year=2018}}</ref> }} Prašni delci se v osnovi delijo glede na naravni ter antropogeni izvor. Antropogeni izvor na globalni ravni predstavlja zgolj 19% delež vseh delcev v ozračju, ostalih 81% pripada naravnim izvorom <ref>{{Navedi revijo|last=Chen|first=|last2=Jiang|last3=Huang|date=2018|title=Quantifying contributions of natural and anthropogenic dust emission from different climatic regions.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1352231018304965|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Največji naravni izvori emisij prašnih delcev so območja: puščava Sahara, puščava Taklamakan, Arabski polotok in zahodni del Avstralije. Največji antropogeni izvori pa so na območju: Indije, Kitajske, Severne Amerike in Evrope. Zelo sušna in sušna območja so tista, ki največ prispevajo k emisijam s strani naravnih virov in delno sušna, sušna, subhumidna in humidna območja s strani antropogenih. ===== Naravni izvori ===== Največje koncentracije naravnega izvora se nahajajo na območjih kjer je suho podnebje in primerna geologija zemeljske skorje (izsušena tla polna drobnega peska ali zemlje) kot so: puščava, plaže, večje odprte površine zemlje kjer ob pravih vremenskih pogojih (veter) pride do resuspenzije delcev v zrak. Obmorske geografske lokacije imajo prisotnost morske soli, ki nastane zaradi stratifikacije (razslojevanje različnih kompozicij vode ob različnih temperaturah) in dviganjem, prenašanjem in sedimentacijo le teh na obalna območja (mesta, države), ki pa se ob intenzivnih podnebnih pogojih (veter) lahko prenaša tudi v notranjost celin. Veča pa se tudi intenziteta dinamike že obstoječih naravnih podnebnih pogojev, ki ob akumulativnem prispevku človeka k [[Spremembe podnebja|podnebnim spremembam]] doprinese k požarom v divjini<ref>{{Navedi revijo|last=McClure|first=|last2=Jaffe|date=2018|title=US particulate matter air quality improves except in wildifre-prone areas.|url=https://www.pnas.org/content/115/31/7901|magazine=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Antropogeni izvori ===== Največje koncentracije delcev antropogenega izvora se nahajajo v urbanih središčih, kjer živi tudi večina industrializiranega sveta, ki je zaslužena za največji delež zgodovinskih izpustov, poleg v zadnjih desetletjih vzpenjajočih se velikih držav (Kitajska in Indija)<ref>{{Navedi revijo|last=Ritchie|first=|last2=Roser|date=2017|title=CO2 and other greenhouse gas emissions|url=https://ourworldindata.org/co2-and-other-greenhouse-gas-emissions|magazine=University of Oxford|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kot je razvidno se delež antropogenih virov v mestih regionalno razlikuje, na globalni ravni pa je povprečje PM2.5<ref>{{Navedi revijo|last=Karagulian|first=|last2=Bellis|date=2015|title=Contributions to cities ambient particulate matter (PM): A systematic review of local source contributions at global level.|url=http://source-apportionment.jrc.ec.europa.eu/Docu/Karagulian_et_al_2015.pdf|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>: * Promet: 25 % * Domače kurjenje goriv (les, premog, plin za kuhanje in ogrevanje): 22 % * Industrijske dejavnosti (zgorevanje nafte, premoga v energetskih postrojenjih, emisije s strani industrij kot so: petrokemična, metalurška, keramična, farmacevtska, informacijsko-tehnološka,..): 15 % * Nedoločeni viri človeškega izvora (agrikulturna dejavnost, odpadki, sprememba namembnosti gozdnih in drugih površin,..): 22 % * Naravni viri (delci zemlje, soli): 18 % ====== Slovenija ====== Glavni viri primarnih in sekundarnih delcev PM2.5 ter PM10 v Sloveniji (v letu 2016) so bila individualna kurišča na les (sektor rabe goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju) in dizlovi motorji na notranje izgorevanje (sektor cestnega prometa), ki so skupaj predstavljala do 85% vseh virov. Podatki so bili pridobljeni s strani agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO)<ref name=":2" />. ====== Evropska unija ====== V Evropski Uniji je največji onesnaževalec z žveplovimi oksidi (SOx)  »proizvodnja elektrike in toplote«, dušikovimi oksidi (NOx) »cestni promet«, prašnimi delci (PM2.5 ter PM10) »gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor«, kar je v skladu s slovenskimi razmerami<ref>{{Navedi splet|url=https://res.cloudinary.com/rampi/raw/upload/v1540861448/Air_quality_in_Europe_-2018_report-compressed_edcg1e.pdf|title=Air quality in Europe – 2018 report|date=2018|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency: European Environment Agency|first=}}</ref>. Letne koncentracije prašnih delcev (PM2.5 in PM10) so najvišje v predelih Evrope kjer je večja urbanizacija (koncentracija ljudi) in prisotnost industrije, večje rabe primarnih energentov v obliki lesa ali pa fosilnih goriv za proizvajanje elektrike ter toplote. Pomembni pa so tudi geografski in vremenski pogoji, ki ne nudijo zmožnosti razpihovanja delcev in drugih onesnaževal zaradi gorovja na eni in nižine na drugi strani kot je primer stabilne atmosfere (pozimi je prisotna toplotna inverzija) v severni Italija, ki ima vpliv tudi na Slovenijo<ref>{{Navedi revijo|last=Finzi|first=|date=1991|title=LANDSAT images of urban air pollution in stable meteorological conditions|url=https://www.researchgate.net/publication/42433064_Satellite_data_for_the_air_pollution_mapping_over_a_city_-_The_use_of_virtual_stations|magazine=Il Nuovo Cimento C|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> . === Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami === ==== Dinamika enega prašnega delca ==== Gibanje enega prašnega delca predstavlja molekula snovi, ki potuje skozi zrak v ravni liniji dokler ta ne trči ob drugo molekulo in spremeni smer ter svojo hitrost, do naslednjega trka in tako naprej. Molekule se lahko združujejo med sabo v procesu nukleacije ali pa trčijo ob delec, ki je mnogo večji od njih in združijo. Na delec deluje sila upora (Fupor), ki je odvisna od lastnosti tekočine (hitrost, tlak, viskoznost) v kateri se delec giblje ter samih lastnosti gibanja delca (tudi oblike) in je definirana s pomočjo »Stokesovega zakona«. Sila upora je prisotna, ko ima delec drugačno hitrost od hitrosti tekočine (plina) v kateri se nahaja, ta pa je odvisna tudi od eksternih sil kot so sila gravitacije (Fg), ki je odvisna od mase delca. V primeru čistilnih naprav pa je prisotna tudi elektrostatična sila (Fes), ki pa je odvisna od električnega naboja delca. Gibanje molekul (trki ob delec) je zaradi difuzije in vremenskih spremenljivk naključno, z različnimi vrstami intezitete in se ga da na mikroravni opisati z »Brownovim gibanjem«, ki upošteva maso delca ter naključni prekinjajoči se pospešek odvisen od trkov z drugimi delci ali molekulami<ref name=":3" />. Delci pa lahko, zaradi turbulentnega toka tekočine (hidrodinamičnih sil), sile gravitacije (pri večjih delcih), sile upora (površin) in drugih eksternih sil (vremenskih spremenljivk), sedimentirajo in s tem zmanjšajo svojo številčno in masno koncentracijo. ==== Prenos snovi ter oblikovanje delcev s procesom nukleacije in koagulacije ==== Začetek formiranja delcev imenujemo proces nukleacije, ki se lahko pojavi s kristalizacijo tekoče faze molekul v trdno, s tekoče faze v plinasto (uparevanje) in plinaste faze (elementov onesnaževala ter vode) v tekočo (kapljice) ali trdno (kristalizirani delci). Rast nukleacije se odvija, ko energija molekularnega toka na samo površino preseže molekularni tok iz same površine drugih molekul ali delcev. Prenasičeno ali visokonasičeno stanje molekul (kemični potencial molekule v visokonasičenem stanju) v plinastem stanju, ki je podvrženo spremembam v temperaturi in tlaku (ohlajevanje-kondenzacija ali izparevanje), spremembam v sami kemični kompoziciji (stik z drugimi elementi) in s tem kemičnimi reakcijami (oksidacija), lahko spremeni samo agregatno stanje in s tem dinamiko privlačnih (kohezijskih) sil med molekulami in atomi. Te sile vključujejo »Van der Wallsove«, kovalentne, ionske in druge kemično-elektronske vezi. Nenasičena ali nasičena para postane prenasičena z različnimi termodinamskimi procesi, kot so izotermična kompresija, izobarično ohlajanje in adiabatična ekspanzija. Procesu oblikovanja molekul v prenasičenem stanju, pravimo tudi homogena nukleacija v večjo skupino, ki je sestavljena iz samo ene vrste molekul. Druge vrste nukleacijskih procesov<ref name=":3" />: * Homogena-homomolekularna: lastna nukleacija iste vrste molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin. * Homogena-heteromolekularna: lastna nukleacija dveh ali več vrst molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin. * Heterogena-homomolekularna: nukleacija iste vrste molekul na drugi vrsti snovi. * Heterogena-heteromolekularna: nukleacija dveh ali več vrst molekul na drugi vrsti snovi. Ti delci so v velikostnem razredu nukleacijske ali aitkenove oblike in sicer od 0.01 do 0.1µm ter imajo zaradi hitrih procesov in dinamike ter združevanja se z večjimi delci, tudi kratko življensko dobo (nekaj minut do nekaj ur). Nukleacijska oblika prašnega delca se lahko oblikuje in združuje tudi z drugimi nukleacijskimi (homogene ali heterogene vrste) ali pa tudi večjimi oblikami prašnih delcev s procesom koagulacije v akumulacijsko velikost delcev (0.01µm do 3µm), ki imajo tudi več tedensko atmosfersko življensko dobo. Lahko pa se oblikuje s kondenzacijo sestavin v stanju pare na že obstoječe delce. Prenos snovi in oblikovanje delcev se v atmosferi primarno izvaja s kondenzacijo in izparevanjem vodne pare. Kondenzacija (ali izparevanje) poteka zaradi tlačne razlike med zunanjo paro ter paro na površini delca. Stopnja rasti je odvisna od relativne vlažnosti, velikosti delca in relativne velikosti delcev v primerjavi s povprečno razdaljo gibajočih se delcev med zaporednimi trki, ki spreminjajo smer, energijo ali druge lastnosti delcev ter od prisotnosti drugih visokonasičenih snovi. Reakcija žveplovega dioksida (SO2) z vodo tvori žveplasto kislino (H2SO3) ta pa v atmosferi reagira s kisikom in tvori žvepleno kislino (H2SO4). Žveplena kislina je poleg organskih spojin ena od najbolj zaslužnih spojin za oblikovanjem novih delcev v atmosferi. Žveplena kislina ima nizek parni tlak, kar pomeni, da lahko hitreje kondenzira in zato igra vlogo predhodnega plina pri oblikovanju prašnih delcev. Dokazana je korelacija med izmerjeno koncentracijo žveplene kisline (H2SO4) ter številčno koncentracijo delcev v velikosti od 3 do 6 nm (nukleacijska velikost), ki predstavlja sam začetek oblikovanja delcev<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Sihto|first=|last2=Kulmala|date=2006|title=Atmospheric sulphuric acid and aerosol formation: implications from atmospheric measurements for nucleation and early growth mechanisms.|url=https://acp.copernicus.org/articles/6/4079/2006/|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kljub izključevanju rastnih mehanizmov je razvidno, da žveplena kislina predstavlja večji delež zaslužen za oblikovanje delcev, ne pa celotnega, ki je razdeljen še med druge spojine (organske spojine ter sekundarni ioni kot je amonijak) ter odvisen od vremenskih spremenljivk. Nukleacija je v takem primeru heterogena-homomolekularna. ==== Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami ==== Koncentracija (dinamika) delcev je odvisna tudi od vremenskih spremenljivk v spodnjem delu [[Ozračje|atmosfere]] – troposferi, kjer se odvijajo globalni ter regionalni vremenski pojavi kot so: različne vrste zračnih mas, ki vplivajo na formiranje vremenskih front in s tem na ciklone, anti-ciklone in druge vrste vremenskih pojavov. Ti pojavi vplivajo na dinamiko v  spodnjemu delu troposfere - atmosferski mejni plasti, ki se nahaja od 1 do 2km nad zemeljskim površjem. V tej mejni plasti se odvijajo tudi lokalni vremenski pojavi z vremenskimi spremenljivkami, izmed katerih so za samo dinamiko prašnih delcev najbolj pomembne: temperatura zraka, vlažnost zraka, hitrost vetra ter globalno sončno sevanje. ===== Temperatura zraka ===== [[Temperatura]] zraka je odvisna od sončnega sevanja v obliki elektromagnetnega valovanja, ki preide atmosfero in vzpostavi stik z zemeljskim površjem katero del sončne svetlobe absorbira, del pa odbije nazaj v atmosfero oziroma vesolje. Absorbirano sončno sevanje segreje zemeljsko površino, ki z nižjo frekvenco elektromagnetnega valovanja odseva toploto nazaj proti površju in v atmosfero ter vesolje. V atmosferi se toplota zadržuje zaradi absorpcije v vodni pari, ogljikovem dioksidu in ostalih plinih, ki ustvarjajo učinek tople grede in segrevajo ozračje ter s tem dvigajo samo temperaturo. Temperatura se v atmosferi spreminja z geografsko lokacijo ter višino in je v lokalni ter globalni troposferi odvisna od konvekcijskega gibanja, ki je podnevi bolj pomembno od gibanja vetra, s prehajanjem v noč pa se omenjeno razmerje spremeni in gibanje vetra ob površini ter s tem vzbujene turbulence prevlada nad konvekcijskim. Konvekcijsko gibanje se odvija v konvekcijski mejni plasti, ki je spodnja meja troposfere katere višina se lahko razteza od nekaj sto metrov pa do nekaj kilometrov. V tej mejni plasti se, zaradi nehomogenosti zemeljske topografije in posledične razlike v odsevanju zgoraj omenjene toplote, odvijajo konvekcijski prenosi toplote, ki temeljijo na prenosu toplote zaradi gibanja molekul v plinasti ali tekoči fazi<ref>{{Navedi knjigo|title=Environmental fluid mechanics.|last=Cushman-Roisin|first=|publisher=John Wiley and Sons, Inc|year=2019|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=http://www.dartmouth.edu/~cushman/books/EFM/front.pdf}}</ref>. Temperatura je najvišja ob površini zemlje ter se z višino spreminja. Z večjo višino se zmanjšuje zračni pritisk ter gostota zračne mase, ki posledično zmanjša tudi samo temperaturo ozračja in s tem vpliva na koncentracijo delcev, ki se večinoma zadržujejo v atmosferski mejni plasti. To je podobno procesu toplotne inverzije, ki nastane ob nižji temperaturi zraka nad samo površino zemlje kot pa je temperatura le tega nad to tanko plastjo. V tem primeru se onesnaževala ne zmorejo dvigniti in razpršiti, kar v poletnih mesecih lahko povzroči [[smog]], med zimskimi pa tudi zadrževanje prašnih delcev. Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je pozimi ob nizkih temperaturah od -10 ºC pa vse do 10 ºC, kjer je ponavadi prisotna toplotna inverzija. V preostalem delu leta pa tudi ob višjih temperaturah v odsotnosti oblakov ter prisotnosti stabilnih atmosferskih pogojev, v primeru velike razlike med največjo ter najmanjšo izmerjeno dnevno temperaturo in ob prisotnosti nizke višine atmosferske mejne plasti<ref name=":6">{{Navedi revijo|last=Barmpadimos|first=|last2=Hueglin|date=2011|title=Influence of meteorology on PM10 trends and variability in Switzerland from 1991 to 2008.|url=https://www.researchgate.net/profile/Stephan_Henne2/publication/253426542_Influence_of_meteorology_on_PM10_trends_and_variability_in_Switzerland_from_1991_to_2008/links/56b05aa108ae8e37214d5f7d.pdf?inViewer=0&pdfJsDownload=0&origin=publication_detail|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Hitrost vetra ===== Stanje konvekcijske mejne plasti ter s tem prenašanje toplote pa temelji tudi na dinamiki vetra, ki se v atmosferi spreminja z višino in povzroča, skupaj s konvekcijo, horizontalno ter vertikalno mešanje zraka s pomočjo nastalih turbulenc, ki vplivajo na samo hitrost vetra. Ta je odvisna od aerodinamičnega upora, ki je ob zemeljskem površju tako velik, da je hitrost vetra zelo majhna (lahko tudi 0 m/s), z višino pa se zmanjšuje ter ob odsotnosti večjih topografskih preprek (mesta, hribovja) ohranja večjo konstanto hitrost in s tem vpliva na razpršitev prašnih delcev ter drugih onesnaževal. Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je ob manjših hitrostih vetra (manj kot 5 m/s). Medtem, ko primer korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Csavina|last2=Field|date=2014|title=Effects of wind speed and relative humidity on atmospheric dust concentrations in semi-arid climates.|url=https://www.researchgate.net/publication/261919978_Effect_of_Wind_Speed_and_Relative_Humidity_on_Atmospheric_Dust_Concentrations_in_Semi-Arid_Climates|magazine=Science of the Total Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> temu nasprotuje saj je večja hitrost vetra zaslužena tudi za resuspenzijo delcev s tal, a prejšnja trditev vseeno drži zaradi fizikalnega dejstva, da večja hitrost vetra pomaga pri razpršitvi delcev v različne horizontalne ter vertikalne prostorske dimenzije, ki pa je vseeno v neizolirani obliki odvisna od mnogih drugih faktorjev, ki lahko spremenijo zgornjo trditev. Ob sami hitrosti vetra je pomembna tudi smer vetra. Ta ima lahko korelacijo z visokimi masnimi koncentracijami prašnih delcev zaradi velik vpliva onesnaževanja geografskih območji in človeških aktivnosti, ki se nahajajo v tisti smeri (velika kmetijska ali pa industrijska območja, požari,..)<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Tai|first=|last2=Mickley|date=2010|title=Correlations between fine particulate matter (PM2.5) and meteorological variables in the United States: Implications for the sensitivity of PM2.5 to climate change.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S135223101000539X|magazine=Elsevier Ltd., Atmospheric Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Vlažnost zraka ===== Vlažnost zraka je oznaka za količino vodne pare prisotne v zraku in lahko nakazuje na možnost dežja, oblakov, megle in drugih vremenskih pojavov. Vodna para na zemlji primarno izvira iz povišanja temperature nekega geografskega območja in sočasnega izparevanja morja, drugih vodnih teles v različnih agregatnih stanjih (ledeniki, jezera) ter rastja in zemlje, ki vsebuje delce vode. Na vlažnost zraka določene geografske lokacije vpliva, poleg intenzivnosti sončnega sevanja in s tem temperature, tudi veter. Visoka vlažnost lahko nakazuje na padavine in stopnjo le teh, ki z zajemanjem delcev ter procesom sedimantacije zmanjšujejo koncentracijo prašnih delcev v ozračju. Zmanjševanje koncentracije pa je odvisno od geografije, splošnega podnebja, ki ima lahko že samo po sebi nižjo raven vlažnosti (od 20 do 60% pri polsušnem podnebju)<ref name=":7" /> ter dviga ali spuščanja atmosferske mejne plasti ter s tem višanja ali nižanja relativne vlažnosti <ref name=":6" />, kjer se s prisotnostjo višje vlažnosti v zraku (+ 60%) v nekaterih podnebnih ter višinskih pasovih lahko viša tudi sama koncentracija prašnih delcev. Raziskava <ref name=":7" /> Pri korelaciji med vlažnostjo (v različnih sezonskih obdobjih) ter masnimi koncentracijami prašnih delcev je tako lahko precej velika tudi negotovost, ker imajo velik vpliv tudi druge vremenske spremenljivke ter geografska območja in človeška aktivnost, ki lahko vplivajo na dinamiko gibanja prašnih delcev. Zaradi teh negotovosti je pomembno izračunati tudi korelacijo med večjim številom različnih vremenskih spremenljivk ter masnimi koncentracijami na različnih geografskih območjih skozi čas. ===== Povezovanje vremenskih spremenljivk ===== Vzpostavljanje individualnih korelacij med koncentracijo prašnih delcev ter posameznimi vremenskimi spremenljivkami ni zadostno, lahko tudi zavajujoče in je zaradi kompleksnosti vremenskih pojavov (pred in med samim merjenjem), topografije ter velikosti, hrapavosti površine in kemične sestave prašnega delca ter prisotnosti drugih komponent v zraku le te potrebno obravnavati s celostne perspektive. <!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. -->Raziskava korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7" /> tako opisuje dinamiko ob manjših peščenih nevihtnih vremenskih pojavih.V prvem primeru polsušnega celinskega podnebja, ob dokaj konstantnih temperaturah ter primeru tlakovane kot netlakovane ceste, prikazuje, da je ob hitrostih vetra nad 4 m/s ter nizki relativni vlažnosti (<25%) opaziti večanje masne koncentracije večjih delcev (PM10), kar se pripisuje adsorpciji vode na suhe delce ter s tem prevladujočimi strižnimi napetostmi nad kohezijskimi silami med delci, ki so večje pri višji relativni vlažnosti (>25%). Ta bi s tem lahko naznanila zmanjšanje same zmožnosti resuspenzije delcev s tal (erozija tal). V drugem primeru polsušnega celinskega podnebja pa je razvidno, da se masna koncentracija delcev PM10 poveča ob hitrosti vetra nad 6 m/s ter relativni vlažnosti v območju nad 30% do 60 %. Zaradi razpršenih rezultatov analize je torej ugotovljeno, da obstaja med masno koncentracijo delcev nelinearna odvisnost s povprečno hitrostjo vetra ter relativno vlažnostjo, ki nakazuje na to, da je za boljše razumevanje dinamike potrebno upoštevati še večje število dejavnikov kot so: samo dinamično spreminjanje hitrosti ter smeri vetra (sunki vetra), spreminjanje temperature, značilnosti terena in obliko površine ter kemijsko sestavo prašnega delca, ki lahko spreminja značilnosti adsorpcije vodne pare na sam delec.<!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. --> Raziskava<ref name=":8" /> opisuje dinamiko med temperaturo, relativno vlažnostjo in kemično sestavo prašnih delcev, ki se razlikuje tudi z različnimi geografskimi lokacijami v Združenih državah Amerike ter njihovimi specifičnimi lastnostmi, ki lahko vplivajo na koncentracijo prašnih delcev. V večini različnih delov ZDA je bila zaznana pozitivna korelacija med dvigom temperature ter koncentracijami organskega ter elementarnega ogljika in sulfata, ki je produkt hitrejše oksidacije žveplovega dioksida. Negativna, razen severa in jugozahoda ZDA, pa z nitratom, ki jo pojasnujejo z večjim izparevanjem nitrata iz faze delcev v plinasto fazo ob povišanih temperaturah. Korelacija med povečano vlažnostjo ter sulfatom in nitratom je pozitivna, saj žveplov dioksid lažje oksidira v oblakih, formiranje amonijevega nitrata pa je v sami odvisnosti od relativne vlažnosti. Nevtralna ali pa negativna pa pri organskem ter elementarnem ogljiku, ki imata negativno korelacijo v jugovzhodu ter zahodu ZDA, kjer je prisotna nizka relativna vlažnost v povezavi s sušami ter posledično požari, ki so sami velik vir ogljikovih aerosolov ali pa ob obalnih območjih, kjer je pa nasprotno prisotna zelo visoka vlažnost, ki je povezana s konstantnim dotokom čistega morskega zraka, kar preprečuje začetno formiranje organskih ogljikovih aerosolov v tekoči fazi. ===== Vpliv prašnih delcev na podnebne spremembe ===== Učinek prašnih delcev je, v primerjavi s [[Toplogredni plin|toplogrednimi plini]], na [[Spremembe podnebja|podnebne spremembe]] in [[planetarne meje]] precej majhen. Zaradi kratke življenske dobe imajo prašni delci večji vpliv na lokalno podnebje. Pod direktni vpliv se štejeta razprševanje in absorbcija sončnega sevanja, ki spreminjata zemeljsko sevalno ravnotežje<ref>{{Navedi revijo|last=Boucher|first=|last2=Randall|date=2013|title=Clouds and Aerosols. Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change.|url=https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WG1AR5_Chapter07_FINAL-1.pdf|magazine=Cambridge University Press|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Razprševanje povečuje odbojnost planeta in s tem le tega ohlaja, medtem, ko absorbcija učinkuje ravno nasprotno in segreva atmosfero. Razmerje med učinkom ohlajanja in segrevanja je odvisno od kemične sestave aerosolov ter okoljskih pogojev, vseeno pa aerosoli antropogenega izvora planet ohlajajo. Sončno sevanje, ki doseže zgornji sloj atmosfere je 342 W/m<sup>2</sup>, od tega vse do površja 67 W/m<sup>2</sup> absorbira in 77 W/m<sup>2</sup> odbije atmosfera ter kemične komponente in njihov doprinos k zemeljskemu sevalnemu ravnotežju. Pod indirektni vpliv se šteje oblikovanje novih kapljic (tudi ledu) v oblakih s pomočjo kondenzacije okoli prašnih delcev, ki povečajo samo odbojnost oblaka in ohlajanje podnebnega sistema. Nezanemarljiv vpliv imajo tudi na povečanje (v nekaterih primerih tudi na zmanjšanje) zmožnosti padavin z oblakov. ===== Atmosferski transportni ali razpršitveni modeli ===== Razpršitveni modeli, ki spadajo pod širšo skupino modelov za izračun koncentracij zračnega onesnaževanja, dobijo uporabno vrednost pri programih nadzora koncentracij in reguliranja izpustov prašnih delcev. Idealni model bi vključeval vse karakteristike obstoječih zračnih onesnaževal, njihovega izvora, dinamike z meteorološkimi spremenljivkami v atmosferi ob poljubnem času ter na poljubni lokaciji. Takšen model ne obstaja, zato se je potrebno zadovoljiti z manj zanesljivimi praktično-eksperimentalnimi ter matematičnimi približki realnega stanja<ref>{{Navedi knjigo|title=Air pollution control engineering, Second edition|last=Noel de Nevers|first=|publisher=McGraw-Hill International Editions, Civil Engineering Series|year=2000|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://b-ok.org/book/2724986/d8f2ca?dsource=recommend}}</ref>. Najbolj enostaven je model zaboja, ki temelji na območju (mesto, primestje, ruralno območje,..) v obliki pravokotnika s pripadajočo se širino, dolžino ter višino, ki predstavlja atmosfero kjer so poenostavljeni pogoji takšni, da se onesnaževala popolnoma zmešajo in so enake koncentracije v katerikoli točki tega volumna. Modelu zaboja vsebuje tudi konstantno hitrost in smer vetra. Ta predstavlja povprečno hitrost in smer skozi celotno višino. Koncentracije onesnaževal, ki s pomočjo vetra prehajajo v mesto so konstantne. Konstantna pa je tudi stopnja onesnaženosti, ki izvira iz samega mesta. ====== Gaussov razpršitveni model ====== Je najbolj pogosto uporabljen, ki temelji na opisu trodimenzionalnega polja koncentracij onesnaževala izvirajočega se iz ene točke oz. enega vira ob meteoroloških in emisijskih pogojih, ki jih je pri končnem izračunu potrebno upoštevati skupaj z znanimi fizikalnimi zakoni (različne vrste difuzije, kondenzacija, koagulacija,..). Koordinatni sistem je postavljen in fiksiran v spodnjem centru izvora onesnaževanja, v tem primeru dimnika [[Energetski vir|energetskega postrojenja]], kar predstavlja temelj Eulerjevega matematičnega modela. Os X je postavljena v smeri horizontalno usmerjenega vetra in s tem glavni smeri razpršitve onesnaženega zraka, ki pa se med drugim razprši tudi v Y ter z smeri postavljenih osi. Na začetku se zaradi hitrosti in temperaturne razlike onesnaževala ter atmosfere onesnažen zrak dvigne v smeri Z, kasneje pa zaradi pogojev atmosfere, ki jih lahko z naprednimi numeričnimi metodami približamo realnemu stanju, razprši tudi v druge smeri. Obstaja pa tudi Langragov matematični model kateri ima gibajoči se koordinatni sistem postavljen v določeno točko onesnaženega zraka, ki spreminja svojo lokacijo glede na samo gibanje zraka zaradi pogojev atmosfere. Oba pristopa imata svoje specifične, pozitivne, lastnosti. ====== Večcelični model zaboja ====== Vsebuje oba predhodno omenjena modela, kjer je nad območjem interesa postavljenih več posameznih celic v katerih prevladujejo drugačni pogoji atmosfere, koncentracije onesnaževala ter njihovega razvoja, ki so lahko izven celičnega izvora. Metodo v spodnjem delu večceličnega zaboja dopolnjujejo Gaussovi rapršitveni modeli, ki so locirani na samih virih onesnaževanja. Ker pa v realnosti ni mogoče označiti ter nadzirati vsakega posameznega vira onesnaževanja, se ta del metode dopolnjuje z nadziranjem koncentracij onesnaževala na različnih merilnih mestih. Ti delujejo kot sprejemniki emisij, ki poleg atmosferskih pogojev, intenzivnosti koncentracij, sočasno izvajajo tudi kemično analizo onesnaževala preko katere je lažje določiti sam izvor, gibanje in razvoj. Nekateri novodobni računalniški modeli ter njihovi algoritmi še vedno temeljijo ali pa vsaj delno vključujejo zgoraj omenjene modele. Ti kljub poenostavljenim matematičnim formulam, katere omejujejo vključevanje vpliva topografije okolja, aerodinamičnosti stavb ter dreves, spreminjanje hitrosti in smeri vetra (turbulenca, stabilnost atmosfere,..), sončnega sevanja in kemičnih reakcij, še vedno predstavljajo pomemben delež matematičnega prispevka pri samem modeliranju<ref>{{Navedi revijo|last=Tominaga|first=|last2=Stathopoulos|date=2016|title=Ten questions concerning modeling of near-field pollutant dispersion in the built environment.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0360132316302347|magazine=ollutant dispersion in the built environment. Building and Environment, The International Journal of Building Science and its Applications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ====== Drugi računalniški modeli ====== Poleg atmosferskih razpršitvenih modelov so trenutno najbolj uporabljeni računalniški modeli koncentracij: »geostatistic interpolation«,  »remote sensing retrieval«, in »radial basis function (RBF) neural network«.<ref>{{Navedi revijo|last=Zou|first=|last2=Wang|date=2015|title=Spatial modeling of PM2.5 concentrations with a multifactoral radial basis function neural network|url=https://link.springer.com/10.1007/s11356-015-4380-3|magazine=Environmental Science and Pollution Research, Springer Nature|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. »RBF neural network« temelji na strojnem učenju večplastnih vozlišč, ki so povezane med seboj in potrebujejo začetne predpostavke porazdelitve (Gaussova funkcija) matematičnih spremenljivk kot so: lokacija merilnikov koncentracij prašnih delcev, same koncentracije prašnih delcev, vremenske spremenljivke (vlaga, hitrost vetra,..) dolžina cestišč, razdalje od cestišč, vrste rabe zemljišč in gostota prebivalstva. V drugem koraku (skriti plasti) se izvajajo različne kombinacije možnih spremenljivk katerih število se lahko samodejno poveča zaradi vedno večjega števila vnešenih informacij ter obsežnejšega vnašanja začetnih spremenljivk (t.i. strojno učenje). V zadnjem koraku (izhodni plasti) se pridobi rezultat, ki je odvisen od linearno obteženih kombinacij vozlišč v drugi plasti in s tem rezultat željenih simulacij predhodno določenih željenih pogojev (vnešenih spremenljivk), ki se izboljšuje z vedno večjim vnašanjem informacij in možnih spremenljivk v prvem koraku. === Metode izvajanja meritev številčne ter masne koncentracije prašnih delcev === Zgodovina razvoja področja zaznavanja, opazovanja, merjenja in regulacije onesnaževanja zraka je v tesni odvisnosti od razvoja merilnih metod in naprav za izvajanje dejanskih meritev. Te pa sa odvisne od splošnega razvoja [[Naravoslovje|naravoslovne znanosti]] (fizike, kemije, medicine,..) in tehnološkega napredka različnih obdobij. Zgodovino izvajanja meritev se deli na tri pomembna obdobja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Aerosol measurement: Principles, techniques and applications, Second edition: Historical aspects of aerosol measurements.|last=Baron|first=|publisher=John Wiley & Sons, Inc.|year=2001|isbn=|location=|page=|cobiss=|last2=Willeke|url=https://www.wiley.com/en-us/Aerosol+Measurement%3A+Principles%2C+Techniques%2C+and+Applications%2C+3rd+Edition-p-9780470387412}}</ref>. Predklasična doba se je začela okoli 18. stoletja in z letom 1840 naznanila razvoj prvih naprav z namenom opazovanja formacije delcev vode v oblakih pod nadzarovanimi pogoji laboratorija ter s tem pospešenega razvoja teorije, ki je predvidevala obstoj delcev v zraku. V tem obdobju so bile te teorije tudi potrjene in pomagale pri razvoju naprav kot so: tyndalometer, nephelometer, ultramikroskop, optični opazovalec številčne koncentracije delcev, termičnega in elektrostatičnega seperatorja ter drugih. Klasična doba, kjer se je zaradi očitnega industrijskega onesnaževanja pojavil prvič tudi termin »aerosol«, se je pričela z začetkom 20. stoletja in trajala vse do leta 1960. V tem obdobju so se razvile prve merilne naprave, temlječe se na metodah kot so napredno termično ločevanje delcev, kaskadni impaktorji, optični merilniki števila delcev in zbiranje delcev na filtrih, skozi katere se je črpalo zunanji zrak in posledičnem tehtanju le teh. S tem so bili postavljeni tudi prvi temelji gravimetrične metode opisane v nadaljevanju tega podpoglavja. Ta je na začetku zajemala in upoštevala zgolj večje delce od 1µm, kasneje pa z ugotovitvami na področju medicine, kjer so ugotovili pomen manjših delcev, ki lahko lažje preidejo v notranjost človeških organov, začela razvijati v smeri zajemanja in obravnavanja z mikroskopom, tudi manjših (ultrafinih) delcev. Zaradi tehnološkega in analitičnega napredka se je od klasičnega obdobja naprej, naredilo zelo velik napredek pri izboljšavah predhodno omenjenih merilnih metod. Danes poznamo večje število različnih merilnih metod, ki merijo različne lastnosti prašnih delcev, med katerimi so najbolj pomembne in pogosto uporabljene: * masna koncentracija z gravimetrično merilno metodo <ref>{{Navedi knjigo|title=EN 12341:2014: Ambient air – Standard gravimetric measurement method for the determination of the PM10 or PM2,5 mass concentration of suspended particulate matter.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2014|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/7ad508ad-33bd-4e41-942b-c52ddeb6d44d/en-12341-2014}}</ref> * številčna koncentracija z optično metodo štetja delcev <ref>{{Navedi knjigo|title=ISO 21501-1-2009: Determination of particle size distribution – Single particle light interaction methods – Part 1: Light scattering aerosol spectrometer.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2009|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://www.iso.org/standard/42728.html}}</ref> * distribucija velikosti z električno spektrometrijo mobilnosti <ref name=":5" /> * kemična sestava prašnih delcev z energetsko rentgensko analizo <ref>{{Navedi knjigo|title=Smoke, dust, and haze: Fundamentals of aerosol dynamics, second edition.|last=Friedlander|first=|publisher=Oxford University Press|year=2000|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://cmc.marmot.org/Record/.b26688116}}</ref> Gravimetrična merila metoda, ki je primerna za izvajanje meritev masne koncentracije prašnih delcev, je bila do pojava cenejših in bolj uporabnih različic optičnih merilnikov tudi najbolj pogosto uporabljena, na njej sloni tudi večji del do zdaj znanih vzpostavljenih standardov ter zakonodaje in ima svoje pozitivne lastnosti. Optična metoda štetja delcev se sicer izvaja tudi za ugotavljanje distribucije velikosti, ki pa je pogosto analizirana tudi s strani metod kot je na primer: električna spektrometrija mobilnosti. ==== Gravimetrična metoda za analizo masne koncentracije prašnih delcev ==== Gravimetrična metoda je ena od najbolj uporabljenih skozi zgodovino izvajanja meritev in v nekaterih primerih tudi danes. Primerna je za izvajanje meritev masnih koncentracij, ki se izvajajo s tehtanjem filtrov skozi katere, pod standardnimi pogoji delovanja naprave (čas menjave filtra, konstantni pretok zraka, pritisk ter temperatura in vlaga pri shranjevanju filtrov), potuje obravnavani zrak. Uporabljeni filtri, ki so narejeni iz steklenih ali kremenovih vlaken ter/ali polytetrafluoroethylena (PTFE), so shranjeni v delu naprave do samega transporta in začetka izvajanja meritev v zato namenjeni sobi, ki je pravtako pod standardiziranimi pogoji. Z gravimetrično metodo se ponavadi obravnava prašne delce vseh možnih oblik (nukleacijska, akumulacijska, groba frakcija), ki so v velikosti od vsaj 0.3 (standardi filtra) do 2.5µm (PM2,5) in od 0.3 (standardi filtra) do 10µm (PM10) in s tem prilagojeni standardom čistega zraka omenjenih v zadnjem podpoglavju teoretičnega dela namenjenega reguliranju onesnaževanja. S pomočjo vhodnega kanala in trkalnika v sami napravi je poskrbljeno za primerno obravnavano velikost delcev. Metoda izvajanja meritev masnih koncentracij je precej enostavna, kljub temu, da je potrebno upoštevati veliko število spremenljivk pri samem procesu izvajanja meritev (kalibracija vseh potrebnih naprav in prostora, merjenje, shranjevanje in tehtanje filtrov pod standardnimi pogoji), ki lahko vplivajo na merilno negotovost. Filtre so lahko uporabljeni tudi za izvajanje meritev kemične sestave prašnih delcev. Metoda ima poleg omenjenih pozitivnih lastnosti tudi svoje pomanjkljivosti, med katerimi sta največji povezani z omejitvijo analize na masno koncentracijo, ki za nadaljnjo in bolj razširjeno analizo potrebuje druge tehnike (elektronska mikroskopija) ter oskrbovanjem naprave s filtri in analizo le teh, kar lahko zahteva redno fizično prisotnost človeka. ==== Optična metoda sipanja delcev ==== Optična metoda štetja delcev temelji na fizikalnemu dejstvu, da obsvetljeni delci razpršijo svetlobo pod različnimi koti, z različnimi intenzivnostmi katere lahko zazna in uporabi za analizo njihove velikosti, števila in drugih karakteristik (mase, kemične sestave,..). Elektromagnetno valovanje svetlobe ob interakciji z molekularno sestavo delca rezultira v razpršitvi svetlobe, ki je plod lomljenja, odbitja, absorbcije ali upogiba same svetlobe. Manjši delci razpršijo svetlobo bolj intenzivno in pod manjšim kotom kot večji delci. Intenzivnost razpršene svetlobe je odvisna od njene valovne dolžine, relativnega lomnega količnika, kota odboja ter velikosti delca. Kot odboja ter valovna dolžina sta odvisni od uporabljenega vira svetlobe, leč s katerimi lahko zajema več kotov svetlobe (bolj natančno merjenje velikosti) ter merilnika. Relativni lomni količnik, ki je odvisen od sestave delca, pa je za določena okolja (urbano, primestno,..) lahko predpostavljen, če že ne izvaja samih kemičnih analiz katerih merilniki so specifični. Predpostavlja pa se tudi, da je delec oblike krogle (aerodinamični premer delca). Tako se lahko s pomočjo izmerjene intenzivnosti razpršene svetlobe ob preostalih znanih veličinah pridobi informacije o velikosti delca. Meri lahko različne velikosti katerih razpon je odvisen od zmogljivosti ter nastavitev spektrometra. Merjenje števila delcev se lahko izvaja istočasno z merjenjem intenzitete odbite svetlobe in je odvisno od volumna vzorca, ki je nadalje odvisen od območja vzorčenja (efektivnega premera laserskega žarka, globine polja merjenja), hitrosti pretoka zraka skozi napravo ter časa vzorčenja. Naprave so narejene tako, da je pretok zraka skozi napravo konstanten in je neodvisen od zunanjega zraka in njegovih okoliščin. Kljub temu, da je lahko v napravi več leč s katerimi zajema več kotov svetlobe ter s tem bolj točno določa velikosti delcev, ima metoda svoje pomanjkljivosti pri izvajanju meritev velikosti iz katerih izhaja tudi merilna negotovost. Te se dotikajo predpostavljanju lomnega količnika ter oblike krogle, ki lahko ob različnih sestavah ter oblikah prašnih delcev prikaže manjšo ali večjo intenzivnost odboja svetlobe ter s tem velikost delca. Pri izvajanju meritev števila delcev pa je ta pomanjkljivost v nihajočem se pretoku zraka skozi napravo. ==== Električna spektometrija mobilnosti za analizo distribucije velikosti koncentracije prašnih delcev ==== Električna spektometrija mobilnosti (FMPS) velikosti prašnih delcev je poleg optičnih merilnikov ena od najbolj uporabljenih merilnih metod <ref>{{Navedi revijo|last=Hosseini|first=|last2=Cocker|date=2010|title=Particle size distributions from laboratory-scale biomass fires using fast response instruments|url=https://www.researchgate.net/publication/43656394_Particle_size_distributions_from_laboratory-scale_biomass_fires_using_fast_response_instruments|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> za izvajanje analize distribucije velikosti prašnih delcev. Metoda temelji na električnem potencialu delcev, ki potujejo v konstantnem toku zraka čez difuzijski napajalnik, ki je zaslužen za pozitivno nabitost delcev s pomočjo ustvarjanja in širjenja ionov v atomih materiala delcev (spreminjanje nevtralnega stanja protonov in elektronov v atomu) med dvema koncentričnima valjema in nazadnje čez večje število elektrometrov, ki so namenjeni pokrivanju različnih velikosti prašnih delcev. Pozitivno nabiti delci se s pomočjo vsebujoče se električne mobilnosti in visoke napetosti med valjema porazporedijo iz vstopne k izstopni strani (po velikosti), kjer so prisotni elektrometri. Elektrometri so uporabljeni za merjenje električne mobilnosti delca (prenos naboja z ioni na delec) s pomočjo katerih lahko izračuna velikost delca in nazadnje samo distribucijo velikosti koncentracije večjega števila prašnih delcev. ==== Energetska rentgenska analiza kemične sestave prašnih delcev ==== Rentgenska flourescenčna analiza (XRF)<ref>{{Navedi revijo|last=Russ|first=|date=1984|title=Fundamentals of energy dispersive X-ray analysis|url=https://b-ok.org/book/665231/b0eae0|magazine=Butterworts & Co (Publishers) Limited|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je ena od najbolj pogostih metod za izvajanje kemijske analize večjega števila elementov prašnih delcev pri kateri se uporablja fotone (rentgenske žarke) elektromagnetnega sevanja za povzročanje emisij rentgenskih žarkov prevladujočih se atomov (elektronov) različnih materialov iz katerega je sestavljen prašni delec. Prašni delec je lahko analiziran s pomočjo filtra v katerega se ujame ali pa v novodobnih različicah brez njega, v zato namenjenemu prostoru v sami merilni napravi. Prašni delec lahko torej vsebuje več vrst materialov, ki imajo svoje lastno atomsko število (število protonov) s katerim oddajajo svoj specifični energijski odtis v obliki rentgenske emisije pri omenjenem mehanizmu XRF analize, ki temelji na izbijanju fotoelektrona v notranji lupini (z manjšo energijo) atoma s fotonom generiranim s pomočjo same naprave. Elektron na zunanji lupini (z večjo energijo) se v naslednjem koraku spusti v prazni prostor prejšnjega elektrona. Ta proces sprosti odvečno energijo, ki je bila potrebna za vezavo in jo preusmeri v drugi (Augerjev) elektron zunanje lupine kateri v zadnjem koraku (Augerjev proces) zapusti lupino in odda emisijo v obliki rentgenske energije, ki jo zazna detektor v napravi. Ta energija, ki je koristna za samo analizo pa je, kot je zgoraj omenjeno, konstanta in specifična za določeno vrsto prisotnega atoma. Zgoraj omenjene merilne metode so kvalificirane kot zemeljske in imajo tudi svoje pomanjkljivosti v primeru nihanja koncentracij skozi čas in prostor (večje koncentracije pri virih onesnaževanja) ter v primeru cene nakupa in vzdrževanja večjega števila merilnikov.    Pomanjkljivost pa je tudi v povezavi s prioritizacijo ekonomske aktivnosti. Ko ta postane regulativni cilj se lahko strateško prilagaja postavitve merilnih naprav na območja kjer je prisotna manjša onesnaženost ali pa čas zmanjševanja emisij s strani onesnaževalcev prilagaja delovanju merilne naprave.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Sullivan|first=|last2=Krupnick|date=2018|title=Using satellite data to fill the gaps in the US air pollution monitoring network|url=http://www.danielmsullivan.com/pdf/Sullivan_Krupnick_Filling_monitor_gaps_with_satellites.pdf|magazine=Resources for the future|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ==== Izvajanje meritev ultravijoličnega (UV) sevanja, ki ga povzročijo aerosoli pri odboju sončnega sevanja z zemeljske površine ==== Zaradi pomanjkljivosti se vedno bolj pogosto uporabljajo merilne metode nameščene na satelitih, ki krožijo okoli [[Zemeljska orbita|zemeljske orbite]] (vesoljske merilne metode). Danes okoli zemlje kroži več vrst [[Satelit|satelitov]], ki so namenjeni izvajanju meritev onesnaževanja atmosfere (tudi s strani aerosolov). Meritve gostote aerosolov se izvajajo s pomočjo detektorjev, ki zajemajo različne valovne dolžine odboja sevanja sonca s strani zemeljske površine in le te primerjajo z odbojem od atmosfere. Več kot je delcev v zraku, ki razpršijo in absorbirajo svetlobo, manj sevanja zazna merilnik na satelitu<ref name=":17" />. Merilniki na satelitih zaenkrat ne zmorejo prepoznati masne, številčne ali velikostne distribucije koncentracij prašnih delcev, pomanjkanje je tudi v tem, da bi za minutne ali urne vrednosti potrebovali veliko večje število satelitov, ki bi pokrivali tudi širši del zemeljske površine. Težave pa se pojavljajo tudi pri izvajanju meritev nad območjem kjer so oblaki<ref>{{Navedi revijo|last=Christopher|first=|last2=Gupta|date=2010|title=Satellite remote sensing of particulate matter air quality: The cloud-cover problem.|url=https://www.researchgate.net/publication/44609728_Satellite_Remote_Sensing_of_Particulate_Matter_Air_Quality_The_Cloud-Cover_Problem|magazine=Journal of the Air & Waste Management Association|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. S tehnološkim napredkom računalniških modelov in merilnikov (merilnih metod) pa se zato vedno hitreje izboljšujejo zmožnosti povezovanja različnih onesnaževal z vremenskimi spremenljivkami, sposobnost zaznavanja različnih vrst koncentracij na različnih višinah atmosfere in sočasna ločljivost zaznavanja, ki zaenkrat še ne zmore prepoznati točne kemične sestave ter lokalnih virov onesnaževanja prašnih delcev, tudi pod oblaki. === Vpliv prašnih delcev na človekovo zdravje === Prašni delci različnih velikosti, masnih/številčnih koncentracij in kemične sestave imajo različne škodljive posledice na človekovo zdravje predvsem zaradi vdihavanja in odlaganja delcev v dihalnem sistemu. Škodljivo pa vplivajo tudi na izpostavljeno kožo in oči ter prebavni sistem z zauživanjem tekočine in hrane, ki vsebuje prašne delce. ==== Velikost prašnih delcev in njihova zmožnost prodiranja v človeška dihala ==== Prašni delci, ki ostanejo dlje časa v zraku, lahko preidejo v [[človeško telo]] z vdihavanjem skozi [[nos]] ali [[usta]], v [[dihala]] pa se največkrat odlagajo s procesom [[Sedimentacija|sedimentacije]] in [[Difuzija|difuzije]] pri manjših delcih. Količina, odlaganje in končne posledice vdihanih prašnih delcev so po navadi odvisne od njihove velikosti in kemične sestave, poti preko katere so vdihani, časa izpostavljenosti, količine vdihanega zraka (vrste dela, ki ga človek opravlja), smeri in hitrosti vetra ob telesu ter fizične karakteristike, predhodnih [[Bolezen|bolezni]] (dihal, ...) in načina življenja (kajenje, ...) konkretnega človeka. Od vseh teh lastnosti je odvisno tudi, do katerega predela dihalnega sistema bodo uspeli prodreti, kakšen delež se jih bo uspelo odložiti in kakšne posledice človeškemu zdravju bodo povzročene. [[Slika:Respiratory system complete no labels.svg|thumb|250px|Človeška dihala]] Večji prašni delci (>10 µm) se po navadi odlagajo v ustni ter nosni votlini in grlu. [[Dihanje]] skozi nos je ponavadi bolj varno zaradi uspešnega filtriranja prašnih delcev s pomočjo nosnih dlačic ter večjega spreminjanja smeri vdihanega zraka in posledičnega zaustavljanja delcev. Večji delci, ki se ne zaustavijo pri omenjenih delih dihalnega sistema, lahko prodrejo tudi do sapnika in sapnice, tam se lahko odstranijo s pomočjo sluzi ali pa raztopijo v telo. Manjši delci lahko prodrejo vse do pljučnih mešičkov. Samo 1 % delcev v velikosti 10 µm ima po navedbah [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO)<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.who.int/occupational_health/publications/en/oehairbornedust.pdf|title=Hazard prevention and control in the work environment: airborne dust.|date=1999|accessdate=|website=Occupational and Environmental Health Department of Protection of the Human Environment|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> zmožnost prodora do predela kjer se nahajajo pljučni mešički, največjo pa delci v velikosti 2µm. Delci manjši od 2µm (okoli 0,5 µm) v povprečju ne presegajo 10-15 % zmožnosti zaradi sposobnosti dihalnega sistema po izdihu večjega dela, medtem ko ultrafini delci s pomočjo difuzije lažje ostanejo in prodrejo v notranje organe. [[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) je zaradi pomembnega značaja velikosti delcev ter prodiranja le teh v dihalni sistem, s poudarkom aktivnosti človeka na delovnem mestu, za namene vzorčenja vzpostavila standarde kot je na primer: »ISO 481:2014: Atmosfera na delovnem mestu - definicija velikosti frakcij za merjenje delcev, ki se prenašajo z zrakom.« <ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://standards.globalspec.com/std/969024/EN%20481|title=ISO EN 481 (2014): Workplace exposure – Size fraction definitions for measurement of airborne particles.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organzation for Standardization|last=|first=}}</ref>. Standard je namenjen definiranju deleža velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi (1) nosno ali ustno votlino, (2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov ob povprečnih delovnih pogojih. Standard prikazuje delež različnih velikosti delcev, ki lahko prodrejo do različnih regij dihalnega sistema, ne pa tudi deleža, ki bi prikazal koliko delcev od prodirajočih se tam odloži. Standard zato opozarja, da bi striktno upoštevanje sprejetih sporazumov, lahko precenilo potencialni učinek na človeško zdravje, zaradi dejstva, da morajo biti delci odloženi, da bi lahko prišlo do (negativnih) bioloških učinkov, kar pa je težje dokazati. Delež manjših velikosti (<1µm) prašnih delcev, ki se odložijo v določenem delu telesa je neznan. Ultrafini delci lažje prodrejo vse do pljučnih mešičkov, a se večji del le teh znajde v izdihanem zraku zaradi težjega odlaganja. Vseeno pa obstaja močan sum, da se veliko večji del odloženih delcev uspe prenesti iz pljuč v kri in tako sproža reakcije v t.i. »sekundardnih organih« kot so možgani ter srce. Obstaja pa tudi zaenkrat še ne potrjen sum, da ultrafinim delcem (<300nm) uspe prodreti pregrade med krvjo in organi ter vstopiti v same celice, organele in celo jedra celic. ==== Kemična sestava prašnih delcev in posledice na človekovo zdravje ==== Kemična sestava prašnih delcev ter njihov izvor sta pomembna faktorja pri posledicah prašnih delcev na človekovo zdravje<ref name=":18" />. Procesi lomljenja peska, kamnov in drugih rudnin lahko vsebujejo kristalni kremen ter druge toksične komponente (berilij, bakreni sulfid, azbest,..) v obliki majhnega prahu. V procesih gumarske industrije se za primarno surovino uporablja veliko število toksičnih kemikalij v obliki prahu ali pa v drugih agregatnih stanjih, ki lahko kasneje prispevajo svoj delež pri formiranju prašnih delcev (industrijsko oglje, kristalni kremen, žveplo, svinčev oksid, fosfiti,..<ref>{{Navedi splet|url=https://publications.iarc.fr/Book-And-Report-Series/Iarc-Monographs-On-The-Identification-Of-Carcinogenic-Hazards-To-Humans/Chemical-Agents-And-Related-Occupations-2012|title=Chemical agents and related occupations, Volume 100 F – A review of human carcinogens|date=2012|accessdate=|website=International Agency for Research on Cancer working group on the evaluation of carcinogenic risks to humans|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref>). V procesih proizvajanja plastike za široko uporabo v obliki embalaže ter izdelkov iz plastike se prav tako uporablja veliko število kemičnih komponent (vinil klorid, benzen, 1,3-butadien, formaldehid, poliklorirani bifenil,..), katere pri sami proizvodnji, uporabi, razgradnji ali sežiganju tvorijo del prašnih delcev<ref>{{Navedi revijo|last=Barabad|first=|last2=Jung|date=2018|title=Characteristics of particulate matter and volatile organic compound emissions from te combustion of waste vinyl|url=https://www.mdpi.com/1660-4601/15/7/1390|magazine=International Journal of Environmental Research and Public Health|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>, ki vplivajo na človeško zdravje<ref>{{Navedi revijo|last=Prata|first=|date=2018|title=Airborne microplastics: Consequences to human health ?|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29172041/|magazine=Environmental Pollution Journal, 234|page=|pages=115-126|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. V lesni, živilski, farmacevtski, železarski, gradbeni, rudarski in drugih industrijah se v nekem delu procesa delavci ter okolje soočijo z deležem primarnih surovin ali pa končnega onesnaževanja v obliki majhnega prahu, ki bi lahko prodrl vse do pljučnih mešičkov, zaradi česar obstaja velika nevarnost poslabšanja človeškega zdravja v obliki: * bolezni pljuč z akumulacijo prahu v pljučih * rak, ki se lahko razvije zaradi vnetja pljučnega tkiva * bolezni srca in ožilja * zastrupitev krvi, ledvic in centralnega živčnega sistema zaradi telesnega vsrkavanja toksičnih kemikalij, ki sproža reakcije pri drugih organih * infekcijske bolezni * reakcije, ki se poznajo na koži telesa, manifestirajo s težavami pri dihanju,.. * poslabšanje drugih bolezni kot so astma<ref>{{Navedi revijo|last=Souza|first=|last2=da Silva Santos|date=2017|title=Association between climate variables, pollutants, aerosols and hospitalizations due to asthma.|url=https://www.semanticscholar.org/paper/Association-between-climate-variables%2C-pollutants%2C-Souza-Santos/2ee982237c1420d81b8f2c857c359a1fa98ac9ce|magazine=The journal Mundo da Saude|page=|pages=4-10|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>,.. Dodatni primeri prašnih delcev z različnimi vsebnostmi in njihovi učinki na [[človeško zdravje]]: {| class="wikitable" |'''Vrste prahu''' |'''Glavni učinki na zdravje''' |'''Ciljni organ''' |'''Definiran delež velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi/do''' |- |Prah kristalnega kremena (gradbeništvo in druge industrije) |Silikoza; postopno razvijajoča se bolezen pljuč s trajnimi posledicami; rakotvorna |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Premogov prah (premogovništvo, gorivo za proizvajanje toplote in elektrike) |Pnevmokonioza; bolezen pljuč (oteženo dihanje) |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Prah azbesta (gradbeništvo,..) |Azbestoza; pljučni rak; mezotelioma |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov |- |Svinčev prah (elektrotehniška industrija, gradbeništvo,..) |Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema) |Skozi dihalni sistem v krvni obtok |(1) nosno ali ustno votlino |- |Prah mangana (železarska industrija) |Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema) |Skozi dihalni sistem v krvni obtok |(1) nosno ali ustno votlino |- |Lesni prah (gorivo za proizvajanje toplote in elektrike, papirna industrija, gradbeništvo,..) |Rak v nosni votlini |Nosna votlina |(1) nosno ali ustno votlino |- |Bombažni prah (tekstilna industrija) |Bisinoza; bolezen pljuč (oteženo dihanje) |Pljuča |(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč |- |Posušeni sladkorni trs (proizvodnja sladkorja) |Bagasoza; ekstrinzičen alergijski alveolitis |Pljuča |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Cementni prah (gradbeništvo) |Dermatoza; kožna bolezen |Koža |Katerekoli velikosti |- |Pentaklorofenol (kmetijska industrija) |Sistemska zastrupitev |Skozi kožo v krvni obtok |Katerekoli velikosti |} Letno na globalni ravni pride do okoli '''8.9 milijona smrti''' zaradi dolgotrajne izpostavljenosti prašnim delcev v zunanjem zraku in posledičnega razvoja bolezni. Takšno število smrti je primerljivo z 10.3 milijona smrti zaradi [[Prehrana v svetu|prehrane]] in 6.3 milijona smrti zaradi [[Kajenje tobaka|kajenja]], sicer dvema od največjih povzročiteljic smrti.<ref>{{Navedi revijo|last=Burnett|first=|last2=Chen|date=2018|title=Global estimates of mortality associated with long-term exposure to outdoor fine particulate matter|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30181279/|magazine=US National Academy of Sciences, Proceedings of the National Academy of Sciences|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> === '''Tehnični elementi za nadzor onesnaževanja s prašnimi delci''' === Tekom razvoja tehnologije proizvajanja energije ter delovanja različnih vrst industrije, kot največjih virov onesnaževanja, se je zaradi vidnih posledic na človeško zdravje sočasno razvijalo tudi področje preprečevanja oz. omejevanja onesnaževanja. Tipičen tehnični sistem zagotavljanja kakovosti notranjega zraka, je [[prezračevalni sistem]] kjer se uporablja različne vrste filtrov in druge tehnične elemente za nadzor onesnaževanja. S spoznavanjem fizike, dinamike ter drugih lastnosti prašnih delcev so se razvijali osnovni mehanizmi zbiranja<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Filters and Filtration Handbook, Fifth Edition.|last=Sutherland|first=|publisher=Elsevier, Ltd|year=2008|isbn=|location=|page=370-372|cobiss=|url=https://www.elsevier.com/books/filters-and-filtration-handbook/sutherland/978-1-85617-464-0}}</ref>, ki so upoštevali: trkalno, prestrezevalno ([[sila upora]]) in [[Difuzija|difuzijsko sposobnost]] (Brownovo gibanje) ter [[Težnost|gravitacijsko]], centrifugalno in [[Elektrostatika|elektrostatično]] silo delca. Na teh mehanizmih temelječi tehnični elementi za zagotavljanje kakovosti notranjega zraka ter nadzor oz. preprečevanje pretiranega onesnaževanja zunanjega zraka direktno ob viru onesnaževanja bodo v nadaljevanju razdeljeni ter opisani v petih različnih kategorijah. ===== Gravitacijsko odlaganje v komori s horizontalnim pretokom zraka ===== Deluje na preprostem principu potovanja onesnaženega zraka skozi kanal, ki se na neki točki razširi v daljšo komoro zaradi česar se pretok zraka upočasni in s tem dopusti delcem možnost odlaganja s pomočjo gravitacije. Uporablja se za večje velikosti delcev (>70µm), ki imajo zaradi gravitacije ravno dovolj veliko hitrost odlaganja, da jih ne odnese, skupaj z ostalimi plini ter delci v pretoku, iz same komore. Kljub omejeni zmožnosti se še vedno uporablja pri, vsaj začetnem, čiščenju zelo onesnaženih izpustov v metalurški industriji. Potrebno je redno ročno čiščenje odloženih delcev iz dna naprave. ===== Centrifugalni separatorji ===== Delujejo na principu tangencialnega vstopa onesnaženega zraka v večjo cilindrično telo, kar povzroči vrtinčenje zraka. Ko zrak z delci prispe do mejne plasti, kjer zrak stagnira (v spodnjem delu separatorja), delci zapustijo tok zraka in padejo proti zbiralniku na dnu separatorja, medtem, ko je pretok zraka preusmerjen proti izhodni cevi na vrhu separatorja ter v potencialno nadaljnjo obravnavo zaradi možnosti, da se nekateri delci odbijejo in pridružijo toku izhodnega zraka. Večji centrifugalni separatorji (z večjim premerom cilindrične cevi) so primerni za odstranjevanje večjih delcev (>20µm), medtem, ko lahko manjši in tehnološko bolj napredni obravnavajo tudi delce do velikosti 1µm. ===== Čiščenje onesnaženega zraka z mokrim pralnikov ===== Mokri pralnik deluje na principu prenašanja prašnih delcev na kapljice (razpršene) vode skozi katere potuje onesnažen zrak. Kapljice morajo biti pravšnjih velikosti za dosego željenega učinka odstranjevanja določenih velikosti prašnih delcev. Pralnik, kjer se srečata onesnažen zrak ter voda je samo eden od glavnih členov celotnega sistema, ki v nadaljnih korakih vključuje separator (vode in zraka ali pa vode in delcev) ter črpalko za recirkulacijo vode nazaj v pralnik. Znane so različne vrste pralnikov kateri se v glavnem razlikujejo okoli metode vnašanja vode ter onesnaženega zraka (prečno, protismerno ali istosmerno vnašanje) v različnih tipih kot so: venturijev, sejalni, brizgalni, kondenzacijski, odstranjevalnik vlage in drugi. Brizgalni pralnik temelji na brizgalnih šobah v zgornjem delu pralnika ter odtoku (onesnažene) vode v spodnjem delu in vhodu onesnaženega zraka iz spodnjega proti zgornjemu predelu. ===== Elektrostatični ločevalnik prašnih delcev ===== Elektrostatični ločevalnik temelji na pretoku onesnaženega zraka skozi vmesni prostor dveh ozemljenih plošč med katerima je več vrst prepletenih žic z napetostjo tudi do 40000 voltov, ki ob enem prašne delce električno nabijejo ter istočasno ustvarjajo elektrostatično polje katero povzroči izločevanje delcev iz pretoka onesnaženega zraka na obstranske (ozemljene) plošče. Ioni, ki so ustvarjeni s pomočjo visokonapetostnih žic se vežejo na prašne delce, ki s tem pridobijo električni naboj ta pa je odvisen tudi od same kemične sestave delca. Prašne delce zbrane na ploščah je potrebno redno čistiti z mehanskim tresenjem plošč ali pa elektromagnetnimi sunki, ki povzročijo odpadanje delcev v zbiralnik na dnu elektrostatičnega ločevalnika. Elektrostatične ločevalnike, ki so primerni tudi za zelo majhne prašne delce se deli na tri glavne tipe: negativno nabiti suhi ločevalniki, negativno nabiti mokri ločevalniki ter dvostopenjski pozitivno nabiti ločevalniki. ===== Čiščenje onesnaženega zraka s filtri ===== Filtri se uporabljajo za odstranjevanje prašnih delcev različnih velikosti, organizmov kot tudi plinastih onesnaževal. Deluje na principu usmerjanja pretoka onesnaženega zraka skozi filtre sestavljene iz različnih sintetičnih ter naravnih materialov, ki imajo različne velikosti por s katerimi zaustavljajo prašne delce. Učinkovitost ločevanja je odvisna od velikosti por, globine filtra, hitrosti onesnaženega zraka ter same dinamike med kemično sestavo filtra ter prašnih delcev. Čiščenje onesnaženega zraka s filtri se v grobem deli na površinske ter globinske načine filtriranja. Površinski večinoma ustavljajo delce na sami površini filtrov ter s časom zaradi akumulacije delcev okoli por, zmanjšujejo prehodnost le teh, medtem, ko globinski ustavljajo delce skozi celotno globino filtra. Postavitev filtrov je razdeljena na fazo pred ventilatorjem, ki skrbi za relativno čistost nadaljnje opreme s filtriranjem večjih velikosti (> 10 µm) in drugo fazo, ki je za ventilatorjem. Ta se ukvarja z manjšimi velikostmi prašnih delcev (> 0.3 µm > 10 µm) ter je postavljena pred samimi filtri za plinasta onesnaževala, saj le ti niso zmožni filtracije prašnih delcev in bi bila v nasprotnem primeru njihova življenjska doba zelo kratka. ===== Uporaba filtrov v procesu prezračevanja ===== ====== Različne vrste filtriranja v procesu prezračevanja ====== Uporaba takšnih zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega.Filtre se lahko uporablja pri samih virih onesnaževanja kot tudi pri procesih prezračevanja bivalnih prostorov, kjer je ta način zbiranja delcev najbolj pogosto uporabljen. V prezračevalnih sistemih je lahko prisotno več različnih vrst filtriranja<ref name=":9" />: * Filtre sestavljene iz naravnih ter sintetičnih materialov (naravni lateks, sintetična vlakna, steklena vlakna, poliuretan,..), ki filtrirajo grobe (> 10 µm), fine (> 0.3 µm > 10 µm) ter mikro ( > 0.1 µm > 0.3 µm) velikosti prašnih delcev. * Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo tanek premaz visoko viskoznih tekočin kot so olje ali mast, ki pomagajo pri zaustavljanju grobih delcev (>10 µm). * Elektrostatične ter ionske filtre, ki delujejo na principu elektrostatike in odstranjujejo delce do velikosti 0.1 µm. * Filtre, ki delujejo na principu foto-katalizatorja. Ta s procesom odstranitve elektronov iz katalizatorja (tipično titanijevega dioksida), ki je izpostavljen ultravijolični svetlobi ter posledični reakciji elektronov z vlago v zraku, razdeli vodne molekule na atome vodika ter hidroksilne radikale, slednji pa reagirajo z onesnaževali temelječimi na ogljiku in jih pretvorijo v ogljikov dioksid ter vodo. Filter tako spremeni kemično sestavo onesnaževal in jih spremeni iz škodljivih v neškodljive delce. * Filtre iz aktivnega ogljika, ki s procesom adsorpcije pritegnejo atome in molekule plinastih ter tekočih oblik onesnaževala (lahko-hlapne ogljikove spojine) na atome ogljika, ki ležijo na sami površini filtra. Ti v glavnem dopolnjujejo zgoraj naštete vrste in skrbijo za odstranjevanje delcev, ki povzročajo neprijetne vonjave. * Filtre prevlečene s srebrom, ki oddajajo srebrove ione kateri služijo za sterilizacijo mikroorganizmov (bakterije ter virusi) in s tem preprečijo razmnoževanje le teh. Ti spadajo pod filtre, ki služijo nadzoru ter preprečevanju razmnoževanja škodljivih mikroorganizmov in bodo poleg te vrste našteti v zadnjih alinejah, kot filtri, ki so namenjeni vrstam onesnaževanja najmanjših velikosti. * Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo nanos mikrobov (bakterije, virusi, cvetni prah,..), fenolov in drugih antioksidantov kateri služijo za nevtralizacijo bakterij ter drugih molekul, ki so zaslužne za neprijetne vonjave. * Filtre, ki delujejo na principu UV sevanja in so pri procesu filtriranja (v sistemu prezračevanja) na zadnjem mestu. Vloga UV sevanja (UV-C) je uničenje ali sprememba genetske zasnove mikroorganizmov ali mikrobov (bakterij, gliv in virusov) in s tem sterilizacija ter preprečitev množitve, ki bi lahko vplivala na končno zdravje človeka. Uporaba zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega ====== Klasifikacija kakovosti zunanjega ter notranjega zraka ====== Kakovost zunanjega zraka se, za namen vzpostavljanja prezračevalnega sistema in izbire primernega tipa filtra, deli na tri stopnje <ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/c8d82246-bdec-4100-abad-7dc911c420f9/en-13779-2007|title=EN 13779:2007: Ventilation for non-residential buildings – Performance requirements for ventilation and room-conditioning systems.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>: * ODA 1: čisti zrak z občasnim onesnaževanjem s prašnimi delci, ki ustreza nacionalnim (SLO) ter mednarodnim (EU, WHO) standardom oz. mejnim vrednostim, * ODA 2: srednje-visoko onesnažen zrak s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti do 1.5x ter * ODA 3: zelo visoka onesnaženost zraka s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti za več kot 1.5x. Želeno doseganje notranje kakovosti zraka pa se deli na: * IDA 4: ki predstavlja najmanjšo zahtevano kakovost zraka ter vse do * IDA 1: ki predstavlja največjo zahtevano kakovost zraka, ki je namenjena t.i. čistim prostorom, ki se jih uporablja v različne namene pri različnih industrijah<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=4c670078-c959-48eb-b3d3-be26d5372ee4|title=EN ISO 15251: Indoor environmental input parameters for design and assessment of energy performance of buildings addressing indoor air quality, thermal environment, lighting and acoustics|date=2007|accessdate=|website=International Organization for Standardization|publisher=|last=|first=}}</ref>. Indikatorji zahtevane kakovosti zraka v prostoru so: * število ljudi na m² * namembnost prostora * količina vpihanega zraka (l/s×m²) v prostor * povečana koncentracija CO2 (ppm) ====== Klasifikacija filtrov glede na učinkovitost filtriranja prašnih delcev ====== Zgoraj omenjene stopnje kakovosti zraka se lahko dosega z uporabo večstopenjskih, bolj kakovostnih filtrov, ki so bili po standardu EN 779:2012<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=5c5e123a-2983-4038-986c-d76f2f8c1a29|title=ISO EN 779:2012: Particulate air filters for general ventilation - Determination of the filtration performance|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref> do nedavnega razdeljeni v tri različne stopnje (G, M, F) katere so predstavljale povprečno učinkovitost filtriranja prašnih delcev večjih od 0.4 µm, ki pa nimajo zadostne praktične vrednosti. Standard EN 779 je bil v letu 2018 dokončno zamenjan s standardom EN 16890:2016<ref name=":10" /><ref name=":11" />. Standard EN 16890:2016 se zaenkrat uporablja v povezavi s standardom EN 1822<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=493884ce-0564-4e90-80ca-3213583daab6|title=EN ISO 1822: High efficiency air filters (EPA, HEPA and ULPA) - Part 1: Classification, performance testing, marking|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, kjer so bili obravnavani zračni filtri za mikro delce (>0.01 µm) razdeljeni v tri skupine (E, H, U). '''Standard EN 16890 (1-2)'''<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/standard/57864.html|title=EN ISO 16890-1:2016: Air filters for general ventilation – Part 1: Technical specifications, requirements and efficiency classification system based upon Particulate Matter (PM)|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organiaztion for Standardization|last=|first=}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/obp/ui/#!iso:std:57865:en|title=EN ISO 16890-2:2016: Air filters for general ventilation – Part 2: Measurement of fractional efficiency and air flow resistance.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja treh različnih velikosti finih prašnih delcev (PM1, PM2.5 in PM10) in sicer od velikosti 0.3 µm pa vse do 10 µm ter drugo skupino kjer se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja grobih velikosti delcev nad 10 µm. Učinkovitost filtriranja finih prašnih delcev PM1 se testira z umetno povzročenimi prašnimi delci v velikosti od 0.3 µm do 1 µm, PM2.5 od 0.3 µm do 2.5 µm ter PM10 od 0.3 µm do 10 µm. Proces merjenja učinkovitosti filtrov poteka tako, da se na testni progi istočasno izmeri številčno koncentracijo prašnih delcev, od velikosti 0.3 µm do 10 µm, v vstopnem kanalu pred filtrom in na drugi strani v izhodnem kanalu. V prvem koraku se izmeri učinkovitost filtriranja čistega neklimatiziranega filtra, v drugem pa se filter predhodno klimatizira v prostoru z atmosfero izopropanolne pare, ki odstrani elektrostatični naboj s filtra. Klimatiziran filter se nato vmesti na testno progo in ponovno preveri učinkovitost. Končna učinkovitost filtriranja določene velikosti prašnih delcev je izračunana s povprečjem učinkovitosti klimatiziranega in neklimatiziranega filtra. Za določene velikosti prašnih delcev (PM1, PM2.5) je potrebna minimalna 50% učinkovitost filtriranja tako klimatiziranih kot neklimatiziranih filtrov, da se lahko upošteva pri končni klasifikaciji določenega velikostnega razreda. Meritve se ponovi na večjem številu testiranih filtrov in pridobi statistično povprečje. Vključene korelacijske faktorje ter standardno deviacijo (tudi brez samih filtrov) pa se v zaključku uporabi za učinkovitost delovanja samega filtra in posledično razvrsti v naslednje skupine filtrov: {| class="wikitable" |'''PM1''' |'''PM2.5''' |'''PM10''' |'''Groba frakcija''' |- |ISO ePM1 95%         F9 ISO ePM1 90% ISO ePM1 85% ISO ePM1 80% |ISO ePM2.5 95%      F7 ISO ePM2.5 90% ISO ePM2.5 85% ISO ePM2.5 80% ISO ePM2.5 75% ISO ePM2.5 70% ISO ePM2.5 65% |ISO ePM10 95%        M6 ISO ePM10 90% ISO ePM10 85% ISO ePM10 80% ISO ePM10 75% ISO ePM10 70% ISO ePM10 65% |ISO Groba 95%        G4 ISO Groba 90% ISO Groba 85% ISO Groba 80% ISO Groba 75% ISO Groba 70% ISO Groba 65% ISO Groba 60% |- |ISO ePM1 75%         F8 ISO ePM1 70% |ISO ePM2.5 60%       M6 ISO ePM2.5 55% ISO ePM2.5 50% |ISO ePM10 60%       M5 ISO ePM10 55% ISO ePM10 50% |ISO Groba 55%        G3 ISO Groba 50% ISO Groba 45% |- |ISO ePM1 65%         F7 ISO ePM1 60% ISO ePM1 55% ISO ePM1 50% | | |ISO Groba 40%        G2 ISO Groba 35% ISO Groba 30% |- |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja. |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja. |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja neklimatiziranih filtrov. |Ni zahtev pri klimatiziranih filtrih. |} Namesto devetih različnih razvrstitev filtrov po standardu '''EN 779''' je v standardu '''EN 16890''' prisotnih devetinštirideset, ki lahko veliko bolje prikazujejo realno stanje učinkovitosti filtriranja različnih velikosti prašnih delcev. ====== Klasifikacija filtrov glede na energetsko učinkovitost ====== {| class="wikitable" style="float:right" |+Razredi energetske učinkovitosti filtra ePM1<ref name="Eurovent_cert"/> !Mx = 200 g ! colspan="6" |Poraba energije v KWh/leto za ePM1 |- !(preskusni prah) ! colspan="6" |ePM1 in ePM1<sub>min</sub> ≥ 50 % |- | |style=background-color:#1f4e78;color:white;|A+ |style=background-color:#4472c8;color:white;|A |style=background-color:#00af50;color:white;|B |style=background-color:#fdc200;color:white;|C |style=background-color:#fa0300;color:white;|D |style=background-color:#c00004;color:white;|E |- |50 & 55 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|800 |style=background-color:#4472c8;color:white;|900 |style=background-color:#00af50;color:white;|1050 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1400 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2000 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2000 |- |60 & 65 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|850 |style=background-color:#4472c8;color:white;|950 |style=background-color:#00af50;color:white;|1100 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1450 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2050 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2050 |- |70 & 75 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|950 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1100 |style=background-color:#00af50;color:white;|1250 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1550 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2150 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2150 |- |80 & 85 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|1050 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1250 |style=background-color:#00af50;color:white;|1450 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1800 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2400 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2400 |- |>90 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|1200 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1400 |style=background-color:#00af50;color:white;|1550 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1900 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2500 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2500 |} Energetska učinkovitost samega filtra skozi življensko dobo vpliva na končno ceno delovanja prezračevalnega sistema. V Evropi jo certificira organizacija Eurovent, ki deluje pod okriljem »Cofrac«, francoske komisije za akreditacijo, ki je podpisnica mednarodno priznanega »Evropskega sodelovanja za akreditacijo«, izpolnjuje zahteve ISO standardov ter na prostovoljni bazi sodeluje s proizvajalci filtrirnih elementov. S pomočjo protokola za testiranje učinkovitosti vsakega filtra posebej (EN 16890) se izračuna razmerje padca tlaka skozi čas pri določeni količini prahu. Na končno energetsko učinkovitost ter končno porabo električne energije poleg same učinkovitosti ventilatorja tako najbolj vpliva padec tlaka katerega mora ventilator premostiti za dovod zraka po prostorih. S pomočjo standarda (EN 16890) klasifikacije učinkovitosti filtriranja (PM1, PM2.5 ter PM10) ter letne porabe energije (kWh/leto) se je vzpostavila klasifikacija energetske učinkovitosti.<ref name="Eurovent_cert">{{navedi dokument |url=https://www.eurovent-certification.com/sites/default/files/2018-11/1542279913_AIR_FILTERS_New_energy_efficiency_classification.pdf |title=Eurovent Certita certification launches a new energy efficiency classification for air filters |date=2018-11-09 |publisher=Eurovent Certita |accessdate=2020-11-27}}</ref> ====== Življenjska doba ter opis uporabe filtrov v tehničnih sistemih prezračevanja ====== Življenjska doba filtrov za prašne delce je odvisna od naslednjih spremenljivk: * koncentracija onesnaževal * kombinacija različnih vrst onesnaževal, ki vplivajo druga na drugo * vlažnost zraka * temperatura zraka * dolžina uporabe (vsakdanje, tedenske,..) prezračevalnega sistema * vrste filtrirnih elementov (material, velikost por,..) * hitrost ter količina zraka za potrebe prezračevanja prostorov (velikost ter namembnost prostora,..) ter dihanja uporabnikov samega prostora (specifikacija uporabnikov (otroci, starejši ljudje,..), zdravstveni aspekti uporabnikov (astma,..), količina uporabnikov, aktivnost uporabnikov (mirovanje, bolj napredna fizična aktivnost,..) Zaradi kompleksne medsebojne dinamike spremenljivk, ni nobenega edinstvenega priporočila za prepoznavanje odsluženja učinkovitosti filtrirnih elementov. Vseeno pa je prepoznanih nekaj splošnih indikatorjev, ki vključujejo: * vizualni pregled filtrirnega elementa (očitna prekritost filtra s prašnimi delci) ali prezračevalnega sistema, * prepoznan okus ali vonj, ki je plod nezadostnega filtriranja (ta je posebno učinkovit pri filtrih plinastih onesnaževal), * poslabšana odpornost dihalnih poti, * proizvajalčeva priporočila vključajoč oceno povečanja upornosti filtra in s tem tlaka potrebnega za premagovanje le te, ki se jo lahko prepozna z merjenjem porabe energije in prilagodi na podlagi zgoraj omenjenih indikatorjev. Da bi filtrirni element deloval učinkovito in dlje časa je potrebno upoštevati nasvete uporabe zračnih filtrov v sistemu prezračevanja<ref name=":20" />: * postavitev in samo načrtovanje prezračevalnega sistema z namenom preprečevanja več kot 80-90 % relativne vlažnosti in s tem zmanjšanje možnosti razmnoževanja mikroorganizmov, * pri vstopu zraka v sistem je zaradi zaščite notranjih elementov priporočena uporaba filtra za grobe delce pred ventilatorjem ter za fine po le tem, * filtrirni elementi naj bodo postavljeni znotraj delov prezračevalnega sistema, kjer je tok zraka skozi celotni presek enoten, * pri izstopu zraka iz kuhinje je zaradi zaščite sistema priporočena uporaba posebnih filtrov, ki odstranjujejo mast, * filtri naj bodo odstranjeni po prepoznanem tlačnem padcu in če je možno zaradi higienskih razlogov po času cvetenja narave v zunanjem okolju ali v času po sami kurilni sezoni, * filtri naj se pazljivo odstranjujejo z namenom preprečevanja širjenja nabranih onesnaževal ob upoštevanju okoljskih regulativ, * z namenom regeneracije toplote in s tem večje energetske učinkovitosti celotnega sistema ogrevanja ter hlajenja je priporočena recirkulacija zraka ter znotraj tega dela uporaba podobnih filtrov kot so prisotni znotraj vhodnega dela prezračevalnega sistema, * prav tako je priporočena uporaba filtrirnega elementa pri samem izhodnem delu prezračevalnega sistema. ====== Klasifikacija izhodnega zraka ====== Izhodni zrak se lahko uporabi za regeneracijo toplote ali pa v nekaterih primerih, če je kakovost zraka dovolj dobra, tudi za ponovno uporabo v prostorih (recirkulacija zraka). Ta je po standardu EN 13779<ref name=":20" /> klasificiran s štirimi stopnjami: * ETA 1: Zrak, ki je primeren za recirkulacijo in prenos toplote brez kakršnihkoli dodatnih zahtev pri zbiranju v skupni izhodni kanal. * ETA 2: Zrak, ki ni primeren za splošno recirkulacijo, ampak samo za prostore z manjšimi zahtevami po kakovosti zraka (stranišče, garaža, skladišča,..). Lahko je zbran v skupni izhodni kanal. * ETA 3: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je ponavadi speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom ali pa skupaj z zrakom podobne kakovosti zbran v skupni izhodni kanal. * ETA 4: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom. Pri vseh štirih stopnjah je potrebno spremljati netesnosti ter s tem uhajanje zraka iz izhodnega sistema z izmenjavo toplote zraka zaradi zahtev po pravšnji količini dovoda zunanjega (vhodnega) zraka in preprečevanju kontaminacije le tega. Na podlagi tega pa tudi zagotavljati določen sesalni ter dovodni tlak, ki bi poskrbel za nemoteno prenašanje zraka preko prenosnika toplote v zunanje okolje. === Ukrepi za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka === Predpogoj izvajanja ukrepov je redno izvajanje meritev ter izboljševanje atmosferskih razpršitvenih modelov s strani organov države ali posameznih skupnosti (mestnih oblasti,..). Razpršitveni modeli se morajo čimbolje približati realnemu stanju in so namenjeni opozarjanju javnosti, ko se pričakuje, ob določenih vremenskih pogojih, georafskih danostih in pričakovanih načinih onesnaževanja zraka, preseganje mejnih vrednostih, ki so določene s standardom. Ko se lahko z zadostno gotovostjo potrdi ali pa z realnim merjenjem dejansko pride do preseganja mejnih vrednosti koncentracij prašnih delcev (PM10 in/ali PM2.5), morajo organi poskrbeti za primerno obveščanje javnosti ter priporočiti kratkoročne in izvajati dolgoročne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka s prašnimi delci. Obveščanje javnosti, kot je zapisano pri [[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agenciji Republike Slovenije za Okolje]] (ARSO)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_Porocilo_2018.pdf|title=Problematika onesnaženosti zraka z delci.|date=|accessdate=|website=|publisher=Agencija Republike Slovenije za Okolje.|last=|first=}}</ref>, vsebuje analizo stanja onesnaženosti, ta pa v nadaljevanju vsebuje opis območja čezmejnega onesnaženja, virov onesnaževanja, vpliv onesnaževanja na človekovo zdravje ter priporočenih kratkoročnih ukrepov, ki jih posameznik lahko izvede. ; Kratkoročni ukrepi: * omejitev zadrževanja se v okolici vira onesnaževanja * zapiranje oken, vrat * namestitev tehničnih sistemov za izboljšanje kakovosti notranjega-zunanjega zraka * zmajšanje ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trda goriva * uporaba goriv, ki sproščajo nižje emisije delcev, za ogrevanje prostorov, če imajo to možnost * uporaba javnega prevoza in zmanjšanje uporabe osebnih vozil * zmanjšanje gospodarske aktivnosti, ki je prepoznana kot večji vir onesnaževanja ; Dolgoročni ukrepi: * Investicijski projekti gospodinjstev za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi napravami za ogrevanje stavb ter obnova posameznih delov ali celotnega zunanjega ovoja stavb. * Vgradnja kotlov na zemeljski plin ali toplotnih postaj ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina ali omrežje daljinskega ogrevanja na območju, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina ali toplota iz daljinskega ogrevanja, se lahko spodbuja s subvencijami države in občine. * V skladu z zgornjima ukrepoma se naj izvajajo tudi investicijski projekti za zmanjševanje energetske revščine ter prehoda na obnovljive vire energije. Obnovljivi viri energije sicer vključujejo tudi manjša ali večja energetska postrojenja, ki temeljijo na uporabi lesa kot goriva, ki pa je lahko problematičen v mestih in drugih geografskih ter klimatskih območjih, ki nimajo zadostne zmožnosti za razpršitev prašnih delcev. * Investicijski projekti za uporabo goriv ali tehnologij, ki imajo majhne emisije delcev, v javnem potniškem prometu ali v vozilih, ki jih uporabljajo lokalne javne službe, se lahko spodbujajo z dodatnimi subvencijami države in občine. * Spodbujanje državljanov k uporabi okoljsko sprejemljivim načinom prevoza. * Spodbujanje ekonomskih aktivnosti, ki ne temeljijo na pretiranem onesnaževanju zraka. Dolgoročni ukrepi se načrtujejo, vzpostavljajo ter izvajajo s pomočjo regulacije in investicijskih programov organov države ter skupnosti [[Evropska unija|EU]]. Ti vključujejo vzpostavljanje direktiv na ravni [[Evropska unija|EU]], zakonodaje posameznih držav ter končno implementacijo vsebine v obliki vzpostavitve standardov (mejnih vrednosti), obveščanja javnosti ter izvajanja dolgoročnih načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter posledično človekovega zdravja. === Reguliranje onesnaževanja s prašnimi delci z zakonodajo ter standardi v Sloveniji in Evropski uniji === ==== Zakonodajna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ==== S podpisom [[Pariška pogodba (1951)|Pariške pogodbe]] leta 1951 s strani skupine šestih držav, se je ustanovila Evropsko skupnost za premog in jeklo in sočasno prve institucije. S podpisom [[Rimska pogodba|Rimske pogodbe]] leta 1957, ki je ustanovila Evropsko ekonomsko skupnost (EEC)''',''' se je začela vzpostavljati prva ustavna podlaga, predvsem na ekonomskem ter energetskem področju. [[Evropska unija]] je dandanašnjo podobo dobila s podpisom [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtske pogodbe]] leta 1992 in kasnejših dveh, ki sta spremenili ter dopolnili predhodne pogodbe, skupaj s sočasno razširitvijo skupnosti, ki danes šteje 28 držav članic. Glavne evropske institucije so: [[Evropski parlament]] (izvoljen s strani prebivalcev držav članic), [[Evropski svet]] (voditelji evropskih držav, predsednik Evropske komisije), [[Svet Evropske unije]] (ministri evropskih držav), [[Evropska komisija]] (predlagani s strani evropskih držav), [[Sodišče Evropskih skupnosti|Sodišča Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Evropsko računsko sodišče|Evropskega računskega sodišča]]. Današnja zakonodaja EU se predlaga s strani Evropske komisije (EC) ter Evropskega sveta, potencialno spremeni in sprejme s strani Evropskega parlamenta ter Sveta Evropske unije, vzpostavlja in izvršuje pa s strani Evropske komisije ter Sveta Evropske unije in držav članic. Nezanemarljiv delež vpliva na oblikovanje zakonodaje ima tudi koncept lobiranja zakonodajalcev na nacionalni ter evropski ravni s strani evropskih sindikalnih združenj, podjetij, nevladnih organizacij, nacionalnih združenj, regijskih predstavništev, mednarodnih organizacij in raziskovalnih organizacij. [[Mednarodni sporazum|Mednarodni sporazumi]] in konvencije mednarodnih organizacij, katerih članice so države [[Evropska unija|Evropske unije]], imajo prav tako vpliv na samo oblikovanje ter vzpostavljene zakonodaje. Do leta 2008 je bilo sprejetih vsaj 29 zakonodajnih instrumentov<ref>{{Navedi revijo|last=Markus-Johansson|first=|last2=Borg|date=2008|title=Handbook on the implementation of EC environment legislation|url=https://ec.europa.eu/environment/archives/enlarg/handbook/handbook.pdf|magazine=Regional Environment Center and Umweltbundesamt|page=|pages=173-185|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ti so bili razdeljeni na direktive, [[Odločba|odločbe]] ter regulative, njihov glavni namen pa je: * vzpostavitev in ohranjanje kakovosti zunanjega zraka, ki ne bi škodljivo vplival na človeško zdravje ali naravo, z določitvijo mejnih vrednosti posameznih onesnaževal ter standardiziranimi zahtevami za izvajanje meritev ter obveščanje javnosti * omejevanje pridelovanja in uporabe nekaterih nevarnih snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na ozonski plašč in druga področja * homologacija in drugi ukrepi za zmanjševanje izpustov iz avtomobilskega sektorja * vzpostavitev mehanizma nadzora in sistema EU za trgovanje s pravicami do emisij (ETS) toplogrednih plinov * nadzor proizvajanja in uporabe fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih in opremi (klimatske naprave, hladilna in zmrzovalna oprema) * nadzor proizvajanja in shranjevanja goriv in drugih izdelkov z namenom zmanjševanja emisij lahko-hlapnih ogljikovodikov (VOC) * sprejetje in implementacija relevantnih mednarodnih konvencij in sporazumov katerih članice so države Evropske skupnosti ===== Odločbe ===== Vzpostavljena zakonodaja je kot omenjeno lahko v obliki ''odločb'', ki se nanašajo na posamezno državo, podjetje in organizacijo ali pa posamezno področje znotraj vseh držav EU, kot je bilo v primeru odločbe 97/101/EC, ki je vzpostavila recipročno izmenjevanje informacij ter podatkov iz sistemov merjenja kakovosti zunanjega zraka znotraj držav članic Evropske unije. Odločba je bila pomembna pri bolj učinkovitem nadzoru kakovosti zraka v državah članicah, posebno pri čezmejnem onesnaževanju in bila zamenjana s kasnejšimi direktivami ter odločbami. Zakonodaja je lahko tudi v obliki regulative, ki direktno ter enotno vpliva na vse države članice in je ni potrebno prenesti v pravo posameznih držav kot je na področju zagotavljanja kakovosti zunanjega zraka pokazal primer regulative Evropskega parlamenta in Sveta 842/2006 o določenih fluorirani toplogredni plinih s katero se je vzpostavilo nadzor ter omejilo uporabo fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih ter opremi. ===== Direktive ===== Zakonodaja pa je lahko tudi v obliki ''direktive'', ki sicer določa zahteve ali cilje, ki jih morajo države doseči, a le tem prepusti fleksibilnost ter svobodno izbiro načina izvajanja ukrepov za dosego nastavljenega cilja. Za dosego določenih ciljev je direktivo potrebno prenesti v državno zakonodajo ter sprotno obveščati Evropsko komisijo o samem procesu in vsebini. Prva direktiva o kakovosti zraka je bila sprejeta leta 1970 (70/220/EEC), ki je poenotila posamezne zakonodaje takratnih članic za namen zmanjšanja onesnaževanja z emisijami iz motornih vozil, zahtevala tehnološko nadgraditev procesov motorjev z notranjim izgorevanjem in tako vplivala tudi na ostale trgovinske partnerice. Leta 1980 je bila sprejeta prva direktiva (80/779/EEC) namenjena vzpostavljanju poenotenih mejnih vrednosti, merilnega sistema ter izvajanju ukrepov za zmanjšanje žveplovega dioksida ter prašnih delcev. Direktivi za poenoteno obravnavanje dušikovih oksidov ter svinca so bile sprejete do leta 1992 ter podpisa Maastrichtske pogodbe, ki je pospešila proces integracije evropskih držav v Evropsko unijo (EU) in po kateri se je sprejelo mnogo drugih direktiv, vse do 2008/50/EC direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku, ki je v veljavi tudi danes. Ta je združila predhodno sprejete zakonodaje v obliki direktiv in odločb, bila sicer do današnjega dne dopolnjena z amandmajem 2015/1480/EC in je poleg direktive 2004/107/EC, ki obravnava arzen, kadmij, , živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku ter odločbe 2011/805/EU, ki je obnovila predhodno sprejeto odločbo o izmenjavi informacij med državami v Evropski uniji, današnji temelj zakonodaje Evropske unije na področju kakovosti zraka. Direktiva 2008/50/EC<ref name=":14">{{Navedi splet|url=http://arhiv2014.skupnostobcin.si/fileadmin/sos/datoteke/pdf/Barbara/Pravilnik_kakovost_zraka_obvescanje_javnosti.doc|title=Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Evropski parlament in svet|last=|first=}}</ref> je poenotila obstoječo zakonodajo v eno samo direktivo, vzpostavila mejne vrednosti za prašne delce PM2.5, ki bodo prikazane v spodnji razpredelnici, določila zavezujoče nacionalne obveznosti glede zmanjšanja izpostavljenosti PM2.5 z namenom nadomestitve ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. V nekaterih primerih je direktiva poostrila mejne vrednosti, sočasno dopustila podaljšanje dobe za izpolnitev določenih mejnih vrednosti koncentracij za PM10, NO2 ter benzen in odprla možnosti zmanjšanja vrednosti koncentracij zaradi naravnih virov pri presoji upoštevanja mejnih vrednosti. Direktiva pa je poenotila tudi standarde za izvajanje meritev (ISO), določila smernice za ozaveščanje javnosti, smernice za pripravo akcijskih načrtov v primeru preseganja mejnih vrednosti, smernice za izmenjevanje podatkov držav članic in med drugim pozvala k pripravi načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter k določitvi pravil o kaznih za kršitelje določb iz same direktive. Mejne vrednosti masnih koncentracij prašnih delcev v/na Sloveniji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/102172|title=Uredba o kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, št. 9/2011, 8/2015, 66/2018.|date=2011-2018|accessdate=|website=|publisher=Republika Slovenija|last=|first=}}</ref>, EU<ref name=":14" />, ZDA<ref>{{Navedi splet|url=https://www.epa.gov/criteria-air-pollutants/naaqs-table|title=National Ambient Air Quality Standards|date=2008-2015|accessdate=|website=|publisher=United States Environmental Protection Agency|last=|first=}}</ref>, Kitajskem<ref>{{Navedi splet|url=http://english.mee.gov.cn/Resources/standards/Air_Environment/quality_standard1/201605/t20160511_337502.shtml|title=Ambient air quality standards（GB 3095—2012）|date=2012|accessdate=|website=|publisher=The Peoples Republic of China Ministry of ecology and environment|last=|first=}}</ref>, Indiji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ksndmc.org/Uploads/Pollution.pdf|title=Revised National Ambient Quality Standards. G.S.R. 826(E).|date=2009|accessdate=|website=|publisher=Indian ministry of environment, forest and climate change|last=|first=}}</ref> ter po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne Zdravstvene Organizacije]] (WHO)<ref>{{Navedi splet|url=https://apps.who.int/iris/handle/10665/69477|title=Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide|date=2005|accessdate=|website=|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> . {| class="wikitable" |'''Država''' |'''Ime''' |'''Mejna vrednost''' |- | Slovenija (EU) | rowspan="5" | PM 2.5 |25 µg/m3 (letno povprečje) 20 µg/m3 (letno povprečje) do leta 2020 |- |Združene države Amerike |12 µg/m3 (letno povprečje, v povprečju skozi 3 leta) |- |Kitajska |15- 35 µg/m3 (letno povprečje) |- |Indija |40 µg/m3 (letno povprečje) |- |WHO |10 µg/m3 (letno povprečje) 25 µg/m3 (24h povprečje) |- | Slovenija (EU) | rowspan="5" | PM 10 |50 µg/m3 - 35x v enem letu (24h povprečje) 40 µg/m3 (letno povprečje) |- |Združene države Amerike |150 µg/m3 – 1x v enem letu (v povprečju skozi 3 leta) |- |Kitajska |40-70  µg/m3 (letno povprečje) |- |Indija |60 µg /m3 (letno povprečje) |- |WHO |20 µg/m3 (letno povprečje) 50 µg/m3 (24h povprečje) |} ===== Okoljska zakonodaja v Sloveniji ===== Temelji na direktivah [[Evropska unija|EU]] in je sprejeta s strani [[Slovenski parlament|parlamenta]] ter vzpostavljena s pomočjo zakonov ([[Ustava Republike Slovenije|splošna izpeljava ustave]]) kot so: * [[Zakon o varstvu okolja Republike Slovenije|Zakon o varstvu okolja]] (ZVO-1) * [[Zakon o ohranjanju narave Republike Slovenije|Zakon o ohranjanju narave]] (ZON) * drugih zakonov, ki se dotikajo različnih področij v zvezi z varovanjem okolja, ljudi in narave ter podzakonskih aktov (podrobnejša razdelitev zakonskih določb), ki so izdani s strani vlade ali upravnih organov in so pri okoljski zakonodaji razdeljeni na: * Ukrepe varstva okolja (odloki o načrtih za kakovost zraka na območjih različnih občin/regij, uredba o kakovosti zunanjega zraka [9],..) * Spremljanje stanja okolja (pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka, pravilnik o meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje, resolucija o nacionalnem programu varstva okolja,..) * Javne službe varstva okolja (Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom) * Tehnične zahteve za proizvode (Pravilnik o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje) Upoštevanje ter opravljanje nalog zgoraj omenjene zakonodaje v Sloveniji spada primarno pod '''[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]]''' (MOP)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/organigrami/ministrstva/Organigram-Ministrstva-za-okolje-in-prostor.pdf|title=Osnovna shema organiziranosti Ministrstva za okolje in prostor.|date=|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor|last=|first=}}</ref>, ki ima poleg »notranje« organiziranosti v obliki direktoratov (za okolje, za vode in investicije,..) v svoji strukturi organiziranosti organe kot so: '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija Republike Slovenije (RS) za okolje]]''', '''[[Direkcija Republike Slovenije za vode|Direkcija RS za vode]]''', '''[[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetska uprava RS]]''', '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' ter [[Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost|Upravo RS za jedrsko varnost]]. '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija RS za okolje]]''' (ARSO) je eden najbolj pomembnih organov v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, ki se ukvarja z izvajanjem nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) na področju kakovosti zraka in podnebja, ki vključuje zmanjševanje onesnaženja zraka iz industrijskih virov, termoelektrarn, prometa, individualnih ter skupinskih kurišč in s tem zmanjševanje toplogrednih plinov (TGP), obvladovanjem problemov onesnaževanja zraka na velike razdalje ter drugih ciljev, ki se jih dosega s pomočjo strokovnih, analitičnih in upravnih nalog na državni ravni. Sektor za kakovost zraka je del Urada za varstvo okolja in narave na ARSO in v kateremu vodijo upravne postopke kot so: plačilo upravne takse, evidenca emisij snovi iz naprav in okoljevarstvena dovoljenja, nadzor pooblaščenih podjetij, ki se ukvarjajo z namestitvijo, vzdrževanjem in razgradnjo naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi in fluorirane pline, nadzor programa monitoringa tekočih goriv za motorna vozila in nadzor izdajanja dovoljenj, porazdelitve emisijskih kuponov in trgovanja z emisijami TGP. Izvajajo pa tudi strokovne naloge na področju varstva zraka, ki izhajajo iz prej omenjene mednarodne kot tudi nacionalne zakonodaje (uredb, pravilnikov ter ostalih predpisov). Te vključujejo izdajo okoljevarstvenih dovoljenj ali strokovne ocene za obratovanje naprav, izdajo pooblastil in nadzor pooblaščencev za področja kot so: vzdrževanje ter kalibracija delovanja merilne opreme, izvajanje prvih ali občasnih meritev emisije snovi ter izdelovanja ocene o letnih emisijah snovi v zraku in druga področja. ARSO se ukvarja tudi z nadzorom plačevanja okoljskih dajatev zaradi onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida ter hlapnih organskih spojin in obveščanjem javnosti kakor tudi organov znotraj Slovenije in Evrope (Evropska komisija). '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' pa je pomemben organ pri nadzoru posegov v okolje, obremenjevanja okolja ter povzročiteljev, skladnosti delovanja naprav in obratov z okoljevarstvenim dovoljenjem ali dovoljenjem za spuščanje TPG, stanja kakovosti okolja in odpadkov, rabe naravnih dobrin, izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in s tem izvajanja predpisanih ukrepov varstva okolja. MOP se mora za celostno obravnavanje področja kakovosti zraka v Sloveniji povezovati tudi z drugimi ministrstvi kot so: [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] (direktorat za energijo in direktorati namenjeni transportu), [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|finance]], [[Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije|gospodarski razvoj]], [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|kmetijstvo in gozdarstvo]], [[Ministrstva za zdravje Republike Slovenije|zdravje]], [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|pravosodje]] in drugimi, katera opravljajo svojo specifično vlogo pri zagotavljanju kakovosti zraka v Sloveniji. Zaradi lažjega in bolj učinkovitega prepoznavanja in naslavljanja vprašanj v zvezi s kakovostjo zraka pa je redno tudi sodelovanje z lokalnimi mestnimi oblastmi, ki imajo vzpostavljene svoje strukture in boljše poznavanje situacije na mikro ravni (stanovanjska, prometna ter industrijska politika, zagotavljanje elektrike in toplote, ..). ==== Pravna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ==== ===== Pravna sredstva na ravni Slovenije ===== Zgoraj omenjeni načini izvajanja ukrepov ter zakonodaje za zagotavljanje kakovosti zunanjega zraka so zgolj ena od struktur preko katerih lahko pride do zagotavljanja kakovosti zraka v državi. Če Ministrstvo za okolje in prostor ter pripadajoči organi ne uspejo pri zagotovitvi kakovosti zraka po željah prebivalstva oz. civilne družbe, nevladnih organizacij, sindikatov, industrije in drugih zainteresiranih skupin se le ti lahko obrnejo tudi na pravne mehanizme, ki so povezani z organi vlade in neodvisno vejo pravne države, ki jo predstavljajo sodišča. Pravna sredstva na področju okolja za [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] in [[Civilna iniciativa|civilne iniciative]] so naslednja.<ref>{{Navedi splet|url=http://zagovorniki-okolja.si/wp-content/uploads/2018/11/Pravna-sredstva-na-podro%C4%8Dju-varstva-okolja-Senka-Vrbica-Nu%C5%A1a-Videti%C4%8D.pdf|title=Pravna sredstva na področju varstva okolja – Priročnik za nevladne organizacije in civilne iniciative.|date=2018|accessdate=|website=|publisher=Pravno-informacijski center nevladnih organizacij|last=|first=}}</ref> Posredovanje inšpektorja za okolje: to so osebe na omenjenem inšpektoratu RS, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti. So prekrškovni organ na prvi stopnji, kar pomeni, da inšpektor samostojno vodi postopke, izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku, kjer izreka tudi globe ali podaja kazenske ovadbe za kaznivo dejanje. Postopek je odvisen od narave pritožbe posameznika ali skupine posameznikov. Varstvo okolja v upravnem postopku: za urejanje zadev varstva okolja so na prvi in drugi stopnji odgovorni upravni organi. Na drugi stopni so to ministrstva. Postopek delovanja upravnih organov oz sprejemanja odločitev ureja Zakon o splošnem upravnem postopku. Osebe, ki imajo priznan status stranskega udeleženca (oseba s pravnim interesom), lahko nastopajo v postopku z izjavami in s predložitvijo dokazov (postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ali dovoljenja), lahko pa zoper izdane odločbe vložijo tudi pritožbo. Kadar o zadevi na prvi stopnji odloča upravni organ (prve stopnje), pritožbo obravnava ministrstvo, kadar pa na prvi stopnji o zadevi odloča ministrstvo, tedaj zoper odločbo ni možna pritožba, ampak je upravičenec zmožen vložiti tožbo le na [[Upravno sodišče Republike Slovenije|Upravno sodišče]], s čimer se začne upravni spor. Upravni spor je razumljen kot pravno sredstvo zoper odločitve ministrstva, ko ta odloča o pritožbi v upravnem postopku ali v posamezni zadevi kot prvostopni organ. Civilno-pravno varstvo in odškodninska odgovornost: tožbo lahko vložijo državljanke/državljani kot posameznice/posamezniki ali njihova društva/združenja in organizacije. Vlagatelj mora izkazati javni interes za vložitev takšne tožbe, ki si lahko dokaže v obliki kritične obremenitve okolja ali neposredni nevarnosti za življenje ter zdravje ljudi. Tožbo bi bilo potrebno vložiti pri Okrajnem sodišču, razen, če je bila vrednost spora večja, potem bi bilo za to pristojno Okrožno sodišče. Ob ugotovitvi krivde povzročitelja bi ta po načelu odgovornosti povzročitelja moral plačati povzročeno obremenitev. Kazenskopravno varstvo okolja: določba 9. člena Zakona o varstvu okolja določa temeljno načelo varstva okolja izraženo v »Načelu odgovornosti povzročitelja« in določa tudi kazensko odgovornost povzročitelja v primerih, ko ima protipravno ravnanje posebno težo družbene nevarnosti in gre za javni interes. Izhodišče je kaznivo dejanje »obremenjevanja in uničenja okolja in prostora, določene v 332. členu, Kazenskega zakonika (KZ-1). Kaznivo dejanje se lahko naznani policiji ali pooblaščenemu inšpektorju. Varstvo okolja pred Ustavnim sodiščem. zaradi kršitve [[človekove pravice]] s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil se lahko na Ustavno sodišče vloži ustavna pritožba, a šele na točki, ko so izčrpana vsa druga pravna sredstva ter v roku 60 dni po vročitvi akta. Varstvo okolja s pomočjo varuha za človekove pravice: vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kršene človekove pravice, lahko, da pobudo za začetek postopka pri [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuhu]], ta sicer postopek lahko začne tudi na lastno pobudo. Varuh pri svojem delu ni omejen samo na neposredne kršitve z ustavo navedene človekove pravice, ampak je lahko vključen v primeru kakršnekoli kršitve pravice posameznika s strani nosilcev oblasti (državnega organa). Postopek je odvisen od narave pobude. ===== Pravna sredstva na mednarodni ravni ===== Za zagotavljanje želja civilne družbe pa obstaja tudi možnost varstva pri mednarodnih institucijah kot sta '''[[Evropska unija|EU]]''' ter '''[[Organizacija združenih narodov|Organizacija združenih narodov (OZN)]]'''. S strani OZN je najbolj pomembna '''[[Aarhuška konvencija]]''', ki je mednarodni pravno zavezujoč instrument. EU je ta instrument implementirala z namenom zagotovitve dostopa do informacij, udeležbe javnosti pri odločanju ter dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Posameznik države podpisnice lahko, ob izrabi nacionalnih pravnih sredstev ali utemeljitvi neizrabe le teh, z opisanim problemom pristopi do komiteja, ki lahko zahteva pojasnilo omenjene države ter s preučitvijo vseh informacij sprejme nadaljnje odločitve, ki so odvisne od narave pritožbe. '''Evropski parlament in Evropska komisija''' V primeru nezadostnega uveljavljanja EU zakonodaje se lahko posamezniki ali podjetja obrnejo tudi na institucije EU, kjer je možna predložitev pisnega poziva '''Komisiji Evropskih skupnosti''' ali '''[[Evropski parlament|evropskemu parlamentu]]''', ki se lahko po preučitvi predloga obrne tudi na evropsko sodišče. Ta je v primeru pobude civilne iniciative pod vodstvom Uroša Macerla proti prekomernemu onesnaževanju korporacije [[Cementarna Trbovlje|Lafarge]], ki je obratovala proizvodnjo cementa v Trbovljah, odločilo, da Slovenija krši EU pravila glede podeljevanja dovoljenj za obratovanje naprav in s tem prisilila v ustavitev obratovanja cementarne<ref>{{Navedi splet|url=https://phys.org/news/2017-06-slovenia-eco-hero-cement-giant.html|title=Slovenia’s »eco-hero« who crushed a cement giant.|date=2017|accessdate=|website=|publisher=|last=Kavcic|first=}}</ref>. '''[[Evropska komisija]]''' ima za zagotavljanje uveljavitve ter upoštevanja EU zakonodaje pri državah članicah na voljo taktične pristope v obliki boljšega predhodnega vključevanja same države ob razmisleku in vzpostavljanju nove zakonodaje ter vzpostavljanja dialoga oz. pomoči pri povečanju zmogljivosti države članice ob prepoznanem pomanjkanju zmožnosti uveljavljanja EU zakonodaje. V tem kontekstu obstajajo tudi strateški pristopi v obliki prioritiziranja uveljavljanja bolj pomembnih aspektov zakonodaje, vzpostavljanja novih in boljših tehnik nadzora uveljavljanja zakonodaje, vzpostavljanje ter uveljavljanje sistema kaznovanja držav članic, ki ne uspejo zadovoljiti predhodno postavljenim časovnicam uveljavljanja EU zakonodaje, s pomočjo sodišč. [[Sodišče Evropske unije]] je razdeljeno na Sodišče Evropske skupnosti (ECJ), Splošno sodišče (prve stopnje) in specializirana sodišča, ki se lahko vzpostavijo ob posebnih primerih (posebnega področja), katerih pritožbe na sodbo so obravnavane na Splošnem sodišču. Ponavadi se s strani posameznika neposredno naslavlja Splošno sodišče zgolj v primerih, ko je prišlo do dejanske škode zaradi aktivnosti ali pa očitne neaktivnosti EU institucij. '''Evropsko sodišče za človekove pravice in Evropski varuh človekovih pravic''' Obstaja pa tudi '''[[Evropsko sodišče za človekove pravice]]''', ki sicer ni del pravnega sistema EU, ampak je bilo vzpostavljeno z [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] katerega članice so države EU in lahko obravnava pritožbo posameznika, skupine posameznikov ali nevladne organizacije. Ti morajo pred vložitvijo pritožbe izčrpati vsa druga pravna sredstva omenjene države (v roku 6mesecev po zadnji odločbi). Senat sodišča lahko po pozitvni presoji pritožbe zahteva od države kršiteljice pojasnilo, ki se v kasnejših korakih lahko izide v korist države, prijateljski poravnavi ali pa s sodbo, ki ugotovi obstoj kršitve in s katero se poziva državo kršiteljico na plačilo pravične odškodnine. Podobno kot v Sloveniji obstaja tudi na EU ravni '''[[Evropski varuh človekovih pravic]]''', ki je neodvisna institucija pri katerih se obravnava pritožbe zoper nepravilnega ravnanja institucij in organov EU. Pritožbo lahko vloži državljan države članice, posameznik, ki ima stalno prebivališče v EU, lahko pa jo vložijo tudi podjetja, organizacije in združenja, ki imajo sedež v EU in so se pred samo vložitvijo pritožbe že obrnili na relevantne institucije ali organe (o zadevi pritožbe v tistem trenutku ne sme odločati nobeno drugo sodišče). Evropski varuh zahteva pojasnilo omenjenih institucij ali organov preden celotni primer preuči in sprejme nadaljnje korake, ki so odvisni od narave pritožbe. ==== Dejansko stanje kakovosti zraka ==== ===== Pozitivni aspekti ===== Vzpostavljanje evropske zakonodaje (od leta 1970 do 2010) in sočasna zahteva po nadgradnji ter spreminjanju uporabljene tehnologije je uspešno pri izboljševanju kakovosti zunanjega zraka v zadnjih desetletjih. Ta je imela želen učinek nadgradnji tehnologije za proizvodnjo energije in odstranjevanje emisij pri sami proizvodnji energije, kjer bi se ob neuveljavljanju mednarodnih ter nacionalnih zakonodajnih predpisov, standardov in sočasne investicije v tehnološki razvoj, stanje količine emisij prašnih delcev PM10 povečevalo<ref name=":13">{{Navedi revijo|last=Crippa|first=|last2=Janssens-Maenhout|date=2016|title=Forty years of improvements in European air quality: regional policy-industry interactions with global impacts.|url=https://www.researchgate.net/publication/299386770_Forty_years_of_improvements_in_European_air_quality_Regional_policy-industry_interactions_with_global_impacts|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Stanje količine emisij prašnih delcev PM2.5 bi se prav tako povečevalo ob neuveljavljanju mednarodnih EURO standardov (94/63/EC, 99/13/EC, 2009/126/EC) ter standardov za izboljšanje kvalitete goriva (93/30/EC, 2003/17/EC, 2005/33/EC, 2009/30/EC) za cestna vozila, ki so predpisali izboljšanje samega procesa izgorevanja v motorjih z notranjim izgorevanjem ter vgrajevanja tehničnih sistemov za zajemanje prašnih delcev<ref name=":13" />. ===== Negativni aspekti =====<!-- Kdor ima v tem poglavju boljši predlog razlage stanja naj ga kar uporabi. Sam ne najdem boljšega načina kot je naštevanje/navajanje različnih pozitivnih/negativnih aspektov --> [[Evropska agencija za okolje|Evropska agencija za okolje (EEA)]] je leta 2019 izvedla analizo o preseganju mejnih vrednosti kakovosti zraka za PM10 ter PM2.5 v urbanih območjih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/exceedance-of-air-quality-limit-3/assessment-5|title=Exceedance of air quality standards in urban areas.|date=2019|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency|last=|first=}}</ref>. Analiza sicer pravi, da je zgolj 6-8% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti EU in 13-19%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. A je ob tem prišla tudi do ugotovitev, da je 74-81% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti WHO ter 42-52%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. Problematično je tudi dejstvo, da [[vlada Republike Slovenije]], poleg predstavnikov drugih evropskih držav, v letu 2019 ni bilo sposobno pripraviti ter predložiti Evropski komisiji bolj ambicioznega predloga programa za zmanjšanje onesnaževanja zraka do dogovorjenega roka v Aprilu, kot pravi poročilo Evropskega urada za okolje (EEB), največje mreže nevladnih okoljevarstvenih organizacij v EU<ref>{{Navedi splet|url=https://eeb.org/most-eu-governments-failed-to-file-air-pollution-plans-by-april-deadline-1/|title=Most EU governments failed to file air pollution plans by April deadline.|date=|accessdate=2019|website=|publisher=Evropski urad za okolje (EEB)|last=|first=}}</ref>. Raziskava nevladne mednarodne organizacije [[Greenpeace]] <ref>{{Navedi revijo|last=Myllyvirta|first=|last2=Den Blanken|date=2015|title=Smoke & mirrors: How Europe’s biggest polluters became their own regulators.|url=https://www.vgb.org/vgbmultimedia/Smoke+and+Mirror+final+report-p-9348.pdf|magazine=GreenPeace European Unit|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> pa je ugotovila, da je bilo pri vzpostavljeni strokovni delovni skupini za pripravo evropske direktive o industrijskih emisijah (leta 2015), več kot polovica članov te skupine zaposlenih pri energetskih družbah ali pa so izvajali proces lobiranja s strani omenjenih družb. Ti so želeli vplivati na vsebino evropske direktive, ki bi postavljala manj rigorozne standarde, kot bi bili sprejeti v drugih državah po svetu (ZDA, Kitajska). Omenjena dejstva ter s tem drugačne priorite, vklučujoč nezadostnega entuziazma splošne javnosti za večje spremembe, prispevajo k manjšemu napredku na področju onesnaženosti zraka. ==== Onesnaževanje s prašnimi delci in neenakost v družbi ==== Zaradi onesnaževanja so nekateri ljudje bolj prizadeti kot drugi. Ponavadi so ljudje in skupnosti z nizkimi dohodki ter manjšine in druge marginalizirane skupine v družbi neenakomerno izpostavljene onesnaževanju zraka<ref>{{Navedi revijo|last=Brenner|first=|date=2019|title=Environmental inequality in Austria: How equally is the air pollution burden spread in Styria?|url=https://boku.ac.at/en/wiso/sec/publikationen/social-ecology-working-papers|magazine=University of Natural Resources and Life Sciences, Social Ecology Working Paper 177|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Omenjenim delom družbe se lahko z investicijskimi programi za odpravljanje energetske revščine izboljša tudi kakovost okoliškega zraka <ref name=":12">{{Navedi revijo|last=|first=|date=2018|title=Unequal exposure and unequal impacts: social vulnerability to air pollution, noise and extreme temperatures in Europe.|url=https://www.eea.europa.eu/publications/unequal-exposure-and-unequal-impacts/|magazine=European Environment Agency|page=|pages=18-22|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ob spreminjanju načina proizvajanja toplote in elektrike, transporta, industrije in drugih dejavnosti, ki prispevajo k onesnaževanju pa se vedno bolj uporablja koncept t.i. "pravične tranzicije" za delavke ter delavce zaposlene v dejavnostih, ki bi se zaradi ukinjanja delovnih mest lahko znašli na položaju brez službe. Koncept temelji na zagotovljenem izobraževanju, možnosti predčasnega upokojevanja in drugih socialno sprejemljivih ukrepov procesa pravične tranzicije<ref>{{Navedi revijo|last=Piggot|first=|last2=Boyland|date=2019|title=Realizing a just transition and equitable transition away from fossil fuels.|url=https://www.researchgate.net/publication/330556442_Realizing_a_just_and_equitable_transition_away_from_fossil_fuels|magazine=Discussion brief. Stockholm Environment Institute|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> ==== Teoretični in praktični primeri kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka ====<!-- Tukaj se zdi smiselno postaviti primere ukrepov, ki bi lahko izboljšali področje o katerem se je v celotnem članku pisalo. --> * Univerza Laappeenrant <ref>{{Navedi revijo|last=Ram|first=|last2=Bogdanov|date=2018|title=Global energy system based on 100% renewable energy: Energy transition in Europe across power, heat, transport and desalination sectors.|url=https://www.researchgate.net/publication/329714210_Global_Energy_System_based_on_100_Renewable_Energy_Energy_Transition_in_Europe_Across_Power_Heat_Transport_and_Desalination_Sectors|magazine=Lappeenranta University of Technology Research Reports|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je raziskala možnosti tranzicije EU iz zdajšnega večinskega dela proizvodnje [[Elektrika|elektrike]] in [[Toplota|toplote]] s strani [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]] k večinskemu delu proizvodnje iz mešanice [[Obnovljivi viri energije|obnovljivih virov energije]] (OVE) do leta 2050. Ob vrstah obnovljivih virov energije dodane kratice, ki ponazarjajo način ter obseg ogrevanja: [[Soproizvodnja toplote in električne energije|kogeneracija toplote in električne energije]] (CHP), [[daljinsko ogrevanje]] (DH) in poraba toplote v industrijske namene (IH). Shranjevanje elektrike bi lahko v večini temeljilo na [[Baterija (elektrika)|baterijah]], [[Črpalna hidroelektrarna|vodnih črpalnih elektrarnah]] ter [[Shranjevalniki stisnjenega zraka|shranjevalnikih stisnjenega zraka]], medtem, ko bi toploto lahko shranjevali na večjem spektru tehnoloških zmogljivosti, ki jih poznamo že danes. Pri [[Transport|transportu]], ki danes temelji na fosilnih gorivih bi tranzicija lahko temeljila na [[Električno vozilo|električnih vozilih]], ki bi imela dovod direktne (uporaba baterij) ali indirektne električne energije (uporaba [[Vodik|vodika]] in drugih vrst utekočinjenih obnovljivih virov energije). * Koncept "[[odrast]]i" ({{jezik-en|degrowth}}) pravi, da bi za dosego ciljev izboljšanja kakovosti zraka, omejitve [[Spremembe podnebja|podnebnih sprememb]] v obsegu [[Planetarne meje|planetarnih meja]], morali ob tranziciji na obnovljive vire energije ter dejstvu o omejenosti z materialnimi viri, sočasno potekati tudi ukrepi za zmanjševanje porabe energije pri ogrevanju in porabi električne energije pri vsakdanjih ter gospodarstvenih aktivnostih. V primeru transporta pa bi se podal tudi velik poudarek na zmanjševanju deleža individualnih prevoznih sredstev in povečevanju deleža javnega transporta. V primeru industrijske proizvodnje in rabe materialov pa bi se le to omejilo na najbolj nujne potrebe, v obsegu [[Krožna ekonomija|krožne ekonomije]] in [[Trajnostnost|trajnostnega]] delovanja družbe. == Sklici == {{sklici|30em}} [[Kategorija:Onesnažila]] [[Kategorija:Onesnaževanje zraka]] c06xx82g1vdszwudfcu1sg4d8mdln7y 5737074 5737058 2022-08-20T07:11:24Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Airborne-particulate-size-chart.svg|thumb|upright=1.75|Shema prikazuje vrste atmosferskih prašnih delcev in njihovo razporeditev po velikosti v mikrometrih (μm).]] '''Prašni delci''' – imenovani tudi '''atmosferski aerosolni delci''', '''trdni prašni delci''' ali '''lebdeči delci''' ('''SPM''') – so [[mikroskopski]] [[delec|delci]] [[trdna snov|trdne]] ali [[tekoča snov|tekoče]] [[snovi]], [[suspenzija (kemija)|suspendirani]] v [[ozračje|zraku]]. Izraz ''[[aerosol]]'' se pogosto nanaša na [[zmes]] prašnih delcev in zraka in ne samo na prašne delce.<ref>{{cite book |vauthors=Seinfeld J, Pandis S |title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change |edition=2nd |publisher=[[John Wiley & Sons]] |year=1998 |location=Hoboken, New Jersey |isbn=978-0-471-17816-3 |page=[https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 97] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 }}</ref> Viri delcev so lahko naravni ali [[antropogeno tveganje|antropogeni]].<ref>{{cite journal |vauthors=Plainiotis S, Pericleous KA, Fisher BE, Shier L |date=January 2010 |title=Application of Lagrangian particle dispersion models to air quality assessment in the Trans-Manche region of Nord-Pas-de-Calais (France) and Kent (Great Britain) |journal=International Journal of Environment and Pollution |volume=40 |issue=1/2/3 |pages=160–74 |doi=10.1504/IJEP.2010.030891 |url=http://www.harmo.org/Conferences/Proceedings/_Crete/publishedSections/p398.pdf }}</ref> Vsebujejo različne kemijske komponente, lahko so različnih oblik in velikosti, ki segajo vse od nekaj nanometrskih do več sto mikrometrskih. Prašni delec ni nujno sestavljen iz enega [[Onesnažilo|onesnaževala]]. Vključuje lahko mešanico (plinastih) onesnaževal, ki so porazdeljena v različne velikosti. Tako je lahko neposredna posledica antropogenega in naravnega vira (primarno onesnaževalo) ali pa nastane v [[ozračje|ozračju]] (sekundarno onesnaževalo) kot posledica fizikalnih procesov in kemičnih reakcij, kot so [[kondenzacija]], [[izparevanje]] in [[koagulacija]]. Delec se pod vplivom vremenskih razmer (vlaga in drugi dejavniki) v nekaj minutah do več tednih in po prepotovani razdalji od nekaj metrov do nekaj tisoč kilometrov odstrani iz ozračja. Velikost in kemična sestava delcev določata njihove približne optične in absorpcijske lastnosti ter dinamiko gibanja (odlaganja), to pa vpliva na vidljivost in podnebne spremembe ter zmožnosti vstopa v človeška [[dihala]] in posledice za zdravje. Na človeško [[zdravje]] ne vplivajo samo neposredno, ampak z vplivom na podnebje in [[padavine]] tudi posredno. Vrste [[atmosfera|atmosferskih]] delcev vključujejo suspendirane prašne delce, torakalne in vdihljive delce;<ref name="ncbi.nlm.nih.gov">{{cite journal | vauthors = Brown JS, Gordon T, Price O, Asgharian B | title = Thoracic and respirable particle definitions for human health risk assessment | journal = Particle and Fibre Toxicology | volume = 10 | pages = 12 | date = April 2013 | pmid = 23575443 | pmc = 3640939 | doi = 10.1186/1743-8977-10-12 }}</ref> grobe vdihljive delce z oznako PM{{sub|10}}, ki so [[granularnost|grobi]] [[delec|delci]] s [[velikost delcev|premerom]] 10 [[mikrometer|mikrometrov]] (μm) ali manj; fine delce z oznako PM{{sub|2.5}}, ki imajo premer 2,5&nbsp;μm ali manj;<ref name="US EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Particulate Matter (PM) Basics |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/particulate-matter-pm-basics#PM |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=19 April 2016}}</ref> [[ultrafini delci|ultrafine delce]] s premerom 100&nbsp;nm ali manj; in [[saje]]. [[Mednarodna agencija za raziskave raka]] (IARC) in [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO) označujeta prašne delce v zraku kot [[Seznam karcinogenov skupine I|karcinogene skupine&nbsp;I]].<ref>{{cite web|url=http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|title=EHP – Outdoor Particulate Matter Exposure and Lung Cancer: A Systematic Review and Meta-Analysis|website=ehp.niehs.nih.gov|access-date=2016-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20160529064001/http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|archive-date=29 May 2016|url-status=dead}}</ref> Prašni delci so zaradi zmožnosti prodora globoko v pljuča, krvni obtok in možgane (poleg [[ultrafini delci|ultrafinih delcev]]) najbolj škodljiva oblika [[onesnaževanja zraka]]<ref>{{cite news |last1=Wasley |first1=Andrew |last2=Heal |first2=Alexandra |last3=Harvey |first3=Fiona |last4=Lainio |first4=Mie |title=Revealed: UK government failing to tackle rise of serious air pollutant |url=https://www.theguardian.com/environment/2019/jun/13/revealed-uk-government-failing-to-tackle-rise-of-ammonia-serious-air-pollutant |work=The Guardian |date=13 June 2019 }}</ref> in lahko prodrejo globoko v pljuča, krvni obtok in možgane ter povzročijo težave z zdravjem, vključno z [[miokardni infarkt|miokardnim infarktom]], [[bolezni dihal|boleznimi dihal]] in [[prezgodnja smrt|prezgodnjo smrtjo]].<ref name="EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Health and Environmental Effects of Particulate Matter (PM) |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/health-and-environmental-effects-particulate-matter-pm |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=26 April 2016}}</ref> Leta 2013 opravljena raziskava, v katero je bilo vključenih 312.944 udeležencev iz devetih evropskih držav, je pokazala, da ni varne ravni delcev v zraku in da se je za vsako povečanje delcev PM{{sub|10}} za 10 [[mikrogram|μg/m{{sup|3}}]] stopnja [[rak pljuč|raka pljuč]] zvišala za 22&nbsp;% (95-% IZ [1,03–1,45]). Manjši delci PM{{sub|2.5}}, ki lahko prodrejo globlje v pljuča, so bili povezani z 18-odstotnim povečanjem stopnje raka pljuč na 5&nbsp;μg/m{{sup|3}}; vendar ta raziskava za to povezavo ni pokazala statistične značilnosti (95-% IZ [0,96–1,46])<ref name="Lancet71013">{{cite journal |last1=Raaschou-Nielsen |first1=Ole |last2=Andersen |first2=Zorana J |last3=Beelen |first3=Rob |last4=Samoli |first4=Evangelia |last5=Stafoggia |first5=Massimo |last6=Weinmayr |first6=Gudrun |last7=Hoffmann |first7=Barbara |last8=Fischer |first8=Paul |last9=Nieuwenhuijsen |first9=Mark J |last10=Brunekreef |first10=Bert |last11=Xun |first11=Wei W |last12=Katsouyanni |first12=Klea |last13=Dimakopoulou |first13=Konstantina |last14=Sommar |first14=Johan |last15=Forsberg |first15=Bertil |last16=Modig |first16=Lars |last17=Oudin |first17=Anna |last18=Oftedal |first18=Bente |last19=Schwarze |first19=Per E |last20=Nafstad |first20=Per |last21=De Faire |first21=Ulf |last22=Pedersen |first22=Nancy L |last23=Östenson |first23=Claes-Göran |last24=Fratiglioni |first24=Laura |last25=Penell |first25=Johanna |last26=Korek |first26=Michal |last27=Pershagen |first27=Göran |last28=Eriksen |first28=Kirsten T |last29=Sørensen |first29=Mette |last30=Tjønneland |first30=Anne |last31=Ellermann |first31=Thomas |last32=Eeftens |first32=Marloes |last33=Peeters |first33=Petra H |last34=Meliefste |first34=Kees |last35=Wang |first35=Meng |last36=Bueno-de-Mesquita |first36=Bas |last37=Key |first37=Timothy J |last38=de Hoogh |first38=Kees |last39=Concin |first39=Hans |last40=Nagel |first40=Gabriele |last41=Vilier |first41=Alice |last42=Grioni |first42=Sara |last43=Krogh |first43=Vittorio |last44=Tsai |first44=Ming-Yi |last45=Ricceri |first45=Fulvio |last46=Sacerdote |first46=Carlotta |last47=Galassi |first47=Claudia |last48=Migliore |first48=Enrica |last49=Ranzi |first49=Andrea |last50=Cesaroni |first50=Giulia |last51=Badaloni |first51=Chiara |last52=Forastiere |first52=Francesco |last53=Tamayo |first53=Ibon |last54=Amiano |first54=Pilar |last55=Dorronsoro |first55=Miren |last56=Trichopoulou |first56=Antonia |last57=Bamia |first57=Christina |last58=Vineis |first58=Paolo |last59=Hoek |first59=Gerard |title=Air pollution and lung cancer incidence in 17 European cohorts: prospective analyses from the European Study of Cohorts for Air Pollution Effects (ESCAPE) |journal=The Lancet Oncology |date=August 2013 |volume=14 |issue=9 |pages=813–822 |doi=10.1016/S1470-2045(13)70279-1 |pmid=23849838 |url=https://www.openaccessrepository.it/record/23400 }}</ref> Svetovna izpostavljenost PM{{sub|2.5}} je leta 2016 prispevala k 4,1&nbsp;milijona smrti zaradi bolezni srca in kapi, raka pljuč, kroničnih bolezni pljuč in bolezni dihal.<ref name="State of Global Air 2018">{{cite web| title=STATE OF GLOBAL AIR/2018 A SPECIAL REPORT ON GLOBAL EXPOSURE TO AIR POLLUTION AND ITS DISEASE BURDEN| publisher=Health Effects Institute| year=2018| url=https://www.stateofglobalair.org/sites/default/files/soga-2018-report.pdf}}</ref> Na splošno so prašni delci v ozračju na šestem mestu med vzroki prezgodnje smrti v svetu.<ref>{{cite news|url=https://undark.org/breathtaking|title=The Weight of Numbers: Air Pollution and PM2.5|work=Undark|access-date=6 September 2018}}</ref> === Velikost prašnih delcev === [[slika:PM and a human hair.jpg|thumb|Primerjava velikosti prašnih delcev s človeškim lasom]] V osnovi se delce deli na fine ter grobe delce, ki imajo lahko drugačen tip vira in so bili izpostavljeni drugačnim atmosferskim pogojem. Delci različnih velikosti<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://b-ok.cc/book/2655019/83e684|title=Aerosol Science: Technology and Applications.|date=2014|accessdate=|website=|publisher=John Wiley and Sons Ltd.|last=Colbeck|first=|last2=Lazaridis}}</ref> : * '''Nukleacijska oblika:''' Delci s premerom manjšim od 0,1 µm, ki se formirajo z nukleacijskimi procesi temelječimi se na kondenzaciji visoko nasičene pare. Najmanjša velikost v tej kategoriji sicer ni dovolj dobro definirana, a se približuje 3nm. * '''Aitkenova oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 100 nm. Izvirajo iz parne nukleacije ali rasti prej obstoječih manjših delcev s procesom kondenzacije. * '''Akumulacijska oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 3 µm. Delci so v tej obliki formirani s procesom koagulacije manjših delcev ali pa s kondenzacijo sestavin v stanju pare. Število delcev se v tej obliki ne povečuje z rastjo kondenzacije. Proces mehanizma odstranjevanja teh delcev je počasen zato je tudi prisotno akumuliranje delcev v večje. * '''Ultrafini delci:''' Delci v Aitkenovi in nukleacijski obliki. * '''Fini delci:''' Premer manjši od 2 µm. * '''Grobe frakcije:''' Premer večji od 2 µm. Pomemben aspekt opisovanja delcev je distribucija velikosti, ki z logaritmično porazdelitvijo prikaže razmerje med velikostjo ter številom, površino, maso in volumnom. Največje število delcev je v nukleacijski, največja površina v akumulacijski in največji volumen oz masa v akumulacijski ter grobi obliki delcev. Manjša oblika vzorčenja PM2.5 (Particulate Matter) predstavlja trdne delce manjše od 2.5 µm pa vse do 0.1 µm, kar pomeni, da se lahko vzorči tako grobe, akumulacijske kot tudi fine, nukleacijske delce. Večja PM10, ki predstavlja trdne delce manjše od 10 µm pa vse do 1 µm pa pomeni, da se vzorči pretežno grobe in akumulacijske delce, pri velikosti 1-3 µm pa se obliki vzorčenja prekrivata. Izmerjene velikosti in oblike delcev so odvisne od merilne naprave, ki ima lahko več načinov merjenja in možnega porazdeljevanja velikosti delcev skozi posebne kanale, ki se sicer prilagajajo standardom in regulativam<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://epdf.pub/environmental-chemistry-of-aerosols.html|title=Environmental Chemistry of Aerosols.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Blackwell Publishing Ltd.|last=Colbeck|first=}}</ref>. Poleg fizičnih karakteristik (števila, mase in površine s pripadajočimi velikostmi) so pomembne tudi oblika, higroskopičnost (fenomen pridobivanja in zadrževanja vodnih molekul skozi proces absorpcije in adsorpcije), hlapnost ali volatilnost (kvaliteta materiala delca, ki opisuje kako hitro oz pod kakšnimi pogoji se upari) in električni naboj (opisuje adhezijski potencial delca, ki privlači ali odbija molekule različnih snovi) kateri je pomemben zaradi suspenzije ali resuspenzije, ki je lahko podobna tudi sili gravitacije<ref>{{Navedi revijo|last=Kok|first=|last2=Renno|date=2008|title=The effects of electric forces on dust lifting: Preliminary studies with a numerical model|url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1742-6596/142/1/012047/pdf|magazine=IOP Publishing Ltd, Journal of Physics: Conference Series 142|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. === Kemična sestava prašnih delcev, viri onesnaževanja in njihov delež === Poleg velikosti je zelo pomembna tudi kemična sestava delcev. Poleg vremenskih spremenljivk sta to dva parametra s katerima se lahko določi približen izvor onesnaževanja in njihov učinek na človeško zdravje. Kemična sestava je lahko homogena kjer je prevladujoča sestava delca iz enega kemičnega elementa (molekul, atomov) in posledično tudi enega vira. Ponavadi pa je sestava heterogena. Ta je sestavljena iz več kemičnih elementov, ki so bili povezani skupaj s kemičnimi reakcijami na samem mestu izvora (primarni delci) ali pa kasneje v atmosferi skupaj z drugimi delci, različnih agregatnih stanj, izvora, velikosti in kemičnih sestav ter s tem lastnostmi (sekundarni delci). Po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] so najbolj pomembne kemične lastnosti delcev:<ref name=":1">{{Navedi dokument |url=https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/67338/a76621.pdf;sequence=1|title=Guidelines for concentration and exposure-response measurement of fine and ultra fine particulate matter for use in epidemiological studies|date=2002|accessdate=|website=|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref> * Elementarna sestava * Sekundarni anorganski ioni * Ogljikove spojine * Organska sestava [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) prav tako izvaja kemične analize prašnih delcev (PM2.5 in PM10):<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/|title=Kakovost zraka v Sloveniji 2017|date=2017|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje|last=|first=}}</ref> * Ioni (Klorid, nitrat, sulfat, natrij, amonij, kalij, magnezij, kalcij) * Ogljikove spojine (Organski ogljik, elementarni ogljik) * Težke kovine (Arzen, kadmij, nikelj, svinec) * Policiklični ogljikovodiki (Benzo(a)antracen, benzofluoranten, benzo(a)pirene, inedeno(123-cd)piren, dibenz(ah)antracen) ==== Elementarna sestava ==== Prašni delci so lahko sestavljeni iz oblice kemičnih elementov in spojin, ki se oblikujejo direktno iz vira in ostanejo v primarni obliki ali pa se s pomočjo obstoječih plinov ter drugih elementov in atmosferskih pogojev ter s tem kemičnih reakcij oblikujejo v sekundarni fazi. Med elementarno sestavo delcev se šteje kemične elemente kot so minerali, ki so prisotni v zemeljski skorji (največja prisotnost je silicija, aluminija, železa in kalcija) in se s pomočjo mehanskih ter drugih procesov spustijo v zrak (ponavadi v grobih frakcijah). Pojavljajo pa se tudi sledovi kovin (kadmij, živo srebro, nikelj, krom, cink in svinec), ki ne izvirajo nujno iz zemeljske skorje in mehanskih procesov, ampak tudi termodinamičnih ob zgorevanju fosilnih goriv. Ti se lahko v sekundarni fazi spajajo z drugimi elementi kot je svinec (Pb), ki lahko oksidira v svinčev oksid (PbO). {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki | y1=25,17,8,28,22 | showValues= }} | below = Viri emisij živega srebra v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017">{{navedi dokument |url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_porocilo_2017_kakovost_zraka_fin.pdf |title=Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017 |publisher=Agencija RS za okolje |year=2018}}</ref> }} {| class="wikitable" |'''Vir emisije''' |'''Značilni elementi''' |- |'''Cestni promet''' Motorni transport Obraba motorja Nadomestni katalizator Obraba pnevmatik Prah ob/na cestišču | Br, Pb, Ba, Mn, Cl, Zn, V, Ni, Se, Sb, As Fe, Al Redki materiali Zn EC, Al, Si, K, Ca, Ti, Fe, Zn |- |'''Industrijski objekti''' Energetska postrojenja na nafto Zgorevanje premoga Rafinerije Talilnice neželeznih kovin Železarne ter jeklarne Tovarne proizvajajoče se mangana Rafinerije bakra | V, Ni Se, As, Cr, Co, Cu, Al, S, P, Ga V As, In, Cu, Zn Pb Mn Cu |- |'''Manjši izgorevalni procesi''' Sežigalnice odpadkov Izgorevanje lesa Peka mesa na žaru | Zn, Sb, Cu, Cd, Hg, K, Pb Ca, Na, K, Fe, Br, Cl, Cu, Zn Na, Al, K, Sr, Ba, Cl |- |'''Obdelava mineralov/drugih materialov''' |Mg, Al, K, Sc, Fe, Mn |- |'''Pršenje morske vode''' |Na, Cl, S, K |- |'''Resuspenzija delcev tal''' |Si, V, Cr, Ca, Ti, Sr, Al, Mn, Sc |} ==== Sekundarni anorganski ioni ==== {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil | y1=35,20,1,1,12,31 | showValues= }} | below = Viri emisij žveplovega dioksida v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Kmetijstvo | y1=11,9,50,11,9,10 | showValues= }} | below = Viri emisij dušikovih oksidov v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} Prašni delci se razlikujejo glede na primarno (direktno iz vira) in sekundarno formacijo. Sekundarna formacija se izvede v atmosferi na katero vplivajo že predhodno prisotni plini in s tem različne kemične reakcije ter drugi fizikalni procesi, kot so oksidacija žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx) in amonijaka (NH3), ki prevladujoče se izvirajo iz emisij fosilnih goriv (SO2, NOx) ter kmetijstva (NH3). Sulfat (SO4), nitrat (NO3) in amonij (NH4) so prevladujoče komponente sekundarnega anorganskega iona v prašnih delcih, ki se zaradi sočasne prisotnosti amonija v atmosferi, pojavijo kot amonijev sulfat ((NH4)2SO4) ter amonijev nitrat (NH4NO3) in izvirajo s pomočjo nevtralizacije žveplene kisline (H2SO4) ter dušikove kisline (HNO3) z amonijakom (NH3). Oksidacija (SO2) vedno rezultira v formaciji aerosolov (zaradi nizkega pritiska), medtem, ko so dušikovi oksidi (NOx) razdeljeni med plinasto fazo in fazo »trdnega« delca. Nevtralizacija žveplene kisline ponavadi prevlada nad nevtralizacijo dušikove kisline <ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change, Second edition.|last=Seinfield|first=|publisher=John Wiley & Sons|year=2006|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://www.wiley.com/en-us/Atmospheric+Chemistry+and+Physics%3A+From+Air+Pollution+to+Climate+Change%2C+3rd+Edition-p-9781118947401|last2=Pandis}}</ref>. Sekundarna formacija je odvisna od kemičnih reakcij s predhodno obstoječimi plini in koncentracijami oksidov v atmosferi ter od kemičnih in fizikalnih karakteristik obstoječih prašnih delcev s katerimi se potencialno lahko poveže v večji delec. Vremenske spremenljivke kot so temperatura zraka, vlaga, veter, pritisk in sončno sevanje pa lahko zavrejo ali pa pospešijo ta proces. {| class="wikitable" |'''Vir''' |'''Spojine''' |- |Reja živali |NH3 |- |Produkti atmosferske transformacije SO2, NOx in NH3 |H(+), SO4(2-), NO3(-), NH4(+) |- |Kotlovnica na premog in olje |SO4(2-), NH4(+) |- |Sežigalnica |NH4(+), NO3(-)SO4(2) |- |Dim zaradi sežiganja lesa |Nitrat, sulfat, NH4 |- |Kurišča za peko mesa |Nitrat, sulfat |} ==== Ogljikove spojine ==== Delež ogljikovih spojin v delcih predstavljajo različne vrste organskih spojin, med katerimi sta najbolj pomembni: elementarni ogljik (EC) in organski ogljik (OC). Elementarni ogljik (tudi črni ogljik) je oblikovan med visokotemperaturnim izgorevanjem fosilnih goriv ter biomase in predstavlja inertni sledilni del primarnega (izgorevalnega) prašnega delca. Ogljik v obliki organskih spojin je lahko primarnega izvora (transport, industrija, obraba in suspenzija bioloških ostankov,..) in pa tudi sekundarnega (oksidacija hlapnih organskih spojin). Ogljikove spojine lahko predstavljajo tudi do 60% masnega deleža finih delcev v velikosti manjših od 2.5 µm, ki so prisotni v urbanem in obcestnem okolju ter od 10 do 20% masnega deleža delcev manjših od 10 µm <ref name=":0" />. Vsebnost ogljikovih spojin zato spremlja tudi agencija Republike Slovenije za okolje, ki lahko na podlagi tega lažje določa sam izvir delcev in strategije kontrole tega dela emisij prašnih delcev. ==== Organska sestava ==== Organske spojine so izpuščene v zrak ob samem procesu predelave, izdelave, uporabe in obrabe velikega števila materialov ter produktov. V večini so lahko-hlapne ali pa polhlapne, kar pomeni, da se v stiku z atmosferskimi pogoji zelo hitro uparijo. Polhlapne organske spojine so v atmosferi lahko v obliki pare ali pa delca (trdnega, tekočega). Organske spojine vedno vsebujejo ogljik (v tem primeru izključujoč CO2, CO,..), skoraj vse pa tudi ogljiko-vodikovo (C-H) vez, predstavljajo pa lahko tudi do 30% mase PM2.5 in do 20% mase PM10<ref name=":2" />. Ponavadi se nahajajo v notranjosti prašnega delca, v manjši meri pa tudi na površini. {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Ubežni izpusti,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki,Kmetijstvo | y1=7,8,6,24,5,30,1,19 | showValues= }} | below = Viri emisij lahko hlapnih snovi v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} Lahko hlapne snovi so lahko spojine, kot so [[propan]], [[butan (plin)|butan]], [[formaldehid]]i, [[etanol]] idr., polhlapne pa klordan, [[DDT]] (pesticidi), benzojska kislina (konzervansi za živila, plastični izdelki,..), benzil butil ftalat (mehčalec polimerov-sestavni del fleksibilne plastike) in drugi. V Sloveniji in tudi drugod po svetu se posebno pozornost posveča nadzoru in omejevanju uporabe policikličnih aromatski oglijkovodikov (PAH), ki kot razred organskih spojin dokazano škodujejo zdravju in kot je v priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije opisano <ref name=":1" /> doprinesejo k razvoju [[Rakava celica|rakavih celic]] v človeškem telesu. PAH spojine so sestavljene iz več aromatskih obročov s pomočjo frakcij oglijka in se oblikujejo v pogojih kjer je prisotnost kisika zelo majhna, kot na primer v samem ognjenem okvirju izgorevanja organskih materialov (fosilna goriva, les,..) kjer ob nepopolnem izgorevanju (prenizka temperatura,..) ne pride do razgrajevanja spojin v krajše in bolj enostavne. Te ob vremenskih spremenljivkah kondenzirajo in se formirajo v ali adsorbirajo na površino delca. Policiklični aromatski ogljikovodiki, ki so prepoznani kot nevarni za človeško življenje so: benzo(a)piren (tudi najbolj obravnavan), benzo(a)antracen, acenaften, acenaftilen, antracen, dibenzo(a,h)anthracene, fluoranten, naftalen, fenantren, piren in drugi. ==== Voda ==== Voda ima velik vpliv na oblikovanje delcev in s tem na njihovo velikost ter maso. Primaren fizični proces je kondenzacija in izparevanje vodne pare, ki se ob hidrofiličnih snoveh poveže z absorpcijo (molekule se volumsko povežejo z drugo snovjo delca) ali adsorpcijo (molekule se povežejo na površini delca). Hidrofobične snovi pa se ne povežejo z in se ne razstopijo v vodi. Če je v delcu prevladujoča se skupina hidrofiličnih molekul te lahko preprečijo, da bi se hidrofobične snovi ločile od vode zaradi oblikovanja močnih vodikovih vezi. Lahko pa hidrofobična snov vpliva na zmanjšanje vsebnosti vode in s tem mase delca. S povečevanjem relativne vlažnosti se povečuje tudi stopnja rasti velikosti in mase delca, ki je odvisna tudi od drugih faktorjev (velikost delca, pot, ki jo opravi v primerjavi z drugimi delci, vremenske spremenljivke). Ob 50% relativni vlažnosti je lahko delež vode pri celotni masi delca (NH4(SO4)2) kar 30% <ref name=":1" />. ==== Kemična analiza ==== Kemično analizo se lahko izvede na večjem številu delcev ali pa samo ne enem, kjer se izvaja več različnih metod, ki se osredotočajo na manjšo površino (9 do 16 µm²). Metoda kemične analize temelječa na rentgenski flourescenčni analizi (XFR). Okoljski vrstični elektronski mikroskop (ESEM) in energetska disperzijska rentgenska analiza (EDX)<ref>{{Navedi splet|url=http://homepages.see.leeds.ac.uk/~lecsjed/huiyi/00_FTitle%20page.doc|title=Development and Application of a new Thermal Gradient Diffusion Chamber to study the Ice Nucleation Properties of Inhomogeneous Dust Aerosols|date=2007|accessdate=|website=|publisher=|last=Kulkarni|first=}}</ref> temeljita na mikroskopskem slikanju skupine delcev in posameznega delca na filtru, katerega sočasno obravnavata tudi z visoko frekvenco rentgenskega štetja katerih spektrovni odboj se analizira in poveže z obstoječimi kemičnimi elementi. Kemična sestava delcev se razlikuje glede same lokacije (izvora, izvajanja meritev), ki ima ponavadi svoje specične lastnosti, ki so povezane z različno industrijo ter delovanjem ljudi (v mestih), različnimi vrstami rastja (v ruralnih predelih) in vremenskimi pogoji. ==== Izvor delcev ==== {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=300 | height=150 | yAxisTitle=% | legend=Vir | type=stackedrect | x=SOX,NOX,PM10,PM2.5,NMVOC | y1=0,1,4,5,1 | y2=0,39,10,11,9 | y3=3,9,2,2,1 | y4=9,3,19,10,48 | y5=20,11,6,8,2 | y6=51,17,5,4,9 | y7=17,14,39,56,17 | y8=0,6,15,4,13 | y1Title=Odpadki | y2Title=Cestni promet | y3Title=Ostali promet | y4Title=Industrijski procesi in raba | y5Title=Raba energije v industriji | y6Title=Proizvodnja elektrike in toplote | y7Title=Gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor | y8Title=Kmetijski sektor | showvalues= | colors=#777099,#b7b5da,#adc446,#7b9033,#fdf8b0,#44859e,#6ec5c2,#a8dce7 }} | below = Različne vrste emisij v Evropi (2018)<ref name="EEA_report_2018">{{navedi dokument |url=https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2018 |title=Air quality in Europe — 2018 report |series = EEA Report |issue=12/2018 |publisher= Evropska agencija za okolje |year=2018}}</ref> }} Prašni delci se v osnovi delijo glede na naravni ter antropogeni izvor. Antropogeni izvor na globalni ravni predstavlja zgolj 19% delež vseh delcev v ozračju, ostalih 81% pripada naravnim izvorom <ref>{{Navedi revijo|last=Chen|first=|last2=Jiang|last3=Huang|date=2018|title=Quantifying contributions of natural and anthropogenic dust emission from different climatic regions.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1352231018304965|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Največji naravni izvori emisij prašnih delcev so območja: puščava Sahara, puščava Taklamakan, Arabski polotok in zahodni del Avstralije. Največji antropogeni izvori pa so na območju: Indije, Kitajske, Severne Amerike in Evrope. Zelo sušna in sušna območja so tista, ki največ prispevajo k emisijam s strani naravnih virov in delno sušna, sušna, subhumidna in humidna območja s strani antropogenih. ===== Naravni izvori ===== Največje koncentracije naravnega izvora se nahajajo na območjih kjer je suho podnebje in primerna geologija zemeljske skorje (izsušena tla polna drobnega peska ali zemlje) kot so: puščava, plaže, večje odprte površine zemlje kjer ob pravih vremenskih pogojih (veter) pride do resuspenzije delcev v zrak. Obmorske geografske lokacije imajo prisotnost morske soli, ki nastane zaradi stratifikacije (razslojevanje različnih kompozicij vode ob različnih temperaturah) in dviganjem, prenašanjem in sedimentacijo le teh na obalna območja (mesta, države), ki pa se ob intenzivnih podnebnih pogojih (veter) lahko prenaša tudi v notranjost celin. Veča pa se tudi intenziteta dinamike že obstoječih naravnih podnebnih pogojev, ki ob akumulativnem prispevku človeka k [[Spremembe podnebja|podnebnim spremembam]] doprinese k požarom v divjini<ref>{{Navedi revijo|last=McClure|first=|last2=Jaffe|date=2018|title=US particulate matter air quality improves except in wildifre-prone areas.|url=https://www.pnas.org/content/115/31/7901|magazine=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Antropogeni izvori ===== Največje koncentracije delcev antropogenega izvora se nahajajo v urbanih središčih, kjer živi tudi večina industrializiranega sveta, ki je zaslužena za največji delež zgodovinskih izpustov, poleg v zadnjih desetletjih vzpenjajočih se velikih držav (Kitajska in Indija)<ref>{{Navedi revijo|last=Ritchie|first=|last2=Roser|date=2017|title=CO2 and other greenhouse gas emissions|url=https://ourworldindata.org/co2-and-other-greenhouse-gas-emissions|magazine=University of Oxford|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kot je razvidno se delež antropogenih virov v mestih regionalno razlikuje, na globalni ravni pa je povprečje PM2.5<ref>{{Navedi revijo|last=Karagulian|first=|last2=Bellis|date=2015|title=Contributions to cities ambient particulate matter (PM): A systematic review of local source contributions at global level.|url=http://source-apportionment.jrc.ec.europa.eu/Docu/Karagulian_et_al_2015.pdf|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>: * Promet: 25 % * Domače kurjenje goriv (les, premog, plin za kuhanje in ogrevanje): 22 % * Industrijske dejavnosti (zgorevanje nafte, premoga v energetskih postrojenjih, emisije s strani industrij kot so: petrokemična, metalurška, keramična, farmacevtska, informacijsko-tehnološka,..): 15 % * Nedoločeni viri človeškega izvora (agrikulturna dejavnost, odpadki, sprememba namembnosti gozdnih in drugih površin,..): 22 % * Naravni viri (delci zemlje, soli): 18 % ====== Slovenija ====== Glavni viri primarnih in sekundarnih delcev PM2.5 ter PM10 v Sloveniji (v letu 2016) so bila individualna kurišča na les (sektor rabe goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju) in dizlovi motorji na notranje izgorevanje (sektor cestnega prometa), ki so skupaj predstavljala do 85% vseh virov. Podatki so bili pridobljeni s strani agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO)<ref name=":2" />. ====== Evropska unija ====== V Evropski Uniji je največji onesnaževalec z žveplovimi oksidi (SOx)  »proizvodnja elektrike in toplote«, dušikovimi oksidi (NOx) »cestni promet«, prašnimi delci (PM2.5 ter PM10) »gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor«, kar je v skladu s slovenskimi razmerami<ref>{{Navedi splet|url=https://res.cloudinary.com/rampi/raw/upload/v1540861448/Air_quality_in_Europe_-2018_report-compressed_edcg1e.pdf|title=Air quality in Europe – 2018 report|date=2018|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency: European Environment Agency|first=}}</ref>. Letne koncentracije prašnih delcev (PM2.5 in PM10) so najvišje v predelih Evrope kjer je večja urbanizacija (koncentracija ljudi) in prisotnost industrije, večje rabe primarnih energentov v obliki lesa ali pa fosilnih goriv za proizvajanje elektrike ter toplote. Pomembni pa so tudi geografski in vremenski pogoji, ki ne nudijo zmožnosti razpihovanja delcev in drugih onesnaževal zaradi gorovja na eni in nižine na drugi strani kot je primer stabilne atmosfere (pozimi je prisotna toplotna inverzija) v severni Italija, ki ima vpliv tudi na Slovenijo<ref>{{Navedi revijo|last=Finzi|first=|date=1991|title=LANDSAT images of urban air pollution in stable meteorological conditions|url=https://www.researchgate.net/publication/42433064_Satellite_data_for_the_air_pollution_mapping_over_a_city_-_The_use_of_virtual_stations|magazine=Il Nuovo Cimento C|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> . === Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami === ==== Dinamika enega prašnega delca ==== Gibanje enega prašnega delca predstavlja molekula snovi, ki potuje skozi zrak v ravni liniji dokler ta ne trči ob drugo molekulo in spremeni smer ter svojo hitrost, do naslednjega trka in tako naprej. Molekule se lahko združujejo med sabo v procesu nukleacije ali pa trčijo ob delec, ki je mnogo večji od njih in združijo. Na delec deluje sila upora (Fupor), ki je odvisna od lastnosti tekočine (hitrost, tlak, viskoznost) v kateri se delec giblje ter samih lastnosti gibanja delca (tudi oblike) in je definirana s pomočjo »Stokesovega zakona«. Sila upora je prisotna, ko ima delec drugačno hitrost od hitrosti tekočine (plina) v kateri se nahaja, ta pa je odvisna tudi od eksternih sil kot so sila gravitacije (Fg), ki je odvisna od mase delca. V primeru čistilnih naprav pa je prisotna tudi elektrostatična sila (Fes), ki pa je odvisna od električnega naboja delca. Gibanje molekul (trki ob delec) je zaradi difuzije in vremenskih spremenljivk naključno, z različnimi vrstami intezitete in se ga da na mikroravni opisati z »Brownovim gibanjem«, ki upošteva maso delca ter naključni prekinjajoči se pospešek odvisen od trkov z drugimi delci ali molekulami<ref name=":3" />. Delci pa lahko, zaradi turbulentnega toka tekočine (hidrodinamičnih sil), sile gravitacije (pri večjih delcih), sile upora (površin) in drugih eksternih sil (vremenskih spremenljivk), sedimentirajo in s tem zmanjšajo svojo številčno in masno koncentracijo. ==== Prenos snovi ter oblikovanje delcev s procesom nukleacije in koagulacije ==== Začetek formiranja delcev imenujemo proces nukleacije, ki se lahko pojavi s kristalizacijo tekoče faze molekul v trdno, s tekoče faze v plinasto (uparevanje) in plinaste faze (elementov onesnaževala ter vode) v tekočo (kapljice) ali trdno (kristalizirani delci). Rast nukleacije se odvija, ko energija molekularnega toka na samo površino preseže molekularni tok iz same površine drugih molekul ali delcev. Prenasičeno ali visokonasičeno stanje molekul (kemični potencial molekule v visokonasičenem stanju) v plinastem stanju, ki je podvrženo spremembam v temperaturi in tlaku (ohlajevanje-kondenzacija ali izparevanje), spremembam v sami kemični kompoziciji (stik z drugimi elementi) in s tem kemičnimi reakcijami (oksidacija), lahko spremeni samo agregatno stanje in s tem dinamiko privlačnih (kohezijskih) sil med molekulami in atomi. Te sile vključujejo »Van der Wallsove«, kovalentne, ionske in druge kemično-elektronske vezi. Nenasičena ali nasičena para postane prenasičena z različnimi termodinamskimi procesi, kot so izotermična kompresija, izobarično ohlajanje in adiabatična ekspanzija. Procesu oblikovanja molekul v prenasičenem stanju, pravimo tudi homogena nukleacija v večjo skupino, ki je sestavljena iz samo ene vrste molekul. Druge vrste nukleacijskih procesov<ref name=":3" />: * Homogena-homomolekularna: lastna nukleacija iste vrste molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin. * Homogena-heteromolekularna: lastna nukleacija dveh ali več vrst molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin. * Heterogena-homomolekularna: nukleacija iste vrste molekul na drugi vrsti snovi. * Heterogena-heteromolekularna: nukleacija dveh ali več vrst molekul na drugi vrsti snovi. Ti delci so v velikostnem razredu nukleacijske ali aitkenove oblike in sicer od 0.01 do 0.1µm ter imajo zaradi hitrih procesov in dinamike ter združevanja se z večjimi delci, tudi kratko življenjsko dobo (nekaj minut do nekaj ur). Nukleacijska oblika prašnega delca se lahko oblikuje in združuje tudi z drugimi nukleacijskimi (homogene ali heterogene vrste) ali pa tudi večjimi oblikami prašnih delcev s procesom koagulacije v akumulacijsko velikost delcev (0.01µm do 3µm), ki imajo tudi več tedensko atmosfersko življenjsko dobo. Lahko pa se oblikuje s kondenzacijo sestavin v stanju pare na že obstoječe delce. Prenos snovi in oblikovanje delcev se v atmosferi primarno izvaja s kondenzacijo in izparevanjem vodne pare. Kondenzacija (ali izparevanje) poteka zaradi tlačne razlike med zunanjo paro ter paro na površini delca. Stopnja rasti je odvisna od relativne vlažnosti, velikosti delca in relativne velikosti delcev v primerjavi s povprečno razdaljo gibajočih se delcev med zaporednimi trki, ki spreminjajo smer, energijo ali druge lastnosti delcev ter od prisotnosti drugih visokonasičenih snovi. Reakcija žveplovega dioksida (SO2) z vodo tvori žveplasto kislino (H2SO3) ta pa v atmosferi reagira s kisikom in tvori žvepleno kislino (H2SO4). Žveplena kislina je poleg organskih spojin ena od najbolj zaslužnih spojin za oblikovanjem novih delcev v atmosferi. Žveplena kislina ima nizek parni tlak, kar pomeni, da lahko hitreje kondenzira in zato igra vlogo predhodnega plina pri oblikovanju prašnih delcev. Dokazana je korelacija med izmerjeno koncentracijo žveplene kisline (H2SO4) ter številčno koncentracijo delcev v velikosti od 3 do 6 nm (nukleacijska velikost), ki predstavlja sam začetek oblikovanja delcev<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Sihto|first=|last2=Kulmala|date=2006|title=Atmospheric sulphuric acid and aerosol formation: implications from atmospheric measurements for nucleation and early growth mechanisms.|url=https://acp.copernicus.org/articles/6/4079/2006/|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kljub izključevanju rastnih mehanizmov je razvidno, da žveplena kislina predstavlja večji delež zaslužen za oblikovanje delcev, ne pa celotnega, ki je razdeljen še med druge spojine (organske spojine ter sekundarni ioni kot je amonijak) ter odvisen od vremenskih spremenljivk. Nukleacija je v takem primeru heterogena-homomolekularna. ==== Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami ==== Koncentracija (dinamika) delcev je odvisna tudi od vremenskih spremenljivk v spodnjem delu [[Ozračje|atmosfere]] – troposferi, kjer se odvijajo globalni ter regionalni vremenski pojavi kot so: različne vrste zračnih mas, ki vplivajo na formiranje vremenskih front in s tem na ciklone, anti-ciklone in druge vrste vremenskih pojavov. Ti pojavi vplivajo na dinamiko v  spodnjemu delu troposfere - atmosferski mejni plasti, ki se nahaja od 1 do 2km nad zemeljskim površjem. V tej mejni plasti se odvijajo tudi lokalni vremenski pojavi z vremenskimi spremenljivkami, izmed katerih so za samo dinamiko prašnih delcev najbolj pomembne: temperatura zraka, vlažnost zraka, hitrost vetra ter globalno sončno sevanje. ===== Temperatura zraka ===== [[Temperatura]] zraka je odvisna od sončnega sevanja v obliki elektromagnetnega valovanja, ki preide atmosfero in vzpostavi stik z zemeljskim površjem katero del sončne svetlobe absorbira, del pa odbije nazaj v atmosfero oziroma vesolje. Absorbirano sončno sevanje segreje zemeljsko površino, ki z nižjo frekvenco elektromagnetnega valovanja odseva toploto nazaj proti površju in v atmosfero ter vesolje. V atmosferi se toplota zadržuje zaradi absorpcije v vodni pari, ogljikovem dioksidu in ostalih plinih, ki ustvarjajo učinek tople grede in segrevajo ozračje ter s tem dvigajo samo temperaturo. Temperatura se v atmosferi spreminja z geografsko lokacijo ter višino in je v lokalni ter globalni troposferi odvisna od konvekcijskega gibanja, ki je podnevi bolj pomembno od gibanja vetra, s prehajanjem v noč pa se omenjeno razmerje spremeni in gibanje vetra ob površini ter s tem vzbujene turbulence prevlada nad konvekcijskim. Konvekcijsko gibanje se odvija v konvekcijski mejni plasti, ki je spodnja meja troposfere katere višina se lahko razteza od nekaj sto metrov pa do nekaj kilometrov. V tej mejni plasti se, zaradi nehomogenosti zemeljske topografije in posledične razlike v odsevanju zgoraj omenjene toplote, odvijajo konvekcijski prenosi toplote, ki temeljijo na prenosu toplote zaradi gibanja molekul v plinasti ali tekoči fazi<ref>{{Navedi knjigo|title=Environmental fluid mechanics.|last=Cushman-Roisin|first=|publisher=John Wiley and Sons, Inc|year=2019|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=http://www.dartmouth.edu/~cushman/books/EFM/front.pdf}}</ref>. Temperatura je najvišja ob površini zemlje ter se z višino spreminja. Z večjo višino se zmanjšuje zračni pritisk ter gostota zračne mase, ki posledično zmanjša tudi samo temperaturo ozračja in s tem vpliva na koncentracijo delcev, ki se večinoma zadržujejo v atmosferski mejni plasti. To je podobno procesu toplotne inverzije, ki nastane ob nižji temperaturi zraka nad samo površino zemlje kot pa je temperatura le tega nad to tanko plastjo. V tem primeru se onesnaževala ne zmorejo dvigniti in razpršiti, kar v poletnih mesecih lahko povzroči [[smog]], med zimskimi pa tudi zadrževanje prašnih delcev. Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je pozimi ob nizkih temperaturah od -10 ºC pa vse do 10 ºC, kjer je ponavadi prisotna toplotna inverzija. V preostalem delu leta pa tudi ob višjih temperaturah v odsotnosti oblakov ter prisotnosti stabilnih atmosferskih pogojev, v primeru velike razlike med največjo ter najmanjšo izmerjeno dnevno temperaturo in ob prisotnosti nizke višine atmosferske mejne plasti<ref name=":6">{{Navedi revijo|last=Barmpadimos|first=|last2=Hueglin|date=2011|title=Influence of meteorology on PM10 trends and variability in Switzerland from 1991 to 2008.|url=https://www.researchgate.net/profile/Stephan_Henne2/publication/253426542_Influence_of_meteorology_on_PM10_trends_and_variability_in_Switzerland_from_1991_to_2008/links/56b05aa108ae8e37214d5f7d.pdf?inViewer=0&pdfJsDownload=0&origin=publication_detail|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Hitrost vetra ===== Stanje konvekcijske mejne plasti ter s tem prenašanje toplote pa temelji tudi na dinamiki vetra, ki se v atmosferi spreminja z višino in povzroča, skupaj s konvekcijo, horizontalno ter vertikalno mešanje zraka s pomočjo nastalih turbulenc, ki vplivajo na samo hitrost vetra. Ta je odvisna od aerodinamičnega upora, ki je ob zemeljskem površju tako velik, da je hitrost vetra zelo majhna (lahko tudi 0 m/s), z višino pa se zmanjšuje ter ob odsotnosti večjih topografskih preprek (mesta, hribovja) ohranja večjo konstanto hitrost in s tem vpliva na razpršitev prašnih delcev ter drugih onesnaževal. Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je ob manjših hitrostih vetra (manj kot 5 m/s). Medtem, ko primer korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Csavina|last2=Field|date=2014|title=Effects of wind speed and relative humidity on atmospheric dust concentrations in semi-arid climates.|url=https://www.researchgate.net/publication/261919978_Effect_of_Wind_Speed_and_Relative_Humidity_on_Atmospheric_Dust_Concentrations_in_Semi-Arid_Climates|magazine=Science of the Total Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> temu nasprotuje saj je večja hitrost vetra zaslužena tudi za resuspenzijo delcev s tal, a prejšnja trditev vseeno drži zaradi fizikalnega dejstva, da večja hitrost vetra pomaga pri razpršitvi delcev v različne horizontalne ter vertikalne prostorske dimenzije, ki pa je vseeno v neizolirani obliki odvisna od mnogih drugih faktorjev, ki lahko spremenijo zgornjo trditev. Ob sami hitrosti vetra je pomembna tudi smer vetra. Ta ima lahko korelacijo z visokimi masnimi koncentracijami prašnih delcev zaradi velik vpliva onesnaževanja geografskih območji in človeških aktivnosti, ki se nahajajo v tisti smeri (velika kmetijska ali pa industrijska območja, požari,..)<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Tai|first=|last2=Mickley|date=2010|title=Correlations between fine particulate matter (PM2.5) and meteorological variables in the United States: Implications for the sensitivity of PM2.5 to climate change.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S135223101000539X|magazine=Elsevier Ltd., Atmospheric Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Vlažnost zraka ===== Vlažnost zraka je oznaka za količino vodne pare prisotne v zraku in lahko nakazuje na možnost dežja, oblakov, megle in drugih vremenskih pojavov. Vodna para na zemlji primarno izvira iz povišanja temperature nekega geografskega območja in sočasnega izparevanja morja, drugih vodnih teles v različnih agregatnih stanjih (ledeniki, jezera) ter rastja in zemlje, ki vsebuje delce vode. Na vlažnost zraka določene geografske lokacije vpliva, poleg intenzivnosti sončnega sevanja in s tem temperature, tudi veter. Visoka vlažnost lahko nakazuje na padavine in stopnjo le teh, ki z zajemanjem delcev ter procesom sedimantacije zmanjšujejo koncentracijo prašnih delcev v ozračju. Zmanjševanje koncentracije pa je odvisno od geografije, splošnega podnebja, ki ima lahko že samo po sebi nižjo raven vlažnosti (od 20 do 60% pri polsušnem podnebju)<ref name=":7" /> ter dviga ali spuščanja atmosferske mejne plasti ter s tem višanja ali nižanja relativne vlažnosti <ref name=":6" />, kjer se s prisotnostjo višje vlažnosti v zraku (+ 60%) v nekaterih podnebnih ter višinskih pasovih lahko viša tudi sama koncentracija prašnih delcev. Raziskava <ref name=":7" /> Pri korelaciji med vlažnostjo (v različnih sezonskih obdobjih) ter masnimi koncentracijami prašnih delcev je tako lahko precej velika tudi negotovost, ker imajo velik vpliv tudi druge vremenske spremenljivke ter geografska območja in človeška aktivnost, ki lahko vplivajo na dinamiko gibanja prašnih delcev. Zaradi teh negotovosti je pomembno izračunati tudi korelacijo med večjim številom različnih vremenskih spremenljivk ter masnimi koncentracijami na različnih geografskih območjih skozi čas. ===== Povezovanje vremenskih spremenljivk ===== Vzpostavljanje individualnih korelacij med koncentracijo prašnih delcev ter posameznimi vremenskimi spremenljivkami ni zadostno, lahko tudi zavajujoče in je zaradi kompleksnosti vremenskih pojavov (pred in med samim merjenjem), topografije ter velikosti, hrapavosti površine in kemične sestave prašnega delca ter prisotnosti drugih komponent v zraku le te potrebno obravnavati s celostne perspektive. <!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. -->Raziskava korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7" /> tako opisuje dinamiko ob manjših peščenih nevihtnih vremenskih pojavih.V prvem primeru polsušnega celinskega podnebja, ob dokaj konstantnih temperaturah ter primeru tlakovane kot netlakovane ceste, prikazuje, da je ob hitrostih vetra nad 4 m/s ter nizki relativni vlažnosti (<25%) opaziti večanje masne koncentracije večjih delcev (PM10), kar se pripisuje adsorpciji vode na suhe delce ter s tem prevladujočimi strižnimi napetostmi nad kohezijskimi silami med delci, ki so večje pri višji relativni vlažnosti (>25%). Ta bi s tem lahko naznanila zmanjšanje same zmožnosti resuspenzije delcev s tal (erozija tal). V drugem primeru polsušnega celinskega podnebja pa je razvidno, da se masna koncentracija delcev PM10 poveča ob hitrosti vetra nad 6 m/s ter relativni vlažnosti v območju nad 30% do 60 %. Zaradi razpršenih rezultatov analize je torej ugotovljeno, da obstaja med masno koncentracijo delcev nelinearna odvisnost s povprečno hitrostjo vetra ter relativno vlažnostjo, ki nakazuje na to, da je za boljše razumevanje dinamike potrebno upoštevati še večje število dejavnikov kot so: samo dinamično spreminjanje hitrosti ter smeri vetra (sunki vetra), spreminjanje temperature, značilnosti terena in obliko površine ter kemijsko sestavo prašnega delca, ki lahko spreminja značilnosti adsorpcije vodne pare na sam delec.<!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. --> Raziskava<ref name=":8" /> opisuje dinamiko med temperaturo, relativno vlažnostjo in kemično sestavo prašnih delcev, ki se razlikuje tudi z različnimi geografskimi lokacijami v Združenih državah Amerike ter njihovimi specifičnimi lastnostmi, ki lahko vplivajo na koncentracijo prašnih delcev. V večini različnih delov ZDA je bila zaznana pozitivna korelacija med dvigom temperature ter koncentracijami organskega ter elementarnega ogljika in sulfata, ki je produkt hitrejše oksidacije žveplovega dioksida. Negativna, razen severa in jugozahoda ZDA, pa z nitratom, ki jo pojasnujejo z večjim izparevanjem nitrata iz faze delcev v plinasto fazo ob povišanih temperaturah. Korelacija med povečano vlažnostjo ter sulfatom in nitratom je pozitivna, saj žveplov dioksid lažje oksidira v oblakih, formiranje amonijevega nitrata pa je v sami odvisnosti od relativne vlažnosti. Nevtralna ali pa negativna pa pri organskem ter elementarnem ogljiku, ki imata negativno korelacijo v jugovzhodu ter zahodu ZDA, kjer je prisotna nizka relativna vlažnost v povezavi s sušami ter posledično požari, ki so sami velik vir ogljikovih aerosolov ali pa ob obalnih območjih, kjer je pa nasprotno prisotna zelo visoka vlažnost, ki je povezana s konstantnim dotokom čistega morskega zraka, kar preprečuje začetno formiranje organskih ogljikovih aerosolov v tekoči fazi. ===== Vpliv prašnih delcev na podnebne spremembe ===== Učinek prašnih delcev je, v primerjavi s [[Toplogredni plin|toplogrednimi plini]], na [[Spremembe podnebja|podnebne spremembe]] in [[planetarne meje]] precej majhen. Zaradi kratke življenske dobe imajo prašni delci večji vpliv na lokalno podnebje. Pod direktni vpliv se štejeta razprševanje in absorbcija sončnega sevanja, ki spreminjata zemeljsko sevalno ravnotežje<ref>{{Navedi revijo|last=Boucher|first=|last2=Randall|date=2013|title=Clouds and Aerosols. Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change.|url=https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WG1AR5_Chapter07_FINAL-1.pdf|magazine=Cambridge University Press|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Razprševanje povečuje odbojnost planeta in s tem le tega ohlaja, medtem, ko absorbcija učinkuje ravno nasprotno in segreva atmosfero. Razmerje med učinkom ohlajanja in segrevanja je odvisno od kemične sestave aerosolov ter okoljskih pogojev, vseeno pa aerosoli antropogenega izvora planet ohlajajo. Sončno sevanje, ki doseže zgornji sloj atmosfere je 342 W/m<sup>2</sup>, od tega vse do površja 67 W/m<sup>2</sup> absorbira in 77 W/m<sup>2</sup> odbije atmosfera ter kemične komponente in njihov doprinos k zemeljskemu sevalnemu ravnotežju. Pod indirektni vpliv se šteje oblikovanje novih kapljic (tudi ledu) v oblakih s pomočjo kondenzacije okoli prašnih delcev, ki povečajo samo odbojnost oblaka in ohlajanje podnebnega sistema. Nezanemarljiv vpliv imajo tudi na povečanje (v nekaterih primerih tudi na zmanjšanje) zmožnosti padavin z oblakov. ===== Atmosferski transportni ali razpršitveni modeli ===== Razpršitveni modeli, ki spadajo pod širšo skupino modelov za izračun koncentracij zračnega onesnaževanja, dobijo uporabno vrednost pri programih nadzora koncentracij in reguliranja izpustov prašnih delcev. Idealni model bi vključeval vse karakteristike obstoječih zračnih onesnaževal, njihovega izvora, dinamike z meteorološkimi spremenljivkami v atmosferi ob poljubnem času ter na poljubni lokaciji. Takšen model ne obstaja, zato se je potrebno zadovoljiti z manj zanesljivimi praktično-eksperimentalnimi ter matematičnimi približki realnega stanja<ref>{{Navedi knjigo|title=Air pollution control engineering, Second edition|last=Noel de Nevers|first=|publisher=McGraw-Hill International Editions, Civil Engineering Series|year=2000|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://b-ok.org/book/2724986/d8f2ca?dsource=recommend}}</ref>. Najbolj enostaven je model zaboja, ki temelji na območju (mesto, primestje, ruralno območje,..) v obliki pravokotnika s pripadajočo se širino, dolžino ter višino, ki predstavlja atmosfero kjer so poenostavljeni pogoji takšni, da se onesnaževala popolnoma zmešajo in so enake koncentracije v katerikoli točki tega volumna. Modelu zaboja vsebuje tudi konstantno hitrost in smer vetra. Ta predstavlja povprečno hitrost in smer skozi celotno višino. Koncentracije onesnaževal, ki s pomočjo vetra prehajajo v mesto so konstantne. Konstantna pa je tudi stopnja onesnaženosti, ki izvira iz samega mesta. ====== Gaussov razpršitveni model ====== Je najbolj pogosto uporabljen, ki temelji na opisu trodimenzionalnega polja koncentracij onesnaževala izvirajočega se iz ene točke oz. enega vira ob meteoroloških in emisijskih pogojih, ki jih je pri končnem izračunu potrebno upoštevati skupaj z znanimi fizikalnimi zakoni (različne vrste difuzije, kondenzacija, koagulacija,..). Koordinatni sistem je postavljen in fiksiran v spodnjem centru izvora onesnaževanja, v tem primeru dimnika [[Energetski vir|energetskega postrojenja]], kar predstavlja temelj Eulerjevega matematičnega modela. Os X je postavljena v smeri horizontalno usmerjenega vetra in s tem glavni smeri razpršitve onesnaženega zraka, ki pa se med drugim razprši tudi v Y ter z smeri postavljenih osi. Na začetku se zaradi hitrosti in temperaturne razlike onesnaževala ter atmosfere onesnažen zrak dvigne v smeri Z, kasneje pa zaradi pogojev atmosfere, ki jih lahko z naprednimi numeričnimi metodami približamo realnemu stanju, razprši tudi v druge smeri. Obstaja pa tudi Langragov matematični model kateri ima gibajoči se koordinatni sistem postavljen v določeno točko onesnaženega zraka, ki spreminja svojo lokacijo glede na samo gibanje zraka zaradi pogojev atmosfere. Oba pristopa imata svoje specifične, pozitivne, lastnosti. ====== Večcelični model zaboja ====== Vsebuje oba predhodno omenjena modela, kjer je nad območjem interesa postavljenih več posameznih celic v katerih prevladujejo drugačni pogoji atmosfere, koncentracije onesnaževala ter njihovega razvoja, ki so lahko izven celičnega izvora. Metodo v spodnjem delu večceličnega zaboja dopolnjujejo Gaussovi rapršitveni modeli, ki so locirani na samih virih onesnaževanja. Ker pa v realnosti ni mogoče označiti ter nadzirati vsakega posameznega vira onesnaževanja, se ta del metode dopolnjuje z nadziranjem koncentracij onesnaževala na različnih merilnih mestih. Ti delujejo kot sprejemniki emisij, ki poleg atmosferskih pogojev, intenzivnosti koncentracij, sočasno izvajajo tudi kemično analizo onesnaževala preko katere je lažje določiti sam izvor, gibanje in razvoj. Nekateri novodobni računalniški modeli ter njihovi algoritmi še vedno temeljijo ali pa vsaj delno vključujejo zgoraj omenjene modele. Ti kljub poenostavljenim matematičnim formulam, katere omejujejo vključevanje vpliva topografije okolja, aerodinamičnosti stavb ter dreves, spreminjanje hitrosti in smeri vetra (turbulenca, stabilnost atmosfere,..), sončnega sevanja in kemičnih reakcij, še vedno predstavljajo pomemben delež matematičnega prispevka pri samem modeliranju<ref>{{Navedi revijo|last=Tominaga|first=|last2=Stathopoulos|date=2016|title=Ten questions concerning modeling of near-field pollutant dispersion in the built environment.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0360132316302347|magazine=ollutant dispersion in the built environment. Building and Environment, The International Journal of Building Science and its Applications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ====== Drugi računalniški modeli ====== Poleg atmosferskih razpršitvenih modelov so trenutno najbolj uporabljeni računalniški modeli koncentracij: »geostatistic interpolation«,  »remote sensing retrieval«, in »radial basis function (RBF) neural network«.<ref>{{Navedi revijo|last=Zou|first=|last2=Wang|date=2015|title=Spatial modeling of PM2.5 concentrations with a multifactoral radial basis function neural network|url=https://link.springer.com/10.1007/s11356-015-4380-3|magazine=Environmental Science and Pollution Research, Springer Nature|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. »RBF neural network« temelji na strojnem učenju večplastnih vozlišč, ki so povezane med seboj in potrebujejo začetne predpostavke porazdelitve (Gaussova funkcija) matematičnih spremenljivk kot so: lokacija merilnikov koncentracij prašnih delcev, same koncentracije prašnih delcev, vremenske spremenljivke (vlaga, hitrost vetra,..) dolžina cestišč, razdalje od cestišč, vrste rabe zemljišč in gostota prebivalstva. V drugem koraku (skriti plasti) se izvajajo različne kombinacije možnih spremenljivk katerih število se lahko samodejno poveča zaradi vedno večjega števila vnešenih informacij ter obsežnejšega vnašanja začetnih spremenljivk (t.i. strojno učenje). V zadnjem koraku (izhodni plasti) se pridobi rezultat, ki je odvisen od linearno obteženih kombinacij vozlišč v drugi plasti in s tem rezultat željenih simulacij predhodno določenih željenih pogojev (vnešenih spremenljivk), ki se izboljšuje z vedno večjim vnašanjem informacij in možnih spremenljivk v prvem koraku. === Metode izvajanja meritev številčne ter masne koncentracije prašnih delcev === Zgodovina razvoja področja zaznavanja, opazovanja, merjenja in regulacije onesnaževanja zraka je v tesni odvisnosti od razvoja merilnih metod in naprav za izvajanje dejanskih meritev. Te pa sa odvisne od splošnega razvoja [[Naravoslovje|naravoslovne znanosti]] (fizike, kemije, medicine,..) in tehnološkega napredka različnih obdobij. Zgodovino izvajanja meritev se deli na tri pomembna obdobja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Aerosol measurement: Principles, techniques and applications, Second edition: Historical aspects of aerosol measurements.|last=Baron|first=|publisher=John Wiley & Sons, Inc.|year=2001|isbn=|location=|page=|cobiss=|last2=Willeke|url=https://www.wiley.com/en-us/Aerosol+Measurement%3A+Principles%2C+Techniques%2C+and+Applications%2C+3rd+Edition-p-9780470387412}}</ref>. Predklasična doba se je začela okoli 18. stoletja in z letom 1840 naznanila razvoj prvih naprav z namenom opazovanja formacije delcev vode v oblakih pod nadzarovanimi pogoji laboratorija ter s tem pospešenega razvoja teorije, ki je predvidevala obstoj delcev v zraku. V tem obdobju so bile te teorije tudi potrjene in pomagale pri razvoju naprav kot so: tyndalometer, nephelometer, ultramikroskop, optični opazovalec številčne koncentracije delcev, termičnega in elektrostatičnega seperatorja ter drugih. Klasična doba, kjer se je zaradi očitnega industrijskega onesnaževanja pojavil prvič tudi termin »aerosol«, se je pričela z začetkom 20. stoletja in trajala vse do leta 1960. V tem obdobju so se razvile prve merilne naprave, temlječe se na metodah kot so napredno termično ločevanje delcev, kaskadni impaktorji, optični merilniki števila delcev in zbiranje delcev na filtrih, skozi katere se je črpalo zunanji zrak in posledičnem tehtanju le teh. S tem so bili postavljeni tudi prvi temelji gravimetrične metode opisane v nadaljevanju tega podpoglavja. Ta je na začetku zajemala in upoštevala zgolj večje delce od 1µm, kasneje pa z ugotovitvami na področju medicine, kjer so ugotovili pomen manjših delcev, ki lahko lažje preidejo v notranjost človeških organov, začela razvijati v smeri zajemanja in obravnavanja z mikroskopom, tudi manjših (ultrafinih) delcev. Zaradi tehnološkega in analitičnega napredka se je od klasičnega obdobja naprej, naredilo zelo velik napredek pri izboljšavah predhodno omenjenih merilnih metod. Danes poznamo večje število različnih merilnih metod, ki merijo različne lastnosti prašnih delcev, med katerimi so najbolj pomembne in pogosto uporabljene: * masna koncentracija z gravimetrično merilno metodo <ref>{{Navedi knjigo|title=EN 12341:2014: Ambient air – Standard gravimetric measurement method for the determination of the PM10 or PM2,5 mass concentration of suspended particulate matter.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2014|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/7ad508ad-33bd-4e41-942b-c52ddeb6d44d/en-12341-2014}}</ref> * številčna koncentracija z optično metodo štetja delcev <ref>{{Navedi knjigo|title=ISO 21501-1-2009: Determination of particle size distribution – Single particle light interaction methods – Part 1: Light scattering aerosol spectrometer.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2009|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://www.iso.org/standard/42728.html}}</ref> * distribucija velikosti z električno spektrometrijo mobilnosti <ref name=":5" /> * kemična sestava prašnih delcev z energetsko rentgensko analizo <ref>{{Navedi knjigo|title=Smoke, dust, and haze: Fundamentals of aerosol dynamics, second edition.|last=Friedlander|first=|publisher=Oxford University Press|year=2000|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://cmc.marmot.org/Record/.b26688116}}</ref> Gravimetrična merila metoda, ki je primerna za izvajanje meritev masne koncentracije prašnih delcev, je bila do pojava cenejših in bolj uporabnih različic optičnih merilnikov tudi najbolj pogosto uporabljena, na njej sloni tudi večji del do zdaj znanih vzpostavljenih standardov ter zakonodaje in ima svoje pozitivne lastnosti. Optična metoda štetja delcev se sicer izvaja tudi za ugotavljanje distribucije velikosti, ki pa je pogosto analizirana tudi s strani metod kot je na primer: električna spektrometrija mobilnosti. ==== Gravimetrična metoda za analizo masne koncentracije prašnih delcev ==== Gravimetrična metoda je ena od najbolj uporabljenih skozi zgodovino izvajanja meritev in v nekaterih primerih tudi danes. Primerna je za izvajanje meritev masnih koncentracij, ki se izvajajo s tehtanjem filtrov skozi katere, pod standardnimi pogoji delovanja naprave (čas menjave filtra, konstantni pretok zraka, pritisk ter temperatura in vlaga pri shranjevanju filtrov), potuje obravnavani zrak. Uporabljeni filtri, ki so narejeni iz steklenih ali kremenovih vlaken ter/ali polytetrafluoroethylena (PTFE), so shranjeni v delu naprave do samega transporta in začetka izvajanja meritev v zato namenjeni sobi, ki je pravtako pod standardiziranimi pogoji. Z gravimetrično metodo se ponavadi obravnava prašne delce vseh možnih oblik (nukleacijska, akumulacijska, groba frakcija), ki so v velikosti od vsaj 0.3 (standardi filtra) do 2.5µm (PM2,5) in od 0.3 (standardi filtra) do 10µm (PM10) in s tem prilagojeni standardom čistega zraka omenjenih v zadnjem podpoglavju teoretičnega dela namenjenega reguliranju onesnaževanja. S pomočjo vhodnega kanala in trkalnika v sami napravi je poskrbljeno za primerno obravnavano velikost delcev. Metoda izvajanja meritev masnih koncentracij je precej enostavna, kljub temu, da je potrebno upoštevati veliko število spremenljivk pri samem procesu izvajanja meritev (kalibracija vseh potrebnih naprav in prostora, merjenje, shranjevanje in tehtanje filtrov pod standardnimi pogoji), ki lahko vplivajo na merilno negotovost. Filtre so lahko uporabljeni tudi za izvajanje meritev kemične sestave prašnih delcev. Metoda ima poleg omenjenih pozitivnih lastnosti tudi svoje pomanjkljivosti, med katerimi sta največji povezani z omejitvijo analize na masno koncentracijo, ki za nadaljnjo in bolj razširjeno analizo potrebuje druge tehnike (elektronska mikroskopija) ter oskrbovanjem naprave s filtri in analizo le teh, kar lahko zahteva redno fizično prisotnost človeka. ==== Optična metoda sipanja delcev ==== Optična metoda štetja delcev temelji na fizikalnemu dejstvu, da obsvetljeni delci razpršijo svetlobo pod različnimi koti, z različnimi intenzivnostmi katere lahko zazna in uporabi za analizo njihove velikosti, števila in drugih karakteristik (mase, kemične sestave,..). Elektromagnetno valovanje svetlobe ob interakciji z molekularno sestavo delca rezultira v razpršitvi svetlobe, ki je plod lomljenja, odbitja, absorbcije ali upogiba same svetlobe. Manjši delci razpršijo svetlobo bolj intenzivno in pod manjšim kotom kot večji delci. Intenzivnost razpršene svetlobe je odvisna od njene valovne dolžine, relativnega lomnega količnika, kota odboja ter velikosti delca. Kot odboja ter valovna dolžina sta odvisni od uporabljenega vira svetlobe, leč s katerimi lahko zajema več kotov svetlobe (bolj natančno merjenje velikosti) ter merilnika. Relativni lomni količnik, ki je odvisen od sestave delca, pa je za določena okolja (urbano, primestno,..) lahko predpostavljen, če že ne izvaja samih kemičnih analiz katerih merilniki so specifični. Predpostavlja pa se tudi, da je delec oblike krogle (aerodinamični premer delca). Tako se lahko s pomočjo izmerjene intenzivnosti razpršene svetlobe ob preostalih znanih veličinah pridobi informacije o velikosti delca. Meri lahko različne velikosti katerih razpon je odvisen od zmogljivosti ter nastavitev spektrometra. Merjenje števila delcev se lahko izvaja istočasno z merjenjem intenzitete odbite svetlobe in je odvisno od volumna vzorca, ki je nadalje odvisen od območja vzorčenja (efektivnega premera laserskega žarka, globine polja merjenja), hitrosti pretoka zraka skozi napravo ter časa vzorčenja. Naprave so narejene tako, da je pretok zraka skozi napravo konstanten in je neodvisen od zunanjega zraka in njegovih okoliščin. Kljub temu, da je lahko v napravi več leč s katerimi zajema več kotov svetlobe ter s tem bolj točno določa velikosti delcev, ima metoda svoje pomanjkljivosti pri izvajanju meritev velikosti iz katerih izhaja tudi merilna negotovost. Te se dotikajo predpostavljanju lomnega količnika ter oblike krogle, ki lahko ob različnih sestavah ter oblikah prašnih delcev prikaže manjšo ali večjo intenzivnost odboja svetlobe ter s tem velikost delca. Pri izvajanju meritev števila delcev pa je ta pomanjkljivost v nihajočem se pretoku zraka skozi napravo. ==== Električna spektometrija mobilnosti za analizo distribucije velikosti koncentracije prašnih delcev ==== Električna spektometrija mobilnosti (FMPS) velikosti prašnih delcev je poleg optičnih merilnikov ena od najbolj uporabljenih merilnih metod <ref>{{Navedi revijo|last=Hosseini|first=|last2=Cocker|date=2010|title=Particle size distributions from laboratory-scale biomass fires using fast response instruments|url=https://www.researchgate.net/publication/43656394_Particle_size_distributions_from_laboratory-scale_biomass_fires_using_fast_response_instruments|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> za izvajanje analize distribucije velikosti prašnih delcev. Metoda temelji na električnem potencialu delcev, ki potujejo v konstantnem toku zraka čez difuzijski napajalnik, ki je zaslužen za pozitivno nabitost delcev s pomočjo ustvarjanja in širjenja ionov v atomih materiala delcev (spreminjanje nevtralnega stanja protonov in elektronov v atomu) med dvema koncentričnima valjema in nazadnje čez večje število elektrometrov, ki so namenjeni pokrivanju različnih velikosti prašnih delcev. Pozitivno nabiti delci se s pomočjo vsebujoče se električne mobilnosti in visoke napetosti med valjema porazporedijo iz vstopne k izstopni strani (po velikosti), kjer so prisotni elektrometri. Elektrometri so uporabljeni za merjenje električne mobilnosti delca (prenos naboja z ioni na delec) s pomočjo katerih lahko izračuna velikost delca in nazadnje samo distribucijo velikosti koncentracije večjega števila prašnih delcev. ==== Energetska rentgenska analiza kemične sestave prašnih delcev ==== Rentgenska flourescenčna analiza (XRF)<ref>{{Navedi revijo|last=Russ|first=|date=1984|title=Fundamentals of energy dispersive X-ray analysis|url=https://b-ok.org/book/665231/b0eae0|magazine=Butterworts & Co (Publishers) Limited|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je ena od najbolj pogostih metod za izvajanje kemijske analize večjega števila elementov prašnih delcev pri kateri se uporablja fotone (rentgenske žarke) elektromagnetnega sevanja za povzročanje emisij rentgenskih žarkov prevladujočih se atomov (elektronov) različnih materialov iz katerega je sestavljen prašni delec. Prašni delec je lahko analiziran s pomočjo filtra v katerega se ujame ali pa v novodobnih različicah brez njega, v zato namenjenemu prostoru v sami merilni napravi. Prašni delec lahko torej vsebuje več vrst materialov, ki imajo svoje lastno atomsko število (število protonov) s katerim oddajajo svoj specifični energijski odtis v obliki rentgenske emisije pri omenjenem mehanizmu XRF analize, ki temelji na izbijanju fotoelektrona v notranji lupini (z manjšo energijo) atoma s fotonom generiranim s pomočjo same naprave. Elektron na zunanji lupini (z večjo energijo) se v naslednjem koraku spusti v prazni prostor prejšnjega elektrona. Ta proces sprosti odvečno energijo, ki je bila potrebna za vezavo in jo preusmeri v drugi (Augerjev) elektron zunanje lupine kateri v zadnjem koraku (Augerjev proces) zapusti lupino in odda emisijo v obliki rentgenske energije, ki jo zazna detektor v napravi. Ta energija, ki je koristna za samo analizo pa je, kot je zgoraj omenjeno, konstanta in specifična za določeno vrsto prisotnega atoma. Zgoraj omenjene merilne metode so kvalificirane kot zemeljske in imajo tudi svoje pomanjkljivosti v primeru nihanja koncentracij skozi čas in prostor (večje koncentracije pri virih onesnaževanja) ter v primeru cene nakupa in vzdrževanja večjega števila merilnikov.    Pomanjkljivost pa je tudi v povezavi s prioritizacijo ekonomske aktivnosti. Ko ta postane regulativni cilj se lahko strateško prilagaja postavitve merilnih naprav na območja kjer je prisotna manjša onesnaženost ali pa čas zmanjševanja emisij s strani onesnaževalcev prilagaja delovanju merilne naprave.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Sullivan|first=|last2=Krupnick|date=2018|title=Using satellite data to fill the gaps in the US air pollution monitoring network|url=http://www.danielmsullivan.com/pdf/Sullivan_Krupnick_Filling_monitor_gaps_with_satellites.pdf|magazine=Resources for the future|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ==== Izvajanje meritev ultravijoličnega (UV) sevanja, ki ga povzročijo aerosoli pri odboju sončnega sevanja z zemeljske površine ==== Zaradi pomanjkljivosti se vedno bolj pogosto uporabljajo merilne metode nameščene na satelitih, ki krožijo okoli [[Zemeljska orbita|zemeljske orbite]] (vesoljske merilne metode). Danes okoli zemlje kroži več vrst [[Satelit|satelitov]], ki so namenjeni izvajanju meritev onesnaževanja atmosfere (tudi s strani aerosolov). Meritve gostote aerosolov se izvajajo s pomočjo detektorjev, ki zajemajo različne valovne dolžine odboja sevanja sonca s strani zemeljske površine in le te primerjajo z odbojem od atmosfere. Več kot je delcev v zraku, ki razpršijo in absorbirajo svetlobo, manj sevanja zazna merilnik na satelitu<ref name=":17" />. Merilniki na satelitih zaenkrat ne zmorejo prepoznati masne, številčne ali velikostne distribucije koncentracij prašnih delcev, pomanjkanje je tudi v tem, da bi za minutne ali urne vrednosti potrebovali veliko večje število satelitov, ki bi pokrivali tudi širši del zemeljske površine. Težave pa se pojavljajo tudi pri izvajanju meritev nad območjem kjer so oblaki<ref>{{Navedi revijo|last=Christopher|first=|last2=Gupta|date=2010|title=Satellite remote sensing of particulate matter air quality: The cloud-cover problem.|url=https://www.researchgate.net/publication/44609728_Satellite_Remote_Sensing_of_Particulate_Matter_Air_Quality_The_Cloud-Cover_Problem|magazine=Journal of the Air & Waste Management Association|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. S tehnološkim napredkom računalniških modelov in merilnikov (merilnih metod) pa se zato vedno hitreje izboljšujejo zmožnosti povezovanja različnih onesnaževal z vremenskimi spremenljivkami, sposobnost zaznavanja različnih vrst koncentracij na različnih višinah atmosfere in sočasna ločljivost zaznavanja, ki zaenkrat še ne zmore prepoznati točne kemične sestave ter lokalnih virov onesnaževanja prašnih delcev, tudi pod oblaki. === Vpliv prašnih delcev na človekovo zdravje === Prašni delci različnih velikosti, masnih/številčnih koncentracij in kemične sestave imajo različne škodljive posledice na človekovo zdravje predvsem zaradi vdihavanja in odlaganja delcev v dihalnem sistemu. Škodljivo pa vplivajo tudi na izpostavljeno kožo in oči ter prebavni sistem z zauživanjem tekočine in hrane, ki vsebuje prašne delce. ==== Velikost prašnih delcev in njihova zmožnost prodiranja v človeška dihala ==== Prašni delci, ki ostanejo dlje časa v zraku, lahko preidejo v [[človeško telo]] z vdihavanjem skozi [[nos]] ali [[usta]], v [[dihala]] pa se največkrat odlagajo s procesom [[Sedimentacija|sedimentacije]] in [[Difuzija|difuzije]] pri manjših delcih. Količina, odlaganje in končne posledice vdihanih prašnih delcev so po navadi odvisne od njihove velikosti in kemične sestave, poti preko katere so vdihani, časa izpostavljenosti, količine vdihanega zraka (vrste dela, ki ga človek opravlja), smeri in hitrosti vetra ob telesu ter fizične karakteristike, predhodnih [[Bolezen|bolezni]] (dihal, ...) in načina življenja (kajenje, ...) konkretnega človeka. Od vseh teh lastnosti je odvisno tudi, do katerega predela dihalnega sistema bodo uspeli prodreti, kakšen delež se jih bo uspelo odložiti in kakšne posledice človeškemu zdravju bodo povzročene. [[Slika:Respiratory system complete no labels.svg|thumb|250px|Človeška dihala]] Večji prašni delci (>10 µm) se po navadi odlagajo v ustni ter nosni votlini in grlu. [[Dihanje]] skozi nos je ponavadi bolj varno zaradi uspešnega filtriranja prašnih delcev s pomočjo nosnih dlačic ter večjega spreminjanja smeri vdihanega zraka in posledičnega zaustavljanja delcev. Večji delci, ki se ne zaustavijo pri omenjenih delih dihalnega sistema, lahko prodrejo tudi do sapnika in sapnice, tam se lahko odstranijo s pomočjo sluzi ali pa raztopijo v telo. Manjši delci lahko prodrejo vse do pljučnih mešičkov. Samo 1 % delcev v velikosti 10 µm ima po navedbah [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO)<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.who.int/occupational_health/publications/en/oehairbornedust.pdf|title=Hazard prevention and control in the work environment: airborne dust.|date=1999|accessdate=|website=Occupational and Environmental Health Department of Protection of the Human Environment|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> zmožnost prodora do predela kjer se nahajajo pljučni mešički, največjo pa delci v velikosti 2µm. Delci manjši od 2µm (okoli 0,5 µm) v povprečju ne presegajo 10-15 % zmožnosti zaradi sposobnosti dihalnega sistema po izdihu večjega dela, medtem ko ultrafini delci s pomočjo difuzije lažje ostanejo in prodrejo v notranje organe. [[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) je zaradi pomembnega značaja velikosti delcev ter prodiranja le teh v dihalni sistem, s poudarkom aktivnosti človeka na delovnem mestu, za namene vzorčenja vzpostavila standarde kot je na primer: »ISO 481:2014: Atmosfera na delovnem mestu - definicija velikosti frakcij za merjenje delcev, ki se prenašajo z zrakom.« <ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://standards.globalspec.com/std/969024/EN%20481|title=ISO EN 481 (2014): Workplace exposure – Size fraction definitions for measurement of airborne particles.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organzation for Standardization|last=|first=}}</ref>. Standard je namenjen definiranju deleža velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi (1) nosno ali ustno votlino, (2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov ob povprečnih delovnih pogojih. Standard prikazuje delež različnih velikosti delcev, ki lahko prodrejo do različnih regij dihalnega sistema, ne pa tudi deleža, ki bi prikazal koliko delcev od prodirajočih se tam odloži. Standard zato opozarja, da bi striktno upoštevanje sprejetih sporazumov, lahko precenilo potencialni učinek na človeško zdravje, zaradi dejstva, da morajo biti delci odloženi, da bi lahko prišlo do (negativnih) bioloških učinkov, kar pa je težje dokazati. Delež manjših velikosti (<1µm) prašnih delcev, ki se odložijo v določenem delu telesa je neznan. Ultrafini delci lažje prodrejo vse do pljučnih mešičkov, a se večji del le teh znajde v izdihanem zraku zaradi težjega odlaganja. Vseeno pa obstaja močan sum, da se veliko večji del odloženih delcev uspe prenesti iz pljuč v kri in tako sproža reakcije v t.i. »sekundardnih organih« kot so možgani ter srce. Obstaja pa tudi zaenkrat še ne potrjen sum, da ultrafinim delcem (<300nm) uspe prodreti pregrade med krvjo in organi ter vstopiti v same celice, organele in celo jedra celic. ==== Kemična sestava prašnih delcev in posledice na človekovo zdravje ==== Kemična sestava prašnih delcev ter njihov izvor sta pomembna faktorja pri posledicah prašnih delcev na človekovo zdravje<ref name=":18" />. Procesi lomljenja peska, kamnov in drugih rudnin lahko vsebujejo kristalni kremen ter druge toksične komponente (berilij, bakreni sulfid, azbest,..) v obliki majhnega prahu. V procesih gumarske industrije se za primarno surovino uporablja veliko število toksičnih kemikalij v obliki prahu ali pa v drugih agregatnih stanjih, ki lahko kasneje prispevajo svoj delež pri formiranju prašnih delcev (industrijsko oglje, kristalni kremen, žveplo, svinčev oksid, fosfiti,..<ref>{{Navedi splet|url=https://publications.iarc.fr/Book-And-Report-Series/Iarc-Monographs-On-The-Identification-Of-Carcinogenic-Hazards-To-Humans/Chemical-Agents-And-Related-Occupations-2012|title=Chemical agents and related occupations, Volume 100 F – A review of human carcinogens|date=2012|accessdate=|website=International Agency for Research on Cancer working group on the evaluation of carcinogenic risks to humans|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref>). V procesih proizvajanja plastike za široko uporabo v obliki embalaže ter izdelkov iz plastike se prav tako uporablja veliko število kemičnih komponent (vinil klorid, benzen, 1,3-butadien, formaldehid, poliklorirani bifenil,..), katere pri sami proizvodnji, uporabi, razgradnji ali sežiganju tvorijo del prašnih delcev<ref>{{Navedi revijo|last=Barabad|first=|last2=Jung|date=2018|title=Characteristics of particulate matter and volatile organic compound emissions from te combustion of waste vinyl|url=https://www.mdpi.com/1660-4601/15/7/1390|magazine=International Journal of Environmental Research and Public Health|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>, ki vplivajo na človeško zdravje<ref>{{Navedi revijo|last=Prata|first=|date=2018|title=Airborne microplastics: Consequences to human health ?|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29172041/|magazine=Environmental Pollution Journal, 234|page=|pages=115-126|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. V lesni, živilski, farmacevtski, železarski, gradbeni, rudarski in drugih industrijah se v nekem delu procesa delavci ter okolje soočijo z deležem primarnih surovin ali pa končnega onesnaževanja v obliki majhnega prahu, ki bi lahko prodrl vse do pljučnih mešičkov, zaradi česar obstaja velika nevarnost poslabšanja človeškega zdravja v obliki: * bolezni pljuč z akumulacijo prahu v pljučih * rak, ki se lahko razvije zaradi vnetja pljučnega tkiva * bolezni srca in ožilja * zastrupitev krvi, ledvic in centralnega živčnega sistema zaradi telesnega vsrkavanja toksičnih kemikalij, ki sproža reakcije pri drugih organih * infekcijske bolezni * reakcije, ki se poznajo na koži telesa, manifestirajo s težavami pri dihanju,.. * poslabšanje drugih bolezni kot so astma<ref>{{Navedi revijo|last=Souza|first=|last2=da Silva Santos|date=2017|title=Association between climate variables, pollutants, aerosols and hospitalizations due to asthma.|url=https://www.semanticscholar.org/paper/Association-between-climate-variables%2C-pollutants%2C-Souza-Santos/2ee982237c1420d81b8f2c857c359a1fa98ac9ce|magazine=The journal Mundo da Saude|page=|pages=4-10|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>,.. Dodatni primeri prašnih delcev z različnimi vsebnostmi in njihovi učinki na [[človeško zdravje]]: {| class="wikitable" |'''Vrste prahu''' |'''Glavni učinki na zdravje''' |'''Ciljni organ''' |'''Definiran delež velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi/do''' |- |Prah kristalnega kremena (gradbeništvo in druge industrije) |Silikoza; postopno razvijajoča se bolezen pljuč s trajnimi posledicami; rakotvorna |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Premogov prah (premogovništvo, gorivo za proizvajanje toplote in elektrike) |Pnevmokonioza; bolezen pljuč (oteženo dihanje) |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Prah azbesta (gradbeništvo,..) |Azbestoza; pljučni rak; mezotelioma |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov |- |Svinčev prah (elektrotehniška industrija, gradbeništvo,..) |Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema) |Skozi dihalni sistem v krvni obtok |(1) nosno ali ustno votlino |- |Prah mangana (železarska industrija) |Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema) |Skozi dihalni sistem v krvni obtok |(1) nosno ali ustno votlino |- |Lesni prah (gorivo za proizvajanje toplote in elektrike, papirna industrija, gradbeništvo,..) |Rak v nosni votlini |Nosna votlina |(1) nosno ali ustno votlino |- |Bombažni prah (tekstilna industrija) |Bisinoza; bolezen pljuč (oteženo dihanje) |Pljuča |(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč |- |Posušeni sladkorni trs (proizvodnja sladkorja) |Bagasoza; ekstrinzičen alergijski alveolitis |Pljuča |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Cementni prah (gradbeništvo) |Dermatoza; kožna bolezen |Koža |Katerekoli velikosti |- |Pentaklorofenol (kmetijska industrija) |Sistemska zastrupitev |Skozi kožo v krvni obtok |Katerekoli velikosti |} Letno na globalni ravni pride do okoli '''8.9 milijona smrti''' zaradi dolgotrajne izpostavljenosti prašnim delcev v zunanjem zraku in posledičnega razvoja bolezni. Takšno število smrti je primerljivo z 10.3 milijona smrti zaradi [[Prehrana v svetu|prehrane]] in 6.3 milijona smrti zaradi [[Kajenje tobaka|kajenja]], sicer dvema od največjih povzročiteljic smrti.<ref>{{Navedi revijo|last=Burnett|first=|last2=Chen|date=2018|title=Global estimates of mortality associated with long-term exposure to outdoor fine particulate matter|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30181279/|magazine=US National Academy of Sciences, Proceedings of the National Academy of Sciences|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> === '''Tehnični elementi za nadzor onesnaževanja s prašnimi delci''' === Tekom razvoja tehnologije proizvajanja energije ter delovanja različnih vrst industrije, kot največjih virov onesnaževanja, se je zaradi vidnih posledic na človeško zdravje sočasno razvijalo tudi področje preprečevanja oz. omejevanja onesnaževanja. Tipičen tehnični sistem zagotavljanja kakovosti notranjega zraka, je [[prezračevalni sistem]] kjer se uporablja različne vrste filtrov in druge tehnične elemente za nadzor onesnaževanja. S spoznavanjem fizike, dinamike ter drugih lastnosti prašnih delcev so se razvijali osnovni mehanizmi zbiranja<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Filters and Filtration Handbook, Fifth Edition.|last=Sutherland|first=|publisher=Elsevier, Ltd|year=2008|isbn=|location=|page=370-372|cobiss=|url=https://www.elsevier.com/books/filters-and-filtration-handbook/sutherland/978-1-85617-464-0}}</ref>, ki so upoštevali: trkalno, prestrezevalno ([[sila upora]]) in [[Difuzija|difuzijsko sposobnost]] (Brownovo gibanje) ter [[Težnost|gravitacijsko]], centrifugalno in [[Elektrostatika|elektrostatično]] silo delca. Na teh mehanizmih temelječi tehnični elementi za zagotavljanje kakovosti notranjega zraka ter nadzor oz. preprečevanje pretiranega onesnaževanja zunanjega zraka direktno ob viru onesnaževanja bodo v nadaljevanju razdeljeni ter opisani v petih različnih kategorijah. ===== Gravitacijsko odlaganje v komori s horizontalnim pretokom zraka ===== Deluje na preprostem principu potovanja onesnaženega zraka skozi kanal, ki se na neki točki razširi v daljšo komoro zaradi česar se pretok zraka upočasni in s tem dopusti delcem možnost odlaganja s pomočjo gravitacije. Uporablja se za večje velikosti delcev (>70µm), ki imajo zaradi gravitacije ravno dovolj veliko hitrost odlaganja, da jih ne odnese, skupaj z ostalimi plini ter delci v pretoku, iz same komore. Kljub omejeni zmožnosti se še vedno uporablja pri, vsaj začetnem, čiščenju zelo onesnaženih izpustov v metalurški industriji. Potrebno je redno ročno čiščenje odloženih delcev iz dna naprave. ===== Centrifugalni separatorji ===== Delujejo na principu tangencialnega vstopa onesnaženega zraka v večjo cilindrično telo, kar povzroči vrtinčenje zraka. Ko zrak z delci prispe do mejne plasti, kjer zrak stagnira (v spodnjem delu separatorja), delci zapustijo tok zraka in padejo proti zbiralniku na dnu separatorja, medtem, ko je pretok zraka preusmerjen proti izhodni cevi na vrhu separatorja ter v potencialno nadaljnjo obravnavo zaradi možnosti, da se nekateri delci odbijejo in pridružijo toku izhodnega zraka. Večji centrifugalni separatorji (z večjim premerom cilindrične cevi) so primerni za odstranjevanje večjih delcev (>20µm), medtem, ko lahko manjši in tehnološko bolj napredni obravnavajo tudi delce do velikosti 1µm. ===== Čiščenje onesnaženega zraka z mokrim pralnikov ===== Mokri pralnik deluje na principu prenašanja prašnih delcev na kapljice (razpršene) vode skozi katere potuje onesnažen zrak. Kapljice morajo biti pravšnjih velikosti za dosego željenega učinka odstranjevanja določenih velikosti prašnih delcev. Pralnik, kjer se srečata onesnažen zrak ter voda je samo eden od glavnih členov celotnega sistema, ki v nadaljnih korakih vključuje separator (vode in zraka ali pa vode in delcev) ter črpalko za recirkulacijo vode nazaj v pralnik. Znane so različne vrste pralnikov kateri se v glavnem razlikujejo okoli metode vnašanja vode ter onesnaženega zraka (prečno, protismerno ali istosmerno vnašanje) v različnih tipih kot so: venturijev, sejalni, brizgalni, kondenzacijski, odstranjevalnik vlage in drugi. Brizgalni pralnik temelji na brizgalnih šobah v zgornjem delu pralnika ter odtoku (onesnažene) vode v spodnjem delu in vhodu onesnaženega zraka iz spodnjega proti zgornjemu predelu. ===== Elektrostatični ločevalnik prašnih delcev ===== Elektrostatični ločevalnik temelji na pretoku onesnaženega zraka skozi vmesni prostor dveh ozemljenih plošč med katerima je več vrst prepletenih žic z napetostjo tudi do 40000 voltov, ki ob enem prašne delce električno nabijejo ter istočasno ustvarjajo elektrostatično polje katero povzroči izločevanje delcev iz pretoka onesnaženega zraka na obstranske (ozemljene) plošče. Ioni, ki so ustvarjeni s pomočjo visokonapetostnih žic se vežejo na prašne delce, ki s tem pridobijo električni naboj ta pa je odvisen tudi od same kemične sestave delca. Prašne delce zbrane na ploščah je potrebno redno čistiti z mehanskim tresenjem plošč ali pa elektromagnetnimi sunki, ki povzročijo odpadanje delcev v zbiralnik na dnu elektrostatičnega ločevalnika. Elektrostatične ločevalnike, ki so primerni tudi za zelo majhne prašne delce se deli na tri glavne tipe: negativno nabiti suhi ločevalniki, negativno nabiti mokri ločevalniki ter dvostopenjski pozitivno nabiti ločevalniki. ===== Čiščenje onesnaženega zraka s filtri ===== Filtri se uporabljajo za odstranjevanje prašnih delcev različnih velikosti, organizmov kot tudi plinastih onesnaževal. Deluje na principu usmerjanja pretoka onesnaženega zraka skozi filtre sestavljene iz različnih sintetičnih ter naravnih materialov, ki imajo različne velikosti por s katerimi zaustavljajo prašne delce. Učinkovitost ločevanja je odvisna od velikosti por, globine filtra, hitrosti onesnaženega zraka ter same dinamike med kemično sestavo filtra ter prašnih delcev. Čiščenje onesnaženega zraka s filtri se v grobem deli na površinske ter globinske načine filtriranja. Površinski večinoma ustavljajo delce na sami površini filtrov ter s časom zaradi akumulacije delcev okoli por, zmanjšujejo prehodnost le teh, medtem, ko globinski ustavljajo delce skozi celotno globino filtra. Postavitev filtrov je razdeljena na fazo pred ventilatorjem, ki skrbi za relativno čistost nadaljnje opreme s filtriranjem večjih velikosti (> 10 µm) in drugo fazo, ki je za ventilatorjem. Ta se ukvarja z manjšimi velikostmi prašnih delcev (> 0.3 µm > 10 µm) ter je postavljena pred samimi filtri za plinasta onesnaževala, saj le ti niso zmožni filtracije prašnih delcev in bi bila v nasprotnem primeru njihova življenjska doba zelo kratka. ===== Uporaba filtrov v procesu prezračevanja ===== ====== Različne vrste filtriranja v procesu prezračevanja ====== Uporaba takšnih zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega.Filtre se lahko uporablja pri samih virih onesnaževanja kot tudi pri procesih prezračevanja bivalnih prostorov, kjer je ta način zbiranja delcev najbolj pogosto uporabljen. V prezračevalnih sistemih je lahko prisotno več različnih vrst filtriranja<ref name=":9" />: * Filtre sestavljene iz naravnih ter sintetičnih materialov (naravni lateks, sintetična vlakna, steklena vlakna, poliuretan,..), ki filtrirajo grobe (> 10 µm), fine (> 0.3 µm > 10 µm) ter mikro ( > 0.1 µm > 0.3 µm) velikosti prašnih delcev. * Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo tanek premaz visoko viskoznih tekočin kot so olje ali mast, ki pomagajo pri zaustavljanju grobih delcev (>10 µm). * Elektrostatične ter ionske filtre, ki delujejo na principu elektrostatike in odstranjujejo delce do velikosti 0.1 µm. * Filtre, ki delujejo na principu foto-katalizatorja. Ta s procesom odstranitve elektronov iz katalizatorja (tipično titanijevega dioksida), ki je izpostavljen ultravijolični svetlobi ter posledični reakciji elektronov z vlago v zraku, razdeli vodne molekule na atome vodika ter hidroksilne radikale, slednji pa reagirajo z onesnaževali temelječimi na ogljiku in jih pretvorijo v ogljikov dioksid ter vodo. Filter tako spremeni kemično sestavo onesnaževal in jih spremeni iz škodljivih v neškodljive delce. * Filtre iz aktivnega ogljika, ki s procesom adsorpcije pritegnejo atome in molekule plinastih ter tekočih oblik onesnaževala (lahko-hlapne ogljikove spojine) na atome ogljika, ki ležijo na sami površini filtra. Ti v glavnem dopolnjujejo zgoraj naštete vrste in skrbijo za odstranjevanje delcev, ki povzročajo neprijetne vonjave. * Filtre prevlečene s srebrom, ki oddajajo srebrove ione kateri služijo za sterilizacijo mikroorganizmov (bakterije ter virusi) in s tem preprečijo razmnoževanje le teh. Ti spadajo pod filtre, ki služijo nadzoru ter preprečevanju razmnoževanja škodljivih mikroorganizmov in bodo poleg te vrste našteti v zadnjih alinejah, kot filtri, ki so namenjeni vrstam onesnaževanja najmanjših velikosti. * Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo nanos mikrobov (bakterije, virusi, cvetni prah,..), fenolov in drugih antioksidantov kateri služijo za nevtralizacijo bakterij ter drugih molekul, ki so zaslužne za neprijetne vonjave. * Filtre, ki delujejo na principu UV sevanja in so pri procesu filtriranja (v sistemu prezračevanja) na zadnjem mestu. Vloga UV sevanja (UV-C) je uničenje ali sprememba genetske zasnove mikroorganizmov ali mikrobov (bakterij, gliv in virusov) in s tem sterilizacija ter preprečitev množitve, ki bi lahko vplivala na končno zdravje človeka. Uporaba zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega ====== Klasifikacija kakovosti zunanjega ter notranjega zraka ====== Kakovost zunanjega zraka se, za namen vzpostavljanja prezračevalnega sistema in izbire primernega tipa filtra, deli na tri stopnje <ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/c8d82246-bdec-4100-abad-7dc911c420f9/en-13779-2007|title=EN 13779:2007: Ventilation for non-residential buildings – Performance requirements for ventilation and room-conditioning systems.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>: * ODA 1: čisti zrak z občasnim onesnaževanjem s prašnimi delci, ki ustreza nacionalnim (SLO) ter mednarodnim (EU, WHO) standardom oz. mejnim vrednostim, * ODA 2: srednje-visoko onesnažen zrak s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti do 1.5x ter * ODA 3: zelo visoka onesnaženost zraka s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti za več kot 1.5x. Želeno doseganje notranje kakovosti zraka pa se deli na: * IDA 4: ki predstavlja najmanjšo zahtevano kakovost zraka ter vse do * IDA 1: ki predstavlja največjo zahtevano kakovost zraka, ki je namenjena t.i. čistim prostorom, ki se jih uporablja v različne namene pri različnih industrijah<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=4c670078-c959-48eb-b3d3-be26d5372ee4|title=EN ISO 15251: Indoor environmental input parameters for design and assessment of energy performance of buildings addressing indoor air quality, thermal environment, lighting and acoustics|date=2007|accessdate=|website=International Organization for Standardization|publisher=|last=|first=}}</ref>. Indikatorji zahtevane kakovosti zraka v prostoru so: * število ljudi na m² * namembnost prostora * količina vpihanega zraka (l/s×m²) v prostor * povečana koncentracija CO2 (ppm) ====== Klasifikacija filtrov glede na učinkovitost filtriranja prašnih delcev ====== Zgoraj omenjene stopnje kakovosti zraka se lahko dosega z uporabo večstopenjskih, bolj kakovostnih filtrov, ki so bili po standardu EN 779:2012<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=5c5e123a-2983-4038-986c-d76f2f8c1a29|title=ISO EN 779:2012: Particulate air filters for general ventilation - Determination of the filtration performance|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref> do nedavnega razdeljeni v tri različne stopnje (G, M, F) katere so predstavljale povprečno učinkovitost filtriranja prašnih delcev večjih od 0.4 µm, ki pa nimajo zadostne praktične vrednosti. Standard EN 779 je bil v letu 2018 dokončno zamenjan s standardom EN 16890:2016<ref name=":10" /><ref name=":11" />. Standard EN 16890:2016 se zaenkrat uporablja v povezavi s standardom EN 1822<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=493884ce-0564-4e90-80ca-3213583daab6|title=EN ISO 1822: High efficiency air filters (EPA, HEPA and ULPA) - Part 1: Classification, performance testing, marking|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, kjer so bili obravnavani zračni filtri za mikro delce (>0.01 µm) razdeljeni v tri skupine (E, H, U). '''Standard EN 16890 (1-2)'''<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/standard/57864.html|title=EN ISO 16890-1:2016: Air filters for general ventilation – Part 1: Technical specifications, requirements and efficiency classification system based upon Particulate Matter (PM)|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organiaztion for Standardization|last=|first=}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/obp/ui/#!iso:std:57865:en|title=EN ISO 16890-2:2016: Air filters for general ventilation – Part 2: Measurement of fractional efficiency and air flow resistance.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja treh različnih velikosti finih prašnih delcev (PM1, PM2.5 in PM10) in sicer od velikosti 0.3 µm pa vse do 10 µm ter drugo skupino kjer se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja grobih velikosti delcev nad 10 µm. Učinkovitost filtriranja finih prašnih delcev PM1 se testira z umetno povzročenimi prašnimi delci v velikosti od 0.3 µm do 1 µm, PM2.5 od 0.3 µm do 2.5 µm ter PM10 od 0.3 µm do 10 µm. Proces merjenja učinkovitosti filtrov poteka tako, da se na testni progi istočasno izmeri številčno koncentracijo prašnih delcev, od velikosti 0.3 µm do 10 µm, v vstopnem kanalu pred filtrom in na drugi strani v izhodnem kanalu. V prvem koraku se izmeri učinkovitost filtriranja čistega neklimatiziranega filtra, v drugem pa se filter predhodno klimatizira v prostoru z atmosfero izopropanolne pare, ki odstrani elektrostatični naboj s filtra. Klimatiziran filter se nato vmesti na testno progo in ponovno preveri učinkovitost. Končna učinkovitost filtriranja določene velikosti prašnih delcev je izračunana s povprečjem učinkovitosti klimatiziranega in neklimatiziranega filtra. Za določene velikosti prašnih delcev (PM1, PM2.5) je potrebna minimalna 50% učinkovitost filtriranja tako klimatiziranih kot neklimatiziranih filtrov, da se lahko upošteva pri končni klasifikaciji določenega velikostnega razreda. Meritve se ponovi na večjem številu testiranih filtrov in pridobi statistično povprečje. Vključene korelacijske faktorje ter standardno deviacijo (tudi brez samih filtrov) pa se v zaključku uporabi za učinkovitost delovanja samega filtra in posledično razvrsti v naslednje skupine filtrov: {| class="wikitable" |'''PM1''' |'''PM2.5''' |'''PM10''' |'''Groba frakcija''' |- |ISO ePM1 95%         F9 ISO ePM1 90% ISO ePM1 85% ISO ePM1 80% |ISO ePM2.5 95%      F7 ISO ePM2.5 90% ISO ePM2.5 85% ISO ePM2.5 80% ISO ePM2.5 75% ISO ePM2.5 70% ISO ePM2.5 65% |ISO ePM10 95%        M6 ISO ePM10 90% ISO ePM10 85% ISO ePM10 80% ISO ePM10 75% ISO ePM10 70% ISO ePM10 65% |ISO Groba 95%        G4 ISO Groba 90% ISO Groba 85% ISO Groba 80% ISO Groba 75% ISO Groba 70% ISO Groba 65% ISO Groba 60% |- |ISO ePM1 75%         F8 ISO ePM1 70% |ISO ePM2.5 60%       M6 ISO ePM2.5 55% ISO ePM2.5 50% |ISO ePM10 60%       M5 ISO ePM10 55% ISO ePM10 50% |ISO Groba 55%        G3 ISO Groba 50% ISO Groba 45% |- |ISO ePM1 65%         F7 ISO ePM1 60% ISO ePM1 55% ISO ePM1 50% | | |ISO Groba 40%        G2 ISO Groba 35% ISO Groba 30% |- |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja. |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja. |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja neklimatiziranih filtrov. |Ni zahtev pri klimatiziranih filtrih. |} Namesto devetih različnih razvrstitev filtrov po standardu '''EN 779''' je v standardu '''EN 16890''' prisotnih devetinštirideset, ki lahko veliko bolje prikazujejo realno stanje učinkovitosti filtriranja različnih velikosti prašnih delcev. ====== Klasifikacija filtrov glede na energetsko učinkovitost ====== {| class="wikitable" style="float:right" |+Razredi energetske učinkovitosti filtra ePM1<ref name="Eurovent_cert"/> !Mx = 200 g ! colspan="6" |Poraba energije v KWh/leto za ePM1 |- !(preskusni prah) ! colspan="6" |ePM1 in ePM1<sub>min</sub> ≥ 50 % |- | |style=background-color:#1f4e78;color:white;|A+ |style=background-color:#4472c8;color:white;|A |style=background-color:#00af50;color:white;|B |style=background-color:#fdc200;color:white;|C |style=background-color:#fa0300;color:white;|D |style=background-color:#c00004;color:white;|E |- |50 & 55 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|800 |style=background-color:#4472c8;color:white;|900 |style=background-color:#00af50;color:white;|1050 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1400 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2000 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2000 |- |60 & 65 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|850 |style=background-color:#4472c8;color:white;|950 |style=background-color:#00af50;color:white;|1100 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1450 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2050 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2050 |- |70 & 75 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|950 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1100 |style=background-color:#00af50;color:white;|1250 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1550 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2150 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2150 |- |80 & 85 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|1050 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1250 |style=background-color:#00af50;color:white;|1450 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1800 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2400 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2400 |- |>90 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|1200 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1400 |style=background-color:#00af50;color:white;|1550 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1900 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2500 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2500 |} Energetska učinkovitost samega filtra skozi življenjsko dobo vpliva na končno ceno delovanja prezračevalnega sistema. V Evropi jo certificira organizacija Eurovent, ki deluje pod okriljem »Cofrac«, francoske komisije za akreditacijo, ki je podpisnica mednarodno priznanega »Evropskega sodelovanja za akreditacijo«, izpolnjuje zahteve ISO standardov ter na prostovoljni bazi sodeluje s proizvajalci filtrirnih elementov. S pomočjo protokola za testiranje učinkovitosti vsakega filtra posebej (EN 16890) se izračuna razmerje padca tlaka skozi čas pri določeni količini prahu. Na končno energetsko učinkovitost ter končno porabo električne energije poleg same učinkovitosti ventilatorja tako najbolj vpliva padec tlaka katerega mora ventilator premostiti za dovod zraka po prostorih. S pomočjo standarda (EN 16890) klasifikacije učinkovitosti filtriranja (PM1, PM2.5 ter PM10) ter letne porabe energije (kWh/leto) se je vzpostavila klasifikacija energetske učinkovitosti.<ref name="Eurovent_cert">{{navedi dokument |url=https://www.eurovent-certification.com/sites/default/files/2018-11/1542279913_AIR_FILTERS_New_energy_efficiency_classification.pdf |title=Eurovent Certita certification launches a new energy efficiency classification for air filters |date=2018-11-09 |publisher=Eurovent Certita |accessdate=2020-11-27}}</ref> ====== Življenjska doba ter opis uporabe filtrov v tehničnih sistemih prezračevanja ====== Življenjska doba filtrov za prašne delce je odvisna od naslednjih spremenljivk: * koncentracija onesnaževal * kombinacija različnih vrst onesnaževal, ki vplivajo druga na drugo * vlažnost zraka * temperatura zraka * dolžina uporabe (vsakdanje, tedenske,..) prezračevalnega sistema * vrste filtrirnih elementov (material, velikost por,..) * hitrost ter količina zraka za potrebe prezračevanja prostorov (velikost ter namembnost prostora,..) ter dihanja uporabnikov samega prostora (specifikacija uporabnikov (otroci, starejši ljudje,..), zdravstveni aspekti uporabnikov (astma,..), količina uporabnikov, aktivnost uporabnikov (mirovanje, bolj napredna fizična aktivnost,..) Zaradi kompleksne medsebojne dinamike spremenljivk, ni nobenega edinstvenega priporočila za prepoznavanje odsluženja učinkovitosti filtrirnih elementov. Vseeno pa je prepoznanih nekaj splošnih indikatorjev, ki vključujejo: * vizualni pregled filtrirnega elementa (očitna prekritost filtra s prašnimi delci) ali prezračevalnega sistema, * prepoznan okus ali vonj, ki je plod nezadostnega filtriranja (ta je posebno učinkovit pri filtrih plinastih onesnaževal), * poslabšana odpornost dihalnih poti, * proizvajalčeva priporočila vključajoč oceno povečanja upornosti filtra in s tem tlaka potrebnega za premagovanje le te, ki se jo lahko prepozna z merjenjem porabe energije in prilagodi na podlagi zgoraj omenjenih indikatorjev. Da bi filtrirni element deloval učinkovito in dlje časa je potrebno upoštevati nasvete uporabe zračnih filtrov v sistemu prezračevanja<ref name=":20" />: * postavitev in samo načrtovanje prezračevalnega sistema z namenom preprečevanja več kot 80-90 % relativne vlažnosti in s tem zmanjšanje možnosti razmnoževanja mikroorganizmov, * pri vstopu zraka v sistem je zaradi zaščite notranjih elementov priporočena uporaba filtra za grobe delce pred ventilatorjem ter za fine po le tem, * filtrirni elementi naj bodo postavljeni znotraj delov prezračevalnega sistema, kjer je tok zraka skozi celotni presek enoten, * pri izstopu zraka iz kuhinje je zaradi zaščite sistema priporočena uporaba posebnih filtrov, ki odstranjujejo mast, * filtri naj bodo odstranjeni po prepoznanem tlačnem padcu in če je možno zaradi higienskih razlogov po času cvetenja narave v zunanjem okolju ali v času po sami kurilni sezoni, * filtri naj se pazljivo odstranjujejo z namenom preprečevanja širjenja nabranih onesnaževal ob upoštevanju okoljskih regulativ, * z namenom regeneracije toplote in s tem večje energetske učinkovitosti celotnega sistema ogrevanja ter hlajenja je priporočena recirkulacija zraka ter znotraj tega dela uporaba podobnih filtrov kot so prisotni znotraj vhodnega dela prezračevalnega sistema, * prav tako je priporočena uporaba filtrirnega elementa pri samem izhodnem delu prezračevalnega sistema. ====== Klasifikacija izhodnega zraka ====== Izhodni zrak se lahko uporabi za regeneracijo toplote ali pa v nekaterih primerih, če je kakovost zraka dovolj dobra, tudi za ponovno uporabo v prostorih (recirkulacija zraka). Ta je po standardu EN 13779<ref name=":20" /> klasificiran s štirimi stopnjami: * ETA 1: Zrak, ki je primeren za recirkulacijo in prenos toplote brez kakršnihkoli dodatnih zahtev pri zbiranju v skupni izhodni kanal. * ETA 2: Zrak, ki ni primeren za splošno recirkulacijo, ampak samo za prostore z manjšimi zahtevami po kakovosti zraka (stranišče, garaža, skladišča,..). Lahko je zbran v skupni izhodni kanal. * ETA 3: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je ponavadi speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom ali pa skupaj z zrakom podobne kakovosti zbran v skupni izhodni kanal. * ETA 4: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom. Pri vseh štirih stopnjah je potrebno spremljati netesnosti ter s tem uhajanje zraka iz izhodnega sistema z izmenjavo toplote zraka zaradi zahtev po pravšnji količini dovoda zunanjega (vhodnega) zraka in preprečevanju kontaminacije le tega. Na podlagi tega pa tudi zagotavljati določen sesalni ter dovodni tlak, ki bi poskrbel za nemoteno prenašanje zraka preko prenosnika toplote v zunanje okolje. === Ukrepi za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka === Predpogoj izvajanja ukrepov je redno izvajanje meritev ter izboljševanje atmosferskih razpršitvenih modelov s strani organov države ali posameznih skupnosti (mestnih oblasti,..). Razpršitveni modeli se morajo čimbolje približati realnemu stanju in so namenjeni opozarjanju javnosti, ko se pričakuje, ob določenih vremenskih pogojih, georafskih danostih in pričakovanih načinih onesnaževanja zraka, preseganje mejnih vrednostih, ki so določene s standardom. Ko se lahko z zadostno gotovostjo potrdi ali pa z realnim merjenjem dejansko pride do preseganja mejnih vrednosti koncentracij prašnih delcev (PM10 in/ali PM2.5), morajo organi poskrbeti za primerno obveščanje javnosti ter priporočiti kratkoročne in izvajati dolgoročne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka s prašnimi delci. Obveščanje javnosti, kot je zapisano pri [[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agenciji Republike Slovenije za Okolje]] (ARSO)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_Porocilo_2018.pdf|title=Problematika onesnaženosti zraka z delci.|date=|accessdate=|website=|publisher=Agencija Republike Slovenije za Okolje.|last=|first=}}</ref>, vsebuje analizo stanja onesnaženosti, ta pa v nadaljevanju vsebuje opis območja čezmejnega onesnaženja, virov onesnaževanja, vpliv onesnaževanja na človekovo zdravje ter priporočenih kratkoročnih ukrepov, ki jih posameznik lahko izvede. ; Kratkoročni ukrepi: * omejitev zadrževanja se v okolici vira onesnaževanja * zapiranje oken, vrat * namestitev tehničnih sistemov za izboljšanje kakovosti notranjega-zunanjega zraka * zmajšanje ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trda goriva * uporaba goriv, ki sproščajo nižje emisije delcev, za ogrevanje prostorov, če imajo to možnost * uporaba javnega prevoza in zmanjšanje uporabe osebnih vozil * zmanjšanje gospodarske aktivnosti, ki je prepoznana kot večji vir onesnaževanja ; Dolgoročni ukrepi: * Investicijski projekti gospodinjstev za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi napravami za ogrevanje stavb ter obnova posameznih delov ali celotnega zunanjega ovoja stavb. * Vgradnja kotlov na zemeljski plin ali toplotnih postaj ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina ali omrežje daljinskega ogrevanja na območju, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina ali toplota iz daljinskega ogrevanja, se lahko spodbuja s subvencijami države in občine. * V skladu z zgornjima ukrepoma se naj izvajajo tudi investicijski projekti za zmanjševanje energetske revščine ter prehoda na obnovljive vire energije. Obnovljivi viri energije sicer vključujejo tudi manjša ali večja energetska postrojenja, ki temeljijo na uporabi lesa kot goriva, ki pa je lahko problematičen v mestih in drugih geografskih ter klimatskih območjih, ki nimajo zadostne zmožnosti za razpršitev prašnih delcev. * Investicijski projekti za uporabo goriv ali tehnologij, ki imajo majhne emisije delcev, v javnem potniškem prometu ali v vozilih, ki jih uporabljajo lokalne javne službe, se lahko spodbujajo z dodatnimi subvencijami države in občine. * Spodbujanje državljanov k uporabi okoljsko sprejemljivim načinom prevoza. * Spodbujanje ekonomskih aktivnosti, ki ne temeljijo na pretiranem onesnaževanju zraka. Dolgoročni ukrepi se načrtujejo, vzpostavljajo ter izvajajo s pomočjo regulacije in investicijskih programov organov države ter skupnosti [[Evropska unija|EU]]. Ti vključujejo vzpostavljanje direktiv na ravni [[Evropska unija|EU]], zakonodaje posameznih držav ter končno implementacijo vsebine v obliki vzpostavitve standardov (mejnih vrednosti), obveščanja javnosti ter izvajanja dolgoročnih načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter posledično človekovega zdravja. === Reguliranje onesnaževanja s prašnimi delci z zakonodajo ter standardi v Sloveniji in Evropski uniji === ==== Zakonodajna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ==== S podpisom [[Pariška pogodba (1951)|Pariške pogodbe]] leta 1951 s strani skupine šestih držav, se je ustanovila Evropsko skupnost za premog in jeklo in sočasno prve institucije. S podpisom [[Rimska pogodba|Rimske pogodbe]] leta 1957, ki je ustanovila Evropsko ekonomsko skupnost (EEC)''',''' se je začela vzpostavljati prva ustavna podlaga, predvsem na ekonomskem ter energetskem področju. [[Evropska unija]] je dandanašnjo podobo dobila s podpisom [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtske pogodbe]] leta 1992 in kasnejših dveh, ki sta spremenili ter dopolnili predhodne pogodbe, skupaj s sočasno razširitvijo skupnosti, ki danes šteje 28 držav članic. Glavne evropske institucije so: [[Evropski parlament]] (izvoljen s strani prebivalcev držav članic), [[Evropski svet]] (voditelji evropskih držav, predsednik Evropske komisije), [[Svet Evropske unije]] (ministri evropskih držav), [[Evropska komisija]] (predlagani s strani evropskih držav), [[Sodišče Evropskih skupnosti|Sodišča Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Evropsko računsko sodišče|Evropskega računskega sodišča]]. Današnja zakonodaja EU se predlaga s strani Evropske komisije (EC) ter Evropskega sveta, potencialno spremeni in sprejme s strani Evropskega parlamenta ter Sveta Evropske unije, vzpostavlja in izvršuje pa s strani Evropske komisije ter Sveta Evropske unije in držav članic. Nezanemarljiv delež vpliva na oblikovanje zakonodaje ima tudi koncept lobiranja zakonodajalcev na nacionalni ter evropski ravni s strani evropskih sindikalnih združenj, podjetij, nevladnih organizacij, nacionalnih združenj, regijskih predstavništev, mednarodnih organizacij in raziskovalnih organizacij. [[Mednarodni sporazum|Mednarodni sporazumi]] in konvencije mednarodnih organizacij, katerih članice so države [[Evropska unija|Evropske unije]], imajo prav tako vpliv na samo oblikovanje ter vzpostavljene zakonodaje. Do leta 2008 je bilo sprejetih vsaj 29 zakonodajnih instrumentov<ref>{{Navedi revijo|last=Markus-Johansson|first=|last2=Borg|date=2008|title=Handbook on the implementation of EC environment legislation|url=https://ec.europa.eu/environment/archives/enlarg/handbook/handbook.pdf|magazine=Regional Environment Center and Umweltbundesamt|page=|pages=173-185|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ti so bili razdeljeni na direktive, [[Odločba|odločbe]] ter regulative, njihov glavni namen pa je: * vzpostavitev in ohranjanje kakovosti zunanjega zraka, ki ne bi škodljivo vplival na človeško zdravje ali naravo, z določitvijo mejnih vrednosti posameznih onesnaževal ter standardiziranimi zahtevami za izvajanje meritev ter obveščanje javnosti * omejevanje pridelovanja in uporabe nekaterih nevarnih snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na ozonski plašč in druga področja * homologacija in drugi ukrepi za zmanjševanje izpustov iz avtomobilskega sektorja * vzpostavitev mehanizma nadzora in sistema EU za trgovanje s pravicami do emisij (ETS) toplogrednih plinov * nadzor proizvajanja in uporabe fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih in opremi (klimatske naprave, hladilna in zmrzovalna oprema) * nadzor proizvajanja in shranjevanja goriv in drugih izdelkov z namenom zmanjševanja emisij lahko-hlapnih ogljikovodikov (VOC) * sprejetje in implementacija relevantnih mednarodnih konvencij in sporazumov katerih članice so države Evropske skupnosti ===== Odločbe ===== Vzpostavljena zakonodaja je kot omenjeno lahko v obliki ''odločb'', ki se nanašajo na posamezno državo, podjetje in organizacijo ali pa posamezno področje znotraj vseh držav EU, kot je bilo v primeru odločbe 97/101/EC, ki je vzpostavila recipročno izmenjevanje informacij ter podatkov iz sistemov merjenja kakovosti zunanjega zraka znotraj držav članic Evropske unije. Odločba je bila pomembna pri bolj učinkovitem nadzoru kakovosti zraka v državah članicah, posebno pri čezmejnem onesnaževanju in bila zamenjana s kasnejšimi direktivami ter odločbami. Zakonodaja je lahko tudi v obliki regulative, ki direktno ter enotno vpliva na vse države članice in je ni potrebno prenesti v pravo posameznih držav kot je na področju zagotavljanja kakovosti zunanjega zraka pokazal primer regulative Evropskega parlamenta in Sveta 842/2006 o določenih fluorirani toplogredni plinih s katero se je vzpostavilo nadzor ter omejilo uporabo fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih ter opremi. ===== Direktive ===== Zakonodaja pa je lahko tudi v obliki ''direktive'', ki sicer določa zahteve ali cilje, ki jih morajo države doseči, a le tem prepusti fleksibilnost ter svobodno izbiro načina izvajanja ukrepov za dosego nastavljenega cilja. Za dosego določenih ciljev je direktivo potrebno prenesti v državno zakonodajo ter sprotno obveščati Evropsko komisijo o samem procesu in vsebini. Prva direktiva o kakovosti zraka je bila sprejeta leta 1970 (70/220/EEC), ki je poenotila posamezne zakonodaje takratnih članic za namen zmanjšanja onesnaževanja z emisijami iz motornih vozil, zahtevala tehnološko nadgraditev procesov motorjev z notranjim izgorevanjem in tako vplivala tudi na ostale trgovinske partnerice. Leta 1980 je bila sprejeta prva direktiva (80/779/EEC) namenjena vzpostavljanju poenotenih mejnih vrednosti, merilnega sistema ter izvajanju ukrepov za zmanjšanje žveplovega dioksida ter prašnih delcev. Direktivi za poenoteno obravnavanje dušikovih oksidov ter svinca so bile sprejete do leta 1992 ter podpisa Maastrichtske pogodbe, ki je pospešila proces integracije evropskih držav v Evropsko unijo (EU) in po kateri se je sprejelo mnogo drugih direktiv, vse do 2008/50/EC direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku, ki je v veljavi tudi danes. Ta je združila predhodno sprejete zakonodaje v obliki direktiv in odločb, bila sicer do današnjega dne dopolnjena z amandmajem 2015/1480/EC in je poleg direktive 2004/107/EC, ki obravnava arzen, kadmij, , živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku ter odločbe 2011/805/EU, ki je obnovila predhodno sprejeto odločbo o izmenjavi informacij med državami v Evropski uniji, današnji temelj zakonodaje Evropske unije na področju kakovosti zraka. Direktiva 2008/50/EC<ref name=":14">{{Navedi splet|url=http://arhiv2014.skupnostobcin.si/fileadmin/sos/datoteke/pdf/Barbara/Pravilnik_kakovost_zraka_obvescanje_javnosti.doc|title=Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Evropski parlament in svet|last=|first=}}</ref> je poenotila obstoječo zakonodajo v eno samo direktivo, vzpostavila mejne vrednosti za prašne delce PM2.5, ki bodo prikazane v spodnji razpredelnici, določila zavezujoče nacionalne obveznosti glede zmanjšanja izpostavljenosti PM2.5 z namenom nadomestitve ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. V nekaterih primerih je direktiva poostrila mejne vrednosti, sočasno dopustila podaljšanje dobe za izpolnitev določenih mejnih vrednosti koncentracij za PM10, NO2 ter benzen in odprla možnosti zmanjšanja vrednosti koncentracij zaradi naravnih virov pri presoji upoštevanja mejnih vrednosti. Direktiva pa je poenotila tudi standarde za izvajanje meritev (ISO), določila smernice za ozaveščanje javnosti, smernice za pripravo akcijskih načrtov v primeru preseganja mejnih vrednosti, smernice za izmenjevanje podatkov držav članic in med drugim pozvala k pripravi načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter k določitvi pravil o kaznih za kršitelje določb iz same direktive. Mejne vrednosti masnih koncentracij prašnih delcev v/na Sloveniji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/102172|title=Uredba o kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, št. 9/2011, 8/2015, 66/2018.|date=2011-2018|accessdate=|website=|publisher=Republika Slovenija|last=|first=}}</ref>, EU<ref name=":14" />, ZDA<ref>{{Navedi splet|url=https://www.epa.gov/criteria-air-pollutants/naaqs-table|title=National Ambient Air Quality Standards|date=2008-2015|accessdate=|website=|publisher=United States Environmental Protection Agency|last=|first=}}</ref>, Kitajskem<ref>{{Navedi splet|url=http://english.mee.gov.cn/Resources/standards/Air_Environment/quality_standard1/201605/t20160511_337502.shtml|title=Ambient air quality standards（GB 3095—2012）|date=2012|accessdate=|website=|publisher=The Peoples Republic of China Ministry of ecology and environment|last=|first=}}</ref>, Indiji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ksndmc.org/Uploads/Pollution.pdf|title=Revised National Ambient Quality Standards. G.S.R. 826(E).|date=2009|accessdate=|website=|publisher=Indian ministry of environment, forest and climate change|last=|first=}}</ref> ter po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne Zdravstvene Organizacije]] (WHO)<ref>{{Navedi splet|url=https://apps.who.int/iris/handle/10665/69477|title=Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide|date=2005|accessdate=|website=|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> . {| class="wikitable" |'''Država''' |'''Ime''' |'''Mejna vrednost''' |- | Slovenija (EU) | rowspan="5" | PM 2.5 |25 µg/m3 (letno povprečje) 20 µg/m3 (letno povprečje) do leta 2020 |- |Združene države Amerike |12 µg/m3 (letno povprečje, v povprečju skozi 3 leta) |- |Kitajska |15- 35 µg/m3 (letno povprečje) |- |Indija |40 µg/m3 (letno povprečje) |- |WHO |10 µg/m3 (letno povprečje) 25 µg/m3 (24h povprečje) |- | Slovenija (EU) | rowspan="5" | PM 10 |50 µg/m3 - 35x v enem letu (24h povprečje) 40 µg/m3 (letno povprečje) |- |Združene države Amerike |150 µg/m3 – 1x v enem letu (v povprečju skozi 3 leta) |- |Kitajska |40-70  µg/m3 (letno povprečje) |- |Indija |60 µg /m3 (letno povprečje) |- |WHO |20 µg/m3 (letno povprečje) 50 µg/m3 (24h povprečje) |} ===== Okoljska zakonodaja v Sloveniji ===== Temelji na direktivah [[Evropska unija|EU]] in je sprejeta s strani [[Slovenski parlament|parlamenta]] ter vzpostavljena s pomočjo zakonov ([[Ustava Republike Slovenije|splošna izpeljava ustave]]) kot so: * [[Zakon o varstvu okolja Republike Slovenije|Zakon o varstvu okolja]] (ZVO-1) * [[Zakon o ohranjanju narave Republike Slovenije|Zakon o ohranjanju narave]] (ZON) * drugih zakonov, ki se dotikajo različnih področij v zvezi z varovanjem okolja, ljudi in narave ter podzakonskih aktov (podrobnejša razdelitev zakonskih določb), ki so izdani s strani vlade ali upravnih organov in so pri okoljski zakonodaji razdeljeni na: * Ukrepe varstva okolja (odloki o načrtih za kakovost zraka na območjih različnih občin/regij, uredba o kakovosti zunanjega zraka [9],..) * Spremljanje stanja okolja (pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka, pravilnik o meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje, resolucija o nacionalnem programu varstva okolja,..) * Javne službe varstva okolja (Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom) * Tehnične zahteve za proizvode (Pravilnik o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje) Upoštevanje ter opravljanje nalog zgoraj omenjene zakonodaje v Sloveniji spada primarno pod '''[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]]''' (MOP)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/organigrami/ministrstva/Organigram-Ministrstva-za-okolje-in-prostor.pdf|title=Osnovna shema organiziranosti Ministrstva za okolje in prostor.|date=|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor|last=|first=}}</ref>, ki ima poleg »notranje« organiziranosti v obliki direktoratov (za okolje, za vode in investicije,..) v svoji strukturi organiziranosti organe kot so: '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija Republike Slovenije (RS) za okolje]]''', '''[[Direkcija Republike Slovenije za vode|Direkcija RS za vode]]''', '''[[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetska uprava RS]]''', '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' ter [[Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost|Upravo RS za jedrsko varnost]]. '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija RS za okolje]]''' (ARSO) je eden najbolj pomembnih organov v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, ki se ukvarja z izvajanjem nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) na področju kakovosti zraka in podnebja, ki vključuje zmanjševanje onesnaženja zraka iz industrijskih virov, termoelektrarn, prometa, individualnih ter skupinskih kurišč in s tem zmanjševanje toplogrednih plinov (TGP), obvladovanjem problemov onesnaževanja zraka na velike razdalje ter drugih ciljev, ki se jih dosega s pomočjo strokovnih, analitičnih in upravnih nalog na državni ravni. Sektor za kakovost zraka je del Urada za varstvo okolja in narave na ARSO in v kateremu vodijo upravne postopke kot so: plačilo upravne takse, evidenca emisij snovi iz naprav in okoljevarstvena dovoljenja, nadzor pooblaščenih podjetij, ki se ukvarjajo z namestitvijo, vzdrževanjem in razgradnjo naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi in fluorirane pline, nadzor programa monitoringa tekočih goriv za motorna vozila in nadzor izdajanja dovoljenj, porazdelitve emisijskih kuponov in trgovanja z emisijami TGP. Izvajajo pa tudi strokovne naloge na področju varstva zraka, ki izhajajo iz prej omenjene mednarodne kot tudi nacionalne zakonodaje (uredb, pravilnikov ter ostalih predpisov). Te vključujejo izdajo okoljevarstvenih dovoljenj ali strokovne ocene za obratovanje naprav, izdajo pooblastil in nadzor pooblaščencev za področja kot so: vzdrževanje ter kalibracija delovanja merilne opreme, izvajanje prvih ali občasnih meritev emisije snovi ter izdelovanja ocene o letnih emisijah snovi v zraku in druga področja. ARSO se ukvarja tudi z nadzorom plačevanja okoljskih dajatev zaradi onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida ter hlapnih organskih spojin in obveščanjem javnosti kakor tudi organov znotraj Slovenije in Evrope (Evropska komisija). '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' pa je pomemben organ pri nadzoru posegov v okolje, obremenjevanja okolja ter povzročiteljev, skladnosti delovanja naprav in obratov z okoljevarstvenim dovoljenjem ali dovoljenjem za spuščanje TPG, stanja kakovosti okolja in odpadkov, rabe naravnih dobrin, izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in s tem izvajanja predpisanih ukrepov varstva okolja. MOP se mora za celostno obravnavanje področja kakovosti zraka v Sloveniji povezovati tudi z drugimi ministrstvi kot so: [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] (direktorat za energijo in direktorati namenjeni transportu), [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|finance]], [[Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije|gospodarski razvoj]], [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|kmetijstvo in gozdarstvo]], [[Ministrstva za zdravje Republike Slovenije|zdravje]], [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|pravosodje]] in drugimi, katera opravljajo svojo specifično vlogo pri zagotavljanju kakovosti zraka v Sloveniji. Zaradi lažjega in bolj učinkovitega prepoznavanja in naslavljanja vprašanj v zvezi s kakovostjo zraka pa je redno tudi sodelovanje z lokalnimi mestnimi oblastmi, ki imajo vzpostavljene svoje strukture in boljše poznavanje situacije na mikro ravni (stanovanjska, prometna ter industrijska politika, zagotavljanje elektrike in toplote, ..). ==== Pravna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ==== ===== Pravna sredstva na ravni Slovenije ===== Zgoraj omenjeni načini izvajanja ukrepov ter zakonodaje za zagotavljanje kakovosti zunanjega zraka so zgolj ena od struktur preko katerih lahko pride do zagotavljanja kakovosti zraka v državi. Če Ministrstvo za okolje in prostor ter pripadajoči organi ne uspejo pri zagotovitvi kakovosti zraka po željah prebivalstva oz. civilne družbe, nevladnih organizacij, sindikatov, industrije in drugih zainteresiranih skupin se le ti lahko obrnejo tudi na pravne mehanizme, ki so povezani z organi vlade in neodvisno vejo pravne države, ki jo predstavljajo sodišča. Pravna sredstva na področju okolja za [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] in [[Civilna iniciativa|civilne iniciative]] so naslednja.<ref>{{Navedi splet|url=http://zagovorniki-okolja.si/wp-content/uploads/2018/11/Pravna-sredstva-na-podro%C4%8Dju-varstva-okolja-Senka-Vrbica-Nu%C5%A1a-Videti%C4%8D.pdf|title=Pravna sredstva na področju varstva okolja – Priročnik za nevladne organizacije in civilne iniciative.|date=2018|accessdate=|website=|publisher=Pravno-informacijski center nevladnih organizacij|last=|first=}}</ref> Posredovanje inšpektorja za okolje: to so osebe na omenjenem inšpektoratu RS, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti. So prekrškovni organ na prvi stopnji, kar pomeni, da inšpektor samostojno vodi postopke, izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku, kjer izreka tudi globe ali podaja kazenske ovadbe za kaznivo dejanje. Postopek je odvisen od narave pritožbe posameznika ali skupine posameznikov. Varstvo okolja v upravnem postopku: za urejanje zadev varstva okolja so na prvi in drugi stopnji odgovorni upravni organi. Na drugi stopni so to ministrstva. Postopek delovanja upravnih organov oz sprejemanja odločitev ureja Zakon o splošnem upravnem postopku. Osebe, ki imajo priznan status stranskega udeleženca (oseba s pravnim interesom), lahko nastopajo v postopku z izjavami in s predložitvijo dokazov (postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ali dovoljenja), lahko pa zoper izdane odločbe vložijo tudi pritožbo. Kadar o zadevi na prvi stopnji odloča upravni organ (prve stopnje), pritožbo obravnava ministrstvo, kadar pa na prvi stopnji o zadevi odloča ministrstvo, tedaj zoper odločbo ni možna pritožba, ampak je upravičenec zmožen vložiti tožbo le na [[Upravno sodišče Republike Slovenije|Upravno sodišče]], s čimer se začne upravni spor. Upravni spor je razumljen kot pravno sredstvo zoper odločitve ministrstva, ko ta odloča o pritožbi v upravnem postopku ali v posamezni zadevi kot prvostopni organ. Civilno-pravno varstvo in odškodninska odgovornost: tožbo lahko vložijo državljanke/državljani kot posameznice/posamezniki ali njihova društva/združenja in organizacije. Vlagatelj mora izkazati javni interes za vložitev takšne tožbe, ki si lahko dokaže v obliki kritične obremenitve okolja ali neposredni nevarnosti za življenje ter zdravje ljudi. Tožbo bi bilo potrebno vložiti pri Okrajnem sodišču, razen, če je bila vrednost spora večja, potem bi bilo za to pristojno Okrožno sodišče. Ob ugotovitvi krivde povzročitelja bi ta po načelu odgovornosti povzročitelja moral plačati povzročeno obremenitev. Kazenskopravno varstvo okolja: določba 9. člena Zakona o varstvu okolja določa temeljno načelo varstva okolja izraženo v »Načelu odgovornosti povzročitelja« in določa tudi kazensko odgovornost povzročitelja v primerih, ko ima protipravno ravnanje posebno težo družbene nevarnosti in gre za javni interes. Izhodišče je kaznivo dejanje »obremenjevanja in uničenja okolja in prostora, določene v 332. členu, Kazenskega zakonika (KZ-1). Kaznivo dejanje se lahko naznani policiji ali pooblaščenemu inšpektorju. Varstvo okolja pred Ustavnim sodiščem. zaradi kršitve [[človekove pravice]] s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil se lahko na Ustavno sodišče vloži ustavna pritožba, a šele na točki, ko so izčrpana vsa druga pravna sredstva ter v roku 60 dni po vročitvi akta. Varstvo okolja s pomočjo varuha za človekove pravice: vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kršene človekove pravice, lahko, da pobudo za začetek postopka pri [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuhu]], ta sicer postopek lahko začne tudi na lastno pobudo. Varuh pri svojem delu ni omejen samo na neposredne kršitve z ustavo navedene človekove pravice, ampak je lahko vključen v primeru kakršnekoli kršitve pravice posameznika s strani nosilcev oblasti (državnega organa). Postopek je odvisen od narave pobude. ===== Pravna sredstva na mednarodni ravni ===== Za zagotavljanje želja civilne družbe pa obstaja tudi možnost varstva pri mednarodnih institucijah kot sta '''[[Evropska unija|EU]]''' ter '''[[Organizacija združenih narodov|Organizacija združenih narodov (OZN)]]'''. S strani OZN je najbolj pomembna '''[[Aarhuška konvencija]]''', ki je mednarodni pravno zavezujoč instrument. EU je ta instrument implementirala z namenom zagotovitve dostopa do informacij, udeležbe javnosti pri odločanju ter dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Posameznik države podpisnice lahko, ob izrabi nacionalnih pravnih sredstev ali utemeljitvi neizrabe le teh, z opisanim problemom pristopi do komiteja, ki lahko zahteva pojasnilo omenjene države ter s preučitvijo vseh informacij sprejme nadaljnje odločitve, ki so odvisne od narave pritožbe. '''Evropski parlament in Evropska komisija''' V primeru nezadostnega uveljavljanja EU zakonodaje se lahko posamezniki ali podjetja obrnejo tudi na institucije EU, kjer je možna predložitev pisnega poziva '''Komisiji Evropskih skupnosti''' ali '''[[Evropski parlament|evropskemu parlamentu]]''', ki se lahko po preučitvi predloga obrne tudi na evropsko sodišče. Ta je v primeru pobude civilne iniciative pod vodstvom Uroša Macerla proti prekomernemu onesnaževanju korporacije [[Cementarna Trbovlje|Lafarge]], ki je obratovala proizvodnjo cementa v Trbovljah, odločilo, da Slovenija krši EU pravila glede podeljevanja dovoljenj za obratovanje naprav in s tem prisilila v ustavitev obratovanja cementarne<ref>{{Navedi splet|url=https://phys.org/news/2017-06-slovenia-eco-hero-cement-giant.html|title=Slovenia’s »eco-hero« who crushed a cement giant.|date=2017|accessdate=|website=|publisher=|last=Kavcic|first=}}</ref>. '''[[Evropska komisija]]''' ima za zagotavljanje uveljavitve ter upoštevanja EU zakonodaje pri državah članicah na voljo taktične pristope v obliki boljšega predhodnega vključevanja same države ob razmisleku in vzpostavljanju nove zakonodaje ter vzpostavljanja dialoga oz. pomoči pri povečanju zmogljivosti države članice ob prepoznanem pomanjkanju zmožnosti uveljavljanja EU zakonodaje. V tem kontekstu obstajajo tudi strateški pristopi v obliki prioritiziranja uveljavljanja bolj pomembnih aspektov zakonodaje, vzpostavljanja novih in boljših tehnik nadzora uveljavljanja zakonodaje, vzpostavljanje ter uveljavljanje sistema kaznovanja držav članic, ki ne uspejo zadovoljiti predhodno postavljenim časovnicam uveljavljanja EU zakonodaje, s pomočjo sodišč. [[Sodišče Evropske unije]] je razdeljeno na Sodišče Evropske skupnosti (ECJ), Splošno sodišče (prve stopnje) in specializirana sodišča, ki se lahko vzpostavijo ob posebnih primerih (posebnega področja), katerih pritožbe na sodbo so obravnavane na Splošnem sodišču. Ponavadi se s strani posameznika neposredno naslavlja Splošno sodišče zgolj v primerih, ko je prišlo do dejanske škode zaradi aktivnosti ali pa očitne neaktivnosti EU institucij. '''Evropsko sodišče za človekove pravice in Evropski varuh človekovih pravic''' Obstaja pa tudi '''[[Evropsko sodišče za človekove pravice]]''', ki sicer ni del pravnega sistema EU, ampak je bilo vzpostavljeno z [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] katerega članice so države EU in lahko obravnava pritožbo posameznika, skupine posameznikov ali nevladne organizacije. Ti morajo pred vložitvijo pritožbe izčrpati vsa druga pravna sredstva omenjene države (v roku 6mesecev po zadnji odločbi). Senat sodišča lahko po pozitvni presoji pritožbe zahteva od države kršiteljice pojasnilo, ki se v kasnejših korakih lahko izide v korist države, prijateljski poravnavi ali pa s sodbo, ki ugotovi obstoj kršitve in s katero se poziva državo kršiteljico na plačilo pravične odškodnine. Podobno kot v Sloveniji obstaja tudi na EU ravni '''[[Evropski varuh človekovih pravic]]''', ki je neodvisna institucija pri katerih se obravnava pritožbe zoper nepravilnega ravnanja institucij in organov EU. Pritožbo lahko vloži državljan države članice, posameznik, ki ima stalno prebivališče v EU, lahko pa jo vložijo tudi podjetja, organizacije in združenja, ki imajo sedež v EU in so se pred samo vložitvijo pritožbe že obrnili na relevantne institucije ali organe (o zadevi pritožbe v tistem trenutku ne sme odločati nobeno drugo sodišče). Evropski varuh zahteva pojasnilo omenjenih institucij ali organov preden celotni primer preuči in sprejme nadaljnje korake, ki so odvisni od narave pritožbe. ==== Dejansko stanje kakovosti zraka ==== ===== Pozitivni aspekti ===== Vzpostavljanje evropske zakonodaje (od leta 1970 do 2010) in sočasna zahteva po nadgradnji ter spreminjanju uporabljene tehnologije je uspešno pri izboljševanju kakovosti zunanjega zraka v zadnjih desetletjih. Ta je imela želen učinek nadgradnji tehnologije za proizvodnjo energije in odstranjevanje emisij pri sami proizvodnji energije, kjer bi se ob neuveljavljanju mednarodnih ter nacionalnih zakonodajnih predpisov, standardov in sočasne investicije v tehnološki razvoj, stanje količine emisij prašnih delcev PM10 povečevalo<ref name=":13">{{Navedi revijo|last=Crippa|first=|last2=Janssens-Maenhout|date=2016|title=Forty years of improvements in European air quality: regional policy-industry interactions with global impacts.|url=https://www.researchgate.net/publication/299386770_Forty_years_of_improvements_in_European_air_quality_Regional_policy-industry_interactions_with_global_impacts|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Stanje količine emisij prašnih delcev PM2.5 bi se prav tako povečevalo ob neuveljavljanju mednarodnih EURO standardov (94/63/EC, 99/13/EC, 2009/126/EC) ter standardov za izboljšanje kvalitete goriva (93/30/EC, 2003/17/EC, 2005/33/EC, 2009/30/EC) za cestna vozila, ki so predpisali izboljšanje samega procesa izgorevanja v motorjih z notranjim izgorevanjem ter vgrajevanja tehničnih sistemov za zajemanje prašnih delcev<ref name=":13" />. ===== Negativni aspekti =====<!-- Kdor ima v tem poglavju boljši predlog razlage stanja naj ga kar uporabi. Sam ne najdem boljšega načina kot je naštevanje/navajanje različnih pozitivnih/negativnih aspektov --> [[Evropska agencija za okolje|Evropska agencija za okolje (EEA)]] je leta 2019 izvedla analizo o preseganju mejnih vrednosti kakovosti zraka za PM10 ter PM2.5 v urbanih območjih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/exceedance-of-air-quality-limit-3/assessment-5|title=Exceedance of air quality standards in urban areas.|date=2019|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency|last=|first=}}</ref>. Analiza sicer pravi, da je zgolj 6-8% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti EU in 13-19%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. A je ob tem prišla tudi do ugotovitev, da je 74-81% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti WHO ter 42-52%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. Problematično je tudi dejstvo, da [[vlada Republike Slovenije]], poleg predstavnikov drugih evropskih držav, v letu 2019 ni bilo sposobno pripraviti ter predložiti Evropski komisiji bolj ambicioznega predloga programa za zmanjšanje onesnaževanja zraka do dogovorjenega roka v Aprilu, kot pravi poročilo Evropskega urada za okolje (EEB), največje mreže nevladnih okoljevarstvenih organizacij v EU<ref>{{Navedi splet|url=https://eeb.org/most-eu-governments-failed-to-file-air-pollution-plans-by-april-deadline-1/|title=Most EU governments failed to file air pollution plans by April deadline.|date=|accessdate=2019|website=|publisher=Evropski urad za okolje (EEB)|last=|first=}}</ref>. Raziskava nevladne mednarodne organizacije [[Greenpeace]] <ref>{{Navedi revijo|last=Myllyvirta|first=|last2=Den Blanken|date=2015|title=Smoke & mirrors: How Europe’s biggest polluters became their own regulators.|url=https://www.vgb.org/vgbmultimedia/Smoke+and+Mirror+final+report-p-9348.pdf|magazine=GreenPeace European Unit|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> pa je ugotovila, da je bilo pri vzpostavljeni strokovni delovni skupini za pripravo evropske direktive o industrijskih emisijah (leta 2015), več kot polovica članov te skupine zaposlenih pri energetskih družbah ali pa so izvajali proces lobiranja s strani omenjenih družb. Ti so želeli vplivati na vsebino evropske direktive, ki bi postavljala manj rigorozne standarde, kot bi bili sprejeti v drugih državah po svetu (ZDA, Kitajska). Omenjena dejstva ter s tem drugačne priorite, vklučujoč nezadostnega entuziazma splošne javnosti za večje spremembe, prispevajo k manjšemu napredku na področju onesnaženosti zraka. ==== Onesnaževanje s prašnimi delci in neenakost v družbi ==== Zaradi onesnaževanja so nekateri ljudje bolj prizadeti kot drugi. Ponavadi so ljudje in skupnosti z nizkimi dohodki ter manjšine in druge marginalizirane skupine v družbi neenakomerno izpostavljene onesnaževanju zraka<ref>{{Navedi revijo|last=Brenner|first=|date=2019|title=Environmental inequality in Austria: How equally is the air pollution burden spread in Styria?|url=https://boku.ac.at/en/wiso/sec/publikationen/social-ecology-working-papers|magazine=University of Natural Resources and Life Sciences, Social Ecology Working Paper 177|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Omenjenim delom družbe se lahko z investicijskimi programi za odpravljanje energetske revščine izboljša tudi kakovost okoliškega zraka <ref name=":12">{{Navedi revijo|last=|first=|date=2018|title=Unequal exposure and unequal impacts: social vulnerability to air pollution, noise and extreme temperatures in Europe.|url=https://www.eea.europa.eu/publications/unequal-exposure-and-unequal-impacts/|magazine=European Environment Agency|page=|pages=18-22|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ob spreminjanju načina proizvajanja toplote in elektrike, transporta, industrije in drugih dejavnosti, ki prispevajo k onesnaževanju pa se vedno bolj uporablja koncept t.i. "pravične tranzicije" za delavke ter delavce zaposlene v dejavnostih, ki bi se zaradi ukinjanja delovnih mest lahko znašli na položaju brez službe. Koncept temelji na zagotovljenem izobraževanju, možnosti predčasnega upokojevanja in drugih socialno sprejemljivih ukrepov procesa pravične tranzicije<ref>{{Navedi revijo|last=Piggot|first=|last2=Boyland|date=2019|title=Realizing a just transition and equitable transition away from fossil fuels.|url=https://www.researchgate.net/publication/330556442_Realizing_a_just_and_equitable_transition_away_from_fossil_fuels|magazine=Discussion brief. Stockholm Environment Institute|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> ==== Teoretični in praktični primeri kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka ====<!-- Tukaj se zdi smiselno postaviti primere ukrepov, ki bi lahko izboljšali področje o katerem se je v celotnem članku pisalo. --> * Univerza Laappeenrant <ref>{{Navedi revijo|last=Ram|first=|last2=Bogdanov|date=2018|title=Global energy system based on 100% renewable energy: Energy transition in Europe across power, heat, transport and desalination sectors.|url=https://www.researchgate.net/publication/329714210_Global_Energy_System_based_on_100_Renewable_Energy_Energy_Transition_in_Europe_Across_Power_Heat_Transport_and_Desalination_Sectors|magazine=Lappeenranta University of Technology Research Reports|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je raziskala možnosti tranzicije EU iz zdajšnega večinskega dela proizvodnje [[Elektrika|elektrike]] in [[Toplota|toplote]] s strani [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]] k večinskemu delu proizvodnje iz mešanice [[Obnovljivi viri energije|obnovljivih virov energije]] (OVE) do leta 2050. Ob vrstah obnovljivih virov energije dodane kratice, ki ponazarjajo način ter obseg ogrevanja: [[Soproizvodnja toplote in električne energije|kogeneracija toplote in električne energije]] (CHP), [[daljinsko ogrevanje]] (DH) in poraba toplote v industrijske namene (IH). Shranjevanje elektrike bi lahko v večini temeljilo na [[Baterija (elektrika)|baterijah]], [[Črpalna hidroelektrarna|vodnih črpalnih elektrarnah]] ter [[Shranjevalniki stisnjenega zraka|shranjevalnikih stisnjenega zraka]], medtem, ko bi toploto lahko shranjevali na večjem spektru tehnoloških zmogljivosti, ki jih poznamo že danes. Pri [[Transport|transportu]], ki danes temelji na fosilnih gorivih bi tranzicija lahko temeljila na [[Električno vozilo|električnih vozilih]], ki bi imela dovod direktne (uporaba baterij) ali indirektne električne energije (uporaba [[Vodik|vodika]] in drugih vrst utekočinjenih obnovljivih virov energije). * Koncept "[[odrast]]i" ({{jezik-en|degrowth}}) pravi, da bi za dosego ciljev izboljšanja kakovosti zraka, omejitve [[Spremembe podnebja|podnebnih sprememb]] v obsegu [[Planetarne meje|planetarnih meja]], morali ob tranziciji na obnovljive vire energije ter dejstvu o omejenosti z materialnimi viri, sočasno potekati tudi ukrepi za zmanjševanje porabe energije pri ogrevanju in porabi električne energije pri vsakdanjih ter gospodarstvenih aktivnostih. V primeru transporta pa bi se podal tudi velik poudarek na zmanjševanju deleža individualnih prevoznih sredstev in povečevanju deleža javnega transporta. V primeru industrijske proizvodnje in rabe materialov pa bi se le to omejilo na najbolj nujne potrebe, v obsegu [[Krožna ekonomija|krožne ekonomije]] in [[Trajnostnost|trajnostnega]] delovanja družbe. == Sklici == {{sklici|30em}} [[Kategorija:Onesnažila]] [[Kategorija:Onesnaževanje zraka]] a545th2l8gn39w6o1nln1ozdlfxluyq 5737077 5737074 2022-08-20T07:11:35Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Airborne-particulate-size-chart.svg|thumb|upright=1.75|Shema prikazuje vrste atmosferskih prašnih delcev in njihovo razporeditev po velikosti v mikrometrih (μm).]] '''Prašni delci''' – imenovani tudi '''atmosferski aerosolni delci''', '''trdni prašni delci''' ali '''lebdeči delci''' ('''SPM''') – so [[mikroskopski]] [[delec|delci]] [[trdna snov|trdne]] ali [[tekoča snov|tekoče]] [[snovi]], [[suspenzija (kemija)|suspendirani]] v [[ozračje|zraku]]. Izraz ''[[aerosol]]'' se pogosto nanaša na [[zmes]] prašnih delcev in zraka in ne samo na prašne delce.<ref>{{cite book |vauthors=Seinfeld J, Pandis S |title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change |edition=2nd |publisher=[[John Wiley & Sons]] |year=1998 |location=Hoboken, New Jersey |isbn=978-0-471-17816-3 |page=[https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 97] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 }}</ref> Viri delcev so lahko naravni ali [[antropogeno tveganje|antropogeni]].<ref>{{cite journal |vauthors=Plainiotis S, Pericleous KA, Fisher BE, Shier L |date=January 2010 |title=Application of Lagrangian particle dispersion models to air quality assessment in the Trans-Manche region of Nord-Pas-de-Calais (France) and Kent (Great Britain) |journal=International Journal of Environment and Pollution |volume=40 |issue=1/2/3 |pages=160–74 |doi=10.1504/IJEP.2010.030891 |url=http://www.harmo.org/Conferences/Proceedings/_Crete/publishedSections/p398.pdf }}</ref> Vsebujejo različne kemijske komponente, lahko so različnih oblik in velikosti, ki segajo vse od nekaj nanometrskih do več sto mikrometrskih. Prašni delec ni nujno sestavljen iz enega [[Onesnažilo|onesnaževala]]. Vključuje lahko mešanico (plinastih) onesnaževal, ki so porazdeljena v različne velikosti. Tako je lahko neposredna posledica antropogenega in naravnega vira (primarno onesnaževalo) ali pa nastane v [[ozračje|ozračju]] (sekundarno onesnaževalo) kot posledica fizikalnih procesov in kemičnih reakcij, kot so [[kondenzacija]], [[izparevanje]] in [[koagulacija]]. Delec se pod vplivom vremenskih razmer (vlaga in drugi dejavniki) v nekaj minutah do več tednih in po prepotovani razdalji od nekaj metrov do nekaj tisoč kilometrov odstrani iz ozračja. Velikost in kemična sestava delcev določata njihove približne optične in absorpcijske lastnosti ter dinamiko gibanja (odlaganja), to pa vpliva na vidljivost in podnebne spremembe ter zmožnosti vstopa v človeška [[dihala]] in posledice za zdravje. Na človeško [[zdravje]] ne vplivajo samo neposredno, ampak z vplivom na podnebje in [[padavine]] tudi posredno. Vrste [[atmosfera|atmosferskih]] delcev vključujejo suspendirane prašne delce, torakalne in vdihljive delce;<ref name="ncbi.nlm.nih.gov">{{cite journal | vauthors = Brown JS, Gordon T, Price O, Asgharian B | title = Thoracic and respirable particle definitions for human health risk assessment | journal = Particle and Fibre Toxicology | volume = 10 | pages = 12 | date = April 2013 | pmid = 23575443 | pmc = 3640939 | doi = 10.1186/1743-8977-10-12 }}</ref> grobe vdihljive delce z oznako PM{{sub|10}}, ki so [[granularnost|grobi]] [[delec|delci]] s [[velikost delcev|premerom]] 10 [[mikrometer|mikrometrov]] (μm) ali manj; fine delce z oznako PM{{sub|2.5}}, ki imajo premer 2,5&nbsp;μm ali manj;<ref name="US EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Particulate Matter (PM) Basics |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/particulate-matter-pm-basics#PM |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=19 April 2016}}</ref> [[ultrafini delci|ultrafine delce]] s premerom 100&nbsp;nm ali manj; in [[saje]]. [[Mednarodna agencija za raziskave raka]] (IARC) in [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO) označujeta prašne delce v zraku kot [[Seznam karcinogenov skupine I|karcinogene skupine&nbsp;I]].<ref>{{cite web|url=http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|title=EHP – Outdoor Particulate Matter Exposure and Lung Cancer: A Systematic Review and Meta-Analysis|website=ehp.niehs.nih.gov|access-date=2016-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20160529064001/http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|archive-date=29 May 2016|url-status=dead}}</ref> Prašni delci so zaradi zmožnosti prodora globoko v pljuča, krvni obtok in možgane (poleg [[ultrafini delci|ultrafinih delcev]]) najbolj škodljiva oblika [[onesnaževanja zraka]]<ref>{{cite news |last1=Wasley |first1=Andrew |last2=Heal |first2=Alexandra |last3=Harvey |first3=Fiona |last4=Lainio |first4=Mie |title=Revealed: UK government failing to tackle rise of serious air pollutant |url=https://www.theguardian.com/environment/2019/jun/13/revealed-uk-government-failing-to-tackle-rise-of-ammonia-serious-air-pollutant |work=The Guardian |date=13 June 2019 }}</ref> in lahko prodrejo globoko v pljuča, krvni obtok in možgane ter povzročijo težave z zdravjem, vključno z [[miokardni infarkt|miokardnim infarktom]], [[bolezni dihal|boleznimi dihal]] in [[prezgodnja smrt|prezgodnjo smrtjo]].<ref name="EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Health and Environmental Effects of Particulate Matter (PM) |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/health-and-environmental-effects-particulate-matter-pm |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=26 April 2016}}</ref> Leta 2013 opravljena raziskava, v katero je bilo vključenih 312.944 udeležencev iz devetih evropskih držav, je pokazala, da ni varne ravni delcev v zraku in da se je za vsako povečanje delcev PM{{sub|10}} za 10 [[mikrogram|μg/m{{sup|3}}]] stopnja [[rak pljuč|raka pljuč]] zvišala za 22&nbsp;% (95-% IZ [1,03–1,45]). Manjši delci PM{{sub|2.5}}, ki lahko prodrejo globlje v pljuča, so bili povezani z 18-odstotnim povečanjem stopnje raka pljuč na 5&nbsp;μg/m{{sup|3}}; vendar ta raziskava za to povezavo ni pokazala statistične značilnosti (95-% IZ [0,96–1,46])<ref name="Lancet71013">{{cite journal |last1=Raaschou-Nielsen |first1=Ole |last2=Andersen |first2=Zorana J |last3=Beelen |first3=Rob |last4=Samoli |first4=Evangelia |last5=Stafoggia |first5=Massimo |last6=Weinmayr |first6=Gudrun |last7=Hoffmann |first7=Barbara |last8=Fischer |first8=Paul |last9=Nieuwenhuijsen |first9=Mark J |last10=Brunekreef |first10=Bert |last11=Xun |first11=Wei W |last12=Katsouyanni |first12=Klea |last13=Dimakopoulou |first13=Konstantina |last14=Sommar |first14=Johan |last15=Forsberg |first15=Bertil |last16=Modig |first16=Lars |last17=Oudin |first17=Anna |last18=Oftedal |first18=Bente |last19=Schwarze |first19=Per E |last20=Nafstad |first20=Per |last21=De Faire |first21=Ulf |last22=Pedersen |first22=Nancy L |last23=Östenson |first23=Claes-Göran |last24=Fratiglioni |first24=Laura |last25=Penell |first25=Johanna |last26=Korek |first26=Michal |last27=Pershagen |first27=Göran |last28=Eriksen |first28=Kirsten T |last29=Sørensen |first29=Mette |last30=Tjønneland |first30=Anne |last31=Ellermann |first31=Thomas |last32=Eeftens |first32=Marloes |last33=Peeters |first33=Petra H |last34=Meliefste |first34=Kees |last35=Wang |first35=Meng |last36=Bueno-de-Mesquita |first36=Bas |last37=Key |first37=Timothy J |last38=de Hoogh |first38=Kees |last39=Concin |first39=Hans |last40=Nagel |first40=Gabriele |last41=Vilier |first41=Alice |last42=Grioni |first42=Sara |last43=Krogh |first43=Vittorio |last44=Tsai |first44=Ming-Yi |last45=Ricceri |first45=Fulvio |last46=Sacerdote |first46=Carlotta |last47=Galassi |first47=Claudia |last48=Migliore |first48=Enrica |last49=Ranzi |first49=Andrea |last50=Cesaroni |first50=Giulia |last51=Badaloni |first51=Chiara |last52=Forastiere |first52=Francesco |last53=Tamayo |first53=Ibon |last54=Amiano |first54=Pilar |last55=Dorronsoro |first55=Miren |last56=Trichopoulou |first56=Antonia |last57=Bamia |first57=Christina |last58=Vineis |first58=Paolo |last59=Hoek |first59=Gerard |title=Air pollution and lung cancer incidence in 17 European cohorts: prospective analyses from the European Study of Cohorts for Air Pollution Effects (ESCAPE) |journal=The Lancet Oncology |date=August 2013 |volume=14 |issue=9 |pages=813–822 |doi=10.1016/S1470-2045(13)70279-1 |pmid=23849838 |url=https://www.openaccessrepository.it/record/23400 }}</ref> Svetovna izpostavljenost PM{{sub|2.5}} je leta 2016 prispevala k 4,1&nbsp;milijona smrti zaradi bolezni srca in kapi, raka pljuč, kroničnih bolezni pljuč in bolezni dihal.<ref name="State of Global Air 2018">{{cite web| title=STATE OF GLOBAL AIR/2018 A SPECIAL REPORT ON GLOBAL EXPOSURE TO AIR POLLUTION AND ITS DISEASE BURDEN| publisher=Health Effects Institute| year=2018| url=https://www.stateofglobalair.org/sites/default/files/soga-2018-report.pdf}}</ref> Na splošno so prašni delci v ozračju na šestem mestu med vzroki prezgodnje smrti v svetu.<ref>{{cite news|url=https://undark.org/breathtaking|title=The Weight of Numbers: Air Pollution and PM2.5|work=Undark|access-date=6 September 2018}}</ref> === Velikost prašnih delcev === [[slika:PM and a human hair.jpg|thumb|Primerjava velikosti prašnih delcev s človeškim lasom]] V osnovi se delce deli na fine ter grobe delce, ki imajo lahko drugačen tip vira in so bili izpostavljeni drugačnim atmosferskim pogojem. Delci različnih velikosti<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://b-ok.cc/book/2655019/83e684|title=Aerosol Science: Technology and Applications.|date=2014|accessdate=|website=|publisher=John Wiley and Sons Ltd.|last=Colbeck|first=|last2=Lazaridis}}</ref> : * '''Nukleacijska oblika:''' Delci s premerom manjšim od 0,1 µm, ki se formirajo z nukleacijskimi procesi temelječimi se na kondenzaciji visoko nasičene pare. Najmanjša velikost v tej kategoriji sicer ni dovolj dobro definirana, a se približuje 3nm. * '''Aitkenova oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 100 nm. Izvirajo iz parne nukleacije ali rasti prej obstoječih manjših delcev s procesom kondenzacije. * '''Akumulacijska oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 3 µm. Delci so v tej obliki formirani s procesom koagulacije manjših delcev ali pa s kondenzacijo sestavin v stanju pare. Število delcev se v tej obliki ne povečuje z rastjo kondenzacije. Proces mehanizma odstranjevanja teh delcev je počasen zato je tudi prisotno akumuliranje delcev v večje. * '''Ultrafini delci:''' Delci v Aitkenovi in nukleacijski obliki. * '''Fini delci:''' Premer manjši od 2 µm. * '''Grobe frakcije:''' Premer večji od 2 µm. Pomemben aspekt opisovanja delcev je distribucija velikosti, ki z logaritmično porazdelitvijo prikaže razmerje med velikostjo ter številom, površino, maso in volumnom. Največje število delcev je v nukleacijski, največja površina v akumulacijski in največji volumen oz masa v akumulacijski ter grobi obliki delcev. Manjša oblika vzorčenja PM2.5 (Particulate Matter) predstavlja trdne delce manjše od 2.5 µm pa vse do 0.1 µm, kar pomeni, da se lahko vzorči tako grobe, akumulacijske kot tudi fine, nukleacijske delce. Večja PM10, ki predstavlja trdne delce manjše od 10 µm pa vse do 1 µm pa pomeni, da se vzorči pretežno grobe in akumulacijske delce, pri velikosti 1-3 µm pa se obliki vzorčenja prekrivata. Izmerjene velikosti in oblike delcev so odvisne od merilne naprave, ki ima lahko več načinov merjenja in možnega porazdeljevanja velikosti delcev skozi posebne kanale, ki se sicer prilagajajo standardom in regulativam<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://epdf.pub/environmental-chemistry-of-aerosols.html|title=Environmental Chemistry of Aerosols.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Blackwell Publishing Ltd.|last=Colbeck|first=}}</ref>. Poleg fizičnih karakteristik (števila, mase in površine s pripadajočimi velikostmi) so pomembne tudi oblika, higroskopičnost (fenomen pridobivanja in zadrževanja vodnih molekul skozi proces absorpcije in adsorpcije), hlapnost ali volatilnost (kvaliteta materiala delca, ki opisuje kako hitro oz pod kakšnimi pogoji se upari) in električni naboj (opisuje adhezijski potencial delca, ki privlači ali odbija molekule različnih snovi) kateri je pomemben zaradi suspenzije ali resuspenzije, ki je lahko podobna tudi sili gravitacije<ref>{{Navedi revijo|last=Kok|first=|last2=Renno|date=2008|title=The effects of electric forces on dust lifting: Preliminary studies with a numerical model|url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1742-6596/142/1/012047/pdf|magazine=IOP Publishing Ltd, Journal of Physics: Conference Series 142|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. === Kemična sestava prašnih delcev, viri onesnaževanja in njihov delež === Poleg velikosti je zelo pomembna tudi kemična sestava delcev. Poleg vremenskih spremenljivk sta to dva parametra s katerima se lahko določi približen izvor onesnaževanja in njihov učinek na človeško zdravje. Kemična sestava je lahko homogena kjer je prevladujoča sestava delca iz enega kemičnega elementa (molekul, atomov) in posledično tudi enega vira. Ponavadi pa je sestava heterogena. Ta je sestavljena iz več kemičnih elementov, ki so bili povezani skupaj s kemičnimi reakcijami na samem mestu izvora (primarni delci) ali pa kasneje v atmosferi skupaj z drugimi delci, različnih agregatnih stanj, izvora, velikosti in kemičnih sestav ter s tem lastnostmi (sekundarni delci). Po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] so najbolj pomembne kemične lastnosti delcev:<ref name=":1">{{Navedi dokument |url=https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/67338/a76621.pdf;sequence=1|title=Guidelines for concentration and exposure-response measurement of fine and ultra fine particulate matter for use in epidemiological studies|date=2002|accessdate=|website=|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref> * Elementarna sestava * Sekundarni anorganski ioni * Ogljikove spojine * Organska sestava [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) prav tako izvaja kemične analize prašnih delcev (PM2.5 in PM10):<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/|title=Kakovost zraka v Sloveniji 2017|date=2017|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje|last=|first=}}</ref> * Ioni (Klorid, nitrat, sulfat, natrij, amonij, kalij, magnezij, kalcij) * Ogljikove spojine (Organski ogljik, elementarni ogljik) * Težke kovine (Arzen, kadmij, nikelj, svinec) * Policiklični ogljikovodiki (Benzo(a)antracen, benzofluoranten, benzo(a)pirene, inedeno(123-cd)piren, dibenz(ah)antracen) ==== Elementarna sestava ==== Prašni delci so lahko sestavljeni iz oblice kemičnih elementov in spojin, ki se oblikujejo direktno iz vira in ostanejo v primarni obliki ali pa se s pomočjo obstoječih plinov ter drugih elementov in atmosferskih pogojev ter s tem kemičnih reakcij oblikujejo v sekundarni fazi. Med elementarno sestavo delcev se šteje kemične elemente kot so minerali, ki so prisotni v zemeljski skorji (največja prisotnost je silicija, aluminija, železa in kalcija) in se s pomočjo mehanskih ter drugih procesov spustijo v zrak (ponavadi v grobih frakcijah). Pojavljajo pa se tudi sledovi kovin (kadmij, živo srebro, nikelj, krom, cink in svinec), ki ne izvirajo nujno iz zemeljske skorje in mehanskih procesov, ampak tudi termodinamičnih ob zgorevanju fosilnih goriv. Ti se lahko v sekundarni fazi spajajo z drugimi elementi kot je svinec (Pb), ki lahko oksidira v svinčev oksid (PbO). {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki | y1=25,17,8,28,22 | showValues= }} | below = Viri emisij živega srebra v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017">{{navedi dokument |url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_porocilo_2017_kakovost_zraka_fin.pdf |title=Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017 |publisher=Agencija RS za okolje |year=2018}}</ref> }} {| class="wikitable" |'''Vir emisije''' |'''Značilni elementi''' |- |'''Cestni promet''' Motorni transport Obraba motorja Nadomestni katalizator Obraba pnevmatik Prah ob/na cestišču | Br, Pb, Ba, Mn, Cl, Zn, V, Ni, Se, Sb, As Fe, Al Redki materiali Zn EC, Al, Si, K, Ca, Ti, Fe, Zn |- |'''Industrijski objekti''' Energetska postrojenja na nafto Zgorevanje premoga Rafinerije Talilnice neželeznih kovin Železarne ter jeklarne Tovarne proizvajajoče se mangana Rafinerije bakra | V, Ni Se, As, Cr, Co, Cu, Al, S, P, Ga V As, In, Cu, Zn Pb Mn Cu |- |'''Manjši izgorevalni procesi''' Sežigalnice odpadkov Izgorevanje lesa Peka mesa na žaru | Zn, Sb, Cu, Cd, Hg, K, Pb Ca, Na, K, Fe, Br, Cl, Cu, Zn Na, Al, K, Sr, Ba, Cl |- |'''Obdelava mineralov/drugih materialov''' |Mg, Al, K, Sc, Fe, Mn |- |'''Pršenje morske vode''' |Na, Cl, S, K |- |'''Resuspenzija delcev tal''' |Si, V, Cr, Ca, Ti, Sr, Al, Mn, Sc |} ==== Sekundarni anorganski ioni ==== {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil | y1=35,20,1,1,12,31 | showValues= }} | below = Viri emisij žveplovega dioksida v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Kmetijstvo | y1=11,9,50,11,9,10 | showValues= }} | below = Viri emisij dušikovih oksidov v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} Prašni delci se razlikujejo glede na primarno (direktno iz vira) in sekundarno formacijo. Sekundarna formacija se izvede v atmosferi na katero vplivajo že predhodno prisotni plini in s tem različne kemične reakcije ter drugi fizikalni procesi, kot so oksidacija žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx) in amonijaka (NH3), ki prevladujoče se izvirajo iz emisij fosilnih goriv (SO2, NOx) ter kmetijstva (NH3). Sulfat (SO4), nitrat (NO3) in amonij (NH4) so prevladujoče komponente sekundarnega anorganskega iona v prašnih delcih, ki se zaradi sočasne prisotnosti amonija v atmosferi, pojavijo kot amonijev sulfat ((NH4)2SO4) ter amonijev nitrat (NH4NO3) in izvirajo s pomočjo nevtralizacije žveplene kisline (H2SO4) ter dušikove kisline (HNO3) z amonijakom (NH3). Oksidacija (SO2) vedno rezultira v formaciji aerosolov (zaradi nizkega pritiska), medtem, ko so dušikovi oksidi (NOx) razdeljeni med plinasto fazo in fazo »trdnega« delca. Nevtralizacija žveplene kisline ponavadi prevlada nad nevtralizacijo dušikove kisline <ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change, Second edition.|last=Seinfield|first=|publisher=John Wiley & Sons|year=2006|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://www.wiley.com/en-us/Atmospheric+Chemistry+and+Physics%3A+From+Air+Pollution+to+Climate+Change%2C+3rd+Edition-p-9781118947401|last2=Pandis}}</ref>. Sekundarna formacija je odvisna od kemičnih reakcij s predhodno obstoječimi plini in koncentracijami oksidov v atmosferi ter od kemičnih in fizikalnih karakteristik obstoječih prašnih delcev s katerimi se potencialno lahko poveže v večji delec. Vremenske spremenljivke kot so temperatura zraka, vlaga, veter, pritisk in sončno sevanje pa lahko zavrejo ali pa pospešijo ta proces. {| class="wikitable" |'''Vir''' |'''Spojine''' |- |Reja živali |NH3 |- |Produkti atmosferske transformacije SO2, NOx in NH3 |H(+), SO4(2-), NO3(-), NH4(+) |- |Kotlovnica na premog in olje |SO4(2-), NH4(+) |- |Sežigalnica |NH4(+), NO3(-)SO4(2) |- |Dim zaradi sežiganja lesa |Nitrat, sulfat, NH4 |- |Kurišča za peko mesa |Nitrat, sulfat |} ==== Ogljikove spojine ==== Delež ogljikovih spojin v delcih predstavljajo različne vrste organskih spojin, med katerimi sta najbolj pomembni: elementarni ogljik (EC) in organski ogljik (OC). Elementarni ogljik (tudi črni ogljik) je oblikovan med visokotemperaturnim izgorevanjem fosilnih goriv ter biomase in predstavlja inertni sledilni del primarnega (izgorevalnega) prašnega delca. Ogljik v obliki organskih spojin je lahko primarnega izvora (transport, industrija, obraba in suspenzija bioloških ostankov,..) in pa tudi sekundarnega (oksidacija hlapnih organskih spojin). Ogljikove spojine lahko predstavljajo tudi do 60% masnega deleža finih delcev v velikosti manjših od 2.5 µm, ki so prisotni v urbanem in obcestnem okolju ter od 10 do 20% masnega deleža delcev manjših od 10 µm <ref name=":0" />. Vsebnost ogljikovih spojin zato spremlja tudi agencija Republike Slovenije za okolje, ki lahko na podlagi tega lažje določa sam izvir delcev in strategije kontrole tega dela emisij prašnih delcev. ==== Organska sestava ==== Organske spojine so izpuščene v zrak ob samem procesu predelave, izdelave, uporabe in obrabe velikega števila materialov ter produktov. V večini so lahko-hlapne ali pa polhlapne, kar pomeni, da se v stiku z atmosferskimi pogoji zelo hitro uparijo. Polhlapne organske spojine so v atmosferi lahko v obliki pare ali pa delca (trdnega, tekočega). Organske spojine vedno vsebujejo ogljik (v tem primeru izključujoč CO2, CO,..), skoraj vse pa tudi ogljiko-vodikovo (C-H) vez, predstavljajo pa lahko tudi do 30% mase PM2.5 in do 20% mase PM10<ref name=":2" />. Ponavadi se nahajajo v notranjosti prašnega delca, v manjši meri pa tudi na površini. {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=100 | height=100 | type=pie | legend=Vir | x=Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Ubežni izpusti,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki,Kmetijstvo | y1=7,8,6,24,5,30,1,19 | showValues= }} | below = Viri emisij lahko hlapnih snovi v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/> }} Lahko hlapne snovi so lahko spojine, kot so [[propan]], [[butan (plin)|butan]], [[formaldehid]]i, [[etanol]] idr., polhlapne pa klordan, [[DDT]] (pesticidi), benzojska kislina (konzervansi za živila, plastični izdelki,..), benzil butil ftalat (mehčalec polimerov-sestavni del fleksibilne plastike) in drugi. V Sloveniji in tudi drugod po svetu se posebno pozornost posveča nadzoru in omejevanju uporabe policikličnih aromatski oglijkovodikov (PAH), ki kot razred organskih spojin dokazano škodujejo zdravju in kot je v priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije opisano <ref name=":1" /> doprinesejo k razvoju [[Rakava celica|rakavih celic]] v človeškem telesu. PAH spojine so sestavljene iz več aromatskih obročov s pomočjo frakcij oglijka in se oblikujejo v pogojih kjer je prisotnost kisika zelo majhna, kot na primer v samem ognjenem okvirju izgorevanja organskih materialov (fosilna goriva, les,..) kjer ob nepopolnem izgorevanju (prenizka temperatura,..) ne pride do razgrajevanja spojin v krajše in bolj enostavne. Te ob vremenskih spremenljivkah kondenzirajo in se formirajo v ali adsorbirajo na površino delca. Policiklični aromatski ogljikovodiki, ki so prepoznani kot nevarni za človeško življenje so: benzo(a)piren (tudi najbolj obravnavan), benzo(a)antracen, acenaften, acenaftilen, antracen, dibenzo(a,h)anthracene, fluoranten, naftalen, fenantren, piren in drugi. ==== Voda ==== Voda ima velik vpliv na oblikovanje delcev in s tem na njihovo velikost ter maso. Primaren fizični proces je kondenzacija in izparevanje vodne pare, ki se ob hidrofiličnih snoveh poveže z absorpcijo (molekule se volumsko povežejo z drugo snovjo delca) ali adsorpcijo (molekule se povežejo na površini delca). Hidrofobične snovi pa se ne povežejo z in se ne razstopijo v vodi. Če je v delcu prevladujoča se skupina hidrofiličnih molekul te lahko preprečijo, da bi se hidrofobične snovi ločile od vode zaradi oblikovanja močnih vodikovih vezi. Lahko pa hidrofobična snov vpliva na zmanjšanje vsebnosti vode in s tem mase delca. S povečevanjem relativne vlažnosti se povečuje tudi stopnja rasti velikosti in mase delca, ki je odvisna tudi od drugih faktorjev (velikost delca, pot, ki jo opravi v primerjavi z drugimi delci, vremenske spremenljivke). Ob 50% relativni vlažnosti je lahko delež vode pri celotni masi delca (NH4(SO4)2) kar 30% <ref name=":1" />. ==== Kemična analiza ==== Kemično analizo se lahko izvede na večjem številu delcev ali pa samo ne enem, kjer se izvaja več različnih metod, ki se osredotočajo na manjšo površino (9 do 16 µm²). Metoda kemične analize temelječa na rentgenski flourescenčni analizi (XFR). Okoljski vrstični elektronski mikroskop (ESEM) in energetska disperzijska rentgenska analiza (EDX)<ref>{{Navedi splet|url=http://homepages.see.leeds.ac.uk/~lecsjed/huiyi/00_FTitle%20page.doc|title=Development and Application of a new Thermal Gradient Diffusion Chamber to study the Ice Nucleation Properties of Inhomogeneous Dust Aerosols|date=2007|accessdate=|website=|publisher=|last=Kulkarni|first=}}</ref> temeljita na mikroskopskem slikanju skupine delcev in posameznega delca na filtru, katerega sočasno obravnavata tudi z visoko frekvenco rentgenskega štetja katerih spektrovni odboj se analizira in poveže z obstoječimi kemičnimi elementi. Kemična sestava delcev se razlikuje glede same lokacije (izvora, izvajanja meritev), ki ima ponavadi svoje specične lastnosti, ki so povezane z različno industrijo ter delovanjem ljudi (v mestih), različnimi vrstami rastja (v ruralnih predelih) in vremenskimi pogoji. ==== Izvor delcev ==== {{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site--> | text = {{Graph:Chart | width=300 | height=150 | yAxisTitle=% | legend=Vir | type=stackedrect | x=SOX,NOX,PM10,PM2.5,NMVOC | y1=0,1,4,5,1 | y2=0,39,10,11,9 | y3=3,9,2,2,1 | y4=9,3,19,10,48 | y5=20,11,6,8,2 | y6=51,17,5,4,9 | y7=17,14,39,56,17 | y8=0,6,15,4,13 | y1Title=Odpadki | y2Title=Cestni promet | y3Title=Ostali promet | y4Title=Industrijski procesi in raba | y5Title=Raba energije v industriji | y6Title=Proizvodnja elektrike in toplote | y7Title=Gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor | y8Title=Kmetijski sektor | showvalues= | colors=#777099,#b7b5da,#adc446,#7b9033,#fdf8b0,#44859e,#6ec5c2,#a8dce7 }} | below = Različne vrste emisij v Evropi (2018)<ref name="EEA_report_2018">{{navedi dokument |url=https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2018 |title=Air quality in Europe — 2018 report |series = EEA Report |issue=12/2018 |publisher= Evropska agencija za okolje |year=2018}}</ref> }} Prašni delci se v osnovi delijo glede na naravni ter antropogeni izvor. Antropogeni izvor na globalni ravni predstavlja zgolj 19% delež vseh delcev v ozračju, ostalih 81% pripada naravnim izvorom <ref>{{Navedi revijo|last=Chen|first=|last2=Jiang|last3=Huang|date=2018|title=Quantifying contributions of natural and anthropogenic dust emission from different climatic regions.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1352231018304965|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Največji naravni izvori emisij prašnih delcev so območja: puščava Sahara, puščava Taklamakan, Arabski polotok in zahodni del Avstralije. Največji antropogeni izvori pa so na območju: Indije, Kitajske, Severne Amerike in Evrope. Zelo sušna in sušna območja so tista, ki največ prispevajo k emisijam s strani naravnih virov in delno sušna, sušna, subhumidna in humidna območja s strani antropogenih. ===== Naravni izvori ===== Največje koncentracije naravnega izvora se nahajajo na območjih kjer je suho podnebje in primerna geologija zemeljske skorje (izsušena tla polna drobnega peska ali zemlje) kot so: puščava, plaže, večje odprte površine zemlje kjer ob pravih vremenskih pogojih (veter) pride do resuspenzije delcev v zrak. Obmorske geografske lokacije imajo prisotnost morske soli, ki nastane zaradi stratifikacije (razslojevanje različnih kompozicij vode ob različnih temperaturah) in dviganjem, prenašanjem in sedimentacijo le teh na obalna območja (mesta, države), ki pa se ob intenzivnih podnebnih pogojih (veter) lahko prenaša tudi v notranjost celin. Veča pa se tudi intenziteta dinamike že obstoječih naravnih podnebnih pogojev, ki ob akumulativnem prispevku človeka k [[Spremembe podnebja|podnebnim spremembam]] doprinese k požarom v divjini<ref>{{Navedi revijo|last=McClure|first=|last2=Jaffe|date=2018|title=US particulate matter air quality improves except in wildifre-prone areas.|url=https://www.pnas.org/content/115/31/7901|magazine=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Antropogeni izvori ===== Največje koncentracije delcev antropogenega izvora se nahajajo v urbanih središčih, kjer živi tudi večina industrializiranega sveta, ki je zaslužena za največji delež zgodovinskih izpustov, poleg v zadnjih desetletjih vzpenjajočih se velikih držav (Kitajska in Indija)<ref>{{Navedi revijo|last=Ritchie|first=|last2=Roser|date=2017|title=CO2 and other greenhouse gas emissions|url=https://ourworldindata.org/co2-and-other-greenhouse-gas-emissions|magazine=University of Oxford|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kot je razvidno se delež antropogenih virov v mestih regionalno razlikuje, na globalni ravni pa je povprečje PM2.5<ref>{{Navedi revijo|last=Karagulian|first=|last2=Bellis|date=2015|title=Contributions to cities ambient particulate matter (PM): A systematic review of local source contributions at global level.|url=http://source-apportionment.jrc.ec.europa.eu/Docu/Karagulian_et_al_2015.pdf|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>: * Promet: 25 % * Domače kurjenje goriv (les, premog, plin za kuhanje in ogrevanje): 22 % * Industrijske dejavnosti (zgorevanje nafte, premoga v energetskih postrojenjih, emisije s strani industrij kot so: petrokemična, metalurška, keramična, farmacevtska, informacijsko-tehnološka,..): 15 % * Nedoločeni viri človeškega izvora (agrikulturna dejavnost, odpadki, sprememba namembnosti gozdnih in drugih površin,..): 22 % * Naravni viri (delci zemlje, soli): 18 % ====== Slovenija ====== Glavni viri primarnih in sekundarnih delcev PM2.5 ter PM10 v Sloveniji (v letu 2016) so bila individualna kurišča na les (sektor rabe goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju) in dizlovi motorji na notranje izgorevanje (sektor cestnega prometa), ki so skupaj predstavljala do 85% vseh virov. Podatki so bili pridobljeni s strani agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO)<ref name=":2" />. ====== Evropska unija ====== V Evropski Uniji je največji onesnaževalec z žveplovimi oksidi (SOx)  »proizvodnja elektrike in toplote«, dušikovimi oksidi (NOx) »cestni promet«, prašnimi delci (PM2.5 ter PM10) »gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor«, kar je v skladu s slovenskimi razmerami<ref>{{Navedi splet|url=https://res.cloudinary.com/rampi/raw/upload/v1540861448/Air_quality_in_Europe_-2018_report-compressed_edcg1e.pdf|title=Air quality in Europe – 2018 report|date=2018|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency: European Environment Agency|first=}}</ref>. Letne koncentracije prašnih delcev (PM2.5 in PM10) so najvišje v predelih Evrope kjer je večja urbanizacija (koncentracija ljudi) in prisotnost industrije, večje rabe primarnih energentov v obliki lesa ali pa fosilnih goriv za proizvajanje elektrike ter toplote. Pomembni pa so tudi geografski in vremenski pogoji, ki ne nudijo zmožnosti razpihovanja delcev in drugih onesnaževal zaradi gorovja na eni in nižine na drugi strani kot je primer stabilne atmosfere (pozimi je prisotna toplotna inverzija) v severni Italija, ki ima vpliv tudi na Slovenijo<ref>{{Navedi revijo|last=Finzi|first=|date=1991|title=LANDSAT images of urban air pollution in stable meteorological conditions|url=https://www.researchgate.net/publication/42433064_Satellite_data_for_the_air_pollution_mapping_over_a_city_-_The_use_of_virtual_stations|magazine=Il Nuovo Cimento C|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> . === Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami === ==== Dinamika enega prašnega delca ==== Gibanje enega prašnega delca predstavlja molekula snovi, ki potuje skozi zrak v ravni liniji dokler ta ne trči ob drugo molekulo in spremeni smer ter svojo hitrost, do naslednjega trka in tako naprej. Molekule se lahko združujejo med sabo v procesu nukleacije ali pa trčijo ob delec, ki je mnogo večji od njih in združijo. Na delec deluje sila upora (Fupor), ki je odvisna od lastnosti tekočine (hitrost, tlak, viskoznost) v kateri se delec giblje ter samih lastnosti gibanja delca (tudi oblike) in je definirana s pomočjo »Stokesovega zakona«. Sila upora je prisotna, ko ima delec drugačno hitrost od hitrosti tekočine (plina) v kateri se nahaja, ta pa je odvisna tudi od eksternih sil kot so sila gravitacije (Fg), ki je odvisna od mase delca. V primeru čistilnih naprav pa je prisotna tudi elektrostatična sila (Fes), ki pa je odvisna od električnega naboja delca. Gibanje molekul (trki ob delec) je zaradi difuzije in vremenskih spremenljivk naključno, z različnimi vrstami intezitete in se ga da na mikroravni opisati z »Brownovim gibanjem«, ki upošteva maso delca ter naključni prekinjajoči se pospešek odvisen od trkov z drugimi delci ali molekulami<ref name=":3" />. Delci pa lahko, zaradi turbulentnega toka tekočine (hidrodinamičnih sil), sile gravitacije (pri večjih delcih), sile upora (površin) in drugih eksternih sil (vremenskih spremenljivk), sedimentirajo in s tem zmanjšajo svojo številčno in masno koncentracijo. ==== Prenos snovi ter oblikovanje delcev s procesom nukleacije in koagulacije ==== Začetek formiranja delcev imenujemo proces nukleacije, ki se lahko pojavi s kristalizacijo tekoče faze molekul v trdno, s tekoče faze v plinasto (uparevanje) in plinaste faze (elementov onesnaževala ter vode) v tekočo (kapljice) ali trdno (kristalizirani delci). Rast nukleacije se odvija, ko energija molekularnega toka na samo površino preseže molekularni tok iz same površine drugih molekul ali delcev. Prenasičeno ali visokonasičeno stanje molekul (kemični potencial molekule v visokonasičenem stanju) v plinastem stanju, ki je podvrženo spremembam v temperaturi in tlaku (ohlajevanje-kondenzacija ali izparevanje), spremembam v sami kemični kompoziciji (stik z drugimi elementi) in s tem kemičnimi reakcijami (oksidacija), lahko spremeni samo agregatno stanje in s tem dinamiko privlačnih (kohezijskih) sil med molekulami in atomi. Te sile vključujejo »Van der Wallsove«, kovalentne, ionske in druge kemično-elektronske vezi. Nenasičena ali nasičena para postane prenasičena z različnimi termodinamskimi procesi, kot so izotermična kompresija, izobarično ohlajanje in adiabatična ekspanzija. Procesu oblikovanja molekul v prenasičenem stanju, pravimo tudi homogena nukleacija v večjo skupino, ki je sestavljena iz samo ene vrste molekul. Druge vrste nukleacijskih procesov<ref name=":3" />: * Homogena-homomolekularna: lastna nukleacija iste vrste molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin. * Homogena-heteromolekularna: lastna nukleacija dveh ali več vrst molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin. * Heterogena-homomolekularna: nukleacija iste vrste molekul na drugi vrsti snovi. * Heterogena-heteromolekularna: nukleacija dveh ali več vrst molekul na drugi vrsti snovi. Ti delci so v velikostnem razredu nukleacijske ali aitkenove oblike in sicer od 0.01 do 0.1µm ter imajo zaradi hitrih procesov in dinamike ter združevanja se z večjimi delci, tudi kratko življenjsko dobo (nekaj minut do nekaj ur). Nukleacijska oblika prašnega delca se lahko oblikuje in združuje tudi z drugimi nukleacijskimi (homogene ali heterogene vrste) ali pa tudi večjimi oblikami prašnih delcev s procesom koagulacije v akumulacijsko velikost delcev (0.01µm do 3µm), ki imajo tudi več tedensko atmosfersko življenjsko dobo. Lahko pa se oblikuje s kondenzacijo sestavin v stanju pare na že obstoječe delce. Prenos snovi in oblikovanje delcev se v atmosferi primarno izvaja s kondenzacijo in izparevanjem vodne pare. Kondenzacija (ali izparevanje) poteka zaradi tlačne razlike med zunanjo paro ter paro na površini delca. Stopnja rasti je odvisna od relativne vlažnosti, velikosti delca in relativne velikosti delcev v primerjavi s povprečno razdaljo gibajočih se delcev med zaporednimi trki, ki spreminjajo smer, energijo ali druge lastnosti delcev ter od prisotnosti drugih visokonasičenih snovi. Reakcija žveplovega dioksida (SO2) z vodo tvori žveplasto kislino (H2SO3) ta pa v atmosferi reagira s kisikom in tvori žvepleno kislino (H2SO4). Žveplena kislina je poleg organskih spojin ena od najbolj zaslužnih spojin za oblikovanjem novih delcev v atmosferi. Žveplena kislina ima nizek parni tlak, kar pomeni, da lahko hitreje kondenzira in zato igra vlogo predhodnega plina pri oblikovanju prašnih delcev. Dokazana je korelacija med izmerjeno koncentracijo žveplene kisline (H2SO4) ter številčno koncentracijo delcev v velikosti od 3 do 6 nm (nukleacijska velikost), ki predstavlja sam začetek oblikovanja delcev<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Sihto|first=|last2=Kulmala|date=2006|title=Atmospheric sulphuric acid and aerosol formation: implications from atmospheric measurements for nucleation and early growth mechanisms.|url=https://acp.copernicus.org/articles/6/4079/2006/|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kljub izključevanju rastnih mehanizmov je razvidno, da žveplena kislina predstavlja večji delež zaslužen za oblikovanje delcev, ne pa celotnega, ki je razdeljen še med druge spojine (organske spojine ter sekundarni ioni kot je amonijak) ter odvisen od vremenskih spremenljivk. Nukleacija je v takem primeru heterogena-homomolekularna. ==== Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami ==== Koncentracija (dinamika) delcev je odvisna tudi od vremenskih spremenljivk v spodnjem delu [[Ozračje|atmosfere]] – troposferi, kjer se odvijajo globalni ter regionalni vremenski pojavi kot so: različne vrste zračnih mas, ki vplivajo na formiranje vremenskih front in s tem na ciklone, anti-ciklone in druge vrste vremenskih pojavov. Ti pojavi vplivajo na dinamiko v  spodnjemu delu troposfere - atmosferski mejni plasti, ki se nahaja od 1 do 2km nad zemeljskim površjem. V tej mejni plasti se odvijajo tudi lokalni vremenski pojavi z vremenskimi spremenljivkami, izmed katerih so za samo dinamiko prašnih delcev najbolj pomembne: temperatura zraka, vlažnost zraka, hitrost vetra ter globalno sončno sevanje. ===== Temperatura zraka ===== [[Temperatura]] zraka je odvisna od sončnega sevanja v obliki elektromagnetnega valovanja, ki preide atmosfero in vzpostavi stik z zemeljskim površjem katero del sončne svetlobe absorbira, del pa odbije nazaj v atmosfero oziroma vesolje. Absorbirano sončno sevanje segreje zemeljsko površino, ki z nižjo frekvenco elektromagnetnega valovanja odseva toploto nazaj proti površju in v atmosfero ter vesolje. V atmosferi se toplota zadržuje zaradi absorpcije v vodni pari, ogljikovem dioksidu in ostalih plinih, ki ustvarjajo učinek tople grede in segrevajo ozračje ter s tem dvigajo samo temperaturo. Temperatura se v atmosferi spreminja z geografsko lokacijo ter višino in je v lokalni ter globalni troposferi odvisna od konvekcijskega gibanja, ki je podnevi bolj pomembno od gibanja vetra, s prehajanjem v noč pa se omenjeno razmerje spremeni in gibanje vetra ob površini ter s tem vzbujene turbulence prevlada nad konvekcijskim. Konvekcijsko gibanje se odvija v konvekcijski mejni plasti, ki je spodnja meja troposfere katere višina se lahko razteza od nekaj sto metrov pa do nekaj kilometrov. V tej mejni plasti se, zaradi nehomogenosti zemeljske topografije in posledične razlike v odsevanju zgoraj omenjene toplote, odvijajo konvekcijski prenosi toplote, ki temeljijo na prenosu toplote zaradi gibanja molekul v plinasti ali tekoči fazi<ref>{{Navedi knjigo|title=Environmental fluid mechanics.|last=Cushman-Roisin|first=|publisher=John Wiley and Sons, Inc|year=2019|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=http://www.dartmouth.edu/~cushman/books/EFM/front.pdf}}</ref>. Temperatura je najvišja ob površini zemlje ter se z višino spreminja. Z večjo višino se zmanjšuje zračni pritisk ter gostota zračne mase, ki posledično zmanjša tudi samo temperaturo ozračja in s tem vpliva na koncentracijo delcev, ki se večinoma zadržujejo v atmosferski mejni plasti. To je podobno procesu toplotne inverzije, ki nastane ob nižji temperaturi zraka nad samo površino zemlje kot pa je temperatura le tega nad to tanko plastjo. V tem primeru se onesnaževala ne zmorejo dvigniti in razpršiti, kar v poletnih mesecih lahko povzroči [[smog]], med zimskimi pa tudi zadrževanje prašnih delcev. Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je pozimi ob nizkih temperaturah od -10 ºC pa vse do 10 ºC, kjer je ponavadi prisotna toplotna inverzija. V preostalem delu leta pa tudi ob višjih temperaturah v odsotnosti oblakov ter prisotnosti stabilnih atmosferskih pogojev, v primeru velike razlike med največjo ter najmanjšo izmerjeno dnevno temperaturo in ob prisotnosti nizke višine atmosferske mejne plasti<ref name=":6">{{Navedi revijo|last=Barmpadimos|first=|last2=Hueglin|date=2011|title=Influence of meteorology on PM10 trends and variability in Switzerland from 1991 to 2008.|url=https://www.researchgate.net/profile/Stephan_Henne2/publication/253426542_Influence_of_meteorology_on_PM10_trends_and_variability_in_Switzerland_from_1991_to_2008/links/56b05aa108ae8e37214d5f7d.pdf?inViewer=0&pdfJsDownload=0&origin=publication_detail|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Hitrost vetra ===== Stanje konvekcijske mejne plasti ter s tem prenašanje toplote pa temelji tudi na dinamiki vetra, ki se v atmosferi spreminja z višino in povzroča, skupaj s konvekcijo, horizontalno ter vertikalno mešanje zraka s pomočjo nastalih turbulenc, ki vplivajo na samo hitrost vetra. Ta je odvisna od aerodinamičnega upora, ki je ob zemeljskem površju tako velik, da je hitrost vetra zelo majhna (lahko tudi 0 m/s), z višino pa se zmanjšuje ter ob odsotnosti večjih topografskih preprek (mesta, hribovja) ohranja večjo konstanto hitrost in s tem vpliva na razpršitev prašnih delcev ter drugih onesnaževal. Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je ob manjših hitrostih vetra (manj kot 5 m/s). Medtem, ko primer korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Csavina|last2=Field|date=2014|title=Effects of wind speed and relative humidity on atmospheric dust concentrations in semi-arid climates.|url=https://www.researchgate.net/publication/261919978_Effect_of_Wind_Speed_and_Relative_Humidity_on_Atmospheric_Dust_Concentrations_in_Semi-Arid_Climates|magazine=Science of the Total Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> temu nasprotuje saj je večja hitrost vetra zaslužena tudi za resuspenzijo delcev s tal, a prejšnja trditev vseeno drži zaradi fizikalnega dejstva, da večja hitrost vetra pomaga pri razpršitvi delcev v različne horizontalne ter vertikalne prostorske dimenzije, ki pa je vseeno v neizolirani obliki odvisna od mnogih drugih faktorjev, ki lahko spremenijo zgornjo trditev. Ob sami hitrosti vetra je pomembna tudi smer vetra. Ta ima lahko korelacijo z visokimi masnimi koncentracijami prašnih delcev zaradi velik vpliva onesnaževanja geografskih območji in človeških aktivnosti, ki se nahajajo v tisti smeri (velika kmetijska ali pa industrijska območja, požari,..)<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Tai|first=|last2=Mickley|date=2010|title=Correlations between fine particulate matter (PM2.5) and meteorological variables in the United States: Implications for the sensitivity of PM2.5 to climate change.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S135223101000539X|magazine=Elsevier Ltd., Atmospheric Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ===== Vlažnost zraka ===== Vlažnost zraka je oznaka za količino vodne pare prisotne v zraku in lahko nakazuje na možnost dežja, oblakov, megle in drugih vremenskih pojavov. Vodna para na zemlji primarno izvira iz povišanja temperature nekega geografskega območja in sočasnega izparevanja morja, drugih vodnih teles v različnih agregatnih stanjih (ledeniki, jezera) ter rastja in zemlje, ki vsebuje delce vode. Na vlažnost zraka določene geografske lokacije vpliva, poleg intenzivnosti sončnega sevanja in s tem temperature, tudi veter. Visoka vlažnost lahko nakazuje na padavine in stopnjo le teh, ki z zajemanjem delcev ter procesom sedimantacije zmanjšujejo koncentracijo prašnih delcev v ozračju. Zmanjševanje koncentracije pa je odvisno od geografije, splošnega podnebja, ki ima lahko že samo po sebi nižjo raven vlažnosti (od 20 do 60% pri polsušnem podnebju)<ref name=":7" /> ter dviga ali spuščanja atmosferske mejne plasti ter s tem višanja ali nižanja relativne vlažnosti <ref name=":6" />, kjer se s prisotnostjo višje vlažnosti v zraku (+ 60%) v nekaterih podnebnih ter višinskih pasovih lahko viša tudi sama koncentracija prašnih delcev. Raziskava <ref name=":7" /> Pri korelaciji med vlažnostjo (v različnih sezonskih obdobjih) ter masnimi koncentracijami prašnih delcev je tako lahko precej velika tudi negotovost, ker imajo velik vpliv tudi druge vremenske spremenljivke ter geografska območja in človeška aktivnost, ki lahko vplivajo na dinamiko gibanja prašnih delcev. Zaradi teh negotovosti je pomembno izračunati tudi korelacijo med večjim številom različnih vremenskih spremenljivk ter masnimi koncentracijami na različnih geografskih območjih skozi čas. ===== Povezovanje vremenskih spremenljivk ===== Vzpostavljanje individualnih korelacij med koncentracijo prašnih delcev ter posameznimi vremenskimi spremenljivkami ni zadostno, lahko tudi zavajujoče in je zaradi kompleksnosti vremenskih pojavov (pred in med samim merjenjem), topografije ter velikosti, hrapavosti površine in kemične sestave prašnega delca ter prisotnosti drugih komponent v zraku le te potrebno obravnavati s celostne perspektive. <!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. -->Raziskava korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7" /> tako opisuje dinamiko ob manjših peščenih nevihtnih vremenskih pojavih.V prvem primeru polsušnega celinskega podnebja, ob dokaj konstantnih temperaturah ter primeru tlakovane kot netlakovane ceste, prikazuje, da je ob hitrostih vetra nad 4 m/s ter nizki relativni vlažnosti (<25%) opaziti večanje masne koncentracije večjih delcev (PM10), kar se pripisuje adsorpciji vode na suhe delce ter s tem prevladujočimi strižnimi napetostmi nad kohezijskimi silami med delci, ki so večje pri višji relativni vlažnosti (>25%). Ta bi s tem lahko naznanila zmanjšanje same zmožnosti resuspenzije delcev s tal (erozija tal). V drugem primeru polsušnega celinskega podnebja pa je razvidno, da se masna koncentracija delcev PM10 poveča ob hitrosti vetra nad 6 m/s ter relativni vlažnosti v območju nad 30% do 60 %. Zaradi razpršenih rezultatov analize je torej ugotovljeno, da obstaja med masno koncentracijo delcev nelinearna odvisnost s povprečno hitrostjo vetra ter relativno vlažnostjo, ki nakazuje na to, da je za boljše razumevanje dinamike potrebno upoštevati še večje število dejavnikov kot so: samo dinamično spreminjanje hitrosti ter smeri vetra (sunki vetra), spreminjanje temperature, značilnosti terena in obliko površine ter kemijsko sestavo prašnega delca, ki lahko spreminja značilnosti adsorpcije vodne pare na sam delec.<!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. --> Raziskava<ref name=":8" /> opisuje dinamiko med temperaturo, relativno vlažnostjo in kemično sestavo prašnih delcev, ki se razlikuje tudi z različnimi geografskimi lokacijami v Združenih državah Amerike ter njihovimi specifičnimi lastnostmi, ki lahko vplivajo na koncentracijo prašnih delcev. V večini različnih delov ZDA je bila zaznana pozitivna korelacija med dvigom temperature ter koncentracijami organskega ter elementarnega ogljika in sulfata, ki je produkt hitrejše oksidacije žveplovega dioksida. Negativna, razen severa in jugozahoda ZDA, pa z nitratom, ki jo pojasnujejo z večjim izparevanjem nitrata iz faze delcev v plinasto fazo ob povišanih temperaturah. Korelacija med povečano vlažnostjo ter sulfatom in nitratom je pozitivna, saj žveplov dioksid lažje oksidira v oblakih, formiranje amonijevega nitrata pa je v sami odvisnosti od relativne vlažnosti. Nevtralna ali pa negativna pa pri organskem ter elementarnem ogljiku, ki imata negativno korelacijo v jugovzhodu ter zahodu ZDA, kjer je prisotna nizka relativna vlažnost v povezavi s sušami ter posledično požari, ki so sami velik vir ogljikovih aerosolov ali pa ob obalnih območjih, kjer je pa nasprotno prisotna zelo visoka vlažnost, ki je povezana s konstantnim dotokom čistega morskega zraka, kar preprečuje začetno formiranje organskih ogljikovih aerosolov v tekoči fazi. ===== Vpliv prašnih delcev na podnebne spremembe ===== Učinek prašnih delcev je, v primerjavi s [[Toplogredni plin|toplogrednimi plini]], na [[Spremembe podnebja|podnebne spremembe]] in [[planetarne meje]] precej majhen. Zaradi kratke življenjske dobe imajo prašni delci večji vpliv na lokalno podnebje. Pod direktni vpliv se štejeta razprševanje in absorbcija sončnega sevanja, ki spreminjata zemeljsko sevalno ravnotežje<ref>{{Navedi revijo|last=Boucher|first=|last2=Randall|date=2013|title=Clouds and Aerosols. Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change.|url=https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WG1AR5_Chapter07_FINAL-1.pdf|magazine=Cambridge University Press|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Razprševanje povečuje odbojnost planeta in s tem le tega ohlaja, medtem, ko absorbcija učinkuje ravno nasprotno in segreva atmosfero. Razmerje med učinkom ohlajanja in segrevanja je odvisno od kemične sestave aerosolov ter okoljskih pogojev, vseeno pa aerosoli antropogenega izvora planet ohlajajo. Sončno sevanje, ki doseže zgornji sloj atmosfere je 342 W/m<sup>2</sup>, od tega vse do površja 67 W/m<sup>2</sup> absorbira in 77 W/m<sup>2</sup> odbije atmosfera ter kemične komponente in njihov doprinos k zemeljskemu sevalnemu ravnotežju. Pod indirektni vpliv se šteje oblikovanje novih kapljic (tudi ledu) v oblakih s pomočjo kondenzacije okoli prašnih delcev, ki povečajo samo odbojnost oblaka in ohlajanje podnebnega sistema. Nezanemarljiv vpliv imajo tudi na povečanje (v nekaterih primerih tudi na zmanjšanje) zmožnosti padavin z oblakov. ===== Atmosferski transportni ali razpršitveni modeli ===== Razpršitveni modeli, ki spadajo pod širšo skupino modelov za izračun koncentracij zračnega onesnaževanja, dobijo uporabno vrednost pri programih nadzora koncentracij in reguliranja izpustov prašnih delcev. Idealni model bi vključeval vse karakteristike obstoječih zračnih onesnaževal, njihovega izvora, dinamike z meteorološkimi spremenljivkami v atmosferi ob poljubnem času ter na poljubni lokaciji. Takšen model ne obstaja, zato se je potrebno zadovoljiti z manj zanesljivimi praktično-eksperimentalnimi ter matematičnimi približki realnega stanja<ref>{{Navedi knjigo|title=Air pollution control engineering, Second edition|last=Noel de Nevers|first=|publisher=McGraw-Hill International Editions, Civil Engineering Series|year=2000|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://b-ok.org/book/2724986/d8f2ca?dsource=recommend}}</ref>. Najbolj enostaven je model zaboja, ki temelji na območju (mesto, primestje, ruralno območje,..) v obliki pravokotnika s pripadajočo se širino, dolžino ter višino, ki predstavlja atmosfero kjer so poenostavljeni pogoji takšni, da se onesnaževala popolnoma zmešajo in so enake koncentracije v katerikoli točki tega volumna. Modelu zaboja vsebuje tudi konstantno hitrost in smer vetra. Ta predstavlja povprečno hitrost in smer skozi celotno višino. Koncentracije onesnaževal, ki s pomočjo vetra prehajajo v mesto so konstantne. Konstantna pa je tudi stopnja onesnaženosti, ki izvira iz samega mesta. ====== Gaussov razpršitveni model ====== Je najbolj pogosto uporabljen, ki temelji na opisu trodimenzionalnega polja koncentracij onesnaževala izvirajočega se iz ene točke oz. enega vira ob meteoroloških in emisijskih pogojih, ki jih je pri končnem izračunu potrebno upoštevati skupaj z znanimi fizikalnimi zakoni (različne vrste difuzije, kondenzacija, koagulacija,..). Koordinatni sistem je postavljen in fiksiran v spodnjem centru izvora onesnaževanja, v tem primeru dimnika [[Energetski vir|energetskega postrojenja]], kar predstavlja temelj Eulerjevega matematičnega modela. Os X je postavljena v smeri horizontalno usmerjenega vetra in s tem glavni smeri razpršitve onesnaženega zraka, ki pa se med drugim razprši tudi v Y ter z smeri postavljenih osi. Na začetku se zaradi hitrosti in temperaturne razlike onesnaževala ter atmosfere onesnažen zrak dvigne v smeri Z, kasneje pa zaradi pogojev atmosfere, ki jih lahko z naprednimi numeričnimi metodami približamo realnemu stanju, razprši tudi v druge smeri. Obstaja pa tudi Langragov matematični model kateri ima gibajoči se koordinatni sistem postavljen v določeno točko onesnaženega zraka, ki spreminja svojo lokacijo glede na samo gibanje zraka zaradi pogojev atmosfere. Oba pristopa imata svoje specifične, pozitivne, lastnosti. ====== Večcelični model zaboja ====== Vsebuje oba predhodno omenjena modela, kjer je nad območjem interesa postavljenih več posameznih celic v katerih prevladujejo drugačni pogoji atmosfere, koncentracije onesnaževala ter njihovega razvoja, ki so lahko izven celičnega izvora. Metodo v spodnjem delu večceličnega zaboja dopolnjujejo Gaussovi rapršitveni modeli, ki so locirani na samih virih onesnaževanja. Ker pa v realnosti ni mogoče označiti ter nadzirati vsakega posameznega vira onesnaževanja, se ta del metode dopolnjuje z nadziranjem koncentracij onesnaževala na različnih merilnih mestih. Ti delujejo kot sprejemniki emisij, ki poleg atmosferskih pogojev, intenzivnosti koncentracij, sočasno izvajajo tudi kemično analizo onesnaževala preko katere je lažje določiti sam izvor, gibanje in razvoj. Nekateri novodobni računalniški modeli ter njihovi algoritmi še vedno temeljijo ali pa vsaj delno vključujejo zgoraj omenjene modele. Ti kljub poenostavljenim matematičnim formulam, katere omejujejo vključevanje vpliva topografije okolja, aerodinamičnosti stavb ter dreves, spreminjanje hitrosti in smeri vetra (turbulenca, stabilnost atmosfere,..), sončnega sevanja in kemičnih reakcij, še vedno predstavljajo pomemben delež matematičnega prispevka pri samem modeliranju<ref>{{Navedi revijo|last=Tominaga|first=|last2=Stathopoulos|date=2016|title=Ten questions concerning modeling of near-field pollutant dispersion in the built environment.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0360132316302347|magazine=ollutant dispersion in the built environment. Building and Environment, The International Journal of Building Science and its Applications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ====== Drugi računalniški modeli ====== Poleg atmosferskih razpršitvenih modelov so trenutno najbolj uporabljeni računalniški modeli koncentracij: »geostatistic interpolation«,  »remote sensing retrieval«, in »radial basis function (RBF) neural network«.<ref>{{Navedi revijo|last=Zou|first=|last2=Wang|date=2015|title=Spatial modeling of PM2.5 concentrations with a multifactoral radial basis function neural network|url=https://link.springer.com/10.1007/s11356-015-4380-3|magazine=Environmental Science and Pollution Research, Springer Nature|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. »RBF neural network« temelji na strojnem učenju večplastnih vozlišč, ki so povezane med seboj in potrebujejo začetne predpostavke porazdelitve (Gaussova funkcija) matematičnih spremenljivk kot so: lokacija merilnikov koncentracij prašnih delcev, same koncentracije prašnih delcev, vremenske spremenljivke (vlaga, hitrost vetra,..) dolžina cestišč, razdalje od cestišč, vrste rabe zemljišč in gostota prebivalstva. V drugem koraku (skriti plasti) se izvajajo različne kombinacije možnih spremenljivk katerih število se lahko samodejno poveča zaradi vedno večjega števila vnešenih informacij ter obsežnejšega vnašanja začetnih spremenljivk (t.i. strojno učenje). V zadnjem koraku (izhodni plasti) se pridobi rezultat, ki je odvisen od linearno obteženih kombinacij vozlišč v drugi plasti in s tem rezultat željenih simulacij predhodno določenih željenih pogojev (vnešenih spremenljivk), ki se izboljšuje z vedno večjim vnašanjem informacij in možnih spremenljivk v prvem koraku. === Metode izvajanja meritev številčne ter masne koncentracije prašnih delcev === Zgodovina razvoja področja zaznavanja, opazovanja, merjenja in regulacije onesnaževanja zraka je v tesni odvisnosti od razvoja merilnih metod in naprav za izvajanje dejanskih meritev. Te pa sa odvisne od splošnega razvoja [[Naravoslovje|naravoslovne znanosti]] (fizike, kemije, medicine,..) in tehnološkega napredka različnih obdobij. Zgodovino izvajanja meritev se deli na tri pomembna obdobja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Aerosol measurement: Principles, techniques and applications, Second edition: Historical aspects of aerosol measurements.|last=Baron|first=|publisher=John Wiley & Sons, Inc.|year=2001|isbn=|location=|page=|cobiss=|last2=Willeke|url=https://www.wiley.com/en-us/Aerosol+Measurement%3A+Principles%2C+Techniques%2C+and+Applications%2C+3rd+Edition-p-9780470387412}}</ref>. Predklasična doba se je začela okoli 18. stoletja in z letom 1840 naznanila razvoj prvih naprav z namenom opazovanja formacije delcev vode v oblakih pod nadzarovanimi pogoji laboratorija ter s tem pospešenega razvoja teorije, ki je predvidevala obstoj delcev v zraku. V tem obdobju so bile te teorije tudi potrjene in pomagale pri razvoju naprav kot so: tyndalometer, nephelometer, ultramikroskop, optični opazovalec številčne koncentracije delcev, termičnega in elektrostatičnega seperatorja ter drugih. Klasična doba, kjer se je zaradi očitnega industrijskega onesnaževanja pojavil prvič tudi termin »aerosol«, se je pričela z začetkom 20. stoletja in trajala vse do leta 1960. V tem obdobju so se razvile prve merilne naprave, temlječe se na metodah kot so napredno termično ločevanje delcev, kaskadni impaktorji, optični merilniki števila delcev in zbiranje delcev na filtrih, skozi katere se je črpalo zunanji zrak in posledičnem tehtanju le teh. S tem so bili postavljeni tudi prvi temelji gravimetrične metode opisane v nadaljevanju tega podpoglavja. Ta je na začetku zajemala in upoštevala zgolj večje delce od 1µm, kasneje pa z ugotovitvami na področju medicine, kjer so ugotovili pomen manjših delcev, ki lahko lažje preidejo v notranjost človeških organov, začela razvijati v smeri zajemanja in obravnavanja z mikroskopom, tudi manjših (ultrafinih) delcev. Zaradi tehnološkega in analitičnega napredka se je od klasičnega obdobja naprej, naredilo zelo velik napredek pri izboljšavah predhodno omenjenih merilnih metod. Danes poznamo večje število različnih merilnih metod, ki merijo različne lastnosti prašnih delcev, med katerimi so najbolj pomembne in pogosto uporabljene: * masna koncentracija z gravimetrično merilno metodo <ref>{{Navedi knjigo|title=EN 12341:2014: Ambient air – Standard gravimetric measurement method for the determination of the PM10 or PM2,5 mass concentration of suspended particulate matter.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2014|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/7ad508ad-33bd-4e41-942b-c52ddeb6d44d/en-12341-2014}}</ref> * številčna koncentracija z optično metodo štetja delcev <ref>{{Navedi knjigo|title=ISO 21501-1-2009: Determination of particle size distribution – Single particle light interaction methods – Part 1: Light scattering aerosol spectrometer.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2009|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://www.iso.org/standard/42728.html}}</ref> * distribucija velikosti z električno spektrometrijo mobilnosti <ref name=":5" /> * kemična sestava prašnih delcev z energetsko rentgensko analizo <ref>{{Navedi knjigo|title=Smoke, dust, and haze: Fundamentals of aerosol dynamics, second edition.|last=Friedlander|first=|publisher=Oxford University Press|year=2000|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://cmc.marmot.org/Record/.b26688116}}</ref> Gravimetrična merila metoda, ki je primerna za izvajanje meritev masne koncentracije prašnih delcev, je bila do pojava cenejših in bolj uporabnih različic optičnih merilnikov tudi najbolj pogosto uporabljena, na njej sloni tudi večji del do zdaj znanih vzpostavljenih standardov ter zakonodaje in ima svoje pozitivne lastnosti. Optična metoda štetja delcev se sicer izvaja tudi za ugotavljanje distribucije velikosti, ki pa je pogosto analizirana tudi s strani metod kot je na primer: električna spektrometrija mobilnosti. ==== Gravimetrična metoda za analizo masne koncentracije prašnih delcev ==== Gravimetrična metoda je ena od najbolj uporabljenih skozi zgodovino izvajanja meritev in v nekaterih primerih tudi danes. Primerna je za izvajanje meritev masnih koncentracij, ki se izvajajo s tehtanjem filtrov skozi katere, pod standardnimi pogoji delovanja naprave (čas menjave filtra, konstantni pretok zraka, pritisk ter temperatura in vlaga pri shranjevanju filtrov), potuje obravnavani zrak. Uporabljeni filtri, ki so narejeni iz steklenih ali kremenovih vlaken ter/ali polytetrafluoroethylena (PTFE), so shranjeni v delu naprave do samega transporta in začetka izvajanja meritev v zato namenjeni sobi, ki je pravtako pod standardiziranimi pogoji. Z gravimetrično metodo se ponavadi obravnava prašne delce vseh možnih oblik (nukleacijska, akumulacijska, groba frakcija), ki so v velikosti od vsaj 0.3 (standardi filtra) do 2.5µm (PM2,5) in od 0.3 (standardi filtra) do 10µm (PM10) in s tem prilagojeni standardom čistega zraka omenjenih v zadnjem podpoglavju teoretičnega dela namenjenega reguliranju onesnaževanja. S pomočjo vhodnega kanala in trkalnika v sami napravi je poskrbljeno za primerno obravnavano velikost delcev. Metoda izvajanja meritev masnih koncentracij je precej enostavna, kljub temu, da je potrebno upoštevati veliko število spremenljivk pri samem procesu izvajanja meritev (kalibracija vseh potrebnih naprav in prostora, merjenje, shranjevanje in tehtanje filtrov pod standardnimi pogoji), ki lahko vplivajo na merilno negotovost. Filtre so lahko uporabljeni tudi za izvajanje meritev kemične sestave prašnih delcev. Metoda ima poleg omenjenih pozitivnih lastnosti tudi svoje pomanjkljivosti, med katerimi sta največji povezani z omejitvijo analize na masno koncentracijo, ki za nadaljnjo in bolj razširjeno analizo potrebuje druge tehnike (elektronska mikroskopija) ter oskrbovanjem naprave s filtri in analizo le teh, kar lahko zahteva redno fizično prisotnost človeka. ==== Optična metoda sipanja delcev ==== Optična metoda štetja delcev temelji na fizikalnemu dejstvu, da obsvetljeni delci razpršijo svetlobo pod različnimi koti, z različnimi intenzivnostmi katere lahko zazna in uporabi za analizo njihove velikosti, števila in drugih karakteristik (mase, kemične sestave,..). Elektromagnetno valovanje svetlobe ob interakciji z molekularno sestavo delca rezultira v razpršitvi svetlobe, ki je plod lomljenja, odbitja, absorbcije ali upogiba same svetlobe. Manjši delci razpršijo svetlobo bolj intenzivno in pod manjšim kotom kot večji delci. Intenzivnost razpršene svetlobe je odvisna od njene valovne dolžine, relativnega lomnega količnika, kota odboja ter velikosti delca. Kot odboja ter valovna dolžina sta odvisni od uporabljenega vira svetlobe, leč s katerimi lahko zajema več kotov svetlobe (bolj natančno merjenje velikosti) ter merilnika. Relativni lomni količnik, ki je odvisen od sestave delca, pa je za določena okolja (urbano, primestno,..) lahko predpostavljen, če že ne izvaja samih kemičnih analiz katerih merilniki so specifični. Predpostavlja pa se tudi, da je delec oblike krogle (aerodinamični premer delca). Tako se lahko s pomočjo izmerjene intenzivnosti razpršene svetlobe ob preostalih znanih veličinah pridobi informacije o velikosti delca. Meri lahko različne velikosti katerih razpon je odvisen od zmogljivosti ter nastavitev spektrometra. Merjenje števila delcev se lahko izvaja istočasno z merjenjem intenzitete odbite svetlobe in je odvisno od volumna vzorca, ki je nadalje odvisen od območja vzorčenja (efektivnega premera laserskega žarka, globine polja merjenja), hitrosti pretoka zraka skozi napravo ter časa vzorčenja. Naprave so narejene tako, da je pretok zraka skozi napravo konstanten in je neodvisen od zunanjega zraka in njegovih okoliščin. Kljub temu, da je lahko v napravi več leč s katerimi zajema več kotov svetlobe ter s tem bolj točno določa velikosti delcev, ima metoda svoje pomanjkljivosti pri izvajanju meritev velikosti iz katerih izhaja tudi merilna negotovost. Te se dotikajo predpostavljanju lomnega količnika ter oblike krogle, ki lahko ob različnih sestavah ter oblikah prašnih delcev prikaže manjšo ali večjo intenzivnost odboja svetlobe ter s tem velikost delca. Pri izvajanju meritev števila delcev pa je ta pomanjkljivost v nihajočem se pretoku zraka skozi napravo. ==== Električna spektometrija mobilnosti za analizo distribucije velikosti koncentracije prašnih delcev ==== Električna spektometrija mobilnosti (FMPS) velikosti prašnih delcev je poleg optičnih merilnikov ena od najbolj uporabljenih merilnih metod <ref>{{Navedi revijo|last=Hosseini|first=|last2=Cocker|date=2010|title=Particle size distributions from laboratory-scale biomass fires using fast response instruments|url=https://www.researchgate.net/publication/43656394_Particle_size_distributions_from_laboratory-scale_biomass_fires_using_fast_response_instruments|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> za izvajanje analize distribucije velikosti prašnih delcev. Metoda temelji na električnem potencialu delcev, ki potujejo v konstantnem toku zraka čez difuzijski napajalnik, ki je zaslužen za pozitivno nabitost delcev s pomočjo ustvarjanja in širjenja ionov v atomih materiala delcev (spreminjanje nevtralnega stanja protonov in elektronov v atomu) med dvema koncentričnima valjema in nazadnje čez večje število elektrometrov, ki so namenjeni pokrivanju različnih velikosti prašnih delcev. Pozitivno nabiti delci se s pomočjo vsebujoče se električne mobilnosti in visoke napetosti med valjema porazporedijo iz vstopne k izstopni strani (po velikosti), kjer so prisotni elektrometri. Elektrometri so uporabljeni za merjenje električne mobilnosti delca (prenos naboja z ioni na delec) s pomočjo katerih lahko izračuna velikost delca in nazadnje samo distribucijo velikosti koncentracije večjega števila prašnih delcev. ==== Energetska rentgenska analiza kemične sestave prašnih delcev ==== Rentgenska flourescenčna analiza (XRF)<ref>{{Navedi revijo|last=Russ|first=|date=1984|title=Fundamentals of energy dispersive X-ray analysis|url=https://b-ok.org/book/665231/b0eae0|magazine=Butterworts & Co (Publishers) Limited|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je ena od najbolj pogostih metod za izvajanje kemijske analize večjega števila elementov prašnih delcev pri kateri se uporablja fotone (rentgenske žarke) elektromagnetnega sevanja za povzročanje emisij rentgenskih žarkov prevladujočih se atomov (elektronov) različnih materialov iz katerega je sestavljen prašni delec. Prašni delec je lahko analiziran s pomočjo filtra v katerega se ujame ali pa v novodobnih različicah brez njega, v zato namenjenemu prostoru v sami merilni napravi. Prašni delec lahko torej vsebuje več vrst materialov, ki imajo svoje lastno atomsko število (število protonov) s katerim oddajajo svoj specifični energijski odtis v obliki rentgenske emisije pri omenjenem mehanizmu XRF analize, ki temelji na izbijanju fotoelektrona v notranji lupini (z manjšo energijo) atoma s fotonom generiranim s pomočjo same naprave. Elektron na zunanji lupini (z večjo energijo) se v naslednjem koraku spusti v prazni prostor prejšnjega elektrona. Ta proces sprosti odvečno energijo, ki je bila potrebna za vezavo in jo preusmeri v drugi (Augerjev) elektron zunanje lupine kateri v zadnjem koraku (Augerjev proces) zapusti lupino in odda emisijo v obliki rentgenske energije, ki jo zazna detektor v napravi. Ta energija, ki je koristna za samo analizo pa je, kot je zgoraj omenjeno, konstanta in specifična za določeno vrsto prisotnega atoma. Zgoraj omenjene merilne metode so kvalificirane kot zemeljske in imajo tudi svoje pomanjkljivosti v primeru nihanja koncentracij skozi čas in prostor (večje koncentracije pri virih onesnaževanja) ter v primeru cene nakupa in vzdrževanja večjega števila merilnikov.    Pomanjkljivost pa je tudi v povezavi s prioritizacijo ekonomske aktivnosti. Ko ta postane regulativni cilj se lahko strateško prilagaja postavitve merilnih naprav na območja kjer je prisotna manjša onesnaženost ali pa čas zmanjševanja emisij s strani onesnaževalcev prilagaja delovanju merilne naprave.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Sullivan|first=|last2=Krupnick|date=2018|title=Using satellite data to fill the gaps in the US air pollution monitoring network|url=http://www.danielmsullivan.com/pdf/Sullivan_Krupnick_Filling_monitor_gaps_with_satellites.pdf|magazine=Resources for the future|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. ==== Izvajanje meritev ultravijoličnega (UV) sevanja, ki ga povzročijo aerosoli pri odboju sončnega sevanja z zemeljske površine ==== Zaradi pomanjkljivosti se vedno bolj pogosto uporabljajo merilne metode nameščene na satelitih, ki krožijo okoli [[Zemeljska orbita|zemeljske orbite]] (vesoljske merilne metode). Danes okoli zemlje kroži več vrst [[Satelit|satelitov]], ki so namenjeni izvajanju meritev onesnaževanja atmosfere (tudi s strani aerosolov). Meritve gostote aerosolov se izvajajo s pomočjo detektorjev, ki zajemajo različne valovne dolžine odboja sevanja sonca s strani zemeljske površine in le te primerjajo z odbojem od atmosfere. Več kot je delcev v zraku, ki razpršijo in absorbirajo svetlobo, manj sevanja zazna merilnik na satelitu<ref name=":17" />. Merilniki na satelitih zaenkrat ne zmorejo prepoznati masne, številčne ali velikostne distribucije koncentracij prašnih delcev, pomanjkanje je tudi v tem, da bi za minutne ali urne vrednosti potrebovali veliko večje število satelitov, ki bi pokrivali tudi širši del zemeljske površine. Težave pa se pojavljajo tudi pri izvajanju meritev nad območjem kjer so oblaki<ref>{{Navedi revijo|last=Christopher|first=|last2=Gupta|date=2010|title=Satellite remote sensing of particulate matter air quality: The cloud-cover problem.|url=https://www.researchgate.net/publication/44609728_Satellite_Remote_Sensing_of_Particulate_Matter_Air_Quality_The_Cloud-Cover_Problem|magazine=Journal of the Air & Waste Management Association|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. S tehnološkim napredkom računalniških modelov in merilnikov (merilnih metod) pa se zato vedno hitreje izboljšujejo zmožnosti povezovanja različnih onesnaževal z vremenskimi spremenljivkami, sposobnost zaznavanja različnih vrst koncentracij na različnih višinah atmosfere in sočasna ločljivost zaznavanja, ki zaenkrat še ne zmore prepoznati točne kemične sestave ter lokalnih virov onesnaževanja prašnih delcev, tudi pod oblaki. === Vpliv prašnih delcev na človekovo zdravje === Prašni delci različnih velikosti, masnih/številčnih koncentracij in kemične sestave imajo različne škodljive posledice na človekovo zdravje predvsem zaradi vdihavanja in odlaganja delcev v dihalnem sistemu. Škodljivo pa vplivajo tudi na izpostavljeno kožo in oči ter prebavni sistem z zauživanjem tekočine in hrane, ki vsebuje prašne delce. ==== Velikost prašnih delcev in njihova zmožnost prodiranja v človeška dihala ==== Prašni delci, ki ostanejo dlje časa v zraku, lahko preidejo v [[človeško telo]] z vdihavanjem skozi [[nos]] ali [[usta]], v [[dihala]] pa se največkrat odlagajo s procesom [[Sedimentacija|sedimentacije]] in [[Difuzija|difuzije]] pri manjših delcih. Količina, odlaganje in končne posledice vdihanih prašnih delcev so po navadi odvisne od njihove velikosti in kemične sestave, poti preko katere so vdihani, časa izpostavljenosti, količine vdihanega zraka (vrste dela, ki ga človek opravlja), smeri in hitrosti vetra ob telesu ter fizične karakteristike, predhodnih [[Bolezen|bolezni]] (dihal, ...) in načina življenja (kajenje, ...) konkretnega človeka. Od vseh teh lastnosti je odvisno tudi, do katerega predela dihalnega sistema bodo uspeli prodreti, kakšen delež se jih bo uspelo odložiti in kakšne posledice človeškemu zdravju bodo povzročene. [[Slika:Respiratory system complete no labels.svg|thumb|250px|Človeška dihala]] Večji prašni delci (>10 µm) se po navadi odlagajo v ustni ter nosni votlini in grlu. [[Dihanje]] skozi nos je ponavadi bolj varno zaradi uspešnega filtriranja prašnih delcev s pomočjo nosnih dlačic ter večjega spreminjanja smeri vdihanega zraka in posledičnega zaustavljanja delcev. Večji delci, ki se ne zaustavijo pri omenjenih delih dihalnega sistema, lahko prodrejo tudi do sapnika in sapnice, tam se lahko odstranijo s pomočjo sluzi ali pa raztopijo v telo. Manjši delci lahko prodrejo vse do pljučnih mešičkov. Samo 1 % delcev v velikosti 10 µm ima po navedbah [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO)<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.who.int/occupational_health/publications/en/oehairbornedust.pdf|title=Hazard prevention and control in the work environment: airborne dust.|date=1999|accessdate=|website=Occupational and Environmental Health Department of Protection of the Human Environment|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> zmožnost prodora do predela kjer se nahajajo pljučni mešički, največjo pa delci v velikosti 2µm. Delci manjši od 2µm (okoli 0,5 µm) v povprečju ne presegajo 10-15 % zmožnosti zaradi sposobnosti dihalnega sistema po izdihu večjega dela, medtem ko ultrafini delci s pomočjo difuzije lažje ostanejo in prodrejo v notranje organe. [[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) je zaradi pomembnega značaja velikosti delcev ter prodiranja le teh v dihalni sistem, s poudarkom aktivnosti človeka na delovnem mestu, za namene vzorčenja vzpostavila standarde kot je na primer: »ISO 481:2014: Atmosfera na delovnem mestu - definicija velikosti frakcij za merjenje delcev, ki se prenašajo z zrakom.« <ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://standards.globalspec.com/std/969024/EN%20481|title=ISO EN 481 (2014): Workplace exposure – Size fraction definitions for measurement of airborne particles.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organzation for Standardization|last=|first=}}</ref>. Standard je namenjen definiranju deleža velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi (1) nosno ali ustno votlino, (2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov ob povprečnih delovnih pogojih. Standard prikazuje delež različnih velikosti delcev, ki lahko prodrejo do različnih regij dihalnega sistema, ne pa tudi deleža, ki bi prikazal koliko delcev od prodirajočih se tam odloži. Standard zato opozarja, da bi striktno upoštevanje sprejetih sporazumov, lahko precenilo potencialni učinek na človeško zdravje, zaradi dejstva, da morajo biti delci odloženi, da bi lahko prišlo do (negativnih) bioloških učinkov, kar pa je težje dokazati. Delež manjših velikosti (<1µm) prašnih delcev, ki se odložijo v določenem delu telesa je neznan. Ultrafini delci lažje prodrejo vse do pljučnih mešičkov, a se večji del le teh znajde v izdihanem zraku zaradi težjega odlaganja. Vseeno pa obstaja močan sum, da se veliko večji del odloženih delcev uspe prenesti iz pljuč v kri in tako sproža reakcije v t.i. »sekundardnih organih« kot so možgani ter srce. Obstaja pa tudi zaenkrat še ne potrjen sum, da ultrafinim delcem (<300nm) uspe prodreti pregrade med krvjo in organi ter vstopiti v same celice, organele in celo jedra celic. ==== Kemična sestava prašnih delcev in posledice na človekovo zdravje ==== Kemična sestava prašnih delcev ter njihov izvor sta pomembna faktorja pri posledicah prašnih delcev na človekovo zdravje<ref name=":18" />. Procesi lomljenja peska, kamnov in drugih rudnin lahko vsebujejo kristalni kremen ter druge toksične komponente (berilij, bakreni sulfid, azbest,..) v obliki majhnega prahu. V procesih gumarske industrije se za primarno surovino uporablja veliko število toksičnih kemikalij v obliki prahu ali pa v drugih agregatnih stanjih, ki lahko kasneje prispevajo svoj delež pri formiranju prašnih delcev (industrijsko oglje, kristalni kremen, žveplo, svinčev oksid, fosfiti,..<ref>{{Navedi splet|url=https://publications.iarc.fr/Book-And-Report-Series/Iarc-Monographs-On-The-Identification-Of-Carcinogenic-Hazards-To-Humans/Chemical-Agents-And-Related-Occupations-2012|title=Chemical agents and related occupations, Volume 100 F – A review of human carcinogens|date=2012|accessdate=|website=International Agency for Research on Cancer working group on the evaluation of carcinogenic risks to humans|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref>). V procesih proizvajanja plastike za široko uporabo v obliki embalaže ter izdelkov iz plastike se prav tako uporablja veliko število kemičnih komponent (vinil klorid, benzen, 1,3-butadien, formaldehid, poliklorirani bifenil,..), katere pri sami proizvodnji, uporabi, razgradnji ali sežiganju tvorijo del prašnih delcev<ref>{{Navedi revijo|last=Barabad|first=|last2=Jung|date=2018|title=Characteristics of particulate matter and volatile organic compound emissions from te combustion of waste vinyl|url=https://www.mdpi.com/1660-4601/15/7/1390|magazine=International Journal of Environmental Research and Public Health|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>, ki vplivajo na človeško zdravje<ref>{{Navedi revijo|last=Prata|first=|date=2018|title=Airborne microplastics: Consequences to human health ?|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29172041/|magazine=Environmental Pollution Journal, 234|page=|pages=115-126|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. V lesni, živilski, farmacevtski, železarski, gradbeni, rudarski in drugih industrijah se v nekem delu procesa delavci ter okolje soočijo z deležem primarnih surovin ali pa končnega onesnaževanja v obliki majhnega prahu, ki bi lahko prodrl vse do pljučnih mešičkov, zaradi česar obstaja velika nevarnost poslabšanja človeškega zdravja v obliki: * bolezni pljuč z akumulacijo prahu v pljučih * rak, ki se lahko razvije zaradi vnetja pljučnega tkiva * bolezni srca in ožilja * zastrupitev krvi, ledvic in centralnega živčnega sistema zaradi telesnega vsrkavanja toksičnih kemikalij, ki sproža reakcije pri drugih organih * infekcijske bolezni * reakcije, ki se poznajo na koži telesa, manifestirajo s težavami pri dihanju,.. * poslabšanje drugih bolezni kot so astma<ref>{{Navedi revijo|last=Souza|first=|last2=da Silva Santos|date=2017|title=Association between climate variables, pollutants, aerosols and hospitalizations due to asthma.|url=https://www.semanticscholar.org/paper/Association-between-climate-variables%2C-pollutants%2C-Souza-Santos/2ee982237c1420d81b8f2c857c359a1fa98ac9ce|magazine=The journal Mundo da Saude|page=|pages=4-10|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>,.. Dodatni primeri prašnih delcev z različnimi vsebnostmi in njihovi učinki na [[človeško zdravje]]: {| class="wikitable" |'''Vrste prahu''' |'''Glavni učinki na zdravje''' |'''Ciljni organ''' |'''Definiran delež velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi/do''' |- |Prah kristalnega kremena (gradbeništvo in druge industrije) |Silikoza; postopno razvijajoča se bolezen pljuč s trajnimi posledicami; rakotvorna |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Premogov prah (premogovništvo, gorivo za proizvajanje toplote in elektrike) |Pnevmokonioza; bolezen pljuč (oteženo dihanje) |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Prah azbesta (gradbeništvo,..) |Azbestoza; pljučni rak; mezotelioma |Pljuča, bronhioli, pljučni mešički |(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov |- |Svinčev prah (elektrotehniška industrija, gradbeništvo,..) |Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema) |Skozi dihalni sistem v krvni obtok |(1) nosno ali ustno votlino |- |Prah mangana (železarska industrija) |Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema) |Skozi dihalni sistem v krvni obtok |(1) nosno ali ustno votlino |- |Lesni prah (gorivo za proizvajanje toplote in elektrike, papirna industrija, gradbeništvo,..) |Rak v nosni votlini |Nosna votlina |(1) nosno ali ustno votlino |- |Bombažni prah (tekstilna industrija) |Bisinoza; bolezen pljuč (oteženo dihanje) |Pljuča |(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč |- |Posušeni sladkorni trs (proizvodnja sladkorja) |Bagasoza; ekstrinzičen alergijski alveolitis |Pljuča |(3) predela pljučnih mešičkov |- |Cementni prah (gradbeništvo) |Dermatoza; kožna bolezen |Koža |Katerekoli velikosti |- |Pentaklorofenol (kmetijska industrija) |Sistemska zastrupitev |Skozi kožo v krvni obtok |Katerekoli velikosti |} Letno na globalni ravni pride do okoli '''8.9 milijona smrti''' zaradi dolgotrajne izpostavljenosti prašnim delcev v zunanjem zraku in posledičnega razvoja bolezni. Takšno število smrti je primerljivo z 10.3 milijona smrti zaradi [[Prehrana v svetu|prehrane]] in 6.3 milijona smrti zaradi [[Kajenje tobaka|kajenja]], sicer dvema od največjih povzročiteljic smrti.<ref>{{Navedi revijo|last=Burnett|first=|last2=Chen|date=2018|title=Global estimates of mortality associated with long-term exposure to outdoor fine particulate matter|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30181279/|magazine=US National Academy of Sciences, Proceedings of the National Academy of Sciences|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> === '''Tehnični elementi za nadzor onesnaževanja s prašnimi delci''' === Tekom razvoja tehnologije proizvajanja energije ter delovanja različnih vrst industrije, kot največjih virov onesnaževanja, se je zaradi vidnih posledic na človeško zdravje sočasno razvijalo tudi področje preprečevanja oz. omejevanja onesnaževanja. Tipičen tehnični sistem zagotavljanja kakovosti notranjega zraka, je [[prezračevalni sistem]] kjer se uporablja različne vrste filtrov in druge tehnične elemente za nadzor onesnaževanja. S spoznavanjem fizike, dinamike ter drugih lastnosti prašnih delcev so se razvijali osnovni mehanizmi zbiranja<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Filters and Filtration Handbook, Fifth Edition.|last=Sutherland|first=|publisher=Elsevier, Ltd|year=2008|isbn=|location=|page=370-372|cobiss=|url=https://www.elsevier.com/books/filters-and-filtration-handbook/sutherland/978-1-85617-464-0}}</ref>, ki so upoštevali: trkalno, prestrezevalno ([[sila upora]]) in [[Difuzija|difuzijsko sposobnost]] (Brownovo gibanje) ter [[Težnost|gravitacijsko]], centrifugalno in [[Elektrostatika|elektrostatično]] silo delca. Na teh mehanizmih temelječi tehnični elementi za zagotavljanje kakovosti notranjega zraka ter nadzor oz. preprečevanje pretiranega onesnaževanja zunanjega zraka direktno ob viru onesnaževanja bodo v nadaljevanju razdeljeni ter opisani v petih različnih kategorijah. ===== Gravitacijsko odlaganje v komori s horizontalnim pretokom zraka ===== Deluje na preprostem principu potovanja onesnaženega zraka skozi kanal, ki se na neki točki razširi v daljšo komoro zaradi česar se pretok zraka upočasni in s tem dopusti delcem možnost odlaganja s pomočjo gravitacije. Uporablja se za večje velikosti delcev (>70µm), ki imajo zaradi gravitacije ravno dovolj veliko hitrost odlaganja, da jih ne odnese, skupaj z ostalimi plini ter delci v pretoku, iz same komore. Kljub omejeni zmožnosti se še vedno uporablja pri, vsaj začetnem, čiščenju zelo onesnaženih izpustov v metalurški industriji. Potrebno je redno ročno čiščenje odloženih delcev iz dna naprave. ===== Centrifugalni separatorji ===== Delujejo na principu tangencialnega vstopa onesnaženega zraka v večjo cilindrično telo, kar povzroči vrtinčenje zraka. Ko zrak z delci prispe do mejne plasti, kjer zrak stagnira (v spodnjem delu separatorja), delci zapustijo tok zraka in padejo proti zbiralniku na dnu separatorja, medtem, ko je pretok zraka preusmerjen proti izhodni cevi na vrhu separatorja ter v potencialno nadaljnjo obravnavo zaradi možnosti, da se nekateri delci odbijejo in pridružijo toku izhodnega zraka. Večji centrifugalni separatorji (z večjim premerom cilindrične cevi) so primerni za odstranjevanje večjih delcev (>20µm), medtem, ko lahko manjši in tehnološko bolj napredni obravnavajo tudi delce do velikosti 1µm. ===== Čiščenje onesnaženega zraka z mokrim pralnikov ===== Mokri pralnik deluje na principu prenašanja prašnih delcev na kapljice (razpršene) vode skozi katere potuje onesnažen zrak. Kapljice morajo biti pravšnjih velikosti za dosego željenega učinka odstranjevanja določenih velikosti prašnih delcev. Pralnik, kjer se srečata onesnažen zrak ter voda je samo eden od glavnih členov celotnega sistema, ki v nadaljnih korakih vključuje separator (vode in zraka ali pa vode in delcev) ter črpalko za recirkulacijo vode nazaj v pralnik. Znane so različne vrste pralnikov kateri se v glavnem razlikujejo okoli metode vnašanja vode ter onesnaženega zraka (prečno, protismerno ali istosmerno vnašanje) v različnih tipih kot so: venturijev, sejalni, brizgalni, kondenzacijski, odstranjevalnik vlage in drugi. Brizgalni pralnik temelji na brizgalnih šobah v zgornjem delu pralnika ter odtoku (onesnažene) vode v spodnjem delu in vhodu onesnaženega zraka iz spodnjega proti zgornjemu predelu. ===== Elektrostatični ločevalnik prašnih delcev ===== Elektrostatični ločevalnik temelji na pretoku onesnaženega zraka skozi vmesni prostor dveh ozemljenih plošč med katerima je več vrst prepletenih žic z napetostjo tudi do 40000 voltov, ki ob enem prašne delce električno nabijejo ter istočasno ustvarjajo elektrostatično polje katero povzroči izločevanje delcev iz pretoka onesnaženega zraka na obstranske (ozemljene) plošče. Ioni, ki so ustvarjeni s pomočjo visokonapetostnih žic se vežejo na prašne delce, ki s tem pridobijo električni naboj ta pa je odvisen tudi od same kemične sestave delca. Prašne delce zbrane na ploščah je potrebno redno čistiti z mehanskim tresenjem plošč ali pa elektromagnetnimi sunki, ki povzročijo odpadanje delcev v zbiralnik na dnu elektrostatičnega ločevalnika. Elektrostatične ločevalnike, ki so primerni tudi za zelo majhne prašne delce se deli na tri glavne tipe: negativno nabiti suhi ločevalniki, negativno nabiti mokri ločevalniki ter dvostopenjski pozitivno nabiti ločevalniki. ===== Čiščenje onesnaženega zraka s filtri ===== Filtri se uporabljajo za odstranjevanje prašnih delcev različnih velikosti, organizmov kot tudi plinastih onesnaževal. Deluje na principu usmerjanja pretoka onesnaženega zraka skozi filtre sestavljene iz različnih sintetičnih ter naravnih materialov, ki imajo različne velikosti por s katerimi zaustavljajo prašne delce. Učinkovitost ločevanja je odvisna od velikosti por, globine filtra, hitrosti onesnaženega zraka ter same dinamike med kemično sestavo filtra ter prašnih delcev. Čiščenje onesnaženega zraka s filtri se v grobem deli na površinske ter globinske načine filtriranja. Površinski večinoma ustavljajo delce na sami površini filtrov ter s časom zaradi akumulacije delcev okoli por, zmanjšujejo prehodnost le teh, medtem, ko globinski ustavljajo delce skozi celotno globino filtra. Postavitev filtrov je razdeljena na fazo pred ventilatorjem, ki skrbi za relativno čistost nadaljnje opreme s filtriranjem večjih velikosti (> 10 µm) in drugo fazo, ki je za ventilatorjem. Ta se ukvarja z manjšimi velikostmi prašnih delcev (> 0.3 µm > 10 µm) ter je postavljena pred samimi filtri za plinasta onesnaževala, saj le ti niso zmožni filtracije prašnih delcev in bi bila v nasprotnem primeru njihova življenjska doba zelo kratka. ===== Uporaba filtrov v procesu prezračevanja ===== ====== Različne vrste filtriranja v procesu prezračevanja ====== Uporaba takšnih zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega.Filtre se lahko uporablja pri samih virih onesnaževanja kot tudi pri procesih prezračevanja bivalnih prostorov, kjer je ta način zbiranja delcev najbolj pogosto uporabljen. V prezračevalnih sistemih je lahko prisotno več različnih vrst filtriranja<ref name=":9" />: * Filtre sestavljene iz naravnih ter sintetičnih materialov (naravni lateks, sintetična vlakna, steklena vlakna, poliuretan,..), ki filtrirajo grobe (> 10 µm), fine (> 0.3 µm > 10 µm) ter mikro ( > 0.1 µm > 0.3 µm) velikosti prašnih delcev. * Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo tanek premaz visoko viskoznih tekočin kot so olje ali mast, ki pomagajo pri zaustavljanju grobih delcev (>10 µm). * Elektrostatične ter ionske filtre, ki delujejo na principu elektrostatike in odstranjujejo delce do velikosti 0.1 µm. * Filtre, ki delujejo na principu foto-katalizatorja. Ta s procesom odstranitve elektronov iz katalizatorja (tipično titanijevega dioksida), ki je izpostavljen ultravijolični svetlobi ter posledični reakciji elektronov z vlago v zraku, razdeli vodne molekule na atome vodika ter hidroksilne radikale, slednji pa reagirajo z onesnaževali temelječimi na ogljiku in jih pretvorijo v ogljikov dioksid ter vodo. Filter tako spremeni kemično sestavo onesnaževal in jih spremeni iz škodljivih v neškodljive delce. * Filtre iz aktivnega ogljika, ki s procesom adsorpcije pritegnejo atome in molekule plinastih ter tekočih oblik onesnaževala (lahko-hlapne ogljikove spojine) na atome ogljika, ki ležijo na sami površini filtra. Ti v glavnem dopolnjujejo zgoraj naštete vrste in skrbijo za odstranjevanje delcev, ki povzročajo neprijetne vonjave. * Filtre prevlečene s srebrom, ki oddajajo srebrove ione kateri služijo za sterilizacijo mikroorganizmov (bakterije ter virusi) in s tem preprečijo razmnoževanje le teh. Ti spadajo pod filtre, ki služijo nadzoru ter preprečevanju razmnoževanja škodljivih mikroorganizmov in bodo poleg te vrste našteti v zadnjih alinejah, kot filtri, ki so namenjeni vrstam onesnaževanja najmanjših velikosti. * Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo nanos mikrobov (bakterije, virusi, cvetni prah,..), fenolov in drugih antioksidantov kateri služijo za nevtralizacijo bakterij ter drugih molekul, ki so zaslužne za neprijetne vonjave. * Filtre, ki delujejo na principu UV sevanja in so pri procesu filtriranja (v sistemu prezračevanja) na zadnjem mestu. Vloga UV sevanja (UV-C) je uničenje ali sprememba genetske zasnove mikroorganizmov ali mikrobov (bakterij, gliv in virusov) in s tem sterilizacija ter preprečitev množitve, ki bi lahko vplivala na končno zdravje človeka. Uporaba zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega ====== Klasifikacija kakovosti zunanjega ter notranjega zraka ====== Kakovost zunanjega zraka se, za namen vzpostavljanja prezračevalnega sistema in izbire primernega tipa filtra, deli na tri stopnje <ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/c8d82246-bdec-4100-abad-7dc911c420f9/en-13779-2007|title=EN 13779:2007: Ventilation for non-residential buildings – Performance requirements for ventilation and room-conditioning systems.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>: * ODA 1: čisti zrak z občasnim onesnaževanjem s prašnimi delci, ki ustreza nacionalnim (SLO) ter mednarodnim (EU, WHO) standardom oz. mejnim vrednostim, * ODA 2: srednje-visoko onesnažen zrak s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti do 1.5x ter * ODA 3: zelo visoka onesnaženost zraka s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti za več kot 1.5x. Želeno doseganje notranje kakovosti zraka pa se deli na: * IDA 4: ki predstavlja najmanjšo zahtevano kakovost zraka ter vse do * IDA 1: ki predstavlja največjo zahtevano kakovost zraka, ki je namenjena t.i. čistim prostorom, ki se jih uporablja v različne namene pri različnih industrijah<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=4c670078-c959-48eb-b3d3-be26d5372ee4|title=EN ISO 15251: Indoor environmental input parameters for design and assessment of energy performance of buildings addressing indoor air quality, thermal environment, lighting and acoustics|date=2007|accessdate=|website=International Organization for Standardization|publisher=|last=|first=}}</ref>. Indikatorji zahtevane kakovosti zraka v prostoru so: * število ljudi na m² * namembnost prostora * količina vpihanega zraka (l/s×m²) v prostor * povečana koncentracija CO2 (ppm) ====== Klasifikacija filtrov glede na učinkovitost filtriranja prašnih delcev ====== Zgoraj omenjene stopnje kakovosti zraka se lahko dosega z uporabo večstopenjskih, bolj kakovostnih filtrov, ki so bili po standardu EN 779:2012<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=5c5e123a-2983-4038-986c-d76f2f8c1a29|title=ISO EN 779:2012: Particulate air filters for general ventilation - Determination of the filtration performance|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref> do nedavnega razdeljeni v tri različne stopnje (G, M, F) katere so predstavljale povprečno učinkovitost filtriranja prašnih delcev večjih od 0.4 µm, ki pa nimajo zadostne praktične vrednosti. Standard EN 779 je bil v letu 2018 dokončno zamenjan s standardom EN 16890:2016<ref name=":10" /><ref name=":11" />. Standard EN 16890:2016 se zaenkrat uporablja v povezavi s standardom EN 1822<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=493884ce-0564-4e90-80ca-3213583daab6|title=EN ISO 1822: High efficiency air filters (EPA, HEPA and ULPA) - Part 1: Classification, performance testing, marking|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, kjer so bili obravnavani zračni filtri za mikro delce (>0.01 µm) razdeljeni v tri skupine (E, H, U). '''Standard EN 16890 (1-2)'''<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/standard/57864.html|title=EN ISO 16890-1:2016: Air filters for general ventilation – Part 1: Technical specifications, requirements and efficiency classification system based upon Particulate Matter (PM)|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organiaztion for Standardization|last=|first=}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/obp/ui/#!iso:std:57865:en|title=EN ISO 16890-2:2016: Air filters for general ventilation – Part 2: Measurement of fractional efficiency and air flow resistance.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja treh različnih velikosti finih prašnih delcev (PM1, PM2.5 in PM10) in sicer od velikosti 0.3 µm pa vse do 10 µm ter drugo skupino kjer se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja grobih velikosti delcev nad 10 µm. Učinkovitost filtriranja finih prašnih delcev PM1 se testira z umetno povzročenimi prašnimi delci v velikosti od 0.3 µm do 1 µm, PM2.5 od 0.3 µm do 2.5 µm ter PM10 od 0.3 µm do 10 µm. Proces merjenja učinkovitosti filtrov poteka tako, da se na testni progi istočasno izmeri številčno koncentracijo prašnih delcev, od velikosti 0.3 µm do 10 µm, v vstopnem kanalu pred filtrom in na drugi strani v izhodnem kanalu. V prvem koraku se izmeri učinkovitost filtriranja čistega neklimatiziranega filtra, v drugem pa se filter predhodno klimatizira v prostoru z atmosfero izopropanolne pare, ki odstrani elektrostatični naboj s filtra. Klimatiziran filter se nato vmesti na testno progo in ponovno preveri učinkovitost. Končna učinkovitost filtriranja določene velikosti prašnih delcev je izračunana s povprečjem učinkovitosti klimatiziranega in neklimatiziranega filtra. Za določene velikosti prašnih delcev (PM1, PM2.5) je potrebna minimalna 50% učinkovitost filtriranja tako klimatiziranih kot neklimatiziranih filtrov, da se lahko upošteva pri končni klasifikaciji določenega velikostnega razreda. Meritve se ponovi na večjem številu testiranih filtrov in pridobi statistično povprečje. Vključene korelacijske faktorje ter standardno deviacijo (tudi brez samih filtrov) pa se v zaključku uporabi za učinkovitost delovanja samega filtra in posledično razvrsti v naslednje skupine filtrov: {| class="wikitable" |'''PM1''' |'''PM2.5''' |'''PM10''' |'''Groba frakcija''' |- |ISO ePM1 95%         F9 ISO ePM1 90% ISO ePM1 85% ISO ePM1 80% |ISO ePM2.5 95%      F7 ISO ePM2.5 90% ISO ePM2.5 85% ISO ePM2.5 80% ISO ePM2.5 75% ISO ePM2.5 70% ISO ePM2.5 65% |ISO ePM10 95%        M6 ISO ePM10 90% ISO ePM10 85% ISO ePM10 80% ISO ePM10 75% ISO ePM10 70% ISO ePM10 65% |ISO Groba 95%        G4 ISO Groba 90% ISO Groba 85% ISO Groba 80% ISO Groba 75% ISO Groba 70% ISO Groba 65% ISO Groba 60% |- |ISO ePM1 75%         F8 ISO ePM1 70% |ISO ePM2.5 60%       M6 ISO ePM2.5 55% ISO ePM2.5 50% |ISO ePM10 60%       M5 ISO ePM10 55% ISO ePM10 50% |ISO Groba 55%        G3 ISO Groba 50% ISO Groba 45% |- |ISO ePM1 65%         F7 ISO ePM1 60% ISO ePM1 55% ISO ePM1 50% | | |ISO Groba 40%        G2 ISO Groba 35% ISO Groba 30% |- |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja. |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja. |Minimalna 50% učinkovitost filtriranja neklimatiziranih filtrov. |Ni zahtev pri klimatiziranih filtrih. |} Namesto devetih različnih razvrstitev filtrov po standardu '''EN 779''' je v standardu '''EN 16890''' prisotnih devetinštirideset, ki lahko veliko bolje prikazujejo realno stanje učinkovitosti filtriranja različnih velikosti prašnih delcev. ====== Klasifikacija filtrov glede na energetsko učinkovitost ====== {| class="wikitable" style="float:right" |+Razredi energetske učinkovitosti filtra ePM1<ref name="Eurovent_cert"/> !Mx = 200 g ! colspan="6" |Poraba energije v KWh/leto za ePM1 |- !(preskusni prah) ! colspan="6" |ePM1 in ePM1<sub>min</sub> ≥ 50 % |- | |style=background-color:#1f4e78;color:white;|A+ |style=background-color:#4472c8;color:white;|A |style=background-color:#00af50;color:white;|B |style=background-color:#fdc200;color:white;|C |style=background-color:#fa0300;color:white;|D |style=background-color:#c00004;color:white;|E |- |50 & 55 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|800 |style=background-color:#4472c8;color:white;|900 |style=background-color:#00af50;color:white;|1050 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1400 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2000 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2000 |- |60 & 65 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|850 |style=background-color:#4472c8;color:white;|950 |style=background-color:#00af50;color:white;|1100 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1450 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2050 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2050 |- |70 & 75 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|950 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1100 |style=background-color:#00af50;color:white;|1250 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1550 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2150 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2150 |- |80 & 85 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|1050 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1250 |style=background-color:#00af50;color:white;|1450 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1800 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2400 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2400 |- |>90 % |style=background-color:#1f4e78;color:white;|1200 |style=background-color:#4472c8;color:white;|1400 |style=background-color:#00af50;color:white;|1550 |style=background-color:#fdc200;color:white;|1900 |style=background-color:#fa0300;color:white;|2500 |style=background-color:#c00004;color:white;|>2500 |} Energetska učinkovitost samega filtra skozi življenjsko dobo vpliva na končno ceno delovanja prezračevalnega sistema. V Evropi jo certificira organizacija Eurovent, ki deluje pod okriljem »Cofrac«, francoske komisije za akreditacijo, ki je podpisnica mednarodno priznanega »Evropskega sodelovanja za akreditacijo«, izpolnjuje zahteve ISO standardov ter na prostovoljni bazi sodeluje s proizvajalci filtrirnih elementov. S pomočjo protokola za testiranje učinkovitosti vsakega filtra posebej (EN 16890) se izračuna razmerje padca tlaka skozi čas pri določeni količini prahu. Na končno energetsko učinkovitost ter končno porabo električne energije poleg same učinkovitosti ventilatorja tako najbolj vpliva padec tlaka katerega mora ventilator premostiti za dovod zraka po prostorih. S pomočjo standarda (EN 16890) klasifikacije učinkovitosti filtriranja (PM1, PM2.5 ter PM10) ter letne porabe energije (kWh/leto) se je vzpostavila klasifikacija energetske učinkovitosti.<ref name="Eurovent_cert">{{navedi dokument |url=https://www.eurovent-certification.com/sites/default/files/2018-11/1542279913_AIR_FILTERS_New_energy_efficiency_classification.pdf |title=Eurovent Certita certification launches a new energy efficiency classification for air filters |date=2018-11-09 |publisher=Eurovent Certita |accessdate=2020-11-27}}</ref> ====== Življenjska doba ter opis uporabe filtrov v tehničnih sistemih prezračevanja ====== Življenjska doba filtrov za prašne delce je odvisna od naslednjih spremenljivk: * koncentracija onesnaževal * kombinacija različnih vrst onesnaževal, ki vplivajo druga na drugo * vlažnost zraka * temperatura zraka * dolžina uporabe (vsakdanje, tedenske,..) prezračevalnega sistema * vrste filtrirnih elementov (material, velikost por,..) * hitrost ter količina zraka za potrebe prezračevanja prostorov (velikost ter namembnost prostora,..) ter dihanja uporabnikov samega prostora (specifikacija uporabnikov (otroci, starejši ljudje,..), zdravstveni aspekti uporabnikov (astma,..), količina uporabnikov, aktivnost uporabnikov (mirovanje, bolj napredna fizična aktivnost,..) Zaradi kompleksne medsebojne dinamike spremenljivk, ni nobenega edinstvenega priporočila za prepoznavanje odsluženja učinkovitosti filtrirnih elementov. Vseeno pa je prepoznanih nekaj splošnih indikatorjev, ki vključujejo: * vizualni pregled filtrirnega elementa (očitna prekritost filtra s prašnimi delci) ali prezračevalnega sistema, * prepoznan okus ali vonj, ki je plod nezadostnega filtriranja (ta je posebno učinkovit pri filtrih plinastih onesnaževal), * poslabšana odpornost dihalnih poti, * proizvajalčeva priporočila vključajoč oceno povečanja upornosti filtra in s tem tlaka potrebnega za premagovanje le te, ki se jo lahko prepozna z merjenjem porabe energije in prilagodi na podlagi zgoraj omenjenih indikatorjev. Da bi filtrirni element deloval učinkovito in dlje časa je potrebno upoštevati nasvete uporabe zračnih filtrov v sistemu prezračevanja<ref name=":20" />: * postavitev in samo načrtovanje prezračevalnega sistema z namenom preprečevanja več kot 80-90 % relativne vlažnosti in s tem zmanjšanje možnosti razmnoževanja mikroorganizmov, * pri vstopu zraka v sistem je zaradi zaščite notranjih elementov priporočena uporaba filtra za grobe delce pred ventilatorjem ter za fine po le tem, * filtrirni elementi naj bodo postavljeni znotraj delov prezračevalnega sistema, kjer je tok zraka skozi celotni presek enoten, * pri izstopu zraka iz kuhinje je zaradi zaščite sistema priporočena uporaba posebnih filtrov, ki odstranjujejo mast, * filtri naj bodo odstranjeni po prepoznanem tlačnem padcu in če je možno zaradi higienskih razlogov po času cvetenja narave v zunanjem okolju ali v času po sami kurilni sezoni, * filtri naj se pazljivo odstranjujejo z namenom preprečevanja širjenja nabranih onesnaževal ob upoštevanju okoljskih regulativ, * z namenom regeneracije toplote in s tem večje energetske učinkovitosti celotnega sistema ogrevanja ter hlajenja je priporočena recirkulacija zraka ter znotraj tega dela uporaba podobnih filtrov kot so prisotni znotraj vhodnega dela prezračevalnega sistema, * prav tako je priporočena uporaba filtrirnega elementa pri samem izhodnem delu prezračevalnega sistema. ====== Klasifikacija izhodnega zraka ====== Izhodni zrak se lahko uporabi za regeneracijo toplote ali pa v nekaterih primerih, če je kakovost zraka dovolj dobra, tudi za ponovno uporabo v prostorih (recirkulacija zraka). Ta je po standardu EN 13779<ref name=":20" /> klasificiran s štirimi stopnjami: * ETA 1: Zrak, ki je primeren za recirkulacijo in prenos toplote brez kakršnihkoli dodatnih zahtev pri zbiranju v skupni izhodni kanal. * ETA 2: Zrak, ki ni primeren za splošno recirkulacijo, ampak samo za prostore z manjšimi zahtevami po kakovosti zraka (stranišče, garaža, skladišča,..). Lahko je zbran v skupni izhodni kanal. * ETA 3: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je ponavadi speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom ali pa skupaj z zrakom podobne kakovosti zbran v skupni izhodni kanal. * ETA 4: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom. Pri vseh štirih stopnjah je potrebno spremljati netesnosti ter s tem uhajanje zraka iz izhodnega sistema z izmenjavo toplote zraka zaradi zahtev po pravšnji količini dovoda zunanjega (vhodnega) zraka in preprečevanju kontaminacije le tega. Na podlagi tega pa tudi zagotavljati določen sesalni ter dovodni tlak, ki bi poskrbel za nemoteno prenašanje zraka preko prenosnika toplote v zunanje okolje. === Ukrepi za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka === Predpogoj izvajanja ukrepov je redno izvajanje meritev ter izboljševanje atmosferskih razpršitvenih modelov s strani organov države ali posameznih skupnosti (mestnih oblasti,..). Razpršitveni modeli se morajo čimbolje približati realnemu stanju in so namenjeni opozarjanju javnosti, ko se pričakuje, ob določenih vremenskih pogojih, georafskih danostih in pričakovanih načinih onesnaževanja zraka, preseganje mejnih vrednostih, ki so določene s standardom. Ko se lahko z zadostno gotovostjo potrdi ali pa z realnim merjenjem dejansko pride do preseganja mejnih vrednosti koncentracij prašnih delcev (PM10 in/ali PM2.5), morajo organi poskrbeti za primerno obveščanje javnosti ter priporočiti kratkoročne in izvajati dolgoročne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka s prašnimi delci. Obveščanje javnosti, kot je zapisano pri [[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agenciji Republike Slovenije za Okolje]] (ARSO)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_Porocilo_2018.pdf|title=Problematika onesnaženosti zraka z delci.|date=|accessdate=|website=|publisher=Agencija Republike Slovenije za Okolje.|last=|first=}}</ref>, vsebuje analizo stanja onesnaženosti, ta pa v nadaljevanju vsebuje opis območja čezmejnega onesnaženja, virov onesnaževanja, vpliv onesnaževanja na človekovo zdravje ter priporočenih kratkoročnih ukrepov, ki jih posameznik lahko izvede. ; Kratkoročni ukrepi: * omejitev zadrževanja se v okolici vira onesnaževanja * zapiranje oken, vrat * namestitev tehničnih sistemov za izboljšanje kakovosti notranjega-zunanjega zraka * zmajšanje ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trda goriva * uporaba goriv, ki sproščajo nižje emisije delcev, za ogrevanje prostorov, če imajo to možnost * uporaba javnega prevoza in zmanjšanje uporabe osebnih vozil * zmanjšanje gospodarske aktivnosti, ki je prepoznana kot večji vir onesnaževanja ; Dolgoročni ukrepi: * Investicijski projekti gospodinjstev za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi napravami za ogrevanje stavb ter obnova posameznih delov ali celotnega zunanjega ovoja stavb. * Vgradnja kotlov na zemeljski plin ali toplotnih postaj ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina ali omrežje daljinskega ogrevanja na območju, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina ali toplota iz daljinskega ogrevanja, se lahko spodbuja s subvencijami države in občine. * V skladu z zgornjima ukrepoma se naj izvajajo tudi investicijski projekti za zmanjševanje energetske revščine ter prehoda na obnovljive vire energije. Obnovljivi viri energije sicer vključujejo tudi manjša ali večja energetska postrojenja, ki temeljijo na uporabi lesa kot goriva, ki pa je lahko problematičen v mestih in drugih geografskih ter klimatskih območjih, ki nimajo zadostne zmožnosti za razpršitev prašnih delcev. * Investicijski projekti za uporabo goriv ali tehnologij, ki imajo majhne emisije delcev, v javnem potniškem prometu ali v vozilih, ki jih uporabljajo lokalne javne službe, se lahko spodbujajo z dodatnimi subvencijami države in občine. * Spodbujanje državljanov k uporabi okoljsko sprejemljivim načinom prevoza. * Spodbujanje ekonomskih aktivnosti, ki ne temeljijo na pretiranem onesnaževanju zraka. Dolgoročni ukrepi se načrtujejo, vzpostavljajo ter izvajajo s pomočjo regulacije in investicijskih programov organov države ter skupnosti [[Evropska unija|EU]]. Ti vključujejo vzpostavljanje direktiv na ravni [[Evropska unija|EU]], zakonodaje posameznih držav ter končno implementacijo vsebine v obliki vzpostavitve standardov (mejnih vrednosti), obveščanja javnosti ter izvajanja dolgoročnih načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter posledično človekovega zdravja. === Reguliranje onesnaževanja s prašnimi delci z zakonodajo ter standardi v Sloveniji in Evropski uniji === ==== Zakonodajna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ==== S podpisom [[Pariška pogodba (1951)|Pariške pogodbe]] leta 1951 s strani skupine šestih držav, se je ustanovila Evropsko skupnost za premog in jeklo in sočasno prve institucije. S podpisom [[Rimska pogodba|Rimske pogodbe]] leta 1957, ki je ustanovila Evropsko ekonomsko skupnost (EEC)''',''' se je začela vzpostavljati prva ustavna podlaga, predvsem na ekonomskem ter energetskem področju. [[Evropska unija]] je dandanašnjo podobo dobila s podpisom [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtske pogodbe]] leta 1992 in kasnejših dveh, ki sta spremenili ter dopolnili predhodne pogodbe, skupaj s sočasno razširitvijo skupnosti, ki danes šteje 28 držav članic. Glavne evropske institucije so: [[Evropski parlament]] (izvoljen s strani prebivalcev držav članic), [[Evropski svet]] (voditelji evropskih držav, predsednik Evropske komisije), [[Svet Evropske unije]] (ministri evropskih držav), [[Evropska komisija]] (predlagani s strani evropskih držav), [[Sodišče Evropskih skupnosti|Sodišča Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Evropsko računsko sodišče|Evropskega računskega sodišča]]. Današnja zakonodaja EU se predlaga s strani Evropske komisije (EC) ter Evropskega sveta, potencialno spremeni in sprejme s strani Evropskega parlamenta ter Sveta Evropske unije, vzpostavlja in izvršuje pa s strani Evropske komisije ter Sveta Evropske unije in držav članic. Nezanemarljiv delež vpliva na oblikovanje zakonodaje ima tudi koncept lobiranja zakonodajalcev na nacionalni ter evropski ravni s strani evropskih sindikalnih združenj, podjetij, nevladnih organizacij, nacionalnih združenj, regijskih predstavništev, mednarodnih organizacij in raziskovalnih organizacij. [[Mednarodni sporazum|Mednarodni sporazumi]] in konvencije mednarodnih organizacij, katerih članice so države [[Evropska unija|Evropske unije]], imajo prav tako vpliv na samo oblikovanje ter vzpostavljene zakonodaje. Do leta 2008 je bilo sprejetih vsaj 29 zakonodajnih instrumentov<ref>{{Navedi revijo|last=Markus-Johansson|first=|last2=Borg|date=2008|title=Handbook on the implementation of EC environment legislation|url=https://ec.europa.eu/environment/archives/enlarg/handbook/handbook.pdf|magazine=Regional Environment Center and Umweltbundesamt|page=|pages=173-185|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ti so bili razdeljeni na direktive, [[Odločba|odločbe]] ter regulative, njihov glavni namen pa je: * vzpostavitev in ohranjanje kakovosti zunanjega zraka, ki ne bi škodljivo vplival na človeško zdravje ali naravo, z določitvijo mejnih vrednosti posameznih onesnaževal ter standardiziranimi zahtevami za izvajanje meritev ter obveščanje javnosti * omejevanje pridelovanja in uporabe nekaterih nevarnih snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na ozonski plašč in druga področja * homologacija in drugi ukrepi za zmanjševanje izpustov iz avtomobilskega sektorja * vzpostavitev mehanizma nadzora in sistema EU za trgovanje s pravicami do emisij (ETS) toplogrednih plinov * nadzor proizvajanja in uporabe fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih in opremi (klimatske naprave, hladilna in zmrzovalna oprema) * nadzor proizvajanja in shranjevanja goriv in drugih izdelkov z namenom zmanjševanja emisij lahko-hlapnih ogljikovodikov (VOC) * sprejetje in implementacija relevantnih mednarodnih konvencij in sporazumov katerih članice so države Evropske skupnosti ===== Odločbe ===== Vzpostavljena zakonodaja je kot omenjeno lahko v obliki ''odločb'', ki se nanašajo na posamezno državo, podjetje in organizacijo ali pa posamezno področje znotraj vseh držav EU, kot je bilo v primeru odločbe 97/101/EC, ki je vzpostavila recipročno izmenjevanje informacij ter podatkov iz sistemov merjenja kakovosti zunanjega zraka znotraj držav članic Evropske unije. Odločba je bila pomembna pri bolj učinkovitem nadzoru kakovosti zraka v državah članicah, posebno pri čezmejnem onesnaževanju in bila zamenjana s kasnejšimi direktivami ter odločbami. Zakonodaja je lahko tudi v obliki regulative, ki direktno ter enotno vpliva na vse države članice in je ni potrebno prenesti v pravo posameznih držav kot je na področju zagotavljanja kakovosti zunanjega zraka pokazal primer regulative Evropskega parlamenta in Sveta 842/2006 o določenih fluorirani toplogredni plinih s katero se je vzpostavilo nadzor ter omejilo uporabo fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih ter opremi. ===== Direktive ===== Zakonodaja pa je lahko tudi v obliki ''direktive'', ki sicer določa zahteve ali cilje, ki jih morajo države doseči, a le tem prepusti fleksibilnost ter svobodno izbiro načina izvajanja ukrepov za dosego nastavljenega cilja. Za dosego določenih ciljev je direktivo potrebno prenesti v državno zakonodajo ter sprotno obveščati Evropsko komisijo o samem procesu in vsebini. Prva direktiva o kakovosti zraka je bila sprejeta leta 1970 (70/220/EEC), ki je poenotila posamezne zakonodaje takratnih članic za namen zmanjšanja onesnaževanja z emisijami iz motornih vozil, zahtevala tehnološko nadgraditev procesov motorjev z notranjim izgorevanjem in tako vplivala tudi na ostale trgovinske partnerice. Leta 1980 je bila sprejeta prva direktiva (80/779/EEC) namenjena vzpostavljanju poenotenih mejnih vrednosti, merilnega sistema ter izvajanju ukrepov za zmanjšanje žveplovega dioksida ter prašnih delcev. Direktivi za poenoteno obravnavanje dušikovih oksidov ter svinca so bile sprejete do leta 1992 ter podpisa Maastrichtske pogodbe, ki je pospešila proces integracije evropskih držav v Evropsko unijo (EU) in po kateri se je sprejelo mnogo drugih direktiv, vse do 2008/50/EC direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku, ki je v veljavi tudi danes. Ta je združila predhodno sprejete zakonodaje v obliki direktiv in odločb, bila sicer do današnjega dne dopolnjena z amandmajem 2015/1480/EC in je poleg direktive 2004/107/EC, ki obravnava arzen, kadmij, , živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku ter odločbe 2011/805/EU, ki je obnovila predhodno sprejeto odločbo o izmenjavi informacij med državami v Evropski uniji, današnji temelj zakonodaje Evropske unije na področju kakovosti zraka. Direktiva 2008/50/EC<ref name=":14">{{Navedi splet|url=http://arhiv2014.skupnostobcin.si/fileadmin/sos/datoteke/pdf/Barbara/Pravilnik_kakovost_zraka_obvescanje_javnosti.doc|title=Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Evropski parlament in svet|last=|first=}}</ref> je poenotila obstoječo zakonodajo v eno samo direktivo, vzpostavila mejne vrednosti za prašne delce PM2.5, ki bodo prikazane v spodnji razpredelnici, določila zavezujoče nacionalne obveznosti glede zmanjšanja izpostavljenosti PM2.5 z namenom nadomestitve ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. V nekaterih primerih je direktiva poostrila mejne vrednosti, sočasno dopustila podaljšanje dobe za izpolnitev določenih mejnih vrednosti koncentracij za PM10, NO2 ter benzen in odprla možnosti zmanjšanja vrednosti koncentracij zaradi naravnih virov pri presoji upoštevanja mejnih vrednosti. Direktiva pa je poenotila tudi standarde za izvajanje meritev (ISO), določila smernice za ozaveščanje javnosti, smernice za pripravo akcijskih načrtov v primeru preseganja mejnih vrednosti, smernice za izmenjevanje podatkov držav članic in med drugim pozvala k pripravi načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter k določitvi pravil o kaznih za kršitelje določb iz same direktive. Mejne vrednosti masnih koncentracij prašnih delcev v/na Sloveniji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/102172|title=Uredba o kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, št. 9/2011, 8/2015, 66/2018.|date=2011-2018|accessdate=|website=|publisher=Republika Slovenija|last=|first=}}</ref>, EU<ref name=":14" />, ZDA<ref>{{Navedi splet|url=https://www.epa.gov/criteria-air-pollutants/naaqs-table|title=National Ambient Air Quality Standards|date=2008-2015|accessdate=|website=|publisher=United States Environmental Protection Agency|last=|first=}}</ref>, Kitajskem<ref>{{Navedi splet|url=http://english.mee.gov.cn/Resources/standards/Air_Environment/quality_standard1/201605/t20160511_337502.shtml|title=Ambient air quality standards（GB 3095—2012）|date=2012|accessdate=|website=|publisher=The Peoples Republic of China Ministry of ecology and environment|last=|first=}}</ref>, Indiji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ksndmc.org/Uploads/Pollution.pdf|title=Revised National Ambient Quality Standards. G.S.R. 826(E).|date=2009|accessdate=|website=|publisher=Indian ministry of environment, forest and climate change|last=|first=}}</ref> ter po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne Zdravstvene Organizacije]] (WHO)<ref>{{Navedi splet|url=https://apps.who.int/iris/handle/10665/69477|title=Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide|date=2005|accessdate=|website=|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> . {| class="wikitable" |'''Država''' |'''Ime''' |'''Mejna vrednost''' |- | Slovenija (EU) | rowspan="5" | PM 2.5 |25 µg/m3 (letno povprečje) 20 µg/m3 (letno povprečje) do leta 2020 |- |Združene države Amerike |12 µg/m3 (letno povprečje, v povprečju skozi 3 leta) |- |Kitajska |15- 35 µg/m3 (letno povprečje) |- |Indija |40 µg/m3 (letno povprečje) |- |WHO |10 µg/m3 (letno povprečje) 25 µg/m3 (24h povprečje) |- | Slovenija (EU) | rowspan="5" | PM 10 |50 µg/m3 - 35x v enem letu (24h povprečje) 40 µg/m3 (letno povprečje) |- |Združene države Amerike |150 µg/m3 – 1x v enem letu (v povprečju skozi 3 leta) |- |Kitajska |40-70  µg/m3 (letno povprečje) |- |Indija |60 µg /m3 (letno povprečje) |- |WHO |20 µg/m3 (letno povprečje) 50 µg/m3 (24h povprečje) |} ===== Okoljska zakonodaja v Sloveniji ===== Temelji na direktivah [[Evropska unija|EU]] in je sprejeta s strani [[Slovenski parlament|parlamenta]] ter vzpostavljena s pomočjo zakonov ([[Ustava Republike Slovenije|splošna izpeljava ustave]]) kot so: * [[Zakon o varstvu okolja Republike Slovenije|Zakon o varstvu okolja]] (ZVO-1) * [[Zakon o ohranjanju narave Republike Slovenije|Zakon o ohranjanju narave]] (ZON) * drugih zakonov, ki se dotikajo različnih področij v zvezi z varovanjem okolja, ljudi in narave ter podzakonskih aktov (podrobnejša razdelitev zakonskih določb), ki so izdani s strani vlade ali upravnih organov in so pri okoljski zakonodaji razdeljeni na: * Ukrepe varstva okolja (odloki o načrtih za kakovost zraka na območjih različnih občin/regij, uredba o kakovosti zunanjega zraka [9],..) * Spremljanje stanja okolja (pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka, pravilnik o meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje, resolucija o nacionalnem programu varstva okolja,..) * Javne službe varstva okolja (Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom) * Tehnične zahteve za proizvode (Pravilnik o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje) Upoštevanje ter opravljanje nalog zgoraj omenjene zakonodaje v Sloveniji spada primarno pod '''[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]]''' (MOP)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/organigrami/ministrstva/Organigram-Ministrstva-za-okolje-in-prostor.pdf|title=Osnovna shema organiziranosti Ministrstva za okolje in prostor.|date=|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor|last=|first=}}</ref>, ki ima poleg »notranje« organiziranosti v obliki direktoratov (za okolje, za vode in investicije,..) v svoji strukturi organiziranosti organe kot so: '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija Republike Slovenije (RS) za okolje]]''', '''[[Direkcija Republike Slovenije za vode|Direkcija RS za vode]]''', '''[[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetska uprava RS]]''', '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' ter [[Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost|Upravo RS za jedrsko varnost]]. '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija RS za okolje]]''' (ARSO) je eden najbolj pomembnih organov v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, ki se ukvarja z izvajanjem nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) na področju kakovosti zraka in podnebja, ki vključuje zmanjševanje onesnaženja zraka iz industrijskih virov, termoelektrarn, prometa, individualnih ter skupinskih kurišč in s tem zmanjševanje toplogrednih plinov (TGP), obvladovanjem problemov onesnaževanja zraka na velike razdalje ter drugih ciljev, ki se jih dosega s pomočjo strokovnih, analitičnih in upravnih nalog na državni ravni. Sektor za kakovost zraka je del Urada za varstvo okolja in narave na ARSO in v kateremu vodijo upravne postopke kot so: plačilo upravne takse, evidenca emisij snovi iz naprav in okoljevarstvena dovoljenja, nadzor pooblaščenih podjetij, ki se ukvarjajo z namestitvijo, vzdrževanjem in razgradnjo naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi in fluorirane pline, nadzor programa monitoringa tekočih goriv za motorna vozila in nadzor izdajanja dovoljenj, porazdelitve emisijskih kuponov in trgovanja z emisijami TGP. Izvajajo pa tudi strokovne naloge na področju varstva zraka, ki izhajajo iz prej omenjene mednarodne kot tudi nacionalne zakonodaje (uredb, pravilnikov ter ostalih predpisov). Te vključujejo izdajo okoljevarstvenih dovoljenj ali strokovne ocene za obratovanje naprav, izdajo pooblastil in nadzor pooblaščencev za področja kot so: vzdrževanje ter kalibracija delovanja merilne opreme, izvajanje prvih ali občasnih meritev emisije snovi ter izdelovanja ocene o letnih emisijah snovi v zraku in druga področja. ARSO se ukvarja tudi z nadzorom plačevanja okoljskih dajatev zaradi onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida ter hlapnih organskih spojin in obveščanjem javnosti kakor tudi organov znotraj Slovenije in Evrope (Evropska komisija). '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' pa je pomemben organ pri nadzoru posegov v okolje, obremenjevanja okolja ter povzročiteljev, skladnosti delovanja naprav in obratov z okoljevarstvenim dovoljenjem ali dovoljenjem za spuščanje TPG, stanja kakovosti okolja in odpadkov, rabe naravnih dobrin, izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in s tem izvajanja predpisanih ukrepov varstva okolja. MOP se mora za celostno obravnavanje področja kakovosti zraka v Sloveniji povezovati tudi z drugimi ministrstvi kot so: [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] (direktorat za energijo in direktorati namenjeni transportu), [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|finance]], [[Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije|gospodarski razvoj]], [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|kmetijstvo in gozdarstvo]], [[Ministrstva za zdravje Republike Slovenije|zdravje]], [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|pravosodje]] in drugimi, katera opravljajo svojo specifično vlogo pri zagotavljanju kakovosti zraka v Sloveniji. Zaradi lažjega in bolj učinkovitega prepoznavanja in naslavljanja vprašanj v zvezi s kakovostjo zraka pa je redno tudi sodelovanje z lokalnimi mestnimi oblastmi, ki imajo vzpostavljene svoje strukture in boljše poznavanje situacije na mikro ravni (stanovanjska, prometna ter industrijska politika, zagotavljanje elektrike in toplote, ..). ==== Pravna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ==== ===== Pravna sredstva na ravni Slovenije ===== Zgoraj omenjeni načini izvajanja ukrepov ter zakonodaje za zagotavljanje kakovosti zunanjega zraka so zgolj ena od struktur preko katerih lahko pride do zagotavljanja kakovosti zraka v državi. Če Ministrstvo za okolje in prostor ter pripadajoči organi ne uspejo pri zagotovitvi kakovosti zraka po željah prebivalstva oz. civilne družbe, nevladnih organizacij, sindikatov, industrije in drugih zainteresiranih skupin se le ti lahko obrnejo tudi na pravne mehanizme, ki so povezani z organi vlade in neodvisno vejo pravne države, ki jo predstavljajo sodišča. Pravna sredstva na področju okolja za [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] in [[Civilna iniciativa|civilne iniciative]] so naslednja.<ref>{{Navedi splet|url=http://zagovorniki-okolja.si/wp-content/uploads/2018/11/Pravna-sredstva-na-podro%C4%8Dju-varstva-okolja-Senka-Vrbica-Nu%C5%A1a-Videti%C4%8D.pdf|title=Pravna sredstva na področju varstva okolja – Priročnik za nevladne organizacije in civilne iniciative.|date=2018|accessdate=|website=|publisher=Pravno-informacijski center nevladnih organizacij|last=|first=}}</ref> Posredovanje inšpektorja za okolje: to so osebe na omenjenem inšpektoratu RS, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti. So prekrškovni organ na prvi stopnji, kar pomeni, da inšpektor samostojno vodi postopke, izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku, kjer izreka tudi globe ali podaja kazenske ovadbe za kaznivo dejanje. Postopek je odvisen od narave pritožbe posameznika ali skupine posameznikov. Varstvo okolja v upravnem postopku: za urejanje zadev varstva okolja so na prvi in drugi stopnji odgovorni upravni organi. Na drugi stopni so to ministrstva. Postopek delovanja upravnih organov oz sprejemanja odločitev ureja Zakon o splošnem upravnem postopku. Osebe, ki imajo priznan status stranskega udeleženca (oseba s pravnim interesom), lahko nastopajo v postopku z izjavami in s predložitvijo dokazov (postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ali dovoljenja), lahko pa zoper izdane odločbe vložijo tudi pritožbo. Kadar o zadevi na prvi stopnji odloča upravni organ (prve stopnje), pritožbo obravnava ministrstvo, kadar pa na prvi stopnji o zadevi odloča ministrstvo, tedaj zoper odločbo ni možna pritožba, ampak je upravičenec zmožen vložiti tožbo le na [[Upravno sodišče Republike Slovenije|Upravno sodišče]], s čimer se začne upravni spor. Upravni spor je razumljen kot pravno sredstvo zoper odločitve ministrstva, ko ta odloča o pritožbi v upravnem postopku ali v posamezni zadevi kot prvostopni organ. Civilno-pravno varstvo in odškodninska odgovornost: tožbo lahko vložijo državljanke/državljani kot posameznice/posamezniki ali njihova društva/združenja in organizacije. Vlagatelj mora izkazati javni interes za vložitev takšne tožbe, ki si lahko dokaže v obliki kritične obremenitve okolja ali neposredni nevarnosti za življenje ter zdravje ljudi. Tožbo bi bilo potrebno vložiti pri Okrajnem sodišču, razen, če je bila vrednost spora večja, potem bi bilo za to pristojno Okrožno sodišče. Ob ugotovitvi krivde povzročitelja bi ta po načelu odgovornosti povzročitelja moral plačati povzročeno obremenitev. Kazenskopravno varstvo okolja: določba 9. člena Zakona o varstvu okolja določa temeljno načelo varstva okolja izraženo v »Načelu odgovornosti povzročitelja« in določa tudi kazensko odgovornost povzročitelja v primerih, ko ima protipravno ravnanje posebno težo družbene nevarnosti in gre za javni interes. Izhodišče je kaznivo dejanje »obremenjevanja in uničenja okolja in prostora, določene v 332. členu, Kazenskega zakonika (KZ-1). Kaznivo dejanje se lahko naznani policiji ali pooblaščenemu inšpektorju. Varstvo okolja pred Ustavnim sodiščem. zaradi kršitve [[človekove pravice]] s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil se lahko na Ustavno sodišče vloži ustavna pritožba, a šele na točki, ko so izčrpana vsa druga pravna sredstva ter v roku 60 dni po vročitvi akta. Varstvo okolja s pomočjo varuha za človekove pravice: vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kršene človekove pravice, lahko, da pobudo za začetek postopka pri [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuhu]], ta sicer postopek lahko začne tudi na lastno pobudo. Varuh pri svojem delu ni omejen samo na neposredne kršitve z ustavo navedene človekove pravice, ampak je lahko vključen v primeru kakršnekoli kršitve pravice posameznika s strani nosilcev oblasti (državnega organa). Postopek je odvisen od narave pobude. ===== Pravna sredstva na mednarodni ravni ===== Za zagotavljanje želja civilne družbe pa obstaja tudi možnost varstva pri mednarodnih institucijah kot sta '''[[Evropska unija|EU]]''' ter '''[[Organizacija združenih narodov|Organizacija združenih narodov (OZN)]]'''. S strani OZN je najbolj pomembna '''[[Aarhuška konvencija]]''', ki je mednarodni pravno zavezujoč instrument. EU je ta instrument implementirala z namenom zagotovitve dostopa do informacij, udeležbe javnosti pri odločanju ter dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Posameznik države podpisnice lahko, ob izrabi nacionalnih pravnih sredstev ali utemeljitvi neizrabe le teh, z opisanim problemom pristopi do komiteja, ki lahko zahteva pojasnilo omenjene države ter s preučitvijo vseh informacij sprejme nadaljnje odločitve, ki so odvisne od narave pritožbe. '''Evropski parlament in Evropska komisija''' V primeru nezadostnega uveljavljanja EU zakonodaje se lahko posamezniki ali podjetja obrnejo tudi na institucije EU, kjer je možna predložitev pisnega poziva '''Komisiji Evropskih skupnosti''' ali '''[[Evropski parlament|evropskemu parlamentu]]''', ki se lahko po preučitvi predloga obrne tudi na evropsko sodišče. Ta je v primeru pobude civilne iniciative pod vodstvom Uroša Macerla proti prekomernemu onesnaževanju korporacije [[Cementarna Trbovlje|Lafarge]], ki je obratovala proizvodnjo cementa v Trbovljah, odločilo, da Slovenija krši EU pravila glede podeljevanja dovoljenj za obratovanje naprav in s tem prisilila v ustavitev obratovanja cementarne<ref>{{Navedi splet|url=https://phys.org/news/2017-06-slovenia-eco-hero-cement-giant.html|title=Slovenia’s »eco-hero« who crushed a cement giant.|date=2017|accessdate=|website=|publisher=|last=Kavcic|first=}}</ref>. '''[[Evropska komisija]]''' ima za zagotavljanje uveljavitve ter upoštevanja EU zakonodaje pri državah članicah na voljo taktične pristope v obliki boljšega predhodnega vključevanja same države ob razmisleku in vzpostavljanju nove zakonodaje ter vzpostavljanja dialoga oz. pomoči pri povečanju zmogljivosti države članice ob prepoznanem pomanjkanju zmožnosti uveljavljanja EU zakonodaje. V tem kontekstu obstajajo tudi strateški pristopi v obliki prioritiziranja uveljavljanja bolj pomembnih aspektov zakonodaje, vzpostavljanja novih in boljših tehnik nadzora uveljavljanja zakonodaje, vzpostavljanje ter uveljavljanje sistema kaznovanja držav članic, ki ne uspejo zadovoljiti predhodno postavljenim časovnicam uveljavljanja EU zakonodaje, s pomočjo sodišč. [[Sodišče Evropske unije]] je razdeljeno na Sodišče Evropske skupnosti (ECJ), Splošno sodišče (prve stopnje) in specializirana sodišča, ki se lahko vzpostavijo ob posebnih primerih (posebnega področja), katerih pritožbe na sodbo so obravnavane na Splošnem sodišču. Ponavadi se s strani posameznika neposredno naslavlja Splošno sodišče zgolj v primerih, ko je prišlo do dejanske škode zaradi aktivnosti ali pa očitne neaktivnosti EU institucij. '''Evropsko sodišče za človekove pravice in Evropski varuh človekovih pravic''' Obstaja pa tudi '''[[Evropsko sodišče za človekove pravice]]''', ki sicer ni del pravnega sistema EU, ampak je bilo vzpostavljeno z [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] katerega članice so države EU in lahko obravnava pritožbo posameznika, skupine posameznikov ali nevladne organizacije. Ti morajo pred vložitvijo pritožbe izčrpati vsa druga pravna sredstva omenjene države (v roku 6mesecev po zadnji odločbi). Senat sodišča lahko po pozitvni presoji pritožbe zahteva od države kršiteljice pojasnilo, ki se v kasnejših korakih lahko izide v korist države, prijateljski poravnavi ali pa s sodbo, ki ugotovi obstoj kršitve in s katero se poziva državo kršiteljico na plačilo pravične odškodnine. Podobno kot v Sloveniji obstaja tudi na EU ravni '''[[Evropski varuh človekovih pravic]]''', ki je neodvisna institucija pri katerih se obravnava pritožbe zoper nepravilnega ravnanja institucij in organov EU. Pritožbo lahko vloži državljan države članice, posameznik, ki ima stalno prebivališče v EU, lahko pa jo vložijo tudi podjetja, organizacije in združenja, ki imajo sedež v EU in so se pred samo vložitvijo pritožbe že obrnili na relevantne institucije ali organe (o zadevi pritožbe v tistem trenutku ne sme odločati nobeno drugo sodišče). Evropski varuh zahteva pojasnilo omenjenih institucij ali organov preden celotni primer preuči in sprejme nadaljnje korake, ki so odvisni od narave pritožbe. ==== Dejansko stanje kakovosti zraka ==== ===== Pozitivni aspekti ===== Vzpostavljanje evropske zakonodaje (od leta 1970 do 2010) in sočasna zahteva po nadgradnji ter spreminjanju uporabljene tehnologije je uspešno pri izboljševanju kakovosti zunanjega zraka v zadnjih desetletjih. Ta je imela želen učinek nadgradnji tehnologije za proizvodnjo energije in odstranjevanje emisij pri sami proizvodnji energije, kjer bi se ob neuveljavljanju mednarodnih ter nacionalnih zakonodajnih predpisov, standardov in sočasne investicije v tehnološki razvoj, stanje količine emisij prašnih delcev PM10 povečevalo<ref name=":13">{{Navedi revijo|last=Crippa|first=|last2=Janssens-Maenhout|date=2016|title=Forty years of improvements in European air quality: regional policy-industry interactions with global impacts.|url=https://www.researchgate.net/publication/299386770_Forty_years_of_improvements_in_European_air_quality_Regional_policy-industry_interactions_with_global_impacts|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Stanje količine emisij prašnih delcev PM2.5 bi se prav tako povečevalo ob neuveljavljanju mednarodnih EURO standardov (94/63/EC, 99/13/EC, 2009/126/EC) ter standardov za izboljšanje kvalitete goriva (93/30/EC, 2003/17/EC, 2005/33/EC, 2009/30/EC) za cestna vozila, ki so predpisali izboljšanje samega procesa izgorevanja v motorjih z notranjim izgorevanjem ter vgrajevanja tehničnih sistemov za zajemanje prašnih delcev<ref name=":13" />. ===== Negativni aspekti =====<!-- Kdor ima v tem poglavju boljši predlog razlage stanja naj ga kar uporabi. Sam ne najdem boljšega načina kot je naštevanje/navajanje različnih pozitivnih/negativnih aspektov --> [[Evropska agencija za okolje|Evropska agencija za okolje (EEA)]] je leta 2019 izvedla analizo o preseganju mejnih vrednosti kakovosti zraka za PM10 ter PM2.5 v urbanih območjih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/exceedance-of-air-quality-limit-3/assessment-5|title=Exceedance of air quality standards in urban areas.|date=2019|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency|last=|first=}}</ref>. Analiza sicer pravi, da je zgolj 6-8% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti EU in 13-19%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. A je ob tem prišla tudi do ugotovitev, da je 74-81% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti WHO ter 42-52%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. Problematično je tudi dejstvo, da [[vlada Republike Slovenije]], poleg predstavnikov drugih evropskih držav, v letu 2019 ni bilo sposobno pripraviti ter predložiti Evropski komisiji bolj ambicioznega predloga programa za zmanjšanje onesnaževanja zraka do dogovorjenega roka v Aprilu, kot pravi poročilo Evropskega urada za okolje (EEB), največje mreže nevladnih okoljevarstvenih organizacij v EU<ref>{{Navedi splet|url=https://eeb.org/most-eu-governments-failed-to-file-air-pollution-plans-by-april-deadline-1/|title=Most EU governments failed to file air pollution plans by April deadline.|date=|accessdate=2019|website=|publisher=Evropski urad za okolje (EEB)|last=|first=}}</ref>. Raziskava nevladne mednarodne organizacije [[Greenpeace]] <ref>{{Navedi revijo|last=Myllyvirta|first=|last2=Den Blanken|date=2015|title=Smoke & mirrors: How Europe’s biggest polluters became their own regulators.|url=https://www.vgb.org/vgbmultimedia/Smoke+and+Mirror+final+report-p-9348.pdf|magazine=GreenPeace European Unit|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> pa je ugotovila, da je bilo pri vzpostavljeni strokovni delovni skupini za pripravo evropske direktive o industrijskih emisijah (leta 2015), več kot polovica članov te skupine zaposlenih pri energetskih družbah ali pa so izvajali proces lobiranja s strani omenjenih družb. Ti so želeli vplivati na vsebino evropske direktive, ki bi postavljala manj rigorozne standarde, kot bi bili sprejeti v drugih državah po svetu (ZDA, Kitajska). Omenjena dejstva ter s tem drugačne priorite, vklučujoč nezadostnega entuziazma splošne javnosti za večje spremembe, prispevajo k manjšemu napredku na področju onesnaženosti zraka. ==== Onesnaževanje s prašnimi delci in neenakost v družbi ==== Zaradi onesnaževanja so nekateri ljudje bolj prizadeti kot drugi. Ponavadi so ljudje in skupnosti z nizkimi dohodki ter manjšine in druge marginalizirane skupine v družbi neenakomerno izpostavljene onesnaževanju zraka<ref>{{Navedi revijo|last=Brenner|first=|date=2019|title=Environmental inequality in Austria: How equally is the air pollution burden spread in Styria?|url=https://boku.ac.at/en/wiso/sec/publikationen/social-ecology-working-papers|magazine=University of Natural Resources and Life Sciences, Social Ecology Working Paper 177|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Omenjenim delom družbe se lahko z investicijskimi programi za odpravljanje energetske revščine izboljša tudi kakovost okoliškega zraka <ref name=":12">{{Navedi revijo|last=|first=|date=2018|title=Unequal exposure and unequal impacts: social vulnerability to air pollution, noise and extreme temperatures in Europe.|url=https://www.eea.europa.eu/publications/unequal-exposure-and-unequal-impacts/|magazine=European Environment Agency|page=|pages=18-22|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ob spreminjanju načina proizvajanja toplote in elektrike, transporta, industrije in drugih dejavnosti, ki prispevajo k onesnaževanju pa se vedno bolj uporablja koncept t.i. "pravične tranzicije" za delavke ter delavce zaposlene v dejavnostih, ki bi se zaradi ukinjanja delovnih mest lahko znašli na položaju brez službe. Koncept temelji na zagotovljenem izobraževanju, možnosti predčasnega upokojevanja in drugih socialno sprejemljivih ukrepov procesa pravične tranzicije<ref>{{Navedi revijo|last=Piggot|first=|last2=Boyland|date=2019|title=Realizing a just transition and equitable transition away from fossil fuels.|url=https://www.researchgate.net/publication/330556442_Realizing_a_just_and_equitable_transition_away_from_fossil_fuels|magazine=Discussion brief. Stockholm Environment Institute|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> ==== Teoretični in praktični primeri kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka ====<!-- Tukaj se zdi smiselno postaviti primere ukrepov, ki bi lahko izboljšali področje o katerem se je v celotnem članku pisalo. --> * Univerza Laappeenrant <ref>{{Navedi revijo|last=Ram|first=|last2=Bogdanov|date=2018|title=Global energy system based on 100% renewable energy: Energy transition in Europe across power, heat, transport and desalination sectors.|url=https://www.researchgate.net/publication/329714210_Global_Energy_System_based_on_100_Renewable_Energy_Energy_Transition_in_Europe_Across_Power_Heat_Transport_and_Desalination_Sectors|magazine=Lappeenranta University of Technology Research Reports|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je raziskala možnosti tranzicije EU iz zdajšnega večinskega dela proizvodnje [[Elektrika|elektrike]] in [[Toplota|toplote]] s strani [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]] k večinskemu delu proizvodnje iz mešanice [[Obnovljivi viri energije|obnovljivih virov energije]] (OVE) do leta 2050. Ob vrstah obnovljivih virov energije dodane kratice, ki ponazarjajo način ter obseg ogrevanja: [[Soproizvodnja toplote in električne energije|kogeneracija toplote in električne energije]] (CHP), [[daljinsko ogrevanje]] (DH) in poraba toplote v industrijske namene (IH). Shranjevanje elektrike bi lahko v večini temeljilo na [[Baterija (elektrika)|baterijah]], [[Črpalna hidroelektrarna|vodnih črpalnih elektrarnah]] ter [[Shranjevalniki stisnjenega zraka|shranjevalnikih stisnjenega zraka]], medtem, ko bi toploto lahko shranjevali na večjem spektru tehnoloških zmogljivosti, ki jih poznamo že danes. Pri [[Transport|transportu]], ki danes temelji na fosilnih gorivih bi tranzicija lahko temeljila na [[Električno vozilo|električnih vozilih]], ki bi imela dovod direktne (uporaba baterij) ali indirektne električne energije (uporaba [[Vodik|vodika]] in drugih vrst utekočinjenih obnovljivih virov energije). * Koncept "[[odrast]]i" ({{jezik-en|degrowth}}) pravi, da bi za dosego ciljev izboljšanja kakovosti zraka, omejitve [[Spremembe podnebja|podnebnih sprememb]] v obsegu [[Planetarne meje|planetarnih meja]], morali ob tranziciji na obnovljive vire energije ter dejstvu o omejenosti z materialnimi viri, sočasno potekati tudi ukrepi za zmanjševanje porabe energije pri ogrevanju in porabi električne energije pri vsakdanjih ter gospodarstvenih aktivnostih. V primeru transporta pa bi se podal tudi velik poudarek na zmanjševanju deleža individualnih prevoznih sredstev in povečevanju deleža javnega transporta. V primeru industrijske proizvodnje in rabe materialov pa bi se le to omejilo na najbolj nujne potrebe, v obsegu [[Krožna ekonomija|krožne ekonomije]] in [[Trajnostnost|trajnostnega]] delovanja družbe. == Sklici == {{sklici|30em}} [[Kategorija:Onesnažila]] [[Kategorija:Onesnaževanje zraka]] 8x61fx8v1hd80lgbuhlyr0fcakt960r 10 486288 5737544 5393900 2022-08-20T09:41:09Z Yerpo 8417 test wikitext text/x-wiki * Poslovni podatki za družbo {{{name|{{PAGENAMEBASE}}}}}: {{hlist |{{#if:{{{google|}}}|[https://www.google.com/finance?q={{{google}}} Google Finance]}} |{{#if:{{{yahoo|}}}|[https://finance.yahoo.com/q?s={{{yahoo}}} Yahoo! Finance]}} |{{#if:{{{bloomberg|}}}|[https://www.bloomberg.com/quote/{{{bloomberg}}} Bloomberg]}} |{{#if:{{{reuters|}}}|[https://www.reuters.com/finance/stocks/overview?symbol={{{reuters}}} Reuters]}} |{{#if:{{{sec_cik|}}}|[https://www.sec.gov/cgi-bin/browse-edgar?action=getcompany&CIK={{{sec_cik}}} SEC filings]}} |{{#if:{{{nasdaq|}}}|[https://www.nasdaq.com/symbol/{{{nasdaq}}} Nasdaq]}} }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> l91yluo7suh4x961f6mk0151c3r4a8p 5737545 5737544 2022-08-20T09:41:28Z Yerpo 8417 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/Yerpo|Yerpo]] ([[User talk:Yerpo|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:TadejM|TadejM]] wikitext text/x-wiki * Poslovni podatki za družbo {{{name|{{PAGENAMEBASE}}}}}: {{hlist|class=inline |{{#if:{{{google|}}}|[https://www.google.com/finance?q={{{google}}} Google Finance]}} |{{#if:{{{yahoo|}}}|[https://finance.yahoo.com/q?s={{{yahoo}}} Yahoo! Finance]}} |{{#if:{{{bloomberg|}}}|[https://www.bloomberg.com/quote/{{{bloomberg}}} Bloomberg]}} |{{#if:{{{reuters|}}}|[https://www.reuters.com/finance/stocks/overview?symbol={{{reuters}}} Reuters]}} |{{#if:{{{sec_cik|}}}|[https://www.sec.gov/cgi-bin/browse-edgar?action=getcompany&CIK={{{sec_cik}}} SEC filings]}} |{{#if:{{{nasdaq|}}}|[https://www.nasdaq.com/symbol/{{{nasdaq}}} Nasdaq]}} }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> 9ryw30tw2oexn4nebhrj2nrf0f4wucv 0 486414 5737043 5590060 2022-08-20T07:10:19Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{infobox artwork | image = The Magdalen Reading - Rogier van der Weyden.jpg | image_size = 350px | alt = | title = Magdalena bere | artist = [[Rogier van der Weyden]] | year = okoli 1435–1438 | height_metric = 62,2 | width_metric = 54,4 | metric_unit = cm |vrsta = olje na lesu | dimensions_ref = | accession = | museum = [[Narodna galerija, London]] }} '''''Magdalena bere''''' je eden od treh ohranjenih fragmentov velike oltarne slike iz 15. stoletja, olje na tabli, [[staronizozemsko slikarstvo|staronizozemskega]] slikarja [[Rogier van der Weyden |Rogierja van der Weydna]]. Tabla, prvotno hrastova, je bila končana med letoma 1435 in 1438, v Narodni galeriji v Londonu pa je od leta 1860. Na njej je prikazana ženska blede kože, z visokimi ličnimi kostmi in ovalnimi vekami, značilnimi za idealizirane portrete plemiških žensk obdobja.<ref>Panofsky pp.&nbsp;258–9 (pisanje, preden je bila slika očiščena prebarvane barve): "Kmalu po zaključku "Snemanja s križa ", se pravi v letih 1436–1437, bi Roger se zdi, ustvarili dve deli, v katerih se zdi, da so mladostni ženski tipi Escorilove slike, še vedno nejasno flémallesque, izpopolnjeni za večjo duhovnost: glavna kompozicija, očitno "Virgo inter Virgines", od katerih je le delček, 'Magdalen Reading' v National Gallery, London, ohranjen; in lepa "Madonna Duran" ali "Madonna in Red" v Pradu".</ref> Kot Magdaleno jo je mogoče prepoznati zaradi kozarca z mazililom, postavljenega v ospredje, kar je njen tradicionalni atribut v krščanski umetnosti. Predstavljena je kot popolnoma prevzeta z branjem, vzor kontemplativnega življenja, pokesana in oproščena preteklih grehov. V katoliški tradiciji je bila Magdalena povezana z Marijo iz Betanije, ki je Jezusove noge mazilila z oljem {{bibl|Jn 12,3–8}}, {{bibl|Lk 7,36–48}} in neimenovano »grešnico« iz [[evangelij po Luku|Lukovega evangelija {{bibl|Lk 7,36–50}}. Ikonografija Magdalene jo običajno prikaže s knjigo, v trenutku razmisleka, v solzah ali z zavitimi očmi. Ozadje slike je bilo prebarvano z debelo plastjo rjave barve. Čiščenje med letoma 1955 in 1956 je razkrilo figuro, ki stoji za Magdaleno in klečečo postavo z boso nogo, ki štrli pred njo, skozi okno pa je vidna pokrajina. Dve delno vidni figuri sta na robovih londonske table odrezani. Figura nad njo je bila identificirana kot del fragmenta v Museu Calouste Gulbenkian v Lizboni, na katerem je prikazana glava svetega Jožefa, medtem ko naj bi bil drugi lizbonski fragment, ki naj bi predstavljal tisto, za katero se domneva, da je sveta Katarina Aleksandrijska, iz enako velikega delo.<ref name="NG">"[http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/rogier-van-der-weyden-the-magdalen-reading The Magdalen Reading]". National Gallery, London. Retrieved 6 December 2010.</ref> Prvotna oltarna slika je bila ''[[sacra conversazione]]''<ref name="MGulb">"[http://www.museu.gulbenkian.pt/obra.asp?num=79ab&nuc=a9&lang=en Bust of St Catherine ?; Bust of 'St Joseph'] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091001230613/http://www.museu.gulbenkian.pt/obra.asp?num=79ab&nuc=a9&lang=en |date=2009-10-01 }}. Museu Gulbenkian, 19 April 2009. Retrieved 25 December 2010.</ref>, znana le po risbi ''Devica in otrok s svetniki'' v narodnem muzeju v Stockholmu, ki je sledila delni kopiji slike, ki je verjetno izhajala iz konca 16. stoletja. Risba kaže, da je Magdalena zasedla spodnji desni kot oltarne slike. Lizbonski drobci so tretjina velikosti Magdalene, ki meri 62,2 cm × 54,4 cm. Čeprav je bil v življenju mednarodno uspešen, je bil van der Weyden pozabljen v 17. stoletju in bil ponovno odkrit šele v začetku 19. stoletja. ''Magdaleno bere'' lahko najprej zasledimo ob prodaji leta 1811. Po prehodu številnih trgovcev na Nizozemskem je tablo leta 1860 kupila Narodna galerija v Londonu od zbiratelja v Parizu. Umetnostni zgodovinar Lorne Campbell jo opisuje kot »eno največjih mojstrovin umetnosti 15. stoletja in med najpomembnejšimi godnjimi deli Van der Weydna«.<ref name="Campbell 1998, 405">Campbell (1998), 405</ref> == Opis == [[File:M Reading Detail2.jpg|thumb|240px|Detajl, ki prikazuje obraz in tančico Marije Magdalene naslikane v čisto beli barvi. Obrvi in veke so bile oblikovane v skladu s takratnimi lepotnimi ideali.<ref>[https://www.amazon.com/Plucked-Shaved-Braided-Renaissance-Practices/dp/193006408X Turudich] (2004), 198</ref>]] [[Marija Magdalena]], kot je upodobljena v zgodnjem renesančnem slikarstvu, je sestavljena iz različnih biblijskih figur. Tu temelji na Mariji iz Betanije, ki je v rimskokatoliški tradiciji označena kot Magdalena. Marija iz Betanije je sedela pri Jezusovih nogah in »poslušala njegovo besedo«, zato je videti kot kontemplativna figura. Kontrapunkt je Marijina sestra Marta, ki si je zastopnica aktivnega življenja želela, da bi ji Marija pomagala služiti. Van der Weyden Marijo prikazuje kot mladostno, sedi v tihi pobožnosti z nagnjeno glavo in skromno odvrnjenimi očmi od gledalca. Zanesena pri branju svete knjige, katere platnice imajo ''chemise'' iz belega blaga, ki je običajna oblika zaščitne vezave. Štirje barvni zaznamki iz blaga so vezani na zlato palico blizu vrha hrbta. Po besedah Lorne Campbella je rokopis »videti precej kot francoska Biblija iz 13. stoletja« in je »očitno posvečeno besedilo«.<ref>Campbell (1998), 395–396, 398; quotes 396, 398.</ref> Redko so sodobni portreti prikazovali ženske, ki berejo in če je model znal brati, je bila verjetno iz plemiške družine. Van der Weyden je pogosto povezoval obliko in pomen, v tem odlomku pa polkrožni obris Magdalene krepi njeno tiho odmaknjenost od okolice. Sedi na rdeči blazini in naslanja hrbet na leseno komodo. Ob nogah je njen običajni atribut kozarec iz [[alabaster|alabastra]]; v evangelijih je prinesla začimbe v Jezusov grob.<ref>Campbell (1998),398; {{bibl|Mr 16,1}} in {{bibl|Lk 24,1}}. Še en odlomek, posnet v srednjem veku, ki se nanaša na Magdaleno, {{bibl|Jn 12,3–8}} je vir alabastrne čaše.</ref> Skozi okno se vidi oddaljen kanal z lokostrelcem na vrtni steni in s figuro, ki hodi na drugo stran vode, katere odsev se kaže v vodi.<ref name="P54">Potterton (1977), 54</ref> [[File:M Reading Detail.jpg|thumb|left|280px|Detajl prikazuje molitvenik, verjetno horarij, okrašen z belo krpo in zlatimi zaponkami.]] Van der Weydnova poza za Magdaleno je podobna številnim ženskim verskim osebnostim, ki jih je naslikal njegov mojster [[Robert Campin]] ali njegova delavnica. Po temi in tonu je zelo podoben liku [[sveta Barbara|svete Barbare v Campinovem ''[[Werlov triptih|Werlovem triptihu]]'' in tudi Devici v ''Oznanjenju'' v Bruslju, ki ga pripisujejo Campinu.<ref> Campbell (1998), 400; ''Oltar Merode'' je druga različica te kompozicije, čeprav je tamkajšnji lik Device manj podoben.</ref> Magdalenin obraz je značilno za van der Weydna skoraj izklesan, elementi oblačil pa so podrobno predstavljeni. Nosi zeleno haljo; v srednjeveški umetnosti je Magdalena običajno upodobljena gola (včasih oblečena le v dolge lase) ali v bogato obarvani obleki, običajno rdeči, modri ali zeleni, skoraj nikoli v beli. Njeno ogrinjalo tesno povleče pod doprsno modro krilo, zlati brokat spodnjega dela krila pa krasijo draguljo. Umetnostni kritik Charles Darwent je opazil, da Magdalenino preteklost kot 'padle ženske' namiguje dremež v krzneni oblogi obleke in nekaj pramenov las, ki so se ji razpustili. Darwent je zapisal: »Tudi njeni prsti, odsotno obkroženi, kažejo na popolnost. V svoji mešanici čistosti in erotičnosti se Magdalena van der Weydna počuti cela; ni pa«.<ref name="Darw">Darwent, Charles. "[https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/art/reviews/rogier-van-der-weyden-master-of-passions-museum-leuven-belgium-1793708.html Rogier van der Weyden: Master of Passions, Museum Leuven, Belgium]". ''The Independent'', 27 September 2009. Retrieved 1 January 2011.</ref> V srednjeveškem obdobju je krzno simboliziralo žensko spolnost in je bila običajno povezana z Magdaleno. Srednjeveški zgodovinar Philip Crispin pojasnjuje, da so umetniki, kot sta Memling in Matsys, Magdaleno pogosto upodabljala v krznu in ugotavlja, da je »opazno oblečena v oblačila s krznenimi oblogami v ''Magdaleni bere'' Rogierja van der Weydna«.<ref>Crispin (2008), 157</ref> [[File:M Reading Detail3.jpg|thumb|240px|Detajl, ki prikazuje kozarec in vrsto žebljev na lesenih tleh v spodnjem desnem kotu table. Bodite pozorni na pozlačeno zaponko in padec sence.]] Stopnjo podrobnosti, uporabljene pri upodabljanju Magdalene, je Campbell opisal kot 'daleč presega' van Eycka. Njene ustnice so naslikane z belim in rdečim odtenkom [[vermilion]]a, ki se med seboj mešata, da dobijo prozoren videz na robovih. Krznena podloga njene obleke je naslikana v vrsto sivih od skoraj bele do čisto črne barve. Rogier je krznu dodal teksturiran videz, tako da je pobarval črte vzporedno s črto obleke in nato barvo operil, preden se je posušila. Zlato na tkanini je upodobljeno z različnim [[impasto]], rastrom in pikami različnih barv in velikosti.<ref name="Campbell 1998 402">Campbell (1998), 402</ref> Številni predmeti okoli nje so tudi natančno podrobni, zlasti lesena tla in nohti, gube Magdalenine obleke, noša figur v zunanjosti in kroglice Jožefovega rožnega venca. Učinek padajoče svetlobe se natančno preučuje; Jožefovi kristali rožnega venca imajo svetle poudarke, medtem ko subtilne razmejitve svetlobe in sence lahko opazimo v drobni posodi in v zaponah njene knjige. Marija je navdušena nad svojim branjem in na videz se ne zaveda svoje okolice. Van der Weyden ji je dal mirno dostojanstvo, čeprav na splošno velja za bolj čustvenega od mojstrov nizozemskih slikarjev te dobe, zlasti če ga primerjamo z Janom van Eyckom. Lorne Campbell drobni lik ženske, ki jo vidimo skozi okno in njen odsev v vodi opisuje kot 'majhne čudeže slikanja' in pravi, da »pozornost do detajlov daleč presega Jan Van Eycka in spretnost izvrševanja je presenetljiva«. Opaža, da teh drobnih podrobnosti gledalci ne bi mogli opazovati, ko je oltarna slika v predvidenem položaju. Druga področja table pa so bila opisana kot dolgočasna in brez navdiha. En kritik je zapisal, da se deli tal in večina omare za njo zdijo nedokončani in »v bistvu preozki in papirnati«. Številni predmeti, nameščeni na omari, so zdaj komaj vidni, razen njihovih podstavkov. Predmet na desni, ki sedi na nogah ob škatli, je verjetno majhen vrč, morda relikvijar. Kalup na levi od omare lahko predstavlja vrata. == Fragment oltarja == [[File:Rogier van der Weyden - St Joseph - WGA25722.jpg|thumb|220px|''Glava svetega Jožefa'' (fragment). 21 cm × 18 cm. Museu Calouste Gulbenkian, Lizbona. Na tej tabli naj bi bil prikazan sveti Jožef, katerega telo je vidno nadlakti v Magdalenskem branju..]] ''Devica in otrok s svetniki'', risba v narodnem muzeju v Stockholmu, naj bi bila študija dela prvotne oltarne slike sledilca Van der Weydna, ki je bil morda Mojster Coburger Rundblätter. Risba ima ohlapno skicirano ozadje in prikazuje od leve proti desni: neznani škof svetnik z mitro in križcem blagoslovi; ozka reža z nekaj valovitimi navpičnimi črtami, ki kažejo na začetek na obrisu nadaljnje klečeče figure; bosonoga bradata figura v grobi halji, označena kot sveti Janez Krstnik; sedeča Devica, ki v naročju drži Kristusovo dete, ki se nagne v desno in gleda knjigo; in drži knjigo, golobradi moški, ki kleči, identificiran kot Janez Evangelist. Risba se ustavi na koncu Janezovega ogrinjala, približno na točki na londonski tabli, kjer se Jožefova palica sreča z Janezovo in Magdalenino obleko. To nakazuje, da je bila tabla z Magdaleno prva, ki je bila izrezana iz večjega dela. [[File:Rogier van der Weyden (1399of1400-1464) - Buste van Ste. Catharina - Lissabon Museu Calouste Gulbenkian 21-10-2010 13-11-07.jpg|thumb|220px|left|''Glava ženske svetnice (svete Katarine?)'' (fragment). 21 × 18 cm. Museu Calouste Gulbenkian, Lizbona. Možna upodobitev svete Katarine Aleksandrijske je manj kakovostna od ostalih dveh znanih fragmentov, kar kaže, da so jo verjetno dokončali člani delavnice van der Weydna..]] Pred letom 1811 je bila prvotna oltarna slika razbita na vsaj tri koščke, verjetno zaradi poškodb, čeprav je fragment Magdalene v dobrem stanju. Črna barva je bila verjetno dodana po začetku 17. stoletja, ko nizozemsko slikarstvo ni bilo več popularno. Campbell meni, da je bil po odstranitvi podrobnosti ozadja »videti dovolj kot žanrski del, ki bi ga lahko obesili v znani zbirki nizozemskih slik 17. stoletja«. Glede na velikost treh ohranjenih tabel glede na risbo se ocenjuje, da je bil original visok najmanj 1 m in širok 1,5 m; zdi se, da škof in Magdalena jasno označujeta vodoravne okončine, vendar obsega slike nad in pod ohranjenimi elementi in risbo ni mogoče oceniti. Ta velikost je primerljiva z manjšimi oltarnimi deli tega obdobja. Ozadje je bilo prebarvano z debelo plastjo črno / rjavega pigmenta, dokler ni bilo očiščeno leta 1955; šele po odstranitvi sloja je bil povezan z zgornjim delom telesa in glavo Jožefa iz lizbonskega dela. Ti dve deli sta bili evidentirani šele leta 1907, ko sta v zbirki Léo Lardus v Suresnesu v Franciji. Londonska tabla prikazuje večino oblačil drugih dveh figur s prvotne oltarne slike. Levo od Magdalene je rdeča halja, ki se zdi, da je klečeča figura. Lik in ogrinjalo in manj natančno ozadje se ujemata s klečečim svetom Janezom Evangelistom. Za Magdaleno stoji stoječa figura v modri in rdeči obleki, z rožnim vencem v eni roki, s palico za hojo v drugi. Na panoju v Museu Calouste Gulbenkian v Lizboni je prikazana glava osebe, za katero se domneva, da je sveti Jožef; ozadje in oblačila se ujemajo s tistimi na sliki za Magdaleno na londonski tabli. [[File:The Magdalen Reading uncleaned.jpg|thumb|260px|Obrezana črno-bela fotografija table iz 1930-ih, preden je bila očiščena pred barvanjem.<ref>Martin Davies (1937), 140, 142–145</ref> Razlogi za prebarvanje in razbitje oltarne slike niso znani.]] V Lizboni je še ena majhna tabla z žensko glavo, bogato ali kraljevsko oblečeno, ki se je prvič pojavila leta 1907 z Jožefovo tablo, ko je bila zabeležena v popisu Lea Nardusa na Suresnesu. Slika lahko predstavlja sveto Katarino Aleksandrijsko, iz kota njene tkanine in dejstva, da bi bila reka za njo vzporedna z reko v zunanjosti londonske table, pa lahko domnevamo, da je klečala. Na risbi v Stockholmu je izpuščena ali pa so prikazani samo sledovi obleke. Jožefova tabla ima delček pogleda skozi okno na zunanjo sceno; če se domneva, da druga ženska kleči, se drevesa nad vodno potjo poravnajo z drevesi na londonski tabli. Nekateri umetnostni zgodovinarji, vključno z Martinom Daviesom in Johnom Wardom, so počasi dovoljevali Katarinino tablo kot del oltarne slike, čeprav jo nedvomno ima van der Weyden ali skoraj sodobni privrženec. Dokazi proti tej povezavi vključujejo dejstvo, da je oblikovanje okna levo od svetnice Gulbenkian navadno, medtem ko je okrog svetega Jožefa posneto. Takšna nedoslednost v enem samem delu van der Weydna je nenavadna. Table so enake debeline (1,3 cm) in skoraj enake velikosti; tabla svete Katarine meri 18,6 × 21,7 cm, sveti Jožef 18,2 × 21 cm.<ref name = "W32">Ward (1971), 32</ref> Lorne Campbell meni, da čeprav je Katarinina glava »očitno slabše narisana in manj uspešno naslikana kot Magdalena«, se »zdi verjetno«, da so vsi trije fragmenti iz istega originalnega dela; poudarja, da je »približno na polovici desnega roba tega drobca [Katarine] majhen rdeč trikotnik, ki ga zaokroža neprekinjeno podrisana krtača ... Verjetno je, da je rdeča del konture manjkajočega lika Krstnika«. Majhen kos na skrajnem robu table je viden šele, ko je bil odstranjen iz okvirja. Ward verjame, da se del neposredno ujema z nabori Janezove halje. Stockholmska risba vsebuje ozko prazno režo na desni strani škofa z nekaj nejasnimi črtami, ki bi lahko predstavljale spodnji profil klečeče figure svete Katarine. Čeprav se noben od obrazov na treh ohranjenih tablah ne ujema z nobenim na risbi, je rekonstrukcija umetniškega zgodovinarja Johna Warda iz leta 1971, ki je vsa dela združil v kompozicijo osrednje ''Device in otroka ob strani šestih svetnikov'', splošno sprejeta. Prvotna lokacija ali zgodovina risbe v Stockholmu pred 19. stoletjem ni znana, le da je na nasprotni strani prikazana ohranjena rezbarija Device Marije in otroka, ki je bila pripisana bruseljski delavnici iz leta 1440. Ta rezbarija je zdaj tudi na Portugalskem.<ref>Campbell (1998), 398–400, illustrating the drawing, and with a drawing of a full reconstruction.</ref> == Ikonografija == [[File:Weyden, Rogier van der - Descent from the Cross - Detail women (left).jpg|260px|thumb|Detajl iz ''[[Snemanje s križa]]'', c. 1435. Tu van der Weyden prikazuje solze in delno vidne oči Marije iz Klopasa.<ref>Campbell (2004), 34</ref>]] Van der Weydnova upodobitev Magdalene temelji na Mariji iz Betanije, ki jo je v času papeža Gregorja I. opredelil kot skesano prostitutko iz Luke {{bibl|Lk 7,36–50}}. Nato se je povezala z jokom in branjem: Kristusovo usmiljenje povzroči, da so oči grešnika skrušene ali solzne. Umetniki zgodnje renesanse so to idejo pogosto prenašali tako, da so upodabljali kontemplativne oči, povezovali solze z besedami in nato jokali z branjem. Primeri so vidni v delih [[Tintoretto|Tintoretta]] in [[Tizian]]a iz 16. stoletja, ki prikazujejo Magdalenino branje, pogosto z obrnjenimi očmi proti njeni knjigi (in verjetno stran od moškega pogleda) ali pogled proti nebu ali, včasih, sramežljiv pogled proti gledalcu. Mosche Barasch v ''Crying Face'' pojasnjuje, da je v Van der Weydnovih gibih odvračanja ali prikrivanja oči postala »slikovita formula za jok«.<ref>Barasch (1987), 23</ref> [[File:Campin Annunciation triptych.jpg|thumb|left|280px|''[[Oltar Mérode]]'', pripisan Robertu Campinu, [[Bruselj]], c. 1427–1432, kjer je figura Device blizu londonske Magdalene van der Weydena.]] Do srednjeveškega obdobja je branje postalo sinonim za predanost, kar je vključevalo umik iz javnosti. Van der Weydnova postavitev Magdalene v notranjost odraža naraščajočo pismenost domačih ali laičnih žensk sredi 15. stoletja. Povečana produkcija nabožnih besedil je pokazala, da plemenite ženske tistega obdobja v zasebnosti svojih domov rutinsko berejo besedila, kot so psalter ali [[horarij]].<ref>Green (2007), 10–12, 119</ref> Ne glede na to ali je bila Magdalena sama bralka, je bila v 17. stoletju kot taka že trdno uveljavljena v vizualnih umetnostih. Ker je bila Magdalena navzoča ob Kristusovi smrti in poznejšem vstajenju, je bila videti kot nosilka novic - priča - in s tem neposredno povezana z besedilom. Magdalenina podoba se nadalje opira na idejo Kristusa kot besede, ki jo predstavlja knjiga, Magdalena pa kot bralec, ki se v trenutku razmisleka in kesanja nauči lastne življenjske zgodbe. Njena predanost branju odraža njen tradicionalni status pobožno pokesane nečistnice, pa tudi prerokinje ali vidke. Po legendi je Magdalena zadnjih 30 let svojega življenja kot puščavnica živela v Sainte-Baume in je pogosto prikazana s knjigo, branjem ali pisanjem, ki simbolizira njena poznejša leta razmišljanja in kesanja. <ref>Bolton (2009), 174</ref> Do 13. stoletja je dobila podobo nekoč osramočene ženske, ki je, oblečena v dolge lase, v izgnanstvu skrivala svojo goloto in »jo nosijo angeli, plava med nebom in zemljo«.<ref>Maisch (1998), 48</ref> Magdalenin kozarec za mazilo je bil v leksikonu umetnosti pogost v obdobju Van der Weydna. Marija iz Betanije je morda uporabila kozarec, ko je v svojem domu obžalovala svojih grehov pred Kristusovimi nogami; do renesanse je bila podoba Magdalene ženske, ki je s solzami kopala Kristusove noge in jih sušila z lasmi. Pomenila je »zakrament maziljenja ([[krizma]] in [[maziljenje]])«, tako da je Kristusu na grobu polila dragoceno [[narda|nardo]] (tudi spikanarda, aromatično jantarno obarvano eterično olje, pridobljeno iz ''Nardostachys jatamansi'', cvetoče rastline iz družine kovačnikov, ki raste v Himalaji v Nepalu, na Kitajskem in v Indiji) na noge.<ref>Apostolos-Cappadona (2005), 215</ref> == Datacija in izvor == Datum oltarne slike je negotov, vendar naj bi bil med letoma 1435 in 1438. Van der Weyden je leta 1435 postal slikar v mestu Bruselj in naj bi bila naslikana po tem imenovanju. Narodna galerija daje oceno "pred letom 1438". Umetnostni zgodovinar John Ward ugotavlja, da je bila oltarna slika ena prvih Van der Weydnovih mojstrovin, ki je nastala v začetku njegove kariere, ko je nanj še močno vplival Robert Campin. Predlaga datum okoli leta 1437 na podlagi podobnosti s Campinovim '' Werlovim oltarjem''.<ref>Ward (1971), 28</ref> Ker je bil van der Weyden, tako kot večina zgodnjih nizozemskih slikarjev, odkrit šele v začetku 19. stoletja, so bila številna njegova dela napačno pripisana ali datirana, glavni deli, kot je berlinski ''[[Oltar Miraflores]]'', pa še naprej nastajajo. Nasprotno pa, ko so bili sredi konca 20. stoletja številni deli, ki so bili pripisani Van der Weydnu ali pomočnikom pod njegovim nadzorom očiščeni, je bila njegova roka ali neposredni vpliv ovrženi <ref>Campbell (2004), 7, 126, 127</ref> ali v primeru Magdalene, povezani z drugo sliko, katerih atribucija je bila negotova. Tablo ''Magdalena bere'' lahko najprej zasledimo pri prodaji posestva Cassino, malo znanega zbiratelja v Haarlemu, leta 1811, [46] ko je bilo delo že razrezano. Slika je zabeležena v inventarju Demoisellesa Hoofmana, prav tako iz Haarlema. Po prehodu k bratoma Nieuwenhuys, ki sta bila vodilna trgovca z umetnostjo staronizozemskega obdobja, se je preselila k zbiratelju Edmondu Beaucousinu v Pariz, katerega 'majhno, a izbrano' zbirko zgodnjih nizozemskih slik je za Narodno galerijo, London kupil Charles Lock Eastlake leta 1860; pridobitev, ki je vključevala tudi dva portreta Roberta Campina in table Simona Marmiona (1425–1489).<ref name="R203">Borchert (2005), 203</ref><ref>Campbell (1998), 13–14, 394</ref> To je bilo v obdobju nakupa, katerega namen je bil vzpostaviti mednarodni prestiž galerije. Verjetno pred letom 1811 je bilo vse ozadje, razen rdečega ogrinjala na levi in kozarca iz alabastra ter talne deske, prebarvano v navadno rjavo barvo, ki je bila odstranjena šele, ko se je začelo čiščenje leta 1955. Na splošno je »barvana površina v zelo dobrem stanju«, čeprav je boljša pri delih, ki niso bili prebarvani, in obstaja nekaj majhnih izgub. ''Magdaleno bere'' so neznani obrtniki prenesli iz prvotnega hrasta na tablo iz mahagonija (zahodnoindijska ''swietenia'') <ref>Campbell (1998), 395</ref> nekje med letoma 1828 in ko jo je leta 1860 pridobila Narodna galerija. Campbell navaja, da je bil prenos »gotovo po letu 1828, verjetno po 1845 in zagotovo pred letom 1860«, v letu, ko ga je pridobila Narodna galerija. Umetna barva ultramarin, najdena v prenosnem terenu, kaže na to, da se je tabla zamenjala po letu 1830. Glave v Lizboni so še vedno na svojih prvotnih hrastovih tablah. Stockholmska risba je bila odkrita v nemškem inventarju okoli leta 1916 in je verjetno švedskega porekla. [55] Norveški zbiratelj Christian Langaad ga je leta 1918 zapustil švedskemu Nacionalnemu muzeju lepih umetnosti. == Galerija == <gallery widths="240px" heights="280px" perrow="4"> File:Madonna and Child with Saints Master of the Koberger.JPG| Stockholmska risba, ki jo pripisujejo mojstru Coburger Rundblätter, verjetno prikazuje del oltarne slike levo od Magdalene. Klečeča figura na skrajni desni je verjetno sveti Janez Evangelist, katerega rdeča draperija je vidna v londonskem odlomku. Marijin položaj v spodnjem desnem kotu (zunaj pogleda) je Ward uganil iz Van der Weydnovega postavljanja podobnih figur v drugih delih.<ref>Ward (1971), 29</ref> File:Rogier van der Weyden - Reconstructie met Maria Magdalena leest, Jozef en Catharina - van een verloren schilderij.jpg| Rekonstrukcija izgubljene slike s Katarino, Jožefom in Magdaleno. File:Robert Campin 015.jpg| Sveta Barbara z desnega krila oltarne table Roberta Campina, 1438. Museo del Prado, Madrid. Campin je bil mojster van der Weydna in je močno vplival na njegovo delo. Upoštevajte, da je tako kot pri podobi van der Weydna tudi na tej zelo mirni sliki edino gibanje obrnjena stran. File:Master of Flkmalle Madonna and Child with Saints in the Enclosed Garden.jpg| Madona in otrok s svetniki v zaprtem vrtu, c. 1440/1460. Mojster iz Flémalla ali delavnica Roberta Campina. Narodna galerija umetnosti, D.C. Campinov vpliv je videti v sedeči, sv. Katarina bere, težkih gubah njene obleke in samem zaprtem vrtu (domača notranjost).<ref>"[http://www.nga.gov/collection/gallery/gg39/gg39-45888.html Madonna and Child with Saints in the Enclosed Garden] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101108132323/http://www.nga.gov/collection/gallery/gg39/gg39-45888.html|date=2010-11-08 }}". National Gallery of Art, Washington D.C. Retrieved 16 January 2011.</ref> <ref>Hand & Wolff, pp. 38-9</ref> File:Weyden, Rogier van der - Descent from the Cross - Detail Mary Magdalene.jpg|Detajl iz ''[[Snemanje s križa (van der Weyden)|Snemanja s križa]]'' na kateri je upodobljena Marija Magdelena. Oltarna slika je bila dokončana leto ali dve pred ''Magdalena bere''.<ref>Campbell (2004), p. 33</ref> File:Rogier van der Weyden 018.jpg|''[[Duránova Madona]]'' naj bi bila končana v podobnem času kot ''Magdalena bere''. File:Campin Annunciation triptych.jpg|Roberta Campina ''[[Oltar Mérode]]'' ali ''Triptih Marijinega oznanjenja'', (srednji panel), ok. 1427–1432, Metropolitan Museum of Art, New York; The Cloisters. File:Mary Magdalene Reading Ambrosius Benson.jpg|Ambrosius Benson, ''Magdalena bere'', ok. 1525. To delo deli Van der Weydnov poudarek na volumnu in obsegu njene knjige, podobno pa se osredotoča na njene nežno upodobljene prste.<ref>"[https://collections.vam.ac.uk/item/O126215/oil-painting-sibilla-persica/ Sibilla Persica]". Victoria and Albert Museum, London. Retrieved 29 December 2010.</ref> </gallery> == Sklici == {{sklici|3}} == Literatura == *Campbell, Lorne. "The Materials and Technique of Five Paintings by Rogier van der Weyden and his Workshop". London: National Gallery Technical Bulletin, 18, 1997. 68–86 *White, R. "Medium Analysis of Campin Group Paintings in the National Gallery" in Foister, Susan; Nash, Susie (eds). Robert Campin: New Directions in Scholarship. Antwerp: Turnhout, 1996. 71–76 ISBN 978-2-503-50500-8 ==Zunanje povezave== {{commons category| Virgin with saint Catherine, Joseph and Magdalen (van der Weyden)}} *[http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/rogier-van-der-weyden-the-magdalen-reading Catalogue entry] at the National Gallery *[http://www.nationalgallery.org.uk/visiting/floorplans/level-2/room-56 Other paintings on permanent display in room 56 of the National Gallery] [[Kategorija:Dela Rogierja van der Weydna]] [[Kategorija:Slike 15. stoletja]] eafl2d35cdtevuklq8qe7vaq8y7s97n 0 486567 5737155 5503072 2022-08-20T07:15:47Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Marjeta Humar''', [[Slovenci|slovenska]] [[jezikoslovka]], * [[11. februar]] [[1946]], [[Kamnik]], Slovenija == <big>Življenje</big> == Rodila se je 11. februarja leta 1946 v Kamniku. Leta 1974 je diplomirala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] iz [[Primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in slovenskega jezika ter književnosti. Njen prvi poklic je bilo poučevanje slovenskega jezika na osnovni šoli, med delom pa je še študirala. Leta 1992 je pričela delati na [[Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU|Inštitutu Frana Ramovša ZRC SAZU]] in že pet let kasneje postala njihova vodja. Leta 1992 je pričela predavati poslovno-uradovalno slovenščino na Višji oziroma Visoki upravni šoli. V letih med 1996 in 2002 je sodelovala pri številnih mednarodnih terminoloških organizacijah, kot je organizacija ''International Federation of Terminology Centers and Banks''. Leta 2013 je zaključila doktorski študij na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Delovala je tudi kot članica Jezikovnega razsodišča, sopodpisnica na državni zbor naslovljene zahteve za [[zakon o javni rabi slovenščine]] in ustanovitvi urada za slovenski jezik. Bila je tudi članica upravnega odbora Evropske zveze. Danes kot upokojena sodelovka inštituta še vedno sodeluje pri več terminoloških slovarjih. == Delo in ustvarjanje == Marjeta Humar je pričela sodelovati kot soavtorica najprej pri ''[[Slovar slovenskega knjižnega jezika|Slovarju slovenskega knjižnega jezika]]'', leta 1984 pa pri izdelavi ''Papirniškega terminološkega slovarja''. Tri leta kasneje je delo nadaljevala tudi pri izdelavi ''Besedišča slovenskega jezika'' in postala njegova urednica. Kot soavtorica je sodelovala tudi pri naslednjih [[Terminološki slovar|terminoloških slovarjih]]: papirniški, planinski, gemološki, geografski, gledališki, farmacevtski, tolkalni, urbanistični in vojaški. V sodelovanju s Carlom Muccijem, profesorjem na eni od slovenskih strokovnih šol v Trstu, je izdelala tudi izčrpen slovensko-italijanski slovar elektrotehnike, elektronike in telekomunikacij. Pripravila je knjižno izdajo pravnega terminološkega slovarja in sodelovala pri zasnovi in gradivih za slovar sodobnega slovenskega prava in celo za slovar pravnega izrazja Evropske unije. Marjeta Humar ima obsežen seznam ustvarjenih in napisanih del. Je soavtorica več kot 230 jezikovnih razprav, člankov, zapiskov, ki so bili objavljeni v domačih in strokovnih publikacijah. V svojih delih pa je razvijala leksikografske, terminološke teme in temo o javni rabi slovenščine. Junija leta 2013 je pridobila svoj doktorski naziv in izdelala svojo 424 strani obsežno doktorsko disertacijo z nalovom ''Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku na primeru terminoloških slovarjev.'' Leta 2017 je ''Urbanistični terminološki slovar'', pri katerem je sodelovala tudi Marjeta Humar, dobil priznanje Maks Fabiani. Ustvarjen je bil v sodelovanju Urbanističnega Inštituta RS in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Uredniki in glavni avtorji pa so bili [[Breda Mihelič]], Matej Nikšič in Marjeta Humar. Marjeta Humar je v intervjuju poudarila, da zelo rada dela na Inštitutu in opravlja razne projekte, kot je na primer izdelovanje slovarjev. Hkrati pa zelo uživa v ohranjanju stikov in v sodelovanju z vrhunskimi strokovnjaki z različnih področij, saj jo to zelo bogati. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih jezikoslovcev]] == Zunanje povezave == * [https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/marjeta-humar-sl#v Marjeta Humar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Humar, Marjeta}} [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] kfng3l4fzj2pc97bq4wlfco4vz34ksm 0 486583 5736822 5497713 2022-08-20T06:45:52Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar||signature_size=|office=|predecessor=|successor=|signature=|religion=|term_start=|term_end=|name=Anže Burger|party=|partner=|office2=|predecessor2=|successor2=|term_start2=|term_end2=|premier2=}}'''Anže Burger''', [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]], * [[23. marec]] [[1979]], [[Kranj]]. == Življenjepis == Rodil se je 23. marca 1979 v Kranju, kjer je obiskoval [[Osnovna šola Simona Jenka Kranj|Osnovno šolo Simona Jenka]]. Leta 1994 se je vpisal na [[Gimnazija Kranj|Gimnazijo Kranj]], s tretjim letnikom pa se je prepisal na mednarodni program [[Gimnazija Bežigrad|Gimnazije Bežigrad]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Leta 1998 se je vpisal na študij mednarodne ekonomije na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je leta [[2003]] diplomiral pod mentorstvom [[Jože P. Damijan|Jožeta P. Damijana]]. Leta 2005 je na isti fakulteti še magistriral in leta 2009 doktoriral.<ref>{{Navedi splet|title=Kartica|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/raziskovalci/kartica/anze-burger/#zivljenjepis|website=www.fdv.uni-lj.si|accessdate=2020-11-23}}</ref> Od leta 2008 je zaposlen na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani, kjer je izredni profesor [[Ekonomija|ekonomije]].<ref>{{Navedi splet|title=Kartica|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/raziskovalci/kartica/anze-burger/#splosne-informacije|website=www.fdv.uni-lj.si|accessdate=2020-11-23}}</ref> Živi v [[Šenčur|Šenčurju]]. == Zunanje povezave == [https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/raziskovalci/kartica/anze-burger/#splosne-informacije Profil na strani FDV] == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih ekonomistov]] == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Burger, Anže}} [[Kategorija:Rojeni leta 1979]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] kxdr09kckfb9mk52u6fwf9lvq5tegej 0 486617 5737209 5397020 2022-08-20T07:20:05Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox award | name = World Ski Awards | caption2 = | description = najboljše smučišče sveta<br>najboljši smučarski hotel<br>najboljši butični hotel<br>najboljšo smučarsko kočo | sponsor = | date = | presenter = Hotel A-ROSA [[Kitzbühel]] | country = [[London]], [[United Kingdom|UK]] <small>(sedež)</small> | year = 15–17 November 2013 | year2 = | website = | previous = | main = | next = }} '''World Ski Awards''' so najvišje možne nagrade v smučarski industriji in turizmu, ki se od leta 2013 naprej podeljujejo enkrat v novembru. Smučarski turizem je zavzema pomemben segment potovanj znotraj celotnega svetovnega turizma. Približno 350 milijonov smučarjev vsako leto obišče več kot 2500 smučarskih središč po svetu.<ref>{{Cite journal|date=2. december 2019|title=The Savills Ski Report|url=https://pdf.euro.savills.co.uk/global-research/the-ski-report---winter-2019-20.pdf|journal=Savills}}</ref> == Seznam svetovnih nagrad == === Glavne kategorije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto ! scope="col" style="background:#ccc; width:145px;" |Najboljše smučišče ! scope="col" style="background:#ccc; width:185px;" |Najboljši smučarski hotel ! scope="col" style="background:#ccc; width:185px;" |Najboljši butični hotel ! scope="col" style="background:#ccc; width:185px;" |Najboljša koča |- | align=center bgcolor=#E6E6FA|2013 | {{flagicon|FRA}} Val Thorens | {{flagicon|USA}} Ritz-Carlton Bachelor Gulch<br><small>Beaver Creek, [[Colorado]]</small> | {{flagicon|AUT}} Aurelio Lech<br><small>Lech, [[Predarlska]]</small> | {{flagicon|CAN}} Bighorn<br><small>Revelstoke, [[Britanska Kolumbija]]</small> |- | align=center bgcolor=#E6E6FA|2014 | {{flagicon|FRA}} Val Thorens | {{flagicon|USA}} Stein Eriksen Lodge<br><small>Deer Valley, [[Utah]]</small> | {{flagicon|JPN}} The Vale Niseko<br><small>Niseko, [[Hokaido]]</small> | {{flagicon|CAN}} Bighorn<br><small>Revelstoke, [[Britanska Kolumbija]]</small> |- | align=center bgcolor=#E6E6FA|2015 | {{flagicon|AUT}} [[Kitzbühel]] | {{flagicon|USA}} Stein Eriksen Lodge<br><small>Deer Valley, [[Utah]]</small> | {{flagicon|JPN}} The Vale Niseko<br><small>Niseko, [[Hokaido]]</small> | {{flagicon|CAN}} Bighorn<br><small>Revelstoke, [[Britanska Kolumbija]]</small> |- | align=center bgcolor=#E6E6FA|2016 | {{flagicon|FRA}} Val Thorens | {{flagicon|SUI}} W Verbier<br><small>[[Verbier]], Valais</small> | {{flagicon|JPN}} The Vale Niseko<br><small>Niseko, [[Hokaido]]</small> | {{flagicon|CAN}} Bighorn<br><small>Revelstoke, [[Britanska Kolumbija]]</small> |- | align=center bgcolor=#E6E6FA|2017 | {{flagicon|FRA}} Val Thorens | {{flagicon|SUI}} W Verbier<br><small>[[Verbier]], Valais</small> | {{flagicon|JPN}} The Vale Niseko<br><small>Niseko, [[Hokaido]]</small> | {{flagicon|SUI}} Chalet Les Anges<br><small>Zermatt, Valais</small> |- | align=center bgcolor=#E6E6FA|2018 | {{flagicon|FRA}} Val Thorens | {{flagicon|SUI}} W Verbier<br><small>[[Verbier]], Valais</small> | {{flagicon|AUT}} Aurelio Lech<br><small>Lech, [[Predarlska]]</small> | {{flagicon|SUI}} Chalet Les Anges<br><small>Zermatt, Valais</small> |- | align=center bgcolor=#E6E6FA|2019 | {{flagicon|FRA}} Val Thorens | {{flagicon|SUI}} W Verbier<br><small>[[Verbier]], Valais</small> | {{flagicon|JPN}} The Vale Niseko<br><small>Niseko, [[Hokaido]]</small> | {{flagicon|SUI}} Chalet Les Anges<br><small>Zermatt, Valais</small> |- | align=center bgcolor=#E6E6FA|2020 | {{flagicon|FRA}} Val Thorens | {{flagicon|SUI}} W Verbier<br><small>[[Verbier]], Valais</small> | {{flagicon|AUT}} Aurelio Lech<br><small>Lech, [[Predarlska]]</small> | {{flagicon|SUI}} Chalet Zermatt Peak<br><small>Zermatt, Valais</small> |} === Posebna kategorija === *Nagrada za izreden prispevek v smučarskem turizmu === Preostale kategorije === *Najboljši smučarski upravljavec sveta *Najboljša smučarska potovalna agencija *World’s Best Ski Transfer Operator *Najboljše smučarsko letovišče na svetu *Najboljše letovišče prostega sloga na svetu *Najboljše indoor smučišče na svetu *Najboljši smučarski heliport upravljavec sveta *Najboljši novi smučarski hotel na svetu *Najboljša nova smučarska koča na svetu *Najboljši zeleni hotel smučarski hotel sveta == Slovenija == {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:35px;" |Leto ! scope="col" style="background:#ccc; width:125px;" |Najboljše smučišče ! scope="col" style="background:#ccc; width:162px;" |Najboljši smučarski hotel ! scope="col" style="background:#ccc; width:162px;" |Najboljši butični hotel ! scope="col" style="background:#ccc; width:162px;" |Najboljša koča |- | align=center bgcolor=#E6E6FA|2013 | [[Kranjska Gora]] | Ramada Resort<br><small>[[Kranjska Gora]]</small> | Hotel Krvavec<br><small>[[Cerklje na Gorenjskem]]</small> | |- | align=center bgcolor=#E6E6FA|2014 | [[Kranjska Gora]] | Ramada Resort<br><small>[[Kranjska Gora]]</small> | Šport Hotel Pokljuka<br><small>[[Rudno polje]], [[Občina Bohinj|Bohinj]]</small> | Ribniška koča<br><small>[[Frajhajm]], [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]</small> |- | align=center bgcolor=#E6E6FA|2015 | [[Kranjska Gora]] | Ramada Resort<br><small>[[Kranjska Gora]]</small> | Skipass Hotel<br><small>[[Kranjska Gora]]</small> | Ribniška koča<br><small>[[Frajhajm]], [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]</small> |- | align=center bgcolor=#E6E6FA|2016 | [[Krvavec]] | Ramada Resort<br><small>[[Kranjska Gora]]</small> | Hotel Krvavec<br><small>[[Cerklje na Gorenjskem]]</small> | Ruška koča<br><small>[[Frajhajm]], [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]</small> |- | align=center bgcolor=#E6E6FA|2017 | [[Krvavec]] | Ramada Resort<br><small>[[Kranjska Gora]]</small> | Skipass Hotel<br><small>[[Kranjska Gora]]</small> | Chalet Planina<br><small>[[Bohinjska Bistrica]], [[Občina Bohinj|Bohinj]]</small> |- | align=center bgcolor=#E6E6FA|2018 | [[Krvavec]] | Ramada Resort<br><small>[[Kranjska Gora]]</small> | Skipass Hotel<br><small>[[Kranjska Gora]]</small> | Chalet Planina<br><small>[[Bohinjska Bistrica]], [[Občina Bohinj|Bohinj]]</small> |- | align=center bgcolor=#E6E6FA|2019 | [[Krvavec]] | Ramada Resort<br><small>[[Kranjska Gora]]</small> | Skipass Hotel<br><small>[[Kranjska Gora]]</small> | Chalet Planina<br><small>[[Bohinjska Bistrica]], [[Občina Bohinj|Bohinj]]</small> |- | align=center bgcolor=#E6E6FA|2020 | [[Krvavec]] | Hotel Golte<br><small>[[Golte]], [[Občina Mozirje|Mozirje]]</small> | Hotel Krvavec<br><small>[[Cerklje na Gorenjskem]]</small> | Koča Trije ploti<br><small>[[Radegunda]], [[Občina Mozirje|Mozirje]]</small> |} == Sklici in opombe == {{reflist|50em}} == Zunanje povezave == *[https://worldskiawards.com/ World Ski Awards] uradna stran [[Kategorija:Športni objekti]] [[Kategorija:Smučanje]] [[Kategorija:Smučišča|*]] dwffr0teka7213cwwmuywvopyan1jzq 0 486658 5736930 5590079 2022-08-20T06:57:08Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox Artwork | image_file=Petrus Christus - Portrait of a Young Woman - Google Art Project.jpg | title=Portret mladenke | artist=[[Petrus Christus]] | year= okoli 1465–70 | type=olje na les | accession= | height_metric=29 | width_metric=22,5 | metric_unit=cm | museum= [[Gemäldegalerie, Berlin]] }} '''''Portret mladenke''''' je majhna slika v olju na hrastovem lesu [[staronizozemsko slikarstvo|staronizozemskega]] slikarja [[Petrus Christus|Petrusa Christusa]]. Dokončana je bila proti koncu njegovega življenja, med letoma 1465 in 1470. <ref name="U30">Upton, 30</ref><ref>Kemperdick, 24</ref> Danes jo hranijo v [[Gemäldegalerie, Berlin| Gemäldegalerie]] v [[Berlin]]u. Označuje velik oblikovni napredek v tedanjem portretiranju; dekle je namreč postavljeno v zračen, tridimenzionalen prostor <ref name="s84">Suckale, 84</ref> in gleda v gledalca z zapletenim izrazom, ki je zadržan, a hkrati inteligenten in pozoren.<ref name="VDE69">Van der Elst, 69</ref> Na splošno velja za enega najboljših portretov [[severna renesansa|severne renesanse]]. Umetnostni zgodovinar Joel Upton je opisal, da je portretiranka podobna »poliranemu biseru, skoraj opalescentnemu, ki leži na blazini iz črnega žameta«. Slika temelji na ustvarjanju [[Jan van Eyck|Jana van Eycka]] in [[Rogier van der Weyden|Rogierja van der Weydna]] in je bila v desetletjih po nastanku zelo vplivna. Njena privlačnost je deloma v njenem zanimivem pogledu, poudarjenem zaradi rahlega poravnavanja oči, medtem ko so obrvi rahlo poševne. == Opis == Christus svojo portretiranko uokvirja v togo in uravnoteženo arhitekturno okolje. Postavljena je v ozek pravokoten prostor pred oblazinjeno steno. Podobo delijo vodoravne vzporedne črte njenega plašča in bluze, ki se povezujejo v obrnjeni trikotnik, ki ga tvori izrez njene obleke. Izris ozadja nekoliko odstopa od sodobnih portretnih konvencij: Christus postavlja deklico ob temno rjavo steno z malo podrobnostmi, v nasprotju z dodelano notranjostjo Jana van Eycka, ki ga pogosto obravnavajo kot Christusovega mojstra.<ref>Ainsworth, 25–26</ref> Omejena je v celoti s svojim materialom, leseno letvijo na vrhu in opažem, ki tvori spodnji del. Stena jo postavlja v realistično notranjost, ki je morda prostor v njenem domu.<ref name="Kemperdick 23">Kemperdick, 23</ref> [[File:MadoneAuxAnges RougesJeanFouquet (cropped).jpg|thumb|220px|left| Desno krilo ''diptiha iz Meluna'', Jean Fouquet, 1452. Kraljevi muzej likovnih umetnosti, Antwerpen. Ta prejšnji portret odraža gotski ideal, ki ga najdemo v Christusovem portretu..]] Na slikovni prostor pade svetloba z leve in ustvarja sence ob hrbtni steni, ki jo najmočneje odda dekličin ''hennin'' (pokrivalo). Globina prostora, ki jo zagotavlja zadnja stena, daje prostor za te podrobnosti, za katere Charles Sterling meni, da so dolžne van Eycku. Svetloba vrže motno, a ukrivljeno senco na steno za deklico in deluje kot kontrapunkt obrisu njenega lica in las. [[File:Rogier van der Weyden - Portrait of a Lady - Google Art Project.jpg|220px|thumb|''Portret neznane ženske'', [[Rogier van der Weyden]], c. 1460. National Gallery of Art, Washington, D. C. Podobnosti so vidne v oblikovanih potezah in izražanju modela.]] Deklica ima bledo kožo, mandljeve in rahlo orientalske oči ter čemerna usta. Odseva gotski ideal podolgovatih obraznih potez, ozkih ramen, tesno pripetih las in skoraj nenaravno dolgega čela, doseženega s tesno odmaknjenimi lasmi, ki so bili na vrhu oskubljeni. Oblečena je v draga oblačila in nakit in zdi se, da je nenavadno elegantna. Iz platna gleda poševno, a samozavedno in prodorno, kar so nekateri umetnostni zgodovinarji označili za vznemirjajoče. Joanna Woods-Marsden pripomni, da je portretiranka, ki je na tak način priznavala svoje občinstvo, praktično brez primere niti v italijanskem portretnem slikarstvu.<ref>Woods-Marsden opaža samo dva prejšnja primera, oba moška: Andrea del Castagna "Portret moškega" in Mantegnov "Portret kardinala Ludovica Trevisana". Brown, 70</ref> Njeno priznanje poudarja del, ki usmerja pogled gledalca na skoraj invaziven način, ki se zdi dvomljiv v odnosu med umetnikom, modelom, pokroviteljem in gledalcem. Pokrivalo je različica prirezanega stožca ali čebeljemu panju podobnega hennina, ki je bila takrat moden na burgundskem dvoru. Zelo podoben slog, brez repa, je viden pri starejši od dveh deklet na donatorskih tablah ''Predstavitev Kristusa'' mojstra Pradovega Poklona Treh kraljev, učenca Rogierja van der Weydna.<ref>Ridderbos et al., 314</ref> Črn trak pod brado redko najdemo na drugih slikah iz tega obdobja in ga razlagamo kot slog, izposojen pri moškem [[šaperon]]u, ki ima vedno dolg rep ali kornet, ki ga včasih nosijo ovitega pod brado na ta način. Vpliv van Eycka je razviden iz nežnega upodabljanja tekstur in podrobnosti obleke, obrob in okraskov. Njena bleda koža in močna kostna struktura je močno van Eyckova, in se v njegovem ''[[Portret Arnolfinijev]]'' spominja na moškega. Toda Christus se na druge načine odreče razvoju, ki sta ga dosegla van Eyck in Robert Campin. Zmanjšuje poudarek na obsegu teh umetnikov v prid podaljšanju forme; ozki, rahli zgornji del telesa in glave so po besedah umetnostnega zgodovinarja Roberta Suckaleja »povišani z izrezom hermelina v obliki črke V in valjastim klobukom«. Nadalje, medtem ko je prva generacija zgodnjih nizozemskih slikarjev imela koristi od pokroviteljstva novonastajajočega srednjega razreda, sekularizirajoče portretiranje in odstranjevanje iz rezervata kraljevskih družin, deklica postane aristokratska, ošabna, prefinjena in izvrstno oblečena. == Identiteta portretiranke == [[File:Portrait of a young girl Petrus Christus 1.jpg|160px|thumb|Detajl prikazuje obsežno razpokanje]] V pismu z dne 1824 ali 1825 je Gustav Waagen, kasnejši direktor berlinskih muzejev, podal svojo interpretacijo latinskih napisov, ki jih je videl na originalnem okvirju portreta, ki se je nato izgubil. Poleg Christusovega podpisa je našel identifikacijo portretiranke tudi kot »nečakinjo slavnih Talbotov« (''eine Nichte des berühmten Talbots'').<ref name = "a166"> Ainsworth, 166, čeprav Campbell, 677 to navaja na knjigo Waagen, objavljeno leta 1863. Izvirno latinsko besedilo napisa, kot ga je prebral Waagen, ni zapisano.</ref> Njegove raziskave so pripeljale do konsenza, da je bila član vodilne angleške družine Talbots, ki jo je takrat vodil grof Shrewsbury. Leta 1863 je George Scharf predlagal, da je bila tabla namenjena desnemu krilu diptiha s portretom Edwarda Grimstona (ali "Grymston") iz leta 1446 v Narodni galeriji v Londonu, kar je povzročilo ugibanja, da je deklica morda prva Grimstonova žena, Alice. Grete Ring je to zavrnila leta 1913, ker se niti mere niti ozadje tabel ne ujemajo in da je bila berlinska tabla najverjetneje dokončana približno 20–30 let po Grimstonovem portretu. Joel Upton, ki je podpiral Waagenovo analizo, je raziskal, ali je bil 'slavni Talbot' John Talbot, prvi grof Shrewsburyja, ubit v bitki pri Castillonu leta 1453. Vendar je imel John Talbot samo eno nečakinjo Ankaret, ki je umrla v povojih leta 1421. Lorne Campbell domneva, da je Waagen glede na latinski podpis morda napačno razlagal besedo ''nepos'', kar lahko pomeni tudi 'vnuk'. Upton ugotavlja, da je bila bolj verjetno hči Johna Talbota, 2. grofa Shrewsburyja <ref name="u29">Upton, 29</ref>, bodisi Anne bodisi Margaret. Njuna starša sta se poročila med letoma 1444 in 1445, kar kaže na to, da je bila portretiranka v času portreta mlajša od 20 let. Morda je odpotovala v Brugge, da bi se leta 1468 udeležila slavno razkošne poroke Margarete Yorške, sestre Edvarda IV. Angleškega, s [[Karel Drzni|Karlom Drznim]], vojvodom Burgundije.<ref name="a168">Ainsworth, 168</ref> == Izvor == Najzgodnejši ohranjeni opis slike je v inventarju <nowiki>[[Medičejci|družine Medici]]</nowiki> iz leta 1492, kjer je opisana kot majhen doprsni kip francoske dame, naslikan v olju, delo Pietra Crescija iz Bruggea. Iz drugih del v zbirki pa se zdi, da je bil pisar neobveščen in je kateri koli del severne umetnosti v zbirki označil za 'francosko'. Bila je zelo cenjena, z nenavadno visoko ceno 40 florinov <ref>Stapleford, 114</ref> in vidno razstavljena. Zapis ne obravnava identitete deklice, ki presega njeno državljanstvo, kar kaže na to, da je bila slika obravnavana bolj kot estetsko kot zgodovinsko. [[File:The Presentation in the Temple A22018.jpg|thumb|left|240px|Mojster Poklona Treh kraljev iz Prada, ''Predstavitev'', ok. 1470. National Gallery of Art, Washington]] V 20. stoletju je [[Erwin Panofsky]] pomembno prispeval k ugledu Christusa kot velikega severnega slikarja iz 15. stoletja, delo pa je opisal kot »očarljiv portret skoraj francoskega videza«, pri čemer je morda opozoril na podobnost z Devico v ''Diptihu iz Meluna'' Jeana Fouqueta. Sterling se tega loti, pri čemer ugotavlja številne podobnosti med obema ženskama, vključno s tesno odmaknjenimi lasmi, visokimi ličnimi kostmi, poševnimi očmi in mračnim izrazom. Portret je vstopil v prusko kraljevsko zbirko z nakupom zbirke Edwarda Sollyja leta 1821, iz katere je smela izbrati takrat nedavno ustanovljena berlinska Gemäldegalerie. Kot Christusov izvirnik <ref name="a25">Ainsworth, 25</ref> jo je leta 1825 pozitivno opredelil, ko je Waagen črke na (zdaj izgubljenem) okvirju ''PETR XPI'' označil kot okrajšavo za 'Petrus Christophori', ki jo je povezal s ''Pietro Christa'' omenja [[Giorgio Vasari]] v izdaji leta 1568 v svojem ''Življenju najboljših slikarjev, kiparjev in arhitektov''. Na ta način je Waagen identificiral tudi Christusovo tako imenovano tablo ''Sveti Eligij v svoji delavnici'', ki je zdaj v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku (in je videti le kot portret zlatarja), s čimer je slikarja ponovno odkril po stoletjih nejasnosti. Pred to identifikacijo so bile številne njegove slike pripisane Janu van Eycku, vendar so se poistovetili s Christusom, potem ko ga je Waagen postavil kot izrazitega in ločenega mojstra. Znano je, da je Christus podpisal šest ohranjenih del, včasih z besedilom ''PETR XPI ME FECIT'' (Petr Xpi me je naredil). <ref name="u22">See Upton, 22, for extant variants of this signature</ref><ref name="a30">Ainsworth, 30</ref> V naslednjem stoletju so bile izdelane skice Christusove biografije, saj so umetnostni zgodovinarji - predvsem Panofsky - počasi ločevali njegova dela od del Van Eycka. == Datacija == [[File:Maria Maddalena Baroncelli Christus.jpg|thumb|180px|''[[Portret Marije Portinari]]'', [[Hans Memling]], ok. 1470. Metropolitan Museum of Art, New York]] Sliko je okoli leta 1446 datiral Wolfgang Schöne v 1930-ih, predvsem tako, da je slog in modo oblačil prilagodil sodobnim trendom. V začetku 20. stoletja sta bila izpodbijana datiranje in avtorstvo del, ki so jih takrat pripisovali Christusu. Max Friedländer je predlagal številne datume in določil delo v zvezku svoje ''Staronizozemsko slikarstvo'' (''Altniederländische Malerei'') iz leta 1957, vendar je Otto Pächt le nekaj let pozneje znižal številne njegove predpostavke.<ref>Sterling, 18–19</ref> Leta 1953 je Erwin Panofsky ugotovil, da je bilo Schönejeva datacija vsaj dvajset let prezgodaj. Po njegovem mnenju dekliška obleka spominja na burgundsko visoko modo iz poznih 1460-ih do sredine 1470-ih. Primerjal je ''hennin'', ki ga je nosila ''[[Portret Marije Portinari|Marija Portinari v portretu]]'' Hansa Memlinga iz leta 1470 in njena obleka do tiste, ki jo je nosila gospa v iluminaciji iz okoli 1470-ih Froissart Ludvika iz Bruuthuseja iz Bruggea.<ref>Panofsky, 313</ref> Sterling postavlja delo okoli leta 1465, pripominja pa, da je hennin na berlinski tabli drugačen od tistega na newyorški sliki. Pokrivalo v New Yorku je veliko bolj široko in se zdi, da je v slogu, ki je prevladoval nekaj let kasneje. Sterling nadalje ugotavlja, da je tabla povečala globinsko ostrino in bolj zapletene podrobnosti svetlobe kot Christusova prejšnja dela. Na tej podlagi meni, da je bilo delo izvedeno pozno v umetnikovi karieri. == Sklici == {{sklici|4}} ===Viri=== {{refbegin|30em}} * Ainsworth, Maryan. ''[http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/91807/rec/320 Petrus Christus: Renaissance Master of Bruges]''. New York: Metropolitan Museum of Art, 1994. {{ISBN|0-8109-6482-1}} * Brown, David Alan. ''Virtue and Beauty: Leonardo's Ginevra de' Benci and Renaissance Portraits of Women''. Princeton, NJ: Princeton University Press, 2003. {{ISBN|978-0-691-11456-9}} * Lorne Campbell, review of ''Petrus Christus'' by Peter H. Schabacker, 1975, ''The Burlington Magazine'', Vol. 117, No. 871 (Oct., 1975), pp.&nbsp;676–677, [https://www.jstor.org/stable/878166 JSTOR] * ''Gemäldegalerie, Berlin''. Prestel Museum Guide, 1998, Prestel Verlag. {{ISBN|3-7913-1912-4}} * Hand, John Oliver; Metzger, Catherine; Spron, Ron. ''Prayers and Portraits: Unfolding the Netherlandish Diptych''. New Haven, CT: Yale University Press, 2006. {{ISBN|0-300-12155-5}} * Craig Harbison. ''The Art of the Northern Renaissance''. London: Laurence King Publishing, 1995. {{ISBN|1-78067-027-3}} * Kemperdick, Stephan. ''The Early Portrait, from the Collection of the Prince of Liechtenstein and the Kunstmuseum Basel''. Munich: Prestel, 2006. {{ISBN|3-7913-3598-7}} * Susie Nash. ''Northern Renaissance art''. Oxford: Oxford History of Art, 2008. {{ISBN|0-19-284269-2}} * [[Erwin Panofsky. ''Early Netherlandish Painting''. London: Harper Collins, 1953. {{ISBN|0-06-430002-1}} * Ridderbos, Bernhard; Van Buren, Anne; Van Veen, Henk. ''Early Netherlandish Paintings: Rediscovery, Reception and Research''. Amsterdam: Amsterdam University Press, 2005. {{ISBN|0-89236-816-0}} * Archibald George Blomefield Russell. (mis-catalogued as "Archibald G. B. Russell and Rouge Croix" by JSTOR!) "Van Eyck and His Followers", letter in ''The Burlington Magazine for Connoisseurs'', 1922, Vol. 40, No. 227 (Feb., 1922), p.&nbsp;102, Van Eyck and His Followers, [https://www.jstor.org/stable/861592 JSTOR] * Stapleford, Richard. ''Lorenzo De' Medici at Home: The Inventory of the Palazzo Medici in 1492''. Manchester: Manchester University Press, 2013. {{ISBN|0-271-05641-X}} * Sterling, Charles. "Observations on Petrus Christus". ''The Art Bulletin'', Vol. 53, No. 1, March 1971 * Suckale, Robert. ''Gothic''. Cologne: Taschen. {{ISBN|3-8228-5292-9}} * Upton, Joel Morgan. ''Petrus Christus: His Place in Fifteenth-Century Flemish painting''. University Park, PA: Pennsylvania State University Press, 1989 {{ISBN|0-271-00672-2}} * Van der Elst, Baron Joseph. ''The Last Flowering of the Middle Ages''. Whitefish MA: Kessinger Publishing, 2005. {{ISBN|1-4191-3806-5}} {{refend}} ==Literatura== *Geronimus, Dennis. ''Piero Di Cosimo: Visions Beautiful and Strange''. Yale University Press, 2006. {{ISBN|0-300-10911-3}} ==Zunanje povezave== {{Commons category |Portrait of a young girl by Petrus Christus}} [[Kategorija:Dela Petrusa Christusa]] [[Kategorija:Slike 15. stoletja]] 8smdlxpkwlizoi82bpdlgujlyfggnka 0 486849 5736951 5412927 2022-08-20T06:58:10Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Božanstvo | type = Mesopotamian | Ime= Ningišzida<br>{{cuneiform|𒀭𒊩𒌆𒄑𒍣𒁕}} | Funkcija = bog rasti in podzemnega sveta | Slika = Ningishzida, with snakes emanating from his shoulders, on a relief of Gudea.jpg | Opis = Ningišzida s kačami, ki lezejo iz njegovih ramen; detajl reliefa kralja Gudee (okoli 2000 pr. n. št.) | Simbol= [[kača]] | Starši = [[Ninazu]] ali [[Anu]] in [[Ningirida]], včasih [[Ereškigal]] | Mantra= | Partnerstvo= [[Azimua]], [[Geštinana]] | Sorodniki= Amašilama (sestra) }} '''Ningišzida''' ([[Sumerščina|sumersko]] 𒀭𒊩𒌆𒄑𒍣𒁕,<sup> d</sup>nin-g̃iš-zid-da) je bil [[Mezopotamija|mezopotamsk]]i bog rasti in podzemskega sveta. Thorkild Jacobsen je njegovo ime prevedel kot ''"gospod(ar) dobrega drevesa"''.<ref>[http://www.sumerian.org/sumerfaq.htm#s20 Sumerian.org Q&A#20 (Ningishzida)]</ref> ==Mitologija== V sumerski mitologiji se pojavlja v mitu o [[Adapa|Adapi]], v katerem skupaj z [[Dumuzi]]jem straži [[Anu]]jevo nebeško palačo. Včasih je upodobljen kot kača s človeško glavo. V Lagašu je bil njemu posvečen [[tempelj]]. Eden od njegovih vdanih častilcev je bil lagaški ''patesi'' (''[[ensi]]'') [[Gudea]], ki je vladal v 21. stoletju pr. n. št. ([[kratka kronologija]]). V [[Louvre|Louvru]] je znamenita zelena [[Lojevec|steatitna]] vaza, izdelana za kralja Gudeo z njegovim posvetilnim napisom: ''"Bogu Ningišzidi, svojemu bogu, (je) Gudea, ensi Lagaša, posvetil to (vazo) za podaljšanje življenja"''. Ningišzida je včasih sin [[Ninazu]]ja in [[Ningirida|Ningiride]], v mitu ''Ningišzidovo potovanje v podzemni svet'' pa sin boginje [[Ereškigal]].<ref>[http://etcsl.orinst.ox.ac.uk/cgi-bin/etcsl.cgi?text=t.1.7.3&charenc=j# Ningishzidda's journey to the netherworld on ETCSL]</ref> Na napisu, odkritem v Lagašu, je bil sin [[Anu]]ja – nebes.<ref>Ira Maurice Price. "Notes on the Pantheon of the Gudean Cylinders". ''The American Journal of Semitic Languages and Literatures'', '''17''' (1, oktober 1900). str. 47-53. JSTOR 528092.</ref> Njegovi ženi sta bili [[Azimua]]<ref>''Sumerian Mythology: Chapter II. Myths of Origins''.</ref> in [[Geštinana]],<ref>Stephen Bertman. ''Handbook to Life in Ancient Mesopotamia''. str. 123.</ref> sestra pa Amašilama. V nekaterih besedilih je omenjen kot ženska.<ref> Arthur Frothingham, Allan Marquand. American journal of archaeology, str. 189.</ref> Kot on ali ona je bil eden od [[Gilgameš]]evih prednikov. Ningišzidovo potovanje v podzemni svet je povezano s smrtjo vegetacije.<ref name=ref7> Stone, Adam (2016). "Ningišzida (god)". Ancient Mesopotamian Gods and Goddesses, Oracc and the UK Higher Education Academy.</ref> <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="4"> Slika:Serpent god Ningishzida on the libation vase of Gudea, circa 2100 BCE.jpg|Ningišzida na Gudejevem vrču za pitna daritve (okoli 2100 pr. n. št.) Slika:Girsu Gudea libation vase.jpg|Gudejev vrč z zmajem Mušhušujem, namenjen za pitne daritve (21. stoletje pr. n. št.); [[kerikej]]a na desni se razlagata kot podobi samega boga; na vrču je napis: ''"Bogu Ningišzidi, svojemu bogu, (je) Gudea, ensi Lagaša, posvetil to (vazo) za podaljšanje življenja"'' Slika:Name of God Ningishzida on an inscription on a statue of Lagash ruler Ur-Ningirsu.jpg|Ime boga Ningišzide na [[Ur-Ningirsu]]jevem kipu File:Seal of Gudea, led by Ningishzida.jpg|Gudejev pečat s podobo Ningišzide; iz njegovih ramen lezejo kače Slika:Detail, headless statue dedicated to the Sumerian deity Ningishzida, 2600-2370 BCE. Iraq Museum.jpg|Detaijl kipa brez glave, posvečenega Ningišzidi (2600-2370 pr. n. št.), Muzej Iraka </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Mezopotamska mitologija}} {{Sumerska mitologija}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mezopotamska mitologija]] [[Kategorija:Bogovi zdravja]] [[Kategorija:Bogovi narave]] [[Kategorija:Bogovi podzemlja]] rxxpmw9233lxl0ye5bx3dxaoka9ppbd 0 486891 5737152 5406487 2022-08-20T07:15:38Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Disperzni sistem''' je zmes dveh ali več sestavin, kjer je prva sestavina porazdeljena v drugi, vendar med seboj kemijsko ne reagirata. Sestavljen je iz dveh faz: notranja (dispergirana) faza je porazdeljena v zunanji fazi (disperznem mediju ali disperznem sredstvu). Notranja in zunanja faza sta vsaka zase [[Homogenost|homogeni]]. Na meji med obema fazama se pojavi mejna površina. Ta nastane takrat, kadar sestavine notranje faze tvori tolikšno število [[Molekula|molekul]], da vse molekule notranje faze niso v stiku z zunanjo fazo. Mejna površina predstavlja fizikalno mejo med obema fazama. Obenem je mesto, na katerem lahko prihaja do različnih pojavov, kot sta na primer nastanek naboja ali tvorba vezi. <br /> Disperzne sisteme opisujemo z več merili. Največkrat jih opisujemo z velikostjo delcev (molekul) notranje faze. Glede na velikost porazdeljenih delcev ali molekul notranje faze ločimo grobe disperzije, koloidne disperzije in molekularne disperzije. <ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Oblikovanje zdravil: učbenik za modul Oblikovanje zdravil v programu Farmacevtski tehnik|last=Vrhovnik|first=Katarina|publisher=Grafenauer|year=2016|isbn=|location=Ljubljana|page=|cobiss=}}</ref> == Grobo disperzni sistem == Grobo disperzni sistemi so tisti, pri katerih so delci notranje faze večji od 1000 nm in jih sestavlja več kot 10⁹ atomov. Prehod med obema fazama lahko opazimo s svetlobnim mikroskopom ali prostim očesom. Med grobe disperzije uvrščamo suspenzije in emulzije.<ref name=":0" /> === Suspenzija === Suspenzija je dvofazni sistem, sestavljen iz trdne notranje faze in zunanje faze, ki je lahko v trdnem, poltrdnem, tekočem ali plinastem agregatnem stanju. Zaradi lastnosti trdnih delcev lahko pride do fizikalne nestabilnosti suspenzij. Eden od teh je sedimentacija. Do tega pojava pride, ker imajo delci notranje faze večjo gostoto kot zunanja faza in se usedajo na dno.<ref name=":0" /> V obliki suspenzij so nekatera zdravila, kozmetična in čistilna sredstva. Če suspenzija dlje časa stoji, nastane usedlina, zato je na embalaži vedno opozorilo ˝pred uporabo pretresi˝. Po stresanju pa se obe snovi zopet enakomerno porazdelita v celotni zmesi.<ref>{{Navedi splet|url=http://pefprints.pef.uni-lj.si/750/1/KRNEL1_Nar_solnica16-2.pdf|title=Raztopina, suspenzija, usedlina|date=2012|accessdate=23.11.2020|website=|publisher=|last=Krnel|first=Dušan}}</ref> Obraten pojav sedimentaciji je flotacija. Do tega pojava pride, ker disperzno sredstvo zelo slabo moči delce notranje faze in ti splavajo na površino medija. Da zmanjšamo možnost ali preprečimo nastajanje fizikalne nestabilnosti, suspenzijam dodamo pomožne snovi, kot so močljivci, peptizatorji in snovi za povečanje viskoznosti. Močljivci so površinsko aktivne snovi (PAS). Z lipofilnim delom se obrnejo k delcu, s [[Hidrofilnost|hidrofilnim]] pa k vodi oziroma disperznem mediju. primer močljivca je natrijev stearat. Peptizatorji so [[Elektrolit|elektroliti]], ki se adsorbirajo na površini delca. Delci dobijo istovrstni naboj (običajno negativnega) in se odbijajo. Nabiti delci se ne združujejo v agregate in sedimentacija se zmanjša. Peptizatorji pa ne smejo biti prisotni v preveliki koncentraciji, ker lahko pride do destabilizacije suspenzije. Primer peptizatorja so citrati in fosfati. Snovi za povečanje viskoznosti so običajno različne [[Makromolekula|makromolekule]] (na primer etri celuloze), ki povečajo viskoznost zunanje faze, zato se hitrost sedimentacije zmanjša. Dodatek pomožnih snovi pa še vedno ne zagotavlja, da bo suspenzija stabilna.<ref name=":0" /> [[Slika:Emulsions.png|sličica|A. Dve nemešljivi tekočini, ki nista emulgirani. B. Emulzija, kjer je faza II dispergirana v fazi I. C. V nestabilni emulziji se čez čas fazi znova ločita. D. Z dodatkom emulgatorja se emulzija stabilizira in faza II ostane dispergirana v fazi I.]] === Emulzija === Emulzijo sestavljata 2 tekočini, ki se med sabo ne mešata. Takšni tekočini sta na primer voda in olje. Vsaka zmes dveh nemešljivih tekočin teži k zmanjšanju površinske napetosti med fazama. Manjši kot so delci dispergirane faze, večja je površinska napetost med dvema fazama, bolj nestabilna je emulzija, hitrejša je razdelitev faz. Najmanjša površinska napetost med maščobo in vodo je takrat, ko sta fazi popolnoma ločeni – maščoba splava na površino in zmes se loči.<ref name=":1" /> Snov, ki uspešno zmanjša površinsko napetost med oljem in vodo in pomaga ustvariti emulzijo, se imenuje [[Emulgator|emulgator]]. '''Emulgatorji''' so površinsko aktivne snovi, ki se porazdelijo na meji med vodno in oljno fazo tako, da znižajo medfazno napetost na meji med vodo in oljem in preprečujejo zlitje kapljic ter ločitev obeh faz. molekule emulgatorja imajo hidrofilen del (hidrofilno glavo) in [[Lipofilnost|lipofilen]] del (lipofilni rep). V emulziji se molekula emulgatorja obrne tako, da se s hidrofilno glavo obrne proti vodni, z lipofilnim delom pa proti oljni fazi. Emulgatorji so lahko v osnovi dveh vrst: emulgatorji za emulzije tipa olje v vodi (O/V), ki so načeloma bolj hidrofilni, in emulgatorji za emulzije tipa voda v olju (V/O), ki so načeloma bolj lipofilni.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Moja domača kozmetika - Tončka Mavrič|url=https://www.mojadomacakozmetika.si/|website=www.mojadomacakozmetika.si|accessdate=2020-12-02|language=sl-SI}}</ref> Glede na to, katera faza je zunanja in katera notranja, se emulzije lahko v osnovi dveh vrst: olje v vodi (okrajšava O/V) ali voda v olju (okrajšava V/O). V primeru emulzije O/V (olje v vodi) je zunanja faza vodna faza; notranja ali dispergirana faza pa maščobna faza. V primeru emulzije V/O (voda v olju) pa je zunanja faza olje, notranja ali dispergirana faza pa voda. Načeloma tipa emulzije ne določa razmerje med vodno in oljno fazo, temveč usmerjenost emulgatorja. Emulzija z 20% olja in 80% vode tako nima nujno vode kot zunanjo fazo in olja kot notranjo fazo, temveč je lahko to ob prisotnosti ustreznega emulgatorja emulzija tipa V/O (vode v olju).<ref name=":1" /> Veliko emulzij nas obkroža v vsakdanjem življenju. To so mleko, majoneza, maslo in kozmetični izdelki. == Koloidno disperzni sistem == Koloidno disperzni sistemi so tisti, v katerih so delci ali molekule dispergirane faze veliki od 1 do 1000 nm in jih sestavlja od 1000 do 10⁹ atomov. Primer naravne koloidne disperzije je kri. Njihovo obliko, zgradbo in velikost lahko opazujemo z elektronskim mikroskopom, saj so delci za opazovanje s svetlobnim mikroskopom premajhni. Ker koloidni delci prehajajo skozi navaden filtrirni papir, jih ločujemo z [[Dializa|dializo]] ali [[Ultrafiltracija|ultrafiltracijo]].<ref name=":0" /> === Delitev === Glede na privlak, ki ga imajo dispergirani delci do disperznega medija, jih delimo na liofilne in liofobne koloide. Liofilni koloidi so tisti, katerih dispergirani delci kažejo privlak do disperznega medija in so solvatirani. Kadar je disperzni medij voda, govorimo o hidrofilnih koloidih. V liofobnih koloidih delci nimajo privlaka do molekul disperznega medija (vode), zato tudi niso hidratirani. <br /> Druga pogosta delitev je na molekularne in asociacijske koloide. Ta razdelitev upošteva povezavo med atomi ali molekulami v dispergiranem delcu. V molekularnih koloidih so atomi povezani s kovalentnimi vezmi. Asociacijske koloide sestavlja več manjših molekul, ki se združujejo v asociate koloidnih velikosti. Asociatom pravimo tudi [[Micel|miceli]], asociacijskim koloidom pa micelski koloidi. <br /> V koloidni disperziji zavzemajo dispergirani delci različne oblike. Linearne (nitaste) imajo obliko verige, sferične pa so v kroglicah. Dispergirane molekule so v disperznem mediju lahko prosto gibljive. Pravimo, da so v stanju sol. Nasprotno stanju sol je gel, v katerem so dispergirani delci medsebojno premreženi in niso prosto gibljivi. === Koloidna raztopina === '''Koloidna raztopina''' je heterogena zmes snovi, v katerih je ena snov fino razpršena v drugi snovi. Koloidne raztopine so lahko navidezno prozorne in jih lahko na prvi pogled zamešamo s pravimi raztopinam. Da gre za koloidno raztopino in ne pravo raztopino, lahko ugotovimo s Tyndallovim pojavom. Tyndallov pojav povzročajo razpršeni svetlobni žarki, ki gredo skozi koloidno raztopino, ker je premer koloidnih delcev večji od valovne dolžine vidne svetlobe. Svetloba se od njih odbija v vse smeri, tudi v smer našega očesa. V pravih raztopinah pa svetlobnega žarka ne vidimo, ker je premer delcev manjši od valovne dolžine svetlobnih žarkov. Vsa svetloba tako potuje skozi tekočino brez ovir.<ref>{{Navedi knjigo|title=Atlasi znanja: Kemija|last=Gerlanc|first=Bogomil|publisher=|year=1971|isbn=|location=Ljubljana|page=38|cobiss=}}</ref> Koloidne raztopine lahko pripravimo iz suspenzij ali iz večjih trdnih delcev tako, da jih dispergiramo, zmeljemo v posebnih koloidnih mlinih (ob dodatku primernega elektrolita, ki omogoči, da se koloidni delci nabijejo). Kovinske sole je mogoče pripraviti po Bredigovem postopku z električnim oblokom med kovinskima elektrodama pod vodo. Zaradi visoke temperature obloka kovina izpareva, pod vodo pa takoj kondenzira, pri čemer nastanejo koloidni delci primerne velikosti, ki dobijo naboj s trenjem.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Koloidi - Futunatura.si|url=https://www.futunatura.si/koloidi-clanek?fbclid=IwAR2HZgDGFGiK6Wp3z5WN0R4i7uD8gDqCxs3ktpDuGmTt8ByhzGsbfFVZsUo|website=www.futunatura.si|accessdate=2020-12-02|language=sl-SI}}</ref> === Uporaba koloidov === Koloidi imajo izredno raznoliko uporabo v različne namene. Uporabljajo se: <br /> ⦁ na področju medicine: Zdravila v koloidni obliki se v telesu zlahka absorbirajo in so zato veliko učinkovitejša. <br /> ⦁ na področju izdelave mil <br /> ⦁ za čiščenje vode <br /> ⦁ v proizvodnji gum<ref name=":2" /> == Molekularno disperzni sistem == Molekularno disperzni sistemi so prave raztopine. Delci so manjši od 1000 nm in jih sestavlja manj kot 1000 atomov. Meje med notranjo in zunanjo fazo ne zaznamo. === Raztopina === Raztopina je [[Homogenost|homogena]] zmes topljenca in topila. Topljenec je snov, ki se raztaplja, topilo pa snov, v kateri raztapljamo topljenec. Ponavadi je topila več kot topljenca. Količina topljenca, ki se raztaplja v določeni količini topila je omejena z njegovo topnostjo.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Kemija. Snov in spremembe 2 : učbenik za kemijo v 2. letniku gimnazije|last=Smrdu|first=Andrej|publisher=Jutro|year=2009|isbn=|location=Ljubljana|page=8-13|cobiss=}}</ref> '''Topnost''' je največja količina topljenca, ki ga lahko raztopimo v neki količini topila pri določeni [[Temperatura|temperaturi]]. Običajno jo navajamo kot maso raztopljenega topljenca v 100 g topila pri določeni temperaturi. Odvisna je od vrste topljenca, vrste topila in od temperature. Topnost s temperaturo ponavadi narašča, vendar obstajajo tudi izjeme, pri katerih se topnost pri povečani temperaturi zmanjša (npr. CaS, Ca(OH)₂).<ref name=":3" /> Nasičena raztopina vsebuje največjo možno količino raztopljenega topljenca pri določeni temperaturi. Koncentrirana raztopina je tista raztopina, ki vsebuje veliko topljenca in malo topila. Razredčena raztopina pa je raztopina, ki vsebuje veliko topila in malo topljenca. Hitrost raztapljanja lahko povečamo z mešanjem in z uporabo bolj drobnim topljencem (če topljenec zdrobimo, je površina topljenca večja in s tem je tudi več topljenca v stiku s topilom). Sestavo raztopine podajamo različno: z deleži, [[Koncentracija|koncentracijo]], in z razmerjem. <br /> '''Masni delež topljenca''' nam pove, kolikšen delež celotne raztopine predstavlja masa topljenca. Je brez enote. Vrednost masnega deleža je med 0 in 1. Včasih ga izražamo v odstotkih. Takrat je njegova vrednost med 0 in 100 %. Označujemo ga s črko w, izračunamo pa z enačbo: <br /> <center><math>w (topljenec) = \frac {m (topljenec)}{m (raztopina)}</math></center> Količino raztopljenega topljenca lahko izražamo tudi kot množinsko koncentracijo ali masno koncentracijo topljenca v raztopini. Obe koncentraciji sta temperaturno odvisni, ker je gostota raztopine (in s tem tudi njena prostornina) odvisna od temperature. <br /> '''Množinska koncentracija''' ponazarja množino raztopljenega topljenca v določeni prostornini raztopine. Enota je mol/L. Označujemo jo s črko c, izračunamo pa z enačbo: <br /> <center><math>c (topljenec) = \frac {n (topljenec)}{V (raztopina)}</math></center> '''Masna koncentracija''' pa ponazarja maso raztopljenega topljenca v določeni prostornini raztopine. Enota je g/L. Označujemo jo z γ, izračunamo pa po enačbi: <br /> <center><math>\gamma (topljenec) = \frac {m (topljenec)}{V (raztopina)}</math></center> ==Sklici== {{reflist}} [[Kategorija:Koloidna kemija]] [[Kategorija:Raztopine]] [[Kategorija:Zmesi]] cchcgveguf8rg62a920ksd4kieh7pnd 0 486895 5736787 5401624 2022-08-20T06:43:37Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{multiple image|perrow=2|total_width=350|caption_align=center | align = right | direction =horizontal | header=Gudejeva valja | image1 = GudeaZylinder.jpg | caption1 = Gudejeva valja B in A, na katerih je opisana gradnja [[Ninurta|Ninurtovega]] (Ningirsujevega) tamplja v [[Girsu]]ju okoli leta 2125 pr. n. št.; [[terakota]], [[Muzej Louvre]], [[Pariz]] | footer=<center> {{multiple image|perrow=2|total_width=340|caption_align=center | align = center | direction =horizontal | header= | image1 = Gudea cylinder A (rotational).jpg | caption1 = Gudejev valj A | image2 = Gudea cylinder B (rotational).jpg | caption2 = Gudejev valj B | footer= Fotografije valjev, Ernest de Sarzec (1896) }}</center> }} '''Gudejeva valja''' sta valja iz [[Terakota|terakote]], datirana v obdobje okoli leta 2125 pr. n. št., na katerih je v sumerskem [[klinopis]]u zapisan mit ''Gradnja Ningirsujevega templja''.<ref name=ref1>Thorkild Jacobsen (1997). [https://books.google.si/books?id=L-BI0h41yCEC&redir_esc=y ''The Harps that once: Sumerian poetry in translation'']. Yale University Press. str. 386. ISBN 978-0-300-07278-5.</ref> Valja sta bila izdelana po naročilu [[lagaš]]kega ''[[ensi]]ja'' [[Gudea|Gudee]]. Odkrita sta bila leta 1877 med izkopavanji Tell Teloha, starodavnega [[Girsu]]ja, [[Irak]]. Valja sta razstavljena v [[Muzej Louvre|Muzeju Louvre]] v [[Pariz]]u. Gudejeva valja sta največja do zdaj odkrita valja z najdaljšim znanim besedilom v [[Sumerščina|sumerskem]] jeziku.<ref>Jeremy A. Black; Jeremy Black; Graham Cunningham; Eleanor Robson (2006). ''The Literature of Ancient Sumer''. Oxford University Press. str. 44. ISBN 978-0-19-929633-0.</ref> ==Uvod== ===Odkritje=== Valja je našel Ernest de Sarzec v odtoku tempeljskega kompleksa Eninnu v Tell Telohu, starodavnem ''"svetem mestu"'' [[Girsu]], med izkopavanji leta 1877. Valja je našel ob gradbi, znani kot Agaren, v kateri je bil najden opečnat steber z opisom njegove gradnje v času Druge lagaške dinastije. Agaren je bil na stebru opisan kot prostor za sojenje ali sedež milosti, valja pa so verjetno hranili nekje drugje v Eninnuju. Domneva se, da sta valja padla v odtok med uničenjem Girsuja nekaj generacij kasneje.<ref name=ref3>Claudia E. Suter (2000). ''Gudea's temple building: the representation of an early Mesopotamian ruler in text and image''. BRILL. str. 1. ISBN 978-90-5693-035-6.</ref> ===Opis=== [[Slika:Gudea cylinders h9029.jpg|thumb|levo|Gudejev valj (detajl)]] Valja sta označena s črkama A in B. Valj A je visok 61 cm in ima premer 32 cm, valj B pa je visok 56 cm in ima premer 33 cm. Valja st votla in imata odprtine za pritrditev. Slednje so bile ob odkritju zaprte z glinenimi zamaški, sama valja pa sta bila napolnjena z neznano vrsto mavca. Stene valjev so debele približno 2,5 do 3 cm. Valja sta bila zdrobljena in še vedno nista povsem restavrirana. <ref name=ref3/> Besedilo na valju A je napisano v 30 kolonah, na valju B pa v 24 kolonah. Kolone so razdeljene na 16 do 35 odstavkov z eno do šest vrsticami. Besedilo se je moralo brati na valju v vodoravni legi, kar je bilo značilno za obdobje od med [[Akadsko kraljestvo|Akadskim kraljestvom]] in [[Tretja urska dinastija|Tretjo ursko dinastijo]], zlasti za Drugo lagaško dinastijo. Razlike v oblikah določenih znakov kažejo, da je besedilo pisalo več pisarjev.<ref name=ref3/> ===Prevodi in komentarji=== Popolno reprodukcijo valjev je naredil Ernest de Sarzec v svojih poročilih o izkopavanjih in je še vedno v rabi. Prvi prevod in transliteracijo je objavil Francois Threau-Dangin leta 1905.<ref>François Thureau-Dangin (1905). ''Les inscriptions de Sumer et d'Akkad''. Ernest Leroux.</ref> Še eno izdajo z opazno skladnostjo je leta 1927 objavil Ira Maurice Price.<ref>Ira M. Price (1927). ''The great cylinder inscriptions A & B of Gudea: copied from the original clay cylinders of the Telloh Collection preserved in the Louvre''. Transliteration, translation, notes, full vocabulary and sign-lifts. Hinrichs.</ref> Nadaljnje prevode so opravili M. Lambert in R. Tournay leta 1948,<ref>M. Lambert, R. Tournay. ''"Le Cylindre A de Gudea," 403–437; "Le Cylindre B de Gudea," 520–543''''. Revue Biblique, LV (1848). str. 403–447 in 520–543.</ref> Adam Falkenstein leta 1953,<ref>Adam Falkenstein (1953). ''Sumerische und akkadische Hymnen und Gebete''. Artemis-Verlag.</ref> Giorgio Castellino leta 1977,<ref>Giorgio. R. Castellino (1977). ''Testi sumerici e accadici''. Unione tipografico-editrice torinese, Torino. ISBN 978-88-02-02440-0.</ref> Thorkild Jacobsen leta 1987,<ref name=ref1/> in Dietz Otto Edzard leta 1997.<ref>Dietz Otto Edzard (1997). ''Gudea and his dynasty''. University of Toronto Press. str. 68. ISBN 978-0-8020-4187-6.</ref> Najnovejši prevod v okviru Electronic Text Corpus of Sumerian Literature (ETCSL) je opravil Joachim Krecher s pomočjo gradiv, ki sta jih zapustila Hermann Behrens in Brama Jagersme.<ref>''The building of Ningirsu's temple''. Biography, Black, J.A., Cunningham, G., Robson, E., and Zólyomi, G., The Electronic Text Corpus of Sumerian Literature, Oxford 1998–.</ref> Podroben komentar je objavil tudi Samuel Noah Kramer leta 1966<ref name=ref11>Samuel Noah Kramer (1964). ''The Sumerians: their history, culture and character''. University of Chicago Press. str. 138. ISBN 978-0-226-45238-8.</ref> in 1988.<ref>Michael V. Fox (1988). ''Temple in society''. Eisenbrauns. strp. 1. ISBN 978-0-931464-38-6.</ref> Herbert Sauren je predlagal, da besedilo na valjih vsebuje obredno igro, uprizoritev ali predstavo, ki so jo izvajali med letnimi praznovanji, posvečenimi templju, in da nekateri deli obeh valjev opisujejo scenarij in vrstni red dogodkov sedemdnevnega praznovanja.<ref>Herbert Sauren (1975). ''Die Einweihung des Eninnu''. str. 95–103. V Le temple et le culte: compte rendu de la vingtième rencontre assyriologique internationale organisée à Leiden du 3 au 7 juillet 1972 sous les auspices du Nederlands instituut voor het nabije oosten. Nederlands Historisch-Archeologisch Instituut te Istambul.</ref> Njegov predlog je bil sprejet samo delno.<ref>Michael C. Astour; Gordon Douglas Young; Mark William Chavalas; Richard E. Averbeck, Kevin L. Danti (1997). ''Crossing boundaries and linking horizons: studies in honor of Michael C. Astour on his 80th birthday''. CDL Press. ISBN 978-1-883053-32-1.</ref> ==Vsebina== [[Slika:Gudea cylinder A (flat view).jpg|thumb|Celotno besedilo valja A; reprodukcija Ernesta de Sarzeca, 1896]] Junak zgodbe je [[Gudea]], kralj mestna države [[Lagaš]], ki je vladal na koncu 3. tisočletja pr. n. št. Zapustil je veliko svojih kipov, drugih predmetov in napisov, ki govorijo o gradnji [[Ninurta|Ningirsujevega]] templja Eninnu v Lagašu. Eninnu je bil ogromen tempeljski kompleks, v katerem so bili tudi templji drugih bogov. Od kompleksa je ostako bore malo, zato so besedila najboljši dokaz o njegovih dosežkih.<ref name=ref3/> ===Valj X=== Med izkopavanji so bili odkriti fragmenti še enega Gudejevega napisa, ki se ne skladajo z Gudejevima valjema. Nekaj podrobnosti kaže, da bi fragmenti lahko bili del tretjega, uvodnega valja. Victor Hurowitz je menil, da je ta valj morda vseboval uvodno hvalnico Ningirsuju in Lagašu,<ref name=ref15> Victor Hurowitz (1992). I have built you an exalted house: temple building in the Bible in the light of Mesopotamian and North-West semitic writings. Continuum International Publishing Group. str. 1–57. ISBN 978-1-85075-282-0.</ref> Thorkild Jacobsen pa, da je morda pojasnjeval, zakaj je bil podoben tempelj, ki ga je malo pred tem zgradil Gudejev tast in predhodnik [[Ur-Baba]], ''"ocenjen kot pomanjkljiv"''.<ref name=ref1/> ===Valj A=== [[Slika:Gudea cylinder A (IX 19) Magan Meluha with transcription.jpg|thumb|Napis A IX:19, na katerem Gudea omenja posvetitev templja: "Magan in Meluhha bosta prišla s svojih gora, da bi prisostvovala".<ref>"The Electronic Text Corpus of Sumerian Literature".etcsl.orinst.ox.ac.uk.</ref>]] Zapis na valju A se začne v daljni preteklosti, ko je bog [[Enlil]], najvišji bog sumerskega panteona, na seji Božanskega sveta določil usode in požel občudovanje svojega sina Ningirsuja (Ninurte) in njegovega mesta Lagaša. <ref name=ref1/><ref name=ref15/> Ningirsu obljubi, da bo guverner mesta (''[[ensi]]'') zgradil tempelj, posvečen velikim dosežkom. Gudei pošlje sanje, v katerih mu velikan s krili, krono in dvema levoma ukaže zgraditi tempelj E-ninnu. Za njim se pojavita ženska z zlatim pisalom in junak s tablico iz ''[[Lapis lazuli|lapisa lazuli]]'' z načrtom templja. Junak položi opeko v model za opeko in oboje v košari položi pred Gudeo, medtem pa osel nestrpno udarja s kopiti. Ko se Gudea zbudi, si ne znal razložiti sanj, zato odpotuje v preročišče k boginji [[Nanše]], da bi jih razložila. Na poti se ustavi v več templjih in daruje več drugim bogovom. Nanse mu razloži, da je bil velikan njen brat Ningirsu, ženska pa boginja pisanja [[Nisaba]], ki sta mu ukazala, naj zgradi tempelj, astronomsko poravnan po ''"svetih zvezdah"''. Junak v sanjah je bil [[Nindub]], bog arhitekt, ki bo pregledal načrt templja. Osel bi lahko bil sam Gudea, jezen, ker se bo moral lotiti dela.<ref name=ref11/> Nanse Gudei naroči, naj za Ningirsuja izdela okražen bojni voz z emblemom, orožje in bobne. Gudea jih izdela in jih z "Ušumgalkalamo", njegovim dvornim zabalvljačem ali harfo, odnese v tempelj. Za svoje dejanje je nagrajen z boginjinim blagoslovom in drugimi sanjami, v katerih dobi bolj podrobna navodila za gradnjo. Gudea nato prenese navodila prebivalcem Lagaša in v mestu razsoja po ''"etičnem in moralnem kodeksu"''. Gudea se vneto loti dela, izmeri gradbišče in med slavnostnim obredom položi prvo opeko. Gradivo pripeljejo od vsepovsod, tudi iz [[Susa|Suse]], [[Elam]]a, Magana, Meluhe in [[Libanon]]a.<ref name=ref1/> Gudea zatem sanja še tretje sanje, v katerih se mu razkrijejo različne oblike in značinosti templjev. Pri izdelavi podrobnih načrtov in polaganju temeljnega kamna sodelujejo tudi [[Anunaki]], vključno z Enkijem, Nanse in Bauom. Za nekatere dele templja je opisana tudi oprema, besedilo pa se konča s hvalnico njemu samemu.<ref name=ref11/> ===Valj B=== [[Slika:Pillar Gudea Louvre AO388.jpg|thumb|"Gudejev steber", rekonstruiran s starodavno opeko in sodobnimi kopijami, sestavljajo štirje okroglih stebri, postavljeni drug ob drugem; napis omenja portik iz cedrovega lesa, Ningirsujevo sodišče; steber iz gline je stal jugozahodno od Ningirsujevega templja; postavljen je bil okoli teta 2125 pr. n. št.; [[Muzej Louvre]], [[Pariz]], AO 388]] Besedilo na drugem valju se začne s pripovedno hvalnico, ki se začne z molitvijo k [[Anunaki]]jem. Gudea nato napove, da je božji dom pripravljen za nastanitev Ningirsuja in njegove žene Bau. Pripravi se hrana in pijača, prižge se kadilo in organizira obred za sprejem bogov v njihov dom. Nato se mestu ponovno sodi in Enki imenuje številna božanstva, pristojna za različna mesta v hierarhiji. Mednje spadajo vratar, oskrbnik, dvornik, kočijaž, kozar, lovski čuvaj, inšpektorja za žito in ribištvo, glasbeniki, orožarji in glasnik. Po sveti poroki Ningirsuja in Bau priredi Gudea sedemdnevno slavje, posvečeno [[Anu]]ju, [[Enlil]]u in Ninmah ([[Ninhursaga]]), glavnim sumerskim bogovom, ki so vsi prisotni. Besedilo se zaključi s pohvalnimi vrsticami za Ningirsu in tempelj Eninnu.<ref name=ref11/> ===Gradnja Ningirsujevega templja=== Sodobno ime mita, zapisanega na obeh valjih, je ''"Gradnja Ningirsujevega templja"''. Ningirsu je bil povezan z vsakoletnimi spomladanskimi deževji, ključnimi za zgodnje namakalno poljedelstvo. Thorkild Jacobsen opisuje tempelj kot zelo sveto mesto in vizualno zagotovilo prisotnosti boga v skupnosti, kar kaže na to, da je bila zgradba ''"v mističnem smislu poistovetena z njim"''. Element "Ninnu" v imenu templja "E-Ninnu" je del Ningirsujevega imena, ki se v popolni obliki glasi "E-Ninnu-Imdugud-babbara", kar pomeni "Ninnujeva hiša, utripajoči blisk". V drugih Gudejevih sanjah in v njegovem blagoslovu je neposredno omenjen kot blisk. ==Kasnejša besedila== Za ''[[Hvalnica templja Keš|Hvalnico templja Keš]]'' (okoli 2600 pr. n. št.) je na Gudejevih valjih zapisana ena od prvih pripovedi o obredni gradnji templja, ki so jih kdajkoli zapisali. Slog, izročila in oblika poročila so zelo podobni tistim v [[Biblija|Bibliji]], na primer poročilu o gradnji Mojzesovega tabernaklja v drugi Mojzesovi knjigi 25 in Številih 7.<ref> Mark W. Chavalas (2003). ''Mesopotamia and the Bible''. Continuum International Publishing Group. str. 95. ISBN 978-0-567-08231-2.</ref> Victor Hurowitz je opazil tudi podobnosti s kasnejšim opisom Salomonovega templja (1 Kralji 6:1–38, 1 Kralji poglavji 7 in 8 in 1 Kroniška).<ref name=ref15/> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Dodatno branje== {{refbegin|2}} * Edzard, D.O. ''Gudea and His Dynasty''. The Royal Inscriptions of Mesopotamia. Early Periods, 3, I. Toronto/Buffalo/London: University of Toronto Press, 1997. str. 68–101. * Falkenstein, Adam. ''Grammatik der Sprache Gudeas von Lagas, I-II''. Analecta Orientalia, str. 29–30. Rim: Pontificium Institutum Biblicum, 1949–1950. * Falkenstein, Adam, von Soden, Wolfram. ''Sumerische und akkadische Hymnen und Gebete''. Zürich/Stuttgart: Artemis, 1953. str. 192–213. * Jacobsen, Th. ''The Harps that Once ... Sumerian Poetry in Translation''. New Haven/London: Yale University Press, 1987. str. 386–444. * Suter, C.E. "Gudeas vermeintliche Segnungen des Eninnu". ''Zeitschrift für Assyriologie'' '''87''' (1997): 1–10. * Witzel, M. ''Gudea. Inscriptiones: Statuae A-L. Cylindri A & B.'' Roma: Pontificio Isituto Biblico, fol. 8–14,1, 1932. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mezopotamska književnost]] [[Kategorija:Mezopotamska mitologija]] aj3hv50fmlvyev4o2a69wn27n6mv5w3 0 486896 5736925 5542015 2022-08-20T06:56:52Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = Cibetovke | image = Civet.JPG | image_caption = Afriška cibetovka (''Civettictis civetta'') | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | subordo = [[Feliformia]] | familia = [[Viverridae]] (cibetovke) | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = *''[[Chrotogale]]'' *''[[Cynogale]]'' *''[[Diplogale]]'' *''[[Hemigalus]]'' *''[[Arctogalidia]]'' *''[[Macrogalidia]]'' *''[[Paguma]]'' *''[[Paradoxurus]]'' *''[[Civettictis]]'' *''[[Viverra]]'' *''[[Viverricula]]'' }} '''Cibetovke''' so majhni, vitki, pretežno nočni [[sesalci]], doma v tropskih delih Azije in Afrike, zlasti v [[Tropski gozd|tropskih gozdovih]]. Ime se nanaša na več kot ducat različnih vrst sesalcev. Največjo vrstno pestrost te družine najdemo v jugovzhodni Aziji. Najbolj znana med njimi je [[afriška cibetovka]] ali civeta, ''Civettictis civetta'', ki je bila v preteklosti glavni vir mošusne vonjave, ki se uporablja v parfumeriji. Beseda ''civet'' se lahko nanaša tudi na izrazit vonj po [[Mošus|mošusu]], ki ga te živali širijo. V letih 2002 in 2003 je meso teh živali po trgih v kitajski pokrajini [[Junan]] vsebovalo virus [[SARS]], ki je na cibetovke preskočil z [[Netopirji|netopirjev]].<ref>{{Navedi revijo|last=Lau|first=Susanna K.P.|display-authors=etal|year=2005|title=Severe acute respiratory syndrome coronavirus-like virus in Chinese horseshoe bats|volume=102|issue=39|pages=14040–14145|doi=10.1073/pnas.0506735102|pmc=1236580|pmid=16169905|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences}}</ref> Posledica je bila izbruh virusne bolezni, zaradi katere je v letih 2002–2003 umrlo 774 ljudi. <ref name="who:table2004_04_21">{{Navedi splet|url=http://www.who.int/csr/sars/country/table2004_04_21/en/index.html|title=Summary of probable SARS cases with onset of illness from 1 November 2002 to 31 July 2003|publisher=[[World Health Organization]] (WHO)|accessdate=31 October 2008}}</ref> == Taksonomija == Skupno ime se uporablja za več vrst [[Zveri|mesojedih]] sesalcev, večinoma iz [[Družina (biologija)|družine]] Viverridae. [[Pisani binturong]] ali nandinija (''Nandinia binotata'') zaradi evolucijske oddaljenosti spada v lastno družino [[Nandiniidae]]. Cibetovke v angleščini imenujejo tudi "toddycats", v indonezijščini jih poznajo kot "luvak", kot "musang" v malezijščini in kot ''urulǣvā'' ( {{Jezik|si|උරුලෑවා}} ) v [[Singalščina|singalščini]]. Med malezijskimi govorci lahko pride do zmede, ker so tiskani mediji avtohtono besedo "musang" napačno uporabljali za lisice, namesto pravilne, a manj znane besede "rubah". Lisice sicer niso avtohtone v jugovzhodni Aziji. Manjši del avtorjev uporablja izraz "cibetovka" le za vrste rodov ''Civettictis'', ''Viverra'' in ''Viverricula''. <ref>Gaubert, P., Cordeiro-Estrela, P. (2006). [http://webh01.ua.ac.be/funmorph/raoul/fylsyst/Gaubert2006.pdf ''Phylogenetic systematics and tempo of evolution of the Viverrinae (Mammalia, Carnivora, Viverridae) within feliformians: Implications for faunal exchanges between Asia and Africa'']{{Slepa povezava|date=July 2019}} . Molecular Phylogenetics and Evolution 41: 266–278.</ref> Vendar se v bolj splošni rabi pod poimenovanjem cibetovka označuje tudi rodove ''Chrotogale, Cynogale, Diplogale, Hemigalus, Arctogalidia, Macrogalidia, Paguma'' in ''Paradoxurus''. == Telesne značilnosti == Cibetovke na splošno spominjajo na mačke, imajo pa podaljšan, pogosto koničast gobec, kot ga poznamo pri vidrah ali dihurjih. Dolge so približno (brez njihovih dolgih repov) od 43 do 71 cm, tehtajo pa od 1,4 do 4,5 kg. Cibetovka proizvaja [[mošus]], ki je cenjen kot dišava in sredstvo za stabilizacijo parfuma Tako samci kot samice ustvarjajo močan izloček v svojih [[Perinealna žleza|perinealnih žlezah]]. Da bi prišli do cibeta, živali ubijajo in jim žleze izrežejo, ali pa snov iz žlez žive živali izpraskajo. Slednje je danes najpogostejša metoda. Skupine za živalske pravice, kot je [[World Animal Protection]], so zaradi krutosti, ki jo doživljajo pri tem živali, zaskrbljene. Zaradi teh etičnih pomislekov in sintetičnih nadomestkov, ki so na voljo, reja cibetovk izumira. Chanel, proizvajalec priljubljenega parfuma Chanel št. 5, trdi, da je naravni cibet že leta 1998 nadomestil s sintetičnim nadomestkom. <ref>[http://www.straightdope.com/columns/read/2306/does-civet-come-from-tortured-cats The Straight Dope: Does civet come from tortured cats? Does kopi luwak coffee come from pre-eaten beans?]</ref> == Habitat == [[Slika:AngryMarapatti.JPG|sličica|300x300_pik|Ujeta cibetovka v Indiji]] Viveridi so avtohtoni na področju podsaharske Afrike, Madagaskarja, [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], južne Kitajske, južne in jugovzhodne Azije. Njihovi priljubljeni [[Habitat|habitati]] so gozd, savana in gorski [[biom]]. Posledično se mnogi soočajo s hudo izgubo habitata; več vrst velja za ranljive, vidrasta civeta ali mampalon (''[[Cynogale bennettii]])'' pa je uvrščena med ogrožene. Nekatere vrste cibetovk so zelo redke in o njih ni skoraj nič znanega, npr. vrsta ''[[Diplogale hosei]]'', doma v gozdovih gora severnega [[Borneo|Bornea]], je ena najmanj znanih vrst mesojedcev na svetu.<ref>Mathai, J. (2010). "Hose's Civet: Borneo's mysterious carnivore". Nature Watch 18/4: 2-8.</ref> === Južna Azija === Na [[Šrilanka|Šrilanki]] je v sinhalsko govoreči skupnosti malajski musang (''[[Paradoxurus hermaphroditus]])'' poznan pod imenom "uguduwa". Šrilanška skupnost izraza ''uguduwa'' in ''kalawedda'' uporablja izmenično za isto žival. Vendar pa se izraz kalawedda večinoma uporablja za označevanje druge vrste iz družine cibetovk, malo indijsko cibetovko (''Viverricula indica)''. Šrilanka ima tudi endemično vrsto cibetovk, imenovano ''[[Paradoxurus zeylonensis]]''. V zadnjem času je bila ta vrsta razdeljena na 3 ločene endemične vrste, na ''Paradoxurus montanus'', ''P. aureus'' in ''P. stenocephalus''. V Bangladešu in na področjih Indije, kjer se govori [[bengalščina]], so cibetovke znane kot "khataš" ( {{Jezik-bn|খাটাশ}} ) za manjše vrste in "bagdaš" ( {{Jezik-bn|বাগডাশ}} ) za večje, ki so dandanes v Bangladešu izjemno redke (na območju Khulna je žival znana tudi kot "šairel"). V asamščini je ta žival poznana kot "zohamola" ( asamsko : জহামলা), kar dobesedno pomeni "imeti blato z aromo zoha". Na področjih Indije, kjer se govori maratščina, imenujejo cibetovke "Udmanjar". == Prehrana == Cibetovke izstopajo v redu zveri, ker se prehranjujejo rastlinojedo ali vsejedo, četudi je večina zveri mesojedcev. Mnoge vrste jedo predvsem sadje, nekaterim pa je cvetni [[nektar]] glavni vir energije. === Kava === [[Slika:Luwak_(civet_cat)_in_cage.jpg|sličica|300x300_pik| Cibetovka v kletki]] [[Kopi luwak|Kopi luvak]] (imenovana tudi ''caphe cut chon'' (kava iz lisičjega gnoja) v Vietnamu in ''kape alamid'' na Filipinih) je [[kava]] iz [[Kavovec|kavnih češenj,]] ki jih je pojedel in delno prebavil malajski musang (''Paradoxurus hermaphroditus''). Kavni plod snovi v iztrebkih živali nato predelajo.<ref name="nytimescivet">{{Citat|title=Brewed Coffee: Civet Coffee|date=30 November 2006|url=http://www.brewed-coffee.com/coffee/civet-coffee/|access-date=2009-05-25}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2010/04/18/world/asia/18civetcoffee.html|work=[[The New York Times]]|title=From Dung to Coffee Brew With No Aftertaste|first=Norimitsu|last=Onishi|date=17 April 2010}}</ref> Cibetovke prebavijo meso kavnih češenj, med samim procesom želodčni encimi reagirajo s koščicami, kar kavi doda dragoceno aromo. {{Convert|1|lb|kg|1|order=flip|abbr=on}} v nekaterih delih sveta lahko stane do 500 evrov, drugje tudi do več kot 80 evrov na skodelico.<ref>{{Citat|title=From Civet Poop to Great Coffee|url=http://www.life.com/image/72088730/in-gallery/46581/from-civet-poop-to-great-coffee|access-date=2010-07-22}}</ref> To povpraševanje je privedlo do vzreje cibetovk, kjer se živali prehranjujejo skoraj izključno s temi plodi, kar povzroča močno podhranjenost živali. Pogoji na teh kmetijah so običajno obžalovanja vredni, vendar na Filipinih in v Vietnamu teh vzrejnih obratov ne nadzorujejo.<ref>{{Navedi splet|title=The Disturbing Secret Behind the World’s Most Expensive Coffee|url=https://www.nationalgeographic.com/news/2016/04/160429-kopi-luwak-captive-civet-coffee-Indonesia/|date=29 April 2016|website=National Geographic}}</ref> == Odnos z ljudmi == Malajsko cibetovko ali tangalungo (''[[Viverra tangalunga]])'' najdemo v številnih habitatih, vključno z gozdovi, sekundarnimi habitati, obdelovalnimi zemljišči in obrobjem vasi, zelo uspešno se prilagaja človeškim motnjam, vključno s "selektivno sečnjo" (delnim odstranjevanjem gozda). <ref>Jennings, A. P.; Seymour, A. S.; and Dunstone, N. (2006): "Ranging behaviour, spatial organization and activity of the Malay civet (Viverra tangalunga) on Buton Island, Sulawesi". ''Journal of Zoology'', 268: 63–71. doi:10.1111/j.1469-7998.2005.00023.x</ref> Preživetje [[Afriška cibetovka|afriške cibetovke]] (''Civettictis civetta),'' ki jo v literaturi pogosto uvrščajo v svoj rod ''Viverra'', ne predstavlja resnega problema, vendar v nekaterih regijah Afrike njihovo število upada zaradi lova, tako neposrednega kot posrednega zastrupljanja in porasta števila ograj okoli kmetij, ki omejujejo pretok genov znotraj posamezne populacije. Pogosto jih lovijo za prehrano lokalnih prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/320864563|title=A conservation assessment of Civettictis civetta|website=ResearchGate|language=en|accessdate=2018-12-01}}</ref> === Urbana okolja === Musangi (''Paradoxurus'') se občasno podajo v [[Urbano območje|mesta]] in predmestja, pri čemer se ljudje pritožujejo nad njihovimi iztrebki in hrupom, ki ga povzročajo pri plezanju po strehah hiš. Izvedene so bile nekatere študije, ki so preučile možnosti za ublažitev te vrste konfliktov med človekom in živalmi. <ref>"[http://wildsingaporenews.blogspot.com/2009/11/great-musang-stakeout.html The great 'musang' stakeout]", ''Wild Singapore'', 2009.</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20100805002236/http://www.vietlinh.vn/langviet/toilamnd/congi/khac/cayhuong_muskcat.html Vzgoja male indijske cibetovke (Viverricula indica)] archive.org kopija s spletne strani www.vietlinh.vn [[Kategorija:Sesalci Azije]] [[Kategorija:Sesalci Afrike]] [[Kategorija:Cibetovke|*]] 3glcg6qakfndgr50doj58qaw6jrjzah 0 487041 5736786 5480455 2022-08-20T06:43:32Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{popravi}} [[Slika:Pangea_animation_03.gif|sličica|200x200_pik|Animacija razpada superceline.]] '''Superkontinent''' je [kopna masa] [ki vključuje več kot eno celinsko jedro ali [[kraton]] a. Skupina kratonov in zliti tereni, ki oblikujejo [Evrazija | Evrazija], se danes imenujejo supercelina. == Zgodovina == [[Paleogeografija|Paleogeografi]] z izrazom 'supercelina' označuje eno samo kopno maso, ki jo sestavljajo vse sodobne celine. Najzgodnejša znana celina [[Rodinija]] se je razšla pred približno 750 milijoni let. Eden od drobcev je vključeval velike dele celin, ki so danes na južni polobli. Premik celin je drobce Rodinije spet združil, vendar v [[paleozoik]]u v drugačni konfiguraciji in ustvaril najbolj znano supercelino [[Pangea|Pangeu]]. Pangea se je sčasoma razdelila na severni in južni supercelini, [[Lavrazija|Lavrazija]] in [[Gondvana|Gondvana]]. Sodobne študije kažejo, da se superceline oblikujejo v ciklih tako, da se združijo in nato znova prebijejo skozi [[tektonika plošč|tektonika plošč]] približno vsakih 250 milijonov let. Nedavno sta dr. John J. Rogers in dr. M. Santosh predlagala obstoj starejše superceline [[Kolumbija (supercelina)|Kolumbija]], ki je nastala in se zlomila v obdobju od 1,8 do 1,5 [[milijarda|milijard]] let (1,8 -1,5 Ga). == Geologija == Superkontinente blokirajo pretok toplote iz notranjosti [Zemlja | Zemlja] in zato povzročajo pregrevanje [[astenosfera | astenosfera]]. Sčasoma se [[litosfera]] začne dvigati in streljati, [[magma]], ki se dvigne, pa povzroči, da se drobci širijo. Trenutno se razpravlja o načinu preoblikovanja superkontinentov, ali gibanje celin ponovno združuje celine po potovanju po planetih ali pa se ponovno združijo po ločitvi. V drugih znanostih, kot je [[zgodovina]] in [[geografija | geografija]], se kopne mase, povezane z [[prevleko | prevleko]], štejejo tudi za superceline ali samo [[celine | celine]], kot je [[Amerika | Amerika]]. Nekateri zgodovinarji kombinirano kopno gmoto [[Afrika | Afrika]] in [[Evrazija | Evrazija]] imenujejo supercelina [[Afrika-Evrazija]], vendar v resnici ni geološka supercelina. === Delni '' (nepopoln) '' seznam glavnih superkontinentov v preteklosti === * [[Euroamerika]] * [[Gondvana]] * [[Lavrazija]] * [[Nena (supercelina) | Nena]] === Delni (nepopolni) seznam supercelin v obratnem kronološkem vrstnem redu ('stratolitični red'), ki zajema skoraj vse dežele v tistem času === * [[Pangea Ultima]] ali [[Amaziah (celina | Amaziah]] "" (pred ~ 250 & ndash; pred ~ 400 milijoni leti) * [[Evrazija]] '' (današnja supercelina) '' * [[Pangea]] '' (pred ~ 300 & ndash; pred ~ 180 milijoni leti) '' * [[Pannotia | Panotija]] '' (pred ~ 600 & ndash; pred ~ 540 milijoni let) '' * [[Rodinija]] '' (pred ~ 1,1 & ndash; pred ~ 750 milijoni leti) '' * [[Kolumbija (supercelina) | Kolumbija]] '' (pred ~ 1,8 & ndash; 1,5 Ga) '' * [[Kenorland]] '' (pred ~ 2,45 & ndash; ~ 2,10 Ga) '' * [[Ur]] '' (pred ~ 3 Ga verjetno ni bila supercelina; je pa najzgodnejša celina doslej. Ur je bil še vedno največja, morda celo edina celina pred tremi milijardami let, zato nekateri trdijo, da je bil Ur nekoč supercelina, čeprav je bila manjša kot danes [[Avstralija (celina | Avstralija]]) '' == Zunanje povezave == * [http://www.palaeos.com Palaeos.com]: Splošna zgodovina Zemlje * [http://scotese.com/ Projekt Paleomap & mdash; Christopher R. Scotese] {{celine}} [[Kategorija:Superceline|*]] [[Kategorija:Celine]] [[Kategorija:Zgodovinska geologija]] [[Kategorija:Zgodovinske celine]] 9v3r5okvvdnuv0ikkfs7oi9o5wefwrl 0 487285 5737134 5680094 2022-08-20T07:14:45Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba | name = Henrik IV. Goriški | title = [[Goriška grofija|Goriški grof]] | image = | caption = Portret [[Anton Boys]], iz 16. stoletja | noble family = [[Goriški grofje]] | father = [[Majnhard VI. Goriški]] | mother = Utehild iz Mätsch-a | spouse = Elizabeta Celjska<br/>Katarina Gorjanska | issue = [[Ivan II. Goriški|Ivan II.]]<br/>[[Lenart Goriški|Lenart]] | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = }} '''Henrik IV. Goriški''' (* 22.6.1376 - † 18.3.1454), je bil [[Goriški grofje|goriški grof]] (iz rodu ''Majnhardincev''), ki je vladal [[Goriška grofija|Goriški grofiji]] do leta 1454. Bil je tudi [[Palatinski grof]] Vojvodine [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] (kot dedni naslov), [[kapitan]] škofije Belluno-Feltre in ''[[deželni glavar]]'' [[Vojvodina Kranjska|Vojvodine Kranjske]]. == Življenje == Henrikovi starši so bili grof [[Majnhard VI. Goriški]] in Utehild iz Mätsch-a. Henrikov oče je sam vladal Goriškim posestim, saj je njegov brat umrl že leta 1365. Po očetovi smrti okoli leta 1385, je Henrik nasledil svojega očeta kot goriški grof. Vendar je bil na začetku od 1385 do 1393, zaradi mladoletnosti, do polnoletnosti pod skrbništvom krškega škofa Janeza IV. Mayrhofna. Avstrijski vojvoda [[Albreht III. Habsburški|Albrecht]] je leta 1387 sklenil zavezništvo s krškim škofom, kot varuhom Goričanov. Posesti Goriških so pod Henrikom začele propadati, ker je bil Henrik »nepopravljiv pivec in igralec na srečo«. Z [[Habsburžani]] je sklenil dedno pogodbo, po kateri bi v primeru brez moškega potomca in dediča goriške posesti podedovali Habsburžani, obratno pa bi le nekaj habsburških posesti pripadlo Goriškim. Zaradi te pogodbe sta bili vznemirjeni [[Wittelsbachi]], tj. vojvoda [[Vojvodina Bavarska|Bavarske]] in [[Beneška republika]]. Henrik IV. Goriški je bil zaročen z Elizabeto, hčerko avstrijskega vojvode Leopolda, vendar se je najprej poročil z Elizabeto Celjsko, hčerko grofa [[Herman II. Celjski|Hermana II. Celjskega]], po njeni smrti († 1426) pa še s [[Katarina Gorjanska|Katarino Gorjansko]], hčerko ogrskega palatinskega grofa [[Nikolaj Gorjanski|Nikolaja Gorjanskega]]. Po smrti svojega mlajšega brata [[Ivan Majnhard VII. Goriški|Ivana Majnharda VII.]] leta 1430, je podedoval še posest po svoji mami in sicer [[Švabska|švabsko]] grofijo [[Kirchberg]]. == Poroke in potomci == [[Slika: XIngeram Codex 091b-Görz.jpg|thumb|180px|Grb Albertinske linije Goriških grofov, ''[[Ingeram Codex]]'', 1459]] Henrik je bil zaročen z Elizabeto († 1392), hčerko habsburškega vojvode [[Leopold III. Habsburški|Leopolda III. Avstrijskega]]. Vendar se je potem 31. januarja 1400 poročil z Elizabeto Celjsko, mlajšo hčerko celjskega grofa [[Herman II. Celjski|Hermana II.]]. Preko te poroke je Henrik postal svak cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda Luksemburškega]]. Elizabeta mu je dala dve hčeri: * Ano, poročena z Brunom della Scala († 1437) * Margareto († 1450), poročena z grofom Ivanom Oettingen-Wallersteinom († 1449) Po Elizabetini smrti se je Henrik poročil s [[Katarina Gorjanska|Katarino Gorjansko]] im. (''Katalin''). V tem zakonu so rojeni trije sinovi: * [[Ivan II. Goriški|Ivan II.]] (*1438– † 1462), ki je nasledil očeta kot goriški grof leta 1454 * [[Lenart Goriški|Lenart]] (*1440– † 1500), ki je nasledil svojega starejšega brata leta 1462, '''zadnji Goriški grof''' * Ludvik († 1457) == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20090429033212/http://www.genealogie-mittelalter.de/meinhardiner/heinrich_6_graf_von_goerz_+_1454.html Genealogija srednjega veka - Goriški] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1376]] [[Kategorija:Umrli leta 1454]] [[Kategorija:Goriški grofje]] sbsjtqp3uu1y64rz724m2agq7cxmcub 0 487287 5737137 5668981 2022-08-20T07:14:59Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Uredi}} [[Slika:US Northeast Megalopolis Cities.jpg|sličica|Panorama (tudi 'skyline') nekaterih večjih mest, ki sestavljajo severovzhodni megalopolis. Od zgoraj navzdol: Boston, New York City, Filadelfija, Baltimore in Washington D.C.]] [[Slika:Boswash.png|sličica|Zemljevid z gostoto poseljenosti]] '''Severovzhodni megalopolis''' ali ang. '''Northeastern Megalopolis''' (tudi '''severovzhodni koridor''' ali '''koridor Acela'''; '''koridor Boston – Washington''' ali '''Boswash''' ) je najbolj naseljen megalopolis, ki se nahaja v celoti v ZDA in ima več kot 50 milijonov prebivalcev ter je najbolj urbaniziran megalopolis v ZDA in megalopolis z največjo [[Proizvodnja|gospodarsko proizvodnjo]] na svetu. Nahaja se na [[Atlantski ocean|atlantski obali]] na severovzhodu [[Združene države Amerike|ZDA]], s spodnjim zaključkom na zgornjem jugovzhodu, teče predvsem od severovzhoda do jugozahoda, od severnega predmestja [[Boston, Massachusetts|Bostona]] v [[Massachusetts|Massachusettsu]] do južnega predmestja [[Washington, D.C.|Washingtona]] v severni Virginiji. Vključuje večja in pomembnejša mesta kot so Boston, Providence, Hartford, [[New York|New York City,]] [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadefijia]], [[Baltimore]] in Washington, DC, skupaj z njihovimi [[Metropolitansko območje|metropolitanskimi območj]]<nowiki/>i in predmestji. Včasih so v severovzhodni megalopol vključene tudi manjše urbane aglomeracije, na primer Richmond in Norfolk v Virginiji na jugu, Portland in [[Maine]] na severu in Harrisburg v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]] na zahodu. Megapopolis se razprostira v približno ravni črti vzdolž odseka ameriške ceste 1 in meddržavne ceste 95. Od leta 2010 je v tej regiji živelo več kot 50 milijonov ljudi, približno 17% prebivalstva ZDA na manj kot 2% površine [[Država|države]], gostota prebivalstva je znašala aproksimativno 390 oseb na km<sup>2</sup> (1000 oseb / kvadratno miljo) v primerjavi s povprečjem ZDA 31 oseb na km<sup>2</sup> (80.5 oseb / kvadratno miljo). Projekcije Amerike 2050 pričakujejo, da bo poseljenost območja do leta 2025 naraslo na 58,1 milijona ljudi. Francoski [[geograf]] Jean Gottmann je izraz populariziral v svoji prelomni študiji iz leta 1961, Megalopolis: urbanizirano severovzhodno morje ZDA (Megalopolis: The Urbanized Northeastern Seaboard of the United States). Gottmann je sklenil, da so mesta v regiji, čeprav diskretna in neodvisna, unikatno medsebojno povezana, in sicer zaradi povezanja primestnih con, pri čemer dobijo nekatere značilnosti enega samega, ogromnega [[Mesto|mesta]], t.i. megalopolisa. [[Slika:Northeast&FloridaMegalopolis.jpg|sličica|Severovzhodni megalopolis (rumeno)]] [[Slika:MapofEmergingUSMegaregions.png|sličica|Zemljevid 11 nastajajočih megaregij ZDA (zgoraj desno: severovzhodni megalopolis)]] V regiji je na stotine [[Šola|šol]] in [[Univerza|univerz]], med njimi [[Univerza Harvard|Harvard,]] [[Tehnološki inštitut Massachusettsa|MIT]], Brown, [[Univerza Yale|Yale]], [[Univerza Columbia|Columbia]], [[Univerza Princeton|Princeton]], [[Univerza Pensilvanije|Penn]] in [[Univerza Johnsa Hopkinsa|Johns Hopkins,]] ki se uvrščajo med najboljše univerze v ZDA in na svetu. == Regija == Megapolis vključuje [[Zvezno okrožje Kolumbija|zvezno okrožje Kolumbija]] in večino 11 [[Zvezna država Združenih držav Amerike|zveznih držav]]: od juga proti severu, [[Virginija]], [[Maryland]], [[Delaware]], [[Pensilvanija]], [[New Jersey]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Connecticut]], [[Rhode Island]], [[Massachusetts]], [[Vermont]], [[New Hampshire]] in [[Maine]]. Povezana je z Interstate 95 in US Route 1, ki se začneta v [[Miami|Miamiju]] in Key Westu na Floridi in končata v Mainu na kanadski meji, pa tudi železniška proga severovzhodnega koridorja, najprometnejša potniška [[železniška proga]] v državi, ki služi [[Amtrak]]<nowiki/>u in nekaterim primestnim železniškim agencijam. V regiji več kot 50 [[Milijon|milijonov]] ljudi, mestna statistična območja pa se nahajajo od Washingtona do Bostona. Regija predstavlja 20% [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda ZDA]]. V njej se nahajajo nekateri najpomembnejši ameriški medijski konglomerati, finančne inštitucije, politične ustanove in je prav tako sedež [[Politika in uprava Združenih držav Amerike|vladi ZDA]]. Takšne znamenitosti so npr. [[newyorška borza]], [[NASDAQ]], [[Bela hiša]] in [[Kapitolski grič|Kapitol ZDA]], [[Organizacija združenih narodov|sedež OZN]] in sedež ABC, NBC, CBS, NPR, Fox, Comcast, [[The New York Times|New York Times]], USA Today in [[The Washington Post|Washington Post]]. Sedeži številnih večjih finančnih družb - kot so [[JP Morgan Chase]], Citigroup, Goldman Sachs, Fannie Mae, Freddie Mac in Fidelity - se nahajajo znotraj regije, kjer domuje tudi 54 družb skupine [[Fortune 500.|Fortune Global 500,]] katere sedež je prav tako v tej regiji. Regija je tudi središče svetovne [[Industrija (proizvodnja)|industrije]] hedge skladov, zlasti znotraj New Yorka in mest Greenwich in Stamford. Akademsko je v regiji dom večine univerz [[Ivy League|Lige bršljana (Ivy League)]]. == Zgodovina == Vzhodna obala Združenih držav Amerike je bila zaradi bližine [[Evropa|Evrope]] med prvimi regijami [[Celina|celine]], ki so jo Evropejci na široko naselili. Sčasoma so imela tamkajšnja mesta prednost pred večino drugih delov ZDA. Vendar se je predvsem severovzhod zaradi najrazličnejših okoliščin najhitreje razvil. Čeprav nima niti posebej bogate [[Prst (pedologija)|zemlje]] - izjema je dolina reke Connecticut v [[Nova Anglija|Novi Angliji]] - niti izjemnega rudnega bogastva, lahko najdemo nekaj kmetijstva in rudarstva. Tudi podnebje je zmerno in ni posebej nagnjeno k [[Tropski ciklon|orkanom]] ali tropskim nevihtam, ki se še povečajo proti jugu. Vendar pa je bil najpomembnejši dejavnik "medsebojni prodor kopnega in morja", ki omogoča izjemna pristanišča, kot npr. v zalivu Chesapeake, pristaniščih New York in New Jersey, zalivu Narragansett v Providenceu na Rhode Islandu, pristanišče Washington in pristanišče Boston. [[Obala|Obalna linija]] na severu je bolj kamnita in manj zaščitena, na jugu pa je gladka in nima toliko [[Zaliv|zalivov]] in dotokov, ki delujejo kot naravna pristanišča. Prisotne so tudi plovne [[Reka|reke]], ki vodijo globlje v osrčje, kot so reke [[Hudsonov zaliv|Hudson]], Delaware, [[Potomac (reka)|Potomac]] in Connecticut, ki podpirajo velike populacije in so služile kot esencialni del za razvoj skupnosti zgodnjih naseljencev. Torej, medtem ko so drugi deli države po vrednosti surovin presegali regijo, niso bili tako lahko dostopni in je moral dostop do njih pogosto potekati skozi severovzhod. === Sodobna zgodovina === Do leta [[1800]] je regija vključevala edina štiri [[Amerika|ameriška]] mesta z več kot 25.000 prebivalci: FIladelfijia, New York, Baltimore in Boston. Do leta [[1850]] je samo v New Yorku in Filadelfiji živelo več kot 300.000 [[Prebivalstvo|prebivalcev]], medtem ko so imeli Baltimore, Boston, [[Brooklyn]] (takrat ločeno od New Yorka dokler ni bil dodan k NYC leta 1898), Cincinnati in New Orleans več kot 100.000: pet jih je bilo znotraj enega 400-[[Milja|miljskega]] pasu, medtem ko sta bila zadnja dva vsaka štiristo milj oddaljena od naslednje najbližje [[Velemesto|metropole.]] Ogromna koncentracija ljudi na enem razmeroma gosto naseljenem območju je tej regiji dala precejšen vpliv zaradi [[Gostota prebivalstva|gostote prebivalstva]] nad preostalim delom države, ki se je utrdilo leta 1800, ko je Washington DC, le 38 kilometrov jugozahodno od Baltimoreja, postal glavno mesto. Po Gottmannovih besedah ​​bodo prestolnice "nagnjene k ustvarjanju za in okoli sedežev moči določene vrste grajenega okolja, ki je na primer edinstveno obdarjeno z monumentalnostjo, poudarjajočim statusom in ritualom, lastnostjo, ki se bo s časom povečevala." Prometna in telekomunikacijska infrastruktura, ki jo je vsebovalo glavno mesto, se je prelila tudi v preostali del pasu. Poleg tega je bližina Evrope povzdignilo New York kot "pristanišče za evropske priseljence", ki je predstavljalo vedno večjo raznolikost misli. Kontrarno pa je bil drugi glavni vir čezoceanskih priseljencev Kitajska, ki je bila bolj oddaljena od zahodne obale ZDA kot Evropa od vzhoda, katere narodnost priseljencev je bila tarča rasne diskriminacije, kar je ustvarjalo ovire za njihovo nemoteno integracijo v ameriško družbo. Do leta [[1950]] je regija imela več kot petino celotnega [[Združene države Amerike#Poselitev|prebivalstva ZDA]], gostota pa je bila skoraj 15-krat večja od državnega [[Povprečje|povprečja]]. == Koncept == [[Jean Gottmann]] je svoje najbolj znano delo, Megalopolis, napisal okoli osrednje teorije, da mesta med Washingtonom in Bostonom skupaj tvorijo nekakšno povezano, integrirano "super mesto". Izraz "Megalopolis" je vzel iz majhnega grškega mesta, ki je bilo naseljeno v klasični dobi z upanjem, da bo "postalo največje grško mesto". Čeprav obstaja še danes, je le zaspana kmetijska skupnost. Sanje ustanoviteljev prvotnega Megalopolisa, je trdil Gottmann, so se uresničevale na severovzhodu ZDA v [[1960.|šestdesetih letih]]. Gottmann je za skupino mest, da lahko tvorijo megalopolis opredelil dva kljulča kriterija: „polinuklearna zgradba“ in „večplastna koncentracija:“, tj. prisotnost več mestnih jeder, ki obstajajo neodvisno drug od drugega, vendar so integrirana na poseben način glede na strani zunaj njihovega območja. V ta namen "mesta dvojčka", kot je [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolis]] – Saint Paul v [[Minnesota|Minnesoti]], ne bi veljala za megalopolitsko območje, saj sta obe mesti med seboj pošteno povezani, čeprav imata obe mesti ločeni meji in velika osrednja poslovna okrožja. Velike skupnosti na obrobju večjih mest, kot sta Silver Spring ali Bethesda v Marylandu izven Washingtona, so očitno ločena območja, ki imajo celo svoja središča. Vendar na noben način niso neodvisni od mesta, ki ga je gostilo, saj še vedno veljajo za predmestja, ki se brez prisotnosti [[Washington, D.C.|Washingtona]] skoraj zagotovo ne bi razvila tako, kot se imajo. Po drugi strani pa so glavna mesta megalopolisa med Bostonom in Washingtonom ločena, neodvisna mesta, vendar so tesno povezana s [[Transport|prevozom]] in [[Telekomunikacije|telekomunikacijami]]. Neil Gustafson je leta 1961 pokazal, da velika večina [[Telefon|telefonskih klicev]], ki izvirajo iz regije, konča drugje v regiji, le manjšina pa je preusmerjena drugam v ZDA ali v tujino. Leta 2010 so [[avtomobili]] predstavljali 80% delež vseh potovanj po koridorju Boston-Washington; medkrajevni avtobusi 8–9%; Amtrak 6%; in letalske družbe 5%. Nastali so poslovni edinstveni podvigi, ki izkoriščajo medsebojno povezanost megalopolisa, na primer letalski prevoz, ki opravlja kratke lete med Bostonom in New Yorkom in New Yorkom ter Washingtonom; prav tako pa Amtrakova hitra železniška storitev od Washingtona do Bostona in [[Avtobus|avtobusne]] linije v [[Kitajska četrt (film, 1974)|kitajski četrti]], ki ponujajo ekonomičen prevoz med mestnimi kitajskimi četrtmi in drugje. Ti podvigi ne kažejo le dvojne narave megalopolitskih kriterij ( "neodvisna jedra" / "medsebojno povezani sistem"), temveč tudi široko javno razumevanje koncepta in kapitalizacija le-tega. John Rennie Short je med primeri akademskega sprejemanja Gottmannovega koncepta Megalopolisa leta [[2007]] napisal pomembno posodobitev Gottmannove knjige Liquid City: Megalopolis in sodobni severovzhod (Liquid City: Megalopolis and the Contemporary Northeast). [[National Geographic Society]] je leta 1994 objavilo zemljevid regije v času revolucionarne vojne in danes, ki si je izposodil naslov Gottmannove knjige in se nanj skliceval po imenu. Senator Claiborne Pell je leta 1966 napisal celovečerno knjigo z naslovom Megalopolis Unbound, da bi orisal svojo vizijo kohezivne prometne politike v regiji (katere del je tudi njegova država Rhode Island). Futurista Herman Kahn in Anthony Wiener sta leta 1967 v svojih napovedih glede območja, ki ga je Gottmann opisal kot "Megalopolis", skovala izraz "BosWash". == Uporaba v fikciji == Neizmernost megalopolisa in misel, da bi nekoč lahko ustvaril dejansko neprekinjeno mesto, sta navdihnila več avtorjev in povzročila ekstrapolacije trenutnega megalopolisa, ki se pojavlja v fikciji. Primeri vključujejo trilogijo Sprawl [[William Gibson|Williama Gibsona,]] ki predvideva prihodnjo os [[Boston, Massachusetts|Boston]] – [[Atlanta, Georgia|Atlanta]] znano kot The Sprawl, in še večjo [[Québec|Quebec]] – [[Florida]] Mega-City One iz [[Strip|stripov]] in [[Film|filmov]] Judge Dredd. == Sklici == {{Sklici}} {{Normativna kontrola}} # https://www.researchgate.net/figure/The-Northeastern-United-States-Megalopolis-as-seen-from-space-at-night-Our-study-area_fig1_339424360 # https://www.jstor.org/stable/142307 # https://www.thoughtco.com/megalopolis-urban-geography-1433590 # https://direct.mit.edu/books/book/5083/MegalopolisThe-Urbanized-Northeastern-Seaboard-of [[Kategorija:Regije Združenih držav Amerike]] jf24zk4mez462869gz8f7mk13s7xxu2 0 487334 5736933 5428233 2022-08-20T06:57:16Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Ljudje ob cesti | image = [[File:Ljudje ob cersti (1961).jpg|thumb]] [[File:Ljudje ob cesti.jpg|thumb]] | Dovoljenje = | author = [[Milan Lipovec]] | country = [[Slovenija]] | language = [[slovenščina]] | series = | subject = [[slovenska književnost]] | genre = [[kolektivni roman]] | publisher = | release_date = 1961 in 1981 | media_type = tisk | pages = }} '''''Ljudje ob cesti''''' (1961, 1981) je pokrajinski in kolektivni roman [[Trst|tržaškega]] pisatelja [[Milan Lipovec|Milana Lipovca]]. Gre za prvo romaneskno upodobitev [[Brkini|Brkinov]]. == Vsebina == Roman se dogaja konec devetnajstega stoletja med cestama [[Reka]]—[[Trst]] in [[Vremska dolina|Vremsko dolino]]. Glavni junak je mehkočutni Janez Palčič iz Loč.<ref>Verjetno [[Velike Loče]].</ref> Mamilo ga je vse lepo in plemenito: konji, odlična družba, izbrana beseda in ženske. Njegovo premoženje je hitro kopnelo. Valent se v bolnišnici zaljubi in spusti v ljubezensko razmerje z nuno Marijo Rozarijo, premišljata o poroki, a iz tega nič ni. Naslednje poglavje govori o Urbarjevi kmetiji v [[Žejane|Žejanah]]. Johanca težko rojeva in Štefan se s konjem odpravi po zdravnika. Vse se dobro izide – na svet prijoka deklica. Popotnik Janez se izmučen domov. Ustavi se v gostilni v [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgradu]]. Rojakoma Palčiču in Kastelicu pripoveduje, kako se na [[Hrvaška|Hrvaškem]] dobro zasluži, medtem pa se pod lopo velika gruča oglarjev zabava, ko skušajo zajahati njegovega konja. Janez se odloči konja prodati baronu, vendar to pozneje obžaluje. Pripoved se zaključi z žalostnim dogodkom. Ljudje ob cesti zaradi mraza in burje niso mogli iz hiš, nad vaščani razočarani Jakob z [[Brezovo Brdo|Brezovega Brda]] pa je kar hodil po cesti bos in moker in zmrznil v velikem zametu tik pod [[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrkom]], bos in gol do pasu. Vaščani so se prepustili žalovanju. == Kritike == {{navedek|Ob branju pred nami zaživijo Brkini in tamkajšnji ljudje, kar nam Lipovec prikazuje v izredno jedrnatem in jasnem, a besedno zelo bogatem slogu. Tega življenja ni več. Spominjajo se ga le starejši ljudje, a čustva in človeške lastnosti, ki jih Lipovec pripisuje raznim nastopajočim osebnostim, so obče in vedno žive. Zato tudi mladi bralec, ki mogoče nikdar ni imel priložnosti, da bi videl ledenico ali neposredno spoznal kmečki svet ter vozarje, doživi lepoto tega pripovedovanja. Številne osebnosti, ki jih Lipovec predstavlja v svojem pripovedovanju, ustvarijo enkraten zbor ljudi, mladih in starih, revnih in premožnih, uglednih in beraških likov, ki vsak zase, a tudi v skupni sliki bogatijo ta roman". (NG 1997)|navedek}}{{navedek|V Ljudeh ob cesti gre za podobo Brkinov na začetku stoletja, gotovo najbolj živo in slikovito, kar jih je bilo sploh ustvarjenih o tej pokrajini". (Horvat 1997)}} {{navedek|Lipovcu ni šlo za to, da bi napisal napeto zgodbo, ampak, da bi čim verneje zajel življenje brkinskih ljudi v celoti. Zato ni enotne zgodbe, ni glavnega junaka, ampak je roman kolektivno delo, z vrsto nastopajočih, ki so si več ali manj enakovredni. Zgodbe so spletene okrog posameznikov, zato so samostojne, vse skupaj pa sestavljajo podobo življenja, mišljenja in čustvovanja Brkinov. Važnejše osebe so: Janez Palčič iz Loč:slab kmet, ker je bil preveč nadarjen, da bi se zakopal samo v kmečko delo. Po potrebi je bil zdravnik, babica, pozdravil je cesarja, oženil se je z dekletom, ki ga ni maralo in mu je pobegnilo, umrl je na vozu, s katerim se je dal zapeljati v naravo". (Jevnikar 1963)}} {{navedek|Glavne osebe so žive in naravne, res zajete iz brkinskega življenja. Druga prednost dela je opis lepot brkinske zemlje, tretja sočen jezik, ki more tekmovati z vsako sodobno slovensko knjigo. Lipovčevi Ljudje ob cesti so najboljši roman v tem letu." (Jevnikar 1963)}} {{navedek|Lipovčeva knjiga «Ljudje ob cesti* je doživetje za sodobno slovensko književnost, za njeno leporečje, za skladnost in izjemno pevnost stavka, za čudovita razmišljanja o brkinski krajini, za nena­vadno, polne in izvirne opise brkinskih ljudi, nji­hovih značajev, navad in brkinske minulosti. To je knjiga leta, je knjižna «miss* koprske založbe «Lipa* na področju domače književnosti. (MiLi 1961)}} {{navedek|Pri Lipovcu ni vredno izgubljati besed ne za formo in ne za vsebino, kajti oboje je tako med seboj povezano, tako z nekim naravnim instinktom urejeno, tako oplemeniteno s preprostostjo, da človek pravzaprav niti ne pomisli na analizo, ampak se zadovoljno spoprijazni z avtorjevim načinom pripovedovanja. "Način pripovedovanja", to je tisto, o čemer je vredno pisati, pa naj je to pisanje še tako fragmentarno in ga človek hitro pozabi. Knjige namreč ni mogoče kar tako pozabiti, ker sodi v tisto redko vrsto knjig, ki jih človek vedno znova odpira in z veseljem preleti pol strani ali pa celo poglavje. Kako lep in zveneč jezik!" (MiLi 1961)}} {{navedek|Nedavno je prišla v slovenske izložbe knjiga, ki govori o Brkinih in tamkajšnjih včerajšnjih ljudeh. Zaradi žlahtno pobarvanega in originalnega ljudskega jezika, povsem nove in v naši književnosti še neobdelane pokrajine in zaradi čudovito iskrivih in v humor odetih misli — vzbuja v bralcu toliko razburjanja, toliko medvrstičnih komentarjev in toliko asociacij, kot jih je mogla vzbuditi le redka boljša povojna proza pri nas. Če naj proti navadi slovenske publicistike najprej in predvsem poudarimo najbolj izbrušen biser, t.j. moč abtorjevega pesniškega jezika, potem je treba brez vsakega laskanja priznati, da je pesniška metaforika na nekaterih mestih te knjige tako bogata, enkratna, naravna in primerna, kakor jo najdemo le pri naših boljših mojstrih jezika. Brkinci izpred prve svetovne vojne, okiteni s staromodnimi navadami in vpreženi v idiliko domačnosti, so hudomušno stopili v našo književnost in prinesli s seboj vonj po zemlji, burjo golih gmajn in lepo mero dobre volje. (J. H. 1961)}} {{navedek|Delo Milana Lipovca sodi v bogato tradicijo slovenske večerniške literature, ki si je pridobila širok krog bralcev zlasti pri Mohorjevi družbi. Ta je v skladu s svojim književnim programom izoblikovala poseben tip pripovedi, ki je bil namenjen v prvi vrsti kmečkemu bralstvu. Tudi Milan Lipovec šteje med pisce, ki so se v veliki meri naslonili na izročilo večerniške proze. V njegovi pripovedi je dogajanje fabulativno bogato, le da v celoti sloni na anekdotiki, in bi lahko rekli, da je junak kolektiv, v tem primeru brkinsko ljudstvo. Knjiga, bržkone edino avtorjevo delo je pisana v živem, poetizirajočem jeziku, kjer ne manjka občutka za tankočutno opisovanje pejsažev, ki pa v tem primeru ne doseže pravega soglasja z dogajanjem. Tudi humorni in refleksivni vložki, se zdi, da delajo delu prej silo, kot pa mu koristijo. Zato delo nikakor ne pritegne, čeprav je pisano z veliko mero znanja tako kar se tiče kompozicije kot poznavanja jezika in njegovih sredstev. Zdi se, da si je preveč prizadevalo pokriti dogajanje v celoti, v enem samem zamahu izpovedati vse, kar je izpovedati vredno. Zato vrednost te knjige ni v njeni epični razsežnosti ali v fabuli, ampak v detajlih, v pravih jezikovnih dragotinah. (Simčič 1981)}} == Viri == * Milan Lipovec. ''Ljudje ob cesti''. Koper: Lipa, 1961. * Uršula Rebek. Milan Lipovec. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJCDJM3B ''Delo'' 24. 9. 1997.] * NG. Nekaj misli ob izidu izbora iz Lipovčevih del. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CX4YDC2V/485dad83-9200-4238-9cf1-1aa3aed79cf7/PDF ''Novi Glas'' 2/5 (1997). 7.] * I. Ž. Večer v DSI posvetili Milanu Lipovcu ob njegovi 85-letnici. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-QC2YG8QH ''Primorski dnevnik'' (1945).] * MiLi [Milan Lipovec?]. Brkinski literarni pastel. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C3BOS0AO ''Primorski dnevnik'' 17/ 5049 (1961). 3.] * Marko Kravos. ''Jadranski koledar'' 1983. 175–179. * J[ože] Simčič. [I]z izložbe. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U2WTCFG4 ''Dolenjski list'' 32/ 39 (1981). 15.] * Jurij Fikfak. ''Primorske novice'' 67 (1981). 5. * Martin Jevnikar. Pripovedništvo. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FW0CCAXN ''Meddobje'' 7/3-4 (1963). 262-263.] *Boris Pahor. ''In memorian, Milan Lipovec'' ''Novi glas.'' 37/2 (1997). 2. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V3YARCQK] * Tone Ivančič-Kusov. ''Nazaj v Brkine so prišli ...'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EUFDLFAZ Slovenski Jadran 11/1-2 (1962). 6.] *Olga Kac — Lupinc. ''Milan Lipovec in njegovo delo.'' [: Diplomsko delo]. Ljubljana.{{COBISS|ID=69095778}} *Marija Štekar - Košuta. ''Proza Milana Lipovca.''[: Diplomsko delo]. Ljubljana.{{COBISS|ID=67627106}} ==Opombe== <references /> {{wikivir}} [[Kategorija:Slovenski romani]] [[Kategorija:Dela leta 1981]] [[Kategorija:Dela leta 1961]] [[Kategorija:Kolektivni romani]] [[Kategorija:Brkini]] [[Kategorija:Milan Lipovec]] l3lsrf9wqcsd2p923ro02lzpadkbezf 5737139 5736933 2022-08-20T07:15:03Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Ljudje ob cesti | image = [[File:Ljudje ob cersti (1961).jpg|thumb]] [[File:Ljudje ob cesti.jpg|thumb]] | Dovoljenje = | author = [[Milan Lipovec]] | country = [[Slovenija]] | language = [[slovenščina]] | series = | subject = [[slovenska književnost]] | genre = [[kolektivni roman]] | publisher = | release_date = 1961 in 1981 | media_type = tisk | pages = }} '''''Ljudje ob cesti''''' (1961, 1981) je pokrajinski in kolektivni roman [[Trst|tržaškega]] pisatelja [[Milan Lipovec|Milana Lipovca]]. Gre za prvo romaneskno upodobitev [[Brkini|Brkinov]]. == Vsebina == Roman se dogaja konec devetnajstega stoletja med cestama [[Reka]]—[[Trst]] in [[Vremska dolina|Vremsko dolino]]. Glavni junak je mehkočutni Janez Palčič iz Loč.<ref>Verjetno [[Velike Loče]].</ref> Mamilo ga je vse lepo in plemenito: konji, odlična družba, izbrana beseda in ženske. Njegovo premoženje je hitro kopnelo. Valent se v bolnišnici zaljubi in spusti v ljubezensko razmerje z nuno Marijo Rozarijo, premišljata o poroki, a iz tega nič ni. Naslednje poglavje govori o Urbarjevi kmetiji v [[Žejane|Žejanah]]. Johanca težko rojeva in Štefan se s konjem odpravi po zdravnika. Vse se dobro izide – na svet prijoka deklica. Popotnik Janez se izmučen domov. Ustavi se v gostilni v [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgradu]]. Rojakoma Palčiču in Kastelicu pripoveduje, kako se na [[Hrvaška|Hrvaškem]] dobro zasluži, medtem pa se pod lopo velika gruča oglarjev zabava, ko skušajo zajahati njegovega konja. Janez se odloči konja prodati baronu, vendar to pozneje obžaluje. Pripoved se zaključi z žalostnim dogodkom. Ljudje ob cesti zaradi mraza in burje niso mogli iz hiš, nad vaščani razočarani Jakob z [[Brezovo Brdo|Brezovega Brda]] pa je kar hodil po cesti bos in moker in zmrznil v velikem zametu tik pod [[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrkom]], bos in gol do pasu. Vaščani so se prepustili žalovanju. == Kritike == {{navedek|Ob branju pred nami zaživijo Brkini in tamkajšnji ljudje, kar nam Lipovec prikazuje v izredno jedrnatem in jasnem, a besedno zelo bogatem slogu. Tega življenja ni več. Spominjajo se ga le starejši ljudje, a čustva in človeške lastnosti, ki jih Lipovec pripisuje raznim nastopajočim osebnostim, so obče in vedno žive. Zato tudi mladi bralec, ki mogoče nikdar ni imel priložnosti, da bi videl ledenico ali neposredno spoznal kmečki svet ter vozarje, doživi lepoto tega pripovedovanja. Številne osebnosti, ki jih Lipovec predstavlja v svojem pripovedovanju, ustvarijo enkraten zbor ljudi, mladih in starih, revnih in premožnih, uglednih in beraških likov, ki vsak zase, a tudi v skupni sliki bogatijo ta roman". (NG 1997)|navedek}}{{navedek|V Ljudeh ob cesti gre za podobo Brkinov na začetku stoletja, gotovo najbolj živo in slikovito, kar jih je bilo sploh ustvarjenih o tej pokrajini". (Horvat 1997)}} {{navedek|Lipovcu ni šlo za to, da bi napisal napeto zgodbo, ampak, da bi čim verneje zajel življenje brkinskih ljudi v celoti. Zato ni enotne zgodbe, ni glavnega junaka, ampak je roman kolektivno delo, z vrsto nastopajočih, ki so si več ali manj enakovredni. Zgodbe so spletene okrog posameznikov, zato so samostojne, vse skupaj pa sestavljajo podobo življenja, mišljenja in čustvovanja Brkinov. Važnejše osebe so: Janez Palčič iz Loč:slab kmet, ker je bil preveč nadarjen, da bi se zakopal samo v kmečko delo. Po potrebi je bil zdravnik, babica, pozdravil je cesarja, oženil se je z dekletom, ki ga ni maralo in mu je pobegnilo, umrl je na vozu, s katerim se je dal zapeljati v naravo". (Jevnikar 1963)}} {{navedek|Glavne osebe so žive in naravne, res zajete iz brkinskega življenja. Druga prednost dela je opis lepot brkinske zemlje, tretja sočen jezik, ki more tekmovati z vsako sodobno slovensko knjigo. Lipovčevi Ljudje ob cesti so najboljši roman v tem letu." (Jevnikar 1963)}} {{navedek|Lipovčeva knjiga «Ljudje ob cesti* je doživetje za sodobno slovensko književnost, za njeno leporečje, za skladnost in izjemno pevnost stavka, za čudovita razmišljanja o brkinski krajini, za nena­vadno, polne in izvirne opise brkinskih ljudi, nji­hovih značajev, navad in brkinske minulosti. To je knjiga leta, je knjižna «miss* koprske založbe «Lipa* na področju domače književnosti. (MiLi 1961)}} {{navedek|Pri Lipovcu ni vredno izgubljati besed ne za formo in ne za vsebino, kajti oboje je tako med seboj povezano, tako z nekim naravnim instinktom urejeno, tako oplemeniteno s preprostostjo, da človek pravzaprav niti ne pomisli na analizo, ampak se zadovoljno spoprijazni z avtorjevim načinom pripovedovanja. "Način pripovedovanja", to je tisto, o čemer je vredno pisati, pa naj je to pisanje še tako fragmentarno in ga človek hitro pozabi. Knjige namreč ni mogoče kar tako pozabiti, ker sodi v tisto redko vrsto knjig, ki jih človek vedno znova odpira in z veseljem preleti pol strani ali pa celo poglavje. Kako lep in zveneč jezik!" (MiLi 1961)}} {{navedek|Nedavno je prišla v slovenske izložbe knjiga, ki govori o Brkinih in tamkajšnjih včerajšnjih ljudeh. Zaradi žlahtno pobarvanega in originalnega ljudskega jezika, povsem nove in v naši književnosti še neobdelane pokrajine in zaradi čudovito iskrivih in v humor odetih misli — vzbuja v bralcu toliko razburjanja, toliko medvrstičnih komentarjev in toliko asociacij, kot jih je mogla vzbuditi le redka boljša povojna proza pri nas. Če naj proti navadi slovenske publicistike najprej in predvsem poudarimo najbolj izbrušen biser, tj. moč abtorjevega pesniškega jezika, potem je treba brez vsakega laskanja priznati, da je pesniška metaforika na nekaterih mestih te knjige tako bogata, enkratna, naravna in primerna, kakor jo najdemo le pri naših boljših mojstrih jezika. Brkinci izpred prve svetovne vojne, okiteni s staromodnimi navadami in vpreženi v idiliko domačnosti, so hudomušno stopili v našo književnost in prinesli s seboj vonj po zemlji, burjo golih gmajn in lepo mero dobre volje. (J. H. 1961)}} {{navedek|Delo Milana Lipovca sodi v bogato tradicijo slovenske večerniške literature, ki si je pridobila širok krog bralcev zlasti pri Mohorjevi družbi. Ta je v skladu s svojim književnim programom izoblikovala poseben tip pripovedi, ki je bil namenjen v prvi vrsti kmečkemu bralstvu. Tudi Milan Lipovec šteje med pisce, ki so se v veliki meri naslonili na izročilo večerniške proze. V njegovi pripovedi je dogajanje fabulativno bogato, le da v celoti sloni na anekdotiki, in bi lahko rekli, da je junak kolektiv, v tem primeru brkinsko ljudstvo. Knjiga, bržkone edino avtorjevo delo je pisana v živem, poetizirajočem jeziku, kjer ne manjka občutka za tankočutno opisovanje pejsažev, ki pa v tem primeru ne doseže pravega soglasja z dogajanjem. Tudi humorni in refleksivni vložki, se zdi, da delajo delu prej silo, kot pa mu koristijo. Zato delo nikakor ne pritegne, čeprav je pisano z veliko mero znanja tako kar se tiče kompozicije kot poznavanja jezika in njegovih sredstev. Zdi se, da si je preveč prizadevalo pokriti dogajanje v celoti, v enem samem zamahu izpovedati vse, kar je izpovedati vredno. Zato vrednost te knjige ni v njeni epični razsežnosti ali v fabuli, ampak v detajlih, v pravih jezikovnih dragotinah. (Simčič 1981)}} == Viri == * Milan Lipovec. ''Ljudje ob cesti''. Koper: Lipa, 1961. * Uršula Rebek. Milan Lipovec. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJCDJM3B ''Delo'' 24. 9. 1997.] * NG. Nekaj misli ob izidu izbora iz Lipovčevih del. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CX4YDC2V/485dad83-9200-4238-9cf1-1aa3aed79cf7/PDF ''Novi Glas'' 2/5 (1997). 7.] * I. Ž. Večer v DSI posvetili Milanu Lipovcu ob njegovi 85-letnici. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-QC2YG8QH ''Primorski dnevnik'' (1945).] * MiLi [Milan Lipovec?]. Brkinski literarni pastel. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C3BOS0AO ''Primorski dnevnik'' 17/ 5049 (1961). 3.] * Marko Kravos. ''Jadranski koledar'' 1983. 175–179. * J[ože] Simčič. [I]z izložbe. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U2WTCFG4 ''Dolenjski list'' 32/ 39 (1981). 15.] * Jurij Fikfak. ''Primorske novice'' 67 (1981). 5. * Martin Jevnikar. Pripovedništvo. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FW0CCAXN ''Meddobje'' 7/3-4 (1963). 262-263.] *Boris Pahor. ''In memorian, Milan Lipovec'' ''Novi glas.'' 37/2 (1997). 2. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V3YARCQK] * Tone Ivančič-Kusov. ''Nazaj v Brkine so prišli ...'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EUFDLFAZ Slovenski Jadran 11/1-2 (1962). 6.] *Olga Kac — Lupinc. ''Milan Lipovec in njegovo delo.'' [: Diplomsko delo]. Ljubljana.{{COBISS|ID=69095778}} *Marija Štekar - Košuta. ''Proza Milana Lipovca.''[: Diplomsko delo]. Ljubljana.{{COBISS|ID=67627106}} ==Opombe== <references /> {{wikivir}} [[Kategorija:Slovenski romani]] [[Kategorija:Dela leta 1981]] [[Kategorija:Dela leta 1961]] [[Kategorija:Kolektivni romani]] [[Kategorija:Brkini]] [[Kategorija:Milan Lipovec]] kumdsimrktbrju1pluon6f8pbw38wyt 0 487380 5736870 5411279 2022-08-20T06:52:50Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} [[Slika:Bartolomé_Esteban_Murillo_-_Autorretrato.jpg|sličica| ''Avtoportret'', okoli leta [[1670]], olje na platnu, 122 x 107 cm, [[Narodna galerija, London|London, Narodna galerija]] . Napis: ''Bart <sup>us</sup> Murillo seipsum depin / gens pro filiorum votis acpreci / bus explendis'' . Na tej sliki, poslikani po želji svojih otrok, se je Murillo prikazal v okvirju ovalne oblike z letvami, nanjo naslonil roko, da bi okrepil naturalistični učinek [[trompe l'oeil]] in ga spremljali [[Trompe l'oeil|slikarski]] instrumenti: svinčnik, papir in kompas za risanje, paleto in čopiče za barvo, v znak ponosa na družbeni položaj, dosežen s svojim delom, ki je v španskem slikarstvu primerljivo le z [[Diego Velázquez|Velázquezovim]] avtoportretom v ''[[Las meninas|Las Meninasu]]'' . <ref>[[Bartolomé Esteban Murillo#Murillo|Murillo (1617-1682)]], p. 220.</ref>]] '''Bartolomé Esteban Murillo''' ([[Sevilja|Sevilla]], krščen 1. januarja [[1618|1618 -]] 3. aprila [[1682]]) je bil španski baročni slikar. Oblikovan v poznem naturalizmu, se je razvil v polne baročne formule z občutljivostjo, ki včasih predvideva [[rokoko]] v nekaterih njegovih najbolj nenavadnih in imitiranih [[Ikonografija|ikonografskih]] stvaritvah, kot sta [[Marijino brezmadežno spočetje|Brezmadežno spočetje]] ali Dobri pastir v otroški figuri. Osrednja osebnost seviljske šole, z velikim številom učencev in privržencev, ki so njegov vpliv prenesli tudi v [[18. stoletje]], je bil tudi najbolj znan in najbolj cenjen španski slikar zunaj Španije, edini med njimi je Sandrart vključil kratko in bajno zgodbo. življenjepis v svoji ''Academia picturae eruditae'' iz leta 1683 s ''avtoportretom'' slikarja, ki ga je vklesal Richard Collin. Po naročilu strank večino njegove produkcije sestavljajo verska dela, namenjena seviljskim cerkvam in samostanom, toda v nasprotju z drugimi velikimi španskimi mojstri svojega časa je tudi [[žanrsko slikarstvo]] neprestano in samostojno gojil skozi večino svoje kariere. [[Slika:Vision_of_Fray_Lauterio_Murillo_1640.gif|sličica| ''Devica s fratrom Lauteriom, svetim Frančiškom Asiškim in svetim Tomažem Akvinskim'', približno 1638-1640, olje na platnu, 216 x 170 cm, [[Cambridge]], muzej Fitzwilliam . Kartuša v spodnjem desnem kotu pojasnjuje vsebino te nenavadne zadeve, v kateri Devica svetuje frančiškanu Frayu Lauteriu, študentu teologije, naj se posvetuje s ''Summa Theologiae'' of Aquinas, da bi razrešil dvome o veri.]] [[Slika:Retratodejosuavanbellers8.jpg|levo|sličica| ''Josua van Belle'', 1670, olje na platnu, 125 x 102 cm, Dublin, Narodna galerija Irske . Murillo je upodobil Belle, nizozemskega trgovca, ki je prispel v Sevillo leta 1663, z elegantno držo, značilno za nordijski portret, ki ga je lahko videl v slikarskih zbirkah trgovcev tega porekla s sedežem v mestu, pred zaveso živo vijoličaste barve, ki je ni mogoče videti. cenjeno pri tej reprodukciji.]] [[Slika:Sagrada_Familia_del_pajarito_(Murillo).jpg|sličica| ''Sagrada Familia del pajarito'', približno 1649-1650, olje na platnu, 144 x 188 cm, Madrid, [[muzej Prado]] . Z obdelavo svetlobe in proučevanjem neživih predmetov, ki še vedno prihajajo iz [[Francisco de Zurbarán|Züricha]], Murillo ustvarja intimno vzdušje mirnega vsakdana, ki bo značilnost njegove slike, ki obravnava religiozno dejstvo, v katerem je lik svetega Jožefa še posebej pomemben, viri naturalizma ter osebna in zelo človeška vizija.]] [[Slika:LavisióndeSanAntonio.JPG|levo|sličica| ''San Antonio de Padova'', 1656, olje na platnu, [[Stolnica svete Marije, Sevilja|katedrala v Sevilli]] . Slika po mnenju AE Péreza Sáncheza označuje Murillovo "dokončno pregibanje" do polnega baročnega sloga.]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Murillo, Bartolomé}} [[Kategorija:Španski slikarji]] b5fpd6u0rc100pkvdaqgb1xrd2qpayo 0 487422 5736710 5605581 2022-08-19T20:53:04Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = | honorific-prefix = | name = Martin Kmetec | honorific-suffix = | title = nadškof in metropolit | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = [[Smirna|nadškofija Smirna]] | see = [[Izmir]] | elected = 8. december 2020 | term = 2. februar 2021 – | quashed = <!-- ali | retired = --> | predecessor = Lorenzo Piretto | successor = | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = 29. junij 1983 | ordained_by = [[Jožef Smej]] | consecration = 2. februar 2021 | consecrated_by = [[Paul Fitzpatrick Russell]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!------- Osebni podatki ------> | previous_post = gvardijan (predstojnik) [[Minoriti|minoritskega samostana]] Büyükdere v [[Istambul|Carigradu]] }} '''Martin Kmetec''', slovenski [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[minorit]], [[Nadškof]] v [[Turčija|Turčiji]] * [[10. november]] [[1956]], [[Ptuj]]. == Življenjepis == Martin Kmetec je bil rojen na [[Ptuj|Ptuju]], mladost je preživljal v [[Lancova vas pri Ptuju|Lancovi vasi]]. Po osnovni šoli je leta 1971 vstopil v malo semenišče minoritskega reda v [[Zagreb|Zagrebu]], kjer je obiskoval prvi letnik gimnazije. Naslednja leta je gimnazijo obiskoval na Ptuju. V noviciat na [[Cres (otok)|Cresu]] je vstopil 3. oktobra 1976, začasne zaobljube pri [[Minoriti|minoritih]] je dal 25. septembra 1977, večne pa 4. oktobra 1982. 29. junija 1983 je na [[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Ptujski Gori]] prejel [[duhovniško posvečenje]]. === Nadaljnje izobraževanje=== Študiral je [[teologija|teologijo]] in [[Filozofija|filozofijo]]. [[Doktorat|Doktoriral]] je iz [[Teologija|teologije]] na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]] in se specializiral na področju medverskega dialoga (Islamizem v Turčiji in njegova kritika) ter deloval v minoritski skupnosti v [[Libanon|Libanonu]]. Poleg slovenščine govori [[Turščina|turško]], [[Francoščina|francosko]] in [[Italijanščina|italijansko]]. ===Kariera=== Med letoma 2014 in 2018 je bil [[vikar]] minoritskega reda pri [[Kustodija Svete dežele|Kustodiji Svete dežele]]. Od leta 2011 je deloval v minoritskem samostanu v četrti Büyükdere v [[Carigrad|Carigradu]], katerega predstojnik je postal leta 2018. Dne 8. decembra 2020 ga je [[papež Frančišek]] imenoval za nadškofa [[Izmir|Nadškofije Smirna]] (Izmir). V nadškofa ga je na [[Svečnica|svečnico]], 2. februarja 2021 v Izmirju posvetil [[apostolski nuncij]] [[Paul Fitzpatrick Russell]], ko je pri slovesni maši prejel [[Zakrament svetega reda|zakrament sv. reda]], simbole škofovske pastirske službe in je bil slovesno ustoličen. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bkmetec.html Martin Kmetec na Catholic hierarchy.doc] pridobljeno 31.januarja 202 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]] *[[seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] * [[Seznam slovenskih minoritov]] {{Kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški metropoliti]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski minoriti]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kmetec_Martin}} rdunyan0woscsc5nwn8za8rpnjjifl3 5736711 5736710 2022-08-19T20:53:21Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = | honorific-prefix = | name = Martin Kmetec | honorific-suffix = | title = nadškof in metropolit | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = [[Smirna|nadškofija Smirna]] | see = [[Izmir]] | elected = 8. december 2020 | term = 2. februar 2021 – | quashed = <!-- ali | retired = --> | predecessor = Lorenzo Piretto | successor = | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = 29. junij 1983 | ordained_by = [[Jožef Smej]] | consecration = 2. februar 2021 | consecrated_by = [[Paul Fitzpatrick Russell]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!------- Osebni podatki ------> | previous_post = gvardijan (predstojnik) [[Minoriti|minoritskega samostana]] Büyükdere v [[Istambul|Carigradu]] }} '''Martin Kmetec''', slovenski [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[minorit]], [[nadškof]] v [[Turčija|Turčiji]] * [[10. november]] [[1956]], [[Ptuj]]. == Življenjepis == Martin Kmetec je bil rojen na [[Ptuj|Ptuju]], mladost je preživljal v [[Lancova vas pri Ptuju|Lancovi vasi]]. Po osnovni šoli je leta 1971 vstopil v malo semenišče minoritskega reda v [[Zagreb|Zagrebu]], kjer je obiskoval prvi letnik gimnazije. Naslednja leta je gimnazijo obiskoval na Ptuju. V noviciat na [[Cres (otok)|Cresu]] je vstopil 3. oktobra 1976, začasne zaobljube pri [[Minoriti|minoritih]] je dal 25. septembra 1977, večne pa 4. oktobra 1982. 29. junija 1983 je na [[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Ptujski Gori]] prejel [[duhovniško posvečenje]]. === Nadaljnje izobraževanje=== Študiral je [[teologija|teologijo]] in [[Filozofija|filozofijo]]. [[Doktorat|Doktoriral]] je iz [[Teologija|teologije]] na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]] in se specializiral na področju medverskega dialoga (Islamizem v Turčiji in njegova kritika) ter deloval v minoritski skupnosti v [[Libanon|Libanonu]]. Poleg slovenščine govori [[Turščina|turško]], [[Francoščina|francosko]] in [[Italijanščina|italijansko]]. ===Kariera=== Med letoma 2014 in 2018 je bil [[vikar]] minoritskega reda pri [[Kustodija Svete dežele|Kustodiji Svete dežele]]. Od leta 2011 je deloval v minoritskem samostanu v četrti Büyükdere v [[Carigrad|Carigradu]], katerega predstojnik je postal leta 2018. Dne 8. decembra 2020 ga je [[papež Frančišek]] imenoval za nadškofa [[Izmir|Nadškofije Smirna]] (Izmir). V nadškofa ga je na [[Svečnica|svečnico]], 2. februarja 2021 v Izmirju posvetil [[apostolski nuncij]] [[Paul Fitzpatrick Russell]], ko je pri slovesni maši prejel [[Zakrament svetega reda|zakrament sv. reda]], simbole škofovske pastirske službe in je bil slovesno ustoličen. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bkmetec.html Martin Kmetec na Catholic hierarchy.doc] pridobljeno 31.januarja 202 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]] *[[seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] * [[Seznam slovenskih minoritov]] {{Kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški metropoliti]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski minoriti]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kmetec_Martin}} 2leu9y1tb6g6oudquqhq9459lcf5mpa 0 487657 5736918 5628872 2022-08-20T06:56:08Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_place=Črnovice}} '''Paul Celan''' [célan]<ref> V pogovoru na [[Norddeutscher Rundfunk]] je Celan poudaril: „[S]vojega imena ne izgovarjam po francosko, temveč [célan], brez nosnika na koncu in z naglasom na prvem zlogu.“ Glej: ''An Ernst Schnabel, 23. Februar 1964'', citat po katalogu Axel Gellhaus (izd.), ''„Tuja bližina.“ Celan kot prevajalec''. Deutsche Schillergesellschaft, Marbach am Neckar 1997, str. 431. Glej tudi komentar 22 v: Paul Celan, Bertrand Badiou, ''Korespondenca.'' Druga knjiga: komentar, Frankfurt 2001, str. 71.</ref>, [[Francozi|francosko]]-[[Romuni|romunski]] [[pesnik]], *&nbsp;[[23. november|23.]] [[23. november|november]] [[1920]], [[Černivici|Črnovice]], [[Romunija]] (danes [[Ukrajina]]); † verjetno [[20. april|20.]] [[20. april|april]] [[1970]], [[Pariz]], [[Francija]]. Prvotno mu je bilo ime ''Pavel Ančel,'' kasneje romanizirano ''Ancel,'' iz tega je nastal [[anagram]] ''Celan'' (naglas na prvem zlogu). Paul Celan velja za enega najpomembnejših nemško govorečih pesnikov 20. stoletja. Njegovo delo zaznamujeta razmišljanje o možnostih jezika in komunikacije na splošno in soočanje z mejnimi izkustvi, zlasti izkustvom [[Holokavst|holokavsta]] (na primer v znameniti pesmi ''Mrtvaška fuga''). Celanovo delo se je razvijalo od tradicionalnih pesniških oblik do kasnejšega obdobja, za katero je značilna "zadušena tišina molka ob besedi, ki je postala zagonetka".<ref>Hans-Georg Gadamer, ''Kdo sem jaz in kdo si ti. Komentar k Celanovemu'' Kristalu diha''.'' Suhrkamp, Frankfurt am Main 1986, str. 9.</ref> == Življenje == [[Slika:Celans_Geburtshaus.JPG|sličica| Celanova rojstna hiša v Črnovicah. Tu je z družino preživel 13 let v majhnem kletnem stanovanju na vrtni strani (danes asfaltno dvorišče). (2011)]] === Mladost: Črnovice in Bukarešta === Paul Celan se je rodil v Črnovicah (ukrajinsko ''Černivci'', nemško [[:de:Czernowitz|''Czernowitz'']], romunsko ''Cernăuți,'' hebrejsko ''<bdi>צֶ׳רנוֹבִיץ</bdi>''), glavnem mestu [[Bukovina|Bukovine]], takratne severne Romunije, v nemško govoreči [[Judje|judovski]] družini. Bil je edini sin Lea Antschel-Teitlerja (rojenega 1890 v Šipincih pri Črnovicah) in njegove žene Friederike (vzdevek: Fritzi), rojene Schrager (1895 v Sadagori).<ref>Vir: Israel Chalfen: Paul Celan. Biografija njegove mladosti. Frankfurt a.&nbsp;M. 1979, Insel-Verlag</ref> Celan je najprej obiskoval nemško, nato [[Hebrejščina|hebrejsko]] osnovno šolo in pet let romunsko državno gimnazijo (nekdanjo I. državno gimnazijo Avstro-Ogrske v Črnovicah) in do mature 3. junija 1938 ukrajinsko državno gimnazijo. Istega leta je začel v [[Tours|Toursu]] študirati medicino, a se je po enem letu vrnil v [[Romunija|Romunijo,]] da bi študiral romanistiko. Sredi 1940 je severno Bukovino in s tem Celanov rojstni kraj zasedla Sovjetska zveza. Celan je sprva lahko nadaljeval študij, toda ko so 1941 romunski in nemški vojaki zasedli Črnovice, so Jude nasilno preselili v krajevni [[geto]]. Od tam so junija 1942 Celanove starše deportirali najprej v kamnolom in nato v prisilno delovno taborišče Mihajlovka v bližini Hajsina. Oče je tam nekaj mesecev kasneje umrl zaradi [[Trebušni tifus|tifusa,]] mater pa so ustrelili.<ref>Wolfgang Emmerich: ''Paul Celan''. Rowohlt, Reinbek 2014. ''(= Rowohlt Monographien).'' Poglavje ''Materin jezik – jezik morilcev''</ref> Izgon in smrt staršev sta Paula Celana globoko zaznamovala. Do konca življenja je trpel zaradi občutka, da je pustil starše na cedilu. V njegovih pesmih je najti številne sledi travmatične krivde preživetja. Da bi se izognil deportaciji, se je Celan po nasvetu prijateljice Ruth Lackner julija 1942 prijavil na delo. Do februarja 1944 je bil v delovnem taborišču Tăbărăşti nedaleč od Buzăua (takrat so taborišče ukinili). Z nekaj prekinitvami, ko se je vračal v geto v Črnovicah, je bil na [[Prisilno delo|prisilnem delu]] pri gradnji cest. Avgusta 1944 je [[Rdeča armada]] zavzela Črnovice in Celan se je decembra 1944 vrnil v domači kraj ter nadaljeval študij. Leta 1945 se je preselil v Bukarešto in nadaljeval študij tam. Kasneje je tam delal kot prevajalec in urednik. [[Slika:Paul_Celan_1945.jpg|sličica| Paul Celan 1945]] === Dunaj in Pariz === Leta 1947 je Celan preko Madžarske pobegnil na Dunaj in se leta 1948 preselil v Pariz. Istega leta se je na Dunaju pojavil njegov prvi zvezek poezije ''Pesek iz urn'', katerega celotno izdajo pa je zaradi številnih tiskarskih napak dal uničiti. Maja 1948 je Celan na Dunaju spoznal [[Ingeborg Bachmann]], s katero je imel konec štiridesetih in v začetku petdesetih let ljubezensko razmerje; zbližala sta se spet kasneje v Parizu od oktobra 1957 do maja 1958. O tem govorijo Celanovi dnevniki in posthumno objavljena korespondenca med Bachmannovo in Celanom. Njuna korespondenca se nahaja v [[:de:Deutsches_Literaturarchiv_Marbach|nemškem knjižnem arhivu]] (Celan) in v [[:de:Österreichische_Nationalbibliothek|avstrijski nacionalni knjižnici]] (Bachmann). Korespondenca se je avgusta 2008 pojavila pod naslovom ''Herzzeit'' (Čas src) pri založbi [[:de:Suhrkamp_Verlag|Suhrkamp]]. Pesem ''Corona'' in številne druge v zbirki ''Mak in spomin'' je posvetil Ingeborg Bachmann.<ref>Quelle: Christine Koschel v ''Ingeborg Bachmann – Paul Celan. poetične korespondence'', Suhrkamp, Frankfurt 1997</ref> V Parizu je Celan novembra 1951 spoznal umetnico Gisèle Lestrange, s katero se je poročil leto kasneje. Začasno je sodelovala z njim kot upodabljajoča umetnica (npr.&nbsp;B. 1965 jedkanice za cikel pesmi ''Atemkristall - Kristal diha''). Leta 1952 je pri založbi Deutsche Verlags-Anstalt v Stuttgartu objavil svojo zbirko pesmi ''Mak - in spomin (Mohn und Gedächtnis'') z eno najbolj znanih pesmi avtorja, s pesmijo ''Mrtvaška fuga (Todesfuge)'' o holokavstu. Leta 1955 je Celan postal državljan Republike Francije. Leta 1955 se mu je rodil sin Eric, potem ko je njegova žena Gisèle dve leti pred tem izgubila otroka. (Ime Eric si lahko razlagamo kot anagram za »écris!« brez nemega "s", kar v francoščini pomeni "piši!") === Sprejem v petdesetih letih 20. stoletja === ==== Celan in skupina 47 ==== Eden prvih javnih nastopov takrat več ali manj nepoznanega Paula Celana je bil maja 1952 na konferenci Skupine 47 v Niendorfu . Za povabilo je bilo zaslužno posredovanje njegovih dunajskih prijateljev [[Ingeborg Bachmann]], Mila Dora in Reinharda Federmanna; s svojimi pesmi pa ni uspel. Že pismo Mila Dora Hansu Wernerju Richterju, da mora Celana "brezpogojno" povabiti - "Vem, kaj si mislite o njegovih pesmih, vendar verjamem, da je le malo lirikov njegovo muzikalnost in ustvarjalnost"<ref>Zitat iz ''Celan - priročnik'', str. 19.</ref>, je vnaprej (1951) dalo čutiti negativni odnos Richterja, ustanovitelja skupine in prepričanega realista. Walter Jens se je Celanovega branja njegove poezije (v pogovoru s Heinzom Ludwigom Arnoldom leta 1976) spominjal takole:<blockquote>"''Ko je Celan nastopil prvič nastopil, je bilo slišati: 'To ni za normalna ušesa!', bral je zelo patetično . Morali smo se mu smejati: 'Bere kot kak [[Joseph Goebbels|Goebbels]] !' je rekel nekdo. [...] Mrtvaška fuga je v skupini pogorela! Šlo je za povsem drugačen svet, neorealisti niso bili sposobni vživeti se vanj''."<ref>[[Heinz Ludwig Arnold]]: ''Die Gruppe 47''. Rowohlt, Reinbek 2004, ISBN 3-499-50667-X, S. 76.</ref> </blockquote>Hans Weigel je dodal, "''da so nato nekateri kolegi zaničljivo skandirali predse: ‚[[:de:Liste_geflügelter_Worte/S#Schwarze_Milch_der_Fr%C3%BChe|Schwarze Milch der Frühe]]&nbsp;…‘'' " &nbsp;… Hans Werner Richter je bil mnenja, da je Celan " bral, kot da poje v kaki [[Sinagoga|sinagogi]] ".<ref>Felstiner: ''Paul Celan. Življenjepis'', Str. 98.</ref> Celan sam je v pismu svoji ženi Gisèle komentiral: "''Udeleženci, ki ne marajo [[Pesništvo|poezije]] - bili so v večini -, so se uprli.'' "<ref>Arnold: ''Skupina 47'', Str. 77.</ref> Ko se je ozrl nazaj, je Toni Richter v njihovi dokumentaciji ocenil dogodke takole: <blockquote>"''Najbolj žalosten dogodek je bilo branje Paula Celana, nesporazum zaradi narave njegove recitacije. Mislim, da noben od vojnih povratnikov v skupini ni poznal imena in usode Paula Celana, tudi ni slišal za tradicijo judovsko-romunske recitacije poezije v ritmičnem visokem tonu''".</blockquote>Vprašanje sloga, "Littérature pure" ali "engagée", je bilo nesmiselno. Celan je v prostor vrgel vprašanje, ali je že kdo slišal za [[Arthur Rimbaud|Rimbaud]]<nowiki/>a, ki je tudi verze raztapljal v glasbene vibracije.<ref>Toni Richter: ''Skupina 47 v sliki in besedi'', Kiepenheuer &Witsch, Köln 1997, ISBN 3-462-02630-5, S. 49.</ref> Navsezadnje je med branjem glavni urednik Deutsche Verlags-Anstalt postal pozoren na Celana (decembra je objavil ''Mak in spomin'' - ''Mohn und Gedächtnis'').<ref>Paul Celan: ''Mrtvaška fuga. S komentarjem Thea Bucka.'' 2. izdaja. Rimbaud, Aachen 2002, ISBN 3-89086-795-2, S. 85.</ref> Ernst Schnabel je po srečanju organiziral branje v Radiu NWDR . Kljub poznejšim vabilom se Celan ni udeležil nobenega sestanka skupine 47 več. Germanist Reinhart Meyer-Kalkus vidi vzor za Celanov patetičen slog recitiranja predvsem v igralcu Alexandru Moissiju, ki je mlademu Celanu bil znan že iz Černovcev.<ref>Glej Meyer-Kalkus: ''Pesem ti med recitacijo teče skozi celo telo'', v: Frankfurter Allgemeine Zeitung, 12. Februar 2014, stran N4</ref> Avtor Helmut Böttiger na drugi strani poudarja, da skupina 47 Celana ni zavrnila, saj je pri glasovanju z 21 glasovi končal na tretjem mestu.<ref> siehe [https://www.deutschlandfunkkultur.de/lesung-im-jahr-1952-die-wahrheit-ueber-paul-celans-auftritt.974.de.html?dram:article_id=386529 Helmut Böttiger: Die Wahrheit über Paul Celans Auftritt bei der Gruppe 47, Deutschlandfunk 21. Mai 2017] </ref> ==== Celan in Heidegger ==== V petdesetih letih se je Celan začel ukvarjati s [[Martin Heidegger|Heideggerjevo]] filozofijo, Heidegger po drugi strani pa je bral Celanova dela. Pomen, ki ga je Heidegger v svoji filozofiji pripisoval poeziji, je na Celana naredil globok vtis. Oba sta se poleg tega živo zanimala za [[Friedrich Hölderlin|Holderlina]]. Srečala sta se v Freiburgu 24. julija 1967 in se naslednji dan odpravila do Heideggerjeve koče v Todtnaubergu . Todtnauberg je tudi naslov pesmi, ki jo je Celan napisal 1. avgusta 1967. Sledili so nadaljnji obiski in izmenjava pisem. Celanov odnos s Heideggerjem je bil dvoličen, vendar prijazen.<ref>Rüdiger Safranski: ''Mojster iz Nemčije. Heidegger in njegov čas.'' Hanser Verlag, München 1994/2008 S. 466ff.</ref> === Po 1960: krize in smrt === Leta 1960 so se zaostrili resni, neutemeljeni [[Plagiatorstvo|očitki]] [[Plagiatorstvo|plagiatorstva]] s strani Claire Goll, vdove judovskega pesnika Yvana Golla, na katerega je Celan bil prijateljsko navezan in kateremu je prevajal poezijo. Leta 1954 je Celan objavil pesem ''V postavi merjasca'', ki se začne z besedami: "V postavi merjasca / teptajo tvoje sanje skozi gozdove na robu / večera." Leta 1953 je Goll pesnill: "Merjasci s čarobnim trikotnim klobukom / teptajo skozi moje nagnusne sanje". Literarni kritik Curt Hohoff je leta 1956 opozoril na podobnost obeh verzov in ju razlagal kot dokaz Celanovega [[Epigon|epigonstva]]. Za Claire Goll je to že bil plagiat. Sledila je živahna "afera Goll"po nemških fejtonih, delno z antisemitskimi podtoni.<ref>Ute Harbusch: ''Soočanja. Paul Celan in njegovi prevodi francoskih simbolistov''. Wallstein Verlag, Göttingen 2005, S. 46.</ref> Rane, ki jih je Celan utrpel zaradi teh obtožb, so ga preganjale do konca življenja. Celana so večkrat zdravili na psihiatriji, od 28. 11 1965 do 11. 6.1966 zato, ker se je v neprištevnem stanju z nožem lotil svoje žene. Novembra 1967 sta se z ženo odločila živeti ločeno drug od drugega. Ostala pa sta v stiku. Decembra 1967 je Celan odpotoval v Zahodni Berlin, kjer je obiskal spominski kraj Plötzensee in božično tržnico.<ref>{{Navedi knjigo|title=Auch eine Kassandra|volume=|date=2019-01-05|pages=102–107}}</ref> Poleg tega je napisal pesem ''LEŽIŠ v velikem Prisluhu,''<ref>[http://www.planetlyrik.de/marcel-beyer-zu-paul-celans-gedicht-du-liegst/2015/05/ LIEGST im Großer Gelausche]</ref> v kateri spominja na usmrtitve po 20. avgustu 1944 in na umor [[Rosa Luxemburg|Rose Luxemburg]] in Karla Liebknechta v Berlinu leta 1919.<ref>{{Navedi knjigo|title=Paul Celan - Die Gedichte – Kommentierte Gesamtausgabe in einem Band|edition=|publisher=[[Suhrkamp Verlag|Suhrkamp]]|date=2003|isbn=3-518-41390-2|pages=315}}</ref> Oktobra 1969, nekaj mesecev pred smrtjo, je Celan odpotoval v [[Jeruzalem]] . Srečal je med drugim [[Gershom Scholem|Gershoma Scholema]] in ob branju svojih del je srečeval stare prijatelje iz Bukovine in izraelske pesnike, kot so Jehuda Amichai in David Rokeah . Pozornosti vredno je ponovno srečanje s prijateljico iz otroštva v Černovcih, Ilano Shmueli. Pesmi, ki so nastale v tradiciji judovskih jeruzalemskih pesmi, v številnih biblijskih aluzijah združujejo dvorjenje Jeruzalema z erotično hvalo njegove ljubezni. Priče teh stikov so njena korespondenca, spomini Ilane Shmuel pod naslovom ''Reci, da Jeruzalem je''<ref>Ilana Shmueli: ''Reci, da Jeruzalem je. O Paulu Celanu, oktober 1969 – april 1970.'' Edition Isele, Eggingen 2000</ref> in Celanove pesmi iz njegove zapuščine, po smrti objavljene pod imenom ''Napušč časa (Zeithöft)''. Delo štejejo za dokaz, kako "težko je bilo Celanu soočiti se s svojim judovstvom".<ref>Shmueli, citat iz: ''Celan - priročnik'', str. 243.</ref> Okoliščine in datum Celanove smrti niso jasni. Verjetno je storil 20. aprila 1970 [[samomor]], ko naj bi pri Pont Mirabeau skočil v [[Seno]]. Njegovo truplo so našli 1. maja 1970 v reki pri [[Courbevoie|Courbevoieju]] deset kilometrov niže. Pokopan je 12. maja 1970 v [[Thiais|Cimetière parisien de Thiais]] v [[Val-de-Marne|departmaju Val-de-Marne]] . Na isti dan je umrla [[Nelly Sachs]], s katero sta bila v prijateljskih odnosih. [[Slika:Grave-Paul-Celan.jpg|sličica| Celanov grob v [[Thiais|Thiaisu]] (2008)]] === Nagrade === * 1957: Nagrada Kulturnega odbora nemškega gospodarstva pri Zveznem združenju nemške industrije * 1958: Literarna nagrada mesta Bremen * 1960: [[Büchnerjeva nagrada|nagrada Georga Büchnerja]] * 1964: Velika umetniška nagrada zvezne države Severno Porenje-Vestfalija === Zapuščina === Celanova zapuščina je v [[:de:Deutsches_Literaturarchiv_Marbach|nemškem knjižnem arhivu v Marbachu]]. Videti jih je v na stalni razstavi Arhiva, med drugim tipkopis ''Mrtvaške fuge''. == Celanov pomen za svetovno literaturo == [[Slika:Celan-Tafel_(Czernowitz).jpg|sličica| Spominska plošča v Černovcih (2011)]] V pregledu Priročnika o mednarodnem sprejemu Celana<ref>Markus May, Peter Goßens und Jürgen Lehmann (Hrsg.): ''Celan - Priročnik. Življenje, delo, vpliv.'' Druga, obnovljena in razširjeva izdaja (nem.), J. B. Metzler, Stuttgart 2012, Kapitel VII, 1.1–1.7, S. 374–396.</ref> je poet opisan kot eden »najbolj intenzivnih pesnikov svetovne književnosti v nemškem jeziku«, na isti ravni kot so [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Friedrich Hölderlin|Hölderlin]] ali [[Franz Kafka|Kafka]]. Po besedah Wolfganga Emmericha<ref>Wolfgang Emmerich: ''Lirika, s holokaustom pred očmi''. v: ''Celan - Priročnik. Življenje, delo, vpliv.'' Druga, obnovljena in razširjeva izdaja (nem.), Str. 399.</ref> je kot nekaj drugih avtorjev, kot so Primo Levi, [[Nelly Sachs]] ali [[Imre Kertész|Imre Kertész,]] "že 50 let izjemen v svoji sposobnosti pesniti ob 'soočanju s [[Holokavst|Holokavstom']] ".<ref>Citat se naslanja na objavo Amira Eshela v: ''Čas razkola. Judovski pesniki se soočajo s holokavstom''. Winter, Heidelberg 1999</ref> To velja tako za njegovo liriko kot za njegovo poetiko. Njegov "skoraj edinstven učinek v svetovnem literarnem smislu" je v tem, da "piše v jeziku, ki je ''šel skozi grozodejstva množičnih umorov'', ne da bi se kdaj zamotil z iluzijo, da je "o" [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitzu]] in milijonih žrtev mogoče pisati s sredstvi prikaznega realizma". === Dela === * ''Der Sand aus den Urnen'' (''Pesek iz urn)'', Dunaj 1948 (vsebuje prvi natis ''Mrtvaške fuge'' v nemščini), jeseni 1948 na Celanovo zahtevo zaradi številnih tiskarskih napak in neprimernih ilustracij Edgarja Jenéja uničen. * ''Mohn und Gedächtnis'' (''Mak in spomin)'', Stuttgart 1952; 2000 s [[Special:BookSources/3421052239|pogovorom]] Joachima Senga, ISBN 3-421-05223-9 . * Von Schwelle zu Schwelle (''od praga do praga''), 1955. * ''Sprachgitter (Govora mreža)'', 1959. * ''Der Meridian (Poldnevnik)'', 1961 (govor ob podelitvi nagrade Georga Büchnerja 1960) * ''Die Niemandsrose (Nikogaršnja vrtnica)'', 1963. * ''Atenmwende'', 1967. * ''Fadensonnen'', 1968. * ''Lichtzwang'', 1970. * ''Schneepart'' (zapuščina), 1971. * ''Zeithöft'', 1976. * ''Zbrana dela v petih zvezkih'', ur. Beda Allemann, Frankfurt a.&nbsp;M. (Suhrkamp) 1983. *Celan, P. 1985. ''Celan''. Ljubljana: Mladinska knjiga. * ''Zgodnja dela'', ur. avtor Barbara Wiedemann, Dodatek 1 k Zbranim delom, Frankfurt a.&nbsp;M. 1989. * ''Zatemnjeni in pesmi iz kroga Zatemnjenih'' . Uredila Bertrand Badiou in Jean-Claude Rambach (zapuščina), Suhrkamp, Frankfurt na Majni 1991, ISBN 3-518-40374-5 . * ''Pesmi iz zapuščine)'', ur. Bertrand Badiou, Dodatek 2 k zbranim delom, Frankfurt a.&nbsp;M. 1997. * ''Dela v sedmih zvezkih'', ( ponatis zbranih del v žepni obliki z dodatki), Frankfurt na Majni (Suhrkamp) 2000. * ''Pesmi - označena celotna izdaja v enem zvezku'', izd. in [[Special:BookSources/3518413902|pripombe]] Barbara Wiedemann, Frankfurt na Majni (Suhrkamp) 2003, ISBN 3-518-41390-2 ; TB izdaja: 2005, ISBN 3-518-45665-2 . * Pesmi. Nova popolna izdaja s komentarji. S pripadajočimi jedkanicami Gisèle Celan-Lestrange. Uredila in komentirala Barbara Wiedemann, Suhrkamp, Berlin 2018, ISBN 978-3-518-42797-2 . * Paul Celan: ''“To so mikroliti, kamenčki.''" ''Proza iz zapuščine.'' Kritična izdaja, ur. in [[Special:BookSources/3518417061|opombe]] Barbara Wiedemann in Bertrand Badiou, Frankfurt na Majni 2005, ISBN 3-518-41706-1 . * ''Paul Celan: Mrtvaška fuga.'' ''Pesmi in proza 1952–1967'' , bral Celan sam, Hörverlag, München 2020, 2 zgoščenki, 119 minut. * Paul Celan - Zbrane pesmi I, prev. Vid Snoj, Beletrina, 2019 , ISBN 978-961-284-528-5,{{COBISS}} * Paul Celan - Zbrane pesmi II, prev. Vid Snoj, Beletrina, 2020 , ISBN 978-961-284-627-5,{{COBISS|ID=15487747}} *Celan, P. 2020. ''Boben čarovnika, glasen od groša mojega srca : 28 pesmi = Die Gauklertrommel, von meinem Herzgroschen laut : 28 Gedichte''. Klagenfurt = Celovec : Edition Rapial edicija. * Paul Celan bere [https://www.youtube.com/watch?v=pHgYRtefUqs Mrtvaško fugo] Članki v slovenščini: * Celan, P. 1994. Pismo Hansu Benderju. Delo, 28. april, str. 15. * Celan, P. 1993. Pogovor v gorah. Nova revija : mesečnik za kulturo, oktober, str. 1190-1191. * Celan, P. 1999. Pesmi. Nova revija : mesečnik za kulturo, februar - marec, str. 116-132. * Celan, P. 1999. Todtnauberg. Nova revija : mesečnik za kulturo, februar - marec, str. 139. * Celan, P. 1993. Pesmi iz zapuščine. Nova revija : mesečnik za kulturo, oktober, str. 1192-1196. * Celan, P. 2007. Paul Celan (1920-1970). Rp./Lirikon21 : revija za poezijo XXI., str. 189-196. * Celan, P. in Celan-Lestrange G. 2002. Pisma. Nova revija : mesečnik za kulturo, str. 29-39. * Celan, P. 1997. Pesmi. Literatura, str. 91-102. * Celan, P. 1970. Beseda o poti-v-globino. K obema rokama .... Sodobnost, str. 105 [[Slika:Paul_Celan_-_Nachmittag_mit_Zirkus_und_Zitadelle_-_Middelweg_19,_Leiden.JPG|sličica| Pesem Celana v [[Leiden|Leidenu]] na Nizozemskem (2008)]] === Prevodi === Celanove pesmi ne vsebujejo le judovske tradicije, temveč tudi vseevropsko panoramo literarnih tradicij v različnih jezikih. To je razvidno tudi iz velikega števila njegovih prevodov v nemščino:iz francoščine, ruščine, angleščine, italijanščine, romunščine in hebrejščine. V njegovo čast je Nemški sklad za literaturo leta 1988 za izjemne prevajalske dosežke ustvaril nagrado Paula Celana . Abecedni seznam avtorjev, ki jih je Celan prevedel: {| |''[[Guillaume Apollinaire]],'' ''Tudor Arghezi,'' ''Antonin Artaud,'' ''[[Charles Baudelaire|Charles Baudelaire,]]'' ''Aleksander Blok,'' ''André Breton,'' ''Jean Cayrol,'' ''Aimé Césaire,'' ''René Char,'' ''Velimir Hlebnikov,'' ''Emil Cioran,'' ''Jean Daive,'' |''Robert Desnos,'' ''[[Emily Dickinson]],'' ''[[John Donne]],'' ''André du Bouchet,'' ''Jacques Dupin,'' ''Paul Éluard,'' ''Robert Frost,'' ''Georges Henein,'' ''Alfred Edward Housman,'' ''[[Sergej Aleksandrovič Jesenin|Sergej Jesenin,]]'' ''Jevgenij Jevtušenko,'' ''[[Mihail Jurjevič Lermontov|Mihail Lermontov,]]'' |''[[Maurice Maeterlinck]],'' ''[[Stéphane Mallarmé]],'' ''[[Osip Mandelštam|Ossip Mandelštam]],'' ''Andrew Marvell,'' ''Henri Michaux,'' ''Marianne Moore,'' ''Gellu Naum,'' ''Gérard de Nerval,'' ''Henri Pastoureau,'' ''Benjamin Péret,'' ''Saint-John Perse,'' ''Fernando Pessoa,'' |''[[Pablo Picasso]],'' ''[[Arthur Rimbaud]],'' ''David Rokeah,'' ''[[William Shakespeare|William Shakespeare,]]'' ''Georges Simenon,'' ''Konstantin Slučevski,'' ''Jules Supervielle,'' ''Virgil Teodorescu,'' Henri Thomas, Fragment ''[[Anton Pavlovič Čehov|Anton Čehov,]]'' ''Giuseppe Ungaretti,'' ''[[Paul Valéry]]'' |} == Spletne povezave == {{Wikiquote}} {{Commonscat}} * Paul Celan v katalogu [https://portal.dnb.de/opac.htm?method=simpleSearch&query=118519859 Nemške narodne biblioteke] * [http://www.lyrikline.org/index.php?id=162&L=0&author=pc00&show=Poems&cHash=c4714e6ad5 Celan bere Celana.] Zvočne datoteke na ''lyrikline.org'' * [http://www.suhrkamp.de/autoren/paul_celan_744.html Biografija in katalog del] pri Suhrkampu * [http://www.evolve-magazin.de/radio/gottes-zerstreute-funken-juedische-mystik-bei-paul-celan/ Pogovor na radiju] z Rüdigerjem Sünnerjem == Opombe == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Celan, Paul}} [[Kategorija:Francoski Judje]] [[Kategorija:Nemški pesniki]] [[Kategorija:Francoski pesniki]] [[Kategorija:Romunski pesniki]] [[Kategorija:Judovski pesniki]] [[Kategorija:Nagrajenci Georga Büchnerja]] 82s86mtehwhrtqgnbij5e4opawf3pbn 5737220 5736918 2022-08-20T07:21:39Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_place=Črnovice}} '''Paul Celan''' [célan]<ref> V pogovoru na [[Norddeutscher Rundfunk]] je Celan poudaril: „[S]vojega imena ne izgovarjam po francosko, temveč [célan], brez nosnika na koncu in z naglasom na prvem zlogu.“ Glej: ''An Ernst Schnabel, 23. Februar 1964'', citat po katalogu Axel Gellhaus (izd.), ''„Tuja bližina.“ Celan kot prevajalec''. Deutsche Schillergesellschaft, Marbach am Neckar 1997, str. 431. Glej tudi komentar 22 v: Paul Celan, Bertrand Badiou, ''Korespondenca.'' Druga knjiga: komentar, Frankfurt 2001, str. 71.</ref>, [[Francozi|francosko]]-[[Romuni|romunski]] [[pesnik]], *&nbsp;[[23. november|23.]] [[23. november|november]] [[1920]], [[Černivici|Črnovice]], [[Romunija]] (danes [[Ukrajina]]); † verjetno [[20. april|20.]] [[20. april|april]] [[1970]], [[Pariz]], [[Francija]]. Prvotno mu je bilo ime ''Pavel Ančel,'' kasneje romanizirano ''Ancel,'' iz tega je nastal [[anagram]] ''Celan'' (naglas na prvem zlogu). Paul Celan velja za enega najpomembnejših nemško govorečih pesnikov 20. stoletja. Njegovo delo zaznamujeta razmišljanje o možnostih jezika in komunikacije na splošno in soočanje z mejnimi izkustvi, zlasti izkustvom [[Holokavst|holokavsta]] (na primer v znameniti pesmi ''Mrtvaška fuga''). Celanovo delo se je razvijalo od tradicionalnih pesniških oblik do kasnejšega obdobja, za katero je značilna "zadušena tišina molka ob besedi, ki je postala zagonetka".<ref>Hans-Georg Gadamer, ''Kdo sem jaz in kdo si ti. Komentar k Celanovemu'' Kristalu diha''.'' Suhrkamp, Frankfurt am Main 1986, str. 9.</ref> == Življenje == [[Slika:Celans_Geburtshaus.JPG|sličica| Celanova rojstna hiša v Črnovicah. Tu je z družino preživel 13 let v majhnem kletnem stanovanju na vrtni strani (danes asfaltno dvorišče). (2011)]] === Mladost: Črnovice in Bukarešta === Paul Celan se je rodil v Črnovicah (ukrajinsko ''Černivci'', nemško [[:de:Czernowitz|''Czernowitz'']], romunsko ''Cernăuți,'' hebrejsko ''<bdi>צֶ׳רנוֹבִיץ</bdi>''), glavnem mestu [[Bukovina|Bukovine]], takratne severne Romunije, v nemško govoreči [[Judje|judovski]] družini. Bil je edini sin Lea Antschel-Teitlerja (rojenega 1890 v Šipincih pri Črnovicah) in njegove žene Friederike (vzdevek: Fritzi), rojene Schrager (1895 v Sadagori).<ref>Vir: Israel Chalfen: Paul Celan. Biografija njegove mladosti. Frankfurt a.&nbsp;M. 1979, Insel-Verlag</ref> Celan je najprej obiskoval nemško, nato [[Hebrejščina|hebrejsko]] osnovno šolo in pet let romunsko državno gimnazijo (nekdanjo I. državno gimnazijo Avstro-Ogrske v Črnovicah) in do mature 3. junija 1938 ukrajinsko državno gimnazijo. Istega leta je začel v [[Tours|Toursu]] študirati medicino, a se je po enem letu vrnil v [[Romunija|Romunijo,]] da bi študiral romanistiko. Sredi 1940 je severno Bukovino in s tem Celanov rojstni kraj zasedla Sovjetska zveza. Celan je sprva lahko nadaljeval študij, toda ko so 1941 romunski in nemški vojaki zasedli Črnovice, so Jude nasilno preselili v krajevni [[geto]]. Od tam so junija 1942 Celanove starše deportirali najprej v kamnolom in nato v prisilno delovno taborišče Mihajlovka v bližini Hajsina. Oče je tam nekaj mesecev kasneje umrl zaradi [[Trebušni tifus|tifusa,]] mater pa so ustrelili.<ref>Wolfgang Emmerich: ''Paul Celan''. Rowohlt, Reinbek 2014. ''(= Rowohlt Monographien).'' Poglavje ''Materni jezik – jezik morilcev''</ref> Izgon in smrt staršev sta Paula Celana globoko zaznamovala. Do konca življenja je trpel zaradi občutka, da je pustil starše na cedilu. V njegovih pesmih je najti številne sledi travmatične krivde preživetja. Da bi se izognil deportaciji, se je Celan po nasvetu prijateljice Ruth Lackner julija 1942 prijavil na delo. Do februarja 1944 je bil v delovnem taborišču Tăbărăşti nedaleč od Buzăua (takrat so taborišče ukinili). Z nekaj prekinitvami, ko se je vračal v geto v Črnovicah, je bil na [[Prisilno delo|prisilnem delu]] pri gradnji cest. Avgusta 1944 je [[Rdeča armada]] zavzela Črnovice in Celan se je decembra 1944 vrnil v domači kraj ter nadaljeval študij. Leta 1945 se je preselil v Bukarešto in nadaljeval študij tam. Kasneje je tam delal kot prevajalec in urednik. [[Slika:Paul_Celan_1945.jpg|sličica| Paul Celan 1945]] === Dunaj in Pariz === Leta 1947 je Celan preko Madžarske pobegnil na Dunaj in se leta 1948 preselil v Pariz. Istega leta se je na Dunaju pojavil njegov prvi zvezek poezije ''Pesek iz urn'', katerega celotno izdajo pa je zaradi številnih tiskarskih napak dal uničiti. Maja 1948 je Celan na Dunaju spoznal [[Ingeborg Bachmann]], s katero je imel konec štiridesetih in v začetku petdesetih let ljubezensko razmerje; zbližala sta se spet kasneje v Parizu od oktobra 1957 do maja 1958. O tem govorijo Celanovi dnevniki in posthumno objavljena korespondenca med Bachmannovo in Celanom. Njuna korespondenca se nahaja v [[:de:Deutsches_Literaturarchiv_Marbach|nemškem knjižnem arhivu]] (Celan) in v [[:de:Österreichische_Nationalbibliothek|avstrijski nacionalni knjižnici]] (Bachmann). Korespondenca se je avgusta 2008 pojavila pod naslovom ''Herzzeit'' (Čas src) pri založbi [[:de:Suhrkamp_Verlag|Suhrkamp]]. Pesem ''Corona'' in številne druge v zbirki ''Mak in spomin'' je posvetil Ingeborg Bachmann.<ref>Quelle: Christine Koschel v ''Ingeborg Bachmann – Paul Celan. poetične korespondence'', Suhrkamp, Frankfurt 1997</ref> V Parizu je Celan novembra 1951 spoznal umetnico Gisèle Lestrange, s katero se je poročil leto kasneje. Začasno je sodelovala z njim kot upodabljajoča umetnica (npr.&nbsp;B. 1965 jedkanice za cikel pesmi ''Atemkristall - Kristal diha''). Leta 1952 je pri založbi Deutsche Verlags-Anstalt v Stuttgartu objavil svojo zbirko pesmi ''Mak - in spomin (Mohn und Gedächtnis'') z eno najbolj znanih pesmi avtorja, s pesmijo ''Mrtvaška fuga (Todesfuge)'' o holokavstu. Leta 1955 je Celan postal državljan Republike Francije. Leta 1955 se mu je rodil sin Eric, potem ko je njegova žena Gisèle dve leti pred tem izgubila otroka. (Ime Eric si lahko razlagamo kot anagram za »écris!« brez nemega "s", kar v francoščini pomeni "piši!") === Sprejem v petdesetih letih 20. stoletja === ==== Celan in skupina 47 ==== Eden prvih javnih nastopov takrat več ali manj nepoznanega Paula Celana je bil maja 1952 na konferenci Skupine 47 v Niendorfu . Za povabilo je bilo zaslužno posredovanje njegovih dunajskih prijateljev [[Ingeborg Bachmann]], Mila Dora in Reinharda Federmanna; s svojimi pesmi pa ni uspel. Že pismo Mila Dora Hansu Wernerju Richterju, da mora Celana "brezpogojno" povabiti - "Vem, kaj si mislite o njegovih pesmih, vendar verjamem, da je le malo lirikov njegovo muzikalnost in ustvarjalnost"<ref>Zitat iz ''Celan - priročnik'', str. 19.</ref>, je vnaprej (1951) dalo čutiti negativni odnos Richterja, ustanovitelja skupine in prepričanega realista. Walter Jens se je Celanovega branja njegove poezije (v pogovoru s Heinzom Ludwigom Arnoldom leta 1976) spominjal takole:<blockquote>"''Ko je Celan nastopil prvič nastopil, je bilo slišati: 'To ni za normalna ušesa!', bral je zelo patetično . Morali smo se mu smejati: 'Bere kot kak [[Joseph Goebbels|Goebbels]] !' je rekel nekdo. [...] Mrtvaška fuga je v skupini pogorela! Šlo je za povsem drugačen svet, neorealisti niso bili sposobni vživeti se vanj''."<ref>[[Heinz Ludwig Arnold]]: ''Die Gruppe 47''. Rowohlt, Reinbek 2004, ISBN 3-499-50667-X, S. 76.</ref> </blockquote>Hans Weigel je dodal, "''da so nato nekateri kolegi zaničljivo skandirali predse: ‚[[:de:Liste_geflügelter_Worte/S#Schwarze_Milch_der_Fr%C3%BChe|Schwarze Milch der Frühe]]&nbsp;…‘'' " &nbsp;… Hans Werner Richter je bil mnenja, da je Celan " bral, kot da poje v kaki [[Sinagoga|sinagogi]] ".<ref>Felstiner: ''Paul Celan. Življenjepis'', Str. 98.</ref> Celan sam je v pismu svoji ženi Gisèle komentiral: "''Udeleženci, ki ne marajo [[Pesništvo|poezije]] - bili so v večini -, so se uprli.'' "<ref>Arnold: ''Skupina 47'', Str. 77.</ref> Ko se je ozrl nazaj, je Toni Richter v njihovi dokumentaciji ocenil dogodke takole: <blockquote>"''Najbolj žalosten dogodek je bilo branje Paula Celana, nesporazum zaradi narave njegove recitacije. Mislim, da noben od vojnih povratnikov v skupini ni poznal imena in usode Paula Celana, tudi ni slišal za tradicijo judovsko-romunske recitacije poezije v ritmičnem visokem tonu''".</blockquote>Vprašanje sloga, "Littérature pure" ali "engagée", je bilo nesmiselno. Celan je v prostor vrgel vprašanje, ali je že kdo slišal za [[Arthur Rimbaud|Rimbaud]]<nowiki/>a, ki je tudi verze raztapljal v glasbene vibracije.<ref>Toni Richter: ''Skupina 47 v sliki in besedi'', Kiepenheuer &Witsch, Köln 1997, ISBN 3-462-02630-5, S. 49.</ref> Navsezadnje je med branjem glavni urednik Deutsche Verlags-Anstalt postal pozoren na Celana (decembra je objavil ''Mak in spomin'' - ''Mohn und Gedächtnis'').<ref>Paul Celan: ''Mrtvaška fuga. S komentarjem Thea Bucka.'' 2. izdaja. Rimbaud, Aachen 2002, ISBN 3-89086-795-2, S. 85.</ref> Ernst Schnabel je po srečanju organiziral branje v Radiu NWDR . Kljub poznejšim vabilom se Celan ni udeležil nobenega sestanka skupine 47 več. Germanist Reinhart Meyer-Kalkus vidi vzor za Celanov patetičen slog recitiranja predvsem v igralcu Alexandru Moissiju, ki je mlademu Celanu bil znan že iz Černovcev.<ref>Glej Meyer-Kalkus: ''Pesem ti med recitacijo teče skozi celo telo'', v: Frankfurter Allgemeine Zeitung, 12. Februar 2014, stran N4</ref> Avtor Helmut Böttiger na drugi strani poudarja, da skupina 47 Celana ni zavrnila, saj je pri glasovanju z 21 glasovi končal na tretjem mestu.<ref> siehe [https://www.deutschlandfunkkultur.de/lesung-im-jahr-1952-die-wahrheit-ueber-paul-celans-auftritt.974.de.html?dram:article_id=386529 Helmut Böttiger: Die Wahrheit über Paul Celans Auftritt bei der Gruppe 47, Deutschlandfunk 21. Mai 2017] </ref> ==== Celan in Heidegger ==== V petdesetih letih se je Celan začel ukvarjati s [[Martin Heidegger|Heideggerjevo]] filozofijo, Heidegger po drugi strani pa je bral Celanova dela. Pomen, ki ga je Heidegger v svoji filozofiji pripisoval poeziji, je na Celana naredil globok vtis. Oba sta se poleg tega živo zanimala za [[Friedrich Hölderlin|Holderlina]]. Srečala sta se v Freiburgu 24. julija 1967 in se naslednji dan odpravila do Heideggerjeve koče v Todtnaubergu . Todtnauberg je tudi naslov pesmi, ki jo je Celan napisal 1. avgusta 1967. Sledili so nadaljnji obiski in izmenjava pisem. Celanov odnos s Heideggerjem je bil dvoličen, vendar prijazen.<ref>Rüdiger Safranski: ''Mojster iz Nemčije. Heidegger in njegov čas.'' Hanser Verlag, München 1994/2008 S. 466ff.</ref> === Po 1960: krize in smrt === Leta 1960 so se zaostrili resni, neutemeljeni [[Plagiatorstvo|očitki]] [[Plagiatorstvo|plagiatorstva]] s strani Claire Goll, vdove judovskega pesnika Yvana Golla, na katerega je Celan bil prijateljsko navezan in kateremu je prevajal poezijo. Leta 1954 je Celan objavil pesem ''V postavi merjasca'', ki se začne z besedami: "V postavi merjasca / teptajo tvoje sanje skozi gozdove na robu / večera." Leta 1953 je Goll pesnill: "Merjasci s čarobnim trikotnim klobukom / teptajo skozi moje nagnusne sanje". Literarni kritik Curt Hohoff je leta 1956 opozoril na podobnost obeh verzov in ju razlagal kot dokaz Celanovega [[Epigon|epigonstva]]. Za Claire Goll je to že bil plagiat. Sledila je živahna "afera Goll"po nemških fejtonih, delno z antisemitskimi podtoni.<ref>Ute Harbusch: ''Soočanja. Paul Celan in njegovi prevodi francoskih simbolistov''. Wallstein Verlag, Göttingen 2005, S. 46.</ref> Rane, ki jih je Celan utrpel zaradi teh obtožb, so ga preganjale do konca življenja. Celana so večkrat zdravili na psihiatriji, od 28. 11 1965 do 11. 6.1966 zato, ker se je v neprištevnem stanju z nožem lotil svoje žene. Novembra 1967 sta se z ženo odločila živeti ločeno drug od drugega. Ostala pa sta v stiku. Decembra 1967 je Celan odpotoval v Zahodni Berlin, kjer je obiskal spominski kraj Plötzensee in božično tržnico.<ref>{{Navedi knjigo|title=Auch eine Kassandra|volume=|date=2019-01-05|pages=102–107}}</ref> Poleg tega je napisal pesem ''LEŽIŠ v velikem Prisluhu,''<ref>[http://www.planetlyrik.de/marcel-beyer-zu-paul-celans-gedicht-du-liegst/2015/05/ LIEGST im Großer Gelausche]</ref> v kateri spominja na usmrtitve po 20. avgustu 1944 in na umor [[Rosa Luxemburg|Rose Luxemburg]] in Karla Liebknechta v Berlinu leta 1919.<ref>{{Navedi knjigo|title=Paul Celan - Die Gedichte – Kommentierte Gesamtausgabe in einem Band|edition=|publisher=[[Suhrkamp Verlag|Suhrkamp]]|date=2003|isbn=3-518-41390-2|pages=315}}</ref> Oktobra 1969, nekaj mesecev pred smrtjo, je Celan odpotoval v [[Jeruzalem]] . Srečal je med drugim [[Gershom Scholem|Gershoma Scholema]] in ob branju svojih del je srečeval stare prijatelje iz Bukovine in izraelske pesnike, kot so Jehuda Amichai in David Rokeah . Pozornosti vredno je ponovno srečanje s prijateljico iz otroštva v Černovcih, Ilano Shmueli. Pesmi, ki so nastale v tradiciji judovskih jeruzalemskih pesmi, v številnih biblijskih aluzijah združujejo dvorjenje Jeruzalema z erotično hvalo njegove ljubezni. Priče teh stikov so njena korespondenca, spomini Ilane Shmuel pod naslovom ''Reci, da Jeruzalem je''<ref>Ilana Shmueli: ''Reci, da Jeruzalem je. O Paulu Celanu, oktober 1969 – april 1970.'' Edition Isele, Eggingen 2000</ref> in Celanove pesmi iz njegove zapuščine, po smrti objavljene pod imenom ''Napušč časa (Zeithöft)''. Delo štejejo za dokaz, kako "težko je bilo Celanu soočiti se s svojim judovstvom".<ref>Shmueli, citat iz: ''Celan - priročnik'', str. 243.</ref> Okoliščine in datum Celanove smrti niso jasni. Verjetno je storil 20. aprila 1970 [[samomor]], ko naj bi pri Pont Mirabeau skočil v [[Seno]]. Njegovo truplo so našli 1. maja 1970 v reki pri [[Courbevoie|Courbevoieju]] deset kilometrov niže. Pokopan je 12. maja 1970 v [[Thiais|Cimetière parisien de Thiais]] v [[Val-de-Marne|departmaju Val-de-Marne]] . Na isti dan je umrla [[Nelly Sachs]], s katero sta bila v prijateljskih odnosih. [[Slika:Grave-Paul-Celan.jpg|sličica| Celanov grob v [[Thiais|Thiaisu]] (2008)]] === Nagrade === * 1957: Nagrada Kulturnega odbora nemškega gospodarstva pri Zveznem združenju nemške industrije * 1958: Literarna nagrada mesta Bremen * 1960: [[Büchnerjeva nagrada|nagrada Georga Büchnerja]] * 1964: Velika umetniška nagrada zvezne države Severno Porenje-Vestfalija === Zapuščina === Celanova zapuščina je v [[:de:Deutsches_Literaturarchiv_Marbach|nemškem knjižnem arhivu v Marbachu]]. Videti jih je v na stalni razstavi Arhiva, med drugim tipkopis ''Mrtvaške fuge''. == Celanov pomen za svetovno literaturo == [[Slika:Celan-Tafel_(Czernowitz).jpg|sličica| Spominska plošča v Černovcih (2011)]] V pregledu Priročnika o mednarodnem sprejemu Celana<ref>Markus May, Peter Goßens und Jürgen Lehmann (Hrsg.): ''Celan - Priročnik. Življenje, delo, vpliv.'' Druga, obnovljena in razširjeva izdaja (nem.), J. B. Metzler, Stuttgart 2012, Kapitel VII, 1.1–1.7, S. 374–396.</ref> je poet opisan kot eden »najbolj intenzivnih pesnikov svetovne književnosti v nemškem jeziku«, na isti ravni kot so [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Friedrich Hölderlin|Hölderlin]] ali [[Franz Kafka|Kafka]]. Po besedah Wolfganga Emmericha<ref>Wolfgang Emmerich: ''Lirika, s holokaustom pred očmi''. v: ''Celan - Priročnik. Življenje, delo, vpliv.'' Druga, obnovljena in razširjeva izdaja (nem.), Str. 399.</ref> je kot nekaj drugih avtorjev, kot so Primo Levi, [[Nelly Sachs]] ali [[Imre Kertész|Imre Kertész,]] "že 50 let izjemen v svoji sposobnosti pesniti ob 'soočanju s [[Holokavst|Holokavstom']] ".<ref>Citat se naslanja na objavo Amira Eshela v: ''Čas razkola. Judovski pesniki se soočajo s holokavstom''. Winter, Heidelberg 1999</ref> To velja tako za njegovo liriko kot za njegovo poetiko. Njegov "skoraj edinstven učinek v svetovnem literarnem smislu" je v tem, da "piše v jeziku, ki je ''šel skozi grozodejstva množičnih umorov'', ne da bi se kdaj zamotil z iluzijo, da je "o" [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitzu]] in milijonih žrtev mogoče pisati s sredstvi prikaznega realizma". === Dela === * ''Der Sand aus den Urnen'' (''Pesek iz urn)'', Dunaj 1948 (vsebuje prvi natis ''Mrtvaške fuge'' v nemščini), jeseni 1948 na Celanovo zahtevo zaradi številnih tiskarskih napak in neprimernih ilustracij Edgarja Jenéja uničen. * ''Mohn und Gedächtnis'' (''Mak in spomin)'', Stuttgart 1952; 2000 s [[Special:BookSources/3421052239|pogovorom]] Joachima Senga, ISBN 3-421-05223-9 . * Von Schwelle zu Schwelle (''od praga do praga''), 1955. * ''Sprachgitter (Govora mreža)'', 1959. * ''Der Meridian (Poldnevnik)'', 1961 (govor ob podelitvi nagrade Georga Büchnerja 1960) * ''Die Niemandsrose (Nikogaršnja vrtnica)'', 1963. * ''Atenmwende'', 1967. * ''Fadensonnen'', 1968. * ''Lichtzwang'', 1970. * ''Schneepart'' (zapuščina), 1971. * ''Zeithöft'', 1976. * ''Zbrana dela v petih zvezkih'', ur. Beda Allemann, Frankfurt a.&nbsp;M. (Suhrkamp) 1983. *Celan, P. 1985. ''Celan''. Ljubljana: Mladinska knjiga. * ''Zgodnja dela'', ur. avtor Barbara Wiedemann, Dodatek 1 k Zbranim delom, Frankfurt a.&nbsp;M. 1989. * ''Zatemnjeni in pesmi iz kroga Zatemnjenih'' . Uredila Bertrand Badiou in Jean-Claude Rambach (zapuščina), Suhrkamp, Frankfurt na Majni 1991, ISBN 3-518-40374-5 . * ''Pesmi iz zapuščine)'', ur. Bertrand Badiou, Dodatek 2 k zbranim delom, Frankfurt a.&nbsp;M. 1997. * ''Dela v sedmih zvezkih'', ( ponatis zbranih del v žepni obliki z dodatki), Frankfurt na Majni (Suhrkamp) 2000. * ''Pesmi - označena celotna izdaja v enem zvezku'', izd. in [[Special:BookSources/3518413902|pripombe]] Barbara Wiedemann, Frankfurt na Majni (Suhrkamp) 2003, ISBN 3-518-41390-2 ; TB izdaja: 2005, ISBN 3-518-45665-2 . * Pesmi. Nova popolna izdaja s komentarji. S pripadajočimi jedkanicami Gisèle Celan-Lestrange. Uredila in komentirala Barbara Wiedemann, Suhrkamp, Berlin 2018, ISBN 978-3-518-42797-2 . * Paul Celan: ''“To so mikroliti, kamenčki.''" ''Proza iz zapuščine.'' Kritična izdaja, ur. in [[Special:BookSources/3518417061|opombe]] Barbara Wiedemann in Bertrand Badiou, Frankfurt na Majni 2005, ISBN 3-518-41706-1 . * ''Paul Celan: Mrtvaška fuga.'' ''Pesmi in proza 1952–1967'' , bral Celan sam, Hörverlag, München 2020, 2 zgoščenki, 119 minut. * Paul Celan - Zbrane pesmi I, prev. Vid Snoj, Beletrina, 2019 , ISBN 978-961-284-528-5,{{COBISS}} * Paul Celan - Zbrane pesmi II, prev. Vid Snoj, Beletrina, 2020 , ISBN 978-961-284-627-5,{{COBISS|ID=15487747}} *Celan, P. 2020. ''Boben čarovnika, glasen od groša mojega srca : 28 pesmi = Die Gauklertrommel, von meinem Herzgroschen laut : 28 Gedichte''. Klagenfurt = Celovec : Edition Rapial edicija. * Paul Celan bere [https://www.youtube.com/watch?v=pHgYRtefUqs Mrtvaško fugo] Članki v slovenščini: * Celan, P. 1994. Pismo Hansu Benderju. Delo, 28. april, str. 15. * Celan, P. 1993. Pogovor v gorah. Nova revija : mesečnik za kulturo, oktober, str. 1190-1191. * Celan, P. 1999. Pesmi. Nova revija : mesečnik za kulturo, februar - marec, str. 116-132. * Celan, P. 1999. Todtnauberg. Nova revija : mesečnik za kulturo, februar - marec, str. 139. * Celan, P. 1993. Pesmi iz zapuščine. Nova revija : mesečnik za kulturo, oktober, str. 1192-1196. * Celan, P. 2007. Paul Celan (1920-1970). Rp./Lirikon21 : revija za poezijo XXI., str. 189-196. * Celan, P. in Celan-Lestrange G. 2002. Pisma. Nova revija : mesečnik za kulturo, str. 29-39. * Celan, P. 1997. Pesmi. Literatura, str. 91-102. * Celan, P. 1970. Beseda o poti-v-globino. K obema rokama .... Sodobnost, str. 105 [[Slika:Paul_Celan_-_Nachmittag_mit_Zirkus_und_Zitadelle_-_Middelweg_19,_Leiden.JPG|sličica| Pesem Celana v [[Leiden|Leidenu]] na Nizozemskem (2008)]] === Prevodi === Celanove pesmi ne vsebujejo le judovske tradicije, temveč tudi vseevropsko panoramo literarnih tradicij v različnih jezikih. To je razvidno tudi iz velikega števila njegovih prevodov v nemščino:iz francoščine, ruščine, angleščine, italijanščine, romunščine in hebrejščine. V njegovo čast je Nemški sklad za literaturo leta 1988 za izjemne prevajalske dosežke ustvaril nagrado Paula Celana . Abecedni seznam avtorjev, ki jih je Celan prevedel: {| |''[[Guillaume Apollinaire]],'' ''Tudor Arghezi,'' ''Antonin Artaud,'' ''[[Charles Baudelaire|Charles Baudelaire,]]'' ''Aleksander Blok,'' ''André Breton,'' ''Jean Cayrol,'' ''Aimé Césaire,'' ''René Char,'' ''Velimir Hlebnikov,'' ''Emil Cioran,'' ''Jean Daive,'' |''Robert Desnos,'' ''[[Emily Dickinson]],'' ''[[John Donne]],'' ''André du Bouchet,'' ''Jacques Dupin,'' ''Paul Éluard,'' ''Robert Frost,'' ''Georges Henein,'' ''Alfred Edward Housman,'' ''[[Sergej Aleksandrovič Jesenin|Sergej Jesenin,]]'' ''Jevgenij Jevtušenko,'' ''[[Mihail Jurjevič Lermontov|Mihail Lermontov,]]'' |''[[Maurice Maeterlinck]],'' ''[[Stéphane Mallarmé]],'' ''[[Osip Mandelštam|Ossip Mandelštam]],'' ''Andrew Marvell,'' ''Henri Michaux,'' ''Marianne Moore,'' ''Gellu Naum,'' ''Gérard de Nerval,'' ''Henri Pastoureau,'' ''Benjamin Péret,'' ''Saint-John Perse,'' ''Fernando Pessoa,'' |''[[Pablo Picasso]],'' ''[[Arthur Rimbaud]],'' ''David Rokeah,'' ''[[William Shakespeare|William Shakespeare,]]'' ''Georges Simenon,'' ''Konstantin Slučevski,'' ''Jules Supervielle,'' ''Virgil Teodorescu,'' Henri Thomas, Fragment ''[[Anton Pavlovič Čehov|Anton Čehov,]]'' ''Giuseppe Ungaretti,'' ''[[Paul Valéry]]'' |} == Spletne povezave == {{Wikiquote}} {{Commonscat}} * Paul Celan v katalogu [https://portal.dnb.de/opac.htm?method=simpleSearch&query=118519859 Nemške narodne biblioteke] * [http://www.lyrikline.org/index.php?id=162&L=0&author=pc00&show=Poems&cHash=c4714e6ad5 Celan bere Celana.] Zvočne datoteke na ''lyrikline.org'' * [http://www.suhrkamp.de/autoren/paul_celan_744.html Biografija in katalog del] pri Suhrkampu * [http://www.evolve-magazin.de/radio/gottes-zerstreute-funken-juedische-mystik-bei-paul-celan/ Pogovor na radiju] z Rüdigerjem Sünnerjem == Opombe == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Celan, Paul}} [[Kategorija:Francoski Judje]] [[Kategorija:Nemški pesniki]] [[Kategorija:Francoski pesniki]] [[Kategorija:Romunski pesniki]] [[Kategorija:Judovski pesniki]] [[Kategorija:Nagrajenci Georga Büchnerja]] 2mzjpnq9hy0p8nrltn39g23bc4xm8f3 0 487892 5737132 5680093 2022-08-20T07:14:38Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ulrik II. Vovbrški|birth_date=druga četrtina 13. stoletja|birth_place=Grad Vovbre|death_date=5. 12. 1308|death_place=Grad Pliberk|image=|caption=|citizenship=Sveto rimsko cesarstvo|occupation=politik in vojak}} [[Slika:Wappen der Grafen von Heunburg 1242.png|mini|right|200px|Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242]] '''Ulrik II. (III.) Vovbrški ''' (* v 13. stoletju, † 5. 12. 1308 ) je bil grof iz plemiške rodbine [[Vovbržani|Vovbrških]], eden od vodilnih [[Koroška (vojvodina)|koroških]] aristokratov druge polovice 13. stoletja, ki je imel posesti na narodnostnem ozemlju Slovencev. == Življenje in delo == Ulrik II./III. je bil sin Viljema IV. Vovbrškega, ki so mu njegovi sodobniki (npr. Ulrik Lihtenštajnski) dali vzdevek »blagodarni« ("der Mild"), tj. glede na pomen takratne besede "radodarni" pomenilo pohvalo, ker je bil zelo gostoljuben in se je razdajal v času »minezengerjev«. Zdi se, da so bili Vovbržani odprta, gostoljubna, sijoča hiša in uživali na turnirjih in praznovanjih, ter imeli celo občutek za poezijo in glasbo. === Obdobje Španheimov === Njegova mladost sega v čas, ko so izumrli [[Babenberžani]], in ko se za njihovo dediščino in oblast nad [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]] vname med češkim kraljem [[Otokar II. Přemysl|Otokarjem II.]] in ogrskim kraljem [[Béla IV. Ogrski|Bélo IV.]]. Na Štajerskem pa so imeli posesti tudi Vovbržani. V dokumentih ga najdemo šele po smrti očeta Viljema IV. Leta 1249. Tako ga od leta 1252 najdemo - večinoma skupaj z bratom Henrikom († 1256) do leta 1256 - kot priče v dokumentih španheimskih vojvod na Koroškem. V [[Bitka pri Kressenbrunnu|bitki pri Kressenbrunnu]] leta 1260, v kateri je koroški vojvoda [[Ulrik III. Koroški|Ulrik Koroški]] kot Otokarjev sorodnik osebno prispeval pomožno vojsko, je Ulrik Vovbrški zagotovo sodeloval ob strani svojega vojvode. Kot rezultat te zmagovite bitke je Otokar osvojil Štajersko in takoj svoje cilje usmeril proti Kranjski in tudi na [[Koroška (vojvodina)|Koroško]]. Leta 1263 je bil Ulrik gost na poroki vojvode Ulrika po smrti njegove prve žene [[Neža Andeška|Neže Andeške]] z drugo ženo [[Neža Badensko-Avstrijska|Nežo Badensko-Avstrijsko]]; s slednjo naj bi se sam poročil nekaj let kasneje. Leta 1268 je bil Ulrik Vovbrški edina koroška priča izvrševanja tajne dediščinske pogodbe na Podiebradu na Češkem med Koroškim vojvodo Ulrikom in kraljem Otokarjem. V njem je vojvoda Ulrik zapustil vse svoje dežele, alode in fevde svojemu bratrancu Otokarju in razdedinil brata [[Filip Spanheimski|Filipa]]. === Obdobje kralja Otokarja češkega === Po smrti koroškega vojvode [[Ulrik III. Koroški|Ulrika III.]] leta 1269 je bil grof Ulrik Vovbrški prvi član stranke Otokarja, ko je prevzel [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in Koroško. Od 1269 do 1270 je bil Grof Ulrik Vovbrški deželni glavar na Koroškem. Pozimi 1270/71 je kralj Otokar poročil grofa Ulrika Vovbrškega z vdovo koroškega vojvode Ulrika, Nežo Badensko-Avstrijsko, ki se je morala odpovedati svojim babenberškim alodom in celo posestim svoje španheimske jutrnje v korist Otokarja. Grof Ulrik Vovbrški pa je moral Otokarju odstopiti tudi svojo spodnjeavstrijsko grofijo Pernegg, pa tudi mesto Drosendorf in drugo posest. V dobrem ali slabem je grof Ulrik ugriznil sladko-kislo jabolko, vendar je bil pozneje ozdravljen zaradi svojega prejšnjega gnusa do češkega kralja. Leta 1272 je Otokar iz nepomembnih razlogov v Pragi mučil in ubil Ulrikovega prijatelja [[Seifried Marenberški|Seifried Marenberškega]], ki je leta 1251 ustanovil samostan v Mahrenbergu (Radlje ob Dravi) in je vdano služil tudi Ulrikovi tašči Gertrudi. Leta 1274 je bil Ulrik prisiljen sodelovati pri češkem maščevanju pod češko-štajerskim deželnim glavarjem Miloto iz Dieditz proti salzburškemu nadškofu Frideriku II., ki se je že podredil novemu rimsko-nemškemu kralju [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfu Habsburškemu]], in opazovati uničevanje salzburških Brež (Friesacha). Leta 1276 je zvezda kralja Otokarja začela ugašati. V sodelovanju s štajerskimi plemiči grofom [[Henrik Pfanberški|Henrikom Pfanberškim]], [[Friderik Ptujski|Friderikom Ptujskim]] , Wülfingom Stubenberškim, Herandom Wildonskim in drugi plemiči iz Štajerske, Koroške in Kranjske, je grof Ulrik Vovbrški organiziral srečanje plemstva teh vojvodin v [[Cistercijanski samostan Rein|cistercijanskem samostanu Rein]] dne 19. septembra 1276. Tam so se zbrali pod njegovim predsedstvom in prisegli, »da bodo kralju Rudolfu, izvoljenemu leta 1273, s telesom in premoženjem služili do smrti in da bodo drug drugemu stali ob strani v nevarnosti in stiski; kdor postane izdajalec, nima pravic in je preklet in njegovi cesarski fevdi bodo zaseženi«. Kmalu so Čehe dejansko pregnali. Medtem ko je [[Majnhard IV. Goriški]] imel v zastavi in upravljal Koroško in Kranjsko, je tudi grof Ulrik sodeloval pri reorganizaciji političnih razmer, vendar je leta 1277 na seznamu prič običajno naveden brez naslova grofa. Od 1276 do 1278 je Ulrik začasno ostal v Voitsbergu, ki ga je Otokar dodelil njemu in ženi kot osebno lastnino, potem ko je tam že prebivala tašča Gertruda, ki pa je bila leta 1269 od tam pregnana. Ker je kralj Otokar leta 1276 obžaloval svojo pokornost in se pripravil na novo vojno, je moral kralj Rudolf leta 1278 tudi poklicati plemiče svojih dežel. Med njimi je bil tudi grof Ulrik. V [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] avgusta 1278 je Ulrik sodeloval na strani kralja Rudolfa z 200 borci, velikim številom v primerjavi z drugimi knezi in plemiči. [[Otokar II. Přemysl]] je v bitki izgubil življenje. === Zgodnje obdobje pod Habsburžani === Za sodelovanje s cesarjemnaj bi bil Ulrik imenovan za deželnega glavarja vojvodine Kranjske. Leta 1279 je kralj Rudolf v Judenburgu z grofom Ulrikom in grofico Nežo podpisal pogodbo, v kateri jima je obljubil, da jim bo za izgubljeno lastnino v Perneggu in Drosendorfu plačal 6000 srebrnih mark ter njemu in njegovi ženi dal v zastavo in uživanje naslednja gospostva z gradovi: [[Voitsberg]], [[Tobel]], [[Rohrbach]], [[Muttendorf]], [[Premstätten]], [[Bierbaum]], kakor tudi gospostva [[Grad Laško|Laško]], [[Grad Žaženberk|Žaženberk]], trg [[Žalec]] , [[Grad Freudeneck|Freudeneck]] in [[Grad Klauzenštajn|Klauzenštajn]]. Leta 1287 je [[Albreht I. Habsburški|vojvoda Albreht]] izplačal zastavno vsoto za te posesti in z njo odkupil zastave [[Goriški grofje|Goriškim]]. Leta 1282 je grof Ulrik Vovbrški podelil Ortolf von Kreig gradove »Eckenstein« in »Sawickthal«. Verjetno sta mišljena gradova [[Grad Erkenštajn|Erkenštajn]] in [[Grad Boštanj (Sawenstein)|Boštanj]] (Savenstein). Leta 1283 je grof Ulrik Vovbrški grofu [[Albert I. Goriški|Albertu Goriškemu]] in njegovi ženi grofici Evfemiji Ortenburški obljubil , da bo njunemu sinu Albertu III. dal za ženo eno od svojih hčera po njegovi izbiri z doto 1500 mark srebra. Kot poroki so se podpisali grof Friderik Ortenburški , Ulrik Ostrovrški , Oton Emerberški in Oton iz Weissenecka. Leta 1284 sta grof in grofica Vovbrška pomembno prispevala [[Grebinjski Klošter|Premonstratenškega samostana v Grebinju]]. Spomladi 1286 je umrl [[Liutpold III. Žovneški]], ki je bil mož hčerke Margarete, in je [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Beneditinskemu samostanu v Gornjem gradu]] povzročil veliko škodo. Zdaj je vdova to škodo nadomestila po pričevanju svojega očeta, ki je bil nato izvoljen za dednega advokata samostana in to izvolitev je potrdil vojvoda Albreht I. Habsburški. Friderik Ptujski, ki je do takrat imel funkcijo advokata, pa je bil odstavljen. Leta 1288 se grad in gospostvo [[Grad Žlemberk|Žlemberk]] (danes Schmirnberg) prvič omenja kot last grofa Ulrika. Pogosto se omenja njegov gradiščan Marklin (Markvard). V letih 1289 in 1290 je vojvoda [[Albreht I. Habsburški]] vodil vojne proti salzburškemu nadškofu Rudolfu in proti grofu Ivanu Gisingu. Ulrik je kot Albrechtov vazal sodeloval v teh vojnah. Leta 1291 je Ulrik moral sodelovati v vojni proti Madžarski, ki jo je ogrski kralj Andrej vodil proti vojvodi Albrechtu. === Upor proti [[Habsburžani|Habsburžanom]] in [[Goriški grofje|Majnhardincem]] === Jeseni 1291 je vojvoda Albrecht prišel v Gradec prositi za finančno pomoč za vojno z Ogri. V zameno so Štajerci po [[Georgenberški prisegi]] zahtevali potrditev pravice do nasledstva po ženski liniji in opustitev nadomeščanja kovanega denarja v obtoku za naslednjih pet let. Albrecht, ki mu je opat Henrik Admonstski, štajerski deželni upravitelj slabo svetoval, je obe zahtevi zavrnil in se z zamero razšel z deželnim plemstvom. Te razmere so privedle do upora plemstva oziroma zarote Deželnega zbora, v kateri naj bi imel Ulrik vodilno vlogo. Štajerci – pod vodstvom grofa [[Ulrik IV. Pfanberški|Ulrika Pfanberškega]], Friderika Stubenberškega in Hartnida Wildonskega - so verjeli, da je pravi čas za vstajo. Želeli so pridobiti vojvodo Otona Bavarskega za svojega novega suverena. Frideriku Stubenberškemu je tudi uspelo pridobiti Ulrika Vovbrškega za vstajo, tako da mu je obljubil, da bo po porazu Albrechta eden od njegovih sinov postal štajerski mejni grof (to je bil verjetno štajerski [[Savinjska marka|Savinjski mejni grof]] ). <ref>Tangl: ''Grafen Heunburg.'' {{Google Buch | BuchID = sKAVAAAAYAAJ&pg=PA219#v=onepage&q&f=false | Linktext = S.&nbsp;219}}.</ref> Poveljniku vojvode Albrechta, Hermanu von Landenbergu, je februarja 1292 pred Bruckom uspelo zadržati bavarske in salzburške čete, zavezniške z uporniki, dokler vojvoda Albrecht s svojo vojsko ni mogel prihiteti čez zasneženi prelaz Semmering in sam odločiti o zadevi. Bavarci so se vrnili v domovino, vojvoda Albrecht pa je pustošil po posestih Brež in Salzburga in nato povabil štajersko plemstvo v St. Vid, kjer je Štajercem brez vprašanj potrdil vse njihove pravice; nato je odstranil opata Henrika iz uprave dežele in postavil Hartnida von Stadecka za deželnega glavarja Štajerske. Friderik Stubenberški je bil v zameno za svoje posesti Kapfenberg in Katsch pomiloščen (Gutenberg je lahko obdržal). Štajerci so bili z rezultati zadovoljni, Ulrik Vovbrški pa ne. Dogovoril se je s Salzburškim nadškofom Konradom, podkupil gradiščana Bamberške trdnjave [[Grad Grebinj|Grebinj]] Friderika Weißeneškega, da je trdnjavo zasedel in tam ustanovil svoj sedež. Nato je želel dobiti Ludvika, sina koroškega vojvode Majnharda Tirolsko-Goriškega , in ga vzeti za talca skupaj s salzburškim vicedomom za Breže, Rudolfom von Fohnsdorfom . Plan mu je uspel (julij 1292), toda Salzburg je zavaroval dragocenega talca in ju pripeljal na trdnjavo Taggenbrunn v Salzburg in kasneje v Hohenwerfen. Vojvoda Majnhard je poslal svojega sina Otona s svojim maršalom Konradom Auffensteinskim na kazensko odpravo proti koroškim zaveznikom grofa Ulrika. Ulrik Vovbrški se je zaradi občutka zapuščenosti prijateljev zaman obračal na oglejskega patriarha Raimonda della Torreja. Ni mu preostalo drugega, kot da se je utrdil v Grebinju in zdržal. Potem ko v začetku leta 1293 po klicu na pomoč na Kranjsko ni prišel noben odziv, se je poskušal s posredniki pomiriti z vojvodo Albrechtom, vendar neuspešno. Marca 1293 se je pred [[Grad Grebinj|trdnjavo Grebinj]] pojavil njegov kranjski prijatelj Viljem Ostrovrhar, ki je Ulrika podpiral. Vojvoda Oton, ki ga je okrepil njegov brat Henrik Koroški, je proti upornikom poslal Konrada Auffensteinskega s svojo konjenico. Srečala sta se 14. marca 1293 na Vašinju (Wallersbergu) med Grebinjem in Velikovcem (Völkermarktom). Ulrikova zaveznika Viljem Ostrovrhar (Schärfenberg) in Eberhard iz St. Petra sta bila ubita, Friderik von Weißeneck je bil hudo ranjen in ujet. Ulrik Vovbrški se je smrti ali zapora skupaj z nekaterimi tovariši izognil le s hitrim begom na grad v Grebinju. Ko je vojvoda Albrecht slišal za spopad pri Vašinju, je poslal svojega deželnega kapetana Hermana von Landenberga na Koroško, da bi opustošil grofijo Vovbre. Tudi posestim v Savinski dolini ni bilo prizanešeno. Grof Ulrik se je zdaj bal za svoje življenje in življenje svoje žene ter svojih podložnikov. V tem nujnem primeru se je obrnil na svojega sorodnika grofa Friderika Ortenburškega, ki je bil v sorodu z vojvodo Majnhardom in vojvodo Albrechtom oziroma je bil z obema v svaštvu. Ta je lahko posredoval pri poravnalni pogodbi (mirovni pogodbi) med cesarskimi knezi, salzburškim nadškofom in bavarskimi, avstrijskimi in koroškimi vojvodami, nakar je bil vojvoda Ludvik izpuščen. Grof Ulrik uradno ni bil vključen v pogodbo, vendar se je moral konec maja 1293 na Dunaju pojaviti pred vojvodo Albrechtom, ki mu je napovedal nadaljnjo usodo: Ulrik mu je moral v zastavo odstopiti vse svoje gradove, znova in takoj obljubiti svojo zvestobo vojvodi iti v hišni pripor z ženo na Dunajskem Novem mestu. Na leto je kot preživnino prejemal 1000 dunajskih fenigov. Grofica Neža (Agnes) je le kratek čas preživela v izgnanstvu, umrla je leta 1295 v starosti 44 let. Grof Ulrik je bil zdaj zlomljen mož. Po dveh letih zapora se je lahko vrnil na Koroško. Kasneje najdemo v njegovi lasti ali v lasti njegovih otrok: [[Grad Pliberk|Pliberk]] (Bleiburg), [[Grad Guštanj|Guštanj]] (Gutenstein), [[Grad Rebrca|Rebrca]] (Rechberg), [[Železna Kaplja]] (Kappel), [[Grad Vovbre|Vovbre]] (Heunburg), [[Grad Spodnje Trušnje|Spodnje Trušnje]] (Niedertrixen), [[Grad Mannsberg|Mannsberg]] in [[Grad Dravograd|Dravograd]] (Drauburg) na Koroškem, [[Celjski grad|Celje]], [[Grad Mozirje|Mozirje]] (Prassberg), [[Grad Šoštanj|Šoštanj]] (Schönstein), [[Grad Forhtenek|Forhteneck]] (pri Šoštanju), [[Grad Turn pri Velenju|Turn]], [[Grad Žlemberk|Žlemberk]] (Smielenburg) na Spodnjem Štajerskem, [[Grad Offenburg|Offenburg]], posesti na Zgornjem Štajerskem in Suha (zahodno od Kranja) in Lesce na Kranjskem. V nasprotju s tem je [[Grad Žebnik|Žebnik]] (Siebeneck) (blizu Radeč na Spodnjem Kranjskem) ostal v posesti Habsburžanov. === Starost === Leta 1299 je grof Ulrik Vovbrški posredoval v sporu med vojvodo Rudolfom I. Češkim, najstarejšim sinom kralja Albrechta (od leta 1298), in Henrikom von Wildhausom glede gradu Mautenberg. Leta 1304 je grof Ulrik skupaj z vojvodo Rudolfom sodeloval v pohodu proti češkemu kralju Vencel III. Češki. Leta 1306 so grof Ulrik Vovbrški in njegov zet svobodnjak [[Ulrik II. Žovneški]] in številni koroški plemiči spremljali koroškega vojvodo Henrika Koroškega na njegovo poroko v [[Praga|Prago]]. Leto smrti grofa Ulrika naj bi bilo 1308; pokopan pa ni v družinski grobnici v samostanu v Gornjem gradu ampak v Grebinju v Grebinjskem Kloštru. == Potomci == Ulrik je bil poročen z Nežo († 1295), hčerko mejnega grofa Badenskega [[Herman VI. (Badenski)|Hermana Badenskega]] in [[Gertruda Babenberška|Gertrude Babenberške]]; v zakonu so se jima rodili naslednji otroci: *Friderik († 1316/17), odvetnik (Vogt) [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Beneditinskemu samostanu v Gornjem gradu]], ∞ Adelajda († 1312–1317), ?hči Konrada [[Auffenstein]]skega *Herman († 1322, '''Izumrtje rodbine'''), ∞ Elizabeta, hči [[Goriški grofje|Albert III. Goriški]] *Margareta († 8. december 1308), ∞ I. [[Liutpold III. Žovneški]] († 1286), ∞ II. ∞ 2) 1288 [[Ulrik IV. Pfanberški]] († 1311/18) *Elizabeta († po 1357 brez otrok) ∞ 1) Herman Pfanberški, ∞ 2) po 1297 Henrik von Hohenlohe († po 1327) *Katarina († po 1315), ∞ [[Ulrik II. Žovneški]] († med 1314 in 1318) == Literatura == * Karlmann Tangl: ''Die Grafen von Heunburg. II. Abteilung. Von 1249–1322.'' In: ''Archiv für Kunde österreichischer Geschichts-Quellen.'' Hrsg. von der zur Pflege vaterländischer Geschichte aufgestellten Kommission der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften. Band 25. Verlag der k.-k. Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1860. == Sklici == [[Kategorija:Vovbržani]] j6jaueh3y5l1x31qrebmmoth081u1y0 0 488122 5737100 5705329 2022-08-20T07:12:46Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka |name = Raša |image = Zaljev Raše Istra.jpg |image_caption = Ustje reke Raše in Raški zaliv |source1 =pri kraju [[Paz]] {{coord|45|12|N|14|03|E|region:HR|display=inline,title}} |basin_countries = [[Hrvaška]] | length = 23 km |source1_elevation = 300 m |mouth = [[Raški zaliv]] | mouth_location = [[Jadransko morje]] | mouth_coordinates = |basin_size = 279 km<sup>2</sup> |tributaries_right = Karbuna |tributaries_left = [[Krapanski Potok]] |map=}} Reka '''Raša''' ({{lang-la|'''Arsia flumen'''}}, italijansko: {{lang|it|'''Arsa'''}}) v hrvaškem delu [[Istra|Istre]] je največja reka v [[Istrska županija|Istrski županiji]]. Po dolžini meri 23 km, njeno [[porečje]] pa se razprostira na 279 [[km2]].<ref name=sabor>{{cite web | url = http://www.sabor.hr/fgs.axd?id=4321 | language = hr | title = Karakteristike značajnijih vodotoka | work = Vodnogospodarska osnova Hrvatske - Strategija upravljanja vodama | date = | publisher = [[Croatian Parliament]] | accessdate = 2011-12-18 }}</ref> Njen izliv ali ustje v dolgi Raški zaliv/Porto d'Arsia, ima značilnosti [[Rias|riasa]], tj. zaliva, ki je nastal z delno potopitvijo rečne doline. Reka Raša izvira blizu kraja [[Pićan]] in teče proti jugu po dolini z visokimi obronki, ki se spušča v [[Jadransko morje]].<ref>[http://www.istrien-region.de/images/istrien-sud.JPG Map].</ref> Čeprav je reka kratka po dolžini, je imela zgodovinsko precejšen pomen kot mejna reka med regijami.<ref>[http://www.lib.utexas.edu/maps/historical/shepherd_1911/shepherd-c-026-027.jpg Shepherd, William. ''Historical Atlas''. New York: Henry Holt and Company, 1911: "Ancient Italy, Northern Part"]</ref> == Mejna reka == Arsia, kot je bila imenovana v latinščini, je v rimskem času predstavljala mejo med [[Histri]], ki so živeli zahodno od njenih bregov, in [[Liburni]] na vzhodno stran od reke,<ref name="Istrianet">{{cite web|url=http://www.istrianet.org/istria/towns/rasa/river-rasa.htm|title=The Town and River Raša [Arsia]|work=Extract from Marijan Milevoj, Postcards from Labin / Kartulini z Labinscini (Postcards from Labin), English tr. by Valter Kvalić, Naklada Matthias (Labin, 1997), pp. 59–66|publisher=istrianet.org|accessdate=2009-07-02|url-status=dead|archiveurl=https://archive.is/20070616000313/http://www.istrianet.org/istria/towns/rasa/river-rasa.htm|archivedate=2007-06-16|quote= [[Florus]] v ''Epitome'' Livija, knjiga II.5 se omenjajo [[Liburni]] ali [[Iliri]] (ki pa med njimi ne razločuje), ki živijo ob vznožju zadnjih obronkov Alp, med rekama Rošo/Arsia in Titiusom, katerih območje poselitve se razteza daleč ob Jadranski obali.}}</ref> z [[Japodi]] v dolinah v notranjosti.<ref>William Smith, ''A New Classical Dictionary of Greek and Roman Biography, Mythology and Geography'', (New York, 1880) ''s.v.'' "Illyricum".</ref> Ko so Rimljani pokorili bojevite in piratske Histre leta 177 pr.n.š., je reka Arsia dobila vlogo ''[[Limes|limesa]]'' Rimskega ozemlja v obalni Istri za več generacij, vse dokler ni bilo območje med Rašo/Arsia in najsevernejšimi postojankami Rimljanov v Iliriji zapolnjeno leta 129;<ref>H. H. Scullard, ''A History of the Roman World, 753 to 146 BC'' 3rd ed. 1961, p. 296.</ref> nakar je dolgo časa ločevala [[Rimska Italija|Italsko Regio X, Benečijo in Istro]], od [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirika]], skladno z razdelitvijo, ki jo je potrdil rimski cesar [[Gaj Avgust Oktavijan]].<ref>Meja [[Cisalpska Galija|Cisalpske Galije]] je bila po [[Plinij starejši|Pliniju]] določena na reki Raši/Arsia, kot tudi v geografskem tekstu ''[[Dimensuratio provinciarum]]'' in ''[[Divisio orbis terrarum]]'', kot izpostavlja [[Claude Nicolet]] v svoji ''Sfera, geografija in politika v zgodnji dobi Rimskega cesarstva'', 1991, str. 106; [http://www.lib.utexas.edu/maps/historical/shepherd_1911/shepherd-c-042-043.jpg Shepherd, William. ''Zgodovinski Atlas''. New York: Henry Holt and Company, 1911: "Rimsko cesarstvo okoli leta 395: Škofije v Italiji: 1. Benečija in Istra, 11. Dalmacija"].</ref> Irski menih in geograf iz 8. stoletja [[Dicuil]], je na osnovi svojih latinskih virov v geografskem povzetku ''De mensura Orbis terrae'', postavil severnovzhodne meje Italije na ''flumen Arsia''.<ref>1.8. "''Jtalia<!--Jtalia in original--> finitur... a Septentrione, mari Adriatico et flumine Arsia''" (Dicuil, ''Dicvili Liber de mensura orbis terrae'' [[Gustav Parthey]], ed., (1870:8).</ref> [[Rimska cesta]] [[Via Flavia]], ki je vodila iz Trsta (Tergeste) v Istro, se je končala na mostu, ki prečka Rašo/Arsia; nato se je nadaljevala v [[Dalmacija|Dalmacijo]] kot lokalna cesta, ki se je povezala z [[Via Gemina]]. V prvi polovici 10. stoletja je hrvaški kralj [[Tomislav]] vladal svoji državi, ki se je raztezala od Jadrana do reke [[Drava|Drave]], in od reke Raše, kot se slovansko/hrvaško danes imenuje Arsia, do reke [[Drina|Drine]].<ref name="Istrianet"/><ref>Glej [[Tomislav]]; primerjaj [http://www.lib.utexas.edu/maps/historical/shepherd_1911/shepherd-c-064.jpg Shepherd, William. ''Zgodovinski Atlas''. New York: Henry Holt and Company, 1911: "Italija okoli 1050"] vzhodna meja [[Mejna grofija Istra|Istrske marke]] na reki Raša.</ref> V 13. stoletju je bilo ozemlje na vzhodni strani reke Raše v upravi [[Goriški grofje|Goriških grofov]], na zahodni strani pa so vladali [[Oglejski patriarhat|Oglejski patriarhi]].<ref name="Istrianet"/> Po stoletjih Beneške vladavine celotni Istri do reke Raša,<ref>Glej npr. Vzhodno mejo Beneškega ozemlja (zeleno) v [http://www.lib.utexas.edu/maps/historical/shepherd_1911/shepherd-c-078-079.jpg Shepherd, William. ''Zgodovinski Atlas''. New York: Henry Holt and Company, 1911: "Centralna Evropa leta 1378"]; Goriška (sivo) označuje pripadnost "Goriški grofiji."</ref> je reka Raša postala meja med [[Italijansko kraljestvo|Napoleonovo kraljevino Italijo]] in [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]];<ref name="Istrianet"/><ref>[http://www.lib.utexas.edu/maps/historical/shepherd_1911/shepherd-c-150-151.jpg Shepherd, William. ''Zgodovinski Atlas''. New York: Henry Holt and Company, 1911: "Nemčija in Italija leta 1806"].</ref> po Napoleonovem padcu pa je Avstrija dobila celotno Istro in reka Raša je postala le meja med dvema avstrijskima provincama. == Opis povodja == Reka Raša nastane pri združitvi Krbunskega in Vlaškega potoka pri kraju Potpićan, na jugu Pićanskega polja. Porečje Raše je zelo kompleksno <ref name="Rasa1">[http://www.istra-istria.hr/index.php?id=263] Istrska županija, Zemljepisni podatki</ref>. Najsevernejši pritok je Letajski potok, ki izvira južno od kraja [[Grad Paz|Paz]] na višini okoli 300 m nad morjem in ki v svojem toki prejme več hudournikov. Gradinski in Krbunski potok, ki skupaj z Letajskim tvorijo Vlaški potok se stekajo na nadmorski višini 50 m. Desni pritoki so Grajanski, Gologoriški in Šviški potok, ki skupno tvorijo Krbunski potok. Od mesta imenovanega Pićanski dolnji log Raša priteče v Raški kanjon, ki je visok do 300 m in pri dnu širok 100 - 300 m ter dolg okoli 19 km. Dva kilometra pred izlivom reka prejme še levi pritok Krapanski potok, ki izvira pri Labinu. Na desnih pritokih se hajajo trije zanimivi slapovi: * Benkovski slap, pri kraju Most Pićan na Grajanskem potoku, višina okoli 16 m, * Slap Sopot, pri vasi Floričići na Šviškem potoku, višina 8 m, * Gologoriški slap (3 m) in jezero pri zaselku Lukačići. Reka Raša se izliva v morje v Raškem zalivu, ki je pravzaprav od morja potopljen del doline Raše <ref>[http://www.istrapedia.hr/hrv/819/rasa-rijeka/istra-a-z/] S. Božićević, R. Matijašić: Istrapedia, Raša, rijeka</ref>. Zaliv je dolg 12 km, širok tudi do 1 km. [[Slika:Ušće Raše.jpg|mini|400px|center|Izliv reke Raše v Raški zaliv]] == Sklici == {{Reflist|2}} {{Hidrografija Hrvaške}} [[Kategorija:Reke na Hrvaškem]] [[Kategorija:Istrska županija]] 7ieea4xxl1s4nkurbm5bhuxk3a2e8bq 0 488130 5736790 5572631 2022-08-20T06:43:44Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Image:Rubens - Judgement of Paris.jpg|thumb|300px|''[[Parisova sodba (Rubens)|Parisova sodba]]'', [[Peter Paul Rubens]], c. 1636 ([[Narodna galerija, London]])]] [[File:Golden Apple of Discord by Jacob Jordaens.jpg|thumb|300px|''Zlato jabolko razdora'', [[Jacob Jordaens]]]] '''Parisova sodba''' je zgodba iz [[grška mitologija|grške mitologije]], ki je bila eden od dogodkov, ki so privedli do [[trojanska vojna|trojanske vojne]] in (v nekoliko poznejših različicah zgodbe) do [[Ustanovitev Rima|ustanovitve Rima]].<ref>{{cite web| first=Jimmy | last=Joe |title=Trojan War - Judgement of Paris|url=https://www.timelessmyths.com/classical/trojanwar.html#Judgement| publisher=Timeless Myths (Classical Mythology) |accessdate=13 December 2019}}</ref> == Viri epizode == Kot pri mnogih mitoloških pripovedih se tudi pri tej podrobnosti razlikujejo glede na vir. Kratko namigovanje na sodbo v ''[[Iliada|Iliadi]]'' (24.25–30) kaže, da je bila epizoda, ki je sprožila vsa nadaljna dejanja, občinstvu že znana; popolnejša različica je bila opisana v ''Kipriji'' (grško Κύπρια ''Kúpria''; latinsko ''Cypria''), epska pesem starogrške književnosti, ki je bila pripisana Stazinu in je bila v klasični antiki precej znana <ref>Herodot (ii.117) refers to it.</ref>, zapisana v epskih heksametrskih verzih je povedala vso zgodovino trojanske vojne. Kasnejši pisatelji [[Ovid]] (''Heroides'' 16.71ff, 149–152 in 5.35f), [[Lukijan]] (''Dialogi bogov'' 20), Pseudo-Apolodor (''Bibliotheca'', E.3.2) in Higin (''Fabulae'' 92) pripovedujejo zgodbo skeptično, ironično ali popularizirajo program. Brez besed se je pojavil na slonokoščeni in zlati zavetni skrinji tirana Kipsela iz 7. stoletja pred našim štetjem v Olimpiji, ki ga je [[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]] opisal kot prikaz: {{citatni blok|... Hermes pripelje do Aleksandra [tj. Paris], sina Priama, boginje, o katerih lepoti naj presodi, na njih pa je napis: Tukaj je Hermes, ki kaže Aleksandru, da lahko razsoja o njihovi lepoti, Hera, Atena in Afrodita.<ref>Pausanias, ''Description of Greece'', [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Paus.+5.19.5 5.19.5].</ref>}} Slikarji [[rdečefiguralni dekorativni slog|rdečefiguralne]] keramike so to temo obravnavali že v 6. stoletju pred našim štetjem<ref>Kerenyi, fig. 68.</ref> in je ostala priljubljena v [[Starogrška umetnost|grški]] in [[rimska umetnost|rimski umetnosti]], preden je v [[Renesančna umetnost|renesansi]] postala pomemben motiv kot priložnost za prikaz treh čudovitih golih žensk. == Mitska pripoved == Zapisano je<ref>A synthesized account drawn from several cited sources is offered by Kerenyi, "Chapter VII, The Prelude to the Trojan War", especially pp. 312&ndash;314.</ref>, da je [[Zevs]] priredil banket v počastitev poroke [[Pelej]]a in [[Tetida (mitodologija)|Tetide]] (Ahilova starša). Vendar [[Erida (mitologija)|Erida]], boginja razdora, ni bila povabljena, saj so verjeli, da bi zabavo naredila vsem neprijetno. Jezna zaradi tega je Erida na praznovanje prispela z zlatim jabolkom iz vrta [[Hesperide|Hesperid]], ki ga je kot nagrado za lepoto vrgla v dogajanje.<ref>Bibliotheca (Pseudo-Apollodorus) [http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0548.tlg002.perseus-eng1:e.3.2 E.3.2]</ref> Po nekaterih kasnejših različicah je bil na jabolku napis καλλίστῃ (kallistēi, 'za najbolj pošteno').<ref>{{cite web| first=Aaron | last=Atsma |title=THE JUDGEMENT OF PARIS|url=http://www.theoi.com/Olympios/JudgementParis.html| publisher=Theoi Project |accessdate=13 December 2019}}</ref> Jabolko so zahtevale tri boginje: [[Hera]], [[Atena]] in [[Afrodita]]. Zevsa so prosili, naj presodi, katera izmed njih je pravičnejša in na koncu je sam, nerad pristal na kakršno koli trditev, izjavil, da bo o njih sodil trojanski smrtnik Paris, saj je nedavno dokazal svojo zgledno pravičnost na tekmovanju, v katerem je [[Ares]] v obliki bika premagal Parisovega lastnega bika in pastir-princ je brez oklevanja podelil nagrado bogu. [[File:Botticelli-Juicio-de-Paris.jpg|thumb|300px|[[Sandro Botticelli]], c. 1485–1488. To je ena redkih različic, v kateri so vse tri boginje popolnoma oblečene..]] Tako se je zgodilo, da so se tri kandidatke z vodnikom Hermesom kopale v spomladanskih [[Rimski koledar|idah]], nato pa se v nekem trenutku, ki je bistvo zgodbe, soočile s Parisom na gori Ida. Potem ko Parisu ni uspelo presoditi njihove lepote v oblačilih, so se tri boginje slekle do golega, da bi ga prepričale v svojo vrednost. Medtem ko jih je Paris ogledoval, ga je vsaka poskušala podkupiti s svojimi zmožnostmi; Hera mu je ponudila bogastvo in oblast, Atena je ponudila modrost in vojno slavo, Afrodita, ki je imela [[Harite]] in [[Hore]], da je svoje čare okrepila z rožami in pesmijo (po odlomku ''Kiprije'', ki ga je citiral Atenagor Atenski), mu je ponudila najlepšo smrtnico za ženo ([[Evripid]], ''Andromache'', l. 284, ''Helena'', l. 676). To je bila [[Helena (mitologija)|Helena]] iz [[Antična Šparta|Šparte]], žena grškega kralja [[Menelaj]]a. Paris je sprejel Afroditino darilo in ji podelil jabolko ter z njeno pomočjo ugrabil Heleno in jo odpeljal v [[Troja|Trojo]]. S tem si je nakopal sovraštvo Grkov in še posebej Here. Odprava Grkov, da bi Heleno odpeljala od Parisa in iz Troje, je mitološka osnova trojanske vojne. Zgodba o Parisovi sodbi je umetnikom seveda ponudila priložnost, da upodobijo nekakšno lepotno tekmovanje med tremi čudovitimi ženskimi akti, a mit, vsaj od Evripida, bolj zadeva izbiro med darili, ki jih uteleša vsaka boginja. Podkupnina je ironična in pozna sestavina. [[File:Joachim Wtewael - The Judgment of Paris (1615).jpg|thumb|left|220px|[[Joachim Wtewael]], c. 1615, s poročno pojedino bogov v ozadju]] Po tradiciji, ki jo je predlagal Alfred J. Van Windekens, [10] je bila objektivno najlepša Hera res najlepša, ne Afrodita. Vendar pa je bila Hera med drugim boginja zakonskega reda in zajetih žena. Pogosto so jo upodabljali kot Zevsovo ljubosumno ženo, ki ji je pogosto ušel, ko jo je varal z drugimi ženskami, smrtnimi in nesmrtnimi. V mislih je imela zvestobo in čistost in je bila previdna, bila je skromna, ko jo je ogledoval Paris. Afrodita, čeprav ni bila objektivno lepa kot Hera, je bila boginja spolnosti in je bila pred njim brez sramu bolj privlačna in očarljiva. Tako ji je uspelo spodbuditi Parisa, da jo je ocenil kot najbolj pravično. Lepota Atene se v mitih le redko komentira, morda zato, ker so jo Grki držali kot nespolno bitje, ki je sposobno 'premagati' svoje 'ženske šibkosti', da bi postala tako modra in nadarjena v vojni (Grki so obe lastnosti obravnavali kot moško domeno). Zaradi besa zaradi izgube se pridruži Grkom v bitki proti Parisovim Trojancem, ki je ključni dogodek v prelomni točki vojne. == V post-klasični umetnosti == [[File:Hans Rottenhammer - The Judgement of Paris (oil on copper).jpg|thumb|[[Hans Rottenhammer]], c. 1600]] Tema je postala priljubljena v umetnosti od poznega srednjega veka naprej. Vse tri boginje so bile po navadi prikazane legendarno gole, čeprav je v antični umetnosti gola vedno prikazana samo Afrodita. Priložnost za tri gole ženske je bila velik del privlačnosti motiva. Pojavil se je v [[iluminiran rokopis|iluminiranih rokopisih]] in je bil priljubljen v dekorativni umetnosti, vključno z italijanskimi risbami iz 15. stoletja in drugimi deli v [[majolika|majoliki]] in na ''cassone'' (skrinja). Kot predmet za [[Slikarsko stojalo|štafelaj]]ne slike je bil bolj pogost v severni Evropi, čeprav je [[Marcantonio Raimondi]]jeva gravura okoli leta 1515, narejena verjetno na podlagi [[Raffaello Santi|Rafaelove]] risbe in z uporabo kompozicije iz rimskega [[sarkofag]]a, bila zelo vpliven motiv, zaradi česar je bila Parisova frigijska kapica v večini poznejših različic atribut.<ref>Bull, pp. 345–47</ref> Temo je velikokrat (menda 23 krat) naslikal [[Lucas Cranach starejši]], še posebej privlačna pa je bila za severnjaške [[manierizem|manieristične]] slikarje. [[Peter Paul Rubens|Rubens]] je na različnih točkah svoje kariere naslikal več kompozicij. [[Antoine Watteau|Watteau]] in [[Angelica Kauffman]] sta bila med umetniki, ki sta temo naslikala v 18. stoletju. ''Parisovo sodbo'' so pogosto risali akademski umetniki iz 19. stoletja, manj pogosto pa njihovi naprednejši sodobniki, kot sta [[Auguste Renoir]] in [[Paul Cézanne]]. Poznejši umetniki, ki so to temo slikali, so André Lhote, Enrique Simonet (El Juicio de Paris 1904) in [[Salvador Dalí]]. Tudi Ivo Saliger (1939), Adolf Ziegler (1939) in Joseph Thorak (1941) so s klasičnim mitom propagirali nemško prenovo v nacističnem obdobju.<ref>{{cite web |title=Nazi Art|url=https://www.studyblue.com/notes/note/n/nazi-art/deck/21857456| publisher=StudyBlue Inc. |accessdate=13 December 2019}}</ref> == Galerija == ===Slike=== <gallery class="center"> File:Niklaus Manuel Deutsch 002.jpg|[[Niklaus Manuel]], c. 1520 File:Lucas Cranach the Elder - Judgment of Paris.jpg|[[Lucas Cranach starejši]], c. 1530 File:El juicio de Paris-El jui de Paris-Joan de Joanes.jpg|Joan de Joanes, okoli 1523-1579 File:Frans Floris - The Judgment of Paris - WGA07945.jpg|[[Frans Floris]], ok. 1548 File:Frans Floris - The Judgment of Paris - WGA7946.jpg|Frans Floris, ok. 1550s File:Gillis Coignet (Attr.) - The judgement of Paris.jpg|[[Gillis Coignet]], 1563-1599 File:Aachen Le jugement de Paris.jpg|[[Hans von Aachen]], c. 1588 File:The Judgement of Paris.jpg|Hendrick van Balen starejši, c. 1599 File:The Judgment of Paris - Jacob Jordaens.jpg|[[Jacob Jordaens]], 1620-1625 File:Peter Paul Rubens - The Judgment of Paris - WGA20307.jpg|[[Peter Paul Rubens]], c. 1625 File:Peter Paul Rubens 115.jpg|Peter Paul Rubens, c. 1638 File:Claude Lorrain (1600 - 1682), The Judgment of Paris, 1645-1646, oil on canvas. National Gallery of Art, Washingto.jpg|[[Claude Lorrain]], c. 1645-1646 File:Carel van Savoyen - The judgement of Paris.jpg|[[Carel van Savoyen]], c. 1650-1660 File:Luca Giordano - Judgment of Paris - WGA9011.jpg|[[Luca Giordano]], med 1681-1683 File:The Judgement of Paris by Adriaen van der Werff.jpg|[[Adriaen van der Werff]], c. 1716 File:Anton Raphael Mengs 001.jpg|[[Anton Raphael Mengs]], c. 1757 File:Angelica Kauffman - El juicio de Paris.jpg|[[Angelica Kauffman]], c. 1770-1797 File:François-Xavier Fabre - The Judgment of Paris.jpg|[[François-Xavier Fabre]], c. 1808 File:Guillaume Guillon Lethière - The Judgment of Paris.jpg|[[Guillaume Guillon Lethière]], c. 1812 File:Joseph Hauber Das Urteil d Paris (1).jpg|Joseph Hauber, c. 1819 File:Le Jugement de Pâris, par Paul Cézanne.jpg|[[Paul Cézanne]], c. 1862-1864 File:Anselm Feuerbach - Das Urteil des Paris.jpg|[[Anselm Feuerbach]], c. 1869-1870 File:Eduard Lebiedzki Urteil des Paris.jpg|Eduard Lebiedzki, c. by 1906 File:Pierre-Auguste Renoir 150.jpg|Renoir, 1908–1910 File:Eduard Veith Urteil des Paris.jpg|Eduard Veith, c. by 1925 </gallery> ===Mozaïki=== <gallery class="center"> File:P1170845_Louvre_jugement_de_P%C3%A2ris_Ma3443_rwk.jpg|Neznan, 115–150 AD, Louvre (Ma 3443) File:Détail_de_la_mosaïque_de_sol_dite_le_Jugement_de_Pâris_04.jpg| Neznan, 115–150 AD, detajl, Louvre (Ma 3443) </gallery> ===Kipi in gravure=== <gallery class="center"> File:Mirror Judgement of Paris Louvre Bj1734.jpg| Etruščansko bronasto ogledalo, 4.-3. st. pr. n. št., Louvre File:Marcantonio Raimondi d'après Raphaël, « Le jugement de Pâris ».jpg|Marcantonio Raimondi po Rafaelu, c. 1510-20 File:Hering Urteil des Paris um 1529.jpg|Dorman Hering, c. 1529 File:Willem Isaacsz. van Swanenburg - The Judgment of Paris - WGA21988.jpg|Willem Isaacsz Swanenburg, c. 1609 File:Julgamento-de-páris.jpg|Capodimonte porcelan, Kapitolski muzeji, [[Rim]] File:Nymphenburg Paris Venus Juno Minerva-1.jpg|Landolin Ohmacht, 1804–07 </gallery> == Kallistēi == '''''Kallistēi''''' je starogrška beseda, ki jo je Erida vpisala v zlato jabolko razdora. V grščini je beseda καλλίστῃ (dajalnik ednine ženskega spola καλος, ''lep''). Njen pomen je lahko 'najbolj pošten'. '''Calliste''' (Καλλίστη; mod. ghrško '''Kallisti''') je tudi starodavno ime za otok [[Santorini|Thera]]. == Uporaba v diskordianizmu == Beseda ''Kallisti'' (novogrška), napisana na zlatem jabolku, je postala glavni simbol [[diskordianizem|diskordianizma]], postmodernistične religije. V nefiloloških besedilih (na primer diskordijskih) se beseda praviloma piše kot καλλιστι. Večina različic ''Principia Discordia'' ga dejansko piše kot καλλιχτι, vendar je to vsekakor napačno; v zaključku Loompanicsove izdaje ''Principia'' iz leta 1979 Gregory Hill pravi, da to zato, ker na IBM-ovem pisalnem stroju niso vse grške črke ujemale z latinskimi in ni poznal dovolj črk, da bi odkril napako. Ker Zevs ni povabil Eride, se v discordijski mitologiji imenuje ''Izvirno neupoštevanje''.<ref>{{cite web|title=Principia Discordia|url=https://principiadiscordia.com/| publisher=Discordian Society |accessdate=10 May 2010}}</ref> == V popularni kulturi == Zgodba je osnova opere ''Parisova sodba'' z libretom Williama Congreveja, ki so jo v Londonu 1700–1701 uglasbili štirje skladatelji. Thomas Arne je leta 1742 za isti libreto sestavil zelo uspešno partituro. Opera ''Le Cinesi'' (Kitajke) [[Christoph Willibald Gluck|Christopha Willibalda Glucka]] (1754) se zaključi z baletom ''Parisova sodba'', ki se poje kot vokalni kvartet. V operi ''Adriana Lecouvreur'' Francesca Cilee iz leta 1902 je tudi baletna igra Parisova sodba. Zgodba je osnova zgodnje opere ''Il pomo d'oro'' v prologu in petih dejanjih italijanskega skladatelja Antonia Cestija z libretom Francesca Sbarre (1611-1668). Prvič je bila izvedena pred cesarskim dvorom v posebej zgrajenem gledališču na prostem na Dunaju leta 1668. Delo je bilo tako dolgo, da so ga morali uprizoriti v dveh dneh: Prolog, Prvi in Drugi del so bili 12. julija; tretji, četrti in peti del 14. julija. Uprizoritev je bila izjemna zaradi svoje veličastnosti (in stroškov). Oblikovalec Ludovico Ottavio Burnacini je zagotovil najmanj 24 scen, veliko priložnosti pa je bilo za spektakularne odrske stroje, vključno z brodolomi in propadajočimi stolpi. Po tej zgodbi je romanopisec Gore Vidal svojo knjigo iz leta 1952 poimenoval ''Parisova sodba''. ''Parisova sodba'' je bila burleska v muzikalu ''Zlato jabolko'' iz leta 1954. V njem so bile tri boginje ponižane na tri mestne ponudnice v zvezni državi Washington. Potujočega prodajalca Parisa prosijo, naj presodi torte, ki so jih pripravile za cerkveno družbo. Vsaka ženska (županova žena, šolarka in ženitna posrednica) se obrne na Parisa, ki izbere ženitno posrednico. Ta mu nato dostavi Heleno, ki pobegne z njim. ''Parisova sodba'' je predstavljena v televizijski mini seriji ''Helena Trojanska'' iz leta 2003. Dogodek je kratek, podkupnino pa ponujata le Hera in Afrodita. Vse tri boginje ostanejo popolnoma oblečene. Afrodita daje Parisu vizijo Helene, Helena pa vzajemno vizijo Parisa. V seriji ''Herkul: Legendarno potovanje'' je tekmovanje nekoliko spremenjeno z vstopom Afrodite in Atene, toda Artemida je tretja tekmovalka boginj namesto Here (tistemu, ki jo izbere, ponuja priložnost, da slovi kot velik bojevnik). Zlato jabolko je videti kot darilo Afrodite s sposobnostjo, da se katera koli smrtnica zaljubi v moškega, ki ga drži in naredi smrtnika in sorodno dušo, če se ga istočasno dotakneta. Druge glavne razlike poleg prisotnosti Artemide in vloge jabolka so dejstvo, da je Jolaj tisti, ki je sodnik, boginje pa v kopalkah in ne gole. == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Apollodorus, Apollodorus, The Library, with an English Translation by Sir James George Frazer, F.B.A., F.R.S. in 2 Volumes. Cambridge, Massachusetts, Harvard University Press; London, William Heinemann Ltd. 1921. Online version at the Perseus Digital Library. *Bull, Malcolm, The Mirror of the Gods, How Renaissance Artists Rediscovered the Pagan Gods, Oxford UP, 2005, ISBN 0-19-521923-6. *Kerényi, Carl, The Heroes of the Greeks, Thames and Hudson, London, 1959. *Pausanias, Pausanias Description of Greece with an English Translation by W.H.S. Jones, Litt.D., and H.A. Ormerod, M.A., in 4 Volumes. Cambridge, Massachusetts, Harvard University Press; London, William Heinemann Ltd. 1918. Online version at the Perseus Digital Library. ==Zunanje povezave== {{commons category|Judgement of Paris}} *[http://www.theoi.com/Olympios/JudgementParis.html The Judgment of Paris] *[https://www.gutenberg.org/ebooks/4928 Full-text of Bulfinch's Mythology] [[Kategorija:Grška mitologija]] cpufsfdengms3ni1n7nt3pqyqti0xfc 5737025 5736790 2022-08-20T07:09:33Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Image:Rubens - Judgement of Paris.jpg|thumb|300px|''[[Parisova sodba (Rubens)|Parisova sodba]]'', [[Peter Paul Rubens]], c. 1636 ([[Narodna galerija, London]])]] [[File:Golden Apple of Discord by Jacob Jordaens.jpg|thumb|300px|''Zlato jabolko razdora'', [[Jacob Jordaens]]]] '''Parisova sodba''' je zgodba iz [[grška mitologija|grške mitologije]], ki je bila eden od dogodkov, ki so privedli do [[trojanska vojna|trojanske vojne]] in (v nekoliko poznejših različicah zgodbe) do [[Ustanovitev Rima|ustanovitve Rima]].<ref>{{cite web| first=Jimmy | last=Joe |title=Trojan War - Judgement of Paris|url=https://www.timelessmyths.com/classical/trojanwar.html#Judgement| publisher=Timeless Myths (Classical Mythology) |accessdate=13 December 2019}}</ref> == Viri epizode == Kot pri mnogih mitoloških pripovedih se tudi pri tej podrobnosti razlikujejo glede na vir. Kratko namigovanje na sodbo v ''[[Iliada|Iliadi]]'' (24.25–30) kaže, da je bila epizoda, ki je sprožila vsa nadaljnja dejanja, občinstvu že znana; popolnejša različica je bila opisana v ''Kipriji'' (grško Κύπρια ''Kúpria''; latinsko ''Cypria''), epska pesem starogrške književnosti, ki je bila pripisana Stazinu in je bila v klasični antiki precej znana <ref>Herodot (ii.117) refers to it.</ref>, zapisana v epskih heksametrskih verzih je povedala vso zgodovino trojanske vojne. Kasnejši pisatelji [[Ovid]] (''Heroides'' 16.71ff, 149–152 in 5.35f), [[Lukijan]] (''Dialogi bogov'' 20), Pseudo-Apolodor (''Bibliotheca'', E.3.2) in Higin (''Fabulae'' 92) pripovedujejo zgodbo skeptično, ironično ali popularizirajo program. Brez besed se je pojavil na slonokoščeni in zlati zavetni skrinji tirana Kipsela iz 7. stoletja pred našim štetjem v Olimpiji, ki ga je [[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]] opisal kot prikaz: {{citatni blok|... Hermes pripelje do Aleksandra [tj. Paris], sina Priama, boginje, o katerih lepoti naj presodi, na njih pa je napis: Tukaj je Hermes, ki kaže Aleksandru, da lahko razsoja o njihovi lepoti, Hera, Atena in Afrodita.<ref>Pausanias, ''Description of Greece'', [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Paus.+5.19.5 5.19.5].</ref>}} Slikarji [[rdečefiguralni dekorativni slog|rdečefiguralne]] keramike so to temo obravnavali že v 6. stoletju pred našim štetjem<ref>Kerenyi, fig. 68.</ref> in je ostala priljubljena v [[Starogrška umetnost|grški]] in [[rimska umetnost|rimski umetnosti]], preden je v [[Renesančna umetnost|renesansi]] postala pomemben motiv kot priložnost za prikaz treh čudovitih golih žensk. == Mitska pripoved == Zapisano je<ref>A synthesized account drawn from several cited sources is offered by Kerenyi, "Chapter VII, The Prelude to the Trojan War", especially pp. 312&ndash;314.</ref>, da je [[Zevs]] priredil banket v počastitev poroke [[Pelej]]a in [[Tetida (mitodologija)|Tetide]] (Ahilova starša). Vendar [[Erida (mitologija)|Erida]], boginja razdora, ni bila povabljena, saj so verjeli, da bi zabavo naredila vsem neprijetno. Jezna zaradi tega je Erida na praznovanje prispela z zlatim jabolkom iz vrta [[Hesperide|Hesperid]], ki ga je kot nagrado za lepoto vrgla v dogajanje.<ref>Bibliotheca (Pseudo-Apollodorus) [http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0548.tlg002.perseus-eng1:e.3.2 E.3.2]</ref> Po nekaterih kasnejših različicah je bil na jabolku napis καλλίστῃ (kallistēi, 'za najbolj pošteno').<ref>{{cite web| first=Aaron | last=Atsma |title=THE JUDGEMENT OF PARIS|url=http://www.theoi.com/Olympios/JudgementParis.html| publisher=Theoi Project |accessdate=13 December 2019}}</ref> Jabolko so zahtevale tri boginje: [[Hera]], [[Atena]] in [[Afrodita]]. Zevsa so prosili, naj presodi, katera izmed njih je pravičnejša in na koncu je sam, nerad pristal na kakršno koli trditev, izjavil, da bo o njih sodil trojanski smrtnik Paris, saj je nedavno dokazal svojo zgledno pravičnost na tekmovanju, v katerem je [[Ares]] v obliki bika premagal Parisovega lastnega bika in pastir-princ je brez oklevanja podelil nagrado bogu. [[File:Botticelli-Juicio-de-Paris.jpg|thumb|300px|[[Sandro Botticelli]], c. 1485–1488. To je ena redkih različic, v kateri so vse tri boginje popolnoma oblečene..]] Tako se je zgodilo, da so se tri kandidatke z vodnikom Hermesom kopale v spomladanskih [[Rimski koledar|idah]], nato pa se v nekem trenutku, ki je bistvo zgodbe, soočile s Parisom na gori Ida. Potem ko Parisu ni uspelo presoditi njihove lepote v oblačilih, so se tri boginje slekle do golega, da bi ga prepričale v svojo vrednost. Medtem ko jih je Paris ogledoval, ga je vsaka poskušala podkupiti s svojimi zmožnostmi; Hera mu je ponudila bogastvo in oblast, Atena je ponudila modrost in vojno slavo, Afrodita, ki je imela [[Harite]] in [[Hore]], da je svoje čare okrepila z rožami in pesmijo (po odlomku ''Kiprije'', ki ga je citiral Atenagor Atenski), mu je ponudila najlepšo smrtnico za ženo ([[Evripid]], ''Andromache'', l. 284, ''Helena'', l. 676). To je bila [[Helena (mitologija)|Helena]] iz [[Antična Šparta|Šparte]], žena grškega kralja [[Menelaj]]a. Paris je sprejel Afroditino darilo in ji podelil jabolko ter z njeno pomočjo ugrabil Heleno in jo odpeljal v [[Troja|Trojo]]. S tem si je nakopal sovraštvo Grkov in še posebej Here. Odprava Grkov, da bi Heleno odpeljala od Parisa in iz Troje, je mitološka osnova trojanske vojne. Zgodba o Parisovi sodbi je umetnikom seveda ponudila priložnost, da upodobijo nekakšno lepotno tekmovanje med tremi čudovitimi ženskimi akti, a mit, vsaj od Evripida, bolj zadeva izbiro med darili, ki jih uteleša vsaka boginja. Podkupnina je ironična in pozna sestavina. [[File:Joachim Wtewael - The Judgment of Paris (1615).jpg|thumb|left|220px|[[Joachim Wtewael]], c. 1615, s poročno pojedino bogov v ozadju]] Po tradiciji, ki jo je predlagal Alfred J. Van Windekens, [10] je bila objektivno najlepša Hera res najlepša, ne Afrodita. Vendar pa je bila Hera med drugim boginja zakonskega reda in zajetih žena. Pogosto so jo upodabljali kot Zevsovo ljubosumno ženo, ki ji je pogosto ušel, ko jo je varal z drugimi ženskami, smrtnimi in nesmrtnimi. V mislih je imela zvestobo in čistost in je bila previdna, bila je skromna, ko jo je ogledoval Paris. Afrodita, čeprav ni bila objektivno lepa kot Hera, je bila boginja spolnosti in je bila pred njim brez sramu bolj privlačna in očarljiva. Tako ji je uspelo spodbuditi Parisa, da jo je ocenil kot najbolj pravično. Lepota Atene se v mitih le redko komentira, morda zato, ker so jo Grki držali kot nespolno bitje, ki je sposobno 'premagati' svoje 'ženske šibkosti', da bi postala tako modra in nadarjena v vojni (Grki so obe lastnosti obravnavali kot moško domeno). Zaradi besa zaradi izgube se pridruži Grkom v bitki proti Parisovim Trojancem, ki je ključni dogodek v prelomni točki vojne. == V post-klasični umetnosti == [[File:Hans Rottenhammer - The Judgement of Paris (oil on copper).jpg|thumb|[[Hans Rottenhammer]], c. 1600]] Tema je postala priljubljena v umetnosti od poznega srednjega veka naprej. Vse tri boginje so bile po navadi prikazane legendarno gole, čeprav je v antični umetnosti gola vedno prikazana samo Afrodita. Priložnost za tri gole ženske je bila velik del privlačnosti motiva. Pojavil se je v [[iluminiran rokopis|iluminiranih rokopisih]] in je bil priljubljen v dekorativni umetnosti, vključno z italijanskimi risbami iz 15. stoletja in drugimi deli v [[majolika|majoliki]] in na ''cassone'' (skrinja). Kot predmet za [[Slikarsko stojalo|štafelaj]]ne slike je bil bolj pogost v severni Evropi, čeprav je [[Marcantonio Raimondi]]jeva gravura okoli leta 1515, narejena verjetno na podlagi [[Raffaello Santi|Rafaelove]] risbe in z uporabo kompozicije iz rimskega [[sarkofag]]a, bila zelo vpliven motiv, zaradi česar je bila Parisova frigijska kapica v večini poznejših različic atribut.<ref>Bull, pp. 345–47</ref> Temo je velikokrat (menda 23 krat) naslikal [[Lucas Cranach starejši]], še posebej privlačna pa je bila za severnjaške [[manierizem|manieristične]] slikarje. [[Peter Paul Rubens|Rubens]] je na različnih točkah svoje kariere naslikal več kompozicij. [[Antoine Watteau|Watteau]] in [[Angelica Kauffman]] sta bila med umetniki, ki sta temo naslikala v 18. stoletju. ''Parisovo sodbo'' so pogosto risali akademski umetniki iz 19. stoletja, manj pogosto pa njihovi naprednejši sodobniki, kot sta [[Auguste Renoir]] in [[Paul Cézanne]]. Poznejši umetniki, ki so to temo slikali, so André Lhote, Enrique Simonet (El Juicio de Paris 1904) in [[Salvador Dalí]]. Tudi Ivo Saliger (1939), Adolf Ziegler (1939) in Joseph Thorak (1941) so s klasičnim mitom propagirali nemško prenovo v nacističnem obdobju.<ref>{{cite web |title=Nazi Art|url=https://www.studyblue.com/notes/note/n/nazi-art/deck/21857456| publisher=StudyBlue Inc. |accessdate=13 December 2019}}</ref> == Galerija == ===Slike=== <gallery class="center"> File:Niklaus Manuel Deutsch 002.jpg|[[Niklaus Manuel]], c. 1520 File:Lucas Cranach the Elder - Judgment of Paris.jpg|[[Lucas Cranach starejši]], c. 1530 File:El juicio de Paris-El jui de Paris-Joan de Joanes.jpg|Joan de Joanes, okoli 1523-1579 File:Frans Floris - The Judgment of Paris - WGA07945.jpg|[[Frans Floris]], ok. 1548 File:Frans Floris - The Judgment of Paris - WGA7946.jpg|Frans Floris, ok. 1550s File:Gillis Coignet (Attr.) - The judgement of Paris.jpg|[[Gillis Coignet]], 1563-1599 File:Aachen Le jugement de Paris.jpg|[[Hans von Aachen]], c. 1588 File:The Judgement of Paris.jpg|Hendrick van Balen starejši, c. 1599 File:The Judgment of Paris - Jacob Jordaens.jpg|[[Jacob Jordaens]], 1620-1625 File:Peter Paul Rubens - The Judgment of Paris - WGA20307.jpg|[[Peter Paul Rubens]], c. 1625 File:Peter Paul Rubens 115.jpg|Peter Paul Rubens, c. 1638 File:Claude Lorrain (1600 - 1682), The Judgment of Paris, 1645-1646, oil on canvas. National Gallery of Art, Washingto.jpg|[[Claude Lorrain]], c. 1645-1646 File:Carel van Savoyen - The judgement of Paris.jpg|[[Carel van Savoyen]], c. 1650-1660 File:Luca Giordano - Judgment of Paris - WGA9011.jpg|[[Luca Giordano]], med 1681-1683 File:The Judgement of Paris by Adriaen van der Werff.jpg|[[Adriaen van der Werff]], c. 1716 File:Anton Raphael Mengs 001.jpg|[[Anton Raphael Mengs]], c. 1757 File:Angelica Kauffman - El juicio de Paris.jpg|[[Angelica Kauffman]], c. 1770-1797 File:François-Xavier Fabre - The Judgment of Paris.jpg|[[François-Xavier Fabre]], c. 1808 File:Guillaume Guillon Lethière - The Judgment of Paris.jpg|[[Guillaume Guillon Lethière]], c. 1812 File:Joseph Hauber Das Urteil d Paris (1).jpg|Joseph Hauber, c. 1819 File:Le Jugement de Pâris, par Paul Cézanne.jpg|[[Paul Cézanne]], c. 1862-1864 File:Anselm Feuerbach - Das Urteil des Paris.jpg|[[Anselm Feuerbach]], c. 1869-1870 File:Eduard Lebiedzki Urteil des Paris.jpg|Eduard Lebiedzki, c. by 1906 File:Pierre-Auguste Renoir 150.jpg|Renoir, 1908–1910 File:Eduard Veith Urteil des Paris.jpg|Eduard Veith, c. by 1925 </gallery> ===Mozaïki=== <gallery class="center"> File:P1170845_Louvre_jugement_de_P%C3%A2ris_Ma3443_rwk.jpg|Neznan, 115–150 AD, Louvre (Ma 3443) File:Détail_de_la_mosaïque_de_sol_dite_le_Jugement_de_Pâris_04.jpg| Neznan, 115–150 AD, detajl, Louvre (Ma 3443) </gallery> ===Kipi in gravure=== <gallery class="center"> File:Mirror Judgement of Paris Louvre Bj1734.jpg| Etruščansko bronasto ogledalo, 4.-3. st. pr. n. št., Louvre File:Marcantonio Raimondi d'après Raphaël, « Le jugement de Pâris ».jpg|Marcantonio Raimondi po Rafaelu, c. 1510-20 File:Hering Urteil des Paris um 1529.jpg|Dorman Hering, c. 1529 File:Willem Isaacsz. van Swanenburg - The Judgment of Paris - WGA21988.jpg|Willem Isaacsz Swanenburg, c. 1609 File:Julgamento-de-páris.jpg|Capodimonte porcelan, Kapitolski muzeji, [[Rim]] File:Nymphenburg Paris Venus Juno Minerva-1.jpg|Landolin Ohmacht, 1804–07 </gallery> == Kallistēi == '''''Kallistēi''''' je starogrška beseda, ki jo je Erida vpisala v zlato jabolko razdora. V grščini je beseda καλλίστῃ (dajalnik ednine ženskega spola καλος, ''lep''). Njen pomen je lahko 'najbolj pošten'. '''Calliste''' (Καλλίστη; mod. ghrško '''Kallisti''') je tudi starodavno ime za otok [[Santorini|Thera]]. == Uporaba v diskordianizmu == Beseda ''Kallisti'' (novogrška), napisana na zlatem jabolku, je postala glavni simbol [[diskordianizem|diskordianizma]], postmodernistične religije. V nefiloloških besedilih (na primer diskordijskih) se beseda praviloma piše kot καλλιστι. Večina različic ''Principia Discordia'' ga dejansko piše kot καλλιχτι, vendar je to vsekakor napačno; v zaključku Loompanicsove izdaje ''Principia'' iz leta 1979 Gregory Hill pravi, da to zato, ker na IBM-ovem pisalnem stroju niso vse grške črke ujemale z latinskimi in ni poznal dovolj črk, da bi odkril napako. Ker Zevs ni povabil Eride, se v discordijski mitologiji imenuje ''Izvirno neupoštevanje''.<ref>{{cite web|title=Principia Discordia|url=https://principiadiscordia.com/| publisher=Discordian Society |accessdate=10 May 2010}}</ref> == V popularni kulturi == Zgodba je osnova opere ''Parisova sodba'' z libretom Williama Congreveja, ki so jo v Londonu 1700–1701 uglasbili štirje skladatelji. Thomas Arne je leta 1742 za isti libreto sestavil zelo uspešno partituro. Opera ''Le Cinesi'' (Kitajke) [[Christoph Willibald Gluck|Christopha Willibalda Glucka]] (1754) se zaključi z baletom ''Parisova sodba'', ki se poje kot vokalni kvartet. V operi ''Adriana Lecouvreur'' Francesca Cilee iz leta 1902 je tudi baletna igra Parisova sodba. Zgodba je osnova zgodnje opere ''Il pomo d'oro'' v prologu in petih dejanjih italijanskega skladatelja Antonia Cestija z libretom Francesca Sbarre (1611-1668). Prvič je bila izvedena pred cesarskim dvorom v posebej zgrajenem gledališču na prostem na Dunaju leta 1668. Delo je bilo tako dolgo, da so ga morali uprizoriti v dveh dneh: Prolog, Prvi in Drugi del so bili 12. julija; tretji, četrti in peti del 14. julija. Uprizoritev je bila izjemna zaradi svoje veličastnosti (in stroškov). Oblikovalec Ludovico Ottavio Burnacini je zagotovil najmanj 24 scen, veliko priložnosti pa je bilo za spektakularne odrske stroje, vključno z brodolomi in propadajočimi stolpi. Po tej zgodbi je romanopisec Gore Vidal svojo knjigo iz leta 1952 poimenoval ''Parisova sodba''. ''Parisova sodba'' je bila burleska v muzikalu ''Zlato jabolko'' iz leta 1954. V njem so bile tri boginje ponižane na tri mestne ponudnice v zvezni državi Washington. Potujočega prodajalca Parisa prosijo, naj presodi torte, ki so jih pripravile za cerkveno družbo. Vsaka ženska (županova žena, šolarka in ženitna posrednica) se obrne na Parisa, ki izbere ženitno posrednico. Ta mu nato dostavi Heleno, ki pobegne z njim. ''Parisova sodba'' je predstavljena v televizijski mini seriji ''Helena Trojanska'' iz leta 2003. Dogodek je kratek, podkupnino pa ponujata le Hera in Afrodita. Vse tri boginje ostanejo popolnoma oblečene. Afrodita daje Parisu vizijo Helene, Helena pa vzajemno vizijo Parisa. V seriji ''Herkul: Legendarno potovanje'' je tekmovanje nekoliko spremenjeno z vstopom Afrodite in Atene, toda Artemida je tretja tekmovalka boginj namesto Here (tistemu, ki jo izbere, ponuja priložnost, da slovi kot velik bojevnik). Zlato jabolko je videti kot darilo Afrodite s sposobnostjo, da se katera koli smrtnica zaljubi v moškega, ki ga drži in naredi smrtnika in sorodno dušo, če se ga istočasno dotakneta. Druge glavne razlike poleg prisotnosti Artemide in vloge jabolka so dejstvo, da je Jolaj tisti, ki je sodnik, boginje pa v kopalkah in ne gole. == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Apollodorus, Apollodorus, The Library, with an English Translation by Sir James George Frazer, F.B.A., F.R.S. in 2 Volumes. Cambridge, Massachusetts, Harvard University Press; London, William Heinemann Ltd. 1921. Online version at the Perseus Digital Library. *Bull, Malcolm, The Mirror of the Gods, How Renaissance Artists Rediscovered the Pagan Gods, Oxford UP, 2005, ISBN 0-19-521923-6. *Kerényi, Carl, The Heroes of the Greeks, Thames and Hudson, London, 1959. *Pausanias, Pausanias Description of Greece with an English Translation by W.H.S. Jones, Litt.D., and H.A. Ormerod, M.A., in 4 Volumes. Cambridge, Massachusetts, Harvard University Press; London, William Heinemann Ltd. 1918. Online version at the Perseus Digital Library. ==Zunanje povezave== {{commons category|Judgement of Paris}} *[http://www.theoi.com/Olympios/JudgementParis.html The Judgment of Paris] *[https://www.gutenberg.org/ebooks/4928 Full-text of Bulfinch's Mythology] [[Kategorija:Grška mitologija]] kofap6q1gpzowt81pt8zsw2w2bems0p 0 488510 5737164 5553437 2022-08-20T07:17:18Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = Human OS | Type = [[EP]] | Artist = [[Tschimy]] | Cover = tschimy_album_humanos.jpg | Released = 2. oktober 2020 | Recorded = | Studio = | Genre = [[indie pop]], [[R&B]] | Length = | Language = | Label = Ente Tapes | Producer = Tschimy Obenga | Last album = | This album = '''''Human OS'''''<br />(2020) | Next album = }} '''''Human OS''''' je debitantski [[EP]] [[Slovenci|slovenskega]] [[indie pop]] glasbenika [[Tschimy]]ja. Izšel je 2. oktobra 2020 pri založbi Ente Tapes.<ref>{{navedi splet |url=https://entetapes.bandcamp.com/album/human-os |title=Human OS by Tschimy |accessdate=2. 1. 2021 |work=Bandcamp}}</ref><ref name="ml1">{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/201977/tschimy-producent-in-kantavtor-ki-zveni-nostalgicno-in-hkrati-izjemno-sodobno/ |title=Tschimy, producent in kantavtor ki zveni nostalgično in hkrati izjemno sodobno |last=Kocijančič |first=Gregor |authorlink=Gregor Kocijančič |work=[[Mladina]] |date=16. 10. 2020 |accessdate=2. 1. 2021}}</ref> Decembra 2020 je izšel še poseben EP z naslovom ''Human OS (B-Sides)'' z dodatnimi tremi pesmimi.<ref>{{navedi splet |url=https://entetapes.bandcamp.com/album/human-os-b-sides |title=Human OS (B-Sides) by Tschimy |accessdate=2. 1. 2021 |work=Bandcamp}}</ref> == Glasba == Naslov albuma je [[oksimoron]], saj združuje nasprotujoča si pojma "''human''" (človek) in "''OS''" ([[operacijski sistem]]). Jaša Bužinel je glasbo na EP-ju primerjal z ameriškim ustvarjalcem [[R&B]]-ja [[Frank Ocean|Frankom Oceanom]].<ref name="ml2">{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/201657/tschimy-human-os/ |title=Tschimy: Human OS |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |date=2. 10. 2020 |accessdate=2. 1. 2021 |last=Bužinel |first=Jaša}}</ref> == Kritiški odziv == {{Ocene albuma |rev1 =[[24ur.com]] |rev1score = 5<ref name="24ur">{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/tschimy-nezadrzno-spomni-na-kultnega-iva-mojzerja.html |title=Tschimy nezadržno spomni na kultnega Iva Mojzerja |last=Ambrožič |first=Matjaž |date=17. 10. 2020 | accessdate= 2. 1. 2021 |work=[[24ur.com]]}}</ref> |rev2=''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' |rev2score = {{Rating|5|5}}<ref name="ml2"/> }} EP je bil deležen izredno pozitivnega odziva, tako v popularnih kot v bolj alternativnih medijih. Matjaž Ambrožič je EP za [[24ur.com]] ocenil z oceno "5" in Tschimyja primerjal s pevcem zabavne glasbe iz 80-ih, [[Ivo Mojzer|Ivom Mojzerjem]].<ref name="24ur"/> Dušan Bulajić je za [[Radio Študent]] o EP-ju rekel, da "Tschimy v iskanju ustvarjalskega ventila svoje frende, morda celo uteho najde prav v osebah na drugi strani zvočnika."<ref name="tb">{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/tschimy-human-os-%C4%8Dunfa-missing-the-point |title=TSCHIMY: HUMAN OS + .ČUNFA: MISSING THE POINT |work=[[Radio Študent]] |last=Bulajić |first=Dušan |date=20. 10. 2020 |accessdate=2. 1. 2021}}</ref> V recenziji za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' je Jaša Bužinel o albumu pripomnil: "Produkcije, zmes emotivnega popa, seksapilnega R & B-ja in nostalgičnega neo-soula, so preprosto izvrstne. Njegov božajoči žametni glas pa je eden prepoznavnejših domačih vokalov zadnjih let."<ref name="ml2"/> Ob koncu leta je bil EP na Radiu Študent uvrščen na 3. mesto na seznam Domače naj Tolpe bumov™ leta 2020, seznam najboljših slovenskih albumov leta,<ref name="rs">{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/komentar-na-glasbo/naj-tolpe-bumov-2020 |title=Naj Tolpe bumov 2020 |date=30. 12. 2020 |accessdate=31. 12. 2020 |author= |work=Radio Študent}}</ref> ''[[Mladina]]'' pa ga je uvrstila na seznam Naj muzika.<ref name="ml3">{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/204029/naj-muzika/ |title=Naj muzika |work=Mladina |date=30. 12. 2020 |accessdate=2. 1. 2021 |last1=Kocijančič |first1=Gregor |author2=Borka |last3=Bužinel |first3=Jaša}}</ref> Na mednarodnem portalu ''Beehype'' je bil uvrščen med "ostale priporočene albume" leta 2020 iz Slovenije.<ref name="bee">{{navedi splet |url=https://beehy.pe/best-albums-of-2020/?fbclid=IwAR3AQkThgprhjH6LLGW8aGGghSEmApGgjsmr_7K9SGnSCBf3RXNZ28Ug-v4 |title=Best albums of 2020 |date= |accessdate=31. 12. 2020 |author= |work=Beehype}}</ref> ===Priznanja=== {|class="wikitable" |- ! objava ! uvrstitev ! seznam |-Ad | [[Radio Študent]] | align=center| 3. | Domače naj Tolpe bumov™ leta 2020<ref name="rs"></ref> |-Ad | ''[[Mladina]]'' | style="background: #ececec; color: grey; vertical-align: middle; text-align: {{{align|center}}}; {{{style|}}}" class="table-na" <!-- -->| – | Naj muzika<ref name="ml3"></ref> |-Ad | ''Beehype'' | style="background: #ececec; color: grey; vertical-align: middle; text-align: {{{align|center}}}; {{{style|}}}" class="table-na" <!-- -->| – | Best albums of 2020<ref name="bee"></ref> |} == Seznam pesmi == Vse pesmi je napisal Tschimy Obenga. {{track listing |headline=''Human OS'' |title1=Po tihem |length1=3:08 |title2=Hera |length2=2:43 |title3=Krom |length3=2:32 |title4=Afterparti |length4=3:50 |title5=Kobra |length5=3:05 |total_length= }} {{track listing |headline=''Human OS (B-Sides)'' |title1=Anestetik |length1=5:02 |title2=Nekje vmes |length2=2:52 |title3=Exodus |length3=3:32 |total_length= }} ==Zasedba== * [[Tschimy Obenga]] — vokal, produkcija, miks * Gašper Letonja — mastering ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Albumi leta 2020]] [[Kategorija:Slovenski albumi]] {{italic title}} 0nmnvcfykkqq1j6b9nb2so17kdkh01f 5737172 5737164 2022-08-20T07:18:03Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/SportiBot|SportiBot]] ([[User talk:SportiBot|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = Human OS | Type = [[EP]] | Artist = [[Tschimy]] | Cover = tschimy_album_humanos.jpg | Released = 2. oktober 2020 | Recorded = | Studio = | Genre = [[indie pop]], [[R&B]] | Length = | Language = | Label = Ente Tapes | Producer = Tschimy Obenga | Last album = | This album = '''''Human OS'''''<br />(2020) | Next album = }} '''''Human OS''''' je debitantski [[EP]] [[Slovenci|slovenskega]] [[indie pop]] glasbenika [[Tschimy]]ja. Izšel je 2. oktobra 2020 pri založbi Ente Tapes.<ref>{{navedi splet |url=https://entetapes.bandcamp.com/album/human-os |title=Human OS by Tschimy |accessdate=2. 1. 2021 |work=Bandcamp}}</ref><ref name="ml1">{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/201977/tschimy-producent-in-kantavtor-ki-zveni-nostalgicno-in-hkrati-izjemno-sodobno/ |title=Tschimy, producent in kantavtor ki zveni nostalgično in hkrati izjemno sodobno |last=Kocijančič |first=Gregor |authorlink=Gregor Kocijančič |work=[[Mladina]] |date=16. 10. 2020 |accessdate=2. 1. 2021}}</ref> Decembra 2020 je izšel še poseben EP z naslovom ''Human OS (B-Sides)'' z dodatnimi tremi pesmimi.<ref>{{navedi splet |url=https://entetapes.bandcamp.com/album/human-os-b-sides |title=Human OS (B-Sides) by Tschimy |accessdate=2. 1. 2021 |work=Bandcamp}}</ref> == Glasba == Naslov albuma je [[oksimoron]], saj združuje nasprotujoča si pojma "''human''" (človek) in "''OS''" ([[operacijski sistem]]). Jaša Bužinel je glasbo na EP-ju primerjal z ameriškim ustvarjalcem [[R&B]]-ja [[Frank Ocean|Frankom Oceanom]].<ref name="ml2">{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/201657/tschimy-human-os/ |title=Tschimy: Human OS |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |date=2. 10. 2020 |accessdate=2. 1. 2021 |last=Bužinel |first=Jaša}}</ref> == Kritiški odziv == {{Ocene albuma |rev1 =[[24ur.com]] |rev1score = 5<ref name="24ur">{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/tschimy-nezadrzno-spomni-na-kultnega-iva-mojzerja.html |title=Tschimy nezadržno spomni na kultnega Iva Mojzerja |last=Ambrožič |first=Matjaž |date=17. 10. 2020 | accessdate= 2. 1. 2021 |work=[[24ur.com]]}}</ref> |rev2=''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' |rev2score = {{Rating|5|5}}<ref name="ml2"/> }} EP je bil deležen izredno pozitivnega odziva, tako v popularnih kot v bolj alternativnih medijih. Matjaž Ambrožič je EP za [[24ur.com]] ocenil z oceno "5" in Tschimyja primerjal s pevcem zabavne glasbe iz 80-ih, [[Ivo Mojzer|Ivom Mojzerjem]].<ref name="24ur"/> Dušan Bulajić je za [[Radio Študent]] o EP-ju rekel, da "Tschimy v iskanju ustvarjalskega ventila svoje frende, morda celo uteho najde prav v osebah na drugi strani zvočnika."<ref name="tb">{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/tschimy-human-os-%C4%8Dunfa-missing-the-point |title=TSCHIMY: HUMAN OS + .ČUNFA: MISSING THE POINT |work=[[Radio Študent]] |last=Bulajić |first=Dušan |date=20. 10. 2020 |accessdate=2. 1. 2021}}</ref> V recenziji za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' je Jaša Bužinel o albumu pripomnil: "Produkcije, zmes emotivnega popa, seksapilnega R & B-ja in nostalgičnega neo-soula, so preprosto izvrstne. Njegov božajoči žametni glas pa je eden prepoznavnejših domačih vokalov zadnjih let."<ref name="ml2"/> Ob koncu leta je bil EP na Radiu Študent uvrščen na 3. mesto na seznam Domače naj Tolpe bumov™ leta 2020, seznam najboljših slovenskih albumov leta,<ref name="rs">{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/komentar-na-glasbo/naj-tolpe-bumov-2020 |title=Naj Tolpe bumov 2020 |date=30. 12. 2020 |accessdate=31. 12. 2020 |author= |work=Radio Študent}}</ref> ''[[Mladina]]'' pa ga je uvrstila na seznam Naj muzika.<ref name="ml3">{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/204029/naj-muzika/ |title=Naj muzika |work=Mladina |date=30. 12. 2020 |accessdate=2. 1. 2021 |last1=Kocijančič |first1=Gregor |author2=Borka |last3=Bužinel |first3=Jaša}}</ref> Na mednarodnem portalu ''Beehype'' je bil uvrščen med "ostale priporočene albume" leta 2020 iz Slovenije.<ref name="bee">{{navedi splet |url=https://beehy.pe/best-albums-of-2020/?fbclid=IwAR3AQkThgprhjH6LLGW8aGGghSEmApGgjsmr_7K9SGnSCBf3RXNZ28Ug-v4 |title=Best albums of 2020 |date= |accessdate=31. 12. 2020 |author= |work=Beehype}}</ref> ===Priznanja=== {|class="wikitable" |- ! objava ! uvrstitev ! seznam |-Ad | [[Radio Študent]] | align=center| 3. | Domače naj Tolpe bumov™ leta 2020<ref name="rs"></ref> |-Ad | ''[[Mladina]]'' | style="background: #ececec; color: grey; vertical-align: middle; text-align: {{{align|center}}}; {{{style|}}}" class="table-na" <!-- -->| – | Naj muzika<ref name="ml3"></ref> |-Ad | ''Beehype'' | style="background: #ececec; color: grey; vertical-align: middle; text-align: {{{align|center}}}; {{{style|}}}" class="table-na" <!-- -->| – | Best albums of 2020<ref name="bee"></ref> |} == Seznam pesmi == Vse pesmi je napisal Tschimy Obenga. {{track listing |headline=''Human OS'' |title1=Potihem |length1=3:08 |title2=Hera |length2=2:43 |title3=Krom |length3=2:32 |title4=Afterparti |length4=3:50 |title5=Kobra |length5=3:05 |total_length= }} {{track listing |headline=''Human OS (B-Sides)'' |title1=Anestetik |length1=5:02 |title2=Nekje vmes |length2=2:52 |title3=Exodus |length3=3:32 |total_length= }} ==Zasedba== * [[Tschimy Obenga]] — vokal, produkcija, miks * Gašper Letonja — mastering ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Albumi leta 2020]] [[Kategorija:Slovenski albumi]] {{italic title}} 7dc24t7udlf0dsi9njx2bf3fuvdziga 0 488564 5737159 5652768 2022-08-20T07:15:57Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Ehlers-Danlosovi sindromi''' so skupina redkih, genetskih bolezni [[Vezivo (biologija)|vezivnega tkiva]]. Simptomi vključujejo ohlapne [[hipermobil]]ne sklepe, bolečine v [[sklep]]ih in [[mišica]]h, hiperelastično 'žametno' kožo ter abnormalno brazgotinjenje. Ti simptomi so lahko opaženi že ob rojstvu ali pa v zgodnjem otroštvu. Zapleti z Ehlers-Danlosom so lahko dissekcija aorte, izpahi sklepov, [[skolioza]], kronične bolečine, ali zgodnji pojav [[Osteoartroza|osteoartritisa]]. Ehlers-Danlos nastane zaradi spremembe v enemu od 19 različnih [[gen]]ov, prisotne že ob rojstvu. Gen, ki je prizadet, določi tip Ehlers-Danlosa. Trenutno je znanih 13<ref>{{Navedi splet|title=The Types of EDS|url=https://www.ehlers-danlos.com/eds-types/|website=The Ehlers Danlos Society|accessdate=2021-01-04|language=en-US}}</ref> oziroma 14 tipov, s tem, da je 14. relativno novo odkrit in neraziskan.<ref>{{Navedi splet|title=A New Type of Ehlers-Danlos Syndrome Discovered|url=https://www.ehlers-danlos.com/a-new-type-of-ehlers-danlos-syndrome-discovered/|website=The Ehlers Danlos Society|date=2018-04-09|accessdate=2021-01-04|language=en-US}}</ref> Nekateri spremembe genov nastanejo spontano v zgodnjem razvoju, nekatere so pa podedovane na [[Dominantno dedovanje|dominanten]] ali [[Recesivno dedovanje|recesiven]] način. Tipične posledice teh sprememb genov, so nepravilnosti v strukturi in obdelavi beljakovine [[kolagen]]a. Diagnoza je največkrat postavljena glede na simptome, potrdi se pa z genetskim testiranjem ali [[Biopsija|biopsijo]] kože. Ljudem se običajno sprva postavi napačno diagnozo, navadno so to [[hipohondrija]], [[Velika depresivna motnja|depresija]] ali [[sindrom kronične utrujenosti]]. Zdravila za Ehlers-Danlosov sindrom zaenkrat še ni. Zdravljenje je podporne narave. [[Fizioterapija]] in uporaba opornic lahko pomagata pri simptomih s sklepi. Pričakovana življenjska doba pri večini tipov bolezni je normalna, pri tipih, ki pa vplivajo na ožilje je pa življenjska doba skrajšana. Hipermobilni tip Ehlers-Danlosa (hEDS), zadeva vsaj enega na 5,000 ljudi (globalno), medtem ko se ostali tipi pojavljajo redkeje. Prognoza je odvisna od tipa sindroma. Sindromi so poimenovani po dveh zdravnikih, [[Edvard Ehlers|Edvardu Ehlersu]] in [[Henri-Alexandre Danlos|Henriju-Alexandru Danlosu]]. Zdravnika sta sindrom prvič opisala na prelomu 20 stoletja. == Simptomi == Ta skupina bolezni prizadene [[Vezivo (biologija)|vezivno tkivo]], s simptomi običajno prisotnimi v [[sklep]]ih, [[Koža|koži]] in [[Srčno-žilni sistem|srčno-žilnem sistemu]]. Vsi tipi sindroma imajo različne simptome, skupna jim je določena stopnja [[hipermobilnosti]]. === Mišično-skeletni simptomi === Mišično-skeletni simptomi Ehlers-Danlosa vkjlučujejo hipermobilne, nestabilne sklepe, ki so nagnjeni k [[izpah]]om, subluksacijam ter zvinom. Te poškodbe lahko vodijo v razvoj [[Osteoartroza|osteoartritisa]], degenerativne bolezni sklepov ter razne deformacije prstov<ref>{{Navedi splet|title=What Is A Swan Neck Finger Deformity?|url=https://www.blog.ohmyarthritis.com/what-is-a-swan-neck-deformity/|website=Oh My Arthritis|accessdate=2021-01-04|language=en-US}}</ref>. Deformacije hrbtenice (na primer [[skolioza]] in [[kifoza]]) so lahko prisotne<ref>{{Navedi splet|title=Ehlers-Danlos Syndrom {{!}} Treatments & Options {{!}} Scoliosis Associates NYC & NJ|url=https://www.scoliosisassociates.com/conditions/ehlers-danlos-syndrome/|website=Scoliosis and Spine Associates|accessdate=2021-01-04|language=en-US}}</ref>. Večina bolnikov z Ehlers-Danlosom trpi zaradi bolečin v sklepih ([[artralgije]]) in bolečin v mišicah ([[mialgije]]). Te bolečine so lahko zelo hude in v kombinaciji z ostalimi simptomi povzročajo invalidnost<ref>{{Navedi splet|title=Pain Management in the Ehlers-Danlos Syndromes (for Non-experts)|url=https://www.ehlers-danlos.com/2017-eds-classification-non-experts/pain-management-ehlers-danlos-syndromes/|website=The Ehlers Danlos Society|accessdate=2021-01-04|language=en-US}}</ref>. Pri dojenčkih lahko pride do težav, navadno težje shodijo. === Koža === Šibko vezivno tkivo ima posledice tudi na koži. To se lahko kaže s elastičnostjo in/ali z 'žametnostjo' (koža je zelo mehka). Pri vseh tipih lahko opazimo povečano krhkost kože, stopnja krhkosti je pa različna pri vsakem podtipu bolezni. Koža se lahko hitro trga, nagnjena je k hitrem nastanku [[Hematom|modric]], rane se počasi celijo ter ko se zacelijo, lahko brazgotine izgledajo kot cigaretni papir<ref>{{Navedi revijo|date=2021-01-29|title=The dermatological aspects of hEDS in women|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2352647521000228|magazine=International Journal of Women's Dermatology|language=en|doi=10.1016/j.ijwd.2021.01.020|issn=2352-6475}}</ref>. Pogost je tudi nastanek strij, brez očitnega razloga. Pri nekaterih podtipih se lahko pojavi odvečna koža, še posebej na vekah. Ostale manifestacije na koži lahko vključujejo muloskoidne psevdotumorje; posebej na komolcih ter kolenah<ref>{{Navedi splet|title=Molluscoid pseudotumors (Concept Id: C1844597) - MedGen - NCBI|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/medgen/375465|website=www.ncbi.nlm.nih.gov|accessdate=2021-06-08|language=en}}</ref>, livedo retikularis, piezogenične papule<ref>{{Navedi revijo|last=Poppe|first=Heiko|last2=Hamm|first2=Henning|date=2013-12-01|title=Piezogenic Papules in Ehlers-Danlos Syndrome|url=https://www.jpeds.com/article/S0022-3476(13)00944-X/abstract|magazine=The Journal of Pediatrics|language=en|volume=163|issue=6|pages=1788|doi=10.1016/j.jpeds.2013.07.035|issn=0022-3476|pmid=24011757}}</ref>, so pa manj pogostejši. Pri vaskularnem tipu je koža lahko tanka in prosojna<ref>{{Navedi splet|title=What is Vascular Ehlers-Danlos Syndrome?|url=https://thevedsmovement.org/veds/what-is-veds/|website=The VEDS Movement|accessdate=2021-06-08|language=en-US}}</ref>. Pri dermatosporaktičnem tipu je koža ekstremno krhka in ohlapna<ref>{{Navedi splet|title=Dermatosparaxis Ehlers-Danlos syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/2089/dermatosparaxis-ehlers-danlos-syndrome|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-06-08}}</ref>. === Srčno-žilni sistem === * Počena arterija<ref>{{Navedi revijo|last=Byers|first=Peter H.|last2=Murray|first2=Mitzi L.|date=2012-11-01|title=Heritable Collagen Disorders: The Paradigm of the Ehlers—Danlos Syndrome|url=https://www.jidonline.org/article/S0022-202X(15)61056-9/abstract|magazine=Journal of Investigative Dermatology|language=en|volume=132|pages=E6–E11|doi=10.1038/skinbio.2012.3|issn=0022-202X}}</ref> * Prolaps mitralne zaklopke, endokarditis * Razširjena in/ali počena aorta ([[Anevrizma|anevrizem]]) * Srčno-žilna avtonomna disfunkcija<ref>{{Navedi revijo|last=Hakim|first=Alan|last2=O'Callaghan|first2=Chris|last3=Wandele|first3=Inge De|last4=Stiles|first4=Lauren|last5=Pocinki|first5=Alan|last6=Rowe|first6=Peter|date=2017|title=Cardiovascular autonomic dysfunction in Ehlers–Danlos syndrome—Hypermobile type|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/ajmg.c.31543|magazine=American Journal of Medical Genetics Part C: Seminars in Medical Genetics|language=en|volume=175|issue=1|pages=168–174|doi=10.1002/ajmg.c.31543|issn=1552-4876}}</ref>, na primer [[sindrom posturalne ortostatske tahikardije]]<ref>{{Navedi revijo|last=Grigoriou|first=Emmanouil|last2=Boris|first2=Jeffrey R.|last3=Dormans|first3=John P.|date=2015-2|title=Postural Orthostatic Tachycardia Syndrome (POTS): Association with Ehlers-Danlos Syndrome and Orthopaedic Considerations|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4294907/|magazine=Clinical Orthopaedics and Related Research|volume=473|issue=2|pages=722–728|doi=10.1007/s11999-014-3898-x|issn=0009-921X|pmc=4294907|pmid=25156902}}</ref> * [[Raynaudov sindrom]] * Varikozne vene * Šum na srcu * Aritmije === Ostale manifestacije === * [[Hiatusna kila|Hiatusna hernija]]<ref name="web.archive.org">{{Navedi splet|title=classical|url=https://web.archive.org/web/20120530034615/http://www.ehlersdanlosnetwork.org/classical.html|website=web.archive.org|date=2012-05-30|accessdate=2021-06-08}}</ref> * [[Gastroezofagealna refluksna bolezen|Gastroezofagalna refluksna bolezen]]<ref>{{Navedi revijo|last=Zeitoun|first=Jean-David|last2=Lefèvre|first2=Jérémie H.|last3=de Parades|first3=Vincent|last4=Séjourné|first4=César|last5=Sobhani|first5=Iradj|last6=Coffin|first6=Benoît|last7=Hamonet|first7=Claude|date=2013-11-22|title=Functional Digestive Symptoms and Quality of Life in Patients with Ehlers-Danlos Syndromes: Results of a National Cohort Study on 134 Patients|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3838387/|magazine=PLoS ONE|volume=8|issue=11|doi=10.1371/journal.pone.0080321|issn=1932-6203|pmc=3838387|pmid=24278273}}</ref> * [[Gastropareza]] (delna ali popolna paraliza želodca in črevesja)<ref>{{Navedi splet|title=Ehlers Danlos UK - Gastrointestinal manifestations of Ehlers-Danlos syndrome (hypermobility type)|url=https://web.archive.org/web/20161114082846/https://www.ehlers-danlos.org/about-eds/medical-information/gastrointestinal/gastro-and-eds/|website=web.archive.org|date=2016-11-14|accessdate=2021-06-08}}</ref> * [[Disavtonomija]]<ref>{{Navedi splet|title=Dysautonomia International:|url=http://www.dysautonomiainternational.org/page.php?ID=150|website=www.dysautonomiainternational.org|accessdate=2021-06-08}}</ref> * Gorlinov znak (dotik nosa z jezikom)<ref>{{Navedi splet|title=Oral Manifestations of Ehlers-Danlos Syndrome|url=http://www.cda-adc.ca/jcda/vol-67/issue-6/330.html|website=www.cda-adc.ca|accessdate=2021-06-08}}</ref> * Analni prolaps<ref name="web.archive.org"/> * Pes planus (ploska noga) * Spontan kolaps pljuč<ref>{{Navedi splet|title=Ehlers-Danlos syndrome - Symptoms and causes|url=https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/ehlers-danlos-syndrome/symptoms-causes/syc-20362125|website=Mayo Clinic|accessdate=2021-06-08|language=en}}</ref> * Motnje živčevja (sindrom karpalnega kanala, [[nevropatija]]) * Miopatija<ref>{{Navedi revijo|last=Voermans|first=Nicol C.|last2=van Alfen|first2=Nens|last3=Pillen|first3=Sigrid|last4=Lammens|first4=Martin|last5=Schalkwijk|first5=Joost|last6=Zwarts|first6=Machiel J.|last7=van Rooij|first7=Iris A.|last8=Hamel|first8=Ben C. J.|last9=van Engelen|first9=Baiel G.|date=2009-06|title=Neuromuscular involvement in various types of Ehlers-Danlos syndrome|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19557868/|magazine=Annals of Neurology|volume=65|issue=6|pages=687–697|doi=10.1002/ana.21643|issn=1531-8249|pmid=19557868}}</ref> * Odpornost na lokalne anestetike<ref>{{Navedi splet|title=Local Anaesthetics and EDS - Ehlers-Danlos Support UK|url=https://web.archive.org/web/20150405042818/http://www.ehlers-danlos.org/what-is-eds/medical-information/9-medical-information/154-local-anaesthetics-and-eds|website=web.archive.org|date=2015-04-05|accessdate=2021-06-08}}</ref> * [[Arnold-Chiari malformacija]]<ref>{{Navedi revijo|last=Castori|first=Marco|last2=C. Voermans|first2=Nicol|date=2014-10-06|title=Neurological manifestations of Ehlers-Danlos syndrome(s): A review|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4300794/|magazine=Iranian Journal of Neurology|volume=13|issue=4|pages=190–208|issn=2008-384X|pmc=4300794|pmid=25632331}}</ref> * Motnje mastocitov ([[sindrom aktivacije mastocitov]], mastocitoza)<ref>{{Navedi revijo|last=Seneviratne|first=Suranjith L.|last2=Maitland|first2=Anne|last3=Afrin|first3=Lawrence|date=2017|title=Mast cell disorders in Ehlers–Danlos syndrome|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/ajmg.c.31555|magazine=American Journal of Medical Genetics Part C: Seminars in Medical Genetics|language=en|volume=175|issue=1|pages=226–236|doi=10.1002/ajmg.c.31555|issn=1552-4876}}</ref> * Komplikacije med nosečnostjo (povečana bolečina, maternično trganje<ref>{{Navedi splet|title=vascular|url=https://web.archive.org/web/20120604093447/http://www.ehlersdanlosnetwork.org/vascular.html|website=web.archive.org|date=2012-06-04|accessdate=2021-06-08}}</ref>, prezgoden odtok vode<ref>{{Navedi revijo|last=Lind|first=Jan|last2=Wallenburg|first2=Henk|date=2002-05-08|title=Pregnancy and the Ehlers-Danlos syndrome: A retrospective study in a Dutch population|url=https://repub.eur.nl/pub/72381|magazine=Acta Obstetricia et Gynecologica Scandinavica|language=en|volume=81|issue=4|pages=293–300|doi=10.1034/j.1600-0412.2002.810403.x}}</ref>) * Izguba sluha (samo nekateri podtipi)<ref>{{Navedi splet|title=Ehlers Danlos Syndromes|url=https://rarediseases.org/rare-diseases/ehlers-danlos-syndrome/|website=NORD (National Organization for Rare Disorders)|accessdate=2021-06-08|language=en-US}}</ref> * [[Kratkovidnost]], [[daljnovidnost]], [[Astigmatizem (optika)|astigmatizem]], trganje mrežnice, [[odstop mrežnice]], keratokonus, modra beločnica, suhe oči, [[Sjögrenov sindrom|Sjorgenov sindrom]], subluksacija očesne leče, [[Škiljenje|strabizem]], brazgotinjenje na roženici, počena roženica, [[siva mrena]], [[degeneracija makule]]<ref>{{Navedi splet|title=EHLERS-DANLOS SYNDROME – The Role of Collagen in the Eye – Information|url=http://www.ehlersdanlos.ca/ehlers-danlos-syndrome-the-role-of-collagen-in-the-eye/|accessdate=2021-06-08|language=en-US}}</ref> * [[Kraniocervikalna in atlantoaksialna nestabilnost]], katera lahko povzročata pogrezanje lobanje na hrbtenjačo, kar vodi v slab pretok [[likvor]]ja in težave povezane z [[Disavtonomija|disavtonomijo]] ter [[Avtonomno živčevje|avtonomnim živčevjem]]<ref>{{Navedi revijo|last=Henderson|first=Fraser C.|last2=Austin|first2=Claudiu|last3=Benzel|first3=Edward|last4=Bolognese|first4=Paolo|last5=Ellenbogen|first5=Richard|last6=Francomano|first6=Clair A.|last7=Ireton|first7=Candace|last8=Klinge|first8=Petra|last9=Koby|first9=Myles|date=2017|title=Neurological and spinal manifestations of the Ehlers–Danlos syndromes|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/ajmg.c.31549|magazine=American Journal of Medical Genetics Part C: Seminars in Medical Genetics|language=en|volume=175|issue=1|pages=195–211|doi=10.1002/ajmg.c.31549|issn=1552-4876}}</ref> * [[Osteoporoza|Osteroporoza]] in [[osteopenija]] sta povezana s Ehlers-Danlosom in simptomatsko [[hipermobilnost]]jo<ref>{{Navedi revijo|last=Carbone|first=L.|last2=Tylavsky|first2=F. A.|last3=Bush|first3=A. J.|last4=Koo|first4=W.|last5=Orwoll|first5=E.|last6=Cheng|first6=S.|date=2000|title=Bone density in Ehlers-Danlos syndrome|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/10912839/|magazine=Osteoporosis international: a journal established as result of cooperation between the European Foundation for Osteoporosis and the National Osteoporosis Foundation of the USA|volume=11|issue=5|pages=388–392|doi=10.1007/s001980070104|issn=0937-941X|pmid=10912839}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Nijs|first=J.|last2=Van Essche|first2=E.|last3=De Munck|first3=M.|last4=Dequeker|first4=J.|date=2000-07-01|title=Ultrasonographic, Axial, and Peripheral Measurements in Female Patients with Benign Hypermobility Syndrome|url=https://doi.org/10.1007/s00223001093|magazine=Calcified Tissue International|language=en|volume=67|issue=1|pages=37–40|doi=10.1007/s00223001093|issn=1432-0827}}</ref> == Vzroki == Vsak tip Ehlers-Danlosovega sindroma, razen hipermobilnega tipa (kateri je tudi najpogostejši tip) lahko povežemo s specifično [[Mutacija|gensko mutacijo]]. Mutacije v teh genih povzročajo EDS<ref>{{Navedi splet|title=The Types of EDS|url=https://www.ehlers-danlos.com/eds-types/|website=The Ehlers Danlos Society|accessdate=2021-08-17|language=en-US}}</ref>: * klasični tip (cEDS) - COL5A1, COL5A2, redkeje COL1A1 * klasičnemu-podobni tip (clEDS) - TNXB * kardio-valvularni tip (cvEDS) - COL1A2 * vaskularni tip (vEDS) - COL3A1, redkeje COL1A1 * artrokalazični tip (aEDS) - COL1A1, COL1A2 * dermatosparaktični tip (dEDS) - ADAMTS2 * kifoskoliotični tip (kEDS) - PLOD1, FKBP14 * sindrom krhke roženice (BCS) - ZNF496, PRDM5 * spondilodisplastični tip (spEDS) - B4GALT7, B3GALT6, SLC39A13 * mišično-kontrakturalni tip (mcEDS) - CHST14, DSE * miopatični tip (mEDS) - COL12A1 * periodontalni tip (pEDS) - C1R Spremembe v teh genih najpogosteje prizadenejo strukturo, nastanek in procesiranje kolagena ali proteinov, ki vplivajo na kolagen. Kolagen daje vezivnemu tkivu strukturo in oporo. Motnja v kolagenu lahko slabi vezivno tkivo in s tem povzroča Ehlers-Danlosov sindrom ali sorodne motnje. Večina tipov Ehlers-Danlosa je podedovana na [[Dominantno dedovanje|avtosomno dominanten]] način, kar pomeni samo eden izmed dveh kopij gena mora biti spremenjen, da povzroča sindrom. Nekaj tipov pa se podeduje na [[Recesivno dedovanje|avtosomno recesiven]] način, kar pomeni da morata biti spremenjeni obe kopiji gena. Lahko se tudi zgodi, da je mutacija spontana (''de novo''<ref>{{Navedi splet|title=What is a gene variant and how do variants occur?: MedlinePlus Genetics|url=https://medlineplus.gov/genetics/understanding/mutationsanddisorders/genemutation/|website=medlineplus.gov|accessdate=2021-08-17|language=en}}</ref> mutacija). V takem primeru sindrom ni podedovan. == Diagnoza == Diagnoza je lahko postavljena na podlagi klinične slike in anameze. Pogosto je uporabljena [[Beightonova lestvica]] za oceno hipermobilnosti sklepov. Uporablja se tudi genetsko sekvenciranje, biopsija kože, ehokardiografija in nekateri testi urina. Ampak, ti testi ne morejo potrditi vseh primerov sindroma, še posebej v primeru da je sprememba neznanega pomena, tako da je klinična slika pomembna pri postavljanju diagnoze. Prepoznavnost sindroma med zdravniki je slaba, zato je včasih težje priti do pravilne diagnoze<ref>{{Navedi revijo|last=Castori|first=Marco|date=2012-11-22|title=Ehlers-Danlos Syndrome, Hypermobility Type: An Underdiagnosed Hereditary Connective Tissue Disorder with Mucocutaneous, Articular, and Systemic Manifestations|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3512326/|magazine=ISRN Dermatology|volume=2012|doi=10.5402/2012/751768|issn=2090-4592|pmc=3512326|pmid=23227356}}</ref>. Potekajo genetske raziskave za identifikacijo genov odgovornih za hipermobilni EDS<ref>{{Navedi splet|title=HEDGE Study|url=https://www.ehlers-danlos.com/hedge/|website=The Ehlers Danlos Society|accessdate=2021-08-17|language=en-US}}</ref>. === Diferencialne diagnoze === Več motenj si deli značilnosti z Ehlers-Danlosom. Na primer, pri [[cutis laxa]], je koža ohlapna in nagubana. Pri EDS, se koža lahko potegne stran od telesa, ampak je elastična in se vrne v prvoten položaj ko je spuščena. Pri [[Marfanov sindrom|Marfanovem sindromu]], so sklepi hipermobilni in podobni srčno-žilni zapleti kot pri vEDS. Ljudje z hEDS in kEDS so nagnjeni k 'marfanoidni' postavi (npr. visoka, vitka postava, dolge roke in noge, dolgi prsti)<ref>{{Navedi knjigo|title=PLOD1-Related Kyphoscoliotic Ehlers-Danlos Syndrome|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK1462/|publisher=University of Washington, Seattle|date=1993|location=Seattle (WA)|pmid=20301635|first=Heather N.|last=Yeowell|first2=Beat|last2=Steinmann|editor-first=Margaret P.|editor-last=Adam}}</ref>. Nekaj tipov Ehlers-Danlosa ima tudi naslednje karakteristike: nizka postava, velike oči, majhna usta in brada zaradi majhnega neba. Nebo je tudi lahko visoko kar povzroča 'gnečenje' zob. Žile so lahko vidne skozi prosojno kožo, posebej na prsnem košu. [[Loeys-Dietz sindrom]] ima tudi simptome, ki sovpadajo s simptomi Ehlers-Danlosa. Včasih se je trdilo da je [[Menkesova bolezen]], motnja v presnovi bakra, eden izmed tipov Ehlers-Danlosovega sindroma<ref>{{Navedi revijo|last=Kuivaniemi|first=H.|last2=Peltonen|first2=L.|last3=Kivirikko|first3=K. I.|date=1985-07|title=Type IX Ehlers-Danlos syndrome and Menkes syndrome: the decrease in lysyl oxidase activity is associated with a corresponding deficiency in the enzyme protein|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9556668/|magazine=American Journal of Human Genetics|volume=37|issue=4|pages=798–808|issn=0002-9297|pmc=1684617|pmid=9556668}}</ref>. == Tipi == V letu 2017 je bilo opredeljenih 13 podtipov Ehlers-Danlosovega sindroma na podlagi specifičnih kriterijev<ref>{{Navedi splet|title=Ehlers-Danlos syndromes {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/6322/ehlers-danlos-syndromes|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-17}}</ref>. Nekateri tipi ostajajo neopredeljeni zaradi redkosti in pomanjkanja podatkov. === Hipermobilni EDS === Hipermobilni Ehlers-Danlosov sindrom (hEDS, nekdaj tip III) je najpogostejši izmed vseh podtipov. Za hEDS so značilni naslednji simptomi: hipermobilnost velikih in malih sklepov, pogoste luksacije in subluksacije, mehka koža, hiter nastanek modric ter kronične bolečine v sklepih in mišicah. Koža je manj prizadeta kot pri ostalih tipih. Rane se lahko celijo počasneje. Pogosto so z hEDS videne tudi naslednje motnje: [[disavtonomija]], [[sindrom posturalne ortostatske tahikardije]], [[gastropareza]], [[sindrom aktivacije mastocitov]], [[Arnold-Chiari malformacija]]... Trenutno za hEDS ni genetskih testiranj, saj geni odgovorni za podtip še niso bili odkriti. Zaradi tega se diagnoza postavi s pomočjo specifičnih [https://www.ehlers-danlos.com/heds-diagnostic-checklist/ kriterijev]. === Klasični EDS === Klasični Ehlers-Danlosov sindrom (cEDS, nekdaj tip I&II) je zaznamovan s ekstremno elastično kožo, katera je krhka in nagnjena k modricam. Prisotna je hipermobilnost velikih in malih sklepov, pogoste so [[Izpah|luksacije]] in subluksacije. Zaradi elastičnosti kože se rane celijo zelo slabo, brazgotine so lahko atrofične in izgledajo kot cigaretni papir. Hipotonija in počasen motorični razvoj sta lahko opažena. Pogosto prihaja tudi do prolapsov in hernij. [[Mutacija|Mutacije]] v [[gen]]ih COL5A1, COL5A2 in redkeje COL1A1 povzročajo klasični EDS, deduje se na [[Dominantno dedovanje|avtosomno dominanten]] način<ref>{{Navedi splet|title=Classical Ehlers-Danlos syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/2088/ehlers-danlos-syndrome-classic-type|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-18}}</ref>. === Klasičnemu-podobni EDS === Klasičnemu-podobni Ehlers-Danlosov sindrom (clEDS) je zaznamovan s ekstremno elastično, krhko, žametno kožo, katera je podobna klasičnemu tipu, vendar pri klasičnemu-podobnemu EDS ne najdemo brazgotin, značilnih za klasični tip. Koža je nagnjena k spontanim potplutbam. Hipermobilnost je prisotna v velikih in majhnih sklepih, lahko prihaja do [[Izpah|luksacij]] in subluksacij, posebej v ramenih in gležnjih. [[Mutacija|Mutacije]] v [[gen]]u TNXB povzročajo klasičnemu-podobni tip, deduje se na [[Recesivno dedovanje|avtosomno recesiven]] način. === Kardio-valvularni EDS === Kardio-valvularni Ehlers-Danlosov sindrom (cvEDS) je zaznamovan s hudimi progresivnimi kardio-valvularnimi težavami (problemi s mitralno in aortno zaklopko). Koža je tanka, elastična, prosojna, nagnjena k modricam, brazgotine so lahko atrofične. Hipermobilnost je pristona, lahko je omejena na majhne sklepe, ali je pa generalizirana. [[Mutacija|Mutacije]] v genu COL1A2 povzročajo kardio-valvularni tip, deduje se [[Recesivno dedovanje|avtosomno recesivno]]<ref>{{Navedi splet|title=Cardiac-Valvular Ehlers-Danlos syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/12613/cardiac-valvular-ehlers-danlos-syndrome|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-18}}</ref>. === Vaskularni EDS === Vaskularni Ehlers-Danlosov sindrom (vEDS, nekdaj tip IV) je zaznamovan s tanko, prosojno kožo, katera je krhka in nagnjena k modricam. Hipermobilnost sklepov je prisotna, vendar je navadno omejena na manjše sklepe (prsti na rokah, nogah). Bolniki so pogosto manjše rasti, imajo velike oči, majhno brado, udrta lica, tanek nos in ustnice, in nimajo ušesnih mečic. Lahko imajo tudi deformacije stopal. vaskularni EDS prizadene tudi ožilje, bolniki so nagnjeni k anevrizmam in rupturam velikih žil ter notranjih organov, kar je lahko usodno. Pri bolnikih lahko pride do spontanega kolapsa pljuč. [[Mutacija|Mutacije]] v genu COL3A1, redkeje COL1A1 povzročajo vaskularni EDS, deduje se na [[Dominantno dedovanje|avtosomno dominanten]] način<ref>{{Navedi splet|title=Vascular Ehlers-Danlos syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/2082/ehlers-danlos-syndrome-vascular-type|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-18}}</ref>. === Artrokalazični EDS === Artrokalazični Ehlers-Danlosov sindrom (aEDS, nekdaj tip VIIA in B) je zaznamovan s hudo hipermobilnostjo sklepov in prirojeno luksacijo kolka. Koža je krhka, elastična in nagnjena k [[Hematom|modricam]]. Bolniki pogosto trpijo tudi za hipotonijo, blago osteopenijo in kifoskoliozo ([[kifoza]] in [[skolioza]]). [[Mutacija|Mutacije]] v genih COL1A1 ali COL1A2 povzročajo artrokalazični tip, deduje se na [[Dominantno dedovanje|avtosomno dominanten]] način<ref>{{Navedi splet|title=Arthrochalasia Ehlers-Danlos syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/2084/ehlers-danlos-syndrome-arthrochalasia-type|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-18}}</ref>. Je zelo redek. === Dermatosparaktični EDS === Dermatosparaktični Ehlers-Danlosov sindrom (dEDS, nekdaj tip 7C) je povezan z zelo krhko kožo, nagnjeno k hudim [[Hematom|podplutbam]] in brazgotinam. Koža je zelo povešena in nagubana, posebej na obrazu. Hipermobilnost je lahko blaga ali huda. Pogoste so hernije. [[Mutacija|Mutacije]] v genu ADAMTS2 povzročajo dermatosparaktični tip, deduje se na [[Recesivno dedovanje|avtosomno recesiven]] način. Je izjemno redek<ref>{{Navedi splet|title=Dermatosparaxis Ehlers-Danlos syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/2089/ehlers-danlos-syndrome-dermatosparaxis-type|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-18}}</ref>. === Kifoskoliotični EDS === Kifoskoliotični Ehlers-Danlosov sindrom (kEDS, nekdaj tip VI) je zaznamovan s hudo hipotonijo ob rojstvu, počasnim motoričnim razvojem, progresivno [[Skolioza|skoliozo]] (prisotno že ob rojstvu), in krhkostjo roženice. Koža je nagnjena k modricam, celi se počasi. Arterije so krhke kar vodi v pogoste rupture. Bolniki lahko imajo tudi osteopenijo in majhne roženice. Pogosto imajo bolniki tudi 'marfanoidno' postavo; vika in visoka rast, dolge roke in noge, dolgi in tanki prsti, udrt ali izbočen prsni koš. [[Mutacija|Mutacije]] v genu PLOD1, redkeje v FKBP14 povzročajo kifoskoliotični tip, deduje se na [[Recesivno dedovanje|avtosomno recesiven]] način<ref>{{Navedi splet|title=Kyphoscoliotic Ehlers-Danlos syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/2083/ehlers-danlos-syndrome-kyphoscoliotic-type|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-18}}</ref>. === Sindrom krhke roženice === Sindrom krhke roženice (BCS, nekdaj Ehlers-Danlosov sindrom, tip VIB) je zaznamovan s progresivnim tanjšanjem [[Roženica|roženice]], zgodnji razvoj keratokonusa ali keratoglobusa, kratkovidnostjo ([[Kratkovidnost|miopijo]]), [[Odstop mrežnice|odstopom mrežnice]] in modro obarvanostjo [[Beločnica|beločnice]]. Sluh je lahko prizadet. Koža je lahko mehka in brazgotine so lahko abnormalne. Hipermobilnost je lahko prisotna. Displazija kolkov je tudi pogosta. Obstaja dva tipa sindroma krhke roženice. Tip 1 je povzročen zaradi [[Mutacija|mutacije]] na genu ZNF496, tip 2 pa zaradi mutacije na genu PRDM5. Oba tipa se dedujeta na [[Recesivno dedovanje|avtosomno recesiven]] način<ref>{{Navedi splet|title=Brittle cornea syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/1019/brittle-cornea-syndrome|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-18}}</ref>. === Spondilodisplastični EDS === Spondilodisplastični Ehlers-Danlosov sindrom (spEDS, nekdaj progeroidni tip) je zaznamovan s nizko rastjo (progresivna v otroštvu), hipotonijo (huda prirojena ali blaga v kasnejšem razvoju), in upognjenost udov. Spondilodisplastični EDS je lahko povzročen zaradi mutacij v obeh kopijah B4GALT7 gena. Mutacije na genu B3GALT6 prav tako povzročajo ta tip, pri tej mutaciji imajo bolniki kifoskoliozo (kifozo in [[Skolioza|skoliozo]]), zožene prste, osteoporozo, aortične anevrizme in težave s pljuči. Tudi mutacija na genu SLC39A13 povzročajo spondilodisplastični podtip. Bolniki s to mutacijo imajo izbočene oči, nagubane dlani, zožene prste in hipermobilnost v distalnih sklepih. Spondilodisplastični EDS se deduje na [[Recesivno dedovanje|avtosomno recesiven]] način<ref>{{Navedi splet|title=Spondylodysplastic Ehlers-Danlos syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/9991/spondylodysplastic-ehlers-danlos-syndrome/cases/31481#4870|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-18}}</ref>. === Mišično-kontrakturalni EDS === Mišično-kontrakturalni Ehlers-Danlosov sindrom (mcEDS) je zaznamovan s številnimi prirojenimi [[kontraktura]]mi, kontrakturami palca in stopala. Koža je tanka, prosojna, nagnjena k modricam in brazgotinjenju. Sklepi so nestabilni. Bolniki imajo značilen izgled. Hud motoričen primanjkljaj in hipotonija sta lahko prisotna. Mutacije v genih CHST14 ali DSE povzročajo mišično-kontrakturalni tip, deduje se na [[Recesivno dedovanje|avtosomno recesiven]] način<ref>{{Navedi splet|title=Musculocontractural Ehlers-Danlos syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/8486/musculocontractural-ehlers-danlos-syndrome|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-18}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.malacards.org/card/musculocontractural_ehlers_danlos_syndrome|website=www.malacards.org|accessdate=2021-08-18}}</ref>. === Miopatični EDS === Miopatični Ehlers-Danlosov sindrom (mEDS, znan tudi kot Bethlemova miopatija 2<ref>{{Navedi splet|title=KEGG DISEASE: Ehlers-Danlos syndrome myopathic type|url=https://www.genome.jp/dbget-bin/www_bget?ds:H02247|website=www.genome.jp|accessdate=2021-08-18}}</ref>) je zaznamovan s prirojeno hipotonijo in/ali mišično atrofijo ki se izboljša z leti, kontrakturami v kolenu, kolku in komolcu. Hipermobilnost je prisotna v distalnih sklepih (gležnji, zapestja, stopala in roke). Koža je lahko tanka in prosojna. Mutacije v genu COL12A1 povzročajo miopatični tip, deduje se na [[Dominantno dedovanje|avtosomno dominanten]] ALI [[Recesivno dedovanje|recesiven]] način<ref>{{Navedi splet|title=Orphanet: Myopathic Ehlers Danlos syndrome|url=https://www.orpha.net/consor/cgi-bin/OC_Exp.php?lng=EN&Expert=536516|website=www.orpha.net|accessdate=2021-08-18|language=en|first=INSERM US14-- ALL RIGHTS|last=RESERVED}}</ref>. === Periodontalni EDS === Periodontalni Ehlers-Danlosov sindrom (pEDS, nekdaj tip VIII) je zaznamovan s zgodnjim razvojem hude periodentalne bolezni in plakom brazgotinskega tkiva. To lahko vodi v izgubo vseh zob pred 30 letom starosti. Koža je lahko elastična, sklepi so lahko hipermobilni. Bolniki so lahko nizke rasti. Mutacije v genih C1R ali C1S povzročajo periodontalni tip, deduje se na [[Dominantno dedovanje|avtosomno dominanten]] način<ref>{{Navedi splet|title=Periodontal Ehlers-Danlos syndrome {{!}} Genetic and Rare Diseases Information Center (GARD) – an NCATS Program|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/12474/periodontal-ehlers-danlos-syndrome|website=rarediseases.info.nih.gov|accessdate=2021-08-18}}</ref>. ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Genetske bolezni]] ggnwl01rx9rgne0s4z8veq4lnxyzzqo 0 488676 5736981 5427848 2022-08-20T07:04:29Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slovenija]] leži na potresno dejavnem območju. Slovenijo je v preteklosti doletelo več močnih [[Potres|potresov]], med njimi pa so bila obdobja relativne odsotnosti občutne potresne dejavnosti. Okoli tretina prebivalcev Slovenije živi na območjih, ki jih lahko prizadane močan rušilni potres. Do leta 1964 v Sloveniji praktično ni bilo veljavnih predpisov o potresno varni gradnji; prvi so bili uveljavljeni tega leta, novejši leta 1981, najsodobnejši pa so obvezni za vse zgradbe od leta 2008. Stavb, ki so oporečne s stališča potresne varnosti, je v Sloveniji okoli 12 % oz. okoli 60.000, v njih pa biva približno vsak osmi prebivalec. Najbolj potresno ranljivo območje države je Ljubljanska regija. Med potresno ogrožene stavbe spadajo tudi zgradbe v javni lasti, med katerimi je več deset šol. Protipotresno prenovo pri stavbah v zasebni lasti ovira zahteva soglasje vseh lastnikov stavbe. Problematične so nezakonite gradnje, pri katerih se ob izgradnji varnostnih predpisov ni upoštevalo. Hujši potres bi lahko v Sloveniji povzročil več milijard evrov škode in več sto smrtnih žrtev. Za protipotresno prenovo vseh stavb v Sloveniji bi bilo treba tekom 30 let vsako leto nameniti več sto milijonov evrov sredstev. [[Jedrska elektrarna Krško]] glede na dosedanjo stopnjo potresne aktivnosti v regiji ni potresno ogrožena. == Zgodovina == Prve smernice za potresnovarno gradnjo so nastale po [[Ljubljanski potres 1895|potresu leta 1895]] v Ljubljani.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Potres leta 1895 v Ljubljani|url=http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20aktivnost/potres1895.html|website=www.arso.gov.si|accessdate=2021-01-05}}</ref> Do leta 1964 v Sloveniji praktično niso obstajali predpisi o potresno varni gradnji. Stavbe, ki so bile deloma ali v celoti zgrajene pred letom 1964, prestavljajo okoli 12 % karakterističnega državnega stanovanjskega fonda oz. okoli 60.000 stavb, v njih pa biva okoli 250.000 ljudi. Večina stavb, zgrajenih med koncem 2. svetovne vojne in letom 1964 je rezultat hitre in pomankljive gradnje s slabimi gradbenimi materiali.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Potres bi bil za Ljubljano prava katastrofa|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/potres-bi-bil-za-ljubljano-prava-katastrofa/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-04|language=sl-si}}</ref> Povod za uveljavitev prvih potresnovarnostnih predpisov je bil [[Potres v Skopju (1963)|potres v Skopju leta 1963]].<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Seizmolog Gosar: Ob tako močnem potresu bo popotresna dejavnost trajala še mesece|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/seizmolog-gosar-ob-tako-mocnem-potresu-bo-popotresna-dejavnost-trajala-se-mesece/547284|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-05|language=sl}}</ref> Predpisi, ki so stopili v veljavo leta 1964, stavbam zagotavljajo zgolj delno potresno varnost, ki ne ustreza sodobnim varnostnim standardom. Velika večina teh stavb, zgrajenih pred letom 1964, ni bila od izgradnje nikoli protipotresno ojačana.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Potresna odpornost stavb v Sloveniji|url=https://www.dnevnik.si/1042925792|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-05}}</ref> Velik napredek v potresni varnosti v Sloveniji so predstavljali predpisi, ki so bili uveljavljeni leta 1981. Sodobni standardi Evrokod so v Sloveniji obvezni od leta 2008 dalje.<ref name=":4" /> Stavbe, grajene od leta 2008 dalje, so zato v Sloveniji visoko potresno odporne Slovenija je bila prva država, ki je začela uveljavljati evropski standard za potresno odporno projektiranje (Evrokod 8).<ref name=":1" /> === Škoda ob potresih === Slovenijo so v preteklosti že večkrat prizadeli močni potresi, ki pa se vrstijo periodično z daljšimi obdobji brez občutne potresne aktivnosti.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Torkov potres zadnje opozorilo tudi za Slovenijo #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/torkov-potres-zadnje-opozorilo-tudi-za-slovenijo-video-542479|website=siol.net|accessdate=2021-01-05|language=sl}}</ref> Najmočnejši potres na območju slovenije se je zgodil [[Potres na Idrijskem 1511|26. marca 1511 z epicentrom v okolici Idrije]] in magnitudo 6,8, sledil pa mu je še močnejši sunek (magnitude več kot 7) z epidentrom v Italiji. Zaradi potresov je na območju Slovenije umrlo okoli 3.000 ljudi. Zaradi potresov so bili poškodovani ali uničeni številni slovenski gradovi (med drugim tudi [[Blejski grad]]), idrijski rudnik živega srebra pa je bil zaradi potresa neobratujoč še šest let.<ref>{{Navedi splet|title=Najhujši potres blizu Slovenije: utrgala se je gora|url=https://siol.net/novice/svet/najhujsi-potres-blizu-slovenije-utrgalo-je-goro-542414|website=siol.net|accessdate=2021-01-05|language=sl}}</ref> Ljubljansko regijo je 14. aprila 1895 prizadel [[Ljubljanski potres 1895|potres]] magnitude 6,1. Največje učinke je potres dosegel na območju mesta Ljubljane, Ljubljanskega barja in severno do Vodic. Največje poškodbe so nastale v premeru 18 km, od Iga do Vodic, manjše pa v radiju okoli 50 km. V Ljubljani je pod ruševinami (padajočimi dimniki, strešniki in stropi) umrlo sedem ljudi, v Vodicah pa trije. Nekaj ljudi je umrlo tudi med reševanjem. V potresu je bilo poškodovanih okoli 10 % zgradb, ki so bile posledično večinoma porušene. Zaradi potresa so bile uveljavljene prve smernice za potresnovarno gradnjo, v Ljubljani pa je začela obratovati prva potresna opazovalnica na območju avstro-ogrske monarhije.<ref name=":6" /> [[Potres v Posočju 1976|Potres 6. maja 1976 v Posočju]] je na območju največ škode povzročil v Breginjskem kotu, Kobaridu in Tolminu; ponekod je 80% prebivalcev ostalo brez domov.<ref name=":3" /> Potres 12. aprila 1998 v Zgornjem Posočju je imel magnitudo 5,6 velja za enega najsilovitejših potresov 20. stoletja z žariščem v Sloveniji.<ref name=":3" /> Potres 29. decembra 2020 z epidentrom na Hrvaškem je v Sloveniji povzročil nekaj materialne škode (streh, dimnikov, pročelji fasad, razpok v stenah, odpadanje ometa, ipd.), med drugim je nekaj škode utrpela predsedniška palača. V Mariborski regiji je bila prekinjena oskrba z elektriko. Prekinjena je bila tudi seja DZ in delovanje upravnih enot Ptuj in Maribor. Telesnih poškodb ni bilo zabeleženih.<ref>{{Navedi splet|title=Močan potres v Sloveniji povzročil nekaj škode na objektih|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/mocan-potres-v-sloveniji-povzrocil-nekaj-skode-na-objektih/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-05|language=sl-si}}</ref> == Pregled == Slovenija leži na zelo potresno dejavnem<ref name=":0" /> in nevarnem<ref name=":3" /> območju. Skoraj 34 % prebivalcev Slovenije živi na območjih, kjer obstaja nevarnost močnih rušilnih potresov.<ref name=":5" /> Potresno ogroženih je med 20.000 in 56.000 objektov.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/inspektor/v-sloveniji-potresno-ogrozenih-od-20-tisoc-do-56-tisoc-objektov.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-05}}</ref> Potresna varnost stavb je pretežno odgovornost lastnikov<ref name=":0" /> in/ali izvajalcev.<ref name=":4" /> Za izvršbo protipotresnih ukrepov je glede na trenutno zakonodajo potrebna soglasna podpora lastnikov, kar pogosto prestavlja oviro za protipotresno prenovo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Raziskava potresne ogroženosti v Ljubljani: pet stolpnic bi bilo najbolje porušiti|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/raziskava-potresne-ogrozenosti-v-ljubljani-pet-stolpnic-bi-bilo-najbolje-porusiti/515450|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-04|language=sl}}</ref> Lastniki, najemniki in (potencialni) kupci stanovanj v Sloveniji nimajo na razpolago standardiziranih ocen potresne varnosti objektov (za razliko od npr. energetske varčnosti zgradb).<ref name=":1" /> Ob projektiranju pred izgradnjo predstavlja potresna analiza zaradi zahtevnosti dodaten strošek, zaradi česar projektanti, ki potresno analizo zanemarjajo, izpadejo bolj cenovno ugodni in so zato bolj konkurentni. Novejša zakonodaja pa ne zahteva neodvisne presoje mehanske odpornosti in stabilnosti niti pri najzahtevnejših gradnjah, zaradi česar vsa odgovornost sloni zgolj na samem izvajalcu, morebitne nepravilnosti pa se pokažejo šele ob potresih.<ref name=":4" /> Glede na sodobne predpise morajo imeti vse zgradbe za zagotavljanje potresne varnosti na vogalih protipotresne vezi (običajno armiranobetonske vogale), navpične in vodoravne vezi in pa zadostno količino nosilnih elementov (običajno nosilni zidovi iz zidakov pri enostanovanjskih zidanih hišah in armiranobetonske stene in okvirji pri večnadstropnih).<ref name=":0" /> Potresne ogroženosti objektov ni mogoče enoznačno oceniti; varnost posameznega objekta je odvisna od prvotne izgradnje, rabe, vzdrževanja, rekonstrukcij, morebitnih spornih posegov v konstrukcijo, in pa specifičnih okoljskih vplivov in terena. Načeloma so bolj sporni stari, dotrajani in slabo vzdrževani objekti, še posebej tisti, grajeni med 2. svetovno vojno in letom 1964, ko so začeli veljati prvi predpisi za potresno odporno gradnjo (še posebej večstanovanjske zidane stavbe in stanovanjski bloki z tremi ali več nadstropji<ref name=":3" />), pa tudi tisti, grajeni pred letom 1981.<ref name=":4" /> Po besedah dežurnega seizmologa agencije Arso so stolpnice, grajene v zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja z izjemo dveh ali treh stolpnic absolutno varne.<ref name=":3" /> V stolpnicah lahko potresno odpornost zmanjša naknadno izdelovanje odprtin v etažah, še posebej v spodnjih nastropjih, kjer je delovanje potresnih sil največje.<ref name=":0" /> Sporne so tudi nekatere novejše zgradbe, ki so bile grajene nelegalno (t.j. brez gradbenega dovoljenja oz. neskladno s projektno dokumentacijo). Po nekaterih ocenah je takih objektov skoraj pol milijona. Veljavna zakonodaja omogoča hitro legalizacijo nelegalno grajenih objektov, brez presoje mehanske odpornosti in stabilnosti.<ref name=":4" /> === Stanje po regijah === Ljubljana in severozahodni del Slovenije<ref name=":4" /> oz. Ljubljana z okolico in krško ter posoško območje<ref name=":7" /> veljajo za potresno najbolj ogroženi predeli države. V Ljubljani je potresno nevarnih zgradb prek 2.000, v Mariboru (ki sicer ni zelo potresno ogrožen) pa okoli 550. Natančne formalne analize potresne ogroženosti v mnogih slovenskih mestih še niso bile izdelane (tudi v tistih na bolj potresno ogroženih območjih).<ref name=":0" /> ==== Ljubljana ==== Ljubljana glede na potresno ogroženost in število oporečnih stavb velja za potresno najbolj ranljivo območje Slovenije.<ref name=":7" /> Izsledki raziskave programske skupine potresnega inženirstva so pokazali, da bi potres magnitude 6,1 (kakeršen je Ljubljano prizadel leta 1895) v Ljubljani terjal več sto življenj in samo na stavbah povzročil 7 milijard evrov škode (poleg tega pa bi nastala tudi dodatna škoda na preostali mestni infrastrukturi).<ref name=":1" /> Po ocenah podjetja InnoRenew CoE in Univerze na Primorskem bi rušilni potres na območju ljubljanske regije povzročil najmanj 7 milijard evrov škode, brez bivališča pa bi ostalo 30-70% prebivalcev.<ref name=":5" /> V primeru potresa magnitude 6,3 bi bilo v Ljubljani neposredno prizadetih 30.000 ljudi, precej stavb bi bilo delno uporabnih, nekatere pa neuporabne/porušene.<ref name=":7" /> V raziskavi 15 stolpnic v središču Ljubljane, zgrajenih med leti 1959 in 1965 (ko predpisi o protipotresni gradnji še niso bili v veljavi), so bile vse od stolpnic spoznane za neprimerne. Vse bi bilo najbolj smotrno porušiti, protipotresna prenova z notranjo (pri opečnatih stolpnicah) oz. zunanjo (pri stolpnicah z monolitnimi betonskimi stenami) utrditvijo pa je izvedljiva pri 10 od teh stolpnic. Protipotresna prenova bi v povprečju stala 5 milijonov evrov na stolpnico oz. 110 tisoč evrov na stanovanjsko enoto, medtem ko bi nadomestne novogradnje stale v povprečju nekaj manj kot 8 milijonov evrov oz. 180 tisoč evrov na gospodinjstvo.<ref name=":0" /> Dandanes takšen način izgradnje, značilen za sporne stolpnice, ni dovoljen niti za nizke objekte.<ref name=":7" /> Po mnenju prof. dr. Matjaža Dolška, sicer profesorja gradbeništva in raziskovalca potresne varnosti, naj bi bile (za razliko od zgradb v stari Ljubljani) najbolj sporne visoke zgradbe in nekateri objekti znanih arhitektov, ki so bili grajeni po sistemu mehke etaže, ki so bili med koncem 2. svetovne vojne in uveljavitvi prvih protipotresnih ukrepov leta 1964.<ref name=":1" /> === Javne zgradbe === Med potresno neodpornimi stavbami v Sloveniji so številna poslopja v javni lasti, med drugim okoli 39 šol (od tega 14 ljubljanskih šol). Pri javnih ustanovah pri prenovi ni ovir lastnikov, tako kot pri objektih v zasebni lasti. Kljub temu za razliko od mnogih drugih držav v Sloveniji ni sistematičnega pristopa k potresno-varnostni prenovi šol in bolnišnic. Morebitno protipotresno prenovo izobraževalnih objektov dodatno olajšuje dejstvo, da ti objekti v poletnem času načeloma niso v rabi.<ref name=":0" /> Po ocenah podjetja InnoRenew CoE in Univerze na Primorskem je v Sloveniji potrebno protipotresno prenoviti nekatere zdravstvene objekte in mnoge šole ter vrtce.<ref name=":5" /> === Jedrska elektrarna Krško === Potresna odpornost [[Jedrska elektrarna Krško|Jedrske elektrarne Krško]] (NEK) bistveno presega odpornost klasičnih zgradb in presega potresne obremenitve, ki jih je moč pričakovati glede na dotedanje potrese v regiji. NEK je bila že ob prvotni gradnji zasnovana s ciljem potresne varnosti. NEK se prav tako protipotresno vzdržuje in dopolnjuje. NEK je bila načrtovana za nemoteno delovanje med potresi magnitude najmanj 5 in varno zaustavitev ob potresih magnitude najmanj 7, z različnimi izboljšavami pa je danes zagotovljena varna zaustavitev ob potresih najmanj magnitude 8. Primerljivo grajene jedrske elektrarne v tujini so ob potresih dokazale visoko stopnjo protipotresne varnosti. NEK se pri močnejših potresih avtomatsko zaustavi, pri šibkejših pa nadaljuje z neprekinjenim delovanjem. Po potresnih zaustavitvah se pred vnovično priključitvijo opravljajo varnostni pregledi.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Krška nuklearka v varnem stanju, ponovni zagon načrtujejo v 24 urah|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/krska-nuklerka-zaradi-potresa-zaustavljena/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-05|language=sl-si}}</ref> Poleg protipotresne varnosti samega objekta jederske elektrarne ob potresu potencialno ogroža še izpad dotoka vode ali elektrike, s čimer se zagotavlja nadaljnje hlajenje zaustavljenega jedra. Z namenom zagotavljanja avtonomnega električnega napajanja v primeru izklopa elektrarne in poškodbe daljnovoda je NEK opravljen s tremi dizelskimi agregati (tretji je bil za zagotavljanje dodatne varnosti dograjen naknadno), NEK pa se je naknadno opremil še z drugimi presežnimi elementi (črpalke, dodatna priključna mesta za dovod hladilne vode), ki zagotavljajo hlajenje ob odpovedi vgrajene opreme.<ref name=":2" /> == Ukrepi in izzivi == Za protipotresno ojačitev vseh ogroženih stavb v Sloveniji bi morali glede na navedbe iz leta 2020 v obdobju 30 let vsako leto nameniti več sto milijonov evrov.<ref name=":1" /> V letu 2020 je Slovenija del kohezijskih sredstev predvidela za potresno utrditev objektov in obveščanje o potresni nevarnosti.<ref name=":0" /> Strokovnjaki pozivajo k sočasni protipotresni in energetski prenovi zgradb.<ref name=":5" /><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Zgolj energetske prenove so nespametne|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zgolj-energetske-prenove-so-nespametne/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-05|language=sl-si}}</ref> Energetska sanacija zgradb je najbolj oportun čas za sočasno protipotresno sanacijo oporečnih zgradb. Energetska sanacija prav tako prikrije znake konstrukcijske oporečnosti stavb, naknadna protipotresna prenova pa bi zahtevala uničenje in ponovno namestitev novih energetskih sanacij. Država kljub temu nekritično subvencionira tudi energetsko sanacijo potresno nevarnih objektov.<ref name=":4" /> Za okvirno varnostno oceno stavb ob potresu, dostop do baze razpoložljivih ocen potresne varnosti objektov, ocenitev posledic potresa in dostop do drugih orodji za potresno varnost v Sloveniji je na voljo javna spletna aplikacija POTROG.<ref>{{Navedi splet|title=Potres - portal POTROG|url=http://potrog2.vokas.si/|website=potrog2.vokas.si|accessdate=2021-01-05}}</ref> == Sklici == {{reflist|2}} [[Kategorija:Potresno inženirstvo]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Sloveniji]] 8o0vkwptqwbbwnd42kj3mg6naiurdyo 5737143 5736981 2022-08-20T07:15:13Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slovenija]] leži na potresno dejavnem območju. Slovenijo je v preteklosti doletelo več močnih [[Potres|potresov]], med njimi pa so bila obdobja relativne odsotnosti občutne potresne dejavnosti. Okoli tretina prebivalcev Slovenije živi na območjih, ki jih lahko prizadane močan rušilni potres. Do leta 1964 v Sloveniji praktično ni bilo veljavnih predpisov o potresno varni gradnji; prvi so bili uveljavljeni tega leta, novejši leta 1981, najsodobnejši pa so obvezni za vse zgradbe od leta 2008. Stavb, ki so oporečne s stališča potresne varnosti, je v Sloveniji okoli 12 % oz. okoli 60.000, v njih pa biva približno vsak osmi prebivalec. Najbolj potresno ranljivo območje države je Ljubljanska regija. Med potresno ogrožene stavbe spadajo tudi zgradbe v javni lasti, med katerimi je več deset šol. Protipotresno prenovo pri stavbah v zasebni lasti ovira zahteva soglasje vseh lastnikov stavbe. Problematične so nezakonite gradnje, pri katerih se ob izgradnji varnostnih predpisov ni upoštevalo. Hujši potres bi lahko v Sloveniji povzročil več milijard evrov škode in več sto smrtnih žrtev. Za protipotresno prenovo vseh stavb v Sloveniji bi bilo treba tekom 30 let vsako leto nameniti več sto milijonov evrov sredstev. [[Jedrska elektrarna Krško]] glede na dosedanjo stopnjo potresne aktivnosti v regiji ni potresno ogrožena. == Zgodovina == Prve smernice za potresnovarno gradnjo so nastale po [[Ljubljanski potres 1895|potresu leta 1895]] v Ljubljani.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Potres leta 1895 v Ljubljani|url=http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20aktivnost/potres1895.html|website=www.arso.gov.si|accessdate=2021-01-05}}</ref> Do leta 1964 v Sloveniji praktično niso obstajali predpisi o potresno varni gradnji. Stavbe, ki so bile deloma ali v celoti zgrajene pred letom 1964, prestavljajo okoli 12 % karakterističnega državnega stanovanjskega fonda oz. okoli 60.000 stavb, v njih pa biva okoli 250.000 ljudi. Večina stavb, zgrajenih med koncem 2. svetovne vojne in letom 1964 je rezultat hitre in pomankljive gradnje s slabimi gradbenimi materiali.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Potres bi bil za Ljubljano prava katastrofa|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/potres-bi-bil-za-ljubljano-prava-katastrofa/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-04|language=sl-si}}</ref> Povod za uveljavitev prvih potresnovarnostnih predpisov je bil [[Potres v Skopju (1963)|potres v Skopju leta 1963]].<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Seizmolog Gosar: Ob tako močnem potresu bo popotresna dejavnost trajala še mesece|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/seizmolog-gosar-ob-tako-mocnem-potresu-bo-popotresna-dejavnost-trajala-se-mesece/547284|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-05|language=sl}}</ref> Predpisi, ki so stopili v veljavo leta 1964, stavbam zagotavljajo zgolj delno potresno varnost, ki ne ustreza sodobnim varnostnim standardom. Velika večina teh stavb, zgrajenih pred letom 1964, ni bila od izgradnje nikoli protipotresno ojačana.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Potresna odpornost stavb v Sloveniji|url=https://www.dnevnik.si/1042925792|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-05}}</ref> Velik napredek v potresni varnosti v Sloveniji so predstavljali predpisi, ki so bili uveljavljeni leta 1981. Sodobni standardi Evrokod so v Sloveniji obvezni od leta 2008 dalje.<ref name=":4" /> Stavbe, grajene od leta 2008 dalje, so zato v Sloveniji visoko potresno odporne Slovenija je bila prva država, ki je začela uveljavljati evropski standard za potresno odporno projektiranje (Evrokod 8).<ref name=":1" /> === Škoda ob potresih === Slovenijo so v preteklosti že večkrat prizadeli močni potresi, ki pa se vrstijo periodično z daljšimi obdobji brez občutne potresne aktivnosti.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Torkov potres zadnje opozorilo tudi za Slovenijo #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/torkov-potres-zadnje-opozorilo-tudi-za-slovenijo-video-542479|website=siol.net|accessdate=2021-01-05|language=sl}}</ref> Najmočnejši potres na območju slovenije se je zgodil [[Potres na Idrijskem 1511|26. marca 1511 z epicentrom v okolici Idrije]] in magnitudo 6,8, sledil pa mu je še močnejši sunek (magnitude več kot 7) z epidentrom v Italiji. Zaradi potresov je na območju Slovenije umrlo okoli 3.000 ljudi. Zaradi potresov so bili poškodovani ali uničeni številni slovenski gradovi (med drugim tudi [[Blejski grad]]), idrijski rudnik živega srebra pa je bil zaradi potresa neobratujoč še šest let.<ref>{{Navedi splet|title=Najhujši potres blizu Slovenije: utrgala se je gora|url=https://siol.net/novice/svet/najhujsi-potres-blizu-slovenije-utrgalo-je-goro-542414|website=siol.net|accessdate=2021-01-05|language=sl}}</ref> Ljubljansko regijo je 14. aprila 1895 prizadel [[Ljubljanski potres 1895|potres]] magnitude 6,1. Največje učinke je potres dosegel na območju mesta Ljubljane, Ljubljanskega barja in severno do Vodic. Največje poškodbe so nastale v premeru 18 km, od Iga do Vodic, manjše pa v radiju okoli 50 km. V Ljubljani je pod ruševinami (padajočimi dimniki, strešniki in stropi) umrlo sedem ljudi, v Vodicah pa trije. Nekaj ljudi je umrlo tudi med reševanjem. V potresu je bilo poškodovanih okoli 10 % zgradb, ki so bile posledično večinoma porušene. Zaradi potresa so bile uveljavljene prve smernice za potresnovarno gradnjo, v Ljubljani pa je začela obratovati prva potresna opazovalnica na območju avstro-ogrske monarhije.<ref name=":6" /> [[Potres v Posočju 1976|Potres 6. maja 1976 v Posočju]] je na območju največ škode povzročil v Breginjskem kotu, Kobaridu in Tolminu; ponekod je 80% prebivalcev ostalo brez domov.<ref name=":3" /> Potres 12. aprila 1998 v Zgornjem Posočju je imel magnitudo 5,6 velja za enega najsilovitejših potresov 20. stoletja z žariščem v Sloveniji.<ref name=":3" /> Potres 29. decembra 2020 z epidentrom na Hrvaškem je v Sloveniji povzročil nekaj materialne škode (streh, dimnikov, pročelji fasad, razpok v stenah, odpadanje ometa, ipd.), med drugim je nekaj škode utrpela predsedniška palača. V Mariborski regiji je bila prekinjena oskrba z elektriko. Prekinjena je bila tudi seja DZ in delovanje upravnih enot Ptuj in Maribor. Telesnih poškodb ni bilo zabeleženih.<ref>{{Navedi splet|title=Močan potres v Sloveniji povzročil nekaj škode na objektih|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/mocan-potres-v-sloveniji-povzrocil-nekaj-skode-na-objektih/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-05|language=sl-si}}</ref> == Pregled == Slovenija leži na zelo potresno dejavnem<ref name=":0" /> in nevarnem<ref name=":3" /> območju. Skoraj 34 % prebivalcev Slovenije živi na območjih, kjer obstaja nevarnost močnih rušilnih potresov.<ref name=":5" /> Potresno ogroženih je med 20.000 in 56.000 objektov.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/inspektor/v-sloveniji-potresno-ogrozenih-od-20-tisoc-do-56-tisoc-objektov.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-05}}</ref> Potresna varnost stavb je pretežno odgovornost lastnikov<ref name=":0" /> in/ali izvajalcev.<ref name=":4" /> Za izvršbo protipotresnih ukrepov je glede na trenutno zakonodajo potrebna soglasna podpora lastnikov, kar pogosto prestavlja oviro za protipotresno prenovo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Raziskava potresne ogroženosti v Ljubljani: pet stolpnic bi bilo najbolje porušiti|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/raziskava-potresne-ogrozenosti-v-ljubljani-pet-stolpnic-bi-bilo-najbolje-porusiti/515450|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-04|language=sl}}</ref> Lastniki, najemniki in (potencialni) kupci stanovanj v Sloveniji nimajo na razpolago standardiziranih ocen potresne varnosti objektov (za razliko od npr. energetske varčnosti zgradb).<ref name=":1" /> Ob projektiranju pred izgradnjo predstavlja potresna analiza zaradi zahtevnosti dodaten strošek, zaradi česar projektanti, ki potresno analizo zanemarjajo, izpadejo bolj cenovno ugodni in so zato bolj konkurentni. Novejša zakonodaja pa ne zahteva neodvisne presoje mehanske odpornosti in stabilnosti niti pri najzahtevnejših gradnjah, zaradi česar vsa odgovornost sloni zgolj na samem izvajalcu, morebitne nepravilnosti pa se pokažejo šele ob potresih.<ref name=":4" /> Glede na sodobne predpise morajo imeti vse zgradbe za zagotavljanje potresne varnosti na vogalih protipotresne vezi (običajno armiranobetonske vogale), navpične in vodoravne vezi in pa zadostno količino nosilnih elementov (običajno nosilni zidovi iz zidakov pri enostanovanjskih zidanih hišah in armiranobetonske stene in okvirji pri večnadstropnih).<ref name=":0" /> Potresne ogroženosti objektov ni mogoče enoznačno oceniti; varnost posameznega objekta je odvisna od prvotne izgradnje, rabe, vzdrževanja, rekonstrukcij, morebitnih spornih posegov v konstrukcijo, in pa specifičnih okoljskih vplivov in terena. Načeloma so bolj sporni stari, dotrajani in slabo vzdrževani objekti, še posebej tisti, grajeni med 2. svetovno vojno in letom 1964, ko so začeli veljati prvi predpisi za potresno odporno gradnjo (še posebej večstanovanjske zidane stavbe in stanovanjski bloki z tremi ali več nadstropji<ref name=":3" />), pa tudi tisti, grajeni pred letom 1981.<ref name=":4" /> Po besedah dežurnega seizmologa agencije Arso so stolpnice, grajene v zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja z izjemo dveh ali treh stolpnic absolutno varne.<ref name=":3" /> V stolpnicah lahko potresno odpornost zmanjša naknadno izdelovanje odprtin v etažah, še posebej v spodnjih nastropjih, kjer je delovanje potresnih sil največje.<ref name=":0" /> Sporne so tudi nekatere novejše zgradbe, ki so bile grajene nelegalno (tj. brez gradbenega dovoljenja oz. neskladno s projektno dokumentacijo). Po nekaterih ocenah je takih objektov skoraj pol milijona. Veljavna zakonodaja omogoča hitro legalizacijo nelegalno grajenih objektov, brez presoje mehanske odpornosti in stabilnosti.<ref name=":4" /> === Stanje po regijah === Ljubljana in severozahodni del Slovenije<ref name=":4" /> oz. Ljubljana z okolico in krško ter posoško območje<ref name=":7" /> veljajo za potresno najbolj ogroženi predeli države. V Ljubljani je potresno nevarnih zgradb prek 2.000, v Mariboru (ki sicer ni zelo potresno ogrožen) pa okoli 550. Natančne formalne analize potresne ogroženosti v mnogih slovenskih mestih še niso bile izdelane (tudi v tistih na bolj potresno ogroženih območjih).<ref name=":0" /> ==== Ljubljana ==== Ljubljana glede na potresno ogroženost in število oporečnih stavb velja za potresno najbolj ranljivo območje Slovenije.<ref name=":7" /> Izsledki raziskave programske skupine potresnega inženirstva so pokazali, da bi potres magnitude 6,1 (kakeršen je Ljubljano prizadel leta 1895) v Ljubljani terjal več sto življenj in samo na stavbah povzročil 7 milijard evrov škode (poleg tega pa bi nastala tudi dodatna škoda na preostali mestni infrastrukturi).<ref name=":1" /> Po ocenah podjetja InnoRenew CoE in Univerze na Primorskem bi rušilni potres na območju ljubljanske regije povzročil najmanj 7 milijard evrov škode, brez bivališča pa bi ostalo 30-70% prebivalcev.<ref name=":5" /> V primeru potresa magnitude 6,3 bi bilo v Ljubljani neposredno prizadetih 30.000 ljudi, precej stavb bi bilo delno uporabnih, nekatere pa neuporabne/porušene.<ref name=":7" /> V raziskavi 15 stolpnic v središču Ljubljane, zgrajenih med leti 1959 in 1965 (ko predpisi o protipotresni gradnji še niso bili v veljavi), so bile vse od stolpnic spoznane za neprimerne. Vse bi bilo najbolj smotrno porušiti, protipotresna prenova z notranjo (pri opečnatih stolpnicah) oz. zunanjo (pri stolpnicah z monolitnimi betonskimi stenami) utrditvijo pa je izvedljiva pri 10 od teh stolpnic. Protipotresna prenova bi v povprečju stala 5 milijonov evrov na stolpnico oz. 110 tisoč evrov na stanovanjsko enoto, medtem ko bi nadomestne novogradnje stale v povprečju nekaj manj kot 8 milijonov evrov oz. 180 tisoč evrov na gospodinjstvo.<ref name=":0" /> Dandanes takšen način izgradnje, značilen za sporne stolpnice, ni dovoljen niti za nizke objekte.<ref name=":7" /> Po mnenju prof. dr. Matjaža Dolška, sicer profesorja gradbeništva in raziskovalca potresne varnosti, naj bi bile (za razliko od zgradb v stari Ljubljani) najbolj sporne visoke zgradbe in nekateri objekti znanih arhitektov, ki so bili grajeni po sistemu mehke etaže, ki so bili med koncem 2. svetovne vojne in uveljavitvi prvih protipotresnih ukrepov leta 1964.<ref name=":1" /> === Javne zgradbe === Med potresno neodpornimi stavbami v Sloveniji so številna poslopja v javni lasti, med drugim okoli 39 šol (od tega 14 ljubljanskih šol). Pri javnih ustanovah pri prenovi ni ovir lastnikov, tako kot pri objektih v zasebni lasti. Kljub temu za razliko od mnogih drugih držav v Sloveniji ni sistematičnega pristopa k potresno-varnostni prenovi šol in bolnišnic. Morebitno protipotresno prenovo izobraževalnih objektov dodatno olajšuje dejstvo, da ti objekti v poletnem času načeloma niso v rabi.<ref name=":0" /> Po ocenah podjetja InnoRenew CoE in Univerze na Primorskem je v Sloveniji potrebno protipotresno prenoviti nekatere zdravstvene objekte in mnoge šole ter vrtce.<ref name=":5" /> === Jedrska elektrarna Krško === Potresna odpornost [[Jedrska elektrarna Krško|Jedrske elektrarne Krško]] (NEK) bistveno presega odpornost klasičnih zgradb in presega potresne obremenitve, ki jih je moč pričakovati glede na dotedanje potrese v regiji. NEK je bila že ob prvotni gradnji zasnovana s ciljem potresne varnosti. NEK se prav tako protipotresno vzdržuje in dopolnjuje. NEK je bila načrtovana za nemoteno delovanje med potresi magnitude najmanj 5 in varno zaustavitev ob potresih magnitude najmanj 7, z različnimi izboljšavami pa je danes zagotovljena varna zaustavitev ob potresih najmanj magnitude 8. Primerljivo grajene jedrske elektrarne v tujini so ob potresih dokazale visoko stopnjo protipotresne varnosti. NEK se pri močnejših potresih avtomatsko zaustavi, pri šibkejših pa nadaljuje z neprekinjenim delovanjem. Po potresnih zaustavitvah se pred vnovično priključitvijo opravljajo varnostni pregledi.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Krška nuklearka v varnem stanju, ponovni zagon načrtujejo v 24 urah|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/krska-nuklerka-zaradi-potresa-zaustavljena/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-05|language=sl-si}}</ref> Poleg protipotresne varnosti samega objekta jederske elektrarne ob potresu potencialno ogroža še izpad dotoka vode ali elektrike, s čimer se zagotavlja nadaljnje hlajenje zaustavljenega jedra. Z namenom zagotavljanja avtonomnega električnega napajanja v primeru izklopa elektrarne in poškodbe daljnovoda je NEK opravljen s tremi dizelskimi agregati (tretji je bil za zagotavljanje dodatne varnosti dograjen naknadno), NEK pa se je naknadno opremil še z drugimi presežnimi elementi (črpalke, dodatna priključna mesta za dovod hladilne vode), ki zagotavljajo hlajenje ob odpovedi vgrajene opreme.<ref name=":2" /> == Ukrepi in izzivi == Za protipotresno ojačitev vseh ogroženih stavb v Sloveniji bi morali glede na navedbe iz leta 2020 v obdobju 30 let vsako leto nameniti več sto milijonov evrov.<ref name=":1" /> V letu 2020 je Slovenija del kohezijskih sredstev predvidela za potresno utrditev objektov in obveščanje o potresni nevarnosti.<ref name=":0" /> Strokovnjaki pozivajo k sočasni protipotresni in energetski prenovi zgradb.<ref name=":5" /><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Zgolj energetske prenove so nespametne|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zgolj-energetske-prenove-so-nespametne/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-05|language=sl-si}}</ref> Energetska sanacija zgradb je najbolj oportun čas za sočasno protipotresno sanacijo oporečnih zgradb. Energetska sanacija prav tako prikrije znake konstrukcijske oporečnosti stavb, naknadna protipotresna prenova pa bi zahtevala uničenje in ponovno namestitev novih energetskih sanacij. Država kljub temu nekritično subvencionira tudi energetsko sanacijo potresno nevarnih objektov.<ref name=":4" /> Za okvirno varnostno oceno stavb ob potresu, dostop do baze razpoložljivih ocen potresne varnosti objektov, ocenitev posledic potresa in dostop do drugih orodji za potresno varnost v Sloveniji je na voljo javna spletna aplikacija POTROG.<ref>{{Navedi splet|title=Potres - portal POTROG|url=http://potrog2.vokas.si/|website=potrog2.vokas.si|accessdate=2021-01-05}}</ref> == Sklici == {{reflist|2}} [[Kategorija:Potresno inženirstvo]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Sloveniji]] k7lb42r90v0e03u9s1bts1bn074iak3 0 488886 5737212 5704741 2022-08-20T07:20:19Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{popravi|razlog=slog, naslovi, poglavja, wikifikacija|datum=januar 2021}} '''Zadruga''' (tudi "kooperativa", angl. [[:en:Cooperative|cooperative]], co-operative, coops) je posebna oblika družbeno gospodarskega povezovanja oseb. Mednarodna definicija pravi: »Zadruga je avtonomno združenje oseb, prostovoljno povezanih z namenom, da na skupne ekonomske, družbene in kulturne potrebe ter prizadevanja odgovarjajo prek podjetja v skupni lasti, ki ga upravljajo demokratično.«<ref name="#1">International Co-operative Alliance (2018) ‘Izjava o zadružni identiteti’. (Temeljni mednarodni zadružni dokumenti), pp. 133–159. Available at: <nowiki>http://brazde.org/wp-content/uploads/2017/06/TemeljniMednarodniZadružniDokumenti_ČKZ_2018.pdf</nowiki>.</ref> Zadruga torej ni samo oblika gospodarskega organiziranja, ampak tudi način skupnostnega življenja ter demokratičnega organiziranja in soupravljanja skupnih zadev. V svetu je 1,2 milijarde članov (zadružnikov) povezanih v več kot 3 milijone zadružnih podjetij. Zadružništvo torej predstavlja 15 % odraslega prebivalstva sveta. Več kot 270 milijonov ljudi je zaposlenih v zadrugah, torej okoli 10 % vseh zaposlenih na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ica.coop/en|title=|date=|accessdate=7.1.2021|website=International Cooperative Alliance|publisher=International Cooperative Alliance|last=|first=}}</ref> Zadružne zgodbe so prisotne na vseh ekonomskih področjih: zavarovalništvo, bančništvo, različne industrije, različne storitve, kultura in umetnost, šolstvo, zdravstvo, sociala, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. == Zadružna identiteta (definicija, vrednote, načela) == Zadruga je posebna oblika družbeno gospodarskega povezovanja oseb (posameznikov in/ali pravnih oseb). Mednarodno sprejeta definicija zadrug, ki jo je Mednarodna zadružna zveza (ICA – International Cooperative Alliance) leta 1995 po intenzivnem mednarodnem usklajevanju zapisala v revidirani ''Izjavi o zadružni identiteti'', pravi: »Zadruga je avtonomno združenje oseb, prostovoljno povezanih z namenom, da na skupne ekonomske, družbene in kulturne potrebe ter prizadevanja odgovarjajo prek podjetja v skupni lasti, ki ga upravljajo demokratično.« Ta mednarodni dokument predstavlja tudi usklajene vrednote in načela zadružništva, in sicer, podstat zadružništva tvorijo vrednote »...samopomoči, samoodgovornosti, demokratičnosti, enakosti, pravičnosti in solidarnosti. /.../ poštenosti, odprtosti, družbene odgovornosti in skrbi za druge«. Sedem načel zadružništva pa predstavlja operativna vodila za zadružno delovanje: [[Slika:"En član en glas".jpg|sličica|Občni zbor oziroma skupščina članov je najvišji organ zadruge. Člani glasujejo po principu "en član en glas" in tako demokratično soupravljajo zadrugo.]] - prostovoljno in odprto članstvo; - demokratično upravljanje članov; - ekonomska udeležba članov; - avtonomija in neodvisnost; - izobraževanje, usposabljanje in obveščanje; - skrb za skupnost; - sodelovanje med zadrugami.«<ref name="#1"/> Ker je ta Izjava o zadružni identiteti povzeta tudi v ''Recommendation 193 of the ILO on the Promotion of Cooperatives''<ref>International Labour Organization (2002) The International Labour Organisation (ILO) Recommendation 193: Promotion of Cooperatives. The International Labour Organisation (ILO). Available at: <nowiki>http://www.ilo.org/dyn/normlex/en/f?p=NORMLEXPUB:12100:0::NO::P12100_ILO_CODE:R193</nowiki>. Slo.prevod v: (Temeljni mednarodni zadružni dokumenti), pp. 133–159. Available at: <nowiki>http://brazde.org/wp-content/uploads/2017/06/TemeljniMednarodniZadružniDokumenti_ČKZ_2018.pdf</nowiki>.</ref>, ki ga je kot uradno priporočilo Mednarodne organizacije dela - ILO leta 2002 potrdil tudi predstavnik Slovenije v ILO, gre torej za pojem in poslanstvo zadruge, ki ga vsaj na formalni ravni priznavamo tudi politično, torej kot država Slovenija, ne pa samo v civilnem pomenu kot alternativno družbenogospodarsko gibanje. Zadruga je najprej združenje oseb, ob tem pa tudi podjetje v skupni lasti in soupravljanju članov. Zadruga ni kapitalska družba, ampak je članska organizacija. Je prototip subjekta socialne ekonomije. V zadrugi odločajo člani/zadružniki po principu »en član en glas«, ne odločajo višine kapitalskih deležev. Zadruge ne moreš preseliti v tretji svet ali je prodati tretji osebi, ker članov, torej oseb, ki tvorijo njeno substanco, ne moreš »nakazati« kot bančno transakcijo kapitala. Zadruga je način povezovanja in samoorganiziranja ljudi v lokalnih okoljih ali širše. Zadruga je skupina oseb, ki odgovarjajo na svoje skupne potrebe in aspiracije, v okviru pravil (zadružna pravila), ki jih skupina postavi sama sebi. Zadruge so način družbeno gospodarskega povezovanja, ki se kot alternativa kapitalističnemu gospodarstvu po vsem svetu razvija že več kot dvesto let.<ref>SANCHEZ BAJO, Claudia in ROELANTS, Bruno (2015): Kapital in past zadolževanja : Zadružništvo kot alternativa. Ljubljana, Modrijan</ref> V svetu je 1,2 milijarde članov (zadružnikov) povezanih v več kot 3 milijone zadružnih podjetij. Zadružniki torej predstavljajo 15 % odraslega prebivalstva sveta. Več kot 270 milijonov ljudi je zaposlenih v zadrugah, torej okoli 10 % vseh zaposlenih na svetu. Zadružne zgodbe so prisotne na vseh ekonomskih področjih: zavarovalništvo, bančništvo, različne industrije, različne storitve, kultura in umetnost, šolstvo, zdravstvo, sociala, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. V Evropi je vsak peti prebivalec član kakšnega od več kot 180.000 zadružnih podjetij; 4,7 milijona Evropejcev je zaposlenih v zadrugah.<ref name="#2">International Co-operative Alliance - ICA Official Webpage (2020). Available at: <nowiki>https://www.ica.coop/en</nowiki> (Accessed: 21 August 2020).</ref> Zagotovo je torej zadružništvo močno družbeno gospodarsko gibanje.<ref>ICA: World Cooperative Monitor (2019) International Cooperative Alliance - official webpage. Available at: <nowiki>https://monitor.coop/en</nowiki> (Accessed: 9 May 2020).</ref> [[Slika:Zadruga ni kapitalska družba.png|sličica|Zadruga je združenje oseb, torej članska organizacija. Zadruga ni združenje kapitala oziroma kapitalska družba.]] ==Zadruga ni kapitalska družba == Tako mednarodna definicija zadrug kot splošno razumevanje bistva zadrug, kakor tudi naša nacionalna zakonodaja s tega področja, jasno prepoznavajo substanco zadrug kot bistveno različnih od podjetij v klasičnem pomenu besede, torej od konvencionalnih podjetij. Ključna pa je razlika med zadrugami kot »članskimi organizacijami« ter na drugi strani kapitalskimi družbami. Zadruga ≠ kapitalska družba. Kapitalsko družbo ustanovijo družbeniki, tako da vložijo kapital. V družbi družbeniki niso udeleženi kot osebe, ampak s svojim kapitalom. Namen vložitve kapitala je večanje kapitala. Prav tako delniško družbo konstituirajo delnice, ki jih kupujejo in prodajajo lastniki (delničarji). Namen nakupa delnic je prejemanje dividend in večanje vrednosti vloženega kapitala. Zadrugo pa člani ustanovijo tako, da se včlanijo kot osebe. Obvezni vpisni delež je resda kapital, ki ga vložijo, vendar je sekundarnega pomena, saj ga ne vložijo »kot kapital«, ki ga želijo »razmnožiti« v več kapitala, ampak zgolj kot finančno participacijo, ki je neke vrste likvidnostni vir, ki ga zadruga članom v primeru izstopa iz zadruge izplača valoriziranega, kakor valorizacijo določi občni zbor. Ne prejme pa član ob izstopu iz zadruge delež v vrednosti deleža (odstotka lastnine) knjigovodske vrednosti zadruge kot bi to lahko zahteval pri kapitalski družbi. Interes člana za vstop v zadrugo torej ni plemenitenje kapitala, temveč uresničevanje skupnih družbenih in gospodarskih interesov z ostalimi zadružniki, torej, preprosto rečeno, skupna skrb za kvalitetne storitve in produkte za življenje v skupnosti, skupnostna skrb za dobro življenje. Poslanstvo zadrug je namreč polnomočenje skupnosti v njihovi solidarnostni skrbi zase ter v sodelovalnem povezovanju z drugimi skupnostmi.<ref name="#3">Babič, K. (2018) ‘Iz kakšne snovi so zadruge? Razprava o zadružni lastnini, pravilih in skupnosti’, Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologij, 271(XLVI), pp. 41–63.</ref> ==Pravna opredelitev zadrug v Sloveniji== V Sloveniji pravno obliko zadrug določa ''Zakon o zadrugah''<ref>''Zakon o zadrugah'' (ZZad-UPB2). Uradni list RS, št. 97/2009 in dopolnitve.</ref>. 1. člen Zakona o zadrugah določa: »Zadruga je organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov.« 15. člen zakona določa: »Najvišji organ zadruge je občni zbor članov zadruge.« V zadevah, ki jih glede delovanja in poslovanja zadrug ne določa Zakon o zadrugah, se za zadruge uporablja Zakon o gospodarskih družbah. Za zadruge je tudi predpisan poseben računovodskih standard za zadruge. Prav tako se na zadruge v določenih aspektih pomembno nanaša Zakon o socialnem podjetništvu<ref>''Zakon o socialnem podjetništvu'' (ZSocP). Uradni list RS, št. 20/11 ter ''Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem podjetništvu'' (ZSocP-A). Uradni list RS (13/18).</ref>. ==Vrste zadrug == Obstajajo raznovrstne zadruge, ki se med seboj razlikujejo predvsem glede na vrsto članstva in njihove potrebe, lahko pa tudi glede na namen delovanja zadruge: * Zadruge producentov: člani so lahko individualni ustvarjalci, kmetje, obrtniki, strokovnjaki, športniki, umetniki, novinarji itd., ki skupaj stopajo na trg, si delijo stroške in tveganja ter se krepijo v skupnem razvoju. Primeri: [https://www.soglasnik.si/ Jezikovna zadruga Soglasnik], [https://www.konopko.si/ Zadruga KonopKo], [https://www.zadruga-dobrina.si/ Zadruga Dobrina], kmetijske zadruge itd. * Uporabniške zadruge: uporabniki določenih storitev in/ali proizvodov se povezujejo v potrošniške, nabavne, kombinirane, stanovanjske<ref>Stanovanjska zadruga Zadrugator. (b.d.). Dostopno na: <nowiki>http://zadrugator.org/</nowiki> (na dan 12.12.2020)</ref>, zavarovalniške, bančne/hranilniške ipd. zadruge. * Delavske zadruge: delavci/zaposleni so večinski lastniki, upravljavci in izvajalci v zadrugi. Nastanejo lahko tudi iz preoblikovanja podjetja v zadrugo ali delavskega odkupa podjetja (delavski odkup, delavski prevzem, preoblikovanje)<ref>Transfertocoops (2016). Available at: <nowiki>http://www.transfertocoops.eu/</nowiki> (Accessed: 30 July 2020).</ref>. Svetovno deklaracijo o delavskih zadrugah<ref>''Svetovna deklaracija o delavskih zadrugah.'' Slovenski prevod v: Gregorčič, M. in drugi (ur). ''Solidarnostne ekonomije''. Ljubljana: Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, XLVI(271), str. 155-159. Dostopno na: <nowiki>http://brazde.org/wp-content/uploads/2017/06/TemeljniMednarodniZadru%C5%BEniDokumenti_%C4%8CKZ_2018.pdf</nowiki> (na dan 12.12.2020)</ref> je uskladila in potrdila CECOP-CICOPA Europe, federacija industrijskih in storitvenih zadrug. * Socialne zadruge: te zadruge delujejo v splošnem interesu, v korist vseh prebivalcev na določenem območju ali v določeni skupnosti, ne le v interesu svojih članov. Značilno za njih je, da so večdeležniške, področja delovanja so različna, od zagotavljanje socialnih storitev<ref>Socialna zadruga Stara roba nova raba. (b.d.). Dostopno na: <nowiki>http://www.robaraba.si/</nowiki> (na dan 12.12.2020)</ref> (skrbstvo, pomoč, sektor osebnih in gospodinjskih storitev) do ponudbe splošno koristnih proizvodov (kvalitetna in varna hrana, ugodne potrebščine, pogoji za komuniciranje ipd.) v lokalnem okolju. Svetovne standarde socialnih zadrug<ref>''Svetovni standardi socialnih zadrug.'' V: Gregorčič, M. in drugi (ur). ''Solidarnostne ekonomije''. Ljubljana: Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, XLVI(271), str. 155-159. Dostopno na: <nowiki>http://brazde.org/wp-content/uploads/2017/06/TemeljniMednarodniZadru%C5%BEniDokumenti_%C4%8CKZ_2018.pdf</nowiki> (na dan 12.12.2020)</ref> je uskladila in potrdila International Organisation of Industrial and Service Cooperatives - CICOPA leta 2011. * Po strukturi in namenu so socialnim zadrugam podobne tudi t. i. razvojne zadruge, kjer so zadružniki različni deležniki (so večdeležniške zadruge), npr. izvajalci, uporabniki, lokalne skupnosti, interesne skupine, pravne in fizične osebe, ki jih povezuje nek skupni interes, tj. razvoj specifičnega vsebinskega ali geografskega področja/območja. == Zgodovina zadružništva v Sloveniji == Razvoj železnic, postopna industrializacija in zemljiška odveza po marčni revoluciji 1848 so tudi na slovenskem ozemlju širili  kapitalistično tržno gospodarstvo, ki je  kljub formalni svobodi in enakopravnosti prineslo nove družbene odvisnosti.  V spremenjenih razmerah so kmetje, najštevilčnejši sloj slovenskega naroda,  pa tudi obrtniki potrebovali dodatna denarna sredstva za proizvodnjo za trg oziroma za neznanega kupca.   Posojila pri mestnih kreditnih  organizacijah so bila obrtnikom in kmetom zaradi visokih stroškov in poslovanja v nemškem jeziku praktično nedostopna. Zato  so Jan Nepomuk Horak (1818–1893) in drugi ljubljanski obrtniki že leta 1856 po podobnem zgledu iz Celovca uresničili zamisel o povezovanju na podlagi samopomoči  in  ustanovili »Družbo v dnarno pomoč obrtnikom in rokodelcem v Ljubljani«, ki jo štejejo za prvo slovensko zadrugo. Društvo je z zbiranjem hranilnih vlog  spodbujalo varčevanje članov, po drugi strani pa članom odobravalo kratkoročne kredite. Dokler rezervni sklad ni dosegel določenega zneska, so za hranilne vloge jamčili člani in zunanji garanti.<ref>D. Schauer, Naša prva zadruga, samozaložba, Ljubljana 1940.</ref> Ta uspešen poskus je ostal osamljen za več kot desetletje. Zamisel o kreditni organizaciji na podlagi samopomoči je znova oživela leta 1868, ko se je slovenski zdravnik in državni poslanec dr. Josip Vošnjak (1834–1911) udeležil slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za narodno gledališče v Pragi in se tam seznanil tudi s češkimi posojilnicami.  Po vrnitvi je v  več člankih predlagal ustanavljanje takšnih organizacij tudi na Slovenskem z utemeljitvijo, da mora samostojnost slovenskega naroda imeti ne samo kulturne, temveč tudi trdne gospodarske temelje.<ref>J. Vošnjak, Učimo se od Čeho-Slovanov! Slovenski narod, tečaj 1, št. 30, str. 1 in 2; št. 31, 13. 6. 1868, str. 1 in 2, in zlasti št. 33, 18. 6. 1868, str. 1 in 2.</ref> Pobude za številčnejše ustanavljanje hranilnic in  posojilnic  so postajale številčnejše  po  liberalizaciji obrestnih mer (leta 1868) in izbruhu gospodarske krize (leta 1873), ko so posojilodajalci izkoriščali povečano povpraševanje po kreditih za navijanje obrestne mere (tudi do 250 %) tako, da so se morali dolžniki zadolževati celo za odplačevanje samih obresti.<ref>A.  Pančur,  Oderuštvo na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja, Zgodovinski časopis LIII(1999), št. 1, str. 33–55.</ref> Po podatkih zgodovinarjev je bilo samo na Kranjskem v letih od 1868 do 1893 na prisilnih dražbah prodanih več kot 10.000 kmetij oziroma 13 % vseh kmetij.<ref>F. Gestrin in V. Melik, Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do 1918,  DZS,  Ljubljana 1966, str. 167.  </ref> Potem, ko je dr. Josip Vošnjak objavil v Mohorjevem koledarju članek z naslovom Posojilnice na pomoč kmečkemu ljudstvu<ref>J. Vošnjak, Posojilnice na pomoč kmečkemu ljudstvu, Koledarček Družbe svetega Mohora: za prestopno leto 1872, Družba sv. Mohora, Celovec 1872, str. 148-162.</ref> in še tri članke o posojilnicah v Slovenskem narodu<ref>J. Vošnjak, Založnice in posojilnice, Slovenski narod, tečaj V, št. 14, dne 6. 2. 1872, str. 1,  št. 16, dne 10. 2. 1982, str. 1, in št. 22, 24. 2. 1872,  str. 1-2. </ref>, je bila 13. septembra 1872 ustanovljena posojilnica v Ljutomeru. Ta posojilnica  je bila registrirana še po avstrijskem društvenem zakonu iz leta 1852, ki ni bil primeren za gospodarsko povezovanje posameznikov. Pri odločanju o registraciji društva   so upravne oblasti imele iz političnih razlogov široko polje proste presoje. Množičnejše ustanavljanje posojilnic na podlagi vzajemne samopomoči je omogočil šele  avstrijski zadružni zakon, sprejet 7. aprila 1873.<ref>Postava o pridobilnih in gospodarstvenih društvih ali tovarištvih, Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane, XXV. kos,  14. maja 1873, str.  273-289.</ref> Po tem zakonu so se lahko združenja, katerih namen je bil pospeševati gospodarske dejavnosti ali gospodarske koristi članov s skupnim poslovanjem ali dajanjem kreditov, ustanovila kot zadruge. O registraciji zadrug so odločala sodišča  na podlagi izpolnjevanja zakonsko določenih pogojev in ne več upravni organ po prostem preudarku. Po uveljavitvi zadružnega zakona  so ljutomerski posojilnici kmalu sledile posojilnice v Sv. Jakobu v Rožu (1873), Mozirju in Šoštanju (1874), Metliki in Ljubljani (1875) ter Ormožu (1876),  po nekajletnem premoru pa še v Celju in Žalcu (1881), v Ljubljani in na Vrhniki (1881) in Mariboru (1882).<ref>D. Schauer, Prva doba našega zadružništva : (od nastanka do leta 1895),  samozaložba, Ljubljana 1945, str. 47–52.</ref> Dne 6. januarja 1883 so kreditne zadruge na pobudo inž. Mihaela Vošnjaka (1837–1920), brata dr. Josipa Vošnjaka, ustanovile Zvezo slovenskih posojilnic v Celju, ki je podpirala ustanavljanje novih posojilnic po zadružnem zakonu, delovala kot poslovna centrala včlanjenih zadrug, pomagala članicam, izdajala mesečno glasilo in na druge načine zastopala koristi včlanjenih zadrug. Zveza  je  od leta 1888 podpirala  članice tudi s  prostovoljno organizirano revizijo (pregledovanjem) njihovega poslovanja. Leta 1894 je na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem delovalo 81 slovenskih posojilnic.<ref>D. Schauer, Prva doba našega zadružništva, samozaložba, Ljubljana 1945, str. 119.</ref> Delovanje posojilnic v tej dobi je pretežno sledilo Shulze-Delitzschevim organizacijskim načelom, po katerih naj bi bila kreditna zadruga finančno trden denarni zavod z večjim poslovnim okolišem. Zadruge so  delile dobiček med člane, člani so za zadrugo jamčili omejeno, medtem ko so  funkcije v zadrugi  opravljale strokovno usposobljene osebe proti plačilu. Zaradi predpisov o olajšavah za poslovanje zadrug s člani je Mihael Vošnjak prilagodil ta načela praktičnim potrebam (z uvedbo t. i. glavnih in opravilnih  deležev različne višine).<ref>J. Perovšek, Prilagoditev Schulze-Delitzschevih zadružnogospodarskih zamisli na Slovenskem  v letih 1872-1895, Prispevki za novejšo zgodovino, 1998 (XXXVIII), str. 5-13.</ref> === Drugo razvojno obdobje (1895-1918) === Začetek drugega razvojnega obdobja dr. D. Schauer zamejuje  z letnico 1895, ko je bila v Ljubljani ustanovljena druga zadružna zveza na slovenskem ozemlju.  V primerjavi s prvim obdobjem, ko je imelo zadružno gibanje predvsem  narodno obrambno in emancipacijsko vlogo in je bilo  geografsko težišče tega gibanja v severovzhodnem delu slovenskega narodnega ozemlja,  je bil namen zadružnega delovanja   v drugem obdobju predvsem   socialne narave: izboljšati položaj kmetov, obrtnikov in delavcev, nove zadružne zveze nastajajo v več tedanjih deželah, zlasti pa v osrednjem delu današnje Slovenije. Osrednjo vlogo pri organiziranju zadrug  v tem obdobju je imel dr. Janez Ev. Krek (1865–1917), ki je pod psevdonimom Janez Sovran (1895) v svojem delu ''Črne bukve kmečkega stanu'' kot vzroke  za propadanje kmetov v različnih državah  ugotavljal »neomejeno svobodo« kapitalističnega gospodarstva, špekulacijo, oderuštvo in  pretirani individualizem (»razdruženje«). Po njegovem predlogu naj bi se družbena vzajemnost najprej obnovila v Raiffeisnovih posojilnicah, ker denarne zadeve zanimajo vse in je poslovanje posojilnic  razmeroma enostavno: »Denar je vse razdružil, pri denarju naj se zoper začne organizacija.«<ref>J. Sovran, Črne bukve kmečkega stanu. Ljubljana 1895, str. 243.</ref> Za izboljšanje položaja kmetov je dr. J. Ev.  Krek predlagal prepoved nastajanja veleposesti, uvedbo stalnih kmetij, zaščitenih pred drobljenjem, in postopno odplačevanje dolgov. Posebno mesto v njegovih načrtih so imele kmečke kreditne in druge zadruge, ki naj bi sčasoma prerasle v obvezna samoupravna združenja, v katerih bi kmetje   s skupno nabavo in prodajo omejevali gospodarska tveganja, zadruge pa bi s  plačevanjem davkov postale nek posrednik v razmerju kmetov do trga in do države. Podobno naj bi bile organizirane tudi obrtne zadruge, ki bi skrbele za kreditiranje obrtnikov in skupno prodajo njihovih izdelkov, za obrtno šolstvo in vajeništvo. Krek je dajal številne pobude tudi za delavske zadruge in izobraževalna društva. V okviru Krekovega krščansko socialnega  gibanja so kreditne in druge zadruge ustanavljali po Raiffeisnovih načelih: deleži so bili  majhni,  da bi  omogočili članstvo čim širšemu krogu zainteresiranih, medtem so potreben kapital zadruge oblikovale predvsem z nalaganjem nerazdeljenega dobička v rezerve. Rezerve zadruge  se ne bi smele deliti med člane niti ob prenehanju zadruge, temveč naj bi se  dodelile drugi zadrugi ali v splošno koristne namene. Zadruge naj bi delovale na ožjem območju, kjer  se člani med sabo dobro poznajo in lahko precenijo kreditno sposobnost posameznega posojilojemalca. Za poslovanje s čim manjšimi stroški  so člani opravljali zadružne funkcije brezplačno. Od leta 1892 do 1905 je bilo v okviru Krekovega gibanja ustanovljenih kar 481 zadrug.<ref>A. Kralj, Iz zgodovine slovenskega zadružništva, v: J. Mal (ur.),  Slovenci v desetletju 1918–1928, Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine,  Leonova družba, Ljubljana 1928,  str. 541.</ref> V tem času je zadružništvo z rabo slovenskega jezika in dostopnostjo finančnih storitev širokemu članstvu v zadrugah  postalo  inovacijski dejavnik, ki je znižal obrestne mere, to pa  je  izkoreninilo oderuštvo in bistveno prispevalo k zaustavitvi izseljevanja.<ref>Prim. T. Hočevar, Slovensko poslovno bančništvo kot inovacijski dejavnik, 1900-1930, Zgodovinski    časopis,   1984(38), št. 3, str.  179-192.</ref> Leta 1895 so Krekove zadruge v Ljubljani ustanovile Zvezo kranjskih posojilnic in Gospodarsko zvezo, prvo kot društvo kreditnih, drugo kot društvo nekreditnih zadrug. Leta 1900 so članice obe društvi razpustile in namesto njiju ustanovile Gospodarsko zvezo kot zadrugo s sedežem v Ljubljani. Avstrijski zakon o reviziji pridobitnih in gospodarskih zadrug<ref>Zakon z dne 10. junija 1903. l. o pregledu pridobitnih in gospodarskih zadrug ter drugih društev, Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, kos LXIII, 27. 6. 1903, str. 409-411.</ref> iz leta 1903 je predpisal obvezno revidiranje zadrug enkrat na dve leti po zadružni zvezi, ki je izpolnjevala predpisane pogoje za nadzor (revizijska zveza), ali po revizorju, ki ga je postavilo sodišče. Ljubljanska Gospodarska zveza se je po uveljavitvi zadružnega revizijskega zakona razdelila na dve zadrugi. Prva je bila Zadružna zveza v Ljubljani, ki je postala poslovna centrala kreditnih zadrug, revizijska zveza in interesno predstavniška organizacija vseh včlanjenih zadrug. Druga, Gospodarska zveza, pa je delovala kot poslovna centrala blagovnih zadrug.<ref>Lazarević, Kmečki dolgovi na Slovenskem, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1994, str.  30.</ref> Na prelomu stoletja so se na pobudo Antona Kristana (1881–1930) in drugih organizatorjev začele ustanavljati delavske potrošniške, kreditne in druge zadruge tudi v okviru socialdemokratskega delavskega političnega gibanja, zlasti v zasavskih rudarskih središčih, Ljubljani, Idriji, Trstu in Primorju.<ref>C. Kristan, Radničko zadrugarstvo u Sloveniji, v:  M. Vučković in drugi (ur.), Zadružni leksikon, Knjiga II,  Zadružna štampa, Zagreb 1956, str. 1195–1196.</ref> Poleg Zveze slovenskih posojilnic, ki se je leta 1905 preimenovala v Zadružno zvezo v Celju, in Zadružne zveze v Ljubljani (ustanovljene 1904), je bila na pobudo Ivana Hribarja (1851–1941) in Gregorja Žerjava (1882–1929), predstavnikov mlajše generacije liberalne politične struje, ustanovljena Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani (1907). Zadružna zveza v Ljubljani je do leta 1907 povezovala tudi zadruge v Dalmaciji. Slovenske zadruge na Goriškem so ustanovile Zvezo goriških gospodarskih zadrug in društev (1904), medtem ko so se slovenske in hrvaške zadruge v Istri leta 1903 povezale v Gospodarsko zvezo v Puli.<ref>I. Mohorič, Razvoj kreditnega zadružništva,  Veda, 1913((III), št. 1, str.  34-58.</ref> Povezovanje v zadružne zveze je pokazalo razdrobljenost  zadružništva po narodnostno-jezikovnih, deželnih in ne nazadnje strankarsko-političnih vidikih. Prizadevanja za koncentracijo zadružnega gibanja med prvo svetovno vojno in po njej  niso rodila uspeha, zato je  tudi po prvi svetovni vojni zadružna organiziranost ostala močno povezana s strukturo političnih strank.<ref>N. N., Za koncentracijo naših gospodarskih sil, Slovenski narod, 1918 (LI), št. 78, str. 2; J.  Šorn, Slovenci in gospodarski položaj v prvi svetovni vojni, Zgodovinski časopis, 1981 (35), št.  1-2, str. 57-81.</ref> ===Od konca prve do konca druge svetovne vojne (1919–1945)=== Po prvi svetovni vojni je zunaj novonastale Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (od 29. oktobra 1918) oziroma  kasnejše Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (od 1. decembra 1918) in Kraljevine Jugoslavije (od 29. oktobra 1929) od približno 970 slovenskih zadrug ostala v Avstriji in Italiji vsaka peta zadruga.<ref>F. Trček, Slovenija, v:  M. Vučković in drugi (ur.), Zadružni leksikon, Knjiga II'','' Zadružna štampa, Zagreb 1956, str. 1177.</ref> Zadružno organiziranost so dopolnile še na novo ustanovljene zadružne banke, v katerih so imele zadruge in njihove zveze  celoten ali večinski paket delnic.  Leta 1920 je bila ustanovljena Zadružna gospodarska banka, v kateri je večino delnic imela Zadružna zveza v Ljubljani. Istega leta so se  delavske zadruge  povezale v  Zvezo gospodarskih zadrug za Jugoslavijo, v okviru katere je delovala Zadružna banka v Ljubljani. Zadružna banka v Ljubljani in Zadružna zveza v Celju sta zaradi gospodarske krize v tridesetih letih prenehali z delom.<ref>T. Hočevar,  Slovensko poslovno bančništvo kot inovacijski dejavnik, 1900–1930,  Zgodovinski časopis,  1984(38), št. 3, str. 190; A. Videčnik, Denarništvo na Celjskem: od hranilnice do banke, Ljubljanska banka, Celje 1989, str. 16.</ref> Poleg nove državnopolitične razdelitve je slovensko zadružništvo po prvi svetovni vojni prizadela neugodna menjava denarja. Razmere so se nekoliko izboljšale zaradi gospodarske konjunkture, ki pa je bila kratkotrajna. Med svetovno gospodarsko krizo v začetku tridesetih let so se močno znižale cene žita in drugih kmetijskih pridelkov. V Kraljevini Jugoslaviji kot izrazito agrarni državi je kriza povzročila velike težave z odplačevanjem kreditov in izplačevanjem hranilnih vlog. Državna politika se je na kmečko zadolženost odzivala počasi in neodločno, sprva z odlogi plačila dolgov. Po sprejetju Zakona o zaščiti kmetov<ref>S polnim imenom: Zakon o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju, Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine, št. 33/1932.</ref> leta 1932  je  vprašanje kmečkih dolgov dokončno rešila  Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov<ref>Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov, Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, št.  79/1936.</ref> šele štiri leta kasneje. Po tej uredbi so  kmečke dolgove, nastale  do 20. aprila 1932, in do tega dne natekle obresti, znižali  (do največ polovice, odvisno od zneska) in določili dvanajstletni rok za postopno odplačilo dolga s predpisanimi obrestmi. Breme odpisanega dela dolga sta si razdelila denarni zavod in država: 25% terjatve pred znižanjem je moral vsak denarni zavod (tudi kreditne zadruge) odpisati v breme svojih rezerv in kapitala, za 25 % terjatve pa je država preko Privilegirane agrarne banke (PAB) denarnim zavodom izdala obveznice.<ref>M. Maček, Urejanje kmečkih dolgov v stari Jugoslaviji, Zgodovinski časopis, 1989(43), str. 3,  str. 417-439; Ž. Lazarević, Oris razvoja slovenskega bančništva do prve svetovne vojne, Prispevki za novejšo zgodovino, 1999(XXXIX), št. 2, str. 75-91.</ref> Leta 1937 je Kraljevina Jugoslavija poenotila zadružno zakonodajo s sprejetjem Zakona o gospodarskih zadrugah.<ref>Zakon o gospodarskih zadrugah, Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, št.  81/1937.</ref> V primerjavi z avstrijskim zadružnim zakonom, ki se je dotlej uporabljal na slovenskem ozemlju, je jugoslovanski zadružni zakon poudarjal vzajemno in socialno naravnano poslanstvo zadruge, kar je videti iz določb o načelni omejitvi poslovanja zadruge z njenimi člani in poslovno zvezo (§ 1), omejenem obrestovanju članskih deležev (§ 1), doslednejši izpeljavi enake glasovalne pravice, obveznem oblikovanju rezerv (s stalnim izdajanjem najmanj 20% letnega poslovnega prebitka v ta namen, § 60), nedeljivosti rezerv tudi ob prenehanju zadruge (§ 69) in obveznem članstvu vsake zadruge v eni od revizijskih zvez (§ 97).<ref>E. Čeferin: Pregled zadružnega prava, zlasti o kmetijskih zadrugah, v sto letih na slovenskem ozemlju, Zbornik Biotehniške fakultete Ljubljana, 1975(24), str. 37-62.</ref> Leta 1937 je bilo na območju Dravske banovine 1677 zadrug, od tega največ kreditnih (539), ki so jim sledile nabavno-prodajne (203) oziroma gozdne in pašniške (203), živinorejske (104), stavbne (103), mlekarske (90) in druge.<ref>V. Valenčič, Pregled našega zadružnega gibanja in stanja, v: J.  Lavrič (ur.),  Spominski zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije, Jubilej, Ljubljana 1939, str. 459.</ref> ===Obdobje druge Jugoslavije (1945–1991)=== Potem, ko je med drugo svetovno vojno delo zadrug praktično  zastalo, so z vzpostavitvijo nove družbene ureditve po drugi svetovni vojni nastopile tudi za zadruge velike spremembe. Ustava Federativne ljudske republike Jugoslavije<ref>Ustava Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, Uradni list FLRJ, št. 10/1946.</ref> iz leta 1946 je po zgledu sovjetske ureditve opredelila tri lastninske oblike: državno, zadružno in zasebno lastnino, in določila, da država usmerja gospodarski razvoj z državnimi načrti in se pri tem »naslanja na državni in zadružni sektor« ter »nadzira zasebni sektor gospodarstva« (15. člen). Splošni zakon o zadrugah<ref>Splošni zakon o zadrugah, Uradni list FLRJ, št. 59/1946.</ref> iz leta 1946 je zadruge opredelil kot »prostovoljne organizacije delovnega ljudstva, ki zaradi razvoja narodnega gospodarstva s skupnim delom razvijajo kmetijsko gospodarstvo in obrtno dejavnost in razvijajo pobudo najširših ljudskih množic na deželi in v mestu pri organiziranju proizvodnje, preskrbe in razdeljevanju blaga« (1. člen). Po zakonu je bilo treba pred ustanovitvijo nove zadruge ali zadružne zveze pridobiti dovoljenje od pristojnega državnega organa (6. in 28. člen), ki je odločal tudi o likvidaciji obstoječih zadrug in zvez, če niso imele pogojev za nadaljnje delo (46. člen). V skladu s to določbo je republiška vlada sklenila likvidacijo Zadružne zveze v Ljubljani in Zveze slovenskih zadrug, ker sta povezovali zadruge »po predvojnih političnih vidikih«.<ref>Odločbi Vlade LR Slovenije št.  1800/3 in 1800/4 z dne 16. 12. 1946, št. 79/1946, str. 374.</ref> Premoženje prve zveze je bilo zaplenjeno. V skladu z usmeritvami Iniciativnega zadružnega odbora za Slovenijo (IZOS), ki ga je za reorganizacijo zadružništva imenoval že Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS), so številne predvojne zadruge prenehale, se spojile ali drugače reorganizirale. V prvih povojnih letih so imele velik pomen obnovitvene in nabavno-prodajne zadruge. Obnovitvene zadruge, ki jih je bilo leta 1947 največ – 252, so pod vodstvom tehničnih strokovnjakov izdelovale in izvajale načrte za obnovo naselij. Nabavno prodajne zadruge (NAPROZE) pa so preskrbovale mestno in podeželsko prebivalstvo z racioniranimi potrošnimi proizvodi in delno tudi odkupovale kmetijske proizvode.<ref>E. Čeferin, Zadruge za obnovu, v: M. Vučković in drugi (ur.) Zadružni leksikon, Knjiga II, Zadružna štampa, Zagreb 1956,  str. 1457–1458.</ref> <ref>E. Čeferin, Zadrugarstvo u Narodnoj republici Sloveniji, v: M. Vučković in drugi (ur.) Zadružni leksikon, Knjiga II, Zadružna štampa, Zagreb 1956,  str. 1185.</ref> Že leta 1945 so bili na podlagi Zakona o dokončni likvidaciji kmetskih dolgov predvojni dolgovi večini kmetov odpisani v celoti ali delno.<ref>Lazarević, Kmečki dolgovi na Slovenskem, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana  1994, str. 160-163.</ref> Okrog 50 predvojnih kreditnih zadrug je obnovilo delo, vendar ne za dolgo. Po Uredbi o likvidaciji kreditnih zadrug so leta 1947 vse kreditne zadruge, ki še niso bile v likvidaciji, z dnem objave uredbe prešle v likvidacijo.<ref>Uredba o likvidaciji kreditnih zadrug, Uradni list LRS, št. 16/1947.</ref> Državna politika se je posebej osredotočila na kmetijske zadruge. Zvezni Temeljni zakon o kmetijskih zadrugah<ref>Temeljni zakon o kmetijskih zadrugah, Uradni list FLRJ, št.  49/1949.</ref> iz leta 1949 je predvideval splošne kmetijske zadruge, kmečke obdelovalne zadruge in izjemoma tudi druge vrste kmetijskih zadrug. Splošne kmetijske zadruge, ustanovljene praviloma za območje ene vasi, naj bi se ukvarjale s skupno nabavo in prodajo, predelavo, lastno pridelavo, gozdarstvom, industrijsko obrtjo za potrebe članov in drugimi storitvami. Posebej podrobno pa je zakon  urejal kmečke obdelovalne zadruge, v katere naj bi kmetje po vzoru sovjetskih kolhozov za skupno obdelavo vložili zemljo in druga sredstva razen ohišnice, potrebne za lastno gospodinjstvo. Politična kampanja za množično vključevanje kmetov v obdelovalne ali delovne zadruge je bila povezana tudi s pritiski, ki so bili v popolnem nasprotju z zadružnim  načelom prostovoljnosti. V Sloveniji je bilo na vrhuncu kampanje v kmečke delovne zadruge včlanjenih le 5,3 % kmetov, zemljišča, ki so jih  člani vložili v te zadruge,  pa niso presegla 2,6 % površine Slovenije.<ref>E. Čeferin, Zadrugarstvo u Narodnoj republici Sloveniji, v: M. Vučković in drugi (ur.), Zadružni leksikon, Knjiga II'','' Zadružna štampa, Zagreb 1956,  str. 1183–1193.</ref> Leta 1953 je zvezna vlada z uredbo<ref>Uredba o premoženjskih razmerjih in o reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug, Uradni list FLRJ, št. 14/1953.</ref> omogočila prenehanje oziroma reorganizacijo kmečkih delovnih zadrug. Kmetom, ki so izstopili iz zadrug, so bila vložena zemljišča in druga  sredstva vrnjena (a sočasno določen zemljiški maksimum v obsegu praviloma 10 hektarov obdelovalne zemlje na gospodarstvo). V istem letu je zvezni ustavni zakon kot temelja družbene ureditve uvedel samoupravljanje in (namesto prejšnje državne in zadružne) družbeno lastnino. Uredba o kmetijskih zadrugah<ref>Uredba o kmetijskih zadrugah, Uradni list FLRJ, št. 5/1954.</ref> iz leta 1954 je poudarila prostovoljnost združevanja kmetov in omogočila kmetijskim zadrugam ustanavljanje podjetij in obratov, do katerih je imela zadruga določene premoženjske pravice. Zadružno premoženje je bilo družbena last, ki »se v nobenem primeru ne sme vzeti zadrugi« (11. člen). Če je zadruga izvolila zadružni svet (primerljiv z delavskim svetom v družbenih podjetjih), občni zbor članov ni bil več obvezen, medtem ko so v zadružnem svetu in upravnem odboru poleg članov morali biti zastopani tudi delavci zadružnih podjetij (30. do 33. člen). Po nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč  konec petdesetih let  je zvezni Zakon o stanovanjskih zadrugah<ref>Zakon o stanovanjskih zadrugah, Uradni list SFRJ, št. 16/1959.</ref> omogočil državljanom in pravnim osebam ustanavljanje stanovanjskih zadrug kot gospodarskih organizacij, ki naj bi članom ob omogočile, da ob pomoči družbene skupnosti zgradijo stavbe ali pridobijo stanovanje za svoje potrebe. Od sredine petdesetih do začetka devetdesetih  let 20. stoletja  so stanovanjske zadruge ob ugodni državni politiki (oprostitev prometnega davka) zgradile številne individualne vrstne hiše.<ref>M. Rendla, Stanovanjska gradnja v Sloveniji v času socializma: enodružinske hiše v primerjavi z družbeno usmerjeno večstanovanjsko blokovsko zazidavo, Zgodovinski časopis,  2020(74), št.  1-2, str.  126–145.</ref> Na nadaljnji  razvoj zadružništva je močno vplivalo izenačevanje zlasti kmetijskih in obrtnih zadrug z družbenimi podjetji, v katerem so zadruge izgubljale svoje značilne posebnosti. Vpliv članov na upravljanje zadruge se je zmanjšal, bistveno povečal pa vpliv zaposlenih, medtem so se zadružni obrati in podjetja osamosvajali od zadrug. V devetih letih  od 1960 do 1968 se je ob pospešenem združevanju kmetijskih zadrug število članov v teh zadrugah zmanjšalo za skoraj štirikrat (od 125.328 na 32.675<ref>Statistični letopis SR Slovenije, Zavod SRS za statistiko, Ljubljana 1970, str. 45.</ref>). Tedanja  kmetijska politika je namreč  dajala prednost velikim kmetijskim družbenim posestvom, s katerimi naj bi kmetje sodelovali kot kooperanti,  pred kmetijskim zadružništvom. V začetku  šestdesetih let so kot samostojne pravne osebe prenehale vse zadružne poslovne in revizijske zadružne zveze. Slovenski Zakon o gozdovih iz leta 1965 je gospodarjenje z vsemi, zasebnimi in družbenimi  gozdovi, vključno s prodajo gozdnih lesnih sortimentov, prenesel na  gozdnogospodarske organizacije, kar je pomembno zožilo dejavnost kmetijskih zadrug.<ref>Zakon o gozdovih (Uradni list SRS, št. 30/1965. Podrobneje o tem I. Winkler: Temeljne značilnosti in dosedanji razvoj skupnega gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi v Sloveniji, Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 1983 (23), str. 200–-234.</ref> Zaradi zaostajanja zasebnega kmetijstva za splošnim družbenim in ekonomskim razvojem se je politično stališče do zadrug in zasebnega kmetijstva pričelo spreminjati. Med prvimi spremembami v tej smeri velja omeniti leta 1969 sprejeti Zakon o hranilno kreditnih službah kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacijah, ki je kmetijskim zadrugam, kmetijskim in gozdnogospodarskim podjetjem omogočil, da so organizirali – sprva kot notranje organizacijske enote – t. i. hranilno kreditne službe za zbiranje hranilnih vlog in odobravanje kreditov, tudi za posodabljanje proizvodnje na kmetijah.<ref>Zakon o ustanavljanju hranilno kreditnih služb kmetijskih in gozdnogospodarskih organizacij, Uradni list SRS, št. 22/1969.</ref> Že leta 1971 so se kmetijske zadruge ter kmetijske in gozdarske delovne organizacije kot ustanoviteljice hranilno kreditnih služb prostovoljno povezale v Zvezo hranilno kreditnih služb Slovenije. V sedemdesetih letih 20. stoletja je slovenska kmetijska politika  z različnimi ukrepi podpirala posodabljanje zasebnega kmetijstva (na primer z vzpostavitvijo in sofinanciranjem kmetijske svetovalne službe v kmetijskih zadrugah in podjetjih, delnim regresiranjem obresti na posojila hranilno kreditnih služb in različnimi spodbudami za proizvodno in poslovno sodelovanje kmetov). Po prenosu več zakonodajnih pristojnosti s federacije na republike je bil leta 1972 sprejet prvi slovenski Zakon o združevanju kmetov.<ref>Zakon o združevanju kmetov, Uradni list  SRS, št. 22/1972.</ref> Ta zakon je omogočil ponovno delovanje Zadružne zveze Slovenije, ki so jo kmetijske zadružne in kooperantske organizacije prostovoljno ustanovile še v istem letu. Ime tega zakona je že povezano z novo organizacijsko  zasnovo t. i. »združenega dela«, ki so jo začeli razvijati ustavni amandmaji iz leta 1971. Kot izhodišče celotne organizacijske zgradbe gospodarstva so bile postavljene temeljne organizacije združenega dela (TOZD) znotraj delovnih organizacij. Za povezovanje samostojnega osebnega dela sta  zvezni  Zakon o združenem delu<ref>Zakon o združenem delu, Uradni list SFRJ, št. 53/1976.</ref> (1976) in drugi slovenski Zakon o združevanju kmetov<ref>Zakon o združevanju kmetov, Uradni list  SRS, št. 1/1979.</ref> (1978) predvidela več institucionalnih oblik: kmetijske zadruge in temeljne ter delovne organizacije kooperantov (TOK oziroma DOK), ki so se od zadrug razlikovale  v bistvu samo po tem, da niso mogle obstajati zunaj širše organizacije združenega dela – OZD (TOK znotraj delovne organizacije, DOK pa znotraj sestavljene OZD). Podobne oblike združevanja so bile predvidene za  združevanje v obrtne zadruge v predpisih o obrti, medtem ko so stanovanjske zadruge urejali  predpisi o stanovanjskem gospodarstvu. Na podlagi teh predpisov so združeni kmetje in delavci v delu kmetijske zadruge lahko organizirali temeljno zadružno organizacijo (TZO), če so v preostalem delu zadruge kmetje in delavci ali sami kmetje organizirali najmanj še eno TZO ali sami delavci TOZD. V delu kmetijske ali gozdarske delovne organizacije pa so lahko kmetje, ki so sodelovali s to organizacijo, organizirali temeljno organizacijo kooperantov (TOK), če je bila v preostalem delu organizirana najmanj še ena temeljna organizacija. Novela Zakona o združenem delu iz leta 1987  je poskušala razširiti zasebno iniciativo v gospodarstvu  med drugim tudi z določbami, ki so omogočale ustanavljanje zadrug v vseh dejavnostih, katerih opravljanje ni bilo zadrugam z zakonom prepovedano.<ref>Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o združenem delu, Uradni  list SFRJ, št.  85/1987.</ref> Že naslednje leto (1988) so ustavni amandmaji uvedli pluralizem lastninskih oblik: družbene, zadružne in zasebne lastnine<ref>Ustavni amandmaji IX do XC k Ustavi Socialistične Republike Slovenije, Uradni list SRS, št. 32/1989, amandmaja IX in XXIV.</ref>, medtem ko je Zakon o podjetjih kot temeljno organizacijsko enoto uredil podjetje v družbeni, zadružni, zasebni ali mešani lastnini.<ref>Zakon o podjetjih, Uradni list SFRJ, št. 77/1988.</ref> Zvezni Zakon o zadrugah (1990) je omogočil organizacijam kooperantov preoblikovanje v zadruge in kot prvi zakon v Jugoslaviji predvidel vračilo premoženja, ki  je bilo ustvarjeno z delom zadrug po 1. juliju 1953  in kasneje brez nadomestila odvzeto zadrugam in zadružnim zvezam. ===Obdobje po osamosvojitvi Slovenije=== Kmalu po osamosvojitvi Slovenije je slovenski parlament sprejel Zakon o zadrugah<ref>Zakon o zadrugah, Uradni list RS, št. 13/1992.</ref> (1992), ki je kot splošni predpis uredil položaj in organiziranost zadrug v vseh dejavnostih, kjer se zadruge ustanavljajo in delujejo. Zakon definira zadrugo kot  organizacijo spremenljivega števila članov, ki ima namen pospeševati njihove gospodarske koristi ter razvijati njihove gospodarske ali družbene dejavnosti na podlagi prostovoljnega in odprtega članstva, demokratičnega članskega upravljanja in  enakopravnega sodelovanja. Zakon je uredil položaj zadrug v lastninskem preoblikovanju tako, da so družbena sredstva zadruge in organizacije kooperantov (kolikor se je organizacija kooperantov preoblikovala v zadrugo) postala  nedeljivo premoženje zadruge, medtem ko so neodplačno pridobljena kmetijska zemljišča in gozdovi zadrug iz družbene lastnine prešli v državno last. Nedeljivo premoženje zadrug in zadružnih zvez je postalo tudi premoženje, ki je bilo zadrugam in njihovim zvezam brez nadomestila odvzeto po letu 1945 in je bilo vrnjeno zadrugam in zadružnim zvezam na njihovo zahtevo v postopkih denacionalizacije, ter premoženje v obliki kapitalskih deležev, ki so jih zadruge ob predpisanih pogojih lahko uveljavljale do največ 45% družbenega kapitala določenih  podjetij, s katerimi so sodelovale v letih 1986–1990. To nedeljivo premoženje ima podoben položaj kot nedeljive zadružne rezerve po starojugoslovanskem zadružnem  zakonu iz leta 1937 in ga mora zadruga na pasivni strani bilance izkazovati kot nerazdeljivi zadružni kapital. V postopkih denacionalizacije so bile zadruge tudi zavezanke za vračilo. Tako  je imela denacionalizacija na področju zadružništva za posledico premike premoženja v obeh smereh. Med pripravami  na pristop Slovenije k Evropski uniji (1. maja 2004) se je zaradi prilagajanja zahtevam bančne zakonodaje večina zadružnih hranilno kreditnih služb pripojila svoji zvezi, ta pa je svoje bančno poslovanje in povezano premoženje prenesla na Deželno banko Slovenije d. d. in pridobila med delničarji banke največji delež ter se preoblikovala v zadrugo. Tabela: Podatki iz letnih poročil zadrug  za leto 2019 (Vir: AJPES, Informacija  o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2019, Ljubljana 2020) {| class="wikitable" |Kazalci /leto |2019 |- |Število zadrug, ki so oddale letno poročilo |415 |- |Število zaposlenih |2.805 |- |Prihodki (mio EUR) |765,9 |- |Neto dodana vrednost (mio EUR) |85,0 |- |Neto presežek prihodkov nad odhodki (mio EUR) |2,4 |- |Zadruge po velikosti: | |- |<nowiki>- mikro zadruge</nowiki> |82,4 % |- |<nowiki>- majhne zadruge</nowiki> |11,1 % |- |<nowiki>- srednje zadruge</nowiki> |6,3 % |- |<nowiki>- velike zadruge</nowiki> |0,2 % |- |Sredstva (aktiva, mio EUR) |663,4 |- |Delež kapitala v virih sredstev |65,3 % |- |Delež nerazdeljivega zadružnega kapitala v kapitalu |78,5 % |} Po gospodarskih kazalcih je letno poročilo za leto 2019 oddalo 415 zadrug z več kot 13.000 članov in 2.805 zaposlenimi. Te zadruge so leta 2019 dosegle 766 milijonov EUR prihodkov, 85 milijonov EUR neto dodane vrednosti in presežek prihodkov nad odhodki v višini 2,4 milijona EUR.  Med  zadrugami so gospodarsko najpomembnejše   kmetijske in gozdarske zadruge, ki imajo najdaljšo tradicijo in so članice Zadružne zveze Slovenije. V finančni in gospodarski krizi po letu 2007 so pozornost strokovnih krogov in javnosti pritegnili alternativni modeli podjetniškega organiziranja. Leta 2011 je slovenski parlament sprejel Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP<ref>Uradni list RS, št. 20/2011, 90/2014 in 13/2018.</ref>), ki je uredil položaj socialnih podjetij kot nepridobitnih pravnih oseb. Socialno podjetništvo temelji na podobnih načelih kot zadružništvo. V primerjavi s splošnimi predpisi o zadrugah so pri socialnih podjetjih močneje poudarjeni zlasti nepridobitni namen, opravljanje dejavnosti pretežno v javnem interesu ter vključevanje širšega kroga različnih deležnikov v članstvo oziroma odločanje. Če izpolnjujejo te pogoje, lahko status socialnega podjetja pridobijo tudi zadruge. Po podatkih Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je bilo  15. oktobra 2020 med  274 registriranimi  socialnimi podjetji 76 (27,7 %) zadrug. Prav zadruge, ki so bile po letu 2011 ustanovljene kot socialna podjetja, so zaslužne za širjenje in uveljavljanje zadružne pobude na številnih novih delovnih področjih. ==Stanje razvoja zadružništva v Sloveniji danes in primerjava s svetom== Slovenija je država z živahno zadružno zgodovino.<ref>Avsec, F. (2018) ‘Zadruge na Slovenskem: kratek zgodovinski oris’, Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, 271(XLVI), pp. 104–116.</ref> Tudi trenutno je zadružništvo kot civilno gibanje močno prisotno. Vendar v deležu prometa in zaposlovanja ter v obsegu storitev in proizvodov zadruge v Sloveniji močno zaostajajo za svetom. Slovenska zakonodaja in podporno okolje je dovolj dobro za to, da razvoja zadružništva neposredno ne zavira, vendar pa ga tudi eksplicitno zadostno ne spodbuja. Podobno lahko rečemo za finančne instrumente za zadružništvo v Sloveniji. Za resen razvoj zadružništva ter za uresničitev potencialov vsaj blizu temu, kar poznamo v svetu, bo potrebno izboljšati tako zakonodajni, kot podporni (znanje, finance) sistem. Na podlagi statističnega pregleda<ref>Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve - AJPES (2020) ‘Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2019’, p. 50. Available at: <nowiki>http://www.ajpes.si</nowiki>.</ref> lahko povzamemo nekaj sklepov glede razvoja in stanja zadružništva v Sloveniji v zadnjih desetih letih od leta 2010 do 2019: Število zadrug narašča. Število zaposlenih skupno v zadrugah in število zaposlenih na eno zadrugo pada. Letni promet je po večletnem padanju ponovno zrastel v 2018, a ponovno padel v 2019. Odstotek zadrug, ki imajo nerazdeljivo premoženje se manjša, prav tako se manjša skupna vrednost nedeljivega premoženja v zadrugah. Spreminjajo se prevladujoče dejavnosti v zadrugah, tako da odstotek zadrug s področja kmetijstva in trgovine počasi pada. Zadruge so tudi dober zaposlovalec, zaposlujejo sicer manj od klasičnih gospodarskih družb, a več od samostojnih podjetnikov in oseb javnega prava.<ref>Fiedler, K., Ložar, D., Primc, M. in Babič, K. (2020). ''Zadružništvo [Elektronski vir] : stanje v Sloveniji 2020 : poročilo in smernice za razvoj.'' Maribor: Združenje CAAP in drugi. Dostopno na: <nowiki>http://brazde.org/?p=4230</nowiki> (na dan 12.12.2020)  </ref> [[Slika:Tabela- primerjava razvitosti zadružništva v Sloveniji, Evropi, svetu.png|sredina|sličica|682x682_pik|Trenutno je zadružništvo v primerjavi z Evropo in svetom sicer slabo razvito, a smo priča novemu valu razvoja zadružništva v zadnjih desetih letih.]] ==Zadružno povezovanje== [[Slika:COOP marque.jpg|sličica|Znamčenje COOP je zelo prepoznavno. Znamčenje in domeno .coop upravlja ICA: https://identity.coop/]] Zadružništvo je družbeno gibanje svetovnih razsežnosti, ki neprenehoma poteka od prve polovice 19. stoletja (v zametkih pa že od druge polovice 18. stoletja) do danes. Neformalno to gibanje živi pod okriljem skupnih načel in vrednot zadružništva po vsem svetu, formalno pa je gibanje organizirano v obliki Mednarodne zadružne zveze (International Cooperative Alliance<ref name="#2"/>), ustanovljene 1895 v Angliji. ICA povezuje kontinentalna predstavništva ter sektorske organizacije oziroma zadružne konfederacije, kot je npr. [https://cecop.coop/ CECOP-CICOPA Europe] in druge. Posredno torej ICA predstavlja milijardno prebivalcev sveta, ki so zadružniki v različnih zadrugah po svetu. Globalno gibanja ima tudi razvito celostno grafično podobo ter domeno [https://identity.coop/ .coop], s katero promovirajo zadružništvo po svetu. Domeno .coop lahko uporabljajo samo zadruge in zadrugam podporne organizacije, zato upravitelj domene ročno preverja ustreznost naročnika uporabe domene .coop. ==Zadružno nerazdeljivo premoženje== Slovenski Zakon o zadrugah ne določa enega od ključnih elementov zadrug (v globalnem in načelnem oziru), ki je tudi bistvena podlaga za sistemski razvoj zadružništva, in sicer elementa »nerazdeljivega premoženja«, ki je pravno formalno povzetek tega, kar teorija in praksa pozna kot ''[[:en:Commons|commons]]'', prevajano tudi kot »skupnina«, saj gre za skupnostno lastnino. Nerazdeljivo premoženje zadrug pomeni tisti del njihovega premoženja, ki pod nobenimi pogoji ne more biti prenešen v zasebno last članov, kar pomeni, da se določen odstotek presežkov v skladu s pravili zadrug prenaša na posebne sklade, ali pa tudi, da po izvedeni likvidaciji zadruge preostalo premoženje zadruge preide na vnaprej določene sklade, zveze, federacije itd.  Za zadruge v Sloveniji po zakonu obstaja nerazdeljivo premoženje samo v posebnih določbah v 59. členu zakona za tisti del premoženja zadrug, ki so ga zadruge pridobile pred letom 1991, torej glede premoženja, ki je nekoč imelo status družbenega premoženja. To premoženje bi morale zadruge, če bi prenehale delovati, prenesti na zadružno zvezo, katere članice so, ali na drugo po vsebini najbolj sorodno zadružno zvezo ali na določene druge organizacije, ki jih določa zakon in tudi zakonodaja s področja lastninskega preoblikovanja podjetij iz začetka 90-tih let. Za zadruge, ki so bile ustanovljene po letu 1991 oziroma tudi za »stare« zadruge glede premoženja, ki so ga ustvarile po letu 1991, pa določbe o »nerazdeljivem premoženju« ne veljajo. Nerazdeljivo premoženje je sicer ključno z dveh vidikov, prvič, ker opredelitev le-tega v zakonodaji pomeni uzakonjenje ''commons'', kar je za, če tako rečemo »ta prave« zadružnice [[Alfa in Omega]] zadružništva, ter drugič, ker to pomeni sistemsko prelivanje skupnostno ustvarjenih presežkov v sklade za razvoj novih zadrug, konkretno to pomeni, da je prav koncept nerazdeljivega premoženja v zadrugah ključni finančni pogoj za razvoj zadružništva po svetu ter za zadružništvo kot globalno gibanje. Seveda je za primerno akumulacija sredstev v skladih pomembno, da se nerazdeljivo premoženje ne prenaša samo na zadružne zveze in organizacije kot jih za »stare« zadruge določa naš zakon, ampak da se skozi zakon določijo še drugi primerni načini podpore razvoju zadružništva, predvsem preko fundacij, zadružnih finančnih skladov ipd. Vendar pa, kot rečeno, žal v Sloveniji ''de facto'' »nerazdeljivega premoženja« v zadrugah ne poznamo.<ref name="#3"/> ==Povezava zadrug in zadružništva z drugimi družbenimi pojavi in gibanji== Zadruge in zgodovina zadružništva so na posebne načine povezane z določenimi družbenimi pojavi in gibanji kot so: [[:en:Economic_democracy|ekonomska demokracija]], [[:en:Social_economy|socialna ekonomija]], solidarnostna ekonomija, [[socialno podjetništvo]], [[Sindikat|sindikalno gibanje]], participativna ekonomija, skupnostne prakse in drugimi pojavi in gibanji. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zadruge| ]] 66lhxca8r10jc3knhnypmagwqrd1zvg 0 488900 5736561 5715235 2022-08-19T12:55:51Z Mark Martinec 68430 dodana izgovorjava wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mario Fafangel''', slovenski [[epidemiolog]]. Mario Fafangel /fa'fændʒel/<ref>{{Cite web |title=Kako pravilno izgovoriti priimek Fafangel |url=https://archive.org/details/fafangel-pronunciation }}</ref> je [[medicina|medicino]] študiral na tržaški univerzi, nato je bil zaposlen v ljubljanskem [[UKC]] in izolski bolnišnici, kasneje v novogoriški enoti [[Nacionalni inštitut za javno zdravje|Nacionalnega inštituta za javno zdravje]] (NIJZ). Leta 2020 je postal predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ.<ref name=rtv>https://4d.rtvslo.si/arhiv/sopotnik/174723348, vpogled: 8. 1. 2020.</ref><ref>https://www.nijz.si/sl/nijz/predstavitev/kdo-smo#predstavitev-posameznih-centrov-in-oddelkov, vpogled: 8. 1. 2021.</ref> Širša javnost ga je spoznala v času epidemije [[covid-19|covida-19]], ko je bil član vladne strokovne skupine za covid-19,<ref name=rtv/> iz katere pa je kasneje izstopil.<ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/epidemiolog-mario-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/544757, vpogled: 8. 1. 2020.</ref><ref>https://www.delo.si/novice/svet/glavni-epidemiolog-v-drzavi-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/, vpogled: 8. 1. 2020.</ref> Uredištvo in bralci časopisa [[Delo (časopis)|Delo]] so ga izbrali za Delovo osebnost leta 2020.<ref>https://www.delo.si/novice/slovenija/upam-da-s-cepljenjem-skupaj-stopamo-proti-koncu-epidemije/, vpogled: 8. 1. 2021.</ref> Junija 2022 ga je nova vlada Roberta Goloba imenovala za vodjo novoustanovljene skupine za covid.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev|date=28. 6. 2022|accessdate=4. 7. 2022|website=24ur.com}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fafangel, Mario}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] [[Kategorija:Slovenski epidemiologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Trstu]] l25qqwskcfdkt4keczet4rxsuq41or6 5736580 5736561 2022-08-19T14:01:38Z Mark Martinec 68430 dodani atributi citata wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mario Fafangel''', slovenski [[epidemiolog]]. Mario Fafangel /fa'fændʒel/<ref>{{Cite news |title=Kako pravilno izgovoriti priimek Fafangel |language=sl |date=2022-08-18 |publisher=Televizija Slovenija |url=https://archive.org/details/fafangel-pronunciation }}</ref> je [[medicina|medicino]] študiral na tržaški univerzi, nato je bil zaposlen v ljubljanskem [[UKC]] in izolski bolnišnici, kasneje v novogoriški enoti [[Nacionalni inštitut za javno zdravje|Nacionalnega inštituta za javno zdravje]] (NIJZ). Leta 2020 je postal predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ.<ref name=rtv>https://4d.rtvslo.si/arhiv/sopotnik/174723348, vpogled: 8. 1. 2020.</ref><ref>https://www.nijz.si/sl/nijz/predstavitev/kdo-smo#predstavitev-posameznih-centrov-in-oddelkov, vpogled: 8. 1. 2021.</ref> Širša javnost ga je spoznala v času epidemije [[covid-19|covida-19]], ko je bil član vladne strokovne skupine za covid-19,<ref name=rtv/> iz katere pa je kasneje izstopil.<ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/epidemiolog-mario-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/544757, vpogled: 8. 1. 2020.</ref><ref>https://www.delo.si/novice/svet/glavni-epidemiolog-v-drzavi-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/, vpogled: 8. 1. 2020.</ref> Uredištvo in bralci časopisa [[Delo (časopis)|Delo]] so ga izbrali za Delovo osebnost leta 2020.<ref>https://www.delo.si/novice/slovenija/upam-da-s-cepljenjem-skupaj-stopamo-proti-koncu-epidemije/, vpogled: 8. 1. 2021.</ref> Junija 2022 ga je nova vlada Roberta Goloba imenovala za vodjo novoustanovljene skupine za covid.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev|date=28. 6. 2022|accessdate=4. 7. 2022|website=24ur.com}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fafangel, Mario}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] [[Kategorija:Slovenski epidemiologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Trstu]] n0pzypdvb72ppvnbe43d3rx7hqwpp0r 5736594 5736580 2022-08-19T14:25:57Z Sporti 5955 slog wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mario Fafangel''' ({{IPA2|fa'fændʒel}}<ref>{{Cite news |title=Kako pravilno izgovoriti priimek Fafangel |language=sl |date=2022-08-18 |publisher=Televizija Slovenija |url=https://archive.org/details/fafangel-pronunciation }}</ref>), slovenski [[epidemiolog]], * [[1980]]. Mario Fafangel je [[medicina|medicino]] študiral na tržaški univerzi, nato je bil zaposlen v ljubljanskem [[UKC]] in izolski bolnišnici, kasneje v novogoriški enoti [[Nacionalni inštitut za javno zdravje|Nacionalnega inštituta za javno zdravje]] (NIJZ). Leta 2020 je postal predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ.<ref name=rtv>https://4d.rtvslo.si/arhiv/sopotnik/174723348, vpogled: 8. 1. 2020.</ref><ref>https://www.nijz.si/sl/nijz/predstavitev/kdo-smo#predstavitev-posameznih-centrov-in-oddelkov, vpogled: 8. 1. 2021.</ref> Širša javnost ga je spoznala v času epidemije [[covid-19|covida-19]], ko je bil član vladne strokovne skupine za covid-19,<ref name=rtv/> iz katere pa je kasneje izstopil.<ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/epidemiolog-mario-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/544757, vpogled: 8. 1. 2020.</ref><ref>https://www.delo.si/novice/svet/glavni-epidemiolog-v-drzavi-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/, vpogled: 8. 1. 2020.</ref> Uredištvo in bralci časopisa [[Delo (časopis)|Delo]] so ga izbrali za Delovo osebnost leta 2020.<ref>https://www.delo.si/novice/slovenija/upam-da-s-cepljenjem-skupaj-stopamo-proti-koncu-epidemije/, vpogled: 8. 1. 2021.</ref> Junija 2022 ga je nova vlada Roberta Goloba imenovala za vodjo novoustanovljene skupine za covid.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev|date=28. 6. 2022|accessdate=4. 7. 2022|website=24ur.com}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fafangel, Mario}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] [[Kategorija:Slovenski epidemiologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Trstu]] 45kvn2dfb4m9pvj5oqzri21axp25m2r 5736690 5736594 2022-08-19T20:18:54Z 31.15.225.226 popravljen slovenski izgovor priimka in dodan izgovor imena wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mario Fafangel''' [márijo fafándžel]<ref>{{Cite news |title=Kako pravilno izgovoriti priimek Fafangel |language=sl |date=2022-08-18 |publisher=Televizija Slovenija |url=https://archive.org/details/fafangel-pronunciation}}</ref>), slovenski [[epidemiolog]], * [[1980]]. Mario Fafangel je [[medicina|medicino]] študiral na tržaški univerzi, nato je bil zaposlen v ljubljanskem [[UKC]] in izolski bolnišnici, kasneje v novogoriški enoti [[Nacionalni inštitut za javno zdravje|Nacionalnega inštituta za javno zdravje]] (NIJZ). Leta 2020 je postal predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ.<ref name=rtv>https://4d.rtvslo.si/arhiv/sopotnik/174723348, vpogled: 8. 1. 2020.</ref><ref>https://www.nijz.si/sl/nijz/predstavitev/kdo-smo#predstavitev-posameznih-centrov-in-oddelkov, vpogled: 8. 1. 2021.</ref> Širša javnost ga je spoznala v času epidemije [[covid-19|covida-19]], ko je bil član vladne strokovne skupine za covid-19,<ref name=rtv/> iz katere pa je kasneje izstopil.<ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/epidemiolog-mario-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/544757, vpogled: 8. 1. 2020.</ref><ref>https://www.delo.si/novice/svet/glavni-epidemiolog-v-drzavi-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/, vpogled: 8. 1. 2020.</ref> Uredištvo in bralci časopisa [[Delo (časopis)|Delo]] so ga izbrali za Delovo osebnost leta 2020.<ref>https://www.delo.si/novice/slovenija/upam-da-s-cepljenjem-skupaj-stopamo-proti-koncu-epidemije/, vpogled: 8. 1. 2021.</ref> Junija 2022 ga je nova vlada Roberta Goloba imenovala za vodjo novoustanovljene skupine za covid.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev|date=28. 6. 2022|accessdate=4. 7. 2022|website=24ur.com}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fafangel, Mario}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] [[Kategorija:Slovenski epidemiologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Trstu]] 4a557onopwts3d78o4f1s0gdk8i1vd0 5736692 5736690 2022-08-19T20:22:19Z A09 188929 vrnjena {{IPA}} wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mario Fafangel''' /{{IPA2|márijo fafándžel}})<ref>{{Cite news |title=Kako pravilno izgovoriti priimek Fafangel |language=sl |date=2022-08-18 |publisher=Televizija Slovenija |url=https://archive.org/details/fafangel-pronunciation}}</ref>, slovenski [[epidemiolog]], * [[1980]]. Mario Fafangel je [[medicina|medicino]] študiral na tržaški univerzi, nato je bil zaposlen v ljubljanskem [[UKC]] in izolski bolnišnici, kasneje v novogoriški enoti [[Nacionalni inštitut za javno zdravje|Nacionalnega inštituta za javno zdravje]] (NIJZ). Leta 2020 je postal predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ.<ref name=rtv>https://4d.rtvslo.si/arhiv/sopotnik/174723348, vpogled: 8. 1. 2020.</ref><ref>https://www.nijz.si/sl/nijz/predstavitev/kdo-smo#predstavitev-posameznih-centrov-in-oddelkov, vpogled: 8. 1. 2021.</ref> Širša javnost ga je spoznala v času epidemije [[covid-19|covida-19]], ko je bil član vladne strokovne skupine za covid-19,<ref name=rtv/> iz katere pa je kasneje izstopil.<ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/epidemiolog-mario-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/544757, vpogled: 8. 1. 2020.</ref><ref>https://www.delo.si/novice/svet/glavni-epidemiolog-v-drzavi-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/, vpogled: 8. 1. 2020.</ref> Uredištvo in bralci časopisa [[Delo (časopis)|Delo]] so ga izbrali za Delovo osebnost leta 2020.<ref>https://www.delo.si/novice/slovenija/upam-da-s-cepljenjem-skupaj-stopamo-proti-koncu-epidemije/, vpogled: 8. 1. 2021.</ref> Junija 2022 ga je nova vlada Roberta Goloba imenovala za vodjo novoustanovljene skupine za covid.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev|date=28. 6. 2022|accessdate=4. 7. 2022|website=24ur.com}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fafangel, Mario}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] [[Kategorija:Slovenski epidemiologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Trstu]] o0kie1ev10ewdz2utodpenrlsg2u6jy 5736694 5736692 2022-08-19T20:24:43Z A09 188929 pp ref wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mario Fafangel''' /{{IPA2|márijo fafándžel}})<ref>{{Cite news |title=Kako pravilno izgovoriti priimek Fafangel |language=sl |date=2022-08-18 |publisher=Televizija Slovenija |url=https://archive.org/details/fafangel-pronunciation}}</ref>, slovenski [[epidemiolog]], * [[1980]]. Mario Fafangel je [[medicina|medicino]] študiral na tržaški univerzi, nato je bil zaposlen v ljubljanskem [[UKC]] in izolski bolnišnici, kasneje v novogoriški enoti [[Nacionalni inštitut za javno zdravje|Nacionalnega inštituta za javno zdravje]] (NIJZ). Leta 2020 je postal predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ.<ref name="rtv">{{Citat|title=Mario Fafangel|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/sopotnica/174723348|accessdate=2022-08-19|language=sl|first=|last=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo smo {{!}} www.nijz.si|url=https://www.nijz.si/sl/nijz/predstavitev/kdo-smo#predstavitev-posameznih-centrov-in-oddelkov|website=www.nijz.si|accessdate=2022-08-19}}</ref> Širša javnost ga je spoznala v času epidemije [[covid-19|covida-19]], ko je bil član vladne strokovne skupine za covid-19,<ref name=rtv/> iz katere pa je kasneje izstopil.<ref>{{Navedi splet|title=Epidemiolog Mario Fafangel zapušča vladno strokovno skupino|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/epidemiolog-mario-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/544757|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi epidemiolog v državi Fafangel zapušča vladno strokovno skupino|url=https://www.delo.si/novice/svet/glavni-epidemiolog-v-drzavi-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/|website=www.delo.si|accessdate=2022-08-19|language=sl-si}}</ref> Uredništvo in bralci časopisa [[Delo (časopis)|Delo]] so ga izbrali za Delovo osebnost leta 2020.<ref>{{Navedi splet|title=Upam, da s cepljenjem skupaj stopamo proti koncu epidemije|url=https://www.delo.si/delova-osebnost-leta/upam-da-s-cepljenjem-skupaj-stopamo-proti-koncu-epidemije/|website=www.delo.si|accessdate=2022-08-19|language=sl-si}}</ref> Junija 2022 ga je vlada Roberta Goloba imenovala za vodjo novoustanovljene skupine za COVID-19.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev|date=28. 6. 2022|accessdate=4. 7. 2022|website=24ur.com}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fafangel, Mario}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] [[Kategorija:Slovenski epidemiologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Trstu]] fbqbe4scdqvu2kmeqpnduluqwgry8bo 5736696 5736694 2022-08-19T20:25:54Z A09 188929 tn wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mario Fafangel''' ({{IPA2|márijo fafándžel}})<ref>{{Cite news |title=Kako pravilno izgovoriti priimek Fafangel |language=sl |date=2022-08-18 |publisher=Televizija Slovenija |url=https://archive.org/details/fafangel-pronunciation}}</ref>, slovenski [[epidemiolog]], * [[1980]]. Mario Fafangel je [[medicina|medicino]] študiral na tržaški univerzi, nato je bil zaposlen v ljubljanskem [[UKC]] in izolski bolnišnici, kasneje v novogoriški enoti [[Nacionalni inštitut za javno zdravje|Nacionalnega inštituta za javno zdravje]] (NIJZ). Leta 2020 je postal predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ.<ref name="rtv">{{Citat|title=Mario Fafangel|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/sopotnica/174723348|accessdate=2022-08-19|language=sl|first=|last=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo smo {{!}} www.nijz.si|url=https://www.nijz.si/sl/nijz/predstavitev/kdo-smo#predstavitev-posameznih-centrov-in-oddelkov|website=www.nijz.si|accessdate=2022-08-19}}</ref> Širša javnost ga je spoznala v času epidemije [[covid-19|covida-19]], ko je bil član vladne strokovne skupine za covid-19,<ref name=rtv/> iz katere pa je kasneje izstopil.<ref>{{Navedi splet|title=Epidemiolog Mario Fafangel zapušča vladno strokovno skupino|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/epidemiolog-mario-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/544757|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi epidemiolog v državi Fafangel zapušča vladno strokovno skupino|url=https://www.delo.si/novice/svet/glavni-epidemiolog-v-drzavi-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/|website=www.delo.si|accessdate=2022-08-19|language=sl-si}}</ref> Uredništvo in bralci časopisa [[Delo (časopis)|Delo]] so ga izbrali za Delovo osebnost leta 2020.<ref>{{Navedi splet|title=Upam, da s cepljenjem skupaj stopamo proti koncu epidemije|url=https://www.delo.si/delova-osebnost-leta/upam-da-s-cepljenjem-skupaj-stopamo-proti-koncu-epidemije/|website=www.delo.si|accessdate=2022-08-19|language=sl-si}}</ref> Junija 2022 ga je vlada Roberta Goloba imenovala za vodjo novoustanovljene skupine za COVID-19.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev|date=28. 6. 2022|accessdate=4. 7. 2022|website=24ur.com}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fafangel, Mario}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] [[Kategorija:Slovenski epidemiologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Trstu]] 5k3h16mq3iukq3o2e5qgr05l517dus9 5736970 5736696 2022-08-20T07:03:58Z Hladnikm 6240 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mario Fafangel''' ({{IPA2|márijo fafándžel}} ali {{IPA2|márijo fafángel}})<ref>{{Cite news |title=Kako pravilno izgovoriti priimek Fafangel |language=sl |date=2022-08-18 |publisher=Televizija Slovenija |url=https://archive.org/details/fafangel-pronunciation}}</ref>, slovenski [[epidemiolog]], * [[1980]]. Mario Fafangel je [[medicina|medicino]] študiral na tržaški univerzi, nato je bil zaposlen v ljubljanskem [[UKC]] in izolski bolnišnici, kasneje v novogoriški enoti [[Nacionalni inštitut za javno zdravje|Nacionalnega inštituta za javno zdravje]] (NIJZ). Leta 2020 je postal predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ.<ref name="rtv">{{Citat|title=Mario Fafangel|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/sopotnica/174723348|accessdate=2022-08-19|language=sl|first=|last=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo smo {{!}} www.nijz.si|url=https://www.nijz.si/sl/nijz/predstavitev/kdo-smo#predstavitev-posameznih-centrov-in-oddelkov|website=www.nijz.si|accessdate=2022-08-19}}</ref> Širša javnost ga je spoznala v času epidemije [[covid-19|covida-19]], ko je bil član vladne strokovne skupine za covid-19,<ref name=rtv/> iz katere pa je kasneje izstopil.<ref>{{Navedi splet|title=Epidemiolog Mario Fafangel zapušča vladno strokovno skupino|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/epidemiolog-mario-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/544757|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi epidemiolog v državi Fafangel zapušča vladno strokovno skupino|url=https://www.delo.si/novice/svet/glavni-epidemiolog-v-drzavi-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/|website=www.delo.si|accessdate=2022-08-19|language=sl-si}}</ref> Uredništvo in bralci časopisa [[Delo (časopis)|Delo]] so ga izbrali za Delovo osebnost leta 2020.<ref>{{Navedi splet|title=Upam, da s cepljenjem skupaj stopamo proti koncu epidemije|url=https://www.delo.si/delova-osebnost-leta/upam-da-s-cepljenjem-skupaj-stopamo-proti-koncu-epidemije/|website=www.delo.si|accessdate=2022-08-19|language=sl-si}}</ref> Junija 2022 ga je vlada Roberta Goloba imenovala za vodjo novoustanovljene skupine za COVID-19.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev|date=28. 6. 2022|accessdate=4. 7. 2022|website=24ur.com}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fafangel, Mario}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] [[Kategorija:Slovenski epidemiologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Trstu]] lyh3nx9gars5fq39hj57wpgrb987v4h 1 488926 5736571 5424014 2022-08-19T13:41:00Z Upwinxp 126544 /* Izgovorjava */ nov razdelek wikitext text/x-wiki {{WPMED}} == Izgovorjava == {{u|Mark Martinec}}, hvala za podatek in vir. Zanima pa me mnenje ostalih, ali bi bilo korektno zapisati izgovorjavo v širšemu človeštvu berljivejši obliki: [fafándžel]? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:41, 19. avgust 2022 (CEST) gwwi476u6swio05921m9s5ijw0rlj5u 0 488940 5736929 5446649 2022-08-20T06:57:05Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {|{{Infobox Aircraft Begin|name=Dewoitine 371|image=Dewoitine D.371 PD.jpg|caption=Dewoitine D.371}}{{Infobox Aircraft Type|type=lovec|manufacturer=[[Dewoitine]] / [[SNCAM]] / [[SNCASE]]|designer=[[Emile Dewoitine]]|first flight=avgust 1932|introduction=|retired=|status=|primary user=|more users=|produced=|number built=|unit cost=|developed from=|variants with their own articles=}} |}'''Dewoitine 37''' je bil prvi [[Francija|francosko]] grajeni [[Enokrilnik|enokrilni]] [[Lovec prestreznik|lovec]] iz [[1930.|30. let 20. stoletja]]. D.37 je bilo enosedežno letalo v običajni konfiguraciji. Imelo je fiksno podvozje, za zadnje kolo je bila uporabljena sanka. Odprt [[Pilotska kabina|kokpit]] je bil rahlo zamaknjen za enojnim krilom, ki je slonelo na distančnikih nad trupom. [[Zvezdasti motor|Radialni motor]] je omogočal širok kokpit in lupino. == Konstrukcija == Letalo je zasnovalo podjetje [[SAF Avions Dewoitine]], toda zaradi njegove preobremenjenosti je bila izgradnja prenesena na [[Liore et Olivier]]. Letalo je [[Visokokrilnik|visokokrilni]] monoplan kovinske konstrukcije . Prvi prototip je poletel oktobra 1931, toda testiranje je povzročilo potrebo po večkratnih izboljšavah pogonskega sklopa in letalske konstrukcije. Febrauarja 1934 je poletel drugi prototip. Francoska vlada je zaradi njegove uspešnosti naročila 28, litovska vlada pa 14 primerkov. Ti so v litovskem vojnem letalstvu služili do leta 1936, ko so bili prodani španski republikanski vladi. [[Slika:Dewoitine_372-Spanish_Republican_Air_Force.jpg|desno|sličica| Profilna risba D.372 španskega republiškega letalstva]] == Operativna zgodovina == Kljub visoki hitrosti za čas njegovega razvoja, Litovcev ta zasnova ni navdušila. Ob izvozu leta 1935 je bila ta celo zavrnjena. Njegov največji konkurent je bil podobni poljski [[PZL P.24]], vendar z boljšo hitrostjo in obrožitvijo. Leta 1936 je bilo z začetkom španske državljanske vojne Španski republiki prodani 12 ali 14 primerkov letal. Ti so sestavljali skrivoma sestavljeno eskadrilijo ''España''. Letala so bila neoborožena zaradi nevtralnosti francoske vlade. Po pogajanjih s francosko vlado avgusta istega leta so v [[Barcelona|Barcelono]] prispeli trije popolnoma oboroženi D.371. Pilotirali so jih M. Poulain, R. Halotier in H. Rozés. Ti so bombardirali sedež generala Juana Yagueja v [[Toledo|Toledeu]]. Uspešno se branili tudi pred protinapadom 6 nemških dvokrilnih lovcev [[Heinkel He 51]]Eskadrilija je delovala do prihoda modernih [[Polikarpov I-15|I-15]] in [[Polikarpov I-16|I-16]], potem so ta tri letala uporabljali v šolske namene usposabljanja pilotov. Ti so se kasneje pojavili v 71. lovski skupini, kjer ga je pilotiral slovenski prostovoljni pilot [[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]]. Vsi primerki, ki so ostali v [[Španija|Španiji]], so bili uničeni v bombnem napadu na letališče [[Letališče Bañolas|Bañolas]]. == Izvedbe == [[Slika:Devoitine_D-371.jpg|sličica| Francoski D-371]] ; '''D.37 (D.370)''' : Prototip, izdelan s strani Lioré-et-Olivier. Poganja ga 550 kW 14 valjni dvovrstni radialni motor [[Gnome-Rhone 14Kds]] ; '''D.371''' : Je prva serijska različica za francosko vojno letalstvo. Opremljena je z zavorami in dvema [[7.5 mm MAC 1934]] strojnicama na krilih. Žene ga 690 kW [[Gnome-Rhone 14Kfs]]. Prvič je poletel marca 1934. ; D.372 : Različica brez kolesnih zavor, toda z istim motorjem kot njegov prednik. Strojnici sta nameščeni v pokrov motorja skupaj z [[Sinhronizator streljanja|sinhronizatorjem]]. Nekateri podtipi so imeli dva 20 mm topova. Za litovsko letalstvo je bilo zgrajenih 14 primerkov, ki so bili zelo hitro prodani Španski republiki.<ref>Weal, Elke C. ''Combat Aircraft of World War Two''. New York: MacMillan Publishing, 1977. {{ISBN|0-02-624660-0}}.</ref> ; D.373 : Mornariška različica za [[Aeronavale]] v 19 primerkih. Poganja ga 660 kW Gnome-Rhone 14Kfs, oborožen je s štirimi strojnicami MAC 1934. ; D.376 : Različica za Aeronavale z zložljivimi krili v 25 primerkih. <ref name="GreenCBoF">{{Navedi knjigo|last=Green|first=William|title=The Complete Book of Fighters|year=1994|publisher=Salamander|location=London|isbn=1-85833-777-1|last2=Swanborough, Gordon}}</ref> ; {{FRA}} * Armée de l'Air * Aeronavale ; {{Zastava|Spain|1931}} * Špansko republikansko letalstvo <ref>[http://www.oocities.org/red_spain/dewoitine.htm Spanish Dewoitine D.372]</ref> == Specifikacije D.371 == {{Aircraft specs |ref=<!-- reference --> |prime units?=met <!-- General characteristics --> |genhide= |crew=1 |capacity= |length m=7.44 |span m=11.79 |height m=3.19 |wing area sqm=17.82 |aspect ratio=<!-- sailplanes --> |airfoil= |empty weight kg=1295 |gross weight kg=1730 |more general= <!-- Powerplant --> |eng1 number=1 |eng1 name=[[Gnôme-Rhône 14Kds]] |eng1 type=14 cilindrični dvovrstični zračno hlajeni zvezdasti batni motor |eng1 hp=800 |prop blade number=<!-- propeller aircraft --> |prop name= |prop dia m=<!-- propeller aircraft --> |prop dia ft=<!-- propeller aircraft --> |prop dia in=<!-- propeller aircraft --> |prop dia note= <!-- Performance --> |perfhide= |max speed kmh=400 |max speed note=at {{convert|4500|m|abbr=on}} |endurance=<!-- if range unknown --> |ceiling ft=36100 |g limits=<!-- aerobatic --> |roll rate=<!-- aerobatic --> |more performance= <!-- Armament --> |armament= *'''D.371''' - 2 × fiksne [[MAC 1934]] strojnice. * '''D.372''' - 2 × fiksni 7.7 mm (0.303 in) [[M1919 Browning (strojnica)|Browning strojnici]] v trupu, 2 × podobni 7.5 mm (.295 in) [[Darne (strojnica)|Dren strojnici]] v krilih izvena dosega propelerja *'''D.373''' - Francoska mornariška izvedba je imela 4 × strojnice kalibra 7.5 mm (.295 in) Darne }} == Sklici in literatura == {{Sklici}}  == Bibliografija == {{Refbegin}} *{{cite book|last1=Taylor|first1=John W.R.|last2=Alexander|first2=Jean|title=Combat aircraft of the world|date=1969|publisher=Ebury P.; Michael Joseph|location=London|isbn=0-71810-564-8}} {{Refend}} [[Kategorija:Francoska letala]] [[Kategorija:Španska letala]] [[Kategorija:Jugoslovanska letala]] [[Kategorija:Lovska letala španske državljanske vojne]] 7wnhfkbh51xfo7afnqhzosnve8fsehl 0 488954 5736999 5428552 2022-08-20T07:05:12Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox |name = Marbury v. Madison |bodystyle = |titlestyle = |abovestyle = background:#99ccff; |subheaderstyle = |title = |above = Marbury v. Madison |subheader = |subheader2 = |imagestyle = |captionstyle = | image = [[File:Seal of the United States Supreme Court.svg|100px]] |caption = '''Vrhovno sodišče ZDA''' |headerstyle = background:#99ccff; |labelstyle = |datastyle = |header1 = Odločeno 24. februarja 1803 | label1 = | data1 = |header2 = | label2 = | data2 = |header3 = | label3 = Polno ime | data3 = ''William Marbury proti Jamesu Madisonu, državnemu sekretarju ZDA'' |header4 = | label4 = Opr. št. | data4 = [https://supreme.justia.com/cases/federal/us/5/137/ 5 US 137] |header5 = | label5 = Citat | data5 = [https://tile.loc.gov/storage-services/service/ll/usrep/usrep005/usrep005137/usrep005137.pdf Mnenje] |header6 = | label6 = | data6 = |header7 = Zgodovina primera | label7 = | data7 = |header8 = | label8 = Pred sodbo | data8 = Naslovljen direktno na vrhovno sodišče. |header9 = Odločitev | label9 = | data9 = |header10 = | label10 = | data10 = |header11 = | label11 = | data11 = 13. odstavek Pravosodnega akta iz leta 1789 je protiustaven do te mere kolikor želi povečati izvirno sodno oblast vrhovnega sodišča kot je že določena z ustavo. Kongres ne more sprejemati zakonov, ki so v nasprotju z ustavo. Vrhovno sodišče ima pravico in nalogo razlagati kaj ustava dovoli. |header12 = Mnenje sodnikov | label12 = | data12 = |header13 = | label13 = | data13 = |header14 = | label14 = Večinsko mnenje | data14 = Marshall skupaj z: Paterson, Chase, Washington |header15 = | label15 = Vzdržani | data15 = Cushing in Moore |header16 = Povezana zakonodaja | label16 = | data16 = |header17 = | label17 = | data17 = Ustava ZDA člen 1 in 3; Pravsodni akt iz leta 1789 člen 13 |belowstyle = background:#ddf; |below = }} '''Marbury v. Madison''' z opravilno številko 5 US 137 (1803) je ena izmed najbolj pomembnih sodb ameriškega vrhovnega sodišča, kjer si je sodišče tako rekoč samo sebi dalo moč sodnega nadzora nad celotnim korupusom ameriških zakonov in aktov. Sodba je postavila precedens, da je vsak zakon oziroma del zakona, ki je v neskladju z ustavo neveljaven in da ima le pravosodna veja pravico in dolžnost določati kaj spada pod pojem ustavnosti. Je prva znana sodna presoja ustavnosti. ==Ozadje== Ta primer je zelo zaznamovala takratna politika. Sodišče je obravnavalo vprašanje ali ima William Marbury, član federalistične stranke pravico do sodniške službe, ki mu jo je dodelil John Marshall, državni sekretar odhajajočega predsednika Johna Adamsa, ki je s hitrimi dodelitvami teh služb hotel obdržati neko mero posredne oblasti v pravosodju po porazu na volitvah. Težava je v tem, da novi državni sekretar James Madison ni hotel osebno izročiti pooblastila, ki bi omogočila nastop Marburyja v sodniško službo. ==Odločitev vrhovnega sodišča== Sodišče je večinsko odločilo z vrhunsko napisanim mnenjem od prej omenjenega Johna Marshalla (novega predsednika vrhovnega sodišča), da je osebna izročitev le formalnost in da je Marbury upravičen do sodniške službe. Vrhovno sodišče naj bi z nalogom zaukazalo novi administraciji, da Marburyja postavi na želeno mesto sodnika. Kar pa je res bistveno v tem primeru je, da je sodišče odločilo da ta nalog nima pravice izdati, ker naj bi to prekoračilo pristojnosti vrhovnega sodišča določene v Ustavi ZDA. S to sodbo je postal neveljaven 13. člen Pravosodnega akta iz leta 1789, ki naj bi to pravico sodišča protiustavno omogočal. Sodišče si je po mnenju nekaterih pravnikov s tem pravosodnim aktom dejansko poklonilo večje pravice kot mu je zagotavljala ustava. ==Pomen sodbe== Če bi recimo sodišče odločilo, da ima pravico izdati nalog Marburyu, bi novi predsednik Thomas Jefferson to lahko preprosto samo ignoriral in brez problema postavil drugega sodnika, saj dejanske moči za izdati nalog vrhovno sodišče praktično ne bi imelo. Če pa bi recimo sodišče odločilo popolnoma v prid Madisonu, da Marbury ni upravičen do naloga sodišča, tj. brez kakršnekoli obrazložitve, bi to pomenilo da je pravosodna veja klonila pred izvršilno, kar pa politično obarvani predsednik vrhovnega sodišča Marshall ni želel videti. Primer je še danes kontroverzen in poraja mnoga vprašanja kot so recimo zakaj se predsednik sodišča Marshall, kot bivši državni sekretar predsednika Adamsa ni izključil iz tega primera zaradi konflikta interesov ali pa to, da nikjer v ustavi izrecno piše, da ima sodišče res takšno nadzorstveno moč nad zakoni. ==Viri== * Povzetek primera na [https://www.youtube.com/watch?v=reLDLnUfc_0 YouTubu] * Kratek film o primeru: [https://www.youtube.com/watch?v=rXwTrArJ1zM Marbury v. Madison (1977)] [[Kategorija:1803 v pravu]] [[Kategorija:Pravo ZDA]] [[Kategorija:Sodni procesi]] 40kxmtotsyv2u0qizdvm1n4mas8x10p 0 489297 5737055 5686763 2022-08-20T07:10:46Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Image:Monaldi & Sorti-1.jpg|thumb|260px|<center>Zakonca [[Monaldi & Sorti]]<br><small>na predstavitvi knjige v [[Budimpešta|Budimpešti]] [[18. oktober|18. oktobra]] [[2013]] ]]</small> </center> {{Infopolje Pisec | embed = Sorti | honorific_prefix = | name = Francesco | honorific_suffix = | image = [[File:Francesco Sorti-1.jpg|thumb|Francesco Sorti]] | image_size = | image_upright = | alt = | caption = Francesco Sorti | native_name = Francesco | native_name_lang = it | pseudonym = Monaldi & Sorti | birth_name = | birth_date = {{Datum rojstva in starost|1964|01|01}} <ref name="#1">{{cite web|url=https://www.goodreads.com/author/show/600216.Francesco_Sorti|title=Francesco Sorti|publisher=Goodreads|date=2021|accessdate=10. januar 2021}}</ref> | birth_place = [[Rim]] ([[Italija]]) | death_date = <!-- {{Datum smrti in starost|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | occupation = [[pisatelj]] | language = [[italijanščina|italijanski]] | residence = [[Dunaj]] <br> [[Rim]] | nationality = [[Italijani|Italijan]] | citizenship = [[Italija|italijansko]] | education = [[glasbena akademija]] <br> [[baročna glasba]] | alma_mater = [[Rimska univerza La Sapienza|La Sapienza]] | home_town = [[Rim]]<br>[[Dunaj]] | period = [[21. stoletje]] | genres = [[zgodovinski roman]] <br> [[kriminalka]] <br>[[vojni roman]]<br>[[futuristični roman]] | subjects = [[Atto Melani|Melani]] <!-- ali: | subjects = --> | movement = ''sodobna [[romantika]]'' | notableworks = [[Imprimatur (Monaldi & Sorti)|Imprimatur]] <br>[[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]] (skupno kar sedem romanov le v tej vrsti) | spouse = [[Rita Monaldi]] | partner = <!-- ali: | partners = --> | children = dva otroka (punca r. 2000) | relatives = | awards = | signature = | signature_alt = | years_active = | module = | website = <!-- {{URL|example.org}} --> | portaldisp = <!-- "on", "yes", "true", etc.; ali pustite prazno--> }} {{Infopolje Pisec | embed = Monaldi | honorific_prefix = | name = Rita | honorific_suffix = | image = Rita Monaldi-2.jpg | image_size = | image_upright = | alt = | caption = Rita na predstavitvi knjige skupaj s svojim možem | native_name = Rita | native_name_lang = | pseudonym = Monaldi & Sorti | birth_name = Rita | birth_date = {{Datum rojstva in starost|1966|04|19}} | birth_place = [[Pedaso]] | death_date = <!-- {{Datum smrti in starost|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | occupation = [[pisatelj|pisateljica ]] | language = [[italijanščina |italijanski ]] | residence = [[Dunaj]] <br>[[Rim]] | nationality = [[Italijani |italijanska ]] | citizenship = [[Italija |italijansko]] <br>[[Evropska unija|evropsko]] | education = [[Liceo classico a San Benedetto]] (klasična gimnazija v San Benedettu) | alma_mater = [[Rimska univerza La Sapienza|La Sapienza]] | home_town = [[Pedaso]]<br>[[Dunaj]] | period = [[21. stoletje]] | genres = [[zgodovinski roman]] <br> [[kriminalka]] <br>[[vojni roman]]<br>[[futuristični roman]] | subjects = [[Atto Melani|Melani]] <br> | movement = ''sodobna [[romantika]]'' | notableworks = [[Imprimatur (Monaldi & Sorti)|Imprimatur]] <br>[[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]] (sedem romanov v tej vrsti) | spouse = [[Francesco Sorti]] | partner = <!-- ali: | partners = --> | children = | relatives = | awards = | signature = | signature_alt = | years_active = | module = | website = * [http://www.histo-couch.de/rita-monaldi-und-francesco-sorti.html Histo-Couch.de]: Monaldi & Sorti | portaldisp = <!-- "on", "yes", "true", etc.; ali pustite prazno--> }} '''Monaldi & Sorti''' je pisateljsko ime oziroma psevdonim italijanskega poročenega zakonskega para, pisateljske dvojice: Francesco Sorti in Rita Monaldi.<ref name=Moore08>{{cite news| url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/1582334/Vatican-forced-us-out-of-Italy-claim-authors.html| title=Vatican forced us out of Italy, claim authors| author= Malcolm Moore | date= 20 Mar 2008| work=The Telegraph | location=London}}</ref> Zaradi spleta okoliščin sta se preselila iz Rima na Dunaj. == Življenjepis == === Francesco Sorti === Francesco Sorti je [[Italijani|italijanski]] [[časnikar]], [[publicist]] in [[pisatelj]] - skupaj s svojo ženo Rito Monaldi - po celem svetu znan po svojih romanih, ki so prevedeni v več jezikov. Rojen je 1. januarja 1964 <ref name="#1"/> v Rimu, kjer je diplomiral iz [[glasba|glasbe]] in se posebej izuril v poznavanju baročne glasbe 17. stoletja. Veselje do glasbe in zaljubljenost v barok sta vodila do poznanstva z Rito Monaldi. To je dalo povod, da sta se zbližala; pozneje pa se je temu pridružila tudi skupna strast do zgodovine in pisanja. Spoznala sta se, zaljubila in poročila - napeta življenjska zgodba kot v kakem od njunih romanov. Razmere so ju pripeljale iz Rima na Dunaj, kjer živita v baročni hišici ter imata dvoje otrok, od katerih je punčka že polnoletna (*2001). Glasbeni teoretik Francesco Sorti, strokovnjak za baročno glasbo, je torej avtor znanstvenih študij o operi v Rimu v 17. stoletju. Bil je sodelavec kulturnih sporedov [[RAI|Italijanske državne televizije]] in [[Radio Vatikan|Radio Vatikana]]. Kot klasični kitarist je nastopal na radiu in televiziji. S svojo poročeno ženo Rito Monaldi in dvema otrokoma živi dandanašnji tako na Dunaju kot v Rimu. <ref>{{cite web|url=https://fraktura.hr/autori/francesco-sorti|title=Francesco Sorti |publisher=Fraktura.hr|date=2017|accessdate=10. januar 2021}}</ref> === Rita Monaldi === Rita Monaldi je [[Italijani|italijanska]] [[časnikar]]ka, [[publicist]]ka in [[pisatelj]]ica, ki se je rodila 19. aprila 1966 v [[Porto San Giorgio]], mestecu na [[Jadransko morje|jadranski obali]] s 16.000 prebivalci (2016) v [[Marke|Markah]] - v vzhodno-srednjem delu [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]] - v Italiji. Doraščala je v bližnjem obalnem trgu [[Pedaso|Pedasu]], ter se šolala na klasični gimnaziji v prav tako obalnem in bližnjem mestu [[San Benedetto del Tronto|San Benedetto]] – na ''[[Liceo classico a San Benedetto]]''. Diplomirala je iz [[klasična filologija|klasične filologije]] in se izurila v poznavanju [[zgodovina verstev|zgodovine verstev]].<ref>http://www.fantasticfiction.co.uk/s/rita-monaldi-and-francesco-sorti/</ref> Študije je nadaljevala na [[Rimska univerza La Sapienza|Rimskem vseučilišču ''La Sapienza'']], kjer je dosegla doktorat iz klasičnih književnosti ''summa cum laude'' (''s čisto desetko'' – torej z najboljšimi možnimi ocenami). Za nagrado so ji ponudili štipendijo; izkoristila je ugodno priložnost ter si izvolila [[Dunaj]], kjer se je takoj zaljubila v starodavno baročno mesto in tudi to je prispevalo, da sta se z možem na njegov predlog kmalu po poroki preselila tja ter si ustvarila družinsko gnezdece »v preprosti baročni hiši brez sodobnega magnetizma«. Pri preučevanju [[barok]]a je namreč spoznala podobnega baročnega zaljubljenca Francesca Sortija. Po poroki sta skupno nadaljevala raziskovanje baročne dobe, predvsem [[zgodovina|zgodovine]] in njenih zapletov, skrivnosti ter spodrsljajev – kar je dalo osnove za pisanje zgodovinskih romanov, ki so postali kmalu svetovno znane [[uspešnica|uspešnice]]. == Romani == === Nepričakovan uspeh === Avtorske pravice za prve tri romane sedmeroknižja – ''[[Imprimatur (Monaldi & Sorti)|Imprimatur]]'' (2002), ''[[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]]'' (2004) in ''[[Veritas (Monaldi & Sorti)|Veritas]]'' (2006) - sta pisatelja prodala do zime 2007 v 45 dežel in sicer za prevode v 20 jezikov. Zanimivo, da je bila prodaja v primeri z drugimi knjigama uspešna; navedimo naslove knjig, dežele izida in doseženo mesto glede na prodajo (v oklepaju). Tako npr.: #''Imprimatur'' – Italija (4. mesto), Francija (3), Nizozemska (4), Belgija (1), Španija (3), Portugalska (3), Grčija (6), Kanada (2)… #''Secretum'' – Nizozemska (3), Belgija (1), Nemčija (5), Francija (5)… #''Veritas'' – Nizozemska (1), Belgija (1). Navedene so seveda dežele, kjer je bilo povpraševanje največje. <ref>{{cite web|url=http://www.attomelani.net/index.php/the-books-of-monaldi-sorti/|title= The books of Monaldi & Sorti. The Authors and their Works|publisher=Atto Melani.net|date=28. avgust 2017|accessdate=14. januar 2021}}</ref> === Nastopajoče osebe === V številnih Monaldi-Sortijevih romanih nastopa veliko število večinoma resnično živečih ljudi. Za poenostavitev prikažimo nekatere osebe iz sedmerice del “Secretum”. Nekatere od teh nastopajo tudi v drugih delih iz te serije. V drugi skupini – trilogiji – pa srečamo posinovljenca Leonarda da Vincija – Salaja. * ''[[Papež Inocenc XII.|Inocenc XII.]]'' (*1615, vladal 1691-1700) – petinosemdesetletni papež na smrtni postelji, ki ne more več vplivati na dogodke, čeprav bi jih zaradi splošnega ugleda lahko usmerjal; * ''[[Papež Klemen XI.|Klemen XI.]]'' (*1649, vadal 1700-1721) – izvoljen komaj 50-leten za novega papeža v sorazmerno kratkem konklavu in je med drugim zaključil [[sveto leto]]; * ''[[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV. - “Sončni kralj”]]'' (*1638, vladal 1643-1715) – poglavar [[Francosko kraljestvo|Francoskega kraljestva]] – evropske dežele z naraščajočo močjo; * ''[[Karel II. Španski|Karel Španski]]'' (*1661, vladal 1665-1700) – poglavar največjega svetovnega kraljestva; leži na smrtni postelji in brez otrok ter se dogajanje vrti okoli njegove oporoke; * ''[[Leopold I. Habsburški|Leopold Habsburški]]'' (*1640, vladal 1658-1705) – [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimski cesar]], ki je začel Špansko nasledstveno vojno, ki se je začela za Avstrijo ugodno, vendar so se zadeve vedno bolj zapletale; * ''[[Karel VI. Habsburški|Karel Habsburški]]'' – sin Leopolda I. (*1685, vladal pod raznimi nazivi v raznih deželah 1703-1740) – naslednik Karla Španskega; oče [[Marija Terezija|Marije Terezije (*1717, vladala 1740-1780)]]; * ''[[Fabrizio Spada|Spada]]'' (1643-1717) [[kardinal]] – v čigar vili v Rimu se zbirajo in načrtujejo odlični gostje ob poroki njegovega nečaka – tukaj se odloča evropska (in tudi svetovna) prihodnost; * ''[[Atto Melani|Melani]] '' (1626-1714) – pevec, opat in skrivni svetovalec [[Ludvik XIV. Francoski|Sončnega kralja]]. ==== Nekaj pomembenjših oseb v ''Imprimaturju'' ==== Kar se tiče nastopajočih v Monaldi-Sortijevih romanih, gre za zgodovinske osebnosti – torej za ljudi, ki so nekoč res živeli. Pri nekaterih je privzeto samo ime. Prvi roman se celo začenja v prihodnosti – z zapleti okoli kanonizacije [[papež Inocenc XI.|Inocenca XI.]] leta 2040 (!) – in se vrača nazaj v leto 1683 (Bitka za Dunaj). Zato bi ga smeli imenovati tudi za ''[[futuristični roman|futurističnega]]''. Veliko oseb nastopa v ''Imprimaturju''. Rita je dala precej prostora osebnostim iz svoje domače okolice. Tako stopa pred nas kaj zanimiva in pisana druščina različnih narodnosti, veroizpovedi in družbenega položaja – cela plejada bolj ali manj znanih zgodovinskih osebnosti, ki so vpletene v resnične ali izmišljene zaplete in spletke – velikokrat podkrepljene z zgodovinskimi dokumenti in vešče povezane z resničnimi dogodki. * ''[[Pompeo Dulcibeni|Dulcibeni]]'' (17. stoletje) – omenjen v takratnih listinah o Fermu; od stvarne osebnosti ima samo priimek – v pripovedi nastopa kot trgovec. * ''[[Giovanni Tiracorda |Tiracorda]]'' (1617-1714) – priznan osebni papeški zdravnik – vodilni znanstvenik v takratnem zdravstvu; <ref>{{cite web|url=https://www.viverefermo.it/2020/02/12/montegiorgio-conferenza-sul-dottore-dei-5-papi-giovanni-tiracorda-nato-nel-1617-al-castello-di-alteta/768581/|title= Montegiorgio: Conferenza sul dottore dei 5 papi Giovanni Tiracorda nato nel 1617 al Castello di Alteta |publisher=Vivere Fermo|date=11. februar 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=HfYsYOHZHyE|title= Da castrum Altetae alla corte pontificia - Giovanni Tiracorda|publisher=Juri Muccichini|date=25. november 2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.worldcat.org/identities/np-tiracorda,%20giovanni/|title=Tiracorda, Giovanni Overview|publisher=WorldCat Identities = OCLC|date=2020|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * ''[[Giovanni Maria Lancisi|Lancisi]]'' (1654-1720) – Tiracordov učenec, znanstvenik in papežev osebni zdravnik; med drugim odkril povezavo med [[komar]]jem in [[malarija|malarijo]] <ref>{{cite web|url=http://www.accademia-lancisiana.it/giovanni_maria_lancisi.htm|title=Giovanni Maria Lancisi|publisher=Accademia Laancisiana|date=1965|accessdate=15. januar 2021}}</ref> * ''[[Pier Leone Ghezzi|Ghezzi]]'' – karikaturist iz [[Comunanza|Comunanze]] (takrat ''Forattini'') * ''gospod Mourai'' – postarni francoski pustolovec; * ''gostilničar Pellegrino''; * ''jezuit oče Robleda''; * ''sienski zdravnik Cristofano''; * ''francoski glasbenik Robert Devizè''; * ''beneški steklar Angelo Brenozzi''; * ''neapeljski pesnik Stilone Priaso''; * ''Anglež Eduardus Bedfordi''; * ''pripovedovalčeva žena Cloridia''.<ref name="#2">{{cite web|url=http://www.ilquotidiano.it/articoli/2003/03/15/1662/intervista-a-rita-monaldi |title=Benedetta Trevisani v Intervista a Rita Monaldi|publisher=Il Quotidiano.it|date=15. marec 2003|accessdate=10. januar 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.leggereacolori.com/letti-e-recensiti/recensione-di-imprimatur-di-rita-monaldi-e-francesco-sorti/|title=Recensione di Imprimatur di Rita Monaldi e Francesco Sorti di Andrea Chiari|publisher=Leggere a clolori|date=24. februar 2015|accessdate=14. januar 2021}}</ref> === Pisateljska žilica === Zgovorna Rita pove, kako se je izoblikovala kot pisateljica že od mladih nog. {| |- ! Italijanski dvogovor<ref name="#2"/> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> ''Nascere qui è stato sicuramente un punto di partenza biografico. Lo è stato anche per quanto riguarda i tuoi interessi culturali e la tua attività? '' <br> "Certamente. A parte la preveggenza di mia madre, che mi ripeteva da piccola che un giorno sarei diventata scrittrice, devo riconoscenza anzitutto alla mia meravigliosa maestra elementare, Libera Capone: un esserino severissimo e leggero come una piuma, buonanima, a cui penso ancora adesso con lo stesso struggente amore col quale ricordo mia nonna. Quanto amore per le lettere mi ha trasfuso! Subito dopo, il pensiero e il cuore corrono alla mia insegnante di italiano alle scuole medie: Fiorella Pirani Amico, di Grottammare, che ha rimpolpato e consolidato quell'amore. Mentre le ricordo ancora mi commuovo, tanto è stato importante il loro contributo alla mia formazione e allo scatenarsi delle mie passioni letterarie." </blockquote> | <blockquote> ''Dejstvo, da si se rodila v tem kraju, je bilo zagotovo življenjsko izhodišče (za tvoj pisateljski vzpon). Je bilo tako tudi glede tvojih kulturnih nagibov in tvojega posla?'' <br> "Vsekakor. Poleg predvidevanja mame, ki mi je že v otroštvu govorila, da bom nekega dne postala [[pisatelj|pisateljica]], moram biti hvaležna predvsem svoji čudoviti osnovnošolski učiteljici [[Libera Capone|Liberi]]: zelo hudi in strogi, toda lahkotni kot pero in dobri duši, o kateri še zdaj razmišljam z isto neukrotljivo ljubeznijo, s katero se spominjam svoje babice. Koliko ljubezni do pisanja mi je vsadila v dušo! Takoj zatem mi misel in srce poletita k moji srednješolski učiteljici italijanščine [[Fiorella Pirani Amico|Fiorelli]] iz Grottammare, ki je to ljubezen izoblikovala in utrdila. Kadarkoli se jih spomnim, se mi stori inako; tako pomemben je bil njihov prispevek k moji izobrazbi in sproščanju literarnih strasti." </blockquote> |} == Ocena == ;Založba »Laguna« iz Srbije {| |- ! Porede ih sa Umbertom Ekom i Aleksandrom Dimom<ref>{{cite web|url=https://www.knjizara.com/Veritas-Francesko-Sorti-Rita-Monaldi-127410|title=Veritas (srbsko)|publisher=Laguna|date=1. januar 2009|accessdate=9. marec 2021}}</ref> ! Primerjajo ju z [[Umberto Eco|Ecom]] in [[Alexandre Dumas|Dumasom]] |- | <blockquote>"Rita Monaldi i Frančesko Sorti, koje kritičari često porede sa Umbertom Ekom i Aleksandrom Dimom, opet su uspeli da iskopaju zanimljive podatke u drevnim arihivima. Kao i njihova prethodna dva istorijska trilera – Imprimatur i Secretum – Veritas odiše baroknom atmosferom, otkriva spletke, zavere i falsifikate i tera nas da iz korena promenimo odnos prema istoriji." </blockquote> | <blockquote>"[[Monaldi & Sorti|Rita Monaldi in Francesco Sorti]], ki ju kritiki pogosto primerjajo z [[Umberto Eco|Umbertom Ecom]] in [[Alexandre Dumas|Aleksandrom Dumasom]], sta zopet uspela izkopati v starodavnih arhivih zanimive podatke. Tako kot njuni predhodni zgodovinski kriminalki – Imprimatur in Secretum – tudi Veritas izžareva [[barok|baročno]] vzdušje, razkriva spletke, zarote in ponarejanja ter nas sili h korenitemu spreminjanju našega odnosa do zgodovine.“ </blockquote> |} == Glej tudi == * [[Seznam papežev]] * [[Avstrijsko cesarstvo]] * [[seznam francoskih kraljev]] * [[seznam španskih kraljev]] * [[Sveto rimsko cesarstvo]] * [[Secretum]] == Sklici == {{sklici|1}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona de}} * ''Imprimatur''. ** Mondadori, Milano 2002, ISBN 88-04-50360-2 (Prva izdaja v italijanščini) ** 1. Aufl., Claassen Verlag, München 2003, ISBN 978-3-546-00335-3. ** 1. Aufl., List Taschenbuch, Berlin 2005, ISBN 978-3-548-60508-1. ** De Bezige Bij, Amsterdam 2006, ISBN 978-90-234-2168-9 (Exilveröffentlichung). * ''Secretum'': ** 1. Aufl., Claassen Verlag, München 2005, ISBN 978-3-546-00367-4. ** List Taschenbuch, Berlin 2006, ISBN 978-3-548-60679-8. * ''Veritas'': ** 2. Aufl., Kindler Verlag, München 2007, ISBN 978-3-463-40521-6. ** Rowohlt Taschenbuchverlag, Reinbek 2008, ISBN 978-3-499-24612-8. * ''Die Zweifel des Salaì'' („I dubbi di Salaì“): ** Kindler Verlag, München 2008, ISBN 978-3-463-40522-3. ** Rowohlt, Reinbek 2010, ISBN 978-3-499-24597-8. * ''Die Entdeckung des Salaì'' („L’uovo di Salaì“): ** Kindler-Verlag, Reinbek 2009, ISBN 978-3-463-40523-0. * ''Versluiering'' ("Verschleierung") 2011. ** Slovensko ''Hinavščina''. V nemškem in slovenskem prevodu še ni izšla. Gre za roman, ki je pravo nasprotje romana „Mysterium der Zeit“ oziroma ''Mysterium'', tj. ''Skrivnost''. * ''Das Mysterium der Zeit'': ** Aufbau-Verlag, 2011, 1. Aufl., ISBN 978-3746629667. * ''Die Reform des Salaì'' („La Riforma di Salaì“) 2012: ** Aufbau-Verlag, 2014, 1. Aufl., ISBN 978-3-351-03565-5 <ref>Tukaj so navedene za preprost pregled nekaterih del zlasti prve izdaje - potem pa tudi prevodi teh del v nemščino</ref> == Zunanje povezave == {{Commonscat}} {{DEFAULTSORT:Monaldi and Sorti}} ;{{ikona sl}} *[https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6022 Dobre knjige - Imprimatur] ;{{ikona it}} *[https://www.famigliacristiana.it/articolo/secretutm-monaldi-sorti.aspx Monaldi & Sorti: Dobbiamo imparare dalla storia. Famiglia Cristiana 29.X.2015 - Patrizia Ruscio] *[http://www.ilquotidiano.it/articoli/2003/03/15/1662/intervista-a-rita-monaldi Intervista a Rita Monaldi: Approda a Vienna dalla Provincia marchigiana l'autrice di Imprimatur di Benedetta Trevisani 15/03/2003] *[https://www.wuz.it/biografia/377023/Sorti-Francesco.html Wuz: La biografia di Sorti Francesco] *[https://www.corriere.it/cultura/15_settembre_16/imprimatur-libro-proibito-sorti-monaldi-ken-follett-italiani-ora-esce-anche-nostro-paese-76f80292-5c90-11e5-83f0-40cbe9ec401d.shtml 17 settembre 2015 Imprimatur Libro proibito ora esce anche in nostro paese di Marco Letizia – Corriere della sera] *[https://www.famigliacristiana.it/articolo/veritas-di-monaldiesorti-un-romanzo-tra-attualita-e-passato.aspx Monaldi & Sorti, una spia di Luigi XIV tra attualità e passato di Patrizia Ruscio] *[https://formiche.net/gallerie/malaparte-morte-come-me-monaldi-e-sorti/ Laurent Mazas, Francesco Sorti e Rita Monaldi] *[https://www.amazon.it/product-reviews/8868528657/ref=cm_cr_arp_d_viewpnt_rgt?ie=UTF8&filterByKeyword=atto+melani&pageNumber=1&reviewerType=all_reviews&filterByStar=critical#reviews-filter-bar Secretum: Recensioni clienti] ;{{ikona de}} *[https://www.flaminiabussotti.com/blog/2016/10/12/rita-monaldi-francesco-sorti-das-italienische-schriftstellerpaar-im-exil-in-wien/ Flaminia Bussotti: Monaldi-Sorti, das italienische Schriftstellerpaar im »Exil« in Wien (12.X.2016)] *[https://www.derstandard.at/story/2000045171263/rita-monaldi-und-francesco-sorti-im-namen-der-archive Rita Monaldi und Francesco Sorti: Im Namen der Archive. Das italienische Schriftstellerpaar lebt seit 1999 immer wieder in Wien. Nach zehn dicken Romanen, übersetzt in 26 Sprachen weltweit, erscheinen ihre Bücher jetzt wieder in Italien. Flaminia Bussotti 1. oktober 2016] *[https://blog.ebook.de/autorenwelt/autoreninterviews/interview-mit-den-autoren-rita-monaldi-und-francesco-sorti/ Interview mit den Autoren Monaldi und Sorti 13. August 2015. In diesem Haus gibt es Liebe genug] *[http://www.almanacco.cnr.it/reader/cw_usr_view_facciaafaccia.html?id_facciaafaccia=7909&giornale=7911 M.F. Faccia a faccia: Monaldi-Sorti, due 'cervelli' letterari rientrati. Almanacco della scienza] ;{{ikona en}} *[https://www.goodreads.com/author/show/600216.Francesco_Sorti Francesco Sorti (dela) Goodreads 2021] ;{{ikona fr}} *[https://putsch.media/20120102/interviews/interviews-societe/rita-monaldi-et-francesco-sorti-linterview-exclusive/ Rita Monaldi et Francesco Sorti : l’interview exclusive PUBLIÉ LE 2 JANVIER 2012 PHOTOGRAPHIE © Par Sophie Sendra] ;{{ikona sh}} *[https://fraktura.hr/autori/francesco-sorti Fraktura: Francesco Sorti] ;{{ikona nl}} *[https://spannings.blogspot.com/2011/06/monaldi-sorti-interview-2011.html De Spanningsblog Over thrillers en schrijvers 05 juni 2011 Monaldi & Sorti 'Afstand is echt noodzakelijk'] *[https://www.hebban.nl/artikelen/interview-monaldi-sorti-2 Interview Monaldi & Sorti op 01 oktober 2006 door Gijs Korevaar] ;{{ikona hu}} *[https://www.libri.hu/szerzok/francesco_sorti.html Mondaldi Sorti (izdaje njunih knjig v madžarščini)] Rita Monaldi: {{Authority control|VIAF=103658796|ISNI=0000 0001 2032 0827|SUDOC=069784175|BNF=cb14440747t|NKC=mzk2004236665}} Francesco Sorti: {{Authority control|VIAF=103658806|LCCN=no2002072761|ISNI=0000000120320835|GND=124939325|SUDOC=069784256|BNF=cb14440750q|NKC=mzk2004236711}} [[Kategorija:Italijanska književnost]] [[Kategorija:Dela zakoncev Monaldi & Sorti]] [[Kategorija:Dela leta 2004]] [[Kategorija:Sodobna književnost]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Detektivski romani]] [[Kategorija:Italijanska književnost]] [[Kategorija:Italijanski romanopisci v 21. stoletju]] 3jexhlx3u3tje5og8bm3lzgqrvwbrr2 0 489600 5737016 5732522 2022-08-20T07:07:42Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kristina Švedska}} {{drugipomeni3|Kristina}} {{Infobox royalty | name = Kristina Avgusta <br> Aleksandra Vasa | image = <!-- WD --> | caption = <center>[[Sébastien Bourdon]]<br>''Kristina Švedska'' <br><small> Olje na platno, 72 x 58 cm.<br>[[Narodni muzej v Stockholmu]]</small></center><ref name="ir.uiowa.edu">[http://ir.uiowa.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1761&context=etd Nathan Alan Popp Beneath the surface: the portraiture and visual rhetoric of Sweden's Queen Christina]</ref> | succession = [[Seznam švedskih kraljev|kraljica Švedske]] | reign = {{nowrap|6. november 1632 – 6. junij 1654}} | coronation = [[20. oktober]] [[1650]] | predecessor = [[Gustav II. Adolf|Gustav II. Adolf Švedski]] | successor = [[Karel X. Gustav Švedski]] | birth_date = {{OldStyleDate|18. december|1626|8. december}} | birth_place = [[Tre Kronor (grad)|Tre Kronor]], [[Stockholm]] | death_date = {{Death date and age|1689|4|19|1626|12|18|df=yes}} | death_place = [[Rim]], [[Papeška država]] | burial_date = [[22. junij]] [[1689]] | burial_place = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika svetega Petra]], [[Vatikan]] | full name = ''Kristina Avgusta Aleksandra''<br>({{lang-la|Christina Augusta Alexandra Dei Gratia Suecorum Gothorum Vandalorumque Regina, Magna Princepe Finlandiae, Duce Esthoniae atque Carelia nec non Ingriae Domina etc.}}) | house = [[Rodbina Vasa|Vasa]] | father = [[Gustav II. Adolf|Gustav II. Adolf Švedski]] | mother = [[Marija Eleonora Brandenburška|Marija Eleonora]] | religion = [[katoličani|rimskokatoliška]] (1652-1689)<br>[[luterani|luteranska]] (1626-1652) | type = monarch }} '''Kristina''' (18. december 1626 – 19. april 1689), je bila edini preživeli otrok kralja [[Gustav II. Adolf|Gustava Adolfa Švedskega]] in njegove žene [[Marija Eleonora Brandenburška|Marije Eleonore Brandenburške]]; kot švedska kraljica {{refn|group=note|With the titles of Queen of the [[Swedes (Germanic tribe)|Swedes]], [[King of the Goths|Goths]] (or [[Geats]]) and [[King of the Wends|Wends]]<ref name="J. Guinchard 1914 188">{{cite book |author=J. Guinchard |title=Sweden: Historical and statistical handbook |year=1914 |location=Stockholm |publisher=P. A. Norstedt & Söner |page=188 |url=http://runeberg.org/sweden14/1/0218.html}}</ref> <!--(or [[Vandals]])--> (''Suecorum, Gothorum Vandalorumque Regina'');<ref name="academia.edu">[https://www.academia.edu/232566/Der_K%C3%B6nig_der_Schweden_Goten_und_Vandalen._K%C3%B6nigstitulatur_und_Vandalenrezeption_im_fr%C3%BChneuzeitlichen_Schweden Stefan Donecker/Roland Steinacher (2009) Der König der Schweden, Goten und Vandalen. Königstitulatur und Vandalenrezeption im frühneuzeitlichen Schweden.] In: Vergangenheit und Vergegenwärtigung. Frühes Mittelalter und europäische Erinnerungskultur. Ed. by Helmut Reimitz and Bernhard Zeller (= Forschungen zur Geschichte des Mittelalters 14; Wien 2009).</ref> [[Grand Princess of Finland]], and Duchess of [[Estonia]], [[Livonia]] and [[Karelia]],<ref>Stolpe 1974 pp. 142 & 145</ref> [[Bremen-Verden]], [[Stettin]], [[Swedish Pomerania|Pomerania]], [[Kashubia|<]] and Vandalia,<ref name="Roland Steinacher 2006">Stefan Donecker/Roland Steinacher, Rex Vandalorum. The Debates on Wends and Vandals in Swedish Humanism as an Indicator for Early Modern Patterns of Ethnic Perception. In: Der Norden im Ausland – das Ausland im Norden. Formung und Transformation von Konzepten und Bildern des Anderen vom Mittelalter bis heute, ed. Sven Hakon Rossel (Wiener Studien zur Skandinavistik 15, Wien 2006) 242–252</ref> Princess of [[Rugia]], Lady of [[Swedish Ingria|Ingria]] and of [[Wismar]].<ref name="gutenberg.org">{{cite book|url=http://www.gutenberg.org/ebooks/17407?msg=welcome_stranger|title=A Journal of the Swedish Embassy in the Years 1653 and 1654, Vol II. by Whitlocke|publisher=|accessdate=10 July 2017|via=www.gutenberg.org|date=2005-12-28}}</ref>}} je vladala od 1632 vse do svoje odpovedi 1654.<ref>{{cite web|url=http://www.worldstatesmen.org/Sweden.html|title=Sweden|publisher=World Statesmen|accessdate=19 January 2015}}</ref> Pri šestih letih<ref>{{cite web|url=http://departments.kings.edu/womens_history/christina.html|title=Christina of Sweden|website=departments.kings.edu|accessdate=10 July 2017}}</ref> je Kristina nasledila svojega očeta na prestolu po njegovi smrti po [[Bitka pri Lützenu (1632)|Bitki pri Lützenu]], toda bila je do svojega osemnajstega leta starosti pod skrbništvom, in tako je začela vladati Švedsko cesarstvo 1644. == Življenjepis == [[File:Kristina, drottning av Sverige (Pierre Signac) - Nationalmuseum - 26114.tif|thumb|180px|left|<center>[[Pierre Signac]]: ''Mlada kraljica Švedske Kristina'']] </center> === Poreklo in mladost === [[File:Slottet Tre Kronor 1661.jpg|thumb|right|180px|<center>[[Govert Dircksz Camphuysen|Camphuysen]]: ''[[Grad Kronor|Kronor]] v [[Stockholm]]u [[1661]]''<br><small>Večino ''Švedske ljudske knjižnice'' in ''Kraljevih arhivov'' je uničil požar [[1697]]. Ostalo je tisto, kar je rešila Kristina in podarila [[papež]]u v [[Vatikan]]u]]</center></small> Kristina se je rodila v kraljevskem gradu [[Tre Kronor (grad)|Tre Kronor]] {{OldStyleDate|18. decembra|1626|8. decembra}}. Njena starša sta bila švedski kralj [[Gustav II. Adolf|Gustav Adolf]] in njegova nemška žena [[Marija Eleonora Brandenburška|Marija Eleonora]]. Imela sta že dve hčerki - 1620 še mrtvorojeno princeso in nato prvo princeso Kristino, ki je bila rojena 1623 in umrla naslednje leto. {{refn|group = note|Oba sta bila pokopana v [[Riddarholmskyrkan]] v Stockholmu.}} Navdušeno so pričakovali rojstvo tretjega otroka; ko je prišel na svet, so mislili, da je deček: saj je bil "poraščen" in je kričal "z močnim, hripavim glasom."<ref>Zirpolo, Lilian H. (2005) [https://www.jstor.org/pss/3566533 ''Christina of Sweden's Patronage of Bernini: The Mirror of Truth Revealed by Time''], Vol. 26, No. 1 pp. 38-43</ref> Kasneje je v svojem življenjepisu zabeležila: "Ženske so bile v zadregi, ko so odkrile pomoto." Kralj pa je bil vesel in rekel: "Pametna bo, saj je vse nas potegnila za nos!" Zdi se, da je bil Gustav Adolf hudo navezan na svojo hčer, ona pa ga je zelo občudovala.<ref>Aasen, Elisabeth ''Barokke damer, dronning Christinas europeiske reise'' (2005) {{ISBN|82-530-2817-2}} (edited by Pax, Oslo. 2003, {{ISBN|82-530-2817-2}})</ref> ==== Očetova smrt in materino žalovanje ==== [[File:Gustav II Adolph of Sweden & Mary Eleanor of Sweden c 1632.jpg|thumb|180px|left|Kristinini starši okrog [[1632]] ]] [[File:Oath of Fidelity of the States of Sweden to the Crown Princess Christine, before the departure for the war of her father Gustavus Adolphus.jpg|thumb|180px|<center>Švedski stanovi prisegajo zvestobo kraljični Kristini pred odhodom njenega očeta v vojsko. ([[Pelagio Palagi]]) ]]</center> [[File:Queenchristine.jpg|thumb|180px|left|<center>''Štirinajstletna Kristina kot švedska kraljica''<br><small>Naslikal [[Jacob Heinrich Elbfas]]]]</center></small> Preden je Gustav Adolf odšel v Nemčijo, da bi v [[tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] širil [[protestantizem]], je hčerki zagotovil pravico do prestolonasledstva v primeru, če se ne bo vrnil. Svojemu maršalu Axelu Gustafssonu Banéru je ukazal, naj Kristina dobi izobrazbo, kakršno običajno prejemajo samo dečki. Njena mati iz vladarske hiše Hohenzollern je bila vase zaprta ženska in menda ni bila čisto pri pravi. Potem, ko je kralj 6. novembra 1632 umrl na bojišču, so njegovo truplo domov pripeljali v krsti, srce pa v ločeni zlati škatli. Maria Eleonora je ukazala, da kralja ne smejo pokopati, dokler ne bodo pokopali tudi nje skupaj z njim. Prav tako je zahtevala, da mora biti krsta odprta, in si jo je redno oglejevala, jo tipala in niti ni opazila gnitja. Sčasoma je kancler [[Axel Oxenstierna]] v sobi postavi stražarja, da je preprečil nadaljnje izpade. Zategadelj so kralja pokopali šele po osemnajstih mesecih, 22. junija 1634.<ref>Peter Englund: ''Sølvmasken'' (s. 159), edited by Spartacus, Oslo 2009, {{ISBN|978-82-430-0466-5}}</ref> Kristina je bila stara torej komaj pet let, ko je njen oče 1632 padel v [[bitka pri Lützenu (1632)|bitki pri Lützenu]]. ==== Fantovska vzgoja ==== [[File:Johannes Matthiae ett kopparstick.jpg|thumb|180px|right|<center>[[Janez Gothus]] je bil njen očetovski vzgojitelj in učitelj]]</center> [[File:Axel Oxenstierna2.jpg|thumb|180px|<center>Kraljičin skrbnik [[Axel Oxenstierna|Oxenstierna]] ]]</center> 1634 je Oxenstierna uvedel novo ustavo, po kateri je moral kralj upoštevati ''tajni svet'', ki pa ga je vodil on sam.<ref>{{Cite web|url=http://www.britannica.com/biography/Christina-queen-of-Sweden|title=Christina Queen of Sweden|last=Stephan|first=Ruth|website=Encyclopædia Britannica|accessdate=2015-12-07}}</ref> Kristina je prišla na oblast po prizadevanju matere Marije Eleonore in živela z njo do leta 1636. Na očetovo zahtevo so jo namreč vzgajali po fantovsko, da bi bila usposobljena za [[prestolonaslednik]]a; od leta 1635 so jo pripravljali na kraljevo službo. Naučila se je jahati in loviti; nikoli ni šivala ali vezla; malo je skrbela za svoj videz - noči pa je preživljala v neprestanem branju in učenju. Ker je bila mati zaradi depresije nezmožna, je kancler Oxenstierna prevzel skrbništvo.<ref>C. V. Wedgwood: ''Der 30jährige Krieg''. Paul List Verlag München 1967, S. 364, ISBN 3-517-09017-4</ref> Kristina je nato živela s teto Katarino Vasa (1584–1638) in njenim možem [[Ivan Kazimir (Pfalz-Zweibrücken-Kleeburg)|Ivanom Kazimirom]]. Z njunim sinom Gustavom, ki je postal njen kasnejši naslednik na švedskem prestolu pod imenom [[Karel X. Gustav Švedski|Karel X. Gustav]], je v mladosti menda imela kratko ljubezensko razmerje, kjer je najbž šlo le za zaljubljenost - saj ji je bila poroka in vse, kar je bilo z njo povezano, nepremagljivo zoprna. Kristino so vzgajali torej kot kraljeviča. Bogoslovec [[Janez Gothus|Gothus]] je postal njen varuh; držal ji je učne ure iz [[verouk]]a, [[filozofija|modroslovja]], [[grščina|grščine]] in [[latinščina|latinščine]]. Kancler Oxenstierna jo je poučeval [[politične vede|politike]] in razpravljal z njo o [[Tacit]]u. Ponosno je tako zapisal o štirinajstletnici: "Ona ni nič podobna deklicam; je bistroumna in pametna". Neznansko jo je veselilo učenje. Poleg [[švedščina|švedščine]] ji je postalo domačih vsaj sedem drugih jezikov: [[nemščina]], [[nizozemščina]], [[danščina]], [[francoščina]], [[italijanščina]], [[arabščina]] in [[hebrejščina]]. Obstajajo pisma, ki jih je pisala v nemščini svojemu očetu, ko je bila stara komaj pet let. Ko je prišel francoski odposlanec [[Pierre Hector Chanut|Chanut]] na Švedsko v Stockholm 1645, je občudovaje ugotovil: ''"Ona govori francosko, ko da bi bila rojena v [[Louvre|Louvru]]!"'' B. Guilliet pa omenja, da je govorila [[Liège|lieško]] narečje. {{refn|group=note|Letters still exist, written by her in German to her father when she was five. When the ambassador of France, [[Pierre Hector Chanut]], arrived in Stockholm in 1645, he stated admiringly, ''"She talks French as if she was born in the [[Louvre Palace|Louvre]]!"'' (According to B. Guilliet she spoke with a sort of [[Liège]] dialect.)}} ==== Po njej so poimenovali kraje ==== Kristina je bila tako priljubljena, da so v prvi švedski koloniji v [[Novi svet|Novem svetu]] [[Nova Švedska|Novi Švedski]] 1638 ustanovljeno mesto imenovali po njej ''Fort Christina'' (danes: [[Wilmington, Delaware|Wilmington]] - ob [[Delaware (reka)|reki Delaware]]). Po njej so imenovali tudi tam blizu tekočo reko ''[[Christina (reka)|Kristinino reko]]'' (angleško: ''Christina river''). === [[Razsvetljenstvo|Razsvetljena]] vladarica === 1644 je Kristina postala polnoletna; zaradi vojne s protestantovsko Dansko in Norveško pa so kronanje odložili. Švedska je sedaj nadzirala [[Baltiško morje]] in dobila nemoten dostop do [[Severno morje|Severnega morja]].<ref>{{Cite web|title = Antique map of Scandinavia by Blaeu W. & J.|url = https://www.sanderusmaps.com/en/our-catalogue/detail/163777/antique-map-of-scandinavia-by-blaeu-w--j/|website = www.sanderusmaps.com|accessdate = 2015-12-07}}</ref><!--[[File:Alexander Cooper - Miniature portrait of Charles X, King of Sweden 1655-1660 - Google Art Project (392624).jpg|thumb|180px|Christina's cousin and designated heir, Count Palatine Charles Gustav]]--> Umetnost jo je očarala, takorekoč obsedla. 1648 je naročila 35 slik pri [[Jacob Jordaens|Jordaensu]] za strop [[Uppsala (grad)|Uppsalskega gradu]]; naslednje leto so pripeljali v Stockholm 760 slikarij, 170 marmornatih in sto bronastih kipov, 33.000 kovancev in medaljonov, 600 kristalnih izdelkov, 300 znanstvenih priprav, redkih rokopisov in knjig<ref>{{cite web |url=http://www.kb.se/codex-gigas/eng/ |title=Codex Gigas – Kungliga biblioteket|publisher=National Library of Sweden|date=2007-05-30 |accessdate=2012-03-09|deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071012230510/http://www.kb.se/codex-gigas/eng/ |archivedate=2007-10-12|df=}}</ref> Prisvojila si je tudi umetnine z opustošenih [[Hradčani|Hradčanov]] pri švedskem napadu na Prago 1648.<ref>Trevor Roper, HR (1970) ''Plunder of the arts in the XVIIth century''</ref> ==== [[Tridesetletna vojna]] ==== [[File:Sebastian Dadler Original Medal N.D. (1648), Christina of Sweden, Peace of Westphalia. Obverse.jpg|thumb|180px|left|<center>[[Sebastian Dadler]]: Kristina z vojaško [[čelada|čelado]]. Ona je bila največ zaslužna za dosego [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]] [[1648]] ]]</center> Njen oče Gustav Adolf je hotel z vojskovanjem utrditi svoj vpliv po severnonemških deželah okrog Baltiškega morja, a je doživel poraz 1634 v ''Bitki pri Nördlingenu'' in se začel umikati proti severu. Protestante je podpirala denarno tudi "katoliška" Francija, zlasti francoski kardinal [[Richelieu]] - pa tudi - prav tako čisto katoliška - [[Beneška republika]]. Zato ne čudi takratno širjenje protestantizma. Kancler Oxenstierna je bil za nadaljevanje vojne, - kot tudi vsi protestantje -, medtem ko je Kristina poslala na mirovno konferenco lastnega poslanca [[Johan Adler Salvius|Salviusa]], da bi dosegel mirovni sporazum. Do njega je prišlo 1648, ko je Švedska dobila obilno vojno odškodnino ter zadržala precej zasedenih ozemelj vse do [[Bremen]]a. Kristina je bila po svoji miroljubnosti pravo očetovo nasprotje. Z [[Vestfalski mir|Vestfalskim mirom]] pa je Švedska ostala velesila.<ref>Böhme, Klaus-R (2001). "Die sicherheitspolitische Lage Schwedens nach dem Westfälischen Frieden". In Hacker, Hans-Joachim. Der Westfälische Frieden von 1648: Wende in der Geschichte des Ostseeraums (in German). Kovač. p. 35. {{ISBN|3-8300-0500-8}}.</ref> === Zavetnica umetnosti in vseved === [[File:Kristian-Zahrtmann_Queen-Christina.jpg|thumb|180px|right|<center>[[Kristian Zahrtmann]]<br><small>''Kristina v [[Palazzo Corsini]]'' ([[1908]])]]</small> </center> 1645 je Kristina osnovala časopis ''[[Ordinari Post Tijdender]]'' – najstarejši še danes izhajajoči časopis na svetu. Kot razsvetljena vladarica je postavila čvrste temelje šolstvu, ki so v glavnem še danes v veljavi; tako je švedska šola ena najboljših na svetu. 1647 je postal njen knjižničar [[Johann Freinsheim|Freinsheim]]; on je skrbel za številne knjige in dragocene rokopise, ki jih je Kristina dobila, kupila, ali pa tudi nakradla. Tako so Švedi 1648 oropali dragocene zbirke iz praških Hradčanov, last [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]], ki je bil strasten zbiralec umetnin. Njena zbirka je tako vsebovala tudi sto znanstvenih knjig, kakor tudi znamenita rokopisa [[Codex Gigas]] in [[Codex Argenteus]].<ref>{{Cite web|url=http://www.kb.se/codex-gigas/eng/Long/handskriftens/war-booty/#Looting%20in%20Prague|title=War booty - Kungliga biblioteket|last=Andersson|first=Åsa|website=www.kb.se|language=EN|access-date=2017-07-16}}</ref> ''[[Semiramida]] s Severa'' si je dopisovala z [[Pierre Gassendi|Gassendijem]] in [[Blaise Pascal|Pascalom]], ki ji je podaril prepis svojih [[pascaline|pascalin]]. Podkovana pa je bila tudi v [[zgodovina|zgodovini]] in [[filozofija|filozofiji]];<ref name="waithe">Waithe, Mary Ellen (1991) [https://books.google.com/books?id=YonSdfDG7aYC&dq ''Modern women philosophers, 1600–1900''] (Springer)</ref> preučevala je [[neostoicizem]], [[cerkveni očetje|cerkvene očete]] in celo [[islam]]; nadalje [[hebrejščina|hebrejske]] spise in rokopise, kakor tudi »razsvetljensko biblijo« - ''[[Razprava o treh ustanoviteljih|Razpravo o treh ustanoviteljih]]'' <ref>''Razprava o treh ustanoviteljih'' ({{lang-la|Tractatus de Tribus Impostoribus}}; {{lang-en|Treatise of the Three Impostors}}; {{lang-fr|Traité sur les trois imposteurs}}; ta spis je zanikal veljavnost treh Abrahamovskih religij: judovstva, krščanstva in islama; zavračal je potemtakem učenje Mojzesa, Jezusa in Mohameda – ter so te bukve nekateri imeli za najnevarnejše orožje brezbožnikov</ref><ref>Peter Englund: ''Sølvmasken'' (p. 27)</ref> Kristino je zanimalo tudi [[gledališče]], zlasti [[Pierre Corneille|Corneilleve]] igre; ona sama je bila navdušena igralka.<ref name="ReferenceA">Leif Jonsson, Ann-Marie Nilsson & Greger Andersson: Musiken i Sverige. Från forntiden till stormaktstidens slut 1720 (Enligsh: "Music in Sweden. From Antiquity to the end of the Great power era 1720") {{Sv icon}}</ref><ref name="ReferenceB">Lars Löfgren: ''Svensk teater'' (English: "Swedish Theatre") {{Sv icon}}</ref> Gojila je stike tudi z [[Molière|Molièrom]]. 1647 je italijanski stavbenik [[Antonio Brunati|Brunati]] uredil gledališče v eni največjih dvoran v njeni palači.<ref>Marker, Frederick J. & Marker, Lise-Lone (1996) [https://books.google.com/books?id=TSlvmgqtlCwC&dq ''A History of Scandinavian Theatre''] ([[Cambridge University Press]])</ref> Dvorni pesnik [[Georg Stiernhielm|Stiernhielm]] je napisal več iger v švedščini, tako ''Den fångne Cupido eller Laviancu de Diane'', kjer je Kristina igrala glavno vlogo kot boginja [[Diana]].<ref name="ReferenceA"/><ref name="ReferenceB"/> Vabila je razne potujoče igralske družbe, da so igrale v [[Bollhuset]]u.<ref name="ReferenceA"/><ref name="ReferenceB"/> ==== Poznanstvo z [[René Descartes|Descartesom]] ==== [[File:Dispute of Queen Cristina Vasa and Rene Descartes.png|thumb|180px|<center>Kraljica Kristina (za mizo desno) v razpravi z [[René Descartes|Descartesom]]<br /><small> [[Nils Forsberg]] po starejši predlogi]]</center></small> 1646 se je Kristina začela dopisovati z znamenitim [[filozof|mislecem]] [[René Descartes|Descartesom]] in ga povabila na Švedsko, da bi osnoval ''Znanstveno akademijo''; ponj in njegovih 2,000 knjig je poslala posebno ladjo.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IRvIQkLFD60C&lpg=PA273|title=Cogito, Ergo Sum: The Life of René Descartes|first=Richard|last=Watson|date=10 July 2017|publisher=David R. Godine Publisher|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=9781567923353}}</ref> Že pri prvem srečanju je bila nad njegovo skromno pojavo razočarana; predstavljala si je namreč mogočnega možakarja, ki napravi vtis in samozavestno poučuje in zapoveduje (kot ona); pa je videla pred seboj pravo nasprotje. Poleg tega Kartezij ni bil vajen hudega severnega podnebja; kraljica pa ga je sprejemala ob petih zjutraj v nezakurjeni sobani. Imel je zanjo zasebne ure, kjer sta razpravljala o modroslovju in veri; kmalu pa sta si prišla navzkriž: ona se ni strinjala z njegovim snovno-mehaničnim pogledom na svet, on pa je omalovaževal njeno zanimanje za [[antična Grčija|antično Grčijo]] in njene junake.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=MmumGMfs4bkC&lpg=PT30|title=Descartes' Bones|publisher=|isbn=9780385528375|last1=Shorto|first1=Russell|date=2008-10-14}}</ref> Polagoma sta se vedno redkeje videvala.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IRvIQkLFD60C&lpg=PA294|title=Cogito, Ergo Sum|publisher=|isbn=9781567923353|last1=Watson|first1=Richard|year=2007}}</ref> Ko je Kristina februarja odpotovala za tri tedne v Uppsalo, se je Descartes - ki ni bil vajen ostrega severnega podnebja - hudo prehladil; dobil je vročino in za [[pljučnica|pljučnico]] kmalu umrl: 11. februarja 1650.<ref>[http://rue89.nouvelobs.com/2010/02/12/il-y-a-des-preuves-que-rene-descartes-a-ete-assassine-138138« Il y a des preuves que René Descartes a été assassiné »]</ref>{{refn|group=note|Over time there have been speculations regarding the death of the philosopher.<ref>{{cite web|url=https://books.google.com/books?id=A5cCAAAAYAAJ&lpg=PA96|title=The History of Christina|publisher=|last1=Lacombe|first1=Jacques|year=1766}}</ref> Nasprotno izročilu in večinskemu prepričanju je Theodor Ebert v novejšem času postavil komaj verjetno tezo, češ da je šlo za zastrupljenje in sicer z [[arzenik]]om.<ref>{{cite web|url=http://www.stockholmnews.com/more.aspx?NID=4867|title=Was Descartes murdered in Stockholm?|publisher= |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141215213819/http://www.stockholmnews.com/more.aspx?NID=4867|archivedate=2014-12-15|df=}}</ref><ref name="philosophyonthemesa.com">{{cite web|url=http://philosophyonthemesa.com/tag/theodor-ebert/|title=Theodor Ebert - Philosophy On The Mesa|publisher=}}</ref> Po enih naj bi svobodomiselni Descartes s svojim liberalizmom oviral prizadevanje jezuitov za njen prestop v katolištvo in naj bi ga zastrupil duhovnik, ki mu je dal hostijo namočeno v arzenik;<ref name="MMC RTV SLO">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/je-descartesa-umoril-katoliski-duhovnik/223594|title=Je Descartesa umoril katoliški duhovnik? Teorija, ki zveni kot zaplet napetega romana|publisher= MMC RTV SLO|date=15. februar 2010|accessdate=18. januar 2021}}</ref><ref name="Green">{{cite book|url=https://books.google.com/?id=WzYqyFuvwEYC&pg=PA157&lpg=PA157&q=Jacques+Viogu%C3%A9|title=Nothing Matters: a book about nothing|first=Ronald|last=Green|date=26 August 2011|publisher=John Hunt Publishing|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=9781780990163}}</ref>}} ==== Poročni zapleti in kronanje ==== [[File:Ulriksdal slott 3.jpg|thumb|180px|Nekdanji grad ''Jacobsdal'', danes imenovan ''Grad Ulriksdal'']]<ref>''Grad Ulriksdal'' ({{lang-sv|Ulriksdals slott}} {{lang-en|Palace Ulriksdals slott}}) je kraljeva palača, ki se nahaja na obali ''Edsviken'' v ''Kraljevskem ljudskem parku'' v občini Solna, 6 km severno od [[Stockholm]]a. Najprej so grad imenovali ''Jakobsdal'' po njegovem lastniku [[Jacob De la Gardie]], ki mu ga je zgradil stavbenik [[Hans Jacob Kristler]] v letih 1643–1645.</ref> [[File:King Charles X Gustavus (Sébastien Bourdon) - Nationalmuseum - 19702.tif|thumb|180px|right|<center>Kristina je določila za svojega dediča in naslednika palatinskega plemiča in nečaka [[Karel X. Gustav Švedski|Karla Gustava]] ]]</center> Že od njenega devetega leta starosti jo je privlačila katoliška vera in vrednota [[celibat]]a - kar je povzročalo med protestanti čudenje in farizejsko pohujšanje.<ref name="auto">{{cite web|url=https://books.google.com/books?id=SJxEw4nVDXQC&lpg=PA565|title=Rome and the Counter-Reformation in Scandinavia: The Age of Gustavus Adolphus and Queen Christina of Sweden, 1622-1656|first=Oskar|last=Garstein|date=10 July 1992|publisher=BRILL|accessdate=10 July 2017|via=Google Books}}</ref> Z zanimanjem je prebirala življenjepise, med drugimi tudi deviške kraljice [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I.]]. Jasno ji je bilo, da podaniki od nje pričakujejo prestolonaslednika. Njen nečak Karel ji je tajno dvoril, dokler ni moral 1642 k vojakom v švedsko vojsko v Nemčiji za tri leta. Kristina pa odkriva v svojem življenjempisu, »da čuti nepremagljiv odpor do poroke« in »do vseh reči, o katerih ženske govorijo in jih delajo v zvezi z njo«. Omenja tudi, da je prosila Boga, naj jo v tem pogledu spremeni, vendar ni bila uslišana. Nekateri sklepajo, da je bila prijateljsko povezana z [[Ebba Sparre|Ebbo Sparre]], ki jo je imenovala ''la belle comtesse'' in ji je pisala ognjevita pisma z izrazi ljubezni.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=zLWTqBmifh0C&pg=PA292 |title=Who's who in Gay and Lesbian History: From Antiquity to World War II |page=292 |year=2002 |publisher=Psychology Press |editor-last=Aldrich |editor-first=Robert|editor-first2=Garry |editor-last2=Wotherspoon}}</ref> Resnici na ljubo moramo pripomniti, da je Kristina uporabljala tako strasten slog tudi tedaj, kadar je pisala popolnoma neznanim ženskam ali moškim, ki se z njimi sploh ni nikoli srečala in ni do njih gojila nikakršnih čustev. Zato bi mogli na to pisanje gledati bolj z literarnega stališča in torej upravičeno s pridržkom. Nekateri v zvezi s tem sklepajo na lezbijstvo; to pa je glede na omenjeno bilo najbrž le v nagnjenjih.<ref name="Elisabeth Aasen: Barokke damer">Elisabeth Aasen: ''Barokke damer''</ref> 26. februarja 1649 je Kristina javno razglasila, da se ne mara poročiti, ampak da želi za prestolonaslednika svojega nečaka Karla. Plemstvo je bilo zoper, drugi trije stanovi – duhovščina, meščanstvo in kmetstvo – pa so se strinjali. Vseeno so vsi pričakovali njeno kronanje: tako je vendarle prišlo do kronanja 22. oktobra 1650. Kristina se je odpravila do nekdanjega ''Gradu Jacobsdal'' (danes imenovan ''Grad Ulriksdal''). Tam je vstopila v kronansko kočijo ogrnjeno v zlato izvezeni črn [[žamet]], ki so jo vlekli trije beli konji. Povorka do ''Storkyrkan – stockholmske stolnice'' je bila tako dolga, da ko so pripeljali prvi vozovi na cilj, zadnji še niso krenili iz izhodišča. Vsi štirje stanovi so bili povabljeni na večerjo v grad. Vodnjaki na trgih so tri dni brizgali vino; stregli so pečenko, razsvetljevali so ognjemeti, ki jim je 24. oktobra sledila slovesna vesela parada ("The Illustrious Splendors of Felicity").<ref>{{cite web|url=http://ir.uiowa.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=6354&context=etd|title=Expressions of power: Queen Christina of Sweden and patronage in Baroque Europe by Nathan A. Popp, University of Iowa|publisher=|accessdate=10 July 2017}}</ref> === Njena vera in prepričanje === ==== Kristinino stališče o [[svoboda|svobodi]] in [[moški]]h ==== Mnogo spornih sklepov je bilo skozi [[zgodovina|zgodovino]] v zvezi s Kristininim moškim vedenjem, zlasti v odnosu do spolnosti in vztrajnem odklanjanju poroke; ta tema je v središču vseh “njenih” sodobnih filmov. Nekdaj pa so se ukvarjali bolj z njenim nepričakovanim prestopom iz [[protestantizem|protestantizma]] v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško Cerkev]] in so iskali “krivce” za to odločitev. Že nekdanjike so pohujševale njene nenavadne ljubezenske zgodbe, današnjiki jih pa razumejo še težje. Vsekakor Kristina zase (in tudi za vse druge) zahteva svobodo. Kaj pravi o tem ona sama? {{navedek|I love men, not because they are men, but because they are not women ''(angleški prevod)''.<br>Jaz ljubim moške ne zato, ker so moški, ampak zato, ker niso ženske. ''(Slovenski prevod)''.}} {{navedek|It is a far greater happiness to obey no one than to rule the whole world. ''(angleški prevod)''.<br>Veliko večja sreča je ne ubogati nikogar, kot pa vladati celemu svetu. ''(Slovenski prevod)''.}} {{navedek|I was born, have lived, and will die free. ''(angleški prevod)''.<ref name="Christina Queen of Sweden">{{cite web|url= https://www.azquotes.com/author/28374-Christina_Queen_of_Sweden|title= Christina Queen of Sweden|publisher=Az quotes|date=|accessdate=6. marec 2021}}</ref><br> Jaz sem se rodila, živela in hočem umreti svobodna. ''(Slovenski prevod)''.}} ==== Srečanje z [[jezuiti]] ==== [[File:Erfurt (German States) 1645 10 Ducat (Portugaloser).jpg|thumb|right|<center> Kristinina podoba na zlatniku.<br><small>Erfurtska desetica iz [[1645]]. Med [[1631]] in [[1648]], med [[Tridesetletna vojna|Tridesetletno vojno]], je [[Erfurt]] bil pod [[Švedska|švedsko]] zasedbo.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=tXSrLbIEDBMC |pages=490–491 |title= Standard Catalog of World Gold Coins 1601–Present |edition=6 |publisher=Krause |isbn=978-1-4402-0424-1 |editor-last=Cuhaj |editor-first=George S.|year=2009a}}</ref>{{refn|group=note|There are seven gold coins known to exist bearing the effigy of Queen Christina: a unique 1649 five ducat,<ref>{{cite book |last1=Friedberg |first1=Arthur |last2=Friedberg |first2=Ira |year=2009 |title=Gold Coins of the World: From Ancient Times to the Present |pages=688–89|publisher= The Coin & Currency Institute |url= https://books.google.com/books?id=TlnoMdZu40UC |edition=8 |isbn=978-0-87184-308-1}}</ref> and six 1645 10 ducat specimen.<ref>{{Citation | title = Kunker Rarities Auction| url = http://news.coinupdate.com/kunker-auctions-preview-1573| access-date = 1 March 2015}}</ref>}}]]</center></small> Za katoliško vero se je začela posebej zanimati, ko je prišel na švedsko v portugalsko veleposlaništvo v Stockholmu za kaplana jezuit [[Anton Macedo|Macedo]]. Večkrat sta imela tozadevne pogovore in imela je mnogo vprašanj glede vere. Okolica ni razumela pogovorov v tujem jeziku in je mislila, da gre za državniške zadeve. Nenavadno je dejstvo, da je bil njen oče bojevit protestant, ki je v širjenju “nove vere” padel na bojnem polju; njo pa je privlačila “stara vera” že od zgodnje mladosti. Izredno je cenila nauk o papeževi nezmotljivosti. Pri [[Ciceron]]u je brala, da je lahko samo ena vera prava, in da so potemtakem vse druge napačne. Pomislila je, da je torej treba ugotoviti, katera je prava. Ko se je prvič srečala z dogmami katoliške Cerkve, so se ji tako dopadle, da se jih je naučila na pamet. Med drugim je zvedela, da ima katoliška Cerkev [[celibat]], tj. neporočenost, za zaslužno, Bogu všečno dejanje . Vzkliknila je: :”Ah, kako lepo je to; to vero hočem sprejeti!” Vedno bolj se je namreč nagibala k mnenju, da je ta prava vera ravno katoliška. Ko so jo zaradi tega protestantje pograjali, se je to njeno prepričanje le še utrjevalo. Podobni vtisi so jo navduševali tudi pozneje, da je govorila: :”Če je kdo katoličan, uživa notranjo tolažbo, saj veruje vse tisto, kar je skozi 16 stoletij veroval vsak velik um; človek je blažen, da lahko živi v tisti veri, ki so jo potrdili čudeži in so za njeno resničnost žrtvovali svoje življenje milijoni mučencev. Ta vera proizvaja toliko čudovitih devic, ki slavijo zmagoslavje nad slabostmi svojega spola, ko se posvečujejo Bogu.” Tako je zapisala v osebnem dnevniku.<ref name="Cesare Cantù">{{cite web|url=https://books.google.rs/books?id=9MkOAAAAQAAJ&pg=PA621&lpg=PA621&dq=Antonio+Macedo+gesuita&source=bl&ots=LXyibwQwDF&sig=ACfU3U2XpM0LP6ZaCDKOQ-iftfO4A6cN4w&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwiW35TkiMLuAhWkyYUKHXAPAXcQ6AEwDHoECBEQAg#v=onepage&q=Antonio%20Macedo%20gesuita&f=false|title=Regina Cristina v: Enciclopedia storica Documenti Volume VI. Schiarimenti e note alla Storia universale. Torino str. 621s.|publisher=Cesare Cantù|date=1844|accessdate=14. januar 2021}}</ref><ref name="ReferenceD">{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=100}}</ref> Kot ljubiteljico vede, modroslovja in umetnosti - ki je prirejala mnoga tozadevna srečanja z najznamenitejšimi takratnimi osebnostmi - je niso zanimali stroški, ki so bili s tem povezani. Njeno razsipno poslovanje s kraljevim premoženjem, ki ga je delila novopečenemu plemstvu, je pripeljalo državo skoraj na rob bankrota; tako nastala denarna kriza, manjšanje njene priljubljenosti in tudi javni nemiri po desetih letih njenega vladanja, so ji pravzaprav olajšali sestop s prestola in vstop v katolištvo. Ko je bila stara 28 let, se je ''Severna [[Atena|Atena (Palada)]] oziroma [[Minerva (mitologija)|Minerva]]'' - kot so jo večkrat imenovali - <ref>''Atena (Palada) '' pri Grkih, ''Minerva'' – pri Rimljanih, je bila zavetnica umetnosti; sicer je med tema boginjama bilo pri enih in drugih precej razlik</ref><ref>{{cite web|url=http://www.english-for-students.com/pallas-athene-versus-minerva.html |title= Pallas Athene versus Minerva|publisher=English for students|date=|accessdate=18. januar 2021}}</ref> odpovedala prestolu v korist svojega nečaka, ki se je oklical za kralja kot [[Karel X. Gustav Švedski]] – in se preselila po večmesečnem pohodu čez [[Evropa|evropske]] dežele v središče [[krščanstvo|krščanstva]] - v [[papež|papeški]] [[Rim]], kjer je doživela veličasten sprejem. Tja se je vedno vračala s svojih dolgih popotovanj in tam je ostala končno tam vse do svoje smrti.<ref name="Script from Clark.edu">[http://web.clark.edu/afisher/Examples/example%20253.pdf Script from Clark.edu by Anita L. Fisher] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402121349/http://web.clark.edu/afisher/Examples/example%20253.pdf |date=2015-04-02 }}</ref> ==== Posrednik [[Anton Pimentel|Pimentel]] ==== [[File:Anton-Pimentel-de-Prado.jpg|thumb|right|180px|<center>[[Veleposlanik]] [[Anton Pimentel]]<br><small>([[bakrorez]] - [[17. stoletje]])]]</center></small> [[File:Cristina de Suecia a caballo (Bourdon).jpg|thumb|180px|right|<center>[[Sébastien Bourdon]]: ''Kristina'' ([[1653]]). Prinesel kot Kristinin dar [[Anton Pimentel|Pimentel]] [[Filip IV. Španski|Filipu IV.]]. Podoba je danes v [[Muzej Prado|Madridskem muzeju Prado.]]<ref>{{cite journal|title=Konsthistorisk tidskrift/Journal of Art History Volume 58, Issue 3, 1989|date=2008-09-01|doi=10.1080/00233608908604229|volume=58|issue=3|journal=Konsthistorisk Tidskrift/Journal of Art History |pages=95–108|last1 = Danielsson|first1 = Arne}}</ref><ref>Arne Danielsson (1989) Sébastien Bourdon‘s equestrian portrait of Queen Christina of Sweden –addressed to― His Catholic Majesty Philip IV. Konsthistorisk tidskrift, Vol. 58, no. 3, p. 95.</ref><ref>[http://ir.uiowa.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1761&context=etd Beneath the surface: the portraiture and visualrhetoric of Sweden's Queen ChristinaNathan Alan Popp]</ref>]]</center> Kristina je začela leta 1651 pogajanja s [[Filip IV. Španski|Filipom IV. Španskim]] in je poslala švedskega diplomata [[Matthias Palbitzki|Palbitzkega]] na španski dvor, da bi našla pot za prestop v vero svojih prednikov, ki ji je postajala vedno bolj všeč. Filip IV., ki si je prizadeval za dobre odnose s Švedsko, je španskim odposlancem naročil, naj povsod po Evropi delujejo švedskim interesom v prid. Uradno je imelo veleposlaništva v Stockholmu kot glavni namen ugotavljanje švedske vojaške moči; vendar so želeli predvsem ugotoviti, kake poročne načrte ima kraljica-devica Kristina; evropsko razmerje sil bi se predvidoma omajalo, če bi se kraljica poročila s kakim španskim sovražnikom. Tako je kralj poslal na Švedsko za veleposlanika [[Anton Pimentel|Antona Pimentela]], ki je prispel v [[Dalarö]] – pristanišče na JV Švedske – 12. avgusta 1652 – , skupaj z ženo, otroki in 50-članskim spremstvom, ter se 16. avgusta pojavil v Stockholmu. Kraljica ga je sprejela že 19. avgusta. Uglajeni Pimentel si je hitro pridobil njeno zaupanje; postal je njen zaupnik in je poskušal podpreti njen predlog za odpoved prestolu. Kristina in Anton sta začela tajna pogajanja, ki sta jih pogostoma vodila v njeni knjižnici; to je spodbudilo čenče. Na ta način je veleposlanik dobil dober vpogled v njene prihodnje načrte in namero, da postane katoličanka tudi za ceno velikih odpovedi.<ref>[http://royalwomen.tripod.com/id4.html Kristina iz Švedske]</ref> Pimentel je nenavadno hitro dobil premestitev; preden je odšel na pot, je zaprosil za velik portret vladarice kot darilo španskemu kralju. Kraljica Kristina je rada uslišala njegovo prošnjo in tako je [[Sebastien Bourdon|Bourdon]] napravil nesmrtno delo, ki kaže kraljico v njeni najbolj značilni drži in v njej ljubem okolju: ko jaha na konju ko kak moški. Podoba je bila končana junija 1653 in Anton jo je odnesel v Španijo; še dandanes visi v [[madrid]]skem [[Muzej Prado|muzeju Prado]]. Pred njegovim odhodom - v začetku avgusta 1653 – ga je kraljica imenovala še za prvega viteza [[viteški red Amarante|reda Amarante]], ki ga je ona sama ustanovila prav to leto; njegovi člani so se zavezali, da se ne bodo nikoli poročili, ali pa – če so že poročeni - ponovno poročili. Red je bil razpuščen kmalu po kraljičini odpovedi 1654.<ref>Henry Woodhead [https://books.google.it/books?id=KNdAAAAAcAAJ&pg=PA86&dq=messenius#v=onepage&q=messenius&f=false ''Memoirs of Christina, Queen of Sweden'']. In 2 volumes</ref> Mnogo se je razpravljalo o njenem odnosu do istega in različnega spola, do poroke in zadevami, ki so povezane z njo - pa so mnenja o tem zelo različna. Kaj pa ona sama misli o moških, in zakaj se ni hotela poročiti? ==== Kraljičin odstop in prestop v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško Cerkev]] ==== [[File:Christina of Sweden's abdication 1654.jpg|thumb|180px|right|<center>Kristina se odpove prestolu<br><small>Naslikal [[Erik Dahlberg]] ]]</center></small> Pravo (farizejsko) pohujšanje je povzročila njena odločitev, da se ne bo poročila; in še večje leta 1654, ko se je odpovedala prestolu in se spreobrnila v [[Rimskokatoliška cerkev|katolištvo]] - torej v vero svojih prednikov. Junija 1654, ko njeni spreobrnitvi ni bilo nič več napoti, se je Kristina odpovedala prestolu. Obred je bil izredno pretresljiv; snemali so ji del po del vladarska znamanja. Po protokolu bi ji morali sneti tudi krono - ker se tega nihče ni drznil storiti, jo je snela sama - in jo izročila svojemu nasledniku. Marsikdo je jokal od ginjenja in tudi začudenja, da se tako lahkotno odreka stvari, za katere bi drugi žrtvovali vse, da bi jih dobili. Kmalu nato je zapustila Švedsko in prek Danske prišla na Špansko Nizozemsko, da bi lahko pristopila v popolno krščansko edinost. Nadaljevala je prijateljevanje s Pimentelom; delno tudi zato, ker je želela posredovati med Francijo in Španijo, ki sta bili vpleteni v dolgotrajno [[francosko-španska vojna (1635-1659)|francosko-špansko vojno od 1635 do 1659]]. Pimentel in Kristina sta se nato 1655 znova srečala v [[Bruselj|Bruslju]] in je bil navzoč kot priča, ko je vstopila tajno v polno skupnost s [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško Cerkvijo]]. Spreobrnila se je namreč na katolištvo na sam [[Sveti večer]] istega leta. Potem je bil tudi član njenega spremstva v [[Innsbruck]]u - ko je izpovedala vero svojih prednikov javno, kakor tudi na potu v [[Rim]]. Krščena na ime ''Kristina Avgusta'' je pri spreobrnjenju privzela še ime ''Aleksandra'', in se je odslej imenovala ''Kristina Aleksandra''.{{refn|group=note|Alexandra was a confirmation name in 1654, chosen in honour of the reigning pope, [[Alexander VII]], and one of her heroes, [[Alexander the Great]]. The pope had urged her to also add "Maria" in honour of the [[Virgin Mary|Virgin]], but she refused.<ref>Buckley, p. 15; 182-3.</ref>}} ''Aleksandra'' je bilo njeno birmansko ime v čast ''[[papež Aleksander VII.|papežu Aleksandru VII.]]'', kakor tudi enemu od njenih junakov ''[[Aleksander Veliki|Aleksandru Velikemu]]''. Papež jo je nagovarjal, naj doda še ''"Marija"'' v čast ''[[Sveta Marija|Blažene device Marije]]'', vendar je ta predlog zavrnila. === Kristina v [[Rim|Večnem mestu]] === [[File:Hofkirche-innsbruck-aussen.jpg|thumb|180px|<center>Hofkirche v [[Innsbruck]]u.]]</center> [[File:L'Argia, opera by Antonio Cesti, set for Act 1, Scene1.jpg|thumb|180px|right|Priprava odra za 1. dejanje, 1. prizor premierne predstave [[Antonio Cesti|Cestijeve]] [[opera|opere]] [[L'Argia]] ]] ==== Sprejem v vesoljno krščanstvo v Innsbrucku ==== Septembra 1655 je s spremstvom 255 oseb in 247 konj odšla v Italijo. Papežev sel, knjižničar [[Lucas Holstenius|Holstenius]], tudi sam spreobrnjenec, jo je čakal v [[Innsbruck]]u. Kristina je 3. novembra 1655 v [[Hofkirche, Innsbruck|Hofkirche]], ki so jo začeli graditi 1653 in torej še ni bila opremljena, pa tudi orgle še niso bile končane, prisostvovala slovesnemu obredu javnega sprejetja v polnost krščanstva, ki ga predstavlja [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška Cerkev]] s [[papež]]em kot [[Jezus Kristus|Kristusovim]] namestnikom. O tem pomembnem dogodku je takoj obvestila [[papež Aleksander VII.|papeža Aleksandra VII.]] ter svojega bratranca [[Karel X. Gustav Švedski|Karla X.]], ki mu je prepustila švedski prestol. =====[[Opera]] v Kristinino čast ===== <font size=+1 color=green>''L'Argia'' </font><br/> V počastitev njenega uradnega sprejema v katolištvo so med drugim [[premiera|premierno]] izvajali [[Antonio Cesti|Cestijevo]] opero [[L'Argia]]''. [[Opera|Opero]] ''[[L'Argia]]'', ki je sestavljena iz uvoda in treh dejanj, je komponiral [[Antonio Cesti|Cesti]], libretto pa napisal [[Giovanni Filippo Apolloni|Apolloni]]. To je bila prva predstava v Dvornem gledališču v [[Innsbruck]]u dne 4. novembra 1655, da bi proslavili obisk švedske kraljice Kristine. Dejanje je postavljeno na otok Ciper, kjer princesa Argia ljubosumno zasleduje nestanovitnega in nezvestega Selina. 3. novembra je torej javno vstopila v katolištvo v [[Hofkirche, Innsbruck|Hofkirche]] v Innsbrucku. Naslednjega večera so predvajali opero ''L'Argia'' v nadvojvodovem novem gledališču, ki so ga odprli prejšnje leto in je stalo na mestu današnjega ''Tiroler Landestheater Innsbruck'' (''Tirolskega deželnega gledališča'').<ref>Sadie, Julie Anne (1998). [https://books.google.co.uk/books?id=Ip6voIceW0AC&pg=PA82&lpg=PA82 ''Companion to Baroque Music'']. p. 82. University of California Press. {{ISBN|0520214145}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.altemusik.at/de |title= Innsbrucker Festwochen der Alten Musik. Cesti-Wettbewerb 2021|publisher=Alte Musik.at|date=25. januar 2021|accessdate=2. marec 2021}}</ref> Sama opera je imela razkošno odrsko opremo z več baleti ter zbori, ki so bili vključeni v dejanje. Izvedba je bila tako uspešna, da so jo ponovili 7. novembra, na noč pred Kristininim odhodom v Rim. To je bil njen uvod v italijansko "[[dramma per musica]]". Ko se je naselila v Rimu, je pod vtisom te umetnine postala pomembna pokroviteljica take umetniške oblike.<ref>Bianconi, Lorenzo (1987). [https://books.google.co.uk/books?id=iZtB8qS8UTcC&pg=PA227 ''Music in the Seventeenth Century''], p. 227. Cambridge University Press. {{ISBN|0521269156}}</ref> Kako je bila ta izredna opera všeč navzočemu občinstvu, zlasti pa še glavni namembnici, to je, švedski kraljici Kristini? O tem imamo ohranjeno kratko poročilo, ki pravi: {| |- ! Nemški prevod iz latinskega izvirnika<ref>Festivvs adventvs virginis Christinae, 1655</ref> ! Slovenski prevod <ref>Slovesen prihod device Kristine, 1655</ref> |- | <blockquote>"Da ich ganz nahe saß (...), hörte ich die Königin wiederholt ihrem Erstaunen Ausdruck geben über die Gewalt der Sprache, deren vollendete Wiedergabe durch die Musik und die seltene Kunst der Sänger und Musiker. Die Königin und die ganze vornehme Gesellschaft spendeten wiederholt lebhaften Beifall und erklärten, daß sie etwas Ähnliches nie gesehen und wohl auch nicht wieder sehen würden." <ref>{{cite web|url=http://ausstellungen.musikland-tirol.at/content/ausstellung/medici/operncesti/largia.html|title= Festwochen der Alten Musik|publisher=Musikland Tirol|date=1980|accessdate=24. februar 2021}}</ref> </blockquote> | <blockquote> “Ker sem sedel čisto blizu…, sem slišal kraljico, kako je večkrat izražala svoje občudovanje nad krepkim jezikom, ki ga je ponovno dopolnjevala glasba in redka umetnost pevcev in glasbenikov. Kraljica in celotna plemenita družba je spet in spet izražala svoje živo zadovoljstvo, češ da kaj podobnega še nikoli niso videli in za gotovo nikoli več ne bodo videli.“ <ref>[https://books.google.rs/books?id=AnJVAAAAcAAJ&pg=PP7&lpg=PP7&dq=Festivvs+adventvs+virginis+Christinae&source=bl&ots=48FrmvzO43&sig=ACfU3U1frKvZ1vyVZ385HFdx-7p-BWV03g&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwio6rihzLPvAhVQXhoKHbdaCJEQ6AEwDnoECA8QAw#v=onepage&q=Festivvs%20adventvs%20virginis%20Christinae&f=false]</ref> </blockquote> |} ==== Zmagoslavje v [[Italija|Italiji]] ==== [[File:Christina barberini.jpg|thumb|180px|right|<center>''Slovesnosti za Kristino''<br><small>[[Palazzo Barberini]] v [[Rim]]u [[28. februar]]ja [[1656]].]]</center></small> Potovanje proti jugu skozi Italijo je podrobno načrtoval [[Sveti sedež]]; sledili so si zmagoslavni sprejemi v Ferrari, Bologni, Faenzi in Riminiju. V Pesari se je Kristina seznanila s rokohitrskimi brati in umetniki ''Santinelli'', ki so jo s svojimi pesnitvami in spretnim plesom tako navdušili, da jih je vzela v službo. 20. decembra je dosegla [[Vatikan]], kjer ji je papež odstopil posebno krilo, ki ga je okrasil [[Gian Lorenzo Bernini|Bernini]]; papež je takoj opazil napis, ki je namigoval na severni veter: ''Omne malum ab Aquilone'', (tj. ''Vse hudo prihaja s severa''), in je poskrbel, da so ga takoj prebarvali. Uradni sprejem je potekal 20. decembra 1656 na sijajni kočiji, prav tako oblikovani od Berninija, ki so jo zapeljali<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=Fa7pI9NXeLsC&lpg=PA359|title=The Life of Gian Lorenzo Bernini|first1=Domenico|last1=Bernini|first2=Gian Lorenzo|last2=Bernini|first3=Franco|last3=Mormando|date=10 July 2017|publisher=Penn State Press|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=978-0271037486}}</ref> skozi ''Porta Flaminia'' (danes [[Porta del Popolo]]).{{refn|group=note|Bernini had decorated the gate with Christina's coat of arms (an ear of corn) beneath that of Pope Alexander (six mountains with a star above). Also today one can read the inscription ''Felici Faustoq Ingressui Anno Dom MDCLV'' ("to a happy and blessed entry in the year 1655").}} Kristina se je srečala z Berninijem naslednjega dne, ter ga takoj povabila na večerjo; prijatelja sta ostala do konca življenja. "Dva dni nato so jo spremljali v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Vatikansko baziliko]], kjer jo je [[birma]]l sam [[papež Aleksander VII.|papež Aleksander]]. Takrat je dobila svoje drugo ime ''Aleksandra'', kar je ženska oblika od Aleksander."<ref>{{cite web|url=http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/People/Pope_Alexander_VII/Montor_bio*.html|title=Pope Alexander&nbsp;VII • Biographical Sketch by Montor|website=penelope.uchicago.edu|accessdate=10 July 2017}}</ref> ==== Kristina na odprtju [[sveto leto|svetega leta]] ==== [[File:Giovanni hamerani, clemente X apre la porta santa, 1675.JPG|thumb|right|180px|<center>[[Giovanni Hamerani]]: [[Papež Klemen X.]] odpira [[Sveta vrata]] na [[Sveti večer]] [[1675]]]] </center> Na švedsko kraljico Kristino - ki se je rodila kot [[protestanti]]nja - a se je odpovedala prestolu in se vrnila v vero svojih prednikov ter postala kljub velikim žrtvam [[katoličani|katoličanka]], so gledali [[papež]]i, [[škof]]je - zlasti [[kardinal]]i - pa tudi verniki - z velikim spoštovanjem. V njej so videli uspeh [[Tridentinski koncil|tridentinske obnove]] v upanju, da bo to ugodno vplivalo tudi na druge protestantske vladarje. Zato so ji velikodušno spregledali razna čudaštva in nenavadnosti. Takšna - nepredvidljiva - je bila poprej v domovini, potem na svojih evropskih potovanjih, med bivanjam v Rimu - pa tudi ob svetoletnem jubileju. Ko je na Sveti večer 1675 petinosemdesetletni [[papež Klemen X.]] s težavo dvignil kladivo, da bi podrl zid svetih vrat pri Svetem Petru, se je pozornost navzočih romarjev naenkrat obrnila k odru v obliki kraljevske sobane. Nepredvidljiva vladarica je s tega umetnega trona očitala krepko poučno lekcijo svojima gostoma, angleškima [[protestant]]oma, ki se nista čutila dolžna poklekniti ob padcu zida. Medtem, ko so bili tuji romarji osupli ter presenečeni nad pripetljajem, se Rimljani – kleriki, laiki, kardinali in sam papež – niso čudili; poznali so namreč čudaški značaj te gospe, ki ji je Bernini namenil eno svojih zadnjih del – veličasten zlat prestol, s katerega je oštevala svoja otoška gosta.<ref>{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title=L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte|page=183}}</ref> Obstaja zanimiv opis celotnega dogajanja, ki je bilo v navadi v tistih časih - večinoma je obred ostal nespremenjen do danes. {| |- ! Italijansko besedilo<ref>{{cite web|url=https://books.google.rs/books?id=3tloAAAAcAAJ&pg=PP9&lpg=PP9&dq=Clemente+X+papa&source=bl&ots=DAJGBTKp3q&sig=ACfU3U1h1Xzt1FPGRiQgXeELMc-mFERW4g&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwijgpuA9rHhAhU8UxUIHfYfDMwQ6AEwEHoECAgQAQ#v=onepage&q=Clemente%20X%20papa&f=false|title= Le Memorie de l'anno santo 1675, celebrato da Papa Clemente X. descritte in forma di Giornale dal’abb. Ruggiero Caetano Romano. |publisher= MarcAntonio&Orazio Campana, Roma |date=1691 |accessdate=15. maj 2019}}</ref> ! Slovenski prevod<ref>{{cite web|url=https://books.google.rs/books?id=3tloAAAAcAAJ&pg=PP9&lpg=PP9&dq=Clemente+X+papa&source=bl&ots=DAJGBTKp3q&sig=ACfU3U1h1Xzt1FPGRiQgXeELMc-mFERW4g&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwijgpuA9rHhAhU8UxUIHfYfDMwQ6AEwEHoECAgQAQ#v=onepage&q=Clemente%20X%20papa&f=false|title=Spomini na sveto leto 1675, ki ga je obhajal papež Klemen X., opisal pa v obliki dnevnika opat Ruggiero Caetano Romano.|publisher= MarcAntonio&Orazio Campana, Roma|date=1691 |accessdate=15. maj 2019}}</ref> |- | <blockquote> <ref name="stran 39">stran 39</ref> ''Giornale de l’anno santo MDCLXXV celebrato da l’amabilissima pietà di papa Clemente X.''<br> Correa l’Anno 1674 nel secolo 17. da l’Incarnatione, e del Gouerno dignissimo di Clemente X. il quinto, quando il Cuore de’ Fedeli Romani, c… di tutto il Cristianesimo piú anzioso viuea di ritrouarsi, e lauare le sue colpe con la pienissima Indulgenza ne l’anno santo 1675.<br><ref name="stran 40">stran 40</ref> Giubiló la prima volta, e prese animo á li 3. di Maggio nel 1674 giorno de l’Ascensione, quando sotto le Logge di San Pietro in Vaticano sopra un Catedra á lato de la Porta Maggiore, mentre il Pontefice calaua per entrare in Chiesa, fu letta la prima Bolla, che auuisaua l’aperitione de le Porte Sante per l’acquisto del Santo Giubileo nel prossimo anno santo. Fù publicata in questo giorno anche vn’ altra Bolla, continente le Riuocatione di tutte l’Indulgenze strettamente, conforme pratticarono li duo suoi Predecessori, Vrbano, & Innocentio. <br><ref name="stran 49">stran 49</ref> In tanto Nostro Signore proseguì per la Piazza processionalmente, portato come sopra, verso la Guglia, e poi verso la Basilica Vaticana. Sin da prima, che il Papa partisse da la Stanza de’ Paramenti, ere Processionalmente partito tutto il Clero Romano, e Religiosi da la Porta del Palazzo Apostolico, e disposto per tutta la via lateralmente da ambe le parti, fino á le Scale de la Basilica con buona ordinanza, lasciando in mezzo un’ ampia via, acciò potesse senza impedimento passare tutta la Processione, & essere goduta senza confondersi dal Popolo, che infinito si era radunato ne la Piazza, e sopra le Scale de la Basilica.<br> Giunse il Pontefice dentro il Portico de la medesima Basilica, ove erano alzati molti palchi vagamente ornati, & in particolare quello á l’incontro de la Porta Santa, preparato per la Maestà de la Regina di Suetia: un altro per la Serenissima Duchessa di Modana: & uno per le Prencipesse Nipoti di Nostro Signore. <br> ''La Maestà de la Regina Cristina di Suetia, che con gran veneratione si mostrò divota a le Accioni del Pontefice, onorò del luogo nel suo palcó alcuni Signori Oltramontani, trá quali vi erano due Milordi Inglesi, uno de’ quali Miscredente ripugnava inginocchiarsi á l’arrivo di Sua Santità: auuedutasene Cristina, e reputando ciò troppa indecenza, li commandò il prostrarsi; e perche á le prime non obedí, replicogli il comandamento così; che se non obediua, sarebbe restato mal sodisfatto; obedí, non só, se per tema, ó compunzione.''<br><ref name="stran 50">stran 50</ref> </blockquote> | <blockquote> <ref name="stran 39"/> ''Dnevnik svetega leta 1675, ki ga je obhajal z izredno pobožnostjo [[papež Klemen X.]]''<br> Teklo je leto 1674 v 17. stoletju od učlovečenja (našega Gospoda Jezusa Kristusa), in peto leto odličnega vladanja Klemena X. Takrat je živelo srce rimskih vernikov in celotnega krščanstva v hudi stiski, ter se je želelo zbrati in izmiti svoje krivde s popolnim odpustkom svetega leta 1675. <br> <ref name="stran 40"/> Prvič ga je obhajal ter se je osrčil 3. majnika 1674 na dan Vnebohoda. Ko je vstopal v Baziliko svetega Petra, je dal brati s stranske prižnice pri glavnih vratih prvo [[papeška bula|bulo]], ki je napovedovala odprtje svetih vrat za začetek svetega jubileja ob prihodnjem svetem letu. Istega dne je objavil tudi drugo bulo, ki je vsebovala posebno sklicevanje na vse odpustke, kot sta jih podeljevala njegova predhodnika [[papež Urban VIII.|Urban]] ter [[papež Inocenc X.|Inocenc]]. <br> <ref name="stran 49"/> Našega gospoda (papeža) so v sprevodu nosili po Trgu (svetega Petra), proti Obelisku, in nato proti [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Vatikanski baziliki]]. Od vsega začetka, ko je papež krenil od ''Stanza de’ Paramenti'', je v procesiji krenila vsa rimska duhovščina in redovniki od vrat, in se razpostavila po celi cesti vzdolž obeh strani, vse do stopnic pred Baziliko in sicer lepo urejeno, da je pustila v sredini široko pot, po kateri bo lahko brez ovir hodila cela procesija, ne da bi se pomešala z ljudstvom, ki se ji je pridružilo na trgu in nad bazilikinimi stopnicami.<br> Prispel je papež znotraj stebrišča omenjene bazilike, kjer so bili postavljeni mnogi razkošno okrašeni odri, zlasti tisti nasproti svetih vrat, pripravljen za veličanstvo švedske kraljice; drugi za presvetlo vojvodinjo Modane, eden pa za kneginje-nečakinje našega gospoda (papeža). <br> ''Njeno veličanstvo '''kraljica Švedske''', ki je kazala veliko spoštovanje in pobožnost do papeževih postopkov, je na svojem odru častila nekaj prekhribovskih (=prekalpskih) gospodov, med katerima sta bila '''dva angleška lorda'''; eden od njiju je kot malovernež zavračal poklek na prihod '''Njegove svetosti'''. Ko je to opazila '''Kristina''', je to smatrala za preveliko nespodobnost, in mu je ukazala, naj poklekne; ker na prvo besedo ni ubogal, mu je zaukazala tako strogo, češ da mu bo še žal, če ne bo poslušal; in je ubogal; ne vem, ali iz strahu ali iz skrušenosti.''<br><ref name="stran 50"/> </blockquote> |} ==== Zadnja [[rim]]ska leta ==== [[File:Caspar van Wittel - View of Rome with the Tiberand Castel Sant'Angelo - WGA25830.jpg|thumb|180px|<center>[[Caspar van Wittel]]: ''Kristinino [[gledališče]] [[Tor di Nona]]'' vzdolž [[Tibera|Tibere]], nasproti [[Angelski grad, Rim|Angelskega gradu]].<ref>{{cite web|url=http://www.teatrotordinona.it/cennistorici.html |title=Note Storiche Sul Teatro Tordinona |publisher=Teatrotordinona.it |date=|accessdate=2012-03-09}}</ref>]]</center> [[File:Ritratto del cardinale Decio Azzolino - Voet.jpg|thumb|right|180px|<center> [[Kardinal]] [[Decio Azzolino Mlajši|Azzolino]] <br /><small> [[Jacob Ferdinand Voet]] [[1670]] ]]</center></small> <ref>Decio Azzolino (1623-1689) je opravljal važne službe v papeški službi; postal je tudi kardinal (1654-1689) in zavetnik kraljice Kristine</ref> 1672 je bila ena od kandidatinj za [[Poljska|poljski]] prestol po smrti [[Ivan II. Poljski|kralja Ivana]] tudi Kristina, saj je izhajal njen rod od svete [[Brigita Švedska|Brigite]]; načrt ji je spodletel kljub papeževi podpori – prestol je zasedla njena istoimena bratranka. Kristina je torej po svojem prihodu v Rim še večkrat odpotovala po [[Evropa|evropskih]] deželah – dvakrat v upanju na kraljevsko krono: enkrat v [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskem kraljestvu]], drugič na [[Poljsko kraljestvo|Poljskem]]; pa tudi na Švedskem je bila dvakrat – enkrat v poskusu, da se vrne na prestol: a so propadli vsi njeni tozadevni poskusi, tudi poljski, ki ga je priporočil sam papež. Tako se je četrtič in dokončno vrnila »v svoj ljubljeni Rim« 22. novembra 1668. [[Papež Klemen IX.|Klemen IX.]] jo je večkrat obiskal, saj sta bila oba navdušena nad gledališkimi [[igra]]mi, ki jih je prirejala – bil je vedno slovesno sprejet v veliki dvorani,<ref>Queen Christina of Sweden as a Patron of Music in Rome in the Mid-Seventeenth Century by TESSA MURDOCH. In: The Music Room in Early Modern France and Italy. Published by British Academy, 2012.</ref> kjer so nastopali pevci in igralci.<ref>Spaces for Musical Performance in Seventeenth-Century Roman Residences by ARNALDO MORELLI, p. 315</ref> Ko je papeža zadela [[možganska kap]] je bila ena redkih oseb, ki jo je hotel videti ob svoji smrtni postelji. Leta 1671 je Kristina v nekdanjem [[zapor]]u ustanovila prvo javno gledališče v Rimu, [[Tor di Nona]].<ref>Early Music History: Studies in Medieval and Early Modern Music By Iain Fenlon [https://books.google.com/books?id=81ZwlEGrpL4C&pg=PA222]</ref> Novi [[papež Klemen X.]] je v resnem duhu [[protireformacija|katoliške obnove]] tožil nad javnim pohujšanjem, ki ga povzroča gledališče. Še slabše se je Kristininemu podjetju pisalo, ko je postal [[papež Inocenc XI.]]; v nekaj letih je preuredil njeno gledališče v [[pšenična kašča|pšenično kaščo]], čeprav je bil sicer neredko gost na njenem kraljevskem dvorcu skupaj z drugimi kardinali. On je prepovedal ženskam nastopanje s petjem ali igro, kakor tudi nošenje izrezanih oblek. Kristina je tako ravnanje smatrala za čisto traparijo; ženske je odslej vabila k nastopanju v svoji palači. 1675 je postal portugalski [[jezuiti|jezuit]] [[António Vieira|Vieira]] njen [[spovednik]]; [[Kardinal]] [[Decio Azzolino Mlajši|Azzolino]] pa je bil njen zavetnik, postavljen od [[papež]]a.<ref>{{cite web|url=http://www.britannica.com/biography/Antonio-Vieira|title=Antonio Vieira - Portuguese author and diplomat|publisher=|accessdate=10 July 2017}}</ref> ==== Bojevnica za človekove pravice ==== Kristina je bila po značeju pogumna in odločna, včasih celo surova, zlasti do svojih sovražnikov. Kakor je ni mogel nihče zaustaviti pri uveljavljanju njenih kraljevskih resničnih ali umišljenih pravic, tako je bila dosledna tudi pri zahtevah, da se spoštujejo pravice drugih, tudi najbolj preprostih in zapostavljenih slojev. To jo je vodilo tudi v boj za varstvo človeških pravic, ki so bile po njenem mnenju v nekaterih primerih zapostavljene ali celo teptane. Poveljevalnost in uporniški duh sta jo spremljala še dolgo po njeni odpovedi oblasti; svoje za tiste čase nenavadne strpnosti do prepričanja drugih ni boječe skrivala, ampak jo je odločno in hrabro uveljavljala, kjer je le mogla. Kjer ni šlo drugače, je poudarjala tudi svoje kraljevsko dostojanstvo. V današnjem jeziku bi dejali, da je bila ''bojevnica za človeške pravice''. #Kristina je vse življenje ostala zelo strpna do prepričanja drugih. Privlačilo jo je mnenje ''španskega duhovnika [[Miguel Molinos|Molinosa]]'', ki ga je zaposlila kot zasebnega [[teolog]]a. [[Rim]]ska [[inkvizicija]] ga je preiskovala, zasliševala in tudi zaprla, ker je razglašal, da [[greh]] pripada spodnjemu čutnemu delu človeka in da ni podrejen človekovi [[svobodna volja|svobodni volji]]. Kristina mu je pošiljala hrano in na stotine pisem, ko je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]]. #Ko je ''[[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]]'' preklical [[Nanteski edikt]] in odpravil dotedanje pravice francoskih [[protestanti|protestantov]] [[hugenoti|hugenotov]], mu je Kristina 2. februarja 1686 napisala ogorčeno pismo, naslovljeno na francoskega veleposlanika. ''Sončni kralj'' sicer ni nič odgovoril ter ni upošteval njenih pogledov, vendar Kristine ni mogel utišati. #V Rimu je ''[[papež Klemen X.|papežu Klemenu X.]]'' prepovedala navado preganjanja [[Judi|Judov]] po ulicah med [[kurentovanje]]m. 15. avgusta 1686 je razglasila, da so rimski Judje pod njeno zaščito; podpisala se je ''"la Regina"'' - ''kraljica''.<ref name="iep.utm.edu">{{cite web|url=http://www.iep.utm.edu/wasa/|title=Wasa, Kristina – Internet Encyclopedia of Philosophy|website=www.iep.utm.edu|access-date=10 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170711031004/http://www.iep.utm.edu/wasa/|archive-date=11 July 2017|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.jsnyc.com/season/kristina.htm|title=Kristina by August Strindberg|website=www.jsnyc.com|access-date=10 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20150915190601/http://www.jsnyc.com/season/kristina.htm|archive-date=2015-09-15|url-status=dead}}</ref> == Dela == ;{{ikona de}} Kristina je dovolila objaviti svoja pisma z Descartesom in posmrtno svoje pregovore. * ''Historische Merkwürdigkeiten der Königin Christina von Schweden'', Herausgeber [[Johan Arckenholtz]],<ref>Johan Arckenholtz (1695–1777), finnischer Historiker und Bibliothekar</ref> Amsterdam und Leipzig, vier Bände 1751–1760 [http://books.google.com/books?id=J7JBAAAAcAAJ&pg=RA1-PA294&lpg=RA1-PA294&dq=Christina+Rom+Borri&source=bl&ots=EJEyzZDlM5&sig=iaScFLfrW5ENA_zKbRIeiO5ALbQ&hl=en&ei=A6eQTraDN4Gr-Qacjqn-Cg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CCsQ6AEwAw#v=onepage&q=Christina%20Rom%20Borri&f=false] * ''Memoiren, Aphorismen'', München, Winkler 1967 (Herausgeberin Anni Carlson) * ''Gedanken über Religion und Leben'', Düsseldorf, Schwann, 1930 (Herausgeber Hermann Joseph Schmidt) * ''Gesammelte Werke − Autobiographie, Aphorismen, historische Schriften'', Hamburg, Autorenverlag Maeger 1995 (mit 130&nbsp;restaurierten Faksimileseiten der Arckenholtz-Ausgabe 1751/2) ;{{ikona fr}} Dopisovanje med drugimi z Descartesom: * ''Lettres choisis des Christine reine de Suede'', 1760, und ''Lettres Secrets'', Genf 1761. * Dela, tudi francoski ''Mémoires pour servir à l’histoire de Christine de Suède'', štirje zvezki 1751–1760. ==== Kristinini navedki o [[Bog]]u in [[vera|veri]] ==== {{navedek|A dios rogando y con el mazo dando ''(Kristinin španski izvirnik)''.<ref>{{cite web|url= https://ir.uiowa.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=6354&context=etd|title= Expressions of power: Queen Christina of Sweden and patronage in Baroque Europe|publisher= Nathan Alan Popp na University of Iowa, Iowa Research Online |date=1. december 2015 |accessdate=1. februar 2021}}</ref><br>Boga je treba prositi in moliti tudi takrat, kadar daje s kladivom ''(Slovenski prevod)''.}} {{navedek|“Quand’uno è cattolico, ha la consolazione di credere ció che tanti nobili spiriti credettero per 16 secoli, possiede la gloria d’appartenere ad una religione, confermata da milioni di miracoli e di martiri; una religione che produsse tante vergini mirabili, che trionfando delle debolezze del loro sesso, si consacrarono a Dio.” (''Kristinin izvirnik v italijanščini'') <ref>{{cite web|url=https://books.google.rs/books?id=9MkOAAAAQAAJ&pg=PA621&lpg=PA621&dq=Antonio+Macedo+gesuita&source=bl&ots=LXyibwQwDF&sig=ACfU3U2XpM0LP6ZaCDKOQ-iftfO4A6cN4w&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwiW35TkiMLuAhWkyYUKHXAPAXcQ6AEwDHoECBEQAg#v=onepage&q=Antonio%20Macedo%20gesuita&f=false|title=Regina Cristina v: Enciclopedia storica Documenti Volume VI. Schiarimenti e note alla Storia universale. Torino str. 621|publisher=Cesare Cantù|date=1844|accessdate=14. januar 2021}}</ref><br />“Ha az ember katholikus, azon vigasztalása van, hogy mindazt hiszi, amit 16 század óta minden nagy szellem hitt; az ember boldog, hogy oly vallásban élhet, melyet csodák és az igazságokért életöket feláldozó vértanúk milliói erősítettek meg.” (Kristinini ''Spomini'', ''madžarski prevod'')<ref name="ReferenceD">{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=100}}</ref><br />”Če je človek katoličan, uživa to tolažbo, da veruje vse tisto, kar je skozi 16 stoletij veroval vsak velik um; človek je blažen, da lahko živi v tisti veri, ki so jo potrdili milijoni čudežev in mučencev, ki so za njeno resničnost žrtvovali svoje življenje. Ta vera proizvaja toliko čudovitih devic, ki slavijo zmagoslavje nad slabostmi svojega spola, ko se posvečujejo Bogu.” (''“Zapisi kraljice Kristine v osebnem dnevniku” - slovenski prevod obojnega'')}} {{navedek|“God has neither form nor shape under which we can know Him; when he speaks of Himself in metaphors and similes, He is adapting Himself to our foolishness, our limited capacity.” ''(angleški prevod)''.<ref>{{cite web|url= https://www.inspiringquotes.us/author/1260-christina-queen-of-sweden|title=Christina, Queen of Sweden Quotes and Sayings - Page 1|publisher=Inspiring quotes.us |date=|accessdate=7. marec 2021}}</ref><br>»Bog nima niti forme niti oblike, pod katero bi ga lahko spoznali; ko govori o sebi v metaforah in prispodobah, se prilagaja naši neumnosti, naši omejeni zmožnosti.« (Slovenski prevod)''.}} == Smrt in spomin == [[File:Christina-of-Sweden-in-S-Maria-Vallicella-Rome-1689.jpg|thumb|right|180px|<center>Kristina na parah pod [[kralj]]evsko [[krona|krono]] v cerkvi [[Santa Maria in Vallicella]] v [[Rim]]u.]]</center> [[File:Funeral-procession_Kristina.jpg|thumb|right|180px|<center>Kristinina pogrebna povorka do [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Sv. Petra]]]]</center> === Bolezen === V hladnem februarju 1689 je Kristina romala po cerkvah v [[Kampanija|Kampaniji]] ter se hudo prehladila in zbolela. Prejela je tudi zakramente za umirajoče: spoved, popotnico in maziljenje. Bolehala je za [[diabetes mellitus|sladkorno]]. Na videz se ji je stanje zboljšalo, v resnici pa se je sredi aprila bolezen zapletla z dodatno hudo okužbo s [[erizipel|šenom]] (latinsko: erysipelas), čemur je sledila [[pljučnica]] in visoka vročina. Na svoji smrtni postelji je poslala papežu sporočilo, v katerem ga je prosila za zamero, naj ji odpusti prejšnje žalitve. === Smrt === Kristina je umrla 19. aprila 1689 v Rimu v palači Corsini ob šetih zjutraj. Njen zavetnik – [[kardinal]] [[Decio Azzolino|Azzolino]] - je umrl istega leta, 6. junija, torej poldrugi mesec pozneje.<ref>{{cite web|url=https://books.google.com/?id=TrtbAAAAQAAJ&pg=PA334&lpg=PA334&q=19+April+1689+christina|title=Het leven en bedryf van Christina, koninginne van Sweeden, &c. sedert haar geboorte tot op des zelfs dood ...|first=Christian Gottfried|last=Franckenstein|date=10 July 1697|publisher=by Boudewyn vander Aa|accessdate=10 July 2017|via=Google Books}}</ref> === Na parah === [[File:0 Monument funéraire de Christine de Suède - St-Pierre - Vatican (1).JPG|thumb|right|180px|<center>Spomenik v desni ladji pri [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Svetem Petru]] ]]</center> [[File:Vatican 6 20101103.JPG|thumb|right|180px|<center>Kristinin sarkofag v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]] pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Cerkvijo svetega Petra]] ]]</center> Kristina je želela preprost pogreb na [[Panteon, Rim|Panteonu]], toda [[papež Inocenc XI.]] je vztrajal, da naj bo štiri dni izpostavljena na ''lit de parade'' (''na odru'' oziroma po domače rečeno ''na parah'') v palači Riario. Bila je balzamirana, prekrita z belim [[brokat]]om, srebrno krinko, pozlačeno krono in žezlom. :"Kraljica je nosila tanek plašč, okrašen s stotinami kron in krznom obrobljen s hermelinom, pod tem čudovitim oblačilom v dveh kosih, s tankimi rokavicami in nogavicami iz pletene svile ter parom elegantnih suknenih copatov"<ref name=burial>{{cite web|url= http://www.queenshipstudies.com/references.cfm?sortby=&id=1369&strt=101&show=50|title=FRAGMENTS OF QUEEN KRISTINA'S BURIAL COSTUME, PRESERVATION AND DOCUMENTATION OF MATERIALS, TEXTILE TECHNIQUES AND DYESTUFFS.|access-date=10 July 2017}}</ref> Podobno navadi pri papeških pogrebih so jo deli v trojno trugo – eno iz cipresovine, eno svinčeno in končno v hrastovo. === Pogreb === Pogrebna povorka 2. maja 1689 je krenila od [[Santa Maria in Vallicella]] do [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Svetega Petra]], kjer so jo pokopali v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]] – kot eno od le treh žensk, ki jim je sploh kdaj bila izkazana ta čast. #Prva je bila [[Matilda Toskanska]] <ref>''Matilda Toskanska'' (*1040, vladala 1052-1115), mejna grofica Toskane, najbolj znana vladarica v srednjem veku</ref>, ki si je zaslužila to čast s tem, da je podpirala papeže proti zahtevam mogočnih zemeljskih vladarjev, kakor tudi [[protipapež]]ev. #Druga je bila [[kralj]]ica Kristina (1626-1689), ki je postala nekak simbol uspešnosti [[protireformacija|katoliške obnove]]; po igri usode je namreč hčerka vstopila v prav tisto vero, ki jo je njen oče preganjal, se zoper njo vojskoval in v bitki tudi padel. #in [[Marija Klementina Sobieska|Marija Sobjeska]] (*1702, vladala 1719-1735), pravnukinja slavnega osvoboditelja [[Dunaj]]a [[Jan III. Sobieski|Jana Sobjeskega]], ki se je rešila pred preganjanjem na Angleškem, kjer so jo spravili ob kraljevski prestol protestantje. === Grob in spomenik === Kristinino srce in notranjost so postavili v visoko žaro.{{refn|group=note|From 2005 to 2011, her marble sarcophagus was positioned next to that of [[Pope John Paul II]] when his grave was moved.}} Med 2005 do 2011 so postavili njen sarkofag blizu groba [[papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla Velikega]]. 1702 [[Clement XI]] commissioned a monument for the queen, in whose conversion he vainly foresaw a return of her country to the Faith and to whose contribution towards the culture of the city he looked back with gratitude. This monument was placed in the body of the basilica and directed by the artist [[Carlo Fontana]].{{refn|group=note|Christina was portrayed on a gilt and bronze medallion, supported by a crowned skull. Three reliefs below represented her relinquishment of the Swedish throne and abjugation of Protestantism at Innsbruck, the scorn of the nobility, and faith triumphing over heresy. It is an unromantic likeness, for she is given a double chin and a prominent nose with flaring nostrils.}} Leta 1702 je [[papež Klemen XI.|Klemen XI.]] naročil spomenik za kraljico, po katere spreobrnitvi je zaman predvideval vrnitev njene dežele h katoliški veri; s hvaležnostjo se je oziral na njen prispevek h kulturnemu napredku mesta Rima. Ta spomenik je bil postavljen v samo središče bazilike, napravil pa ga je umetnik [[Carlo Fontana|Fontana]] (1634-1714). {{refn|group=note|Christina was portrayed on a gilt and bronze medallion, supported by a crowned skull. Three reliefs below represented her relinquishment of the Swedish throne and abjugation of Protestantism at Innsbruck, the scorn of the nobility, and faith triumphing over heresy. It is an unromantic likeness, for she is given a double chin and a prominent nose with flaring nostrils.}} Kristino je upodobil na pozlačenem in bronastem medaljonu, podprtem z okronano lobanjo. Trije reljefi spodaj so predstavljali njeno odpoved švedskemu prestulu in protestantizmu v Innsbrucku, odpoved plemstvu in vero, ki je zmagala nad krivoverstvom. Za svojega edinega dediča je Kristina imenovala kardinala Azzolina v prepričanju, da bo on poravnal vse njene dolgove; vendar je bil kardinal preveč bolan in izčrpan, da bi se pridružil njenemu pogrebu, in je umrl že junija istega leta kot Kristina. Njegov nečak Pompeo Azzolino je bil njegov edini dedič in on je hitro razprodal dragocene Kristinine umetniške zbirke. == [[Film]]i o kraljici Kristini == O Kristini je napisano veliko knjig in člankov, kakor tudi glasbenih in drugih del. Z njo se pečajo prav vsa [[občilo|družbena občila]]. Med to skoraj nepregledno množico se omejimo na [[film]]e, ki se dotikajo njenega življenja; večinoma jih ne zanimajo toliko zgodovinska dejstva, kolikor senzacija z resničnimi ali še rajši izmišljenimi ljubezenskimi dogodivščinami, katerih središče je seveda kraljica Kristina. Za vse te filme velja skoraj redno tisti opomin, ki ga njen dober poznavalec [[Tibor Celler|Celler]] podaja glede prvega filma iz leta 1933 z naslovom ''Kraljica Kristina'': {| |- ! Krisztina, egy különc királynő<ref>{{navedi knjigo|author=Tibor Celler|title= Krisztina, egy különc királynő (Családi kör, Újvidék, 2009. április 23, XX. évfolym, 17. szám)|page=30.31}}</ref> ! Kristina - kraljica posebnež |- | <blockquote>Akiben Krisztina svéd királynőről az a kép él, amit az 1933-ban forgatott Greta Garbo-film sugall, az sürgősen törölje ki agyából ezt az emléket. Az igazi Krisztina nem volt sem nyúlánk, szőke és szép, sem pedig férfifaló. </blockquote> | <blockquote> V komer živi tista podoba švedske kraljice Kristine, kot jo predlaga film z [[Greta Garbo|Greto Garbo]] iz leta 1933, naj ta spomin nujno izbriše iz možganov. Prava Kristina ni bila niti vitka, plavolasa in lepa, niti ni norela za moškimi. </blockquote> |} <font size=+1 color=green>''Kraljica Kristina (1933)'' </font><br/> [[Amerika|Ameriški]] [[film]] iz leta 1933. [[File:Poster - Queen Christina 02 Crisco restoration.jpg|thumb|180px|Reklama za film Kraljica Kristina; v glavni vlogi [[Greta Garbo]]<ref>''Greta Garbo'' (rojena kot ''Greta Lovisa Gustafsson'', 1905 –1990) je bila švedsko-ameriška igralka. Razglašena je za eno največjih ženskih filmskih igralk in je na vrhuncu slave dala slovo filmu. 1928 je igrala skupaj z [[John Gilbert|Johnom Gilbertom]] v filmu ''A Woman of Affairs''. ''John Gilbert'' (rojen kot ''John Cecil Pringle''; 1897 – 2005), je bil eden najslavnejših igralcev nemega, pozneje zvočnega filma.</ref>]] V filmu iz leta 1933 ''[[Kraljica Kristina (film 1933)|Kraljica Kristina]]'' (''Queen Christina''), v katerem je igrala kraljico Kristino kot glavno vlogo svetovno znana švedska igralka [[Greta Garbo]], nastopa tudi veleposlanik [[Anton Pimentel|Pimentel]]; v filmu ga kličejo običajno ''Antonio'' ali preprosto ''Španski veleposlanik''; njegovo vlogo je komaj-komaj sprejel na vztrajno in izrecno Gretino željo [[John Gilbert (igralec)|John Gilbert]], ki je bil njen nekdanji resnični ljubimec. Mlada kraljica se zaljubi v Antonija. Glavna ovira za njuno poroko pa je, da je Pimentel katoliške vere, medtem ko je ona protestantovske. Film še prikaže Kristinino odpoved prestolu 1654; ne pokaže pa kot vzrok prestopa v katoliško vero, ampak zaljubljenost v Antonija, ki kmalu nato pade v mečevalskem dvoboju, ter ji umrje v naročju. Nato odide Kristina v Španijo, deželo svojega ljubega. V resnici pa je imel [[Anton Pimentel|Antonio]] ženo in otroke in ni umrl na Švedskem, ampak je živel še kakih trideset let po Kristinini odpovedi prestolu, ter bil še naprej v službi španskega kralja - toda ne več na Švedskem, ampak v [[Francosko kraljestvo|Franciji]] in na [[Španija|Španskem]] [[Nizozemska|Nizozemskem]]. On je bil pravzaprav tista skrivnostna zveza, po kateri je kraljica bolje spoznala vero svojih prednikov ter je končno prestopila v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško Cerkev]].<ref name="Cesare Cantù"/> <font size=+1 color=green>''Punčka kralj'' </font><br/> [[Finska|Finski]] [[film]] iz leta 2015. V filmu iz leta 2015 ''[[Punčka kralj (film 2015)|Punčka kralj]]'' (''The Girl King'') je na nenavaden način obdelana še bolj nenavadna mladost Kristine Švedske, ki je že s 6 leti postala kraljica - pravzaprav po mnogih lastnostih in po sili razmer pravi kralj. Kristina je predstavljena v glavni vlogi tudi v drugih filmih: <font size=+1 color=green>''Odpoved''</font><br/> [[Anglija|Angleški]] [[film]] iz leta 1974. ''Odpoved'' (nemško: ''Christina – Zwischen Thron und Liebe''; angleško: ''The Abdication'') V glavni vlogi [[Liv Ullmann]], režiser pa [[Anthony Harvey]]. Zgodba filma: Kristina zaapusti ljubezen svoje mladosti z lepim plemičem Karlom, odpove se švedskemu prestolu in se spreobrne v katolištvo. Ko pride v Rim, postane središče umetnosti in znanosti, pa se zaljubi v svojega kardinala-zavetnika Azzolina. <font size=+1 color=green>''Kraljica Kristina (1981)'' </font><br/> [[Švedska|Švedski]] [[film]] iz leta 1981. V filmu ''Kraljica Kristina'' (Drottning Christina'') nastopa v glavni vlogi [[Lena Nyman]], režiser pa je [[Björn Melander]] <font size=+1 color=green>''Kristina Vasa – divja kraljica'' </font><br/> [[Nemčija|Nemški]] [[film]] iz leta 2013. ''Christina Wasa – Die wilde Königin''. Dokumentarni film - režiser [[Wilfried Hauke]]. === Rodovnik - družinsko deblo === {| class="wikitable" |- |- | rowspan="16" align="center"| '''Kristina Vasa''' | rowspan="8" align="center"| '''Oče:'''<br />[[Gustav II. Adolf|Gustav II. Adolf Švedski]] | rowspan="4" align="center"| '''Očetov dedek:'''<br />[[Karel IX. Švedski]] | rowspan="2" align="center"| '''Očetov pradedek:'''<br />[[Sigismund III. Poljski|Gustav I. Švedski (=Sigismund III. Poljski)]] | align="center"| '''Očetov prapradedek:'''<br />[[Ivan III. Švedski|Ivan III. Švedski (=Erik Johansson Vasa)]] |- | align="center"| '''Očetova praprababica:'''<br />[[Cecilija Månsdotter Eka]] |- | rowspan="2" align="center"| '''Očetova prababica:'''<br />[[Marjeta Leijonhufvud]] | align="center"| '''Očetov prapradedek:'''<br />[[Erik Abrahamsson Leijonhufvud]] |- | align="center"| '''Očetova praprababica:'''<br />[[Ebba Eriksdotter Vasa]] |- | rowspan="4" align="center"| '''Očetova babica:'''<br />[[Kristina Holstein-Gottorp]] | rowspan="2" align="center"| '''Očetov pradedek:'''<br />[[Adolf Holstein-Gottorp]] | align="center"| '''Očetov prapradedek:'''<br />[[Friderik I. Danski]] |- | align="center"| '''Očetova praprababica:'''<br />[[Zofija Pomeranska]] |- | rowspan="2" align="center"| '''Očetova prababica:'''<br />[[Kristina Hessen-Darmstadt]] | align="center"| '''Očetov prapradedek:'''<br />[[Filip I. Hesenski]] |- | align="center"| '''Očetova praprababica:'''<br />[[Kristina Saksonska]] |- | rowspan="8" align="center"| '''Mati:'''<br />[[Marija Eleonora Brandenburška]] | rowspan="4" align="center"| '''Očetov dedek:'''<br />[[Ivan Sigismund Brandenburški]] | rowspan="2" align="center"| '''Materin pradedek:'''<br />[[Joahim III. Friderik Brandenburški]] | align="center"| '''Materin prapradedek:'''<br />[[Ivan Jurij Brandenburški]] |- | align="center"| '''Mamina praprababica:'''<br />[[Hedvika Zofija Brandenburška]] |- | rowspan="2" align="center"| '''Mamina prababica:'''<br />[[Katarina Brandenburška-Küstrin]] | align="center"| '''Materin prapradedek:'''<br />[[Ivan Brandenburški-Küstrin]] |- | align="center"| '''Materina praprababica:'''<br />[[Katarina Brunswick-Wolfenbüttel]] |- | rowspan="4" align="center"| '''Materina babica:'''<br />[[Ana Pruska|Ana Pruska (1576-1625)]] | rowspan="2" align="center"| '''Materin pradedek:'''<br />[[Albert Friderik Pruski]] | align="center"| '''Materin prapradedek:'''<br />[[Albert I. Pruski]] |- | align="center"| '''Materina praprababica:'''<br />[[Ana Marija Brunswick-Lüneburg]] |- | rowspan="2" align="center"| '''Materina prababica:'''<br />[[Marija Eleonora Jülich-Kleveberg]] | align="center"| '''Materina prapradedek:'''<br />[[Viljem Jülich-Kleveberg]] |- | align="center"| '''Materina praprababica:'''<br />[[Marija Avstrijska]] |} == Ocena == [[File:René Descartes i samtal med Sveriges drottning, Kristina.jpg|thumb|180px|right|<center> [[René Descartes|Descartes]] v pogovoru s švedsko kraljico Kristino ]] </center> === Po ''teoriji zarote'' naj bi bil ''Cogitoergosum'' umorjen === Danes obstajajo različne teorije zarote: ne le v zvezi s [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|koronino vseokužbo]]<ref>{{cite web|url= https://www.slobodnaevropa.org/a/sumnje-u-tvrdnje-da-se-korona-virus-proširio-s-pijace-u-vuhanu/30592208.html|title= Sumnje u tvrdnje da se korona virus proširio s pijace u Vuhanu|publisher=Slobodna Evropa|date=4. maj 2020|accessdate=16. februar 2021}}</ref><ref>{{cite web|url= https://www.slobodnaevropa.org/a/priroda-ili-epruveta-gde-je-nastao-korona-virus-/30561222.html|title= Gde je nastao korona virus?|publisher=Slobodna Evropa|date=17. april 2020|accessdate=16. februar 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/svet-55413527|title=Korona virus i Kina: Vodeća naučnica otvara vrata laboratorije u Vuhanu - „nemamo šta da krijemo"|publisher=BBC|date=23. december 2020|accessdate=16. februar 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/svet-52352916|title=Pol Rinkon: Korona virus: Postoji li bilo kakav dokaz da je Kovid 19 potekao iz laboratorije |publisher=BBC|date=21. april 2020|accessdate=16. februar 2021}}</ref>, ampak tudi v zvezi z raznimi zgodovinskimi dogodki. Tovrstne knjige čez noč postanejo uspešnice, kar dokazujeta npr. zakonca [[Monaldi & Sorti]] z romani ''[[Imprimatur (Monaldi & Sorti)|Imprimatur]], [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]], [[Veritas (Monaldi & Sorti)|Veritas]]'' in celo vrsto njim podobnih, ki obravnavajo nekatere skrivnostne zgodovinske dogodke v zvezi s posvetnimi vladarji, pa seveda tudi s [[papež]]i oziroma [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško Cerkvijo]]. Taka izredna zgodovinska dogodka sta vsekakor tudi odpoved prestolu in vstop v katoliško Cerkev švedske kraljice Kristine, kakor tudi vloga filozofa Descartesa v njenem življenju, zlasti pa njegova nenadna smrt. Knjiga nemškega univerzitetnega predavatelja in filozofa [[Teodor Erbert|Erberta]] ''Der rätselhafte Tod des René Descartes'' (''Nepojasnjena smrt Renéja Descartesa'') zna potešiti radovednost današnjega izbirčnega bralca, ter podaja svojo izvirno razlago sicer znanih dogodkov. Avtor namreč ni zadovoljen z doslej veljavno razlago, češ da je znamenitega misleca pobrala [[pljučnica]], ampak »išče in najde« tudi njegovega morilca, ki naj bi bil nihče drugi, kot katoliški duhovnik in redovnik, [[avguštinci|avguštinec]] [[François Viogué|Viogué]], ki je takrat stanoval v isti hiši kot francoski veleposlanik Chanut. On je že 1648 sporočil ''Združbi za širjenje vere'', da si namerava švedska kraljica, »če bo sploh prišla v poštev kaka druga vera, izvoliti samo katoliško.« Menil pa naj bi (to ni nikjer zapisano), da Descartes s svojimi svobodomiselnimi ovira to odločitev.<ref>Georg Denzler: ''Die Propagandakongregation in Rom'', Paderborn 1969, S. 118</ref>. Ko je prišel torej obhajat hudo bolnega filozofa, naj bi mu podal v arzenik namočeno hostijo in da je bil prav to vzrok smrti.“<ref>Theodor Ebert: ''Der rätselhafte Tod des René Descartes.'' Alibri, Aschaffenburg 2009, S. 163.</ref> Dve leti pozneje (2011) je izšel v Parizu francoski prevod te knjige.<ref>Theodor Ebert: '' L'énigme de la mort de Descartes.'' Hermann, Paris 2011.</ref> Avtor je bil kmalu na bojni nogi z dvema francoskima kritikoma njegovih raziskav (René Verdon, Victor Carraud); krepko so se spopadli na spletnem časopisu ''Revue du dix-septième siècle''.<ref>{{cite web | url=http://www.17esiecle.fr/?page_id=922 | title=La Maladie mortelle de Descartes – pneumonie ou empoisonnement? | publisher=17esiecle.fr | author=Theodor Ebert | language=fr | accessdate=2019-11-11}}</ref> ==== Nasprotujoča si mnenja ==== Nasprotno izročilu in večinskemu prepričanju je torej [[Theodor Ebert|Ebert]] v novejšem času postavil neverjetno tezo, češ da je šlo za zastrupljenje in sicer z [[arzenik]]om.<ref name="philosophyonthemesa.com">{{cite web|url=http://philosophyonthemesa.com/tag/theodor-ebert/|title=Theodor Ebert - Philosophy On The Mesa|publisher=}}</ref> #''Po prvem mnenju'' naj bi svobodomiselni Descartes s svojim liberalizmom oviral prizadevanje jezuitov za Kristinin prestop v katolištvo in naj bi ga zategadelj zastrupil ''katoliški duhovnik'', ki mu je prinesel hostijo za popotnico, namočeno v arzenik.<ref name="MMC RTV SLO">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/je-descartesa-umoril-katoliski-duhovnik/223594|title=Je Descartesa umoril katoliški duhovnik? Teorija, ki zveni kot zaplet napetega romana|publisher= MMC RTV SLO|date=15. februar 2010|accessdate=18. januar 2021}}</ref><ref name="Green">{{cite book|url=https://books.google.com/?id=WzYqyFuvwEYC&pg=PA157&lpg=PA157&q=Jacques+Viogu%C3%A9|title=Nothing Matters: a book about nothing|first=Ronald|last=Green|date=26 August 2011|publisher=John Hunt Publishing|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=9781780990163}}</ref> #''Po drugem mnenju'' naj bi ga iz nasprotnega razloga - da namreč ne bi pospeševal njenega prestopa, saj je bil mislec vendarle ugleden katoličan, - spravili s poti sami ''švedski protestantje''.<ref>{{cite web|url=https://zorancicak.wordpress.com/2015/12/26/stokholmska-zavera-smrt-na-dvoru-minerve-severa/|title= Štokholmska zavera: smrt na dvoru Minerve Severa|publisher=Zoran Čičak v Wordpress|date=26. december 2015|accessdate=19. januar 2021}}</ref> #Ugledni švedski [[zgodovinar]] [[Tore Frängsmyr|Frängsmyr]], profesor na [[Univerza v Uppsali|Uppsalski univerzi]], pa podaja ''tretje mnenje'', ki se s tako ''teorijo zarote'' nikakor ne strinja. Meni namreč, da ni nobenega razloga, da ne bi verjeli zgodovinskim poročilom, da je umrl veliki filozof ''Cogitoergosum'' za pljučnico. Pravi nadalje, da je teorija zarote neutemeljena in nedokazana izmišljotina ter je za švedski ''Radio SR'' dejal: {| |- ! Was Descartes murdered? ''Angleški izvirnik''<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20141215213819/http://www.stockholmnews.com/more.aspx?NID=4867|title= Was Descartes murdered in Stockholm?|publisher=Stockholm News. Online News in English|date=22. februar 2010 |accessdate=1. februar 2021}}</ref> ! Ali je bil Descartes umorjen? ''Slovenski prevod'' |- | <blockquote>"Well, it is interesting with all these bold theories. Sometimes one might think that they come because the author himself wants attention. In this case the whole claim is based on a false assumption, according to me. It is based on the assumption that Descartes would have an interest in hindering Christina's conversion to Catholicism. There is nothing that support this. Descartes was himself a believing catholic. Before it has been discussed whether or not Descartes meant something to help Christina's... Now somebody claims that he hindered her conversion and if that claim is false the whole murder theory falls." </blockquote> | <blockquote>"Pravzaprav je soočenje z vsemi temi drznimi teorijami zanimivo. Včasih bi lahko pomislili, da se pojavijo, ker avtor sam želi pozornost. V tem primeru po mojem mnenju celotna trditev temelji na napačni predpostavki. Temelji namreč na predpostavki, da je Descartes želel ovirati Kristinino spreobrnjenje v katolištvo. Te predpostavke pa ne podpira ničesar. Descartes je bil namreč tudi sam veren katolik. Prej so razpravljali zgodovinarji o tem, ali in koliko je ali ne pomagal Descartes Kristini... Zdaj na vsem lepem nekdo trdi, da je mislec oviral njeno spreobrnitev. Če je pa ta trditev neresnična, pade celotna teorija o umoru v vodo." </blockquote> |} === Različna mnenja o nenavadni kraljici === Kristino omenjajo kot eno najbolj učenih žensk 17. stoletja.<ref>Stephan, Ruth: [https://www.britannica.com/biography/Christina-queen-of-Sweden Christina, Queen of Sweden]. Britannica. Accessed December 10, 2018.</ref> Bila je ljubiteljica knjig, rokopisov, slik in kipov. S svojim zanimanjem za vero, modroslovje, matematiko in alkemijo je privabila številne znanstvenike v [[Stockholm]] želeč, da bi mesto postalo ''Severne [[Atene]]''. Bila je izobražena, trmasta in muhasta. Njen nenavaden življenjski slog in moško oblačenje so predstavile neštete povesti, igre, opere in filmi. V vseh življenjepisih o Kristini njen spol, verska in kulturna istovetnost igrajo pomembno vlogo.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=M6zFXgm6CnAC&lpg=PA40|title=Frauenbiographik: Lebensbeschreibungen und Porträts|first=Christian von|last=Zimmermann|date=10 July 2017|publisher=Gunter Narr Verlag|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=9783823361626}}</ref> ==== Gostja štirih [[papež]]ev ==== Vsi viri nekritično omenjajo - verjetno prepisujoč eden od drugega, da ''je bila Kristina gostja petih papežev.'' Pravzaprav pa je bila gostja le štirih, kajti četrti (Inocenc XI.) je umrl v istem letu kot ona in sicer pozneje, prvi (Aleksander VII.) pa jo je sprejel šele po njeni spreobrnitvi v Innsbrucku, ki se je zgodila 3. novembra 1655; šele nato je odpotovala v Rim.<ref>{{cite web|url=https://books.google.com/?id=SJxEw4nVDXQC&pg=PA752&lpg=PA752&q=8+November+1655+Christina|title=Rome and the Counter-Reformation in Scandinavia: The Age of Gustavus Adolphus and Queen Christina of Sweden, 1622-1656|first=Oskar|last=Garstein|date=10 July 1992|publisher=BRILL|accessdate=10 July 2017|via=Google Books}}</ref> Ko je neuradno vstopila v polno edinost v Bruslju na Sveti večer 1654, je resda vladal Inocenc X., ampak onadva se sploh nista nikoli srečala, ker je prišla v Rim šele za Aleksandrovega vladanja. "Njeni papeži" pa so vladali takole, in tukaj so samo ''štirje'', ter nikakor ni prostora za ''petega'', razen če bi šteli za njenega gostitelja tudi ''papeža Inocenca X.'', ki pa se z njo nikoli ni osebno srečal, saj je več ko leto dni potovala po katoliški Evropi, preden je zmagoslavno prispela v [[Rim]]: #''[[Papež Inocenc X.|Inocenc X.]]'' (15. september 1644 - 7. januar 1655); #''[[Papež Aleksander VII.|Aleksander VII.]]'' (7. april 1655 – 22. maj 1667); #''[[Papež Klemen IX.|Klemen IX.]]'' (20. junij 1667 – 9. december 1669); #''[[Papež Klemen X.|Klemen X.]]'' (29. april 1670 – 22. julij 1676); #''[[Papež Inocenc XI.|blaženi Inocenc XI.]]'' (21. september 1676 – 12. avgust 1689). ==== Velika v umetnosti, veri in vedi, ostra do "izdajalcev" ==== [[Papež Klemen X.]] je Kristino opisal kot "kraljico brez kraljestva, kristjanko brez vere, in žensko brez sramu."<ref name="books.google.com">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=TsG7BAAAQBAJ&lpg=PA17-IA80|title=The History of Loot and Stolen Art: from Antiquity until the Present Day|first=Ivan|last=Lindsay|date=2 June 2014|publisher=Andrews UK Limited|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=9781906509576}}</ref> Tako ostro kritiko lahko razumemo zaradi takratnega strogega prizadevanja za javno moralo v duhu [[protireformacija|protireformacije]] oziroma ''katoliške, tridentintske obnove'', čemur pa ''karnevali'' (=pustne norčije) in razne (največ ljubezenske) ''gledališke igre'' vsekakor niso prispevale. Zlasti pa so papeži, kralji in posebno še ljudstvo obsojali in se zgražali nad Kristinino krutostjo, s katero je dala umoriti ''[[Giovanni Maldeschini|Maldeschinija]]'', ki jo naj bi izdal oziroma pripravljal zaroto zoper njo.<ref>Giovanni Maldeschini (1626-1657) je bil glavni konjušnik kraljice Kristine, ki ji ga je dodelil v službo sam papež. Ona pa ga je dala na temelju "zarotniških" pisem (ki jih je skrivaj prestregla) umoriti</ref> - pa še celo na ozemlju svojega gostitelja francoskega kralja, ker je po njenem mnenju ''izdal njeno zaupanje''; nobena prošnja za pomilostitev - tudi one z najvišjega mesta - niso nič pomagale. Kralj Ludvik jo je takrat vljudno zaprosil, naj zaradi vznemirjenja med ljudstvom čimprej odide, češ da njeno bivanje v Franciji ni več zaželeno. Večina razlagalcev meni, da je Kristina imela do takega ravnanja pravico, saj je kot kraljica imela tudi sodno oziroma kaznovalno oblast. Kljub temu pa je zbujalo začudenje, obsojanje in celo zgražanje, da v nekaterih primerih ni uporabila pomilostitve, ki tudi spada h kraljevski oblasti. [[Papež Aleksander VII.|Papež Aleksander]], ki jo je poprej občudoval, ji pripravil najslovesnejši sprejem in jo vsestransko podpiral, je bil ''zgrožen nad tolikšnim barbarstvom'' in ni odtlej hotel imeti z njo nobenega stika več. Pa to ni bil osamljen primer ''severne maščevalnosti''.<ref>{{cite web|first=Lyndon|last=Orr |url=http://www.authorama.com/famous-affinities-of-history-i-5.html|title=Famous Affinities of History: Queen Christina of Sweden and the Marquis Monaldeschi|publisher=Authorama|accessdate=2012-03-09}}</ref><ref>{{cite web|url=https://books.google.com/books?id=1OwTAAAAIAAJ&pg=PA225|title=The Terrific Register: Or, Record of Crimes, Judgments, Providences, and Calamities ...|date=10 July 2017|publisher=Sherwood, Jones, and Company|accessdate=10 July 2017|via=Google Books}}</ref> Kljub temu je v [[Rim]]u igrala vodilno vlogo v gledališki in glasbeni skupnosti in podpirala veliko [[barok|baročnih]] umetnikov, skladateljev in glasbenikov. Kot gostja štirih zaporednih papežev <ref name="ReferenceC">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=z19aM96gY1cC&lpg=PT42|title=The Vatican's Women: Female Influence at the Holy See|first=Paul|last=Hofmann|date=8 October 2002|publisher=St. Martin's Press|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=9781429975476}}</ref> in simbol [[protireformacija|katoliške obnove]] je Kristina ena redkih ženskih osebnosti (pravzaprav so to vsega skupaj tri), ki so pokopane v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah (Grotte Vaticane)]].<ref>{{cite web|url=https://www.romeing.it/women-saint-peters-basilica-vatican/|title= The Women Of Saint Peter’s Basilica|publisher=Tessa Vrijmoed v: Romeing.it|date=15. junij 2018|accessdate=18. januar 2021}}</ref> ==== Njene ljubezenske zgodbe ==== Nekateri menijo – tako je prikazano tudi v njenem najbolj znanem ''[[Kraljica Kristina (film 1933)|filmu Kraljica Kristina]] '' – da je imela več ljubezenskih afer v današnjem smislu. Med drugimi naj bi imela ljubezensko razmerje s svojim sorodnikom - njenem naslednikom na švedskem prestolu; nato z [[diplomat]]om [[Anton Pimentel|Pimentelom]], kakor tudi s svojim zavetnikom kardinalom [[Decio Azzolino|Azzolinom]], ki ga je papež zaradi čenč moral prestaviti iz Rima v Romunijo. Danes [[zgodovinar]]ji na splošno zagovarjajo mnenje, da je po sredi bila le naklonjenost zaradi koristi ali simpatija, morda tudi zaljubljenost - ne pa spolnost. Kristina je namreč po njihovem mnenju vse življenje ohranila [[devištvo]].<ref>[https://en.wikipedia.org/wiki/Virginity]</ref> Njena prijateljstva in zaljubljenosti do moških in do žensk so bile tako nenavadne, kot je bilo sploh ona sama. Tako presenetljivo pravi: ''Jaz ljubim moške ne zato, ker so moški, ampak zato, ker niso ženske''. Glavni razlog odpora do poroke leži najbrž ravno v njenem oboževanju svobode in samostojnega odločanja, ki se mu za vse na svetu ni hotela odpovedati - in je zato tudi danes vzor ''emancipiranih žensk'' s svojo trditvijo: ''Veliko večja sreča je ne ubogati nikogar, kot pa vladati celemu svetu.''<ref name="Christina Queen of Sweden">{{cite web|url= https://www.azquotes.com/author/28374-Christina_Queen_of_Sweden|title= Christina Queen of Sweden|publisher=Az quotes|date=|accessdate=6. marec 2021}}</ref> Pimentel je npr. kot [[veleposlanik]] postal dobrodošel posrednik pri iskanju podpore španskega kralja za njen prestop v [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]; iz istega razloga je iskala stik s katoliškimi [[duhovnik]]i. Moramo dopustiti, da so "njeni" filmi napravljeni po okusu današnjega občinstva, ne upoštevajoč takratne miselnosti, ki je bila stroga tako na protestantovski kot na katoliški strani. Kristina je sicer imela veliko prijateljev, simpatizerjev in zvez v umetniških, verskih in znanstvenih krogih, vendar je na te zadeve gledala po svoje.<ref>{{cite web|url=http://www.windweaver.com/christina/people.htm|title=The peoples in her life |publisher=Torrey Philemon (Tracy Marks)|date=1999|accessdate=1. februar 2021}}</ref> == Slikovna zbirka == <center> <gallery> Persisk rock - Livrustkammaren - 85153.tif|Perzijski plašč – Kristinina last; bržkone dar [[Abas II. Perzijski|perzijskega šaha Abasa II.]] (1586–1628) Trastevere - palazzo Corsini stanza di cristina 1060814.JPG|Kristinina jedilnica v [[Palazzo Corsini, Rim|Palazzo Corsini]] Zeven Christine statue.jpg|Sodoben kip v [[Zeven]]u Porträtt av drottning Kristina - Skoklosters slott - 91526.tif|Kristinin portret [[Jacob Ferdinand Voet]]. Nahaja se na gradu [[Skoklosters]]. Gravyr ur boken "Het leven en bedryf van Christina" - Skoklosters slott - 91443.tif|Bakrorez iz knjige "Het leven en bedryf van Christina", 1697. Signetring som tillhört drottning Kristina av Sverige - Livrustkammaren - 91428.tif|[[Pečat]] kraljice Kristine Švedske. Klänningsliv, drottning Kristina - Livrustkammaren - 7237.tif|Živopisna obleka, ki jo je Kristina nosila najbrž pri starosti dveh let. Kröningssadel och schabrak använt av Kristina och Karl X Gustav - Livrustkammaren - 91422.tif| Kronansko [[Sedlo (priprava)|sedlo]] in [[ostroge]], ki jih je uporabljala Kristina in kasneje njen naslednik. Kröningsmantel i purpurfärgad sammet med märken efter broderade kronor som bortsprättades 1774 - Livrustkammaren - 91425.tif|Koronanski plašč in vijolični [[žamet]] z vezenimi oznakami kron, ki so jih odstranili [[1774]]. Täcke till damsadel med pistolhölster, Kristina av Sverige - Livrustkammaren - 65252.tif|Odeja za žensko sedlo s tokom za [[samokres]]. Drottning Kristinas kröningshimmel, sjöjungfruer hållande riksnyckeln - Livrustkammaren - 13887.tif| Kronansko nebo kraljice Kristine, [[sirena|sireni]] držita deželni [[Ključ (predmet)|ključ]]. Drottning Kristinas kröningshimmel, detalj på spiran, hållen av två lejon stående på bakbenen - Livrustkammaren - 5326.tif|Kronansko nebo kraljice Kristine; [[žezlo]] držita leva s prednjima tacama. Drottning Kristina i jaspis, cirka 1650 - Livrustkammaren - 98913.tif|Kraljica Kristina narisana na [[jaspis]]u, [[1650|okrog 1650]]. Coffin-Kristina.jpg|<center>Kristinin pogreb od [[Santa Maria in Vallicella|Santa Maria]] proti [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Sv. Petru]] [[2. maj]]a [[1689]]</center> </gallery> </center> == Glej tudi == * [[seznam švedskih kraljev]] * [[seznam švedskih pisateljev]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] * [[seznam papežev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{sklici|group=note}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona it}} * {{Cite book |last = Cantù |first = Cesare |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = Enciclopedia storica Documenti Volume VI. Schiarimenti e note alla Storia universale. N⁰ 16, str. 615s: ''Cristina di Svezia''. |publisher = Giuseppe POMBA e c. Pridobljeno 29. januar 2021 |url = https://books.google.rs/books?id=9MkOAAAAQAAJ&pg=PA621&lpg=PA621&dq=Antonio+Macedo+gesuita&source=bl&ots=LXyibwQwDF&sig=ACfU3U2XpM0LP6ZaCDKOQ-iftfO4A6cN4w&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwiW35TkiMLuAhWkyYUKHXAPAXcQ6AEwDHoECBEQAg#v=onepage&q=Antonio%20Macedo%20gesuita&f=false |year = 1844 |ref = harv }} ;{{ikona de}} * {{Cite book |last = Fritschen |first = Thomas |chapter = |editor-last = (465 S., Fraktur) |editor-first = Digitalisat |title = Leben der weltberühmten Königin Christina von Schweden |publisher = Google books. Pridobljeno 11. april 2019 |url = http://books.google.de/books?id=I402AAAAMAAJ |year = 1705 |ref = harv }} * {{Cite book |last = |first = |chapter = |editor-last = 1626-1689 |editor-first = Katalog der Deutschen Nationalbibliothek |title = Kristina, Bücher und Medien. |publisher = Google books. Pridobljeno 11. april 2019 |url = http://d-nb.info/gnd/118520652 |year = 1689 |ref = harv }} * {{Cite book |last = König Sabina |first = Jung Anne-K |chapter = lespress 01/2003 |editor-last = lespress.de |editor-first = Katalog der Deutschen Nationalbibliothek |title = Christina von Schweden. »Nordische Minerva«, »Padrona di Roma« und »hübscher Knabe« |publisher = Google books. Pridobljeno 11. april 2019 |url = http://www.lespress.de/012003/texte012003/zeitreise012003.html |year = 2003 |ref = harv }} * {{Cite book |last = Losleben |first = Katrin |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = Kristina von Schweden. Biografie, Rezeption, Literatur, Forschungsbedarf – Christina von Schweden in Bezug auf die Musik. |publisher = MUGI – Musik und Gender im Internet. Pridobljeno 11. april 2019 |url = https://mugi.hfmt-hamburg.de/old/A_lexartikel/lexartikel.php%3Fid=kris1626.html |year = 2006 |ref = harv }} * {{Cite book |last = Ebert |first = Theodor |chapter = |editor-last = Verlag |editor-first = Alibri |title = Der rätselhafte Tod des René Descartes |publisher = ISBN-10 : 3865690483; ISBN-13 : 978-3865690487 Pridobljeno 1. februar 2021 |url = https://www.amazon.com/rätselhafte-Tod-René-Descartes/dp/3865690483 |year = 1. oktober 2009 |ref = harv }} ;{{ikona en}} * {{cite book | last = Åkerman | first = S. | title = Queen Christina of Sweden and her circle : the transformation of a seventeenth century philosophical libertine | location = New York | publisher = E.J. Brill | year = 1991 | isbn = 978-90-04-09310-2 }} * {{cite book | last = [[Veronica Buckley|Buckley, Veronica]] | title = Christina; Queen of Sweden | location = London | publisher = Harper Perennial | year = 2004 | isbn = 978-1-84115-736-8 }} * Clarke, Martin Lowther (1978) "The Making of a Queen: The Education of Christina of Sweden." In: ''History Today,'' Volume 28 Issue 4, April 1978 * {{cite book | last = Goldsmith | first = Margaret L. | title = Christina of Sweden; a psychological biography | location = London | publisher = A. Barker Ltd | year = 1935 }} *{{cite encyclopedia |last=Granlund| first=Lis|editor-first=Clarissa | editor-last=Campbell Orr |encyclopedia=Queenship in Europe 1660-1815: The Role of the Consort |publisher=Cambridge University Press |year=2004 |pages=56–76 |title=Queen Hedwig Eleonora of Sweden: Dowager, Builder, and Collector |isbn=978-0-521-81422-5}} *Grate, Pontus, "Vasa, House of. (5) Christina, Queen of Sweden" Grove Art Online. [[Oxford Art Online]]. Oxford University Press, accessed July 22, 2017, [http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T088005pg5. subscription required] * {{cite book | last = Hjortsjö | first = Carl-Herman | title = The Opening of Queen Christina's Sarcophagus in Rome | location = Stockholm | publisher = Norstedts | year = 1966 }} * {{cite book | last = Hjortsjö | first = Carl-Herman | title = Queen Christina of Sweden: A medical/anthropological investigation of her remains in Rome (Acta Universitatis Lundensis) | location = Lund | publisher = C.W.K. Gleerup | year = 1966 }} * {{cite book | last = Mender | first = Mona | title = Extraordinary women in support of music | location = Lanham, Maryland | publisher = Scarecrow Press | pages = 29–35 | year = 1997 | isbn = 978-0-8108-3278-7 }} * {{cite book | last = [[Carolyn Meyer|Meyer]] | first = Carolyn | title = Kristina, the Girl King: Sweden, 1638 | year = 2003 }} *[[Nicholas Penny|Penny, Nicholas]], National Gallery Catalogues (new series): ''The Sixteenth Century Italian Paintings, Volume II, Venice 1540-1600'', 2008, National Gallery Publications Ltd, {{ISBN|1857099133}} * {{cite book | last = Platen | first = Magnus von | title = Christina of Sweden: Documents and Studies | location = Stockholm | publisher = National Museum | year = 1966}} *[[Hugh Trevor-Roper|Trevor-Roper, Hugh]]; ''Princes and Artists, Patronage and Ideology at Four Habsburg Courts 1517-1633'', Thames & Hudson, London, 1976 * Turner, Nicholas, ''Federico Barocci'', 2000, Vilo *[[Peter Watson (intellectual historian)|Watson, Peter]]; ''Wisdom and Strength, the Biography of a Renaissance Masterpiece'', Hutchinson, 1990, {{ISBN|009174637X}} * {{EB1911|wstitle=Christina of Sweden|volume=6|pages=291–292}} ;{{ikona sv}} *Sven Ingemar Olofsson: ''Drottning Christinas tronavsägelse och trosförändring''. Uppsala 1953. * {{cite book | last = Essen-Möller | first = E. | title = Drottning Christina. En människostudieur läkaresynpunkt | location = Lund | publisher = C.W.K. Gleerup | year = 1937 }} * Jonsson, L. Ann-Marie Nilsson & Greger Andersson (1994) ''Musiken i Sverige. Från forntiden till stormaktstidens slut 1720'' ("Music in Sweden. From Antiquity to the end of the Great power era 1720") * Löfgren, Lars (2003) ''Svensk teater'' (Swedish Theatre) * {{cite book | author-link = Sven Stolpe | last = Stolpe | first = Sven | title = Drottning Kristina | location = Stockholm | publisher = Aldus/Bonnier | year = 1996}} ;{{ikona hu}} *Tibor Celler: ''Krisztina, egy különc királynő''. Női uralkodók. (Családi kör, Újvidék, 2009. április 23, XX. évfolym, 17. szám. Str. 30.31.) ;{{ikona es}} * Torrione, Margarita (2011), ''Alejandro, genio ardiente. El manuscrito de Cristina de Suecia sobre la vida y hechos de Alejandro Magno'', Madrid, Editorial Antonio Machado (212 p., color ill.) {{ISBN|978-84-7774-257-9}}. == Zunanje povezave == {{Commons category|Christina of Sweden}} ;{{ikona sl}} *[http://www.times.si/kultura/labodji-spev-daria-foja-poklon-zenskam-0d3d89a386504033ed68e8dfb1fac5e48c50c65c.html Labodji spev Daria Foja: poklon ženskam (Quasi per caso una donna, Cristina di Svezia) bo posthumno izšla pri založbi Guanda. A. J. MMC RTV SLO] *[https://sl.eferrit.com/biografija-kraljice-kristine-na-svedskem/ Zgodovina in kultura Pomembne številke Biografija kraljice Kristine na Švedskem by Jone Johnson Lewis] *[https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/je-descartesa-umoril-katoliski-duhovnik/223594 Je Descartesa umoril katoliški duhovnik? Teorija, ki zveni kot zaplet napetega romana. Ana Jurc Berlin - MMC RTV SLO] ;{{ikona en}} * [http://queenchristina.eu/wp-content/uploads/2015/01/QC-Master-plan-1412.pdf Project presentation Queen Christina of Sweden, the European] * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/115660/Christina Encyclopædia Britannica] * {{cite web | url = http://womenshistory.about.com/od/rulerspre20th/p/queen_christina.htm | title = Queen Christina of Sweden | work = About: Women's History | accessdate = 2007-01-20 }} * [http://www.numismatas.com/Forum/Pdf/David%20Ruckser/Coins%20of%20Sweden.pdf Coins of Sweden by David Ruckser] * [http://www.windweaver.com/christina/christina.htm Queen Christina of Sweden] Windweaver ;{{ikona de}} *[https://www.fembio.org/biographie.php/frau/biographie/christina-von-schweden/ 2021 fembio e.V.: ''Christina von Schweden'' Biografie • Zitate • Weblinks • Literatur & Quellen • Bildquellen] ;{{ikona hr}} *[https://mvinfo.hr/knjiga/12626/kristina-svedska-zena-gotovo-slucajno Dario Fo: ''Kristina Švedska : Žena gotovo slučajno''. Naklada Ljevak Prijevod: Ita Kovač 12/2018. 152 str.] ISBN 9789533552200 *[https://www.kucazasunce.com/detalji.php?p=17614 Barbara Cartland: Kristina - švedska kraljica. Izdavač: Alfa, Zagreb 1981; niz: One su vladale svijetom] (knjiga hr, prodaja sr) *[https://www.logicno.com/zivotni-stil/danas-je-rodendan-kristine-svedske-jedna-od-najobrazovanijih-zena-europe.html Lejla O.: Danas je rođendan Kristine Švedske – jedne od najobrazovanijih žena Europe] *[http://virtualna.nsk.hr/erlach/2020/01/03/kraljica-kristina-svedska/ ''Kraljica Kristina Švedska'', knjiga] *[https://www.jutarnji.hr/kultura/knjizevnost/kristina-svedska-zena-gotovo-slucajno-neobican-roman-darija-foa-ovjencanog-nobelom-za-dramu-8900657 Neobičan roman Darija Foa, ovjenčanog Nobelom za dramu: '''Kristina Švedska. žena gotovo slučajno''' Autor: Željko Ivanjek v Jutarnji.hr] *[https://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?ID=34030 Kristina Švedska kraljica. Hrvatska enciklopedija Zavod Miroslav Krleža] *[https://www.dnevno.hr/ekalendar/na-danasnji-dan/svedska-kraljica-kristina-preobracenica-na-katolicanstvo-1626-871486/ Dnevno: Švedska kraljica Kristina preobraćenica na katoličanstvo] *[http://zlatnavrata.hr/dogadaj/100-godina-kariere-grete-garbo-kraljica-kristina/1488 100 godina kariere Grete Garbo: Kraljica Kristina (Queen Christina, 1933).] *[https://laurusleslaeana.com/2020/05/22/raimondo-montecuccoli-v-dio-kraljica-kristina-svedska-i-putovanje-u-englesku-1654-1655/ Raimondo Montecuccoli, V. dio – Kraljica Kristina, Švedska i putovanje u Englesku (1654. – 1655.)] *[https://www.nadanasnjidan.net/nadan/6.6/dogadjaj/9482 Na današnji dan. Dogodilo se na dan 6. jun/lipanj] ;{{ikona sr}} *[https://enciklopedija.fandom.com/bs/wiki/Nauka_u_salonu:_žene_u_predvorju_naučne_revolucije_/Žene_u_nauci_od_Arhimeda_do_Ajnštajna Nauka u salonu: ''Žene u predvorju naučne revolucije /Žene u nauci od Arhimeda do Ajnštajna''] *[https://mojtv.net/film/40905/devojka-kralj.aspx Devojka kralj - THE GIRL KING, 2015., Finska, Njemačka, Kanada, Švedska, Francuska, 106 min. drama povesni biografski] *[https://zorancicak.wordpress.com/2015/12/26/stokholmska-zavera-smrt-na-dvoru-minerve-severa/ Zoran Čičak Štokholmska zavera: Smrt na dvoru Minerve Severa] *[https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3198042-svedska-kraljica-odgajana-kao-musko-kruzile-su-glasine-da-je-lezbijka-a-na-kraju-je-abdicirala Kristina je rođena 18. decembra 1626. godine. Bila je ćerka kralja Gustavusa Adolfusa Vasa i Marije Eleonore od Brandenburga] *[http://alfaknjizara.rs/knjizara/biografije-memoari-dnevnici-pisma-eseji/kristina-svedska-oskar-verthajmer/ Oskar Verthajmer: ''Kristina Švedska: Alfa internet knjižara. Biblioteka: Femina II serija Izdavač: Rad, Beograd, 1968] *[https://sodiummedia.com/3929707-swedish-queen-christina-a-biography-interesting-facts-of-life Sodiummedia: Шведска краљица Кристина: биографија, занимљиве чињенице живота] ;{{ikona it}} *[https://www.trentaminuti.it/cristina-di-svezia-breve-biografia-della-sovrana-che-per-convertirsi-al-cattolicesimo-rinunzio-al-trono.html Trentaminuti: Cristina di Svezia: breve biografia della sovrana che per convertirsi al cattolicesimo rinunziò al trono di Anselmo Pagani] *[https://best5.it/post/cristina-di-svezia-la-regina-piu-originale-libertina-e-disinvolta-della-storia/ Best5: Cristina di Svezia: la regina più originale, libertina e disinvolta della storia] *[http://www.storiain.net/storia/cristina-di-svezia-regina-stravagante/ Storia in net: Cristina di Svezia, regina stravagante] *[https://www.sapere.it/enciclopedia/Cristina+%28regina+di+Svezia%29.html Sapere.it: Cristina (regina di Svezia)] *[https://scriposigns.com/cristina-di-svezia/ Scriposigns: Cristina di Svezia] *[https://www.chiamamicitta.it/3-dicembre-1655-la-regina-cristina-di-svezia-a-rimini-cattolica-e-riccione/ Chiama mi città: 3 dicembre 1655 – La regina Cristina di Svezia a Rimini, Cattolica e Riccione] *[https://www.culturainrete.it/cristina-di-svezia-una-regina-controversa/ Claudio Prinzi: Cristina di Svezia: una regina “controversa”] ;{{ikona hu}} *[https://ezer1film.blog.hu/2017/01/17/76_krisztina_kiralyno_queen_christina Krisztina Királynő (Queen Christina) - 1933 - moodPedro 1001 FILM ... amit látnod kell, mielőtt meghalsz (Film ''Kraljica Kristina'' z Greto Garbo] ;{{ikona fr}} *[https://www.lefigaro.fr/culture/2010/02/18/03004-20100218ARTFIG00678-rene-descartes-est-il-mort-empoisonne-.php René Descartes est-il mort empoisonné? D'après un universitaire allemand, le philosophe français n'est pas mort d'une pneumonie, mais aurait été assassiné par un prêtre, à l'aide d'une hostie empoisonnée. Une théorie controversée. Par Simon Benichou. Publié le Le Figaro 18/02/2010] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Švedski kralji]] [[Kategorija:Razsvetljeni vladarji]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Odpovedali se prestolu]] [[Kategorija:Švedski pisatelji]] [[Kategorija:Švedski pesniki]] [[Kategorija:Švedski igralci]] [[Kategorija:Filmi leta 1933]] [[Kategorija:Filmi leta 1974]] [[Kategorija:Filmi leta 1981]] [[Kategorija:Filmi leta 2013]] [[Kategorija:Filmi leta 2015]] [[Kategorija:Rojeni leta 1626]] [[Kategorija:Umrli leta 1689]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli za sladkorno boleznijo]] [[Kategorija:Spreobrnjenci na katolištvo]] [[Kategorija:Poligloti]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali reko]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali naselje]] 5u2bhfk7uvlocy0p2chsjoq0gr6iivm 5737024 5737016 2022-08-20T07:08:55Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/SportiBot|SportiBot]] ([[User talk:SportiBot|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kristina Švedska}} {{drugipomeni3|Kristina}} {{Infobox royalty | name = Kristina Avgusta <br> Aleksandra Vasa | image = <!-- WD --> | caption = <center>[[Sébastien Bourdon]]<br>''Kristina Švedska'' <br><small> Olje na platno, 72 x 58 cm.<br>[[Narodni muzej v Stockholmu]]</small></center><ref name="ir.uiowa.edu">[http://ir.uiowa.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1761&context=etd Nathan Alan Popp Beneath the surface: the portraiture and visual rhetoric of Sweden's Queen Christina]</ref> | succession = [[Seznam švedskih kraljev|kraljica Švedske]] | reign = {{nowrap|6. november 1632 – 6. junij 1654}} | coronation = [[20. oktober]] [[1650]] | predecessor = [[Gustav II. Adolf|Gustav II. Adolf Švedski]] | successor = [[Karel X. Gustav Švedski]] | birth_date = {{OldStyleDate|18. december|1626|8. december}} | birth_place = [[Tre Kronor (grad)|Tre Kronor]], [[Stockholm]] | death_date = {{Death date and age|1689|4|19|1626|12|18|df=yes}} | death_place = [[Rim]], [[Papeška država]] | burial_date = [[22. junij]] [[1689]] | burial_place = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika svetega Petra]], [[Vatikan]] | full name = ''Kristina Avgusta Aleksandra''<br>({{lang-la|Christina Augusta Alexandra Dei Gratia Suecorum Gothorum Vandalorumque Regina, Magna Princepe Finlandiae, Duce Esthoniae atque Carelia nec non Ingriae Domina etc.}}) | house = [[Rodbina Vasa|Vasa]] | father = [[Gustav II. Adolf|Gustav II. Adolf Švedski]] | mother = [[Marija Eleonora Brandenburška|Marija Eleonora]] | religion = [[katoličani|rimskokatoliška]] (1652-1689)<br>[[luterani|luteranska]] (1626-1652) | type = monarch }} '''Kristina''' (18. december 1626 – 19. april 1689), je bila edini preživeli otrok kralja [[Gustav II. Adolf|Gustava Adolfa Švedskega]] in njegove žene [[Marija Eleonora Brandenburška|Marije Eleonore Brandenburške]]; kot švedska kraljica {{refn|group=note|With the titles of Queen of the [[Swedes (Germanic tribe)|Swedes]], [[King of the Goths|Goths]] (or [[Geats]]) and [[King of the Wends|Wends]]<ref name="J. Guinchard 1914 188">{{cite book |author=J. Guinchard |title=Sweden: Historical and statistical handbook |year=1914 |location=Stockholm |publisher=P. A. Norstedt & Söner |page=188 |url=http://runeberg.org/sweden14/1/0218.html}}</ref> <!--(or [[Vandals]])--> (''Suecorum, Gothorum Vandalorumque Regina'');<ref name="academia.edu">[https://www.academia.edu/232566/Der_K%C3%B6nig_der_Schweden_Goten_und_Vandalen._K%C3%B6nigstitulatur_und_Vandalenrezeption_im_fr%C3%BChneuzeitlichen_Schweden Stefan Donecker/Roland Steinacher (2009) Der König der Schweden, Goten und Vandalen. Königstitulatur und Vandalenrezeption im frühneuzeitlichen Schweden.] In: Vergangenheit und Vergegenwärtigung. Frühes Mittelalter und europäische Erinnerungskultur. Ed. by Helmut Reimitz and Bernhard Zeller (= Forschungen zur Geschichte des Mittelalters 14; Wien 2009).</ref> [[Grand Princess of Finland]], and Duchess of [[Estonia]], [[Livonia]] and [[Karelia]],<ref>Stolpe 1974 pp. 142 & 145</ref> [[Bremen-Verden]], [[Stettin]], [[Swedish Pomerania|Pomerania]], [[Kashubia|<]] and Vandalia,<ref name="Roland Steinacher 2006">Stefan Donecker/Roland Steinacher, Rex Vandalorum. The Debates on Wends and Vandals in Swedish Humanism as an Indicator for Early Modern Patterns of Ethnic Perception. In: Der Norden im Ausland – das Ausland im Norden. Formung und Transformation von Konzepten und Bildern des Anderen vom Mittelalter bis heute, ed. Sven Hakon Rossel (Wiener Studien zur Skandinavistik 15, Wien 2006) 242–252</ref> Princess of [[Rugia]], Lady of [[Swedish Ingria|Ingria]] and of [[Wismar]].<ref name="gutenberg.org">{{cite book|url=http://www.gutenberg.org/ebooks/17407?msg=welcome_stranger|title=A Journal of the Swedish Embassy in the Years 1653 and 1654, Vol II. by Whitlocke|publisher=|accessdate=10 July 2017|via=www.gutenberg.org|date=2005-12-28}}</ref>}} je vladala od 1632 vse do svoje odpovedi 1654.<ref>{{cite web|url=http://www.worldstatesmen.org/Sweden.html|title=Sweden|publisher=World Statesmen|accessdate=19 January 2015}}</ref> Pri šestih letih<ref>{{cite web|url=http://departments.kings.edu/womens_history/christina.html|title=Christina of Sweden|website=departments.kings.edu|accessdate=10 July 2017}}</ref> je Kristina nasledila svojega očeta na prestolu po njegovi smrti po [[Bitka pri Lützenu (1632)|Bitki pri Lützenu]], toda bila je do svojega osemnajstega leta starosti pod skrbništvom, in tako je začela vladati Švedsko cesarstvo 1644. == Življenjepis == [[File:Kristina, drottning av Sverige (Pierre Signac) - Nationalmuseum - 26114.tif|thumb|180px|left|<center>[[Pierre Signac]]: ''Mlada kraljica Švedske Kristina'']] </center> === Poreklo in mladost === [[File:Slottet Tre Kronor 1661.jpg|thumb|right|180px|<center>[[Govert Dircksz Camphuysen|Camphuysen]]: ''[[Grad Kronor|Kronor]] v [[Stockholm]]u [[1661]]''<br><small>Večino ''Švedske ljudske knjižnice'' in ''Kraljevih arhivov'' je uničil požar [[1697]]. Ostalo je tisto, kar je rešila Kristina in podarila [[papež]]u v [[Vatikan]]u]]</center></small> Kristina se je rodila v kraljevskem gradu [[Tre Kronor (grad)|Tre Kronor]] {{OldStyleDate|18. decembra|1626|8. decembra}}. Njena starša sta bila švedski kralj [[Gustav II. Adolf|Gustav Adolf]] in njegova nemška žena [[Marija Eleonora Brandenburška|Marija Eleonora]]. Imela sta že dve hčerki - 1620 še mrtvorojeno princeso in nato prvo princeso Kristino, ki je bila rojena 1623 in umrla naslednje leto. {{refn|group = note|Oba sta bila pokopana v [[Riddarholmskyrkan]] v Stockholmu.}} Navdušeno so pričakovali rojstvo tretjega otroka; ko je prišel na svet, so mislili, da je deček: saj je bil "poraščen" in je kričal "z močnim, hripavim glasom."<ref>Zirpolo, Lilian H. (2005) [https://www.jstor.org/pss/3566533 ''Christina of Sweden's Patronage of Bernini: The Mirror of Truth Revealed by Time''], Vol. 26, No. 1 pp. 38-43</ref> Kasneje je v svojem življenjepisu zabeležila: "Ženske so bile v zadregi, ko so odkrile pomoto." Kralj pa je bil vesel in rekel: "Pametna bo, saj je vse nas potegnila za nos!" Zdi se, da je bil Gustav Adolf hudo navezan na svojo hčer, ona pa ga je zelo občudovala.<ref>Aasen, Elisabeth ''Barokke damer, dronning Christinas europeiske reise'' (2005) {{ISBN|82-530-2817-2}} (edited by Pax, Oslo. 2003, {{ISBN|82-530-2817-2}})</ref> ==== Očetova smrt in materino žalovanje ==== [[File:Gustav II Adolph of Sweden & Mary Eleanor of Sweden c 1632.jpg|thumb|180px|left|Kristinini starši okrog [[1632]] ]] [[File:Oath of Fidelity of the States of Sweden to the Crown Princess Christine, before the departure for the war of her father Gustavus Adolphus.jpg|thumb|180px|<center>Švedski stanovi prisegajo zvestobo kraljični Kristini pred odhodom njenega očeta v vojsko. ([[Pelagio Palagi]]) ]]</center> [[File:Queenchristine.jpg|thumb|180px|left|<center>''Štirinajstletna Kristina kot švedska kraljica''<br><small>Naslikal [[Jacob Heinrich Elbfas]]]]</center></small> Preden je Gustav Adolf odšel v Nemčijo, da bi v [[tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] širil [[protestantizem]], je hčerki zagotovil pravico do prestolonasledstva v primeru, če se ne bo vrnil. Svojemu maršalu Axelu Gustafssonu Banéru je ukazal, naj Kristina dobi izobrazbo, kakršno običajno prejemajo samo dečki. Njena mati iz vladarske hiše Hohenzollern je bila vase zaprta ženska in menda ni bila čisto pri pravi. Potem, ko je kralj 6. novembra 1632 umrl na bojišču, so njegovo truplo domov pripeljali v krsti, srce pa v ločeni zlati škatli. Maria Eleonora je ukazala, da kralja ne smejo pokopati, dokler ne bodo pokopali tudi nje skupaj z njim. Prav tako je zahtevala, da mora biti krsta odprta, in si jo je redno oglejevala, jo tipala in niti ni opazila gnitja. Sčasoma je kancler [[Axel Oxenstierna]] v sobi postavi stražarja, da je preprečil nadaljnje izpade. Zategadelj so kralja pokopali šele po osemnajstih mesecih, 22. junija 1634.<ref>Peter Englund: ''Sølvmasken'' (s. 159), edited by Spartacus, Oslo 2009, {{ISBN|978-82-430-0466-5}}</ref> Kristina je bila stara torej komaj pet let, ko je njen oče 1632 padel v [[bitka pri Lützenu (1632)|bitki pri Lützenu]]. ==== Fantovska vzgoja ==== [[File:Johannes Matthiae ett kopparstick.jpg|thumb|180px|right|<center>[[Janez Gothus]] je bil njen očetovski vzgojitelj in učitelj]]</center> [[File:Axel Oxenstierna2.jpg|thumb|180px|<center>Kraljičin skrbnik [[Axel Oxenstierna|Oxenstierna]] ]]</center> 1634 je Oxenstierna uvedel novo ustavo, po kateri je moral kralj upoštevati ''tajni svet'', ki pa ga je vodil on sam.<ref>{{Cite web|url=http://www.britannica.com/biography/Christina-queen-of-Sweden|title=Christina Queen of Sweden|last=Stephan|first=Ruth|website=Encyclopædia Britannica|accessdate=2015-12-07}}</ref> Kristina je prišla na oblast po prizadevanju matere Marije Eleonore in živela z njo do leta 1636. Na očetovo zahtevo so jo namreč vzgajali po fantovsko, da bi bila usposobljena za [[prestolonaslednik]]a; od leta 1635 so jo pripravljali na kraljevo službo. Naučila se je jahati in loviti; nikoli ni šivala ali vezla; malo je skrbela za svoj videz - noči pa je preživljala v neprestanem branju in učenju. Ker je bila mati zaradi depresije nezmožna, je kancler Oxenstierna prevzel skrbništvo.<ref>C. V. Wedgwood: ''Der 30jährige Krieg''. Paul List Verlag München 1967, S. 364, ISBN 3-517-09017-4</ref> Kristina je nato živela s teto Katarino Vasa (1584–1638) in njenim možem [[Ivan Kazimir (Pfalz-Zweibrücken-Kleeburg)|Ivanom Kazimirom]]. Z njunim sinom Gustavom, ki je postal njen kasnejši naslednik na švedskem prestolu pod imenom [[Karel X. Gustav Švedski|Karel X. Gustav]], je v mladosti menda imela kratko ljubezensko razmerje, kjer je najbž šlo le za zaljubljenost - saj ji je bila poroka in vse, kar je bilo z njo povezano, nepremagljivo zoprna. Kristino so vzgajali torej kot kraljeviča. Bogoslovec [[Janez Gothus|Gothus]] je postal njen varuh; držal ji je učne ure iz [[verouk]]a, [[filozofija|modroslovja]], [[grščina|grščine]] in [[latinščina|latinščine]]. Kancler Oxenstierna jo je poučeval [[politične vede|politike]] in razpravljal z njo o [[Tacit]]u. Ponosno je tako zapisal o štirinajstletnici: "Ona ni nič podobna deklicam; je bistroumna in pametna". Neznansko jo je veselilo učenje. Poleg [[švedščina|švedščine]] ji je postalo domačih vsaj sedem drugih jezikov: [[nemščina]], [[nizozemščina]], [[danščina]], [[francoščina]], [[italijanščina]], [[arabščina]] in [[hebrejščina]]. Obstajajo pisma, ki jih je pisala v nemščini svojemu očetu, ko je bila stara komaj pet let. Ko je prišel francoski odposlanec [[Pierre Hector Chanut|Chanut]] na Švedsko v Stockholm 1645, je občudovaje ugotovil: ''"Ona govori francosko, ko da bi bila rojena v [[Louvre|Louvru]]!"'' B. Guilliet pa omenja, da je govorila [[Liège|lieško]] narečje. {{refn|group=note|Letters still exist, written by her in German to her father when she was five. When the ambassador of France, [[Pierre Hector Chanut]], arrived in Stockholm in 1645, he stated admiringly, ''"She talks French as if she was born in the [[Louvre Palace|Louvre]]!"'' (According to B. Guilliet she spoke with a sort of [[Liège]] dialect.)}} ==== Po njej so poimenovali kraje ==== Kristina je bila tako priljubljena, da so v prvi švedski koloniji v [[Novi svet|Novem svetu]] [[Nova Švedska|Novi Švedski]] 1638 ustanovljeno mesto imenovali po njej ''Fort Christina'' (danes: [[Wilmington, Delaware|Wilmington]] - ob [[Delaware (reka)|reki Delaware]]). Po njej so imenovali tudi tam blizu tekočo reko ''[[Christina (reka)|Kristinino reko]]'' (angleško: ''Christina river''). === [[Razsvetljenstvo|Razsvetljena]] vladarica === 1644 je Kristina postala polnoletna; zaradi vojne s protestantovsko Dansko in Norveško pa so kronanje odložili. Švedska je sedaj nadzirala [[Baltiško morje]] in dobila nemoten dostop do [[Severno morje|Severnega morja]].<ref>{{Cite web|title = Antique map of Scandinavia by Blaeu W. & J.|url = https://www.sanderusmaps.com/en/our-catalogue/detail/163777/antique-map-of-scandinavia-by-blaeu-w--j/|website = www.sanderusmaps.com|accessdate = 2015-12-07}}</ref><!--[[File:Alexander Cooper - Miniature portrait of Charles X, King of Sweden 1655-1660 - Google Art Project (392624).jpg|thumb|180px|Christina's cousin and designated heir, Count Palatine Charles Gustav]]--> Umetnost jo je očarala, takorekoč obsedla. 1648 je naročila 35 slik pri [[Jacob Jordaens|Jordaensu]] za strop [[Uppsala (grad)|Uppsalskega gradu]]; naslednje leto so pripeljali v Stockholm 760 slikarij, 170 marmornatih in sto bronastih kipov, 33.000 kovancev in medaljonov, 600 kristalnih izdelkov, 300 znanstvenih priprav, redkih rokopisov in knjig<ref>{{cite web |url=http://www.kb.se/codex-gigas/eng/ |title=Codex Gigas – Kungliga biblioteket|publisher=National Library of Sweden|date=2007-05-30 |accessdate=2012-03-09|deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071012230510/http://www.kb.se/codex-gigas/eng/ |archivedate=2007-10-12|df=}}</ref> Prisvojila si je tudi umetnine z opustošenih [[Hradčani|Hradčanov]] pri švedskem napadu na Prago 1648.<ref>Trevor Roper, HR (1970) ''Plunder of the arts in the XVIIth century''</ref> ==== [[Tridesetletna vojna]] ==== [[File:Sebastian Dadler Original Medal N.D. (1648), Christina of Sweden, Peace of Westphalia. Obverse.jpg|thumb|180px|left|<center>[[Sebastian Dadler]]: Kristina z vojaško [[čelada|čelado]]. Ona je bila največ zaslužna za dosego [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]] [[1648]] ]]</center> Njen oče Gustav Adolf je hotel z vojskovanjem utrditi svoj vpliv po severnonemških deželah okrog Baltiškega morja, a je doživel poraz 1634 v ''Bitki pri Nördlingenu'' in se začel umikati proti severu. Protestante je podpirala denarno tudi "katoliška" Francija, zlasti francoski kardinal [[Richelieu]] - pa tudi - prav tako čisto katoliška - [[Beneška republika]]. Zato ne čudi takratno širjenje protestantizma. Kancler Oxenstierna je bil za nadaljevanje vojne, - kot tudi vsi protestantje -, medtem ko je Kristina poslala na mirovno konferenco lastnega poslanca [[Johan Adler Salvius|Salviusa]], da bi dosegel mirovni sporazum. Do njega je prišlo 1648, ko je Švedska dobila obilno vojno odškodnino ter zadržala precej zasedenih ozemelj vse do [[Bremen]]a. Kristina je bila po svoji miroljubnosti pravo očetovo nasprotje. Z [[Vestfalski mir|Vestfalskim mirom]] pa je Švedska ostala velesila.<ref>Böhme, Klaus-R (2001). "Die sicherheitspolitische Lage Schwedens nach dem Westfälischen Frieden". In Hacker, Hans-Joachim. Der Westfälische Frieden von 1648: Wende in der Geschichte des Ostseeraums (in German). Kovač. p. 35. {{ISBN|3-8300-0500-8}}.</ref> === Zavetnica umetnosti in vseved === [[File:Kristian-Zahrtmann_Queen-Christina.jpg|thumb|180px|right|<center>[[Kristian Zahrtmann]]<br><small>''Kristina v [[Palazzo Corsini]]'' ([[1908]])]]</small> </center> 1645 je Kristina osnovala časopis ''[[Ordinari Post Tijdender]]'' – najstarejši še danes izhajajoči časopis na svetu. Kot razsvetljena vladarica je postavila čvrste temelje šolstvu, ki so v glavnem še danes v veljavi; tako je švedska šola ena najboljših na svetu. 1647 je postal njen knjižničar [[Johann Freinsheim|Freinsheim]]; on je skrbel za številne knjige in dragocene rokopise, ki jih je Kristina dobila, kupila, ali pa tudi nakradla. Tako so Švedi 1648 oropali dragocene zbirke iz praških Hradčanov, last [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]], ki je bil strasten zbiralec umetnin. Njena zbirka je tako vsebovala tudi sto znanstvenih knjig, kakor tudi znamenita rokopisa [[Codex Gigas]] in [[Codex Argenteus]].<ref>{{Cite web|url=http://www.kb.se/codex-gigas/eng/Long/handskriftens/war-booty/#Looting%20in%20Prague|title=War booty - Kungliga biblioteket|last=Andersson|first=Åsa|website=www.kb.se|language=EN|access-date=2017-07-16}}</ref> ''[[Semiramida]] s Severa'' si je dopisovala z [[Pierre Gassendi|Gassendijem]] in [[Blaise Pascal|Pascalom]], ki ji je podaril prepis svojih [[pascaline|pascalin]]. Podkovana pa je bila tudi v [[zgodovina|zgodovini]] in [[filozofija|filozofiji]];<ref name="waithe">Waithe, Mary Ellen (1991) [https://books.google.com/books?id=YonSdfDG7aYC&dq ''Modern women philosophers, 1600–1900''] (Springer)</ref> preučevala je [[neostoicizem]], [[cerkveni očetje|cerkvene očete]] in celo [[islam]]; nadalje [[hebrejščina|hebrejske]] spise in rokopise, kakor tudi »razsvetljensko biblijo« - ''[[Razprava o treh ustanoviteljih|Razpravo o treh ustanoviteljih]]'' <ref>''Razprava o treh ustanoviteljih'' ({{lang-la|Tractatus de Tribus Impostoribus}}; {{lang-en|Treatise of the Three Impostors}}; {{lang-fr|Traité sur les trois imposteurs}}; ta spis je zanikal veljavnost treh Abrahamovskih religij: judovstva, krščanstva in islama; zavračal je potemtakem učenje Mojzesa, Jezusa in Mohameda – ter so te bukve nekateri imeli za najnevarnejše orožje brezbožnikov</ref><ref>Peter Englund: ''Sølvmasken'' (p. 27)</ref> Kristino je zanimalo tudi [[gledališče]], zlasti [[Pierre Corneille|Corneilleve]] igre; ona sama je bila navdušena igralka.<ref name="ReferenceA">Leif Jonsson, Ann-Marie Nilsson & Greger Andersson: Musiken i Sverige. Från forntiden till stormaktstidens slut 1720 (Enligsh: "Music in Sweden. From Antiquity to the end of the Great power era 1720") {{Sv icon}}</ref><ref name="ReferenceB">Lars Löfgren: ''Svensk teater'' (English: "Swedish Theatre") {{Sv icon}}</ref> Gojila je stike tudi z [[Molière|Molièrom]]. 1647 je italijanski stavbenik [[Antonio Brunati|Brunati]] uredil gledališče v eni največjih dvoran v njeni palači.<ref>Marker, Frederick J. & Marker, Lise-Lone (1996) [https://books.google.com/books?id=TSlvmgqtlCwC&dq ''A History of Scandinavian Theatre''] ([[Cambridge University Press]])</ref> Dvorni pesnik [[Georg Stiernhielm|Stiernhielm]] je napisal več iger v švedščini, tako ''Den fångne Cupido eller Laviancu de Diane'', kjer je Kristina igrala glavno vlogo kot boginja [[Diana]].<ref name="ReferenceA"/><ref name="ReferenceB"/> Vabila je razne potujoče igralske družbe, da so igrale v [[Bollhuset]]u.<ref name="ReferenceA"/><ref name="ReferenceB"/> ==== Poznanstvo z [[René Descartes|Descartesom]] ==== [[File:Dispute of Queen Cristina Vasa and Rene Descartes.png|thumb|180px|<center>Kraljica Kristina (za mizo desno) v razpravi z [[René Descartes|Descartesom]]<br /><small> [[Nils Forsberg]] po starejši predlogi]]</center></small> 1646 se je Kristina začela dopisovati z znamenitim [[filozof|mislecem]] [[René Descartes|Descartesom]] in ga povabila na Švedsko, da bi osnoval ''Znanstveno akademijo''; ponj in njegovih 2,000 knjig je poslala posebno ladjo.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IRvIQkLFD60C&lpg=PA273|title=Cogito, Ergo Sum: The Life of René Descartes|first=Richard|last=Watson|date=10 July 2017|publisher=David R. Godine Publisher|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=9781567923353}}</ref> Že pri prvem srečanju je bila nad njegovo skromno pojavo razočarana; predstavljala si je namreč mogočnega možakarja, ki napravi vtis in samozavestno poučuje in zapoveduje (kot ona); pa je videla pred seboj pravo nasprotje. Poleg tega Kartezij ni bil vajen hudega severnega podnebja; kraljica pa ga je sprejemala ob petih zjutraj v nezakurjeni sobani. Imel je zanjo zasebne ure, kjer sta razpravljala o modroslovju in veri; kmalu pa sta si prišla navzkriž: ona se ni strinjala z njegovim snovno-mehaničnim pogledom na svet, on pa je omalovaževal njeno zanimanje za [[antična Grčija|antično Grčijo]] in njene junake.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=MmumGMfs4bkC&lpg=PT30|title=Descartes' Bones|publisher=|isbn=9780385528375|last1=Shorto|first1=Russell|date=2008-10-14}}</ref> Polagoma sta se vedno redkeje videvala.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IRvIQkLFD60C&lpg=PA294|title=Cogito, Ergo Sum|publisher=|isbn=9781567923353|last1=Watson|first1=Richard|year=2007}}</ref> Ko je Kristina februarja odpotovala za tri tedne v Uppsalo, se je Descartes - ki ni bil vajen ostrega severnega podnebja - hudo prehladil; dobil je vročino in za [[pljučnica|pljučnico]] kmalu umrl: 11. februarja 1650.<ref>[http://rue89.nouvelobs.com/2010/02/12/il-y-a-des-preuves-que-rene-descartes-a-ete-assassine-138138« Il y a des preuves que René Descartes a été assassiné »]</ref>{{refn|group=note|Over time there have been speculations regarding the death of the philosopher.<ref>{{cite web|url=https://books.google.com/books?id=A5cCAAAAYAAJ&lpg=PA96|title=The History of Christina|publisher=|last1=Lacombe|first1=Jacques|year=1766}}</ref> Nasprotno izročilu in večinskemu prepričanju je Theodor Ebert v novejšem času postavil komaj verjetno tezo, češ da je šlo za zastrupljenje in sicer z [[arzenik]]om.<ref>{{cite web|url=http://www.stockholmnews.com/more.aspx?NID=4867|title=Was Descartes murdered in Stockholm?|publisher= |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141215213819/http://www.stockholmnews.com/more.aspx?NID=4867|archivedate=2014-12-15|df=}}</ref><ref name="philosophyonthemesa.com">{{cite web|url=http://philosophyonthemesa.com/tag/theodor-ebert/|title=Theodor Ebert - Philosophy On The Mesa|publisher=}}</ref> Po enih naj bi svobodomiselni Descartes s svojim liberalizmom oviral prizadevanje jezuitov za njen prestop v katolištvo in naj bi ga zastrupil duhovnik, ki mu je dal hostijo namočeno v arzenik;<ref name="MMC RTV SLO">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/je-descartesa-umoril-katoliski-duhovnik/223594|title=Je Descartesa umoril katoliški duhovnik? Teorija, ki zveni kot zaplet napetega romana|publisher= MMC RTV SLO|date=15. februar 2010|accessdate=18. januar 2021}}</ref><ref name="Green">{{cite book|url=https://books.google.com/?id=WzYqyFuvwEYC&pg=PA157&lpg=PA157&q=Jacques+Viogu%C3%A9|title=Nothing Matters: a book about nothing|first=Ronald|last=Green|date=26 August 2011|publisher=John Hunt Publishing|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=9781780990163}}</ref>}} ==== Poročni zapleti in kronanje ==== [[File:Ulriksdal slott 3.jpg|thumb|180px|Nekdanji grad ''Jacobsdal'', danes imenovan ''Grad Ulriksdal'']]<ref>''Grad Ulriksdal'' ({{lang-sv|Ulriksdals slott}} {{lang-en|Palace Ulriksdals slott}}) je kraljeva palača, ki se nahaja na obali ''Edsviken'' v ''Kraljevskem ljudskem parku'' v občini Solna, 6 km severno od [[Stockholm]]a. Najprej so grad imenovali ''Jakobsdal'' po njegovem lastniku [[Jacob De la Gardie]], ki mu ga je zgradil stavbenik [[Hans Jacob Kristler]] v letih 1643–1645.</ref> [[File:King Charles X Gustavus (Sébastien Bourdon) - Nationalmuseum - 19702.tif|thumb|180px|right|<center>Kristina je določila za svojega dediča in naslednika palatinskega plemiča in nečaka [[Karel X. Gustav Švedski|Karla Gustava]] ]]</center> Že od njenega devetega leta starosti jo je privlačila katoliška vera in vrednota [[celibat]]a - kar je povzročalo med protestanti čudenje in farizejsko pohujšanje.<ref name="auto">{{cite web|url=https://books.google.com/books?id=SJxEw4nVDXQC&lpg=PA565|title=Rome and the Counter-Reformation in Scandinavia: The Age of Gustavus Adolphus and Queen Christina of Sweden, 1622-1656|first=Oskar|last=Garstein|date=10 July 1992|publisher=BRILL|accessdate=10 July 2017|via=Google Books}}</ref> Z zanimanjem je prebirala življenjepise, med drugimi tudi deviške kraljice [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I.]]. Jasno ji je bilo, da podaniki od nje pričakujejo prestolonaslednika. Njen nečak Karel ji je tajno dvoril, dokler ni moral 1642 k vojakom v švedsko vojsko v Nemčiji za tri leta. Kristina pa odkriva v svojem življenjempisu, »da čuti nepremagljiv odpor do poroke« in »do vseh reči, o katerih ženske govorijo in jih delajo v zvezi z njo«. Omenja tudi, da je prosila Boga, naj jo v tem pogledu spremeni, vendar ni bila uslišana. Nekateri sklepajo, da je bila prijateljsko povezana z [[Ebba Sparre|Ebbo Sparre]], ki jo je imenovala ''la belle comtesse'' in ji je pisala ognjevita pisma z izrazi ljubezni.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=zLWTqBmifh0C&pg=PA292 |title=Who's who in Gay and Lesbian History: From Antiquity to World War II |page=292 |year=2002 |publisher=Psychology Press |editor-last=Aldrich |editor-first=Robert|editor-first2=Garry |editor-last2=Wotherspoon}}</ref> Resnici na ljubo moramo pripomniti, da je Kristina uporabljala tako strasten slog tudi tedaj, kadar je pisala popolnoma neznanim ženskam ali moškim, ki se z njimi sploh ni nikoli srečala in ni do njih gojila nikakršnih čustev. Zato bi mogli na to pisanje gledati bolj z literarnega stališča in torej upravičeno s pridržkom. Nekateri v zvezi s tem sklepajo na lezbijstvo; to pa je glede na omenjeno bilo najbrž le v nagnjenjih.<ref name="Elisabeth Aasen: Barokke damer">Elisabeth Aasen: ''Barokke damer''</ref> 26. februarja 1649 je Kristina javno razglasila, da se ne mara poročiti, ampak da želi za prestolonaslednika svojega nečaka Karla. Plemstvo je bilo zoper, drugi trije stanovi – duhovščina, meščanstvo in kmetstvo – pa so se strinjali. Vseeno so vsi pričakovali njeno kronanje: tako je vendarle prišlo do kronanja 22. oktobra 1650. Kristina se je odpravila do nekdanjega ''Gradu Jacobsdal'' (danes imenovan ''Grad Ulriksdal''). Tam je vstopila v kronansko kočijo ogrnjeno v zlato izvezeni črn [[žamet]], ki so jo vlekli trije beli konji. Povorka do ''Storkyrkan – stockholmske stolnice'' je bila tako dolga, da ko so pripeljali prvi vozovi na cilj, zadnji še niso krenili iz izhodišča. Vsi štirje stanovi so bili povabljeni na večerjo v grad. Vodnjaki na trgih so tri dni brizgali vino; stregli so pečenko, razsvetljevali so ognjemeti, ki jim je 24. oktobra sledila slovesna vesela parada ("The Illustrious Splendors of Felicity").<ref>{{cite web|url=http://ir.uiowa.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=6354&context=etd|title=Expressions of power: Queen Christina of Sweden and patronage in Baroque Europe by Nathan A. Popp, University of Iowa|publisher=|accessdate=10 July 2017}}</ref> === Njena vera in prepričanje === ==== Kristinino stališče o [[svoboda|svobodi]] in [[moški]]h ==== Mnogo spornih sklepov je bilo skozi [[zgodovina|zgodovino]] v zvezi s Kristininim moškim vedenjem, zlasti v odnosu do spolnosti in vztrajnem odklanjanju poroke; ta tema je v središču vseh “njenih” sodobnih filmov. Nekdaj pa so se ukvarjali bolj z njenim nepričakovanim prestopom iz [[protestantizem|protestantizma]] v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško Cerkev]] in so iskali “krivce” za to odločitev. Že nekdanjike so pohujševale njene nenavadne ljubezenske zgodbe, današnjiki jih pa razumejo še težje. Vsekakor Kristina zase (in tudi za vse druge) zahteva svobodo. Kaj pravi o tem ona sama? {{navedek|I love men, not because they are men, but because they are not women ''(angleški prevod)''.<br>Jaz ljubim moške ne zato, ker so moški, ampak zato, ker niso ženske. ''(Slovenski prevod)''.}} {{navedek|It is a far greater happiness to obey no one than to rule the whole world. ''(angleški prevod)''.<br>Veliko večja sreča je ne ubogati nikogar, kot pa vladati celemu svetu. ''(Slovenski prevod)''.}} {{navedek|I was born, have lived, and will die free. ''(angleški prevod)''.<ref name="Christina Queen of Sweden">{{cite web|url= https://www.azquotes.com/author/28374-Christina_Queen_of_Sweden|title= Christina Queen of Sweden|publisher=Az quotes|date=|accessdate=6. marec 2021}}</ref><br> Jaz sem se rodila, živela in hočem umreti svobodna. ''(Slovenski prevod)''.}} ==== Srečanje z [[jezuiti]] ==== [[File:Erfurt (German States) 1645 10 Ducat (Portugaloser).jpg|thumb|right|<center> Kristinina podoba na zlatniku.<br><small>Erfurtska desetica iz [[1645]]. Med [[1631]] in [[1648]], med [[Tridesetletna vojna|Tridesetletno vojno]], je [[Erfurt]] bil pod [[Švedska|švedsko]] zasedbo.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=tXSrLbIEDBMC |pages=490–491 |title= Standard Catalog of World Gold Coins 1601–Present |edition=6 |publisher=Krause |isbn=978-1-4402-0424-1 |editor-last=Cuhaj |editor-first=George S.|year=2009a}}</ref>{{refn|group=note|There are seven gold coins known to exist bearing the effigy of Queen Christina: a unique 1649 five ducat,<ref>{{cite book |last1=Friedberg |first1=Arthur |last2=Friedberg |first2=Ira |year=2009 |title=Gold Coins of the World: From Ancient Times to the Present |pages=688–89|publisher= The Coin & Currency Institute |url= https://books.google.com/books?id=TlnoMdZu40UC |edition=8 |isbn=978-0-87184-308-1}}</ref> and six 1645 10 ducat specimen.<ref>{{Citation | title = Kunker Rarities Auction| url = http://news.coinupdate.com/kunker-auctions-preview-1573| access-date = 1 March 2015}}</ref>}}]]</center></small> Za katoliško vero se je začela posebej zanimati, ko je prišel na švedsko v portugalsko veleposlaništvo v Stockholmu za kaplana jezuit [[Anton Macedo|Macedo]]. Večkrat sta imela tozadevne pogovore in imela je mnogo vprašanj glede vere. Okolica ni razumela pogovorov v tujem jeziku in je mislila, da gre za državniške zadeve. Nenavadno je dejstvo, da je bil njen oče bojevit protestant, ki je v širjenju “nove vere” padel na bojnem polju; njo pa je privlačila “stara vera” že od zgodnje mladosti. Izredno je cenila nauk o papeževi nezmotljivosti. Pri [[Ciceron]]u je brala, da je lahko samo ena vera prava, in da so potemtakem vse druge napačne. Pomislila je, da je torej treba ugotoviti, katera je prava. Ko se je prvič srečala z dogmami katoliške Cerkve, so se ji tako dopadle, da se jih je naučila na pamet. Med drugim je zvedela, da ima katoliška Cerkev [[celibat]], tj. neporočenost, za zaslužno, Bogu všečno dejanje . Vzkliknila je: :”Ah, kako lepo je to; to vero hočem sprejeti!” Vedno bolj se je namreč nagibala k mnenju, da je ta prava vera ravno katoliška. Ko so jo zaradi tega protestantje pograjali, se je to njeno prepričanje le še utrjevalo. Podobni vtisi so jo navduševali tudi pozneje, da je govorila: :”Če je kdo katoličan, uživa notranjo tolažbo, saj veruje vse tisto, kar je skozi 16 stoletij veroval vsak velik um; človek je blažen, da lahko živi v tisti veri, ki so jo potrdili čudeži in so za njeno resničnost žrtvovali svoje življenje milijoni mučencev. Ta vera proizvaja toliko čudovitih devic, ki slavijo zmagoslavje nad slabostmi svojega spola, ko se posvečujejo Bogu.” Tako je zapisala v osebnem dnevniku.<ref name="Cesare Cantù">{{cite web|url=https://books.google.rs/books?id=9MkOAAAAQAAJ&pg=PA621&lpg=PA621&dq=Antonio+Macedo+gesuita&source=bl&ots=LXyibwQwDF&sig=ACfU3U2XpM0LP6ZaCDKOQ-iftfO4A6cN4w&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwiW35TkiMLuAhWkyYUKHXAPAXcQ6AEwDHoECBEQAg#v=onepage&q=Antonio%20Macedo%20gesuita&f=false|title=Regina Cristina v: Enciclopedia storica Documenti Volume VI. Schiarimenti e note alla Storia universale. Torino str. 621s.|publisher=Cesare Cantù|date=1844|accessdate=14. januar 2021}}</ref><ref name="ReferenceD">{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=100}}</ref> Kot ljubiteljico vede, modroslovja in umetnosti - ki je prirejala mnoga tozadevna srečanja z najznamenitejšimi takratnimi osebnostmi - je niso zanimali stroški, ki so bili s tem povezani. Njeno razsipno poslovanje s kraljevim premoženjem, ki ga je delila novopečenemu plemstvu, je pripeljalo državo skoraj na rob bankrota; tako nastala denarna kriza, manjšanje njene priljubljenosti in tudi javni nemiri po desetih letih njenega vladanja, so ji pravzaprav olajšali sestop s prestola in vstop v katolištvo. Ko je bila stara 28 let, se je ''Severna [[Atena|Atena (Palada)]] oziroma [[Minerva (mitologija)|Minerva]]'' - kot so jo večkrat imenovali - <ref>''Atena (Palada) '' pri Grkih, ''Minerva'' – pri Rimljanih, je bila zavetnica umetnosti; sicer je med tema boginjama bilo pri enih in drugih precej razlik</ref><ref>{{cite web|url=http://www.english-for-students.com/pallas-athene-versus-minerva.html |title= Pallas Athene versus Minerva|publisher=English for students|date=|accessdate=18. januar 2021}}</ref> odpovedala prestolu v korist svojega nečaka, ki se je oklical za kralja kot [[Karel X. Gustav Švedski]] – in se preselila po večmesečnem pohodu čez [[Evropa|evropske]] dežele v središče [[krščanstvo|krščanstva]] - v [[papež|papeški]] [[Rim]], kjer je doživela veličasten sprejem. Tja se je vedno vračala s svojih dolgih popotovanj in tam je ostala končno tam vse do svoje smrti.<ref name="Script from Clark.edu">[http://web.clark.edu/afisher/Examples/example%20253.pdf Script from Clark.edu by Anita L. Fisher] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402121349/http://web.clark.edu/afisher/Examples/example%20253.pdf |date=2015-04-02 }}</ref> ==== Posrednik [[Anton Pimentel|Pimentel]] ==== [[File:Anton-Pimentel-de-Prado.jpg|thumb|right|180px|<center>[[Veleposlanik]] [[Anton Pimentel]]<br><small>([[bakrorez]] - [[17. stoletje]])]]</center></small> [[File:Cristina de Suecia a caballo (Bourdon).jpg|thumb|180px|right|<center>[[Sébastien Bourdon]]: ''Kristina'' ([[1653]]). Prinesel kot Kristinin dar [[Anton Pimentel|Pimentel]] [[Filip IV. Španski|Filipu IV.]]. Podoba je danes v [[Muzej Prado|Madridskem muzeju Prado.]]<ref>{{cite journal|title=Konsthistorisk tidskrift/Journal of Art History Volume 58, Issue 3, 1989|date=2008-09-01|doi=10.1080/00233608908604229|volume=58|issue=3|journal=Konsthistorisk Tidskrift/Journal of Art History |pages=95–108|last1 = Danielsson|first1 = Arne}}</ref><ref>Arne Danielsson (1989) Sébastien Bourdon‘s equestrian portrait of Queen Christina of Sweden –addressed to― His Catholic Majesty Philip IV. Konsthistorisk tidskrift, Vol. 58, no. 3, p. 95.</ref><ref>[http://ir.uiowa.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1761&context=etd Beneath the surface: the portraiture and visualrhetoric of Sweden's Queen ChristinaNathan Alan Popp]</ref>]]</center> Kristina je začela leta 1651 pogajanja s [[Filip IV. Španski|Filipom IV. Španskim]] in je poslala švedskega diplomata [[Matthias Palbitzki|Palbitzkega]] na španski dvor, da bi našla pot za prestop v vero svojih prednikov, ki ji je postajala vedno bolj všeč. Filip IV., ki si je prizadeval za dobre odnose s Švedsko, je španskim odposlancem naročil, naj povsod po Evropi delujejo švedskim interesom v prid. Uradno je imelo veleposlaništva v Stockholmu kot glavni namen ugotavljanje švedske vojaške moči; vendar so želeli predvsem ugotoviti, kake poročne načrte ima kraljica-devica Kristina; evropsko razmerje sil bi se predvidoma omajalo, če bi se kraljica poročila s kakim španskim sovražnikom. Tako je kralj poslal na Švedsko za veleposlanika [[Anton Pimentel|Antona Pimentela]], ki je prispel v [[Dalarö]] – pristanišče na JV Švedske – 12. avgusta 1652 – , skupaj z ženo, otroki in 50-članskim spremstvom, ter se 16. avgusta pojavil v Stockholmu. Kraljica ga je sprejela že 19. avgusta. Uglajeni Pimentel si je hitro pridobil njeno zaupanje; postal je njen zaupnik in je poskušal podpreti njen predlog za odpoved prestolu. Kristina in Anton sta začela tajna pogajanja, ki sta jih pogostoma vodila v njeni knjižnici; to je spodbudilo čenče. Na ta način je veleposlanik dobil dober vpogled v njene prihodnje načrte in namero, da postane katoličanka tudi za ceno velikih odpovedi.<ref>[http://royalwomen.tripod.com/id4.html Kristina iz Švedske]</ref> Pimentel je nenavadno hitro dobil premestitev; preden je odšel na pot, je zaprosil za velik portret vladarice kot darilo španskemu kralju. Kraljica Kristina je rada uslišala njegovo prošnjo in tako je [[Sebastien Bourdon|Bourdon]] napravil nesmrtno delo, ki kaže kraljico v njeni najbolj značilni drži in v njej ljubem okolju: ko jaha na konju ko kak moški. Podoba je bila končana junija 1653 in Anton jo je odnesel v Španijo; še dandanes visi v [[madrid]]skem [[Muzej Prado|muzeju Prado]]. Pred njegovim odhodom - v začetku avgusta 1653 – ga je kraljica imenovala še za prvega viteza [[viteški red Amarante|reda Amarante]], ki ga je ona sama ustanovila prav to leto; njegovi člani so se zavezali, da se ne bodo nikoli poročili, ali pa – če so že poročeni - ponovno poročili. Red je bil razpuščen kmalu po kraljičini odpovedi 1654.<ref>Henry Woodhead [https://books.google.it/books?id=KNdAAAAAcAAJ&pg=PA86&dq=messenius#v=onepage&q=messenius&f=false ''Memoirs of Christina, Queen of Sweden'']. In 2 volumes</ref> Mnogo se je razpravljalo o njenem odnosu do istega in različnega spola, do poroke in zadevami, ki so povezane z njo - pa so mnenja o tem zelo različna. Kaj pa ona sama misli o moških, in zakaj se ni hotela poročiti? ==== Kraljičin odstop in prestop v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško Cerkev]] ==== [[File:Christina of Sweden's abdication 1654.jpg|thumb|180px|right|<center>Kristina se odpove prestolu<br><small>Naslikal [[Erik Dahlberg]] ]]</center></small> Pravo (farizejsko) pohujšanje je povzročila njena odločitev, da se ne bo poročila; in še večje leta 1654, ko se je odpovedala prestolu in se spreobrnila v [[Rimskokatoliška cerkev|katolištvo]] - torej v vero svojih prednikov. Junija 1654, ko njeni spreobrnitvi ni bilo nič več napoti, se je Kristina odpovedala prestolu. Obred je bil izredno pretresljiv; snemali so ji del po del vladarska znamanja. Po protokolu bi ji morali sneti tudi krono - ker se tega nihče ni drznil storiti, jo je snela sama - in jo izročila svojemu nasledniku. Marsikdo je jokal od ginjenja in tudi začudenja, da se tako lahkotno odreka stvari, za katere bi drugi žrtvovali vse, da bi jih dobili. Kmalu nato je zapustila Švedsko in prek Danske prišla na Špansko Nizozemsko, da bi lahko pristopila v popolno krščansko edinost. Nadaljevala je prijateljevanje s Pimentelom; delno tudi zato, ker je želela posredovati med Francijo in Španijo, ki sta bili vpleteni v dolgotrajno [[francosko-španska vojna (1635-1659)|francosko-špansko vojno od 1635 do 1659]]. Pimentel in Kristina sta se nato 1655 znova srečala v [[Bruselj|Bruslju]] in je bil navzoč kot priča, ko je vstopila tajno v polno skupnost s [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško Cerkvijo]]. Spreobrnila se je namreč na katolištvo na sam [[Sveti večer]] istega leta. Potem je bil tudi član njenega spremstva v [[Innsbruck]]u - ko je izpovedala vero svojih prednikov javno, kakor tudi na potu v [[Rim]]. Krščena na ime ''Kristina Avgusta'' je pri spreobrnjenju privzela še ime ''Aleksandra'', in se je odslej imenovala ''Kristina Aleksandra''.{{refn|group=note|Alexandra was a confirmation name in 1654, chosen in honour of the reigning pope, [[Alexander VII]], and one of her heroes, [[Alexander the Great]]. The pope had urged her to also add "Maria" in honour of the [[Virgin Mary|Virgin]], but she refused.<ref>Buckley, p. 15; 182-3.</ref>}} ''Aleksandra'' je bilo njeno birmansko ime v čast ''[[papež Aleksander VII.|papežu Aleksandru VII.]]'', kakor tudi enemu od njenih junakov ''[[Aleksander Veliki|Aleksandru Velikemu]]''. Papež jo je nagovarjal, naj doda še ''"Marija"'' v čast ''[[Sveta Marija|Blažene device Marije]]'', vendar je ta predlog zavrnila. === Kristina v [[Rim|Večnem mestu]] === [[File:Hofkirche-innsbruck-aussen.jpg|thumb|180px|<center>Hofkirche v [[Innsbruck]]u.]]</center> [[File:L'Argia, opera by Antonio Cesti, set for Act 1, Scene1.jpg|thumb|180px|right|Priprava odra za 1. dejanje, 1. prizor premierne predstave [[Antonio Cesti|Cestijeve]] [[opera|opere]] [[L'Argia]] ]] ==== Sprejem v vesoljno krščanstvo v Innsbrucku ==== Septembra 1655 je s spremstvom 255 oseb in 247 konj odšla v Italijo. Papežev sel, knjižničar [[Lucas Holstenius|Holstenius]], tudi sam spreobrnjenec, jo je čakal v [[Innsbruck]]u. Kristina je 3. novembra 1655 v [[Hofkirche, Innsbruck|Hofkirche]], ki so jo začeli graditi 1653 in torej še ni bila opremljena, pa tudi orgle še niso bile končane, prisostvovala slovesnemu obredu javnega sprejetja v polnost krščanstva, ki ga predstavlja [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška Cerkev]] s [[papež]]em kot [[Jezus Kristus|Kristusovim]] namestnikom. O tem pomembnem dogodku je takoj obvestila [[papež Aleksander VII.|papeža Aleksandra VII.]] ter svojega bratranca [[Karel X. Gustav Švedski|Karla X.]], ki mu je prepustila švedski prestol. =====[[Opera]] v Kristinino čast ===== <font size=+1 color=green>''L'Argia'' </font><br/> V počastitev njenega uradnega sprejema v katolištvo so med drugim [[premiera|premierno]] izvajali [[Antonio Cesti|Cestijevo]] opero [[L'Argia]]''. [[Opera|Opero]] ''[[L'Argia]]'', ki je sestavljena iz uvoda in treh dejanj, je komponiral [[Antonio Cesti|Cesti]], libretto pa napisal [[Giovanni Filippo Apolloni|Apolloni]]. To je bila prva predstava v Dvornem gledališču v [[Innsbruck]]u dne 4. novembra 1655, da bi proslavili obisk švedske kraljice Kristine. Dejanje je postavljeno na otok Ciper, kjer princesa Argia ljubosumno zasleduje nestanovitnega in nezvestega Selina. 3. novembra je torej javno vstopila v katolištvo v [[Hofkirche, Innsbruck|Hofkirche]] v Innsbrucku. Naslednjega večera so predvajali opero ''L'Argia'' v nadvojvodovem novem gledališču, ki so ga odprli prejšnje leto in je stalo na mestu današnjega ''Tiroler Landestheater Innsbruck'' (''Tirolskega deželnega gledališča'').<ref>Sadie, Julie Anne (1998). [https://books.google.co.uk/books?id=Ip6voIceW0AC&pg=PA82&lpg=PA82 ''Companion to Baroque Music'']. p. 82. University of California Press. {{ISBN|0520214145}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.altemusik.at/de |title= Innsbrucker Festwochen der Alten Musik. Cesti-Wettbewerb 2021|publisher=Alte Musik.at|date=25. januar 2021|accessdate=2. marec 2021}}</ref> Sama opera je imela razkošno odrsko opremo z več baleti ter zbori, ki so bili vključeni v dejanje. Izvedba je bila tako uspešna, da so jo ponovili 7. novembra, na noč pred Kristininim odhodom v Rim. To je bil njen uvod v italijansko "[[dramma per musica]]". Ko se je naselila v Rimu, je pod vtisom te umetnine postala pomembna pokroviteljica take umetniške oblike.<ref>Bianconi, Lorenzo (1987). [https://books.google.co.uk/books?id=iZtB8qS8UTcC&pg=PA227 ''Music in the Seventeenth Century''], p. 227. Cambridge University Press. {{ISBN|0521269156}}</ref> Kako je bila ta izredna opera všeč navzočemu občinstvu, zlasti pa še glavni namembnici, to je, švedski kraljici Kristini? O tem imamo ohranjeno kratko poročilo, ki pravi: {| |- ! Nemški prevod iz latinskega izvirnika<ref>Festivvs adventvs virginis Christinae, 1655</ref> ! Slovenski prevod <ref>Slovesen prihod device Kristine, 1655</ref> |- | <blockquote>"Da ich ganz nahe saß (...), hörte ich die Königin wiederholt ihrem Erstaunen Ausdruck geben über die Gewalt der Sprache, deren vollendete Wiedergabe durch die Musik und die seltene Kunst der Sänger und Musiker. Die Königin und die ganze vornehme Gesellschaft spendeten wiederholt lebhaften Beifall und erklärten, daß sie etwas Ähnliches nie gesehen und wohl auch nicht wieder sehen würden." <ref>{{cite web|url=http://ausstellungen.musikland-tirol.at/content/ausstellung/medici/operncesti/largia.html|title= Festwochen der Alten Musik|publisher=Musikland Tirol|date=1980|accessdate=24. februar 2021}}</ref> </blockquote> | <blockquote> “Ker sem sedel čisto blizu…, sem slišal kraljico, kako je večkrat izražala svoje občudovanje nad krepkim jezikom, ki ga je ponovno dopolnjevala glasba in redka umetnost pevcev in glasbenikov. Kraljica in celotna plemenita družba je spet in spet izražala svoje živo zadovoljstvo, češ da kaj podobnega še nikoli niso videli in za gotovo nikoli več ne bodo videli.“ <ref>[https://books.google.rs/books?id=AnJVAAAAcAAJ&pg=PP7&lpg=PP7&dq=Festivvs+adventvs+virginis+Christinae&source=bl&ots=48FrmvzO43&sig=ACfU3U1frKvZ1vyVZ385HFdx-7p-BWV03g&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwio6rihzLPvAhVQXhoKHbdaCJEQ6AEwDnoECA8QAw#v=onepage&q=Festivvs%20adventvs%20virginis%20Christinae&f=false]</ref> </blockquote> |} ==== Zmagoslavje v [[Italija|Italiji]] ==== [[File:Christina barberini.jpg|thumb|180px|right|<center>''Slovesnosti za Kristino''<br><small>[[Palazzo Barberini]] v [[Rim]]u [[28. februar]]ja [[1656]].]]</center></small> Potovanje proti jugu skozi Italijo je podrobno načrtoval [[Sveti sedež]]; sledili so si zmagoslavni sprejemi v Ferrari, Bologni, Faenzi in Riminiju. V Pesari se je Kristina seznanila s rokohitrskimi brati in umetniki ''Santinelli'', ki so jo s svojimi pesnitvami in spretnim plesom tako navdušili, da jih je vzela v službo. 20. decembra je dosegla [[Vatikan]], kjer ji je papež odstopil posebno krilo, ki ga je okrasil [[Gian Lorenzo Bernini|Bernini]]; papež je takoj opazil napis, ki je namigoval na severni veter: ''Omne malum ab Aquilone'', (tj. ''Vse hudo prihaja s severa''), in je poskrbel, da so ga takoj prebarvali. Uradni sprejem je potekal 20. decembra 1656 na sijajni kočiji, prav tako oblikovani od Berninija, ki so jo zapeljali<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=Fa7pI9NXeLsC&lpg=PA359|title=The Life of Gian Lorenzo Bernini|first1=Domenico|last1=Bernini|first2=Gian Lorenzo|last2=Bernini|first3=Franco|last3=Mormando|date=10 July 2017|publisher=Penn State Press|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=978-0271037486}}</ref> skozi ''Porta Flaminia'' (danes [[Porta del Popolo]]).{{refn|group=note|Bernini had decorated the gate with Christina's coat of arms (an ear of corn) beneath that of Pope Alexander (six mountains with a star above). Also today one can read the inscription ''Felici Faustoq Ingressui Anno Dom MDCLV'' ("to a happy and blessed entry in the year 1655").}} Kristina se je srečala z Berninijem naslednjega dne, ter ga takoj povabila na večerjo; prijatelja sta ostala do konca življenja. "Dva dni nato so jo spremljali v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Vatikansko baziliko]], kjer jo je [[birma]]l sam [[papež Aleksander VII.|papež Aleksander]]. Takrat je dobila svoje drugo ime ''Aleksandra'', kar je ženska oblika od Aleksander."<ref>{{cite web|url=http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/People/Pope_Alexander_VII/Montor_bio*.html|title=Pope Alexander&nbsp;VII • Biographical Sketch by Montor|website=penelope.uchicago.edu|accessdate=10 July 2017}}</ref> ==== Kristina na odprtju [[sveto leto|svetega leta]] ==== [[File:Giovanni hamerani, clemente X apre la porta santa, 1675.JPG|thumb|right|180px|<center>[[Giovanni Hamerani]]: [[Papež Klemen X.]] odpira [[Sveta vrata]] na [[Sveti večer]] [[1675]]]] </center> Na švedsko kraljico Kristino - ki se je rodila kot [[protestanti]]nja - a se je odpovedala prestolu in se vrnila v vero svojih prednikov ter postala kljub velikim žrtvam [[katoličani|katoličanka]], so gledali [[papež]]i, [[škof]]je - zlasti [[kardinal]]i - pa tudi verniki - z velikim spoštovanjem. V njej so videli uspeh [[Tridentinski koncil|tridentinske obnove]] v upanju, da bo to ugodno vplivalo tudi na druge protestantske vladarje. Zato so ji velikodušno spregledali razna čudaštva in nenavadnosti. Takšna - nepredvidljiva - je bila poprej v domovini, potem na svojih evropskih potovanjih, med bivanjam v Rimu - pa tudi ob svetoletnem jubileju. Ko je na Sveti večer 1675 petinosemdesetletni [[papež Klemen X.]] s težavo dvignil kladivo, da bi podrl zid svetih vrat pri Svetem Petru, se je pozornost navzočih romarjev naenkrat obrnila k odru v obliki kraljevske sobane. Nepredvidljiva vladarica je s tega umetnega trona očitala krepko poučno lekcijo svojima gostoma, angleškima [[protestant]]oma, ki se nista čutila dolžna poklekniti ob padcu zida. Medtem, ko so bili tuji romarji osupli ter presenečeni nad pripetljajem, se Rimljani – kleriki, laiki, kardinali in sam papež – niso čudili; poznali so namreč čudaški značaj te gospe, ki ji je Bernini namenil eno svojih zadnjih del – veličasten zlat prestol, s katerega je oštevala svoja otoška gosta.<ref>{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title=L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte|page=183}}</ref> Obstaja zanimiv opis celotnega dogajanja, ki je bilo v navadi v tistih časih - večinoma je obred ostal nespremenjen do danes. {| |- ! Italijansko besedilo<ref>{{cite web|url=https://books.google.rs/books?id=3tloAAAAcAAJ&pg=PP9&lpg=PP9&dq=Clemente+X+papa&source=bl&ots=DAJGBTKp3q&sig=ACfU3U1h1Xzt1FPGRiQgXeELMc-mFERW4g&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwijgpuA9rHhAhU8UxUIHfYfDMwQ6AEwEHoECAgQAQ#v=onepage&q=Clemente%20X%20papa&f=false|title= Le Memorie de l'anno santo 1675, celebrato da Papa Clemente X. descritte in forma di Giornale dal’abb. Ruggiero Caetano Romano. |publisher= MarcAntonio&Orazio Campana, Roma |date=1691 |accessdate=15. maj 2019}}</ref> ! Slovenski prevod<ref>{{cite web|url=https://books.google.rs/books?id=3tloAAAAcAAJ&pg=PP9&lpg=PP9&dq=Clemente+X+papa&source=bl&ots=DAJGBTKp3q&sig=ACfU3U1h1Xzt1FPGRiQgXeELMc-mFERW4g&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwijgpuA9rHhAhU8UxUIHfYfDMwQ6AEwEHoECAgQAQ#v=onepage&q=Clemente%20X%20papa&f=false|title=Spomini na sveto leto 1675, ki ga je obhajal papež Klemen X., opisal pa v obliki dnevnika opat Ruggiero Caetano Romano.|publisher= MarcAntonio&Orazio Campana, Roma|date=1691 |accessdate=15. maj 2019}}</ref> |- | <blockquote> <ref name="stran 39">stran 39</ref> ''Giornale de l’anno santo MDCLXXV celebrato da l’amabilissima pietà di papa Clemente X.''<br> Correa l’Anno 1674 nel secolo 17. da l’Incarnatione, e del Gouerno dignissimo di Clemente X. il quinto, quando il Cuore de’ Fedeli Romani, c… di tutto il Cristianesimo piú anzioso viuea di ritrouarsi, e lauare le sue colpe con la pienissima Indulgenza ne l’anno santo 1675.<br><ref name="stran 40">stran 40</ref> Giubiló la prima volta, e prese animo á li 3. di Maggio nel 1674 giorno de l’Ascensione, quando sotto le Logge di San Pietro in Vaticano sopra un Catedra á lato de la Porta Maggiore, mentre il Pontefice calaua per entrare in Chiesa, fu letta la prima Bolla, che auuisaua l’aperitione de le Porte Sante per l’acquisto del Santo Giubileo nel prossimo anno santo. Fù publicata in questo giorno anche vn’ altra Bolla, continente le Riuocatione di tutte l’Indulgenze strettamente, conforme pratticarono li duo suoi Predecessori, Vrbano, & Innocentio. <br><ref name="stran 49">stran 49</ref> In tanto Nostro Signore proseguì per la Piazza processionalmente, portato come sopra, verso la Guglia, e poi verso la Basilica Vaticana. Sin da prima, che il Papa partisse da la Stanza de’ Paramenti, ere Processionalmente partito tutto il Clero Romano, e Religiosi da la Porta del Palazzo Apostolico, e disposto per tutta la via lateralmente da ambe le parti, fino á le Scale de la Basilica con buona ordinanza, lasciando in mezzo un’ ampia via, acciò potesse senza impedimento passare tutta la Processione, & essere goduta senza confondersi dal Popolo, che infinito si era radunato ne la Piazza, e sopra le Scale de la Basilica.<br> Giunse il Pontefice dentro il Portico de la medesima Basilica, ove erano alzati molti palchi vagamente ornati, & in particolare quello á l’incontro de la Porta Santa, preparato per la Maestà de la Regina di Suetia: un altro per la Serenissima Duchessa di Modana: & uno per le Prencipesse Nipoti di Nostro Signore. <br> ''La Maestà de la Regina Cristina di Suetia, che con gran veneratione si mostrò divota a le Accioni del Pontefice, onorò del luogo nel suo palcó alcuni Signori Oltramontani, trá quali vi erano due Milordi Inglesi, uno de’ quali Miscredente ripugnava inginocchiarsi á l’arrivo di Sua Santità: auuedutasene Cristina, e reputando ciò troppa indecenza, li commandò il prostrarsi; e perche á le prime non obedí, replicogli il comandamento così; che se non obediua, sarebbe restato mal sodisfatto; obedí, non só, se per tema, ó compunzione.''<br><ref name="stran 50">stran 50</ref> </blockquote> | <blockquote> <ref name="stran 39"/> ''Dnevnik svetega leta 1675, ki ga je obhajal z izredno pobožnostjo [[papež Klemen X.]]''<br> Teklo je leto 1674 v 17. stoletju od učlovečenja (našega Gospoda Jezusa Kristusa), in peto leto odličnega vladanja Klemena X. Takrat je živelo srce rimskih vernikov in celotnega krščanstva v hudi stiski, ter se je želelo zbrati in izmiti svoje krivde s popolnim odpustkom svetega leta 1675. <br> <ref name="stran 40"/> Prvič ga je obhajal ter se je osrčil 3. majnika 1674 na dan Vnebohoda. Ko je vstopal v Baziliko svetega Petra, je dal brati s stranske prižnice pri glavnih vratih prvo [[papeška bula|bulo]], ki je napovedovala odprtje svetih vrat za začetek svetega jubileja ob prihodnjem svetem letu. Istega dne je objavil tudi drugo bulo, ki je vsebovala posebno sklicevanje na vse odpustke, kot sta jih podeljevala njegova predhodnika [[papež Urban VIII.|Urban]] ter [[papež Inocenc X.|Inocenc]]. <br> <ref name="stran 49"/> Našega gospoda (papeža) so v sprevodu nosili po Trgu (svetega Petra), proti Obelisku, in nato proti [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Vatikanski baziliki]]. Od vsega začetka, ko je papež krenil od ''Stanza de’ Paramenti'', je v procesiji krenila vsa rimska duhovščina in redovniki od vrat, in se razpostavila po celi cesti vzdolž obeh strani, vse do stopnic pred Baziliko in sicer lepo urejeno, da je pustila v sredini široko pot, po kateri bo lahko brez ovir hodila cela procesija, ne da bi se pomešala z ljudstvom, ki se ji je pridružilo na trgu in nad bazilikinimi stopnicami.<br> Prispel je papež znotraj stebrišča omenjene bazilike, kjer so bili postavljeni mnogi razkošno okrašeni odri, zlasti tisti nasproti svetih vrat, pripravljen za veličanstvo švedske kraljice; drugi za presvetlo vojvodinjo Modane, eden pa za kneginje-nečakinje našega gospoda (papeža). <br> ''Njeno veličanstvo '''kraljica Švedske''', ki je kazala veliko spoštovanje in pobožnost do papeževih postopkov, je na svojem odru častila nekaj prekhribovskih (=prekalpskih) gospodov, med katerima sta bila '''dva angleška lorda'''; eden od njiju je kot malovernež zavračal poklek na prihod '''Njegove svetosti'''. Ko je to opazila '''Kristina''', je to smatrala za preveliko nespodobnost, in mu je ukazala, naj poklekne; ker na prvo besedo ni ubogal, mu je zaukazala tako strogo, češ da mu bo še žal, če ne bo poslušal; in je ubogal; ne vem, ali iz strahu ali iz skrušenosti.''<br><ref name="stran 50"/> </blockquote> |} ==== Zadnja [[rim]]ska leta ==== [[File:Caspar van Wittel - View of Rome with the Tiberand Castel Sant'Angelo - WGA25830.jpg|thumb|180px|<center>[[Caspar van Wittel]]: ''Kristinino [[gledališče]] [[Tor di Nona]]'' vzdolž [[Tibera|Tibere]], nasproti [[Angelski grad, Rim|Angelskega gradu]].<ref>{{cite web|url=http://www.teatrotordinona.it/cennistorici.html |title=Note Storiche Sul Teatro Tordinona |publisher=Teatrotordinona.it |date=|accessdate=2012-03-09}}</ref>]]</center> [[File:Ritratto del cardinale Decio Azzolino - Voet.jpg|thumb|right|180px|<center> [[Kardinal]] [[Decio Azzolino Mlajši|Azzolino]] <br /><small> [[Jacob Ferdinand Voet]] [[1670]] ]]</center></small> <ref>Decio Azzolino (1623-1689) je opravljal važne službe v papeški službi; postal je tudi kardinal (1654-1689) in zavetnik kraljice Kristine</ref> 1672 je bila ena od kandidatinj za [[Poljska|poljski]] prestol po smrti [[Ivan II. Poljski|kralja Ivana]] tudi Kristina, saj je izhajal njen rod od svete [[Brigita Švedska|Brigite]]; načrt ji je spodletel kljub papeževi podpori – prestol je zasedla njena istoimena bratranka. Kristina je torej po svojem prihodu v Rim še večkrat odpotovala po [[Evropa|evropskih]] deželah – dvakrat v upanju na kraljevsko krono: enkrat v [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskem kraljestvu]], drugič na [[Poljsko kraljestvo|Poljskem]]; pa tudi na Švedskem je bila dvakrat – enkrat v poskusu, da se vrne na prestol: a so propadli vsi njeni tozadevni poskusi, tudi poljski, ki ga je priporočil sam papež. Tako se je četrtič in dokončno vrnila »v svoj ljubljeni Rim« 22. novembra 1668. [[Papež Klemen IX.|Klemen IX.]] jo je večkrat obiskal, saj sta bila oba navdušena nad gledališkimi [[igra]]mi, ki jih je prirejala – bil je vedno slovesno sprejet v veliki dvorani,<ref>Queen Christina of Sweden as a Patron of Music in Rome in the Mid-Seventeenth Century by TESSA MURDOCH. In: The Music Room in Early Modern France and Italy. Published by British Academy, 2012.</ref> kjer so nastopali pevci in igralci.<ref>Spaces for Musical Performance in Seventeenth-Century Roman Residences by ARNALDO MORELLI, p. 315</ref> Ko je papeža zadela [[možganska kap]] je bila ena redkih oseb, ki jo je hotel videti ob svoji smrtni postelji. Leta 1671 je Kristina v nekdanjem [[zapor]]u ustanovila prvo javno gledališče v Rimu, [[Tor di Nona]].<ref>Early Music History: Studies in Medieval and Early Modern Music By Iain Fenlon [https://books.google.com/books?id=81ZwlEGrpL4C&pg=PA222]</ref> Novi [[papež Klemen X.]] je v resnem duhu [[protireformacija|katoliške obnove]] tožil nad javnim pohujšanjem, ki ga povzroča gledališče. Še slabše se je Kristininemu podjetju pisalo, ko je postal [[papež Inocenc XI.]]; v nekaj letih je preuredil njeno gledališče v [[pšenična kašča|pšenično kaščo]], čeprav je bil sicer neredko gost na njenem kraljevskem dvorcu skupaj z drugimi kardinali. On je prepovedal ženskam nastopanje s petjem ali igro, kakor tudi nošenje izrezanih oblek. Kristina je tako ravnanje smatrala za čisto traparijo; ženske je odslej vabila k nastopanju v svoji palači. 1675 je postal portugalski [[jezuiti|jezuit]] [[António Vieira|Vieira]] njen [[spovednik]]; [[Kardinal]] [[Decio Azzolino Mlajši|Azzolino]] pa je bil njen zavetnik, postavljen od [[papež]]a.<ref>{{cite web|url=http://www.britannica.com/biography/Antonio-Vieira|title=Antonio Vieira - Portuguese author and diplomat|publisher=|accessdate=10 July 2017}}</ref> ==== Bojevnica za človekove pravice ==== Kristina je bila po značeju pogumna in odločna, včasih celo surova, zlasti do svojih sovražnikov. Kakor je ni mogel nihče zaustaviti pri uveljavljanju njenih kraljevskih resničnih ali umišljenih pravic, tako je bila dosledna tudi pri zahtevah, da se spoštujejo pravice drugih, tudi najbolj preprostih in zapostavljenih slojev. To jo je vodilo tudi v boj za varstvo človeških pravic, ki so bile po njenem mnenju v nekaterih primerih zapostavljene ali celo teptane. Poveljevalnost in uporniški duh sta jo spremljala še dolgo po njeni odpovedi oblasti; svoje za tiste čase nenavadne strpnosti do prepričanja drugih ni boječe skrivala, ampak jo je odločno in hrabro uveljavljala, kjer je le mogla. Kjer ni šlo drugače, je poudarjala tudi svoje kraljevsko dostojanstvo. V današnjem jeziku bi dejali, da je bila ''bojevnica za človeške pravice''. #Kristina je vse življenje ostala zelo strpna do prepričanja drugih. Privlačilo jo je mnenje ''španskega duhovnika [[Miguel Molinos|Molinosa]]'', ki ga je zaposlila kot zasebnega [[teolog]]a. [[Rim]]ska [[inkvizicija]] ga je preiskovala, zasliševala in tudi zaprla, ker je razglašal, da [[greh]] pripada spodnjemu čutnemu delu človeka in da ni podrejen človekovi [[svobodna volja|svobodni volji]]. Kristina mu je pošiljala hrano in na stotine pisem, ko je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]]. #Ko je ''[[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]]'' preklical [[Nanteski edikt]] in odpravil dotedanje pravice francoskih [[protestanti|protestantov]] [[hugenoti|hugenotov]], mu je Kristina 2. februarja 1686 napisala ogorčeno pismo, naslovljeno na francoskega veleposlanika. ''Sončni kralj'' sicer ni nič odgovoril ter ni upošteval njenih pogledov, vendar Kristine ni mogel utišati. #V Rimu je ''[[papež Klemen X.|papežu Klemenu X.]]'' prepovedala navado preganjanja [[Judi|Judov]] po ulicah med [[kurentovanje]]m. 15. avgusta 1686 je razglasila, da so rimski Judje pod njeno zaščito; podpisala se je ''"la Regina"'' - ''kraljica''.<ref name="iep.utm.edu">{{cite web|url=http://www.iep.utm.edu/wasa/|title=Wasa, Kristina – Internet Encyclopedia of Philosophy|website=www.iep.utm.edu|access-date=10 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170711031004/http://www.iep.utm.edu/wasa/|archive-date=11 July 2017|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.jsnyc.com/season/kristina.htm|title=Kristina by August Strindberg|website=www.jsnyc.com|access-date=10 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20150915190601/http://www.jsnyc.com/season/kristina.htm|archive-date=2015-09-15|url-status=dead}}</ref> == Dela == ;{{ikona de}} Kristina je dovolila objaviti svoja pisma z Descartesom in posmrtno svoje pregovore. * ''Historische Merkwürdigkeiten der Königin Christina von Schweden'', Herausgeber [[Johan Arckenholtz]],<ref>Johan Arckenholtz (1695–1777), finnischer Historiker und Bibliothekar</ref> Amsterdam und Leipzig, vier Bände 1751–1760 [http://books.google.com/books?id=J7JBAAAAcAAJ&pg=RA1-PA294&lpg=RA1-PA294&dq=Christina+Rom+Borri&source=bl&ots=EJEyzZDlM5&sig=iaScFLfrW5ENA_zKbRIeiO5ALbQ&hl=en&ei=A6eQTraDN4Gr-Qacjqn-Cg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CCsQ6AEwAw#v=onepage&q=Christina%20Rom%20Borri&f=false] * ''Memoiren, Aphorismen'', München, Winkler 1967 (Herausgeberin Anni Carlson) * ''Gedanken über Religion und Leben'', Düsseldorf, Schwann, 1930 (Herausgeber Hermann Joseph Schmidt) * ''Gesammelte Werke − Autobiographie, Aphorismen, historische Schriften'', Hamburg, Autorenverlag Maeger 1995 (mit 130&nbsp;restaurierten Faksimileseiten der Arckenholtz-Ausgabe 1751/2) ;{{ikona fr}} Dopisovanje med drugimi z Descartesom: * ''Lettres choisis des Christine reine de Suede'', 1760, und ''Lettres Secrets'', Genf 1761. * Dela, tudi francoski ''Mémoires pour servir à l’histoire de Christine de Suède'', štirje zvezki 1751–1760. ==== Kristinini navedki o [[Bog]]u in [[vera|veri]] ==== {{navedek|A dios rogando y con el mazo dando ''(Kristinin španski izvirnik)''.<ref>{{cite web|url= https://ir.uiowa.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=6354&context=etd|title= Expressions of power: Queen Christina of Sweden and patronage in Baroque Europe|publisher= Nathan Alan Popp na University of Iowa, Iowa Research Online |date=1. december 2015 |accessdate=1. februar 2021}}</ref><br>Boga je treba prositi in moliti tudi takrat, kadar daje s kladivom ''(Slovenski prevod)''.}} {{navedek|“Quand’uno è cattolico, ha la consolazione di credere ció che tanti nobili spiriti credettero per 16 secoli, possiede la gloria d’appartenere ad una religione, confermata da milioni di miracoli e di martiri; una religione che produsse tante vergini mirabili, che trionfando delle debolezze del loro sesso, si consacrarono a Dio.” (''Kristinin izvirnik v italijanščini'') <ref>{{cite web|url=https://books.google.rs/books?id=9MkOAAAAQAAJ&pg=PA621&lpg=PA621&dq=Antonio+Macedo+gesuita&source=bl&ots=LXyibwQwDF&sig=ACfU3U2XpM0LP6ZaCDKOQ-iftfO4A6cN4w&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwiW35TkiMLuAhWkyYUKHXAPAXcQ6AEwDHoECBEQAg#v=onepage&q=Antonio%20Macedo%20gesuita&f=false|title=Regina Cristina v: Enciclopedia storica Documenti Volume VI. Schiarimenti e note alla Storia universale. Torino str. 621|publisher=Cesare Cantù|date=1844|accessdate=14. januar 2021}}</ref><br />“Ha az ember katholikus, azon vigasztalása van, hogy mindazt hiszi, amit 16 század óta minden nagy szellem hitt; az ember boldog, hogy oly vallásban élhet, melyet csodák és az igazságokért életöket feláldozó vértanúk milliói erősítettek meg.” (Kristinini ''Spomini'', ''madžarski prevod'')<ref name="ReferenceD">{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=100}}</ref><br />”Če je človek katoličan, uživa to tolažbo, da veruje vse tisto, kar je skozi 16 stoletij veroval vsak velik um; človek je blažen, da lahko živi v tisti veri, ki so jo potrdili milijoni čudežev in mučencev, ki so za njeno resničnost žrtvovali svoje življenje. Ta vera proizvaja toliko čudovitih devic, ki slavijo zmagoslavje nad slabostmi svojega spola, ko se posvečujejo Bogu.” (''“Zapisi kraljice Kristine v osebnem dnevniku” - slovenski prevod obojnega'')}} {{navedek|“God has neither form nor shape under which we can know Him; when he speaks of Himself in metaphors and similes, He is adapting Himself to our foolishness, our limited capacity.” ''(angleški prevod)''.<ref>{{cite web|url= https://www.inspiringquotes.us/author/1260-christina-queen-of-sweden|title=Christina, Queen of Sweden Quotes and Sayings - Page 1|publisher=Inspiring quotes.us |date=|accessdate=7. marec 2021}}</ref><br>»Bog nima niti forme niti oblike, pod katero bi ga lahko spoznali; ko govori o sebi v metaforah in prispodobah, se prilagaja naši neumnosti, naši omejeni zmožnosti.« (Slovenski prevod)''.}} == Smrt in spomin == [[File:Christina-of-Sweden-in-S-Maria-Vallicella-Rome-1689.jpg|thumb|right|180px|<center>Kristina na parah pod [[kralj]]evsko [[krona|krono]] v cerkvi [[Santa Maria in Vallicella]] v [[Rim]]u.]]</center> [[File:Funeral-procession_Kristina.jpg|thumb|right|180px|<center>Kristinina pogrebna povorka do [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Sv. Petra]]]]</center> === Bolezen === V hladnem februarju 1689 je Kristina romala po cerkvah v [[Kampanija|Kampaniji]] ter se hudo prehladila in zbolela. Prejela je tudi zakramente za umirajoče: spoved, popotnico in maziljenje. Bolehala je za [[diabetes mellitus|sladkorno]]. Na videz se ji je stanje zboljšalo, v resnici pa se je sredi aprila bolezen zapletla z dodatno hudo okužbo s [[erizipel|šenom]] (latinsko: erysipelas), čemur je sledila [[pljučnica]] in visoka vročina. Na svoji smrtni postelji je poslala papežu sporočilo, v katerem ga je prosila za zamero, naj ji odpusti prejšnje žalitve. === Smrt === Kristina je umrla 19. aprila 1689 v Rimu v palači Corsini ob šetih zjutraj. Njen zavetnik – [[kardinal]] [[Decio Azzolino|Azzolino]] - je umrl istega leta, 6. junija, torej poldrugi mesec pozneje.<ref>{{cite web|url=https://books.google.com/?id=TrtbAAAAQAAJ&pg=PA334&lpg=PA334&q=19+April+1689+christina|title=Het leven en bedryf van Christina, koninginne van Sweeden, &c. sedert haar geboorte tot op des zelfs dood ...|first=Christian Gottfried|last=Franckenstein|date=10 July 1697|publisher=by Boudewyn vander Aa|accessdate=10 July 2017|via=Google Books}}</ref> === Na parah === [[File:0 Monument funéraire de Christine de Suède - St-Pierre - Vatican (1).JPG|thumb|right|180px|<center>Spomenik v desni ladji pri [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Svetem Petru]] ]]</center> [[File:Vatican 6 20101103.JPG|thumb|right|180px|<center>Kristinin sarkofag v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]] pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Cerkvijo svetega Petra]] ]]</center> Kristina je želela preprost pogreb na [[Panteon, Rim|Panteonu]], toda [[papež Inocenc XI.]] je vztrajal, da naj bo štiri dni izpostavljena na ''lit de parade'' (''na odru'' oziroma po domače rečeno ''na parah'') v palači Riario. Bila je balzamirana, prekrita z belim [[brokat]]om, srebrno krinko, pozlačeno krono in žezlom. :"Kraljica je nosila tanek plašč, okrašen s stotinami kron in krznom obrobljen s hermelinom, pod tem čudovitim oblačilom v dveh kosih, s tankimi rokavicami in nogavicami iz pletene svile ter parom elegantnih suknenih copatov"<ref name=burial>{{cite web|url= http://www.queenshipstudies.com/references.cfm?sortby=&id=1369&strt=101&show=50|title=FRAGMENTS OF QUEEN KRISTINA'S BURIAL COSTUME, PRESERVATION AND DOCUMENTATION OF MATERIALS, TEXTILE TECHNIQUES AND DYESTUFFS.|access-date=10 July 2017}}</ref> Podobno navadi pri papeških pogrebih so jo deli v trojno trugo – eno iz cipresovine, eno svinčeno in končno v hrastovo. === Pogreb === Pogrebna povorka 2. maja 1689 je krenila od [[Santa Maria in Vallicella]] do [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Svetega Petra]], kjer so jo pokopali v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]] – kot eno od le treh žensk, ki jim je sploh kdaj bila izkazana ta čast. #Prva je bila [[Matilda Toskanska]] <ref>''Matilda Toskanska'' (*1040, vladala 1052-1115), mejna grofica Toskane, najbolj znana vladarica v srednjem veku</ref>, ki si je zaslužila to čast s tem, da je podpirala papeže proti zahtevam mogočnih zemeljskih vladarjev, kakor tudi [[protipapež]]ev. #Druga je bila [[kralj]]ica Kristina (1626-1689), ki je postala nekak simbol uspešnosti [[protireformacija|katoliške obnove]]; po igri usode je namreč hčerka vstopila v prav tisto vero, ki jo je njen oče preganjal, se zoper njo vojskoval in v bitki tudi padel. #in [[Marija Klementina Sobieska|Marija Sobjeska]] (*1702, vladala 1719-1735), pravnukinja slavnega osvoboditelja [[Dunaj]]a [[Jan III. Sobieski|Jana Sobjeskega]], ki se je rešila pred preganjanjem na Angleškem, kjer so jo spravili ob kraljevski prestol protestantje. === Grob in spomenik === Kristinino srce in notranjost so postavili v visoko žaro.{{refn|group=note|From 2005 to 2011, her marble sarcophagus was positioned next to that of [[Pope John Paul II]] when his grave was moved.}} Med 2005 do 2011 so postavili njen sarkofag blizu groba [[papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla Velikega]]. 1702 [[Clement XI]] commissioned a monument for the queen, in whose conversion he vainly foresaw a return of her country to the Faith and to whose contribution towards the culture of the city he looked back with gratitude. This monument was placed in the body of the basilica and directed by the artist [[Carlo Fontana]].{{refn|group=note|Christina was portrayed on a gilt and bronze medallion, supported by a crowned skull. Three reliefs below represented her relinquishment of the Swedish throne and abjugation of Protestantism at Innsbruck, the scorn of the nobility, and faith triumphing over heresy. It is an unromantic likeness, for she is given a double chin and a prominent nose with flaring nostrils.}} Leta 1702 je [[papež Klemen XI.|Klemen XI.]] naročil spomenik za kraljico, po katere spreobrnitvi je zaman predvideval vrnitev njene dežele h katoliški veri; s hvaležnostjo se je oziral na njen prispevek h kulturnemu napredku mesta Rima. Ta spomenik je bil postavljen v samo središče bazilike, napravil pa ga je umetnik [[Carlo Fontana|Fontana]] (1634-1714). {{refn|group=note|Christina was portrayed on a gilt and bronze medallion, supported by a crowned skull. Three reliefs below represented her relinquishment of the Swedish throne and abjugation of Protestantism at Innsbruck, the scorn of the nobility, and faith triumphing over heresy. It is an unromantic likeness, for she is given a double chin and a prominent nose with flaring nostrils.}} Kristino je upodobil na pozlačenem in bronastem medaljonu, podprtem z okronano lobanjo. Trije reljefi spodaj so predstavljali njeno odpoved švedskemu prestulu in protestantizmu v Innsbrucku, odpoved plemstvu in vero, ki je zmagala nad krivoverstvom. Za svojega edinega dediča je Kristina imenovala kardinala Azzolina v prepričanju, da bo on poravnal vse njene dolgove; vendar je bil kardinal preveč bolan in izčrpan, da bi se pridružil njenemu pogrebu, in je umrl že junija istega leta kot Kristina. Njegov nečak Pompeo Azzolino je bil njegov edini dedič in on je hitro razprodal dragocene Kristinine umetniške zbirke. == [[Film]]i o kraljici Kristini == O Kristini je napisano veliko knjig in člankov, kakor tudi glasbenih in drugih del. Z njo se pečajo prav vsa [[občilo|družbena občila]]. Med to skoraj nepregledno množico se omejimo na [[film]]e, ki se dotikajo njenega življenja; večinoma jih ne zanimajo toliko zgodovinska dejstva, kolikor senzacija z resničnimi ali še rajši izmišljenimi ljubezenskimi dogodivščinami, katerih središče je seveda kraljica Kristina. Za vse te filme velja skoraj redno tisti opomin, ki ga njen dober poznavalec [[Tibor Celler|Celler]] podaja glede prvega filma iz leta 1933 z naslovom ''Kraljica Kristina'': {| |- ! Krisztina, egy különc királynő<ref>{{navedi knjigo|author=Tibor Celler|title= Krisztina, egy különc királynő (Családi kör, Újvidék, 2009. április 23, XX. évfolym, 17. szám)|page=30.31}}</ref> ! Kristina - kraljica posebnež |- | <blockquote>Akiben Krisztina svéd királynőről az a kép él, amit az 1933-ban forgatott Greta Garbo-film sugall, az sürgősen törölje ki agyából ezt az emléket. Az igazi Krisztina nem volt sem nyúlánk, szőke és szép, sem pedig férfifaló. </blockquote> | <blockquote> V komer živi tista podoba švedske kraljice Kristine, kot jo predlaga film z [[Greta Garbo|Greto Garbo]] iz leta 1933, naj ta spomin nujno izbriše iz možganov. Prava Kristina ni bila niti vitka, plavolasa in lepa, niti ni norela za moškimi. </blockquote> |} <font size=+1 color=green>''Kraljica Kristina (1933)'' </font><br/> [[Amerika|Ameriški]] [[film]] iz leta 1933. [[File:Poster - Queen Christina 02 Crisco restoration.jpg|thumb|180px|Reklama za film Kraljica Kristina; v glavni vlogi [[Greta Garbo]]<ref>''Greta Garbo'' (rojena kot ''Greta Lovisa Gustafsson'', 1905 –1990) je bila švedsko-ameriška igralka. Razglašena je za eno največjih ženskih filmskih igralk in je na vrhuncu slave dala slovo filmu. 1928 je igrala skupaj z [[John Gilbert|Johnom Gilbertom]] v filmu ''A Woman of Affairs''. ''John Gilbert'' (rojen kot ''John Cecil Pringle''; 1897 – 2005), je bil eden najslavnejših igralcev nemega, pozneje zvočnega filma.</ref>]] V filmu iz leta 1933 ''[[Kraljica Kristina (film 1933)|Kraljica Kristina]]'' (''Queen Christina''), v katerem je igrala kraljico Kristino kot glavno vlogo svetovno znana švedska igralka [[Greta Garbo]], nastopa tudi veleposlanik [[Anton Pimentel|Pimentel]]; v filmu ga kličejo običajno ''Antonio'' ali preprosto ''Španski veleposlanik''; njegovo vlogo je komaj-komaj sprejel na vztrajno in izrecno Gretino željo [[John Gilbert (igralec)|John Gilbert]], ki je bil njen nekdanji resnični ljubimec. Mlada kraljica se zaljubi v Antonija. Glavna ovira za njuno poroko pa je, da je Pimentel katoliške vere, medtem ko je ona protestantovske. Film še prikaže Kristinino odpoved prestolu 1654; ne pokaže pa kot vzrok prestopa v katoliško vero, ampak zaljubljenost v Antonija, ki kmalu nato pade v mečevalskem dvoboju, ter ji umrje v naročju. Nato odide Kristina v Španijo, deželo svojega ljubega. V resnici pa je imel [[Anton Pimentel|Antonio]] ženo in otroke in ni umrl na Švedskem, ampak je živel še kakih trideset let po Kristinini odpovedi prestolu, ter bil še naprej v službi španskega kralja - toda ne več na Švedskem, ampak v [[Francosko kraljestvo|Franciji]] in na [[Španija|Španskem]] [[Nizozemska|Nizozemskem]]. On je bil pravzaprav tista skrivnostna zveza, po kateri je kraljica bolje spoznala vero svojih prednikov ter je končno prestopila v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško Cerkev]].<ref name="Cesare Cantù"/> <font size=+1 color=green>''Punčka kralj'' </font><br/> [[Finska|Finski]] [[film]] iz leta 2015. V filmu iz leta 2015 ''[[Punčka kralj (film 2015)|Punčka kralj]]'' (''The Girl King'') je na nenavaden način obdelana še bolj nenavadna mladost Kristine Švedske, ki je že s 6 leti postala kraljica - pravzaprav po mnogih lastnostih in po sili razmer pravi kralj. Kristina je predstavljena v glavni vlogi tudi v drugih filmih: <font size=+1 color=green>''Odpoved''</font><br/> [[Anglija|Angleški]] [[film]] iz leta 1974. ''Odpoved'' (nemško: ''Christina – Zwischen Thron und Liebe''; angleško: ''The Abdication'') V glavni vlogi [[Liv Ullmann]], režiser pa [[Anthony Harvey]]. Zgodba filma: Kristina zaapusti ljubezen svoje mladosti z lepim plemičem Karlom, odpove se švedskemu prestolu in se spreobrne v katolištvo. Ko pride v Rim, postane središče umetnosti in znanosti, pa se zaljubi v svojega kardinala-zavetnika Azzolina. <font size=+1 color=green>''Kraljica Kristina (1981)'' </font><br/> [[Švedska|Švedski]] [[film]] iz leta 1981. V filmu ''Kraljica Kristina'' (Drottning Christina'') nastopa v glavni vlogi [[Lena Nyman]], režiser pa je [[Björn Melander]] <font size=+1 color=green>''Kristina Vasa – divja kraljica'' </font><br/> [[Nemčija|Nemški]] [[film]] iz leta 2013. ''Christina Wasa – Die wilde Königin''. Dokumentarni film - režiser [[Wilfried Hauke]]. === Rodovnik - družinsko deblo === {| class="wikitable" |- |- | rowspan="16" align="center"| '''Kristina Vasa''' | rowspan="8" align="center"| '''Oče:'''<br />[[Gustav II. Adolf|Gustav II. Adolf Švedski]] | rowspan="4" align="center"| '''Očetov dedek:'''<br />[[Karel IX. Švedski]] | rowspan="2" align="center"| '''Očetov pradedek:'''<br />[[Sigismund III. Poljski|Gustav I. Švedski (=Sigismund III. Poljski)]] | align="center"| '''Očetov prapradedek:'''<br />[[Ivan III. Švedski|Ivan III. Švedski (=Erik Johansson Vasa)]] |- | align="center"| '''Očetova praprababica:'''<br />[[Cecilija Månsdotter Eka]] |- | rowspan="2" align="center"| '''Očetova prababica:'''<br />[[Marjeta Leijonhufvud]] | align="center"| '''Očetov prapradedek:'''<br />[[Erik Abrahamsson Leijonhufvud]] |- | align="center"| '''Očetova praprababica:'''<br />[[Ebba Eriksdotter Vasa]] |- | rowspan="4" align="center"| '''Očetova babica:'''<br />[[Kristina Holstein-Gottorp]] | rowspan="2" align="center"| '''Očetov pradedek:'''<br />[[Adolf Holstein-Gottorp]] | align="center"| '''Očetov prapradedek:'''<br />[[Friderik I. Danski]] |- | align="center"| '''Očetova praprababica:'''<br />[[Zofija Pomeranska]] |- | rowspan="2" align="center"| '''Očetova prababica:'''<br />[[Kristina Hessen-Darmstadt]] | align="center"| '''Očetov prapradedek:'''<br />[[Filip I. Hesenski]] |- | align="center"| '''Očetova praprababica:'''<br />[[Kristina Saksonska]] |- | rowspan="8" align="center"| '''Mati:'''<br />[[Marija Eleonora Brandenburška]] | rowspan="4" align="center"| '''Očetov dedek:'''<br />[[Ivan Sigismund Brandenburški]] | rowspan="2" align="center"| '''Materin pradedek:'''<br />[[Joahim III. Friderik Brandenburški]] | align="center"| '''Materin prapradedek:'''<br />[[Ivan Jurij Brandenburški]] |- | align="center"| '''Mamina praprababica:'''<br />[[Hedvika Zofija Brandenburška]] |- | rowspan="2" align="center"| '''Mamina prababica:'''<br />[[Katarina Brandenburška-Küstrin]] | align="center"| '''Materin prapradedek:'''<br />[[Ivan Brandenburški-Küstrin]] |- | align="center"| '''Materina praprababica:'''<br />[[Katarina Brunswick-Wolfenbüttel]] |- | rowspan="4" align="center"| '''Materina babica:'''<br />[[Ana Pruska|Ana Pruska (1576-1625)]] | rowspan="2" align="center"| '''Materin pradedek:'''<br />[[Albert Friderik Pruski]] | align="center"| '''Materin prapradedek:'''<br />[[Albert I. Pruski]] |- | align="center"| '''Materina praprababica:'''<br />[[Ana Marija Brunswick-Lüneburg]] |- | rowspan="2" align="center"| '''Materina prababica:'''<br />[[Marija Eleonora Jülich-Kleveberg]] | align="center"| '''Materina prapradedek:'''<br />[[Viljem Jülich-Kleveberg]] |- | align="center"| '''Materina praprababica:'''<br />[[Marija Avstrijska]] |} == Ocena == [[File:René Descartes i samtal med Sveriges drottning, Kristina.jpg|thumb|180px|right|<center> [[René Descartes|Descartes]] v pogovoru s švedsko kraljico Kristino ]] </center> === Po ''teoriji zarote'' naj bi bil ''Cogitoergosum'' umorjen === Danes obstajajo različne teorije zarote: ne le v zvezi s [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|koronino vseokužbo]]<ref>{{cite web|url= https://www.slobodnaevropa.org/a/sumnje-u-tvrdnje-da-se-korona-virus-proširio-s-pijace-u-vuhanu/30592208.html|title= Sumnje u tvrdnje da se korona virus proširio s pijace u Vuhanu|publisher=Slobodna Evropa|date=4. maj 2020|accessdate=16. februar 2021}}</ref><ref>{{cite web|url= https://www.slobodnaevropa.org/a/priroda-ili-epruveta-gde-je-nastao-korona-virus-/30561222.html|title= Gde je nastao korona virus?|publisher=Slobodna Evropa|date=17. april 2020|accessdate=16. februar 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/svet-55413527|title=Korona virus i Kina: Vodeća naučnica otvara vrata laboratorije u Vuhanu - „nemamo šta da krijemo"|publisher=BBC|date=23. december 2020|accessdate=16. februar 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/svet-52352916|title=Pol Rinkon: Korona virus: Postoji li bilo kakav dokaz da je Kovid 19 potekao iz laboratorije |publisher=BBC|date=21. april 2020|accessdate=16. februar 2021}}</ref>, ampak tudi v zvezi z raznimi zgodovinskimi dogodki. Tovrstne knjige čez noč postanejo uspešnice, kar dokazujeta npr. zakonca [[Monaldi & Sorti]] z romani ''[[Imprimatur (Monaldi & Sorti)|Imprimatur]], [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]], [[Veritas (Monaldi & Sorti)|Veritas]]'' in celo vrsto njim podobnih, ki obravnavajo nekatere skrivnostne zgodovinske dogodke v zvezi s posvetnimi vladarji, pa seveda tudi s [[papež]]i oziroma [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško Cerkvijo]]. Taka izredna zgodovinska dogodka sta vsekakor tudi odpoved prestolu in vstop v katoliško Cerkev švedske kraljice Kristine, kakor tudi vloga filozofa Descartesa v njenem življenju, zlasti pa njegova nenadna smrt. Knjiga nemškega univerzitetnega predavatelja in filozofa [[Teodor Erbert|Erberta]] ''Der rätselhafte Tod des René Descartes'' (''Nepojasnjena smrt Renéja Descartesa'') zna potešiti radovednost današnjega izbirčnega bralca, ter podaja svojo izvirno razlago sicer znanih dogodkov. Avtor namreč ni zadovoljen z doslej veljavno razlago, češ da je znamenitega misleca pobrala [[pljučnica]], ampak »išče in najde« tudi njegovega morilca, ki naj bi bil nihče drugi, kot katoliški duhovnik in redovnik, [[avguštinci|avguštinec]] [[François Viogué|Viogué]], ki je takrat stanoval v isti hiši kot francoski veleposlanik Chanut. On je že 1648 sporočil ''Združbi za širjenje vere'', da si namerava švedska kraljica, »če bo sploh prišla v poštev kaka druga vera, izvoliti samo katoliško.« Menil pa naj bi (to ni nikjer zapisano), da Descartes s svojimi svobodomiselnimi ovira to odločitev.<ref>Georg Denzler: ''Die Propagandakongregation in Rom'', Paderborn 1969, S. 118</ref>. Ko je prišel torej obhajat hudo bolnega filozofa, naj bi mu podal v arzenik namočeno hostijo in da je bil prav to vzrok smrti.“<ref>Theodor Ebert: ''Der rätselhafte Tod des René Descartes.'' Alibri, Aschaffenburg 2009, S. 163.</ref> Dve leti pozneje (2011) je izšel v Parizu francoski prevod te knjige.<ref>Theodor Ebert: '' L'énigme de la mort de Descartes.'' Hermann, Paris 2011.</ref> Avtor je bil kmalu na bojni nogi z dvema francoskima kritikoma njegovih raziskav (René Verdon, Victor Carraud); krepko so se spopadli na spletnem časopisu ''Revue du dix-septième siècle''.<ref>{{cite web | url=http://www.17esiecle.fr/?page_id=922 | title=La Maladie mortelle de Descartes – pneumonie ou empoisonnement? | publisher=17esiecle.fr | author=Theodor Ebert | language=fr | accessdate=2019-11-11}}</ref> ==== Nasprotujoča si mnenja ==== Nasprotno izročilu in večinskemu prepričanju je torej [[Theodor Ebert|Ebert]] v novejšem času postavil neverjetno tezo, češ da je šlo za zastrupljenje in sicer z [[arzenik]]om.<ref name="philosophyonthemesa.com">{{cite web|url=http://philosophyonthemesa.com/tag/theodor-ebert/|title=Theodor Ebert - Philosophy On The Mesa|publisher=}}</ref> #''Po prvem mnenju'' naj bi svobodomiselni Descartes s svojim liberalizmom oviral prizadevanje jezuitov za Kristinin prestop v katolištvo in naj bi ga zategadelj zastrupil ''katoliški duhovnik'', ki mu je prinesel hostijo za popotnico, namočeno v arzenik.<ref name="MMC RTV SLO">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/je-descartesa-umoril-katoliski-duhovnik/223594|title=Je Descartesa umoril katoliški duhovnik? Teorija, ki zveni kot zaplet napetega romana|publisher= MMC RTV SLO|date=15. februar 2010|accessdate=18. januar 2021}}</ref><ref name="Green">{{cite book|url=https://books.google.com/?id=WzYqyFuvwEYC&pg=PA157&lpg=PA157&q=Jacques+Viogu%C3%A9|title=Nothing Matters: a book about nothing|first=Ronald|last=Green|date=26 August 2011|publisher=John Hunt Publishing|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=9781780990163}}</ref> #''Po drugem mnenju'' naj bi ga iz nasprotnega razloga - da namreč ne bi pospeševal njenega prestopa, saj je bil mislec vendarle ugleden katoličan, - spravili s poti sami ''švedski protestantje''.<ref>{{cite web|url=https://zorancicak.wordpress.com/2015/12/26/stokholmska-zavera-smrt-na-dvoru-minerve-severa/|title= Štokholmska zavera: smrt na dvoru Minerve Severa|publisher=Zoran Čičak v Wordpress|date=26. december 2015|accessdate=19. januar 2021}}</ref> #Ugledni švedski [[zgodovinar]] [[Tore Frängsmyr|Frängsmyr]], profesor na [[Univerza v Uppsali|Uppsalski univerzi]], pa podaja ''tretje mnenje'', ki se s tako ''teorijo zarote'' nikakor ne strinja. Meni namreč, da ni nobenega razloga, da ne bi verjeli zgodovinskim poročilom, da je umrl veliki filozof ''Cogitoergosum'' za pljučnico. Pravi nadalje, da je teorija zarote neutemeljena in nedokazana izmišljotina ter je za švedski ''Radio SR'' dejal: {| |- ! Was Descartes murdered? ''Angleški izvirnik''<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20141215213819/http://www.stockholmnews.com/more.aspx?NID=4867|title= Was Descartes murdered in Stockholm?|publisher=Stockholm News. Online News in English|date=22. februar 2010 |accessdate=1. februar 2021}}</ref> ! Ali je bil Descartes umorjen? ''Slovenski prevod'' |- | <blockquote>"Well, it is interesting with all these bold theories. Sometimes one might think that they come because the author himself wants attention. In this case the whole claim is based on a false assumption, according to me. It is based on the assumption that Descartes would have an interest in hindering Christina's conversion to Catholicism. There is nothing that support this. Descartes was himself a believing catholic. Before it has been discussed whether or not Descartes meant something to help Christina's... Now somebody claims that he hindered her conversion and if that claim is false the whole murder theory falls." </blockquote> | <blockquote>"Pravzaprav je soočenje z vsemi temi drznimi teorijami zanimivo. Včasih bi lahko pomislili, da se pojavijo, ker avtor sam želi pozornost. V tem primeru po mojem mnenju celotna trditev temelji na napačni predpostavki. Temelji namreč na predpostavki, da je Descartes želel ovirati Kristinino spreobrnjenje v katolištvo. Te predpostavke pa ne podpira ničesar. Descartes je bil namreč tudi sam veren katolik. Prej so razpravljali zgodovinarji o tem, ali in koliko je ali ne pomagal Descartes Kristini... Zdaj na vsem lepem nekdo trdi, da je mislec oviral njeno spreobrnitev. Če je pa ta trditev neresnična, pade celotna teorija o umoru v vodo." </blockquote> |} === Različna mnenja o nenavadni kraljici === Kristino omenjajo kot eno najbolj učenih žensk 17. stoletja.<ref>Stephan, Ruth: [https://www.britannica.com/biography/Christina-queen-of-Sweden Christina, Queen of Sweden]. Britannica. Accessed December 10, 2018.</ref> Bila je ljubiteljica knjig, rokopisov, slik in kipov. S svojim zanimanjem za vero, modroslovje, matematiko in alkemijo je privabila številne znanstvenike v [[Stockholm]] želeč, da bi mesto postalo ''Severne [[Atene]]''. Bila je izobražena, trmasta in muhasta. Njen nenavaden življenjski slog in moško oblačenje so predstavile neštete povesti, igre, opere in filmi. V vseh življenjepisih o Kristini njen spol, verska in kulturna istovetnost igrajo pomembno vlogo.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=M6zFXgm6CnAC&lpg=PA40|title=Frauenbiographik: Lebensbeschreibungen und Porträts|first=Christian von|last=Zimmermann|date=10 July 2017|publisher=Gunter Narr Verlag|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=9783823361626}}</ref> ==== Gostja štirih [[papež]]ev ==== Vsi viri nekritično omenjajo - verjetno prepisujoč eden od drugega, da ''je bila Kristina gostja petih papežev.'' Pravzaprav pa je bila gostja le štirih, kajti četrti (Inocenc XI.) je umrl v istem letu kot ona in sicer pozneje, prvi (Aleksander VII.) pa jo je sprejel šele po njeni spreobrnitvi v Innsbrucku, ki se je zgodila 3. novembra 1655; šele nato je odpotovala v Rim.<ref>{{cite web|url=https://books.google.com/?id=SJxEw4nVDXQC&pg=PA752&lpg=PA752&q=8+November+1655+Christina|title=Rome and the Counter-Reformation in Scandinavia: The Age of Gustavus Adolphus and Queen Christina of Sweden, 1622-1656|first=Oskar|last=Garstein|date=10 July 1992|publisher=BRILL|accessdate=10 July 2017|via=Google Books}}</ref> Ko je neuradno vstopila v polno edinost v Bruslju na Sveti večer 1654, je resda vladal Inocenc X., ampak onadva se sploh nista nikoli srečala, ker je prišla v Rim šele za Aleksandrovega vladanja. "Njeni papeži" pa so vladali takole, in tukaj so samo ''štirje'', ter nikakor ni prostora za ''petega'', razen če bi šteli za njenega gostitelja tudi ''papeža Inocenca X.'', ki pa se z njo nikoli ni osebno srečal, saj je več ko leto dni potovala po katoliški Evropi, preden je zmagoslavno prispela v [[Rim]]: #''[[Papež Inocenc X.|Inocenc X.]]'' (15. september 1644 - 7. januar 1655); #''[[Papež Aleksander VII.|Aleksander VII.]]'' (7. april 1655 – 22. maj 1667); #''[[Papež Klemen IX.|Klemen IX.]]'' (20. junij 1667 – 9. december 1669); #''[[Papež Klemen X.|Klemen X.]]'' (29. april 1670 – 22. julij 1676); #''[[Papež Inocenc XI.|blaženi Inocenc XI.]]'' (21. september 1676 – 12. avgust 1689). ==== Velika v umetnosti, veri in vedi, ostra do "izdajalcev" ==== [[Papež Klemen X.]] je Kristino opisal kot "kraljico brez kraljestva, kristjanko brez vere, in žensko brez sramu."<ref name="books.google.com">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=TsG7BAAAQBAJ&lpg=PA17-IA80|title=The History of Loot and Stolen Art: from Antiquity until the Present Day|first=Ivan|last=Lindsay|date=2 June 2014|publisher=Andrews UK Limited|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=9781906509576}}</ref> Tako ostro kritiko lahko razumemo zaradi takratnega strogega prizadevanja za javno moralo v duhu [[protireformacija|protireformacije]] oziroma ''katoliške, tridentintske obnove'', čemur pa ''karnevali'' (=pustne norčije) in razne (največ ljubezenske) ''gledališke igre'' vsekakor niso prispevale. Zlasti pa so papeži, kralji in posebno še ljudstvo obsojali in se zgražali nad Kristinino krutostjo, s katero je dala umoriti ''[[Giovanni Maldeschini|Maldeschinija]]'', ki jo naj bi izdal oziroma pripravljal zaroto zoper njo.<ref>Giovanni Maldeschini (1626-1657) je bil glavni konjušnik kraljice Kristine, ki ji ga je dodelil v službo sam papež. Ona pa ga je dala na temelju "zarotniških" pisem (ki jih je skrivaj prestregla) umoriti</ref> - pa še celo na ozemlju svojega gostitelja francoskega kralja, ker je po njenem mnenju ''izdal njeno zaupanje''; nobena prošnja za pomilostitev - tudi one z najvišjega mesta - niso nič pomagale. Kralj Ludvik jo je takrat vljudno zaprosil, naj zaradi vznemirjenja med ljudstvom čimprej odide, češ da njeno bivanje v Franciji ni več zaželeno. Večina razlagalcev meni, da je Kristina imela do takega ravnanja pravico, saj je kot kraljica imela tudi sodno oziroma kaznovalno oblast. Kljub temu pa je zbujalo začudenje, obsojanje in celo zgražanje, da v nekaterih primerih ni uporabila pomilostitve, ki tudi spada h kraljevski oblasti. [[Papež Aleksander VII.|Papež Aleksander]], ki jo je poprej občudoval, ji pripravil najslovesnejši sprejem in jo vsestransko podpiral, je bil ''zgrožen nad tolikšnim barbarstvom'' in ni odtlej hotel imeti z njo nobenega stika več. Pa to ni bil osamljen primer ''severne maščevalnosti''.<ref>{{cite web|first=Lyndon|last=Orr |url=http://www.authorama.com/famous-affinities-of-history-i-5.html|title=Famous Affinities of History: Queen Christina of Sweden and the Marquis Monaldeschi|publisher=Authorama|accessdate=2012-03-09}}</ref><ref>{{cite web|url=https://books.google.com/books?id=1OwTAAAAIAAJ&pg=PA225|title=The Terrific Register: Or, Record of Crimes, Judgments, Providences, and Calamities ...|date=10 July 2017|publisher=Sherwood, Jones, and Company|accessdate=10 July 2017|via=Google Books}}</ref> Kljub temu je v [[Rim]]u igrala vodilno vlogo v gledališki in glasbeni skupnosti in podpirala veliko [[barok|baročnih]] umetnikov, skladateljev in glasbenikov. Kot gostja štirih zaporednih papežev <ref name="ReferenceC">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=z19aM96gY1cC&lpg=PT42|title=The Vatican's Women: Female Influence at the Holy See|first=Paul|last=Hofmann|date=8 October 2002|publisher=St. Martin's Press|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=9781429975476}}</ref> in simbol [[protireformacija|katoliške obnove]] je Kristina ena redkih ženskih osebnosti (pravzaprav so to vsega skupaj tri), ki so pokopane v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah (Grotte Vaticane)]].<ref>{{cite web|url=https://www.romeing.it/women-saint-peters-basilica-vatican/|title= The Women Of Saint Peter’s Basilica|publisher=Tessa Vrijmoed v: Romeing.it|date=15. junij 2018|accessdate=18. januar 2021}}</ref> ==== Njene ljubezenske zgodbe ==== Nekateri menijo – tako je prikazano tudi v njenem najbolj znanem ''[[Kraljica Kristina (film 1933)|filmu Kraljica Kristina]] '' – da je imela več ljubezenskih afer v današnjem smislu. Med drugimi naj bi imela ljubezensko razmerje s svojim sorodnikom - njenem naslednikom na švedskem prestolu; nato z [[diplomat]]om [[Anton Pimentel|Pimentelom]], kakor tudi s svojim zavetnikom kardinalom [[Decio Azzolino|Azzolinom]], ki ga je papež zaradi čenč moral prestaviti iz Rima v Romunijo. Danes [[zgodovinar]]ji na splošno zagovarjajo mnenje, da je po sredi bila le naklonjenost zaradi koristi ali simpatija, morda tudi zaljubljenost - ne pa spolnost. Kristina je namreč po njihovem mnenju vse življenje ohranila [[devištvo]].<ref>[https://en.wikipedia.org/wiki/Virginity]</ref> Njena prijateljstva in zaljubljenosti do moških in do žensk so bile tako nenavadne, kot je bilo sploh ona sama. Tako presenetljivo pravi: ''Jaz ljubim moške ne zato, ker so moški, ampak zato, ker niso ženske''. Glavni razlog odpora do poroke leži najbrž ravno v njenem oboževanju svobode in samostojnega odločanja, ki se mu za vse na svetu ni hotela odpovedati - in je zato tudi danes vzor ''emancipiranih žensk'' s svojo trditvijo: ''Veliko večja sreča je ne ubogati nikogar, kot pa vladati celemu svetu.''<ref name="Christina Queen of Sweden">{{cite web|url= https://www.azquotes.com/author/28374-Christina_Queen_of_Sweden|title= Christina Queen of Sweden|publisher=Az quotes|date=|accessdate=6. marec 2021}}</ref> Pimentel je npr. kot [[veleposlanik]] postal dobrodošel posrednik pri iskanju podpore španskega kralja za njen prestop v [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]; iz istega razloga je iskala stik s katoliškimi [[duhovnik]]i. Moramo dopustiti, da so "njeni" filmi napravljeni po okusu današnjega občinstva, ne upoštevajoč takratne miselnosti, ki je bila stroga tako na protestantovski kot na katoliški strani. Kristina je sicer imela veliko prijateljev, simpatizerjev in zvez v umetniških, verskih in znanstvenih krogih, vendar je na te zadeve gledala po svoje.<ref>{{cite web|url=http://www.windweaver.com/christina/people.htm|title=The peoples in her life |publisher=Torrey Philemon (Tracy Marks)|date=1999|accessdate=1. februar 2021}}</ref> == Slikovna zbirka == <center> <gallery> Persisk rock - Livrustkammaren - 85153.tif|Perzijski plašč – Kristinina last; bržkone dar [[Abas II. Perzijski|perzijskega šaha Abasa II.]] (1586–1628) Trastevere - palazzo Corsini stanza di cristina 1060814.JPG|Kristinina jedilnica v [[Palazzo Corsini, Rim|Palazzo Corsini]] Zeven Christine statue.jpg|Sodoben kip v [[Zeven]]u Porträtt av drottning Kristina - Skoklosters slott - 91526.tif|Kristinin portret [[Jacob Ferdinand Voet]]. Nahaja se na gradu [[Skoklosters]]. Gravyr ur boken "Het leven en bedryf van Christina" - Skoklosters slott - 91443.tif|Bakrorez iz knjige "Het leven en bedryf van Christina", 1697. Signetring som tillhört drottning Kristina av Sverige - Livrustkammaren - 91428.tif|[[Pečat]] kraljice Kristine Švedske. Klänningsliv, drottning Kristina - Livrustkammaren - 7237.tif|Živopisna obleka, ki jo je Kristina nosila najbrž pri starosti dveh let. Kröningssadel och schabrak använt av Kristina och Karl X Gustav - Livrustkammaren - 91422.tif| Kronansko [[Sedlo (priprava)|sedlo]] in [[ostroge]], ki jih je uporabljala Kristina in kasneje njen naslednik. Kröningsmantel i purpurfärgad sammet med märken efter broderade kronor som bortsprättades 1774 - Livrustkammaren - 91425.tif|Koronanski plašč in vijolični [[žamet]] z vezenimi oznakami kron, ki so jih odstranili [[1774]]. Täcke till damsadel med pistolhölster, Kristina av Sverige - Livrustkammaren - 65252.tif|Odeja za žensko sedlo s tokom za [[samokres]]. Drottning Kristinas kröningshimmel, sjöjungfruer hållande riksnyckeln - Livrustkammaren - 13887.tif| Kronansko nebo kraljice Kristine, [[sirena|sireni]] držita deželni [[Ključ (predmet)|ključ]]. Drottning Kristinas kröningshimmel, detalj på spiran, hållen av två lejon stående på bakbenen - Livrustkammaren - 5326.tif|Kronansko nebo kraljice Kristine; [[žezlo]] držita leva s prednjima tacama. Drottning Kristina i jaspis, cirka 1650 - Livrustkammaren - 98913.tif|Kraljica Kristina narisana na [[jaspis]]u, [[1650|okrog 1650]]. Coffin-Kristina.jpg|<center>Kristinin pogreb od [[Santa Maria in Vallicella|Santa Maria]] proti [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Sv. Petru]] [[2. maj]]a [[1689]]</center> </gallery> </center> == Glej tudi == * [[seznam švedskih kraljev]] * [[seznam švedskih pisateljev]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] * [[seznam papežev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{sklici|group=note}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona it}} * {{Cite book |last = Cantù |first = Cesare |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = Enciclopedia storica Documenti Volume VI. Schiarimenti e note alla Storia universale. N⁰ 16, str. 615s: ''Cristina di Svezia''. |publisher = Giuseppe POMBA e c. Pridobljeno 29. januar 2021 |url = https://books.google.rs/books?id=9MkOAAAAQAAJ&pg=PA621&lpg=PA621&dq=Antonio+Macedo+gesuita&source=bl&ots=LXyibwQwDF&sig=ACfU3U2XpM0LP6ZaCDKOQ-iftfO4A6cN4w&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwiW35TkiMLuAhWkyYUKHXAPAXcQ6AEwDHoECBEQAg#v=onepage&q=Antonio%20Macedo%20gesuita&f=false |year = 1844 |ref = harv }} ;{{ikona de}} * {{Cite book |last = Fritschen |first = Thomas |chapter = |editor-last = (465 S., Fraktur) |editor-first = Digitalisat |title = Leben der weltberühmten Königin Christina von Schweden |publisher = Google books. Pridobljeno 11. april 2019 |url = http://books.google.de/books?id=I402AAAAMAAJ |year = 1705 |ref = harv }} * {{Cite book |last = |first = |chapter = |editor-last = 1626-1689 |editor-first = Katalog der Deutschen Nationalbibliothek |title = Kristina, Bücher und Medien. |publisher = Google books. Pridobljeno 11. april 2019 |url = http://d-nb.info/gnd/118520652 |year = 1689 |ref = harv }} * {{Cite book |last = König Sabina |first = Jung Anne-K |chapter = lespress 01/2003 |editor-last = lespress.de |editor-first = Katalog der Deutschen Nationalbibliothek |title = Christina von Schweden. »Nordische Minerva«, »Padrona di Roma« und »hübscher Knabe« |publisher = Google books. Pridobljeno 11. april 2019 |url = http://www.lespress.de/012003/texte012003/zeitreise012003.html |year = 2003 |ref = harv }} * {{Cite book |last = Losleben |first = Katrin |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = Kristina von Schweden. Biografie, Rezeption, Literatur, Forschungsbedarf – Christina von Schweden in Bezug auf die Musik. |publisher = MUGI – Musik und Gender im Internet. Pridobljeno 11. april 2019 |url = https://mugi.hfmt-hamburg.de/old/A_lexartikel/lexartikel.php%3Fid=kris1626.html |year = 2006 |ref = harv }} * {{Cite book |last = Ebert |first = Theodor |chapter = |editor-last = Verlag |editor-first = Alibri |title = Der rätselhafte Tod des René Descartes |publisher = ISBN-10 : 3865690483; ISBN-13 : 978-3865690487 Pridobljeno 1. februar 2021 |url = https://www.amazon.com/rätselhafte-Tod-René-Descartes/dp/3865690483 |year = 1. oktober 2009 |ref = harv }} ;{{ikona en}} * {{cite book | last = Åkerman | first = S. | title = Queen Christina of Sweden and her circle : the transformation of a seventeenth century philosophical libertine | location = New York | publisher = E.J. Brill | year = 1991 | isbn = 978-90-04-09310-2 }} * {{cite book | last = [[Veronica Buckley|Buckley, Veronica]] | title = Christina; Queen of Sweden | location = London | publisher = Harper Perennial | year = 2004 | isbn = 978-1-84115-736-8 }} * Clarke, Martin Lowther (1978) "The Making of a Queen: The Education of Christina of Sweden." In: ''History Today,'' Volume 28 Issue 4, April 1978 * {{cite book | last = Goldsmith | first = Margaret L. | title = Christina of Sweden; a psychological biography | location = London | publisher = A. Barker Ltd | year = 1935 }} *{{cite encyclopedia |last=Granlund| first=Lis|editor-first=Clarissa | editor-last=Campbell Orr |encyclopedia=Queenship in Europe 1660-1815: The Role of the Consort |publisher=Cambridge University Press |year=2004 |pages=56–76 |title=Queen Hedwig Eleonora of Sweden: Dowager, Builder, and Collector |isbn=978-0-521-81422-5}} *Grate, Pontus, "Vasa, House of. (5) Christina, Queen of Sweden" Grove Art Online. [[Oxford Art Online]]. Oxford University Press, accessed July 22, 2017, [http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T088005pg5. subscription required] * {{cite book | last = Hjortsjö | first = Carl-Herman | title = The Opening of Queen Christina's Sarcophagus in Rome | location = Stockholm | publisher = Norstedts | year = 1966 }} * {{cite book | last = Hjortsjö | first = Carl-Herman | title = Queen Christina of Sweden: A medical/anthropological investigation of her remains in Rome (Acta Universitatis Lundensis) | location = Lund | publisher = C.W.K. Gleerup | year = 1966 }} * {{cite book | last = Mender | first = Mona | title = Extraordinary women in support of music | location = Lanham, Maryland | publisher = Scarecrow Press | pages = 29–35 | year = 1997 | isbn = 978-0-8108-3278-7 }} * {{cite book | last = [[Carolyn Meyer|Meyer]] | first = Carolyn | title = Kristina, the Girl King: Sweden, 1638 | year = 2003 }} *[[Nicholas Penny|Penny, Nicholas]], National Gallery Catalogues (new series): ''The Sixteenth Century Italian Paintings, Volume II, Venice 1540-1600'', 2008, National Gallery Publications Ltd, {{ISBN|1857099133}} * {{cite book | last = Platen | first = Magnus von | title = Christina of Sweden: Documents and Studies | location = Stockholm | publisher = National Museum | year = 1966}} *[[Hugh Trevor-Roper|Trevor-Roper, Hugh]]; ''Princes and Artists, Patronage and Ideology at Four Habsburg Courts 1517-1633'', Thames & Hudson, London, 1976 * Turner, Nicholas, ''Federico Barocci'', 2000, Vilo *[[Peter Watson (intellectual historian)|Watson, Peter]]; ''Wisdom and Strength, the Biography of a Renaissance Masterpiece'', Hutchinson, 1990, {{ISBN|009174637X}} * {{EB1911|wstitle=Christina of Sweden|volume=6|pages=291–292}} ;{{ikona sv}} *Sven Ingemar Olofsson: ''Drottning Christinas tronavsägelse och trosförändring''. Uppsala 1953. * {{cite book | last = Essen-Möller | first = E. | title = Drottning Christina. En människostudieur läkaresynpunkt | location = Lund | publisher = C.W.K. Gleerup | year = 1937 }} * Jonsson, L. Ann-Marie Nilsson & Greger Andersson (1994) ''Musiken i Sverige. Från forntiden till stormaktstidens slut 1720'' ("Music in Sweden. From Antiquity to the end of the Great power era 1720") * Löfgren, Lars (2003) ''Svensk teater'' (Swedish Theatre) * {{cite book | author-link = Sven Stolpe | last = Stolpe | first = Sven | title = Drottning Kristina | location = Stockholm | publisher = Aldus/Bonnier | year = 1996}} ;{{ikona hu}} *Tibor Celler: ''Krisztina, egy különc királynő''. Női uralkodók. (Családi kör, Újvidék, 2009. április 23, XX. évfolym, 17. szám. Str. 30.31.) ;{{ikona es}} * Torrione, Margarita (2011), ''Alejandro, genio ardiente. El manuscrito de Cristina de Suecia sobre la vida y hechos de Alejandro Magno'', Madrid, Editorial Antonio Machado (212 p., color ill.) {{ISBN|978-84-7774-257-9}}. == Zunanje povezave == {{Commons category|Christina of Sweden}} ;{{ikona sl}} *[http://www.times.si/kultura/labodji-spev-daria-foja-poklon-zenskam-0d3d89a386504033ed68e8dfb1fac5e48c50c65c.html Labodji spev Daria Foja: poklon ženskam (Quasi per caso una donna, Cristina di Svezia) bo posthumno izšla pri založbi Guanda. A. J. MMC RTV SLO] *[https://sl.eferrit.com/biografija-kraljice-kristine-na-svedskem/ Zgodovina in kultura Pomembne številke Biografija kraljice Kristine na Švedskem by Jone Johnson Lewis] *[https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/je-descartesa-umoril-katoliski-duhovnik/223594 Je Descartesa umoril katoliški duhovnik? Teorija, ki zveni kot zaplet napetega romana. Ana Jurc Berlin - MMC RTV SLO] ;{{ikona en}} * [http://queenchristina.eu/wp-content/uploads/2015/01/QC-Master-plan-1412.pdf Project presentation Queen Christina of Sweden, the European] * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/115660/Christina Encyclopædia Britannica] * {{cite web | url = http://womenshistory.about.com/od/rulerspre20th/p/queen_christina.htm | title = Queen Christina of Sweden | work = About: Women's History | accessdate = 2007-01-20 }} * [http://www.numismatas.com/Forum/Pdf/David%20Ruckser/Coins%20of%20Sweden.pdf Coins of Sweden by David Ruckser] * [http://www.windweaver.com/christina/christina.htm Queen Christina of Sweden] Windweaver ;{{ikona de}} *[https://www.fembio.org/biographie.php/frau/biographie/christina-von-schweden/ 2021 fembio e.V.: ''Christina von Schweden'' Biografie • Zitate • Weblinks • Literatur & Quellen • Bildquellen] ;{{ikona hr}} *[https://mvinfo.hr/knjiga/12626/kristina-svedska-zena-gotovo-slucajno Dario Fo: ''Kristina Švedska : Žena gotovo slučajno''. Naklada Ljevak Prijevod: Ita Kovač 12/2018. 152 str.] ISBN 9789533552200 *[https://www.kucazasunce.com/detalji.php?p=17614 Barbara Cartland: Kristina - švedska kraljica. Izdavač: Alfa, Zagreb 1981; niz: One su vladale svijetom] (knjiga hr, prodaja sr) *[https://www.logicno.com/zivotni-stil/danas-je-rodendan-kristine-svedske-jedna-od-najobrazovanijih-zena-europe.html Lejla O.: Danas je rođendan Kristine Švedske – jedne od najobrazovanijih žena Europe] *[http://virtualna.nsk.hr/erlach/2020/01/03/kraljica-kristina-svedska/ ''Kraljica Kristina Švedska'', knjiga] *[https://www.jutarnji.hr/kultura/knjizevnost/kristina-svedska-zena-gotovo-slucajno-neobican-roman-darija-foa-ovjencanog-nobelom-za-dramu-8900657 Neobičan roman Darija Foa, ovjenčanog Nobelom za dramu: '''Kristina Švedska. žena gotovo slučajno''' Autor: Željko Ivanjek v Jutarnji.hr] *[https://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?ID=34030 Kristina Švedska kraljica. Hrvatska enciklopedija Zavod Miroslav Krleža] *[https://www.dnevno.hr/ekalendar/na-danasnji-dan/svedska-kraljica-kristina-preobracenica-na-katolicanstvo-1626-871486/ Dnevno: Švedska kraljica Kristina preobraćenica na katoličanstvo] *[http://zlatnavrata.hr/dogadaj/100-godina-karijere-grete-garbo-kraljica-kristina/1488 100 godina karijere Grete Garbo: Kraljica Kristina (Queen Christina, 1933).] *[https://laurusleslaeana.com/2020/05/22/raimondo-montecuccoli-v-dio-kraljica-kristina-svedska-i-putovanje-u-englesku-1654-1655/ Raimondo Montecuccoli, V. dio – Kraljica Kristina, Švedska i putovanje u Englesku (1654. – 1655.)] *[https://www.nadanasnjidan.net/nadan/6.6/dogadjaj/9482 Na današnji dan. Dogodilo se na dan 6. jun/lipanj] ;{{ikona sr}} *[https://enciklopedija.fandom.com/bs/wiki/Nauka_u_salonu:_žene_u_predvorju_naučne_revolucije_/Žene_u_nauci_od_Arhimeda_do_Ajnštajna Nauka u salonu: ''Žene u predvorju naučne revolucije /Žene u nauci od Arhimeda do Ajnštajna''] *[https://mojtv.net/film/40905/devojka-kralj.aspx Devojka kralj - THE GIRL KING, 2015., Finska, Njemačka, Kanada, Švedska, Francuska, 106 min. drama povesni biografski] *[https://zorancicak.wordpress.com/2015/12/26/stokholmska-zavera-smrt-na-dvoru-minerve-severa/ Zoran Čičak Štokholmska zavera: Smrt na dvoru Minerve Severa] *[https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3198042-svedska-kraljica-odgajana-kao-musko-kruzile-su-glasine-da-je-lezbijka-a-na-kraju-je-abdicirala Kristina je rođena 18. decembra 1626. godine. Bila je ćerka kralja Gustavusa Adolfusa Vasa i Marije Eleonore od Brandenburga] *[http://alfaknjizara.rs/knjizara/biografije-memoari-dnevnici-pisma-eseji/kristina-svedska-oskar-verthajmer/ Oskar Verthajmer: ''Kristina Švedska: Alfa internet knjižara. Biblioteka: Femina II serija Izdavač: Rad, Beograd, 1968] *[https://sodiummedia.com/3929707-swedish-queen-christina-a-biography-interesting-facts-of-life Sodiummedia: Шведска краљица Кристина: биографија, занимљиве чињенице живота] ;{{ikona it}} *[https://www.trentaminuti.it/cristina-di-svezia-breve-biografia-della-sovrana-che-per-convertirsi-al-cattolicesimo-rinunzio-al-trono.html Trentaminuti: Cristina di Svezia: breve biografia della sovrana che per convertirsi al cattolicesimo rinunziò al trono di Anselmo Pagani] *[https://best5.it/post/cristina-di-svezia-la-regina-piu-originale-libertina-e-disinvolta-della-storia/ Best5: Cristina di Svezia: la regina più originale, libertina e disinvolta della storia] *[http://www.storiain.net/storia/cristina-di-svezia-regina-stravagante/ Storia in net: Cristina di Svezia, regina stravagante] *[https://www.sapere.it/enciclopedia/Cristina+%28regina+di+Svezia%29.html Sapere.it: Cristina (regina di Svezia)] *[https://scriposigns.com/cristina-di-svezia/ Scriposigns: Cristina di Svezia] *[https://www.chiamamicitta.it/3-dicembre-1655-la-regina-cristina-di-svezia-a-rimini-cattolica-e-riccione/ Chiama mi città: 3 dicembre 1655 – La regina Cristina di Svezia a Rimini, Cattolica e Riccione] *[https://www.culturainrete.it/cristina-di-svezia-una-regina-controversa/ Claudio Prinzi: Cristina di Svezia: una regina “controversa”] ;{{ikona hu}} *[https://ezer1film.blog.hu/2017/01/17/76_krisztina_kiralyno_queen_christina Krisztina Királynő (Queen Christina) - 1933 - moodPedro 1001 FILM ... amit látnod kell, mielőtt meghalsz (Film ''Kraljica Kristina'' z Greto Garbo] ;{{ikona fr}} *[https://www.lefigaro.fr/culture/2010/02/18/03004-20100218ARTFIG00678-rene-descartes-est-il-mort-empoisonne-.php René Descartes est-il mort empoisonné? D'après un universitaire allemand, le philosophe français n'est pas mort d'une pneumonie, mais aurait été assassiné par un prêtre, à l'aide d'une hostie empoisonnée. Une théorie controversée. Par Simon Benichou. Publié le Le Figaro 18/02/2010] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Švedski kralji]] [[Kategorija:Razsvetljeni vladarji]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Odpovedali se prestolu]] [[Kategorija:Švedski pisatelji]] [[Kategorija:Švedski pesniki]] [[Kategorija:Švedski igralci]] [[Kategorija:Filmi leta 1933]] [[Kategorija:Filmi leta 1974]] [[Kategorija:Filmi leta 1981]] [[Kategorija:Filmi leta 2013]] [[Kategorija:Filmi leta 2015]] [[Kategorija:Rojeni leta 1626]] [[Kategorija:Umrli leta 1689]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli za sladkorno boleznijo]] [[Kategorija:Spreobrnjenci na katolištvo]] [[Kategorija:Poligloti]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali reko]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali naselje]] mr75rle0nhfrwvrqid6funy66s36q3a 5737232 5737024 2022-08-20T07:25:33Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kristina Švedska}} {{drugipomeni3|Kristina}} {{Infobox royalty | name = Kristina Avgusta <br> Aleksandra Vasa | image = <!-- WD --> | caption = <center>[[Sébastien Bourdon]]<br>''Kristina Švedska'' <br><small> Olje na platno, 72 x 58 cm.<br>[[Narodni muzej v Stockholmu]]</small></center><ref name="ir.uiowa.edu">[http://ir.uiowa.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1761&context=etd Nathan Alan Popp Beneath the surface: the portraiture and visual rhetoric of Sweden's Queen Christina]</ref> | succession = [[Seznam švedskih kraljev|kraljica Švedske]] | reign = {{nowrap|6. november 1632 – 6. junij 1654}} | coronation = [[20. oktober]] [[1650]] | predecessor = [[Gustav II. Adolf|Gustav II. Adolf Švedski]] | successor = [[Karel X. Gustav Švedski]] | birth_date = {{OldStyleDate|18. december|1626|8. december}} | birth_place = [[Tre Kronor (grad)|Tre Kronor]], [[Stockholm]] | death_date = {{Death date and age|1689|4|19|1626|12|18|df=yes}} | death_place = [[Rim]], [[Papeška država]] | burial_date = [[22. junij]] [[1689]] | burial_place = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika svetega Petra]], [[Vatikan]] | full name = ''Kristina Avgusta Aleksandra''<br>({{lang-la|Christina Augusta Alexandra Dei Gratia Suecorum Gothorum Vandalorumque Regina, Magna Princepe Finlandiae, Duce Esthoniae atque Carelia nec non Ingriae Domina etc.}}) | house = [[Rodbina Vasa|Vasa]] | father = [[Gustav II. Adolf|Gustav II. Adolf Švedski]] | mother = [[Marija Eleonora Brandenburška|Marija Eleonora]] | religion = [[katoličani|rimskokatoliška]] (1652-1689)<br>[[luterani|luteranska]] (1626-1652) | type = monarch }} '''Kristina''' (18. december 1626 – 19. april 1689), je bila edini preživeli otrok kralja [[Gustav II. Adolf|Gustava Adolfa Švedskega]] in njegove žene [[Marija Eleonora Brandenburška|Marije Eleonore Brandenburške]]; kot švedska kraljica {{refn|group=note|With the titles of Queen of the [[Swedes (Germanic tribe)|Swedes]], [[King of the Goths|Goths]] (or [[Geats]]) and [[King of the Wends|Wends]]<ref name="J. Guinchard 1914 188">{{cite book |author=J. Guinchard |title=Sweden: Historical and statistical handbook |year=1914 |location=Stockholm |publisher=P. A. Norstedt & Söner |page=188 |url=http://runeberg.org/sweden14/1/0218.html}}</ref> <!--(or [[Vandals]])--> (''Suecorum, Gothorum Vandalorumque Regina'');<ref name="academia.edu">[https://www.academia.edu/232566/Der_K%C3%B6nig_der_Schweden_Goten_und_Vandalen._K%C3%B6nigstitulatur_und_Vandalenrezeption_im_fr%C3%BChneuzeitlichen_Schweden Stefan Donecker/Roland Steinacher (2009) Der König der Schweden, Goten und Vandalen. Königstitulatur und Vandalenrezeption im frühneuzeitlichen Schweden.] In: Vergangenheit und Vergegenwärtigung. Frühes Mittelalter und europäische Erinnerungskultur. Ed. by Helmut Reimitz and Bernhard Zeller (= Forschungen zur Geschichte des Mittelalters 14; Wien 2009).</ref> [[Grand Princess of Finland]], and Duchess of [[Estonia]], [[Livonia]] and [[Karelia]],<ref>Stolpe 1974 pp. 142 & 145</ref> [[Bremen-Verden]], [[Stettin]], [[Swedish Pomerania|Pomerania]], [[Kashubia|<]] and Vandalia,<ref name="Roland Steinacher 2006">Stefan Donecker/Roland Steinacher, Rex Vandalorum. The Debates on Wends and Vandals in Swedish Humanism as an Indicator for Early Modern Patterns of Ethnic Perception. In: Der Norden im Ausland – das Ausland im Norden. Formung und Transformation von Konzepten und Bildern des Anderen vom Mittelalter bis heute, ed. Sven Hakon Rossel (Wiener Studien zur Skandinavistik 15, Wien 2006) 242–252</ref> Princess of [[Rugia]], Lady of [[Swedish Ingria|Ingria]] and of [[Wismar]].<ref name="gutenberg.org">{{cite book|url=http://www.gutenberg.org/ebooks/17407?msg=welcome_stranger|title=A Journal of the Swedish Embassy in the Years 1653 and 1654, Vol II. by Whitlocke|publisher=|accessdate=10 July 2017|via=www.gutenberg.org|date=2005-12-28}}</ref>}} je vladala od 1632 vse do svoje odpovedi 1654.<ref>{{cite web|url=http://www.worldstatesmen.org/Sweden.html|title=Sweden|publisher=World Statesmen|accessdate=19 January 2015}}</ref> Pri šestih letih<ref>{{cite web|url=http://departments.kings.edu/womens_history/christina.html|title=Christina of Sweden|website=departments.kings.edu|accessdate=10 July 2017}}</ref> je Kristina nasledila svojega očeta na prestolu po njegovi smrti po [[Bitka pri Lützenu (1632)|Bitki pri Lützenu]], toda bila je do svojega osemnajstega leta starosti pod skrbništvom, in tako je začela vladati Švedsko cesarstvo 1644. == Življenjepis == [[File:Kristina, drottning av Sverige (Pierre Signac) - Nationalmuseum - 26114.tif|thumb|180px|left|<center>[[Pierre Signac]]: ''Mlada kraljica Švedske Kristina'']] </center> === Poreklo in mladost === [[File:Slottet Tre Kronor 1661.jpg|thumb|right|180px|<center>[[Govert Dircksz Camphuysen|Camphuysen]]: ''[[Grad Kronor|Kronor]] v [[Stockholm]]u [[1661]]''<br><small>Večino ''Švedske ljudske knjižnice'' in ''Kraljevih arhivov'' je uničil požar [[1697]]. Ostalo je tisto, kar je rešila Kristina in podarila [[papež]]u v [[Vatikan]]u]]</center></small> Kristina se je rodila v kraljevskem gradu [[Tre Kronor (grad)|Tre Kronor]] {{OldStyleDate|18. decembra|1626|8. decembra}}. Njena starša sta bila švedski kralj [[Gustav II. Adolf|Gustav Adolf]] in njegova nemška žena [[Marija Eleonora Brandenburška|Marija Eleonora]]. Imela sta že dve hčerki - 1620 še mrtvorojeno princeso in nato prvo princeso Kristino, ki je bila rojena 1623 in umrla naslednje leto. {{refn|group = note|Oba sta bila pokopana v [[Riddarholmskyrkan]] v Stockholmu.}} Navdušeno so pričakovali rojstvo tretjega otroka; ko je prišel na svet, so mislili, da je deček: saj je bil "poraščen" in je kričal "z močnim, hripavim glasom."<ref>Zirpolo, Lilian H. (2005) [https://www.jstor.org/pss/3566533 ''Christina of Sweden's Patronage of Bernini: The Mirror of Truth Revealed by Time''], Vol. 26, No. 1 pp. 38-43</ref> Kasneje je v svojem življenjepisu zabeležila: "Ženske so bile v zadregi, ko so odkrile pomoto." Kralj pa je bil vesel in rekel: "Pametna bo, saj je vse nas potegnila za nos!" Zdi se, da je bil Gustav Adolf hudo navezan na svojo hčer, ona pa ga je zelo občudovala.<ref>Aasen, Elisabeth ''Barokke damer, dronning Christinas europeiske reise'' (2005) {{ISBN|82-530-2817-2}} (edited by Pax, Oslo. 2003, {{ISBN|82-530-2817-2}})</ref> ==== Očetova smrt in materino žalovanje ==== [[File:Gustav II Adolph of Sweden & Mary Eleanor of Sweden c 1632.jpg|thumb|180px|left|Kristinini starši okrog [[1632]] ]] [[File:Oath of Fidelity of the States of Sweden to the Crown Princess Christine, before the departure for the war of her father Gustavus Adolphus.jpg|thumb|180px|<center>Švedski stanovi prisegajo zvestobo kraljični Kristini pred odhodom njenega očeta v vojsko. ([[Pelagio Palagi]]) ]]</center> [[File:Queenchristine.jpg|thumb|180px|left|<center>''Štirinajstletna Kristina kot švedska kraljica''<br><small>Naslikal [[Jacob Heinrich Elbfas]]]]</center></small> Preden je Gustav Adolf odšel v Nemčijo, da bi v [[tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] širil [[protestantizem]], je hčerki zagotovil pravico do prestolonasledstva v primeru, če se ne bo vrnil. Svojemu maršalu Axelu Gustafssonu Banéru je ukazal, naj Kristina dobi izobrazbo, kakršno običajno prejemajo samo dečki. Njena mati iz vladarske hiše Hohenzollern je bila vase zaprta ženska in menda ni bila čisto pri pravi. Potem, ko je kralj 6. novembra 1632 umrl na bojišču, so njegovo truplo domov pripeljali v krsti, srce pa v ločeni zlati škatli. Maria Eleonora je ukazala, da kralja ne smejo pokopati, dokler ne bodo pokopali tudi nje skupaj z njim. Prav tako je zahtevala, da mora biti krsta odprta, in si jo je redno oglejevala, jo tipala in niti ni opazila gnitja. Sčasoma je kancler [[Axel Oxenstierna]] v sobi postavi stražarja, da je preprečil nadaljnje izpade. Zategadelj so kralja pokopali šele po osemnajstih mesecih, 22. junija 1634.<ref>Peter Englund: ''Sølvmasken'' (s. 159), edited by Spartacus, Oslo 2009, {{ISBN|978-82-430-0466-5}}</ref> Kristina je bila stara torej komaj pet let, ko je njen oče 1632 padel v [[bitka pri Lützenu (1632)|bitki pri Lützenu]]. ==== Fantovska vzgoja ==== [[File:Johannes Matthiae ett kopparstick.jpg|thumb|180px|right|<center>[[Janez Gothus]] je bil njen očetovski vzgojitelj in učitelj]]</center> [[File:Axel Oxenstierna2.jpg|thumb|180px|<center>Kraljičin skrbnik [[Axel Oxenstierna|Oxenstierna]] ]]</center> 1634 je Oxenstierna uvedel novo ustavo, po kateri je moral kralj upoštevati ''tajni svet'', ki pa ga je vodil on sam.<ref>{{Cite web|url=http://www.britannica.com/biography/Christina-queen-of-Sweden|title=Christina Queen of Sweden|last=Stephan|first=Ruth|website=Encyclopædia Britannica|accessdate=2015-12-07}}</ref> Kristina je prišla na oblast po prizadevanju matere Marije Eleonore in živela z njo do leta 1636. Na očetovo zahtevo so jo namreč vzgajali po fantovsko, da bi bila usposobljena za [[prestolonaslednik]]a; od leta 1635 so jo pripravljali na kraljevo službo. Naučila se je jahati in loviti; nikoli ni šivala ali vezla; malo je skrbela za svoj videz - noči pa je preživljala v neprestanem branju in učenju. Ker je bila mati zaradi depresije nezmožna, je kancler Oxenstierna prevzel skrbništvo.<ref>C. V. Wedgwood: ''Der 30jährige Krieg''. Paul List Verlag München 1967, S. 364, ISBN 3-517-09017-4</ref> Kristina je nato živela s teto Katarino Vasa (1584–1638) in njenim možem [[Ivan Kazimir (Pfalz-Zweibrücken-Kleeburg)|Ivanom Kazimirom]]. Z njunim sinom Gustavom, ki je postal njen kasnejši naslednik na švedskem prestolu pod imenom [[Karel X. Gustav Švedski|Karel X. Gustav]], je v mladosti menda imela kratko ljubezensko razmerje, kjer je najbž šlo le za zaljubljenost - saj ji je bila poroka in vse, kar je bilo z njo povezano, nepremagljivo zoprna. Kristino so vzgajali torej kot kraljeviča. Bogoslovec [[Janez Gothus|Gothus]] je postal njen varuh; držal ji je učne ure iz [[verouk]]a, [[filozofija|modroslovja]], [[grščina|grščine]] in [[latinščina|latinščine]]. Kancler Oxenstierna jo je poučeval [[politične vede|politike]] in razpravljal z njo o [[Tacit]]u. Ponosno je tako zapisal o štirinajstletnici: "Ona ni nič podobna deklicam; je bistroumna in pametna". Neznansko jo je veselilo učenje. Poleg [[švedščina|švedščine]] ji je postalo domačih vsaj sedem drugih jezikov: [[nemščina]], [[nizozemščina]], [[danščina]], [[francoščina]], [[italijanščina]], [[arabščina]] in [[hebrejščina]]. Obstajajo pisma, ki jih je pisala v nemščini svojemu očetu, ko je bila stara komaj pet let. Ko je prišel francoski odposlanec [[Pierre Hector Chanut|Chanut]] na Švedsko v Stockholm 1645, je občudovaje ugotovil: ''"Ona govori francosko, ko da bi bila rojena v [[Louvre|Louvru]]!"'' B. Guilliet pa omenja, da je govorila [[Liège|lieško]] narečje. {{refn|group=note|Letters still exist, written by her in German to her father when she was five. When the ambassador of France, [[Pierre Hector Chanut]], arrived in Stockholm in 1645, he stated admiringly, ''"She talks French as if she was born in the [[Louvre Palace|Louvre]]!"'' (According to B. Guilliet she spoke with a sort of [[Liège]] dialect.)}} ==== Po njej so poimenovali kraje ==== Kristina je bila tako priljubljena, da so v prvi švedski koloniji v [[Novi svet|Novem svetu]] [[Nova Švedska|Novi Švedski]] 1638 ustanovljeno mesto imenovali po njej ''Fort Christina'' (danes: [[Wilmington, Delaware|Wilmington]] - ob [[Delaware (reka)|reki Delaware]]). Po njej so imenovali tudi tam blizu tekočo reko ''[[Christina (reka)|Kristinino reko]]'' (angleško: ''Christina river''). === [[Razsvetljenstvo|Razsvetljena]] vladarica === 1644 je Kristina postala polnoletna; zaradi vojne s protestantovsko Dansko in Norveško pa so kronanje odložili. Švedska je sedaj nadzirala [[Baltiško morje]] in dobila nemoten dostop do [[Severno morje|Severnega morja]].<ref>{{Cite web|title = Antique map of Scandinavia by Blaeu W. & J.|url = https://www.sanderusmaps.com/en/our-catalogue/detail/163777/antique-map-of-scandinavia-by-blaeu-w--j/|website = www.sanderusmaps.com|accessdate = 2015-12-07}}</ref><!--[[File:Alexander Cooper - Miniature portrait of Charles X, King of Sweden 1655-1660 - Google Art Project (392624).jpg|thumb|180px|Christina's cousin and designated heir, Count Palatine Charles Gustav]]--> Umetnost jo je očarala, takorekoč obsedla. 1648 je naročila 35 slik pri [[Jacob Jordaens|Jordaensu]] za strop [[Uppsala (grad)|Uppsalskega gradu]]; naslednje leto so pripeljali v Stockholm 760 slikarij, 170 marmornatih in sto bronastih kipov, 33.000 kovancev in medaljonov, 600 kristalnih izdelkov, 300 znanstvenih priprav, redkih rokopisov in knjig<ref>{{cite web |url=http://www.kb.se/codex-gigas/eng/ |title=Codex Gigas – Kungliga biblioteket|publisher=National Library of Sweden|date=2007-05-30 |accessdate=2012-03-09|deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071012230510/http://www.kb.se/codex-gigas/eng/ |archivedate=2007-10-12|df=}}</ref> Prisvojila si je tudi umetnine z opustošenih [[Hradčani|Hradčanov]] pri švedskem napadu na Prago 1648.<ref>Trevor Roper, HR (1970) ''Plunder of the arts in the XVIIth century''</ref> ==== [[Tridesetletna vojna]] ==== [[File:Sebastian Dadler Original Medal N.D. (1648), Christina of Sweden, Peace of Westphalia. Obverse.jpg|thumb|180px|left|<center>[[Sebastian Dadler]]: Kristina z vojaško [[čelada|čelado]]. Ona je bila največ zaslužna za dosego [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]] [[1648]] ]]</center> Njen oče Gustav Adolf je hotel z vojskovanjem utrditi svoj vpliv po severnonemških deželah okrog Baltiškega morja, a je doživel poraz 1634 v ''Bitki pri Nördlingenu'' in se začel umikati proti severu. Protestante je podpirala denarno tudi "katoliška" Francija, zlasti francoski kardinal [[Richelieu]] - pa tudi - prav tako čisto katoliška - [[Beneška republika]]. Zato ne čudi takratno širjenje protestantizma. Kancler Oxenstierna je bil za nadaljevanje vojne, - kot tudi vsi protestantje -, medtem ko je Kristina poslala na mirovno konferenco lastnega poslanca [[Johan Adler Salvius|Salviusa]], da bi dosegel mirovni sporazum. Do njega je prišlo 1648, ko je Švedska dobila obilno vojno odškodnino ter zadržala precej zasedenih ozemelj vse do [[Bremen]]a. Kristina je bila po svoji miroljubnosti pravo očetovo nasprotje. Z [[Vestfalski mir|Vestfalskim mirom]] pa je Švedska ostala velesila.<ref>Böhme, Klaus-R (2001). "Die sicherheitspolitische Lage Schwedens nach dem Westfälischen Frieden". In Hacker, Hans-Joachim. Der Westfälische Frieden von 1648: Wende in der Geschichte des Ostseeraums (in German). Kovač. p. 35. {{ISBN|3-8300-0500-8}}.</ref> === Zavetnica umetnosti in vseved === [[File:Kristian-Zahrtmann_Queen-Christina.jpg|thumb|180px|right|<center>[[Kristian Zahrtmann]]<br><small>''Kristina v [[Palazzo Corsini]]'' ([[1908]])]]</small> </center> 1645 je Kristina osnovala časopis ''[[Ordinari Post Tijdender]]'' – najstarejši še danes izhajajoči časopis na svetu. Kot razsvetljena vladarica je postavila čvrste temelje šolstvu, ki so v glavnem še danes v veljavi; tako je švedska šola ena najboljših na svetu. 1647 je postal njen knjižničar [[Johann Freinsheim|Freinsheim]]; on je skrbel za številne knjige in dragocene rokopise, ki jih je Kristina dobila, kupila, ali pa tudi nakradla. Tako so Švedi 1648 oropali dragocene zbirke iz praških Hradčanov, last [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]], ki je bil strasten zbiralec umetnin. Njena zbirka je tako vsebovala tudi sto znanstvenih knjig, kakor tudi znamenita rokopisa [[Codex Gigas]] in [[Codex Argenteus]].<ref>{{Cite web|url=http://www.kb.se/codex-gigas/eng/Long/handskriftens/war-booty/#Looting%20in%20Prague|title=War booty - Kungliga biblioteket|last=Andersson|first=Åsa|website=www.kb.se|language=EN|access-date=2017-07-16}}</ref> ''[[Semiramida]] s Severa'' si je dopisovala z [[Pierre Gassendi|Gassendijem]] in [[Blaise Pascal|Pascalom]], ki ji je podaril prepis svojih [[pascaline|pascalin]]. Podkovana pa je bila tudi v [[zgodovina|zgodovini]] in [[filozofija|filozofiji]];<ref name="waithe">Waithe, Mary Ellen (1991) [https://books.google.com/books?id=YonSdfDG7aYC&dq ''Modern women philosophers, 1600–1900''] (Springer)</ref> preučevala je [[neostoicizem]], [[cerkveni očetje|cerkvene očete]] in celo [[islam]]; nadalje [[hebrejščina|hebrejske]] spise in rokopise, kakor tudi »razsvetljensko biblijo« - ''[[Razprava o treh ustanoviteljih|Razpravo o treh ustanoviteljih]]'' <ref>''Razprava o treh ustanoviteljih'' ({{lang-la|Tractatus de Tribus Impostoribus}}; {{lang-en|Treatise of the Three Impostors}}; {{lang-fr|Traité sur les trois imposteurs}}; ta spis je zanikal veljavnost treh Abrahamovskih religij: judovstva, krščanstva in islama; zavračal je potemtakem učenje Mojzesa, Jezusa in Mohameda – ter so te bukve nekateri imeli za najnevarnejše orožje brezbožnikov</ref><ref>Peter Englund: ''Sølvmasken'' (p. 27)</ref> Kristino je zanimalo tudi [[gledališče]], zlasti [[Pierre Corneille|Corneilleve]] igre; ona sama je bila navdušena igralka.<ref name="ReferenceA">Leif Jonsson, Ann-Marie Nilsson & Greger Andersson: Musiken i Sverige. Från forntiden till stormaktstidens slut 1720 (Enligsh: "Music in Sweden. From Antiquity to the end of the Great power era 1720") {{Sv icon}}</ref><ref name="ReferenceB">Lars Löfgren: ''Svensk teater'' (English: "Swedish Theatre") {{Sv icon}}</ref> Gojila je stike tudi z [[Molière|Molièrom]]. 1647 je italijanski stavbenik [[Antonio Brunati|Brunati]] uredil gledališče v eni največjih dvoran v njeni palači.<ref>Marker, Frederick J. & Marker, Lise-Lone (1996) [https://books.google.com/books?id=TSlvmgqtlCwC&dq ''A History of Scandinavian Theatre''] ([[Cambridge University Press]])</ref> Dvorni pesnik [[Georg Stiernhielm|Stiernhielm]] je napisal več iger v švedščini, tako ''Den fångne Cupido eller Laviancu de Diane'', kjer je Kristina igrala glavno vlogo kot boginja [[Diana]].<ref name="ReferenceA"/><ref name="ReferenceB"/> Vabila je razne potujoče igralske družbe, da so igrale v [[Bollhuset]]u.<ref name="ReferenceA"/><ref name="ReferenceB"/> ==== Poznanstvo z [[René Descartes|Descartesom]] ==== [[File:Dispute of Queen Cristina Vasa and Rene Descartes.png|thumb|180px|<center>Kraljica Kristina (za mizo desno) v razpravi z [[René Descartes|Descartesom]]<br /><small> [[Nils Forsberg]] po starejši predlogi]]</center></small> 1646 se je Kristina začela dopisovati z znamenitim [[filozof|mislecem]] [[René Descartes|Descartesom]] in ga povabila na Švedsko, da bi osnoval ''Znanstveno akademijo''; ponj in njegovih 2,000 knjig je poslala posebno ladjo.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IRvIQkLFD60C&lpg=PA273|title=Cogito, Ergo Sum: The Life of René Descartes|first=Richard|last=Watson|date=10 July 2017|publisher=David R. Godine Publisher|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=9781567923353}}</ref> Že pri prvem srečanju je bila nad njegovo skromno pojavo razočarana; predstavljala si je namreč mogočnega možakarja, ki napravi vtis in samozavestno poučuje in zapoveduje (kot ona); pa je videla pred seboj pravo nasprotje. Poleg tega Kartezij ni bil vajen hudega severnega podnebja; kraljica pa ga je sprejemala ob petih zjutraj v nezakurjeni sobani. Imel je zanjo zasebne ure, kjer sta razpravljala o modroslovju in veri; kmalu pa sta si prišla navzkriž: ona se ni strinjala z njegovim snovno-mehaničnim pogledom na svet, on pa je omalovaževal njeno zanimanje za [[antična Grčija|antično Grčijo]] in njene junake.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=MmumGMfs4bkC&lpg=PT30|title=Descartes' Bones|publisher=|isbn=9780385528375|last1=Shorto|first1=Russell|date=2008-10-14}}</ref> Polagoma sta se vedno redkeje videvala.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IRvIQkLFD60C&lpg=PA294|title=Cogito, Ergo Sum|publisher=|isbn=9781567923353|last1=Watson|first1=Richard|year=2007}}</ref> Ko je Kristina februarja odpotovala za tri tedne v Uppsalo, se je Descartes - ki ni bil vajen ostrega severnega podnebja - hudo prehladil; dobil je vročino in za [[pljučnica|pljučnico]] kmalu umrl: 11. februarja 1650.<ref>[http://rue89.nouvelobs.com/2010/02/12/il-y-a-des-preuves-que-rene-descartes-a-ete-assassine-138138« Il y a des preuves que René Descartes a été assassiné »]</ref>{{refn|group=note|Over time there have been speculations regarding the death of the philosopher.<ref>{{cite web|url=https://books.google.com/books?id=A5cCAAAAYAAJ&lpg=PA96|title=The History of Christina|publisher=|last1=Lacombe|first1=Jacques|year=1766}}</ref> Nasprotno izročilu in večinskemu prepričanju je Theodor Ebert v novejšem času postavil komaj verjetno tezo, češ da je šlo za zastrupljenje in sicer z [[arzenik]]om.<ref>{{cite web|url=http://www.stockholmnews.com/more.aspx?NID=4867|title=Was Descartes murdered in Stockholm?|publisher= |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141215213819/http://www.stockholmnews.com/more.aspx?NID=4867|archivedate=2014-12-15|df=}}</ref><ref name="philosophyonthemesa.com">{{cite web|url=http://philosophyonthemesa.com/tag/theodor-ebert/|title=Theodor Ebert - Philosophy On The Mesa|publisher=}}</ref> Po enih naj bi svobodomiselni Descartes s svojim liberalizmom oviral prizadevanje jezuitov za njen prestop v katolištvo in naj bi ga zastrupil duhovnik, ki mu je dal hostijo namočeno v arzenik;<ref name="MMC RTV SLO">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/je-descartesa-umoril-katoliski-duhovnik/223594|title=Je Descartesa umoril katoliški duhovnik? Teorija, ki zveni kot zaplet napetega romana|publisher= MMC RTV SLO|date=15. februar 2010|accessdate=18. januar 2021}}</ref><ref name="Green">{{cite book|url=https://books.google.com/?id=WzYqyFuvwEYC&pg=PA157&lpg=PA157&q=Jacques+Viogu%C3%A9|title=Nothing Matters: a book about nothing|first=Ronald|last=Green|date=26 August 2011|publisher=John Hunt Publishing|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=9781780990163}}</ref>}} ==== Poročni zapleti in kronanje ==== [[File:Ulriksdal slott 3.jpg|thumb|180px|Nekdanji grad ''Jacobsdal'', danes imenovan ''Grad Ulriksdal'']]<ref>''Grad Ulriksdal'' ({{lang-sv|Ulriksdals slott}} {{lang-en|Palace Ulriksdals slott}}) je kraljeva palača, ki se nahaja na obali ''Edsviken'' v ''Kraljevskem ljudskem parku'' v občini Solna, 6 km severno od [[Stockholm]]a. Najprej so grad imenovali ''Jakobsdal'' po njegovem lastniku [[Jacob De la Gardie]], ki mu ga je zgradil stavbenik [[Hans Jacob Kristler]] v letih 1643–1645.</ref> [[File:King Charles X Gustavus (Sébastien Bourdon) - Nationalmuseum - 19702.tif|thumb|180px|right|<center>Kristina je določila za svojega dediča in naslednika palatinskega plemiča in nečaka [[Karel X. Gustav Švedski|Karla Gustava]] ]]</center> Že od njenega devetega leta starosti jo je privlačila katoliška vera in vrednota [[celibat]]a - kar je povzročalo med protestanti čudenje in farizejsko pohujšanje.<ref name="auto">{{cite web|url=https://books.google.com/books?id=SJxEw4nVDXQC&lpg=PA565|title=Rome and the Counter-Reformation in Scandinavia: The Age of Gustavus Adolphus and Queen Christina of Sweden, 1622-1656|first=Oskar|last=Garstein|date=10 July 1992|publisher=BRILL|accessdate=10 July 2017|via=Google Books}}</ref> Z zanimanjem je prebirala življenjepise, med drugimi tudi deviške kraljice [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I.]]. Jasno ji je bilo, da podaniki od nje pričakujejo prestolonaslednika. Njen nečak Karel ji je tajno dvoril, dokler ni moral 1642 k vojakom v švedsko vojsko v Nemčiji za tri leta. Kristina pa odkriva v svojem življenjempisu, »da čuti nepremagljiv odpor do poroke« in »do vseh reči, o katerih ženske govorijo in jih delajo v zvezi z njo«. Omenja tudi, da je prosila Boga, naj jo v tem pogledu spremeni, vendar ni bila uslišana. Nekateri sklepajo, da je bila prijateljsko povezana z [[Ebba Sparre|Ebbo Sparre]], ki jo je imenovala ''la belle comtesse'' in ji je pisala ognjevita pisma z izrazi ljubezni.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=zLWTqBmifh0C&pg=PA292 |title=Who's who in Gay and Lesbian History: From Antiquity to World War II |page=292 |year=2002 |publisher=Psychology Press |editor-last=Aldrich |editor-first=Robert|editor-first2=Garry |editor-last2=Wotherspoon}}</ref> Resnici na ljubo moramo pripomniti, da je Kristina uporabljala tako strasten slog tudi tedaj, kadar je pisala popolnoma neznanim ženskam ali moškim, ki se z njimi sploh ni nikoli srečala in ni do njih gojila nikakršnih čustev. Zato bi mogli na to pisanje gledati bolj z literarnega stališča in torej upravičeno s pridržkom. Nekateri v zvezi s tem sklepajo na lezbijstvo; to pa je glede na omenjeno bilo najbrž le v nagnjenjih.<ref name="Elisabeth Aasen: Barokke damer">Elisabeth Aasen: ''Barokke damer''</ref> 26. februarja 1649 je Kristina javno razglasila, da se ne mara poročiti, ampak da želi za prestolonaslednika svojega nečaka Karla. Plemstvo je bilo zoper, drugi trije stanovi – duhovščina, meščanstvo in kmetstvo – pa so se strinjali. Vseeno so vsi pričakovali njeno kronanje: tako je vendarle prišlo do kronanja 22. oktobra 1650. Kristina se je odpravila do nekdanjega ''Gradu Jacobsdal'' (danes imenovan ''Grad Ulriksdal''). Tam je vstopila v kronansko kočijo ogrnjeno v zlato izvezeni črn [[žamet]], ki so jo vlekli trije beli konji. Povorka do ''Storkyrkan – stockholmske stolnice'' je bila tako dolga, da ko so pripeljali prvi vozovi na cilj, zadnji še niso krenili iz izhodišča. Vsi štirje stanovi so bili povabljeni na večerjo v grad. Vodnjaki na trgih so tri dni brizgali vino; stregli so pečenko, razsvetljevali so ognjemeti, ki jim je 24. oktobra sledila slovesna vesela parada ("The Illustrious Splendors of Felicity").<ref>{{cite web|url=http://ir.uiowa.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=6354&context=etd|title=Expressions of power: Queen Christina of Sweden and patronage in Baroque Europe by Nathan A. Popp, University of Iowa|publisher=|accessdate=10 July 2017}}</ref> === Njena vera in prepričanje === ==== Kristinino stališče o [[svoboda|svobodi]] in [[moški]]h ==== Mnogo spornih sklepov je bilo skozi [[zgodovina|zgodovino]] v zvezi s Kristininim moškim vedenjem, zlasti v odnosu do spolnosti in vztrajnem odklanjanju poroke; ta tema je v središču vseh “njenih” sodobnih filmov. Nekdaj pa so se ukvarjali bolj z njenim nepričakovanim prestopom iz [[protestantizem|protestantizma]] v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško Cerkev]] in so iskali “krivce” za to odločitev. Že nekdanjike so pohujševale njene nenavadne ljubezenske zgodbe, današnjiki jih pa razumejo še težje. Vsekakor Kristina zase (in tudi za vse druge) zahteva svobodo. Kaj pravi o tem ona sama? {{navedek|I love men, not because they are men, but because they are not women ''(angleški prevod)''.<br>Jaz ljubim moške ne zato, ker so moški, ampak zato, ker niso ženske. ''(Slovenski prevod)''.}} {{navedek|It is a far greater happiness to obey no one than to rule the whole world. ''(angleški prevod)''.<br>Veliko večja sreča je ne ubogati nikogar, kot pa vladati celemu svetu. ''(Slovenski prevod)''.}} {{navedek|I was born, have lived, and will die free. ''(angleški prevod)''.<ref name="Christina Queen of Sweden">{{cite web|url= https://www.azquotes.com/author/28374-Christina_Queen_of_Sweden|title= Christina Queen of Sweden|publisher=Az quotes|date=|accessdate=6. marec 2021}}</ref><br> Jaz sem se rodila, živela in hočem umreti svobodna. ''(Slovenski prevod)''.}} ==== Srečanje z [[jezuiti]] ==== [[File:Erfurt (German States) 1645 10 Ducat (Portugaloser).jpg|thumb|right|<center> Kristinina podoba na zlatniku.<br><small>Erfurtska desetica iz [[1645]]. Med [[1631]] in [[1648]], med [[Tridesetletna vojna|Tridesetletno vojno]], je [[Erfurt]] bil pod [[Švedska|švedsko]] zasedbo.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=tXSrLbIEDBMC |pages=490–491 |title= Standard Catalog of World Gold Coins 1601–Present |edition=6 |publisher=Krause |isbn=978-1-4402-0424-1 |editor-last=Cuhaj |editor-first=George S.|year=2009a}}</ref>{{refn|group=note|There are seven gold coins known to exist bearing the effigy of Queen Christina: a unique 1649 five ducat,<ref>{{cite book |last1=Friedberg |first1=Arthur |last2=Friedberg |first2=Ira |year=2009 |title=Gold Coins of the World: From Ancient Times to the Present |pages=688–89|publisher= The Coin & Currency Institute |url= https://books.google.com/books?id=TlnoMdZu40UC |edition=8 |isbn=978-0-87184-308-1}}</ref> and six 1645 10 ducat specimen.<ref>{{Citation | title = Kunker Rarities Auction| url = http://news.coinupdate.com/kunker-auctions-preview-1573| access-date = 1 March 2015}}</ref>}}]]</center></small> Za katoliško vero se je začela posebej zanimati, ko je prišel na švedsko v portugalsko veleposlaništvo v Stockholmu za kaplana jezuit [[Anton Macedo|Macedo]]. Večkrat sta imela tozadevne pogovore in imela je mnogo vprašanj glede vere. Okolica ni razumela pogovorov v tujem jeziku in je mislila, da gre za državniške zadeve. Nenavadno je dejstvo, da je bil njen oče bojevit protestant, ki je v širjenju “nove vere” padel na bojnem polju; njo pa je privlačila “stara vera” že od zgodnje mladosti. Izredno je cenila nauk o papeževi nezmotljivosti. Pri [[Ciceron]]u je brala, da je lahko samo ena vera prava, in da so potemtakem vse druge napačne. Pomislila je, da je torej treba ugotoviti, katera je prava. Ko se je prvič srečala z dogmami katoliške Cerkve, so se ji tako dopadle, da se jih je naučila na pamet. Med drugim je zvedela, da ima katoliška Cerkev [[celibat]], tj. neporočenost, za zaslužno, Bogu všečno dejanje . Vzkliknila je: :”Ah, kako lepo je to; to vero hočem sprejeti!” Vedno bolj se je namreč nagibala k mnenju, da je ta prava vera ravno katoliška. Ko so jo zaradi tega protestantje pograjali, se je to njeno prepričanje le še utrjevalo. Podobni vtisi so jo navduševali tudi pozneje, da je govorila: :”Če je kdo katoličan, uživa notranjo tolažbo, saj veruje vse tisto, kar je skozi 16 stoletij veroval vsak velik um; človek je blažen, da lahko živi v tisti veri, ki so jo potrdili čudeži in so za njeno resničnost žrtvovali svoje življenje milijoni mučencev. Ta vera proizvaja toliko čudovitih devic, ki slavijo zmagoslavje nad slabostmi svojega spola, ko se posvečujejo Bogu.” Tako je zapisala v osebnem dnevniku.<ref name="Cesare Cantù">{{cite web|url=https://books.google.rs/books?id=9MkOAAAAQAAJ&pg=PA621&lpg=PA621&dq=Antonio+Macedo+gesuita&source=bl&ots=LXyibwQwDF&sig=ACfU3U2XpM0LP6ZaCDKOQ-iftfO4A6cN4w&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwiW35TkiMLuAhWkyYUKHXAPAXcQ6AEwDHoECBEQAg#v=onepage&q=Antonio%20Macedo%20gesuita&f=false|title=Regina Cristina v: Enciclopedia storica Documenti Volume VI. Schiarimenti e note alla Storia universale. Torino str. 621s.|publisher=Cesare Cantù|date=1844|accessdate=14. januar 2021}}</ref><ref name="ReferenceD">{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=100}}</ref> Kot ljubiteljico vede, modroslovja in umetnosti - ki je prirejala mnoga tozadevna srečanja z najznamenitejšimi takratnimi osebnostmi - je niso zanimali stroški, ki so bili s tem povezani. Njeno razsipno poslovanje s kraljevim premoženjem, ki ga je delila novopečenemu plemstvu, je pripeljalo državo skoraj na rob bankrota; tako nastala denarna kriza, manjšanje njene priljubljenosti in tudi javni nemiri po desetih letih njenega vladanja, so ji pravzaprav olajšali sestop s prestola in vstop v katolištvo. Ko je bila stara 28 let, se je ''Severna [[Atena|Atena (Palada)]] oziroma [[Minerva (mitologija)|Minerva]]'' - kot so jo večkrat imenovali - <ref>''Atena (Palada) '' pri Grkih, ''Minerva'' – pri Rimljanih, je bila zavetnica umetnosti; sicer je med tema boginjama bilo pri enih in drugih precej razlik</ref><ref>{{cite web|url=http://www.english-for-students.com/pallas-athene-versus-minerva.html |title= Pallas Athene versus Minerva|publisher=English for students|date=|accessdate=18. januar 2021}}</ref> odpovedala prestolu v korist svojega nečaka, ki se je oklical za kralja kot [[Karel X. Gustav Švedski]] – in se preselila po večmesečnem pohodu čez [[Evropa|evropske]] dežele v središče [[krščanstvo|krščanstva]] - v [[papež|papeški]] [[Rim]], kjer je doživela veličasten sprejem. Tja se je vedno vračala s svojih dolgih popotovanj in tam je ostala končno tam vse do svoje smrti.<ref name="Script from Clark.edu">[http://web.clark.edu/afisher/Examples/example%20253.pdf Script from Clark.edu by Anita L. Fisher] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402121349/http://web.clark.edu/afisher/Examples/example%20253.pdf |date=2015-04-02 }}</ref> ==== Posrednik [[Anton Pimentel|Pimentel]] ==== [[File:Anton-Pimentel-de-Prado.jpg|thumb|right|180px|<center>[[Veleposlanik]] [[Anton Pimentel]]<br><small>([[bakrorez]] - [[17. stoletje]])]]</center></small> [[File:Cristina de Suecia a caballo (Bourdon).jpg|thumb|180px|right|<center>[[Sébastien Bourdon]]: ''Kristina'' ([[1653]]). Prinesel kot Kristinin dar [[Anton Pimentel|Pimentel]] [[Filip IV. Španski|Filipu IV.]]. Podoba je danes v [[Muzej Prado|Madridskem muzeju Prado.]]<ref>{{cite journal|title=Konsthistorisk tidskrift/Journal of Art History Volume 58, Issue 3, 1989|date=2008-09-01|doi=10.1080/00233608908604229|volume=58|issue=3|journal=Konsthistorisk Tidskrift/Journal of Art History |pages=95–108|last1 = Danielsson|first1 = Arne}}</ref><ref>Arne Danielsson (1989) Sébastien Bourdon‘s equestrian portrait of Queen Christina of Sweden –addressed to― His Catholic Majesty Philip IV. Konsthistorisk tidskrift, Vol. 58, no. 3, p. 95.</ref><ref>[http://ir.uiowa.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1761&context=etd Beneath the surface: the portraiture and visualrhetoric of Sweden's Queen ChristinaNathan Alan Popp]</ref>]]</center> Kristina je začela leta 1651 pogajanja s [[Filip IV. Španski|Filipom IV. Španskim]] in je poslala švedskega diplomata [[Matthias Palbitzki|Palbitzkega]] na španski dvor, da bi našla pot za prestop v vero svojih prednikov, ki ji je postajala vedno bolj všeč. Filip IV., ki si je prizadeval za dobre odnose s Švedsko, je španskim odposlancem naročil, naj povsod po Evropi delujejo švedskim interesom v prid. Uradno je imelo veleposlaništva v Stockholmu kot glavni namen ugotavljanje švedske vojaške moči; vendar so želeli predvsem ugotoviti, kake poročne načrte ima kraljica-devica Kristina; evropsko razmerje sil bi se predvidoma omajalo, če bi se kraljica poročila s kakim španskim sovražnikom. Tako je kralj poslal na Švedsko za veleposlanika [[Anton Pimentel|Antona Pimentela]], ki je prispel v [[Dalarö]] – pristanišče na JV Švedske – 12. avgusta 1652 – , skupaj z ženo, otroki in 50-članskim spremstvom, ter se 16. avgusta pojavil v Stockholmu. Kraljica ga je sprejela že 19. avgusta. Uglajeni Pimentel si je hitro pridobil njeno zaupanje; postal je njen zaupnik in je poskušal podpreti njen predlog za odpoved prestolu. Kristina in Anton sta začela tajna pogajanja, ki sta jih pogostoma vodila v njeni knjižnici; to je spodbudilo čenče. Na ta način je veleposlanik dobil dober vpogled v njene prihodnje načrte in namero, da postane katoličanka tudi za ceno velikih odpovedi.<ref>[http://royalwomen.tripod.com/id4.html Kristina iz Švedske]</ref> Pimentel je nenavadno hitro dobil premestitev; preden je odšel na pot, je zaprosil za velik portret vladarice kot darilo španskemu kralju. Kraljica Kristina je rada uslišala njegovo prošnjo in tako je [[Sebastien Bourdon|Bourdon]] napravil nesmrtno delo, ki kaže kraljico v njeni najbolj značilni drži in v njej ljubem okolju: ko jaha na konju ko kak moški. Podoba je bila končana junija 1653 in Anton jo je odnesel v Španijo; še dandanes visi v [[madrid]]skem [[Muzej Prado|muzeju Prado]]. Pred njegovim odhodom - v začetku avgusta 1653 – ga je kraljica imenovala še za prvega viteza [[viteški red Amarante|reda Amarante]], ki ga je ona sama ustanovila prav to leto; njegovi člani so se zavezali, da se ne bodo nikoli poročili, ali pa – če so že poročeni - ponovno poročili. Red je bil razpuščen kmalu po kraljičini odpovedi 1654.<ref>Henry Woodhead [https://books.google.it/books?id=KNdAAAAAcAAJ&pg=PA86&dq=messenius#v=onepage&q=messenius&f=false ''Memoirs of Christina, Queen of Sweden'']. In 2 volumes</ref> Mnogo se je razpravljalo o njenem odnosu do istega in različnega spola, do poroke in zadevami, ki so povezane z njo - pa so mnenja o tem zelo različna. Kaj pa ona sama misli o moških, in zakaj se ni hotela poročiti? ==== Kraljičin odstop in prestop v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško Cerkev]] ==== [[File:Christina of Sweden's abdication 1654.jpg|thumb|180px|right|<center>Kristina se odpove prestolu<br><small>Naslikal [[Erik Dahlberg]] ]]</center></small> Pravo (farizejsko) pohujšanje je povzročila njena odločitev, da se ne bo poročila; in še večje leta 1654, ko se je odpovedala prestolu in se spreobrnila v [[Rimskokatoliška cerkev|katolištvo]] - torej v vero svojih prednikov. Junija 1654, ko njeni spreobrnitvi ni bilo nič več napoti, se je Kristina odpovedala prestolu. Obred je bil izredno pretresljiv; snemali so ji del po del vladarska znamanja. Po protokolu bi ji morali sneti tudi krono - ker se tega nihče ni drznil storiti, jo je snela sama - in jo izročila svojemu nasledniku. Marsikdo je jokal od ginjenja in tudi začudenja, da se tako lahkotno odreka stvari, za katere bi drugi žrtvovali vse, da bi jih dobili. Kmalu nato je zapustila Švedsko in prek Danske prišla na Špansko Nizozemsko, da bi lahko pristopila v popolno krščansko edinost. Nadaljevala je prijateljevanje s Pimentelom; delno tudi zato, ker je želela posredovati med Francijo in Španijo, ki sta bili vpleteni v dolgotrajno [[francosko-španska vojna (1635-1659)|francosko-špansko vojno od 1635 do 1659]]. Pimentel in Kristina sta se nato 1655 znova srečala v [[Bruselj|Bruslju]] in je bil navzoč kot priča, ko je vstopila tajno v polno skupnost s [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško Cerkvijo]]. Spreobrnila se je namreč na katolištvo na sam [[Sveti večer]] istega leta. Potem je bil tudi član njenega spremstva v [[Innsbruck]]u - ko je izpovedala vero svojih prednikov javno, kakor tudi na potu v [[Rim]]. Krščena na ime ''Kristina Avgusta'' je pri spreobrnjenju privzela še ime ''Aleksandra'', in se je odslej imenovala ''Kristina Aleksandra''.{{refn|group=note|Alexandra was a confirmation name in 1654, chosen in honour of the reigning pope, [[Alexander VII]], and one of her heroes, [[Alexander the Great]]. The pope had urged her to also add "Maria" in honour of the [[Virgin Mary|Virgin]], but she refused.<ref>Buckley, p. 15; 182-3.</ref>}} ''Aleksandra'' je bilo njeno birmansko ime v čast ''[[papež Aleksander VII.|papežu Aleksandru VII.]]'', kakor tudi enemu od njenih junakov ''[[Aleksander Veliki|Aleksandru Velikemu]]''. Papež jo je nagovarjal, naj doda še ''"Marija"'' v čast ''[[Sveta Marija|Blažene device Marije]]'', vendar je ta predlog zavrnila. === Kristina v [[Rim|Večnem mestu]] === [[File:Hofkirche-innsbruck-aussen.jpg|thumb|180px|<center>Hofkirche v [[Innsbruck]]u.]]</center> [[File:L'Argia, opera by Antonio Cesti, set for Act 1, Scene1.jpg|thumb|180px|right|Priprava odra za 1. dejanje, 1. prizor premierne predstave [[Antonio Cesti|Cestijeve]] [[opera|opere]] [[L'Argia]] ]] ==== Sprejem v vesoljno krščanstvo v Innsbrucku ==== Septembra 1655 je s spremstvom 255 oseb in 247 konj odšla v Italijo. Papežev sel, knjižničar [[Lucas Holstenius|Holstenius]], tudi sam spreobrnjenec, jo je čakal v [[Innsbruck]]u. Kristina je 3. novembra 1655 v [[Hofkirche, Innsbruck|Hofkirche]], ki so jo začeli graditi 1653 in torej še ni bila opremljena, pa tudi orgle še niso bile končane, prisostvovala slovesnemu obredu javnega sprejetja v polnost krščanstva, ki ga predstavlja [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška Cerkev]] s [[papež]]em kot [[Jezus Kristus|Kristusovim]] namestnikom. O tem pomembnem dogodku je takoj obvestila [[papež Aleksander VII.|papeža Aleksandra VII.]] ter svojega bratranca [[Karel X. Gustav Švedski|Karla X.]], ki mu je prepustila švedski prestol. =====[[Opera]] v Kristinino čast ===== <font size=+1 color=green>''L'Argia'' </font><br/> V počastitev njenega uradnega sprejema v katolištvo so med drugim [[premiera|premierno]] izvajali [[Antonio Cesti|Cestijevo]] opero [[L'Argia]]''. [[Opera|Opero]] ''[[L'Argia]]'', ki je sestavljena iz uvoda in treh dejanj, je komponiral [[Antonio Cesti|Cesti]], libretto pa napisal [[Giovanni Filippo Apolloni|Apolloni]]. To je bila prva predstava v Dvornem gledališču v [[Innsbruck]]u dne 4. novembra 1655, da bi proslavili obisk švedske kraljice Kristine. Dejanje je postavljeno na otok Ciper, kjer princesa Argia ljubosumno zasleduje nestanovitnega in nezvestega Selina. 3. novembra je torej javno vstopila v katolištvo v [[Hofkirche, Innsbruck|Hofkirche]] v Innsbrucku. Naslednjega večera so predvajali opero ''L'Argia'' v nadvojvodovem novem gledališču, ki so ga odprli prejšnje leto in je stalo na mestu današnjega ''Tiroler Landestheater Innsbruck'' (''Tirolskega deželnega gledališča'').<ref>Sadie, Julie Anne (1998). [https://books.google.co.uk/books?id=Ip6voIceW0AC&pg=PA82&lpg=PA82 ''Companion to Baroque Music'']. p. 82. University of California Press. {{ISBN|0520214145}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.altemusik.at/de |title= Innsbrucker Festwochen der Alten Musik. Cesti-Wettbewerb 2021|publisher=Alte Musik.at|date=25. januar 2021|accessdate=2. marec 2021}}</ref> Sama opera je imela razkošno odrsko opremo z več baleti ter zbori, ki so bili vključeni v dejanje. Izvedba je bila tako uspešna, da so jo ponovili 7. novembra, na noč pred Kristininim odhodom v Rim. To je bil njen uvod v italijansko "[[dramma per musica]]". Ko se je naselila v Rimu, je pod vtisom te umetnine postala pomembna pokroviteljica take umetniške oblike.<ref>Bianconi, Lorenzo (1987). [https://books.google.co.uk/books?id=iZtB8qS8UTcC&pg=PA227 ''Music in the Seventeenth Century''], p. 227. Cambridge University Press. {{ISBN|0521269156}}</ref> Kako je bila ta izredna opera všeč navzočemu občinstvu, zlasti pa še glavni namembnici, to je, švedski kraljici Kristini? O tem imamo ohranjeno kratko poročilo, ki pravi: {| |- ! Nemški prevod iz latinskega izvirnika<ref>Festivvs adventvs virginis Christinae, 1655</ref> ! Slovenski prevod <ref>Slovesen prihod device Kristine, 1655</ref> |- | <blockquote>"Da ich ganz nahe saß (...), hörte ich die Königin wiederholt ihrem Erstaunen Ausdruck geben über die Gewalt der Sprache, deren vollendete Wiedergabe durch die Musik und die seltene Kunst der Sänger und Musiker. Die Königin und die ganze vornehme Gesellschaft spendeten wiederholt lebhaften Beifall und erklärten, daß sie etwas Ähnliches nie gesehen und wohl auch nicht wieder sehen würden." <ref>{{cite web|url=http://ausstellungen.musikland-tirol.at/content/ausstellung/medici/operncesti/largia.html|title= Festwochen der Alten Musik|publisher=Musikland Tirol|date=1980|accessdate=24. februar 2021}}</ref> </blockquote> | <blockquote> “Ker sem sedel čisto blizu…, sem slišal kraljico, kako je večkrat izražala svoje občudovanje nad krepkim jezikom, ki ga je ponovno dopolnjevala glasba in redka umetnost pevcev in glasbenikov. Kraljica in celotna plemenita družba je spet in spet izražala svoje živo zadovoljstvo, češ da kaj podobnega še nikoli niso videli in za gotovo nikoli več ne bodo videli.“ <ref>[https://books.google.rs/books?id=AnJVAAAAcAAJ&pg=PP7&lpg=PP7&dq=Festivvs+adventvs+virginis+Christinae&source=bl&ots=48FrmvzO43&sig=ACfU3U1frKvZ1vyVZ385HFdx-7p-BWV03g&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwio6rihzLPvAhVQXhoKHbdaCJEQ6AEwDnoECA8QAw#v=onepage&q=Festivvs%20adventvs%20virginis%20Christinae&f=false]</ref> </blockquote> |} ==== Zmagoslavje v [[Italija|Italiji]] ==== [[File:Christina barberini.jpg|thumb|180px|right|<center>''Slovesnosti za Kristino''<br><small>[[Palazzo Barberini]] v [[Rim]]u [[28. februar]]ja [[1656]].]]</center></small> Potovanje proti jugu skozi Italijo je podrobno načrtoval [[Sveti sedež]]; sledili so si zmagoslavni sprejemi v Ferrari, Bologni, Faenzi in Riminiju. V Pesari se je Kristina seznanila s rokohitrskimi brati in umetniki ''Santinelli'', ki so jo s svojimi pesnitvami in spretnim plesom tako navdušili, da jih je vzela v službo. 20. decembra je dosegla [[Vatikan]], kjer ji je papež odstopil posebno krilo, ki ga je okrasil [[Gian Lorenzo Bernini|Bernini]]; papež je takoj opazil napis, ki je namigoval na severni veter: ''Omne malum ab Aquilone'', (tj. ''Vse hudo prihaja s severa''), in je poskrbel, da so ga takoj prebarvali. Uradni sprejem je potekal 20. decembra 1656 na sijajni kočiji, prav tako oblikovani od Berninija, ki so jo zapeljali<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=Fa7pI9NXeLsC&lpg=PA359|title=The Life of Gian Lorenzo Bernini|first1=Domenico|last1=Bernini|first2=Gian Lorenzo|last2=Bernini|first3=Franco|last3=Mormando|date=10 July 2017|publisher=Penn State Press|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=978-0271037486}}</ref> skozi ''Porta Flaminia'' (danes [[Porta del Popolo]]).{{refn|group=note|Bernini had decorated the gate with Christina's coat of arms (an ear of corn) beneath that of Pope Alexander (six mountains with a star above). Also today one can read the inscription ''Felici Faustoq Ingressui Anno Dom MDCLV'' ("to a happy and blessed entry in the year 1655").}} Kristina se je srečala z Berninijem naslednjega dne, ter ga takoj povabila na večerjo; prijatelja sta ostala do konca življenja. "Dva dni nato so jo spremljali v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Vatikansko baziliko]], kjer jo je [[birma]]l sam [[papež Aleksander VII.|papež Aleksander]]. Takrat je dobila svoje drugo ime ''Aleksandra'', kar je ženska oblika od Aleksander."<ref>{{cite web|url=http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/People/Pope_Alexander_VII/Montor_bio*.html|title=Pope Alexander&nbsp;VII • Biographical Sketch by Montor|website=penelope.uchicago.edu|accessdate=10 July 2017}}</ref> ==== Kristina na odprtju [[sveto leto|svetega leta]] ==== [[File:Giovanni hamerani, clemente X apre la porta santa, 1675.JPG|thumb|right|180px|<center>[[Giovanni Hamerani]]: [[Papež Klemen X.]] odpira [[Sveta vrata]] na [[Sveti večer]] [[1675]]]] </center> Na švedsko kraljico Kristino - ki se je rodila kot [[protestanti]]nja - a se je odpovedala prestolu in se vrnila v vero svojih prednikov ter postala kljub velikim žrtvam [[katoličani|katoličanka]], so gledali [[papež]]i, [[škof]]je - zlasti [[kardinal]]i - pa tudi verniki - z velikim spoštovanjem. V njej so videli uspeh [[Tridentinski koncil|tridentinske obnove]] v upanju, da bo to ugodno vplivalo tudi na druge protestantske vladarje. Zato so ji velikodušno spregledali razna čudaštva in nenavadnosti. Takšna - nepredvidljiva - je bila poprej v domovini, potem na svojih evropskih potovanjih, med bivanjam v Rimu - pa tudi ob svetoletnem jubileju. Ko je na Sveti večer 1675 petinosemdesetletni [[papež Klemen X.]] s težavo dvignil kladivo, da bi podrl zid svetih vrat pri Svetem Petru, se je pozornost navzočih romarjev naenkrat obrnila k odru v obliki kraljevske sobane. Nepredvidljiva vladarica je s tega umetnega trona očitala krepko poučno lekcijo svojima gostoma, angleškima [[protestant]]oma, ki se nista čutila dolžna poklekniti ob padcu zida. Medtem, ko so bili tuji romarji osupli ter presenečeni nad pripetljajem, se Rimljani – kleriki, laiki, kardinali in sam papež – niso čudili; poznali so namreč čudaški značaj te gospe, ki ji je Bernini namenil eno svojih zadnjih del – veličasten zlat prestol, s katerega je oštevala svoja otoška gosta.<ref>{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title=L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte|page=183}}</ref> Obstaja zanimiv opis celotnega dogajanja, ki je bilo v navadi v tistih časih - večinoma je obred ostal nespremenjen do danes. {| |- ! Italijansko besedilo<ref>{{cite web|url=https://books.google.rs/books?id=3tloAAAAcAAJ&pg=PP9&lpg=PP9&dq=Clemente+X+papa&source=bl&ots=DAJGBTKp3q&sig=ACfU3U1h1Xzt1FPGRiQgXeELMc-mFERW4g&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwijgpuA9rHhAhU8UxUIHfYfDMwQ6AEwEHoECAgQAQ#v=onepage&q=Clemente%20X%20papa&f=false|title= Le Memorie de l'anno santo 1675, celebrato da Papa Clemente X. descritte in forma di Giornale dal’abb. Ruggiero Caetano Romano. |publisher= MarcAntonio&Orazio Campana, Roma |date=1691 |accessdate=15. maj 2019}}</ref> ! Slovenski prevod<ref>{{cite web|url=https://books.google.rs/books?id=3tloAAAAcAAJ&pg=PP9&lpg=PP9&dq=Clemente+X+papa&source=bl&ots=DAJGBTKp3q&sig=ACfU3U1h1Xzt1FPGRiQgXeELMc-mFERW4g&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwijgpuA9rHhAhU8UxUIHfYfDMwQ6AEwEHoECAgQAQ#v=onepage&q=Clemente%20X%20papa&f=false|title=Spomini na sveto leto 1675, ki ga je obhajal papež Klemen X., opisal pa v obliki dnevnika opat Ruggiero Caetano Romano.|publisher= MarcAntonio&Orazio Campana, Roma|date=1691 |accessdate=15. maj 2019}}</ref> |- | <blockquote> <ref name="stran 39">stran 39</ref> ''Giornale de l’anno santo MDCLXXV celebrato da l’amabilissima pietà di papa Clemente X.''<br> Correa l’Anno 1674 nel secolo 17. da l’Incarnatione, e del Gouerno dignissimo di Clemente X. il quinto, quando il Cuore de’ Fedeli Romani, c… di tutto il Cristianesimo piú anzioso viuea di ritrouarsi, e lauare le sue colpe con la pienissima Indulgenza ne l’anno santo 1675.<br><ref name="stran 40">stran 40</ref> Giubiló la prima volta, e prese animo á li 3. di Maggio nel 1674 giorno de l’Ascensione, quando sotto le Logge di San Pietro in Vaticano sopra un Catedra á lato de la Porta Maggiore, mentre il Pontefice calaua per entrare in Chiesa, fu letta la prima Bolla, che auuisaua l’aperitione de le Porte Sante per l’acquisto del Santo Giubileo nel prossimo anno santo. Fù publicata in questo giorno anche vn’ altra Bolla, continente le Riuocatione di tutte l’Indulgenze strettamente, conforme pratticarono li duo suoi Predecessori, Vrbano, & Innocentio. <br><ref name="stran 49">stran 49</ref> In tanto Nostro Signore proseguì per la Piazza processionalmente, portato come sopra, verso la Guglia, e poi verso la Basilica Vaticana. Sin da prima, che il Papa partisse da la Stanza de’ Paramenti, ere Processionalmente partito tutto il Clero Romano, e Religiosi da la Porta del Palazzo Apostolico, e disposto per tutta la via lateralmente da ambe le parti, fino á le Scale de la Basilica con buona ordinanza, lasciando in mezzo un’ ampia via, acciò potesse senza impedimento passare tutta la Processione, & essere goduta senza confondersi dal Popolo, che infinito si era radunato ne la Piazza, e sopra le Scale de la Basilica.<br> Giunse il Pontefice dentro il Portico de la medesima Basilica, ove erano alzati molti palchi vagamente ornati, & in particolare quello á l’incontro de la Porta Santa, preparato per la Maestà de la Regina di Suetia: un altro per la Serenissima Duchessa di Modana: & uno per le Prencipesse Nipoti di Nostro Signore. <br> ''La Maestà de la Regina Cristina di Suetia, che con gran veneratione si mostrò divota a le Accioni del Pontefice, onorò del luogo nel suo palcó alcuni Signori Oltramontani, trá quali vi erano due Milordi Inglesi, uno de’ quali Miscredente ripugnava inginocchiarsi á l’arrivo di Sua Santità: auuedutasene Cristina, e reputando ciò troppa indecenza, li commandò il prostrarsi; e perche á le prime non obedí, replicogli il comandamento così; che se non obediua, sarebbe restato mal sodisfatto; obedí, non só, se per tema, ó compunzione.''<br><ref name="stran 50">stran 50</ref> </blockquote> | <blockquote> <ref name="stran 39"/> ''Dnevnik svetega leta 1675, ki ga je obhajal z izredno pobožnostjo [[papež Klemen X.]]''<br> Teklo je leto 1674 v 17. stoletju od učlovečenja (našega Gospoda Jezusa Kristusa), in peto leto odličnega vladanja Klemena X. Takrat je živelo srce rimskih vernikov in celotnega krščanstva v hudi stiski, ter se je želelo zbrati in izmiti svoje krivde s popolnim odpustkom svetega leta 1675. <br> <ref name="stran 40"/> Prvič ga je obhajal ter se je osrčil 3. majnika 1674 na dan Vnebohoda. Ko je vstopal v Baziliko svetega Petra, je dal brati s stranske prižnice pri glavnih vratih prvo [[papeška bula|bulo]], ki je napovedovala odprtje svetih vrat za začetek svetega jubileja ob prihodnjem svetem letu. Istega dne je objavil tudi drugo bulo, ki je vsebovala posebno sklicevanje na vse odpustke, kot sta jih podeljevala njegova predhodnika [[papež Urban VIII.|Urban]] ter [[papež Inocenc X.|Inocenc]]. <br> <ref name="stran 49"/> Našega gospoda (papeža) so v sprevodu nosili po Trgu (svetega Petra), proti Obelisku, in nato proti [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Vatikanski baziliki]]. Od vsega začetka, ko je papež krenil od ''Stanza de’ Paramenti'', je v procesiji krenila vsa rimska duhovščina in redovniki od vrat, in se razpostavila po celi cesti vzdolž obeh strani, vse do stopnic pred Baziliko in sicer lepo urejeno, da je pustila v sredini široko pot, po kateri bo lahko brez ovir hodila cela procesija, ne da bi se pomešala z ljudstvom, ki se ji je pridružilo na trgu in nad bazilikinimi stopnicami.<br> Prispel je papež znotraj stebrišča omenjene bazilike, kjer so bili postavljeni mnogi razkošno okrašeni odri, zlasti tisti nasproti svetih vrat, pripravljen za veličanstvo švedske kraljice; drugi za presvetlo vojvodinjo Modane, eden pa za kneginje-nečakinje našega gospoda (papeža). <br> ''Njeno veličanstvo '''kraljica Švedske''', ki je kazala veliko spoštovanje in pobožnost do papeževih postopkov, je na svojem odru častila nekaj prekhribovskih (=prekalpskih) gospodov, med katerima sta bila '''dva angleška lorda'''; eden od njiju je kot malovernež zavračal poklek na prihod '''Njegove svetosti'''. Ko je to opazila '''Kristina''', je to smatrala za preveliko nespodobnost, in mu je ukazala, naj poklekne; ker na prvo besedo ni ubogal, mu je zaukazala tako strogo, češ da mu bo še žal, če ne bo poslušal; in je ubogal; ne vem, ali iz strahu ali iz skrušenosti.''<br><ref name="stran 50"/> </blockquote> |} ==== Zadnja [[rim]]ska leta ==== [[File:Caspar van Wittel - View of Rome with the Tiberand Castel Sant'Angelo - WGA25830.jpg|thumb|180px|<center>[[Caspar van Wittel]]: ''Kristinino [[gledališče]] [[Tor di Nona]]'' vzdolž [[Tibera|Tibere]], nasproti [[Angelski grad, Rim|Angelskega gradu]].<ref>{{cite web|url=http://www.teatrotordinona.it/cennistorici.html |title=Note Storiche Sul Teatro Tordinona |publisher=Teatrotordinona.it |date=|accessdate=2012-03-09}}</ref>]]</center> [[File:Ritratto del cardinale Decio Azzolino - Voet.jpg|thumb|right|180px|<center> [[Kardinal]] [[Decio Azzolino Mlajši|Azzolino]] <br /><small> [[Jacob Ferdinand Voet]] [[1670]] ]]</center></small> <ref>Decio Azzolino (1623-1689) je opravljal važne službe v papeški službi; postal je tudi kardinal (1654-1689) in zavetnik kraljice Kristine</ref> 1672 je bila ena od kandidatinj za [[Poljska|poljski]] prestol po smrti [[Ivan II. Poljski|kralja Ivana]] tudi Kristina, saj je izhajal njen rod od svete [[Brigita Švedska|Brigite]]; načrt ji je spodletel kljub papeževi podpori – prestol je zasedla njena istoimena bratranka. Kristina je torej po svojem prihodu v Rim še večkrat odpotovala po [[Evropa|evropskih]] deželah – dvakrat v upanju na kraljevsko krono: enkrat v [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskem kraljestvu]], drugič na [[Poljsko kraljestvo|Poljskem]]; pa tudi na Švedskem je bila dvakrat – enkrat v poskusu, da se vrne na prestol: a so propadli vsi njeni tozadevni poskusi, tudi poljski, ki ga je priporočil sam papež. Tako se je četrtič in dokončno vrnila »v svoj ljubljeni Rim« 22. novembra 1668. [[Papež Klemen IX.|Klemen IX.]] jo je večkrat obiskal, saj sta bila oba navdušena nad gledališkimi [[igra]]mi, ki jih je prirejala – bil je vedno slovesno sprejet v veliki dvorani,<ref>Queen Christina of Sweden as a Patron of Music in Rome in the Mid-Seventeenth Century by TESSA MURDOCH. In: The Music Room in Early Modern France and Italy. Published by British Academy, 2012.</ref> kjer so nastopali pevci in igralci.<ref>Spaces for Musical Performance in Seventeenth-Century Roman Residences by ARNALDO MORELLI, p. 315</ref> Ko je papeža zadela [[možganska kap]] je bila ena redkih oseb, ki jo je hotel videti ob svoji smrtni postelji. Leta 1671 je Kristina v nekdanjem [[zapor]]u ustanovila prvo javno gledališče v Rimu, [[Tor di Nona]].<ref>Early Music History: Studies in Medieval and Early Modern Music By Iain Fenlon [https://books.google.com/books?id=81ZwlEGrpL4C&pg=PA222]</ref> Novi [[papež Klemen X.]] je v resnem duhu [[protireformacija|katoliške obnove]] tožil nad javnim pohujšanjem, ki ga povzroča gledališče. Še slabše se je Kristininemu podjetju pisalo, ko je postal [[papež Inocenc XI.]]; v nekaj letih je preuredil njeno gledališče v [[pšenična kašča|pšenično kaščo]], čeprav je bil sicer neredko gost na njenem kraljevskem dvorcu skupaj z drugimi kardinali. On je prepovedal ženskam nastopanje s petjem ali igro, kakor tudi nošenje izrezanih oblek. Kristina je tako ravnanje smatrala za čisto traparijo; ženske je odslej vabila k nastopanju v svoji palači. 1675 je postal portugalski [[jezuiti|jezuit]] [[António Vieira|Vieira]] njen [[spovednik]]; [[Kardinal]] [[Decio Azzolino Mlajši|Azzolino]] pa je bil njen zavetnik, postavljen od [[papež]]a.<ref>{{cite web|url=http://www.britannica.com/biography/Antonio-Vieira|title=Antonio Vieira - Portuguese author and diplomat|publisher=|accessdate=10 July 2017}}</ref> ==== Bojevnica za človekove pravice ==== Kristina je bila po značeju pogumna in odločna, včasih celo surova, zlasti do svojih sovražnikov. Kakor je ni mogel nihče zaustaviti pri uveljavljanju njenih kraljevskih resničnih ali umišljenih pravic, tako je bila dosledna tudi pri zahtevah, da se spoštujejo pravice drugih, tudi najbolj preprostih in zapostavljenih slojev. To jo je vodilo tudi v boj za varstvo človeških pravic, ki so bile po njenem mnenju v nekaterih primerih zapostavljene ali celo teptane. Poveljevalnost in uporniški duh sta jo spremljala še dolgo po njeni odpovedi oblasti; svoje za tiste čase nenavadne strpnosti do prepričanja drugih ni boječe skrivala, ampak jo je odločno in hrabro uveljavljala, kjer je le mogla. Kjer ni šlo drugače, je poudarjala tudi svoje kraljevsko dostojanstvo. V današnjem jeziku bi dejali, da je bila ''bojevnica za človeške pravice''. #Kristina je vse življenje ostala zelo strpna do prepričanja drugih. Privlačilo jo je mnenje ''španskega duhovnika [[Miguel Molinos|Molinosa]]'', ki ga je zaposlila kot zasebnega [[teolog]]a. [[Rim]]ska [[inkvizicija]] ga je preiskovala, zasliševala in tudi zaprla, ker je razglašal, da [[greh]] pripada spodnjemu čutnemu delu človeka in da ni podrejen človekovi [[svobodna volja|svobodni volji]]. Kristina mu je pošiljala hrano in na stotine pisem, ko je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]]. #Ko je ''[[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]]'' preklical [[Nanteski edikt]] in odpravil dotedanje pravice francoskih [[protestanti|protestantov]] [[hugenoti|hugenotov]], mu je Kristina 2. februarja 1686 napisala ogorčeno pismo, naslovljeno na francoskega veleposlanika. ''Sončni kralj'' sicer ni nič odgovoril ter ni upošteval njenih pogledov, vendar Kristine ni mogel utišati. #V Rimu je ''[[papež Klemen X.|papežu Klemenu X.]]'' prepovedala navado preganjanja [[Judi|Judov]] po ulicah med [[kurentovanje]]m. 15. avgusta 1686 je razglasila, da so rimski Judje pod njeno zaščito; podpisala se je ''"la Regina"'' - ''kraljica''.<ref name="iep.utm.edu">{{cite web|url=http://www.iep.utm.edu/wasa/|title=Wasa, Kristina – Internet Encyclopedia of Philosophy|website=www.iep.utm.edu|access-date=10 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170711031004/http://www.iep.utm.edu/wasa/|archive-date=11 July 2017|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.jsnyc.com/season/kristina.htm|title=Kristina by August Strindberg|website=www.jsnyc.com|access-date=10 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20150915190601/http://www.jsnyc.com/season/kristina.htm|archive-date=2015-09-15|url-status=dead}}</ref> == Dela == ;{{ikona de}} Kristina je dovolila objaviti svoja pisma z Descartesom in posmrtno svoje pregovore. * ''Historische Merkwürdigkeiten der Königin Christina von Schweden'', Herausgeber [[Johan Arckenholtz]],<ref>Johan Arckenholtz (1695–1777), finnischer Historiker und Bibliothekar</ref> Amsterdam und Leipzig, vier Bände 1751–1760 [http://books.google.com/books?id=J7JBAAAAcAAJ&pg=RA1-PA294&lpg=RA1-PA294&dq=Christina+Rom+Borri&source=bl&ots=EJEyzZDlM5&sig=iaScFLfrW5ENA_zKbRIeiO5ALbQ&hl=en&ei=A6eQTraDN4Gr-Qacjqn-Cg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CCsQ6AEwAw#v=onepage&q=Christina%20Rom%20Borri&f=false] * ''Memoiren, Aphorismen'', München, Winkler 1967 (Herausgeberin Anni Carlson) * ''Gedanken über Religion und Leben'', Düsseldorf, Schwann, 1930 (Herausgeber Hermann Joseph Schmidt) * ''Gesammelte Werke − Autobiographie, Aphorismen, historische Schriften'', Hamburg, Autorenverlag Maeger 1995 (mit 130&nbsp;restaurierten Faksimileseiten der Arckenholtz-Ausgabe 1751/2) ;{{ikona fr}} Dopisovanje med drugimi z Descartesom: * ''Lettres choisis des Christine reine de Suede'', 1760, und ''Lettres Secrets'', Genf 1761. * Dela, tudi francoski ''Mémoires pour servir à l’histoire de Christine de Suède'', štirje zvezki 1751–1760. ==== Kristinini navedki o [[Bog]]u in [[vera|veri]] ==== {{navedek|A dios rogando y con el mazo dando ''(Kristinin španski izvirnik)''.<ref>{{cite web|url= https://ir.uiowa.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=6354&context=etd|title= Expressions of power: Queen Christina of Sweden and patronage in Baroque Europe|publisher= Nathan Alan Popp na University of Iowa, Iowa Research Online |date=1. december 2015 |accessdate=1. februar 2021}}</ref><br>Boga je treba prositi in moliti tudi takrat, kadar daje s kladivom ''(Slovenski prevod)''.}} {{navedek|“Quand’uno è cattolico, ha la consolazione di credere ció che tanti nobili spiriti credettero per 16 secoli, possiede la gloria d’appartenere ad una religione, confermata da milioni di miracoli e di martiri; una religione che produsse tante vergini mirabili, che trionfando delle debolezze del loro sesso, si consacrarono a Dio.” (''Kristinin izvirnik v italijanščini'') <ref>{{cite web|url=https://books.google.rs/books?id=9MkOAAAAQAAJ&pg=PA621&lpg=PA621&dq=Antonio+Macedo+gesuita&source=bl&ots=LXyibwQwDF&sig=ACfU3U2XpM0LP6ZaCDKOQ-iftfO4A6cN4w&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwiW35TkiMLuAhWkyYUKHXAPAXcQ6AEwDHoECBEQAg#v=onepage&q=Antonio%20Macedo%20gesuita&f=false|title=Regina Cristina v: Enciclopedia storica Documenti Volume VI. Schiarimenti e note alla Storia universale. Torino str. 621|publisher=Cesare Cantù|date=1844|accessdate=14. januar 2021}}</ref><br />“Ha az ember katholikus, azon vigasztalása van, hogy mindazt hiszi, amit 16 század óta minden nagy szellem hitt; az ember boldog, hogy oly vallásban élhet, melyet csodák és az igazságokért életöket feláldozó vértanúk milliói erősítettek meg.” (Kristinini ''Spomini'', ''madžarski prevod'')<ref name="ReferenceD">{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=100}}</ref><br />”Če je človek katoličan, uživa to tolažbo, da veruje vse tisto, kar je skozi 16 stoletij veroval vsak velik um; človek je blažen, da lahko živi v tisti veri, ki so jo potrdili milijoni čudežev in mučencev, ki so za njeno resničnost žrtvovali svoje življenje. Ta vera proizvaja toliko čudovitih devic, ki slavijo zmagoslavje nad slabostmi svojega spola, ko se posvečujejo Bogu.” (''“Zapisi kraljice Kristine v osebnem dnevniku” - slovenski prevod obojnega'')}} {{navedek|“God has neither form nor shape under which we can know Him; when he speaks of Himself in metaphors and similes, He is adapting Himself to our foolishness, our limited capacity.” ''(angleški prevod)''.<ref>{{cite web|url= https://www.inspiringquotes.us/author/1260-christina-queen-of-sweden|title=Christina, Queen of Sweden Quotes and Sayings - Page 1|publisher=Inspiring quotes.us |date=|accessdate=7. marec 2021}}</ref><br>»Bog nima niti forme niti oblike, pod katero bi ga lahko spoznali; ko govori o sebi v metaforah in prispodobah, se prilagaja naši neumnosti, naši omejeni zmožnosti.« (Slovenski prevod)''.}} == Smrt in spomin == [[File:Christina-of-Sweden-in-S-Maria-Vallicella-Rome-1689.jpg|thumb|right|180px|<center>Kristina na parah pod [[kralj]]evsko [[krona|krono]] v cerkvi [[Santa Maria in Vallicella]] v [[Rim]]u.]]</center> [[File:Funeral-procession_Kristina.jpg|thumb|right|180px|<center>Kristinina pogrebna povorka do [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Sv. Petra]]]]</center> === Bolezen === V hladnem februarju 1689 je Kristina romala po cerkvah v [[Kampanija|Kampaniji]] ter se hudo prehladila in zbolela. Prejela je tudi zakramente za umirajoče: spoved, popotnico in maziljenje. Bolehala je za [[diabetes mellitus|sladkorno]]. Na videz se ji je stanje zboljšalo, v resnici pa se je sredi aprila bolezen zapletla z dodatno hudo okužbo s [[erizipel|šenom]] (latinsko: erysipelas), čemur je sledila [[pljučnica]] in visoka vročina. Na svoji smrtni postelji je poslala papežu sporočilo, v katerem ga je prosila za zamero, naj ji odpusti prejšnje žalitve. === Smrt === Kristina je umrla 19. aprila 1689 v Rimu v palači Corsini ob šetih zjutraj. Njen zavetnik – [[kardinal]] [[Decio Azzolino|Azzolino]] - je umrl istega leta, 6. junija, torej poldrugi mesec pozneje.<ref>{{cite web|url=https://books.google.com/?id=TrtbAAAAQAAJ&pg=PA334&lpg=PA334&q=19+April+1689+christina|title=Het leven en bedryf van Christina, koninginne van Sweeden, &c. sedert haar geboorte tot op des zelfs dood ...|first=Christian Gottfried|last=Franckenstein|date=10 July 1697|publisher=by Boudewyn vander Aa|accessdate=10 July 2017|via=Google Books}}</ref> === Na parah === [[File:0 Monument funéraire de Christine de Suède - St-Pierre - Vatican (1).JPG|thumb|right|180px|<center>Spomenik v desni ladji pri [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Svetem Petru]] ]]</center> [[File:Vatican 6 20101103.JPG|thumb|right|180px|<center>Kristinin sarkofag v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]] pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Cerkvijo svetega Petra]] ]]</center> Kristina je želela preprost pogreb na [[Panteon, Rim|Panteonu]], toda [[papež Inocenc XI.]] je vztrajal, da naj bo štiri dni izpostavljena na ''lit de parade'' (''na odru'' oziroma po domače rečeno ''na parah'') v palači Riario. Bila je balzamirana, prekrita z belim [[brokat]]om, srebrno krinko, pozlačeno krono in žezlom. :"Kraljica je nosila tanek plašč, okrašen s stotinami kron in krznom obrobljen s hermelinom, pod tem čudovitim oblačilom v dveh kosih, s tankimi rokavicami in nogavicami iz pletene svile ter parom elegantnih suknenih copatov"<ref name=burial>{{cite web|url= http://www.queenshipstudies.com/references.cfm?sortby=&id=1369&strt=101&show=50|title=FRAGMENTS OF QUEEN KRISTINA'S BURIAL COSTUME, PRESERVATION AND DOCUMENTATION OF MATERIALS, TEXTILE TECHNIQUES AND DYESTUFFS.|access-date=10 July 2017}}</ref> Podobno navadi pri papeških pogrebih so jo deli v trojno trugo – eno iz cipresovine, eno svinčeno in končno v hrastovo. === Pogreb === Pogrebna povorka 2. maja 1689 je krenila od [[Santa Maria in Vallicella]] do [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Svetega Petra]], kjer so jo pokopali v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]] – kot eno od le treh žensk, ki jim je sploh kdaj bila izkazana ta čast. #Prva je bila [[Matilda Toskanska]] <ref>''Matilda Toskanska'' (*1040, vladala 1052-1115), mejna grofica Toskane, najbolj znana vladarica v srednjem veku</ref>, ki si je zaslužila to čast s tem, da je podpirala papeže proti zahtevam mogočnih zemeljskih vladarjev, kakor tudi [[protipapež]]ev. #Druga je bila [[kralj]]ica Kristina (1626-1689), ki je postala nekak simbol uspešnosti [[protireformacija|katoliške obnove]]; po igri usode je namreč hčerka vstopila v prav tisto vero, ki jo je njen oče preganjal, se zoper njo vojskoval in v bitki tudi padel. #in [[Marija Klementina Sobieska|Marija Sobjeska]] (*1702, vladala 1719-1735), pravnukinja slavnega osvoboditelja [[Dunaj]]a [[Jan III. Sobieski|Jana Sobjeskega]], ki se je rešila pred preganjanjem na Angleškem, kjer so jo spravili ob kraljevski prestol protestantje. === Grob in spomenik === Kristinino srce in notranjost so postavili v visoko žaro.{{refn|group=note|From 2005 to 2011, her marble sarcophagus was positioned next to that of [[Pope John Paul II]] when his grave was moved.}} Med 2005 do 2011 so postavili njen sarkofag blizu groba [[papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla Velikega]]. 1702 [[Clement XI]] commissioned a monument for the queen, in whose conversion he vainly foresaw a return of her country to the Faith and to whose contribution towards the culture of the city he looked back with gratitude. This monument was placed in the body of the basilica and directed by the artist [[Carlo Fontana]].{{refn|group=note|Christina was portrayed on a gilt and bronze medallion, supported by a crowned skull. Three reliefs below represented her relinquishment of the Swedish throne and abjugation of Protestantism at Innsbruck, the scorn of the nobility, and faith triumphing over heresy. It is an unromantic likeness, for she is given a double chin and a prominent nose with flaring nostrils.}} Leta 1702 je [[papež Klemen XI.|Klemen XI.]] naročil spomenik za kraljico, po katere spreobrnitvi je zaman predvideval vrnitev njene dežele h katoliški veri; s hvaležnostjo se je oziral na njen prispevek h kulturnemu napredku mesta Rima. Ta spomenik je bil postavljen v samo središče bazilike, napravil pa ga je umetnik [[Carlo Fontana|Fontana]] (1634-1714). {{refn|group=note|Christina was portrayed on a gilt and bronze medallion, supported by a crowned skull. Three reliefs below represented her relinquishment of the Swedish throne and abjugation of Protestantism at Innsbruck, the scorn of the nobility, and faith triumphing over heresy. It is an unromantic likeness, for she is given a double chin and a prominent nose with flaring nostrils.}} Kristino je upodobil na pozlačenem in bronastem medaljonu, podprtem z okronano lobanjo. Trije reljefi spodaj so predstavljali njeno odpoved švedskemu prestulu in protestantizmu v Innsbrucku, odpoved plemstvu in vero, ki je zmagala nad krivoverstvom. Za svojega edinega dediča je Kristina imenovala kardinala Azzolina v prepričanju, da bo on poravnal vse njene dolgove; vendar je bil kardinal preveč bolan in izčrpan, da bi se pridružil njenemu pogrebu, in je umrl že junija istega leta kot Kristina. Njegov nečak Pompeo Azzolino je bil njegov edini dedič in on je hitro razprodal dragocene Kristinine umetniške zbirke. == [[Film]]i o kraljici Kristini == O Kristini je napisano veliko knjig in člankov, kakor tudi glasbenih in drugih del. Z njo se pečajo prav vsa [[občilo|družbena občila]]. Med to skoraj nepregledno množico se omejimo na [[film]]e, ki se dotikajo njenega življenja; večinoma jih ne zanimajo toliko zgodovinska dejstva, kolikor senzacija z resničnimi ali še rajši izmišljenimi ljubezenskimi dogodivščinami, katerih središče je seveda kraljica Kristina. Za vse te filme velja skoraj redno tisti opomin, ki ga njen dober poznavalec [[Tibor Celler|Celler]] podaja glede prvega filma iz leta 1933 z naslovom ''Kraljica Kristina'': {| |- ! Krisztina, egy különc királynő<ref>{{navedi knjigo|author=Tibor Celler|title= Krisztina, egy különc királynő (Családi kör, Újvidék, 2009. április 23, XX. évfolym, 17. szám)|page=30.31}}</ref> ! Kristina - kraljica posebnež |- | <blockquote>Akiben Krisztina svéd királynőről az a kép él, amit az 1933-ban forgatott Greta Garbo-film sugall, az sürgősen törölje ki agyából ezt az emléket. Az igazi Krisztina nem volt sem nyúlánk, szőke és szép, sem pedig férfifaló. </blockquote> | <blockquote> V komer živi tista podoba švedske kraljice Kristine, kot jo predlaga film z [[Greta Garbo|Greto Garbo]] iz leta 1933, naj ta spomin nujno izbriše iz možganov. Prava Kristina ni bila niti vitka, plavolasa in lepa, niti ni norela za moškimi. </blockquote> |} <font size=+1 color=green>''Kraljica Kristina (1933)'' </font><br/> [[Amerika|Ameriški]] [[film]] iz leta 1933. [[File:Poster - Queen Christina 02 Crisco restoration.jpg|thumb|180px|Reklama za film Kraljica Kristina; v glavni vlogi [[Greta Garbo]]<ref>''Greta Garbo'' (rojena kot ''Greta Lovisa Gustafsson'', 1905 –1990) je bila švedsko-ameriška igralka. Razglašena je za eno največjih ženskih filmskih igralk in je na vrhuncu slave dala slovo filmu. 1928 je igrala skupaj z [[John Gilbert|Johnom Gilbertom]] v filmu ''A Woman of Affairs''. ''John Gilbert'' (rojen kot ''John Cecil Pringle''; 1897 – 2005), je bil eden najslavnejših igralcev nemega, pozneje zvočnega filma.</ref>]] V filmu iz leta 1933 ''[[Kraljica Kristina (film 1933)|Kraljica Kristina]]'' (''Queen Christina''), v katerem je igrala kraljico Kristino kot glavno vlogo svetovno znana švedska igralka [[Greta Garbo]], nastopa tudi veleposlanik [[Anton Pimentel|Pimentel]]; v filmu ga kličejo običajno ''Antonio'' ali preprosto ''Španski veleposlanik''; njegovo vlogo je komaj-komaj sprejel na vztrajno in izrecno Gretino željo [[John Gilbert (igralec)|John Gilbert]], ki je bil njen nekdanji resnični ljubimec. Mlada kraljica se zaljubi v Antonija. Glavna ovira za njuno poroko pa je, da je Pimentel katoliške vere, medtem ko je ona protestantovske. Film še prikaže Kristinino odpoved prestolu 1654; ne pokaže pa kot vzrok prestopa v katoliško vero, ampak zaljubljenost v Antonija, ki kmalu nato pade v mečevalskem dvoboju, ter ji umrje v naročju. Nato odide Kristina v Španijo, deželo svojega ljubega. V resnici pa je imel [[Anton Pimentel|Antonio]] ženo in otroke in ni umrl na Švedskem, ampak je živel še kakih trideset let po Kristinini odpovedi prestolu, ter bil še naprej v službi španskega kralja - toda ne več na Švedskem, ampak v [[Francosko kraljestvo|Franciji]] in na [[Španija|Španskem]] [[Nizozemska|Nizozemskem]]. On je bil pravzaprav tista skrivnostna zveza, po kateri je kraljica bolje spoznala vero svojih prednikov ter je končno prestopila v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško Cerkev]].<ref name="Cesare Cantù"/> <font size=+1 color=green>''Punčka kralj'' </font><br/> [[Finska|Finski]] [[film]] iz leta 2015. V filmu iz leta 2015 ''[[Punčka kralj (film 2015)|Punčka kralj]]'' (''The Girl King'') je na nenavaden način obdelana še bolj nenavadna mladost Kristine Švedske, ki je že s 6 leti postala kraljica - pravzaprav po mnogih lastnostih in po sili razmer pravi kralj. Kristina je predstavljena v glavni vlogi tudi v drugih filmih: <font size=+1 color=green>''Odpoved''</font><br/> [[Anglija|Angleški]] [[film]] iz leta 1974. ''Odpoved'' (nemško: ''Christina – Zwischen Thron und Liebe''; angleško: ''The Abdication'') V glavni vlogi [[Liv Ullmann]], režiser pa [[Anthony Harvey]]. Zgodba filma: Kristina zaapusti ljubezen svoje mladosti z lepim plemičem Karlom, odpove se švedskemu prestolu in se spreobrne v katolištvo. Ko pride v Rim, postane središče umetnosti in znanosti, pa se zaljubi v svojega kardinala-zavetnika Azzolina. <font size=+1 color=green>''Kraljica Kristina (1981)'' </font><br/> [[Švedska|Švedski]] [[film]] iz leta 1981. V filmu ''Kraljica Kristina'' (Drottning Christina'') nastopa v glavni vlogi [[Lena Nyman]], režiser pa je [[Björn Melander]] <font size=+1 color=green>''Kristina Vasa – divja kraljica'' </font><br/> [[Nemčija|Nemški]] [[film]] iz leta 2013. ''Christina Wasa – Die wilde Königin''. Dokumentarni film - režiser [[Wilfried Hauke]]. === Rodovnik - družinsko deblo === {| class="wikitable" |- |- | rowspan="16" align="center"| '''Kristina Vasa''' | rowspan="8" align="center"| '''Oče:'''<br />[[Gustav II. Adolf|Gustav II. Adolf Švedski]] | rowspan="4" align="center"| '''Očetov dedek:'''<br />[[Karel IX. Švedski]] | rowspan="2" align="center"| '''Očetov pradedek:'''<br />[[Sigismund III. Poljski|Gustav I. Švedski (=Sigismund III. Poljski)]] | align="center"| '''Očetov prapradedek:'''<br />[[Ivan III. Švedski|Ivan III. Švedski (=Erik Johansson Vasa)]] |- | align="center"| '''Očetova praprababica:'''<br />[[Cecilija Månsdotter Eka]] |- | rowspan="2" align="center"| '''Očetova prababica:'''<br />[[Marjeta Leijonhufvud]] | align="center"| '''Očetov prapradedek:'''<br />[[Erik Abrahamsson Leijonhufvud]] |- | align="center"| '''Očetova praprababica:'''<br />[[Ebba Eriksdotter Vasa]] |- | rowspan="4" align="center"| '''Očetova babica:'''<br />[[Kristina Holstein-Gottorp]] | rowspan="2" align="center"| '''Očetov pradedek:'''<br />[[Adolf Holstein-Gottorp]] | align="center"| '''Očetov prapradedek:'''<br />[[Friderik I. Danski]] |- | align="center"| '''Očetova praprababica:'''<br />[[Zofija Pomeranska]] |- | rowspan="2" align="center"| '''Očetova prababica:'''<br />[[Kristina Hessen-Darmstadt]] | align="center"| '''Očetov prapradedek:'''<br />[[Filip I. Hesenski]] |- | align="center"| '''Očetova praprababica:'''<br />[[Kristina Saksonska]] |- | rowspan="8" align="center"| '''Mati:'''<br />[[Marija Eleonora Brandenburška]] | rowspan="4" align="center"| '''Očetov dedek:'''<br />[[Ivan Sigismund Brandenburški]] | rowspan="2" align="center"| '''Materin pradedek:'''<br />[[Joahim III. Friderik Brandenburški]] | align="center"| '''Materin prapradedek:'''<br />[[Ivan Jurij Brandenburški]] |- | align="center"| '''Mamina praprababica:'''<br />[[Hedvika Zofija Brandenburška]] |- | rowspan="2" align="center"| '''Mamina prababica:'''<br />[[Katarina Brandenburška-Küstrin]] | align="center"| '''Materin prapradedek:'''<br />[[Ivan Brandenburški-Küstrin]] |- | align="center"| '''Materina praprababica:'''<br />[[Katarina Brunswick-Wolfenbüttel]] |- | rowspan="4" align="center"| '''Materina babica:'''<br />[[Ana Pruska|Ana Pruska (1576-1625)]] | rowspan="2" align="center"| '''Materin pradedek:'''<br />[[Albert Friderik Pruski]] | align="center"| '''Materin prapradedek:'''<br />[[Albert I. Pruski]] |- | align="center"| '''Materina praprababica:'''<br />[[Ana Marija Brunswick-Lüneburg]] |- | rowspan="2" align="center"| '''Materina prababica:'''<br />[[Marija Eleonora Jülich-Kleveberg]] | align="center"| '''Materina prapradedek:'''<br />[[Viljem Jülich-Kleveberg]] |- | align="center"| '''Materina praprababica:'''<br />[[Marija Avstrijska]] |} == Ocena == [[File:René Descartes i samtal med Sveriges drottning, Kristina.jpg|thumb|180px|right|<center> [[René Descartes|Descartes]] v pogovoru s švedsko kraljico Kristino ]] </center> === Po ''teoriji zarote'' naj bi bil ''Cogitoergosum'' umorjen === Danes obstajajo različne teorije zarote: ne le v zvezi s [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|koronino vseokužbo]]<ref>{{cite web|url= https://www.slobodnaevropa.org/a/sumnje-u-tvrdnje-da-se-korona-virus-proširio-s-pijace-u-vuhanu/30592208.html|title= Sumnje u tvrdnje da se korona virus proširio s pijace u Vuhanu|publisher=Slobodna Evropa|date=4. maj 2020|accessdate=16. februar 2021}}</ref><ref>{{cite web|url= https://www.slobodnaevropa.org/a/priroda-ili-epruveta-gde-je-nastao-korona-virus-/30561222.html|title= Gde je nastao korona virus?|publisher=Slobodna Evropa|date=17. april 2020|accessdate=16. februar 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/svet-55413527|title=Korona virus i Kina: Vodeća naučnica otvara vrata laboratorije u Vuhanu - „nemamo šta da krijemo"|publisher=BBC|date=23. december 2020|accessdate=16. februar 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/svet-52352916|title=Pol Rinkon: Korona virus: Postoji li bilo kakav dokaz da je Kovid 19 potekao iz laboratorije |publisher=BBC|date=21. april 2020|accessdate=16. februar 2021}}</ref>, ampak tudi v zvezi z raznimi zgodovinskimi dogodki. Tovrstne knjige čez noč postanejo uspešnice, kar dokazujeta npr. zakonca [[Monaldi & Sorti]] z romani ''[[Imprimatur (Monaldi & Sorti)|Imprimatur]], [[Secretum (Monaldi & Sorti)|Secretum]], [[Veritas (Monaldi & Sorti)|Veritas]]'' in celo vrsto njim podobnih, ki obravnavajo nekatere skrivnostne zgodovinske dogodke v zvezi s posvetnimi vladarji, pa seveda tudi s [[papež]]i oziroma [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško Cerkvijo]]. Taka izredna zgodovinska dogodka sta vsekakor tudi odpoved prestolu in vstop v katoliško Cerkev švedske kraljice Kristine, kakor tudi vloga filozofa Descartesa v njenem življenju, zlasti pa njegova nenadna smrt. Knjiga nemškega univerzitetnega predavatelja in filozofa [[Teodor Erbert|Erberta]] ''Der rätselhafte Tod des René Descartes'' (''Nepojasnjena smrt Renéja Descartesa'') zna potešiti radovednost današnjega izbirčnega bralca, ter podaja svojo izvirno razlago sicer znanih dogodkov. Avtor namreč ni zadovoljen z doslej veljavno razlago, češ da je znamenitega misleca pobrala [[pljučnica]], ampak »išče in najde« tudi njegovega morilca, ki naj bi bil nihče drugi, kot katoliški duhovnik in redovnik, [[avguštinci|avguštinec]] [[François Viogué|Viogué]], ki je takrat stanoval v isti hiši kot francoski veleposlanik Chanut. On je že 1648 sporočil ''Združbi za širjenje vere'', da si namerava švedska kraljica, »če bo sploh prišla v poštev kaka druga vera, izvoliti samo katoliško.« Menil pa naj bi (to ni nikjer zapisano), da Descartes s svojimi svobodomiselnimi ovira to odločitev.<ref>Georg Denzler: ''Die Propagandakongregation in Rom'', Paderborn 1969, S. 118</ref>. Ko je prišel torej obhajat hudo bolnega filozofa, naj bi mu podal v arzenik namočeno hostijo in da je bil prav to vzrok smrti.“<ref>Theodor Ebert: ''Der rätselhafte Tod des René Descartes.'' Alibri, Aschaffenburg 2009, S. 163.</ref> Dve leti pozneje (2011) je izšel v Parizu francoski prevod te knjige.<ref>Theodor Ebert: '' L'énigme de la mort de Descartes.'' Hermann, Paris 2011.</ref> Avtor je bil kmalu na bojni nogi z dvema francoskima kritikoma njegovih raziskav (René Verdon, Victor Carraud); krepko so se spopadli na spletnem časopisu ''Revue du dix-septième siècle''.<ref>{{cite web | url=http://www.17esiecle.fr/?page_id=922 | title=La Maladie mortelle de Descartes – pneumonie ou empoisonnement? | publisher=17esiecle.fr | author=Theodor Ebert | language=fr | accessdate=2019-11-11}}</ref> ==== Nasprotujoča si mnenja ==== Nasprotno izročilu in večinskemu prepričanju je torej [[Theodor Ebert|Ebert]] v novejšem času postavil neverjetno tezo, češ da je šlo za zastrupljenje in sicer z [[arzenik]]om.<ref name="philosophyonthemesa.com">{{cite web|url=http://philosophyonthemesa.com/tag/theodor-ebert/|title=Theodor Ebert - Philosophy On The Mesa|publisher=}}</ref> #''Po prvem mnenju'' naj bi svobodomiselni Descartes s svojim liberalizmom oviral prizadevanje jezuitov za Kristinin prestop v katolištvo in naj bi ga zategadelj zastrupil ''katoliški duhovnik'', ki mu je prinesel hostijo za popotnico, namočeno v arzenik.<ref name="MMC RTV SLO">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/je-descartesa-umoril-katoliski-duhovnik/223594|title=Je Descartesa umoril katoliški duhovnik? Teorija, ki zveni kot zaplet napetega romana|publisher= MMC RTV SLO|date=15. februar 2010|accessdate=18. januar 2021}}</ref><ref name="Green">{{cite book|url=https://books.google.com/?id=WzYqyFuvwEYC&pg=PA157&lpg=PA157&q=Jacques+Viogu%C3%A9|title=Nothing Matters: a book about nothing|first=Ronald|last=Green|date=26 August 2011|publisher=John Hunt Publishing|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=9781780990163}}</ref> #''Po drugem mnenju'' naj bi ga iz nasprotnega razloga - da namreč ne bi pospeševal njenega prestopa, saj je bil mislec vendarle ugleden katoličan, - spravili s poti sami ''švedski protestantje''.<ref>{{cite web|url=https://zorancicak.wordpress.com/2015/12/26/stokholmska-zavera-smrt-na-dvoru-minerve-severa/|title= Štokholmska zavera: smrt na dvoru Minerve Severa|publisher=Zoran Čičak v Wordpress|date=26. december 2015|accessdate=19. januar 2021}}</ref> #Ugledni švedski [[zgodovinar]] [[Tore Frängsmyr|Frängsmyr]], profesor na [[Univerza v Uppsali|Uppsalski univerzi]], pa podaja ''tretje mnenje'', ki se s tako ''teorijo zarote'' nikakor ne strinja. Meni namreč, da ni nobenega razloga, da ne bi verjeli zgodovinskim poročilom, da je umrl veliki filozof ''Cogitoergosum'' za pljučnico. Pravi nadalje, da je teorija zarote neutemeljena in nedokazana izmišljotina ter je za švedski ''Radio SR'' dejal: {| |- ! Was Descartes murdered? ''Angleški izvirnik''<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20141215213819/http://www.stockholmnews.com/more.aspx?NID=4867|title= Was Descartes murdered in Stockholm?|publisher=Stockholm News. Online News in English|date=22. februar 2010 |accessdate=1. februar 2021}}</ref> ! Ali je bil Descartes umorjen? ''Slovenski prevod'' |- | <blockquote>"Well, it is interesting with all these bold theories. Sometimes one might think that they come because the author himself wants attention. In this case the whole claim is based on a false assumption, according to me. It is based on the assumption that Descartes would have an interest in hindering Christina's conversion to Catholicism. There is nothing that support this. Descartes was himself a believing catholic. Before it has been discussed whether or not Descartes meant something to help Christina's... Now somebody claims that he hindered her conversion and if that claim is false the whole murder theory falls." </blockquote> | <blockquote>"Pravzaprav je soočenje z vsemi temi drznimi teorijami zanimivo. Včasih bi lahko pomislili, da se pojavijo, ker avtor sam želi pozornost. V tem primeru po mojem mnenju celotna trditev temelji na napačni predpostavki. Temelji namreč na predpostavki, da je Descartes želel ovirati Kristinino spreobrnjenje v katolištvo. Te predpostavke pa ne podpira ničesar. Descartes je bil namreč tudi sam veren katolik. Prej so razpravljali zgodovinarji o tem, ali in koliko je ali ne pomagal Descartes Kristini... Zdaj na vsem lepem nekdo trdi, da je mislec oviral njeno spreobrnitev. Če je pa ta trditev neresnična, pade celotna teorija o umoru v vodo." </blockquote> |} === Različna mnenja o nenavadni kraljici === Kristino omenjajo kot eno najbolj učenih žensk 17. stoletja.<ref>Stephan, Ruth: [https://www.britannica.com/biography/Christina-queen-of-Sweden Christina, Queen of Sweden]. Britannica. Accessed December 10, 2018.</ref> Bila je ljubiteljica knjig, rokopisov, slik in kipov. S svojim zanimanjem za vero, modroslovje, matematiko in alkemijo je privabila številne znanstvenike v [[Stockholm]] želeč, da bi mesto postalo ''Severne [[Atene]]''. Bila je izobražena, trmasta in muhasta. Njen nenavaden življenjski slog in moško oblačenje so predstavile neštete povesti, igre, opere in filmi. V vseh življenjepisih o Kristini njen spol, verska in kulturna istovetnost igrajo pomembno vlogo.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=M6zFXgm6CnAC&lpg=PA40|title=Frauenbiographik: Lebensbeschreibungen und Porträts|first=Christian von|last=Zimmermann|date=10 July 2017|publisher=Gunter Narr Verlag|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=9783823361626}}</ref> ==== Gostja štirih [[papež]]ev ==== Vsi viri nekritično omenjajo - verjetno prepisujoč eden od drugega, da ''je bila Kristina gostja petih papežev.'' Pravzaprav pa je bila gostja le štirih, kajti četrti (Inocenc XI.) je umrl v istem letu kot ona in sicer pozneje, prvi (Aleksander VII.) pa jo je sprejel šele po njeni spreobrnitvi v Innsbrucku, ki se je zgodila 3. novembra 1655; šele nato je odpotovala v Rim.<ref>{{cite web|url=https://books.google.com/?id=SJxEw4nVDXQC&pg=PA752&lpg=PA752&q=8+November+1655+Christina|title=Rome and the Counter-Reformation in Scandinavia: The Age of Gustavus Adolphus and Queen Christina of Sweden, 1622-1656|first=Oskar|last=Garstein|date=10 July 1992|publisher=BRILL|accessdate=10 July 2017|via=Google Books}}</ref> Ko je neuradno vstopila v polno edinost v Bruslju na Sveti večer 1654, je resda vladal Inocenc X., ampak onadva se sploh nista nikoli srečala, ker je prišla v Rim šele za Aleksandrovega vladanja. "Njeni papeži" pa so vladali takole, in tukaj so samo ''štirje'', ter nikakor ni prostora za ''petega'', razen če bi šteli za njenega gostitelja tudi ''papeža Inocenca X.'', ki pa se z njo nikoli ni osebno srečal, saj je več ko leto dni potovala po katoliški Evropi, preden je zmagoslavno prispela v [[Rim]]: #''[[Papež Inocenc X.|Inocenc X.]]'' (15. september 1644 - 7. januar 1655); #''[[Papež Aleksander VII.|Aleksander VII.]]'' (7. april 1655 – 22. maj 1667); #''[[Papež Klemen IX.|Klemen IX.]]'' (20. junij 1667 – 9. december 1669); #''[[Papež Klemen X.|Klemen X.]]'' (29. april 1670 – 22. julij 1676); #''[[Papež Inocenc XI.|blaženi Inocenc XI.]]'' (21. september 1676 – 12. avgust 1689). ==== Velika v umetnosti, veri in vedi, ostra do "izdajalcev" ==== [[Papež Klemen X.]] je Kristino opisal kot "kraljico brez kraljestva, kristjanko brez vere, in žensko brez sramu."<ref name="books.google.com">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=TsG7BAAAQBAJ&lpg=PA17-IA80|title=The History of Loot and Stolen Art: from Antiquity until the Present Day|first=Ivan|last=Lindsay|date=2 June 2014|publisher=Andrews UK Limited|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=9781906509576}}</ref> Tako ostro kritiko lahko razumemo zaradi takratnega strogega prizadevanja za javno moralo v duhu [[protireformacija|protireformacije]] oziroma ''katoliške, tridentintske obnove'', čemur pa ''karnevali'' (=pustne norčije) in razne (največ ljubezenske) ''gledališke igre'' vsekakor niso prispevale. Zlasti pa so papeži, kralji in posebno še ljudstvo obsojali in se zgražali nad Kristinino krutostjo, s katero je dala umoriti ''[[Giovanni Maldeschini|Maldeschinija]]'', ki jo naj bi izdal oziroma pripravljal zaroto zoper njo.<ref>Giovanni Maldeschini (1626-1657) je bil glavni konjušnik kraljice Kristine, ki ji ga je dodelil v službo sam papež. Ona pa ga je dala na temelju "zarotniških" pisem (ki jih je skrivaj prestregla) umoriti</ref> - pa še celo na ozemlju svojega gostitelja francoskega kralja, ker je po njenem mnenju ''izdal njeno zaupanje''; nobena prošnja za pomilostitev - tudi one z najvišjega mesta - niso nič pomagale. Kralj Ludvik jo je takrat vljudno zaprosil, naj zaradi vznemirjenja med ljudstvom čim prej odide, češ da njeno bivanje v Franciji ni več zaželeno. Večina razlagalcev meni, da je Kristina imela do takega ravnanja pravico, saj je kot kraljica imela tudi sodno oziroma kaznovalno oblast. Kljub temu pa je zbujalo začudenje, obsojanje in celo zgražanje, da v nekaterih primerih ni uporabila pomilostitve, ki tudi spada h kraljevski oblasti. [[Papež Aleksander VII.|Papež Aleksander]], ki jo je poprej občudoval, ji pripravil najslovesnejši sprejem in jo vsestransko podpiral, je bil ''zgrožen nad tolikšnim barbarstvom'' in ni odtlej hotel imeti z njo nobenega stika več. Pa to ni bil osamljen primer ''severne maščevalnosti''.<ref>{{cite web|first=Lyndon|last=Orr |url=http://www.authorama.com/famous-affinities-of-history-i-5.html|title=Famous Affinities of History: Queen Christina of Sweden and the Marquis Monaldeschi|publisher=Authorama|accessdate=2012-03-09}}</ref><ref>{{cite web|url=https://books.google.com/books?id=1OwTAAAAIAAJ&pg=PA225|title=The Terrific Register: Or, Record of Crimes, Judgments, Providences, and Calamities ...|date=10 July 2017|publisher=Sherwood, Jones, and Company|accessdate=10 July 2017|via=Google Books}}</ref> Kljub temu je v [[Rim]]u igrala vodilno vlogo v gledališki in glasbeni skupnosti in podpirala veliko [[barok|baročnih]] umetnikov, skladateljev in glasbenikov. Kot gostja štirih zaporednih papežev <ref name="ReferenceC">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=z19aM96gY1cC&lpg=PT42|title=The Vatican's Women: Female Influence at the Holy See|first=Paul|last=Hofmann|date=8 October 2002|publisher=St. Martin's Press|accessdate=10 July 2017|via=Google Books|isbn=9781429975476}}</ref> in simbol [[protireformacija|katoliške obnove]] je Kristina ena redkih ženskih osebnosti (pravzaprav so to vsega skupaj tri), ki so pokopane v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah (Grotte Vaticane)]].<ref>{{cite web|url=https://www.romeing.it/women-saint-peters-basilica-vatican/|title= The Women Of Saint Peter’s Basilica|publisher=Tessa Vrijmoed v: Romeing.it|date=15. junij 2018|accessdate=18. januar 2021}}</ref> ==== Njene ljubezenske zgodbe ==== Nekateri menijo – tako je prikazano tudi v njenem najbolj znanem ''[[Kraljica Kristina (film 1933)|filmu Kraljica Kristina]] '' – da je imela več ljubezenskih afer v današnjem smislu. Med drugimi naj bi imela ljubezensko razmerje s svojim sorodnikom - njenem naslednikom na švedskem prestolu; nato z [[diplomat]]om [[Anton Pimentel|Pimentelom]], kakor tudi s svojim zavetnikom kardinalom [[Decio Azzolino|Azzolinom]], ki ga je papež zaradi čenč moral prestaviti iz Rima v Romunijo. Danes [[zgodovinar]]ji na splošno zagovarjajo mnenje, da je po sredi bila le naklonjenost zaradi koristi ali simpatija, morda tudi zaljubljenost - ne pa spolnost. Kristina je namreč po njihovem mnenju vse življenje ohranila [[devištvo]].<ref>[https://en.wikipedia.org/wiki/Virginity]</ref> Njena prijateljstva in zaljubljenosti do moških in do žensk so bile tako nenavadne, kot je bilo sploh ona sama. Tako presenetljivo pravi: ''Jaz ljubim moške ne zato, ker so moški, ampak zato, ker niso ženske''. Glavni razlog odpora do poroke leži najbrž ravno v njenem oboževanju svobode in samostojnega odločanja, ki se mu za vse na svetu ni hotela odpovedati - in je zato tudi danes vzor ''emancipiranih žensk'' s svojo trditvijo: ''Veliko večja sreča je ne ubogati nikogar, kot pa vladati celemu svetu.''<ref name="Christina Queen of Sweden">{{cite web|url= https://www.azquotes.com/author/28374-Christina_Queen_of_Sweden|title= Christina Queen of Sweden|publisher=Az quotes|date=|accessdate=6. marec 2021}}</ref> Pimentel je npr. kot [[veleposlanik]] postal dobrodošel posrednik pri iskanju podpore španskega kralja za njen prestop v [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]; iz istega razloga je iskala stik s katoliškimi [[duhovnik]]i. Moramo dopustiti, da so "njeni" filmi napravljeni po okusu današnjega občinstva, ne upoštevajoč takratne miselnosti, ki je bila stroga tako na protestantovski kot na katoliški strani. Kristina je sicer imela veliko prijateljev, simpatizerjev in zvez v umetniških, verskih in znanstvenih krogih, vendar je na te zadeve gledala po svoje.<ref>{{cite web|url=http://www.windweaver.com/christina/people.htm|title=The peoples in her life |publisher=Torrey Philemon (Tracy Marks)|date=1999|accessdate=1. februar 2021}}</ref> == Slikovna zbirka == <center> <gallery> Persisk rock - Livrustkammaren - 85153.tif|Perzijski plašč – Kristinina last; bržkone dar [[Abas II. Perzijski|perzijskega šaha Abasa II.]] (1586–1628) Trastevere - palazzo Corsini stanza di cristina 1060814.JPG|Kristinina jedilnica v [[Palazzo Corsini, Rim|Palazzo Corsini]] Zeven Christine statue.jpg|Sodoben kip v [[Zeven]]u Porträtt av drottning Kristina - Skoklosters slott - 91526.tif|Kristinin portret [[Jacob Ferdinand Voet]]. Nahaja se na gradu [[Skoklosters]]. Gravyr ur boken "Het leven en bedryf van Christina" - Skoklosters slott - 91443.tif|Bakrorez iz knjige "Het leven en bedryf van Christina", 1697. Signetring som tillhört drottning Kristina av Sverige - Livrustkammaren - 91428.tif|[[Pečat]] kraljice Kristine Švedske. Klänningsliv, drottning Kristina - Livrustkammaren - 7237.tif|Živopisna obleka, ki jo je Kristina nosila najbrž pri starosti dveh let. Kröningssadel och schabrak använt av Kristina och Karl X Gustav - Livrustkammaren - 91422.tif| Kronansko [[Sedlo (priprava)|sedlo]] in [[ostroge]], ki jih je uporabljala Kristina in kasneje njen naslednik. Kröningsmantel i purpurfärgad sammet med märken efter broderade kronor som bortsprättades 1774 - Livrustkammaren - 91425.tif|Koronanski plašč in vijolični [[žamet]] z vezenimi oznakami kron, ki so jih odstranili [[1774]]. Täcke till damsadel med pistolhölster, Kristina av Sverige - Livrustkammaren - 65252.tif|Odeja za žensko sedlo s tokom za [[samokres]]. Drottning Kristinas kröningshimmel, sjöjungfruer hållande riksnyckeln - Livrustkammaren - 13887.tif| Kronansko nebo kraljice Kristine, [[sirena|sireni]] držita deželni [[Ključ (predmet)|ključ]]. Drottning Kristinas kröningshimmel, detalj på spiran, hållen av två lejon stående på bakbenen - Livrustkammaren - 5326.tif|Kronansko nebo kraljice Kristine; [[žezlo]] držita leva s prednjima tacama. Drottning Kristina i jaspis, cirka 1650 - Livrustkammaren - 98913.tif|Kraljica Kristina narisana na [[jaspis]]u, [[1650|okrog 1650]]. Coffin-Kristina.jpg|<center>Kristinin pogreb od [[Santa Maria in Vallicella|Santa Maria]] proti [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Sv. Petru]] [[2. maj]]a [[1689]]</center> </gallery> </center> == Glej tudi == * [[seznam švedskih kraljev]] * [[seznam švedskih pisateljev]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] * [[seznam papežev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{sklici|group=note}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona it}} * {{Cite book |last = Cantù |first = Cesare |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = Enciclopedia storica Documenti Volume VI. Schiarimenti e note alla Storia universale. N⁰ 16, str. 615s: ''Cristina di Svezia''. |publisher = Giuseppe POMBA e c. Pridobljeno 29. januar 2021 |url = https://books.google.rs/books?id=9MkOAAAAQAAJ&pg=PA621&lpg=PA621&dq=Antonio+Macedo+gesuita&source=bl&ots=LXyibwQwDF&sig=ACfU3U2XpM0LP6ZaCDKOQ-iftfO4A6cN4w&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwiW35TkiMLuAhWkyYUKHXAPAXcQ6AEwDHoECBEQAg#v=onepage&q=Antonio%20Macedo%20gesuita&f=false |year = 1844 |ref = harv }} ;{{ikona de}} * {{Cite book |last = Fritschen |first = Thomas |chapter = |editor-last = (465 S., Fraktur) |editor-first = Digitalisat |title = Leben der weltberühmten Königin Christina von Schweden |publisher = Google books. Pridobljeno 11. april 2019 |url = http://books.google.de/books?id=I402AAAAMAAJ |year = 1705 |ref = harv }} * {{Cite book |last = |first = |chapter = |editor-last = 1626-1689 |editor-first = Katalog der Deutschen Nationalbibliothek |title = Kristina, Bücher und Medien. |publisher = Google books. Pridobljeno 11. april 2019 |url = http://d-nb.info/gnd/118520652 |year = 1689 |ref = harv }} * {{Cite book |last = König Sabina |first = Jung Anne-K |chapter = lespress 01/2003 |editor-last = lespress.de |editor-first = Katalog der Deutschen Nationalbibliothek |title = Christina von Schweden. »Nordische Minerva«, »Padrona di Roma« und »hübscher Knabe« |publisher = Google books. Pridobljeno 11. april 2019 |url = http://www.lespress.de/012003/texte012003/zeitreise012003.html |year = 2003 |ref = harv }} * {{Cite book |last = Losleben |first = Katrin |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = Kristina von Schweden. Biografie, Rezeption, Literatur, Forschungsbedarf – Christina von Schweden in Bezug auf die Musik. |publisher = MUGI – Musik und Gender im Internet. Pridobljeno 11. april 2019 |url = https://mugi.hfmt-hamburg.de/old/A_lexartikel/lexartikel.php%3Fid=kris1626.html |year = 2006 |ref = harv }} * {{Cite book |last = Ebert |first = Theodor |chapter = |editor-last = Verlag |editor-first = Alibri |title = Der rätselhafte Tod des René Descartes |publisher = ISBN-10 : 3865690483; ISBN-13 : 978-3865690487 Pridobljeno 1. februar 2021 |url = https://www.amazon.com/rätselhafte-Tod-René-Descartes/dp/3865690483 |year = 1. oktober 2009 |ref = harv }} ;{{ikona en}} * {{cite book | last = Åkerman | first = S. | title = Queen Christina of Sweden and her circle : the transformation of a seventeenth century philosophical libertine | location = New York | publisher = E.J. Brill | year = 1991 | isbn = 978-90-04-09310-2 }} * {{cite book | last = [[Veronica Buckley|Buckley, Veronica]] | title = Christina; Queen of Sweden | location = London | publisher = Harper Perennial | year = 2004 | isbn = 978-1-84115-736-8 }} * Clarke, Martin Lowther (1978) "The Making of a Queen: The Education of Christina of Sweden." In: ''History Today,'' Volume 28 Issue 4, April 1978 * {{cite book | last = Goldsmith | first = Margaret L. | title = Christina of Sweden; a psychological biography | location = London | publisher = A. Barker Ltd | year = 1935 }} *{{cite encyclopedia |last=Granlund| first=Lis|editor-first=Clarissa | editor-last=Campbell Orr |encyclopedia=Queenship in Europe 1660-1815: The Role of the Consort |publisher=Cambridge University Press |year=2004 |pages=56–76 |title=Queen Hedwig Eleonora of Sweden: Dowager, Builder, and Collector |isbn=978-0-521-81422-5}} *Grate, Pontus, "Vasa, House of. (5) Christina, Queen of Sweden" Grove Art Online. [[Oxford Art Online]]. Oxford University Press, accessed July 22, 2017, [http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T088005pg5. subscription required] * {{cite book | last = Hjortsjö | first = Carl-Herman | title = The Opening of Queen Christina's Sarcophagus in Rome | location = Stockholm | publisher = Norstedts | year = 1966 }} * {{cite book | last = Hjortsjö | first = Carl-Herman | title = Queen Christina of Sweden: A medical/anthropological investigation of her remains in Rome (Acta Universitatis Lundensis) | location = Lund | publisher = C.W.K. Gleerup | year = 1966 }} * {{cite book | last = Mender | first = Mona | title = Extraordinary women in support of music | location = Lanham, Maryland | publisher = Scarecrow Press | pages = 29–35 | year = 1997 | isbn = 978-0-8108-3278-7 }} * {{cite book | last = [[Carolyn Meyer|Meyer]] | first = Carolyn | title = Kristina, the Girl King: Sweden, 1638 | year = 2003 }} *[[Nicholas Penny|Penny, Nicholas]], National Gallery Catalogues (new series): ''The Sixteenth Century Italian Paintings, Volume II, Venice 1540-1600'', 2008, National Gallery Publications Ltd, {{ISBN|1857099133}} * {{cite book | last = Platen | first = Magnus von | title = Christina of Sweden: Documents and Studies | location = Stockholm | publisher = National Museum | year = 1966}} *[[Hugh Trevor-Roper|Trevor-Roper, Hugh]]; ''Princes and Artists, Patronage and Ideology at Four Habsburg Courts 1517-1633'', Thames & Hudson, London, 1976 * Turner, Nicholas, ''Federico Barocci'', 2000, Vilo *[[Peter Watson (intellectual historian)|Watson, Peter]]; ''Wisdom and Strength, the Biography of a Renaissance Masterpiece'', Hutchinson, 1990, {{ISBN|009174637X}} * {{EB1911|wstitle=Christina of Sweden|volume=6|pages=291–292}} ;{{ikona sv}} *Sven Ingemar Olofsson: ''Drottning Christinas tronavsägelse och trosförändring''. Uppsala 1953. * {{cite book | last = Essen-Möller | first = E. | title = Drottning Christina. En människostudieur läkaresynpunkt | location = Lund | publisher = C.W.K. Gleerup | year = 1937 }} * Jonsson, L. Ann-Marie Nilsson & Greger Andersson (1994) ''Musiken i Sverige. Från forntiden till stormaktstidens slut 1720'' ("Music in Sweden. From Antiquity to the end of the Great power era 1720") * Löfgren, Lars (2003) ''Svensk teater'' (Swedish Theatre) * {{cite book | author-link = Sven Stolpe | last = Stolpe | first = Sven | title = Drottning Kristina | location = Stockholm | publisher = Aldus/Bonnier | year = 1996}} ;{{ikona hu}} *Tibor Celler: ''Krisztina, egy különc királynő''. Női uralkodók. (Családi kör, Újvidék, 2009. április 23, XX. évfolym, 17. szám. Str. 30.31.) ;{{ikona es}} * Torrione, Margarita (2011), ''Alejandro, genio ardiente. El manuscrito de Cristina de Suecia sobre la vida y hechos de Alejandro Magno'', Madrid, Editorial Antonio Machado (212 p., color ill.) {{ISBN|978-84-7774-257-9}}. == Zunanje povezave == {{Commons category|Christina of Sweden}} ;{{ikona sl}} *[http://www.times.si/kultura/labodji-spev-daria-foja-poklon-zenskam-0d3d89a386504033ed68e8dfb1fac5e48c50c65c.html Labodji spev Daria Foja: poklon ženskam (Quasi per caso una donna, Cristina di Svezia) bo posthumno izšla pri založbi Guanda. A. J. MMC RTV SLO] *[https://sl.eferrit.com/biografija-kraljice-kristine-na-svedskem/ Zgodovina in kultura Pomembne številke Biografija kraljice Kristine na Švedskem by Jone Johnson Lewis] *[https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/je-descartesa-umoril-katoliski-duhovnik/223594 Je Descartesa umoril katoliški duhovnik? Teorija, ki zveni kot zaplet napetega romana. Ana Jurc Berlin - MMC RTV SLO] ;{{ikona en}} * [http://queenchristina.eu/wp-content/uploads/2015/01/QC-Master-plan-1412.pdf Project presentation Queen Christina of Sweden, the European] * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/115660/Christina Encyclopædia Britannica] * {{cite web | url = http://womenshistory.about.com/od/rulerspre20th/p/queen_christina.htm | title = Queen Christina of Sweden | work = About: Women's History | accessdate = 2007-01-20 }} * [http://www.numismatas.com/Forum/Pdf/David%20Ruckser/Coins%20of%20Sweden.pdf Coins of Sweden by David Ruckser] * [http://www.windweaver.com/christina/christina.htm Queen Christina of Sweden] Windweaver ;{{ikona de}} *[https://www.fembio.org/biographie.php/frau/biographie/christina-von-schweden/ 2021 fembio e.V.: ''Christina von Schweden'' Biografie • Zitate • Weblinks • Literatur & Quellen • Bildquellen] ;{{ikona hr}} *[https://mvinfo.hr/knjiga/12626/kristina-svedska-zena-gotovo-slucajno Dario Fo: ''Kristina Švedska : Žena gotovo slučajno''. Naklada Ljevak Prijevod: Ita Kovač 12/2018. 152 str.] ISBN 9789533552200 *[https://www.kucazasunce.com/detalji.php?p=17614 Barbara Cartland: Kristina - švedska kraljica. Izdavač: Alfa, Zagreb 1981; niz: One su vladale svijetom] (knjiga hr, prodaja sr) *[https://www.logicno.com/zivotni-stil/danas-je-rodendan-kristine-svedske-jedna-od-najobrazovanijih-zena-europe.html Lejla O.: Danas je rođendan Kristine Švedske – jedne od najobrazovanijih žena Europe] *[http://virtualna.nsk.hr/erlach/2020/01/03/kraljica-kristina-svedska/ ''Kraljica Kristina Švedska'', knjiga] *[https://www.jutarnji.hr/kultura/knjizevnost/kristina-svedska-zena-gotovo-slucajno-neobican-roman-darija-foa-ovjencanog-nobelom-za-dramu-8900657 Neobičan roman Darija Foa, ovjenčanog Nobelom za dramu: '''Kristina Švedska. žena gotovo slučajno''' Autor: Željko Ivanjek v Jutarnji.hr] *[https://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?ID=34030 Kristina Švedska kraljica. Hrvatska enciklopedija Zavod Miroslav Krleža] *[https://www.dnevno.hr/ekalendar/na-danasnji-dan/svedska-kraljica-kristina-preobracenica-na-katolicanstvo-1626-871486/ Dnevno: Švedska kraljica Kristina preobraćenica na katoličanstvo] *[http://zlatnavrata.hr/dogadaj/100-godina-karijere-grete-garbo-kraljica-kristina/1488 100 godina karijere Grete Garbo: Kraljica Kristina (Queen Christina, 1933).] *[https://laurusleslaeana.com/2020/05/22/raimondo-montecuccoli-v-dio-kraljica-kristina-svedska-i-putovanje-u-englesku-1654-1655/ Raimondo Montecuccoli, V. dio – Kraljica Kristina, Švedska i putovanje u Englesku (1654. – 1655.)] *[https://www.nadanasnjidan.net/nadan/6.6/dogadjaj/9482 Na današnji dan. Dogodilo se na dan 6. jun/lipanj] ;{{ikona sr}} *[https://enciklopedija.fandom.com/bs/wiki/Nauka_u_salonu:_žene_u_predvorju_naučne_revolucije_/Žene_u_nauci_od_Arhimeda_do_Ajnštajna Nauka u salonu: ''Žene u predvorju naučne revolucije /Žene u nauci od Arhimeda do Ajnštajna''] *[https://mojtv.net/film/40905/devojka-kralj.aspx Devojka kralj - THE GIRL KING, 2015., Finska, Njemačka, Kanada, Švedska, Francuska, 106 min. drama povesni biografski] *[https://zorancicak.wordpress.com/2015/12/26/stokholmska-zavera-smrt-na-dvoru-minerve-severa/ Zoran Čičak Štokholmska zavera: Smrt na dvoru Minerve Severa] *[https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3198042-svedska-kraljica-odgajana-kao-musko-kruzile-su-glasine-da-je-lezbijka-a-na-kraju-je-abdicirala Kristina je rođena 18. decembra 1626. godine. Bila je ćerka kralja Gustavusa Adolfusa Vasa i Marije Eleonore od Brandenburga] *[http://alfaknjizara.rs/knjizara/biografije-memoari-dnevnici-pisma-eseji/kristina-svedska-oskar-verthajmer/ Oskar Verthajmer: ''Kristina Švedska: Alfa internet knjižara. Biblioteka: Femina II serija Izdavač: Rad, Beograd, 1968] *[https://sodiummedia.com/3929707-swedish-queen-christina-a-biography-interesting-facts-of-life Sodiummedia: Шведска краљица Кристина: биографија, занимљиве чињенице живота] ;{{ikona it}} *[https://www.trentaminuti.it/cristina-di-svezia-breve-biografia-della-sovrana-che-per-convertirsi-al-cattolicesimo-rinunzio-al-trono.html Trentaminuti: Cristina di Svezia: breve biografia della sovrana che per convertirsi al cattolicesimo rinunziò al trono di Anselmo Pagani] *[https://best5.it/post/cristina-di-svezia-la-regina-piu-originale-libertina-e-disinvolta-della-storia/ Best5: Cristina di Svezia: la regina più originale, libertina e disinvolta della storia] *[http://www.storiain.net/storia/cristina-di-svezia-regina-stravagante/ Storia in net: Cristina di Svezia, regina stravagante] *[https://www.sapere.it/enciclopedia/Cristina+%28regina+di+Svezia%29.html Sapere.it: Cristina (regina di Svezia)] *[https://scriposigns.com/cristina-di-svezia/ Scriposigns: Cristina di Svezia] *[https://www.chiamamicitta.it/3-dicembre-1655-la-regina-cristina-di-svezia-a-rimini-cattolica-e-riccione/ Chiama mi città: 3 dicembre 1655 – La regina Cristina di Svezia a Rimini, Cattolica e Riccione] *[https://www.culturainrete.it/cristina-di-svezia-una-regina-controversa/ Claudio Prinzi: Cristina di Svezia: una regina “controversa”] ;{{ikona hu}} *[https://ezer1film.blog.hu/2017/01/17/76_krisztina_kiralyno_queen_christina Krisztina Királynő (Queen Christina) - 1933 - moodPedro 1001 FILM ... amit látnod kell, mielőtt meghalsz (Film ''Kraljica Kristina'' z Greto Garbo] ;{{ikona fr}} *[https://www.lefigaro.fr/culture/2010/02/18/03004-20100218ARTFIG00678-rene-descartes-est-il-mort-empoisonne-.php René Descartes est-il mort empoisonné? D'après un universitaire allemand, le philosophe français n'est pas mort d'une pneumonie, mais aurait été assassiné par un prêtre, à l'aide d'une hostie empoisonnée. Une théorie controversée. Par Simon Benichou. Publié le Le Figaro 18/02/2010] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Švedski kralji]] [[Kategorija:Razsvetljeni vladarji]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Odpovedali se prestolu]] [[Kategorija:Švedski pisatelji]] [[Kategorija:Švedski pesniki]] [[Kategorija:Švedski igralci]] [[Kategorija:Filmi leta 1933]] [[Kategorija:Filmi leta 1974]] [[Kategorija:Filmi leta 1981]] [[Kategorija:Filmi leta 2013]] [[Kategorija:Filmi leta 2015]] [[Kategorija:Rojeni leta 1626]] [[Kategorija:Umrli leta 1689]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli za sladkorno boleznijo]] [[Kategorija:Spreobrnjenci na katolištvo]] [[Kategorija:Poligloti]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali reko]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali naselje]] 1hzmt6jo4cp3qj1aajqvlyte29qqufb 0 489613 5736957 5614902 2022-08-20T06:58:23Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom kronične utrujenosti | synonyms = | speciality = | image = | caption = | symptoms = dolgotrajna [[utrujenost]], poslabšanje simptomov ob telesni dejavnosti ...<ref name=CDC2020/> | complications = | onset = najpogosteje v starosti 40-60 let<ref name=CDCEpide2018>{{Cite web|title=Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome (ME/CFS)|url=https://www.cdc.gov/me-cfs/healthcare-providers/presentation-clinical-course/epidemiology.html|date=2018-07-12 |publisher=CDC |language=en-us|access-date=2020-05-24}}</ref> | duration = pogosto več let<ref name=CDCWhatIs/> | types = | causes = neznan<ref name=CDC2020/> | risks = ženski spol, [[virusna okužba|virusna]] ali [[bakterijska okužba]], [[genetika|dedni dejavniki]], hujša [[poškodba]], hud [[psihološki stres]] in drugi<ref name="CDC-causes-2020" /><ref name="ICC2011primer">Carruthers BM, van de Sande MI, De Meirleir KL, Klimas NG, Broderick G, Mitchell T, Staines D, Powles ACP, Speight N, Vallings R, Bateman L, Bell DS, Carlo-Stella N, Chia J, Darragh A, Gerken A, Jo D, Lewis D, Light AR, Light K, Marshall-Gradisnik S, McLaren-Howard J, Mena I, Miwa K, Murovska M, Steven S (2012). [http://www.investinme.org/Documents/Guidelines/Myalgic%20Encephalomyelitis%20International%20Consensus%20Primer%20-2012-11-26.pdf MYALGIC ENCEPHALOMYELITIS – Adult & Paediatric: International Consensus Primer for Medical Practitioners Authors - International Consensus Panel.]</ref>{{Rp|1–2}} | diagnosis = na osnovi simptomov<ref name=CDC2020/> | differential = | prevention = | treatment = [[simptomatsko zdravljenje|simptomatsko]]<ref name=CDC2020treat/><ref name=Coch2019Oct2>{{Cite web|title=Publication of Cochrane Review: 'Exercise therapy for chronic fatigue syndrome'|url=https://www.cochrane.org/news/publication-cochrane-review-exercise-therapy-chronic-fatigue-syndrome|work=Cochrane |date=21. 5. 2020|language=en|access-date=24. 5. 2020|quote=It now places more emphasis on the limited applicability of the evidence to definitions of myalgic encephalomyelitis/chronic fatigue syndrome (ME/CFS) used in the included studies, the long-term effects of exercise on symptoms of fatigue, and acknowledges the limitations of the evidence about harms that may occur.}}</ref> | medication = | prognosis = | frequency = v svetovnem merilu okoli 0,68–1 %<ref name=SandlerLloyd2020>{{cite journal|last1=Sandler|first1=Carolina X|last2=Lloyd|first2=Andrew R|title=Chronic fatigue syndrome: progress and possibilities|journal=Medical Journal of Australia|volume=212|issue=9|year=2020|pages=428–433|issn=0025-729X|doi=10.5694/mja2.50553|pmid=32248536|s2cid=214810583}}</ref><ref name=Lim2020/> | deaths = | alt = }} '''Sindrom kronične utrujenosti''' (tudi '''mialgični encefalomielitis''') je kompleksno in dolgotrajno zdravstveno stanje, za katero sta med drugim značilni huda prolongirana [[utrujenost]] in [[kognitivna disfunkcija]].<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 18. 1. 2021.</ref><ref name=CDC2020/> Diagnosticiranje temelji na dogovorjenih kriterijih, ki zajemajo prisotnost različnih [[simptom]]ov. Poglavitni simptomi, pomembni za postavitev diagnoze, so dolgo časa prisotno poslabšanje stanja ob običajni psihološki oziroma telesni dejavnosti, ki sicer pri zdravih ne povzroči večje utrujenosti,<ref name="CDCINFO2020"/><ref name="Dibble McGrath Ponting 2020 p. "/> znatno zmanjšana sposobnost opravljanja nalog, ki so bile pred boleznijo rutinske, ter [[motnja spanca|motnje spanca]].<ref name="CDCINFO2020">{{Cite web|title=Information for Healthcare Providers {{!}} CDC|url=https://www.cdc.gov/me-cfs/healthcare-providers/index.html|date=13. 4. 2020|website=www.cdc.gov|language=en-us|access-date=17. 6. 2020}}</ref><!-- Quote = Myalgic encephalomyelitis/chronic fatigue syndrome (ME/CFS) is a complex, chronic, debilitating disease with systemic effects. ME/CFS is characterized by reduced ability to perform pre-illness activities that lasts for more than 6 months and is accompanied by profound fatigue, which is not improved by rest... --><ref name=CDCsym2020/><ref name="CDC2020"/><ref name=CDCWhatIs>{{Cite web|title=What is ME/CFS? {{!}} Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome (ME/CFS) {{!}} CDC|url=https://www.cdc.gov/me-cfs/about/index.html|date=12. 7. 2018|website=www.cdc.gov|language=en-us|access-date=21. 5. 2020}}</ref><!-- Quote = People with ME/CFS are often not able to do their usual activities. --><ref name=IOM2015>{{cite book|last1=Committee on the Diagnostic Criteria for Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome|last2=Board on the Health of Select Populations |last3=Institute of|first3=Medicine|date=10. 2. 2015|title=Beyond Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome: Redefining an Illness.|pmid=25695122|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK274235/pdf/Bookshelf_NBK274235.pdf }}</ref>{{Rp|7}} Prisotni so lahko številni drugi simptomi in znaki, ki lahko prizadenejo razne organske sisteme. Pogosto je prisotna [[kronična bolečina]].<ref name=CDCsym2020>{{Cite web|title=Symptoms of ME/CFS {{!}} Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome (ME/CFS) {{!}} CDC|url=https://www.cdc.gov/me-cfs/symptoms-diagnosis/symptoms.html|date=19. 11. 2019|website=www.cdc.gov|language=en-us|access-date=20. 5. 2020}}</ref><ref name="CDC2020">{{Cite web|title=Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome (ME/CFS) {{!}} CDC|url=https://www.cdc.gov/me-cfs/index.html|date=13. 4. 2020 |website=www.cdc.gov|language=en-us|access-date=20. 5. 2020}}</ref> Drugi možni simptomi so še, na primer, zmerno [[povišana telesna temperatura]], [[bolečina v žrelu|bolečine v žrelu]], povečane vratne ali pazdušne [[bezgavka|bezgavke]], [[mišična oslabelost]], [[bolečina v mišicah|bolečine v mišicah]], migrirajoče [[artralgija|artralgije]] (bolečine v [[sklep]]ih), različne nevropsihološke težave.<ref name=SMS/> Včasih se prekriva z drugimi nepojasnjenimi somatskimi sindromi, npr. [[fibromialgija|fibromialgijo]].<ref>Levstik, Igor (2001). Kognitivno-vedenjski model sindroma kronične utrujenosti. Psihološka obzorja (Ljubljana), letnik 10, številka 1, str. 97-104.</ref> <!-- Vzrok in diagnoza --> Vzrok ni pojasnjen, obstajajo pa različni predlagani biološki, genetski, infekcijski, fizikalni in psihološki mehanizmi vpliva na [[biokemija|biokemične]] procese v telesu, ki privedejo do sindroma kronične utrujenosti.<ref name="CDC-causes-2020">{{cite web |title=Possible Causes {{!}} Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome (ME/CFS) {{!}} CDC |url=https://www.cdc.gov/me-cfs/about/possible-causes.html |website=www.cdc.gov |access-date=20. 5. 2020 |language=en-us |date=15. 5. 2019}}</ref><ref name=Af2003>{{cite journal | author1 = Afari N |author2=Buchwald D | title = Chronic fatigue syndrome: a review | journal = The American Journal of Psychiatry | volume = 160 | issue = 2 | pages = 221–236 | date = februar 2003 | pmid = 12562565 | doi = 10.1176/appi.ajp.160.2.221 }}</ref> Za potrditev diagnoze ni na voljo nobenega [[diagnostični test|diagnostičnega testa]] in diagnoza temelji le na bolnikovi simptomatiki.<ref name="Estévez-López 2020"/> Utrujenost, ki je značilna za sindrom kronične utrujenosti, ni posledica večjega napora in se znatno ne izboljša s počitkom, prav tako pa ni posledica kakšne druge, predhodne bolezni.<ref name="CDCsym2020" /> Utrujenost je pogost simptom številnih bolezni, vendar pa je posebnost utrujenosti kot simptoma sindroma kronične utrujenosti nepojasnjenost nastanka ter prisotnost funkcionalne motnje.<ref name=Ran2005>{{cite journal | author = Ranjith G | title = Epidemiology of chronic fatigue syndrome | journal = Occupational Medicine | volume = 55 | issue = 1 | pages = 13–19 | date = januar 2005 | pmid = 15699086 | doi = 10.1093/occmed/kqi012 | doi-access = free }}</ref> <!-- Preprečevanje in zdravljenje --> Pri bolnikih lahko pride čez nekaj časa do izzvenitve simptomov ali izboljšanja stanja, pri nekaterih pa je huda in obremenjujoča simptomatika lahko tudi zelo vztrajna.<ref name="CDC-Severe-2019">{{cite web | title=Severely Affected Patients - Clinical Care of Patients - Healthcare Providers - Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome (ME/CFS) | website=CDC | date=19. 11. 2019 | url=https://www.cdc.gov/me-cfs/healthcare-providers/clinical-care-patients-mecfs/severely-affected-patients.html | access-date=30. 11. 2020}}</ref> Na voljo ni specifičnih zdravil ali drugih oblik zdravljenja; zdravljenje temelji na lajšanju simptomov.<ref name=CDC2020treat>{{Cite web|title=Treatment of ME/CFS {{!}} Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome (ME/CFS) {{!}} CDC|url=https://www.cdc.gov/me-cfs/treatment/index.html | date=19. 11. 2019|website=www.cdc.gov|language=en-us|access-date=22. 5. 2020}} {{PD-notice}}</ref><ref name="NICE 2007">{{cite web | title=1 Guidance - Chronic fatigue syndrome/myalgic encephalomyelitis (or encephalopathy): diagnosis and management - Guidance | website=NICE | date=22. 8. 2007 | url=https://www.nice.org.uk/guidance/cg53/chapter/1-Guidance#general-management-strategies-after-diagnosis | access-date=11. 7. 2020}}</ref> <!-- Epidemiologija --> Sindrom kronične utrujenosti ima okoli 1 % vseh bolnikov, ki so v oskrbi družinskih zdravnikov. Ocene o [[pojavnost]]i sindroma se zelo razlikujejo, saj različne [[epidemiološka študija|epidemiološke študije]] različno opredeljujejo bolezen.<ref name=Lim2020/><ref name="Estévez-López 2020">{{cite journal | last1=Estévez-López | first1=Fernando | last2=Mudie | first2=Kathleen | last3=Wang-Steverding | first3=Xia | last4=Bakken | first4=Inger Johanne | last5=Ivanovs | first5=Andrejs | last6=Castro-Marrero | first6=Jesús | last7=Nacul | first7=Luis | last8=Alegre | first8=Jose | last9=Zalewski | first9=Paweł | last10=Słomko | first10=Joanna | last11=Strand | first11=Elin Bolle | last12=Pheby | first12=Derek | last13=Shikova | first13=Evelina | last14=Lorusso | first14=Lorenzo | last15=Capelli | first15=Enrica | last16=Sekulic | first16=Slobodan | last17=Scheibenbogen | first17=Carmen | last18=Sepúlveda | first18=Nuno | last19=Murovska | first19=Modra | last20=Lacerda | first20=Eliana | title=Systematic Review of the Epidemiological Burden of Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome Across Europe: Current Evidence and EUROMENE Research Recommendations for Epidemiology | journal= Journal of Clinical Medicine| publisher=MDPI AG | volume=9 | issue=5 | date=21. 5. 2020 | issn=2077-0383 | pmid=32455633 | pmc=7290765 | doi=10.3390/jcm9051557 | page=1557}}</ref><ref name=SandlerLloyd2020/> V svetovnem merilu naj bi okoli 0,68–1 % prebivalstva v življenju zbolelo za sindromom kronične utrujenosti.<ref name=SandlerLloyd2020/><ref name=Lim2020/> Približno 1,5- do 2-krat pogosteje se pojavlja pri ženskah.<ref name=Lim2020>{{cite journal |author1=Lim EJ |author2=Ahn YC |author3=Jang ES |author4=Lee SW |author5=Lee SH |author6=Son CG |title=Systematic review and meta-analysis of the prevalence of chronic fatigue syndrome/myalgic encephalomyelitis (CFS/ME) |journal=J Transl Med |volume=18 |issue=1 |pages=100 |date=februar 2020 |pmid=32093722 |pmc=7038594 |doi=10.1186/s12967-020-02269-0 }}</ref> Najpogosteje prizadene odrasle v starosti od 40 do 60 let,<ref name=CDCEpide2018/> vendar se lahko pojavi kadarkoli v življenju, tudi v otroštvu.<ref name=CDC2020children>{{Cite web|title=ME/CFS in Children {{!}} Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome (ME/CFS) {{!}} CDC|url=https://www.cdc.gov/me-cfs/me-cfs-children/index.html | date=15. 5. 2019|website=www.cdc.gov|language=en-us|access-date=24. 5. 2020|quote=ME/CFS is often thought of as a problem in adults, but children (both adolescents and younger children) can also get ME/CFS.}}</ref> == Znaki in simptomi == Ameriški Center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (CDC) priporoča naslednje kriterije za postavitev diagnoze:<ref name=CDCsym2020/> # Znatno zmanjšana sposobnost za opravljanje dejavnosti, ki so pred boleznijo veljale za običajne. Zmanjšano sposobnost za dejavnosti spremlja utrujenost; stanje traja vsaj 6 mesecev.<!-- <ref name=CDCsym2020/> --> # Poslabšanje simptomov po telesni ali duševni dejavnosti, ki pred boleznijo ne bi povzročila težave. Bolnik težko predvidi, kakšna aktivnost bo poslabšala bolezen. Poslabšanje običajno sledi 12 do 48 ur po dejavnosti.<ref name="CDCTREATSYMPTOMS2019">{{Cite web|title=Treating the Most Disruptive Symptoms First and Preventing Worsening of Symptoms {{!}} CDC|url=https://www.cdc.gov/me-cfs/healthcare-providers/clinical-care-patients-mecfs/treating-most-disruptive-symptoms.html|date=19. 11. 2019|website=www.cdc.gov|language=en-us|access-date=19. 8. 2020}}</ref> Takšno poslabšanje lahko traja več dni, tednov ali celo dlje, ter jo imenujemo tudi »poobremenitveno slabo počutje«.<!-- <ref name=CDCsym2020/> --> # Težave s [[spanje]]m; utrujenost ne mine kljub dolgemu spancu, bolniki lahko imajo težave z budnostjo ali pa ne morejo zaspati oziroma se zbujajo.<!-- <ref name=CDCsym2020/> --> Poleg tega mora biti prisoten vsaj še eden od naslednjih simptomov:<ref name=CDCsym2020/> * spoznavni upad (kognitivne motnje) – težave z razmišjanjem in [[spomin]]om (včasih imenovane tudi »možganska megla«),<!-- <ref name=CDCsym2020/> --> * občutek [[omotica|omotice]], [[vrtoglavica|vrtoglavice]], oslabelosti, omedlevice ali težave z vidom pri vstajanju ([[ortostatska intoleranca]])<!-- <ref name=CDCsym2020/> --> ===Drugi pogosti simptomi=== Pri nekaterih bolnikih s sindromom kronične utrujenosti se lahko pojavijo:<ref name=CDCsym2020/> * bolečine v mišicah in/ali sklepih, brez otekanja ali pordelosti prizadetega predela; [[glavobol]]<!-- <ref name=CDCsym2020/> --> * občutljive vratne in/ali pazdušne [[bezgavka|bezgavke]]<!-- <ref name=CDCsym2020/> --> * [[boleče žrelo]]<!-- <ref name=CDCsym2020/> --> * [[sindrom razdražljivega črevesa]]<!-- <ref name=CDCsym2020/> --> * mrazenje in [[nočno potenje]]<!-- <ref name=CDCsym2020/> --> * preobčutljivost na določena živila, vonje, kemikalije, svetlobo ali hrup<!-- <ref name=CDCsym2020/> --> * občutek zmanjkovanja sape<!-- <ref name=CDCsym2020/> --> * nereden [[srčni utrip]]<!-- <ref name=CDCsym2020/> --> ==Vzrok== Vzrok sindroma ni pojasnjen.<ref name=Un2016>{{cite journal |author1= Unger ER |author2=Lin JS |author3=Brimmer DJ |author4=Lapp CW |author5=Komaroff AL |author6=Nath A |author7=Laird S |author8=Iskander J | title = CDC Grand Rounds: Chronic Fatigue Syndrome - Advancing Research and Clinical Education | journal = MMWR. Morbidity and Mortality Weekly Report | volume = 65 | issue = 50–51 | pages = 1434–1438 | date = december 2016 | pmid = 28033311 | doi = 10.15585/mmwr.mm655051a4 | doi-access = free }}</ref> Verjetno gre za preplet genskih, fizioloških in psiholoških dejavnikov.<ref name=Af2003 /> Pogosto se začne nenadno, kot [[gripa|gripi]] podobna bolezen in tudi zato so predlagali razne [[povzročitelj]]e okužb ([[mononukleoza]], okužba s ''[[Chlamydophila pneumoniae]]'', [[človeški herpesvirus 6]], [[lymska bolezen]]) kot vzrok sindromu kronične utrujenosti, vendar za nobenega ni dovolj dokazov.<ref name="Rosa2018">{{cite journal |author1=Rasa S |author2=Nora-Krukle Z |author3=Henning N |author4=Eliassen E |author5=Shikova E |author6=Harrer T |author7=Scheibenbogen C |author8=Murovska M |author9=Prusty BK |title=Chronic viral infections in myalgic encephalomyelitis/chronic fatigue syndrome (ME/CFS) |journal=J Transl Med |volume=16 |issue=1 |pages=268 |date=oktober 2018 |pmid=30285773 |pmc=6167797 |doi=10.1186/s12967-018-1644-y }}</ref><ref name="IOM2015" /> Prisotno je lahko tudi [[vnetje]] v telesu.<ref>{{cite journal |author1= Gerwyn M |author2=Maes M | s2cid = 11823204 | title = Mechanisms Explaining Muscle Fatigue and Muscle Pain in Patients with Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome (ME/CFS): a Review of Recent Findings | journal = Current Rheumatology Reports | volume = 19 | issue = 1 | pages = 1 | date = januar 2017 | pmid = 28116577 | doi = 10.1007/s11926-017-0628-x }}</ref> Pogosto sindrom kronične utrujenosti sledi virusni okužbi, kot sta mononukleoza ali [[virusni gastroenteritis]].<ref>{{cite web | url=https://www.southerncross.co.nz/group/medical-library/chronic-fatigue-syndrome-tapanui-flu | title=Chronic fatigue syndrome (Tapanui flu) - Southern Cross NZ}}</ref> Vloga psiholoških dejavnikov v nastanku bolezni ni jasna.<ref name=Prins2006>{{cite journal |author1=Prins JB |author2=van der Meer JW |author3=Bleijenberg G |title=Chronic fatigue syndrome |journal=Lancet |volume=367|issue=9507 |pages=346–355 |year=2006 |pmid=16443043 |doi=10.1016/S0140-6736(06)68073-2}}</ref> Nekateri bolniki povsem zavračajo možnost psihološkega vzroka in pripisujejo bolezen povsem fizičnim vzrokom.<ref name=Cho2005>{{cite journal | author1= Cho HJ |author2=Hotopf M |author3=Wessely S | title = The placebo response in the treatment of chronic fatigue syndrome: a systematic fatigue syndrome (CFS) or myalgic encephalomyelitis (ME) | journal = Psychosom Med | volume = 67 | issue = 2 | pages = 301–13| publisher = | year = 2005 | pmid =15784798| url = http://www.psychosomaticmedicine.org/cgi/content/full/67/2/301 | accessdate = 12. 12. 2008 | doi = 10.1097/01.psy.0000156969.76986.e0}}</ref> CDC opredeljuje SKU kot telesno bolezen<ref>{{Cite web|url=https://www.cdc.gov/me-cfs/healthcare-providers/presentation-clinical-course/etiology-pathophysiology.html|title=Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome&nbsp;— Etiology and Pathophysiology | date=10. 7. 2018}}</ref> in tudi glede na razvrstitev bolezni Svetovne zdravstvene organizacije ([[ICD-11]]) je uvrščena med nevrološke bolezni.<ref name="ICD-11">{{cite web | title=Mortality and Morbidity Statistics | website=ICD-11 | url=https://icd.who.int/browse11/l-m/en#/http://id.who.int/icd/entity/569175314 | access-date=9. 1. 2021}}</ref> === Dejavniki tveganja === Bolezen prizadene ljudi vseh ras, starosti in družbenih razredov. Pogosteje se pojavlja pri ženskah.<ref name=CDCWhatIs/> Avtorji metaanalize iz leta 2020 ocenjujejo, da se sindrom kronične utrujenosti pojavlja pri ženskah 1,5- do 2-krat pogosteje. Vendar pa različne raziskave različno opredeljujejo bolezen in uporabljajo različne diagnostične metode, tako da so epidemiološke ocene bolezni nezanesljive.<ref name="Lim2020"/> Ameriški CDC ocenjuje, da se bolezen pri ženskah pojavlja do štirikrat pogsteje kot pri moških.<ref name=CDCEpide2018/> Nastopi lahko pri katerikoli starosti, vendar se najpogosteje pojavi pri odraslih med 40. in 60. letom starosti.<ref name=CDCEpide2018/> Razširjenost bolezni med otroci in mladostniki je manjša kot pri odraslih.<ref name=CDC2020children /> Podatki kažejo, da so krvni sorodniki bolnikov s SKU tudi sami bolj podvrženi bolezni, kar lahko pomeni, da imajo tudi genski dejavniki vpliv.<ref name="Dibble McGrath Ponting 2020 p. ">{{cite journal | last1=Dibble | first1=Joshua J | last2=McGrath | first2=Simon J | last3=Ponting | first3=Chris P | title=Genetic risk factors of ME/CFS: a critical review | journal=Human Molecular Genetics | volume=29 | issue=R1 | date=2020-09-30 | pages=R117–R124 | pmid=32744306 | doi=10.1093/hmg/ddaa169 | pmc=7530519 }}</ref> Med drugimi dejavniki tveganja so [[psihološki stres]], [[travma]] v otroštvu, perfekcionistična osebnost, starost, nizka stopnja izobrazbe, predhodna duševna bolezen ter [[alergija|alergije]]. Na osnovi tega nekateri menijo, da so vzrok sindromu kronične utrujenosti stresni odzivi notranjih organov.<ref>{{cite journal |author1= Van Houdenhove B |author2=Kempke S |author3=Luyten P | s2cid = 19669971 | title = Psychiatric aspects of chronic fatigue syndrome and fibromyalgia | journal = Current Psychiatry Reports | volume = 12 | issue = 3 | pages = 208–14 | date = Junij 2010 | pmid = 20425282 | doi = 10.1007/s11920-010-0105-y }}</ref><ref name="PMID_17892624">{{cite journal |author1= Hempel S |author2=Chambers D |author3=Bagnall AM |author4=Forbes C | title = Risk factors for chronic fatigue syndrome/myalgic encephalomyelitis: a systematic scoping review of multiple predictor studies | journal = Psychological Medicine | volume = 38 | issue = 7 | pages = 915–926 | date = julij 2008 | pmid = 17892624 | doi = 10.1017/S0033291707001602 }}</ref> == Zdravljenje == Na voljo ni specifičnih odobrenih zdravil ali drugih oblik zdravljenja,<ref name=CDC2020treat /><ref name=NICECG53>{{cite book |publisher= [[National Institute for Health and Clinical Excellence]] |title= Guideline 53: Chronic fatigue syndrome/myalgic encephalomyelitis (or encephalopathy) |location= London |year= 2007 |isbn= 978-1-84629-453-2 |url= http://guidance.nice.org.uk/CG53}}</ref> so pa preskušali učinkovitost različnih zdravil in raziskave še vedno potekajo.<ref>{{cite journal |author1=Smith ME |author2=Nelson HD |author3=Haney E |author4=Pappas M |author5=Daeges M |author6=Wasson N |author7=McDonagh M | title = Diagnosis and Treatment of Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome | journal = Evidence Report/Technology Assessment | issue = 219 | pages = 1–433 | date = december 2014 | pmid = 30313001 | doi = 10.23970/AHRQEPCERTA219 | url = https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK293923/#_fm_s15_ | access-date = 22. 1. 2016 | publisher = Agency for Healthcare Research and Quality (US) | edition = Evidence Reports/Technology Assessments, No. 219 | doi-access = free }}</ref> Leta 2016 je ameriška Agencija za raziskave in kakovost v zdravstvu objavila, da obstaja veliko različnih načinov obvladovanja SKU, da pri številnih bolnikih uporabljajo večplastne pristope, vendar pa da nobeno zdravilo uradno ni odobreno za zdravljenje te bolezni. Se pa nekatera zdravila uporabljajo [[nenamenska uporaba|nenamensko]]. V poročilu so zaključili, da sta svetovanje in terapija s stopnjevano aktivnostjo pokazala določene učinke, vendar ni dovolj raziskav, da bi ju lahko priporočili za vse bolnike. Podatki tudi kažejo, da lahko terapija s stopnjevano aktivnostjo poslabša simptome pri nekaterih bolnikih.<ref name="AHRQ discussion">{{cite journal |author1=Smith ME |author2=Nelson HD |author3=Haney E |author4=Pappas M |author5=Daeges M |author6=Wasson N |author7=McDonagh M | title = Diagnosis and Treatment of Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome | journal = Evidence Report/Technology Assessment | issue = 219 | pages = 1–433 | date = december 2014 | pmid = 30313001 | doi = 10.23970/AHRQEPCERTA219 | url = https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK293934 | access-date = 22. 1. 2016 | publisher = Agency for Healthcare Research and Quality (US) | edition = Evidence Reports/Technology Assessments, No. 219 | doi-access = free }}</ref> Zaradi možnosti škodljivih učinkov CDC terapije s stopnjevalno aktivnostjo več ne priporoča.<ref name="Vink2018" >{{cite journal |author1=Vink M |author2=Vink-Niese A | title = Graded exercise therapy for myalgic encephalomyelitis/chronic fatigue syndrome is not effective and unsafe. Re-analysis of a Cochrane review | journal = Health Psychology Open | volume = 5 | issue = 2 | pages = 2055102918805187 | date = 2018-07-01 | pmid = 30305916 | pmc = 6176540 | doi = 10.1177/2055102918805187 | quote = The analysis of the 2017 Cochrane review reveals flaws, which means that contrary to its findings, there is no evidence that graded exercise therapy is effective. Because of the failure to report harms adequately in the trials covered by the review, it cannot be said that graded exercise therapy is safe. The analysis of the objective outcomes in the trials provides sufficient evidence to conclude that graded exercise therapy is an ineffective treatment for myalgic encephalomyelitis/chronic fatigue syndrome... The analysis of the 2017 Cochrane review reveals flaws, which means that contrary to its findings, there is no evidence that graded exercise therapy is effective. Because of the failure to report harms adequately in the trials covered by the review, it cannot be said that graded exercise therapy is safe. The analysis of the objective outcomes in the trials provides sufficient evidence to conclude that graded exercise therapy is an ineffective treatment for myalgic encephalomyelitis/chronic fatigue syndrome. }}</ref><ref name="Smith2016">{{cite journal |author1=Smith ME |author2=Nelson HD |author3=Haney E |author4=Pappas M |author5=Daeges M |author6=Wasson N |author7=McDonagh M |date=julij 2016|title=julij 2016 Addendum. In Diagnosis and Treatment of Myalgic Encephalomyelitis/Chronic Fatigue Syndrome 2014 Dec.|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK379582/|journal=Evidence Report/Technology Assessment|publisher=Agency for Healthcare Research and Quality (US)|pages=1–433|quote=The results are consistent across trials with improvement in function, fatigue, and global improvement and provided moderate strength of evidence for improved function (4 trials, n=607) and global improvement (3 trials, n=539), low strength of evidence for reduced fatigue (4 trials, n=607) and decreased work impairment (1 trial, n=480), and insufficient evidence for improved quality of life (no trials)}}</ref> Smernice CDC glede zdravljenja SKU pravijo, da zdravilo, ki bi pozdravilo bolezen, ne obstaja, obstaja pa več načinov blaženja simptomov,<ref name="CDC2020treat" /> na primer za lajšanje težav s spanjem, bolečine, omotice in vrtoglavice ter težav s spominom in koncentracijo.<ref name=CDC2020treat/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Sindromi]] [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] 4bwt0wvo0sm8lahyv2w55ct4rz02z4j 0 489758 5737173 5635951 2022-08-20T07:18:04Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Zavod Iskreni, zavod za kulturo življenja'''<ref name="Bizi">{{navedi splet |url=https://www.bizi.si/ZAVOD-ISKRENI/ |title=Zavod Iskreni, zavod za kulturo življenja |work=Bizi.si |access-date=20. januarja 2021}}</ref> je [[nepridobitna organizacija|nepridobitni]]<ref name="F2014" /> krščanski<ref name=":6">{{Navedi splet|title="Smo pluralna družba ali smo družba enoumja, kjer je dovoljen le en pogled na svet?"|url=https://www.iskreni.net/o-neiskrenih-ocitkih-in-zmerjanju-krscanskega-poslanstva/|website=Iskreni|date=2021-01-25|accessdate=2021-02-05|language=sl-SI|first=Zavod|last=Iskreni}}</ref> [[konservatizem|konservativni]] zasebni [[zavod]] v Sloveniji,<ref name="F2014">{{navedi novice |url=https://www.finance.si/8803870 |title=S pomočjo crowdfundinga nastaja nov konservatini mesečnik |publisher=Finance.si |date=6. junij 2014 |first=Janez |last=Tomažič |access-date=20. januarja 2021}}</ref> ustanovljen leta 2007.<ref name="Bizi" /><ref>{{navedi splet |url=https://www.iskreni.net/igor-vovk-direktor-zavoda/ |title=Igor Vovk, direktor zavoda |date=5. april 2018 |access-date=20. januarja 2021 |publisher=Zavod Iskreni}}</ref> Opisuje se kot [[družina|družinska organizacija]].<ref name="Poslanstvo">{{navedi splet |url=https://www.iskreni.net/o-poslanstvu-zavoda-iskreni-na-medijskem-podrocju/ |title=O poslanstvu Zavoda Iskreni na medijskem področju |date=12. april 2018 |publisher=Iskreni.si |access-date=20. januarja 2021}}</ref> Ustanovitelj in direktor zavoda je [[Igor Vovk]]. Zavod izvaja dogodke in izobraževanja za starše in družine in objavlja spletne vsebine o družinskih oz. partnerskih tematikah, aktiven pa je tudi na družbeno-političnem področju in tako upravlja konservativni spletni medij [[Domovina (spletni medij)|Domovina]], objavlja konservativno naravnane spletne vsebine in kot nevladna organizacija sodeluje pri referendumskih kampanjah in drugih pobudah civilne družbe. Zavod je bil deležen javne pozornosti zaradi očitkov o domnevnih povezavah s stranko [[Nova Slovenija]] in spornih prejemkov javnih sredstev v obdobju desnosredinskih vlad ter zaradi izražanja zdravstveno spornih priporočil.<ref name="F2014" /><ref name="Necenzurirano2" /><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Interpelacija ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja vložena v DZ|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/interpelacija-ministra-za-delo-janeza-ciglerja-kralja-vlozena-v-dz/549904|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-09|language=sl}}</ref> == Pregled == Organizacija je zrasla iz spletnega portala iskreni.net, ki je začel delovati leta 2004,<ref name="Poslanstvo" /> od leta 2015 pa izdajajo tudi spletni medij [[Domovina (spletni medij)|Domovina.je]] (ta je sprva izhajal tudi v tiskani obliki).<ref>{{Navedi splet|title=O poslanstvu Zavoda Iskreni na medijskem področju|url=https://www.iskreni.net/o-poslanstvu-zavoda-iskreni-na-medijskem-podrocju/|website=Iskreni|date=2018-04-12|accessdate=2021-02-09|language=sl-SI|first=Zavod|last=Iskreni}}</ref> Ustanovitelj in direktor zavoda je Igor Vovk.<ref name="F2014" /> Zavod Iskreni se opisuje kot organizacija s krščanskimi<ref name=":6" /> in konservativnimi vrednotami.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Končno prejeli podporo za terapije in programe za ranljive skupine!|url=https://www.iskreni.net/koncno-prejeli-podporo-za-terapije-in-programe-za-ranljive-skupine/|website=Iskreni|date=2021-01-19|accessdate=2021-01-21|language=sl-SI|first=Igor|last=Vovk}}</ref> Zavod je blizu [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliški cerkvi]]<ref name="Necenzurirano2">{{navedi novice|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/minister-cigler-kralj-denar-za-ranljive-dal-svojemu-zavodu-842342|newspaper=Necenzurirano.si|title=Minister Cigler-Kralj denar za ranljive dal svojemu zavodu|access-date=20. januarja 2021}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Pojasnilo o nepodpori SŠK|url=https://www.iskreni.net/pojasnilo-o-nepodpori-ssk/|website=Iskreni|date=2019-06-21|accessdate=2021-02-05|language=sl-SI|first=Zavod|last=Iskreni}}</ref> (ki je zavod med letoma 2010 in 2018 tudi finančno podprla<ref name=":7" /><ref name=":10">{{Navedi splet|title=Namesto vrhunskim športnikom zavodu s krščanskimi vrednotami|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/namesto-za-vrhunske-sportnike-cerkvenemu-zavodu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-09|date=|publisher=|last=|first=}}</ref>).<ref name=":7" /> Zavod Iskreni (oz. uredništvo in avtorji prispevkov iskreni.net) se zavzema za zaščito človeškega življenja od [[spočetje|spočetja]] do naravne smrti,<ref>{{Navedi splet|title=Zbiranje podpisov pod pobudo Eden izmed nas|url=https://radio.ognjisce.si/sl/139/slovenija/9919/zbiranje-podpisov-pod-pobudo-eden-izmed-nas.htm|website=Radio Ognjišče|accessdate=2021-01-21|language=sl|first=Radio|last=Ognjišče}}</ref> socialno zaščito družin,<ref>{{navedi časopis|date=15. maj 2013|title=Povprečna slovenska družina šteje tri člane|url=https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/15.05.2013-14|access-date=20. januarja 2021|newspaper=Družina.si}}</ref> vzdržnost od spolnih odnosov pred poroko,<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Izbiro Zavoda Iskreni je potrdil Cigler Kralj #dokumenti|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/izbiro-zavoda-iskreni-je-s-podpisom-potrdil-cigler-kralj-dokumenti-843033|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-01-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakaj je vredno počakati do poroke?|url=https://www.iskreni.net/zakaj-je-vredno-pocakati-do-poroke/|website=Iskreni|date=2015-06-29|accessdate=2021-01-30|language=sl-SI|first=Uredništvo|last=iskreni.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zgodnji spolni odnosi - slab vpliv na odnos|url=https://www.iskreni.net/zgodnji-spolni-odnosi-slab-vpliv-na-odnos/|website=Iskreni|date=2013-01-23|accessdate=2021-01-30|language=sl-SI}}</ref> vzdržnost od samozadovoljevanja<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Je masturbacija res zdrava in normalna?|url=https://www.iskreni.net/je-masturbacija-res-zdrava-in-normalna/|website=Iskreni|date=2013-07-20|accessdate=2021-02-05|language=sl-SI|first=Zavod|last=Iskreni}}</ref> in »rodovitne« spolne odnose.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Samozadovoljevanje: kako prenehati?|url=https://www.iskreni.net/samozadovoljevanje-kako-prenehati/|website=Iskreni|date=2011-12-18|accessdate=2021-01-30|language=sl-SI|first=Igor|last=Vovk}}</ref> Nasprotuje [[umetni splav|umetnemu splavu]],<ref name="AVAX" /> obveznemu [[Cepljenje (medicina)|cepljenju]] otrok,<ref name="AVAX">{{navedi novice |url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/desetletje-anticepilskega-duha-v-zavodu-ministra-cigler-kralja-842846 |title=Desetletje anticepilskega duha v zavodu ministra Cigler-Kralja |newspaper=Necenzurirano |date=19. januar 2021 |access-date=21. januarja 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na portalu zavoda Iskreni tudi prispevki, ki nasprotujejo cepljenju, kaj pa pravi minister Janez Cigler Kralj?|url=https://www.vecer.com/slovenija/na-portalu-zavoda-iskreni-tudi-prispevki-ki-nasprotujejo-cepljenju-kaj-pa-pravi-minister-janez-cigler-kralj-10233156|website=www.vecer.com|date=2021-01-21|accessdate=2021-03-11|language=sl-si}}</ref><ref name=":18">{{Navedi splet|title=Težave za ministra: denar za zavod, ki ni naklonjen cepljenju|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tezave-za-ministra-denar-za-zavod-ki-ni-naklonjen-cepljenju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-03-11}}</ref> [[posvojitev otrok v istospolne pare|posvojitvam otrok v istospolne pare]],<ref name="Stališča">{{navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-spletni-strani-iskreninet-veliko-nesprejemljivih-stalisc-273440|title=Na spletni strani iskreni.net »veliko nesprejemljivih stališč«|publisher=Siol.net|date=11. junij 2012|access-date=20. januarja 2021}}</ref><ref name="Mladina" /> transspolnosti<ref name="Necenzurirano" /> in uporabi kontracepcijskih sredstev.<ref>{{Navedi splet|title=Prednosti naravnih metod|url=https://www.iskreni.net/prednosti-naravnih-metod/|website=Iskreni|date=2008-04-03|accessdate=2021-01-21|language=sl-SI|first=Uredništvo|last=iskreni.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakaj NND ni kontracepcija?|url=https://www.iskreni.net/zakaj-nnd-ni-kontracepcija/|website=Iskreni|date=2014-03-03|accessdate=2021-06-27|language=sl-SI|first=Zavod|last=Iskreni}}</ref> Zavod Iskreni je bil aktiven v referendumski kampanji [[Družinski zakonik|referenduma o spremembi družinskega zakonika leta 2012]] in referendumski kampanji [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|referenduma o izenačitvi pravic raznospolnih in istospolnih parov leta 2015]] (zavod je v obeh primerih spremembam nasprotoval).<ref name="Necenzurirano" /> 2. februarja 2021 je bilo pročelje zavoda oskrunjeno. Neznanci so na vrata in fasado prostorov zavoda narisali [[svastika|kljukasta križa]] ter zapisali: »Korupcija?«.<ref>{{navedi novice |url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/crna-kronika/601943a4f0896/vandali-oskrunili-prostore-zavoda-iskreni |title=FOTO: S svastiko oskrunili zavod, zaradi katerega je ministra Cigler Kralja doletela interpelacija |date=2. februar 2021 |newspaper=Svet24}}</ref> ==Delovanje== Po lastnih navedbah je v Zavodu redno zaposlenih 5 oseb in 40 pogodbenih oz. honorarnih sodelavcev, z njimi pa sodeluje skoraj 100 prostovoljcev. S svojimi programi letno po lastnih navedbah dosežejo 1.300 oseb. Zavod izvaja redne individualne, zakonske in družinske terapije. Zavod prav tako izvaja seminarje sočutnega starševstva, skupine za očete, delavnice za matere in hčere (t. i. delavnice ''Čudovita princesa'' in ''Skrivnostna lepotica'') ter očete in sinove (t. i. delavnice ''Divji bojevnik'').<ref name=":2" /> Zavod organizira plačljive tečaje teologije telesa, ki poučujejo spolnost v skladu z naukom papeža Janeza Pavla II.<ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Teologija telesa|url=https://www.iskreni.net/teologija-telesa/|website=Iskreni|date=2013-07-01|accessdate=2021-02-06|language=sl-SI|first=Zavod|last=Iskreni}}</ref> Zavod izvaja tečaje naravnega načrtovanja družine (izogibanja oploditve brez uporabe kontracepcijskih sredstev).<ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=FertilityCare SLOVENIJA - Zanositev in neplodnost|url=http://www.fertilitycare.si/|website=FertilityCare SLOVENIJA|accessdate=2021-02-06|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Naravno načrtovanje družine|url=https://nadskofija-ljubljana.si/druzina/naravno-nacrtovanje-druzine/|website=Urad za družino - Nadškofija Ljubljana|accessdate=2021-02-06|language=sl-SI|first=Roman|last=Čretnik}}</ref> Zavod organizira letni Festival družin.<ref name="Necenzurirano">{{navedi novice |url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/minister-cigler-kralj-denar-za-ranljive-dal-svojemu-zavodu-842342 |newspaper=Necenzurirano.si |title=Minister Cigler-Kralj denar za ranljive dal svojemu zavodu |access-date=20. januarja 2021}}</ref> '''Spletna medijska dejavnost''' Zavod Iskreni izdaja spletna medija iskreni.net in [[Domovina (spletni medij)|Domovina]], s katerima po lastnih navedbah doseže prek 250.000 obiskovalcev mesečno.<ref name=":2" /> '''Raziskava stališč javnosti o umetnem splavu''' Zavod je leta 2010 v sodelovanju z podjetjem za proučevanje javnega mnenja Episcenter izvedel raziskavo javnega mnenja o splavu (n=706). Raziskava je pokazala, da se 89 % vprašanih strinja, da je splav svobodna pravica vseh žensk (78 % popolnoma strinja in 11 % strinja). 91 % vprašanih se je izreklo v prid nujnim strokovnim posvetovanjem pred izvedbo splava (74 % vrašanih se je popolnoma strinjalo in 17 % strinjalo), 87 % je podprlo koristnost vključitve potencialnega očeta v svetovanje pred splavom (67 % vrašanih se je popolnoma strinjalo), 72 % vprašanih pa se je strinjalo s pomembnostjo ustreznega svetovanja ob umetnem splavu.<ref>{{Navedi splet|title=91 % meni: Pred splavom nujen posvet!|url=https://www.iskreni.net/91-meni-pred-splavom-nujen-posvet/|website=Iskreni|date=2010-03-03|accessdate=2021-08-09|language=sl-SI|first=Zavod|last=Iskreni}}</ref> '''Vrednotna oglaševalna kampanja''' Leta 2019 so v Zavodu obeležili 15. obletnico od ustanovitve z oglaševalno akcijo na oglaševalnih panojih po Ljubljani in okolici. Oglasi so prikazovali moškega in žensko oz. zarodek in starejšo osebo, pospremljeni pa so bili z zapisom "Iskreni do ženskosti in do moškosti" ali "Iskreni do življenja in do smrti". Kampanijo je financiral donator dr. Aleš Štancar oz. njegovo podjetje BIA Separations (oglaševalni panoji so tako prikazovali tudi logotip tega podjetja).<ref>{{Navedi splet|title=15 let ISKRENI do življenja, smrti, moškosti in ženskosti!|url=https://www.iskreni.net/15-let-iskreni-do-zivljenja-smrti-moskosti-in-zenskosti/|website=Iskreni|date=2019-05-17|accessdate=2021-03-11|language=sl-SI|first=Zavod|last=Iskreni}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet|title=Slovenijo preplavilo veselje do življenja, moškosti in ženskosti|url=https://www.domovina.je/slovenijo-preplavilo-veselje-do-zivljenja-moskosti-in-zenskosti/|website=Domovina|date=2019-05-22|accessdate=2021-03-11|language=sl-SI|first=Tadeja|last=Kreč}}</ref> Oglaševalna kampanja se je po navedbah spletnega medija [[Domovina (spletni medij)|Domovina]] zoperstavljala umetnemu splavu, evtanaziji in nenaravni spolnim identitetam.<ref name=":13" /> '''Dovolj.je''' Zavod Iskreni je leta 2019 ustanovil civilno iniciativo Dovolj.je, namenjeno zaščiti žrtev spolnih zlorab v Katoliški cerkvi na Slovenskem. Namen iniciative je nudenje celostne podpore žrtvam; tako nudenje psihosocialne pomoči, kot pravna pomoč v kazenskih in cerkvenih postopkih. Iniciativa upravlja spletno stran ''dovolj.je'', ki žrtvam nudi osebno podporo kot tudi pomoč pri prijavi cerkvenih spolnih zlorab. Iniciativa je prav tako pozvala cerkev k odločnejši borbi proti spolnim zlorabam v ustanovi,<ref>{{Navedi splet|title=Iniciativa "Dovolj je" za ničelno toleranco do spolnih zlorab v Katoliški cerkvi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iniciativa-dovolj-je-za-nicelno-toleranco-do-spolnih-zlorab-v-katoliski-cerkvi/480533|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-09|language=sl}}</ref> ki po mnenju iniciative za soočanje s problematiko stori premalo.<ref>{{Navedi splet|title=Zlorabe v slovenski Cerkvi: "Ukrepov ni ali pa so premili"|url=https://siol.net/novice/slovenija/slovenski-cerkvi-v-10-letih-najavljenih-12-sumov-spolnih-zlorab-zrtve-dobivajo-tudi-civilni-glas-490724|website=siol.net|accessdate=2021-02-09|language=sl}}</ref> Dovolj.je je v enajstih mesecih od ustanovitve obravnaval 38 prijav zlorab zoper 22 cerkvenih predstojnikov (v istem obdobju cerkev ni obravnavala nobene prijave zlorab; od leta 2014 do 2019 pa le 7 prijav). Leta 2020 je iniciativa izrazila očitke o neuspešnem soočanju slovenske RKC z izzivom spolnih zlorab. Iniciativa je cerkev obtožila sistemskega in namenskega prikrivanja zlorab. Zaradi neukrepanja pri zaščiti žrtev in sankcioniranju storilcev je iniciativa zato nadškofa [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] pozvala k odstopu in zahtevala razpustitev cerkvene ekspertne skupine za reševanje spolnih zlorab.<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi neukrepanja ob splohnih zlorabah zahtevajo odstop nadškofa Zoreta|url=https://www.dnevnik.si/1042919598|website=Dnevnik|accessdate=2021-02-09}}</ref> ==Financiranje== Zavod Iskreni se po lastnih besedah v glavnem financira neodvisno od javnih sredstev.<ref name=STA1>{{navedi novico |url=https://www.sta.si/2857609/zavod-iskreni-ne-zivimo-od-javnih-razpisov-stremimo-k-neodvisnosti-od-javnih-sredstev |title=Zavod Iskreni: Ne živimo od javnih razpisov, stremimo k neodvisnosti od javnih sredstev |publisher=Slovenska tiskovna agencija|access-date=20. januarja 2021}}</ref> Zavod Iskreni vsako leto organizira donacijsko akcijo. Nekaj prihodkov ustvarijo s trženjem oglasnega prostora na spletnih portalih.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=»Neodvisni« katoliški mediji na državnih jaslih: prikrite politične povezave Domovine in Časnika|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/neodvisni-katoliski-mediji-na-drzavnih-jaslih-prikrite-politicne-povezave-domovine-in-casnika-847707|website=Revija Reporter|accessdate=2021-03-11}}</ref> Po besedah direktorja zavoda Vovka naj bi delež javnih finančnih sredstev v letu 2021 potencialno dosegel 20 % prihodkov zavoda, v preteklih letih pa da je delež teh sredstev znašal le nekaj odstotkov; zavod se po njegovih besedah namenoma ne poteguje za več javnih sredstev v želji, da ohrani neodvisnost od države.<ref>{{Navedi splet|title=Igor Vovk|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju/174796692|website=RTV 4D|accessdate=2021-08-09|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> V letu 2019 je imel zavod okoli 200.000 € prihodkov,<ref name="Necenzurirano" /> leta 2020 pa 300.000 €.<ref name=":14" /> Med letoma 2010 in 2018 je Zavod prejemal finančna sredstva tudi od Katoliške Cerkve.<ref name=":7" /><ref name=":10" /> '''<big>Javna sredstva</big>''' Od leta 2007 do začetka leta 2021 je Zavod skupno prejel 255.686 € javnih sredstev, od tega 142.928 € od ministrstva za izobraževanje in 37.555 € od ministrstva za delo.<ref name=":14" /> Leta 2012 je zavod za razvoj [[e-storitev]] in [[mobilna aplikacija|mobilnih aplikacij]] od [[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport]] pod vodstvom ministra [[Žiga Turk|Žige Turka]] prejel dobrih 131.000&nbsp;€ javnih sredstev.<ref name="STA1" /> [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo]] pod vodstvom [[Andrej Vizjak|Andreja Vizjaka]] je zavodu dodelilo 53.000 € sredstev za vzpostavitev družinskega centra, ki pa so jih morali zaradi nepravilnosti, ugotovljenih pri nadzoru, leta 2013 deloma vrniti.<ref name="Mladina">{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/204389/zavod-iskreni-na-javnem-razpisu-prejel-130-000-evrov/ |title=Zavod Iskreni na javnem razpisu prejel 130.000 evrov |date=15. januar 2021 |access-date=20. januarja 2021}}</ref><ref name="Necenzurirano" /> Direktor zavoda Igor Volk je o nadzoru kasneje zapisal: "Drži, da je ministrica gospa Kopač Mrak poslala svoje ljudi v nadzor, ki smo ga dojeli izrazito ideološko. V zaključku izven sodnega spora smo od ministrstva zahtevali, da umakne iz zapisnika o nadzoru neresnične obtožbe o dvojnem financiranju."<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Cigler Kralj zaradi izbire Zavoda Iskreni prvič na zagovoru pred poslanci|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/cigler-kralj-zaradi-izbire-zavoda-iskreni-prvic-na-zagovoru-pred-poslanci.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-03-11|language=sl}}</ref> Zavod Iskreni je leta 2020 za oglaševanje na spletnem novičarskem portalu [[Domovina (spletni medij)|Domovina]] prejel denar iz oglaševalne kampanje ministrstva za obrambo (MORS) za oglaševanje Slovenske vojske v času, ko je MORS vodil predsednik stranke NSi [[Matej Tonin]].<ref name="Necenzurirano" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Oglaševanje Slovenske vojske je lahko tudi financiranje medijev, povezanih s člani vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oglasevanje-slovenske-vojske-je-lahko-tudi-financiranje-medijev-povezanih-s-clani-vlade/536374|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-21|language=sl}}</ref> Zaradi oglaševanja v spletnem mediju je prišlo do ugibanj, ali se prek oglaševalne kampanje namenoma financira medije, katerim so naklonjeni odločevalci.<ref name=":1" /> MORS je oglaševalno kampanjo sicer zasnoval v času, ko je ministrstvo vodil Karl Erjavec, izvajalci oglaševalne kampanje (podjetja skupine Pristop<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Renderspace|url=https://renderspace.si/o-nas/|website=Renderspace|accessdate=2021-02-09|language=sl}}</ref>), ki odločajo o oglaševalni strategiji, pa so bili izbrani decembra 2019 (v času vlade Marjana Šarca).<ref name=":1" /> Konec leta 2020 so v zavodu prejeli tudi donacijo državne družbe [[Holding Slovenske elektrarne]] (HSE) v znesku 5.000&nbsp;€,<ref name="Necenzurirano" /><ref name=":5">{{navedi novico|url=https://www.vecer.com/slovenija/zavod-iskreni-ki-ga-je-soustanavljal-minister-janez-cigler-kralj-prejel-tudi-donacijo-drzavne-druzbe-hse-10232918|title=Zavod Iskreni, ki ga je soustanavljal minister, prejel tudi donacijo HSE. Cigler Kralj: "Prepričan sem, da je razpisna komisija svoje delo opravila strokovno"|date=19. januarja 2021|newspaper=Večer|access-date=20. januarja 2021}}</ref> leta 2019 pa donacijo 1.000 €.<ref name=":5" /> Zavod Iskreni in Domovina so bili deležni oglaševalskih sredstev projekta ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v okviru oglaševanja projekta za spodbujanje medgeneracijskega zaposlovanja Sodelovalnica. Projekt je bil pričet septembra 2020. Medija sta bila izbrana mimo uradne oglaševalske strategije (namesto [[Dnevnik (časopis)|Dnevnika]]). Del sredstev, dodeljenih za projekt, je bilo sredstev EU.<ref>{{Navedi splet|title=Odtekanje javnega denarja v strankarska trobila|url=https://www.mladina.si/208798/odtekanje-javnega-denarja-v-strankarska-trobila/|website=Mladina.si|accessdate=2021-07-23}}</ref> Leta 2021 je Domovina za izvajanje projekta "Dialog o vrednotah bližnje prihodnosti" na razpisu kulturnega ministrstva prejela 19.500 € sredstev.<ref>{{Navedi splet|title=Tako so pri Simonitiju favorizirali provladne medije #dokumenti|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/tako-so-pri-simonitiju-favorizirali-provladne-medije-dokumenti-879452|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-06-11|language=sl}}</ref> '''Sredstva iz razpisa za projekte za lajšanje posledic epidemije COVID-19''' Januarja 2021 je [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] zavodu dodelilo 130.000&nbsp;€ javnih sredstev, namenjenih financiranju projektov za [[ranljiva skupina|ranljive skupine prebivalcev]], prizadete ob epidemiji COVID-19.<ref name="Necenzurirano" /> Cilj razpisa ministrstva je bil med drugim tudi boj proti "kakršnikoli diskriminaciji".<ref name="Mladina" /><ref name="Necenzurirano" /> Na razpisu je bilo sicer razdeljenih skupno 2 milijona € sredstev (ki jih je država za ta namen pridobila od EU); na javni razpis se je prijavilo 135 nevladnih organizacij, sredstva pa jih je prejelo 17.<ref name="Necenzurirano" /> Zavod Iskreni je bil eden izmed osmih organizacij, ki so prejele najvišji možen znesek.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Cigler Kralj o 130.000 evrih za Zavod Iskreni: Zaupam komisiji, da je delo opravila strokovno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cigler-kralj-o-130-000-evrih-za-zavod-iskreni-zaupam-komisiji-da-je-delo-opravila-strokovno/549390|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-21|language=sl}}</ref> Zavod je na razpis prijavil s projektom pod imenom "Podpora družini za celostno premagovanje stisk" in sredstva nameraval porabiti za psihosocialne terapije za premagovanje posledic epidemije za odrasle, otroke in mladostnike, delavnice za starše, video izobraževanja in objavljanje besedil na portalu Iskreni.net.<ref name=":3" /> Takšne terapije so izvajali že poprej, le da po novem niso bile več plačljive.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Kako so v Zavodu Iskreni brisali sledi za Cigler-Kraljem|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/kako-so-v-zavodu-iskreni-brisali-sledi-za-cigler-kraljem-844859|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-03-11|language=sl}}</ref> V obravnavo je vstopilo 122 vlog, ki so šle v ocenjevanje petčlanske komisije, pri čemer so vsako vlogo pregledali trije ocenjevalci. Ministerstvo naj bi po medijskih navedbah sprva kot povsem primerne (največje možno število točk) ocenila več prijav projektov, kot pa je bilo razpoložljivih sredstev zanje. Vloge so zato šle v ponovno presojo, tekom katere so bile nato točke nekaterim prijavljenim projektom odvzete, zaradi česar so prijave izpadle iz potegovanja za prejem sredstev, s čimer se je iz seznama izključilo presežne prijave.<ref name=":16" /><ref name=":17">{{Navedi splet|title=ZPM Slovenije sprva izenačena z Zavodom Iskreni, nato so jim točke odvzeli|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/razpis.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-03-11}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Financiranje nevladnih organizacij|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/tarca/174749770|website=RTV 4D|accessdate=2021-03-11|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> Več prejemnikov naj bi tako bilo že obveščenih, da bodo sredstva prejeli, nakar so bili iz seznama prejemnikov naposled izbrisani.<ref name=":16" /> Dva od treh ocenjevalcev, ki so obravnavali vlogo Zavoda Isreni, stabila povezana z ministrom, oba pa sta vlogi podelila največje možno število točk, tretji ocenjevalec pa manj.<ref>{{Navedi splet|title=Zavod Iskreni ocenjevali ljudje ministra Cigler-Kralja #dokumenti|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/zavod-iskreni-ocenjevali-ljudje-ministra-cigler-kralja-dokumenti-851556|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-03-11|language=sl}}</ref> Navedbe, da naj bi nekaterim projektom naknadno odvzemali točke, so na pristojnem ministrstvu zanikali.<ref name=":17" /> Glede postopka izbire je prišlo do očitkov nepravilnosti tudi zato, ker so bili trije od petih članov komisije osebno in/ali karierno povezani z ministrom Cigler Kraljem, in/ali so bili njegovi podrejeni sodelavci. Prav tako naj bi med obrovnavo raspisnih pogojev na ministrstvu prilagodili razpisni pogoj, ki bi sicer preprečeval, da je nosilec projekta diplomirani teolog, kar je koristilo Zavodu Iskreni.<ref name=":16" /> Minister Cigler Kralj – sicer nekdanji soustanovitelj zavoda<ref name=":0" /> – je zatrdil, da na odločitev o dodelitvi sredstev ni vplival. Nekateri poslanci [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] so zahtevali sklic [[nujna seja|nujne seje]] odbora za delo zaradi suma [[navzkrižje interesov|navzkrižja interesov]] in neskladnosti namena donacije zaradi domnevno diskriminatornega delovanjem zavoda.<ref name="deloNS">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/del-opozicije-za-nujno-sejo-odbora-o-sofinanciranju-zavoda-iskreni/|title=Del opozicije za nujno sejo odbora o sofinanciranju Zavoda Iskreni|newspaper=Delo.si|date=19. januar 2019|access-date=20. januarja 2021}}</ref> Januarja 2021 je skupina opozicijskih poslancev vložila interpelacijo zoper ministra za delo Janeza Cigler Kralja; kot enega izmed dveh razlogov za interpelacijo so vlagatelji navedli domnevno neprimernost dodelitve sredstev Zavodu Iskreni.<ref name=":9" /> Proti ministru Cigler Kralju sta bili vloženi tudi dve prijavi na [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisijo za preprečevanje korupcije]] (KPK).<ref name=":18" /><ref name=":15" /> KPK v preiskavi ni zaznala kršitev [[Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije|Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije]] in je ovadbo zavrgla,<ref>{{Navedi splet|title=Zavod Iskreni: KPK nasprotja interesov ni ugotovila, postopek je ustavljen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/iskreni-kpk.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-10|language=sl}}</ref> vendar je ministrstvo pozvala k proaktivni [[transparentnost]]i.<ref>{{Navedi splet|title=KPK: Cigler Kralj pri financiranju Zavoda Iskreni ni kršil zakona|url=https://siol.net/novice/slovenija/kpk-ciglar-kralj-pri-financiranju-zavoda-iskreni-je-ciglar-kralj-ni-krsil-zakona-554361|website=siol.net|accessdate=2021-06-10|language=sl}}</ref> == Kritike == Kritiki Zavodu očitajo [[sovražni govor]],<ref name="Stališča" /> [[korupcija|koruptivno]] financiranje<ref name=":0" /> in zagovarjanje stališč o medicinskih temah, ki so v nasprotju s priporočili [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref name="Stališča" /> Zavod je na svojih spletnih portalih objavljal vsebine, ki so izpostavljale primere otrok z hudimi zdravstvenimi težavami zaradi cepljenja, izražale dvome o ustreznosti cepiv, resnični varnosti cepiv (natančneje, ali cepljenje res ne povzroča avtizma in drugih hudih zapletov) in načelu solidarnosti pri cepljenju (da je varnost skupnosti pri cepljenju bolj pomemben od želj posameznika).<ref name=":18" /> Leta 2012 je bil na iskreni.net objavljen prispevek, ki je problematiziral varnost, učinkovitost in smiselnost cepljenja deklic proti [[humani papilomavirus|humanemu papilomavirusu]] in kot bolj smiselno alternativo predlagal zagovarjanje spolne vzdržnosti in zvestobe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.iskreni.net/poziv-k-razumu-glede-cepljenja-proti-hpv/|title=Poziv k razumu glede cepljenja proti HPV|publisher=Zavod Iskreni|date=25. julij 2012|access-date=20. januarja 2021}}</ref> Leta 2018 so v Zavodu vokalno pozivali k udeležbi na protestnem shodu pred parlamentom v Ljubljani, ki je izražal nasprotovanje spremembam zakona o nalezljivih boleznih, ki bi necepljenim otrokom prepovedoval vključitev v javne oz. javno sofinancirane vrtce.<ref name=":18" /> Zavod je na svojem spletnem portalu objavil vsebine, ki homoseksualnost prikazujejo kot nezaželeno in popravljivo osebno stisko<ref>{{Navedi splet|title=Financiranje zavoda Iskreni|url=https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/financiranje-zavoda-iskreni/|website=www.delo.si|accessdate=2021-02-09|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zavod Iskreni na javnem razpisu prejel 130.000 evrov|url=https://www.mladina.si/204389/zavod-iskreni-na-javnem-razpisu-prejel-130-000-evrov/|website=Mladina.si|accessdate=2021-02-09}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|title=»Spal sem z več kot 200 moškimi, zdaj sem srečno poročen heteroseksualec«|url=https://www.iskreni.net/spal-sem-z-vec-kot-200-moskimi-zdaj-sem-srecno-porocen-heteroseksualec/|website=Iskreni|date=2016-08-06|accessdate=2021-02-09|language=sl-SI|first=Zavod|last=Iskreni}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=»Nisem gej. David sem.«|url=https://www.iskreni.net/nisem-gej-david-sem/|website=Iskreni|date=2015-07-07|accessdate=2021-02-09|language=sl-SI|first=Zavod|last=Iskreni}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bil sem gej ...|url=https://www.iskreni.net/bil-sem-gej/|website=Iskreni|date=2012-03-23|accessdate=2021-02-09|language=sl-SI|first=Zavod|last=Iskreni}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odraščal sem z dvema mamama ...|url=https://www.iskreni.net/odrascal-sem-z-dvema-mamama/|website=Iskreni|date=2012-10-17|accessdate=2021-02-09|language=sl-SI|first=Zavod|last=Iskreni}}</ref> ter kot osebno okoliščino, ki ni združljiva s krščanskim verskim naukov.<ref name=":11" /><ref name=":12" /> Leta 2012 je skupina civilnih organizacij na sponzorje Festivala družin, ki ga organizira Zavod Iskreni, nasolovila prošnjo, naj zaradi domnevno spornih stališč Zavoda prenehajo sponzorstvo dogodka. Kot sporna so v dopisu izpostavili "ekstremistična" stališča Zavoda glede homoseksualnosti in pravice do splava. Vsebino dopisa je nato na svojem spletnem portalu objavil Zavod in jo pospremil z odgovorom na očitke.<ref>{{Navedi splet|title=Naš odziv na diskreditacijo Zavoda iskreni.net|url=https://www.iskreni.net/nas-odziv-na-diskreditacijo-zavoda-iskreni-net/|website=Iskreni|date=2012-06-06|accessdate=2021-03-11|language=sl-SI|first=Zavod|last=Iskreni}}</ref> '''<big>Očitki o političnih povezavah</big>''' Zavod Iskreni je bil deležen očitkov o povezavah s konservativno stranko [[Nova Slovenija]].<ref name=":2" /><ref name=":8">{{Navedi splet|title=S pomočjo crowdfundinga nastaja nov konservatini mesečnik|url=https://www.finance.si/8803870|website=Finance.si|accessdate=2021-01-21|language=sl-SI}}</ref> [[Necenzurirano.si]] je Zavod opisal kot "ideološko, politično in kadrovsko tesno povezan z NSi".<ref name=":2" /> NSi je leta 2014 v odzivu na novinarsko vprašanje [[Finance (časopis)|Financ]] o odnosu z zavodom navedla: "Med Novo Slovenijo in portalom iskreni.net povezave ne obstajajo – razen načelne oz. javne podpore omenjenega projekta mesečnika Domovina in podobnega pogleda na svet, ki ga je mogoče vsakodnevno prepoznati preko vsebin objavljenih na internetnem portalu iskreni.net."<ref name=":8" /> Direktor zavoda Vovk je tedaj navedel, da je bil zavod z NSi povezan predvsem prek sodelovanja z evropskim poslancem NSi [[Lojze Peterle|Lojzetom Peterletom]].<ref name=":8" /> Vovk je kot direktor nekdanjo predsednico NSi [[Ljudmila Novak|Ljudmilo Novak]] zaprosil za pomoč pri zbiranju donacij za zavod.<ref name=":8" /> Po navedbah [[Necenzurirano.si]] na Festivalu družin, ki ga organizira Zavod, "kot gostje nastopajo najvidnejši člani NSi".<ref name=":2" /> Soustanovitelj zavoda je bil med leti 2018 in 2020 med drugimi [[Janez Cigler Kralj]] (kasneje minister za delo, družino in socialne zadeve v [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]]<ref name="deloNS" />).<ref>{{Navedi splet|title=Pismo Zavoda Iskreni v DZ|url=https://www.iskreni.net/pismo-zavoda-iskreni-v-dz/|website=Iskreni|date=2021-01-29|accessdate=2021-02-05|language=sl-SI|first=Zavod|last=Iskreni}}</ref> Cigler Kralj je avtor več prispevkov na portalu Iskreni.net,<ref name="Necenzurirano" /> deloval je kot zavodov predstavnik za odnose z javnostjo,<ref name=":16" /> skupaj s soprogo pa je v okviru Zavoda aktiven tudi kot prostovoljec in tako vodi delavnice priprave na zakonsko zvezo.<ref name=":3"/> Cigler Kralj je bil še skoraj eno leto po prevzetju ministrske funkcije naveden kot voditelj ene izmed delavnic na zakon na spletni strani Iskreni.net; objava je bila umaknjena dan po pričetku medijske pozornosti o podelitvi sredstev ministrstva zavodu.<ref name=":16" /> NSi je na svoji spletni strani leta 2013 pozivala k zbiranju donacij prek bančnega računa Zavoda Iskreni. Donacije bi bile namenjene strokovnemu izobraževanju zdravnika člana NSi v ZDA o metodi pomoči "naravne oploditve" (metoda naj za razliko od zunajtelesne oploditve ne bi vodila v uničenje oplojenih zarodkov, zaradi česar naj ne bi bila etično in versko sporna).<ref>{{Navedi splet|title=Kultura življenja – posebna objava – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/kultura-zivljenja-posebna-objava/|accessdate=2021-01-21|language=sl-SI}}</ref> ==Zunanje povezave== * {{uradno spletno mesto|https://www.iskreni.net/|Iskreni.net}}, uradno spletno mesto * [https://www.domovina.je/ Domovina.je], spletni medij Zavoda Iskreni ==Sklici== {{sklici|2}} __BREZKAZALA__ {{DEFAULTSORT:Iskreni}} [[Kategorija:Zavodi v Sloveniji]] [[Kategorija:Organizacije proti splavu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2007]] k86j2nod8mp5pu7zc256g8cu55p2sl1 0 489896 5736869 5443616 2022-08-20T06:52:43Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija|agency_name=Urad prve dame<br>Združenih držav Amerike|type=Urad|seal=US-WhiteHouse-Logo.svg|seal_width=140px|chief1_name=Načelnik kabineta prve dame|chief1_position=[[Julissa Reynoso Pantaleón|Julissa Pantaleón]]|logo=|formed=1977<ref name="millercenter.org">{{cite web|url=http://millercenter.org/president/essays/carter-1977-firstlady|title=Rosalynn Carter—Miller Center|access-date=22 November 2016}}</ref>|jurisdiction=|headquarters=[[Bela hiša|Vzhodno krilo Bele hiše]]|employees=11<ref name="Melania Trump Staff">{{cite web|url= https://www.forbes.com/sites/adamandrzejewski/2020/06/30/trump-further-honed-the-white-house-2020-payroll-and-saved-us-taxpayers-235-million-since-2017/ |title= Trump's Leaner White House 2020 Payroll Saved Taxpayers $23.5 Million Since 2017 |work=Forbes |author=Andrzejewski, Adam |date=June 30, 2020 |access-date=September 27, 2020}}</ref>|parent_agency=[[Bela hiša]]|website=[https://www.whitehouse.gov/administration/dr-jill-biden/ First Lady Jill Biden]}}'''Urad prve dame Združenih držav Amerike''' (angleško: ''Office of the First Lady''; kratica: OFL) je institucija, odgovorna [[Prva dama Združenih držav Amerike|prvi dami ZDA]]. Odgovornosti, čeprav niso ustavno določene, so sčasoma naraščale, saj se je vloga prve dame skozi zgodovino ZDA povečala in formalizirala.<ref name="smu.edu">{{Navedi splet|url=http://www.georgewbushlibrary.smu.edu/The-President-and-Family/Laura-W-Bush/The-First-Lady-and-Her-Role.aspx|title=The First Lady & Her Role - The George W. Bush Presidential Library and Museum|accessdate=22 November 2016}}</ref> Urad prve dame je subjekt urada [[Bela hiša|Bele hiše]], del izvršne pisarne predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Executive Office of the President|url=http://www.whitehouse.gov/administration/eop/|publisher=United States Government|accessdate=2009-06-05}}</ref> Nahaja se v vzhodnem krilu stavbe. == Zgodovina == Čeprav so bile dejavnosti in pobude [[Prva dama Združenih držav Amerike|prve dame Združenih držav Amerike]] vedno pomembne za zgodovino ZDA, je bila prva dama, ki je zaposlila svoje osebje, financirano iz zveznega proračuna, [[Edith Roosevelt]], ki je 2. oktobra 1901 najela [[Belle Hagner]] kot prvo socialno sekretarko Bele hiše.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.theodorerooseveltcenter.org/Learn-About-TR/TR-Encyclopedia/Family-and-Friends/Isabella-Hagner.aspx|title=TR Center - Isabella Hagner|accessdate=22 November 2016}}</ref> [[Eleanor Roosevelt]] je postala prva dama, ki je pisarno razširila zunaj socialnih in upravnih sekretarjev, tako da je [[Malvina Thompson|Malvino Thompson]] zaposlila kot svojo osebno tajnico,<ref>{{Navedi splet|url=http://wyatt.elasticbeanstalk.com/mep/ER/xml/erpn-tom.html|title=Malvina Thompson|accessdate=22 November 2016}}</ref> [[Jacqueline Kennedy Onassis|Jackie Kennedy]] pa je prva zaposlila tiskovno sekretarko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jfklibrary.org/Asset-Viewer/Archives/JFKWHP-KN-20218.aspx|title=First Lady Jacqueline Kennedy's Press Secretary Pamela Turnure Accepts Gift Recording of Pablo Casals' White House Concert|publisher=John F. Kennedy Presidential Library and Museum|date=21 February 1962|accessdate=22 November 2016}}</ref><ref name="smu.edu">{{Navedi splet|url=http://www.georgewbushlibrary.smu.edu/The-President-and-Family/Laura-W-Bush/The-First-Lady-and-Her-Role.aspx|title=The First Lady & Her Role - The George W. Bush Presidential Library and Museum|accessdate=22 November 2016}}</ref> Pod [[Rosalynn Carter]] je osebje prve dame postalo znano pod imenom Urad prve dame. Urad je organizirala v štiri glavne oddelke: projekte in stike z javnostmi, tisk in raziskave, urnik in napredovanja ter družbeni in osebni. Rosalynn Carter je ob tem postavila tudi prvega šefa tega urada. Bila je tudi prva, ki je svojo delovno pisarno preselila v vzhodno krilo Bele hiše. Čeprav se je vloga urada z leti povečala, v prvi vrsti podpira prvo damo pri promociji dnevnega reda in predsednikovih kampanj. Poleg tega zagotavlja podporo agendi prve dame, ki v času, ko je bila v Beli hiši, izbira pobude, za katere bo vodila kampanje. == Organizacija == [[Slika:Jill_Biden_official_portrait.jpg|desno|sličica| [[Prva dama Združenih držav Amerike|Prva dama ZDA]], [[Jill Biden]]]] Prva dama ima svoje osebje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.whitehouse.gov/blog/author/tina-tchen|title=Tina Tchen|date=11 January 2011|accessdate=22 November 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.whitehouse.gov/administration/eop|title=Executive Office of the President|date=23 December 2014|accessdate=22 November 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.whitehouse.gov/the-press-office/2015/09/17/white-house-announces-new-chief-floral-designer-hedieh-ghaffarian|title=White House Announces New Chief Floral Designer, Hedieh Ghaffarian|date=17 September 2015|accessdate=22 November 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.cbsnews.com/news/white-house-hires-first-woman-chef/|title=White House Hires First Woman Chef|accessdate=22 November 2016}}</ref><ref name="auto">{{Navedi splet|url=http://thehill.com/blogs/blog-briefing-room/news/192808-michelle-obama-gets-new-press-secretary|title=Michelle Obama gets new press secretary|first=Emily|last=Goodin|date=11 December 2013|accessdate=22 November 2016}}</ref> Spodnja tabela prikazuje trenutno osebje prve dame [[Jill Biden]]. {| class="wikitable" style="font-size:90%;" !Pisarna ! Sedanji |- | '''Načelnik kabineta prve dame''' | [[Julissa Reynoso|Julissa Pantaleón]] <ref>https://www.cnbc.com/2020/11/18/meet-the-5-women-appointed-to-bidens-white-house-senior-staff.html</ref> |- | '''Tiskovni sekretar''' | Michael LaRosa <ref>https://www.lehighvalleylive.com/news/2021/01/former-easton-high-star-swimmer-is-named-jill-bidens-press-secretary.html</ref> |- | '''Direktor komunikacij''' | Elizabeth Alexander <ref>https://www.euractiv.com/section/global-europe/news/biden-names-all-woman-communications-team/</ref> |- | <nowiki><b>Socialna sekretarka Bele hiše</b></nowiki> | ''prazen'' |- | <nowiki><b>Glavni cvetni oblikovalec Bele hiše</b></nowiki> | Hedieh Ghaffarian <ref>https://obamawhitehouse.archives.gov/the-press-office/2015/09/17/white-house-announces-new-chief-floral-designer-hedieh-ghaffarian</ref> |- | <nowiki><b>Izvršni kuhar Bele hiše</b></nowiki> | [[Cristeta Comerford]] <ref>https://www.nbcnews.com/id/wbna8947922</ref> |- | <nowiki><b>Načelnik Bele hiše</b></nowiki> | Timothy Harleth <ref>https://inews.co.uk/news/world/timothy-harleth-white-house-chief-usher-joe-biden-inauguation-day-donald-trump-snub-835966</ref> |} == Glej tudi: == * [[Bibliografija predsedniških zakoncev ZDA]] == Sklici == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Prve dame ZDA]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1977]] {{normativna kontrola}} 9o6zww302b1uy7k4b3k5k1m1m6zkuvi 5736913 5736869 2022-08-20T06:55:37Z Sporti 5955 Redakcija 5736869 uporabnika [[Special:Contributions/SportiBot|SportiBot]] ([[User talk:SportiBot|pogovor]]) razveljavljena wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija|agency_name=Urad prve dame<br>Združenih držav Amerike|type=Urad|seal=US-WhiteHouse-Logo.svg|seal_width=140px|chief1_name=Načelnik kabineta prve dame|chief1_position=[[Julissa Reynoso Pantaleón|Julissa Pantaleón]]|logo=|formed=1977<ref name="millercenter.org">{{cite web|url=http://millercenter.org/president/essays/carter-1977-firstlady|title=Rosalynn Carter—Miller Center|access-date=22 November 2016}}</ref>|jurisdiction=|headquarters=[[Bela hiša|Vzhodno krilo Bele hiše]]|employees=11<ref name="Melania Trump Staff">{{cite web|url= https://www.forbes.com/sites/adamandrzejewski/2020/06/30/trump-further-honed-the-white-house-2020-payroll-and-saved-us-taxpayers-235-million-since-2017/ |title= Trump's Leaner White House 2020 Payroll Saved Taxpayers $23.5 Million Since 2017 |work=Forbes |author=Andrzejewski, Adam |date=June 30, 2020 |access-date=September 27, 2020}}</ref>|parent_agency=[[Bela hiša]]|website=[https://www.whitehouse.gov/administration/dr-jill-biden/ First Lady Jill Biden]}}'''Urad prve dame Združenih držav Amerike''' (angleško: ''Office of the First Lady''; kratica: OFL) je institucija, odgovorna [[Prva dama Združenih držav Amerike|prvi dami ZDA]]. Odgovornosti, čeprav niso ustavno določene, so sčasoma naraščale, saj se je vloga prve dame skozi zgodovino ZDA povečala in formalizirala.<ref name="smu.edu">{{Navedi splet|url=http://www.georgewbushlibrary.smu.edu/The-President-and-Family/Laura-W-Bush/The-First-Lady-and-Her-Role.aspx|title=The First Lady & Her Role - The George W. Bush Presidential Library and Museum|accessdate=22 November 2016}}</ref> Urad prve dame je subjekt urada [[Bela hiša|Bele hiše]], del izvršne pisarne predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Executive Office of the President|url=http://www.whitehouse.gov/administration/eop/|publisher=United States Government|accessdate=2009-06-05}}</ref> Nahaja se v vzhodnem krilu stavbe. == Zgodovina == Čeprav so bile dejavnosti in pobude [[Prva dama Združenih držav Amerike|prve dame Združenih držav Amerike]] vedno pomembne za zgodovino ZDA, je bila prva prva dama, ki je zaposlila svoje osebje, financirano iz zveznega proračuna, [[Edith Roosevelt]], ki je 2. oktobra 1901 najela [[Belle Hagner]] kot prvo socialno sekretarko Bele hiše.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.theodorerooseveltcenter.org/Learn-About-TR/TR-Encyclopedia/Family-and-Friends/Isabella-Hagner.aspx|title=TR Center - Isabella Hagner|accessdate=22 November 2016}}</ref> [[Eleanor Roosevelt]] je postala prva prva dama, ki je pisarno razširila zunaj socialnih in upravnih sekretarjev, tako da je [[Malvina Thompson|Malvino Thompson]] zaposlila kot svojo osebno tajnico,<ref>{{Navedi splet|url=http://wyatt.elasticbeanstalk.com/mep/ER/xml/erpn-tom.html|title=Malvina Thompson|accessdate=22 November 2016}}</ref> [[Jacqueline Kennedy Onassis|Jackie Kennedy]] pa je prva zaposlila tiskovno sekretarko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jfklibrary.org/Asset-Viewer/Archives/JFKWHP-KN-20218.aspx|title=First Lady Jacqueline Kennedy's Press Secretary Pamela Turnure Accepts Gift Recording of Pablo Casals' White House Concert|publisher=John F. Kennedy Presidential Library and Museum|date=21 February 1962|accessdate=22 November 2016}}</ref><ref name="smu.edu">{{Navedi splet|url=http://www.georgewbushlibrary.smu.edu/The-President-and-Family/Laura-W-Bush/The-First-Lady-and-Her-Role.aspx|title=The First Lady & Her Role - The George W. Bush Presidential Library and Museum|accessdate=22 November 2016}}</ref> Pod [[Rosalynn Carter]] je osebje prve dame postalo znano pod imenom Urad prve dame. Urad je organizirala v štiri glavne oddelke: projekte in stike z javnostmi, tisk in raziskave, urnik in napredovanja ter družbeni in osebni. Rosalynn Carter je ob tem postavila tudi prvega šefa tega urada. Bila je tudi prva, ki je svojo delovno pisarno preselila v vzhodno krilo Bele hiše. Čeprav se je vloga urada z leti povečala, v prvi vrsti podpira prvo damo pri promociji dnevnega reda in predsednikovih kampanj. Poleg tega zagotavlja podporo agendi prve dame, ki v času, ko je bila v Beli hiši, izbira pobude, za katere bo vodila kampanje. == Organizacija == [[Slika:Jill_Biden_official_portrait.jpg|desno|sličica| [[Prva dama Združenih držav Amerike|Prva dama ZDA]], [[Jill Biden]]]] Prva dama ima svoje osebje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.whitehouse.gov/blog/author/tina-tchen|title=Tina Tchen|date=11 January 2011|accessdate=22 November 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.whitehouse.gov/administration/eop|title=Executive Office of the President|date=23 December 2014|accessdate=22 November 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.whitehouse.gov/the-press-office/2015/09/17/white-house-announces-new-chief-floral-designer-hedieh-ghaffarian|title=White House Announces New Chief Floral Designer, Hedieh Ghaffarian|date=17 September 2015|accessdate=22 November 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.cbsnews.com/news/white-house-hires-first-woman-chef/|title=White House Hires First Woman Chef|accessdate=22 November 2016}}</ref><ref name="auto">{{Navedi splet|url=http://thehill.com/blogs/blog-briefing-room/news/192808-michelle-obama-gets-new-press-secretary|title=Michelle Obama gets new press secretary|first=Emily|last=Goodin|date=11 December 2013|accessdate=22 November 2016}}</ref> Spodnja tabela prikazuje trenutno osebje prve dame [[Jill Biden]]. {| class="wikitable" style="font-size:90%;" !Pisarna ! Sedanji |- | '''Načelnik kabineta prve dame''' | [[Julissa Reynoso|Julissa Pantaleón]] <ref>https://www.cnbc.com/2020/11/18/meet-the-5-women-appointed-to-bidens-white-house-senior-staff.html</ref> |- | '''Tiskovni sekretar''' | Michael LaRosa <ref>https://www.lehighvalleylive.com/news/2021/01/former-easton-high-star-swimmer-is-named-jill-bidens-press-secretary.html</ref> |- | '''Direktor komunikacij''' | Elizabeth Alexander <ref>https://www.euractiv.com/section/global-europe/news/biden-names-all-woman-communications-team/</ref> |- | <nowiki><b>Socialna sekretarka Bele hiše</b></nowiki> | ''prazen'' |- | <nowiki><b>Glavni cvetni oblikovalec Bele hiše</b></nowiki> | Hedieh Ghaffarian <ref>https://obamawhitehouse.archives.gov/the-press-office/2015/09/17/white-house-announces-new-chief-floral-designer-hedieh-ghaffarian</ref> |- | <nowiki><b>Izvršni kuhar Bele hiše</b></nowiki> | [[Cristeta Comerford]] <ref>https://www.nbcnews.com/id/wbna8947922</ref> |- | <nowiki><b>Načelnik Bele hiše</b></nowiki> | Timothy Harleth <ref>https://inews.co.uk/news/world/timothy-harleth-white-house-chief-usher-joe-biden-inauguation-day-donald-trump-snub-835966</ref> |} == Glej tudi: == * [[Bibliografija predsedniških zakoncev ZDA]] == Sklici == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Prve dame ZDA]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1977]] {{normativna kontrola}} pj0uqiv14rioku57kc3m7h987a3fo19 0 490213 5736794 5435659 2022-08-20T06:43:56Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spletišče | name = ProtonMail | logo = [[Slika:Protonmail logo.svg|180px]] | screenshot = [[Slika:ProtonMail.jpg|250px]] | caption = | key_people = | website_type = spletna [[e-pošta]] | language = | location = {{zastava|Švica}} | owner = Proton Technologies AG | CEO = | num_users = 20 milijonov (2020)<ref>{{Navedi novice|title=What can you use instead of Google and Facebook?|date=24. januar 2020|url=https://www.bbc.com/news/business-50460712|work=BBC|language=en}}</ref> | registration = zahtevana | launch_date = 16. maja 2014 | current_status = dejavno | footnotes = | url = {{URL|https://www.protonmail.com/}} }} '''ProtonMail''' je brezplačen ponudnik [[splet]]ne [[elektronska pošta|elektronske pošte]]. Leta 2013 so ga ustanovili Jason Stockman, Andy Yen in Wei Sun, sodelavci z raziskovalnega inštituta [[Evropska organizacija za jedrske raziskave|CERN]]. Posebnost ProtonMaila je uporaba [[šifriranje|šifriranja]] od konca do konca, ki zaščiti pošto, preden ta prispe na strežnike. Sedež podjetja je v [[Ženeva|Ženevi]], strežniki pa se nahajajo na dveh mestih v [[Švica|Švici]] (v [[Lozana|Lozani]] in [[Attinghausen|Attinghausnu]]), zunaj [[Evropska unija|evropske]] ali [[Združene države Amerike|ameriške]] jurisdikcije. Prva sredstva za ProtonMail so avtorji zbrali preko platform za množično financiranje, javnosti pa je prva beta različica postala dostopna maja 2014.<ref>{{Navedi novice|title=ProtonMail, le webmail anti-NSA, déjà victime de son succès|date=20. maj 2014|url=https://www.01net.com/actualites/protonmail-le-webmail-anti-nsa-deja-victime-de-son-succes-620152.html|work=01net.com|language=fr}}</ref> Registracija je brezplačna, vendar so naprednejše možnosti, kot so poštni filtri in podpora za [[IMAP]], plačljive.<ref>{{Navedi splet|title=Pricing|url=https://protonmail.com/pricing|website=protonmail.com|accessdate=24. januarja 2021}}</ref> Spomladi 2020 je bilo registriranih skoraj 25 milijonov uporabnikov.<ref>{{Navedi novice|title=Der Gründer von Protonmail warnt davor, dass die Crypto-Enthüllungen dem Schweizer Standort schaden werden|date=18. april 2020|url=https://nzzas.nzz.ch/wirtschaft/protonmail-aus-genf-erfolg-mit-verschluesselter-kommunikation-ld.1552419|work=NZZ am Sonntag|language=de}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Elektronska pošta]] [[Kategorija:Podjetja Švice]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2013]] hhpkn5up1wekp4wu3necrkc9jc6mxdw 0 490281 5737229 5449181 2022-08-20T07:25:27Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{short description|Geo-political inter-parliamentary forum for co-operation between the Nordic countries}} {{Infobox geopolitical organization | native_name = {{collapsible list |titlestyle = background:transparent;text-align:center;font-size:90%; |title = {{big|Nordic Council}} |liststyle = text-align:center;font-size:90%; | {{native name|da|Nordisk råd}} | {{native name|no|Nordisk råd}} | {{native name|sv|Nordiska rådet}} | {{native name|fi|Pohjoismaiden neuvosto}} | {{native name|is|Norðurlandaráð}} | {{native name|fo|Norðurlandaráðið}} | {{native name|kl|Nunat Avannarliit Siunnersuisoqatigiit}} | {{native name|se|Davviriikkaid ráđđi}} | {{native name|smj|Nuorttarijkaj ráde}} | {{native name|smn|Tave-enâmij rääđi}} | {{native name|sma|Noerhtelaanti raerie}} | {{native name|sje|Nuarrtarijkaj rárre}} }} | linking_name = the Nordic Council | image_flag = Flag of the Nordic Council 2016.svg | alt_flag = Stylised circular motif of a white swan on a blue background | image_map = Location Nordic Council.svg | map_caption = Države članice in teritoriji Nordijskega sveta (modra) | org_type = medparlamentarna institucija | membership = {{Collapsible list |titlestyle= background:transparent;text-align:left;font-weight:normal; |title= 5 članic |{{flag|Danska}} |{{flag|Finska}} |{{flag|Islandija}} |{{flag|Norveška}} |{{flag|Švedska}}}} {{Collapsible list |titlestyle= background:transparent;text-align:left;font-weight:normal; |title= 3 teritoriji |{{flag|Alandski otoki}} |{{flag|Ferski otoki}} |{{flag|Grenlandija}}}} | admin_center_type = Sedež sekretariata | admin_center = {{nowrap|{{flagicon|Denmark}} [[København]]}} | largest_settlement = | largest_settlement_type = cities | languages_type = Uradni jeziki | languages = {{unbulleted list | [[danščina]] | [[finščina]] | [[norveščina]] | [[švedščina]]| [[islandščina]]}} | leader_title1 = General sekretar Nordijskega sveta | leader_name1 = {{flagicon|Sweden}} [[Britt Bohlin Olsson]] | leader_title2 = Predsednik Nordijskega sveta | leader_name2 = {{flagicon|Iceland}} [[Silja Dögg Gunnarsdóttir]] | leader_title3 = Podpredsednik Nordijskega sveta | leader_name3 = {{flagicon|Iceland}} [[Oddný Harðardóttir]] | established_event1 = Ustanovitev Nordijskega sveta | established_date1 = 12 February 1953 | established_event2 = Helsinška pogodba | established_date2 = 1. julij 1962 | established_event3 = Ustanovitev Nordijskega sveta ministrov in sekretariata | established_date3 = Julij 1971 | area_km2 = | population_estimate = 27.210.000 | population_estimate_year = 2018 | population_density_km2 = | GDP_PPP = | GDP_PPP_year = | GDP_PPP_per_capita = | GDP_nominal = | GDP_nominal_year = | GDP_nominal_per_capita = | Gini_year = | Gini_change = <!--increase/decrease/steady--> | Gini = <!--number only--> | Gini_ref = | HDI_year = | HDI_change = <!--increase/decrease/steady--> | HDI = <!--number only--> | HDI_ref = | currency = {{collapsible list |titlestyle = background:transparent;text-align:left;font-weight:normal; |title = 5 valut | {{flagicon|Denmark}}{{flagicon|Greenland}}{{flagicon|Faroe Islands}} [[Danska krona]] | {{flagicon|Finland}}{{flagicon|Åland}} [[Euro]] | {{flagicon|Iceland}} [[Islandska krona]] | {{flagicon|Norway}} [[Norveška krona]] | {{flagicon|Sweden}} [[Švedska krona]] }} | official_website = {{URL|http://www.norden.org/en|norden.org}} | demonym = | area_rank = | today = }} [[File:Flag of the Nordic Council.svg|thumb|Zastava pred letom 2016]] '''Nordijski svet''' je uradno telo za formalno medparlamentarno nordijsko sodelovanje med nordijskimi državami. Ustanovljen je bila leta [[1952]] in ima 87 predstavnikov iz [[Danska|Danske]], [[Finska|Finske]], [[Islandija|Islandije]], [[Norveška|Norveške]] in [[Švedska|Švedske]] ter iz avtonomnih območij [[Ferski otoki|Ferskih otokov]], [[Grenlandija|Grenlandije]] in [[Alandski otoki|Alandskih otokov]]. Predstavniki so člani parlamenta v svojih državah ali območjih, ti parlamenti pa jih tudi izvolijo. Svet ima letna redna zasedanja oktobra in novembra in običajno še eno dodatno zasedanje na leto s posebno temo.<ref>{{Cite web|url=https://www.norden.org/en/nordic-council|title=The Nordic Council|website=Nordic cooperation}}</ref> Uradni jeziki Sveta so [[Danščina|danski]], [[Finščina|finski]], [[Islandščina|islandski]], [[Norveščina|norveški]] in [[Švedščina|švedski]], čeprav za svoje delovne jezike uporablja samo danski, norveški in švedski jezik.<ref name="languages">{{Cite web|url=https://www.norden.org/en/information/nordic-languages|title=The Nordic languages|website=Nordic cooperation|access-date=4 February 2020}}</ref> Ti trije jeziki predstavljajo materinščino približno 80% prebivalstva v regiji, preostalih 20% pa se jih uči kot drugi ali tuji jezik.<ref>{{Cite news|url=http://www.norden.org/en/fakta-om-norden-1/language|title=Language|date=6 August 2008|access-date=1 June 2018|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20170705052009/http://www.norden.org/en/fakta-om-norden-1/language|archive-date=5 July 2017|url-status=dead}}</ref> Leta 1971 je bil kot dopolnitev sveta ustanovljen Nordijski svet ministrov in sekretariata. Svet in Svet ministrov delujeta v različnih oblikah sodelovanja s sosednjimi območji, med njimi z [[Baltska skupščina|Baltsko skupščino]] in [[Beneluks|Beneluksom]]<ref>{{Cite news|url=https://news.err.ee/603573/ratas-meets-with-benelux-nordic-baltic-leaders-in-the-hague|title=Ratas meets with Benelux, Nordic, Baltic leaders in the Hague|last=ERR|date=22 June 2017|work=ERR|access-date=1 June 2018|language=en}}</ref>, kot tudi z [[Rusija|Rusijo]]<ref name="Tobias Etzold 2015">Tobias Etzold, "Nordic Institutionalized Cooperation in a Larger Regional Setting," in Johan Strang (ed.), ''Nordic Cooperation: A European Region in Transition'', pp. 148ff, Routledge, 2015, {{ISBN|9781317626954}}</ref> in nemško zvezno deželo [[Schleswig-Holstein]].<ref name="Offices outside the Nordic Region">[http://www.norden.org/en/om-samarbejdet-1/organisations-and-institutions/offices-outside-the-nordic-region Offices outside the Nordic Region] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180817022915/http://www.norden.org/en/om-samarbejdet-1/organisations-and-institutions/offices-outside-the-nordic-region |date=17 August 2018 }}. Nordic Council of Ministers.</ref> == Zgodovina == Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Dansko in Norveško okupirala [[Nemčija]], Finska je bila pod napadom s strani [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], medtem ko je Švedska, čeprav nevtralna, še vedno čutila posledice vojne. Po vojni so [[nordijske države]] sledile ideji skandinavske obrambne unije, za zagotavljanje medsebojne obrambe, vendar Finska zaradi svoje zakonodaje Paasikivi-Kekkonen o nevtralnosti, ter zaradi pogodbe FCMA s Sovjetsko zvezo, ni mogla sodelovati. Predlagano je bilo, da bi nordijske države imele skupno zunanjo in obrambno politiko, da bi ostale nevtralne v primeru konflikta ter da se ne bi pridružile organizaciji [[NATO]], kar so nekatere nordijske države ta čas že načrtovale. [[ZDA]], ki so si želele dostopa do skandinavskih oporišč, in ki so verjele, da se nordijske države niso sposobne braniti same, so izjavile, da skandinavskim državam ne bodo zagotovile vojaške podpore, če se ne bodo pridružile organizaciji [[NATO]]. Ko sta Danska in Norveška ZDA prosili za pomoč za povojno obnovo, je skandinavski projekt propadel, Danska, Norveška in Islandija pa so se pridružile organizaciji [[NATO]].<ref>[http://www.ena.lu/plan_scandinavian_defence_union-2-6834 The plan for a Scandinavian Defence Union], [[European Navigator]]. Étienne Deschamps. Translated by the CVCE.</ref> Tudi nadaljnje nordijsko sodelovanje, kot je predlog carinske unije, je spodletelo. Zaradi tega je danski premier Hans Hedtoft leta 1951 predlagal posvetovalni medparlamentarni organ. Danska, Islandija, Norveška in Švedska so leta 1952 ta predlog podprle.<ref name="H1">[http://www.norden.org/en/nordic-council/the-nordic-council/the-history-of-the-nordic-council/before-1952 Before 1952] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140330201905/http://www.norden.org/en/nordic-council/the-nordic-council/the-history-of-the-nordic-council/before-1952 |date=30 March 2014 }}, Nordic Council</ref> Svet je prvo zasedanje imel 13. februarja 1953 v danskem parlamentu, kjer je Hansa Hedtofta izvolil za predsednika. Ko so se Finsko-Sovjetski odnosi po smrti Josipa Stalina spremenili, se je Finska leta 1955 pridružila svetu.<ref name="H2">[http://www.norden.org/en/nordic-council/the-nordic-council/the-history-of-the-nordic-council/1953-1971 1953–1971 Finland joins in and the first Nordic rights are formulated.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140330201909/http://www.norden.org/en/nordic-council/the-nordic-council/the-history-of-the-nordic-council/1953-1971 |date=30 March 2014 }}, Nordic Council</ref> 2. julija 1954 je bil ustanovljen nordijski trg dela, leta 1958 pa je bila na podlagi območja potovanj brez potnih listov ustanovljena Nordijska unija potnih listov. Ta dva ukrepa sta pomagala nordijskim državljanom prosto gibanje na celotnem območju držav članic in teritorijev Nordijskega sveta. Nordijska konvencija o socialni varnosti je bila sprejeta leta 1955. Obstajali so tudi načrti za prosti trg, vendar so jih leta 1959 opustili, tik preden so se Danska, Norveška in Švedska pridružile [[Evropsko združenje za prosto trgovino|Evropskemu združenju za prosto trgovino]] (EFTA). Finska je postala pridružena članica združenja leta 1961, Danska in Norveška pa sta zaprosili za članstvo v Evropski gospodarski skupnosti (EGS).<ref name="H2"/> Ta korak pridružitve EGS-u je privedel do želje po uradni nordijski pogodbi. Helsinška pogodba je začrtala delovanje Sveta in začela veljati 21. marca 1962. Nadaljnji napredek na področju nordijskega sodelovanja je bil dosežen v naslednjih letih: ustanovljeni so bili Nordijska šola za javno zdravje, Nordijski kulturni sklad in Nordijska hiša v [[Reykjavik|Reykjaviku]]. Danski premier Hilmar Baunsgaard je leta 1968 predlagal popolno gospodarsko sodelovanje ("Nordek"). O njem so se dogovorili leta 1970, potem pa se je Finska umaknila, in izjavila, da zaradi njenih vezi s Sovjetsko zvezo ne more oblikovati tesnih vezi z državami, ki so potencialne kandidatke za članstvo v EGS-u (Danska in Norveška).<ref name="H2"/> Projekt "Nordek" je tako propadel. Posledično sta Danska in Norveška zaprosili za pridružitev k EGS, leta 1971 pa je bil ustanovljen Nordijski svet ministrov, da bi se zagotovilo nadaljnje nordijsko sodelovanje.<ref name="HM1">[http://www.norden.org/en/nordic-council-of-ministers/the-nordic-council-of-ministers/history-of-the-nordic-council-of-ministers/the-period-up-to-1971 The period up to 1971] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111120111240/http://www.norden.org/en/nordic-council-of-ministers/the-nordic-council-of-ministers/history-of-the-nordic-council-of-ministers/the-period-up-to-1971 |date=20 November 2011 }}, Nordic Council of Ministers</ref> Leta 1970 se je predstavnikom Ferskih in Alandskih otokov dovolilo sodelovanje v Nordijskem svetu, kot delu Danske in Finske delegacije.<ref name="H2"/> Norveška je leta 1972 zavrnila članstvo v EGS-u, medtem ko je Danska delovala kot most med EGS-om in ostalimi nordijskimi državami.<ref name="HM2">[http://www.norden.org/en/nordic-council-of-ministers/the-nordic-council-of-ministers/history-of-the-nordic-council-of-ministers/197220131989 1972–1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111120111152/http://www.norden.org/en/nordic-council-of-ministers/the-nordic-council-of-ministers/history-of-the-nordic-council-of-ministers/197220131989 |date=20 November 2011 }}, Nordic Council of Ministers</ref> Leta 1973 se je Finska z EGS-om dogovorila za pogodbo o prosti trgovini, čeprav se skupnosti polnopravno ni pridružila. V praksi je za Finsko tako od leta 1977 bila odpravljena carina, je pa do leta 1985 carina za določene izdelke še veljala. Švedska k skupnosti EGS ni želela pristopiti, cilj tega pa je bil, da bi ohranila svojo nevtralnost. Grenlandija je EGS kasneje zapustila, in si je od takrat prizadevala za aktivnejšo vlogo v cirkumpolarnih zadevah. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je Nordijski svet ustanovil Nordijski industrijski sklad, Nordtest in Nordijsko investicijsko banko. Pristojnost Sveta je bila razširjena na varstvo okolja, za odpravo onesnaženja v Baltskem morju in severnem Atlantiku pa je bilo vzpostavljeno skupno energetsko omrežje. Nordijski svet za znanstveno politiko je bil ustanovljen leta 1983,<ref name="HM2"/> leta 1984 pa so se predstavniki Grenlandije lahko pridružili danski delegaciji.<ref name="H2"/> Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je Nordijski svet pričel bolj sodelovati z baltskimi državami in novimi organizacijami Baltskega morja. Švedska in Finska sta se leta 1995 pridružili Evropski uniji (EU), naslednici EGS-a. Pridružitveni postopek je začela tudi Norveška, vendar se je na referendumu ponovno glasovalo proti članstvu.<ref name="HM3">[http://www.norden.org/en/nordic-council-of-ministers/the-nordic-council-of-ministers/history-of-the-nordic-council-of-ministers/after-1989 After 1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111120103903/http://www.norden.org/en/nordic-council-of-ministers/the-nordic-council-of-ministers/history-of-the-nordic-council-of-ministers/after-1989 |date=20 November 2011 }}, Nordic Council of Ministers</ref> Sta pa se tako Norveška kot tudi Islandija pridružili Evropskemu gospodarskemu prostoru (EGP), ki ju je ekonomsko povezal z EU. Unijo nordijskih potnih listov pa je leta 1996 bila vključena v schengensko območje EU. Nordijski svet se je postopoma bolj osredotočil na Arktiko, Baltik, Evropo ter Kanado. Most Øresund, ki povezuje Dansko in Švedsko, je omogočil večje število čezmejnih potovanj, kar je posledično vodilo k nadaljnjim prizadevanjem za zmanjšanje ovir.<ref name="HM3"/> Prvotno predvidene naloge in funkcije Nordijskega sveta pa so zaradi integracije v EU in EGP delno zastale. Leta 2008 je Islandija začela pogajanja o članstvu v Evropski uniji,<ref>{{cite web |url=http://www.icenews.is/index.php/2008/11/03/further-icelandic-support-for-eu-membership/#more-4118 |title=Further Icelandic support for EU membership &#124; IceNews – Daily News |publisher=Icenews.is |date=3 November 2008 |access-date=11 July 2009}}</ref> vendar se je leta 2015 odločila, da pogajanja preneha.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2015/mar/12/iceland-drops-european-union-membership-bid |title=Iceland drops EU membership bid: 'interests better served outside' union |newspaper=The Guardian |date=12 March 2015 |access-date=6 September 2016}}</ref> Za razliko od Beneluksa, v Pogodbi o Evropski Uniji ni izrecne določbe, ki bi upoštevala nordijsko sodelovanje. Pogodba pa vseeno določa, da mednarodni sporazumi, ki so jih države članice sklenile pred vstopom v Unijo, ostanejo veljavne, tudi če so v nasprotju z določbami prava Unije, mora pa vsaka država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da čim prej odpravi vsa morebitna neskladja. Nordijsko sodelovanje lahko tako obstaja zgolj če je v skladu s pravnim okvirom Evropske Unije.<ref>http://norden.diva-portal.org/smash/get/diva2:945898/FULLTEXT02.pdf</ref> == Organizacija == === Svet === Nordijski svet sestavlja 87 predstavnikov, ki jih izvolijo parlamenti držav članic, ti pa odražajo relativno zastopanost političnih strank v teh parlamentih. Glavno zasedanje je jeseni, medtem ko se tako imenovano "tematsko zasedanje" organizira spomladi. Vsaka nacionalna delegacija ima svoj sekretariat v nacionalnem parlamentu. Avtonomna ozemlja – Grenlandija, Ferski otoki in Åland – imajo ravno tako nordijske sekretariate.<ref>{{Cite web|url=http://www.norden.org/en/nordic-council/the-nordic-council/about-the-nordic-council|title=About the Nordic Council}}</ref> Svet sam nima formalnih pooblastil, vendar mora vsaka vlada izvajati vse odločitve prek svojega nacionalnega zakonodajnega procesa. Ker so Danska, Norveška in Islandija članice zveze [[NATO]], Finska in Švedska pa sta nevtralni, Nordijski svet ni nikoli bil del nobenega vojaškega sodelovanja. === Svet Ministrov === Prvotni Nordijski svet se predvsem osredotoča na medparlamentarno sodelovanje. Za medvladno sodelovanje je odgovoren Nordijski svet ministrov, ustanovljen 1971. Končno odgovornost imajo sicer predsedniki vlad, je pa ta vloga po navadi dodeljena ministru za nordijsko sodelovanje in Nordijskemu odboru za sodelovanje, ki usklajujeta vsakodnevno delo. Avtonomna ozemlja imajo enako zastopanost kot države. Nordijski svet ministrov ima svoje prostore v baltskih državah.<ref>{{Cite web|title=Nordic Council of Ministers' Baltic offices {{!}} Nordic cooperation|url=https://www.norden.org/en/organisation/nordic-council-ministers-baltic-offices|website=www.norden.org|access-date=2020-05-15}}</ref> === Generalni sekretar === *[[Generalni sekretar Nordijskega sveta]] === Jeziki === Kot svoje uradne delovne jezike Nordijski svet uporablja tri kontinentalne skandinavske jezike (danščino, norveščino in švedščino), medtem ko je zagotovljeno tolmačenje in prevajanje v finščino in islandščino (vendar nikoli med skandinavskimi jeziki). Svet v informativne namene gradivo objavlja tudi v angleščini. Svet danščino, norveščino in švedščino kolektivno imenuje skandinavščina, in jih tretira kot različne oblike istega jezika, ki tvorijo skupno jezikovno skupnost. Od leta 1987 imajo v skladu s Konvencijo o nordijskih jezikih vsi državljani možnost, da uporabljajo svojo materinščino pri vsaki interakciji z uradnimi organi v drugi nordijskih državah, ne da bi bili odgovorni za kakršne koli stroške tolmačenja ali prevajanja. Konvencija zajema obiske bolnišnic, zaposlitvenih centrov, policije in zavodov za socialno varnost. Priznani jeziki so danščina, finščina, islandščina, norveščina in švedščina. Svet je 31. oktobra 2018 priznal pet uradnih jezikov, s čimer imata od 1. januarja 2020 dalje finščina in islandščina enak status danščini, norveščini in švedščini. Medtem ko delovni jeziki sekretariata Sveta še vedno ostajajo trije skandinavski jeziki, je Svet poudaril, da mora tajništvo vključevati osebje s celovitim razumevanjem finščine in islandščine. Takratni predsednik Sveta Michael Tetzschner je menil, da je kompromis dober, hkrati pa je izrazil zaskrbljenost zaradi stroškov spremembe, in upal, da se ti ne bodo povečali do te mere, da bi se ustvaril pritisk za prehod na angleščino. === Delo === ==== Razumevanje jezika ==== Nordijski svet in Nordijski svet ministrov se posebej osredotočata na krepitev skupnosti nordijskih jezikov. Glavni poudarek je na promoviranju razumevanja jezikov v nordijskih državah, in sicer predvsem na tem, da otroci in mladostniki razumejo pisno in ustno danščino, norveščino in švedščino, tri vzajemno razumljive skandinavske jezike. === Lokacija === [[File:Norden Copenhagen.JPG|thumb|Sedež Nordijskega sveta v Kopenhagnu. Bela stavba z Nordenovim znakom in zastavo na ulici Ved Stranden, št. 18]] Nordijski svet in Nordijski Svet ministrov imata sedež v Københavnu in različne urade v vsaki posamezni državi ter številne pisarne v sosednjih državah. Sedež je na naslovu Ved Stranden, št. 18, blizu Slotsholmena. == Članice == Nordijski svet ima 8 držav članic ali pridruženih držav članic, od tega 5 suverenih držav in 3 samoupravne regije. {| class="wikitable" ! Država članica ! Grb ! Zastava ! Članstvo ! Parlament ! Status članstva ! Zastopana od ! Predstavniki ! EFTA/EU/EGP odnosi ! NATO odnosi |- ! style="text-align:right" | [[Danska]] | style="text-align:center" | {{Coat of arms|Denmark|text=none}} | style="text-align:center" | {{Flag icon|Denmark}} | polno | Folketing | suverena država | 1952 | 20 | {{flagicon|EUR}} EU članica EGP članica | {{flagicon|NATO}} ustanovitvena članica |- ! style="text-align:right" | [[Finska]] | style="text-align:center" | {{Coat of arms|Finland|text=none}} | style="text-align:center" | {{Flag icon|Finland}} | polno | Eduskunta (Riksdagen) | suverena država | 1955 | 20 | {{flagicon|EUR}} EU članica EGP članica | [[Partnerstvo za mir|partnerstvo]] |- ! style="text-align:right" | [[Islandija]] | style="text-align:center" | {{Coat of arms|Iceland|text=none}} | style="text-align:center" | {{Flag icon|Iceland}} | polno | Alþingi | suverena država | 1952 | 7 | [[File:EFTA logo.svg|23px|link=European Free Trade Association]] [[Evropsko združenje za prosto trgovino|EFTA]] članica<br/>EGP članica | {{flagicon|NATO}} ustanovna članica |- ! style="text-align:right" | [[Norveška]] | style="text-align:center" | {{Coat of arms|Norway|text=none}} | style="text-align:center" | {{Flag icon|Norway}} | polno | Storting | suverena država | 1952 | 20 | [[File:EFTA logo.svg|23px|link=European Free Trade Association]] [[Evropsko združenje za prosto trgovino|EFTA]] ustanovna članica<br/>EGP članica | {{flagicon|NATO}} ustanovna članica |- ! style="text-align:right" | [[Švedska]] | style="text-align:center" | {{Coat of arms|Sweden|text=none}} | style="text-align:center" | {{Flag icon|Sweden}} | polno | Riksdag | suverena država | 1952 | 20 | {{flagicon|EUR}} EU članica EGP članica | [[Partnerstvo za mir|partnerstvo]] |- ! style="text-align:right" | [[Ferski otoki]] | style="text-align:center" | {{Coat of arms|Faroe Islands|text=none}} | style="text-align:center" | {{Flag icon|Faroe Islands}} | omejeno | Løgting | samoupravna regija [[Danska|Danske]] | 1970 | 2 od 20 danskih | minimalni | {{flagicon|NATO}} NATO teritorij, kot del Danske |- ! style="text-align:right" | [[Grenlandija]] | style="text-align:center" | {{Coat of arms|Greenland|text=none}} | style="text-align:center" | {{Flag icon|Greenland}} | omejeno | Inatsisartut | samoupravna regija [[Danska|Danske]] | 1984 | 2 od 20 danskih | OCT | {{flagicon|NATO}} NATO teritorij, kot del Danske |- ! style="text-align:right" | [[Ålandski otoki]] | style="text-align:center" | {{Coat of arms|Åland|text=none}} | style="text-align:center" | {{Flag icon|Åland}} | omejeno | Lagting | samoupravna regija [[Finska|Finske]] | 1970 | 2 od 20 finskih | {{flagicon|EUR}} EU teritorij | demilitarizirano območje |} == Sodelovanje z ostalimi državami == V skladu s 13. členom Poslovnika za Nordijski svet je parlamentarni svet Sámi edina institucija s statusom opazovalca pri Nordijskem svetu. V skladu s 14. členom ima Nordijski mladinski svet stalno status "gosta", predsedstvo pa "lahko kot goste povabi predstavnike ljudsko izvoljenih organov in druge osebe in jim podeli govorne pravice".<ref>{{Cite book|url=https://www.norden.org/en/publication/rules-procedure-nordic-council-1|title=Rules of Procedure for the Nordic Council|doi=10.6027/NO2020-011|isbn=9789289364799|year=2020}}</ref> Po mnenju sveta so v zadnjih nekaj letih gostje iz drugih mednarodnih in nordijskih organizacij lahko sodelovali v razpravah na zasedanjih. To priložnost večinoma izkoristijo obiskovalci baltskih držav in severozahodne Rusije. Gostje, ki imajo povezavo z obravnavano temo, so vabljeni na tematsko sejo.<ref>{{Cite web|url=https://www.norden.org/en/information/about-sessions-nordic-council|title=About the Sessions of the Nordic Council}}</ref> Baltske države imajo status stalnega opazovalca v organizaciji Nordijskega sveta. Nordijski svet tako najbolj sodeluje z baltskimi državami in redno organizira vrhe premierjev Nord-Balt. Baltske države vidijo v svojem sodelovanju z Nordijskim svetom strateški pomen, sodelovanje pa je glavni politični organizacijski okvir znotraj regije Nord-Balt. Nordijski svet ministrov je ustanovil štiri urade zunaj nordijske regije, in sicer v Estoniji, Latviji, Litvi in nemški deželi Schleswig-Holstein. Pisarne so del sekretariata Nordijskega sveta ministrov; po mnenju Sveta ministrov je njihova glavna naloga spodbujati sodelovanje med nordijskimi državami in baltskimi državami ter spodbujanje nordijskih držav za sodelovanje z njihovimi veleposlaništvi v baltskih državah.<ref>''Planer och budget 2016'', p. 71, Nordic Council of Ministers</ref> Nordijski svet in Svet ministrov Estonijo, Latvijo, Litvo in Rusijo opredeljuje kot "sosednja območja" in z njimi formalno sodeluje v okviru politik sosednjih območij. V zadnjih letih se sodelovanje vse bolj osredotoča na Rusijo. Nordijski svet je v preteklosti močno podpiral neodvisnost Baltika od Sovjetske zveze. Med procesom osamosvojitve v baltskih državah leta 1991 sta Danska in Islandija zavzeli status opazovalca v Nordijskem svetu za takrat še nesuverene države Baltika, in sicer Estonija, Latvija in Litva. Temu sta leta 1991 nasprotovali Norveška in Finska, ravno tako pa je močno nasprotovala Sovjetska zveza, ki je Nordijski svet obtožila, da se je vključil v njene notranje zadeve.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=sMUW5PR1FI8C&pg=PA113|title=Diplomacy in the Former Soviet Republics|first=James P.|last=Nichol|date=23 August 1995|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=9780275951924|page=113}}</ref> Tako je istega leta Nordijski svet zavrnil status opazovalke za tri, takrat še nesuverene baltske države.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=OMFdAgAAQBAJ&pg=PA157|title=Estonia: Independence and European Integration|first=David|last=Smith|date=16 December 2013|publisher=Routledge|isbn=9781136452208|page=157}}</ref> Medtem ko je Nordijski svet zavrnil prošnjo baltskih držav za formalni status opazovalk, navkljub temu z vsemi sosednjimi državami tesno sodeluje na različnih ravneh, vključno z baltskimi in Nemčijo, še zlasti z zvezno deželo Schleswig-Holstein. Predstavniki Schleswig-Holsteina so bili med neformalnimi gosti prvič prisotni na zasedanju leta 2016. Zvezna dežela ima zgodovinske vezi z Dansko in čezmejno sodelovanje s to državo, ravno tako pa ima dansko manjšinsko prebivalstvo.<ref>[http://www.landtag.ltsh.de/aktuell/panorama_berichte/16_11_01_nordischer_rat.html Schleswig-Holstein for the first time uses its observer status in the Nordic Council] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161117110624/http://www.landtag.ltsh.de/aktuell/panorama_berichte/16_11_01_nordischer_rat.html |date=17 November 2016 }} (in German), Landtag of Schleswig-Holstein, 1 November 2016</ref> Kot parlamentarni predstavniki Schleswig-Holsteina so bili izvoljeni člani volilne zveze Južni Schleswig in poslanec Socialnih demokratov, ki je povezan z dansko manjšino.<ref>[http://www.landtag.ltsh.de/infothek/wahl18/drucks/4800/drucksache-18-4839.pdf Election of observational members to the Nordic Council], Landtag of Schleswig-Holstein, 3 November 2016</ref> Sámijske politične strukture so si dolgo želele formalne zastopanosti v strukturah Nordijskega sveta, sčasoma pa so dobile status opazovalk prek parlamentarnega sveta Sámi. Poleg tega so predstavniki ljudstva Sámi dejansko vključeni v dejavnosti, ki se dotikajo njihovih interesov. Ferski otoki so izrazili željo po polnopravnem članstvu v Nordijskem svetu namesto sedanjega pridruženega članstva.<ref>{{Cite web|url=https://www.norden.org/en/news/faroe-islands-apply-membership-nordic-council-and-nordic-council-ministers|title=The Faroe Islands apply for membership in the Nordic Council and Nordic Council of Ministers|website=Nordic cooperation}}</ref> Tri države članice Nordijskega sveta (Švedska, Danska in Finska, ki so vse hkrati tudi države članice EU), Baltske skupščine in Beneluksa so si prizadevale za okrepitev sodelovanja na enotnem digitalnem trgu ter za razpravo o socialnih, gospodarskih in monetarnih zadevah, pa o evropski migrantski krizi in obrambnemu sodelovanju. Na dnevnem redu so bili tudi odnosi z Rusijo, Turčijo in Združenim kraljestvom.<ref>{{Cite web|url=https://news.err.ee/603573/ratas-meets-with-benelux-nordic-baltic-leaders-in-the-hague|title=Ratas meets with Benelux, Nordic, Baltic leaders in the Hague|date=22 June 2017|website=ERR}}</ref> == Nordijska združitev == Nekateri si želijo, da bi Nordijski svet nordijsko sodelovanje mnogo bolj poglobil. Če bi se države Islandija, Švedska, Norveška, Danska in Finska združile v eno samo državo, kot si želijo nekateri, bi to ustvarilo bruto domači proizvod v višini 1,60 bilijona ameriških dolarjev, kar bi pomenilo dvanajsto največje gospodarstvo na svetu, večje od Avstralskega, Španskega, Mehiškega in Južnokorejskega. Gunnar Wetterberg, švedski zgodovinar in ekonomist, je napisal knjigo, ki so jo vključili v letno poročilo Nordijskega sveta, ki predlaga prehod od Nordijskega sveta do ustanovitve Nordijske federacije v naslednjih nekaj desetletjih.<ref>Wetterberg, Gunnar (3 November 2010) [http://euobserver.com/9/31188 Comment The United Nordic Federation], [[EU Observer]]</ref> == Viri == [[Kategorija:Nordijski svet]] [[Kategorija:Mednarodna varnost]] [[Kategorija:Mednarodni odnosi]] [[Kategorija:Geopolitika]] [[Kategorija:Diplomacija]] [[Kategorija:Ustanove v Evropi]] [[Kategorija:Nordijske države]] {{normativna kontrola}} ladvjxto4m67myzak8ukfk3lx3wnjak 0 490400 5737237 5449182 2022-08-20T07:25:56Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Thucydides pushkin02.jpg|thumb|Izklesan doprsni kip, ki upodablja [[Tukidid|Tukidida]] 460-400 pr. n. št.) imenovanega "oče znanstvene zgodovine" (kopija grškega doprsnega kipa iz 4. stoletja pr. n. št.)]] '''Metodologija zgodovinopisja''' je zbirka tehnik in smernic, ki jih [[Zgodovinar|zgodovinarji]] uporabljajo za [[raziskovanje]] in pisanje zgodovine preteklosti. Pri tem se lahko črpajo sekundarni viri, primarni viri in materialni dokazi, kot so arheološke najdbe. Zgodovinar mora te vire prepoznati in ovrednotiti njihov relativni pomen, da se lahko ustvari čim bolj natančna in zanesljiva slika preteklih dogodkov in okolja. V [[Filozofija zgodovine|filozofiji zgodovine]] se vprašanje narave in možnosti zdrave metodologije zgodovinopisja postavlja na podpolju [[Epistemologija|epistemologije]]. Preučevanje metodologije zgodovinopisja in različnih načinov pisanja zgodovine je znano kot zgodovinopisje. [[Kategorija:Metodologija]] [[Kategorija:Zgodovinopisje]] [[Kategorija:Kronologija]] loulmirwhlus7dol0udcz2b6m433936 0 490408 5736788 5682464 2022-08-20T06:43:40Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej |name = Narodni muzej Alepa <br/>{{lang-ar|متحف حلب الوطني}} |image = National Museum of Aleppo.jpg |imagesize = 250 |caption = Glavni vhod v muzej tvorijo tempeljska vrata iz železne dobe iz hetitskega naselja Tell Halaf |map_type = |map_caption = |coordinates = {{coord|36.203754|37.150607|display=inline}} |established = 1931 |dissolved = |location = Baron Street, [[Alep]],<br> {{SYR}} |type = arheološki |visitors = |director = |curator = |publictransit = |website = }} '''Narodni muzej Alepa''' ([[Arabščina|arabsko]] متحف حلب الوطني‎) je največji muzej v [[Alep]]u, [[Sirija]]. Ustanovljen je bil leta 1931. Muzej stoji v središču mesta v bližini urnega stolpa Bab al-Faradž. Večina muzejskih zbirk je posvečenih arheologiji Sirije. Večina razstavljenih predmetov je z arheoloških najdišč na severu Sirije. ==Zgodovina muzeja== Leta 1931 so se sirske oblasti odločile, da bodo majhno osmansko palačo namenile Narodnemu muzeju mesta Alep. Po treh desetletjih je zgradba postala premajhna za vedno večje število najdb. Leta 1966 so zato staro palačo podrli in jo nadomestili z večjo sodobno zgradbo. Načrte zanjo sta naredila jugoslovanska arhitekta Zdravko Bregovac in Vjenceslav Richter, zmagovalca na razpisanem natečaju.<ref> Martina Munivrana, Vesna Meštrić (ur). Richter - Rebel With a Wision. Zagreb, 2017. str. 90.</ref> Julija 2016 so muzej prizadele številne rakete in minometne granate, ki so jih sprožile uporniške sile. Oboje je povzročilo veliko škodo na strehi in sami zgradbi. Večina zbirke je bila takrat že evakuirana, problematični pa so bili predmeti, ki jih ni bilo mogoče premakniti.<ref>[http://www.unesco.org/new/en/communication-and-information/resources/news-and-in-focus-articles/all-news/news/unesco_director_general_deplores_heavy_damages_at_the_nation/ UNESCO Director-General deplores heavy damages at the National Museum of Aleppo].</ref><ref>[https://www.panorama.am/en/news/2016/07/25/The-National-Museum-of-Aleppo-under-heavy-shelling/1617803 ''The National Museum of Aleppo under heavy shelling''].</ref><ref>[http://www.asor-syrianheritage.org/asor-cultural-heritage-initiatives-weekly-report-101-102-july-6-2016-july-19-2016/]</ref> ==Zbirke== [[Slika:Aleppo Museo - GAR - 10-02.jpg|thumb|250px|levo|Kipa na vhodu v muzej]] V muzeju so razstavljeni predmeti iz vseh zgodovinskih obdobij. Največ jih je iz [[Železna doba|železne dobe]] in islamskega obdobja. Vhod v muzej je vhod v tempelj iz novohetitskega naselja Tell Halaf s slavnimi [[sfinga]]mi iz železne dobe (9. stoletje pr. n. št.) ===Pritličje=== Pritličje je razdeljeno na dva dela: oddelek prazgodovinske kulture in oddelek antičnih sirskih civilizacij. V prvem oddelku so izdelki in orodja iz kamene dobe, najdeni v okolici [[Alep]]a, [[Ain Dara|Ain Dare]] in [[Ebla|Eble]]. V njem je tudi najstarejše človeško zavetišče, odkrito v Mureybetu in staro okoli 10.500 let. Drugi oddelek ima več dvoran. Zbirke so geografsko razvrščene po sirskih regijah in posvečene starodavnim sirskim civilizacijam. Razstavljeni so številni predmeti iz [[Bronasta doba|bronaste dobe]] iz [[Hama|Hame]] in [[Ugarit]]a, kipi in [[klinopis]]ne tablice iz [[Mari]]ja in najdbe iz [[Tell Brak]]a. V zbirkah so tudi predmeti iz železne dobe in kipi v asirskem slogu iz [[Gornja Mezopotamija|Gornje Mezopotamije]] in porečja [[Evfrat]]a.<ref>[https://web.archive.org/web/20090526000818/http://www.syriagate.com/Syria/about/cities/Aleppo/museum.htm ''"Syria gate: Aleppo Museum"'']. Syriagate.com. Arhivirano iz izvirnika 26. maja 2009-05-26. Pridobljeno 12. avgusta 2009.</ref> ===Prvo nadstropje=== [[Slika:Hetite God in Aleppo.jpg|thumb|''Tarhunzas'', ''Tarhius'' ali ''[[Tešub]]'', novohetitski bog neurja]] V prvem nadstropju so trije oddelki: oddelek z najdbami iz klasičnega obdobja, v katerem so razstavljeni predmeti iz grškega, helenističnega, rimskega in bizantinskega ovdobja, kot so kovanci, mozaiki, steklenina in keramika, oddelek arabsko-islamske zgodovine, v katerem so razstavljeni arabski kovanci, rokopisi, keramika, islamski grob iz 12. stoletja in [[astrolab]] iz 12. stoletja, in oddelek sodobne umetnosti, posvečen sodobnim umetnikom iz Alepa in drugih sirskih mest. V njem je tudi maketa starega Alepa in izjemen mozaik iz 6. stoletja. ===Dvorišče=== Na notranjem dvorišču muzeja domujejo ogromni kipi staroveških [[Hetiti|hetitskih]] in [[Rimska mitologija|rimskih]] [[Mitologija|mitoloških]] bitij, izdelani iz bazalta, in velik mozaik iz 3. stoletja. Na zunanjem dvorišču so razstavljeni spomeniki asirske, aramejskem bizantinske in arabske civilizacije.<ref>[http://www.aleppo.us/news/view/30/ar/متحف_حلب_الوطني.html "Aleppo.us: Aleppo Museum"]. Aleppo.us. Pridobljeno 13. julija 2012.</ref> {{clear}} ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="140"> Slika:Aleppo, garden of the national museum.jpg|Kipi na dvorišču muzeja Slika:Statues from Mari. Syria - Aleppo - National Museum.jpg|Kipi iz [[Mari]]ja Slika:Aleppo museum interior.jpg|Notranjost muzeja Slika:Deesse au vase (Mari).jpg|Kip iz Marija Slika:Melqart or Bir Hadad stele.jpg|Melkartova stela </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Narodni muzeji]] [[Kategorija:Alep]] [[Kategorija:Muzeji v Siriji]] h3ldu0v407rlgtdq43e1sxschjq7p4g 0 490418 5736924 5436883 2022-08-20T06:56:48Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Bacchanal- A Faun Teased by Children MET DP248148.jpg|thumb|250px|''Favn, ki ga dražijo otroci'', Giovanni Lorenzo Bernini, 1616]] '''Bakanalije''' (ali ''Bakanal'' / karneval) pri starih Rimljanih ''slavje v čast boga Bakha'' ali ''razbrzdano veseljačenje'', so bili rimski Bakhovi festivali, ki so temeljili na različnih ekstatičnih prvinah grških [[Dionizije|Dionizij]]. Zdi se, da so bili priljubljeni in dobro organizirani po celotnem srednjem in južnem italijanskem polotoku. Skoraj zagotovo so bili povezani z rimskim kultom ''Liberalia'', ki je bil posvečen bogu Liber Pater in ženi Liberi, znani tudi kot [[Prozerpina]]. Kult je verjetno prišel v Rim okoli leta 200 pr. n. št. Vendar je tako kot vsi grško-rimski misteriji zelo malo znanega o njihovih obredih. Ko so bakanalije postale priljubljene, jih je rimski senat obravnaval kot grožnjo, saj je verjel, da so bile zasnovane tako, da se upirajo njihovim političnim nazorom, zato so želeli zatreti skrivnostni kult, da bi se izognili kakršnemu koli uporu proti senatu.<ref name=":02">Walsh, P. G. "Making a Drama out of a Crisis: Livy on the Bacchanalia." Greece & Rome 43, no. 2 (1996): 188–203. Citation on 191. Accessed February 19, 2020. www.jstor.org/stable/643095.</ref><ref name=":12">Takacs, Sarolta A. "Politics and Religion in the Bacchanalian Affair of 186 BCE." ''Harvard Studies in Classical Philology,'' Vol. 100 (2000), 301-310. https://www.jstor.org/stable/pdf/3185221.pdf</ref> [[Tit Livij|Livij]], ki piše približno 200 let po dogodkih, ponuja škandaliziran in izredno barvit opis o bakanalij. Sodobni znanstveniki skeptično pristopajo k Livijevim trditvam o blaznih obredih, spolno nasilnih iniciacijah obeh spolov, vseh starosti in vseh družbenih slojev ter o tem, da je kult ubijalski instrument zarote proti državi. Livij trdi, da je bilo aretiranih sedem tisoč voditeljev kulta in sledilcev, večina pa je bila usmrčenih. Livijeva predanost škandalu bakanalij vodi do njegovega prepričanja, da je vloga, ki jo je imel rimski ''mos maiorum'' (nepisana koda, iz katere so stari Rimljani izhajali iz svojih družbenih norm) v družbi, v poznih stoletjih privedla do anarhične rasti.<ref name=":022">Walsh, P. G. "Making a Drama out of a Crisis: Livy on the Bacchanalia." Greece & Rome 43, no. 2 (1996): 188–203. Citation on 191. Accessed February 19, 2020. www.jstor.org/stable/643095.</ref> Senatorska zakonodaja za reformo bakanalij leta 186 pr. n. št. je skušala nadzorovati njihovo velikost, organizacijo in duhovništvo pod grožnjo smrtne kazni. To je bilo mogoče motivirano manj zaradi neustreznih in dramatičnih govoric, ki jih opisuje Livij, kot pa zaradi odločenosti senata, da uveljavi svojo civilno in versko oblast nad Rimom in njenimi zavezniki po dolgotrajni socialni, politični in vojaški krizi [[druga punska vojna|druge punske vojne]] ( 218–201 pr. n. št.). Reformirane obrede bakanalij so morda združili s festivalom Liberalia. [[Bakh]], [[Liber]] in [[Dioniz]] so postali praktično zamenljivi od pozne republikanske dobe (133 pred našim štetjem in naprej), njihovi skrivnostni kulti pa so se ohranili tudi v [[principat]]u [[Rimsko cesarstvo|rimske cesarske]] dobe. == Ozadje in razvoj == {{glavni|Bakh|Dionizije|Dionizijski misteriji}} Bakanalije so bili rimski festivali Bakha, grško-rimskega boga vina, svobode, zastrupitve in ekstaze. Temeljile so na grški [[Dionizije|Dionizijah]] in [[Dionizijski misteriji|dionizijskih misterijih]], verjetno pa so prispeli v Rim okoli 200 pr. n. št. z grškimi kolonijami v južni Italiji in iz [[Etrurija|Etrurije]], severne sosede Rima. Tenney Frank je predlagal, da so dionizijsko bogoslužje v Rim morda uvedli zaporniki, ki so jih Rimljani zajeli, ko so nekdanje grško mesto [[Taranto|Tarentum]] v južni Italiji leta 209 pred našim štetjem zajeli Kartažani. Kot vsi misterijski kulti so bile tudi bakanalije v strogi zasebnosti in posvečenci so bili zavezani k tajnosti; nekaj, saj je o kultu in njegovih obredih malo znanega, izhaja iz grške in rimske literature, iger, kipov in slik. <ref>One of the earliest sources is Greek playwright Euripid's ''The Bacchae'', which won the Athenian Dionysia competition in 405 BC.</ref> V nasprotju z drugimi skrivnostnimi kulti pa so bakanalije imele dve različni vrsti verskih funkcij. Prvo je izvajala javnost, ki je opozorila na dramske igre - bodisi tragedijo bodisi [[Satir|satirično]] komedijo. Čeprav se je ta vrsta oglaševanja pojavila šele stoletja po škandalu bakanalij.<ref name=":22">Gildenhard, Ingo, and Andrew Zissos. "The Bacchanalia and Roman Culture." In ''Ovid, Metamorphoses, 3.511-733: Latin Text with Introduction, Commentary, Glossary of Terms, Vocabulary Aid and Study Questions'', 65-68. Cambridge, UK: Open Book Publishers, 2016 www.jstor.org/stable/j.ctt1fzhh5b</ref> Druga pripada spolni blaznosti in nepolitičnemu kultu, ki se osredotoča na sproščanje spolne napetosti med ljudmi, da bi potešili svoje želje, in bi se počutili povezane z Bakhom.<ref name=":023">{{Cite journal |last=Walsh |first=P. G. |date=1996 |title=Making a Drama out of a Crisis: Livy on the Bacchanalia |journal=Greece & Rome |volume=43 |issue=2 |pages=188–203 |doi=10.1093/gr/43.2.188 |jstor=643095 |issn=0017-3835}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Baldini |first=Chiara |title=The Politics of Ecstasy: the Case of the Bacchanalia Affair in Ancient Rome |url=https://www.academia.edu/14051554|year=2015 |journal=Neurotransmissions: Essays on Psychedelics from Breaking Convention|language=en}}</ref> Livij, glavni rimski literarni vir o zgodnjih bakanalijah, ko poroča o velikem političnem incidentu, ki je vključeval eno od oblik kulta, imenuje ''Pacullo Annia'', [[Kampanija|kampanijsko]] svečenico Bakha, za ustanoviteljico zasebnega, neuradnega kulta bakanalij v Rimu s sedežem pri gaju [[Semele]], kjer se zahodno pobočje Aventinskega griča spusti do Tibere. Aventin je bil narodnostno mešano okrožje, močno identificirano z rimskim [[plebejci|plebejskim]] razredom in vdorom novih in tujih kultov.<ref>"No other location approaches [its] concentration of foreign cults": see Eric M. Orlin, "Foreign Cults in Republican Rome: Rethinking the Pomerial Rule", ''Memoirs of the American Academy in Rome'', Vol. 47 (2002), pp. 4–5.</ref> Bog vina in plodnosti Liber Pater ('Svobodni oče'), božji zavetnik plebejskih pravic, svoboščin in [[avgur]]ovstva, je imel v bližnjem templju že dolgo uveljavljen uradni kult, ki si ga je delil s [[Aventinska triada|Cerero in Libero]].<ref>Only official introductions, controlled by Rome's ruling elite, conferred legitimacy on foreign cults in Rome; see Sarolta A. Takács, "Politics and Religion in the Bacchanalian Affair of 186 B.C.E" in ''Harvard Studies in Classical Philology,'' Vol. 100, (2000), p. 302.</ref> Večina rimskih virov ga opisuje kot rimski ekvivalent Dionizu in Bakhu, ki sta bila včasih naslovljena z ''eleutherios'' (osvoboditelj).<ref>{{Cite journal|issue=3|volume=83|page=193|first= Robert |last=Rouselle|title=Liber-Dionysus in Early Roman Drama|year= 1987|journal=The Classical Journal|language=en}}</ref> == Škandal bakanalij == [[File:Peter Paul Rubens - The Andrians - Google Art Project.jpg|thumb|250px|''Andrijci'', Peter paul Rubens, ok. 1630]] Livij trdi, da je bila najstarejša različica bakanalij odprta samo za ženske in je trajali tri dni v letu, podnevi; medtem ko je v bližnji Etruriji, severno od Rima, »Grk skromnega porekla, podkovan v žrtvovanju in vedeževanju« vzpostavil nočno različico, mešanici dodal vino in pogostitev ter tako navdušeno sledil ženskam in moškim.<ref>Sarolta A. Takács, Politics and Religion in the Bacchanalian Affair of 186 B.C.E., ''Harvard Studies in Classical Philology,'' Vol. 100, (2000), p.305: the "Greek of humble origin" (''Graecus ignobilis'', in Livy, 39.8.3) may be understood as an ethnically Greek, itinerant priest of Dionysus.</ref> Bilo je v nočni različici bakanalij, ko je prišlo do pomešanja vina in spolov, ko je Livij bakanalije opisal kot kraj, kjer se dogaja vse zlo; na primer sveti umor. Po mnenju Livija naj bi bile bakanalije najboljše mesto za storitve kaznivih dejanj, ker se veliko kriči in igrajo instrumenti, kar pomeni, da bi bilo v Rimu zločin lažje skriti.<ref name=":0">{{Cite book|last=Mathisen|first=Ralph W.|title=Ancient Roman Civilization|publisher=Oxford University Press|year=2019|pages=147}}</ref> Vendar je v starodavnih verskih praksah v Grčiji večina obredov vključevala: petje hvalnic in ples, žrtvovanje in libacije. Nobenega razloga ni bilo, da bi te obrede spremenili pri selitvi iz Grčije v Rim.<ref name=":122">Takacs, Sarolta A. "Politics and Religion in the Bacchanalian Affair of 186 BCE." ''Harvard Studies in Classical Philology,'' Vol. 100 (2000), 301-310. https://www.jstor.org/stable/pdf/3185221.pdf</ref> Kar je začelo upor med praktikanti bakanalij in senatom je bil Arnold Lebucij Ebutijanec (rod). Publij je obstoj skrivnostnega kulta razkril na dan, ko je bil prisiljen izbirati, ali bo posvečen ali pa bo v zvezi s kurtizano Hispalo Fecenijo. Hispala je Publija opozorila na nevarnosti, za katere je verjela, da prihajajo s prakso. Po odločitvi proti bakanalijam in izgonu iz njegovega družinskega doma so Publija in Hispalo poiskali in obvestili senat o bakanalijah. Ko je senat enkrat začel preiskavo, je najel Spurija Postumija Albina in Kvinta Marcija Filipa, da je strmoglavil tisto, za kar se je domnevalo, da je le preprosta zarota.<ref name=":03">{{Cite book|last=Mathisen|first=Ralph W.|title=Ancient Roman Civilization|publisher=Oxford University Press|year=2019|pages=147}}</ref> Senatorska intervencija z bakanalijami ni imela nič skupnega z božanstvom Bakha, saj so sprejemali vse religije. Vendar je bil v senatu vtis, da pobudniki bakhanalij niso samo hvalili boga, ampak so načrtovali upor proti senatu. Zaradi tega je bil senat zaskrbljen, ker bi uničil solidarnost Rima in motil vlado.<ref name=":222">Gildenhard, Ingo, and Andrew Zissos. "The Bacchanalia and Roman Culture." In ''Ovid, Metamorphoses, 3.511-733: Latin Text with Introduction, Commentary, Glossary of Terms, Vocabulary Aid and Study Questions'', 65-68. Cambridge, UK: Open Book Publishers, 2016 www.jstor.org/stable/j.ctt1fzhh5b</ref> Takrat so najeli Publija in Hispalo, da sta svet obvestila o ljudeh, ki so bili vpleteni v bakanalije.<ref name=":123">Takacs, Sarolta A. "Politics and Religion in the Bacchanalian Affair of 186 BCE." ''Harvard Studies in Classical Philology,'' Vol. 100 (2000), 301-310. https://www.jstor.org/stable/pdf/3185221.pdf</ref> Ko je bilo dovolj informacij o posvečenih in duhovnikih, je senat ustvaril inkvizicijo za lov in pravičnost za tiste, ki so bili obsojeni za izvajanje kulta. Posledica tega je bila, da je veliko ljudi pobegnilo iz mesta, ljudje so bili zaprti, številne so bile usmrtitve. Pod krinko religije so duhovniki in ministranti nekaznovano kršili civilne, moralne in verske zakone. Livij trdi tudi, da je bil kult, ki je bil še posebej privlačen za tiste, ki niso bili izobraženi in muhastega uma (''levitas animi''), kot so mladi, plebejci, ženske in »moški, ki so najbolj všeč ženskam«, vpleten večji del mestnega prebivalstva in celo najvišji rimski razred ni bil imun. == Reforme == [[File:Sarcophagus with Scenes of Bacchus - Getty Villa - Collection.jpg|thumb|left| Bakanalije na rimskem sarkofagu, 210–220 n. št.]] Zakonodaja iz leta 186 je preživela v obliki napisa. Znan kot ''Senatus consultum de Bacchanalibus'', je bakanalije postavil pod nadzor senata in s tem tudi rimskih pontifeksov. Obstoječa kultna organizacija je bila razstavljena. Kongregacije mešanega spola so bile dovoljene, vendar so bile omejene na največ dva moška in tri ženske, za vsako zborovanje bakanalij pa se je moralo predhodno pridobiti dovoljenje senata. Moškim je bilo prepovedano postati Bakhov duhovnik. Kljub uradnemu zatiranju so nedovoljeni bakanalije prikrito obstajale dolga leta, zlasti v južni Italiji, njihovem verjetnem izvoru.<ref>{{Cite journal |last=Takács |first=Sarolta A. |date=2000 |title=Politics and Religion in the Bacchanalian Affair of 186 B.C.E. |journal=Harvard Studies in Classical Philology |volume=100 |pages=301–310 |doi=10.2307/3185221 |jstor=3185221 |issn=0073-0688}}</ref><ref>Beard, M., Price, S., North, J., ''Religions of Rome: Volume 1, a History'', illustrated, Cambridge University Press, 1998, pp. 93–96.</ref> Prenovljeni, uradno odobreni Bakhični kulti so bili malo podobni prejšnjim natrpanim, ekstatičnim in neoviranim bakanalijam. Podobna kontrola je bila morda naložena Liberovim kultom; njegovo zaznano ali dejansko povezovanje z bakanalijami je lahko razlog, da so bile njegove Liberalie [[ludi]] iz 17. marca začasno premaknjene v Cererine Cerealije med 12. do 19. aprilom. Ponovno so jih obnovili, ko se je reakcija zmanjšala, vendar v odobreni, precej spremenjeni obliki.<ref>T.P. Wiseman, ''Remus: a Roman myth'', Cambridge University Press, 1995, p.133.</ref> == Interpretacija == Livijevo poročilo o bakanalijah je bilo opisano kot »najmanj tendenciozno«.<ref>Eric M. Orlin, "Foreign Cults in Republican Rome: Rethinking the Pomerial Rule", ''Memoirs of the American Academy in Rome'', Vol. 47 (2002), p. 2.</ref> Kot politični in družbeni konservativec je globoko nezaupal skrivnostnim religijam in je vsako obliko bakanalij razumel kot znak rimske degeneracije.<ref>Walsh, P. G., "Making a Drama out of a Crisis: Livy on the Bacchanalia", Greece & Rome, Second Series, Vol. 43, No. 2, Cambridge University Press on behalf of The Classical Association, 1996, p. 190. DOI: https://doi.org/10.1093/gr/43.2.188</ref> Čeprav je večina njegovih ''dramatis personae'' (v latinščini za 'dramske maske') znanih zgodovinskih osebnosti, so njihovi govori neverjetno posredni, njegovi liki, umetniški učinki uporabe figure govora in zaplet pa črpajo bolj iz rimskih satiričnih iger kot iz samih bakanalij. Paculla Annia verjetno ne bo uvedla vseh sprememb, ki ji jih pripisuje. Za Livija so največji prekrški kulta nastali zaradi neselektivnega mešanja svobodno rojenih Rimljanov obeh spolov in vseh starosti ponoči, čas, ko se strasti zlahka vzbudijo, zlasti ob vinu in neomejeni priložnosti. Pravi, da so ženske na teh srečanjih številčnejše od moških; v njegovem poročilu je konzul Postumij poudaril izjemno žensko naravo in organizacijo kulta. Kljub temu pa ''Senatus consultaum de Bacchanalibus'' sam dopuščal, da ženske na katerem koli dovoljenem srečanju presežejo moške za tri do dva. Livijeva pripoved vse mogoče voditelje kulta, razen enega, imenuje kot moške, kar se zdi, da odpravlja kakršno koli zaznano »zaroto žensk«.<ref>Gruen, E. ''Studies in Greek culture and Roman policy'', University of California Press, 1996, Ch. 2.</ref> Zdi se, da je spol odziv senata spodbudil ne bolj kot kateri koli drug razlog. Livijev dosleden negativni opis grškega izvora in nizkega moralnega značaja kulta - niti Bakh ni izvzet iz te sodbe - je morda želel utemeljiti njegovo zatrtje kot nenaden »vdor preveč grških elementov v rimsko čaščenje«.<ref>{{cite book|last=Orlin|first=Eric|editor=In Rüpke, J|title=A Companion to Roman Religion|url=https://archive.org/details/companiontoroman00rpke_493|url-access=limited|year=2007|publisher=Blackwell publishing|isbn=978-1-4051-2943-5|page=[https://archive.org/details/companiontoroman00rpke_493/page/n92 64]}}</ref> Kult je bil v Rimu že vrsto let aktiven pred domnevno nenadnim odkritjem, kulti Bakha in Dioniza pa so bili del življenja v rimski in zavezniški, grško govoreči Italiji že vrsto desetletij. Grški kulti in grški vplivi so bili del religioznega življenja Rima že od 5. stoletja pred našim štetjem, pridobivanje tujih kultov - grških ali drugačnih - z zavezništvom, pogodbo, zajemanjem ali osvajanjem pa je bilo temelj njihove zunanje politike in bistvena značilnost morebitne hegemonije. Medtem ko se je hitrost takšnih predstavitev v 3. stoletju hitro nabirala, sodobni dokazi o reformi bakanalij ne pomenijo nobene protigrške ali protietrurske politike ali občutka.<ref>Eric Orlin, "Urban Religion in the Middle and Late Republic", in Jorge Rüpke (editor), ''A Companion to Roman Religion'', Blackwell, 2007, pp. 59–61.</ref> Gruen razlaga ''Senatus consultum '' kot del realpolitike, prikaz avtoritete rimskega senata do svojih italijanskih zaveznikov po drugi punski vojni in opomin vsakemu rimskemu politiku, populistu in potencialnemu generalissimu, da si je kolektivna oblast senata izmislila vse osebne ambicije.<ref>Erich S. Gruen, ''Studies in Greek culture and Roman policy'', University of California Press, 1996, Ch. 2.</ref> Kljub temu pa obseg in ostrina uradnega odziva na bakanalije verjetno nista imela primera in predstavljata neko obliko moralne panike s strani rimskih oblasti; Burkert v verski zgodovini pred preganjanji kristjanov ne najde ničesar primerljivega.<ref>Walter Burkert, ''Ancient Mystery Religions'', Harvard University Press, 1987, p. 52.</ref><ref>During the Punic crisis, some foreign cults and oracles had been repressed by Rome, but on much smaller scale and not outside Rome itself. See Erich S. Gruen, ''Studies in Greek culture and Roman policy'', BRILL, 1990, pp.34–78: on precedents see p.41 ff.[https://books.google.com/books?id=dnOPjX6GOrgC&lpg=PA75]</ref> == Uporaba v umetnosti == V sodobni rabi lahko ''bacchanalia'' pomeni vsako neovirano ali pijano veseljačenje. Bakanal v umetnosti opisuje katero koli majhno skupino veseljakov, pogosto vključno s satiri in morda Bakhom ali Silenom, običajno v krajinskem okolju. Tema je bila priljubljena od renesanse naprej in je med figurami običajno vključevala veliko stopnjo golote. <gallery mode="packed" heights="180"> File:Bacchanalia Print.jpg| Bakanalije - redki tisk na velum. Zgodnje 19. stoletje - umetnik neznan (zbirka umetnika Micheleja Castagnettija, Los Angeles)) File:Nicolas Poussin - Bacchanal before a Statue of Pan - WGA18284.jpg|[[Nicolas Poussin]], ''Bakanalije pred kipom Pana'', 1631 - 1633 File:Lovis Corinth Heimkehrende Bacchanten 1898.jpg|[[Lovis Corinth]], ''Bakanalije'', 1898 File:Zürich - Seefeldquai - A. Meyer Bacchanlia IMG 1923.JPG|A. Meyer, friz v Seefeldu (Zürich), 1900 </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Bacchanals}} * [http://www.thelatinlibrary.com/scbaccanalibus.html ''Senatus consultum de Bacchanalibus''], in Latin at The Latin Library * [http://www.forumromanum.org/literature/sc/sc_bacch_e.html ''Decree of the Senate Concerning the Rites of Bacchus''] (''Senatus Consultum de Bacchanalibus''), in English at forumromanum.org * [http://www.fordham.edu/halsall/ancient/romrelig2.html Description of the Bacchanalia and the Senate's ruling], from Fordham * [https://academia.edu/3857570/The_Containment_of_Dionysos_Religion_and_Politics_in_the_Bacchanalia_Affair_of_186_BCE Matthias Riedl, "The Containment of Dionysos: Religion and Politics in the Bacchanalia Affair of 186 BCE"], ''International Political Anthropology'' 5 (2012) No. 2, pp.&nbsp;113–133. [[Kategorija:Verstva v starem Rimu]] [[Kategorija:Kultura pitja]] [[Kategorija:Spolnost in družba]] 63b9zi1zqeu2yrpoerpjlzmqv3lzuxa 0 490919 5737093 5441586 2022-08-20T07:12:24Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Anna-Teresa Tymieniecka''' (28. februarja 1923 - 7. junija 2014) je bila [[Poljaki|poljsko]]-[[Američani|ameriška]] [[filozof]]inja, [[fenomenologija|fenomenologinja]], ustanoviteljica in predsednica The World Phenomenological Institute (Svetovnega fenomenološkega inštituta) ter urednica (od njegove ustanovitve konec šestdesetih let) ''Analecta Husserliana''. == Življenjepis == === Izobraževanje in poučevanje === Anna-Teresa se je rodila v aristokratski poljsko-francoski družini. Njeno spoznavanje filozofije se je začelo že v zgodnji mladosti z branjem temeljnega dela [[Kazimierz Twardowski|Kazimierza Twardowskega]], ustanovitelja filozofsko-logične [[Lvovsko-Varšavska šola|Lvovsko-Varšavske šole]], ''O vsebini in predmetu predstavitev'' (Zur Lehre vom Inhalt und Gegenstand der Vorstellungen), pa tudi dela [[Platon]]a in [[Henri Bergson|Bergsona]]. Kasneje pa jo je s filozofijo seznanila tudi njena mati, Maria-Ludwika de Lanval Tymieniecka. Po koncu druge svetovne vojne je začela sistematično študirati filozofijo na [[Univerza v Krakovu|Jagelonski univerzi]] v [[Krakov]]u pod vodstvom [[roman Ingarden|Romana Ingardena]], učenca slavnih učiteljev Kazimierza Twardowskega in [[Edmund Husserl|Edmunda Husserla]]. Hkrati je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Krakovu. Po končanem celotnem univerzitetnem tečaju se je v dveh letih preselila v Švico, kjer je nadaljevala študij pri drugem pomembnem poljskem filozofu in logiku [[Józef Maria Bocheński|Jozefu Mariji Bochenski]] na [[Univerza v Fribourgu|Univerzi v Fribourgu]] (Švica). Njen doktorski študij, posvečen raziskovanju temeljev fenomenologije v filozofijah [[Nicolai Hartmann|Nicolaia Hartmanna]] in Romana Ingardena, je bil kasneje objavljen kot ''Bistvo in obstoj'' (1957). Leta 1951 je na [[Sorbona|Sorboni]] pridobila svoj drugi doktorat, tokrat iz francoske filozofije in književnosti. V letih 1952-1953 je opravljala podoktorske raziskave na področju družbenih in političnih znanosti na College d'Europe v [[Brugge]]ju v Belgiji. Od tega trenutka je Tymieniecka začela svojo pot v filozofiji tako, da je razvila posebno fenomenološko idejo, ki ni bila niti Husserlova niti Ingardenova. Leta 1956 se je poročila s [[Hendrik S. Houthakker|Hendrikom S. Houthakkerjem]], profesorjem ekonomije na Univerzi Stanford (1954-1960) in Univerzi Harvard (od 1960) ter članom sveta ekonomskih svetovalcev predsednika [[Richard Nixon|Nixona]] (1969-1971). Leta 1979 je v sodelovanju s Karolom Wojtylo, ki je leta 1978 postal papež [[Janez Pavel II.]], izdala angleški prevod Wojtyline knjige ''Oseba in zakon'' (Osoba i czyn). Oseba in zakon, eno najpomembnejših literarnih del papeža Janeza Pavla II., je bilo sprva napisano v poljščini. Danes je preveden še v francoščino, italijanščino, nemščino, španščino, angleščino in druge jezike. Angleški prevod Tymieniecke je zelo kritiziran, namreč kritiki trdijo, da je Tymieniecka "spremenila poljski prevod, zamenjala njegov tehnični jezik in besedilo upognila svojim filozofskim pomislekom." Rečeno je tudi, da se tudi Janez Pavel II. s tem prevodom ni strinjal. Poleg tega je bil prevod objavljen pred dokončno izdajo poljske različice, kar kaže, da avtor ni želel končne različice. Prav tako kritiki menijo, da je angleški naslov, ki ga je uporabila Tymieniecka, The Acting Person, ne ustreza v celoti, saj naj bi bil naslov avtorja namenjen prenašanju napetosti med subjektivno zavestjo (osebo) in objektivno resničnostjo (dejanjem). Kljub vsesplošnemu nesoglasju je Tymieniecka leta 2001 vztrajala, da je njeno delo "dokončna" angleška izdaja Osoba i czyn. Od 1955 do 1956 je bila docentka za matematiko na Oregon State College (Oregon, ZDA) in docentka na univerzi Pennsylvania State University (od 1957). Leta 1961-1966 je bila na Inštitutu za samostojni študij na kolidžu Radcliffe (Institute for Independent Study at Radcliffe College). V letih 1972-1973 je bila profesorica filozofije na St. John's Univerzi (New York, ZDA). === Odnos s papežem Janezom Pavlom II. === Tymieniecka in Wojtyla, kasneje papež Janez Pavel II., sta se spoprijateljila leta 1973, ko je bil on nadškof v Krakovu. Prijateljstvo je trajalo trideset let do njegove smrti. Pisma, ki ji jih je pisal, so bila del zbirke dokumentov, ki so bila leta 2008 prodana Poljski narodni knjižnici. Po poročanju [[BBC]]-ja je knjižnica sprva skrivala pisma javnosti, deloma zaradi poti Janeza Pavla do svetništva, vendar je uradnik knjižnice februarja 2016 napovedal, da bodo pisma javno objavljena. Februarja 2016 je BBC-jev dokumentarni program Panorama "razkril", da je bil Janez Pavel II. v tesnih odnosih s poljsko filozofinjo Tymieniecko. 30 let sta si izmenjala osebna pisma in Stourton verjame, da je Tymieniecka v nekaterih izmed njih Wojtyli rekla, da ga ima rada. Vatikan je dokumentarni film opisal kot "več dima kot ognja", Tymieniecka pa je zanikala odnos z Janezom Pavlom II.. Pisatelja Carl Bernstein, preiskovalni novinar škandala Watergate, in vatikanski strokovnjak Marco Politi, sta bila prva novinarja, ki sta se v devetdesetih letih pogovarjala z Anno-Tereso Tymieniecko o njenem pomenu v življenju Johna Pavla. Po intervijuju sta ji v svoji knjigi "Njegova svetost" iz leta 1996 posvetila 20 strani. Bernstein in Politi sta jo celo vprašala, ali je že kdaj vzpostavila kakšen romantičen odnos z Janezom Pavlom II., "Pa naj bo enostranski." Odgovorila je: "Ne, nikoli se nisem zaljubila v kardinala. Kako bi se lahko zaljubila v duhovnika srednjih let? Poleg tega sem poročena ženska." Skrivna pisma programa papeža Janeza Pavla so bila v ponedeljek, 15. februarja 2016, ob 20.30 na sporedu na BBC One. === Ustanovitev fenomenoloških društev in svetovni inšititut za fenomenologijo === * 1969 je Tymieniecka ustanovila International Husserl and phenomenological Research Society (Mednarodno združenje Husserla in fenomenoloških raziskav), * 1974 International Society for Phenomenology and Literature (Mednarodno društvo za fenomenologijo in literaturo), * 1976 International Society for Phenomenology and the Human Sciences (Mednarodno društvo za fenomenologijo in humanistične vede), * 1993 International Society for Phenomenology, Aesthetics and Fine Arts (Mednarodno društvo za fenomenologijo, estetiko in likovno umetnost) * 1995 Sociedad Ibero-Americana de Fenomenologia. Prva tri društva so bila temelj za ustanovitev The World Institute for Advanced Phenomenological Research and Learning (Svetovnega inštituta za napredne fenomenološke raziskave in učenje) leta 1976, ki je bil kasneje reorganiziran v The World Institute for Phenomenology (Svetovni inštitut za fenomenologijo). Pobudo za ustanovitev tega inštituta so podprli Roman Ingarden, [[Emmanuel Levinas]], [[Paul Ricoeur]] in [[Hans-Georg Gadamer]] ter direktor Husserlovega arhiva v Leuvenu (Belgija), [[Herman Van Breda|Herman Leo Van Breda]]. Anna-Teresa Tymieniecka je bila prva predsednica inštituta. V njenem dolgoletnem predsedovanju je organizirala številne fenomenološke kongrese, konference in simpozije. == Delo == Tymieniecka je bila od leta 1968 urednica knjižne serije ''Analecta Husserliana'', letopisa fenomenoloških raziskav, katerega cilj je bil razviti in razširjati ideje ter fenomenološkega pristopa Edmunda Husserla. Serija je nastala kot nadaljevanje Jahrbuch fur Philosophie und Phanomenologische Forschung, ki ga je urejal Husserl. Od tod tudi njegovo ime Letopis, čeprav se kot knjižni niz pojavlja v več zvezkih na leto. Obsega obsežna raziskovalna dela, zbrana na seminarjih in mednarodnih konferencah Svetovnega inštituta za fenomenologijo in njegove štiri vključene mednarodne fenomenološke družbe s svetovnimi učenjaki. Glavni temi, ki jih delo obravnava sta človeško bitje in človeško življenjsko stanje. Poleg dela Analecta Husserliana, je Svetovni Fenomenološki inštitut objavil tudi revijo Phenomenological Inquiry (Femenološka raziskava). Anna-Teresa Tymieniecka pa je bila skupaj z Gholamreza Aavanijem in libanonsko-britanskim filozofom [[Nader El-Bizri|Naderom El-Bizrijem]] tudi urednica springerske serije knjig z naslovom "Islamska filozofija in okcidentalna fenomenologija v dialogu". Med medkulturnimi dialogi fenomenologije se namreč islamska filozofija le-te še vedno komaj dotika. Namen Svetovnega fenomenološkega inštituta je, da razplete dialog med islamsko filozofijo in fenomenologijo - zlasti fenomenologijo življenja - na najgloblji filozofski ravni proti odkrivanju skupnih vrelcev filozofske meditacije. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Šorl, M. 2016. [https://www.dnevnik.si/1042730025/svet/papez-janez-pavel-ii-in-ameriskopoljska-filozofinja-vec-kot-prijateljstvo Papez Janez Pavel II. in ameriško-poljska filozofinja: več kot prijateljstvo]. 2.11.2020. * [https://www.springer.com/series/5621 Analecta Husserliana]. 3.11.2020. * [https://www.springer.com/series/6137 Islamic Philosophy and Occidental Phenomenology in Dialogue]. 3.11.2020. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tymieniecka, Anna-Teresa}} [[Kategorija:Poljski Američani]] [[Kategorija:Ameriški filozofi]] [[Kategorija:Poljski filozofi]] [[Kategorija:Filozofinje]] [[Kategorija:Fenomenologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Jagiellonske univerze]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Parizu]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Fribourgu]] [[Kategorija:Predavatelji na Državni univerzi Pensilvanije]] 069qiz54x0eh1yz52vhi86uartdt6w1 0 491530 5737133 5582743 2022-08-20T07:14:42Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Gauḍapāda|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=[[File:Shri Gaudapadacharya Statue.jpg|thumb|Kip Shrija Gaudapadacharye]]|caption=|movement=Advaita Vedānta|native_name=गौडपाद|notable_works=Māṇḍukya Kārikā|other_names=Gauḍapādācārya, Gauḍācārya, Gauḍācarana, Gauḍā, Gauḍāh|successor=Adi Šankara}} '''Gauḍapāda''' (sanskrt: गौडपाद, imenovan tudi '''Gauḍapādācārya'''<ref>tako ga imenuje Šankara v obravnavi dela ''Śvetāśvatara Upaniṣad''</ref> - učitelj Gauḍapādā, '''Gauḍācārya'''<ref>tako ga imenuje Vidyāraṇya v delu ''Paṃcadaśī''</ref> - učitelj Gaude, '''Gauḍācarana''', '''Gauḍā''' in '''Gauḍāh'''<ref>tako ga imenuje Sureśvara v delu ''Naiṣkarmya Siddhi''</ref>), indijski filozof in učenjak iz 6. stoletja. Velja za enega zgodnjih filozofov Vedānte, šole hindujske filozofije. Medtem ko podrobnosti njegovega življenja ostajajo neznane, je jasen vpliv njegovih idej na [[Adi Šankara|Adija Šankaro]] (8. stol. n. št.), kasnejšega utemeljitelja Advaite Vedānte. Šankara je Gaudapado v svojih delih imenoval tudi 'paramaguru' ('veliki učitelj’). Njegova razprava z naslovom ''Kārikā'' (poznana tudi pod naslovi ''Māṇḍukya Kārikā'', ''Āgama Śāstra'' in ''Gauḍapāda Kārikā'') je najstarejši v celoti ohranjen zapis na temo Advaite Vedānte. Sestoji iz 4 poglavij (imenovanih tudi knjige), pri čemer so imela prva tri velik vpliv na tradicijo Advaite Vedānte. Zadnje s sledmi budistične terminologije kaže tudi na vplive budizma. == Življenje == === Časovna umestitev === O času življenja Gaudapade ni veliko znanega. Nekatere ocene ga postavljajo v zgodnje 6. stoletje, druge v 7. stoletje n. št. Večina predpostavk izhaja iz poznavanja časa življenja Adija Šankare, čigar učitelj Govinda Bhagavatpada velja za neposrednega učenca Gaudapade. Šankara v nekaterih svojih delih imenuje Gaudapado tudi 'učitelj (njegovega) učitelja', ‘vedānta-sampradāya-vid’ (‘poznavalec tradicije Vedānte’), ‘vṛddha ācārya’ (‘starodavni učitelj’) in ‘paramaguru’ (‘veliki učitelj’). Ob upoštevanju približne življenjske dobe Šankare in Govinde lahko Gaudapado okvirno umestimo v 7. stoletje. Šankarinih besed ‘učitelj učitelja’ ni mogoče razumeti le dobesedno, zato nekatera predvidevanja Gaudapado umeščajo v zgodnje 6. stoletje n. št. V. Bhattacharya in T. M. P. Mahadevan sta predlagala, da bi bil verjetnejši čas njegovega življenja okoli leta 500.<ref>Isaeva 1995, str. 15</ref> To sta določila predvsem na podlagi budistične literature avtorjev Bhavaviveka, Santaraksita in Kamalasila, ki citirajo Gaudapadino delo ''Kārikā''. Bhavaviveka je bil sodobnik Dharmapala, ki ga kitajski zapisi in opisi potovanj postavljajo v sredino 6. stoletja. Z upoštevanjem Bhavavivekovih citatov in predvidevanjem, da so tako budistični kot kitajski zapisi zanesljivi, je možno zatrditi, da je Gaudapada živel okoli leta 500 ali v zgodnjem 6. stoletju. Na podlagi citatov Santaraksita in tibetanskih virov je mogoče leto 762 postaviti za zgornjo mejo oziroma najkasnejši možni čas njegovega življenja. Gotovo je tudi, da je živel po letu 400, saj v svojih delih citira Nāgārjuna and Asanga, pri čemer slednjega mnogi zapisi postavljajo v 4. stoletje. Veliko strokovnjakov se torej danes strinja, da Gaudapadini zapisi verjetno izvirajo iz 5. ali začetka 6. stoletja. === Življenjska pot === Tudi o poteku njegovega življenja ni mogoče reči veliko gotovih podrobnosti. Kot pri večini zgodnjih indijskih verskih učiteljev so edini dostopni viri informacij hagiografije in borne reference v drugih delih. Ānandagiri, glosator in Advaitanec iz 13. stoletja, je v svoji razpravi ''Tika'' na začetku zabeležil, da je Gaudapada začel svojo duhovno pot z dolgotrajno meditacijo globoko v Himalajah v Badrikāśrami, kraju, poznanem tudi kot sveto prebivališče božanstva Nara-Narayana. Nara-Narayana naj bi bil zadovoljen s filozofovo vztrajnostjo in mu dovolil postaviti načela Advaite Vedānte. Mnogi verjamejo, da je Gaudapada pred tem prejel napotke s strani legendarnega modreca Śuka. Zatem je zapisal svoje najbolj poznano delo, obravnavo dela ''Māṇḍūkya Upaniṣad''. Po pričanju drugega Advaitanca Bālakṛṣṇānanda iz 17. stoletja je bil Gaudapada izvorno eden od cenjenih učenjakov naroda Gauḍa, prebivajočega v bližini reke Hīraravati v Kurukshetri (na območju današnje Zahodne Bengalije). V tem primeru je verjetno, da filozofovo ime ‘Gauḍapāda’ izhaja iz njegove narodne ali etnične pripadnosti, pri čemer je bil ‘pāda’ (pogost naziv, ki izraža spoštovanje) imenu dodan kasneje. == Delo == === Māṇḍukya Kārikā === [[File:Mandukya Upanisad verses 1-3, Atharvaveda, Sanskrit, Devanagari.jpg|thumb|Rokopis ''Māṇḍūkye Upaniṣade'' (delo, ki ga je obravnaval Gaudapada), verzi 1-3, (sanskrt, zapis devanagari)|274x274_pik]]Največje in najvplivnejše delo, ki ga je Gaudapada v svojem življenju ustvaril, je ''Māṇḍukya Kārikā'' (tudi ''Gauḍapāda Kārikā'' ter ''Āgama Śāstra''). V njem je obravnaval ''Māṇḍūkya Upaniṣad'', najkrajše delo med vsemi ''Upaniṣadi'' (slo: Upanišade). To so krajša filozofska dela, ki kot zaključni del Ved predstavljajo enega izmed najpomembnejših del indijskih filozofij in religij. ''Māṇḍūkya Upaniṣad'' je prozno besedilo, v katerem je obravnavan sveti zlog Om, ki v teoriji štirih stopenj zavesti predstavlja Ātmana. Preko obravnave ''Māṇḍūkya Upanisade'' je Gaudapada utemeljeval nazore Advaita Vedānte, spoštovanje pa si je s tem prislužil tudi v nekaterih drugih šolah Vedānte (Vishistadvaita in Dvaita vedānta šole hinduizma). Delo se deli na štiri poglavja (prakarana). ==== 1. Agama-Prakarana (29 verzov) ==== Naslov prvega poglavja v prevodu pomeni poglavje o svetem besedilu. Obravnava 'osnovo' obstoječega bitja (zavednost) v štirih stopnjah, pri čemer zadnja predstavlja popolno osvoboditev. Buden posameznik izkusi stanje Visva, ki predstavlja vsem znano univerzalno 'realnost', vključujoč zunajtelesne objekte (predmeti, druge osebe ipd.). V stanju spanca posameznik doživlja stanje Taijasa, ki vključuje sanje – le te črpajo navdih tako iz Ātmana (osnova posameznega bitja, duša), kot tudi iz osebnih izkušenj in spominov. Naslednje stanje je Prajna, ki ga posameznik doživi v stanju najglobljega spanca. V tem primeru zavednost ne ustvari sanj na podlagi spominov, posameznik pa izkusi sam center osebnosti – Ātman, ki tokrat ni obkrožen z zunajtelesnimi objekti (kot v stanju Visva) ali internimi objekti (npr. spomini - kot ob stanju Taijasa). Vendar pa ta trenutek za Gaudapado še ne predstavlja stanja popolne osvoboditve (mokṣa). Temu se približa stanje Turiya (v prevodu dobesedno četrto stanje), preko katerega posameznik spozna 'ne-dvojnost bitja', tj. hkrati najvišjo točko zavednosti in temeljno, absolutno resničnost. Prav koncept ne-dvojnosti, ki ga Gaudapada predstavi, je temelj Advaita Vedānte, tj. Vedānte ne-dvojnosti. Stanje Turiya oseba lahko doseže le skozi posebne meditacije in uporabo manter. Gaudapada doseganje različnih ravni poveže s svetim zlogom Om – glas 'a' naj bi vodil k stanju Visva, 'u' k stanju Taijasa, 'm' pa k stanju Prajna. Turiya nima jasne fonetične povezave z zlogom Om, vendar pa se skozi njega odraža. Odsotnost povezave med Turiyo in zlogom je razložena z nezmožnostjo opisa Ātmana, saj je ta zunaj dosega vsakdanje zaznave in razuma. ==== 2. Vaitathya-Prakarana (38 verzov) ==== Drugo poglavje Vaitathya-Prakarana ali poglavje o neresničnosti obravnava razliko med zaznavanjem v sanjah in v stanju budnosti. Gaudapada pravi, da objekti v sanjah ne morejo biti resnični, imajo namreč določene prostorske dimenzije, ki fizično ne morejo obstajati v posameznikovi glavi. Hkrati pa sklepa tudi naslednje: oseba, ki v sanjah ne dvomi v resničnost objektov in situacij, se v budnem stanju zaveda njihove neresničnosti. Po temu vzorcu nadaljuje s sklepom, da tudi v budnem stanju ne uvidimo resnice, saj nismo zares 'prebujeni'. V tem poglavju se dotakne tudi vprašanja o vzroku in posledici (velja za splošno načelo) ter kot edino teorijo o omenjenem problemu opredeli teorijo o pomanjkanju izvora (teorija ajati), t. j. da izvora ni. S to teorijo s sistematičnim razmišljanjem pridemo do zaključka, da sta tako stvaritev tega sveta kot tudi naša univerzalna sedanjost iluzorni. Gaudapada na vprašanje, kaj je resnično, odgovori z Ātmanom, vse drugo pa označi za neresnično. To podpira tudi dejstvo, da se zunanji objekti vedno spreminjajo. Gaudapada Mayo (kozmična iluzija) velja za tančico, ki prekriva višjo realnost, vendar je (realnosti) ne zanika. Tudi Šankara je Mayo razumel kot prekrivanje Ātmana. ==== 3. Advaita-Prakarana (48 verzov) ==== V tretjem poglavju Gaudapada predstavi analogijo vesolja v kozarcih. Če je bitje vesolje, so posamezni delci bitja (posamezne duše) vesolje v kozarcih. S tem poveže vsa bitja ter tudi zavrne vsako obliko čaščenja rojstva Brahmana-Ātmana, saj bi le to pomenilo edinstvenost duše vsakega posameznika ter končnost Brahmana-Ātmana. Gaudapada prizna, da se v nekaterih ''Upanišadah'' omenja razliko med individualnim Ātmanom in Brahmanom, vendar pa se zavzame za mnenje, da razlik med individualnimi Ātmani ni, kakor jih ni tudi med Brahmanom in Ātmanom. Ker sta Ātman in Brahman identična, Brahman tudi ne more biti izvor duše. Poudari, da je ne-dvojnost najvišja oblika resničnosti. Višjo stopnjo zavednosti Brahmana naj bi se dalo doseči skozi različne metode – skozi globoko samorefleksijo, razumevanje, opuščanje užitkov … Skozi te tehnike posameznik doseže stanje notranjega miru. ==== 4. Alatasanti-Prakarana (100 verzov) ==== V zadnjem poglavju Gaudapada izrazi spoštovanje do določenih mojstrov tehnik spoznavanja najvišje stopnje zavednosti Brahmana. Obravnava tudi teorijo Samkhya šole hinduizma, ter budistično teorijo Ajativade. Sklene tudi, da je samo miselna zavednost (Vijñāna) resnična, saj je edina, ki je neminljiva. Sočasno koncept vzroka in posledice ne obstaja, saj vse konstruiramo v našem stanju zavednosti. Gaudapada ponovi tudi že prej navedene razmisleke o štirih stanjih bitja, ponovno pa poudari pomen nestalnosti in brezizvornosti bitja. Predstavi tudi tri stopnje razumevanja Karik: Laukika, Shuddha laukika ter Lokottara, preko katerih dosežemo spoznanje o neresničnosti objektov in zaznav. Prav tako prizna, da se budisti zavedajo pomena ne-dvojnosti, vendar da Buda nikoli ni omenil ne bitja ne Dharme. Gaudapada ponovno omeni četrto stopnjo bitja, ki jo v tem poglavju predstavi kot ne-dvojno, brez ločnic med vsakim predhodnim stanjem. Zavednost na četrti stopnji zavzame energijo, ki je posledica notranje napetosti, vendar pa samo stanje predstavlja umirjanje turbulentnih valov vsakdanjega življenja. ==== Vplivi budizma ==== Kljub jasnim razlikam med doktrino vedānte in budizma, so nekateri strokovnjaki mnenja, da je v ''Kariki'' jasen vpliv budizma na Gaudapado. Zaradi vsebinskih razlik med prvimi tremi poglavji ter zadnjim poglavjem, v katerem je omenjen tudi Buda, celo obstajajo domneve, da četrtega poglavja ni ustvaril Gaudapada. Šankara, ki je pozneje Kariko Gaudapade obravnaval, je nekatere budistične konotacije v besedilu obšel npr. z uporabo nezaznamovanih sopomenk, vendar samega pomena dela ni spreminjal. Dandanes velja, da je na Gaudapado jasno vplival budizem, vendar pa sam ni bil budist, temveč eden izmed začetnih filozofov Vedānte. === Druga dela === Gaudapada je citiran kot avtor številnih drugih del, vendar je dokazov, ki bi njegovo avtorstvo podkrepili, malo. Pripisana so mu dela: * bhāṣya (komentar, razprava) dela ''Uttara Gita'', * bhāṣya dela ''Brihadaranyaka Upanishad'', * bhāṣya dela ''Nrisimha Tapaniya Upanishad'', * bhāṣya dela ''Anugita'', * ''Durga Saptashati Tika'' — bhāṣya dela ''Devi Mahatmya'', * ''Sri Vidyaranya Sutra'', * ''Subhagodaya Stuti''. Gaudapada je priznan tudi kot avtor bhāṣye dela ''Sāṁkhyakārikā'' avtorja Iśvarakṛṣṇa. Po mnenju Karla Potterja je naivna narava te razprave v kontrastu z globino refleksije v ''Māṇḍukya Kārikā'', zato je malo verjetno, da gre za delo Gaudapade. V tem trenutku njegova literatura ni dostopna v slovenskem jeziku. == Shri Gaudapadacharya Math == Shri Gaudapadacharya Math, poznana tudi kot Kavaḷē maṭha, je najstarejša matha (hindujski samostan) Saraswat brahmanov v Južni Indiji. Po prepričanju nekaterih je bil njen ustanovitelj Gaudapada. == Viri == * [https://web.archive.org/web/20201230131945/https://sites.google.com/view/vedicphilosophy/the-hare-krsna-movement-is-a-follower-of-the-vedanta-philosophy/history/gaudapada-adi-shankara-and-advaita-vedanta ''Gaudapada, Adi Shankara and Advaita Vedanta'']. Vedic Philosophy. Arhivirano iz [https://sites.google.com/view/vedicphilosophy/the-hare-krsna-movement-is-a-follower-of-the-vedanta-philosophy/history/gaudapada-adi-shankara-and-advaita-vedanta prvotnega spletišča] dne 2020-12-30. * Isaeva, Natalia V. (izd. 1995). ''From early Vedanta to Kashmir Shaivism: Gaudapada, Bhartrhari and Abhinavagupta''. Albany: State University of New York Press. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]] [[:en:Special:BookSources/978-0-7914-2449-0|978-0-7914-2450-6]]. * Jagannathan, Devanathan. [https://web.archive.org/web/20201111214554/https://www.iep.utm.edu/gau%E1%B8%8Dapad/ ''Gaudapada'']. Internet Encyclopedia of Philosophy. Pridobljeno dne 2020-11-12. * Encyclopædia Britannica editors (2007-10-22). [https://www.britannica.com/topic/matha ''Matha'']. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno dne 2020-11-20. == Zunanje povezave == (angleško): * [https://universaltheosophy.com/pdf-library/Mandukya%20Upanishad%20with%20Gaudapada-Karika_Johnston.pdf ''Gaudapada Karika''], prevod in komentar Charlesa Johnstona, Theosophical Quarterly. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Indijski filozofi]] [[Kategorija:Hindujski filozofi]] 07g9sa3b3vfckq3q1os95bwe6dkdyaa 0 491546 5736988 5691851 2022-08-20T07:04:46Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | fossil_range = [[pleistocen]]-[[holocen|recentno]] | name = Južnomorski slon | status = LC | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn|author= Hofmeyr, G.J.G.|year= 2015|page= e.T13583A45227247 |title=''Mirounga leonina''|access-date= 14 February 2020}}</ref> | image = Mirounga leonina male.JPG | image_caption = samec | image2 = Patagonya'da deniz filleri - panoramio.jpg | image2_caption = Samica in mladič | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | unranked_familia = [[Pinnipedia]] (plavutonožci) | familia = [[Phocidae]] (pravi tjulnji) | genus = ''[[Mirounga]]'' (morski sloni) | species = '''''Mirounga leonina''''' | binomial = ''Mirounga leonina'' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758<ref name="Linnaeus1758">{{cite book|last=Linnæus|first=Carl|title=Systema naturæ per regna tria naturæ, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. Tomus I|year=1758|publisher=Laurentius Salvius|location=Holmiæ|pages=37–38|url=https://www.biodiversitylibrary.org/page/25033829|edition=10th|access-date=23 November 2012|language=la}}</ref> | range_map = Southern Elephant Seal area.png | range_map_caption = Razširjenost južnomorskega slona | synonyms = ''Phoca leonina'' {{small|Linnaeus}}, 1758<br />''Macrorhinus leoninus'' {{small|(Linn.)}}<ref name=MacrorhinusLeoninus>For ''Macrorhinus leoninus'' see for instance: {{cite journal |last=Flower |first=William Henry |author-link= |title=On the Elephant Seal, Macrorhinus leoninus (Linn.)|date=1881|journal=Proceedings of the Zoological Society of London|volume=1881 |pages=145–162|url=https://www.biodiversitylibrary.org/part/73278 |access-date=2020-05-14}}</ref><br />''Macrorhinus elephantinus''<ref name=MacrorhinusElephantinus>For ''Macrorhinus elephantinus'' see for instance: {{cite book |author=Museum Umlauff |date=1905 |title=Der See-Elefant (Macrorhinus elephantinus) des Museum Umlauff Hamburg: Schilderung seiner Lebensweise und wissenschaftliche Beschreibung |location=Hamburg |publisher=A. Friedländer |language=de |oclc=50815427}} and [[Image:wikisource-logo.svg|16x16px|alt=wikisource logo]] {{cite journal |title=The "Sea-Elephant" (''Macrorhinus elephantinus'') |journal=The Zoologist |volume=[[:s:en:The Zoologist, 4th series, vol 3 (1899)|4th series, vol 3]] |issue=699 |date=September 1899 |last=Distant |first=William Lucas |author-link= |url=https://en.wikisource.org/wiki/The_%22Sea-Elephant%22_(%27%27Macrorhinus_elephantinus%27%27),_Distant_1899 |pages=385/7}}</ref> }} '''Južnomôrski slòn''' ([[znanstveno ime]] '''''Mirounga leonina''''') je ena od dveh vrst morskih slonov. Je največji član [[klad|klada]] plavutonožcev ([[plavutonožci|Pinnipedia]]) in [[Red (biologija)|reda]] zveri ([[zveri|Carnivora]]), pa tudi največji živeči [[morski sesalec]], ki ni [[kiti|kit]]. Ime je dobil po ogromni velikosti in velikem rilcu odraslega samca, ki se uporablja za zelo glasno rjovenje, zlasti v času razmnoževanja. Samec južnomorskega slona je približno 40 % težji od samca severnomorskega slona (''[[Mirounga angustirostris]]''), več kot dvakrat težji od samca [[Mrož|mroža]] (''Odobenus rosmarus''),<ref>{{Cite web|url=http://www.marinemammalcenter.org/education/marine-mammal-information/pinnipeds/northern-elephant-seal/|title=Northern Elephant Seal|publisher=The Marine Mammal Center|access-date=2017-11-24}}</ref> in 6-7 krat težji od največjega živečega kopenskega mesojeda, [[severni medved|severnega medveda]] (''Ursus maritimus'') in [[kodijaški medved|kodijaškega medveda]] (''Ursus arctos middendorffi'').<ref>{{Cite news|url=http://oceana.org/marine-life/marine-mammals/southern-elephant-seal|title=Southern Elephant Seal|access-date=2017-11-23|publisher=Oceana}}</ref> == Taksonomija == Južnomorski slon je bil ena izmed mnogih vrst, ki jih je švedski zoolog [[Carl Linnaeus]] originalno opisal v 10. izdaji svojega ''Systema Naturae'' iz leta 1758, kjer je dobil binomsko ime ''Phoca leonina''. [[John Edward Gray]] je rod ''Mirounga'' ustanovil leta 1827.<ref>{{cite book | chapter=Synopsis of the species of the class Mammalia |page=180 |editor= Baron Cuvier | title=The Animal Kingdom Arranged in Conformity with its Organization, by the Baron (G) Cuvier, with additional descriptions by Edward Griffith and others | volume=5 | year=1827 | chapter-url=https://www.biodiversitylibrary.org/page/34790374 |last=Gray | first=John Edward |publisher=Printed for G.B. Whittaker }}</ref> V 19. stoletju so vrsto pogosto imenovali "stekleniconosi tjulenj".<ref name=bottlenose>e.g. Cuvier 1827-1835. ''The animal kingdom etc.'' London : Whittaker. p. 58 [http://darwin-online.org.uk/content/frameset?pageseq=1&itemID=A761.02&viewtype=text online] in Darwin's Beagle Library.</ref> == Opis == [[File:Mirounga leonina 01.jpg|thumb|left|Okostje južnomorskega slona]] [[File:Mirounga leonina.jpg|thumb|left|Mladič južnomorskega slona kaže obraz in detajl ust]] Južnomorski slon se od severnomorskega slona (ki se s to vrsto ne prekriva) razlikuje po večji telesni masi in krajšem hrbtu. Tudi južni samci se zdijo višji v bojih zaradi nagnjenosti k močnejšemu upogibanju hrbta kot severne vrste. Ta vrsta lahko kaže tudi največji spolni dimorfizem katerega koli sesalca glede na masno razmerje, pri čemer so samci običajno pet do šestkrat težji od samic. <ref name="Perrin">{{cite encyclopedia | url = https://books.google.com/books?id=2rkHQpToi9sC&q=elephant+seal+greatest+sexual+dimorphism&pg=PA23 | page = 346 | title = Earless Seals | encyclopedia = Encyclopedia of Marine Mammals | edition = 2. | editor-last = Perrin | editor-first = William F. | editor2-last = Würsig | editor2-first = Bernd | editor3-last = Thewissen |editor3-first = J.G.M. | publisher = Academic Press | location = Burlington, Massachusetts | isbn = 978-0-12-373553-9 | date = 24 November 2008}}</ref> V povprečju samice južnomorskih slonov tehtajo od 400 do 900 kg in merijo od 2,6 do 3 m, samci pa lahko tehtajo od 2200 do 4000 kg in zrastejo od 4,2 do 5,8 m. Za primerjavo: samci med severnomorskim slonom in [[Kit glavač|kitom glavačem]] (''Physeter macrocephalus'') - dvema velikima morskima sesalcema, ki sta po velikosti zelo spolno dimorfna - samci običajno prevladajo nad samicami za trikrat; izjemno masivni samci lahko tehtajo štirikrat več kot samice.<ref>{{cite book|title=Whales, Dolphins, and Other Marine Mammals of the World|author1=Shirihai, H. |author2=Jarrett, B. |pages=112–115|year=2006|isbn=978-0-691-12757-6|publisher=Princeton Univ. Press| location= Princeton, New Jersey}}</ref> Velikost se razlikuje tudi po regijah. Študije so pokazale, da so tisti z otoka Južna Georgija približno 30 % težji in v povprečju za 10 % daljši od tistih z otoka Macquarie. Rekordno velik samec, odstreljen v zalivu Possession Bay na Južni Georgiji, 28. februarja 1913, je bil dolg 6,85 m in bil ocenjen na 5000 kg, čeprav je bil le delno stehtan. <ref>{{Cite book | url = https://books.google.com/books?id=T3FEKopUFkUC&q=-wikipedia+southern+elephant+seal+possession+bay+1913&pg=PA61 | title = Animal Records | last = Carwardine | first = Mark | page = 61 | publisher = Sterling | location = New York | year = 2008 | isbn = 978-1-4027-5623-8}}</ref> Največja velikost samice je 1000 kg in 3,7 m. Oči južnomorskega slona so velike, okrogle in črne. Širina oči in visoka koncentracija pigmentov pri šibki svetlobi kažeta, da ima vid pomembno vlogo pri zajemanju plena. Kot vsi tjulnji imajo tudi slonji tjulnji zadnje ude, katerih konci tvorijo rep in repno plavut. Vsaka 'noga' ima pet dolgih, spletenih prstov. Ta okretna dvojna dlan se uporablja za pogon vode. Med plavanjem se prsne plavuti malo uporabljajo. Medtem ko njihovi zadnji udi niso primerni za gibanje na kopnem, slonji tjulnji uporabljajo plavuti kot oporo za poganjanje svojih teles. Na ta način se lahko hitro poganjajo (do 8 km / h) pri gibanju na kratke razdalje, vrnitev v vodo, dohitevanje samice ali preganjanje vsiljivca. Mladiči so rojeni s krznom in so popolnoma črni. Njihovi plašči niso primerni za vodo, vendar dojenčke zaščitijo tako, da jih izolirajo pred hladnim zrakom. Prvo [[levitev]] spremlja odstavitev. Po levitvi lahko dlake postanejo sive in rjave, odvisno od debeline in vlage dlake. Pri starejših samcih ima koža debelo usnje, ki je pogosto brazgotinasto. Tako kot drugi tjulnji je tudi vaskularni sistem južnomorskih slonov prilagojen mrazu; mešanica majhnih žil obkroža arterije in iz njih zajema toploto. Ta struktura je prisotna v okončinah, kot so zadnje noge. == Obseg in populacija == Svetovna populacija je bila sredi 1990-ih ocenjena na 650.000 živali, leta 2005 pa med 664.000 in 740.000 živalmi. <ref name="LAJAM">{{Cite journal |journal = Latin American Journal of Aquatic Mammals |title = First records of elephant seals on the Guayaquil Gulf, Ecuador: on the occurrence of either a ''Mirounga leonina'' or ''M. angustirostris'' |last1 = Alava |first1 = Juan José |last2 = Carvajal |first2 = Raúl |pages = 195–198 |date = July–December 2005 |volume = 4 |issue = 2 |issn = 1676-7497 |url = http://solamac.org/LAJAM/4_2/pdf/Alava_Carvajal_2005.pdf |type = PDF |publisher = ociedade Latino-Americana de Especialistas em Mamíferos Aquáticos |location = Rio de Janeiro |doi = 10.5597/lajam00086 |access-date = 11 September 2010 |archive-url = https://web.archive.org/web/20110728035814/http://solamac.org/LAJAM/4_2/pdf/Alava_Carvajal_2005.pdf |archive-date = 28 July 2011 |url-status = dead |df = dmy-all}}</ref> Študije so pokazale, da obstajajo tri geografske podpopulacije, po ena v vsakem od treh oceanov. Študije sledenja so pokazale poti, ki so jih prepotovali južnomorski sloni in pokazale, da je njihovo glavno območje hranjenja na robu antarktične celine. Medtem ko lahko občasno pridejo na kopno na [[Antarktika|Antarktiki]], da se odpočijejo ali parijo, se zberejo za vzrejo na subantarktičnih lokacijah. [[Image:Mirounga leonina harem.JPG|thumb|Harem južnomorskega slona na obalah Kuerguelenskih otokov]] Največja subpopulacija je v južnem [[Atlantski ocean|Atlantiku]], več kot 400.000 osebkov, vključno s približno 113.000 plemenskimi samicami na Južni Georgiji; druge gnezditvene kolonije atlantske subpopulacije so na [[Falklandski otoki|Falklandskih otokih]] in [[Valdes (polotok)|polotoku Valdes]] v [[Argentina|Argentini]] (edina celinska plemenska populacija). Subpopulacijo na jugu [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] sestavlja do 200.000 osebkov, od katerih se tri četrtine vzrejajo na [[Kuerguelenski otoki|Kuerguelenskih otokih]], ostale pa na otokih Crozet, Marion in [[otoki princa Edvarda|otokih princa Edwarda]] ter na otoku Heard. Nekateri posamezniki tudi na otoku Amsterdam. [[Image:Seal and king penguins.jpg|left|thumb|Kraljevi pingvini in južnomorski sloni na otoku [[Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki|Južna Georgija]]]] Tretjo subpopulacijo s približno 75.000 osebki najdemo na subantarktičnih otokih Tihega oceana južno od [[Tasmanija|Tasmanije]] in [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]], predvsem na [[Macquariejev otok|Macquariejevem otoku]]. Kolonije so nekoč obstajale v Tasmaniji, na [[Sveta Helena (otok)|Sveti Heleni]] in na otokih Juana Fernándeza ob obali [[Čile|Čila]]. Nekatere posameznike v času levitve so našli v Južni Afriki ali Avstraliji. Občasno poročajo tudi o izgubljenih živalih na obalah [[Mavricij]]a, dve poročili pa izvirata z območja izliva Río Guayas v [[Ekvador]]ju in plaže v [[Lima|Limi]] v [[Peru]]ju.<ref>https://elcomercio.pe/lima/elefante-marino-varado-playa-makaha-miraflores-fotos-169159-noticia/?ref=ecr</ref> Resničnost bitja, imenovanega ''Manatee of Helena'', je bila izpostavljena kot možna napačna identifikacija južnomorskega slona, ki so bili v preteklosti prisotni na Sveti Heleni.<ref>Shuker K., 2014, The Beasts That Hide from Man: Seeking the World's Last Undiscovered Animals, pp.138, Cosimo, Inc.</ref> Po koncu obsežnega lova na tjulnje v 19. stoletju je južnomorski slon v 1950-ih okreval v precejšnjo populacijo; od takrat je prišlo do nepojasnjenega upada subpopulacij Indijskega in Tihega oceana. Zdi se, da je populacija zdaj stabilna; razlogi za nihanja niso znani. Predlagana pojasnila vključujejo pojav depresije po hitrem demografskem oživljanju, ki izčrpa vitalne vire, podnebne spremembe, konkurenco z drugimi vrstami, katerih število se je prav tako spreminjalo ali celo neugoden vpliv znanstvenih tehnik spremljanja.<ref>{{Cite journal|last=van Aarde|first=R.J.|date=January 1980|title=Fluctuations in the Population of Southern Elephant Seals Mirounga Leonina at Kerguelen Island|journal=South African Journal of Zoology|volume=15|issue=2|pages=99–106|doi=10.1080/02541858.1980.11447694|issn=0254-1858|doi-access=free}}</ref> == Vedenje == === Socialno vedenje in razmnoževanje === [[File:MacquarieIslandElephantSeal.JPG|thumb|left|Samca v borbi]] Južnomorski sloni spadajo med tjulnje, ki lahko na kopnem ostanejo najdlje časa, saj lahko ostanejo suhi več zaporednih tednov vsako leto. Samci prispejo v kolonije prej kot samice in se ob prihodu borijo za nadzor nad haremi.<ref name="Jones 1981">{{cite journal|last=Jones|first=E.|year=1981|title=Age in relation to breeding status of the male Southern Elephant Seal, ''Mirounga leonina'' (L.), at Macquarie Island|journal=Australian Wildlife Research|volume=8|issue=2|pages=327–334|doi=10.1071/WR9810327}}</ref> Velika telesna velikost daje prednosti v boju in agonistični odnosi samcev povzročajo prevladujočo hierarhijo, pri čemer je dostop do haremov in aktivnost v haremih določena glede na čin.<ref name="McCann 1981">{{cite journal |first=T. S. |last= McCann |year=1981 |title=Aggression and sexual activity of male Southern elephant seals, ''Mirounga leonina'' |journal=Journal of Zoology |volume=195 |issue=3 |pages=295–310 |doi=10.1111/j.1469-7998.1981.tb03467.x}}</ref> Prevladujoči samci ('gospodarji haremov') vzpostavijo hareme več deset samic. Najmanj uspešni nimajo haremov, lahko pa poskusijo kopulirati s samicami haremskega samca, ko ta ne gleda. Večina prvorojenih samic in pomemben delež večplodnih samic se pari na morju z gostujočimi samci stran od haremov.<ref name="de Bruyn et al. 2011">{{cite journal|last1=de Bruyn|first1=P.J.N.|last2=Tosh|first2=C.A.|last3=Bester|first3=M.N.|last4=Cameron|first4=E.Z.|author-link4=Elissa Cameron|last5=McIntyre|first5=T.|last6=Wilkinson|first6=I.S.|year=2011|title=Sex at sea: alternative mating system in an extremely polygynous mammal|journal=[[Animal Behaviour (journal)|Animal Behaviour]]|volume=82|issue=3|pages=445–451|doi=10.1016/j.anbehav.2011.06.006|hdl-access=free|hdl=2263/17388|s2cid=53200630}}</ref> Južnomorski slon mora ostati na svojem ozemlju, da ga bo branil, kar bi lahko pomenilo mesece, ne da bi jedel in živeti od svoje zaloge. Dva samca, ki se borita, uporabljata svojo težo in zobe drug proti drugemu. Izid je redko usoden in poraženi samec bo pobegnil; vendar lahko trpijo zaradi hudih raztrganin in ugrizov. Nekateri samci lahko ostanejo na kopnem več kot tri mesece brez hrane. Samci se pogosto oglašajo s kašljanjem, ki služi tako pri individualnem prepoznavanju kot pri oceni velikosti. Konflikte med samci z visokim položajem pogosteje rešujejo z držo in vokalizacijo kot s fizičnim stikom. [[File:Mirounga leonina females.JPG|thumb|Samice (ena koti)]] Na splošno se mladiči skotijo precej hitro v obdobju razmnoževanja.<ref name="McCann 1980">{{cite journal |first=T. S. |last=McCann |year=1980 |title=Population structure and social organization of Southern Elephant Seals, ''Mirounga leonina'' (L.) |journal=Biological Journal of the Linnean Society |volume=14 |issue=1 |pages=133–150 |doi=10.1111/j.1095-8312.1980.tb00102.x}}</ref> Po rojstvu bo novorojenček lajal ali bevskal, njegova mati pa se bo odzvala z visokim stokanjem. Novorojenček začne takoj sesati. Laktacija traja povprečno 23 dni. V tem obdobju se samica posti. Novorojenčki ob rojstvu tehtajo približno 40 kg in do odstavitve dosežejo od 120 do 130 kg. Mati v tem času znatno shujša. Mladi odstavljeni tjulnji se zbirajo v vrtcih, dokler ne izgubijo rojstnih plaščev. V vodo vstopijo, da vadijo plavanje, vajeništvo običajno začnejo v izlivih ali ribnikih. Poleti južnomorski sloni pridejo na kopno, da bi se levili. To se včasih zgodi neposredno po razmnoževanju. === Hranjenje in potapljanje === [[Image:Mirounga leonina pup (bath).JPG|thumb|Pravkar odstavljen mladič: prvo kopanje]] Satelitsko sledenje je pokazalo, da tjulnji na površini preživijo zelo malo časa, običajno nekaj minut za dihanje. Večkrat se potopijo, vsakič več kot 20 minut, da lovijo svoj plen - lignje in ribe - na globinah od 400 do 1000 m. So najgloblji potapljači nekiti, ki dihajo zrak in so bili zabeleženi na največ 2388 m globine.<ref name=plosone-2014>{{cite journal |author1=Gregory S. Schorr |author2=Erin A. Falcone |author3=David J. Moretti |author4=Russel D. Andrews |year=2014 |title=First long-term behavioral records from Cuvier's beaked whales (''Ziphius cavirostris'') reveal record-breaking dives |journal=PLOS ONE |volume=9 |issue=3 |page=e92633 |doi=10.1371/journal.pone.0092633 |pmid=24670984 |ref=Schorr |pmc=3966784|bibcode=2014PLoSO...992633S }}</ref> [[Image:Mirounga leonina youngs (moulting).JPG|thumb|left|Mladi samci: kolektivna blatna kopel]] Kar zadeva trajanje, globino in zaporedje potopov, je južnomorski slon najuspešnejši. V mnogih pogledih presegajo celo večino kitov in delfinov. Te zmožnosti so posledica nestandardnih fizioloških prilagoditev, ki so skupne morskim sesalcem, vendar so še posebej razvite pri slonjih tjulnjih. Strategija spopadanja temelji na povečanem shranjevanju kisika in zmanjšani porabi kisika. V oceanu očitno živijo sami. Večina samic se potaplja v [[pelagično območje|pelagičnih conah]] za iskanje hrane, medtem ko se samci potapljajo v pelagičnih in [[bentos|bentoških]] conah. Posamezniki se bodo vsako leto vračali na ista lovišča. Zaradi nedostopnosti njihovih globokomorskih hranilnih območij niso dobili izčrpnih informacij o njihovih prehranskih preferencah, čeprav je prišlo do nekaterih opazovanj lovskega vedenja in izbire plena.<ref>2002. ''Elephant Seal''. Columbia Encyclopedia, Vol. 1, sixth Edition. New York: Columbia University Press.</ref> Med lovom v temni globini se zdi, da vsaj deloma lovijo svoj plen z uporabo vida; [[bioluminiscenca]] nekaterih živali lahko olajša njihovo ujetje. Slonji tjulnji nimajo razvitega sistema eholokacije na način kitov, vendar imajo njihovi vibrisi (obrazni brki), ki so občutljivi na vibracije, vlogo pri iskanju hrane. Na subantarktičnih ali antarktičnih obalah se tjulnji pretežno krmijo z globokomorskimi vrstami [[glavonožci|glavonožcev]], kot so ''Psychroteuthis glacialis'', ''Alluroteuthis antarcticus'', ''Histeoteuthis eltaninae'', ''Onykia ingens'', ''Gonatus antarcticus''. ''Martialia hyadesi'' in drugimi [[mehkužci]], različnimi vrstami rib, vključno z ribami [[Hektorjeva laterna|lanternicami]] (tj. ''Electrona spp.'' in ''Gymnoscopelus spp.''), ''Nototheniidae'' (tj. ''Genera Lepidonotothen'', ''Pleuragramma'', ''Trematomus'', ''Pagothenia''), ''Channichthyidsae spp.'', ''Bathylagidae spp.'', krilom (večinoma ''Euphausia spp.'') In drugimi raki ter celo algami. === Plenjenje === Odstavljeni mladiči in nedorasli mladiči lahko postanejo plen [[orka|ork]].<ref>{{cite web |url=http://www.pinnipeds.org/species/selephnt.htm |title=Southern Elephant Seal (''Mirounga leonina'') |publisher=Seal Conservation Society |archive-url=https://web.archive.org/web/20101026180534/http://www.pinnipeds.org/species/selephnt.htm |archive-date=26 October 2010 |access-date=27 November 2011}}</ref> Zabeleženi so primeri, ko so odstavljene mladiče napadli in ubili [[morski leopard]]i (''Hydrurga leptonyx'') in novozelandski morski levi (''Phocarctos hookeri''), v zadnjem primeru izključno majhne mladiče. Veliki beli morski psi (''Carcharodon carcharias'') so lovili južnomorske slone v bližini otoka Campbell, medtem ko so na preživelih na otokih Macquarie odkrili sledi ugriza južnega morskega psa (''Somniosus antarcticus'').<ref>Van Den Hoff, J., & Morrice, M. G. (2008). ''Sleeper shark (Somniosus antarcticus) and other bite wounds observed on southern elephant seals (Mirounga leonina) at Macquarie Island''. Marine mammal science, 24(1), 239–247.</ref><ref>McMahon, C. R., Burton, H. R., & Bester, M. N. (1999). ''First-year survival of southern elephant seals, Mirounga leonina, at sub-Antarctic Macquarie Island''. Polar Biology, 21(5), 279–284.</ref> == Zaščita == [[Image:Elephant seals play fight.jpg| thumb|Igra borbe]] Po skorajšnjem izumrtju zaradi lova v 19. stoletju je bila leta 2005 celotna populacija ocenjena na 664.000 do 740.000 živali, od leta 2002 pa sta dve od treh večjih populacij upadali. Razlogi za to niso jasni, vendar naj bi bili povezani s porazdelitvijo in upadanjem ravni primarnih virov hrane tjulnjev.Večina njihovih pomembnih gnezdišč je zdaj zaščitena z mednarodno pogodbo, kot Unescova svetovna dediščina, ali z nacionalno zakonodajo. == Klimatske spremembe == Podnebne spremembe imajo verjetno širok in raznolik vpliv na morske vrste, kot so južnomorski sloni. Kot glavni plenilci v južnem oceanu naseljujejo eno najobčutljivejših regij za hitre podnebne spremembe. Globalna prizadevanja, da so južnomorski sloni kot oceanografski vzorčevalniki <ref>http://biology.st-andrews.ac.uk/seaos/</ref> in projekti morskih sesalcev, ki raziskujejo ocean-pol do pola <ref>http://www.meop.net/</ref>, so privedla do zbiranja obsežne zbirke dolgoročnih povezanih vedenjsko-oceanografskih podatkov. Kot del teh projektov so bili na slone pritrjeni satelitski relejni zapisovalniki podatkov za zbiranje fizičnih in bioloških podatkov. Hkratno zbiranje vedenjskih in okoljskih podatkov, ki traja več kot deset let, je raziskovalcem omogočilo, da preučijo vpliv podnebnih sprememb na južnomorske slone in antarktični ekosistem. Ti podatki zagotavljajo informacije o tem, kako se južni ocean spreminja glede na podnebne spremembe in kako se te vrste odzivajo na spremembe.<ref>{{Cite journal|last1=Costa|first1=D. P.|last2=Huckstadt|first2=L. A.|last3=Crocker|first3=D. E.|last4=McDonald|first4=B. I.|last5=Goebel|first5=M. E.|last6=Fedak|first6=M. A.|date=2010-06-03|title=Approaches to Studying Climatic Change and its Role on the Habitat Selection of Antarctic Pinnipeds|journal=Integrative and Comparative Biology|volume=50|issue=6|pages=1018–1030|doi=10.1093/icb/icq054|pmid=21558256|issn=1540-7063|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Block|first1=Barbara A|last2=Costa|first2=Daniel P|last3=Boehlert|first3=George W|last4=Kochevar|first4=Randy E|date=September 2002|title=Revealing pelagic habitat use: the tagging of Pacific pelagics program |journal=Oceanologica Acta|language=en|volume=25|issue=5|pages=255–266|doi=10.1016/S0399-1784(02)01212-4|url=https://archimer.ifremer.fr/doc/00322/43308/}}</ref> Ti projekti so se osredotočili na južnomorske slone, ker so globoki potapljači in tudi glavni plenilec v južnem oceanu glede na svojo populacijo in porabo hrane. Kot plenilci zgornjih ravni živilskega prostora njihov uspeh pri iskanju hrane in dinamika populacije dajejo dragocene informacije o produktivnosti na različnih trofičnih ravneh.<ref>{{Cite journal|last1=Charrassin|first1=J. B.|last2=Roquet|first2=F.|last3=Park|first3=Y. H.|last4=Bailleul|first4=F.|last5=Guinet|first5=C.|last6=Meredith|first6=M.|last7=Nicholls|first7=K.|last8=Thorpe|first8=S.|last9=Tremblay|first9=Y.|last10=Costa|first10=D.|last11=Göbel|first11=Miriam|date=2010|title=New insights into Southern Ocean physical and biological processes revealed by instrumented elephant seals|url=https://epic.awi.de/id/eprint/21346/|journal=Proceedings of OceanObs 09: Sustained Ocean Observations and Information for Society (Vol. 2), Venice, Italy, 21–25 September 2009, Hall, J., Harrison D.E. & Stammer, D., Eds., ESA Publication WPP-306.}}</ref> Dobro počutje živali torej odraža dobrobit celotnega antarktičnega ekosistema. Južnomorski sloni iz različnih kolonij pogosto iščejo posebne oceanografske regije in se najuspešneje prehranjujejo na območjih s posebnimi hidrografskimi lastnostmi, npr. območja vzpona cirkropolarne globoke vode znotraj [[Antarktični krožni tok |Antarktičnega krožnega toka]]. V južnem oceanu se pogosteje povezujejo z južnimi frontami z višjo širino in čelnimi območji. Vendar se uspeh iskanja hrane v povezavi s temi regijami močno razlikuje glede na leto, sezono in spol. Nekatere sezonske in medletne razlike v uspehu iskanja hrane so lahko povezane s podnebnimi spremembami, kot so položajni premiki na frontah in spremenljivost, povezana s frontalnimi položaji.<ref>{{Cite journal|last1=Gordine|first1=Samantha A.|last2=Fedak|first2=Michael A.|last3=Boehme|first3=Lars|date=September 2019|title=The importance of Southern Ocean frontal systems for the improvement of body condition in southern elephant seals|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/aqc.3183|journal=Aquatic Conservation: Marine and Freshwater Ecosystems|language=en|volume=29|issue=S1|pages=283–304|doi=10.1002/aqc.3183|issn=1052-7613|doi-access=free}}</ref> Na splošno se zdi, da so južnomorski sloni odporni na očitno spremenljivost lege in produktivnosti frontalnih sistemov. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Wikispecies|Mirounga leonina}} {{Commons category|Mirounga leonina }} * ARKive – [https://web.archive.org/web/20080915170945/http://www.arkive.org/species/GES/mammals/Mirounga_leonina/ images and movies of the southern elephant seal] * [https://web.archive.org/web/20101026180534/http://www.pinnipeds.org/species/selephnt.htm Southern Elephant Seal] * [http://www.eleseal.org/ Elephant Seal Research Group] *[http://www.eleseal.org/ Elephant Seal Research Group] [[Kategorija:Pravi tjulnji]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Sesalci Južne Amerike]] 9sl01j0c0oju5jp06akuah29k2odh6d 0 491828 5737238 5668187 2022-08-20T07:25:57Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox music festival |music_festival_name = XXXIV. Kurentovanje |image = |image_size = |caption = |location = [[Ptuj]], [[Slovenija]] |years_active = |founders = |dates = 5.-15 februar 1994 |organized = |attendance = N/A |website = }} '''Kurentovanje 1994''' je bil štiriintridesetni [[Kurentovanje|ptujski karneval]], ki je potekal med 5. in 15 februarjem. To je bila prelomnica v vseh pogledih, z enega se je razširilo na enajstdnevno dogajanje, prvič s karnevalskim šotorom. == Spored == === Svečana otvoritev === Ob 10. uri – na predpustno soboto, 5. februarja, so začeli svoj pohod proti novi karnevalski dvorani pihalni orkester [[Ptuj]] in [[Kidričevo]], pokači ([[Podlehnik]]), kopjaši ([[Markovci]]) ter koranti ([[Lancova vas]] in [[Rogoznica, Ptuj|Rogoznica]]).<ref>{{cite web|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-U8V3EZC2/69e47626-b2f5-4ff3-82de-3b8db74c535d/PDF|title=Karnevalski Ptuj se prebuja (stran 1)|publisher=Tednik|date=3. februar 1994}}</ref> Ob 11. uri – se je v novem karnevalskem šotoru, novost kurentovanja, na parkirišču za ptujsko pošto s fanfarami s svečano otvoritvijo, začelo enajstdnevo pustno rajanje z zaključkom na pustni torek. Številne goste, tudi ptujskega župana Rajherja, je nagovoril Branko Brumen, vidni član združenja evropskih karnevalskih mest, ki je dogodek tudi uradno odprl in ljudi pozval da čim bolj aktivno sodelujejo v celotnem dogajanju. Vsak dan med 17. in 22. uro popoldne je v šotoru, ki je sprejel 800 ljudi, potekal zabavno glasbeni program z znanimi slovenskimi ansambli in z nastopom mask. Vse prireditve so bile odlično obiskane, z vrhuncem na pustno soboto, ko je v šotoru potekal pustni ples.<ref>{{cite web|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DY478OIL/2c0a6015-5529-4410-9536-6176b4ca1ce1/PDF|title=Karnevalske prireditve v mestu in šotoru (stran 1)|publisher=Tednik|date=10. februar 1994}}</ref> === Sobotni pustni bal v šotoru === 12. februarja, na pustno soboto zvečer, je potekal osrednji in najbolj obiskan dogodek v karnevalskem šotoru in sicer pustni ples, ki je bil nabito poln. Maske so imele prost vstop. Organizirana je bila tudi plačljiva večerja. === Osrednja karnevalska povorka === Ob 14. uri – osrednja prireditev je potekala 13. februarja, na pustno nedeljo. Zaradi mraza in sneženja je bila slabše obiskana, karneval v [[Cerknica|Cerknici]] pa celo odpovedan. Nastopilo je okrog 1000 mask, od tega približno 250 kurentov.<ref>{{cite web|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YZS5HBJH/9932bea7-cb2c-4fea-8b41-6dafc4487347/PDF|title=Sneg korantov ni pregnal (stran 4)|publisher=Tednik|date=17. februar 1994}}</ref> === Pokop pusta === Na pustni torek, so na popoldanskem dogajanju v mestu tudi uradno pokopali pust. Vsi uradi in trgovine so se zaprli že dopoldan, ljudje pa so ves dan do poznih večernih ur rajali po mestu in nato še v šotoru. == Sodelujoči na nedeljski povorki == *1. Kopjaši s tremi koranti ([[Markovci]]) *2. Župan mesta Rajher s soprogo na konjski kočiji *3. Maržoretke in godbeniki ([[Ptuj]]) *4. Vlak Ptujčan z maskami *5. Folkloristi ([[Lovrenc na Dravskem polju]]) *6. Orači ([[Leskovec]]) *7. Pokači ([[Podlehnik]]) *8. Folkloristi (SB) *9. Krampusi *10. Liške maske *11. Folkloristi ([[Destrnik]]) *12. Berchte ([[Avstrija]]) *13. Orači ([[Podlehnik]]) *14. Oljka (folklorna skupina) *15. Maskirani godbeniki (Talum [[Kidričevo]]) *16. Etnografska skupina ([[Litva]]) *17. Ploharji ([[Cirkovci]]) *18. Etnografska skupina ([[Romunija]]) *19. Folkloristi ([[Dolena]]) *20. Veliki in mali orači ([[Lancova vas]]) *21. Godba na pihala ([[Podlehnik]]) *22. Klada ([[Spodnja Polskava]]) *23. Žejanski zvončarji ([[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija]]) *24. Folkloristi ([[Lancova vas]]) *25. Zacheosi ([[Švica]]) *26. Koranti ([[Ptuj]] in okoliške vasi) == Karnevalski šotor == Je stal na mestu današnje pošte, takrat je bilo to še parkirišče. Sprejel je do 800 ljudi, cena vstopnice je bila 200 tolarjev, za maske pa je bil vstop brezplačen. Med drugi so nastopali so [[Alfi Nipič]], [[Branko Jovanović Vunjak - Brendi|Brendi]], [[Hajdi Korošec|Hajdi]], Prerod, Ekart, Ptujskih 5...itd == Trasa karnevalske povorke == ;Prvi krog Mladika (park) – Miheličeva galerija – Dravska – Cankarjeva – Prešernova – Slovenski trg – Murkova – Mestni trg – Lackova – Trstenjakova – Slomškova – Raičeva – Muzejski trg – Prešernova ;Drugi krog Slovenski trg – Slomškova – Mestna tržnica – Novi trg – Miklošičeva – Mestni trg – Krempljeva – Minoritski trg – Dravska == Sklici in opombe == {{reflist|50em}} {{Kurentovanje}} [[Kategorija:Kurentovanje]] [[Kategorija:1994 v Sloveniji]] 1q2l6qvwwmvsjtxxg4ttwr1hw0zqtkd 0 491864 5737057 5667119 2022-08-20T07:10:51Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = László Kovács | image = | caption = Pesnik pred svojo hišo 2021 | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | occupation = | genre = | movement = [[modernizem]]<br>[[romantika]]<br>[[religija|religiozna]] [[lirika]] | notableworks = ''[[Sledi v neskončnost]]'' (2020) <!-- | influences = [[France Prešeren|Prešeren]], [[Sándor Petőfi|Petőfi]], [[János Sziveri|Sziveri]] --> <!-- | influenced = [[Zoltán Sándor]] --> | website = }} '''László Kovács''' (tudi '''Laslo Kovač''') [[mednarodna fonetična abeceda|[lˈaslo kˈovatsʃ]]] * [[13. september]] [[1966]] ([[Lukino Selo|Lukino selo]] pri [[Zrenjanin]]u, [[Vojvodina]], [[Srbija]]); [[Vojvodina|vojvodinski]] pesnik in pisatelj [[Madžari|madžarske]] narodnosti. == Poreklo == Pesnikov oče je bil András Kovács (1946-1997), ribič madžarskega porekla, ki je delal na bližnjem Ribniku na [[Belo jezero (Vojvodina)|Belem jezeru]] odnosno na zavarovanem področju naravnega parka [[Cesarsko barje|Cesarskem barju]]; mati Marija (Mária 1949-2022) pa je bila gospodinja rojena Zónai, Madžarka doma iz bližnje, 5 km oddaljene [[Mužlja|Mužlje]]. == Življenjska pot == László Kovács – s psevdonimom ’’Laci’’ – je rojen 13. septembra 1966 v ribarskem in vrtnarskem naselju [[Lukino Selo|Lukinem selu]]. Prve štiri razrede ljudske šole je obiskoval v domačem Lukinem selu, a v srednjo šolo je hodil v bližnje, 12 km oddaljeno mesto Zrenjanin, kjer je bil odličen dijak. Takrat še ni bilo neposredne povezave skozi madžarsko naselje Mužljo, ampak je bila pot precej daljša, ker je vodila okrog, skozi nekdaj nemško-romunsko naselje [[Ečka|Ečko]], pod katero faro je vas spadala vse do izgona [[Nemci|Nemcev]] po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]]. Kot tehnik dela v zrenjaninski tovarni olja ''Diamant''. Od 1986 živi s svojo družino v [[Mužlja|Mužlji]], od koder je doma tudi njegova žena Ibolya rojena Ispánovics. Imata dva odrasla otroka: Norberta in Davida, ki dela na „bližnjem” [[Dunaj|Dunaju]]; v tujini si tako služi kruh večina mladih iz te in okoliških vasi, ki so se skoraj izpraznile. Po osnovni šoli je mislil oditi v [[teologija|bogoslovje]]. V srednji šoli pa je začel pisati pesmi, v katerih se kot rdeča nit vleče duhovna razsežnost in [[krščanstvo|krščanski]] pogled na svet. Svoje pesniške stvaritve v madžarščini je pošiljal v [[Vojvodina|vojvodinske]] časopise in liste. Doslej je izšlo njegovih 11 samostojnih pesniških zbirk pri različnih založnikih. Piše tudi [[novela|novele]] in [[humoreska|humoreske]]. Od 1997. do 2019. je bil glavni in odgovorin [[urednik]] ''Mužljanskega lista'' (''Muzslyai Újság'') – ki še danes izhaja v madžarščini z občasnimi dodatki v srbohrvaščini. Od 1998. do 2015. je bil predsednik kulturno-umetniškega društva ''Mužljanski klub''. Uglasbljene vsebine njegovih dokaj modernih pesmi so prepevale različne vokalno-instrumentalne skupine ter poželi več nagrad. Njegove pesmi lahko poslušate na ploščah, kasetah, CD-jih in na YouTube-ju. 1998. leta je z njegovimi versko navdihnjenimi pesmimi nastopil ''Mužljanski cerkveni zbor Šalom'' na mladinskom tekmovanju ''Srebrni zvonček'' (''Ezüstcsengő'') ter med več kot deseterimi vojvodinskimi zbori zasedel prvo mesto. == Pesniške zbirke == #Az álmok néha segítenek (1997 – Sanje včasih pomagajo) #Ha rád törnek a szavak (1998 – Kadar spregovorim o tebi) #Az ébren felejtett álmok (1999 – Kod prebujenja pozabljene sanje) #Romance (2016) #Csillagkapu (2016 – Zvezdnata vrata)<ref>{{cite web |url=https://hetnap.rs/cikk/Csillagkapu-megjelent-a-muzslyai-Kovacs-Laszlo-legujabb-verseskotete-23294.html|title= Csillagkapu – megjelent a muzslyai Kovács László legújabb verseskötete |accessdate=2016-10-06|author= Borbély Tivadar |date=2021-02-08|publisher=Hét Nap LXXI. Évf. 40. szám|language=hu}}</ref> #Időutazók (2017 – Časoplovi) #Üzenetek a földről (2018 – Sporočila z zemlje) #A fényjelek legendája (2018 – Zgodba o svetlobnih znamenjih)<ref>{{cite web |url=ttps://www.vajma.info/cikk/kultura/12950/Muzslya-Ujabb-konyvevel-mutatkozott-be-Kovacs-Laszlo-helybeli-kolto.html|title= Újabb könyvével mutatkozott be Kovács László, helybeli költő |accessdate=2018-11-22|author= Kónya-Kovács Otília |date=2021-02-08|publisher=Vajdaság ma|language=hu}}</ref> #Az idő túloldalán (2019 – Na drugoj strani časa) #Nyomok a végtelenbe (2020 – Sledi v neskončnosti) #Az évszakok kertjének titka (2021 – Skrivnost letnih časov) == Navedek == {| class="wikitable" |- ! <center>Örökre mint gyerek<ref>{{cite book |last=Kovács|first=László|authorlink= https://www.vajma.info/cikk/kultura/12950/Muzslya-Ujabb-konyvevel-mutatkozott-be-Kovacs-Laszlo-helybeli-kolto.html|coauthors= |title=''Tragovi u beskonačnosti – Nyomok a végtelenbe''|year=2020|publisher=Art concept|location=Zrenjanin – Nagybecskerek|id=24155401|page=4}}</ref></center> ! <center>Večno kot otrok</center> |- | <poem> „Aki szereti a gyermeket Az befogadja az Istent Az álmokat is kergethet Mert örökre meghagyja gyereknek.“ ''[[László Kovács]] (magyarul 2020)''</poem> | <poem> „Kdor iskreno ljubi otroka Ta sprejema samega Boga On zlahka lovi sanje Ker večno ostaja kot otrok.“ ''László Kovács (Prevod v slovenščino 2022 Janez Jelen)''</poem> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|László Kovács (poet)}} *[http://adattar.vmmi.org/fejezetek/2532/11_muvelodesi_elet.pdf Hallai Zoltán: ''A sziget magyarsága''. Muzslyai krónikája. Művelődési élet. Kovács László 212.213] *[https://hetnap.rs/cikk/Csillagkapu-megjelent-a-muzslyai-Kovacs-Laszlo-legujabb-verseskotete-23294.html ''Csillagkapu'' – megjelent a muzslyai Kovács László legújabb verseskötete. Borbély Tivadar. Hét Nap 2016.10.06.LXXI. évf. 40. szám] *[http://epa.oszk.hu/03000/03060/00001/pdf/EPA03060_latohatar_2016_6_004-005.pdf Vásárhelyi Látóhatár Kovács László Költő, író, a Muzslyai Újság szerkesztője, Szerbiában, Muzslyán él. Több verseskötete jelent meg.] *[https://www.vajma.info/cikk/kultura/12950/Muzslya-Ujabb-konyvevel-mutatkozott-be-Kovacs-Laszlo-helybeli-kolto.html VajdaságMa - Muzslya: Újabb könyvével mutatkozott be Kovács László, helybeli költő 2018. november 22. Kónya-Kovács Otília] {{DEFAULTSORT:Kovács, László}} [[Kategorija:Madžarski pisatelji]] [[Kategorija:Vojvodinski Madžari]] [[Kategorija:Madžarski pesniki]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Madžarski pisatelji]] [[Kategorija:Madžarski rimokatoličani]] p721x61wh56soklkdainp3wrdqywdgq 0 492607 5737108 5659412 2022-08-20T07:13:05Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''''Status quo''''' ({{Jezik-la|trenutno stanje}}) označuje utečeno (trenutno) stanje, pravzaprav pa največkrat trenutno stanje v državi, regiji, na določenem področju itd. Termin se največkrat uporablja v [[Diplomacija|diplomaciji]], kjer se obe stranki obvežeta, da bosta spoštovali status quo. Druga možnost dogovora je »in statu quo res erant ante bellum« (tj. stanje kot je bilo pred sporom, konfliktom). ==Politična raba== Tudi politiki se včasih sklicujejo na status quo, pogosto v primerih namerne dvoličnosti (to je z izgovorom, da ustaljenega - doseženega stanja ni mogoče sporazumno rešiti ali spremeniti). [[Clark Kerr]] je ob eni priložnosti dejal: Status quo je edina rešitev, zoper katero ni mogoče vložiti [[veto|veta]]«, kar pomeni, da enostavno ni mogoče odločiti kako drugače, možne so le aktivnosti, s katerimi se lahko (nekaj) spremeni. ==Glej tudi== * [[Seznam latinskih izrekov]] {{Poli-stub}} [[Kategorija:Diplomacija]] [[Kategorija:Latinske fraze]] 2jvw75wfor51y012g5h54p2vwd9yx70 0 492681 5736810 5497524 2022-08-20T06:44:44Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = [[Slika:Inscription mat Assur-ki for Assyria in the Rassam cylinder, 1st column, line 5.png|80px]]<br>''mat aš-šur <sup><small>KI</small></sup>'' |conventional_long_name = Staro asirsko cesarstvo |continent = Azija |common_name = Asirija |era = [[bronasta doba]] |government_type = monarhija |year_start = 2025 pr. n. št. |year_end = 1378 pr. n. št. |p1 = Zgodnje asirsko obdobje |flag_p1 = Second Mariote kingdom.png |s1 = Srednje asirsko obdobje |flag_s1 = Médio-assyrien.png |s2 = Staro babilonsko cesarstvo |flag_s2 = Babylone_1.PNG |s3 = Mitani |flag_s3 = Near East 1400 BCE.png |image_map = Samsi Addu.PNG |image_map_caption = Zemljevid, na katerem je prilazan obseg Gornjemezapotamskega cesarstva ob smrti [[Šamši-Adad I.|Šamši-Adada I.]] okoli leta 1721 pr. n. št. |capital = [[Ašur]] 2025 pr. n. št.<br/>[[Šubat-Enlil]] 1754 pr. n. št.<br/>[[Ašur]] 1681 pr. n. št. |common_languages = [[akadščina]] <small>(uradni)</small> <br> [[sumerščina]] <small>(uradni)</small> <br> [[hetitščina]] <br> [[huritščina]] <br> [[amorejščina]] |religion = stara mezopotamska religija |leader1 = [[Puzur-Ašur I.]] (prvi) |leader2 = [[Ašur-nadin-ahe II.]] (zadnji) |year_leader1 = okoli 2025 pr. n. št. |year_leader2 = okoli 1378 pr. n. št. |title_leader = Išši’ak Aššur |today =[[Slika:Flag of Syria.svg|25px]] [[Sirija]] <br> [[Slika:Flag of Iraq.svg|25px]] [[Irak]]<br> [[Slika:Flag of Iran.svg|25px]] [[Iran]]<br> }} '''Staro asirsko cesarstvo''' ([[Sumerščina|sumersko]]-[[Akadščina|akadski]] [[klinopis]] 𒆳𒀭𒊹𒆠 ''KUR AN-ŠAR<sub>2</sub><sup>KI</sup>'', asirski klinopis [[Slika:Inscription mat Assur-ki for Assyria in the Rassam cylinder, 1st column, line 5.jpg|80px]] ''mat aš-šur<sup>KI</sup>'', ''"Država mesta boga Aššurja"'', fonetsko tudi [[Slika:Mat d A-shur for Assyria in Amarna letter AE 15 circa 1340 BCE.jpg|70px]] ''mat da-šur'') je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine. Druga tri so bila [[Zgodnje asirsko obdobje]] (2600–2025 pr. n. št.), [[Srednje asirsko cesarstvo]] (1392–934 pr. n. št.) in [[Novo asirsko cesarstvo]] (911–609 pr. n. št.). Asirija je bila najpomembnejše [[Mezopotamija|mezopotamsko]] [[Semitski jeziki|vzhodnosemitsko]] govoreče staroveško cesarstvo na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Osrednji del države je ležal med rekama [[Evfrat]] in [[Tigris]] v [[Gornja Mezopotamija|Gornji Mezopotamiji]]. Obsegala je pomemben del "zibelke civilizacije", kamor so spadale tudi [[Sumerija]], [[Akadsko kraljestvo]] in [[Babilonija]]. Asirija je na svojem vrhu pomenila tudi vrh mezopotamskih tehnoloških, znanstvenih in kulturnih dosežkov. Asirsko cesarstvo je na višku moči vladalo tistemu, kar se je v mezopotamski religiji imenovalo "štirje vogali sveta": na severu do [[Kavkaz]]a, vključno s sedanjo [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]]om, na vzhodu do gorovja [[Zagros]] na ozemlju sedanjega [[Iran]]a, na jugu do [[Velika arabska puščava|Arabske puščave]] v sedanji [[Saudova Arabija|Saudovi Arabiji]] in na zahodu do otoka [[Ciper|Cipra]] na [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] in v severni [[Afrika|Afriki]] do [[Egipt]]a in vzhodne [[Libija|Libije]].<ref>Albert Kirk Grayson (1972). ''Assyrian Royal Inscriptions: Volume I.'' Wiesbaden: Otto Harrassowitz. str. 108. §716.</ref> Ime je dobila po svoji prvotni prestolnici [[Ašur]], ustanovljeni okoli leta 2600 pr. n. št. Ašur je bil eno od številnih akadskih mestnih držav v Mezopotamiji. Asirija je bila pred vzponom mestne države Ašur znana tudi kot Subartu in Azuhinum, v [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidskem]] obdobju pa kot Asōristān. ==Zgodovina== [[Slika:Cylinder seal and modern impression Human figures and demons,ca. 1820–1730 BC Syria.jpg|thumb|upright=1.5|Valjasti pečat in njegov sodobni odtis; na njem so upodobljeni ljudje in demoni; okoli 1820–1730 pr. n. št., Sirija]] [[Slika:Cylinder seal and modern impression. Royal worshiper before a god on a throne; human-headed bulls below,ca. 1820–1730 B.C. Old Syrian.jpg|thumb|upright=1.5| Valjasti pečat in njegov sodobni odtis; na njem je uposobljen kraljevski častilec pred bogom na prestolu, pod njim pa bika s človeško glavo; okoli 1820–1730 pr. n. št., Sirija]] V Starem asirskem cesarstvu je Asirija ustanovila kolonije v [[Anatolija|Anatoliji]] in [[Levant]]u in pod kraljem [[Ilu-šuma|Ilu-šumo]] vzpostavila oblast nad južno [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], ki je kasneje postala [[Babilonija]]. Prvi napisi urbaniziranih asirskih kraljev so se pojavili okoli leta 2450 pr. n. št., potem ko so se otresli sumerske prevlade. Asirijo kot celoto so sestavljale številne mestne države in majhna [[Semitski jeziki|semitsko]] govoreča kraljestva. Nekatera so bila sprva neodvisna od Asirije. Postavitev prvega večjega templja v mestu Ašur se tradicionalno pripisuje kralju [[Ušpija|Ušpiji]], ki je vladal okoli 2050 pr. n. št. in bil verjetno sodobnik [[Išbi-Era|Išbi-Ere]] [[Isin]]skega in [[Naplanum]]a [[Larsa|Larškega]]. Ušpijo so domnevno nasledili kralji [[Apiašal]], [[Sulili]], [[Kikija]] in [[Akija]] (umrl okoli 2026 pr. n. št.), o katerih je malo znanega. Znano je samo to, da je Kikija v Ašurju gradil templje in utrjeval mestno obzidje. Od okoli 2500 pr. n. št. do okoli 2400 pr. n. št. so bili asirski kralji voditelji pastirskih plemen. Glavni tekmeci, sosedje ali trgovski partnerji asirskih kraljev v obdobju od okoli 2200 pr. n. št. do okoli 2000 pr. n. št. so bili [[Hati (Anatolija)|Hati ]] in [[Huriti]] na severu v Anatoliji, [[Gutijci]], [[Lulubi]] in [[Turuki]] na vzhodu v gorovju [[Zagros]] in na severozahodni [[Iran|Iranski planoti]], [[Elamiti]] na jugovzhodu današnjega južnega osrednjega [[Iran]]a, [[Amoriti]] na zahodu v današnji [[Sirija|Siriji]] in njihove zavezniške sumersko-akadske mestne države v južni Mezopotamiji, med njimi [[Isin]], [[Kiš]], [[Ur]], [[Ešnuna]] in [[Larsa]].<ref>Georges Roux (1964). Ancient Iraq.</ref> okoli leta 2400 pr. n. št. so Asirci postali podložniki [[Sargon Akadski|Sargona Akadskega]], ki je združil vsa sumersko-akadsko govoreča ljudstva Mezopotamije v [[Akadsko kraljestvo|Akadsko cesarstvo]], ki je živelo od okoli 2334 pr. n. št. do okoli 2154 pr. n. št.<ref>Georges Roux (1964). ''Ancient Iraq'', str. 161–191.</ref> V tem času so se Sumerci dokončno izgubili v akadski asirsko-babilonski populaciji.<ref name="ref12">Deutscher, Guy (2007). ''Syntactic Change in Akkadian: The Evolution of Sentential Complementation''. Oxford University Press US. str. 20–21. ISBN 978-0-19-953222-3.</ref><ref name=ref13>Woods C. (2006). ''Bilingualism, Scribal Learning, and the Death of Sumerian''. V S.L. Sanders (ur.) ''Margins of Writing, Origins of Culture''. Chicago. str. 91–120.</ref> Asirija je postala močna regionalna država v Starem asirskem cesarstvu, ki je trajalo od okoli 2100 pr. n. št. do okoli 1800 pr. n. št. V obdobju od okoli 2100 pr. n. št. do okoli 1900 pr. n. št. so Amoriti preplavili kraljestva v južni Mezopotamiji in Levantu, medtem ko jih asirski kralji uspešno odbijali. Zadnji kralj asirske dinastije, ki jo je okoli leta 2025 pr. n. št. ustanovil [[Puzur-Ašur I.]], je bil [[Erišum II.]] (vladal okoli 1818-1809 pr. n. št.). Slednjega je med širitvijo amoritskih plemen v porečje [[Habur]]ja in severovzhodni Levant odstavil [[Šamši-Adad I.]] (vladal okoli 1809-1776 pr. n. št.) in [[Uzurpator|uzurpiral]] asirski prestol. Okoli leta 1800 pr. n. št. je Asirija prišla v konflikt z novonastalo mestno državo [[Babilon]], ki je sčasoma zasenčila mnogo starejše južne akadske države in mesta kot so bila [[Ur]], [[Isin]], [[Larsa]], [[Kiš]], [[Nipur]], [[Eridu]], [[Lagaš]], [[Uma]], [[Uruk]], [[Akšak]] in [[Adab]] in jih vključila v večjo Babilonijo. Asiriji so še naprej povzročali težave [[Hetiti]] in kraljestvo [[Mitani]] severno od Asirije, in kasneje [[Kasiti]], ko so osvojili Babilon. Po vzpostavitvi in utrditvi vseh meja se je v Asiriji začelo obdobje miru, ki je trajalo dve stoletji in pol. Nastanek cesarstva Mitani okoli leta 1600 pr. n. št. je povzročil občasna kratka obdobja mitansko-huritske prevlade okoli leta 1500 pr. n. št. Domneva se, da so Asirijo osvojili indoevropsko govoreči Mitanci in izoblikovali vladajoči razred nad avtohtonimi Huriti v vzhodni Anatoliji. Huriti so govorili svoj [[Huritščina|huritski]] jezik, ki ni bil niti [[Semitski jeziki|semitski]] niti [[Indoevropski jeziki|indoevropski]]. ==Ime== Asirija je dobila ime po svoji prvi prestolnici Ašur. Mesto samo je dobilo ime po mestnem zavetniku bogu Ašurju. Asirija je bila pred vzponom mestne države Ašur znana tudi kot Azuhinum in zatem Aššūrāju. Ime Asirija je lahko pomenilo tudi geografsko regijo, domovino Asircev, ki se je približno ujemala z ozemljem Starega asirskega cesarstva in je e vedno domovina domorodnih krščanskih Asircev. Zgodovinarji domnevajo, da je Subartu morda zgodnje ime Asirije ob [[Tigris]]u in ob reki navzgor v [[Gornja Mezopotamija|Gornjo Mezopotamijo]]. Druge teorije umeščajo Subartu bolj proti severu, zahodu in/ali vzhodu v porečju [[Evfrat]]a in Tigrisa. ==Naselja== ===Glavni mesti=== ====Ašur==== {{glavni|Ašur}} [[Slika:AthurMdinta.jpg|thumb|250px|right|Ašur skozi stoletja]] [[Ašur]] je bil glavno mesto Asirije od okoli 2025 pr. n. št. do okoli 1754 pr. n. št. in od okoli 1681 pr. n. št. do okoli 1379 pr. n. št. Med najstarejše ostanke mesta spadajo temelji Ištarinega templja in Stare palače. Okoli leta 2025 pr. n. št. je [[Puzur-Ašur I.]] ustanovil novo dinastijo. Njegovi nasledniki, kot so [[Ilu-šuma]], [[Erišum I.]] in [[Sargon I.]], so zapustili napise o gradnji templjev bogovom Ašurju, [[Adad]]u in Ištar. Ašur se je hitro razvil v trgovsko središče. Trgovske poti so vodile iz mesta v [[Anatolija|Anatolijo]], kjer so trgovci iz Ašurja ustanavljali trgovske kolonije. Imenovale so se ''karu'' in trgovale predvsem s [[Kositer|kositrom]] in [[Volna|volno]]. V mestu Ašur so postavili prva velika templja bogu mesta Ašurju in bogu vremena Adadu. Ašur je bil glavno mesto imperija [[Šamši-Adad I.|Šamši-Adada I.]] (vladal okoli 1754 pr. n. št. – okoli 1721 pr. n. št.). Šamši-Adad I. je povečal moč in razširil vpliv mesta izven doline Tigrisa in ustvaril državo, ki je nekateri štejejo za prvo asirsko cesarstvo. V tem obdobju je bila zgrajena Velika kraljeva palača, Ašurjev tempelj pa razširjen in povečan z [[zigurat]]om. Cesarstvo se je končalo, ko je [[babilon]]ski [[Amoriti|amoritski]] kralj [[Hamurabi]] po smrti [[Išme-Dagan]]a okoli leta 1681 pr. n. št. mesto vključil v svoj kratkotrajni imperij. Naslednji trije asirski kralji so veljali za babilonske [[vazal]]e. Kralj Adasi je okoli leta 1720 pr. n. št. pregnal Babilonce in Amorite iz Asirije, o njegovih naslednikih pa je malo znanega. Znana so obnovitvena dela kralja [[Puzur-Ašur III.|Puzur-Ašurja III.]] nekaj stoletij kasneje. Obovljene so bil južne četrti mesta in vključene v glavni obrambni sistem mesta. ====Šubat-Enlil==== {{glavni|Šubat-Enlil}} [[Slika:Cylinder seal, ca. 1820–1730 B.C. Old Syrian.jpg|thumb|300px|Asirski valjasti pečat iz obdobja okoli 1820–1730 pr. n. št.]] Šubat-Enlil je bil glavno mesto Asirije od okoli 1754 pr. n. št. do okoli 1681 pr. n. št. Okoli leta 2000 pr. n. št. je bil znan kot Šekna. Ko je regijo osvojil [[Šamši-Adad I.]] (vladal okoli 1754-1721 pr. n. št.), je Asirija obnovila zapuščeno mesto Šekna in ga preimenovala v Šubat-Enlil, kar v [[Akadščina|akadščini]] pomeni ''"bivališče boga Enlila"''.<ref>Harvey Weiss. ''Tell Leilan and Shubat Enlil, Mari''. ''Annales de Recherches Interdisciplinaires'', '''4''' (1985): 269-292.</ref> V mestu sta bila zgrajena vladarska palača in tempeljska akropola, do katere je od mestnih vrat vodila ravna tlakovana ulica. Načrtovana je bila tudi gradnja stanovanjske četrti. Celo mesto je bilo obdano z obzidjem. Babilonce je porazil in iz Asirije izgnal asirski kralj Adasi. Šubat-Enlil kljub temu ni bil ponovno naseljen in prestolnica se je premestila nazaj v tradicionalni Ašur. Med številnimi pomembnimi odkritji v Šubat-Enlilu je arhiv mestnih vladarjev s 1100 [[klinopis]]nimi tablicami iz obdobja okoli 1700 pr. n. št. Na njih so sporazumi z drugimi mezopotamskimi državami in zapisi o delovanju mestne uprave.<ref>Jesper Eidem, Lauren Ristv, Harvey Weiss. ''The Royal Archives from Tell Leilan. Old Babylonian Letters and Treaties from the Lower Town Palace East (PIHANS 117)''. The Netherlands Institute for the Near East, Leiden, 2011.</ref> Šubat-Enlil je bil zapuščen okoli leta 1681 pr. n. št. Okoli leta 1490 pr. n. št. sta bila zgrajena templja boga lune [[Sin]]a in boga sonca [[Utu|Šamaša]]. Mesto je okoli leta 1450 pr. n. št. podredil kralj [[Mitani]]ja [[Šauštatar]], ki je zlata in srebrna vrata templjev odpeljal v svojo prestolnico [[Vašukani]] kot vojni plen.<ref>[https://www.ancient.eu/ashur/ ''"Ashur"'']. Pridobljeno 29. maja 2016.</ref> Kraljestvo Mitani je okoli leta 1365 pr. n. št. strmoglavil [[Ašur-ubalit I.]] Asirci so s tem prevzeli nadzor nad vzhodnim delom mitanskega ozemlja in kasneje k svojemu cesarstvu priključili [[Hetiti|hetitsko]], [[Babilonija|babilonsko]], [[Amoriti|amoritsko]] in [[Huriti|huritsko]] ozemlje. ===Druga mesta=== ====Ninive==== {{glavni|Ninive}} Nineve so bile starodavno asirsko mesto v [[Gornja Mezopotamija|Gornji Mezopotamiji]]. Zgodovinske Ninive so med vladanjem [[Šamši-Adad I.|Šamši Adada I.]] (vladal okoli 1754 pr. n. št. – okoli 1721. pr. n. št.) omenjene kot središče čaščenja boginje [[Ištar]]. Zaradi njenega kulta so že zelo zgodaj postale pomembno mesto. Ištarin kip so po osvojitvi mesta na ukaz mitanskega kralja poslali egipčanskemu faraonu [[Amenhotep III.|Amenhotepu III.]] (vladal okoli 1386 pr. n. št. – okoli 1349 pr. n. št.). Asirsko mesto Nina je postalo za pol stoletja do leta 1378 pr. n. št. eden od mitanskih vazalov. ====Karum==== [[Slika:KarumKanis.svg|thumb|250px|right|Zemljevid osrednje Anatolije v karumskem obdobju]] Asirski trgovci so okoli leta 1960 pr. n. št ob anatolskih mestih ustanavljali majhna kolonialna naselja, ''karume'' (iz akadskega ''kārum, "pristan, pristanišče, trgovska postaja"'', množina ''kārū'', iz sumerskega ''kar'', ''"(pristaniška) trdnjava, valolom"''<ref>Rubio, Gonzalo (2. februar 2005). "Bryn Mawr Classical Review 2005.02.02". ''Bryn Mawr Classical Review''. Bryn Mawr College. Arhivirano iz izvirnika 4. marca 2016. Pridobljeno 14. avgusta 2014.</ref><ref>Eilers, W. (15. december 1988). ''"BANDAR ("Harbor")"''. Encyclopaedia Iranica. Ehsan Yarshater. Pridobljeno 14. avgusta 2014.</ref><ref>Jagersma, Bram (2007). "Review of: Sumerian grammar/by Dietz Otto Edzard". ''Zeitschrift für Assyriologie'' '''97''' (2007): 142-147. Leiden, Netherlands: Academia, Inc. Pridobljeno 14. avgusta 2014.</ref>), in lokalnim vladarjem plačevali davke. Med najbolj znanimi so bili karumi v [[Kültepe|Kanešu]], Ankuvi in [[Hatuša|Hatuši]]. Ustanavljali so tudi majhne trgovske postaje, imenovane ''mabartū''. ''Karūjev'' in ''mabartūjev'' je bilo verjetno okoli dvajset. Prva omembe karuja je na [[Tablice iz Eble|Tablicah iz Eble]]. Na Tablicah je tudi najstarejši znani trgovinski ''"Sporazum med Eblo in Ašurjem"'' ali ''"Sporazum z Abarsalom"'', ki ga je sklenil [[veliki vezir]] Ebrium. [[Denar]]ja takrat še niso iznašli, zato so asirski trgovci za trgovanje na debelo uporabljali [[zlato]], za trgovanje na drobno pa [[srebro]]. Za trgovanje se je uporabljala tudi kovina ''amutum'', ki je bila dragocenejša od zlata. Amutum je bilo verjetno malo pred tem odkrito [[železo]], ki je bilo štiridesetkrat dražje od srebra. Najpomembnejše anatolsko izvozno blago je bil [[baker]], v Anatolijo pa se je prodajalo predvsem [[kositer]] in oblačila. =====Karum Kaneš (Kültepe) ===== [[Slika:Kültepe Höyüğü.jpg|thumb|250px|left|Pogled iz spodnjega mesta na sedanji tell]] Asirski trgovci so okoli leta 1794 pr. n. št. ustanovili karum, ki se je v asirskem jeziku imenoval "Karum Kaneš", kar pomeni "trgovska kolonija mesta Kaneš". Obstajal je do okoli 1836 pr. n. št. Lokalni oblastniki so karum dali v uporabo zgodnjim asirskim trgovcem, ki niso plačevali davka, če je blago ostalo znotraj karuma. Karum Kaneš je služil kot upravno in distribucijsko središče celotne mreže asirskih kolonij v Anatoliji.<ref>Bryce, Trevor (2005). ''Kingdom of the Hittites: New Edition''. Oxford University Press. str. 37. ISBN 0199281327.</ref> V tem pomembnem karumu so sto let živeli asirski vojaki in trgovci, ki so lokalni kositer in volno menjavali za luksuzne predmete, živila in začimbe ter tkanine iz Asirije in [[Elam]]a. Obrtniki v Kanešu so se specializirali za izdelavo lončenih posod za pitje v obliki živali, ki so se pogosto uporabljale tudi v verskih obredih. [[Slika:VAM - Gießgefäß.jpg|thumb|||Riton v obliki živali iz Kaneša (19. stoletje pr. n. št.), Muzej prednjeazijskih kultur, [[Berlin]]]] Kaneš je okoli leta 1836 pr. n. št. uničil požar, ki ga nekateri pripisujejo asirskim osvajalcem kralja [[Ešnuna|Ešnune]]. Bryce za uničenje krivi [[Uhna|Uhno]], kralja anatolske mestne države [[Zalpuva]]. Prebivalci so za seboj pustili večino premoženja, ki so ga kasneje našli sodobni arheologi. Med najdbami so bile številne žgane glinaste tablice. Na nekaterih so bili odtisi valjastih pečatov. Na tablicah so dokumentirane vsakdanje dejavnosti, kot je bilo na primer trgovanje med asirsko kolonijo in lokalnim prebivalstvom. Trgovanje so vodile družine in ne država. Besedila iz Kültepeja so najstarejši pisni dokumenti iz Anatolije. Napisana so v stari asirščini, vendar vsebujejo tudi [[Hetitščina|hetitske]] izposojenke in lastna imena in predstavljajo najstarejše zapise katerega koli jezika iz družine [[Indoevropski jeziki|indoevropskih]] jezikov. Večina arheoloških najdb je značilnih za Anatolijo in ne za Asirijo, uporaba [[klinopis]]a in narečja pa dokazujeta prisotnost Asircev. Do zdaj je bilo v mestu najdenih več kot 20.000 klinopisnih tablic.<ref> E. Bilgic, S. Bayram. ''Ankara Kultepe Tabletleri II''. Turk Tarih Kurumu Basimevi, 1995. ISBN 975-16-0246-7.</ref><ref>K.R. Veenhof. ''Ankara Kultepe Tabletleri V''. Turk Tarih Kurumu, 2010. ISBN 978-975-16-2235-8.</ref> V požaru je zgorel ves [[Les|les]], tako da [[Dendrokronologija|dendrokronološko]] datiranje ni mogoče. Kaneš se je gradil na ostankih iz prejšnjih obdobij. Arheologi so odkrili naselitvene plasti od prazgodovine do zgodnjega hetitskega obdobja. Kaneš, zgrajen na ruševinah velikega požara, je spet postal pomembno trgovsko središče, ki je cvetelo od okoli 1798 pr. n. št. do okoli 1740 pr. n. št. Trgovanje je potekalo pod nadzorom [[Išme-Dagan]]a (vladal okoli 1721 pr. n. št. – okoli 1681 pr. n. št.), ki je prevzel oblast v Asiriji, ko je njegov oče [[Šamši-Adad I.]] (vladal okoli 1754 pr. n. št. – okoli 1721 pr. n. št.) osvojil [[Ekallatum]] in Ašur. Kaneš je bil ponovno uničen v požaru, ki ga nekateri povezujejo požigu po padcu Ašurja, drugi pa bližnjim kraljem in [[Hamurabi]]ju [[Babilon]]skemu (vladal okoli 1696 pr. n. št. – okoli 1654 pr. n. št.) =====Ankuva===== Ankuva je bila starodavno [[Hati (Anatolija)|hatsko]] in [[Hetiti|hetitsko]] naselje v osrednji Anatoliji. S [[Hatuša|Hatušo]] in Katapo je bila eno glavnih mest, iz katerih so vladali hetitski kralji. Na potovanju iz Hatuše je kralj s spremstvom prvi dan prispel v Imralo, drugi dan v Hobigaso in tretji dan v Ankuvo. Ankuva se iz [[Etimologija|etimoloških]] razlogov povzuje z današnjo [[Ankara|Ankaro]], vendar bi lahko bila tudi eno od hetitskih naselij na južnem zavoju reke Kızılırmak. Ena od mogočih lokacij je arheološko najdišče [[Alişar Hüyük]] v bližini današnje vasi Alişar. Alişar Hüyük je bil naseljen v [[Bakrena doba|bakreni dobi]] (okoli 5000 pr. n. št.-okoli 3300 pr. n. št.) in nato v [[Bronasta doba|bronasti dobi]] (okoli 3300 pr. n. št.–okoli 1200 pr. n. št.). V njem so odkrili številne hetitske klinopisne tablice, pisane v kapadoški obliki starega asirskega [[klinopis]]a. Omemba Ankuve na teh tablicah je povzročila špekulacije, da je arheološko najdišče istovetno z Ankuvo, omenjeno v drugih hetitskih besedilih. [[Slika:Vessel with a quatrefoil mouth, Alishar, Middle Bronze Age III, 1750-1650 BC, ceramic - Oriental Institute Museum, University of Chicago - DSC07648.JPG|thumb|Glinasta posoda iz Ališarja s štiriperesnim ustjem; srednja bronasta doba III. (1750-1650 pr. n. št.); Muzej orientalskega instituta Univerze Čikaga]] Približno dvanajst kilometrov severozahodno od Alişar Hüyüka je še eno pomembno arheološko najdišče, imenovano [[Alişar Hüyük#Çadır Höyük|Çadır Höyük]]. Izkopavanja v Çadır Höyüku so najdišče poskusno poistovetila s hetitskim mestom Zipalanda.<ref>''Site History Çadır Höyük Archaeological Project''. www.cadirhoyuk.com.</ref> Radiokarbonsko datiranje ostankov prvega znanega naselja v Çadır Höyüku je naselje umestilo v bakreno dobo (okoli 5000 pr. n. št. – okoli 3300 pr. n. št.). Najdišče je bilo naseljeno že pred tem, morda že v mlajši [[Kamena doba|kameni dobi]] okoli 5000 pr. n. št. Zdi se, da je Çadır Höyük cvetel v srednji bronasti dobi (okoli 2100 pr. n. št.–okoli 1550 pr. n. št.) in pozni bronasti dobi (okoli 1550 pr. n. št.–okoli 1200 pr. n. št.). Najdišče Alişar Hüyük je od leta 1927 to 1932 izkopavala skupina iz Orientalskega instituta Čikaga. Izkopavanja so se kot del Regionalnega projekta Alişar nadaljevala leta 1932 pod vodstvom Ronalda Gornyja, vendar je bila večina izkopavanj opravljena v bližnjem Çadır Höyüku. =====Hatuša===== {{glavni|Hatuša}} Hatuša je bila v pozni bronasti dobi glavno mesto [[Hetitski imperij|Hetitskega cesarstva]]. Njene ruševine ležijo v bližini majhnega mesta Boğazkale v veliki okljuki reke Kızılırmak v osrednji Anatoliji. Hatuša je na vrhuncu obsegala 1,8 km² in imela notranje in zunanje mesto. Obe sta bili obdani z masivnim in še vedno vidnim obzidjem, zgrajenim med vladavino [[Šupiluliuma I.|Šupiluliume I.]] Notranje mesto je obsegalo približno 0,8 km². Imelo je [[Citadela|citadelo]] in veliko upravnih zgradb in templjev. V okolici Hatuše so bila bogata polja in hribovja s pašniki in gozdovi. Zunaj mesta je še vedno nekaj gozdov, vendar mnogo manj kot takrat. To pomeni, da so imeli prebivalci bogato zalogo lesa za gradnjo in druge potrebe. Polja so bila zadostna za samooskrbo s [[Pšenica|pšenico]], [[Ječmen|ječmenom]] in [[Leča (rastlina)|lečo]]. Prideloval se je tudi [[lan]], glavna surovina za izdelavo oblačil pa je bila [[volna]]. Lov v gozdovih je bil verjetno razkošje, rezervirano za plemstvo. Glavni vir mesa so bile domače živali. Najzgodnejše sledi naselitve so iz obdobja okoli leta 6000 pr. n. št. Zdi se, da so bili pred letom 2000 pr. n. št. v mestu naseljeni avtohtoni [[Hati (Anatolija)|Hati]], ki so ga imenovali Hatuš. Okoli leta 1900 pr. n. št. so trgovci iz Asirije v ločeni mestni četrti ustanovili svojo trgovsko kolonijo, ki je živela približno do leta 1700 pr. n. št. Središče asirske trgovske mreže je bilo v karumu Kaneš. Za dobro poslovanje so bili potrebni ustrezni poslovni zapisi, ki so se v Hatuši vodili v anatolski različici asirskega [[klinopis]]a. Sloj pooglenelih ostankov, odkrit med izkopavanji, kaže, da je bila Hatuša okoli leta 1700 pr. n. št. požgana. Zdi se, da je za požig odgovoren [[Kuššara|kuššarski]] kralj Anitta, ki je sam prevzel odgovornost zanj in postavil opozorilni napis: : ''"Vsakogar, ki bo za menoj postal kralj obnovljene Hatuše, naj udari bog neurja in neba!"''<ref> Hamblin, William J. ''Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC: Holy Warriors at the Dawn of History''. New York: Routledge, 2006.</ref> Le generacijo kasneje je mesto izbral za svoje rezidenco in prestolnico hetitsko govoreči kralj. Število hetitskih govorcev se je že nekaj časa povečevalo na račun hatskih. Hatski Hatuš je postal hetitska Hatuša, kralj pa je privzel ime [[Hatušili I.]], "tisti iz Hatuše". Sodobne ocene kažejo, da je imelo mesto med največ 40.000 in na višku 50.000 prebivalcev. V zgodnjem obdobju je v mestnem jedru živela tretjina tega prebivalstva. Stanovanjske hiše iz lesa in blatne opeke je čas uničil. Ohranili so se samo kamniti zidovi templjev in palač. Izkopavanja kažejo, da je bila Hatuša nekaj desetletjih potem, ko je hetitsko cesarstvo razpadlo, postopoma zapuščena. Eno od najpomembnejših odkritij na ostankih Hatuše je kraljevi arhiv glinenih klinopisnih tablic, ki je vseboval uradne dopise in pogodbe, zakonike, protokole verskih slovesnosti, prerokbe in književost starodavnega bližnjega vzhoda. Približno 30.000 glinenih tablic, najdenih v Hatuši, predstavlja glavni korpus hetitske književnosti, vendar so se v tistem času arhivi pojavili tudi v drugih hetitskih mestih v Anatoliji, na primer v Tabigi in Sapinuvi. ==Vlada== Okoli leta 2400 pr. n. št. so bili asirski kralji pastoralni voditelji. Tako kot mnoge druge države v mezopotamski zgodovini je bila tudi Asirija v veliki meri [[Oligarhija|oligarhija]] in ne [[monarhija]]. Središče oblasti je bil Ašur, država pa je imela tri glavna središča moči - zbor starešin, dednega vladarja in eponima. ===Šarrum=== Vladar se ni naslavljal z običajnim akadskim naslovom za kralja – ''šarrum'', ker je bil naslov rezerviran za mestnega zavetnika, boga Ašurja. === Išši’ak Aššur=== {{see also|lugal|ensi|EN (klinopis)}} Asirski vladar se je imenoval ''išši'ak aššur - Ašurjev oskrbnik''. Izraz ''oskrbnik'' je bil izposojen iz [[Sumerščina|sumerskega]] ''[[ensí]]''. V sumerskem jeziku je izraz ''ensi'' pomenil vladarja ali kneza mestne države. ''Išši’ak Aššur'' je predsedoval zboru starešin in izvajal njegove odločitve. Nasledniki [[Puzur-Ašur I.|Puzur-Ašurja I.]] so se naslavljali z ''išši’ak Aššur, namestnik mestnega božanstva Ašurja'' ali ''ensi''.<ref name=ref25> Barbara Cifola (1995). ''Analysis of variants in the Assyrian royal titulary from the origins to Tiglath-Pileser III''. Istituto universitario orientale. str. 8.</ref> Institucija eponima in izraz ''iššiak Aššur'' sta se kot ostanek tega zgodnjega sistema vlekla skozi celo zgodovino asirske monarhije.<ref>Larsen, Mogens Trolle (2000). ''"The old Assyrian city-state"''. V Hansen, Mogens Herman (ur.). ''A comparative study of thirty city-state cultures: an investigation/conducted by the Copenhagen Polis Centre''. str. 77–89.</ref> ===Limmu=== {{glavni|limmu}} ''Limmu'' je bil vsako leto izvoljen z žrebanjem, najverjetneje iz zelo omejene skupine kandidatov, na primer moških iz najvidnejših družin ali morda članov mestne skupščine. Asirci so z imenom limmuja za tekoče leto označevali leta na uradnih dokumentih. Limmu je bil odgovoren za gospodarsko upravo mesta, ki je vključevala pristojnost pridržanja ljudi in zaplembe premoženja. Na začetku vladavine asirskega kralja je limmu predsedoval novoletnemu festivalu v glavnem mestu. ====Sistem eponimskega datiranja==== Sistem eponimskega datiranja je bil več kot tisoč let uradni asirski koledarski sistem. Leta so se imenovala po eponimu (''limmuju''), izžrebanem za tisto leto. Domneva se, da so sistem iznašli v starodavnem mestu Ašur. Kot uradni sistem datiranja se je ohranil do konca [[Novo asirsko cesarstvo|Novega asirskega cesarstva]] leta 605 pr. n. št. Limmuje, ki so postali eponimi, so z žrebanjem izbirali do okoli leta 1000 pr. n. št., potem pa so žrebanje nadomestili s stalnim kroženjem najbližjih kralju podrejenih uradnikov. Najzgodnejši dokazi za takšno datiranje izvirajo iz Karuma Kaneš. Sistem so zatem vpeljali tudi v drugih asirskih kolonijah v Anatoliji. Njegovo širjenje je bilo posledica združitve [[Gornja Mezopotamija|Gornje Mezopotamije]] pod [[Šamši-Adad I.|Šamši-Adadom I.]] (vladal okoli 1754 pr. n. št.–okoli 1721 pr. n. št.).<ref>"Dating in Archaeology - NET".</ref> ==Kultura== ===Jezik=== Med Sumerci in [[Akadsko kraljestvo|Akadskim cesarstvom]] se je okoli leta 2400 pr. n. št. razvilo zelo intimno kulturno sožitje, vključno z zelo razširjeno dvojezičnostjo.<ref name=ref12/> Vpliv [[Sumerščina|sumerskega]] jezika na [[Akadščina|akadski]] jezik (in obratno) je očiten na vseh področjih, od množičnega leksikalnega izposojanja do skladenjske, morfološke in fonološke konvergence.<ref name=ref12/> Znanstveniki zato to obdobje omenjajo kot ''jezično zvezo'' (''sprachbund'').<ref name=ref12/> Akadski jezik kot pogovorni jezik je v Mezopotamiji med letoma 2400 pr. n. št. in 2000 pr. n. št. postopoma nadomestil sumerskega. Natančno datiranje je še vedno predmet razprav.<ref name=ref13/> Sumerski jezik je bil še naprej v rabi kot sveti, obredni, knjižni in znanstveni jezik. Asirci so v starih časih govorili narečje akadskega jezika, ki spada v vzhodno vejo [[Semitski jeziki|semitskih jezikov]]. Prvi napisi, imenovani staroasirski, so iz staroasirskega obdobja.<ref>Georges Roux (1964). ''Ancient Iraq''. str. 188.</ref> ===Pisava=== {{glavni|Klinopis}} Klinopis je ena od najstarejših [[Pisava|pisav]]<ref>''Visible Language. Inventions of Writing in the Ancient Middle East and Beyond''. Oriental Institute Museum Publications, 32, Chicago: University of Chicago. str. 13. ISBN 978-1-885923-76-9.</ref> z značilnimi klinastimi potezami, narejenimi s pisalom iz prirezane trstike na glinasti tablici. Pisava je nastala v Sumeriji okoli leta 3500 pr. n. št. Začela se je kot sistem piktografov in se okoli leta 3000 pr. n. št. poenostavila, zmanjšala število znakov in postala bolj abstraktna. Izvirna sumerska pisava je bila kasneje prilagojena pisanju akadskega, asirskega in hetitskega jezika. Klinopis se je v več kot dveh tisočletjih precej spremenil. Spodnja slika prikazuje razvoj znaka SAG "glava" (Borger št. 184, U + 12295 𒊕): [[Slika:SAG.svg|left|400px|Razvoj klinopisnega znaka SAG (glava) od leta 3000-1000 pr. n. št.]] {{clear}} Stanja: # piktograf okoli leta 3000 pr. n. št. # zasukan piktograf, ki se je pisal okoli leta 2800 pr. n. št.. # abstrakten glif na arhaičnem spomeniškem napisu iz okoli leta 2600 pr. n. št. # sodobnik stanja 3, napisan na glini # stanje okoli leta 2000 pr. n. št.. # staroasirski znak iz obdobja okoli 1990 pr. n. št., prilagojen za hetitščino # poenostavljen znak, ki do ga pisali asirski pisarji od okoli 1000 pr. n. št. do izginotja pisave Prvi dokumenti, nedvoumno napisani v sumerskem jeziku, segajo v obdobje okoli leta 3000 pr. n. št. Odkrili so jih pri [[Džemdet Nasr]]u. Piktografi so bili prvotno narisani na glinenih tablicah v navpičnih stolpcih z ošiljenim pisalom iz trstike ali vrezani v kamen. Ta zgodnji slog ni imel značilnih klinastih oblik potez. Nekateri znaki, ki so označevali imena bogov, držav, mest, plovil, ptic, dreves itd., imenovani določilniki, so bili dodani kot vodilo za bralca. Lastna imena so se še naprej pisala povsem logografsko. Arhaični klinopis, ki ga je Akadsko kraljestvo sprejelo okoli leta 2500 pr. n. št., se je do leta 2000 pr. n. št. razvil v staroasirski klinopis s številnimi prilagoditvami sumerskemu pravopisu. Semitski jeziki so za številne znake uporabljali ustreznike, ki so bili popačeni ali okrajšani, ker zlogovna narava pisave, ki so jo izpopolnili Sumerci, za semitske govorce ni bila intuitivna. Na tej stopnji razvoja so bili nekdanji piktografi zmanjšani na zelo abstraktne in bili sestavljeni iz samo petih osnovnih klinastih potez: vodoravne v desno, navpične navzdol, diagonanih navzgor in navzdol in kljukice, vtisnjene s konico pisala. Osnovne klinopisne poteze so: * AŠ (B001, U+12038) 𒀸: vodoravna * DIŠ (B748, U+12079) 𒁹: navpična * GE23, DIŠ tenû (B575, U+12039) 𒀹: diagonalna navzdol * GE22 (B647, U+1203A) 𒀺: diagonalna navzgor * U (B661, U+1230B) [[Slika:OldPersian-TEN.svg|8px]]: kljukica Dolžina repa prvih štirih klinov je bila odvisna od znaka oziroma besede. Kljukica ni imela repa. Klin, nagnjen približno 45°, se v akadščini imenuje ''tenû''. Navpični klin se imenuje ''DIŠ''. Klin diagonalno nazdol se skladno s tem imenuje ''DIŠtenû''. Znaki z dodatnimi klini, se imenujejo ''gunû'' ali ''"gunifikacija"''. Znaki z dodatnimi kljukicami se imenujejo ''šešig''. Znaki z odstranjenim klinom ali več klini, se imenujejo ''nutillu''. V sklopu ''KAxGUR<sub>7</sub> (𒅬)'' je ''KA (𒅗)'' sumerska oznaka za sestavljenko in se pogosto pojavlja v ligaturah, ki obdajajo druge znake. ''GUR<sub>7</sub>'' je sam po sebi ligatura ''SÍG.AḪ.ME.U'', ki pomeni "kopičiti se" ali "kup žita" (akadsko ''kamāru'', ''karû''). "Tipični" znaki so vsebovali pet do deset potez, zapletene ligature pa tudi več kot dvajset potez. Pri tem pogosto ni vedno jasno, ali je ligatura en sam znak ali sestavljenka dveh ali več znakov. Ligatura ''KAxGUR<sub>7</sub>'' vsebuje 31 potez. Večina kasnejših priredb sumerskega klinopisa je ohranila vsaj nekaj vidikov sumerske pisave. Pisni akadski jezik je vseboval glasovne simbole iz sumerskega zlogovnega gradiva, skupaj z logogrami, ki so jih brali kot cele besede. Številni znaki v pisavi so bili večpomenski in so imeli tako zlogovni kot logografski pomen. Zapletenost sistema je podobna stari [[Japonščina|japonščini]], pisani s prilagojenimi [[Kitajske pismenke|kitajskimi pismenkami]]. Nekateri sinogrami so se uporabljali kot logogrami, drugi pa kot fonetični znaki. "Mešani" način pisanja se je uporabljal v celem staroasirskem obdobju, čeprav so bila vmes tudi obdobja, ko je bil v modi "purizem" in izrazita težnja, da se besede skrbno črkujejo in ne pišejo z znaki s fonetskim dopolnilom. [[Hetitski klinopis]] je staroasirski klinopis, prirejen za potrebe [[Hetitščina|hetitskega jezika]]. Nastal je okoli leta 1800 pr. n. št. Ko se je asirski klinopis prirejal pisanju hetitščine, je bila pisavi dodana plast akadskega logotipskega črkovanja, zato izgovori mnogih hetitskih besed, ki so jih običajno napisali z logotipi, zdaj niso znani. Zapletenost sistema je spodbudila razvoj številnih poenostavljenih različic pisave. [[Staroperzijski klinopis]] se je pisal kot polabecednem slogu in uporabljal veliko manj potez kot asirski. Za pogosto ponavljajoče se besede, kot sta na primer "bog" in "kralj", je uporabljal tudi peščico logogramov. ===Religija=== Asirci so, tako kot ostala mezopotamska ljudstva, sledili starodavni mezopotamski religiji. V Starem asirskem cesarstvu je častno mesto zasedal bog [[Ašur]]. Drugi pomembni bogovi v staroasirskem panteonu so bili: [[Ištar]], [[Adad]], [[Sin]], [[Ninurta]], [[Nergal]] in [[Ninlil]]. ====Božanstva==== =====Ašur===== [[Slika:Wall relief depicting the God Ashur (Assur) from Nimrud..JPG|300px|thumb|Ašur na stenskem reliefu iz [[Nimrud]]a]] Na čelu asirskega panteona mezopotamske religije je bil bog Ašur. Častili so ga predvsem v [[Gornja Mezopotamija|Gornji Mezopotamiji]], kjer je nastala Stara Asirija. Po njem imenovano mesto Ašur je nastalo okoli leta 2600 pr. n. št. in postalo glavno mesto Starega asirskega cesarstva.<ref>Karel van der Toorn, Bob Becking, Pieter Willem van der Horst. ''Dictionary of deities and demons in the Bible''. str. 108–109.</ref> V različnih obdobjih asirskih osvajanj, na primer [[Šamši-Adad I.|Šamši-Adada I.]] (vladal okoli1754 pr. n. št. – okoli 1721 pr. n. št.), je asirska cesarska propaganda razglašala prevlado Ašurja in izjavljala, da so osvojene narode njihovi bogovi zapustili. Ašur prvotno ni imel družine, ko je kult prišel pod vpliv Spodnje Mezopotamije, pa je začel veljati za asirskega ekvivalenta [[Enlil]]a, glavnega boga [[Nipur]]ja, ki je bil od leta 2990 najpomembnejši bog panteona Spodnje Mezopotamije. Ko je [[Hamurabi|Hamurabi Babilonski]] (vladal okoli 1696 pr. n. št. – okoli 1654 pr. n. št.) ustanovil svoje Babilonsko cesarstvo, je Enlilovo mesto prevzel bog [[Marduk]]. V Gornji Mezopotamiji je Ašur okoli leta 1390 pr. n. št. prevzel Enlilovo ženo [[Ninlil]] in njuna sinova [[Ninurta|Ninurto]] in [[Zababa|Zababo]]. =====Adad===== [[Adad]] je bil mezopotamski bog [[vreme]]na. V nekaterih besedilih je menjen kot sin boga Lune [[Sin (mitologija)|Sina]] in [[Ningal]] in brat [[Utu|Šamaša]] in [[Ištar]]. Včasih se omenja kot sin boga Enlila. Adadova žena je bila boginja žita Šala, ki je bila včasih povezana tudi z bogom [[Dagon|Daganom]]. Adadova kultna žival je bil [[bik]]. Adad je v hvalnicah, urokih in zavetnih napisih predstavljal dva vidika. Po eni strani je bil bog, ki je s primerno sezono dežja povzročil, da je dežela postala rodovitna, po drugi strani pa je z nevihtami povzročal zmešnjavo in uničenje. Na spomenikih in valjastih pečatih je včasih upodobljen z rogato čelado, sicer pa s strelo in gromom, včasih v obliki sulice. V hvalnicah na splošno prevladujejo njegovi mračni vidiki. Njegova povezanost z bogom Sonca, s katerim si izmenjujeta nadzor nad naravo, mu daje nekaj lastnosti sončnega božanstva. Šamaš in Adad sta skupaj postala bogova preročišč in vedeževanja nasploh. ===Arhitektura=== Na asirsko arhitekturo, tako kot na babilonsko, so vplivali sumersko-akadski slogi in do neke mere tudi mitanski. V cesarstvu se je kljub temu že zgodaj razvil značilen lasten slog. Hitro se je razvilo tudi graviranje pečatov, ki so se ga naučili od Mitancev. V šolah za pisarje se je poučevalo asirsko in babilonsko narečje akadskega jezika. Kopirana sumerska in akadska literarna dela so pogosto dobila asirski pridih. ==Zgodovina== ===Dinastija Puzur-Ašurja I.=== '''[[Puzur-Ašur I.]]''' (okoli 2025 pr. n. št.) je domnevno strmoglavil [[Kikija|Kikijo]] in ustanovil asirsko dinastijo, ki je živela osem generacij oziroma 216 let, dokler ni [[Erišum II.|Erišuma II.]] strmoglavil [[Amoriti|Amorit]] [[Šamši-Adad I.]] Potomci Puzur-Ašurja I. so zapustili veliko napisov, v katerih omenjano gradnjo templjev bogovom Ašurju, Akadu in Ištar. Dolžina vladanja Puzur-Ašurja I. ni znana. Njegovo ime je asirsko in pomeni ''"Ašurjev sluga"'' in se razlikuje od imen njegovih treh neposrednih predhodnikov na Seznamu asirskih kraljev. Njihova imena so verjetno nesemitska in se razlikujejo tudi od imen prejšnjih amoritskih ''"kraljev, katerih očetje so znani"''. Seznam se pogosto šteje za seznam prednikov Šamši-Adada I. Hildegard Levy v svoji ''Zgodovini starega veka'' to razlago zavrača in v Puzur-Ašurju I. vidi člana dolge dinastije, ki jo je začel [[Sulili]]. Napisi povezujejo Puzur-Ašurja I. z njegovimi neposrednimi nasledniki, ki so po Seznamu asirskih kraljev povezani z njihovimi nasledniki do Erišuma II. '''[[Šalim-ahe]]''' (okoli 2025 pr. n. št. – okoli 1995 pr. n. št.),<ref name=ref32> J. A. Brinkman (2001). "Assyria". V Bruce Manning Metzger, Michael David Coogan (ur.). The Oxford companion to the Bible. Oxford University Press. str. 63.</ref> Puzur-Ašurjev sin in naslednik,<ref> Albert Kirk Grayson (2002). Assyrian Rulers. Volume1: 1114 – 859 BC. str. 14.</ref> je bil najzgodnejši neodvisni vladar, dokazan v sodobnem napisu v starem asirskem jeziku, skrbno vklesanem v arhaični pisavi v bloku [[Alabaster|alabastra]]. Odkrili so ga med izkopavanji v Ašurju pod vodstvom Walterja Andraeja. Je njegov edini sodobni napis in omenja, da je bog Ašur od njega "zahteval", da zgradi tempelj, in da je v tempeljskem kompleksu zgradil skladišče, v katerem je hranil "sode s pivom".<ref name=ref34>Albert Kirk Grayson (1972). ''Assyrian Royal Inscriptions, Volume 1''. Otto Harrassowitz. str. 6–7.</ref> Vladal je v obdobju, ko so se novonastala asirska trgovska podjetja razvejala v Anatolijo, da bi trgovala s tekstilom in [[Kositer|kositrom]] iz Ašurja in [[srebro]]m iz Anatolije.<ref name=ref32/> Šalim-ahe in njegovi nasledniki so se naslavljali ''išši’ak aššur'', Ašurjev namestnik, pa tudi [[ensí]].<ref name=ref25/> '''[[Ilu-šuma]]''', klinopisno DINGIR-šum-ma (vladal okoli 1945 pr. n. št. – okoli 1906 pr. n. št.), je bil Šalim-ahejev sin in naslednik.<ref>Grayson 1972, str. 7-8.</ref> Znan je po svojem napisu, v katerem pravi, da je ''"pral baker"'' in ''"ustvaril svobodo"'' za Akadce in sumerske mestne države [[Ur]], [[Nipur]] in [[Der]]. Nekateri znanstveniki iz tega sklepajo, da je poskušal z vojaškimi pohodi v južno Mezopotamijo svoje zaveznike Mezopotamce obraniti pred invazijami [[Amoriti|Amoritov]] in [[Elamiti|Elamitov]]. Zgodovinar M. Trolle Larsen se s to domnevo ne sstrinja in meni, da je poskušal z davčnimi privilegiji in oprostitvami privabiti trgovce z juga, da bi monopoliziral izmenjavo [[Baker|bakra]] iz zaliva za [[kositer]] z vzhoda. Mesta Ur, Nipur in Der so bila ob glavnih karavanskih trgovskih poteh in ne ob poteh kraljevih vojnih pohodov. Med vladarjeve gradbene dosežke spadajo gradnja starega [[Ištar]]inega templja, mestnega obzidje, razdelitev mesta na hišne parcele in preusmeritev toka dveh izvirov do mestnih vrat Aušum in Vertum. [[Erišum I.]] (klinopisno me-ri-šu), v kasnejših besedilih in napisih njegovih naslednikov tudi <sup>m</sup>APIN-ìš)<ref>K.R. Veenhof (2003). ''The Old Assyrian List of Year Eponyms from Karum Kanish and its Chronological Implications''. Turkish Historical Society. str. 40.</ref><ref> E. Frahm (1998). K. Radner (ur.). The Prosopography of the Neo-Assyrian Empire, Volume 1, Part II: A. The Neo-Assyrian Text Corpus Project. str. 404.</ref> je vladal okoli 1906 pr. n. št. – okoli 1876 pr. n. št. Bil je sin svojega predhodnika Ilu-šume. Med svojim dolgim vladanjem je zelo razširil asirske kolonije v Mali Aziji. V tem času so se ob trgovskih poteh v Mali Aziji ustanovili karumi v Kanešu, Amkuvi in Hatuši in osemnajst drugih krajih, ki še niso odkriti. Nekateri karumi so ustanovili varbatume, njim podrejene satelitske trgovske izpostave. Trgovalo se je predvsem s [[Kositer|kositrom]], tekstilom, ''[[Lapis lazuli|lapisom lazuli]]'', [[železo]]m, [[antimon]]om, [[Baker|bakrom]], [[bron]]om, [[Volna|volno]] in [[žito]]m. Njegovi številni sodobni napisi omenjajo njegovo gradnjo templja z dvoriščem za boga Ašurja, imenovanega "Divji bik". Med drugimi javnimi zgradbami Erišuma I. sta templja Ištar in Adada. '''[[Ikunum]]''' (okoli 1876 pr. n. št. – okoli 1861 pr. n. št.) je bil Ilu-šumov sin in naslednik. Zgradil je velik tempelj boginje [[Ningal]].<ref>Rogers, Robert (2003). ''A History of Babylonia and Assyria''. Lost Arts Media. ISBN 978-1-59016-317-7.</ref> Nadaljeval je utrjevanje mesta Ašur in vzdrževal asirske kolonije v Mali Aziji.<ref>Bertman, Stephen (2005). ''Handbook to Life in Ancient Mesopotamia''. New York: Oxford UP. str. 88.</ref> Znana so imena šestnajstih ''[[limmu]]jev'', ki so jih vsako leto od njegovega prihoda na prestol do njegove smrti izžrebali za tekoče leto:<ref>Cahit Günbattı. An Eponym List (KEL G) from Kültepe Altoriental. Forsch. 35 (2008) 1, str. 103-132.</ref> Buzi, sin Adad-rabija (okoli 1876), Šuli, sin Šalmaha (okoli 1875), Idin-Sin, sin Šalmaha (okoli 1874), Ikunum, sin Šudaje (okoli 1873), Dan-Ver, sin Ahu-ahija (okoli 1872), Šu-Anum iz Nerabtima (okoli 1871), Il-masu, sin Ašur-taba (okoli 1870), Šu-Hubur, sin Šulija (okoli 1869), Idua, sin Šulilija (okoli 1868), Lakip, sin Puzur-Labe (okoli 1867), Šu-Anum (okoli 1866), Uku, sin Bile (okoli 1865), Ašur-malik, sin Panake (okoli 1864), Dan-Ašur, sin Puzur-Vera (okoli 1863), Šu-Kubum, sin Ahu-ahija (okoli 1862), Irišum in sin Idin-Ašurja (okoli 1861). '''[[Sargon I.]]''' ali Šarru-kīn I. (okoli 1861 pr. n. št. – okoli 1822 pr. n. št.) je bil sin in naslednik kralja Ikunuma in vladal kot kralj Starega asirskega cesarstva. Sargon I. je morda dobil ime po [[Sargon Akadski|Sargonu Akadskemu]]. Ime Sargon v [[Akadščina|akadščini]] pomeni ''"kralj je legitimen"''.<ref>Chavalas, Mark William (29. junij 2006). ''The ancient Near East: historical sources in translation''. Wiley-Blackwell. str. 23. ISBN 978-0-631-23580-4.</ref> Sargon I. je znan po utrjevanju Ašurja,<ref>Leick, Gwendolyn (2001). ''Who's Who in the Ancient Near East''. Routledge. str. 139. ISBN 978-0-415-13231-2.</ref> sicer pa je o njem zelo malo znanega.<ref>Bromiley, Geoffrey (31. december 1996). ''The international standard Bible encyclopedia'' (Revised ed.). William B Eerdmans. ISBN 978-0-8028-3784-4.</ref> Zaradi očetove dolge vladavine je na prestol prišel v pozni starosti, saj je bil eden od njegovih sinov, Ili-bani, ob njegovem prihodu na prestol star že enaindvajset let. '''[[Naram-Sin Asirski|Naram-Sin]]''' ali Naram-Suen (klinopisno <sup>d</sup>''na-ra-am-''<sup>d</sup><small>EN.ZU</small>) je bil ''ensi'' ali ''vaklum'' Ašurja (<sup>d</sup>a-šùr). Na kasnejšem Seznamu asirskih kraljev je zapisan kot <sup>m</sup>''na-ram-''<sup>d</sup><small>EN.ZU</small> in 37. kralj Asirije. Na drugem fragmentiranem seznamu je zapisan kot 30. kralj in sin in naslednik Puzur-Ašurja II. Vladal je od okoli 1814 pr. n. št. – okoli 1760 pr. n. št. Ime naj bi, tako kot njegov stari oče, dobil po slavnem Naram-Sinu Akadskemu. Slednjega se ne sme zamenjati z Naram-Sinom, ki je približno dvanajst let vladal v [[Ešnuna|Ešnuni]].<ref>Stephanie Dalley, A.T. Reyes (1998). ''Mesopotamian Contact and Influence in the Greek World''. V Stephanie Dalley (ur.). ''The Legacy of Mesopotamia''. Oxford University Press. str. 87.</ref> Mestna država Ašur, ki jo je podedoval, je bila dokaj bogata. Njena trgovska mreža je bila na vrhuncu in je kljub uničenju trgovske postaje v Kanešu očitno nadaljevala trgovanje drugje.<ref>Klaas R. Veenhof (2003). The Old Assyrian List of Year Eponyns from Karum Kanish and its Chronological Implications. Turkish History Society. str. 46.</ref> V Seznamu asirskih kraljev je zapis, da je Šamši-Adad I. ''"v času Narām-Sîna odšel v Babilonijo"'' in se ni vrnil, dokler ni zavzel [[Ekallatum|Ekalatuma]]. Potem je tri leta čakal in nato strmoglavil Naram-Sinovega sina in naslednika Erišuma II. (vladal okoli 1760 pr. n. št. – okoli 1754 pr. n. št.).<ref>I.J. Gelb (1954). "Two Assyrian King Lists". ''Journal of Near Eastern Studies''. '''13''' (4): 212–213. doi: 10.1086/371224. S2CID 161512733.</ref> [[Slika:Third Mari.png|thumb|250px|left|Politično stanje na Srednjem vzhodu pred osvananji Šamši-Adada I. (vladal okoli 1754 pr. n. št. — okoli 1721 pr. n. št.)]] ===Cesarstvo Gornja Mezopotamija=== [[Slika:Samsi Addu.PNG|thumb|250px|right|Približen obseg Cesarstva Gornja Mezootamija ob smrti Šamši-Adada I. okoli 1721 pr. n. št.]] [[Šamši-Adad I.]] (vladal okoli 1754 pr. n. št. — okoli 1721 pr. n. št.) je bil sin [[Ila-kabkabu]]ja in okoli leta 1785 pr. n. št. od očeta nasledil prestol [[Ekallatum]]a. Med napadom Naram-Sina Ešnunskega na Ekallatum okoli leta 1761 pr. n. št. je bil prisiljen pobegniti v [[Babilon]]. Kasneje je osvojil Ašur,<ref name=ref46>Van De Mieroop, Marc (2004). ''A History of the Ancient Near East ca. 3000-323 BC (2nd ed.)''. Blackwell Publishing. str. 107. ISBN 9781405149112.</ref> in že dolgo časa opuščeno Šehno v severovzhodni [[Sirija|Siriji]]<ref> Harvey Weiss in drugi (1993). "The genesis and collapse of Third Millennium north Mesopotamian Civilization". ''Science'', '''291''': 995-1088. Leilan.yale.edu.</ref> in jo pretvoril v glavno mesto Cesarstva Gornja Mezopotamija. Šehno je preimenoval v [[Šubat-Enlil]] in okoli leta 1754 pr. n. št. postal prvi [[Amoriti|amoritski]] kralj Asirije. Na ključne geografske položaje v državi je postavil svoje sinove in jim prepustil odgovornost zanje. Sam je ostal v Šubat-Enlilu, prestol v Ekallatumu pa je prepustil svojemu najstarejšemu sinu [[Išme-Dagan|Išme-Daganu I.]] Glavni cilj širjenja je bilo mesto [[Mari]], ki je nadziralo [[Karavana|karavansko]] cesto med Anatolijo in Mezopotamijo. Ko so marijskega kralja [[Jahdun-Lim|Jahdun-Lim]]a umorili njegovi služabniki, morda na ukaz Šamši-Adada I., je slednji izkoristil priložnost in okoli leta 1741 pr. n. št. okupiral Mari<ref name=ref46/> in se vrnil v Šubat-Enlil. S priključitvijo Marija je ustvaril veliko cesarstvo in vzpostavil oblast nad celo [[Gornja Mezopotamija|Gornjo Mezopotamijo]]. Medtem ko je bil Išme-Dagan I. verjetno kompetenten vladar, je bil njegov brat [[Jasmah-Adad]] verjetno človek šibkega značaja, česar razočarani oče ni omenjal. Iz številnih pisem je razvidno, da je Šamši-Adad I. očitno trdno nadziral dejanja svojih sinov. V nekem trenutku je organiziral politično poroko Jasmah-Adada z Beltum, princeso njegovega zaveznika iz [[Katna|Katne]]. Ker je bil Jasmah-Adad že poročen, je Beltum postala njegova druga žena in bila zato v podrejenem položaju. Šamši-Adad I. tega ni dopustil in sina prisilil, da je Beltum dobila vodilni položaj na njegovem dvoru. Daduša, kralj sosednje države [[Ešnuna]], je sklenil zavezništvo s Šamši-Adadom I. in z njegovo pomočjo okoli leta 1727 pr. n. št. osvojil ozemlje med rekama Zab. Pohodu združene vojske je posvečena stela zmage z napisom, da je Daduša dal ozemlje Šamši-Adadu I. Šamši-Adad I. se je kasneje obrnil proti Daduši in napadel več njegovih mest, vključno s Šadupumom in Nerebtumom. Po Šamši-Adadovi smrti je Ešnuna ponovno zasedla mesta okoli Ašurja.<ref name=ref46/> Šamši-Adadu I. so sosednji kralji in plemenski poglavarji zavidali veliko slavo, on sam in sinova pa so se stalno soočali z njihovomi grožnjami za prevzem oblasti. Šamši-Adadov sin in naslednik Išme-Dagan I. (vladal okoli 7121 – okoli 1681 pr. n. št.) je obdržal svoje kraljestvo Ekallatum in vladal v jugovzhodnem delu Gornje Mezopotamije, vključno z mestno državo Ašur. Njegov glavni izziv je bil obvladovati sovražnike na vzhodu, se pravi v gorovju [[Zagros]], ki je bilo naseljeno z bojevitimi pastirskimi ljudstvi, in jugu, kjer je bilo mezopotamsko kraljestvo Ešnuna. Šamši-Adad I. je imel svojega sina Išme-Dagana I. za zrelega politika in sposobnega vojaka, a mu po očetovi smrti ni uspelo za dolgo obdržati njegovega cesarstva. Izgubil je večino ozemlja in v več ofenzivah poskušal ponovno osvojiti porečje gornjega [[Habur]]ja, vendar mu je uspelo obdržati samo Ašur in Ekallatum. ===Prva babilonska dinastija=== [[Slika:Babylone 1.PNG|thumb|250px|left|Zemljevid Bližnjega vzhoda z mestno državo Ašur med vladanjem [[Hamurabi]]jevega sina in naslednika [[Samsu-iluna|Samsu-ilune]] iz Prve babilonske dinastije okoli leta 1654 pr. n. št. (svetlo zeleno)]] [[Mut-Aškur]] (okoli 1681 pr. n. št. – okoli 1671 pr. n. št.), sin in naslednik [[Išme-Dagan I.|Išme-Dagana I.]], se je z očetovim posredovanjem poročil s hčerko [[Huriti|huritskega]] kralja Zazije.<ref>Gwendolyn Leick. ''Who's who in the ancient Near East''.</ref> [[Hamurabi |Hamurabi Babilonski]] (okoli 1696 pr. n. št. – okoli 1654 pr. n. št.) je po prvi osvojitvi [[Mari]]ja, [[Larsa|Larse]] in [[Ešnuna|Ešnune]] podjarmil Mut-Aškurja. Več asirskih karumov v Anatoliji je prenehalo delovati, verjetno zato, ker je Asirija začela trgovati z Babilonci. Asirska monarhija je preživela Hamurabijevo vladavino, vendar so bili trije amoritski kralji, ki so nasledili Išme-Dagana I., vključno z Mut-Aškurjem, babilonski [[vazal]]i. [[Rimuš Asirski|Rimuš]] (klinopisno ''mri-mu-u[š''], okoli 1671 pr. n. št. – okoli 1665 pr. n. št.), Mut-Aškurjev naslednik in morda potomec Išme-Dagana I., je dobil ime verjetno po [[Rimuš|Rimušu Akadskemu]] (okoli 2214 pr. n. št. – okoli 2206 pr. n. št.). Imenovanje je bilo morda odraz želje, da bi se Šamši-Adad in njegovi nasledniki poistovetili s prestižno Akadsko dinastijo, čeprav so akadskega Rimuša domnevno ubili njegovi dvorjani ''"z njihovimi pečati"''.<ref>Ulla Koch-Westenholz (2000). ''Babylonian Liver Omens: The Chapters Manzazu, Padanu, and Pan Takalti of the Babylonian Extispicy Series Mainly from Assurbanipal's Library''. Museum Tusculanum. str. 394.</ref> O dogodkih, ki so privedli do propada dinastije, priča samo [[Puzur-Sin]]ov napis, v katerem se ponaša s strmoglavljenjem Asinumovega sina, potomca Šamši-Adada I., čigar ime ni ohranjeno.<ref> A.K. Grayson (1972). ''Assyrian Royal Inscriptions, Volume 1.'' Otto Harrassowitz. str. 29–30.</ref> Odstavitvi so očitno sledili nemiri, saj se je na oblasti v zelo kratkem času zvrstilo kar sedem kratkoživih rivalskih uzurpatorjev. [[Asinum]] (okoli 1665 pr. n. št.) je bil verjetno naslednik in potomec ali Rimuša ali Mut-Aškurja. Bil je amoritski kralj, ki ga je nazadnje izgnal asirski podregent Puzur-Sin, ki sicer ni vključen v standardni Seznam asirskih kraljev, vendar je dokazan v njegovem napisu. Domneva se, da je bil Asinum potomec Šamši-Adada I., ki je ustanovil kratko tujo amoritsko dinastijo, ki so jo, sodeč po Puzur-Sinovem napisu na plošči iz alabastra, domačini očitno odklanjali. Domneva se, da je bil Puzur-Sin sicer nedokazan asirski monarh, ki je odstavil Asinuma, da bi asirskemu kralju Ašur-dugulu omogočil prisvojiti asirski prestol. Temu dogodku je sledilo obdobje državljanske vojne, ki je okoli leta 1665 pr. n. št. končala vpliv Babilonije in Amoritov v Asiriji. [[Ašur-dugul]] (klinopisno ''maš-šur-du-gul'', ''"Glej k (bogu) Ašurju!"'', okoli 1665 pr. n. št. – okoli 1659 pr. n. št.), potomec neznanih staršev, je prisvojil prestol od treh nepriljubljenih amoritskih vazalov. Seznam asirskih kraljev omenja, da je bil ''"nikogaršnji sin brez pravice do prestola"'', se pravi da ni bil kraljevskega porekla in posledično nekompetenten vladati po patrilinealnem načelu, ki je veljalo za asirske vladarje. Med Ašur-dugulovim vladanjem ''"je vladalo še sest drugih kraljev, nikogaršnjih sinov"'', kar morda kaže na razdrobitev cesarstva na majhna asirska kraljestva z več rivalskimi kandidati za asirski prestol. Ašur-dugul se ni mogel dolgo obdržati na oblasti. Odstavil ga je rival Ašur-apla-idi. [[Adasi]] (okoli 1659 pr. n. št. — okoli 1640 pr. n. št., ''"nikogaršnji sin"'') je bil zadnji od šestih kraljev, ki so vladali med Ašur-dugulovim vladanjem. Uspelo mu je umiriti državljanske nemire, stabilizirati razmere v Asiriji in popolnoma pregnati Babilonce in Amorite iz asirske vplivne sfere. Babilonska moč v Mezopotamiji kot celoti je začela hitro pojmati. Po Adasiju je dobila ime asirska Adasidska dinastija. ===Adasidska dinastija=== Kratkoživo Babilonsko cesarstvo je začelo po Hamurabijevi smrti hitro razpadati. Babilonija je že med vladanjem njegovega naslednika [[Samsu-iluna|Samsu-ilune]] (vladal 1750 pr. n. št. – 1712 pr. n. št.) izgubila vso oblast v Asiriji. Po Asinumovi odstavitvi okoli leta 1732 pr. n. št. se je v Asiriji začela državljanska vojna. Asinuma so Asirci imeli za tujca in babilonskega lakaja. Okoli leta 1732 pr. n. št. je asirski prestol prevzel domač kralj [[Ašur-dugul]], verjetno s Puzur-Sinovo pomočjo. Na prestolu se ni obdržal dolgo, ker ga je kmalu odstavil njegov rival Ašur-apla-idi. Za njim so se zvrstili še štirje kratkoživi uzurpatorji [[Nasir-Sin]], [[Sin-namir]], [[Ipki-Ištar]] in [[Adad-salulu]], ki so kraljevali približno šest let med letoma 1732 in 1727 pr. n. št. Zdi se, da je bila Babilonija takrat prešibka, da bi posegla v dogajanja ali jih izkoristila. Okoli leta 1726 pr. n. št. je na asirski prestol prišel kralj [[Adasi]] (vladal 1726–1701 pr. n. št.), ki mu je uspelo zadušiti državljanske nemire, stabilizirati razmere v Asiriji in popolnoma pregnati Babilonce in Amorite iz asirske vplivne sfere. Babilonska moč je začela hitro upadati tudi drugje v Mezopotamiji. Na jugu je [[Akadščina|akadsko]] govoreča Druga babilonska dinastija osvojila ozemlje, ki je približno ustrezalo starodavni [[Sumerija|Sumeriji]]. Amoritom je uspelo obdržati oblast v zelo okrnjeni Babiloniji do leta 1595 pr. n. št., ko so jih strmoglavili [[Kasiti]] iz gorovja [[Zagros]], ki so govorili izoliran niti [[Semitski jeziki|semitski]] niti [[Indoevropski jeziki|indoevropski]] jezik. Adasi je bil zadnji v nizu sedmih kraljev, ki so na Asirskem seznamu kraljev označeni kot uzurpatorji asirskega prestola.<ref name=ref52> Georges Roux. Ancient Iraq.</ref> Po njem je bila poimenovana asirska Adasidska dinastija. Adasija je nasledil sin [[Bel-bani]] (klinopisno <sup>md</sup>EN-ba-ni, ''gospod je ustvarjalec''), ki je vladal od leta 1700 pr. n. št. do 1691 pr. n. št. V asirskih analih je omenjen kot zaslužen za nadaljnje poraze Babiloncev in Amoritov ter nadaljnjo krepitev in stabilizacijo Asirskega kraljestva. Bil je prvi vladar iz tako imenovane Adasidske dinastije.<ref>K.R. Veenhof (2008). ''Mesopotamia: The Old Assyrian Period''. Vandenhoeck & Ruprecht. str. 24.</ref> Z njegovo vladavino se je po obdobju državljanske vojne in vladavinah sedmih uzurpatorjev začelo novo obdobje asirske zgodovine. Na Seznamu asirskih kraljev je omenjen kot 48. kralj Asirskega kraljestva, ki je vladal deset let.<ref>A. Leo Oppenheim (1969). ''Babylonian and Assyrian Historical Texts''. V J.B. Pritchard (ur.). ''Ancient near eastern texts''. Princeton University Press. str. 565.</ref> Bel-banijev naslednik [[Libaja]] (vladal okoli 1630 pr. n. št. – okoli 1613 pr. n. št.) je bil verjetno njegov sin ali brat. Vladal je relativno mirno in varno.<ref name=ref52/> Stabiliziral je odnose s sosedi [[Hati (Anatolija)|Hati]], [[Hetiti]], [[Huriti]], [[Amoriti]], [[Babilonija|Babilonci]], [[Elamiti]] in [[Mitani|Mitanci]]. Adasidska dinastija je postala pomembna po izgonu Babiloncev in Amoritov iz Asirije. O njegovih naslednikih [[Šarma-Adad I.|Šarma-Adadu I.]] (vladal okoli 1613 pr. n. št. - okoli 1602 pr. n. št.), [[Iptar-Sin]]u (vladal okoli 1602 pr. n. št. – okoli 1590 pr. n. št.), [[Bazaja|Bazaji]] (vladal okoli 1590 pr. n. št. - okoli 1562 pr. n. št.), [[Lulaja|Lulaji]] (vladal okoli 1562 pr. n. št. - okoli 1556 pr. n. št.), [[Šu-Ninua|Šu-Ninui]] (vladal okoli 1556 pr. n. št. – okoli 1542 pr. n. št.) in [[Šarma-Adad II.|Šarma-Adadu II.]] (vladal okoli 1542 pr. n. št. – okoli 1539 pr. n. št.) je malo znanega. [[Iptar-Sin]] (klinopisno IB.TAR.Sîn, vladal okoli 1602 pr. n. št. – okoli 1590 pr. n. št.) je v Seznamu asirskih kraljev omenjen kot 51. vladar in bi lahko bil brat obeh svojih predhodnikov Libaje in Bel-banija. Vladal je dvanajst let. [[Bazaja]] (vladal okoli 1590 pr. n. št. – okoli 1562 pr. n. št.) je bil Iptar-Sinov ali Bel-banijev sin in 52. asirski kralj. Vladal je 28 let in ni zapustil nobenega znanega napisa.<ref>A.K. Grayson (1972). ''Assyrian Royal Inscriptions, Volume 1''. Otto Harrassowitz. str. 30-31.</ref> [[Lulaja]] (vladal okoli 1562 pr. n. št. – okoli 1556 pr. n. št.), ''"nikogaršnji sin"'', je bil 53. vladar Asirije. Kot ''"nikogaršnji sin"'' ni bil v sorodu z nobenim prejšnjim vladarjem. Vladal je šest let v obdobju, ko je precej okrnjeno Asirijo zasenčilo močnejše sosednje kraljestvo [[Mitani]].<ref>Stephanie Dalley (2009). ''Babylonian Tablets from the First Sealand Dynasty in the Schoyen Collection''. CDL Press. str. 3.</ref> Reade na osnovi enake dolžine vladanja in odsotnosti kraljevskih prednikov sklepa, da bi Lulaja lahko bil istoveten z zgodnejšim kraljem Ašur-dugulom.<ref>Julian Reade (januar 2001). "Assyrian King-Lists, the Royal Tombs of Ur, and Indus Origins". ''Journal of Near Eastern Studies''. '''60''' (1): 7. doi: 10.1086/468883. JSTOR 545577. S2CID 161480780.</ref> [[Šu-ninua]] (vladal okoli 1556 pr. n. št. – okoli 1542 pr. n. št.) je bil Bazajev sin in naslednik domnevnega uzurpatorja Lulaje. Šu-ninua ni zapustil nobenega sodobnega napisa. V Seznamu sočasnih kraljev je omenjen kot sodobnik Akurduane iz Druge babilonske dinastije. Po Seznamu asirskih kraljev je vladal štirinajst let. Nasledila sta ga njegova sinova Šarma-Adad II. in Erišum III. [[Šamši-Adad II.]] (vladal okoli 1529 pr. n. št. – okoli 1526 pr. n. št.) je bil Šu-ninujev sin in naslednik. V Sinhronem seznamu vladarjev je omenjenih osem sodobnih [[Kasiti|kasitskih]] vladarjev. Zdi se, da [[Ašur-Nirari I.|Ašur-Nirarija I.]] (vladal 1547–1522 pr. n. št.) v njegovi petindvajsetletni vladavini niso vznemirjali niti novoustanovljeno cesarstvo Mitani v Mali Aziji niti Hetitsko cesarstvo niti Babilon. Znano je, da je bil aktiven kralj. Izboljševal je infrastrukturo, posvečal templje in vodil različne gradbene projekte po vsem kraljestvu. [[Išme-Dagan II.]] (vladal okoli 1526 pr. n. št. – okoli 1510 pr. n. št.) je bil sin in naslednik Šamši-Adada II. Je precej zameglen vladar, ki je vladal sredi asirskega srednjega veka. Znan je samo s Seznama asirskih kraljev. Njegovo sorodstvo z njegovim naslednikom je nejasno, saj ga nekateri prepisi Seznama omenjajo kot očeta Šamši-Adada III. in brata Šarma-Adada II., ki je bil sin Šu-Ninue. Zmeda je Yamado privedla do domneve, da je bil oče Šamši-Adada III. nekdo iz stranske veje Šu-Ninujeve rodbine. [[Ašur-nirari I.]] (vladal okoli 1510 pr. n. št. – okoli 1484 pr. n. št.), sin in naslednik Išme-Dagana II., je v Seznamu sočasnih vladarjev omenjen kot sodobnik babilonskega kralja [[Kaštiliaš III.|Kaštiliaša III.]] Ohranjeni so dokazi o njegovih gradbenih dejavnostih. V štirih kratkih napisih je omenjena gradnja templja Bel-ibrila, obnova preddverja templja Abaru in obnova templja Sina/Šamaša. Vladal je v mirnem in stabilnem obdobju asirske zgodovine med Puzur-Sinovim strmoglavljenjem Babiloncev in Amoritov okoli leta 1732 pr. n. št. in vzponom Mitancev okoli leta 1450 pr. n. št. [[Puzur-Ašur III.]] (vladal okoli 1484 pr. n. št. - okoli 1460 pr. n. št.), sin in naslednik Ašur-nirarija I., je v Seznamu sočasnih vladarjev opisan kot sodobnik [[Burnaburiaš I.|Burnaburiaša I.]] Babilonskega. Lotil se je velikih obnovitvenih del v Ašurju, utrdil mestno obzidje in južne četrti vključil v glavno mestno obrambo. V času njegove vladavine so bili postavljeni templji boga lune Sina ([[Nana]]) in boga sonca [[Utu|Šamaša]]. Z babilonskim kasitskim kraljem Burnaburiašem I. je sklenil sporazum, ki je v poznem 16. stoletju pr. n. št. določil meje med državama. Nasledil ga je Enlil-Nasir I., za katerega se zdi, da je kraljeval mirno, tako kot njegov naslednik Nur-ili. [[Enlil-nasir I.]] (vladal okoli 1484 pr. n. št. – okoli 1460 pr. n. št.), sin in naslednik Puzur-Ašurja III., je omenjen na Seznamu sočasnih kraljev, ime njegovega babilonskega kolega pa je nečitljivo. Ime je zapisano tudi na dveh glinenih stožcih iz Ašurja. [[Nur-ili]] je bil Enlil-nasirjev naslednik, ki je vladal od okoli 1460 pr. n. št. do okoli 1448 pr. n. št. [[Ašur-šaduni]] (vladal okoli 1448 pr. n. št.) je bil Nur-ilijev sin in naslednik, ki je vladal ''"samo en cel mesec"''. Datum njegovega prihoda na prestol je še vedno negotov, ker dolžini vladanja njegovih dveh naslednikov nista znani. Med trdnejšima kronologijama njihovih predhodnikov in naslednikov je zato negotova časovna vrzel. Sodobni napisi Ašur-šadunija, njegovega neposrednega predhodnika in naslednikov se niso ohranili, vendar se njegovo ime omenja na dveh seznamih asirskih kraljev in na koncu prvega stolpca Seznama sočasnih kraljev. Njegov sodobnik bi moral biti eden od naslednikov kasitskega babilonskega kralja [[Kaštiliaš III.|Kaštiliaša III.]] Seznami kraljev takole opisujejo Ašur-šadunijevo strmoglavljenje: ''"S prestola je odšel tako, kot ga je zasedel"''. [[Ašur-rabi I.]] (vladal okoli 1448 pr. n. št. – okoli 1430 pr. n. št.), sin Enlil-nasirja I., je prišel na prestol po državnem udaru proti Ašur-šaduniju. Asirija je ostala močna in varna tudi po hetitskem opustošenju Babilona in odstavitvi njegovih amoritskih vladarjev in prihodu kasitskih vladarjev okoli leta 1595 pr. n. št. Zdi se, da sta asirski kralj [[Erišum III.]] (vladal 1598 pr. n. št. – 1586 pr. n. št.) in prvi kasitski kralj [[Agum II.]] slenila vzajemno koristen sporazum. ===Mitani=== [[Slika:Carte du Mitanni.png|thumb|250px|right|Zemljevid Mitanija v njegovem največjem obsegu okoli 1430 pr. n. št.]] Pojav [[Mitani]]ja okoli leta 1500 pr. n. št. je okoli leta 1450 pr. n. št. pripeljalo do kratkega obdobja njegove prevlade nad Ašurjem. Mitanci, ki so govorili jezik iz [[Indoevropski jeziki|indoevropske]] družine jezikov, so omnevno osvojili [[Huriti|huritsko]] ozemlje v vzhodni [[Anatolija|Anatoliji]] in izoblikovali vladajoči razred. Huriti so govorili izoliran jezik, ki ni spadal niti v afroazijsko niti v indoevropsko jezikovno družino. Iz tega obdobja se je ohranilo na desetine mezopotamskih [[klinopis]]nih besedil z natančnimi opazovanji Sončevih in Luninih [[mrk]]ov, ki so se uporabili za "sidra" pri različnih poskusih določitve kronologije Babilonije in Asirije v obdobju od okoli 2000 pr. n. št. do okoli 1300 pr. n. št. [[Ašur-nadin-ahe I.]] (vladal okoli 1430 pr. n. št.-okoli 1415 pr. n. št.) je bil sin in naslednik [[Ašur-rabi I.|Ašur-rabija I.]], katerega je podpiral mitanski tekmec [[Stari Egipt]], in se je poskušal uveljaviti na staroveškem Bližnjem vzhodu. Faraon [[Amenhotep II.]] je asirskemu kralju poslal prispevek v zlatu, ki je zapečatil njuno zavezništvo proti Mitaniju. Zavezništvo je mitanskega vladarja [[Šauštatar]]ja spodbudilo k napadu na Asirijo in opustošenju njenega glavnega mesta, po katerem je Asirija postala mitanska [[vazal]]na država. Ašur-nadin-ahe I. je bil prisiljn pokloniti se Šauštatarju. Po petnajst letih vladanja je Ašur-nadin-aheja I. strmoglavil njegov brat [[Enlil-Nasir II.]] (vladal okoli 1415 pr. n. št. – okoli 1409 pr. n. št.). [[Ašur-nirari II.]] (na napisih ''<sup>md</sup>aš-šur-ERIM.GABA (= DÁḪ)'', ''"Ašur je moja pomoč"'',<ref name=ref59>A. Fuchs, K. Radner (1998). ''Aššur-nērārī II''. V K. Radner (ur.). ''The Prosopography of the Neo-Assyrian Empire, Volume 1, Part I: A. The Neo-Assyrian Text Corpus Project''. str. 208.</ref> vladal okoli 1409 pr. n. št. – okoli 1409 pr. n. št.), sin in naslednik Enlil-Nasirja II., je vladal v Asiriji v času, ko se še ni opomogla po Šaušatarjevem opustošenju. Po Horsabadskem seznamu kraljev<ref>''Khorsabad Kinglist'', tablet IM 60017 (excavation nos.: DS 828, DS 32-54), iii 3.</ref> je Ašur-nirari II. vladal sedem let, medtem ko so ustrezni stolpci na Seznamu asirskih kraljev in SDAS na teh mestih poškodovani.<ref> I.J. Gelb (1954). "Two Assyrian King Lists". ''Journal of Near Eastern Studies''. '''XIII''' (4): 217. doi: 10.1086/371224. S2CID 161512733.</ref> Pravno besedilo<ref>KAJ 174.</ref> iz Ašurja, datirano v eponim ''"Ber-nadin-ahe, sin Ašur-nirarija II., vrhovni sodnik”'', in drugih besedilih pričajo, da je bil Šamaš-kidinu, sin Šabaši-Iluja, sina Ber-nadin-ahe, vrhovni sodnik. [[Ašur-nirari II.]] (vladal okoli 1414 – okoli 1408 pr. n. št.) je vladal v obdobju brez omembe vrednih dogodkov in verjetno plačeval davek Mitaniju. Asirska monarhija je preživela, mitanski vpliv pa je bil očitno samo občasen. Zdi se, da Mitani ni bil vedno pripravljen ali celo nesposoben vmešaveti se v asirske notranje in mednarodne zadeve. [[Ašur-bel-nišešu]] (na napisih ''<sup>md</sup>aš-šur-EN-UN.MEŠ--šú'',<ref>''Nassouhi King List'', Istanbul A. 116 (Assur 8836), iii 11–12.</ref><ref>''Khorsabad King List'', IM 60017 (excavation nos.: DS 828, DS 32-54), iii 5–6.</ref><ref>''SDAS King List'', tablet IM 60484, ii 38.</ref> ''"Ašur je gospod[ar] svojega ljudstva"'')<ref>Fuchs in Radner 1998, str. 171.</ref> je vladal od okoli 1402 pr. n. št. do okoli 1394 pr. n. št. Na prestolu je nasledil svojega očeta Ašur-Nirarija II. Po asirskih običajih tistega časa se je naslavljal s skromnim naslovom ''išši'ak Aššur'', se pravi ''"namestnik boga Ašurja"''.<ref>Grayson (1972), str. 38, §236–240.</ref> V Ašurju je izvedel obširna gradbena dela. Zdi se, da je Asirija med njegovo vladavino na novo razvila svoje nekdanje visoko izpopolnjene finančne in gospodarske sisteme. Bila je neodvisna od vplivov Mitanija, kar dokazuje sklenitev vzajemno koristnega sporazuma s [[Kasiti|kasitskim]] kraljem Babilonije [[Karaindaš]]em okoli leta 1400 pr. n. št. S sporazumom povezan zapis v Seznamu sočasnih kraljev pravi,<ref>''Synchronistic Chronicle'' (ABC 21), tablet K4401a, i 1–4.</ref> da sta ''"skupaj s prisego potrdila to mejo"''.<ref>A.K. Grayson (1975). ''Assyrian and Babylonian chronicles''. J.J. Augustin. str. 158, 209. ISBN 9781575060491.</ref> Njegovi številni napisi na glinenih stožcih slavijo njegovo obnovitev obzidja v ašurski četrti "Novo mesto", ki ga je zgradil [[Puzur-Ašur III.]]<ref name=ref56a>A.K. Grayson (1972). ''Assyrian Royal Inscriptions, Volume 1.'' Otto Harrassowitz. ISBN 9783447013826.</ref> [[Ašur-rim-nišešu]] (na napisih ''<sup>md</sup>aš-šur-ÁG-UN.MEŠ-šu'', ''"Ašur ljubi svoje ljudstvo"''<ref> Fuchs in Radner 1998, str. 209.</ref> se je naslavljal z ''išši’ak Aššur - Ašurjev namestnik'' ([[Sumerščina|sumersko]] ''PA.TE.SI (=ÉNSI)'') in vladal od okoli 1394 pr. n. št. do okoli pr. n. št. Bil je sin in naslednik Ašur-bel-nišešuja. Vsi trije obširni seznami asirskih vladarjev ga omenjajo kot sina Ašur-bel-nišešuja, kar je v nasprotju z edinim sodobnim napisom na glinenem klinu, posvečenem obnovi notranjega obzidja Ašurja, na katerem je kot njegov oče omenjen Ašur-nirari II.<ref>J.A. Brinkman (1973). "Comments on the Nasouhi Kinglist and the Assyrian Kinglist Tradition". ''Orientalia''. '''42''': 312.</ref> Če je to res, je bil Ašur-bel-nišešujev brat in ne sin. Ker je imel Ašur-nirari II. tudi sina Ber-ardin-aja, ki je bil vrhovni sodnik, bi to pomenilo, da so bili na vrhu oblasti kar trije Ašur-nirarijevi sinovi.<ref>B. Newgrosh (1999). "The Chronology of Ancient Assyria Re-assessed". ''JAVF''. '''8''': 80.</ref> Na glinenem klinu so kot prejšnji obnovitelji obzidja omenjeni [[Kikija]] (okoli 2100 pr. n. št.), [[Ikunum]] (okoli 1876 pr. n. št. – okoli 1861 pr. n. št.) [[Sargon I.]] (okoli 1861 pr. n. št. – okoli 1822 pr. n. št.), [[Puzur-Ašur II.]] (okoli 1822 pr. n. št. – okoli 1814 pr. n. št.) in Ašur-nirari I. (okoli 1510 pr. n. št. – okoli 1484 pr. n. št.)<ref>A. K. Grayson (1972). ''Assyrian Royal Inscriptions, Volume I.'' Wiesbaden: Otto Harrassowitz. str. 39–40.</ref> [[Ašur-nadin-ahe II.]] (''"Ašur je dal brata"'', vladal okoli 1387 pr. n. št. – okoli 1378 pr. n. št.) je dobival od [[Stari Egipt|Egipčanskega cesarstva]] poklone v zlatu in diplomatske uvertire, verjetno zato, da bi dobil vojaško podporo Asirije proti njegovima tekmecema [[Hetiti|Hetitskemu cesarstvu]] in [[Mitani]]ju. Vse kaže, da asirski kralj ni bil dovolj močan in ni izzval niti Hetitov niti Mitancev. Od leta 1430 pr. n. št do 1379 pr. n. št. sta vladala dva kralja z imenom Ašur-nadin-ahe. O njiju je težko kaj reči, eden od njiju pa je omenjen v enem od [[Amarnska pisma|Amarnskih pisem]]. V pismu asirskega kralja [[Ašur-ubalit I.|Ašur-ubalita I.]] faraonu Egipta (pismo EA 16) je omenjen Ašur-nadin-ahe II. kot njegov predhodnik, ki je na pisno prošnjo egipčanskemu faraonu od njega prejel zlato. To bi lahko pomenilo tudi zgodnejšo diplomatsko poroko in zavezništvo med Asirijo in Egiptom v času njegove vladavine. Te domneve nekateri zgodovinarji izpodbijajo, ker je po njihovem mnenju ime Ašur-nadin-aheja II. v EA 16 napačno napisano ime asirskega kralja [[Ašur-nadin-apli |Ašur-nadin-apli]]ja. Ašur-nadin-aheja II. je nasledil brat [[Eriba-Adad I.]], prvi kralj [[Srednje asirsko cesarstvo|Srednjega asirskega cesarstva]].<ref name=ref65>''Ashur-nadin-ahhe II (king of Assyria)''. Britannica Online Encyclopedia. Britannica.com. Pridobljeno 24. novembra 2012.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Starodavna Sirija in Mezopotamija}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Mezopotamija]] [[Kategorija:Bivše države na Srednjem vzhodu]] [[Kategorija:Asirija]] ot4xssn9lap9hyg7cgzqk0324ag9e3k 0 492798 5737170 5621707 2022-08-20T07:17:41Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Referendum|name=Naknadni zakonodajni referendum o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo|question=Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (EPA 1318-II), sprejet v Državnem zboru dne 19.04.2001|yes=149.799|no=410.856|total=567.784|date=17. junij 2001|country=[[Slovenija]]|flag_image={{zastava|Slovenija}}|yes_text=ZA|no_text=PROTI}} '''Naknadni zakonodajni referendum o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo'''<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2001-01-1971/odlok-o-razpisu-naknadnega-zakonodajnega-referenduma-o-zakonu-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-zdravljenju-neplodnosti-in-postopkih-oploditve-z-biomedicinsko-pomocjo-odzznpob-a|website=www.uradni-list.si|accessdate=2021-02-24}}</ref> je bil izveden 17. junija 2001. Na [[Referendum|referendumu]] so bile s 72,36 % glasov proti zavrnjene spremembe zakona o postopkih [[Oploditev z biomedicinsko pomočjo|oploditve z biomedicinsko pomočjo]]. Referenduma se je udeležilo 567.878 (35,66 %) volivcev.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/files/files/ref-obmp.pdf|title=Poročilo o rezultatih referenduma|date=|accessdate=|website=|publisher=Državna volilna komisija|last=|first=}}</ref> Nasprotnikom zakonskih sprememb se je predvsem zdela sporna določba nove različice zakona, ki bi samskim ženskam dovoljevala umetno oploditev.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Referendum bo 17. junija|url=https://www.dnevnik.si/1208|website=Dnevnik|accessdate=2021-02-10}}</ref> == Ozadje == Zakon o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je bil sprejet leta 2000 v času [[5. vlada Republike Slovenije|vlade Andreja Bajuka]]. [[6. vlada Republike Slovenije|Vlada Janeza Drnovška]] je leta aprila 2001 sprejela novo novelo zakona, ki je med drugim dovoljevala umetno oploditev žensk brez partnerja, omogočila uvoz spolnih celic in spremenila sestavo pristojne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prepoved umetnega oplojevanja samskih žensk roma pred ustavne sodnike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prepoved-umetnega-oplojevanja-samskih-zensk-roma-pred-ustavne-sodnike/353866|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-10|language=sl}}</ref> En teden po sprejetju nove različice zakona je 34 poslancev zahtevalo referendumsko presoje novega zakona.<ref name=":0" /> Z zbiranjem podpisov za referendum je pričela tudi skupina volivcev.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče ne bo presojalo zakona o zdravljenju neplodnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-ne-bo-presojalo-zakona-o-zdravljenju-neplodnosti/410766|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-24|language=sl}}</ref> 3. maja je državni zbor sprejel odlok za naknadno referendumsko presojo novega zakona; datum izvedbe referenduma je bil določen za 17. junij.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum bo 17. junija|url=https://www.dnevnik.si/1208|website=Dnevnik|accessdate=2021-02-24}}</ref> Nasprotnikom se je predvsem zdela sporna določba nove različice zakona, ki bi ženskam brez partnerja, ki bi sicer lahko zanosile po naravni poti, dovoljevala umetno oploditev.<ref name=":2" /> == Referendumska kampanja == === Stališče strokovne javnosti === Komisija za medicinsko etiko ni nasprotovala zakonu. Zakonskim spremembam je nasprotoval razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo; nasprotovanje je bilo "strokovne narave", saj da "ginekologiji vedno zdravijo par in ne posameznika in da stroka ne bo uporabila vsega, kar medicina odkrije". V odzivu na sklepe kolegija se je odklonilno odzval zdravstveni minister [[Dušan Keber]], ki je navedel, da po njegovo odločitev ni temeljila na čvrstih stokovnih in etičnih argumentih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/stroka-proti-umetni-oploditvi.html|title=Stroka proti umetni oploditvi}}</ref> === Javno mnenje === Po podatkih agencije za proučevanje javnega mnenja Cati Center (izvedena 28. maj do 2. junij z 903 anketiranimi) bi se referenduma zagotovo ali verjetno udeležilo 43 % vprašanih; za bi glasovalo 34 % vprašanih, proti 46 % vprašanih, neodločenih pa jih je bilo 20 %. Zakon so podpirali mlajši anketiranci, tisti z vsaj srednješolsko izobrazbo, višjimi dohodki in samski. Od anketiranih je pravico do umetne oploditve samskih žensk podpiralo 44 %, nasprotovalo pa 42 %.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.finance.si/6489/Rezultati-mnenj-o-referendumu-o-umetni-oploditvi-samskih-zensk|title=Rezultati mnenj o referendumu o umetni oploditvi samskih žensk|website=Finance}}</ref> == Referendum in rezultati == Referendum je potekal 17. junija. Referendumsko vprašanje se je glasilo "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (EPA 1318-II), sprejet v Državnem zboru dne 19.04.2001?" Volilci so se na glasovalnicah opredelili kot "za" ali "proti".<ref name=":1" /> Referendumu se je udeležilo 567.878 volivcev (35,66 %). Oddanih je bilo 567.784 glasovnic; od tega je bilo veljavnih 560.655 glasovnic, 7.129 glasovnic je bilo neveljavnih.<ref name=":1" /> Za uveljavitev zakona se je opredelilo 26,38 % (149.799) volivcev, proti pa 72,36 % (410.856) volivcev.<ref name=":1" /> {| style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse;" cellpadding="4" cellspacing="0" border="2" |+ Rezultati referenduma OdZZNPOB-A:<ref>{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2001-01-2870?sop=2001-01-2870|title=Poročilo o izidu naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki je bil 17. junija 2001 |publisher=Republiška volilna komisija|accessdate=2021-08-27}}</ref><br/>(100,00 % preštetih) |- bgcolor="#ececec" ! colspan="2" | Odgovor ! Št. glasov ! '''%''' |- | 1 | align="left" | {{Za}} | align="right" |149.799 | align="right" |26,38 % |- | 2 | align="left" | {{Proti}} | align="right" |410.856 | align="right" |72,36 % |- |- |- bgcolor="#ececec" | colspan="2" align="left" |'''Veljavni glasovi''' | align="right" |560.655 | align="right" |98,74 % |- | colspan="2" align="left" |Neveljavni | align="right" |7.129 | align="right" |1,26 % |- |- bgcolor="#ececec" | colspan="2" align="left" |'''Skupaj''' | align="right" |567.784 | align="right" |100,00 % |} == Kasnejše dogajanje == Vlogo za ustavno presojo zakona je vložila posameznica z diagnosticirano neplodnostjo. Vlogo je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] februarja 2013 zavrglo, ker vlagateljici ni uspelo izkazati pravnega interesa, ki bi moral oseben in konkreten.<ref>{{Navedi splet|title=Vložena zahteva za ustavno presojo postopkov umetne oploditve|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/vlozena-zahteva-za-ustavno-presojo-postopkov-umetne-oploditve.html|website=old.delo.si|date=2013-03-15|accessdate=2021-02-24|language=sl-si|first=Pi K. , Delo si, B. H. , notranja|last=politika}}</ref> Marca 2013 je skupina 38 poslancev iz strank [[Socialni demokrati|SD]], [[Pozitivna Slovenija|PS]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] in DL zahtevalo ustavno presojo zakona, a je ustavno sodišče zahtevo zavrglo, ker je vlagateljem zaradi volitev še pred ustavno presojo prenehal poslanski mandat, zaradi česar niso več imeli pravnega interesa.<ref name=":0" /> Decembra 2014 je 61 poslancev iz strank SD, SMC, [[Stranka Alenke Bratušek|ZaAB]], [[Levica (politična stranka)|ZL]] in DeSUS zahtevalo oceno ustavnosti zakona o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Po mnenju predlagateljev je bilo osem členov zakona v neskladju s 55. členom [[Ustava Republike Slovenije|Ustave RS]], ki določuje svobodno odločanje o rojstvu otrok in državi nalaga dolžnost zagotavljanja možnosti uresničevanja te svoboščine. Zakon naj bi bil tudi v neskladju s 14. členom Ustave (ki določa enakost pred zakonom) in 34. členom Ustave (ki določa pravico posameznikov do osebnega dostojanstva in varnosti). Po besedah vlagateljev naj bi bilo sporno stališče nasprotnikov sprememb zakona iz leta 2001, ki so samskim ženskam odrekali pravico do umetne oploditve, saj so ti samovoljno presodili, da bi s tem nastala nepopolna družina. Takšno opredeljevanje naj bi bilo diskriminatorno do enostarševskih družin.<ref name=":0" /> Ustavno sodišče je decembra 2016 z 7 glasovi (od 8) zahtevo za presojo zavrglo; US je namreč - nanašajoč na določbe zakona o ustavnem sodišču - navedlo, da so imeli vlagatelji zadosti glasov, da bi lahko domnevne neustavnosti odpravili lastnoročno, če so menili, da obstajajo, namesto da so presodbo prelagali na US.<ref name=":3" /> Zakonsko presojo ustavnosti zakona je oktobra 2020 ponovno vložila stranka Levica s sopodpisniki iz strank SAB, SD in [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]. Po mnenju vlagateljev naj bi bila obstoječa zakonodaja diskriminatorna do samskih žensk in zato protiustavna, kljub trem predhodnim zahtevam za presojo vstavnosti pa se US do zakona nikoli ni vsebinsko opredelilo;<ref>{{Navedi splet|title=Del opozicije za umetno oplojevanje samskih žensk|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/del-opozicije-za-umetno-oplojevanje-samskih-zensk/539006|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-24|language=sl}}</ref> zahteve je v vseh primerih zavrnilo zaradi postopkovnih razlogov. [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] je prav tako v vmesnem času sprejel spremembe zakona o ustavnem sodišču, zaradi katerih bo moralo US zahteve za ustavno presojo po novem obravnavati tudi, če vlagateljem do obravnave poteče poslanski mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Ponovna ustavna presoja zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo?|url=https://www.mladina.si/196441/ponovna-ustavna-presoja-zakona-o-oploditvi-z-biomedicinsko-pomocjo/|website=Mladina.si|accessdate=2021-02-24}}</ref> Februarja 2021 je ustavno sodišče kot neustavno razveljavilo člen zakona, ki umetno oploditev prepoveduje za ženske po 43. letu starosti. Zahtevo za ustavno presojo je vložila pritožnica, ki ji je ZZZS zavrnil povračilo stroškov umetne oploditve v tujini.<ref>{{Navedi splet|title=Razveljavili starostno mejo za oploditev z biomedicinsko pomočjo|url=https://zurnal24.si/zdravje/razveljavili-starostno-mejo-za-oploditev-z-biomedicinsko-pomocjo-362340|website=zurnal24.si|accessdate=2021-02-24|language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]] [[Kategorija:2001 v politiki]] [[Kategorija:2001 v Sloveniji]] i3841fzyjevzj5864ns05x15mskuie8 5737194 5737170 2022-08-20T07:19:30Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Referendum|name=Naknadni zakonodajni referendum o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo|question=Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (EPA 1318-II), sprejet v Državnem zboru dne 19.04.2001|yes=149.799|no=410.856|total=567.784|date=17. junij 2001|country=[[Slovenija]]|flag_image={{zastava|Slovenija}}|yes_text=ZA|no_text=PROTI}} '''Naknadni zakonodajni referendum o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo'''<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2001-01-1971/odlok-o-razpisu-naknadnega-zakonodajnega-referenduma-o-zakonu-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-zdravljenju-neplodnosti-in-postopkih-oploditve-z-biomedicinsko-pomocjo-odzznpob-a|website=www.uradni-list.si|accessdate=2021-02-24}}</ref> je bil izveden 17. junija 2001. Na [[Referendum|referendumu]] so bile s 72,36 % glasov proti zavrnjene spremembe zakona o postopkih [[Oploditev z biomedicinsko pomočjo|oploditve z biomedicinsko pomočjo]]. Referenduma se je udeležilo 567.878 (35,66 %) volivcev.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/files/files/ref-obmp.pdf|title=Poročilo o rezultatih referenduma|date=|accessdate=|website=|publisher=Državna volilna komisija|last=|first=}}</ref> Nasprotnikom zakonskih sprememb se je predvsem zdela sporna določba nove različice zakona, ki bi samskim ženskam dovoljevala umetno oploditev.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Referendum bo 17. junija|url=https://www.dnevnik.si/1208|website=Dnevnik|accessdate=2021-02-10}}</ref> == Ozadje == Zakon o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je bil sprejet leta 2000 v času [[5. vlada Republike Slovenije|vlade Andreja Bajuka]]. [[6. vlada Republike Slovenije|Vlada Janeza Drnovška]] je leta aprila 2001 sprejela novo novelo zakona, ki je med drugim dovoljevala umetno oploditev žensk brez partnerja, omogočila uvoz spolnih celic in spremenila sestavo pristojne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prepoved umetnega oplojevanja samskih žensk roma pred ustavne sodnike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prepoved-umetnega-oplojevanja-samskih-zensk-roma-pred-ustavne-sodnike/353866|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-10|language=sl}}</ref> En teden po sprejetju nove različice zakona je 34 poslancev zahtevalo referendumsko presoje novega zakona.<ref name=":0" /> Z zbiranjem podpisov za referendum je pričela tudi skupina volivcev.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče ne bo presojalo zakona o zdravljenju neplodnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-ne-bo-presojalo-zakona-o-zdravljenju-neplodnosti/410766|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-24|language=sl}}</ref> 3. maja je državni zbor sprejel odlok za naknadno referendumsko presojo novega zakona; datum izvedbe referenduma je bil določen za 17. junij.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum bo 17. junija|url=https://www.dnevnik.si/1208|website=Dnevnik|accessdate=2021-02-24}}</ref> Nasprotnikom se je predvsem zdela sporna določba nove različice zakona, ki bi ženskam brez partnerja, ki bi sicer lahko zanosile po naravni poti, dovoljevala umetno oploditev.<ref name=":2" /> == Referendumska kampanja == === Stališče strokovne javnosti === Komisija za medicinsko etiko ni nasprotovala zakonu. Zakonskim spremembam je nasprotoval razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo; nasprotovanje je bilo "strokovne narave", saj da "ginekologiji vedno zdravijo par in ne posameznika in da stroka ne bo uporabila vsega, kar medicina odkrije". V odzivu na sklepe kolegija se je odklonilno odzval zdravstveni minister [[Dušan Keber]], ki je navedel, da po njegovo odločitev ni temeljila na čvrstih stokovnih in etičnih argumentih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/stroka-proti-umetni-oploditvi.html|title=Stroka proti umetni oploditvi}}</ref> === Javno mnenje === Po podatkih agencije za proučevanje javnega mnenja Cati Center (izvedena 28. maj do 2. junij z 903 anketiranimi) bi se referenduma zagotovo ali verjetno udeležilo 43 % vprašanih; za bi glasovalo 34 % vprašanih, proti 46 % vprašanih, neodločenih pa jih je bilo 20 %. Zakon so podpirali mlajši anketiranci, tisti z vsaj srednješolsko izobrazbo, višjimi dohodki in samski. Od anketiranih je pravico do umetne oploditve samskih žensk podpiralo 44 %, nasprotovalo pa 42 %.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.finance.si/6489/Rezultati-mnenj-o-referendumu-o-umetni-oploditvi-samskih-zensk|title=Rezultati mnenj o referendumu o umetni oploditvi samskih žensk|website=Finance}}</ref> == Referendum in rezultati == Referendum je potekal 17. junija. Referendumsko vprašanje se je glasilo "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (EPA 1318-II), sprejet v Državnem zboru dne 19.04.2001?" Volivci so se na glasovalnicah opredelili kot "za" ali "proti".<ref name=":1" /> Referendumu se je udeležilo 567.878 volivcev (35,66 %). Oddanih je bilo 567.784 glasovnic; od tega je bilo veljavnih 560.655 glasovnic, 7.129 glasovnic je bilo neveljavnih.<ref name=":1" /> Za uveljavitev zakona se je opredelilo 26,38 % (149.799) volivcev, proti pa 72,36 % (410.856) volivcev.<ref name=":1" /> {| style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse;" cellpadding="4" cellspacing="0" border="2" |+ Rezultati referenduma OdZZNPOB-A:<ref>{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2001-01-2870?sop=2001-01-2870|title=Poročilo o izidu naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki je bil 17. junija 2001 |publisher=Republiška volilna komisija|accessdate=2021-08-27}}</ref><br/>(100,00 % preštetih) |- bgcolor="#ececec" ! colspan="2" | Odgovor ! Št. glasov ! '''%''' |- | 1 | align="left" | {{Za}} | align="right" |149.799 | align="right" |26,38 % |- | 2 | align="left" | {{Proti}} | align="right" |410.856 | align="right" |72,36 % |- |- |- bgcolor="#ececec" | colspan="2" align="left" |'''Veljavni glasovi''' | align="right" |560.655 | align="right" |98,74 % |- | colspan="2" align="left" |Neveljavni | align="right" |7.129 | align="right" |1,26 % |- |- bgcolor="#ececec" | colspan="2" align="left" |'''Skupaj''' | align="right" |567.784 | align="right" |100,00 % |} == Kasnejše dogajanje == Vlogo za ustavno presojo zakona je vložila posameznica z diagnosticirano neplodnostjo. Vlogo je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] februarja 2013 zavrglo, ker vlagateljici ni uspelo izkazati pravnega interesa, ki bi moral oseben in konkreten.<ref>{{Navedi splet|title=Vložena zahteva za ustavno presojo postopkov umetne oploditve|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/vlozena-zahteva-za-ustavno-presojo-postopkov-umetne-oploditve.html|website=old.delo.si|date=2013-03-15|accessdate=2021-02-24|language=sl-si|first=Pi K. , Delo si, B. H. , notranja|last=politika}}</ref> Marca 2013 je skupina 38 poslancev iz strank [[Socialni demokrati|SD]], [[Pozitivna Slovenija|PS]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] in DL zahtevalo ustavno presojo zakona, a je ustavno sodišče zahtevo zavrglo, ker je vlagateljem zaradi volitev še pred ustavno presojo prenehal poslanski mandat, zaradi česar niso več imeli pravnega interesa.<ref name=":0" /> Decembra 2014 je 61 poslancev iz strank SD, SMC, [[Stranka Alenke Bratušek|ZaAB]], [[Levica (politična stranka)|ZL]] in DeSUS zahtevalo oceno ustavnosti zakona o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Po mnenju predlagateljev je bilo osem členov zakona v neskladju s 55. členom [[Ustava Republike Slovenije|Ustave RS]], ki določuje svobodno odločanje o rojstvu otrok in državi nalaga dolžnost zagotavljanja možnosti uresničevanja te svoboščine. Zakon naj bi bil tudi v neskladju s 14. členom Ustave (ki določa enakost pred zakonom) in 34. členom Ustave (ki določa pravico posameznikov do osebnega dostojanstva in varnosti). Po besedah vlagateljev naj bi bilo sporno stališče nasprotnikov sprememb zakona iz leta 2001, ki so samskim ženskam odrekali pravico do umetne oploditve, saj so ti samovoljno presodili, da bi s tem nastala nepopolna družina. Takšno opredeljevanje naj bi bilo diskriminatorno do enostarševskih družin.<ref name=":0" /> Ustavno sodišče je decembra 2016 z 7 glasovi (od 8) zahtevo za presojo zavrglo; US je namreč - nanašajoč na določbe zakona o ustavnem sodišču - navedlo, da so imeli vlagatelji zadosti glasov, da bi lahko domnevne neustavnosti odpravili lastnoročno, če so menili, da obstajajo, namesto da so presodbo prelagali na US.<ref name=":3" /> Zakonsko presojo ustavnosti zakona je oktobra 2020 ponovno vložila stranka Levica s sopodpisniki iz strank SAB, SD in [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]. Po mnenju vlagateljev naj bi bila obstoječa zakonodaja diskriminatorna do samskih žensk in zato protiustavna, kljub trem predhodnim zahtevam za presojo vstavnosti pa se US do zakona nikoli ni vsebinsko opredelilo;<ref>{{Navedi splet|title=Del opozicije za umetno oplojevanje samskih žensk|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/del-opozicije-za-umetno-oplojevanje-samskih-zensk/539006|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-24|language=sl}}</ref> zahteve je v vseh primerih zavrnilo zaradi postopkovnih razlogov. [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] je prav tako v vmesnem času sprejel spremembe zakona o ustavnem sodišču, zaradi katerih bo moralo US zahteve za ustavno presojo po novem obravnavati tudi, če vlagateljem do obravnave poteče poslanski mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Ponovna ustavna presoja zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo?|url=https://www.mladina.si/196441/ponovna-ustavna-presoja-zakona-o-oploditvi-z-biomedicinsko-pomocjo/|website=Mladina.si|accessdate=2021-02-24}}</ref> Februarja 2021 je ustavno sodišče kot neustavno razveljavilo člen zakona, ki umetno oploditev prepoveduje za ženske po 43. letu starosti. Zahtevo za ustavno presojo je vložila pritožnica, ki ji je ZZZS zavrnil povračilo stroškov umetne oploditve v tujini.<ref>{{Navedi splet|title=Razveljavili starostno mejo za oploditev z biomedicinsko pomočjo|url=https://zurnal24.si/zdravje/razveljavili-starostno-mejo-za-oploditev-z-biomedicinsko-pomocjo-362340|website=zurnal24.si|accessdate=2021-02-24|language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]] [[Kategorija:2001 v politiki]] [[Kategorija:2001 v Sloveniji]] ctjbaud5zqiwzkdja00hufktmpwyavg 0 492799 5736804 5461503 2022-08-20T06:44:23Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{popravi|razlog=Vire navajamo s pomočjo {{tl|Navedi knjigo}} in {{tl|Navedi splet}}}} {{wikificiraj}} {{BŽO več sklicev}} {{infopolje oseba}} '''Diodor Kron''' (Diodorus Cronus, starogrško Διόδωρος Κρόνος, † 284 pr. n. št) je bil starogrški filozof in dialektik Megarske šole. Najbolj je poznan po svojih logičnih ugotovitvah in novostih, med katere spada njegov "gospodujoči" ali "zmagoviti" ali "neustavljivi" ali "neovrgljivi" dokaz, ki ga je zasnoval kot odgovor na Aristotelovo razpravo o kontigentih. Prav tako je bil prvi logistik in posledično najznamenitejši član dialektične šole 4. in 3. stoletja pr. n. št. Njegovi dokazi pričajo predvsem o zavestni in teoretični usmeritvi v cilj, ki ga je želel doseči. Njegovi prispevki k logistiki so predvsem definicije modalnih terminov in kriterij pogojnih trditev, kot tudi paradoksi ter konstruktivni prispevki k teoriji logike. == Življenje == Diodor Kron, sin Ameiniasa lasusa iz Karije (zgodovinske regije v zahodni Anatoliji), se je rodil v Aleksandriji, v regiji Ptolemaja Soterja. Datum njegovega rojstva ni znan, vendar pa je bil predstavnik in je imel vpliv na prvo generacijo stoične šole, ki je bila ustanovljena okoli leta 300 pr. n. št. Dialektična šola je označevala skupino zgodnjih helenističnih filozofov, ki so bili medsebojno povezani s filozofiranjem v t.i. sokratski tradiciji (tradiciji filozofa Eubulida iz Mileta). Povezovalo jih je zanimanje za logične paradokse, logiko predloga in dialektično strokovnost. Diodor Kron je v dialektični šoli kot učitelj najbolj prelomno prispeval k razvoju teorij pogojnosti in modalne logike. Njegova najbolj znana učenca sta bila dialektor Philo in ustanovitelj stoične šole Zeno iz Citiuma. O samem življenju Krona se na žalost ni ohranilo veliko zapisov ali dokazov. Kljub vplivu Megarske šole na filozofa ni znano, ali so bili njegovi učenci dialektiki povezani prav z njo. Popolnoma jasno ni tudi, ali je Kron zares iz Megare, saj je le v enem izmed dokazov omenjen neki »Diodor iz Megare«, kar bi lahko bil Diodor Kron. Vsi ostali dokazi pa ne pričajo o kakršni koli povezavi z mestom, po katerem je bila poimenovana Megarska šola. Sicer pa naj bi bilo njegovo delo v logistiki v njegovih časih zelo znano. Po besedah aleksandrijskega pesnika Callimahusa, so še vrane na vrh strehe prepoznale njegovo modrost in krakale o vprašanjih na temo pogojnih predlogov oziroma trditev. Njegov mojstrski argument, s katerim je želel vzpostaviti modalne definicije, naj bi bil glavna tema debat na mnogih večerjah in zabavah. Datum njegove smrti prav tako kot datum rojstva ni točno zabeležen. Znano pa je, da je Kron vplival na znanega filozofa Aristotela, na podlagi česar predvidevamo, da je umrl okoli leta 284 pr. n. št. v Aleksandriji. Poleg tega so se ohranili tudi nekateri dokazi, ki pričajo o Kronovem delovanju v Atenah, v zadnjem desetletju 4. stoletja pr. n. št. === Vzdevek === Vzdevek »Kron« naj bi si filozof nadel kar sam, po vzoru njegovega učitelja Apolonija Krona, čigar ime je pomenilo »stari zadrtež«. V nasprotju z Apolonijem je bil Diodor bolj vpadljiv in ne tradicionalen, zato je navkljub temu, da so se v tistem času s filozofijo večinoma ukvarjali moški, svoje hčerke uvajal v dialektiko. Zaradi njegovih dialektičnih sposobnosti so ga klicali »dialektik«. Ta vzdevek se je prenesel tudi na njegovih pet hčera, Menexenge, Argia, Theognis, Artemesia in Pantaclea, ki so bile poznane kot dialektičarke. Po drugi, bolj verjetni razlagi, pa naj bi mu vzdevek »Kron« dodelil kar sam vladar Ptolemaj Soter. Vzdevek je dobil na kraljevi večerji, ko mu je filozof Stilpon zastavil vprašanja glede nekih dialektičnih vprašanj, ki jih ni mogel takoj razrešiti. Kralj Ptolemaj ga je pokritiziral in mu dal posmehljivi vzdevek Kronus. Diodorja naj bi to tako prizadelo, da je po končanem obedu napisal razpravo o zastavljenih problemih in nato v malodušnosti in obupu umrl. Diogen Laertski mu je v svoji drugi knjigi posvetil epigram: ''Kateri demon z zlo te, Kronos Diodor je malodušnostjo pogubil, da sebe samega si v Tartar dol pognal, ker Stilponove zagonetke razrešil nisi? Res, izkažeš se kot Kronos brez črke kappa in brez rho.'' (Diogenes Laertius, Lives of the Philosophers, 2 vols. M. Marcovich(ed.), Stuttgart & Leipzig: B.G. Teubner, 1999) == Delo == Diodor Kron je najbolj znan po svojih izumih v logiki. O njegovih naukih imamo le malo informacij, saj se večina njegovih del ni ohranila. Zelo je bil zaposlen s teorijo dokazovanja in hipotetičnimi trditvami. Na enak način, kot je v logiki zavrnil deljivost temeljnega pojma, je tudi v svojih fizičnih doktrinah trdil, da je prostor nedeljiv in da je posledično to gibanje nemogoče. Nadalje je zanikal nastanek in vso množico tako v času kot v prostoru; vendar je stvari, ki zapolnjujejo prostor, obravnaval kot celoto, sestavljeno iz neskončnega števila nedeljivih delcev. Diodor je izkoristil Soritski paradoks in naj bi izumil še dva enaka. Zavrnil naj bi tudi stališče, da so besede dvoumne, saj je menil, da naj bi kakršna koli negotovost v razumevanju bila vedno posledica govornikov, ki so se izrazili nejasno. === Diodorjevi štirje paradoksi gibanja: === '''1.Paradoks:''' Minimalno in brezdelno telo se nikoli ne bi moglo premikati, ker vedno natančno zapolni minimalni prostor, ki ga zaseda. Lahko se pojavi v natančno sosednjem prostoru, vendar v vmesnem času nikoli ne bi mogel biti v prehodu iz enega prostora v drugega: to bi zahtevalo, da je delno v in delno ne v prvotnem prostoru, medtem ko tisto, kar nima delov ne more biti "delno" v ničemer. '''2. Paradoks:''' Če se nekaj premika, se premika na mestu, kjer je ali pa na mestu, kjer ni. Ampak ne premika se niti na mestu, kjer je (ker v njem miruje, v nadaljevanju razloženo kot: "ker ga popolnoma napolni") niti na mestu, kjer ni (ker ga ni). Zato ne drži, da se nekaj premika “. '''3. Paradoks:''' „Kar se premika, je takoj na nekem mestu. Toda tisto, kar je na mestu, se ne premika. Torej, kar se premika, se ne premika “. '''4. Paradoks:''' Predstavljamo si telo, sestavljeno iz treh minimumov, dveh gibljivih in enega mirujočega. Ker je gibljivih minimumov več kot ne gibljivih se telo giblje. Če bi temu telesu dodali mirujoči minimum, to ne bi bilo dovolj, da bi ustavilo gibanje telesa, saj je ta nov minimum v manjšini, ker je eden v razmerju s tremi začetnimi minimumi. Mirujoči minimumi se lahko še naprej dodajajo telesu, vsak posebej, dokler ne bo telo sestavljeno iz 10.000 minimumov. Od teh se bosta le dva gibala posamično, vendar se bo kljub temu celotno telo, še vedno premikalo in gibalo zaradi naraščajoče premoči oziroma prevlade njegovih gibljivih delov. Paradoks torej predpostavlja, da bi bilo gibljivo telo, če bi obstajalo, sestavljeno iz niza minimumov in da bi se celotno telo gibalo le, če bi se premikala prevladujoča skupina njegovih sestavnih minimumov. === Diodorjev "zastrti" paradoks === Veste, kdo je vaš oče; ne veste, kdo je zastrti moški tam; toda ta zastrti moški je tvoj oče; torej veste in ne veste, kdo je vaš oče. Lahko bi domnevali, da je Diodorjeva lastna rešitev spet pomenska. Ob vsakem pojavu ima "vedeti" v mislih anketiranca poseben pomen primeren za primer (seznanitev, prepoznavanje), zato ne gre za nobeno protislovje. === Diodorjev gospodujoči dokaz === Diodorjevo definicijo tistega, kar je mogoče, lahko razdelimo na dve ločeni trditvi: prvič, da je vse, kar je ali bo res, mogoče in drugič, da vse, kar je mogoče, je ali bo res. V prvo izjavo helenistični filozofi niso podvomili, drugo izjavo pa so šteli za neintuitivno in da je potrebna utemeljitve. Diodor je zato poskušal trditev podkrepiti z dokazom, ki je postal znan kot gospodujoči dokaz (zmagoviti, neustavljivi, neovrgljivi, ho kurieuôn logos), v katerem je želel dokazati, da je mogoče le mogoče. Kljub temu, da je bil v antiki dokaz splošno znan, se je skozi zgodovino slabo ohranil. Žal so znane le predpostavke in zaključek dokaza. O načinu, kako je Diodor prišel do zaključka, ne vemo skoraj ničesar, saj se je celotna nit dokaza skozi zgodovino izgubila. V dokazu je zagovarjal, da je mogoče samo, kar je resnično zdaj in bo resnično v prihodnosti. Vse, kar se bo zgodilo v prihodnosti, razglaša za nujno, in vse kar se ne bo zgodilo v prihodnosti, razglaša za nemogoče. To načelo je povezano z naslednjo trditvijo: nič se ne zgodi, kar ni bilo nujno, in kar je mogoče je že ali bo. Diodor je zagovarjal, da prihodnost ne more bolj kot preteklost iz resnične postati lažna, poleg tega pa je nespremenljivost preteklosti očitna, medtem ko je nespremenljivost prihodnosti mogoča. Torej, če je preteklost potrebna, je morala biti potrebna tudi preden je postala preteklost. Podobno pa drži, če razmišljamo o prihodnosti: mogoče je to, kar bo nujno (sicer bi bilo ne-možno ali nemogoče). Treba je poudariti, da zavajanje možnosti in udejanjenosti, ne vključuje le zanikanja nastajanja, ampak tudi zanikanje same časovnosti, saj se prihodnost, z ontološkega vidika izkaže za že določeno, tako kot preteklost in sedanjost. Zdi se, da je gospodujoči dokaz razvit iz treh izjav: (I) vsak pretekli resnični predlog je potreben (II) nemogoče ne izhaja iz mogočega (III) mogoče je nekaj, kar niti ni res niti ne bo res Ker se je Diodor zavedal konflikta prvih dveh izjav s tretjo, je uporabil verodostojnost le prvih dveh izjav in prišel do zaključka: (IV) ni mogoče nič, kar niti ni niti ne bo res. Filozofi sklepajo, da je dokaz temeljil na (I) in (II) trditvah in je imel za zaključek trditev (IV), kar je v nasprotju s trditvijo (III). Številni filozofi so poskušali ovreči (I) ali (II) trditev, vendar nobeden od njih ni podvomil o resničnosti katere koli druge trditve ali na splošno o veljavnost dokaza. Po Diodorjevi smrti je Arthur Prior napisal neformalno rekonstrukcijo gospodujočega dokaza, ki ima prednost zgodovinske verodostojnosti in skladnosti z zgornjimi omejitvami. Njegov odlomek Epictetus nakazuje, da je bil dokaz predstavljen v smislu predlogov in njihovih načinov, prav tako pa tudi obnova. Drugi viri Diodorjeve modalitete predstavljajo kot načine stanja in temu primerno je mogoče navesti alternativne različice gospodujočega dokaza. V skladu z Diodorjevo modalno definicijo se lahko splošni zaključek argumenta (IV) preoblikuje kot (IV ′), torej v »Če trditev niti ni niti ne bo resnična, je nemogoča«. Prva trditev: (I) Vsak resnični pretekli predlog je potreben. Grški izraz, ki se uporablja za "preteklost" (parelêluthos), je standardni stoični izraz za pretekle trditve, kar pomeni, da predlog ni obstajal v preteklosti, ampak da gre v nekem smislu za preteklost. Načelo se pojavlja tudi pri Ciceronu, skupaj z nekaj razlage: Vsi resnični predlogi preteklosti so potrebni in so nespremenljivi, kajti preteklih predlogov ne moremo spremeniti iz resničnih v neresnične. (Ciceron, O usodi 14). Iz tega odlomka lahko sklepamo, da je bila posebnost vseh preteklih resničnih trditev, da ne morejo spremeniti svoje resnične vrednosti v lažnost in da so zaradi tega nujni. To nakazuje, da sporni pretekli resnični predlogi ne vključujejo vseh trditev v preteklem času. Na primer, resnični pretekli predlog „Šel sem v Atene“ ustreza dogodku, ko je nekdo šel v Atene. Ta trditev nikoli ne more postati lažna, ko je resnična. Predpostavimo, da je nekdo šel prejšnji mesec v Atene. Potem predlog „Odšel sem v Atene“ ne velja le zdaj, vendar bo veljal tudi jutri, pojutrišnjem in dejansko vedno odslej. Resnica predloga temelji na dejstvu, da primer odhoda v Atene in - kar koli se bo zgodilo odslej – tega ne more izničiti. (To lastnost lahko jasneje razložimo s preoblikovanjem predloga „Bilo je tako, da sem šel v Atene“). Po drugi strani predlog „Nisi bil v Atenah“ ne ustreza preteklemu stanju ali dogodku. Recimo, da do zdaj še nikoli nekdo ni odšel v Atene. Potem je predlog zdaj resničen. Zdaj pa predpostavimo, da bo ta oseba naslednji teden odšla v Atene. Po tistem, ko je šla tja, predlog „V Atenah še niste bili“ ne drži več (Tega predloga ni mogoče pravilno parafrazirati kot „Bilo je, da niste bili v Atenah“). Zato lahko izjavo (I) preoblikujemo kot: (I ′) Potreben je vsak resničen predlog, ki ustreza preteklemu stanju ali dogodku. Druga trditev (predpostavka dokazu): (II) Nemogoče ne izhaja iz mogočega. To so sprejeli Aristotel in z izjemo Krizipa vsi helenistični logiki. Stoiki so to razumeli kot: (II ′) Nemogoč predlog ne izhaja iz možnega.To pomeni, da če je predlog nemogoč in izhaja iz nekega drugega predloga, potem je nemogoč tudi ta drugi predlog. Naslednja rekonstrukcija predpostavlja, da argument poleg (I) in (II) temelji na še nekaj nadaljnjih načelih, za katera bi se lahko štelo, da so veljavna in jih zato ni vredno omenjati, ali pa bi bila splošno sprejeta. Prvo dodatno načelo je: (V) Če je zdaj nekaj tako, potem je že od nekdaj tako. Na primer, če je oseba zdaj v Atenah, potem je bilo vedno v preteklosti, da bi bila (nekoč) v Atenah. To načelo dobiva zgodovinsko verodostojnost iz dejstva, da najdemo njegovo različico pri Aristotelu (o razlagi 9) in da so drugo različico tega sprejeli stoiki (Ciceron, O prerokovanju 1.125). Drugo dodatno načelo je: (VI) Če nekaj niti ni niti ne bo res, potem (nekoč) je bilo tako, da ne bo nikoli. Ta izjava temelji na ideji, da če predlog trenutno niti ni niti ne bo resničen, in se nekoč oseba lahko vrne v preteklost, se nekdanje sedanje "neresnično" spremeni v prihodnost "ne bo resnično", tako da s stališča preteklosti predlog ne bo nikoli resničen in temu primerno stanje prav tako tudi ne bo nikoli. (To naj bi veljalo vsaj za pretekli trenutek, ki je neposredno pred sedanjostjo.) Napake in sofizmi so bili na splošno predstavljeni s primerom, ki se zavzema za splošni primer, ki je verjetno veljal tudi za gospodujoči dokaz. Na splošno se je argumentacija nadaljevala na naslednji način: za izbrani predlog domnevate, da niti ni niti ne bo resničen; Nato z uporabo (I), (II), (V) in (VI) trditev ugotovite, da je ta predlog nemogoč. Nato rezultat posplošite na vse trditve, saj nič v argumentu ni odvisno od dejstva, da je bil izbran ta predlog. Primeren primer lahko najdemo v Aleksandrovem odlomku o Diodorjevem pojmu možnosti in mogočem argumentu, s predlogom „Jaz sem v Korintu.“ Argument se začne s predpostavko oziroma (1) predlogom „Sem v Korintu“ , ki niti ne bo niti ne bo nikoli resničen. Zaključek, ki ga je treba dokazati, je (C) predlog „Sem v Korintu“, ki je nemogoč. Iz (VI) trditve in iz (1) predloga izhaja (2) predlog „že se je zgodilo (nekoč), da nikoli ne bom v Korintu“. Iz (I) trditve ("vse pretekle resnice so nujne") in iz (2) predloga sledi pomembni (3) predlog „Bilo je (nekoč), da nikoli ne bom v Korintu“. Ker pa je nujnost predloga enakovredna nezmožnosti njegovega protislovja, iz (3) predloga izhaja (4) predlog „Vedno se je zgodilo, da bom nekoč v Korintu“, ki je nemogoč. Iz (V) trditve se nato pojavi (5) predlog „če sem v Korintu, potem sem že od nekdaj (nekoč) v Korintu“. Ta je enakovreden (5 ′) predlogu „Vedno je bilo tako, da bom (nekoč) na Korintu“ iz (začetnega) predloga „Sem na Korintu“. Zdaj lahko uporabimo (II) trditev („nemogoče izhaja iz nemogočega“) v (4) in (5 ′) predlogu in kot rezultat dobimo, da je (C) predlog „Sem v Korintu“ nemogoč. Prav to naj bi dokazal gospodujoči dokaz. V zadnjih nekaj desetletjih so različni filozofi in logiki ponovno poskušali rekonstruirati dokaz, kakršen bi lahko bil, vendar brez večjega uspeha, zato rekonstrukcija gospodujočega dokaza še vedno predstavlja resničen problem v zgodovini logike. === Diodorjeva modalna teorija === Eno redkih Diodorjevih besedil oziroma zapisov, ki se je ohranilo skozi zgodovino poroča o vseh štirih definicijah Diodorjevih modalnih pojmov: * Mogoče je tisto, kar je ali bo resnično * Nemogoče je, kar je napačno in ne bo resnično * Potrebno je, kar je res in ne bo lažno * Nepotrebno je tisto, kar je že lažno ali pa bo lažno Dve od teh modalnih trditev sta ločitvi, druge dve pa sta veznika. Pod pogojem, da je Diodor sprejel načelo bivalence, tudi te opredelitve izpolnjujejo osnovne modalne zahteve. V primeru, da je predlog odslej vedno resničen, je zdaj potreben in možen; če je od zdaj naprej včasih res, vendar ne vedno, je mogoče, vendar ne nujno. Zato ni tako - kot se včasih domneva -, da je za Diodorja vsak predlog bodisi nujen (in možen) bodisi nemogoč (in nepotreben). Obstajajo predlogi, ki so pogojni v smislu, da so možni in nepotrebni, in sicer vsi, ki bodo v prihodnosti spremenili svojo resničnost. Tak primer je predlog "Dan je". Odvisnost Diodorjevih modalnih pojmov od resničnih vrednosti predlogov na trenutke pomeni, da lahko nekateri predlogi spremenijo svojo modalnost iz mogoče v nemogoče in iz nepotrebne v potrebno. Če na primer predpostavimo, da je trditev „Artemisia je stara pet let“ zdaj resnična, potem je ta predlog zdaj mogoč, toda bo v prihodnosti nemogoč. Namreč, ko bo Artemisia dopolnila šest let, ne bo nikoli več stara pet let (predpostavka linearnosti časa). Ne vemo, kaj je Diodorja spodbudilo, da je predstavil svoje modalne pojme. Vemo pa, da so helenistični filozofi Diodorjeve modalne pojme na splošno obravnavali kot ogrožanje svobode, saj ti izključujejo možnost, da je vseeno mogoče nekaj, kar se nikoli ne zgodi ali ni res. Torej, če je trditev 'Dio gre v Korint' napačna in bo napačna, potem je trditev 'Dio gre v Korint' nemogoča. Iz tega so mnogi filozofi sklepali, da Dio na noben način me more iti v Korint. V tem kontekstu postane jasno, zakaj so ostali raje poudarjali dejstvo, da je lahko nekaj phlonskega mogoče, ne da bi bilo kdaj res ali resnično. Namreč Philovi načini, niso za razliko od Diodorjevih trditev neupravičeno omejevali obsega, da je nekaj mogoče. === Diodorjeva pogojna trditev === V času Diodorja in Phila so filozofi ločevali med "preprostimi trditvami" in "kompleksnimi trditvami". Preproste trditve so bile bodisi pozitivne bodisi negativne izjave enega samega dejstva. Zapletene trditve pa naj bi bile sestavljene iz dveh ali več preprostih trditev, ki so povezane z vezniki. Diodor je preučeval pogoje, pod katerimi bi lahko bile resnične vse tri vrste zapletenih trditev, toda večina njegovega dela je bila s pogojnim predlogom "če ... potem". Diodor je izjavil, da je pogojna trditev resnična, ko je bila predhodna izjava resnična, posledična izjava pa napačna. Iz njegovih zapisov ni možno prepoznati, če je Diodor v trditvi upošteval svoje modalne pojme ali pa predtehnični oziroma splošni koncept možnosti. Če predpostavimo, da je pri svojem poročanju uporabil svoje modalne pojme, njegovo resnično merilo pogojnosti stoji v naslednjem razmerju do Philovega: pogojnik je diodorejsko resničen zdaj, če in le, če je ves čas philonski resničen. Diodor je skozi čas tako rekoč kvantificiral Philonsko merilo. Pogoj ‘Če hodim, se premikam’ je zdaj resničen, ker predhodnica v nobenem trenutku ni resnična in posledično napačna. Tako za Diodorja pogojnik ne more spremeniti svoje resnične vrednosti. Če pa po drugi strani predpostavljamo, da je Diodor imel pri izdelavi svojega dokazovanja neko nedoločeno splošno pojmovanje možnosti, bo merilo temu primerno manj natančno. Kljub temu, pa bi verjetno še vedno obstajala minimalna zahteva, da nikoli ni res, da je predhodnik resničen in posledično napačen. Diodorjevo merilo je nekoliko podobno sodobnemu konceptu stroge implikacije. Tako kot v Philovem primeru tudi med predhodnim in posledičnim ni potrebna vsebinska povezava. Kadar je predhodnik nemogoč ali posledično potreben, bo pogoj resničen, ne glede na to, ali obstaja ustrezna povezava med dvema sestavnima predlogoma. Če je bila kdaj napačna sledeča izjava, je bil napačen predlog. Predhodna izjava bi lahko bila nekaj nemogočega, celo nesmiselnega, na primer: "Če zemlja leti", če pa bi bila posledična izjava vedno resnična ali potrebna, bi bil celoten predlog resničen. To je ustvarilo "paradoks strogega pomena;" en primer, ki ga najdemo v grških besedilih Diodorejsko-resnične pogojne trditve: "Če ni res, da obstajajo nedeljivi elementi stvari, potem obstajajo nedeljivi elementi stvari", kaže na to, da je bilo nekaj zavedanja teh paradoksov že v antiki. == Obračun z Aristotelom == Megariki so si prizadevali znova opredeliti eleatsko trditev: "Vsaka oblika nastajanja je nemogoča, ker predpostavlja prehod iz nebivajočega v bivajoče (in obratno). Toda ker nebivajoče ne obstaja, ne obstaja niti nastajanje." Za ponovno opredelitev pa je bilo treba filozofsko obračunati z Aristotelom. Ta je namreč bolj kot vsi drugi filozofi prispeval k temu, da se je uporaba trditve opustila s tem, ko je osvojil kategoriji možnosti in udejanjenosti. Ugovarjal je, da je eleatsko stališče utrpelo te absurdne posledice, ker je bivajoče poimenovalo na monoliten način, kot čisto udejanjenost, ki je že od vselej in za vselej uresničena. Med tem ko je bivajoče tudi možnost ali mogočnost in nastajanje je prehod od možnosti k udejanjenju ali od enega načina gibanja k drugemu načinu gibanja. Diodor je razumel, da je Aristotelovo odkritje ovrglo eleatsko misel, zato je skušal porušiti pojmovanje možnosti. Uporabil je argumente, ki so jih že ovrednotili njegovi predhodniki in dodal nove. Razmislek megarikov se je zato moral glasiti: "Če je ''možnost'' bivajoče, sovpada z ''udejanjenostjo'', ker bivajoče ne more biti drugačno kot enako bivajočemu. Torej ''možnost'' obstaja samo tedaj, ko obstaja ''udejanjenost''." === Vpliv na delo === Diodor se je, glede na svoje paradokse, ko je navedel razloge zoper gibanje nasploh, v veliki meri zgledoval po Zenonu iz Elee, ki ga je Aristotel oklical za ustanovitelja dialektike. Poleg njega pa je bil Diodorjev vzornik tudi Sokrat, njegova dialektična šola pa Sokratska. Ta je bila pravzaprav poganjek Evklidove Megarske šole, ene glavnih Sokratskih šol v tistem času, zahvaljujoč Evklidovemu poznanstvu s Sokratom. Dialektično šolo je Diogen Laertski, biograf grških filozofov, presenetljivo uvrstil kot eno izmed etičnih sekt, kljub temu da pri nobenem članu ni zapisanih nobenih etičnih doktrin ali interesov. Razlaga za Diodorjevo zgledovanje po Sokratu morda tiči v znanem odlomku iz Platonove apologije, kjer je Sokrat pripomnil, da je "največja korist za človeka vsak dan razpravljati o kreposti in o drugih stvareh, o katerih me slišiš govoriti in preučevanje sebe in drugih. In neraziskanega življenja ni vredno živeti... ' Dialektiki bi lahko sledili Sokratu in sklenili, da sta napredek in vadba dialektičnih sposobnosti sama po sebi največji dosežek človeka kot posameznika. Tako je torej veliko lažje razumeti, čemu so Diodor in njegovi sogovorci izvirali iz Sokratove filozofije. Vendar pa si Zenonov in Sokratov vpliv na Diodorjevo filozofijo ne smeta nasprotovati. V Platonovi biografiji o grškemu filozofu Paramenidu je celo zapisano, da je Paramenid še mladega in nezrelega Sokrata napotil, naj vadi svoje dialektične sposobnosti po Zenonovem modelu. Ta metoda je, značilno prav za Diodorja Krona, pomenila sistematično preučevanje posledic hipoteze. Metodologiji Zena in Sokrata je jemal kot idealno razmišljanje dialektike in pravi način doseganja človeške dobrobiti. Kljub vsem prej omenjenim karakteristikam Diodorjevega razmišljanja, njegova filozofija ni bila zasnovana na celovitem tristranskem filozofskem sistemu, fizike, etike in logike, ki se je razcvetel v sledečem Helenizmu. Po tem takem ni presenetljivo, da se njegova šola ni obdržala dolgo v tretje stoletje pr. n. št. Namesto tega so si nekatere izmed njegovih ključnih idej prilastile dominantne šole tistega časa, in sicer Stoiki, Epikurejci in skeptično nagnjeni dialektiki takratne Nove Akademije. Prav zato je bila osnova izrednega stoičnega logičnega sistema predvsem Diodorjeva stvarna logika in ne logika izrazov, ki jo je razvil Aristotel. Poleg tega je bil Diodorjev mojstrski argument center vseh helenističnih debat, nekateri njegovi dialektični paradoksi pa so postali integrali metodologije Nove Akademije. == Viri == === Knjižni viri === * Diogen Laertski II (111-2), str. 183-184 * Reale, III, str. 57-59 === Spletni viri === * Dialectic school. (internet). (citirano 3.1. 2021). Dostopno na naslovu: https://plato.stanford.edu/entries/dialectical-school/#4.2 * Diodorus Cronus. (internet). (citirano 19. 11. 2020). Dostopno na naslovu: https://academic-eb-com.eres.qnl.qa/levels/collegiate/article/Diodorus-Cronus/30526 * Diodorus Cronus. (internet). (citirano 19. 11. 2020). Dostopno na naslovu: https://plato.stanford.edu/entries/diodorus-cronus/ * Diodorus Cronus. (internet). (citirano 3.1. 2021). Dostopno na naslovu: https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Diodorus_Cronus * Master argument. (internet). (citirano 3.1. 2021). Dostopno na naslovu: https://www.primidi.com/diodorus_cronus/philosophy/master_argument * Master argument of Diodorus Crouns. (internet). (citirano 19. 11. 2020). Dostopno na naslovu: https://www.informationphilosopher.com/freedom/master_argument.html * Philosophy. (internet). (citirano 19. 11. 2020). Dostopno na naslovu: https://www.britannica.com/topic/philosophy * The master argument of Diodorus Cronus. (internet). (citirano 19. 11. 2020). Dostopno na naslovu: https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-0-585-37463-5_3 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Starogrški filozofi]] [[Kategorija:Starogrški logiki]] 43oqbqzkwl07po5cp5k4v44424xmssy 0 492805 5737189 5698959 2022-08-20T07:19:18Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Referendum|name=Naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1)|flag_image={{zastava|Slovenija}}|country=[[Slovenija]]|date=25. september 2005|total=504.925|yes=253.931|no=246.960}} '''Naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1)''' je bil izveden 25. septembra 2005.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Cerkev za zakon o RTV|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/cerkev-za-zakon-o-rtv.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-24}}</ref> Na referendumu je bil zakon odobren z 50,30 % volilcev, proti pa jih je glasovalo 48,92 %. Referenduma se je udeležilo 504.925 volilcev.<ref>{{Navedi splet|title=Znani uradni izidi referenduma|url=https://www.rtvslo.si/referendum-o-rtv/znani-uradni-izidi-referenduma/44364|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-24|language=sl}}</ref> Nov zakon o [[Radiotelevizija Slovenija|RTV]] je povečal vpliv politike na RTV, saj je po novem večino svetnikov imenoval državni zbor, medtem ko jih je poprej izbirala civilna družba.<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Slovene leader accused of media censorship (Published 2008)|url=https://www.nytimes.com/2008/01/18/world/europe/18iht-SLOVENIA.4.9331908.html|newspaper=The New York Times|date=2008-01-08|accessdate=2021-02-24|issn=0362-4331|language=en-US|first=Dan|last=Bilefsky}}</ref> K sprejetju zakona je pripomoglo zagotovilo vlade, da bodo v primeru sprejetja prispevki za RTV nižji.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kako je bilo v Janševi vladi?|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/ce-iz-vseh-smetnjakov-po-mestih-gledajo-struce-kruha.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-24}}</ref>{{Navedi vir}} == Ozadje == Predlog za zakon o RTV Slovenija je [[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministrstvo za kulturo]] javno objavilo 1. aprila 2005.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Potek sprejemanja zakona o RTV|url=https://www.rtvslo.si/referendum-o-rtv/potek-sprejemanja-zakona-o-rtv/41602|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-24|language=sl}}</ref> Prenovljen zakon o RTV bi povečal vpliv državnega zbora nad RTV; medtem ko so poprej programski svet sestavljali predvsem predstavniki civilne družbe, bi pod določili novega zakona državni zbor imenoval 21 od 29 svetnikov.<ref name=":1" /> Nov zakon bi prav tako ukinil samodejno usklajevanje višine RTV prispevka z inflacijo, uvedel nov (tretji) parlamentarni program RTV in zaposljenim omogočil sodelovanje pri poslovnih odločitvah RTV prek sveta delavcev (ustavno sodišče je do tedaj veljavni zakon o RTV prepoznalo za neustavnega, saj zaposljenim slednjega ni omogočal).<ref name=":3" />{{Navedi vir}} '''Razprava''' Po besedah poslanca [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Branko Grims|Branka Grimsa]], ki je zakon pomagal pripraviti, je sporne določbe ob predlogu zakona utemeljil z besedami, da je »''oblast dolžna poseči v medijski prostor, če oceni, da je to potrebno storiti za zagotovitev celovite informiranosti državljanov«''. Grims je tedaj tudi povedal, da je obstoječi zakon v neskladju z ustavo, medtem ko novi upošteva pravico delavcev do sodelovanja pri upravljanju RTV.<ref>{{Navedi splet|title=Grims: Novi zakon bo izboljšal RTV|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grims-novi-zakon-bo-izboljsal-rtv/38002|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-24|language=sl}}</ref> Nov zakon o RTV naj bi privedel do znižanja naročnine za RTV. Zakon je predvideval tudi vzpostavitev tretjega programa RTV, ki bi poročala o državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Je zakon o RTVS v celoti uresničen?|url=https://zurnal24.si/slovenija/je-zakon-o-rtvs-v-celoti-uresnicen-8173|website=zurnal24.si|accessdate=2021-02-24|language=sl}}</ref> '''Zakonodajni postopek''' Zakon je bil v državnem zboru po burni razpravi sprejet 22. junija 2005. Manj kot teden po sprejetju zakona sta stranki [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] in [[Socialni demokrati|SD]] zbrali potrebnih 30 podpisov za vložitev referendumske presoje, a ta ni bila nemudoma vložena čakajoč na odločitev državnega sveta o vetu zakona. Državni svet je veto sprejel 29. junija, ker da DZ ni upošteval pripomb DS na zakon. Vlada in pristojni odbor DZ sta se odločila spregledati veto DS; zakon je bil 15. julija nato ponovno potrjen v DZ, istega dne pa je zato<ref name=":2" /> 31 poslancev iz strank LDS in SD vložilo zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija želi, da odloči ljudstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-zeli-da-odloci-ljudstvo/39931|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-24|language=sl}}</ref> Datum referenduma je bil določen za 25. september.<ref name=":2" /> == Referendumska kampanja == Podporo zakonu je izrekla komisija za pravičnost in mir [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]] (SŠK), stališče pa med drugim utemeljili z besedami: »[...] ''Številna javna glasila so kadrovsko in vsebinsko ostala na ravni preteklega režima, ki je bil ideološko nestrpen in je izključeval vse, ki se niso z njim strinjali, tudi Cerkev in verne. [...] Katoliška Cerkev, ki je veljala v preteklem komunističnem režimu za najhujšega notranjega sovražnika, je bila tudi pod vlado strank, ki danes nasprotujeta novemu zakonu o RTV, zaradi političnih ali ekonomskih razlogov predmet zasmehovanja, nestrpnosti in ostrega ideološkega nasprotovanja. [...] Nacionalna televizija in radio o Cerkvi dostikrat ne poročata dovolj profesionalno ali pa celo izrazito pristransko.«'' Nov zakon naj bi po mnenju SŠK odpravil pristranskost in izključevalnost javnih medijev, pripomogel pa tudi k bolj racionalni rabi finančnih sredstev.<ref name=":0" /> == Referendum in rezultati == Referendum je bil izveden 25. septembra 2005. Referenduma se je udeležilo 504.925 (30,71 %) volilcev, oddanih pa 504,851 glasovnic. Za sprejetje zakona je glasovalo 50,30 % (253.931) volilcev, proti pa 48,92 % (246.960) volilcev. Neveljavnih je bilo 0,78 % (3.960) oddanih glasovnic.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/files/files/porocilo-o-izidu-referenduma-RTVS.pdf|title=Besedilo ozakona o RTVS - Referendum - RTVS (2005)|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Ob referendumu je bilo prijavljenih 75 kršitev referendumskega molka. Prijavljene kršitve so se najpogosteje dogajale na radiu, televiziji in časopisih, vključevale pa so tudi plakate in propagandno gradivo v poštnih nabiralnikih.<ref>{{Navedi splet|title=Včeraj in danes skupaj 75 kršitev|url=https://www.rtvslo.si/referendum-o-rtv/vceraj-in-danes-skupaj-75-krsitev/43435|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-24|language=sl}}</ref> == Kasnejše dogajanje == 20. oktobra 2010 je bil sprejet nov zakon o RTV, ki bi spremenil status zavoda v pravno osebo javnega prava, med drugim pa bi po novem zagotavljal tudi vsebine za pripadnike narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije. Zaradi omenjenih določil so poslanci SDS, SNS skupaj z enim poslancem SD vložili zahtevo za referendumsko presojo zakona.<ref>{{Navedi splet|title=Nov zakon o RTV SLO, nova referendumska zahteva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nov-zakon-o-rtv-slo-nova-referendumska-zahteva/242473|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-24|language=sl}}</ref> Zakonske spremembe so nato volivci na referendumu decembra 2010 zavrnili z 72,64 % glasov proti. Volilna udeležba je bila 14,63 %.<ref>{{Navedi splet|title=Volivci prepričljivo zavrnili zakon o RTV|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odprla-so-se-volisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-24}}</ref> Maja 2022 je vodstvo RTV ustanovitelja RTV pozval k uskladitvi višine RTV prispevka z inflacijo, saj da prihodki RTV že od leta 2017 ne zadoščajo za izvajanje zakonsko opredeljene dejanovsti RTV.<ref>{{Navedi splet|title=Vodstvo RTV Slovenija poziva k uskladitvi RTV-prispevka z inflacijo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vodstvo-rtv-slovenija-poziva-k-uskladitvi-rtv-prispevka-z-inflacijo/|website=N1|date=2022-05-12|accessdate=2022-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]] [[Kategorija:2005 v politiki]] [[Kategorija:Radiotelevizija Slovenija]] [[Kategorija:2005 v Sloveniji]] ao44btlgdtkabontjcerz2klebqvxd5 0 492915 5737125 5581527 2022-08-20T07:14:10Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Jeguljičaste ogorčice | image = Subanguina picridis (01).jpg | image_caption = ''Subanguina picridis'' | domain = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Nematoda]] (nematodi) | classis = [[Secernentea]] | ordo = [[Tylenchida]] | familia = '''Anguinidae''' | familia_authority = Nicoll, 1935 }} '''Jeguljičaste ogorčice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Anguinidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[gliste|nematodov]], za katere je značilno [[črv]]asto telo z nizkim, sploščenim repnim delom. Znane so zlasti po predstavnikih, ki so specializirani na zajedanje [[višje rastline|višjih rastlin]] in povzročajo novotvorbe – [[Šiška (botanika)|šiške]] – na nadzemnih delih. Med njimi je nekaj gospodarsko pomembnih [[škodljivec|škodljivcev]] v kmetijstvu. Druge vrste se prehranjujejo z [[glive|glivami]] ali živijo v skupnosti z [[žuželke|žuželkami]].<ref>{{cite journal |last1=Fortuner |first1=Renaud |last2=Maggenti |first2=Armand R. |year=1987 |title=A Reappraisal of Tylenchina (Nemata). 4. The family Anguinidae Nicoll, 1935 (1926) Nicoll, 1935 (1926) |url=https://digitalcommons.unl.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1116&context=parasitologyfacpubs |journal=Revue de Nématologie |volume=10 |issue=2 |pages=163–176}}</ref><ref name="SubbotinKrall2004">{{cite journal |last1=Subbotin |first1=Sergei A. |last2=Krall |first2=Eino L. |last3=Riley |first3=Ian T. |last4=Chizhov |first4=Vladimir N. |last5=Staelens |first5=Ariane |last6=De Loose |first6=Marc |last7=Moens |first7=Maurice |display-authors=4 |title=Evolution of the gall-forming plant parasitic nematodes (Tylenchida: Anguinidae) and their relationships with hosts as inferred from Internal Transcribed Spacer sequences of nuclear ribosomal DNA |journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |volume=30 |issue=1 |year=2004 |pages=226–235 |doi=10.1016/S1055-7903(03)00188-X}}</ref> Od vrst je znana zlasti ''Anguina tritici'', ki se prehranjuje v [[seme]]nih [[žito|žit]], predvsem [[pšenica|pšenice]] in [[rž]]i, ter tvori semenske šiške. V njih so živali zaščitene in lahko preživijo tudi daljša obdobja neugodnih pogojev. V preteklosti je povzročala veliko škode v pridelavi žita in je bila prva opisana vrsta ogorčic (tj. nematodov, ki zajedajo na kulturnih rastlinah), danes pa je po zaslugi kontrole spravljenega zrnja v razvitih državah uspešno zatrta.<ref name="UrekHržič1998">{{navedi knjigo |last1=Urek |first1=Gregor |authorlink1=Gregor Urek |last2=Hržič |first2=Aleksander |authorlink2=Aleksander Hržič |title=Ogorčice : nevidni zajedavci rastlin |year=1998 |location=Ljubljana |publisher=samozal. |isbn=961-6302-04-3 |cobiss=78431488 |pages=112–117}}</ref> V nekaterih predelih sveta kljub temu še povzroča znatno škodo, poleg nje pa sta pomembnejši še vrsti ''A. agrostis'' in ''A. funesta''.<ref name="SubbotinKrall2004"/> == Sklici == {{sklici}} {{taxonbar|from=Q2849790}} {{Škrbina-žival}} [[Kategorija:Gliste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1935]] 5m81fuffpvr6a4wr5633n7li1gq36tp 0 493259 5736980 5576894 2022-08-20T07:04:27Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Gozdarstvo v Sloveniji''' predstavlja manj kot odstotek državnega [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]]<ref name=":2">{{Navedi splet|title=STA: Bruto dodana vrednost v gozdarstvu 0,7 odstotka BDP|url=https://www.sta.si/2435478/bruto-dodana-vrednost-v-gozdarstvu-0-7-odstotka-bdp|website=www.sta.si|accessdate=2021-03-11}}</ref> in zaposluje dokaj malo ljudi.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Število zaposlenih v gozdarstvu se zmanjšuje|url=https://www.dnevnik.si/1042531415|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-11}}</ref> Gozdovi imajo za državo okoljski, socialni in gospodarski pomen, pomembni pa so tudi iz vidika turizma. Nacionalno strategijo gospodarjenja z gozdovi določa resplucija o nacionalnem gozdnem programu. Javno gozdarsko službo izvajata Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije.<ref name=":0" /> Leta 2010 je bilo skupno število zaposlenih v gozdarstvu, lesnopredelovalni industriji in papirni industriji 21.000.<ref name=":3" /> Leta 2016 je gozdarska dejavnost predstavljala 0,7 % BDP oz. 279 milijonov €.<ref name=":2" /> Lastnik gozda je zakonsko dolžan zagotavljati ekološko, socialno in proizvodno funkcijo gozda, prav tako pa mora dopustiti prost dostop in lov ter rekreatirno nabiranje nelesnih dobrin.<ref name=":0" /> == Pregled == Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v [[Evropa|Evropi]]; [[gozd]] pokriva 58,2 % površja države. Lesna zaloga gozdov znaša 338 milijonov m<sup>3</sup>, od tega 46,5 % iglavcev in 53,5 % listavcev. Letni prirast lesa znaša okoli 8,5 milijona m<sup>3</sup>.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Gozdarstvo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/podrocja/kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrana/gozdarstvo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-03-02|language=sl}}</ref> === Zaposleni v gozdarstvu === Povprečna bruto plača v gozarstvu po navedbah iz leta 2012 je znašala 1.123 €. Leta 2010 je bilo skupno število zaposlenih v gozdarstvu, lesnopredelovalni industriji in papirni industriji 21.000 (leta 2000 pa 28.300). Vključevanje ljudi v gozdarsko dejavnost se je povečala med evropsko gospodarsko krizo, najpogosteje pa je šlo za posameznike brez predhodnih izkušenj in usposobljenosti.<ref name=":3" /> Leta 2011 se je pri delu v gozdu smrtno ponesrečilo 18 zasebnih lastnikov gozdov in trije profesionalni delavci, opažen je bil trend povečevanja smrtnih poškodb.<ref name=":3" /> === Pogozdovanje === Zaradi pogozdovanja z [[Iglavec|iglavci]], ki imajo večji letni prirastek lesa kot [[Listavec|listavci]], se je veliko gozdov spremenilo iz listnatih v iglaste. Največ se poseka iglavcev, čeprav jih je še vedno manj kot listavcev.{{Navedi vir}} Delež ogozdenelih površin se povečuje zaradi opuščanja kmetijskih zemljišč.{{Navedi vir}} Območja z največjimi gozdnimi površinami so neposeljena ali pa so zelo redko poseljena. Gozdarstvo je tam glavna, ali pa celo edina gospodarska dejavnost.{{Navedi vir}} == Lastništvo == Gozdovi so v Sloveniji večinoma v zasebni lasti; v zasebni lasti je 79 % gozdov, preostalih 21 % gozdov pa je v lasti države in občin.<ref name=":0" /> Največji zasebni lastnik gozdov v Sloveniji je Rimokatoliška cerkev. <ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kdo so lastniki slovenskih gozdov? - Metina lista %|url=https://metinalista.si/kdo-so-lastniki-slovenskih-gozdov/|website=Metina lista|date=2017-08-09|accessdate=2021-03-02|language=sl-SI|first=Peter|last=Kumer}}</ref> === Gozdovi v zasebni lasti === Gozdovi v zasebni lasti so pogosto majhni (velikost povprečne posesti je 2,6ha, 89 % posesti je pa manjših od 5ha), prostorsko razdrobljeni na več parcel (povprečno 2-3 ločene parcele) in pogosto v solastništvu (tretina gozdov je v lasti dveh ali več lastnikov). 11 % zasebnih lastnikov s parcelami, večjimi od 5ha, ima v lasti več kot polovico gozdov. Majhnost posesti preprečuje agregacijo lastništva v rokah velikih korporacij.<ref name=":1" /> Več kot polovica lastnikov zasebnih gozdov je starejša od 50 let; povprečna starost lastnikov je 58 let. Lastniki običajno gozdove skupaj z ostalo posestjo obdržijo do smrti. Nemalo lastnikov je tudi živečih v tujini (5 %), neznanih (4 %) ali mrtvih (2 %). Pogosti so spori med zasebnimi lastniki (tako med solastniki posesti, kot med lastniki sosednjih posesti (še posebej glede poteka meje med posestmi)).<ref name=":1" /> Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi]] se je delež gozdov v zasebni lasti tekom [[Denacionalizacija|denacionalizacije]] povečal. Povečal se je tudi delež lastnikov ženskega spola, ki je dosegel 42 % (enega najvišjih v Evropi).<ref name=":1" /> ==== Gozdovi v cerkveni lasti ==== Največji zasebni lastnik gozdov v Sloveniji je Rimokatoliška cerkev. Cerkveni gozdovi so razdeljeni na samostanske, župnijske in nadškofijske.<ref name=":1" /> == Izzivi == Slovenija ima pomankljive kapacitete za predelavo posekanega lesa; veliko lesa je tako nepredelano prodano v tujino.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Zelenega bogastva ne znamo unovčiti|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/avstrijci-iz-hloda-dobijo-120-odstotkov-lesa/|website=www.delo.si|accessdate=2021-03-07|language=sl-si}}</ref> === Slabo gospodarjenje === Zavod za gozdove Slovenije ugotavlja, da se že več časa v Sloveniji slabo gospodari z gozdovi. Veliko lesa, ki bi lahko bilo posekano in uporabljeno, ni izkoriščenega in v gozdu propade. Po žledolomu leta 2014 je npr. propadlo na tisočne m<sup>3</sup> padlega drevja, ki bi lahko bilo pospravljeno in uporabljeno.<ref name=":1" /> K slabemu gospodarjenju prispeva majhnost in (prostorska kot lastniška) razdrobljenost gozdov v zasebni lasti. Lastniki z majhnimi posestmi pogosto nimajo finančnega interesa za delo v svojem gozdu (glede na zahtevan trud), lastništvu pa se ne odrečejo zaradi sentimentalne vrednosti in interesu po preživljanja časa v svojem gozdu. Lastniki majhnih zasebnih gozdov se prav tako selijo v urbana naselja, v preteklosti pa so bili lastniki in upravljatelji gozdnih posesti predvsem lokalni kmetje. Prav tako se povečuje delež lastnikov ženskega spola, ki se redkeje ukvarjajo z gozdarsko dejavnostjo (v preteklosti se je lastništvo prenašalo na moške potomce). Ženski lastniki so običajno bolj uzorni upravljatelji, saj se pri gospodarjenju pogosteje zanašajo na strokovnjake in usposobljene delavce.<ref name=":1" /> Zaradi večjega izkoriščanja gozda se je v preteklosti pokazala potreba po načrtnem gospodarjenju z gozdovi.{{Navedi vir}} Po uvedbi se je na Slovenskem lesno bogastvo zelo povečalo.{{Navedi vir}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Gospodarstvo Slovenije]] [[Kategorija:Gozdarstvo v Sloveniji]] c17f93q3yuof84ze9lkpn9a8znjcc15 0 493260 5736960 5597074 2022-08-20T06:58:28Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki V [[Slovenija|Sloveniji]] ustvarja kmetijstvo okoli 2% bruto domačega proizvoda. Slovensko kmetijstvo pridela okoli pet šestin hrane, ki jo potrebuje slovensko prebivalstvo. Delež prebivalstva, ki živi od [[kmetijstvo|kmetijstva]] je samo še 5%.{{Navedi vir}} == Pregled == {| class="wikitable" style="float:right" |+ Zaposlitve v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu, ribolovu v sloveniji<ref>Delo:Statistični urad Republike Slovenije</ref> |- ! ! jan. 2008 ! jan. 2009 ! jan. 2010 ! jan. 2011 |- |- | delovno aktivni ! 40.700 ! 37.773 ! 31.918 ! 37.974 |- |- |zaposleni ! 5.164 ! 5.051 ! 4.918 ! 4.754 |- |- | zaposleni pri pravnih osebah ! 4.527 ! 4.404 ! 4.286 ! 4.140 |- |- | zaposleni pri fizičnih osebah ! 637 ! 647 ! 632 ! 614 |- |- | samozaposleni brez kmetov ! 486 ! 504 ! 530 ! 523 |- |- | samozaposleni kmetje ! 35.050 ! 32.218 ! 26.470 ! 32.697 |- |- |} ===Kmetijska zemljišča=== V Slovenije je:{{Navedi vir}} * približno 15% zemljišč je za [[vrt]]ove in [[njiva|njive]] * približno 2% zemljišč je za [[sadovnjak]]e * približno 2% zemljišč je za [[vinograd]]e * približno 16% zemljišč je [[travnik]]ov * približno 8% zemljišč je [[pašnik]]ov * približno 1% zemljišč je [[ribnik]]ov, [[močvirje|močvirji]] in [[trstičje|trstičja]] * približno 50% zemljišč je [[gozd]]ov * približno 6% zemljišč pa je nerodovitnih ===Naravne razmere za kmetijstvo v Sloveniji=== [[Slovenija]] se uvršča med evropske država z manj ugodnimi naravnimi razmerami za [[kmetijstvo]], v Sloveniji leži kar 75 % zemljišč na rodovitnih območjih. Za kmetijstvo sta manj ugodna [[podnebje]] in [[prst (pedologija)|prst]], velik del površja pa je hribovitega in kraškega in zato razčlenjenega in strmega; rodovitna območja se nahajajo predvsem v nižinah. V hribovni krajini, ki na Slovenskem prevladuje, se lahko uveljavlja samo [[hribovsko kmetijstvo]], ki pa je za 30% manj produktivno od [[nižinsko kmetijstvo|nižinskega]].{{Navedi vir}} Na določenih zemljiščih se je z [[melioracija|melioracijo]] zmanjšalo vpliv naravnih razmer na kmetijstvo in tkao izboljšalo razmere za pridelovanje. Melioracijo se je v Sloveniji izvedlo v [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] in [[panonske pokrajine|panonski pokrajini]].{{Navedi vir}} {| class="wikitable" style="float:right" |+ Poljedelstvo v Sloveniji ! Kultura ! Področje uspevanja |- |- | [[krmne rastline]] | [[Osrednja Slovenija]] |- | [[vrtnine]] | [[Primorska]] |- | [[industrijske rastline]] | Povsod (v bližini obratov za predelavo) |- |} === Dejavnosti === ====Poljedelstvo==== V Sloveniji so razmere za [[poljedelstvo]] ugodne samo na [[Štajerska|Štajerskem]] (Panonski svet), ki je na Slovenskem tudi najpomembnejše območje za poljedelstvo. Na skoraj polovici polj so posajena [[žita]].{{Navedi vir}} ====Živinoreja==== V Sloveniji je zaradi hribovskega površja bolj od [[poljedelstvo|poljedelstva]] razvita [[živinoreja]], ki prispeva več kot polovico kmetijske pridelave. Najpomembnejša panoga na Slovenskem v živinoreji je [[govedoreja]]. V Sloveniji se lastniki kmetij običajno odločajo za kombinirano mesno in mlečno govedorejo. Pridelava [[Mleko|mleka]] presega porabo.{{Navedi vir}} Tudi [[prašičereja]] je dokaj razvita, a predstavlja več izzivov.{{Navedi vir}} Velik pomen ima tudi [[perutninarstvo]], ki je edino izmed panog doseglo ravan evropskih držav. Prevladuje reja piščancev in kokoši.{{Navedi vir}} Pomen [[drobnica|drobnice]] se povečuje, vendar je njen pomen še vedno zelo majhen.{{Navedi vir}} Za [[konjereja|konjerejo]] je na Slovenskem značilen predvsem turistični pomen ([[Lipicanec|lipicancev]]).{{Navedi vir}} {| class="wikitable" style="float:right" |+ Živinoreja v Sloveniji ! Panoga ! Področje |- |- | [[govedoreja]] | [[Štajerska]] in [[Prekmurje]] (panonske pokrajine) |- | [[prašičjereja]] | [[Štajerska]] in [[Prekmurje]] (panonske pokrajine) |- | [[perutninarstvo]] | Vsa [[Slovenija]] |- | [[drobnica]] | Vsa [[Slovenija]] |- | [[konjereja]] | [[Lipica]] |- |} ====Vinogradništvo in sadjarstvo==== {{seealso|Vinorodna dežela}} Slovenija je vinogradniška država z raznovrstnimi in kakovostnimi [[vino|vini]]. Slovenska avtohtona [[vino|vina]] so [[teran]], [[rebula]] in [[cviček]]. Vinorodna območja pripadajo trem vinorodnim rajonom (območjem), in sicer primorskemu, posavskemu in podravskemu. Ponekod so se razvile vinogradniške pokrajine z vinskimi cestami, ki pa so bolj kot za pridelavo pomembne za turizem.{{Navedi vir}} [[Sadjarstvo]] se loči na panonsko in primorsko sadjarsko območje.{{Navedi vir}} {| class="wikitable" style="float:right" |+ Sadjarstvo v Sloveniji ! Panonsko območje ! Primorsko območje |- |- | [[Jabolko|Jabolka]] | [[Breskev|Breskve]] |- | [[Hruška|Hruške]] | [[Marelica|Marelice]] |- | | [[Češnja|Češnje]] |- |} === Delovna sila === Od januarja 2010 do januarja 2011 se je število delovno aktivnih v kmetijstvu z 32.200 povečalo na 38.000. Povečanje je bilo posledica izgube zaposlitve v gospodarstvu. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bilo konec leta 2010 v kategoriji kmetov obvezno zdravstveno zavarovanih 13.536 ljudi, po njih pa še 8.129 družinskih članov. Predvsem v zadnjem desetletju se je zmanjšalo število pridelovalcev zelenjave (leta 2000 jih je bilo 1750, leta 2010 pa samo še 1114)in živinorejcev (leta 2010 jih je 12% manj kot leta 2000). Delež gospodarstev z gozdom se je v istem obdobju zmanjšal za 5%. Skupaj je bilo leta 2010 v Sloveniji okrog 75.000 gospodarstev, ki se preživljajo z gozdom, kar je 13,6% manj kot leta 2000.<ref>Delo, 19.4.2011, S.B.:Zaposlovanje v kmetijstvu, str.23</ref> == Izzivi == Največji izziv za kmetijsko dejavnost v Sloveniji je zemljiška razdrobljenost, ki vodi v veliko število majhnih kmetij. Razdrobljenost je predvsem posledica dedovanja. Razdroblejnost je največja v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Razdrobljenost se rešuje z [[komasacija]]mi.{{Navedi vir}} Slovensko kmetijstvo se sooča s staranjem kmečkega prebivalstva. Večina mladih se iz podeželja seli v [[mesto|mesta]], na kmetijah pa ostajajo starejši prebivalci. Večina lastnikov kmetij tudi nima ustrezne izobrazbe.{{Navedi vir}} ===Izginjanje kmetijskih zemljišč=== V [[Slovenija|Sloveniji]] je od okoli leta [[1970]] pa do danes izginilo okoli 150.000 ha kmetijskih zemljišč. Do izgube zemljišč prihaja zaradi [[ozelenjevanje|ozelenjevanja]] (njive se spreminjajo v travnike) in [[ogozdovanje|ogozdovanja]] (zaraščanja zemljišč z gozdom), v nižinah pa tudi zaradi zazidave in gradnje cest. Ozelenevanje in ogozdovanje je najbolj značilno za predalpski in alpski del [[Slovenija|Slovenije]], zaradi staranja prebivalstva in odseljevanja mlajših delavno sposobnih prebivalcev, ki bi lahko dejavnost prevzeli.{{Navedi vir}} == Opombe == {{opombe}} [[Kategorija:Gospodarstvo Slovenije]] [[Kategorija:Kmetijstvo v Sloveniji]] 4egabshapu2zc13fk98bz58im3b5dlv 0 493335 5737009 5475641 2022-08-20T07:07:28Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = | name = Janez Gothus | honorific-suffix = | native_name = Johannes Matthiae | native_name_lang = sv | title = [[Protestantovska škofija Strängnäs|škof v Strängnäsu]] | image = | image_size = 210px | alt = | caption = | church = [[Protestantizem|švedska protestantovska skupnost]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[1643]] | quashed = | term_end = [[1664]] | predecessor = [[Jacobus Johannis Zebrozynthius]] | opposed = | successor = [[Erik Gabrielsson Emporagrius]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = | ordained_by = | consecration = | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_name = Johannes Matthiae | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | buried = | nationality = [[Švedi|Šved]] | religion = | residence = | parents = Matthias Petri Upplänning (1533-1610), vikar<br> Anna Danielsdotter Grubbe, plemkinja | spouse = Catarina Nilsdotter Bohm <br> Beata Nilsdotter Lillieram | children = | occupation = [[teolog]] | profession = [[biblicist]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Uppsali]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Janez Gothus''' (rojen kot ''' Johannes Matthiae Gothus'''; * [[29. december]] [[1592]] [[Västra Husby]], [[Švedska]]) je [[Švedi|švedski]] [[akademik]] in [[Švedska protestantovska skupnost|protestantovski]] [[škof]] v [[Strängnäs | Strängnäsu]], † [[18. februar]] [[1670]] v [[Stockholm]]u. Bil je predavatelj na [[Univerza v Uppsali|Uppsalski univerzi]], rector [[Collegium illustrious]] v [[Stockholm]]u in najuglednejši učetelj na Švedskem v 17. stoletju. Škof v [[Strängnäs|Strängnäs]] je bil od 1643 do 1664. == Družina == Gothusov oče je bil vikar Matthias Petri Upplänning (1533-1610), mati pa Anna Danielsdotter Grubbe, katere oče je bil Daniel Jonsson Grubbe, župan Norrköpinga. Predniki Matthiasa Upplänninga so bili potomci starodavnega upplandskega plemstva. Eden od virov trdi, da je bila "mati dedka škofa Matijevega Janeza Birgita Vasa, sestrična kralja prvega švedskega kralja [[Gustav Vasa |Gustava Vasa]]. Gothus je imel 14 bratov in sester; eden od njih je bil trgovec v Söderköpingu Peder Mattsson Stiernfelt. Prva Gothusova žena je bila Katarina Nilsdotter Bohm; njen oče je bil komornik ''[[Kammarkollegiet]]a'', ustanove za pravne, finančne in upravne storitve (davčne uprave), Nils Olofsson Bohm, mati pa Karin Pedersdotter. Poroko sta sklenila v [[Stockholmska kraljeva palača|Stockholmski kraljevi palači]] jeseni 1634. Druga žena je bila Beata Nilsdotter Lillieram, hči kanclerke [[Nils Chesnecopherus Lillieram]]; poročila sta se najbrž na gradu [[Rockelstad]] 1659. Potomci Johannesa Matthiaeja Gothusa so bili povišani v ''Riddarhuset'' (Švedska hiša plemstva) v Stockholmu pod imenom ''Oljeqvist'' s plemiško družinsko številko 331. Rodilo se mu je trinajst otrok: # Christina Johansdotter # Johan Johansson Oljeqvist # Gustav Johansson Oljeqvist # Anna Johansdotter Oljeqvist # Nils Johansson Oljeqvist # Karin Johansdotter Oljeqvist # Kristina Johansdotter Oljeqvist # Elisabeth Johansdotter Oljeqvist # Maria Johansdotter Oljeqvist # Petrus Johansdotter Oljeqvist # Carl Johansson Oljeqvist # Maria Johansdotter # Katarina Johansdotter Oljeqvist == Kariera == === Študij in vzgoja === V desetletnem študijskem obdobju, ki se je začelo leta 1599 v Linköpingu, je Gothus doživel Linköpingov pokol in Norrköpingovo vstajo. Ko se je viharno desetletje petdesetih let končalo, se je vpisal na [[Univerza v Uppsali |Uppsalsko univerzo]]. Po vpisu se je takoj pridružil pobožni verski polemiki rojaka, izobraženega [[Johannes Messenius |Messeniusa]] z ''Braunsbergove jezuitske šole '', ki je bil v sporu z vsiljivim državnim šolskim verskim predstavnikom [[Johannes Rudbeckius |Rudbeckiusom]]. Študijsko obdobje ga je spodbujalo v samostojno duhovno smer. Denarno so ga podpirali dvorni in meščanski krogi. Njegova humanistična verska usmeritev se kaže v njegovih pesniških stvaritvah, v dramah, v katerih je sam nastopal, v razpravah o nravnosti, ter v osveščanju svojih sorodnikov, sinov luteransko-melanhtonskega nadškofa [[Petrus Kenicius |Keniciusa]]. Po študiju v Uppsali je Gothusu med leti 1618 in 1625 postalo vseučilišče cela Evropa. Prvo študijsko potovanje v tujino je opravil na hesensko univerzo v [[Giessen]]u. Svojo pobožnost je poglobil med preučevanjem glavnega etično-versko usmerjenega teologa, univerzitetnega, cerkvenega in šolskega reformatorja [[Balthasar Mentzer |Mentzerja]]. Gothus je med dvema dolgima potovanjima v tujino, ko je bil leta 1621 imenovan [[profesor poesos]] na [[univerza v Uppsali|Uppsalski univerzi]], na kratko obiskal Švedsko. Njegov naslednji študij je bil ključnega pomena za njegovo življenjsko delo. Kljub vsem ozkosrčnim luteransko predpisom in šolsko-teološkim izobraževalnim ciljem, se je med obiski na Nizozemskem, v Angliji in Franciji, pa tudi v Angliji, poglobil v etično-versko renesanso, ki je prevladovala 1619 sinodi v Dortu in se je z njo on sam soočil v razpravi v [[Giessen]]u. === Kristinin učitelj === ==== Kristinino otroštvo ==== [[File:Queenchristine.jpg|thumb|180px|right|<center>''Štirinajstletna Kristina kot kraljica''<br><small>Naslikal [[Jacob Heinrich Elbfas]]]] </center></small> Preden je Gustav Adolf odšel v Nemčijo, da bi v [[tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] širil [[protestantizem]], je hčerki zagotovil pravico do prestolonasledstva v primeru, če se ne bo vrnil. Svojemu maršalu Axelu Gustafssonu Banéru je ukazal, naj Kristina dobi izobrazbo, kakršno običajno prejemajo samo dečki. Njena mati iz vladarske hiše Hohenzollern je bila vase zaprta ženska in menda ni bila čisto pri pravi. Potem ko je kralj 6. novembra 1632 umrl na bojišču, so njegovo truplo domov pripeljali v krsti, srce pa v ločeni zlati škatli. Maria Eleonora je ukazala, da kralja ne smejo pokopati, dokler ne bodo pokopali tudi nje skupaj z njim. Prav tako je zahtevala, da mora biti krsta odprta, in si jo je redno oglejevala, jo tipala in niti ni opazila gnitja. Sčasoma je kancler [[Axel Oxenstierna]] v sobi postavi stražarja, da je preprečil nadaljnje izpade. Zategadelj so kralja pokopali šele po osemnajstih mesecih, 22. junija 1634.<ref>Peter Englund: ''Sølvmasken'' (s. 159), edited by Spartacus, Oslo 2009, {{ISBN|978-82-430-0466-5}}</ref> Kristina je bila stara torej komaj pet let, ko je njen oče 1632 padel v [[bitka pri Lützenu|bitki pri Lützenu]]. ==== Kristinino šolanje ==== [[File:Axel Oxenstierna2.jpg|thumb|180px|<center>Kraljičin skrbnik [[Axel Oxenstierna|Oxenstierna]] ]] 1634 je Oxenstierna uvedel novo ustavo, po kateri je moral kralj upoštevati ''tajni svet'', ki pa ga je vodil on sam. <ref>{{Cite web|url=http://www.britannica.com/biography/Christina-queen-of-Sweden|title=Christina Queen of Sweden|last=Stephan|first=Ruth|website=Encyclopædia Britannica|accessdate=2015-12-07}}</ref> Kristina je prišla na oblast po prizadevanju matere Marije Eleonore in živela z njo do leta 1636. Na očetovo zahtevo so jo namreč vzgajali po fantovsko, da bi bila usposobljena za [[prestolonaslednik]]a; od leta 1635 so jo pripravljali na kraljevo službo. Naučila se je jahati in loviti; nikoli ni šivala ali vezla; malo je skrbela za svoj videz - noči pa je preživljala v neprestanem branju in učenju. Ker je bila mati zaradi depresije nezmožna, je kancler Oxenstierna prevzel skrbništvo.<ref>C. V. Wedgwood: ''Der 30jährige Krieg''. Paul List Verlag München 1967, S. 364, ISBN 3-517-09017-4 </ref> Kristina je nato živela s teto Katarino Vasa (1584–1638) in njenim možem [[Ivan Kazimir (Pfalz-Zweibrücken-Kleeburg)|Ivanom Kazimirom]]. Z njunim sinom Gustavom, ki je postal njen kasnejši naslednik na švedskem prestolu pod imenom [[Karel X. Gustav Švedski|Karel X. Gustav]], je v mladosti menda imela kratko ljubezensko razmerje, kjer je najbž šlo le za zaljubljenost - saj je je bila poroka in vse, kar je bilo z njo povezano, nepremagljivo zoprna. Kristino so vzgajali torej kot kraljeviča. Bogoslovec [[Janez Gothus|Gothus]] je postal njen varuh; držal ji je učne ure iz [[verouk]]a, [[filozofija|modroslovja]], [[grščina|grščine]] in [[latinščina|latinščine]]. Kancler Oxenstierna jo je poučeval [[politične vede|politike]] in razpravljal z njo o [[Tacit]]u. Ponosno je tako zapisal o štirinajstletnici: :"Ona ni nič podobna deklicam; je bistroumna in pametna". Neznansko jo je veselilo učenje. Poleg [[švedščina|švedščine]] ji je postalo domačih vsaj sedem drugih jezikov: [[nemščina]], [[nizozemščina]], [[danščina]], [[francoščina]], [[italijanščina]], [[arabščina]] in [[hebrejščina]]. Obstajajo pisma, ki jih je pisala v nemščini svojemu očetu, ko je bila stara komaj pet let. Ko je prišel francoski odposlanec [[Pierre Hector Chanut|Chanut]] na Švedsko v Stockholm 1645, je občudovaje ugotovil: :''"Ona govori francosko, ko da bi bila rojena v [[Louvre|Louvru]]!"'' B. Guilliet pa omenja, da je govorila [[Liège|lieško]] narečje. {{refn|group=note|Letters still exist, written by her in German to her father when she was five. When the ambassador of France, [[Pierre Hector Chanut]], arrived in Stockholm in 1645, he stated admiringly, ''"She talks French as if she was born in the [[Louvre Palace|Louvre]]!"'' (According to B. Guilliet she spoke with a sort of [[Liège]] dialect.)}} Vsekakor je bil Gothus Kristinin glavni učitelj. Ona je nanj gledala kot na lastnega očeta, on pa nanjo kot na lastno hčer. == [[Škof]] in [[ekumenizem|ekumenski]] delavec == [[File:Johannes Matthiae ett kopparstick.jpg|thumb|180px|<center>Janez Gothus kot škof v Strängnäsu]]</center> Janez je bil široko razgledan duh. Zato ga ozko gledanje "pravovernih" protestantovskih švedskih krogov ni trpelo. On pa je bil človek povezave in ekumenizma. Hotel je spraviti med seboj sprti protestantovski švedski skupnosti, kar pa je bilo Sizifovo delo. Katoličanom je bil vseskozi naklonjen; do drugače mislečih ljudi pa strpen. Te lastnosti so krasile tudi njegovo učenko [[Kristina Švedska Katoliška|kraljico Kristino]]. Pred bojevitimi protestanti se je moral večkrat zagovarjat, saj so mu očitali, da je bil on "kriv", da je Kristina prestopila v katolištvo. Po mnogih zapletih in nasprotovanjih je postal škof v Strängnäsu. <ref>{{cite web|url= https://www.cambridge.org/core/journals/church-history/article/abs/johannes-matthiae-and-the-development-of-the-church-of-sweden-during-the-first-half-of-the-seventeenth-century/C5C5AF806DB258ABA650F4226B5C7169|title= Johannes Matthiae and the Development of the Church of Sweden during the First Half of the Seventeenth Century|publisher= University Press by Martin E. Carlson|date=28. julij 2009|accessdate=3. marec 2021}}</ref> == Dela == === Njegovi spisi in knjige === *Pentapoligrammaton Ostrogothiae, Stockholm 1613. *Gust. Adolphus, in coronationis festo carmine elegiaco celebratus, Uppsala 1617. *Oratio insignes peregrinationis utilitates continens, Uppsala 1618. *Threnodia in obitam Princ. Johannis, Ib. e.a. *Naenia in obitum Princ. Mariae Elis. e.a. *Syntagma breve Theologicum publicatum, Lips. 1622. *Disp. Theol. de Sacra Coena, Stockholm 1625. *Libellus puerilis in quo continentur V. primaria capita doctrinae Christianae cum praecationibus aliquot sacris quinque linguis comprehensa, Latina, Suetica, Gallica, Germanica, Anglica, Ib. 1626. *Gnomologia veterum Latinorum Poetarum & Historicorum Laberii, Syrii, Plauti, Terentii, Seneeae, Virgilii, Ovidii, etc Ib. 1627. *Disp. duae de ministerio ecclesiastico prop. in Coll. ill., Stockholm 1628, Strängnäs 1659. *Ratio discendi Linguam Latinam pro Christina Regina, Stockholm 1635. (Omtryckt 1650 av Bachorn med titeln Grammatica Regia, vilket medförde att många fick uppfattningen att det var Bachorns eget verk). *Ratio studiorum ante decennium ad petitionem D. D. Directorum ill. Collegii Stockholm conscripta, Ib 1636 *Summa öfwer den reena saliggiörande Catholske Christelige läran uthdragne af then Hel. Skrift, Ib 1640, Strängnäs 1659. *Grammatica latina contracta , Ib 1674. *Likpredikningar över: Riksrådet baron Gustaf Horn, Stockholm 1641.; Biskop Wallius, Ib 1641.; Fältmarsk Johan Banér, Ib 1641.; Ärkebiskop Laurentius Paulinus, Uppsala 1646.; R. R. Thure Sparres fru Maria Axelsdotter, Strängnäs 1650.; Anna Bååt, 1650.; Likcermon öfver Pfalzgrefven Johan Casimir och dess sonson Gustaf Adolf, Ib 1652 *Een predikan vid Dr. Christinae inträde uti Regementet 1643, Strängnäs 1644. *Examen Cathecheticum, thet är Cathechismiförhör uthöffuer Strängnäs Biskopsdöme etc., Strängnäs 1652. *Pastoralus Zelotypia, Ib. 1645, 1649. *Methodus concionandi, Ib. 1652 och 1659. *Idea boni Ordinis in ecclesia Christi, Ib. 1644 och 1659. *Epistolarum decades X de universe munere pastorali ete., Ib. 1652 och 1659. *Quaerela de praepostero quorundam judicio in castigando aliorum scriptis, centum propositionibus inclusa, Ib 1646 och 1660. *Form eller sätt att visitera kyrkor och församblingar, Ib. 1653. *Form eller sätt om förberedelse till then heliga nattvarden etc., Ib. 1653. *Form eller sätt att begynna gudstjensten uthi en nybygd kyrka, hwilket man gemenligen kallar kyrkiowigning, Ib. 1654. *Form eller sätt att insättia kyrkioherdar i theras församblingar, Ib. 1654. *Regula credendi er virendi, salutiferam verbi divini veritatem, catholica articulorum fidei Christianae delineatione complexa et ad Christinam Augustam Reginam transmissa, Ib. 1649. *Strengnäs Kyrkie- och hwsbok, Ib. 1658. *Ulysses verae Christianae Religionis eller Wägwisare till den sanna Christeliga religionen etc., Ib. 1659. *Form eller sätt huru gudztiensten må förrättas etc., Ib. 1659. *Positiones de disciplina ecclesiastica, Ib. 1661. *Formula Catholicae priscae et orthodoxae fidei in primorum ecelesiae Christianae Oecumen. Conciliorum symbolis aliisque confessionibus exposita, Ib. 1665. *Quaestiones Regiae et Responsiones Sapientum ex vetustissima historiae Aristeae et LXX Interpretibus deductae, Ib. e.a. *Ramus Olivae Septentrionalis I:us et II:us Baccas nonnullas religiosae paci suaviter redolentes et concordiae Ecclesiasticae sadras inter Christianos diffundes etc., Ib. 165 *Ramus etc. III:us *X:us, Ib. 1661 *Register öfver the förnemste Stycken och Capitel, som synes höra till en fullkombligh kyrkieordningh eller then Svenskes överseende och förbättringh, Stockholm 1633. *Confessio fidei Suio Gothicae. Thet är: then Christel. Trosbekjännelse, hvilke Guds försambling uthi Sveriges Rijke allmänneliga trodt och bekiändt hafver, ifrån thet Evangelii sanning uti Kon. Gustaffs regementz tijd etc., Strängnäs 1657. *Opuscula Theologica, Ib. 1661. (20 afhandlingar, förut tryckta, men nu utg. I ett band, förbättrade och tillökte). *Kyrkie- och Huuspostilla, Stockholm 1666 *Apparatus biblicus eller anledning till then heliga bibels och kyrkones historiens grundeliga förstånd, Ib. 1660. *Kyrkiones historia…intill närvarande tidh, Ib. 1669 *Sacrarum disquisitionum decas una ad refutandos Epicureos, Atheos et Fanaticos etc., Ib. 1169. <ref>Omständligare titlar läsas i bibl. Suio Goth. II delen s221-234, Schefferi Svecia Lit. Och hofclerc. Historia II delen s554-567.</ref> === Knjige o njem === *Magnus Collmar: Strängnäs stifts herdaminne. speciellt del 3, den yngre vasatiden utg. år 2000 s.48-65. *K.A. Hagström: Strängnäs stifts herdaminne del I, s.92-100. *Johannes Matthiæs ''Minnesbok'', hans egenhändiga anteckningar om barnen, testamente och redogörelse över sina gods, fastigheter och gårdar. [[Riksarkivet (Sverige)|Riksarkivet]], Sjöholmsarkviet Vol. E4804. *[[Nicolaus Johannis Rudbeckius]] (1622–1676), ''Flos patientiæ, eller ett heligt tålamodh, vthi een christelig lijk-predikan, öfwer ... Johannes Matthiæ ... nu mehra hos Gudh ewinnerligen salige, hållen wid hans jordefärd, som skedde i Stockholm den 21. aprilis anno 1670. och förklarat aff / Nicolao Rudbeckio ... ''. [[Östersunds bibliotek]] samt [[Carolina Rediviva]]. *[[Elgenstierna]]: Svensk adelskalender. *Westerlund: Linköpings stifts herdaminnen, del 3 Hammarkinds kontrakt, s. 638. *Nordisk familjebok/1800-talsutgåvan, se [[Projekt Runeberg]]. ss.4,9,41,42,140,180-185,222-232,469-472,483,585-588,922,1328 *Hjalmar Holmquist: D. Johannes Matthiæ Gothus och hans plats i Sveriges kyrkliga utveckling, s.10. *Bror Jansson, Studia Theologica Lundensia, del 7: Johannes Matthiæ Gothus och hans plats i gudstjänstlivets historia, s.7. *Hans Jägerstad: Strängnäs stads historia s.559-564. *Biografiskt lexicon öfver namnkunnige svenske män, nionde bandet s54-61. == Glej tudi == * [[seznam švedskih kraljev]] * [[seznam švedskih pisateljev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{sklici|group=note}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona it}} * {{Cite book |last = Cantù |first = Cesare |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = Enciclopedia storica Documenti Volume VI. Schiarimenti e note alla Storia universale. N⁰ 16, str. 615s: ''Cristina di Svezia''. |publisher = Giuseppe POMBA e c. Pridobljeno 29. januar 2021 |url = https://books.google.rs/books?id=9MkOAAAAQAAJ&pg=PA621&lpg=PA621&dq=Antonio+Macedo+gesuita&source=bl&ots=LXyibwQwDF&sig=ACfU3U2XpM0LP6ZaCDKOQ-iftfO4A6cN4w&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwiW35TkiMLuAhWkyYUKHXAPAXcQ6AEwDHoECBEQAg#v=onepage&q=Antonio%20Macedo%20gesuita&f=false |year = 1844 |ref = harv }} ;{{ikona de}} * {{Cite book |last = Fritschen |first = Thomas |chapter = |editor-last = (465 S., Fraktur) |editor-first = Digitalisat |title = Leben der weltberühmten Königin Christina von Schweden |publisher = Google books. Pridobljeno 11. april 2019 |url = http://books.google.de/books?id=I402AAAAMAAJ |year = 1705 |ref = harv }} * {{Cite book |last = Losleben |first = Katrin |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = Kristina von Schweden. Biografie, Rezeption, Literatur, Forschungsbedarf – Christina von Schweden in Bezug auf die Musik. |publisher = MUGI – Musik und Gender im Internet. Pridobljeno 11. april 2019 |url = https://mugi.hfmt-hamburg.de/old/A_lexartikel/lexartikel.php%3Fid=kris1626.html |year = 2006 |ref = harv }} ;{{ikona en}} * {{cite book | last = Åkerman | first = S. | title = Queen Christina of Sweden and her circle : the transformation of a seventeenth century philosophical libertine | location = New York | publisher = E.J. Brill | year = 1991 | isbn = 978-90-04-09310-2 }} * {{cite book | last = Mender | first = Mona | title = Extraordinary women in support of music | location = Lanham, Maryland | publisher = Scarecrow Press | pages = 29–35 | year = 1997 | isbn = 978-0-8108-3278-7 }} *[[Peter Watson (intellectual historian)|Watson, Peter]]; ''Wisdom and Strength, the Biography of a Renaissance Masterpiece'', Hutchinson, 1990, {{ISBN|009174637X}} ;{{ikona sv}} * {{cite book | last = Essen-Möller | first = E. | title = Drottning Christina. En människostudieur läkaresynpunkt | location = Lund | publisher = C.W.K. Gleerup | year = 1937 }} * Jonsson, L. Ann-Marie Nilsson & Greger Andersson (1994) ''Musiken i Sverige. Från forntiden till stormaktstidens slut 1720'' ("Music in Sweden. From Antiquity to the end of the Great power era 1720") ;{{ikona hu}} *Tibor Celler: ''Krisztina, egy különc királynő''. Női uralkodók. (Családi kör, Újvidék, 2009. április 23, XX. évfolym, 17. szám. Str. 30.31.) == Zunanje povezave == {{Commons category|Johannes Matthiae Gothus}} ;{{ikona sv}} * [http://libris.kb.se/hitlist?f=&q=Johannes+Matthiae+Gothus&r=&m=10&s=r&t=v&d=libris&p=4 (skupaj 17 strani naslovov Gothus Bibliografija)] *[http://runeberg.org/nfbm/0036.html Nordisk familjebok / Uggleupplagan. 13. Johan - Kikare / 39-40 Johannes Matthiae Gothus. 1. J. (Hans) d. ä. Project Runeberg] * [https://catalog.hathitrust.org/Record/012177482 HathiTrust Digital Library D. Johannes Matthiae Gothus och hans plats i Sveriges kirkliga utveckling.] ;{{ikona en}} * [https://www.ancestry.co.uk/search/collections/1093/?name=_Gothus&count=50 All Public Member Photos & Scanned Documents results for Gothus. Skärmavbild 2021-01-06 kl.] * [https://auctionet.com/en/763215-postilla-av-johannes-matthiae-gothus-1658/images 763215. POSTILLA by Johannes Matthiae Gothus, 1658.] * [https://www.cambridge.org/core/journals/church-history/article/abs/johannes-matthiae-and-the-development-of-the-church-of-sweden-during-the-first-half-of-the-seventeenth-century/C5C5AF806DB258ABA650F4226B5C7169 Johannes Matthiae and the Development of the Church of Sweden during the First Half of the Seventeenth Century. Published online by Cambridge University Press by Martin E. Carlson] * [http://queenchristina.eu/wp-content/uploads/2015/01/QC-Master-plan-1412.pdf Project presentation Queen Christina of Sweden, the European] * {{cite web | url = http://womenshistory.about.com/od/rulerspre20th/p/queen_christina.htm | title = Queen Christina of Sweden | work = About: Women's History | accessdate = 2007-01-20 }} ;{{ikona de}} *[https://www.fembio.org/biographie.php/frau/biographie/christina-von-schweden/ 2021 fembio e.V.: ''Christina von Schweden'' Biografie • Zitate • Weblinks • Literatur & Quellen • Bildquellen] ;{{ikona it}} * [http://libris.kb.se/bib/2748711 Johannes Matthiae Gothus 1592-1670 : la formazione culturale e religiosa della regina Cristina di Svezia. Craaford, Febe, 1931- (författare) Publicerad: 1990 Italienska. Ingår i: Cristina di Svezia / W. Di Palma .... - Bari : Ed. Dedalo, 1990. - (Nuova biblioteca Dedalo ; 99). - ISBN 88-220-6099-7 ; S. 243-268] *[https://www.trentaminuti.it/cristina-di-svezia-breve-biografia-della-sovrana-che-per-convertirsi-al-cattolicesimo-rinunzio-al-trono.html Trentaminuti: Cristina di Svezia: breve biografia della sovrana che per convertirsi al cattolicesimo rinunziò al trono di Anselmo Pagani] *[https://scriposigns.com/cristina-di-svezia/ Scriposigns: Cristina di Svezia] [[Kategorija:Švedski akademiki]] [[Kategorija:Švedski teologi]] [[Kategorija:Švedski pisatelji]] [[Kategorija:Švedski pesniki]] [[Kategorija:Švedski igralci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1592]] [[Kategorija:Umrli leta 1670]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Poligloti]] [[Kategorija:Rojeni leta 1592]] [[Kategorija:Umrli leta 1670]] {{normativna kontrola}} oxr6arc21zx79ael7jxnqvfhh0ca9g8 10 493436 5737221 5718282 2022-08-20T07:23:25Z Sporti 5955 dp wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | aboveclass = fn | abovestyle = background:#e7dcc3; | headerstyle = background:#e7dcc3; | datastyle = text-align: left; | above = {{{hut_name|{{{name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}}}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}{{{imagesize|}}}|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}|260}}px|alt={{{caption|Planinska koča}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{image_map_alt|}}}}} | caption2 = {{{image_map_caption|}}} | data1 = {{#if: {{{coordinates|}}}{{#property:P625}} |{{#if:{{{country|}}}{{{alternative_location_map|}}}{{{locmapin|}}} |{{Lokacijska karta|{{#if:{{{alternative_location_map|}}}{{{locmapin|}}}|{{{alternative_location_map|{{{locmapin|}}}}}}| {{{country|}}} {{#switch: {{lc:{{{state|}}}}} |sa = South Australia |vic = Victoria |nsw = New South Wales |qld = Queensland |nt = Northern Territory |wa = Western Australia |tas = Tasmania |act = Australian Capital Territory }}}} |label = {{{pushpin_label|{{{map dot label|{{{map_dot_label|{{{name|{{PAGENAMEBASE}}}}}}}}}}}}}} |relief = yes |coordinates = {{{coordinates|}}} |marksize = 6 |position = {{#if:{{{pushpin_label_position|}}}|{{{pushpin_label_position}}}|right}} |float = center |border = infobox |width = 250 |caption = {{{pushpin_map_caption|}}} }} }} }} | label2 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data2 = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:landmark}}{{{coord_ref|}}}|{{#if:{{#property:P625}}|{{WikidataCoord|display={{{coord_display|inline,title}}}}} }}}} | label3 = Država | data3 = {{auto link|{{{country|{{#Property:P17}} }}}}} | label4 = Država/teritorij | data4 = {{#switch: {{lc:{{{state|}}} }} |sa = [[South Australia]] |vic = [[Victoria (Australia)|Victoria]] |nsw = [[New South Wales]] |qld = [[Queensland]] |nt = [[Northern Territory]] |wa = [[Western Australia]] |tas = [[Tasmania]] |act = [[Australian Capital Territory]] |aat = [[Australian Antarctic Territory]] |{{auto link|{{{state|}}}}} }} | label5 = Regija | data5 = {{{region|}}} | label6 = Administrativno<br />okrožje | data6 = {{{admin_district|}}} | label7 = Občina | data7 = <!-- -->{{#if: {{#Property:P131}} | {{#switch: {{First word|{{#Property:P131}}}} | Občina | Mestna = {{#invoke:WikidataIB|getValue|P131|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no }} }} }} | label8 = [[Narodni park]] | data8 = {{#ifexist:{{{national_park}}}|[[{{{national_park}}}]]{{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}|{{#ifexist:{{ns:14}}:{{{national_park}}}|[[{{ns:14}}:{{{national_park}}}]]}}}}|}} | label9 = Naslov | data9 = {{#if: {{{naslov|}}}|{{{naslov|}}}|{{#if: {{#Property:P6375}} | {{#invoke:WikidataIB|getValue|P6375|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no }} {{Wd|references|normal+|P6375}} }} }} | label10 = Lega | data10 = {{#if: {{{kraj|}}}{{{location|}}} | {{{kraj|{{{location|}}}}}} | {{#if: {{#Property:P276}} | {{#invoke:WikidataIB|getValue|P276|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no }} {{Wd|references|normal+|P276}} }} }} | label11 = Nadm. višina | data11 = {{#if: {{{višina|}}}{{{elevation|}}} | {{{višina|{{{elevation|}}}}}}{{{elevation_footnotes|}}}{{#if: {{{elevation_ref_point|}}}}}{{ #switch: {{lc:{{{elevation_ref_point|}}} }} |amsl = &nbsp;[[Povprečna nadmorska višina|AMSL]] |at = &nbsp;[[Metri nad Jadranom|AA]] |ch = &nbsp;[[Metri nad morjem (Švica)|nad morjem]] |cz = &nbsp;[[Povprečna nadmorska višina|n.m.]] |de-nhn = &nbsp;nad&nbsp;[[Normalhöhennull|morsko gladino]] |de-hn = &nbsp;nad&nbsp;[[morsko gladino]] |de-nn = &nbsp;nad&nbsp;[[Normaal Amsterdams Peil|morsko gladino]] |fr/fx = &nbsp;[[Povprečna nadmorska višina|AMSL]] |li = &nbsp;[[Metri nad morjem (Švica)|nad morjem]] |si = &nbsp;[[Povprečna nadmorska višina|AMSL]] |{{auto link|{{{elevation_ref_point|}}}}} }} | {{#if: {{#Property:P2044}} | {{#invoke:WikidataIB|getValue|P2044|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no|unitabbr=true}}{{Wd|references|normal+|P2044}} }} }} | label12 = Pogorje | data12 = {{#if:{{{mountain_range|}}}{{{pogorje|}}}|{{{mountain_range|{{{pogorje|}}}}}} | {{#if: {{#Property:P4552}} | {{#invoke:WikidataIB|getValue|P4552|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no }} {{Wd|references|normal+|P4552}} }} }} | label13 = Najbližje<br />naselje | data13 = {{{place|}}} | header14 = {{#if: {{{dostop|}}}{{{accessed_by|}}} | Dostop }} | data15 = {{{dostop|{{{accessed_by|}}}}}} | header16 = {{#if: {{{vzponi|}}} | Vzponi }} | data17 = {{{vzponi|}}} | header18 = {{#if: {{{bližnje koče|}}} | Bližnje koče }} | data19 = {{{bližnje koče|}}} | header20 = {{#if: {{{upravljalec|}}}{{{upravljavec|}}}{{{maintained_by|}}}{{{čas odprtja|}}}{{{način oskrbovanja|}}}{{{owner|}}}{{{lastnik|}}} | Obratovanje }} | label21 = Lastnik | data21 = {{#if: {{{lastnik|}}}{{{owner|}}}|{{{lastnik|{{{owner|}}}}}}| {{#if: {{#Property:P127}} | {{#invoke:WikidataIB|getValue|P127|fetchwikidata=ALL|onlysourced=no }} {{Wd|references|normal+|P127}} }} }} | label22 = Upravljalec | data22 = {{{upravljalec|{{{upravljavec|{{{maintained_by|}}}}}} }}} | label23 = Trenutni najemnik | data23 = {{{trenutni najemnik|}}} | label24 = Čas odprtja | data24 = {{{čas odprtja|}}} | label25 = Način oskrbovanja | data25 = {{{način oskrbovanja|}}} | header30 = {{#if: {{{AC_hut|}}}{{{drugo ime|}}}{{{prejšnje ime|}}}{{{vrsta|}}}{{{kategorija|}}}{{{ležišča|}}}{{{bunks|}}}{{{drugo|}}}{{{zimska soba|}}}{{{winter_room|}}} | Lastnosti }} | label31 = Drugo ime | data31 = {{{drugo ime|}}} | label32 = Prejšnje ime | data32 = {{{prejšnje ime|}}} | label34 = Tip koče | data34 = {{#if:{{{AC_hut|}}}|{{#switch:{{{AC_hut|}}}|Private|private|privatno=|#default={{{AC_hut}}}{{#if:{{{type|}}}{{{vrsta|}}}|&nbsp;{{{type|{{{vrsta|}}}}}} }}{{#if:{{{AC_category|}}}{{{kategorija|}}}|&nbsp;[[Planinska koča#Kategorije in upravljanje|kategorija]]&nbsp;{{#switch:{{{AC_category|{{{kategorija|}}}}}}|1=I.|2=II.|3=III.|A=A|B=B|C=C|D=D|E=E|#default={{{AC_category|{{{kategorija|}}}}}} }}}} }} }} | label35 = Nadstropja | data35 = {{{nadstropja|}}} | label36 = Ležišča | data36 = {{#if:{{{ležišča|}}}{{{bunks|}}}|{{{ležišča|{{{bunks|}}}}}} |{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue |P912 |pval=Q42177 |qual=P1114 |name=xyz |fetchwikidata=ALL }}}} | label37 = Skupna ležišča | data37 = {{#if:{{{mattresses|}}}|{{{mattresses|}}}|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue |P912 |pval=Q1628935 |qual=P1114 |name=xyz |fetchwikidata=ALL }}{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue |P912 |pval=Q1628935 |qual=P1083 |name=xyz |fetchwikidata=ALL }}}} | label38 = Zasilna ležišča | data38 = {{{shakedowns|}}} | label39 = Ležišča skupno<br />(vklj. zimska soba) | data39 = {{{bedspaces|}}} | label40 = Kamp | data40 = {{{camping|}}} | label41 = Voda | data41 = {{{water|}}} | label42 = Nastanitev | data42 = {{{accom_notes|}}} | label43 = Delovni čas | data43 = {{{when_open|}}} | label44 = Oskrba | data44 = {{{catering|}}} | label45 = Zimska soba | data45 = {{#if:{{{zimska soba|}}}{{{winter_room|}}}|{{{zimska soba|{{{winter_room|}}}}}}|{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue |P912 |pval=Q382899 |qual=P1114 |name=xyz |fetchwikidata=ALL}}{{#invoke:WikidataIB |getQualifierValue |P912 |pval=Q382899 |qual=P1083 |name=xyz |fetchwikidata=ALL }}}} | label46 = Drugo | data46= {{{drugo|}}} | header50 = {{#if: {{{arhitekt|}}}{{{začetek gradnje|}}}{{{izvajalec del|}}}{{{built_by|}}}{{{zgrajeno|}}}{{{built|}}}{{{built_for|}}}{{{uradna otvoritev|}}}{{{obnovljeno|}}}{{{porušeno|}}}{{{material|}}}{{{design|}}} | Zgodovina }} | label51 = Arhitekt | data51 = {{{arhitekt|}}} | label52 = Začetek gradnje | data52 = {{{začetek gradnje|}}} | label53 = Izvajalec del | data53 = {{{izvajalec del|{{{built_by|}}}}}} | label54 = Konstrukcijski<br />material | data154 = {{{material|}}} | label55 = Design | data155 = {{{design|}}} | label56 = Zgrajeno | data56 = {{{zgrajeno|{{{built|}}}}}} | label57 = Zgrajeno za | data57 = {{{built_for|}}} | label58 = Uradna otvoritev | data58 = {{{uradna otvoritev|}}} | label59 = Obnovljeno | data59 = {{{obnovljeno|}}} | label60 = Porušeno | data60 = {{{porušeno|}}} | header61 = {{#if: {{{ime 1|}}}{{{upravljalec 1|}}}{{{arhitekt 1|}}}{{{začetek gradnje 1|}}}{{{izvajalec del 1|}}}{{{zgrajeno 1|}}}{{{uradna otvoritev 1|}}}{{{obnovljeno 1|}}}{{{porušeno 1|}}} | <div style="background:#EFEFF0;">{{#switch: {{{vrsta|}}} | planinska koča | [[planinska koča]] | Planinska koča | [[Planinska koča]] | planinski dom | [[planinski dom]] | Planinski dom | [[Planinski dom]] = Prva koča | zavetišče | [[zavetišče]] | Zavetišče | [[Zavetišče]] = Prvo zavetišče | bivak | [[bivak]] | Bivak | [[Bivak]] = Prvi bivak }}</span> }} | label62 = Ime | data62 = {{{ime 1|}}} | label63 = Upravljalec | data63 = {{{upravljalec 1|}}} | label64 = Arhitekt | data64 = {{{arhitekt 1|}}} | label65 = Začetek gradnje | data65 = {{{začetek gradnje 1|}}} | label66 = Izvajalec del | data66 = {{{izvajalec del 1|}}} | label67 = Zgrajeno | data67 = {{{zgrajeno 1|}}} | label68 = Uradna otvoritev | data68 = {{{uradna otvoritev 1|}}} | label69 = Obnovljeno | data69 = {{{obnovljeno 1|}}} | label70 = Porušeno | data70 = {{{porušeno 1|}}} | header75 = {{#if: {{{ime 2|}}}{{{upravljalec 2|}}}{{{arhitekt 2|}}}{{{začetek gradnje 2|}}}{{{izvajalec del 2|}}}{{{zgrajeno 2|}}}{{{uradna otvoritev 2|}}}{{{obnovljeno 2|}}}{{{porušeno 2|}}} | <div style="background:#EFEFF0;">{{#switch: {{{vrsta|}}} | planinska koča | [[planinska koča]] | Planinska koča | [[Planinska koča]] | planinski dom | [[planinski dom]] | Planinski dom | [[Planinski dom]] = Druga koča | zavetišče | [[zavetišče]] | Zavetišče | [[Zavetišče]] = Drugo zavetišče | bivak | [[bivak]] | Bivak | [[Bivak]] = Drugi bivak }}</span> }} | label76 = Ime | data76 = {{{ime 2|}}} | label77 = Upravljalec | data77 = {{{upravljalec 2|}}} | label78 = Arhitekt | data78 = {{{arhitekt 2|}}} | label79 = Začetek gradnje | data79 = {{{začetek gradnje 2|}}} | label80 = Izvajalec del | data80 = {{{izvajalec del 2|}}} | label81 = Zgrajeno | data81 = {{{zgrajeno 2|}}} | label82 = Uradna otvoritev | data82 = {{{uradna otvoritev 2|}}} | label83 = Obnovljeno | data83 = {{{obnovljeno 2|}}} | label84 = Porušeno | data84 = {{{porušeno 2|}}} | header90 = {{#if:{{{splet|}}}{{{url|}}}{{{web_page|}}}{{#Property:P856}}|Spletna stran}} | data91 = {{#if:{{{splet|}}}{{{url|}}}{{{web_page|}}}|{{Official website|1={{{web_page|{{{splet|{{{url|}}}}}}}}} }}|{{#if:{{#Property:P856}}|{{#invoke:WikidataIB |url2 |url= {{wdib |P856 |fwd=ALL |osd=no}}}} }} }} | header92 = {{#if:{{{ID-ÖTK|}}}{{{ID-TVN|}}}{{{ID-OeAV|}}}{{{ID-DAV|}}}{{{ID-CAI|}}}{{{ID-SAC|}}}{{{ID-PZS|}}}{{#Property:P5758}}{{{ID-CAF|}}}{{{footnotes|}}}|Opombe}} | label93 = [[Alpska planinska koča|Referenca koče]] | data93 = {{#if:{{{ID-ÖTK|}}} | [http://www.oetk.at/huetten/{{{ID-ÖTK|}}}.htm ÖTK] }} {{#if:{{{ID-TVN|}}} | [http://www.naturfreunde-haeuser.net/data_geofinder_item.php?Item={{{ID-TVN|}}} TVN] }} {{#if:{{{ID-OeAV|}}} | [http://www.alpenverein.at/huettenHome/DE/Home/index.php?huetteNr={{{ID-OeAV|}}} OeAV] }} {{#if:{{{ID-DAV|}}} | [http://www.dav-huettensuche.de/index.php?pagedef=search&huetten_id={{{ID-DAV|}}} DAV] }} {{#if:{{{ID-CAI|}}} | [http://rifugi.cai.it/ricerca%20avanzata/dettaglioRifugioTemplate?cod_rifugi={{{ID-CAI|}}} CAI] (ital.) }} {{#if:{{{ID-SAC|}}} | [http://www.sac-cas.ch/index.php?id={{{ID-SAC|}}} SAC ({{{ID-SAC|}}})] }} {{#if:{{{ID-CAF|}}} | [http://www.ffcam.fr/index.php?function=dispRefuge&insidefile=ffcamDispRefuge.html&tplentry=br&alias=rechercher_refuge_chalet&oid=T025%{{{ID-CAF|}}} CAF] (fr.) }} {{#if:{{{ID-PZS|}}} | [https://www.pzs.si/koce.php?pid={{{ID-PZS|}}} PZS] (slov.) | {{#if:{{#Property:P5758}} | [https://www.pzs.si/koce.php?pid={{#Property:P5758}} PZS] (slov.) }}}} | label94 = {{#if:{{#Property:P10592}} | maPZS ID }} | data94 = {{#if:{{#Property:P10592}}|[https://mapzs.pzs.si/{{#Property:P10592}} {{#Property:P10592}}]}} | label95 = Reference | data95 = {{{footnotes|}}} }}<noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> sxzh1u18errs3oi1fsq3yoyzr3nr6k3 0 493694 5736757 5496243 2022-08-20T06:41:46Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{več sklicev}}{{slog|razlog=navajanje virov}} {{infopolje oseba}} '''Bara Kolenc''', slovenska [[Filozofija|filozofinja]] in umetnica na področju uprizoritvenih umetnosti, * 20. marec 1978, [[Ljubljana]] Bara Kolenc je članica Društva za teoretsko psihoanalizo in trenutna predsednica Mednarodnega heglovskega združenja Aufhebung. Zaposlena je kot raziskovalka na Oddelku za filozofijo [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani]] in kot predavateljica na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani]]. Je avtorica knjige »''Ponavljanje in uprizoritev: Kierkegaard, psihoanaliza, gledališče''«, Društvo za teoretsko psihoanalizo, Analecta, Ljubljana, 2014. [1] Bara Kolenc je prejemnica nemške gledališke nagrade ''Theatertreffen Stückemarkt Comission of Work''  (2016) in ''Priznanja za pomembna umetniška dela Univerze v Ljubljani'' (2018). == Izobrazba == Študirala je filozofijo in [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] z literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2004 diplomirala, leta 2014 pa doktorirala iz filozofije. Mentor njene diplomske in doktorske naloge je bil [[Mladen Dolar]]. Ima klasično in sodobno plesno izobrazbo, ki jo je pridobila na [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.]] Leta 2003 je prejela evropsko štipendijo ''Danceweb'' za mlade nadarjene koreografe in plesalce, ki jo podeljuje ''ImplusTanz'' na [[Dunaj|Dunaju]].[2] == Ozadje == Pri 15-ih letih je predstavila svojo prvo kratko koreografijo ''Sama'', pri 19-ih letih pa svojo prvo celovečerno plesno predstavo ''Bela''. Njeni začetki so bili v javnosti dobro sprejeti, zato je v času študija začela sodelovati pri številnih slovenskih in mednarodnih umetniških projektih na področjih uprizoritvenih umetnosti, filma in vizualnih umetnosti. Ob tem je razvijala svoje avtorsko delo na področju plesa, potovala in nastopala na številnih prestižnih in »underground« prizoriščih ter festivalih po [[Evropa|Evropi]], [[Balkan|Balkanu]] in na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. V času študija je tudi začela dolgoletno sodelovanje s Teatrom Pozitiv in Želimirjem Žilnikom, s katerim je ekipa Kud Pozitiv raziskovala travmatizirano povojno [[Balkan|balkansko]] območje. == Filozofsko delo == Bara Kolenc, kot članica ljubljanske šole, izhaja iz branja [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegla]] in [[Karl Marx|Marxa]] prek [[Sigmund Freud|Freuda]] in [[Jacques Lacan|Lacana]] kot konceptualnega izhodišča za kritiko ideologije. Raziskuje tudi notranje meje strukturno-ontološkega jedra ljubljanske šole, da bi razvila konceptualni in epistemološki pogled, ki bi ustrezal novim postopkom resnice in novim produkcijam realnosti, ki so se pojavile na prelomu stoletja. Pri tem se osredotoča na vprašanje začetka, konca in nastanka novega, ter raziskuje procese ontologizacije časa skozi zgodovino filozofije. Ta vprašanja povezuje s problemom ponavljanja, ki tvori jedro njenih dosedanjih raziskav. Predlaga štiri osnovne matrice ponavljanja kot metodološko orodje za razumevanje različnih pristopov k vprašanju začetka in ontologizaciji tega vprašanja v zgodovini filozofije. Štiri matrice ponavljanja, ki jih predlaga, so deflacija, reformacija, inflacija in produkcija (oz. kreacija). Svoje ontološko-strukturne raziskave povezuje z aktualnimi vprašanji našega časa, kot so vprašanje ekološke krize, antropogeneze, živalskosti, prepoznosti in razsvetljenstva ter s kritiko neoliberalizma, kapitalizma in zagat postmodernizma. Prav tako se ukvarja z vprašanjem uprizarjanja oz. insceniranja subjekta in z vzvodi, ki na ravni uprizoritve konstituirajo intersubjektivnost, družbenost in delovanje oblastnih mehanizmov, ter z vprašanjem produkcijske moči jezika. Ukvarja se tudi s konceptom obraza in s fenomenom dotika v razmerju do mišljenja in jezika. [11] Bila je ena od pobudnic in organizatork treh odmevnih mednarodnih filozofskih konferenc v Ljubljani: ''Repetition/s: Performance and Philosophy in Ljubljana (2016), Concept / s: Hegel's Aesthetics (2018)'' in ''Hegel's 250th Anniversary: Too-late?'' (2020).[9] == Umetniško delo == Bara Kolenc deluje na stičišču uprizoritvenih umetnosti, vizualnih umetnosti in eksperimentalnih umetniških oblik. Svoje projekte zastavi kot večmedijske enote, v okviru katerih preizprašuje določene teme in njihovo umestitev v konkretno družbeno okolje. Pogosto je tudi avtorica besedil svojih predstav. V svojem umetniškem delu obravnava posameznikovo odtujenost, vrtičenje njegove želje in njegovo ustvarjalno moč. Poglablja se v meje in brazgotine človeškega ter se vedno znova ukvarja z družbenimi vprašanji neenakosti, revščine, marginalizacije in z osebnimi vprašanji iskanja, upora, boja, prestopništva, kreacije in norosti. Pri rekontekstualizaciji tem, ki se jih loteva, kritično obravnava procese moči kanonizacije in zgodovinopisja, pri čemer pogosto postavlja v ospredje nekatere pozabljene osebe iz novejše slovenske zgodovine, kot so kiparka [[Karla Bulovec Mrak]], transspolna odvetnica [[Ljuba Prenner]] ali sodobna plesalka [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin-Brina]]. Tako se pogosto srečuje z vprašanjem spola in žensk. Je ustanovna članica dveh umetniških kolektivov: ''Threshold Collective'' in ''Eat-Art Collective''. == Drugo == Leta 2010 je napisala nacionalno nagrajeno izobraževalno knjigo za otroke Kje pa ti živiš?, v soavtorstvu z arhitektko dr. Živo Deu.   V letih 2011 in 2012 je bila predsednica Društva za sodobni ples Slovenije (DSPS). == Bibliografija (izbor) == To je izbor. Za celoten seznam bibliografskih enot glej: <nowiki>https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20201218_142325_a41756515.html</nowiki> === Knjige === * '''Kolenc, B.''' (2014): ''Ponavljanje in uprizoritev : Kierkegaard, psihoanaliza, gledališče'' [Repetition and Enactment : Kierkegaard, Psychoanalysis, Theatre], DTP, Analecta, Ljubljana. * '''Kolenc, B.''' and '''Deu, Ž.''' (2010): ''Kje pa ti živiš?'' [Where do you live?], Rokus Klett, Ljubljana. === Poglavja knjig === * '''Kolenc, B.''' (2021): The (Un)Touchable Touch of Pyramus and Thisbe: Doubt and Desire. In: ''A Touch of Doubt: On Haptic Scepticism'', De Gruyter, 2021. * '''Kolenc, B.''' (2019): The Category of the (Un)Touchable in Haptic Materialism: Touch, Repetition and Language. In: ''The Language of Touch'', Ed. Komel, M., London: Bloomsbury Press, 91-106. * '''Kolenc, B.''' (2019): Druga zgodovina živali [The Second History of Animals]. In: Timofeeva, Oksana. Zgodovina živali [The History of Animals]. Ljubljana: Maska, 2019, 191-224. * '''Kolenc, B.''' (2007): Obraz in maska : delovanje površine [The Face and the Mask : Effects of a Surface]. In: Bahovec, E. (Ed.), Bida, G. (Ed.) and Herbst, M. (Ed.), Filozofija in življenje [Philosophy and Life]. (Ljubljana : University of Ljubljana Press), 85-99. === Članki === * '''Kolenc, B.''' (2020): Fantazma dotika in uprizoritev (ne)dotakljivega : Piram in Tizba [The Fantasy of Touch and the Enactment of the (Un)touchable: Pyramus and Thisbe]. In: Problemi, Nr. 5/6, (Ljubljana: DTP), 103-142. * '''Kolenc, B.''' (2020): Jezik in dotik 1 : (ne)dotakljiva materialnost [Language and Touch 1: (Un)touchable Materiality]. In: Problemi, Nr. 3/4, (Ljubljana: DTP), 197-228. * '''Kolenc, B.''' (2018): The Paradoxes of the Limping Cause in Hegel, Kierkegaard and Lacan. S: Jounal of the Circle for Lacanian Ideology Critique, Nr.10-11, 90-108. * '''Kolenc, B.''' (2018): On Repetition and Theatricality: A Dialogue with Samuel Weber = O ponavljanju in teatralnosti: Dialog s Samuelom Weberjem. In: Maska - Performing Arts Journal, Nr. 191/192, 52-61. * '''Kolenc, B.''' (2016): Štiri matrice ponavljanja [The Four Matrices of Repetition]. In: Problemi, Nr. 9/10, (Ljubljana: DTP), 105-118. * '''Kolenc, B.''' (2015): Surova ponovitev: Deleuze in Freud [Brute Repetition: Deleuze and Freud]. In: Problemi, Nr. 1/2 , (Ljubljana: DTP), 179-224. * '''Kolenc, B.''' (2015): Ponavljanje med reprodukcijo in variacijo: Deleuze, Hegel, Kierkegaard [Repetition Between Reproduction and Variation: Deleuze, Hegel, Kierkegaard]. In: Filozofski Vestnik, Nr. 3, (Ljubljana: Institute of Philosophy at the Slovenian Academy of Sciences and Arts), 205-228. * '''Kolenc, B.''' (2015): Authentic Emotion and Body-Subject: Are these Tears for Real? = Avtentična čustva in telo-subjekt: ali so te solze prave?. In: Maska - Performing Arts Journal, Nr. 161/162, (Ljubljana: Maska Institute), 44-55. * '''Kolenc, B.''' (2007): Antihumanizem in gledališče, ali kdo ima človeški obraz [Antihumanism and Theatre or Who has a Human Face]. In: Problemi, Nr. 8/9, (Ljubljana: DTP), 119-146. * '''Kolenc, B.''' (2006): The Diary of a Stranger and the Real in Contemporary Theatre = Dnevnik neznanca in realno v sodobnem gledališču. In: Maska - Performing Arts Journal, Nr. 1/2, (Ljubljana: Maska Institute), 46-51. == Umetniški projekti (izbor) == * Brina, 2019 -. * Izumitelj na zemlji / Inventor on Earth, 2018 -. * Metamorfoze 4°: Črne luknje / Metamorphoses 4°: Blackholes, 2018. * Metamorfoze 3°: Retorika / Metamorphoses 3°: Retorika, 2015 -2018 (soavtor Atej Tutta). * Metamorfoze 2°: Izgubljeni (k)raj /Metamorphoses 2°: The No-place (soavtorja Teja Reba in Loup Abramovici), 2014-2015. * Metamorfoze 1°: Lov / Metamorphoses 1°: The Hunt, 2011-2012. * Atelje /Atelier, 2008 - 2012. * Memoari, 2006-2007. * Inciso Rubida, 2008. * Brezdno / The Abyss, 2004. * Razobraz / Gargoyle, 2001. * Križ na gori / The Cross on the Mountain, 2000. * Bela / White, 1998. == Kolektivno delo == * Haptic Cinematography, 2018. Zack Sievers, Rachel Aumiller, Mirt Komel, Goran Vranešević, Ana Jovanović, Tami Bartole, Bara Kolenc. * Hegel's Begriff, 2018. Atej Tutta, Mirt Komel, Bara Kolenc. * Eat-art Collective, 2013-2015. Teja Reba, Loup Abramovici, Rado Jaušovec, Bara Kolenc. * Threshold Collective, 2009-2011. Atej Tutta, Estevan Bruno, Neil Barbisan, Jernej Černalogar, Andrea Cazzolato, Nereo Marulli, Rado Jaušovec, Marek Fakuč, Bara Kolenc. == Mladinske predstave s Teatrom Pozitiv == * Elita / Elite, 2012 (with Radovan Jaušovec) * Nova generacija / New generation, 2010 (with Radovan Jaušovec) * Strup / Poison, 2009 (with Radovan Jaušovec) * Na drugi strani podplat / A foot on the reverse side (2007) * Speče celice / Slipping cells, 2006 (with Borut Bučinel and Radovan Jaušovec) * BU-FA (2005, co-author with Borut Bučinel) * Odiseja 2004 / 2004 Odyssey, 2004 (with Borut Bučinel) * Lej Do Luta! (2002) * Če če ...bula? / On on on ... onion? (2001) == Nagrade == * 2018 ''Priznanje za pomembna umetniška dela Univerze v Ljubljani'', 2018 * 2016 nagrada ''Theatertreffen Stueckemarkt Comission of Work 2016,'' ''Theatertreffen 2016'', Berin, za avtorsko predstavo ''Metamorfoze 3: Retorika'' * 2013 posebna nagrada mentorjema in avtorjema Bari Kolenc in Radovanu Jaušovcu   * na festivalu ''Transgeneracije 2013'' v Cankarjevem domu za predstavo ''Elita'' * 2010 1. nagrada za koreografijo treh plesov v izvedbi Sofye Agnesse Yakuntsove na ''Moskovskem mednarodnem forumu nadarjenih otrok v Bolšoj Teatru v Moskvi'' * 2009 1. nagrada na festivalu ''Transgeneracije Y 2009'' za predstavo ''Strup'' * 2006 nagrada za najboljšo predstavo na festivalu ''Transgeneracije y 2006'' za predstavo ''Speče celice'' * 2004 nagrada za »najboljši odrski eksperiment« za predstavo ''Brezdno'' na festivalu ''Teatarfest'' v Sarajevu * 2004 nagrada za najbolj celovito predstavo za predstavo ''Brezdno'' na festivalu Tremafest v Rumi * 2003 1. nagrada na 42. Linhartovih srečanjih za predstavo ''Lej Do Luta!!,'' 2003 * 2001 1. nagrada na festivalu Transgeneracije y za predstavo ''Če če ...bula?'' == Konference (izbor) == ''»Theatre of Voyeurs and Exhibitionists: from Ungeschehenmachen'' to flirtation''«'', predstavljen na mednarodnem simpoziju ''Philosophers and Thespians: Staging Concepts International Symposium,'' Ljubljana, 2019. »The (un)touchable Touch of Pyramus and Thisbe: Doubt and Desire«, predstavljeno na mednarodni delavnici I''ntenational Workshop A Touch of Doubt: On Haptic Scepticism'', Maimonides Centre for Advanced studies, University of Hamburg, 2018. »Touch and Repetition«, predstavljeno na mednarodnem simpoziju at the ''Haptic Cinematography International Symposyum'', Villanova University, 2018. »Haptic Cinematography«, The New School of Social Research, New York, 2018. »The Naturalisation of Politics and the Dangerous Mind«, predstavljeno na mednarodnem simpoziju ''International Symposyum'' ''Truth and Politics'', CAS SEE, Rijeka, 2017. »The (Un)Touchable Value: Capital and Repetition«, predstavljen na konferenci ''Historical Materialism Beirut'' e, Beirut Institute for Critical Analysis and Research (BICAR), 2017. »David Bowie and Anti-humanism - The Construction of a Face«, predstavljeno at the  ''David Bowie - Vita, Melancholia and Political Economy International Colloquium'', MAMA, Zagreb, 2017. »The Four Matrices of Repetition: Deflation, Reformation, Inflation, Production«, predstavljeno na mednarodni konferenci ''REPETITION/S: Performance and Philosophy in Ljubljana'', 2016. »On Repetition and Theatricality: A Dialogue with Samuel Weber's Thought (Through Kierkegaard, Freud, Lacan and Deleuze)«, predstavljeno na mednarodni konferenci ''Theatre, Performance, Philosophy Conference 2014'', Paris Sorbonne University'''.''' »Performing Arts in Slovenia with a focus on Cooperation Projects«, predstavljeno na mednarodni konferenci ''Cultural Empathy and Communicative Intelligence'', Istanbul Archeology Museum, Mimar Sinan University. == Viri == [1] [https://ski.emanat.si/bara-kolenc/ Koreografski imenik (2021). Bara Kolenc.] [2] [https://www.barakolenc.com Bara Kolenc spletna stran.] [3] [https://www.berlinerfestspiele.de/en/berliner-festspiele/programm/bfs-kuenstler/bfs_kuenstler_detail_157781.html Berliner Festspiele. Programme.] [4] [https://blog.apaonline.org/2020/09/09/skepticisms-cure-for-the-plague-of-mind/ Blog of the APA. Women in Philosophy. Skepticism’s Cure for the Plague of Mind (2020).] [5] [https://www.youtube.com/watch?v=yKKg1j5La98 Zgodovina živali z Oksano Timofeevo in Baro Kolenc. ZRC SAZU (2020)]. [6] [https://vimeo.com/367736834 Bara Kolenc - Brina. Mesto žensk (2020)]. [7] [https://www.2019.borstnikovo.si/en/competition-programme-fbs/inventor-on-earth/ Anton Podbevšek teater. Izumitelj na zemlji (2019)]. [8] [https://www.goethe.de/ins/si/de/ver.cfm?fuseaction=events.detail&event_id=21829016& Internationale philosophische Konferenz in Ljubljana, 7. - 9. September 2020] [9] [http://www.mg-lj.si/en/events/1917/conference-concepts-hegels-aesthetics/ Konferenca Concepts/s: Hegel's Aethetics. Museum of Modern Art, MG+ (2018)]. [10] [https://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/repetitions Repetitions: Performance and Philosophy in Ljubljana.] [11] [https://maska.si/revija/o-ponavljanju/ O ponavljanju. Revija Maska. Številki 191-192.] [12] [https://issuu.com/berlinerfestspiele/docs/tt16_stueckemarkt_broschuere Theatertreffen 2016 – Stückemarkt-Broschüre.] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kolenc, Bara}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski umetniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] qg0t3klhrdrds1bzhh88etmk7dq2h9y 5736778 5736757 2022-08-20T06:43:14Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/SportiBot|SportiBot]] ([[User talk:SportiBot|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:ZimskoSonce|ZimskoSonce]] wikitext text/x-wiki {{več sklicev}}{{slog|razlog=navajanje virov}} {{infopolje oseba}} '''Bara Kolenc''', slovenska [[Filozofija|filozofinja]] in umetnica na področju uprizoritvenih umetnosti, * 20. marec 1978, [[Ljubljana]] Bara Kolenc je članica Društva za teoretsko psihoanalizo in trenutna predsednica Mednarodnega heglovskega združenja Aufhebung. Zaposlena je kot raziskovalka na Oddelku za filozofijo [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani]] in kot predavateljica na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani]]. Je avtorica knjige »''Ponavljanje in uprizoritev: Kierkegaard, psihoanaliza, gledališče''«, Društvo za teoretsko psihoanalizo, Analecta, Ljubljana, 2014. [1] Bara Kolenc je prejemnica nemške gledališke nagrade ''Theatertreffen Stückemarkt Comission of Work''  (2016) in ''Priznanja za pomembna umetniška dela Univerze v Ljubljani'' (2018). == Izobrazba == Študirala je filozofijo in [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] z literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2004 diplomirala, leta 2014 pa doktorirala iz filozofije. Mentor njene diplomske in doktorske naloge je bil [[Mladen Dolar]]. Ima klasično in sodobno plesno izobrazbo, ki jo je pridobila na [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.]] Leta 2003 je prejela evropsko štipendijo ''Danceweb'' za mlade nadarjene koreografe in plesalce, ki jo podeljuje ''ImplusTanz'' na [[Dunaj|Dunaju]].[2] == Ozadje == Pri 15-ih letih je predstavila svojo prvo kratko koreografijo ''Sama'', pri 19-ih letih pa svojo prvo celovečerno plesno predstavo ''Bela''. Njeni začetki so bili v javnosti dobro sprejeti, zato je v času študija začela sodelovati pri številnih slovenskih in mednarodnih umetniških projektih na področjih uprizoritvenih umetnosti, filma in vizualnih umetnosti. Ob tem je razvijala svoje avtorsko delo na področju plesa, potovala in nastopala na številnih prestižnih in »underground« prizoriščih ter festivalih po [[Evropa|Evropi]], [[Balkan|Balkanu]] in na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. V času študija je tudi začela dolgoletno sodelovanje s Teatrom Pozitiv in Želimirjem Žilnikom, s katerim je ekipa Kud Pozitiv raziskovala travmatizirano povojno [[Balkan|balkansko]] območje. == Filozofsko delo == Bara Kolenc, kot članica ljubljanske šole, izhaja iz branja [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegla]] in [[Karl Marx|Marxa]] prek [[Sigmund Freud|Freuda]] in [[Jacques Lacan|Lacana]] kot konceptualnega izhodišča za kritiko ideologije. Raziskuje tudi notranje meje strukturno-ontološkega jedra ljubljanske šole, da bi razvila konceptualni in epistemološki pogled, ki bi ustrezal novim postopkom resnice in novim produkcijam realnosti, ki so se pojavile na prelomu stoletja. Pri tem se osredotoča na vprašanje začetka, konca in nastanka novega, ter raziskuje procese ontologizacije časa skozi zgodovino filozofije. Ta vprašanja povezuje s problemom ponavljanja, ki tvori jedro njenih dosedanjih raziskav. Predlaga štiri osnovne matrice ponavljanja kot metodološko orodje za razumevanje različnih pristopov k vprašanju začetka in ontologizaciji tega vprašanja v zgodovini filozofije. Štiri matrice ponavljanja, ki jih predlaga, so deflacija, reformacija, inflacija in produkcija (oz. kreacija). Svoje ontološko-strukturne raziskave povezuje z aktualnimi vprašanji našega časa, kot so vprašanje ekološke krize, antropogeneze, živalskosti, prepoznosti in razsvetljenstva ter s kritiko neoliberalizma, kapitalizma in zagat postmodernizma. Prav tako se ukvarja z vprašanjem uprizarjanja oz. insceniranja subjekta in z vzvodi, ki na ravni uprizoritve konstituirajo intersubjektivnost, družbenost in delovanje oblastnih mehanizmov, ter z vprašanjem produkcijske moči jezika. Ukvarja se tudi s konceptom obraza in s fenomenom dotika v razmerju do mišljenja in jezika. [11] Bila je ena od pobudnic in organizatork treh odmevnih mednarodnih filozofskih konferenc v Ljubljani: ''Repetition/s: Performance and Philosophy in Ljubljana (2016), Concept / s: Hegel's Aesthetics (2018)'' in ''Hegel's 250th Anniversary: Too-late?'' (2020).[9] == Umetniško delo == Bara Kolenc deluje na stičišču uprizoritvenih umetnosti, vizualnih umetnosti in eksperimentalnih umetniških oblik. Svoje projekte zastavi kot večmedijske enote, v okviru katerih preizprašuje določene teme in njihovo umestitev v konkretno družbeno okolje. Pogosto je tudi avtorica besedil svojih predstav. V svojem umetniškem delu obravnava posameznikovo odtujenost, vrtičenje njegove želje in njegovo ustvarjalno moč. Poglablja se v meje in brazgotine človeškega ter se vedno znova ukvarja z družbenimi vprašanji neenakosti, revščine, marginalizacije in z osebnimi vprašanji iskanja, upora, boja, prestopništva, kreacije in norosti. Pri rekontekstualizaciji tem, ki se jih loteva, kritično obravnava procese moči kanonizacije in zgodovinopisja, pri čemer pogosto postavlja v ospredje nekatere pozabljene osebe iz novejše slovenske zgodovine, kot so kiparka [[Karla Bulovec Mrak]], transspolna odvetnica [[Ljuba Prenner]] ali sodobna plesalka [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin-Brina]]. Tako se pogosto srečuje z vprašanjem spola in žensk. Je ustanovna članica dveh umetniških kolektivov: ''Threshold Collective'' in ''Eat-Art Collective''. == Drugo == Leta 2010 je napisala nacionalno nagrajeno izobraževalno knjigo za otroke Kje pa ti živiš?, v soavtorstvu z arhitektko dr. Živo Deu.   V letih 2011 in 2012 je bila predsednica Društva za sodobni ples Slovenije (DSPS). == Bibliografija (izbor) == To je izbor. Za celoten seznam bibliografskih enot glej: <nowiki>https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20201218_142325_a41756515.html</nowiki> === Knjige === * '''Kolenc, B.''' (2014): ''Ponavljanje in uprizoritev : Kierkegaard, psihoanaliza, gledališče'' [Repetition and Enactment : Kierkegaard, Psychoanalysis, Theatre], DTP, Analecta, Ljubljana. * '''Kolenc, B.''' and '''Deu, Ž.''' (2010): ''Kje pa ti živiš?'' [Where do you live?], Rokus Klett, Ljubljana. === Poglavja knjig === * '''Kolenc, B.''' (2021): The (Un)Touchable Touch of Pyramus and Thisbe: Doubt and Desire. In: ''A Touch of Doubt: On Haptic Scepticism'', De Gruyter, 2021. * '''Kolenc, B.''' (2019): The Category of the (Un)Touchable in Haptic Materialism: Touch, Repetition and Language. In: ''The Language of Touch'', Ed. Komel, M., London: Bloomsbury Press, 91-106. * '''Kolenc, B.''' (2019): Druga zgodovina živali [The Second History of Animals]. In: Timofeeva, Oksana. Zgodovina živali [The History of Animals]. Ljubljana: Maska, 2019, 191-224. * '''Kolenc, B.''' (2007): Obraz in maska : delovanje površine [The Face and the Mask : Effects of a Surface]. In: Bahovec, E. (Ed.), Bida, G. (Ed.) and Herbst, M. (Ed.), Filozofija in življenje [Philosophy and Life]. (Ljubljana : University of Ljubljana Press), 85-99. === Članki === * '''Kolenc, B.''' (2020): Fantazma dotika in uprizoritev (ne)dotakljivega : Piram in Tizba [The Fantasy of Touch and the Enactment of the (Un)touchable: Pyramus and Thisbe]. In: Problemi, Nr. 5/6, (Ljubljana: DTP), 103-142. * '''Kolenc, B.''' (2020): Jezik in dotik 1 : (ne)dotakljiva materialnost [Language and Touch 1: (Un)touchable Materiality]. In: Problemi, Nr. 3/4, (Ljubljana: DTP), 197-228. * '''Kolenc, B.''' (2018): The Paradoxes of the Limping Cause in Hegel, Kierkegaard and Lacan. S: Jounal of the Circle for Lacanian Ideology Critique, Nr.10-11, 90-108. * '''Kolenc, B.''' (2018): On Repetition and Theatricality: A Dialogue with Samuel Weber = O ponavljanju in teatralnosti: Dialog s Samuelom Weberjem. In: Maska - Performing Arts Journal, Nr. 191/192, 52-61. * '''Kolenc, B.''' (2016): Štiri matrice ponavljanja [The Four Matrices of Repetition]. In: Problemi, Nr. 9/10, (Ljubljana: DTP), 105-118. * '''Kolenc, B.''' (2015): Surova ponovitev: Deleuze in Freud [Brute Repetition: Deleuze and Freud]. In: Problemi, Nr. 1/2 , (Ljubljana: DTP), 179-224. * '''Kolenc, B.''' (2015): Ponavljanje med reprodukcijo in variacijo: Deleuze, Hegel, Kierkegaard [Repetition Between Reproduction and Variation: Deleuze, Hegel, Kierkegaard]. In: Filozofski Vestnik, Nr. 3, (Ljubljana: Institute of Philosophy at the Slovenian Academy of Sciences and Arts), 205-228. * '''Kolenc, B.''' (2015): Authentic Emotion and Body-Subject: Are these Tears for Real? = Avtentična čustva in telo-subjekt: ali so te solze prave?. In: Maska - Performing Arts Journal, Nr. 161/162, (Ljubljana: Maska Institute), 44-55. * '''Kolenc, B.''' (2007): Antihumanizem in gledališče, ali kdo ima človeški obraz [Antihumanism and Theatre or Who has a Human Face]. In: Problemi, Nr. 8/9, (Ljubljana: DTP), 119-146. * '''Kolenc, B.''' (2006): The Diary of a Stranger and the Real in Contemporary Theatre = Dnevnik neznanca in realno v sodobnem gledališču. In: Maska - Performing Arts Journal, Nr. 1/2, (Ljubljana: Maska Institute), 46-51. == Umetniški projekti (izbor) == * Brina, 2019 -. * Izumitelj na zemlji / Inventor on Earth, 2018 -. * Metamorfoze 4°: Črne luknje / Metamorphoses 4°: Blackholes, 2018. * Metamorfoze 3°: Retorika / Metamorphoses 3°: Retorika, 2015 -2018 (soavtor Atej Tutta). * Metamorfoze 2°: Izgubljeni (k)raj /Metamorphoses 2°: The No-place (soavtorja Teja Reba in Loup Abramovici), 2014-2015. * Metamorfoze 1°: Lov / Metamorphoses 1°: The Hunt, 2011-2012. * Atelje /Atelier, 2008 - 2012. * Memoari, 2006-2007. * Inciso Rubida, 2008. * Brezdno / The Abyss, 2004. * Razobraz / Gargoyle, 2001. * Križ na gori / The Cross on the Mountain, 2000. * Bela / White, 1998. == Kolektivno delo == * Haptic Cinematography, 2018. Zack Sievers, Rachel Aumiller, Mirt Komel, Goran Vranešević, Ana Jovanović, Tami Bartole, Bara Kolenc. * Hegel's Begriff, 2018. Atej Tutta, Mirt Komel, Bara Kolenc. * Eat-art Collective, 2013-2015. Teja Reba, Loup Abramovici, Rado Jaušovec, Bara Kolenc. * Threshold Collective, 2009-2011. Atej Tutta, Estevan Bruno, Neil Barbisan, Jernej Černalogar, Andrea Cazzolato, Nereo Marulli, Rado Jaušovec, Marek Fakuč, Bara Kolenc. == Mladinske predstave s Teatrom Pozitiv == * Elita / Elite, 2012 (with Radovan Jaušovec) * Nova generacija / New generation, 2010 (with Radovan Jaušovec) * Strup / Poison, 2009 (with Radovan Jaušovec) * Na drugi strani podplat / A foot on the reverse side (2007) * Speče celice / Slipping cells, 2006 (with Borut Bučinel and Radovan Jaušovec) * BU-FA (2005, co-author with Borut Bučinel) * Odiseja 2004 / 2004 Odyssey, 2004 (with Borut Bučinel) * Lej Do Luta! (2002) * Če če če ...bula? / On on on ... onion? (2001) == Nagrade == * 2018 ''Priznanje za pomembna umetniška dela Univerze v Ljubljani'', 2018 * 2016 nagrada ''Theatertreffen Stueckemarkt Comission of Work 2016,'' ''Theatertreffen 2016'', Berin, za avtorsko predstavo ''Metamorfoze 3: Retorika'' * 2013 posebna nagrada mentorjema in avtorjema Bari Kolenc in Radovanu Jaušovcu   * na festivalu ''Transgeneracije 2013'' v Cankarjevem domu za predstavo ''Elita'' * 2010 1. nagrada za koreografijo treh plesov v izvedbi Sofye Agnesse Yakuntsove na ''Moskovskem mednarodnem forumu nadarjenih otrok v Bolšoj Teatru v Moskvi'' * 2009 1. nagrada na festivalu ''Transgeneracije Y 2009'' za predstavo ''Strup'' * 2006 nagrada za najboljšo predstavo na festivalu ''Transgeneracije y 2006'' za predstavo ''Speče celice'' * 2004 nagrada za »najboljši odrski eksperiment« za predstavo ''Brezdno'' na festivalu ''Teatarfest'' v Sarajevu * 2004 nagrada za najbolj celovito predstavo za predstavo ''Brezdno'' na festivalu Tremafest v Rumi * 2003 1. nagrada na 42. Linhartovih srečanjih za predstavo ''Lej Do Luta!!,'' 2003 * 2001 1. nagrada na festivalu Transgeneracije y za predstavo ''Če če če ...bula?'' == Konference (izbor) == ''»Theatre of Voyeurs and Exhibitionists: from Ungeschehenmachen'' to flirtation''«'', predstavljen na mednarodnem simpoziju ''Philosophers and Thespians: Staging Concepts International Symposium,'' Ljubljana, 2019. »The (un)touchable Touch of Pyramus and Thisbe: Doubt and Desire«, predstavljeno na mednarodni delavnici I''ntenational Workshop A Touch of Doubt: On Haptic Scepticism'', Maimonides Centre for Advanced studies, University of Hamburg, 2018. »Touch and Repetition«, predstavljeno na mednarodnem simpoziju at the ''Haptic Cinematography International Symposyum'', Villanova University, 2018. »Haptic Cinematography«, The New School of Social Research, New York, 2018. »The Naturalisation of Politics and the Dangerous Mind«, predstavljeno na mednarodnem simpoziju ''International Symposyum'' ''Truth and Politics'', CAS SEE, Rijeka, 2017. »The (Un)Touchable Value: Capital and Repetition«, predstavljen na konferenci ''Historical Materialism Beirut'' e, Beirut Institute for Critical Analysis and Research (BICAR), 2017. »David Bowie and Anti-humanism - The Construction of a Face«, predstavljeno at the  ''David Bowie - Vita, Melancholia and Political Economy International Colloquium'', MAMA, Zagreb, 2017. »The Four Matrices of Repetition: Deflation, Reformation, Inflation, Production«, predstavljeno na mednarodni konferenci ''REPETITION/S: Performance and Philosophy in Ljubljana'', 2016. »On Repetition and Theatricality: A Dialogue with Samuel Weber's Thought (Through Kierkegaard, Freud, Lacan and Deleuze)«, predstavljeno na mednarodni konferenci ''Theatre, Performance, Philosophy Conference 2014'', Paris Sorbonne University'''.''' »Performing Arts in Slovenia with a focus on Cooperation Projects«, predstavljeno na mednarodni konferenci ''Cultural Empathy and Communicative Intelligence'', Istanbul Archeology Museum, Mimar Sinan University. == Viri == [1] [https://ski.emanat.si/bara-kolenc/ Koreografski imenik (2021). Bara Kolenc.] [2] [https://www.barakolenc.com Bara Kolenc spletna stran.] [3] [https://www.berlinerfestspiele.de/en/berliner-festspiele/programm/bfs-kuenstler/bfs_kuenstler_detail_157781.html Berliner Festspiele. Programme.] [4] [https://blog.apaonline.org/2020/09/09/skepticisms-cure-for-the-plague-of-mind/ Blog of the APA. Women in Philosophy. Skepticism’s Cure for the Plague of Mind (2020).] [5] [https://www.youtube.com/watch?v=yKKg1j5La98 Zgodovina živali z Oksano Timofeevo in Baro Kolenc. ZRC SAZU (2020)]. [6] [https://vimeo.com/367736834 Bara Kolenc - Brina. Mesto žensk (2020)]. [7] [https://www.2019.borstnikovo.si/en/competition-programme-fbs/inventor-on-earth/ Anton Podbevšek teater. Izumitelj na zemlji (2019)]. [8] [https://www.goethe.de/ins/si/de/ver.cfm?fuseaction=events.detail&event_id=21829016& Internationale philosophische Konferenz in Ljubljana, 7. - 9. September 2020] [9] [http://www.mg-lj.si/en/events/1917/conference-concepts-hegels-aesthetics/ Konferenca Concepts/s: Hegel's Aethetics. Museum of Modern Art, MG+ (2018)]. [10] [https://issuu.com/znanstvenazalozbaff/docs/repetitions Repetitions: Performance and Philosophy in Ljubljana.] [11] [https://maska.si/revija/o-ponavljanju/ O ponavljanju. Revija Maska. Številki 191-192.] [12] [https://issuu.com/berlinerfestspiele/docs/tt16_stueckemarkt_broschuere Theatertreffen 2016 – Stückemarkt-Broschüre.] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kolenc, Bara}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski umetniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] b2lisyr56v52q9e6hfwfog9epagjrgu 0 493756 5736926 5470666 2022-08-20T06:56:57Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Zajem podatkov''' je postopek zbiranja podatkov in vzorčenja signalov, ki merijo fizične razmere v resničnem svetu. Postopek vključuje tudi pretvorbo dobljenih vzorcev v digitalne številčne vrednosti, s katerimi lahko računalnik komunicira. Instrumenti za zajem podatkov, v angleščini, okrajšani s kraticami ''DAS,'' ''DAQ'' ali ''DAU,'' običajno pretvorijo analogne oblike v digitalne vrednosti ki so kasneje primerne za obdelavo. Sestavni deli sistemov za zajem podatkov vključujejo: * [[Tipalo|Senzorje]] za pretvorbo fizičnih parametrov v električne signale. * [[Integrirano vezje|Vezje]], ki omogoča kondicioniranje signalov za pretvorbo v obliko, ki jo je mogoče pretvoriti v digitalne vrednosti. * Analogno-digitalni pretvorniki za pretvorbo pogojenih signalov senzorjev v digitalne vrednosti. [[Slika:DigitalDAQv2.pdf|sličica|392x392_pik| Blok diagram sistema za digitalno zajemanje podatkov]] Primarni namen sistema za zajem podatkov je pridobivanje in shranjevanje podatkov. Namenjeni pa so tudi vizualizaciji in analizi podatkov v realnem času in po snemanju. Poleg tega ima večina sistemov za zajem podatkov vgrajeno nekaj analitičnih možnosti in možnosti ustvarjanja poročil.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dewesoft.com/daq/what-is-data-acquisition|title=What Is Data Acquisition (DAQ or DAS)? The Ultimate Guide|date=24.1.2020|accessdate=10.3.2021|website=Dewesoft|language=angleščina}}</ref> Sistemi za zbiranje podatkov so bistvenega pomena pri testiranju elektromehanskih naprav - to vključuje izdelke vse od avtomobilske industrije do medicinskih pripomočkov. Pred izumom sistemov za zajem podatkov so se inženirji pogosto opirali na subjektivna mnenja testirancev, z razvojem sistemov za zajem podatkov pa so bila tovrstna subjektivna mnenja nadomeščena z objektivnimi meritvami, ki jih je bilo mogoče enostavno ponoviti, primerjati, matematično analizirati in vizualizirati.<ref name=":0" /> Aplikacije za zajemanje podatkov običajno nadzorujejo programi v različnih [[Programski jezik|programskimskih jezikih]], kot na primer: [[Zbirni jezik|Assembly]], [[BASIC]], [[Programski jezik C|C]], [[C++|C ++]], [[Programski jezik C sharp|C #]], [[Fortran]], [[Programski jezik java|Java]], [[Programska oprema Dewesoft X|DewesoftX]] , LabVIEW, [[Lisp (programski jezik)|Lisp]] in [[Paskal (programski jezik)|Pascal]]. Samostojne sisteme za zbiranje podatkov pogosto imenujemo zapisovalniki podatkov . Poleg naštetih programskih oprem obstajajo tudi odprtokodni programski paketi, ki ponujajo vsa potrebna orodja za pridobivanje podatkov iz različnih, običajno specifičnih strojnih oprem. == Zgodovina == Leta 1963 je [[IBM]] izdelal [[Računalnik|računalnike]], specializirane za zajem podatkov. Sem spadata sistema za pridobivanje podatkov IBM 7700 in njegov naslednik, sistem za zbiranje in nadzor podatkov IBM 1800. Te drage specializirane sisteme so leta 1974 presegli konkurenčni računalniki S-100 namenjeni splošni uporabi in kartice za pridobivanje podatkov, ki jih je izdelalo podjetje Tecmar / Scientific Solutions Inc. <ref>COMDEX Fall November 18, 1981 Las Vegas, NV, "Tecmar shows 20 IBM PC option card.. LabMaster, LabTender, DADIO, DeviceTender, IEEE-488"</ref> <ref>PC Magazine Vol1 No.1, "Taking the Measure" by David Bunnell, "Tecmar deployed 20 option cards for the IBM PC"</ref> <ref>PC Magazine Vol1 No.5, "Tecmar Triumph" by David Bunnell, ''Scientific Solutions releases 20 new products for the PC''</ref> <ref>BYTE Vol7 No.1 "Scientific Solutions – Advertisement for data acquisition boards, stepper controllers, IEEE-488 products</ref> <ref>Test&Measurement World Vol 11 No 10 Decade of Progress Award: [[Scientific Solutions]] – [[LabMaster]] First in PC Data Acquisition</ref> Za zajem, snemanje in spremljanje podatkov so v 60. letih 20. stoletje največkrat uporabljali papirnate snemalnike grafikonov in magnetofone. Najbolj znan proizvajalec takšnih snemalnikov je bil Brush, ki je sčasoma postal Gould, Inc. Znani tudi pod imenom oscilografski snemalniki so delovali kot sistem črnila pod pristiskom, v katerem so premikajoča se pisala vbrizgavala črnilo pod tanko plastjo voska na površino papirja na osnovi gline. V 90ih je na trg vstopil japonski proizvajalec, z modelom termičnih nizov, ki so bili precej cenejši od Gouldove ponudbe. Največji izziv sistemov s premikajočimi pisali je bila majhna pasovna širina. To težavo so reševali magnetofonski snemalniki, ki so lahko delovali dlje časa, njihova slabost pa je bila to, da niso imeli grafičnega prikaza. V kritično pomembnih aplikacijah, kot jih je v 60ih in 70ih letih 20.stoletja izvajala NASA, so vzporedno uporabljali snemalnike papirnih grafikonov skupaj z računalniškimi sistemi IBM 7700 in 1800.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://dewesoft.com/daq/data-acquisition-history|title=Data Acquisition History - From Strip Chart Recorders to Digital DAQ|date=14.1.2020|accessdate=10.3.2021|website=Dewesoft|language=angleščina}}</ref> Sredi osemdesetih let je ameriško podjetje National Instruments Corporation prodajalo elementarne komponente, kot so kartice za zajem podatkov GPIB in plošče za pretvorbo analogno-digitalnih pretvornikov, ki jih je bilo mogoče namestiti v poceni osebne računalnike. Poleg ključnega preboja uporabe računalnika kot platforme za zbiranje podatkov je bila najpomembnejša komponenta tega sistema tudi programska oprema LabVIEW, izdana leta 1986 za osebno računalniško platformo Macintosh. Z uporabo programa LabVIEW so lahko inženirji z grafičnimi programskimi okolji razvili lasten sistem za zajem podatkov s široko paleto vgrajenih funkcij za obdelavo podatkov, analizo in prikaz v realnem času na monitorju računalnika.<ref name=":1" /> == Metodologija == Zajem podatkov se začne s fizičnim pojavom ali fizično lastnostjo, ki jo je potrebno izmeriti. To so na primer [[temperatura]], jakost [[Svetloba|svetlobe]], tlak [[Plin|plina]], pretok tekočine, [[sila]] itd. Ne glede na vrsto fizikalne lastnosti, ki jo merimo je potrebno fizično stanje, najprej preoblikovati v enotno obliko, ki jo je mogoče vzorčiti s sistemom za zajem podatkov. To nalogo izvajajo senzorji. Sistem za zajem podatkov je zbirka programske in strojne opreme, ki omogoča merjenje ali nadzor fizičnih lastnosti v resničnem svetu. Popoln sistem za zajem podatkov sestavljajo strojna in programska oprema, senzorji ter aktuatorji, oprema za kondicioniranje signalov in računalnik. [[Tipalo|Senzor]], ki je vrsta ''pretvornika'', je naprava, ki fizično lastnost pretvori v ustrezen [[električni signal]]. Sistem za pridobivanje podatkov meri različne lastnosti, glede na senzor, ki sistem dopolnjuje. === Strojna oprema za zajem podatkov === Strojna oprema za zajem podatkov je običajno vmesnik med signalom, ki prihaja iz senzorja in računalnikom. Lahko ima obliko modula, ki se priklopi na računalnik z [[Univerzalno serijsko vodilo|vodilom USB]], ali pa kartice priključene na reže v [[Matična plošča|matični plošči]]. === Programska oprema za zajem podatkov === Specializirana programska oprema za zajem podatkov se lahko dobavi s strojno opremo. Programska orodja se uporabljajo za analizo in obdelavo podatkov pridobljenih preko strojne opreme in senzorjev. == Reference == [[Kategorija:Obdelava signalov]] [[Kategorija:Podatki]] ptnlmfbcffunanh0my38g8iari3bcwk 0 494088 5737210 5677381 2022-08-20T07:20:09Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Viktor Brjuhanov|birth_date=|birth_place=|image=|caption=|citizenship=|known_for=Nekdanji direktor jedrske eletrarne v Černobilu|occupation=}} '''Viktor Petrovič Brjuhanov''' (rusko: Виктор Петрович Брюханов), [[Sovjetska zveza|sovjetsko]]-[[Ukrajinci|ukrajinski]] inženir in [[arhitekt]]; * [[1. december]] [[1935]] [[Taškent]], [[Uzbeška sovjetska socialistična republika|Uzbeška SSR]], [[Sovjetska zveza]], † [[13. oktober]] [[2021]], [[Kijev]], [[Ukrajina]]. Brjuhanov je bil vodja gradnje [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrske elektrarne]] v [[Černobil|Černobilu]] in njen direktor od leta 1970 do 1986.<ref>Higginbotham, A. (2019). ''Midnight in Chernobyl: the untold story of the worlds greatest nuclear disaster''. London: Bantam Press.</ref> == Biografija == === Zgodnje življenje === Viktor Brjuhanov se je rodil 1. decembra 1935 v mestu [[Taškent]] v takratni [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Bil je najstarejši sin od štirih otrok. Njegov oče je delal kot steklar, mama pa kot čistilka. Pozneje je Brjuhanov postal edini izmed sinov z visokošolsko izobrazbo. Diplomiral je na oddelku za energetiko na Taškentski politehniki v elektrotehniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://fakty.ua/123508-byvshij-direktor-chaes-viktor-bryuhanov-kogda-v-1986-godu-posle-vzryva-reaktora-moya-mama-uznala-chto-menya-isklyuchili-iz-partii-u-nee-razorvalos-serdce|title=Бывший директор ЧАЭС Брюханов: в день взрыва в Припяти была моя беременная дочь}}</ref> Po opravljeni diplomi so mu ponudili službo na Akademiji znanosti Uzbekistana. V [[Termoelektrarna|termoelektrarni]] Angren je najprej deloval kot dežurni monter odzračevalnika, kasneje pa kot inženir napajalnih črpalk, pomočnik turbinskega inženirja, inženir turbine, višji inženir turbinske delavnice in nadzornik izmene. Leto kasneje postal direktor delavnice. Leta 1966 je bil povabljen na delo v termoelektrarno Slavjanska. Začel je kot višji delovodja in se povzpel na mesto vodje delavnice, nazadnje pa namestnika glavnega inženirja. Leta 1970 pa je odstopil in pričel s planiranjem [[Jedrska elektrarna|jedrske elektrarne]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Od leta 1966 je bil član Komunistične partije Sovjetske zveze. Med letoma 1970 in 1986 je bil večkrat izvoljen za člana regionalnega okrožnega urada mesta Kijev, Černobil in Pripjat. Svojo ženo Valentino je spoznal v elektrarni Angren, ki je bila takrat asistentka turbinskega inženirja, Viktor pa svež pripravnik z višje šole v Taškentu. Poročila sta se leta 1960. === Gradnja Černobilske elektrarne === V poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih je ministrstvo za energetiko ponudilo Brjuhanovu novo nalogo - zgraditi atomsko elektrarno, sestavljeno iz štirih reaktorjev RBMK, na bregovih reke [[Pripjatsko močvirje|Pripjat]] v Ukrajini. Sprva je Brjuhanov predlagal gradnjo reaktorjev pod pritiskom (PWA), vendar je bila ta odločitev zavrnjena, ko je naletela na nasprotovanje o varnostnih in ekonomskih razlogih, ki podpirajo gradnjo reaktorjev RBMK.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.laka.org/info/publicaties/2011-chernobyl_chronology.pdf|title=Chernobyl; Chronology of a Disaster}}</ref> S skoraj 400 milijoni [[Rubelj|rubljev]] je bil Brjuhanov odgovoren za izgradnjo reaktorjev. Za potrebe konstrukcije je organiziral začasno vas, imenovano »''Lesnoy''«, v kateri je dal zgraditi šolsko hišo. Leta 1970 so se mu v Lesnoyu pridružili še njegova žena ter šestletna hči in dojenček. Do leta 1972 so se skupaj preselili v novo mesto [[Pripjat, Ukrajina|Pripjat]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mk.ru/politics/russia/2011/04/21/583211-lichnaya-katastrofa-direktora-chernobyilya.html|title=Личная катастрофа директора Чернобыля}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fakty.ua/45760-byvshij-direktor-chernobylskoj-atomnoj-elektrostancii-viktor-bryuhanov-quot-nochyu-proezzhaya-mimo-chetvertogo-bloka-uvidel-chto-verhnego-stroeniya-nad-reaktorom-netu-quot|title=Бывший директор чернобыльской атомной электростанции виктор брюханов: «ночью, проезжая мимо...}}</ref> Med gradnjo so bili zamujeni roki zaradi tesnih urnikov ter pomanjkanja gradbene opreme in materialov. Tri leta po prevzemu funkcije direktorja elektrarna še vedno ni bila zgrajena. Brjuhanov je ponudil odstop, vendar mu je to nadzornik ministrstva za energetiko julija 1972 preprečil. 1. avgusta 1977, dve leti pozneje od načrtovanega roka in več kot sedem let po začetku načrtovanja in gradnji elektrarne, je prvi reaktor [[Jedrska elektrarna Černobil|Černobilske elektrarne]] začel delovati. 26. septembra istega leta je ob 20. uri zvečer po linijah stekla prva ukrajinska jedrska elektrika z močjo 110 in 330 [[Volt|kilovoltov]]. Brjuhanov ni priznal in ni upošteval radioaktivnega puščanja, ki se je zgodilo septembra 1982. Ta se je dvigala skozi prezračevalne cevi med reaktorjema 1 in 2, kar je nakazovalo na poškodovane cevi. Radioaktivni delci so se razširili štirinajst kilometrov od elektrarne in dosegli Pripjat. Brjuhanov je tudi preložil dolgotrajen varnostni preskus četrtega reaktorja. Prve varnostne teste si je prvič zamislil decembra 1983. Do leta 1984 so bili vsi reaktorji Černobilske elektrarne (uradno znane kot Nuklearna elektrarna Vladimirja I. Lenina) normalno urejeni in so obratovali. === Černobilska nesreča === 26. aprila 1986 ponoči je vodja kemijskega oddelka poklical Brjuhana, da bi mu sporočil o [[Černobilska nesreča|nesreči]] v elektrarni. Brjuhanov je poskusil stopiti v stik z nadzornikom izmene, vendar v porušenem bloku reaktorja 4 ni bilo odgovora. Vsem vodjem in lokalnim politikom je naročil, naj se sestanejo v podzemnem bunkerju na sedežu civilne obrambe. Med sedenjem na avtobusu, ki je šel mimo porušenega reaktorja 4, je ugotovil, da je zgornja struktura oz. strop bloka reaktorja 4 v celoti porušena. Eksplozija je uničila 1000-tonski pokrov reaktorja. Ker niso imeli [[Dozimetrija|dozimetrov]] velikega dometa, so pristojni s težavo ugotavljali, če je prišlo do sevanja ali ne, in koliko sevanja je bilo sproščeno. Brjuhanov, ki sta mu pomagala namestnik glavnega inženirja [[Anatolij Djatlov]] in glavni inženir [[Nikolai Fomin|Nikolaj Fomin]], je naročil operaterjem, naj v porušen del reaktorja, kjer je gorel velik [[požar]], dovajajo čim več hladne vode.{{Navedi vir}} Na podlagi napačnih podatkov Djatlova je Brjuhanov še naprej zanikal, da je jedro reaktorja razneslo. Ob 3.00 zjutraj 26. aprila je Brjuhanov stopil v stik z Vladimirjem V. Marinom, uradnikom [[Komunistična partija Sovjetske zveze|sovjetske komunistične partije]], da bi poročal o nesreči. Uradnikom je zagotovil, da so razmere pod nadzorom. === Poznejše življenje === Med Brjuhanovim tedenskim dopustom 22. maja 1986, so se sovjetski partijski funkcionarji dogovorili, da ga bodo trajno odstranili z mesta direktorja elektrarne. V okviru zakonsko določenih postopkov odkrivanja so mu preiskovalci prinesli materiale, ki so jih odkrili med preiskavami in so bili uporabljeni v sodnem procesu proti njemu. Brjuhanov je našel tudi pismo enega od strokovnjakov inštituta Kurčatov, ki je razkrilo nevarne napake v zasnovi reaktorja, ki so ostale neopažene 16 let pred njim in njegovim osebjem. 3. julija 1986 je Politbiro Centralnega komiteja ZSSR zaradi napak pri vodenju elektrarne, ki so privedle do černobilske katastrofe, Brjuhanova izključil iz Centralnega komiteja. Avgusta 1986 so Brjuhana aretirali. 20. januarja 1987 je, po šestih tednih izolacije, tožilstvo na vrhovnem sodišču ZSSR pričelo sojenje proti Brjuhanu in njegovima pribočnikoma, Fominu in Djatlovu. Vseh 48 poročil in dokaznih gradiv, poslanih v Moskvo, je bilo tajnih. Viktorja Brjuhanova so julija 1987 spoznali za krivega zaradi hude kršitve varnostnih predpisov in ustvarjanja pogojev, ki so privedli do eksplozije.<ref>{{Navedi novice|title=Chernobyl Officials Are Sentenced to Labor Camp|date=30. julij 1987|url=https://www.nytimes.com/1987/07/30/world/chernobyl-officials-are-sentenced-to-labor-camp.html}}</ref> Poročila so tudi omenjala, da v kritičnih trenutkih nesreče ni zagotovil pravilnega vodenja ter je pokazal neodgovornost in nezmožnost organiziranja. Brjuhanov je bil obsojen na 10 let težke zaporne kazni in petletno kazen zaradi zlorabe moči, ki je tekla hkrati. Sprejel je poklicno odgovornost, kazensko odgovornost pa je zanikal. 11. septembra 1991 je bil Brjuhanov zaradi dobrega vedenja predčasno izpuščen iz zapora. Po izpustitvi iz zapora je še naprej delal v jedrski elektrarni v Černobilu kot vodja tehničnega oddelka, do leta 2000, ko je bila elektrarna trajno zaustavljena in zaprta. Po zaprtju elektrarne se je Brjuhanov zaposlil v drugem energetskem podjetju. Od leta 1992 je Brjuhanov živel s svojo ženo v okrožju Desnjanski v [[Kijev|Kijevu]]. Delal je kot uslužbenec ukrajinske državne energetske družbe Ukrinterenergo, zadolžene za likvidacijo posledic černobilske nesreče. Leta 2006 je Brjuhanov v intervjuju, po več letih molka, priznal, da je kriv za nesrečo. Decembra 2015, kmalu po svojem 80. rojstnem dnevu, se je Brjuhanov upokojil zaradi slabega [[Vid|vida]] in težav z sluhom. === Smrt === Še pred upokojitvijo je Brjuhanov doživel dve [[Možganska kap|možganski kapi]]. Tretjo možgansko kap je utrpel leta 2016. Bil je velik kadilec, imel pa je tudi hudo obliko [[Parkinsonova bolezen|Parkinsonove bolezni]]. Viktor Brjuhanov je umrl 13. oktobra 2021 v [[Kijev|Kijevu]], v starosti 85 let. Vzrok njegove smrti ni bil razkrit. Pokopan je bil na pokopališču v Kijevu. == Družina == * Žena: Valentina, inženirka elektrotehnike, v letih 1975–1990 - višja inženirka proizvodnega oddelka v Černobilu, zdaj upokojenka. * Sin: Oleg (rojen leta 1969), mehanični avtomatski upravljavec sistema CHP-5 iz Kijeva * Hči - Lily (rojena leta 1961), pediatrinja, prebivalka Hersona == V popularni kulturi == Viktor Brjuhanov je nastopil v dokumentarnem filmu Radiofobija. V [[Černobil (miniserija)|HBO miniseriji Černobil]] iz leta 2019 ga je upodobil [[Con O'Neill (igralec)|Con O'Neill]]. == Sklici == {{sklici|4}} == Viri == * https://www.nzherald.co.nz/world/chernobyl-boss-says-true-cause-of-disaster-hidden/I3V3WWMLAUTZJFRPZU4BADEY54/ * https://www.rferl.org/a/1067943.html {{DEFAULTSORT:Brjuhanov, Viktor}} [[Kategorija:Ukrajinski inženirji]] k2ramxggo8kxdawpu5fcu4k2cwn36dn 0 494820 5736876 5478261 2022-08-20T06:53:06Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=glej [[WP BIO]]}} {{infopolje oseba}} '''Carl Richard Woese''', [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]] in [[biofizik]], * [[15. julij]] [[1928]], [[Syracuse, New York]], [[Združene države Amerike]], † [[30. december]] [[2012]], [[Urbana, Illinois]], ZDA. == Življenje in izobrazba == Obiskoval je akademijo Deerfield v Massachusettsu. Pri svojem 22 letu je diplomiral iz matematike in fizike na šoli Amherst college, hkrati pa je opravil le en tečaj biologije (biokemija) in ni imel nobenega zanimanja za rastline in živali. To zanimanje se je pojavilo, ko mu William M. Fairbank predlagal, da naj se usmeri v biofiziko na Yaleu. 3 leta kasneje je doktoriral iz biofizike, njegova raziskava pa se je osredotočala na deaktivacijo virusov s toploto in [[Ionizirajoče sevanje|ionizirajočim sevanjem]]. Poleg tega je dve leti študiral medicino na Univerzi v Rochestru, vendar je univerzo zapustil po dveh dneh prakse. Potem je postal podoktorski raziskovalec biofizike na Yaleu. Usmeril se je v raziskovanje bakterijskih spor.Delal je tudi kot biofizik v General Electic Research Laboratoryju v New Yorku. Kasneje se je pridružil mikrobiološki fakulteti univezre v Ilanois-u, Področja, ki jih je preiskoval so bila genetika, arheje in molekularna evolucija. Postal je tudi profesor na inštitutu za gensko biologijo [[Univerza Illinoisa v Urbani in Champaignu|Univerze Illinoisa v Urbani in Champaignu]], ki je bila po njegovi smrti poimenovana po njem, v njegovo čast. == Delo in odkritja == === Delo na genetskem kodu === Ko je v Knolls General Electric ustanovil svoj laboratorij, je svojo pozornost usmeril na [[genetski kod]]. Zanimanje med fiziki in molekularnimi biologi o povezavi med 20 aminokislinami in 4 bazami nukleinskih kislin, je bilo vedno večje, zato so se začeli združevati in jih raziskovati. Woese je izdal številne članke, ki so se navezovali na nove strukture DNA. V enem od teh člankov, je opisal povezavo med molekulami RNA in DNA. Kasneje je ponovno ocenil pridobljene podatke povezane s hipotezo, da imajo virusi le eno bazo namesto treh, da bi te aminokisline dekodirali je predlagal uporabo 18 kodonov, ki bi pravilno napovedali prolin. Druga dela so vzpostavila mehanični temelje prevajanja beljakovin, vendar po Woese-vem mnenju spregledan evolucijski razvoj genetske kode. Leto 1962 je Woese preživel kot raziskovalec na Pasteurjevem inštitutu v Parizu. Intenzivno se je ukvarjal z molekularno biologijo izražanja in regulacije genov. Tam je spoznal gospo Solspiegelman, ki ga je povabila na univerzo v Illanoyu, ko ji je Woese povedal njegove raziskovalne cilje. Na tem obisku mu je Spiegelman ponudila službo, z začetkom v jeseni 1964. S prostostjo raziskovanja tudi med manj znanimi vejami bioloških raziskav, je Woese začel preiskovati genetsko kodo in se spraševati, kako so se razvila zaporedja kodonov in njihov prehod v aminokislinsko zaporedje. === Odkritje tretje domene === Skozi večji del 20. stoletja so bili prokarionti obravnavani kot skupina organizmov, in razvrščeni na podlagi njihove biokemije, morfologije in metabolizma. V zelo vplivnem članku iz leta 1962 sta Roger Stanier in C. B. van Niel prvič ugotovila delitev celične organizacije na [[Prokarionti|prokarionte]] in [[evkarionti|evkarionte]], pri čemer prokarionti niso imeli celičnega jedra. Ta koncept je bil hitro sprejet kot najpomembnejše razlikovanje med organizmi, kljub temu pa so bili skeptični do poskusov mikrobiologov, ki so poizkušali narediti naravno [[Filogenija|filogenetsko]] klasifikacijo bakterij. Domnevalo se je, da ima vse življenje skupnega prednika, ki pa je prokariont. Leta 1977 sta Carl Woese in George E. Fox z eksperimentom ovrgla uveljavljeno hipotezo o strukturi evolucijskega drevesa življenja. Odkrila sta mikrobno življenje, ki sta ga poimenovala arhe-bakterije ali arheje. Ugotovilo se je, da so arheje tretje kraljestvo življenja, ki se razlikuje od bakterij, rastlin ter živali. S tem znanjem je Woese ponovno narisal evolucijsko drevo s sistemom treh [[domena (biologija)|domen]]. Življenje je razdelil v 28 glavnih vej, vključenih v te tri domene. V Woesejevem filogenetskem drevesu na temeljih Woesejeve rRNA analize, črta na dnu drevesa predstavlja zadnjega skupnega prednika vrste. Sprejetje Woesetove filogenetske opredelitve, je bil počasen postopek. Ugledni biologi, kot sta Slavador Luria in Ernst Mayr, so nasprotovali njegovi opredelitvi prokariontov. Pritoževali so se tudi nad njegovo osebnostjo. Desetletje na področju katalogiziranja oligo-nukleotidov mu je uničilo ugled. V časopisih pa je bil naslovljen, kot: ˝Microbiology's scarred revolutionary˝. Naraščujoče število podatkov, ki so podpirali njegovo hipotezo, pa je vodilo k priznanju arhej v znanstveni skupnosti. Dandanes le malo znanstvenikov podpira idejo o enotni Prokariji. Pomembnost tega odkritja je imela svoje posledice tudi pri iskanju življenja na drugih planetih. Pred odkritjem Woese-ja in Fox-a so znanstveniki menili, da so arheje ekstremni organizmi. Zdaj večina verjame, da so starodavni in da imajo močne evolucijske povezave s prvimi organizmi na zemlji. Organizmi podobni prvim arhejam, ki obstajajo v zelo ekstremnih okoljih in imajo možnost razvoja na drugih planetih, katerih razmere so ugodne za ekstremofile. Woesejeva raziskava, kaže na neverjetno raznolikost mikrobioloških vej. Enocelični organizmi predstavljajo večino genetske presnovne biološke raznolikosti v biosferi, ker so mikrobi ključnega pomena za bio-geo-kemične cikle ki skrbijo za delovanje biosfere. Woesova prizadevanja za razjasnitev razvoja in raznolikosti mikrobov so pomenila neprecenljivo odkritje za ekologe in naravovarstvenike. Ta teorija prispeva veliko k hipotezi evolucije in k našemu poznavanju zgodovine življenja. === Evolucija primarnih tipov celic === Woese je predvideval o obdobju hitrega razvoja, v katerem, je prišlo do velikega prenašanja genov med organizmi. Woese in Fox sta leta 1977 prvič napisala da so bili te organizmi imenovani progenoti. Niso bili kompleksni, zaradi njihovega prevajalskega aparata za gene, ki ni imel veliko napak. Povzročal je visoke stopnje mutacij, ki so omejevale interakcije med celicami in velikostjo genoma. Zaradi tega je bil omogočen horizontalni prenos genov in pospešena revolucija po celotnem ekosistemu. Prehod na sodobne celice, se je zgodil ko genski prevajalni organizmi niso več sprejemali tujih genov. To je povzročilo večjo stopnjo organizacije, kompleksnosti in povezanosti v organizmu. V kasnejših letih se je Woesejevo delo osredotočilo na analizo genov, da bi razjasnilo pomen horizontalnega prenosa genov, za evolucijo. Delal je podrobne analize filogenov, aminoacilov, tRNA sintaz in vpliv tega prenosa na encime v organizmu. Cilj te raziskave je bila razlaga, kako so se osnovne celice razvile iz RNA sveta. == Pogled na biologijo == Vprašanja biologov 21 stoletja vsa izhajajo iz narave in nastanka biološke organizacije. Ker se je biologija tako razvila pogled ni bil več viden kot spreminjanje oblik organizmov, ampak kot proces evolucije. Vprašanje biološke organizacije je vidno v dveh smereh: prva je razvoj celične organizacije, npr. razvoj prevajalskega aparata genov in genetske kode. Izvor naravnih hierarhij, ki se natančno prilagodijo v celične procese, ki tvorijo celice. Vključuje tudi vprašanje o številu različnih osnovnih tipov celic, ki obstajajo na zemlji in ali so vse izvirale iz ene same. Druga glavna smer vključuje naravo globalnega ekosistema. Bakterije so glavni organizmi na tem planetu po številu, skupni masi in pomembnosti za ravnovesje. Prav zato je mikrobna ekologija tista, ki potrebuje pozornost in razvoj, tako v pogojih in v dejstvih, ki jih potrebujemo za razumevanje. Woese je menil, da ima biologija najpomembnejšo vlogo v družbi in bi morala biti omogočena širšemu namenu, kot je zasledovanje inženirske kariere. Kar je bilo znanstveno priznano fiziki je treba priznati tudi biologiji. Po eni strani se spopada s problemi, ki jih postavlja družba, po drugi pa poskuša ljudi predstaviti in jim pokazati svoj svet in sebe. Prav ta funkcija dandanes dejansko manjka. == Čast in zapuščina == Woese je postal leta 1988 član [[Nacionalna akademija znanosti ZDA|Nacionalne akademije znanosti]], leta 1992 pa je prejel Leeuwenhoekovo medaljo, ki je najvišja čast za mikrobiologe. Dve leti kasneje mu je akademija podelila nagrado Selmana A. Waksmana za mikrobiologijo. Leta 2000 je prejel [[nacionalna medalja znanosti|nacionalno medaljo znanost]], leta 2003 pa Crafoordovo nagrado od Kraljeve švedske akademije znanosti za odkritje tretje življenjske domene. Leta 2006 je postal tuji član [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]]. Njemu v čast so poimenovali števline mikrobne vrste, kot so ''Pirococcus woesei'', ''Methanobrevibacter woesei'' in ''Conexibacter woesei''. Mikrobiolog Justin Sonnenburg z Univerze Stanford je dejal: »Prispevek iz leta 1977 je najvplivnejši v mikrobiologiji in nedvomno v celotni biologiji. Lahko se primerja z Darwinovim delom, ker zagotavlja evolucijski okvir za neverjetno raznolikost mikrobnega sveta.« Glede dela Woeseja o horizontalnem prenosu genov, kot primarnega evolucijskega procesa je profesor Norman R. z Univerze Kolorada dejal: »Mislim, da je Woese za biologijo naredil več kot katerikoli biolog v zgodovini, vključno z Darwinom. Naučiti se je treba še marsikaj in zgodbo, ki jo je pisal, je sijajno razlagal.«˝ == Smrt == Umrl je 30. decembra 2012, v starosti 84 let, v mestu Urbana v zvezni državi Illinois v Združenih državah Amerike, zaradi komplikacij pri raku na trebušni slinavki. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Woese and Fox: life rearranged. PNAS. 24.1.2012. [internet]. [citirano 28. 11. 2020]. Dostopno na naslovu: https://www.pnas.org/content/109/4/1019 * Carl R. Woese. Natural academy of sciences. [internet]. [citirano 28. 11. 2020]. Dostopno na naslovu: http://www.nasonline.org/member-directory/deceased-members/8899.html * Carl Woese. Britannica. 11.7.2020. [internet]. [citirano 28. 11. 2020]. Dostopno na naslovu: https://www.britannica.com/biography/Carl-Woese * Carl Woese. Illinois IGB. [internet]. [citirano 28. 11. 2020]. Dostopno na naslovu: https://www.igb.illinois.edu/people/archaea * Professor Carl Woese. Microbiology Society. [internet]. [citirano 28. 11. 2020]. Dostopno na naslovu: https://www.microbiologyresearch.org/sotsog/carl-woese {{Nacionalna medalja znanosti}} {{Zgodovina biologije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Woese, Carl}} [[Kategorija:Ameriški biofiziki]] [[Kategorija:Ameriški mikrobiologi]] [[Kategorija:Ameriški akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Amherst]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Yale]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Illinoisa v Urbani in Champaignu]] [[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti ZDA]] [[Kategorija:Prejemniki nacionalne medalje znanosti]] [[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Umrli za rakom trebušne slinavke]] 27woun7rel1ba4z2056jtd7zzcp2cnh 0 494889 5736922 5652769 2022-08-20T06:56:33Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox drug | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 443862546 | drug_name = | INN = | type = <!-- empty --> | image = Hydroxychloroquine.svg | width = 250 | alt = | caption = [[Skeletna formula]] hidroksiklorokina | image2 = Hydroxychloroquine-based-on-xtal-3D-bs-17.png | width2 = 200 | alt2 = | caption2 = [[Model kroglic in paličic]] molekule hidroksiklorokina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Plaquenil, drugi | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|hydroxychloroquine-sulfate}} | MedlinePlus = a601240 | licence_CA = <!-- Health Canada may use generic or brand name (generic name preferred) --> | licence_EU = | DailyMedID = Hydroxychloroquine | licence_US = | pregnancy_AU = D | pregnancy_AU_comment =<ref name="Drugs.com pregnancy">{{cite web | title=Hydroxychloroquine Use During Pregnancy | website=Drugs.com | date=28 February 2020 | url=https://www.drugs.com/pregnancy/hydroxychloroquine.html | access-date=21. 3. 2020}}</ref> | pregnancy_category = | dependency_liability = | addiction_liability = | routes_of_administration = [[peroralna aplikacija|skozi usta]] ([[tableta|tablete]]) | class = | ATCvet = | ATC_prefix = P01 | ATC_suffix = BA02 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = S4 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F--> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = POM | legal_UK_comment = | legal_US = Rx-only | legal_US_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--> | legal_UN_comment = | legal_status = Rx-only <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = variabilna (povprečno 74 %); [[Cmax (farmakologija)|T<sub>max</sub>]] = 2–4,5 h | protein_bound = 45 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] | metabolites = | onset = | elimination_half-life = 32–50 dni | duration_of_action = | excretion = povečini skozi [[ledvice]] (23–25 % v nespremenjeni obliki), tudi z [[žolč]]em (< 1 0%) <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 118-42-3 | CAS_supplemental = | PubChem = 3652 | IUPHAR_ligand = 7198 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB01611 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 3526 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 4QWG6N8QKH | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08050 | KEGG2_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG2 = C07043 | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEBI = 5801 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1535 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = HCQ <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''RS'')-2-[{4-[(7-klorokinolin-4-il)amino]pentil}(etil)amino]etanol | C = 18 | H = 26 | Cl = 1 | N = 3 | O = 1 | SMILES = Clc1cc2nccc(c2cc1)NC(C)CCCN(CC)CCO | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C18H26ClN3O/c1-3-22(11-12-23)10-4-5-14(2)21-17-8-9-20-18-13-15(19)6-7-16(17)18/h6-9,13-14,23H,3-5,10-12H2,1-2H3,(H,20,21) | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = XXSMGPRMXLTPCZ-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} <!-- Opredelitev in medicinska uporaba --> '''Hidroksiklorokín''' je zdravilo iz skupine [[antimalarik]]ov in [[imunomodulirajoči antirevmatik|imunomodulirajočih antirevmatikov]].<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/9896161/hidroksiklorokin?query=hidroksiklorokin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 24. 3. 2021.</ref> Kot antimalarik se uporablja na področjih, kjer povzročitelj ni razvil [[odpornost proti zdravilu|odpornosti proti klorokinu]]. Uporablja se tudi v zdravljenju [[revmatoidni artritis|revmatoidnega artritisa]], [[eritematozni lupus|lupusa]] in [[pozna kožna porfirija|pozne kožne porfirije]]. Uporablja se [[peroralna aplikacija|peroralno]] (skozi usta), pogosto v obliki hidroksiklorokinijevega sulfata.<ref name=AHFS2020>{{cite web|url=https://www.drugs.com/monograph/hydroxychloroquine-sulfate.html|publisher=The American Society of Health-System Pharmacists|date=20 March 2020|title=Hydroxychloroquine Sulfate Monograph for Professionals|archive-url=https://web.archive.org/web/20200320234847/https://www.drugs.com/monograph/hydroxychloroquine-sulfate.html|archive-date=20 March 2020|url-status=live|access-date=20. 3. 2020}}</ref> <!-- Neželeni učinki in mehanizem delovanja --> Med pogostimi neželenimi učinki so [[bruhanje]], [[glavobol]], težave z vidom in [[mišična oslabelost]].<ref name=AHFS2020/> Povzroči lahko tudi nekatere hude neželene učinke, kot so [[alergija]], [[retinopatija]] in [[aritmija|srčna aritmija]].<ref name=AHFS2020/><ref name=mayoclinic1>{{cite web|url=https://newsnetwork.mayoclinic.org/discussion/mayo-clinic-provides-urgent-guidance-approach-to-identify-patients-at-risk-of-drug-induced-sudden-cardiac-death-from-use-of-off-label-covid-19-treatments/|title=Guidance on patients at risk of drug-induced sudden cardiac death from off-label COVID-19 treatments|website=newsnetwork.mayoclinic.org |date=25. 3. 2020}}</ref> Pri nosečnicah se uporablja za zdravljenje revmatoidnega artritisa, vendar z določenim tveganjem.<ref>{{cite journal|vauthors=Flint J, Panchal S, Hurrell A, van de Venne M, Gayed M, Schreiber K, Arthanari S, Cunningham J, Flanders L, Moore L, Crossley A, Purushotham N, Desai A, Piper M, Nisar M, Khamashta M, Williams D, Gordon C, Giles I|display-authors=6|title=BSR and BHPR guideline on prescribing drugs in pregnancy and breastfeeding—Part I: standard and biologic disease modifying anti-rheumatic drugs and corticosteroids|journal=Rheumatology|volume=55|issue=9|pages=1693–1697|date=september 2016|pmid=26750124|doi=10.1093/rheumatology/kev404|doi-access=free}}</ref> <!-- Družba in kultura --> Za klinično uporabo so ga v ZDA odobrili leta 1955.<ref name=AHFS2020/> Uvrščen je na seznam [[osnovno zdravilo|osnovnih zdravil]] [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]], torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.<ref name="WHO21st">{{cite book | vauthors = ((World Health Organization)) | title = World Health Organization model list of essential medicines: 21st list 2019 | year = 2019 | hdl = 10665/325771 | author-link = World Health Organization | publisher = World Health Organization | location = Geneva | id = WHO/MVP/EMP/IAU/2019.06. License: CC BY-NC-SA 3.0 IGO | hdl-access=free }}</ref> Po izbruhu pandemije [[koronavirusna bolezen 2019|koronavirusne bolezni 2019]] je veljal za potencialno zdravilo za zdravljenje in preprečevanje te bolezni, vendar [[klinično preskušanje|klinična preskušanja]] niso potrdila učinkovitosti, so pa pokazala na tveganje neželenih učinkov.<ref name=nih>{{Cite web|title=Chloroquine or Hydroxychloroquine|url=https://www.covid19treatmentguidelines.nih.gov/antiviral-therapy/chloroquine-or-hydroxychloroquine-with-or-without-azithromycin/|access-date=14. 2. 2021|website=COVID-19 Treatment Guidelines|publisher=[[National Institutes of Health]]}}</ref> ==Klinična uporaba== Hidroksiklorokin je [[antimalarik]] in [[imunomodulirajoči antirevmatik]].<ref name=SMS/> Kot antirevmatik se uporablja za zdravljenje revmatičnih bolezni, kot so [[revmatoidni artritis]], [[eritematozni lupus]] in [[pozna kožna porfirija]].<ref name=AHFS2020/> V zdravljenju eritematoznega lupiusa velja za zdravilo izbora.<ref name=Chew>{{cite journal|vauthors=Chew CY, Mar A, Nikpour M, Saracino AM|title=Hydroxychloroquine in dermatology: New perspectives on an old drug|journal=The Australasian Journal of Dermatology|volume=61|issue=2|pages=e150–e157|date=maj 2020|pmid=31612996|doi=10.1111/ajd.13168|s2cid=204703558}}</ref> Ni učinkovit pri zdravljenju vseh vrst malarije in nekateri sevi so razvili odpornost. Poleg malarije se uporablja za zdravljenje še nekaterih drugih okužb, kot je [[vročica Q]].<ref name=AHFS2020/> Uporablja se tudi za zdravljenje [[sjögrenov sindrom|sjögrenovega sindroma]], čeprav podatki ne potrjujejo učinkovitosti.<ref>{{cite journal|vauthors=Wang SQ, Zhang LW, Wei P, Hua H|title=Is hydroxychloroquine effective in treating primary Sjogren's syndrome: a systematic review and meta-analysis|journal=BMC Musculoskeletal Disorders|volume=18|issue=1|page=186|date=maj 2017|pmid=28499370|pmc=5427554|doi=10.1186/s12891-017-1543-z}}</ref> Prav tako se uporablja za zdravljenje [[lymski artritis|lymskega artritisa]], in sicer ima za to indikacijo potencialno dvojni učinek – deluje proti [[spiroheta]]m ter ima protivnetni učinek.<ref>{{cite journal|vauthors=Steere AC, Angelis SM|title=Therapy for Lyme arthritis: strategies for the treatment of antibiotic-refractory arthritis|journal=Arthritis and Rheumatism|volume=54|issue=10|pages=3079–3086|date=oktober 2006|pmid=17009226|doi=10.1002/art.22131|doi-access=free}} {{free access}}</ref> == Neželeni učinki == Najpogostejši neželeni učinki pri uporabi hidroksiklorokina so [[slabost]], trebušni krči in [[driska]]. Med pogostimi neželenimi učinki sta [[srbenje]] in [[glavobol]].<ref name="Juurlink2020">{{cite journal|vauthors=Juurlink DN|title=Safety considerations with chloroquine, hydroxychloroquine and azithromycin in the management of SARS-CoV-2 infection|journal=CMAJ|volume=192|issue=17|pages=E450–E453|date=april 2020|pmid=32269021|pmc=7207200|doi=10.1503/cmaj.200528}}</ref> Hidroksiklorokin lahko povzroči hude neželene učinke na očeh, in sicer lahko pride do [[retinopatija|retinopatije]]. Le-ta je odvisna od odmerka. Pojavi se lahko tudi po prenehanju uporabe hidroksiklorokina.<ref name=AHFS2020/> Poročali so tudi o hudih nevropsihiatričnih neželenih učinkih, kot so [[manija]], [[nespečnost]], [[halucinacija|halucinacije]], [[psihoza|psihoze]], [[paranoja]], huda [[Velika depresivna motnja|depresija]], [[samomorilske misli]] itd.<ref name="Juurlink2020"/> V redkih primerih so ga povezali tudi s hudimi kožnimi reakcijami, kot so [[stevens-johnsonov sindrom]], [[toksična epidermalna nekroliza]] in reakcija z [[eozinofilija|eozinofilijo]] in sistemskimi simptomi.<ref name="Juurlink2020"/> Krvne anomalije, o katerih so poročali ob uporabi hidroksiklorokina, so [[limfopenija]], eozinofilija in netipična [[limfocitoza]].<ref name="Juurlink2020"/> Pri kratkotrajnem zdravljenju akutne malarije lahko pride do krčev v trebuhu, driske, težav v delovanju srca, [[izguba teka|izgube teka]], glavobola, slabosti in bruhanja.<ref name=AHFS2020/> Drugi neželeni učinki, o katerih se poroča ob kratkotrajnejšem zdravljenju s hidroksiklorokinom, vključujejo tudi [[hipoglikemija|znižanje krvnega sladkorja]] in [[podaljšanje intervala QT]].<ref name="Meyerowitz2020">{{cite journal|vauthors=Meyerowitz EA, Vannier AG, Friesen MG, Schoenfeld S, Gelfand JA, Callahan MV, Kim AY, Reeves PM, Poznansky MC|display-authors=6|title=Rethinking the role of hydroxychloroquine in the treatment of COVID-19|journal =FASEB Journal|volume=34|issue=5|pages=6027–6037|date=maj 2020|pmid=32350928|doi=10.1096/fj.202000919|pmc=7267640}}</ref> Poročali so tudi o [[idiosinkrazija|idiosinkratičnih reakcijah]].<ref name="Juurlink2020"/> Pri dolgotrajnem zdravljenju lupusa ali revmatoidnega artritisa lahko pride poleg akutnih simptomov do sprememb pigmentacije v očesu, [[akne|aken]], [[slabokrvnost]]i, posvetlitev telesnih dlak, mehurjev v ustih in na očeh, krvnih motenj, [[kardiomiopatija|kardiomiopatije]],<ref name="Meyerowitz2020"/> krčev, težav z vidom, oslabelosti [[refleks]]ov, sprememb v čustvovanju, povečane obarvanosti kože, težav s sluhom, [[koprivnica|koprivnice]] in [[srbež]]a, težav v delovanju jeter in celo [[odpoved jeter|odpovedi jeter]], izpadanja las, mišične [[ohromelost]]i, oslabelosti ali [[atrofija|atrofije]] mišic, [[nočna mora|nočnih mor]], [[luskavica|luskavice]], bralnih težav, [[zvonjenje v ušesih|zvonjenja v ušesih]], vnetja in luščenja kože, [[vrtoglavica|vrtoglavice]], hujšanja in urinske inkontinence.<ref name=AHFS2020/> Ob uporabi hidroksiklorokina lahko pride do poslabšanja že obstoječe luskavice ali [[porfirija|porfirije]].<ref name=AHFS2020/> Otroci so posebej dovzetni za pojav neželenih učinkov zaradi prevelikega odmerjanja.<ref name=AHFS2020/> == Mehanizem delovanja == Mehanizmi delovanja hidroksiklorokina so večplastni, niso pa povsem pojasnjeni. Antiprotozoalen (proti okužbam s [[pražival]]mi) in protirevmatičen učinek sta lahko posledica koncentracije učinkovine v znotrajceličnih veziklih in povečanje [[vrednost pH|vrednosti pH]] v teh veziklih.<ref>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/9FC075256ED8342BC125856F00002B52/$File/s-023968.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila Hidroksiklorokinijev sulfat Accord 200 mg filmsko obložene tablete, vpogled: 24. 3. 2021.</ref> Vrednost pH zvišuje<ref>{{cite book | vauthors = Waller D, Sampson T |edition=2nd|title=Medical Pharmacology and Therapeutics|page=370}}</ref> v [[lizosom]]ih [[antigen predstavitvena celica|antigen predstavitvenih celic]],<ref name="Meyerowitz2020"/> in sicer po dveh mehanizmih. Kot [[šibka baza]] je [[akceptor protonov]] in s kopičenjem v lizosomih zmanjša kislost okolja. V celicah parazitov, ki so občutljivi za delovanje hidroksiklorokina, posega v endocitozo in proteolizo hemoglobina ter zavira aktivnost lizosomskih encimov; s tem bistveno močneje dvigne vrednost pH v lizosomih kot bi samo po mehanizmu delovanja šibke baze.<ref>{{cite journal |vauthors=Krogstad DJ, Schlesinger PH |title=The basis of antimalarial action: non-weak base effects of chloroquine on acid vesicle pH |journal=Am J Trop Med Hyg |volume=36 |issue=2 |pages=213–220 |date=marec 1987 |pmid=2435182 |doi=10.4269/ajtmh.1987.36.213 |url=}}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Al-Bari MA |title=Targeting endosomal acidification by chloroquine analogs as a promising strategy for the treatment of emerging viral diseases |journal=Pharmacol Res Perspect |volume=5 |issue=1 |pages=e00293 |date=februar 2017 |pmid=28596841 |pmc=5461643 |doi=10.1002/prp2.293 |url=}}</ref> Leta 2003 so opisali nov mehanizem delovanja, po katerem hidroksiklorokin zavira stimulacijo [[tolični receptor|toličnih receptorjev]] 9. Tolični receptorji so sicer celični receptorji, ki vežejo produkte mikroorganizmov ter inducirajo [[vnetni odziv]] preko aktivacije [[vrojeni imunski sistem|vrojenega imunskega sistema]].<ref>{{cite journal|vauthors=Takeda K, Kaisho T, Akira S|title=Toll-like receptors|journal=Annual Review of Immunology|volume=21|pages=335–76|year=2003|pmid=12524386|doi=10.1146/annurev.immunol.21.120601.141126}} {{free access}}</ref> == Hidroksiklorokin in covid 19 == Po izbruhu pandemije [[koronavirusna bolezen 2019|koronavirusne bolezni 2019]] (covida 19) je veljal za potencialno zdravilo za zdravljenje in preprečevanje te bolezni.<ref name=nih/> Zgodnja neradomizirana raziskava na 36 ljudeh je pokazala obetavne rezultate pri zdravljenju bolnikov s covidom s kombinacijo hidroksiklorokina in [[azitromicin]]a.<ref>Knez, Lea, Tomšič, Tanja, Morgan, Tina, Locatelli, Igor (2020). Z dokazi podprto zdravljenje covid-19 z zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 71, številka 2, str. 121-132.</ref> Večje, randomizirane raziskave pa niso opažale učinkovitosti hidroksiklorokina pri zdravljenju covida 19, poleg tega pa so v nekaterih raziskavah zaznali pomembne varnostne signale, med drugim srčno toksičnost.<ref name=nih/> Izkazalo se je, da hidroksiklorokin (in tudi sorodna učinkovina [[klorokin]]) ni učinkovito zdravilo za zdravljenje covida 19,<ref name=":0">{{cite web|date=30. 3. 2020|title=Coronavirus (COVID-19) Update: Daily Roundup March 30, 2020|url=https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/coronavirus-covid-19-update-daily-roundup-march-30-2020|website=FDA}}</ref> prav tako pa ne preprečuje okužbe.<ref name="Juurlink2020"/><ref name="Meyerowitz2020"/><ref>{{cite journal|vauthors=Smit M, Marinosci A, Agoritsas T, Ford N, Calmy A|date=januar 2021|title=Prophylaxis for COVID-19: a systematic review|journal=Clinical Microbiology and Infection|type=Systematic review|volume=|issue=|doi=10.1016/j.cmi.2021.01.013|pmid=33476807|pmc=7813508|doi-access=free}}</ref><ref name="ASHP2020COVID">{{cite web|title=Assessment of Evidence for COVID-19-Related Treatments: Updated 4/3/2020|url=https://www.ashp.org/-/media/assets/pharmacy-practice/resource-centers/Coronavirus/docs/ASHP-COVID-19-Evidence-Table.ashx|access-date=7. 4. 2020|publisher=[[American Society of Health-System Pharmacists]]}}</ref><ref name="Yazdany2020">{{cite journal|vauthors=Yazdany J, Kim AH|date=junij 2020|title=Use of Hydroxychloroquine and Chloroquine During the COVID-19 Pandemic: What Every Clinician Should Know|journal=Annals of Internal Medicine|volume=172|issue=11|pages=754–755|doi=10.7326/M20-1334|pmc=7138336|pmid=32232419}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Antimalariki]] [[Kategorija:Imunomodulirajoči antirevmatiki]] sy5fw19iezvb3dftz8xduz4uve4k1id 0 494904 5737029 5686162 2022-08-20T07:09:44Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Jedrska elektrarna Černobil''', uradno '''jedrska elektrarna Vladimirja Iljiča Lenina''', je zaprta jedrska elektrarna, ki se nahaja v bližini zapuščenega mesta [[Pripjat, Ukrajina|Pripjat]] na severu Ukrajine, 16,5 kilometra severozahodno od mesta [[Černobil]] in 16 kilometrov od belorusko-ukrajinske meje in približno 100 kilometrov severozahodno od mesta [[Kijev]]. Elektrarno je hladil inženirski ribnik, ki ga reka [[Pripet (reka)|Pripet]] napaja približno 5 kilometrov severozahodno od sotočja z Dnjeprom. {{Infopolje elektrarna | name = Jedrska elektrarna Černobil | name_official = Jedrska elektrarna Vladimirja Iljića Lenina | image = Chernobyl NPP cut.png | image_caption = Jedrska elektrarna Černobil leta 2009. Vidni so vsi štirje reaktorji. | coordinates = {{koord novi|51|23|21|N|30|05|58|E|region:UA_type:landmark|display=title,inline}} | country = [[Ukrajina]] | location = [[Pripjat]] | status = Neaktivno | construction_began = 15. avgust 1972 | commissioned = 26. september 1977 | decommissioned = Zaprtje 15. december 2000. Postopek razgradnje od leta 2015 | operator = SAUEZM | np_reactors = 4 | ps_thermal_capacity = 12,800 MW | ps_units_operational = 0 | ps_electrical_capacity = 4,000 MW }} Leta 1986 je bil reaktor 4 kraj [[Černobilska nesreča|černobilske katastrofe]], ko je eksplodiral,<ref name="#1">{{Navedi knjigo|title=The Legacy of Chernobyl|publisher=W. W. Norton & Company|year=1990}}</ref> elektrarna pa je zdaj v središču omejenega gibanja, znanem kot [[černobilsko izključitveno območje]]. Območje in nekdanjo elektrarno sedaj upravlja državna agencija Ukrajine za upravljanje z območjem izključitve. Preostali trije reaktorji so po nesreči še naprej delovali, vendar so bili leta [[2000]] trajno zaustavljeni, elektrarna pa je od leta [[2021]] v postopku razgradnje. Postopek razgradnje jedrske elektrarne naj bi se končal leta 2065.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kyivpost.com/news/nation/detail/56391/|title=Chernobyl nuclear power plant site to be cleared by 2065}}</ref> Med [[Požari v Černobilskem izključitvenem območju leta 2020|požari leta 2020 v černobilskem izključitvenem območju]] so se požari razširili vse do 1 milje stran od elektrarne<ref>{{Navedi splet|url=http://m.theengineer.co.uk/1020859.article?mobilesite=enabled|title=NOVARKA and Chernobyl Project Management Unit confirm cost and time schedule for Chernobyl New Safe Confinement}}</ref>. Černobilsko izključitveno območje je bilo prizorišče spopadov med ruskimi in ukrajinskimi silami med [[Bitka za Černobil|bitko za Černobil]] 24. februarja 2022 kot del ruske invazije na Ukrajino. Ruske sile so še isti dan zavzele elektrarno. == Gradnja elektrarne == [[Slika:IAEA 02790022 (5612542985).jpg|levo|sličica|258x258_pik|Černobilska elektrarna leta 1979. Vidna sta prva dva reaktorja, 1 in 2. Reaktor 3 je bil takrat v zgodnji fazi gradnje.]] V poznih šestdesetih letih 20. stoletja je [[Sovjetska zveza]] načrtovala gradnjo novih jedrskih elektrarn, ki bi nadomestile pomanjkanje električne energije v osrednji energetski regiji. Leta 1968 je bila desna stran bregov reke Pripet, ki se nahaja 15 km stran od [[Černobil]]a, izbrana za primerno mesto za gradnjo ene izmed jedrskih elektraren, sestavljenih iz štirih [[Reaktor RBMK|reaktorjev RBMK]]. Leta 1970 je bil ukrajinski arhitekt [[Viktor Brjuhanov]] izbran za direktorja elektrarne, ki je aprila istega leta podpisal dokumente za gradnjo in s tem dokončno odobril gradnjo elektrarne na bregovih reke Pripet. Do leta 1971 so bili na mesto gradnje pripeljani vsi gradbeni materiali in orodja za gradnjo elektrarne. 15. avgusta 1972 se je gradnja Černobilske jedrske elektrarne začela. Med gradnjo so bili zamujeni roki zaradi tesnih urnikov ter pomanjkanja gradbene opreme in materialov. 1. avgusta 1977, skoraj pet let po začetku gradnje, je bil prvi reaktor, reaktor št. 1 odprt. 26. septembra istega leta je reaktor št. 1 začel obratovati in elektrarna je uradno začela proizvajati [[Električna energija|električno energijo]]. Po odprtju prvega reaktorja so sledila odprtja še štirih reaktorjev: reaktor št. 2 je bil odprt 16. novembra 1978, reaktor št. 3 3. decembra 1981 in reaktor št. 4 20. decembra 1983. Še dva reaktorja 5 in 6, bolj ali manj enake izvedbe reaktorja, sta bila načrtovana na lokaciji približno kilometer od sosednjih stavb štirih starejših blokov. Njuna gradnja je bila ustavljena po eksploziji v reaktorju 4 in s časom dokončno preklicana konec aprila 1989, le nekaj dni pred tretjo obletnico nesreče. Po katastrofi je bila gradnja reaktorjev št. 5 in št. 6 ustavljena in sčasoma dokončno preklicana aprila 1989, le nekaj dni pred tretjo obletnico eksplozije leta 1986. Na drugi strani reke je bilo predvideno zgraditi še šest drugih reaktorjev. Vseh 12 reaktorjev naj bi bilo zgrajenih do leta 2010. To je bila tretja sovjetska jedrska elektrarna z reaktorji RBMK po izgradnji jedrske elektrarne Leningrad in jedrski elektrarni Kursk Rastlina. Reaktorja št. 3 in 4 sta bili enoti druge generacije, št. 1 in 2 pa enoti prve generacije, kot tisti, ki delujejo v elektrarni Kursk. Zasnove reaktorjev RBMK druge generacije so bile opremljene z varnejšo zadrževalno konstrukcijo, vidno na fotografijah objekta. == Načrtovanje == === Električni sistemi === [[Slika:Chernobyl 04710018 (8134364258).jpg|sličica|292x292_pik|Pogled na černobilsko elektrarno iz zraka, v ozadju pa je viden hladilni ribnik]] Jedrska elektrarna v [[Černobil|Černobilu]] je bila sestavljena iz štirih reaktorjev RBMK-1000, od katerih je vsak lahko proizvedel 1000 megavatov (MW) električne energije (3200 MW toplotne moči), v času katastrofe pa so vsi skupaj proizvedli približno 10% električne energije v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Elektrarna je priključena na električno omrežje 330 kV in 750 kV.  Blok ima dva električna generatorja, ki sta na omrežje 750 kV povezana z enim transformatorjem. Generatorja sta povezana s skupnim transformatorjem z dvema zaporednima stikaloma. Med njimi so enotni transformatorji povezani za napajanje lastnih sistemov elektrarne; vsak generator je torej mogoče priključiti na enotni transformator za napajanje elektrarne ali na enotni transformator in generatorjski transformator, ki napajata tudi omrežje. Vod 330 kV se običajno ni uporabljal in je služil kot zunanji napajalnik, povezan s transformatorjem postaje - kar pomeni z električnimi sistemi elektrarne. Elektrarno so poganjali lastni generatorji ali pa so jo v vsakem primeru napajali iz nacionalnega omrežja 750 kV prek rezervnega napajanja glavnega omrežja v transformatorju, ali iz napajanja 330 kV v omrežnem transformatorju 2 ali iz drugih blokov elektrarne prek dve rezervni vodili. V primeru popolne zunanje izgube električne energije bi lahko bistvene sisteme napajali dizelski generatorji. Transformator vsake enote je zato povezan z dvema 6 kV stikalnima ploščama za glavni daljnovod, A in B (npr. 7A, 7B, 8A, 8B za generatorje 7 in 8), ki napaja glavne bistvene sisteme in je povezan s še enim transformatorjem pri napetosti 4 kV, ki je podprta dvakrat (rezervna vodila 4 kV). Plošče 7A, 7B in 8B so prav tako povezane s tremi bistvenimi daljnovodi (za črpalke za hladilno tekočo vodo), vsak pa ima tudi svoj [[Dizel|dizelski]] generator. V primeru okvare hladilnega krogotoka s hkratno izgubo zunanje moči lahko turbogeneratorji vrtijo navzdol za približno 45 do 50 sekund, medtem ko morajo biti dizelski generatorji zaženjeni. Generatorji so samodejno zagnani v 15 sekundah ob izgubi moči zunaj lokacij. === Turbine === [[Slika:Chernobyl Power Station aerial view.jpg|sličica|259x259_pik|Računalniško narejena skica elektrarne, s štirimi rekatorji.]] Električno energijo so proizvajali par turbogeneratorjev z vodikovim hlajenjem z močjo 500 MW. Ti se nahajajo v 600 metrov dolgi strojnici v bližini reaktorske zgradbe. Turbine - častitljivi petvaljnik K-500-65 / 3000 - dobavlja turška elektrarna Harkov; električni generatorji so TBB-500. Turbina in rotorji generatorja so nameščeni na isti gredi; skupna teža rotorjev je skoraj 200 ton (220 kratkih ton) in njihova hitrost je 3.000 vrtljajev na minuto. Turbogenerator je dolg 39 metrov in ima skupno težo 1.200 ton. Pretok hladilne tekočine za vsako turbino je 82.880 t / h. Generator proizvaja 20 kV 50 Hz izmenične moči. Stator generatorja hladi voda, rotor pa [[vodik]]. Vodik za generatorje se proizvaja na mestu z elektrolizo. Zasnova in zanesljivost turbin sta jim prinesli državno nagrado Ukrajine za leto 1979. Harkovska turbinska tovarna je kasneje razvila novo različico turbine K-500-65 / 3000-2, da bi zmanjšala uporabo dragocene kovine. Obrat v Černobilu je bil opremljen z obema vrstama turbin; reaktor 4 je imel novejše. Izkazalo pa se je, da so novejše turbine bolj občutljive na svoje obratovalne parametre, njihovi ležaji pa so imeli pogoste težave z vibracijami. === Vloga reaktorjev === ==== Reaktorja 5 in 6 ==== [[Slika:Chernobyl Unit 5 hnapel 001.jpg|sličica|273x273_pik|Nedokončana reaktorja 5 in 6. ]] Gradnja reaktorjev 5 in 6 se je začela leta 1982, pol leta potem, ko je bila njuna gradnja naročena. Po eksploziji v reaktorju 4 konec aprila 1986 je bila njuna gradnja ustavljena zaradi velikega radioaktivnega onesnaženja na območju elektrarne. V času eksplozije reaktorja 4 je bil reaktor 5 zgrajen 70 % in je bil predviden za odprtje in začetek obratovanja 7. novembra 1986, medtem, ko je bil reaktor 6 načrtovan za odprtje in začetek obratovanja konec leta 1987. Reaktorja sta bila v tem času prekrita z sredstvi za zaščito pred vremenom. 10. oktobra 1986 se je njuna gradnja znova zagnala. 24. aprila 1987 je bila gradnja reaktorjev znova ustavljena, 23. maja 1989 pa je Sovjetska zveza dokončno sprejela odločitev, da gradnjo reaktorjev 5 in 6 ne bodo dokončali. Pozneje so bili objavljeni načrti, da bi reaktorja dokončali po osamosvojitvi Ukrajine, vendar Ukrajina ni imela tako politične volje kot denarnih financ za dokončanje reaktorjev. ==== Računalniški sistemi ==== SKALA (rusko: СКАЛА, система контроля аппарата Ленинградской Атомной; система контроля аппарата Leningradskoj Atomnoj, »Nadzorni sistem naprav jedrske elektrarne Leningrad«) je bil procesni računalnik za jedrski reaktor RBMK v Černobilski jedrski elektrarni pred oktobrom 1995. Že od šestdesetih let prejšnjega stoletja je za nalaganje programske opreme uporabljal pomnilnik z magnetnim jedrom, shranjevanje podatkov z magnetnim trakom in udarni trak. SKALA je spremljala in beležila stanje reaktorja in vhode nadzorne plošče. Ožičeno je bilo za sprejem 7200 analognih in 6500 digitalnih signalov. Sistem je neprekinjeno spremljal obrat in te informacije prikazoval operaterjem. Poleg tega je program, imenovan PRIZMA (rusko: ПРИЗМА, программа измерения мощности аппарата; program izmereniya moshchnosti apparata, »Program merjenja moči naprave«), obdeloval pogoje obratov in dal priporočila za usmerjanje upravljavcev obratov. Ta program je trajal od 5 do 10 minut in ni mogel neposredno nadzorovati reaktorja. == Znane nezgode in nesreče == === Delno taljenje jedra v reaktorju 1 leta 1982 === 9. septembra 1982 je v reaktorju št. 1 prišlo do delnega taljenja jedra zaradi okvare hladilnega ventila, ki je po vzdrževanju ostala zaprta. Ko se je reaktor med povprečnim načrtovanim popravilom ob 13:30 zagnal, se je [[uran]] v rezervoarju pregrel in počil. V zasilnem kondenzatorju, plinovodnih cevovodnih komunikacijskih cevovodov reaktorja je prišlo do kratotrajnega povečanja tlaka, ki je privedlo do izpusta 800 kg vode iz vrat med reaktorjem 1 in reaktorjem 2. Zaradi izhlapevanja izpuščene vode se je tlak v reaktorskem prostoru povečal, kar je posledično privedlo do premika drugih hidravičnih ventilov iz reaktorskega prosotora. Obseg škode je bil razmeroma majhen in med nesrečo ni nihče umrl, zaradi malomarnosti upravljavcev pa so nesrečo opazili šele čez nekaj ur. Zaradi pretrganega kanala ob ventilu reaktorja 1 pa je iz reaktorja v ozračje izšla majhna količina radioaktivnih delcev v obliki drobcev uranovega oksida in več drugih radioaktivnih izotopov, ki so uhajajli s paro iz reaktorja preko prezračevalnega sklada. Radioaktivni delci so se razširili 14 km stran od elektrarne in dosegli mesto [[Pripjat, Ukrajina|Pripjat]]. Reaktor 1 je bil po osmih mesecih popravljen in spet zagnan v obratovanje<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com.pa/books?id=WwPJDwAAQBAJ&pg=PA61&lpg=PA61&dq=rbmk+serpentinite&source=bl&ots=PA9C0cLIgj&sig=ACfU3U3n-V6Qy-lPJ5GZLs9kkPGo2heQMw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwj9yJqE6OjuAhX7TTABHWDZA5s4ChDoATAJegQICRAB#v=onepage&q=rbmk+serpentinite&f=false|title=Midnight in Chernobyl: The Untold Story of the World's Greatest Nuclear Disaster}}</ref>. Nesreča je bila v javnost objavljena šele leta 1985. === Incidenti v reaktorju 3 in 4 leta 1984 === Leta 1984 se je v reaktorju 3 in 4 zgodilo več resnejših incidentov, vendar so bili tej dokumenti v Ukrajini objavljeni šele aprila 2021. Po istih dokumentih je osrednja vlada v [[Moskva|Moskvi]] že leta 1983 vedela, da je černobilska elektrarna ena najnevarnejših jedrskih elektrarn v ZSSR. === Eksplozija v reaktorju 4 leta 1986 === [[Slika:IAEA 02790015 (5613115146).jpg|sličica|Reaktor 4 Černobilske elektrarne je bil katastrofalno uničen 26. aprila 1986. Ta fotografija je bila posneta iz vojaškega helikopterja, dva meseca po nesreči. ]] 26. aprila 1986 se je ob izvajanju varnostnega testa v reaktorju 4 ob 1:23 zgodila [[Černobilska nesreča]], ko je reaktor 4 eksplodiral zaradi katastrofalno povečane moči, ki je povzročila, da je jedro razneslo, v reaktorju pa je nato izbruhnil velik [[požar]]. Zaradi tega so se velike količine [[Radioaktivnost|radioaktivnih]] delcev [[Ionizirajoče sevanje|sevanja]] razširile iz reaktorja v zrak in se nato razširile v ozračje in po okoliških zemljiščih. V eksploziji je neposredno umrl en inženir, še en pa je bil huje poškodovan in je pozneje umrl v bolnišnici v Pripjatu. Veliko delov [[Grafit|grafita]] iz česar je bila sestavljena sredica reaktorja 4, je pristalo na strehi reaktorja 3 in na strehi reaktorja zanetlo več večjih [[Ogenj|ognejv]]. Kmalu po eksploziji so inženirji začeli v porušen reaktor dovajati hladno vodo za ohladitev, za pogašenje požara pa so bili poklicani gasilci iz Pripjata, Černobila in[[Kijev|Kijeva]]. Požar je bil pogašen približno pet ur po eksploziji, pri tem pa je veliko gasilcev, inženirjev in drugih reševalcev prejelo smrtne doze sevanja. Nesreča je prizadela velika območja [[Evropa|Evrope]], zaradi česar velja za najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini. Radioaktivni dim, ki je uhajal iz reaktorja in se spremenil v velik oblak, se je razširil preko [[Rusija|Rusije]], [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]], pa tudi preko evropskega dela [[Turčija|Turčije]], [[Moldavija|Moldavije]], [[Litva|Litve]], [[Švedska|Švedske]], [[Norveška|Norveške]], [[Avstrija|Avstrije]], [[Češka|Češke]], [[Slovaška|Slovaške]], [[Slovenija|Slovenije]], [[Švica|Švice]], [[Nemčija|Nemčije]], [[Italija|Italije]], [[Francija|Francije]], [[Velika Britanija|Velike Britanije]], [[Irska|Irske]] ter čez [[Atlantski ocean|Atlantik]] do vzhodnega dela [[Združene države Amerike|ZDA]]<ref name="#1"/>. Posledično je bil reaktor 4 popolnoma uničen zaradi česar je bil do novembra 1986 ob reaktorju zgrajen velik [[Sarkofag jedrske elektrarne Černobil|betonsko-železni sarkofag]], ki je zaprl poškodovan reaktor in preprečil nadaljnjo uhajanje sevanja. Do leta 2017 je bil nad reaktorjem zgrajen [[Nova varna zapora Černobil|nov, večji in varnejši sarkofag]], ki je zaprl uničen reaktor in starejši sarkofag, ki je zaradi slabega stanja že začel razpadati. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nydailynews.com/news/world/chernobyl-radiation-unaffected-roof-collapse-article-1.1263037|title=Chernobyl radiation unaffected after heavy snow causes partial roof collapse, Ukrainian officials say}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Chernobyl roof collapses under snow|date=14. februarja 2013|url=http://m.nzherald.co.nz/world/news/article.cfm?c_id=2&objectid=10865344}}</ref> === Požar v reaktorju 2 leta 1991 === 11. oktobra 1991 je v turbinski dvorani reaktorja št. 2 izbruhnil [[požar]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1991/10/12/world/fire-reported-in-generator-area-at-the-chernobyl-nuclear-plant.html|title=Fire Reported in Generator Area At the Chernobyl Nuclear Plant}}</ref>, zaradi okvarjenega stikala v turbini. Ob 20:10 je bila moč v reaktorju zmanjšala, da bi popravili seperator pregrevalnika, pri tem pa je bila turbina v prostem teku. Napačno stikalo je povzročilo val toka na generatorju, kar je prižgalo izolacijski material na nekaterih električnih napeljavah<ref>[http://articles.baltimoresun.com/1991-10-13/news/1991286047_1_reactor-nuclear-power-chernobyl Roof fire at Chernobyl intensifies Ukrainian calls to close nuclear plant] Baltimore Sun (October 13, 1991)</ref>. To je nato privedlo do tega, da je vodik, ki se uporablja kot hladilno sredstvo v sinhronem generatorju, uhajal v turbinsko dvorano, "kar je očitno ustvarilo pogoje za začetek požara v strehi in za zrušitev enega od nosilcev strehe<ref>[https://www.nytimes.com/1991/10/13/world/soviets-assure-safety-at-a-plant-damaged-by-fire.html Soviets Assure Safety at A-Plant Damaged by Fire] New York Times (October 13, 1991)</ref>." Požar se je začel v četrti turbini reaktorja 2. V požaru se je porušila streha strojnice in pri tem poškodovala opremo, ki je sodelovala pri zagotavljanju varnosti in hlajenja reaktorja. Izgorelo je 180 ton turbinskega olja in 500 m³ vodika. Požar so do 23:30 zvečer 11. oktobra pogasile gasilske enote iz Černobila in Kijeva. Pri tem ni nihče umrl, gasilci in inženirji pa so prejeli majhen odmerek sevanja, samo od 0,02 do 0,17, ki ni niti najmanj smrtonosen. Sosednja reaktorska dvorana in reaktor nista bila prizadeta, iz reaktorja pa v ozračje ni izšla nobena radioaktivnost. Takoj po požaru je Ukrajinska oblast, ki je bila takrat še pod Sovjetsko zvezo, sprejela ukrepe za popravilo reaktorja, a je kmalu ugotovila, da je škoda v reaktorju prevelika in da so stroški za popravilo škode previsoki, zato je bilo odločeno, da se reaktor 2 po zasilnem popravilu trajno zaustavi. == Elektrarna po černobilski nesreči == [[Slika:Chaes cz 1.jpg|sličica|279x279_pik|Strojnica reaktorja 1.]] Po eksploziji v reaktorju 4 so preostali trije reaktorji v elektrarni še naprej delovali, saj si Sovjetska zveza zaradi pomanjkanja električne energije v državi, ni mogla privoščiti zaustavitve elektrarne. Po evakuaciji mesta Pripjat je bilo za elektrarno zgrajeno novo mesto Slavutych za namestitev domov delavcev elektrarne. Maja 1989 je Sovjetska oblast dokončno prekinila gradnjo dveh delno zgrajenih reaktorjev 5 in 6, saj ni imela politične volje in ni hotela porabljati dodatnega denarja za njuno gradnjo. Elektrarna je med reaktorjem 3 in 4 zgradila dolg visok kamnit hodnik za ločitev reaktorjev in omejila dostop do radioaktivnih prostorov, nekatere pa zaprla. Oktobra 1991 je bil reaktor 2 trajno zaustavljen potem, ko je v njem izbruhnil požar zaradi okvarjenega stikala v turbini. Po osamosvojitvi [[Ukrajina|Ukrajine]] od Sovjetske zveze so Ukrajinske oblasti začele novo temo o razpravi Černobila. Ukrajinske oblasti so ugotovile, da je škoda v reaktorju prevelika in da bi bila popravila predraga zato so dogovorile o trajni odpovedi obratovanja reaktorja 2. S tem je prihodnost celotne černobilske elektrarne postajala vse bolj mračna. 30. novembra 1996 je bil reaktor 1 trajno zaustavljen zaradi pritiska več vlad na Ukrajino glede mednarodnega negodovanja o zastrupitvah z vplivi na zdravje zaradi sevanja. Kmalu po zaprtju reaktorja 1 je Ukrajina pozimi 1997 podpisala memorandum in se z [[Evropska unija|Evropsko unijo]] dogovorila, da bo elektrarno zaprla najkasneje do konca leta 2000. 15. decembra 2000 je takratni ukrajinski predsednik Leonid Kučma na uradni slovesnosti v elektrarni ob 13:17 osebno zaustavil reaktor 3 (po krajšem obratovanju reaktorja od marca 1999, ki je bil pred tem pet mesecev zaprt zaradi popravil), reaktor 3 pa je ob njegovem izklopu trajno prenehal z obratovanjem. S tem se je celotna elektrarna zaprla in prenehala prozivajati električno energijo. 1. januarja 2001 je bila elektrarna uradno odklopljena iz omrežja. === Nova varna zapora === [[Slika:Chernobyl New Safe Confinement August 2016.jpg|sličica|264x264px|Betonsko-železni sarkofag med končnimi deli gradnje leta 2016.]] Prvotno napovedana junija 2003 je bila zgrajena nova jeklena zadrževalna konstrukcija z imenom [[Nova varna zapora Černobil|New Safe Confinement]] (nova varna zapora), ki je nadomestila staranje in na hitro zgrajen sarkofag, ki je ščitil reaktor št. 4. Čeprav se je razvoj projekta večkrat zavlekel, se je gradnja uradno začela septembra 2010. Novo varno zapornico je financiral mednarodni sklad, ki ga upravlja Evropska banka za obnovo in razvoj, načrtoval in zgradil pa ga je konzorcij Novarka pod vodstvom [[Francija|Francije]]. Novarka je iz jekla zgradila veliko strukturo v obliki loka, široko 270 metrov, visoko 100 metrov in dolgo 150 metrov, da pokrije staro razpadajočo betonsko kupolo, ki je bila takrat v uporabi. Struktura je bila zgrajena v dveh segmentih, ki sta bila združena avgusta 2015. Novembra 2016 je bil dokončan lok postavljen nad obstoječi sarkofag. Ta projekt jeklenih ohišij naj bi stal 1,4 milijarde dolarjev, končan pa je bil leta 2017. Ohišje ustreza tudi definiciji naprave za jedrsko pokopavanje. Ločen dogovor je bil sklenjen z ameriškim podjetjem Holtec International za gradnjo skladišča znotraj izključevalnega območja za jedrske odpadke, ki jih proizvaja Černobil<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/chernobyl-ukraine-petya-cyber-attack-hack-nuclear-power-plant-danger-latest-a7810941.html|title=Chernobyl's radiation monitoring system has been hit by the worldwide cyber attack|date=26. junij 2017}}</ref>. == Razgradnja elektrarne == [[Slika:Reactor Hall of Unit 2, Chernobyl Nuclear Power Plant.webm|sličica|Razstavljanje kontrolnih palic reaktorja 1 in 2.]] Ukrajina je načrt za razgradnjo elektrarne odobrila leta 2009. Časovni razpored razgradnje elektrarne je tesno zaokrožen z demontažo reaktorja 4 in dekontaminacijo okolice. Leta 2013 je bila črpalka, ki je rečno vodo dvigovala v hladilni rezervoar ob elektrarni, izklopljena, pri čemer naj bi ponor toplote počasi izhlapeval. Aprila 2015 so reaktorji 1, 2 in 3 vstopili v fazo razgradnje in se pri tem začela dela za odstranjevanje neonesnažene opreme. Odstranjevanje neonesnažene opreme v reaktorjih naj bi se končalo konec leta 2022. Do leta 2046 bo iz reaktorjev odstranjena najbolj onesnažena oprema, pri tem pa se bo s pomočjo dozimetrov in drugih strojev radioaktivnost zmanjšala. Sami reaktorji (vključno z dvema delno zgrajenima) ter celotna elektrarna bodo nato razstavljanjeni do leta 2065, območje pa bo počiščeno. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Jedrske elektrarne]] [[Kategorija:Černobilska nesreča]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1977]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Pripjatu]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Chernobyl Nuclear Power Plant}} * {{Uradna spletna stran|https://chnpp.gov.ua/en}} {{normativna kontrola}} iov43564rp85janajwzhntmingwnh4b 0 495020 5737085 5494978 2022-08-20T07:12:03Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej |name = Muzej kolišč Unteruhldingen | native_name = Pfahlbaumuseum Unteruhldingen |image = Thumb IMG 3727 1024 03.jpg |caption = |map_type = |established = 1922 |dissolved = |location = Uhldingen-Mühlhofen |type = Arheološki muzej na prostem |visitors = 290.000 |director = Gunter Schöbel |curator = |publictransit = |website = [http://www.pfahlbauten.de/ www.pfahlbauten.de] | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site| child = yes | WHS = Muzej kolišč Unteruhldingen | part_of = Prehistoric Pile Dwellings around the Alps | Location = [[Švica]], [[Bodensko jezero]] | Criteria = Kulturni: (iv), (v) | ID = 1363 | Year = 2011 (35. zasedanje) | Area = | locmapin = Švica | relief = 1 | coordinates = | map_caption = }} }} '''Muzej kolišč Unteruhldingen''' (nemško ''Pfahlbaumuseum Unteruhldingen'') je arheološki [[muzej na prostem]] ob [[Bodensko jezero|Bodenskem jezeru]] s pripadajočo muzejsko stavbo v občini Uhldingen-Mühlhofen v okrožju Bodensko jezero v [[Baden-Württemberg]]u, ki predstavlja arheološke najdbe in kopije kolišč iz [[kamena doba|kamene]] in [[bronasta doba|bronaste dobe]]. V letu 2010 je obsegal 23 kolišč. <ref name="Schaufenster">''Schaufenster in die Steinzeit''. In: ''Südkurier'' vom 14. Mai 2010.</ref> Muzeju je priključen znanstvenoraziskovalni inštitut. Z do 300.000 <ref name="ReferenceA">Holger Kleinstück: ''Verein für Pfahlbau- und Heimatkunde bestätigt Vorstand – Gästezahl im Freilichtmuseum unter 250000. Weniger Besucher im „Jahr der Extreme“''. In der Südkurier-Ausgabe vom 15. November 2007.</ref> obiskovalci letno, vključno z več kot 100.000 šolarji, je eden največjih in najbolje obiskanih muzejev na prostem v Evropi. Že leta 1922, ko je bil zgrajen, je imela 6000 obiskovalcev. Junija 2011 so bili na Unescov seznam svetovne dediščine dodani [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp|ostanki številnih zgodovinskih kolišč]], vključno s kolišči Unteruhldingen-Stollenwiesen okoli 500 metrov južno od muzeja. == Muzej == [[Slika:Eingang des Pfahlbaumuseums Unteruhldingen.jpg|thumb| Vhodna stavba muzeja]] [[Slika:Freilichtmuseum deutscher Vorzeit 2.jpg|thumb| Staro vhodno območje muzeja na prostem iz nemške prazgodovine v šestdesetih letih 20. stoletja]] [[Slika:Unteruhldingen axb01.jpg|thumb| Slika iz leta 1978 prikazuje rekonstrukcijo kolišč v Unteruhldingenu / Bodensee]] Muzej obsega dve glavni zgradbi, tako imenovani ''Stari muzej'' (''Alte Museum'') in ''Novi muzej'' (''Neue Museum''). V Starem muzeju, zgodovinski razstavni sobi, je v sklopu razstave o koliščih svetovne dediščine okoli Alp razstavljenih več kot 1000 izvirnih najdb iz kolišč na Bodenskem jezeru. === Zgodovina pod Hansom Reinerthom === ''Universum Film AG (UFA)'' je že v letih 1927/28 posnel film ''Narava in ljubezen'' z igralci iz kamene dobe v postavitvi Muzeja kolišč. Pred tem je nastal dokumentarni film ''Pfahlbauten in Unteruhldingen'' iz leta 1926/27. Staro razstavno stavbo je leta 1934 zgradilo Združenje za kopičenje pilotov in lokalno zgodovino ter prikazuje originalne najdbe iz kamene in bronaste dobe.<ref>Bei diesen Ausgrabungen kamen zum ersten Mal naturwissenschaftliche Methoden der Botanik und der Zoologie zum Tragen.</ref> Muzej je preživel [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] kljub formalni razpustitvi združb koliščarjev leta 1945, zasedbi muzeja in zaplembi kolišč s strani francoskih okupacijskih čet. Takrat so si maroški vojaki ustvarili domove na prostem. Dovoljenje za ponovno odprtje pa je bilo izdano že junija 1945 in muzej je bil popravljen. Delo združenja koliščarjev pa je bilo ustavljeno, dokler se ni nadaljevalo leta 1950. Prvi predsednik takrat je bil upokojeni okrožni upravitelj Rudolf Maier iz Überlingena. Pod vodstvom Hansa Reinertha se je muzej do leta 1990 imenoval Muzej nemške prazgodovine na prostem (''Freilichtmuseum deutscher Vorzeit''). === Muzej kolišč od 1990 === Leta 1990 je vodenje muzeja prevzel Gunter Schöbel kot direktor muzeja. Leta 1996 je bil odprt Nov muzej, zasnovan za invalide, v pritličju katerega je vhodni del z muzejsko trgovino in posebnimi razstavnimi prostori. V zgornjem nadstropju so znanstvenoraziskovalni inštitut, laboratorijski prostori, modelna delavnica, knjižnica z okoli 30.000 knjigami in arhivi dokumentov in zapiskov. V arhivu je dokumentacija približno 108 izkopavanj, 2436 majhnih modelov, velika fotografska zbirka na 40 metrih polic 22.000 negativov na steklenih ploščah in 41.000 diapozitivov ter okoli 300.000 prazgodovinskih najdb. Leta 1999 je hiše na kolih delno poplavila stoletna [[poplava]], v začetku marca 2006 pa so morali muzej zaradi snežnih padavin prvič v svoji zgodovini zapreti. Od 1990-ih novo vodstvo muzeja kritično preučuje zgodovino muzeja koliščarjev, zlasti njegovo vlogo v času nacizma. Arhiv Hansa Reinertha, ki je bil do leta 1990 pod ključem, je bil znanstveno razvit in vrnjene so bile kulturne dobrine, ugrabljene med drugo svetovno vojno. Sem spada več kot 700 knjig iz knjižnic v Ukrajini, ki so bile vrnjene v Kijev.<ref>Maria Kühn-Ludewig, Displaced books: Bücherrückgabe aus zweierlei Sicht: Beiträge und Materialien zur Bestandsgeschichte deutscher Bibliotheken im Zusammenhang von NS-Zeit und Krieg, Laurentius Sonderheft, Laurentius, Hannover, 1999</ref> Leta 2014 je bila zbirka več kot 10.000 najdb z arheoloških izkopavanj v Grčiji vrnjena v Nacionalni arheološki muzej v Atenah.<ref>{{Internetquelle |autor=Thomas Wagner |url=http://www.deutschlandfunk.de/raubkunst-baden-wuerttemberg-gibt-nazibeute-zurueck.691.de.html?dram:article_id=289527 |titel=Baden-Württemberg gibt Nazibeute zurück |hrsg=Deutschlandfunk |datum=2014-06-18 |abruf=2016-01-04}}</ref> Aprila 2014 so v muzeju na prostem preoblikovali kameno dobo. Od takrat se tukaj ponujajo muzejske izobraževalne prireditve. Poleti 2014 se je odprl ARCHAEOLAB, nova izobraževalna enota, ki šolarje uči pomembnosti znanstvenih metod v arheologiji. === Dejstva === Od leta 1922 do 2013 je kolišča obiskalo več kot 13 milijonov obiskovalcev.<ref>{{Internetquelle |url=http://www.suedkurier.de/region/bodenseekreis-oberschwaben/bodenseekreis/Blumen-fuer-die-13-millionste-Besucherin;art410936,5560603 |titel=Blumen für die 13-millionste Besucherin 13 Millionen Besucher |werk=Südkurier |datum=2012-06-21 |abruf=2016-01-26}}</ref> Leta 2013 je muzej na prostem že drugič kot družinam prijazen objekt priznala turistična organizacija Baden-Württemberg. Junija 2015 je muzej od turistične platforme TripAdvisor prejel certifikat odličnosti. == Rekonstrukcija == [[Slika:Thumb IMG 3727 1024 03.jpg|thumb| Lega kolišč v jezeru]] Muzej na prostem vključuje več oddelkov za obnovo in je bil od odprtja muzeja leta 1922 večkrat obnovljen in razširjen. Nazadnje je bilo to storjeno leta 2014. ARCHAEORAMA je bila odprta maja 2013, multimedijska enota za posredovanje vsebine novega Unescovega seznama svetovne dediščine na kolih okoli Alp. ARCHAEORMA je del srednjeročnega glavnega načrta muzeja, ki bi moral voditi k nadaljnjemu razvoju muzeja na prostem. === Kamenodobne hiše Riedschachen === [[Slika:D-BW-Uhldingen-Mühlhofen - Pfahlbaumuseum - Haus Schussenried.jpg|thumb|left|Kamenodobna hiša Schussenried]] Idejo za gradnjo prvih dveh hiš v Unteruhldingnu so zasnovali član upravnega odbora Hermann Levinger, mestni arhivar Victor Mezger iz Überlingena in župan Unteruhldingena Georg Sulger, podprli pa so ga po predavanju Hansa Reinertha leta 1921 o izkopavanjih pri Federseeju. Iz tega razloga je bilo 12. marca 1922 ustanovljeno Združenje za koliščarstvo in lokalno zgodovino e.V.(''Verein für Pfahlbau- und Heimatkunde e.V. g.''). Prvi dve kolišči so zgradili pod vodstvom prazgodovinskega raziskovalnega inštituta v Tübingenu. Zasebna zbirka z najdbami iz kolišč je bila pred tem razstavljena v zasebni hiši Georga Sulgerja iz leta 1912. Hiše iz kamene dobe v Riedschachenu so rekonstrukcija [[neolitik|neolitskega]] naselja Riedschachen blizu Bad Schussenrieda in so bile postavljene na kolih na bregu v skladu z arheološkimi najdbami in željami župana Unteruhldingna, Sulgerja, saj rekonstrukcija brega, ki je bil leta 1922 kraj Reichsbahna, ni bila mogoča in obstajajo znaki ločene gradnje od izkopa. Neolitska barjanska vas okoli 4000 let pr. n. št. je bila le malo prej arheološko raziskana. Rekonstrukcija je bila sodelovanje med Unteruhldinger Verein für Pfahlbau und Heimatkunde in prazgodovinskim raziskovalnim inštitutom v Tübingenu. Ko so leta 1938 na bregu zgradili kamenodobno vas Sipplingen, naj bi obe hiši podrli. Vendar je izbruh druge svetovne vojne to preprečil. ({{Coord|47|43|32|N|9|13|38|E|display=inline}}) === Bronastodobna vas Bad Buchau === Vas s pozno bronastodobnega naselja Bad Buchauom, ki je podprta s ploščadjo, so rekonstrukcije iz obdobja med letoma 1923 in 1931, ki so bile zasnovane na podlagi izkopavanj [[vodni grad|vodnega gradu]] Buchau (okoli 1050 pr. n. št.) na Federseeju in pod vodstvom Hansa Reinertha. Kot vasi, ki jih podpira ploščad, ne predstavljajo več trenutnega stanja raziskav, saj je vodni grad Buchau dejansko napačno ime, ki ga je leta 1928 skoval Reinerth, zdaj obravnavan kot [[mokrišče]] in ne kot [[kolišče]]. Na veliko soboto, 17. aprila 1976, je požar uničil naselje iz bronaste dobe. Kolišče je bilo mogoče odpreti šele v naslednjem letu. Danes ploščad obsega tri brunarice in dve hiši s tkano glineno steno. Hiše so v celoti slamnate. Ideja neprekinjene ploščadi odraža prevladujočo doktrino kolišč v srednji Evropi v 19. stoletju. Prikazuje bronastodobno hišo s samostoječo pečjo, hišo poglavarja klana, ki je bila leta 2014 preoblikovana in opremljena z multimedijsko enoto, lončarsko hišo s samostoječo lončeno pečjo, pastirsko hišo in skladišče. ({{Coord|47|43|33|N|9|13|39|E|display=inline}}) === Kamenodobna vas Sipplingen === [[Slika:D-BW-Uhldingen-Mühlhofen - Pfahlbaumuseum - Sipplinger Dorf.jpg|thumb| Zaščitni zid s stolpom in vrati okoli vasi Sipplinger iz kamene dobe]] Kamnodobna vas Sipplingen je naselje ob jezeru, sestavljeno iz šestih hišic na kolih z okoliško [[palisada|palisado]]. Zgrajena je bila med letoma 1938 in 1940 po vzoru izkopavanj pred Sipplingenom na Bodenskem jezeru, vasici iz neolitske dobe (okoli 3500 pr. n. št.). S to rekonstrukcijo je bila prvič uresničena teorija stanovanjskih bregov. Najnovejše raziskave na primer v Arbon-Bleicheju so potrdile način gradnje pilotov, ki je bila sporna glede gradnje pilotov že dolgo. Če pridete iz obale, vstopite vanj skozi vhod in palisado. Rekonstrukcija prikazuje hišo ribiča in lončarja. Sledi tkalčeva hiša, hiša kamnoseka in rezbarja lesa. Središče je vaška dvorana, v kateri je od leta 2014 postavljen koliščarski kino, v katerem so prikazani izobraževalno dragoceni filmi na temo koliščarjev. ({{Coord|47|43|36|N|9|13|42|E|display=inline}}) === Hornstaad-Haus in Arbon-Haus === [[Slika:Hornstaadhaus und Arbonhaus Unteruhldingen.jpg|thumb|left|Hornstaadhaus in Arbonhaus]] Obe hiši iz let 1996 in 1998 sta rekonstrukciji iz kamene dobe, ki sta bili zgrajeni iz raziskovalnih razlogov in kot dolgoročni poskus za preizkus trajnosti takšnih hiš. ''Hiša Hornstaad'' ima zgodovinski izvor v naselju iz kamene dobe (okoli leta 3912 pr. n. št. <ref>[[Dendrokronologija|Dendrochronologische]] Untersuchungen der Hölzer ergaben eine Datierung zwischen 3915 und 3910 v.&nbsp;Chr.</ref>) z okoli 40 hišami v kraju Hornstaad-Hörnle na bregovih Hörispitze, ki je bila uničena v požaru. Izkopaval jo je urad za spomenike v Baden-Württembergu med letoma 1980/1983 in 1993. Gradnja je bila raziskovalno delo treh do štirih ljudi, ki so približno dva meseca gradili to hišo iz lesa, trave in gline. Raziskava je bila namenjena predvsem vprašanjem o nosilnosti in trajnosti take zgradbe. Kasneje je muzejski uslužbenec hišo zasedel kot del poskusa. Zaposleni, ki so ga obiskovalci imenovali ''Uhldi'', se je razvil v magnet za obiskovalce in je občasno živel v hiši. Poročila o izkušnjah so bila objavljena v klubski reviji ''Platform''. Leta 2011 je bila hiša, ki je leta 2009 postala žrtev orkana, obnovljena. ''Hiša Arbon'' je bila zgrajena v skladu z rezultati izkopavanj v Arbon-Bleiche III v kantonu Thurgau (Švica). Hiša je bila prvotno zgrajena leta 3376 pr. n. št. in uničena v ognju. Glede na arheološke najdbe je obnova dobila strešno kritino iz do dva metra dolgih jelkinih desk in se tako razlikuje od ostalih hiš v muzeju, ki so pokrite s trstjem in travo.<ref>{{Internetquelle |url=http://www.archaeologie.tg.ch/documents/Arbon_Befunde.pdf |titel=Die jungsteinzeitliche Seeufersiedlung Arbon Bleiche 3 |hrsg=Amt für Archäologie Thurgau |archiv-url=https://web.archive.org/web/20150923172955/http://www.archaeologie.tg.ch/documents/Arbon_Befunde.pdf |archiv-datum=2015-09-23 |abruf=2014-09-03 |format=PDF |offline=1 |archiv-bot=2019-05-07 04:30:12 InternetArchiveBot}}</ref> ({{Coord|47|43|34|N|9|13|44|E|display=inline}}) === Bronastodobna vas Unteruhldingen === [[Slika:Pfahlbauten Unteruhldingen 2005 05.jpg|thumb|Bronastodobna vas ''Unteruhldingen'']] [[Slika:D-BW-Uhldingen-Mühlhofen - Pfahlbaumuseum - Haus der Fragen.jpg|thumb|Hiša vprašanj (spredaj)]] Bronastodobna vas Unteruhldingen-Stollenwiesen je sestavljena iz petih stavb in palisadnega odseka, ki v muzejskem izobraževanju zajema teme življenja in obrti, okolja in živali ter kulta in religije. Zgrajene so bile med letoma 1999 in 2002 v okviru evropskega projekta. Na površini 400 kvadratnih metrov so poskušali ustvariti podobo vasi iz bronaste dobe izpred približno 3000 let s prvotno približno 80 hišami. 27 figur s svojo prazgodovinsko opremo je dokaz živahnih trgovinskih odnosov od rudnikov soli in bakra v Alpah in naprej do Italije. Kult in religija sta prikazana v tako imenovani kultni hiši, opremljeni z liki bogov iz lesa, med duhovniškim zaklinjanjem na mrtvaški koči premožne osebe. ({{Coord|47|43|36|N|9|13|39|E|display=inline}}) === SWR-kamenodobna vas === [[Slika:Die Pfahlbauten, Unteruhldingen.jpg|thumb|Obnovljena SWR-kamenodobna vas]] Prejšnje hiše so leta 2007 nadomestile prvotne hiše iz televizijske serije ''Steinzeit – Das Experiment. Leben wie vor 5000 Jahren''. Proizvodnja Südwestrundfunk je v koprodukciji z Bayerischer Rundfunkom in v sodelovanju s Muzejem Unteruhldingen, Landesmuseum Schleswig, Albert-Ludwigs-Universität Freiburg in Univerzitetnim medicinskim centrom Freiburg vrnila 13 ljudi v življenje klana za dva meseca v neolitik. Filmska postavitev, zvesto rekonstruirana majhna koliščarska vas, je bila v ta namen posebej zgrajena v Himmelreichmoosu v kraju Erbisreute-Fuchsenloch blizu Schlierja (okrožje Ravensburg) <ref>Georg Wex: ''[http://www.suedkurier.de/region/bodenseekreis-oberschwaben/ravensburg/Leben-wie-vor-5000-Jahren;art372490,2544369 Leben wie vor 5000 Jahren]''. Südkurier.de, 12. April 2007.</ref> in nato pripeljana v Uhldingen. Tam so bile na bregu obnovljene tri kamenodobne hiše. V hišah so vzgojne enote, ki služijo posredovanju znanja in se uporabljajo zlasti za pouk v šoli. ({{Coord|47|43|35|N|9|13|45|E|display=inline}}) == Zgodovinska pot == Zunaj muzeja je bila leta 2005 zgrajena zgodovinska učna pot Zeitweg, po kateri je mogoče na različnih točkah v Unteruhldingenu izslediti zgodovino kraja. == Pravica do blagovne znamke == [[Slika:Unteruhldingen-pfahlbauten-vom-bodensee-aus.JPG|thumb|Muzej kolišč v Unteruhldingen. Pogled iz Bodenskeha jezera]] Izraz ''Pfahlbauten'' (kolišča)' je od 4. junija 2004<ref>Deutsches Patent- und Markenamt, Aktenzeichen 303 55 957.8/41 vom 4. Juni 2004</ref> registriran kot blagovna znamka pri nemškem uradu za patente in blagovne znamke (''Deutschen Patent- und Markenamt''), blagovna znamka ''Pfahlbau Museum'', ''Verein für Pfahlbau- und Heimatkunde e. V.'' in ''Uhldi'' sta tudi zaščiteni. Lastnik znamk je Verein für Pfahlbau- und Heimatkunde e. V.<ref>Registernummer 30355957</ref> == Publikacije == ''Platforma'' izhaja od leta 1992. Časopis združenja za Pfahlbau- und Heimatkunde e. V. Unteruhldingen (ISSN 0942-685X). Revija je naslednica Vorzeit-Hefte za pred- in zgodnjo zgodovino, folkloro in lokalne študije (ZDB-ID 1175794-2) iz leta 1988, katere predhodniki so bili ''Vorzeit'', Časopis za prazgodovino in zgodnjo zgodovino, ljudske raziskave in lokalno zgodovino (ZDB-ID 505434-5) iz leta 1963 in prazgodovino ob Bodenskem jezeru. Obvestila o prazgodovini in lokalni zgodovini Bodenskega jezera (ZDB-ID 505426-6) iz leta 1952. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Führer durch das Museum. In: Schriftenreihe des Pfahlbaumuseums Unteruhldingen. Nr. 1. Zanker, 2000, ISSN 0946-0519. *M. Kinsky, Gunter Schöbel: Lernort Pfahlbauten. In: Schriftenreihe des Pfahlbaumuseums Unteruhldingen. Nr. 2. Zanker, 2001, ISSN 0946-0519. *Hans Reinerth: Die Besiedlung des Bodensees zur mittleren Steinzeit. In: Schumacher-Festschrift zum 70. Geburtstag Karl Schumachers. Mainz 1930, S. 91–95. *Hans Reinerth: Pfahlbauten am Bodensee. Überlingen 1977. *Helmut Schlichtherle: Die archäologische Fundlandschaft des Federseebeckens und die Siedlung Forschner. Siedlungsgeschichte, Forschungsgeschichte und Konzeption der neuen Untersuchungen. In: Die früh- und mittelbronzezeitliche "Siedlung Forschner" im Federseemoor. Befunde und Dendrochronologie (= Siedlungsarchäologie im Alpenvorland XI; Forsch. Ber. Vor- u. Frühgesch. Baden-Württemberg 113). Theiss, Stuttgart 2009, ISBN 978-3-8062-2335-4, S. 9–70. *Gunter Schöbel: Museumsgeschichte. In: Schriftenreihe des Pfahlbaumuseums Unteruhldingen. Nr. 3. Zanker, 2002, ISSN 0946-0519. *Archäologische Freilichtmuseen in Europa. Veröffentlichung der Vereinigung European EXchange on Archaeological Research and Communication (EXARC) und des Pfahlbaumuseums Unteruhldingen. In: Schriftenreihe des Pfahlbaumuseums Unteruhldingen. Nr. 5. Zanker, 1994, ISSN 0946-0519, ZDB-ID 1499090-8. *Gunter Schöbel: Der Uhldinger Zeitweg: 10.000 Jahre Geschichte rund um Unteruhldingen. In: Schriftenreihe des Pfahlbaumuseums Unteruhldingen. Nr. 6. Zanker, 2005, ISSN 0946-0519. *Gunter Schöbel: Fünf Pfahlbauten im Bodensee: Zur Rekonstruktion einer Bronzezeitsiedlung. In: Erwin Keefer (Hrsg.): Lebendige Vergangenheit. Theiss, Stuttgart 2006, ISBN 3-8062-1889-7, S. 69–82. *Gunter Schöbel: Aus dem Steinzeit Tagebuch: Ausstellung zur Fernsehdokumentation. In: Schriftenreihe des Pfahlbaumuseums Unteruhldingen. Nr. 8. Zanker, 2007, ISSN 0946-0519. *Rudolf Ströbel: Die Feuersteingeräte der Pfahlbaukultur. Kabitzsch, Leipzig 1939 (Dissertation). * {{Internetquelle |autor=Carolin Kolhoff |url=http://www.monumente-online.de/06/06/streiflicht/06_Bodensee.php |titel=Kaugummis und alte Hüte. Das Leben am Bodensee vor 6.000 Jahren |werk=Monumente Online: Magazin der Deutschen Stiftung Denkmalschutz |datum=2006-11 |abruf=2016-01-26}} == Zunanje povezave== {{Commons category| Pfahlbaumuseum Unteruhldingen }} * [http://www.pfahlbauten.de/ Offizielle Website des Pfahlbaumuseums Unteruhldingen] * [http://www.zum.de/Faecher/G/BW/Landeskunde/bodensee/museen/uuhl/index.htm Pfahlbaumuseum Unteruhldingen] auf der Webseite der Zentrale für Unterrichtsmedien im Internet e.V. (ZUM) * [http://www.swr.de/steinzeit Seiten über die Fernsehdokumentation „Steinzeit - Das Experiment“] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Švici]] [[Kategorija:Zgodovina Švice]] [[Kategorija:Muzeji v Švici]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1922]] {{normativna kontrola}} ptwquljtry5a8cutb54ip0cw5t9yh4v 0 495203 5737040 5649655 2022-08-20T07:10:11Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Marinka Žitnik | image = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | residence = [[Cambridge, Massachusetts]] | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|slovenska]] | field = [[računalništvo]], [[umetna inteligenca]], [[strojno učenje]], [[bioinformatika]] | work_institution = [[Univerza Harvard]], <br>[[Univerza Stanford]], <br>[[Univerza v Ljubljani]] | academic_advisors = [[Jure Leskovec]] | known_for = zlivanje podatkov s sočasno matrično faktorizacijo | prizes = Zlati znak Jožefa Stefana (2017) | religion = | footnotes = | website = https://zitniklab.hms.harvard.edu }} '''Marinka Žitnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[računalnikar]]ka, * [[23. april]] [[1989]], [[Ljubljana]]. ==Izobraževanje== Marinka Žitnik se je po maturi na [[Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana|Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji]] na [[Vegova ulica, Ljubljana|Vegovi ulici]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] leta 2008 vpisala na interdisciplinarni študij računalništva in matematike na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteto za računalništvo in informatiko (FRI)]], [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Diplomirala je leta 2012 in nadaljevala z doktorskim študijem na isti fakulteti. Na FRI je ves čas raziskovalno delovala v okviru ''Laboratorija za bioinformatiko''. Med doktorskim študijem se je dodatno izpopolnjevala tudi na [[Univerza v Torontu|Univerzi v Torontu]] (2012), na [[Imperialni kolidž v Londonu|Imperialnem kolidžu v Londonu]] (2012), na [[Baylorjev medicinski kolidž|Medicinski univerzi Baylor]] (2013-2014) in na [[Univerza Stanford|Univerzi Stanford]] (2014). Doktorski študij računalništva je na FRI pod mentorstvom [[Blaž Zupan|Blaža Zupana]] zaključila 2015<ref>[https://genealogy.math.ndsu.nodak.edu/id.php?id=263133 Blaž Zupan] v [[Mathematics Genealogy Project]]</ref> in nato med leti 2016 in 2019 kot podoktorska sodelavka pod mentorstvom [[Jure Leskovec|Jureta Leskovca]] raziskovala na [[Univerza Stanford|Univerzi Stanford]]. Decembra 2019 se je zaposlila kot [[docent|docentka]] na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], na oddelku za biomedicinsko informatiko Medicinske fakultete,<ref name=home>{{navedi splet |url=https://scholar.harvard.edu/marinka|title=Domača stran Marinke Žitnik na Univerzi Harvard |accessdate=2021-03-28}}</ref> kjer vodi svoj raziskovalni laboratorij za strojno učenje na področju medicine in znanosti.<ref name=lab>{{navedi splet |url=https://zitniklab.hms.harvard.edu|title=Machine Learning for Medicine and Science|accessdate=2021-03-28}}</ref> == Raziskovalni dosežki == Po celem svetu, na konferencah in na uglednih univerzah je imela že številna vabljena predavanja, tečaje in seminarje.<ref name=prvi>[http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=35422 Osebna bibliografija Marinke Žitnik] v sistemu [[COBISS]]</ref> Marinka Žitnik je objavila več kot sto člankov, ki so skupaj prejeli skoraj štiri tisoč citatov.<ref>[https://scholar.google.si/citations?user=YtUDgPIAAAAJ&hl=en&oi=ao Osebna stran Marinke Žitnik v Google učenjaku]</ref> Marinka Žitnik je že v svoji doktorski disertaciji utemeljila popolnoma nov pristop k strojnemu učenju, ki je osnovan na sicer znanih matematičnih metodah matrične faktorizacije. Ta pristop je razširila tako, da lahko s sočasno faktorizacijo hkrati obravnava množico matrik in tako omogoči zlivanje podatkov iz množice heterogenih podatkovnih virov. Njene algoritme in metode zato uporabljajo mnogi raziskovalci in razvijalci v biomedicinskih podjetjih in raziskovalnih institucijah po vsem svetu.<ref name=lab/> ==Nagrade in priznanja== Že med svojim dodiplomskim študijem je Marinka Žitnik prejela številna priznanja, štipendije in nagrade. V srednji šoli in na univerzi je prejemala Zoisovo štipendijo, za svojo diplomsko nalogo je dobila študentsko Prešernovo nagrado (2012), za doktorsko disertacijo pa Zlati znak Jožefa Stefana (2017).<ref>[https://www.ijs.si/ijsw/Dobitniki%20zlatih%20znakov%20Jožefa%20Stefana Dobitniki zlatih znakov Jožefa Stefana]</ref> Na več mednarodnih znanstvenih konferencah je prejela nagrade za najboljše članke. Leta 2018 jo je {{ill|Broad Institute|lt=Broad Institute|en|Broad Institute}} uvrstil med dvajset najboljših raziskovalcev naslednje generacije na področju biomedicine. Marca 2021 je dobila [[Amazon.com|Amazonovo]] raziskovalno nagrado za nadaljnje raziskave uporabe strojnega učenja pri zdravljenju novih bolezni.<ref name=lab/> == Izbrana bibliografija == * Marinka Žitnik, [[Blaž Zupan]]. [https://www.jmlr.org/papers/volume13/zitnik12a/zitnik12a.pdf|"NIMFA : A Python library for nonnegative matrix factorization"]. ''Journal of Machine Learning Research'' 13::849-853, 2012. * Marinka Žitnik, [[Blaž Zupan]]. [https://doi.org/10.1109/TPAMI.2014.2343973|"Data fusion by matrix factorization"]. ''IEEE Transactions on Pattern Analysis and Machine Intelligence'' 37(1):41-53, 2015. * Marinka Žitnik, Edward E. Nam, Chris Dinh, Adam Kuspa, Gad Shaulsky in [[Blaž Zupan]]. [https://doi.org/10.1371/journal.pcbi.1004552|"Gene prioritization by compressive data fusion and chaining"]. ''PLoS Computational Biology'' 11(10):e1004552, 2015. * Martin Stražar, Marinka Žitnik, [[Blaž Zupan]], Jernej Ule, Tomaž Curk. [https://doi.org/10.1093/bioinformatics/btw003|"Orthogonal matrix factorization enables integrative analysis of multiple RNA binding proteins"]. ''Bioinformatics'' 32(10):1527–1535, 2016. * Marinka Žitnik, [[Jure Leskovec]]. [https://doi.org/10.1038/s41592-020-00979-3|"Predicting multicellular function through multi-layer tissue networks"]. ''Bioinformatics'' 33(14):i190–i198, 2017. * Maria Brbić, Marinka Žitnik, Sheng Wang, Angela O Pisco, Russ B Altman, Spyros Darmanis, [[Jure Leskovec]]. [https://doi.org/10.1093/bioinformatics/btx252|"MARS: discovering novel cell types across heterogeneous single-cell experiments"]. ''Nature Methods'' 17(12):1200-1206, 2020. == Sklici == {{sklici}} ==V medijih== * [https://www.delo.si/novice/znanoteh/novi-vpogledi-v-temeljne-mehanizme-zivljenja-223692.html ''Novi vpogledi v temeljne mehanizme življenja : Dr. Marinka Žitnik : znanstvenica, ki je bila izbrana kot najboljša med več kot 400 kandidati za profesorsko mesto na univerzi Harvard.'']. Intervju v časopisu [[Delo (časopis)|Delo]], 5. september 2019. {{COBISS|ID=40339461}} * [https://www.rtvslo.si/univerza100/pred-kamero/marinka-zitnik-racunalnicarka-z-znanjem-iz-ljubljane-za-profesorico-na-harvard/489953 ''Marinka Žitnik, računalničarka: Z znanjem iz Ljubljane za profesorico na Harvard'']. MMC, RTV SLO, Univerza 100, 30. september, 2019. * Slavko Jerič (izpraševalec). [https://4d.rtvslo.si/arhiv/stevilke/174666240 ''151 OD LJUBLJANE DO HARVARDA - GOSTJA MARINKA ŽITNIK'']. MMC, RTV SLO, Številke, 24. januar, 2020. * [https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/pri-umetni-inteligenci-smo-dalec-od-kakrsne-koli-zavesti/500624 ''Pri umetni inteligenci smo daleč od kakršne koli zavesti'']. MMC, RTV SLO, Znanost in tehnologija, 24. januar, 2020. * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174678457 ''Brez umetne inteligence bi bila pandemija mnogo hujša'']. MMC, RTV SLO, Podobe znanja, Radio ARS, 13. marec, 2020. * Slavko Jerič (izpraševalec).[https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/z-uporabo-strojnega-ucenja-bistveno-hitreje-do-zdravila/518983 ''Z uporabo strojnega učenja bistveno hitreje do zdravila, Pogovor z računalničarko Marinko Žitnik'']. MMC, RTV SLO, Podobe znanja, Radio ARS, 1. april, 2020. == Zunanje povezave == * [https://zitniklab.hms.harvard.edu Laboratorij Marinke Žitnik] na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]] * [https://scholar.harvard.edu/marinka Domača stran Marinke Žitnik] na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]] * [https://scholar.google.si/citations?user=YtUDgPIAAAAJ&hl=en&oi=ao Marinka Žitnik v Google učenjaku] * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=35422 Bibliografija Marinke Žitnik] v sistemu [[COBISS]] * [https://repozitorij.uni-lj.si/Iskanje.php?type=enostavno&lang=slv&niz=marinka+žitnik&vir=dk Marinka Žitnik v repozitoriju Univerze v Ljubljani] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žitnik, Marinka}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski računalnikarji]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Harvard]] 1wsjpe0hu62xr0au8jll75c4bu5hsn5 0 495447 5736797 5478589 2022-08-20T06:44:01Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Tesla_Autopilot_Engaged_in_Model_X.jpg|sličica| Napredni sistem za pomoč voznikom v Tesli. <ref>{{Navedi novice|url=http://bgr.com/2016/07/21/tesla-autopilot-crash-avoidance-report/|title=Tesla Autopilot Crash Avoidance Model S Autopilot saves man's life|first=Zach|last=Epstein|work=BGR|date=2016-07-21|accessdate=2016-08-26}}</ref>]] '''Napredni sistemi za pomoč''' '''vozniku''' (v ang. okrajšavi ADAS) so [[elektronski sistemi]], ki vozniku pomagajo pri vožnji in parkiranju ter povečujejo varnost v [[Avtomobil|avtomobilu]]. Sistemi uporabljajo [[Avtomatizacija|avtomatizirano tehnologijo]], ki zajema [[Tipalo|senzorje]] in kamere za zaznavanje bližnjih ovir. Glede na zaznano se sistem ustrezno odzove. Večina [[Prometna nesreča|prometnih nesreč]] se zgodi zaradi človeške napake.<ref>{{Navedi knjigo|last=Brookhuis, Karel A. de Waard, Dick Janssen, Wiel H.|title=Behavioural impacts of Advanced Driver Assistance Systems–an overview|date=2001-06-01|publisher=TU Delft Open|oclc=1109841879}}</ref> Napredni sistemi za pomoč vozniku pa z avtomatizacijo, prilagajanjem in izboljšavo sistemov vozil za varnost zmanjšujejo smrtne žrtve na cesti z zmanjšanjem človeških napak.<ref name=":31">{{Navedi knjigo|last=Abdul Hamid|first=Umar Zakir|last2=Ahmad Zakuan|first2=Fakhrul Razi|last3=Zulkepli|first3=Khairul|last4=Azmi|first4=Muhammad Zulfaqar|title=2017 IEEE Conference on Systems, Process and Control (ICSPC)|date=2017-12-01|chapter=Autonomous emergency braking system with potential field risk assessment for frontal collision mitigation|chapterurl=https://www.researchgate.net/publication/323715308|pages=71–76|doi=10.1109/SPC.2017.8313024|isbn=978-1-5386-0386-4}}</ref> Varnostne funkcije so zasnovane tako, da se avtomobil izogne nesrečam oziroma trkom, tehnologija v ozadju pa deluje na princip opozarjanja voznika na težave in po potrebi tudi prevzame nadzor nad vozilom. == Zgodovina in razvoj == Napredni sistemi za pomoč vozniku so bili prvič uporabljeni pred približno 50 leti s sprejetjem protiblokirnega zavornega sistema.<ref name=":32">{{Navedi časopis|last=Galvani|first=Marco|date=2019-02-04|title=History and future of driver assistance|journal=IEEE Instrumentation Measurement Magazine|volume=22|issue=1|pages=11–16|doi=10.1109/MIM.2019.8633345|issn=1941-0123}}</ref> Zgodnji sistemi so vključevali elektronski nadzor stabilnosti, protiblokirne zavore, informacijske sisteme za [[Mrtvi kot|mrtve kote]], opozorilo pred zapustitvijo [[Vozni pas|voznega pasu]] in prilagodljiv [[tempomat]]. ADAS deluje s pomočjo vhodnih podatkov iz več podatkovnih virov vključno z [[LIDAR|LiDAR]]-jem, [[Radar|radarjem]], obdelavo fotografij, računalniškim mreženjem v avtomobilu itd.<ref>{{Navedi časopis|last=Arena|first=Fabio|last2=Pau|first2=Giovanni|date=24 January 2019|title=An Overview of Vehicular Communications|url=https://www.mdpi.com/1999-5903/11/2/27|journal=Future Internet|language=en|volume=11|issue=2|pages=27|doi=10.3390/fi11020027|doi-access=free}}</ref> Veliko sodobnih avtomobilov ima že vgrajene sisteme za pomoč voznikom, proizvajalci pa lahko te funkcije še dodajajo. ADAS velja za sistem v realnem času, saj se odzove hitro na več vhodih in daje prednost dohodnim informacijam, da preprečijo nesreče. Sistemi uporabljajo prednostno razporejanje prioritet, da organizirajo, katero nalogo je potrebno opraviti najprej. Napačna razporeditev prioritet teh nalog lahko povzroči več škode kot koristi.<ref>{{Navedi revijo|last=Shaout|first=Adnan|last2=Colella|first2=Dominic|date=27-28 Dec. 2011|title=Advanced Driver Assistance Systems - Past, present and future|url=https://ieeexplore.ieee.org/document/6153935|magazine=2011 Seventh International Computer Engineering Conference (ICENCO'2011)|access-date=31.3.2021}}</ref> Napredni sistemi za pomoč vozniku so razvrščeni na različne ravni glede na obseg avtomatizacije in lestvico, ki jo zagotavlja Društvo avtomobilskih inženirjev ([[SAE]]).<ref name=":32">{{Navedi časopis|last=Galvani|first=Marco|date=2019-02-04|title=History and future of driver assistance|journal=IEEE Instrumentation Measurement Magazine|volume=22|issue=1|pages=11–16|doi=10.1109/MIM.2019.8633345|issn=1941-0123}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFGalvani2019">Galvani, Marco (2019-02-04). "History and future of driver assistance". ''IEEE Instrumentation Measurement Magazine''. '''22''' (1): 11–16. [[Identifikator digitalnega objekta|doi]]:[[doi:10.1109/MIM.2019.8633345|10.1109/MIM.2019.8633345]]. [[Mednarodna standardna številka serijske publikacije|ISSN]]&nbsp;[//www.worldcat.org/issn/1941-0123 1941-0123]. [[S2CID (identifikator)|S2CID]]&nbsp;[https://api.semanticscholar.org/CorpusID:59600916 59600916].</cite></ref> ADAS lahko razdelimo na pet stopenj. Na stopnji 0, ADAS ne more nadzorovati avtomobila, zagotovi lahko le informacije, ki pa si jih mora voznik razlagati sam. To so npr. parkirni senzorji, prepoznavanje prometnih znakov, opozorilo pred zapuščanjem voznega pasu, nočni kot, informacijski sitem mrtvega kota itd. Raven 1 in 2 sta si zelo podobni, saj ima pri obeh voznik še vedno večino nadzora nad vozilom. Razlika med ravnema je, da pri 1 lahko ADAS prevzeme nadzor nad eno funkcionalnostjo, pri ravni 2 pa nad mnogimi in sicer tako, da vozniku pomaga. ADAS, ki šteje za stopnjo 1 so prilagodljiv tempomat, pomoč pri zaviranju v sili, ohranjanje in centriranje vozila na voznem pasu. ADAS ravni 2 pa so pomoč na avtocesti, avtonomno izogibanje oviram in avtonomno parkiranje. Od ravni 3 do 5 se povečuje nadzor sistema nad vozilom. 5 stopnjo predstavlja popolnoma avtonomno vozilo. Podjetje [[Mobileye]] je razvilo obsežni nabor sistemov ADAS, ki se delijo med pasivne in aktivne sisteme. Pasivni voznike opozorijo na morebitne nevarne situacije, da vozniku omogočijo dovolj časa za odziv. To so npr. opozorila pred zapuščanjem voznega pasu, opozorilo o trčenju itd. Aktivni sistemi pa voznika obvestijo o možnih nevarnih sistemih a za razliko od pasivnih, le ti ukrepajo. To so npr. prilagodljiv tempomat in pomoč pri ohranjanju vozila na voznem pasu, ki ukrepata brez voznikovega posredovanja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mobileye.com/super-vision/|title=Mobileye SuperVision™ for Hands-free ADAS|accessdate=31.03.2021}}</ref> Napredni sistemi za pomoč voznikom se vseskozi prilagajajo novim standardom kakovosti in varnosti v celotni panogi, posledično spadajo tudi med najhitreje rastoča področja avtomobilske elektronike.<ref name="continental-plant">{{Navedi splet|date=2020-02-06|title=Continental Builds New Plant for Advanced Driver Assistance Systems in the USA|url=https://www.continental.com/en/press/press-releases/advanced-driver-assistance-systems-213116|accessdate=2020-10-10|website=[[Continental AG]]}}</ref><ref name="fortunebusiness">{{Navedi splet|date=2020-04-01|title=Advanced Driver Assistance Systems (ADAS) Market Size, Share & Industry Analysis|url=https://www.fortunebusinessinsights.com/industry-reports/adas-market-101897|accessdate=2020-10-10|website=Fortune Business Insights}}</ref> == Primeri funkcij == Ta seznam ni dokončen in ne vsebuje vseh naprednih sistemov za pomoč vozniku.<ref name="cars-2020">{{Navedi splet|last=Mays|first=Kelsey|date=2020-04-04|title=Which Cars Have Self-Driving Features for 2020?|url=https://www.cars.com/articles/which-cars-have-self-driving-features-for-2020-418934/|accessdate=2020-10-10|website=[[Cars.com]]}}</ref> <ref name="cr-2020">{{Navedi splet|date=2020-05-08|title=Cars With Advanced Safety Systems - Detailed list of cars with features that help drivers avoid or mitigate collisions|url=https://www.consumerreports.org/car-safety/cars-with-advanced-safety-systems/|accessdate=2020-10-10|website=[[Consumer Reports]]}}</ref> * Zaznavanje mrtvega kota: ADAS meri in preverja območja zunaj vozila, ki jih voznik ne vidi v realnem času.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dewesoft.com/applications/vehicle-testing/adas|title=Advanced Driver Assistance Systems (ADAS) Testing|accessdate=31.3.2021}}</ref> * Opozorilo pred zapuščanjem voznega pasu in preizkušanje sistema za pomoč pri voznem pasu.<ref name=":0" /> * Prilagodljiv tempomat: ki lahko samodejno prilagodi hitrost vozila tako, da ustreza hitrosti vozila pred njim. Tempomat lahko tudi pospešuje.<ref name=":0" /> * Avtomatsko parkiranje. * Avtomatski navigacijski sistem. * Protivlomna blokada. * Elektronski nadzor stabilnosti. * Pomoč za speljevanje v klanec. * Senzor za dež. * Spremljanje tlaku v zračnici. * Opozorilo o napačni smeri vožnje. == Etična vprašanja in trenutne rešitve == Marca leta 2014 je nacionalna uprava za varnost cestnega prometa pri ameriškem ministrstvu za promet sporočila, da bo za vsa nova vozila, težka pod 4500 kg, zahtevala vzvratne kamere. Takšno pravilo je zahteval [[Kongres Združenih držav Amerike|ameriški Kongres]], kot del zakona o varnosti prevoza za otroke iz leta 2007.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nhtsa.gov/sites/nhtsa.dot.gov/files/documents/tp-111-v01-final_tag.pdf|title=U.S. DEPARTMENT OF TRANSPORTATION NATIONAL HIGHWAY TRAFFIC SAFETY ADMINISTRATION|accessdate=31.3.2021|website=NHTSA}}</ref> Napredovanje in razvoj avtonomne vožnje pa spremljajo tudi [[etični pomisleki]]. Najzgodnejše moralno vprašanje, povezano z avtonomno vožnje je problem vozičkov, ki ga je predstavil [[Philippa Foot]] in sprašuje o primeru, ko zavora vozička ne deluje in je pred vozičkom pet ljudi. Ali gre voziček naravnost in ubije pet oseb pred seboj ali pa se obrne na stranski tir, kjer bi ubil enega pešca. Čeprav sistemi ADAS omogočajo, da so vozila na splošno varnejša od avtomobilov, ki jih poganja človek, se nesrečam ni mogoče izogniti. Ob tem se zastavljajo vprašanja, na primer »čigar življenje bi moralo imeti prednost v primeru neizogibne nesreče?« Ali "Kaj naj bo univerzalno načelo za te" algoritme nesreč "?" == Reference == [[Kategorija:Navigacija]] [[Kategorija:Sistemi]] hyfxgnlboixjcle4oyw2vn4ijc5l4vx 0 495703 5737187 5480393 2022-08-20T07:19:15Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO''' je bil izveden 23. marca 2003. Na referendumu so volivci odločali o dveh vprašanjih, in sicer ali naj Slovenija postane članica Evropske unije in pa ali naj Slovenija postane članica zveze NATO. Za vstop v EU je glasovalo 89,61 % volilcev, za vstop v zvezo NATO pa 66,05 % volilcev. Izida obeh referendumov sta bila zavezujoča in neponovljiva.<ref>{{Navedi splet|title=15 let je od referenduma za vstop v EU in Nato|url=https://old.delo.si/novice/politika/15-let-je-od-referenduma-za-vstop-v-eu-in-nato.html|website=old.delo.si|date=2018-03-23|accessdate=2021-02-24|language=sl-si|first=Š J.|last=STA}}</ref> == Ozadje == Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o pristopu Slovenije k zvezi Nato je državni zbor sprejel z 53 glasovi za in 10 proti,<ref>{{Navedi splet|title=STA: DZ(22/11): Posvetovalni referendum o vstopu v NATO 23. marca|url=https://www.sta.si/707328/dz-22-11-posvetovalni-referendum-o-vstopu-v-nato-23-marca|website=www.sta.si|accessdate=2021-02-24}}</ref> odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o vstopu v EU pa s 60 glasovi za in 12 glasovi proti.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Posvetovalni referendum o vstopu v EU 23. marca|url=https://www.sta.si/707236/posvetovalni-referendum-o-vstopu-v-eu-23-marca|website=www.sta.si|accessdate=2021-02-24}}</ref> Zagovorniki vstopa v NATO so med drugim trdili, da bi članstvo Sloveniji omogočilo nižje obrambne stroške.<ref>{{Navedi splet|title=Še en referendum o Natu?|url=https://www.dnevnik.si/1042838113|website=Dnevnik|accessdate=2021-02-24}}</ref> === Javno mnenje === Po podatkih ankete časnika Večer, objavljene 17. junija 2002, bi za vključitev v NATO glasovalo 39 % vprašanih, proti pa 40 %. Vstop v EU je medtem podpiralo 66 % vprašanih, 25 % pa je priključitvi nasprotovalo.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Anketa Večera: Javnost razdeljena glede članstva v zvezi NATO, podpira pa EU (17. 6.)|url=https://www.sta.si/653230/anketa-vecera-javnost-razdeljena-glede-clanstva-v-zvezi-nato-podpira-pa-eu-17-6|website=www.sta.si|accessdate=2021-04-02}}</ref> == Referendum in rezultati == === Vprašanje o učlanitvi v Evropsko unijo === Na referendumu o članstvu v EU je glasovalo 975.015 (60,44 %) volilcev. Za članstvo se jih izreklo 869.171 (89,64 %) volilcev, proti 100.503 (10,36 %) volilcev, 4.884 (0,50 %) pa jih je oddalo neveljavne glasovnice.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/files/files/porocilo-o-referendumu-EU.pdf|title=Poročilo o referendumu EU - Referendum EU in NATO (2003) - Državna volilna komisija (DVK)}}</ref> === Vprašanje o učlanitvi v zvezo NATO === Na referendumu o članstvu v zvezi NATO je glasovalo 974.988 (60,43 %) volilcev. Za članstvo se jih je izreklo 637.882 (66,08 %), proti 327.463 (33,92 %) volilcev, 9.174 (0,94 %) pa jih je oddalo neveljavno glasovnico.<ref>{{Navedi splet|title=Referendumski rezultati|url=http://nato.gov.si/slo/slovenija-nato/referendum/rezultati/|website=nato.gov.si|accessdate=2021-04-02}}</ref> == Kasnejše dogajanje == Leta 2014 ustanovljena stranka [[Združena levica]] se je zavzela za izvedbo ponovnega referenduma o članstvu Slovenije v zvezi NATO.<ref>{{Navedi splet|title=ZDRUŽENA LEVICA PROTI ŠIRITVI in ZA IZSTOP SLOVENIJE IZ ZVEZE NATO!|url=https://www.levica.si/zdruzena-levica-proti-siritvi-za-izstop-iz-zveze-nato/|website=Levica|accessdate=2021-04-02|language=sl-SI}}</ref> Stranka [[Levica (politična stranka)|Levica]] je ob koalicijskih pogajanjih leta 2018 želela v koalicijsko pogodbo vključiti zavezo za razpis takšnega referenduma.<ref name=":0">{{Navedi splet|title="Referendum o Natu ne bo točka, na kateri bi lomili koalicijo"|url=https://zurnal24.si/slovenija/referendum-o-natu-ne-bo-tocka-na-kateri-bi-lomili-koalicijo-313438|website=zurnal24.si|accessdate=2021-04-02|language=sl}}</ref> Po poročanju Dnevnika je stranka "vstop v koalicijo pogojevala z referendumom za izstop iz Nata".<ref>{{Navedi splet|title=Levica bo vstop v koalicijo pogojevala z referendumom za izstop iz Nata|url=https://www.dnevnik.si/1042824426|website=Dnevnik|accessdate=2021-04-02}}</ref> Koalicijskih pogajanj kasneje ni pogojevala s to zahtevo.<ref name=":0" /> V anketi Ninamedije, izvedene med 14. in 16. januarjem 2020 na 700 anketirancih, je članstvo Slovenije v zvezi NATO podpiralo 68,5 %.<ref>{{Navedi splet|title=Podpora slovenske javnosti zvezi Nato višja kot na referendumu leta 2003|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-slovenske-javnosti-zvezi-nato-visja-kot-na-referendumu-leta-2003.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-04-02}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]] [[Kategorija:2003 v politiki]] [[Kategorija:2003 v Sloveniji]] 3jibrc7rf4papbv0w1borc9vnfrqtg0 0 495715 5737228 5502288 2022-08-20T07:25:25Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Letalska nesreča |name = Let IFO-21 Vojnega letalstva Združenih držav Amerike |image = Defense.gov News Photo 960406-A-2140D-014.jpg |caption = Razbitine na pobočju hriba nad Dubrovnikom |date = 3. april 1996 |summary = Nadzorovan let v tla zaradi napake pilota in pomanjkljivega postopka za [[instrumentalno približevanje|instrumentalno približevanje]] |occurrence_type = Accident |Site = {{Convert|3|km|abbr=on}} severno od [[Letališče Dubrovnik|Letališča Dubrovnik]], [[Dubrovnik]], [[Hrvaška]]. |coordinates = {{coord|42|35|54|N|18|15|08|E|type:event|display=inline,title}} |occupants = 35 |passengers = 30 |crew = 5 |fatalities = 35 (sprva 34) |survivors = 0 (sprva 1, umrl kmalu po rešitvi) |aircraft_type = [[Boeing CT-43A]] |operator = [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike]] |tail_number = 73-1149 |origin = [[Letališče Franjo Tuđman]], [[Zagreb]], Hrvaška |stopover = [[Mednarodno letališče Tuzla]], [[Tuzla]], [[Bosna in Hercegovina]] |destination = [[Letališče Dubrovnik]], [[Dubrovnik]], Hrvaška }} 3. aprila 1996 je potniško letalo [[Boeing CT-43A]] v sestavi [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Vojnega letalstva Združenih držav Amerike]] (USAF) na uradnem diplomatskem letu ('''let IFO-21''') strmoglavilo med približevanjem [[Letališče Dubrovnik|dubrovniškemu letališču]] na jugu [[Hrvaška|Hrvaške]]. Z njim je potovala gospodarska delegacija na čelu z ameriškim ministrom za trgovino [[Ron Brown|Ronom Brownom]], skupno 34 potnikov ter članov posadke.<ref name="CNNlist">{{cite web|url=http://www.cnn.com/US/9604/04/ceo_brown_list/|title=State Department releases list of crash victims |date=1996-04-04 |accessdate=2021-04-03 |publisher=CNN }}</ref> Med [[instrumentalno približevanje|instrumentalnim približevanjem]] letališču je letalo zašlo iz smeri in se zaletelo v pobočje gore, pri čemer je umrlo 34 ljudi na krovu. Ob prihodu reševalcev je bila ena pripadnica vojnega letalstva še živa, a je nato umrla na poti v bolnišnico.<ref name="Index">{{navedi novice |url=http://www.index.hr/vijesti/clanak/najpotresnije-zrakoplovne-nesrece-u-hrvatskoj-povijesti/399333.aspx |date=2008-08-22 |title=Najpotresnije zrakoplovne nesreće u hrvatskoj povijesti |work=Index.hr |accessdate=2021-04-03}}</ref> Letalo je letelo v sestavi 76. zračnoprevozne eskadrilje 86. zračnoprevoznega krila iz oporišča [[Zračno oporišče Ramstein|Ramstein]] v Nemčiji. Preiskavo nesreče je oteževalo dejstvo, da vojaška različica potniškega letala Boeing 737 ni bila opremeljena z zapisovalnikom podatkov o letu in snemalnikom pogovorov v pilotski kabini ([[Črna skrinjica (letalstvo)|črno skrinjico]]).<ref name=awst960408>{{navedi revijo |last=Hughes |first=David |title=USAF, NTSB, Croatia Probe 737 Crash |journal=Aviation Week & Space Technology |date=1996-04-08}}</ref> Še vedno velja za eno najhujših letalskih nesreč, ki so se zgodile na ozemlju sedanje Hrvaške.<ref name="Index"/> == Nesreča == {{Location map+ |Croatia |border = |caption = Lokacija mesta nesreče in letališč na poti. |float = left |width = 268 |places = {{Location map~|Croatia|lat=45.7380|long=16.0657|position = left |label=Letališče Zagreb|label_size=100|marksize=6}} {{Location map~|Croatia|lat=44.4603|long=18.7248|position = left |label=Letališče Tuzla|label_size=90|marksize=6}} {{Location map~|Croatia|lat=42.5625|long=18.2627|position = right |label=Letališče Dubrovnik|label_size=80|marksize=4}} {{Location map~|Croatia|lat=42.6032|long=18.2385|position = left |label=Kraj strmoglavljenja|label_size=70|marksize=5}} }} Letalo, udeleženo v nesreči, je bilo [[Boeing 737|Boeing 737-200]] v različici CT-43A, izdelano kot trenažno letalo T-43A in kasneje predelano v transporter za vladne predstavnike.<ref name="NYT">{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/1996/04/28/world/deadly-flight-special-report-crash-that-killed-brown-signs-safety-shortcomings.html |title=DEADLY FLIGHT -- A special report.;In Crash That Killed Brown, Signs of Safety Shortcomings |last=Weiner |first=Tim |date=1996-04-28 |work=[[The New York Times]] |accessdate=2021-04-03}}</ref> Na krovu je bila ameriška gospodarska delegacija pod vodstvom Ministrstva za trgovino, ki je imela v regiji več sestankov z namenom sklepanja poslov za obnovo po pravkar končani [[vojna v Bosni in Hercegovini|vojni v Bosni in Hercegovini]]. Z Brownom je letelo še več drugih predstavnikov ministrstva za trgovino in svetovalcev, vodje različnih ameriških korporacij in nekaj drugih, skupno 30 potnikov.<ref name="CNNlist"/> 3. aprila 1996 zjutraj je letalo z delegacijo vzletelo z [[Letališče Franjo Tuđman|zagrebškega letališča]] proti [[Tuzla|Tuzli]], kjer so obiskali štab ameriške vojske, po kosilu pa na nov krog sestankov s hrvaškimi oblastmi v Dubrovniku. Letalo je poletelo v smeri proti [[Split]]u in nato ob jadranski obali v smeri dubrovniškega letališča. Vreme okrog Dubrovnika ta dan je bilo slabo, z nizko oblačnostjo, dežjem in zmernim vetrom.<ref name="NYT"/><ref name="DoD_report">{{navedi splet |url=http://www.defenselink.mil/news/Jun1996/n06131996_9606132.html |title= Air Force Releases Brown Crash Investigation Report |last=Kozaryn |first=Linda D. |date=Junij 1996 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929212041/http://www.defenselink.mil/news/Jun1996/n06131996_9606132.html |archivedate=2007-09-29 |publisher=[[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike]] |accessdate=2021-04-03}}</ref> Zaradi slabe vidljivosti in slabe opremljenosti dubrovniškega letališča – [[sistem za instrumentalno pristajanje]] je odnesla srbska vojska med zavzetjem leta 1991, nov pa še ni bil nameščen – se je moral navigator zanašati na lokacijski signal iz neusmerjenih radijskih oddajnikov. Poleg tega je imelo letalo samo en radijski sprejemnik, ki ga je moral navigator ročno nastaviti na frekvenco oddajnika in s [[kompas]]om preračunati pravo smer. Sodeč po radarskem zapisu se je letalo pravilno usmerilo k prvemu oddajniku na otočku [[Koločep]], nato pa je iz neznanega vzroka obrnilo v smeri 109º namesto pravilnih 119º proti drugemu oddajniku. Med spuščanjem skozi oblake brez dokončnega dovoljenja [[Kontrola zračnega prometa|letališkega stolpa]], {{Convert|80|kn|abbr=on}} nad dovoljeno hitrostjo približevanja in brez da bi pilota videla letališko stezo, je letalo pet minut kasneje treščilo v pobočje blizu vrha hriba Sv. Ivana (700 m n. m.) 3&nbsp;km severno od letališča in eksplodiralo.<ref name="NYT"/><ref name="DoD_report"/> === Reševalna akcija === [[slika:USAF CT-43A crash 1996.jpg|thumb|Helikopter [[Sikorsky MH-53|MH-53J Pave Low]] lebdi ob razbitini leta IFO-21. Repna oznaka letala je skrajšana v 31149.]] Reševanje se je zapletlo zaradi odpovedi indikatorja nesreče na letalu, ki bi moral oddajati lokacijski signal, in zmede s podatki: hrvaška uprava za letalstvo je ugotovila nesrečo ob 15:30 po lokalnem času in začela z iskanjem, ameriška vojska pa zaradi nasprotujočih si podatkov šele uro in pol kasneje; še takrat so reševalni helikopterji odleteli proti morju, saj je francoska garnizija v [[Ploče|Pločah]] javila, da je letalo verjetno strmoglavilo pri Koločepu. Pravo lokacijo je na koncu javil kmet iz zaselka Velji Do nad [[Drvenik, Konavle|Drvenikom]], ki je slišal eksplozijo. Ko so se oblaki tri ure kasneje dvignili, je zagledal razbitine. Doma ni imel telefona, zato se je odpeljal k prijatelju in od tam poklical policijsko postajo v [[Cavtat]]u.<ref name="NYT"/> Po 19. uri zvečer je pripeljal dva policista do kraja nesreče. V razbitini so našli preživelo, narednico Shelly Kelly, ki pa je bila preveč poškodovana, da bi lahko hodila. Koordinate so sporočili policijski upravi. 45 minut kasneje je prek uradnih kanalov informacija prišla do ameriških vojakov, ki so medtem pristali v Dubrovniku, a do takrat še niso uspeli dobiti vozil. Pred njimi so prispeli hrvaški vojaki in začeli iskati druge preživele. Helikopter ameriških specialnih sil se ni mogel približati lokaciji zaradi slabega vremena, zato so preživelo odnesli na nosilih proti avtomobilom. Na poti je umrla. Ameriški vojaki so se prebili do razbitine šele po 2. uri zjutraj naslednji dan.<ref name="NYT"/> == Preiskava in kasnejši dogodki == [[slika:IFO-21 Crash Map.svg|thumb|Zemljevid predvidene (zelena črta) in dejanske poti letala (rdeča črtkana črta) od oddajnika na Koločepu do kraja nesreče]] Tri dni po nesreči so našli mrtvega Nika Jerkića, vodjo vzdrževanja na dubrovniškem letališču, kot vzrok smrti je bil zabeležen [[samomor]]. Hrvaške oblasti so kasneje sporočile, da njegova odločitev ni imela zveze z nesrečo, namesto tega naj bi ji botrovale ljubezenske težave.<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/200473/hrvasko-notranje-ministrstvo-zanikalo-povezavo-med-samomorom-in-nesreco-ameriskega-letala |title=Hrvaško notranje ministrstvo zanikalo povezavo med samomorom in nesrečo ameriškega letala |date=1996-04-08 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2021-04-03}}</ref> Uradna preiskava je kot vzroke za nesrečo izpostavila splet okoliščin in napak vpletenih – tako uprave letališča in neustreznih postopkov za pristajanje, kot tudi nepravilnosti v liniji poveljevanja in napak pilotov. Postopki za pristajanje na dubrovniškem letališču so bili za tisti čas izjemno zastareli in ameriški piloti niso imeli izkušenj z njimi. Tudi letalo je imelo najosnovnejši možni sprejemnik za instrumentalno pristajanje z neusmerjenimi radijskimi signali, kar ni zadostovalo minimalnim pogojem opremljenosti letal za pristajanje na tem letališču. Poleg tega sta oba pilota prvič pristajala tam, v nasprotju s smernicami, in nista poznala terena. Verjetno sta zaradi zamude, ker so na posadko pritiskali vplivni potniki, želela čim prej pristati, zato sta se približevala prehitro in v nasprotju z navodili nista opustila pristanka, ko pri višini {{convert|2150|ft|m|abbr=on}} še nista videla steze. Ena od možnih razlag je, da je navigator zaradi slabega vremena in naglice napačno preračunal zahtevano smer približevanja. V osnovi pa je situacijo omogočil odnos ameriškega vojnega letalstva, ki ni jemalo prevažanja politikov za svoje osnovno poslanstvo, zato je bilo delegaciji dodeljeno letalo, ki je bilo slabše opremljeno kot praktično vsa komercialna potniška letala v ZDA takrat. Poleg tega v nasprotju z direktivo iz leta 1994 poveljstvo ni pregledalo postopkov približevanja letališču in se je zanašalo na uradne podatke hrvaških organov. Nekaj mesecev pred nesrečo je vrhovno poveljstvo zračnih sil zavrnilo formalno prošnjo za pristajanje na evropskih letališčih brez verifikacije postopkov, a je evropsko poveljstvo nadaljevalo z leti tudi na taka letališča.<ref name="NYT"/><ref name="DoD_report"/> Med preiskavo je vzniknila [[teorija zarote]], saj je poškodba na Brownovi glavi spominjala na strelno rano. Po eni od različic naj bi imel podatke, ki bi lahko škodili takratnemu predsedniku [[Bill Clinton|Billu Clintonu]], zato naj bi ga zarotniki ubili in inscenirali nesrečo, da bi prikrili umor. Obdukcija ni pokazala ničesar, kar bi nakazovalo na strelno rano, zato se preiskovalci s temi trditvami niso ukvarjali kljub pritiskom nekaj vplivnih organizacij Afroameričanov (Brown je bil takrat najvišje rangirani črnski politik v državi).<ref>{{navedi novice |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1997-dec-25-mn-2268-story.html |title=Black Leaders Seek Conspiracy Probe in Brown’s Death |first=Robert L. |last=Jackson |work=[[Los Angeles Times]] |date=1997-12-25 |accessdate=2021-04-03}}</ref> === Posledice === Tri odgovorne častnike USAF so ob koncu preiskave odstranili s položajev: poveljnika 86. zračnoprevoznega krila, [[Brigadni general|brigadnega generala]] Williama E. Stevensa, in dva njegova namestnika, poročnika Rogerja W. Hansena ter Johna E. Mazurowskega.<ref>{{cite news |url= https://www.nytimes.com/1996/05/31/us/air-force-ousts-3-from-duties-in-brown-case.html | url-access=subscription |title=Air Force Ousts 3 From Duties In Brown Case |first=Philip |last=Shenon |newspaper=[[The New York Times]] |date=1996-05-31 |access-date=2021-04-03}}</ref> Mazurowskega so kasneje spoznali za krivega opustitve dolžnosti in ga degradirali v čin [[Major (ZDA)|majorja]], ukore pa je dobilo še dvanajst častnikov.<ref name=Mayday>{{navedi epizodo |title=Fog of War |series=Mayday |publisher=[[Cineflix]] |network=[[Discovery (Kanada)|Discovery Channel Canada]] |season=4 |number=8 |date=2007-06-03}}</ref> === Obeležitev === Na vrhu Stražišće je postavljen velik jeklen [[Krščanski križ|križ]] v spomin na nesrečo. Dostopen je po pešpoti Ronalda Browna, ki je bila poimenovana po ministru.<ref name=rbpath>{{navedi splet |url=http://www.dubrovnik-online.net/english/ronald_brown_path.php |title=Dubrovnik Hiking - Ronald Brown Path |work=Dubrovnik Online |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140312013540/http://www.dubrovnik-online.net/english/ronald_brown_path.php |archivedate=2014-03-12 |accessdate=2021-04-03}}</ref> Ameriška vlada je financirala obnovo hiše ob rektorjevi palači v Dubrovniku, ki je dobila ime Spominska hiša Ronalda Browna. V njej je dobila prostor galerija, v kateri so razstavljena dela Iva Dulčića, Antuna Masleta in Đura Pulitike, ena od sob pa je bila preurejena v spominsko sobo, kjer so razstavljeni portreti žrtev nesreče.<ref>{{navedi splet |url=http://www.absolute-croatia.com/dubrovnik-region/dubrovnik/museums/item/ronald-brown-memorial-house |title=Ronald Brown memorial house |work=Absolute Croatia |accessdate=2021-04-03}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Trčenje v zraku nad Vrbovcem leta 1976]] [[Kategorija:Dubrovniško-neretvanska županija]] [[Kategorija:Letalske nesreče]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1996]] [[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]] nldhluhvptzw1gh75yo21kjw1leqekq 0 495956 5736851 5689034 2022-08-20T06:47:10Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje frazione|name=Bibione|area_total_km2=28.4|area_code=0431|postal_code=30028|pop_density_footnotes=|population_as_of=2017|population_total=2564|population_footnotes=<ref>Population data from [[Istituto Nazionale di Statistica|ISTAT]]</ref>|elevation_m=1|native_name=|comune=[[San Michele al Tagliamento]]|province=|region=[[Benečija]]|image_caption=Bibione plaža|image_map=|image_skyline=Bibione_spiaggia.jpg|website=http://www.bibione.com/it/}} '''Bibione''' je naselje (frazione) v [[Občina San Michele al Tagliamento|občini San Michele al Tagliamento]] v [[Benečija|Benečiji]], na severovzhodu [[Italija|Italije]]. Mesto je kot turistični center znano predvsem po velikem številu sončnih dni v letu. == Geografija == Bibione se nahaja na obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] v [[Beneški zaliv|Beneškem zalivu]] in zaseda polotok med kanalom [[Lugugnana]] in reko [[Tilment]] (Tagliamento). Glede na sestavo tal in na podlagi nekaterih izkopavanj se domneva, da je območje Bibiona prvotno sestavljala majhna skupina otokov. == Zgodovina == Po padcu [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] je Bibione prešel pod oblast [[Nadškofija Concordia|nadškofov Concordia]]. V naslednjih stoletjih so bili otoki zanemarjeni. Na njih so začeli razširjati [[Bor (drevo)|borovi gozdovi]]. Šele v 20. stoletju so ustanovili konzorcij in začeli področje na novo razvijati: zgradili so nasipe, izkopali izsuševalne kanale in s tem do 1930 pridobili 10.000 ha uporabne površine. Z napeljavo elektrike in vodovoda se je po 1950 začel razvoj turističnega mesta, zrasli so prvi hoteli. V 50 letih so leta 2009 dosegli drugo mesto po številu obiskovalcev plaže (prvi je Rimini). Danes Bibione ob cca 2600 prebivalcih ponuja okoli 100.000 postelj in prvo nekadilsko plažo v Italiji. == Turizem == Turisti prihajajo večinoma iz [[Nemčija|Nemčije]] in [[Avstrija|Avstrije]]. Za pokrajino so značilni številni [[Hotel|hoteli]], [[Penzion|penzioni]] in [[Kamp|kampi]]. == Zanimivost == Bibione je prva italijanska plaža, kjer je od leta 2014 prepovedano kaditi med obalo in prvo vrsto senčnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Bibione (Venedig), Erster Rauchfreier Strand Italiens|trans-title=|publisher=www.bibione.com|url=http://www.bibione.com/de/blog-de/1445-no-smoking-area-de|format=|accessdate=2015-08-11|archiveurl=|last=|date=|year=|language=de|pages=|quote=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.beachrex.com/sl/italija/veneto/bibione-plaze/?fb_comment_id=1405606322804570_1520101844688350|title=bibone}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{Zbirka|Bibione}} == Zunanje povezave == * {{Uradna spletna stran|http://www.bibione.com/it/}} {{It-naselje-stub}}{{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Benečiji]] gxbu7ygvlwjv7bjv3kjgutpyqf9ece6 0 496020 5737260 5486369 2022-08-20T07:39:02Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}}{{BŽO več sklicev}}{{Infopolje Oseba}} '''Danilo Kiš''' (v srbski cirilici: Данило Киш), srbski romanopisec, pisec kratkih zgodb, esejist in prevajalec. Rojen je bil 22. februarja 1935 v Subotici, umrl je 15. oktobra 1989 v Parizu. Bil je dopisni član SANU (srbske akademije znanosti in umetnosti). Njegova najbolj znana literarna dela so Peščena ura, Grobnica za Borisa Davidoviča in Enciklopedija mrtvih. === Življenjepis === Danilo Kiš se je rodil 22. februarja 1935 v Subotici, v Kraljevini Jugoslaviji (današnji Srbiji), očetu Eduardu Kišu in materi Milici Dragićević. Oče je bil zaposlen kot železniški inšpektor, bil je madžarskega porekla in po veroizpovedi Jud. Mati je prihajala iz Črne gore, natančneje iz mesta Cetinje. Eduard Kiš se je rodil na območju Avstro - Ogrske in se je prvotno pisal Kohn. Kasneje se je pod vplivom madžarizacije, ki je bila v tistem času ustaljena praksa, preimenoval v Kiš. Starši so se srečali v Subotici leta 1930 in se leto kasneje poročili. Leta 1932 se jima je v Zagrebu rodila hčer Dragica, potem se je družina preselila v Subotico, kjer se jima je leta 1935 rodil še sin Danilo. Kišev oče je bil psihično nestabilen in je zelo malo časa preživel s svojim sinom, kar je slednjega kasneje v življenju močno zaznamovalo pri ustvarjanju literarnih del. Eduard Kiš je veliko časa preživel v psihiatrični bolnišnici, predvsem v letih 1934 in 1939. Ko ga je družina obiskala v bolnišnici, je grozil s samomorom, s čimer je naredil močan vtis na Danila, ki je menil, da očetove duševne težave izvirajo iz alkoholizma. Šele kasneje je ugotovil, da je oče trpel za tesnobo. Eduard je leta 1938 napisal in objavil Jugoslovanski nacionalni in mednarodni turistični priročnik, zaradi česar je mladi Danilo Kiš svojega očeta videl kot popotnika in pisatelja. Starši so bili čedalje bolj zaskrbljeni in prestrašeni zaradi naraščanja antisemitizma po Evropi, zato so mladega Danila krstili leta 1939 v Novem Sadu, kjer so takrat živeli. Krst se je izkazal za zelo pomembno dejanje, saj bi ga v nasprotnem primeru, če bi ohranil očetovo veroizpoved, verjetno deportirali v koncentracijsko taborišče. Leta 1941 je Madžarska napadla jugoslovansko pokrajino Vojvodino in takoj po priključitvi ozemlja začela preganjati Jude. Januarja 1942 se je zgodil množičen poboj Judov v Novem Sadu, vendar je Eduardu Kišu uspelo preživeti z obilico sreče. Družina se je preselila v mesto Kerkabarabás, kjer je Danilo obiskoval osnovno šolo. Leta 1944 je družino zaznamovala tragedija, saj so očeta Eduarda deportirali v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je kasneje tudi umrl. Družina se je po vojni preselila v mesto Cetinje, kjer je Kiš nadaljeval izobraževanje in leta 1954 končal srednjo šolo. Šolanje je nadaljeval s študijem literature na beograjski univerzi in kot prvi izmed vseh študentov v zgodovini univerze prejel diplomo na področju primerjalne književnosti. Kasneje je pisal za časopis Vidici, nato pa se je posvetil pisateljevanju. Leta 1962 je napisal svoja prva romana - Mansarda: satirična poema in Psalam 44. Istega leta se je poročil z Marjano Miučinović, ki jo je spoznal med študijem v Beogradu. V tem času se je zaposlil kot lektor na univerzi v Strasbourgu in je prevajal številne knjige iz francoščine v srbohrvaščino. Leta 1965 je objavil roman Bašta, pepeo. Štiri leta kasneje je svoj literarni opus nagradil s pripovedkami Rani jadi: za decu i osetljive in leta 1972 napisal še roman Peščanik. Kiš se je pri ustvarjanju romanov zgledoval po Brunu Schulzu, Vladimirju Nabokovu, Jorge Luisu Borgesu, Borisu Pilnyaku, Ivu Andriću in Miroslavu Krležu. V skoraj vseh delih je kot glavnega protagonista upodobil lastnega očeta Eduarda, v romanu Peščanik pa je šel še korak dlje. Deli tega romana so bili namreč obogateni z očetovimi pismi in resničnimi zgodbami preživelih taboriščnikov. Leta 1976 je postal lektor na univerzi v Bordeauxu in istega leta je napisal po mnenju mnogih svoje najpomembnejše delo Grobnica za Borisa Davidoviča. Kiš se je po izidu zbirke novel vrnil v Beograd samo zato, da bi oporekal trditvam, da je del knjige plagiat del drugih avtorjev. Številni so menili, da se je posluževal prepisovanja tekstov tujih avtorjev in da je nekatere dele prepisal od Karla Štajnerja. Kritiki so roman negativno ocenili zaradi marksističnih tem in napadov na stalinizem. Kiš je na škandal odgovoril z delom Čas anatomije, v katerem je kritiziral nacionalistična mišljenja in anti-literarnost njegovih nasprotnikov. Nekateri izmed njegovih nasprotnikov so bili tako užaljeni, da so zahtevali prepoved nadaljnjega izdajanja knjige. Že leta 1979 je novinar Dragoljub Golubović vložil obtožnico zoper pisatelja zaradi obrekovanja in plagiatorstva, vendar ga je sodišče marca istega leta zavrnilo. Leta 1981 se je kritiziranje pisatelja nadaljevalo in sicer je profesor književnosti na beograjski univerzi Dragan Jeremič izdal knjigo z naslovom Narcis brez obraza, s katerim je kritiziral Danila Kiša in obudil stare govorice, da je Kiš kopiral dela tujih avtorjev. Kiš se je pod pritiskom mnogih njegovih nasprotnikov in vložene tožbe zoper njega leta 1979 preselil iz Beograda v Pariz, kjer je leta 1983 napisal zbirko devetih zgodb Enciklopedijo mrtvih. Istega leta so v obliki desetih zvezkov izšla zbrana dela Danila Kiša. V naslednjih letih je Danilo Kiš postajal čedalje bolj znan pisatelj, saj so številna njegova dela prevajali v tuje jezike. V zadnjem letu svojega življenja je zbolel za pljučnim rakom. Po enomesečni bitki z boleznijo je 15. oktobra 1989 umrl in bil v skladu z njegovo željo pokopan na pokopališču srbske pravoslavne cerkve v Beogradu. === Delo === Za proučevanje avtorjevih del in motivov, tematik ter idej, ki se v zgodbah pojavljajo, je zelo pomembno poznavanje knjige Homo Poeticus. Gre namreč za zbirko esejev in intervjujev Danila Kiša, ki natančneje predstavijo njegovo razmišljanje in predstavijo njegova dela iz avtobiografske plati. Tekom branja lahko ugotovimo, da je bil Kiš tesno povezan z dogodki iz otroštva, saj je v nekem intervjuju izjavil, da je obseden z izkušnjami iz otroštva. Močno so ga zaznamovali holokavst, izginotje očeta in vojne grozote, zato se je zatekel k pisanju, ki ga je osvobajalo od njegove obsedenosti in mu je pomenilo psihološko osvoboditev. V svoji literaturi je želel prikazati in osmisliti takratne zgodovinske dogodke in njihove posledice, ki so prizadele tudi njegovo družino. V literaturi se je odražalo pisateljevo hrepenenje po nekem drugem življenju, v njegovih delih so se začela mešati dejstva z imaginacijo, kjer se je osebna resnica pomešala z iluzijami. Kiš ni verjel v domišljijsko pisanje, saj se mu je zdelo, da je vse, kar je treba napisati, že pred njim in da si ničesar ni treba izmisliti. V svoja dela je vključil ironijo in humor, ki se izmenjujeta s tragičnimi prvinami. Zelo vidno se prepletata dve osrednji temi: avtorjeva povezanost z dogodki iz otroštva in zgodovinsko dokumentiranje (t.i. dokumentarna literatura) oz. rekonstrukcija resničnega dogajanja. V zgodbah se vidno odraža tudi avtobiografičnost, saj nam Danilo Kiš v večini svojih knjig predstavi osrednji lik Eduarda Sama, s katerim je upodobil svojega očeta. V delih prevladuje fotografija njegove odsotnosti, hkrati je Kiš želel predvsem dokončati očetovo podobo iz otroštva. Kiš pri snovanju svojih likov uporablja dokumente in nekatere biografske podatke, katere pogosto dopolni s prirejanjem spominov iz otroška oz. z domišljijskimi vložki. Romanopisec v svojih delih izraža željo po zapolnitvi praznine zaradi izgube očeta in slika svoje težave na prehodu iz otroštva v odraslost. Danilo Kiš pripada smeri postmodernizma, saj resnico upodablja kot fikcijo, vendar z določenim namenom, kajti fikcija lahko še bolje zadene resnico od podajanja resničnosti. Pisatelj je uporabljal številne medbesedilne postopke kot sta povzemanje in citiranje, kar sta poglavitni značilnosti metafikcije. Metafikcijo lahko opredelimo kot literaturo, ki ustvarja fikcijo in obenem naredi viden sam proces ustvarjanja. V njegovih romanih zasledimo tudi nekatere likovne elemente v obliki ilustracij in reklamnih oglasov, hkrati pa zasledimo primere obsežnega naštevanja določenih elementov. Za njegova dela je značilno menjavanje pripovednih perspektiv, saj v nekaterih delih nenadoma preide iz prvoosebne pripovedi v distancirano tretjeosebno pripoved. Delež avtobiografskosti je v avtorjevih delih zelo pomemben, saj v romanih slika podobe iz svojega otroštva, ki jih dopolni z domišljijo. Največjo vlogo v Kiševem opusu igra njegov oče, vendar pa ne gre za čisto upodobitev očeta, saj ga je spremenil v nekakšno mitsko osebnost. Čeprav je pisatelj v nekem intervjuju dejal, da je avtobiografskost zgolj naključna, je v drugem intervjuju priznal, da sta Eduard Sam in njegov oče ista oseba, le da je bil njegov oče precej višji in bolj zmeden. Danilo Kiš se je v otroštvu spopadal z vprašanjem lastne identitete, katere iskanje se je nadaljevalo še v odraslo življenje. Kiš je namreč živel med tremi religijami – pravoslavno, judovsko in katoliško –, med dvema jezikoma – madžarskim in srbohrvaškim in med več državami. Kiš ni želel, da bi bil označen s kakršnimkoli pridevnikom, ki bi označeval njegovo pisanje oz. slog. Ko govori o problemu judovstva, temu kot protiutež služi humor, iz katerega izhaja ironija. O judovstvu je bil zato primoran govoriti skozi metaforo in to ne samo iz izključno literarno-estetskih razlogov, temveč tudi zato, da bi ublažil tragičnost teme. Literat je priznal, da je svojo judovsko komponento v leposlovnih delih prikrival, ker se je bal teže dejstev, ki so za literaturo nevarna, kot tudi možnosti, da postane pisec manjšin oz. da ga zanj razglasijo. Ljubezen v Kiševih deliih ni bila osrednja tematika, do nje je bil celo nekoliko zadržan. Lahko bi sklepali, da je ljubezen uvrščal med tiste snovi, ki morajo biti v zgodbi prisotne le prek ironije ali metafore. V romanih se ne pojavlja romantična upodobitev ljubezni. Danilo Kiš je uporabljal številne tehnike pisanja, vendar je skoraj vsem skupno, da v literarno stvaritev vnese določen dokument kot primer materializirane resničnosti oz. kot njen neizpodbitni dokaz. Močno je verjel v pisateljevo dolžnost, da ubesedi svet z uporabo obstoječih zgodovinskih dokumentov. Zaradi teh značilnosti pripada smeri dokumentarizma, ki poudarja spajanje fikcije in resničnosti na podlagi dokumentov in spoznanj. Ne smemo pa spregledati dejstva, da so bili nekateri dokumenti, ki jih je uporabljal v svojem opusu lažni oz. narejeni po vzoru pravega. Tako je uspel prepričati bralca o avtentičnosti zgodbe in predstavljenih dokumentov. V avtorjevih literarnih delih zelo izrazito prevladuje motiv smrti, ki ga mojstrsko izpopolni v knjigi Enciklopedija mrtvih. Osredotoči se na devet pomembnih dogodkov v zgodovini, ki jih predstavi v devetih zgodbah, katere so prepredene z motivom smrti in radikalnega zla. Tudi v delu Grobnica za Borisa Davidoviča prevladujejo tragični motivi in pisatelj zelo jasno napove svojo teorijo o koncu človeštva. Pisateljeva dela so zaradi aktualnosti in zanimive tematike znana po celem svetu, zato so bile njegove knjige prevedene v številne svetovne jezike, kot so na primer angleščina, nemščina, ruščina... V slovenščino so prevedene pripovedke Grobnica za Borisa Davidoviča, roman Peščena ura (izvirno v srbščini: Peščanik), zbirka esejev in intervjujev Homo poeticus ter roman Vrt, pepel (izvirno v srbščini: Bašta, pepeo). Danilo Kiš je tekom svojega življenja prejel številne nagrade za svoje ustvarjanje. Za zbirko novel Grobnica za Borisa Davidoviča je leta 1972 prejel prestižno NIN-ovo nagrado (nagrada za najboljši srbski roman leta), vendar jo je zaradi svojih političnih prepričanj kasneje vrnil. Pet let kasneje je za isto delo prejel še nagrado Ivana Gorana Kovačeviča. Za svojo življenjsko delo je leta 1980 prejel francosko književno nagrado Grand aigle d`or de la ville de Nice. Za zbirko zgodb Enciklopedija mrtvih je leta 1984 prejel Andrićevo nagrado, leta 1986 pa nagrado Skenderja Kulenoviča. Leta 1987 je v Sarajevu in Beogradu izšla knjiga Izbrana dela, ki je v sedmih knjigah predstavila pisateljev obsežen literarni opus. Kasneje tega leta je prejel nagrado sedmega julija. Naslednje leto je bil izvoljen za dopisnega člana SANU in je prejel dve pomembni mednarodni literarni nagradi: v Italiji je postal dobitnik nagrade Premio letterario Tevere in v Nemčiji nagrade Preis des Literaturmagazins. Istega leta je prejel še Avnojevo nagrado. Leta 1989 mu je ameriški PEN (združenje pesnikov, esejistov in pisateljev) podelil nagrado Bruna Schulza. V poklon srbskemu pisatelju je britanski zgodovinar Mark Thompson napisal biografijo: Birth Certificate – The Story of Danilo Kiš. Številna dela vezana na literarno ustvarjanje Danila Kiša so izšla posthumno. Leta 1990 je bila v Sarajevu izdana zbirka esejev, pogovorov in rokopisov: Život, literatura. Naslednje leto je v Beogradu izšla knjiga Pjesme i prepjevi in leto kasneje delo Porodični ciklus. Njegova nedokončana knjiga Lauta i ožiljci je izšla leta 1994 v Beogradu. Zbrana dela Danila Kiša so izšla leta 1995 v štirinajstih zvezkih in so bila od takrat prevedena v veliko tujih jezikov. === Literatura === * ''Mansarda: satirična poema''; 1962 (roman) * ''Psalam 44''; 1962 (roman) * ''Bašta, pepeo''; 1965 (roman) * ''Rani jadi''; 1970 (pripovedke) * ''Pješčanik''; 1972 (roman) * ''Po-etika''; 1972 (eseji) * ''Po-etika, knjiga druga''; 1974 (intervjuji) * ''Grobnica za Borisa Davidoviča''; 1976 (pripovedke) * ''Čas anatomije''; 1978 (zbirka esejev o politiki in pisanju na Balkanu) * ''Noć i magla''; 1983 (drama) * ''Homo poeticus''; 1983 (eseji in intervjuji) * ''Enciklopedija mrtvih''; 1983 (pripovedke) * ''Gorki talog iskustva''; 1990 (intervjuji) * ''Život, literatura''; 1990 (eseji) * ''Pjesme i prepjevi''; 1992 (poezija) * ''Lauta i ožiljci''; 1994 (pripovedke) * ''Skladište''; 1995 (eseji in pripovedke) * ''Varia''; 1995 (pripovedke) * ''Pesme, Elektra''; 1995 (poezija in adaptacija drame Elektra) == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Babnik, G. ''Kakšno je bilo vreme, ko si prvič prebral Grobnico za Borisa Davidovića?''. [internet]. [Citirano: 28.11.2020]. Dostopno na naslovu: <nowiki>https://www.delo.si/kultura/knjiga/kaksno-je-bilo-vreme-ko-si-</nowiki>prvic-prebral-grobnico-za-borisa-davidovica/ * ''Danilo Kiš''. [internet]. [Citirano: 27.11.2020]. Dostopno na naslovu: <nowiki>https://www.biografija.org/knjizevnost/danilo-kis/</nowiki> * ''Enciklopedija mrtvih''. [internet]. [Citirano: 28.11.2020]. Dostopno na naslovu: <nowiki>http://www.arhipelag.rs/knjige/enciklopedija-mrtvih/</nowiki> * Kiš, D. 1991. ''Bašta, pepeo''. Beograd : Arhipelag * Kiš, D. 1999. ''Rani jadi''. Beograd : Beogradski izdavačko-grafički zavod : Narodna knjiga - Alfa * Praprotnik, U. 2019. ''Spomin in spominjanje v delih Jurija Trifonova Starec ter Danila Kiša Vrt, pepel''. [internet]. [Citirano: 28.11.2020] * Stanojević, M. 2019. ''V Kiševem svetu: Književnost kot sredstvo za osmišljanje smrti.'' [internet]. [Citirano: 28.11.2020]. Dostopno na naslovu: <nowiki>https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=108905</nowiki> {{Normativna kontrola}} 5b8y5rkeh26e9iofjy66k5zx2pfv0op 0 496147 5737031 5487497 2022-08-20T07:09:50Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{location map+ |Serbia |float=right |width=250 |caption=Kraji Unescove svetovne dediščine v Srbiji in na Kosovu|places= {{location map~ |Serbia |lat=42.21139 |long=20.73583|background=#FFFFFF|label=[[Naša gospa Ljeviška]]|position=right}} {{location map~ |Serbia |lat=42.59833 |long=21.19333|background=#FFFFFF|label=[[Samostan Gračanica|Gračanica]]|position=right}} {{location map~ |Serbia |lat=42.661 |long=20.266|background=#FFFFFF|label=[[Samostan Pećka patriarhija|Pećka patriarhija]]|position=left}} {{location map~ |Serbia |lat=42.54667 |long=20.27166|background=#FFFFFF|label=[[Visoki Dečani|Dečani]]}} {{location map~ |Serbia |lat=43.48639 |long=20.53167|background=#FFFFFF|label=[[Samostan Studenica|Studenica]]|position=right}} {{location map~ |Serbia |lat=43.11889 |long=20.42278|background=#FFFFFF|label=[[Stari Ras]]|position=right}} {{location map~ |Serbia |lat=43.89917 |long=22.185|background=#FFFFFF|label=[[Gamzigrad]]|position=left}} {{location map~ |Serbia |lat=43.957778 |long=19.43|background=#FFFFFF|label=Stečki–Perućac|position=top}} {{location map~ |Serbia |lat=43.933333 |long=19.35|background=#FFFFFF|label=Stečki–Rastište|position=bottom}} {{location map~ |Serbia |lat=43.283333 |long=19.616667|background=#FFFFFF|label=Stečki–Hrta|position=bottom}} }} Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ([[UNESCO]]) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina. Kraje svetovne dediščine ureja Unescova konvencija iz leta 1972.<ref>"UNESCO World Heritage Centre – The World Heritage Convention". unesco.org. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015. Arhivirano iz izvirnika 27. avgusta 2016. Pridobljeno 26. decembra 2019.</ref> [[Srbija]] je Konvencijo za zaščito svetovne kulturne in naravne dediščine ratificirala 11. septembra 2001.<ref name=ref2>"Serbia". unesco.org. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015. Arhivirano iz izvirnika 22. avgusta 2020. Pridobljeno 26. decembra 2019.</ref> Od leta 2017 je na seznamu pet mest v Srbiji. Enajst mest je na seznamu kandidatov za vpis. Na seznam sta bila prva vpisana trdnjava [[Stari Ras]] in [[samostan Sopoćani]] na 3. zasedanju Unesca leta 1979.<ref name=ref3>"Stari Ras and Sopoćani – UNESCO World Heritage Centre". unesco.org. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 22. avgusta 2020. Pridobljeno 14. septembra 2017.</ref> Naslednja mesta so bila dodana leta 1986, 2004, 2007 in 2017.<ref name=ref2/> Vsa mesta spadajo v domeno kulturnih spomenikov.<ref name=ref2/> Štiri so iz [[Srednji vek|srednjega veka]], [[Gamzigrad|Gamzigrad/Romuliana]] pa iz pozne [[antika|antike]]. Srednjeveški spomeniki na [[Kosovo|Kosovu]], ki so bili na seznam prvič vpisani leta 2004 in naslednje leto razširjeni, so zaradi težav v njihovem upravljanju in politične nestabilnosti na Kosovu od leta 2006 na seznamu ogrožene dediščine.<ref name=ref4>"UNESCO World Heritage Centre – World Heritage Committee puts Medieval Monuments in Kosovo on Danger List and extends site in Andorra, ending this year's inscriptions". unesco.org. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 22. avgusta 2020. Pridobljeno 14. septembra 2017.</ref>{{efn|Februarja 2008 je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnost od Srbije.<ref>"Ten Stories The World Should Hear More About". un.org. Arhivirano iz izvirnika 22. avgusta 2020. Pridobljeno 19. decembra 2017.</ref> Od leta 2017 ga je kot neodvisno državo priznalo več kot 110 držav.<ref name=ref6>"Which Countries Recognize Kosovo as a Country?". WorldAtlas.com. Arhivirano iz izvirnika 22. avgusta 2020. Pridobljeno 19. decembra 2017.</ref> Srbija šteje Kosovo za del svojega suverenega ozemlja, medtem ko so Združeni narodi glede tega, ali je Kosovo neodvisna država ali ne, strogo nevtralni. Aprila 2013 sta Srbija in Kosovo začeli formalizirati odnose skladno z Bruseljskim sporazumom.<ref name=ref6/> Kosovo je leta 2015 neuspešno poskušalo postati član Unesca,<ref>"Kosovo fails in Unesco membership bid | World news". The Guardian. Arhivirano iz izvirnika 22. oktobra 2017. Pridobljeno 19. decembra 2017.</ref> zato se je kosovska vlada leta 2017 odločila za preložitev vlaganja prihodnjih zahtev.<ref>"Kosovo gives up bid to join UNESCO". GazetaExpress. Arhivirano iz izvirnika 22. decembra 2017. Pridobljeno 19. decembra 2017.</ref>}} Srednjeveške nagrobnike [[Steček|stečke]] deli Srbija s sosednjimi državami [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], [[Črna gora|Črno goro]] in [[Hrvaška|Hrvaško]].<ref name=ref9>"Stećci Medieval Tombstones Graveyards – UNESCO World Heritage Centre". unesco.org. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 17. septembra 2017. Pridobljeno 14. septembra 2017.</ref> ==Kraji svetovne dediščine v Srbiji== UNESCO uvršča kraje na seznam svetovne dediščine po deset kriterijih. Vsak kraj mora ustrezati vsaj enemu kriteriju. Kriteriji od i do vi so kulturni, kriteriji od vii d x pa naravni.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/criteria/|title=UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=17 August 2018|archive-date=12 June 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/|url-status=live}}</ref> {{Legend|#D0E7FF|* Večnacionalni kraji|outline=silver}} {{Legend|#FFE6BD|† Ogroženi kraji|outline=silver}} {{clear}} {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- ! style="width:180px;" scope="col"| Kraj ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:100px;" scope="col"| Lokacija ! style="width:50px;" scope="col"| Leto vpisa ! style="width:80px;" scope="col" data-sort-type="number"| Referenčna številka in kriteriji ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row"| [[Stari Ras]] in [[Samostan Sopoćani|Sopoćani]] | align=center| [[Slika:Manastir Sopocani 2.jpg|150px]] | [[Novi Pazar]] | align=center| 1979 | 96; i, iii (kulturni) | Stari Ras je bil prva prestolnica Srbije in vsebuje impresivno skupino srednjeveških spomenikov, vključno s trdnjavami, cerkvami in samostani. Samostan Sopoćani je značilen primer razlike med zahodnim in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskim]] svetom.<ref name=ref3/> |- ! scope="row"| [[Samostan Studenica]] | align=center| [[Slika:Manastir Studenica, Srbija, 061.JPG|150px]] | [[Kraljevo]] | align=center| 1986 | 389; i, ii, iv, vi (kolturni) | Samostan Studenica je v poznem 12. stoletju ustanovil [[Štefan Nemanja]], ustanovitelj [[Kraljevina Srbija (1217-1345)|srednjeveške srbske države]]. Je največji in najbogatejši srbski [[Pravoslavje|pravoslavni]] samostan. Najpomembnejša spomenika v okviru samostana sta Cerkev Device in Kraljeva cerkev. Obe cerkvi sta zgrajeni iz belega [[marmor]]ja in vsebujeta neprecenljive zbirke bizantinskih slik iz 13. in 14. stoletja.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/389 |title=Studenica Monastery – UNESCO World Heritage Centre |publisher=UNESCO World Heritage Centre |work=unesco.org |access-date=14. septembra 2017 |archive-date=22. avgusta 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200822145747/https://whc.unesco.org/en/list/389 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" style="background:#ffe6bd;"| [[Srednjeveški spomeniki na Kosovu]]^† | [[Slika:Visoki Dečani.jpg|150x150px|alt=Visoki Dečani]] | Dečani, Gračanica, Peć, [[Prizren]] | align=center| 2004 | 724; ii, iii, iv (kulturni) | Kraj vsebuje štiri spomenike: [[samostan Gračanica]], cerkev Naše gospe Ljeviške, Pećko patriarhijo in samostan [[Visoki Dečani]]. Vsi štirje objekti odražajo vrh bizantinsko-rimske cerkvene kulture z značilnim slogom stenskih poslikav, razvitim na Balkanu v obdobju od 13. do 17. stoletja. Slog je igral odločiln vlogo v kasnejši balkanski umetnosti.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/724 |title=Medieval Monuments in Kosovo – UNESCO World Heritage Centre |publisher=UNESCO World Heritage Centre |work=unesco.org |access-date=14 September 2017 |archive-date=13. maja 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150513120313/https://whc.unesco.org/en/list/724/ |url-status=live }}</ref> Spomeniki so zaradi težav pri upravljanju in splošne nestabilnosti v regiji od leta 2006 na seznamu ogrožene kulturne dediščine.<ref name=ref4/> |- ! scope="row"| [[Gamzigrad|Galerijeva palača Gamzigrad-Romuliana]] | [[Slika:Гамзиград 04а.jpg|150x150px|alt=Palace of Galerius]] | [[Zaječar]] | align=center| 2007 | 1253; iii, iv (kulturni) | Poznorimsko utrjeno palačo in spominski kompleks je dal zgraditi cesar [[Galerij |Gaj Valerij Galerij Maksimijan]] v poznem 3. in zgodnjem 4. stoletju. Kraj je znan tudi kot ''Felix Romuliana''. Ime je dobil po Galerijevi materi. Palačo sestavlja utrjeno obzidje, cesarjeva palača v severozahodnem delu trdnjave, bazilike, templji, kopališča, spominski kompleks in [[tetrapilon]]. Skupina zgradb je edinstvena zaradi prepletanja ceremonialne in memorialne vsebine.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1253 |title=Gamzigrad-Romuliana, Palace of Galerius – UNESCO World Heritage Centre |publisher=UNESCO World Heritage Centre |work=unesco.org |access-date=14. septembra 2017 |archive-date=22. avgusta 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200822145750/https://whc.unesco.org/en/list/1253 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;"| [[Steček|Srednjeveški nagrobniki stečki]]* | [[Slika:Mramorje Perućac 011.jpg|150x150px|alt=Mramorje, Perućac]] | Perućac, Rastište, Hrta | align=center| 2016 | 1504; iii, vi (kulturni) | Stečki so srednjeveški monolitni nagrobniki, ki se najdejo predvsem v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], nekaj tudi na [[Hrvaška|Hrvaškem]], [[Črna gora|Črni gori]] in [[Srbija|Srbiji]]. Prvi so bili postavljeni v 12. stoletju in dosegli vrh v 14. in 15. stoletju. V Srbiji so tri najdišča stečkov: Perućac, Rastište in Hrta.<ref name=ref9/> |} ==Seznam kandidatov== Poleg krajev, že vpisanih na seznam svetovne dediščine, lahko države članice pripravijo tudi sezname krajev, ki po njihovem mnenju izpolnjujejo pogoje za vpis. Kraji so na seznam svetovne dediščine uvrščeni le, če so bili pred tem na seznamu kandidatov.<ref>"UNESCO World Heritage Centre – Tentative Lists". unesco.org. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015. Arhivirano iz izvirnika 20. julija 2017. Pridobljeno 26. decembra 2019.</ref> Srbija ima od leta 2018 na svojem projektnem seznamu dvanajsti znamenitosti.<ref>"UNESCO World Heritage Centre – Tentative Lists: Serbia". unesco.org. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015. Arhivirano iz izvirnika 22. avgusta 2020. Pridobljeno 26. decembra 2019.</ref> {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- ! style="width:180px;" scope="col"| Kraj ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:100px;" scope="col"| Lokacija ! style="width:50px;" scope="col"| Leto vpisa ! style="width:80px;" scope="col"| Unescovi kriteriji ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row"| [[Narodni park Đerdap]] | [[Slika:Đerdap rest stop 2.jpg|150x150px|alt=Đerdap National Park]] | [[Bor, Srbija|Bor]] | align=center| 2002 | vii, x (naravni) | Narodni park obsega sotesko reke Donave Đerdap (Železna vrata). V parku so različni morfološki pojavi, kot so soteske, kraška pokrajina in apnenčaste planote, v katerih domuje široka paleta živalskih in rastlinskih vrst. V parku je pomembno prazgodovinsko arheološko najdišče [[Lepenski vir]].<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1693/ |title=Djerdap National Park – UNESCO World Heritage Centre |publisher=UNESCO World Heritage Centre |work=unesco.org |access-date=14. septembra 2017 |archive-date=22. avgusta 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200822145807/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1693/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" data-sort-value="Deliblato Sands"| Naravni rezervat [[Deliblatska peščara]] | [[Slika:Deliblatska peš.jpg|150px]] | [[Banat]] | align=center| 2002 | viii, ix, x (naravni) |Veliko peščeno območje je ostanek starodavne puščave, ki je nastapa po izsušitvi Panonskega morja. Območje je večinoma poraščeno, predvsem zaradi 170 let dolgega načrtnega dela.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1695/ |title=The Deliblato Sands Special Natural Reserve – UNESCO World Heritage Centre |publisher=UNESCO World Heritage Centre |work=unesco.org |access-date=14. septembra 2017 |archive-date=22 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200822145808/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1695/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" data-sort-value="Djavolja Varos"| Naravna znamenitost [[Đavolja Varoš]] ("Vražje mesto") | [[File:Djavolja varos 3.jpg|150px]] | [[Kuršumlija]] | align=center| 2002 | vii (naravni) |Kamnite tvorbe so nastale z vodno [[Erozija|erozijo]] vulkanskega [[tuf]]a. V Vražjem mestu je več kot 200 stebrov, visokih od 2 do 15 m. Večina stebrov ima na vrhu blok [[andezit]]a, ki ga ščiti pred nadaljnjo erozijo.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1700/ |title=The Djavolja Varos (Devil's Town) Natural Landmark – UNESCO World Heritage Centre |publisher=UNESCO World Heritage Centre |work=unesco.org |access-date=14. septembra 2017}}</ref> |- ! scope="row" data-sort-value="Tara National Park"| [[Narodni park Tara]] s kanjonom reke [[Drina|Drine]] | [[File:Tara - Vidikovac Banjska Stena.jpg|150px]] | [[Zlatibor]] | align=center| 2002 | x (naravni) | Pomembno zaščiteno območje je naseljeno s široko paleto rastlinskih in živalskig vrst. Med ogrožene vrste spadajo [[rjavi medved]], [[gams]] in [[planinski orel]].<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1698/ |title=The Tara National Park with the Drina River Canyon – UNESCO World Heritage Centre |publisher=UNESCO World Heritage Centre |work=unesco.org |access-date=14. septembra 2017 |archive-date=22. avgusta 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200822145811/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1698/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row"| [[Šar planina|Narodni park Šar planina]] | [[Slika:Brod Dragash.jpg|150px]] | Kosovo in Metohija | align=center| 2002 | vii, x (naravni) | Narodni park je eno od najpomembnejših zaščitenih področij na [[Balkan]]u, v katerem domuje več kot 1500 rastlinskih vrst, med katerimi je 20% endemnih ali reliktov. V parku je tudi veliko vrst ptic. Visoki predeli gorskega masiva imajo prehodne značilnosti alpskih in gorskih sredozemskih regij.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1697/|title=Mt. Sara National Park – UNESCO World Heritage Centre|publisher=UNESCO World Heritage Centre|work=unesco.org|access-date=14. septembra 2017|archive-date=22 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200822145809/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1697/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row"| Arheološko najdišče [[Justiniana Prima|Caričin Grad – Iustiniana Prima]] | [[Slika:Царичин Град 4.JPG|150x150px|alt=Justiniana Prima]] | [[Jablanica, Srbija|Jablanica]] | align=center| 2010 | ii, iii (kulturni) | Mesto je zgradil bizantinski cesar [[Justinijan I.]] v bližini svojega rojstnega kraja, da branilo [[Bizantinsko cesarstvo]] in pomagalo širiti [[krščanstvo]].<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5539/ |title=Caričin Grad – Iustiniana Prima, archaeological site – UNESCO World Heritage Centre |publisher=UNESCO World Heritage Centre |work=unesco.org |access-date=14. septembra 2017 |archive-date=22 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200822145840/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5539/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row"| [[Samostan Manasija|Utrjeni samostan Manasija]] | [[Slika:Monastery Manasija - Serbia.JPG|150px]] | [[Despotovac]] | align=center| 2010 | i, ii, iv, vi (kulturni) | Samostan je bil zgrajen po [[Bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovskem polju]] kot nadarbina srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]]. Gradil se je od leta 1406 do 1418. Njegova posebnost je mogočno obzidje, sposobno braniti samostansko naselje.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5536/ |title=Fortified Manasija Monastery – UNESCO World Heritage Centre |publisher=UNESCO World Heritage Centre |work=unesco.org |access-date=14 September 2017 |archive-date=22 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200822145814/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5536/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row"| Negotinske vinske kleti | [[Slika:Rajačke pivnice, Rajac kod Negotina 17.jpg|150px]] | [[Negotin]] | align=center| 2010 | iii, iv, v, vi (kulturni) |Vinske kleti v Negotinski krajini so bile grajene od druge polovice 19. stoletja in so pogosto zgrajene bolje od stanovanjskih hiš njihovih lastnikov. Prebivalci so ohranili številne ljudske običaje, povezane s proizvodnjo vina.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5537/ |title=Negotinske Pivnice – UNESCO World Heritage Centre |publisher=UNESCO World Heritage Centre |work=unesco.org |access-date=14. septembra 2017 |archive-date=22. avgusta 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200822145857/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5537/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row"| [[Smederevska trdnjava]] | [[Slika:Fortress Smederevo 11.jpg|150px]] | [[Smederevo]] | align=center| 2010 | iv, v (kulturni) |Trdnjava je zadnja srbska vojaška gradnja in ena največjih v jugovzhodni Evropi. Zgrajena je bila kot zamenjava za Beograd, ki so ga po smrti Stefana Lazarevića leta 1427 zasedli Madžari. Smederevska trdnjava je bila manjša in bolj enostavna od beograjske. Obzidje je bilo še vedno prilagojeno rabi hladnega orožja in se je zgledovalo po bizantinski vojaški arhitekturi, zlasti obzidju Konstantinopla.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5538/ |title=Smederevo Fortress – UNESCO World Heritage Centre |publisher=UNESCO World Heritage Centre |work=unesco.org |access-date=14. septembra 2017 |archive-date=22. avgusta 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200822145825/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5538/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;"| Meje Rimskega cesarstva (razširitev že obstoječega kraja svetovne dediščine) | [[Slika:Trajans Marker 2016.jpg|150x150px|alt=Petrovaradin fortress]] | več mest ob [[Donava|Donavi]] | align=center| 2015 | ii, iii, iv (kulturni) | Med kraje v Srbiji, kjer se najdejo ostanki rimskega limesa na Donavi, spadajo [[Novi Sad|novosadska]] [[Petrovaradinska trdnjava]], [[Beograd]], [[Zemun]] in [[Kladovo]], trdnjava [[Golubac]], [[Tabula Traiana |Tabula Traiana]] in [[Trajanov most]].<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6060/ |title=Frontiers of the Roman Empire (WHS FRE) – UNESCO World Heritage Centre |publisher=UNESCO World Heritage Centre |work=unesco.org |access-date=14. septembra 2017 |archive-date=22. avgusta 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200822150213/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6060/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;"| [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]]* (razširitev že obstoječega kraja svetovne dediščine) | [[File:Kanjon Rače sa vidikovca Crnjeskovo, Nacionalni park Tara.jpg|150x150px|alt=Tara mountain]] | [[Fruška gora]], [[Tara]], [[Kopaonik]] | align=center| 2019 | ix (naravni) |Gozdovi so predstavniki kompleksnega gozdnega rastlinstva od nižavij do podalpskega pasu na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]]. Kraji zajemajo več gozdov, prilagojenih različnim geografskim področjem, nadmorskim višinam in habitatom. Na seznam kandidatov za vpis so trije gozdovi v Srbiji.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6394/ |title=Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe (Serbia) |publisher=UNESCO World Heritage Centre |work=unesco.org |access-date=7. julija 2019 |archive-date=22. avgusta 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200822145853/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6394/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row"| [[Bač|Kulturna krajina Bača in njegove okolice]] | [[Slika:Bačka tvrđava - panoramio (10).jpg|150px]] | [[Bač, Srbija|Bač]] | align=center| 2019 | ii, iii, v (kulturni) | V mestu Bač so zgradbe, zgrajene od 12. do 19. stoletja pod vplivom [[Romanska arhitektura|romanske]], [[Gotska arhitektura|gotske]], [[Renesančna arhitektura|renesančne]], [[Bizantinska arhitektura|bizantinske]] in [[islamska arhitektura|islamske]] umetnosti in [[Baročna arhitektura|baroka]]. Na tem področju živijo [[Srbi]], [[Slovaki]], [[Hrvati]], [[Madžari]], [[Romuni]] in [[Romi]]. Preživljajo se s poljedelstvom in živinorejo.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6386/ |title=Cultural landscape of Bač and its surroundings – UNESCO World Heritage Centre |publisher=UNESCO World Heritage Centre |work=unesco.org |access-date=7. julija 2019 |archive-date=22. avgusta 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200822145815/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6386/ |url-status=live }}</ref> |} ==Opomba== {{notelist}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Srbiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine]] 5e9xltcn5yz61lez32n1lqdt0irmjdw 0 496163 5736987 5487433 2022-08-20T07:04:43Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}}{{BŽO več sklicev}}{{Infopolje Oseba}} '''Aime Cesaire''' (26. junij 1913 - 17. april 2008) je bil francoski pisatelj, poet in politik, ki je izhajal z otoka Martinique v francoskih Karibih. Veljal je za enega od začetnikov posebne literarne teorije, s katero so ozaveščali prebivalce afriških korenin o svoji vlogi v takratnem svetu in želeli v njih prebuditi enotno afriško zavest. Cesaire je napisal dramo Une Tempete, najbolje prepoznana kot odgovor na Shakespearovo delo Vihar, in esej Debata o kolonializmu, ki opisuje neenakosti odnosa med kolonizatorji in prebivalci kolonij. Obe deli sta bili prevedeni v mnogo različnih jezikov. = ŽIVLJENJEPIS = == Otroštvo, mladost in šolanje == Aime Cesaire se je rodil leta 1913 v Basse-Pointu na Martiniqueju v francoskih Karibih. Kljub temu, da je imela njegova družina nizke prihodke se je naučil brati in pisati. Po selitvi v Fort-de-France se je Cesaire vpisal v edino gimnazijo na otoku Lycee Schoelcher. Že v zgodnjih letih se je močno zavedal svojih nigerijskih korenin in čutil močno povezanost z njimi. Dobil je štipendijo liceja Louis-le-Grand v Parizu in leta 1935 uspešno opravil vstopne izpite v Ecole Normale Superieure. S prijateljema Leonom Damasom in Leopoldom Sedarjem Senghorjem je ustanovil literarno revijo Črni študent, ki je bila kasneje ključni temelj za razvoj afriškega gibanja Negritude in dekolonizacije francoskih kolonij v Afriki. Po vrnitvi nazaj domov leta 1936 je Cesaire začel s pisanjem daljše pesmi Zvezek o vrnitvi v domovino, v kateri je zelo živo opisal dvoumnost karibskega življenja in kulture. Leto kasneje se je poročil s študentko Suzanne Roussi, s sinom sta živela na Martiniqueju, kjer je Cesaire nekaj časa poučeval na isti šoli, kamor je nekaj časa tudi sam hodil. == Druga svetovna vojna == Druga svetovna vojna je predstavljala zelo dejavno obdobje za Cesaira. S pomočjo žene in drugih intelektualcev iz Martiniqua je ustanovil literarno revijo Tropiques. Cenzura nekaterih njegovih objav ga ni zaustavila, temveč še bolj podžgala. Spoznal je francoskega surrealističnega pesnika Andre Bretona, ki mu je nudil močno podporo ob izidu Cesairovih del v Franciji. == Politična kariera == Leta 1945 je bil Cesaire ob podpori Francoske komunistične partije izvoljen za župana Fort-de-Franca in namestnika francoske skupščine na Martiniqueju. Odgovoren je bil za preoblikovanje kolonije v enega izmed francoskih departmajev. Dolgo časa je zrl na Sovjetsko zvezo kot simbol napredka in človeških pravic, a se je od teh mnenj oddaljil po nasilnem zatrtju madžarske revolucije leta 1956. Napovedal je odstop iz Komunistične partije in dve leti kasneje ustanovil svojo bolj progresivno stranko. V tem času je napisal Debato o kolonializmu in objavil spis Toussaint Louverture, v katerem je opisoval življenje tega Haitijskega revolucionarja. Objavil je tudi delo Une Tempete - nadaljevanje in črnsko verzijo Shakespearovega Viharja. Med leti 1983 in 1988 je deloval kot Predsednik regionalnega sveta Martiniqua in se leta 2001 upokojil od politike. == Kasnejše življenje in zapuščina == Cesaire je leta 2006 odrekel srečanje z bodočim francoskim predsednikom Nicholasom Sarkozyjem, zaradi izjav slednjega, ki bi se lahko razumele kot zahvalnica francoskega kolonializma in opravičevanje vseh francoskih dejanj na kolonializiranih ozemljih. 9. aprila 2008 je Cesaire doživel hude srčne zaplete in bil odpeljan v bolnišnico v Fort-de-France, kjer je osem dni kasneje, 17. aprila 2008 umrl. Počastili so ga z velikim državnim pogrebom v Fort-de-Francu 20. aprila. Predsednik Sarkozy se je pogreba udeležil, vendar ni želel imeti svojega govora. Glavno letališče na Martiniqueju je bilo preimenovano po Cesairu, prav tako so slovesno otvorili plaketo z njegovim imenom v pariškem Panteonu. = DEBATA O KOLONIALIZMU = Cesaire se je v tem delu poglobil v odnos med kolonizatorjem in kolonizirancem. Pri tem je močno zanikal upravičevanje kolonizacije kot posledico dejstva, da je krščanski svet civiliziran, poganski pa poln divjaštva, in da kristjani le želijo prinesti več kot potreben napredek v osvojene dežele. Bil je mnenja, da je država, ki podpira kolonizacijo in s tem tudi uporabo sile, že sama po sebi slaba. Proces osvajanja naj bi pokvaril in uničil še tako dobronamerne ljudi. Razlago, zakaj do tega pride, je Cesaire našel globoko v osvajalcih samih. Odsotnost starih navad, katerih so bili deležni doma, domače kulture in načina življenja jih tako odtuji, da izgubijo stik tudi sami s sabo. Hitro so spremenjeni v krute ljudi brez čustev, kar se opazi v vedno hujšem podjarmljanju prebivalstva in tudi hujših zločinov, kot so mučenje, posilstvo in rasizem. Na koncu je Cesaire posegel tudi v obdobje nacizma in obsodil takrat previsoko sprejetost kolonializma v družbi za hiter vzpon Hitlerja. Podal je še svojo misel, da Hitler živi globoko znotraj vsake duše in je zelo značilen demon izrazite krščanske buržoazije 20. stoletja. = DELO = == Pesništvo == *1939: Cahier d'un retour au pays natal, Paris: Volontés Delo velja za njegovo mojstrovino. V njem je Cesaire združil poezijo in prozo, da izrazi svoje misli o kulturni identiteti temnopoltih Afričanov v kolonialnem okolju. *1946: Les armes miraculeuses, Paris: Gallimard *1947: Cahier d'un retour au pays natal, Paris: Bordas *1948: Soleil cou-coupé, Paris. *1950: Corps perdu, Paris: Fragrance. *1960: Ferrements, Paris: Editions du Seuil. *1961: Cadastre, Paris: Editions du Seuil. *1982: Moi, laminaire, Paris: Editions du Seuil, ISBN. *1994: Comme un malentendu de salut ..., Paris: Editions du Seuil. == Gledališče == *1958: Et les Chiens se taisaient, tragédie: arrangement théâtral. Paris: Présence Africaine; ponatis: 1997. *1963: La Tragédie du roi Christophe. Paris: Présence Africaine; ponatis: 1993. *1966: Une saison au Congo. Paris: Seuil; ponatis: 2001. Gledališka igra, ki so jo prvič uprizorili leta 1967 v Bruslju. Igra prikaže politično kariero Patrice Lulumba, ki je bil prvi predsednik Konga v Afriki. Upodobljeni so zadnji meseci njegovega življenja. *1969: Une Tempête, temelji na Shakespearovi drami The Tempest. Paris: Seuil; ponatis: 1997. Postkolonialna Priredba Shakespearovega Viharja, v kateri je Cesaire uporabil enaka imena oseb kot Shakespeare, le da je izrazito poudaril, da je Prospero belski gospodar, Ariel in Caliban pa njegova črna sužnja. V delu se osredotoča na razmerja moči med rasami v procesu dekolonizacije. == Druga dela == *"Poésie et connaissance", Tropiques, Januar 1945. *Discours sur le colonialisme, Paris: Présence Africaine, 1955. Debata o kolonializmu je zbirka esejev, ki je postala klasično besedilo francoske politične literature in je pomagala vzpostaviti literarno in ideološko gibanje Negritude. *Lettre à Maurice Thorez, Paris: Présence Africaine, 24 Oktober 1956. *Toussaint Louverture: La Révolution française et le problème colonial, Paris: Klub francoske knjige, 1960. == Članki in dela prevedena v slovenščino == 2008: Čudežno orožje,članek (Poetikon, revija za poezijo) 2009: Razprava o kolonializmu, znanstvena monografija 2013: Dnevnik vrnitve v rojstno deželo in izbrane pesmi, poezija 2013: Molitev za tiste, ki niso nič iznašli in nič ukrotili, članek (Delo) 2014: Aime Cesaire, glasnik temnopoltosti, članek (Časopis za kritiko znanosti) == Sklici == {{Sklici}} == VIRI == * Aimé Césaire, Čudežno orožje. Velenje : Regionalni odbor Društva Slovenskih pisateljev, 2008 *Aime Cesaire. Dnevnik vrnitve v rojstno deželo in izbrane pesmi, Ljubljana : Študentska založba, 2013 *Aime Cesaire. (internet). (citirano 29. 11. 2020). Dostopno na naslovu: https://www.britannica.com/biography/Aime-Cesaire *Aime Cesaire. (internet). (citirano 29. 11. 2020). Dostopno na naslovu: https://poets.org/poet/aime-cesaire *Aime Cesaire. (internet). (citirano 29. 11. 2020). Dostopno na naslovu: https://www.theguardian.com/world/2008/apr/21/3 *Aime Cesaire. Razprava o kolonializmu, Ljubljana : Založba /*cf., 2009 *Négritude. (internet). (citirano 29. 11. 2020). Dostopno na naslovu: https://plato.stanford.edu/entries/negritude/ {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Césaire, Aimé}} [[Kategorija:Francoski pisatelji]] [[Kategorija:Francoski pesniki]] [[Kategorija:Francoski politiki]] 2pkxoz15rgn776tdzlhg0fpyi88atbe 0 496277 5737144 5684721 2022-08-20T07:15:16Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Skrajna desnica v Sloveniji''' zajema več trenutnih in nekdanjih skupin in organizacij, aktivnih na področju [[Skrajna desnica|skrajno desne]] politične aktivnosti oz. skrajno desnega ekstremizma. Politična dejavnost slovenske skrajne desnice je bila v preteklosti uperjena zlasti proti progresivnim družbenim vrednotam in zoper manjšinam (zlasti LGBT skupnost in etničnim manjšinam, kot so [[Romi]] in priseljenci (zlasti tisti z južnega [[Balkan|Balkana]]))<ref name=":112">{{Cite news|url=https://www.mladina.si/118519/neonacisti-so-tu/|title=Neonacisti so tu|work=Mladina.si|access-date=2018-09-09|date=7. december 2012|last=Košak|first=Klemen}}</ref><ref name=":136">{{Cite news|url=http://www.mladina.si/50370/koalicija-sovrastva/|title=Koalicija sovraštva|work=Mladina.si|access-date=2018-09-09|date=22. april 2010|last=Valenčič|first=Erika}}</ref><ref name=":144">{{Cite news|url=https://www.mladina.si/47555/kdo-je-naslednji/|title=Kdo je naslednji?|work=Mladina.si|access-date=2018-09-09|date=2. julij 2009|last=Mekina|first=Borut}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&id=86771&|title=Neonacisti v Lendavi|work=Mladina.si|access-date=2018-09-10|date=29. julij 2011|last=Valenčič|first=Erik}}</ref> ter zagovarjal tradicionalna [[Konservatizem|ultrakonservativna]] in reakcionarna stališča in vrednote.<ref name=":112" /><ref name=":144" /> V zadnjem času je bil opazen porast novejših skrajno desnih skupin, zlasti kot odziv na [[Evropska begunska kriza|evropsko migrantsko krizo]].{{Navedi vir}} Čeprav so skrajno desni akterji odgovorni za več dejanj nasilnega ekstremizma v Sloveniji,<ref name=":136" /><ref name=":144" /><ref name=":242">{{Cite news|url=https://www.delo.si/novice/politika/ugotovitve-do-katerih-je-prislo-delo-sova-potrjuje.html|title=Neonacisti pri nas: Sova potrjuje ugotovitve Dela|last=Belovič|first=Mario|access-date=2018-09-10|language=sl-si|date=12. september 2014|last2=Kajzer|first2=Rok|newspaper=Delo}}</ref> je desni ekstremizem v državi relativno majhen problem.<ref name=":26">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&id=146697&|title=Neučinkovito proti skrajnežem|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-10|date=26. julij 2013|first=Klemen|last=Košak}}</ref> == Pregled == Skrajne desničarske skupine in subkulture v Sloveniji so bile tradicionalno v glavnem nedostopne za opazovalce, saj so tvorile zaprte skupnosti, v katere so nove člane včlanili obstoječi člani. Notranje razprave, so člani razkrili svoje »prave obraze« in načrtovali skupinske dogodke, naj bi se večinoma odvijale prek spleta. Manj sporne razprave naj bi se odvijale tudi na [[Facebook|Facebooku]] (Facebook je več slovenskih neonacističnih skupin uvrstil na interni seznam nevarnih organizacij<ref name=":24">{{Navedi splet|title=Revealed: Facebook’s Secret Blacklist of “Dangerous Individuals and Organizations”|url=https://theintercept.com/2021/10/12/facebook-secret-blacklist-dangerous/|website=The Intercept|date=2021-10-12|accessdate=2022-03-28|language=en-US|first=Sam|last=Biddle}}</ref>).<ref name=":112" /> Društvo [[Hervardi]] je bila prevladujoča [[Nacionalizem|ultranacionalistična]] oz. tradicionalistična organizacija v Mariboru, ki je v veliki meri zadušila razvoj različnih skinheadovskih in neonacističnih skupin v regiji.<ref name=":11">{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5b9015968c907/poveljnik-nima-sluzbe-ne-prejema-socialke-zivi-pri-mami|title="Poveljnik" nima službe, ne prejema socialke, živi pri mami|work=Svet24.si|accessdate=2018-09-09|language=sl-SI|date=5. september 2018|last=Tetičkovič|first=Luka}}</ref><ref name=":15">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/96868/vecna-bo-slovencev-cast/|title=Večna bo Slovencev čast|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-09|date=14. oktober 2005|last=Šuljić|first=Tomica}}</ref> === Zgodovinski pregled === V 2000-ih so policijske statistike razkrile porast števila kaznivih dejanj, ki so vključevala javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, s petimi incidenti v letu 2000, do 13 leta 2005 in 19 leta 2008.<ref name=":144" /> 6. septembra 2011 je vodja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA)]] premierja Boruta Pahorja seznanil z dejavnostmi ekstremističnih skupin (zlasti Blood & Honour), ki so po oceni agencije predstavljale jasno neposredno nevarnost za nacionalno varnost.<ref name=":21">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/160578/neonacisti-na-varnem/|title=Neonacisti na varnem|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-10|date=28. september 2014|last=Mekina|first=Borut}}</ref> Urad varuha človekovih pravic je na SOVO naslovil poizvedbo glede informacije, da neonacistične skupine novačijo otroke in mladostnike. Predstavniki urada so se nato marca 2012 glede vprašanja sestali s predstavniki SOVE.<ref name=":5" /> Leta 2012 je SOVA pripravila poročilo o aktivnostih skrajnih skupin v Sloveniji. Tedanja vlada Janeza Janše je dostavo poročila parlamentarni komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb zakasnila za pol leta. Po poročanju medijev je bila vlada do poročila odklonilna, saj je se je poročilo po mnenju vlade preveč osredotočalo na desni ekstremizem, po mnenju vlade pa bi se morala SOVA osredotočiti na levi ekstremizem.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Dosje: Koalicija sovraštva|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dosje/174263197|website=4d.rtvslo.si|accessdate=2021-07-27|language=|first=|last=|date=december 2013}}</ref> Nasilni ekstremizem v Sloveniji vseeno ostaja razmeroma majhna grožnja.<ref name=":26" /> == Neonacizem in neonacistične skupine == Neonacizem se je v Sloveniji pojavil v 1980-ih letih v obdobju razraščanja subkultur. Do vidne navzočnosti in organiziranja je med slovenskimi neonacisti prišlo kmalu po slovenski osamosvojitvi. Njihove ekstremistične aktivnosti so sprva obsegale napade na temnopolte in skrunjenje judovskih obeležji. Po osamosvojitvi Slovenije so neonacisti pričeli z nestrpnostjo do oseb iz drugih republik bivše Jugoslavije.<ref name=":5" /> Ob osamosvojitvi Slovenije so neonacisti priredili shod pred stavbo državnega zbora in pozivali k izgnanju »tujcev« in »čefurjev« iz Slovenije. Leta 2000 so slovenski neonacisti poskusili navezati stike z nemškimi somišljeniki, ki pa so jih po prihodu v Berlin na postaji pretepli in napotili nazaj. Leta 2000 so neonacisti zmotili ljubljanski protest proti avstrijski Svobodnjaški stranki Jorga Haiderja in njihovim diskriminatornim stališčem o slovenski narodni manjšini na Avstrijskem Koroškem; protestniki so neonaciste začeli pretepati, ti pa so nato zbežali.<ref name=":9" /> Po pričanju bivšega privrženca neonacizma iz 1990-ih let je iniciacijski obred za nove člane vključeval udarec z flašo piva po glavi in pridobitev "bulerjev" za nove člane, ki so jih neonacistične tolpe na ulici prisilno vzele kakšnemu [[Punk|punkerju]] ali [[Metal|metalcu]], ki jih je nosil. Po besedah bivšega neonacista (privrženec v obdobju 2006-2011) je iniciacija sprva vključevala zahtevo, da novi član nekoga pretepe; kasneje so morali novi člani tekom iniciacije dokazati svojo lojalnost skupini z udeleževanjem določenih skupinskih dogodkov (npr. tekem, pretepov) in uresničevanju načel skupine (npr. zmerjanje mimoidočih temnopoltih oseb na ulici), za neuresničevanje načel pa so novi člani prejeli kazni (npr. pretep s strani vodilnih članov); neonacisti so imeli stalne javne lokacije zbiranja, bolj uveljavljeni člani pa so se udeleževali tudi zasebnih neonacističnih zbiranj in prireditev. Po besedah enega od neonacistov, ki je spregovoril za medije, so neonacisti sabo vedno nosili hladno orožje (npr. teleskopske palice, bokserje, nože), so k pretepom pristopali v skupinah in so k pretepom po potrebi poklicali še ostale člane. Vodilni slovenski neonacisti so bili po navedbah iz leta 2012 v 30-ih in 40-ih letih starosti.<ref name=":5" /> Tekom 2010-ih let so slovenski neonacisti opustili značilen militanten način oblačenja in ideološki poudarek iz narodnostne pripadnosti preusmerili v belsko rasno pripadnost ter pri tem v svoje vrste sprejeli neonacistične kolege s priseljenskimi koreninami.<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Koalicija sovraštva II|url=https://www.mladina.si/209276/koalicija-sovrastva-ii/|website=Mladina.si|accessdate=2021-07-23|date=23. julij 2021|last=Valenčič|first=Erik}}</ref> Za časa leta 2010 so med najaktivnejše neonacistične skupine v Sloveniji spadale: Blood & Honour, Headhunters Domžale (tj. slovenska različica neonacistične skupine Combat 18<ref>{{Navedi splet|title=Blood & Honour Slovenija v rumenih jopičih|url=https://www.ostro.si/si/zgodbe/blood-honour-slovenija-v-rumenih-jopicih|website=Oštro|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}</ref>) in Slovenski radikali.<ref name=":136" /> Neonacistična družbena dejavnost se je večinoma odvijala v [[Domžale|Domžalah]] in [[Žiri|Žirih]], kjer so imeli člani v lasti oz. dostop do prizorišč za organiziranje raznih skupinskih dejavnosti (vključno z letnimi praznovanji Hitlerjevega rojstnega dne<ref name=":136" /><ref name=":36" />).<ref name=":136" /><ref name=":18">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neonacisti-v-sloveniji-podtalne-skupine-ki-izbruhnejo-v-nasilju/297096|title=Neonacisti v Sloveniji - podtalne skupine, ki izbruhnejo v nasilju|work=rtvslo.si|accessdate=2018-09-10|date=1. december 2012}}</ref><ref name=":36" /> V Domžalah ob prostoru neonacistov za skupinske aktivnosti obratuje tudi trgovina z oblačili, ki so priljubljena med neonacisti, v trgovini pa prodajajo tudi razno hladno orožje. Neonacisti razpolagajo tudi s prostori za urjenje borilnih veščin.<ref name=":5" /> Neonacisti so vzpostavili tudi prijateljske odnose s svojimi kolegi v tujini, predvsem tistimi iz sosednjih držav.<ref name=":136" /><ref name=":36">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/106804/v-cakanju-na-nicelno-toleranco/|title=V čakanju na ničelno toleranco ...|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-14|date=11. november 2011|last=Valenčič|first=Erik}}</ref> Čeprav neonacistične skupine v splošnem niso bolj pogoste kot v drugih državah in predstavljajo relativno nizko varnostno tveganje, je strpni odnos slovenskih oblasti do dogodkov, ki jih organizirajo neonacisti, povzročil razcvet zasebnih neonacističnih družabnih srečanj, zabav in koncerti; ker takšne dejavnosti v državi same po sebi niso prepovedane, je Slovenija po besedah parlamentarnega preiskovalnega odbora, ki je preučevala to vprašanje, postala »prava Meka za mednarodno dejavnost in sodelovanje skrajnežev«.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/154588/varni-neonacisti/|title=Varni neonacisti|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-14|date=7. marec 2014|last=Košak|first=Klemen}}</ref> Facebook je slovenski B & H, Headhunters Domžale in Slovenske radikale uvrstil na interni seznam nevarnih organizacij.<ref name=":24" /> === Blood & Honour === Vstopu slovenskih neonacistov v mrežo Blood & Honour so botrovali njihovi bolj uveljavljeni kolegi iz Srbije.<ref name=":9" /> Za časa leta 2005 je slovenska B & H upravljala spletno stran (registrirano v tujini, da bi se izognili zasegu domene) prek katere je zagovarjala neonacistično ideologijo.<ref>{{Navedi splet|title=Večna bo Slovencev čast|url=http://www.mladina.si/96868/vecna-bo-slovencev-cast/|website=Mladina.si|accessdate=2021-09-26|date=14. oktober 2005|last=Šuljić|first=Tomica}}</ref> Njihove spletne dejavnosti so vključevale tudi pripravo seznama judovskih prebivalcev Slovenije.<ref name=":144" /> Za tem ko so hekerji vdrli v mednarodno računalniško mrežo B & H in podatke javno objavili, je bilo razkrito, da je bila slovenska frakcija B & H ena najštevilčnejših in najbolj aktivnih, članstvo pa po številčnosti primerljivo s španskim (prebivalstvo Španije je 20-krat večje od prebivalstva Slovenije). B & H je bila dejavna predvsem v osrednji regiji Slovenije, prihodke pa je ustvarjala s prirejanjem koncertov za svoje nemške kolege,<ref name=":11" /> ki zaradi ostrejšega preganjanja neonacizma v domovini takšnih dodogkov ne morejo prirejati oz. na njih ne morejo izražati podpore neonacizmu. Organizatorji koncerta zaupnikom lokacijo sporočijo tik pred začetkom dogodka, s čimer se poskušajo izogniti pozornosti policije.<ref name=":39">{{Navedi splet|title=Slovenski nacisti v navezi z romsko mafijo|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5474d88428868/skrajni-desnicarji-in-romska-mafija|website=Svet24.si|accessdate=2021-08-03|language=sl|date=26. november 2014}}</ref> Oktobra 2011 in novembra 2012 je slovenska podružnica praznovala 10. oz. 11. obletnico z dogodki v Domžalah in v Ljubljani (v slednjem primeru samo leta 2011). Oba dogodka sta pritegnila tudi udeležence iz tujine.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/foto-slovenska-kri-in-cast-slavi-dz-prelaga-obravnavo-porocila-o-skrajnih-skupinah/295370#tn3=0/18|title=Foto: Slovenska "Kri in čast" slavi, DZ prelaga obravnavo poročila o skrajnih skupinah|work=rtvslo.si|accessdate=2018-09-10|date=8. november 2012}}</ref><ref name=":36" /> ==== Incidenti in ekstremizem ==== Zaradi udeležbe v izgredih na [[Demonstracije proti vladnemu zakonu o malem delu|demonstracijah proti vladnemu zakonu o malem delu iz leta 2010]] je bil ovaden vsaj en član B & H.<ref name=":242" /> Junija 2011 je skupina Tukaj je Slovenija priredila shod ob dnevu državnosti in nato s hrupom (med drugim z vzklikanjem gesla »Za Slovenijo! Dol z vlado!«) zmotila državno proslavo na Kongresnem trgu. Med udeleženci shoda je SOVA prepoznala 20 pripadnikov B & H.<ref name=":242" /> Septembra 2011 je premierja Boruta Pahorja direktor [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA)]] seznanil z ocenami agencije, da ekstremistične skupine - zlasti Blood & Honour - predstavljajo jasno in neposredno grožnjo za nacionalno varnost.<ref name=":21" /> Člani B & H (vključno z vodilnimi člani) naj bi se udeležili usposabljanj s strani pripadnikov Slovenske vojske na vojaškem poligonu in z naprednim orožjem, si sposojali vojaško orožje (raketomet), poskušali izvesti nakup pištol, pritiskali na detektive in posamezne politike, so bili vpleteni v neposredno korespondenco z norveškim teroristom in množičnim morilcem [[Anders Behring Breivik|Andersom Breivikom]] tako prek pošte kot prek elektronske pošte (pri čemer je več članov B & H prejelo njegov manifest še pred Breivikovim pomorom).<ref name=":242" /><ref name=":21" /> Pripadniki B & H naj bi bili vpleteni v organiziranje nasilnih nemirov, ki so se zgodili med [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|slovenskimi protesti leta 2012 in 2013]]<ref name=":242" /><ref name=":21" /> (organizirana skupina nasilnih agitatorjev, ki je zmotila večji protest v Ljubljani, pa je bila po navedbah policije usposobljena, najeta in odškodnina, potencialno s strani strani politične stranke).<ref name=":112" /> Leta 2014 je Svet24 objavil fotografije (posnete decembra 2012) sestanka med vodilnimi člani slovenske B & H (vključno z domnevnim voditeljem slovenske B & H in Head Hunters Domžale) in pripadniki romske kriminalne združbe, ki se ukvarja s preprodajo kokaina in heroina. Predstavniki omenjenih skupin naj bi na sestanku sklenili poslovno kupčijo. Po navedbah virov Sveta24, ki so bili v preteklosti člani slovenske B & H, naj bi vodilni člani B & H neonacistično skupino iz ideološkega gibanja preobrazili v kriminalno združbo, ki se ukravja z drogami in orožjem. Razkritje prijateljevanja vodstva B & H z romskimi kriminalnimi združbami naj bi med članstvom slovenske B & H privedlo do razkola; člani naj bi zaradi nezadovoljstva bojkotirali enega od dogodkov B & H (katerega slike je Svet24 prav tako objavil), ki je bil posledično slabo obiskan.<ref name=":39" /> ==== Povezave s politiko ==== Vsaj dva člana B & H (vključno z vodilnim članom slovenske B & H) sta bila identificirana kot člana mladinskega krila [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke.]] Med člani B & H so bili tudi pripadniki slovenske vojske.<ref name=":112" /><ref name=":18" /><ref name=":16">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&id=106959&|title=Neonacizem v Sloveniji: Povej mi, s kom se družiš|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-09|date=25. november 2011|last=Valenčič|first=Erik}}</ref><ref name=":20">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042492052|title=Nasprotujoče si informacije: So v SDS-ov podmladek včlanjeni tudi neonacisti?|work=Dnevnik|accessdate=2018-09-10|date=1. december 2011}}</ref> Člani B & H so se udeležili tudi več dogodkov SDS<ref name=":16" /><ref name=":193">{{Cite news|url=https://www.delo.si/ozadja/v-blizini-neonacistov-in-vrha-politike.html|title=V bližini neonacistov in vrha politike|last=Delić|first=Anuška|access-date=2018-09-10|language=sl-si|date=28. september 2014|last2=Kajzer|first2=Rok|newspaper=Delo}}</ref><ref name=":20" /> in se srečali z vidnimi politiki te stranke.<ref name=":193" /><ref name=":20" /> Vodilni član slovenske B & H je v okviru gorenjskega podmladka SDS udeležil obiska državnega zbora; delegacijo je gostil poslanec SDS Branko Grims, čeprav so bili v SDS s strani SOVE že pred tem informirani o povezavah med članom podmladka in B & H.<ref name=":242" /> Za policista, ki je služil kot telesni stražar premierjev [[Janez Janša|Janeza Janše]] in [[Borut Pahor|Boruta Pahorja,]] je bilo ugotovljeno, da je bil tesen znanec vodilnih članov slovenske B & H. Posameznik je bil tudi opazovalni član (»simpatizer«) SDS in se je v tej vlogi udeleževal srečanj z vidnimi politiki SDS.<ref name=":193" /> En član B & H je leta 2014 na listi SDS kandidiral na lokalnih volitvah.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Blood & Honour Slovenija v rumenih jopičih|url=https://www.ostro.si/si/zgodbe/blood-honour-slovenija-v-rumenih-jopicih|website=Oštro|accessdate=2021-07-27|language=sl-SI|date=3. julij 2020}}</ref> Stranka SDS je bila deležna kritik zaradi domnevnih povezav z Blood & Honour.<ref name=":123">{{Navedi novice|url=https://www.politico.eu/article/slovenian-survivor-targets-victory-a-la-orban/|title=Slovenian survivor targets victory à la Orbán|date=2018-06-01|work=POLITICO|accessdate=2018-06-02|language=en-US|last=Hopkins|first=Valerie}}</ref><ref name=":133">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/media/greenslade/2014/sep/15/press-freedom-slovenia|title=Slovenian journalist facing jail for revealing party's neo-Nazi links|last=Greenslade|first=Roy|date=2014-09-15|website=the Guardian|language=en|accessdate=2018-06-02}}</ref> Novinarka, ki je razkrila povezave (Anuška Delić), je bila obtožena razkrivanja zaupnih informacij.<ref name=":133" /><ref name=":123" /> Državna obveščevalna agencija [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]], ki jo je v času obtožbe vodil imenovanec SDS,<ref name=":21" /> je nehote potrdila trditve novinarke z izjavo, da so informacije, ki so bile razkrite v poročilih, skladne z ugotovitvami tekoče preiskave dejavnosti nasilne ekstremistične skupine.<ref name=":242" /><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/zaradi-razkrivanja-neonacisticne-mreze-preganjajo-novinarko-dela.html|title=Zaradi razkrivanja neonacistične mreže preganjajo novinarko Dela|last=Škrinjar|first=Klara|accessdate=2018-06-02|language=sl-si|date=25. februar 2014|last2=Ropac|first2=Iva}}</ref> SOVA je trdila, da informacij, razkritih v poročanju, ni bilo mogoče dobiti drugače kot z dostopom do informacij, zbranih med tajnimi preiskavami agencije in da je objava okrnila prizadevanja za spremljanje skupine s tem, da je B & H seznanila s prikrito preiskavo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042688464|title=Predobravnavni narok zoper Delićevo: predlagali zaslišanje Türka, Pahorja in Masleše|work=Dnevnik|accessdate=2018-06-02|date=19. november 2014}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/nekdanja-direktorja-sove-razkrivanje-tajnih-podatkov-lahko-ogrozi-zivljenja-67863|title=Nekdanja direktorja Sove: Razkrivanje tajnih podatkov lahko ogrozi življenja|accessdate=2018-06-02|language=sl|date=5. januar 2015}}</ref> Delić je navedla, da so bile obtožbe zoper nje »politično motivirane«.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/anuska-delic-ovadba-je-politicno-motivirana/355056|title=Anuška Delić: Ovadba je politično motivirana|work=rtvslo.si|accessdate=2018-06-02|date=5. januar 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042702263|title=Anuška Delić: ovadba je politično motivirana, tožilstvo bi moralo postopek ustaviti|work=Dnevnik|accessdate=2018-06-02|date=5. januar 2015}}</ref> Glede na ugotovitve SOVE iz leta 2021 je B & H soustanovila provladno skupino [[Rumeni jopiči (Slovenija)|Rumeni jopiči]] kot protiutež protivladnim protestom.<ref name=":9" /> == Skrajno desne skupine in organizacije == === Skinheadi === Tako kot drugod po svetu so bili slovenski skinheadi sprva (konec 80-ih let) večinoma »pivci, zabavljači, pretepači, športni navdušenci, domoljubi in protikomunisti«, nakar so tekom 90-ih let postali skoraj izključno »nacistična in rasistična« subkultura.<ref name=":112" /> Tekom 2000-ih let so skinheadi postali manj javno vidni in manj nasilni ter so se večinoma ukvarjali z organizacijo nazi rock in [[Oi!]] koncertov ter skupinskih dogodkov, kjer so se člani udeleževali različnih družabnih in športnih dejavnosti (npr. turnirji z zračno puško). Njihova subkultura je temeljila na medosebnih oz. družbenih povezavah z izrazito dihotomijo med mlajšimi in starejšimi člani (slednji so bili manj politični). Medtem ko je nacizem ostal njihova temeljna ideologija, so skinheadi začeli vzpostavljati mednarodne stike in povezave, njihov ideološki poudarek pa se je preusmeril z ultranacionalizma na beli nacionalizem, kar je privedlo do vzpona slovenske podružnice neonacistične skupine Blood & Honour (ki izvira iz Velike Britanije) med slovenskimi skinheadi.<ref name=":15" /> Neonacistične skupine so hkrati postopoma diverzificirale svoje članstvo in svojo javno podobo odmaknile od »nacističnih skinov«, da bi razširile svoj apel.<ref name=":136" /> === Nogometni huligani === Med slovenskimi športnimi navijaškimi skupinami oz. ultrasi in skrajno desnimi političnimi skupinami obstaja precejšnje prekrivanje; nogometni huligani (zlasti člani [[Green Dragons|Green Dragonsov]] (navijači [[NK Ljubljana|FC Ljubljana]]) in Viol (navijači [[Nogometni klub Maribor|FC Maribor]])) so pogosto vpleteni v skrajno desničarsko politično sceno ter v incidente skrajno desnega političnega nasilja.<ref name=":144" /><ref name=":13">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042373155|title=Nestrpni obritoglavci včeraj napadli goste lokala, tudi kubanske državljane|work=Dnevnik|accessdate=2018-09-08|date=12. julij 2010|last=Vipotnik|first=Miča}}</ref><ref name=":112" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/171446/branilec-rasizma/|title=Branilec rasizma|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-08|date=18. december 2015|last=Košak|first=Klemen}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/171102/mariboru-kazen-za-keltski-kriz-in-nestrpnost-do-migrantov-visina-15-000-evrov/|title=Mariboru kazen za keltski križ in nestrpnost do migrantov. Višina: 15.000 evrov.|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-08|date=26. november 2015|last=Košir|first=Izak}}</ref><ref name=":14">{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/prisli-v-pekarno-in-pankerja-pretepli-6355784|title=Prišli v Pekarno in pankerja pretepli|accessdate=2018-09-08|language=sl-si|date=26. november 2017|last=Lovrec|first=Vesna|newspaper=Večer}}</ref><ref name=":10">{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/generacija-identitete-skrajno-gibanje-ki-je-z-volitvami-v-sloveniji-dobilo-nov-zagon-467050|title=Generacija identitete: skrajno gibanje, ki je z volitvami v Sloveniji dobilo nov zagon|accessdate=2018-09-09|language=sl|date=11. maj 2018|work=Siol.net|last=Cirman|first=Primož|last2=Vuković|first2=Vesna}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/181351/identitarci-v-sloveniji/|title=Identitarci v Sloveniji|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-09|date=11. avgust 2017|last=Jurekovič|first=Igor}}</ref><ref name=":12">{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/ekstremna-druzba-ekstremni-navijaci-6221805|title=Ekstremna družba, ekstremni navija?i|work=Večer|accessdate=2018-09-09|language=sl-si|date=7. maj 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/trendi/kultura/na-glavnem-trgu-v-ljubljani-imate-neonacisticni-simbol-438592|title=Na glavnem trgu v Ljubljani imate neonacistični simbol|accessdate=2018-09-09|language=sl|date=4. april 2017|work=Siol.net|last=Mrevlje|first=Neža}}</ref><ref name=":17">{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/ljubljana-rally-ends-in-violence-and-friday-parties|title=Ljubljana Rally Ends in Violence and Friday Parties|website=sloveniatimes.com|language=en|accessdate=2018-09-09|date=1. december 2012}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/165216/neonacisticni-navijaci/|title=Neonacistični navijači|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-10|date=27. marec 2015|last=Košak|first=Klemen}}</ref><ref name=":242" /><ref>STRUNA, Irena, 2005, Navijaška subkultura v Sloveniji : empirično raziskovanje socioloških vidikov športa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 26 september 2021]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Struna-Irena.PDF</ref> Neonacizem se je v teh navijaških skupinah začel ukoreninjati po letu 2005. Leta 2016 so bili tako GD kot Viole sankcionirani zaradi izkazovanja sovražnih simbolov med igro (prvi »slovansko svastiko«, drugi pa [[keltski križ]]).<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/maribor-in-olimpija-skupaj-ob-10-000-evrov/388284|title=Maribor in Olimpija skupaj ob 10.000 evrov|work=rtvslo.si|accessdate=2018-09-09|date=15. marec 2016}}</ref> === Tukaj je Slovenija === ''Tukaj je Slovenija'' je bila skrajno desna organizacija,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-sejo-sou-a-prisla-tudi-skupina-neonacistov-incidenta-ni-bilo/328708|title=Na sejo ŠOU-a prišla tudi skupina neonacistov. Incidenta ni bilo.|work=rtvslo.si|accessdate=2018-09-14|date=30. januar 2014|last=Vasev|first=Boris}}</ref> ki je od oktobra 2005 obratovala priljubljeno<ref>Bajt, Veronika (2015). Nacionalizem in rasizem v patriotizmu "Tukaj je Slovenija". ''Časopis za kritiko znanosti'', letnik 43, številka 260, str. 153-166. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-SORISL0F}}</ref> skrajno desno spletno stran in spletni forum.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/43420/tukaj-je-slovenija/|title=Tukaj je Slovenija!|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-14|date=15. maj 2008|last=Vezjak|first=Boris}}</ref> Skupina je bila še posebej uspešna pri novačenju mladih in predvsem dejavna na področju razširjanja svojih značilnih nalepk. Po navedbah iz leta 2007 naj bi skupina (v »zadnjem obdobju«) polepila 10.000 takšnih nalepk po celotni Sloveniji. Nalepke skupine so se pojavile celo na Hrvaškem.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/258348|title=Tudi v hrvaškem primorju so se znašle nalepke Tukaj je Slovenija|work=Dnevnik|accessdate=2018-09-14|date=19. julij 2007|last=Petkovič|first=Blaž}}</ref> Junija 2011 je skupina Tukaj je Slovenija v ljubljani priredila shod ob dnevu državnosti in nato s hrupom (med drugim z vzklikanjem gesla »Za Slovenijo! Dol z vlado!«) zmotila državno proslavo na Kongresnem trgu. Med udeleženci shoda je SOVA identificirala 20 pripadnikov neonacistične skupine B & H.<ref name=":242" /> Tukaj je Slovenija je tekom delovanja mlade nacionaliste rekrutirala med neonaciste.<ref name=":9" /><ref name=":5" /> Vodja skupine<ref name=":9" /> je po navedbah več virov simpatizer neonacizma.<ref name=":9" /><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Neonacisti med rumenimi jopiči|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/neonacisti-med-rumenimi-jopici-790471|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-07-23|language=sl|date=1. julij 2020}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Rumeni jopiči: 'domoljubi', ki so v resnici neonacisti?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/rumeni-jopici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-23|date=1. julij 2020}}</ref> Omenjeni vodja skupine se je kasneje izpostavljal kot javni govorec skupine [[Rumeni jopiči (Slovenija)|Rumeni jopiči]],<ref name=":9" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> sodeloval pa je tudi pri shodu pred ljubljanskim sodiščem v podporo napadalcem na gejevskega aktivista, na protivladnem protestu novembra 2012 v Ljubljani pa je sodeloval pri pretepu mirnega protestnika.<ref name=":5" /> === Avtonomni nacionalisti Slovenije === Avtonomni nacionalisti Slovenije - slovenska frakcija konstelacije neonacističnih skupin Autonome Nationalisten<ref name=":0">Crnkić, Adin (2015). Fašizem brez obraza. ''Časopis za kritiko znanosti'', letnik 43, številka 260, str. 144-152. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-56PVF2TH}}</ref> – so bili alt-right skupina,<ref name=":28">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/187348/kaj-je-identitetno-gibanje-ki-je-navdusilo-zana-mahnica/|title=Kaj je identitetno gibanje, ki je navdušilo Žana Mahniča|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-14|date=14. september 2018|last=Trampuš|first=Jure}}</ref> ki je bila dejavna v začetku leta 2010.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/187230/kdo-je-neonacistom-sesil-srajcico/|title=Kdo je neonacistom sešil srajčico?|work=Mladina.si|accessdate=2018-11-17|date=7. september 2018|last=Trampuš|first=Jure}}</ref><ref name=":29">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/52228/nestrpnost-se-vedno-na-pohodu/|title=Nestrpnost (še vedno) na pohodu|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-14|date=4. november 2010|last=Valenčič|first=Erik}}</ref><ref name=":112" /><ref name=":31">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/110614/perverzno-homoseksualno-nedopustno/|title=Perverzno, homoseksualno, nedopustno|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-14|date=23. marec 2012|last=Rajnar Petrović|first=Jasna}}</ref><ref name=":32">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/163511/protiislamske-nalepke/|title=Protiislamske nalepke|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-14|date=16. januar 2015|last=Kajtazović|first=Tamara}}</ref><ref name=":33">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/86787/breivikovo-ogledalo/|title=Breivikovo ogledalo|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-14|date=29. julij 2011|last=Valenčič|first=Erik}}</ref><ref name=":36" /> Skupina je upravljala spletno stran in se ukvarjala z razširjanjem plakatov in grafitov z ideološko propagando.<ref name=":29" /><ref name=":112" /><ref name=":32" /><ref name=":33" /><ref name=":36" /><ref name=":19">{{Cite book|url=https://books.google.com/?id=DE4sDwAAQBAJ&pg=PA327&lpg=PA327&dq=avtonomni+nacionalisti+slovenije#v=onepage&q=avtonomni%20nacionalisti%20slovenije&f=false|title=The Cultural Life of Capitalism in Yugoslavia: (Post)Socialism and Its Other|last=Jelača|first=Dijana|last2=Kolanović|first2=Maša|last3=Lugarić|first3=Danijela|date=2017-07-11|publisher=Springer|isbn=9783319474823|language=en|page=327}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/politicni-grafit-bo-vedno-ostal-medij-tistih-ki-nimajo-drugega-glasu/346658|title=Politični grafit bo vedno ostal medij tistih, ki nimajo drugega glasu|work=rtvslo.si|access-date=2018-09-14|date=20. september 2014}}</ref> Osredotočali so se na »obrambo bele rase« in zagovarjali beli nacionalizem in [[Ksenofobija|ksenofobne]] ideje.<ref name=":29" /><ref name=":112" /> Skupina je nasprotovala »priseljevanju, islamizaciji Evrope, homoseksualnim družinam, zlorabi alkohola in mamil, nasilju nad živalmi [...] [[Kapitalizem|kapitalizmu]], [[Liberalizem|liberalizmu]], [[Demokracija|demokraciji]], [[Komunizem|komunizmu]] in [[Anarhija|anarhiji]]«, splavu<ref name=":31" /> in okoljevarstvu.<ref name=":0" /> Sporočila skupine so vključevala keltski križ (ki ga je skupina posvojila kot svoj simbol<ref name=":112" />), z dodanim geslom ''White Pride World Wide''.<ref name=":29" /> Člani skupine so domnevno med demonstracijami leta 2011 pred stavbo parlamenta vzklikali »Dol vlada, za Slovenijo!« med izvajanjem nacističnega pozdrava.<ref name=":112" /> Skupina je razširjala plakate, ki so nasprotovali novemu družinskemu zakoniku, o katerem se je leta 2012 odločalo na referendumu. Plakati so prikazovali sliko dveh moških ekshibicionistov med spolnim odnosom, pospremljeno s sporočilom: »NESPREJEMLJIVO Bi prepustili svoje otroke v vzgojo in oskrbo takim ljudem? [...] Zaščitimo svoje otroke in ne dovolimo, da postanejo »igrače« perverznežev. [...]«, in pa nacistično propagandno podobo, ki je prikazovala »idealno« arijsko družino in krivila splav in istospolna partnerstva za nizko rodnost in domnevno slabo stanje naroda.<ref name=":31" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/ne-pustimo-otrok-perverznezem-151909|title=Ne pustimo otrok perverznežem|accessdate=2018-09-14|language=|date=22. marec 2012|work=žurnal24.si}}</ref> Slovenski Avtonomni nacionalisti so bili osumljeni tudi tesne vpletenosti v snovanje nasilne disrupcije in posledičnih izgredov med protestom leta 2012 v Ljubljani (za Avtonomne nacionaliste je namreč značilna posvojitev protestniške taktike črnega bloka, ki je bolj značilna za nasilne skrajno leve protestnike<ref name=":0" />).{{Citation needed|date=September 2018}}  [[Slika:Kolovrat_(Коловрат)_Swastika_(Свастика)_-_Rodnovery.jpg|sličica| ''Kolovrat'' ali "slovanska svastika" (pogovorni), simbol, na podlagi katerega je Radikalna Ljubljana osnovala svoj logotip.<ref name="Mladina.si">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/167839/slovanska-svastika/|title=Slovanska svastika|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-08|date=10. julij 2015|last=Kajtazović|first=Tamara}}</ref>]] === Radikalna Ljubljana === Radikalna [[Ljubljana]] je bila »radikalno desna urbana nacionalistična« skupina, ki je zagovarjala panslavizem (v smeri katerega se je po navedbah predstavnikov skupine razvila iz »pro-germanske« ideologije). Skupina je nasprotovala LGBTQ skupnosti, levici, beguncem in imigrantom. Njihov predstavnik je medijem povedal, da so se želeli distancirati od drugih skrajno desnih skupin, ki so jih smatrali za neonacistične. Kljub temu so strokovnjaki menili, da Radikalna Ljubljana še vedno predstavlja neofašistično in neonacistično skupino. Skupina se je večinoma ukvarjala s spletno politično aktivnostjo in risanjem političnih grafitov. Facebook stran skupine je nasprotovala zahodnim liberalcem in marksistom, ki da financirajo »različna izrojena gibanja in pojave v vzhodni Evropi«, vsebovala pa je tudi primere [[Homofobija|homofobije]] in [[Antisemitizem|antisemitizma]].<ref>{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/55e7ef482ecc0/skrajnezi-za-zdaj-obstajajo-samo-na-facebooku|title=Radikalna Ljubljana za zdaj samo na facebooku|work=Svet24.si|accessdate=2018-09-08|language=sl-SI|date=3. september 2015}}</ref><ref name="Mladina.si" /><ref name=":19" /> === Generation Identity Slovenija === [[Slika:Logo_of_Identitarian_Generation_2.svg|sličica| Logotip identitarskega gibanja.]] Dejavnost slovenske veje skrajno desnega<ref name=":10" /> oz. alt-right<ref name=":28" /> Identitarnega gibanja se je začela vzpenjati v mesecih pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|slovenskimi parlamentarnimi volitvami leta 2018]]. Lokalna podružnica – Generation Identity Slovenija – nasprotuje migrantom, homoseksualcem, liberalcem, globalistom, [[George Soros|Sorosu]] in socialistom. Informacije o skupini – njenem vodstvu, članstvu in notranji strukturi – so skope. Skupina je bila aktivna v Ljubljani, Mariboru in Velenju. Članstvo naj bi si delila z dvema največjima slovenskima navijaškima skupinama; Green Dragons in Violami. Slovenska GI vzdržuje tudi tesne naveze s kolegi iz drugih držav, zlasti Avstrije (slovenskimi člani sodelujejo na dogodkih avstrijskih Identitarcev). Dejavnosti skupine so vključevale razširjanje političnih nalepk, napisov in grafitov, foto-priložnosti s političnimi podtoni oz. sporočili<ref name=":10" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/desnicarska-gibanja-pri-nas-in-v-evropi-6278375|title=Desničarska gibanja: Preprosti odgovori na vse za vse|work=Večer|accessdate=2018-09-09|language=sl-si|date=8. julij 2017|last=Božič|first=Kristina}}</ref> in dejavnost na družabnih medijih. Člani slovenske podružnice so se udeleževali tudi protestov (zlasti tistih proti pravicam LGBT, migrantom in gradnji [[Džamija v Ljubljani|džamije]]) in izletov oz. kampiranj, kjer se člani spoznavajo in družijo ob paravojaškem usposabljanju.<ref name=":92">{{Cite news|url=https://www.mladina.si/181272/nacisti-na-morju/|title=Nacisti na morju|work=Mladina.si|access-date=2018-09-09|date=4. avgust 2017|last=Jurekovič|first=Igor}}</ref><ref name=":10" /><ref>{{Cite news|url=https://www.mladina.si/181885/uciteljica-zgodovina/|title=Učiteljica zgodovina|work=Mladina.si|access-date=2018-09-09|date=15. september 2017|last=Jurekovič|first=Igor}}</ref> Slovensko identitetno gibanje je povezano s [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]].<ref name=":4" /><ref name=":10" /><ref name=":38" /> Posamezniki in medijske organizacije, povezani z SDS, so gibanje hvalile, člani in politiki SDS pa so delili objave gibanja na družbenih omrežjih. Vodja SDS [[Janez Janša]] naj bi v svojih govorih oz. javnih nastopih tudi deloma privzel retoriko, ki je značilna za identitetno gibanje.<ref name=":10" /><ref name=":38">{{Navedi splet|url=https://www.vecer.com/za-europol-desnicarski-ekstremisti-s-stranko-sds-pa-soorganizatorji-dogodkov-6642112|title=Za Europol desničarski ekstremisti, s stranko SDS pa soorganizatorji dogodkov|date=2019-01-10|website=www.vecer.com|language=sl-si|accessdate=2019-01-20|last=Božič|first=Kristina}}</ref> Decembra 2017 je na obletnici ustanovitve podmladka SDS zbrane kot uradni predstavnik GI na povabilo vodje podmladka [[Žan Mahnič|Žana Mahniča]]<ref name=":9" /> nagovoril vodja slovenske GI.<ref name=":9" /><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Na strankarski televiziji SDS med intervjujem s predsednikom vlade Janezom Janšo vrteli oglas za skrajno nacionalistično gibanje Generacija identitete|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/na-strankarski-televiziji-sds-med-intervjujem-s-predsednikom-vlade-janezom-janso-vrteli-oglas-za-skrajno-nacionalisticno-gibanje-generacija-identitete-813678?fb_comment_id=2405588212899529_2406879929437024|website=Reporter|accessdate=2021-07-27|date=29. september 2020|last=Kršinar|first=Igor}}</ref> Konec avgusta 2018 so slovenski identitarci anonimno izdali knjigo ''Manifest za domovino'', ki jo je objavila z SDS-povezana založba Nova obzorja. Knjigo so promovirali tudi mediji in posamezniki, povezani z SDS, vključno z vodjo SDS Janezom Janšo,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/187087/manifest-za-slovenijo-alpe-pa-francoske/|title=Manifest za Slovenijo, Alpe pa francoske|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-09|date=29. avgust 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/187229/manifest-nove-desnice/|title=Manifest nove desnice|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-09|date=7. september 2018|last=Jurekovič|first=Igor}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/nova-obzorja-na-trg-s-knjigo-skupine-ki-siri-sovrazni-govor-6553758|title=Nova obzorja na trg s knjigo skupine, ki širi sovražni govor|work=Večer|accessdate=2018-09-09|language=sl-si|date=29. avgust 2018|last=Božič|first=Kristina}}</ref> poslanec SDS Žan Mahnič pa je na Twitterju objavil fotografijo knjige, posneto z njegovega poslanskega sedeža, pri čemer je bila parlamentarna dvorana vidna v ozadju fotografije. Predgovor knjige je napisal [[Bernard Brščič]],<ref name=":28" /> ki je v preteklosti služil kot državni sekretar v drugi Janševi vladi in kot predsednik SDS-ovega think-tanka (Inštitut Jožeta Pučnika).<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/179983/zanikanje-holokavsta/|title=Zanikanje holokavsta|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-14|date=12. maj 2017|last=Mekina|first=Borut}}</ref> Pri založbi Nova obzorja je izšla tudi druga knjiga slovenskega GI ''Evropa narodov''.<ref>{{Navedi splet|title=Skrajni in nevarni|url=https://www.mladina.si/192101/skrajni-in-nevarni/|website=Mladina.si|accessdate=2021-07-27|date=19. julij 2019|last=Trampuš|first=Jure}}</ref> Slovensko GI je promovirala televizija [[Nova24TV]] (ki je blizu SDS),<ref name=":9" /><ref name=":4" /> ki je med intervjujem s premierjem Janezom Janšo predvajala oglas za GI in njihove knjige.<ref name=":4" /> SDS je decembra leta 2018<ref name=":4" /> v sodelovanju z GI v Kranju pripravila okroglo mizo o migracijah.<ref name=":9" /><ref name=":4" /> === Inštitut za domoljubne vrednote === Inštitut za domoljubne vrednote je bil ustanovljen konec leta 2016 kot »institucija, ki si prizadeva razvijati in spodbujati domoljubje in ohranjati dediščino«.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042819008|title=Janković: Mesto vam bo obrnilo hrbet|work=Dnevnik|accessdate=2018-09-08|date=18. april 2018|last=Brkić|first=Vanja}}</ref> Ustanovil ga je lokalni uradnik [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke.]]<ref name=":8">{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/domoljubje-midva-se-ljubiva-6406751|title=Domoljubje: midva se ljubiva|work=Večer|accessdate=2018-09-08|language=sl-si|date=17. februar 2018|last=Božič|first=Kristina}}</ref> Inštitut organizira družabne dejavnosti, kot so tečaji osebne obrambe [[Krav Maga]] in slovesno polaganje venca na grob [[Rudolf Maister|Rudolfa Maistra]]. Pod okriljem Inštituta deluje tudi ''Divizija Rudolf Maister'', ki je »pripravljen iti v boj proti kolaboraciji levih fašistov antifa in radikalnih muslimanov«. Po navedbah zbornika ''Racist Extremism in Central & Eastern Europe'' je ''Divizijo Rudolf Maister'' na začetku 21. stoletja ustanovila neonacistična skupina Blood & Honour.<ref name=":8" /> Inštitut je gostil tudi politične razprave; konec januarja 2018 je gostil srečanje s predstavniki [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (poslanec Branko Grims), [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske narodne stranke]] in Zedinjene Slovenije (Andrej Šiško (ki je prav tako zastopal društvo Hervardi)). Med srečanjem se je Grims zavzel za Trumpa in proti »globalistom«, ki naj bi jih vodil [[George Soros]], pa tudi Rothschildi in druge družine bogatih finančnih špekulantov, proti katerim naj bi se boril Trump.<ref name=":8" /> === Štajerska varda === {{glavni|Štajerska varda}} Štajerska varda je slovenska paravojaška skupina, ki jo vodi [[Andrej Šiško]]. V javnosti je prvič postala znana septembra leta 2018. === Rumeni jopiči === {{glavni|Rumeni jopiči (Slovenija)}} Rumeni jopiči so slovenska desničarska skupina, ki je predvsem aktivna kot proti-protestniška skupina ki podpira tretjo vlado Janeza Janše in nasprotuje protestom zoper to vlado. Rumeni jopiči so se v javnosti prvič pojavili junija 2020. V vrstah Rumenih jopičev je bilo prepoznanih več oseb s povezavami z neonacizmom. SOVA je Rumene jopiče prepoznala kot skupino, ki sta jo organizirali slovenski neonacistični skupini Blood & Honour Slovenia in Narodni blok kot protiutež protivladnim protestom. === Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot === {{glavni|Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot}} Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot je slovenska nevladna organizacija, ustanovljena marca 2019, ki je povezana s skrajno desnim gibanjem Generacija identitete v Sloveniji in [[Rumeni jopiči (Slovenija)|skupino Rumeni jopiči]]. Društvo je med drugim izdajatelj spletnega medija [[Nacionalna tiskovna agencija]] in avtor knjig slovenske veje gibanja Generacija identitete. == Incidenti == === Časovnica === * Leta 2009 je bil med tednom Parade ponosa pred lokalom za istospolno usmerjene (Cafe Open) v Ljubljani fizično napaden aktivist za pravice istospolno usmerjenih. Aktivista je napadlo 9 storilcev med tem, ko je kadil pred lokalom. Napadalci so bili oblečeni v črno in zamaskirani s kapucami, kapami in maskami. Napadalci so nosili kamenje, rdeče pirotehnične bakle in hokejske palice ter vzklikali "pedri". Napadalci so aktivista pretepli, razbili okno lokala in v poslopje odvrgli baklo ter pobegnili. Po napadu so bili aretirani trije od devetih napadalcev. Napad je bil dokazan kot predhodno naprtovan. Trojica je v nasprotju z nekaterimi drugimi storilci zanikala simpatiziranje s skrajno desnico, kljub temu, da je eden od njih posedoval nacistično literaturo in neonacistično parafenelijo (Blood & Honour majico in majico s podobo nacističnega voditelja Rudolfa Hessa).<ref name=":112" /> Po obsodbi trojice na leto in pol zaporne kazni je okoli domnevnih sošolcev in prijateljev obsojenih priredilo shod pred sodiščem, da bi izrazili nestrinjanje z domnevno prehudimi kaznimi. Sumi se, da so omenjeni shod marca 2010 v resnici organizirali neonacisti.<ref name=":136" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042346469|title=Tako imenovani "sošolci" napadalcev na gejevskega aktivista organizirali shod in opozorili na "dvojne vatle države"|work=Dnevnik|accessdate=2018-09-08|date=21. marec 2010}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dobili-so-nenormalno-visoko-kazen.html|title=FOTO: 'Napad ni bil gostilniški, bil je homofoben'|website=www.24ur.com|language=sl|accessdate=2018-09-07|date=20. marec 2010}}</ref> Junija leta 2010 je bilo pročelje Cafe Open in dom sodnika, ki je obsodil trojico, vandalizirano s sovražnimi grafiti.<ref name=":13" /> Skozi okno lokala je bila tudi vržena granitna kocka.<ref name=":136" /> Leta 2014 je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo trojice na podlagi neupravičene hrambe DNK dokazov, na podlagi katerih je bila trojica aretirana. Tožilstvo je odstopilo od nadaljevanja pregona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/161564/sodba-za-napadalce-na-open-cafe-razveljavljena/|title=Sodba za napadalce na Open Cafe razveljavljena|website=Mladina.si|accessdate=2019-03-16|date=29. oktober 2014}}</ref> * Leta 2009 je skupina črnosrajčnikov grozila organizatorjem ''Tolerance Action'' v Mariboru. Predstavnik organizacije za pravice istospolno usmerjenih, ki je bil prisoten ob incidentu, je navedel, da do nasilnega obračuna ni prišlo zgolj zaradi prisotnosti najetih varnostnikov.<ref name=":144" /> * V začetku leta 2010 se je neonacistično nasilje razširilo na manjša mesta, z incidenti v [[Koper|Kopru]], [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]], in [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] (kjer je prišlo do napada mladinskega centra).<ref name=":136" /><ref name=":18" /> * Aprila leta 2010 je skupina treh neonacistov fizično napadla študente [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|ljubljanske filozofske fakultete]]. Študenti so pred tem predstavljali novo izdajo študentskega časopisa, v katerem so pogosto izražali nasprotovanje nacizmu in neonacizmu. Napadeni so bili med tem, ko so zapuščali zgradbo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/kronika/na-filozofski-fakulteti-spet-udarili-neonacisti.html|title=Na filozofski fakulteti spet udarili neonacisti|last=|first=|accessdate=2018-09-07|language=sl-si|date=7. april 2010|work=Delo}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&id=83291|title=Neonacisti napadli na FF|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-07|date=7. april 2010}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/50232/nov-napad-neonacistov/|title=Nov napad neonacistov|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-07|date=8. april 2010|last=Valenčič|first=Erik}}</ref> Leto poprej je skupina 10-15 samooklicanih »nacionalnih socialistov« vstopila v fakulteto in med sporom napadla snemalca okrogle mize, kjer so razpravljali o »sovražnem govoru neonacizma in neofašizma v Sloveniji«.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&id=80549|title=Na Filozofski fakulteti incident z obritoglavci|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-07|date=9. april 2009}}</ref> * Maja leta 2010 se je študentska demonstracija pred poslopjem državnega zbora sprevrgla v nasilen izgred. Udeleženci so začeli zgradbo DZ obmetavati z granitnimi kockami in poškodovali več policistov in pročelje parlamenta. 30 oseb je bilo aretiranih. Kasneje so bili na podlagi poročanja o prisotnosti vsaj enega člana Blood & Honour in kasnejših razkritji na podlagi dokumenta obveščevalne agencije potrjeni sumi, da so bili v incident vpleteni neonacisti oz. skinheadi.<ref name=":242" /> * Julija leta 2010 je skupina skinheadov napadla skupino gostov ljubljanskega lokala. Napadalci so sprva verbalno napadli goste, med katerimi so bili državljani [[Kuba|Kube]] in ženske. En napadalec je nato enega izmed Kubancev po glavi udaril s stekleno flašo nakar je skupina napadalcev nad žrtve začela metati kamne in steklenice. Povod za napad je bilo verjetno tuje državljanstvo nekaterih od žrtev.<ref name=":13" /> * Novembra leta 2011 so študenti ljubljanske filozofske fakultete, ki so objavljali študentski časopis, prek spletne pošte prejeli grožnjo, da bo »[...] prečrtavanje svastik striktno kaznovano«. Omenjena fakulteta je bila deležna tudi incidenta, ko je skupina neonacistov zmotila razpravo na okrogli mizi in napadla govorca (hitro posredovanje policije je preprečilo stopnjevanje konflikta).<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/118338/kdo-so-neonacisti-v-sloveniji/|title=Kdo so neonacisti v Sloveniji?|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-07|date=30. november 2012}}</ref> Fakulteta je bila poprej tudi žrtev skrunitve z grafiti svastik in neonacističnih sloganov.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/49019/kljukasti-krizi-na-fdv/|title=Kljukasti križi na FDV|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-07|date=3. december 2009|last=Valenčič|first=Erik}}</ref> * Konec leta 2012 je skupina organiziranih nasilnih agitatorjev pred parlamentom zmotila do tedaj miren protivladni protest v Ljubljani, pri čemer je vsaj 10 oseb utrpelo telesne poškodbe (vključno z več policisti in fotografom), 33 posameznikov pa je bilo zaradi nasilja aretiranih. Med nasilneži so bili nogometni huligani, neonacisti in člani ekstremističnih skrajno desnih skupin.<ref name=":112" /><ref name=":17" /><ref name=":22">{{Navedi novice|url=https://www.cbc.ca/news/world/anti-austerity-slovenia-protesters-clash-with-police-1.1298756|title=Anti-austerity Slovenia protesters clash with police {{!}} CBC News|work=CBC|accessdate=2018-09-10|language=en-US|date=1. december 2012}}</ref><ref name=":23">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042565937|title=Najprej so potipali teren, da so lahko naslednjič udarili|work=Dnevnik|accessdate=2018-09-10|date=3. december 2012|last=Petkovič|first=Blaž|last2=Cirman|first2=Primož}}</ref><ref name=":242" /><ref name=":25">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/158563/neonacisti-in-politika/|title=Neonacisti in politika|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-10|date=18. julij 2014|last=Košak|first=Klemen}}</ref> * Konec leta 2015 in v začetku leta 2016 je bivši novomeščanski Sokolski dom, ki je bil preurejen v skvat, žrtev več napadov. V obdobju napadov so v Sokolskem domu hranili humanitarno pomoč za begunce. Konec decembra leta 2015 je bila v vhodna vrata doma vržena molotovka, zaradi česar so zagorela lesena vrata. Večje škode po hitrem odzivu gasilcev napad ni pustil. Očividci so navedli, da sta napad izvedla dva napadalca (eden je med napadom nosil pulover s podobo svastike). Mesec pred zažigalnim napadom so bila vrata doma oskrunjena s svastiko.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/neznanec-v-novem-mestu-z-molotovko-nad-vrata-sokolskega-doma/381984|title=Neznanec v Novem mestu z molotovko nad vrata Sokolskega doma|work=rtvslo.si|accessdate=2018-09-07|date=25. december 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/171821/bozicni-napad/|title=Božični napad|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-07|date=8. januar 2016|first=Jure|last=Trampuš}}</ref> Dom je bil še tretjič napaden februarja leta 2016; poslopje zgradbe je bilo oskrunjeno s svastiko, keltskim križem in napisom »izdajalci«. Napadalci so za sabo pustili tudi grozeče sporočilo, da bodo zgradbo požgali.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/na-procelje-novomeskega-sokolskega-doma-neznanci-vnovic-narisali-svastiko-foto-401870|title=Na pročelje novomeškega Sokolskega doma neznanci vnovič narisali svastiko (foto)|accessdate=2018-09-07|language=sl|date=5. februar 2016|work=Siol.net}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/172372/nestrpnezi-znova-nad-novomeski-sokolski-dom/|title=Nestrpneži znova nad novomeški Sokolski dom|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-07|date=5. februar 2016|first=Tamara|last=Kajtazović}}</ref> * Junija leta 2016 je skvat v bivši ljubljanski Tovarni Rog napadla skupina zamaskiranih napadalcev. Malo pred polnočjo je skupina 30 zamaskiranih napadalcev, oboroženih s pirotehniko, kamni in kiji prišla ob poslopje zgradbe. Napadalci so poslopje obmetavali z granitnimi kockami in petardami in prisotnim v zgradbi grozili s požigom. Vsaj 6 oseb je bilo poškodovanih; ena je utrpela hujše poškodbe. Napadalci so se po prihodu policije razbežali, 6 (starih od 17 do 20 let) pa je policija uspela prijeti.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/kronika/ponoci-napadli-uporabnike-roga-nekaj-poskodovanih.html|title=Ponoči napadli uporabnike Roga|last=|first=|accessdate=2018-09-09|language=sl-si|date=11. junij 2016|work=Delo}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/174746/skupina-nasilnezev-napadla-rog/|title=Skupina nasilnežev napadla Rog|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-09|date=11. junij 2016}}</ref> Ob napadu je bilo na območju Tovarne Rog okoli 150 oseb.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-nocnem-napadu-na-uporabnike-tovarne-rog-pet-ranjenih-in-vec-aretiranih-419429|title=Rogovci po nočnem napadu: Skrbi nas rast ksenofobije in nestrpnosti #foto #video|accessdate=2018-09-09|language=sl|date=11. junij 2016|last=Kaker|first=Črt|last2=Mrevlje|first2=Neža|work=Siol.net}}</ref> V mesecih pred incidentom so uporabniki Tovarne Rog sodelovali pri pomoči beguncem.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/174729/rog-nas-najboljsi-sosed/|title=Rog, naš najboljši sosed|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-09|date=10. junij 2016|last=Repovž|first=Grega}}</ref> * Novembra leta 2017 je prišlo do napada na območju alternativnega kulturnega centra Pekarna v Mariboru. Ponoči je petčlanska skupina prispela na območje kulturnega centra in priklicala umetnika, ki živi v kulturnem centru. Ko je umetnik odklenil vrata je eden izmed skupine dvignil majico in razkril neonacistične tetovaže ter fizično napadel žrtev. Po prepričanju žrtve je bil na napad politično motiviran.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042792780|title=Napad na Mariborčana v Pekarni morda z neonacističnim ozadjem|work=Dnevnik|accessdate=2018-09-07|date=27. november 2017}}</ref> * Junija leta 2018 so se po Velenju pojavili plakati z nacističnimi simboli in slogani.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042826857|title=V Velenju plakati s svastiko|work=Dnevnik|accessdate=2018-09-07|date=25. junij 2018|last=Košak|first=Klemen}}</ref> * Septembra leta 2018 so se v javnosti pojavile slike in posnetki paravojaške formacije. Za vodjo skupine se je kasneje izkazal obrobni desni politik Andrej Šiško. Šiško je bil posledično aretiran na podlagi suma storitve več kaznivih dejanj, vključno z nezakonitim posedovanjem orožja in ščuvanja k spremembi ustavnega reda.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/slovenia-police-arrest-2-after-armed-group-video-surfaces/2018/09/06/634a1e78-b1a7-11e8-8b53-50116768e499_story.html|title=Slovenia police arrest 2 after armed group video surfaces|website=Washington Post|language=en|accessdate=2018-09-10|date=6. september 2018|last=Žerdin|first=Ali|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180913023804/https://www.washingtonpost.com/world/europe/slovenia-police-arrest-2-after-armed-group-video-surfaces/2018/09/06/634a1e78-b1a7-11e8-8b53-50116768e499_story.html?utm_term=.98b6d91406d6|archivedate=13. september 2018|last2=AP}}</ref><ref name=":27">{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/news-in-english/police-reportedly-arrests-andrej-sisko/465183|title=Police reportedly arrests Andrej Šiško|website=rtvslo.si|accessdate=2018-09-07|date=6. september 2018|language=en}}</ref><ref name=":2">{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/crna-kronika/andrej-sisko-v-priporu-pridrzan-naj-bi-bil-tudi-clan-podmladka-sds-a/465142|title=Andrej Šiško v priporu, pridržan naj bi bil tudi član podmladka SDS-a|work=rtvslo.si|accessdate=2018-09-07|date=6. september 2018}}</ref> *Novembra leta 2020 [[Protesti in izgredi v Ljubljani 5. novembra 2020|je med protestom v Ljubljani prišlo do nasilnih izgredov]]. Izgrede je zanetila skupina dobro organiziranih nasilnežev, med katerimi so bili nogometni huligani.<ref name=":142">{{Navedi splet|title=(FOTO in VIDEO) V Ljubljani hudi spopadi med policijo in huligani, nekateri naj bi bili iz kriminalnega podzemlja. Hojs za dogajanje obtožil tudi medije|url=https://www.vecer.com/slovenija/in-video-v-srediscu-ljubljane-podivjano-vzdusje-slisati-je-bilo-nekaj-pokov-pretepanje-mesto-preletava-helikopter-10226403|website=vecer.com|date=2020-11-05|accessdate=2020-11-13|language=sl-si}}</ref><ref name=":323">{{Navedi splet|title=(FOTO in VIDEO) Huligani, zasebne varnostne službe, Janšev tvit ... Kdo je sprožil izgrede na ljubljanskih ulicah?|url=https://www.vecerkoroska.com/vk/aktualno/in-video-huligani-zasebne-varnostne-sluzbe-jansev-tvit-kdo-je-sprozil-izgrede-na-ljubljanskih-ulicah-10226419|website=vecerkoroska.com|accessdate=2021-03-13|language=sl-si|date=6. november 2020}}</ref> Prav tako pa se je na socialnih omrežjih napovedovalo prisotnost privržencev provladne skupine Rumeni jopiči.<ref name=":323" /> Slovenska obveščevalna služba naj bi na protestu pričakovala prisotnost tako privržencev skrajno desne skupine Blood & Honour kot skrajno leve Antife, a nato ni zaznala prisotnosti niti enih niti drugih.<ref>{{Navedi splet|title=Proteste spremljali tudi agenti Sove|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/proteste-spremljali-tudi-agenti-sove/|website=delo.si|accessdate=2021-04-09|language=sl-si|date=13. november 2020|last=Eržen|first=Barbara}}</ref> === Ljubljanski protest 30. novembra 2012 === 30. novembra 2012 je skupina dobro organiziranih nasilnih agitatorjev zmotila večji protest [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|slovenskih protestov 2012–2013]] (t.i. »vseslovenskih vstaj«); protest v Ljubljani, ki je potekal pred stavbo parlamenta in zahteval odstop vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]]. Več deset mlajših moških - nekateri izmed njih z zamaskiranimi obrazi - je v paravojaški formaciji prodrlo v množico protestnikov. Skupina je nosila napise, ki so med drugim prikazovali keltski križ, vzklikala pa nacistična gesla in uprizarjala nacističen pozdrav. Skupina je pričela obračun s policijo, ki jo je obmetavala močnimi petardami, steklenicami, granitnimi kockami, molotovkami in doma narejenimi eksplozivnimi napravami. Ko se je spopad sprevrgel v izgrede s policijo, ki se je po ulicah Ljubljane borila z manjšimi skupinami izgrednikov, je bil mobiliziran policijski helikopter in vodni top (prvi primer njegove uporabe v zgodovini samostojne Slovenije).<ref>{{Navedi novice|url=https://uk.reuters.com/article/uk-slovenia-protest-idUKBRE8AT1G320121130|title=Slovenia police clash with protesters ahead of vote|last=Novak|first=Marja|work=reuters.com|accessdate=2018-09-09|language=en-GB|date=1. december 2012}}</ref><ref name=":112" /><ref name=":18" /><ref name=":17" /><ref name=":23" /><ref name=":21" />[[File:Slovene_Neo-Nazis_disrupted_peaceful_manifestation_in_Ljubljana_30._11._2012..webm|sličica|Nasilni agitatorji zmotijo protivladni protest 30. novembra 2012 v Ljubljani (video).]][[File:Posebna_Policijska_Enota_Special_Police_Unit.webm|sličica|Aktivnosti pripadnikov policijskih enot med protestom in izgredi v Ljubljani 30. novembra 2012 (video).]] 10-15 policijskih policistov je utrpelo telesne poškodbe (trije s poškodbami glave zaradi udarcev granitnih kock), v ljubljanskem kliničnem centru pa je bilo 10 oseb oskrbovanih zaradi poškodb, prejetih med protesti, vključno s tremi policisti in fotografom.<ref name=":17" /> Nasilno skupino so sestavljali nogometni huligani, neonacisti in člani skrajno desničarskih ekstremističnih skupin (vsaj nekateri so bili tudi člani Blood & Honour, Headhunters Domžale in Green Dragons). Po navedbah policije naj bi bili vsaj nekateri med nasilnimi agitatorji usposobljeni, najeti in plačani, policija pa je preiskovala sum, da je agitatorje najela in plačala katera politična stranka.<ref name=":112" /><ref name=":18" /><ref name=":242" /><ref name=":17" /><ref name=":22" /><ref name=":23" /><ref name=":25" /> Pozneje je bilo tudi razkrito, da sta bila med aretiranima tudi dva pripadnika slovenskih oboroženih sil.<ref name=":21" /> Zaradi incidenta je bila ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija, da bi je preučila delovanje ekstremističnih skupin v Sloveniji in njihove morebitne politične povezave ter prilagodila zakone tako, da bi se bolj učinkovito zoperstavljali ekstremizmu.<ref name=":26" /> == Nadaljnje branje == * Chládková, Lucie. 2014. [https://is.muni.cz/th/pifof/Slovenia_far_right.pdf The Far Right in Slovenia]. Master's thesis. Faculty of Social Studies, Masaryk University (angleščina) == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Politična gibanja]] 03ol7pdsllw3h7t6v5klrwzxa5jrixe 0 496278 5737003 5687784 2022-08-20T07:05:24Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Štajerska varda''' je slovenska paravojaška skupina, ki jo vodi [[Andrej Šiško]]. Obstoj Štajerske varde je postal javno znan septembra 2018 po tem, ko so se na spletu pojavile slike in posnetki zborovanja ''varde''. Proti paravojaški skupini je bila nemudoma sprožena policijska preiskava, Šiško pa je bil skupaj s še eno osebo zaradi dejanj, povezanih z ''vardo'', kasneje obsojen na zaporno kazen. Šiško je leta 2018 naznanil načrte ustanavljanja posameznih ''vard'' še na območju preostalih štirih slovenskih zgodovinskih dežel, torej še na Kranjskem, Koroškem, v Prekmurju in na Primorskem.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Andrej Šiško: Naši člani se ne bodo pustili razorožiti #video #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/andrej-sisko-potrdil-sem-vodja-obrambne-skupine-stajerska-garda-476744|website=siol.net|accessdate=2021-04-11|language=sl|date=3. september 2018|last=Kolednik|first=Aleksander}}</ref> Pripadniki posameznih ''vard'' se združujejo v okviru t.i. Slovenske varde.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska VARDA - civilna iniciativa (About)|url=https://www.facebook.com/pages/category/Community-Organization/vardaslovenska/about/|website=www.facebook.com|accessdate=2021-04-11|language=sl|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210411232445/https://www.facebook.com/pages/category/Community-Organization/vardaslovenska/about/|archivedate=11. april 2021}}</ref> Pripadniki ''vard'' na različnih krajih po Sloveniji organizirajo zborovanja in treninge, ob meji pa izvajajo nadzor nad nezakonitimi prehodi meje. Obstoj in delovanje ''vard'' je obsodilo več politikov in uradnikov tako na lokalni kot državni ravni; več občin je izrazilo nasprotovanje prisotnosti ''vardistov'' na območju občin, državni zbor pa je septembra 2020 sprejel zakonske spremembe, ki olajšujejo sankcioniranje ''vard'' in podobnih paravojaških formacij. == Ozadje == Andrej Šiško je obrobni skrajno desni politik,<ref name=":4">{{Navedi splet|title="Poveljnik" nima službe, ne prejema socialke, živi pri mami|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5b9015968c907/poveljnik-nima-sluzbe-ne-prejema-socialke-zivi-pri-mami|website=Svet24.si|accessdate=2021-04-09|language=sl|date=5. september 2018|last=Tetičkovič|first=Luka}}</ref> ki je na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|predsedniških volitvah leta 2017]] nastopil kot predsedniški kandidat in osvojil 2,2 % glasov. Njegova stranka [[Gibanje Zedinjena Slovenija]] je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|slovenskih parlamentarnih volitvah leta 2018]] zbrala 0,6 % glasov. Ob napovedi kandidature svoje stranke na parlamentarnih volitvah leta 2018 je Šiško izjavil: »Na volitvah bomo nastopili iz enega samega razloga: ker je to edini in zadnji poskus, to govorim odgovorno, da rešimo državo po mirni poti. Če niti na državnozborskih volitvah to ne bo uspelo, bomo imeli v tej državi vojno.«<ref>{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/59ef191d5d15c/sisko-gre-s-svojim-gibanjem-nad-parlament|title=Šiško gre s svojim gibanjem nad parlament|work=Svet24.si|accessdate=2018-09-25|language=sl-SI|date=25. oktober 2017}}</ref> Šiško, nekdanji vodja mariborske navijaške skupine Viole, je prav tako več kot desetletje in pol vodil ultrapatriotsko društvo Hervardi. Hervardi je bila prevladujoča ultranacionalistična oz. tradicionalistična organizacija v Mariboru. Društvo Hervardi je bilo poimenovano po vojaški straži staroslovanske [[Karantanija|Karantanije]]. Šiško je med kratkotrajno [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]] v zgodnjih devetdesetih letih že poveljeval prostovoljni milici. Hervardi je v preteklosti organiziral tudi redna srečanja, na katerih so člani v oblečenih polujemajočih se oblačilih (ujemajoče se majice in bejzbolske kape z všitimi grbi, mnogi pa tudi v kamuflažnih hlačah) sodelovali v skupinskih dejavnostih, ki so vključevale dviganje zastav in paintball turnirje.<ref name=":4" /><ref name=":15">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/96868/vecna-bo-slovencev-cast/|title=Večna bo Slovencev čast|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-09|date=14. oktober 2005|last=Šuljić|first=Tomica}}</ref> Hervardi so tudi organizirali paravojaška usposabljanja.<ref name=":53">{{Navedi splet|title=Dosje: Koalicija sovraštva|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dosje/174263197|website=4d.rtvslo.si|accessdate=2021-07-27|language=sl|first=|last=TV Slovenija|date=december 2013}}</ref> Kot je leta 2011 zapisal novinar »so Hervardi sicer znani tudi po tem, da organizirajo kampiranje v gozdu z namenom vojaškega usposabljanja«.<ref name=":33">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/86787/breivikovo-ogledalo/|title=Breivikovo ogledalo|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-14|date=29. julij 2011|last=Valenčič|first=Erik}}</ref> Šiško je v preteklosti odslužil dveletno zaporno kazen zaradi nastavitve avtomobilske bombe.<ref name=":3">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-45407773|title=Masked militia sparks alarm in Slovenia|date=2018-09-04|work=BBC News|accessdate=2018-09-07|language=en-GB}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://af.reuters.com/article/worldNews/idAFKCN1LJ22I|title=Slovenian president expresses concern over politician's armed group|last=Novak|first=Marja|work=af.reuters.com|accessdate=2018-09-07|language=en-US|date=3. september 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181123024553/https://af.reuters.com/article/worldNews/idAFKCN1LJ22I|archivedate=23. november 2018}}</ref> Po Šiškovih besedah je bil 24. junija 2017 eden od ustanoviteljev t.i. ''dežele Štajerske''. Štajerska varda naj bi bila ustanovljena kot oborožena sila ''dežele Štajerske'', saj, po Šiškovih besedah "[...] mora imeti svoje ozemlje pod nadzorom, mora biti sposobna zavarovati svoje meje".<ref>{{Navedi splet|title=FOTO in VIDEO: Šiško razkriva: v obrambni skupini dežele Štajerske več sto pripadnikov z orožjem|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-in-video-sisko-razkriva-v-obrambni-skupini-dezele-stajerske-vec-sto-pripadnikov-z-orozjem|website=maribor24.si|date=2018-09-03|accessdate=2021-05-07|language=sl-SI}}</ref> Šiško je navedel, da služi kot "vojvoda" "svobodne" ''dežele Štajerske'', kot tudi poveljnik Štajerske varde.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Andrej Šiško, poveljnik Štajerske varde: zakonov niso dolžni spoštovati, pride lahko do česa hujšega|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5b8e577364db6/andrej-sisko-poveljnik-stajerske-varde-zakonov-niso-dolzni-spostovati-pride-lahko-do-cesa-hujsega|website=Svet24.si|accessdate=2021-05-07|language=sl|date=4. september 2018}}</ref> == Zgodovina == === Javno razkritje zborovanja septembra 2018 === V začetku septembra 2018 so se na družabnih omrežjih pojavile fotografije in video posnetki zamaskiranih moških – nekateri med njimi oboroženi z različnim orožjem – ki so stali v vojaški formaciji.<ref name=":27">{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/news-in-english/police-reportedly-arrests-andrej-sisko/465183|title=Police reportedly arrests Andrej Šiško|website=rtvslo.si|accessdate=2018-09-07|date=6. september 2018|language=en}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zamaskiranci.html|title=Pahor zaskrbljen zaradi obstoja oborožene skupine: To je popolnoma nesprejemljivo|website=www.24ur.com|language=sl|accessdate=2018-09-07|date=3. september 2018}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/slovenia-police-arrest-armed-group-video-surfaces-57640060|title=Slovenia police arrest 2 after armed group video surfaces|last=Žerdin|first=Ali|work=abcnews.go.com|accessdate=2018-09-07|language=en|date=6. september 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180910094736/https://abcnews.go.com/International/wireStory/slovenia-police-arrest-armed-group-video-surfaces-57640060|archivedate=10. september 2018|last2=AP}}</ref> Trditve uporabnika, ki je objavil posnetek, da gre za slovensko skupino, so sprva naletele na dvome in skepticizem ter porajale ugibanja, da gre za fotografije ruskih ali drugih tujih paravojsk. Verodostojnost slik je kmalu za tem potrdil slovenski politik Andrej Šiško, ki ga je bilo na slikah mogoče videti kot vodjo paravojaške formacije.<ref name=":0" /><ref name=":42">{{Cite news|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/iztok-prezelj-siskovi-strazarji-iz-stajerske-gose-so-paravojaska-enota/464882|title=Iztok Prezelj: "Šiškovi" stražarji iz štajerske "goše" so paravojaška enota|work=rtvslo.si|access-date=2018-09-07|date=3. september 2018}}</ref> Slike in video posnetki so prikazovali približno 70 zamaskiranih posameznikov<ref name=":3" /> v črnih [[Podkapa (oblačilo)|balakah]] in majicah voješko-zelene barve, v katerih je bil všit grb. Mnogi so bili oblečeni tudi v kamuflažne hlače.<ref name=":0" /><ref name=":42" /><ref name=":2" /> Nekateri prisotni so držali sekire in strelno orožje, vključno z [[Zastava M70|jurišno puško Zastava M70]] (posedovanje takšnega vojaškega orožja s strani civilistov je po slovenski zakonodaji v vseh okoliščinah nezakonito).<ref name=":42" /><ref>{{Cite web|url=http://www.rtvslo.si/news-in-english/sisko-s-guards-line-up-in-the-styrian-forest/464925|title="Šiško's" guards line up in the Styrian forest|website=rtvslo.si|access-date=2018-09-07|date=3. september 2018}}</ref><ref name=":22">{{Cite news|url=http://www.rtvslo.si/crna-kronika/andrej-sisko-v-priporu-pridrzan-naj-bi-bil-tudi-clan-podmladka-sds-a/465142|title=Andrej Šiško v priporu, pridržan naj bi bil tudi član podmladka SDS-a|work=rtvslo.si|access-date=2018-09-07|date=6. september 2018}}</ref> Edini od množice, ki na sliki ni imel zakritega obraza, je bil Šiško,<ref name=":27" /> ki je nosil svojo razpoznavno živo rdečo kapo.<ref>{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5b8f9c96e0563/nova-obsodba-stajerske-varde-tokrat-od-veteranov-in-domoljubov|title=Nova obsodba Štajerske varde, tokrat od veteranov in domoljubov|work=Svet24.si|accessdate=2018-09-07|language=sl-SI|date=5. september 2018}}</ref> '''Javna razprava in odzivi''' Šiško je potrdil, da je vodja paravojaške skupine, t.i. ''Štajerske varde.'' Šiško je povedal, da je bila ''varda'' ustanovljena več kot leto poprej, da ni povezana s politično stranko, ki jo vodi, in da šteje več sto članov. Izjavil je, da člani orožja ne hranijo doma, vendar da se skupina ne bo pustila mirno razorožiti.<ref name=":5">{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/andrej-sisko-potrdil-sem-vodja-obrambne-skupine-stajerska-garda-476744|title=Andrej Šiško: Naši člani se ne bodo pustili razorožiti #video #foto|accessdate=2018-09-07|language=sl}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true">[https://siol.net/novice/slovenija/andrej-sisko-potrdil-sem-vodja-obrambne-skupine-stajerska-garda-476744 "Andrej Šiško: Naši člani se ne bodo pustili razorožiti #video #foto"] (in Slovenian)<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2018-09-07</span></span>.</cite> [[Category:CS1 Slovenian-language sources (sl)]]</ref> Šiško je priznal, da je posedovanje orožja po slovenski zakonodaji (ki je ne priznava) nezakonito in nošenje orožja opravičil na podlagi "naravnega prava".<ref name=":5" /> Proglasil je tudi namero ustanovitve podobnih paravojaških enot v drugih regijah države,<ref name=":2" /> in da bo lahko njihovih pripadnikov kmalu že več tisoč, takrat pa da se lahko stanje poslabša, če mu ne bo prisluhnjeno.<ref name=":5" /> Šiško je dejal, da naj bi bil namen ''varde'' »vzdrževati red in mir ter nadzorovati meje« in da se bo odzivala na »neposredne grožnje naši regiji, domovini in narodu«.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/andrej-sisko-uri-paravojaske-skupine-315456|title=Štajerska: Andrej Šiško uri paravojaške skupine|accessdate=2018-09-07|date=3. september 2018|work=žurnal24.si}}</ref> Izrazil je pripravljenost za sodelovanje z relevantnimi državnimi organi, vendar je zagrozil z nasilnim odporom, če bi jih preganjali.<ref name=":42" /><ref name=":3" /> Številni visoki vladni predstavniki (med njimi premier Šarec, notranja ministrica Györkös Žnidar,<ref name=":72">{{Cite news|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/policija-poteka-intenziven-predkazenski-postopek-sisko-velik-del-policije-je-tako-ali-tako-na-nasi-strani/464959|title=Policija: Poteka intenziven predkazenski postopek; Šiško: Velik del policije je tako ali tako na naši strani|work=rtvslo.si|access-date=2018-09-07|date=4. september 2018}}</ref> nekdanji premier Cerar in predsednik Pahor<ref name=":0" />), politične stranke ter veteranska in domoljubna združenja so paravojaško skupino nemudoma ostro obsodili. Obsežna policijska preiskava skupine je bila 4. septembra že v teku. Šiško se je na novico odzval, češ da ima vire v policiji in da je velik del policije in obveščevalnih služb na njegovi strani. Zatrdil je tudi, da se skupina že več kot leto dni usposablja, vadili pa naj bi jo jo nekdanji vojaški uradniki. Trdil je tudi, da so bili v ''vardi'' tudi veterani, ki so se bojevali »od Afganistana do Ukrajine in drugje«.<ref name=":72" /> '''Policijska preiskava in obsodba''' Približno 40 preiskovalcev je opravilo pet hišnih preiskav, 6. septembra pa je bil v zvezi z zadevo aretiran Šiško in še ena oseba. Policija je ugotovila, da se je 1. septembra dogodka ''varde'' udeležilo 58 oseb, pri čemer ni bilo dokazov, da bi se dogodka udeležilo aktivno policijsko ali vojaško osebje. Eden od prijetih osumljencev je dejal, da je »to vlado treba zrušiti, onemogočiti« in pozval udeležence shoda, naj strmoglavijo nekatere najvišje vladne uradnike. Osumljenci so bili osumljeni spodbujanja nasilne spremembe ustavnega redain nedovoljene trgovine z orožjem in mamili (med preiskavami je bilo najdene tudi približno kilogram konoplje). Policija je tudi navedla, da so organizatorji udeležence zavedli glede narave zborovanja (kar je postalo jasno šele po pričetku shoda) in pozvala vse prisotne, naj se policiji javijo.<ref name=":6" /><ref name=":27" /><ref name=":22" /> Šiška ter še enega udeleženca je marca 2019 obsodilo nižje sodišče.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/bo-sisko-ostal-za-zapahi-danes-dan-odlocitve-493935|title=Šišku osem mesecev zapora, a odhaja na prostost #video|website=siol.net|language=sl|accessdate=2019-05-24|date=29. marec 2019}}</ref> Šiško je bil marca 2019 obsojen na 8-mesečno zaporno kazen zaradi ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve in pozivanja k strmoglavljenju najvišjih državnih organov. Večino kazni je Šiško odslužil s priporom, iz katerega je bil nato ob izreku sodbe izpuščen dokler sodba ni postala pravnomočna. Šiško in njegova zagovornica sta ob izpustitvi menila, da mu preostanka kazni ne bo potrebno odslužiti.<ref>{{Navedi splet|title=Šiško mora v zapor, sodišče mu ni ugodilo|url=https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/sisko-mora-v-zapor-sodisce-mu-ni-ugodilo/|website=slovenskenovice.si|accessdate=2021-04-11|language=sl-si|date=16. december 2019}}</ref> V začetku decembra 2019 je sodišče Šiška pozvalo, naj se zglasi v zaporu za pričetek prestajanja zaporne kazni. Šiško se na poziv ni odzval, saj da je bil ta nepravilno vročen. Šiško je prav tako vložil prošnjo za preložitev prestajanja kazni, ki pa je sodišče ni ugodilo. Proti Šišku je bila 19. decembra razglašena tiralica.<ref>{{Navedi splet|title=Za Šiškom razpisana tiralica|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/za-siskom-razpisana-tiralica/|website=slovenskenovice.si|accessdate=2021-04-11|language=sl-si|date=21. december 2019}}</ref> Šiško je bila prijet januarja 2020 na spominski slovesnosti ob obletnici poslednjega boja Pohorskega Bataljona, ki se ga je udeležil še z nekaterimi člani Štajerske varde. Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri visoki državni uradniki. Šiška naj bi aretiral policist v civilu med tem, ko je Šiško poskušal priti do predsednika Boruta Pahorja.<ref>{{Navedi splet|title=Policija na Osankarici aretirala Andreja Šiška|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/policija-na-osankarici-aretirala-andreja-siska/510749|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-11|language=sl|date=4. januar 2020}}</ref> Šiško je prestajanje zaporne kazni zaključil mesec kasneje. Pred vrati zapora ga je pričakalo okoli 50 podpornikov. Med prestajanjem kazni je bila Šišku naložena tudi denarna kazen v višini več kot 10.000 € zaradi prisilne privedbe v zapor in nošenja simbola panterja na oblačilih.<ref>{{Navedi splet|title=Šiško izpuščen, plačati bo moral še 10 tisoč evrov|url=https://zurnal24.si/slovenija/sisko-izpuscen-iz-zapora-placati-bo-moral-se-10-tisoc-evrov-341796|website=zurnal24.si|accessdate=2021-04-11|language=sl|date=14. februar 2020}}</ref> Med prestajanjem zaporne kazni je Šiško spisal knjigo Zedinjena slovenska varda, v kateri na 400 straneh utemelji kontekst, strukturo, delovanje in cilje ''vard''.<ref>{{Navedi splet|title=Zedinjena Slovenska Varda|url=https://radiostudent.si/kultura/humanistika/zedinjena-slovenska-varda|website=Radio Študent|accessdate=2021-04-12|language=sl|date=8. julij 2020|last=Pušnik|first=Matija}}</ref> '''Objava videoposnetkov med kampanijo za volitve v Evropski parlament''' Kakšna dva meseca po obsodbi Šiška in le nekaj dni pred [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvami v Evropski parlament leta 2019]] je Šiško oz. njegova njegova stranka objavila predvolilni video, ki je prikazoval Šiška, oblečenega v vojaška oblačila s puško tipa Kalašnikov v rokah, ki poziva ljudi, naj se udeležijo volitev (in medtem z orožjem maha zraku).<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/slovenija/video-sisko-z-dvignjenim-orozjem-poziva-ljudi-na-volitve|title=ŠOKANTNO: Šiško z dvignjenim orožjem poziva ljudi na volitve|date=2019-05-23|website=maribor24.si|language=sl-SI|accessdate=2019-05-24}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/video-sokanten-nacin-kandidata-siska-z-orozjem-v-roki-zakrical-tole-187655|title=VIDEO: Šokantni način kandidata Šiška, z orožjem v roki zakričal tole|last=K|first=P.|date=2019-05-23|website=slovenskenovice.si|language=sl-si|accessdate=2019-05-24}}</ref> Šiško je objavil tudi satirični video, ki je šaljivo prikazoval Šiška na zborovanju več posameznikov (blečenih v črne uniforme in zamaskiranih z balaklavami) na prostem in z naborom različnih vrst orožja (vključno z več vrstami na videz strelnega orožja (domnevno replik) in več vrst hladnega orožja, vključno z nožem z nazobčanim zadnjim robom, sekirami, motornimi žagami, krampom, [[Motika|motiko]] in [[Kosa|koso]]) in izvedbo zaigrane aretacije nasilnih priseljencev (medtem ko v ozadju predvaja njihova satirična priredba narodnozabavnih skladb z vokali, ki oponašajo zvoke strojnice (v videoposnetku so tudi prizori udeležencev med snemanjem glasbe v studiu)).<ref>{{Citat|title=Trio Ratata in Poskočni vardi - Ratata miks (Zbirka Štajerskih viž)|url=https://www.facebook.com/andrejshishkozapredsednika.si/videos/trio-ratata-in-posko%C4%8Dni-vardi/303243723945859/|accessdate=2021-04-09|language=sl|work=Facebook|date=22. maj 2019|last=Šiško|first=Andrej}}</ref> === Nadaljnja dejavnost in odzivi === Policija je večkrat obiskala "treninge" Štajerske varde, vendar njihove dejavnosti po obstoječi zakonodaji niso bile kaznive kot take.<ref name=":1">{{Navedi splet|last=|first=|date=23. november 2019|title=Policisti ukrepali proti vardistom: sedmim osebam zasegli domnevno orožje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/policisti-podrli-na-tla-in-legitimirali-pripadnike-varde.html|archiveurl=|archivedate=|accessdate=26. september 2021|website=24ur.com}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|title=Policija sedmim vardistom zasegla orožju podobne predmete|url=https://zurnal24.si/slovenija/policija-sedmim-vardistom-zasegla-orozju-podobne-predmete-337599|accessdate=2020-06-11|website=zurnal24.si|language=sl|date=23. november 2019}}</ref> Septembra 2019 je varda za nadzor slovenske južne meje uporabljala letalo [[Cessna 172]].<ref>{{Navedi splet|title=Štajerska varda tudi z vojaškim letalstvom|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/stajerska-varda-tudi-z-vojaskim-letalstvom.html|website=24ur.com|accessdate=2021-04-12|date=18. september 2019}}</ref> Novembra 2019 je policijska patrulja, ki je nadzirala nezakonita prečkanja meje, naletela na skupino 41 na prvi pogled oboroženih ''vardistov'' in zasegla 7 kosov domnevnega strelnega orožja. Srečanje je sledilo vrsti pritožb lokalnih prebivalcev glede prisotnosti zamaskiranih ''vardistov'' ob meji. Šiško je v odgovoru na incident izjavil, da ''vardisti'' trenirajo z replikami »ker ko bo napočil čas, da bomo znali tudi s pravim orožjem ravnati«.<ref name=":1" /><ref name=":8" /> 9. decembra 2019 je policija med patruljiranjem meje na območju Ilirske Bistrice naletela na 23 ''vardistov'' in zasegla dve pištoli, teleskopsko palico, elektrošočno orožje in par nunčukov.<ref>{{Navedi splet|title=Pripadnikom Štajerske varde zasegli pištoli in nunčake #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/pripadnikom-stajerske-varde-zasegli-pistoli-in-nuncake-513841|accessdate=2020-06-11|website=siol.net|language=sl|date=9. december 2019}}</ref> K pripadnikom varde so pristopili pripadniki posebne policijske enote z dolgocevnim orožjem in brzostrelkami. Po besedah organizatorjev se tisti vikend na območju med Hrušico in Jelšami nahajalo 67 ''vardistov'' iz vseh petih ''vard.'' Vardistom so se pridružili tudi novinarji. Šiško je izrazil obžalovanje, da ''vardisti'' s policijo ne morejo sodelovati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2019/12/08/kako-je-siskova-varda-ob-meji-trcila-v-policijsko|title=Kako je Šiškova varda ob meji trčila v policijsko patruljo|date=9. december 2019|accessdate=26. september 2021|website=Primorske novice|last=Cek|first=Danijel}}</ref> Decembra 2019 je policijski helikopter med nadzorom meje opazil dve vozili in pet oseb, od katerih sta bili dve zamaskirani. Zaradi sumljivih okoliščin je vozili izsledila policijska patrulja. Policista sta postopek ocenila kot nevaren, zato sta do vozil pristopila z izvlečenim orožjem. Policija je ugotovila, da je šlo za pripadnike Štajerske varde in novinarsko ekipo nemške televizije ZDF, ki je o vardi snemala prispevek. Šiško je policijo obtožil, da so se z orožjem spravili nad nemške novinarje.<ref>{{Navedi splet|title=Napeto ob meji, policista potegnila za orožje|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/napeto-ob-meji-policista-potegnila-za-orozje/|website=slovenskenovice.si|accessdate=2021-04-11|language=sl-si|date=23. december 2019}}</ref> Avgusta 2020 je Štajersko vardo med urjenjem obiskal novinar ''Dela'' Novica Mihajlović.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so ti ljudje? Kaj hočejo? Koga in pred kom branijo?|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kdo-so-ti-ljudje-kaj-hocejo-koga-in-pred-kom-branijo/|website=delo.si|accessdate=2021-04-11|language=sl-si|date=5. avgust 2019|last=Mihajlović|first=Novica}}</ref> Prispevek je časopis nato objavil kot naslovno novico. Nekateri so poročanje smatrali za reklamiranje ''varde''. Prispevek je v uredniški kolumni v odzivu na kritike zagovarjal odgovorni urednik Dela Uroš Urbas.<ref>{{Navedi splet|title=Hvala za reklamo|url=https://www.delo.si/mnenja/kolumne/hvala-za-reklamo/|website=delo.si|accessdate=2021-04-11|language=sl-si|date=10. avgust 2019|last=Urbas|first=Uroš}}</ref> O ''vardi'' je bila leta 2020 posneta dokumentarna TV serija.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Varda dobila TV-šov, izgubila tretjino članov|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/varda-dobila-tv-sov-izgubila-tretjino-clanov/|website=delo.si|accessdate=2021-04-11|language=sl-si|date=16. september 2020|last=Mihajlović|first=Novica}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Varda brez cenzure (1.oddaja)|url=https://net-tv.si/varda-brez-cenzure-1-oddaja/|website=net-tv.si|date=2020-08-31|accessdate=2021-04-11|language=sl-SI|first=Daniel|last=Potrč}}</ref> Do septembra 2020 naj bi ''varde'' zaradi nezadovoljstva članov izgubila že tretjino članov.<ref name=":10" /> '''Aktivnosti in dogajanje v Ormožu''' Februarja 2020 so vardisti nadlegovali lastnika turističnega kampa, ki so ga obtožili, da nudi zatočišče migrantom in rekli, da ga imajo pod opazovanjem.<ref>{{Navedi splet|title=Šiškova varda nadlegovala lastnika kampa|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5ed76b6f8ac95/siskova-varda-nadlegovala-lastnika-kampa|accessdate=2020-06-11|website=Svet24.si|language=sl|date=3. junij 2020}}</ref> Po Ormožu so se pojavili tudi grafiti z napisom "slovenska varda", vardisti pa naj bi po navedbah domačina prav tako nadlegovali tuje turiste in od tujcev terjali osebne izkaznice.<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Pripadniki varde v Ormožu nadlegujejo turiste|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/varda.html|website=24ur.com|accessdate=2021-04-09|date=5. julij 2020}}</ref> Zaradi incidenta v turističnem kampu so mestni svetniki občine Ormož julija 2020 prepovedali delovanje ''varde'' in podobnih paravojaških formacij na območju občine.''<ref>{{Navedi splet|title=Ormož prepovedal vardo, a Šiško odgovarja, &raquo;naj si sklep nekam vtaknejo&laquo;|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/ormoz-prepovedal-vardo-a-sisko-odgovarja-naj-si-sklep-nekam-vtaknejo/|website=slovenskenovice.si|accessdate=2021-04-09|language=sl-si|date=4. julij 2020}}</ref>'' Štajerska varda je v odzivu na sklep sporočila, da bo kljub nasprotovanju občine tam med poletjem priredila tabor in nanj povabila tudi občinske svetnike.<ref>{{Navedi splet|title=Kljub nezaželenosti Štajerska varda že napoveduje nove akcije v Ormožu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kljub-nezazelenosti-stajerska-varda-ze-napoveduje-nove-akcije-v-ormozu/529450|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-09|language=sl|date=6. julij 2020}}</ref> Po sprejetju sklepa naj bi ''vardisti'' tudi nadlegovali tudi mestne svetnike, predvsem na družbenih omrežjih, rekoč da skrivajo ilegalne migrante.<ref name=":9" /> Avgusta je Štajerska varda proti članom Ormoške svetniške skupine ''Lista gradimo prihodnost skupaj'', ki je vložila predlog za prepoved delovanje varde v občini, vložila kazensko ovadbo; svetnikom so v vardi očitali zlorabo uradnega položaja in uradnih pravic, spodbujanja sovraštva in obrekovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Štajerska varda kazensko ovadila nekaj ormoških občinskih svetnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stajerska-varda-kazensko-ovadila-nekaj-ormoskih-obcinskih-svetnikov/533069|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-11|language=sl|date=10. avgust 2020}}</ref> '''Obisk varde v predsedniški palači''' Februarja 2020 je ob dnevu odprtih vrat predsedniške palače predsednika Boruta Pahorja obiskalo okoli 20 oz. 30 uniformiranih pripadnikov Štajerske varde. Za prepoved vstopa ''vardistov'' ni bilo pravne podlage, zato jim vstopa ni bilo mogoče preprečiti. Pahor je dejal, da je glede ''varde'' »zaskrbljen« in vardo označil za »absolutno nesprejemljivo«.<ref>{{Navedi splet|title=Pri Pahorju tudi člani Štajerske varde|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-pahorju-tudi-clani-stajerske-varde.html|website=24ur.com|accessdate=2021-04-09|date=20. februar 2020}}</ref> Pahor je na podlagi dogodka kasneje (julija istega leta) poslance pozval k zakonski omejitvi delovanja ''vard''.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Ob novi provokaciji štajerske varde Pahor pozval k takojšnji spremembi zakonodaje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ob-novi-provokaciji-stajerske-varde-pahor-pozval-k-takojsnji-spremembi-zakonodaje.html|website=24ur.com|accessdate=2021-04-09|date=12. junij 2020}}</ref> '''Izjave kandidata za obrambnega ministra Tonina o vardah''' Marca 2020 je kandidat za obrambnega ministra Matej Tonin med zaslišanjem dejal, da razmišlja o možnosti poziva prostovoljcev, da se pridružijo vojski pri patruliranju meje v primeru, ko bi za ta namen primanjkovalo policistov in vojakov: »Poudarjam, trenutno je to le ideja, ki pa bi ob hudi kadrovski stiski lahko bila hitra in začasna rešitev težav. Seveda bi za to morali poiskati tudi ustrezno zakonsko podlago. Zakaj tako razmišljam? Če se v nekih vardah združuje več sto pripadnikov in so ti pripadniki pripravljeni patruljirati po južni slovenski meji, potem ne vidim razloga, zakaj te posameznike ne bi vključili ob primerni usposobljenosti, ob varnostnem preverjanju v uradne strukture Slovenske vojske. In zato govorim o prostovoljnem vpoklicu tistih, ki so bili v preteklosti na različne načine usposobljeni, da lahko pomagajo Slovenski vojski, kot sem dejal, pri manj zahtevnih nalogah.« Toninova izjava je v javnosti povzročila razburjenje, saj so nekateri smatrali, da želi Tonin v vojsko vključiti ''varde''. Tonin kasneje pojasnil, da »tako imenovane Štajerske varde ne bomo vključevali v Slovensko vojsko« in takšno interpretacijo njegove predhodne izjave označil za "lažne novice".<ref>{{Navedi splet|title=Ministrski kandidat že na zaslišanju ustvaril lažno novico|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5e6a288b83f35/ministrski-kandidat-ze-na-zaslisanju-ustvaril-lazno-novico|website=Svet24.si|accessdate=2021-04-09|language=sl|date=12. marec 2020}}</ref> '''Aktivnosti vard v Slovenski Bistrici''' Maja 2020 je policijska patrulja obiskala približno 50 uniformiranih ''vardistov'' (pripadnikov Štajerske in Kranjske varde) na zasebni parceli na območju Slovenske Bistrice. Skupina ''vardistov'' se je nato odpravila na lokalno policijsko postajo in zasliševala policijskega poveljnika in ko je dogajanje v živo prenašala na Facebooku.<ref>{{Navedi splet|title=Ravnanje "vardistov" ostro obsodile tudi veteranske organizacije|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5ec7f0c3d0694/ravnanje-vardistov-ostro-obsodile-tudi-veteranske-organizacije|accessdate=2020-06-11|website=Svet24.si|language=sl|date=22. maj 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Paravojaška enota je na nek način celo ustrahovala policiste" #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/paravojaska-enota-na-nek-nacin-celo-ustrahovala-policiste-video-525888|accessdate=2020-06-11|website=siol.net|language=sl|date=20. maj 2020}}</ref> Dejanja vardistov je obsodil obrambni minister Matej Tonin in notranji minister Aleš Hojs, ki je direktorja policije pozval, naj o incidentu pripravi pojasnilo v obliki odzivnega poročila.<ref>{{Navedi splet|title=Hojs meni, da je bilo obnašanje 'vardistov' povsem neprimerno, in od Travnerja želi pojasnila|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/hojs-od-travnerja-zeli-pojasnila-obnasanje-vardistov-je-povsem-neprimerno.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-04-11|date=21. maj 2020}}</ref> ''Vardisti'' so se kasneje želeli udeležiti tudi seje občinskega sveta v Slovenski Bistrici, ki je obsodil incident ''vardistov'' na tamkajšji policijski postaji.<ref name="#1"/> '''Ukrepanje državnega zbora''' Zaradi obmejnih incidentov z ''vardisti'' je vlada konec novembra leta 2019 predlagala zakonske spremembe, ki bi policiji omogočile lažje omejevanje dejavnosti ''vardistov''. Spremembe bi določile globe za nošenje replik orožja in nošenje maskirnih oblačil ali uniform z namenom oponašanja policijskega ali vojaškega osebja, ali kakršno koli vedenje, ki bi posnemalo policijo z namenom patruljiranja meje ali oviranja policijske mejne kontrole.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada vardistom stopa na prste: grozijo jim visoke denarne kazni #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/vlada-vardistom-stopa-na-prste-grozijo-jim-visoke-denarne-kazni-512800|accessdate=2020-06-11|website=siol.net|language=sl|date=26. november 2019}}</ref> Septembra 2020 je odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnaval predlog o dopolnitvi dveh zakonov, s katerim bi zamejili aktivnosti ''vard''. Obravnave so se poskusili udeležiti tudi uniformirani ''vardisti'', ki jim vstop v palačo DZ ni bil dovoljen, dokler se niso preoblekli v primerna civilna oblačila. Eden od vardistov je tako naposled vstopil v DZ; razprave se ni mogel udeležiti, jo je pa lahko spremljal v živo. Dva uniformirana vardista sta se pred DZ pojavila že teden poprej ob obravnavi istih predlogov zakonskih sprememb.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci o omejevanju vaških straž, vardisti pred in celo v državnem zboru|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/varda-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2021-04-09|date=2. september 2020}}</ref> Septembra 2020 je državni zbor z 48 glasovi za in 1 proti dopolnil zakon o varstvu javnega reda in miru in zakona o nadzoru državne meje, ki so ga v opozicijskih strankah SD, LMŠ in SAB pripravili z namenom omejitve delovanja ''vardističnih'' paravojaških enot. Spremembe zakona o nadzoru državne meje so tako prepovedale nadzorovanje državne meje, ki bi bilo podobno policijskim nalogam, in pa oviranje policije pri nadzoru državne meje in spodbujanje ali organiziranje varovanja državne meje. Spremembe zakona o varstvu javnega reda in miru so po novem prepovedovale vzbujanje videza uradnih ali vojaških oseb z nošenjem in razkazovanjem orožja ter nošenjem maskirnih oblačil in obutve. Do zakonskih sprememb je bila kritična stranka Levica, saj da bi lahko zaradi nejasnosti omogočale preganjanje aktivizma ob meji.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci zakonsko omejili delovanje paravojaških enot oz. t. i. vard|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-zakonsko-omejili-delovanje-paravojaskih-enot-oz-t-i-vard/537052|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-09|language=sl|date=24. september 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Omejevanje delovanja vard na meji: globe v višini od 500 do 2000 evrov|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanci-podprli-dopolnitve-zakona-ki-omejujejo-delovanje-vard-na-meji.html|website=24ur.com|accessdate=2021-04-09|date=24. september 2020}}</ref> '''Ukrepi v ostalih občinah''' Oktobra leta 2020 je ljubljanski Mestni svet sprejel sklep, ki je izražal nasprotovanje prisotnosti Štajerske varde in podobnih paravojaških skupin v občini.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Mestni svet: Varde v Ljubljani niso in nikoli ne bodo dobrodošle|url=https://www.dnevnik.si/1042941446|website=Dnevnik|accessdate=2021-04-09|date=19. oktober 2020|last=Brkić|first=Vanja}}</ref> Avgusta 2020 so župan, podžupan in občinski svet Slovenskih Konjic izrazili nedobrodošlost Štajerske varde ali drugih paravojaških skupin v občini. Štajerska varda naj bi na območju občine želela pripraviti tabor.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi v Slovenskih Konjicah nasprotovanje taboru Štajerske varde|url=https://siol.net/novice/slovenija/tudi-v-slovenskih-konjicah-nasprotovanje-taboru-stajerske-varde-531637|website=siol.net|accessdate=2021-04-11|language=sl|date=9. avgust 2020}}</ref> == Sklici == {{Reflist}} [[Kategorija:Organizacije v Sloveniji]] 0n1bqid3s22s54a057iwynmuswbmbfy 5737184 5737003 2022-08-20T07:18:43Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Štajerska varda''' je slovenska paravojaška skupina, ki jo vodi [[Andrej Šiško]]. Obstoj Štajerske varde je postal javno znan septembra 2018 po tem, ko so se na spletu pojavile slike in posnetki zborovanja ''varde''. Proti paravojaški skupini je bila nemudoma sprožena policijska preiskava, Šiško pa je bil skupaj s še eno osebo zaradi dejanj, povezanih z ''vardo'', kasneje obsojen na zaporno kazen. Šiško je leta 2018 naznanil načrte ustanavljanja posameznih ''vard'' še na območju preostalih štirih slovenskih zgodovinskih dežel, torej še na Kranjskem, Koroškem, v Prekmurju in na Primorskem.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Andrej Šiško: Naši člani se ne bodo pustili razorožiti #video #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/andrej-sisko-potrdil-sem-vodja-obrambne-skupine-stajerska-garda-476744|website=siol.net|accessdate=2021-04-11|language=sl|date=3. september 2018|last=Kolednik|first=Aleksander}}</ref> Pripadniki posameznih ''vard'' se združujejo v okviru t.i. Slovenske varde.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska VARDA - civilna iniciativa (About)|url=https://www.facebook.com/pages/category/Community-Organization/vardaslovenska/about/|website=www.facebook.com|accessdate=2021-04-11|language=sl|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210411232445/https://www.facebook.com/pages/category/Community-Organization/vardaslovenska/about/|archivedate=11. april 2021}}</ref> Pripadniki ''vard'' na različnih krajih po Sloveniji organizirajo zborovanja in treninge, ob meji pa izvajajo nadzor nad nezakonitimi prehodi meje. Obstoj in delovanje ''vard'' je obsodilo več politikov in uradnikov tako na lokalni kot državni ravni; več občin je izrazilo nasprotovanje prisotnosti ''vardistov'' na območju občin, državni zbor pa je septembra 2020 sprejel zakonske spremembe, ki olajšujejo sankcioniranje ''vard'' in podobnih paravojaških formacij. == Ozadje == Andrej Šiško je obrobni skrajno desni politik,<ref name=":4">{{Navedi splet|title="Poveljnik" nima službe, ne prejema socialke, živi pri mami|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5b9015968c907/poveljnik-nima-sluzbe-ne-prejema-socialke-zivi-pri-mami|website=Svet24.si|accessdate=2021-04-09|language=sl|date=5. september 2018|last=Tetičkovič|first=Luka}}</ref> ki je na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|predsedniških volitvah leta 2017]] nastopil kot predsedniški kandidat in osvojil 2,2 % glasov. Njegova stranka [[Gibanje Zedinjena Slovenija]] je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|slovenskih parlamentarnih volitvah leta 2018]] zbrala 0,6 % glasov. Ob napovedi kandidature svoje stranke na parlamentarnih volitvah leta 2018 je Šiško izjavil: »Na volitvah bomo nastopili iz enega samega razloga: ker je to edini in zadnji poskus, to govorim odgovorno, da rešimo državo po mirni poti. Če niti na državnozborskih volitvah to ne bo uspelo, bomo imeli v tej državi vojno.«<ref>{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/59ef191d5d15c/sisko-gre-s-svojim-gibanjem-nad-parlament|title=Šiško gre s svojim gibanjem nad parlament|work=Svet24.si|accessdate=2018-09-25|language=sl-SI|date=25. oktober 2017}}</ref> Šiško, nekdanji vodja mariborske navijaške skupine Viole, je prav tako več kot desetletje in pol vodil ultrapatriotsko društvo Hervardi. Hervardi je bila prevladujoča ultranacionalistična oz. tradicionalistična organizacija v Mariboru. Društvo Hervardi je bilo poimenovano po vojaški straži staroslovanske [[Karantanija|Karantanije]]. Šiško je med kratkotrajno [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]] v zgodnjih devetdesetih letih že poveljeval prostovoljni milici. Hervardi je v preteklosti organiziral tudi redna srečanja, na katerih so člani v oblečenih polujemajočih se oblačilih (ujemajoče se majice in bejzbolske kape z všitimi grbi, mnogi pa tudi v kamuflažnih hlačah) sodelovali v skupinskih dejavnostih, ki so vključevale dviganje zastav in paintball turnirje.<ref name=":4" /><ref name=":15">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/96868/vecna-bo-slovencev-cast/|title=Večna bo Slovencev čast|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-09|date=14. oktober 2005|last=Šuljić|first=Tomica}}</ref> Hervardi so tudi organizirali paravojaška usposabljanja.<ref name=":53">{{Navedi splet|title=Dosje: Koalicija sovraštva|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dosje/174263197|website=4d.rtvslo.si|accessdate=2021-07-27|language=sl|first=|last=TV Slovenija|date=december 2013}}</ref> Kot je leta 2011 zapisal novinar »so Hervardi sicer znani tudi po tem, da organizirajo kampiranje v gozdu z namenom vojaškega usposabljanja«.<ref name=":33">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/86787/breivikovo-ogledalo/|title=Breivikovo ogledalo|work=Mladina.si|accessdate=2018-09-14|date=29. julij 2011|last=Valenčič|first=Erik}}</ref> Šiško je v preteklosti odslužil dveletno zaporno kazen zaradi nastavitve avtomobilske bombe.<ref name=":3">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-45407773|title=Masked militia sparks alarm in Slovenia|date=2018-09-04|work=BBC News|accessdate=2018-09-07|language=en-GB}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://af.reuters.com/article/worldNews/idAFKCN1LJ22I|title=Slovenian president expresses concern over politician's armed group|last=Novak|first=Marja|work=af.reuters.com|accessdate=2018-09-07|language=en-US|date=3. september 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181123024553/https://af.reuters.com/article/worldNews/idAFKCN1LJ22I|archivedate=23. november 2018}}</ref> Po Šiškovih besedah je bil 24. junija 2017 eden od ustanoviteljev t.i. ''dežele Štajerske''. Štajerska varda naj bi bila ustanovljena kot oborožena sila ''dežele Štajerske'', saj, po Šiškovih besedah "[...] mora imeti svoje ozemlje pod nadzorom, mora biti sposobna zavarovati svoje meje".<ref>{{Navedi splet|title=FOTO in VIDEO: Šiško razkriva: v obrambni skupini dežele Štajerske več sto pripadnikov z orožjem|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-in-video-sisko-razkriva-v-obrambni-skupini-dezele-stajerske-vec-sto-pripadnikov-z-orozjem|website=maribor24.si|date=2018-09-03|accessdate=2021-05-07|language=sl-SI}}</ref> Šiško je navedel, da služi kot "vojvoda" "svobodne" ''dežele Štajerske'', kot tudi poveljnik Štajerske varde.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Andrej Šiško, poveljnik Štajerske varde: zakonov niso dolžni spoštovati, pride lahko do česa hujšega|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5b8e577364db6/andrej-sisko-poveljnik-stajerske-varde-zakonov-niso-dolzni-spostovati-pride-lahko-do-cesa-hujsega|website=Svet24.si|accessdate=2021-05-07|language=sl|date=4. september 2018}}</ref> == Zgodovina == === Javno razkritje zborovanja septembra 2018 === V začetku septembra 2018 so se na družabnih omrežjih pojavile fotografije in video posnetki zamaskiranih moških – nekateri med njimi oboroženi z različnim orožjem – ki so stali v vojaški formaciji.<ref name=":27">{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/news-in-english/police-reportedly-arrests-andrej-sisko/465183|title=Police reportedly arrests Andrej Šiško|website=rtvslo.si|accessdate=2018-09-07|date=6. september 2018|language=en}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zamaskiranci.html|title=Pahor zaskrbljen zaradi obstoja oborožene skupine: To je popolnoma nesprejemljivo|website=www.24ur.com|language=sl|accessdate=2018-09-07|date=3. september 2018}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/slovenia-police-arrest-armed-group-video-surfaces-57640060|title=Slovenia police arrest 2 after armed group video surfaces|last=Žerdin|first=Ali|work=abcnews.go.com|accessdate=2018-09-07|language=en|date=6. september 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180910094736/https://abcnews.go.com/International/wireStory/slovenia-police-arrest-armed-group-video-surfaces-57640060|archivedate=10. september 2018|last2=AP}}</ref> Trditve uporabnika, ki je objavil posnetek, da gre za slovensko skupino, so sprva naletele na dvome in skepticizem ter porajale ugibanja, da gre za fotografije ruskih ali drugih tujih paravojsk. Verodostojnost slik je kmalu za tem potrdil slovenski politik Andrej Šiško, ki ga je bilo na slikah mogoče videti kot vodjo paravojaške formacije.<ref name=":0" /><ref name=":42">{{Cite news|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/iztok-prezelj-siskovi-strazarji-iz-stajerske-gose-so-paravojaska-enota/464882|title=Iztok Prezelj: "Šiškovi" stražarji iz štajerske "goše" so paravojaška enota|work=rtvslo.si|access-date=2018-09-07|date=3. september 2018}}</ref> Slike in video posnetki so prikazovali približno 70 zamaskiranih posameznikov<ref name=":3" /> v črnih [[Podkapa (oblačilo)|balakah]] in majicah voješko-zelene barve, v katerih je bil všit grb. Mnogi so bili oblečeni tudi v kamuflažne hlače.<ref name=":0" /><ref name=":42" /><ref name=":2" /> Nekateri prisotni so držali sekire in strelno orožje, vključno z [[Zastava M70|jurišno puško Zastava M70]] (posedovanje takšnega vojaškega orožja s strani civilistov je po slovenski zakonodaji v vseh okoliščinah nezakonito).<ref name=":42" /><ref>{{Cite web|url=http://www.rtvslo.si/news-in-english/sisko-s-guards-line-up-in-the-styrian-forest/464925|title="Šiško's" guards line up in the Styrian forest|website=rtvslo.si|access-date=2018-09-07|date=3. september 2018}}</ref><ref name=":22">{{Cite news|url=http://www.rtvslo.si/crna-kronika/andrej-sisko-v-priporu-pridrzan-naj-bi-bil-tudi-clan-podmladka-sds-a/465142|title=Andrej Šiško v priporu, pridržan naj bi bil tudi član podmladka SDS-a|work=rtvslo.si|access-date=2018-09-07|date=6. september 2018}}</ref> Edini od množice, ki na sliki ni imel zakritega obraza, je bil Šiško,<ref name=":27" /> ki je nosil svojo razpoznavno živo rdečo kapo.<ref>{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5b8f9c96e0563/nova-obsodba-stajerske-varde-tokrat-od-veteranov-in-domoljubov|title=Nova obsodba Štajerske varde, tokrat od veteranov in domoljubov|work=Svet24.si|accessdate=2018-09-07|language=sl-SI|date=5. september 2018}}</ref> '''Javna razprava in odzivi''' Šiško je potrdil, da je vodja paravojaške skupine, t.i. ''Štajerske varde.'' Šiško je povedal, da je bila ''varda'' ustanovljena več kot leto poprej, da ni povezana s politično stranko, ki jo vodi, in da šteje več sto članov. Izjavil je, da člani orožja ne hranijo doma, vendar da se skupina ne bo pustila mirno razorožiti.<ref name=":5">{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/andrej-sisko-potrdil-sem-vodja-obrambne-skupine-stajerska-garda-476744|title=Andrej Šiško: Naši člani se ne bodo pustili razorožiti #video #foto|accessdate=2018-09-07|language=sl}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true">[https://siol.net/novice/slovenija/andrej-sisko-potrdil-sem-vodja-obrambne-skupine-stajerska-garda-476744 "Andrej Šiško: Naši člani se ne bodo pustili razorožiti #video #foto"] (in Slovenian)<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2018-09-07</span></span>.</cite> [[Category:CS1 Slovenian-language sources (sl)]]</ref> Šiško je priznal, da je posedovanje orožja po slovenski zakonodaji (ki je ne priznava) nezakonito in nošenje orožja opravičil na podlagi "naravnega prava".<ref name=":5" /> Proglasil je tudi namero ustanovitve podobnih paravojaških enot v drugih regijah države,<ref name=":2" /> in da bo lahko njihovih pripadnikov kmalu že več tisoč, takrat pa da se lahko stanje poslabša, če mu ne bo prisluhnjeno.<ref name=":5" /> Šiško je dejal, da naj bi bil namen ''varde'' »vzdrževati red in mir ter nadzorovati meje« in da se bo odzivala na »neposredne grožnje naši regiji, domovini in narodu«.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/andrej-sisko-uri-paravojaske-skupine-315456|title=Štajerska: Andrej Šiško uri paravojaške skupine|accessdate=2018-09-07|date=3. september 2018|work=žurnal24.si}}</ref> Izrazil je pripravljenost za sodelovanje z relevantnimi državnimi organi, vendar je zagrozil z nasilnim odporom, če bi jih preganjali.<ref name=":42" /><ref name=":3" /> Številni visoki vladni predstavniki (med njimi premier Šarec, notranja ministrica Györkös Žnidar,<ref name=":72">{{Cite news|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/policija-poteka-intenziven-predkazenski-postopek-sisko-velik-del-policije-je-tako-ali-tako-na-nasi-strani/464959|title=Policija: Poteka intenziven predkazenski postopek; Šiško: Velik del policije je tako ali tako na naši strani|work=rtvslo.si|access-date=2018-09-07|date=4. september 2018}}</ref> nekdanji premier Cerar in predsednik Pahor<ref name=":0" />), politične stranke ter veteranska in domoljubna združenja so paravojaško skupino nemudoma ostro obsodili. Obsežna policijska preiskava skupine je bila 4. septembra že v teku. Šiško se je na novico odzval, češ da ima vire v policiji in da je velik del policije in obveščevalnih služb na njegovi strani. Zatrdil je tudi, da se skupina že več kot leto dni usposablja, vadili pa naj bi jo jo nekdanji vojaški uradniki. Trdil je tudi, da so bili v ''vardi'' tudi veterani, ki so se bojevali »od Afganistana do Ukrajine in drugje«.<ref name=":72" /> '''Policijska preiskava in obsodba''' Približno 40 preiskovalcev je opravilo pet hišnih preiskav, 6. septembra pa je bil v zvezi z zadevo aretiran Šiško in še ena oseba. Policija je ugotovila, da se je 1. septembra dogodka ''varde'' udeležilo 58 oseb, pri čemer ni bilo dokazov, da bi se dogodka udeležilo aktivno policijsko ali vojaško osebje. Eden od prijetih osumljencev je dejal, da je »to vlado treba zrušiti, onemogočiti« in pozval udeležence shoda, naj strmoglavijo nekatere najvišje vladne uradnike. Osumljenci so bili osumljeni spodbujanja nasilne spremembe ustavnega redain nedovoljene trgovine z orožjem in mamili (med preiskavami je bilo najdene tudi približno kilogram konoplje). Policija je tudi navedla, da so organizatorji udeležence zavedli glede narave zborovanja (kar je postalo jasno šele po pričetku shoda) in pozvala vse prisotne, naj se policiji javijo.<ref name=":6" /><ref name=":27" /><ref name=":22" /> Šiška ter še enega udeleženca je marca 2019 obsodilo nižje sodišče.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/bo-sisko-ostal-za-zapahi-danes-dan-odlocitve-493935|title=Šišku osem mesecev zapora, a odhaja na prostost #video|website=siol.net|language=sl|accessdate=2019-05-24|date=29. marec 2019}}</ref> Šiško je bil marca 2019 obsojen na 8-mesečno zaporno kazen zaradi ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve in pozivanja k strmoglavljenju najvišjih državnih organov. Večino kazni je Šiško odslužil s priporom, iz katerega je bil nato ob izreku sodbe izpuščen dokler sodba ni postala pravnomočna. Šiško in njegova zagovornica sta ob izpustitvi menila, da mu preostanka kazni ne bo potrebno odslužiti.<ref>{{Navedi splet|title=Šiško mora v zapor, sodišče mu ni ugodilo|url=https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/sisko-mora-v-zapor-sodisce-mu-ni-ugodilo/|website=slovenskenovice.si|accessdate=2021-04-11|language=sl-si|date=16. december 2019}}</ref> V začetku decembra 2019 je sodišče Šiška pozvalo, naj se zglasi v zaporu za pričetek prestajanja zaporne kazni. Šiško se na poziv ni odzval, saj da je bil ta nepravilno vročen. Šiško je prav tako vložil prošnjo za preložitev prestajanja kazni, ki pa je sodišče ni ugodilo. Proti Šišku je bila 19. decembra razglašena tiralica.<ref>{{Navedi splet|title=Za Šiškom razpisana tiralica|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/za-siskom-razpisana-tiralica/|website=slovenskenovice.si|accessdate=2021-04-11|language=sl-si|date=21. december 2019}}</ref> Šiško je bila prijet januarja 2020 na spominski slovesnosti ob obletnici poslednjega boja Pohorskega Bataljona, ki se ga je udeležil še z nekaterimi člani Štajerske varde. Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri visoki državni uradniki. Šiška naj bi aretiral policist v civilu med tem, ko je Šiško poskušal priti do predsednika Boruta Pahorja.<ref>{{Navedi splet|title=Policija na Osankarici aretirala Andreja Šiška|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/policija-na-osankarici-aretirala-andreja-siska/510749|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-11|language=sl|date=4. januar 2020}}</ref> Šiško je prestajanje zaporne kazni zaključil mesec kasneje. Pred vrati zapora ga je pričakalo okoli 50 podpornikov. Med prestajanjem kazni je bila Šišku naložena tudi denarna kazen v višini več kot 10.000 € zaradi prisilne privedbe v zapor in nošenja simbola panterja na oblačilih.<ref>{{Navedi splet|title=Šiško izpuščen, plačati bo moral še 10 tisoč evrov|url=https://zurnal24.si/slovenija/sisko-izpuscen-iz-zapora-placati-bo-moral-se-10-tisoc-evrov-341796|website=zurnal24.si|accessdate=2021-04-11|language=sl|date=14. februar 2020}}</ref> Med prestajanjem zaporne kazni je Šiško spisal knjigo Zedinjena slovenska varda, v kateri na 400 straneh utemelji kontekst, strukturo, delovanje in cilje ''vard''.<ref>{{Navedi splet|title=Zedinjena Slovenska Varda|url=https://radiostudent.si/kultura/humanistika/zedinjena-slovenska-varda|website=Radio Študent|accessdate=2021-04-12|language=sl|date=8. julij 2020|last=Pušnik|first=Matija}}</ref> '''Objava videoposnetkov med kampanjo za volitve v Evropski parlament''' Kakšna dva meseca po obsodbi Šiška in le nekaj dni pred [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvami v Evropski parlament leta 2019]] je Šiško oz. njegova njegova stranka objavila predvolilni video, ki je prikazoval Šiška, oblečenega v vojaška oblačila s puško tipa Kalašnikov v rokah, ki poziva ljudi, naj se udeležijo volitev (in medtem z orožjem maha zraku).<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/slovenija/video-sisko-z-dvignjenim-orozjem-poziva-ljudi-na-volitve|title=ŠOKANTNO: Šiško z dvignjenim orožjem poziva ljudi na volitve|date=2019-05-23|website=maribor24.si|language=sl-SI|accessdate=2019-05-24}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/video-sokanten-nacin-kandidata-siska-z-orozjem-v-roki-zakrical-tole-187655|title=VIDEO: Šokantni način kandidata Šiška, z orožjem v roki zakričal tole|last=K|first=P.|date=2019-05-23|website=slovenskenovice.si|language=sl-si|accessdate=2019-05-24}}</ref> Šiško je objavil tudi satirični video, ki je šaljivo prikazoval Šiška na zborovanju več posameznikov (blečenih v črne uniforme in zamaskiranih z balaklavami) na prostem in z naborom različnih vrst orožja (vključno z več vrstami na videz strelnega orožja (domnevno replik) in več vrst hladnega orožja, vključno z nožem z nazobčanim zadnjim robom, sekirami, motornimi žagami, krampom, [[Motika|motiko]] in [[Kosa|koso]]) in izvedbo zaigrane aretacije nasilnih priseljencev (medtem ko v ozadju predvaja njihova satirična priredba narodnozabavnih skladb z vokali, ki oponašajo zvoke strojnice (v videoposnetku so tudi prizori udeležencev med snemanjem glasbe v studiu)).<ref>{{Citat|title=Trio Ratata in Poskočni vardi - Ratata miks (Zbirka Štajerskih viž)|url=https://www.facebook.com/andrejshishkozapredsednika.si/videos/trio-ratata-in-posko%C4%8Dni-vardi/303243723945859/|accessdate=2021-04-09|language=sl|work=Facebook|date=22. maj 2019|last=Šiško|first=Andrej}}</ref> === Nadaljnja dejavnost in odzivi === Policija je večkrat obiskala "treninge" Štajerske varde, vendar njihove dejavnosti po obstoječi zakonodaji niso bile kaznive kot take.<ref name=":1">{{Navedi splet|last=|first=|date=23. november 2019|title=Policisti ukrepali proti vardistom: sedmim osebam zasegli domnevno orožje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/policisti-podrli-na-tla-in-legitimirali-pripadnike-varde.html|archiveurl=|archivedate=|accessdate=26. september 2021|website=24ur.com}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|title=Policija sedmim vardistom zasegla orožju podobne predmete|url=https://zurnal24.si/slovenija/policija-sedmim-vardistom-zasegla-orozju-podobne-predmete-337599|accessdate=2020-06-11|website=zurnal24.si|language=sl|date=23. november 2019}}</ref> Septembra 2019 je varda za nadzor slovenske južne meje uporabljala letalo [[Cessna 172]].<ref>{{Navedi splet|title=Štajerska varda tudi z vojaškim letalstvom|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/stajerska-varda-tudi-z-vojaskim-letalstvom.html|website=24ur.com|accessdate=2021-04-12|date=18. september 2019}}</ref> Novembra 2019 je policijska patrulja, ki je nadzirala nezakonita prečkanja meje, naletela na skupino 41 na prvi pogled oboroženih ''vardistov'' in zasegla 7 kosov domnevnega strelnega orožja. Srečanje je sledilo vrsti pritožb lokalnih prebivalcev glede prisotnosti zamaskiranih ''vardistov'' ob meji. Šiško je v odgovoru na incident izjavil, da ''vardisti'' trenirajo z replikami »ker ko bo napočil čas, da bomo znali tudi s pravim orožjem ravnati«.<ref name=":1" /><ref name=":8" /> 9. decembra 2019 je policija med patruljiranjem meje na območju Ilirske Bistrice naletela na 23 ''vardistov'' in zasegla dve pištoli, teleskopsko palico, elektrošočno orožje in par nunčukov.<ref>{{Navedi splet|title=Pripadnikom Štajerske varde zasegli pištoli in nunčake #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/pripadnikom-stajerske-varde-zasegli-pistoli-in-nuncake-513841|accessdate=2020-06-11|website=siol.net|language=sl|date=9. december 2019}}</ref> K pripadnikom varde so pristopili pripadniki posebne policijske enote z dolgocevnim orožjem in brzostrelkami. Po besedah organizatorjev se tisti vikend na območju med Hrušico in Jelšami nahajalo 67 ''vardistov'' iz vseh petih ''vard.'' Vardistom so se pridružili tudi novinarji. Šiško je izrazil obžalovanje, da ''vardisti'' s policijo ne morejo sodelovati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2019/12/08/kako-je-siskova-varda-ob-meji-trcila-v-policijsko|title=Kako je Šiškova varda ob meji trčila v policijsko patruljo|date=9. december 2019|accessdate=26. september 2021|website=Primorske novice|last=Cek|first=Danijel}}</ref> Decembra 2019 je policijski helikopter med nadzorom meje opazil dve vozili in pet oseb, od katerih sta bili dve zamaskirani. Zaradi sumljivih okoliščin je vozili izsledila policijska patrulja. Policista sta postopek ocenila kot nevaren, zato sta do vozil pristopila z izvlečenim orožjem. Policija je ugotovila, da je šlo za pripadnike Štajerske varde in novinarsko ekipo nemške televizije ZDF, ki je o vardi snemala prispevek. Šiško je policijo obtožil, da so se z orožjem spravili nad nemške novinarje.<ref>{{Navedi splet|title=Napeto ob meji, policista potegnila za orožje|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/napeto-ob-meji-policista-potegnila-za-orozje/|website=slovenskenovice.si|accessdate=2021-04-11|language=sl-si|date=23. december 2019}}</ref> Avgusta 2020 je Štajersko vardo med urjenjem obiskal novinar ''Dela'' Novica Mihajlović.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so ti ljudje? Kaj hočejo? Koga in pred kom branijo?|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kdo-so-ti-ljudje-kaj-hocejo-koga-in-pred-kom-branijo/|website=delo.si|accessdate=2021-04-11|language=sl-si|date=5. avgust 2019|last=Mihajlović|first=Novica}}</ref> Prispevek je časopis nato objavil kot naslovno novico. Nekateri so poročanje smatrali za reklamiranje ''varde''. Prispevek je v uredniški kolumni v odzivu na kritike zagovarjal odgovorni urednik Dela Uroš Urbas.<ref>{{Navedi splet|title=Hvala za reklamo|url=https://www.delo.si/mnenja/kolumne/hvala-za-reklamo/|website=delo.si|accessdate=2021-04-11|language=sl-si|date=10. avgust 2019|last=Urbas|first=Uroš}}</ref> O ''vardi'' je bila leta 2020 posneta dokumentarna TV serija.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Varda dobila TV-šov, izgubila tretjino članov|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/varda-dobila-tv-sov-izgubila-tretjino-clanov/|website=delo.si|accessdate=2021-04-11|language=sl-si|date=16. september 2020|last=Mihajlović|first=Novica}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Varda brez cenzure (1.oddaja)|url=https://net-tv.si/varda-brez-cenzure-1-oddaja/|website=net-tv.si|date=2020-08-31|accessdate=2021-04-11|language=sl-SI|first=Daniel|last=Potrč}}</ref> Do septembra 2020 naj bi ''varde'' zaradi nezadovoljstva članov izgubila že tretjino članov.<ref name=":10" /> '''Aktivnosti in dogajanje v Ormožu''' Februarja 2020 so vardisti nadlegovali lastnika turističnega kampa, ki so ga obtožili, da nudi zatočišče migrantom in rekli, da ga imajo pod opazovanjem.<ref>{{Navedi splet|title=Šiškova varda nadlegovala lastnika kampa|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5ed76b6f8ac95/siskova-varda-nadlegovala-lastnika-kampa|accessdate=2020-06-11|website=Svet24.si|language=sl|date=3. junij 2020}}</ref> Po Ormožu so se pojavili tudi grafiti z napisom "slovenska varda", vardisti pa naj bi po navedbah domačina prav tako nadlegovali tuje turiste in od tujcev terjali osebne izkaznice.<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Pripadniki varde v Ormožu nadlegujejo turiste|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/varda.html|website=24ur.com|accessdate=2021-04-09|date=5. julij 2020}}</ref> Zaradi incidenta v turističnem kampu so mestni svetniki občine Ormož julija 2020 prepovedali delovanje ''varde'' in podobnih paravojaških formacij na območju občine.''<ref>{{Navedi splet|title=Ormož prepovedal vardo, a Šiško odgovarja, &raquo;naj si sklep nekam vtaknejo&laquo;|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/ormoz-prepovedal-vardo-a-sisko-odgovarja-naj-si-sklep-nekam-vtaknejo/|website=slovenskenovice.si|accessdate=2021-04-09|language=sl-si|date=4. julij 2020}}</ref>'' Štajerska varda je v odzivu na sklep sporočila, da bo kljub nasprotovanju občine tam med poletjem priredila tabor in nanj povabila tudi občinske svetnike.<ref>{{Navedi splet|title=Kljub nezaželenosti Štajerska varda že napoveduje nove akcije v Ormožu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kljub-nezazelenosti-stajerska-varda-ze-napoveduje-nove-akcije-v-ormozu/529450|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-09|language=sl|date=6. julij 2020}}</ref> Po sprejetju sklepa naj bi ''vardisti'' tudi nadlegovali tudi mestne svetnike, predvsem na družbenih omrežjih, rekoč da skrivajo ilegalne migrante.<ref name=":9" /> Avgusta je Štajerska varda proti članom Ormoške svetniške skupine ''Lista gradimo prihodnost skupaj'', ki je vložila predlog za prepoved delovanje varde v občini, vložila kazensko ovadbo; svetnikom so v vardi očitali zlorabo uradnega položaja in uradnih pravic, spodbujanja sovraštva in obrekovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Štajerska varda kazensko ovadila nekaj ormoških občinskih svetnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stajerska-varda-kazensko-ovadila-nekaj-ormoskih-obcinskih-svetnikov/533069|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-11|language=sl|date=10. avgust 2020}}</ref> '''Obisk varde v predsedniški palači''' Februarja 2020 je ob dnevu odprtih vrat predsedniške palače predsednika Boruta Pahorja obiskalo okoli 20 oz. 30 uniformiranih pripadnikov Štajerske varde. Za prepoved vstopa ''vardistov'' ni bilo pravne podlage, zato jim vstopa ni bilo mogoče preprečiti. Pahor je dejal, da je glede ''varde'' »zaskrbljen« in vardo označil za »absolutno nesprejemljivo«.<ref>{{Navedi splet|title=Pri Pahorju tudi člani Štajerske varde|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-pahorju-tudi-clani-stajerske-varde.html|website=24ur.com|accessdate=2021-04-09|date=20. februar 2020}}</ref> Pahor je na podlagi dogodka kasneje (julija istega leta) poslance pozval k zakonski omejitvi delovanja ''vard''.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Ob novi provokaciji štajerske varde Pahor pozval k takojšnji spremembi zakonodaje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ob-novi-provokaciji-stajerske-varde-pahor-pozval-k-takojsnji-spremembi-zakonodaje.html|website=24ur.com|accessdate=2021-04-09|date=12. junij 2020}}</ref> '''Izjave kandidata za obrambnega ministra Tonina o vardah''' Marca 2020 je kandidat za obrambnega ministra Matej Tonin med zaslišanjem dejal, da razmišlja o možnosti poziva prostovoljcev, da se pridružijo vojski pri patruliranju meje v primeru, ko bi za ta namen primanjkovalo policistov in vojakov: »Poudarjam, trenutno je to le ideja, ki pa bi ob hudi kadrovski stiski lahko bila hitra in začasna rešitev težav. Seveda bi za to morali poiskati tudi ustrezno zakonsko podlago. Zakaj tako razmišljam? Če se v nekih vardah združuje več sto pripadnikov in so ti pripadniki pripravljeni patruljirati po južni slovenski meji, potem ne vidim razloga, zakaj te posameznike ne bi vključili ob primerni usposobljenosti, ob varnostnem preverjanju v uradne strukture Slovenske vojske. In zato govorim o prostovoljnem vpoklicu tistih, ki so bili v preteklosti na različne načine usposobljeni, da lahko pomagajo Slovenski vojski, kot sem dejal, pri manj zahtevnih nalogah.« Toninova izjava je v javnosti povzročila razburjenje, saj so nekateri smatrali, da želi Tonin v vojsko vključiti ''varde''. Tonin kasneje pojasnil, da »tako imenovane Štajerske varde ne bomo vključevali v Slovensko vojsko« in takšno interpretacijo njegove predhodne izjave označil za "lažne novice".<ref>{{Navedi splet|title=Ministrski kandidat že na zaslišanju ustvaril lažno novico|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5e6a288b83f35/ministrski-kandidat-ze-na-zaslisanju-ustvaril-lazno-novico|website=Svet24.si|accessdate=2021-04-09|language=sl|date=12. marec 2020}}</ref> '''Aktivnosti vard v Slovenski Bistrici''' Maja 2020 je policijska patrulja obiskala približno 50 uniformiranih ''vardistov'' (pripadnikov Štajerske in Kranjske varde) na zasebni parceli na območju Slovenske Bistrice. Skupina ''vardistov'' se je nato odpravila na lokalno policijsko postajo in zasliševala policijskega poveljnika in ko je dogajanje v živo prenašala na Facebooku.<ref>{{Navedi splet|title=Ravnanje "vardistov" ostro obsodile tudi veteranske organizacije|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5ec7f0c3d0694/ravnanje-vardistov-ostro-obsodile-tudi-veteranske-organizacije|accessdate=2020-06-11|website=Svet24.si|language=sl|date=22. maj 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Paravojaška enota je na nek način celo ustrahovala policiste" #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/paravojaska-enota-na-nek-nacin-celo-ustrahovala-policiste-video-525888|accessdate=2020-06-11|website=siol.net|language=sl|date=20. maj 2020}}</ref> Dejanja vardistov je obsodil obrambni minister Matej Tonin in notranji minister Aleš Hojs, ki je direktorja policije pozval, naj o incidentu pripravi pojasnilo v obliki odzivnega poročila.<ref>{{Navedi splet|title=Hojs meni, da je bilo obnašanje 'vardistov' povsem neprimerno, in od Travnerja želi pojasnila|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/hojs-od-travnerja-zeli-pojasnila-obnasanje-vardistov-je-povsem-neprimerno.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-04-11|date=21. maj 2020}}</ref> ''Vardisti'' so se kasneje želeli udeležiti tudi seje občinskega sveta v Slovenski Bistrici, ki je obsodil incident ''vardistov'' na tamkajšji policijski postaji.<ref name="#1"/> '''Ukrepanje državnega zbora''' Zaradi obmejnih incidentov z ''vardisti'' je vlada konec novembra leta 2019 predlagala zakonske spremembe, ki bi policiji omogočile lažje omejevanje dejavnosti ''vardistov''. Spremembe bi določile globe za nošenje replik orožja in nošenje maskirnih oblačil ali uniform z namenom oponašanja policijskega ali vojaškega osebja, ali kakršno koli vedenje, ki bi posnemalo policijo z namenom patruljiranja meje ali oviranja policijske mejne kontrole.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada vardistom stopa na prste: grozijo jim visoke denarne kazni #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/vlada-vardistom-stopa-na-prste-grozijo-jim-visoke-denarne-kazni-512800|accessdate=2020-06-11|website=siol.net|language=sl|date=26. november 2019}}</ref> Septembra 2020 je odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnaval predlog o dopolnitvi dveh zakonov, s katerim bi zamejili aktivnosti ''vard''. Obravnave so se poskusili udeležiti tudi uniformirani ''vardisti'', ki jim vstop v palačo DZ ni bil dovoljen, dokler se niso preoblekli v primerna civilna oblačila. Eden od vardistov je tako naposled vstopil v DZ; razprave se ni mogel udeležiti, jo je pa lahko spremljal v živo. Dva uniformirana vardista sta se pred DZ pojavila že teden poprej ob obravnavi istih predlogov zakonskih sprememb.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci o omejevanju vaških straž, vardisti pred in celo v državnem zboru|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/varda-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2021-04-09|date=2. september 2020}}</ref> Septembra 2020 je državni zbor z 48 glasovi za in 1 proti dopolnil zakon o varstvu javnega reda in miru in zakona o nadzoru državne meje, ki so ga v opozicijskih strankah SD, LMŠ in SAB pripravili z namenom omejitve delovanja ''vardističnih'' paravojaških enot. Spremembe zakona o nadzoru državne meje so tako prepovedale nadzorovanje državne meje, ki bi bilo podobno policijskim nalogam, in pa oviranje policije pri nadzoru državne meje in spodbujanje ali organiziranje varovanja državne meje. Spremembe zakona o varstvu javnega reda in miru so po novem prepovedovale vzbujanje videza uradnih ali vojaških oseb z nošenjem in razkazovanjem orožja ter nošenjem maskirnih oblačil in obutve. Do zakonskih sprememb je bila kritična stranka Levica, saj da bi lahko zaradi nejasnosti omogočale preganjanje aktivizma ob meji.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci zakonsko omejili delovanje paravojaških enot oz. t. i. vard|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-zakonsko-omejili-delovanje-paravojaskih-enot-oz-t-i-vard/537052|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-09|language=sl|date=24. september 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Omejevanje delovanja vard na meji: globe v višini od 500 do 2000 evrov|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanci-podprli-dopolnitve-zakona-ki-omejujejo-delovanje-vard-na-meji.html|website=24ur.com|accessdate=2021-04-09|date=24. september 2020}}</ref> '''Ukrepi v ostalih občinah''' Oktobra leta 2020 je ljubljanski Mestni svet sprejel sklep, ki je izražal nasprotovanje prisotnosti Štajerske varde in podobnih paravojaških skupin v občini.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Mestni svet: Varde v Ljubljani niso in nikoli ne bodo dobrodošle|url=https://www.dnevnik.si/1042941446|website=Dnevnik|accessdate=2021-04-09|date=19. oktober 2020|last=Brkić|first=Vanja}}</ref> Avgusta 2020 so župan, podžupan in občinski svet Slovenskih Konjic izrazili nedobrodošlost Štajerske varde ali drugih paravojaških skupin v občini. Štajerska varda naj bi na območju občine želela pripraviti tabor.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi v Slovenskih Konjicah nasprotovanje taboru Štajerske varde|url=https://siol.net/novice/slovenija/tudi-v-slovenskih-konjicah-nasprotovanje-taboru-stajerske-varde-531637|website=siol.net|accessdate=2021-04-11|language=sl|date=9. avgust 2020}}</ref> == Sklici == {{Reflist}} [[Kategorija:Organizacije v Sloveniji]] obsckp0i1vx3ce5yrt01932on7d24ds 0 496388 5737129 5503537 2022-08-20T07:14:30Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{cite arXiv}} [[Slika:Fermilab_g-2_(E989)_ring.jpg|sličica| ''Magnetni obroč – skladišče za g'' −2 v Fermilabu, ki je bil prvotno zasnovan za ''poizkus G-2 v Brookhavenu''. Geometrija omogoča, da se v obroču vzpostavi zelo enakomerno magnetno polje.]] '''Mion ''g''−2''' (izgovarja se "g manj 2") je eksperiment v [[Fizika osnovnih delcev|fiziki delcev]] v Fermilabu, pri katerem se meri anomalni magnetni dipolni moment [[Mion|miona]] z natančnostjo 0,14 dnm<ref>{{Navedi splet|url=http://muon-g-2.fnal.gov/|title=Muon {{mvar|g}}&minus Experiment|website=Muon g−2 Experiment|publisher=Fermilab|language=en|accessdate=2017-04-26}}</ref> in katerega rezultat predstavlja občutljiv test [[Standardni model|standardnega modela]]. Lahko da bo rezultat zahteval obstoj povsem novih delcev, tj. fizike onstran standardnega modela.<ref>{{Navedi časopis|last=Gibney|first=Elizabeth|date=Apr 13, 2017|title=Muons' big moment could fuel new physics|journal=Nature|language=en|volume=544|issue=7649|pages=145–146|bibcode=2017Natur.544..145G|doi=10.1038/544145a|pmid=28406224}}</ref> Mion, tako kot njegov lažji sorodnik elektron, se vede kot magnetna vrtavka. Parameter z imenom "''g''-faktor" kaže, kako močan je magnet in kako hitro se vrti. Vrednost ''g'' je podobno kot pri elektronu nekoliko nad 2, od tod tudi ime poskusa. To razliko od 2 ("anomalni" del) povzročajo prispevki višjega reda iz [[Kvantna teorija polja|kvantne teorije polja]]. Z visoko natančno meritvijo ''g'' −2 za mion želijo fiziki potrditi splošno veljaven standardni model - ali pa ga zavreči oziroma razširiti, če se bo izmerjeni g-2 statistično pomembno razlikoval od g-2 na osnovi teorije. Vsako znanstveno sprejemljivo odstopanje bi bilo razumeti kot dokaz za obstoj delcev izven standardnega modela.<ref>{{Navedi splet|url=http://muon-g-2.fnal.gov/1-muon-g-2-collaboration-to-solve-mystery.html|title=Muon {{mvar|g}}&minus;2 Collaboration to solve mystery|website=Muon {{mvar|g}}&minus;2 Experiment|publisher=Fermilab|language=en|accessdate=2017-04-30}}</ref> Tri obdobja zajemanja podatkov (tek-1, tek-2 in tek-3) so zaključena, tek-4 trenutno še poteka. Rezultate analize podatkov teka-1 (6 % doslej zajetih meritev) so objavili 7. aprila 2021.<ref>{{Navedi splet|url=https://theory.fnal.gov/events/event/first-results-from-the-muon-g-2-experiment-at-fermilab/|publisher=Fermilab|title=First results from the Muon g-2 experiment at Fermilab|date=2021-03-07}}</ref><ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Albahri|first=T.|last2=Anastasi|first2=A.|last3=Anisenkov|first3=A.|last4=Badgley|first4=K.|last5=Baeßler|first5=S.|last6=Bailey|first6=I.|last7=Baranov|first7=V. A.|last8=Barlas-Yucel|first8=E.|last9=Barrett|first9=T.|date=2021-04-07|title=Measurement of the anomalous precession frequency of the muon in the Fermilab Muon g-2 experiment|url=http://arxiv.org/abs/2104.03247|magazine=Physical Review D|volume=103|issue=7|pages=072002|doi=10.1103/PhysRevD.103.072002|issn=2470-0010}}</ref> Rezultat se signifikantno razlikuje od vrednosti na osnovi teorije (čeprav še ne na ravni 5σ) [[standardni model]], zato bo morda treba posodobiti trenutno razumljeno fiziko.<ref name="NYT-20210407">{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis|authorlink=Dennis Overbye|title=Finding From Particle Research Could Break Known Laws of Physics - It’s not the next Higgs boson — yet. But the best explanation, physicists say, involves forms of matter and energy not currently known to science.|url=https://www.nytimes.com/2021/04/07/science/particle-physics-muon-fermilab-brookhaven.html|date=April 7, 2021|work=[[The New York Times]]|accessdate=April 7, 2021}}</ref><ref name="FL-20210407">{{Navedi novice|last=Marc|first=Tracy|title=First results from Fermilab’s Muon g-2 experiment strengthen evidence of new physics|url=https://news.fnal.gov/2021/04/first-results-from-fermilabs-muon-g-2-experiment-strengthen-evidence-of-new-physics/|date=April 7, 2021|work=[[Fermilab]]|accessdate=April 7, 2021}}</ref> == Zgodovina eksperimenta == === Mion ''g''−2 v CERN-u === [[Slika:Storage_ring.jpg|sličica| Shrambeni obroč ''za poizkus mion g'' −2 v CERN-u.]] S prvimi ''poskusi mion g'' −2 so se začeli v CERN-u leta 1959 na pobudo [[Leon Max Lederman|Leona Ledermana]].<ref name="Infinitely CERN : memories of fifty years of research, 1954-2004 2004 p.">{{Navedi knjigo|last=Farley|first=Francis|authorlink=Francis Farley|year=2004|chapter=The dark side of the muon|editor-last=Luis Álvarez-Gaumé|editor-link=Luis Álvarez-Gaumé|title=Infinitely CERN: Memories of fifty years of research, 1954-2004|pages=38–41|publisher=Editions Suzanne Hurter|location=Geneva, CH|isbn=978-2-940031-33-7|oclc=606546795}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Archives of Muon ''g''− experiment|year=2007|website=CERN Archive|url=http://library.cern/archives/CERN_archive/guide/experimental_physics/SC/isamuon|accessdate=4 March 2020}}</ref> Skupina šestih fizikov je oblikovala prvi poskus s pomočjo sinkro-ciklotrona v CERN-u. Prvi rezultati, objavljeni leta 1961,<ref name="Cabibbo1994">{{Navedi knjigo|last=Charpak|chapter=Results of the ''g''−2 experiment|isbn=9789810220785|publisher=World Scientific|chapterurl={{google books |plainurl=y |id=QixQ1Khsy_0C|page=34}}|title=Lepton Physics at CERN and Frascati|editor-link=Nicola Cabibbo|editor-first=N.|editor-last=Cabibbo|year=1994|first=Georges|first4=T.|last4=Müller|authorlink3=Francis Farley|first3=Francis J.M.|last3=Farley|first2=Richard L.|last2=Garwin|authorlink=Georges Charpak|pages=34 ff}}</ref> so signifikantno različni od teorije pri p <=2 %; druga serija meritev je p znižala na 0,4 %. Drugi poskus se je začel leta 1966 z novo skupino, ki je tokrat, še vedno v CERN-u, delala s sinhrotronom za protone. Rezultati, 25-krat natančnejši, so ugotovili statistično pomembno neskladje med eksperimentalnimi in teoretičnimi vrednostmi, tako da je bilo treba ponovno preračunati teoretični model. Tretji poskus, ki se je začel leta 1969, je končne rezultate objavil leta 1979<ref name="CombleyFarley1981">{{Navedi časopis|last=Combley|first=F.|last2=Farley|first2=F.J.M.|last3=Picasso|first3=E.|year=1981|title=The CERN muon (''g''−2) experiments|url=http://cds.cern.ch/record/134110|journal=Physics Reports|volume=68|issue=2|pages=93–119|doi=10.1016/0370-1573(81)90028-4|issn=0370-1573}}</ref> in potrdil hipotezo, da gre za različni vrednosti, s signifikanco p= 0,0007 %. ZDA so nato eksperiment g −2 prevzele leta 1984.<ref name="muong2_CERN_website">{{Navedi splet|url=http://public-archive.web.cern.ch/public-archive/en/research/G2-en.html|title=Enigma of the muon|publisher=[[European Organization for Nuclear Research]] (CERN)|accessdate=2018-07-19}}</ref> === Mion ''g'' -2 v nacionalnem laboratoriju Brookhaven === Naslednja faza raziskav miona ''g-'' 2 je stekla v Narodnem laboratoriju v Brookhavenu na sinhrotronu z izmeničnim gradientom. Poskus je bil izveden podobno kot zadnji poskus v CERN-u, cilj pa je bil, natančnost izboljšati za faktor 20. Tehnično teče poizkus tako, da se mioni energije 3.094 GeV shranjujejo v magnetno polje, nato pa se merijo razlike v precesiji in vrtilni frekvenci mionov s pomočjo elektronov, ki nastanejo pri razpadu mionov. Napredek v natančnosti je bil ključno odvisen od veliko močnejšega žarka, kot je bil na voljo v CERN-u, in uporabe obroča za shranjevanje mionov. Predhodni poskusi v CERN-u so v skladiščeni obroč vbrizgavali pione, od katerih je v obroču le majhen del razpadel v mione. Poskus v Brookhavenu je zajemal podatke s pozitivnimi in negativnimi mioni med 1997 in 2001. Njegov končni rezultat, dobljen z združitvijo skladnih rezultatov podobne natančnosti za pozitivne in negativne mione, se je od teoretične vrednosti razlikoval pri 2,5 σ.<ref>{{Navedi časopis|last=Muon g-2 Collaboration|last2=Bennett|first2=G. W.|last3=Bousquet|first3=B.|last4=Brown|first4=H. N.|last5=Bunce|first5=G.|last6=Carey|first6=R. M.|last7=Cushman|first7=P.|last8=Danby|first8=G. T.|last9=Debevec|first9=P. T.|last10=Deile|first10=M.|last11=Deng|first11=H.|date=2006-04-07|title=Final report of the E821 muon anomalous magnetic moment measurement at BNL|url=https://link.aps.org/doi/10.1103/PhysRevD.73.072003|journal=Physical Review D|volume=73|issue=7|pages=072003|arxiv=hep-ex/0602035|bibcode=2006PhRvD..73g2003B|doi=10.1103/PhysRevD.73.072003}}</ref> === Mion ''g''−2 v Fermilabu === Poskus Brookhaven se je končal leta 2001, vendar je deset let kasneje Fermilab prevzel opremo, z namenom natančneje meriti in izboljšati statistiko in tako bodisi neskladje s teorijo odpraviti bodisi razliko potrditi kot eksperimentalen dokaz za fiziko, ki presega standardni model. Magnet so prenovili in zagnali septembra 2015 in pri tem potrdili, da ima isto enakomernost osnovnega magnetnega polja 1.3 dnm kot pred selitvijo. Oktobra 2016 je bil magnet znova obnovljen in znova uravnan, tako da se je celokupna enakomernost polja izboljšala za faktor 3.<ref>{{Navedi konferenco|conference=XIIth International Conference on Beauty, Charm, and Hyperons in Hadronic Interactions|conferenceurl=http://beach2016.gmu.edu/|last=Holzbauer|first=J. L.|date=Dec 9, 2016|title=The Muon ''g''−2 Experiment Overview and Status as of June 2016|page=012038|doi=10.1088/1742-6596/770/1/012038|arxiv=1610.10069}} [https://inspirehep.net/record/1495244 Via inSPIRE]</ref> Magnet je prejel prvi žarek mionov na novi lokaciji 31. maja 2017.<ref>{{Navedi sporočilo za javnost|url=http://news.fnal.gov/2017/05/muon-magnets-moment-arrived/|title=Muon Magnet's Moment Has arrived|date=May 31, 2017|publisher=Fermilab}}</ref> nakar je zbiranje podatkov teklo do konca leta 2020. [[Slika:Mion 2-g - anomalija 2021.JPG|levo|sličica|280x280px|razlika med teoretično in izmerjeno vrednostjo g-2 za mion.]] === Rezultati 3. teka === 7. aprila 2021 so objavili rezultate meritev v Fermilabu<ref>{{Navedi revijo|last=Muon g−2 Collaboration|last2=Abi|first2=B.|last3=Albahri|first3=T.|last4=Al-Kilani|first4=S.|last5=Allspach|first5=D.|last6=Alonzi|first6=L. P.|last7=Anastasi|first7=A.|last8=Anisenkov|first8=A.|last9=Azfar|first9=F.|date=2021-04-07|title=Measurement of the Positive Muon Anomalous Magnetic Moment to 0.46 ppm|url=https://link.aps.org/doi/10.1103/PhysRevLett.126.141801|magazine=Physical Review Letters|volume=126|issue=14|pages=141801|doi=10.1103/PhysRevLett.126.141801}}</ref><ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Albahri|first=T.|last2=Anastasi|first2=A.|last3=Badgley|first3=K.|last4=Baeßler|first4=S.|last5=Bailey|first5=I.|last6=Baranov|first6=V. A.|last7=Barlas-Yucel|first7=E.|last8=Barrett|first8=T.|last9=Bedeschi|first9=F.|date=2021-04-07|title=Magnetic Field Measurement and Analysis for the Muon g-2 Experiment at Fermilab|url=http://arxiv.org/abs/2104.03201|magazine=arXiv:2104.03201 [hep-ex, physics:nucl-ex]|doi=10.1103/PhysRevA.103.042208}}</ref><ref name=":1">{{Navedi revijo|last=Albahri|first=T.|last2=Anastasi|first2=A.|last3=Badgley|first3=K.|last4=Baeßler|first4=S.|last5=Bailey|first5=I.|last6=Baranov|first6=V. A.|last7=Barlas-Yucel|first7=E.|last8=Barrett|first8=T.|last9=Bedeschi|first9=F.|date=2021-04-07|title=Beam dynamics corrections to the Run-1 measurement of the muon anomalous magnetic moment at Fermilab|url=http://arxiv.org/abs/2104.03240|magazine=arXiv:2104.03240 [hep-ex, physics:physics]}}</ref> Izmerjena vrednost za anomalijo magnetnega navora <math>(g_\mu - 2)/2 </math> je: :<math>a_\mu^{\text{FNAL}} = 116\,592\,040(54) \times 10^{-11} </math> :Rezultat se v okviru natančnosti metode pokriva z rezultati iz Brookhavena in je od najnovejših teoretičnih raziskav signifikantno različen na ravni 3,3 σ. Doslej najboljša teoretično ugotovljena vrednost<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mpi-hd.mpg.de/lin/seminar_theory/talks/Talk_Passera_161120.pdf|title=The muon g-2 <> Delta alpha connection|date=6. novembra 2020|accessdate=12. aprila 2021|publisher=MPI für Kernphysik Heidelberg|last=Passera|first=Massimo}}</ref> znaša: :<math>a_\mu^{\text{QED}} = 116584718.931 (19)(100)(23) \times 10^{-11} </math> <!-- viri negotovosti: (19) - negotovi koeficienti v zankah 4. in 5 reda , (100) zanke 6. reda, (23) ostanek razvoja --> :Teoretični magnetni navor in izmerjeni g se torej razlikujeta nekje na šestem decimalnem mestu. Če se podatki iz Brookhavena in Fermilaba združijo, je razlika signifikantna na ravni 4,2σ - verjetnost, da je razlika posledica naključja, je približno 1 na 40.000.<ref>[https://news.fnal.gov/2021/04/first-results-from-fermilabs-muon-g-2-experiment-strengthen-evidence-of-new-physics/ Fermilab (Apr. 7 2021) First results from Fermilab’s Muon g-2 experiment strengthen evidence of new physics]</ref> Čeprav pod 5 σ, zlatim standardom znanosti za nova odkritja, so rezultati razlog za nadaljnje delo, tako v teoriji kot eksperimentalno.. == Teorija magnetnih navorov == ''G'' nabitih leptonov ([[Elektron|elektrona]], [[Mion|miona]] ali delca [[Lepton tau|tau]]) je zelo blizu 2. Razlika do 2 ("anomalni" del) je odvisna od vrste leptona in jo je mogoče poljubno natančno izračunati na podlagi trenutnega [[Standardni model|standardnega modela]]. Meritve za elektron se s teoretično vrednostjo odlično ujemajo. V Brookhavenu so merili g-2 za mione, kar je zaradi kratke življenjske dobe delcev tehnično veliko teže; ugotovili so izzivajoče, vendar še ne dokončno, odstopanje na ravni 3.7 σ med izmerjeno vrednostjo in napovedjo standardnega modela (0.001 165 920 89 proti 0.001 165 9180).<ref>{{Navedi splet|url=https://news.fnal.gov/2020/06/physicists-publish-worldwide-consensus-of-muon-magnetic-moment-calculation/|publisher=Fermilab|title=Physicists publish worldwide consensus of muon magnetic moment calculation|date=2020-06-11}}</ref> Meritev ''g''−2 za elektron je najbolj natančno določena količina v fiziki. Pred kratkim je bila izmerjena z natančnostjo 3 delov na 10¹³, poleg tega so izračunali teoretično vrednost [[QED]] na osnovi 12.672 [[Feynmanov diagram|Feynmanovih diagramov]] (gl. na [https://www.mpi-hd.mpg.de/lin/seminar_theory/talks/Talk_Passera_161120.pdf primer seminar] Kljub tem neverjetnim eksperimentalnim in teoretičnim dosežkom pa je ''prispevek (m''/''M'') ² novih delcev zaznaven le pri majhnih vrednostih mase ( tj. masa <100&nbsp;MeV) in trenutno se izmerjene in predvidene vrednosti dobro ujemajo. Nasprotno pa je meritev ''g'' −2 za mion z maso, ki je 220-krat večja od mase elektrona, občutljiva za nove delce z masami med 10&nbsp;MeV in 1000&nbsp;GeV, tako da na zgornjem koncu zahaja na podobno območje mas kot pri [[Veliki hadronski trkalnik|poskusih LHC,]] vendar na precej drugačen način. Merjenje ''g''−2 za mion lahko tudi sondira fiziko nizkih mas, ki je pod občutljivostjo [[LHC]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hep.ucl.ac.uk/muons/g-2/|title=FNAL g−2 Experiment|website=Muon g−2 Experiment|publisher=UCL|accessdate=2017-04-30}}</ref> == Izvedba eksperimenta == [[Slika:Littlemove5-hr.jpg|desno|sličica| ''Obroč g'' −2 na končnem cilju – pred eksperimentalno dvorano (MC1) pri Fermilabu – 30. julija 2014.]] Osrednjega pomena za poskus je superprevodni magnet s premerom 15 m in z izjemno enakomernim magnetnim poljem. Poleti 2013 so ga v enem kosu prepeljali iz Brookhavena na Long Islandu, New York, do Fermilaba v Batavii, Illinois. Potovanje je trajalo 35 dni, prevoženih je bilo več kot 5000 km,<ref>{{Navedi splet|url=http://cerncourier.com/cws/article/cern/58931|title=Muon g−2 storage ring starts a new life|first=David|last=Hertzog|first2=Lee|last2=Roberts|date=Oct 27, 2014|website=CERN Courier|language=en-GB|accessdate=2017-04-26}}</ref> večinoma na ladji vzdolž vzhodne obale ZDA, okoli Floride in nato po [[Misisipi|Missisipiju]]. Začetna in zadnja etapa sta bili na posebnem tovornjaku ponoči po zaprtih avtocestah. [[Slika:PbF2_Crystal_SIPM.png|levo|sličica| Vzorca kristalov PbF₂ 25 mm × 25 mm × 140 mm, skupaj s 16-kanalnim monolitnim Hamamatsu SiPM.]] === Detektorji === Magnetni navor meri 24 elektromagnetnih kalorimetrov, ki so enakomerno porazdeljeni na notranji strani shranjevalnega obroča. Kalorimetri merijo energijo in čas prihoda (in njihovo število) pozitronov iz razpada mionov, ki se vbrizgavajo v shranjevalni obroč. Mion razpade v dva nevtrina in pozitron z manj energije kot jo je imel prvotni delec. Magnetno polje pozitron usmeri navznoter, kjer naleti na segmentirani kalorimeter iz svinčevega fluorida s silicijevimi foto pomnoževalkami (SiPM).<ref name="TDR">{{Navedi časopis|last=Grange|first=J.|last2=Guarino|first2=V.|last3=Winter|first3=P.|last4=Wood|first4=K.|last5=Zhao|first5=H.|last6=Carey|first6=R. M.|last7=Gastler|first7=D.|last8=Hazen|first8=E.|last9=Kinnaird|first9=N.|displayauthors=1|date=Jan 27, 2015|title=Muon (''g''−2) Technical Design Report|arxiv=1501.06858|bibcode=2015arXiv150106858G}} [http://inspirehep.net/record/1341289 Via inSPIRE]</ref> Sledilni detektorji zabeležijo pot pozitronov po razpadu miona v shranjevalnem obroču. Sledilnik lahko meri električni dipolni moment miona, ne pa tudi neposredno magnetni navor. Glavni namen sledilnika je izmeriti profil žarka mionov, pa tudi razločevati nakopičene dogodke (kar zmanjšuje sistematično negotovost pri merjenju kalorimetra).<ref name="TDR"/> [[Slika:Tracker_g-2.jpg|sličica| Prikazana je ena od 4 vrstic po 32 slamic. Slamica (dolžina 100 mm in premer 5 mm) deluje kot ionizacijska komora, napolnjena z Ar in etanom (1:1), s katodno žico v središču pod napetostjo +1,6&nbsp;kV]] === Magnetno polje === Za merjenje magnetnega momenta z natančnostjo na ravni 1 na milijardo ppb je mora enakomernost magnetnega polja imeti enako natančnost. Eksperimentalni cilj ''g'' −2 je doseči stopnjo negotovosti na magnetni vrednosti do 70&nbsp;ppb, povprečno po času in porazdelitvi mionov. Enakomerno magnetno polje moči 1.45 T v shranjevalnem obroču ustvarjajo superprevodni magneti, vrednost polja se aktivno zasleduje po celotnem obroču s sondo [[Jedrska magnetna resonanca|NMR]] na mobilnem vozičku (ki ne prekinja vakuuma). Sonda uporablja [[Larmorjeva frekvenca|Larmorjevo frekvenco]] protona v sferičnem vzorcu vode za visoko natančnost za jakost magnetnega polja.<ref name="TDR"/> === Zbiranje podatkov === Bistvena komponenta eksperimenta je sistem [[Zajem podatkov|za zajem podatkov]] (DAQ), ki nadzoruje pretok podatkov iz detektorske elektronike. Pogoj za poskus je zajem surovih podatkov s hitrostjo 18 GB/s. Za to se uporablja 24 vzporedno delujočih hitrih [[Grafični procesor|grafičnih procesorjev]] (NVIDIA Tesla K40), ki obdelujejo podatke iz 12-bitnih digitalizatorjev. Za nadzor skrbi programsko okolje MIDAS DAQ. Sistem DAQ obdeluje podatke iz 1296 kalorimetričnih kanalov, 3 postaj za sledenje slamic in iz pomožnih detektorjev (npr. števcev za mione na vhodu). Skupna količina izhodnih podatkov se ceni na 2 PB.<ref>{{Navedi konferenco|last=Gohn|first=W.|others=(For Muon g−2 Collaboration)|date=Nov 15, 2016|title=Data Acquisition with GPUs: The DAQ for the Muon ''g''−2 Experiment at Fermilab|page=174|arxiv=1611.04959|doi=10.22323/1.282.0174|bibcode=2016arXiv161104959G}} [http://inspirehep.net/record/1498145 Via inSPIRE]</ref>{{Clear}} == Sodelovanje == V eksperimentu sodelujejo naslednje univerze, laboratoriji in podjetja: <ref>{{Navedi splet|url=http://muon-g-2.fnal.gov/collaboration.html|title=Muon g−2 Collaboration|website=Muon g−2 Experiment|publisher=Fermilab|language=en|accessdate=2017-04-26}}</ref> {{div col|colwidth=22em}} ===Univerze=== *[[Boston University|Univerza Boston]] *[[Cornell University|Univerza Cornell]] *[[Johannes Gutenberg University Mainz|Univerza Johannes Gutenberg University Mainz]] *[[University of Illinois at Urbana-Champaign|Univerza Illinois at Urbana-Champaign]] *[[James Madison University|Univerza James Madison]] *Korea Advanced Institute of Science and Technology ([[KAIST|KAIST]]) *[[University of Kentucky|Univerza Kentucky]] *[[University of Liverpool|Univerza Liverpool]] *[[Lancaster University|Univerza Lancaster]] *[[University College London|University College London]] *[[University of Manchester|Univerza Manchester]] *[[University of Massachusetts|Univerza Massachusetts]] *[[Michigan State University|Univerza Michigan State]] *[[University of Michigan|Univerza Michigan]] *[[University of Mississippi|Univerza Mississippi]] *[[University of Molise|Università del Molise|Univerza Molise]] *[[University of Naples Federico II|Universita' degli Studi di Napoli Federico II]] *[[North Central College|North Central College]] *[[Northern Illinois University|Northern Illinois]] *[[Regis University|Univerza Regis]] *[[Shanghai Jiao Tong University|Univerza Shanghai Jiao Tong]] *[[Technische Universitat Dresden|Technische Universitat Dresden]] *[[University of Udine|Università di Udine|Univerza Udine]] *[[University of Virginia|Univerza Virginia]] *[[University of Washington|Univerza Washington]] ===Laboratoriji=== *[[Argonne National Laboratory| Laboratorij Argonne National]] *[[Brookhaven National Laboratory| Laboratorij Brookhaven National]] *[[Fermi National Accelerator Laboratory| Laboratorij Fermi National Accelerator]] *[[Budker Institute of Nuclear Physics|Budker Institute of Nuclear Physics]] *[[Istituto Nazionale di Fisica Nucleare|Istituto Nazionale di Fisica Nucleare]] *[[Joint Institute for Nuclear Research|Joint Institute for Nuclear Research, Dubna]] *[[Laboratori Nazionali di Frascati|Laboratori Nazionali di Frascati]] *[[Istituto Nazionale di Fisica Nucleare|INFN, Sezione di Napoli|Istituto Nazionale di Fisica Nucleare|INFN, Sezione di Napoli]] *[[Istituto Nazionale di Fisica Nucleare|INFN, Sezione di Pisa|Istituto Nazionale di Fisica Nucleare|INFN, Sezione di Pisa]] *[[Institute for Basic Science|Institute for Basic Science]], S. Korea {{div col end}} == Reference == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * {{Navedi splet|title=Uradna stran za mion g-2|publisher=Fermilab|url=http://muon-g-2.fnal.gov}} [[Kategorija:Fizika osnovnih delcev]] [[Kategorija:Standardni model]] aihmrzhwhkj08w05j2hrjssyglifutr 0 496411 5736780 5525878 2022-08-20T06:43:17Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{location map+ |Češka |float=right |width=400 |caption=Kraji svetovne dediščine v Češki republiki|alt=A map of the Czech Republic with dots indicating World Heritage Sites|places= {{location map~ |Češka|lat=49.3 |long=17.377222 |label=[[Kroměříž]] |position=right}} {{location map~ |Češka |lat=48.816667 |long=14.316667 |label=[[Český Krumlov]] |position=bottom}} {{location map~ |Češka |lat=50.089722 |long=14.419444 |label=[[Praga]] |position=left}} {{location map~ |Češka|lat=49.18333 |long=15.45 |label=[[Telč]] |position=left}} {{location map~ |Češka |lat=48.959722 |long=14.252778 |label=[[Holašovice]] |position=left}} {{location map~ |Češka |lat=49.598611 |long=17.269444 |label=[[Olomouc]] |position=right}} {{location map~ |Češka |lat=49.217222 |long=15.878889 |label=[[Třebíč]] |position=bottom}} {{location map~ |Češka |lat=49.95 |long=15.266667 |label=[[Kutná Hora]] |position=right}} {{location map~ |Češka|lat=48.775833 |long=16.775 |label=[[Lednice-Valtice]] |position=right}} {{location map~ |Češka |lat=49.873611 |long=16.314444 |label=[[Litomyšl]] |position=bottom}} {{location map~ |Češka |lat=49.580278 |long=15.941944 |label=[[Zelená Hora]] |position=left}} {{location map~ |Češka |lat=49.207222 |long=16.616111 |label=[[Brno]] |position=top}} {{location map~ |Češka|lat=50.4065278 |long=12.8373444 |label=[[Krušnohoří]] |position=top}} {{location map~ |Češka |lat=50.057778 |long=15.487222 |label=[[Kladruby nad Labem]] |position=top}} }} Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ([[UNESCO]]) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina. Kraje svetovne dediščine ureja Unescova konvencija iz leta 1972.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=UNESCO World Heritage Centre The World Heritage Convention |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=25 October 2015}}</ref> Kulturno dediščino tvorijo spomeniki, na primer arhitekturna dela, mogočni kipi ali napisi, skupine zgradb in kraji, vključno z arheološkimi najdišči. Med naravne znamenitosti spadajo fizikalne in biološke tvorbe, geološke in fitziografske tvorbe, vključno s habitati ogroženih vrst rastlin in živali, in naravni kraji, pomembni z znanstvenega, okoljevarstvenega ali lepotnega vidika.<ref>"Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 1. februarja 2021. Pridobljeno 3. februarja 2021.</ref> Prvi kraji na ozemlju sedanje [[Češka republika|Češke republike]] so bili na seznam vpisani na 16. seji Odbora za svetovno dediščino v Santa Feju, [[Združene države Amerike]], leta 1992. Češka je bila takrat še del [[Češkoslovaška|Češkoslovaške republike]]. Na tej seji so bila na seznam vpisana tri mesta: [[Praga|zgodovinsko središče Prage]], [[Český Krumlov|zgodovinsko središče Českega Krumlova]] in [[Telč|zgodovinsko središče Telča]].<ref>''"Report of the Rapporteur"''. UNESCO World Heritage Centre. 14. december 1992. Arhivirano iz izvirnika 1. aprila 2016. Pridobljeno 22. julija 2014.</ref> Po razpustitvi Češkoslovaške republike 1. januarja 1993 se je država razdelila na [[Češka republika|Češko]] in [[Slovaška republika|Slovaško republiko]]. Češka republika je Unicefovo konvencijo sprejela 26. marca 1993 in nasledila tri že vpisane kraje. Do leta 2021 je bilo na seznam svetovne dediščine vpisanih še 14 krajev, 17. krajev pa je bilo vpisanih na seznam kandidatov. Vsa mesta spadajo v domeno kulture. Rudarsko regijo Erzgebirge/Krušnohoří si Češka deli z [[Nemčija|Zvezno republiko Nemčijo]]. Zadnji vpisani kraj je bila Krajina za vzrejo in urjenje paradnih vlečnih konj v Kladrubyh nad Labem leta 2019. ==Seznam krajev== UNESCO ocenjuje kandidata za vpis na seznam po deset kriterijih. Kriteriji od i do vi so kulturni, od vii do x pa naravni. Vsak kraj mora ustrezati vsej enemu kriteriju.<ref>"UNESCO World Heritage Centre The Criteria for Selection". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 14. januarja 2021. Pridobljeno 17. avgusta 2018.</ref> {{Legend|#D0E7FF|* Večnacionalni| outline=silver}} {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- ! style="width:180px;" scope="col"| Kraj ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:100px;" scope="col"| Regija ! style="width:50px;" scope="col"| Leto vpisa ! style="width:80px;" scope="col" data-sort-type="number"| Referenčna številka in kriteriji ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" | [[Praga|Zgodovinsko središče Prage]] | [[Slika:The Castle and Charles Bridge, Prague - 7982.jpg|150x150px|alt=Look at the Charles Bridge and the castle across the river]] | Praga | 1992 | 616; ii, iv, vi (kulturni) | Praga ob reki [[Vltava|Vltavi]] je bila pomembno mesto že v [[Srednji vek|srednjem veku]]. Med vladanjem svetega rimskega cesarja [[Karel IV.|Karla IV.]] je bilo v mestu zgrajenih več pomembnih zgradb v gotskem slohu, vključno s [[Hradčani]], [[Stolnica sv. Vida, Venčeslava in Adalberta, Praga|stolnico sv. Vida]] in [[Karlov most|Karlovim mostom]]. [[Karlova univerza v Pragi|Karlova univerza]], ki je bila ustanovljena leta 1348 in spada med najstarejše univerze v [[Evropa|Evropi]], je še vedno eno od vodilnih središč učenosti. Meje kraja svetovne dediščine so se leta 2012 nekoliko spremenile.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/616|title=Historic Centre of Prague|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20. oktobra 2011|archive-date=26. oktobra 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111026154236/http://whc.unesco.org/en/list/616|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Český Krumlov|Zgodovinsko središče Českega Krumlova]] | [[Slika:View from Seminární zahrada, Český Krumlov, Czechia.jpg|150px|alt=View of the old town and the castle from above]] | Južna Češka | 1992 | 617; iv (kulturni) | Český Krumlov je bil zrajen v 13. stoletju na meandru reke Vltave okoli gradu z enakim imenom. Grad je bil zgrajen v [[Gotika|gotskem]] slogu s kasnejšimi dodatki v poznogotskem, [[Barok|baročnem]] in [[Renesansa|renesančnem]] slogu. Mesto je ohranilo srednjeveški razpored ulic in baročne in renesančne poslikave na pročeljih hiš. Industrializacija v 19. stoletju nanj ni vplivala.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/617|title=Historic Centre of Český Krumlov|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20. oktobra 2011|archive-date=17. oktobra 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111017111055/http://whc.unesco.org/en/list/617/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Telč|Zgodovinske središče Telča]] | [[Slika:Telč2009zw.jpg|150x150px|alt=Telč panorama from across the river]] | Vysočina | 1992 | 621; i, iv (kulturni) | Mesto Telč je bilo zelo verjetno ustanovljeno sredi 14. stoletja kot načrtovano naselje na področju, ki so ga pred tem pokrivali obsežni gozdovi. Glavni namen njegove ustanovitve je bilo širjenje političnega in gospodarskega vpliva v to regijo. V središču mesta dominira renesančni grad, zgrajen na gotskem predhodniku. Trikotni glavni trg obdajajo renesančne in baročne meščanske hiše z zelo različnimi prečelji, povezane z neprekinjeno arkado.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/621|title=Historic Centre of Telč|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20. oktobra 2011|archive-date=17. oktobra 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111017185643/http://whc.unesco.org/en/list/621/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Cerkev svetega Janeza Nepomuka, Zelená Hora]] | [[Slika:Zdar Zelena hora 48.jpg|150px|alt=View of the church with a cemetery in front]] | Vysočina | 1994 | 690; iv (kulturni) | Romarska cerkev sv. Janeza Nepomuka je bila grajena od leta 1719 do 1727 po kanonizaciji Janeza Nepomuka. Načrte zajo je naredil Jan Santini Aichel v arhitekturnem slogu prehoda med gotiko in barokom.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/690|title=Pilgrimage Church of St John of Nepomuk at Zelená Hora|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 October 2011|archive-date=17. oktobra 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111017165210/http://whc.unesco.org/en/list/690/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Kutná Hora]]: zgodovinsko mestno središče s [[Cerkev svete Barbare, Kutná Hora|cerkvijo sv. Barbare]] in stolnica [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kutná Hora|Marijinega vnebovzetja]] v Sedlecu | [[Slika:KUTNA HORA (js) 11.jpg|150px|alt=Church of St Barbara, a large Gothic building, at night]] | Osrednja Češka | 1995 | 732; ii, iv (kulturni) | V poznem 13. stoletju so v okolici Kutne Hore odkrili bogata nahajališča [[Srebro|srebra]], s čimer se je začel razvoj in razcvet mesta. V 14. stoletju je Kutna Hora postala kraljevo mesto. Zgodovinsko mestno središče je ohranilo srednjeveško zasnovo. Najpomembnejši zgradbi v mestu sta gotska cerkev sv. Barbare, okrašena s freskami s prikazi iz rudarskega življenja, in stolnica Naše Gospe v Sedlecu. Slednja je bila pred tem cerkev [[Cistercijani|cistercijanskega]] samostana. V 18. stoletju je bila obnovljena v baročnem slogu.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/732|title=Kutná Hora: Historical Town Centre with the Church of St Barbara and the Cathedral of Our Lady at Sedlec|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20. oktobra 2011|archive-date=17. oktobra 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111017175338/http://whc.unesco.org/en/list/732/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Kulturna krajina Lednice-Valtice]] | [[Slika:Zámek - Lednice 2.jpg|150x150px|alt=Lednice castle in neo-Gothic style]] | Jućna Moravska | 1996 | 763; i, ii, iv (kulturni) | Posest Lednice-Valtice je ena od največjih umetnih krajin v Evropi, saj meri kar 200 km². Lastniki posesti so bili vojvode Liechtensteinski. Svojo posest so v obdobju od 17. do 20. stoletja pretvorili v izjemno kulturno krajino. Zgradili so več podeželskih hiš, graščin, cerkva in drugih zgradb v baročnem in novoklasičnem slogu ter mrežo avenij, steza in gozdnih poti. Vrtovi in parki so se zgledovali po angleških krajinskih parkih.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/763|title=Lednice-Valtice Cultural Landscape|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20. oktobra 2011|archive-date=17. oktobra 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111017130337/http://whc.unesco.org/en/list/763/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Grad Kroměříž|Vrtovi in grad v Kroměřížu]] | [[Slika:Kromeriz - Kvetna zahrada - vyhled z promenady.JPG|150px|alt=Flower garden and a pavillion]] | Zlín | 1998 | 860; ii, iv (kulturni) | Grad v Kroměřížu je bil grajen v 17. in 18. stoletju v zgodnjem baročnem slogu in skužil kot rezidenca olomouških škofov. Grajski park, urejen v letih 1665-1677, je redek primer baročnega parka, ki je ostal relativno nedotaknjen, in je bil zgled drugim parkov v Srednji Evropi. V parku so zgradbe v novoklasičnem in francoskem cesarskem slogu.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/860|title=Gardens and Castle at Kroměříž|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 October 2011|archive-date=18 October 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111018023625/http://whc.unesco.org/en/list/860/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.zamek-kromeriz.cz/en/home/|title=Archbishop's Chateau Kroměříž|access-date=15. februarja 2021|archive-date=26. februarja 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210226232339/https://www.zamek-kromeriz.cz/en/home/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Holašovice|Rezervat zgodovinske vasi Holašovice]] | [[Slika:Holašovice_Historic_Village-112755.jpg|150x150px|alt=Two village houses with painted facades]] | Južna Češka | 1998 | 861; ii, iv (kulturni) | Vas Holašovice je dobro ohranjen primer tradicionalne srednjeevropske vasi. V vasi so večje in manjše kmetije iz 18. n 19. stoletja s pročelji, okrašenimi s štukaturami. Slog je znan kot južnočeški ljudski baročni slog.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/861|title=Holašovice Historical Village Reservation|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20. oktobra 2011|archive-date=17. oktobra 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111017174855/http://whc.unesco.org/en/list/861/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Litomyšl|Grad Litomyšl]] | [[Slika:Litomyšl (Leitomischl) chateau - by Pudelek.jpg|150x150px|alt=View of the castle, showing a richly decorated facade]] | Pardubice | 1999 | 901; ii, iv (kulturni) | Grad Litomyšl je bil zgrajen v renesančnem slogu kot podeželska rezidenca v drugi polovici 16. stoletja. Grad je štirikrilna trinadstropna zgradba. Eno od kril ima dvonadstropno arkadno galerijo. Pročelje je okrašeno v grafitni tehniki. Notranjost je okrašena v baročnem slogu. Ohranjenih je tudi več pomožnih zgradb.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/901|title=Litomyšl Castle|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20. oktobra 2011|archive-date=17. oktobra 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111017223552/http://whc.unesco.org/en/list/901/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Steber Svete trojice, Olomouc|Steber Svete trojice v Olomoucu]] | [[Slika:Sloup Nejsvětější Trojice, Olomouc.jpg|150px|alt=The Holy Trinity Column decorated with several sculptures]] | Olomouc | 2000 | 859; i, iv (kulturni) | Steber Svete trojice stoji v zgodovinskem središču [[Olomouc]]a. Postavljen je bil kot kužno znamenje na začetku 18. stoletja. Zgrajen je v regionalnem slogu, znanem kot olomouški barok. Visok je 35 m in kot tak najvišji v Evropi. Načrt zanj je naredil Václav Render. Veliko kipov z versko vsebino je delo kiparja Ondřeja Zahnerja. V podstavku stebra je tudi majhna kapela.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/859|title=Holy Trinity Column in Olomouc|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20 October 2011|archive-date=18 October 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111018000227/http://whc.unesco.org/en/list/859/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/uploads/nominations/859rev.pdf|title=Holy Trinity Column in Olomouc, WHC Nomination Documentation|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=21. februarja 2021|archive-date=5. julija 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200705180706/https://whc.unesco.org/uploads/nominations/859rev.pdf|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Vila Tugendhat]] |[[Slika:Vila Tugendhat (Brno), onyxová stěna.JPG|alt=Villa interior, with chairs and an onyc wall |150x150px]] | Južna Moravska | 2001 | 1052; ii, iv (kulturni) | Vilo Tugendhat je zasnoval nemški [[Arhitekt|arhitekt]] Ludwig Mies van der Rohe v 20. letih 20. stoletja za Greto in Fritza Tugendhata, člana bogate industrijalske družine iz [[Brno|Brna]]. Vila je primer mednarodnega arhitekturnega sloga. Mies van der Rohe je oblikoval tudi pohištvo in vrt ob vili.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/1052|title=Tugendhat Villa in Brno|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20. oktober 2011|archive-date=18. oktobra 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111018223224/http://whc.unesco.org/en/list/1052/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Judovska četrt, Třebíč|Judovska četrt]] in [[Bazilika svetega Prokopa, Trebič|bazilika sv. Prokopija]] v [[Třebíč]]u | [[Slika:Třebíč Basilika Jihlava Ghetto.jpg|150x150px|alt=Jewish Quarter of Třebíč with St. Procopius Basilica in the background]] | Vysočina | 2003 | 1078; ii, iii (kulturni) | Mesto [[Třebíč]] stoji na bregovih reke Jihlave. Bazilika sv. Prokopija je bila zgrajena v 13. stoletju, prvotno kot del [[Benediktinci|benediktinskega]] samostana. Mestna judovska četrt je dobro ohranjen primer srednjeveškega judovskega geta. Tipične zgradbe imajo dva namena: v pritličjih so trgovine in delavnice, v gornjih nadstropjih pa bivalni prostori. Judovski pokopališči sta iz 15. oziroma 19. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/1078|title=Jewish Quarter and St Procopius' Basilica in Třebíč|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=20. oktobra 2011|archive-date=17. oktobra 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111017042828/http://whc.unesco.org/en/list/1078/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;"| [[Rudarska regija Erzgebirge/Krušnohoří]] | [[Slika:Schr 1498-1500.jpg|150x150px|alt=Front and back of a silver coin.]] | Severna Češka | 2019 | 1478; ii, iii, iv (kulturni) | Rudogorje se razteza čez jugovzhodno [[Nemčija|Nemčijo]] in severozahodno [[Češka|Češko]]. Regija je bila že v 12. stoletju pomemben vir [[Kovina|kovin]], vključno s [[srebro]]m (predvsem v 15. in 16. stoletju), [[Kositer|kositrom]], [[kobalt]]om in v poznem 19. in 20. stoletju z [[uran]]om. Regijo so izoblikovale predvsem inovacije v rudarstvu in metalurgiji.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1478 |title=Erzgebirge/Krušnohoří Mining Region |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=8. julija 2019 |archive-date=26. septembra 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200926002222/http://whc.unesco.org/en/list/1478 |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row"| Krajina za vzrejo in urjenje paradnih vlečnih konj v [[Kladruby nad Labem|Kladrubyh nad Labem]] | [[Slika:Kladruby_1.jpg|150x150px|alt=Kladruber horses in front of the National Stud Farm in Kladruby.]] | Pardubice | 2019 | 1579; iv, v (kulturni) | Kobilarna v Kladrubyh nad Labem je bila ustanovljena leta 1579 v poplavnem delu porečja Labe, v katerem so tudi ostanki obrežnega gozda. Kobilarna vzreja konje haldrubske pasme, ki so se na [[Habsburžani|habsburškem]] dvoru uporabljali za vleko paradnih kočij.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1589 |title=Landscape for Breeding and Training of Ceremonial Carriage Horses at Kladruby nad Labem |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=27. avgusta 2019 |archive-date=7. oktobra 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201007183450/https://whc.unesco.org/en/list/1589 |url-status=live }}</ref> |} ==Seznam kandidatov== Poleg krajev, že vpisanih na seznam svetovne dediščine, lahko države članice vzdržujejo tudi seznam krajev, ki po njihovem mnenju izpolnjujejo pogoje za vpis na seznam svetovne dediščine. Vpis na slednjega je mogoč le, če je bil kraj pred tem vpisan na seznam kandidatov.<ref>"Tentative Lists". UNESCO. Arhivirano iz izvirnika 24. september 2005. Pridobljeno 12. julija 2014.</ref> Češka ima od leta 2021 na svojem okvirnem seznamu kandidatov 17 krajev.<ref name=ref4>"Czechia". UNESCO. Arhivirano iz izvirnika 26. januarja 2021. Pridobljeno 23. februarja 2021.</ref> {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- ! style="width:180px;" scope="col"| Kraj ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:100px;" scope="col"| Regija ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:80px;" scope="col"| Unescovi kriteriji ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" | Renesančne hiše v [[Slavonice|Slavonicah]] |[[Slika:Slavonice, kašna se sochou sv. Floriána.JPG|150x150px|alt=Houses with sgraffito facades]] | Južna Češka | 2001 | i, ii, iv (kulturni) | Mesto Slavonice leži na križišču pomembnih trgovskih poti. Njegov pomen je še bolj zrasel z ustanovitvijo poštne postaje leta 1530. V 18. stoletju je pomen mesta upadel, zato so se poznogotske in renesančne meščanske hiše ohranile. Več hiš ima pročelja, okrašena z grafiti.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1507/ |title=Renaissance Houses at Slavonice |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=19. januarja 2001 |archive-date=10. junija 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070610171950/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/1507/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Papirnica v Velkih Losinyh]] |[[Slika:Velké Losiny-papírna.JPG|150x150px|alt=A complex of paper mill buildings with white facades]] | Olomouc | 2001 | ii, iv (kulturni) | Papirnica v Velkih Losinyh je bila ustanovljena leta 1591 in od takrat neprekinjeno obratuje. Večina sedanje zgradbe je bila zgrajena v prvi polovici 19. stoletja, ko je bila papirnica temeljito prenovljena. Na začetku 20. stoletja je vodno kolo zamenjala [[Francisova turbina]] in papirnica je začela z elektriko oskrbovati tudi samo mesto. Od leta 1987 je v njej muzej papirništva.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1508/ |title=Paper Mill at Velké Losiny |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=19. januarja 2001 |archive-date=10. junija 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070610172120/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/1508/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | Mreža ribnikov v [[Třeboň]]skem bazenu |[[Slika:Rožmberk a Káňov.JPG|150x150px|Fish pond at Rožmberk, look from above]] | Južna Češka | 2001 | i, ii, iii, iv, v (kulturni) | Ribogojništvo v okolici mesta [[Třeboň]] se je začelo v srednjem veku, ko je mesto leta 1366 prišlo v last rodbine Rožmberk (nemško Rosenberg). Zgrajenih je bilo več ribnikov s pripadajočo infrastrukturo kot so kanali in zapornice. Največji je [[Rožmberški ribnik]].<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1509/ |title=Fishpond Network in the Trebon Basin |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=19. januarja 2001 |archive-date=3. oktobra 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151003161228/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/1509/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | Skalna mesta [[Češki raj]] |[[Slika:Ceskyraj hrubaskala.JPG|150x150px|alt=Hrubá Skála rock formations]] | več lokacij | 2001 | (naravni) | Český ráj tvori več krajev s skalnimi tvorbami, nastalimi z [[Erozija|erozijo]] krednih [[peščenjak]]ov. Na sliki so tvorbe v [[Hrubá Skála|Hrubi Skali]].<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1511/ |title=Český ráj (Czech Paradise) Rock Cities |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=19. januarja 2001 |archive-date=10. junija 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070610172529/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/1511/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;"| Najdišča [[Velika Moravska|Velike Moravske]]: utrjeno slovansko naselje v [[Mikulčice|Mikulčicah]] – [[Cerkev svete Margarete Antioške, Kopčany|Cerkev sv. Margarete Antioške v Kopčanyh]]* |[[Slika:Mikulčice Archaeopark 21.JPG|150x150px|alt= Ruins at Mikulčice Archaeopark]] |Južna Moravska | 2001 | iii, v (kulturni) | Mikulčice so bile pomembno utrjeno naselje slovanske države Velike Moravske v zgodnjem srednjem veku. Ozemlje države si zdaj delita Češka in Slovaška. Na najdiščih so arheologi odkrili temelje cerkva, pokopališča in ostanke utrdb. Cerkev sv. Margarete (na Slovaškem) je bila zgrajena v 9. stoletju in od 13. do 16. stoletja večkrat onnovljena.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5093/|title=Sites of Great Moravia: Slavonic Fortified Settlement at Mikulčice – Church of St. Margaret at Kopčany|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=4 February 2021|archive-date=10. februarja 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210210093253/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5093/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1559/|title=Sites of Great Moravia: Slavonic Fortified Settlement at Mikulčice – Church of St. Margaret at Kopčany|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=4. februarja 2021|archive-date=10. februarja 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210210093246/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1559/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Spodnja Vítkovice|Industrijski kompleksi v Ostravi]] |[[Slika:Dolní oblast vitkovic - svitani 10.12.2006.jpg|150x150px|alt=Industrial objects at Vítkovice]] |Moravska-Šlezija | 2001 | i, iv, v (kulturni) | Predlog zajema kraje tehnične dediščine, povezane s proizvodnjo železa z antracitom. Industrijski kompleks [[Vitkovice (Ostrava)| Vitkovice]] vključuje rudnike premoga, koksarne in plavže. Mesto je bilo več desetletij eno od najpomembnejših središč premogovništva in težke industrije v Evropi. Industrijske dejavnosti so se začele v 30. letih 19. stoletja in bile posodobljene v 10. letih 20. stoletja. Rudarjenje je bilo ustavljeno leta 1993.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1560/ |title=The Industrial Complexes at Ostrava |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=6. julija 2001 |archive-date=7. julija 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160707010558/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1560/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Terezin|Terezinska trdnjava ]] |[[Slika:Terezínská pevnost letecky - panoramio.jpg|150x150px|alt=Little Fortres of Terezín from above]] |Ústí nad Labem | 2001 | i, ii, iv (kulturni) | Terezinska trdnjava je bila zgrajena v poznem 18. stoletju po šlezijski vojni med [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Prusija|Prusijo]]. Sistem utrdb sestavljata dve med seboj povezani trdnjavi. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila manjša trdnjava [[gestapo]]vski zapor, glavna trdnjava pa judovski [[Geto|geto]], znan kot Theresienstadt.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1561/ |title=The Fortress of Terezín |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=6. julija 2001 |archive-date=10. junija 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070610172046/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/1561/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | Terme [[Luhačovice]] |[[Slika:Lázeňský dům Jurkovičův (Luhačovice), Lázeňské nám. 109, Luhačovice1.JPG|150x150px|alt=Jurkovič spa house and a fountain in front]] | Zlín | 2001 | i, ii, iii, iv (kulturni) | Kopališka dejavnost v Luhačovicah se je začela v poznem 18. stoletju in se razširila v 19. stoletju. V prvi tretjini 20. stoletja je bilo zgrajenih več novih objektov po načrtih arhitekta Dušana Jurkoviča. Objekti so zgrajeni v mešanici ljudskega sloga in [[art nouveau]]. [[Konstruktivizem (umetnost)|Konstruktivistično]] središče je bilo zgrajeno v 30. letih 20. stoletja.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1562/ |title=The Spa at Luhacovice |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=6. julija 2001 |archive-date=16. februarja 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070216183608/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/1562/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Betlém]], skalni kipi pri Kuksu |[[Slika:Braun betlem.JPG|150x150px|alt=Betlém Rock Sculptures depicting a Biblical scene. Fence and trees in the background.]] | Hradec Králové | 2001 | i, ii, iv (kulturni) | Betlém je sklop baročnih kipov Matthiasa Brauna. Njihovo izdelavo je v zgodnjem 18. stoletju naročil pokrovitelj kulture Franz Anton von Sporck. Kipi, ki so dobili ime po [[Betlehem]]u, so v bližini bolnišnice in kopališkega kompleksa v vasi Kuks. Vklesani v balvane [[peščenjak]]a in prikazujejo svetopisemske motive, kot so [[Kristus]]ovo rojstvo in prihod [[Sveti trije kralji|Svetih treh kraljev]]. V sklopu je tudi več kipov svetnikov.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1563/ |title=The Betlém Rock Sculptures near Kuks |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=6. julija 2001 |archive-date=28. avgusta 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060828071924/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/1563/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Grad Karlštejn]] |[[Slika:Burg Karlstein - Karlštejn - panoramio.jpg|150x150px|alt=Karlštejn Castle on the top of the hill, view from below]] | Osrednja Češka | 2001 | i, ii, iv (kulturni) | Grad Karlštejn je bil zgrajen sredi 14. stoletja za svetega rimskega cesarja [[Karel IV.|Karla IV.]], ki je bil takrat češki kralj. Grad stoji na strmem grebenu. V njem je kapela Svetega križa, v kateri so se do leta 1420 hranile cesarske regalije in češki kronski dragulji. Grad je bil v naslednjih stoletjih večkrat prenovljen. Veliki stolp je bil prenovljen v 19. stoletju v gotskem slogu.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1564/ |title=The Karlstejn Castle |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=6. julija 2001 |archive-date=10. junija 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070610171814/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/1564/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | Razširitev kraja svetovne dediščine "Zgodovinsko središče Prage" s pomembnimi spomeniki v njeni bližini |[[Slika:LetohradekHvezda2.jpg|150x150px|alt=The Hvezda Hunting Lodge, a Renaissance villa surrounded by forest]] | Praga | 2001 | i, ii, iv (kulturni) | Nominacija predlaga vključitev treh spomenikov iz različnih zgodovinskih obdobij: modernistično [[Müllerjeva vila|Müllerjevo vilo]], [[Opatija Břevnov|opatijo Břevnov]], ustanovljeno v 10. stoletju, in [[letni dvorec Zvezda|letni dvorec Hvězda]] (Zvezda) z ogrado za divje živali (na sliki).<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1565/ |title=Extension of the World Heritage Site "Historic Centre of Prague" with the important Monuments in its Vicinity |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=6. julija 2001 |archive-date=10. junija 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070610171910/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/1565/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | Gorski hotel in televizijski pretvornik [[Ještěd]] |[[Slika:Ještěd , letecký snímek.jpg|150x150px|alt=Hotel and Television Transmitter Ještěd, view from above]] |Liberec | 2007 | i, ii, iv (kulturni) | [[Hiperboloid]]na zgradba, v kateri sta hotel in televizijski pretvornik, je zgrajena po načrtih češkega arhitekta Karla Hubáčeka. Stoji na vrhu gore [[Ještěd]] na nadmorski višini 1012 m. Gradila se je v letih 1966-1973 iz jekla in armiranega betona.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5152/ |title=Mountain-top Hotel and Television Transmitter Ještěd |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=29. maja 2007 |archive-date=13. oktobra 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071013113956/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5152/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | [[Žatec]] – mesto hmelja |[[Slika:Saaz-Hopfengarten.jpg|150x150px|alt=Hops garden, surrounded by buildings]] | Ústí nad Labem | 2007 | ii, iii, iv (kulturni) | Področje okoli Žatca je zaradi primernih vremenskih pogojev že od srednjega veka središče pridelave [[hmelj]]a. Pridelava se je povečala zlasti v 19. stoletju in v mesto prinesla blaginjo. Iz tega obdobja je več zgradb, vključno s sušilnicami, pakirnicami, skladišči in seveda prebivališči.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5153/ |title=Žatec – the Hops Town |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=29. maja 2007 |archive-date=13. oktobra 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071013114001/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5153/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | Kopališki in zdraviliški trikotnik v zahodni Češki | [[Slika:Kolonáda M.Gorkého.JPG|150x150px|alt=Maxim Gorky colonnade in Mariánské Lázně]] | Karlovy Vary | 2008 | ii, iii, iv (kulturni) | Kopališka mesta [[Karlovy Vary]], [[Mariánské Lázně]] (na sliki) in [[Františkovy Lázně]] so se razvila okoli izvirov termalne in mineralne vode, primerne za zdravljenje in zabavo. Mesta so dosegla vrh v 19. in zgodnjem 20. stoletju.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5378/ |title=The West Bohemian Spa Triangle |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=25. junija 2008 |archive-date=22. junija 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110622051846/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5378/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;"| Velika zdraviliška mesta Evrope (Češka)* |[[Slika:Karlsbad Muehlbrunnkolonnade.jpg|150x150px|alt=Colonnade overlooking a stream in Karlovy Vary]] | Karlovy Vary | 2014 | ii, iii, iv, vi (kulturni) | Večnacionalna nominacija v sedmih državah zajema pomembna evtopska zdraviliška mesta. Razvila so se ob izvirih mineralne in termalne vode, primerne za zdravljenje in zabavo. Vrh so dosegla v 18. stoletju in 20. letih 20. stoletja pred razvojem industrializiranega zdravljenja. Na Češkem so nominirana tri zdraviliška mesta: Karlovy Vary (na sliki), Mariánské Lázně in Františkovy Lázně.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5929/ |title=Great Spas of Europe (Czechia) |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=17. junija 2014 |archive-date=11. novembra 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141111232122/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5929/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" style="background:#D0E7FF;"| [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] – razširitev (Češka)* |[[Slika:Jizerskohorské Bučiny.JPG|150x150px|alt=Jizera Mountains Beech Forest]] | Liberec | 2019 | ix (naravni) | [[Bukev|Bukovi]] gozdovi so že na seznamu naravne dediščine v dvanajstih evropskih državah. Gozdovi evropske bukve, ki so se razširili po Evropi po zadnji [[Ledena doba|ledeni dobi]], so ohranjeni v nekaj osamljenih zaščitenih rastiščih v [[Alpe|Alpah]], [[Karpati]]h, [[Dinaridi]]h, [[Sredozemlje|Sredozemlju]] in [[Pireneji]]h. Na Češkem je nominirano rastišče v pogorju Jizera.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6390/ |title=Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe - extension (Czechia) |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=30. januarja 2019 |archive-date=13. septembra 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190913151317/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/6390/ |url-status=live }}</ref> |- ! scope="row" | Stara čistilnica odpadnih voda v Bubeneču (Praga) |[[Slika:Bubenečská čistírna (03).jpg|150x150px|alt=Front view of the plant with two red brick chimneys]] | Praga | 2020 | ii, iv (kulturni) | Praška čistilnica odpadnih voda v Bubeneču je tehnična dediščina iz samega začetka 20. stoletja. Načrte zanjo je naredil gradbeni inženir William Heerlein Lindley kot del obsežnega praškega sistema čiščenja odpadnih voda. Gradila se je v letih 1901 do 1906. Delovala je do leta 1967, kot obrat za obdelavo mulja do 1980. let, potem pa je bila preurejena v muzej.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6485/ |title=Old Wastewater Treatment Plant in Prague-Bubeneč |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=28. februarja 2021 |archive-date=13. avgusta 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200813134927/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/6485/ |url-status=live }}</ref> |- |} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Svetovna dediščina na Češkem}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Češkem|*]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine]] ddwep6xjles25p4jhhasw822azxt5kz 0 496425 5736789 5490579 2022-08-20T06:43:42Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=glej [[WP:BIO]]}} {{Infopolje oseba}} '''Levi ben Gershon''' (1288-1344), bolje poznan pod njegovim grškim imenom '''Gersonides''', ali pa latinskim imenom '''Magister Leo Hebraeus''', je bil srednjeveški francoski judovski filozof, talmudist, matematik, zdravnik in astronom. Rojen je bil v kraju Bagnols v mestu Langudoc, Franciji. Po besedah Abrahama Zacute in drugih, je bil sin Gersona ben Solomon Catalane. = Življenje = Tako kot nekateri drugi srednjeveški judovski filozofi, je tudi o Gersonidesu znanega malo. Njegova družina se je v Talmudu odlikovala po pobožnosti in eksegetski spretnosti, toda čeprav je bil v judovski skupnosti znan po komentarjih nekaterih biblijskih knjig, se zdi, da nikoli ni sprejel nobenega rabinskega posta. Veliko je bilo debat na temo, da je edinstvenost njegovih mnenj lahko ovirala njegovo napredovanje na višji položaj ali funkcijo. Znano je, da je življenje preživel v Avignonu in Orangeu, kjer naj bi tudi umrl leta 1344, čeprav Zacuto trdi, da je umrl pribljižno trideset let kasneje, leta 1370, v Perpignanu. Rabbi Levi je znan po svojih neobičajnih stališčih in rigidnem aristotelizmu, zaradi katerih je sčasoma racionaliziral številne čudeže v Bibliji. Njegov komentar na Biblijo pa so ostro kritizirali najvišji učenjaki, kot so Abarbanel, Chisdai, Crescas, Rivash, slednji pa ga je obtožil herezije in skoraj prepovedal njegova dela. = Filozofska in verska dela = Del njegovih spisov sestavljajo komentarji o delih Aristotela, ki so bili takrat znani, oziroma komentarji o komentarjih Averroesa. Nekateri od teh so natisnjeni v zgodnjih latinskih izdajah Aristotelovih del. Njegova najpomembnejša razprava, zaradi katere ima svoje mesto v zgodovini filozofije, ima naslov Sefer Milhamot Ha-Shem, (»Gospodove vojne«), in je v sestavi zasedla dvanajst let (1317-1329). Del razprave, ki je vseboval podroben pregled astronomije, kot jo poznajo Arabci, je bil leta 1342 na prošnjo papeža Klementa VI preveden v latinščino. Gospodove vojne so oblikovane po načrtu velikega dela judovske filozofije, Guide for the Perplexed of Maimonides. Verjetno gre za kritiko nekaterih elementov Maimonidovega sinkretizma o Aristotelizmu in rabinski judovski misli. == Pregled Gospodovih vojn == # Nauk o duši, v katerem Gersonides zagovarja teorijo brezosebnega razuma kot posrednika med Bogom in človekom ter razloži nastanek višjega razuma (ali kot so mu rekli, pridobljeni intelekt) v človeštvu- njegovo stališče je popolnoma realistično in podobno tistemu iz Avicebrona; # Prerokba; # Božje poznanje dejstev in previdnosti, v katerem je napredovala teorija, da Bog ne odloča o posameznih dejstvih. Čeprav obstaja splošna previdnost za vse, se posebna previdnost razteza le na tiste, katerih razum je bil razsvetljen; # Nebesne snovi, obravnava nenavadne duhovne hierarhije, ki so jo judovski filozofi srednjega veka sprejeli od novo platonistov in psevdo-Dionizija, in skupaj z astronomskimi podrobnostmi daje tudi večino astrološke teorije; # Stvarjenje in čudeži, v zvezi s katerimi Gersonides močno odstopa od položaja Maimonidesa. Gersonides je bil tudi avtor komentarjev o Pteoknjižju, Jozui, I. in II. Kraljih, Pregovorih, Pridigarju, Pesmi pesmi, Ruti, Danielu… Naredil je povezavo na komentar o Izaiju, katerega pa ni več. == Pogledi na boga in vsevednost == V nasprotju s teologijo drugih judovskih mislecev judovski teolog Louis Jacobs trdi, da Bog nima popolnega predznanja o človeških dejanjih. "Gersonides, ki ga moti staro vprašanje, kako je božje predznanje združljivo s človekovo svobodo, meni, da je tisto, kar Bog ve vnaprej, vse izbire, ki so na voljo vsakemu posamezniku. Bog pa ne ve, katere izbire bo naredil posameznik v svoji svobodi. " Še en novo-klasični judovski zagovornik samo-omejene vsevednosti je bil Abraham ibn Daud. Medtem ko so prejšnji judovski filozofi razširjali božje vedenje na svobodna človeška dejanja in trdili, da predznanje njenih rezultatov ne vpliva na človekovo svobodo odločanja, Ibn Daud, očitno po Aleksandru Afrodiskemu, izključuje človekovo delovanje iz božjega predznanja. Bog je po njegovem mnenju omejeval svoje vsevednost, kot je omejeval svojo vsemogočnost glede človeških dejanj. " = Pogledi na onostranstvo = Gersonides trdi, da so duše ljudi sestavljene iz dveh delov: materialnega ali človeškega intelekta in pridobljenega ali agent intelekta. Materialni intelekt je esencialen vsakemu človeku in ljudem daje sposobnost razumevanja ter učenja. Ta materialni intelekt je smrten in umre s telesom. Vendar trdi tudi, da ima duša pridobljen intelekt. Ta preživi smrt in lahko vsebuje nakopičeno znanje, ki ga je oseba pridobila v življenju. Seymour Feldman poudarja: »človek je nesmrten, kolikor doseže intelektualno popolnost, ki mu je odprta, to pomeni, da človek postane nesmrten le, če in kolikor dobi znanje o tem, kar načeloma lahko ve. To znanje preživi in predstavlja njegovo nesmrtnost. == Talmudska dela == Gersonides je bil avtor naslednjih talmudskih in halahičnih del: - Shaarei Tsedek (objavljeno v Leghornu, 1800): komentar trinajstih halahičnih pravil Rabina Yishmaela; - Mechokek Safun, interpretacija agadnega gradiva v petem poglavju Tractate Bava Basra; - Komentar k traktatu Berachosu; - dva odziva. Ohranjeno je samo prvo delo. = Dela v matematiki in astronomiji / astrologiji = Gersonides je bil prvi, ki je dosegel številne pomembne matematične in znanstvene dosežke, čeprav je bil, ker je pisal samo v hebrejščini in je bilo nekaj njegovih spisov prevedenih v druge jezike, njegov vpliv na nejudovsko misel omejen. Gersonides je leta 1321 napisal Maaseh Hoshev, ki se je ukvarjal z aritmetičnimi operacijami, vključno z ekstrakcijo kvadratnih in kockastih korenov, različnimi algebrskimi identitetami, nekaterimi vsotami, vključno z vsotami zaporednih celih števil, kvadratov in kock, binomskimi koeficienti in enostavnimi kombinacijskimi identitetami. Delo je opazno po zgodnji uporabi dokazov z matematično indukcijo in pionirskem delu v kombinatoriki. Naslov Maaseh Hoshev dobesedno pomeni Računsko delo, je pa tudi besedna igra na biblijski frazi, ki pomeni "pametno delo". Maaseh Hoshev je včasih pomotoma poimenovan Sefer Hamispar (Knjiga števil), kar je zgodnejše in manj dodelano delo Rabina Abrahama ben Meirja ibn Ezre (1090–1167). Leta 1342 je Levi napisal o sinusih, akordih in lokih, ko je preučeval trigonometrijo, zlasti dokazoval sinusni zakon za ravninske trikotnike in dajal petmestne sinusne tabele. Leto kasneje je na prošnjo škofa iz Meauxa napisal Harmonijo števil, v kateri obravnava problem Philippeja de Vitryja, ki vključuje tako imenovana harmonska števila, ki imajo obliko 2m · 3n. Problem je bil opredeliti vse pare harmoničnih števil, ki se razlikujejo za 1. Gersonidnes je dokazal, da obstajajo samo štirje taki pari: (1,2), (2,3), (3,4) in (8,9). Pripisujejo mu tudi, da je izumil Jakobovo palico, instrument za merjenje kotne razdalje med nebesnimi predmeti. Opisano je kot sestavljeno iz palice, dolge 1,4 m (4,5 m) in široke približno 1 cm (2,5 cm), s šestimi ali sedmimi perforiranimi tablami, ki bi lahko drsele vzdolž palice, pri čemer je vsaka tabla sestavni del dolžine palice za lažje izračun za merjenje razdalje med zvezdami ali planeti ter nadmorskih višin in premerov Sonca, Lune in zvezd. Levi je opazil Sončev mrk 3. marca 1337. Potem ko je opazil ta dogodek, je predlagal novo teorijo sonca, ki jo je nadaljeval z nadaljnjimi opazovanji. Še en mrk, ki ga je opazil Levi, je bil Lunin mrk 3. oktobra 1335. Opisal je geometrijski model gibanja Lune in opravil druga astronomska opazovanja Lune, Sonca in planetov z uporabo kamere obscure. Nekatera njegova prepričanja so bila široko resnična, na primer njegovo prepričanje, da je Mlečna cestavna krogli nepomičnih zvezd in sveti s pomočjo odbite sončne svetlobe. Gersonides je bil tudi najzgodnejši znani matematik, ki je sistematično in samozavestno uporabljal tehniko matematične indukcije in predvideval teorijo napak Galileja. Lunin krater, Rabbi Levi, je poimenovan po njem. Gersonides je verjel, da je astrologija resnična, in razvil naravoslovno, naravno razlago, kako deluje. Julius Guttman je pojasnil, da je bila za Gersonidesa astrologija: ''...temelji na metafizičnem nauku o odvisnosti vseh zemeljskih pojavov od nebeškega sveta. Splošna povezava, ki jo preroku daje aktivni intelekt, je splošni red astrološkega ozvezdja. Ozvezdje, pod katerim se rodi človek, določa njegovo naravo in usodo, ozvezdja pa tudi življenjsko dobo narodov… Aktivni intelekt pozna astrološki red, od najbolj splošne oblike ozvezdij do njihove zadnje specifikacije, ki pa vsebuje vse pogoje nastanka določenega dogodka. Ko se torej prerok ukvarja z usodo določene osebe ali človeške skupine, od aktivnega intelekta prejme znanje o vrstnem redu ozvezdij in z dovolj natančnosti, mu lahko natančno napove usodo… Ta astrološki determinizem ima samo eno omejitev. Svoboda človekove volje bi lahko razbila način delovanja, ki so mu ga določile zvezde; prerokba bi torej lahko napovedala prihodnost na podlagi astrološke določenosti le, če človekova svobodna volja ne prebije določenega poteka stvari. '' = Ocena zvezdnih razdalj in ovržba Ptolemejevega modela = Gersonides je edini astronom pred modernimi časi, ki je pravilno ocenil zvezdne razdalje. Medtem ko so vsi drugi astronomi postavili zvezde na vrtljivo kroglo tik zunaj planetov, je Gersonides ocenil, da je razdalja do zvezd deset milijard krat večja, in sicer približno 100 svetlobnih let (v sodobnih enotah). Z uporabo podatkov, ki jih je zbral iz lastnih opažanj, je Gersonides ovrgel Ptolemejev model v tem, kar je znani fizik Yuval Ne'eman ocenil kot "eno najpomembnejših spoznanj v zgodovini znanosti, ki ga na splošno pogrešamo pri pripovedovanju zgodbe o prehodu iz epicikličnih popravkov do geocentričnega modela do Kopernikovega heliocentričnega modela". Ne'eman je trdil, da je Gersonides po pregledu Ptolomejevega modela z njegovimi epicikli ugotovil, da ga je mogoče preveriti z merjenjem sprememb navidezne svetlosti Marsa in iskanjem cikličnih sprememb vzdolž domnevnih epiciklov. Te tako niso več dogma, bile so teorija, ki jo je bilo treba eksperimentalno preveriti, "a la Popper". R. Levi je razvil orodja za te meritve, v bistvu luknje v kameri in kamero obscure. Rezultati njegovih opazovanj sploh niso ustrezali Ptolomejevemu modelu. Ko je ugotovil, da je model neustrezen, ga je Gersonides poskušal (neuspešno) izboljšati. Na ta izziv je seveda končno odgovoril Kopernik tri stoletja kasneje, toda Gersonides je bil prvi, ki je potvarjal aleksandrijsko dogmo - prvi znani primer moderne filozofije ponarejanja. Levi je tudi pokazal, da Ptolemejev model za Lunino orbito, čeprav pravilno prikazuje evolucijo položaja Lune, popolnoma ne uspe napovedati navideznih velikosti Lune v njenem gibanju. Na žalost ni dokazov, da bi ugotovitve vplivale na kasnejše generacije astronomov, čeprav so bili Gersonidovi spisi prevedeni in dostopni. = V sodobni fantastiki = Gersonides je pomemben lik v romanu Sanje o Scipionu Iaina Pearsa, kjer je upodobljen kot mentor protagonista Olivierja de Noyena, nejudovskega pesnika in intelektualca. (Izmišljeno) srečanje med Gersonidesom in papežem Clementom VI v Avignonu med Črno smrtjo je glavni element v zapletu knjige. == Nagrade == - 1984: National Jewish Book Award štipendija za Gospodove vojne = Viri = ben Gershon, Levi (1984). Gospodove vojne: Prva knjiga, Nesmrtnost duše. Prevedel. Seymour Feldman. Philadelphia: Ameriško židovsko publikacijsko društvo. str. 81. Gersonides. [internet]. [citirano dne 24.11.2020]. Dostopno na naslovu: https://plato.stanford.edu/entries/gersonides/ Gersonides. [internet]. [citirano dne 24.11.2020]. Dostopno na naslovu: https://link.springer.com/referenceworkentry/10.1007%2F978-1-4020-9729-4_189 Goldstein R. B. (1985). Astronomija Levi ben Gersona (1288-1344). New York. Springer-Verlag New York. Levi Ben Gersonides. [internet]. [citirano dne 24.11.2020]. Dostopno na naslovu: http://www.jewishencyclopedia.com/articles/9813-levi-ben-gershon {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gershon, Levi}} [[Kategorija:Francoski filozofi]] [[Kategorija:Judovski filozofi]] [[Kategorija:Filozofi 14. stoletja]] 8i7s5rrerkt4ovaf9ul9c0fkl91p497 0 496489 5737092 5498496 2022-08-20T07:12:22Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Aspic_ouvert_-_1.JPG|sličica|196x196_pik|Jajce v aspiku.]] [[Slika:Aspic-with-eggs.jpg|sličica|286x286_pik|Aspik z jajci, piščančjim mesom, pašteto, kosi sira in zelenjavo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.manthatcooks.com/2006/02/terrine-de-mre-et-de-fille.html|title=Terrine de mère et de fille|date=27. februar 2006|accessdate=11. april 2021|website=manthatcooks.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060326201846/http://www.manthatcooks.com/2006/02/terrine-de-mre-et-de-fille.html|archivedate=26. marec 2006|language=en}}</ref>]] '''Aspík''' (tudi '''hladétina''' ali '''žólca''') je v posodi oblikovana hladna [[Želatina|želatinasta]] predjed z [[Začimba|začimbami]], mesno [[Juha|juho]], [[Meso|mesom]], [[Ribe|ribami]], [[Jajce|jajci]] ali [[Zelenjava|zelenjavo]]. Je tudi ime za samo želatinasto juho, pridobljeno s kuhanjem določenih delov [[Domači prašič|svinjine]] in [[Domače govedo|teletine]], bogatih s [[Kolagen|kolagenom]].<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.seriouseats.com/2015/08/history-of-jell-o-salad.html|website=www.seriouseats.com|accessdate=2021-04-11|title=A Social History of Jell-O Salad: The Rise and Fall of an American Icon|date=19. avgust 2015|last=Grey|first=Sarah|language=en}}</ref> === Izvor besed === ''Aspik'' je tujka iz [[Francoščina|francoskega]] ''aspic'' (hladetina, žolca in vrsta gada, kača). Kulinarični pomen se je morda razvil iz besede ''kača'' zato, ker so modeli za aspik imeli obliko v klobčič zvite kače ali pa je to asociacija na kačjo kožo, ki je prav tako pisana kot mesni ali ribji aspik.<ref name=":8">SNOJ, Marko, ''Slovenski etimološki slovar³''. https://fran.si/. dostop 11. aprila 2021.</ref> ''Žolca'' je prevzeta iz srednjevisokonemškega ''sulze'' (žolca), kar se je razvilo iz starovisokonemškega ''sulza'' (razsolica, v razsolici namočeno meso) in kar je dalo današnje [[Nemščina|nemškemu]] ''Sulz'' ter sorodno ''Sülze'' (žolca).<ref name=":8" /> ''Hladetina'' je prišla od besede ''hlȃd'' (hladīti, ohladīti, ohlájati).<ref name=":8" /> === Priprava, uporaba in postrežba === Žolco se pridobi s kuhanjem svinjskih parkljev, kože, [[Rep|repa]], glave, ličnic, rilca, jezika, uhljev in [[Kost|kosti]] ali telečjih (tudi govejih) kosti in nog (lahko se ga en dan namaka). Kuhanje žolce se olajša z dodajanjem industrijske želatine. Vanjo gre tudi piščančje in divjačinsko meso. Doda se ji lahko sok kuhanega mesa, zrezano [[Čebula|čebulo]], [[česen]], [[timijan]], celi [[Črni poper|poper]], [[Lovor|lovorjev]] list, [[Navadni peteršilj|peteršilj]], jajca, dušene gobe, [[Korenika|korene]] zélene, [[Navadno korenje|korenje]], koščke [[Navadna kumara|kumar]] ali drugo zelenjavo (Ivan Ivačič svetuje malo soli in pa pazljivost pri količini zélene, ki potemni juho). Predčasno praženje zelenjave naj bi dalo boljši [[okus]] in [[Barva|barvo]]. Pred koncem kuhanja se zéleno vzame iz [[Lonec|lonca]] in uporabi za solato, lonec pa z ognja vzame, ko se meso skoraj loči od kosti (okoli sedem ur na nizkem ognju). Maščobo se pobere z vrha juhe in porabi za prikuho (pobiranje pene in maščobe pripomore k večji prozornosti, žolca je motna tudi zaradi premočnega vretja. Nekateri pobiranje pene odsvetujejo, saj je v njej okus in ker sama izgine). Meso se loči od kosti, se ga seseklja in predene v večjo posodo (aspik se naredi lahko tudi v več manjših). Precedi se juho, v katero se lahko zmeša nekaj limonovih lupin, malo popra, nekaj rezin dobre salame ali narezan kos telečje pečenke. Mešanica se strdi v temnem in hladnem prostoru ter postreže naslednji dan ali pa takoj.<ref name=":0">Kuhinja o velikonočnih praznikih. str. 10. Družinski tednik (13.04.1933), letnik 5, številka 15. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-LVHOEV5L}}</ref><ref name=":2">Slovar slovenskega knjižnega jezika. ''fran.si''</ref><ref>Zelenjava v hladetini. str. 5. Družinski tednik (06.05.1937), letnik 9, številka 18. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-LWOWT9RE}}</ref><ref name=":3">Svinjska hladetina. str. 6. Družinski tednik (11.04.1940), letnik 12, številka 15. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-T4T8WFSY}}</ref><ref name=":4">Hladetina. str. 8. Mariborski večernik "Jutra" (19.01.1941), letnik 15, številka 14. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YQWFJWFF}}</ref><ref>Uporaben od repa do glave. str. 3. Dolenjski list (02.12.1993), letnik 44, številka 48. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-N3K3LRL5}}</ref><ref name=":5">Žolca. str. 10. Primorski dnevnik (12.04.2015), letnik 71, številka 84. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-SO7RDDRV}}</ref><ref>str. 179-181. Ivan Ivačič. ''Kuharska knjiga''. Obzorja Maribor. 1989</ref><ref name=":6">Nemške prevzete besede v Kuharskih bukvah Valentina Vodnika [Elektronski vir] = Deutsche Lehnwörter in Valentin Vodniks Kuharske bukve : skupno diplomsko delo / Maja Rajh. Ljubljana, julij 2016. Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za slovenistiko in Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko. pridobljeno na [https://www.slov.si/dipl/rajh_maja.pdf spletu] 10. aprila 2021</ref><ref>str. 240. ''Velika kuharica''. Centralni zavod za napredek gospodinjstva. ČGP Delo. 1985</ref><ref>{{Navedi splet|title=Po postu je velikonočna miza bogato obložena|url=https://notranjskoprimorske.si/2021/04/po-postu-je-velikonocna-miza-bogato-oblozena/|date=2021-04-02|accessdate=2021-04-11|language=sl-SI|first=Rihard|last=Baša|website=notranjskoprimorske.si}}</ref> Jed se naliva v plasteh, da okras obdrži obliko. Posodo se pred tem splakne z mrzlo [[Voda|vodo]]. Da se iz nje aspik zvrne nepoškodovan, se model za nekaj časa potopi v vročo vodo. Okrasi se ga z rezinami limone, kislimi kumaricami, [[Kapra|kaprami]], sardinami, [[Sardela|sardelami]] ali narezanimi jajci. Za prilogo se ponudi [[Gorčica|gorčico]], nastrgan [[hren]], [[Majoneza|majonezo]], [[kis]], poper, zrezano čebulo, prepečenec, [[maslo]] ali razno zelenjavo. Okus aspika naj bi izboljšala zabela z [[Bučno olje|bučnim oljem]] in škropitev z dobrim kisom.<ref>Zelenjavna hladetina. str. 5. Družinski tednik (23.07.1936), letnik 8, številka 29. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-OZIUAH09}}</ref><ref>Šunka v aspiku s trdo kuhanimi jajci. str. 43. Novi tednik NT&RC (02.04.1998), letnik 52, številka 13. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CT3LXSEI}}</ref><ref name=":1">str. 18 (154). Žena in dom: ilustrirana revija za slovensko ženo (1941), letnik 12, številka 4. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref>Hladetina (žolca) iz svinjskih kož. str. 9 (81). Tedenske slike (14.02.1917), številka 7. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-38NBWHPP}} </ref><ref name=":5" /> Za ribjo hladetino se dve uri in pol kuha ribe brez glav z dodatkom olja, čebule, popra, lovorja, kisa in [[Sol|soli]], nato se odstrani kosti in pusti en dan, da se strdi.<ref>Ribja hladetina. str. 8. Novi list (27.11.1958), letnik 7, številka 230. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-RI9LIIAJ}}</ref> Po drugem receptu se kuha tudi ribje glave in doda želatino, da aspik ni premehak.<ref>str. 107. ''Slovenska kuharica''. Felicita Kalinšek. Cankarjeva založba. 1972</ref> Z aspikom se lahko garnira rezine mesa<ref name=":0" /> ali obda [[Pašteta|pašteto]].<ref>Kako napravimo jetrno pašteto. str. 6. Glas Gorenjske (03.02.1956), letnik 9, številka 10. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-TXPBHLDE}}</ref> Na tanko prevlečena (šemizirana) živila na servirni plošči z aspikom dobijo sijaj in so zaščitena pred oksidacijo.<ref>str. 38. ''Velika kuharica''. Centralni zavod za napredek gospodinjstva. ČGP Delo. 1985</ref> Z aspikom se pripravlja [[Terina|terino]].<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Aspic: There's Just Something About That Jiggle|url=https://recipes.howstuffworks.com/aspic.htm|website=HowStuffWorks|date=2021-03-25|accessdate=2021-04-11|language=en}}</ref> Ribe v aspiku zdržijo na hladnem dlje časa.<ref>Nekaj o ribah. str. 3. Primorski dnevnik (13.10.1955), letnik 11, številka 3171. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-C04FRUKG}}</ref> Kosi hladetine se lahko pripravijo v [[Solata|solati]] iz čebule, olja, kisa, soli, popra in peteršilja.<ref>Meščanska kuhinja. str. 8. Družinski tednik (18.01.1934), letnik 6, številka 3. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-XXO73MTG}}</ref> V aspik pomočen [[Domača kokoš|piščanec]] predstavlja [[Pav|pava]] v pisani kulinarični kreaciji.<ref>Mrzla jedila. str. 8. Jutro:dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (21.05.1933), letnik 7, številka 117. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-E04YM3GL}}</ref> == Aspik po svetu == === Slovenija === Po ''Pravilniku o kakovosti mesnih izdelkov Republike Slovenije'' žolca za razliko od [[Tlačenka|tlačenke]] vsebuje manj, torej najmanj 30 procentov mesa ali mesnine. Obe sta uvrščeni med hladetinaste klobase, v katerih so [[Mišica|mišično]] in maščobno tkivo, mesnine ter dodatne surovine povezani z naravno želatino, pridobljeno z vlažno toplotno obdelavo [[Surovina|surovin]] z več veziva (koža, kite, tetive) ali z dodano želatino.<ref>1480. Pravilnik o kakovosti mesnih izdelkov, stran 3956. Ljubljana, četrtek. 8.4.2004. št. 34. pridobljeno 10. april 2021 na https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2004-01-1480/pravilnik-o-kakovosti-mesnih-izdelkov</ref> Živalski deli za kuhanje žolce so veljali za cenovno dostopne povprečnemu kupcu<ref name=":4" /> in se jih ni splačalo krasti.<ref>Kar malo je ostalo od vsega .... str. 4. Jutro: ponedeljska izdaja (23.03.1931), letnik 12, številka 68a. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-09X2EDNO}}</ref> Delali so jo v času [[Koline|kolin]].<ref>Dolenjska na mizi. str. 6. Dolenjski list (28.12.1978), letnik 29, številka 52. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-E4MQR4BY}}</ref> V [[20. stoletje|20. stoletju]] se je za pripravo aspika začelo uporabljati pločevinasto posodo.<ref>Kako so kuhale gospodinje na Celjskem (1). str. 46. Novi tednik NT in RC (16.05.2013), letnik 68, številka 24. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-32ZHYJDN}}</ref> Aspik je bil na [[Primorska|Primorskem]] [[Velika noč|velikonočna]] jed (navadno s kosi svinjine, jajčnimi kolesci in lovorjem, ki je nujen del te specialitete) in [[Vipava|Vipavci]] mu pravijo »žepca«.<ref>Naše velikonočne navade. str. 6. Novi list (11.04.1968), letnik 17, številka 691. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CL6YUFDY}}</ref><ref>Dopisi iz naših krajev (Križ). str. 6. Primorski dnevnik (01.04.1956), letnik 12, številka 3317. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DWN8GVXN}}</ref> V italijanskem [[Slovenska manjšina v Italiji|zamejstvu]] se žolci reče »žuca«,<ref>V naših krajih. str. 9. Novi list (26.03.1970), letnik 19, številka 786. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-NUHMMNPX}}</ref> na [[Kozjansko|Kozjanskem]] »žulca«,<ref>Tam, kjer so dobrote doma. str. 35. Novi tednik NT in RC (04.07.2013), letnik 68, številka 31. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MZN7JMLK}}</ref> v [[Kanal ob Soči|Kanalu ob Soči]] pa »žuč«.<ref name=":7">''DOLINE IN OKUSI. Dediščinske jedi v občinah Kanal ob Soči in Prapotno''. Kanal ob Soči: Občina, 2015. pridobljeno 11. aprila 2021 na https://www.tic-kanal.si/mma/okusi_in_doline_web_zadnja_verzijapdf/2015111008063553/</ref> V [[Hardek|Hardeku]] so [[Košnja|koscem]] postregli tudi s hladetino.<ref>Kje so tisti časi. str. 9. Tednik (25.02.1982), letnik 35, številka 8. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-73I25QZ4}}</ref> Na [[Središče ob Dravi|Središkem]] je bila hladetina z dodano čebulo, česnom in lovorjem del [[Binkošti|binkoštnih]] in [[Božič|božičnih]] praznikov, pa tudi malica za delavce na [[Njiva|njivi]].<ref>Za ljubitelje hladetine in „prezvuršta”. str. 22. Štajerski tednik (29.05.2012), letnik 65, številka 42. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-OBZU99AH}}</ref> Na [[Dolenjska|Dolenjskem]] so pri kuhi žolce s čebulo radi dodajali [[cviček]].<ref>{{Navedi splet|title=Dobre domače jedi z Dolenjskega|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070626/C/306269985/dobre-domace-jedi-z-dolenjskega|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-04-10|date=26. junij 2007}}</ref> Žolco so na [[Kostel|Kostelskem]] redko jedli.<ref>{{Navedi splet|title=Žolca|url=http://www.tsdrustvo-kostel.si/zolca.htm|website=www.tsdrustvo-kostel.si|accessdate=2021-04-11}}</ref> Žolca (v starejših virih tudi žolica) je tudi splošni izraz za želatino<ref>O vinskih primesih in o prizadevah. str. 1. Kmetijske in rokodelske novice (10.04.1872), letnik 30, številka 15. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-TK9SPK33}}</ref><ref name=":1" /> ali obratno.<ref name=":7" /> Hladetina se je reklo [[Žele|želeju]] (sadni sok, zgoščen zaradi [[Pektin|pektina]]),<ref>Okusni sadni želeji. str. 3. Dolenjski list (18.07.1991), letnik 42, številka 29. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-I6YXD1EN}}</ref> sladkorni [[Ribez|ribezovi]] [[Glazura|glazuri]] za [[Slaščica|sladice]] in [[pecivo]],<ref>Ribezova hladetina. str. 8. Družinski tednik (14.06.1934), letnik 6, številka 24. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-T199MAUV}}</ref> ter (ne vedno želatinastemu) [[Smetana|smetanovemu]], [[Jogurt|jogurtnemu]], [[Mleko|mlečnemu]] ali [[Skuta (mlečni izdelek)|skutnemu]] [[Puding|pudingu]] z dodatkom jajc, [[Med|medu]], [[Sladkor|sladkorja]], [[Pomaranča|pomaranče]], vanilin sladkorja, [[Rabarbara|rabarbare]], [[Ribez|ribeza]], [[Kava|kave]], [[Kakav|kakava]], limone, črnega [[Vino|vina]], [[Klinčki|klinčkov]], [[Sadje|sadja]] ali [[Koruza|koruznega]] [[Zdrob|zdroba]].<ref>Sirova hladetina. str. 8. Družinski tednik (02.08.1934), letnik 6, številka 31. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9UYGGHLX}}</ref><ref>Sadna hladetina. str. 5. Družinski tednik (09.07.1936), letnik 8, številka 27. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9VE1CN7W}}</ref><ref>Sadna hladetina. str. 6. Družinski tednik (06.08.1942), letnik 14, številka 28. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-GWBMYHGU}}</ref><ref>Češnjeva hladetina. str. 5. Družinski tednik (03.06.1937), letnik 9, številka 22. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IB04MYSU}}</ref><ref>Čokoladna hladetina. str. 7. Družinski tednik (27.02.1936), letnik 8, številka 8. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-QNDZJGYS}}</ref><ref>Kavna hladetina. str. 5. Družinski tednik (26.08.1937), letnik 9, številka 34. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-U89ZLOY5}}</ref><ref>Mlečna hladetina. str. 8. Družinski tednik (16.08.1934), letnik 6, številka 32/33. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-BA2MXCJ3}}</ref><ref>Hladetina iz rabarbare. str. 8. Družinski tednik (10.05.1934), letnik 6, številka 19. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-WKCRL2H4}}</ref><ref>Pomarančna hladetina. str. 25 (95). Ilustracija (1931), letnik 3, številka 3. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-C9W224EH}}</ref><ref>Sadna hladetina. str. 7. Novi list (12.01.1961), letnik 10, številka 334. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-F2GMN3GL}}</ref> [[Valentin Vodnik]] je recepte za sadne žolce oz. žele uvrstil v skupno poglavje z vkuhanim sadjem oziroma marmeladami.<ref name=":6" /> ''Velika kuharica'' (1989) deli hladetine na zelenjavne, mesne in sadne (želeji).<ref>str. 240 in 416. ''Velika kuharica''. Centralni zavod za napredek gospodinjstva. ČGP Delo. 1985</ref> Kuharica [[Felicita Kalinšek|Felicite Kalinšek]] vsebuje recepte za sadne in mlečne hladetine.<ref>str. 565-572. ''Slovenska kuharica''. Felicita Kalinšek. Cankarjeva založba. 1972</ref> Hladetina iz sadnih ostankov in odpadlega sadja je bila med [[1. svetovna vojna|1. svetovno vojno]] predstavljena kot alternativa [[Marmelada|marmeladam]], čežanam in maslu.<ref>Gospodarstvo. str. 5. Slovenski narod (25.08.1915), letnik 48, številka 194. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-QFPIMFI0}}</ref> === Vzhodna Evropa === Na [[Poljska|Poljskem]], v [[Rusija|Rusiji]] in [[Ukrajina|Ukrajini]] (pokrajina [[Galicija]]), kjer je riba predstavljala pogost del prehrane, se je ta pripravljala z aspikom tako v domačih hišah kot gostiščih.<ref>Vpliv vojne na ribištvo. str. 8. Straža (08.05.1916), letnik 8, številka 37. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-181GAQ0P}}</ref> Na Poljskem ima galaretka več regionalnih imen. Kuhana je iz prašičje glave, parkljev, kože in telečje krače. Poškropljena je s kisom ali limonovim sokom, vsebuje pa z [[Zelišče|zelišči]] začinjeno mesno juho, [[grah]] in jajca.<ref>{{Navedi splet|title=Polish Food 101 ‒ Galaretka|url=https://culture.pl/en/work/polish-food-101-galaretka|website=Culture.pl|accessdate=2021-04-11|language=en|date=22. avgust 2014|last=Kasprzyk-Chevriaux|first=Magdalena}}</ref> === Združene države Amerike === [[Slika:Veg_All_ad_-The_Ladies'_home_journal_(1948)_(14578740269)_(cropped).jpg|sličica|324x324_pik|Oglas za konzervirano zelenjavo s fotografijo zelenjave v okroglo oblikovanem aspiku v reviji ''Ladies' Home Journal'' leta 1948.]] Konec [[2. Svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je spodbudil razvoj prehrambene industrije, ki se je navadila denarja [[Ameriška vojska|ameriške vojske]]. Industrijsko predelana hrana je bila tudi privlačna, saj je prihranila čas in denar ženskam, od katerih se je pričakovalo, da bodo dobre gospodinje, četudi so same imele porabnice tovrstnih izdelkov za lene, neorganizirane in nasploh slabe žene. Želatina v modelih je bila lahek način priprave glavnega obroka iz [[Konzerviranje hrane|konzervirane hrane]] ali tiste, ki je ostala, z dodelanim videzom hitro pripravljenih jedi pa so gospodinje pokazale, da so se vseeno potrudile. V 50. in 60. letih prejšnjega stoletja je bilo pripravljanje želatinastih jedi popularno tudi zato, ker je bilo nekakšen statusni simbol, saj je za strjevanje aspika potreben [[Hladilnik (naprava)|hladilnik]], ki je bil takrat drag. Ker priprava hrane v modelih ni povzročila toliko umazanije, je bila v sozvočju s povojno dobo, ki je bila obsedena z moderno tehnologijo ter čistočo in učinkovitostjo, ki ju je spodbudila modernizacija opreme gospodinjstev. Prehrambena podjetja so sponzorirala produkcijo kuharskih knjig, ki so večkrat vsebovale za lase privlečene, bizarne in preveč preproste recepte, ki so dali več na videz. Želatinaste jedi, ki so bile lepe zaradi uporabe modelov, so bile stalen del tega žanra, ki je izumrl sredi 70. let prejšnjega stoletja, ko so začeli preganjati [[sladkor]], poudarjati pomen zdrave prehrane in so ženske opuščale vlogo gospodinje. Takrat so v modo prišle [[Solata|navadne solate]], posušeni [[Paradižnik|paradižniki]] in [[Mikrovalovka|mikrovalovke]]. Industrija se je osredotočila na oglaševanje [[Slaščica|slaščic]] in prigrizkov.<ref name=":9" /><ref name=":10">{{Navedi splet|title=Why Were There So Many Gelatin-Based Dishes in the 1950s and 60s?|url=https://www.thedailymeal.com/eat/why-were-there-so-many-gelatin-based-dishes-50s-and-60s|website=The Daily Meal|date=2017-01-20|accessdate=2021-04-11|language=en|first=Dan|last=Myers}}</ref> V [[Utah|Utahu]] in ostalih večinoma [[Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni|mormonskih]] predelih so želatinaste solate del družabnih dogodkov. Z želatino eksperimentirajo kuharji v okviru molekularne gastronomije.<ref name=":9" /> Aspik v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in [[Zahodna Evropa|zahodni Evropi]] ni tako vsakodneven kot v [[Nemčija|Nemčiji]] in [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]], in je bolj [[hobi]] ljubiteljev nenavadnega, ki imajo svoje skupine na [[Facebook|Facebooku]] in [[Reddit|Redditu]].<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|title=Getting jiggly with it: The curious community that's grown around gelatinous creations|url=https://www.salon.com/2020/01/19/aspic-jello-gelatin-food-facebook-group-jiggle/|website=Salon|date=2020-01-19|accessdate=2021-04-11|language=en|last=Stevens|first=Ashlie D.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=r/Aspic|url=https://www.reddit.com/r/Aspic/|website=reddit|accessdate=2021-04-11|language=en-US}}</ref> ==== Judovska skupnost ==== Judje v ZDA iz kuhanih telečjih nog delajo aspik, imenovan p'tcha, ki je prišel z izseljenci iz vzhodne Evrope. Je kvadratast in manjše velikosti ter je nekakšen simbol revščine, saj je kuhan iz cenejših kosov mesa.<ref>{{Navedi splet|title=Ptcha—a Jewish Dish Made From Jellied Calves’ Feet—Faces Extinction in America|url=https://www.tabletmag.com/sections/food/articles/a-disappearing-delicacy|website=Tablet Magazine|date=2012-04-24|accessdate=2021-04-11|language=en|last=Bello|first=Grace}}</ref> Vsebuje čebulo, beli kis ali limonon sok, česen, sol, poper in narezana jajca.<ref>{{Navedi splet|url=http://forward.com/articles/135781/|title=Jewish Dishes We Miss|date=1. marec 2011|accessdate=11. april 2021|website=forward.com|last=Koenig|first=Leah|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110305165513/http://forward.com/articles/135781/|archivedate=5. marec 2011}}</ref> == Zanimivosti == V ''[[Slovenec (časnik)|Slovencu]]'' so leta 1929 omenili nekega v [[Rusija|Rusiji]] rojenega baptista Harderja, ki je v svojem delu ''Religija v rdeči Rusiji'' (Wernigerode am Harz, 1929) trdil, da je neki [[Srednja šola|srednješolski]] učitelj v Rusiji skuhal hladetino iz [[Človek|človeških]] kosti, da bi [[Dijak|dijake]] prepričal, da [[duša]] ne obstaja.<ref>V boljševiškem raju. str. 6. Slovenec: političen list za slovenski narod (15.03.1929), letnik 57, številka 63a. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-V4BPLQ47}}</ref> == Glej tudi == * [[tlačenka]] == Sklici == {{reflist|30em}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Aspics}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Jedi]] [[Kategorija:Ribje jedi]] [[Kategorija:Meso]] [[Kategorija:Sestavine hrane]] [[Kategorija:Slovenska kuhinja]] [[Kategorija:Ruska kuhinja]] [[Kategorija:Ukrajinska kuhinja]] [[Kategorija:Poljska kuhinja]] gwo6urbm3kh6t0ttxr1mxfi2r7pj5ja 0 496536 5736791 5498228 2022-08-20T06:43:46Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba |Ime=Stanisław Tilich |rojstni dam= 10. aprila 1959 |rojstni kraj=Nowa Wjeska |slika=[[Dataja:SACHSEN CDU 13.06.20130123 - Portrait.jpg|thumb|Stanisław Tilich (2014)|center]] }} '''Stanislaw Rudi Tillich''' ([[Lužiščina|spodnjelužiško]] {{Avdio|Stanisław Tilich.ogg|''Stanisław Tilich''}}, [[Nemci|nemški]] [[politik]]; * [[10. april]] [[1959]], [[Neudörfel]] - Nowa Wjeska (pri Kamenz - Kamjencu) Od 28. maja 2008 do 12. decembra 2017 je bil po padcu zidu tretji predsednik vlade [[Saška|svobodne dežele Saške]], in od maja 2008 do 9. decembra 2017 tudi predsednik saške CDU. Dne 18 Oktobra 2017 je objavil, da se z decembrom 2017 umika s položaja predsednika vlade. Od 1. novembra 2015 do 31.. oktobra 2016 je zasedal mesto 70. predsednika [[Nemški Bundesrat|zveznega sveta (Bundesrat)]]. Od septembra 2019 dalje je predsednik nadzornega sveta podjetja za [[lignit]] MIBRAG. == Življenje == Stanislaw Tillich izhaja iz lužiške družine. Njegov oče Rudi Tillich (1929–2007) je bil protestant, njegova mati [[Rimskokatoliška cerkev|katoličanka]]. Sam Tillich je bil vzgojen kot prakticirajoči katoličan, povezan z verskimi tradicijami svoje domovine.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taz.de/1/archiv/digitaz/artikel/?ressort=sw&dig=2008/05/27/a0103&cHash=b1880c6169|title=Der Sorbe|publisher=taz.de|date=2008-05-27|accessdate=2014-09-20}}</ref> Njegov oče je bil član lokalnega vodstva SED Panschwitz-Kuckau (Pančicy-Kukow) in redni funkcionar [[Domowina|Domovine]], krovne organizacije lužiških klubov in združenj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.welt.de/politik/article2769840/Tillich-bestaetigt-Stasi-Kontakte-im-Dienst.html|title=Tillich bestätigt Stasi-Kontakte im Dienst|publisher=Die Welt|date=2008-11-23|accessdate=2014-09-20}}</ref> Po šolanju in maturi lužiški gimnaziji v [[Budyšin|Budišinu leta]] [[Vojaška služba|1977 je Stanislaw Tillich]] od novembra 1977 do aprila 1979 služil osnovno vojaško službo pri graničarjih DDR. Od 1979 do 1984 je študiral na Tehnični univerzi v Dresdnu in diplomiral kot inženir za konstrukcije in prenosno tehniko. Leta 1984 je začel kot dizajner v podjetju za elektroniko v Kamjencu.<ref>Financial Times Deutschland: {{Webarchive|url=http://www.ftd.de/koepfe/whoiswho/:Profil%20Stanislaw%20Tillich/342835.html}} 14. April 2008.</ref> Od 1. oktobra 1987 do 24. maja 1989 je bil Tillich uslužbenec sveta za okrožje Kamenc. Maja 1989 je postal podpredsednik sveta in bil na tem položaju odgovoren za trgovino in oskrbo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fr.de/politik/kader-ost-nische-11579780.html|title=Ministerpräsident Tillich: Der Kader in der Ost-Nische|publisher=Frankfurter Rundschau|date=2008-11-24|accessdate=2014-09-23}}</ref> Od leta 1989 do 1995 je Tillich bil aktiven kot samostojni srednje slojni podjetnik. Stanislaw Tillich je poročen, ima hčerko in sina. Sprva je živel v enodružinski hiši v Panschwitz-Kuckau (Pančicy-Kukow), od aprila 2015 dalje pa stanuje v penthouse na Belem jelenu v [[Dresden|Dresdnu.]]<ref>{{Internetquelle|url=http://www.sz-online.de/sachsen/tillich-kauft-penthouse-in-dresden-3074651.html|titel=Tillich kauft Penthouse in Dresden|autor=Henry Berndt|werk=[[Sächsische Zeitung|SZ-Online.de]]|datum=2015-04-04|zugriff=2016-01-09}}</ref> === Vzhodna CDU === Leta 1987 se je Tillich po lastnih izjavah po lastni volji pridružil vzhodni CDU, ki je kot blokovska stranka podpirala monopol oblasti SED. V Potsdam-Babelsbergu je bil od 2. Januarja do 10. Marca 1989 na tečaju ''Akademije za politične vede in pravo'' - ene najpomembnejših "kadrovskih šol" SED. Kasneje je Tillich ta tečaj opisal kot "enega od številnih tečajev M-L ", ki ga "osebno ni prepričal". <ref>{{Navedi splet|url=http://www.spiegel.de/politik/deutschland/ddr-vergangenheit-tillich-gibt-seminar-in-kaderschmiede-zu-a-592462.html|title=DDR-Vergangenheit: Tillich gibt Seminar in Kaderschmiede zu|publisher=Spiegel Online|date=2008-11-24|accessdate=2014-09-23}}</ref> V vprašalniku iz leta 1999 je Tillich glede svoje preteklosti v DDR zanikal stike z [[Stasi|državno varnostjo]]. <ref name="Fragebogen">{{Navedi splet|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/wahljahr-2009/landtagswahl-sachsen/stasi-vorwuerfe-tillich-veroeffentlicht-umstrittenen-fragebogen-1827310.html|title=Tillich veröffentlicht umstrittenen Fragebogen|publisher=Frankfurter Allgemeine Zeitung|date=2009-07-06|accessdate=2014-09-23}}</ref> Novembra 2008 so mu očitali, da je polepšal svojo biografijo in zlasti vlogo v državnem aparatu DDR. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.sz-online.de/sachsen/sachsens-cdu-steckt-in-blockfloeten-debatte-2263868.html|title=Sachsens CDU steckt in Blockflöten-Debatte|publisher=Sächsische Zeitung|date=2008-11-25|accessdate=2014-10-15|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140903143352/http://www.sz-online.de/sachsen/sachsens-cdu-steckt-in-blockfloeten-debatte-2263868.html|archivedate=2014-09-03}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.spiegel.de/politik/deutschland/stanislaw-tillichs-ddr-biografie-stueck-fuer-stueck-kommt-das-gedaechtnis-zurueck-a-592657.html|title=Stanislaw Tillichs DDR-Biografie: Stück für Stück kommt das Gedächtnis zurück|publisher=Spiegel Online|date=2008-11-25|accessdate=2014-10-15}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://rp-online.de/politik/deutschland/ddr-lebenslauf-bringt-stanislaw-tillich-in-bedraengnis_aid-11419345|title=DDR-Lebenslauf bringt Stanislaw Tillich in Bedrängnis|publisher=Rheinische Post|date=2008-11-30|accessdate=2014-10-15}}</ref> Tillich je priznal, da so uslužbenci Stasi dvakrat govorili y njim, in sicer enkrat zaradi poškodovanega žiga na vratih v računalniški center podjetja in enkrat zaradi razlogov za ozka grla pri dobavi. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.berliner-zeitung.de/archiv/sachsens-regierungschef-tillich-muss-stasi-kontakte-einraeumen--das-belastet-die-koalition-im-land-blockfloeten-und-schalmeien,10810590,10602228.html|title=Sachsens Regierungschef Tillich muss Stasi-Kontakte einräumen. Das belastet die Koalition im Land: Blockflöten und Schalmeien|publisher=Berliner Zeitung|date=2008-11-24|accessdate=2014-09-23}}</ref> Po navedbah Komisije Birthler v dokumentih ni bilo najti nobenih dokazov o sodelovanju Tillicha s StaSi. Objavo vprašalnika iz leta 1999 je državni urad Saške pred tem že zavrnila, <ref>{{Navedi splet|url=http://www.spiegel.de/politik/deutschland/christdemokraten-und-die-ddr-cdu-ministerpraesident-tillich-in-erklaerungsnot-a-593521.html|title=Christdemokraten und die DDR: CDU-Ministerpräsident Tillich in Erklärungsnot|publisher=Spiegel Online|date=2008-11-29|accessdate=2014-10-15}}</ref> Tillich pa se je z objavo strinjal šele leta 2009. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.zeit.de/online/2009/28/tillich-stasi-sachsen|title=Ministerpräsident Tillich veröffentlicht Stasi-Fragebogen|publisher=Zeit Online|date=6. Juli 2009|accessdate=23. September 2014}}</ref> Od leta 1989 dalje je Tillich bil član okrožnega izvršnega odbora svoje stranke. === CDU === [[Slika:Mit_Helmut_Kohl_1994.jpg|sličica| Stanislaw Tillich s kanclerjem [[Helmut Kohl|Helmutom Kohlom]] v Strasbourgu (1994)]] Leta 1990 je Tillich postal član nemške CDU. Marca 1990 izvoljen za člana prve prosto izvoljene ljudske zbornice, kjer se je Tillich zavzemal na probleme Lužiških Srbov in žrtev SED. <ref name="Sorbe">{{Navedi splet|url=http://www.taz.de/1/archiv/digitaz/artikel/?ressort=sw&dig=2008/05/27/a0103&cHash=b1880c6169|title=Der Sorbe|publisher=taz.de|date=2008-05-27|accessdate=2014-09-23|last=Phillipp Gessler}}</ref> Po razpustu ljudske zbornice ob združitvi Nemčije je do leta 1994 delal kot opazovalec v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu.]] .Bil je izvoljen za člana 4. Evropskega parlamenta (1994–1999), delal tam kot namestnik predsednika proračunskega odbora in generalni poročevalec za proračun [[Evropska unija|Evropske unije]]. <ref name="Sprache">{{Navedi splet|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/milbradts-nachfolger-stanislaw-tillich-ein-sorbe-fuer-sachsen-1536892.html|title=Ein Sorbe für Sachsen|publisher=Frankfurter Allgemeine Zeitung|date=2008-04-15|accessdate=2014-09-27}}</ref> Od leta 1992 do 1999 je bil član upravnega odbora [[Evropska ljudska stranka|EPP]].<ref name="Finanzminister">{{Navedi splet|url=http://www.sz-online.de/sachsen/stanislaw-tillich-der-neue-finanzminister-1839340.html|title=Stanislaw Tillich - der neue Finanzminister|publisher=Sächsische Zeitung|date=2007-09-25|accessdate=2014-09-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150924135517/http://www.sz-online.de/sachsen/stanislaw-tillich-der-neue-finanzminister-1839340.html|archivedate=2015-09-24}}</ref> Na volitvah 19. Septembra 2004 je kandidiral v volilni enoti Budišin 3 in bil izvoljen v saški deželni parlament. V letih 2009 in 2014 je bil ponovno izvoljen. Po objavi Rolanda Kocha 26. Maja 2010, da ne bi več kandidiral za funkcijo namestnika zveznega predsednika CDU, je Tillich postal kandidat za njegovo nasledstvo.<ref>[http://www.zeit.de/newsticker/2010/5/26/iptc-bdt-20100526-72-24961084xml Stimmen für stärkere Rolle Tillichs in CDU], abgerufen am 26. Mai 2010</ref> V predsedstvo zvezne CDU je bil izvoljen novembra 2010.<ref>[{{Slepa povezava|date=2017-2-14|url=http://www.sachsen-cdu-politik.de/2010%E2%80%9311/stanislaw-tillich-ins-praesidium-der-bundes-cdu-gewaehlt-1864.html}}<nowiki> Stanislaw Tillich ins Präsidium der Bundes-CDU gewählt .]</nowiki></ref> 4. decembra 2012 so Tillicha ponovno izvolili v predsedstvo CDU. === Minister na Saškem === Leta 1999 ga je takratni premier Saške Kurt Biedenkopf imenoval v svoj kabinet, kjer je bil do leta 2002 državni minister za zvezne in evropske zadeve.<ref name="Finanzminister">{{Navedi splet|url=http://www.sz-online.de/sachsen/stanislaw-tillich-der-neue-finanzminister-1839340.html|title=Stanislaw Tillich - der neue Finanzminister|publisher=Sächsische Zeitung|date=2007-09-25|accessdate=2014-09-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150924135517/http://www.sz-online.de/sachsen/stanislaw-tillich-der-neue-finanzminister-1839340.html|archivedate=2015-09-24}}</ref> V kabinetu Georga Milbradta, ki je bil leta 2002 izvoljen za predsednika vlade, je Tillich sprva delal kot državni minister in vodja državne pisarne do leta 2004, od leta 2004 pa kot saški državni minister za okolje in kmetijstvo. V tem času je bil še posebej odgovoren za razširitev protipoplavne zaščite po poplavah Labe avgusta 2002 . Leta 2007 je postal finančni minister Saške in naslednik Horsta Metza, ki je zaradi krize v Saški deželni banki odstopil. Tillich je vodil pogajanja za okoli prizadete Sachsen LB ob strani premierja Milbradta.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sueddeutsche.de/politik/stanislaw-tillich-zurueckhaltend-souveraen-loyal-1.203932|title=Zurückhaltend, souverän, loyal|publisher=Süddeutsche Zeitung|date=2010-05-17|accessdate=2014-10-01}}</ref> Sachsen LB so decembra 2007 prodali, ne da bi o tem lahko odločal deželni parlament, postopek, ki ga je saško ustavno sodišče avgusta 2009 razglasilo za neustavnega. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.sueddeutsche.de/geld/sachsenlb-rettung-verfassungswidrig-schallende-ohrfeige-1.158614|title="Schallende Ohrfeige"|publisher=Süddeutsche Zeitung|date=2010-05-17|accessdate=2014-10-01}}</ref> === Premier Saške === Georg Milbradt ga je 14. aprila 2008 v izjavi o odstopu zaradi afere okoli deželne banke odstopil in Tillicha predlagal za naslednika za mesto predsednika vlade in za predsednika deželne stranke.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.spiegel.de/politik/deutschland/ruecktritt-in-sachsen-milbradt-stuerzt-ueber-landesbank-affaere-finanzminister-wird-nachfolger-a-547194.html|title=Rücktritt in Sachsen: Milbradt stürzt über Landesbank-Affäre - Finanzminister wird Nachfolger|publisher=Spiegel Online|date=2008-04-14|accessdate=2014-10-01}}</ref> [[Slika:23._LPT_Leipzig_-_rede_tillich_5592.jpg|sličica| Stanislaw Tillich ob 23. kongresu CDU Saške v Leipzigu (2009)]] 24. maja 2008 ga je kongres deželne stranke<ref>{{Navedi splet|url=http://de.reuters.com/article/topNews/idDEHUM44533720080524|title=Tillich zum neuen CDU-Vorsitzenden in Sachsen gewählt|publisher=Reuters|date=2008-05-24|accessdate=2014-10-01}}</ref> izvolil za predsednika saške CDU in nato izvolitev na položaj predsednika vlade svobodne dežele Saška<ref>{{Navedi splet|url=http://www.spiegel.de/politik/deutschland/milbradt-nachfolger-tillich-zum-saechsischen-regierungschef-gewaehlt-a-555971.html|title=Milbradt-Nachfolger: Tillich zum sächsischen Regierungschef gewählt|publisher=Spiegel Online|date=2008-05-27|accessdate=2014-10-15}}</ref> in zaprisega njegovega kabineta. 30. junija 2008 je [[Papež Benedikt XVI.|po zasebni avdienci povabil papeža Benedikta XVI.]] na obisk vzhodne Nemčije leta 2009.<ref>{{Navedi splet|url=http://de.radiovaticana.va/storico/2008/06/30/vatikan:_einladung_aus_sachsen/ted-215488#|title=Vatikan: Einladung aus Sachsen|publisher=Radio Vatikan|date=2008-06-30|accessdate=2014-10-15|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141021182604/http://de.radiovaticana.va/storico/2008/06/30/vatikan:_einladung_aus_sachsen/ted-215488#|archivedate=2014-10-21}}</ref> Na državnih volitvah 30. Avgusta 2009 je CDU pod vodstvom Tillicha dobila 40,2 odstotka glasov. Ker je FDP dobila 10 odstotkov glasov, je Tillich lahko sestavil koalicijo CDU-FDP. Septembra 2009 ponovno izvoljen za predsednika vlade. [[Slika:2017-03-18_Stanislaw_Tillich_by_Sandro_Halank–1.jpg|sličica| Stanislaw Tillich (2017)]] Kot premier je bil Tillich na deželnih volitvah avgusta 2014 spet vodilni kandidat svoje stranke. CDU je prejela 39,4 odstotka glasov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.statistik.sachsen.de/wpr_neu/pkg_s10_erg_lw.prc_erg_lw?p_bz_bzid=LW14&p_ebene=SN&p_ort=14|title=Landtagswahl 2014|publisher=Statistisches Landesamt des Freistaates Sachsen|date=2014-08-31|accessdate=2014-10-16}}</ref> Koalicijski partner v Tillichovem kabinetu, saška FDP, je z 3,8 odstotka glasov zgrešila ponovni vstop v saški deželni parlament.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zeit.de/politik/deutschland/2014-08/sachsen-cdu-gewinnt-wahl-spd-12-5-prozent-afd-10-prozent-fdp-raus|title=CDU gewinnt Wahl, FDP ist raus, NPD scheitert knapp|publisher=Zeit Online|date=2014-08-31|accessdate=2014-10-16}}</ref> Potem ko je bila izključena koalicija z AfD<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fr.de/politik/tillich-will-keine-koalition-11244013.html|title=Landtagswahl in Sachsen: Tillich will keine Koalition mit AfD|publisher=Frankfurter Rundschau|date=2014-08-31|accessdate=2014-10-16}}</ref> in so Saški zeleni zavrnili začetek koalicijskih pogajanj s CDU,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.stern.de/politik/deutschland/antje-hermenau-tritt-zurueck-saechsische-gruene-verlieren-ihr-aushaengeschild-2139672.html|title=Sächsische Grüne verlieren ihr Aushängeschild|publisher=stern|date=2014-09-20|accessdate=2014-10-16}}</ref> je prišlo do koalicije z SPD,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.spiegel.de/politik/deutschland/sachsen-cdu-und-spd-schliessen-koalition-a-1002030.html|title=Koalitionsvertrag unterschrieben: SPD stellt in Sachsen drei Minister|publisher=Spiegel Online|date=2014-11-10|accessdate=2014-11-13}}</ref> in Tillich je 12. novembra 2014 bil ponovno izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/inland/stanislaw-tillich-ist-weiter-sachsens-ministerpraesident-13261842.html|title=Tillich als Ministerpräsident wiedergewählt|publisher=Frankfurter Allgemeine Zeitung|date=2014-11-12|accessdate=2014-11-13}}</ref> Dne 18 Oktobra 2017 je Tillich sporočil, da želi odgovornost prenesti "v mlajše roke", za naslednika je predlagal Michaela Kretschmerja.<ref>[http://www.spiegel.de/politik/deutschland/sachsen-stanislaw-tillich-tritt-als-ministerpraesident-zurueck-a-1173567.html Sachsens Ministerpräsident Tillich tritt zurück]</ref> Njegov mandat se je končal decembra 2017. Aprila 2018 je sporočil, da se z 31. oktobrom 2018 popolnoma umika iz aktivne politike in odstopa od mandata v deželnem parlamentu.<ref>[https://www.freiepresse.de/SACHSEN/Ex-Ministerpraesident-Tillich-zieht-sich-aus-Politik-zurueck-artikel10192344.php Ex-Ministerpräsident Tillich zieht sich aus Politik zurück], Freie Presse, abgerufen am 26. April 2018.</ref> === Kariera po politiki === Tillich je bil eden od štirih predsednikov 6. junija 2018 imenovane komisija za premog nemške zvezne vlade, ki je svoje končno poročilo predstavila januarja 2019. Od junija 2019 je Tillich zaposlen kot svetovalec ruskega tovornega letalskega prevoznika ''Volga-Dnepr'' s stalno prisotnostjo in lastnim hangarjem na letališču Leipzig / Halle. Podjetje ima na voljo več velikih letal [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov AN-124]], ki se v glavnem uporabljajo za namene [[Bundeswehr|Nemških oboroženih sil]] in [[NATO|Nato]][[Hangar|.]]<ref>[https://www.lvz.de/Nachrichten/Wirtschaft/Wirtschaft-Regional/Braunkohlekonzern-Tillich-wird-Aufsichtsratschef-bei-der-Mibrag Tillich wird Aufsichtsratschef bei der Mibrag – und berät auch Volga-Dnepr] – abgerufen am 27. September 2019</ref> Septembra 2019 je bil Tillich izvoljen za predsednika nadzornega sveta podjetja (MIBRAG), ki letno izkoplje okoli 18 milijonov ton [[Lignit|lignita]].<ref>[https://www.n-tv.de/regionales/sachsen/Tillich-wird-Aufsichtsratschef-bei-Bergbau-Unternehmen-Mibrag-article21292932.html ''Tillich wird Aufsichtsratschef bei Bergbau-Unternehmen Mibrag'']. In: ''[[n-tv.de]]'', 24. September 2019. Abgerufen am 24. September 2019.</ref> === Polemike === Tako kot prej proti tedanjemu predsedniku vlade Severnega Porenja-Vestfalije Jürgenu Rüttgersu so se tudi Tillichu februarja 2010 pojavile obtožbe v zvezi s pristanki za srečanja,povezana s prispevki za CDU. Ta tako imenovana ''sponzorska afera se je v'' prvi vrsti nanašala na dogodek CDU v Dresdnu, ki poteka pod naslovom ''Think Tank Saxony''. Podjetja so odvisno od sponzorske stopničke prejela ustrezna nadomestila (mesta za mizo ali diskusijah, omembe v govorih). Opozicijski politiki so to prakso kritizirali kot kupljivost politikov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zeit.de/politik/deutschland/2010-02/tillich-sachsen-sponsoring-affaere|title=Sachsens Ministerpräsident Tillich lässt sich vermarkten|publisher=Zeit Online|date=2010-02-27|accessdate=2014-10-16}}</ref> Leta 2010 so se pod vlado Tillich odločili za znižanja v socialnem sektorju v skupni višini 25 milijonov evrov, da bi se izognili novim dolgom. Financiranje dela z mladimi se je skrčilo za tretjino, kar je privedlo do protestov in protidemonstracij.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/tillich-und-die-truemmer-der-akropolis-1984939.html|title=Tillich und die Trümmer der Akropolis|publisher=Frankfurter Allgemeine Zeitung|date=2010-05-27|accessdate=2014-10-16}}</ref> Leta 2011 je imela Saška najnižji dolg na prebivalca med vsemi zveznimi državami<ref>{{Navedi splet|url=http://www.spiegel.de/wirtschaft/soziales/bundeslaender-ranking-bremen-ist-deutschlands-groesster-schuldensuender-a-750126.html|title=Bundesländer-Ranking: Bremen ist Deutschlands größter Schuldensünder|publisher=Spiegel Online|date=2011-03-10|accessdate=2014-10-16}}</ref> in je zasedla prvo mesto glede nivoja izobraževanja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.insm.de/insm/Presse/Pressemeldungen/Bildungsmonitor-2011.html|title=Sachsen hat das beste Bildungssystem|publisher=Initiative Neue Soziale Marktwirtschaft|date=2011-08-15|accessdate=2014-10-16}}</ref> Po intervjuju o Pegidi in o priseljevanju 25. Januarja 2015 z ''Die Welt am Sonntag'' so Tillicha močno kritizirali zaradi njegovih izjav, da " [[Islam]] ne pripada na Saško" in da bi se "Muslimani ... morali bolj distancirati od islamističnih teroristov".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.spiegel.de/politik/deutschland/islam-in-sachsen-opposition-kritisiert-tillich-aeusserung-a-1014903.html|title=Islam in Sachsen: Politiker distanzieren sich von Tillich-Äußerung|publisher=Spiegel Online|date=2015-01-25|accessdate=2015-02-16}}</ref> Njegov koalicijski partner in predsednik SPD Martin Dulig mu je nasprotoval na Twitterju:"Angela Merkel ima prav, Islam pripada Nemčiji. To velja tudi za Saško". Volkmar Zschocke, predsednik zelene poslanske skupine v saškem državnem parlamentu, je premierju obtožil, da je demonstrantom Pegide dal dal izgovor, razumeti njegove besede kot da njihove protiislamske izjave podpira. Tiskovni predstavnik mreže "Dresden za vse" Eric Hattke je izjave Tillicha označil kot lažni politični signal in žalitev za muslimane, ki živijo v deželi. Pri tem je Tillich obtožil Pegido, da "plamene strahu razpihuje z nesmiselnimi zahtevami". Po njegovi kritiki Pegide so simpatizerji islamofobnega gibanja Tillicha večkrat žalili in mu grozili. To je pripeljalo tako daleč, da je zaprl svojo Facebook stran. Februarja 2016 je Stanislaw Tillich povabil okoli 2000 gostov na praznovanje v Dresden Energieverbund Arena, da bi se zahvalil Saksom, ki so se v deželi zavzeli za begunce. Praznovanje je bilo zelo kontroverzno zaradi Tillichovega nejasnega odnosa do Pegide. Številni povabljeni pomočniki so zaradi tega odpovedali sodelovanje. Odprto pismo mreže "Dresden za vse", ki ga je podpisalo 70 organizacij in 600 posameznikov, so mu izročili med zahvalno slovesnostjo. ([https://www.saechsische.de/dresden-spricht-tacheles-leipzig-macht-druck-3361519.html ''Dresden kramlja - Leipzig pritiska'']) Potem ko je CDU na Saškem [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|na zveznih volitvah leta 2017]] dobila manj drugih glasov kot AfD, je Tillich pozval k popravku v usmeritvi svoje stranke in s tem sprožil ogorčenje. Nekdanji saški premier Kurt Biedenkopf in tudi njegova žena Ingrid sta kritizirala Tillicha v intervjuju<ref>''[http://www.zeit.de/2017/41/cdu-sachsen-kurt-biedenkopf-wahlergebnis/komplettansicht "Kurt, das wäre dir nicht passiert!"]'' ZEIT Nr. 41/2017, abgerufen 7. Oktober 2017</ref> ''za Zeit'', ki je na ''Leipziger Volkszeitung'' je intervju naredil "več ali manj ohol in samozadovoljen vtis".<ref>[http://www.lvz.de/Mitteldeutschland/News/Biedenkopf-gab-Tillich-den-Rest ''Biedenkopf gab Tillich den Rest''], ''Leipziger Volkszeitung'' vom 19. Oktober 2017.</ref> == Razno == [[Slika:A151114-264399TKW_27cm.jpg|sličica| Stanislaw Tillich ob 30. deželnega kongresa saške CDU v Neukieritzschu (2015)]] Tillich poleg maternega jezika, [[Zgornjelužiščina|zgornjelužiščine]], in [[Nemščina|nemščine]] [[Poljščina|govori tudi poljsko]] in lahko komunicira [[Angleščina|v angleščini]], [[Francoščina|francoščini]] in [[Češčina|češčini.]] <ref name="Sprache">{{Navedi splet|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/milbradts-nachfolger-stanislaw-tillich-ein-sorbe-fuer-sachsen-1536892.html|title=Ein Sorbe für Sachsen|publisher=Frankfurter Allgemeine Zeitung|date=2008-04-15|accessdate=2014-09-27}}</ref> <ref>Philipp Gessler: ''[https://taz.de/!5181596/ Tillich wird Milbradt-Nachfolger – Landespolitiker von Welt.]'' In: ''Taz.de'', 26. Mai 2008.</ref> Govori tudi malo [[Ruščina|rusko]] in [[Italijanščina|italijansko]]. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stern.de/politik/deutschland/ministerpraesidentenwahl-saechsischer-landtag-waehlt-tillich-621844.html|title=Sächsischer Landtag wählt Tillich|publisher=stern|date=2008-05-28|accessdate=2014-09-27}}</ref> Od leta 2001 je član [[Rotarijci|rotar]]<nowiki/>ijskega kluba "Dresdenski Modri Čudež". <ref>Club- und Mitgliederverzeichnis der Rotarier in der Bundesrepublik Deutschland 2002/2003</ref> == Odlikovanja == * 2008: Medalja za zasluge Svobodne države Saške * 2017: Zlati poveljniški križ s častno zvezdo za zasluge države Spodnja Avstrija [https://www.noe.gv.at/noe/Ehrenzeichen_des_Landes_NOe_fuer_hochrangige_Politiker_au.html] * 2018: Veliki zvezni križ za zasluge z zvezdo in naramnico <ref>[http://www.bundespraesident.de/SharedDocs/Reden/DE/Frank-Walter-Steinmeier/Reden/2018/12/181213-OV-Ministerpraesidenten.html ''Ordensverleihung an Ministerpräsidenten''] auf bundespraesident.de, 13. Dezember 2018</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tillich, Stanislaw}} [[Kategorija:Politiki v 21. stoletju]] [[Kategorija:Politiki v 20. stoletju]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Nemčije]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Lužiški Srbi]] rfm88lv1z5cndj8b16e2x8vcznfexxr 0 496569 5737174 5717907 2022-08-20T07:18:06Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | formation = {{start date and age|2011}} | type = zasebni zavod | purpose = Pomoč posameznikom in družinam v obdobju nosečnostji in po rojstvu ter ob izgubi nosečnosti ali smrti otroka<br>Nasprotovanje umetnemu [[splav|splavu]] | headquarters = [[Ljubljana]] | staff = cca. 25 | website = {{Uradno spletno mesto|https://www.zavod-zivim.si/}} }} '''Zavod ŽIV!M''' je slovenski zasebni zavod, ustanovljen leta 2011. Poslanstvo zavoda je pomoč »[...] družinam v stiski, ženskam v krizni nosečnosti, ženskam, ki se soočajo z nenačrtovano nosečnostjo in staršem, ki trpijo zaradi izgube otroka.« V zavodu glede na lastne navedbe deluje več kot 25 članov.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Kdo smo|url=https://www.zavod-zivim.si/zavod-zivim/kdo-smo/|website=Zavod Živim|date=2013-08-30|accessdate=2021-04-12|language=sl-SI}}</ref> Zavod nasprotuje pravici do umetnega [[Splav|splava]],<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Pozitiven odnos do življenja?|url=https://www.mladina.si/190908/pozitiven-odnos-do-zivljenja/|website=Mladina.si|accessdate=2021-04-12}}</ref> zaradi česar je bil deležen javne pozornosti ob nekaterih javnih kampanjah in dogodkih. == Pregled == Zavod po lastnih navedbah nudi pomoč družinam v stiski, ženskam v krizni nosečnosti in z nenačrtovano nosečnostjo ter staršem z umrlimi otroci.<ref name=":2" /> Zavod navaja, da v okviru zavoda deluje prek 25 članov in da se zavod financira prek zbiranja prostovoljnih donacij in ne prejema javnih sredstev.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=UKC: Splav je ustavna pravica, maše ne bo!|url=https://old.delo.si/novice/ljubljana/ukc-splav-je-ustavna-pravica-mase-ne-bo.html|website=old.delo.si|date=2014-03-19|accessdate=2021-04-12|language=sl-si|first=Nina Krajčinović|last=Ljubljana}}</ref> === Dejavnosti === Zavod navaja, da njihove aktivnosti zaobsegajo pisanje knjig in plankov, snemanje videoposnetkov, pripravo dogodkov za javnost (razstav, okroglih miz, delavnic in koncertov), svetovanj, terapij in drugih aktivnosti.<ref name=":2" /> Zavod navaja, da nudijo pomoč [[Nosečnica|nosečnicam]] in njihovim družinam, »še posebej tistim, ki zaradi pritiskov in vsakdanjega stresa razmišljajo o splavu in potrebujejo pogovor, spremstvo, sprostitev, da bi lahko v tišini srca v miru sprejele odločitev.« Za nosečnice po lastnih navedbah organizirajo vikende in delavnice ter telovadbo za nosečnice, vikend odmike za nosečnice v stiski, spremstva ob pripravi na oddajo v posvojitev.<ref name=":2" /> Zavod navaja, da nudi pomoč družinam po rojstvu, vključno s terapijami, strokovnimi pogovori, vikend odmiki za starše oz. matere po izgubi nosečnosti ali smrti otroka, spominske maše po izgubi nosečnosti ali smrti otroka kmalu po rojstvu in pomoč na različnih področjih (osebnem, finančnem, partnerskem, itn.) za družine v stiski po rojstvu otroka.<ref name=":1" /> === Stališča === Zavod se zavzema za »[...] pravico do življenja od spočetja do naravne smrti [...]« in deluje »[...] na področju ozaveščanja in razkrivanja neresnic glede nerojenega človeškega življenja, umetne prekinitve nosečnosti, postabortivnega stresa in kontracepcije.«<ref name=":1" /> Poslanstvo Zavoda je utemeljeno na krščanski veri.<ref>{{Navedi splet|title=Strokovnjakinja za N1 o oglasih Zavoda Živim: Odločitev o splavu je osebna|url=https://n1info.si/novice/slovenija/strokovnjakinja-za-n1-o-oglasih-zavoda-zivim-odlocitev-o-splavu-je-osebna/|website=N1|date=2022-07-08|accessdate=2022-07-10|language=sl-SI}}</ref> Zavod ŽIV!M podpira »vsak ukrep v smeri omejevanja dostopnosti kontracepcije.« Zavod v spletnih objavah, medijskih nastopih in predavanjih zastopa stališče, da je uporaba hormonske [[Kontracepcija|kontracepcije]] nezaželena<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Bo uvedba kontracepcije z doplačilom ženskam škodila ali koristila?|url=https://www.zavod-zivim.si/bo-uvedba-kontracepcije-z-doplacilom-zenskam-skodila-ali-koristila/|website=Zavod Živim|date=2016-09-14|accessdate=2021-04-12|language=sl-SI}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Kakšna je resnica o kontracepciji in zakaj ji Cerkev nasprotuje|url=https://www.zavod-zivim.si/hormonska-kontracepcija-moc-zenske/|website=Zavod Živim|date=2018-11-04|accessdate=2021-04-12|language=sl-SI}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Šola za starše v organizaciji Zavoda ŽIV!M|url=https://katoliska-cerkev.si/sola-za-starse-v-organizaciji-zavoda-zivm|website=Katoliška Cerkev v Sloveniji|accessdate=2021-04-12|language=sl|first=Katoliška|last=Cerkev}}</ref> in v spletnih objavah in predavanjih zagovarja izogibanje nosečnosti brez uporabe kontracepcijskih sredstev (t.i. "[[naravno načrtovanje družine]]").<ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Ali ni NND samo oblika kontracepcije?|url=https://www.zavod-zivim.si/ali-ni-nnd-samo-oblika-kontracepcije/|website=Zavod Živim|date=2016-09-06|accessdate=2021-04-12|language=sl-SI}}</ref><ref name=":6" /> Zavod ŽIV!M nasprotuje uporabi kontracepcije, ker ni 100 % učinkovita pri zagotavljanju zaščite pred neželeno nosečnostjo, ker da vodi v porast okužb s spolno prenosljivimi boleznimi, in ker da znižuje željo po starševstvu in rodnost.<ref name=":5" /> Zavod navaja, da je hormonska kontracepcija "moralno in etično sporna" ker da ima abortivni učinek.<ref>{{Navedi splet|title=Farmacevti in ugovor vesti|url=https://www.zavod-zivim.si/farmacevti-in-ugovor-vesti/|website=Zavod Živim|date=2016-03-29|accessdate=2021-04-13|language=sl-SI}}</ref> '''Javna razprava o zavodu v zvezi z nasprotovanjem umetnemu splavu''' Marca 2014 je vodstvo [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC Ljubljana]] prepovedalo izvajanje maše za nerojene v kapeli kliničnega centra na [[Materinski dan|dan materinstva]], ki ga je v sodelovanju z bolnišničnim župnikom pripravil Zavoda ŽIV!M. Zavod je v javnem povabilu k udeležitvi maše med drugim navedel, da bo maša namenjena spominu »[...] otrok, ki so nas zapustili zaradi spontanega splava, prezgodnje smrti in otrok, ki so umrli med postopki umetne prekinitve nosečnosti.«<ref name=":1" /> Zavod je navedel, da jih je k sodelovanju povabil bolnišnični župnik.<ref>{{Navedi splet|title=Zavod Živim - Odprto pismo javnosti|url=http://24kul.si/zavod-zivim-odprto-pismo-javnosti|website=24KUL.si|accessdate=2021-04-12|language=sl|first=KUL si-Zavod za družino in kulturo|last=življenja}}</ref> Po besedah župnika so se o vsebini maše samostojno odločili v zavodu. V UKC so izvedbo maše preklicali, ker je bil prostor namenjen zgolj verski oskrbi bolnikov in svojcev ter saj bi lahko maša zaradi vsebine prizadela osebe, ki so se odločile za umetno prekinitev nosečnosti.<ref name=":1" /> Leta 2016 se je na pročelju Frančiškanske cerkve na Prešernovemu trgu v Ljubljani javno predvajalo posnetek Zavoda ŽIV!M, ki je izražal nasprotovanje umetnemu splavu.<ref>{{Navedi splet|title=Zavoda Živim pri javnem predvajanju filma proti splavu ne uspe ustaviti nihče|url=https://zurnal24.si/slovenija/zavoda-zivim-pri-javnem-predvajanju-filma-proti-splavu-ne-uspe-ustaviti-nihce-278998|website=zurnal24.si|accessdate=2021-04-12|language=sl}}</ref> Posnetek se je na lokaciji predvajal v zanki.<ref name=":0" /> Podnapisi posnetka so bili prikazani v slovenskem kot tudi angleškem jeziku.<ref>{{Navedi splet|title=Proti splavu na frančiškanski cerkvi v Ljubljani|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/proti-splavu-na-franciskanski-cerkvi.html|website=old.delo.si|date=2016-10-05|accessdate=2021-04-12|language=sl-si|first=N.|last=R}}</ref> Predvajanje posnetka na pročelju cerkve je zavodu dovolil župnik.<ref>{{Navedi splet|title=Projekcija proti splavu na cerkvi v središču Ljubljane|url=https://zurnal24.si/slovenija/projekcija-proti-splavu-na-cerkvi-v-srediscu-ljubljane-278885|website=zurnal24.si|accessdate=2021-04-12|language=sl}}</ref> Katoliška cerkev je izrazila podporo predvajanju posnetka.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=MOL za prepoved predvajanja, za varuhinjo film ni sporen|url=https://zurnal24.si/slovenija/mol-za-prepoved-predvajanja-za-varuhinjo-film-ni-sporen-278928|website=zurnal24.si|accessdate=2021-04-12|language=sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Varuh: Poseg v pravice bi bil korak nazaj, a razprava o njih mora biti dopustna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/varuh-poseg-v-pravice-bi-bil-korak-nazaj-a-razprava-o-njih-mora-biti-dopustna/404462|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-12|language=sl}}</ref> Mestna občina Ljubljana je izrazila nasprotovanje prikazovanju posnetka, ker da nasprotuje [[Ustava Republike Slovenije|Ustavi RS]].<ref name=":3" /><ref name=":4" /> Zavod je decembra 2018 za obdobje 2 mesecev najel oglasni prostor na avtobusih [[LPP]] v Ljubljani in tam objavil oglase. Oglasi so prikazovali sliko para med poljubljanjem dojenčka, žensko v solzah in osebo ki drži pozitiven test nosečnosti. Podobe so bile pospremljene s sporočili »Živim!«, »Imamo radi življenje!«, »Žalujem za svojim otrokom …«, »Stopi iz tišine«, »Pokliči« in »Nikoli nisi sama« ter telefonskimi številkami in spletnim naslovom zavoda. Oglase so nekateri smatrali za izražanje nasprotovanja pravici do splava. LPP je po 9 dneh pogodbo prekinil in oglase odstranil, saj da so bili oglasi razdvajajoči in so vznemirjali nekatere uporabnike javnega prevoza. Zavod se je zaradi odstranitve oglasov pritožil zagovorniku načela enakosti, saj da je LPP oglase odstranil na podlagi različnih verskih in političnih prepričanj in s tem zavod prikrajšal za pravico do svobode izražanja in vesti oz. veroizpovedi. Zagovornik načela enakosti je pritrdil zavodu in odločil, da je LPP kršilo prepoved diskriminacije in LPP pozval, naj oglase povrne. LPP se je na odločitev pritožilo na upravno sodišče.<ref>{{Navedi splet|title=Nestrpnost ne izvira iz oglasa, temveč iz odzivov nanj|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nestrpnost-ne-izvira-iz-oglasa-temvec-iz-odzivov-nanj/|website=www.delo.si|accessdate=2021-04-12|language=sl-si}}</ref> Leta 2019 je zavod v Ljubljani pripravil oglaševalsko kampanjo proti splavu, ki jim jo je pomagalo financirati slovensko biotehnološko podjetje Bia separations iz Ajdovščine. Oglasne plakate so objavili na oglasnih panojih v središču Ljubljane, panoji pa so prikazovali sliko ženske, ki si briše solze, pospremljeno s sporočili »žalujem za svojim otrokom«, »stopi iz tišine« in »spoštujmo življenje, od spočetja do naravne smrti« ter povezavo do spletne strani zavoda.<ref name=":0" /> Julija leta 2022 je zagovornik načela enakosti v ponovljenem postopku vnovič odločil, da je bil Zavod Živ!m deležen diskriminacije, ko je bila oglaševalska kampanja Zavoda na avtobusih LPP, s katero je Zavod na oglasih na podlagi verskih prepričanj zagovarjal do "pravice do življenja od spočetja", enostransko predčasno ukinjena.<ref>{{Navedi splet|title=Zagovornik spet ugotovil diskriminacijo Zavoda Živim zaradi odstranitve oglasa z avtobusa LPP|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zagovornik-spet-ugotovil-diskriminacijo-zavoda-zivim-zaradi-odstranitve-oglasa-z-avtobusa-lpp/633487|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zavodi v Sloveniji]] [[Kategorija:Organizacije proti splavu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2011]] h1kilhqthk0kj0ou1nhwiulnt2c6y43 0 496675 5737041 5700872 2022-08-20T07:10:13Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Rusko-turška vojna (1877–1878) | partof = velike vzhodnoevropske krize | image = [[Slika:The defeat of Shipka Peak, Bulgarian War of Independence.JPG|300px]] | caption = Bitka ruskih vojakov in bolgarskih prostovoljcev z osmansko bojsko na prelazu Šipka avgusta 1877 | date = 24. april 1877 – 3. marec 1878 (10 mesecev, 1 teden, 2 dni) | place = [[Balkan]], [[Kavkaz]] | territory = '''•''' ponovna ustanovitev [[Kneževina Bolgarija|bolgarske države]] * ''[[de jure]]'' neodvisnost Kneževine Romunije, Kneževine Srbije in Kneževine Črne gore od Osmanskega cesarstva * pripojitev Karske in Batumske oblasti k Ruskemu carstvu * Britanija dobi za kolonialno posest [[Ciper]] * Avstro-Ogrska okupira [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] | result = zmaga ruske koalicije * uradno priznanje ''de facto'' in ''de jure'' neodvisnosti balkanskih držav * [[Sanstefanski sporazum]] * [[Berlinski sporazum]] | combatant1 = {{plainlist| *[[Slika:Flag of the Russian Empire (black-yellow-white).svg|24px]] [[Rusko carstvo]] *[[Slika:Flag of Romania.svg|24px]] [[Romunija]] *[[Slika:Flag of Bulgaria.svg|24px]] [[Bolgarija]] *{{flagdeco|Serbia|1835}} [[Kneževina Srbija]] *[[Slika:Flag of Montenegro.svg|24px]] [[Kneževina Črna gora]] }} | combatant2 = {{flag|Osmansko cesarstvo}} *[[Image:Flag of Muhammad Ali.svg|23px]] Kedivat Egipt *{{flagicon image|2nd flag of Ottoman Bulgaria.png}} Osmanska Bolgarija * Poljska legija iz Turčije | commander1 = {{plainlist| *[[Slika:Flag of the Russian Empire (black-yellow-white).svg|24px]] [[Aleksander II. Ruski|Aleksander II.]] *[[Slika:Flag of the Russian Empire (black-yellow-white).svg|24px]] veliki vojvoda Nikolaj Nikolajevič *[[Slika:Flag of the Russian Empire (black-yellow-white).svg|24px]] veliki vojvoda Mihael Nikolajevič *[[Slika:Flag of the Russian Empire (black-yellow-white).svg|24px]] Dmitrij Miljutin *[[Slika:Flag of the Russian Empire (black-yellow-white).svg|24px]] Josif Gurko *[[Slika:Flag of the Russian Empire (black-yellow-white).svg|24px]] Mihail Loris-Melikov *[[Slika:Flag of the Russian Empire (black-yellow-white).svg|24px]] Grigol Dadiani *[[Slika:Flag of the Russian Empire (black-yellow-white).svg|24px]] [[Aleksander III. Ruski|Aleksander III.]] *[[Slika:Flag of the Russian Empire (black-yellow-white).svg|24px]] Pjotr Vanovski *[[Slika:Flag of the Russian Empire (black-yellow-white).svg|24px]] Mihail Dragomirov *[[Slika:Flag of the Russian Empire (black-yellow-white).svg|24px]] Mihail Skobelev *[[Slika:Flag of the Russian Empire (black-yellow-white).svg|24px]] Ivan Davidovič Lazarev *[[Slika:Flag of the Russian Empire (black-yellow-white).svg|24px]] Eduard Totleben *[[Slika:Flag of Romania.svg|24px]] [[Karel I. Romunski|Karel I.]] *[[Slika:Flag of Bulgaria.svg|24px]] Nikolaj Stoletov *[[Slika:Flag of Montenegro.svg|24px]] [[Nikola I. Čnogorski |Nikola I. ]] *[[Slika:Flag of Serbia.svg|24px]] [[Milan I. Srbski|Milan I.]] *[[Slika:Flag of Serbia.svg|24px]] Kosta Protić }} | commander2 = {{plainlist| *{{flagicon|Ottoman Empire}} [[Abdul Hamid II.]] *{{nowrap|{{flagicon|Ottoman Empire}} Ibrahim Edhem Paša}} *{{flagicon|Ottoman Empire}} Ahmed Hamdi Paša *{{flagicon|Ottoman Empire}} Kurt İsmail Hakkı Paša *{{flagicon|Ottoman Empire}} Ahmed Muhtar Paša *{{flagicon|Ottoman Empire}} Osman Nuri Paša *{{flagicon|Ottoman Empire}} Mehmed Şakir Paša *{{flagicon|Ottoman Empire}} Sülejman Hüsnü Paša *{{flagicon|Ottoman Empire}} Husein Hüsnü Paša *{{flagicon|Ottoman Empire}} Hobart Paša *{{flagicon|Ottoman Empire}} maršal Mehmed Ali Paša *{{flagicon|Ottoman Empire}} Abdulkerim Nadir Paša *{{flagicon|Ottoman Empire}} Ahmed Ejub Paša *{{flagicon|Ottoman Empire}} Deli Fuad Paša *{{flagicon|Ottoman Empire}} Mehmed Riza Paša}} | strength1 = {{plainlist| *'''Rusko carstvo''':<br>'''Na začetku:''' 185.000 v armadi na Donavi, 75.000 v armadi na Kavkazu<ref>Timothy C. Dowling. ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond.'' 2 Volumes. ABC-CLIO, 2014. str. 748</ref><br>'''Skupaj:''' 260.000 mož v štirih korpusih<ref>Menning B. W. ''Bayonets before Bullets: the Imperial Russian Army, 1861-1914''. Indiana University Press, 2000. str. 55. {{ISBN|0-253-21380-0}}</ref><ref>Olender P. ''Russo-Turkish Naval War 1877-1878''. 2017. STRATUS. str. 88. {{ISBN|978-83-65281-36-4}}</ref> }} | strength2 = '''Osmansko cesarstvo''':<br>'''Na začetku:''' 70.000 na Kavkazu<br>'''Skupaj:''' 281.000 mož<ref>{{Citation |last=Мерников |first=АГ |page=376 |year=2005 |place=Minsk |language=ru |script-title=ru:Спектор А. А. Всемирная история войн}}</ref> | casualties1 = {{plainlist| *'''Rusko carstvo''' **15.567 ubitih<ref name="Урланис">{{Cite book|last=Урланис Б. Ц.|title=Войны и народонаселение Европы. Людские потери вооруженных сил европейских стран в войнах XVII—XX вв. (Историко-статистическое исследование) |publisher=Соцэкгиз|year=1960 |location=М. |pages=104–105, 129 § 4 |chapter=Войны в период домонополистического капитализма (Ч. 2) |author-link=|url=http://scepsis.net/library/id_2140.html#a161}}</ref> **81.166 umrlih zaradi bolezni **56.652 ranjenih **1.713 umrlih zaradi ran<ref name="Урланис" /> *'''Romunija''' ** 4.302 ubitih in pogrešanih ** 3.316 ranjenih **19.904 bolnih<ref>Scafes, Cornel, et. al., ''Armata Romania in Razvoiul de Independenta 1877–1878'' (The Romanian Army in the War of Independence 1877–1878). Bucuresti, Editura Sigma, 2002, str. 149 (romunsko)</ref> *'''Bolgarija''' **2.456 ubitih in ranjenih<ref name="scepsis.net">Борис Урланис, Войны и народонаселение Европы, Часть II, Глава II http://scepsis.net/library/id_2140.html</ref> **več tisoč umrlih, večinoma zarafi bolezni *'''Srbija''' in '''Črna gora''' ** 2.400 ubitih in ranjenih<ref name="scepsis.net" />}} | casualties2 = {{plainlist| *~30.000 ubitih<ref name="Мерников Спектор">{{Cite book |last1=Мерников А. Г. |title=Всемирная история войн |last2=Спектор А. А. |publisher=Харвест |year=2005 |isbn=985-13-2607-0 |location=Мн.}}</ref> *60.000–90.000<ref name="Мерников Спектор" /> mrtvih zaradi ran in bolezni *~110.000 ujetih<ref>[https://cyberleninka.ru/article/n/turetskie-voennoplennye-1877-1878-gg-razmeschenie-soderzhanie-vzaimootnosheniya-s-naseleniem-rossiyskih-guberniy/viewer Turkish prisoners of war 1877-1878 : accommodation, keeping, relationships with the population of the Russian provinces]</ref>}} | casualties3 = | campaignbox = }} '''Rusko-turška vojna (1877-1878)''' ([[Ruščina|rusko]] Русско-турецкая война (1877—1878), Rusko-tureckaja vojna (1877—1878), [[Turščina|turško]] 93 Harbi, Vojna '93, imenovana po letu 1293 po [[islamski koledar|islamskem koledarju]], [[Bolgarščina|bolgarsko]] Руско–турска Освободителна война, Rusko-turska osvoboditelna vojna) je bila vojna med [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in koalicijo vzhodnoevropskih pravoslavnih držav ([[Romunija]], [[Bolgarija]], [[Srbija]] in [[Črna gora]]) pod vodstvom [[Ruski imperij|Ruskega carstva]].<ref>Crowe, John Henry Verrinder (1911). ''Russo-Turkish Wars (1828–29 and 1877–1878 – The War of 1877-78)''. The Encyclopaedia Britannica; A Dictionary of Arts, Sciences, Literature and General Information. XXIII (REFECTORY to SAINTE-BEUVE) (11th ed.). Cambridge, England and New York: At the University Press. str. 931–936. Pridobljeno 19. julija 2018 – via Internet Archive.</ref> Potekala je na [[Balkan]]u in [[Kavkaz]]u in se začela z naraščanjem nacionalizmov na Balkanu v 19. stoletju. Med pomembne ruske vojne cilje so spadali ponovna osvojitev ozemelj, ki jih je izgubila v [[Krimska vojna|krimski vojni]] v letih 1853-1856, ponovna vzpostavitev oblasti nad [[Črno morje|Črnim morjem]] in podpora političnim gibanjem za osvoboditev balkanskih narodov od Osmanskega cesarstva. Koalicija pod ruskim vodstvom je v vojni zmagala in s pravočasno intervencijo zahodnih sil potisnila meje Osmanskega cesarstva do vrat [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Posledično je Rusiji uspelo dobiti Karsko in Batumsko oblast na Kavkazu in pokrajino [[Budžak]] v sedanji južni [[Besarabija|Besarabiji]]. Kneževine Romunija, Srbija in Črna gora, ki so bile že nekaj let suverene, so formalno razglasile neodvisnost od Osmanskega cesarstva. Po skoraj pet stoletjih osmanske prevlade (1386–1878) je s pomočjo in vojaškim posredovanjem Rusije nastala tudi samostojna bolgarska država [[Kneževina Bolgarija |Kneževina Bolgarija]], ki je obsegala ozemlje med reko [[Donava|Donavo]] in balkanskimi gorami z izjemo severne [[Dobrudža|Dobrudže]], ki je pripadla Romuniji. Bolgarija je dobila tudi [[Sofija|Sofijo]], ki je postala prestolnica nove države. [[Berlinski kongres]] leta 1878 je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] dovolil zasesti [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], Veliki Britaniji pa [[Ciper]]. Dan podpisa Sanstefanskega mirovnega sporazuma (3. marec 1878) se v Bolgariji slavi kot Dan osvoboditve.<ref> Mrŭchkov, Vasil (2011). ''Labour Law in Bulgaria''. Kluwer Law International. str. 120. ISBN 978-9-041-13616-9.</ref> V socialistični Bolgariji s praznik ni slavil.<ref>Sygkelos, Yannis (2011). ''Nationalism from the Left: The Bulgarian Communist Party During the Second World War and the Early Post-War Years''. Brill. str. 220.ISBN 978-9-004-19208-9.</ref> ==Prazgodovina konflikta== ===Ravnanje s kristjani v Osmanskem cesarstvu=== 9. člen [[Pariški mirovni sporazum (1856)|Pariškega mirovnega sporazuma]] iz leta 1856, sklenjenega ob koncu [[Krimska vojna|krimske vojne]], je Osmansko cesarstvo obvezal, da [[Kristjani|kristjanom]] podeli enake pravice kot jih imajo [[muslimani]]. Osmanska vlada je pred podpisom sporazuma izdala Gülhanski odlok, s katerim je razglasila načelo enakosti muslimanov in nemuslimanov<ref>''Hatt-ı Hümayun'' (celotno besedilo). Turkey: Anayasa.</ref> in izvedla nekaj reform. Med drugim je ukinila ''[[Džizja|džizjo]]'', davek, ki so ga plačevali samo nemuslimani, s čimer je hkrati dovolila, da nemuslimani vstopijo v turško vojsko.<ref> Vatikiotis, PJ (1997). ''The Middle East''. London: Routledge, str. 217, ISBN 0-415-15849-4.</ref> Nekateri ključni vidiki statusa nemuslimamnov (''[[dhimmi]]''), vključno s tem, da njihovega pričanja proti muslimanom sodišča niso priznavala, so se kljub temu ohranili. Država je s tem zakonom muslimanom podelila učinkovito imuniteto za kazniva dejanja zoper kristjane. Čeprav so bili odnosi med skupnostmi na lokalni ravni pogosto dobri, je ta praksa spodbujala izkoriščanje. Zlorabe so bile najhujše v regijah s pretežno krščanskim prebivalstvom, kjer so lokalne oblasti pogosto odkrito podpirale zlorabe kot sredstvo za ohranjanje podrejenosti kristjanov.<ref>Argyll 1879.</ref> ===Kriza v Libanonu (1860)=== Leta 1858 so se [[Maroniti|maronitski]] kmetje na pobudo duhovščine uprli svojim [[Druzi|druškim]] zemljiškim gospodom in ustanovili kmečko republiko. V južnem [[Libanon]]u so maronitski kmetje, zaposleni pri druških zemljiških posestnikih, stopili na stran druzov, kar je sprožilo državljansko vojno. Četudi sta v vojni trpeli obe strani, so druzi pobili okoli 10.000 maronitov.<ref name=ref16>''"Lebanon" Country Studies''. US: Library of Congress, 1994.</ref><ref>Churchill, C (1862). ''The Druzes and the Maronites under the Turkish rule from 1840 to 1860''. London: B Quaritch, str. 219.</ref> Osmanske oblasti so zaradi evropskih groženj z intervencijo vzpostavile red, francoska in britanska intervencija pa je kljub temu sledila.<ref name=ref18>Shaw & Shaw 1977, str. 142–143.</ref> Sultan je pod nadaljnjim pritiskom Evrope popustil in v Libanonu imenoval krščanskega guvernerja, ki ga je predlagal sam, odobrile pa so ga evropske sile.<ref name=ref16/> 27. maja 1860 je skupina Maronitov napadla vas Druzov. Sledili so povračilni pokoli, vendar ne samo v Libanonu, ampak tudi v [[Sirija|Siriji]]. Na obeh straneh je bilo ubitih 7.000 do 12.000 ljudi. Uničenih je bilo več kot 300 vasi, 500 cerkva, 40 samostanov in 30 šol. Krščanski napadi na muslimane v [[Bejrut]]u so spodbudili muslimane v [[Damask]]u, da so napadli tamkajšnjo krščansko manjšino in pobili od 5.000 do 25.000 ljudi. Med ubitimi sta bila tudi [[Združene države Amerike|ameriški]] in [[Nizozemska|nizozemski]] konzul, kar je dalo dogodku mednarodno dimenzijo. Osmanski minister za zunanje zadeve Mehmef Fuad Paša je prišel v Sirijo in rešil problem z usmrtitvijo krivcev, vključno z guvernerjem in drugimi funkcionarji. Po vzpostavitvi miru so se v Libanonu začele priprave za novo libanonsko avtonomijo in preprečitev evropske intervencije. Septembra 1860 je [[Francija]] kljub temu poslala v Libanon svoje vojne ladje. [[Velika Britanija|Britanija]] se je zaradi strahu, da bo Francija z enostransko intervencijo povečala svoj vpliv na britanski račun, tudi sama pridružila Francozom.<ref name=ref18/> ===Upor na Kreti (1866-1869)=== [[Slika:MoniArkadiou2.JPG|thumb|levo|250px| [[Samostan Arkadi]]]] Upor na Kreti, ki se je začel leta 1866, je bil posledica neuspeha Osmanskega cesarstva pri izvajanju reform za izboljšanje življenja prebivalstva in želje Krečanov po ''enozi'' - združitvi z [[Grčija|Grčijo]].<ref>Robson, Maureen M. (1960). "Lord Clarendon and the Cretan Question, 1868-9". ''The Historical Journal''. '''3''' (1): 38–55. doi:10.1017/S0018246X00023001.</ref> Vstajniki so vzpostavili nadzor nad celotnim otokom, razen nad petimi utrjenimi mesti, kamor so se zatekli muslimani. Grški tisk je trdil, da so muslimani pobili Grke, in novica se je razširila po vsej Evropi. V Grčiji je bilo mobiliziranih na tisoče prostovoljcev in poslanih na Kreto. Zlasti znano je postalo obleganje samostana [[Samostan Arkadi|Moni Arkadiou]]. Novembra 1866 je približno 23.000 kretskih grških borcev ter približno 600 žensk in otrok v samostanu oblegalo približno 23.000 večinoma kretskih muslimanov, ki so jih podprle čete redne osmanske vojske. Po krvavi bitki z velikim številom žrtev na obeh straneh so se kretski Grki končno predali, ko jim je zmanjkalo streliva, vendar so bili po predaji ubiti.<ref>Stillman, William James (15. marec 2004). The Autobiography of a Journalist (ebook), II, The Project Gutenberg, eBook#11594.</ref> Na začetku leta 1869 je bil upor zatrt, vendar je [[Visoka porta|Porta]] ponudila Grkom nekaj ugodnosti, vključno s samoupravo na otoku in povečanjem pravic otoških kristjanov. Četudi se je kretska kriza za Osmansko cesarstvo končala bolje kot katera koli druga diplomatska konfrontacija v 19. stoletju, je brutalnost, s katero je bila zatrta, obrnila pozornost javnosti v Evropi na zatiranje kristjanov v Osmanskem cesarstvu. Majhna pozornost, ki so jo Angleži posvečali turškim zadevam, je občasno ustvarila nejasen, a ustaljen in splošen vtis, da sultani ne izpolnjujejo "slovesnega obljube ", ki so jih dali Evropi, da so razlogi turške vlade neizkorenljivi in da bi bila podpora Britanije v še eni krizi, kakršna je bila krimska vojna, popolnoma nemogoča.<ref>Argyll 1879, str. 122.</ref> ===Spremembe ravnotežja sil v Evropi=== [[Slika:Territorial changes of the Ottoman Empire 1862.jpg|thumb|300px|Osmansko cesarstvo leta 1862]] Čeprav je Osmansko cesarstvo v krimski vojni zmagalo, sta njegova moč in ugled še naprej upadala. Finančna obremenitev državne zakladnice je osmansko vlado prisilila, da je najela vrsto tujih posojil po tako visokih obrestnih merah, da so jo kljub vsem fiskalnim reformam, ki so sledile, potisnile v neplačljive dolgove in gospodarske težave. Stanje je še poslabšala potreba po nastanitvi več kot 600.000 muslimanskih [[Čerkezi|Čerkezov]], ki so jih Rusi pregnali s Kavkaza v črnomorska pristanišča severne [[Anatolija|Anatolije]] ter balkanski pristanišči [[Konstanca, Romunija|Konstanca]] in [[Varna, Bolgarija|Varna]]. Begunska kriza je razen finančnih težav povzročila tudi veliko neredov.<ref>Finkel, Caroline (2005). ''The History of the Ottoman Empire''. New York: Basic Books, str. 467.</ref> ====Nova delitev Evrope==== Sklepe [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] po [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]], s katerimi so leta 1815 začrtali nove meje Evrope, je prva zamajala vojna za [[Italija|Italijo]] med Francijo in Avstrijo. Popolnoma so zvodeneli po vojnah za združitev Nemčije, ko je [[Kraljevina Prusija]] pod vodstvom kanclerja [[Otto von Bismarck|Ota von Bismarcka]] leta 1866 premagala Avstrijo in leta 1870 Francijo in nadomestila Avstro-Ogrsko kot prevladujočo silo v Srednji Evropi. Britanija, ki jo je pestilo vprašanje [[Irska|Irske]] in na vojskovanje ni bila pripravljena, se je odločila, da se ne bo več vmešavala v vzpostavljanje novega evropskega ravnovesja. Bismarck ni želel, da bi razpad Osmanskega cesarstva ustvaril rivalstvo, ki bi lahko privedlo do vojne, zato je sprejel predlog ruskega carja, naj se dogovorijo za primer, če bi Osmansko cesarstvo razpadlo. Nemčija, Rusija in Avstrija naj bi sklenile zvezo treh cesarjev, medtem ko bi Francija ostala izolirana. Francija se je na to odzvala s podpiranjem gibanj za samoodločbo, zlasti če so bila povezana s tremi cesarji in sultanom. Spodbujala je upore na [[Poljska|Poljskem]] proti Rusiji in nacionalne težnje na Balkanu. Rusija si je prizadevala povrniti svojo pravico do flote na [[Črno morje|Črnem morju]] in se s Francozi potegovala za pridobitev vpliva na Balkanu z uporabo nove panslovanske ideje, da bi morali biti vsi Slovani združeni pod ruskim vodstvom. To je bilo mogoče ustvariti le z uničenjem dveh imperijev, Habsburškega in Osmanskega, v katerih je živela večina neruskih Slovanov. Ambicije in rivalstvo Rusov in Francozov na Balkanu so se pojavile predvsem v Srbiji, ki je doživljala svoj nacionalni preporod in imela ambicije, ki so bile delno v nasprotju z načrti velikih sil.<ref>Shaw & Shaw 1977, str. 146.</ref> ====Rusija po krimski vojni==== [[Slika:Alexander Mikhailovich Gorchakov.jpg|thumb|Aleksander Mihajlovič Gorčakov]] Za Rusijo se je krimska vojna končala z minimalnimi izgubami ozemlje, a je bila prisiljena uničiti svojo [[Črnomorska flota|Črnomorsko floto]] in [[sevastopol]]ske utrdbe. Prizadet je bil tudi njen mednarodni ugled in maščevanje za poraz v krimski vojni je postalo glavni cilj ruske zunanje politike. Izvedba ni bila lahka, ker je Pariški mirovni sporazum vključeval jamstva za ozemeljsko celovitost Osmanskega cesarstva. Garanti so bili Velika Britanija, Francija in Avstrija, zato je bila ruskim načrtom naklonjena samo Prusija. Novoimenovani ruski kancler Aleksander Gorčakov je bil odvisen od zavezništva s Prusijo in njenim kanclerjem Bismarckom. Rusija je Prusijo dosledno podpirala v vojnah z Dansko (1864), Avstrijo (1866) in Francijo (1870). Marca 1871 je Rusija s hudim francoskim porazom in podporo hvaležne Nemčije dosegla mednarodno priznanje odpovedi 11. člena Pariškega mirovnega sporazuma, kar ji je omogočilo oživitev Črnomorske flote. Ostale klavzule Pariškega mirovnega sporazuma so ostale v veljavi, zlasti 8. člen z garancijami osmanske ozemeljske celovitosti s strani Velike Britanije, Francije in Avstrije. Rusija je bila zato v odnosih z Osmanskim cesarstvom izredno previdna in je vsa svoja dejanja usklajevala z drugimi evropskimi silami. Ruska vojna z Osmanskim cesarstvom bi zahtevala vsaj tiho podporo vseh drugih velikih sil, zato je ruska diplomacija čakala na primeren trenutek. ==Balkanska kriza (1875-1876)== Stanje osmanske uprave na Balkanu se je v 19. stoletju še naprej slabšalo. Centralna vlada je občasno izgubila nadzor nad celimi provincami. Reforme, ki so jih izsilile evropske sile, so samo malo izboljšale razmere krščanskega prebivalstva, hkrati pa so uspele nezadovoljiti znaten del muslimanskega prebivalstva. Lokalno muslimansko prebivalstvo v Bosni in Hercegovini je trpelo v vsaj dveh valovih uporov, najkasnejšem leta 1850. [[Slika:Europe 1871 map en.png|thumb|300px|Evropa pred balkansko krizo]] Avstrija se je po pretresih v prvi polovici 19. stoletja konsolidirala in si prizadevala ponovno oživiti svojo staro politiko širitve na račun Osmanskega cesarstva. Nominalno avtonomni, dejansko pa neodvisni kneževini Srbija in Črna gora, sta se poskušali razširiti tudi v regije, kjer so živeli njihovi rojaki. Nacionalistična in iredentistična čustva so bila močna, dodatno pa jih je spodbujala Rusija s svojimi agenti. Huda suša v Anatoliji leta 1873 in poplave leta 1874 so povzročila lakoto in splošno nezadovoljstvo v središču Osmanskega cesarstva. Pomanjkanje kmetijskih pridelkov je onemogočalo pobiranje še kako potrebnih davkov, kar je osmansko vlado prisililo, da je oktobra 1875 razglasila bankrot in povečala davke v oddaljenih pokrajinah, vključno z Balkanom. ===Upor Albancev=== Franklin Parker trdi, da so se albanskim gorjanom zamerili novi davki in nabor in so se zato v naslednji vojni borili proti Osmanom.<ref>Parker, Franklin; Parker, Betty June. ''Reforms cost money, and the Kosovars resented new taxes and conscription. In the Russo-Turkish war of 1875-1878, Albanian and other Muslims fought against the Ottomans.'' (PDF). Pridobljeno 9. aprila 2020.</ref> ===Upori na Balkanu=== ====Upor v Hercegovini (1875-1878)==== [[Slika:Hercegovci u zasedi, Srbadija.jpg|thumb|250px|Hercegovski vstajniki leta 1875]] Upor proti osmanskim oblastem se je začel v [[Hercegovina|Hercegovini]] julija 1875. Avgusta so uporniki obvladovali celo Hercegovino in upor se je začel širiti v [[Bosna|Bosno]]. Podpirali sta ga Srbija in Črna gora in prisilili Osmansko cesarstvo, da je tja pošiljalo vedno več vojaških enot, da bi upor zatrlo. ====Upor v Bolgariji ==== [[File:Basibozuk-1877.jpg|thumb|250px|Grozodejstva [[bašibozuk]]ov v Bolgariji]] Upor v Bosni in Hercegovini je spodbudil k uporu bolgarske vstajnike s sedežem v [[Bukarešta|Bukarešti]]. Leta 1875 so izkoristili osmanske težave in na hitro pripravili bolgarsko vstajo, ki je še pred začetkom zamrla. Spomladi 1876 je v južnih in osrednjih bolgarskih pokrajinah izbruhnila nova vstaja, čeprav so bile v teh delih Bolgarije številne čete redne turške vojske. Za zatiranje vstaje je bil ustanovljen poseben vojaški svet, ki je proti upornikom poslal redno vojsko (''nisam'') in pomožne enote (''redif'' ali ''[[bašibozuk]]''). Spopadi so trajali od 11. maja do 9. junija 1876. Neredne enote so bile sestavljene predvsem iz muslimanskih prebivalcev Bolgarije, številnih [[Čerkezi|Čerkezov]], ki so po krimski vojni migrirali s Kavkaza, in celo iz islamiziranih Bolgarov. Osmanska vojska je upor zatrla in pobila okoli 30.000 ljudi.<ref>Hupchick 2002, str. 264.</ref><ref name=ref26>Jonassohn 1999, str. 209–210.</ref><ref>Eversley, Baron George Shaw-Lefevre (1924). ''The Turkish empire from 1288 to 1914''. str. 319.</ref><ref>Jonassohn 1999, str. 210.</ref> Usmrtili so 5.000-7.000 vaščanov Bataka<ref>Več avtorjev (4. december 1915). "Massacre". New Statesman. 6 (139): 201–202, zlasti 202.</ref> in večino prebivalcev Bataka in Peruštice, ki je sodelovala v uporu.<ref name=ref26/> Veliko krivcev za poboje je Vrhovno poveljstvo osmanske vojske kasneje odlikovalo.<ref name=ref26/> Sodobni zgodovinarji ocenjujejo, da je bilo ubitih 30.000-100.000 ljudi.<ref> Jelavich, Charles; Jelavich, Barbara (1977). ''The Establishment of the Balkan National States, 1804–1920''. Seattle, Washington, USA: University of Washington Press, str. 139. ISBN 9780295803609.</ref> {{clear}} <gallery mode="packed" heights="160"> Slika:Konstantin Makovsky - The Bulgarian martyresses.jpg|Konstantin Makovski: Bolgarski mučenci'', slika, ki prikazuje grozodejstva bašibuzukov v Bolgariji Slika:Два ястреба (Башибузуки).jpg| Vasilij Vereščagin: ''Dva jastreba'', bašibozuka, ujetnika bolgarske in ruske vojske Slika:Vsemirnaya Illyustratsia Russo-Turkish War (1877–1878) 05.jpg|Bašibozuki, ki se vračajo z vojnim plenom z romunske obale Donave (gravura, 1877) </gallery> ===Mednarodni odziv na grozote v Bolgariji=== Opisi grozot bašibozukov so prodrle v svet preko študentov ameriškega Robertovega kolidža v Konstantinoplu. Večina študentov je bilo Bolgarov, ki so od doma dobili novice o dogodkih. Zahodni diplomatski zbor v Konstantinoplu so preplavile novice, ki so se sčasoma znašle v zahodnih časopisih. Protestantski misijonar George Warren Wood, ki je leta 1879 v Konstantinoplu poročal, da so turške oblasti v Amasiji kruto preganjale krščanske [[Armenci|armenske]] begunce iz Sokum Kaleha, je preko britanskega diplomata Edwarda Maletoma na to opozoril Visoko porto in nato britanskega zunanjega ministra Roberta Gascoyne-Cecila (markiza Salisburyjskega).<ref>''Parliamentary Papers, House of Commons and Command'', Volume 80. Constantinople: Great Britain. Parliament. House of Commons. 1880. str. 70–72. Pridobljeno 3. januarja 2017.</ref> V Veliki Britaniji, kjer se je Disraelijeva vlada zavzemala za podporo Osmanom v takratni balkanski krizi, je liberalni opozicijski časnik Daily News najel ameriškega novinarja Januariusa A. MacGahana, da o zgodbah o pokolih poroča iz prve roke. [[Slika:Fred. W. Rose The Avenger An Allegorical War Map for 1877 1877 Cornell CUL PJM 1080 01.jpg|upright= 1.25|thumb|Maščevalec: alegorični vojni zemljevid avtorja Freda W. Rosea iz leta 1872; zemljevid odraža "Veliko vzhodno krizo" in kasnejšo rusko-turško vojno 1877–1878.]] MacGahan je obiskal prizadete bolgarske pokrajine in njegova poročila na naslovnicah Daily Newsa so obrnila britansko javno mnenje proti Disraelijevi proosmanski politiki.<ref>MacGahan, Januarius A. (1876). ''Turkish Atrocities in Bulgaria, Letters of the Special Commissioner of the 'Daily News'',' J.A. MacGahan, Esq., with An Introduction & Mr. Schuyler's Preliminary Report. London: Bradbury Agnew and Co. Pridobljeno 26. januarja 2016.</ref> Septembra je opozicijski voditelj William Gladstone objavil svoj članek ''Bolgarske grozote in vprašanje Vzhoda'',<ref>Gladstone 1876.</ref> v katerem je pozval Veliko Britanijo, naj umakne podporo Turčiji, in predlagal, naj Evropa zahteva neodvisnost Bolgarije ter Bosne in Hercegovine.<ref>Gladstone 1876, str. 64.</ref> Ko so podrobnosti o dogajanjih postale znane po vsej Evropi, so številni veljaki, med njimi [[Charles Darwin]], [[Oscar Wilde]], [[Victor Hugo |Victor Hugo]] in [[Giuseppe Garibaldi |Giuseppe Garibaldi]], javno obsodili osmanske zlorabe v Bolgariji.<ref>''"The liberation of Bulgaria"''. History of Bulgaria, US: Bulgarian embassy. Arhivirano iz izvirnika 11. oktobra 2010.</ref> Na dogodke se je najmočneje odzvala Rusija. Njena naklonjenost bolgarski stvari je privedla do tako velikega domoljubja, da je bilo primerljiv s tistim med domovinsko vojno 1812. Do jeseni 1875 je gibanje za podporo bolgarski vstaji vključevalo vse sloje ruske družbe. Podporo so spremljale ostre javne razprave o ruskih ciljih v tem konfliktu. Slovanofili, vključno z [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevskim]], so v bližajoči se vojni videli priložnost, da se pod ruskim krmilom združijo vsi pravoslavni narodi in tako izpolnijo tisto, kar so imeli za zgodovinsko poslanstvo Rusije. Njihovi zahodno usmerjeni nasprotniki, ki jih je navdihnil [[Ivan Sergejevič Turgenjev|Turgenjev]], so zanikali pomen religije in verjeli, da ruski cilji ne bi smeli biti obramba pravoslavja, temveč osvoboditev Bolgarije.<ref> Хевролина, ВМ. ''Россия и Болгария: "Вопрос Славянский — Русский Вопрос"'' (rusko), RU: Lib FL. Arhivirano iz izvirnika 28. oktobra 2007.</ref> ===Srbsko-turška vojna in diplomatska manevriranja=== [[Slika:Punch - The Dogs of War.png|thumb|Rusija se pripravlja izpustiti balkanske pse vojne, medtem ko jih Britanija opozarja, naj se pazijo; karikatura v časniku Punch, 17. junija 1876]] 30. junija 1876 je Srbija, ki ji je sledila Črna gora, napovedala vojno Osmanskemu cesarstvu. Slabo pripravljena in slabo opremljena srbska vojska, ki so ji pomagali ruski prostovoljci, julija in avgusta ni dosegla želenih ciljev, a ji je uspelo odbiti osmansko ofenzivo na Srbijo. Medtem sta se ruski car [[Aleksander II. Ruski|Aleksander II.]] in knez Gorčakov v gradu Reichstadt na Češkem srečala z avstro-ogrskim cesarjem [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francem Jožefom I.]] in grofom Andrássyjem. Pisni dogovor ni bil sklenjen, toda med razpravami se je Rusija strinjala, da bo podprla avstrijsko zasedbo Bosne in Hercegovine, Avstro-Ogrska pa je v zameno privolila v vrnitev južne [[Besarabija|Besarabije]], ki jo je Rusija izgubila med krimsko vojno, in rusko aneksijo pristanišča Batum na vzhodni obali Črnega morja. Bolgarija naj bi postala avtonomna, po ruskih zapisih neodvisna država.<ref>Potemkin, VP. ''History of world diplomacy 15th century BC – 1940 AD'', RU: Diphis.</ref> Med nadaljevanjem bojev v Bosni in Hercegovini je Srbija doživela vrsto neuspehov in prosila evropske sile, naj posredujejo za prenehanje vojne. Skupni ultimat evropskih sil je Porto prisilil, da je s Srbijo sklenila dvomesečno premirje in začela mirovna pogajanja. Turške mirovne pogoje so evropske sile zavrnile kot prestroge. V začetku oktobra je turška vojska po izteku premirja nadaljevala ofenzivo in srbski položaj je hitro postal neznosen. Rusija je 31. oktobra izdala ultimat, s katerim je moralo Osmansko cesarstvo ustaviti sovražnosti in v 48 urah podpisati novo premirje s Srbijo. K pritisku je nekaj prispevala delna mobilizacija ruske vojske (do 20 divizij). Sultan je sprejel pogoje ultimata. Za razrešitev krize so 11. decembra 1876 v Carigradu odprli Carigrajsko konferenco velikih sil, na katero Turki niso bili povabljeni. Na konferenci je bila dogovorjena kompromisna rešitev, s katero so Bolgariji in Bosni in Hercegovini podelili avtonomijo pod skupnim nadzorom evropskih sil. Osmani niso nameravali žrtvovati svoje neodvisnosti z dovoljenjem mednarodnim predstavnikom za nadzor nad izvajanjem reform in so poskušali diskreditirati konferenco. 23. decembra, na dan, ko se je konferenca končala, so najavili sprejem ustave, s katero so zagotovili enake pravice vseh verskih manjšin v cesarstvu. Osmansko cesarstvo je s tem manevrom poskušalo ugovarjati sklepom Carigrajske konference. Ko so ga velike sile zavrnile, je Osmansko cesarstvo objavilo svojo odločitev, da ne bo upoštevalo sklepov konference. 15. januarja 1877 sta Rusija in Avstro-Ogrska podpisali soglasje, s katerim sta potrdili sklepe Reichstadtskega sporazuma, podpisanega julija 1876. Soglasje je Rusiji zagotovilo dobrovoljno nevtralnost Avstro-Ogrske v preteči vojni. Soglasje je pomenilo, da se bo v morebitni vojni vojskovala Rusija, Avstro-Ogrska pa bi izkoristila vse njene dosežke. Rusija si je zato na vse načine prizadevala za mirno poravnavo. Ko je Rusija dosegla dogovor s svojim glavnim tekmecem s protiosmanskimi nagnjenji na Balkanu, in s simpatijami, ki so se po Evropi razširile zaradi bolgarskih grozodejstev in zavrnitve carigradskih sporazumov, je Rusija končno dobila proste roke, da po lastni presoji napove vojno Osmanskemu cesarstvu. ===Začetni premiki=== [[Slika:Нижегородские драгуны, преследующие турок по дороге к Карсу во время Аладжинского сражения 3 октября 1877 года.jpg|thumb|300px|Aleksej Kivšenko (1877): Dragonci iz [[Nižni Novgorod|Nižnega Novgoroda]] pri Karsu zasledujejo Turke]] Rusija je 24. aprila 1877 napovedala vojno Osmanskemu cesarstvu in njene čete so čez novozgrajeni Eifflov most pri Ungheniju na reki [[Prut]] vstopile v Romunijo. 12. aprila 1877 so Romuni ruski vojski dovolili prehod preko svojega ozemlja za napad na Turke, kar je posledično sprožilo turško topniško obstreljevanje romunskih mest na Donavi. 10. maja 1877 je Kneževina Romunija, ki je bila formalno podrejena turški vladi, razglasila svojo neodvisnost.<ref> ''Chronology of events from 1856 to 1997 period relating to the Romanian monarchy''. Ohio: Kent State University. Arhivirano iz izvirnika 30. decembra 2007.</ref> Na začetku vojne njen izid še zdaleč ni bil očiten. Rusi bi lahko na Balkan poslali večjo vojsko, saj so imeli na razpolago približno 300.000 vojakov. Turki so imeli na Balkanskem polotoku približno 200.000 vojakov. Od tega je bilo približno 100.000 vojakov v posadkah trdnjav, približno 100.000 pa je bilo mobilnih. Turki so imeli prednost, da so bili utrjeni, da so popolnoma obvladovali Črno morje in patruljirali ob reki Donavi.<ref>Schem, Alexander Jacob (1878). ''The War in the East: An illustrated history of the Conflict between Russia and Turkey with a Review of the Eastern Question''.</ref> Imeli so tudi vrhunsko orožje, vključno z novimi puškami britanske in ameriške izdelave ter topove nemške proizvodnje. [[Slika:Pereprava cherez Dunaj.jpg|thumb|left|300px| Nikolaj Dmitrijev-Orenburgski (1883): Rusi junija 1877 prečijo Donavo]] Turki so tokrat izbrali pasivno obrambo in strateško pobudo prepustili Rusom. Slednji so po nekaj napakah našli zmagovalno strategijo. Osmansko vojaško poveljstvo v Carigradu je slabo predvidelo ruske namene in menilo, da so Rusi preleni, da bi korakali ob Donavi in jo prečkali daleč od delte, in bodo izbrali krajšo pot ob obali Črnega morja. Poveljstvo ni upoštevalo, da je ravno ob obali Črnega morja več močnih, dobro opremljenih in oskrbovanih turških trdnjav. V notranjosti je bila ob Donavi samo ena dobro opremljena trdnjava, [[vidin]]ska [[Baba Vida]], ki je imela posadko samo zato, ker so se tam nastanile čete Osman Paše, ki so sodelovale v nedavnem zatiranju upora v Srbiji. Ruska kampanja je bila bolje načrtovana, vendar je bila v veliki meri odvisna od turške pasivnosti. Ključna ruska napaka je bila, da so na samem začetku v Bolgarijo poslali premalo vojakov. Junija je Donavo prečkalo samo 185.000 vojakov, kar je bilo malo manj od skupnega števila turških vojakov na Balkanu (okoli 200.000). Po zastojih v juliju pri [[Pleven]]u in [[Stara Zagora|Stari Zagori]] je rusko vojaško poveljstvo ugotovilo, da nima rezerv za nadaljevanje ofenzive, in prešlo v obrambo. Rusi do konca avgusta sploh niso imeli dovolj sil, da bi Pleven blokirali, kar je celotno kampanjo zavleklo za približno dva meseca. ===Balkansko bojišče=== [[Slika:Russo-Turkish War (1877–1878).png|thumb|300px|Zemljevid balkanskega bojišča]] Rusija in Romunija sta na začetku vojne uničili vsa plovila na Donavi in minirali reko, da osmanska rečna mornarica ni mogla ovirati ruske vojske pri prečenju Donave. Osmansko poveljstvo ni pravilno ocenilo pomena ruskih operacij. Junija je majhna ruska enota prečkala Donavo v Galați blizu rečne delte in se odpravila proti Rušuku (sedanje [[Ruse]]). Ruski premik je Osmane še bolj prepričal, da bo glavnina ruske vojske napadla prav tukaj. [[Slika:Kärtchen zur Schlacht bei Plewna (11. & 12.09.1877).jpg|thumb|300px|Ruski, romunski in osmanski premiki pri Plevnu]] 25.–26. maja je romunska vojna ladja z mešano romunsko-rusko posadko na Donavi napadla osmanski monitor in ga potopila.<ref>Navypedia.org: Ottoman navy: Hizber river monitors.</ref> Rusi pod poveljstvom generalmajorja Mihaila Ivanoviča Dragomirova so v noči med 27. in 28. junijem 1877 čez Donavo pri Švistovu zgradili pontonski most in po krajši bitki, v kateri so imeli 812 mrtvih in ranjenih,<ref>Menning, Bruce (2000). ''Bayonets before Bullets: The Imperial Russian Army, 1861–1914''. Indiana University Press, str. 57.</ref> zavarovali mostišče in pregnali osmansko pehotno brigado, ki je branila Svištov. Ruska vojska se je nato razdelila na tri dele: vzhodno krilo pod poveljstvom carjeviča Aleksandra Aleksandroviča, kasnejšega carja [[Aleksander III. Ruski|Aleksandra III.]], je imela nalogo osvojiti trdnjavo Ručuk in braniti levo krilo ruske vojske. Zahodno krilo je imelo nalogo osvojiti trdnjavo Nikopol in braniti desno krilo ruske vojske. Glavnina vojske pod poveljstvom grofa Josipa Vladimiroviča Gurka je imela v načrtu hiter pohod proti [[Veliko Trnovo|Velikem Trnovu]] in od tam prodreti preko [[Stara planina|Stare planine]], največje ovire med Donavo in Carigradom. [[Slika:Boj u Ivanovo-Chiflik.jpg|thumb|levo|250px|Bitka pri Ivanovu-Čifliku]] Osmansko vrhovno poveljstvo v Carigradu je v odgovor na ruski prehod Donave ukazalo Osman Nuri Paši, naj s pohodom vzhodno od Vidina zasede trdnjavo Nikopol zahodno od ruskega prehoda preko Donave. Na poti proti Nikopolu je Osman Paša izvedel, da so Rusi že zavzeli trdnjavo in se je zato obrnil proti križišču, ki je danes znano kot Pleven, in ga z vojsko približno 15.000 mož 19. julija zasedel.<ref>von Herbert 1895, str. 131.</ref> Približno 9.000 Rusov pod poveljstvom generala Schilder-Schuldnerja je prišla do Plevna zgodaj zjutraj naslednjega dne in ga začela oblegati. Osman Paša je z organizirano obrambo odbil dva ruska napada z ogromnimi žrtvami na ruski strani. Po obeh napadih sta bili vojski približno enako močni, vendar je bila ruska zelo malodušna.<ref>''Reminiscences of the King of Roumania''. Harper & Brothers, 1899. str. 274–275.</ref> Protinapad bi Osmanom verjetno omogočil osvojitev in uničenje ruskega mostu, vendar se Osman Paša zanj ni odločil, ker je imel ukaz, naj ostane v utrjenem Plevnu. [[Slika:GhaziOsmanPasha.jpg|thumb|left|Gazi Osman Nuri Paša]] [[Slika:Nikopol dmitriev.jpg|thumb|left|Osmanska kapitulacija v Nikopolu leta 1877 je imela za Osmane simboličen pomen, ker so leta 1396 na istem mestu zmagali in si odprli pot na Balkan]] Rusi za neposreden napad na Plevno niso imeli dovolj vojakov, zato so se odločili za obleganje<ref>''Reminiscences of the King of Roumania''. Harper & Brothers, 1899, str. 275.</ref> in prosili Romune, naj jim pridejo na pomoč. 9. avgusta je Sulejman Paša poskusil priti na pomoč Osman Paši s 30.000 vojaki, vendar so ga pri prelazu Šipka ustavili Bolgari. Po treh dneh bojev je bolgarskim prostovoljcem prišla na pomoč ruska vojska pod poveljstvom generala [[Fjodor Radecki|Fjodorja Radeckega]] in prisilila turške sile k umiku. Kmalu zatem so romunske sile prečkale Donavo in se pridružile oblegovalcem Plevna. 16. avgusta je poveljevanje prevzel romunski knez Carola I. ob pomoči ruskega generala Pavla Dmitrijeviča Zotova in romunskega generala Alexandruja Cernata. Osmansko cesarstvo je imelo okoli Plevna več trdnjav, ki so jih Rusi in Romuni postopoma osvojili.<ref>Furneaux, Rupert (1958), The Siege of Pleven.</ref><ref>von Herbert 1895.</ref> Romunska 4. divizija generala Gheorgheja Manuja je po štirih krvavih napadih osvojila utrdbo Grivica in jo obdržala do samega konca oblegana Plevna. Obleganje Plevna, ki je trajalo od julija do decembra 1877, se je spremenilo v zmago šele potem, ko so ruske in romunske sile prekinile vse oskrbovalne poti do oblegancev. Osman-paša je zaradi pomanjkanja zalog poskusil prebiti rusko blokado v smeri proti Opancu. Osmani so ponoči 9. decembra prečkali reko Vit, vrgli v zrak vse mostove in na širini 3,2 km prebili prvo vrsto ruskih jarkov. Sledila je bitka mož na moža. Rusi so zaradi velike premoči pet proti ena odbili osmanski napad in pregnali nasprotnika nazaj čez Vit. Osman-paša je bil ranjen v nogo zaradi zablodele krogle, ki je pod njim ubila njegovega konja. Osmani se morali na koncu vrniti v oblegano mesto. V bitki je padlo 5000 njihovih mož in 2000 Rusov. Osman Paša je naslednji dan predal mesto, posadko in svoj meč romunskemu polkovniku Mihailu Cerchezu. Z njim so ravnali častno, na begu pred ujetništvom pa je v snegu umrlo več tisoč njegovih vojakov. [[Slika:Zahvat grivickogo reduta.jpg|thumb|250px|Utrdbo Grivica, ki so jo osvojili Rusi, so nekaj ur kasneje ponovno osvojili Osmani in 30. avgusta 1877 Romuni v bitki, znani kot "Tretja bitka za Grivico "]] Na tej točki je Srbija, ki je končno dobila rusko denarno pomoč, znova napovedala vojno Osmanskemu cesarstvu. Tokrat je bilo v srbski vojski veliko manj ruskih častnikov, vendar so to več kot nadoknadile izkušnje iz vojne 1876–1877. Pod nominalnim poveljstvom kneza [[Milan Obrenović|Milana Obrenovića]] (dejansko poveljstvo je bilo v rokah generala [[Kosta Protić|Koste Protića]], načelnika štaba srbske vojske) je srbska vojska začela ofenzivo v današnji vzhodni južni Srbiji. Načrtovana ofenziva na osmanski [[sandžak]] [[Novi Pazar]] je bila prekinjena zaradi močnega diplomatskega pritiska Avstro-Ogrske, ki je želela preprečiti stik Srbije in Črne gore, ker je sama načrtovala širjenje svojega vpliva na to območje. Osmani, ki jih je bilo veliko manj kot pred dvema letoma, so se večinoma omejili na pasivno obrambo utrjenih položajev. Do konca sovražnosti so Srbi zajeli Ak-Palanko (danes [[Bela Palanka]]), [[Pirot]], [[Niš]] in [[Vranje]]. [[Slika:Battle at river Skit 1877.jpg|thumb|desno|250px|Bitka na mostu Skit novembra 1877]] Rusom pod feldmaršalom Josipom Vladimirovičem Gourkom je uspelo zavzeti prelaze na Stari Planini, ki so bili ključnega pomena za nadaljnje premike. Sledilo je več bitk za prelaz Šipka. Gourko je večkrat napadel prelaz in ga na koncu zavaroval. Osmanske čete so si zelo prizadevale, da bi ponovno zavzele to pomembno pot in jo uporabile za okrepitev Osman Paše v Plevenu, vendar niso uspele. Gourko je v zadnji ofenzivi zdrobil osmansko vojsko na prelazu. Osmanska ofenziva na prelaz Šipka velja za eno največjih napak vojne, saj so bili drugi prelazi čez Staro planino skoraj nezavarovani. V tem času je ogromno osmanskih vojakov ostalo v trdnjavah ob obali Črnega morja in sodelovalo v zelo malo operacijah. Ruska vojska je pozimi prečkala Staro planino čez visoke zasnežene prelaze. Vodili in pomagali so ji Bolgari. Osmanska vojska tega ni pričakovala. Rusi so v bitki pri Taškesenu premagali Osmane in osvojili Sofijo, kar jim je odprlo pot za hiter prodor skozi [[Plovdiv]] in [[Edirne]] do Carigrada. Romunija je v vojni mobilizirala 130.000 mož in jih 10.000 izgubila. V vojni se je vojskovalo tudi več kot 12.000 bolgarskih prostovoljcev (Opalhenje) in enot hajdukov, ki so se borili na ruski strani. ===Kavkaško bojišče=== [[Slika:The Russo-Turkish War in Caucasia, 1877.gif|thumb|300px|Rusko-turška vojna na Kavkazu leta 1877]] Ruski kavkaški korpus je bil nameščen v [[Gruzija|Gruziji]] in [[Armenija|Armeniji]]. Imel je približno 50.000 mož in 202 topa. Poveljeval mu je veliki vojvoda Mihael Nikolajevič, guverner Kavkaza.<ref> Menning. Bayonets before Bullets, str. 78.</ref> Nasprotnikova vojska pod poveljstvom Ahmed Muhtar Paše je štela 100.000 mož. Ruska vojska je bila bolje pripravljena na boje v regiji, vendar je na nekaterih področjih tehnološko zaostajala. Osmanska vojska jo je presegala na primer v vrhunskem [[Topništvo|težkem topništvu]], ki ga je Osmanskemu cesarstvu dobavil nemški Krupp.<ref>Allen & Muratoff 1953, str. 113–114.</ref> Ruski vojski je poveljevala četverica armenskih komandantov: generali Mihail Loris-Melikov, Aršak Ter-Gukasov (Ter-Gukasov/Ter-Gukasjan), Ivan Lazarev in Bejbut Šelkovnikov.<ref>Allen & Muratoff 1953, str. 546.</ref> Osmansko ozemlje so prve napadle enote generalporočnika Ter-Gukasova in 27. aprila 1877 osvojile mesto Bajazid (zdaj Doğubayazıt).<ref>"Ռուս-Թուրքական Պատերազմ, 1877–1878". Armenian Soviet Encyclopedia [The Russo-Turkish War, 1877–1878] (armensko), 10, Yerevan: Armenian Academy of Sciences, 1984, str. 93–94.</ref> Ruska vojska je izkoristila Ter-Gukasovovo zmago in 17. maja zavzela pokrajino Ardahan. Ruske enote so v zadnjem tednu maja oblegale mesto Kars, vendar so osmanske okrepitve prebile blokado in prisilile Ruse na umik. Po prihodu okrepitev je general [[Ivan Davidovič Lazarev]] novembra 1877 ponovno napadel Kars, osvojil južne utrdbe, ki so branile dostop do mesta, in 18. novembra sam Kars.<ref>Walker, Christopher J. (2011). ''"Kars in the Russo-Turkish Wars of the Nineteenth Century"''. V Hovannisian, Richard G (ur.). ''Armenian Kars and Ani''. Costa Mesa, California, USA: Mazda Publishers. str. 217–220.</ref> 19. februarja 1878 so Rusi po dolgotrajnem obleganju zavzeli strateško utrjeno mesto [[Erzurum]]. Po vojni so ga morali vrniti Osmanskemu cesarstvu, pridobili pa so regije Batum, Ardahan, Kars, Olti in Sarikamiš ter jih združili v Karsko oblast.<ref> Melkonyan, Ashot (2011). ''"The Kars Oblast, 1878–1918"''. VHovannisian, Richard G. (ur.). ''Armenian Kars and Ani''. Costa Mesa, California, USA: Mazda Publishers. str.. 223–244.</ref> ===Upor Kurdov=== Po koncu rusko-turške vojne se je začel upor [[Kurdi|Kurdov]]. Vodila sta ga brata Husein in Osman Paša. Upor je zajel celo pokrajino Bohtan in trajal devet mesecev.<ref> Jwaideh, Wadie (19. junij 2006). ''The Kurdish National Movement: Its Origins and Development''. Syracuse University Press. str. 117. ISBN 9780815630937.</ref> ==Medvojna bolgarska civilna vlada== [[Slika:Plevna monument.jpg|300px|thumb|Plevenska kapela pri obzidju Kitaj-goroda, Moskva]] Potem ko je bolgarsko ozemlje osvobodila carska ruska vojska, je na njem sprva vladala začasna ruska uprava, ustanovljena aprila 1877. Berlinski sporazum, sklenjen leta 1878, je predvidel prenehanje začasne ruske uprave maja 1879, ko sta bili ustanovljeni [[Kneževina Bolgarija]] in [[Vzhodna Rumelija]].<ref>''Българските държавни институции 1879–1986''. Sofija. ДИ "Д-р Петър Берон". 1987. str. 54–55.</ref> Glavni cilji začasne ruske uprave so bili zagotoviti mir in red ter pripraviti se na oživitev bolgarske države. ==Posledice== ===Intervencija velikih sil=== [[Slika:Europe 1878 map en.png|thumb|300px|Evropa po Berlinskem kongresu leta 1878 in ozemeljska in politična preureditev Balkanskega polotoka]] Rusija je 31. januarja 1878 pod pritiskom Velike Britanije sprejela premirje, ki ga je ponudilo Osmansko cesarstvo, vendar se je njena vojska še naprej pomikala proti Carigradu. Britanci so v Carigrad poslali floto bojnih ladij, ki naj bi zastrašila Ruse in preprečila njihov vstop v mesto. Ruske sile so se ustavile pri San Stefanu (Yeşilköy). Rusija je 3. marca 1878 podpisala [[Sanstefanski mirovni sporazum]], s katerim je Osmansko cesarstvo priznalo neodvisnost Romunije, Srbije in Črne gore ter avtonomijo Bolgarije. Velike sile, vznemirjene zaradi razširitve ruskega vpliva na Balkan, so kasneje na Berlinskem kongresu prisilile Ruse k spremembi Sanstefanskega sporazuma. Glavna sprememba je bila v tem, da so Bolgarijo razdelili v skladu s prejšnjimi dogovori med velikimi silami, ki so preprečevali ustanovitev nove velike slovanske države. Severni in vzhodni del Bolgarije naj bi postala kneževini Bolgarija in Vzhodna Rumelija in imeli vsaka svojega guvernerja. Makedonska regija, ki naj bi po Sanstefanskem sporazumu postala del Bolgarije, naj bi se vrnila pod neposredno osmansko upravo.<ref>L.S. Stavrianos. ''The Balkans Since 1453 (1958)''. str. 408-412.</ref> Presenetljive posledice je vojna pustila v [[Ogrska|Ogrski]], ki je bila del Avstro-Ogrske monarhije. Madžari so kljub spominom na strašen poraz, ki so da doživeli v bitki z Osmani pri [[Bitka pri Mohaču|Mohaču]] leta 1526, postali zelo protiruski. V medijih so na sier miren način, vendar aktivno podpirali Osmansko cesarstvo, čeprav je avstroogrska zunanja politika uradno ostala nevtralna.<ref> Iván Bertényi. "Enthusiasm For A Hereditary Enemy: Some Aspects of The Roots of Hungarian Turkophile Sentiments." ''Hungarian Studies'' '''27.2''' (2013): 209-218.</ref> ===Vpliv vojne na bolgarsko muslimansko in krščansko prebivalstvo=== [[Slika:Turkish refugees sumla1877 wiki.jpg|thumb|250px|Turški begunci bežijo iz [[Veliko Trnovo|Trnovega]] proti [[Šumen]]u]] [[Slika:Klane na Stara Zagora.JPG|thumb|250px|Kosti Bolgarov, pobitih med etničnim čiščenjem v Stari Zagori]] [[Slika:Казнь башибузуков.jpg|thumb|right|250px|Usmrtitev bašibozukov v Bolgariji leta 1878]] '' Število muslimanskih civilnih žrtev vojne je pogosto ocenjeno na več deset tisoč.<ref>Levene, Mark (2005). Genocide in the Age of the Nation State: The rise of the West and the coming of genocide''. str. 225, ISBN 9781845110574.</ref> Storilci teh pobojev so pogosto sporni. Ameriški zgodovinar Justin McCarthy trdi, da so jih izvajali ruski vojaki, kozaki ter bolgarski prostovoljci in vaščani, čeprav je bilo v bitkah samih malo civilnih žrtev,<ref> McCarthy, J (2001). The Ottoman Peoples and the end of Empire. Oxford University Press. str. 48.</ref> medtem ko James J. Reid trdi, da so bili za tokove beguncev bistveno odgovorni Čerkezi, in celo osmanska vojska.<ref>Reid 2000, str. 42–43.</ref> Po mnenju Johna Josepha so ruske čete pogosto pobile muslimanske kmete, da ne bi motili njihove oskrbe in premikov. Bitko pri Harmanliju so spremljali tudi povračilni ukrepi nad muslimanskimi neborci: ruska vojska je napadla in pobila veliko skupino meščanov in zaplenila njihovo premoženje.<ref> Medlicott, William Norton. ''The Congress of Berlin and after''. str. 157.</ref><ref>Joseph, John (1983), Muslim-Christian Relations and Inter-Christian Rivalries in the Middle East. str. 84.</ref> Dopisnik Daily Newsa se opisuje kot očividca požiga štirih ali petih turških vasi kot odgovor na streljanje vaščanov na ruske vojake.<ref>Reid 2000, str. 324.</ref> Richard C. Frucht ocenjuje, da je po vojni v Bolgariji ostala le polovica (700.000) predvojnega muslimanskega prebivalstva. 216.000 jih je umrlo, preostali pa so emigrirali.<ref> Frucht, Richard C (2005). Eastern Europe. str. 641.</ref> Douglas Arthur Howard ocenjuje, da je do leta 1879 izginila polovica od 1,5 milijona muslimanov predvojne Bolgarije, večinoma Turkov. 200.000 jih je umrlo, ostali so postali trajni begunci na osmanskih ozemljih.<ref>Howard, Douglas Arthur (2001). ''The history of Turkey''. str. 67.</ref> Številke so sporne, ker je po eni od ocen skupno število prebivalcev Bolgarije v njenih povojnih mejah leta 1871 znašalo približno 2,8 milijona,<ref>"Bulgaric". Europe. Popul stat.</ref> medtem ko je bilo po uradnih popisih prebivalstva leta 1880/1881 v državi skupaj 2,823 milijona prebivalcev.<ref>Crampton, RJ (2007). Bulgaria. str. 424.</ref> Iz teh podatkov je razvidno, da so omenjene ocene od 218.000 do 2,8 milijona žrtev in beguncev zelo vprašljive. Med spopadi je bilo uničenih veliko muslimanskih zgradb in kulturnih centrov. Med požigom mošeje v Velikem Trnovem je bila uničena velika knjižnica starih turških knjig.<ref>Crampton 2006, str. 111.</ref> Uničena je bila tudi večina mošej v [[Sofija|Sofiji]], od tega sedem v eni sami noči decembra 1878, ko je nevihta prikrila hrup eksplozij, ki so jih podtaknili ruski vojaški inženirci.<ref>Crampton 2006, str. 114.</ref> Zelo je trpelo tudi krščansko prebivalstvo, zlasti na začetku vojne tisti, ki so se znašli na poteh premikov osmanske vojske. Največji je bil poboj bolgarskih civilistov po julijski bitki pri [[Stara Zagora|Stari Zagori]], v kateri so se morale Gurkove sile umakniti nazaj na prelaz Šipka. Po bitki so vojaki Sulejman Paše požgali in izropali mesto Stara Zagora, ki je bila takrat eno največjih mest na bolgarskem ozemlju. Število masakriranih krščanskih civilistov med bitko je ocenjeno na 15.000. Sile Sulejman-paše so tudi v celi dolini reke [[Marica|Marice]] vzpostavile režim terorja, ki se je kazal v obešanju vseh Bolgarov, ki so kakor koli pomagali Rusom. Uničene so bile tudi cele vasi, ki Rusom niso pomagale, njihovi vaščani pa so bili pobiti.<ref>Argyll 1879, str. 49.</ref> Posledica terorja je bil beg okoli 100.000 Bolgarov na sever na ozemlja, ki so jih okupirali Rusi.<ref> Greene, Francis Vinton (1879). ''Report on the Russian Army and its Campaigns in Turkey in 1877–1878''. D Appleton & Co. str. 204.</ref> Ko je Gurko uspel streti odpor osmanske vojske na prelazih zahodnega Balkana, je osmanska osmanska vojska načrtovala požig Sofije. Požig so preprečili italijanski konzul Vito Positano, francoski vicekonzul Léandre François René le Gay in avstro-ogrski vicekonzul, ki so uspeli prepričati Osmane, da zapustijo Sofijo. Po njihovem umiku je Positano celo organiziral oborožene oddelke za zaščito prebivalstva pred maroderji, dezerterji iz osmanske vojske, bašibozuki in Čerkezi.<ref>Ivanov, Dmitri (9. november 2005). ''"Позитано. "Души в окови""'' (bolgarsko). Sega. Arhivirano iz izvirnika 19. julija 2011. Pridobljeno 30. aprila 2009.</ref> Bolgarski zgodovinarji trdijo, da je bilo med vojno ubitih 30.000 civilistov, od tega dve tretjini v Stari Zagori in njeni okolici.<ref> Dimitrov, Bozhidar (2002). ''Russian-Turkish war 1877–1878'' (bolgarsko). str. 75.</ref> ===Vpliv na bolgarsko judovsko prebovalstvo=== Številne [[Judje|judovske]] skupnosti so se z umikom Osmanov, ki so jih ščitili, skupaj z njimi umaknile v Osmansko cesarstvo. ''Bulletins de l'Alliance Israélite Universelle'' je poročal, da so našle zatočišče v osmanski prestolnici Carigrad.<ref> Tamir, V. ''Bulgaria and Her Jews: A dubious symbiosis''. Yeshiva University Press. 1979. str. 94–95.</ref> ===Internacionalizacija armenskega vprašanja=== [[Slika:Emigration of Armenians into Georgia during the Russo-Turkish war of 1878-9 (A).jpg|thumb|250px|Selitev Armencev v Gruzijo med rusko-turško vojno]] Zaključek rusko-turške vojne je sprožil tudi internacionalizacijo [[Armenci|armenskega]] vprašanja. Mnogo Armencev v vzhodnih provincah Osmanskega cesarstva (Turška Armenija) je pozdravilo Ruse kot svoje osvoboditelje. Zaradi nasilja in nestabilnosti, ki so jih med vojno proti Armencem povzročale [[Kurdi|kurdske]] in [[Čerkezi|čerkeške]] bande, je mnogo Armencev gledalo na Ruse kot na najvišje jamstvo njihove varnosti. Januarja 1878 se je carigrajski armenski patriarh Nerses II. Varjabedian obrnil na rusko vodstvo, da bi dobil zagotovila, da bodo Rusi v bodočo mirovno pogodbo vnesli določbe za samoupravo v armenskih provincah. Četudi 16. člen Sanstefanskega sporazuma ni bil povsem ekspliciten, je vseeno določal: : ''Ker bi evakuacija ruskih vojakov z ozemlja, ki ga zasedajo v Armeniji in naj bi bila vrnjena Osmanskemu cesarstvu, lahko povzročila konflikte in zaplete, ki bi škodovali vzdrževanju dobrih odnosov med državama, se Visoko porto zavezuje, da brez nadaljnjega odlašanja vpliva na izboljšave in reforme, ki jih zahtevajo lokalne potrebe v provincah, v katerih živijo Armenci, in zagotovi njihovo varnost pred Kurdi in Čerkezi.''<ref>Hertslet, Edward (1891). ''The Map of Europe by Treaty,4''. London: Butterworths, str. 2686.</ref> Velika Britanija je nasprotovala temu, da bi Rusija zadržala toliko osmanskega ozemlja, zato jo ke prisilila v nova pogajanja s sklicem kongresa v Berlinu junija 1878. Armenska delegacija pod vodstvom prelata Mkrtiča Hrimiana je odpotovala v Berlin, kjer je predstavila težave Armencev, vendar je bila na veliko žalost izpuščena iz pogajanj. 16. člen Sanstefanskega sporazuma je bil na Berlinskem kongresu spremenjen in oskubljen. Iz njega so bile izbrisane vse omemba ruskih sil, ki so ostale v provincah. V končnem besedilu Berlinskega sporazuma je bil 16. člen spremenjen v 61. člen, ki se je glasil: : ''Visoka porta se obvezuje, da bo brez nadaljnjega odlašanja izvedla izboljšave in reforme, ki jih zahtevajo lokalne potrebe v provincah, v katerih živijo Armenci, in jim bo zagotovila varnost pred Čerkezi in Kurdi. Občasno bo preko organov, ki bodo nadzirali njihovo izvajanje, prejemala poročila in ustrezno ukrepala.''<ref> Hurewitz, Jacob C (1956). ''Diplomacy in the Near and Middle East: A Documentary Record 1535–1956, I''. Princeton, NJ: Van Nostrand. str. 190.</ref> Izkazalo se je, da reform ni bilo. Hrimian se je vrnil v Carigrad in imel slavni govor, v katerem je mirovno konferenco primerjal z ''"velikim kotlom obare svoboščin"'', iz katerega so velike države zajemale z ''"železnimi zajemalkami"'', medtem ko je armenska delegacija imela na razpolago ''"papirnato"''. ''"Ah, dragi Armenci"'', je rekel Hrimian, ''"če bi hotel iz kotla zajeti s svojo papirnato zajemalko, bi ostala v njem. Kjer govorijo puške in se svetijo sablje, kakšen pomen imajo prošnje in pritožbe?"''<ref>Balkian, Peter. ''The Burning Tigris: The Armenian Genocide and America's Response''. New York: HarperCollins, 2003. str. 44.</ref> Glede na to, da za stiske armenske skupnosti ni bilo občutnih izboljšav, so številni armenski intelektualci, ki so živeli v Evropi in Rusiji, v osemdesetih in devetdesetih letih 19. stoletja ustanovili politične stranke in revolucionarne združbe, da bi zagotovili boljše pogoje za svoje rojake v osmanski Armeniji in drugih delih Osmanskega cesarstva.<ref>Hovannisian, Richard G. (1997). ''"The Armenian Question in the Ottoman Empire, 1876–1914"''. V Hovannisian, Richard G. (ur.). ''The Armenian People From Ancient to Modern Times, Volume II: Foreign Dominion to Statehood: The Fifteenth Century to the Twentieth Century''. New York: St Martin's Press. str. 206–212. ISBN 0-312-10168-6.</ref> == Grozodejstva in etnična čiščenja== Obe strani sta med vojno izvajali poboje in politiko etničnega čiščenja.<ref>''Rumeli'nin Kaybı Gelen Sivil Kayıp ve Göçler''.</ref><ref>''Balkan tarihi''. Arhivirano 6. januarja 2010 ne Wayback Machine (angleški prevod).</ref> ===Proti Turkom=== [[Slika:Turkish refugees sumla1877 wiki.jpg|thumb | 250px| right | Turški begunci bežijo iz Velikega Trnova proti Šumenu]] Januarja 1878 so napredujoče ruske in bolgarske sile začele izvajati grozodejstva nad muslimanskim prebivalstvom v regiji. V pokolu v Harmanliju je bilo ubitih več kot 2.000 muslimanov.<ref>Medlicott, William Norton (28. oktobra 2013). ''Congress of Berlin and After''. Routledge. str. 157. ISBN 9781136243172.</ref><ref>THE TURKISH CAMPAIGN.; NOTES FROM THE OTTOMAN CAPITAL. REFUGEES AT CONSTANTINOPLE--DOING JUSTICE TO THE TURKS--A GOOD WORD FOR THE MUSSULMANS--ATTEMPTED APOSTASY OF A WOMAN--NEWS FROM THE FRONT--THE TWO GHAZIS. 14 Aralık 1877 Çarşamba, The New York Times, [1], 23 Kasım 1877, The New York Times.</ref><ref>Fransa Milli Arşivi. Guerre Mondial, 1914-1918/Turquie/Vol. 890, Légion d'Orient-I (Septembre 1915-Novembre 1916).</ref> Britanska poročila iz tistega časa vsebujejo podrobne podatke o grozodejstvih in pobojih. Po teh poročilih je bilo v vasi İssovi Bâlâ do tal požgano 96 od 170 hiš in šola.<ref>David Gillard, Kenneth Bourne, Donald Cameron Watt, Great Britain. ''Foreign Office. British documents on foreign affairs--reports and papers from the Foreign Office confidential print (1984)''. University Publications of America, sf. 150.</ref> Pobiti so bili prebivalci vasi Yukarı Sofular, 12 od 130 hiš v vasi, mošeja in šola pa so bili požgani.<ref>David Gillard, Kenneth Bourne, Donald Cameron Watt. ''Great Britain. Foreign Office. British documents on foreign affairs--reports and papers from the Foreign Office confidential print (1984)''. University Publications of America, sf. 197.</ref><ref>''British documents on foreign affairs--reports and papers from the Foreign Office confidential print'', sf. 152.</ref> V Kozluči je bilo ubitih 18 Turkov.<ref>''British documents on foreign affairs--reports and papers from the Foreign Office confidential print'', sf. 163.</ref> Poboji muslimanskih prebivalcev so se zgodili tudi v Kazanlaku.<ref> ''British documents on foreign affairs--reports and papers from the Foreign Office confidential print'', sf. 176.</ref> V vasi Muflis je skupina ruskih in bolgarskih vojakov zajela 127 muslimanskih prebivalcev. Dvajsetim je uspelo pobegniti, ostali pa so bili pobiti.<ref name=ref89> ''British documents on foreign affairs--reports and papers from the Foreign Office confidential print'', sf. 268.</ref> Po osmanskih virih je bilo ubitih 400 ljudi iz Muflisa<ref name=ref90>''Russian Atrocities in Asia and Europe'' (1877), İstanbul, No. 51.</ref> in 11 prebivalcev Keçidereja.<ref name=ref89/> Mnogo vasi na območju Karsa je med vojno izropala ruska vojska.<ref name=ref90/> Zaradi vojne na Kavkazu se je veliko muslimanov preselilo v preostale osmanske pokrajine. Večina beguncev je bila revna in slabo oskrbljena.<ref>''Incorporated, Facts On File'' (2009). Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East. Infobase Publishing. str. 244. ISBN 9781438126760.</ref> Med letoma 1878 in 1881 je v Osmansko cesarstvo migriralo tudi 82.000 muslimanov iz dežel na [[Kavkaz]]u, ki jih je po vojni dobila Rusija.<ref>''Brockhaus and Efron Encyclopedic Dictionary''. "Kars oblast". St. Petersburg, Russia, 1890-1907.</ref> Ocene o celotnih izgubah v rusko-turški vojni so zelo različne. Dennis Hupchik in Justin McCarthy trdita, da je bilo v vojni na turški strani 260.000 mrtvih in 500.000 beguncev.<ref>Hupchick 2002, str. 265.</ref><ref>McCarthy 1995, str. 64, 85.</ref> Turški zgodovinar Kemal Karpat trdi, da je zaradi lakote, bolezni in pokolov umrlo 250.000–300.000 ljudi oziroma okoli 17% nekdanje muslimanske populacije v Bolgariji,<ref>Karpat, Kemal. ''Ouoman Population''. str. 72–75.</ref> 1 do 1,5 milijona muslimanov pa je bilo prisiljenih na begunstvo.<ref>Karpat, Kemal H. ''Studies on Ottoman social and political history: selected articles and essays''. Brill, 2004. str. 764. ISBN 9789004121010.</ref> Podobne številke kot Karpat navaja tudi turški avtor Nedim İpek.<ref> İpek, Nedim (1994). ''Turkish Migration from the Balkans to Anatolia'', sf. 40-41.</ref> Drugi viri navajajo, da je bilo ubitih 400.000 Turkov, 1.000.000 pa jih je med vojno emigriralo.<ref>''Library Information and Research Service''. The Middle East, abstracts and index, Part 1 (1999), Northumberland Press, sf. 493.</ref> ===Proti Albancem=== Izgon Albancev leta 1877-1878 se je dogajal predvsem na ozemljih, ki so bila po vojni leta 1878 vključena v Kneževino Srbijo in Kneževino Črno goro. Izgon je bil del širšega načrta izgona muslimanov z Balkana med ozemeljskom krčenjem Osmanskega cesarstva.<ref name=ref2a>Jagodić, Miloš (1998). ''"The Emigration of Muslims from the New Serbian Regions 1877/1878"''. Balkanologie. para. 15.</ref><ref name=ref3a>Stojanović, Dubravka (2010). ''Ulje na vodi: Ogledi iz istorije sadašnjosti Srbije'' (PDF). Peščanik. str. 264. ISBN 978-86-86391-19-3.</ref> Pred vojno med Črno goro in Osmanskim cesarstvom je veliko Albancev živelo v Sandžaku [[Skader]] (albansko İşkodra).<ref name=ref4a>Roberts, Elizabeth (2005). ''Realm of the Black Mountain: a history of Montenegro''. London: Cornell University Press. str. 22. ISBN 9780801446016.</ref> Po izbruhu vojne sta se Črnogorcem žilavo upirala [[Podgorica]] in [[Spuž]], zato je osvojitvi obeh mest sledil izgon Albancev in slovanskih muslimanov v Skader.<ref name=ref5>Blumi, Isa (2003). "Contesting the edges of the Ottoman Empire: Rethinking ethnic and sectarian boundaries in the Malësore, 1878–1912". ''International Journal of Middle East Studies''. '''35''' (2): 246. doi: 10.1017/s0020743803000102. JSTOR 3879619.</ref> Pred izbruhom vojne med Srbijo in Osmanskim cesarstvom je v [[Niš]]kem sandžaku živelo nekaj urbanziranih Turkov, nekateri so bili albanskega porekla,<ref name=ref6>Jagodić, Miloš (1998). "The Emigration of Muslims from the New Serbian Regions 1877/1878". ''Balkanologie.'' '''2''' (2): 11.</ref> in albanskih kmetov.<ref> Jagodić 1998, para. 4, 9.</ref><ref name=ref8a>Luković, Miloš (2011). "Development of the Modern Serbian state and abolishment of Ottoman Agrarian relations in the 19th century". ''Český Lid.'' '''98''' (3): 298. JSTOR 42640413. </ref> Albansko prebivalstvo se je na napad Srbov odzvalo z odporom ali begom v bližnje hribe in osmansko Kosovo.<ref>Jagodić 1998, par. 16–27.</ref> Srbi so večino Albancev izgnali. Nekaj Albancev je ostalo v dolini Jablanica, kjer živio še danes.<ref name=ref10a>Blumi, Isa (2013). ''Ottoman refugees, 1878–1939: Migration in a Post-Imperial World''. London: A&C Black. str. 50. ISBN 9781472515384.</ref><ref name=ref11a>Turović, Dobrosav (2002). ''Gornja Jablanica, Kroz istoriju''. Beograd: Zavičajno udruženje. str. 87–89. ISBN 9788675270188.</ref><ref name=ref12a>Uka, Sabit (2004c). ''Gjurmë mbi shqiptarët e Sanxhakut të Nishit deri më 1912''. Priština: Verana. str. 155. ISBN 9789951864527.</ref> Srbi iz Laba so se že na začetku sovražnosti odselili v Srbijo, v njihove vasi pa so se leta 1878 naselili Albanci.<ref name=ref13>Jagodić 1998, para. 29.</ref> Albanski begunci so se naselili tudi ob severovzhodni osmansko-srbski meji in v več kot 30 naseljih v osrednjem in jugovzhodnem Kosovu.<ref name=ref13a>Jagodić, Miloš (1998). "The Emigration of Muslims from the New Serbian Regions 1877/1878". ''Balkanologie''. '''2''' (2): 29.</ref> Osmanske oblasti so imele velike težave z nastanitvijo beguncev in so iz maščevanja napadale lokalno srbsko prebivalstvo.<ref name=ref14a>Frantz, Eva Anne (2009). "Violence and its Impact on Loyalty and Identity Formation in Late Ottoman Kosovo: Muslims and Christians in a Period of Reform and Transformation". ''Journal of Muslim Minority Affairs.'' '''29''' (4): 460-461. doi: 10.1080/13602000903411366. S2CID 143499467.</ref> Selitve bi po današnjih kriterijih lahko šteli za etnično čiščenje, ker žrtve niso bili vojaki, ampak civilisti.<ref name=ref1a>Müller, Dietmar (2009). "Orientalism and Nation: Jews and Muslims as Alterity in Southeastern Europe in the Age of Nation-States, 1878–1941". ''East Central Europe''. '''36''' (1): 70. doi: 10.1163/187633009x411485.</ref> Dogodki iz tega obdobja še vedno generirajo napetosti med obema narodoma.<ref name=ref1a/><ref name=ref3a/><ref name=ref14a/><ref>Janjetović, Zoran (2000). "From Foe to Friend and back. Albanians in Serbian History Textbooks 1918–2000". ''Balkanologie''. 4 (1/2): 11.</ref><ref>Stefanović, Djordje (2005). "Seeing the Albanians through Serbian eyes: The Inventors of the Tradition of Intolerance and their Critics, 1804–1939". ''European History Quarterly''. '''35''' (3): 469–470. doi: 10.1177/0265691405054219. hdl: 2440/124622. S2CID 144497487.</ref> ===Proti Bolgarom=== [[Slika:Klane_na_Stara_Zagora.JPG|thumb|250px|Kosti pobitih Bolgarov v Stari Zagori]] Osmanska vojska je med vojno izvedla številne poboje bolgarskih civilistov, med katerimi je bil največji v Stari Zagori. Osmanska vojska Sulejmana Paše, sestavljena pretežno iz 48.000 albanskih vojakov, je pobila 18.000 bolgarskih civilistov.<ref>http://members.tripod.com/nie_monthly/nie11_01/slaveikov.htm.</ref><ref>Statistika (54 ed.). Indiana University. 2002. str. 35.</ref> ==Trajne posledice== ===Mednarodni Rdeči križ in Gibanje rdečega polmeseca=== [[Slika:Croixrouge logos.jpg|thumb|right|250px|Emblema Rdečega križa in Rdečega polmeseca]] Vojna je povzročila delitev simbolov [[Rdeči križ|Mednarodnega rdečega križa]] na rdeč križ in rdeč polmecec, ki se je ohranila do danes. Tako Rusija sta podpisali Prvo ženevsko konvencijo iz leta 1864, ki je za svoj simbol izbrala obrnjeno zastavo nevtralne [[Švica|Švice]]. Z rdečim križem se je označevalo medicinsko osebje in medicinske ustanove. Med rusko-turško vojno križ za muslimane ni bil sprejemljiv, ker jih je spominjal na [[križarske vojne]], zato so namesto njega izbrali rdeč polmesec. Simbol je kasneje postal simbol Gibanja rdečega polmeseca v večini islamskih držav. Uradno so ga potrdili z Ženevsko konvencijo leta 1929 in sedanjo različico leta 1949. [[Iran]], ki je mejil na Rusko in Osmanskemu cesarstvs in ju imel za tekmeca, je rdeči polmesec štel za osmanski simbol, ker je bil enak obrnjeni zastavi Osmanskega cesarstva brez zvezde (in sodobne turške države). Iran je zato namesto križa in polmeseca za svoj simbol izbral tradicionalnega rdečega leva in sonce. Po iranski revoluciji leta 1979 je Iran prešel na rdeči polmesec, vendar Ženevske konvencije kot zaščitni simbol še naprej priznavajo rdečega leva in sonce. ==Vojna v sodobni kulturi== Roman ''Jalaleddin'', ki ga je leta 1878 objavil [[Armenci|armenski]] romanopisec Raffi, opisuje kurdske poboje Armencev v vzhodnem Osmanskem cesarstvu med rusko-turško vojno. Roman opisuje potovanje mladeniča po gorah [[Anatolija|Anatolije]]. Zgodovinski opisi v romanu se ujemajo s podatki takratnih britanskih virih.<ref>''Jalaleddin and the Russo-Turkish War of 1877-1878''.</ref> Roman ''Lutka'' z izvirnim poljskim naslovom ''Lalka'', ki ga je v letih 1887-1889 napisal Boleslaw Prus, opisuje bogatenje, ki ga je vojna omogočila ruskim trgovcem, ki so živeli v Rusiji in razdeljeni Poljski. Glavni protagonist romana pomaga svojemu ruskemu prijatelju, multimilijonarju, ki si je ustvaril bogastvo z oskrbovanjem ruske vojske v letih 1877–1878. Roman opisuje trgovanje v politično nestabilnem okolju in njegove dvoumne vplive na rusko in poljsko družbo. Leta 1912 je bil posnet nemi film ''Independența României'' (''Neodvisnost Romunije''), ki prikazuje vojno v Romuniji. Ruski pisev Boris Akunin je vojno izbral za prizorišče svojega romana ''Turški gambit'' (rusko ''Турецкий гамбит'', 1998). ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{Cite book |last1=Allen |first1=William ED |title=Caucasian Battlefields |last2=Muratoff |first2=Paul |publisher=Cambridge University Press |year=1953 |location=Cambridge}}. * {{Cite book |last=Argyll |first=George Douglas Campbell |url=https://archive.org/details/easternquestionf01argyuoft |title=The Eastern question from the Treaty of Paris 1836 to the Treaty of Berlin 1878 and to the Second Afghan War |publisher=Strahan |year=1879 |volume=2 |location=London}} * {{Cite book |last=Crampton |first=RJ |title=A Concise History of Bulgaria |publisher=Cambridge University Press |year=2006 |isbn=0-521-85085-1 |location=Cambridge |orig-year=1997}} * {{Cite book |last=Gladstone |first=William Ewart |url=https://openlibrary.org/b/OL7083313M/Bulgarian-horrors-and-the-question-of-the-east |title=Bulgarian Horrors and the Question of the East |publisher=William Clowes & Sons |year=1876 |location=London |author-link=}} * {{Cite book |last=Greene |first=F.V. |url=https://archive.org/stream/russianarmyitsca00greeuoft#page/n3/mode/2up |title=The Russian Army and its Campaigns in Turkey |publisher=D.Appleton and Company |year=1879 |location=New York |author-link=|access-date=July 19, 2018 |via=Internet Archive}} * {{Cite book |last=von Herbert |first=Frederick William |url=https://archive.org/stream/defenceofplevna100harluoft#page/n7 |title=The Defence of Plevna 1877 |publisher=Longmans, Green & Co |year=1895 |location=London |access-date=26 July 2018 |via=Internet Archive}} * {{Cite book |last=Hupchick |first=D.P. |title=The Balkans: From Constantinople to Communism |publisher=Palgrave |year=2002 |isbn=1-4039-6417-3}} * {{Cite book |url=https://archive.org/stream/warcorrespondenc00forbrich#page/n3/mode/1up |title=The War Correspondence of the "Daily News" 1877 with a Connecting Narrative Forming a Continuous History of the War Between Russia and Turkey to the Fall of Kars Including the Letters of Mr. Archibald Forbes, Mr. J. A. MacGahan and Many Other Special Correspondents in Europe and Asia |publisher=Macmillan and Co. |year=1878 |location=London |access-date=26 July 2018 |via=Internet Archive}} *{{Cite book |url=https://archive.org/stream/warcorrespondenc00londrich#page/n3 |title=The War Correspondence of the "Daily News" 1877-1878 continued from the Fall of Kars to the Signature of the Preliminaries of Peace |publisher=Macmillan and Co. |year=1878 |location=London |access-date=26 July 2018 |via=Internet Archive}} * {{Cite book |last=Maurice |first=Major F. |url=https://archive.org/stream/russoturkishwar100mauruoft#page/n7 |title=The Russo-Turkish War 1877; A Strategical Sketch |publisher=Swan Sonneschein |year=1905 |location=London |author-link= |access-date=August 8, 2018 |via=Internet Archive}} * {{Cite book |last=Jonassohn |first=Kurt |url=https://books.google.com/books?id=jIxCUXI38zcC&q=batak+church+bulgaria&pg=PA210 |title=Genocide and gross human rights violations: in comparative perspective |year=1999 |isbn=9781412824453}} * {{Cite book |last=Reid |first=James J |url=https://books.google.com/books?id=Zgg6c_Ndtu4C&q=%22muslim+casualties%22+1878&pg=PA42 |title=Crisis of the Ottoman Empire: Prelude to Collapse 1839–1878 |publisher=Steiner |year=2000 |isbn=9783515076876 |location=Stuttgart}} * {{Cite book |last1=Shaw |first1=Stanford J |url=https://books.google.com/books?id=E9-YfgVZDBkC |title=History of the Ottoman Empire and Modern Turkey |last2=Shaw |first2=Ezel Kural |publisher=Cambridge University Press |year=1977 |isbn=9780521291637 |volume=2, Reform, Revolution, and Republic: The Rise of Modern Turkey 1808–1975 |location=Cambridge |author-link=}} * {{Cite book |last=Stavrianos |first=L.S. |url=https://archive.org/details/balkanssince145300lsst |title=The Balkans Since 1453 |year=1958 |pages=393–412}} {{refend}} ==Dodatno branje== {{refbegin|2}} * {{Cite journal |last=Acar |first=Keziban |date=marec 2004 |title=An examination of Russian Imperialism: Russian Military and intellectual descriptions of the Caucasians during the Russo-Turkish War of 1877–1878 |journal=Nationalities Papers |volume=32 |issue=1 |pages=7–21 |doi=10.1080/0090599042000186151|s2cid=153769239 }} * Baleva, Martina. "The Empire Strikes Back. Image Battles and Image Frontlines during the Russo-Turkish War of 1877–1878." ''Ethnologia Balkanica'' 16 (2012): 273–294. [http://www.academia.edu/download/47882665/EB16_Baleva.pdf online] * Dennis, Brad. "Patterns of Conflict and Violence in Eastern Anatolia Leading Up to the Russo-Turkish War and the Treaty of Berlin." ''War and Diplomacy: The Russo-Turkish War of 1878 (1877): 273-301. * Drury, Ian. ''The Russo-Turkish War 1877'' (Bloomsbury Publishing, 2012). * {{Citation |last=Glenny |first=Misha |title=The Balkans: Nationalism, War, and the Great Powers, 1804–2011 |year=2012 |place=New York |publisher=Penguin}}. * Isci, Onur. "Russian and Ottoman Newspapers in the War of 1877–1878." ''Russian History'' 41.2 (2014): 181-196. [https://www.academia.edu/download/39594905/RUHI_041_02_Isci.pdf online] * Murray, Nicholas. ''The Rocky Road to the Great War: the Evolution of Trench Warfare to 1914.'' (Potomac Books, 2013). * Neuburger, Mary. "The Russo‐Turkish war and the ‘Eastern Jewish question’: Encounters between victims and victors in Ottoman Bulgaria, 1877–8." ''East European Jewish Affairs'' 26.2 (1996): 53-66. * Stone, James. "Reports from the Theatre of War. Major Viktor von Lignitz and the Russo-Turkish War, 1877–78." ''Militärgeschichtliche Zeitschrift'' 71.2 (2012): 287-307. [https://www.degruyter.com/downloadpdf/journals/mgzs/71/2/article-p287.xml online] contains primary sources * Todorov, Nikolai. "The Russo-Turkish War of 1877-1878 and the Liberation of Bulgaria: An Interpretative Essay." ''East European Quarterly'' 14.1 (1980): 9+ [https://search.proquest.com/openview/2be34fc625fa0f90a0c4e8a6bc57668e/1?pq-origsite=gscholar&cbl=1820860 online] * Yavuz, M. Hakan, and Peter Sluglett, eds. ''War and diplomacy: the Russo-Turkish war of 1877-1878 and the treaty of Berlin'' (U of Utah Press, 2011) * Yildiz, Gültekin. "Russo-Ottoman War, 1877–1878." in Richard C. Hall, ed., ''War in the Balkans'' (2014): 256-258 [http://www.academia.edu/download/37665751/1610690303WB.pdf#page=281 online]. * {{cite book| author1= Глазков В. В. |author2=Копытов С. Ю. |author3=Литвин А. А. |author4=Митев П. |author5=Георгиева Т. |author6=Колев В. | chapter = | chapter-url = | format = | url = http://xn----dtbhkbdbj7ckase1p.xn--p1ai/i48 | title = Освобождение Болгарии — Лики Войны и Памяти. К 140-летию окончания Русско-турецкой войны 1877–1878 гг. [альбом] | orig-year = | agency = Сост. и науч. ред.: Олег Леонов, д.и.н Румяна Михнева. Сост.: профессор Пламен Митев, доцент Тина Георгиева, доцент Валери Колев | edition = {{nowrap|1000 экз}} |location= М. |date = 2018 |publisher= [[d:Q28460533|Фонд «Русские Витязи»]] |at= |volume= |issue = | pages = | page = | series = | isbn = 978-5-6040157-4-2| ref = Освобождение Болгарии — Лики Войны и Памяти}} {{refend}} ==Zunanje povezave== * {{Citation |last=Seegel |first=Steven J |title=Virtual War, Virtual Journalism?: Russian Media Responses to 'Balkan' Entanglements in Historical Perspective, 1877–2001 |url=http://sparky.harvard.edu/kokkalis/GSW4/SeegelPAPER.PDF |place=USA |publisher=Brown University}}. * {{Citation |title=Military History: Russo-Turkish War (1877–1878) |url=http://www.digitalbookindex.com/_search/search010hstmilitaryrussoturkishwara.asp |publisher=Digital book index}}. * {{Citation |last=Sowards |first=Steven W |title=Twenty Five Lectures on Modern Balkan History |url=http://www.lib.msu.edu/sowards/balkan/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20071015050852/http://www.lib.msu.edu/sowards/balkan/ |publisher=MSU |archive-date=15. oktobra 2007 |url-status=dead}}. * {{Citation |title=Grand war |url=http://grandwar.kulichki.net/turkwar/ |contribution=Russo-Turkish War of 1877–1878 and the Exploits of Liberators |publisher=Kulichki |language=ru}}. * {{Citation |title=The Romanian Army of the Russo-Turkish War 1877–1878 |url=http://www.balkanhistory.com/romanian_army_1878.htm |publisher=AOL}}. * {{Citation |title=Erastimes |url=http://erastimes.8m.net/gambit_b3.htm |type=image gallery |archive-url=https://web.archive.org/web/20061013190221/http://erastimes.8m.net/gambit_b3.htm |publisher=8M |language=bg |archive-date=13. oktobra 2006 |url-status=dead}} * [http://diaryrh.ru/historical-photos/russo-turkish-war-of-1877-1878 Russo-Turkish War (1877–1878). Historical photos.] === Videi === '''130 let osvoboditve Plevna''' * {{Citation |last=Zelenogorsky |first=Najden |title=Mayor of Pleven |date=3. marec 2007 |url=http://video.google.com/videoplay?docid=2277670243812622513 |df=dmy-all |type=speech |archive-url=https://web.archive.org/web/20071025032014/http://video.google.com/videoplay?docid=2277670243812622513 |format=video |access-date=30 April 2007 |archive-date=25. oktobra 2007 |url-status=dead}}. * {{Citation |last=Stanishev |first=Sergej |title=Bulgarian Prime Minister |date=3 March 2007 |url=http://video.google.com/videoplay?docid=-2590633937611339870 |df=dmy-all |type=speech |archive-url=https://web.archive.org/web/20071025032004/http://video.google.com/videoplay?docid=-2590633937611339870 |format=video |access-date=30 April 2007 |archive-date=25. oktobra 2007 |url-status=dead}}. * {{Citation |last=Potapov |title=Ambassador of Russia in Bulgaria |date=3 March 2007 |url=http://video.google.com/videoplay?docid=-8057139363203914069 |df=dmy-all |type=speech |archive-url=https://web.archive.org/web/20071024111430/http://video.google.com/videoplay?docid=-8057139363203914069 |format=video |access-date=30 April 2007 |archive-date=24. oktobra 2007 |url-status=dead}}. {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vojne 19. stoletja]] [[Kategorija:Vojne Rusije]] [[Kategorija:Vojne Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Vojne Romunije]] [[Kategorija:Vojne Bolgarije]] [[Kategorija:Vojne Srbije]] [[Kategorija:Vojne Črne gore]] [[Kategorija:Vojne Čečenije]] [[Kategorija:Leto 1877]] [[Kategorija:Leto 1878]] k6qefvwd2zmsof00ws4yf3gmau1d9qz 0 496756 5736779 5494020 2022-08-20T06:43:15Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Jaxon | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = Jackson | origin = [[Celje]], [[Slovenija]] | genre = [[pop rock]] | years_active = 2013–danes | label = | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | current_members = Tomaž Kozovinc<br>Luka Vinko<br>Blaž Selišnik | past_members = | module = | module2 = | module3 = }} '''Jaxon''' (nekoč '''Jackson''') so slovenska [[pop rock]] skupina, ki deluje od leta 2013. Sestavljajo jo pevec in kitarist Tomaž Kozovinc, baskitarist Luka Vinko in bobnar Blaž Selišnik (slednja dva pojeta tudi spremljevalne vokale). ==Glasbena pot== Spoznali so se v srednji šoli, na [[Gimnazija Lava|gimnaziji Lava]] v Celju. Kozovinc je dal pobudo, da bi se ustanovil šolski bend, v katerem bi sodelovali različni glasbeniki in pevci z gimnazije. Tak bend je tudi nastal in tam so se njihove poti križale.<ref name="nasceni">{{navedi splet |url= https://val202.rtvslo.si/2018/05/na-sceni-136/ |title= Jackson – V čast srca |accessdate=15. 4. 2021 |date=22. 5. 2018 |format= |work=Val 202 }}</ref> Kot Jackson so se združili septembra 2013<ref>{{navedi splet |url= https://www.zarolaj.si/jackson-v-novem-singlu-cakam/ |title= Jackson v novem singlu Čakam |accessdate=15. 4. 2021 |date=3. 11. 2014 |format= |work= }}</ref> in že naslednji mesec predstavili svojo prvo skladbo »Sova«.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zarolaj.si/band-jackson-nam-predstavlja-prvi-singel-sova/ |title= Band Jackson nam predstavlja prvi singel Sova |accessdate=15. 4. 2021 |date=23. 10. 2013 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.celje.info/zabava/iii-rock-maraton-s-skupinami-gonobitz-earth-shock-in-in-jackson-v-mladinskem-centru-celje-foto-video/ |title= III. Rock maraton s skupinami Gonobitz, Earth Shock in Jackson v Mladinskem centru Celje |accessdate=15. 4. 2021 |date=17. 10. 2013 |format= |work= }}</ref> Zanjo so pozneje posneli tudi svoj prvi videospot, ki so ga objavili aprila 2014. Do konca leta sta sledila še »Izlet« (julija) in »Čakam«, naslovna pesem filma Zadnji krog (oktobra).<ref>{{navedi splet |url= http://www.vocalbkstudio.com/video-produkcija/472-cakam-videospot-skupine-jackson/472-cakam-videospot-skupine-jackson |title= ČAKAM, VIDEOSPOT SKUPINE JACKSON |accessdate=15. 4. 2021 |date=19. 10. 2014 |format= |work= }}</ref> Videospot za »Čakam« se je (maja 2015) povzpel na 1. mesto lestvice Domačica MTV Adria.<ref>{{navedi splet |url= http://2015.pivo-cvetje.si/nastopajoci/jackson/ |title= Jackson |accessdate=15. 4. 2021 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rocker.si/skupina-jackson-na-20-ortofestu/ |title= Skupina Jackson na 20. Ortofestu |accessdate=15. 4. 2021 |date=7. 4. 2019 |format= |work= }}</ref> Jeseni so sodelovali v [[Slovenija ima talent (4. sezona)|4. sezoni]] šova [[Slovenija ima talent]]; prišli so do polfinala (2. polfinalna oddaja 16. novembra 2014), za katerega so izbrali »Get Lucky« dvojca [[Daft Punk]] in Pharrella Williamsa. Leta 2015 so se potegovali za nominacijo za evropsko glasbeno nagrado MTV za najboljšega izvajalca jadranske regije (MTV EMA Best Adria Act).<ref>{{navedi splet |url= https://www.mjuznjuz.com/domaca-scena/mtv-ema-2015-trka-je-u-toku |title= MTV EMA 2015 trka je u toku |accessdate=15. 4. 2021 |date=10. 9. 2015 |format= |work= }}</ref> Naslednji singel, »Na postaji«, so izdali šele novembra 2016, saj so se dve leti bolj posvečali nastopanju. Ta je napovedal nekoliko drugačen, bolj »jacksonovski« (bolj rockovski) zvok,<ref>{{navedi splet |url= https://www.radio1.si/28441/zasedba-ki-je-navdusila-ano-klasnja-v-sovu-slovenija-ima-talent |title= Zasedba, ki je navdušila Ano Klašnja v šovu Slovenija ima talent! |accessdate=15. 4. 2021 |date=5. 11. 2014 |format= |work= }}</ref> ki so ga ustvarili skupaj, medtem ko so bili prvi trije singli bolj »mladostniški«, saj jih je Kozovinc napisal še v svojih »rosnejših« letih.<ref>{{navedi splet |url= https://val202.rtvslo.si/2018/11/glasbene-notice-149/ |title= Jackson – Zvezdni popotnik |accessdate=15. 4. 2021 |date=6. 12. 2018 |format= |work=Val 202 }}</ref><ref name="nasceni">{{navedi splet |url= https://val202.rtvslo.si/2018/05/na-sceni-136/ |title= Jackson – V čast srca |accessdate=15. 4. 2021 |date=22. 5. 2018 |format= |work=Val 202 }}</ref> 27. maja 2017 je v samozaložbi izšel njihov debitantski album ''V čast srca'', ki so ga na dan izida predstavili v dvorani Celjskega mladinskega centra.<ref>{{navedi splet |url= https://www.mc-celje.si/dogaja_2/Jackson-V_cast_srca__koncert_ob_izidu_prvenca/ |title= JACKSON - V ČAST SRCA / KONCERT OB IZIDU PRVENCA |accessdate=15. 4. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> Posneli so ga v Kozovinčevem studiu, ki se imenuje BatCave. Julija so na radijske valove poslali pesem »Zdaj vem«, pri kateri je glavne vokale odpel Vinko.<ref>{{navedi splet |url= http://www.primorskival.si/novostdnevaread.php?oid=1912 |title= JACKSON - ZDAJ VEM |accessdate=15. 4. 2021 |date=25. 7. 2017 |format= |work= }}</ref> Po še dveh singlih z albuma so oktobra 2018 objavili povsem novo skladbo »Zvezdni popotnik«, ki je postala [[Popevka tedna na Valu 202|popevka tedna]] na [[Val 202|Valu 202]]. 23. aprila 2019 so nastopili na Ortofestu.<ref>{{navedi splet |url= https://www.orto-bar.com/orto-fest/orto-fest-2019-jackson-slo |title= Orto Fest 2019 - Jackson (SLO) |accessdate=15. 4. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> Z letom 2020 so svoje ime začeli zapisovati z x (Jaxon namesto Jackson, izgovori se enako) in sredi januarja pod novim imenom izdali »Moj navdih za vdih«.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/radiokoper/glasba/jaxon-vse-pesmi-v-celoti-naredimo-sami/512810 |title= Jaxon: Vse pesmi v celoti naredimo sami! |accessdate=15. 4. 2021 |date=27. 1. 2020 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://815.si/2020/01/20/jaxon-%E2%80%A2-moj-navdih-za-vdih/ |title= JAXON • MOJ NAVDIH ZA VDIH |accessdate=15. 4. 2021 |date=20. 1. 2020 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=fGySjT2XrJo |title= RADIOaktivno: Jaxon – Moj navdih za vdih (21.01.2020) |accessdate=15. 4. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> ==Diskografija== ===Albumi=== * 2017: ''V čast srca'' ===Singli=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov !! <small>Uradni<br>videospot</small> !! <small>Digitalni<br>singel</small> !! Album |- | 2013 || Sova || style="text-align:center"|✓ || || rowspan=8|''V čast srca'' |- | rowspan=2|2014 || Izlet || || |- | Čakam || style="text-align:center"|✓ || |- | 2016 || Na postaji || || |- | rowspan=3|2017 || Kdo si ti || || |- | Zdaj vem || || |- | Podira se svet || style="text-align:center"|✓ || |- | rowspan=2|2018 || Evforija || style="text-align:center"|✓ || |- | Zvezdni popotnik || style="text-align:center"|✓ || style="text-align:center"|✓ || style="text-align:center"|— |- | colspan=5 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Kot Jaxon'''</small> |- | 2020 || Moj navdih za vdih || style="text-align:center"|✓ || style="text-align:center"|✓ || style="text-align:center"|— |} Besedila piše Kozovinc, ki je tudi glavni avtor glasbe, za aranžmaje pa poskrbijo skupaj. ==Sklici in viri== {{sklici|2}} * {{navedi splet |url= https://www.radio1.si/24210/v-zapor-lahko-gres |title= "V zapor lahko greš!" |accessdate=15. 4. 2021 |date=5. 11. 2013 |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://www.radio1.si/46901/fantje-iz-skupine-jackson-v-novo-leto-s-polno-zagona |title= Fantje iz skupine Jackson v novo leto s polno zagona! |accessdate=15. 4. 2021 |date=3. 1. 2017 |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://www.orto-bar.com/koncerti/jackson-slo |title= Jackson (SLO) |accessdate=15. 4. 2021 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/tabu-hvala-za-ribe-se-vidimo-se-kdaj/438674 |title= Tabu: "Hvala za ribe, se vidimo še kdaj" |accessdate=15. 4. 2021 |date=24. 11. 2017 |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/radiokoper/zgodbe/tomaz-kozovinc-jackson-mogoce-glasbi-niti-ne-bi-dali-priloznosti-ce-ne-bi-imela-tudi-slike/472282 |title= Tomaž Kozovinc, Jackson: "Mogoče glasbi niti ne bi dali priložnosti, če ne bi imela tudi slike!" |accessdate=15. 4. 2021 |date=19. 11. 2018 |format= |work= }} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2013]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] [[Kategorija:Tekmovalci na Slovenija ima talent]] oa1yhd3a3ies30iitv08hhqdifmu3wx 0 496829 5736601 5575078 2022-08-19T14:43:19Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_date=1943}} '''Neva Fajon''', [[Slovenci|slovenska]] [[Filmski in televizijski montažer|filmska montažerka]], * [[1943]] † [[7. februar]] [[2021]]. Velja za pionirko televizijskega oddajanja v slovenskem prostoru. ==Življenje in delo== Delala je na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], ukvarjala se je s televizijsko in filmsko montažo. Njen film ''Ko zaprem oči'' [[Franci Slak|Francija Slaka]] je bil na 66. podelitvi filmskih nagrad oskar slovenski kandidat za [[Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|najboljši tujejezični film]], vendar ni bil nominiran. Leta 1965 je zmontirala serijo lutkovnih predstav ''Kljukčeve dogodivščine''.<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrla-je-montazerka-neva-fajon/551666|title=Umrla je montažerka Neva Fajon|website=RTVSLO.si|date=7. februar 2021}}</ref> Njen soprog je bil Bogdan Fajon, ki je dolga leta opravljal delo urednika, novinarja in dopisnika Televizije Ljubljana in kasneje RTV Slovenija. Njuna otroka sta evropska poslanka in predsednica stranke SD [[Tanja Fajon]] in skladatelj ter glasbenik in aranžer Sašo Fajon.<ref name="auto" /> == Filmografija == {| class="wikitable" |- ! Naslov filma !! Leto izida !! Režija !! Žanr |- | ''[[Ko zaprem oči]]''|| 1993 || [[Franci Slak]]|| romantični, kriminalni, triler |- | ''[[Operacija Cartier]]''|| 1991 || [[Miran Zupanič]]|| televizijski film |- | ''Nasmeh''|| 1987 || Franci Slak || televizijska igra |- | ''Pahljača mladosti''|| 1985 || Zoran Lesić || kratki igrani film |- | ''Deklica z vžigalicami''|| 1968 || [[Anton Tomašič]]|| kratki otroški film |} == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://bsf.si/sl/ime/neva-fajon/ Neva Fajon] v [[Baza slovenskih filmov|Bazi slovenskih filmov]] * {{IMDb-ime|id=0265783}} {{DEFAULTSORT:Fajon, Neva}} [[Kategorija:Slovenski filmski montažerji]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] hqhcn3eysnkoem5zvc1y9qkteqgaw46 0 497273 5736928 5498431 2022-08-20T06:57:01Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox military unit | unit_name =Bašibozuk <br> Başıbozuk (turško) | image = [[slika: Basibozukchief.jpg |300px]] | caption = Poveljnik bašibozukov | dates = 17. stoletje – neznano | country = {{flagdeco|Ottoman Empire}} [[Osmansko cesarstvo]] | branch = Armada Osmanskega cesarstva | type = neregularne vojaške enote | role = | size = neznano | nickname = Nore glave }} '''Bašibozuki''' ([[Osmanska turščina|osmansko turško]] باشی بوزوق‎, başıbozuk, dobesedno poškodovana ali nora glava, približno tudi neurejena banda ali banda brez vodstva) so bili neregularni vojaki [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], zbrani v vojnem času. Vojska je za bašibozuke rekrutirala večinoma [[Albanci|Albance]] in [[Čerkezi|Čerkeze]],<ref name=ref1>Houtsma 1993, str. 670.</ref> sicer pa iz vseh etničnih skupin Osmanskega cesarstva in celo [[Suženjstvo|sužnjev]] iz vzhodne [[Evropa|Evrope]] in [[Afrika|Afrike]].<ref>Vizetelly 1897, str. 83.</ref> Bašibozuki so sloveli kot hrabri borci in zaradi pomanjkljive regulative razvpiti roparji in morilci civilnega prebivalstva.<ref name=ref1/><ref name=ref3> Chisholm, Hugh, ur. (1911). ''"Bashi-Bazouk"'' . Encyclopædia Britannica (11th ed.). Cambridge University Press.</ref> ==Izvor in zgodovina== V osmanskih vojskah so bili ob rednih vojakih vedno tudi najemniki. Osmanski fevdalni sistem, ki ga je povzročil predvsem ogromen obseg ozemlja, je zahteval vedno večje zanašašanje na neregularne vojaške enote. Bašibozuke je najemala, oboroževala in vzdržavala osmanska vlada, vendar niso prejemali plač in niso nosili uniform ali posebnih oznak. Za boj jih je motiviralo predvsem pričakovanje obilnega plena.<ref>Montgomery 1968, str. 246.</ref> Večina bašibozukov se je borila peš, nekatere enote, imenovane ''[[akindžije]]'', pa na konjih. Zaradi nediscipline niti eni niti drugi niso bili sposobni izvajati večjih vojaških operacij, bili pa so uporabni za druge naloge, na primer kot izvidniki in predhodnica. Zaradi njihove nezanesljivosti so jih morale redne osmanske vojaške enote tu in tam tudi nasilno razorožiti.<ref name=ref3/> Osmansko armado so sestavljale naslednje enote: * sultanove dvorne enote, imenovane ''kapikulu'', ki so bile plačane; najbloj znani med njimi so bili [[Janičar|janičarji]] * provincialni vojaki, ki so imeli svoje [[Fevd|fevde]] (turško ''timarli''); najpomembnejši so bili timarski [[spahije]] (dobesedno ''fevdalni konjeniki'') in njihovi plačanci (turško ''cebelu'', dobesedno ''oboroženi možje''), pa tudi drugi * podložniki, vojaki iz protektoratov in zavezniških držav, mad katerimi je bil najpomembnejši [[Krimski kanat]] * bašubozuki, ki praviloma niso dobivali plač in so živeli od plena Poskus Husrev-paše, da razpusti svoje albanske bašibozuke v korist svojih rednih vojaških enot, je sprožil nemire, ki so privedli do ustanovitve Egiptovskega kedivata Mohaeda Alija.<ref> Inalcık, Halil. Prevod Gibb, H.A.R. The Encyclopaedia of Islam, New Ed., Vol. V, Fascicules 79-80, str. 35-. ''"Khosrew Pasha"''. E.J. Brill (Leiden), 1979. Pridobljeno 13. septembra 2011.</ref> Raba bašibozukov je bila konec 19. stoletja opuščena, vendar so se njihove samoorganizirane čete pojavljale tudi kasneje. Naziv bašibozuk se je uporabljal tudi za konjenike, ki so v mirnem času v več provincah Osmanskega cesarstva opravljali naloge [[Žandarmerija|žandarmerije]]. ==Sloves in grozodejstva== Bašibozuki so bili znani po nasilju, brutalnosti in nedisciplini.<ref>Fermor, Patrick Leigh. ''The Broken Road''. John Murray, 2013. str. 21. ISBN 9781590177549.</ref> Njihov naziv je v mnogo jezikih postal sopomenka za ''nediscipliniranega razbojnika''. V stripovski seriji ''Tintinove dogodivšine'' na primer, kapetan Haddock besedo bašibozuki pogosto uporablja kot žaljivko.<ref>Horatio Clare (11. marec 2008). ''Running for the Hills: A Memoir''. Simon and Schuster. str. 168–. ISBN 978-0-7432-7428-9.</ref> Poboj v Bataku lea 1876 je izvedlo več tisoč bašibozukov, poslanih za zadušitev lokalnega upora. Bašibozuki so zagrešili tudi pokol v Fokeji leta 1914. Med [[Ilindenska vstaja|Ilindensko vstajo]] v Osmanski [[Makedonija|Makedoniji]] leta 1903 so te čete požgale 119 vasi in uničile 8400 hiš, več kot 50.000 makedonskih beguncev pa je pobegnilo v gore.<ref> Glenny, Misha (2012). The Balkans. USA: Penguin Books. str. 205. ISBN 978-0-14-242256-4.</ref> ''Bolgarski mučenci'' je slika Konstantina Makovskega iz leta 1877, ki prikazuje posilstvo dveh Bolgark med aprilsko vstajo.<ref>Alexis Heraclides; Ada Dialla (2015). ''Humanitarian Intervention in the Long Nineteenth Century: Setting the Precedent''. Oxford University Press. str. 185–. ISBN 978-0-7190-8990-9.</ref> <gallery mode="packed" heights="150"> Slika:Пиотровский. батакская резня. 1889 год.jpeg|Bašibozuki v krvavem pokolu v Bataku Slika:Basibozuk-1877.jpg|Grozodejstva bašibozukov v Osmanski Bolgariji Slika:Konstantin Makovsky - The Bulgarian martyresses.jpg| Konstantin Makovski (1877): ''Bolgarski mučenci'' Slika:Bashi-bazouk Ottoman Postcard.jpg|Skupina bašibozukov na osmanski razglednici Slika:Gérôme-Black Bashi-Bazouk-c. 1869.jpg| Jean-Léon Gérôme: ''Afriški bašibozuk'' </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{cite book|author=Edward Vizetelly|title=The Remininiscences of a Bashi-bazouk|url=https://books.google.com/books?id=bkY4AQAAMAAJ|year=1897|publisher=J.W. Arrowsmith}} *''Ottoman warfare'', 1500–1700 by Rhoads Murphey. London : UCL Press, 1999. *Özhan Öztürk (2005). ''Karadeniz'' ([[Črno morje]]): Ansiklopedik Sözlük. 2 Cilt. Heyamola Yayıncılık. İstanbul. {{ISBN|975-6121-00-9}}. *Montgomery, Viscount Bernard (1968). ''A History of Warfare'', The World Publishing Company. {{ISBN|978-0-688-01645-6}}. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] [[Kategorija:Najemniki]] toebu6fcj1b56y3dzhggvehapvg4vh9 0 497352 5737230 5533761 2022-08-20T07:25:29Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Posodobi}}{{Infopolje Nogometno tekmovanje|name=Superliga|founded=[[18. april]], [[2021]]|logo=[[Slika:The Super League Logo.svg|300px]]|motto="''The best clubs. The best players. Every week.''"<br> "''Najboljši klubi. Najboljši igralci. Vsak teden.''"<ref>{{Cite web |title=The Super League |url=https://thesuperleague.com/ |website=thesuperleague.com}}</ref>|number of teams=20|region=[[Evropa]]}} '''Superliga''' ([[Angleščina|angleško]]: '''European Super League Company'''), imenovana tudi '''Evropska superliga''', je načrtovano letno klubsko [[Nogomet|nogometno]] tekmovanje, na katerem bi tekmovala ekskluzivna skupina dvajsetih evropskih nogometnih klubov. Kot ločeno tekmovanje naj bi konkurirala [[Nogometna Liga prvakov|UEFA]] ligi prvakov in evropskim premiernim klubskim nogometnim turnirjem, ki jih organizira [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] . Po špekulacijah o ustanovitvi nove lige je dvanajst (skupaj s še tremi povabljenimi) nogometnih klubov to storilo aprila 2021. Ti so tako postali stalni udeleženci lige. Še dodatnih pet ekip se bo uvrstilo v ligo glede na njihovo mesto v zadnji sezoni. Po navedbah vodstva lige naj bi se tekme pričele "takoj, ko bo možno", pogovori naj bi se začeli avgusta 2021. Prvi predsednik lige je [[Florentino Perez]], predsednik kluba [[Real Madrid Club de Fútbol]].<ref name="announcement">{{Navedi sporočilo za javnost|title=Leading European football clubs announce new Super League competition|date=18 April 2021|url=https://thesuperleague.com/press.html|accessdate=18 April 2021}}</ref> == Zgodovina == Predlogi za ustanovitev evropske Superlige segajo vsaj v leto 1998, ko je italijanska korporacija Media Partners predstavila idejo, ki pa ni uspela z [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] širitvijo [[Nogometna Liga prvakov|lige prvakov]].<ref>{{Navedi splet|date=23 October 2011|title=Football: Uefa winning 'super league' war|url=https://www.independent.co.uk/sport/football-uefa-winning-super-league-war-1180341.html|accessdate=18 April 2021|website=The Independent}}</ref> V naslednjih dveh desetletjih so bili predloženi različni predlogi z malo uspeha. == Ustanovitev == Liga je bila ustanovljena 18. aprila 2021 s sporočilom javnosti vseh dvanajstih ustanovnih nogometnih klubov. Ta je bila ustanovljena na predvečer seje izvršnega odbora UEFE, ki je zaradi pritiska elitnih klubov nameraval razširiti Ligo prvakov v sezoni 2024-25 in povečal število tekem ter donosnost udeležbe v ligi.<ref>{{Navedi novice|last=Dunbar|first=Graham|date=16 April 2021|title=UEFA set to approve new Champions League format next week|work=[[Associated Press]]|url=https://apnews.com/article/europe-switzerland-sports-europe-325d9caf35d51941923a24938a14505d|accessdate=18 April 2021}}</ref> V sporočilu javnosti je bilo sporočeno, da "zagotovi kakovostnejše tekme in dodatna finančna sredstva za celotno nogometno piramido", hkrati pa "zagotoviti [znatno] večjo gospodarsko rast in podporo evropskemu nogometu z dolgoročnimi solidarnostnimi plačili, ki bodo rasli skladno s prihodki." Predsednik Florentino Perez je dejal, da bo udeležba v Superligi klubom pomagala pri okrevanju po pandemiji [[COVID-19]]. Ta naj bi sčasoma imela sistem napredovanja in izpadanja, hkrati pa naj bi imela boljši [[VAR]] in sodniški sistem.<ref name="PerezCBSSports">{{Navedi splet|title=European Super League: Real Madrid's Florentino Perez defends breakaway plan, says it will save the sport|url=https://www.cbssports.com/soccer/news/european-super-league-real-madrids-florentino-perez-defends-breakaway-plan-says-it-will-save-the-sport/|accessdate=20 April 2021|website=CBSSports.com|language=en}}</ref><ref name="managingmadrid">{{Navedi splet|last=Matt_Wiltse|date=2021-04-20|title=Florentino Perez' FULL Interview regarding The European Super League with El Chiringuito|url=https://www.managingmadrid.com/2021/4/20/22392935/florentino-perez-full-interview-regarding-the-european-super-league-with-el-chiringuito|accessdate=2021-04-20|website=Managing Madrid|language=en}}</ref> Poleg moškega nogometnega tekmovanja vodstvo lige načrtuje tudi uvedbo ženskega tekmovanja. === Vodstvo Superlige === Našteti ljudje so bili razglašeni za vodstvo lige ob njeni ustanovitvi.<ref name="announcement4">{{Cite press release|title=Leading European football clubs announce new Super League competition|date=18 April 2021|url=https://thesuperleague.com/press.html|access-date=18 April 2021|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210419223112/https://thesuperleague.com/press.html|archive-date=19 April 2021|work=The Super League}}</ref><ref>{{Cite news|last=Goodman|first=Mike|last2=Mello|first2=Igor|date=19 April 2021|title=European Super League: Latest breakaway announcement news; FIFA, UEFA, Premier League reaction; who's in, out|work=[[CBS Sports]]|url=https://www.cbssports.com/soccer/news/european-super-league-latest-breakaway-announcement-news-fifa-uefa-premier-league-reaction-whos-in-out/|url-status=live|access-date=19 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210419075729/https://www.cbssports.com/soccer/news/european-super-league-latest-breakaway-announcement-news-fifa-uefa-premier-league-reaction-whos-in-out/|archive-date=19 April 2021}}</ref> {| class="wikitable" |+ !Pozicija !Ime !Državljanstvo !Pozicije v klubih |- |Predsednik |[[Florentino Perez]] |{{ESP}} |predsednik [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrida]] |- |Podpredsednik |[[Andrea Agnelli]] |{{ITA}} |predsednik [[Juventus F.C.|Juventusa]] |- |Podpredsednik |Joel Glazer |{{USA}} |sopredsednik [[Manchester United FC|Manchester United]] |- |Podpredsednik |John W. Henry |{{USA}} |lastnik [[Liverpool F.C.|Liverpoola]] |- |Podpredsednik |Stan Kroenke |{{USA}} |lastnik [[Arsenal F.C.|Arsenala]] |} == Ustanovni klubi == {{Location map+|Evropa|width=400|float=right|caption=Domača mesta ustanovnih članov Superlige|places=<!--England--> {{Location map~|Evropa|lat=53.430844|long=-2.960821|label_size=80|label=[[Liverpool F.C.|Liverpool]]|position=left}} {{location map~|Evropa|lat=51.547021|long=-0.121922|label_size=80|label='''London'''<!--Arsenal, Chelsea, Tottenham Hotspur-->|position=bottom}} {{Location map~|Evropa|lat=53.473126|long=-2.245872|label_size=80|label='''Manchester'''<!--Manchester City, Manchester United-->|position=right}} <!--Italy--> {{Location map~|Evropa|lat=45.109545|long= 7.641282|label_size=80|label=[[Juventus F.C.|Juventus]]|position=left}} {{Location map~|Evropa|lat=45.478081|long= 9.123986|label_size=80|label='''Milan'''<!--Inter Milan, Milan-->|position=right}} <!--Spain--> {{Location map~|Evropa|lat=41.380897|long= 2.122821|label_size=80|label=[[FC Barcelona|Barcelona]]|position=right}} {{Location map~|Evropa|lat=40.444664|long=-3.643895|label_size=80|label='''Madrid'''<!--Atlético Madrid, Real Madrid-->|position=bottom}} {{Location map~ |Evropa |mark=TransparentPlaceholder.png |marksize=1 |lat=65 |long=55 |label_size=75 |label= {{nowrap|'''Londonska moštva'''<br> [[Arsenal F.C.|Arsenal]]<br> [[Chelsea F.C.|Chelsea]]<br> [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]}}<br><br> {{nowrap|'''Madridska moštva'''<br> [[Atlético Madrid]]<br> [[Real Madrid CF|Real Madrid]]}}<br><br> {{nowrap|'''Manchesterska moštva'''<br> [[Manchester City F.C.|Manchester City]]<br> [[Manchester United F.C.|Manchester United]]}}<br><br> {{nowrap|'''Milanska moštva'''<br> [[Inter Milan]]<br> [[A.C. Milan|Milan]]}} |position=right}}}} Ob ustanovitvi lige je bilo dvanajst klubov razglašenih za ustanovne klube, še 3 naj bi se jim pridružili ob začetku sezone. Med ustanovne člane spadajo klubi "''velike šesterice''" [[Anglija|Anglije]] ter tudi trije [[Španija|španski]] in trije [[Italija|italijanski]] klubi. Vsi ti bodo v ligi stalno prisotni.<ref name="announcement">{{Navedi sporočilo za javnost|title=Leading European football clubs announce new Super League competition|date=18 April 2021|url=https://thesuperleague.com/press.html|accessdate=18 April 2021}}<cite class="citation pressrelease cs1" data-ve-ignore="true">[https://thesuperleague.com/press.html "Leading European football clubs announce new Super League competition"]. </cite></ref> Izmed ustanovnih članov je 10 ustanoviteljev spadalo med 14 najboljših na lestvici klubskih koeficientov UEFA. Uvrstitve v deseterico nista dosegla [[Football Club Internazionale Milano|Inter Milan]] (26.) in [[A.C. Milan|Milan]] (53.).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uefa.com/memberassociations/uefarankings/club/#/yr/2021|title=Club coefficients: 2020/21|website=UEFA|date=15 April 2021|accessdate=19 April 2021}}</ref> * {{Ikonazastave|Anglija}} [[Arsenal F.C.|Arsenal]] * {{Ikonazastave|Anglija}} [[Chelsea F.C.|Chelsea]] * {{Ikonazastave|Anglija}} [[Liverpool F.C.|Liverpool]] * {{Ikonazastave|Anglija}} [[Manchester City F.C.|Manchester City]] * {{Ikonazastave|Anglija}} [[Manchester United FC|Manchester United]] * {{Ikonazastave|Anglija}} [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]] * {{Ikonazastave|Italija}} [[Football Club Internazionale Milano|Inter Milan]] * {{Ikonazastave|Italija}} [[Juventus F.C.|Juventus]] * {{Ikonazastave|Italija}} [[A.C. Milan|Milan]] * {{Ikonazastave|Španija}} [[Atlético Madrid]] * {{Ikonazastave|Španija}} [[FC Barcelona|Barcelona]] * {{Ikonazastave|Španija}} [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] === Možni člani === Francoski [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]], nemška [[FC Bayern München|Bayern München]] in [[Borussia Dortmund]] ter portugalski [[Porto]] so vsi zavrnili sodelovanje v ligi.<ref>{{Navedi splet|last=Staff|first=The Athletic|title=Porto say they will not join breakaway European Super League|url=https://theathletic.com/news/porto-european-super-league-teams/EJxxUYb0b1i1|accessdate=19 April 2021|website=The Athletic}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Crafton|first=Adam|title=Bayern Munich and PSG are not backing breakaway European Super League plans|url=https://theathletic.com/news/european-super-league-bayern-munich-psg/21wNxzwjkLkd|accessdate=19 April 2021|website=The Athletic}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Christenson|first=Marcus|date=19 April 2021|title=Bayern Munich and Borussia Dortmund not joining European Super League|work=[[The Guardian]]|url=https://theguardian.com/football/2021/apr/19/bayern-munich-and-borussia-dortmund-not-joining-european-super-league|accessdate=19 April 2021}}</ref> Predsednik Superlige je ob tem dejal, da PSG in nemški klubi niso bili povabljeni kot ustanovni klubi.<ref name="managingmadrid" /> == Format tekmovanja == V tekmovanju bo sodelovalo dvajset ekip, od tega 15 ustanovnih in 5 najboljših iz prejšnje sezone, ki jih bo določil kvalifikacijski mehanizem. S pričetkom avgusta se bodo nastopajoči razdelili v dve ekipi, vsaka ekipa bo odigrala 18 tekem. Enkrat bodo igrali doma, naslednjič pa v gosteh. Tekme se bodo odvijale med sredinami tedna, da se klubom omogoči igranje nogometa tudi v njihovih primarnih ligah. Najboljša 3 moštva iz vsake ekipe bodo uvrščena v četrtfinale, v končnicah pa bo potekala odločitev še o zadnjih dveh četrtfinalistih. Preostanek tekmovanja naj bi zasedel zadnje 4 tedne sezone, finale naj bi bil maja na nevtralnem prizorišču.<ref name="announcement2">{{Cite press release|title=Leading European football clubs announce new Super League competition|date=18 April 2021|url=https://thesuperleague.com/press.html|access-date=18 April 2021|work=The Super League}}</ref> Skupno je v sezoni planiranih 197 tekmovanj (180 v rednem delu, 17 v nokavt fazi). == Nagrade in dobitki == Organizatorji so navedli, da bodo solidarnostni dodatki višji od izplačil v obstoječih evropskih tekmovanjih. Ta naj bi bila že v začetku višja od 10 miljard EUR, prav tako pa bodo ustanovni člani prejeli še 3,5 milijarde EUR za izvedbo infrastrukturnih planov in premostitve finančnih izgub ob pandemiji COVID-19.<ref name="announcement3">{{Cite press release|title=Leading European football clubs announce new Super League competition|date=18 April 2021|url=https://thesuperleague.com/press.html|access-date=18 April 2021|work=The Super League}}</ref> Glavni vlagatelj Superlige je bil v začetku ameriški bančni velikan, JPMorgan Chase, ki naj bi v tekmovanje vložil kar 5 milijard evrov.<ref>{{Cite news|date=18 April 2021|title=European Super League – the key questions: What is it? Who is involved? How likely?|work=[[Sky Sports]]|url=https://www.skysports.com/football/news/11095/12279788/european-super-league-the-key-questions-what-is-it-who-is-involved-how-likely|access-date=19 April 2021}}</ref> Ta je po »napačni presoji« odstopil od financiranja lige.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/nogomet/superliga-petek-550738|title=Navijačem Arsenala prekipelo, Čeferin z ultimatom|date=23.4.2021|accessdate=23.4.2021|website=SiolNET|last=Boh|first=Boštjan|last2=Teran Košir|first2=Alenka|last3=Lenart|first3=Špela}}</ref>{{Navedi vir}} == Protesti == 19. aprila se je navkljub ukrepom proti COVID-19 pred predvideno tekmo med Leeds Unitedom in Liverpoolom zbralo približno 700 protestnikov, ki so protestirali proti Superligi.<ref name=":0">{{Cite news|date=19 April 2021|title=European Super League: Protest at Leeds v Liverpool match|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/uk-england-leeds-56805822|url-status=live|access-date=19 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420014506/https://www.bbc.com/news/uk-england-leeds-56805822|archive-date=20 April 2021}}</ref> Poleg tega je bil na igrišču izobešen napis "Zaslužite si ga na igrišču, nogomet je za navijače."<ref name=":2">{{Cite web|date=19 April 2021|title=Elland Road was empty, but fans made their displeasure known|url=https://www.espn.com/soccer/english-premier-league/story/4364964/super-league-protests-overshadow-leeds-liverpool-as-fans-make-themselves-heard-outside-empty-elland-road|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420014451/https://www.espn.com/soccer/english-premier-league/story/4364964/super-league-protests-overshadow-leeds-liverpool-as-fans-make-themselves-heard-outside-empty-elland-road|archive-date=20 April 2021|access-date=20 April 2021|website=ESPN.com}}</ref> Navijači Barcelone pa so na Camp Nou izobesili transparent z napisom "Barcelona je naše življenje, ne vaša igrača. Ne igranju v Super ligi."<ref name=":4">{{Cite web|last=Clark|first=Gill|date=20 April 2021|title=Barcelona Fans Protest Against European Super League [LOOK]|url=https://heavy.com/sports/fc-barcelona/fans-protest-against-european-super-league-look/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420165442/https://heavy.com/sports/fc-barcelona/fans-protest-against-european-super-league-look/|archive-date=20 April 2021|access-date=20 April 2021|website=Heavy.com}}</ref> 20. aprila se je pred tekmo Chelseaja proti Brighton& Hove Albinou pojavilo nekaj tisoč navijačev, ki so protestirali proti udeležitvi Chelseaja v Superligi. Med potekom so ti prejeli sporočilo, da se Chelsea umika iz tekmovanja.<ref name="chelsea">{{Cite web|date=20 April 2021|title=Chelsea fans protest against Super League, berate Petr Cech, ahead of meeting with Brighton|url=https://www.eurosport.com/football/premier-league/2020-2021/chelsea-fans-protest-against-super-league-berate-petr-cech-ahead-of-meeting-with-brighton_sto8282187/story.shtml|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210421020334/https://www.eurosport.com/football/premier-league/2020-2021/chelsea-fans-protest-against-super-league-berate-petr-cech-ahead-of-meeting-with-brighton_sto8282187/story.shtml|archive-date=21 April 2021|access-date=20 April 2021|website=Eurosport}}</ref> Navijači Arsenala pa so zahtevali odhod lastnika kluba, Stana Kroenkerja.<ref name=":1" /> Football Supporters Europe (FSE), ki zastopa nogometne avijače v 45 državah članicah UEFE je podal izjavo o nasprotvanju ustanovitve Superlige.<ref name="auto2">{{Cite web|date=18 April 2021|title=‘Deduct points from the teams who signed up for it’ – Neville and fans lead criticism of European Super League proposals|url=https://www.goal.com/en/news/deduct-points-neville-criticism-european-super-league/14kpd2x70o6b01x8r2v7igfx6m|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210418234421/https://www.goal.com/en/news/deduct-points-neville-criticism-european-super-league/14kpd2x70o6b01x8r2v7igfx6m|archive-date=18 April 2021|access-date=21 April 2021|website=www.goal.com}}</ref> Hitra anketa, ki jo je izvedel YouGov je pokazala, da 79% britanskih navijačev nasprotuje Superligi, medtem ko Superligo podpira le 14%. Neodobravanje je pokazalo tudi 76% navijačev angleških ustanovnih ekip Superlige.<ref>{{Cite web|title=Snap poll: football fans overwhelmingly reject European Super League|url=https://yougov.co.uk/topics/sport/articles-reports/2021/04/19/snap-poll-football-fans-overwhelmingly-reject-euro|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420014438/https://yougov.co.uk/topics/sport/articles-reports/2021/04/19/snap-poll-football-fans-overwhelmingly-reject-euro|archive-date=20 April 2021|access-date=19 April 2021|website=yougov.co.uk}}</ref> Skupine navijačev so tudi objavile načrte, kaj se bo zgodilo z udeleženci v ligi.<ref>{{Cite web|date=19 April 2021|title=Fans of "Big Six" united in condemnation of breakaway Superleague|url=https://thefsa.org.uk/news/fans-of-big-six-united-in-condemnation-of-breakaway-superleague/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420014612/https://thefsa.org.uk/news/fans-of-big-six-united-in-condemnation-of-breakaway-superleague/|archive-date=20 April 2021|access-date=19 April 2021|website=[[Football Supporters' Association]]}}</ref> == Pravne težave lige == 19. aprila je predsednik UEFE, Aleksander Čeferin izjavil, da bo UEFA s prihodnjim dnem začela s pravnimi ukrepi proti udeležencem lige, hkrati pa bi čim prej izključila klube. Hkrati je Superliga obvestila UEFO in FIFO o pričetku sodnega postopka zaradi oviranja konkurence.<ref>{{Cite news|last=Harris|first=Rob|last2=Dunbar|first2=Graham|date=19 April 2021|title=UEFA could ban Super League players from Euro 2020, WCup|work=[[Associated Press]]|url=https://apnews.com/article/uefa-could-ban-super-league-players-euro-2020-world-cup-749ce4257b0f9a17b3fc34d60cccd00c|url-status=live|access-date=19 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420122731/https://apnews.com/article/uefa-could-ban-super-league-players-euro-2020-world-cup-749ce4257b0f9a17b3fc34d60cccd00c|archive-date=20 April 2021}}</ref> Jesper Møller, predsednik danske nogometne zveze in član izvršnega odbora UEFE je pričakoval, da bodo Chelsea, Manchester City in Real Madrid izključeni iz Lige prvakov za sezono 2020-21 do 23. aprila. Prav tako bi po njegovo UEFA morala kaznovati Manchester Utd. in Arsenal z izključitvijo iz polfinala UEFA lige Europa 2020-2021.<ref>{{Cite news|last=Halkier|first=Emil|last2=Liniger|first2=Henrik|last3=Højris Schmidt|first3=Asbjørn|date=19 April 2021|title=DBU-formand forventer, at Uefa kyler fodboldgiganter ud af Champions League på fredag|language=da|trans-title=DBU chairman expects UEFA to throw football giants out of the Champions League on Friday|work=[[DR (broadcaster)|DR]]|url=https://www.dr.dk/sporten/fodbold/dbu-formand-forventer-uefa-kyler-fodboldgiganter-ud-af-champions-league-paa-fredag|url-status=live|access-date=19 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420122734/https://www.dr.dk/sporten/fodbold/dbu-formand-forventer-uefa-kyler-fodboldgiganter-ud-af-champions-league-paa-fredag|archive-date=20 April 2021}}</ref> Predsednik Superlige je odvrnil, da jih pri tem varuje zakon.<ref>{{Cite web|date=20 April 2021|title=Perez: UCL won't kick out Super League teams|url=https://www.espn.com/soccer/real-madrid/story/4364933/real-madrids-perez-says-uefa-wont-kick-super-league-teams-out-of-champions-league|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420122736/https://www.espn.com/soccer/real-madrid/story/4364933/real-madrids-perez-says-uefa-wont-kick-super-league-teams-out-of-champions-league|archive-date=20 April 2021|access-date=20 April 2021|website=ESPN}}</ref><ref>{{Cite web|last=Rapp|first=Timothy|title=Real Madrid's Florentino Perez Defends Super League Proposal amid Backlash|url=https://bleacherreport.com/articles/2940487-real-madrids-florentino-perez-defends-super-league-proposal-amid-backlash|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420014508/https://bleacherreport.com/articles/2940487-real-madrids-florentino-perez-defends-super-league-proposal-amid-backlash|archive-date=20 April 2021|access-date=19 April 2021|website=Bleacher Report}}</ref> UEFA se je kasneje tega dne odločila, da klubov ne bo kaznovala, tekme pa se bodo odvijale kot načrtovano.<ref>{{Cite web|date=20 April 2021|title=Sources: UCL semifinals to go ahead as planned|url=https://www.espn.co.uk/football/uefa-champions-league/story/4365074/champions-league-semis-with-european-super-league-rebels-to-go-ahead-sources|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420180242/https://www.espn.co.uk/football/uefa-champions-league/story/4365074/champions-league-semis-with-european-super-league-rebels-to-go-ahead-sources|archive-date=20 April 2021|access-date=20 April 2021|website=ESPN.com}}</ref> Superliga je sprožila tudi razprave o kršitvah protimonopolne zakonodaje, saj s takimi poslovnimi praksami ustvarja zaprto poslovno okolje. Evropska komisija je napovedala, da Superlige ne bo preiskovala. Nekateri menijo, da bi bila preiskava Evropske Komisije upravičena, vendar bi si lahko ostali udeleženi v primeru propada primera proti Superligi to razlagi kot popuščanje Superligi in Komisija bi se spopadla z nasprotovanjem.<ref>{{Cite web|date=19 April 2021|title=EU holds off on using competition powers over proposed football Super League|url=https://www.politico.eu/article/eu-holds-off-competition-powers-over-proposed-football-super-league/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420021640/https://www.politico.eu/article/eu-holds-off-competition-powers-over-proposed-football-super-league/|archive-date=20 April 2021|access-date=20 April 2021|website=[[Politico]]}}</ref><ref name="AntitrustBloomberg">{{Cite news|date=19 April 2021|title=The Antitrust Case Against Europe's Breakaway Soccer League|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/opinion/articles/2021-04-19/super-league-the-case-against-europe-s-breakaway-soccer-league|url-status=live|access-date=20 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210419180739/https://www.bloomberg.com/opinion/articles/2021-04-19/super-league-the-case-against-europe-s-breakaway-soccer-league|archive-date=19 April 2021}}</ref> Športni odvetnik Daniel Geey domneva, da so UEFA in Superliga in tudi FIFA udeležene v pogajalsko igro z visokimi vložki ter začetki lige sprva niso bili gotovi.<ref>{{Cite web|title=European Super League: What will impact be on Premier League, Champions League, Euros and more?|url=https://www.skysports.com/football/news/11095/12280085/european-super-league-what-will-impact-be-on-premier-league-champions-league-euros-and-more|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420122743/https://www.skysports.com/football/news/11095/12280085/european-super-league-what-will-impact-be-on-premier-league-champions-league-euros-and-more|archive-date=20 April 2021|access-date=20 April 2021|website=Sky Sports}}</ref> Poznavalci trdijo, da bodo tukaj glavni argumenti konkurenčno pravo. UEFA bi trdila, da je Superliga zaprta liga, kjer klubi zlorabljalo svojo moč, medtem ko bi Superliga trdila, da so tekmovalni pogoji protikonkurenčni. Po njegovem mnenju ima Superliga teoretično pravno premoč, vendar bi se ob spremembi razlage Evropskega prava pravna premoč nagnila na stran UEFE.<ref>{{Citation|title=UEFA want to ban European Super League players from their competitions|url=https://www.youtube.com/watch?v=vdY3wsg_17E|work=Sky Sports|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420122846/https://www.youtube.com/watch?v=vdY3wsg_17E|at=timecode 5:10|access-date=20 April 2021|archive-date=20 April 2021|via=YouTube|url-status=live}}</ref> Špansko trgovinsko sodišče je 20. aprila izjavilo, da UEFA, FIFA in katerokoli drugo nogometno telo ne more blokirati začetka Superlige, dokler sodišče v celoti ne preuči primera.<ref name="auto">{{Cite web|title=European Super League: Spanish court tells UEFA, FIFA not to stop plans, in preliminary ruling|url=https://news.sky.com/story/european-super-league-chairman-were-doing-this-to-save-football-12280831|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420054619/https://news.sky.com/story/european-super-league-chairman-were-doing-this-to-save-football-12280831|archive-date=20 April 2021|access-date=20 April 2021|website=Sky News}}</ref><ref>{{Cite web|title=Spanish court tells UEFA, FIFA not to stop Super League|url=https://timesofindia.indiatimes.com/sports/football/top-stories/spanish-court-tells-uefa-fifa-not-to-stop-super-league/articleshow/82166510.cms|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420161114/http://timesofindia.indiatimes.com/sports/football/top-stories/spanish-court-tells-uefa-fifa-not-to-stop-super-league/articleshow/82166510.cms|archive-date=20 April 2021|access-date=20 April 2021|website=The Times of India}}</ref><ref>{{Cite web|date=20 April 2021|title=Uefa and Fifa banned from blocking Super League, court rules|url=https://www.independent.co.uk/sport/football/super-league-ruling-uefa-fifa-b1834586.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420161901/https://www.independent.co.uk/sport/football/super-league-ruling-uefa-fifa-b1834586.html|archive-date=20 April 2021|access-date=20 April 2021|website=The Independent}}</ref> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == {{Zbirka}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Nogometna tekmovanja]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2021]] [[Kategorija:Superliga]] 03mkspku2ggjkz7h3tmj7usykzgee3h 0 497997 5737216 5530994 2022-08-20T07:21:25Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''[[Esperanto]]''' je v sedemdesetih in osemdesetih letih devetnajstega stoletja razvil [[Ludwik Lazarus Zamenhof|L.L. Zamenhof]]. ''Unua L.ibro'', prva tiskana razprava o jeziku je izšla leta 1887. Število ljudi, ki so govorili esperanto, se je od takrat postopoma povečevalo, brez velike podpore vlad in mednarodnih organizacij. Njegova uporaba je bila v nekaterih primerih prepovedana ali kako drugače zavrnjena. == Standardiziran jidiš == Okoli leta 1880 je Zamenhof, ko se je v Moskvi ukvarjal z Esperantom, brez uspeha skušal poenotiti [[jidiš]] na temelju njegovega domačega narečja okoli Bialystoka, da bi služil kot poenoten za Jude ruskega imperija. Uporabljal je celo latinico s črkami ''ć, h́, ś, ź'' (enako kot v zgodnjih osnutkih esperanta, kasneje ''ĉ,,, ŝ, ĵ'') in ''ě'' za [[Polglasnik|schwa]]. Vendar je zaključil, da tak projekt nima prihodnosti, zato ga je opustil ter se posvetil esperantu kot jeziku, ki naj bi povezoval vse človeštvo. <ref>Christer Kiselman, [http://www2.math.uu.se/~kiselman/pau2008.pdf "Esperanto: Its origins and early history"], in Andrzej Pelczar, ed., 2008, ''Prace Komisji Spraw Europejskich PAU'', vol. II, pp. 39–56, Krakaw.</ref> Paul Wexler je predlagal, da esperanto ni samovoljna zlepljenka glavnih evropskih jezikov, temveč latininizirana sveža leksifikacija jidiša, maternega jezika njegovega ustanovitelja. <ref> {{Navedi knjigo|last=Wexler|first=Paul|title=Two-tiered Relexification in Yiddish: Jews, Sorbs, Khazars, and the Kiev-Polessian Dialect|year=2002|publisher=De Gruyter Mouton|isbn=9783110898736}}</ref> Tega modela glavna struja jezikoslovcev ne podpira. <ref name="Spolsky">Bernard Spolsky,[https://books.google.it/books?id=5Xk9AwAAQBAJ&pg=PA157 ''The Languages of the Jews: A Sociolinguistic History,''] Cambridge University Press, 2014 pp.157,180ff. p.183</ref> == Razvoj jezika pred objavo == Zamenhof bo kasneje rekel, da mu je že od otroštva dalje svetovni jezik bil v sanjah, Sprva je razmišljal o tem, da bi oživel [[Latinščina|latinščino]], a ko se je jezik učil v šolli, prišel do mnenja, da je za običajno sredstvo mednarodnega sporazumevanja prezapletena. Ko se je naučil angleščine, je spoznal, da so glagolske konjugacije nepotrebne in da so lahko slovnični sistemi veliko enostavnejši, kot je pričakoval. Še vedno je imel problem zapomniti obsežen besednjak, dokler ni opazil dve ruskih napisov ''Швейцарская'' ''(švejtsarskaja,''dom za nosače - od ''швейцар'' ''švejtsar,'' porter) in ''Кондитерская'' ''(konditerskaja,'' slaščičarna - od ''кондитер,'' slaščičar). Doumel je, da bi lahko razumna uporaba [[Pona|pripon]] močno zmanjšala število za sporazumevanje potrebnih besednih korenov. Besedišče se je odločil prevzeti iz [[Romanski jeziki|romanščine]] in [[Germanski jeziki|germanščine]], jezikov, ki so jih najpogosteje poučevali v šolah po vsem svetu in bi bili zato za večino ljudi domači Zamenhof je svoje srednješolske sošolce učil zgodnjo različico jezika. Nato se je nekaj let ukvarjal s prevodi in poezijo, da bi izboljšal svojo stvaritev. Leta 1895 je zapisal: "Jezik sem šest let dolgo izpopolnjeval in preizkušal, čeprav sem leta 1878 imel občutek, da je že popolnoma pripravljen." Ko je delo bilo pripravljeno za objavo, so ga caristični cenzorji prepovedali. Prizadet je svoj čas posvetil prevajanju del, kot sta Biblija in [[William Shakespeare|Shakespeare]]. Ta prisilna zamuda je vodila do nadaljnjih izboljšav. Julija 1887 je objavil svojo knjigo ''Unua Libro'' (''Prva knjiga''), ki je temeljni uvod v jezik, v bistvu v obliki, kot se govori danes. == Od ''Unua Libro'' do bulonjske deklaracije (1887–1905) == ''Unua Libro'' je izšla leta 1887. Sprva je gibanje najbolj raslo v ruskem cesarstvu in vzhodni Evropi, kmalu pa se je razširilo v zahodno Evropo in čez morje: v Argentino leta 1889 in v Kanado leta 1901. V Alžirijo, Čile, Japonsko, Mehiko in Peru je prišlo gibanje leta 1903, v Tunizijo leta 1904, v Avstralijo, ZDA, Gvinejo, Indokino, Novo Zelandijo, Tonkin in Urugvaj pa leta 1905. V prvih letih se je esperanto uporabljal predvsem v publikacijah Zamenhofa in zgodnjih privržencev, kot je bil Antoni Grabowski, v njih obsežni korespondenci (večinoma zdaj izgubljeni), v reviji ''La Esperantisto'', ki je izhajala od 1889 do 1895, in le občasno pri osebnih srečanjih. Leta 1894 je Zamenhof pod pritiskom založnika revije ''La Esperantisto'' Wilhelma Trompetra in nekaterih drugih vodilnih uporabnikov nejevoljno predlagal radikalno reformo, o kateri bi morali glasovati bralci. Predlagal je skrčiti abecedo na 22 črk (z izločitvijo naglašenih črk in večine njihovih izgovarjav), spremeniti množino na ''-i'', uporabiti pozicijski tožilnik namesto končnice ''-n'', odpraviti razlike med pridevniki in prislovi, zmanjšati število [[Deležnik|deležnikov]] s šestih na dva in nadomestiti tabelo korelativov z več latiniziranimi besedami ali besednimi zvezami. Te reforme so v veliki meri zavrnili, nekatere pa so bile sprejete v poznejših reformah (na primer [[Ido]]) in kritikah jezika. V naslednjem desetletju se je esperanto razširil v zahodno Evropo, zlasti v Francijo. Do leta 1905 je izhajalo že 27 revij (Auld 1988). Leta 1904 so priredili majhno mednarodno konferenco, ki je avgusta 1905 pripeljala do prvega svetovnega kongresa v [[Boulogne-sur-Mer]] v Franciji. Prisotnih je bilo 688 govorcev esperanta iz 20 narodnosti. Na tem kongresu je Zamenhof uradno odstopil kot voditelj esperantskega gibanja, saj ni želel, da bi osebni predsodki (ali [[Antisemitizem|antisemitiz]]<nowiki/>em) ovirali napredovanje jezika. Predlagal je izjavo o temeljnih načelih esperantskega gibanja, ki so jo udeleženci kongresa podprli. == Od Bulonjske deklaracije do danes (1905– danes) == Svetovni kongresi so se razen med obema vojnama.prirejali vsako leto od leta 1905 dalje. V zgodnjih dvajsetih letih se je zdelo, da se je za esperanto odprla velika priložnost, ko je iranska delegacija pri [[Društvo narodov|Ligi narodov]] predlagala, da se jezik sprejme za uporabo v mednarodnih odnosih, po poročilu Nitobeja Inazōja, uradnega delegata Društva narodov v 13. svetovnem kongresu esperanta v Pragi. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.esperanto.ie/en/zaft/zaft_2.html|title=Archived copy|accessdate=24 February 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150924002210/http://www.esperanto.ie/en/zaft/zaft_2.html|archivedate=24 September 2015}}</ref> Deset delegatov je predlog sprejelo le z enim glasom proti, francoski delegat Gabriel Hanotaux, ki je vložil veto. Ni mu bilo prijetno videti, kako francoski jezik izgublja položaj mednarodnega jezika, in je esperanto videl kot grožnjo. Dve leti kasneje pa je Liga priporočila, da države članice vključijo esperanto v svoje izobraževalne programe. Francozi so se maščevali tako, da so prepovedali učiti esperanto v francoskih šolah in univerzah. Francosko ministrstvo za šolstvo je izjavilo, da bi sprejetje esperanta pomenilo, da "bosta francoščina in angleščina propadla in da bo nivo pismenosti po svetu padel". Kljub temu mnogi v dvajsetih letih 20. stoletja vidijo kot razcvet esperantskega gibanja. Leta 1941 je Sovjetska zveza začela množično zapirati, preganjati in moriti esperantiste in njihove sorodnike iz strahu, da gre za proti-nacionalističnim gibanje, vendar jo je prekinil [[Operacija Barbarossa|nacistični napad]]. <ref>{{Navedi knjigo|title=Concise Encyclopedia of the Original Literature of Esperanto, 1887-2007|publisher=Mondial|isbn=978-1-59569-090-6|page=162}}</ref> Hitler je v ''[[Moj boj|knjigi Mein Kampf]]'' <ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/stream/meinkampf035176mbp#page/n463/mode/2up/search/esperanto|last=Adolf Hitler|title=Mein Kampf (Reynal And Hitchcock English edition)|website=Volume 1, Chapter XI, page 423|year=1941|accessdate=2009-12-23}}</ref> zapisal, da je esperanto bil zamišljen kot univerzalni jezik, ki naj bi združil judovsko [[Diaspora|diasporo]] . Ustanovitev Nacionalne nemške esperantske lige brez Judov ni pomirila nacistov. Poučevati esperanto med drugo svetovno vojno v nemških taboriščih za ujetnike.ni bilo dovoljeno Esperantisti so včasih prepoved lahko zaobšli tako, da so stražarje prepričali, da učijo italijanščino, to je jezik najbližjega zaveznika Nemčije. [[Slika:Sixday.jpg|sličica| Stran s sovjetskim koledarjem za 22. oktober 1935, med drugim tudi esperanto ''oktobro'' .]] Prva leta [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je Esperanto dobil nekaj državne podpore in nastalo je uradno priznano sovjetsko esperantsko združenje <ref name="Harlow">[http://donh.best.vwh.net/Esperanto/EBook/chap07.html Donald J. Harlow, The Esperanto Book, chapter 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101201024512/http://donh.best.vwh.net/Esperanto/EBook/chap07.html|date=1 December 2010}}</ref> Vendar je leta 1937 Stalin s to politiko prekinil, tako da je bila uporaba esperanta prepovedana vse do leta 1956. Esperanto sam ni zadoščal za smrtno kazen, vendar je bila njegova uporaba razširjena med Judi ali sindikalisti in spodbujala stike s tujci, razlogi zadosti za sum oblasti. Po drugi strani pa si je fašistična Italija prizadevala podpreti turizem v Italiji z esperantskimi letaki in pri tem poudarjala podobnosti med italijanščino in esperantom. Portugalske desničarske vlade so od leta 1936 do revolucije nageljnov 1974 jezik zatirale Po [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] je [[Francova diktatura|frankistična Španija]] zajela [[Anarhizem v Španiji|anarhiste]] in katalonske nacionaliste, med katerimi je bil esperanto precej razširjen; toda v petdesetih letih se je esperantsko gibanje spet toleriralo <ref name="Del Barrio">''[http://www.nodo50.org/esperanto/artik68es.htm La utilización del esperanto durante la Guerra Civil Española]'', [[Toño del Barrio]] and [[Ulrich Lins]]. Paper for the International Congress on the Spanish Civil War, (Madrid, 27–29 November 2006).</ref>; [[Francisco Franco]] je sprejel častno pokroviteljstvo madridskega svetovnega esperantskega kongresa. [[Hladna vojna]], zlasti v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je pomenila zavoro tudi za esperantsko gibanje, saj je na obeh straneh prevladoval strah, da bi lahko esperanto uporabili za sovražno propagando. Vendar je jezik v sedemdesetih letih doživel neke vrste renesanso in se razširil na nove dele sveta; kot je na primer bila prava eksplozija priljubljenosti v Iranu leta 1975. Do leta 1991 je število afriških esperantistov zadoščalo za vseafriški kongres. Jezik se še naprej širi, čeprav ga uradno ne prizna nobena država in je del državnega izobraževalnega programa le v redkih primerih. == Razvoj jezika == Bulonjska deklaracija [https://web.archive.org/web/20000116103238/http://www.geocities.com/Athens/Delphi/9061/bulonja.html] (1905) je omejila spremembe v esperantu. V tej izjavi je med drugim navedeno, da mora jezik ostati ''Fundamento de Esperanto'' ("Temelj Esperanta", skupina zgodnjih del Zamenhofa), ki bo zavezujoča za vedno: nihče nima pravice temelj spreminjati.. Izjava tudi dovoljuje uporabo novih konceptov, ki se govorcu zdijo primerni, vendar priporoča, da ostanejo v skladu s prvotnim slogom. Mnogi esperantisti menijo, da je ta izjava stabilizirala jezik in je glavni razlog za to, da je skupnost govorcev esperanta presegla raven drugih ustvarjenih jezikov, pri tem pa razvila cvetočo kulturo. Druge konstruirane jezike je pri razvoju stabilne skupnosti govorečih oviralo nenehno krpanje jezika. Mnogi starši konstruiranih jezikov so pri razvoju jezika vedli posestniško in rovarili proti vsem, ki so skušali k jeziku prispevali. Eden takih primerov, ki se je končal v katastrofi, je bil Schleyerjev [[Volapik|Volapük]]. Drugače Zamenhof, ki je izjavil, da "esperanto pripada esperantistom". Po objavi jezika se je umaknil v ozadje, kar je drugim omogočilo, da sodelujejo v zgodnjem razvoju jezika. Slovnični opis v najzgodnejših knjigah je bil nekoliko nejasen, zato se je soglasje o uporabi (pod vplivom Zamenhofovih odgovorov na nekatera vprašanja) sčasoma razvilo v okvirju, ki ga je postavil prvotni oris (Auld 1988 ). Jezik je bil že pred bulonjsko deklaracijo izjemno stabilen; prvo leto po objavi je prišlo le do enega leksikalnega popravka,, in sicer spremembe za "kdaj", "potem", "nikoli", "včasih", "vedno" iz ''kian'', ''tian'', ''nenian'', ''ian'', ''ĉian'' v ''kiam'', ''tiam'', ''neniam'' itd., da bi se izognili zamenjavi z akuzativnimi oblikami ''kia'' "kakšen", ''tia'' "takšen" itd. Tako je esperanto dobil stabilno strukturo in slovnico, podobno okolju, ki ga naravni jeziki uživajo zaradi svojih uporabnikov in uveljavljenega obsega literature. Esperanta se je mogoče naučiti, ne da bi pri tem zgubili tla pod nogami Spremembe v jeziku so se lahko zgodile in je do njih tudi prišlo, vendar samo s široko splošno podporo; ni bilo osrednje avtoritete s samovoljnimi spremembmi, kot se je pripetilo [[Volapik|Volapüku]] in nekaterim drugim jezikom. Raba esperanta dandanes se lahko dejansko razlikuje od rabe, prvotno opisane v ''Fundamentu'', čeprav so razlike večinoma pomenske (vključno s spremenjenim pomenom besed) in ne slovnične ali fonološke. Pomemben primer je ned vzorci izrazov prevod "Všeč mi je". Po Fundamentu naj bi ''Mi ŝatas ĉi tiun'' dejansko pomenil "To cenim". Tradicionalna raba je ''Tiu ĉi plaĉas al mi'' (dobesedno "to je meni všeč"), odraža besedno zvezo večine evropskih jezikov (francosko ''celui-ci me plaît'', špansko ''éste me gusta'', rusko ''to мне нравится'' [eto mnye nravitsya], nemško ''Das gefällt mir'', italijansko ''mi piace''). == Dialekti, projekti reform in izpeljani jeziki == Esperanto se z uporabo naravnega jezika ni razdrobil na regionalna [[Narečje|narečja.]] To morda zato, ker je sredstvo za vsakodnevno komunikacijo le pri majhnem delu njegovih govorcev. Vendar vsaj trije drugi razlogi delujejo proti narečjem, in sicer centripetalna sila Fundamenta, združujoči vpliv Plene Vortaro in njegovih naslednikov (ki so bili vzor za uporabo del Zamenhofa in vodilnih pisateljev), ter nadnacionalne ambicije same govorne skupnosti. [[Žargon|Slang]] in žargon sta se do neke mere sicer razvila, vendar take vrste spremembe motijo univerzalno komunikacijo - celotna poanta esperanta - in se jim zato skupnost na splošno izogiba. V začetku dvajsetega stoletja pa so predlagali številne reformne projekte. Skoraj vsi ti Esperantidi so bili mrtvorojeni, toda prvi med njimi, [[Ido]] ("potomec"), je nekaj let doživljal opazen uspeh. Ido je oktobra 1907 v Parizu predlagala delegacija za sprejetje mednarodnega pomožnega jezika. Njene glavne reforme so bile približanje [[Abeceda|abecede]], semantike in nekaterih [[Slovnica|slovničnih]] značilnosti [[Romanski jeziki|romanskim jezikom]] ter odprava pridevniške skladnosti in tožilnika, razen v primerih, ko je to potrebno. Sprva so projekt Ido podprli številni vodilni esperantisti, vendar je gibanje stagniralo in nazadovalo, najprej z naključno smrtjo enega njegovih glavnih zagovornikov, pozneje, ko so ljudje predlagali nadaljnje spremembe. Vendar pa se je Ido izkazal kot bogat vir esperantskega besedišča. Nekateri bolj osredotočeni reformni projekti z vplivom,omejenim le na določeno značilnost jezika, so pridobili nekaj privržencev. Eden od teh je riizem, ki jezik spreminja v neseksistični jezik in uporablja za spol nevtralne zaimke. Vendar pa je večina teh projektov specifičnih za posamezne narodnosti (riizem na primer za angleško govoreče okolje) in edine v esperantski skupnosti sprejete spremembe so manjše in postopne reforme od spodaj navzgor. Esperanto je zaslužen za vpliv ali navdih na več poznejših konkurenčnih jezikovnih projektov, kot sta Occidental (1922) in [[Novial]] (1928). Ti so po svoji priljubljenosti vedno močno zaostajali za Esperantom. Nasprotno pa je [[Interlingua]] (1951) po priljubljenosti močno presegla Ido. Vendar kaže le malo ali nič vpliva Esperanta. <ref>{{Navedi knjigo|last=Malmkjaer|first=Kirsten|title=Linguistics Encyclopedia|publisher=Routledge|isbn=9781134596997|page=113|url=https://books.google.com/books?id=hDqCAgAAQBAJ&pg=PT113|language=en|date=2004-01-08}}</ref> == Esperanto skozi čas == * 1859: [[Ludwik Lazarus Zamenhof|L. L. Zamenhof,]] oče esperanta, se rodi v [[Białystok|Białystoku]] v Rusiji (danes Poljska). * 1873: Družina Zamenhof se preseli v Varšavo. * 1878: Zamenhof praznuje zaključek svojega univerzalnega jezikovnega projekta Lingwe Uniwersala s srednješolskimi prijatelji. * 1879: Zamenhof obiskuje medicinsko šolo v Moskvi. Oče mu v njegovi odsotnosti sežge njegov jezikovni projekt. Medtem Schleyer objavi skico za Volapük, prvi mednarodni ustvarjeni jezik, ki si pridobil številne govorce. Številni volapüški klubi bodo kasneje prešli na esperanto. * 1881: Zamenhof se vrne v Varšavo, da nadaljuje s študijem medicine, in začne znova ustvariti svoj projekt. * 1887: Zamenhof se poroči. Julija s finančno pomočjo svoje žene v ruščini izda [[Unua Libro]], prvo publikacijo, ki uvaja esperanto. Poljski, nemški in francoski prevodi so objavljeni kasneje istega leta. * 1888: Leo Tolstoj postane zgodnji navijač. Zamenhof objavlja Dua Libro, pa tudi prvo izdajo Unua Libro v angleškem jeziku, ki je bila, kot so kasneje ugotovili, polna napak. * 1889: januarja izide druga izdaja Unua Libro v angleškem jeziku v prevodu Richarda H. Geoghegana in postane standardni angleški prevod. Tudi Henry Phillips mlajši iz Ameriškega filozofskega društva prevede Unua Libro v angleščino. Prvi zvezek revije La Esperantisto izide septembra. Jezik se začne imenovati Esperanto. * 1894: Zamenhof pod pritiskom daje radikalno reformo na glasovanje, ki jo z veliko večino zavrnejo. Ta različica esperanta se pogosto imenuje esperanto 1894. * 1895: La Esperantisto neha izhajati. Lingvo Internacia začne izhajati decembra. * 1901: Zamenhof objavlja svoje ideje o univerzalni religiji, ki temelji na filozofiji Hilela starejšega. * 1905: Spomladi izide Fundamento de Esperanto. Prvi svetovni esperantski kongres poteka v Boulogne-sur-Mer z udeležbo 688 udeležencev in poteče v celoti v esperantu. Kongres zasnuje in ratificira Bulonjsko deklaracijo. * 1906: V Ženevi v Švici poteka drugi svetovni esperantski kongres, na katerem sodeluje 1200 udeležencev. Izhajati začne. La Revuo. * 1907: Dvanajst članov britanskega parlamenta predlaga Zamenhofa za Nobelovo nagrado za mir. V Londonu se ustanovi ''Ĉekbanko Esperantista'' (esperantistična čekovna banka), ki uporablja spesmilo, pomožno esperantsko valuto, ki temelji na zlatem standardu. Odbor, ki ga je v Parizu organiziral Louis Couturat, predlaga projekt reforme Ido, ki pomeni veliko konkurenco esperantu do prve svetovne vojne. * 1908: Hector Hodler, 19-letni švicarski esperantist, ustanovi Združenje univerzalnega esperanta. * 1909: V Barceloni je bilo ustanovljeno Mednarodno združenje esperantističnih železniških delavcev. * 1910 in dalje: esperanto poučujejo v državnih šolah v Republiki Kitajski, Samosu in Makedoniji. * 1910: 42 poslancev francoskega parlamenta predlaga Zamenhofa za Nobelovo nagrado za mir. * 1914: Lingvo Internacia in La Revuo nehata izhajati. * 1917: Zamenhof umre med prvo svetovno vojno * 1920: V takratni Češkoslovaški je začela izhajati prva esperantska revija za slepe Aŭroro. Še danes je v tisku. * 1921: Francoska akademija znanosti priporoča uporabo esperanta za mednarodno znanstveno komunikacijo. * 1922: Esperanto je prepovedan v francoskih šolah. * 1924: Liga narodov priporoča državam članicam, naj uporabljajo esperanto kot pomožni jezik. * 1920-: Pisarne brazilskega ministrstva za šolstvo uporabljajo esperanto za svojo mednarodno korespondenco. Lu Xun, ustanovitelj sodobne kitajske literature, postane zagovornik esperanta. Montagu C. Butler je prvi, ki je vzgojil esperantsko govoreče otroke. * 1933/34: reorganizacija mednarodnega (nevtralnega) esperantskega gibanja pod imenom UEA. * 1934: Enciklopedija esperanta prvič objavljena v Budimpešti. * 1935: Kalocsay in Waringhien objavita vplivno Plena Gramatiko de Esperanto (Celotna slovnica esperanta). Maja so v nacistični Nemčiji dejansko prepovedali esperanto in druge načrtovane jezike. * 1936: Vse esperantske organizacije v nacistični Nemčiji so junija Heinrich Himmler. prepove * 1937: voditelji esperantske organizacije v Sovjetski zvezi aretirani Esperantske dejavnosti so onemogočene * 1938: Ustanovljena je Svetovna esperantska mladinska organizacija TEJO. * 1939–1945: V drugi svetovni vojni sta številne države zasedle Nemčija in Sovjetska zveza, kjer so bile organizacije esperanta pogosto prepovedane ali pa so bile dejavnosti esperanta omejene na druge načine. * 1948: Združenje železniških delavcev je preimenovano v IFEF, Internacia Fervojista Esperanto-Federacio (Mednarodna federacija železničarjev Esperanto), da bi spodbudilo uporabo esperanta pri upravljanju železnic po vsem svetu (do zdaj v Evraziji). * 1954: Unesco vzpostavlja posvetovalne odnose z Združenjem univerzalnega esperanta. * 1966: V Argentini je bil predstavljen predhodnik Pasporta Servo. Pasporta Servo je globalna mreža govorcev esperanta, ki gostijo esperantiste, ki potujejo po njihovih državah. * 1967: István Nemere ustanovi Renkontiĝo de Esperanto-Familioj, prvo organizacijo za esperantsko govoreče družine. * 1975: Esperantsko gibanje se razširi na Iran, v Teheranu se tri tisoč ljudi nauči jezika. * 1980: Internacia Junulara Kongreso (Mednarodni mladinski kongres) v mestu Rauma na Finskem ratificira manifest Raume, s čimer artikulira stališče mnogih v esperantskem gibanju, da je esperanto cilj sam po sebi. * 1985: UNESCO spodbuja države članice OZN, da v svoje šolske programe vključijo esperanto. * 1987: 6000 esperantistov se je udeležilo 72. svetovnega esperantskega kongresa v Varšavi, ki obeležuje stoletnico esperanta. * 1991: V Loméju v Togu poteka prva vseafriška esperantska konferenca. * 1992: PEN International sprejme oddelek za esperanto. * 1999: Esperantski pesnik William Auld je nominiran za Nobelovo nagrado za literaturo. * 2001: Začel se je projekt Vikipedio (esperantska Wikipedia), prvo splošno enciklopedijo v konstruiranem jeziku. Zdaj je eno najbolj priljubljenih spletnih mest v esperantu. * 2004: Stranka Evropa-demokracija-esperanto (E ° D ° E °) tekmuje na volitvah v Evropski parlament v Franciji na platformi, s katero naj bi esperanto postal drugi jezik vseh držav članic EU in je zbral 0,15% glasov. * 2007: Izrael je izdal znamko v spomin na 120 let esperanta (1887–2007). Podoba Zamenhofa je oblikovana v besedilu, ki opisuje njegovo življenje, povzeto po članku v Wikipediji o esperantu. V kotu zavihka je zastava esperantskega gibanja. * 2009: Brazilski senat sprejme zakon, s katerim naj bi esperanto postal neobvezen del učnega načrta v državnih šolah. Leta 2010 poslanska zbornica zakona še ni sprejela. * 2015: V Lillu v Franciji poteka 100. svetovni esperantski kongres. Duolingo lansira svoj program za esperanto. * 2017: Predstavljen je Amikumu, aplikacija, ki povezuje esperantiste z drugimi lokalnimi esperantisti po vsem svetu. == Sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Esperanto]] [[Kategorija:Zgodovinsko jezikoslovje]] 6mfpzc7o67bzhk0pmrvixlophj8f7jb 0 498007 5736969 5507920 2022-08-20T07:03:56Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist <!-- For individuals; see Wikipedia:WikiProject_Musicians --> | name = Milva | honorific_suffix = | image = | alt = Milva | caption = Milva leta 2009 | image_size = 225 | background = solo_singer | alias = {{flat list| * Milva La Rossa * La Pantera di Goro }} | instrument = | genre = {{flat list| * pop * [[kancona]] * [[šanson]] * klasična glasba * [[tango]] * [[nuevo tango]] * [[ljudska glasba]] }} | years_active = 1959–2012 | label = {{flat list| * [[Cetra Records|Fonit Cetra]] * [[Casa Ricordi|Ricordi]] * [[Metronome Records|Metronome]] * [[BMG Music Publishing|BMG Ricordi]] * [[Ariola Records|BMG Ariola]] * [[BMG Music Publishing|BMG]] }} | associated_acts = {{flat list| * [[Luciano Berio]] * [[Ennio Morricone]] * [[Enzo Jannacci]] * [[Francis Lai]] * [[Franco Battiato]] * [[Vangelis]] * [[Ástor Piazzolla]] * [[Thanos Mikroutsikos]] * [[Mikis Theodorakis]] * [[James Last]] * [[Shinji Tanimura]] * [[Giorgio Faletti]] }} }} '''Maria Ilva Biolcati''' ({{IPA-it|maˈriːa ˈilva bjolˈkaːti|lang}}), poznana kot '''Milva''', [[Italijani|italijanska]] [[pevka]], gledališka in [[filmska igralka]], * [[17. julij]] [[1939]], [[Goro, Emilija - Romanja]], [[Kraljevina Italija]], † [[23. april]] [[2021]], [[Milano]], [[Italija]]<ref>{{Cite web|title=Décès de la chanteuse Milva, "la panthère de Goro" – L'Alsace|url=https://www.lalsace.fr/culture-loisirs/2021/04/24/deces-de-la-chanteuse-milva-la-panthere-de-goro|access-date=24 April 2021|website=www.lalsace.fr.}}(francoščina)</ref> Velja za eno največjih interpretk italijanskega [[šanson]]a.<ref name=delo1/> V 60-ih letih prejšnjega stoletja je veljala za primadono italijanske pop glasbe.<ref name="delo1" /> Rodila se je šivilji in [[Ribič|ribiču]] v Goru, majhnem kraju v bližini [[Ferrara|Ferrare]] v [[Emilija - Romanja|Emiliji - Romanji]]. Družina se je nato preselila v [[Bologna|Bologno]], kjer se je Milva glasbeno in igralsko usposabljala ter začela nastopati na različnih pevskih tekmovanjih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/umrla-je-priznana-italijanska-pevka-milva-la-rossa/577913|title=Umrla je priznana italijanska pevka Milva "La Rossa"|date=24. 4. 2021|accessdate=27. 4. 2021|publisher=RTV Slo}}</ref> Širša javnost jo je spoznala leta 1961, ko je s pesmijo »Il mare nel Cassetto« nastopila na festivalu v [[San Remo|San Remu]].<ref name=delo1>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/glasba/v-82-letu-umrla-italijanska-pevka-milva-biolcati/|title=V 82. letu umrla italijanska pevka Milva Biolcati|date=24. 4. 2021|accessdate=27. 4. 2021|publisher=Delo}}</ref> Zaslovela je doma in v tujini, nastopala je na glasbenih in gledaliških odrih po vsem svetu. Izdala je številne glasbene albume, poleg domačih tudi v Franciji, na Japonskem, v Koreji, Grčiji, Španiji in Južni Ameriki.<ref>{{cite news|title=Auguri a Milva che oggi compie 76 anni|url=http://lavocedeltrentino.it/ondamusicale/index.php/musica-e-cultura/2634-auguri-a-milva-che-oggi-compie-76-anni|access-date=19. 8. 2015|department=Onda Musicale|agency=Editore Cierre Edizioni|issue=Supplemento della Voce del Trentino|work=La Voce del Trentino|date=17. 7. 2015|language=it|archive-url=https://web.archive.org/web/20150721004353/http://www.lavocedeltrentino.it/ondamusicale/index.php/musica-e-cultura/2634-auguri-a-milva-che-oggi-compie-76-anni|archive-date=21. 7. 2015}}</ref> V svoji karieri je sodelovala s številnimi skladatelji in glasbeniki, na primer z [[Ennio Morricone|Enniom Morriconejem]] leta 1965, [[Francis Lai|Francisom Laiom]] leta 1973, [[Mikis Theodorakis|Mikisom Theodorakisom]] leta 1978 (album »Was ich denke« je v Nemčiji postal najbolje prodajani album), [[Enzo Jannacci|Enzom Jannaccijem]] leta 1980, [[Vangelis]]om v letih 1981 in 1986 ter [[Franco Battiato|Francom Battiatom]] v letih 1982 in 1986. === Zasebno === V zgodnjih 60-ih letih je bila poročena s Mauriziom Corgnatijem. V zakonu se jima je rodila hči Martina.<ref>{{cite news|title=E' morto Corgnati Scopri' Milva|url=http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/1992/03/31/morto-corgnati-scopri-milva.html|access-date=19. 8. 2015|publisher=Gruppo Editoriale L'Espresso|date=31. 3. 1992|language=it}}</ref> Umrla je 23. aprila 2021 na svojem domu v Milanu.<ref>{{Cite web|last=Porro|first=Maurizio|date=24. 4. 2021|title=Morta Milva, la "Rossa" della canzone italiana aveva 81 anni|url=https://www.corriere.it/spettacoli/21_aprile_24/morta-milva-cantante-aveva-81-anni-5309f0c6-a4cd-11eb-b217-273add3a391e.shtml|access-date=24. 4. 2021|website=Corriere della Sera|language=it}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Italijanski pevci]] {{normativna kontrola}} 0kr9vdsm9w6th3qt8owc1o9soklp87f 0 498076 5737196 5519565 2022-08-20T07:19:35Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Ernst-von-Hülsen-Haus-ba.jpg|sličica| Lokacija ''Bildindex der Kunst und Architektur'' je zgradba Ernst-von-Hülsen-Haus v [[Marburg|Marburgu]]]] '''Bildindex der Kunst und Architektur''' je odprta [[Spletna baza podatkov|spletna baza]] z 2,2 milijona fotografij 1,7 milijona umetniških del in arhitekturnih predmetov. Lastnik/upravljavec te zbirke podatkov je Nemški dokumentacijski center za umetnostno zgodovino, prej poznan kot Bildarchiv Foto Marburg. Poleg lastnih fotografij je na spletu na voljo tudi približno milijon slik iz 50 partnerskih ustanov. Vse slike ne vsebujejo nemških objekte. Med letoma 1977 in 2008 je Bildarchiv Foto Marburg na [[Mikrofiš|mikrofišu]] objavil 1,4 milijona fotografij iz 15 različnih institucij kot "Marburgerjev indeks - seznam umetniških del v Nemčiji". == Sklici == * ''Photographs, Microfiches, MIDAS, and DISKUS: The Bildarchiv Foto Marburg as German Center for the Documentation of Art History'', by Fritz Laupichler, 1996 == Zunanje povezave == {{Commonscat|Images from Bildindex der Kunst und Architektur|Slike iz Bildindex}} * [http://www.bildindex.de/ Image Index of Art and Architecture]  {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Podatkovne zbirke]] [[Kategorija:Nemška kultura]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1999]] [[Kategorija:Univerza v Marburgu]] ixdopenpestit5oztwvwta7lla2suh3 0 498111 5736956 5538692 2022-08-20T06:58:21Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{short description|jezero v Estoniji}} {{Infobox lake | name = Võrtsjärv | image =Rõngu jõe suue 2007.jpg | caption = | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = [[Estonija]] | coords = {{coord|58|17|N|26|02|E|type:waterbody_region:EE_scale:500000|display=inline,title}} | type = | inflow = Väike Emajõgi<br>Tänassilma<br>Õhne<br>Tarvastu | outflow = Emajõgi | catchment = 3.100 km² | basin_countries = [[Estonija]], [[Latvija]] | length = | width = | area = 270 km² | depth = 2,7 m | max-depth = 6 m | volume = 0,8 km³ | shore = 96 km | elevation = 33,7 m | islands = | cities = |pushpin_map=Estonia }} [[File:Vortsjarv location.png|thumb|Lega jezera v Estoniji]] '''Võrtsjärv''' ({{lang-de|Wirzsee}}) je jezero v južni [[Estonija|Estoniji]] s površino 270&nbsp;km². Je drugo največje jezero v [[Estonija|Estoniji]] (za jezerom [[Peipus]])<ref>Facta 2001, part 18, page 525</ref> in največje med jezeri, ki se v celoti nahajajo v državi. Plitko jezero je na nadmorski višini 33,7&nbsp;m. Iz njega v jezero Peipus teče reka [[Emajõgi]]. ==Zgodovina== Jezerska kotlina je obstajala že pred zadnjo [[ledena doba|ledeno dobo]], nato pa so jo [[ledenik]]i preoblikovali z [[erozija|erozijo]] jezerske stene in ga delno zapolnili z nanosi. V sedanji obliki jezero obstaja od srednjega [[holocen]]a.<ref>{{cite web |url=http://wldb.ilec.or.jp/Details/Lake/EUR-47 |title=Lake Vortsjarv |author=<!--Not stated--> |website=World Lake Database |publisher=International Lake Environment Committee Foundation |access-date=20 March 2020}}</ref> Prvič je omenjeno v Henrikovi ''Livonski kroniki'', kjer je najti pod imenom ''Worcegerwe''.<ref>{{cite book |last1=de Lettis |first1=Henricus |author-link1=|last2=Gruber |first2=Johann Daniel |translator-last1=Arndt |translator-first1=Johann Gottfried |title=Der Liefländischen Chronik Erster Theil |trans-title=First part of the Livonian Chronicle |url=http://www.deutschestextarchiv.de/book/view/lettus_chronik01_1747/?p=127&hl=Worcegerwe |language=de |location=Halle |publisher=Gebauer |date=1747 |page=95 |quote=[...] gelangten endlich an die See ''Worcegerwe'', wo sie übers Eis zogen und mit Freuden nach Liefland kehrten. |access-date=20 March 2020}}</ref> ==Geografija== Sorazmerno nizke obale jezera so na jugu močvirnate, na severu pa peščene.<ref name="Vortsjarv Website">{{cite web |url= http://www.vortsjarv.ee/vortsjarv-eng |title= Lake Võrtsjärv |author=<!--Not stated--> |website= Võrtsjärv |publisher= Avasta Võrtsjärv MTÜ |access-date= 21 March 2020}}</ref> Na vzhodni obali ima v bližini vasi Tamme obala [[klif]]e; v njih so našli številne [[fosil]]e [[devon]]skih rib, ki so jih primerjali s podobnimi fosili na [[Škotska|Škotskem]].<ref>{{cite journal |last1= Newman |first1=Michael J. |last2= Mark-Kurik |first2= Elga |last3= Den Blaauwen |first3= Jan L. |last4= Zupiņš |first4= Ivars | title = Scottish Middle Devonian fishes in Estonia | journal = Scottish Journal of Geology | volume = 51 | issue = 2 | pages = 141-147 | date = November 2015 | doi = 10.1144/sjg2014-006 |url= https://www.researchgate.net/publication/283705575_Scottish_Middle_Devonian_fishes_in_Estonia | publisher = Geological Society of Glasgow & Edinburgh Geological Society }}</ref> Na južnem koncu jezera je nekaj majhnih otokov. Od teh sta samo Tondisaar in Pähksaar ves čas obdana z vodo, Ainsaar postane ob nizki vodi polotok, Heinassaar pa visoka voda potopi.<ref name= "Vortsjarv Website" /> To je posledica nihanja gladine jezera, ki ima povprečno letno amplitudo 1,4 m; to je približno polovico povprečne globine 2,8 m. Od približno novembra do aprila je jezero zaledenelo.<ref name= "Vortsjarv Fisheries Website" >{{cite web |url= http://www.vortskalandus.ee/lake/ |title= Lake Võrtsjärv |author=<!--Not stated--> |website= Võrtsjärv Fisheries Development Agency |publisher= Lake Võrtsjärv Fisheries Development Agency |access-date=22 March 2020}}</ref> Na severovzhodnem koncu jezera je [[naravni rezervat Alam-Pedja]], največji [[naravni rezervat]] v Estoniji. ==Ekologija== V jezeru živi približno 35 vrst rib, od katerih je nekaj komercialno pomembnih. Po upadu dragocenih vrst v 1950-ih in 1960-ih so uveljavljeni ohranitveni ukrepi izboljšali položaj. Danes letno ulovijo okoli 400&nbsp;t rib.<ref name= "Vortsjarv Website" /> Jezero Võrtsjärv je glavni dom za jegulje v Estoniji. Vendar je ribolov v celoti odvisen od obnove staleža z gojenimi jeguljami (''Leptocephalus''),<ref>{{cite web |url= http://pics.vortskalandus.ee/uploads/Fishery%20and%20tourism%20abstract.pdf |title= Fishery and Tourism = Fishing Tourism at Lake Võrtsjärv, Estonia |last= Kaljuvee |first= Jaanika |website= Võrtsjärv Fisheries Development Agency |publisher= Lake Võrtsjärv Fisheries Development Agency |access-date= 22 March 2020}}</ref><ref>{{cite news |last1=Ilves |first1=Robin |title=Juvenile Eels Introduced to Nation's Lakes |url=https://news.err.ee/105174/juvenile-eels-introduced-to-nation-s-lakes |access-date=27 November 2020 |work=ERR |date=23 August 2012 |language=en}}</ref> saj se jegulje selijo in se ne vračajo več v zadostnih količinah. Zaradi upadanja števila naravnih jegulj je Svet za kmetijstvo in ribištvo Evropske unije leta 2017 odločil za trimesečno prepoved ribolova jegulj v Baltskem zalivu med časom selitve jegulj. Ulov v [[Baltsko morje|Baltskem morju]] je v zadnjem obdobju znašal le 700 kg, v jezeru Võrtsjärv povprečno pa 10,2–13,3 t na leto.<ref>{{cite web |url= https://www.envir.ee/en/news/fishing-ban-be-set-restoring-eel-stocks |title= A fishing ban to be set up for restoring eel stocks |last= Lamp |first= Berit-Helena |website= Republic of Estonia Government |publisher= Republic of Estonia Ministry of Environment |access-date= 22 March 2020}}</ref> Jezero in [[mokrišče|mokrišča]] okoli njega so tudi pomembno bivališče za ptice, pa tudi okolje, kjer ptice selivke počivajo. Okoli jezera so zabeležili 213 vrst ptic.<ref name= "Vortsjarv Fisheries Website" /> V zadnjih desetletjih se je [[evtrofikacija]] jezera povečala, kar ima škodljive učinke na biološko raznovrstnost.<ref>{{cite web |url= https://www.globalnature.org/35277/Living-Lakes/Europe/Vrtsjaerv-Lake/resindex.aspx |title= Lake Võrtsjärv – Estonia |author=<!--Not stated--> |website= Global Nature Fund |publisher= Global Nature Fund |access-date= 22 March 2020}}</ref> Vzrok za to naj bi bila v glavnem kombinacija slabo prečiščenega dotoka odpadnih vod in pritoka [[fosfor]]ja in [[nitrat]]ov iz kmetijstva. Poleg tega se zdi, da podnebna nihanja močneje vplivajo na jezero zaradi njegove plitvosti.<ref>{{cite journal | last1= Nõges | first1= Tiina | last2= Tuvikene | first2= Lea | last3= Nõges | first3= Peeter | title = Contemporary trends of temperature, nutrient loading, and water quality in large Lakes Peipsi and Võrtsjärv, Estonia | journal= Aquatic Ecosystem Health & Management | volume = 13 | issue = 2 | pages = 143-153 | date = 2010 | url= https://www.globalnature.org/bausteine.net/f/7749/Noges_Tuvikene_Noges_2010_UAEM.pdf?fd=2 | publisher= Taylor & Francis | doi= 10.1080/14634981003788987 }}</ref> ==Turizem== Področje kot cilj za mednarodni turizem je malo poznano, poslabšana kakovost vode pa predstavlja težave za razvoj tako ribištva kot turizma.<ref name="Vortsjarv Fisheries Website" /> Vendar pa je bilo jezero Võrtsjärv leta 2010 izbrano za [[Evropska destinacija odličnosti|Evropsko destinacijo odličnosti]].<ref>{{cite web |url= https://ec.europa.eu/growth/sectors/tourism/eden/destinations/estonia_en#vortsjarv |title= Lake Vortsjarv - Winner 2010 |author=<!--Not stated--> |website= European Commission - Internal Market, Industry, Entrepreneurship and SMEs |publisher= European Commission |access-date= 22 March 2020}}</ref> Na vzhodni obali jezera je center za obiskovalce in muzej.<ref>{{cite web |url= http://vortsjarv.ee/tourism/museums |title= Museums |author=<!--Not stated--> |website= Võrtsjärv |publisher= Avasta Võrtsjärv MTÜ |access-date= 22 March 2020}}</ref> Leta 2016 je bilo zamrznjeno jezero gostitelj svetovnega prvenstva WISSA v sankanju na ledu.<ref>{{cite news |title=Estonia crowns the 2016 world ice and snow sailing champions |url=https://www.surfertoday.com/windsurfing/estonia-crowns-the-2016-world-ice-and-snow-sailing-champions |author= <!--Staff writer(s); no by-line.--> |date=16 February 2016 |work=SurferToday |access-date=27 November 2020}}</ref> <gallery> Slika:Jõesuu vaatetorn.jpg|Stražni stolp Jõesuu na severni obali jezera Võrtsjärv Slika:Võrtsjärve rand.jpg|''Obala Võrtsjärv'' olje na platnu, avtor Konrad Mägi, 1917 Slika:Tamme-paljand3.JPG|Strmi breg pri Tamme Slika:Limnoloogia-jaam.JPG|Limnološki center Võrtsjärv, del estonske univerze za žive vede v Vehendi </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Võrtsjärv}} *[http://pics.vortskalandus.ee/uploads/kava+ja+heakskiitmise+otsus+03_12_2009.pdf More information about eel fishing in the lake] *[http://pics.vortskalandus.ee/uploads/EAS_voldik_210x255_16lk_020710_prew.pdf Tourism brochure from 2010 in Estonian and English, including information about Lake Võrtsjärv] *[http://www.kirj.ee/public/va_%20bo/b50-3-4.pdf History of hydrological and biological investigations of lake Võrtsjärv] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vortsjarv}} [[Kategorija:Jezera v Estoniji]] rbi16mnckyywnyna4tqq4dvyb2318ex 0 498175 5736772 5692107 2022-08-20T06:43:00Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Velika severna vojna | image =[[slika:Great Northern War.jpg|300px]] | caption = od zgoraj levo, v smeri urnih kazalcev: {{flatlist| * Bitka na Narvi (1700) * Bitka na Dvini * [[Bitka pri Poltavi]], Bitka pri Gangutu * Bitka pri Gadebušu }} | date = 22. februarja 1700 – 10. septembra 1721<br>(21 let, 6 mesecev, 2 tednov in 5 dni | place = {{ublist|class=nowrap |{{hlist|[[Severna Evropa]]|[[Srednja Evropa]]|[[Vzhodna Evropa]]}}}} | casus = [[Rusko cesarstvo]] in [[Kraljevina Švedska]] v konfliktu za prevlado nad Baltiškim morjem | territory = {{plainlist| * '''[[Mir iz Nystada|Premirje iz Nystada]]''': Rusija dobi tri gospostva [[Estonija|Estonijo]], [[Livonija|Livonijo]] in [[Ingrija|Ingrijo]], poleg tega dele provinc Kexholm in Viborg. * '''[[Altranstädtski mir]]''': Avgust II. se odpove poljski kroni in sodelovanju z Rusijo * '''[[Stockholmski mirovni sporazum|Premirja iz Stockholma]]''': Prusija dobi dele švedskega Pomorjanstva; Hanover dobi Bremen-Verden. * '''[[Mir iz Frederiksborga|Premirje iz Frederiksborga]]''': Holstein–Gottorp izgubi svoj del vojvodine Schleswig v dobro Danske. * '''[[Prutski mir]]''': [[Otomanski imperij]] dobi nazaj Azov in okolico. Rusija poruši strateške gradove (npr.[[Taganrog]]). [[Karel XII. Švedski|Karl&nbsp;XII.]] se 1711 neoviran lahko vrne iz Turčije na Švedsko. }} | result = Zmaga koalicije: * [[Rusko cesarstvo]] postane nova moč v Evropi * Zaton [[Švedska|Švedske]] in Poljsko-Litavske zveze | combatant1 = {{plainlist| * {{flagdeco|Švedska|1562}} '''Švedsko kraljestvo''' * Holstein-Gottorp<br><small>(1700–20)</small> * Varšavska konfederacija <br><small>(1704–09)</small> * [[Otomansko cesarstvo]]<br><small>(1710–14)</small> * [[Krimski kanat]]<br><small>(1710–14)</small> * [[Vlaška]]<br><small>(1710–14)</small> * Kozaški Hetmanat<br><small>(1708–14)</small> *{{ikonazastave|Nizozemska}} Nizozemska republika <small>(1700)</small> * {{ikonazastave|Anglija}} Anglija<small>(1700)</small> * {{ikonazastave|Škotska}} Škotska<small>(1700)</small> * {{ikonazastave|Irska}} Kraljestvo Irska - 1542<small>(1700)</small> * {{ikonazastave|Velika Britanija}} [[Združeno kraljestvo]]<br><small>(1719–20)</small> }} | combatant2 = {{plainlist| * '''[[Rusko cesarstvo]]''' * Kosaški hetmanat * Kalmiški Kanat * [[Saška]]<br><small>(1700–06, 1709–19)</small> * Kneževina Kurland<br><small>(1700–01)</small> * Poljsko-Litavska konfederacija<br><small>(1701–04, 1709–19)</small> * Sandomierzska konfederacija<br><small>(1704–09)</small> * {{ikonazastave|Danska}} Danska-Norveška<br><small>(1700, 1709–20)</small> * [[Prusija]] <small>(1715–20)</small> * Elektorat Hanover <small>(1715–19)</small> * {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Velika Britanija]]<br><small>(1717–19)</small> * {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Črna gora]]<br><small>(1711–12)</small> * Moldavija <small>(1711)</small> }} | strength1 = {{plainlist| * '''Švedsko cesarstvo:'''<br>76,000<ref name="Stormakten">{{Harvnb|Larsson|2009|p=78}}</ref> * '''Holstein-Gottorp:'''<br>5,000<ref name="Bengt">{{Harvnb|Liljegren|2000|p=}}</ref> * '''Brunswick-Lüneburg:'''<br>10,000 * '''Varšavska konfederacija:'''<br>24,000<ref name="From 214">{{Harvnb|From|2007|p=214}}</ref> * '''Otomansko cesarstvo:'''<br>130,000<ref name="Stone">Vojaška zgodovija Rusije: od Ivana Groznega do Čečnije, David R. Stone. Greenwood Publishing Group (2006). pp. 57.</ref> * '''Kozaški Hetmanat:'''<br>4,000<ref name="From 234">{{Harvnb|From|2007|p=240}}</ref> * '''Nizozemska republika:'''<br>12 ladij<ref name="Ericson">Ericson, ''Sjöslag och rysshärjningar'' (2011) Stockholm, Norstedts. p. 55. {{ISBN|978-91-1-303042-5}}</ref> * '''Anglija:'''<br>12 ladij<ref name="Ericson" /> * '''Skupaj:'''<br>249,000<br>25 ladij }} | strength2 = {{plainlist| * '''Rusko cesarstvo:'''<br>110,000<ref name="Boris">{{Harvnb|Grigorjev|Bespalov|2012|p=52}}</ref> * '''Kozaški hetmanat:'''<br>30,000<ref name="Boris" /> * '''Saška:'''<br>30,000<ref name="Höglund">{{Harvnb|Höglund|Sallnäs|2000|p=51}}</ref> * '''Poljsko-Litavska konfederacija:'''<br>50,000<ref name="Gierowski 258-261">Józef Andrzej Gierowski – ''Historia Polski 1505–1764'' (History of Poland 1505–1764), pp. 258–261</ref> * '''Danska-Norveška:'''<br>40,000<ref>{{cite web|url=http://www.tacitus.nu/karoliner/armeer/danmark/index.htm |title= Tacitus.nu, Örjan Martinsson. Danish force |publisher=Tacitus.nu |access-date=2014-08-24}}</ref> * '''Prusija:'''<br>50,000 * '''Hanover:'''<br>20,000<ref name="Höglund1">{{Harvnb|Höglund|Sallnäs|2000|p=132}}</ref> * '''Skupaj:'''<br>340,000 }} | casualties1 = '''Okoli 200,000:'''{{plainlist| * 25,000 ubitih v bojih * 175,000 je ubila lakota, bolezen in izčrpanost<ref>Ericson, Lars, ''Svenska knektar'' (2004) Lund: Historiska media{{Page needed|date=September 2010}}</ref>}} (med njimi 40,000 Fincev)<ref>Teemu Keskisarja (2019). Murhanenkeli. p. 244. Kustannusosakeyhtiö Siltala. {{ISBN|978-952-234-638-4}}.</ref> | casualties2 = '''Okoli 200,000:'''{{plainlist| * 30,000 Rusov padlo, ranjenih in zajetih v spopadih * 110,000 jih je pomorila lakota, bolezen in izčrpanost<ref>Pitirim Sorokin "Social and Cultural Dynamics, vol.3"</ref> * 14,000–20,000 Poljakov, Sasov in 8,000 Dancev ubitih v večjih spopadih med 1709–1719<ref>Lindegren, Jan, ''Det danska och svenska resurssystemet i komparation'' (1995) Umeå : Björkås : Mitthögsk{{Page needed|date=September 2010}}</ref>}} | Battles won1 = 21 | Battles won2 = 5 }} '''Velika severna vojna''' <ref>Tudi znana kot ''tretja nordijska vojna'' </ref> – tudi '''velika nordijska vojna''' – je bila [[Severna Evropa|vojna za]] prevlado na območju Baltskega morja v severni, [[Srednja Evropa|srednji]] in [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]] med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, [[Rusko carstvo|Rusko cesarstvo]] in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj [[Karel XII. Švedski|Karl&nbsp;XII]]. Kljub neugodnemu izhodiščnemu položaju je švedski kralj sprva zmagoval, tako da mu je uspelo iz vojne izločiti Dansko-Norveško (1700) in Saško-Poljsko (1706). Ko pa se je leta 1708 odločil, da v še enem poslednjem pohodu premaga Rusijo, je [[Bitka pri Poltavi|v bitki pri Poltavi]] julija 1709 doživel uničujoč poraz, in z njim tudi preobrat vojne sreče. Danska in Saška, spodbujeni ob porazu njunega nekdanjega nasprotnika, sta se ponovno vstopili v vojno proti Švedski. Odtlej pa do konca vojne so zavezniki ohranili pobudo in Švede prisilili v obrambo. Šele ko je švedski kralj, nerazumno obseden z vojno, jeseni 1718 padel med obleganjem Frederikshalda na Norveškem, se je vojna, v kateri je Švedska ni imela več kakršnegakoli upanja na zmago, lahko končala. Pogoji mirovnih pogodb iz Stockholma, [[Mir iz Frederiksborga|Frederiksborga]] in [[Mir iz Nystada|Nystada]] so pomenili konec Švedske kot evropske velesile in sočasni vzpon [[Ruski imperij|Petra I.]] in leta 1721 ustanovljenega [[Ruski imperij|ruskega cesarstva]]. == Predzgodovina == === Vzpon švedske velesile === <div style="float: left; margin-left: 1em; margin-right: 2em; padding: 1em; border: solid darkgray 1px; background: #F5F5F5; max-width: 28%;">[[Slika:Caspar_David_Friedrich_-_Abend_am_Ostseestrand.jpg|alt=|levo|100x100_pik]] <small>Od 16.&nbsp;V 19. stoletju je boj za '''Dominium maris Baltici''', to je za prevlado nad Baltiškim morjem, pomenil gonilno silo v zgodovini severovzhodne Evrope in ji dal svoj pečat. Začetek bojev sega nazaj v srednji vek, vzrok so jim bila</small> <small>v</small> <small>prvi vrsti</small> <small>prizadevanj</small><small>a</small> <small>za nadzor nad naravnimi bogastvi obalnih dežel.</small> <ref>Martin Meier: Vorpommern nördlich der Peene unter dänischer Verwaltung 1715 bis 1721, Schriftenreihe des Militärgeschichtlichen Forschungsamtes, 2008, S.&nbsp;15.</ref></div>Pehanje za ''Dominium maris Baltici'', torej vladavino nad območjem Baltskega morja, je bilo povod za številne oborožene spopade med že pred veliko nordijsko vojno. Vzroki zanjo so bili raznoliki. V številnih vojnah proti [[Danska|danskemu]] kraljestvu (sedem vojn) in [[Republika obeh narodov|Poljsko-Litvi]] (pet vojn) ter ruskemu carstvu (štiri vojne) in v vojnah proti Brandenburgu in Prusiji je Švedska bila večinoma zmagovita, uspela je si priboriti premoč na območju Baltskega morja in jo od leta 1660 dalje braniti. Švedska je kot garant [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]] uradno postala evropska velesila leta 1648, potem ko je ruskemu cesarstvu že leta 1617 s premirjem v Stolbovu zaprla dostop do Baltskega morja. Vendar je novi, [[Tridesetletna vojna|v tridesetletni vojni]] pridobljeni položaj Švedske evropske velesile [[Tridesetletna vojna|stal na šibkih nogah.]] Švedsko matično področje (v bistvu današnja Švedska in Finska) je imelo razmeroma malo prebivalstva s komaj dva milijona prebivalcev in s tem le kako petino, če ne samo desetino prebivalcev drugih držav Baltskega morja (med drugimi [[Sveto rimsko cesarstvo]], [[Republika obeh narodov|Poljska-Litva]] ali [[Rusija]]). Ožja Švedska je imelo ozko gospodarsko osnovo. Velika moč Švedske je v veliki meri temeljila na izjemni moči njene vojske. Za njihovo financiranje se je Švedska močno zanašala na vire dohodka, kot so bile na primer pristaniške carine velikih baltskih pristanišč, kot so [[Riga]] (največje mesto v švedskem Baltiku), Wismar ali [[Szczecin|Stettin]] (v švedski Pomeraniji), pa tudi rečne carine na rekah Elbi in Weser. <ref>Wolfgang Froese: ''Geschichte der Ostsee'', Casimir Katz Verlag, 2. Auflage 2008, S.&nbsp;289.</ref> Druga nordijska vojna se je začela leta 1655 in končala s premirjem v Olivi leta 1660. V tej vojni je [[Karel X. Gustav Švedski|Karl X Gustav]] prisilil poljskega kralja [[Ivan II. Poljski|Ivana II.]] [[Ivan II. Poljski|Kazimirja]], pravnuka [[Gustav Vasa|švedskega kralja Gustava I.]] in zadnjega živega člana dinastije [[Dinastija Vasa|Vasa]], da se odpove švedskemu prestolu, Dansko pa, da se odreče neomejeni oblasti nad ožino Sund. Tako kot v tridesetletni vojni je tudi v naslednjih letih Francija Švedsko zunanjepolitično podpirala in ji s podporami pomagala ohranila svojo posest. <ref>Švedska in Francija sta bili privilegirani zaveznici že od tridesetletne vojne dalje, čeprav sta državi dejansko pripadali različnim konfesijam. Razlog za dobre odnose med državama je bil, da njune vplivne cone nikjer niso trčile druga na drugo. in: [http://www.recensio.net/rezensionen/zeitschriften/francia-recensio/2011-2/fruehe-neuzeit-revolution-empire-1500-1815/la-france-le-nord-et-leurope-au-debut-du-xviiie-siecle/@@generate-pdf-recension?language=de recensio.net]</ref> Še posebej Švedska se je morala bati povojnih razmer, ker že med mirovnimi pogajanji skorajda ni bilo mogoče prezreti revizionističnih teženj sosed Danske, Brandenburga, Poljske in Rusije, ki jih je prizadelo širjenje Švedske. Zapuščina vojaškega obdobja in vzpon v velesilo sta v obdobju miru po letu 1660 pomenila breme: za naloge zunanjepolitične zaščite, ki je zahtevala obsežno vojaščino v lastni državi, je Švedska s svojimi tedanjimi strukturami še vedno bila v zelo neugodnem položaju. Po porazu proti Brandenburgu in Prusiji leta 1675 v [[Bitka pri Fehrbellinu|bitki pri Fehrbellinu]] je vprašljivi položaj Švedske postala jasen tudi tujiini. Iz tega razloga je Karel XI. leta 1680 sklical parlament Začele so se pomembne reforme v državi in vojski: s pomočjo kmetov, državljanov, častnikov in nižjega plemstva je plemstvo bilo prisiljeno vrniti nekdanja posestva krone, parlament je bil degradiran v posvetovalno telo kralja, kralj je prevzel zakonodajo in zunanjo politiko, ki je bila dotlej bila v rokah parlamenta. Kralj je postal absolutni samodržec. Po političnih reformah se je Karel XI. lotil obsežne in nujno potrebne reorganizacije vojske. Svojemu sinu in nasledniku Karlu XII. je Karl XI. 1697 zapustil reformirano absolutistično državo, velesilo z reorganizirano in učinkovito vojsko. === Nastanek trojnega zavezništva === Ena od nalog švedske diplomacije je bila obdržati nadzor nad Dansko in Poljsko s pogodbenimi pozavarovanji z Rusijo, tako da Švedska izogne obkrožanju. V naslednjem obdobju [[diplomacija]] [[Bengt Gabrielsson Oxenstierna|Bengta Oxenstierne]] te nevarnosti ni mogla več preprečiti[[Viljem II. Nemški|.]] <ref>Günter Barudio: Weltgeschichte – Das Zeitalter des Absolutismus und der Aufklärung 1648–1779, Weltbildverlag, 1998, S.&nbsp;64.</ref> [[Slika:Ortus-imperii-suecorum.png|levo|sličica| Širjenje švedske kraljevine v Evropi zgodnjega novega veka (1560-1815)]] Konec 17. stoletja so se v severovzhodni Evropi pojavile naslednje prelomnice: Danska se je s položaja prevladujoče države v Skandinaviji skrčila v srednje močno silo z omejenim vplivom; zavedala se je, da je njen nadzor nad preostalimi dostopi v Baltik ogrožen. Čeprav so bile carine na tuje ladje glavni vir dohodka za kraljestvo, je bila nevarnost vmešavanja od zunaj ves čas prisotna. Sporno vprašanje med Dansko in Švedsko je bilo vprašanje Gottorfovih deležev v vojvodini Holstein in predvsem v vojvodini Schleswig. Leta 1544 so vojvodini razdelili na delež kralja, delež hiše Gottorf in delež pod skupno upravo. <ref>{{Webarchive|url=http://www.geschichte-s-h.de/vonabisz/bilder/gottorf3_600.gif}}.</ref> Holstein je ostal [[Sveto rimsko cesarstvo|cesarski,]] Schleswig pa je postal [[Danska|danski]] [[fevd]]. Ob premirju v Roskilde 1658 so deleže Gottorfov, zaveznikov Švedske, v vojvodini Schleswig odvezali od danske fevdalne odvisnosti. Danska zunanja politika, ki jo je z dveh strani ogrožala zveza Gottorfov s Švedi, je odstopljena ozemlja skušala ponovno priključiti. Neodvisnost podvojvodine Schleswig-Holstein-Gottorf je zagotavljala edinole švedska vlada, ki je računala na to, da bo v primeru vojne proti Danski imela strateški razlog za pohode in napade svojih čet na dansko celino. <ref name="Optiz 90-94">Darstellung nach: Eckardt Opitz: ''Vielerlei Ursachen, eindeutige Ergebnisse – Das Ringen um die Vormacht im Ostseeraum im Großen Nordischen Krieg 1700–1721.'' In: Bernd Wegner in Verbindung mit Ernst Willi Hansen, Kerstin Rehwinkel und Matthias Reiss (Hrsg.): ''Wie Kriege entstehen. Zum historischen Hintergrund von Staatenkonflikten.'' Paderborn 2000, S.&nbsp;89–107, hier: S.&nbsp;90–94.</ref> Druga sporna točka med Dansko in Švedsko so bile pokrajine Schonen ''(Skåne)'', Blekinge in Halland, ki so bile v preteklosti osrednji deli danske države, Švedski pa so pripadle z Roskildskim mirom leta 1658. V teh novo osvojenih provincah je Švedska strogo zatrla vsa prizadevanja v dobro Danske. Spor o pripadnosti Skåne je že leta 1675 pripeljal Dansko do konec koncev neuspešnega vstopa v nordijsko vojno med 1674 in 1679 . V Rusiji se je car [[Peter Veliki|Peter&nbsp;I.]] (1672–1725) začel svojo državo odpirati proti zahodni Evropi. Pogoj za uspeh je po njegovem prepričanju bil neoviran dostop na morja sveta. V Baltiku je Švedska obvladovala pristope v Vzhodno morje in k ustjem rek [[Neva|Neve]] in [[Narva (reka)|Narve.]] Črno morje je obdano s celino ponujalo le omejen dostop na morja, saj so Osmanski Turki nadzorovali Bospor. Rusija je lahko trgovala z ostalo Evropo po morju samo prek pristanišča [[Arhangelska oblast|Arhangelsk]] v Severnem oceanu. Čeprav je lahko nudila rudo, krzno in surovine, Rusija brez ustreznega dostopa do morij ni mogla uspešno trgovati z Zahodom. <ref name="Optiz 90-94">Darstellung nach: Eckardt Opitz: ''Vielerlei Ursachen, eindeutige Ergebnisse – Das Ringen um die Vormacht im Ostseeraum im Großen Nordischen Krieg 1700–1721.'' In: Bernd Wegner in Verbindung mit Ernst Willi Hansen, Kerstin Rehwinkel und Matthias Reiss (Hrsg.): ''Wie Kriege entstehen. Zum historischen Hintergrund von Staatenkonflikten.'' Paderborn 2000, S.&nbsp;89–107, hier: S.&nbsp;90–94.</ref> Volilni knez [[Avgust Močni|Friedrich August&nbsp;Saški]] (1670–1733) je bil leta 1697 kot Avgust&nbsp;II izvoljen za poljskega kralja (in s tem tudi za vladarja [[Litva|Litve]], glej Saška-[[Poljska]]). Ker je plemstvo imelo močan vpliv, si je Avgust II prizadeval pridobiti njih spoštovanje, premakniti razmerje moči v svojo korist in kraljestvo spremeniti v dedno monarhijo. Svetoval mu je [[Johann Reinhold von Patkul]] (1660–1707), ki je pobegnil iz švedske [[Livonija|Livonije]]. Bil je mnenja, da mu bo ponovna osvojitev nekoč poljskemu Avgustu pomagala do prestiža. Livonsko plemstvo bi to potezo pozdravilo in se uprlo švedski oblasti. <ref name="Optiz 90-94">Darstellung nach: Eckardt Opitz: ''Vielerlei Ursachen, eindeutige Ergebnisse – Das Ringen um die Vormacht im Ostseeraum im Großen Nordischen Krieg 1700–1721.'' In: Bernd Wegner in Verbindung mit Ernst Willi Hansen, Kerstin Rehwinkel und Matthias Reiss (Hrsg.): ''Wie Kriege entstehen. Zum historischen Hintergrund von Staatenkonflikten.'' Paderborn 2000, S.&nbsp;89–107, hier: S.&nbsp;90–94.</ref> Pod kraljem Karlom XI. (1655–1697) je prišlo do tako imenovanih ''redukcij'', s katerimi so dele zemljišč v lasti plemstva prepisali na krono. Ta praksa je zlasti v Livoniji naletela na odpor baltskega nemškega plemstva, tako da so njeni voditelji zaradi tega iskali tujo pomoč. <div style="float: right; margin-left: 1em; margin-right: 2em; padding: 1em; border: solid darkgray 1px; background: #F5F5F5; max-width: 25%;">[[Slika:Karl_XII_drawing.jpg|alt=|levo|121x121_pik]] <small>'''[[Karel XII. Švedski|Mladi kralj Karel XII je]]''' preživel skoraj celo življenje. na bojišču.</small> <small>Kot majhen prestolonaslednik je že pri štirih letih dobil lastnega konja in začel intenzivnim šolanjem; pri sedmih je že prevzel svoj polk.</small> <small>Na dan kronanja novembra 1697 ga ni kronal pastor, ampak se je kronal sam; ob tem je spil morje alkohola in se na malo čuden način zabaval s stavami, kdo od tekmecev bo najbolj elegantno prerezal teletu vrat.</small> <ref>Gerhard Austrup: ''Schweden'', 11. Auflage, Iwanowski’s Reisebuchverlag, Dormagen 2011, S.&nbsp;26, ISBN 978-3-86197-049-1.</ref></div>Med tremi možnimi nasprotniki Švedske je kmalu po ustoličenju komaj 15-letnega [[Karel XII. Švedski|Karla&nbsp;XII.]] (1682–1718) prišlo do zavezništvo. Mladi kralj je že v prvem letu vladavine svojega tasta Friedricha IV. (1671–1702), vojvodo Schleswig-Holstein-Gottorf, postavil za ''vrhovnega poveljnika vseh švedskih čet v Nemčiji'' in mu dal nalogo, da izboljša obrambo podvojvodine Gottorf. Te očitno vojaške priprave so dale povod za prva zavezniške pogovore med Saško-Poljsko in Rusijo junija 1698. <ref>Eckardt Opitz: ''Vielerlei Ursachen, eindeutige Ergebnisse – Das Ringen um die Vormacht im Ostseeraum im Großen Nordischen Krieg 1700–1721.'' In: Bernd Wegner in Verbindung mit Ernst Willi Hansen, Kerstin Rehwinkel und Matthias Reiss (Hrsg.): ''Wie Kriege entstehen. Zum historischen Hintergrund von Staatenkonflikten''. Paderborn 2000, S.&nbsp;89–107, hier: S.&nbsp;94&nbsp;f.</ref> Avgusta 1698 sta se v Rawi sestala car Peter&nbsp;I. in kralj Avgust&nbsp;II in sklenila skupaj napasti Švedsko. <ref>Georg Piltz: ''August der Starke – Träume und Taten eines deutschen Fürsten.'' Verlag Neues Leben, Berlin (Ost) 1986, S.&nbsp;80.</ref> Na pobudo Patkula je končno prišlo 11 novembra ^{[[Julijanski koledar|jul.]]} <span>/</span> <span style="margin-left:-.1em">21.&nbsp;</span><span style="margin-left:-.1em">novembra&nbsp; ^{[[Gregorijanski koledar|greg.]]}</span> <span style="margin-left:-.1em">1699</span> na srečanju v Preobraženskem do formalnega dogovora o zavezništvu med Saško-Poljsko in Rusijo. 12. <span>novembra</span> ^{[[Julijanski koledar|jul.]]} <span>/</span> <span style="margin-left:-.1em">3.&nbsp;</span><span style="margin-left:-.1em">decembra ^{[[Gregorijanski koledar|greg.]]}</span> je bil sklenjen še en sporazum, tokrat med carjem Petrom&nbsp;I. in kraljem Friedrichom IV Danske (1671-1730) Danska je sklenila obrambno zavezništvo s Saško marca 1698. Nobena od teh pogodb ni izrecno omenjala Švedske kot cilja teh sporazumov. Pogodbene stranke so zgolj obvezale, da bodo zagotovile pomoč v primeru napada ali v primeru, da trgovino ene od podpisnic ovira tretja država. Poleg tega je dal car Peter vstaviti klavzule, po katerih je bil na določbe pogodb vezan šele [[Osmansko cesarstvo|po mirovnem sporazumu med Rusijo in Osmanskim cesarstvom]] (→ [[Rusko-turška vojna (1686-1700)|rusko-turška vojna (1686–1700).]] <ref>Werner Scheck: ''Geschichte Russlands.'' München 1977, S.&nbsp;188.</ref> == Obramba Švedske pred napadi zaveznikov (1700) == === Saški in danski napadi === [[Slika:Kokneses_pils_1700.jpg|sličica| Saške čete bombardirajo grad litvanski Kokenhusen (jesen 1700); sodobni tisk]] Da bi zavzel [[Livonija|Livonijo]] in njeno glavno mesto Rigo, je 12. februarja 1700 general Jacob Heinrich von Flemming napadel Livonijo na čelu približno 14.000 saških vojakov. <ref>Robert K. Massie: ''Peter der Große – Sein Leben und seine Zeit.'' Frankfurt/Main 1987, S.&nbsp;268.</ref> Generalni guverner [[Livonija|Livonije]] je bil feldmaršal grof [[Erik Dahlbergh|Erik von Dahlberg]], slovitii graditelj švedskih trdnjav, s katerimi je odlično zavaroval svojo prestolnico. Glede na močnega obzidja Rige so Sasi najprej zavzeli sosednje mesto Dünamünde (13.-15. marca 1700), kI ga je Avgust&nbsp;II. nemudoma preimenoval v ''Augustusburg.'' <ref>Heinz von Zur Mühlen: ''Baltisches historisches Ortslexikon.'' Bd.&nbsp;2, Köln 1990, S.&nbsp;132.</ref> Nato so saške čete obkolile Rigo, vendar ne da bi resno napadle trdnjavo. Po osmih tednih pa so Dahlbergovi Švedi prevzeli pobudo in v bitki pri Jungfernhofu (6. Maj 1700) premagale Sase. Saške čete so se umaknile čez [[Zahodna Dvina|Dvino]] in sprva čakale na okrepitev. Avgust&nbsp;II je nove sile pod vodstvom generala feldmaršala Adama Heinricha von Steinaua, ki so prispele junija 1700, osebno spremljal. Steinau je julija znova prešel v napad, pri Jungfernhofu porazil švedski odred pod vodstvom generala Otta Vellingka in začel resno oblegati Rigo. Ko pa se obleganje nikamor ni premaknilo, se je saška stran odločila, da bo najprej zavarovala večje dele [[Livonija|Livonije]]. Zaradi tega so jeseni začeli z obleganjem gradu Kokenhusen in ga oktobra 1700 zavzeli. Potem so Saši odšli v svoja prezimovališča v [[Kurlandija|Kurlandiji]]. <ref>Knut Lundblad: ''Geschichte Karl des Zwölften, Königs von Schweden.'' Nach dem schwedischen Original übersetzt, berichtigt und erweitert von Georg Friedrich von Jenssen-Tusch, Bd.&nbsp;1, Hamburg 1835, [http://books.google.com/books?id=JWpSAAAAcAAJ&pg=PA41 S.&nbsp;41–55].</ref> Švedske čete v Livoniji so v glavnem rekrutirale med [[Estonci]], [[Latvijci]] in [[Finci]] in so bile sprva brez podpore. Vendar jim je prišlo prav dejstvo, da se livonsko plemstvo švedski oblasti ni uprlo. Namesto tega je med saško invazijo prihajalo do kmečkih uporov, zaradi česar so se plemiči toliko bolj nagibali k švedski kroni.<ref>Georg Piltz: ''August der Starke – Träume und Taten eines deutschen Fürsten.'' Berlin (Ost) 1986, S.&nbsp;92&nbsp;f.</ref> [[Slika:Bm04004abm.jpg|sličica| Poljske in saške vojaške sile blokirajo Rigo leta 1700]] Medtem je 11. Marca 1700 tudi danski kralj Friedrich&nbsp;IV. napovedal vojno Švedski. Danski korpus s 14.000 vojaki je že stal na Travi pod poveljstvom vojvode Ferdinanda Wilhelma von Württemberg. Te čete so 1. marca 1700 začele s pohodom, zasedle več krajev v Holstein-Gottorfu in 22. aprila 1700 obkolile Tönnin. Med obleganjem je Tönning od 26. aprila dalje obstreljevla artilerija. [[Zelandija|Medtem sta na Zelandiji]] ostala le dva konjeniška polka, en mornariški polk in dva bataljona pehote. Zaščita danskih osrednjih območij pred Švedsko je bila glavna naloga danske flote, ki je maja [[Linijska ladja|izplula z 29 linijskimi ladjami]] in 15 [[Fregata|fregatami.]] Poveljeval ji je mladi Ulrik Christian Gyldenløve z nalogo, da kroti švedsko floto v Karlskroni; ukazano mu je bilo, da Švede, če jo uberejo proti danskemu ozemlju, takoj napade. Maja 1700 pa se je švedska vojska zbrala iz polkov v švedskem Pomorjanskem in [[Bremen-Verden|Bremen-Verdnu]] pod poveljstvom feldmaršala Nilsa Karlssona Gyllenstierne. Od poletja dalje jih je podpiral tudi [[Nizozemska|nizozemsko]] - hanoverski pomožni korpus. Vojaki so se združili pri Altoni in hiteli razbremeniti Tönning. Vojvoda Württemberg je zato 2. junija odnehal z obleganjem mesta in se izognil bitki s švedskimi četami. <ref>Knut Lundblad: ''Geschichte Karl des Zwölften, Königs von Schweden.'' Nach dem schwedischen Original übersetzt, berichtigt und erweitert von Georg Friedrich von Jenssen-Tusch, Bd.&nbsp;1, Hamburg 1835, [http://books.google.com/books?id=JWpSAAAAcAAJ&pg=PA58 S.&nbsp;58–61].</ref> [[Slika:Grosser_Nordischer_Krieg_Phase1.png|sličica| Prikaz kampanj v prvi fazi vojne od izbruha vojne leta 1700 do preobrata vojne po [[Bitka pri Poltavi|bitki pri Poltavi]] julija 1709.]] === Švedska protiofenziva na Pomorjanskem === V prvi fazi je bila Švedska zaradi svojih začetnih uspehov v veliki meri sposobna vplivati na razvoj vojnih dogodkov. Osrednji odri vojne so bili predvsem [[Saška-Poljska]], dotedanja švedska [[Livonija]] in pa [[Estonija]], ki ju je ruska carska vojska v ločeni stranski vojni osvojila do leta 1706. Na Švedskem ¨so medtem vzpostavili vojno pripravljenost vojske in mornarice. Zaposlili so okoli 5000 novih mornarjev, s čimer je flota pod vodstvom admirala [[:de:Hans_Wachtmeister_zu_Johannishus|Hansa Wachtmeisterja]] povečala svojo moč na 16.000 mož. Poleg tega so v švedskih pristaniščih za prevoz vojaških sil zasegli vse trgovske ladje. <ref name="Massie 286">Robert K. Massie: ''Peter der Große – Sein Leben und seine Zeit.'' Frankfurt/Main 1987, S.&nbsp;286.</ref> Švedska je imela v Baltskem morju skupno 42 [[Linijska ladja|linijskih ladij]], Danska samo 33. <ref>Helmut Pemsel: ''Seeherrschaft'', Bd.&nbsp;1, Hamburg 2005, S.&nbsp;274.</ref> Vojsko so prav tako hitro dodatno oborožili. Z naborom so mobilizirali krajevne polke in ustanovili večje število novih enot. Vojaške enote so kmalu štele skupaj 77.000 mož. Švedska je junija dobila dodatno podporo z anglo-nizozemsko floto 25 ladij, ki sta jo vodila admirala [[:de:George_Rooke|George Rooke]] in [[:de:Philipp_van_Almonde|Philipp van Almonde]]. Pomorske sile so bile zaskrbljene zaradi bližnje smrti španskega kralja, ki bi začela evropsko nasledstveno vojno. Glede na to negotovo situacijo niso bile pripravljene dovoliti, da bi dansko-švedska vojna ogrozila njihovo trgov ino in pomembne oskrbovalne poti v Baltskem morju. Iz tega razloga so se odločile Švedski proti danskemu napadalcu stati ob strani. <ref>Helmut Pemsel: ''Seeherrschaft'', Bd.&nbsp;1, Hamburg 2005, S.&nbsp;266.</ref> [[Slika:Köpenhamn_beskjuts_1700.jpg|levo|sličica| Obleganje Kopenhagna 1700]] Sredi junija 1700 je bila anglo-nizozemska flota pred [[Göteborg|Göteborgom]], Karl&nbsp;XII. pa je 16. junija s švedsko floto izplul iz [[Karlskrona|Karlskrone]]. Da bi preprečila združitev nasprotnikov, je danska flota sidrala v [[Øresund|Oresundu]] med obema flotama[[Øresund|.]] Karl pa se je s svojo floto odločil za ozko plovno pot ob vzhodnem bregu in se kmalu združil z zavezniško floto. Zdaj so imeli zavezniki več kot 60 ladij in bili skoraj dvakrat močnejši od dancev. Danski admiral Gyldenløve se je zato odločil, da se umakne in izogne morski bitki. Tako so se 25. julija lahko prve švedske čete pod zaščito svojih ladijskih topov izkrcale v Zelandiji. Ob začetku avgusta 1700 so imeli na kopnem že približno 14.000 mož, Danska pa manj kot 5000 vojakov. Švedi so hitro obkolili [[København|Kopenhagen]] in ga začeli bombardirati. Kralj Friedrich&nbsp;IV. je izgubil nadmoč na morju in njegova vojska je bila daleč na jugu v Holstein-Gottorpu, kjer so se boji zanj ravno tako neugodno razvijali. Ni imel druge možnosti, kot da se sporazume s Karlom. Dne 18 Avgusta 1700 sta vladarja podpisala Traventhalski mir, ki je obnovil [[Status quo|status quo ante.]] <ref>Robert K. Massie: ''Peter der Große – Sein Leben und seine Zeit.'' Frankfurt/Main 1987, S.&nbsp;286–288.</ref> === Napad na Narvo === {{Glavni|Napad na Narvo 1700}} [[Slika:Narwafeldzug_1700.jpg|levo|sličica| Ofenziva na Narvo Karla XII.]] Prvotno so se zavezniki dogovorili, da mora Rusija začeti vojno proti Švedski takoj, ko sklene mir z Osmanskim cesarstvom, po možnosti aprila 1700. Toda mirovna pogajanja so se zavlekla in Peter&nbsp;I. je kljub pozivu Avgusta II. okleval, vplesti se v vojno. Sporazum z Osmani je bil sklenjen šele sredi avgusta 1700 in 19. avgusta je Peter&nbsp;I. napovedal vojno Švedski. Vendar je to storil ob popolni nevednosti dejstva, da je dan prej Danska, pomembna zaveznica, že izpadla iz koalicije. V poročilu z dne 3. marca je nizozemski odposlanec septembra takole zapisal: ''»Ko bi ta novica prispela štirinajst dni prej, zelo dvomim, da bi njegovo cesarsko Veličanstvo napovedalo vojno švedskemu kralju in svojo vojsko poslalo proti Švedom."'' <ref>Zit. nach: Georg Piltz: ''August der Starke – Träume und Taten eines deutschen Fürsten.'' Berlin (Ost) 1986, S.&nbsp;92&nbsp;f.</ref> [[Slika:Bm04032abcm.jpg|sličica| Bitka pri Narvi (20.) 30. dne November<br />iz: Johann Christoph Brotze : ''Zbirka različnih liflandskih spomenikov'']] Vendar je Peter I. že poleti 1700 na švedskih mejah zbral vojsko, v glavnem iz mladih nabornikov, usposobljenih po zahodnoevropskem vzoru. Oborožene sile, ki so jo vodili generali Golowin, Weide in Repnin, so štele tri divizije. Pridružilo se jim je še 10.500 vojakov kozaške vojske, tako da je celotna oborožena sila znašala kakih 64.000 mož. Vendar se je njih velik del še vedno nahajal v notranjosti države. <ref>Henry Vallotton: ''Peter der Große – Russlands Aufstieg zur Großmacht.'' München 1996, S.&nbsp;165.</ref> Ruska predhodnica je sredi septembra vstopila na švedsko ozemlje. Oktobra 1700 je glavnina ruske vojske z okoli 35.000 vojaki začela oblegati [[Narva|Narvo]]. Peter&nbsp;I. je pred vojno zase zahteval [[Ingrija|Ingr]]<nowiki/>ijo in [[Karelijska ožina|Karelijo]], da si zagotovi varen dostop do Baltika. Narva je bila od ruske meje oddaljena le 35 kilometrov, vendar v Livoniji, ki si jo je lastil Avgust&nbsp;II. Zavezniki zato niso zaupali carju, bali so se, da hoče Livonijo osvojiti zase. Trije razlogi pa so bili v prid Narvi kot tarči ruskega napada: bila je južno od [[Ingrija|Ingrije]] in bi lahko Švedom bila vrata v to deželo, bila je nedaleč od ruskih meja in je bila zato logistično razmeroma lahko dostopen cilj in pomemben razlog je ne nazadnje bil, da je skoraj vsa ruska trgovina z zahodom potekala prek Rige in Narve in da car ni hotel, da bi Avgust II imel obe mesti. <ref>Robert K. Massie: ''Peter der Große – Sein Leben und seine Zeit.'' Frankfurt/Main 1987, S.&nbsp;288&nbsp;f.</ref> [[Slika:Narva_Zacharias_Wolf_1700.jpg|sličica| ''Razbremenitev mesta NARVA in velik poraz Moskovljanov 20.21. meseca novembra 1700'' (datirano po švedskem koledarju );<br />Utrdbe, premiki čet, baterije bitke pri Narvi - narisal Zacharias Wolf.]] Karll&nbsp;XII. se je medtem 24. avgusta 1700 umaknil z Danske. Odtlej je pripravljal na jugu Švedske odpravo v Livonijo. da se sooči s saškimi četami. Kljub temu, da so se bližale jesenske nevihte, je Karl oktobra izplul iz Karlskrone in 6. oktobra pristal v Parnu. Švedske enote so zaradi silovitih neviht utrpele izgube. Kljub temu so floto takoj poslali nazaj, da je prepeljala še več vojakov in težke artilerije. Ker je starega Dahlberga ocenil kot zmagovalca pri Rigi in ker so se Sasi že zatekli v prezimovališča, se je odločil, da se bo pri Narvi lotil ruske vojske. Svoje čete je preselil v [[Talin|Reval]], kjer je zbral nadaljnje okrepitve iz okolice in nekaj tednov ekserciral svoje enote. 13. novembra 1700 se je s približno 10.500 vojaki odpravil na vzhod. Pohod v hladnem vremenu in skoraj brez zalog je bil naporen. Novembra so Švedi dosegli ruske položaje. Naslednji dan se je končno prišlo do bitke pri Narvi ((20.) 30. novembra 1700), v katerem so švedske čete uničile nadštevilno rusko vojsko. Med boji in med poznejšim begom je ruska vojska skoraj popolnoma razpadla in pri tem izgubila praktično vso artilerijo. Vendar so tudi redke švedske sile oslabele in po osvoboditvi Narve so se morale najprej pripraviti na prezimovanje. <ref>Im Einzelnen zum Narva-Feldzug: Robert K. Massie: ''Peter der Große – Sein Leben und seine Zeit.'' Frankfurt/Main 1987, S.&nbsp;290–301.</ref> == Vojna za razstoličenje Avgusta II. (1701–1706) == Konec leta 1700 je Karl&nbsp;XII. Švedsko uspešno ubranil in vse sovražne čete pregnal s švedskega ozemlja. Namesto da bi zasledoval poraženo rusko vojsko in jo popolnoma uničil ter tako svojega nasprotnika carja Petra&nbsp;I. prisilil, da sklene mir, se je kralj obrnil proti svojemu tretjemu nasprotniku, saškemu volilnemu knezu in kralju Poljske z namenom, da ga odstrani s poljskega prestola. O natančnih motivih švedskega kralja se je veliko ugibalo. Vojaški zgodovinarji so pozneje to njegovo odločitev skoraj soglasno kritizirali kot resno napako, saj je s tem zapravil priložnost, da končno uniči poraženo rusko vojsko in tako prisili Rusijo k miru. Odločilni dejavnik za obrat proti Poljski so bili verjetno predvsem osebni motivi&nbsp;Karla XII. Kot prepričan [[Luteranstvo|luteranec]] je švedski kralj gojil osebno sovraštvo do Avgusta Močnega, ki je preračunljivo odstopil od luteranske vere svojih prednikov in se spreobrnil v katolištvo, da je lahko postal poljski kralj. Poleg tega je Karl XII. v Avgustu Močnem videl dejanskega hujskača proti Švedski. Nasprotovanje Livonskega plemstva proti švedski kroni pod vodstvom Reinholda von Patkula je temeljilo predvsem na poljsko-saški podpori. Poleg tega je švedski kralj usodno podcenjeval ruski vojaški potencial in verjel, da lahko, tako kot pri Narvi leta 1700, kadar koli rusko vojsko znova premaga. Vojaški razvoj v baltskih državah je bil zanj drugotnega pomena. Švedski kralj se je s svojo glavno vojsko obrnil proti jugu in v naslednjih 5 letih vojne za poljski prestol šel skozi skoraj vse predele Poljske. Poleg tega so se v Kurrlandu in v Litvi dalje dogajale bitke med švedskimi četami pod poveljstvom Lewenhaupta in ruskimi enotami. Obe vojni prizorišči, v baltskih državah in na Poljskem, si prideta navzkriž šele leta 1705, ko je pred bližajočim se Karlom stala ruska vojska, ki je leta 1705 vkorakala v [[Kurlandija|Kurlandijo]]. Karl&nbsp;XII. se je moral umakniti, ne da bi prišlo do odprtega boja. Karl se je leta dolgo s svojo švedsko vojsko izčrpaval po Poljskem in Saškem, ruske vojske pa so med tem opustošile švedsko Livonijo. Vojna na Poljskem se je končala šele leta 1706 z [[Altranstädtski mir|mirovnim sporazumom v Altranstädtu]], Avgust&nbsp;II. je bil prisiljen odpovedati se poljskemu prestolu. === Okupacija Kurlandije === [[Slika:Lager_der_polnischen_und_schwedischen_Truppen_entlang_der_Düna,_1700.jpg|sličica| Tabor poljskih in švedskih čet na Dvini, 1700]] Avgust&nbsp;II. se je zdaj pripravljal na švedsko ofenzivo, ki jo je načrtoval za naslednje leto. Da so njegovi poljski podaniki zavrnili z denarjem in z vojaki podpreti vojno, se je izkazalo za neugodno. Poljski stanovi so februarja 1701 za podporo Avgustu zagotovili le majhen pomožni korpus s 6000 Poljaki in Litovci, premalo za bližajoči se boj proti Karlu. Kot odgovor na švedske uspehe sta se februarja 1701 Avgust&nbsp;II. in Peter&nbsp;I. sestala, da v popolnoma spremenjenem položaju obnovita svoje zavezništvo. Peter je potreboval čas za reorganizacijo in oborožitev ruske carske vojske. Avgust je potreboval močnega zaveznika za hrbtom Švedov. Car Peter je obljubil, da bo poslal 20.000 mož na [[Zahodna Dvina|Dvino,]] tako da je Avgust za odgovor na švedski napad junija 1701 imel na voljo 48.000 vojakov iz Saške, Poljske, Litve in Rusije.<ref>Theodor Griesinger: ''Das Damen-Regiment an den verschiedenen Höfen Europas in den zwei letztvergangenen Jahrhunderten.'' Zweite Reihe: Versailles in Deutschland, Erste Abtheilung: Die Höfe von Dresden und Hannover, Bd.&nbsp;1, Verlag von Vogler und Beinhauer, Stuttgart 1869, [http://books.google.com/books?id=2KhBAAAAcAAJ&pg=PA572 S.&nbsp;572].</ref> Pod vtisom švedskih uspehov sta se oba zaveznika skušala izvleči iz vojne: ne glede na njun sporazum in brez vednosti drugega je vsak od njiju švedskemu kralju ponudil separatno premirje. Karl&nbsp;XII. pa ni hotel miru, še bolj zavzeto je pripravljal načrtovani pohod proti Poljski. V ta namen je imel leta 1701 na voljo 80.492 mož. Za zaščito notranjosti države je odredil 17.000 vojakov, 18.000 mož je ščitilo švedsko Pomeranijo, 45.000 jih je bilo razporejenih po Livoniji, Estoniji in Ingriji. <ref>Anders Fryxell: ''Lebensgeschichte Karl’s des Zwölften, Königs von Schweden.'' Nach dem schwedischen Original frei übertragen von Georg Friedrich von Jenssen-Tusch, 5 Bde., Vieweg, Braunschweig 1861, Bd.&nbsp;1, [http://books.google.com/books?id=cVsPAAAAQAAJ&pg=PA117 S.&nbsp;117].</ref> Večina švedskih čet v Livoniji je bila skoncentrirana okoli [[Tartu|Dorpata.]] [[Slika:Ustdvinsk.jpg|levo|sličica| Švedske čete leta 1701 bombardirajo trdnjavo Dünamünde]] Po običajnih vojaških končnih pripravah je švedska vojska 17. junija 1701 začela prek Wolmarja in Wendena s pohodom proti Rigi. Karl je nameraval svojo vojsko čez Dvino prestaviti med Kokenhusenom in Rigo. Sasi so to pričakovali in se na več prehodih čez Dvino utrdili. Obe vojski sta si prvič 8 <span>julija</span> ^{[[Julijanski koledar|jul.]]} <span>/</span> <span style="margin-left:-.1em">19. julija</span> <span style="margin-left:-.1em">^{[[Gregorijanski koledar|Greg.]]}</span> pri Rigi stali nasproti, vsaka na svojem bregu Dvine. Saško-ruska vojska s 25.000 moškimi je bila nekoliko večja od švedske. ki je štela okoli 20.000 vojakov. <ref>Anders Fryxell: ''Lebensgeschichte Karl’s des Zwölften, Königs von Schweden.'' Nach dem schwedischen Original frei übertragen von Georg Friedrich von Jenssen-Tusch, 5 Bde., Vieweg, Braunschweig 1861, Bd.&nbsp;1, [http://books.google.com/books?id=cVsPAAAAQAAJ&pg=PA118 S.&nbsp;118].</ref> Ta prednost pa je bila izgubljena, ker so saksonskega vrhovnega poveljnika Adama Heinricha von Steinaua švedske manevrske prevare premotile, da je svoje enote porazdelil vzdolž Dvine. Tako je švedski pehoti uspelo prečkati široko reko in oblikovati [[mostišče]] na saški strani reke. Saška vojska je v bitki ob Dvini, ki je sledila, doživela poraz, vendar se je lahko urejeno zbrala in umaknila na prusko ozemlje. Tudi ruske čete so se, omamljene zaradi ponovnega poraza, umaknile nazaj v Rusijo. Celotno vojvodstvo [[Kurlandija]] je bilo tako odprto za švedsko vojsko. Karl in njegove zmagovalne čete so zasedle Mitau, glavno mesto poljskega fevda, vojvodstva [[Kurlandija]]. === Osvojitev Varšave in Krakova === [[Slika:Karl_XIIs_polska_fälttåg_1702-03.png|sličica| Pohodi&nbsp;Karla XII. od njegovega zimskega tabora v Kurlandiji ob začetku 1702 do začetka zimskega tabora v Zahodni Prusiji konec 1703]] Poljsko-litovska republika je ob švedskem prodoru v Kurlandijo protestirala zaradi kršenja poljskega ozemlja, saj republika (ki jo je zastopal Sejm) ni bila v vojni s Švedsko, ampak samo s poljskim kraljem. Ko je Avgust Močni znova ponudil pogajanja, so svetovalci Karlu XII. priporočili, da s poljskim kraljem sklene mir. Generalni guverner [[Livonija|Livonije]] Erik von Dahlberg je šel najdlje in na koncu celo podal odstopno izjavo v znak protesta proti vojnim načrtom svojega kralja. Toda Karl je ostal brezkompromisen in je zahteval od sejma, da izvoli novega kralja. To pa je večina poljskega plemstva zavrnila. <ref>Anders Fryxell: ''Lebensgeschichte Karl’s des Zwölften, Königs von Schweden.'' Nach dem schwedischen Original frei übertragen von Georg Friedrich von Jenssen-Tusch, 5 Bde., Vieweg, Braunschweig 1861, Bd.&nbsp;1, [http://books.google.com/books?id=cVsPAAAAQAAJ&pg=PA121 S.&nbsp;121].</ref> Januarja 1702 je Karl svojo vojsko preselil s Kurlandije v Litvo. 23. marca 1702 so Švedi zapustili svoja prezimovališča in napadli Poljsko. Karl ni čakal na okrepitev s Pomeranije, s svojo vojsko je odkorakal naravnost na [[Varšava|Varša]]<nowiki/>vo. Maj 1702 se je mesto predalo brez boja. Preden je Karel nadaljeval pohod proti [[Krakov]]<nowiki/>u, je prisilil poljsko prestolnico, da plača visoko kontribucijo. Strah, da bi Švedska morda v možni mirovni pogodbi zahtevala poljska ozemlja, je poljsko plemstvo spodbudilo k sodelovanju v vojni. [[Slika:Schlacht_bei_Klissow.jpg|levo|sličica| bitka pri kraju Kielce med Švedsko in Saško 19.julija 1702, bakrorez]] Preden je Karl&nbsp;XII. zasedel Varšavo, se je Avgust&nbsp;II. s poljsko kronsko vojsko umaknil v Krakov z namenom, da enote kakih 8000 vojakov tam združi z 22.000 močno saško vojsko, ki so jo na novo postavili na Saškem. <ref>Theodor Griesinger: ''Das Damen-Regiment an den verschiedenen Höfen Europas in den zwei letztvergangenen Jahrhunderten.'' Zweite Reihe: Versailles in Deutschland, Erste Abtheilung: Die Höfe von Dresden und Hannover, Bd.&nbsp;1, Verlag von Vogler und Beinhauer, Stuttgart 1869, [http://books.google.com/books?id=2KhBAAAAcAAJ&pg=PA603 S.&nbsp;603].</ref> Poljska kronska vojska pod vodstvom Hieronima Augustyna Lubomirskega je bila slabo opremljena, slabo oskrbovana in za boj za saškega kralja malo motivirana. Ko je 24,000-30,000 močna poljsko-saška vojska južno od kraja Kielce trčila na Švede, ki so šteli le 12.000, je to Švedom bitki pri Kielce/Klissowu.pomagalo 8 <span>julija</span> ^{[[Julijanski koledar|jul.]]} <span>/</span> <span style="margin-left:-.1em">19. julija</span> <span style="margin-left:-.1em">^{[[Gregorijanski koledar|Greg.]]}</span> do vsestranske zmage. Pri tem je bilo 2000 Sasov ubitih ali ranjenih, 700 pa so jih ujeli. Švedi so zajeli 48 topov, sami pa so imeli 300 mrtvih in 800 ranjenih. <ref>Anders Fryxell: ''Geschichte Karl des Zwölften.'' Leipzig 1860, Neuausgabe 1865, [http://books.google.com/books?id=n6lOAAAAcAAJ&pg=PA87 S.&nbsp;87].</ref> Zajeli so tudi celoten pratež in poljsko zakladnico Avgusta s 150.000 rajhstalerji in njegovim jedilnim priborom iz srebra. Nizka vojaška moč Švedov ni dovolila, da bi zasledovali poraženo poljsko-saško vojsko, tako da je Avgust lahko zbral preostale enote svoje vojske v vzhodnih delih Poljske. Njegov hitri umik prek Sandomierza v T[[Torunj|orunj]] je Karlu omoggočil, da julija 1702 zasede Krakov. Švedska je zdaj nadzorovala kraljevski sedež Varšavo in kronsko mesto Krakov. Več kot polovica poljske države pa je še bila v rokah&nbsp;Avgusta II. === Vojna v Kurlandiji in v Litvi === <div style="float: right; margin-left: 1em; margin-right: 2em; padding: 1em; border: solid darkgray 1px; background: #F5F5F5; max-width: 28%;">[[Slika:Grand_COA_of_Sapiega_family_(Lithuania).png|alt=|levo|115x115_pik]] <small>Konec 17.</small> <small>stoletja so '''Sapiehe'''</small> hitro <small>postali najmočnejša družina v [[Velika litovska kneževina|Litvi]], prizadevali so prekiniti zvezo Litve s Poljsko in prestol zahtevati zase. Volilna zmaga saškega [[Avgust Močni|Avgusta]] za poljskega kralja leta 1697 je privilegije družine Sapieha omejila.</small> <small>V Litvi in Belorusiji je izbruhnila državljanska vojna, v kateri je [[Šlahta|Šlahtaa na]] čelu z Oginskim in Wiśniowieckim zmagovala vse do leta 1700.</small> <ref>Dietrich Beyrau, Rainer Lindner: Handbuch Der Geschichte Weissrusslands, Vandenhoeck & Ruprecht, 2001, S.&nbsp;111.</ref></div>Poleg vojnih dogodkov na Poljskem so šlo za prevlado tudi v drugih baltskih državah, v Kurlandiji in v Litvi. Zmagovalci prejšnje litovsko-beloruske državljanske vojne Oginski so z dekretom odstranili družino Sapiehov z vseh državnih položajev. Poraženi nekdanji vladarji so se zdaj povezali z zmagovitimi Švedi, Oginski oz. Grof Grzegorz Antoni Oginski je poklical Petra I. na pomoč. Peter I. je z Oginskim leta 1702 podpisal sporazum o vojaški pomoči. <ref>Dietrich Beyrau, Rainer Lindner: Handbuch Der Geschichte Weissrusslands, Vandenhoeck & Ruprecht, 2001, S.&nbsp;112.</ref> Izbruhnila je nova silovita državljanska vojna.<ref>Rangordnung des Sapiehageschlechts: [[Jan Kazimierz Sapieha der Jüngere]] führte seit 1700 den Herzogtitel, aber sein Verwandter [[Jan Kazimierz Sapieha der Ältere]] wurde von Karl&nbsp;XII. wegen seiner militärischen Qualitäten noch höher geschätzt und 1708 zum [[Großhetman]] von Litauen ernannt.</ref> Po odhodu glavnine pod vodstvom Karla XII. januarja 1702 je v Kurlandiji ostal zaščitni švedski korpus pod poveljstvom Carla Magnusa Stuarta. Zaradi rane, ki se mu ni hotela zaceliti, pa je dejansko poveljstvo čete prepustil polkovniku grofu Adamu Ludwigu Lewenhauptu.V sami Litvi je pod poveljstvom generalov Carla Mörnerja in Magnusa Stenbocka ostala ena švedska divizija z več tisoč možmi; večina je junija 1702 sledila Karlu XII in za seboj pa pustila le majhno silo. Medtem ko so Sapiehe, povezani s Švedsko, organizirali kmečke [[Dneper|čete, ki so]] se na beloruskem področju Dnepra borile proti konfederaciji Oginski, ta pa je dežele Sapiehov pustošila z rusko podporo. Ko so se Sapiehi po umiku Švedov začasno umaknili iz Litve, je Ogiński to situacijo izkoristil in od maja do decembra 1702 napadal švedske čete v Litvi in v Kurlandiji. Njegov cilj je bil osvojiti trdnjavo Birze kot izhodišče za nadaljnje podvige. V enem od njegovih poskusov je vojska Oginskega z 2500 Rusi in 4500 Poljaki napadla 1300-članski švedski odred, poslan, da razbremeni trdnjave. 19. Marca 1703 je šibkejša švedska enota v bitki pri Saladenu premagala rusko-poljske sile. Ogiński se je nato umaknil na Poljsko, da bi se združil s četami Avgusta. === Švedsko osvajanje zahodne in osrednje Poljske === [[Slika:Pultusk_1703.jpg|sličica| Bitka pri Pułtusku 1703]] Avgust&nbsp;II. je po porazu pri Klissowu 19. julija 1702 Švedom znova ponudil mirovna pogajanja. Želel je izpolniti vse švedske zahteve z edinim ciljem, da bi lahko ostane poljski kralj. V imenu Republike Poljske je predloge za mir podal tudi [[Augustyn Michal Stefan Radziejowski|Michael Stephan Radziejowski]], kardinalni nadškof Gnieznega in primas Poljske in Litve. Ponudil je Karlu&nbsp;XII. Poljsko Livonijo, Kursko in visoko vojno odškodnino. Karl bi se moral le odpovedati odstavitvi kralja, česar pa ni bil pripravljen storiti.<ref>Anders Fryxell: ''Geschichte Karl des Zwölften.'' Leipzig 1860, Neuausgabe 1865, [http://books.google.com/books?id=n6lOAAAAcAAJ&pg=PA89 S.&nbsp;89].</ref> Tako se je vojna nadaljevala. Po večtedenski zamudi, ker si je Karl zlomil nogo, so Švedi spet začeli napredovati vzdolž Visle. Konec jeseni 1702 je Karl svoje čete preselil v prezimovališča v Sandomierzu in Kazimierzu pri Krakovu. Prisiljen nadaljevati vojno, je moral Avgust II znova zbrati vojsko, da bi ustavil švedsko napredovanje. [[Torunj|V T]]<nowiki/>orunu je zbral stanove, ki so mu obljubili 100.000 mož. Da zbere sredstva zanje, je decembra odpotoval v Dresden. <ref>Theodor Griesinger: ''Das Damen-Regiment an den verschiedenen Höfen Europas in den zwei letztvergangenen Jahrhunderten.'' Zweite Reihe: Versailles in Deutschland, Erste Abtheilung: Die Höfe von Dresden und Hannover, Bd.&nbsp;1, Verlag von Vogler und Beinhauer, Stuttgart 1869, [http://books.google.com/books?id=2KhBAAAAcAAJ&pg=PA604 S.&nbsp;604].</ref> V prvih mesecih 1703 se je vojna umirila. Šele marca je Karl XII. s svojo vojsko odrinil proti Varšavi, kamor je prišel na začetku aprila. Avgust II. je na začetku aprila 1703 odrinil v Dresden, da pripravi nov pohod iz Toruna in Marienburga. Čas je izkoristil za to, da zbere novo saško-litovsko vojsko. Ko je Karl izvedel, da se je sovražnik utaboril pri Pułtuskem, je zapustil Varšavo in s svojo konjenico [[Zahodni Bug|prečkal Bug.]] 21. aprila 1703 so Sase v bitki pri Pułtusku popolnoma presenetili. Zmaga je Švede stala le 12 mož, saško-litovska vojska pa je imela nekaj sto mrtvih in ranjenih ter 700 ujetnikov. <ref>Anders Fryxell: ''Geschichte Karl des Zwölften.'' Leipzig 1860, Neuausgabe 1865, [http://books.google.com/books?id=n6lOAAAAcAAJ&pg=PA94 S.&nbsp;94].</ref> Po porazu pri Pułtuskem so bili Sasi prešibki, da bi se na prostem soočili s švedsko vojsko. Umaknili so se v trdnjavo Torun. Karl&nbsp;XII. se je zatem odpravil na sever, da uniči še zadnje ostanke demoralizirane saške vojske. Po mesecih obleganja je septembra 1703 zavzel Torun. Švedi so zajeli 96 topov, 9 [[Možnar|minometov]], 30 poljskih kač, 8.000 [[Mušketa|mušket]] in 100.000 talerjev Nekaj tisoč Sasov so ujeli. Zavzetje Toruna je kralju Karlu dalo popoln nadzor nad Poljsko. Da bi v prihodnje izključili vsak odpor mesta, ki je šest mesecev kljubovalo Švedom, so njegove utrdbe razdejali. <ref>Anders Fryxell: ''Geschichte Karl des Zwölften.'' Leipzig 1860, Neuausgabe 1865, [http://books.google.com/books?id=n6lOAAAAcAAJ&pg=PA101 S.&nbsp;101].</ref> 21. novembra so Švedi odšli iz Toruna v Elblag. Ustrahovalni vzgled Tortuna je dosegel svoj učinek in pod vtisom vojne, ki ji lahko da čaka, so se številna druga mesta podredila švedskemu kralju, da jim v zameno za visoke tribute prizanese. Tik pred božičem je Karl svojo vojsko preselil v zimske prostore v Zahodni Prusiji, saj se tega področja vojna doslej ni dotaknila. === Varšavski in Sandomirski konfederaciji === [[Slika:Karl_XII._empfaengt_stanislaw_leszczynski.jpg|sličica| Karl&nbsp;XII. prejme [[Stanislav Leščinski|Stanislava Leszczyńskega]] (1677–1766) leta 1704, bakrorez Daniel Nikolaus Chodowiecki (1726–1801)]] Po katastrofalnih kampanjah let 1702 in 1703 je položaj za Avgusta&nbsp;II. vojaško postal brezupen, finančna sredstva so bila izčrpana in njegova moč na Poljskem pa se je začela rušiti. Pod vplivom utapljajočega se gospodarstva države je poljsko plemstvo razpadlo na več taborov. Leta 1704 je bila ustanovljena Varšavska konfederacija, naklonjena Švedski, zavzemala se je za konec vojne. Pridružil se ji je [[Stanislav Leščinski|Stanislav Leszczyński]], ki je od leta 1704 vodil mirovna pogajanja s Švedi. Pridobil si je bil zaupanje njihovega kralja&nbsp; in Karl XII. je v njem videl primernega kandidata za načrtovane volitve poljskega kralja. Tudi na Saškem so se uprli poljski politiki volilnega kneza. Avgust je uvedel prometni davek, da napolni vojaško skrinjo in oboroži vojsko. To je saške stanove obrnilo proti njemu. Nezadovoljstvo javnosti je povzročil tudi z agresivnim novačenjem. Z rusko podporo pa mu je uspelo zbrati vojsko s 23.000 Sasi, Kozaki in Rusi. Litva, Volhinija, Rdeča Rusija in Malopoljska so bile še vedno zveste saškemu kralju, tako da se je Avgust s svojim dvorom lahko umaknil v Sandomir. Tam so deli poljskega plemstva ustanovili konfederacijo v njegovo podporo, ki se je zoperstavila švedski okupaciji Poljske in novemu kralju, ki ga je Švedska zahtevala. Sandomirska konfederacija pod [[Hetman|hetmanom]] Adamom Mikolajem Sieniawskim ni hotela priznati Avgustove abdikacije kroni in vzpona Stanislausa Leszczynskega na prestol. Vendar to ni bil znak resničnega razmerja sil, ker je imela Konfederacija malo vojaškega pomena in so njene čete v najboljšem primeru samo motile oskrbo Švedov. Car Peter je z Avgustom II sklenil sporazum, ki mu je omogočil, da vojno proti Švedski na Poljskem in v Litvi bije dalje. Jeseni 1704 je nato v [[Belorusija|Belorusijo]] prišla velika ruska vojska, ki se je dolgo zadržala v [[Polock|Polockem]] in nato zavzela [[Vilna|Vilno]], [[Minsk]] in Grodno. <ref>Rusi so to ozemlje imelo zasedeno do 1706, ko je Karl XII. s švedsko glavnino šel nad Grodno. in: Dietrich Beyrau, Rainer Lindner: Handbuch Der Geschichte Weissrusslands, Vandenhoeck & Ruprecht, 2001, S.&nbsp;112.</ref> === Izvolitev novega, Švedski zvestega poljskega kralja === [[Slika:Königswahl_1704.jpg|levo|sličica| 12. julija 1704 je bil proti volji večine poljskega plemstva pod zaščito švedske vojske Stanislav I. Leszczyński izvoljen za kralja.]] Konec maja 1704 je Karl XII. iz prezimovališč odrinil v Varšavo, da zaščiti načrtovane volitve kralja. Vojsko je sestavljalo 17.700 vojakov pehote in 13.500 konjenikov <ref>Anders Fryxell: ''Geschichte Karl des Zwölften.'' Leipzig 1860, Neuausgabe 1865, [http://books.google.com/books?id=n6lOAAAAcAAJ&pg=PA103 S.&nbsp;103].</ref> Po prihodu Karla v Varšavo so pod zaščito švedske vojske in proti volji večine poljskega plemstva 12. julija 1704 [[Stanislav Leščinski|Stanislaus I. Leszczyński]] izvolili za kralja. [[Slika:Karl_XIIs_polska_fälttåg_1704-05.png|sličica| Karlove kampanje Karla XII. od maja 1704 do decembra 1705]] Po volitvah je Karl z obsežno vojsko odrinil v napad na področja, ki so odpadla in novemu kralju zanikala podporo. Avgust volitev ni priznal in se je s svojo vojsko izogibal napredujočemu Karlu. Ko je švedska vojska julija prišla do Jarosława, je Avgust izkoristil priliko in se obrnil nazaj proti Varšavi. Namesto da bi ga zasledoval, je Karl konec avgusta v naskoku osvojil slabo utrjeni [[Lvov|Lemberg/Lviv.]] <ref>Anders Fryxell: ''Lebensgeschichte Karl’s des Zwölften, Königs von Schweden.'' Nach dem schwedischen Original frei übertragen von Georg Friedrich von Jenssen-Tusch, 5 Bde., Vieweg, Braunschweig 1861, Bd.&nbsp;1, [http://books.google.com/books?id=cVsPAAAAQAAJ&pg=PA214 S.&nbsp;214].</ref> Medtem je Avgust prišel v Varšavo, kjer se je zadrževal tudi novoizvoljeni kralj. V samem mestu je bilo 675 Švedov in okoli 6000 Poljakov, ki naj bi zaščitili Švedom zvestega kralja. Večina poljskih vojakov je dezertirala, poljski kralj pa je tudi pobegnil iz mesta, tako da so se uprli le Švedi. 26. maja 1704 se je švedski garnizon moral Avgustu&nbsp;II. predati. Po zavzetju Varšave je Avgust odrinil na Veliko Poljsko. Tamkajšnji šibki švedski kontingent se mu je moral umakniti. Karl je v Lembergu zvedel, da so [[Narva|Narvo]] zavzele ruske čete. Vendar je pohod na sever vseeno izključil. Z dvotedensko zamudo se je švedska vojska sredi septembra vrnila v Varšavo, da bi ponovno zavzela mesto. Avgust si boja ni hotel privoščiti, temveč je pred prihodom Karla iz prestolnice pobegnil in poveljstvo saške vojske prenesel na generala Johanna Matthiasa von der Schulenburga. Tudi ta se ni upal spustiti v odprto bitko in se je umaknil v [[Poznanj]], ki ga je obkolil ruski kontingent pod poveljstvom Johanna Reinholda von Patkula. Po ponovni osvojitvi Varšave je Karl odločil za zasledovanje saško-poljske vojske. Pri tem je ruska divizija z 2000 možmi bila v bitki poražena, 900 Rusov je bilo ubitih.<ref>Anders Fryxell: ''Lebensgeschichte Karl’s des Zwölften, Königs von Schweden.'' Nach dem schwedischen Original frei übertragen von Georg Friedrich von Jenssen-Tusch, 5 Bde., Vieweg, Braunschweig 1861, Bd.&nbsp;1, [http://books.google.com/books?id=cVsPAAAAQAAJ&pg=PA218 S.&nbsp;218].</ref> Preostali Rusi so se naslednji dan borili skoraj do zadnjega. Kljub spretnemu umiku Sasov pod Schulenburgom je Karl malo pred šlezijsko mejo del saške vojske dohitel. V bitki pri Punici je 5.000 Sasov zdržalo štiri napade štirih švedskih dragonskih polkov. Schulenburg je uspel svoje čete urejeno umakniti čez Odro na Saško. Zaradi napornih pohodov se je moral Karl na začetku novembra odpraviti na prezimovanje. V ta namen si je izbral okrožje Velikopoljska, ki meji na Šlezijo in ki mu je dotlej vojna v veliki meri prizanesla. === Razvoj v Kurlandu in v Litvi === [[Slika:Bm03156am.jpg|sličica| Bitka pri Jakobstadtu]] Po zmagi Lewenhaupta prejšnje leto se je Jan Kazimierz Sapieha [[Litva|spomladi 1704 vrnil v Litvo]] in tam okrepil položaj Lewenhaupta. Po izvolitvi Leszczyńskega za novega poljskega kralja Lewenhaupt od Karla&nbsp;XII. prejel ukaz, da zahteve Sapiehov v njihovi domovini uresniči. Lewenhaupt je s svojimi četami prodrl s Kurskega v Litvo, tako da so se pristaši Avgusta II. pod vodstvom grofa Ogińskega morali umakniti. Lewenhaupt je uspel litovsko plemstvo pridobiti za švedsko stran in prepričal je litovski državni parlament, da se pokloni novemu poljskemu kralju; nato se je moral vrniti v Mitau, ker je bližajoča se ruska vojska ogrozila Kurland. Ruska vojska se je združila z Avgustu&nbsp;II. zvestimi poljskimi četami in napadla trdnjavo Seelburg na [[Zahodna Dvina|reki]] Dvini, ki jo je branila samo majhna posadka 300 Švedov. Lewenhaupt je prihitel, da bi oblegano trdnjavo razbremenil. Da se upre bližajočemu se sovražniku, je rusko-poljska vojska je prekinila obleganje. 26. dne julija 1704 sta se obe vojski spopadli pri Jakobstadtu, kjer je številčno slabša švedsko-poljska vojska s 3085 Švedi in 3000 Poljaki v bitki pri Jakobstadtu premagala nadštevilnega nasprotnika s 3.500 Rusi in 10.000 Poljaki.<ref>Christer Kuvaja: ''Karolinska krigare 1660–1721.'' Schildts Förlags AB, Helsingfors 2008, ISBN 978-951-50-1823-6.</ref> Ruske čete so se morale umakniti. Z bojišča pri Jakobstadtu je Lewenhaupt najprej zavil proti trdnjavi Birze med Rigo in Mitau, ki so jo zasedle čete Ogińskega. Posadka trdnjave, sestavljena iz 800 Poljakov, se je takoj predala in omogočili so ji prost umik. Lewenhaupt je do konca leta poslal svoje čete na prezimovanje, kar je tudi dalo oddih vojni v Litvi in v Kurlandiji . === Kronanje Švedski zvestega kralja v Varšavi === Na Poljskem v prvi polovici leta 1705 ni bilo vojaških dogodkov. Švedska vojska pod Karlom&nbsp;XII. je nedelavna taborila v mestu Ravič, ki je bilo tudi glavni sedež Švedov na Poljskem. Odločeno je bilo, da se bo Stanislaus Leszczyński, izvoljen prejšnje leto, julija 1705 kronal za poljskega kralja-<ref>Anders Fryxell: ''Lebensgeschichte Karl’s des Zwölften, Königs von Schweden.'' Nach dem schwedischen Original frei übertragen von Georg Friedrich von Jenssen-Tusch, 5 Bde., Vieweg, Braunschweig 1861, Bd.&nbsp;1, [http://books.google.com/books?id=cVsPAAAAQAAJ&pg=PA244 S.&nbsp;244].</ref> Za Švede je bilo pomembno zagotoviti nasledstvo na prestolu zato, ker je s Poljsko začeta mirovna pogajanja lahko zaključil le njim naklonjeni kandidat. Prejšnji kralj Avgust&nbsp;II. je tudi bil pripravljen, pogovarjati se o miru, toda upanje na kandidata na poljskem prestolu, ki je bil bolj ubogljiv, je švedsko stališče okrepilo do take mere, da je za Švede odstranitev Avgusta s prestola bila edina pot, doseči mir v svojo korist . [[Slika:Battle_of_Warsaw_1705.PNG|levo|sličica| Bitka pri Rakovici 31. leta julij 1705]] Za razliko od Švedov Avgust II. ni sedel na rokah, temveč je, da prepreči kronanje rivala, z rusko podporo znova zbral vojsko. Na predlog Johanna Patkula je za poveljnika imenoval svojega livonskega rojaka Otta Arnolda Paykulla, ki je s 6000 Poljaki in 4000 Sasi napredoval v Varšavo. Da bi zagotovil varnost prestolonaslednika, je Karl&nbsp;XII. poslal generalpodpolkovnika Carla Nierotha z 2000 možmi v prestolnico. 31. dne julija 1705 sta se obe vojski srečali blizu Varšave v bitki pri Rakowci, v kateri je petkrat manjša švedska vojska zmagala. Generalpodpolkovnik Paykull je skupaj s svojo diplomatsko korespondenco padel v roke Švedov; kot ujetnika države so ga odpeljali v Stockholm. Tam je svoje sodnike navdušil s trditvijo, da pozna skrivnost izdelovanja [[Zlato|zlata]]. Čeprav naj bi svoje [[Alkimija|alkimistične]] sposobnosti dokazal, za Karla&nbsp;XII. zadeva ni bila vredna njegove pozornosti in je generalpodpolkovniku in alkimistu zaradi [[Veleizdaja|veleizdaje]] dal sneti glavo. Rezultat zmage v bitki je omogočila, da se je [[Stanislav Leščinski|Stanislaus Leszczyński]] 4. oktobra 1705 neovirano dal v Varšavi kronati za novega kralja Poljske. Ostal pa je dalje vojaško in finančno popolnoma odvisen od svojih švedskih pokroviteljev in poleg tega v nekaterih delih države nepriznan. Podredile so se mu samo Velika Poljska, Zahodna Prusija, Mazovija in Malopoljska, medtem ko sta Litva in Volhinija stali za Avgustom &nbsp;II. in Peter&nbsp;I. Neposredna posledica kronanja je bil Varšavsko premirje, ki ga je 18. novembra 1705 Kraljevina Poljska v imenu Leszczyńskega podpisala s Švedsko. Prejšnji državni kralj in volilni knez Saške, Avgust&nbsp;II., tega premirja ni sprejel in izjavil je, da sedaj vojne ni več le med Švedsko in Poljsko, temveč tudi med Švedsko in Saško volilno kneževino. Vojna se je nadaljevala tudi v Kurlandiji in v Litvi. Zaradi uspehov Levenhaupta v preteklem letu je Peter I. [[Boris Petrovič Šeremetev|naročil svojemu maršalu Šeremetjevu,]] da z vojsko 20.000 vojakov odreže Levenhauptovo 7000 veliko, razkosano vojsko. Napredovanje je bilo treba čim dlje držati v tajnosti, da se nasprotne sile ne združile. Vendar to ni uspelo, Lewenhaupt je uspel pravočasno zbrati svoje čete. 16. julija 1705 je Lewenhaupt svojo celotno vojsko postavil v bran proti bližajoči se ruski vojski. Po štirih urah bojev so Švedi v bitki pri Gemauerhofu zmagali, z izgubo 1500 mož, nadštevilna ruska vojska pa je izgubila 6000 vojakov. <ref>Anders Fryxell: ''Geschichte Karl des Zwölften.'' Leipzig 1860, Neuausgabe 1865, [http://books.google.com/books?id=n6lOAAAAcAAJ&pg=PA179 S.&nbsp;179].</ref> Zmaga Švedov pa ni trajala dolgo, ker je Peter septembra poslal novo vojsko, tokrat 40.000 vojakov. Tokrat je car dovolil svoji vojski pohode samo ponoči, da bi čim dlje ohrani tajnost operacije. Kljub temu so švedski izvidniki napredovanje Rusije odkrili, tako da je Levenhaupt, povišan v generalpodpolkovnika, lahko zbral svoje čete v Rigi in okoli nje. Ko je Peter&nbsp;I. za to zvedel, je načrtovani napad na Rigo usmeril proti manjši trdnjavi Mitau in Biskau. Ker so bile vse švedske čete zbrane okoli Rige, so ruske čete zasedle celotno Kurlandijo. === Boj za priznanje novega kralja === [[Slika:Karl_XIIs_polska_fälttåg_1706.png|sličica| Vojni pohodi Karla&nbsp;XII. od konca 1705 do konca 1706]] Prvič po bitki pri Narvi je Karl&nbsp;XII. s švedsko glavnino odrinil v Baltik, da švedskim silam pomaga v stiski. Izhodišče je bila Varšava, kjer se je zadrževal vso jesen 1705. Karl se je odločil, da bo odpadle dežele prisilil priseči zvestobo novemu kralju. Konec leta 1705 je vojska začela preko Visle in [[Zahodni Bug|Buga]] prodirati v Litvo. Švedske okrepitve iz Finske so jeseni Lewenhauptovo vojsko, ki je bila skoncentrirana v Rigi, povečale na 10.000 mož. Ruske sile v Kurlandiji so se zdaj bale, da jih bosta Levenhauptova vojska okoli Rige na eni in napredujoči Karl na drugi strani vzela v škarje. Po razstrelitvi utrdb v Mitau in Bauskah so se najprej umaknili iz Kurlanda v Grodno, tako da je Lewenhaupt Kurland lahko znova zasedel. Po umiku Rusov so se Litovci začeli vse bolj pridruževati novemu, Švedski zvestemu poljskemu kralju, kar jim je znatno zmanjšalo vojno breme. Spravili sta se tudi vojskujoči se litovski plemiški družini Sapiehov in Wienowickih. Ko grof Ogiński z nadaljnjimi boji na strani Avgusta II. nikjer ni uspel, je švedska stranka v Litvi končno prevladala. 15. januarja (ju.) je vojska Karla&nbsp;XII. na poti v Grodno prebrodila [[Nemen|Njemen]], kjer je stalo pod feldmaršalom Georgom Benediktom von Ogilvy 20-tisoč vojakov ruske vojske. Ta je decembra 1705 prečkal poljsko mejo, da bi se združil s saškimi četami. <ref>Alan Axelrod: ''Little-Known Wars of Great and Lasting Impact.'' 2009, [http://books.google.com/books?id=8x322-89x3MC&pg=PA137 S.&nbsp;137].</ref> Karl je šel Rusom z glavnim delom svoje vojske skoraj 30.000 mož nasproti, vendar do bitke ni prišlo, ker se ruske čete niso želele udariti s švedskim kraljem in so se umaknile v Grodno. Zaradi mraza obleganje ni prišlo v poštev, zato je Karl okoli Grodnega zgradil le obroč, da mestu in ruski vojski prestreže oskrbo. Kot je Avgust II. videl, da Karl&nbsp;XII. brezdelno tabori pred Grodnim, je sklical vojni svet, ki je odločil, da odsotnost kralja izrabi za uničenje švedskega odreda pod poveljstvom [[Carl Gustav Rehnskiöld|Carla Gustafa Rehnskiölda,]] ki je bil bolj zahodno in ki ga je Karl je z več kot 10.000 vojaki pustil za sabo kot zaščito za Veliko Poljsko in Varšavo. Avgust se je hotel prestaviti proti zahodu, se na poti združiti z vsemi poljskimi [[Odred|oddelki]] in nato z v Šleziji na novo postavljeno saško vojsko pod poveljstvom generala Schulenburga, da napade korpus Rehnskiölda in se po zmagi odpravi nad Grodno. Dne 18 26. januarja je Avgust z 2000 vojaki obšel švedsko blokado na zahodu, združil moči z več poljskimi kontingenti in 26. januarja prišel znova v [[Varšava|Varšavo]]. Od tam je po kratkem premoru s svojo vojsko, ki je zdaj narasla na 14.000 do 15.000 mož, odrinil v napad na švedski korpus. Prav tako je ukazal generalu Schulenburgu, naj v svoje vrste prevzame bližnji ruski pomožni korpus s 6000 vojaki in se poda na Veliko Poljsko, da se združita. Rehnskiöld je prejel novice o saškem načrtu in upal, da se bo izognil uničenju tako, da sovražnika vplete v boj, ko sta še ločena. Prevara z umikom je generala Schulenburga dejansko zapeljala, da je napadel po številu vojakov šibkejše Švede. Brez okrepitev s poljsko vojsko Avgusta&nbsp;II. so Schulebergovi saški naborniki 13.februarja 1706 pri Fraustadtu v bitki s preizkušenimi Švedi utrpeli hud poraz.<ref>Daniel Hohrath: ''Ein König im Feldlager. Karl XII. (1682–1718).'' In: Stig Förster, [[Markus Pöhlmann]], Dierk Walter (Hrsg.): Kriegsherren der Weltgeschichte. 22 historische Portraits. München 2003, S.&nbsp;128–146, [http://books.google.com/books?id=1jdv86ae3egC&pg=PA139 hier: S.&nbsp;139].</ref> Avgust&nbsp;II je po tem ponovnem neuspehu prekinil napredovanje, poslal nekaj vojakov nazaj v Grodno in z glavnino odkorakal v Krakov. Razmere v Grodnem so za rusko vojsko o zaradi poraza pri Fraustadtu postale brezupne. Na olajšanje niso mogli več upati, težave z oskrbo pa so se močno poslabšale. Poleg lakote so se med vojaki širile bolezni, ki so povzročile občuten izpad. Po novici o porazu pri Fraustadtu se je ruski poveljnik v Grodnem Olgivy odločil, da bo s preostalimi 10.000 boja sposobnimi možmi prebil proti Kijevu. Pobegnili so lahko švedskim preganjalcem in se rešili čez mejo. Karl&nbsp;XII. je med zasledovanjem ruske vojske prišel do Pinska. Od tam je po odmoru 21. maja 1706 odrinil na jug Poljske-Litve. Tamkajšnja območja so ostala zvesta Avgustu in so zavračala zaprisego kralju Stanislavu. 1. junija je Karl vstopil v Volhinijo. Tudi tam so pod vojaško prisilo pripoznali Švedom zvestega novega kralja.<ref>Dietrich Beyrau, Rainer Lindner: ''Handbuch der Geschichte Weißrusslands.'' Göttingen 2001, S.&nbsp;112.</ref> V poletnih mesecih je tudi prihajalo do spopadov. Pohodi Švedov na rusko-poljsko mejo in ruske položaje niso prinesli nobenih odločitev. Na podlagi izkušenj ob pohodih skozi Poljsko, da bi uveljavil zakonitost novega, Švedski zvestega kralja, je Karl začel dvomiti v svojo strategijo. Dokler je švedska vojska bila prisotna, so prebivalci pod prisilo izjavljali zvestobo. Takoj ko se je švedska vojska odpravila dalje, so se vrnili nazaj k kralju Avgustu, ki je ves čas iz svojega zaledja na Saškem pošiljal nove oddelke vojakov. Dotedanja strategija je zanj bila brez haska; Karl se je odločil končati vojno s pohodom na Saško. === Osvojitev Saške in odstop kralja Avgusta II. === [[Slika:Leipzig_1706.jpg|levo|sličica| Predaja ključev mesta Leipzig kralju Karlu&nbsp;XII. Gravura začetek 18. stoletja. <br /><br />V številnih mestih na Saškem so se nastanile švedske čete. Za razliko od tridesetletne vojne naj do izgredov proti civilnemu prebivalstvu ne bi prišlo.]] Poleti 1706 se je Karl XII. s svojimi četami odpravil iz vzhodne Poljske, se združil z vojsko Rehnskjölda, napredoval skozi Šlezijo [[Saška (volilna kneževina)|in 27. avgusta 1706]] stopil na tla [[Saška (volilna kneževina)|Saške volilne kneževine]][[Saška (volilna kneževina)|.]] Švedi so deželo osvajali korak za korakom in vsak znak odpora zadušili. Deželo so korenito izželi. Ker po bitki pri Fraustadtu Avgust ni imel več omembe vrednih čet in ker so poleg tega Švedi zasedli njegovo matično deželo, je moral Karlu ponuditi mirovna pogajanja. Švedski pogajalci Carl Piper in Olof Hermelin ter saški predstavniki so 24. septembra v [[Altranstädtski mir|Altranstädtu]] podpisali premirje, ki je lahko začelo veljati šele, ko bi ga kralj potrdil. [[Slika:Altranstädt_Mittagessen_1706.jpg|sličica| Uradno kosilo udeležencev po podpisu premirja v Altranstädtu 7. Decembra 1706. (jul. ) Gravura]] Avgust je hotel končati vojno stanje, vendar so ga vezalo zavezniške obljube Petru&nbsp;I., pred katerim je bližajoče se premirje s Švedsko skrival. V odgovor na novice o švedskem prodoru v Saško je ruska vojska pod vodstvom generalov [[Boris Petrovič Šeremetev|Borisa Petroviča Šeremetjeva]] in [[Aleksander Danilovič Menšikov|Aleksandra Daniloviča Menšikova]] prodrla iz Ukrajine daleč na zahodno Poljsko. Menšikov je vodil predhodnico pred glavnimi deli ruske vojske in se na Poljskem združil s preostanki saško-poljske vojske pod Avgustom&nbsp;II. Avgust je tako moral uradno pod ruskim pritiskom nadaljevati boje in je precej nejevoljno vodil še en poslednji boj s Švedi pri Kališu z združeno 36.000 vojsko. <ref name="Young454">William Young: ''International Politics and Warfare in the Age of Louis XIV and Peter the Great. A Guide to the Historical Literature.'' Lincoln 2004, Kapitel 8: The Struggle for Supremacy in the North and the Turkish Threat in Eastern Europe, 1648–1721, S.&nbsp;414–516, [http://books.google.com/books?id=wErzZ_lUWAQC&pg=PA454 hier: S.&nbsp;454].</ref> V bitki pri Kališu so združene ruske, saške in poljske čete lahko zmlele številčno slabše švedske čete pod vodstvom generala Arvida Axela Mardefelta, ki ga je Karl za obrambo Poljske pustil za sabo. Generala Mardefelt in več kot 100 častnikov (vključno s poljskimi magnati) so zajeli. Vendar to zaradi nadaljnje premoči Švedske ni spremenilo ničesar, tako da je Avgust zavrnil odpoved mirovne pogodbe in se hitro vrnil v Saško, da najde kompromis s Karlom. Tako je volilni knez 19. decembra ratificiral mirovno pogodbo iz Altranstädta med Švedsko in Saško, s katero se je "za vedno" odpovedal poljski kroni in razvezal zavezništvo z Rusijo. Obvezal se je tudi izročiti vojne ujetnike in dezerterje, poimensko Johanna Reinholda von Patkula. Litvanca, ki mu je bil svetoval, da gre v vojno, je Avgust Močni že decembra 1705 prijel. Potem ko so ga predali Švedom, ga je Karl&nbsp;XII. kot izdajalca dal mučiti in razčetveriti. Položaj poljskega kralja Stanislausa Leszczyńskega, ki je bil odvisen od Švedske, se s premirjem ni izboljšal. Domačih sovražnikov mu ni uspelo ukrotiti, zato se je še naprej moral zanašati na zaščito švedskih čet. <ref name="Young454">William Young: ''International Politics and Warfare in the Age of Louis XIV and Peter the Great. A Guide to the Historical Literature.'' Lincoln 2004, Kapitel 8: The Struggle for Supremacy in the North and the Turkish Threat in Eastern Europe, 1648–1721, S.&nbsp;414–516, [http://books.google.com/books?id=wErzZ_lUWAQC&pg=PA454 hier: S.&nbsp;454].</ref> Švedsko napredovanje v Saško leta 1706/07 je sprožilo mednarodne zaplete, ker je bila okupacija cesarskega ozemlja očitna kršitev rajhovskega prava, zlasti ker je Karl&nbsp;XII. sam bil rajhovski princ zaradi svojih posesti Švedske Pomeranije in Bremen-Verden. Poleg tega so Švedi, ne da bi koga vprašali, zakorakali skozi [[Šlezija|Šlezijo]], ki je bila habsburško ozemlje. Nove vojne si Dunaj zaradi nasledstvene vojne s Francijo ni mogel privoščiti. Za dunajski dvor je bilo tudi pomembno, Karlu preprečiti, da se poveže z upornimi Madžari ali vdre v habsburške dedne dežele in tako ustvari ponovno konstelacijo kot v [[Tridesetletna vojna|tridesetletni vojni.]] <ref name="autogenerated1991">Volker Press: ''Kriege und Krisen. Deutschland 1600–1715.'' Die neue deutsche Geschichte, Bd.&nbsp;5. Beck, München 1991, S.&nbsp;465.</ref> Velika nevarnost v tem trenutku je bila, da se bo velika severna vojna prepletla z boji, ki so se vzporedno odvijali v srednji Evropi v [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Obe vojskujoči se strani sta si zato prizadevali, da bi švedskega kralja osvojili za zaveznika ali pa da bi vsaj držali proč od konflikta. Tako je aprila 1707 zavezniški poveljnik vojaških enot na Nizozemskem John Churchill, vojvoda Marlborough, obiskal švedsko taborišče na Saškem. Pritiskal je na Karla, da se s svojo vojsko zopet obrne na vzhod in da naj ne napreduje naprej na cesarsko ozemlje.<ref name="Young454">William Young: ''International Politics and Warfare in the Age of Louis XIV and Peter the Great. A Guide to the Historical Literature.'' Lincoln 2004, Kapitel 8: The Struggle for Supremacy in the North and the Turkish Threat in Eastern Europe, 1648–1721, S.&nbsp;414–516, [http://books.google.com/books?id=wErzZ_lUWAQC&pg=PA454 hier: S.&nbsp;454].</ref> Tudi habsburški cesar [[Jožef I. Habsburški|Jožef&nbsp;I.]] je prosil Karla, da naj se s svojimi vojaki drži proč od j Nemčije. V ta namen je bil cesar celo pripravljen priznati novega poljskega kralja in popustiti evangeličanskim kristjanom v šlezijskih dednih deželah, kot je bilo končno sklenjeno v 1. septembra 1707 sprejeti konvenciji iz Alranstadta, v kateri je bilo med drugim dano dovoljenje za gradnjo tako imenovanih [[Šlezijske cerkve milosti|Šlezijskih cerkev milosti]]. Karl ni imel razloga, vmešavati se v nemške zadeve in se je raje spet posvetil Rusiji. <ref name="autogenerated1991">Volker Press: ''Kriege und Krisen. Deutschland 1600–1715.'' Die neue deutsche Geschichte, Bd.&nbsp;5. Beck, München 1991, S.&nbsp;465.</ref> == Vojna v švedskih baltskih pokrajinah (1701–1707) == [[Slika:Sw_BalticProv_en.png|sličica| Švedska posest v Baltiku]] Daleč od bojev na Poljskem je Rusija po porazu pri Narvi korak za korakom osvajala švedske baltske province. Ker je bila glavna švedska vojska vezana na Poljskem, so morale prešibke švedske sile ščititi zelo veliko ozemlje. Zaradi številčne premoči Rusov jim je to uspevalo vedno manj. Ruske oborožene sile so se lahko razmeroma varno privadile švedske vojne taktike in razvile lastne vojne spretnosti, s katerimi so nato Karlu v ruski kampanji zadale odločilen poraz. === Ruski vojni načrti po bitki pri Narvi === Karel XII. je po zmagi v bitki pri Narvi konec novembra 1700 svojo glavnino preselil na jug v boj z Avgustom &nbsp;II. Vrhovno poveljstvo švedskih posesti v Baltiku je prenesel na generalmajorja Abrahama Kronhjorta na Finskem, na polkovnika Wolmarja Antona von Schlippenbacha na Livoniji in na generalmajorja Karla Magnusa Stuarta v Rigi. Švedskim vojnim ladjam na [[Ladoško jezero|Ladoškem]] in Peipuskem jezeru je poveljeval admiral Gideon von Numers. Ruska vojska tedaj ni bila več resen sovražnik. Gotov zmage je Karl zavrnil ruske ponudbe miru. Taktična premoč Švedov nad Rusijo je postala tudi predsodek Karla, ki je bil o nepomembnosti ruske moči tako prepričan, da je svoja vojaška prizadevanja dalje osredotočal na poljsko vojaško gledališče, ko sta Livonija in Ingrija že bili pod ruskim nadzorom. [[Slika:Sheremetev1.jpg|sličica| Ruski feldmaršal [[Boris Petrovič Šeremetev|Boris Petrovič Šeremetjev je]] z zmagami nad Švedi odločilno prispeval k ruskemu uspehu.]] Z osredotočanjem glavne švedske moči na poljsko vojno prizorišče so se možnosti Petra&nbsp;I. za ugodnejši razvoj vojne in za osvojitev želenega dostopa do Baltika izboljšale. Car Peter je izkoristil umik švedske vojske in dal ukaz, da ruske sile, preostale po katastrofi v Narvi, v švedskih baltskih pokrajinah znova postanejo aktivne. Vojna strategija Rusov je bila izčrpati sovražnika. To naj bi dosegli s plenjenjem, napadi in uničevanjem vasi in polj, da izstradajo prebivalstvo. Hkrati naj bi ruski vojaki z nenehnim bojevanjem priučili na vojno taktiko Švedov z njihovimi silovitimi napadi v bitkah. Car Peter je čas, ki ga je prihranil odsotnost švedske vojske, izkoristil za to, da je z ogromnimi napori ponovno oborožil in reorganiziral svojo vojsko. Poklical je v ta namen tuje strokovnjake, da s sodobnim orožjem opremljeno vojsko usposobijo za metode zahodnoevropskega vojskovanja. Da bi hitro obnovil na Narvi izgubljeno topništvo, je dal zaseči cerkvene zvonove in iz njih uliti topove. [[Ladoško jezero|Na Ladoškem]] in Pejpskem jezeru je dal zgraditi na stotine čolnov. Že spomladi 1701 je imela ruska vojska znova 243 topov, 13 havbic in 12 minometov. Okrepljena z novimi naborniki, je leta 1705 znova štela 200.000 vojakov, potem ko jih je po letu 1700 ostalo samo 34.000. <ref name="Duffy17">Christopher Duffy: ''Russia’s Military Way to the West. Origins and Nature of Russian Military Power, 1700–1800.'' London 1981, S.&nbsp;17.</ref> Da bi diplomatsko podprl svoje vojne načrte, je car vzporedno z izjavami v podporo Avgustu&nbsp;II. v København poslal pogajalca, da prepriča Dansko, naj napade Skåne. Ko pa je švedski cesarski svet ukazal silam napredovati do Sunda, pa so zavezniški načrti padli v vodo in Danci so napad preložili na kasneje. Švedske sile v baltskih državah pod vodstvom polkovnika von Schlippenbacha so bile le zelo šibke in so poleg tega bile ločene v tri samostojne enote.<ref>Sie bestanden im Jahr 1701 aus etwa 3.100 Mann Feldtruppen, einer 2.000 Mann starken Garnison in [[Dorpat]], 150 Mann in Marienburg, sechs kleineren Kriegsschiffen mit 300 Mann sowie Landmiliz. Zahlen nach Angaben von W. A. v. Schlippenbach.</ref> Vsak od teh korpusov je bil sam prešibek, da bi lahko uspešno nasprotoval ruskim silam, ker niso bojevali usklajeno. <ref>Peter Englund: ''The Battle that Shook Europe. Poltava and the Birth of the Russian Empire.'' Pearson Education Verlag, New York 2003, S.&nbsp;39.</ref> Poleg tega te enote niso bile iz izurjenih polkov, temveč iz novo nabornih nabornikov. Švedske okrepitve so v glavnem pošiljali na poljsko vojno gledališče, tako da je ruska vojska lahko zavzemala strateško pomembne točke eno za drugo. === Razbitje livonske vojske === Po umiku svojega kralja z glavno vojsko so Švedi sprva ostali napadalni, vsaj za čas, ko je Rusija po porazu pri Narvi bila še oslabljena. Da bi zaprli edino preostalo rusko trgovsko pristanišče v [[Belo morje|Belem morju]], je marca 1701 [[Göteborg|iz Göteborga]] izplulo od 7 ali 8 švedskih vojnih ladij, da osvojijo [[Arhangelska oblast|Arhangelsk]]. Podvig je imel posledice za angleške in nizozemske interese glede trgovine z Rusijo. Obe državi sta o odhodu švedske ekspedicijske flote poročali svojemu ruskemu partnerju. Peter je je nato dal obrambo mesta okrepiti. Ko je švedska flota prispela v Belo morje, sta dve [[Fregata|fregati]] nasedli na peščene plitvine in ju je bilo treba razstreliti. Napad na Arhangelsk zaradi previdnostnih ukrepov Petersa ni obetal uspeha, tako da se je flota, potem ko je uničila 17 okoliških vasi, vrnila domov. Sredi leta 1701 so najprej švedske in nato ruske sile vdrle v Ingrijo in Livonijo ter vkorakale na nasprotnikovo ozemlje, kjer je prišlo do več spopadov. Ruske sile so si dovolj opomogle, da so lahko začele z omejenimi ofenzivami. Z ruskega glavnega sedeža v [[Pskov|Pskovu]] in [[Veliki Novgorod|Novgorodu]] je septembra približno 26.000 mož prešlo južno od Pejpedskega jezera v Livonijo. V poznejši kampanji je švedskemu generalu Schlippenbachu septembra 1701 z odredom le 2000 mož uspelo v dveh bitkah pri Raugeju in Kasaritzu premagati rusko glavnino s 7000 vojaki pod vodstvom [[Boris Petrovič Šeremetev|Borisa Šeremetjeva]]. Rusi so pri tem izgubili 2000 vojakov. Ne glede na to so ruske enote še naprej izvajale omejene napade na livonsko ozemlje, čemur so se manj številni Švedi lahko vedno manj upirali. [[Slika:Der_Schweden_und_Moscowiter_Treffen_zur_See.jpg|sličica| Švedske in ruske ladje med boji na Ladoškem jezeru leta 1702]] Med drugo večjo invazijo na Livonijo, ki jo je vodil general Boris Šeremetjev, so ruske sile 30 decembra 1701 v bitki pri Erastferju prvič premagale od 2200 do 3800 močne švedsko-livonske oddelke pod poveljstvom Schlippenbacha. Švedske izgube so ocenili na približno 1.000 moških. <ref>William Young: ''International Politics and Warfare in the Age of Louis XIV and Peter the Great. A Guide to the Historical Literature.'' Lincoln 2004, Kapitel 8: The Struggle for Supremacy in the North and the Turkish Threat in Eastern Europe, 1648–1721, S.&nbsp;414–516, [http://books.google.com/books?id=wErzZ_lUWAQC&pg=PA452 hier: S.&nbsp;452].</ref> Potem ko so zmagoviti Rusi območje izropali in uničili, so se znova umaknili; Šeremetjev se je bal napada Karla XII., ki se je z močno vojsko zadrževal v Kurlandiji. S švedskega stališča je zaradi neenakega razmerja moči postalo jasno, da je bila uspešna obramba [[Livonija|Livonije]] vse manj verjetna, še posebej, ker po njihovi nedavni zmagi Ruse podcenjevati kot doslej ni imelo smisla. Kljub temu se Karl ni hotel vrniti v Livonijo, poslal je le nekaj dodatnih čet. Ko je Karl v poletni kampanji leta 1702 iz Varšave odrinil v Krakov in s tem razkril severni vojaški bok, je Peter spet videl priložnost za vdor. Iz [[Pskov|Pskova]] je vojska 30.000 mož prestopila švedsko-rusko mejo in dosegla julija Erastfer. Tam je ruska vojska 19. julija v bitkah pri Hummelshof (ali Hummelsdorf), v bližini [[Tartu|Dorpata]] in pri Marienburgu v Livoniji premagala Švede, ki so šteli okoli 6000 mož; pri tem so po švedskih podatkih v sami bitki izgubili 840 vojakov, 1.000 pa jih je bilo zajetih, 1.000 pa so jih izgubili med zasledovanjem s strani Rusov po bitki. <ref>Nach dem offiziellen russischen Bericht von der Schlacht sollen 5.000 Schweden getötet worden sein, bei eigenen Verlusten von 400 Mann.</ref> Bitka je pomenila konec livonske vojske in začetek ruskega osvajanja [[Livonija| Livonije]]. Ker so bile preostale švedske sile prešibke, da bi se lahko Rusom uprle v odprti bitki, sta avgusta Wolmar in Marienburg padla skupaj podeželskimi območji [[Livonija|Livonije]] v ruske roke. Ruska vojska je Livonijo obsežno opustošila in razdejala, nato pa se umaknila v Pskov, ne da bi osvojeno območje zasedla. === Osvajanje okolice Neve in Ingrije === [[Slika:Ingermanland_1700_bis_1704.png|levo|sličica| Ruski napadi na Ingrijo od 1700 do 1704]] [[Slika:Belagerung_Nöteborg_1702.png|levo|sličica| Obleganje trdnjave Schlüsselburg (Nöteborg),11. oktobra 1702]] Glede na to, da je livonska vojska bila dejansko uničena, se je Peter lahko lotil uresničevanja ozemeljskih pogojev za svoj dejanski vojni cilj, to je da ustanovi pristanišče na Baltiku. Po zmagoviti kampanji je feldmaršal Boris Šeremetjev odpeljal rusko vojsko proti severu proti [[Ladoško jezero|Ladoškemu jezeru]] in deželi okoli Neve, saj se je Baltik tam najbolj približal ruskemu ozemlju in je področje bilo videti primerno za gradnjo pristanišča. To območje sta varovali švedski trdnjavi [[Šlisselburg|Nöteborg]] in Kexholm ter majhna mornarica na [[Ladoško jezero|Ladoškem jezeru]], ki je doslej preprečevala vsak ruski napredek. Da bi se zoperstavil tej grožnji, je Peter&nbsp;I. zgradil ladjedelnico na jugovzhodni obali jezera blizu Olonetza, kjer je pozneje zgradil majhno rusko mornarico. Z njo so lahko švedske ladje potisnili nazaj do trdnjave Vyborg in Švedom preprečili nadaljnje akcije na jezeru. Nato so se Rusi obrnili proti trdnjavi Nöteborg, ki je na otoku ob izlivu Neve iz Ladoškega jezera ščitila reko in jezero. Konec septembra je ruska vojska 14.000 vojakov pod vodstvom feldmaršala Šeremetjeva začela z obleganjem Nöteborga. Švedi so poskušali utrdbo razbremeniti iz Finske, toda oblegovalci so okrepitev odbili. 11. dne Oktobra 1702 so Rusi osvojili citadelo, ki jo je nazadnje branilo le 250 mož. Z zavzetjem Nöteborga je Peter zdaj nadzoroval Ladoško jezero, Nevo, Finski zaliv in Ingrijo. Zaradi strateškega pomena je car trdnjavo preimenoval v ''[[:de:Festung_Schlüsselburg|Schlüsselburg (trdnjava ključ)]]''. <ref>Forschungen zur osteuropäischen Geschichte, Bd.&nbsp;25, Harrassowitz, 2000, S.&nbsp;397.</ref> [[Slika:Flugblatt_zur_Belagerung_von_Nöteborg_1702.jpg|sličica| Letak o osvojitvi Nöteborga (Schlisselburg) na Nevi in Ladoškem jezeru s strani Rusov, 1702]] Naslednji korak Petra je bilo marca 1703 obleganje Nyenschanza, uspešnega trgovskega mesta in strateško pomembne točke ob izlivu Neve v Finski zaliv. 20.000 ruskih vojakov je napadlo švedsko trdnjavo in jo začeli oblegati in bombardirati. Ob 4. maja so čete Borisa Šeremetjeva ob pomoči nove [[Ruska vojna mornarica|ruske mornarice]] zavzele trdnjavo s posadko 600 mož. 18 maja je Rusija dosegla prvo zmago na morju. Osem ruskih veslaških čolnov je pod poveljstvom Petra I v pomorski bitki ob ustju Neve uspelo premagati dve švedski ladji. <ref>Nikolaus Thon: ''St.&nbsp;Petersburg um 1800. Ein goldenes Zeitalter des russischen Zarenreichs. Meisterwerke und authentische Zeugnisse der Zeit aus der Staatlichen Eremitage.'' Leningrad 1990, S.&nbsp;3.</ref> Ker je Neva zdaj bila popolnoma pod nadzorstvom ruskih sil, je car Peter leta 1703 v močvirnati delti reke začel graditi utrjeno mesto, ki bo leta 1711 postalo nova ruska prestolnica pod imenom [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburg.]] Novo mesto pa je potrebovalo zaščito. Zasedba in utrjevanje [[Otok Kotlin|Kotlina]] in na morju nasproti gradnja [[Kronstadt|Kronstadta]] je pomenila, da prodor švedskih vojnih ladij z globokim grezom z morja ni več mogoč. Hkrati je car razširil floto, da bi tudi na morju bil boljši od Švedov. Že spomladi 1704 je ruska vojna flota na Baltskem morju štela 40 ladij. Preostalo Ingrijo, kjer Švedi niso več imeli pomembnejših čet ali trdnjav, je skupaj z Jaamo in Koporjem nekaj tednov po osvojitvi Nyenschantza zasedla ruska pehota poveljstva generalmajorja Nikolaja von Werdina. Na severu pa sta finski trdnjavi Viborg (Viipuri) in Kexholm (Käkisalmi) ležali preblizu osvojenih območij. Julija 1703 je tako prišlo do prvega napada Rusije na Finsko, katerega tarča je bila utrdba Viborg. Z morske strani naj bi jo napadla veslaška flota, po kopnem pa korpus oblegovalcev pod Menšikovim. Na poti se je švedsko-finski kontingent uprl ruskim silam pri Sestrorezkem (pri Systerbäcku), vendar pa se je ob menjajoči se vojni sreči moral umakniti v Vyborg. Iz strahu pred izkrcanjem švedskih sil so rurske sile prenehale z obleganjem in se umaknile. Po vrnitvi ruskega korpusa iz Finske je Peter ukazal pohod na Livonijo in Estonijo, da bi poljskemu kralju Avgustu&nbsp;II v stiski prišel na pomoč. Namesto da bi oblegali slabo zasedene švedske trdnjave, so se Rusi zadovoljili z pustošenjem. === Utrditev ruskega položaja v baltskih deželah === [[Slika:Narvas_aplenkums_(Johans_Kristofs_Broce;_1704).jpg|levo|sličica| Bakrorez z ruskimi četami med obleganjem trdnjave Narva ]] Tudi po ruskih uspehih na območju Neve Karl ni bil pripravljen okrepiti livonskih oboroženih sil ali osebno posredovati na tem vojnem prizorišču, čeprav se je v začetku leta 1704 preselil v prezimovališča v bližnji Zahodni Prusiji. Po njegovem ukazu je bilo treba vse dajatve v matični Švedski odvesti na Poljsko, julija 1704 pa je švedski kralj še bolj razkril livonsko krilo, ko se je s 30.000 vojaki odpravil v Varšavo, da zagotovi izvolitev svojega favorita za poljskega kralja. S floto, ki jo je zgradil Peter I., da se loti švedskih trgovskih ladij, se je lahko borilo le nekaj fregat. Da bi preprečili načrte Rusov zgraditi novo baltsko pristanišče, je po zimi v finski zaliv odplula majhna švedska flota z linijsko ladjo, petimi fregatami in petimi brigantinami z ukazom, da uniči rusko floto in novo mesto v nevskih močvirjih. Napadlo naj bi se po kopnem in po morju, ob pomoči 1000 vojakov iz Viborga. Po sprva uspešnem pristanku na utrjenem otoku [[Kronstadt]] je bilo treba zaradi trdovratnega odpora podvig opustiti in flota je odjadrala nazaj. Poleg tega se je borilo na Pejpskem jezeru, nadzor nad katerim je bil prvi pogoj za osvojitev [[Livonija|Livonije]]. Sprva so tu prevladovali Švedi, ki so imeli 14 čolnov z 98 topovi. Da bi se jim zoperstavili, so Rusi v zimskih mesecih 1703/04 zgradili številna plovila. V začetku maja 1704 je bila v bitki pri Embachu švedska flota popolnoma uničena. Z nadzorom nad jezerom so se ruske oborožene sile za nadaljnja osvajanja zdaj lahko oskrbovale tudi po celinskih vodah. Že poleti 1704 je iz [[Ingrija|Ingrije]] odrinila ruska vojska pod poveljstvom feldmaršala Georga Benedikta von Ogilvyja (1651–1710), da osvoji Narvo. Druga vojska je istočasno šla nad [[Tartu|Dorpat]]. Cilj teh operacij je bil zavzeti ti pomembni obmejni utrdbi, da bi zaščitili prejšnje leto osvojeno Ingrjo z načrtovanim glavnim mestom in zavzeti Livonijo. Švedski poskus razbremenitve z 1.800 preostalimi vojaki pod Schlippenbachom ni uspel, pri tem je izgubil celotne oborožene sile. Na začetku junija je bil Dorpat obkoljen in julija 1704 je mesto padlo v ruske roke. Že aprila je v prisotnosti Petra I. 20.000 Rusov&nbsp;obkolilo Narvo. Tri tedne po padcu Dorpata je 9. avgusta v silovitem naskoku in po težkih bojih po ulicah mesta tudi ta trdnjava padla. Ob zauzetju Narve so zajeli 1.725 Švedov. === Neuspešni švedski napadi na St.&nbsp;Peterburg === Po uspehih v preteklih letih je Rusija leta 1705 ostala v defenzivi in se osredotočila na zavarovanje osvojenega ozemlja. Švedi pa so šli v ofenzivo zaradi hitro napredujoče gradnje Petersburga. V ta namen je bilo v baltske province so poslali 6000 nabornikov kot okrepitev oboroženih sil. Prvi napad švedskih čet januarja 1705 na novo utrjeni Kronstadt je bil v bistvu neuspešen. Spomladi je flota 20 vojaških ladij izplula iz Karlskrone proti Viborgu in nato na Kronstadt. Pristanek kot prejšnje leto ni uspel, Švedi pa so imeli več sto smrtnih žrtev. Tretji poskus desanta na Kronstadt 15. julijaje ravnotako propadel z izgubo 600 Švedov. Do decembra je švedska eskadrilja križarila po finskem zalivu in motila trgovino z blagom. Vendar pa je že prišlo do nesoglasij med regionalnimi švedskimi poveljniki, ki so se nagibali k temu, da ravnajo neusklajeno, tako da se jih Rusi lahko brez večjih težav lahko branili. Leta 1706 je v švedskih baltskih provincah prišlo do le nekaj spopadov. V prvi polovici leta so bile ruske čete na poti na poljsko vojno prizorišče, da bi pomagale kralju Avgustu&nbsp;II iz resne stiske in Karla&nbsp;XII. vezale na Poljsko. Na severu je Peter&nbsp;I. ostal v defenzivi. Švedske sile niso bile dovolj močne za ofenzivne podvige. Poleg nekaterih napadov v Rusijo je flota s 14 vojnimi ladjami prodrla do Sankt&nbsp;Peterburga, vendar brez uspeha. Vyborg, od koder so večkrat napadli Peterburg, je od 11. oktobra 1706 dalje kratko oblegala 20.000-članska ruska vojska, ki pa je tudi bila neuspešna. Ne glede na to pa je leta 1707 le nekaj glavnih mest in utrdb v Baltiku, med njimi [[Riga]], Pernau, Arensburg in [[Talin|Reval]], še bilo v švedskih rokah. Čakanje na napad Karla na Rusijo je dalo oddih temu vojnemu prizorišču. Vzrok za ruske zmage je bila dotlej vedno jasna številčna premoč. Taktika se je osredotočila na sovražnikove šibke točke z napadi na osamljene švedske trdnjave z majhnim garnizonom. Ruska vojska se je sprva izogibala napadom na večje trdnjave. Načrtna [[Požgana zemlja|taktika požgane zemlje]] je bil pristop Rusov k vojskovanju. Njihov cilj je bil, da Baltik postane neprimeren kot izhodišče prihodnjih švedskih operacij. Ruska vojska je številne prebivalce ugrabila. Mnogi so končali kot podložniki na posestvih visokih ruskih častnikov ali pa so jih prodali v suženjstvo [[Tatari|Tatarjem]] ali [[Osmansko cesarstvo|Osmanom]]. <ref>Peter Englund: ''The Battle that Shook Europe. Poltava and the Birth of the Russian Empire.'' Pearson Education Verlag, New York 2003, S.&nbsp;40.</ref> Ruska vojska se je zaradi uspehov v baltskih deželah postala samozavestna. Dokazala je, da se je v nekaj letih razvila v učinkovito silo. == Preobrat v vojni (1708–1709) == Z mirom v Altranstädtu je Karlu&nbsp;XII. uspelo, po dolgih šestih letih vojne, Avgusta&nbsp;II. prisiliti k predaji poljskega prestola. Uspeh pa je potemnilo dejstvo, da so švedske pokrajine v Baltiku zdaj bile večinoma v ruski lasti. Poleg tega je ruska vojska leta 1706 vkorakala na zahodno Poljsko in jo zasedla. Med svojim pohodom na Saško je Karl zaskrbljenim zahodnoevropskim velesilam obljubil, da se s svojo vojsko ne bo vpletal v špansko nasledstveno vojno, temveč se spet obrnil proti vzhodu. Car Peter, zadnji nasprotnik Karla, bi zato moral biti izločen z neposrednim pohodom na njegovo prestolnico Moskvo. Da so ruske oborožene sile dosledno uporabljale taktiko žgane zemlje in tako stiskale švedsko vojsko, ki je potrebovala zaloge, se je izkazalo za izjemno neugodno za Švede. Karl je skušal preprečiti te težave s pohodom v Ukrajino, da bi napadel Moskvo z juga. Leta 1709 je doživel odločen poraz pri [[Poltava|Poltavi]] in s tem konec švedske vojske v Rusiji. Ob novici, da je dotlej praktično neporaženi kralj izgubil bitko, sta Danska in Saška spet vstopili v vojno, Karl pa je, odrezan od svoje domovine, pobegnil na jug v Osmansko cesarstvo, kjer je bil naslednjih nekaj let prisiljen na pregnanstvo. Neposredna invazija Danske na jug Švedske pa ni uspela, kar je preprečilo hitro zavezniško zmago in podaljšalo vojno. === Ruska kampanja Karla XII. === [[Slika:Abbildung_der_Schlacht_zwischen_den_russischen_und_schwedischen_Heeren_bei_Poltawa,_27._Juni_1709.jpg|levo|sličica| Prikaz znamenite bitke med rusko in švedsko vojsko pri Poltavi junija 1709]] Glavni cilji Karla po miru v Altranstädtu so bili osvoboditi zasedena ozemlja v švedskih provincah Baltika in trajni mir, ki bi Švedski zagotovil položaj velike sile. Zato je februarja, junija in avgusta 1707 v Altranstädtu odklonil več carjevih ponudb miru, ker jih je imel za prevaro in je mir s Petrom&nbsp;I. želel le pod svojimi pogoji. Dejansko je Rusija želela mir in bi se zadovoljila z [[Ingrija|Ing]]<nowiki/>rijo. Švedski kralj pa ga je prisilil v nadaljevanje vojne. <ref>Hans-Joachim Torke: ''Einführung in die Geschichte Russlands.'' München 1997, S.&nbsp;111.</ref> Karel XII. upal, da bo dosegel svoje vojne cilje, ne da bi švedske baltske pokrajine spremenil v bojišče. Zaradi tega je pohod na Sankt&nbsp;Petersburg izključen od začetka. Karl je namesto tega želel izmanevrirati rusko vojsko iz Poljske, da bi se izognil nadaljnjemu opustošenju švedske zaveznice. Z ruske meje naj bi švedska vojska nato napredovala neposredno proti Moskvi, zavezniški Osmanlije pa bi napadali rusko južno mejo. <ref>Angus Konstam: ''Poltava 1709. Russia Comes of Age.'' Osprey Publishing, 1994, S.&nbsp;29.</ref> septembra 1707 se je začela dolgo pripravljena kampanja proti Rusiji. Glavno švedsko vojsko je sestavljalo 36.000 izkušenih in spočitih vojakov, na novo oblečenih in oboroženih z novim orožjem. Švedska vojna skrinja se je povečala za nekaj milijonov talarjev. Napredovali naj bi po neposredni poti prek [[Smolensk]]<nowiki/>a. Na ruski strani so upali, da bo vojska Menšikova, ki je bila še vedno na Poljskem, lahko zadržala Karlov napredek toliko časa, da car Peter organizira obrambo ob ruski meji. Obdržati Poljsko ni bil cilj. <ref name="Angus Konstam S. 30">Angus Konstam: ''Poltava 1709. Russia Comes of Age.'' Osprey Publishing, 1994, S.&nbsp;30.</ref> Umikajoča se vojska Menšikova je [[Požgana zemlja|uporabila politiko ožgane zemlje]]. da oteži švedsko vojsko oskrbo. 7. septembra 1707 so Švedi blizu kraja Steinau na Odri v prečkali poljsko mejo. Armada Menšikova se je bitki izognila bitki in se umaknila iz zahodnega dela Poljske čez Vislo proti vzhodu. Med umikom je Menšikov na poti požigal vasi, zastrupljal vodnjake in uničeval skladišča. Konec oktobra 1707 je Karl zaradi začetka blatnega jesenskega obdobja jeseni obdržal vojsko vzhodno od [[Poznanj|Poznanja]], kjer so novi naborniki povečali švedsko oboroženo silo na 44.000 ljudi.<ref name="Karl XII s 151">Bengt Liljegren: ''Karl XII. En biografi.'' Historiska media, 2000, S.&nbsp;151.</ref> Potem ko je zmrzal naredila ceste spet prehodne in so reke zmrznile, je švedska vojska zadnje dni leta 1707 po štirimesečnem premoru [[Visla|prečkala zamrznjeno Vislo.]] Menšikov se je izognil soočenju in se dalje umikal. Namesto da bi sledili poti, po kateri je pustošila ruska vojska, so se Švedi odločili za menda neprehodno Mazursko, in se tako izognili pripravljenim obrambnim črtam Rusov. <ref>Angus Konstam: ''Poltava 1709. Russia Comes of Age.'' Osprey Publishing, 1994, S.&nbsp;32.</ref> === Neposreden pohod do Moskve ne uspe === [[Slika:Holowczynkrigsplan.jpeg|levo|sličica| Švedski bojni načrt za bitko pri Golovčinu 14. julija 1708]] Sredi januarja 1708 je švedska vojska pustila Mazursko za seboj in januarja 1708 dosegla Grodno. Car Peter, ki se je z Menšikovom srečal nedaleč od mesta, je menil, da je ruska vojska prešibka, da bi švedsko vojsko tam lahko ustavila; ukazal je nadaljnji umik do litovsko-ruske meje.<ref>Angus Konstam: ''Poltava 1709. Russia Comes of Age.'' Osprey Publishing, 1994, S.&nbsp;33.</ref> Švedsko napredovanje je trajalo do začetka februarja, ko se je vojska&nbsp;Karla XII. preselila v prezimovališče v bližini litovskega mesta Smorgon. V tem času se je Karl sestal z generalom Lewenhauptom. Posledice ruske taktike so bile že opazno čutit pri pomanjkanju zalog, kar je ogrožalo nadaljnji napredek. Karl in Lewenhaupt sta se strinjala, da se slednji z 12.000-člansko livonsko vojsko in pridruži Karlovi glavni vojski šele sredi leta. Pomanjkanje zaloge je prisililo švedsko vojsko, da se je sredi marca preselila v Radovškoviče pri [[Minsk|Minsku]], kjer so bile razmere z oskrbo manj negotove. Vojska je tam ostala še tri mesece, da bi se pripravila na pohod pred njimi. Za podporo poljskemu kralju [[Stanislav Leščinski|Stanislausu I. Leszczyńskemu]] med odsotnostjo Karla je bilo odrejenih in poslanih 5000 mož, tako da se je vojska zmanjšala na 38 000 mož. <ref name="Poltava 1709 S. 34">Angus Konstam: ''Poltava 1709. Russia Comes of Age.'' Osprey Publishing, 1994, S.&nbsp;34.</ref> Švedska vojska se je zdaj porazdelila med Grodnim in Radovskoviči, medtem ko je 50.000-članska ruska vojska pa je zavzela položaje na črti [[Polock]] o [[Zahodna Dvina|Daugave]] do [[Mogilev|Mogilew]] na [[Dneper]]. Ruska vojska se je poleg zaščite Moskve s strani Šeremeteva odzvala tudi na morebitno grožnjo Sankt&nbsp;Peterburgu, kar je privedlo do večjega ločevanja sil. Predlog svojega vetovalca Carla Piperja, da naj napreduje proti Sankt&nbsp;Peterburgu in tako zavaruje livonske province, je Karl zavrnil in se odločil, da bo nadaljeval s pohodom na Moskvo. Po začetku poletne ofenzive 1. junija je švedska vojska 18. junija prešla Berezino. Ruske sile so se uspešno izognile poskusu obkolitve in se umaknile za naslednjo prepreko, reko Drut. 30. dne 6. junija je Karl blizu vasi Golovčin dosegel Vabič, pritok Druta. Tam je bila glavna obrambna črta ruske vojske in prišlo je do bojev. V bitki pri Golovčinu so Švedi 14. julija 1708 premagali 39.000 močno rusko vojsko pod vodstvom Šeremeteva, ki je lahko svoje čete umaknil v dobrem stanju. Zmago imajo za kot [[Pirova zmaga|Pirovo zmago]] Švedov, saj jih je med 1000 ranjenimi veliko umrlo zaradi neustrezne zdravstvene oskrbe. Sama bitka ni bila odločilna, čeprav so Švedi uspeli premagati rečne ovire sever-jug in pot do Moskve je bila odprta. <ref name="#1">Angus Konstam: ''Poltava 1709. Russia Comes of Age.'' Osprey Publishing, 1994, S.&nbsp;42.</ref> Da bi pričaka generala Lewenhaupta z okrepitvami iz [[Livonija|Livonije]] in nujno potrebno oskrbo, je Karl napredovanje glavne švedske vojske [[Mogilev|pri Mogilevu]] zaustavil[[Mogilev|.]]<ref name="autogenerated2">Hans-Joachim Torke: ''Einführung in die Geschichte Russlands.'' München 1997, S.&nbsp;112.</ref> Lewenhaupt je konec junija dejansko krenil iz Rige s 13.000 okrepitvami in 16 topovi, a slabo vreme je njegovo napredovanje upočasnilo.<ref>Pavel Konovaltjuk, Einar Lyth: ''Vägen till Poltava. Slaget vid Lesnaja 1708.'' Svenskt Militärhistorisk Biblioteks Förlag, 2009, S.&nbsp;229–235, ISBN 978-91-85789-14-6.</ref> Ko je prva švedska vojska prvi teden avgusta prečkala Dneper, jih Levenhauptova vojska še vedno ni dohitela. Karl se je zdaj pomikal proti jugovzhodu, da bi pritegnil pozornost Rusov in zaščitil oskrbovalno vojsko pred napadi. 21. avgusta so Švedi prišli do mesta Hemikov na reki Soš, kjer so se ustavili za še en teden. Ko je Karl dne 23. avgusta je spet usmeril na sever, je bila pot do Smolenska brez ovir, ker je Peter&nbsp;I. zaradi tega koraka zapustil položaj na Horkih in mu sledil. Peter I se je moral znova obrniti proti severu, da bi preprečil švedsko napredovanje. Ko so Švedi dosegli Moljatiče, so naleteli na obsežne ruske sile, ki so zapirale nadaljnjo pot do Smolenska. V bitki, ki je sledila, so poraženi Rusi utrpeli 700 mrtvih, spet večje izgube kot Švedi s 300 mrtvimi. Do bitke z rusko glavnino ni prišlo, ker so se Rusi zaradi bližajoče se okrepitve Karla umaknili. Soočenje v Moljatičih pa je bilo pomembno, ker so Rusi tam končno pokazali svojo povečano moralo in bojne sposobnosti. Carske čete so medtem dosegle najmanj raven Sasov, kot je po bitki opozoril švedski poveljnik:{{Citatni blok|Švedi morajo Moskovčanom priznati, da so se dobro odrezali, veliko bolje kot v bitkah pri Narvi ali Fraustadtu in da so Sasom enakovredni, če jih po disciplini in pogumu celo ne presegajo.|Jeffereyes<ref name="#1"/>}} === Švedska oskrbovalna vojska je uničena === [[Slika:Abbildung_der_Schlacht_zwischen_Russen_und_Schweden_bei_Lesnaja,_28._September_1708.jpg|sličica| Prikaz bitke pri Lesnaji blizu vasi Lesnaja]] Peter je vztrajal v svoji odločitvi, da se ne bo dal potegniti v odločilno bitko; njegova vojska se je umaknila v gozd. Ob 4. septembra se je Karl odpravil dalje in dosegel Tatarsk in Stariši. Tam pa se je moral soočiti s svojim brezupnim položajem, ko je oskrba s hrano dosegla kritično točko in jih je, kot so poročali izvidniki, ne čaka nič drugega kot opustošena zemlja. Število dezerterjev se je povečalo in o Lewenhauptovi koloni z dobavami še vedno ni bilo nobenih novic. Končno se je švedski kralj odločil, da s pohodom nad Moskvo odneha. Njegov glavni cilj je bil zdaj ohraniti svojo vojsko pri življenju; 16. septembra se je obrnil na jug na še ne opustošena področja. Ko je Karl sredi septembra zapustil Tatarsk, je bila Levenhauptova oskrbovalna vojska še vedno 80 milj daleč od glavne švedske vojske. Peter je vrzel med obema vojskama nameraval izkoristiti in postavil generala Šeremeteva na čelo ruske glavnine, ki naj bi sledila Karlovi vojski. Skupaj s svojim najbližjim zaupnikom Menšikovim, ki ga je po zmagi pri Kališu postavil za vojvodo Ingrije, je car sam prevzel poveljstvo nad desetimi bataljoni svoje najbolj izkušene pehote, desetimi polki dragonarjev in štirimi baterijami konjeniške artilerije, sile skupaj 11.625 vojakov. Lewenhauptove čete so štele 7.500 pehote in 5000 voznikov, ki so spremljali oskrbovalno kolono s skoraj 1.000 vagoni. Dne 18. septembra je Lewenhaupt prišel do [[Dneper|Dnepra.]] Prehod čez reko se je vlekel cel teden; Rusi so se ves ta čas Švedom bližali in jih 27. septembra ujeli v bližini vasi Lesnaja. V bitki so Švedi izgubili celotno oskrbovalno kolono, poleg tega 607 konjenikov, 751 dragonarjev in 4.449 pehote, 3.000 pa so jih ujeli. Lewenhaupt je deset dni kasneje s preostankom prišel do švedske glavne vojske; 6. oktobra je kralj o oskrbovalni koloni slišal precej drugačne novice, kot je bil upal. <ref>Angus Konstam: ''Poltava 1709. Russia Comes of Age.'' Osprey Publishing, 1994, S.&nbsp;52.</ref> Daleč stran od tega prizorišča so ruske sile odbile še en švedski napad. Švedska armada z 12.000 vojaki naj bi iz [[Finska|Finske]] osvojila [[Ingrija|Ingrijo]] in požgala novo rusko mesto [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburg.]] Zaradi močne obrambe mesta pa so se morali Švedi odpovedati načrtu in se umakniti v Vyborg; pri tem so izgubili 3000 mož. === Karel XII. se obrne na jug v Ukrajino === [[Slika:Karte_Schlacht_bei_Poltawa_1709.jpg|sličica| Zemljevid bitke pri Poltavi, s francoskim komentarjem; Švedski vojaški arhiv, Stockholm]] Cilj Karla XII., da gre od Severnaje po cesti v [[Kaluga|Kalugo]] nad Moskvo, takoj ko se stanje vojske z oskrbo izboljša, zaradi katastrofe pri Lesnaji ni bil več smiseln. Karl se je zato odločil za novo strategijo: že dolgo časa je bil v stiku z [[Ivan Mazepa|Ivanom Mazep]]<nowiki/>o, [[hetman]]<nowiki/>om ukrajinskih [[Kozaki|kozakov]]. Na Donu je jeseni 1707 izbruhnil bulavinski upor [[Don (reka)|kozakov in kmetov]] proti carski vladavini, ki ga je Peter&nbsp;I. neusmiljeno zatrl. Mazepa je izgubil carjevo naklonjenost; menil je poleg tega, da Rusija krši [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavsko pogodbo]]. Od takrat je iskal način, kako bi Ukrajino osvobodil ruskega objema. Švedskemu kralju je obljubil tudi, da ga bo podprl z vojsko 100.000 mož, če bodo Švedi napredovali v Ukrajino. Karl&nbsp;XII. nato proti nasvetu svojih generalov ukazal pohod v Ukrajino. A pričakovana okrepitev s strani kozakov se ni uresničila; Rusi so poslali vojsko pod vodstvom generala Menšikova, katerega čete so zasedle glavno mesto Mazepe Baturin in brez posebnega ozira pobile veliko njegovih privržencev, s 6000 do 7500 žrtvami med civilnim prebivalstvom.<ref>Павленко С. Загибель Батурина. К. 2007 p. 252.</ref> Mazepa je lahko priskrbel le majhno število mož, ki so jih je obljubil, najprej 3000, kasneje pa 15.000 moških.<ref name="autogenerated2">Hans-Joachim Torke: ''Einführung in die Geschichte Russlands.'' München 1997, S.&nbsp;112.</ref> Karl je zimo preživel v Ukrajini, še vedno prepričan, da bo naslednje leto dosegel svoje cilje. 23. decembra se je ruski bataljon pri Vepriku na Pseli postavil Švedom po robu in nasprotnika uspel zadržati do 7. decembra. Konec januarja 1709 je kralj nadaljeval svoj pohod na jug. Zima 1708/09, najtežja tistega stoletja, je za Švede bila uničujoča. === Katastrofa pri Poltavi === [[Slika:Triumphaler_Einzug_der_Russischen_Armee_nach_der_Schlacht_bei_Poltawa.jpg|sličica| Zmagoslaven prihod ruske vojske v Moskvo po bitki pri Poltavi]] Na začetku pomladi 1709 je bilo v Rusiji za boj pripravljenih manj kot 30.000 mož, skoraj polovica švedske vojske, z malo topovi. Zlasti v Nemčiji vpoklicane vojake je mrazhudo prizadel. Podprli so jih oddelki [[Zaporoški kozaki|zaporoških kozakov]], ki so car Petra prisilili, da je svoje sile razdelil. Kljub napetemu stanju glede oskrbe se je Karl odločil [[Poltava|oblegati mesto Poltavo]], oskrbovalno središče z velikimi zalogami smodnika in drugo opremo. Na začetku aprila 1709 je z 8.000 vojaki obdal mesto in pričakoval, da se bo hitro predalo. Vendar so rusko posadko pod polkovnikom A. Kelinom podprli ukrajinski kozaki in lokalno prebivalstvo, tako da je vzdržala 87 dni. Potem ko je car Peter premagal zaporoške kozake, se je s svojimi 60.000 vojaki obrnil proti Poltavi, da razbremeni oblegano mesto. Prečkali so reko Vorskla in nekaj kilometrov severno od mesta postavili utrjeno taborišče. Ko je rusko poveljstvo izvedelo za težaven položaj švedske vojske, se je car odpovedal svoji politiki izogibanja. Karl&nbsp;XII., ki je bil 28.junija ^{[[Gregorijanski koledar|greg.]]} bil v izvidnici ranjen, se odločil preprečiti bližajoči se spopad z napadom na utrjeno taborišče. Da bi osredotočil vse sile na to nalogo, je Lewenhaupt zahteval, da se obleganje opusti, vendar je kralj odklonil in dal Poltavo dalje oblegati. V dejanski bitki se je tako pod feldmaršalom Rehnskiöldom borilo le 20.000 mož. Ker je primanjkovalo smodnika, so morali vojaki v boj iti z nasajenimi bajoneti in večinoma brez krogle v mušketi. Za napad so lahko uporabili le 4 od 32 topov. Tako je 8. julija 1709 ^{[[Gregorijanski koledar|greg.]]} prišlo do odločilne bitke [[Bitka pri Poltavi|pri Poltavi]] v Ukrajini. Nenaden napad naj bi Ruse zmedel in povzročil njih razpad. Toda potem, ko je švedski napad imel le zelo omejen uspeh, so Rusi prešli v odprto bitko, v kateri so zaradi svoje premoči Švedom zadali uničujoč poraz. Mnoge švedske častnike, med drugimi feldmaršala Rehnskiölda, so Rusi ujeli. [[Slika:Perewolotnja-1709.PNG|sličica| Stanje ob predaji v Perevolohni 11. julija1709 (Rusi = rdeči; Švedi = modri)]] Pobegla vojska, ki se je sestavljala le približno 15.000 mož in 6000 Kozakov. se je po bitki zbrala v taborišču blizu Puškarivke.<ref>A. D. von Drygalski: ''Poltawa.'' In: [[Bernhard von Poten]]: ''Handwörterbuch der gesamten Militärwissenschaften.'' Bd.&nbsp;8, Leipzig 1879, S.&nbsp;7.</ref> Po preureditvi in počitku naj bi se vojska umaknila na Poljsko po južni poti skozi osmansko ozemlje. Na dan bitke so vojaki krenili proti jugu vzdolž Vorskle. 10. julija je vojska prišla do Perevoločne ob izlivu Vorskle v Dneper. Odkrili so, da na tem mestu ni ne mostu ne možnosti reko prebroditi, nekaj čolnov, ki so bili na voljo, pa ne bi zadostovalo za evakuacijo celotne švedske vojske.<ref>Robert K. Massie: ''Peter der Große – Sein Leben und seine Zeit.'' Frankfurt/ Main 1987, S.&nbsp;456.</ref> Švedski štab je zdaj sklenil, da ranjeni in spremstvo iz Švedske in Kozakov prečkajo Dneper na osmansko ozemlje, vojska pa naj se odpravi nazaj do Vorskle, napreduje [[Krim (polotok)|proti jugu na Krim,]] da se tam sestane s kraljem. V noči na 7. julij ^{[[Julijanski koledar|jul.]]} <span>/</span> <span style="margin-left:-.1em">11.&nbsp;</span><span style="margin-left:-.1em">julij&nbsp;1709 ^{[[Gregorijanski koledar|greg.]]}</span> se je kralj z [[Ivan Mazepa|Ivanom Mazepo]], njegovim spremljevalcem Kostom Hordijenkom ter 900 Švedi in 2000 Kozaki dal prepeljati čez reko. Vojska, ki je bila zdaj pod poveljstvom generala Lewenhaupta, se je pripravljala na odhod naslednje jutro. Ob osmi uri pa je pod Menšikovim, ki je bil na poltavskem bojišču še vedno povišan v feldmaršala, prispela ruska enota s 6000 dragonci in 3000 Kalmiki. Lewenhaupt je takoj začel s pogajanji in dosežen je bil dogovor o predaji, čeprav je bilo Švedov skoraj dvakrat več kot nasprotnih ruskih čet. Zjutraj 30 <span>junija</span> ^{[[Julijanski koledar|jul.]]} <span>/</span> <span style="margin-left:-.1em">11.&nbsp;</span><span style="margin-left:-.1em">j</span><span style="margin-left:-.1em">ulija</span> <span style="margin-left:-.1em">^{[[Gregorijanski koledar|Greg.]]}</span> ob 11. uri se je švedska vojska predala z okoli 14.000 vojaki, 34 pištolami in 264 zastavami. Večina preostalih Kozakov je zbežala na konjih, da bi se izognili kazni zaradi izdaje.<ref>Robert K. Massie: ''Peter der Große – Sein Leben und seine Zeit.'' Frankfurt/ Main 1987, S.&nbsp;458&nbsp;f.</ref> Skoraj 30.000 Švedov je prišlo v rusko ujetništvo po Poltavi, skupaj z 2.300 častniki. V Moskvi so smeli živeti samo najbolj ugledni med njimi, na primer general Lewenhaupt in državni svetnik Piper, ki svoje domovine nikoli več nista videla. Čete okoli kralja Karla so dosegle 17. julija Bug, kjer je [[paša]] von Očakov dovolil, da stopijo na tla [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva.]] Zadnjo stražo 600 mož je 6000 ruskih konjenikov dohitelo in ubilo severno od Buga, preden jim je uspelo priti čez reko.<ref>Robert K. Massie: ''Peter der Große – Sein Leben und seine Zeit.'' Frankfurt/ Main 1987, S.&nbsp;460.</ref> Karlov pohod v Rusijo se je tako končal s katastrofalnim porazom, ki je pomenil odločilno prelomnico v celotni vojni. qqq === Obnova Nordijskega zavezništva === [[Slika:15-07-05-Schloß-Caputh-RalfR-N3S_1712.jpg|levo|sličica| Srečanje treh kraljev: Friedrich&nbsp;I. v Prusiji (na sredini), Avgust&nbsp;II. (Močni), saški monarh in začasni poljski kralj (levo), Friedrich&nbsp;IV Danske (desno)<br /> ''Slika Samuela Theodorja Gerickeja, na ogled v gradu Caputh'']] Po porazu pri Poltavi je bilo švedsko matično področje več ali manj odprto sovražniku in brez zaščite lastnih čet. Poleg tega je bil švedski kralj tisoč kilometrov stran od svojega kraljestva. V teh ugodnih razmerah so nekdanji zavezniki obnovili stara zavezništva.<ref>Stewart P. Oakley: ''War and Peace in the Baltic, 1560–1790.'' London 1992, S.&nbsp;110.</ref> Že pred bitko pri Poltavi je volilna kneževina Saška 28. junija 1709 v Dresdnu oživila [[Aliansa|svoje zavezništvo]] z Dansko. Na srečanju treh kraljev v Potsdamu in Berlinu sta v Avgust Močni in danski monarh Friedrich&nbsp;IV. Julija 1709, ob odločitvi v Ukrajini prepričevala pruskega kralja [[Friderik I. Pruski|Friedricha&nbsp;I.]], ki pa se zaradi bremen v španski nasledstveni vojni in ob spominih na prejšnje sporazume o nevtralnosti s Švedsko ni mogel pridružiti zavezništvu. Po vkorakanju ruske vojske v Poljsko in po pogajanjih Petra&nbsp;I. S svojim nekdanjim zaveznikom je volilna kneževina Saška odpovedala Altranstädtsko mirovno pogodbo s Švedsko. 20. avgusta 1709 so saške čete znova vpadle v Poljsko. Šibke švedske čete pod poveljstvom generala Krassowja so se z 9.000 [[Szczecin|možmi umaknile v Stettin]] in Stralsund na švedskem Pomorjanskem. Poljski kralj Stanislaus I. Leszczynski, ki so ga ustoličili Švedi, je prek Stettina in Kristianstada [[Stockholm|pobegnil v Stockholm]]. Car Peter&nbsp;I. je dal ruski odred pod poveljstvom Menšikova švedske čete zasledovati vse do Pomorjanije. Vloga Poljske kot vojskujoče se sile se je od začetka vojne stalno zmanjševala. Tako je država v naslednjem obdobju igrala samo podrejeno vlogo, saj Avgustu&nbsp;II. moči monarhije ni uspelo okrepiti. Ponovno vzpostaviti kraljevsko dostojanstvo za Avgusta je bilo mogoče le z rusko pomočjo. To je bil znak za vse večji vpliv in nadzor poljske republike odzunaj.<ref>Heinz Duchhardt: ''Altes Reich und europäische Staatenwelt, 1648–1806.'' Enzyklopädie deutscher Geschichte, Bd.&nbsp;4, München 1990, [http://books.google.com/books?id=Abj4n2EUc60C&pg=PA75 S.&nbsp;75].</ref> [[Slika:Grosser_Nordischer_Krieg_Phase2.png|sličica| Prikaz kampanj po preobratu vojne zaradi bitke pri Poltavi julija 1709 do sklenitve miru leta 1721<br /><br /> V tej fazi se vojna dejanja osredotočajo skoraj izključno na švedska območja. Težki boji so se odvijali v severni Nemčiji, končali so se leta 1715 z zasedbo švedskih posesti. Nadaljnji boji so se bili na današnji Finski, v Baltskem morju in na Norveškem.]] 7. Oktobra 1709 so v Torunjski pogodbi obnovili protišvedsko zavezništvo med Saško in Rusijo. Pri Jarosławu je 10. junija 1710 sledil dansko-ruski pakt o medsebojni podpori.<ref>Robert Nisbet Bain: ''Scandinavia. A Political History of Denmark, Norway and Sweden from 1513 to 1900.'' Cambridge 1905, S.&nbsp;336.</ref> Potem ko je kralj Karl&nbsp;XII. iz izgnanstva v Otomanskem cesarstvu ponovno zavrnil mirovna pogajanja, sta se Danska in Rusija, da bi njunega nasprotnika prisilili k miru, dogovorili za načrt grožnje švedski prestolnici Stockholmu. V naslednjih letih pa so se zavezniške akcije dogajale samo na vojnem prizorišču v severni Nemčiji, na Finskem in v severnem Baltskem morju pa se v glavnem borila samo Rusija. === Danska invazija na Skåne === Skupni dansko-ruski načrt napada je nameraval nasprotnikapo dveh nasprotnih osvajalskih poteh vzeti v klešče. Danski pohod na Stockholm naj bi šel skozi južno Švedsko, Rusija pa bi po osvojitvi Finske in [[Alandski otoki|Alandskih otokov]] napredovala z morja. Zavezniki so južno pot napada obravnavali kot pomembnejšo in so se je kot prve lotili. Pozno jeseni 1709 so Danci začeli s pripravami na invazijo na Skåne in zbrali veliko floto na [[Øresund|Øresundu]]. 1 novembra ^{[[Julijanski koledar|jul.]]} <span>/</span> <span style="margin-left:-.1em">12.&nbsp;</span><span style="margin-left:-.1em">novembra ^{[[Gregorijanski koledar|greg.]]}</span> leta1709 je invazijska sila pristala v ribiški vasici Råå. Švedska stran tam ni nudila skoraj nobenega odpora. Čeprav je švedska vojska kmalu po Poltavi začela novačiti nove vojake, je švedski poveljnik Magnus Stenbock šele pozno poleti 1709 poslal en sam bojni polk v Skåne. Ker se je protinapad zdel nesmiseln, so se umaknili v Småland. Danska je decembra nadzorovala skoraj ves osrednji Skåne z izjemo [[Malmö|Malmöja]] in Landskrone. Cilj danskih vojnih načrtov je bil zavzeti švedsko pomorsko oporišče v Karlskroni. Danska vojska je januarja 1710 pri Kristianstadu premagala manjšo švedsko enoto. [[Slika:Battle_of_Helsingborg_print.jpg|levo|sličica| Bakrorez bitke pri Helsingborgu]] Magnus Stenbock se je medtem trudil okrepiti švedsko vojsko. Nekaj novih polkov se je zbralo blizu [[Växjö|Växjöja]], kjer so neizkušene čete na zamrznjenem jezeru vadile bojne tehnike. 4. februarja ^{[[Julijanski koledar|jul.]]} <span>/</span> <span style="margin-left:-.1em">15. februarja</span> <span style="margin-left:-.1em">^{[[Gregorijanski koledar|greg.]]}</span> / 5.&nbsp;februarja 1710 ^Swed. so Stenbockove sile bile v Osbyju, kjer so se jim pridružile druge enote. Švedske sile na jugu Švedske so zdaj štele 16.000 mož. Po Stenbockovem mnenju je bil Helsingborg ključ do Skåneja, zato je vojska krenila proti jugu, da bi prekinila danske poti za oskrbo. Bitka pri Helsingborgu se je odločila v korist Švedov. Po porazu so se ostanki danske vojske skrili za obzidje mesta. Ker njihove lastne moči niso zaradi utrjenega položaja Dancev niso zadoščale, se je švedski vojni svet odločil, da ne bo napadel, vendar je Magnus Stenbock ukaza, da se Helsingborg oblega. Danske enote so bile tako oslabljene, da so Skanijo 15. marca 1710 zapustile in odplule na Dansko. Podvig tako ni uspel in prvotnega vojnega načrta ni bilo več mogoče izpolniti. Danske izgube v neuspelem poskusu invazije so bile uničujoče. Več kot 7.500 vojakov je bilo ubitih, ranjenih ali ujetih. Na švedski strani je bilo približno 2.800 mrtvih ali ranjenih. Srečanje švedske flote in danske flote pod vodstvom Ulrika Christiana Gyldenløveja oktobra 1710 v zalivu Køge se je končalo s prednostjo za Dance. == Ruske ofenzive na vzhodu (1710-1714) == Po preobratu vojne so se zavezniki dogovorili o nadaljnjih napadih na Švedsko. Potem ko je Danska v hitrem vpadu na južno Švedsko doživela hud poraz, se je skupaj z Rusijo in Saško osredotočila na osvajanje švedskih posesti v severni Nemčiji. Istočasno je Rusija napadla še zadnje posesti v švedskih baltskih pokrajinah. Po vojni napovedi je Otomansko cesarstvo sprva odlašalo z ofenzivnimi potezami proti Švedski. Car Peter&nbsp;I. je sicer bil enkrat poražen, vendar je lahko leta 1713 nadaljeval vojno proti Švedski in do leta 1714 osvojil vso Finsko. Ruski program pomorske gradnje ladij je dosegel, da je Rusija prevladala na Baltskem morju, zaradi česar je švedska obala v naslednjih letih ostala brez obrambe pred ruskimi napadi. === Dokončna osvojitev [[Livonija|Livonije]] in Estonije === [[Slika:Riga_plan_by_DEWITT_-_GMII.jpg|levo|sličica| Obleganje Rige 1710]] Medtem ko se je Karl&nbsp;XII. pogajal s sultanom o vstopu Osmanskega cesarstva v vojno, je car Peter dokončal osvajanje [[Livonija|Livonije]] in Estonije. Rusi so junija 1710 po obleganju zasedli Vyborg. Julija 1710 se je Riga po dolgem obleganju predala vojakom feldmaršala [[Boris Petrovič Šeremetev|Borisa Petroviča Šeremetjeva]]. 14. avgusta 1710 se je po kratkem obleganju predal Pernau. Potem ko je kapituliral Arensburg in so Rusi zasedli otok [[Saaremaa|Ösel]], je bil [[Talin|Reval]] (današnja estonska prestolnica Talin) zadnja trdnjava, ki je bila v posesti Švedske v Livoniji. Po ruskem pohodu skozi Livonijo pozno poleti 1704 so bile utrdbe močno obnovljene in razširjene, garnizija pa povečana na skoraj 4.000 mož. Obsedanje mesta s strani ruskih čet se je začelo sredi avgusta 1710. Kuga je izbruhnila na začetku avgusta, z navalom beguncev in posledično prenaseljenostjo se pospešeno širila. Razmere so se poslabšale do te mere, da je švedsko vodstvo končno 29. septembra je podpisalo predajo in mesto prepustilo ruskemu poveljniku Fjodorju Matvejeviču Apraxinu. Pod poveljstvom Romana Brucea, brata predstojnika generalštaba Jacoba Brucea, so poslali kontingent ruskih vojakov iz [[Vyborg|Vyborga]] na drugo stran Karelske ožine, da zavzame trdnjavo Kexholm na severozahodnem bregu Ladoškega jezera. Po več kot dveh mesecih obleganja se je 19. septembra 1710 švedska trdnjava Kexholm predala. S tem je bila nevarnost nepričakovanih napadov s severa na Peterburg preprečena. Ob koncu kampanje so Rusi imeli v rokah tri globokomorska pristanišča v Baltiku in široko, močno zavarovano območje okoli St.&nbsp;Peterburga, ki je bil razglašen za novo prestolnico ruskega cesarstva. Kasneje se je pozornost Rusije za nekaj časa prestavila na jug zaradi vojne proti Osmanskemu cesarstvu.<ref>[http://www.zeno.org/Meyers-1905/A/Riga Eintrag ''Riga.'' In: Meyers Konversationslexikon von 1905] auf [[zeno.org]], abgefragt am 9. Januar 2010.</ref> [[Slika:Prut_pohod_in_1711-de.svg|sličica| [[Rusko-turška vojna (1710-1711)|Vojni pohod]] carja Petra I na Prut]] Velika zmaga carja Petra pri Poltavi in nadaljnja osvajanja v baltskih državah so imele za posledico nezaupanje, zlasti na sultanovem dvoru, kjer je poleg Mazepe in Karla&nbsp;XII. tudi [[Krimski kanat|krimski kan]] [[Devlet II. Geraj|Devlet II.]] [[Devlet II. Geraj|Giray je]] zahteval protiukrepe. Peter je v Istanbul poslal svojega veleposlanika Petra Tolstoja in zahteval, da mu izročijo Karla, kar pa je bilo zavrnjeno. Ko je car Peter odločno zahteval, da se Visoka porta odloči glede vojne ali miru, je [[sultan]] Ahmed III. v odgovor vrgel veleposlanika v zapor. Ko je Devlet&nbsp;II. Giray januarja 1711, ob podpori 10.000 pro-švedskih ukrajinskih [[Kozaki|kozakov]], več kot 4.000 Poljakov in 700 Švedov, z več kot 80.000 [[Tatari]] vpadel v Ukrajino, je Peter&nbsp;I. 25. Februarja v [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva|katedrali Uspenski]] v [[Moskovski kremelj|moskovskem Kremlju]] napovedal vojno Osmanskemu cesarstvu. 8. Marca 1711 je Osmansko cesarfstvo napovedalo vojno ruskemu monarhu.<ref>Robert Nisbet Bain: ''Scandinavia. A Political History of Denmark, Norway and Sweden from 1513 to 1900.'' Cambridge 1905, S.&nbsp;338.</ref> To je za carja Petra poomenilo nevarne razmere, ki bi lahko postavile pod vprašaj uspeh na Poltavi, saj je bil zdaj v vojni na dveh frontah in je komajda lahko pričakoval, da mu bodo zavezniki učinkovito pomagali. Zaradi tega se je Peter&nbsp;I. odločil za ofenzivo in s svojo vojsko preko [[Dnester|Dnestra]] vpadel v [[Osmansko cesarstvo]]. Upal je na vstajo pravoslavnih kristjanov na [[Balkan|Balkanu]], ki bi osmanskim vojakom preprečila prehod prek Donave. Ta vstaja, ki mu jo je obljubil [[Kneževina Moldavija|moldavski princ]] [[Dimitrij Cantemir|Dimitrie Cantemir]], se ni uresničila. 5. julija 1711 je car, oslabel zaradi hude bolezni, prišel do [[Iași|Jassy]]. 17. julija je predhodnica poročala o napredovanju osmanskega [[Vezir|velikega vezirja]] [[Baltadži Mehmed Paša|Baltajija Mehmed-paše]]. Celotna ruska vojska je zdaj odhitela nazaj k [[Prut|Prutu]], ob tem nenehno vpletena v spopade. Ko se je 19. julija 38.000 Rusov v bližini mesteca Huși na Prutu utrdilo, so jih obdale po številu veliko močnejše osmanske čete. Peter je bil zdaj na milost in nemilost izročen velikemu vezirju, ki se je odpovedal izstradanju Rusov in je namesto tega sprejel carjevo [[Rubelj|ponudbo miru, ki ji je bilo menda priloženih 250.000 rubljev]], da Rusom dovoli časten odhod.<ref>Robert Nisbet Bain: ''Scandinavia. A Political History of Denmark, Norway and Sweden from 1513 to 1900.'' Cambridge 1905, S.&nbsp;339.</ref> V [[Prutski mir|Prutskem miru]] je [[Azov|Rusija]] Osmanskemu cesarstvu odstopila trdnjavo Azov, ki je bila zavzeta leta 1696, in se zavezala, da se bo umaknila z ozemelj Kozakov. Karl&nbsp;XII. je ostal v Otomanskem cesarstvu in je novembra 1711 in novembra 1712 še dvakrat neuspešno poskusil prepričati sultana, da naj gre v vojno proti Rusiji. Visoka porta pa za nadaljnje vojaške podvige ni imela sredstev. Mir v Adrijanopolu 24. junija 1713 je ob posredovanju pomorskih sil razjasnil preostale razlike med Rusijo in Osmanskim cesarstvom. === Zavzetje Finske === Po neuspešnem prodoru na Prut se je car Peter zopet vrnil na vojno prizorišče na Baltskem morju, da bi povečal pritisk na Stockholm. Po nekaj logističnih težavah se je spomladi 1713 začela dolgo načrtovana invazija na Finsko. Za kampanjo na Finskem je bilo predvideno sodelovanje med vojsko in mornarico. V ta namen so pospešili širitev ruske flote: leta 1713 je bilo na voljo 13 velikih vojnih ladij in fregat, dodatne ladje pa so kupili na Nizozemskem in v Angliji. Vendar pa je bila posebna pozornost namenjena gradnji manjših ladij. Flota galer dobila trdno strukturo: sestavljale so jo tri divizije, [[Divizija|po]] 50 ladij in 5400 mornarjev vsaka. Car Peter I je bil medtem 14. februarja 1713 zapustil obleganje Tönninga in dosegel 22. marca dospel v St.&nbsp;Peterburg. Polno oborožena ruska flota, skupaj 204 ladij s 16.000 možmi, je konec aprila zapustila Peterburg in pristala 10. maja blizu [[Helsinki|Helsingforsa]]. Tamkajšnji švedski poveljnik Georg Lybecker ni čakal, da bi začela invazijska sila bombardirati, temveč je mesto požgal in se po evakuaciji finske prestolnice Åbo (Turku) pred ruskimi preganjalci s 3300-člansko švedsko posadko umaknil na vzhod v Borgå (finski Porvoo) s15.000 vojakov močnim švedskim korpusom.<ref>Stewart P. Oakley: ''War and Peace in the Baltic, 1560–1790.'' London 1992, S.&nbsp;113.</ref> Ruska flota se je nato pripravila napad na Borgå. 22. maja zvečer so se ruski vojaki neovirano izkrcali v bližini tega mesta. Medtem se je pred Helsingforsom pojavila švedska eskadrilja pod viceadmiralom Lillie. Švedi so se bitki izognili. Ruske ladje so jih zasledovale, pri tem so tri nasedle. Dve je bilo mogoče spet sploviti, tretjo pa so morali požgati. Rusi so za to napačno krivili viceadmirala Corneliusa Cruysa, nizozemskega in norveškega rodu. Ruski pomorščaki še niso mogli obvladati težkega manevriranja velikih vojaških ladij po težkih plovnih poteh Finskega zaliva z njegovimi peščenimi hrbti, plitvinami in otoki. Velike vojne ladje so bile zato poslali nazaj v St.&nbsp;Peterburg, gibčnejše galere pa so ostale na območju Borgå.<ref>Peter Hoffmann: Peter der Große als Militärreformer und Feldherr, S.&nbsp;145.</ref> Preden se je car Peter, ki se je operacije udeležil kot kontraadmiral, septembra vrnil v Rusijo, je poveljstvo nad floto predal Fjodorju Matvejeviču Apraksinu. Pri Švedih je neuspešnega Lybeckerja avgusta 1713 zamenjal general Carl Gustaf Armfeldt. Lybecker je za seboj pustil slabo opremljeno, stradajočo in demoralizirano vojsko, katere glavna težava je bilo izvidništvo, saj konjenica za te naloge ni bila več sposobna. Ko je [[Mihail Mihajlovič Golicin|februarja 1714 ruski general Mihail Golicin]] odpotoval na Ostrobotnijo, je Armfeldt razpostavil svoje sile na obrambne položaje blizu vasi Napo vzhodno od Vaasa. Po ruski zmagi v bitki pri Storkyro 19. februarja je bila celotna švedska vojska na Finskem uničena. [[Slika:Battle_of_Gangut-Bakua.jpg|sličica|Pomorska bitka pri Hangöju 27. Avgust 1714]] === Rusija zavlada nad Baltskim morjem === Premoč v severnem Baltskem morju je bil prvi pogoj za ogrožanje Stockholma. Na kopnem so bile ruske oborožene sile boljše od švedskih. Na vodi pa so prevladovali Švedi s svojimi velikimi ladjami, ki so lahko nosile veliko topov. Edina možnost za zmago ruske flote je bila bitka blizu obale. Car je z vsemi silami podvojil svojo baltsko floto in postavil ladje pod poveljstvo izkušenih Benečanov in Grkov. Konec maja 1714 je admiral Apraxin odplul iz [[Kronstadt|Kronstadta]] z nalogo, da pokrije nadaljnje napredovanje na Finskem in pristane [[Alandski otoki|na Ålandu.]] Avgusta 1714 sta se obe floti pomerili v bližini polotoka Hanko. Potem ko je Peter&nbsp;I. osebno pripeljal dodatne okrepitve iz baltskih držav, so se ruske [[Galeja|galeje]] med prebile skozi točo švedskih granat in naskočile zaradi vztrajnega brezvetrja nepremične švedske ladje. Nato so Rusi pristali na Alandskih otokih. Ruska flota je tako zavladala severnemu Baltskemu morju. Pomorska zmaga pri Hanku je bila strateškega pomena. Švedske ladje, ki so se jadrale v Finskem zalivu, so se umaknile. Alandsko otočje je bilo avgusta 1714 zajeto brez boja. Zmaga je zagotovila tudi osvojitev južne Finske, ki se je končala z zavzetjem mesta Nyslott (Savonlinna) 9. avgusta. Botnijski zaliv je bil zdaj odprt za ruske ladje. Mogoče je bilo sedaj celo napadati matično ozemlje Švedske in v Stockholmu so prejeli ukrepe za obrambo pred napadi z morja. Jeseni 1714 so ruske čete prvič pristale neposredno na švedskem ozemlju blizu Umee, mesto je garnizon po kratki bitki zapustil. Potem ko so uničili pomembne vojaške in gospodarske objekte, so se Rusi oktobra ponovno umaknili nazaj na Finsko.<ref>Peter Hoffmann: Peter der Große als Militärreformer und Feldherr, S.&nbsp;148.</ref> Princ Golicin je bil imenovan za finskega guvernerja. Čas ruske okupacije med 1713 in 1721 se je v finsko zgodovino zapisal kot ''čas velikih nemirov''. == Bitka za švedske posesti v severni Nemčiji (1711–1715) == [[Slika:Großer_Nordischer_Krieg_in_Pommern.PNG|sličica|Severnonemško vojno prizorišče med 1711 in 1715]] Medtem ko je Rusija v 1710 in 1711 osvojila preostale švedske trdnjave v Livoniji in Estoniji in je v naslednjih letih pod svoj nadzor spravila tudi vso Finsko, je bilo osvajanje švedskih posesti v severni Nemčiji potekalo veliko teže. Razlog za to so bile močne utrdbe v Wismarju, Stralsundu in [[Szczecin|Stettinu]]. Poleg tega so Švedi vladali južnemu Baltskemu morju in so lahko večkrat iztovorili zaloge in sveže čete, da prekrižajo oblegovalne poskuse zaveznikov. Danci, Rusi in Sasi po drugi strani so morali prehoditi velike razdalje. Čeprav so se zavezniki prvič in potem nikoli več na tem prizorišču usklajeno nastopili, so nesoglasja in medsebojna nezaupanja zavrla učinkovitejši pristop, tako da so šele v tretjem poskusu padle še zadnje švedske utrdbe v švedski Pomeraniji. Šele ko sta v vojno vstopila Hannover in Prusija leta 1715, je koalicija končno imela vojaško premoč. === Brezuspešno obleganje Wismarja in Stralsunda === Po neuspelem poskusu invazije na Skåne leta 1710 so se danska vojna prizadevanja naslednje leto preusmerila na severno Nemčijo. Prvotno je danski kralj Friedrich IV. [[Zelandija|načrtoval]] nov napad na Švedsko s Zelandije, vendar zaradi [[Kuga|kuge]] na otoku do tega ni prišlo. Zato se je odločil, da svoja nadaljnja vojna prizadevanja osredotoči na švedske posesti v severni Nemčiji. Države Velikega zavezništva so bile močno zainteresirane za to, da vojno držijo proč od Nemčije. Tako je na ''haaškem koncertu'' 31. Marca 1710 cesar [[Jožef I. Habsburški|Jožef&nbsp;I Habsburški]] v dogovoru z Nizozemsko in Anglijo zahteval nevtralnost za švedske in danske posesti v Nemčiji. Ker pa je Karl&nbsp;XII. proti temu protestiral, se tudi Danci niso držali dogovora. Danska vojska z 19.000 vojaki se je zbrala v Holsteinu in julija napadla. Po uspešnem napredovanju je 17 avgusta 1711 danska obkolitvena armada pod vodstvom generalpodpolkovnika Schönfelda začela oblegati trdnjavo Wismar. Zaveznikom kralja Friderika&nbsp;IV., še posebej [[Avgust Močni|Avgustu Močnemu]], pa je uspelo prepričati ga, da vsa prizadevanja osredotoči na osvojitev trdnjave Stralsund, ki je pomembnejša. Tako je danska vojska nadaljevala pohod skozi Mecklenburg, pred Wismarjem pa je ostala le šibka opazovalna in obkolitvena enota, ki švedske enklave ni bila sposobna osvojiti. 29. dne. Avgusta 1711 so danske čete pod poveljstvom svojega kralja prvič vdrle v Damgarten v švedski Pomeraniji. Tam so imeli Švedi pod polkovnikom Karlom Gustavom Dükerjem na voljo le 8000 mož.<ref>Hans Branig: ''Geschichte Pommerns Teil II. Von 1648 bis zum Ende des 18. Jahrhunderts.'' Köln 2000, S.&nbsp;53.</ref> Ruske čete pod feldmaršalom Menšikovim in saške čete pod generalom Flemmingom iz Poljske so se Dancem pridružile v začetku septembra 1711. Prišli so skozi Brandenburg Neumark in Uckermark in se pred Stralsundom združili z dansko vojsko. Članice Severnega zavezništva so tako bile prvič vključene v skupno operacijo.<ref>Evgeniĭ Viktorovich Anisimov: ''The Reforms of Peter the Great. Progress Through Coercion in Russia.'' London 1993, S.&nbsp;134.</ref> Številčno slabši Švedi so se zaradi nasprotnikove premoči omejili na obrambo trdnjav Stettin in Stralsund ter otoka [[Rügen|Rügen.]] 7. septembra 1711 je zavezniška vojska prvič začela oblegati Stralsund, ki so ga v naslednjih letih še večkrat oblegali. Posadko Švedov je sestavljalo 9000 mož pod poveljstvom generalmajorja Ekeblada. Obleganje pa se je zatikalo, ker je zavezniški vojski [[Artilerija|primanjkovalo težkega topništva]] in hrane za približno 30.000 vojakov.<ref>Herbert Ewe: ''Geschichte der Stadt Stralsund.'' Weimar 1984, S.&nbsp;194.</ref> Razlog za to so bile težave pri koordinaciji med zavezniki. Šele na začetku novembra je nekaj ladij z zahtevanim topništvom doseglo oblegovalce, ki so do takrat imeli znatne izgube zaradi bolezni in lakote. Švedi so še vedno imeli nadzor nad morjem v južnem delu Baltskega morja in so iz mornariškega oporišča onkraj morja v Karlskroni lahko učinkovito razbremenili oblegano trdnjavo. 4. decembra je švedska flota, sestavljena iz 24 linijskih ladij in štirih fregat, s tem ukazom izplula iz Karlskrone. 8. decembra 1711 je flota pristala blizu Pertha na Rügenu, da bi podprla 6000 Švedov v Stralsundu. Friedrich&nbsp;IV. je obupal, da bi lahko hitro zavzel mesto, in se <u>7</u>. Januarja 1712 s preostalimi silami umaknil nazaj v Wismar in Mecklenburg. Med sedemnajst tedenpv dolgim obleganjem Stralsunda je izgubil več kot tretjino moči.<ref>Knut Lundblad: ''Geschichte Karl des Zwölften, Königs von Schweden.'' Nach dem schwedischen Original übersetzt, berichtigt und erweitert von Georg Friedrich von Jenssen-Tusch, Bd.&nbsp;2, Hamburg 1840, [http://books.google.com/books?id=VGpSAAAAcAAJ&pg=PA234 S.&nbsp;234].</ref> Danci so pred Wismarjem upri Lübowu ob široko zasnovanem izpadu švedske posadke uspeli dobiti bitko. Toda ko je trdnjava po morju prejela še 2000 mož iz Švedske, so se Danci tja umaknili v zimska taborišča v Mecklenburg. === Zavzetje Bremen-Verdena === V času spopadov 1712 se je Danska osredotočila na švedsko cesarsko ozemlje Bremen-Verden, Rusija in Saška pa na Švedsko-Pomeranijo. Leta 1712 je 12.000 danskih vojakov vkorakalo v švedsko vojvodstvo Verden. Ta oddaljena švedska lastnina je bila zelo slabo zaščitena. V glavnem mestu [[Stade]] je imel švedski guverner grof Mauritz Vellingk 2200 mož in nezanesljivo deželno milico. Razpoloženje lokalnega prebivalstva je bilo zaradi let rekrutiranja do Švedske vse bolj sovražno, tako da je izbruhnila vstaja, ki jo je bilo mogoče zatreti le s silo orožja. Ker je volilni knez v Hannovru danski vojski prepovedal pohod prek njegove države, so Danci 31. julija1712 s 150 ladjami prečkali [[Laba|Labo]] blizu Brockdorfa in Drochtersena. Buxtehude in Schwingerschanze nista bili oviri, po prihodu saškega topništva pa je danska vojska napredovala pred Stade. 6. septembra 1712 se je mesto predalo Dancem. 1. oktobra 1712 je padla tudi dežela Bremen. Celoten Bremen-Verden je bil v posesti Danske. Ottersberg in Verden je zasedel Hannover, ki si ni smel dovoliti, da bi ga z dvigom danske moči spet odrezali od morja. V interesu volilne kneževine je bilo, za kasnejša mirovna pogajanja uveljaviti svoje zahteve za celotno območje. Hanoverska vladajoča dinastija [[Rodbina Welf|Gvelfov]] je po diplomatski poti skušala prepričati Dansko, da se odreče vojvodstvom. V dolgih pogajanjih, ki so sledila, na začetku ni bilo mogoče doseči nobenega sporazuma, saj si je Danska prizadevala za visoko finančno nadomestilo. Šele ko je Georg I. konec leta 1714 [[Kraljevina Anglija|postal angleški kralj]] in imel hrbet pokrit z močno mornarico, so se pogajanja premaknila. [[Kraljevina Velika Britanija|Velika Britanija]] ni neposredno sodelovala v vojni, je pa posredno s prisotnostjo svoje flote v Baltskem morju pomagala zaveznikom. Kot je Prusija Hannovru v zavezniški pogodbi z dne 27. aprila 1715 prisodila Bremen-Verden kot njihovo posest, Danska se ni mogla več upreti diplomatskemu pritisku v protišvedski koaliciji in je 2. maja 1715 Bremen-Verden proti odškodnini odstopila Hannovru. === Švedski pohod na Holstein === [[Slika:Altona.brand.1713.jpg|levo|sličica| Dansko Altono so leta 1713 med kampanjo Stenbocka požgali.]] Ruska vojna prizadevanja v kampanjskem letu 1712 so bila prvotno usmerjena proti Stettinu, v upanju, da bo [[Odra|Prusija, ki je kazala zanimanje za ustje]] Odre, ob zavzetju vstopila v vojno proti Švedski. V ta namen so Rusi junija 1712 pred mestom zbrali 40.000 mož. Danska je napad želela podpreti s premestitvijo topništva za obleganje; ruska vojska topništva zaradi dolge poti ni imela s seboj. Zaradi zamud pri prevozu danskih minometov in topov je feldmaršal [[Aleksander Danilovič Menšikov|Menšikov]] nehal z blokado in nadaljeval proti Stralsundu, za katerega po vrsti drugo obleganje je bilo mobiliziranih 7000 Sasov in 38.000 Rusov. Na Švedskem so medtem na novo vpoklicali nabornike, da bi se borili na nemških in poljskih tleh in tako razbremenili oblegane utrdbe na švedskem Pomeraniji. 3. Septembra je švedska flota 24 linijskih [[Linijska ladja|ladij]], treh [[Fregata|fregat]] in 130 [[Tovorna ladja|transportnih plovil]] z 10.000 možmi izplula iz Karlskrone. Nekaj dni kasneje je Magnus Stenbock, povišan v feldmaršala, s švedsko vojsko [[Rügen|pristal na Rügenu.]] Vendar pa je večino transportnih ladij danska mornarica v bitki 7. septembra 1712 uničili (→ ''bitka pri Rügenu''), saj so Danci prevladali nad švedskimi vojnimi ladjami, ki so neoboroženo floto pustile brez obrambe. Zaradi teh izgub je bila preskrba izkrcanih švedskih vojakov prekinjena in načrtovani drugi prevoz z dodatnimi 6000 ljudmi, topništvom in spremstvom ni prišel več v poštev. Potem ko so si švedski vojaki na Rügenu nekoliko opomogli, so jih pripeljali v Stralsund. Zaradi izkrcanja švedskih čet so zavezniki morali znova prekiniti obleganje Stralsunda. Toda mesto dolgoročno ni moglo oskrbeti tako velike vojske. Ker je bilo vrniti se prav tako nemogoče, se je moral Stenbock odločiti za izpad, da enote koalicije potisne nazaj iz Pomorjanije in vojno preseli v Mecklenburg in Holstein. Ker so saške in ruske čete med obsedanjem Stralsunda vkopale na črti od Greifswalda do Tribsees, preboj Švedov proti Pomeraniji ni bil mogoč, zato se je moral Stenbock določiti za Mecklenburg. 2. novembra se je napotil s 14.000 pehotami in konjeniki. Izbruh je vodil čez prelaz blizu Damgartena čez Recknitz do pomeranske meje. Ob 4. Novembra je bila celotna švedska vojska na meklenburških tleh. Danske in saške čete, ki so tam stale, so se nato umaknile. 5. novembra je saški volilni knez ki je prišel do Tribsees in Sülze, danskemu kralju Frideriku&nbsp;IV. pojasnil položaj in mu predlagal, da združita vojaške enote. Zaradi napredujočih Švedov pa to ni bilo več nemogoče. Švedska vojska se je premaknila pred [[Rostock]] in mesto zavzela, ker je od tam bila možna boljša komunikacija z Wismarjem, Stralsundom in Švedsko. Saške in ruske čete so sledile premikom Stenbocka in se namestile v Güstrowu. Med pogajanji med vojskujočimi se stranmi so sklenili ogenj za dva tedna prekiniti, ki so jo zavezniki želeli izkoristiti zato, da obkolijo švedsko vojsko in pridobijo ćas, saj je napredovanje Dancev še vedno zaostajalo. Stenbock je uvidel, da je nujno treba nasprotnike napasti vsakega posebej, preden se lahko združijo. Nadaljnje okrepitve za načrtovano podjetje so prispele iz garnizona v Wismarju. Ko je Stenbock zvedel, da je danska vojska pod vodstvom Friedricha&nbsp;IV. v bližini, se je odločil, da bo najprej napadel dansko vojsko, preden se bo lahko združila s Sasi in Rusi. Zato je ukazal pohod na Neukloster. Po kampanji v Bremen-Verdenu in zaradi nadaljnjih izgub zaradi bolezni in dezerterstva je imela danska vojska samo 17 [[Bataljon|bataljonov]] pehote velikosti pod nominalno močjo, 46 [[Eskadron|eskadrilj]] [[Konjenica|konjenice]] in 17 lahkih topov, skupaj okoli 15.000 mož, dd tega 6000 na konjih. Danci so pričakovali saško okrepitev, vendar je njihovih 3000 vojakov prispelo šele po začetku bitke. [[Slika:Bad-Schwartau_-_Stenbock_1712.jpg|levo|sličica| Poziv Magnusa Stenbocka prebivalcem Schwartaua, kamor je med 20. in 31. decembrom 1712 prestavil svoj štab.]] 20. decembra 1712 je v bitki pri Gadebuschu, ki je sledila, švedska vojska bila zmagovita.&nbsp;Zavezniški Danco in Sasi ki so izgubili 6000 mož in neurejeno pobegnili. Pa tudi švedska vojska je v bitki utrpela velike izgube, poleg tega jo je morilo pomanjkanje oskrbe. Danska pehota se je razpršila, vendar se je kmalu lahko reorganizirala in kljub velikim izgubam ostala sposobna bojevati se. Feldmaršal Stenbock se je zato odločil, da bo s svojo prizadeto vojsko krene v Holstein, saj je bilo tam pričakovati boljše razmere v oskrbi, poleg tega bi tako še dalje pritiskal na Dansko. Med napredovanjem je [[Altona, Hamburg|januarja 1713 dal mesto Altona]] požgati kot maščevanje za prejšnji danski napad na Stade.<ref>Ein zeitgenössischer Bericht über den Brand befindet sich auf Wikisource: [https://de.wikisource.org/wiki/Nachricht%20über%20den%20Brand%20von%20Altona%201713 Nachricht über den Brand von Altona 1713].</ref> Nato se je pomaknil v danski vojvodini Schleswig in Holstein. Ko pa so se Danci združili s Sasi in Rusi, so razmere za švedsko vojsko v Holsteinu postale nevzdržne. Ruska vojska je zdaj Švede dohitela, ruski car Peteri&nbsp;I. je bil osebno na njenem čelu. 31. januarja 1713 so ruske čete potisnile švedsko vojsko v trdnjavo Tönning, ki je pripadala Schleswig-Holstein-Gottorfu. Tam je Magnusa Stenbocka z 11.000 vojakov danskih, ruskih in saških vojaških sil tri mesece oblegalo, dokler ni bil prisiljen, da 16. maja 1713 kapitulira.<ref>Evgeniĭ Viktorovich Anisimov: ''The Reforms of Peter the Great. Progress Through Coercion in Russia.'' M.E. Sharpe, 1993, S.&nbsp;135.</ref> Preostanek svojih dni je švedski general preživel kot zapornik v danski trdnjavi in si kratil čas z rezbarjenjem miniatur, katerih neponovljive filigranske podrobnosti so še danes tehnična uganka. === Zavzetje Stettina === Bremen-Verden, Szcecin in nezaščiteno podeželje v švedski Pomeraniji so bili v začetku leta 1713 pod nadzorom zaveznikov. Hkrati so ruske sile bile na Finskem v ofenzivi. Po izgubi vojske pod Stenbockom preostale sile razmer na švedskem Pomorjanskem niso mogle več spremeniti. Sile švedskega cesarstva so bile za to že preveč napete. Gottorf se je zdel izgubljen tudi za Švedsko. Tudi Prusija, ki se je doslej izogibala konfliktu, je samo čakala na ugoden trenutek, da vstopi v vojno. Da bi se nemška posest ohranila za Švedsko, naj bi poskrbeli diplomatski sporazumi, ki bi usodo [[Szczecin|Szczecina pre]]<nowiki/>dali v roke tretji, nevtralni sili. Vendar odstopna pogajanja Švedske s Prusijo niso uspela. Namesto tega se je [[Friderik Viljem I. Pruski|novi pruski kralj Friedrich Wilhelm&nbsp;I.]] o odstopu Szczecina pogajal z zavezniki, ki so se pa po obleganju Tönninga neovirano vrnili iz Holsteina nazaj v Pomeranijo. Da maščujejo Altono, so požgali in porušili Wolgast in GartAvgusta 1713 so ruske in saške enote pod vodstvom kneza Menšikova začele napad na Szczecin, v katerem je bil [[Garnizija|garnizon]] 4.300 mož. Mesto se je predalo 19. Septembra 1713, potem ko je osemurno bombardiranje saškega obsednega topništva porušilo večji del mesta. Nekaj dni po predaji so zavezniki v Schwedtski pogodbi dosegli dogovor s Prusijo, ki naj bi mesto prevzela kot nevtralna okupatorska sila in ga v prihodnje obdržala proti plačilu 400.000 rajhstalerjev. Po plačilu te vsote so 6. oktobra 1713 pruske čete vstopile v Stettin.<ref name="Lucht99">Dietmar Lucht: ''Pommern. Geschichte, Kultur und Wissenschaft bis zum Beginn des Zweiten Weltkrieges.'' Verlag Wissenschaft und Politik, Köln 1996, S.&nbsp;99.</ref> Junija 1713 je saška vojska začela tretjič oblegati Stralsund. Hkrati je na Rügenu pristala saško-danska vojska, ki pa se tam ni uspela za stalno usidrati. Zaradi ozkih grl v oskrbi in težav s koordinacijo so zavezniki oktobra spet nehali oblegati Stralsund. === Vstop Prusije in Hannovra v vojno === Z izjemo Stralsunda in enklave Wismar je švedska Pomeranija zdaj bila v celoti v rokah Dancev, Rusov in Sasov, dele pa je zasedla Prusija kot nevtralna sila. Prusija je s svojo desetletno izglajevalno politiko do zaveznikov njehala, potem ko je Friedrich&nbsp;I. [[Utrechtski mir|je podpisal Utrechtsko pogodbo,]] s katero se je končala španska nasledstvena vojna. Berlin je zato izkoristil priložnost, da se s sproščenimi četami vplete v zadnjo fazo nordijske vojne in uresniči svoj stari cilj, Švedsko izriniti z južne obale Baltika. Po smrti prvega pruskega kralja februarja 1713 je njegov naslednik [[Friderik Viljem I. Pruski|Friedrich Wilhelm&nbsp;I.]] nadaljeval z novo politiko.Sklenil je 22. junija 1713 z Dansko pogodbo, ki je načrtovala skupno zasedboi Zahodne Pomeranije in za Prusijo del južno od Peene. 6. oktobra 1713 sta se Rusija in Prusija dogovorili tudi, da Prusija dobi v upravljanje območje do Peene (skupaj z Usedomom in Wollinom). 12. junija 1714 so podpisali pogodbo, ki je Prusiji dokončno zagotovila, da bo prevzela del Zahodne Pomeranije.<ref>Heinz Duchhardt: Altes Reich und europäische Staatenwelt, 1648–1806, [http://books.google.com/books?id=Abj4n2EUc60C&pg=PA76 S.&nbsp;76].</ref> Isti namen je imelo 27. aprila 1714 sklenjeno zavezništvo med Prusijo in Hannovrom. Krog sovražnikov&nbsp;Karla XII. se je zaključil, ko je volilna kneževina Hannover, ki mu je Danska obljubila lastništvo Bremen-Verdena, novembra 1714 pristopila k rusko-pruskemu sporazumu. Volilni knez v Hannovrju je leta 1714 postal tudi kralj Velike Britanije in Irske. Po izročitvi Bremen-Verdena Hannovru je Prusija zaradi švedske okupacije Usedoma napovedala 1. maja 1715 Švedski vojno. 15. oktobra je vojno Švedski napovedal Hannover. Kraljevine Velike Britanije se vojna ni tikala, saj je šlo le za podedovano posest Georgea&nbsp;I.<ref name="War and peace in the Baltic, 1560–1790 S. 114">Stewart P. Oakley: ''War and Peace in the Baltic, 1560–1790.'' London 1992, S.&nbsp;114.</ref> Obe morski velesili, Anglija in [[Republika Nizozemska|Nizozemska]], sta bili zaradi vojne zelo zaskrbljeni zaradi svojo trgovino v Baltiku. Ko je Karl&nbsp;XII. je svojim trgovcem ukazal, da prenehajo trgovati z vsemi sovražniki, je Anglija maja 1715 v Baltsko morje poslala britansko floto pod poveljstvom admirala Johna Norrisa, da zaščiti angleške in nizozemske trgovske ladje. Britanska flota se je tam združila z nizozemskimi vojnimi ladjami, zaradi česar je bila švedska mornarica v Karlskroni prisiljena ostati v pristanišču. Tudi anglo-nizozemska flota je sama aktivno posegla v vojno, saj se je med obleganjem Stralsunda julija 1715 danski mornarici pridružilo osem angleških in nizozemskih ladij.<ref name="War and peace in the Baltic, 1560–1790 S. 114">Stewart P. Oakley: ''War and Peace in the Baltic, 1560–1790.'' London 1992, S.&nbsp;114.</ref> === Vrnitev kralja === Leta 1714 se ni borilo ne za Stralsund in ne za Wismar. Sasi so se umaknili iz Pomeranije in Peter&nbsp;I. je bil zaposlen z osvajanjem Finske. Danska sama za novo kampanjo ni imela finančnih sredstev. Karl&nbsp;XII. je tudi v tej za Švedsko izjemno kritični situaciji zavrnil nekaj mirovnih ponudb. Potem pa, ko mu je postalo jasno, da Osmansko cesarstvo ni pripravljeno znova vstopiti v vojno proti Rusiji in ko je moral februarja 1713 po prepiru [[Bender|zapustiti svoj tabor v Benderju]] (današnja [[Moldavija]]), se je Karl po petnajstih dneh in nočeh v sedlu novembra 1714 vrnil v švedsko Pomeranijo. Poleg sultanovega namiga so ga k vrnitvi spodbudili tudi politični pretresi na Švedskem, ki so grozili, da bodo resno ogrozili njegovo vladavino. Meščani Stralsunda so ga navdušeno pozdravili, tako da je njegov cilj bil - ne glede na dejansko stanje - spodbuditi ljudi v Stralsundu, da obnovijo staro razmerje moči na Pomeraniji. Pod njegovim vodstvom je do 10.000 ljudi pospešeno širilo utrdbe.<ref name="Ewe196">Herbert Ewe, ''Geschichte der Stadt Stralsund.'' Weimar 1984, S.&nbsp;196.</ref> Poleg tega je spet ustanovil majhno vojsko, ki mu je bila predana, čeprav slabo opremljena. === Zavzetje poslednjih švedskih trdnjav === [[Slika:Landung_auf_Rügen_1715.JPG|sličica| Shematski prikaz izkrcanja in formacije zaveznikov pri Stresowu in vpadne točke za poznejši švedski napada]] Januarja 1715 je Karl zasedel&nbsp;XII. južno in vzhodno obalo Rügena, da zavaruje trdnjavo Stralsund. 23. februarja je zavzel Wolgast, ki ga je branila straža dvajsetih pruskih vojakov.<ref>Curt Jany: ''Geschichte der Preußischen Armee vom 15.&nbsp;Jahrhundert bis 1914. Bd.&nbsp;1: Von den Anfängen bis 1740.'' Nachdruck, Biblio Verlag, Osnabrück 1967, S.&nbsp;634.</ref> 22. aprila so švedske čete pristale na otoku [[Usedom]] in presenetile majhen pruski odred.<ref name="Lucht99">Dietmar Lucht: ''Pommern. Geschichte, Kultur und Wissenschaft bis zum Beginn des Zweiten Weltkrieges.'' Verlag Wissenschaft und Politik, Köln 1996, S.&nbsp;99.</ref> Nato je Friedrich Wilhell&nbsp;I. izgnal švedskega odposlanca in dal navodila za začetek načrtovane pomeranske kampanje. Prusija je 1. maja 1715 napovedala vojno Švedski. Istega dne se je pruska vojska preselila v taborišče [[Szczecin|blizu Stettina]], kjer se ji je štirinajst dni kasneje pridružil saški korpus 8000 mož pod generalom Avgustom Christophom von Wackerbarthom. Kralj Friedrich Wilhelm&nbsp;I je prevzel vrhovno poveljstvo pruskega kontingenta. Pod njim je poveljstvo imel feldmaršal princ Leopold I. von Anhalt-Dessau. V drugi polovici junija je danska vojska začela napredovati skozi Mecklenburg. Danski odred štirih bataljonov in dvanajstih eskadrilj pod poveljstvom generalpodpolkovnika Friedricha von Legardta je začel oblegati Wismar, drugo bazo Švedov na nemških tleh s posadko 2500 vojakov. Kralj Friedrich Wilhelm&nbsp;I. je okrepil oblegajoče enote z dvema bataljonoma in dvanajstimi eskadriljami pod poveljstvom generalmajorja Georgea Friedricha von der Albe. Oblegovalci so zdaj šteli približno 8000 mož. Na morju so danske ladje preprečevale dostop do Wismarja. 28. junija je prusko-saška vojska odrinila iz svojega taborišča pri Stettinu. Ne da bi naleteli na kakršen koli odpor, so Prusi prek pontonskega mostu v Loitzu in Sase pri Jarmenu prečkali Peene in se sredi julija pred Stralsundom združili z Danci. Danci so prečkali Recknitz blizu Damgartena pod poveljstvom feldmaršala Carla Rudolfa von Württemberga in pri tem prav tako niso naleteli na noben sovražni odpor. [[Slika:Belagerung_von_Stralsund_1715.JPG|levo|sličica| Shematski prikaz obleganja Stralsunda leta 1715]] Karl&nbsp;XII. je prej umaknil svoje preostale čete na Pomeraniji v Stralsund, ker zaradi številčne in kvalitativne premoči zavezniških sil ni želel biti odvisen od odločitve v poljski bitki. 12. julija 1715 so se tri zavezniške vojske združile pred Stralsundom in mesto začele oblegati. Danska mornarica, ki je prispela v celoti na bojišče, je avgusta 1715 v pomorski bitki pri Jasmundu premagala švedsko eskadriljo, ki je delovala v bližini Rudena ob izlivu Peene. V tej bitki na morju pomorske bitke je bila moč Švedov na morju razbita, njihova flota se je morala trajno umakniti v Karlskrono. Zavezniki so 17. novembra osvojili Rügen, zaradi česar je bil obleganega mesta postal skoraj brezupen. Po večmesečnem obleganju so se obkoljeni Švedi 23. decembra 1715 predali. V zadnjem trenutku je kralj Karl po srečnem naključju lahko z ribiškim čolnom pobegnil čez Baltsko morje na Švedsko. Obleganje Wismarja, kamor sta 2. novembra prispela 2 bataljona s štiri eskadriljami Hanoverjancev, se je zavleklo v zimo in je zaradi hudega mraza povzročilo velike težave oblegovalcem. Po desetmesečnem obleganju so 19 aprila 1716 pruske in hanoverjanske čete zavzele Wismar. S tem je padla tudi zadnja švedska posest v severni Nemčiji. == Končna faza vojne (1716–1721) == Po vrnitvi na Švedsko je Karl&nbsp;XII. večkrat šel nad Norveško. V tem času je ruska mornarica prevladala nad Baltskim morjem in izvajala motilne napade po švedski obali. Na splošno pa so za končno fazo vojne bila bolj značilna diplomatska razhajanja med zavezniki kot pa vojaška dogajanja. Premik v razmerju moči, ki so ga povzročile ruske zmage nad Švedsko, so po evropskih dvorih zelo dobro zaznali in med uveljavljenimi evropskimi velikimi silami je sprožil strah pred morebitno rusko prevlado v Baltiku. Anglija se je izkazala za največjo nasprotnico prevlade ruske moči v severni Evropi. Ker je car Peter na Danskem, v Mecklenburgu in na Poljskem sem in tja vzdrževal velike kontingente vojaških sil, so se angleški usmeritvi pridružile Sveto rimsko cesarstvo, Nizozemska, Francija, Saška in Danska. Karel XII. skušal napetosti med svojimi vojnimi nasprotniki izrabiti in se je o mirovnih sporazumih pogajal z obema stranema. Zgodovinarji dvomijo o resnosti teh korakov. Tako je Karl do konca verjel, da se bo za Švedsko vojna končala uspešno z vojskovanjem. Šele po njegovi smrti leta 1719 se je Švedska popolnoma obrnila k Angliji, sklenila mir z Dansko, Prusijo in Hannovrom ter upala. da s podporo Anglije dobi nazaj baltske province, ki so prišle v ruske roke. Zaradi nevarnosti nove vojne s Španijo pa sile niso bile pripravljene tvegati odprte vojne z Rusijo, tako da je Švedska ostala sama in je morala z Rusijo skleniti mir pod neugodnimi pogoji. === Baltik postane evropsko vprašanje === Nadaljnja prizadevanja carja Petra I., da se zasidra v severni Nemčiji, so okrepila nezaupanje drugih zaveznikov, kar je povzročilo zamude in nesoglasja glede nadaljnjih korakov proti Švedski in tako podaljševalo vojno.<ref>C.T. Atkinson: ''A History of Germany, 1715–1815.'' New York 1969, S.&nbsp;69.</ref> Georg I., angleški kralj in volilni knez v Hannovru, je sicer podpiral Rusijo, da bi z Bremen-Verdenom osvojil kopenski most do Anglije, vendar pa se je tudi bal, da bo Rusija prevladala na Baltskem morju in je bil zato pripravljen spremeniti smer. Angleški strahovi so se zaostrili, ko je car Peter&nbsp;I. 19. aprila 1716 je z mecklenburškim vojvodo Karlom Leopoldom podpisal zavezniško pogodbo in mu pri tem ponudil tudi roko carske nečakinje Katarine Ivanovne . Tako je Rusija dobila bazo za vojsko na nemških tleh, Mecklenburg pa novo zaveznico proti Švedski. V zameno je vojvoda prejel pomoč proti svojim stanovom v sporu z viteškim redom. Pozimi 1716/17 je 40.000 ruskih vojakov postavilo svoje šotore v vojvodini Mecklenburg-Schwerin. Od takrat naprej je car igral pomembno vlogo v rajhovski politiki, tudi zaradi svojih družinskih vezi z Mecklenburgom. Angleški parlament je zdaj hotel, tako kot cesar [[Karel VI. Habsburški|Karl&nbsp;VI.,]] preprečiti nadaljnji prodor Rusije na območje Baltskega morja, ker se je bal, da bi Rusija lahko da monopolizirala trgovino z Baltskim morjem.<ref>Stephen J. Lee: ''Peter the Great.'' London 1996, S.&nbsp;35.</ref> Po pritožbah stanov v Mecklenburgu, da njihov vojvoda dalje krši zakone, je cesar Karl&nbsp;VI. 1717 izrekel eksekutivni sklep proti Karlu Leopoldu Mecklenburškem. === Nastanek protisruske alianse === Potem ko se je Karel XII. vrnil na Švedsko iz Stralsunda, je zavezniška nesoglasja izrabil za poskuse obnoviti svoj imperij s koncentriranjem sil proti Danski in Norveški. Pozimi 1715/16 je Karl načrtoval pohod čez zamrznjeno Baltsko morje od Skåne v [[Zelandija|Zelandijo.]] Vendar je bila zima blaga, tako da tega načrta ni bilo mogoče uresničiti. Zato se je odločil, da gre nad dansko norveško provinco. Uspelo mu je na Norveškem pod nadzorom Danske osvojiti [[Oslo|Christianijo]] (današnji Oslo), ki so jo prebivalci zapustili, nato pa je šel nad Fredrikshald, vendar se je moral zaradi požiga svoje flote julija vrniti na Švedsko, tako da se je norveška kampanja leta 1716 končala neuspešno. Invazija na Norveško je spodbudila København, da ponovno napade Švedsko. O načrtu skupne rusko-danske invazije se je že nekaj časa govorilo. Februarja 1716 je Peter&nbsp;I. na svojem drugem potovanju po Evropi v Altoni predstavil podroben načrt invazije. Ruske čete naj bi prepeljali [[Zelandija|v Sjaelland.]] Od tam naj bi skupaj z danskimi vojaki ob podpori britanske flote napadli Švedsko. [[Slika:Goertz_karl12.jpg|sličica| Georg Heinrich von Görtz (desno) je zadnja leta vladavine Karla)&nbsp;XII. (1715-1718) imel velik vpliv na švedsko zunanjo politiko. Zavzemal se je za kompromis z Rusijo.]] Diplomatski pretresi, ki so jih v glavnem povzročile ruske aktivnosti v Mecklenburgu, so motili načrt za invazijo in večale nezaupanje zaveznikov do carja. Po evropskih dvorih se je širil sum, da je Peter sklenil ločen mir s Švedsko in je načrte invazije hotel uporabiti le kot masko za širjenje ruskih oporišč v Nemčiji.<ref>John Joseph Murray: ''George I, the Baltic and the Whig Split of 1717. A Study in Propaganda.'' London 1969, S.&nbsp;226.</ref> Ko sta se Peter&nbsp;I. in Friedrich&nbsp;IV. 28 maja 1716 srečala v Hammu in Hornu blizu Hamburga, so načrte za invazijo še poglobili. Septembra 1716 je vojska s 30.000 vojaki na pruskih ladjah odplula iz Warnemünde v Mecklenburgu na Zelandijo. Tam je že stala danska vojska s 24.000 možmi. Dansko vojno floto, ki jo je sestavljalo 24 linijskih ladij, je okrepila ruska flota vojnih ladij in galer ter britanska in nizozemska flota. Zavezniška invazijska flota 67 linijskih ladij in fregat, je bila zdaj pripravljena na invazijo na Skåne.<ref>Stewart P. Oakley: ''War and Peace in the Baltic, 1560–1790.'' London 1992, S.&nbsp;114.</ref> Potem pa je car, ki je bil ravno spet na potovanju po Evropi, presenetljivo odpovedal že načrtovan pristanek in s tem spet vzbudil nezaupanje zaveznikov, ki so še naprej sumili, da se je Peter&nbsp;I. samo želel zasidrati v rajhu. Potem ko carjev poskus med bivanjem v Parizu skovati francosko-rusko zvezo ni uspel, je diplomatska ofenziva Anglije Rusijo dokočno pripeljala v zunanjepolitično izolacijo. Georg&nbsp;I. je januarja 1717 sklenil trojno zavezništvo z Veliko Britanijo-Hannovrom, Nizozemsko in Francijo. Hannover in Danska sta izstopili iz nordijske koalicije. Marca 1717 je angleški parlament odobril uporabo flote za namene nove angleške zunanje politike. Zavezništvu treh se je avgusta 1718 pridružila Avstrija, ki je pravkar sklenila mir z Osmanskim cesarstvom.Tako ustanovljeno zavezništvo štirih se je razširilo z Dunajsko pogodbo januarja 1719, v kateri so Saška, Anglija-Hannover in Avstrija združile moči, da Rusijo izrinejo Poljske-Litve, ki je tam vzdrževala armado s 35.000 vojaki.<ref>William Young: ''International Politics and Warfare in the Age of Louis XIV and Peter the Great. A Guide to the Historical Literature.'' Lincoln 2004, Kapitel 8: The Struggle for Supremacy in the North and the Turkish Threat in Eastern Europe, 1648–1721, S.&nbsp;414–516, [http://books.google.com/books?id=wErzZ_lUWAQC&pg=PA464 hier: S.&nbsp;464].</ref> === Začetek mirovnih pogajanj med Rusijo in Švedsko === Medtem ko je leta 1717 prihajalo do diplomatskih pretresov, je leto vsem vojskujočim se strankam prineslo vojaški premor. Kljub vsem porazom in izjemni premoči svojih sovražnikov je kralj Karl nenehno razvijal nove ideje in načrte. Georg Heinrich von Görtz, Karlov najbližji svetovalec v zadnjih letih, je začutil priložnost, da doseže ločen mir z Rusi v zameno za proste roke za ponovne zasedbe v severni Nemčiji in na Danskem. Na srečanju s carjem Petrom v Het Lou na Nizozemskem avgusta 1717 je Görtz lahko odpravil carjeve glavne zadržke glede zbliževanja, tako da so naslednje leto od maja 1718 na Alandskih otokih tekla mirovna pogajanja. Pogajalca sta bila Görtz in Carl Gyllenborg za Švede, Heinrich Ostermann in škotski general James Bruce sta zastopala Rusijo. Švedski načrt je bil, da Rusija obdrži vse svoje posesti, razen Finske, Norveška in Hannover pa naj preideta pod Švede. Poleg tega bi pristanek na Škotskem moral pripraviti vrnitev Jakobitov na tamkajšnji prestol.<ref>Carl Wernicke: ''Die Geschichte der Welt.'' Bände 2–3, Berlin 1857, S.&nbsp;104.</ref> === Kraljeva smrt === [[Datei:Belagerung_von_Friedrichshall_1718.jpg|sličica| Obleganje Frederikshalda 1718<br /><br />''Gravura iz Theatrum Europaeum'']] Nesoglasja med zavezniki so v Stockholmu porajala nova upanja na ugoden mirovni sporazum. Začetek nove norveške kampanje je imel namen, carju in Angležem pokazati na videz neprekinjeno moč Švedske. Medtem ko je Karl osebno šel z glavno vojsko na pohod proti Frederikshaldu, je general Armfeld z drugo divizijo moral prek [[Trondheim|Kiölena nad Trondheim,]] da prekine povezavo med deli države. Na Švedskem pa je pohod naletel na splošno neodobravanje. Država je bila na koncu, po ulicah Stockholma je bilo videti izstradane ljudi.<ref>Alexander Brückner: ''Die Münzzeichen in Schweden 1716–19. Ein Beitrag zur Geschichte der Finanzkrisen.'' In: Jahrbücher für Nationalökonomie und Statistik 3 (1864), S.&nbsp;161–184 (Teil 1), [http://www.digizeitschriften.de/dms/img/?PPN=PPN345616359_0003&DMDID=dmdlog34 S.&nbsp;237–282] (Teil 2), S.&nbsp;337–365 (Teil 3), hier: S.&nbsp;280.</ref> Tudi mnogi častniki in vojaki so stradali, večji del švedske vojske pa je nosil strgane uniforme. Ko je kralja Karl&nbsp;XII. med obleganjem Frederikshalda 30. novembra ^{[[Julijanski koledar|jul.]]} <span>/</span> <span style="margin-left:-.1em">11.&nbsp;</span><span style="margin-left:-.1em">decembra&nbsp;1718 ^{[[Gregorijanski koledar|greg.]]}</span> v prvih vrstah podrla danska krogla, je bila nordijske vojne v hipu več ali manj konec. Takoj po kraljevi smrti je njegov svak princ Friedrich prekinil obleganje in se z vojsko vrnil nazaj na Švedsko. Tudi kampanja Trondheim se je končala v katastrofi. Ko je Armfeldt 12. januarja 1719 ob novici o kraljevi smrti ukazal umik na Švedsko, jih je na Öyfjell zajel tako silovit snežni vihar, da je 3.700 od 5.800 vojakov zmrznilo. [[Slika:Karl_XIIs_likfärd_(1884),_målning_av_Gustaf_Cederström_(1845-1933).jpg|levo|sličica| Karl &nbsp;XII. se vrača<br /><br /> G. Cederström Krusenberg, 1884]] S smrtjo Karla&nbsp;XII. je [[Wittelsbachi|švedska linija hiše Wittelsbach]] po moški liniji izumrla. Za njim je na prestol prišla njegova sestra Ulrika Eleonore. Njeno kronanje je bilo odvisno od pogoja, ali bo sprejela novo ustavo, ki je razpustila absolutistično monarhijo in zakonodajno oblast prenesla na rajhstag spredstavniki štirih stanov (plemstva, duhovščine, državljanov in kmetov). Izvršna oblast je ležala v ''tajnem odboru'' prvih treh stanov. Na ta način je protiruska aristokracija ponovno dobila nadzor nad državno vlado, položaj moči, ki ga je obdržala več kot 50 let. Po odstopu žene je Friedrich von Hessen-Kassel, mož Ulrike Eleanore in svak Karla&nbsp;XII., dobil švedska krona, ostal pa je odvisen od cesarskega sveta. Z enim zamahom se je zunanja politika spremenila. Po nasvetu francoskih in angleških odposlancev so pogajanja z Rusijo prekinili; namesto tega je s posredovanjem Francije prišlo do mirovnih pogajanj z Veliko Britanijo, Hannovrom, Prusijo in Dansko.<ref>Jean Olivia Lindsay: ''The New Cambridge Modern History. The Old Regime, 1713–1763.'' Cambridge University Press, Cambridge 1957, S.&nbsp;198.</ref> Rojevalo se je močno evropsko zavezništvo proti Rusiji, katerega obrisi so postali jasni, ko je cesar februarja 1719 hanovrski volilni kneževini ukazal, da naj pred dvema letoma sklenjeno rajhovsko eksekucijo izvede, in ko je 12.000 gvelfskih vojakov Vojvodo Karla Leopolda pregnalo iz Mecklenburga.<ref>C. T. Atkinson: ''A History of Germany, 1715–1815.'' New York 1969, S.&nbsp;70.</ref> === Mir s Hannovrom-Anglijo, Prusijo in Dansko === Po dolgotrajnih pogajanjih je Švedska najprej sklenila mir s Hannovrom-Anglijo. Že leta 1718 se je švedski kralj strinjal, da bo odstopil le majhen del Bremen-Verdena, ne pa tudi celotnih vojvodin Bremen in Verden. Šele po njegovi smrti konec leta 1718 je bila prosta pot za obetavna mirovna pogajanja, ki so se začela maja 1719 v Stockholmu. Sporna vprašanja so bili višina pristojbine za predajo Bremen-Verdena, obseg prihodnjih izgub Švedske v Pomeraniji in uporaba angleške flote za zaščito Švedske pred ruskim ali danskim napadom. Hkrati je bila Švedska pod močnim vojaškim pritiskom Rusije. 24 Maja 1719 je tako ruska flota doživela prvo zmago v bitki na odprtem morju pri Öselu. Peter&nbsp;I se je odločil, da se bo izkrcal v matično področje Švedske, da jo prisili k podpisu mirovne pogodbe. Avgusta 1719 je istočasno pristal južno in severno od Stockholma. V operaciji je sodelovalo 20 linijskih ladij proge, nekaj sto čolnov in desante enote s 26.000 vojaki. Med invazijo so porušili osem večjih mest, med drugim Norrköping, drugo največje mesto v tistih časih. Velikemu admiralu Apraxinu je car Peter ukazal požgati obalo Zahodne Botnije. Uničeno je bilo 13 mest, 361 vasi in 441 plemiških posesti. Ruski napredek je pospešil švedske mirovne sporazume z drugimi nasprotniki. Novembra 1719 se je Danska prenehala boriti s Švedsko. S posredovanjem angleškega agenta Johna Cartereta, dne 22. Novembra 1719 se je vojna z Veliko Britanijo končala s predhodnim mirom v Stockholmu. Hannover je za plačilo enega milijona rajhstalerjev prevzel vojvodstvo Bremen-Verden in posredno obljubil angleško podporo Švedski. Odstop je bil dokončno priznan s Hamburško poravnavo leta 1729. 21. januarja ^{[[Julijanski koledar|jul.]]} <span>/</span> <span style="margin-left:-.1em">1.&nbsp;f</span><span style="margin-left:-.1em">ebruarja&nbsp;1720 ^{[[Gregorijanski koledar|greg.]]}</span> so po dolgotrajnih pogajanjih med Prusijo in Švedsko sklenili mir v Stockholmu. Prusija je Stettin, otoke Usedom in Wollin ter Zahodno Pomeranijo do Peeneja zadržala za finančno plačilo 2 milijona Rajhstalerjev.<ref>Jean Olivia Lindsay: ''The New Cambridge Modern History. The Old Regime, 1713–1763.'' Cambridge University Press, Cambridge 1957, S.&nbsp;199.</ref> 3. julija ^{[[Julijanski koledar|jul.]]} <span>/</span> <span style="margin-left:-.1em">14.&nbsp;</span><span style="margin-left:-.1em">julija&nbsp;1720 ^{[[Gregorijanski koledar|greg.]]}</span> sta Danska in Švedska po več kot osmih mesecih pogajanj končali vojno v [[Mir iz Frederiksborga|Frederiksborškem miru]]. Danska je Rügen in Zahodno Pomeranijo severno od Peeneja ter Wismar vrnila Švedski, ki je za to plačala 600.000 talarjev in se v Sundu odpovedala carine prosti plovbi.<ref>Robert Nisbet Bain: ''Scandinavia. A Political History of Denmark, Norway and Sweden from 1513 to 1900.'' Cambridge 1905, S.&nbsp;346.</ref> Danska je vojvodi Karlu Friedrichu vrnila le holsteinske dele zasedenega Gottorfa, medtem ko je bil ves Schleswig zdaj združen pod dansko krono. V tem času je Anglija zgradila veliko koalicijo proti Rusiji, vendar to ni bilo dovolj za konec vojne na severu. Prusija in Saška sta kazali znake, da se oddaljujeta od Velike Britanije in spet bližata carju.. Cesar na Dunaju je postal nemiren tudi zaradi nadaljnje prisotnosti gvelfskih čet v Mecklenburgu. === Mir z Rusijo === [[Slika:Battle_of_grengam.jpg|levo|sličica| Pomorska bitka pri Grönhamu 7. Avgust 1720]] Odločitev Anglije, da bo svojo floto, ki pluje po Baltskem morju pod poveljstvom admirala Norrisa, usmerila proti Rusiji, je ostala za pričakovanji. Angleške eskadrilje niso mogle slediti ruskim ladjam v Finski zaliv. Angleški floti tudi ni uspelo preprečiti ruskih napadov na švedsko celino. 7. avgusta 1720 je švedsko eskadriljo v pomorski bitki pri Grönhamu premagala ruska enota, leta 1721 pa je sam Stockholm pred ruskim napadom rešil šele prihod britanske flote.<ref name="Robert Nisbet Bain S. 347">Robert Nisbet Bain: ''Scandinavia. A Political History of Denmark, Norway and Sweden from 1513 to 1900.'' Cambridge 1905, S.&nbsp;347.</ref> Britanija je zdaj doumela, da ni sposobna oblikovati učinkovite vojne koalicije proti Rusiji. Prusija se je držala stroge nevtralnosti, druge britanske pobude na sodiščih na Dunaju in v Varšavi pa so bile tudi neuspešne. Tako je tudi Združeno kraljestvo zahtevalo, da se čim prej začnejo mirovna pogajanja z Rusijo. Zaradi špekulativne krize sedaj tudi britanski kralj George&nbsp;I. Švedov ni več mogel finančno podpirati. Tako Švedski, ki je ostala brez podpore, ni preostalo drugega, kot da po francoskem posredovanju začne aprila 1721 v Nystadu, majhnem finskem mestu nedaleč od Åbo, neposredna mirovna pogajanja z Rusijo. [[Slika:Nystad_Unterzeichnung_1721.jpg|sličica| Podpis mirovne pogodbe iz Nystadta 20 avgusta 1721. Jedkanica, 1721]] 10. septembra 1721 je Švedska v [[Mir iz Nystada|mirovni pogodbi iz Nystada]] Rusiji odstopila območja Ingria, [[Livonija|Livonije]], Estonije, otokov [[Saaremaa|Ösel]] in [[Hiiumaa|Dagö]] ter Južne Karelije. V zameno je dobila nazaj Finsko, ki jo je Peter&nbsp;I. osvojil leta 1714. Poleg tega je Rusija plačala Švedski odškodnino v višini 2 milijonov rajhstalerjev.<ref name="Robert Nisbet Bain S. 347">Robert Nisbet Bain: ''Scandinavia. A Political History of Denmark, Norway and Sweden from 1513 to 1900.'' Cambridge 1905, S.&nbsp;347.</ref> Švedska je dobila pravico, da vsako leto v Rigi, Revalu in Arensburgu kupi brezcarinsko žito v vrednosti 50.000 rubljev; izjema so bila leta slabe letine. Med mirovnimi pogajanji ob koncu vojne je kraljica Ulrika Eleonora 7. Januarja 1720 tudi Avgustu Močnemu ponudila premirje. V svoji ponudbi je namenoma uporabila naziv "Friedrich August" in s tem nakazala, da Švedska tudi po ponovni izvolitvi leta 1710 saškega volilnega kneza še vedno ne priznava za poljskega kralja. Čeprav je Avgusta&nbsp;II. upal, da se bo priznanje njegovega poljskega kraljevskega dostojanstva združilo z revizijo [[Mirovna pogodba v Altsradstadtu|miru v Altranstädtu]], do tega ni prišlo. Saška-Poljska, čeprav je bila aktivna vojna stranka, ni bila vključena v mirovne sporazume, ki so končali veliko severno vojno. VDo vzajemne potrditve dejanskega stanja miru med Saško in Švedsko je prišlo šele aprila 1729. Poljski sejm se je že pred tem leta 1726 v Grodnu odločil za mirovne pogovore s Švedsko in za potrditev prejšnjih mirovnih sporazumov, predvsem pogodbe iz Olive. Po začetni izjavi o nameri leta 1729 so se spet začela pogajanja, med katerimi sta Švedska februarja 1730 in Poljska septembra 1732 predložili osnutke, ki so privedli do dvostranske mirovne izjave. == Posledice in vplivi vojne == [[Slika:Frieden_von_Nystad,_Stockholm_und_Fredericksborg.svg|sličica| Teritorialne spremembe v severni, vzhodni in srednji Evropi zaradi mirovnih pogodb iz Nystada (1721), Stockholma (1719/1720) in Frederiksborga (1720):Ruske osvojitve (temno zeleno) baltske province, Ingrija, Karelija Hanoverijanske osvojitve (Vojvodstvo Bremen-Verden) Osvojitve Danske (vojvodski del Schleswiga) Pruske osvojitve (deli Predpomorjanskega) ]] Velika severna vojna je povzročila temeljni premik v odnosih med evropskimi silami. Švedska je izgubila posesti v baltskih državah in Nemčiji (z izjemo Wismarja in Zahodne Pomeranije severno od Peeneja), zaradi česar je prišlo v ustjih Weserja in Labe do revizije [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]] s prodorom Nemčije na morje.<ref>Theodor Schieder, Fritz Wagner (Hrsg.): ''Handbuch der europäischen Geschichte.'' Bd. 4: ''Die Entstehung des neuzeitlichen Europa.'' S. 37.</ref> Posledično je Švedska izgubila položaj velike nordijske velesile, četudi nekateri na Švedskem tega niso hoteli priznati - leta 1741 je začela vojno proti Rusiji, ki se je ponovno končala s katastrofo. Na Švedskem je do leta 1772 sledilo tako imenovano obdobje svobode - oznaka, ki kaže na zmago nad kraljevim absolutizmom. Odtlej so besedo imeli stanovi. Švedsko je kot glavno nordijsko velesilo zamenjalo [[Ruski imperij|Rusko cesarstvo]], ki se je ne samo postalo nova velesila v Baltskem morju, ampak je igralo tudi odločilno vlogo pri preurejanju Evrope.<ref>[[Geoffrey Parker (Militärhistoriker)|Geoffrey Parker]]: ''The Cambridge Illustrated History of Warfare.'' Cambridge 2005, S. 155.</ref> Severna vojna pa je od ruskega ljudstva zahtevala največje žrtve. Včasih je za vojno šlo 82 odstotkov državnih prihodkov.<ref>Goehrke, Hellmann, Lorenz, Scheibert: ''Weltgeschichte – Russland.'' Bd. 31. Weltbild Verlag, Frankfurt am Main 1998, S. 181.</ref> Samo med letoma 1705 in 1713 je bilo deset naborov, v katerih so poklicali 337.000 ljudi k orožju. Pogoji službe so bili tako slabi, da je med severno vojno zaradi bolezni umrlo 54.000 ruskih vojakov, v primerjavi s približno 45.000 smrtno ranjenimi.<ref name="Schmidt37">Christoph Schmidt: ''Russische Geschichte 1547–1917.'' München 2003, S. 37.</ref> Petrova nova prestolnica, Sankt Peterburg, je bila zgrajena na Baltskem morju, zaščitena s širšimi obalnimi območji - razvoj, ki ga je morska sila Velika Britanija, zaskrbljena zaradi svoje trgovine z Baltskim morjem, ni rada videla.<ref>Klaus Zernack: ''Das Zeitalter der Nordischen Kriege von 1558 bis 1809 als frühneuzeitliche Geschichtsepoche.'' In: ''Zeitschrift für historische Forschung.'' Bd. 1, 1974. S. 55–79, hier: S. 71.</ref> Sredi vojne je Peter Veliki postavil temelje Rusije kot velesile; da to poudari, je rusko carstvo preimenoval v "Rusko cesarstvo" in uradno spremenil svoj naziv iz "carja" v "cesarja" (Император, Imperator). Po stoletjih odtujitve, ki jo je povzročila [[Zlata horda|mongolska oblast]], je Rusija spet postala sestavni del evropskega sistema držav in zavezništev.<ref>Goehrke, Hellmann, Lorenz, Scheibert: ''Weltgeschichte – Russland.'' Bd. 31. Weltbild Verlag, Frankfurt am Main 1998, S.&nbsp;180.</ref> Vojna je odločila tudi o usodi Estonije in [[Livonija|Livonije]]. Livonija, ki je odtlej pripadala Rusiji, je lahko nekaj časa ohranila svojo notranjo avtonomijo. V [[Mir iz Nystada|miru iz Nystäda leta]] 1721 je cesar Peter posestva obdaril s privilegiji, ki jih zavezuje mednarodno pravo, kar so potrdile vsi carji in cesarice do [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] (1855). Privilegiji so med drugim: svoboda prepričanja, nemška uprava, nemški jezik, nemška zakonodaja. [[Estonija]], [[Livonija]] in [[Kurlandija]] (od leta 1795) se zato imenujejo tudi "nemške" baltske ruske province. Hkrati z vzponom Rusije sta Poljska in Litva drseli v politično anarhijo (ki jo simbolizira Liberum Veto) in pod vpliv ruskega cesarstva. 1768 je de jure postala ruski [[protektorat]] in leta 1795 so si jo sosedje (Prusija, Avstrija in Rusija) v celoti razdelili.<ref>Norman Davies: ''Im Herzen Europas. Geschichte Polens.'' München 2000, S. 277.</ref> Dežele [[Belorusija|Belorusije]], ki je pripadala Litvi, je severna vojna popolnoma opustošila. Ruska vojska je deželo zapustila šele leta 1719. Kmetijstvo, obrt in trgovina so ležali na tleh. Zaradi kuge je umrlo na tisoče ljudi, tako da se je prebivalstvo Belorusije zmanjšalo za skoraj tretjino. Leta 1700 je imela 2,2 milijona prebivalcev, leta 1721 samo še milijon in pol.<ref>Dietrich Beyrau, Rainer Lindner: ''Handbuch Der Geschichte Weissrusslands.'' Göttingen 2001, S. 114.</ref> Propad Švedske in Saške-Poljska-Litva pa je Brandenburg-Prusijo rešil dveh močnih potencialnih nasprotnikov v področju in sovpadal z njenim vzponom v politiki moči, četudi je Švedska po britanskem posredovanju lahko obdržala severni del švedske Pomeranije in pod vplivom Anglije oblikovala protiutež proti Brandenburgu.<ref>Paul Kennedy: ''The Rise and Fall of the Great Powers. Economic Change and Military Conflict from 1500 to 2000.'' New York 1987, S. 97.</ref> Potem ko sta se med Severno vojno Rusija in Prusija povzpeli na lestvici politiki moči sta v naslednjih stoletjih skupaj s Francijo, Avstrijo in Veliko Britanijo dokončali pentarhijo velikih evropskih sil.<ref>Klaus Zernack: ''Das Zeitalter der Nordischen Kriege von 1558 bis 1809 als frühneuzeitliche Geschichtsepoche.'' In: ''Zeitschrift für historische Forschung.'' Bd. 1, 1974. S. 55–79, hier: S. 57.</ref> Danska je vojno končala rahlo okrepljena. Na tej podlagi je prišlo do kompromisa med Dansko in Švedsko, ki sta v preteklem stoletju tolikokrat borilemed seboj.<ref>Wolfgang Froese: ''Geschichte der Ostsee.'' 2. Auflage. Casimir Katz Verlag, 2008, S. 298.</ref> Poleg včasih drastičnih učinkov vojne na posamezne države je celotno [[Baltsko morje|področje Baltskega morja]] med nordijsko vojno vojne v letih od 1708 do 1712 prizadela obsežna epidemija kuge (prim. Velika kuga v Prusiji). Začelo se je z epidemijo na Poljskem, v nekaj letih pa je kuga dosegla smrtonosno dinamiko, ki je segla vse do Stockholma. Glavni katalizator kuge je bila velika severna vojna, v kateri so se velike množice ljudi prelivale med deželami severne in vzhodne Evrope in s sabo nosile klice bolezni.<ref>Jörg Zapnik: ''Pest und Krieg im Ostseeraum: Der Schwarze Tod in Stralsund während des Großen Nordischen Krieges (1700–1721).'' Verlag Dr. Kovac, 2007</ref> == Spomin in podobe zgodovine v nacionalnih zgodovinopisih == [[Slika:Rus_Stamp-300_let_Poltavskaya_bitva.jpg|sličica| Ruska spominska znamka ob 300. obletnici bitke pri Poltavi iz leta 2009]] Čeprav gre za isti zgodovinski dogodek, v državah, ki jih je prizadela vojna, na veliko severno vojno pogosto gledajo zelo različno. Ker ima vsaka država svojo kulturo spomina. Nacionalne zgodovine različnih sosednjih držav niso bile zgolj povzetki (drug poleg drugega), temveč kažejo - z različnimi poudarki - s strukturo povezano umevanje področja in spoprijem z vrednotenjem vojne. Baltsko morje je zgodovinsko spenjalo širšega področja severovzhodne Evrope in je pomagalo dogajanja oblikovati v okviru epohe in jih zgostiti v zgodovinsko prostorsko identiteto.<ref>http://www.oeko-net.de/kommune/kommune5-97/ATROEBST.html Nordosteuropa, Begriff – Traditionen – Strukturen.</ref> Poročanje o veliki severni vojni, ki je zaplete in razplete večjemu delu prebivalstva zunaj vojnih območij naredilo dostopne, je bilo pomembno za razvoj zgodovinske podobe. Ne glede na razlike v obdelavi zgodovinskih dogodkov, značilne za posamezno državo, je spomin na severno vojno ostal tesno povezan z dvema imenoma, ki vedno navdušujeta svet in potomstvo. En je videti kot velika podoba iz preteklosti, drugi kot slika novih časov, eden velja za bleščečega in tragičnega junaka, drugi pa za strastno superiornega [[Državnik|državnika]] : Karl XII. Švedske in Peter I. Rusije.<ref>Michael Salewski: Geschichte Europas: Staaten und Nationen von der Antike bis zur Gegenwart, C.H. Beck, 2. Auflage 2004, S.&nbsp;764.</ref> * ''Finska:'' na začetku 18 stoletja je [[Finska]] prvič v celoti postala gledališče vojne. Med veliko severno vojno je Rusija zasedla Finsko in vzhodni del švedskega cesarstva. Ta okupacija je skozi naslednja stoletja ostala v skupnem spominu Finske kot grožnja in je lebdela v mislih številnih Fincev, , zlasti med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], (prim. [[Zimska vojna]] in [[nadaljevalna vojna]]). Razprave o ruski okupaciji so se pojavile zlasti v obdobju med svetovnima vojnama, ko so Rusijo razglasili za dednega sovražnika Finske. Po drugi svetovni vojni, v časih "prijateljstva in sodelovanja" med Finsko in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] take raziskave niso bile več primerne.<ref>Mikko Huhtamies: [http://opus.kobv.de/ubp/volltexte/2009/2864/pdf/bulle_2_01_btr02.pdf ''Kriegswesen und Gesellschaft in der frühen Neuzeit in der finnisch-schwedischen Geschichtsforschung''], S.&nbsp;126.</ref> * ''Latvija:'' nasprotno je švedska doba, ki se je končala s koncem vojne v [[Latvija|Latviji]], predstavljala pretežno pozitiven okvir za latvijsko zgodovinopisje. Obstaja pa kontrast med latvijskim in nemško-baltskim pogledom na zgodovino. Medtem ko so Latvijci obdobje do leta 1721 obravnavali kot "svetlo dobo", so baltski Nemci naslikali precej negativno sliko, ki je v ospredje postavila konflikte Švedske z nemškim viteštvom. Po drugi strani pa je v latvijski javnosti švedski dominij postal pozitiven mit. Predvsem tisti, ki so šli v izgnanstvo po letu 1945, so še naprej širili prijateljsko podobo, medtem ko je bilo v sovjetsko-latvijskem zgodovinopisju poudarjeno vključevanje [[Livonija|Livonije]] v imperij Petra Velikega in zlasti po letu 1953 pozitiven prikaz švedske dobe kot obrekovanje zgodovine s strani latvijske [[Buržoazija|buržoazije]]. Od leta 1991 velja zgodnje moderno obdobje in s tem tudi preobremenjenost s Švedsko in severno vojno v latvijskem zgodovinopisju za pastorka.<ref>[http://hsozkult.geschichte.hu-berlin.de/index.asp?id=722&view=pdf&pn=tagungsberichte Tagungsbericht] auf ''hsozkult.geschichte.hu-berlin.de''.</ref> * ''Estonija:'' [[Estonija|Pod švedsko vlado je]] bila Estonija prvič v njenih mejah združena z osrednjo silo. Obdobje švedske vladavine so po mnenju [[Estonci|Estoncev]] ''dobri stari švedski čas''i. Ta idealizirana oblika je nastala iz kmetom prijaznih zemljiških reform v 17. stoletju. in kasnejših izkušenj Estonije. Veliko lakota in smrt Karla XI. sta napovedovali hude čase. Vojna, kuga in naraščajoči plemiški privilegiji na račun kmečkih pravic so bili razlogi, da so se ljudje v Estoniji v 19.&nbsp;stoletju nostalgično spominjali švedskih časov, ki so se za vedno končali leta 1710.<ref>[http://www.estonica.org/en/History/1558-1710_Estonia_under_Swedish_rule/The_Great_Northern_War_End_of_Swedish_rule_in_Estonia/ ''The Great Northern War. End of Swedish rule in Estonia''] auf ''estonica.org''.</ref> * ''Švedska: Tudi na'' [[Švedska|Švedskem]] se je v kolektivnem spominu začela široka in različna obdelava velike severne vojne, njenega tragičnega kralja in konca obdobja velike moči. O švedsko-baltskem imperiju in o njegovem koncu je v švedskem zgodovinopisju 19. stoletja prevladovala paradigma, ki je delno ohranila svojo veljavo do danes. Tako je bila zgodovina Švedske zgodovina kraljev. Iz načina, kako kdo ocenjuje vlogo Karla XII., je bilo mogoče ugotoviti, ali oseba pripada politični levici ali desnici. Posledica tega so bile nasprotujoče si, vendar tudi prelivajoče se podobe zgodovine, ki so nudile stične točke številnim švedskim političnim taboriščem. Nazadnje sta se leva in desna perspektiva združili in spojili posamezne rečne rokave zgodovinske dediščine, kar je okrepilo notranjo kohezijo Švedske, ne da bi pri tem spodbujalo revanšizem. Ta akademska razlaga preteklosti se je sčasoma skozi šole, vojaške tradicije, spomenike in praznike prelila v kolektivni spomin. Rezultat je slika Karla XII. kot [[Antična Šparta|špartanskega]] kralja bojevnika, ki ga podpirajo zvesti, zavzeti in potrpežljivi [[Podložnik|pod]]<nowiki/>ložniki, pripravljeni prenašati strašno trpljenje. K razvoju te zgodovinske podobe je prispevala tudi literatura v medvojnih letih prve in druge svetovne vojne. Oblikovale so jo junaške podobe naroda, katerega moč in ponos sta temeljila na revščini in porazu.<ref>Manfred Hettling: Volksgeschichten Im Europa Der Zwischenkriegszeit, Göttingen, 2003, S.&nbsp;192.</ref> * ''Ukrajina:'' Medtem ko so na Švedskem glede severne vojne prišli do sinteze različnih stališč, [[Ukrajina|sta se v Ukrajini razvili dve nasprotni stališči]], ki si do danes nezdružljivo nasprotujeta. Odločilna razprava se vrti okoli prestopa [[Ivan Mazepa|Ivana Mazepe]], ki se je do leta 1708 na ruski strani boril proti Švedski, nato pa prestopil na švedsko stran. Skupaj s 3000 drugih [[Kozaki|Kozakov je]] umrl v [[Bitka pri Poltavi|bitki pri Poltavi]] na strani Švedov.[[Slika:10-Hryvnia-2005-front.jpg|sličica|200x200_pik| Ivan Mazepa na bankovcu za 10 grivn, 2003]]Na začetku 20. stoletja so o tej spremembi strani razpravljale nacionalistične skupine v zahodnem delu države. Po njihovem mnenju je Mazepa želel rešiti kozaško demokracijo pred posegom centralistične ruske države. V njem so vdeli ukrajinskega narodnega heroja in vzor za neodvisnost od Sovjetske zveze. Proruska stran je naslednja desetletja in stoletja v Mazepi videla izdajalca carja Petra. Današnje ukrajinsko zgodovinopisje išče pozitivne povezave z Mazepo kot zgodovinsko osebnostjo. Prikazuje ga kot prvega zahodno mislečega voditelja Ukrajine. Kot razlog za prestop na švedsko stran navajajo odklanjanje Petra, da bi Mazepi pomagal proti Poljski, inj dogodke leta 1708, ko je umikajoča ruska vojska kot del taktike ožgane zemlje opustošila številne ukrajinske vasi.<ref>http://portal.uni-freiburg.de/osteuropa/Internetprojekte/Upload%20Poltawa/Teil%202 S.&nbsp;44&nbsp;f.</ref> * ''Rusija:'' Uspeh ruskega orožja, teritorialna širitev države in večji mednarodni položaj Ruskega imperija z zmago v severni vojni so v izobraženih slojih Rusije 18.&nbsp;stoletja porajali ponos in domoljubna čustva.<ref>Erich Donnert (Hrsg.): ''Europa in der Frühen Neuzeit. Festschrift für Günter Mühlpfordt. Bd.&nbsp;7: Unbekannte Quellen, Aufsätze zu Entwicklung, Vorstufen, Grenzen und Fortwirken der Frühneuzeit in und um Europa, Inhaltsverzeichnisse der Bände 1–6, Personenregister der Bände 1–7.'' Köln 2008, S.&nbsp;764.</ref> == Sklici == [[Kategorija:1720. leta]] [[Kategorija:1710. leta]] [[Kategorija:1700. leta]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Ukrajine]] [[Kategorija:Zgodovina Prusije]] [[Kategorija:Zgodovina Švedske]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] [[Kategorija:Zgodovina Litve]] [[Kategorija:Zgodovina Danske]] [[Kategorija:Zgodovina Norveške]] [[Kategorija:Vojne Rusije]] [[Kategorija:Vojne 18. stoletja]] [[Kategorija:Zgodovina Rusije]] b79zdu9lelzy8kk7p383yq0a97ctsi6 0 498333 5736973 5508509 2022-08-20T07:04:09Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec|Name=Ira Losco|image=|caption=Ira Losco leta 2016|Background=solo_singer|birth_date=|birth_place=|Genre=[[Pop]] [[Pop rock]]|occupation=|Years_active=1998&ndash;danes|website=}}'''Ira Losco''', [[Malta|malteška]] [[pevka]] in [[tekstopiska]] * [[31. julij]] [[1981]], [[Silema]], [[Malta]]. Karierni preboj se je zgodil leta 2002, ko je [[Malta na Pesmi Evrovizije|Malto]] zastopala [[Pesem Evrovizije 2002|na Pesmi Evrovizije 2002]] s skladbo " [[7th Wonder]] ", takrat je zasedla drugo mesto, kar je najboljši rezultat Malte dozdaj. Štirinajst let kasneje se je vrnila in spet zastopala [[Malta na Pesmi Evrovizije|Malto]] na [[Pesem Evrovizije 2016|Pesem Evrovizije 2016]] s skladbo " [[Sprehod po vodi (pesem Ira Losco)|Walk on Water]] ". V finalu je zasedla dvanajsto mesto. == Kariera == Do danes je Losco nastopala v več kot 15 državah in prejela več kot 20 glasbenih nagrad. Nastopila je pred občinstvom kapacitete med 1.000 in 80.000, pela je tudi skupaj z nekaterimi uglednimi mednarodnimi pevci, kot so [[Elton John]], [[Katie Melua]], [[Maroon 5]], [[Akon]], [[Melanie C|Mel C]], [[Ronan Keating]], [[Bob Geldof]], [[Tokio Hotel]] in [[Gigi D'Alessio]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.iralosco.com/bio/|title=Home - Ira Losco|website=Ira Losco|accessdate=8 May 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160325212241/http://www.iralosco.com/bio/|archivedate=25 March 2016}}</ref> Losco je kariero začela leta 2002 takrat, ko je zastopala svojo državo [[Pesem Evrovizije 2002|na Evroviziji 2002,]] ki je potekala v [[Talin|Talinu]]. Losco je 23. januarja s pesmijo " [[Kameleon (pesem Ira Losco)|Walk On Water]] " [[Malta na Pesmi Evrovizije|zmagala na malteškem nacionalnem izboru]] za [[pesem Evrovizije 2016]].<ref>{{Navedi splet|url=http://esctoday.com/108371/malta-ira-losco-to-stockholm/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160130103351/http://esctoday.com/108371/malta-ira-losco-to-stockholm/|archivedate=30 January 2016|title=Eurovision Malta: Ira Losco to Stockholm!|website=esctoday.com|accessdate=23 January 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=malta_sends_ira_losco_to_stockholm|title=Malta sends Ira Losco to Stockholm|website=Eurovision.tv|accessdate=23 January 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovoix.com/2018/07/31/malta-ira-losco-confirmed-as-x-factor-malta-judge/|title=Malta: Ira Losco Confirmed as X Factor Malta Judge|first=Anthony|last=Granger|date=July 31, 2018}}</ref> Obleko, ki jo je nosila na Evroviziji, je oblikovala [[Alex Zabotto-Bentley]], ki je oblikovala obleke tudi drugim znanim pevcem [[Lady Gaga]], [[Prince (glasbenik)|Prince]] in [[Kylie Minogue]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bay.com.mt/index.php/top-stories/2410-lady-gaga-stylist-to-design-eurovision-outfit-for-malta-s-ira-losco.html|title=Ira Losco rehearses for Malta at the Eurovision Song Contest|last=content|website=89.7 Bay|accessdate=8 May 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160509210852/http://www.bay.com.mt/index.php/top-stories/2410-lady-gaga-stylist-to-design-eurovision-outfit-for-malta-s-ira-losco.html|archivedate=9 May 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.tvm.com.mt/mt/eurovision/news/iras-eurovision-rehearsals-begin-with-team-in-malta/|title=Ira begins Eurovision rehearsals with team|website=TVM|accessdate=8 May 2016}}</ref> Da bi povečali možnosti za zmago so na natečaju, proračun drastično povečali, in sicer z 200.000 EUR iz prejšnjega leta na približno 1.500.000 EUR. Nastopila je v prvem polfinalu, 10. maja 2016, in se uvrstila v finale. V finalu, 14. maja 2016,<ref>{{Navedi splet|url=https://timesofmalta.com/articles/view/eurovision-ira-to-perform-in-22nd-positition.611922|title=Eurovision: Ira to perform in 22nd position|website=Times of Malta}}</ref> je zasedla 12. mesto od 26 držav.<ref>[http://www.timesofmalta.com/articles/view/20160515/local/eurovision-ira-losco-12th-ukraine-victorious.612049 Reactions - Watch again - Eurovision: Ira Losco 12th, Ukraine victorious].</ref><ref>[https://maltanetworkresources.com/2016/05/malta-ira-losco-eurovision-2016/ MALTA’S IRA LOSCO IN 12TH PLACE IN EUROVISION SONG CONTEST 2016].</ref><ref>[http://www.tvm.com.mt/en/news/ukraine-wins-the-eurovision-malta-in-12th-place-fourth-place-by-jury-votes/ Ukraine wins the Eurovision - Malta in 12th place - fourth place by jury votes].</ref><ref>[http://www.independent.com.mt/articles/2016-05-15/local-news/Ukraine-wins-Eurovision-Song-Contest-Malta-in-12th-place-6736157857 Updated (2): Ukraine wins Eurovision Song Contest, Malta in 12th place].</ref><ref>[https://lovinmalta.com/news/malta-in-mourning-ira-losco-places Malta in Mourning: Ira Losco Places 12th].</ref><ref>[http://www.maltatoday.com.mt/arts/entertainment/65264/fans_give_ira_losco_warm_welcome_back#.V9HBpHhHmrU (WATCH) Fans give Ira Losco warm welcome back].</ref> == Osebno življenje == Maja 2016 je oznanila, da z njenim partnerjem [[Sean Gravina]] pričakujeta otroka.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.maltatoday.com.mt/arts/entertainment/64946/losco_confirms_pregnancy_rumours_im_a_mothertobe#.VzB6G9RHmrU|title=Losco confirms pregnancy rumours: 'I'm a mother-to-be'|date=8 May 2016|publisher=Malta Today}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.independent.com.mt/articles/2016-05-08/local-news/Ira-Losco-publicly-announces-what-everyone-knew-she-s-pregnant-6736157499|title=Ira Losco publicly announces what everyone knew – she's pregnant|publisher=Malta Independent|date=8 May 2016}}</ref> Njun sin Harry se je rodil 25. avgusta 2016.<ref>{{Navedi splet|url=http://wiwibloggs.com/2016/08/26/boy-maltas-ira-losco-boyfriend-sean-gravina-welcome-first-baby-harry/149217/|title=IT'S A BOY! MALTA'S IRA LOSCO AND BOYFRIEND SEAN GRAVINA WELCOME THEIR FIRST BABY HARRY|last=Mamsikashvili|first=Rezo|date=26 August 2016|website=wiwibloggs.com|publisher=Wiwibloggs}}</ref> 1. decembra 2019 sta se poročila.<ref>{{Navedi splet|url=https://lovinmalta.com/lifestyle/celebrities/ira-losco-officially-ties-the-knot-in-beautiful-maltese-wedding/|title=Ira Losco Officially Ties The Knot In Beautiful Maltese Wedding|date=1 December 2019|publisher=Lovin Malta}}</ref> Junija 2020 sta sporočila, da skupaj z možem in sinom pričakujeta še negega otroka in sicer punčko. Njuna hči Gigi se je rodila 14. novembra 2020.<ref>{{Navedi splet|last=Cilia|first=Johnathan|date=2020-06-28|title=Ira Losco Announces She's Pregnant With Her Second Child, A Girl|url=https://lovinmalta.com/lifestyle/celebrities/ira-losco-announces-shes-pregnant-with-her-second-child-a-girl/|accessdate=2020-06-28|website=Lovin Malta|language=en-US}}</ref> == Aktivizem == Losco izraža podporo številnim družbenim vzrokom na Malti, vključno s [[LGBT pravice na Malti|pravicami LGBT]] in kampanjami nasilja nad najstniki.<ref>{{Navedi splet|title=Biography|url=http://www.iralosco.com/#section-custom-content-2|website=Ira Losco|accessdate=22 April 2016}}</ref> Leta 2014 je bila nominirana za prvo nagrado skupnosti LGBT, ki jo je organiziralo Malta Gay Movement.<ref>{{Navedi splet|title=Nominees for first LGBTI Community Awards announced|url=http://www.maltatoday.com.mt/news/national/45758/nominees_for_first_lgbti_community_awards_announced#.VxqVlTB97IU|website=Maltatoday|accessdate=22 April 2016|date=3 November 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://timesofmalta.com/articles/view/gay-rights-territorial-disputes-take-centre-stage-at-eurovision.611776|title=Gay rights, territorial disputes take centre stage at Eurovision|website=Times of Malta}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://timesofmalta.com/articles/view/ira-gay-rights-must-go-beyond-tolerance.611857|title=Ira Losco: "Gay rights must go beyond tolerance"|website=Times of Malta}}</ref> Losco je med tekmovanjem za Pesem Evrovizije 2016 v Stockholmu organizirala LGBT prijazno zabavo.<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/stories|title=Stories|website=eurovision.tv}}</ref><ref>http://www.tvm.com.mt/mt/news/filmat-ira-onorata-li-malta-kisbet-l-ewwel-post-fil-qasam-lgbtiq/</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * {{Uradno spletno mesto|http://www.iralosco.com/}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Malteški glasbeniki]] sbyg1rvq7imuvzecs3g81vel81eez02 5737166 5736973 2022-08-20T07:17:24Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec|Name=Ira Losco|image=|caption=Ira Losco leta 2016|Background=solo_singer|birth_date=|birth_place=|Genre=[[Pop]] [[Pop rock]]|occupation=|Years_active=1998&ndash;danes|website=}}'''Ira Losco''', [[Malta|malteška]] [[pevka]] in [[tekstopiska]] * [[31. julij]] [[1981]], [[Silema]], [[Malta]]. Karierni preboj se je zgodil leta 2002, ko je [[Malta na Pesmi Evrovizije|Malto]] zastopala [[Pesem Evrovizije 2002|na Pesmi Evrovizije 2002]] s skladbo " [[7th Wonder]] ", takrat je zasedla drugo mesto, kar je najboljši rezultat Malte do zdaj. Štirinajst let kasneje se je vrnila in spet zastopala [[Malta na Pesmi Evrovizije|Malto]] na [[Pesem Evrovizije 2016|Pesem Evrovizije 2016]] s skladbo " [[Sprehod po vodi (pesem Ira Losco)|Walk on Water]] ". V finalu je zasedla dvanajsto mesto. == Kariera == Do danes je Losco nastopala v več kot 15 državah in prejela več kot 20 glasbenih nagrad. Nastopila je pred občinstvom kapacitete med 1.000 in 80.000, pela je tudi skupaj z nekaterimi uglednimi mednarodnimi pevci, kot so [[Elton John]], [[Katie Melua]], [[Maroon 5]], [[Akon]], [[Melanie C|Mel C]], [[Ronan Keating]], [[Bob Geldof]], [[Tokio Hotel]] in [[Gigi D'Alessio]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.iralosco.com/bio/|title=Home - Ira Losco|website=Ira Losco|accessdate=8 May 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160325212241/http://www.iralosco.com/bio/|archivedate=25 March 2016}}</ref> Losco je kariero začela leta 2002 takrat, ko je zastopala svojo državo [[Pesem Evrovizije 2002|na Evroviziji 2002,]] ki je potekala v [[Talin|Talinu]]. Losco je 23. januarja s pesmijo " [[Kameleon (pesem Ira Losco)|Walk On Water]] " [[Malta na Pesmi Evrovizije|zmagala na malteškem nacionalnem izboru]] za [[pesem Evrovizije 2016]].<ref>{{Navedi splet|url=http://esctoday.com/108371/malta-ira-losco-to-stockholm/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160130103351/http://esctoday.com/108371/malta-ira-losco-to-stockholm/|archivedate=30 January 2016|title=Eurovision Malta: Ira Losco to Stockholm!|website=esctoday.com|accessdate=23 January 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=malta_sends_ira_losco_to_stockholm|title=Malta sends Ira Losco to Stockholm|website=Eurovision.tv|accessdate=23 January 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovoix.com/2018/07/31/malta-ira-losco-confirmed-as-x-factor-malta-judge/|title=Malta: Ira Losco Confirmed as X Factor Malta Judge|first=Anthony|last=Granger|date=July 31, 2018}}</ref> Obleko, ki jo je nosila na Evroviziji, je oblikovala [[Alex Zabotto-Bentley]], ki je oblikovala obleke tudi drugim znanim pevcem [[Lady Gaga]], [[Prince (glasbenik)|Prince]] in [[Kylie Minogue]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bay.com.mt/index.php/top-stories/2410-lady-gaga-stylist-to-design-eurovision-outfit-for-malta-s-ira-losco.html|title=Ira Losco rehearses for Malta at the Eurovision Song Contest|last=content|website=89.7 Bay|accessdate=8 May 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160509210852/http://www.bay.com.mt/index.php/top-stories/2410-lady-gaga-stylist-to-design-eurovision-outfit-for-malta-s-ira-losco.html|archivedate=9 May 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.tvm.com.mt/mt/eurovision/news/iras-eurovision-rehearsals-begin-with-team-in-malta/|title=Ira begins Eurovision rehearsals with team|website=TVM|accessdate=8 May 2016}}</ref> Da bi povečali možnosti za zmago so na natečaju, proračun drastično povečali, in sicer z 200.000 EUR iz prejšnjega leta na približno 1.500.000 EUR. Nastopila je v prvem polfinalu, 10. maja 2016, in se uvrstila v finale. V finalu, 14. maja 2016,<ref>{{Navedi splet|url=https://timesofmalta.com/articles/view/eurovision-ira-to-perform-in-22nd-positition.611922|title=Eurovision: Ira to perform in 22nd position|website=Times of Malta}}</ref> je zasedla 12. mesto od 26 držav.<ref>[http://www.timesofmalta.com/articles/view/20160515/local/eurovision-ira-losco-12th-ukraine-victorious.612049 Reactions - Watch again - Eurovision: Ira Losco 12th, Ukraine victorious].</ref><ref>[https://maltanetworkresources.com/2016/05/malta-ira-losco-eurovision-2016/ MALTA’S IRA LOSCO IN 12TH PLACE IN EUROVISION SONG CONTEST 2016].</ref><ref>[http://www.tvm.com.mt/en/news/ukraine-wins-the-eurovision-malta-in-12th-place-fourth-place-by-jury-votes/ Ukraine wins the Eurovision - Malta in 12th place - fourth place by jury votes].</ref><ref>[http://www.independent.com.mt/articles/2016-05-15/local-news/Ukraine-wins-Eurovision-Song-Contest-Malta-in-12th-place-6736157857 Updated (2): Ukraine wins Eurovision Song Contest, Malta in 12th place].</ref><ref>[https://lovinmalta.com/news/malta-in-mourning-ira-losco-places Malta in Mourning: Ira Losco Places 12th].</ref><ref>[http://www.maltatoday.com.mt/arts/entertainment/65264/fans_give_ira_losco_warm_welcome_back#.V9HBpHhHmrU (WATCH) Fans give Ira Losco warm welcome back].</ref> == Osebno življenje == Maja 2016 je oznanila, da z njenim partnerjem [[Sean Gravina]] pričakujeta otroka.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.maltatoday.com.mt/arts/entertainment/64946/losco_confirms_pregnancy_rumours_im_a_mothertobe#.VzB6G9RHmrU|title=Losco confirms pregnancy rumours: 'I'm a mother-to-be'|date=8 May 2016|publisher=Malta Today}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.independent.com.mt/articles/2016-05-08/local-news/Ira-Losco-publicly-announces-what-everyone-knew-she-s-pregnant-6736157499|title=Ira Losco publicly announces what everyone knew – she's pregnant|publisher=Malta Independent|date=8 May 2016}}</ref> Njun sin Harry se je rodil 25. avgusta 2016.<ref>{{Navedi splet|url=http://wiwibloggs.com/2016/08/26/boy-maltas-ira-losco-boyfriend-sean-gravina-welcome-first-baby-harry/149217/|title=IT'S A BOY! MALTA'S IRA LOSCO AND BOYFRIEND SEAN GRAVINA WELCOME THEIR FIRST BABY HARRY|last=Mamsikashvili|first=Rezo|date=26 August 2016|website=wiwibloggs.com|publisher=Wiwibloggs}}</ref> 1. decembra 2019 sta se poročila.<ref>{{Navedi splet|url=https://lovinmalta.com/lifestyle/celebrities/ira-losco-officially-ties-the-knot-in-beautiful-maltese-wedding/|title=Ira Losco Officially Ties The Knot In Beautiful Maltese Wedding|date=1 December 2019|publisher=Lovin Malta}}</ref> Junija 2020 sta sporočila, da skupaj z možem in sinom pričakujeta še negega otroka in sicer punčko. Njuna hči Gigi se je rodila 14. novembra 2020.<ref>{{Navedi splet|last=Cilia|first=Johnathan|date=2020-06-28|title=Ira Losco Announces She's Pregnant With Her Second Child, A Girl|url=https://lovinmalta.com/lifestyle/celebrities/ira-losco-announces-shes-pregnant-with-her-second-child-a-girl/|accessdate=2020-06-28|website=Lovin Malta|language=en-US}}</ref> == Aktivizem == Losco izraža podporo številnim družbenim vzrokom na Malti, vključno s [[LGBT pravice na Malti|pravicami LGBT]] in kampanjami nasilja nad najstniki.<ref>{{Navedi splet|title=Biography|url=http://www.iralosco.com/#section-custom-content-2|website=Ira Losco|accessdate=22 April 2016}}</ref> Leta 2014 je bila nominirana za prvo nagrado skupnosti LGBT, ki jo je organiziralo Malta Gay Movement.<ref>{{Navedi splet|title=Nominees for first LGBTI Community Awards announced|url=http://www.maltatoday.com.mt/news/national/45758/nominees_for_first_lgbti_community_awards_announced#.VxqVlTB97IU|website=Maltatoday|accessdate=22 April 2016|date=3 November 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://timesofmalta.com/articles/view/gay-rights-territorial-disputes-take-centre-stage-at-eurovision.611776|title=Gay rights, territorial disputes take centre stage at Eurovision|website=Times of Malta}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://timesofmalta.com/articles/view/ira-gay-rights-must-go-beyond-tolerance.611857|title=Ira Losco: "Gay rights must go beyond tolerance"|website=Times of Malta}}</ref> Losco je med tekmovanjem za Pesem Evrovizije 2016 v Stockholmu organizirala LGBT prijazno zabavo.<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/stories|title=Stories|website=eurovision.tv}}</ref><ref>http://www.tvm.com.mt/mt/news/filmat-ira-onorata-li-malta-kisbet-l-ewwel-post-fil-qasam-lgbtiq/</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * {{Uradno spletno mesto|http://www.iralosco.com/}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Malteški glasbeniki]] 7vb8fuh1ygcpak6x89ug7nuu9r8afbn 0 498520 5736812 5507672 2022-08-20T06:44:48Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox Saint |name=Sveti Bernardin Sienski |birth_date= |death_date= |feast_day=[[20. maj]] |venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]] |image= |imagesize=200px |caption= |birth_place= |death_place= |titles= |attributes= monogram [[IHS]], tri [[Mitra (škofovska kapa)|mitre]] |patronage= Massa Marittima, [[Kalifornija]], |major_shrine= |suppressed_date= |issues= }} '''[[Sveti]] Bernardin Sienski''', s pravim imenom Bernardino degli Albizeschi ([[italijanščina|it.]]: ''Santo Bernardino da Siena''), [[asket]], krščanski [[redovnik]], [[teolog]] in ljudski [[misijonar]], * [[8. september]] [[1380]] [[Massa Marittima]], † [[20. maj]] [[1444]] [[L'Aquila]], velja za enega od najpomembnejših svetnikov [[Red manjših bratov|reda manjših bratov]]. ==Življenje== Rodil se je v kraju Massa Marittima, nedaleč od [[Siena|Siene]], zaradi zgodnje smrti staršev so ga vzgajali očetovi bratje v Sieni, vendar je bil kljub temu deležen tedanje najboljše izobrazbe. Že z enajstimi leti je začel s študijem prava na [[Univerza v Sieni|Univerzi v Sieni]]. Ko je leta 1397 tudi Sieno zajela epidemija [[Kuga|kuge]], je sedemnajstletni Bernardin zaključil študij in se posvetil negi bolnih in umirajočih v mestu. Ko je bilo [[Epidemija|epidemije]] konec, je za kugo zbolel tudi sam in več mesecev nihal med življenjem ter smrtjo, medtem pa je sprejel odločitev, da se bo pridružil redu manjših bratov. Ko je leta 1402 ozdravel, je v Sieni sprejel redovniške zaobljube, leta 1404 pa še [[mašniško posvečenje]]. V nekem zapuščenem puščavniškem zavetišču je ustanovil majhen samostan, v katerem je deset let preživel v popolnem uboštvu. Leta 1413 je postal vratar v samostanu manjših bratov v [[Fiesole|Fiesolah]] pri Firencah, od leta 1417 dalje pa je deloval kot pridigar in ljudski misijonar. Hodil je od mesta do mesta, ter na trgih in na [[Prižnica|prižnicah]] oznanjal ter razlagal [[evangelij]]. V stolnici v [[Perugia|Perugii]] je še danes ohranjena prižnica, s katere je Bernardin imel leta 1425 eno svojih najpomembnejših pridig. V mestnem [[oratorij (cerkev)|oratorij]]u sv. Bernardina, v ulici Via dei Priori, so ohranjeni kamniti reliefi s prizori iz življenja sv. Bernardina Sienskega. Veliki misijonar je po zgledu [[Frančišek Asiški|sv. Frančiška Asiškega]] govoril o ljubezni, pomenu pokore in miru. Kljub strogosti je postal zelo priljubljen in so ga že za življenja častili kot svetnika. Eden njegovih učencev je bil tudi [[Janez Kapistran|sveti Janez Kapistran]]. Bernardin Sienski je umrl leta 1444 v [[L'Aquila|L'Aquili]], star triinšestdeset let, in je pokopan v tamkajšnji stolnici sv. Bernardina. Največja znamenitost cerkve je kapela desne stranske ladje, ki jo je leta 1505 izdelal Silvestro dell'Aquila in oltar iz [[terakota|terakote]], delo [[Andrea della Robbia]]. Posmrtni ostanki sv. Bernardina v njej so danes hranjeni v novem [[Sarkofag|sarkofagu]], starega so namreč oplenili [[Napoleonske vojne|napoleonovi vojaki]]. == Češčenje == Že šest let po smrti, leta 1450, je [[papež Nikolaj V.]] sv. Bernardina [[kanonizacija|razglasil za svetnika]], njegovo čaščenje pa se je hitro razširilo po Italiji. Poleg [[L'Aquila|L'Aquile]], kjer je pokopan, so centri svetnikovega češčenja še Siena, Perugia in Massa Marittima. Na [[Kapitolski grič|Kapitolu]] v [[Rim]]u so v cerkvi [[Cerkev S. Maria d'Aracoeli, Rim|Santa Maria d'Aracoeli]] freske [[Pinturicchio|Pinturicchija]] iz okoli 1485, ki ponazarjajo življenje in dela svetnika. == Upodobitve svetnika == Bernardina Sienskega upodabljajo kot manjšega brata, z [[Askeza|asketskim]], koščenim obrazom, največkrat v skladu z ohranjeno posmrtno masko, ki jo hranijo v mestnem muzeju v [[L'Aquila|L'Aquili]], skoraj vedno tudi s sončno ploščo z [[Monogram|monogramom]] [[IHS]]. Pogosto so ob njem prikazane tudi tri [[Mitra (škofovska kapa)|škofovske mitre]], saj je zavrnil tri škofovska imenovanja, v [[Urbino|Urbinu]], [[Siena|Sieni]] in [[Ferrara|Ferrari]]. Sveti Bernardin je zavetnik mesta Massa Marittima, ameriške zvezne države [[Kalifornija|Kalifornije]], prav tako pa zavetnik tkalcev volne, ter priprošnjik zoper razne bolezni, npr. bolezni pljuč, hripavosti... == Godovni dan == * [[Rimskokatoliška cerkev]]: [[20. maj]] ==Cerkve== [[Slika:Portoroz Slowenien - panoramio.jpg|180px|thumb|Ruševine cerkve sv. Bernardina Sienskega v Portorožu]] Na Slovenskem je bila Bernardinu Sienskemu posvečena [[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|cerkev sv. Bernardina]] nekdanjega [[Red manjših bratov|observantskega]] samostana v [[Portorož|Portorožu]], ki ga je dal zgraditi sv. [[Janez Kapistran]], cerkvene ruševine so sedaj del hotelskega kompleksa. ==Razno== * Sveti [[Ignacij Lojolski]] je približno sto let po Bernardinovi smrti izbral [[monogram]] »[[IHS]]« iz bernardinovega [[Grb|grba]] za simbol [[Družba Jezusova|jezuitskega reda]]. *[[Veliki Sveti Bernard]] je cestni [[prelaz]] v Švici. Povezuje [[Martigny]] v kantonu [[Valais]] v Švici z [[Aosta|Aosto]] v [[italijanske dežele|deželi]] [[Dolina Aoste]] v Italiji. *[[Mali Sveti Bernard]] je cestni prelaz, ki povezuje dolino reke Isère in dolino Aoste. *[[Predor Veliki Sveti Bernard]] je cestni [[predor]], ki je nadomestil cestni prelaz Veliki Sveti Bernard in povezuje Martigny (v švicarskem kantonu Valais) s Saint-Rhémy-en-Bosses (v dolini Aoste, v severozahodni Italiji). *[[Prelaz San Bernardino]] je gorski prelaz v kantonu [[Graubünden]] z najvišjo točko 2067 m. Povezuje doline Rheinwald na severu in Misox na jugu in ločuje [[Adulske Alpe]] na zahodu od masiva Tambogruppe na vzhodu. * [[Okrožje San Bernardino, Kalifornija|San Bernardino]] je okrožje v [[Kalifornija|Kaliforniji]] in [[Okrožja ZDA|sedež istoimenskega okrožja ZDA]] * [[Bernardinec]] je avtohtona švicarska pasma psov. ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Schauber, Vera, Schindler, Michael: ''Svetniki in godovni zavetniki'', [[Ljubljana]], [[Založba Mladinska knjiga]], 1995 {{COBISS|ID = 50514944}} == Glej tudi == * [[Seznam svetnikov]] {{saint-stub}} [[Kategorija:Svetniki]] {{normativna kontrola}} 4n0968ptmi7kaxt809h5qahnki9s0tj 0 498733 5736976 5699735 2022-08-20T07:04:16Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Tatevi Anapat | fullname = | other name = | native_name = Տաթեւի անապատ | image = Tatevi Anapat.jpg | imagesize = 280px | caption = Tatevi Anapat | pushpin map = Armenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = 280px | map caption = | coordinates = {{coord|39.387665|46.260806|display=inline,title}} | country = {{ARM}} | location = dolina Vorotan pri Tatevu, provinca Sjunik | denomination = [[Armenska apostolska cerkev ]] | style = [[Armenska arhitektura]] | groundbreaking = 17.-18. stoletje | completed date = | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = | materials = kamen | height = | length = | width = | width nave = | height nave = | spire quantity = }} '''Tatevi Anapat''' ali '''Tatevski puščavniški samostan''' ([[Armenščina|armensko]] Տաթևի Մեծ Անապատ) je samostan [[Armenska apostolska cerkev|Armenske apostolske cerkve]] v dolini reke Vorotan v armenski provinci Sjunik. Nacionalna fundacija za konkurenčnost Armenije namerava v tatevski regiji ustanoviti turistično cono, ki bi privabila tujce občudovat stare krščanske cerkve in naravo. Ena od glavnih zanimivosti je ravno Tatevi Anapat. Samostan je od leta 1995 kandidat za vpis na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]].<ref>[http://travelarmenia.org/ru/armenia/dostoprimechatelnosti/173-tatev-monastery Монастырь Татев] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120327103540/http://travelarmenia.org/ru/armenia/dostoprimechatelnosti/173-tatev-monastery |date=27. marec 2012}}</ref>. ==Zgodovina== Samostan je bil ustanovljen na mestu prejšnjega puščavniškega samostana Aranc, porušenega v potresu v 17. stoletju. Iz do zdaj znanih virov je znano, da je bil prejšnji samostan uničen v treh zaporednih potresih. V prvih dveh ni umrl noben menih, v tretjem pa je umrl starejši menih, ki ni želel zapustiti samostana. Tatevi Anapat je zgrajen na planoti tik nad reko Vorotan. S [[Samostan Tatev|samostanom Tatev]], ki stoji nad njim, je bil povezan s podzemnim prehodom. Nedaleč od puščavniškega samostana je Hudičev most (Satani Kamurdž), kjer je mogoče kopanje v slikovitih mineralnih vrelcih. ==Sklic== {{sklici|2}} == Zunanja povezava == * [http://www.tatev.org/visit%20tat%20village/parte%20centrale_around_tatev_metz_anapat.htm Tatevi Anapat - Sitio web oficial] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Samostani v Armeniji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 17. stoletju]] 2dqwub83qr8agshk7hopuv39a2n2mhr 0 498781 5736763 5509257 2022-08-20T06:42:18Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče |name = Afrodizija |native_name = Ἀφροδισιάς |alternate_name = |image = The_Temple_of_Aphrodite,_built_in_the_Ionic_order_in_stages_during_the_Roman_period_(from_1st_century_BC_to_2nd_century_AD)_and_later_converted_into_a_Christian_basilica,_Aphrodisias,_Caria,_Turkey_(19864929084).jpg |alt = Some columns are still standing among the ruins of Aphrodisias. A snow-capped mountain can be seen in the background. |caption = Ruševine Afrodizije |map_type = Turčija |relief = yes |map_alt = |map_caption = |map_size = 270 |coordinates = | latd = 37 |latm = 42 |lats = 30 |latNS = N | longd = 28 |longm = 43 |longs = 25 |longEW = E |location = Geyre, Provinca Aydın,<br>{{TUR}} |region = [[Karija]] |type = Naselje |part_of = |length = |width = |area = |height = |builder = |material = |built = |abandoned = |epochs = <!-- actually displays as "Periods" --> |cultures = [[Grki|Grška]], [[Rimsko cesarstvo|rimska]] |dependency_of = |occupants = [[Aleksander Afrodiški]], [[Hariton]] |event = |excavations = 1904–1905, 1962–danes |archaeologists = Paul Augustin Gaudin, Kenan Erim, Christopher Ratté, R.R.R. Smith |condition = |ownership = |management = |public_access = da |website = [http://www.muze.gov.tr/aphrodisias Aphrodisias Archaeological Site] |notes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | ID = 1519 | Year = 2017 | Criteria = Kulturni: ii, iii, iv, vi | Area = 152.25 ha | Buffer_zone = 1.040,57 ha | Includes = Arheološko najdiše Afrodizija in starodavne kamnolome marmorja }} }} '''Afrodizija''' ([[Stara grščina|starogrško]] Ἀφροδισιάς, Afrodisiás)<ref name=ref1>''"Aphrodisias"''. Oxford Dictionaries UK Dictionary. Oxford University Press. Pridobljeno 20. januarja 2016.</ref> je bila majhno [[Stari Grki|starogrško]] helenistično mesto v zgodovinski pokrajini [[Karija|Kariji]] z zahodni [[Anatolija|Anatoliji]], [[Turčija]]. Mesto leži v bližini vasi Geyre približno 100 km od vzhodno od obale [[Egejsko morje|Egejskega morja]] in 230 km jugovzhodno od [[İzmir]]ja. Mesto je dobilo ime po [[Afrodita|Afroditi]], grški boginji ljubezni, ki je imela v mestu svojo [[Kultna podoba|kultno podobo]] Afrodita Afrodizijska. Po podatkih v bizantinski enciklopedični zbirki ''[[Suda]]'' je imelo mesto, ki se je okoli 3. stoletja pr. n. št. imenovalo Afrodizija, pred tem tri imena: ''Lelégōn Pólis'' (''Λελέγων πόλις,'' "Mesto Lelegov"),<ref>Za Grke so bili Lelegi predgrško ljudstvo.</ref> ''Megálē Pólάis'' (''Μεγάλη Πόλις'', "Veliko mesto") in ''Ninóē'' (''Νινόη'').<ref>''Ninoe''. Arhivirano 24. septembra 2015 na Wayback Machine. Pridobljeno 15. decembra 2006.</ref> Nekje pred letom 640, v poznoantičnem obdobju, ko je že pripadalo [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]], se je mesto preimenovalo v ''Stavropolis'' (''Σταυρούπολις'', "Mesto križa").<ref>Siméon Vailhé. ''"Stauropolis"''. The Catholic Encyclopedia, 1912.</ref> Afrodizija je bila leta 2017 uvrščena na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]].<ref>UNESCO 2017 inscriptions</ref> ==Zgodovina== [[Slika:Geyre, landscape around of the village.jpg|thumb|250px|left|Vas Geyre]] [[Slika:Relief_image_of_Aphrodite_of_Aphrodisias,_dedicated_by_Theodoros,_from_the_theatre,_2nd-3rd_century_AD,_Aphrodisias_Museum,_Turkey_(17194881282).jpg|thumb|Afrodita Afrodizijska izvira iz arhaičnega obdobja ali je bila pred tem lokalna boginja, ki so jo v helenističnem obdobju poistovetili z grško Afrodito in ji dali povsem ovo kanonično podobo]] Afrodizija je bila metropola (glavno mesto province) regije in kasneje rimske province [[Karija|Karije]].<ref name=ref6>Foss, Clive (1991). "Aphrodisias". V Kazhdan, Alexander (ur.). The Oxford Dictionary of Byzantium. Oxford and New York: Oxford University Press. str. 128. ISBN 0-19-504652-8. </ref> V okolici mesta sta se v helenističnem in rimskem obdobju pridobivala beli in modrosivi karijski [[marmor]], ki se je uporabljal za gradnjo pročelij in kipov. Kiparji iz Afrodizije so s svojimi marmornimi kipi postali znani v celem rimskem svetu. Izklesali so več kipov Afrodite Afrodizijske, ki so se našli tudi v zelo oddaljenih krajih Rimskega cesarstva vse do ''Paxa Iulia'' v Luzitaniji (sedanja [[Portugalska]]).<ref>Peter Noelke. "Zwei unbekännte Repliken der Aphrodite von Aphrosias in Köln". ''Arkäologischer Anzeiger'' '''98''' (1): 107-131.</ref> Mesto je imelo pomembne šole kiparstva in celo filozofije in do konca 5. stoletja ostalo središče [[Poganstvo|poganstva]].<ref name=ref6/> V zgodnjem 7. stoletju je mesto uničil potres. Po potresu se Afrodizija ni več opomogla, ker se je zmanjšala v majhno utrjeno naselje.<ref name=ref6/> Približno takrat se je preimenovala v Stavropolis (grško ''Σταυροῡπολις'', "Mesto križa"), da bi se odstranile poganske konotacije, vendar je že v pred 8. stoletjem po svoji regiji postala znana kot Karija. Iz tega imena je kasneje nastalo njeno turško ime Geyre.<ref name=ref6/><ref name=ref8>Nesbitt, John W., Oikonomides, Nicolas, ur. (1994). ''"Karia/Stauropolis"''. Catalogue of Byzantine Seals at Dumbarton Oaks and in the Fogg Museum of Art, Volume 2: South of the Balkans, the Islands, South of Asia Minor. Washington, DC: Dumbarton Oaks Research Library and Collection. str. 167–169. ISBN 0-88402-226-9. </ref> V [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] časih je bilo mesto sedež davčne upravne enote (''dioikesis'').<ref name=ref8/> Mesto je leta 1188 izropal upornik Teodor Mankagas, leta 1197 pa [[Turki]] [[Seldžuki]]. Proti koncu 13. stoletja je dokončno prišlo pod turško oblast.</ref> ===Geološka zgodovina=== Mesto je ležalo na potresnem območju in bilo zato večkrat poškodovano, zlasti v potresih v 4. in 7. stoletju. Eden od potresov v 4. stoletju je mestu povzročil dodatno škodo, ker je preusmeril vodne tokove. Del mesta je zato začelo poplavljati, kar potrjujejo nove zasilne vodovodne napeljave. Afrodizija si po potresu v 7. stoletju ni nikoli povsem opomogla in je postopoma propadla. Del mesta je prekrivala sedanja vas Geyre. Nekaj vaških hiš so v 20. stoletju odstranili, da so razkrili starejše mesto. Nedaleč od najdišča je bila zgrajena nova vas Geyre. ===Cerkvena zgodovina=== Francoski zgodovinar in teolog Le Quien (1661-1733) omenja dvajset afrodizijskih škofov. V 7. stoletju je ime, 28 pomožnih škofov, v 10. stoletju pa 26. Stavropolis je bil tudi rimskokatoliška naslovna metropolitska stolnica z imenom Stauropoli (latinsko ''Archidioecesis Stauropolitana'').<ref>''"Stauropolis"''. Catholic-Hierarchy.org. David M. Cheney. Pridobljeno 21. januarja 2015.</ref> ==Stavbe in druge zgradbe== [[Slika:Aphrodisias temple22.jpg|thumb|left|250px|Afroditin tempelj]] [[Slika:Museum_of_Aphrodisias_Sevgi_Gönül_Hall.jpg|thumb|left|250px| Dvorana Sevgi Gönül v Muzeju Afrodizije; v tej dvorani so najdbe iz sebasteiona]] [[Slika:Aphrodisias - Tetrapylon 04.jpg|thumb|250px|Munumentalna vrata ali tetrapilon]] [[Slika:Afrodisias - Aphrodisias - Odeón.jpg|thumb|250px|Odeon]] [[Slika:Marble_head_of_a_goddess,_found_in_the_Hadrianic_Baths,_2nd_century_AD,_Aphrodisias_Museum_(16993498327).jpg|thumb|200px|Glava boginje, izdelana iz marmorja, najdena v Hadrijanovem kopališču (2. stoletje n. št)]] ===Afroditin tempelj=== Afroditin tempelj je bil središče mesta. Afrodizijski kiparji so postali znani zaradi obilne zaloge [[marmor]]ja v bližnjih kamnolomih. Mestna kiparska šola je bila zelo produktivna.<ref>Kenan T. Erim. "The school of Aphrodisias". ''Archaeology'' '''20''' (1): 18-27.</ref> Večino del njenih učencev je mogoče videti na najdišču samem in v Muzeju Afrodizije. Veliko njihovih dokončanih kipov so odkrili na območju [[Agora|agore]], veliko poskusnih in nedokončanih del pa dokazuje pravo kiparsko šolo. Na različnih lokacijah so arheologi odkrili tudi [[sarkofag]]e, pogosto okrašene z girlandami in stebriči. Odkrili so tudi [[Pilaster|pilastre]] s podobami ljudi, ptic in živali, prepletenih z [[akant]]ovimi listi. Vloga templja se je spremenila, ko je postal krščanska [[bazilika]]. Domneva se, da je bil tempelj okoli leta 481-484 na ukaz cesarja [[Zenon]]a podrt, ker je bil žarišče Zenonove poganske helenske opozicije v Afrodiziji. Mesto je tudi podpiralo Ilusa, ki je obljubil, da bo obnovil helenske obrede, zatrte med preganjanjem poganov v poznem Rimskem cesarstvu, in templje, ki so še ostali.<ref>Trombley. Hellenic Religion and Christianization c. 370-529.</ref> ===Monumentalni portal=== Monumentalni [[portal]] ali ''[[tetrapilon]]'' stoji na koncu ceste, ki vodi od glavne ulice v smeri sever-jug do prostora pred Afroditinim svetiščem ali templjem. Zgrajen je bil okoli leta 200. ===Bulevterij=== [[Slika:Aphrodisias_-_Portico_of_Tiberius_09.jpg|thumb|left|250px| Detajl friza Tiberijevega portika]] [[Bulevterij]] (skupščina) ali odeon stoji sredi severne strani Severne agore. Sestavljen je iz polkrožnega avditorija z odrom, širokim približno 46 m. Spodnji del avditorija je skoraj nedotaknjen. Ima devet vrst marmornih sedežev, razdeljenih na pet delov, ločenih z redialnimi stopnišči. Sedeži v zgornjem delu, razporejeni v dodatnih dvanajst vrst, so se podrli skupaj s podpornimi oboki. Odeon je zelo odprt, ima veliko vhodov na tleh in več stopnišč, ki omogočajo dostop do zgornjih vrst sedežev. Sistem masivnih vzporednih opor kaže, da je bila stavba prvotno obokana. Avditorij je osvetljevala vrsta visokih obokanih oken v ukrivljeni zunanji steni. Število sedežev se ocenjuje na približno 1.750. Razpoložljivi dokazi kažejo, da je bil zgrajen v antoninskem ali zgodnjem severanskem obdobju (konec 2. ali začetek 3. stoletja n. št.). V tem času je bila zagotovo postavljena [[prednja skena]] (prednji del odra), kar dokazujejo tako kiparski slog kot arhitekturni ornamenti. Na podstavkih kipov, ki zaključujejo podporne stene avditorija, sta imeni dveh bratov, senatorjev v zgodnjem severanskem obdobju, na dveh vpisanih podstavkih, postavljenih simetrično ob zunanjo fasado, pa sta bila kipa afrodizijskih dobrotnikov, Klavdije Antonije Tatiane in njenega strica Lucija Antonija Dometina, ki so delovale konec 2. stoletja.<ref>Sculptures of the Bouleuterion.</ref> Znano je, da je bila Tatiana tesno povezana z [[Efez]]om, zato je mogoče, da so presenetljive podobnosti med to stavbo in bulevterijem na efeški mestni agori posledica prav njene pobude. Kaj je na tem stalo pred 2. stoletjem, ni znano. Zelo verjetno je nova zgradba nadomestila manjšo starejšo podobno zgradbo, postavljeno v poznem 1. stoletju pr. n. št. Bulevterij v Afrodiziji je ostal v prvotni obliki do začetka 5. stoletja, ko ga je občinski uradnik ukazal prilagoditi za [[Palestra|palestro]]. Njegov poseg je dokumentiran v napisu na zgornjem delu pulpita (odra). Izraz palestra se običajno povezuje z rokoborsko šolo, v 5. stoletju pa bi lahko pomenil tudi dvorano za predavanja, predstave in različna tekmovanja, kar dokazujejo odlomki napisov, vklesanih v sedeže. Številne druge vdolbine v ohranjenih sedežih so verjetno služile za vstavljanje lesenih stebrov, ki so podpirali tende, in kažejo, da je bila stavba v tem času že brez strehe. Orkester je bil spuščen in tlakovan z marmornimi ploščami, ki so morda ostale iz prejšnjega bulevterija.<ref>Lionel Bier. "The Bouleuterion at Aphrodisias," ''Aphrodisias Papers'' '''4'''.</ref> ===Sebastej=== [[Slika:Afrodisias_-_Sebastión_-_Sebasteion.jpg|thumb|left|250px| Sebasteion]] Sebastej, grški ekvivalent rimskega [[avgustej]]a, je bil, po napisu iz 1. stoletja na njegovem prvem pilonu, posvečen ''"Afroditi, božanskemu Avgustu in ljudstvu"''. Relief, ki so ga našli v ruševinah južnega portika, je predstavljal poosebitev polisa. Posvečen je bil Afroditi Afrodizijski, ki so jo častili kot ''promētōr'' - "pramater" ali "mater prednikov". Afrodita je predstavlja kozmično silo, ki je združevala cesarsko moč z močjo lokalnih elit.<ref>Douglas R. Edwards. "Defining the Web of Power in Asia Minor: The Novelist Chariton and His City Aphrodisias". Journal of the American Academy of Religion 62 (3): 711.</ref> Povezava med boginjo in cesarsko hišo je bila v tistem času zelo politična, saj je Gens Julia - družina [[Julij Cezar|Julija Cezarja]], [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijana Avgusta]] in njihovih neposrednih naslednikov - trdila, da je božanska potomka Venere/Afrodite. [[Slika:The_stadium,_Aphrodisias,_Turkey_(17096312962).jpg|thumb|250px|Stadion]] [[Slika:A_panel_from_Aphrodisias,_Turkey.jpg|thumb|250px|Panela iz Afrodizije]] ===Stadion=== Stadion je bil namenjen atletskim prireditvam, dokler ni potres v 7. stoletju težko poškodoval gledališča. Po potresu je bil del stadiona preurejen v prostor za dogodke, ki so se prej dogajali v gledališču. Stadion je dolg približno 270 m in širok 60 m.<ref>"New York University, Aphrodisias Excavations website". Stadium. Pridobljeno 26. decembra 2011.</ref> Na vsaki strani je imel po 30 vrst sedežev in je lahko sprejel približno 30.000 gledalcev. Proga je dolga približno 225 m. Je precej večji in strukturno obsežnejši celo od stadiona v Apolonovem svetišču v [[Delfi]]h in verjetno eden najbolje ohranjenih tovrstnih objektov v [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. ==Druge najdbe== [[Slika:Aphrodisias - Roman Theatre 01.jpg|thumb|left|250px|Rimsko gledališče (jug)]] [[Slika:The_Roman_theatre,_built_in_the_second_half_of_the_1st_century_BC_on_the_eastern_slope_of_the_acropolis,_Aphrodisias,_Caria,_Turkey_(18524445015).jpg|thumb|left|250px| Rimsko gledališče (sever)]] ===Napisi=== Kakovost marmorja v Afrodiziji je povzročila, da se je v mestu ohranilo nenavadno veliko predmetov z napisi. Ker je bilo v poznoantično mestno obzidje vgrajeno veliko kosov že rabljenega spomeniškega lomljenega kamna, je bilo mogoče številne napise zlahka prebrati brez kakršnih koli izkopavanj. Ker je bilo mesto dobro obiskano, so med njimi tudi sodobni napisi, prvi z začetka 18. stoletja. Med izkopavanji pod okriljem Univerze v New Yorku so arheologi odkrili več kot 2000 napisov. Številni so bili na kamnih, ki so se ponovno uporabili za gradnjo mestnega obzidja. Večina napisov je iz cesarskega obdobja. Zlasti dobro so zastopana pogrebna in častna besedila. Nekaj napisov je zudi iz drugih obdobij, od helenističnega do bizantinskega. Skupina dokumentov, namenjenih prikazovanju veličine in zgodovine mesta, je bila vključena v tako imenovani "arhivski zid". Izkopavanja v Afrodiziji so odkrila tudi pomemben [[Judje|judovski]] napis, katerega kontekst ni jasen. Ob njem je napis v grščini, ki navaja donacije številnih posameznikov, od katerih jih je več označenih za ''"theosebeis"'' ali ''"bogaboječe"'' oziroma ''"pobožne"''.<ref>J.M. Reynolds, R.F. Tannenbaum. ''Jews and Godfearers at Aphrodisias.'' Cambridge Philological Society Supplementary Volume 12. Cambridge, 1987.</ref> Iz primerljivih dokazov v napisih v [[Sinagoga|sinagogi]] v Sardisu in ''Nove zaveze'' se zdi, da so bili ti pobožneži verjetno [[Poganstvo|pogani]], ki so se navezali na judovsko skupnost, jo podpirali in morda celo obiskovali sinagogo. Geografska razširjenost dokazov kaže, da je bil v rimskem obdobju pojav razširjen tudi drugod v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. ===Friz=== Na frizu, odkritem leta 1980, je upodobljena ženska bojevnica z golimi prsmi, čelado in napisom BRITANNIA, ki se v trpljenju muči pod kolenom rimskega vojaka, pod katerim je levo spodaj napis TIBERIUS CLAUDIUS CAESAR. Bojevnica naj bi upodabljala Britanijo, ki jo je podjarmil Rim.<ref>Roman Britain By Timothy W. Potter and Catherine Johns, University of California Press, 1992 p. 40</ref> ==Afrodita Afrodizijska== [[Slika:Relief_depicting_the_birth_of_Aphrodite_(Aphrodite_Anadyomene),_Aphrodisias_Museum,_Turkey_(19868596734).jpg|thumb|250x|Relief, ki prikazuje Afroditino rojstvo (Afrodite Anadyomene); Muzej Afrodizije]] [[Slika:Afrodite of Aphrodisias - Cult Image.jpg|left|thumb|Afrodita Afrodizijska]] Kultna podoba Afrodite Afrodizijske je nekoč nedvomno stala v Afroditinem templju.<ref name=ref19>Lisa R. Brody. "The Iconography and Cult of the Aphrodite of Aphrodisias".</ref> Bila je prepoznavna lokalna boginja, ki se je po grški interpretaciji poistovetila z grško Afrodito. Njena kanonična podoba, značilna za anatolske kultne podobe, kaže, da je bila v sorodu z Efeško gospo,<ref name=ref19/> ki so jo kot Artemido Efeško častili po celem grško-rimskem svetu. Preživele podobe v kontekstih, ki so bolj državljanski kot obredni, so brez izjeme iz pozne faze kulta v helenističnem in rimskem obdobju. Izdelane so v naturalističnem slogu, skupnem kulturi, ki je lokalni boginji dala bolj univerzalno privlačnost.<ref name=ref19/> Tako kot Efeška dama tudi Afrodizijska Afrodita nosi debelo tuniko. Običajno stoji v niši s stebriči in je vedno upodobljena s štirimi standardnimi atributi: nogi sta tesno skupaj, podlakti pa iztegnjene naprej, da lahko sprejema in daje. Ozaljšana je z ogrlicami in nosi muralno krono skupaj z diademom in vencem iz mirte. Ogrnjena je dolgo tančico, ki sega do tal. Pod gornjo tuniko nosi hiton, ki sega do tal. Na tuniki so pasovi okraskov v obliki ploskega reliefa, ki prikazujejo njene kozmične moči boginje. Na vrhu so [[Harite]], pod njimi pa glavi zakonskega para (ženska je zastrta), ki ju je Lisa Brody prepoznala kot [[Gea|Geo]] in [[Uran (mitologija)|Urana]], zemljo in nebesa, nad katerimi kraljuje boginja, in ne kot [[Zevs]]a in [[Hera|Hero]]. Na reliefih do tudi Helios in Selena, ločena s stebrom, in Morska Afrodita,<ref>Morska Afrodita, Grkom znana not ''Aphrodite Pelagia'', Rimljanom pa kot ''Venus Marina'', ni vedno upodobljena kot jezdec na kozi.</ref> ki jezdi morsko kozo. Na dnu prizorov so [[Eroti]], ki izvajajo kultne obrede. ==Arheologija== [[Slika:Aphrodisias,_stone_heads.jpg|thumb|250px|Kamniti glavi]] [[Slika:4542_-_Istanbul_-_Museo_archeol._-_Donna_-_sec._II_d.C._-_da_Afrodisia_-_Foto_G._Dall'Orto_28-5-2006.jpg|left|thumb|Neznana rimska matrona iz Afrodizije (2. stoletje), zdaj v [[Arheološki muzeji v Istanbulu|Arheološkem muzeju]] v [[Istanbul]]u]] [[Slika:Aphrodisias,_sarcophagi.jpg|thumb|250px|[[Sarkofag]]i]] Prva uradna izkopavanja je leta 1904/1905 izvedel francoski železniški inženir Paul Augustin Gaudin. Nekatere arhitekturne najdbe, večinoma frizi, pilastri in kapiteli, ki jih je odkril, so zdaj v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]].<ref>British Museum Collection.</ref> Najnovejša izkopavanja, ki so se začela leta 1962, je izvajal Kenan Erim pod okriljem Univerze v New Yorku, trenutno pa jih vodita profesor R.R.R. Smith z Univerze Oxford in profesorica Katharine Welch z Inštituta za likovno umetnost Univerze New Yorka. Izkopavanja so razkrila razkošne gradnje v mestnem središču, ki jih je sprožil in v veliki meri financiral nek Gaj Julij Zoil, domačin in suženj [[Julij Cezar|Gaja Julija Cezarja]], ki ga je njegov naslednik [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijan]] osvobodil.<ref>R.R.R. Smith. "The Monument of C. Julius Zoilos". ''Aphrodisias Papers'' '''2''' (1993).</ref> Ko se je Zoil kot osvobojenec vrnil v svoje rodno mesto, obdarjen s prestižem in bogatimi nagradami za svoje službovanje, je vse to pronicljivo usmeril v podporo Oktavijanu v njegovem boju za oblast proti [[Mark Antonij|Marku Antoniju]]. Podpora mu je zagotovila trajno Oktavijanovo naklonjenost v obliki finančnih privilegijev, ki so mestu omogočili napredek. Septembra 2014 so z majhnimi droni izvedlli 3D kartografiranje vidnih ruševin Afrodizije. Podatke je analiziral Avstrijski arheološki inštitut na Dunaju.<ref>Hudson, Hal (24. september 2014). "Air-chaeological drones search for ancient treasures". New Scientist. No. 2988. Pridobljeno 2. oktobra 2014.</ref> Marca 2018 so na področju nezakonitih izkopavanj odkrili staro grobnico in jo prenesli v Muzej Afrodizije.<ref>Ancient tomb found in illegal excavations in Aydın.</ref> Leta 2020 so v oljčniku odkrili dva sarkofaga s podobama [[Meduza (mitologija)|Meduze]].<ref>Treasure hunters unearth 2,500-year-old history.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} == Dodatno branje == {{refbegin|2}} *Foss, C., S. Mitchell, et al. (2007), 'Aphrodisias/Ninoe', http://pleiades.stoa.org/places/638753/. *Erim, Kenan T., "Aphrodisias, Awakened City Of Ancient Art", National Geographic Magazine, junij 1972. *Erim, Kenan T., "Aphrodisias", Net Turistik Yayinlar A.S. (Istanbul, 1990). *Erim, Kenan T., ''Aphrodisias: City of Venus Aphrodite'' (New York: Facts on File, 1986). *Joukowsky, Martha Sharp, ''Pre-Historic Aphrodisias'' (Université Catholique de Louvain 1996) available at https://web.archive.org/web/20080709045224/http://www.oxbowbooks.com/bookinfo.cfm/ID/6582/Location/DBBC *L. Herbert, "Pagans and Christians in Late Antique Aphrodisias," in Calvin B. Kendall, Oliver Nicholson, William D. Phillips, Jr., Marguerite Ragnow (eds.), ''Conversion to Christianity from Late Antiquity to the Modern Age: Considering the Process in Europe, Asia, and the Americas'' (Minneapolis: Center for Early Modern History, 2009) (Minnesota Studies in Early Modern History). *MacDonald, David, ''The Coinage of Aphrodisias'' (London: Royal Numismatic Society, 1992) *New York University, Aphrodisias Excavations website, available: http://www.nyu.edu/projects/aphrodisias/home.ti.htm *Ratté, Christopher, "Archaeological Computing at Aphrodisias, Turkey", Connect, Humanities Computing, New York University, Summer 1998, available: http://www.nyu.edu/its/pubs/connect/archives/98summer/rattearchaeological.html. *Ratté, Christopher and R. R. R. Smith (eds), ''Aphrodisias papers 4: new research on the city and its monuments'' (Portsmouth, RI: Journal of Roman Archaeology, 2008) (JRA supplementary series, 70). *Pleiades *Reynolds, Joyce, Charlotte Roueché, Gabriel Bodard (2007), ''Inscriptions of Aphrodisias'', available http://insaph.kcl.ac.uk/iaph2007, {{ISBN|978-1-897747-19-3}} *Roueché, Charlotte (2004), ''Aphrodisias in Late Antiquity: The Late Roman and Byzantine Inscriptions, revised second edition'', available: http://insaph.kcl.ac.uk/ala2004, {{ISBN|1-897747-17-9}} *Roueche, Charlotte, Erim, Kenan T. (edd.) (1991), ''Aphrodisias Papers: Recent Work on Architecture and Sculpture'', Journal of Roman Archaeology Supplementary Series. {{refend}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Aphrodisias}} {{wikivoyage|Aphrodisias}} *[https://web.archive.org/web/20170825085258/http://www.muze.gov.tr/tr/muzeler/afrodisyas-aphrodisias-orenyeri Afrodisyas (Aphrodisias) Örenyeri] — uradna spletna stran *[http://thewotme.com/2012/12/aphrodisias-y-la-diosa-griega-del-amor/ Aphrodisias, the Greek goddess of love] *[http://www.nyu.edu/projects/aphrodisias/home.ti.htm New York University, Aphrodisias Excavations website] *[http://insaph.kcl.ac.uk/ala2004/index.html Inscriptions found in Aphrodisias] *[https://web.archive.org/web/20100118134029/http://www.aphrodisias.info/english/ Aphrodisias] *[http://ancient-anatolia.blogspot.com/2011/02/sebasteion-aphrodisias-school-of.html Sebasteion: Aphrodisias School of Sculpture] *[https://web.archive.org/web/20120430103719/http://www.turizm.net/cities/aphrodisias/ Monuments of Aphrodisias], summarised by Turizm.net, a Turkish travel guide *[https://web.archive.org/web/20050208014533/http://www.armory.com/~turkiye/turkey/ege/aphrodisias/aphrodisiashist.html History of Aphrodisias, birth place of the goddess of love] *[http://www.aphrodisias.org.uk/index.html The English Friends of Aphrodisias] *Slike: **[http://www.pbase.com/dosseman/aphrodisias 370 pictures of the site and its museum] **[https://web.archive.org/web/20120315065307/http://www.sailturkey.com/panoramas/aphrodisias/ Virtual Tours of Aphrodisias] **[http://turkishtravelblog.com/aphrodisias-turkey-museum-antique-city/ Photos from Aphrodisias - 2015] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološka najdišča v Turčiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Turčiji]] rhl2jlhtwt9ql7mzghdcq78anddw3rr 0 498871 5736648 5509496 2022-08-19T17:55:59Z Shtojzovalleee 214276 /* Življenjepis */ wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Nexhmije Pagarusha | background = solo_singer | birth_date = <!-- wd --> | death_date = <!-- wd --> | origin = [[Pagaruša]], [[Kosovo]] | occupation = | genre = [[ljudska glasba]], [[rock]], [[pop glasba|pop]], [[funk]], [[klasična glasba]] [[Slika:Nexhmije Pagarusha (nënshkrim).svg|150px]]<br/>Pagarushin podpis}} '''Nexhmije Pagarusha''' ({{lang-sr|Неџмије Пагаруша}}), [[Kosovski Albanci|albanska]] [[pevka]] in [[igralka]], * [[7. maj]] [[1933]], [[Pagaruša]], [[Vardarska banovina]], [[Kraljevina Jugoslavija]], † [[7. februar]] [[2020]], [[Priština]], [[Kosovo]]. Znana je bila tudi kot Kraljica kosovske glasbe.<ref>{{cite web|title=Nexhmije Pagarusha, një fenomen I papërsëritshëm|url=http://www.teksteshqip.com/nexhmije-pagarusha/lajme_1659.php|publisher=teksteshqip.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131015122056/http://www.teksteshqip.com/nexhmije-pagarusha/lajme_1659.php|archive-date=15. oktober 2013|language=sq|accessdate=7. maj 2021}}</ref><ref>{{cite web|title=Nexhmije Pagarusha nderohet nga Nishani me urdhrin "Nderi I Kombit"|url=http://www.teksteshqip.com/nexhmije-pagarusha/lajme_3719.php|publisher=teksteshqip.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131015122053/http://www.teksteshqip.com/nexhmije-pagarusha/lajme_3719.php|archive-date=15. oktober 2013|language=sq|accessdate=7. maj 2021}}</ref> Na Kosovu in v drugih državah je postala znana kot pevka z značilnim [[sopran]]om, ki ga je razkazovala pri petju številnih kosovskih narodnih pesmi. Njena kariera je trajala 36 let, od leta 1948, ko je debitirala na Radiu Priština, pa do leta 1984, ko je izvedla svoj poslednji koncert v Sarajevu. Pela pa ni le albanske glasbe, pač pa tudi [[rock]], [[pop glasba|pop]], [[funk]], [[opera|operno]] in [[klasična glasba|klasično glasbo]]. == Življenjepis == Nexhmije Pagarusha se je rodila v majhni vasi Pagaruša, blizu kraja [[Mališevo]] v tedanji [[Vardarska banovina|Vardarski banovini]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]. Osnovno šolo je obiskovala v Mališevu, s šolanjem pa je nadaljevala v [[Beograd]]u, kjer je tri leta obiskovala glasbeno šolo, kjer se je učila solopetja. S svojo glasbeno kariero je pričela leta 1948 kot pevka na Radiu [[Priština]].<ref name="smrt"/> Njeno glasbeno delovanje je trajalo skoraj 40 let, zaradi različnosti stilov, v katerih je nastopala pa je težko opredeliti Pagarushin slog petja. Njene interpretacije [[albanska ljudska glasba|albanske ljudske glasbe]] so bile tako odlične kot njene interpretacije [[klasična glasba|klasične glasbe]], posebej [[opera|oper]]. Bila je priljubljena tako pri glasbenih kritikih, kot pri ljubiteljih glasbe. Splošno je bila znana kot ''Bilbili i Kosovës'' (''Kosovski [[slavec]]''), Kraljica kosovske glasbe, Madame Butterfly, ...<ref name="bio"/> Dosegla je veliko popularnost tako v domovini, kot tudi v drugih evropskih državah, kot so [[Albanija]], [[Severna Makedonija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Bolgarija]], ... V teh državah je izvedla več turnej skupaj z ansamblom ''Shota''. Na [[Kosovo|Kosovem]] je prejela naslov ''Këngëtare e shekullit'' (''Pevka stoletja'').<ref name="bio">{{cite web|title=Biografia: Nexhmije Pagarusha|url=http://www.rapsodet.com/Tjera/Nexhmije%20Pagarusha/Biografia.htm|accessdate=7. maj 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20150710064052/http://www.rapsodet.com/Tjera/Nexhmije%20Pagarusha/Biografia.htm|archivedate=10. julij 2015|url-status=dead|language=sq|author=Durmishi, Flora}}</ref> Ena njenih najpopularnejših pesmi je "Baresha", ki jo je napisal njen mož, [[Rexho Mulliqi]], besedilo pa je prispeval [[Rifat Kukaj]].<ref name="smrt"/> Poleg petja se je Pagarusha ukvarjala tudi z dramo. Nastopila je v številnih gledaliških igrah in filmih ter osvojila več nagrad kot igralka. Z glasbeno kariero je zaključila leta 1984 po velikem koncertu v [[Sarajevo|Sarajevu]].<ref name="smrt"/> Leta 2000 je po 16 letih premora v oddaji albanske televizije izvedla pesem "Për ty". Delala je tudi kot svetovalka za glasbo na Radiu Kosovo in na Radiu Blue Sky v [[Priština|Prištini]]. Novembra 2012 je prejela albansko odlikovanje "Čast države", ki ji ga je podelil tedanji albanski predsednik [[Bujar Nishani]].<ref>{{citation|accessdate=7. maj 2021|language=sq|title="Nderi i Kombit", Nexhmije Pagarusha|publisher=Gazeta Express|url=http://www.gazetaexpress.com/?cid=1,23,97943|date=29. november 2012|url-status=dead|archive-url =https://web.archive.org/web/20131103190549/http://www.gazetaexpress.com/?cid=1,23,97943|archive-date=3. november 2013|df=dmy-all}}</ref> Umrla je 7. februarja 2020 zaradi neznane bolezni.<ref name="smrt">{{cite web|author=Robinson, Jack|title=Albanian music icon Nexhmije Pagarusha dies at the age of 86|url=https://prishtinainsight.com/albanian-music-icon-nexhmije-pagarusha-dies-at-the-age-of-86/|publisher=prishtinainsight.com|accessdate=7. maj 2021|date=7. februar 2020|language=en}}</ref> == Pesmi == Pagarusha je interpretirala več kot 150 pesmi. Med njene najuspešnejše spadajo: {{div col|colwidth=15em}} * ''Baresha'' * ''Ani mori nuse'' * ''Mora testin'' * ''Kur më shkon si zog n'hava'' * ''Kur më del në derë'' * ''Ke selvitë'' * ''Ç'u ngrit lulja në mëngjes'' * ''Çil njat zemër plot kujtime'' * ''Dallëndyshe'' * ''Një lule'' * ''Zambaku i Prizrenit'' *''Sytë për ty i kam të njomë'' {{div col end}} == Filmografija == * ''Makedonska krvava svadba'', {{lang-sq|Dasma e përgjakur}}, ''Bloody Wedding'' (1967) kot Nedžmije Pagaruša<ref>{{Cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0179957/|title=Bloodshed at the Wedding|accessdate=7. maj 2021|work=[[IMDb]]|language=en}}</ref> * ''Jugovizija'', {{lang-sq|Jugovizioni}}, ''Jugovision'' (1973) * ''Gëzuar viti i ri'', ''Happy New Year'' (1976)<ref>{{Cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0306930/|title=Gëzuar viti i ri|accessdate=7. maj 2021|work=[[IMDb]]|language=en}}</ref> * ''E kafshoja terrin'', ''Biting the darkness'' (1977)<ref>{{Cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0272598/|title=E kafshoja terrin|accessdate=7. maj 2021|work=[[IMDb]]|language=en}}</ref> * ''I ikuri'', ''Gone'' (1980)<ref>{{Cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0273273/|title=I ikuri|accessdate=7. maj 2021|work=[[IMDb]]|language=en}}</ref> * ''Tre vetë kapërcejnë malin'', ''Three people overpass the mountain'' (1981)<ref>{{Cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0271837/|title=Tre vetë kapërcejn malin|accessdate=7. maj 2021|work=[[IMDb]]|language=en}}</ref> * ''Lepuri me pesë këmbë'', ''The Five-Legged Hare''<ref>{{Cite web|url=https://www.nytimes.com/reviews/movies/overview|title=Movie Reviews|date=6. februar 2020|accessdate=7. maj 2021|work=NYTimes.com|language=en}}</ref> * ''Fluturimi i Micakut'', ''Micak's flight'' * ''Daullet e të çmendurve'', ''The drums of the crazy ones'' * ''Rexha i nënës në grazhd të kalit'', ''Mother's son Rexha in the stall'' * ''Vrasësit bëjnë dasmë natën'' (1997), ''The killers throw a wedding at nighttime'' == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons|Category:Nexhmije Pagarusha}} *{{Discogs artist|Nexhmije Pagarusha}} *{{IMDb name|id=0656079|name=Nexhmije Pagarusha}} *[https://www.webcitation.org/query?url=http://ca.geocities.com/ylimaly/nexhmije_pagarusha.html&date=2009-10-25+10:19:58 Stran njenih ljubiteljev] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pagarusha, Nexhmije}} [[Kategorija:Kosovski Albanci]] [[Kategorija:Albanski pevci]] [[Kategorija:Albanski igralci]] [[Kategorija:Kosovski pevci]] [[Kategorija:Kosovski igralci]] rvsivk6f7tnin85dtldkas5vkzywcii 0 498933 5736785 5629518 2022-08-20T06:43:30Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:IodineStarch en.svg|sličica|Ob reakciji škroba z jodovico se tvori temno moder do vijoličen kompleks. Jod se vgradi v notranjost vijačnice amiloze.|230x220_pik]] '''Škrobni test z jodovico''' je [[Kvalitativna analiza|kvalitativni kemijski test]], ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti tako [[Škrob|škroba]] kot tudi [[Jod|joda]].<ref name="JCE">{{cite journal|last1=Cochran|first1=Beverly|last2=Lunday|first2=Deborah|last3=Miskevich|first3=Frank|year=2008|title=Kinetic Analysis of Amylase Using Quantitative Benedict's and Iodine Starch Reagents|journal=Journal of Chemical Education|volume=85|issue=3|page=401|bibcode=2008JChEd..85..401C|doi=10.1021/ed085p401}}</ref><ref name=":0" /> Pri dokazovanju se škrobu doda [[Jodovica|jodovico]], ki je navadno vodna [[raztopina]] [[Jod|joda]] (I) in [[Kalijev jodid|kalijevega jodida]] (KI) nežno oranžno-rjave barve.<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - jódovica|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5521579/jodovica?ld=95&query=jodovica&SearchIn=Linked|website=www.termania.net|accessdate=2021-05-08}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Why Does Iodine Turn Starch Blue? :: Education :: ChemistryViews|url=https://www.chemistryviews.org/details/education/10128441/Why_Does_Iodine_Turn_Starch_Blue.html|website=www.chemistryviews.org|accessdate=2021-05-08|language=en}}</ref> Kalijev jodid raztopini poveča [[topnost]], saj je sam jod slabo topen. Posledično v vodni raztopini joda in kalijevega jodida nastajajo trijodidni kompleksi (skupki treh jodovih ionov) in drugi polijodidni ioni tipa I_n^– (npr. I₅^–, I₇^–).<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Starch and Iodine|url=https://chem.libretexts.org/Bookshelves/Biological_Chemistry/Supplemental_Modules_(Biological_Chemistry)/Carbohydrates/Case_Studies/Starch_and_Iodine|website=Chemistry LibreTexts|date=2013-10-02|accessdate=2021-05-08|language=en}}</ref> [[Zmes]] škroba in [[Jodovica|jodovice]] je intenzivno modro-črne do vijolične barve.<ref name="JCE" /><ref name=":0">{{cite journal |doi=10.1021/ed014p138.1|title=Preservation of starch indicator|year=1937|last1=Naiman|first1=Barnet|journal=Journal of Chemical Education|volume=14|issue=3|page=138|bibcode=1937JChEd..14..138N}}</ref> Interakcija med škrobom in trijodidnimi [[Anion|anioni]] (I₃^–) je osnova za izvajanje [[Jodometrija|jodometrije]] (jodometrične [[Titracija|titracije]]).<ref>{{Navedi splet|title=Iodometric Titration|url=https://archives.library.illinois.edu/erec/University%20Archives/1505050/ch106Brass/titration.htm|website=archives.library.illinois.edu|accessdate=2021-05-08}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Iodometry and Iodimetry|url=http://www.federica.unina.it/agraria/analytical-chemistry/iodometry/|website=www.federica.unina.it|accessdate=2021-05-08|language=it-IT|first=Daniele|last=Naviglio}}</ref> ==Zgodovina== Škrobni test z jodovico sta leta 1814 prvič opisala J. J. Colin in H. F. Gaultier de Claubry<ref>{{cite journal |last1= Colin |first1= J. J. |last2= Gaultier de Clauby |first2= H. F. |title=Mémoire sur les Combinaisons de l'Iode avec les Substances Végétales et Animales |journal=Annales de Chimie |year= 1814 |volume= 90 |pages= 87–100 }}</ref>, neodvisno od njiju pa je zapis istega leta napravil tudi F. Stromeyer.<ref>{{cite journal |last= Stromeyer |first= F. |title= Ein sehr empfindliches Reagens für Jodine, aufgefunden in der Stärke (Amidon) |trans-title= A very sensitive reagent for iodines, found in starch (amidone) |journal= Annalen der Physik|volume= 49 |pages= 146–153 |year= 1815 |issue= 1–2 |doi= 10.1002/andp.18150490108 |bibcode= 1815AnP....49..146S |url= https://zenodo.org/record/2111749 }}</ref><ref>{{Greenwood&Earnshaw2nd}}</ref> == Osnovne informacije == [[Slika:Jodprobe.jpg|sličica|Prikaz pozitivnih (vijoličasto obarvana vzorca na levi) in negativnih rezultatov (rumeno obarvana vzorca na desni).]] Ob stiku [[Makromolekula|makromolekule]] škroba in joda se nemudoma pojavi intenzivna modro-črna barva (polijodidni ioni, kot so denimo I₃^–, I₅^–, or I₇^–, se vežejo v notranjost enovijačne verige [[Amiloza|amiloze]], ene izmed dveh gradnikov škroba<ref name=":1" /><ref>{{Navedi revijo|date=1996-10-04|title=The complex of amylose and iodine|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S000862159691037X|magazine=Carbohydrate Research|language=en|volume=292|pages=129–141|doi=10.1016/S0008-6215(96)91037-X|issn=0008-6215}}</ref>). Sama intenziteta barve takšne raztopine je odvisna od [[Temperatura|temperature]] (pri višji temperaturi je odtenek svetlejši) in prisotnosti oziroma odsotnosti [[Hidrofilnost|vodotopnih]] organskih [[Topilo|topil]] (kot je denimo [[etanol]]). Pri pretirano nizkem [[pH]]-ju škrobnega testa ni mogoče izvajati, saj v takšnih okoliščinah pride do [[Hidroliza|hidrolitskega]] razpada škroba.<ref>{{cite web|title=Iodine Test for Starch|url=http://brilliantbiologystudent.weebly.com/iodine-test-for-starch.html|website=Brilliant Biology Student Master Biology Labs|access-date=8.5.2021}}</ref> Strokovnjaki predvidevajo, da lahko dajejo zmesi joda in škroba tako imenovane neskončne polijodidne [[Polimer|homopolimere]]. Do tega spoznanja so prišli s pomočjo [[Rentgenska kristalografija|rentgenske kristalografije]] in Ramanove [[Spektroskopija|spektroskopije]].<ref>{{cite journal |last1=Madhu |first1=Sheri |last2=Evans |first2=Hayden A. |last3=Doan-Nguyen |first3=Vicky V. T. |last4=Labram |first4=John G. |last5=Wu |first5=Guang |last6=Chabinyc |first6=Michael L. |last7=Seshadri |first7=Ram |last8=Wudl |first8=Fred |title=Infinite Polyiodide Chains in the Pyrroloperylene-Iodine Complex: Insights into the Starch–Iodine and Perylene–Iodine Complexes |journal=Angewandte Chemie International Edition |date=4 July 2016 |volume=55 |issue=28 |pages=8032–8035 |doi=10.1002/anie.201601585 |pmid=27239781|doi-access=free }}</ref> Test z jodovico se lahko uporablja tudi za razlikovanje različnih [[Ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]] med seboj. Raztopine [[Monosaharid|monosaharidov]] in [[Disaharid|disaharidov]] se ob dodatku jodovice ne bodo obarvale, medtem ko bo značilna temna barva vidna pri raztopinah škroba in nekaterih drugih [[Polisaharid|polisaharidov]] (denimo rdečkasto rjava pri [[Glikogen|glikogenu]] in črna pri [[Dekstrin|dekstrinu]]). Do temnega obarvanja ne pride tudi pri [[Amilopektin|amilopektinu]], ki je drugi gradnik škroba (jod namreč reagira zgolj z amilozo).<ref>{{Navedi splet|title=Iodine Test- Definition, Principle, Procedure, Result, Uses|url=https://microbenotes.com/iodine-test/|website=Microbe Notes|date=2020-11-19|accessdate=2021-05-08|language=en-US|first=Anupama|last=Sapkota}}</ref> Četudi je [[celuloza]] polisaharid, pri dodatku jodovice ne pride do tvorbe temnega kompleksa.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sciencenter.org/chemistry/d/activity_guide_starch_test.pdf|title=Starch Test - Use iodine to test for starch|accessdate=8.5.2021}}</ref> == Uporaba == V [[Kemija|kemiji]] in [[Biokemija|biokemiji]] se škrob pogosto uporablja kot indikator za [[Redoks reakcija|redoks]] (oksido-redukcijske) titracije, pri katerih je prisoten trijodid.<ref name="JCE" /> Škrobni test z jodovico se uporablja tudi v [[Medicina|medicini]], na primer pri analiziranju [[Hiperhidroza|hiperhidroze]] (stanja pretiranega [[Znojenje|znojenja]]).<ref>{{cite journal |last=Hansen|first=Colby|last2=Wayment|first2=Ben|last3=Klein|first3=Stephanie|last4=Godfrey|first4=Bradeigh|date=2018-12|title=Iodine-Starch test for assessment of hyperhidrosis in amputees, evaluation of different methods of application|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28826272/|journal=Disability and Rehabilitation|volume=40|issue=25|pages=3076–3080|doi=10.1080/09638288.2017.1367965 |pmid=28826272}}</ref> Poleg klasične laboratorijske uporabe se testa z jodovico poslužujejo v [[Kmetijstvo|kmetijstvu]], kjer je med drugim mogoče z njim preverjati stopnjo zrelosti [[sadež]]ev<ref>{{Navedi revijo|author1=Smith, R.B. |author2=Loucheed, E.C. |author3=Franklin, E.W. |author4=Mcmillan, A.I. |title=The starch iodine test for determining stage of maturation in apples |url=https://cdnsciencepub.com/doi/pdf/10.4141/cjps79-113?src=recsys&|magazine=|access-date=8.5.2021}}</ref>, in v pivovarstvu pri nadziranju procesa vrenja ([[Fermentacija (biokemija)|fermentacije]]).<ref>{{Navedi revijo|last=Thesseling|first=Florian A.|last2=Bircham|first2=Peter W.|last3=Mertens|first3=Stijn|last4=Voordeckers|first4=Karin|last5=Verstrepen|first5=Kevin J.|date=2019|title=A Hands-On Guide to Brewing and Analyzing Beer in the Laboratory|url=https://currentprotocols.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/cpmc.91|magazine=Current Protocols in Microbiology|language=en|volume=54|issue=1|pages=e91|doi=10.1002/cpmc.91}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=How To Do An Iodine Test When Fermenting|url=https://brewhaus.com/blog/how-to-do-an-iodine-test-when-fermenting/|website=Brewhaus America|accessdate=2021-05-08|language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Kvalitativno dokazovanje biomolekul}} [[Kategorija:Jod]] [[Kategorija:Dokazovanje ogljikovih hidratov]] t9sc976n29vawb0sxdx5nuck4m59iwk 0 499203 5736898 5512651 2022-08-20T06:54:06Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{ Infopolje Kraj svetovne dediščine | image = Diyarbakir walls.JPG | image_upright = 1.2 | caption = | location = [[Diyarbakır]], [[Diyarbakır (provinca)|Provinca Diyarbakır]], Jugovzhodna Anatolija, <br> {{TUR}} | part_of = diyarbakırskih utrdb in kulturne krajine [[Hevselski vrtovi]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(iv)}}(iv) | ID = 1488 | coordinates = {{coord|37|54|39.1|N|40|13|38.2|E|display=title, inline|format=dms}} | year = 2015 | locmapin = Turčija | map_caption = }} [[Slika:Sur, Diyarbakır.svg|thumb|265px|Sur je obdan z obzidjem; vzhodna polovica obzidanega mesta je bila med turško-kurdskim konfliktom leta 2015-2016 povsem porušena; zahodna polovica je bila porušena leta 2017]] [[Slika:Matrakci Diyarbekir.jpg|thumb|right|265px|Načrt mesta kot ga je v 16. stoletju naslikal Matrakci Nasuh]] '''Diyarbakırska trdnjava''' ([[Turščina|turško]] Diyarbakır Kalesi) je zgodovinska [[trdnjava]] v Surju, [[Diyarbakır]], [[Turčija]]. Sestavljata jo notranja trdnjava in zunanja trdnjava.<ref name=ref1>''"Diyarbakır Kalesi ve Surları (Diyarbakır)"''. Arhivirano 1. septembra 2015 na Wayback Machine.</ref> Trdnjava ima štiri glavna vrata: Dağ (Gorska) vrata, [[Şanlıurfa|Urfska]] vrata, [[Mardin]]ska vrata in Nova (Yeni) vrata.<ref name=ref1/> Obzidje je dediščina starega rimskega mesta Amida. Obzidje v sedanji obliki je sredi 4. stoletja n. št. zgradil cesar [[Konstancij II.]] (vladal 337-361). Je najširše in najdaljše v celoti ohranjeno obzidje na svetu, ki ga presega samo [[Kitajski zid]]. Daljše je bilo tudi [[Konstantinopelsko obzidje|Teodozijevo obzidje]] v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], ki ni več popolno.<ref>''"Diyarbakır Surları"''. Arhivirano 23. maja 2015 na Wayback Machine.</ref><ref>''"Surlar"''. Arhivirano 2. septembra 2018 na Wayback Machine.</ref> Trdjava je bila leta 2000<ref name=ref1/> vpisana na seznam predlogov za vpis v [[Unesco]]v [[Unescova svetovna dediščina|seznam svetovne dediščine]], na katerega je bila skupaj s [[Hevselski vrtovi|Hevselskimi vrtovi]] vpisana leta 2015. ==Obnova== Od leta 2000 do 2007 je bila med županovanjem Feriduna Çelika opravljena obsežna obnova mestnega obzidja. Zgradbe, ki so se naslanjale ne mestno obzidje so bile podrte, obzidje je bilo očiščeno in ob obzidju je bil urejen park.<ref>Watts, Nicole F. (1. julij 2011). ''Activists in Office: Kurdish Politics and Protest in Turkey''. University of Washington Press. str. 155. ISBN 9780295800820.</ref> Obzidje in trdnjavo so primerjali s [[Kitajski zid|Kitajskim zidom]],<ref>"Diyarbakir". allaboutturkey.com.</ref> po izbruhu vojne leta 2015 pa se je stanje začelo spreminjati.<ref name=ref6>''"Heartbreak in Turkey's Diyarbakır as development transforms ancient Sur"''. al-monitor.com. 21. november 2017.</ref> Trdnjavsko obzidje se je podrlo, skupaj z njim pa še mošeja, dve cerkvi in domovi številnih meščanov, ki so bili zato primorani zapustiti nekaj delov mesta.<ref name=ref6/> Ker se je vojna nadaljevala, sta si turška vlada in [[UNESCO]] začela prizadevati za ohranitev in obnovo mesta, ki bi trajala dve leti. Začela bi se z rušenjem dela mesta.<ref name=ref6/><ref>"Historic Structures damaged in Diyarbakır". hurriyetdailynews.com. 7. oktober 2015.</ref> UNESCO je 4. julija 2015 trdnjavo in kulturno krajino Hevselskih vrtov dodal na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Centre, UNESCO World Heritage. "Sites in Denmark, France and Turkey inscribed on UNESCO's World Heritage List".UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 23. januarja 2019.</ref> Unescov glavni namen je bil zaščititi okolje dežele, bolj kot samo dediščino regije. Turški premier je govoril tudi o načrtih svoje vlade za rekonstrukcijo mestnega obzidja kot velike turistične atrakcije, ki naj bi bila podobna Parizu. To je v Diyarbakırju sprožilo precejšnje polemike, ker so nekateri domačini trdili, da bi mesto s tem izgubilo svojo starodavno kulturno dediščino.<ref name=ref6/> ==Arhitektura== Diyarbakirska trdnjava je zgrajena iz črnega [[bazalt]]a in nežgane opeke in je doživela nešteto obnov. Zidovi iz bazalta so izjemno trajni, kar je eden od vzrokov, da so po več kot 2000 letih ostali skoraj nedotaknjeni. Trdnjava spada med najbolje ohranjene primere gradov in trdnjav, ki se na eni strani naslanjajo na neko naravno oviro, na primer na klif ali reko. Obzidje ima razen obrambne tudi simbolično funkcijo. Napisi na notranjem mestnem obzidju (utrdbi) pričajo o zgodovini mesta Diyarbakir.<ref name=ref9>Halifeoglu, Fatma Meral (1. junij 2013). "Castle architecture in Anatolia: Fortifications of Diyarbakir". ''Frontiers of Architectural Research''. '''2''' (2): 209–221. doi: 10.1016/j.foar.2013.04.003. ISSN 2095-2635.</ref> Sedanjo Diyarbakirsko trdnjavo je mogoče razdeliti v dva kategoriji: zunanje obzidje in citadelo. Na severovzhodu naseljenega dela Diyarbakirja. Večina obzidja je zgrajena v tradicionalnih konstrukcijskih in gradbenih slogih. Stolpi imajo 2-4 nadstropja z zidovi, ki so v pritličju debeli 4,4,m in se v višjih nadstropjih tanjšajo.<ref name=ref9/> Grajski načrti razkrivajo prevlado dveh različnih oblik stavb, krožne in štirikotne. Obzidje je bilo razdeljeno na pet sklopov. Prve štiri so tvorili stolpi okoli štirih glavnih vrat, petega pa stolpi okoli citadele. Od prvotnih 82 stolpov zunanjega mestnega obzidja jih še vedno stoji 64, od 18 stolpov citadele pa stojijo še vsi. Trdnjava je zaradi kulturnih sprememb doživela več sprememb. Bila je preurejena, popravljena in/ali povišana, na splošno pa je ostala nespremenjena.<ref name=ref9/> ==Gradnja== Mesto Diyarbakir in njegovo obzidje imata tudi predrimsko zgodovino. Prvo Diyarbakirsko trdnjavo so leta 297 n. št. zgradili Rimljani. Leta 349 so jo na ukaz cesarja [[Konstancij II.|Konstancija II.]] (vladal 350-361) znatno razširili. V naslednjih več kot 1500 letih so jo širili in utrjevali z vulkansko kamnino iz bližnjih kamnolomov. Trdnjavsko obzidje je imelo štiri glavna vrata in 82 stolpov.<ref name=ref10>"Diyarbakir City Walls - The Kurdish Project".</ref> Stolpe so zgradili večinoma Rimljani, v osmanskem obdobju pa so jih v 15. in 16. stoletju obnovili. Med obleganjem Diyarbakirja so namreč Osmani s topovi uničili obzidje,<ref name=ref10/> zato so ga morali po porazu Safavidov obnoviti. Sednaje obzidje je večinoma takšno, kot je bilo po obnovi. Okoli mesta sklepa obroč, dolg okoli pet kilometrov. Visoko je okoli 10 metrov in debelo 3-5 m.<ref name=ref10/> Leta 1930 se je del obzidja porušil.<ref>Centre, UNESCO World Heritage. ''"Diyarbakır Fortress and Hevsel Gardens Cultural Landscape"''. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 23. januarja 2019.</ref> Obzidje je za Kitajskim zidom drugo največje ohranjeno obrambno obzidje na svetu. ==Zgodovina== Diyarbakirska trdnjava se je zgradila, dograjevala in bila v rabi v rimskem in osmanskem obdobju. Imela je notranje in zunanje obzidje in več stolpov in vrat. na obzidju je bilo okoli 63 napisov iz razičnih zgodovinskih obdobij.<ref>''"Diyarbakır Fortress and Hevsel Gardens Cultural Landscape (2015) | EBRULI TOURISM- IZMIR-TURKEY"''. www.ebruliturizm.com. Pridobljeno 14. februarja 2018.</ref> V njih so svoje sledi pustili tudi [[Huriti]], [[Medijci]], [[Armenci]], [[Rimljani]], [[Sasanidi]], [[Bizantinci]], [[Marvanidi]] ([[Kurdi]]) in [[Osmansko cesarstvo|Osmani]]. Mesto se zato šteje za večkulturno in večjezično.<ref>"Diyarbakır Castle and Fortress". www.kultur.gov.tr (turško). Pridobljeno 14. februarja 2018.</ref> Pred kratkim je vojna med turško vojsko in kurdskimi gverilci povzročila poškodbe trdnjave in bližnjih spomenikov in prekinila načrt turške vlade za ohranitev zgodovinske trdnjave v upanju, da bo privabila turiste v diyarbakirsko kulturno okolje.<ref>"No return from damage". Rudaw. 14. julij 2016. Pridobljeno 14. februarja 2018.</ref> Po koncu spopadov je turška vlada porušila približno tretjino zgodovinskega starega mesta in povzročila nepopravljivo škodo. ==Sklici== {{sklici|2}} == Zunanji povezavi== * [http://www.sur.gov.tr/ortak_icerik/sur/sur%20rehberi.pdf Sur Tour Guide] – Sur Government web site * [https://archive.org/details/amidamateriauxpo00bercuoft Van Berchem, Max, & Josef Strzygowski (1910). Amida: Materiaux pour l'épigraphie et l'histoire Musulmanes du Diyar-Bekr] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Trdnjave]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Turčiji]] qs4v1dvh4zxahzdbcv4u38cnwxofzbl 0 499326 5736849 5530717 2022-08-20T06:47:05Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |birth_date=<!-- wd --> |birth_place=<!-- wd --> |death_date=<!-- wd --> |death_place=<!-- wd --> |caption= |alma_mater=Univerza Malte |birth_name=<!-- wd --> |children=3 |death_cause=atentat z bombo v avtu |nationality=[[Malta|Maltežanka]] |spouse(s)={{marriage|Peter Caruana Galizia|1985}} |website=<!-- wd --> |years_active=1987–2017 }} '''Daphne Anne Caruana Galizia''' (rojena '''Vella'''; 26. avgusta 1964 - 16. oktobra 2017) je bila malteška [[pisatelj]]ica, [[novinar]]ka, [[bloger]]ka in borka proti korupciji, ki je poročala o političnih dogodkih na [[Malta|Malti]]. Osredotočila se je predvsem na preiskovalno novinarstvo, poročala je o vladni korupciji, [[Nepotizem|nepotizmu]], pokroviteljstvu, sumih pranja denarja,<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.thetimes.co.uk/article/daphne-caruana-galizia-obituary-jktvv3sfl|title=Daphne Caruana Galizia|date=21 October 2017|work=The Times|accessdate=3 February 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180107012516/https://www.thetimes.co.uk/article/daphne-caruana-galizia-obituary-jktvv3sfl|archivedate=7 January 2018}}</ref> povezanosti malteške industrije spletnih iger na srečo z organiziranim kriminalom,<ref name=":1">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2017/oct/19/daphne-caruana-galizia-establishment-was-out-to-get-her-says-family|title=Daphne Caruana Galizia: Establishment was out to get her, says family|last=Henley|first=John|date=19 October 2017|work=The Guardian|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171020101109/https://www.theguardian.com/world/2017/oct/19/daphne-caruana-galizia-establishment-was-out-to-get-her-says-family|archivedate=20 October 2017}}</ref> o malteški shemi državljanstvo-za-denar in o podkupninah [[Azerbajdžan|azerbajdžanske]] vlade. Njen nacionalni in mednarodni ugled je temeljil na njenem rednem poročanju o prestopkih malteških politikov in politično izpostavljenih oseb.<ref name=":2">{{Navedi novice|url=http://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/81430/execution_of_a_controversial_bold_and_irreverent_maltese_journalist|title=Execution of a controversial, bold and irreverent Maltese journalist|last=Vella|first=Matthew|date=19 October 2017|work=MaltaToday|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171019091458/http://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/81430/execution_of_a_controversial_bold_and_irreverent_maltese_journalist#.WeuDnluCwkI|archivedate=19 October 2017}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171017/local/caruana-galizia-her-biggest-stories-and-the-controversies.660595|title=Caruana Galizia: her biggest stories and the controversies|last=Leone Ganado|first=Phillip|date=17 October 2017|work=The Times of Malta|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017233057/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171017/local/caruana-galizia-her-biggest-stories-and-the-controversies.660595|archivedate=17 October 2017}}</ref> Caruana Galizia je kljub zastraševanju in grožnjam, tožbam zaradi obrekovanja in drugim procesom desetletja dolgo objavljala članke. Dvakrat so jo malteški policisti aretirali.<ref name=":3">{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171017/local/caruana-galizia-her-biggest-stories-and-the-controversies.660595|title=Caruana Galizia: her biggest stories and the controversies|last=Leone Ganado|first=Phillip|date=17 October 2017|work=The Times of Malta|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017233057/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171017/local/caruana-galizia-her-biggest-stories-and-the-controversies.660595|archivedate=17 October 2017}}</ref><ref name=":5">{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20101007/local/caruana-galizia-fined-in-criminal-libel-case.330312|title=Caruana Galizia fined in criminal libel case|date=7 October 2010|work=The Times of Malta|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304080120/http://www.timesofmalta.com/articles/view/20101007/local/caruana-galizia-fined-in-criminal-libel-case.330312|archivedate=4 March 2016}}</ref> Svoje raziskave je objavljala na svojem osebnem blogu ''Running Commentary (Sprotni komentar)'', ki ga je začela pisati leta 2008.<ref name=":6">{{Navedi novice|url=http://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/81408/when_hell_broke_loose|title=When hell broke loose|last=Balzan|first=Saviour|date=18 October 2017|work=MaltaToday|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022122116/http://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/81408/when_hell_broke_loose#.WeuEaFuCwkI|archivedate=22 October 2017}}</ref> Imela je redno kolumno v ''The Sunday Times of Malta'' in kasneje pri ''The Malta Independent''. Blog je vseboval poročila o njenih raziskavah in komentarje; nekatere so prizadeti razumeli kot osebne napade, kar je imelo za posledico vrsto pravnih bitk. V letih 2016 in 2017 je razkrila sporne občutljive informacije in sume v zvezi s številnimi malteškimi politiki in škandalom [[Panamski dokumenti|Panamski dokumenti]].<ref name=":4">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2017/oct/16/malta-car-bomb-kills-panama-papers-journalist|title=Malta car bomb kills Panama Papers journalist|last=Garside|first=Juliette|date=17 October 2017|work=The Guardian|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171020084548/https://www.theguardian.com/world/2017/oct/16/malta-car-bomb-kills-panama-papers-journalist|archivedate=20 October 2017}}</ref> 16. oktobra 2017 so Caruano Galizio umorili blizu njenega doma, ko je v njenem vozilu eksplodirala [[Avtomobil bomba|avto-bomba]].<ref name="Economist">{{Navedi novice|title=Murder in Paradise: A Car Bomb Kills A Crusading Journalist|work=The Economist|page=52|date=21 October 2017}}</ref> Domača in mednarodna javnost je atentat glasno obsodila.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171018/local/top-uk-newspapers-slam-mafia-state-malta-over-caruana-galizia-murders.660708|title=Top UK newspapers slam 'mafia state' Malta over Caruana Galizia murder|date=18 October 2017|work=The Times of Malta|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171018114333/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171018/local/top-uk-newspapers-slam-mafia-state-malta-over-caruana-galizia-murders.660708|archivedate=18 October 2017}}</ref> Decembra 2017 so bili v zvezi z atentatom aretirali trije osumljenci.<ref name="ind12-6">{{Navedi splet|title=Daphne Caruana Galizia murder: Three charged over killing of Maltese journalist who exposed Panama Papers corruption|website=The Independent|date=6 December 2017|last=Jon Stone|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/daphne-caruana-galizia-murder-three-charged-ten-arrested-video-footage-a8095166.html|accessdate=7 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171206192856/http://www.independent.co.uk/news/world/europe/daphne-caruana-galizia-murder-three-charged-ten-arrested-video-footage-a8095166.html|archivedate=6 December 2017}}</ref> Policija je 20. novembra 2019 v zvezi z umorom na njegovi jahti aretirala Yorgena Fenecha, lastnika dubajske družbe 17 Black.<ref name="17Black">{{Navedi novice|work=BBC|title=Malta businessman held on yacht in journalist murder probe|date=20 November 2019|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-50485721|quote=He was also identified by Malta's Financial Intelligence Analysis Unit (FIAU) as being the owner of a Dubai-registered company called 17 Black.|accessdate=26 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191123072427/https://www.bbc.com/news/world-europe-50485721|archivedate=23 November 2019}}</ref> Aprila 2018 je mednarodni konzorcij 45 novinarjev objavil projekt sodelovanja Daphne, z namenom dokončati njena raziskovanja.<ref name="tdp">{{Navedi novice|url=https://www.cjr.org/the_media_today/daphne_project_forbidden_stories.php|title=Breathing new life into a murdered journalist's work|work=Columbia Journalism Review|accessdate=23 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180424071527/https://www.cjr.org/the_media_today/daphne_project_forbidden_stories.php|archivedate=24 April 2018}}</ref> Nagrada GUE / NGL za novinarje, žvižgače in zagovornike pravice do informacij je bila ustanovljena leta 2018 v čast Galizii.<ref name="news17042019">{{Navedi novice|last=Jones|first=Alan|title=Julian Assange wins EU journalism award|url=https://www.news.com.au/world/breaking-news/julian-assange-wins-eu-journalism-award/news-story/f1bea94a9b040db4f7caa08897f7f6c3|accessdate=17 April 2019|agency=Press Association|date=17 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190417051054/https://www.news.com.au/world/breaking-news/julian-assange-wins-eu-journalism-award/news-story/f1bea94a9b040db4f7caa08897f7f6c3|archivedate=17 April 2019}}</ref> == Mladost in izobrazba == Daphne Anne Vella se je rodila 26. avgusta 1964 v Tower Road, Sliema. Bila je najstarejša od štirih sester, rojena poslovnežu Michaelu Alfredu Velli in njegovi ženi Rose Marie Vella (roj. Mamo). Izobraževala se je v samostanu sv. Doroteje ([[Mdina]]) in na šoli sv. Alojzija v Birkirkari. Študirala je na Malteški univerzi in leta 1997 diplomirala iz [[Arheologija|arheologije]] z vzporedno diplomo iz [[Antropologija|antropologije]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Schiavone|first=Michael J.|title=Dictionary of Maltese Biographies Vol. 1 A-F|date=2009|publisher=Pubblikazzjonijiet Indipendenza|location=Pietà|isbn=9789993291329|pages=503–04}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.um.edu.mt/__data/assets/pdf_file/0017/154304/DeansListFeatureofStudents.pdf|title=List of Names on the Dean's List to date|last=University of Malta|first=Faculty of Arts|website=um.edu.mt/arts/deanslist|accessdate=9 February 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180210180104/https://www.um.edu.mt/__data/assets/pdf_file/0017/154304/DeansListFeatureofStudents.pdf|archivedate=10 February 2018}}</ref> Caruana Galizia je v poznih najstniških letih prišla v stik s politiko, ko so jo 18-letno aretirali zaradi udeležbe na protestih proti vladi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/media/2017/nov/21/daphne-caruana-galizia-obituary|title=Archived copy|accessdate=5 December 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171202105501/https://www.theguardian.com/media/2017/nov/21/daphne-caruana-galizia-obituary|archivedate=2 December 2017}}</ref> Policist, ki jo je aretiral, Angelo Farrugia, je kasneje postal predsednik malteškega parlamenta.<ref name=":5">{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20101007/local/caruana-galizia-fined-in-criminal-libel-case.330312|title=Caruana Galizia fined in criminal libel case|date=7 October 2010|work=The Times of Malta|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304080120/http://www.timesofmalta.com/articles/view/20101007/local/caruana-galizia-fined-in-criminal-libel-case.330312|archivedate=4 March 2016}}</ref> Leta 1985 se je poročila z odvetnikom Petrom Caruano Galizia, vnukom Johna Caruane in pravnukom E. L. Galizia in A. A. Caruana. Imela sta tri sinove, Mateja, Andreja in Pavla.<ref name="dictionary">{{Navedi knjigo|last=Schiavone|first=Michael J.|title=Dictionary of Maltese Biographies Vol. 1 A-F|date=2009|publisher=Pubblikazzjonijiet Indipendenza|location=[[Pietà, Malta|Pietà]]|isbn=9789993291329|pages=503–04}}</ref> Matthew je bil član Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev.<ref name="veconomist">{{Navedi novice|url=https://www.economist.com/news/europe/21730390-daphne-caruana-galizia-wrote-fearlessly-about-corruption-death-crusading-journalist-rocks|title=The death of a crusading journalist rocks Malta|date=18 October 2017|work=The Economist|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171019053025/https://www.economist.com/news/europe/21730390-daphne-caruana-galizia-wrote-fearlessly-about-corruption-death-crusading-journalist-rocks|archivedate=19 October 2017}}</ref> Družina se je leta 1990 preselila v zaselek Bidnija v okraju [[Mosta]].<ref>{{Navedi novice|url=https://daphnecaruanagalizia.com/2013/03/arrested-at-9-30pm-for-posting-three-videos-mocking-joseph-muscat-at-7-30pm-the-golden-years-of-labourpolice-hell/|title=Arrested at 9.30&nbsp;pm for posting three videos mocking Joseph Muscat at 7.30&nbsp;pm: THE GOLDEN YEARS OF LABOUR+POLICE HELL|last=Caruana Galizia|first=Daphne|date=9 March 2013|work=Running Commentary|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170203021619/https://daphnecaruanagalizia.com/2013/03/arrested-at-9-30pm-for-posting-three-videos-mocking-joseph-muscat-at-7-30pm-the-golden-years-of-labourpolice-hell|archivedate=3 February 2017}}</ref> == Kariera == Leta 1987 se je Caruana Galizia zaposlila pri'' The Sunday Times of Malta'' kot novinarka,<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.thetimes.co.uk/article/daphne-caruana-galizia-obituary-jktvv3sfl|title=Daphne Caruana Galizia|date=21 October 2017|work=The Times|accessdate=3 February 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180107012516/https://www.thetimes.co.uk/article/daphne-caruana-galizia-obituary-jktvv3sfl|archivedate=7 January 2018}}</ref> postala redna kolumnistka od 1990 do 1992 in spet od 1993 do 1996. Leta 1992 je bila pridružena urednica časopisa ''The Malta Independent'',<ref name=":6">{{Navedi novice|url=http://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/81408/when_hell_broke_loose|title=When hell broke loose|last=Balzan|first=Saviour|date=18 October 2017|work=MaltaToday|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022122116/http://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/81408/when_hell_broke_loose#.WeuEaFuCwkI|archivedate=22 October 2017}}</ref> do konca kariere kolumnistka tega časopisa in tednika ''The Malta Independent on Sunday''. Poleg tega je svetovala na področju odnosov z javnostjo in mediji.<ref name="dictionary">{{Navedi knjigo|last=Schiavone|first=Michael J.|title=Dictionary of Maltese Biographies Vol. 1 A-F|date=2009|publisher=Pubblikazzjonijiet Indipendenza|location=[[Pietà, Malta|Pietà]]|isbn=9789993291329|pages=503–04}}</ref> Bila je tudi ustanovna urednica mesečnih revij ''Taste'' in ''Flair'', ki sta ob nedeljah izhajali skupaj z ''The Malta Independent''. Publikacije so se julija 2014 združile v eno revijo ''Taste & Flair'',<ref>{{Navedi revijo|date=July 2014|editor-last=Caruana Galizia|editor-first=Daphne|title=Editorial|url=http://www.independent.com.mt/articles/2014-06-22/magazine-tasteflair/Taste-Flair-June-2014-6736125956|magazine=Taste&Flair|location=Bidnija|publisher=Proximus Publishing|issue=70|page=6|archive-url=https://web.archive.org/web/20160611164337/http://www.independent.com.mt/articles/2014-06-22/magazine-tasteflair/Taste-Flair-June-2014-6736125956|archive-date=11 June 2016}}</ref> ki jo je urejala do svoje smrti.<ref>{{Navedi novice|last=Caruana|first=Claire|title=Daphne's last magazine to go ahead|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171022/life-features/daphnes-last-magazine-to-go-ahead.661004|work=[[The Times (Malta)|The Times]]|date=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022104856/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171022/life-features/daphnes-last-magazine-to-go-ahead.661004|archivedate=22 October 2017}}</ref> ''Taste & Flair'' zdaj objavlja Fundacija Daphne Caruana Galizia. Marca 2008 je začela pisati blog z naslovom ''Running Commentary'' (Sprotni komentar), v katerem je poročala o svojih odkritjih in komentirala aktualne zadeve in javne osebnosti. Blog je bil eno najbolj priljubljenih spletnih strani na Malti<ref>{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/who-was-daphne-caruana-galizia.660577|title=Daphne Caruana Galizia... Malta's most controversial journalist|last=Leone Ganado|first=Philip|date=16 October 2017|work=The Times|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017042152/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/who-was-daphne-caruana-galizia.660577|archivedate=17 October 2017}}</ref> redno privabljal več kot 400.000 ogledov - več kot skupna naklada državnih časopisov.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-41650312|title=Malta journalist Caruana Galizia: Anti-corruption warrior|date=17 October 2017|work=BBC News|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017232839/http://www.bbc.com/news/world-europe-41650312|archivedate=17 October 2017}}</ref> Caruano Galizio so zaradi njenega dela in mnenj skušali ustrahovati.<ref name=":1">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2017/oct/19/daphne-caruana-galizia-establishment-was-out-to-get-her-says-family|title=Daphne Caruana Galizia: Establishment was out to get her, says family|last=Henley|first=John|date=19 October 2017|work=The Guardian|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171020101109/https://www.theguardian.com/world/2017/oct/19/daphne-caruana-galizia-establishment-was-out-to-get-her-says-family|archivedate=20 October 2017}}</ref> Leta 1996 so zažgali vhodna vrata v njeno hišo.&nbsp;Pss so s prerezanim grlom položili na prag.&nbsp;Kasneje je verjetno po pomoti sosedu pogorel avto. Do nadaljnjega incidenta je prišlo leta 2006, ko so ji zažgali dom, medtem ko je družina spala v njem. Potem ko je Caruana Galizia začela z blogom, so ji zastrupili terierko Zulu, obstreljenega ovčarja Rufusa pa so morali uspavati.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/investigates/special-report/malta-daphne/|title=The Silencing of Daphne|last=Grey|first=Stephen|date=17 April 2018|work=Reuters|accessdate=17 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180417175125/https://www.reuters.com/investigates/special-report/malta-daphne/|archivedate=17 April 2018}}</ref> Po besedah Mateja Caruana Galizia je do groženj prihajalo skoraj vsak dan, v obliki telefonskih klicev, pisem, na vhodna vrata pripetih notic, sporočil, e-pošte in komentarjev na njenem blogu. Potem ko je objavila video posnetke, ki so posmehovali [[Joseph Muscat|Josepha Muscata,]] so Caruano Galizio 8. marca 2013 aretirali zaradi kršenja političnega molka dan pred splošnimi volitvami leta 2013. Policija jo je zaslišala, potem pa po nekaj urah izpustila.<ref>{{Navedi novice|title=Caruana Galizia questioned by police for breaching 'political silence'|url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20130308/local/caruana-galizia-questioned-by-police-for-breaching-political-silence.460735|work=[[The Times (Malta)|The Times]]|date=8 March 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170422134537/http://www.timesofmalta.com/articles/view/20130308/local/caruana-galizia-questioned-by-police-for-breaching-political-silence.460735|archivedate=22 April 2017}}</ref><ref name="dcg2013-03-09">{{Navedi novice|url=https://daphnecaruanagalizia.com/2013/03/arrested-at-9-30pm-for-posting-three-videos-mocking-joseph-muscat-at-7-30pm-the-golden-years-of-labourpolice-hell/|title=Arrested at 9.30&nbsp;pm for posting three videos mocking Joseph Muscat at 7.30&nbsp;pm: THE GOLDEN YEARS OF LABOUR+POLICE HELL|last=Caruana Galizia|first=Daphne|date=9 March 2013|work=Running Commentary|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170203021619/https://daphnecaruanagalizia.com/2013/03/arrested-at-9-30pm-for-posting-three-videos-mocking-joseph-muscat-at-7-30pm-the-golden-years-of-labourpolice-hell|archivedate=3 February 2017}}</ref> Novembra 2010, ob njenem komentiranju vzdrževanja Villa Guardamangia (domovanje [[Elizabeta II. Britanska|princese Elizabete]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]] Velike Britanije prve tedne po njuni poroki), je ''The Daily Telegraph'' Caruano Galizio označil kot vodilno komentatorko na Malti.<ref name="auto1">{{Navedi novice|title=Row in Malta over Queen's crumbling former home|url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/malta/11572954/Row-in-Malta-over-Queens-crumbling-former-home.html|accessdate=29 November 2015|work=The Daily Telegraph|date=30 April 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151115123341/http://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/malta/11572954/Row-in-Malta-over-Queens-crumbling-former-home.html|archivedate=15 November 2015}}</ref> Druge pomembne novice in polemike so se vrtele okoli razkritij v ''Panamskih dokumentih'' in trditve, da je Chris Cardona med uradnim vladnim obiskom v Nemčiji januarja 2017 obiskal bordel.<ref name=":3">{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171017/local/caruana-galizia-her-biggest-stories-and-the-controversies.660595|title=Caruana Galizia: her biggest stories and the controversies|last=Leone Ganado|first=Phillip|date=17 October 2017|work=The Times of Malta|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017233057/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171017/local/caruana-galizia-her-biggest-stories-and-the-controversies.660595|archivedate=17 October 2017}}</ref> Leta 2016 je Caruana Galizia spraševala, kako je britanski milijonar Paul Golding prišel do Palazzo Nasciaro v Naxxar<ref>{{Navedi splet|last=Caruana Galizia|first=Daphne|title=British millionaire author puts Naxxar house on the international market for €10&nbsp;million|url=https://daphnecaruanagalizia.com/2016/09/british-millionaire-author-puts-naxxar-house-international-market-e10-million/|date=4 September 2016|website=Running Commentary: Daphne Caruana Galizia's notebook|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160905131147/http://daphnecaruanagalizia.com/2016/09/british-millionaire-author-puts-naxxar-house-international-market-e10-million|archivedate=5 September 2016}}</ref> in od srede 2017 je postala ostro kritična do novega nacionalističnega vodje opozicije Adriana Delia<ref>{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/who-was-daphne-caruana-galizia.660577|title=Daphne Caruana Galizia... Malta's most controversial journalist|last=Leone Ganado|first=Philip|date=16 October 2017|work=The Times |archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017042152/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/who-was-daphne-caruana-galizia.660577|archivedate=17 October 2017}}</ref> glede obtožb, da je pral denar za podjetje, ki se ukvarja s prostitucijo v Sohu.<ref name=":6">{{Navedi novice|url=http://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/81408/when_hell_broke_loose|title=When hell broke loose|last=Balzan|first=Saviour|date=18 October 2017|work=MaltaToday|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022122116/http://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/81408/when_hell_broke_loose#.WeuEaFuCwkI|archivedate=22 October 2017}}</ref> === Panamski dokumenti === 22. februarja 2016 je ''Sprotni komentar'' Caruane Galizie poročal, da je bil malteški vladni minister Konrad Mizzi povezan s Panamo in Novo Zelandijo.<ref>{{Navedi novice|url=https://daphnecaruanagalizia.com/2016/02/konrad-mizzis-and-sai-mizzi-liangs-easter-lunch/|title=Konrad Mizzi's and Sai Mizzi Liang's Easter lunch – Daphne Caruana Galizia's Notebook {{!}} Running Commentary|date=22 February 2016|work=Daphne Caruana Galizia's Notebook {{!}} Running Commentary|accessdate=4 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180804201653/https://daphnecaruanagalizia.com/2016/02/konrad-mizzis-and-sai-mizzi-liangs-easter-lunch/|archivedate=4 August 2018}}</ref> To je ministra prisililo, da je dva dni kasneje razkril obstoj na Novi Zelandiji registriranega sklada, ki naj bi ga ustanovil za upravljanje premoženja njegove družine.<ref>{{Navedi novice|url=https://daphnecaruanagalizia.com/2016/02/this-is-what-konrad-mizzi-failed-to-say-that-the-new-zealand-trust-was-set-up-to-hold-a-company-incorporated-in-panama-in-july-2013/|title=New Zealand: Konrad Mizzi has lied to parliament, to the press and to his party – Daphne Caruana Galizia's Notebook {{!}} Running Commentary|date=24 February 2016|work=Daphne Caruana Galizia's Notebook {{!}} Running Commentary|accessdate=4 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180804201627/https://daphnecaruanagalizia.com/2016/02/this-is-what-konrad-mizzi-failed-to-say-that-the-new-zealand-trust-was-set-up-to-hold-a-company-incorporated-in-panama-in-july-2013/|archivedate=4 August 2018}}</ref> 25. februarja je Caruana Galizia razkrila, da je imel šef kabineta premierja [[Joseph Muscat|Joseph Muscata]] Keith Schembri podoben sklad na Novi Zelandiji, ki je bil lastnik podjetja iz Paname.<ref name="times2016-02-28">{{Navedi novice|last=Xuereb|first=Matthew|title=Konrad Mizzi has no regrets over acquisition of company in Panama; PM's chief also has Panama company, say reports|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20160228/local/konrad-mizzi-has-no-regrets-over-acquisition-of-company-in-panama.603936|work=The Times|date=28 February 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016222644/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20160228/local/konrad-mizzi-has-no-regrets-over-acquisition-of-company-in-panama.603936|archivedate=16 October 2017}}</ref> [[Panamski dokumenti|Panama Papers]] do aprila 2016 potrdili, da je Mizzi lastnik panamskega podjetja Hearnville Inc. in da sta poleg tega Mizzi in Schembri ustanovitelja podjetja Tillgate Inc. Podjetji sta bili v solastništvu Orion Trust New Zealand Limited, pod skrbstvom skrbnikov Rotorua in Haast, istih oseb kot pri novozelandskem skladu z lastnikoma Mizzijem in Schembrijem.<ref name="maltatoday2016-04-04">{{Navedi novice|last=Vella|first=Matthew|title=EXPLAINER – From Panamagate to Panama Papers|url=http://www.maltatoday.com.mt/news/national/63723/explainer__from_panamagate_to_panama_papers|work=Malta Today|date=4 April 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016221717/http://www.maltatoday.com.mt/news/national/63723/explainer__from_panamagate_to_panama_papers|archivedate=16 October 2017}}</ref> Kot prvo osebo, ki je razkrila vpletenost Mizzija in Schembrija v Panamo,<ref name="times2017-10-16">{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/who-was-daphne-caruana-galizia.660577|title=Daphne Caruana Galizia... Malta's most controversial journalist|last=Leone Ganado|first=Philip|date=16 October 2017|work=The Times|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017042152/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/who-was-daphne-caruana-galizia.660577|archivedate=17 October 2017}}</ref> jo je ''Politico'' tedaj imenoval za eno izmed »28 ljudi, ki oblikujejo, pretresajo in premešavajo Evropo«.<ref>{{Navedi novice|title=Daphne Caruana Galizia named by 'Politico' as among 28 people 'shaping Europe'|url=http://www.independent.com.mt/articles/2016-12-07/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-named-by-Politico-as-among-28-people-shaping-Europe-6736167621|work=The Malta Independent|date=7 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170422141249/http://www.independent.com.mt/articles/2016-12-07/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-named-by-Politico-as-among-28-people-shaping-Europe-6736167621|archivedate=22 April 2017}}</ref> in jo opisal kot »WikiLeaks v eni osebi, ki se bori proti nepreglednosti in korupciji na Malti«.<ref>{{Navedi novice|title=Daphne Caruana Galizia|url=http://www.politico.eu/list/politico-28-class-of-2017-ranking/daphne-caruana-galizia/|work=Politico|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170422141315/http://www.politico.eu/list/politico-28-class-of-2017-ranking/daphne-caruana-galizia/|archivedate=22 April 2017}}</ref> Leta 2017 je trdila, da je Egrant, drugo panamsko podjetje, v lasti Michelle Muscat, žene premierja Josepha Muscata. Muscat je izjavil, da so obtožbe razlog, zakaj je junija 2017 skoraj leto dni predčasno razpisal splošne volitve, na katerih se je njegova laburistična stranka vrnila na oblast. Caruana Galizia je poudarila, da so predčasne volitve že vnaprej načrtovali.<ref name="times2017-10-16">{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/who-was-daphne-caruana-galizia.660577|title=Daphne Caruana Galizia... Malta's most controversial journalist|last=Leone Ganado|first=Philip|date=16 October 2017|work=The Times|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017042152/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/who-was-daphne-caruana-galizia.660577|archivedate=17 October 2017}}</ref><ref name=":9">{{Navedi novice|url=https://daphnecaruanagalizia.com/2017/05/lecture-good-journalism-somebody-made-millions-selling-passports-shady-people-worst-parts-globe/|title=Christian Kalin of Henley & Partners knew back in March that the general election was imminent|date=12 May 2017|work=Daphne Caruana Galizia's Notebook {{!}} Running Commentary|accessdate=9 February 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180210002845/https://daphnecaruanagalizia.com/2017/05/lecture-good-journalism-somebody-made-millions-selling-passports-shady-people-worst-parts-globe/|archivedate=10 February 2018}}</ref> Naslov njene zadnje objave v spletnem dnevniku, preden je bila umorjena, se je glasil: »Tisti prevarant Schembri je bil danes na sodišču in izjavljal, da ni prevarant«; <ref>{{Navedi splet|url=https://daphnecaruanagalizia.com/2017/10/crook-schembri-court-today-pleading-not-crook/|title=That crook Schembri was in court today, pleading that he is not a crook|date=16 October 2017|website=Daphne Caruana Galizia|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190611184931/https://daphnecaruanagalizia.com/2017/10/crook-schembri-court-today-pleading-not-crook/|archivedate=11 June 2019}}</ref> končala je blog z vrstico »kamorkoli pogledaš, naleši na goljufe«. Situacija je za obupati.<ref name="veconomist">{{Navedi novice|url=https://www.economist.com/news/europe/21730390-daphne-caruana-galizia-wrote-fearlessly-about-corruption-death-crusading-journalist-rocks|title=The death of a crusading journalist rocks Malta|date=18 October 2017|work=The Economist|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171019053025/https://www.economist.com/news/europe/21730390-daphne-caruana-galizia-wrote-fearlessly-about-corruption-death-crusading-journalist-rocks|archivedate=19 October 2017}}</ref> 20. novembra 2019 je policija na njegovi jahti prijela Yorgena Fenecha, lastnika dubajskega podjetja 17 Black.<ref name="17Black">{{Navedi novice|work=BBC|title=Malta businessman held on yacht in journalist murder probe|date=20 November 2019|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-50485721|quote=He was also identified by Malta's Financial Intelligence Analysis Unit (FIAU) as being the owner of a Dubai-registered company called 17 Black.|accessdate=26 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191123072427/https://www.bbc.com/news/world-europe-50485721|archivedate=23 November 2019}}</ref> Ta družba je bila omenjena med preiskavo Panamskih dokumentov v zvezi s Keithom Schembrijem in Konradom Mizzijem, ki sta skupaj s članom kabineta Chrisom Cardono 26. novembra odstopila z vladnih funkcij.<ref name="Vassallo">{{Navedi novice|work=BBC|title=Malta Caruana murder: Resignations spark government crisis|date=26 November 2019|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-50556578|accessdate=26 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191127171855/https://www.bbc.com/news/world-europe-50556578|archivedate=27 November 2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=Politico|url=https://www.politico.eu/article/malta-joseph-muscat-feels-heat-over-journalist-daphne-caruana-galizia-murder-case-keith-schembri-konrad-amizzi-chris-cardona-yorgen-fenech/|title=Malta's Muscat feels the heat over journalist's murder case|date=26 November 2019|last=Raphael Vassallo|quote=The power station deal has been mired in controversy since 2016, when the Panama Papers leak revealed that Schembri and Mizzi (who was energy minister and later tourism minister) had opened offshore companies that received cash from a mysterious company called 17 Black.}}</ref> Schembrija so najprej aretirali<ref name="ToM">{{Navedi novice|work=The Times of Malta|date=27 November 2019|title=Keith Schembri under arrest, along with Yorgen Fenech's doctor|url=https://timesofmalta.com/articles/view/keith-schembri-and-yorgen-fenechs-doctor-both-under-arrest.752986|quote='I don't think we know exactly whether he is being questioned or what he is being questioned about, so let's take it one step at a time', [the PM] said"|accessdate=27 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191127105433/https://timesofmalta.com/articles/view/keith-schembri-and-yorgen-fenechs-doctor-both-under-arrest.752986|archivedate=27 November 2019}}</ref> nato pa ga dva dni kasneje izpustili, kar pripeljalo veliko ljudi na ulice prestolnice [[Valletta|Vallette]].<ref>{{Navedi novice|work=Times of Malta|url=https://timesofmalta.com/articles/view/thousands-march-in-valletta-as-protestors-keep-up-the-pressure.754096|date=2 December 2019|last=Sarah Carabott|title='Tell the world Muscat is not Malta': thousand march as protests continue|accessdate=3 December 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191203015124/https://timesofmalta.com/articles/view/thousands-march-in-valletta-as-protestors-keep-up-the-pressure.754096|archivedate=3 December 2019}}</ref> Od 20. novembra dalje so množice začele pozivati premierja Josepha Muscata, da odstopi, potem ko je izjavil, da bo v primeru umora "posrednika" pomilostil. == Obrekovanja in kazni zaradi obrekovanja == Leta 2010 je Caruana Galizia na svojem blogu kritizirala sodnico Consuelo Scerri Herrero, ki je kot odgovor na blog s svojim partnerjem, laburističnim vladnim svetovalcem Robertom Musumecijem, vložila na policiji kazensko ovadbo in jih prisilila, da Caruano Galizio sodno preganjajo.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20100212/local/daphne-caruana-galizia-expected-to-face-charges-of-defamation.293849|title=Daphne Caruana Galizia expected to face charges of defamation|last=Johnston|first=Waylon|date=12 February 2010|work=[[The Times (Malta)|The Times]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170422140107/http://www.timesofmalta.com/articles/view/20100212/local/daphne-caruana-galizia-expected-to-face-charges-of-defamation.293849|archivedate=22 April 2017}}</ref> Tožba je bila novembra 2011 umaknjena.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20111123/local/herrera-withdraws-case-against-caruana-galizia.395159|title=Magistrate Scerri Herrera withdraws court case against Caruana Galizia|date=23 November 2011|work=[[The Times (Malta)|The Times]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170422140840/http://www.timesofmalta.com/articles/view/20111123/local/herrera-withdraws-case-against-caruana-galizia.395159|archivedate=22 April 2017}}</ref> Maja 2017 je lastnik in predsednik banke Pilatus, Ali Sadr Hašeminedžad, v svojem imenu in v imenu banke Pilatus na sodišču v Arizoni vložil tožbo proti Daphne Caruana Galizia.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2018/feb/02/daphne-caruana-galizia-was-being-sued-defamation-at-time-of-her-murder|title=Bank criticised by Daphne Caruana Galizia under scrutiny in Brussels|last=Kirchgaessner|first=Stephanie|date=2 February 2018|work=The Guardian|accessdate=21 January 2019|issn=0261-3077|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190121232618/https://www.theguardian.com/world/2018/feb/02/daphne-caruana-galizia-was-being-sued-defamation-at-time-of-her-murder|archivedate=21 January 2019}}</ref> V obtožnici je bilo govora o odškodnini v višini 40 milijonov dolarjev. Caruane Galizie o tem niso nikoli obvestili, tožbo pa nekaj ur po njeni smrti umaknili.<ref>{{Navedi splet|url=https://manueldelia.com/2018/01/pilatus-filed-lawsuit-usa-daphne-caruana-galizia-never-knew/|title=Pilatus filed lawsuit in the USA against Daphne Caruana Galizia. She never knew.|website=Truth Be Told|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619203605/https://manueldelia.com/2018/01/pilatus-filed-lawsuit-usa-daphne-caruana-galizia-never-knew/|archivedate=19 June 2019}}</ref> Banka Pilatus je leta 2017 vsem malteškim nevladnim organizacijam na Malti pisala z grožnjo, da jih bo tožila, vendar je grožnjo Daphni Caruana Galizia uresničila šele, ko so drugi mediji pristali na spremembe na svojih spletnih straneh. Poročajo, da so grozilna pisma poslali le 12 ur pred umorom Daphne Caruana Galizia.<ref>{{Navedi splet|url=https://lovinmalta.com/news/news-breaking/police-name-only-one-person-questioned-over-daphne-caruana-galizias-murder|title=Pilatus Bank sent legal threats to newspapers 12 hours before Caruana Galizia's murder|website=lovinmalta.com|accessdate=21 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190129141229/https://lovinmalta.com/news/news-breaking/police-name-only-one-person-questioned-over-daphne-caruana-galizias-murder|archivedate=29 January 2019}}</ref> Februarja 2017 vzpostavljen pravni sklad je zbral na spletu sredstva za jamstvo v primeru, da sodišče ugodi štirih ločenim zahtevam za povračilo škode zaradi obrekovanja – po zakonu do višine 50.000 €.<ref name=":82">{{Navedi novice|url=http://www.independent.com.mt/articles/2017-02-08/local-news/Caruana-Galizia-s-bank-accounts-frozen-as-court-upholds-Cardona-s-garnishee-request-6736170165|title=Caruana Galizia's accounts frozen as Cardona sues; 'terrible implications for press freedom'|date=8 February 2017|work=The Malta Independent|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022193824/http://www.independent.com.mt/articles/2017-02-08/local-news/Caruana-Galizia-s-bank-accounts-frozen-as-court-upholds-Cardona-s-garnishee-request-6736170165|archivedate=22 October 2017}}</ref> Te zahteve sta sprožila namestnik vodje laburistične stranke in minister za gospodarstvo Chris Cardona in njegov uradnik za politiko predsedstva EU Joseph Gerada. V času smrti je Daphne Caruana Galizia stala pred 48 tožbami za obrekovanje.<ref>{{Navedi novice|last=Bonnici|first=Julian|date=21 October 2017|title=Daphne Caruana Galizia's libel suits can still continue – lawyer Joseph Zammit Maempel|work=The Malta Independent|url=http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-21/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-s-libel-suits-can-still-continue-lawyer-Joseph-Zammit-Maempel-6736180470|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171021114530/http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-21/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-s-libel-suits-can-still-continue-lawyer-Joseph-Zammit-Maempel-6736180470|archivedate=21 October 2017}}</ref> == Smrt == [[Slika:Bidnija,_Mosta,_Malta_-_panoramio.jpg|sličica| Kraj eksplozije je bil na vrhu ceste Bidnija na meji s krajem Mosta (zgornji desni kot).]] Ko se je 16. oktobra 2017 Caruana Galizia odpeljala od doma v Bidniji, je v njenem Peugeot 108 eksplodirala bomba in jo takoj ubila.<ref name="guardian-garside">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2017/oct/16/malta-car-bomb-kills-panama-papers-journalist|date=16 October 2017|accessdate=16 October 2017|first=Juliette|last=Garside|work=The Guardian|location=London, UK|title=Malta car bomb kills Panama Papers journalist|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016173123/https://www.theguardian.com/world/2017/oct/16/malta-car-bomb-kills-panama-papers-journalist|archivedate=16 October 2017}}</ref> Eksplozija na Bidnijski cesti je vozilo raznesla po bližnjih poljih. Caruana Galizia je bila takrat na vozniškem sedežu, čeprav je njen sin Matthew našel dele njenega telesa 80 metrov daleč od mesta eksplozije.<ref name="veconomist">{{Navedi novice|url=https://www.economist.com/news/europe/21730390-daphne-caruana-galizia-wrote-fearlessly-about-corruption-death-crusading-journalist-rocks|title=The death of a crusading journalist rocks Malta|date=18 October 2017|work=The Economist|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171019053025/https://www.economist.com/news/europe/21730390-daphne-caruana-galizia-wrote-fearlessly-about-corruption-death-crusading-journalist-rocks|archivedate=19 October 2017}}</ref> Na Facebooku je zapisal: "Pogledal sem na tla in okrog mene so ležali deli telesa moje matere." To je od začetka leta 2016 bil šesti napad z bombo v avtu na Malti, in četrti s smrtnim izidom.<ref name=":7">{{Navedi novice|url=http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-22/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-assassination-A-week-and-a-crime-like-no-other-6736180522|title=Daphne Caruana Galizia assassination: A week and a crime like no other|last=Bonnici|first=Julian|date=22 October 2017|work=The Malta Independent|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022122116/http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-22/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-assassination-A-week-and-a-crime-like-no-other-6736180522|archivedate=22 October 2017}}</ref> Dom Caruane Galizie od leta 2010 ni bil pod policijskim nadzorstvom, razen med volitvami. Po policijskih virih so po vrnitvi Laburistične stranke na oblast leta 2013 še dodatno oslabili.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171021/local/caruana-galizias-police-protection-relaxed-after-2013-election.660826|title=Caruana Galizia's police protection 'relaxed' after 2013 election|last=Camilleri|first=Ivan|date=21 October 2017|work=The Times|location=Malta|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171021204204/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171021/local/caruana-galizias-police-protection-relaxed-after-2013-election.660826|archivedate=21 October 2017}}</ref> Pristojnost za sprožitev javne preiskave glede vprašanja, ali bi bilo atentat na Daphne Caruana Galizia mogoče preprečiti, je imel takratni malteški premier Joseph Muscat. Muscat pa ni takoj pričel z javno preiskavo, tako da so jo dediči Caruane Galiziem, na podlagi pravnega mnenja pisarn Doughty Street Chambers in Bhatt Murphy, s pismom 9. avgusta 2018 uradno predali malteškemu premierju Muscatu.<ref>{{Navedi splet|url=https://bhattmurphy.co.uk/files/documents/Opinion.pdf|title=Public inquiry into the assassination of Daphne Caruana Galizia|website=Bhatt Murphy Solicitors|accessdate=21 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190121232446/https://bhattmurphy.co.uk/files/documents/Opinion.pdf|archivedate=21 January 2019}}</ref> === Odzivi === [[Slika:Great_Siege_Monument_and_temporal_Daphne_Caruana_Galizia_Monument_02.jpg|sličica| Rože, sveče in zahvale za Daphne Caruana Galizia levo ob vznožju spomenika Velikemu obleganju, nasproti sodišča v [[Valletta|Valletti]] .]] Njena družina je malteškim oblastem očitala, da proti rastoči "kulturi nekaznovanosti" na Malti niso storile ničesar, in da so Joseph Muscat, Keith Schembri, Chris Cardona, Konrad Mizzi, državni tožilec Peter Grech in dolg seznam policijskih komisarjev, ki niso ukrepali, bili politično odgovorni za njeno smrt.<ref name=":7">{{Navedi novice|url=http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-22/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-assassination-A-week-and-a-crime-like-no-other-6736180522|title=Daphne Caruana Galizia assassination: A week and a crime like no other|last=Bonnici|first=Julian|date=22 October 2017|work=The Malta Independent|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022122116/http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-22/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-assassination-A-week-and-a-crime-like-no-other-6736180522|archivedate=22 October 2017}}</ref> Njena družina je kljub pritiskom premierja in predsednika zavrnila prošnjo, da javno odobri nagrado vlade v višini enega milijona evrov za informacije, in vztrajala, da mora premier odstopiti.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.maltatoday.com.mt/news/national/81451/caruana_galizia_family_refuse_to_endorse_state_reward_for_daphnes_murder|title=Caruana Galizia family refuse to endorse state reward for Daphne's murder|last=Sansone|first=Kurt|date=19 October 2017|work=MaltaToday|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171019091931/http://www.maltatoday.com.mt/news/national/81451/caruana_galizia_family_refuse_to_endorse_state_reward_for_daphnes_murder#.WeyF3luCwkI|archivedate=19 October 2017}}</ref> Ena od sester Caruane Galizie je izjavila, da "predsednik in premier 'omalovažujeta' atentat in si prizadevata, da bi jo spremenila v mučenico za svoje namene", pri čemer je nakazala, da so pozivi k narodni enotnosti pesek v oči in da "so pozivi k enotnosti zloraba njene zapuščine. S kriminalci in pokvarjenci ne more nikoli priti do enotnosti."<ref>{{Navedi novice|url=http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-22/local-news/Daphne-s-sister-says-President-PM-downplaying-assassination-6736180541|title=Daphne's sister says President, PM 'downplaying assassination'|date=22 October 2017|work=The Malta Independent|accessdate=23 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171023230556/http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-22/local-news/Daphne-s-sister-says-President-PM-downplaying-assassination-6736180541|archivedate=23 October 2017}}</ref> Atentat z bombo v avtu je premier Joseph Muscat obsodil in izjavil, da kljub njenim kritikam proti njemu "ne bo počival, dokler ne bo pravici zadoščeno ". Predsednica [[Marie Louise Coleiro Preca]], nadškof Charles Scicluna in številni politiki so prav tako izrazili sožalje ali obsodili napad na bombo.<ref name="tom2017-10-16">{{Navedi novice|title=Daphne Caruana Galizia killed in Bidnija car blast|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/car-goes-up-in-flames-in-bidnija.660575|work=The Times|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016160502/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/car-goes-up-in-flames-in-bidnija.660575|archivedate=16 October 2017}}</ref> Vodja opozicije Adrian Delia je njeno smrt označil za "propad demokracije in svobode izražanja"<ref name="times-reactions">{{Navedi novice|title=Shock, outrage and concern: reactions to Caruana Galizia's murder pour in|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/shock-outrage-and-concern-reactions-to-caruana-galizias-murder-pour-in.660580|work=The Times|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016163634/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/shock-outrage-and-concern-reactions-to-caruana-galizias-murder-pour-in.660580|archivedate=16 October 2017}}</ref> in izjavil, da "so nas institucije [države] pustile na cedilu".<ref name="times-fbi">{{Navedi novice|title=FBI asked to help investigate Caruana Galizia murder – Muscat|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/fbi-asked-to-help-investigate-caruana-galizia-murder-muscat.660582|work=The Times|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016193844/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/fbi-asked-to-help-investigate-caruana-galizia-murder-muscat.660582|archivedate=16 October 2017}}</ref> Bloger Manuel Delia, nekdanji funkcionar Nacionalistične stranke, jo je označil za "edini preostali etični glas. Ona je bila edina, ki je govorila o dobrem in napačnem."<ref name="Economist">{{Navedi novice|title=Murder in Paradise: A Car Bomb Kills A Crusading Journalist|work=The Economist|page=52|date=21 October 2017}}</ref> [[Predsednik Evropske komisije]] [[Jean-Claude Juncker]] in [[Evropska komisija]] sta napad najostreje obsodila.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-17/local-news/European-Commission-condemns-horrific-murder-of-Caruana-Galizia-6736180351|title=EC condemns 'horrific' murder of Caruana Galizia; EPP calls for full inquiry|last=Bonnici|first=Julian|date=17 October 2017|work=The Malta Independent|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017181951/http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-17/local-news/European-Commission-condemns-horrific-murder-of-Caruana-Galizia-6736180351|archivedate=17 October 2017}}</ref> [[Predsednik Evropskega parlamenta]] [[Antonio Tajani]] je incident označil za "tragičen primer novinarke, ki je žrtvovala svoje življenje, da bi iskala resnico."<ref name="times-reactions">{{Navedi novice|title=Shock, outrage and concern: reactions to Caruana Galizia's murder pour in|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/shock-outrage-and-concern-reactions-to-caruana-galizias-murder-pour-in.660580|work=The Times|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016163634/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/shock-outrage-and-concern-reactions-to-caruana-galizias-murder-pour-in.660580|archivedate=16 October 2017}}</ref> Gerard Ryle, direktor Mednarodnega konzorcija raziskovalnih novinarjev, je izjavil, da je organizacija "šokirana" zaradi atentata nanjo in "je globoko zaskrbljen glede svobode tiska na Malti."<ref>{{Navedi splet|title=ICIJ condemns car bomb death of Maltese investigative journalist|url=https://www.icij.org/blog/2017/10/icij-condemns-car-bomb-death-maltese-investigative-journalist/|website=International Consortium of Investigative Journalists|accessdate=17 October 2017|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016225021/https://www.icij.org/blog/2017/10/icij-condemns-car-bomb-death-maltese-investigative-journalist/|archivedate=16 October 2017}}</ref> Plenarno zasedanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] je potekalo 24. oktobra, [[Evropski poslanec|poslanci so]] se preminule spomnili z minutko molka. Več članov družine Caruane Galizie se je udeležilo zasedanja v v Strasbourgu. V njeno čast so preimenovali tiskovno sobo v stavbi Evropskega parlamenta. Na Malti je potekala tudi razprava o svobodi tiska in zaščiti novinarjev.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.brusselstimes.com/eu-affairs/9436/european-parliament-press-room-named-after-daphne-caruana-galizia|title=European Parliament press room named after Daphne Caruana Galizia|date=25 October 2017|work=The Brussels Times|accessdate=25 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171031084133/http://www.brusselstimes.com/eu-affairs/9436/european-parliament-press-room-named-after-daphne-caruana-galizia|archivedate=31 October 2017}}</ref> Po tem obisku in naslednji razpravi bo Evropski parlament poslal delegacijo, ki bo preiskovala pravno državo, primere pranja denarja na visoki ravni in korupcije na Malti.<ref>{{Navedi novice|title=EU Parliament to debate Malta's rule of law: Delegation being sent to Malta|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171026/local/eu-parliament-to-debate-maltas-rule-of-law.661424|date=26 October 2017|work=The Times|location=Malta|accessdate=26 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171026114150/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171026/local/eu-parliament-to-debate-maltas-rule-of-law.661424|archivedate=26 October 2017}}</ref> [[Papež Frančišek|Papež Frančišek je]] poslal sožalje, v katerem je sporočil, da moli za novinarjevo družino in za Maltežane.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2017/oct/20/pope-writes-rare-letter-of-condolence-after-of-daphne-caruana-galizia|title=Pope writes rare letter of condolence after murder of Daphne Caruana Galizia|last=Henley|first=Jon|date=20 October 2017|work=The Guardian|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022135314/https://www.theguardian.com/world/2017/oct/20/pope-writes-rare-letter-of-condolence-after-of-daphne-caruana-galizia|archivedate=22 October 2017}}</ref> O atentatu so poročali tako v lokalnih kot mednarodnih medijih. Ime Caruane Galizie se je na Twitterju začelo pojavljati po vsem svetu,<ref name="times-reactions">{{Navedi novice|title=Shock, outrage and concern: reactions to Caruana Galizia's murder pour in|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/shock-outrage-and-concern-reactions-to-caruana-galizias-murder-pour-in.660580|work=The Times|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016163634/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/shock-outrage-and-concern-reactions-to-caruana-galizias-murder-pour-in.660580|archivedate=16 October 2017}}</ref> številni Maltežani pa so izrazili svojo žalost, tako da so počrnili svoje profile na Facebooku. Hashtag #JeSuisDaphne, zrcalo Je suis Charlie, se je razširil lokalno.<ref name="times-vigil">{{Navedi novice|title=Thousands mourn Caruana Galizia at Sliema vigil|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/thousands-mourn-caruana-galizia-at-sliema-vigil.660586|work=The Times|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016193525/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/thousands-mourn-caruana-galizia-at-sliema-vigil.660586|archivedate=16 October 2017}}</ref> ''Malta Independent je'' zapisala, da "je bil obisk njenega bloga za mnoge ljudi prva stvar, s katero so začeli dan, in tudi zadnja stvar. Zdaj je samo še praznina. Tišina, ki zelo glasno govori."<ref name="veconomist">{{Navedi novice|url=https://www.economist.com/news/europe/21730390-daphne-caruana-galizia-wrote-fearlessly-about-corruption-death-crusading-journalist-rocks|title=The death of a crusading journalist rocks Malta|date=18 October 2017|work=The Economist|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171019053025/https://www.economist.com/news/europe/21730390-daphne-caruana-galizia-wrote-fearlessly-about-corruption-death-crusading-journalist-rocks|archivedate=19 October 2017}}</ref> Dnevno in tedensko različico njene kolumne so v dneh po njeni smrti objavili kot prazni strani.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-22/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-honoured-this-time-by-TMIS-with-empty-page-instead-of-her-article-6736180509|title=TMIS, like TMI on Thursday, honours Daphne with empty page instead of her article|date=22 October 2017|work=The Malta Independent|accessdate=3 February 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022122116/http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-22/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-honoured-this-time-by-TMIS-with-empty-page-instead-of-her-article-6736180509|archivedate=22 October 2017}}</ref> Na tisoče ljudi je v noči na 16. oktober v njenem rodnem mestu Sliema bedelo.<ref name="times-vigil">{{Navedi novice|title=Thousands mourn Caruana Galizia at Sliema vigil|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/thousands-mourn-caruana-galizia-at-sliema-vigil.660586|work=The Times|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016193525/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/thousands-mourn-caruana-galizia-at-sliema-vigil.660586|archivedate=16 October 2017}}</ref> Prav tako so bedeli na visoki komisiji Malte v Londonu.<ref>{{Navedi novice|title=Velja f'Londra wara l-qtil ta' Daphne Caruana Galizia|url=http://netnews.com.mt/2017/10/16/velja-flondra-wara-l-qtil-ta-daphne-caruana-galizia/|work=NET News|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016193727/http://netnews.com.mt/2017/10/16/velja-flondra-wara-l-qtil-ta-daphne-caruana-galizia/|archivedate=16 October 2017|language=mt}}</ref> Ustanovitelj WikiLeaksa [[Julian Assange|Julian Assange je]] napovedal, da bo plačal 20.000 evrov nagrade "za informacije, ki bodo privedle do obsodbe morilcev Caruane Galizie."<ref>{{Navedi novice|title=Julian Assange offers €20k reward for information on Caruana Galizia murder|url=http://www.maltatoday.com.mt/news/national/81361/julian_assange_offers_20k_reward_for_information_on_caruana_galizia_murder|accessdate=18 October 2017|work=Malta Today|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017121313/http://www.maltatoday.com.mt/news/national/81361/julian_assange_offers_20k_reward_for_information_on_caruana_galizia_murder|archivedate=17 October 2017}}</ref> Začela se je akcija množičnega financiranja z namenom zbrati 1 €&nbsp;milijon za nagrado za informacije, ki bi vodile "do uspešnega pregona atentatorja in osebe ali oseb, ki so naročile atentat."<ref>{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171018/local/crowd-funded-caruana-galizia-murder-information-fund-being-set-up.660720|title=Crowd-funded Caruana Galizia murder information fund being set up|date=18 October 2017|work=The Times|location=Malta|accessdate=18 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171018113810/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171018/local/crowd-funded-caruana-galizia-murder-information-fund-being-set-up.660720?utm_source=tom&utm_campaign=top5&utm_medium=widget|archivedate=18 October 2017}}</ref> Sledila je dodatna nagrada države v višini 1 milijona €.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-malta-carbomb-reward/malta-offers-1-million-euro-reward-to-find-journalists-killers-idUSKBN1CQ0RE?il=0|title=Malta offers 1 million-euro reward to find journalist's killers|date=21 October 2017|work=Reuters|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022193610/http://www.reuters.com/article/us-malta-carbomb-reward/malta-offers-1-million-euro-reward-to-find-journalists-killers-idUSKBN1CQ0RE?il=0|archivedate=22 October 2017}}</ref> Študenti, alumni, učitelji, starši in člani skupnosti San Anton so v podporo družini Caruana Galizia organizirali mirno bdenje od Mestnih [[Mestna vrata, Valletta|vrat]] do Spomenika velikemu obleganju v [[Valletta|Valletti.]] Njeni bratje in sestre Caruana Galizia so bili vsi učenci šole San Anton.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171022/local/san-anton-students-remember-caruana-galizia-in-peaceful-vigil.661124|title=San Anton students remember Caruana Galizia in peaceful vigil|date=22 October 2017|work=The Times|location=Malta|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171023010507/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171022/local/san-anton-students-remember-caruana-galizia-in-peaceful-vigil.661124|archivedate=23 October 2017}}</ref> Mreža civilne družbe je 22. oktobra 2017 v Valletti organizirala protest z zahtevo po pravičnosti. Na tisoče protestnikov je zahtevalo pravico po napadu z avtomobilsko bombo in pozvalo policijskega komisarja in generalnega državnega tožilca, da takoj odstopita.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171022/local/police-remove-mafia-state-banners-from-city-gate.661123|title=Thousands demand resignation of Police Commissioner, Attorney General|date=22 October 2017|website=The Times|location=Malta|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171023052743/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171022/local/police-remove-mafia-state-banners-from-city-gate.661123|archivedate=23 October 2017}}</ref> Številni protestniki, ki so se udeležili shoda, so tudi nadaljevali na policijskem sedežu v Floriani. Po sedečem protestu pred glavnimi vrati so na vrata sedeža postavili transparent s fotografijo šefa policije Lawrencea Cutajarja in besedilom "Brez sprememb, brez pravice - ''irrizenja (odstop)".''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-22/local-news/Protesters-sit-down-on-road-in-front-of-police-HQ-to-demand-commissioner-s-resignation-6736180540|title=Protesters sit down on road in front of police HQ to demand commissioner's resignation|date=22 October 2017|website=The Malta Independent|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171023054134/http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-22/local-news/Protesters-sit-down-on-road-in-front-of-police-HQ-to-demand-commissioner-s-resignation-6736180540|archivedate=23 October 2017}}</ref> Konzorcij 45 novinarjev iz 18 novinarskih organizacij, med njimi ''The Guardian'', ''The New York Times'', ''Le Monde'' in ''Times of Malta'', je 17. aprila 2018 objavil projekt Daphne z namenom dokončati preiskovalno delo Caruane Galizie.<ref name="tdp">{{Navedi novice|url=https://www.cjr.org/the_media_today/daphne_project_forbidden_stories.php|title=Breathing new life into a murdered journalist's work|work=Columbia Journalism Review|accessdate=23 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180424071527/https://www.cjr.org/the_media_today/daphne_project_forbidden_stories.php|archivedate=24 April 2018}}</ref> Po njeni smrti so se pred sodnimi palačami množice zbrale, da bi žalovale, pokazale solidarnost z njeno družino in zahtevale pravico. Spomenik velikemu obleganju je postal osrednja točka za proteste in pozive k pravičnosti, saj so tam pogosto priredili počastitve, spomenike in bedenja.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20181217/local/caruana-galizia-memorial-swept-away-hours-after-protest.697003|title=Caruana Galizia memorial swept away hours after protest|date=17 December 2018|work=The Times|location=Malta|accessdate=17 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181217154620/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20181217/local/caruana-galizia-memorial-swept-away-hours-after-protest.697003|archivedate=17 December 2018}}</ref> Izbira tega spomenika kot mesta protestov, čeprav strateško locirana pred sodiščem, je bila spontana, kot nadaljevanje rožam, ki so jih tja položili učenci šole San Anton.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20190114/local/activist-says-she-visits-daphne-memorial-twice-a-day.699251|title=Activist says she visits Daphne memorial twice a day|last=Brincat|first=Edwina|date=14 January 2019|work=The Times|location=Malta|accessdate=14 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190114193314/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20190114/local/activist-says-she-visits-daphne-memorial-twice-a-day.699251|archivedate=14 January 2019}}</ref> Nagrada GUE / NGL za novinarje, žvižgače in zagovornike pravice do informacij je bila leta 2018 in znova leta 2019 imenovana v čast Caruane Galizie.<ref name="news17042019">{{Navedi novice|last=Jones|first=Alan|title=Julian Assange wins EU journalism award|url=https://www.news.com.au/world/breaking-news/julian-assange-wins-eu-journalism-award/news-story/f1bea94a9b040db4f7caa08897f7f6c3|accessdate=17 April 2019|agency=Press Association|date=17 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190417051054/https://www.news.com.au/world/breaking-news/julian-assange-wins-eu-journalism-award/news-story/f1bea94a9b040db4f7caa08897f7f6c3|archivedate=17 April 2019}}</ref><ref name="GUENGLshortlist">{{Navedi splet|title=Shortlist unveiled for 'Journalists, Whistleblowers and Defenders of the Right to Information' award|url=https://www.guengl.eu/shortlist-unveiled-for-journalists-whistleblowers-and-defenders-of-the-right-to-information-award/|website=GUENGL|accessdate=17 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190417053005/https://www.guengl.eu/shortlist-unveiled-for-journalists-whistleblowers-and-defenders-of-the-right-to-information-award/|archivedate=17 April 2019}}</ref> Njen sponzor je Konfederalna skupina Evropske združene levice / nordijske zelene levice, katere člani so levi poslanci v Evropskem parlamentu.<ref>{{Navedi splet|title=GUE/NGL The Group|url=https://www.guengl.eu/the-group/|website=GUENGL|accessdate=17 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190406094751/https://www.guengl.eu/the-group/|archivedate=6 April 2019}}</ref> Nagrada je "namenjena posameznikom ali skupinam, ki so jih ustrahovali in / ali preganjali zaradi odkrivanja resnice in izpostavljanja javnosti". Evropski parlament je z minuto molka počastil Caruana Galizia. Medijsko sobo [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] v Strasbourgu so v njen spomin novembra 2017 imenovali po njej.<ref>{{Navedi splet|title=Inauguration of the Daphne Caruana Galizia Press room: extracts from the ceremony|url=https://multimedia.europarl.europa.eu/en/inauguration-caruana-galizia-press-room-ceremony_I146295-V_v|website=European Parliament|accessdate=4 December 2019|date=14 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180624040326/https://multimedia.europarl.europa.eu/en/inauguration-caruana-galizia-press-room-ceremony_I146295-V_v|archivedate=24 June 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Media advisory official: naming of the Daphne Caruana Galizia press conference room in Strasbourg|url=https://www.europarl.europa.eu/news/en/press-room/20171110IPR87803/naming-of-the-daphne-caruana-galizia-press-conference-room-in-strasbourg|website=European Parliament|accessdate=4 December 2019|date=10 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191204072826/https://www.europarl.europa.eu/news/en/press-room/20171110IPR87803/naming-of-the-daphne-caruana-galizia-press-conference-room-in-strasbourg|archivedate=4 December 2019}}</ref> Njen portret, ki ga je naslikala Marie Louise Kold, zdaj visi pred tiskovno sobo.<ref>{{Navedi splet|url=https://theshiftnews.com/2018/10/23/portrait-of-daphne-caruana-galizia-unveiled-in-european-parliament/|title=Portrait of Daphne Caruana Galizia unveiled in European Parliament|date=23 October 2018|website=The Shift News|accessdate=21 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190121232617/https://theshiftnews.com/2018/10/23/portrait-of-daphne-caruana-galizia-unveiled-in-european-parliament/|archivedate=21 January 2019}}</ref> === Preiskava okoliščin atentata === [[Slika:Memorial_to_Daphne_Caruana_Galizia.jpg|desno|sličica| Zasilni spomenik pri spomeniku na Veliko obleganje]] Forenzične skupine in policijski preiskovalci so kmalu po eksploziji prispeli na kraj zločina. Vodja preiskovalne preiskovalne enote naj bi bil sprva sodnik Consuelo Scerri Herrera, ki je pred tem dal Caruano Galizio policijsko preganjati zaradi kaznivih obrekovanj v letih 2010–11. Družina Caruane Galizie je uspešno pod vprašaj postavila vlogo Scerri Herrere v preiskavi, saj je v tem primeru šlo za navzkrižje interesov. Scerri Herrera se je 17 ur kasneje izločila iz preiskave in nadomestil jo je sodnik Anthony Vella,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171017/local/magistrate-scerri-herrera-abstains-from-caruana-galizia-inquiry.660624|title=Magistrate Scerri Herrera abstains from Caruana Galizia inquiry – Magistrate Anthony Vella to take over|date=17 October 2017|work=The Times|location=Malta|accessdate=26 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171027025044/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171017/local/magistrate-scerri-herrera-abstains-from-caruana-galizia-inquiry.660624|archivedate=27 October 2017}}</ref> ki je bil, ko so ga imenovali za sodnika, odstranjen iz preiskave. Joseph Muscat je izjavil, da so zaprosili [[Zvezni preiskovalni urad|Zvezni preiskovalni urad Združenih držav]] zaprošen za pomoč policiji pri preiskavi.<ref name="times-fbi">{{Navedi novice|title=FBI asked to help investigate Caruana Galizia murder – Muscat|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/fbi-asked-to-help-investigate-caruana-galizia-murder-muscat.660582|work=The Times|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016193844/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/fbi-asked-to-help-investigate-caruana-galizia-murder-muscat.660582|archivedate=16 October 2017}}</ref> Na pomoč je prispela tudi policijska forenzična skupina z Nizozemske.<ref>{{Navedi novice|last=Cocks|first=Paul|title=Dutch police assisting in Caruana Galizia murder investigation, FBI in Malta on Thursday|url=http://www.maltatoday.com.mt/news/national/81368/fbi_forensic_team_to_reach_malta_on_thursday|accessdate=17 October 2017|work=MaltaToday|date=17 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017121303/http://www.maltatoday.com.mt/news/national/81368/fbi_forensic_team_to_reach_malta_on_thursday|archivedate=17 October 2017}}</ref> Preiskovalcem so se pridružili tudi trije [[Evropski policijski urad|Europolovi]] uradniki.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.tvm.com.mt/en/news/updated-europol-help-maltese-police-investigations-daphne-caruana-galizia-murder|title=Europol to help Maltese Police in their investigations into Daphne Caruana Galizia murder|last=Amaira|first=Ruth|date=26 October 2017|work=TVM News|accessdate=26 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171026214820/https://www.tvm.com.mt/en/news/updated-europol-help-maltese-police-investigations-daphne-caruana-galizia-murder/|archivedate=26 October 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-41637730|title=Malta blogger Daphne Caruana Galizia dies in car bomb attack|date=16 October 2017|work=BBC News}}</ref> Ne-malteške ekipe so zagotovile tehnično podporo. 4. decembra 2017 je Joseph Muscat sporočil, da je bilo v preiskavi aretiranih deset oseb, od katerih so bili trije pozneje obtoženi napada z avtomobilom.<ref name="ind12-6">{{Navedi splet|title=Daphne Caruana Galizia murder: Three charged over killing of Maltese journalist who exposed Panama Papers corruption|website=The Independent|date=6 December 2017|last=Jon Stone|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/daphne-caruana-galizia-murder-three-charged-ten-arrested-video-footage-a8095166.html|accessdate=7 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171206192856/http://www.independent.co.uk/news/world/europe/daphne-caruana-galizia-murder-three-charged-ten-arrested-video-footage-a8095166.html|archivedate=6 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-42221352|title=Malta arrests 10 over blogger murder|date=4 December 2017|work=BBC News|accessdate=3 February 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180212144537/http://www.bbc.com/news/world-europe-42221352|archivedate=12 February 2018}}</ref> Osumljenci so bili identificirani kot George Degiorgio, njegov brat Alfred Degiorgio in njun prijatelj Vince Muscat (brez zveze z Josephom Muscatom, nekdanjim premierjem).<ref name="BBC_Malta_criticised_201906">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-48451085|title=Malta criticised over journalist murder probe|work=BBC News|date=29 May 2019|accessdate=6 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190606054214/https://www.bbc.com/news/world-europe-48451085|archivedate=6 June 2019}}</ref> Do junija 2019 niso nobenega od treh osumljencev obtožili in identificirali niso nobenega od posrednikov in naročnikov. Ugledni malteški poslovnež Yorgen Fenech je bil aretiran 20. novembra 2019 zaradi bombnega napada na Caruano Galizio. Načelnik kabineta Keith Schembri je 26. novembra 2019 odstopil s položaja v vladi, policija pa ga je nato aretirala in zaslišala.<ref name="Vassallo">{{Navedi novice|work=BBC|title=Malta Caruana murder: Resignations spark government crisis|date=26 November 2019|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-50556578|accessdate=26 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191127171855/https://www.bbc.com/news/world-europe-50556578|archivedate=27 November 2019}}</ref><ref name="ToM">{{Navedi novice|work=The Times of Malta|date=27 November 2019|title=Keith Schembri under arrest, along with Yorgen Fenech's doctor|url=https://timesofmalta.com/articles/view/keith-schembri-and-yorgen-fenechs-doctor-both-under-arrest.752986|quote='I don't think we know exactly whether he is being questioned or what he is being questioned about, so let's take it one step at a time', [the PM] said"|accessdate=27 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191127105433/https://timesofmalta.com/articles/view/keith-schembri-and-yorgen-fenechs-doctor-both-under-arrest.752986|archivedate=27 November 2019}}</ref> Kasneje sporočili, da Fenech ne bo dobil imunitete, če razkrije, kar ve o primeru.<ref>{{Navedi novice|title=Daphne Caruana Galizia: Malta suspect will not get immunity|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-50598255|accessdate=4 December 2019|work=BBC News|date=30 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191130191942/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-50598255|archivedate=30 November 2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Garside|first=Juliette|title=Maltese PM's aide accused of being mastermind of Caruana Galizia killing|url=https://www.theguardian.com/world/2019/nov/28/maltese-pms-aide-accused-of-being-mastermind-of-caruana-galizia-killing|accessdate=4 December 2019|work=The Guardian|date=28 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191203150847/https://www.theguardian.com/world/2019/nov/28/maltese-pms-aide-accused-of-being-mastermind-of-caruana-galizia-killing|archivedate=3 December 2019}}</ref> Številni množični protesti so pozvali k odstopu premierja Josepha Muscata, deloma zaradi domnev, da je povezan z umorom Caruane Galizie.<ref>{{Navedi splet|last=Cvorak|first=Monika|last2=Chulani|first2=Nikhita|title=Why Malta is in crisis over the murder of Daphne Caruana Galizia – video explainer|url=https://www.theguardian.com/world/video/2019/dec/06/why-malta-is-in-crisis-over-the-of-daphne-caruana-galizia-video-explainer|website=The Guardian|date=6 December 2019}}</ref> Muscat je 1. decembra 2019 izjavil,, da bo odstopil zaradi politične krize, in da bo ostal na položaju, dokler januarja ne bo izvoljen novi vodja Laburistične stranke, in da potem formalno odstopi kot predsednik vlade nekaj dni po 12. januarju 2020.<ref>{{Navedi novice|work=The Guardian|last=Juliette Garside|title=Malta's PM quits in crisis over Daphne Caruana Galizia murder|url=https://www.theguardian.com/politics/2019/dec/01/malta-pm-joseph-muscat-quits-daphne-caruana-galizia|date=1 December 2019|accessdate=6 December 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191206125227/https://www.theguardian.com/politics/2019/dec/01/malta-pm-joseph-muscat-quits-daphne-caruana-galizia|archivedate=6 December 2019}}</ref> 23. februarja 2021 je bil Vince Muscat, znan kot il-Koħħu, obsojen na 15 let zapora, potem ko je priznal krivdo za umor Daphne Caruana Galizia.<ref>{{Navedi novice|work=Times of Malta|title=Vince Muscat gets 15 years after admitting to Daphne murder|url=https://timesofmalta.com/articles/view/live-blog-daphne-murder-suspects-in-court-as-vince-muscat-seeks-fast.853598|date=23 February 2021|accessdate=24 February 2021}}</ref> Muscat je v svojem pričevanju trdil, da je Alfred Degiorgio, obtožen, da je sprožil avtomobilsko bombo, pred atentatom od nekdanjega ministra Chrisa Cardone prejemal informacije o tem, kje se nahaja Caruana Galizia, in kasneje nasvete pred aretacijami decembra 2017.<ref>{{Navedi splet|date=2021-03-11|title=Chris Cardona Tipped Off Daphne Murder Suspects About Raid, Vince Muscat Says|url=https://lovinmalta.com/news/chris-cardona-tipped-off-daphne-murder-suspects-about-raid-vince-muscat-says/|accessdate=2021-03-14|website=Lovin Malta|language=en-US}}</ref> Cardona je te očitke zavrnil kot "čisto zlobno izmišljotino".<ref>{{Navedi splet|title=Cardona, Schembri, Gatt rubbish il-Koħħu testimony|url=https://timesofmalta.com/articles/view/cardona-schembri-gatt-rubbish-il-kohhu-allegations.857707|accessdate=2021-03-14|website=Times of Malta|language=en-gb}}</ref> == Pogreb == Posmrtni ostanki Caruane Galizie so bili predani za pokop 27. oktobra 2017,<ref>{{Navedi novice|last=Demicoli|first=Keith|title=Daphne Caruana Galizia's remains released for burial|url=https://www.tvm.com.mt/en/news/daphne-caruana-galizias-remains-released-for-burial|accessdate=29 October 2017|work=TVM News|date=27 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171030041313/https://www.tvm.com.mt/en/news/daphne-caruana-galizias-remains-released-for-burial/|archivedate=30 October 2017}}</ref> in javni pogreb je bil 3. novembra 2017 v [[Rotunda v Mosti|Rotundi v Mosti]].<ref name="tvm funeral">{{Navedi novice|title=Last farewell for Daphne Caruana Galizia|url=https://www.tvm.com.mt/en/news/watch-last-farewell-watch-last-farewell-for-daphne-caruana-galizia-last-farewell-for-daphne-caruana-galizia-daphne-caruana-galizia/|accessdate=3 November 2017|work=TVM News|date=3 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171107012915/https://www.tvm.com.mt/en/news/watch-last-farewell-watch-last-farewell-for-daphne-caruana-galizia-last-farewell-for-daphne-caruana-galizia-daphne-caruana-galizia/|archivedate=7 November 2017}}</ref> Pogreba se je udeležilo na tisoče žalujočih. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.euronews.com/2017/11/03/thousands-attend-funeral-of-murdered-maltese-journalist|title=Thousands attend funeral of murdered Maltese journalist|date=3 November 2017|work=euronews|accessdate=17 February 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180128010457/http://www.euronews.com/2017/11/03/thousands-attend-funeral-of-murdered-maltese-journalist|archivedate=28 January 2018}}</ref> Dan so na Malti praznovali kot državni dan žalovanja.<ref>{{Navedi novice|title=National day of mourning on Friday to mark Caruana Galizia funeral|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171101/local/national-day-of-mourning-on-friday-to-mark-caruana-galizia-funeral.661964|accessdate=3 November 2017|work=The Times|location=Malta|date=1 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171102185203/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171101/local/national-day-of-mourning-on-friday-to-mark-caruana-galizia-funeral.661964|archivedate=2 November 2017}}</ref> Pogrebno mašo je vodil malteški nadškof Charles Scicluna, ki je v homiliji novinarjem rekel, da se "nikoli ne utrudite v svojem poslanstvu biti oči, ušesa in usta za ljudi."<ref name=":10">{{Navedi novice|title=Daphne's funeral: We need unshackled journalists – Archbishop Scicluna|url=http://www.independent.com.mt/articles/2017-11-03/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-funeral-taking-place-in-Mosta-6736181036|accessdate=3 February 2018|work=The Malta Independent|date=3 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180208140624/http://www.independent.com.mt/articles/2017-11-03/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-funeral-taking-place-in-Mosta-6736181036|archivedate=8 February 2018}}</ref> Predsednica Marie-Louise Coleiro Preca in premier Joseph Muscat se pogreba nista udeležila, češ da je družina Caruane Galizie jasno dala vedeti, da nista dobrodošla.<ref>{{Navedi novice|title=Muscat, Coleiro Preca not welcome for Caruana Galizia's funeral|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171102/local/parking-restrictions-in-mosta-for-daphnes-funeral.662033|accessdate=3 November 2017|work=The Times|location=Malta|date=2 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171102160056/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171102/local/parking-restrictions-in-mosta-for-daphnes-funeral.662033|archivedate=2 November 2017}}</ref> Vodja opozicije Adrian Delia je bilo "opaziti zaradi njegove odsotnosti".<ref name="times funeral">{{Navedi novice|title=Hundreds flock to Mosta to bid Daphne Caruana Galizia farewell|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171103/local/hundreds-flock-to-mosta-to-bid-daphne-caruana-galizia-farewell.662120|accessdate=3 November 2017|work=The Times|location=Malta|date=3 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171103125954/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171103/local/hundreds-flock-to-mosta-to-bid-daphne-caruana-galizia-farewell.662120|archivedate=3 November 2017}}</ref> Med ljudmi na pogrebu je bilo več visokih uradnikov: Silvio Camilleri, vrhovni sodnik Malte; [[Antonio Tajani]], predsednik Evropskega parlamenta; Harlem Désir, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|predstavnik OVSE]] za svobodo medijev; Eddie Fenech Adami, nekdanji predsednik Malte in nekdanji vodja nacionalistične stranke; Lawrence Gonzi, nekdanji premier Malte in nekdanji vodja Nacionalistične stranke; in Simon Busuttil, nekdanji vodja nacionalistične stranke.<ref name="times funeral">{{Navedi novice|title=Hundreds flock to Mosta to bid Daphne Caruana Galizia farewell|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171103/local/hundreds-flock-to-mosta-to-bid-daphne-caruana-galizia-farewell.662120|accessdate=3 November 2017|work=The Times|location=Malta|date=3 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171103125954/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171103/local/hundreds-flock-to-mosta-to-bid-daphne-caruana-galizia-farewell.662120|archivedate=3 November 2017}}</ref> == Posmrtne nagrade in časti == * Salle Daphne Caruana Galizia - posvetilo za tiskovno sobo, november 2017, stavba Evropskega parlamenta, Strasbourg, Francija.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.europarl.europa.eu/pdfs/news/expert/agenda_week_by_day/46-2017/46-2017_fr.pdf|title=European Parliament Agenda|date=13 November 2017|accessdate=23 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190123223848/http://www.europarl.europa.eu/pdfs/news/expert/agenda_week_by_day/46-2017/46-2017_fr.pdf|archivedate=23 January 2019}}</ref> * Premio Leali delle Notizie - nagrada, posvečena Daphne Caruana Galizia, 9. novembra 2017, Ronchi dei Legionari, Italija.<ref>{{Navedi splet|url=https://festivaldelgiornalismoronchi.wordpress.com/premio-daphne-caruana-galizia/|title=Premio Daphne Caruana Galizia|date=7 February 2018|website=Leali delle Notizie|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190722/https://festivaldelgiornalismoronchi.wordpress.com/premio-daphne-caruana-galizia/|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Holmejeva nagrada - podeljena 1. decembra 2017.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.independent.com.mt/articles/2017-12-05/local-news/Holme-Award-given-posthumously-to-Daphne-Caruana-Galizia-6736182303|title=Holme Award given posthumously to Daphne Caruana Galizia – The Malta Independent|website=independent.com.mt|accessdate=23 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190123223602/http://www.independent.com.mt/articles/2017-12-05/local-news/Holme-Award-given-posthumously-to-Daphne-Caruana-Galizia-6736182303|archivedate=23 January 2019}}</ref> * Reporter Preis - nagrajen 1. decembra 2017, Reporter Forum, Berlin, Nemčija.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.reporter-forum.de/index.php?id=231|title=Reporter-Forum: 2017|website=reporter-forum.de|accessdate=23 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190123223605/http://www.reporter-forum.de/index.php?id=231|archivedate=23 January 2019}}</ref> * Pegaso d'Argento - podelitev 1. decembra 2017, Toskanski deželni svet, Italija.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.consiglio.regione.toscana.it/presidente/news.aspx?t=2056&s=jpg&idc=20|title=Consiglio: Giani, Daphne Caruana Galizia esempio di giornalismo libero|website=Tuscan Regional Council}}</ref> * Premio Giornalisti - nagrajen 14. decembra 2017, Združenje toskanskih novinarjev, Italija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.assostampa.org/10775-premio-giornalisti-toscani-2017-alla-memoria-daphne-caruana-galizia-lo-ritirera-la-sorella/|title=Premio 'Giornalisti Toscani 2017' a Daphne Caruana Galizia, uccisa a Malta|date=15 December 2017|website=Associazione Stampa Toscana|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619201223/https://www.assostampa.org/10775-premio-giornalisti-toscani-2017-alla-memoria-daphne-caruana-galizia-lo-ritirera-la-sorella/|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Oseba leta - 2. december 2017, ''La Repubblica'', Italija.<ref>{{Navedi splet|url=https://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2017/12/21/perche-daphne-e-la-persona-dellanno-201701.html|title=Perché Daphne è la persona dell'anno 2017|website=La Repubblica|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190722/https://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2017/12/21/perche-daphne-e-la-persona-dellanno-201701.html|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Nič drugega kot resnica - podeljena 5. januarja 2018, Fundacija Giuseppe Fava, Catania, Italija.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fondazionefava.it/sito/premio-giuseppe-fava/|title=Nothing But The Truth award|website=Fondazione Giuseppe Fava|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150713235635/http://www.fondazionefava.it/sito/premio-giuseppe-fava/|archivedate=13 July 2015}}</ref> * Nagrada Tully za svobodo govora - podeljena 3. aprila 2018, Tully Center za svobodo govora, šola Newhouse, Univerza Syracuse, ZDA.<ref>{{Navedi splet|url=http://tully.syr.edu/award/daphne-caruana-galizia/|title=2017 Tully Award for Free Speech Daphne Caruana Galizia|website=Syracuse University Tully Award for Free Speech|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190723/http://tully.syr.edu/award/daphne-caruana-galizia/|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Nagrada Civitas - podeljena 12. aprila 2018, Associazione Nazionale Donne Elettrici (ANDE), Nocera, Italija.<ref>{{Navedi splet|url=https://timesofmalta.com/articles/view/daphne-caruana-galizia-awarded-premio-civitas-2018.676329|title=Daphne Caruana Galizia awarded Premio Civitas 2018|website=The Times|location=Malta|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190723/https://timesofmalta.com/articles/view/daphne-caruana-galizia-awarded-premio-civitas-2018.676329|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Nagrada Astor - podeljena 16. aprila 2018, Commonwealth Press Union Media Trust, London, Velika Britanija.<ref>{{Navedi splet|url=http://cpu.org.uk/attacks-on-the-media/the-astor-award-2018-the-commonwealth-press-union-media-trust-honours-the-memory-of-daphne-caruana-galizia/|title=The Astor Award|website=Commonwealth Press Union Media Trust|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190724/http://cpu.org.uk/attacks-on-the-media/the-astor-award-2018-the-commonwealth-press-union-media-trust-honours-the-memory-of-daphne-caruana-galizia/|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Nagrada Ane Politkovskaje - podeljena 23. aprila 2018, Švedski nacionalni tiskovni klub, Stockholm, Švedska.<ref>{{Navedi splet|url=https://timesofmalta.com/articles/view/swedish-national-press-club-honours-daphne-caruana-galizia.677433|title=Swedish National Press Club honours Daphne Caruana Galizia|website=The Times|location=Malta|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190721/https://timesofmalta.com/articles/view/swedish-national-press-club-honours-daphne-caruana-galizia.677433|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Libera Ragusa Presidio, posvečena spominu Daphne Caruana Galizia 30. aprila 2018.<ref>{{Navedi splet|url=http://ragusalibera.it/il-presidio-libera-di-ragusa-a-daphne-caruana-galizia/|title=Il Presidio LIBERA di Ragusa intitolato a Daphne Caruana Galizia|date=1 May 2019|website=Ragusa Libera|language=it-IT|accessdate=2 May 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190502144022/http://ragusalibera.it/il-presidio-libera-di-ragusa-a-daphne-caruana-galizia/|archivedate=2 May 2019}}</ref> * Premio Mario Francese - podeljen 2. maja 2018, sicilijanski red novinarjev, Palermo, Italija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.marioegiuseppefrancese.it/home/premio-mario-francese-albo-d-oro|title=Premio Mario Francese|website=Mario Giuseppe Francese|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190723/https://www.marioegiuseppefrancese.it/home/premio-mario-francese-albo-d-oro|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Častni naziv Dan razlike - podeljen 5. maja 2018, Bruselj University Alliance, Bruselj, Belgija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.differenceday.com/difference-day-honorary-title-2018-daphne-caruana-galizia-and-her-family/|title=DIFFERENCE DAY HONORARY TITLE 2018: DAPHNE CARUANA GALIZIA AND HER FAMILY|date=5 May 2018|website=Difference Day|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190724/https://www.differenceday.com/difference-day-honorary-title-2018-daphne-caruana-galizia-and-her-family/|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Nagrada Conscience-in-Media - podeljena 18. maja 2018, Ameriško društvo novinarjev in avtorjev, New York City.<ref>{{Navedi splet|url=https://asja.org/About-ASJA/For-The-Media/Daphne-Caruana-Galizia-Named-ASJAs-Conscience-In-Media-Award-Recipient|title=American Society of Journalists and Authors Honors Courageous Journalist: Daphne Caruana Galizia Named ASJA's Conscience In Media Award Recipient|website=American Society of Journalists and Authors|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190724/https://asja.org/About-ASJA/For-The-Media/Daphne-Caruana-Galizia-Named-ASJAs-Conscience-In-Media-Award-Recipient|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Nagrada za prispevek k družbi - podeljena 23. maja 2018, European Leadership Awards, Bruselj, Belgija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.europeanbusinessreview.eu/page.asp?pid=2594|title=Winners of the European Leadership Awards 2018 announced at the European Business Summit|website=European Business Review|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190507182644/https://www.europeanbusinessreview.eu/page.asp?pid=2594|archivedate=7 May 2019}}</ref> * Nagrada za novinarje, žvižgače in zagovornike pravice do informacij - nagrada 2018, posvečena Daphne Caruana Galizia, GUE / NGL, Strasbourg, Francija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.guengl.eu/kuciak-and-halet-awarded-inaugural-prize-for-journalists-whistleblowers-and/|title=Kuciak and Halet win GUE/NGL prize for 'Journalists, Whistleblowers and Defenders of Right to Info'|website=GUE/NGL|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619201213/https://www.guengl.eu/kuciak-and-halet-awarded-inaugural-prize-for-journalists-whistleblowers-and/|archivedate=19 June 2019}}</ref> * PEC 2018 - podeljena 4. junija 2018, kampanja za tisk emblema, Ženeva, Švica.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pressemblem.ch/pec-award.shtml|title=PEC Award 2018|website=Press Emblem Campaign|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181127092131/https://www.pressemblem.ch/pec-award.shtml|archivedate=27 November 2018}}</ref> * Newseum Memorial - prenovljeno 4. junija 2018, Newseum, Washington DC, ZDA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newseum.org/2018/05/16/newseum-to-add-18-journalists-killed-in-2017-to-journalists-memorial-on-june-4/|title=NEWSEUM TO ADD 18 JOURNALISTS TO JOURNALISTS MEMORIAL ON JUNE 4|website=Newseum|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619201214/https://www.newseum.org/2018/05/16/newseum-to-add-18-journalists-killed-in-2017-to-journalists-memorial-on-june-4/|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Premio Luca Colletti - podeljen 15. junija 2018, Rim, Italija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.giornalistitalia.it/premio-lucio-colletti-vince-linformazione/|title=Premio Lucio Colletti: vince l'informazione|date=16 June 2018|website=Giornalisti Italia|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190723/https://www.giornalistitalia.it/premio-lucio-colletti-vince-linformazione/|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Letna nagrada MCCV - podeljena 21. julija 2018, Svet skupnosti Maltse v Viktoriji, Avstralija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mccv.org.au/mccv-posthumously-honours-daphne-caruana-galizia/|title=MCCV posthumously honours Daphne Caruana Galizia for contribution to democracy in Malta|website=Maltese Community Council of Victoria|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190321032357/https://www.mccv.org.au/mccv-posthumously-honours-daphne-caruana-galizia/|archivedate=21 March 2019}}</ref> * Komemoracija - 4. oktober 2018, Themis & Metis, Camera dei Deputati, Rim, Italija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.camera.it/leg18/1132?shadow_primapagina=8035|title=CONVEGNO – Giornalismo d'inchiesta pilastro di democrazia|website=Camera dei Deputati, Italia|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190620115352/https://www.camera.it/leg18/1132%3Fshadow_primapagina%3D8035|archivedate=20 June 2019}}</ref> * Spomin na spomin na vojne novinarje - 11. oktober 2018, Novinarji brez meja, Bayeux, Francija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tellerreport.com/news/--memorial-of-the-reporters--%22we-see-the-steles-filled-with-names-and-we-realize%22-.ryOqbuRcX.html|title=Memorial of the reporters: "We see the steles filled with names and we realize"|website=Tellerreport|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619201213/https://www.tellerreport.com/news/--memorial-of-the-reporters--%2522we-see-the-steles-filled-with-names-and-we-realize%2522-.ryOqbuRcX.html|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Nagrada za boj proti korupciji - 21. oktober 2018, Transparency International.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.transparency.org/getinvolved/awardwinner/daphne_caruana_galizia_posthumous|title=Award winner – Daphne Caruana Galizia (Posthumous)|website=transparency.org|accessdate=23 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190123223516/https://www.transparency.org/getinvolved/awardwinner/daphne_caruana_galizia_posthumous|archivedate=23 January 2019}}</ref> * Premio Europeo Giornalismo Giudiziario e Investigativo - podeljena 28. oktobra 2018, Taormina, Italija.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lanotiziagiornale.it/un-anno-fa-a-malta-lassassinio-di-daphne-caruana-galizia-il-28-ottobre-a-taormina-sara-consegnato-ai-suoi-familiari-il-premio-europeo-di-giornalismo-giudiziario-e-investigativo/|title=Un anno fa a Malta l'assassinio di Daphne Caruana Galizia. Il 28 ottobre a Taormina sarà consegnato ai suoi familiari il "Premio Europeo di Giornalismo giudiziario e investigativo"|website=La Notizia Giornale|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190723/http://www.lanotiziagiornale.it/un-anno-fa-a-malta-lassassinio-di-daphne-caruana-galizia-il-28-ottobre-a-taormina-sara-consegnato-ai-suoi-familiari-il-premio-europeo-di-giornalismo-giudiziario-e-investigativo/|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Nagrada Martin Adler - podeljena 1. novembra 2018, Rory Peck Trust, London, Velika Britanija.<ref>{{Navedi splet|url=https://rorypecktrust.org/Awards/2018/Martin-Adler-Prize-2018|title=Martin Adler Prize 2018 Daphne Caruana Galizia|website=Rory Peck Trust|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619201213/https://rorypecktrust.org/Awards/2018/Martin-Adler-Prize-2018|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Zlata Victoria za svobodo tiska - 5. november 2018, nemški Free Press & VDZ, Berlin, Nemčija.<ref>{{Navedi splet|url=https://theshiftnews.com/2018/11/07/golden-victoria-award-for-daphne-caruana-galizia-and-jan-kuciak/|title=Golden Victoria award for Daphne Caruana Galizia and Ján Kuciak|date=7 November 2018|website=The Shift News|accessdate=23 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190124041302/https://theshiftnews.com/2018/11/07/golden-victoria-award-for-daphne-caruana-galizia-and-jan-kuciak/|archivedate=24 January 2019}}</ref> * Nagrada Guardian - 6. maj 2020, Združenje pooblaščenih izpraševalcev za goljufije, Austin, Teksas, ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Daphne's message lives on|url=https://www.fraud-magazine.com/cover-article.aspx?id=4295010544|accessdate=2020-06-23|website=www.fraud-magazine.com}}</ref> * Allardova nagrada za mednarodno integriteto - 21. oktober 2020, fundacija Allied Prize.<ref>{{Navedi splet|title=Howard Wilkinson and Daphne Caruana Galizia Jointly Awarded 2020 Allard Prize|url=https://www.allardprize.org/news/howard-wilkinson-and-daphne-caruana-galizia-jointly-awarded-2020-allard-prize-0|accessdate=2020-10-22|website=www.allardprize.org}}</ref> * Spominski spomenik, Vrtovi Iveagh, Dublin - 9. december 2020, [https://www.frontlinedefenders.org Front Line Defenders].<ref>{{Navedi splet|title=Minister for Foreign Affairs Simon Coveney inaugurates memorial monument commemorating the lives of human rights defenders|url=https://merrionstreet.ie/en/news-room/releases/minister_for_foreign_affairs_simon_coveney_inaugurates_memorial_monument_commemorating_the_lives_of_human_rights_defenders.html|accessdate=2020-12-09|website=merrionstreet.ie|language=en}}</ref> == Glej tudi == * [[Politična kriza na Malti 2019]] * [[Seznam ubitih novinarjev v Evropi]] * [[Seznam nerazrešenih umorov]] * [[Ján Kuciak]] == Sklici == {{sklici|2}} == Izbrana literatura == * {{Navedi knjigo|editor-last=Debono|editor-first=Joseph A.|year=2017|title=Invicta: The Life and Work of Daphne Caruana Galizia|url=https://www.thepertinentpress.co.uk/invicta.html|publisher=Pertinent Press|isbn=978-1-912142-13-2|accessdate=12 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180710164925/https://www.thepertinentpress.co.uk/invicta.html|archivedate=10 July 2018}} * {{Navedi knjigo|last=Bonini|first=Carlo|last2=Delia|first2=Manuel|last3=Sweeney|first3=John|authorlink3=John Sweeney (journalist)|date=14 October 2019|title=Murder on the Malta Express: Who Killed Daphne Caruana Galizia?|location=Malta|publisher=Midsea Press}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Caruana Galizia, Daphne}} [[Kategorija:Malteški novinarji]] [[Kategorija:Malteški pisatelji]] [[Kategorija:Novinarji v 21. stoletju]] [[Kategorija:Novinarji v 20. stoletju]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] 5usch6wfkfugx6uofa1yz5zjkig2j66 5736935 5736849 2022-08-20T06:57:26Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |birth_date=<!-- wd --> |birth_place=<!-- wd --> |death_date=<!-- wd --> |death_place=<!-- wd --> |caption= |alma_mater=Univerza Malte |birth_name=<!-- wd --> |children=3 |death_cause=atentat z bombo v avtu |nationality=[[Malta|Maltežanka]] |spouse(s)={{marriage|Peter Caruana Galizia|1985}} |website=<!-- wd --> |years_active=1987–2017 }} '''Daphne Anne Caruana Galizia''' (rojena '''Vella'''; 26. avgusta 1964 - 16. oktobra 2017) je bila malteška [[pisatelj]]ica, [[novinar]]ka, [[bloger]]ka in borka proti korupciji, ki je poročala o političnih dogodkih na [[Malta|Malti]]. Osredotočila se je predvsem na preiskovalno novinarstvo, poročala je o vladni korupciji, [[Nepotizem|nepotizmu]], pokroviteljstvu, sumih pranja denarja,<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.thetimes.co.uk/article/daphne-caruana-galizia-obituary-jktvv3sfl|title=Daphne Caruana Galizia|date=21 October 2017|work=The Times|accessdate=3 February 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180107012516/https://www.thetimes.co.uk/article/daphne-caruana-galizia-obituary-jktvv3sfl|archivedate=7 January 2018}}</ref> povezanosti malteške industrije spletnih iger na srečo z organiziranim kriminalom,<ref name=":1">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2017/oct/19/daphne-caruana-galizia-establishment-was-out-to-get-her-says-family|title=Daphne Caruana Galizia: Establishment was out to get her, says family|last=Henley|first=John|date=19 October 2017|work=The Guardian|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171020101109/https://www.theguardian.com/world/2017/oct/19/daphne-caruana-galizia-establishment-was-out-to-get-her-says-family|archivedate=20 October 2017}}</ref> o malteški shemi državljanstvo-za-denar in o podkupninah [[Azerbajdžan|azerbajdžanske]] vlade. Njen nacionalni in mednarodni ugled je temeljil na njenem rednem poročanju o prestopkih malteških politikov in politično izpostavljenih oseb.<ref name=":2">{{Navedi novice|url=http://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/81430/execution_of_a_controversial_bold_and_irreverent_maltese_journalist|title=Execution of a controversial, bold and irreverent Maltese journalist|last=Vella|first=Matthew|date=19 October 2017|work=MaltaToday|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171019091458/http://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/81430/execution_of_a_controversial_bold_and_irreverent_maltese_journalist#.WeuDnluCwkI|archivedate=19 October 2017}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171017/local/caruana-galizia-her-biggest-stories-and-the-controversies.660595|title=Caruana Galizia: her biggest stories and the controversies|last=Leone Ganado|first=Phillip|date=17 October 2017|work=The Times of Malta|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017233057/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171017/local/caruana-galizia-her-biggest-stories-and-the-controversies.660595|archivedate=17 October 2017}}</ref> Caruana Galizia je kljub zastraševanju in grožnjam, tožbam zaradi obrekovanja in drugim procesom desetletja dolgo objavljala članke. Dvakrat so jo malteški policisti aretirali.<ref name=":3">{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171017/local/caruana-galizia-her-biggest-stories-and-the-controversies.660595|title=Caruana Galizia: her biggest stories and the controversies|last=Leone Ganado|first=Phillip|date=17 October 2017|work=The Times of Malta|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017233057/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171017/local/caruana-galizia-her-biggest-stories-and-the-controversies.660595|archivedate=17 October 2017}}</ref><ref name=":5">{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20101007/local/caruana-galizia-fined-in-criminal-libel-case.330312|title=Caruana Galizia fined in criminal libel case|date=7 October 2010|work=The Times of Malta|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304080120/http://www.timesofmalta.com/articles/view/20101007/local/caruana-galizia-fined-in-criminal-libel-case.330312|archivedate=4 March 2016}}</ref> Svoje raziskave je objavljala na svojem osebnem blogu ''Running Commentary (Sprotni komentar)'', ki ga je začela pisati leta 2008.<ref name=":6">{{Navedi novice|url=http://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/81408/when_hell_broke_loose|title=When hell broke loose|last=Balzan|first=Saviour|date=18 October 2017|work=MaltaToday|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022122116/http://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/81408/when_hell_broke_loose#.WeuEaFuCwkI|archivedate=22 October 2017}}</ref> Imela je redno kolumno v ''The Sunday Times of Malta'' in kasneje pri ''The Malta Independent''. Blog je vseboval poročila o njenih raziskavah in komentarje; nekatere so prizadeti razumeli kot osebne napade, kar je imelo za posledico vrsto pravnih bitk. V letih 2016 in 2017 je razkrila sporne občutljive informacije in sume v zvezi s številnimi malteškimi politiki in škandalom [[Panamski dokumenti|Panamski dokumenti]].<ref name=":4">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2017/oct/16/malta-car-bomb-kills-panama-papers-journalist|title=Malta car bomb kills Panama Papers journalist|last=Garside|first=Juliette|date=17 October 2017|work=The Guardian|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171020084548/https://www.theguardian.com/world/2017/oct/16/malta-car-bomb-kills-panama-papers-journalist|archivedate=20 October 2017}}</ref> 16. oktobra 2017 so Caruano Galizio umorili blizu njenega doma, ko je v njenem vozilu eksplodirala [[Avtomobil bomba|avto-bomba]].<ref name="Economist">{{Navedi novice|title=Murder in Paradise: A Car Bomb Kills A Crusading Journalist|work=The Economist|page=52|date=21 October 2017}}</ref> Domača in mednarodna javnost je atentat glasno obsodila.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171018/local/top-uk-newspapers-slam-mafia-state-malta-over-caruana-galizia-murders.660708|title=Top UK newspapers slam 'mafia state' Malta over Caruana Galizia murder|date=18 October 2017|work=The Times of Malta|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171018114333/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171018/local/top-uk-newspapers-slam-mafia-state-malta-over-caruana-galizia-murders.660708|archivedate=18 October 2017}}</ref> Decembra 2017 so bili v zvezi z atentatom aretirali trije osumljenci.<ref name="ind12-6">{{Navedi splet|title=Daphne Caruana Galizia murder: Three charged over killing of Maltese journalist who exposed Panama Papers corruption|website=The Independent|date=6 December 2017|last=Jon Stone|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/daphne-caruana-galizia-murder-three-charged-ten-arrested-video-footage-a8095166.html|accessdate=7 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171206192856/http://www.independent.co.uk/news/world/europe/daphne-caruana-galizia-murder-three-charged-ten-arrested-video-footage-a8095166.html|archivedate=6 December 2017}}</ref> Policija je 20. novembra 2019 v zvezi z umorom na njegovi jahti aretirala Yorgena Fenecha, lastnika dubajske družbe 17 Black.<ref name="17Black">{{Navedi novice|work=BBC|title=Malta businessman held on yacht in journalist murder probe|date=20 November 2019|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-50485721|quote=He was also identified by Malta's Financial Intelligence Analysis Unit (FIAU) as being the owner of a Dubai-registered company called 17 Black.|accessdate=26 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191123072427/https://www.bbc.com/news/world-europe-50485721|archivedate=23 November 2019}}</ref> Aprila 2018 je mednarodni konzorcij 45 novinarjev objavil projekt sodelovanja Daphne, z namenom dokončati njena raziskovanja.<ref name="tdp">{{Navedi novice|url=https://www.cjr.org/the_media_today/daphne_project_forbidden_stories.php|title=Breathing new life into a murdered journalist's work|work=Columbia Journalism Review|accessdate=23 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180424071527/https://www.cjr.org/the_media_today/daphne_project_forbidden_stories.php|archivedate=24 April 2018}}</ref> Nagrada GUE / NGL za novinarje, žvižgače in zagovornike pravice do informacij je bila ustanovljena leta 2018 v čast Galizii.<ref name="news17042019">{{Navedi novice|last=Jones|first=Alan|title=Julian Assange wins EU journalism award|url=https://www.news.com.au/world/breaking-news/julian-assange-wins-eu-journalism-award/news-story/f1bea94a9b040db4f7caa08897f7f6c3|accessdate=17 April 2019|agency=Press Association|date=17 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190417051054/https://www.news.com.au/world/breaking-news/julian-assange-wins-eu-journalism-award/news-story/f1bea94a9b040db4f7caa08897f7f6c3|archivedate=17 April 2019}}</ref> == Mladost in izobrazba == Daphne Anne Vella se je rodila 26. avgusta 1964 v Tower Road, Sliema. Bila je najstarejša od štirih sester, rojena poslovnežu Michaelu Alfredu Velli in njegovi ženi Rose Marie Vella (roj. Mamo). Izobraževala se je v samostanu sv. Doroteje ([[Mdina]]) in na šoli sv. Alojzija v Birkirkari. Študirala je na Malteški univerzi in leta 1997 diplomirala iz [[Arheologija|arheologije]] z vzporedno diplomo iz [[Antropologija|antropologije]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Schiavone|first=Michael J.|title=Dictionary of Maltese Biographies Vol. 1 A-F|date=2009|publisher=Pubblikazzjonijiet Indipendenza|location=Pietà|isbn=9789993291329|pages=503–04}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.um.edu.mt/__data/assets/pdf_file/0017/154304/DeansListFeatureofStudents.pdf|title=List of Names on the Dean's List to date|last=University of Malta|first=Faculty of Arts|website=um.edu.mt/arts/deanslist|accessdate=9 February 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180210180104/https://www.um.edu.mt/__data/assets/pdf_file/0017/154304/DeansListFeatureofStudents.pdf|archivedate=10 February 2018}}</ref> Caruana Galizia je v poznih najstniških letih prišla v stik s politiko, ko so jo 18-letno aretirali zaradi udeležbe na protestih proti vladi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/media/2017/nov/21/daphne-caruana-galizia-obituary|title=Archived copy|accessdate=5 December 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171202105501/https://www.theguardian.com/media/2017/nov/21/daphne-caruana-galizia-obituary|archivedate=2 December 2017}}</ref> Policist, ki jo je aretiral, Angelo Farrugia, je kasneje postal predsednik malteškega parlamenta.<ref name=":5">{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20101007/local/caruana-galizia-fined-in-criminal-libel-case.330312|title=Caruana Galizia fined in criminal libel case|date=7 October 2010|work=The Times of Malta|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304080120/http://www.timesofmalta.com/articles/view/20101007/local/caruana-galizia-fined-in-criminal-libel-case.330312|archivedate=4 March 2016}}</ref> Leta 1985 se je poročila z odvetnikom Petrom Caruano Galizia, vnukom Johna Caruane in pravnukom E. L. Galizia in A. A. Caruana. Imela sta tri sinove, Mateja, Andreja in Pavla.<ref name="dictionary">{{Navedi knjigo|last=Schiavone|first=Michael J.|title=Dictionary of Maltese Biographies Vol. 1 A-F|date=2009|publisher=Pubblikazzjonijiet Indipendenza|location=[[Pietà, Malta|Pietà]]|isbn=9789993291329|pages=503–04}}</ref> Matthew je bil član Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev.<ref name="veconomist">{{Navedi novice|url=https://www.economist.com/news/europe/21730390-daphne-caruana-galizia-wrote-fearlessly-about-corruption-death-crusading-journalist-rocks|title=The death of a crusading journalist rocks Malta|date=18 October 2017|work=The Economist|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171019053025/https://www.economist.com/news/europe/21730390-daphne-caruana-galizia-wrote-fearlessly-about-corruption-death-crusading-journalist-rocks|archivedate=19 October 2017}}</ref> Družina se je leta 1990 preselila v zaselek Bidnija v okraju [[Mosta]].<ref>{{Navedi novice|url=https://daphnecaruanagalizia.com/2013/03/arrested-at-9-30pm-for-posting-three-videos-mocking-joseph-muscat-at-7-30pm-the-golden-years-of-labourpolice-hell/|title=Arrested at 9.30&nbsp;pm for posting three videos mocking Joseph Muscat at 7.30&nbsp;pm: THE GOLDEN YEARS OF LABOUR+POLICE HELL|last=Caruana Galizia|first=Daphne|date=9 March 2013|work=Running Commentary|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170203021619/https://daphnecaruanagalizia.com/2013/03/arrested-at-9-30pm-for-posting-three-videos-mocking-joseph-muscat-at-7-30pm-the-golden-years-of-labourpolice-hell|archivedate=3 February 2017}}</ref> == Kariera == Leta 1987 se je Caruana Galizia zaposlila pri'' The Sunday Times of Malta'' kot novinarka,<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.thetimes.co.uk/article/daphne-caruana-galizia-obituary-jktvv3sfl|title=Daphne Caruana Galizia|date=21 October 2017|work=The Times|accessdate=3 February 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180107012516/https://www.thetimes.co.uk/article/daphne-caruana-galizia-obituary-jktvv3sfl|archivedate=7 January 2018}}</ref> postala redna kolumnistka od 1990 do 1992 in spet od 1993 do 1996. Leta 1992 je bila pridružena urednica časopisa ''The Malta Independent'',<ref name=":6">{{Navedi novice|url=http://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/81408/when_hell_broke_loose|title=When hell broke loose|last=Balzan|first=Saviour|date=18 October 2017|work=MaltaToday|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022122116/http://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/81408/when_hell_broke_loose#.WeuEaFuCwkI|archivedate=22 October 2017}}</ref> do konca kariere kolumnistka tega časopisa in tednika ''The Malta Independent on Sunday''. Poleg tega je svetovala na področju odnosov z javnostjo in mediji.<ref name="dictionary">{{Navedi knjigo|last=Schiavone|first=Michael J.|title=Dictionary of Maltese Biographies Vol. 1 A-F|date=2009|publisher=Pubblikazzjonijiet Indipendenza|location=[[Pietà, Malta|Pietà]]|isbn=9789993291329|pages=503–04}}</ref> Bila je tudi ustanovna urednica mesečnih revij ''Taste'' in ''Flair'', ki sta ob nedeljah izhajali skupaj z ''The Malta Independent''. Publikacije so se julija 2014 združile v eno revijo ''Taste & Flair'',<ref>{{Navedi revijo|date=July 2014|editor-last=Caruana Galizia|editor-first=Daphne|title=Editorial|url=http://www.independent.com.mt/articles/2014-06-22/magazine-tasteflair/Taste-Flair-June-2014-6736125956|magazine=Taste&Flair|location=Bidnija|publisher=Proximus Publishing|issue=70|page=6|archive-url=https://web.archive.org/web/20160611164337/http://www.independent.com.mt/articles/2014-06-22/magazine-tasteflair/Taste-Flair-June-2014-6736125956|archive-date=11 June 2016}}</ref> ki jo je urejala do svoje smrti.<ref>{{Navedi novice|last=Caruana|first=Claire|title=Daphne's last magazine to go ahead|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171022/life-features/daphnes-last-magazine-to-go-ahead.661004|work=[[The Times (Malta)|The Times]]|date=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022104856/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171022/life-features/daphnes-last-magazine-to-go-ahead.661004|archivedate=22 October 2017}}</ref> ''Taste & Flair'' zdaj objavlja Fundacija Daphne Caruana Galizia. Marca 2008 je začela pisati blog z naslovom ''Running Commentary'' (Sprotni komentar), v katerem je poročala o svojih odkritjih in komentirala aktualne zadeve in javne osebnosti. Blog je bil eno najbolj priljubljenih spletnih strani na Malti<ref>{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/who-was-daphne-caruana-galizia.660577|title=Daphne Caruana Galizia... Malta's most controversial journalist|last=Leone Ganado|first=Philip|date=16 October 2017|work=The Times|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017042152/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/who-was-daphne-caruana-galizia.660577|archivedate=17 October 2017}}</ref> redno privabljal več kot 400.000 ogledov - več kot skupna naklada državnih časopisov.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-41650312|title=Malta journalist Caruana Galizia: Anti-corruption warrior|date=17 October 2017|work=BBC News|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017232839/http://www.bbc.com/news/world-europe-41650312|archivedate=17 October 2017}}</ref> Caruano Galizio so zaradi njenega dela in mnenj skušali ustrahovati.<ref name=":1">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2017/oct/19/daphne-caruana-galizia-establishment-was-out-to-get-her-says-family|title=Daphne Caruana Galizia: Establishment was out to get her, says family|last=Henley|first=John|date=19 October 2017|work=The Guardian|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171020101109/https://www.theguardian.com/world/2017/oct/19/daphne-caruana-galizia-establishment-was-out-to-get-her-says-family|archivedate=20 October 2017}}</ref> Leta 1996 so zažgali vhodna vrata v njeno hišo.&nbsp;Pss so s prerezanim grlom položili na prag.&nbsp;Kasneje je verjetno po pomoti sosedu pogorel avto. Do nadaljnjega incidenta je prišlo leta 2006, ko so ji zažgali dom, medtem ko je družina spala v njem. Potem ko je Caruana Galizia začela z blogom, so ji zastrupili terierko Zulu, obstreljenega ovčarja Rufusa pa so morali uspavati.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/investigates/special-report/malta-daphne/|title=The Silencing of Daphne|last=Grey|first=Stephen|date=17 April 2018|work=Reuters|accessdate=17 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180417175125/https://www.reuters.com/investigates/special-report/malta-daphne/|archivedate=17 April 2018}}</ref> Po besedah Mateja Caruana Galizia je do groženj prihajalo skoraj vsak dan, v obliki telefonskih klicev, pisem, na vhodna vrata pripetih notic, sporočil, e-pošte in komentarjev na njenem blogu. Potem ko je objavila video posnetke, ki so posmehovali [[Joseph Muscat|Josepha Muscata,]] so Caruano Galizio 8. marca 2013 aretirali zaradi kršenja političnega molka dan pred splošnimi volitvami leta 2013. Policija jo je zaslišala, potem pa po nekaj urah izpustila.<ref>{{Navedi novice|title=Caruana Galizia questioned by police for breaching 'political silence'|url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20130308/local/caruana-galizia-questioned-by-police-for-breaching-political-silence.460735|work=[[The Times (Malta)|The Times]]|date=8 March 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170422134537/http://www.timesofmalta.com/articles/view/20130308/local/caruana-galizia-questioned-by-police-for-breaching-political-silence.460735|archivedate=22 April 2017}}</ref><ref name="dcg2013-03-09">{{Navedi novice|url=https://daphnecaruanagalizia.com/2013/03/arrested-at-9-30pm-for-posting-three-videos-mocking-joseph-muscat-at-7-30pm-the-golden-years-of-labourpolice-hell/|title=Arrested at 9.30&nbsp;pm for posting three videos mocking Joseph Muscat at 7.30&nbsp;pm: THE GOLDEN YEARS OF LABOUR+POLICE HELL|last=Caruana Galizia|first=Daphne|date=9 March 2013|work=Running Commentary|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170203021619/https://daphnecaruanagalizia.com/2013/03/arrested-at-9-30pm-for-posting-three-videos-mocking-joseph-muscat-at-7-30pm-the-golden-years-of-labourpolice-hell|archivedate=3 February 2017}}</ref> Novembra 2010, ob njenem komentiranju vzdrževanja Villa Guardamangia (domovanje [[Elizabeta II. Britanska|princese Elizabete]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]] Velike Britanije prve tedne po njuni poroki), je ''The Daily Telegraph'' Caruano Galizio označil kot vodilno komentatorko na Malti.<ref name="auto1">{{Navedi novice|title=Row in Malta over Queen's crumbling former home|url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/malta/11572954/Row-in-Malta-over-Queens-crumbling-former-home.html|accessdate=29 November 2015|work=The Daily Telegraph|date=30 April 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151115123341/http://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/malta/11572954/Row-in-Malta-over-Queens-crumbling-former-home.html|archivedate=15 November 2015}}</ref> Druge pomembne novice in polemike so se vrtele okoli razkritij v ''Panamskih dokumentih'' in trditve, da je Chris Cardona med uradnim vladnim obiskom v Nemčiji januarja 2017 obiskal bordel.<ref name=":3">{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171017/local/caruana-galizia-her-biggest-stories-and-the-controversies.660595|title=Caruana Galizia: her biggest stories and the controversies|last=Leone Ganado|first=Phillip|date=17 October 2017|work=The Times of Malta|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017233057/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171017/local/caruana-galizia-her-biggest-stories-and-the-controversies.660595|archivedate=17 October 2017}}</ref> Leta 2016 je Caruana Galizia spraševala, kako je britanski milijonar Paul Golding prišel do Palazzo Nasciaro v Naxxar<ref>{{Navedi splet|last=Caruana Galizia|first=Daphne|title=British millionaire author puts Naxxar house on the international market for €10&nbsp;million|url=https://daphnecaruanagalizia.com/2016/09/british-millionaire-author-puts-naxxar-house-international-market-e10-million/|date=4 September 2016|website=Running Commentary: Daphne Caruana Galizia's notebook|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160905131147/http://daphnecaruanagalizia.com/2016/09/british-millionaire-author-puts-naxxar-house-international-market-e10-million|archivedate=5 September 2016}}</ref> in od srede 2017 je postala ostro kritična do novega nacionalističnega vodje opozicije Adriana Delia<ref>{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/who-was-daphne-caruana-galizia.660577|title=Daphne Caruana Galizia... Malta's most controversial journalist|last=Leone Ganado|first=Philip|date=16 October 2017|work=The Times |archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017042152/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/who-was-daphne-caruana-galizia.660577|archivedate=17 October 2017}}</ref> glede obtožb, da je pral denar za podjetje, ki se ukvarja s prostitucijo v Sohu.<ref name=":6">{{Navedi novice|url=http://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/81408/when_hell_broke_loose|title=When hell broke loose|last=Balzan|first=Saviour|date=18 October 2017|work=MaltaToday|accessdate=21 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022122116/http://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/81408/when_hell_broke_loose#.WeuEaFuCwkI|archivedate=22 October 2017}}</ref> === Panamski dokumenti === 22. februarja 2016 je ''Sprotni komentar'' Caruane Galizie poročal, da je bil malteški vladni minister Konrad Mizzi povezan s Panamo in Novo Zelandijo.<ref>{{Navedi novice|url=https://daphnecaruanagalizia.com/2016/02/konrad-mizzis-and-sai-mizzi-liangs-easter-lunch/|title=Konrad Mizzi's and Sai Mizzi Liang's Easter lunch – Daphne Caruana Galizia's Notebook {{!}} Running Commentary|date=22 February 2016|work=Daphne Caruana Galizia's Notebook {{!}} Running Commentary|accessdate=4 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180804201653/https://daphnecaruanagalizia.com/2016/02/konrad-mizzis-and-sai-mizzi-liangs-easter-lunch/|archivedate=4 August 2018}}</ref> To je ministra prisililo, da je dva dni kasneje razkril obstoj na Novi Zelandiji registriranega sklada, ki naj bi ga ustanovil za upravljanje premoženja njegove družine.<ref>{{Navedi novice|url=https://daphnecaruanagalizia.com/2016/02/this-is-what-konrad-mizzi-failed-to-say-that-the-new-zealand-trust-was-set-up-to-hold-a-company-incorporated-in-panama-in-july-2013/|title=New Zealand: Konrad Mizzi has lied to parliament, to the press and to his party – Daphne Caruana Galizia's Notebook {{!}} Running Commentary|date=24 February 2016|work=Daphne Caruana Galizia's Notebook {{!}} Running Commentary|accessdate=4 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180804201627/https://daphnecaruanagalizia.com/2016/02/this-is-what-konrad-mizzi-failed-to-say-that-the-new-zealand-trust-was-set-up-to-hold-a-company-incorporated-in-panama-in-july-2013/|archivedate=4 August 2018}}</ref> 25. februarja je Caruana Galizia razkrila, da je imel šef kabineta premierja [[Joseph Muscat|Joseph Muscata]] Keith Schembri podoben sklad na Novi Zelandiji, ki je bil lastnik podjetja iz Paname.<ref name="times2016-02-28">{{Navedi novice|last=Xuereb|first=Matthew|title=Konrad Mizzi has no regrets over acquisition of company in Panama; PM's chief also has Panama company, say reports|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20160228/local/konrad-mizzi-has-no-regrets-over-acquisition-of-company-in-panama.603936|work=The Times|date=28 February 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016222644/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20160228/local/konrad-mizzi-has-no-regrets-over-acquisition-of-company-in-panama.603936|archivedate=16 October 2017}}</ref> [[Panamski dokumenti|Panama Papers]] do aprila 2016 potrdili, da je Mizzi lastnik panamskega podjetja Hearnville Inc. in da sta poleg tega Mizzi in Schembri ustanovitelja podjetja Tillgate Inc. Podjetji sta bili v solastništvu Orion Trust New Zealand Limited, pod skrbstvom skrbnikov Rotorua in Haast, istih oseb kot pri novozelandskem skladu z lastnikoma Mizzijem in Schembrijem.<ref name="maltatoday2016-04-04">{{Navedi novice|last=Vella|first=Matthew|title=EXPLAINER – From Panamagate to Panama Papers|url=http://www.maltatoday.com.mt/news/national/63723/explainer__from_panamagate_to_panama_papers|work=Malta Today|date=4 April 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016221717/http://www.maltatoday.com.mt/news/national/63723/explainer__from_panamagate_to_panama_papers|archivedate=16 October 2017}}</ref> Kot prvo osebo, ki je razkrila vpletenost Mizzija in Schembrija v Panamo,<ref name="times2017-10-16">{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/who-was-daphne-caruana-galizia.660577|title=Daphne Caruana Galizia... Malta's most controversial journalist|last=Leone Ganado|first=Philip|date=16 October 2017|work=The Times|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017042152/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/who-was-daphne-caruana-galizia.660577|archivedate=17 October 2017}}</ref> jo je ''Politico'' tedaj imenoval za eno izmed »28 ljudi, ki oblikujejo, pretresajo in premešavajo Evropo«.<ref>{{Navedi novice|title=Daphne Caruana Galizia named by 'Politico' as among 28 people 'shaping Europe'|url=http://www.independent.com.mt/articles/2016-12-07/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-named-by-Politico-as-among-28-people-shaping-Europe-6736167621|work=The Malta Independent|date=7 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170422141249/http://www.independent.com.mt/articles/2016-12-07/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-named-by-Politico-as-among-28-people-shaping-Europe-6736167621|archivedate=22 April 2017}}</ref> in jo opisal kot »WikiLeaks v eni osebi, ki se bori proti nepreglednosti in korupciji na Malti«.<ref>{{Navedi novice|title=Daphne Caruana Galizia|url=http://www.politico.eu/list/politico-28-class-of-2017-ranking/daphne-caruana-galizia/|work=Politico|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170422141315/http://www.politico.eu/list/politico-28-class-of-2017-ranking/daphne-caruana-galizia/|archivedate=22 April 2017}}</ref> Leta 2017 je trdila, da je Egrant, drugo panamsko podjetje, v lasti Michelle Muscat, žene premierja Josepha Muscata. Muscat je izjavil, da so obtožbe razlog, zakaj je junija 2017 skoraj leto dni predčasno razpisal splošne volitve, na katerih se je njegova laburistična stranka vrnila na oblast. Caruana Galizia je poudarila, da so predčasne volitve že vnaprej načrtovali.<ref name="times2017-10-16">{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/who-was-daphne-caruana-galizia.660577|title=Daphne Caruana Galizia... Malta's most controversial journalist|last=Leone Ganado|first=Philip|date=16 October 2017|work=The Times|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017042152/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/who-was-daphne-caruana-galizia.660577|archivedate=17 October 2017}}</ref><ref name=":9">{{Navedi novice|url=https://daphnecaruanagalizia.com/2017/05/lecture-good-journalism-somebody-made-millions-selling-passports-shady-people-worst-parts-globe/|title=Christian Kalin of Henley & Partners knew back in March that the general election was imminent|date=12 May 2017|work=Daphne Caruana Galizia's Notebook {{!}} Running Commentary|accessdate=9 February 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180210002845/https://daphnecaruanagalizia.com/2017/05/lecture-good-journalism-somebody-made-millions-selling-passports-shady-people-worst-parts-globe/|archivedate=10 February 2018}}</ref> Naslov njene zadnje objave v spletnem dnevniku, preden je bila umorjena, se je glasil: »Tisti prevarant Schembri je bil danes na sodišču in izjavljal, da ni prevarant«; <ref>{{Navedi splet|url=https://daphnecaruanagalizia.com/2017/10/crook-schembri-court-today-pleading-not-crook/|title=That crook Schembri was in court today, pleading that he is not a crook|date=16 October 2017|website=Daphne Caruana Galizia|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190611184931/https://daphnecaruanagalizia.com/2017/10/crook-schembri-court-today-pleading-not-crook/|archivedate=11 June 2019}}</ref> končala je blog z vrstico »kamorkoli pogledaš, naleši na goljufe«. Situacija je za obupati.<ref name="veconomist">{{Navedi novice|url=https://www.economist.com/news/europe/21730390-daphne-caruana-galizia-wrote-fearlessly-about-corruption-death-crusading-journalist-rocks|title=The death of a crusading journalist rocks Malta|date=18 October 2017|work=The Economist|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171019053025/https://www.economist.com/news/europe/21730390-daphne-caruana-galizia-wrote-fearlessly-about-corruption-death-crusading-journalist-rocks|archivedate=19 October 2017}}</ref> 20. novembra 2019 je policija na njegovi jahti prijela Yorgena Fenecha, lastnika dubajskega podjetja 17 Black.<ref name="17Black">{{Navedi novice|work=BBC|title=Malta businessman held on yacht in journalist murder probe|date=20 November 2019|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-50485721|quote=He was also identified by Malta's Financial Intelligence Analysis Unit (FIAU) as being the owner of a Dubai-registered company called 17 Black.|accessdate=26 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191123072427/https://www.bbc.com/news/world-europe-50485721|archivedate=23 November 2019}}</ref> Ta družba je bila omenjena med preiskavo Panamskih dokumentov v zvezi s Keithom Schembrijem in Konradom Mizzijem, ki sta skupaj s članom kabineta Chrisom Cardono 26. novembra odstopila z vladnih funkcij.<ref name="Vassallo">{{Navedi novice|work=BBC|title=Malta Caruana murder: Resignations spark government crisis|date=26 November 2019|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-50556578|accessdate=26 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191127171855/https://www.bbc.com/news/world-europe-50556578|archivedate=27 November 2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=Politico|url=https://www.politico.eu/article/malta-joseph-muscat-feels-heat-over-journalist-daphne-caruana-galizia-murder-case-keith-schembri-konrad-amizzi-chris-cardona-yorgen-fenech/|title=Malta's Muscat feels the heat over journalist's murder case|date=26 November 2019|last=Raphael Vassallo|quote=The power station deal has been mired in controversy since 2016, when the Panama Papers leak revealed that Schembri and Mizzi (who was energy minister and later tourism minister) had opened offshore companies that received cash from a mysterious company called 17 Black.}}</ref> Schembrija so najprej aretirali<ref name="ToM">{{Navedi novice|work=The Times of Malta|date=27 November 2019|title=Keith Schembri under arrest, along with Yorgen Fenech's doctor|url=https://timesofmalta.com/articles/view/keith-schembri-and-yorgen-fenechs-doctor-both-under-arrest.752986|quote='I don't think we know exactly whether he is being questioned or what he is being questioned about, so let's take it one step at a time', [the PM] said"|accessdate=27 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191127105433/https://timesofmalta.com/articles/view/keith-schembri-and-yorgen-fenechs-doctor-both-under-arrest.752986|archivedate=27 November 2019}}</ref> nato pa ga dva dni kasneje izpustili, kar pripeljalo veliko ljudi na ulice prestolnice [[Valletta|Vallette]].<ref>{{Navedi novice|work=Times of Malta|url=https://timesofmalta.com/articles/view/thousands-march-in-valletta-as-protestors-keep-up-the-pressure.754096|date=2 December 2019|last=Sarah Carabott|title='Tell the world Muscat is not Malta': thousand march as protests continue|accessdate=3 December 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191203015124/https://timesofmalta.com/articles/view/thousands-march-in-valletta-as-protestors-keep-up-the-pressure.754096|archivedate=3 December 2019}}</ref> Od 20. novembra dalje so množice začele pozivati premierja Josepha Muscata, da odstopi, potem ko je izjavil, da bo v primeru umora "posrednika" pomilostil. == Obrekovanja in kazni zaradi obrekovanja == Leta 2010 je Caruana Galizia na svojem blogu kritizirala sodnico Consuelo Scerri Herrero, ki je kot odgovor na blog s svojim partnerjem, laburističnim vladnim svetovalcem Robertom Musumecijem, vložila na policiji kazensko ovadbo in jih prisilila, da Caruano Galizio sodno preganjajo.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20100212/local/daphne-caruana-galizia-expected-to-face-charges-of-defamation.293849|title=Daphne Caruana Galizia expected to face charges of defamation|last=Johnston|first=Waylon|date=12 February 2010|work=[[The Times (Malta)|The Times]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170422140107/http://www.timesofmalta.com/articles/view/20100212/local/daphne-caruana-galizia-expected-to-face-charges-of-defamation.293849|archivedate=22 April 2017}}</ref> Tožba je bila novembra 2011 umaknjena.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20111123/local/herrera-withdraws-case-against-caruana-galizia.395159|title=Magistrate Scerri Herrera withdraws court case against Caruana Galizia|date=23 November 2011|work=[[The Times (Malta)|The Times]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170422140840/http://www.timesofmalta.com/articles/view/20111123/local/herrera-withdraws-case-against-caruana-galizia.395159|archivedate=22 April 2017}}</ref> Maja 2017 je lastnik in predsednik banke Pilatus, Ali Sadr Hašeminedžad, v svojem imenu in v imenu banke Pilatus na sodišču v Arizoni vložil tožbo proti Daphne Caruana Galizia.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2018/feb/02/daphne-caruana-galizia-was-being-sued-defamation-at-time-of-her-murder|title=Bank criticised by Daphne Caruana Galizia under scrutiny in Brussels|last=Kirchgaessner|first=Stephanie|date=2 February 2018|work=The Guardian|accessdate=21 January 2019|issn=0261-3077|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190121232618/https://www.theguardian.com/world/2018/feb/02/daphne-caruana-galizia-was-being-sued-defamation-at-time-of-her-murder|archivedate=21 January 2019}}</ref> V obtožnici je bilo govora o odškodnini v višini 40 milijonov dolarjev. Caruane Galizie o tem niso nikoli obvestili, tožbo pa nekaj ur po njeni smrti umaknili.<ref>{{Navedi splet|url=https://manueldelia.com/2018/01/pilatus-filed-lawsuit-usa-daphne-caruana-galizia-never-knew/|title=Pilatus filed lawsuit in the USA against Daphne Caruana Galizia. She never knew.|website=Truth Be Told|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619203605/https://manueldelia.com/2018/01/pilatus-filed-lawsuit-usa-daphne-caruana-galizia-never-knew/|archivedate=19 June 2019}}</ref> Banka Pilatus je leta 2017 vsem malteškim nevladnim organizacijam na Malti pisala z grožnjo, da jih bo tožila, vendar je grožnjo Daphni Caruana Galizia uresničila šele, ko so drugi mediji pristali na spremembe na svojih spletnih straneh. Poročajo, da so grozilna pisma poslali le 12 ur pred umorom Daphne Caruana Galizia.<ref>{{Navedi splet|url=https://lovinmalta.com/news/news-breaking/police-name-only-one-person-questioned-over-daphne-caruana-galizias-murder|title=Pilatus Bank sent legal threats to newspapers 12 hours before Caruana Galizia's murder|website=lovinmalta.com|accessdate=21 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190129141229/https://lovinmalta.com/news/news-breaking/police-name-only-one-person-questioned-over-daphne-caruana-galizias-murder|archivedate=29 January 2019}}</ref> Februarja 2017 vzpostavljen pravni sklad je zbral na spletu sredstva za jamstvo v primeru, da sodišče ugodi štirih ločenim zahtevam za povračilo škode zaradi obrekovanja – po zakonu do višine 50.000 €.<ref name=":82">{{Navedi novice|url=http://www.independent.com.mt/articles/2017-02-08/local-news/Caruana-Galizia-s-bank-accounts-frozen-as-court-upholds-Cardona-s-garnishee-request-6736170165|title=Caruana Galizia's accounts frozen as Cardona sues; 'terrible implications for press freedom'|date=8 February 2017|work=The Malta Independent|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022193824/http://www.independent.com.mt/articles/2017-02-08/local-news/Caruana-Galizia-s-bank-accounts-frozen-as-court-upholds-Cardona-s-garnishee-request-6736170165|archivedate=22 October 2017}}</ref> Te zahteve sta sprožila namestnik vodje laburistične stranke in minister za gospodarstvo Chris Cardona in njegov uradnik za politiko predsedstva EU Joseph Gerada. V času smrti je Daphne Caruana Galizia stala pred 48 tožbami za obrekovanje.<ref>{{Navedi novice|last=Bonnici|first=Julian|date=21 October 2017|title=Daphne Caruana Galizia's libel suits can still continue – lawyer Joseph Zammit Maempel|work=The Malta Independent|url=http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-21/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-s-libel-suits-can-still-continue-lawyer-Joseph-Zammit-Maempel-6736180470|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171021114530/http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-21/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-s-libel-suits-can-still-continue-lawyer-Joseph-Zammit-Maempel-6736180470|archivedate=21 October 2017}}</ref> == Smrt == [[Slika:Bidnija,_Mosta,_Malta_-_panoramio.jpg|sličica| Kraj eksplozije je bil na vrhu ceste Bidnija na meji s krajem Mosta (zgornji desni kot).]] Ko se je 16. oktobra 2017 Caruana Galizia odpeljala od doma v Bidniji, je v njenem Peugeot 108 eksplodirala bomba in jo takoj ubila.<ref name="guardian-garside">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2017/oct/16/malta-car-bomb-kills-panama-papers-journalist|date=16 October 2017|accessdate=16 October 2017|first=Juliette|last=Garside|work=The Guardian|location=London, UK|title=Malta car bomb kills Panama Papers journalist|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016173123/https://www.theguardian.com/world/2017/oct/16/malta-car-bomb-kills-panama-papers-journalist|archivedate=16 October 2017}}</ref> Eksplozija na Bidnijski cesti je vozilo raznesla po bližnjih poljih. Caruana Galizia je bila takrat na vozniškem sedežu, čeprav je njen sin Matthew našel dele njenega telesa 80 metrov daleč od mesta eksplozije.<ref name="veconomist">{{Navedi novice|url=https://www.economist.com/news/europe/21730390-daphne-caruana-galizia-wrote-fearlessly-about-corruption-death-crusading-journalist-rocks|title=The death of a crusading journalist rocks Malta|date=18 October 2017|work=The Economist|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171019053025/https://www.economist.com/news/europe/21730390-daphne-caruana-galizia-wrote-fearlessly-about-corruption-death-crusading-journalist-rocks|archivedate=19 October 2017}}</ref> Na Facebooku je zapisal: "Pogledal sem na tla in okrog mene so ležali deli telesa moje matere." To je od začetka leta 2016 bil šesti napad z bombo v avtu na Malti, in četrti s smrtnim izidom.<ref name=":7">{{Navedi novice|url=http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-22/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-assassination-A-week-and-a-crime-like-no-other-6736180522|title=Daphne Caruana Galizia assassination: A week and a crime like no other|last=Bonnici|first=Julian|date=22 October 2017|work=The Malta Independent|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022122116/http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-22/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-assassination-A-week-and-a-crime-like-no-other-6736180522|archivedate=22 October 2017}}</ref> Dom Caruane Galizie od leta 2010 ni bil pod policijskim nadzorstvom, razen med volitvami. Po policijskih virih so po vrnitvi Laburistične stranke na oblast leta 2013 še dodatno oslabili.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171021/local/caruana-galizias-police-protection-relaxed-after-2013-election.660826|title=Caruana Galizia's police protection 'relaxed' after 2013 election|last=Camilleri|first=Ivan|date=21 October 2017|work=The Times|location=Malta|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171021204204/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171021/local/caruana-galizias-police-protection-relaxed-after-2013-election.660826|archivedate=21 October 2017}}</ref> Pristojnost za sprožitev javne preiskave glede vprašanja, ali bi bilo atentat na Daphne Caruana Galizia mogoče preprečiti, je imel takratni malteški premier Joseph Muscat. Muscat pa ni takoj pričel z javno preiskavo, tako da so jo dediči Caruane Galiziem, na podlagi pravnega mnenja pisarn Doughty Street Chambers in Bhatt Murphy, s pismom 9. avgusta 2018 uradno predali malteškemu premierju Muscatu.<ref>{{Navedi splet|url=https://bhattmurphy.co.uk/files/documents/Opinion.pdf|title=Public inquiry into the assassination of Daphne Caruana Galizia|website=Bhatt Murphy Solicitors|accessdate=21 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190121232446/https://bhattmurphy.co.uk/files/documents/Opinion.pdf|archivedate=21 January 2019}}</ref> === Odzivi === [[Slika:Great_Siege_Monument_and_temporal_Daphne_Caruana_Galizia_Monument_02.jpg|sličica| Rože, sveče in zahvale za Daphne Caruana Galizia levo ob vznožju spomenika Velikemu obleganju, nasproti sodišča v [[Valletta|Valletti]] .]] Njena družina je malteškim oblastem očitala, da proti rastoči "kulturi nekaznovanosti" na Malti niso storile ničesar, in da so Joseph Muscat, Keith Schembri, Chris Cardona, Konrad Mizzi, državni tožilec Peter Grech in dolg seznam policijskih komisarjev, ki niso ukrepali, bili politično odgovorni za njeno smrt.<ref name=":7">{{Navedi novice|url=http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-22/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-assassination-A-week-and-a-crime-like-no-other-6736180522|title=Daphne Caruana Galizia assassination: A week and a crime like no other|last=Bonnici|first=Julian|date=22 October 2017|work=The Malta Independent|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022122116/http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-22/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-assassination-A-week-and-a-crime-like-no-other-6736180522|archivedate=22 October 2017}}</ref> Njena družina je kljub pritiskom premierja in predsednika zavrnila prošnjo, da javno odobri nagrado vlade v višini enega milijona evrov za informacije, in vztrajala, da mora premier odstopiti.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.maltatoday.com.mt/news/national/81451/caruana_galizia_family_refuse_to_endorse_state_reward_for_daphnes_murder|title=Caruana Galizia family refuse to endorse state reward for Daphne's murder|last=Sansone|first=Kurt|date=19 October 2017|work=MaltaToday|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171019091931/http://www.maltatoday.com.mt/news/national/81451/caruana_galizia_family_refuse_to_endorse_state_reward_for_daphnes_murder#.WeyF3luCwkI|archivedate=19 October 2017}}</ref> Ena od sester Caruane Galizie je izjavila, da "predsednik in premier 'omalovažujeta' atentat in si prizadevata, da bi jo spremenila v mučenico za svoje namene", pri čemer je nakazala, da so pozivi k narodni enotnosti pesek v oči in da "so pozivi k enotnosti zloraba njene zapuščine. S kriminalci in pokvarjenci ne more nikoli priti do enotnosti."<ref>{{Navedi novice|url=http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-22/local-news/Daphne-s-sister-says-President-PM-downplaying-assassination-6736180541|title=Daphne's sister says President, PM 'downplaying assassination'|date=22 October 2017|work=The Malta Independent|accessdate=23 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171023230556/http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-22/local-news/Daphne-s-sister-says-President-PM-downplaying-assassination-6736180541|archivedate=23 October 2017}}</ref> Atentat z bombo v avtu je premier Joseph Muscat obsodil in izjavil, da kljub njenim kritikam proti njemu "ne bo počival, dokler ne bo pravici zadoščeno ". Predsednica [[Marie Louise Coleiro Preca]], nadškof Charles Scicluna in številni politiki so prav tako izrazili sožalje ali obsodili napad na bombo.<ref name="tom2017-10-16">{{Navedi novice|title=Daphne Caruana Galizia killed in Bidnija car blast|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/car-goes-up-in-flames-in-bidnija.660575|work=The Times|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016160502/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/car-goes-up-in-flames-in-bidnija.660575|archivedate=16 October 2017}}</ref> Vodja opozicije Adrian Delia je njeno smrt označil za "propad demokracije in svobode izražanja"<ref name="times-reactions">{{Navedi novice|title=Shock, outrage and concern: reactions to Caruana Galizia's murder pour in|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/shock-outrage-and-concern-reactions-to-caruana-galizias-murder-pour-in.660580|work=The Times|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016163634/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/shock-outrage-and-concern-reactions-to-caruana-galizias-murder-pour-in.660580|archivedate=16 October 2017}}</ref> in izjavil, da "so nas institucije [države] pustile na cedilu".<ref name="times-fbi">{{Navedi novice|title=FBI asked to help investigate Caruana Galizia murder – Muscat|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/fbi-asked-to-help-investigate-caruana-galizia-murder-muscat.660582|work=The Times|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016193844/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/fbi-asked-to-help-investigate-caruana-galizia-murder-muscat.660582|archivedate=16 October 2017}}</ref> Bloger Manuel Delia, nekdanji funkcionar Nacionalistične stranke, jo je označil za "edini preostali etični glas. Ona je bila edina, ki je govorila o dobrem in napačnem."<ref name="Economist">{{Navedi novice|title=Murder in Paradise: A Car Bomb Kills A Crusading Journalist|work=The Economist|page=52|date=21 October 2017}}</ref> [[Predsednik Evropske komisije]] [[Jean-Claude Juncker]] in [[Evropska komisija]] sta napad najostreje obsodila.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-17/local-news/European-Commission-condemns-horrific-murder-of-Caruana-Galizia-6736180351|title=EC condemns 'horrific' murder of Caruana Galizia; EPP calls for full inquiry|last=Bonnici|first=Julian|date=17 October 2017|work=The Malta Independent|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017181951/http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-17/local-news/European-Commission-condemns-horrific-murder-of-Caruana-Galizia-6736180351|archivedate=17 October 2017}}</ref> [[Predsednik Evropskega parlamenta]] [[Antonio Tajani]] je incident označil za "tragičen primer novinarke, ki je žrtvovala svoje življenje, da bi iskala resnico."<ref name="times-reactions">{{Navedi novice|title=Shock, outrage and concern: reactions to Caruana Galizia's murder pour in|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/shock-outrage-and-concern-reactions-to-caruana-galizias-murder-pour-in.660580|work=The Times|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016163634/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/shock-outrage-and-concern-reactions-to-caruana-galizias-murder-pour-in.660580|archivedate=16 October 2017}}</ref> Gerard Ryle, direktor Mednarodnega konzorcija raziskovalnih novinarjev, je izjavil, da je organizacija "šokirana" zaradi atentata nanjo in "je globoko zaskrbljen glede svobode tiska na Malti."<ref>{{Navedi splet|title=ICIJ condemns car bomb death of Maltese investigative journalist|url=https://www.icij.org/blog/2017/10/icij-condemns-car-bomb-death-maltese-investigative-journalist/|website=International Consortium of Investigative Journalists|accessdate=17 October 2017|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016225021/https://www.icij.org/blog/2017/10/icij-condemns-car-bomb-death-maltese-investigative-journalist/|archivedate=16 October 2017}}</ref> Plenarno zasedanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] je potekalo 24. oktobra, [[Evropski poslanec|poslanci so]] se preminule spomnili z minutko molka. Več članov družine Caruane Galizie se je udeležilo zasedanja v Strasbourgu. V njeno čast so preimenovali tiskovno sobo v stavbi Evropskega parlamenta. Na Malti je potekala tudi razprava o svobodi tiska in zaščiti novinarjev.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.brusselstimes.com/eu-affairs/9436/european-parliament-press-room-named-after-daphne-caruana-galizia|title=European Parliament press room named after Daphne Caruana Galizia|date=25 October 2017|work=The Brussels Times|accessdate=25 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171031084133/http://www.brusselstimes.com/eu-affairs/9436/european-parliament-press-room-named-after-daphne-caruana-galizia|archivedate=31 October 2017}}</ref> Po tem obisku in naslednji razpravi bo Evropski parlament poslal delegacijo, ki bo preiskovala pravno državo, primere pranja denarja na visoki ravni in korupcije na Malti.<ref>{{Navedi novice|title=EU Parliament to debate Malta's rule of law: Delegation being sent to Malta|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171026/local/eu-parliament-to-debate-maltas-rule-of-law.661424|date=26 October 2017|work=The Times|location=Malta|accessdate=26 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171026114150/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171026/local/eu-parliament-to-debate-maltas-rule-of-law.661424|archivedate=26 October 2017}}</ref> [[Papež Frančišek|Papež Frančišek je]] poslal sožalje, v katerem je sporočil, da moli za novinarjevo družino in za Maltežane.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2017/oct/20/pope-writes-rare-letter-of-condolence-after-of-daphne-caruana-galizia|title=Pope writes rare letter of condolence after murder of Daphne Caruana Galizia|last=Henley|first=Jon|date=20 October 2017|work=The Guardian|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022135314/https://www.theguardian.com/world/2017/oct/20/pope-writes-rare-letter-of-condolence-after-of-daphne-caruana-galizia|archivedate=22 October 2017}}</ref> O atentatu so poročali tako v lokalnih kot mednarodnih medijih. Ime Caruane Galizie se je na Twitterju začelo pojavljati po vsem svetu,<ref name="times-reactions">{{Navedi novice|title=Shock, outrage and concern: reactions to Caruana Galizia's murder pour in|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/shock-outrage-and-concern-reactions-to-caruana-galizias-murder-pour-in.660580|work=The Times|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016163634/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/shock-outrage-and-concern-reactions-to-caruana-galizias-murder-pour-in.660580|archivedate=16 October 2017}}</ref> številni Maltežani pa so izrazili svojo žalost, tako da so počrnili svoje profile na Facebooku. Hashtag #JeSuisDaphne, zrcalo Je suis Charlie, se je razširil lokalno.<ref name="times-vigil">{{Navedi novice|title=Thousands mourn Caruana Galizia at Sliema vigil|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/thousands-mourn-caruana-galizia-at-sliema-vigil.660586|work=The Times|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016193525/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/thousands-mourn-caruana-galizia-at-sliema-vigil.660586|archivedate=16 October 2017}}</ref> ''Malta Independent je'' zapisala, da "je bil obisk njenega bloga za mnoge ljudi prva stvar, s katero so začeli dan, in tudi zadnja stvar. Zdaj je samo še praznina. Tišina, ki zelo glasno govori."<ref name="veconomist">{{Navedi novice|url=https://www.economist.com/news/europe/21730390-daphne-caruana-galizia-wrote-fearlessly-about-corruption-death-crusading-journalist-rocks|title=The death of a crusading journalist rocks Malta|date=18 October 2017|work=The Economist|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171019053025/https://www.economist.com/news/europe/21730390-daphne-caruana-galizia-wrote-fearlessly-about-corruption-death-crusading-journalist-rocks|archivedate=19 October 2017}}</ref> Dnevno in tedensko različico njene kolumne so v dneh po njeni smrti objavili kot prazni strani.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-22/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-honoured-this-time-by-TMIS-with-empty-page-instead-of-her-article-6736180509|title=TMIS, like TMI on Thursday, honours Daphne with empty page instead of her article|date=22 October 2017|work=The Malta Independent|accessdate=3 February 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022122116/http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-22/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-honoured-this-time-by-TMIS-with-empty-page-instead-of-her-article-6736180509|archivedate=22 October 2017}}</ref> Na tisoče ljudi je v noči na 16. oktober v njenem rodnem mestu Sliema bedelo.<ref name="times-vigil">{{Navedi novice|title=Thousands mourn Caruana Galizia at Sliema vigil|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/thousands-mourn-caruana-galizia-at-sliema-vigil.660586|work=The Times|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016193525/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/thousands-mourn-caruana-galizia-at-sliema-vigil.660586|archivedate=16 October 2017}}</ref> Prav tako so bedeli na visoki komisiji Malte v Londonu.<ref>{{Navedi novice|title=Velja f'Londra wara l-qtil ta' Daphne Caruana Galizia|url=http://netnews.com.mt/2017/10/16/velja-flondra-wara-l-qtil-ta-daphne-caruana-galizia/|work=NET News|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016193727/http://netnews.com.mt/2017/10/16/velja-flondra-wara-l-qtil-ta-daphne-caruana-galizia/|archivedate=16 October 2017|language=mt}}</ref> Ustanovitelj WikiLeaksa [[Julian Assange|Julian Assange je]] napovedal, da bo plačal 20.000 evrov nagrade "za informacije, ki bodo privedle do obsodbe morilcev Caruane Galizie."<ref>{{Navedi novice|title=Julian Assange offers €20k reward for information on Caruana Galizia murder|url=http://www.maltatoday.com.mt/news/national/81361/julian_assange_offers_20k_reward_for_information_on_caruana_galizia_murder|accessdate=18 October 2017|work=Malta Today|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017121313/http://www.maltatoday.com.mt/news/national/81361/julian_assange_offers_20k_reward_for_information_on_caruana_galizia_murder|archivedate=17 October 2017}}</ref> Začela se je akcija množičnega financiranja z namenom zbrati 1 €&nbsp;milijon za nagrado za informacije, ki bi vodile "do uspešnega pregona atentatorja in osebe ali oseb, ki so naročile atentat."<ref>{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171018/local/crowd-funded-caruana-galizia-murder-information-fund-being-set-up.660720|title=Crowd-funded Caruana Galizia murder information fund being set up|date=18 October 2017|work=The Times|location=Malta|accessdate=18 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171018113810/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171018/local/crowd-funded-caruana-galizia-murder-information-fund-being-set-up.660720?utm_source=tom&utm_campaign=top5&utm_medium=widget|archivedate=18 October 2017}}</ref> Sledila je dodatna nagrada države v višini 1 milijona €.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-malta-carbomb-reward/malta-offers-1-million-euro-reward-to-find-journalists-killers-idUSKBN1CQ0RE?il=0|title=Malta offers 1 million-euro reward to find journalist's killers|date=21 October 2017|work=Reuters|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022193610/http://www.reuters.com/article/us-malta-carbomb-reward/malta-offers-1-million-euro-reward-to-find-journalists-killers-idUSKBN1CQ0RE?il=0|archivedate=22 October 2017}}</ref> Študenti, alumni, učitelji, starši in člani skupnosti San Anton so v podporo družini Caruana Galizia organizirali mirno bdenje od Mestnih [[Mestna vrata, Valletta|vrat]] do Spomenika velikemu obleganju v [[Valletta|Valletti.]] Njeni bratje in sestre Caruana Galizia so bili vsi učenci šole San Anton.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171022/local/san-anton-students-remember-caruana-galizia-in-peaceful-vigil.661124|title=San Anton students remember Caruana Galizia in peaceful vigil|date=22 October 2017|work=The Times|location=Malta|accessdate=22 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171023010507/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171022/local/san-anton-students-remember-caruana-galizia-in-peaceful-vigil.661124|archivedate=23 October 2017}}</ref> Mreža civilne družbe je 22. oktobra 2017 v Valletti organizirala protest z zahtevo po pravičnosti. Na tisoče protestnikov je zahtevalo pravico po napadu z avtomobilsko bombo in pozvalo policijskega komisarja in generalnega državnega tožilca, da takoj odstopita.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171022/local/police-remove-mafia-state-banners-from-city-gate.661123|title=Thousands demand resignation of Police Commissioner, Attorney General|date=22 October 2017|website=The Times|location=Malta|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171023052743/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171022/local/police-remove-mafia-state-banners-from-city-gate.661123|archivedate=23 October 2017}}</ref> Številni protestniki, ki so se udeležili shoda, so tudi nadaljevali na policijskem sedežu v Floriani. Po sedečem protestu pred glavnimi vrati so na vrata sedeža postavili transparent s fotografijo šefa policije Lawrencea Cutajarja in besedilom "Brez sprememb, brez pravice - ''irrizenja (odstop)".''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-22/local-news/Protesters-sit-down-on-road-in-front-of-police-HQ-to-demand-commissioner-s-resignation-6736180540|title=Protesters sit down on road in front of police HQ to demand commissioner's resignation|date=22 October 2017|website=The Malta Independent|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171023054134/http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-22/local-news/Protesters-sit-down-on-road-in-front-of-police-HQ-to-demand-commissioner-s-resignation-6736180540|archivedate=23 October 2017}}</ref> Konzorcij 45 novinarjev iz 18 novinarskih organizacij, med njimi ''The Guardian'', ''The New York Times'', ''Le Monde'' in ''Times of Malta'', je 17. aprila 2018 objavil projekt Daphne z namenom dokončati preiskovalno delo Caruane Galizie.<ref name="tdp">{{Navedi novice|url=https://www.cjr.org/the_media_today/daphne_project_forbidden_stories.php|title=Breathing new life into a murdered journalist's work|work=Columbia Journalism Review|accessdate=23 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180424071527/https://www.cjr.org/the_media_today/daphne_project_forbidden_stories.php|archivedate=24 April 2018}}</ref> Po njeni smrti so se pred sodnimi palačami množice zbrale, da bi žalovale, pokazale solidarnost z njeno družino in zahtevale pravico. Spomenik velikemu obleganju je postal osrednja točka za proteste in pozive k pravičnosti, saj so tam pogosto priredili počastitve, spomenike in bedenja.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20181217/local/caruana-galizia-memorial-swept-away-hours-after-protest.697003|title=Caruana Galizia memorial swept away hours after protest|date=17 December 2018|work=The Times|location=Malta|accessdate=17 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181217154620/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20181217/local/caruana-galizia-memorial-swept-away-hours-after-protest.697003|archivedate=17 December 2018}}</ref> Izbira tega spomenika kot mesta protestov, čeprav strateško locirana pred sodiščem, je bila spontana, kot nadaljevanje rožam, ki so jih tja položili učenci šole San Anton.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20190114/local/activist-says-she-visits-daphne-memorial-twice-a-day.699251|title=Activist says she visits Daphne memorial twice a day|last=Brincat|first=Edwina|date=14 January 2019|work=The Times|location=Malta|accessdate=14 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190114193314/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20190114/local/activist-says-she-visits-daphne-memorial-twice-a-day.699251|archivedate=14 January 2019}}</ref> Nagrada GUE / NGL za novinarje, žvižgače in zagovornike pravice do informacij je bila leta 2018 in znova leta 2019 imenovana v čast Caruane Galizie.<ref name="news17042019">{{Navedi novice|last=Jones|first=Alan|title=Julian Assange wins EU journalism award|url=https://www.news.com.au/world/breaking-news/julian-assange-wins-eu-journalism-award/news-story/f1bea94a9b040db4f7caa08897f7f6c3|accessdate=17 April 2019|agency=Press Association|date=17 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190417051054/https://www.news.com.au/world/breaking-news/julian-assange-wins-eu-journalism-award/news-story/f1bea94a9b040db4f7caa08897f7f6c3|archivedate=17 April 2019}}</ref><ref name="GUENGLshortlist">{{Navedi splet|title=Shortlist unveiled for 'Journalists, Whistleblowers and Defenders of the Right to Information' award|url=https://www.guengl.eu/shortlist-unveiled-for-journalists-whistleblowers-and-defenders-of-the-right-to-information-award/|website=GUENGL|accessdate=17 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190417053005/https://www.guengl.eu/shortlist-unveiled-for-journalists-whistleblowers-and-defenders-of-the-right-to-information-award/|archivedate=17 April 2019}}</ref> Njen sponzor je Konfederalna skupina Evropske združene levice / nordijske zelene levice, katere člani so levi poslanci v Evropskem parlamentu.<ref>{{Navedi splet|title=GUE/NGL The Group|url=https://www.guengl.eu/the-group/|website=GUENGL|accessdate=17 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190406094751/https://www.guengl.eu/the-group/|archivedate=6 April 2019}}</ref> Nagrada je "namenjena posameznikom ali skupinam, ki so jih ustrahovali in / ali preganjali zaradi odkrivanja resnice in izpostavljanja javnosti". Evropski parlament je z minuto molka počastil Caruana Galizia. Medijsko sobo [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] v Strasbourgu so v njen spomin novembra 2017 imenovali po njej.<ref>{{Navedi splet|title=Inauguration of the Daphne Caruana Galizia Press room: extracts from the ceremony|url=https://multimedia.europarl.europa.eu/en/inauguration-caruana-galizia-press-room-ceremony_I146295-V_v|website=European Parliament|accessdate=4 December 2019|date=14 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180624040326/https://multimedia.europarl.europa.eu/en/inauguration-caruana-galizia-press-room-ceremony_I146295-V_v|archivedate=24 June 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Media advisory official: naming of the Daphne Caruana Galizia press conference room in Strasbourg|url=https://www.europarl.europa.eu/news/en/press-room/20171110IPR87803/naming-of-the-daphne-caruana-galizia-press-conference-room-in-strasbourg|website=European Parliament|accessdate=4 December 2019|date=10 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191204072826/https://www.europarl.europa.eu/news/en/press-room/20171110IPR87803/naming-of-the-daphne-caruana-galizia-press-conference-room-in-strasbourg|archivedate=4 December 2019}}</ref> Njen portret, ki ga je naslikala Marie Louise Kold, zdaj visi pred tiskovno sobo.<ref>{{Navedi splet|url=https://theshiftnews.com/2018/10/23/portrait-of-daphne-caruana-galizia-unveiled-in-european-parliament/|title=Portrait of Daphne Caruana Galizia unveiled in European Parliament|date=23 October 2018|website=The Shift News|accessdate=21 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190121232617/https://theshiftnews.com/2018/10/23/portrait-of-daphne-caruana-galizia-unveiled-in-european-parliament/|archivedate=21 January 2019}}</ref> === Preiskava okoliščin atentata === [[Slika:Memorial_to_Daphne_Caruana_Galizia.jpg|desno|sličica| Zasilni spomenik pri spomeniku na Veliko obleganje]] Forenzične skupine in policijski preiskovalci so kmalu po eksploziji prispeli na kraj zločina. Vodja preiskovalne preiskovalne enote naj bi bil sprva sodnik Consuelo Scerri Herrera, ki je pred tem dal Caruano Galizio policijsko preganjati zaradi kaznivih obrekovanj v letih 2010–11. Družina Caruane Galizie je uspešno pod vprašaj postavila vlogo Scerri Herrere v preiskavi, saj je v tem primeru šlo za navzkrižje interesov. Scerri Herrera se je 17 ur kasneje izločila iz preiskave in nadomestil jo je sodnik Anthony Vella,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171017/local/magistrate-scerri-herrera-abstains-from-caruana-galizia-inquiry.660624|title=Magistrate Scerri Herrera abstains from Caruana Galizia inquiry – Magistrate Anthony Vella to take over|date=17 October 2017|work=The Times|location=Malta|accessdate=26 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171027025044/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171017/local/magistrate-scerri-herrera-abstains-from-caruana-galizia-inquiry.660624|archivedate=27 October 2017}}</ref> ki je bil, ko so ga imenovali za sodnika, odstranjen iz preiskave. Joseph Muscat je izjavil, da so zaprosili [[Zvezni preiskovalni urad|Zvezni preiskovalni urad Združenih držav]] zaprošen za pomoč policiji pri preiskavi.<ref name="times-fbi">{{Navedi novice|title=FBI asked to help investigate Caruana Galizia murder – Muscat|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/fbi-asked-to-help-investigate-caruana-galizia-murder-muscat.660582|work=The Times|date=16 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171016193844/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171016/local/fbi-asked-to-help-investigate-caruana-galizia-murder-muscat.660582|archivedate=16 October 2017}}</ref> Na pomoč je prispela tudi policijska forenzična skupina z Nizozemske.<ref>{{Navedi novice|last=Cocks|first=Paul|title=Dutch police assisting in Caruana Galizia murder investigation, FBI in Malta on Thursday|url=http://www.maltatoday.com.mt/news/national/81368/fbi_forensic_team_to_reach_malta_on_thursday|accessdate=17 October 2017|work=MaltaToday|date=17 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171017121303/http://www.maltatoday.com.mt/news/national/81368/fbi_forensic_team_to_reach_malta_on_thursday|archivedate=17 October 2017}}</ref> Preiskovalcem so se pridružili tudi trije [[Evropski policijski urad|Europolovi]] uradniki.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.tvm.com.mt/en/news/updated-europol-help-maltese-police-investigations-daphne-caruana-galizia-murder|title=Europol to help Maltese Police in their investigations into Daphne Caruana Galizia murder|last=Amaira|first=Ruth|date=26 October 2017|work=TVM News|accessdate=26 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171026214820/https://www.tvm.com.mt/en/news/updated-europol-help-maltese-police-investigations-daphne-caruana-galizia-murder/|archivedate=26 October 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-41637730|title=Malta blogger Daphne Caruana Galizia dies in car bomb attack|date=16 October 2017|work=BBC News}}</ref> Ne-malteške ekipe so zagotovile tehnično podporo. 4. decembra 2017 je Joseph Muscat sporočil, da je bilo v preiskavi aretiranih deset oseb, od katerih so bili trije pozneje obtoženi napada z avtomobilom.<ref name="ind12-6">{{Navedi splet|title=Daphne Caruana Galizia murder: Three charged over killing of Maltese journalist who exposed Panama Papers corruption|website=The Independent|date=6 December 2017|last=Jon Stone|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/daphne-caruana-galizia-murder-three-charged-ten-arrested-video-footage-a8095166.html|accessdate=7 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171206192856/http://www.independent.co.uk/news/world/europe/daphne-caruana-galizia-murder-three-charged-ten-arrested-video-footage-a8095166.html|archivedate=6 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-42221352|title=Malta arrests 10 over blogger murder|date=4 December 2017|work=BBC News|accessdate=3 February 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180212144537/http://www.bbc.com/news/world-europe-42221352|archivedate=12 February 2018}}</ref> Osumljenci so bili identificirani kot George Degiorgio, njegov brat Alfred Degiorgio in njun prijatelj Vince Muscat (brez zveze z Josephom Muscatom, nekdanjim premierjem).<ref name="BBC_Malta_criticised_201906">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-48451085|title=Malta criticised over journalist murder probe|work=BBC News|date=29 May 2019|accessdate=6 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190606054214/https://www.bbc.com/news/world-europe-48451085|archivedate=6 June 2019}}</ref> Do junija 2019 niso nobenega od treh osumljencev obtožili in identificirali niso nobenega od posrednikov in naročnikov. Ugledni malteški poslovnež Yorgen Fenech je bil aretiran 20. novembra 2019 zaradi bombnega napada na Caruano Galizio. Načelnik kabineta Keith Schembri je 26. novembra 2019 odstopil s položaja v vladi, policija pa ga je nato aretirala in zaslišala.<ref name="Vassallo">{{Navedi novice|work=BBC|title=Malta Caruana murder: Resignations spark government crisis|date=26 November 2019|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-50556578|accessdate=26 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191127171855/https://www.bbc.com/news/world-europe-50556578|archivedate=27 November 2019}}</ref><ref name="ToM">{{Navedi novice|work=The Times of Malta|date=27 November 2019|title=Keith Schembri under arrest, along with Yorgen Fenech's doctor|url=https://timesofmalta.com/articles/view/keith-schembri-and-yorgen-fenechs-doctor-both-under-arrest.752986|quote='I don't think we know exactly whether he is being questioned or what he is being questioned about, so let's take it one step at a time', [the PM] said"|accessdate=27 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191127105433/https://timesofmalta.com/articles/view/keith-schembri-and-yorgen-fenechs-doctor-both-under-arrest.752986|archivedate=27 November 2019}}</ref> Kasneje sporočili, da Fenech ne bo dobil imunitete, če razkrije, kar ve o primeru.<ref>{{Navedi novice|title=Daphne Caruana Galizia: Malta suspect will not get immunity|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-50598255|accessdate=4 December 2019|work=BBC News|date=30 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191130191942/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-50598255|archivedate=30 November 2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Garside|first=Juliette|title=Maltese PM's aide accused of being mastermind of Caruana Galizia killing|url=https://www.theguardian.com/world/2019/nov/28/maltese-pms-aide-accused-of-being-mastermind-of-caruana-galizia-killing|accessdate=4 December 2019|work=The Guardian|date=28 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191203150847/https://www.theguardian.com/world/2019/nov/28/maltese-pms-aide-accused-of-being-mastermind-of-caruana-galizia-killing|archivedate=3 December 2019}}</ref> Številni množični protesti so pozvali k odstopu premierja Josepha Muscata, deloma zaradi domnev, da je povezan z umorom Caruane Galizie.<ref>{{Navedi splet|last=Cvorak|first=Monika|last2=Chulani|first2=Nikhita|title=Why Malta is in crisis over the murder of Daphne Caruana Galizia – video explainer|url=https://www.theguardian.com/world/video/2019/dec/06/why-malta-is-in-crisis-over-the-of-daphne-caruana-galizia-video-explainer|website=The Guardian|date=6 December 2019}}</ref> Muscat je 1. decembra 2019 izjavil,, da bo odstopil zaradi politične krize, in da bo ostal na položaju, dokler januarja ne bo izvoljen novi vodja Laburistične stranke, in da potem formalno odstopi kot predsednik vlade nekaj dni po 12. januarju 2020.<ref>{{Navedi novice|work=The Guardian|last=Juliette Garside|title=Malta's PM quits in crisis over Daphne Caruana Galizia murder|url=https://www.theguardian.com/politics/2019/dec/01/malta-pm-joseph-muscat-quits-daphne-caruana-galizia|date=1 December 2019|accessdate=6 December 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191206125227/https://www.theguardian.com/politics/2019/dec/01/malta-pm-joseph-muscat-quits-daphne-caruana-galizia|archivedate=6 December 2019}}</ref> 23. februarja 2021 je bil Vince Muscat, znan kot il-Koħħu, obsojen na 15 let zapora, potem ko je priznal krivdo za umor Daphne Caruana Galizia.<ref>{{Navedi novice|work=Times of Malta|title=Vince Muscat gets 15 years after admitting to Daphne murder|url=https://timesofmalta.com/articles/view/live-blog-daphne-murder-suspects-in-court-as-vince-muscat-seeks-fast.853598|date=23 February 2021|accessdate=24 February 2021}}</ref> Muscat je v svojem pričevanju trdil, da je Alfred Degiorgio, obtožen, da je sprožil avtomobilsko bombo, pred atentatom od nekdanjega ministra Chrisa Cardone prejemal informacije o tem, kje se nahaja Caruana Galizia, in kasneje nasvete pred aretacijami decembra 2017.<ref>{{Navedi splet|date=2021-03-11|title=Chris Cardona Tipped Off Daphne Murder Suspects About Raid, Vince Muscat Says|url=https://lovinmalta.com/news/chris-cardona-tipped-off-daphne-murder-suspects-about-raid-vince-muscat-says/|accessdate=2021-03-14|website=Lovin Malta|language=en-US}}</ref> Cardona je te očitke zavrnil kot "čisto zlobno izmišljotino".<ref>{{Navedi splet|title=Cardona, Schembri, Gatt rubbish il-Koħħu testimony|url=https://timesofmalta.com/articles/view/cardona-schembri-gatt-rubbish-il-kohhu-allegations.857707|accessdate=2021-03-14|website=Times of Malta|language=en-gb}}</ref> == Pogreb == Posmrtni ostanki Caruane Galizie so bili predani za pokop 27. oktobra 2017,<ref>{{Navedi novice|last=Demicoli|first=Keith|title=Daphne Caruana Galizia's remains released for burial|url=https://www.tvm.com.mt/en/news/daphne-caruana-galizias-remains-released-for-burial|accessdate=29 October 2017|work=TVM News|date=27 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171030041313/https://www.tvm.com.mt/en/news/daphne-caruana-galizias-remains-released-for-burial/|archivedate=30 October 2017}}</ref> in javni pogreb je bil 3. novembra 2017 v [[Rotunda v Mosti|Rotundi v Mosti]].<ref name="tvm funeral">{{Navedi novice|title=Last farewell for Daphne Caruana Galizia|url=https://www.tvm.com.mt/en/news/watch-last-farewell-watch-last-farewell-for-daphne-caruana-galizia-last-farewell-for-daphne-caruana-galizia-daphne-caruana-galizia/|accessdate=3 November 2017|work=TVM News|date=3 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171107012915/https://www.tvm.com.mt/en/news/watch-last-farewell-watch-last-farewell-for-daphne-caruana-galizia-last-farewell-for-daphne-caruana-galizia-daphne-caruana-galizia/|archivedate=7 November 2017}}</ref> Pogreba se je udeležilo na tisoče žalujočih. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.euronews.com/2017/11/03/thousands-attend-funeral-of-murdered-maltese-journalist|title=Thousands attend funeral of murdered Maltese journalist|date=3 November 2017|work=euronews|accessdate=17 February 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180128010457/http://www.euronews.com/2017/11/03/thousands-attend-funeral-of-murdered-maltese-journalist|archivedate=28 January 2018}}</ref> Dan so na Malti praznovali kot državni dan žalovanja.<ref>{{Navedi novice|title=National day of mourning on Friday to mark Caruana Galizia funeral|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171101/local/national-day-of-mourning-on-friday-to-mark-caruana-galizia-funeral.661964|accessdate=3 November 2017|work=The Times|location=Malta|date=1 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171102185203/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171101/local/national-day-of-mourning-on-friday-to-mark-caruana-galizia-funeral.661964|archivedate=2 November 2017}}</ref> Pogrebno mašo je vodil malteški nadškof Charles Scicluna, ki je v homiliji novinarjem rekel, da se "nikoli ne utrudite v svojem poslanstvu biti oči, ušesa in usta za ljudi."<ref name=":10">{{Navedi novice|title=Daphne's funeral: We need unshackled journalists – Archbishop Scicluna|url=http://www.independent.com.mt/articles/2017-11-03/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-funeral-taking-place-in-Mosta-6736181036|accessdate=3 February 2018|work=The Malta Independent|date=3 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180208140624/http://www.independent.com.mt/articles/2017-11-03/local-news/Daphne-Caruana-Galizia-funeral-taking-place-in-Mosta-6736181036|archivedate=8 February 2018}}</ref> Predsednica Marie-Louise Coleiro Preca in premier Joseph Muscat se pogreba nista udeležila, češ da je družina Caruane Galizie jasno dala vedeti, da nista dobrodošla.<ref>{{Navedi novice|title=Muscat, Coleiro Preca not welcome for Caruana Galizia's funeral|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171102/local/parking-restrictions-in-mosta-for-daphnes-funeral.662033|accessdate=3 November 2017|work=The Times|location=Malta|date=2 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171102160056/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171102/local/parking-restrictions-in-mosta-for-daphnes-funeral.662033|archivedate=2 November 2017}}</ref> Vodja opozicije Adrian Delia je bilo "opaziti zaradi njegove odsotnosti".<ref name="times funeral">{{Navedi novice|title=Hundreds flock to Mosta to bid Daphne Caruana Galizia farewell|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171103/local/hundreds-flock-to-mosta-to-bid-daphne-caruana-galizia-farewell.662120|accessdate=3 November 2017|work=The Times|location=Malta|date=3 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171103125954/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171103/local/hundreds-flock-to-mosta-to-bid-daphne-caruana-galizia-farewell.662120|archivedate=3 November 2017}}</ref> Med ljudmi na pogrebu je bilo več visokih uradnikov: Silvio Camilleri, vrhovni sodnik Malte; [[Antonio Tajani]], predsednik Evropskega parlamenta; Harlem Désir, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|predstavnik OVSE]] za svobodo medijev; Eddie Fenech Adami, nekdanji predsednik Malte in nekdanji vodja nacionalistične stranke; Lawrence Gonzi, nekdanji premier Malte in nekdanji vodja Nacionalistične stranke; in Simon Busuttil, nekdanji vodja nacionalistične stranke.<ref name="times funeral">{{Navedi novice|title=Hundreds flock to Mosta to bid Daphne Caruana Galizia farewell|url=https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171103/local/hundreds-flock-to-mosta-to-bid-daphne-caruana-galizia-farewell.662120|accessdate=3 November 2017|work=The Times|location=Malta|date=3 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171103125954/https://www.timesofmalta.com/articles/view/20171103/local/hundreds-flock-to-mosta-to-bid-daphne-caruana-galizia-farewell.662120|archivedate=3 November 2017}}</ref> == Posmrtne nagrade in časti == * Salle Daphne Caruana Galizia - posvetilo za tiskovno sobo, november 2017, stavba Evropskega parlamenta, Strasbourg, Francija.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.europarl.europa.eu/pdfs/news/expert/agenda_week_by_day/46-2017/46-2017_fr.pdf|title=European Parliament Agenda|date=13 November 2017|accessdate=23 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190123223848/http://www.europarl.europa.eu/pdfs/news/expert/agenda_week_by_day/46-2017/46-2017_fr.pdf|archivedate=23 January 2019}}</ref> * Premio Leali delle Notizie - nagrada, posvečena Daphne Caruana Galizia, 9. novembra 2017, Ronchi dei Legionari, Italija.<ref>{{Navedi splet|url=https://festivaldelgiornalismoronchi.wordpress.com/premio-daphne-caruana-galizia/|title=Premio Daphne Caruana Galizia|date=7 February 2018|website=Leali delle Notizie|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190722/https://festivaldelgiornalismoronchi.wordpress.com/premio-daphne-caruana-galizia/|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Holmejeva nagrada - podeljena 1. decembra 2017.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.independent.com.mt/articles/2017-12-05/local-news/Holme-Award-given-posthumously-to-Daphne-Caruana-Galizia-6736182303|title=Holme Award given posthumously to Daphne Caruana Galizia – The Malta Independent|website=independent.com.mt|accessdate=23 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190123223602/http://www.independent.com.mt/articles/2017-12-05/local-news/Holme-Award-given-posthumously-to-Daphne-Caruana-Galizia-6736182303|archivedate=23 January 2019}}</ref> * Reporter Preis - nagrajen 1. decembra 2017, Reporter Forum, Berlin, Nemčija.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.reporter-forum.de/index.php?id=231|title=Reporter-Forum: 2017|website=reporter-forum.de|accessdate=23 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190123223605/http://www.reporter-forum.de/index.php?id=231|archivedate=23 January 2019}}</ref> * Pegaso d'Argento - podelitev 1. decembra 2017, Toskanski deželni svet, Italija.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.consiglio.regione.toscana.it/presidente/news.aspx?t=2056&s=jpg&idc=20|title=Consiglio: Giani, Daphne Caruana Galizia esempio di giornalismo libero|website=Tuscan Regional Council}}</ref> * Premio Giornalisti - nagrajen 14. decembra 2017, Združenje toskanskih novinarjev, Italija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.assostampa.org/10775-premio-giornalisti-toscani-2017-alla-memoria-daphne-caruana-galizia-lo-ritirera-la-sorella/|title=Premio 'Giornalisti Toscani 2017' a Daphne Caruana Galizia, uccisa a Malta|date=15 December 2017|website=Associazione Stampa Toscana|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619201223/https://www.assostampa.org/10775-premio-giornalisti-toscani-2017-alla-memoria-daphne-caruana-galizia-lo-ritirera-la-sorella/|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Oseba leta - 2. december 2017, ''La Repubblica'', Italija.<ref>{{Navedi splet|url=https://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2017/12/21/perche-daphne-e-la-persona-dellanno-201701.html|title=Perché Daphne è la persona dell'anno 2017|website=La Repubblica|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190722/https://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2017/12/21/perche-daphne-e-la-persona-dellanno-201701.html|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Nič drugega kot resnica - podeljena 5. januarja 2018, Fundacija Giuseppe Fava, Catania, Italija.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fondazionefava.it/sito/premio-giuseppe-fava/|title=Nothing But The Truth award|website=Fondazione Giuseppe Fava|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150713235635/http://www.fondazionefava.it/sito/premio-giuseppe-fava/|archivedate=13 July 2015}}</ref> * Nagrada Tully za svobodo govora - podeljena 3. aprila 2018, Tully Center za svobodo govora, šola Newhouse, Univerza Syracuse, ZDA.<ref>{{Navedi splet|url=http://tully.syr.edu/award/daphne-caruana-galizia/|title=2017 Tully Award for Free Speech Daphne Caruana Galizia|website=Syracuse University Tully Award for Free Speech|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190723/http://tully.syr.edu/award/daphne-caruana-galizia/|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Nagrada Civitas - podeljena 12. aprila 2018, Associazione Nazionale Donne Elettrici (ANDE), Nocera, Italija.<ref>{{Navedi splet|url=https://timesofmalta.com/articles/view/daphne-caruana-galizia-awarded-premio-civitas-2018.676329|title=Daphne Caruana Galizia awarded Premio Civitas 2018|website=The Times|location=Malta|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190723/https://timesofmalta.com/articles/view/daphne-caruana-galizia-awarded-premio-civitas-2018.676329|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Nagrada Astor - podeljena 16. aprila 2018, Commonwealth Press Union Media Trust, London, Velika Britanija.<ref>{{Navedi splet|url=http://cpu.org.uk/attacks-on-the-media/the-astor-award-2018-the-commonwealth-press-union-media-trust-honours-the-memory-of-daphne-caruana-galizia/|title=The Astor Award|website=Commonwealth Press Union Media Trust|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190724/http://cpu.org.uk/attacks-on-the-media/the-astor-award-2018-the-commonwealth-press-union-media-trust-honours-the-memory-of-daphne-caruana-galizia/|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Nagrada Ane Politkovskaje - podeljena 23. aprila 2018, Švedski nacionalni tiskovni klub, Stockholm, Švedska.<ref>{{Navedi splet|url=https://timesofmalta.com/articles/view/swedish-national-press-club-honours-daphne-caruana-galizia.677433|title=Swedish National Press Club honours Daphne Caruana Galizia|website=The Times|location=Malta|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190721/https://timesofmalta.com/articles/view/swedish-national-press-club-honours-daphne-caruana-galizia.677433|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Libera Ragusa Presidio, posvečena spominu Daphne Caruana Galizia 30. aprila 2018.<ref>{{Navedi splet|url=http://ragusalibera.it/il-presidio-libera-di-ragusa-a-daphne-caruana-galizia/|title=Il Presidio LIBERA di Ragusa intitolato a Daphne Caruana Galizia|date=1 May 2019|website=Ragusa Libera|language=it-IT|accessdate=2 May 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190502144022/http://ragusalibera.it/il-presidio-libera-di-ragusa-a-daphne-caruana-galizia/|archivedate=2 May 2019}}</ref> * Premio Mario Francese - podeljen 2. maja 2018, sicilijanski red novinarjev, Palermo, Italija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.marioegiuseppefrancese.it/home/premio-mario-francese-albo-d-oro|title=Premio Mario Francese|website=Mario Giuseppe Francese|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190723/https://www.marioegiuseppefrancese.it/home/premio-mario-francese-albo-d-oro|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Častni naziv Dan razlike - podeljen 5. maja 2018, Bruselj University Alliance, Bruselj, Belgija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.differenceday.com/difference-day-honorary-title-2018-daphne-caruana-galizia-and-her-family/|title=DIFFERENCE DAY HONORARY TITLE 2018: DAPHNE CARUANA GALIZIA AND HER FAMILY|date=5 May 2018|website=Difference Day|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190724/https://www.differenceday.com/difference-day-honorary-title-2018-daphne-caruana-galizia-and-her-family/|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Nagrada Conscience-in-Media - podeljena 18. maja 2018, Ameriško društvo novinarjev in avtorjev, New York City.<ref>{{Navedi splet|url=https://asja.org/About-ASJA/For-The-Media/Daphne-Caruana-Galizia-Named-ASJAs-Conscience-In-Media-Award-Recipient|title=American Society of Journalists and Authors Honors Courageous Journalist: Daphne Caruana Galizia Named ASJA's Conscience In Media Award Recipient|website=American Society of Journalists and Authors|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190724/https://asja.org/About-ASJA/For-The-Media/Daphne-Caruana-Galizia-Named-ASJAs-Conscience-In-Media-Award-Recipient|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Nagrada za prispevek k družbi - podeljena 23. maja 2018, European Leadership Awards, Bruselj, Belgija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.europeanbusinessreview.eu/page.asp?pid=2594|title=Winners of the European Leadership Awards 2018 announced at the European Business Summit|website=European Business Review|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190507182644/https://www.europeanbusinessreview.eu/page.asp?pid=2594|archivedate=7 May 2019}}</ref> * Nagrada za novinarje, žvižgače in zagovornike pravice do informacij - nagrada 2018, posvečena Daphne Caruana Galizia, GUE / NGL, Strasbourg, Francija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.guengl.eu/kuciak-and-halet-awarded-inaugural-prize-for-journalists-whistleblowers-and/|title=Kuciak and Halet win GUE/NGL prize for 'Journalists, Whistleblowers and Defenders of Right to Info'|website=GUE/NGL|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619201213/https://www.guengl.eu/kuciak-and-halet-awarded-inaugural-prize-for-journalists-whistleblowers-and/|archivedate=19 June 2019}}</ref> * PEC 2018 - podeljena 4. junija 2018, kampanja za tisk emblema, Ženeva, Švica.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pressemblem.ch/pec-award.shtml|title=PEC Award 2018|website=Press Emblem Campaign|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181127092131/https://www.pressemblem.ch/pec-award.shtml|archivedate=27 November 2018}}</ref> * Newseum Memorial - prenovljeno 4. junija 2018, Newseum, Washington DC, ZDA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newseum.org/2018/05/16/newseum-to-add-18-journalists-killed-in-2017-to-journalists-memorial-on-june-4/|title=NEWSEUM TO ADD 18 JOURNALISTS TO JOURNALISTS MEMORIAL ON JUNE 4|website=Newseum|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619201214/https://www.newseum.org/2018/05/16/newseum-to-add-18-journalists-killed-in-2017-to-journalists-memorial-on-june-4/|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Premio Luca Colletti - podeljen 15. junija 2018, Rim, Italija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.giornalistitalia.it/premio-lucio-colletti-vince-linformazione/|title=Premio Lucio Colletti: vince l'informazione|date=16 June 2018|website=Giornalisti Italia|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190723/https://www.giornalistitalia.it/premio-lucio-colletti-vince-linformazione/|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Letna nagrada MCCV - podeljena 21. julija 2018, Svet skupnosti Maltse v Viktoriji, Avstralija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mccv.org.au/mccv-posthumously-honours-daphne-caruana-galizia/|title=MCCV posthumously honours Daphne Caruana Galizia for contribution to democracy in Malta|website=Maltese Community Council of Victoria|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190321032357/https://www.mccv.org.au/mccv-posthumously-honours-daphne-caruana-galizia/|archivedate=21 March 2019}}</ref> * Komemoracija - 4. oktober 2018, Themis & Metis, Camera dei Deputati, Rim, Italija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.camera.it/leg18/1132?shadow_primapagina=8035|title=CONVEGNO – Giornalismo d'inchiesta pilastro di democrazia|website=Camera dei Deputati, Italia|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190620115352/https://www.camera.it/leg18/1132%3Fshadow_primapagina%3D8035|archivedate=20 June 2019}}</ref> * Spomin na spomin na vojne novinarje - 11. oktober 2018, Novinarji brez meja, Bayeux, Francija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tellerreport.com/news/--memorial-of-the-reporters--%22we-see-the-steles-filled-with-names-and-we-realize%22-.ryOqbuRcX.html|title=Memorial of the reporters: "We see the steles filled with names and we realize"|website=Tellerreport|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619201213/https://www.tellerreport.com/news/--memorial-of-the-reporters--%2522we-see-the-steles-filled-with-names-and-we-realize%2522-.ryOqbuRcX.html|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Nagrada za boj proti korupciji - 21. oktober 2018, Transparency International.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.transparency.org/getinvolved/awardwinner/daphne_caruana_galizia_posthumous|title=Award winner – Daphne Caruana Galizia (Posthumous)|website=transparency.org|accessdate=23 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190123223516/https://www.transparency.org/getinvolved/awardwinner/daphne_caruana_galizia_posthumous|archivedate=23 January 2019}}</ref> * Premio Europeo Giornalismo Giudiziario e Investigativo - podeljena 28. oktobra 2018, Taormina, Italija.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lanotiziagiornale.it/un-anno-fa-a-malta-lassassinio-di-daphne-caruana-galizia-il-28-ottobre-a-taormina-sara-consegnato-ai-suoi-familiari-il-premio-europeo-di-giornalismo-giudiziario-e-investigativo/|title=Un anno fa a Malta l'assassinio di Daphne Caruana Galizia. Il 28 ottobre a Taormina sarà consegnato ai suoi familiari il "Premio Europeo di Giornalismo giudiziario e investigativo"|website=La Notizia Giornale|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619190723/http://www.lanotiziagiornale.it/un-anno-fa-a-malta-lassassinio-di-daphne-caruana-galizia-il-28-ottobre-a-taormina-sara-consegnato-ai-suoi-familiari-il-premio-europeo-di-giornalismo-giudiziario-e-investigativo/|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Nagrada Martin Adler - podeljena 1. novembra 2018, Rory Peck Trust, London, Velika Britanija.<ref>{{Navedi splet|url=https://rorypecktrust.org/Awards/2018/Martin-Adler-Prize-2018|title=Martin Adler Prize 2018 Daphne Caruana Galizia|website=Rory Peck Trust|accessdate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619201213/https://rorypecktrust.org/Awards/2018/Martin-Adler-Prize-2018|archivedate=19 June 2019}}</ref> * Zlata Victoria za svobodo tiska - 5. november 2018, nemški Free Press & VDZ, Berlin, Nemčija.<ref>{{Navedi splet|url=https://theshiftnews.com/2018/11/07/golden-victoria-award-for-daphne-caruana-galizia-and-jan-kuciak/|title=Golden Victoria award for Daphne Caruana Galizia and Ján Kuciak|date=7 November 2018|website=The Shift News|accessdate=23 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190124041302/https://theshiftnews.com/2018/11/07/golden-victoria-award-for-daphne-caruana-galizia-and-jan-kuciak/|archivedate=24 January 2019}}</ref> * Nagrada Guardian - 6. maj 2020, Združenje pooblaščenih izpraševalcev za goljufije, Austin, Teksas, ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Daphne's message lives on|url=https://www.fraud-magazine.com/cover-article.aspx?id=4295010544|accessdate=2020-06-23|website=www.fraud-magazine.com}}</ref> * Allardova nagrada za mednarodno integriteto - 21. oktober 2020, fundacija Allied Prize.<ref>{{Navedi splet|title=Howard Wilkinson and Daphne Caruana Galizia Jointly Awarded 2020 Allard Prize|url=https://www.allardprize.org/news/howard-wilkinson-and-daphne-caruana-galizia-jointly-awarded-2020-allard-prize-0|accessdate=2020-10-22|website=www.allardprize.org}}</ref> * Spominski spomenik, Vrtovi Iveagh, Dublin - 9. december 2020, [https://www.frontlinedefenders.org Front Line Defenders].<ref>{{Navedi splet|title=Minister for Foreign Affairs Simon Coveney inaugurates memorial monument commemorating the lives of human rights defenders|url=https://merrionstreet.ie/en/news-room/releases/minister_for_foreign_affairs_simon_coveney_inaugurates_memorial_monument_commemorating_the_lives_of_human_rights_defenders.html|accessdate=2020-12-09|website=merrionstreet.ie|language=en}}</ref> == Glej tudi == * [[Politična kriza na Malti 2019]] * [[Seznam ubitih novinarjev v Evropi]] * [[Seznam nerazrešenih umorov]] * [[Ján Kuciak]] == Sklici == {{sklici|2}} == Izbrana literatura == * {{Navedi knjigo|editor-last=Debono|editor-first=Joseph A.|year=2017|title=Invicta: The Life and Work of Daphne Caruana Galizia|url=https://www.thepertinentpress.co.uk/invicta.html|publisher=Pertinent Press|isbn=978-1-912142-13-2|accessdate=12 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180710164925/https://www.thepertinentpress.co.uk/invicta.html|archivedate=10 July 2018}} * {{Navedi knjigo|last=Bonini|first=Carlo|last2=Delia|first2=Manuel|last3=Sweeney|first3=John|authorlink3=John Sweeney (journalist)|date=14 October 2019|title=Murder on the Malta Express: Who Killed Daphne Caruana Galizia?|location=Malta|publisher=Midsea Press}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Caruana Galizia, Daphne}} [[Kategorija:Malteški novinarji]] [[Kategorija:Malteški pisatelji]] [[Kategorija:Novinarji v 21. stoletju]] [[Kategorija:Novinarji v 20. stoletju]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] m7irk6l30y5tfwvbc59mgdqg7ollc4n 0 499340 5736992 5655523 2022-08-20T07:04:55Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{location map+ |Grčija|float=right |width=400 |caption=Kraji Unescove svetovne dediščine v Grčiji |alt=A map of Greece with dots indicating World Heritage Sites |places= {{location map~ |Grčija|lat=37.429722 |long=21.900278 |label=[[Basa#Tempelj Apolona Epikurijskega|Basa]]|position=bottom}} {{location map~ |Grčija|lat=37.971421 |long=23.726166 |label=[[Atenska akropola|Atene]]}} {{location map~ |Grčija|lat=38.483333 |long=22.50 |label=[[Delfi]]|position=left}} {{location map~ |Grčija|lat=37.633333 |long=23.133333 |label=[[Epidaver]]}} {{location map~ |Grčija|lat=36.433333 |long=28.216667 |label=[[Rodos (mesto)|Rodos]]|position=bottom}} {{location map~ |Grčija|lat=39.714167 |long=21.631111 |label=[[Meteora]]}} {{location map~ |Grčija|lat=40.157778 |long=24.326667 |label=[[Gora Atos]]}} {{location map~ |Grčija|lat=40.633333 |long=22.95 |label=[[Solun]]}} {{location map~ |Grčija|lat=37.633333 |long=21.616667 |label=[[Olimpija, Grčija|Olimpija]]|position=left}} {{location map~ |Grčija|lat=37.066667 |long=22.383333 |label=[[Mistra]]|position=bottom}} {{location map~ |Grčija|lat=37.383333 |long=25.25 |label=[[Delos]]|position=bottom}} {{location map~ |Grčija|lat=38.394722 |long=22.746667 |label=[[Hosios Lukas|H. Lukas]]}} {{location map~ |Grčija|lat=38.373906 |long=26.055739 |label=[[Nea Moni]]}} {{location map~ |Grčija|lat=37.733333 |long=26.833333 |label=[[Pitagoreja]] in [[Herajon na Samosu|Herajon]]|position=right}} {{location map~ |Grčija|lat=40.481111 |long=22.313611 |label=[[Vergina]]|position=left}} {{location map~ |Grčija|lat=37.730833 |long=22.756111 |label=[[Mikene]]|position=left}} {{location map~ |Grčija|lat=37.316667 |long=26.5 |label=[[Samostan Janeza Evangelista, Patmos|Patmos]]|position=bottom}} {{location map~ |Grčija|lat=37.316667 |long=22.799722 |label=[[Tirint]]}} {{location map~ |Grčija|lat=39.616667 |long=19.916667 |label=[[Krf (mesto)|Krf]]|position=bottom}} {{location map~ |Grčija|lat=38.013056 |long=23.635833 |label=[[Samostan Dafni|Dafni]]|position=left}} {{location map~ |Grčija|lat=41.013056 |long=24.286389 |label=[[Filipi, Grčija|Filipi]]|position=top}} }} Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ([[UNESCO]]) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina. Kraje svetovne dediščine ureja Unescova konvencija iz leta 1972.<ref>''"The World Heritage Convention"''. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 21. septembra 2010.</ref> Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki, kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi, skupine zgradb in najdišča, vključno z arheološkimi najdišči. Kot naravna dediščina so opredeljene naravne znamenitosti, kot so fizične in biološke tvorbe, geološke in fiziografske tvorbe, vključno s habitati ogroženih vrst živali in rastlin, ter naravne znamenitosti, ki so pomembne z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote.<ref name=ref2>"Greece". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 18. avgusta 2018. Pridobljeno 26. decembra 2020.</ref> Grčija je konvencijo ratificirala 17. julija 1981, in omogočila vpis svoje dediščine na Unescov seznam.<ref name=ref2/> Leta 2021 je bilo na seznamu 18 grških krajev, od tega 16 kulturnih in dva mešana ([[Meteora]] in [[Gora Atos]]). Na seznam je bil prvi vpisan [[Basa#Tempelj Apolona Epikurijskega|tempelj Apolona Epikurijskega]] v [[Basa|Basi]] leta 1986. Naslednja dva kraja sta bila arheološko najdišče [[Delfi]] in [[Atenska akropola]], vpisana naslednje leto. Leta 1988 je bilo na seznam dodanih pet krajev, po dva kraja leta 1989 in 1990, po en kraj leta 1992 in 1996, dva leta 1999 in en kraj leta 2007. Nazadnje je bilo na seznam vpisano arheološko najdišče [[Filipi, Grčija|Filipi]] leta 2016. Vsi kraji so na ozemlju Grčije. Na seznamu krajev, ki po mnenju predlagateljev izpolnjujejo pogoje za vpis, je še 14. krajev. Vsi so bili nominirani leta 2014.<ref name=ref2/> ==Seznam== Unesco uvršča mesta po deset kriterijih. Vsako mesto mora izpolniti vsaj en kriterij. Kriteriji od i do vi so kulturni, kriteriji od vii do x pa naravni.<ref>"UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 12. junija 2016. Pridobljeno 17. avgusta 2018.</ref> {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- ! style="width:180px;" scope="col" | Kraj ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika ! style="width:100px;" scope="col" | Provinca ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:80px;" scope="col" |Referenčna številka in kriteriji ! scope="col" class="unsortable"| Opis |- ! scope="row" |[[Basa|Tempelj Apolona Epikurija v Basi]] | [[Slika:The Temple of Apollo Epikourios at Bassae, Arcadia, Greece (14250629376).jpg|150px|alt=Temple columns and some scaffolds]] | [[Peloponez]] | 1986 | 392; i, ii, iii (kulturni) | Tempelj, posvečen [[Apolon|Apolonu]] Epikuriju, je bil zgrajen v 5. stoletju pr. n. št. v gorah [[Arkadija|Arkadije]] na [[Peloponez]]u. Unesco ga šteje za enega najbolje ohranjenih spomenikov [[klasična antika|klasične antike]]. Je najzgodnejši spomenik, na katerem so predstavljeni vsi trije klasični grški slogi: [[Dorski slog|dorski]], [[Jonski slog|jonski]] in [[Korintski slog|korintski]]. Ko je tempelj izgubil svojo primarno vlogo, je bil skoraj 1700 let pozabljen. Ponovno so ga odkrili v 18. stoletju, ko je pritegnil pozornost zgodovinarjev in umetnikov.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/392|title=Temple of Apollo Epicurius at Bassae|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=18. novembra 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201118083421/https://whc.unesco.org/en/list/392|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" |[[Atenska akropola]] | [[Slika:Acropolis wide view.jpg|150px|alt=Look at the Acropolis hill from a distance, Parthenon visible]] | [[Atika]] | 1987 | 404; i, ii, iii, iv, vi (kulturni) | Atenska akropola stoji na strmem hribu nad mestom. Prvotno je bila utrdba, ki se je postopoma razvila v versko svetišče, povezano s kultom boginje [[Atena|Atene]]. V 5. stoletju pr. n. št. so Atenci pod [[Periklej]]em po svoji zmagi v [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojnah]] zgradili veliko spomenikov, med njimi [[Partenon]], [[Erehteon]], [[Propilejo]] in [[Tempelj Atene Nike]]. Spomeniki na akropoli so vidno navdihnili neoklasično arhitekturo.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/404|title=Acropolis, Athens|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=16. decembra 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201216234908/http://whc.unesco.org/en/list/404|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Gora Atos]] | [[Slika:Esphigmenou monastery 2006.jpg|150px|alt=Monastery overlooking the sea]] | Meniška republika Gora Atos | 1988 | 454; i, ii, iv, v, vi, vii (mešani) |Gora Atos leži na ozkem polotoku, ki je od [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] časov samostojna država. Polotok je od 10. stoletja duhovno središče [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|Vzhodne pravoslavne cerkve]]. Na njem je okoli dvajset dejavnih [[samostan]]ov. Sveta gora je trajno vplivala na razvoj verske arhitekture in monumentalnega slikarstva.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/454|title=Mount Athos|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=15. januarja 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210115202010/http://whc.unesco.org/en/list/454|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Meteora]] | [[Slika:Greece meteora monasteries.JPG|150px|alt=Rock formations and a monastery building]] | [[Tesalija]] | 1988 | 455; i, ii, iv, v, vii (mešani) | Meteora je skalnata tvorba iz [[peščenjak]]a, v kateri je 24 pravoslavnih samostanov. Številni med njimi so bili med oživitvijo ideala [[Puščavnik|puščavništva]] v 15. stoletju zgrajeni na skoraj nedostopnih vrhovih skalnih stebrov. Samostane krasijo [[Freska|freske]] iz 16. stoletja, ki predstavljajo ključno stopnjo v razvoju kretske šole pobizantinskega slikarstva.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/455|title=Meteora|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=15. aprila 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200415014044/https://whc.unesco.org/en/list/455/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Paleokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu]] | | Osrednja Makedonija | 1988 | 456; i, ii, iv (kulturni) | [[Solun]] je bil eno od prvih središč, iz katerih se je širilo [[krščanstvo]]. V mestu je več cerkva, vključno s cerkvijo [[Samostan Latomu (Solun)|Hosios David]] in cerkvijo sv. Dimitrija (na sliki), zgrajenih od 4. do 15. stoletja. Solunsko mestno obzidje je iz zgodnjega bizantinskega obdobja. [[Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu|Galerijeva vrata in Rotundo]] je dal zgraditi rimski cesar [[Galerij]] v 4. stoletju. Rotunda je bila kasneje preurejena v cerkev.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/456|title=Paleochristian and Byzantine monuments of Thessaloniki|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=5. januarja 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210105213805/https://whc.unesco.org/en/list/456/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Epidaver|Eskulapovo svetišče v Epidavru]] | [[Slika:Epidauros - Abaton.jpg|150px|alt=Free standing columns]] | [[Peloponez]] | 1988 | 491; i, ii, iii, iv, vi (kulturni) | Kult boga [[Medicina|medicine]] [[Eskulap]]a se je razvil v mestni državi [[Epidaver]] najkasneje v 6. stoletju pr. n. št. Med glavne spomenike spadajo [[Eskulapov tempelj, Epidaver|Eskulapov tempelj]], tolos in [[gledališče v Epidavru|gledališče]], ki se šteje za najbolj prefinjeno starogrško gledališče. Svetišče je pomembno za zgodovino medicine in označuje prehod od verovanja v božansko zdravljenje k znanstveni medicini.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/491|title=Sanctuary of Asklepios at Epidaurus|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=1. januarja 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210101101953/https://whc.unesco.org/en/list/491/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" |[[Rodos (mesto)|Srednjeveško mesto Rodos]] | [[Slika:Cour palais grand maître Rhodes.jpg|150px|alt=Inside the main courtyard of the Palace of the Grand-Master of the Knights of Rhodes]] |Južna Egeja | 1988 | 493; ii, iv, v (kulturni) | Otok [[Rodos]] je bil od leta 1309 do 1523 v posesti Reda svetega Janeza Jeruzalemskega ([[Malteški viteški red]]), ki je mesto Rodos spremenil v trdnjavo in ga obdal 4 km dolgim obzidjem. Utrdbe na Rodosu so bile zgrajene na že obstoječih bizantinskih utrdbah. V gornjem mestu je več zgradb v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]], med njimi palača velikega mojstra rodoških vitezov, Velika bolnišnica in Ulica vitezov. Ko so otok osvojili [[Osmansko cesarstvo|Osmani]], so večino cerkva preuredili v [[Mošeja|mošeje]]. Rekonstrukcija zgradb se je začela z italijansko okupacijo otoka v začetku 20. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/493|title=Medieval City of Rhodes|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=26. novembra 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126145150/https://whc.unesco.org/en/list/493/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Mistra|Arheološko najdišče Mistra]] | [[Slika:Mystras palace.JPG|150px|alt=Ruins, photo from above]] | [[Peloponez]] | 1989 | 511; ii, iii, iv (kulturni) | Mesto Mistra se je razvilo okoli trdnjave, ki jo je leta 1249 zgradil [[Kneževina Ahaja|ahajski]] knez [[Viljem Villehardouinski]] na pobočjih gore Tajget. Trdnjava se je leta 1262 vdala [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantincem]]. Mesto je v obdobju paleološke renesanse doživelo velik razcvet. Pozneje ga je osvojilo najprej [[Osmansko cesarstvo]] in nato [[Beneška republika]]. Po letu 1834 so prebivalci začeli odhajati iz Mistre v sodobnejšo [[Šparta (mesto)|Šparto]] in Mistra se je pretvorila v ruševine.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/511|title=Archeological site of Mystras|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=5. januarja 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210105205631/http://whc.unesco.org/en/list/511|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Olimpija, Grčija|Arheološko najdišče Olimpija]] | [[Slika:GR-olympia-palaestra.jpg|150px|alt=Free standing columns]] | Zahodna Grčija | 1989 | 517; i, ii, iii, iv, vi (kulturni) | V 10. stoletju pr. n. št. je Olimpija postala središče čaščenja boga [[Zevs]]a. Bila je panhelensko svetišče in prizorišče starogrških [[Olimpijske igre|olimpijskih iger]], ki so se začele leta 776 pr. n. št. V Olimpiji so razen številnih templjev in svetišč tudi ostanki več šortnih objektov, med njimi tudi [[Stadion v Olimpiji|stadion]].<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/517|title=Archeological site of Olympia|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=18. novembra 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201118123322/https://whc.unesco.org/en/list/517|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Delos]] | [[Slika:House of Cleopatra, Delos.jpg|150px|alt=Free standing columns]] | Južna Egeja | 1990 | 530; ii, iii, iv, vi (kulturni) | Delos je mitološki rojstni kraj [[Apolon|Apolona]] in [[Artemida|Artemide]]. Sveti otok Delos je bil v arhaičnem in klasičnem grškem obdobju eno od najpomembnejših panhelenskih svetišč. Apolonovo svetišče na Delosu je privlačilo romarje iz cele Grčije in z otoka naredilo cetoče trgovsko pristanišče. Po letu 69 pr. n. št. je mesto začelo propadati.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/530|title=Delos|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=14. decembra 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201214084943/https://whc.unesco.org/en/list/530/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Samostani v [[Samostan Dafni|Dafni]], [[Hosios Lukas]] in [[Nea Moni]] | [[Slika:20090803 hosiosloukas12.jpg|150px|alt=Inner courtyard of Hosious Loukas]] |Osrednja Grčija, Atika, Severna Egeja | 1990 | 537; i, iv (kulturni) | Ti samostani, čeprav se nahajajo v različnih delih Grčije, so reprezentativni primeri srednjega obdobja bizantinske verske arhitekture in imajo enake estetske značilnosti. Vse tri cerkve imajo osmerokotni načrt; Nea Moni je enostaven osmerokotnik, medtem ko imata obe drugi cerkvi osrednji prostor, obdan z vrsto obokoc. Samostani so bili v 11. in 12. stoletju okrašeni z marmornimi kipi in mozaiki. Na sliki je samostan Hosios Lukas.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/537|title=Monasteries of Daphni, Hosios Loukas and Nea Moni of Chios|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=17. novembra 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201117224347/https://whc.unesco.org/en/list/537|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Pitagoreja]] in [[Herajon na Samosu]] | [[Slika:Heraion of Samos.jpg|150px|alt=A free standing column and ruins around]] | Severna Egeja | 1992 | 595; ii, iii (kulturni) | Otok [[Samos]] ima pomemben strateški položaj v egejskih otokih ob Mali Aziji. Bil je pomembno navtično in trgovsko središče in dosegel svoj vrh v 6. stoletju pr. n. št. Na Samosu sta arheoločko najdišče Pitagoreja in Herin tempelj. Samos je povezan s pomembnimi staroveškimi filozofi in matematiki, vključno s [[Pitagora|Pitagoro]], [[Epikur]]jem in [[Aristarh]]om.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/595|title=Pythagoreion and Heraion of Samos|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=15. januarja 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210115235212/http://whc.unesco.org/en/list/595|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Vergina|Arheološko najdišče Vergina]] | [[Slika:Facade of Philip II tomb Vergina Greece.jpg|150 px|alt=Facade of Philip 2 of Macedon tomb in Vergina, Greece. The door is made of marble and the order is doric.]] | Osrednja Makedonija | 1996 | 780; i, iii (kulturni) | Staroveško mesto Ege, sedanja Vergina, je bilo prva prestolnica antičnega Makedonskega kraljestva. V mestu so odkrili monumentalno palačo, razkošno okrašeno z [[mozaik]]i In poslikanimi [[štukatura]]mi, in pokopališče z več kot 300 [[Tumulus (megalit)|tumuli]]. Nekateri so iz 11. stoletja pr. n. št. Enega od njih so prepoznali kot grob [[Filip II. Makedonski|Filipa II. Makedonskega]], očeta [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]].<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/780|title=Archaeological Site of Aigai (modern name Vergina)|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=28. novembra 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201128043708/http://whc.unesco.org/en/list/780/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Arheološki najdišči [[Mikene]] in [[Tirint]] | [[Slika:Lions-Gate-Mycenae.jpg|150px|alt=The Lion Gate at Mycenae. Two lions on the portal.]] | [[Peloponez]] | 1999 | 941; i, ii, iii, iv, vi (kulturni) | Mikene in Tirint sta bila najpomembnejši mesti mikenske Grčije, ki sta cveteli med 15. in 12. stoletjem pr. n. št. Mesti sta bili dvorni gospodarstvi z monumentalno arhitekturo, vključno z [[Levja vrata, Mikene|Levjimi vrati]] in [[Atrejeva zakladnica|Atrejevo zakladnico]]. Tablice, pisane v [[Linearna pisava B|linearni pisavi B]], so prvi dokazi [[Grščina|grškega jezika]]. Obe mesti sta povezani s [[Homer]]jevima epoma [[Iliada]] in [[Odiseja]], ki sta močno vplivala na evropsko književnost in umetnost.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/941|title=Archaeological Sites of Mycenae and Tiryns|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=16. maja 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190516144209/https://whc.unesco.org/en/list/941|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Zgodovinsko središče Hore s [[samostan Janeza Evangelista, Patmos|samostanom Janeza Evangelista]] in Jamo apokalipse na otoku Patmos | [[Slika:Chora di Patmos con il Monastero di San Giovanni "il teologo".JPG|150px|alt=Monastery in dark stone, white houses below]] | Južna Egeja | 1999 | 942; iii, iv, vi (kulturni) | Samostan Janeza Evangelista na otoku Patmos je po krščanskem izročilu posvečen evangelistu Janezu, piscu [[Evangelij po Janezu|Evangelija po Janezu]] in [[Razodetje (Apokalipsa)|Apokalipsi]]. Utanovljen je bil v poznem 10. stoletju in bil od samega začetka romarski kraj in središče grškega prevoslavnega učenja. Staro naselje Hora, povezano s samostanom, vsebuje veliko pomembnih verskih in posvetnih zgradb.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/942|title=The Historic Centre (Chorá) with the Monastery of Saint-John the Theologian and the Cave of the Apocalypse on the Island of Pátmos|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=14. decembra 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201214084945/https://whc.unesco.org/en/list/942/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Krf (mesto)|Staro mesto Krf]] | [[Slika:Corfu town.jpg|150px|alt=View of Corfu from above, a fort in the background]] | Jonski otoki | 2007 | 978; iv (kulturni) | Korenine starega mesta Krf na istoimenskem otoku segajo v 8. stoletje pr. n. št. Mesto ob vhodu v [[Jadransko morje]] je bilo pomembno zaradi varovanja pomorskih interesov [[Beneška republika|Beneške republike]] pred [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. Beneški inženirji so v mestu zgradili tri utrdbe. Stare mestne zgradbe so večinoma iz beneškega obdobja in 19. stoletja, ko je bil otok britanski protektorat.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/978|title=Old Town of Corfu|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=19. novembra 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201119015400/https://whc.unesco.org/en/list/978|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Arheološko najdišče Filipi]] | [[Slika:Ancient Theatre, built by Philip II in the 4th century BC and later reconstructed by the Romans, Philippi (7272297822).jpg|150px|alt=Greek theatre, photo taken from the stands]] | Vzhodna Makedonija in Trakija | 2016 | 1517; iii, iv (kulturni) | Mesto Filipi je ustanovil [[Filip II. Makedonski]] leta 356 pr. n. št. Bilo je ena od postaj na rimski cesti ''[[Via Egnatia]]'' in prizorišče [[Bitka pri Filipih|bitke pri Filipih]] leta 42 pr. n. št. [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] so ga preuredili v "mali Rim" in ob grških zgradili še svoje javne zgradbe, vključno s [[forum]]om. Po obisku apostola [[Sveti Pavel|Pavla]] leta 49-50 n. št. je mesto postalo zgodnje središče grškega pravoslavja, kar dokazujejo ostanki krščanske bazilike in osmerokotne cerkve.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/1517|title=Archaeological Site of Philippi|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=17. novembra 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201117150750/https://whc.unesco.org/en/list/1517|url-status=live}}</ref> |} ==Seznam predlogov== Poleg krajev, ki so že uvrščeni na seznam svetovne dediščine, lahko države članice predlagajo tudi nove kraje, ki po njihovem mnenju izpolnjujejo pogoje za vpis na seznam svetovne dediščine. Vpis na ta seznam je mogoč le, če je bil kraj prej na seznamu predlogov.<ref>{{cite web |title=Tentative Lists |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |publisher=UNESCO World Heritage Centre |archive-url=https://web.archive.org/web/20160401104537/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |archive-date=1. aprila 2016}}</ref> Grčija ima leta 2021 na seznamu predlogov 14 krajev. {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- ! style="width:180px;" scope="col"| Kraj ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col"| Slika ! style="width:100px;" scope="col"| Lokacija ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:80px;" scope="col"| Unescovi kriteriji ! scope="col" class="unsortable" | Opis |- ! scope="row" | Poznosrednjeveške [[bastion]]ske trdnjave v Grčiji | [[Slika:Castle of Methoni - panoramio.jpg|150x150px|alt=Castle wall overlooking a port]] | Devet krajev | 2014 | ii, iv, v (kulturni) | Z izumom [[smodnik]]a in s tem bolj uničujočih načinov vojskovanja se je arhitektura trdnjav povsem spremenila. Na seznamu predlogov je devet trdnjav z bastioni. Gradili so jih predvsem na območjih, ki so pogosto prehajala iz [[Beneška republika|beneških]] vo [[Osmansko cesarstvo|osmanske]] in druge roke. Med njimi je tudi mesto Krf, ki je že vpisano med svetovno dediščino. Na sliki je trdnjava [[Metoni, Misinija|Metoni]] v Mesiniji na Peloponezu.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5855/|title=Late Medieval Bastioned Fortifications in Greece|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=31. decembra 2020|archive-date=23. junija 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200623080422/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5855/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" |Narodni park Dadija – Lefkimi – Suflion | [[Slika:Vultures in Dadia Forest.JPG|150x150px|alt=Three vultures, blurry image because of camera zoom]] | Vzhodna Makedonija in Trakija | 2014 | x (naravni) | Na tem gozdnem področju [[Rodopi|Rodopov]] živi veliko [[Ujede|ujed]] in tri od štirih evropskih vrst jastrebov: egiptovski jastreb, [[beloglavi jastreb]] in [[rjavi jastreb]]. Področje se nahaja tudi na pomembni poti ptic selivk, ki se selijo iz zahodne Palearktike.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5856/|title=National Park of Dadia – Lefkimi – Souflion|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=31. decembra 2020|archive-date=23. junija 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200623080423/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5856/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Rudniki v Lavrionu | [[Slika:Lavrion499.JPG|150x150px|alt=Remains of a washing table at the mines]] | [[Atika]] | 2014 | ii, iv (kulturni) | Rudarjenje na območju Lavriona se je začelo že v 4. tisočletju pr. n. št. in se nadaljevalo tudi v 20. stoletju. V klasičnem grškem obdobju so se s [[srebro]]m finanicirale gradnje v [[Atene|Atenah]] in gradnja vojnih ladij. Predlagani kraj zajema ostanke rudnikov in z njimi povezane industrije, najdišča v starodavni naselbini Torikus in Pozejdonov tempelj v Sunionu.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5857/|title=Ancient Lavrion|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=31. decembra 2020|archive-date=15. januarja 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210115175701/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5857/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Okameneli gozd na [[Lezbos]]u | [[Slika:Petrified forest of Lesbos 16.jpg|150x150px|alt=Parts of three petrified tree trunks]] | Severna Egeja | 2014 | vi, vii, viii, x (mešani) | Na otoku [[Lezbos]]u je v [[miocen|zgodnjem miocenu]] (pred 18,5 milijoni let v obdobju burdigalian) rasel mešan subtropski gozd. Zaradi vulkanskih izbruhov na tem območju so se rastlinski ostanki ohranili kot fosili. Ostanke sta raziskovala že [[Aristotel]] in [[Teofrast]] in nato napisala vrsto pomembnih besedil o [[Ekologija|ekologiji]], [[Biologija|biologiji]], [[Geologija|geologiji]] in [[Mineralogija|mineralogiji]].<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5858/|title=Petrified Forest of Lesvos|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=31. december 2020|archive-date=21. oktobra 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201021205812/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5858/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Arheološko najdišče v starodavni Miseni | [[Slika:Messeneasklepeion.jpg|150x150px|alt=Park with ruins of a temple]] | [[Peloponez]] | 2014 | i, iii, vi (kulturni) | Misena leži v rodovitni dolini blizu gore Itome na Peloponezu. Prvi templji in svetišča na tem območju so iz 9. in 8. stoletje pr. n. št., medtem ko je mesto Misena ustanovil [[Tebe, Grčija|tebanski]] general Epaminonda leta 369 pr. n. št. Najdišče je dobro ohranjeno, ker ga kasnejša naselja niso uničila ali prekrila.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5859/|title=Archaeological site of Ancient Messene|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=31. decembra 2020|archive-date=3. januarja 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210103192839/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5859/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Minojske palače ([[Knosos]], [[Fajstos]], [[Malia]], [[Zakros]], [[Kidonija]]) | [[Slika:Knossos Thronsaal 04.jpg|150x150px|alt=Throne room, frescoes on the walls depicting mythical animals]] | [[Kreta]] | 2014 | ii, iii, vi (kulturni) | Predlog zajema najpomembnejše palače [[Minojska civilizacija|minojske civilizacije]], ki je bila glavna sila evropske [[Bronasta doba|bronaste dobe]]. Minojci so imeli velik vpliv na kulture vzhodnega [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in se pojavljajo v številnih starodavnih [[mit]]ih, vključno z mitom o [[Dedal|Dedalu in Ikarju]] in mitom o [[Labirint]]u.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5860/|title=Minoan Palatial Centres (Knossos, Phaistos, Malia, Zakros, Kydonia)|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=31. decembra 2020|archive-date=19. septembra 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200919133231/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5860/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Arheološko najdišče Nikopol | [[Slika:Nicopolis nymphaeum.jpg|150x150px|alt=Roman brick and stone ruins]] | [[Epir]] | 2014 | ii, iv, vi (kulturni) | Mesto Nikopol je ustanovil cesar [[Gaj Avgust Oktavijan]] po [[Bitka pri Akciju|bitki pri Akciju]] leta 31 pr. n. št., ki je potekala v njegovi bližini. Nikopol je bil značilno rimsko kolonialno mesto na gršem ozemlju. Naseljen je bil do 13. stoletja. Bil je tudi eno od zgodnjih središč [[Krščanstvo|krščanstva]]. Ostanki spomenikov in javnih zgradb in deli 50 km dolgega akvadukta so dobro ohranjeni.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5861/|title=Archaeological site of Nikopolis|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=29. septembra 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200929111727/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5861/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Širša okolica [[Olimp]]a | [[File:Mytikas.jpg|150x150px|alt=Mountain peak, forest in front]] | [[Tesalija]], Osrednja Makedonija | 2014 | vi, viii, ix, x (mešani) | Gora [[Olimp]], domovanje dvanajstih olimpskih bogov, je z nadmorsko višino 2.918 m najvišji vrh Grčije. Na njegovih pobočjih je bilo zgrajenih veliko svetišč, vključno s Kapelo preroka Elije na enem od vrhov. Področje je pomembno predvsem zaradi gorske favne in flore, pa tudi zaradi njegovih geoloških značilnosti.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5862/|title=The broader region of Mount Olympus|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=21. oktobra 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201021032819/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5862/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Okolica [[Prespansko jezero|Prespanskih jezer]]: Velika (Megali) in Mala (Mikri) Prespa, ob katerih so bizantinski in pobizantinski spomeniki | [[Slika:Μικρή Πρέσπα (6).jpg|150x150px|alt=Lake with surrounding tree-covered hills]] | Zahodna Makedonija | 2014 | ii, iv, vii, ix, x (mešani) | Območje okoli Prespanskih jezer je zaradi okoljske raznolikosti bogato s floro in favno, vključno z mokrišči, gozdovi listavcev in alpskimi travniki. V jezerih živi največja gnezdeča kolonija kodrastega pelikana, pa tudi številne endemične rastline in ribje vrste. Na tem območju so bile v bizantinskem in pobizantinskem času zgrajene številne cerkve. Na sliki je Malo Prespansko jezero.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5864/|title=The Area of the Prespes Lakes: Megali and Mikri Prespa which includes Byzantine and post-Byzantine monuments|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=23. junija 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200623080421/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5864/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Narodni park Soteska Samarija | [[Slika:Crete-Samaria.jpg|150px|alt=Tourists walking through a gorge]] | [[Kreta]] | 2014 | vii, viii, ix, x (naravni) | Soteska Samarija je kanjon v pogorju [[Lefka Ori]] na zahodu Krete. V narodnem parku so zelo različna naravna okolja, od gorskega na višinah nad 2.000 m do obalnega ob Sredozemskem morju. V parku je tudi nekaj globokih jam. Park je domovanje kretske koze (kri kri) in več endemičnih živalskih vrst, med njimi brkatega sera, kretske divje mačke in sredozemske medvedjice.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5865/|title=Gorge of Samaria National Park|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=4. avgusta 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200804235147/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5865/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Trdnjava Spinalonga]] | [[Slika:Spinalonga.jpeg|150x150px|alt=Fortress wall facing the sea]] | [[Kreta]] | 2014 | i, ii, iv, vi (ulturni) | Spinalonga je skalnat otoček ob severovzhodni obali [[Kreta|Krete]]. V beneškem obdobju je bila na njem zgrajena trdnjava za zaščito naravnega pristanišča Elunda. Otoček so v 18. stoletju zasedli Osmani. V prvi polovici 20. stoletja je služil kot kolonija [[Gobavost|gobavcev]].<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5866/|title=Fortress of Spinalonga|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=1. januarja 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210101054004/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5866|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Starodavni stolpi na [[Egejsko morje|Egejskem morju]] | [[Slika:Άσπρος Πύργος Σερίφου 9549.jpg|150x150px|alt=White circular tower made of marble]] |Severna Egeja | 2014 | iii, iv (kulturni) | Nominacija vključuje deset stolpov, zgrajenih na egejskih otokih in celini, večinoma v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Stolpi so bili zgrajeni na neurbanih območjih in so služili obrambi, včasih tudi kot del širših utrdbenih sistemov, pa tudi kot stražarski stolpi in [[svetilnik]]i. Na sliki je Beli stolp v [[Serifos]]u.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5867/|title=Ancient Towers of the Aegean Sea|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=23. junija 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200623080422/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5867/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | [[Zagori]] – [[Narodni park severni Pindus]] | [[Slika:Mountains to the North.jpg|150x150px|alt=Mountains and forests]] | [[Epir]] | 2014 | iii, v, ix, x (mešani) | [[Pindsko gorstvo]] je dom veliko živalskih in rastlinskih vrst, vključno z [[Medvedi|rjavim medvedom]], evrazijsko [[Vidra|vidro]], [[Črnopikčasta kuščarica|črnopikčasto kuščarico]] in pindskim smrkežem v reki Aoös. Prebivalci the odmaknjenih krajev so [[Karakačani]], aromanski [[Vlahi]] in druge etnične skupine. Njihova naselja imajo začilno tradicionalno arhitekturo.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5868/|title=Zagorochoria – North Pindos National Park|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=17. septembra 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200917084735/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5868/|url-status=live}}</ref> |- ! scope="row" | Staroveška grška gledališča | [[Slika:Ancient Greek theatre in Delos 01.jpg|150x150px|alt=Greek theatre in Delos, ruins]] | 15 krajev | 2014 | i, ii, iii, iv, v, vi (kulturni) | Nominacija obsega 15 grških gledališč v različnih grških regijah. Gledališča so bila v klasičnem grškem obdobju nepogrešljiv element urbanih središč. Popolno arhitekturno obliko so dosegla v 4. stoletju pr. n. št. Nekatera nominirana gledališča so del obstoječih krajev svetovne dediščine. Takšna so na primer gledališče v [[Epidaver|Epidavru]], [[Delfi]]h in na [[Delos]]u (na sliki).<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5869/|title=Ancient Greek Theatres|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=25. novembra 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125052350/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5869|url-status=live}}</ref> |- |} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Grčiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine]] jwfhp61x47zu39xm80zsbdamhzniq4y 0 499642 5737240 5586088 2022-08-20T07:26:00Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Infrardeče vódenje''' je metoda vodenja [[Orožje|orožja]], ki za detekcijo in sledenje uporablja [[infrardeče valovanje]], ki ga oddaja tarča. Ker je infrardeče valovanje značilno za topla telesa, se ta način vodenja včasih imenuje tudi ''toplotno vodenje''. Ta metoda vodenja je pasivna, saj deluje izključno na sprejemanju IR valovanja od tarče. Najbolj pogosto je IR vodenje uporabljeno v protiletalskih raketnih izstrelkih, v omejenem obsegu pa tudi za orožja za napadanje ciljev na tleh. Orožja na principu IR vodenja po izstrelitvi tudi ne zahtevajo podpore izstrelitvene platforme, kar razbremeni uporabnika. Prve poskuse z IR vodenjem [[Izstrelek zemlja-zrak|protiletalskih]] raketnih izstrelkov za prestrezanje bombnikov so izvedli že Nemci med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Načrtovan je bil izstrelek [[Izstrelek Enzian|Enzian]], vendar do konca vojne ni bil uveden v operativno uporabo. Prvi izstrelki so prišli v operativno rabo šele z razvojem miniaturne [[Elektronika|elektronike]] sredi [[1950.|50. let]] 20. stoletja, vendar so imeli številne omejitve in zato niso dosegli večjih uspehov. Šele po letu 1970 je razvoj prinesel povečano učinkovitost tovrstnega orožja, ki je z različnimi izboljšavami v uporabi še dandanes. Ocenjeno je, da je bilo v različnih konfliktih več kot 80% vseh izgub v zračnih bojih povzročenih z orožji z IR vodenjem. == Princip delovanja IR vodenja == [[Slika:IR guidance coordinates.jpg|sličica|Tarča v koordinatnem sistemu infrardečega senzorja.]] Osrednji del IR vodenja je infrardeča glava, ki je nameščena v nosu izstrelka. Sestoji iz ''infrardečega sledilnega koordinatorja'' in ''[[Avtopilot|avtopilota]]''. Sledilni koordinator mora natančno slediti želenemu viru IR valovanja v čim širšem [[Vidno polje|vidnem polju]]. V želji po čim bolj natančnem lociranju cilja in izločitvi vpliva IR valovanja iz okolice je potrebno vidni kot zožiti toliko, da se doseže potrebna natančnost, vendar ne toliko, da bi bila preveč zmanjšana jakost sprejetega IR valovanja. To je možno doseči s sistemom [[Leča (optika)|leč]] in [[Zrcalo|zrcal]], podobno, kot pri [[Daljnogled|daljnogledih]]. Da pa se ohrani zmožnost sledenja cilju v širokem vidnem kotu, je celoten sklop detektorja IR valovanja in sistema fokusiranja nameščen na [[Kardanski sklop|kardanski]] sistem, ki omogoča usmerjanje [[Optična os|optične osi]] IR detektorja v poljubno točko znotraj celotnega vidnega polja, neodvisno od trenutne smeri vzdolžne osi izstrelka. S tem je zagotovljeno sledenje tudi v primeru, ko os izstrelka ni poravnana s smerjo cilja. Navadno je trenutni vidni kot detektorja omejen na 1 - 2[[Kotna stopinja|°]], celotno vidno polje pa ponavadi dosega nekaj 10° od vzdolžne osi izstrelka. [[Slika:Infrared seeker sensitivity and background discrimination problem.svg|sličica|Viri infrardečega valovanja. Naloga sistema IR vodenja je čim manjša občutljivost na neželene vire IR valovanja iz okolice.]] Položaj cilja glede na izstrelek je opredeljen z dvema parametroma: kotom med vzdolžno osjo IR senzorja in položajem cilja β, ter faznim kotom glede na ničelni položaj detektorja φ. Prvi kot označuje merilo za oddaljenost cilja od vzdolžne osi detektorja, drugi pa smer proti cilju. Naloga infrardeče glave je določitev smeri cilja glede na izhodiščno os (kot φ) in samodejno usmerjanje optične osi IR detektorja proti cilju (zmanjševanje kota β proti vrednosti nič). == Sledilni koordinator == [[Slika:IR coordinator.png|sličica|400x400_pik|Shematični prikaz sledilnega koordinatorja: 1 - primarno zrcalo, 2 - sekundarno zrcalo, 3 - leča, 4 - modulacijski disk, 5 - IR detektor, 6 - trajni magnet rotorja, 7 - senčnik, 8 - tuljava za merjenje kota odmika, 9 - precesijska tuljava, 10 - gonilna tuljava, 11 - detekcijska tuljava ]] Naloga sledilnega koordinatorja je samodejno sledenje cilju znotraj celotnega vidnega polja. Sledilni koordinator določa odmik cilja od optične osi koordinatorja ter na podlagi tega generira krmilne signale, ki usmerijo optično os koordinatorja proti cilju. Obenem koordinator generira tudi krmilne signale za avtopilota, ki usmerja izstrelek. Sledilni koordinator izkorišča lastnost [[Žiroskop|žiroskopske]] vrtavke, da brez vpliva zunanjih sil ohranja svojo lego v prostoru. V sledilnem koordinatorju vrtavka sestoji iz primarnega [[Konkavnost|konkavnega]] [[Zrcalo|zrcala]] [1], nanj pritrjenega [[Trajni magnet|trajnega magneta]] [6] in sekundarnega zrcala [2]. Rotor je pritrjen z osjo na eni strani, kar omogoča [[Precesija|precesijo]]. Trajni magnet služi kot rotor [[Elektromotor|elektromotorja]] ter za zagotavljanje informacije o trenutnem položaju rotorja, s tem pa tudi optične osi koordinatorja. Za zagon in vzdrževanje vrtilne hitrosti rotorja služijo gonilne tuljave [10], ki delujejo na enak način, kot pri [[Brezkrtačni električni motor|brezkrtačnih motorjih]]. Pri manjših izstrelkih kratkega dosega, kot so na primer prenosna protiletalska orožja, so gonilne tuljave navadno nameščene v izstrelilni cevi, ne v samem izstrelku. Vrtenje trajnega magneta inducira električno napetost v detekcijskih (referenčnih) tuljavah [11] in tuljavi za merjenje odklona optične osi koordinatorja [8]. Detekcijske tuljave so poravnane s krmilnimi osmi izstrelka in tudi krmilnimi površinami in služijo merjenju trenutnega položaja rotorja glede na koordinatni sistem izstrelka. V tuljavi za merjenje odklona rotorja se inducira električna napetost, katere velikost je sorazmerna kotu odklona optične osi koordinatorja od vzdolžne osi izstrelka. Primarno zrcalo zbira vpadno IR valovanje in ga usmerja na sekundarno zrcalo. To prejeto IR valovanje usmeri skozi sistem leč in modulacijski disk [4] na [[Fotodioda|fotodiodo]] oz. [[Fotoupornik|fotoupor]] [5], ki energijo IR valovanja pretvori v električni signal. Zrcalno - lečni sistem je zasnovan tako, da prejeto IR valovanje fokusira v točko končnega premera. Naloga modulacijskega diska je [[modulacija]] parametrov IR valovanja v odvisnosti od odmika cilja od optične osi koordinatorja (kot β) in položaja cilja glede na krmilne osi (kot φ). Modulirani signal iz detektorja IR valovanja po ojačenju in filtriranju napaja precesijsko tuljavo [9]. Naloga te tuljave je obračanje rotorja koordinatorja proti cilju tako, da se optična os koordinatorja poravna s smerjo proti cilju neodvisno od koordinatnega sistema samega izstrelka. Ob obračanju optične osi sledilnega koordinatorja se manjša signal napake, ob poravnavi optične osi z izvorom IR valovanja pa pade na nič, s tem pa se tudi precesija rotorja koordinatorja ustavi. Tokovni signal, ki napaja precesijsko tuljavo, je obenem tudi merilo za hitrost obračanja rotorja koordinatorja proti izvoru IR valovanja, kar se uporabi za namene vodenja izstrelka. Pred izstrelitvijo se precesijska tuljava napaja z ojačenim signalom tuljave za merjenje odklona optične osi koordinatorja [8], kar povzroči poravnanje optične osi koordinatorja z vzdolžno osjo izstrelka. S tem se definira tudi namerilna točka. Signal iz detektorja se v nadaljevanju primerja s signali iz referenčnih tuljav. Na podlagi dobljenega signala se določi smer tarče glede na vodoravno in navpično os izstrelka, s tem pa krmilni signali za pogon krmilnih površin. == Iskanje cilja in modulacija == Ena od nalog sledilnega koordinatorja je določitev položaja cilja glede na optično os IR detektorja, in sicer v [[Polarni koordinatni sistem|polarnih koordinatah]]. To je možno doseči z [[Modulacija|modulacijo]] infrardečega valovanja, ki ga sprejema detektor v odvisnosti od oddaljenosti od središča (optične osi) in polarnega kota. === Amplitudno - fazna modulacija === [[Slika:Spin scan.png|sličica|Osnovna shema modulacijskega diska (skica a) za amplitudno-fazno modulacijo in časovni potek električnega signala iz IR detektorja glede na vodoravno referenčno os x. Skica b) prikazuje izvedbo modulacijskega diska z boljšo zmožnostjo izločanja ploskovnih virov IR valovanja.]] Amplitudno - fazna modulacija je najzgodnejši način delovanja IR vodenja, ki izvira iz nemških medvojnih poskusov, kasneje je bil uporabljen v prvih izstrelkih zrak-zrak z IR vodenjem. Pri tem načinu je pred detektor IR valovanja nameščen modulacijski disk, ki se vrti skupaj z rotorjem sledilnega koordinatorja in periodično prekinja vpadlo infrardeče valovanje. Modulacijski disk sestoji iz dveh polovic. Ena polovica je polprosojna in prepušča 50% jakosti vpadlega valovanja. Na drugi polovici se izmenjujejo radialni prosojni in neprosojni odseki (skica a). V primeru točkovnega izvora IR valovanja ima modulirano IR valovanje pri prehodu skozi polprosojni del konstantno polovično jakost, zaporedje prosojnih in neprosojnih odsekov pa povzroči, da je IR valovanje izmenično prekinjeno, zaradi česar detektor generira izmenični električni signal z dodano enosmerno komponento. Večji oziroma ploskovni izvori IR valovanja, kot so na primer vroča tla, sonce in oblaki, prekrijejo več odsekov modulacijskega diska hkrati, zaradi česar se izmenična komponenta zmanjša in nastane samo enosmeren signal. Pri nadaljnji obdelavi signala se enosmerna komponenta izloči, s tem pa tudi vpliv IR sevanja okolice. Ker se dolžina poti preko prosojnih odsekov spreminja s polmerom, se tudi [[amplituda]] signala spreminja glede na odmik izvora IR valovanja od središča (in s tem od optične osi). Če izvor IR valovanja leži na optični osi, je amplituda signala praktično enaka nič, proti obodu pa narašča. Širina prosojnih in neprosojnih odsekov je odvisna od velikosti slike IR valovanja, ki doseže detektor. Zaželeno je, da je širina odseka na obodu modulacijskega diska enaka, kot je velikost točke. S tem se doseže, da signal doseže maksimalno amplitudo, ko se slika IR valovanja giblje po zunanjem robu modulacijskega diska. V nasprotnem primeru modulacijski disk ni popolnoma izkoriščen. Pri tem velja omeniti, da jakost sprejetega IR valovanja narašča tudi s približevanjem izvoru IR valovanja, zaradi česar je za ojačevanje signala zaželena uporaba ojačevalnika z reguliranim ojačenjem (angl. ''Automatic Gain Control''). Signal iz detektorja IR valovanja se filtrira in ojači. V naslednji fazi se odstrani enosmerno komponento signala, da se dobi prekinjeni sinusni signal. Ta signal se uporablja tudi kot zvočna indikacija strelcu, kako dobro detektor razločuje želeni cilj od drugih, neželenih izvorov IR valovanja. Z uporabo detektorja ovojnice in filtriranja se iz prekinjenega sinusnega signala izloči osnovni [[Sinusno nihanje|sinusni signal]] s frekvenco, enako vrtilni hitrosti modulacijskega diska. Ta signal se ojači in uporabi za precesijo rotorja sledilnega koordinatorja in s tem poravnavo optične osi koordinatorja z izvorom IR valovanja. Problem vodenja na principu amplitudno-fazne modulacije je padec izmenične komponente signala na nič, ko je izvor IR valovanja poravnan z optično osjo koordinatorja. Če se izven optične osi koordinatorja pojavi vir IR valovanja, ki je močnejši od IR valovanja cilja (kot je na primer [[toplotna vaba]]), bo koordinator zaradi pojava amplitudno moduliranega signala, ki je močnejši od IR valovanja cilja, optično os usmeril proti temu viru. Dodaten problem so bili tudi avtopiloti zgodnjih izstrelkov, ki so delovali po načelu dvopoložajne regulacije. Slednja ima v zadnji fazi vodenja lahko premočan odziv, ki povzroči močnejše zavijanje izstrelka, zaradi česar lahko ta zgreši svoj cilj. === Frekvenčno-fazna modulacija === [[Slika:FM reticle.png|alt=Osnovna shema modulacijskega diska za frekvenčno modulacijo IR valovanja (a) in časovni potek signala za tri različne tarče. Modulacijski disk na skici b) ima v sredini vzorec šahovnice, ki daje drugačno modulacijo v primeru, da slika tarče ni v celoti na modulacijskem disku.|sličica|Osnovna shema modulacijskega diska za frekvenčno modulacijo IR valovanja (a) in časovni diagram signalov za različne položaje izvora IR valovanja. Modulacijski disk na skici b) ima srednji del s kockastim vzorcem, ki daje drugačno modulacijo za sledenje ciljem, katerih slika ni v celoti na modulacijskem disku.]] Zaradi pomanjkljivosti amplitudno-fazne modulacije je bilo uvedeno konusno skeniranje. Pri tovrstnem koordinatorju je modulacijski disk postavljen neposredno pred detektor IR valovanja in miruje. Sekundarno zrcalo je nagnjeno tako, da je njegova optična os odmaknjena od optične osi detektorja. S tem se slika IR valovanja preko modulacijskega diska giblje po [[Krožnica|krožnici]], čeprav se disk ne premika. Modulacijski disk (glej skico a) v osnovi sestoji iz več parov prosojnih in neprosojnih odsekov, ki so razporejeni po celotnem obodu diska. V praksi so ti odseki zelo podobni, kot pri amplitudno-frekvenčni modulaciji, da se doseže zadostna neobčutljivost za ploskovne izvore IR valovanja. Ko sekundarno zrcalo premika sliko izvora IR valovanja preko diska, ta izmenično prečka prosojne in neprosojne odseke, pri čemer detektor doseže signal v obliki zaporedja impulzov. Pri tovrstni zasnovi izvor IR valovanja tudi pri poravnavi z optično osjo sledilnega koordinatorja ustvari signal, ki se po času spreminja (pri uporabi amplitudne modulacije je tem primeru velikost signala enaka ničli). V primeru, da je izvor IR valovanja poravnan z optično osjo sledilnega koordinatorja, njegova pot preko modulacijskega diska prečka enake dolžine preko prosojnih in neprosojnih odsekih. To ustvari impulzni signal, pri katerem so vsi impulzi enako dolgi in ima torej konstantno frekvenco (rdeči signal). Če optična os koordinatorja ni poravnana z izvorom IR valovanja, se prestavi tudi središče krožnice, zaradi česar slika izvora IR valovanja posameznih odsekov modulacijskega diska ne seka več enakomerno, temveč preko njih opiše daljšo ali krajšo pot. Posledično se tudi širina posameznih impulzov spremeni in dobimo signal, ki je [[Frekvenčna modulacija|frekvenčno moduliran]] (modri signal). Z demodulacijo se iz tega signala dobi sinusni signal, katerega fazni kot po primerjavi z referenčnim signalom daje podatek o polarnem kotu φ, amplituda tega signala pa je odvisna od odmika izvora IR valovanja od optične osi koordinatorja. V praksi se naklon sekundarnega zrcala izbere tako, da slika izvora IR valovanja potuje čim bolj blizu roba modulacijskega diska. Na ta način se doseže največja razlika med minimalno in maksimalno frekvenco signala in posledično bolj natančno vodenje, vendar lahko povzroči, da krožnica, po kateri se giblje slika izvora IR valovanja, delno zapusti območje modulacijskega diska (zeleni signal). V tem primeru se impulzni signal prekine in nastane signal, ki je zelo podoben tistemu pri amplitudni modulaciji. V praksi se za osrednji del modulacijskega diska uporabi drugačen vzorec (skica b), saj se širina odsekov blizu centra diska zelo zmanjša. Tudi, če je izvor IR valovanja točkoven, ta ob približevanju centru diska zaradi končne velikosti točke postane ploskovni, zato lahko pride do izgube modulacije signala. Obenem drugačen vzorec v sredini diska pomaga tudi v primeru, ko slika izvora IR valovanja ni v celoti na modulacijskem disku. Prednost uporabe frekvenčne modulacije je, da je frekvenčno moduliran signal premo sorazmeren odmiku izvora IR valovanja od optične osi koordinatorja. To omogoča zvezno premikanje krmilnih površin izstrelka, kar izboljša aerodinamično učinkovitost in tudi natančnost vodenja. Zaradi konusnega skeniranja toplotne vabe hitro zapustijo vidno polje koordinatorja in zato sistem nudi večjo odpornost na motenje. ==== Koordinator s križno postavljenimi IR detektorji ==== [[Slika:IR Crossed array schematic.png|sličica|Shema delovanja IR vodenja s štirimi detektorji, postavljenimi v obliki križa in časovni potek signalov za tarčo, poravnano z optično osjo koordinatorja (rdeča) in dve neporavnani tarči.]] Izpeljanka konusnega skeniranja s frekvenčno modulacijo je uporaba štirih detektorjev IR valovanja, ki so nameščeni v obliki križa, kar nadomesti uporabo modulacijskega diska. Ti detektorji so izdelani v pravokotni obliki, preko katerih nagnjeno sekundarno zrcalo IR koordinatorja premika sliko izvora IR valovanja. Namesto štirih detektorjev je možna tudi izvedba z enim detektorjem, pred katerim je nameščen fiksni modulacijski disk s štirimi ozkimi režami, ki so medsebojno premaknjene za kot 90°. Ob premikanju slike izvora IR valovanja preko matrike detektorjev ta doseže posamezne detektorje, ki ob prehodu generirajo električni impulz. Če je optična os koordinatorja poravnana z izvorom IR valovanja, si impulzi s posameznih detektorjev sledijo v enakomernih časovnih intervalih. Če optična os ni poravnana z izvorom IR valovanja, se razmik med posameznimi impulzi spreminja, kar služi kot informacija za popravek smeri optične osi koordinatorja. Tu je namesto spreminjanja frekvence izhodnega signala detektorja uporabljen čas pavze med posameznimi impulzi. Čas med impulzi je daljši, če je izvor IR valovanja bolj odmaknjen od optične osi koordinatorja, in obratno. Prednost tega načina je izboljšana občutljivost na toplotne vabe. Širina detektorjev je lahko majhna, kar omogoča, da toplotna vaba hitro zapusti vidno polje posameznega detektorja. Dodatno odpornost na toplotne vabe se doseže z definiranjem časovnega okna, ko naj bi IR valovanje predvidoma prečkalo posamezne detektorje. Vsak IR signal, ki ga detektor zazna izven ozkega časovnega okna, se izloči iz nadaljnje obdelave, kar zmanjša možnost reakcije na neželene izvore IR valovanja. === Časovno-impulzna modulacija === Časovno-impulzna modulacija deluje podobno, kot amplitudno-frekvenčna modulacija, s katero deli zasnovo optičnega sistema. Uporablja pa rotirajoči modulacijski disk, ki ima le en ozek prosojni odsek, preostanek diska pa je neprosojen. [[Slika:Pulse width modulation for infrared guidance.png|sličica|Skica modulacijskih diskov za časovno-impulzno modulacijo in časovni potek signalov za različne položaje izvora IR valovanja glede na referenčno os x.]] Položaj izvora IR valovanja glede na referenčne osi se določi enako, kot pri amplitudno-fazni modulaciji, torej z merjenjem fazne razlike med referenčnimi signali in signalom, dobljenim iz detektorja IR valovanja. Oddaljenost izvora IR valovanja od optične osi se ponavadi določa na podlagi dolžine impulzov IR valovanja. Ena od različic modulacijskega diska je prikazana na skici a). Disk je krožne oblike s polmerom R. Prosojni del diska je v obliki dvojne [[Arhimedova spirala|Arhimedove spirale]], pri kateri je kot med obema spiralama odvisen od polmera iz središča modulacijskega diska do poljubne točke. To obliko je možno opisati z enačbo: <math>\alpha (r) = k\cdot r</math> kjer je ''α'' kot med obema spiralama oz. širina reže, ''k'' je koeficient proporcionalnosti, ''r'' pa vektor od središča diska do poljubne točke. Če se disk vrti s [[Kotna hitrost|kotno hitrostjo]] ω, je dolžina impulza enaka: <math>\tau=\alpha/\omega</math>. Podani disk na skici a) ima pri polmeru <math>r = R</math> kot <math>\alpha=\pi</math>, oz. 180[[Kotna stopinja|°]], iz česar sledi, da je vrednost koeficienta ''k'' enaka <math>\pi/R</math>, dolžina impulza pa je <math>\tau=\pi r/\omega R</math>. Iz tega sledi, da je dolžina impulza v neki točki premo sorazmerna oddaljenosti od središča. Tako izvori IR valovanja, ki so bolj oddaljeni od središča, generirajo širše impulze, medtem, ko tisti bližje središča generirajo krajše impulze. Zaradi tega dejstva podana oblika modulacijskega diska dobro ločuje točkaste izvore IR valovanja od izvorov IR valovanja iz okolice, ki zaradi velikosti generirajo široke impulze, če so ti izvori blizu optične osi sledilnega koordinatorja. Pri odmiku od optične osi pa dolžina impulzov od točkastih virov IR valovanja postaja bolj podobna dolžini impulzov neželenega IR valovanja iz okolice, zaradi česar nastane problem pri sledenju hitrih tarč. Če je prosojni del modulacijskega diska zasnovan tako, da je <math>\alpha=\alpha_{max}</math> pri <math>r =0</math>, pri maksimalnem polmeru (<math>r=R</math>) pa kot α znaša 0, dobimo vzorec na skici b). Pri tem vzorcu dolžina impulzov pada z oddaljenostjo od središča diska, torej je dolžina impulzov obratno sorazmerna oddaljenosti od središča. To pomeni boljšo sposobnost ločevanja točkovnih izvorov IR valovanja od sevanja okolice pri večjem odmiku od optične osi, medtem, ko se sposobnost ločevanja zmanjša pri izvorih, ki so blizu središča. To lahko povzroči večjo občutljivost na toplotne vabe, ko je tarča blizu optične osi koordinatorja. === Rozetno skeniranje === Koordinator z rozetnim skeniranjem je zasnovan na koordinatorju, ki uporablja frekvenčno modulacijo. Je pa nagnjenemu sekundarnemu zrcalu dodano še terciarno nagnjeno zrcalo ali [[prizma]], ki se vrti v nasprotni smeri, kot primarno in sekundarno zrcalo. Na ta način trenutni vidni kot opiše kompleksno pot, v obliki krivulje, znane kot [[Vrtnica (matematika)|vrtnica]]. Ta vzorec v enem obhodu pokrije večji del vidnega polja, kot konično skeniranje, zaradi česar je manj verjetnosti, da tarča zapusti vidno polje detektorja. Posebnost tega načina skeniranja je, da zajame dvodimenzionalno sliko vseh izvorov IR valovanja znotraj vidnega polja. Koordinate vseh zajetih izborov IR valovanja se shranijo v [[Pomnilnik|pomnilniku]], kjer so na voljo za nadaljnjo obdelavo. === Slikovni IR detektor === Najnovejši pristop je uporaba [[CCD|matričnega slikovnega detektorja]], ki sestoji iz posameznih [[Piksel|pikslov]], kar je podobna zasnova, kot jo srečamo pri [[Termografska kamera|termografskih kamerah]]. Ti senzorji za razliko od prejšnjih slike ne sestavijo postopoma, temveč zajamejo celotno sliko naenkrat. Zahtevajo precej procesorske moči za obdelavo slike, vendar nudijo večjo natančnost in boljše ločevanje tarč od neželenih izvorov IR valovanja. == Materiali IR detektorjev == Za izdelavo IR detektorjev se uporabljajo [[Polprevodnik|polprevodniki]] z ozkim [[Prepovedani pas|prepovedanim pasom]]. IR detektorji so lahko zasnovani kot [[Fotoupornik|fotoupori]] ali [[Fotodioda|fotodiode]]. Prvi so enostavnejši, vendar so manj občutljivi in bolj počasni, kot fotodiode. Glavni materiali za IR detektorje so naslednji: '''[[Svinčev(II) sulfid]]''' (PbS) je bil prvi uporabljen kot detektor IR valovanja. Lahko se uporablja na principu merjenja toka, ki ga ustvarijo vpadli [[Foton|fotoni]], bolj pogosto pa se uporablja kot fotoupor. Zaradi visoke [[Dielektrična konstanta|dielektrične konstante]] reagira počasneje od drugih podobnih polprevodnikov. Pri sobni temperaturi je PbS najbolj občutljiv za valovne dolžine 1 - 2,5 [[Mikrometer|μm]], torej so po [[Wienov zakon|Wienovem zakonu]] optimalni za uporabo pri temperaturah objektov okoli 800°C. Zaradi tega detektorji na osnovi PbS zaznajo le zelo vroče objekte, kot so npr izpušne šobe letalskih motorjev. Ravno zato je bilo prve IR vodene protiletalske izstrelke možno uporabiti le za napade z zadnje strani letala, zaradi česar so bili relativno neuspešni ob uporabi proti bolj okretnim letalom. Ker tudi [[sonce]] oddaja precej IR valovanja v spektru največje občutljivosti PbS, so bili zgodnji izstrelki močno občutljivi na sončno sevanje. Priljubljena taktika zračnega boja je bila zato napad s strani sonca ali umik proti soncu, saj je sončno sevanje učinkovito maskiralo toploto letalskih motorjev. S hlajenjem teh detektorjev se je optimalna valovna dolžina pomaknila v območje 2 - 4 μm, kar pa še vedno zahteva objekte s temperaturo med 500 in 600°C. V neohlajeni različici se uporablja v ročnem protiletalskem sistemu [[9K38 Igla|Igla]], kjer služi kot pomožni detektor za zaznavanje toplotnih vab. Posebna je tudi uporaba detektorjev iz PbS v sovjetskih protizračnih sistemih Strela-1 in Strela-10. Tam je uporabljena sicer neželena občutljivost PbS na kratkovalovno IR valovanje sonca. Detektor v tem primeru ne išče izvora IR valovanja, temveč točke, kjer IR valovanja zaradi mimobežnega objekta, ki blokira sevanje ozadja (npr letala) ni. Ta način se imenuje ''fotokontrastno vodenje'' (rus. фотоконтрастное наведение) in tudi z uporabo detektorjev iz PbS v ustreznih vremenskih pogojih omogoča sledenje letalom tudi iz drugih kotov, ne le z zadnje strani. '''Indijev antimonid''' (InSb) ima precej manjši prepovedani pas, kot svinčev sulfid, zato ga je možno uporabiti za detekcijo daljših valovnih dolžin IR valovanja. Indijev antimonid je lahko uporabljen kot fotodioda ali fotoupor, največjo občutljivost pa ima pri valovni dolžini približno 5,5 μm, kar ustreza objektom s temperaturo 250 - 300°C. Seveda pa za dosego občutljivosti potrebujejo ohlajanje na približno 80 [[Kelvin|K]], kar se ponavadi doseže z [[Joule-Thompsonov pojav|ohlajanjem s stisnjenim plino]]<nowiki/>m. Izstrelki, opremljeni z detektorji na osnovi InSb, lahko zaznavajo tudi hladnejše dele letal in lahko zaznajo izpušne pline iz praktično poljubnega kota, kar močno poveča njihovo uporabnost. '''Živosrebrno-kadmijev telurid''' (HgCdTe) je zmes živosrebrnega telurida (HgTe) in kadmijevega telurida (CdTe). S spreminjanjem vsebnosti posameznih elementov v zmesi je možno doseči občutljivost pri različnih valovnih dolžinah, zato je primeren za detekcijo v kratko-, srednje- in dolgovalovnem IR področju. Detektorji na osnovi HgCdTe se pretežno uporabljajo za slikovne senzorje v termovizijskih kamerah. == Glej tudi == * [[Infrardeče valovanje]] * [[AIM-9 Sidewinder]] * [[Toplotna vaba]] == Viri == * Avtor neznan. Устройство и эксплуатация боевых средствпереносных зенитных ракетных комплексов “Игла” и “Игла–1”. Minsk 2005 (v ruščini) * I.E. Akilov, V.I. Bajdakov, A.G. Vasiljev. ТЕХНИЧЕСКАЯ ПОДГОТОВКА КОМАНДИРА ВЗВОДА ПЗРК 9К38 «ИГЛА». Politehnična univerza v Tomsku 2011 (v ruščini). УДК 358.11(075.8) * L.N. Bizov, V.S. Bel'gorskij, C.N. Jelcin. УСТРОЙСТВОИ ФУНКЦИОНИРОВАНИЕАВИАЦИОННОЙ РАКЕТЫ Р-3С. Državni balistični tehnični inštitut "Voenmeh". Sannkt Petersburg 2005 (v ruščini) * Patent US 4,039,246A. Optical scanning apparatus with two mirrors rotatable about a common axis. General Dynamics 1976 (v angleščini) * Ronald G. Driggers, Carl E. Halford, and Glenn D. Boreman. Parameters of spinning AM reticles. Applied Optics Vol. 30 No. 19, 1. julij 1991 * Md. Monirul Hoque STUDIES ON THE PERFORMANCE OF RETICLES USED IN PASSIVE HOMING SYSTEM. Florida Atlantic University 1995 [[Kategorija:Zračna obramba]] [[Kategorija:Vojaška tehnika]] [[Kategorija:Rakete zrak-zrak]] [[Kategorija:Protiletalsko orožje]] dx0cc8r36f189q7m0zauijo2mxz1z87 0 499703 5736959 5572721 2022-08-20T06:58:27Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:2640 Mafra, Portugal - panoramio (1).jpg|thumb|800px|Palača Mafra, panoramski pogled]] '''Baročna arhitektura na Portugalskem''' je trajala približno dve stoletji (konec 17. in 18. stoletja). Vladavini [[Ivan V. Portugalski|Ivan V.]] in [[Jožef I. Portugalski|Jožefa I.]] so povečale uvoz [[zlato|zlata]] in [[diamant]]ov in sicer v obdobju, imenovanem kraljevi absolutizem ali [[absolutna monarhija]], ki je omogočilo razcvet portugalskega baroka. == Baročna arhitektura == Baročna arhitektura na Portugalskem ima prav posebne okoliščine in drugačen časovni okvir kot preostala Evropa. Pogojena je z več političnimi, umetniškimi in gospodarskimi dejavniki, ki izvirajo iz več faz in različnimi vrstami zunanjih vplivov, kar ima za posledico edinstveno mešanico s posebnimi oblikami in značajem<ref>{{Cite web|url=https://www.nga.gov/research/publications/pdf-library/age-of-the-baroque-in-portugal.html|title=Age of the Baroque in Portugal|website=www.nga.gov}}</ref>, ki jo tisti, ki iščejo italijansko umetnost, pogosto ne razumejo. Začne se v zapletenem trenutku, s finančnimi napori kraljestva, usmerjenega v portugalsko osamosvojitveno vojno, po 60 letih Iberske unije. Drugi ključni dejavnik je obstoj jezuitske arhitekture, imenovane tudi ''preprosti slog'' (''Estilo Chão'').<ref>http://www.resumos.net/files/caracterizacaodaarquiteturacha.doc</ref> Gre za stopnjo razvoja arhitekture pred baročne stopnje ali zgodnjega baroka, ki je preprost, resnoben, protireformacijski - nosilci pa so povsod po Evropi [[Družba Jezusova|jezuiti]]. [[File:Interior of Clerigos Church in 2015 (26).JPG|thumb|left| Notranjost cerkve Clérigos, Porto]] Stavbe so enoprostorne [[bazilika (zgradba)|bazilike]], z globoko glavno kapelo, stranskimi kapelicami (z majhnimi vrati za komunikacijo), brez notranje in zunanje dekoracije, z zelo preprostim [[portal]]om in okni. Gre za zelo praktično zgradbo, ki je omogočala gradnjo po celotnem imperiju z manjšimi prilagoditvami in pripravo za poznejšo dekoracijo ali ko bodo na voljo sredstva. Pravzaprav prvega zgrajenega portugalskega baroka ne manjka, ker je 'preprost slog' enostavno spremeniti z okraski (poslikava, polaganje ploščic itd.), ki prazna območja spremeni v pompozne, dodelane baročne prizore. Enako bi lahko veljalo za zunanjost. Nato je zgradbo enostavno prilagoditi okusu časa in kraja. Praktično in ekonomično. == Mednarodni barok == [[File:Panteao nacional lisboa.JPG|thumb|[[Cerkev Santa Engrácia]], [[Lizbona]]]] [[File:Biblioteca Joanina Universidade de Coimbra IMG 0664.JPG|thumb|''Talha Dourada'', pozlačen rezbarjen les. [[Biblioteca Joanina]] 1717-1728, Univerza v Coimbri]] Po koncu osamosvojitvene vojne in mimo krize nasledstva med [[Alfon VI. Portugalski|Afonzom VI.]] in [[Peter II. Portugalski|Petrom II.]] je bila Portugalska pripravljena na mednarodni barok. Začelo se je postopoma, spreminjalo je manieristični model, poskušalo animirati in posodobiti nove stavbe z uporabo osrednjega prostora in nekaj okrasja, na primer v cerkvi Santa Engrácia v Lizboni, ki sta jo oblikovala João Nunes Tinoco in João Antunes. Santa Engrácia je impresivna stavba, narejena s krivinami in geometrijskimi oblikami, osrednji prostor, ki ga krona velika kupola (dokončana šele v 20. stoletju), je okrašena z barvitimi marmorji in se vsiljuje mestu. V času kralja [[Ivan V. Portugalski|Ivana V.]] je barok na Portugalskem doživel čas sijaja in bogastva. Kljub uničenju, ki ga je povzročil [[Lizbonski potres (1755)|potres leta 1755]], je kakovost stavb, ki so se ohranile do naših dni, še vedno impresivna. [[Palača Ribeira|Palácio da Ribeira]], kraljeva kapela (obe uničeni v potresu) in [[Narodna palača Mafra]] so glavna kraljeva dela. [[Akvadukt Águas Livres]] prinaša vodo v Lizbono na razdalji 18 kilometrov, s poudarkom na odseku nad dolino Alcântara zaradi monumentalnosti impozantnih lokov. Po vsej državi pa so v večjih ali manjših delih še vedno vidne značilnosti časa. Pozlačeno rezbarjenje lesa <ref>{{Cite web|url=https://www.academia.edu/23974089|title=Altares de Talha Dourada}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://repositorio.ul.pt/bitstream/10451/2007/3/ulsd058512_td_Tese_vol_1.pdf|title=A Talha Barroca de Lisboa ( 1670 - 1720)}}</ref> je zaradi pomembnosti in bogastva okraskov dobilo nacionalne značilnosti. Velik razvoj so doživeli tudi [[slikarstvo]], [[kiparstvo]], dekorativne umetnosti in polaganje ploščic.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=DxqEWRgLqQ4C&q=o+barroco+talha+dourada+portugal+academia&pg=PT47|title = The Baroque Organ of the Coimbra University Chapel|isbn = 9789898074089|last1 = Canhão|first1 = Joel|last2 = Duarte|first2 = Marco Daniel|date = December 2007}}</ref> Eden najlepših primerov pozlačenega rezbarjenja lesa iz tega obdobja je [[Biblioteca Joanina]] (knjižnica poimenovana po kralju Ivanz V.), zgrajena v glavni stavbi in stolpu [[Univerza v Coimbri|Univerze v Coimbri]].<ref>{{Cite web|url=http://ensina.rtp.pt/artigo/a-biblioteca-de-d-joao-v/|title=A Biblioteca de Dom João V}}</ref> Številna manj znana dela obstajajo po vsej državi, tako v Viseu, Santarému in Faroju.<ref> pesquisa-do-patrimonio/classificado-ou-em-vias-de-classificacao/geral/view/155968 </ref><ref>https://sapientia.ualg.pt/bitstream/10400.1/7125/4/PROM03_pp287-316.pdf </ref> === Palača Mafra === {{glavni|Narodna palača Mafra}} [[File:Palácio Nacional de Mafra - Portugal (269200074).jpg|thumb|left|[[Palača Mafra]], občina Mafra, Porto.]] Narodna palača Mafra je stavba, prikazana v najbolj mednarodnem portugalskem baroku in po modi med evropskimi monarhi odraža absolutistično arhitekturo, kot je [[Versajska palača]] v Franciji. To je kompleks kraljeve palače, stolnice in samostana, zgrajen po kraljevi obljubi, povezani z njegovim nasledstvom. Zasnoval ga je João Frederico Ludovice, nemški arhitekt z bivališčem na Portugalskem, dela so se začela leta 1717 in končala leta 1730. Gre za neizmerno zgradbo z dvema [[kupola]]ma na fasadi, po uničeni kupoli v palači Ribeira, z baziliko z veliko kupolo v središču in dvema [[zvonik]]oma. Za tem, čeprav ga ni mogoče videti z ulice, je samostan. Kompleks je viden z morja, deluje kot teritorialni mejnik in se je uporabljal kot poletna rezidenca za dvor. Znano je, da je kralj hotel zgraditi cerkev, še večjo od Vatikanske, a ko je zvedel, da bo trajalo več kot stoletje, si je premislil. V celotnem kompleksu velja omeniti tudi knjižnico, šest [[orgle|orgel]] bazilike in dva [[kariljon]]a. == Severna Portugalska == [[File:Casa de Mateus, Vila Real (10247962686).jpg|thumb| Palača Mateus, eden najboljših baročnih primerov na Portugalskem]] [[File:Clerigos.jpg|thumb|upright|[[Cerkev Clérigos|Stolp Clérigos]]]] Na severu Portugalske stojijo številne baročne zgradbe. Z več prebivalci in boljšimi gospodarskimi viri je bil sever, zlasti območja [[Porto|Porta]] in [[Braga|Brage]], arhitekturno prenovljen, kar je vidno na velikem seznamu cerkva, samostanov in palač, ki jih je zgradila aristokracija. Mesto Porto (na Unescovem seznamu svetovne dediščine) je mesto baroka na Portugalskem. To je delovno območje [[Nicolau Nasoni|Nicolaua Nasonija]], italijanskega arhitekta, ki je živel na Portugalskem in risal originalne stavbe s scenografsko postavitvijo, kot so [[Cerkev Clérigos|cerkev cerkev in stolp Clérigos]], loža [[stolnica v Portu|stolnice v Portu]], cerkev Misericórdia, [[palača São João Novo]], [[palača Freixo]], [[Škofovska palača, Porto|škofovska palača]] skupaj s številnimi drugimi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category| Baroque architecture in Portugal}} [[Kategorija:Baročna arhitektura na Portugalskem]] p8pyxpj356o253rbl7otja4u543834f 0 499901 5736767 5518221 2022-08-20T06:42:40Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Neil Breen''', [[Američani|ameriški]] [[arhitekt]], [[filmski režiser]] in [[scenarist]],<ref name=":0">{{Navedi splet|title=The 100 Best “B Movies” of All Time|url=https://www.pastemagazine.com/movies/the-100-best-b-movies-of-all-time/|website=pastemagazine.com|date=2014-05-08|accessdate=2021-05-22|language=en}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Clear your calendars, Neil Breen has a new movie coming out|url=https://news.avclub.com/clear-your-calendars-neil-breen-has-a-new-movie-coming-1827841299|website=news.avclub.com|accessdate=2021-05-22|language=en-us|date=24. julij 2018|last=Rife|first=Katie}}</ref> * [[23. november]] [[1958]] Je neodvisni filmski ustvarjalec iz [[Las Vegas|Las Vegasa]], ki si je pridobil [[Kultni film|kultni status]] s slabo odigranimi in posnetimi ter nenavadnimi nizkobudžetnimi filmi, pri katerih sam naredi vse, od režije, kastinga, [[Filmska produkcija|produkcije]], [[Scenarij|scenarija]], pa do [[Catering|cateringa]], zvočne opreme, itn.. Dogajanje je pogosto postavljeno v [[Puščava|puščavo]]. V svojih filmih je vedno odrešenik z [[Morala|nemoralo]] okuženega [[Človeštvo|človeštva]] in borec proti pokvarjenim [[Poslovnež|poslovnežem]], [[Banka|bankirjem]] in [[Politik|politikom]], pa če igra [[Heker|hekerja]], [[Umetna inteligenca|umetno inteligenco]] iz daljne prihodnosti ali [[Jezus Kristus|Jezusu]] podobno kibernetično bitje iz [[Vesolje|vesolja]]. Uporablja zastonjski dokumentarni filmski material, zeleno ozadje in amaterske igralce, ki ne vidijo celega scenarija. Primerjajo ga z Edom Woodom, Colemanom Francisem, Jamesom Nguyenom in Tommyjem Wiseaujem.<ref>{{Navedi splet|url=https://lasvegasweekly.com/ae/film/2014/feb/06/local-filmmaker-neil-breens-unique-and-terrible-mo/|title=Local filmmaker Neil Breen’s unique (and terrible) movies earned him a cult following|date=6. februar 2014|accessdate=22. maj 2021|website=lasvegasweekly.com|last=Bell|first=Josh|language=en}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=In praise of Neil Breen, an auteur who finds new and exciting ways to be bad with every movie he makes|url=https://www.chicagoreader.com/Bleader/archives/2018/12/18/in-praise-of-neil-breen-an-auteur-who-finds-new-and-exciting-ways-to-be-bad-with-every-movie-he-makes|website=Chicago Reader|accessdate=2021-05-22|language=en|first=Leor|last=Galil|date=18. december 2018}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Bad-movie lovers need to meet Neil Breen|url=https://thedissolve.com/features/exposition/625-bad-movie-lovers-need-to-meet-neil-breen/|website=The Dissolve|accessdate=2021-05-22|date=20. junij 2014|last=Jones|first=Alan|language=en}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Why Fateful Findings Deserves Cult Status|url=https://editorial.rottentomatoes.com/article/why-fateful-findings-deserves-cult-status/|accessdate=2021-05-22|language=en-US|date=8. december 2015|website=editorial.rottentomatoes.com|last=Rabin|first=Nathan}}</ref><ref name=":4">{{Citat|title=Double Down - The Cinema Snob|url=https://www.youtube.com/watch?v=sx6Lb-QQoQA|accessdate=2021-05-22|language=sl-SI}}. 7. avgust 2017. Stoned Gremlin Productions</ref><ref name=":5">{{Citat|title=Pass Thru - The Cinema Snob|url=https://www.youtube.com/watch?v=IEafj7KKMkU|accessdate=2021-05-22|language=sl-SI}}. 6. julij 2020. Stoned Gremlin Productions</ref><ref name=":6">{{Citat|title=Fateful Findings - The Cinema Snob|url=https://www.youtube.com/watch?v=QPveGM0WtaU|accessdate=2021-05-22|language=sl-SI}}. 14. avgust 2018. Stoned Gremlin Productions</ref> Njegov kariera nepremičninskega agenta je bila zelo kratka. Nikoli si ni pridobil filmske izobrazbe.<ref>{{Navedi splet|url=http://influxmagazine.com/an-interview-with-director-neil-breen/|title=An Interview with Director Neil Breen|website=influxmagazine.com|last=Howard|first=Jason|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303233411/http://influxmagazine.com/an-interview-with-director-neil-breen/|archivedate=3. marec 2016|language=en}}</ref> Leta 2020 je izdal film o svojem delu, ki ga je opisal kot tečaj za bodoče filmarje.<ref name=":7">{{Citat|title=Half in the Bag: Rawhead Rex and Neil Breen's 5 Film Retrospective|url=https://www.youtube.com/watch?v=pQS_bX3sX8s|accessdate=2021-05-22|language=sl-SI}}. ''youtube.com''. RedLetterMedia</ref> === Kritike === Breenu očitajo, da so njegovi filmi razvlečeni, zmedeni in nori, da ne pozna žanrskih pravil, da nima stika z realnostjo, da je narcisoiden (mlajše in privlačne ženske se vedno zaljubijo vanj, čeprav nimajo razloga za to), da nima pojma o stvareh, o katerih govorijo njegovi filmi (»heker«, ki odkriva nikoli razložene »vladne skrivnosti«, udriha po tipkovnicah ugasnjenih [[Namizni računalnik|namiznih računalnikov]]), da, tako kot Wiseau, preveč rad razkazuje svoje neprivlačno [[Človeško telo|telo]], da ima o [[Spolnost|spolnosti]] še manj pojma kot Wiseau in toliko, kot povprečni desetletnik, ter da ima tudi na [[Politika|politiko]] in ljubezenske odnose zelo otroški pogled.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":6" /> Navdušenje določenih ljudi nad njegovimi izdelki si nekateri razlagajo s tem, da ga za razliko od drugih malih filmarjev nizki proračun ne moti pri uresničevanju svojih ambicioznih idej.<ref name=":2" /> Mike Stoklasa in Jay Bauman iz Red Letter Media sta mu očitala, da je njegov video filmski tečaj slab tudi zato, ker ne pozna filmske terminologije, ter da je njegova šibka razlaga lahko zanimiva le kakemu zabitemu sorodniku na praznični večerji. Pohvalila sta njegovo zvestobo lastni viziji, zaradi česar njegovi filmi ostajajo v okviru žanra »tako zanič, da je dobro«, saj ga niso zmotili ljudje, ki se njegovim filmom posmehujejo. Tommy Wiseau se je namreč začel prilagajati svoji publiki in snema stvari, ki so namerno smešne, zaradi česar je vse, kar je posnel po svojem kultnem filmu ''The Room'' (2003), razočaranje.<ref name=":7" /> Brad Jones (The Cinema Snob) je njegovemu vsemogočnemu liku v filmu ''Pass Thru'', ki človeštvo »pomaga« tako, da ga »očisti« 300 milijonov »slabih« ljudi (kup njihovih trupel je prikazan tudi na naslovnici), očital, da je zlobni diktator in pretenciozni Hitler. O Breenovih filmih pravi, da so vsi slabi iz enakih razlogov, ter da zato ne razume, zakaj je ''Fateful Findings'' bolj znan, kot ostali.<ref name=":5" /><ref name=":6" /> Klara Landrat, ki igra njegovo ženo v filmu ''Fateful Findings'', je v njegovo obrambo povedala, da ima do sodelavcev normalen odnos in da ni edini čudak v filmski industriji. Igralko Tommie Vegas iz filma ''I Am Here…. Now'' je zmotil Breenov preveč sproščen odnos do golote, pa tudi s samim filmom ni bila zadovoljna.<ref name=":2" /> == Filmografija == === Igrani filmi === * ''Double Down'' (2005) * ''I Am Here... Now'' (2009) * ''Fateful Findings'' (2013) * ''Pass Thru'' (2016) * ''Twisted Pair'' (2018) === Dokumentarni === * ''Neil Breen's 5 Film Retrospective'' (2020) == Sklici == {{Reflist|30em}} == Zunanje povezave == * {{IMDb-ime|id=3718935}} * [https://www.rottentomatoes.com/celebrity/neil-breen Neil Breen] na Rotten Tomatoes {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški filmski režiserji]] [[Kategorija:Ameriški scenaristi]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] {{DEFAULTSORT:Breen_Neil}} [[Kategorija:Ameriški arhitekti]] [[Kategorija:Ameriški filmski producenti]] b0343mxv522taf72vs96fhzne5zmvei 0 500038 5736765 5705391 2022-08-20T06:42:32Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Cepivo proti covidu-19''' ('''protikovidno cepivo''') je [[cepivo]], namenjeno zagotavljanju pridobljene imunosti proti [[SARS-CoV-2]], virusu, ki povzroča [[COVID-19|koronavirusno bolezen 2019]] (covid-19). Pred pandemijo covida-19 je obstajalo ustaljeno znanje o strukturi in delovanju koronavirusov, ki povzročajo bolezni, kot sta [[hudi akutni respiratorni sindrom]] (SARS) in [[bližnjevzhodni respiratorni sindrom]] (MERS), kar je v začetku leta 2020 omogočilo pospešen razvoj različnih tehnologij cepljenja.<ref>{{Navedi revijo|last=Li|first=Yen-Der|last2=Chi|first2=Wei-Yu|last3=Su|first3=Jun-Han|last4=Ferrall|first4=Louise|last5=Hung|first5=Chien-Fu|last6=Wu|first6=T.-C.|date=2020-12-20|title=Coronavirus vaccine development: from SARS and MERS to COVID-19|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33341119|magazine=Journal of Biomedical Science|volume=27|issue=1|pages=104|doi=10.1186/s12929-020-00695-2|issn=1423-0127|pmc=7749790}}</ref> Dne 10. januarja 2020 so bili podatki o genetskem zaporedju virusa SARS-CoV-2 posredovani prek GISAID, do 19. marca pa je svetovna farmacevtska industrija napovedala pomembno zavezo k obvladovanju covida-19.<ref>{{Navedi splet|title=No one is safe unless everyone is safe|url=https://www.bworldonline.com/no-one-is-safe-unless-everyone-is-safe/|website=BusinessWorld|date=2021-02-23|accessdate=2021-05-23|language=en-US|last=Neil}}</ref> V poskusih III. faze je več cepiv proti covidu-19 pokazalo kar 95-odstotno učinkovitost pri preprečevanju simptomatskih okužb s covidom-19. Od aprila 2021 je vsaj en nacionalni regulatorni organ za javno uporabo odobril 16 cepiv: dve [[RNA cepivo|RNK-cepivi]] ([[Tozinameran|Pfizer-BioNTech]] in [[Cepivo proti COVID-19 Moderna|Moderna]]), sedem konvencionalnih inaktiviranih cepiv (BBIBP-CorV, CoronaVac, Covaxin, WIBP-CorV, CoviVac, Minhai-Kangtai in QazVac), pet [[Virusno vektorsko cepivo|virusnih vektorskih cepiv]] (Sputnik Light, [[Cepivo Sputnik V COVID-19|Sputnik V]], Oxford-AstraZeneca, Convidecia in Janssen) in dve cepivi z beljakovinskimi podenotami (EpiVacCorona in RBD-Dimer). Skupaj je od marca 2021 v različnih fazah razvoja 308 kandidatov za cepiva, od tega je 73 v kliničnih raziskavah, vključno s 24 v preskušanju I. faze, 33 v preskušanju I.–II. faze in 16 v razvoju III. faze.<ref>{{Navedi splet|title=COVID-19 vaccine tracker|url=https://vac-lshtm.shinyapps.io/ncov_vaccine_landscape/|website=vac-lshtm.shinyapps.io|accessdate=2021-05-23}}</ref> Številne države so uvedle načrte postopnega razdeljevanja, ki dajejo prednost tistim z največjim tveganjem za zaplete, kot so starejši, in tistim z velikim tveganjem izpostavljenosti in prenosa, kot so zdravstveni delavci.<ref>{{Navedi splet|title=Covid-19 vaccine: who are countries prioritising for first doses?|url=http://www.theguardian.com/world/2020/nov/18/covid-19-vaccine-who-are-countries-prioritising-for-first-doses|website=the Guardian|date=2020-11-18|accessdate=2021-05-23|language=en}}</ref> Razmišlja se o vmesni uporabi enega odmerka, da bi cepljenje zajelo čim več ljudi, dokler se razpoložljivost cepiva ne izboljša.<ref>{{Navedi revijo|last=Plotkin|first=Stanley A.|last2=Halsey|first2=Neal|date=2021-01-27|title=Accelerate COVID-19 Vaccine Rollout by Delaying the Second Dose of mRNA Vaccines|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33502467|magazine=Clinical Infectious Diseases: An Official Publication of the Infectious Diseases Society of America|doi=10.1093/cid/ciab068|issn=1537-6591|pmc=7929065|pmid=33502467}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Wang|first=Xiang|date=2021-04-22|title=Safety and Efficacy of the BNT162b2 mRNA Covid-19 Vaccine|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33596350|magazine=The New England Journal of Medicine|volume=384|issue=16|pages=1577–1578|doi=10.1056/NEJMc2036242|issn=1533-4406|pmid=33596350}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Evidence For COVID-19 Vaccine Deferred Dose 2 Boost Timing|url=https://reallycorrect.com/ReallyCorrectWp1/evidence-for-covid-19-vaccine-deferred-dose-2-boost-timing/|website=Really Correct|accessdate=2021-05-23|language=en-US}}</ref> Na podlagi uradnih poročil nacionalnih zdravstvenih agencij je bilo do 22. maja 2021 po vsem svetu uporabljenih 1,65 milijarde odmerkov cepiv proti covidu-19.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus (COVID-19) Vaccinations - Statistics and Research|url=https://ourworldindata.org/covid-vaccinations|website=Our World in Data|accessdate=2021-05-23}}</ref> Družba [[AstraZeneca]] predvideva, da bo leta 2021 proizvedla 3 milijarde odmerkov, družba Pfizer-BioNTech 1,3 milijarde odmerkov, družbe Sputnik V, Sinopharm, Sinovac in Janssen (v ZDA: Johnson & Johnson) pa po 1 milijardo odmerkov. Družba Moderna namerava leta 2021 proizvesti 600 milijonov odmerkov, družba Convidecia pa 500 milijonov odmerkov.<ref>{{Navedi splet|title=Which companies will likely produce the most COVID-19 vaccine in 2021?|url=https://www.pharmaceuticalprocessingworld.com/which-companies-will-likely-produce-the-most-covid-19-vaccine-in-2021/|website=Pharmaceutical Processing World|date=2021-02-05|accessdate=2021-05-23|language=en-US}}</ref> Do decembra 2020 so države vnaprej naročile več kot deset milijard odmerkov cepiva, pri čemer so približno polovico odmerkov kupile države z visokimi dohodki, ki zajemajo 14 % svetovnega prebivalstva.<ref>{{Navedi revijo|last=So|first=Anthony D.|last2=Woo|first2=Joshua|date=2020-12-15|title=Reserving coronavirus disease 2019 vaccines for global access: cross sectional analysis|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33323376|magazine=BMJ (Clinical research ed.)|volume=371|pages=m4750|doi=10.1136/bmj.m4750|issn=1756-1833|pmc=7735431|pmid=33323376}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Mullard|first=Asher|date=2020-11-30|title=How COVID vaccines are being divvied up around the world|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33257891|magazine=Nature|doi=10.1038/d41586-020-03370-6|issn=1476-4687|pmid=33257891}}</ref> == Ozadje == Do razvoja cepiv proti covidu 19 ni bilo poznano učinkovito cepivo proti nobeni bolezni, ki jo povzročajo koronavirusi.<ref name="gates2">{{Cite web||vauthors=Gates B|date=30 April 2020|title=The vaccine race explained: What you need to know about the COVID-19 vaccine|url=https://www.gatesnotes.com/Health/What-you-need-to-know-about-the-COVID-19-vaccine|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200514010012/https://www.gatesnotes.com/Health/What-you-need-to-know-about-the-COVID-19-vaccine|archive-date=14 May 2020|access-date=2 May 2020|publisher=The Gates Notes|name-list-style=vanc}}</ref> Običajno traja razvoj novega cepiva od zasnove do [[klinično preskušanje|kliničnih preskušanj]] in naposled pridobitve [[dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenja za promet]] vsaj desetletje. Eden od omejujočih dejavnikov razvoja so tudi veliki stroški raziskav. Pandemija covida 19 je zaradi svojih uničujočih posledic močno pospešila razvoj cepiva, zlasti ker so ga financirale države in same prevzele finančna tveganja. Ob tem pa ostajajo vsa pravila za pridobitev dovoljenj cepiv enaka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/00-cepiva_gradivo_za_strokovno_javnost_15122020_0.pdf|title=Delovanje cepiv proti covid-19|accessdate=7. 6. 2021|publisher=NIJZ|last=Ihan|first=Alojz}}</ref> Potreba po čimprejšnji dostopnosti cepiva je povzročila tudi pojav novih platform za cepiva, ob sicer splošno uveljavljenih cepiv na osnovi oslabljenega ali inaktiviranega virusa in virusnih komponent. Tako so se pojavila [[Vektorsko cepivo|vektorska cepiva]] in [[RNK-cepivo|cepiva na osnovi RNK]].<ref name="Bratkovic" /> Prvo cepivo, ki so ga nekatere zahodne agencije za zdravila dovolile za uporabo v izjemnih razmerah,<ref name="ukgov12-2">{{cite press release|title=UK medicines regulator gives approval for first UK COVID-19 vaccine|url=https://www.gov.uk/government/news/uk-medicines-regulator-gives-approval-for-first-uk-covid-19-vaccine|publisher=[[Medicines and Healthcare products Regulatory Agency]] (MHRA)|access-date=2. 12. 2020|date=2. 12. 2020}}</ref><ref name="boseley">{{cite news|first1=Sarah|last1=Boseley|first2=Josh|last2=Halliday|title=UK approves Pfizer/BioNTech Covid vaccine for rollout next week|url=https://www.theguardian.com/society/2020/dec/02/pfizer-biontech-covid-vaccine-wins-licence-for-use-in-the-uk|access-date=14. 12. 2020|work=The Guardian|date=2. 12. 2020|name-list-style=vanc}}</ref> ter prvo odobreno cepivo s strani teh agencij<ref name="let19">{{Cite news|date=19. 12. 2020|title=Swissmedic autorise un premier vaccin contre le coronavirus|url=https://www.letemps.ch/suisse/swissmedic-autorise-un-premier-vaccin-contre-coronavirus|access-date=19. 12. 2020|publisher=[[Le Temps]]|language=fr}}</ref> je postalo RNK-cepivo, ki ga je razvilo podjetje [[BioNTech]] v sodelovanju s [[Pfizer|Pfizerjem]]. Evropska agencija ga je odobrila decembra 2020,<ref>https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/comirnaty, vpogled: 7. 6. 2021.</ref> torej v manj kot enem letu od izbruha pandemije. ==Vrste cepiv== [[Slika:Vaccine candidate mechanisms for SARS-CoV-2 (49948301838).jpg|thumb|300x300px|Prikaz treh vrst cepiv proti covidu 19, ki sprožijo tvorbo beljakovin virusa SARS‑CoV‑2 in posledično imunksi odziv: (1) [[RNK-cepivo]], (2) [[komponentno cepivo]], (3) [[vektorsko cepivo]]]] [[Slika:Fimmu-11-579250-g004.jpg|thumb|300x300px|Proti covidu 19 so razvili oziroma razvijajo cepiva na osnovi več različnih platform. [[Oslabljeno cepivo|Oslabljena]] in [[mrtvo cepivo|mrtva cepiva]] vsebujejo celoten virus. Proteinska in peptidna [[komponentno cepivo|komponentna cepiva]] vsebujejo le antigen ali njegovo podenoto, običajno pa vsebujejo še [[adjuvans]], ki poveča njegovo [[imunogenost]] (kot virusni antigen se uporablja zlasti konična beljakovina ali njen del z vezavnim mestom za receptor). Več cepiv je vektorskih, zlasti upoorabljajo nereplicirajoče virusne vektorje (zlasti adenoviruse).<ref>{{cite journal|last1=Flanagan|first1=Katie L.|last2=Best|first2=Emma|last3=Crawford|first3=Nigel W.|last4=Giles|first4=Michelle|last5=Koirala|first5=Archana|last6=Macartney|first6=Kristine|last7=Russell|first7=Fiona|last8=Teh|first8=Benjamin W.|last9=Wen|first9=Sophie CH|date=2020|title=Progress and Pitfalls in the Quest for Effective SARS-CoV-2 (COVID-19) Vaccines|journal=Frontiers in Immunology|volume=11|page=579250|doi=10.3389/fimmu.2020.579250|pmid=33123165|pmc=7566192|issn=1664-3224|doi-access=free}}</ref>]] Cepiva, ki so jih razvili oziroma jih razvijajo proti covidu 19, lahko razvrstimo v več vrst, glede na uporabljeno tehnologijo oziroma tako imenovano platformo.<ref name="london" /><ref name="thanh22" /> Večina tehnologij temelji na konični beljakovini virusa SARS-CoV-2 kot na temeljnem antigenu.<ref name="thanh22">{{cite journal | vauthors = Le TT, Cramer JP, Chen R, Mayhew S | title = Evolution of the COVID-19 vaccine development landscape | journal = Nature Reviews. Drug Discovery | volume = 19 | issue = 10 | pages = 667–668 | date = oktober 2020 | pmid = 32887942 | doi = 10.1038/d41573-020-00151-8 | name-list-style = vanc | s2cid = 221503034 | doi-access = free }}</ref> Platforme za razvoj protikovidnih cepiv zajemajo tehnologije na osnovi nukleinskih kislin (RNK in DNK), nereplicirajočih virusnih vektorjev, peptidov ali rekombinantnih beljakovin, živih oslabljenih virusov in inaktiviranih virusov.<ref name="gates2" /><ref name="thanh22" /><ref name="thanh">{{cite journal | vauthors = Thanh Le T, Andreadakis Z, Kumar A, Gómez Román R, Tollefsen S, Saville M, Mayhew S | title = The COVID-19 vaccine development landscape | journal = Nature Reviews. Drug Discovery | volume = 19 | issue = 5 | pages = 305–306 | date = maj 2020 | pmid = 32273591 | doi = 10.1038/d41573-020-00073-5 | name-list-style = vanc | doi-access = free }}</ref><ref name="diamond">{{cite journal | vauthors = Diamond MS, Pierson TC | title = The Challenges of Vaccine Development against a New Virus during a Pandemic | journal = Cell Host & Microbe | volume = 27 | issue = 5 | pages = 699–703 | date = maj 2020 | pmid = 32407708 | pmc = 7219397 | doi = 10.1016/j.chom.2020.04.021 | name-list-style = vanc }}</ref> Več tehnologij za pripravo cepiv, ki so jih razvili z namenom proizvedbe cepiva proti covidu 19, se razlikuje od tehnologij za že poznana cepiva, denimo proti [[Gripa|gripi]]; gre za »naprednejšo generacijo« cepiv, zasnovanih na strategijah tarčnega delovanja na mehanizem okužbe.<ref name="thanh22"/><ref name="thanh" /><ref name="diamond" /> Več sinteznih cepiv vključuje mutacijo 2P v konični beljakovini, s čimer se beljakovino »zaklene« v njeni prefuzijski konfiguraciji; s tem se izzove imunski odziv proti virusu, še preden se ta pričvrsti na človeško celico.<ref>{{cite journal |last1=Cross |first1=Ryan |title=The tiny tweak behind COVID-19 vaccines |journal=Chemical & Engineering News |date=29 September 2020 |volume=98 |issue=38 |url=https://cen.acs.org/pharmaceuticals/vaccines/tiny-tweak-behind-COVID-19/98/i38}}</ref> Nove tehnologije razvoja cepiv bi lahko omogočila tudi lažjo prilagajanje cepiv antigenskim mutacijam ter zagotavljala dobro učinkovitost tudi pri podskupinah ljudi, kot so zdravstveni delavci, starostniki, otroci, [[Nosečnica|nosečnice]] in bolniki z oslabelim imunskim sistemom.<ref name="thanh22"/><ref name="thanh" /><!-- From 2nd source: It is conceivable that some vaccine platforms may be better suited to specific population subtypes (such as the elderly, children, pregnant women or immunocompromised patients). --> ===RNK-cepiva=== [[File:RNA vaccine illustration (en).jpg|thumb|Prikaz delovanja [[RNK-cepivo|RNK-cepiva]]: [[sporočilna RNK]], ki jo vsebuje cepivo, vstopi v celico, kjer s [[prevajanje RNK|prevajanjem RNK]] nastane telesu tuja [[beljakovina]]. Le-ta spodbudi [[imunski odziv]].|left]] [[RNK-cepivo]] vsebuje [[RNK]], ki po vnosu v telo deluje kot [[sporočilna RNK]] (mRNK) in na osnovi katere se v telesnih celicah tvori tuja beljakovina, ki sproži pridobljeni imunski odziv. Pogosto gre za mRNK s spremenjenimi [[nukleozid]]i. Molekule RNK so vgrajene v lipidne nanodelce – v njih je RNK zaščitena, hkrati pa se lažje absorbira v celice.<ref>{{cite journal | vauthors = Krammer F | title = SARS-CoV-2 vaccines in development | journal = Nature | volume = 586 | issue = 7830 | pages = 516–27 | date = oktober 2020 | pmid = 32967006 | doi = 10.1038/s41586-020-2798-3 | s2cid = 221887746 | doi-access = free | bibcode = 2020Natur.586..516K }}</ref><ref name="pmid33340620">{{cite journal | vauthors = Park KS, Sun X, Aikins ME, Moon JJ | title = Non-viral COVID-19 vaccine delivery systems | journal = Advanced Drug Delivery Reviews | volume = 169 | pages = 137–51 | date = February 2021 | pmid = 33340620 | pmc = 7744276 | doi = 10.1016/j.addr.2020.12.008 }}</ref><ref name="Kowalski">{{cite journal | vauthors = Kowalski PS, Rudra A, Miao L, Anderson DG | title = Delivering the Messenger: Advances in Technologies for Therapeutic mRNA Delivery | journal = Molecular Therapy | volume = 27 | issue = 4 | pages = 710–728 | date = april 2019 | pmid = 30846391 | pmc = 6453548 | doi = 10.1016/j.ymthe.2019.02.012 }}</ref><ref name="Verbeke_2019">{{cite journal|vauthors=Verbeke R, Lentacker I, De Smedt SC, Dewitte H|date=October 2019|title=Three decades of messenger RNA vaccine development|url=https://biblio.ugent.be/publication/8628303|journal=Nano Today|volume=28|pages=100766|doi=10.1016/j.nantod.2019.100766}}</ref> Gre za vrsto cepiv, ki je prva prejela dovoljenja za uporabo v Evropski uniji, Veliki Britaniji in ZDA.<ref>{{Cite web| | title=COVID-19 ACIP Vaccine Recommendations | website=[[Centers for Disease Control and Prevention]] (CDC) | url=https://www.cdc.gov/vaccines/hcp/acip-recs/vacc-specific/covid-19.html | access-date=18. 2. 2021}}</ref><ref>{{Cite web||url=https://ec.europa.eu/info/live-work-travel-eu/coronavirus-response/safe-covid-19-vaccines-europeans_en|title=Safe COVID-19 vaccines for Europeans|website=European Commission – European Commission|access-date=19 February 2021}}</ref> Junija 2021 sta bili v Evropski uniji odobreni dve protikovidni RNK-cepivi: [[tozinameran]] (podjetij Pfizer in BioNTech)<wbr /><ref name="hcreg">{{Cite web||date=9. 12. 2020|title=Regulatory Decision Summary – Pfizer–BioNTech COVID-19 Vaccine|url=https://covid-vaccine.canada.ca/info/regulatory-decision-summary-detailTwo.html?linkID=RDS00730|access-date=9. 12. 2020|publisher=Health Canada, Government of Canada}}</ref><ref name="NCT04368728">{{Cite web| |title=Study to Describe the Safety, Tolerability, Immunogenicity, and Efficacy of RNA Vaccine Candidates Against COVID-19 in Healthy Adults |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04368728 |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04368728 |date=30. 4. 2020 |access-date=14. 7. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084828/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04368728/ |url-status=live }}</ref><ref name="EudraCT-2020-001038-36">{{Cite web| |title=A Multi-site Phase I/II, 2-Part, Dose-Escalation Trial Investigating the Safety and Immunogenicity of four Prophylactic SARS-CoV-2 RNA Vaccines Against COVID-19 Using Different Dosing Regimens in Healthy Adults |url=https://www.clinicaltrialsregister.eu/ctr-search/trial/2020-001038-36/DE |website=EU Clinical Trials Register |publisher=European Union |id=[[EudraCT]] 2020-001038-36 |date=14 April 2020 |access-date=22. 4. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200422111024/https://www.clinicaltrialsregister.eu/ctr-search/trial/2020-001038-36/DE |archive-date=22. 4. 2020 |url-status=live}}</ref> in [[cepivo proti COVID-19 Moderna]].<ref name="NCT04470427">{{Cite web| |title=A Study to Evaluate Efficacy, Safety, and Immunogenicity of mRNA-1273 Vaccine in Adults Aged 18 Years and Older to Prevent COVID-19 |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04470427 |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04470427 |date=14. 7. 2020 |access-date=27. 7. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084833/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04470427/ |url-status=live }}</ref><ref name="palca">{{cite news | vauthors = Palca J |title=COVID-19 vaccine candidate heads to widespread testing in U.S. |url=https://www.npr.org/sections/coronavirus-live-updates/2020/07/27/895672859/us-vaccine-candidate-heads-to-widespread-testing-in-people |access-date=27. 7. 2020 |publisher=NPR |date=27. 7. 2020 |name-list-style=vanc |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084836/https://www.npr.org/sections/coronavirus-live-updates/2020/07/27/895672859/us-vaccine-candidate-heads-to-widespread-testing-in-people/ |url-status=live }}</ref> <ref>https://www.ema.europa.eu/en/human-regulatory/overview/public-health-threats/coronavirus-disease-covid-19/treatments-vaccines/covid-19-vaccines, vpogled: 7. 6. 2021.</ref> ===Vektorska cepiva=== Med vektorska cepiva spadajo cepiva na osnovi nereplicirajočih virusov; pri razvoja cepiva uporabijo [[Adenovirusi|adenovirusno]] ovojnico, ki vsebuje DNK z zapisom za beljakovino virusa SARS-CoV-2.<ref name="vv-gavi">{{Cite web| |title=What are viral vector-based vaccines and how could they be used against COVID-19? |url=https://www.gavi.org/vaccineswork/what-are-viral-vector-based-vaccines-and-how-could-they-be-used-against-covid-19 |publisher=GAVI |access-date=26 January 2021 |year=2020}}</ref><ref>{{Cite web| | title=Understanding Viral Vector COVID-19 Vaccines | website=U.S. [[Centers for Disease Control and Prevention]] (CD) | date=13. 4. 2021 | url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/vaccines/different-vaccines/viralvector.html | access-date=19.4. 2021}}</ref> Cepiva proti covidu 19 na osnovi virusnih vektorjev se ne razmnožujejo, torej ne proizvajajo novih virusnih delcev. V telesu povzročijo le proizvodnjo antigena, za katerega zapis nosi DNK v cepivu in ki sproži imunski odziv.<ref name=vv-gavi/> Odobrena (a ne vsa v EU) vektorska cepiva so [[cepivo proti COVID-19 AstraZeneca]],<wbr /><ref name="NCT04400838">{{Cite web| |title=Investigating a Vaccine Against COVID-19 |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04400838 |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04400838 |date=26. 5. 2020 |access-date=14. 7. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084750/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04400838/ |url-status=live }}</ref><ref name="EudraCT-2020-001228-32">{{Cite web| |url=https://www.clinicaltrialsregister.eu/ctr-search/trial/2020-001228-32/GB |title=A Phase 2/3 study to determine the efficacy, safety and immunogenicity of the candidate Coronavirus Disease (COVID-19) vaccine ChAdOx1 nCoV-19 |website=EU Clinical Trials Register |publisher=European Union |id=[[EudraCT]] 2020-001228-32 |date=21. 4. 2020 |access-date=3. 8. 2020 |archive-date=5. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201005201654/https://www.clinicaltrialsregister.eu/ctr-search/trial/2020-001228-32/GB |url-status=live }}</ref><ref name="ISRCTN89951424">{{cite journal |title=A Phase III study to investigate a vaccine against COVID-19 |website=ISRCTN |id=ISRCTN89951424 |doi=10.1186/ISRCTN89951424 |date=26. 5. 2020 | vauthors = O'Reilly P | doi-access=free }}</ref> [[Sputnik V]],<ref name="sputnik">{{cite news | vauthors = Corum J, Carl Z |date=8. 1. 2021 |title=How Gamaleya's Vaccine Works |url=https://www.nytimes.com/interactive/2021/health/gamaleya-covid-19-vaccine.html |work=[[The New York Times]] |access-date=27. 1. 2021}}</ref> [[Convidecia]] in [[cepivo proti COVID-19 Janssen]].<ref name=":2">{{Cite web||title=A Study of Ad26.COV2.S in Adults|url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04436276|access-date=23. 8. 2020|website=ClinicalTrials.gov|date=4. 8. 2020|archive-date=16. 9. 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200916063346/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04436276|url-status=live}}</ref><ref name=":3">{{Cite web||title=A Study of Ad26.COV2.S for the Prevention of SARS-CoV-2-Mediated COVID-19 in Adult Participants|url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04505722|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200926145744/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04505722|archive-date=26. 9. 2020|website=ClinicalTrials.gov|publisher=US National Library of Medicine}}</ref> Pri cepljenju s cepivom [[Convidecia]] in cepivom proti COVID-19 Janssen zadošča en odmerek, kar poenostavi logistični vidik cepljenja. Prav tako se lahko več mesecev shranjujeta v običajnih hladilnikih.<ref>{{cite news | vauthors = Johnson C, McGinley L |title=Johnson & Johnson seeks emergency FDA authorization for single-shot coronavirus vaccine |url=https://www.washingtonpost.com/health/2021/02/04/jj-vaccine-fda/ |work=[[The Washington Post]]}}</ref><ref>{{:Cite web||title=It's not just Johnson & Johnson: China has a single-dose COVID-19 vaccine that's 65% effective |url= https://fortune.com/2021/02/09/china-covid-vaccine-single-dose-cansino-johnson-johnson/ |access-date=28. 2. 2021|website=Fortune}}</ref> Cepivo [[Sputnik V]] je sestavljeno iz dveh adenovirusnih vektorjev; pri prvem odmerku se uporabi adenovirus 26 (Ad26), ki je enak kot pri cepivu podjetja Janssen, cepivo v drugem odmerku pa vsebuje adenovirus 5 (Ad5), ki ga vsebuje tudi cepivo [[Convidecia]].<ref>{{cite journal |vauthors=Wu S, Zhong G, Zhang J, Shuai L, Zhang Z, Wen Z, Wang B, Zhao Z, Song X, Chen Y, Liu R, Fu L, Zhang J, Guo Q, Wang C, Yang Y, Fang T, Lv P, Wang J, Xu J, Li J, Yu C, Hou L, Bu Z, Chen W | display-authors=6 |title=A single dose of an adenovirus-vectored vaccine provides protection against SARS-CoV-2 challenge |journal=Nat Commun |volume=11 |issue=1 |pages=4081 |date=August 2020 |pmid=32796842 |pmc=7427994 |doi=10.1038/s41467-020-17972-1 | bibcode=2020NatCo..11.4081W }}</ref> ===Mrtva (inaktivirana) cepiva=== [[Mrtvo cepivo|Mrtva (inaktivirana) cepiva]] sestavljajo virusni delci, vzgojeni v kulturi in nato inaktivirani s postopkom, kot sta segrevanje ali izpostavitev [[Formaldehid|formaldehidu]]. S tem virusni delci izgubijo sposobnost razmnoževanja, izzovejo pa imunski odgovor.<ref name="PetrovskyAguilar2004">{{cite journal | vauthors = Petrovsky N, Aguilar JC | title = Vaccine adjuvants: current state and future trends | journal = Immunology and Cell Biology | volume = 82 | issue = 5 | pages = 488–496 | date = oktober 2004 | pmid = 15479434 | doi = 10.1111/j.0818-9641.2004.01272.x | name-list-style = vanc | s2cid = 154670 }}</ref> Primeri odobrenih mrtvih protikovidnih cepiv so kitajski [[CoronaVac]],<ref name="NCT04383574">{{Cite web| |title=Safety and Immunogenicity Study of Inactivated Vaccine for Prevention of SARS-CoV-2 Infection (COVID-19) (Renqiu) |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04383574 |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04383574 |date=12 May 2020 |access-date=14. 7. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084809/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04383574/ |url-status=live }}</ref><ref name="NCname= nct04456595=">{{Cite web| |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04456595 |title=Clinical Trial of Efficacy and Safety of Sinovac's Adsorbed COVID-19 (Inactivated) Vaccine in Healthcare Professionals (PROFISCOV) |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04456595 |date=2. 7. 2020 |access-date=3. 8. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084811/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04456595/ |url-status=live }}</ref><ref name=":1">{{cite journal |last1=PT. Bio Farma |title=A Phase III, observer-blind, randomized, placebo-controlled study of the efficacy, safety, and immunogenicity of SARS-COV-2 inactivated vaccine in healthy adults aged 18–59 years in Indonesia |journal=Registri Penyakit Indonesia |date=10. 8. 2020 |url=https://www.ina-registry.org/index.php?act=registry_trial_detail&code_trial=16202009080721WXFM0YX |access-date=15. 8. 2020 }}</ref> [[BBIBP-CorV]]<wbr /><ref name="ChiCTR2000034112">{{Cite web| |url=http://www.chictr.org.cn/showprojen.aspx?proj=55524 |title=A Phase I clinical trial to evaluate the safety, tolerance and preliminary immunogenicity of different doses of a SARS-CoV-2 mRNA vaccine in population aged 18–59 years and 60 years and above |website=Chinese Clinical Trial Register |id=ChiCTR2000034112 |date=24. 6. 2020 |access-date=6. 7. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011085018/http://www.chictr.org.cn/showprojen.aspx?proj=55524%2F |url-status=live }}</ref> in [[WIBP-CorV]], indijski [[BBV152|Covaxin]] ter ruski [[CoviVac (cepivo)|CoviVac]].<ref>[https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-russia-vaccine-idUSKBN2AK07H Russia approves its third COVID-19 vaccine, CoviVac] 20 February 2021 ''www.reuters.com'', accessed 11 April 2021</ref> V kliničnem preskušanju je [[VLA2001|cepivo proti COVID-19 Valneva]].<ref name=precisionvaccinations-20201231>{{Cite web| |url=https://www.precisionvaccinations.com/vaccines/vla2001-covid-19-vaccine |title=VLA2001 COVID-19 Vaccine |website=Precision Vaccinations |date=31. 12. 2020 |access-date=11. 1. 2021}}</ref><ref name=clinicaltrials-20201230>{{Cite web| |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04671017 |title=Dose Finding Study to Evaluate Safety, Tolerability and Immunogenicity of an Inactiviated Adjuvanted Sars-Cov-2 Virus Vaccine Candidate Against Covid-19 in Healthy Adults |publisher=U.S. National Library of Medicine |date=30. 12. 2020 |access-date=11. 1. 2021}}</ref> ===Komponentna cepiva=== [[Komponentno cepivo|Komponentna cepiva]] vsebujejo enega ali več povzročiteljevih [[antigen]]ov, ne pa celotnega patogenega delca. Antigene pogosto predstavljajo povzročiteljeve beljakovinske podenote, lahko pa tudi kakšno drugo sestavino patogena.<ref>{{Cite web||title=Module 2 – Subunit vaccines|url=https://vaccine-safety-training.org/subunit-vaccines.html|website=WHO Vaccine Safety Basics}}</ref> Komponentna cepiva so bila poznana že pred obdobjem covida 19 (na primer proti [[HPV]] in virusu influence).<ref name=Bratkovic>Bratkovič, Tomaž, Lunder, Mojca, Lovšin, Nika (2020). Razvoj cepiv proti virusu SARS-CoV-2. Farmacevtski vestnik, letnik 71, številka 2, str. 163-173.</ref> Aprila 2021 sta bili odobreni prvi protikovidni komponentni cepivi, in sicer peptidno cepivo [[EpiVacCorona]] v Rusiji<wbr /><ref name="NCT04527575">{{Cite web| |title=Study of the Safety, Reactogenicity and Immunogenicity of "EpiVacCorona" Vaccine for the Prevention of COVID-19 (EpiVacCorona) |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04527575 |website=[[ClinicalTrials.gov]] |publisher=[[United States National Library of Medicine]] |id=NCT04368988 |date=22. 9. 2020 |access-date=16. 11. 2020}}</ref> in [[ZF2001]] (RBD-Dimer) na Kitajskem.<ref name="london">{{Cite web||date=1 March 2021|title=COVID-19 vaccine development pipeline (Refresh URL to update)|url=https://vac-lshtm.shinyapps.io/ncov_vaccine_landscape/|access-date=10 March 2021|publisher=Vaccine Centre, London School of Hygiene and Tropical Medicine}}</ref> V razvoju oziroma postopkih odobritve je v svetu več komponentnih cepiv, na primer [[Novavax]]ovo cepivo<ref name="NCT04368988">{{Cite web| |title=Evaluation of the Safety and Immunogenicity of a SARS-CoV-2 rS (COVID-19) Nanoparticle Vaccine With/Without Matrix-M Adjuvant |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04368988 |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04368988 |date=30. 4. 2020 |access-date=14. 7. 2020 |archive-date=14. 7. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200714224741/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04368988 |url-status=live }}</ref> in cepivo podjetij [[Sanofi]] in [[GSK]]. Rekombinantna proteinska cepiva proti covidu 19 vsebujejo konično beljakovino (protein S) ali njegove posamezne domene in tako izzovejo tvorbo protiteles, ki se ob okužbi vežejo na omenjeno beljakovino in preprečijo vezavo virusa na gostiteljev receptor ACE2.<ref name=Bratkovic/> ===Druge vrste cepiv=== V razvoju so tudi cepiva, ki uporabljajo še druge tehnologije, in sicer cepiva z virusom podobnimi delci, cepiva na osnovi DNK-plazmidov,<ref name=":4">{{Cite web||website=ctri.nic.in|publisher=Clinical Trials Registry – India|title=A prospective, randomized, adaptive, phase I/II clinical study to evaluate the safety and immunogenicity of Novel Corona Virus −2019-nCov vaccine candidate of M/s Cadila Healthcare Limited by intradermal route in healthy subjects |id=CTRI/2020/07/026352 |url=http://www.ctri.nic.in/Clinicaltrials/pmaindet2.php?trialid=45306|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201122022620/http://www.ctri.nic.in/Clinicaltrials/pmaindet2.php?trialid=45306|archive-date=22. 11. 2020|date=15. 12. 2020}}</ref><wbr /><ref name="NCT04336410">{{Cite web| |title=Safety, Tolerability and Immunogenicity of INO-4800 for COVID-19 in Healthy Volunteers |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04336410 |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04336410 |date=7. 4. 2020 |access-date=14. 7. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084843/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04336410/ |url-status=live }}</ref><ref name=":5">{{Cite web||url=https://www.ivi.int/ivi-inovio-and-knih-to-partner-with-cepi-in-a-phase-i-ii-clinical-trial-of-inovios-covid-19-dna-vaccine-in-south-korea/|title=IVI, INOVIO, and KNIH to partner with CEPI in a Phase I/II clinical trial of INOVIO's COVID-19 DNA vaccine in South Korea|publisher=International Vaccine Institute|date=16. 4. 2020|access-date=23. 4. 2020}}</ref><ref name="NCT04463472">{{Cite web| |title=Study of COVID-19 DNA Vaccine (AG0301-COVID19) |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04463472 |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04463472 |date=9. 7. 2020 |access-date=14. 7. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084854/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04463472/ |url-status=live }}</ref><ref name="NCT04445389">{{Cite web| |title=Safety and Immunogenicity Study of GX-19, a COVID-19 Preventive DNA Vaccine in Healthy Adults |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04445389 |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04445389 |date=24. 6. 2020 |access-date=14. 7. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084931/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04445389/ |url-status=live }}</ref><ref name="gen-reut">{{cite news | title=S. Korea's Genexine begins human trial of coronavirus vaccine |url=https://www.reuters.com/article/health-coronavirus-genexine-vaccine-idUSL4N2DW1T3 |access-date=25. 6. 2020 |publisher=Reuters |date=19. 6. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084934/https://www.reuters.com/article/health-coronavirus-genexine-vaccine-idUSL4N2DW1T3/ |url-status=live }}</ref> lentivirusna vektorska cepiva,<wbr /><ref name="NCT04299724">{{Cite web| |title=Safety and Immunity of Covid-19 aAPC Vaccine |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04299724 |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04299724 |date=9. marec 2020 |access-date=14. 7. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084913/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04299724/ |url-status=live }}</ref><br />Shenzhen Genoimmune Medical Institute<ref name="shenzhen-genoimmune-medical-institute">{{Cite web| |url=http://www.szgimi.org/en/about.php |title=About Us |publisher=Shenzhen Genoimmune Medical Institute |access-date=1 August 2020 |archive-date=11 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084919/http://www.szgimi.org/en/about.php/ |url-status=live }}</ref><wbr /><ref name="NCT04276896">{{Cite web| |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04276896 |title=Immunity and Safety of Covid-19 Synthetic Minigene Vaccine |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04276896 |date=19. 2. 2020 |access-date=14. 7. 2020 |archive-date=11. 10. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201011084923/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04276896/ |url-status=live }}</ref> [[Konjugirano cepivo|konjugirana cepiva]] (pri katerih je antigen povezan oziroma konjugiran s proteinom) in cepivo na osnovi [[Virus vezikuloznega stomatitis|virusa vezikuloznega stomatitisa]], ki izraža konično beljakovino SARS‑CoV‑2.<ref name="NCT04608305">{{Cite web| |title=A Phase I/II Randomized, Multi-Center, Placebo-Controlled, Dose-Escalation Study to Evaluate the Safety, Immunogenicity and Potential Efficacy of an rVSV-SARS-CoV-2-S Vaccine (IIBR-100) in Adults |url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04608305 |website=ClinicalTrials.gov |publisher=United States National Library of Medicine |id=NCT04608305 |date=1. 11. 2020}}</ref> Razvijajo in preučujejo tudi oralna in intranazalna cepiva (za uporabo v ustih oziroma nosni votlini).<ref>{{Cite web|url=https://www.npr.org/sections/health-shots/2021/04/06/984486776/scientists-race-to-develop-next-generation-of-covid-vaccines|title=Scientists Race to Develop Next Generation of COVID Vaccines}}</ref> Raziskovalci so tudi preučevali morebiten učinek drugih, nekovidnih cepiv na aktivacijo imunskega sistema in posledično ublažitev okužbe s covidom 19.<ref>{{cite news| vauthors = Johnson CY, Mufson S |title=Can old vaccines from science's medicine cabinet ward off coronavirus?|work=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/health/2020/06/11/can-old-vaccines-sciences-medicine-cabinet-ward-off-coronavirus/|access-date=31 December 2020|issn=0190-8286}}</ref> Poskusi kažejo, da lahko [[cepivo BCG]] (proti [[Tuberkuloza|tuberkulozi]]) nesprecifično poveča imunski odgovor, vendar ni dokazov, da bi bilo učinkovito proti covidu 19.<ref>{{Cite web||date=12 April 2020|title=Bacille Calmette-Guérin (BCG) vaccination and COVID-19|url=https://www.who.int/news-room/commentaries/detail/bacille-calmette-gu%C3%A9rin-(bcg)-vaccination-and-covid-19|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200430121126/https://www.who.int/news-room/commentaries/detail/bacille-calmette-gu%C3%A9rin-(bcg)-vaccination-and-covid-19|archive-date=30 April 2020|access-date=1 May 2020|publisher=[[World Health Organization]] (WHO)}}</ref> == Učinkovitost == [[File:BNT162b2 vaccine efficacy data.png|thumb|upright=1.2|Kumulativni krivulji pojavnosti simptomatskega covida 19 po prvem odmerku cepiva podjetij Pfizer–BioNTech (tozinameran) ali placeba v dvojno slepi klinični študiji (rdeče: placebo, modro: tozinameran)<ref>{{Cite web||date=10. 12. 2020|title=FDA Briefing Document: Pfizer–BioNTech COVID-19 Vaccine|url=https://www.fda.gov/media/144245/download|access-date=1. 1. 2021|publisher=Food and Drug Administration|format=PDF}}</ref>]] [[Učinkovitost cepiva]] (angl. ''vaccine efficacy'') pomeni, kakšno je tveganje v nadzorovanem kliničnem preskušanju, da cepljena oseba zboli v primerjavi z necepljenimi posamezniki.<ref name="NYT-20201120">{{cite news| vauthors = Zimmer C |author-link=Carl Zimmer|date=20. 11. 2020|title=2 Companies Say Their Vaccines Are 95% Effective. What Does That Mean? You might assume that 95 out of every 100 people vaccinated will be protected from Covid-19. But that's not how the math works.|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/11/20/health/covid-vaccine-95-effective.html|access-date=21. 11. 2020}}</ref> 0-odstotna učinkovitost pomeni, da cepivo ne deluje (tveganje je enako kot pri [[placebo|placebu]]), 50-odstotna učinkovitost pa na primer pomeni, da je v skupini cepljenih posameznikov za pol manj okužb kot v skupini necepljenih (oziroma tistih, ki so prejeli placebo). Podatkov o učinkovitosti ni možno kar neposredno primerjati, ker različna klinična preskušanja vključujejo posameznike z različnimi značilnostmi in z različnih zemljepisnih območij (kjer so lahko tudi različni sevi virusa).<ref>{{Cite web| | vauthors = Branswell H | title=Comparing three Covid-19 vaccines: Pfizer, Moderna, J&J | website=[[Stat (website)|Stat]] | date=2. 2. 2021 | url=https://www.statnews.com/2021/02/02/comparing-the-covid-19-vaccines-developed-by-pfizer-moderna-and-johnson-johnson/ | access-date=28. 2. 2021}}</ref> V primeru covida 19 velja ocena, da lahko cepivo z vsaj 67-odstotno učinkovitostjo pomaga upočasniti pandemijo – s predpostavko, da cepivo zagotavlja [[sterilizirajoča imunost|sterilizirajočo imunost]] in s tej prepreči širjenje okužbe (podatek o preprečevanju simptomne okužbe ni dober pokazatelj preprečevanja širjenja okužbe, saj lahko bolezen širijo tudi brezsimptomni posamezniki).<ref name="RandolphHE2020May">{{cite journal | vauthors = Randolph HE, Barreiro LB | title = Herd Immunity: Understanding COVID-19 | journal = Immunity | volume = 52 | issue = 5 | pages = 737–741 | date = maj 2020 | pmid = 32433946 | pmc = 7236739 | doi = 10.1016/j.immuni.2020.04.012 }}</ref> [[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) in ameriški [[Urad za hrano in zdravila]] (FDA) sta opredelila zahtevano učinkovitost za pridobitev dovoljenja za promet pri vsaj 50 %.<ref>{{Cite web||title=The FDA's cutoff for Covid-19 vaccine effectiveness is 50 percent. What does that mean?|url=https://www.nbcnews.com/health/health-news/fda-s-cutoff-covid-19-vaccine-effectiveness-50-percent-what-n1245506|access-date=8. 1. 2021|publisher=NBC News}}</ref><ref>{{Cite web||title=EMA sets 50% efficacy goal – with flexibility – for COVID vaccines|url=https://www.raps.org/news-and-articles/news-articles/2020/11/for-ema-50-efficacy-with-flexibility-is-goal-for-c|access-date=8. 1. 2021|website=raps.org}}</ref> Upoštevajoč realistično 75-odstotno [[precepljenost]] in podatke o [[Osnovno reprodukcijsko število|osnovnem reprodukcijskem številu]] se pričakuje, da bi moralo cepivo izkazovati vsaj 70-odstotno učinkovitost, da bi se lahko preprečilo epidemično širjenje okužbe, ter 80-odstotno učinkovitost za popolno zaustavitev širjenja brez potrebe po dodatnih ukrepih, kot je vzdrževanje medosebne razdalje.<ref>{{cite journal | vauthors = Bartsch SM, O'Shea KJ, Ferguson MC, Bottazzi ME, Wedlock PT, Strych U, McKinnell JA, Siegmund SS, Cox SN, Hotez PJ, Lee BY | display-authors = 6 | title = Vaccine Efficacy Needed for a COVID-19 Coronavirus Vaccine to Prevent or Stop an Epidemic as the Sole Intervention | journal = American Journal of Preventive Medicine | volume = 59 | issue = 4 | pages = 493–503 | date = October 2020 | pmid = 32778354 | pmc = 7361120 | doi = 10.1016/j.amepre.2020.06.011 }}</ref> Odobrena cepiva izkazujejo naslednjo učinkovitost: {| class="wikitable sortable" |+ !rowspan="2"|Cepivo !colspan="3"|Učinkovitost glede na hudost bolezni !rowspan="2"|Območje preskušanja !rowspan="2"|Reference |- !Blaga do zmerna{{efn-ua|Blagi simptomi: vročina, suh kašelj, utrujenost, bolečina v mišicah, bolečina v sklepih, boleče žrelo, driska, slabost, bruhanje, glavobol, izguba voha, izguba okusa, zamašen nos, izcedek iz nosu, vnetje veznice, izpuščaj, mrzlica, omotica. Zmerni simptomi: blažja pljučnica.}} !Huda brez hospitalizacije ali smrti{{efn-ua|Hudi simptomi brez hospitalizacije ali smrtnega izida pri posamezniku zajemajo naslednje hude respiratorne simptome, izražene med mirovanjem in ki so se pojavili kadarkoli med opazovanjem bolnika (poleg prisotne pljučnice, globoke venske tromboze, dispneje, hipoksije, vztrajne bolečine v prsih, anoreksije, zmedenosti ali vročine nad 37 °C, ki pa niso bili dovolj vztrajni oziroma hudi, da bi povzročili hospitalizacijo ali smrt): frekvenca dihanja ≥ 30 vdihov/minuto, srčni utrip ≥ 125 utripov/minuto, saturacija s kisikom (SpO2) ≤ 93 % ob dihanju sobnega zraka (morska višina), razmerje med delnim tlakom kisika v arterijski krvi in deležem vdihanega kisika (PaO2/FiO2) < 300 mmHg.}} !Huda s hospitalizacijo ali smrtjo{{efn-ua|Hudi simptomi, ki so vzrok hospitalizacije ali smrti, so tisti, ki zahtevajo bolnišnično zdravljenje ali povzročijo smrt: dispneja, hipoksija, vztrajna bolečina v prsih, anoreksija, zmedenost, vročina nad {{convert|38|C}}, dihalna odpoved, odpoved ledvic, večorganska odpoved, sepsa, šok.}} |- | rowspan="2" |[[cepivo proti COVID-19 AstraZeneca|Oxford–AstraZeneca]] |≈ 81 % (60–91 %){{efn-ua|Dvanajst tednov ali več med obema odmerkoma. Pri razmiku, krajšem od šest tednov, so poročali o naslednji učinkovitosti: ≈ 55 % (33–70 %).}} |≈ 100 % (97,5-% <abbr>IZ</abbr>, 72–100 %) |≈ 100 % |mednarodno |<ref name="AZD1222-efficacy">{{cite journal | vauthors = Voysey M, Costa Clemens SA, Madhi SA, Weckx LY, Folegatti PM, Aley PK, Angus B, Baillie VL, Barnabas SL, Bhorat QE, Bibi S, Briner C, Cicconi P, Clutterbuck EA, Collins AM, Cutland CL, Darton TC, Dheda K, Dold C, Duncan CJ, Emary KR, Ewer KJ, Flaxman A, Fairlie L, Faust SN, Feng S, Ferreira DM, Finn A, Galiza E, Goodman AL, Green CM, Green CA, Greenland M, Hill C, Hill HC, Hirsch I, Izu A, Jenkin D, Joe CC, Kerridge S, Koen A, Kwatra G, Lazarus R, Libri V, Lillie PJ, Marchevsky NG, Marshall RP, Mendes AV, Milan EP, Minassian AM, McGregor A, Mujadidi YF, Nana A, Padayachee SD, Phillips DJ, Pittella A, Plested E, Pollock KM, Ramasamy MN, Ritchie AJ, Robinson H, Schwarzbold AV, Smith A, Song R, Snape MD, Sprinz E, Sutherland RK, Thomson EC, Török ME, Toshner M, Turner DP, Vekemans J, Villafana TL, White T, Williams CJ, Douglas AD, Hill AV, Lambe T, Gilbert SC, Pollard AJ | display-authors = 6 | title = Single-dose administration and the influence of the timing of the booster dose on immunogenicity and efficacy of ChAdOx1 nCoV-19 (AZD1222) vaccine: a pooled analysis of four randomised trials | journal = Lancet | volume = 397 | issue = 10277 | pages = 881–891 | date = marec 2021 | pmid = 33617777 | pmc = 7894131 | doi = 10.1016/S0140-6736(21)00432-3 }}</ref> |- |≈ 76 % (68–82 %){{efn-ua|Štiritedenski razmik med obema odmerkoma. Učinkovitost se nanaša na preprečevanje simptomne oblike covida 19.}} |≈ 100 % |≈ 100 % |ZDA |<ref>{{Cite web| |title=AZD1222 US Phase III primary analysis confirms safety and efficacy |url=https://www.astrazeneca.com/content/astraz/media-centre/press-releases/2021/azd1222-us-phase-iii-primary-analysis-confirms-safety-and-efficacy.html |access-date=25. 3. 2021}}</ref> |- |[[Tozinameran|Pfizer–BioNTech]] |≈ 95 % (90–98 %){{efn-ua|name=PfizerSymptoms|Blage/zmerne kovidne simptome so v preskušanjih cepiva podjetij Pfizer–BioNTech upoštevali pri podatkih za cepljene osebe le, če so se pojavili najmanj sedem dni po drugem odmerku, ob pozitivnem [[rtPCR]]-testu ter ob prisotnosti vsaj enega od naslednjih simptomov: vročina, pojav ali poslabšanje kašlja, pojav ali poslabšanje zadihanosti, mrzlica, pojav ali poslabšanje bolečine v mišicah, izguba voha ali okusa, boleče žrelo, driska ali bruhanje.<ref name="Pfizer–BioNTech COVID-19 Vaccine FDA label"/>}} |{{n/a|Ni podatka}} |{{n/a|Ni podatka}} |mednarodno |<ref name="Pfizer–BioNTech COVID-19 Vaccine FDA label">{{Cite web||title=Pfizer–BioNTech COVID-19 Vaccine – rna ingredient bnt-162b2 injection, suspension|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=908ecbe7-2f1b-42dd-94bf-f917ec3c5af8|url-status=live|access-date=14. 12. 2020|website=DailyMed|publisher=U.S. National Institutes of Health}}</ref> |- |[[Cepivo Sputnik V COVID-19|Sputnik V]] |≈ 92 % (86–95 %) |≈ 100 % (94–100 %) |≈ 100 % |Rusija |<ref name="Safety and efficacy of an rAd26 and">{{cite journal | vauthors = Logunov DY, Dolzhikova IV, Shcheblyakov DV, Tukhvatulin AI, Zubkova OV, Dzharullaeva AS, Kovyrshina AV, Lubenets NL, Grousova DM, Erokhova AS, Botikov AG, Izhaeva FM, Popova O, Ozharovskaya TA, Esmagambetov IB, Favorskaya IA, Zrelkin DI, Voronina DV, Shcherbinin DN, Semikhin AS, Simakova YV, Tokarskaya EA, Egorova DA, Shmarov MM, Nikitenko NA, Gushchin VA, Smolyarchuk EA, Zyryanov SK, Borisevich SV, Naroditsky BS, Gintsburg AL | display-authors = 6 | title = Safety and efficacy of an rAd26 and rAd5 vector-based heterologous prime-boost COVID-19 vaccine: an interim analysis of a randomised controlled phase 3 trial in Russia | journal = Lancet | volume = 397 | issue = 10275 | pages = 671–681 | date = februar 2021 | pmid = 33545094 | pmc = 7852454 | doi = 10.1016/S0140-6736(21)00234-8 | title-link = doi | doi-access = free }}</ref> |- |[[BBIBP-CorV]] |≈ 78 % (65–86 %) |≈ 100 %{{efn-ua|name="trial-no-cases-100"}} |≈ 100 %{{efn-ua|name="trial-no-cases-100"}} |mednarodno |<ref name="jama.2021.8565">{{cite journal|last1=Kaabi|first1=Nawal Al|last2=Zhang|first2=Yuntao|last3=Xia|first3=Shengli|last4=Yang|first4=Yunkai|last5=Qahtani|first5=Manaf M. Al|last6=Abdulrazzaq|first6=Najiba|last7=Nusair|first7=Majed Al|last8=Hassany|first8=Mohamed|last9=Jawad|first9=Jaleela S.|last10=Abdalla|first10=Jehad|last11=Hussein|first11=Salah Eldin|display-authors=3|date=May 26, 2021|title=Effect of 2 Inactivated SARS-CoV-2 Vaccines on Symptomatic COVID-19 Infection in Adults: A Randomized Clinical Trial|url=https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2780562|journal=JAMA|language=en|doi=10.1001/jama.2021.8565|access-date=26 May 2021|first29=Yuxiu|first22=Yang|first16=Wei|last17=Lai|first17=Bonan|last18=Chen|first18=Wei|last19=Huang|first19=Shihe|last20=Wang|first20=Qian|last21=Yang|first21=Tian|last22=Liu|last23=Ma|last29=Zhao|last30=Jiang|first14=Xinguo|last24=Hussain|first24=Zaidoon M.|last25=Khan|first25=Tehmina|last26=Fasihuddin|first26=Mohammed Saifuddin|last27=You|first27=Wangyang|last28=Xie|first28=Zhiqiang|last16=Wang|last31=Zhao|first15=Xuqin|last37=Zaher|last15=Yang|first37=Walid Abbas|last32=Zhang|first32=Yanbo|last33=Mahmoud|first33=Sally|last34=ElTantawy|first34=Islam|last35=Xiao|first35=Peng|last36=Koshy|first36=Ashish|first38=Hui|first30=Zhiwei|last38=Wang|last39=Duan|first39=Kai|last40=Pan|first40=An|last41=Yang|first41=Xiaoming|last14=Li|first13=Maysoon Al|last13=Karam|first12=Shamma K. Al|last12=Mazrouei|first31=Guoqing|first23=Rui|pmid=34037666|doi-access=free}}</ref> |- |[[cepivo proti COVID-19 Moderna|Moderna]] |≈ 94 % (89–97 %){{efn-ua|name=ModernaSymptoms|Blage/zmerne kovidne simptome so v preskušanjih cepiva podjetja Moderna upoštevali pri podatkih za cepljene osebe le, če so se pojavili najmanj 14 dni po drugem odmerku, ob pozitivnem [[rtPCR]]-testu ter ob prisotnosti vsaj dveh sistemskih simptomov (vročina nad 38 °C, mrzlica, bolečina v mišicah, glavobol, boleče žrelo, pojav prej neprisotne motnje okušanja ali vohanja) ali enega respiratornega simptoma (kašelj, zadihanost ali oteženo dihanje, klinični ali rentgenski dokaz pljučnice).<ref name="Moderna COVID-19 Vaccine FDA label"/>}} |≈ 100 %{{efn-ua|name=ModernaSevereSymptoms|Hudi kovidni simptomi, opredeljeni v kliničnem preskušanju cepiva podjetja Moderna, so zajemali simptome, ki so ustrezali merilom za blage/zmerne simptome ter dodatno še kateremukoli od naslednjih kriterijev: klinični znaki, ki so kazali na hudo sistemsko bolezen, frekvenca dihanja ≥ 30 na minuto, srčna frekvenca ≥ 125 utripov na minuto, SpO2 ≤ 93 % na sobnem zraku (na morski višini) ali PaO2/FiO2 < 300 mm Hg, respiratorna odpoved ali sindrom akutne dihalne stiske (opredeljen s potrebo po oskrbi z visokopretočnim kisikom, neinvazivnem ali mehaničnem predihavanju ali zunajtelesni membranski oksigenaciji), dokazan šok (sistolični krvni tlak < 90 mmHg, diastolični krvni tlak <60 mmHg ali potreba po vazopresorju), pomembna akutna ledvična, jetrna ali nevrološka disfunkcija, namestitev v enoti intenzivne medicine ali smrt. V raziskavah niso poročali o primerih hudih simptomov pri cepljenih posameznikih, v skupini prejemnikov placeba pa je bilo 30 takih primerov (incidenčna stopnja 9,1 na 1000 človek-let).<ref name="Moderna COVID-19 Vaccine FDA label"/>}} |≈ 100 %{{efn-ua|name=ModernaSevereSymptoms}} |ZDA |<ref name="Moderna COVID-19 Vaccine FDA label">{{Cite web||title=Moderna COVID-19 Vaccine – cx-024414 injection, suspension|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e0651c7a-2fe2-459d-a766-0d59e919f058|url-status=live|access-date=20 December 2020|website=DailyMed|publisher=U.S. National Institutes of Health}}</ref> |- | rowspan="4" |[[Cepivo proti COVID-19 Janssen|Janssen]] |≈ 66 % (55–75 %){{efn-ua|name=jj-moderate|Primeri zmerno hude bolezni.}}{{efn-ua|name=JJ28|Podatki o učinkovisti vsaj 28 dni po edinem odmerku cepiva Janssen. Podatki o učinkovitosti 14 dni po prejetju odmerka cepiva so nižji.<ref name="Janssen COVID-19 Vaccine FDA label"/>}} |≈ 85 % (54–97 %){{efn-ua|name=JJ28}} |≈ 100 %{{efn-ua|name=JJ28}}{{efn-ua|name=JJ28hosp|V preskušanjih na 19.630 cepljenih posameznikih 28 dni po cepljenju niso poročali o nobenem primeru hospitalizacije ali smrti, v primerjavi s 16 primerih hospitalizacije (incidenčna stopnja 5,2 na 1000 človek-let)<ref name="Janssen COVID-19 Vaccine FDA label"/> in sedmimi primeri smrti, povezanimi s covidom, pri 19.691 posameznikih, ki so prejeli placebo.<ref name="FDA:J&J">{{Cite web||url=https://www.fda.gov/media/146217/download|title=FDA Briefing Document: Janssen Ad26.COV2.S Vaccine for the Prevention of COVID-19|publisher=US Food & Drug Administration (FDA)|date=26. 2. 2021|access-date=1. 4. 2021}}</ref>}} |mednarodno | rowspan="4" |<ref name="Janssen COVID-19 Vaccine FDA label">{{Cite web||title=Janssen COVID-19 Vaccine – ad26.cov2.s injection, suspension|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=14a822ff-f353-49f9-a7f2-21424b201e3b|url-status=live|access-date=15. 3. 2021|website=DailyMed|publisher=U.S. National Institutes of Health}}</ref> |- |≈ 72 % (58–82 %){{efn-ua|name=jj-moderate}}{{efn-ua|name=JJ28}} |≈ 86 % (−9 do 100 %){{efn-ua|name=JJ28}} |≈ 100 %{{efn-ua|name=JJ28}}{{efn-ua|name=JJ28hosp}} |ZDA |- |≈ 68 % (49–81 %){{efn-ua|name=jj-moderate}}{{efn-ua|name=JJ28}} |≈ 88 % (8–100 %){{efn-ua|name=JJ28}} |≈ 100 %{{efn-ua|name=JJ28}}{{efn-ua|name=JJ28hosp}} |Brazilija |- |≈ 64 % (41–79 %){{efn-ua|name=jj-moderate}}{{efn-ua|name=JJ28}} |≈ 82 % (46–95 %){{efn-ua|name=JJ28}} |≈ 100 %{{efn-ua|name=JJ28}}{{efn-ua|name=JJ28hosp}} |Južna Afrika |- | rowspan="2" |[[CoronaVac]] |≈ 51 %{{efn-ua|name=peer reviewed}} |≈ 84 % (58–94 %){{efn-ua|name=peer reviewed}} |≈ 100 % (56–100 %){{efn-ua|name=peer reviewed}} |Brazilija |<ref>{{cite press release |date=3 April 2021 |title=Summary of Clinical Trial Data of Sinovac's COVID-19 Vaccine (CoronaVac) |url=http://www.sinovac.com/?optionid=754&auto_id=927 |publisher=Sinovac Biotech |access-date=12 April 2021}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Palacios|first1=Ricardo|last2=Batista|first2=Ana Paula|last3=Albuquerque|first3=Camila Santos Nascimento|last4=Patiño|first4=Elizabeth González|last5=Santos|first5=Joane do Prado|last6=Tilli Reis Pessoa Conde|first6=Mônica|last7=Piorelli|first7=Roberta de Oliveira|last8=Pereira Júnior|first8=Luiz Carlos|last9=Raboni|first9=Sonia Mara|last10=Ramos|first10=Fabiano|last11=Sierra Romero|first11=Gustavo Adolfo|date=11 April 2021|title=Efficacy and Safety of a COVID-19 Inactivated Vaccine in Healthcare Professionals in Brazil: The PROFISCOV Study|url=https://papers.ssrn.com/abstract=3822780|language=en|location=Rochester, NY|ssrn=3822780}}</ref><ref name=":03">{{Cite web|last=Toscano|first=Cristiana|date=29 April 2021|title=Evidence Assessment: Sinovac/CoronaVac COVID-19 vaccine|url=https://cdn.who.int/media/docs/default-source/immunization/sage/2021/april/5_sage29apr2021_critical-evidence_sinovac.pdf?sfvrsn=2488098d_5|url-status=live|website=WHO}}</ref> |- |≈ 84 % |≈ 100 % |≈ 100 % |Turčija |<ref name=":03" /> |- |[[BBV152|Covaxin]] |≈ 78 % (61–88 %){{efn-ua|name=peer reviewed|Ti podatki iz preskušaj III. faze niso bili objavljeni ali strokovno pregledani.}} |≈ 100 %{{efn-ua|name=peer reviewed}} |≈ 100 %{{efn-ua|name=peer reviewed}} |Indija |<ref>{{cite news |last1=Kay |first1=Chris |title=Homegrown Indian Covid Vaccine Already in Use Shows 78% Efficacy |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-04-21/homegrown-indian-covid-vaccine-already-in-use-shows-78-efficacy |work=Bloomberg |access-date=25 April 2021 |date=21 April 2021}}</ref><ref>{{cite press release |title=Ocugen's COVID-19 Vaccine Co-Development Partner, Bharat Biotech, Shares Second Interim Results demonstrating 100% Protection against Severe Disease including Hospitalization |url=https://www.globenewswire.com/news-release/2021/04/21/2214126/0/en/Ocugen-s-COVID-19-Vaccine-Co-Development-Partner-Bharat-Biotech-Shares-Second-Interim-Results-demonstrating-100-Protection-against-Severe-Disease-including-Hospitalization.html |access-date=26 April 2021 |agency=Ocugen |publisher=GlobeNewswire |date=21 April 2021 |location=Malvern, Pennsylvania}}</ref>^{(nezanesljiv vir)} |- |[[Sputnik Light]] |≈ 79 % |{{n/a|Ni podatka}} |{{n/a|Ni podatka}} |Rusija |<ref>{{cite news |title=Russia okays single-dose Sputnik Light Covid-19 vaccine, has 79.4% efficacy |url=https://www.indiatoday.in/coronavirus-outbreak/vaccine-updates/story/russia-okays-single-dose-sputnik-light-covid-vaccine-has-79-4-efficacy-1799610-2021-05-06 |publisher=India Today |date=6. 5. 2021}}</ref>^{(nezanesljiv vir)} |- |[[Convidecia]] |≈ 66 %{{efn-ua|name=peer reviewed}} |≈ 91 %{{efn-ua|name=peer reviewed}} |{{n/a|Ni podatka}} |mednarodno |<ref name="reuters-convidecia">{{cite news | vauthors = Peshimam G, Farooq U |date=8 February 2021 |title=CanSinoBIO's COVID-19 vaccine 65.7% effective in global trials, Pakistan official says |url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-vaccine-pakistan/cansinobios-covid-19-vaccine-657-effective-in-global-trials-pakistan-official-says-idUSKBN2A81N0 |work=Reuters |location=Islamabad |quote=its single-dose regimen and normal refrigerator storage requirement could make it a favourable option for many countries |access-date=5. 3. 2021}}</ref>}}^{(nezanesljiv vir)} |- | rowspan="2" |[[Novavax COVID-19 vaccine|Novavax]] |≈ 89 % (75–95 %) |≈ 100 %{{efn-ua|name="trial-no-cases-100"|V raziskavi niso poročali o nobenem primeru.}} |≈ 100 %{{efn-ua|name="trial-no-cases-100"}} |Združeno kraljestvo | rowspan="2" |<ref>{{cite journal| vauthors = Wadman M, Cohen J |date=28 January 2021|title=Novavax vaccine delivers 89% efficacy against COVID-19 in UK – but is less potent in South Africa|journal=Science|doi=10.1126/science.abg8101|doi-access=free|name-list-style=vanc}}</ref><ref>{{cite press release |title=Novavax COVID-19 Vaccine Demonstrates 89.3% Efficacy in UK Phase 3 Trial |url=https://ir.novavax.com/news-releases/news-release-details/novavax-covid-19-vaccine-demonstrates-893-efficacy-uk-phase-3|access-date=3 March 2021|website=Novavax Inc.}}</ref> |- |≈ 60 % (20–80 %) |≈ 100 %{{efn-ua|name="trial-no-cases-100"}} |≈ 100 %{{efn-ua|name="trial-no-cases-100"}} |Južna Afrika |} {{notelist-ua}} ===Klinična uspešnost=== Klinična uspešnost cepiva pomeni, v kakšnem obsegu cepivo prepreči okužbo, simptome, hospitalizacijo ali smrt zaradi covida 19 v študijah realnih kohort (torej v realnem kliničnem okolju, ne v nadzorovanih preskušanjih, v katerih so razmere optimalne).<ref>{{Cite web| |title=What is the difference between efficacy and effectiveness? |url=https://www.gavi.org/vaccineswork/what-difference-between-efficacy-and-effectiveness |website=gavi.org |publisher=GAVI |access-date=21 April 2021 |date=2020-11-18}}</ref> {| class="wikitable sortable" !rowspan="2"|Cepivo !colspan="4"|Uspešnost glede na hudost bolezni !rowspan="2"|Območje preskušanja !rowspan="2"|Reference |- !Brezsimptomna !Simptomna !Hospitalizacija !Smrt |- |[[Oxford–AstraZeneca COVID-19 vaccine|Oxford–AstraZeneca]] |{{n/a|Ni podatka}} |≈ 89 % (78–94 %) |colspan="2" {{n/a|Ni podatka}} |Anglija |<ref>{{cite techreport |title=COVID-19 vaccine surveillance report (week 20) |number=GOV-8401 |institution=Public Health England |date=2021-05-20 |url=https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/990089/Vaccine_surveillance_report_-_week_20.pdf |format=PDF}}</ref> |- |rowspan="3"|[[Pfizer–BioNTech COVID-19 vaccine|Pfizer–BioNTech]] |colspan="2"|≈ 85 % (74–96 %) |colspan="2" {{n/a|Ni podatka}} |Anglija |<ref name="UKstudy">{{cite journal |vauthors=Hall VJ, Foulkes S, Saei A, Andrews N, Oguti B, Charlett A, Wellington E, Stowe J, Gillson N, Atti A, Islam J |display-authors=6 |date=2021-05-08 |title=COVID-19 vaccine coverage in health-care workers in England and effectiveness of BNT162b2 mRNA vaccine against infection (SIREN): a prospective, multicentre, cohort study |url=https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(21)00790-X/abstract |journal=The Lancet |volume=397 |issue=10286 |pages=1725–1735 |doi=10.1016/S0140-6736(21)00790-X |issn=0140-6736 |pmid=33901423|pmc=8064668 }}</ref> |- |colspan="2"|≈ 90 % (68–97 %) |{{n/a|Ni podatka}} |≈ 100 %{{efn-lr|name="study-no-cases-100"|V raziskavi niso poročali o nobenem primeru.}} |ZDA |<ref name="cdc-effectiveness">{{Cite web||url=https://www.cdc.gov/mmwr/volumes/70/wr/mm7013e3.htm?s_cid=mm7013e3_w|title=Interim Estimates of Vaccine Effectiveness of BNT162b2 and mRNA-1273 COVID-19 Vaccines in Preventing SARS-CoV-2 Infection Among Health Care Personnel, First Responders, and Other Essential and Frontline Workers – Eight U.S. Locations, December 2020–March 2021|publisher=cdc.gov|date=29. 3. 2021}}</ref> |- |≈ 92 % (88–95 %) |≈ 94 % (87–98 %) |≈ 87 % (55–100 %) |≈ 97 % |Izrael |<ref>{{cite journal |vauthors=Dagan N, Barda N, Kepten E, Miron O, Perchik S, Katz MA, Hernán MA, Lipsitch M, Reis B, Balicer RD |display-authors=6 |date=2021-02-24 |title=BNT162b2 mRNA Covid-19 Vaccine in a Nationwide Mass Vaccination Setting |url=https://www.nejm.org/doi/10.1056/NEJMoa2101765 |journal=New England Journal of Medicine |volume=384 |issue=15 |pages=1412–1423 |doi=10.1056/NEJMoa2101765 |pmc=7944975 |pmid=33626250}}</ref><ref name="ISRstudy">{{Cite web||url=https://www.pfizer.com/news/press-release/press-release-detail/real-world-evidence-confirms-high-effectiveness-pfizer|author=Pfizer|title=Real-World Evidence Confirms High Effectiveness of Pfizer–BioNTech COVID-19 Vaccine and Profound Public Health Impact of Vaccination One Year After Pandemic Declared|publisher=|date=11 March 2021|access-date=1 April 2021}}</ref> |- |[[Sputnik V COVID-19 vaccine|Sputnik V]] |{{n/a|Ni podatka}} |≈ 98 % |colspan="2" {{n/a|Ni podatka}} |Rusija |<ref>{{cite news |title=Russia's Sputnik V vaccine 97.6% effective in real-world study |url=https://www.reuters.com/article/health-coronavirus-russia-vaccine-idINL1N2MC1BG |access-date=21 April 2021 |work=Reuters |date=19 April 2021 |location=Moscow}}</ref><ref>{{cite press release |date=19 April 2021 |title=Sputnik V demonstrates 97.6% efficacy according to analysis of data from 3.8 million vaccinated persons in Russia making it the most efficient COVID-19 vaccine in the world |url=https://rdif.ru/Eng_fullNews/6722/ |location=Moscow |publisher=Russian Direct Investment Fund |access-date=21 April 2021}}</ref> |- |[[Moderna COVID-19 vaccine|Moderna]] |colspan="2"|≈ 90 % (68–97%) |{{n/a|Ni podatka}} |≈ 100 %{{efn-lr|name="study-no-cases-100"}} |ZDA |<ref name="cdc-effectiveness"/> |- | rowspan="4" |[[CoronaVac]] |{{n/a|Ni podatka}} |≈ 65 % |≈ 87 % |≈ 86 % |Čile |<ref name=":25">{{cite news|date=12 May 2021|title=Reporte COVID-19: Vacuna Coronavac Tiene Un 90,3% De Efectividad Para Prevenir El Ingreso a UCI|language=es|website=Ministerio de Salud - Gobierno de Chile|url=https://www.minsal.cl/reporte-covid-19-vacuna-coronavac-tiene-un-903-de-efectividad-para-prevenir-el-ingreso-a-uci/}}</ref><ref>{{cite news|date=17 May 2021|title=Coronavirus en Chile: Reporte Minsal 17 de Mayo|language=es|url=https://www.youtube.com/watch?v=uHC4XTpwJHU}}</ref> |- |{{n/a|Ni podatka}} |≈ 94 % |≈ 96 % |≈ 98 % |Indonezija |<ref>{{Cite web|last=Aditya|first=Arys|title=China Sinovac Shot Seen Highly Effective in Real World Study|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-05-11/china-s-sinovac-shot-found-highly-effective-in-real-world-study|url-status=live|access-date=15 May 2021|website=www.bloomberg.com}}</ref><ref>{{Cite web|date=12 May 2021|title=Kajian Cepat Kemenkes : Vaksin Sinovac Efektif Cegah Kematian|url=https://sehatnegeriku.kemkes.go.id/baca/berita-utama/20210512/1937767/kajian-cepat-kemenkes-vaksin-sinovac-efektif-cegah-kematian/|access-date=15 May 2021|website=Sehat Negeriku|language=id-ID}}</ref> |- |colspan="2"|≈ 63 % (61,5–64,5 %) |≈ 93,3 % (92,2–94,4 %) |≈ 95,25 % (95,2–95,3 %) |Urugvaj |<ref name="effectiveness-coronavac-uruguay">{{cite news |title=Ministerio de Salud Pública presentó estudio preliminar sobre efectividad de vacunas anti-SARS-CoV-2 en Uruguay |trans-title=Ministry of Public Health presented a preliminary study on the effectiveness of anti-SARS-CoV-2 vaccines in Uruguay |language=es |url=https://www.presidencia.gub.uy/comunicacion/comunicacionnoticias/msp-vacunas-covid-efectividad-estudio-sarscov2-uruguay |access-date=2021-05-28 |publisher=Ministry of Public Health (Uruguay) |date=2021-05-27}}</ref> |- | colspan="2" |≈ 80 % |≈ 86 % |≈ 95 % |Brazilija |<ref>{{Cite web|date=2021-05-31|title=Mass vaccination creates healthy oasis in Brazilian city|url=https://www.reuters.com/world/americas/mass-vaccination-creates-healthy-oasis-brazilian-city-2021-05-31/|access-date=2021-06-02|website=Reuters}}</ref><ref>{{Cite web|date=2021-06-01|title=Sinovac vaccine restores a Brazilian city to near normal|url=https://apnews.com/article/caribbean-brazil-coronavirus-pandemic-business-health-20bd94d28ac7b373d7a8f3f9c557e5b6|url-status=live|access-date=2021-06-02|website=Associated Press}}</ref> |} {{notelist-lr}} == Glej tudi == * [[pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji]] * [[testiranje za COVID-19]] * [[cepivo proti COVID-19 Moderna]] * [[cepivo Sputnik V COVID-19]] == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * {{cite journal | vauthors=Funk CD, Laferrière C, Ardakani A | title=A Snapshot of the Global Race for Vaccines Targeting SARS-CoV-2 and the COVID-19 Pandemic | journal=Frontiers in Pharmacology | volume=11 | pages=937 | year=2020 | pmid=32636754 | pmc=7317023 | doi=10.3389/fphar.2020.00937 | ref=none | doi-access=free }} * {{cite journal | vauthors=Kyriakidis NC, López-Cortés A, González EV, Grimaldos AB, Prado EO | title=SARS-CoV-2 vaccines strategies: a comprehensive review of phase 3 candidates | journal=NPJ Vaccines | volume=6 | issue=1 | pages=28 | date=February 2021 | pmid=33619260 | pmc=7900244 | doi=10.1038/s41541-021-00292-w | doi-access=free | ref=none}} * {{cite report | title=Development and Licensure of Vaccines to Prevent COVID-19: Guidance for Industry | url=https://www.fda.gov/regulatory-information/search-fda-guidance-documents/development-and-licensure-vaccines-prevent-covid-19 | publisher=[[U.S. Food and Drug Administration]] | date=June 2020 | ref=none}} * {{cite book | title=Immunisation against infectious disease | chapter=Chapter 14a: COVID-19 | chapter-url=https://www.gov.uk/government/publications/covid-19-the-green-book-chapter-14a | publisher=Public Health England | veditors=Ramsay M | url=https://www.gov.uk/government/collections/immunisation-against-infectious-disease-the-green-book | year=2020 | ref=none}} ==Zunanje povezave== {{Wikiquote}} * [https://www.raps.org/news-and-articles/news-articles/2020/3/covid-19-vaccine-tracker COVID‑19 Vaccine Tracker]. Regulatory Focus * {{YouTube|id=xpqfdr9FPWM|title=M.I.T. Lecture 10: Kizzmekia Corbett, Vaccines"}} * [http://web.fkkt.uni-lj.si/biokemija/Protikovidna2021.pdf Zgodnji razvoj protikovidnih cepiv] (zbornik seminarjev UL FKKT, 2021) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cepiva proti covidu-19]] itysujcz8ch3och2e0z5jxfxvgdbtq0 14 500139 5736702 5519952 2022-08-19T20:34:52Z A09 188929 ds wikitext text/x-wiki {{Commons category|Paintings by Gentile da Fabriano}} {{cat main|Gentile da Fabriano}} [[Kategorija:Gentile da Fabriano]] [[Kategorija:Dela po avtorjih|da Fabriano]] [[Kategorija:Italijanske slike|da Fabriano]] ony38q8pe0nxuc09o1xqm3app74yskt 5736703 5736702 2022-08-19T20:37:00Z A09 188929 tn wikitext text/x-wiki {{Commons category|Paintings by Gentile da Fabriano}} {{cat main|Gentile da Fabriano}} [[Kategorija:Gentile da Fabriano]] [[Kategorija:Dela po avtorjih|Fabriano]] [[Kategorija:Italijanske slike|Fabriano]] 6hctp9p0kca4a37j3t6thsb8az57y8e 0 500177 5736834 5659985 2022-08-20T06:46:29Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec|Name=Måneskin|Background=group_or_band|image=|image_size=|Landscape=yes|caption=Måneskin leta 2019|Origin=[[Rim]], [[Italija]]|Genre={{flatlist|*[[Alternative rock]] *[[funk rock]] *[[rap rock]] *[[stoner rock]] *[[glam rock]]}}|Years_active=2016–sedaj|Label={{flatlist| * [[Frontiers Records]] * [[Sony Music]] }}|Associated_acts=|website=|Current_members=* Damiano David * Victoria De Angelis * Thomas Raggi * Ethan Torchio}}'''Måneskin''' ({{IPA-it|ˈmɔːneskin|lang}},<ref>{{Navedi AV medij|url=https://youtube.com/watch?v=4HU0HVIH3lE|last=''X Factor Italia''|authorlink=X Factor (Italian TV series)|title=I Måneskin in collegamento dal Polo Nord {{!}} Videodiario 7|language=it|date=December 6, 2017|accessdate=January 10, 2019}}</ref> dansko: [ˈMɔːnəˌske̝nˀ]) je italijanska rock skupina iz [[Rim|Rima]], ki jo sestavljajo glavni vokalist Damiano David, basistka Victoria De Angelis, kitarist Thomas Raggi in bobnar Ethan Torchio.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.it/artista/maneskin/|website=[[Rolling Stone (magazine)|Rolling Stone]]|language=it|title=Måneskin|accessdate=5 October 2018}}</ref> Skupina je zaslovela, potem ko je leta 2017 v enajsti sezoni italijanskega šova talentov ''X Factor'' osvojila 2. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.repubblica.it/spettacoli/tv-radio/2017/12/15/news/x_factor_finale_licitra_maneskin-184165621/|title=TV X Factor, la vittoria di Lorenzo Licitra: la voce del tenore batte il glam rock dei Maneskin|website=[[la Repubblica]]|accessdate=5 October 2018|last=Luigi Bolognini |date=15 December 2017}}</ref> Skupina je s pesmijo ''[[Zitti e buoni]]'' zmagala na glasbenem festivalu v Sanremu 2021 in na [[Pesem Evrovizije 2021|tekmovanju za pesem Evrovizije 2021]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.iltempo.it/tv-news/2021/03/02/video/sanremo-i-maneskin-raccontano-il-loro-brano-zitti-e-buoni--26394985/|title=Sanremo, i Maneskin raccontano il loro brano "Zitti e buoni" |date=2 Marec 2021 |work=Il Tempo|accessdate=4 March 2021}}</ref> Izdali so dva studijska albuma, enega v podaljšani verziji in osem singlov, ki so se uvrstili tudi na italijanske glasbene lestvice in zbrali več kot 20 platinastih certifikatov FIMI. == Zgodovina == === 2016: Začetki na ulici === Člani skupine so se prvič srečali kot dijaki iste srednje šole v Monteverdeju v [[Rim|Rimu]]. Za ustanovitev skupine so se odločili leta 2016.<ref>{{Navedi splet|url=https://xfactor.sky.it/2017/10/19/maneskin-x-factor-2017/|publisher=[[Sky Italia]]|language=it|accessdate=2 November 2018|title=Maneskin|date=19 October 2017}}</ref> <ref name="Repubblica November 2017">{{Navedi splet|url=https://roma.repubblica.it/cronaca/2017/11/26/news/ciclone_maneskin_il_rock_e_coatto_semo_de_roma_-182182693/|website=[[la Repubblica]]|language=it|accessdate=2 November 2018|title=Ciclone Maneskin, il rock è coatto: Semo de Roma|date=26 November 2017|last=Alessandra Paolini}}</ref> Ime je bilo izbrano, ko so se registrirali za Pulse, lokalno glasbeno tekmovanje za nastajajoče skupine. <ref name="La lettura">{{Navedi splet|url=https://www.pressreader.com/italy/corriere-della-sera-la-lettura/20171231/281986082934933|website=[[Corriere della Sera]]. La Lettura|last=Paolo Giordano|date=31 December 2017|accessdate=2 November 2018|language=it|title=Ehi ragà, seguite voi stessi}}</ref> De Angelis, ki je pol Danka, je predlagala dansko besedo {{Jezik|da|Måneskin}} (»mesečina«), čeprav njen pomen ni povezan s samo skupino.<ref>{{Navedi splet|url=https://xfactor.sky.it/2017/12/12/maneskin-non-moleskine-x-factor-2017/|publisher=[[Sky Italia]]|language=it|title=Si dice Maneskin, non Moleskine!: origine e significato del nome della band|date=12 December 2017}}</ref> Tekmovanje Pulse je pomenilo tudi prelomnico v njihovi karieri, saj so morali začeti pisati lastne pesmi. Natečaj jih je pripeljal do nastopa v glasbenem klubu in šoli Felt, kasneje pa so že osvojili prvo nagrado.<ref name="Corriere December 2017">{{Navedi splet|url=https://www.corriere.it/la-lettura/cards/i-maneskin-l-altra-sorpresa-x-factor/gli-esordi.shtml|website=[[Corriere della Sera]]|language=it|title=Måneskin, gli altri vincitori di X Factor|last=Jessica Chia|date=31 December 2017|accessdate=2 November 2018}}</ref> Pozneje so igrali kot ulični glasbeniki na ulicah četrti Colli Portuensi v Rimu, in tudi v zgodovinskem središču Rima, na znameniti ulici Via del Corso .<ref name="Repubblica November 2017">{{Navedi splet|url=https://roma.repubblica.it/cronaca/2017/11/26/news/ciclone_maneskin_il_rock_e_coatto_semo_de_roma_-182182693/|website=[[la Repubblica]]|language=it|accessdate=2 November 2018|title=Ciclone Maneskin, il rock è coatto: Semo de Roma|date=26 November 2017|last=Alessandra Paolini}}</ref> Eden njihovih prvih koncertov v živo zunaj njihovega rojstnega mesta je bil v Faenzi, na srečanju neodvisnih založb 2016.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ravennatoday.it/social/i-maneskin-a-faenza-sul-palco-del-mei-suonarono-di-fronte-a-non-piu-di-30-persone.html|website=Ravenna Today|language=it|title=I Måneskin a Faenza sul palco del Mei: Suonarono di fronte a non più di 30 persone|date=10 January 2018}}</ref> Po potovanju na Danskem, med katerim je skupina izvedla tudi nekaj nastopov v živo, je Måneskin okrepil svojo povezanost in začel igrati po več ur na dan.<ref name="Corriere December 2017">{{Navedi splet|url=https://www.corriere.it/la-lettura/cards/i-maneskin-l-altra-sorpresa-x-factor/gli-esordi.shtml|website=[[Corriere della Sera]]|language=it|title=Måneskin, gli altri vincitori di X Factor|last=Jessica Chia|date=31 December 2017|accessdate=2 November 2018}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockol.it/news-683196/damiano-maneskin-si-racconta-pelliccia-come-mick-jagger|publisher=Rockol.it|language=it|title=Damiano (Maneskin) si racconta: 'Chi sono per dirmi che non posso andare in giro con la pelliccia di leopardo perché non sono Mick Jagger?'|date=31 December 2017|accessdate=2 November 2018}}</ref> === 2017–2019: ''X Factor'' in njihov prvi preboj === [[Slika:Måneskin,_Damiano_David_(26476122497).jpg|sličica| Pevec Damiano David, ki nastopa s svojo skupino Måneskin v gledališču Teatro Quirinetta v Rimu, 2018.]] Leta 2017 so se pod vodstvom mentorja Manuela Agnellija udeležili enajste sezone italijanskega šova talentov ''X Factor'' in končali na drugem mestu za Lorenzom Licitro.<ref name="Bolognini 2017">{{Navedi splet|url=http://www.repubblica.it/spettacoli/tv-radio/2017/12/15/news/x_factor_finale_licitra_maneskin-184165621/|title=TV X Factor, la vittoria di Lorenzo Licitra: la voce del tenore batte il glam rock dei Maneskin|website=[[la Repubblica]]|accessdate=5 October 2018|last=Luigi Bolognini|date=15 December 2017}} [[Kategorija:CS1 maint: discouraged parameter]]</ref> Tam so med drugim izvedli ''Take Me Out'' [[Franc Ferdinand|Franza Ferdinanda]] in ''Somebody Told Me'' [[The Killers|The Killers.]] Pesem ''Chosen'', ki so jo izvedli med oddajo, je 24. novembra 2017 kot singel izdala založba Sony Music in uvrstila se je na 2. mesto italijanske glasbene lestvice FIMI.<ref>{{Navedi splet|url=http://radiodate.it/radio-date/maneskin-chosen-177082-24-11-2017-radiodate/|publisher=Radiodate.it|language=it|title=Chosen - Måneskin}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://italiancharts.com/showitem.asp?interpret=M%E5neskin&titel=Chosen&cat=s|publisher=Italiancharts.com. Hung Medien|title=Italina Charts - Måneskin - Songs}}</ref> Vključena je bila tudi na EP pod istim naslovom, ki je izšel sredi decembra 2017 in je v glavnem obsegal priredbe, ki so jih v živo izvedli na oddajah ''X Factor''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.repubblica.it/spettacoli/musica/2018/01/29/news/webnotte_maneskin-187582095/|website=[[la Repubblica]]|date=29 January 2018|accessdate=5 October 2018|title=L'APPUNTAMENTO Maneskin, per loro uno Speciale Webnotte: la band e un successo che non si ferma più|last=Alessandra Vitali}}</ref> EP je platinasto potrdila zveza italijanske glasbene industrije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ilmattino.it/spettacoli/musica/maneskin_moriro_da_re_e_il_primo_inedito_in_italiano-3616309.html|website=Il Mattino|language=it|accessdate=5 October 2018|title=Maneskin, "Morirò da re" è il primo inedito in italiano|date=19 March 2018}}</ref> 23. marca 2018 je skupina izdala svoj prvi singel v italijanskem jeziku ''Morirò da re'', ki je nadaljeval njihov komercialni uspeh.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sorrisi.com/musica/dischi-in-uscita/maneskin-scelgono-la-parte-buona-moriro-da-re-il-nuovo-singolo-e-il-video/|website=[[TV Sorrisi e Canzoni]]|language=it|accessdate=5 October 2018|title=I Maneskin scelgono la parte buona: "Morirò da re", il nuovo singolo e il video|last=Valentina Cesarini|date=22 March 2018}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.optimaitalia.com/blog/2018/09/25/fimi-awards-per-maneskin-elisa-sfera-ebbasta-e-molti-altri-le-certificazioni-della-settimana/1228949|publisher=Optimaitalia.com|date=25 September 2018|title=Fimi Awards per Maneskin, Elisa, Sfera Ebbasta e molti altri: le certificazioni della settimana|last=Cinzia Del Pretee|accessdate=5 October 2018}}</ref> 26. novembra 2018 so izdali prvi studijski avdio polne dolžine, vključno s pesmijo ''Morirò da re'', in sicer kmalu po izdaji baladnega singla ''Torna a casa.''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ilmessaggero.it/spettacoli/musica/maneskin_nuovo_album_il_ballo_della_vita_docufilm-4014613.html|website=[[Il Messaggero]]|language=it|title=Maneskin, ecco il nuovo album "Il ballo della vita" e un docufilm sulla loro carriera|date=3 October 2018|accessdate=5 October 2018}}</ref> Tako album z naslovom ''Il ballo della vita'' kot singel Torna a casa sta se uvrstila na italijanske glasbene lestvice.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.optimaitalia.com/blog/2018/11/02/fimi/1267306|website=Optimagazine|title=Nella Classifica FIMI del 2 novembre i Maneskin ed Elisa in vetta, Il Ballo Della Vita invade la Top10 dei singoli|last=Ambra De Sanctis|date=2 November 2018|accessdate=2 November 2018}}</ref> Za promocijo albuma je skupina objavila tudi dokumentarni film z naslovom ''This Is Måneskin''. Film je bil premierno prikazan 26. oktobra 2018 v Italiji. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.it/cinema/news-cinema/maneskin-arriva-nei-cinema-un-documentario-che-racconta-il-primo-album-della-band/430826/|website=[[Rolling Stone (magazine)|Rolling Stone]]|language=it|title=Måneskin, arriva nei cinema un documentario che racconta il primo album della band|date=3 October 2018|accessdate=2 November 2018}} [[Kategorija:CS1 Italian-language sources (it)]]</ref> Januarja 2019 je izšel njihov četrti singel ''Fear for Nobody'', aprila 2019 pa je bil peti singel ''L'altra dimensione'' četrti, ki se je uvrstil med 10 najboljših singlov FIMI. Takrat so se člani skupine najbolj identificirali s svojim šestim singlom ''Le parole lontane'', izdanim septembra 2019, ki je dosegel 5. mesto lestvice singlov in je postal platinast.<ref>{{Navedi splet|url=https://tg24.sky.it/spettacolo/musica/2019/09/14/maneskin-parole-lontane-singolo|website=[[Sky TG24]]|language=it|title=Maneskin, il nuovo singolo è Le parole lontane: il video su Sky Uno|date=13 September 2019|accessdate=25 May 2021}}</ref> Med turnejo 2018-2019 so razprodali več kot 60 koncertov, v katerih so prodali več kot 130.000 vstopnic.<ref>{{Navedi splet|url=https://tg24.sky.it/spettacolo/tv-show/2019/03/19/maneskin-il-ballo-della-vita-tour|website=[[Sky TG24]]|language=it|title=Maneskin, Il Ballo della Vita Tour: primavera/estate live|date=19 March 2019|accessdate=25 May 2021}}</ref> === 2020–danes: Glasbeni festival Sanremo 2021, Pesmi Evrovizije 2021 in ''Teatro d'ira'' === Oktobra 2020 je izšel njihov sedmi singel ''Vent'anni'',<ref name="Ventanni">{{Navedi splet|url=https://www.rockol.it/news-717724/maneskin-vent-anni-nuovo-singolo-intervista-video|title=Ecco cosa hanno fatto i Maneskin a Londra|last=Mattia Marzi|website=Rockol|date=30 October 2020|accessdate=25 May 2021|language=it}}</ref> Nato so marca 2021 s pesmijo ''Zitti e buoni'' zmagali na glasbenem festivalu Sanremo 2021.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.iltempo.it/tv-news/2021/03/02/video/sanremo-i-maneskin-raccontano-il-loro-brano-zitti-e-buoni--26394985/|title=Sanremo, i Maneskin raccontano il loro brano "Zitti e buoni"|date=2 March 2021|work=[[Il Tempo]]|accessdate=4 March 2021}}</ref> Zatem je skupina objavila svoj novi projekt z naslovom ''Teatro d'ira'', ''Vol. 1,'' ki je bil izdan 19. marca 2021. <ref>{{Navedi splet|url=https://tg24.sky.it/spettacolo/musica/2021/02/11/maneskin-teatro-ira-album|title=I Maneskin annunciano il nuovo album 'Teatro d'ira vol. 1': info e data d'uscita|website=[[Sky TG24]]|date=11 February 2021|accessdate=4 March 2021|language=it}}</ref> Zastopali so Italijo na [[Pesem Evrovizije 2021|tekmovanju za pesem Evrovizije 2021]], ki je potekalo 22. maja 2021 v Rotterdamu, ter s skladbo ''Zitti e buoni'' osvojili 1. mesto in skupno 524 točk.<ref name="eurovision_2021_winner_wiwibloggs">{{Navedi novice|date=22 May 2021|title=Eurovision 2021 winner: Italy's Måneskin takes the victory with "Zitti e buoni"|work=wiwibloggs|url=https://wiwibloggs.com/2021/05/22/eurovision-2021-winner-italys-maneskin-takes-the-victory-with-zitti-e-buoni/265446/|accessdate=22 May 2021}}</ref> Zmagali so po številu prejetih glasov gledalcev, nacionalne žirije so jih pa uvrstile na četrto mesto. Skupina je do konca leta napovedala nov album z datumi koncertov decembra 2021 in prihajajočo turnejo, ki se bo začela marca 2022, za katero je bilo prodanih že več kot 60.000 vstopnic.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.allmusicitalia.it/news/maneskin-tour-eurovision-disco.html|title=L'Anno D'Oro Dei Måneskin... Sanremo, Eurovision, Le Date Del Tour Sold Out E Un Album Entro Fine Anno|website=All Music Italia|date=23 May 2021|accessdate=25 May 2021|language=it}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.allmusicitalia.it/news/maneskin-tour-2021.html|title=Maneskin: 60'000 Biglietti Venduti! Ecco Tutte Le Date Del Tour (Biglietti)|website=All Music Italia|date=20 March 2021|accessdate=25 May 2021|language=it}}</ref> == Glasbeni slog in vplivi == Njihov glasbeni slog in videz so primerjali z rock glasbo iz 70-ih. Člani navajajo svoje vzornike: [[Led Zeppelin]], Fleetwood Mac, [[Nirvana (glasbena skupina)|Nirvana]] in [[Radiohead]].<ref name="Ventanni">{{Navedi splet|url=https://www.rockol.it/news-717724/maneskin-vent-anni-nuovo-singolo-intervista-video|title=Ecco cosa hanno fatto i Maneskin a Londra|last=Mattia Marzi|website=Rockol|date=30 October 2020|accessdate=25 May 2021|language=it}}</ref> == Člani skupina == [[Slika:Måneskin_2021.jpg|sličica| Člani skupine (z leve strani Ethan, Victoria, Damiano in Thomas) med intervjujem leta 2021.]] {| class="wikitable sortable" !Ime ! Datum rojstva ! Vloga |- | Damiano David | {{Datum rojstva in starost|1999|1|8}} | Vokalist |- | Victoria De Angelis | {{Datum rojstva in starost|2000|4|28}} | [[Basist]] |- | Thomas Raggi | {{Datum rojstva in starost|2001|1|18}} | [[Kitarist]] |- | Ethan Torchio | {{Datum rojstva in starost|2000|10|8}} | Bobnar |} === Osebno življenje === V intervjuju za ''časopisa Corriere della Sera'' februarja 2021 je Victoria sebe označila za biseksualko, Thomas kot hetero, Damiano kot hetero, Ethan kot »spolno svoboden«.<ref>{{Navedi splet|first=Luca|last=Parente|accessdate=2021-05-23|title=Sanremo 2021, i Maneskin si spogliano e parlano di libertà sessuale|url=https://www.neg.zone/2021/02/12/sanremo-maneskin/|date=2021-02-12}}</ref> Damiano je v osebnem razmerju z manekenko Giorgijo Soleri. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.repubblica.it/salute/2021/05/11/news/vulvodinia_la_fidanzata_di_damiano_dei_mannskin_racconta_la_sua_malattia-300446967/|title=Vulvodinia, cosa è: Giorgia Soleri, la fidanzata di Damiano dei Maneskin racconta la sua malattia|last=Valeria Pini|website=[[La Repubblica]]|date=11 May 2021|accessdate=25 May 2021|language=it}}</ref> == Diskografija == === Studijski albumi === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+Seznam studijskih albumov s položaji na lestvicah in certifikati ! rowspan="2" scope="col" | Naslov ! rowspan="2" scope="col" | Podrobnosti ! colspan="2" scope="col" | Najvišji položaji na lestvicah ! rowspan="2" scope="col" | Certifikati |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" | ITA ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" | SWI<br/><ref>{{cite web|url=https://hitparade.ch/album/Maaneskin/Il-ballo-della-vita-370510|publisher=Hitparade.ch. Hung Medien|accessdate=7 November 2018|title=Måneskin – Il ballo della vita|language=de}}</ref> |- ! scope="row" | ''Il ballo della vita'' | * Datum izida: 26. oktobra 2018 * Založba: Sony Music * Formati: CD, prenos, pretakanje | 1. | 26. | * FIMI : 3 × platina |- ! scope="row" | ''Teatro d'ira: letn. 1.'' | * Datum izida: 19. marca 2021 * Založba: Sony Music * Formati: CD, prenos, pretakanje, vinil. | 1. | 13. | * FIMI: platinasta |- | colspan="20" style="font-size:85%;" | "-" označuje posnetek, ki ni začrtan ali ni bil objavljen. |} === PEP-ji === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+Seznam EP-jev z uvrstitvami na lestvicah ! rowspan="2" scope="col" | Naslov ! rowspan="2" scope="col" | Podrobnosti o EP ! colspan="1" scope="col" | Najvišji položaji na lestvicah ! rowspan="2" scope="col" | Certifikati |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" | ITA<ref name="Italian Albums Chart">{{Navedi splet|url=https://italiancharts.com/search.asp?cat=a&search=M%E5neskin|publisher=Italiancharts.com. Hung Medien|title=Italian Charts - Måneskin - Albums|accessdate=5 October 2018}} [[Kategorija:CS1 maint: discouraged parameter]]</ref> |- ! scope="row" | ''" Chosen "'' | * Datum izida: 15. decembra 2017 * Založba: Sony Music * Formati: CD, prenos, pretakanje | 3. | * FIMI: platinasta |} === Singli === ==== Samostojni ==== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+Seznam singlov s položaji na lestvici, imenom albuma in certifikati ! rowspan="2" scope="col" style="width:16em;" | Naslov ! rowspan="2" scope="col" style="width:1em;" | Leto ! colspan="1" scope="col" | Najvišji položaji na lestvicah ! rowspan="2" scope="col" | Certifikati ! rowspan="2" scope="col" | Album ali EP |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" | ITA<ref name="Italian FIMI Charts">{{Navedi splet|url=http://www.fimi.it/ricerca#/type:artists/show:charts/keyword:Maneskin/page:0|publisher=[[Federation of the Italian Music Industry]]|language=it|title=Database Top of the Music - Maneskin - Classifiche|accessdate=5 October 2018}} </ref> |- ! scope="row" | " Chosen " | 2017 | 2. | * FIMI: 2 × platina | ''Izbrano'' |- ! scope="row" | " Morirò da re " | rowspan="2" | 2018 | 2. | * FIMI: 3 × platina | rowspan="5" | ''Il ballo della vita'' |- ! scope="row" | " Torna a casa " | 1. | * FIMI: 5 × platina |- ! scope="row" | " Fear from nobody " | rowspan="3" | 2019 | 26. | |- ! scope="row" | " L'altra dimensione " | 6. | * FIMI: platinasta |- ! scope="row" | " Le parole lontane " | 5. | * FIMI: platinasta |- ! scope="row" | " Vent'anni " | 2020 | 12. | * FIMI: platinasta | rowspan="2" | ''Teatro d'ira: letn. 1.'' |- ! scope="row" | " Zitti e buoni " | 2021 | 2. | * FIMI: 2 × platina |- | colspan="20" style="font-size:85%;" | "-" označuje posnetek, ki ni začrtan ali ni bil objavljen. |} ==== V sodelovanju z drugimi ==== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+Seznam singlov s položaji na lestvici, imenom albuma in certifikati ! rowspan="2" scope="col" style="width:16em;" | Naslov ! rowspan="2" scope="col" style="width:1em;" | Leto ! colspan="1" scope="col" | Najvišji položaji na lestvicah ! rowspan="2" scope="col" | Album ali EP |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" | ITA<ref name="Italian FIMI Charts">{{Navedi splet|url=http://www.fimi.it/ricerca#/type:artists/show:charts/keyword:Maneskin/page:0|publisher=[[Federation of the Italian Music Industry]]|language=it|title=Database Top of the Music - Maneskin - Classifiche|accessdate=5 October 2018}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.fimi.it/ricerca#/type:artists/show:charts/keyword:Maneskin/page:0 "Database Top of the Music - Maneskin - Classifiche"] (in Italian). [[Zveza italijanske glasbene industrije|Federation of the Italian Music Industry]]<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">5 October</span> 2018</span>.</cite><span data-ve-ignore="true"> </span><span class="cs1-maint citation-comment" data-ve-ignore="true">CS1 maint: discouraged parameter ([[:Kategorija: sporočilo CS1: odsvetovan parameter|link]])</span> </ref> |- ! scope="row" | " Stato di natura"<span style="font-size:85%;">(Francesca Michielin z Måneskinom)</span> | 2020 | 99 | ''Feat (stato di natura)'' |} == Filmografija == {| class="wikitable plainrowheaders sortable" |+ Seznam filmov z Måneskinom ! scope="col" | Leto ! scope="col" | Naslov ! scope="col" | Vloga ! class="unsortable" scope="col" | Opombe ! class="unsortable" | {{abbr|Ref.|Reference(s)}} |- | 2018 | ''To je Måneskin'' | Sami | Dokumentarni film | <ref name="This is Maneskin">{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.it/cinema/news-cinema/maneskin-arriva-nei-cinema-un-documentario-che-racconta-il-primo-album-della-band/430826/|website=[[Rolling Stone (magazine)|Rolling Stone]]|language=it|title=Måneskin, arriva nei cinema un documentario che racconta il primo album della band|date=3 October 2018|accessdate=2 November 2018}}</ref> |- |} == Reference ==  {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.maneskin.it/ Uradna spletna stran] [[Kategorija:Evrovizijski zmagovalci]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2016]] {{normativna kontrola}} e9gj3gl8lbbpfiosw280vyub274c5ws 0 500213 5737083 5666692 2022-08-20T07:11:58Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox Weapon | name = S-300 ''Favorit'' | image = [[Slika:S-300_-_2009_Moscow_Victory_Day_Parade_(2).jpg|300px]] | image_size = | alt = | caption = Sistem S-300 ''Favorit'' leta 2009 na Tverski ulici v Moskvi na pripravah na parado ob dnevu Zmage | origin = {{USSR}} | type = Sistem [[zračna obramba|zračne obrambe]] dolgega dosega <!-- Type selection --> | is_ranged = | is_bladed = | is_explosive = | is_artillery = | is_vehicle = yes | is_missile = | is_UK = yes <!-- Service history --> | service = 1978– | used_by = {{RUS}} in še 17 držav, glej [[S-300#Uporabniki|seznam]] | wars = <!-- Production history --> | designer = [[Almaz-Antej]] | design_date = 1967–2005 | manufacturer = MZiK | unit_cost = | production_date = 1975– | number = | variants = S-300P, S-300V in S-300F <!-- General specifications --> | spec_label = | weight = | length = | part_length = | width = | height = | diameter = | crew = | passengers = <!-- Ranged weapon specifications --> | cartridge = | cartridge_weight = | caliber = | barrels = | action = | rate = | velocity = | range = | max_range = | feed = | sights = <!-- Artillery specifications --> | breech = | recoil = | carriage = | elevation = | traverse = <!-- Bladed weapon specifications --> | blade_type = | hilt_type = | sheath_type = | head_type = | haft_type = <!-- Explosive specifications --> | filling = | filling_weight = | detonation = | yield = <!-- Vehicle/missile specifications --> | armour = | primary_armament = | secondary_armament = | engine = | engine_power = | pw_ratio = | payload_capacity = | transmission = | suspension = | clearance = | fuel_capacity = | vehicle_range = | speed = | guidance = | steering = <!-- Missiles only --> | wingspan = | propellant = | ceiling = | altitude = | depth = | boost = | accuracy = | launch_platform = | transport = }} '''S-300 ''Favorit''''' ({{lang-ru|С-300 Фаворит}} – [[favorit]]) je sistem [[zračna obramba|zračne obrambe]] dolgega dosega, razvit za [[Sovjetske oborožene sile]]. Je med najboljšimi sistemi zračne obrambe v zgodovini.<ref name=autogenerated1>{{cite web |url=http://www.strategycenter.net/research/pubID.93/pub_detail.asp |title=International Assessment and Strategy Center > Research > Almaz S-300 – China's "Offensive" Air Defense |publisher=Strategycenter.net |date=25 February 2006 |access-date=14 November 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110928142727/http://www.strategycenter.net/research/pubID.93/pub_detail.asp |archive-date=28 September 2011 |df=dmy-all }}</ref> ==Zgodovina== Sistem S-300 je naslednik sistemov [[S-25]], [[S-75]], [[S-125]] in [[S-200]]. Oblikovalska dela za nov sistem so se začela leta 1969. Pri razvoju je sodelovalo več oblikovalskih birojev, ki so danes del koncerna [[Almaz-Antej]]. Vodilno je bilo [[Znanstveno-proizvodno združenje Almaz A. A. Raspletina]], izstrelke je razvil [[Oblikovalski biro strojegradnji Fakel akademika P. D. Grušina]], različico S-300F za [[Sovjetska vojna mornarica|vojno mornarico]] pa je razvil [[Morski znanstvenoraziskovalni institut elektrotehnike Altair]] (vsi iz [[Moskva|Moskve]]). Proizvodnja je potekala v GOZ v [[Leningrad]]u (različica S-300P) in ZiK v [[Jekaterinburg|Sverdlovsk]]u (različica S-300V). Serijska proizvodnja sistema se je začela leta 1975, leta 1978 so se končala preizkušanja in leta 1979 je bil prvi polk S-300 predan v uporabo.<ref name="rusarms1">{{cite web|url=http://www.russarms.com/air/pvo/s-300-p/tech-s-300-p-b.asp|title=Из истории создания С-300П|publisher=Rusarms.com|accessdate=2009-04-29}}</ref> Razvite so bile tri različice: S-300P za [[Vojno letalstvo Sovjetske zveze|vojno letalstvo]] (rusko: ПВО – protivozdušnaja oborona), S-300F za vojno mornarico (rusko: Флот – Flot) in S-300V za [[Kopenske sile Sovjetske zveze|kopenske sile]] (rusko: Войска – Vojska). Slednja ima poleg možnosti za boj proti [[zrakoplov]]om in [[manevrirni izstrelek|manevrirnim izstrelkom]] tudi sposobnost za boj proti [[balistična raketa|balističnim raketam]]. Mornariški sistem S-300F je nameščen na [[križarka]]h razredov [[Razred Atlant|''Atlant'']] in [[Križarka razreda Kirov|''Orlan'']]. Nasledil ga je sistem [[S-400|S-400 ''Triumf'']]. Sistem S-300 je doživel ognjeni krst v Drugi karabaški vojni leta 2020. [[Azerbajdžan]] je trdil da je z njim sestrelil [[Armenija|armenskega]] [[jurišnik]]a [[Suhoj Su-25|Su-25]],<ref>https://www.trtworld.com/asia/azerbaijan-shoots-down-armenian-su-25-fighter-jet-40674</ref><ref>https://www.aljazeera.com/news/2020/10/18/armenia-accuses-azerbaijan-of-violating-truce-in-nagorno-karabakh</ref> Armenija pa sestrelitev več azerbajdžanskih [[vojaško brezpilotno letalo|brezpilotnih letal]].<ref>https://www.ctvnews.ca/world/armenia-says-it-shot-down-azerbaijani-drone-near-capital-1.5128978</ref> Azerbajdžan po drugi strani trdi, da je z brezpilotnimi letali delno uničil armenski sistem S-300.<ref>https://mod.gov.az/en/news/the-latest-situation-on-the-frontline-33060.html</ref> ==Uporabniki== Sistem S-300 je v uporabi v Rusiji, [[Alžirija|Alžiriji]], Armeniji, Azerbajdžanu, [[Belorusija|Belorusiji]], [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Kitajska|Kitajskem]], [[Egipt]]u, [[Grčija|Grčiji]], [[Indija|Indiji]], [[Iran]]u, [[Kazahstan]]u, [[Slovaška|Slovaškem]], [[Sirija|Siriji]], [[Ukrajina|Ukrajini]], [[Venezuela|Venezueli]] in [[Vietnam]]u. Sistem so kupile še [[ZDA]] (za analizo, nikoli v uporabi)<ref>{{cite web|url=https://www.kommersant.ru/doc/103833|title=Продажа комплекса С-300: расследование|date=9 March 1995|access-date=22 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180822113529/https://www.kommersant.ru/doc/103833|archive-date=22 August 2018|url-status=live}}</ref> in [[Hrvaška]] (kupljen in prodan, nikoli v uporabi).<ref>Military Balance 2013, str. 121</ref> ==Glej tudi== *[[S-400|S-400 ''Triumf'']] == Sklici == {{sklici|2}} {{zbirka}} {{Portal-Vojaštvo}} {{Rakete Sovjetskih in Ruskih oboroženih sil}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ruska vojna mornarica]] [[Kategorija:Zračna obramba]] [[Kategorija:Rakete zemlja-zrak Rusije]] mbmyd04zbxr7pctwto400i3jd0jhaf9 0 500254 5737082 5596870 2022-08-20T07:11:55Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox Weapon | name = 9K37 ''Buk'' | image = [[Slika:Buk-M1-2 air defence system in 2010.jpg|300px]] | image_size = | alt = | caption = Sistem Buk-M1-2 leta 2010 | origin = {{USSR}} <br> {{RUS}} | type = Sistem [[zračna obramba|zračne obrambe]] srednjega dosega <!-- Type selection --> | is_ranged = | is_bladed = | is_explosive = | is_artillery = | is_vehicle = yes | is_missile = | is_UK = yes <!-- Service history --> | service = 1979– | used_by = {{RUS}}, glej [[9K37 Buk#Uporabniki|uporabniki]] | wars = {{plainlist| *[[Rusko-gruzijska vojna]] *[[Vojna v Donbasu]]}} <!-- Production history --> | designer = [[Almaz-Antej]] | design_date = 1972 | manufacturer = | unit_cost = | production_date = 1975– | number = | variants = 9K37 ''Buk'' <br> 9K37M1 ''Buk-M1''<br> 9K317 ''Buk-M2''<br> 9K317M ''Buk-M3''<br> 3S90 ''Uragan'' (vojna mornarica) <!-- General specifications --> | spec_label = | weight = | length = | part_length = | width = | height = | diameter = | crew = | passengers = <!-- Ranged weapon specifications --> | cartridge = | cartridge_weight = | caliber = | barrels = | action = | rate = | velocity = | range = | max_range = | feed = | sights = <!-- Artillery specifications --> | breech = | recoil = | carriage = | elevation = | traverse = <!-- Bladed weapon specifications --> | blade_type = | hilt_type = | sheath_type = | head_type = | haft_type = <!-- Explosive specifications --> | filling = | filling_weight = | detonation = | yield = <!-- Vehicle/missile specifications --> | armour = | primary_armament = | secondary_armament = | engine = | engine_power = | pw_ratio = | payload_capacity = | transmission = | suspension = | clearance = | fuel_capacity = | vehicle_range = | speed = | guidance = | steering = <!-- Missiles only --> | wingspan = | propellant = | ceiling = | altitude = | depth = | boost = | accuracy = | launch_platform = | transport = }} '''9K-37 ''Buk''''' ({{lang-ru|9К-37 Бук}} – [[bukev]]) je sistem [[zračna obramba|zračne obrambe]] srednjega dosega, razvit za [[Sovjetske oborožene sile|Sovjetske]] in [[Oborožene sile Ruske federacije|Ruske oborožene sile]]. ==Zgodovina== Sistem 9K-37 ''Buk'' je nasledil sistem [[2K-12 Kub|2K-12 ''Kub'']].<ref name="RIANovosti-2">{{cite news |url=http://en.rian.ru/analysis/20070828/75430414.html |title=What the Russian papers say |access-date=18 November 2008 |agency=RIA Novosti |date=28 August 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090123200942/http://en.rian.ru/analysis/20070828/75430414.html |archive-date=23 January 2009 |url-status=live }}</ref> Njegov razvoj se je začel 17. januarja 1972.<ref name="PVO">{{cite web|url=http://pvo.guns.ru/buk/buk.htm|title=9K37 Buk (SA-11 Gadfly)|language=ru|access-date=20 August 2008|website=Vestnik PVO|date=17 November 2004|archive-url=https://web.archive.org/web/20080819235322/http://pvo.guns.ru/buk/buk.htm|archive-date=19 August 2008|url-status=live}}</ref> V razvoj je bilo vključenih več oblikovalskih birojev, ki so danes del koncerna [[Almaz-Antej]] – vodilni je bil [[Znanstveno-raziskovalni institut za izdelavo pribora V. V. Tihomirova]] iz [[Žukovski (Rusija)|Žukovskega]], [[Raziskovalni oblikovalski biro Novator L. B. Ljuljeva]] iz [[Jekaterinburg]]a pa je razvil [[izstrelek zemlja-zrak|izstrelke]].<ref name="PVO"/> Namen sistema ''Buk'', je bil razviti sistem zračne obrambe srednjega dosega, ki bi presegel sistem 2K-12 ''Kub'' v vseh parametrih in njegovi oblikovalci, vključno z glavnim oblikovalcem [[Ardalion Rastov|Ardalionom Rastovom]], so leta 1971 obiskali [[Jomkipurska vojna|Egipt]], da bi videli delovanje sistema.<ref name="Militaryparade">{{cite web|url=http://milparade.udm.ru/27/126.htm |title=Chief Designer Ardalion Rastov |access-date=23 August 2008 |website=milparade.udm.ru |date=31 August 1998 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090123083209/http://milparade.udm.ru/27/126.htm |archive-date=23 January 2009}}</ref> Sistema ''Kub'' in ''Buk'' uporabljata samohodne raketomete, ki jih je razvil Ardalion Rastov in posledično vozila z raketami ''Buk'' uporabljajo lastni [[radar]]. Različico 3S-90 ''Uragan'' (na [[rušilec|rušilcih]] razreda [[Razred Sarič|''Sarič'']] in moderniziran sistem 3S-90M ''Štil-1'' na [[fregata]]h razreda [[Razred Burevestnik|''Burevestnik'']]) za [[Sovjetska vojna mornarica|Sovjetsko]] in [[Ruska vojna mornarica|Rusko vojno mornarico]] je razvil [[Morski znanstvenoraziskovalni institut elektrotehnike Altair]] iz [[Moskva|Moskve]] pod vodstvom glavnega oblikovalca G. N. Volgina.<ref name="jnavy">{{cite web|url=http://articles.janes.com/articles/Janes-Naval-Weapon-Systems/SA-N7-Gadfly-3K90-M-22-Uragan-ShtilSA-N7B-Grizzly-9K37-Ezh-Shtil-1SA-N7C-Gollum9M317E-Russian-Federation.html|title=SA-N-7 'Gadfly' (3K90 M-22 Uragan/Shtil)/SA-N-7B 'Grizzly' (9K37 Ezh/Shtil-1)/SA-N-7C 'Gollum'(9M317E) (Russian Federation), Surface-to-air missiles|access-date=21 August 2011|website=Jane's Naval Weapon Systems|date=25 June 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20120503102507/http://articles.janes.com/articles/Janes-Naval-Weapon-Systems/SA-N7-Gadfly-3K90-M-22-Uragan-ShtilSA-N7B-Grizzly-9K37-Ezh-Shtil-1SA-N7C-Gollum9M317E-Russian-Federation.html|archive-date=3 May 2012|url-status=dead}}</ref><ref name="PVON">{{cite web|url=http://pvo.guns.ru/naval/m22.htm|title=M-22 Uragan (SA-N-7 Gadfly)|language=ru|access-date=17 November 2008|website=Vestnik PVO (pvo.guns.ru)|date=17 November 2004|archive-url=https://web.archive.org/web/20081105130135/http://pvo.guns.ru/naval/m22.htm|archive-date=5 November 2008|url-status=live}}</ref> ==Uporabniki== Sistem 9K-37 ''Buk'' uporabljajo Rusija, [[Alžirija]], [[Armenija]], [[Azerbajdžan]], [[Belorusija]], [[Ciper]], [[Egipt]], [[Gruzija]], [[Indija]], [[Iran]], [[Kazahstan]], [[Kitajska]], [[Pakistan]], [[Severna Koreja]], [[Sirija]], [[Ukrajina]], [[Venezuela]]. ==Glej tudi== *[[S-300|S-300 ''Favorit'']] *[[S-400|S-400 ''Triumf'']] == Sklici == {{sklici|2}} {{zbirka}} {{Portal-Vojaštvo}} {{Rakete Sovjetskih in Ruskih oboroženih sil}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zračna obramba]] [[Kategorija:Ruska vojna mornarica]] [[Kategorija:Rakete zemlja-zrak Rusije]] i2p5iqznd85kjodytm7agd7l70xyilp 0 500307 5737227 5521603 2022-08-20T07:25:23Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox video game | title = They Are Billions | image = They_Are_Billions_Video_Game_Logo.jpg | developer = Numantian Games | publisher = Numantian Games<br>BlitWorks (PS4, XONE) | director = | composer = | engine = | released = 13. december 2017 {{small|([[Steam Early Access]])}}<br>18. junij 2019 {{small|(končana)}}<br>1. julij 2019 {{small|(PS4, XONE)}} | genre = realnočasovna [[strateška videoigra|strateška]], [[preživetvena videoigra]] | modes = [[enoigralska videoigra|enoigralski]] | platforms = [[Microsoft Windows]]<br>[[PlayStation 4]]<br>[[Xbox One]] }} '''''They Are Billions''''' (dobesedno [[angleščina|angleško]]: ''Na milijarde jih je'') je [[strateška videoigra]] z elementi [[preživetvena grozljivka|preživetvene grozljivke]], ki je uradno izšla junija 2019 v založbi neodvisnega studia Numantian Games. Ta je igro tudi razvil. Mesec dni kasneje je v sodelovanju s podjetjem Blitworks izšla še predelava za konzoli [[PlayStation 4]] in [[Xbox One]].<ref>{{Cite web|url=https://www.eurogamer.net/articles/2019-06-06-finally-the-campaign-for-they-are-billions|title=Finally, the campaign for They Are Billions|last=Purchese|first=Robert|date=2019-06-06|website=Eurogamer|language=en|access-date=2019-06-11}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.gamespot.com/articles/e3-2019-they-are-billions-adds-campaign-heads-to-p/1100-6467448/|title=E3 2019: They Are Billions Adds Campaign, Heads To PS4/Xbox One|last=winslow|first=jeremy|date=2019-06-07|website=GameSpot|language=en-US|access-date=2019-06-11}}</ref> == Igranje == Dogajanje je postavljeno v [[Postapokaliptična fikcija|postapokaliptično]] prihodnost v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], kjer razsajajo horde »okuženih« ([[zombi]]jev), ki napadajo ljudi. Ponuja dva igralna načina, kampanjo in preživetveni način. V slednjem ima igralec bazo na naključno generiranem ozemlju, polnem zombijev.<ref>{{cite web|url=https://www.kotaku.com.au/2018/01/one-of-steams-hottest-games-is-a-zombie-rts/|title=One Of Steam's Hottest Games Is A Zombie RTS|date=2018-01-06 |work=Kotaku |accessdate=2018-01-11}}</ref> Njegov cilj je zgraditi bazo z obrambnimi strukturami za zaščito, preiskati ozemlje, ki skriva dodatne vire, in uničiti tamkajšnje zombije. Upravljati mora z osmimi viri: zlato, hrana, delavci, les, kamen, železo in energija. Zgradbe in enote zahtevajo različne vire za izdelavo.<ref name="gamerevolution1">{{cite web|url=http://www.gamerevolution.com/preview/360315-they-are-billions-mixes-starcraft-and-left-4-dead-to-make-a-survival-rts-early-access-preview|title=They Are Billions Mixes Starcraft and Left 4 Dead to Make a Survival RTS |work=GameRevolution |accessdate=2018-01-11}}</ref> Zombiji v osnovi napadajo posamič in naključno, igralec jih uničuje sproti med raziskovanjem. Ob določenih intervalih pa na ozemlje v valovih vdirajo horde in se usmerijo proti eni strani baze, do zadnjega vala, v katerem pride največja množica iz vseh strani hkrati. Igralni pogon podpira več deset tisoč enot hkrati. Igralec mora preprečiti zombijem, da prebijejo obrambno črto in pridejo do osnovnih zgradb. Ko namreč zombi dovolj poškoduje zgradbo, jo okuži in iz nje planejo prebivalci, spremenjeni v nove zombije. V na tesno pozidanih predelih baze pride tako do domino učinka, ki ga je izredno težko zajeziti. Igralec ima za obrambo različne bojne enote in obrambne strukture, prav tako pa obstajajo različni tipi zombijev, od osnovnih, ki so počasni in dokaj šibki, prek izjemno hitrih »Harpij« in izjemno močnih »Mesarjev« do orjaških okuženih velikanov, ki so posebej označeni na zemljevidu. To od igralca zahteva, da čim prej zgradi močno obrambno linijo in prilagaja taktiko smeri vdiranja zombijev.<ref name="gamerevolution1"/><ref>{{cite web|url=https://www.rockpapershotgun.com/2018/01/03/they-are-billions-early-access-review/|title=Premature Evaluation: They Are Billions|first=Fraser|last=Brown |date=2018-01-03 |work=Rock, Paper, Shotgun |accessdate=2018-01-11}}</ref> Igra je realnočasovna strategija, ki pa vseeno omogoča igralcu, da kadarkoli ustavi čas in razmisli o taktiki ter izda več ukazov hkrati.<ref>{{cite web|url=https://www.rockpapershotgun.com/2017/12/18/they-are-billions-steampunk-zombie-rts/|title=They Are Billions strategises in a steampunk zombie apocalypse |first=Alice |last=O'Connor |date=2017-12-18 |work=Rock, Paper, Shotgun |accessdate=2018-01-11}}</ref> Kampanja postopoma odkriva naprednejše tipe enot in zgradb ter povečuje težavnost. Med strateškimi misijami so tudi taktične, v katerih igralec vodi heroja po manjši stopnji in se skozi zombije prebija do cilja, običajno kosa napredne tehnologije iz časa pred apokalipso. Z raziskovalnimi točkami, zbranimi v teh misijah, odklepa nadgradnje enot in zgradb, ki olajšajo strateške misije. == Izid in odziv == Naslov se je prvič pojavil na spletni trgovini ''[[Steam]]'' decembra 2017 v nedokončani različici (kot del programa ''Early Access''), ki je vsebovala samo preživetveni način. Izkazala se je za nepričakovano uspešnico in se po podatkih analitskega orodja ''Steam Spy'' kmalu povzpela na lestvico desetih najbolj prodajanih iger ter tam ostala vsaj en mesec. Do sredine januarja je bilo tako prodanih skoraj pol milijona izvodov.<ref>{{navedi novice |url=https://www.polygon.com/2018/1/17/16898732/they-are-billions-preview-pc-release-date-early-access |title=They Are Billions has captured attention on Steam, but what’s the appeal? |last=Hall |first=Charlie |date=2018-01-17 |work=Polygon |accessdate=2021-05-27}}</ref> Na portalu ''[[Metacritic]]'', ki zbira in povpreči ocene recenzentov, ima različica za osebne računalnike oceno 77 od 100. V splošnem so bili kritiki mnenja, da je preživetveni način vrhunski, kampanja pa nekoliko razočara zaradi neuravnoteženosti in nezanimivosti.<ref>{{navedi splet |url=https://www.metacritic.com/game/pc/they-are-billions |title=They Are Billions |work=Metacritic |accessdate=2021-05-27}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{official}} [[Kategorija:Realnočasovne strateške igre]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 4]] [[Kategorija:Igre za Xbox One]] [[Kategorija:Videoigre leta 2019]] 5m738hwp9pulrg6ulqg67xjnvi86vcx 0 500322 5737084 5596871 2022-08-20T07:12:00Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox Weapon | name = 9K330 ''Tor'' | image = [[Slika:Tor-M1 SAM (2).jpg|300px]] | image_size = | alt = | caption = Transporter raket 9K330 ''Tor'' z radarjem | origin = {{USSR}} <br> {{RUS}} | type = Sistem [[zračna obramba|zračne obrambe]] kratkega dosega <!-- Type selection --> | is_ranged = | is_bladed = | is_explosive = | is_artillery = | is_vehicle = yes | is_missile = | is_UK = yes <!-- Service history --> | service = 1986–sedanjost | used_by = [[9K330 Tor#Uporabniki|uporabniki]] | wars = [[Rusko-gruzijska vojna]] <br> [[Sirska državljanska vojna]] <br> [[Druga karabaška vojna]] <!-- Production history --> | designer = [[Almaz-Antej]] | design_date = 1975 | manufacturer = [[Iževska elektromehanična tovarna Kupol]] | unit_cost = 25 mio USD (2008) | production_date = 1983– | number = | variants = 9K330 ''Tor'' <br> 9K331 ''Tor-M1''<br> 9K332 ''Tor-M2''<br> 3K95 ''Kinžal'' (vojna mornarica) <!-- General specifications --> | spec_label = | weight = | length = | part_length = | width = | height = | diameter = | crew = | passengers = <!-- Ranged weapon specifications --> | cartridge = | cartridge_weight = | caliber = | barrels = | action = | rate = | velocity = | range = | max_range = | feed = | sights = <!-- Artillery specifications --> | breech = | recoil = | carriage = | elevation = | traverse = <!-- Bladed weapon specifications --> | blade_type = | hilt_type = | sheath_type = | head_type = | haft_type = <!-- Explosive specifications --> | filling = | filling_weight = | detonation = | yield = <!-- Vehicle/missile specifications --> | armour = | primary_armament = | secondary_armament = | engine = | engine_power = | pw_ratio = | payload_capacity = | transmission = | suspension = | clearance = | fuel_capacity = | vehicle_range = | speed = | guidance = | steering = <!-- Missiles only --> | wingspan = | propellant = | ceiling = | altitude = | depth = | boost = | accuracy = | launch_platform = | transport = }} '''9K-330 ''Tor''''' ({{lang-ru|9К-330 Тор}} – [[torus]]) je sistem [[zračna obramba|zračne obrambe]] kratkega dosega, razvit za [[Sovjetske oborožene sile|Sovjetske]] in [[Oborožene sile Ruske federacije|Ruske oborožene sile]]. ==Zgodovina== Sistem 9K-330 ''Tor'' je bil razvit s ciljem zagotavljanja večjega dosega in daljšega sledenja hitrim tarčam z majhnim [[radarski presek|radarskim presekom]] in hitrim in učinkovitim spopadanjem z množičnimi zračnimi napadi zagotavljajoč visoko raven avtomatizacije in integracije z drugimi sistemi zračne obrambe.<ref name="VKO">{{cite web |url=http://www.vko.ru/DesktopModules/Articles/ArticlesView.aspx?tabID=320&ItemID=154&mid=2891&wversion=Staging |script-title=ru:Аналогов "Тору" не существует |language=ru |access-date=2008-08-09 |website=ВОЕННО-ПРОМЫШЛЕННЫЙ КУРЬЕР |publisher=ВПК-Медиа |year=2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080606051354/http://www.vko.ru/DesktopModules/Articles/ArticlesView.aspx?tabID=320&ItemID=154&mid=2891&wversion=Staging |archive-date=2008-06-06 }}</ref> V ta namen so oblikovalci uporabili več novih tehnologij, vključno z napredno pasivno radarsko napravo elektronsko skeniranega niza, okrepljeno digitalno procesiranje podatkov, navpično izstreljene rakete za izboljšanje reakcijskega časa in večje število raket pripravljenih na izstrelitev. Sistem je vstopil v uporabo leta 1986.<ref>{{cite web|url=http://www.oruzie.su/raketnye-sistemy/1926-tor|title=Зенитный ракетный комплекс "Top"|access-date=14 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141106192118/http://www.oruzie.su/raketnye-sistemy/1926-tor|archive-date=6 November 2014|url-status=live}}</ref> Izboljšana različica 9K331 ''Tor-M1'' z bistveno izboljšano natančnostjo raket in zmožnostjo napadanja dveh tarč hkrati (z uvedbo drugega kanala za nadzor ognja)<ref>http://www.almaz-antey.ru/en/catalogue/millitary_catalogue/{{dead link|date=January 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je vstopila v uporabo leta 1991.<ref name="aftershock.su">{{cite web|url=http://aftershock.su/?q=node/19188|title=На вооружение войск ЮВО поступили новые ЗРС "Тор-М1-2У"|website=aftershock.su|access-date=14 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141106155611/http://aftershock.su/?q=node%2F19188|archive-date=6 November 2014|url-status=live}}</ref> Po izkušnjah pri NATO bombardiranju Bosne in Hercegovine leta 1995 je bil sistem dodatno izboljšan in leta 2007 je bil na letalski razstavi [[MAKS]] predstavljen ''Tor-M2''.<ref name="Kupol">{{cite web |url=http://www.kupol.ru/ru/news/212 |script-title=ru:ИЭМЗ "Купол" представит на "МАКС-2007" новую БМ ЗРС "ТОР-М2Э" |language=ru |access-date=2008-08-09 |website=ОАО "ИЭМЗ "Купол" |date=2007-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090305033559/http://www.kupol.ru/ru/news/212 |archive-date=2009-03-05 |url-status=live }}</ref> Sistem proizvaja [[Iževska elektromehanična tovarna Kupol]]. Mornariško različico 3K95 ''Kinžal'' (rusko: Кинжал – [[bodalo]]) je razvil [[Morski znanstvenoraziskovalni institut elektrotehnike Altair]] iz [[Moskva|Moskve]] in je nameščena na [[letalonosilka|letalonosilki]] [[Letalonosilka razreda Admiral Kuznjecov|''Admiral Kuznjecov'']], [[križarka]]h razreda [[Križarka razreda Kirov|''Orlan'']], [[rušilec|rušilcih]] razreda [[Razred Fregat|''Fregat'']] in [[fregata]]h razreda [[Razred Jastreb|''Jastreb'']] [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]]. ==Uporabniki== Sistem 9K-330 ''Tor'' uporabljajo: *{{ALG}}<ref>{{Cite web|url=http://dfnc.ru/vtc/alzhir-kak-eksportnaya-vitrina-dlya-rossijskih-sistem-pvo/|title=Алжир как экспортная витрина для российских систем ПВО|website=dfnc.ru|language=ru-RU|access-date=2018-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20181122051708/http://dfnc.ru/vtc/alzhir-kak-eksportnaya-vitrina-dlya-rossijskih-sistem-pvo/|archive-date=2018-11-22|url-status=live}}</ref> *{{AZE}}<ref>{{cite web|url=http://www.vedomosti.ru/politics/news/13199631/v_baku_idet_smerch|title=Россия вооружает Азербайджан |website=Vedomosti.ru|access-date=14 November 2014 |language=ru |archive-url=https://www.webcitation.org/6HSy0fdHx?url=http://www.vedomosti.ru/politics/news/13199631/v_baku_idet_smerch|archive-date=18 June 2013|url-status=live}}</ref> *{{ARM}}<ref>{{Cite web|url=https://www.janes.com/article/93378/armenia-receives-tor-m2km-sam-systems|title=Armenia receives Tor-M2KM SAM systems |website=www.janes.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20200408015901/https://www.janes.com/article/93378/armenia-receives-tor-m2km-sam-systems |archive-date=2020-04-08}}</ref> *{{BLR}}<ref>{{cite web |url=http://www.armyrecognition.com/january_2014_global_defense_security_news_industry/third_battery_of_tor-m2_air_defense_missile_system_enters_in_service_with_the_belarus_army_0401143.html |title=Third battery of Tor-M2 air defense missile system enters in service with the Belarus army |date=January 4, 2014 |access-date=January 10, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140110211646/http://www.armyrecognition.com/january_2014_global_defense_security_news_industry/third_battery_of_tor-m2_air_defense_missile_system_enters_in_service_with_the_belarus_army_0401143.html |archive-date=January 10, 2014 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.vpk-news.ru/news/21012|title=Россия поставила Белоруссии четыре Як-130 и дивизион "Тор-М2" – Еженедельник "Военно-промышленный курьер"|access-date=14 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141107152724/http://www.vpk-news.ru/news/21012|archive-date=7 November 2014|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www.mil.by/print.php?ELEMENT_ID=24226&clear_cache=Y |title=Archived copy |access-date=2015-08-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150926030624/http://www.mil.by/print.php?ELEMENT_ID=24226&clear_cache=Y |archive-date=2015-09-26 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web|url=http://ria.ru/maks/20150825/1206500139.html|title=Рособоронэкспорт поставит Белоруссии 5 машин из состава ЗРК "Тор-М2К"|date=25 August 2015|website=ria.ru|access-date=30 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181129013029/https://ria.ru/maks/20150825/1206500139.html|archive-date=29 November 2018|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www.armstrade.org/includes/periodics/news/2018/1128/122049840/detail.shtml |title=Archived copy |access-date=2018-11-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181129012748/http://www.armstrade.org/includes/periodics/news/2018/1128/122049840/detail.shtml |archive-date=2018-11-29 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web|url=http://tass.com/defense/972553|title=Belarus and Russia sign contract on battery of Tor-M2 air defense missile systems|website=tass.com|access-date=30 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181129012759/http://tass.com/defense/972553|archive-date=29 November 2018|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.armyrecognition.com/armies_in_the_world_analysis_focus/belarus_now_operates_five_tor-m2_air_defense_missile_batteries.html |title=Archived copy |access-date=2019-01-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190103164356/https://www.armyrecognition.com/armies_in_the_world_analysis_focus/belarus_now_operates_five_tor-m2_air_defense_missile_batteries.html |archive-date=2019-01-03 |url-status=live }}</ref> * {{CHN}}<ref name="Janes">{{cite web |url=http://www8.janes.com/Search/documentView.do?docId=/content1/janesdata/yb/jlad/jlad0112.htm |title=Almaz/Antei Concern of Air Defence Tor (NATO SA-15 'Gauntlet') low to medium-altitude self-propelled surface-to-air missile system |access-date=2008-08-10 |date=2008-05-20 |publisher=Jane's Information Group }}</ref><ref>The Military Balance 2013. — P. 288.</ref> * {{CYP}}<ref name="Janes" /> * {{EGY}}<ref>{{cite web|url=http://www.deagel.com/Air-Defense-Systems/Tor-M1_a000375001.aspx|title=Tor-M1|website=www.deagel.com|access-date=30 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20170228094529/http://www.deagel.com/Air-Defense-Systems/Tor-M1_a000375001.aspx|archive-date=28 February 2017|url-status=live}}</ref><ref>http://en.fondsk.ru/article.php?id=2266{{dead link|date=April 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite web|url=http://vpk.name/news/121328_minoboronyi_egipta_na_ucheniyah_prodemonstrirovalo_zrk_bukm2_utverzhdaet_dzheins.html|title=Минобороны Египта на учениях продемонстрировало ЗРК "Бук-М2", утверждает "Джейнс"|website=vpk.name|access-date=30 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180927125144/https://vpk.name/news/121328_minoboronyi_egipta_na_ucheniyah_prodemonstrirovalo_zrk_bukm2_utverzhdaet_dzheins.html|archive-date=27 September 2018|url-status=live}}</ref> * {{GRC}}<ref name="RIAN1">{{cite web |url=http://en.rian.ru/russia/20071227/94327525.html |title=Russia trains Greek Tor-M1 crews |access-date=2008-09-04 |date=2007-12-27 |publisher=RIA Novosti |archive-url=https://web.archive.org/web/20080927012958/http://en.rian.ru/russia/20071227/94327525.html |archive-date=2008-09-27 |url-status=live }}</ref><ref name="Janes"/> * {{IRN}}<ref>{{cite web |url=http://en.rian.ru/russia/20070207/60358702.html |title=Russia Iran successfully tests Russian TOR-M1 missiles |access-date=2009-01-15 |date=2007-02-07 |publisher=RIA Novosti |archive-url=https://web.archive.org/web/20090202140633/http://en.rian.ru/russia/20070207/60358702.html |archive-date=2009-02-02 |url-status=live }}</ref> * {{MYA}}<ref>{{cite web|url=https://www.armyrecognition.com/russia_russian_missile_system_vehicle_uk/tor-m1_9a331_sa-15_gauntlet_technical_data_sheet_specifications_information_description_pictures_uk.amp.html|title=TOR-M1 9A331 SA-15 Gauntlet Ground-to-air missile on armored vehicle|author=Army Recognitions|access-date=25 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20210129045204/https://www.armyrecognition.com/russia_russian_missile_system_vehicle_uk/tor-m1_9a331_sa-15_gauntlet_technical_data_sheet_specifications_information_description_pictures_uk.amp.html|archive-date=29 January 2021|url-status=live|df=dmy-all|date=29 January 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.indrastra.com/2015/12/ANALYSIS-Myanmar-Integrated-Air-Defense-System-0516.html?m=1|title=Myanmar Integrated Air Defense System|author=IndraStra Global Editorial Team|access-date=7 December 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031065753/https://www.indrastra.com/2015/12/ANALYSIS-Myanmar-Integrated-Air-Defense-System-0516.html?m=1|archive-date=30 October 2020|url-status=live|df=dmy-all|date=2020-10-30}}</ref> * {{PRK}} * {{PER}}<ref>[http://www.dtig.org/docs/sa-15.pdf Bericht auf ''dtig.org'' (S. 10)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923220807/http://www.dtig.org/docs/sa-15.pdf |date=2015-09-23 }} (PDF; 156&nbsp;kB)</ref><ref>{{cite web|url=http://armyreco.ifrance.com/amerique_du_sud/perou/perou_index_materiel.htm |title=Auf der Militärinfoseite''Army Recognition'' unter ''Vehicles with missiles'' |access-date=2015-04-29 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20070615010344/http://armyreco.ifrance.com/amerique_du_sud/perou/perou_index_materiel.htm |archive-date=June 15, 2007 }} (englisch)</ref> * {{RUS}} * {{UKR}}<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=3PxEWB6W8ig |title=Archived copy |access-date=2018-08-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190511122244/https://www.youtube.com/watch?v=3PxEWB6W8ig&gl=US&hl=en |archive-date=2019-05-11 |url-status=live }}</ref> * {{VEN}}<ref>{{cite web |url=http://sp.rian.ru/bilaterial_relations/20110818/150155333.html |title=Hugo Chávez agradece a Rusia por suministrar a Venezuela "el armamento más moderno del mundo" |access-date=2011-08-18 |date=2011-08-18 |publisher=RIA Novosti |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20111005020517/http://sp.rian.ru/bilaterial_relations/20110818/150155333.html |archive-date=2011-10-05 |url-status=live }}</ref><ref>The Military Balance 2012. — P. 405.</ref><ref>The Military Balance 2012. — P. 406.</ref> * {{YEM}}<ref>[[:es:Tor-M1]]</ref><ref>[[Yemeni Air Force]]</ref><ref>{{cite web|url=http://www.globalsecurity.org/military/world/yemen/airforce.htm|title=Yemen Air Force|author=John Pike|access-date=24 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160112182959/http://www.globalsecurity.org/military/world/yemen/airforce.htm|archive-date=12 January 2016|url-status=live}}</ref> * {{MAR}}<ref>{{cite web|url=http://www.lopinion.ma/def.asp?codelangue=23&id_info=23465|title=.:( Les grands bouleversements gopolitiques imposent une nouvelle vision du monde )|author=widesoft systems|access-date=14 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141129013628/http://www.lopinion.ma/def.asp?codelangue=23&id_info=23465|archive-date=29 November 2014|url-status=live}}</ref> * {{SYR}}<ref>[https://inserbia.info/today/2013/08/russia-fulfilling-contracts-with-syria-for-tor-buk-and-bastion-systems/ inserbia.info: Russia fulfilling contracts with Syria for Tor, Buk and Bastion systems] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161021200104/https://inserbia.info/today/2013/08/russia-fulfilling-contracts-with-syria-for-tor-buk-and-bastion-systems/ |date=2016-10-21 }}, accessed October 21, 2016</ref> ==Glej tudi== *[[9K37 Buk]] *[[S-300|S-300 ''Favorit'']] *[[S-400|S-400 ''Triumf'']] == Sklici == {{sklici|2}} {{zbirka}} {{Portal-Vojaštvo}} {{Rakete Sovjetskih in Ruskih oboroženih sil}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zračna obramba]] [[Kategorija:Ruska vojna mornarica]] [[Kategorija:Rakete zemlja-zrak Rusije]] ehfvl5ogqctkrx5pytf08ybi6yrvquj 0 500371 5737081 5522621 2022-08-20T07:11:53Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox Weapon | name = R-7 | image = [[Slika:R-7 (7A) misil.svg|300px|Raketa R-7]] | image_size = 58px | alt = | caption = Raketa R-7 | origin = {{USSR}} | type = [[Medcelinska balistična raketa]] <!-- Type selection --> | is_ranged = | is_bladed = | is_explosive = | is_artillery = | is_vehicle = | is_missile = yes | is_UK = <!-- Service history --> | service = 9. februar 1959–1968 | used_by = [[Sovjetske oborožene sile]] | wars = <!-- Production history --> | designer = [[Sergej Koroljov]], OKB-1 (danes [[Raketno-vesoljska korporacija Energija S. P Koroljova]]) | design_date = 10. maj 1954– | manufacturer = [[Centralni znanstvenoraziskovalni institut strojegradnje]] [[Raketno vesoljski center Progress]] | unit_cost = | production_date = 1957– | number = | variants = 8K74 R-7A <!-- General specifications --> | spec_label = | weight = 280 t | length = 34 m | part_length = | width = 10,3 | height = | diameter = 3 m | crew = | passengers = <!-- Ranged weapon specifications --> | cartridge = | cartridge_weight = | caliber = | barrels = | action = | rate = | velocity = | range = | max_range = | feed = | sights = <!-- Artillery specifications --> | breech = | recoil = | carriage = | elevation = | traverse = <!-- Bladed weapon specifications --> | blade_type = | hilt_type = | sheath_type = | head_type = | haft_type = <!-- Explosive specifications --> | filling = 1 [[bojna glava]] | filling_weight = | detonation = | yield = 3 [[Tona|Mt]] <!-- Vehicle/missile specifications --> | armour = | primary_armament = | secondary_armament = | engine = Dvostopenjska raketa na [[Raketno gorivo#Tekoča goriva|tekoče gorivo]] – [[kerozin]] T1 in [[oksidant]] – [[tekoči kisik]] | engine_power = | pw_ratio = | payload_capacity = | transmission = | suspension = | clearance = | fuel_capacity = | vehicle_range = 8000–8800 km | speed = | guidance = [[Inercialna navigacija|Inercijsko]] | steering = <!-- Missiles only --> | wingspan = | propellant = [[Raketno gorivo#Tekoča goriva|Tekoče gorivo]] – [[kerozin]] T1 | ceiling = | altitude = | depth = | boost = | accuracy = | launch_platform = | transport = }} '''8K71 "R-7"''' (pogovorno {{lang-ru|Семёрка}} – sedmica) je dvostopenjska [[medcelinska balistična raketa]] na [[Raketno gorivo#Tekoča goriva|tekoče gorivo]] [[Sovjetske oborožene sile|Sovjetskih oboroženih sil]]. Je prva medcelinska balistična raketa v zgodovini in osnova za rakete nosilke Vostok, Voshod in [[Sojuz (raketa)|Sojuz]]. ==Razvoj== Oblikovanje rakete R-7 se je začelo leta 1953 v Kaliningradu (danes [[Koroljov (Rusija)|Koroljov]]) s ciljem razviti raketo, ki bi lahko ponesla 3 t koristnega tovora 8000 km daleč.<ref>{{cite book|first=Champak Jyoti|last=Bora|title=Missile Systems|url=https://books.google.com/books?id=4OS4CgAAQBAJ&pg=PA11|publisher=Lulu.com|isbn=978-1-329-59323-7|page=11}}{{self-published source}}</ref> Glavni oblikovalec je bil [[Sergej Koroljov]] iz oblikovalskega biroja OKB-1 (danes [[Raketno-vesoljska korporacija Energija S. P Koroljova]]). Pri razvoju so izhajali iz rakete R-1, ki je bila kopija nemške balistične rakete [[V-2]]. Osnovna oblikovna rešitev je bila pripravljena leta 1954 in 15. maja 1957 je bil prvi poskus izstrelitve iz kozmodroma [[Kozmodrom Bajkonur|Bajkonurja]].<ref name="ChertokVol2">{{cite web|url=https://history.nasa.gov/SP-4110/vol2.pdf|title=Boris Chertok: Rockets and People, p. 290|format=PDF|archive-url=https://web.archive.org/web/20080511221856/https://history.nasa.gov/SP-4110/vol2.pdf|archive-date=2008-05-11}}</ref> Izstrelitev ni bila uspešna, prav tako ne drugi poskus 11. junija. Uspešen je bil šele tretji poskus 21. avgusta 1957, ko je raketa R-7 poletela 6000 km daleč. Predelana različica rakete 8K71PS je 4. oktobra 1957 v orbito vtirila prvi umetni satelit v zgodovini [[Sputnik 1]], 3. novembra pa [[Sputnik 2]], ki je v orbito ponesel prvo živo bitje – psičko [[Lajka|Lajko]]. [[Slika:Roket_Launcher_R-7.svg|sličica|levo|200px|Primerjava raket R-7, R-7 Sputnik, Vostok, Voshod in Sojuz]] V okviru prve stopnje so štiri potisniki uporabljali po štiri motorje RD-107 s po šestimi [[Zgorevalna komora|zgorevalnimi komorami]], osrednji del rakete pa štiri motorje RD-108. Druga stopnja je uporabljala štiri motorje RD-108. Glavni oblikovalec motorjev je bil [[Valentin Gluško]] iz oblikovalskega biroja OKB-456 (danes [[NPO Energomaš]]). Glavna oblikovalca sistema upravljanja sta bila [[Mihail Rjazanski]] in [[Nikolaj Piljugin]] iz oblikovalskega biroja NII-885 (danes [[Ruski vesoljski sistemi]]). Vojaška različica rakete je nosila eno [[bojna glava|bojno glavo]], ki jo je razvil oblikovalski biro KB-11 (danes [[Vseruski znanstvenoraziskovalni institut eksperimentalne fizike]] iz [[Sarov]]a). Bila je težka 5300–5500 kg s premerom 7,27 m in je nosila 3–5 [[Tona|Mt]] bojno glavo. Rakete so bile prvič nameščene februarja 1959 na kozmodromu [[Kozmodrom Pleseck|Pleseck]].<ref>{{cite web|url=http://www.eucom.mil/article/23076/this-week-in-eucom-history-february-6-12-1959|title=This Week in EUCOM History: February 6–12, 1959|date=6 February 2012|publisher=[[EUCOM]]|access-date=8 February 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120921003453/http://www.eucom.mil/article/23076/this-week-in-eucom-history-february-6-12-1959|archive-date=21 September 2012|df=dmy-all}}</ref> Število nameščenih raket je bilo omejeno z deset: nameščenih je bilo šest do osem raket na Plesecku in ena na Bajkonurju.<ref>{{cite web |url=http://data-freeway.com/plesetsk/bsemyorka_8.htm |title=R-7, "Semyorka" |access-date=2008-09-04 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110708233403/http://data-freeway.com/plesetsk/bsemyorka_8.htm |archive-date=8 July 2011 |df=dmy-all }}</ref> Raketo R-7 je danes mogoče videti v [[Moskva|Moskvi]], Koroljovu, [[Kaluga|Kalugi]], Bajkonurju in [[Samara|Samari]]. ==Glej tudi== *[[Topol-M]] *[[Jars]] *[[R-29]] == Sklici == {{sklici|2}} {{zbirka}} {{Portal-Vojaštvo}} {{Nosilne rakete}} {{Rakete Sovjetskih in Ruskih oboroženih sil}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Balistični izstrelki]] [[Kategorija:Nosilne rakete]] kqxaop2w4l7oia0pqt95gc6bvur1nj6 0 500627 5736897 5636676 2022-08-20T06:54:04Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = San Quirico d'Orcia | official_name = Comune di San Quirico d'Orcia | native_name = | image_skyline = SanQuiricodOrciaPanorama.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = San Quirico d'Orcia-Stemma.png | shield_alt = | image_map = Map of comune of San Quirico d'Orcia (province of Siena, region Tuscany, Italy).svg | map_alt = | map_caption = San Quirico v pokrajini Siena | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|43|4|N|11|36|E|type:city(2,526)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Toskana]] | province = [[Siena (pokrajina)|Siena]] (SI) | frazioni = Bagno Vignoni, Fornace Laterizi | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 42,12 | population_footnotes = <ref name="istat">All demographics and other statistics: Italian statistical institute - Istat.</ref> | population_total = 2672 | population_as_of = 31. avgust 2015 | pop_density_footnotes = | population_demonym =Sanquirichesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 409 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 53027 | area_code = 0577 | website = {{Official website|http://www.comune.sanquiricodorcia.si.it/}} | footnotes = }} '''San Quirico d'Orcia''' je občina s približno 2500 prebivalci v [[Siena (pokrajina)|pokrajini Siena]] v italijanski deželi [[Toskana]]. Imenovana je v čast svetemu Kviriku. San Quirico d'Orcia, ki leži ob [[Via Francigena]], meji na občine Castiglione d'Orcia, Montalcino in Pienza. == Geografija == Kraj se razteza na več kot 42&nbsp;km². Kraj se nahaja v območju [[Val d'Orcia]], približno 35&nbsp;km jugovzhodno od pokrajinske prestolnice [[Siena|Siene]] in približno 80&nbsp;km jugovzhodno od deželne prestolnice [[Firence]]. Po lokalnem območju tečejo reke Asso, Orcia in Tuoma.<ref>[http://sira.arpat.toscana.it/sira/idrografia/ic_052030.htm Offizielle Webseite des Sistema Informativo Ambientale della Regione Toscana (SIRA) zu den Flüssen in San Quirico d’Orcia], abgerufen am 22. September 2016 (italienisch)</ref> Kraj pripada nadškofiji Siena-Colle di Val d'Elsa-Montalcino. Njegova okrožja so Bagno Vignoni in Vignoni (tudi Castello di Vignoni ali Vignoni Alto). Sosednje občine so Castiglione d'Orcia, Montalcino in Pienza. == Zgodovina == Kraj so naselili že [[Etruščani]].<ref name="CastelliToscani">Castelli Toscani zu San Quirico d’Orcia</ref> Kraj je bil prvič omenjen v 8. stoletju kot ''San Quirico in Osenna''.<ref name="LuoghiFede">Bruno Santi (Hrsg.): ''I luoghi della Fede. L’Amiata e la Val d’Orcia.''</ref><ref name="Repetti">Emanuele Repetti: ''S. QUIRICO IN VAL D’ORCIA.''</ref> Kraj je leta 994 omenil tudi Sigerich der Ernste, ko ga je v svojem opisu ceste [[Via Francigena]] zapisal kot ''Sce Quiric''. V 13. stoletju je kraj prišel pod Sieno, mestno [[obzidje]] so do 15. stoletja podaljšali in okrepili njihovi guvernerji.<ref name="TouringClubItaliano">Touring Club Italiano: ''Toscana.''</ref> Po porazu Sienske republike je kraj leta 1559 prišel pod oblast [[Medičejci|Medičejcev]]. Veliki vojvoda [[Cosimo III. Medičejski]] je mesto leta 1677 dokončno podelil takratnemu kardinalu [[Flavio Chigi starejši|Flaviu Chigiju]]. Po njegovi smrti je temu kraju vladal Buonaventura Zondadari Chigi, kasneje pa Flavio Giuseppe Chigi Zondadari. == Znamenitosti == === Kolegijska cerkev === {{glavni|Kolegijska cerkev Santi Quirico e Giulitta}} [[Slika:SQuiricod'O z02.jpg|thumb|''Collegiata-Kirche'' von San Quirico d’Orcia]] Kolegijska cerkev je iz 12. stoletja. Omeniti velja velik stranski portal iz delavnice [[Giovanni Pisano|Giovannija Pisana]] konec 13. in v začetku 14. stoletja: [[atlant]]i, ki stojijo na levih, podpirajo kratek predprostor. Tu je čutiti, da je bil Giovanni umetniško vzgojen v francoskih kronskih deželah v času visoke gotike in da je ta načela očitno učinkovito prenašal na svoje učence. Čutiti je tudi slutnjo gotske draperije. Celotna struktura portala je gotska. To je razvidno tudi iz značilno gotskega okrasnega pasu, ki se razprostira na celotnem portalskem pasu na obeh straneh fasad francoske stolnice v višini kapitelov vogalnih stebrov. Zahodni portal iz 12. stoletja, ki je bil vidno močno obnovljen, je veliko starejši. Kot vedno v takih primerih imata dva vozliščna stolpa skrajno desno in levo funkcijo preprečevanja katastrofe. Zlasti zanimiva je preklada, na kateri se soočata dve krilati mitski bitji. Tu so bili narisani elementi različnih živali, in sicer zmaja, kače, krokodila, ribje luske in ptičjih kril. Takšna hibridna bitja v resnici ne spadajo v italijansko umetnost. Zakaj so tu je morda povezano z dejstvom, da je bil kraj v srednjem veku ob cesti Via Francigena in je bil v 12. stoletju sedež vikarja iz Staufovcev. Bližnji kraj s podobno nordijsko tematiko je opatija Sant’Antimo. Pomembno umetniško delo v cerkvi je slika ''Marija na prestolu in otrok s štirimi svetniki'' avtorja Sano di Pietro, ki je na levi pred oltarjem. Druga pomembna dela so v kapeli Cappella del Suffragio na levi strani. Tu velja omeniti fresko ''Madonna delle Grazie'' Girolama di Benvenuta (pripisana) in slika Rutilia Manettija (''Madonna del Rosario che salva una ragazza dall’annegamento''). === Drugo === [[Slika:SanQuiricodOrciaSantaMariaAssunta1.jpg|thumb|Cerkev ''Santa Maria Assunta'']] [[Slika:SanQuiricodOrciaChiesaDellaMadonnaDiVitaletaSanFrancesco1.jpg|thumb|Cerkev ''Chiesa della Madonna di Vitaleta'']] [[Slika:SanQuiricodOrciaOspedaleDellaScala2.jpg|thumb|''Ospedale della Scala'']] [[Slika:Cap vitaleta.jpg|thumb|''Cappella della Madonna di Vitaleta'']] * Oratorio della Misericordia, stavba na hrbtni strani kolegijske cerkve. Vsebuje sliko ''Marija z otrokom in svetniki'' avtorja Bartolomea Neronija (imenovan Il Riccio) na oltarju. * Santa Maria Assunta, imenovana tudi Santa Maria a Hortos, cerkev v središču mesta v bližini Horti Leonini, je iz 11. stoletja. * Chiesa della Madonna di Vitaleta, cerkev v središču vasi, ki je bila zgrajena med letoma 1867 in 1870 na ostankih starega samostana sv. Frančiška. Vsebuje sliko ''Visitazione Venture Salimbeni'' in leseni kip ''Vergine Annunciata Francesca di Valdambrina''. * Cappella della Madonna di Vitaleta, kapela na cesti proti Pienzi, prvič omenjena leta 1590, danes zasebna last. * Ospedale della Scala, podružnica in grancia Santa Maria della Scala, narejena okoli leta 1237.<ref name="Percorsi">I percorsi della Via Francigena nelle terre di Siena</ref> * Palazzo Chigi, tudi Palazzo Chigi Zondadari, palača, ki jo je leta 1679 zgradil Carlo Fontana za Flavio Chigi v bližini Collegiata. Danes je v njej mestna hiša. * Mestno obzidje s 14. stolpi. Mestnih vrat Porta Camaldoli in Porta Ferrea (proti Radicofaniju) danes ni več. ** Porta dei Cappuccini, vrata proti Pienzi, edina preostala mestna vrata iz prvega mestnega obzidja iz 13. stoletja. Vhodna vrata, ki so obstajala v tistem času, lahko prepoznajo samo temelji. ** Porta Nuova (Nova vrata), mestna vrata, zgrajena v 14. stoletju. * Horti Leonini, javni italijanski vrt v središču mesta, iz 16. stoletja. Ustvaril Diomede Lioni. * Cappella della Madonna del Riguardo, kapela na stari cesti proti Montalcinu (Strada di Riguardo). * Cappella della Madonna del Rosario, kapela tik pred mestnim jedrom in Porta dei Cappuccini na cesti proti Pienzi. Zgrajena 15./16. stoletja, okraski v kapeli so bili narejeni v 18. stoletju.<ref>[http://necrologie.iltirreno.gelocal.it/chiese/provincia-89-siena/citta-6428-san-quirico-dorcia/1248-cappella-della-madonna-del-rosario Il Tirreno] zur Cappella della Madonna del Rosario, abgerufen am 24. Mai 2017 (italienisch)</ref> * Santa Maria a Tuoma, ruševine cerkve približno 2&nbsp;km severozahodno od San Quirico d'Orcia ob reki Tuoma. Prvič je bila dokumentirana leta 1099, razpuščena pa leta 1462. * Pontaccio, srednjeveški most čez reko Tuoma približno 2,5&nbsp;km severno od središča mesta.<ref>[http://www.archeospot.it/?q=it/node/38 Archeospot zur Brücke Pontaccio], abgerufen am 2. August 2017 (italienisch)</ref> * Cipressi di San Quirico d'Orcia, skupina [[vednozelena cipresa|sredozemskih cipres]] na cesti proti Montalcinu. * Bagno Vignoni in njegovi spomeniki * Divji šparglji iz Toskane<ref>''Verborgener Schatz: Wilder Spargel der Toskana'', FrontRowSociety - The Magazine [https://frontrowsociety.net/verborgener-schatz-der-wilde-spargel-der-toskana/]</ref> == Galerija == <gallery> File:Collegiata san quirico d'orcia.jpg|Kolegojska cerkev ''San Quirico'' File:VignoniAltoBagnoVignoniSanBiagio2.jpg|Cerkev ''San Biagio'' File:San quirico d'orcia, santa maria assunta 01.jpg|Cerkev ''Santa Maria Assunta'' File:SanQuiricodOrciaOratorioDellaMisericordia1.jpg|Fasada ''Oratorio della Misericordia'' File:Cap vitaleta.jpg|Kapela ''Madonna di Vitaleta'' File:San quirico d'orcia, san francesco, esterno 00.jpg|Cerkev ''Madonna di Vitaleta'' File:BagnoVignoniSanGiovanniBattista3.jpg|Cerkev ''San Giovanni Battista'' File:San quirico d'orcia, horti leonini, siepi geometriche 01.jpg|''Horti Leonini'' </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *I percorsi della Via Francigena nelle terre di Siena. Editrice Le Balze, Montepulciano 2003, ISBN 88-7539-002-9, S. 208 ff. *Wolfram Erber: Ein toskanisches Juwel - San Quirico d’Orcia: Impressionen der Stadt und Umgebung, Berlin 2017, ISBN 9783745014822 *Emanuele Repetti: S. QUIRICO IN VAL D’ORCIA, già S. QUIRICO IN OSENNA. In: Dizionario Geografico Fisico Storico della Toscana (1833–1846). Onlineausgabe der Universität Siena (pdf, italienisch) *Bruno Santi: I luoghi della Fede. L’Amiata e la Val d’Orcia. Arnoldo Mondadori Editore, Mailand 1999, ISBN 88-04-46780-0, S. 168. *Rolf Toman (Hrsg.): Die Kunst der Romanik. Architektur – Skulptur – Malerei. Könemann Verlagsgesellschaft, Köln 1996, S. 307. ISBN 3-89508-213-9. *Touring Club Italiano: Toscana. Mailand 2003, ISBN 978-88-365-2767-0, S. 652 ff. *Klaus Zimmermanns: Toscana. Köln, 1980 3. Auflage 1980. (DuMont Kunst-Reiseführer), S. 345, Abb. 80–82. ==Zunanje povezave== {{Commons category|San Quirico d'Orcia}} *[http://www.comune.sanquiricodorcia.si.it/ Uradna spletna stran] *[https://web.archive.org/web/20080918223208/http://www.borghiditoscana.net/eng/tuscany/siena/sanquiricodorcia/collegiata.html Collegiate Church of Saints Quirico and Giulitta, San Quirico d'Orcia] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Toskani]] [[Kategorija:Pokrajina Siena - občine]] 9htx4o0cvi2hsvmxoajq3h7krrnxhkz 0 501032 5737161 5650767 2022-08-20T07:17:11Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Katrin-Verladung.jpg|sličica| Vakuumski rezervoar na težkem žerjavu po tem, ko so ga prestavili na dva sklopljena nakladalnika]] [[Slika:Ortsdurchfahrt-Leopoldshafen.jpg|sličica| Prevoz skozi mestece Leopoldshafen]] ''' preizkus''' '''Karlsruhe Tritium''' '''Neutrino''' (KATRIN) ima za cilj neposredno določiti [[Masa|maso]] [[Nevtrino|elektronskega anti-neutrina]]. Instrument so jeseni 2015 sestavili na Tehnološkem institutu Karlsruhe <ref>{{Navedi knjigo|title=60-Millionen-Euro-Projekt am KIT gestartet: Neutrinos kommen auf die Waage|date=|isbn=|url=http://www.swr.de/landesschau-aktuell/bw/start-des-neutrino-experiments-katrin-in-karlsruhe/-/id=1622/did=18309118/nid=1622/1iw402y/}}</ref>, meritve so se začele 11. junija 2018 s svečano otvoritvijo. <ref>[https://idw-online.de/de/news695912 Monika Landgraf: Feierliche Einweihung des KATRIN-Experimentes], Pressemitteilung der [[Karlsruher Institut für Technologie|KIT]], erschienen im [[Informationsdienst der Wissenschaft|IDW]] am 17. Mai 2018</ref> <ref>''[http://www.spiegel.de/wissenschaft/technik/neutrino-waage-katrin-nimmt-betrieb-auf-a-1212345.html Geisterteilchen-Waage nimmt Betrieb auf.]'' Spiegel Online, 11. Juni 2018, abgerufen am selben Tage.</ref> Proračun znaša 60 milijonov evrov, načrtovani čas za meritve je pet let. Sodeluje približno 200 znanstvenikov iz petih držav in dveh celin. <ref>[http://www.weltderphysik.de/thema/bmbf/astro-undastroteilchenphysik/neutrinos-wiegen-mit-katrin/ Bericht bei ''Welt der Physik'' vom 26. Januar 2016: ''Neutrinos wiegen mit KATRIN''] Abruf am 5. August 2016</ref> <ref>[http://www.elektronikpraxis.vogel.de/messen-und-testen/articles/507057/ Bericht bei ''Elektronikpraxis'' vom 7. Oktober 2015: ''Neutrinos haben eine Masse, die messbar ist''] Abruf am 5. August 2016</ref> KATRIN naj bi [[Delec beta|beta spekter]] elektronov, nastalih pri razpadu [[Tritij|tritija]] v He-3, izmeril na območju največje energije z občutljivostjo 0,2&nbsp;[[Elektronvolt|eV.]] <ref name="FZKA7090">KATRIN Collaboration: ''KATRIN Design Report 2004''. Bericht FZKA 7090, Forschungszentrum Karlsruhe 2005, [http://bibliothek.fzk.de/zb/berichte/FZKA7090.pdf pdf, 9,5 MB]</ref> To pomeni, da bo preizkus KATRIN za velikostni red presegel dosedanje podobne poskuse v [[Mainz|Mainzu]] in Trojckem; ki so za zgornjo mejo mase nevtrina dali vrednost 2&nbsp;eV. <ref>M. Tanabashi et al. (Particle Data Group), Phys. Rev. D 98, 030001 (2018), [http://pdg.lbl.gov/2018/listings/rpp2018-list-neutrino-prop.pdf pdf, 210 kB]</ref> == Cilj projekta == V [[Standardni model|standardnem modelu]] fizike osnovnih delcev so za znane [[Nevtrino|vrste nevtrinov]] ν_e, ν_μ in ν_τ sprva domnevali, da so brez mase. Različni poskusi z nevtrini iz ozračja (-Kamiokande), sonca (GALLEX, Homestake, SNO, Borexino) in reaktorjev (Daya Bay, Double-Chooz, RENO) kažejo, da je masa nevtrinov različna od nič. Vsi ti poskusi dokazujejo oscilacije nevtrinov in zato merijo kvadrat razdalje mas, kot so <math>\Delta m_{21}^2</math> in <math>\Delta m_{23}^2</math>, ne pa tudi absolutne mase delcev. Eksperimenti, kot je KATRIN in njegovi predhodniki, po drugi strani omogočajo določanje absolutnih mas <math>m_{1,2,3}</math> za tako imenovana lastna stanja mas, ki so preko matrike mešanja stanj Maki-Nakagawa-Sakata povezana z ''merljivimi'' masami nevtrinov e, µ in τ Natančna masa nevtrinov igra vlogo pri tehtanju med številnimi različnimi modeli, s katerimi se skuša onkraj okvira dosedanjega standardnega modela nevtrinom dati maso. Rezultat gotovo igra vlogo tudi v kozmologiji pri vprašanju, v kolikšni meri so nevtrini kot " [[Temna snov|vroča temna snov]] " (HDM) prispevali k oblikovanju struktur z dimenzijami vesolja. Poznavanje mase enega od treh lastnih stanj bo omogočilo tudi odločiti, katera od treh različic masnega spektra nevtrinov velja: * Normalna hierarhija: <math> m_1 < m_2 \ll m_3</math> * Invertirana hierarhija: <math> m_3 \ll m_1 < m_2</math> * Kvazi-degenerirana hierarhija: <math> m_1 \approx m_2 \approx m_3 \approx m_0 \quad\text{mit}\; m_0 = 0{,}10\,\text{eV} </math> KATRIN je tako prvi preizkus, ki se loteva območja kvazi-degenerirane hierarhije. == Izvedba == === Spekter beta razpada tritija === [[Slika:KATRIN_Spectrum.svg|sličica| '''Izračunani energijski spektri elektronov, ki nastanejo med beta razpadom tritija, za tri različne mase nevtrinov'''<br />(rdeča 1&nbsp;eV; zelena 0,3&nbsp;eV; modra: brez mase)''<br />Krivulje se razlikujejo le na območju največje energije: kje je končna točka in kakšna je oblika krivulje pred njo, je odvisno odvisna od mase nevtrina. Pri KATRIN se meri območje okoli te končne točke.]] Izhodišče eksperimenta je [[Delec beta|beta razpad]] plinastega [[Tritij|tricija]], pri katerem nastane [[Elektron|en elektron]] in en elektronski anti-neutrino. Energija razpada 18,6&nbsp;[[Elektronvolt|keV]] si delita na novo nastalo jedro in oba oddana delca (glej kinematiko); vendar hčerinsko jedro zaradi razmeroma velike mase prejme le zanemarljivo majhen delež. Če je nevtrino brez mase, je spodnja meja za [[Spekter|energijo nevtrina enaka nič, energijski spekter]] oddanih elektronov pa sega do polne energije razpada 18,6&nbsp;keV. Če pa je po drugi strani masa <math>m_\nu</math> in s tem [[Masa|mirovna energija]] nevtrina večja od nič, mora elektron biti "prikrajšan" za to energijo. Z natančnim merjenjem spektra na področju največje energije (18,6''&nbsp;''keV) je mogoče primerjati za <math>m_\nu = 0</math> izračunano krivuljo z izmerjeno krivuljo in tako določiti maso nevtrina. === Spektrometer === Za eksperiment so zanimivi le tisti elektroni, ki zapustijo tritij s skoraj polno energijo razpada. Njihove energije okoli 18,6&nbsp;keV je treba meriti in razlikovati z ločljivostjo pod !''&nbsp;''eV, to je približno 1/20000 ali 5&nbsp;·&nbsp;10 ⁻⁵. T enostavnimi detektorji delcev to ni mogoče doseči. Zaradi tega se pred dejanskim detektorjem uporabljata dva spektrometra, nameščena drug za drugim, tako imenovana MAC-E filtra ''(Magnetna adiabatska kolimacija v kombinaciji z elektrostatičnim filtrom)''. S pomočjo nastavljive nasprotne napetosti izločata vse elektrone nad ustrezno energijo in poskrbita za energijsko odvisno prostorsko porazdelitev preostalih elektronov. Posledica je. da do detektorja pridejo le elektroni z energijo, ki je z nasprotno napetostjo natančno nastavljena na področje okoli1 eV. V primerjavi z drugimi vrstami beta spektrometrov filtre MAC-E odlikuje njihova posebno visoka svetilnost. V manjšem pred-spektrometru je nasprotna napetost približno -18&nbsp;[[Volt|kV]], ki pretok elektronov že močno zmanjša z zavračanjem počasnejših elektronov. Tako lahko glavni spektrometer, razbremenjen nezanimivih elektronov, nato doseže omenjeno ekstremno ločljivost. V spektrometru MAC-E dve tuljavi, postavljeni aksialno ena za drugo na določeni razdalji, ustvarjata magnetno polje.Poljske linije se v prostoru med tuljavama razmaknejo in zapolnijo celotno površino velikega preseka, tako da je tam [[gostota magnetnega polja]] <math>B</math> ustrezno zmanjša. Sposobnost spektrometra razločevali energije <math>E</math> je enaka razmerju med najmanjšo in največjo gostoto magnetnega polja: <ref name="FZKA7090">KATRIN Collaboration: ''KATRIN Design Report 2004''. Bericht FZKA 7090, Forschungszentrum Karlsruhe 2005, [http://bibliothek.fzk.de/zb/berichte/FZKA7090.pdf pdf, 9,5 MB]</ref> : <math>\frac{\Delta E}{E} = \frac{B_\mathrm{min}}{B_\mathrm{max}}</math> Zmanjšati <math>B</math> za faktor 1/20000, se mora razpoložljivi prerez med tuljavama povečati za faktor 20.000; kar pojasnjuje velike dimenzije glavnega vakuumskega rezervoarja s spektrometrom (premer 10&nbsp;m). Napetost v glavnem spektrometru se za merjenje spektra spreminja znotraj območja -18,6&nbsp;kV in število dospelih elektronov se meri v odvisnosti od napetosti. Glavni spektrometer uporablja [[Superprevodnost|superprevodne]] magnetne tuljave z gostoto magnetnega polja vsaj 6&nbsp; [[Tesla (enota)|Tesla.]] <ref name="FZKA7090">KATRIN Collaboration: ''KATRIN Design Report 2004''. Bericht FZKA 7090, Forschungszentrum Karlsruhe 2005, [http://bibliothek.fzk.de/zb/berichte/FZKA7090.pdf pdf, 9,5 MB]</ref> <ref>M. Zacher, Ch. Hahn: ''Die Neutrino-Waage kalibrieren.'' In: ''Physik Journal.'' Sonderheft ''Best of'', Oktober 2013, S. 24–26.</ref> === Detektor === Silicijev polprevodniški detektor, ki se uporablja za detekcijo elektronov, doseže le energijsko ločljivost 200&nbsp;eV. Zaradi predhodne izbire energije na tem mestu ni potrebna posebno visoka ločljivost, nižja ločljivost poleg tega pomaga pri zatiranju ozadja. Pretok elektronov filtra zmanjšata z 10¹⁰&nbsp;elektronov/s pri viru [[Tritij|tritija]] na približno 1&nbsp;elektron/s na detektorju. Da bi dosegli smiselne rezultate, je potrebnih več trimesečnih merilnih obdobij, pri tem pa stalno meriti proti-napetost v spektrometru z natančnostjo [[Število delcev na milijon|nekaj dnm.]] === Izključitev elektronov iz ozadja === Elektroni, ki niso plod razpada beta tritija, temveč jih na primer sekundarni kozmični žarki izbijajo iz sten rezervoarja, lahko kvarijo meritev. Da bi zmanjšali njih delež, je glavni spektrometer v celoti obložen z dvojno zaščitno elektrodo. Napetost, ki deluje na te elektrode, je nekoliko nižja od napetosti, ki deluje na steno rezervoarja, to je približno -18,6&nbsp;kV v primerjavi z -18,4&nbsp;kV na steni. Ta proti-napetost upočasni elektrone, ki se sproščajo iz sten, in jim prepreči, da bi prišli v detektor. == Rezultati == Poskus KATRIN so gradili do leta 2016. V tem času so začeli delovati posamezni sestavni deli in izvajale so se testne meritve. Jeseni 2016 so skozi celoten poskus prvič spustili elektrone iz kalibracijskih virov (''First Light'', kot je pri astronomskih observatorijih navada imenovati to obdobje v življenju instrumenta). Sledila je merilna kampanja poleti 2017 z namenom, testirati delo naprave z razpadom ^83mKr in preveriti najpomembnejših lastnosti eksperimenta (energijsko ločljivost, stabilnost napetosti spektrometra itd.). <ref>M. Arenz ''et al.'' (2018), Journal of Instrumentation (JINST) '''13''' P04020, [http://iopscience.iop.org/article/10.1088/1748-0221/13/04/P04020 online] [http://iopscience.iop.org/article/10.1088/1748-0221/13/04/P04020/pdf pdf, 10,9 MB]</ref> [[Slika:Best-fit neutrino masses.JPG|sličica]] Prve meritve v želenem načinu delovanja z zmanjšano količino tritija tečejo od maja 2018. 11. junija 2018 je bil eksperiment KATRIN slavnostno zagnan. V prvi publikaciji z 13. septembra 2019 je masa nevtrinov omejena na največ 1,1''&nbsp;''eV. <ref>Physicists close in on elusive neutrino’s mass, Nature, 17. September 2019 </ref> Zgornja meja mase je po drugem krogu meritev največ 0,8 eV<ref>{{Navedi revijo|date=15.02.2022|title=Direct neutrino-mass measurement with sub-electronvolt sensitivity|magazine=Nature Physics}}</ref> == Razno == [[Slika:KATRIN_Transportweg.png|desno|sličica| Transportna pot vakuumskega rezervoarja KATRIN]] Poskus je potekal na tehnološkem inštitutu Karlsruhe, saj je laboratorij za tritij v kampu KIT Sever (nekdanji raziskovalni center Karlsruhe) , kjer je edino skladišče tritija v Evropi, ki je primeren za poskus. 200&nbsp;t težek, 24&nbsp;m dolg [[Vakuum|vakuumski rezervoar]] s premerom 10&nbsp;m za glavni spektrometer KATRIN so izdelali v Deggendorfu v podjetju MAN DWE . Rezervoar je bil za prevoz po avtocesti od [[Donava|Deggendorfa ob Donavi]] do Karlsruheja prevelik - kopenska pot bi bila približno 350&nbsp;km. Tudi za [[Kanal Ren-Majna-Donava|kanal Majna-Donava]] je bil rezervoar zaradi največje dovoljene višine 6&nbsp;m previsok za to možnost transporta po vodi. <ref>{{Navedi splet|title=- Transport okoli ogla (nem.)|url=https://www.deutschlandfunk.de/transport-mit-umwegen.676.de.html?dram:article_id=23967|website=Deutschlandfunk|accessdate=2021-06-07|language=de-DE}}</ref> Namesto tega je moral rezervoar prepotovati 8600&nbsp;km dolgo pot po Donavi, čez [[Črno morje|Črno orje]], [[Sredozemsko morje|Sredozemlje]], [[Atlantski ocean|Atlantik]], [[Rokavski preliv]], [[Severno morje]] in nazadnje po [[Ren|Re]]<nowiki/>nu do mesta Leopoldshafen v bližini Karlsruheja. 25. novembra 2006 je rezervoar v štirih urah in pol prepotoval še zadnjih 6.8&nbsp;km do svojega cilja. <ref>[https://www.youtube.com/watch?v=ODu3GVpqD1M Kratko poročilo: ''Transport 200 t težkega spektrometra''] Video na Youtube 6 minut</ref> == Glej tudi == * Fizika astro delcev * [[Fizika osnovnih delcev|Fizika delcev]] * MARE: Mikrokalorimetrski nizi za eksperiment z renijem == Literatura == * KATRIN Sodelovanje: ''KATRIN Design Report 2004''. Raziskovalni center Karlsruhe, poročilo FZKA-7090 (2005), {{ISSN|0947-8620}} ([http://bibliothek.fzk.de/zb/berichte/FZKA7090.pdf spletni] PDF, brezplačno, 249 strani, 9.3&nbsp;MB). * Joachim Wolf: ''KATRIN eksperiment za maso nevtrino''v. V: ''Jedrski instrumenti in metode v fizikalnih raziskavah'', letnik 623 (2010) str. 442-444. (1. mednarodna konferenca o tehnologiji in instrumentaciji v fiziki delcev) na [http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0168900210005942, spletu], za plačilo * [[arxiv:1909.06069|M. Aker in sod]] [[arxiv:1909.06069|(KATRIN), Prvo delovanje poskusa KATRIN s tritijem]] , 2019, arXiv: 1909.06069 * [[arxiv:1909.06048|M. Aker in sod]] [[arxiv:1909.06048|(KATRIN), Izboljšana zgornja meja mase nevtrinov z neposredno kinematično metodo po KATRIN]] , Phys. Rev. Lett. 123, 221802 (2019) == Spletne povezave == * [https://www.katrin.kit.edu/ Domača stran eksperimenta KATRIN] * {{YouTube|ODu3GVpqD1M|Video prevoza spektrometra KATRIN in prihoda v Karlsruhe}} * {{YouTube|HUE2l6AKczs|Galileo -Reportaža o delovanju KATRIN po zagonu}} * [http://www.physik.uni-mainz.de/exakt/neutrino/de_index.html Domača stran eksperimenta z nevtrini v Mainzu] * [http://www.inr.ru/~trdat/ Domača stran nevtrinskega poizkusa v Trojitskem] * [https://www.welt.de/wissenschaft/article139585140/Wie-Neutrinos-unsere-Existenz-erklaeren-koennen.html Die Welt: Kako lahko nevtrini razložijo naš obstoj] * [[arxiv:1906.10168|Rezultati junij 2019]] * [[arxiv:1909.06048|Rezultati septembra 2019]] == Posamezni dokazi == <references /> [[Kategorija:Standardni model]] [[Kategorija:Nevtrinski observatoriji]] [[Kategorija:Masa]] [[Kategorija:Nevtrino]] rf8w8uhju5ksxgwuj2dc2u9rjvvenld 0 501415 5737142 5576905 2022-08-20T07:15:10Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Nezanesljivi viri}} {{wikificiraj}} '''Resveratrol''' je [[polifenol]], ki deluje kot močan [[antioksidant]]. Gre za stilbenoidni naravni polifenol, ki ga proizvaja več rastlin kot odziv na poškodbe ali kadar rastlino napadejo patogeni, kot so bakterije in glive. Najden je bil v več kot 70 vrstah rastlin, med drugim v japonskem dresniku, jagodičevju, oreščkih in rdečem grozdju <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.worldofmolecules.com/antioxidants/resveratrol.htm|title=worldofmolecules.com}}</ref>. Strukturo resveratrola je leta 1940 prvi označil Takaoka, ki je molekulo izoliral iz korenine Veratrum grandifolium (bela čmerika), kasneje, leta 1963 pa še iz korenine japonskega dresnika. Širšo pozornost je molekula pritegnila šele leta 1992, ko je njena prisotnost v vinu uporabljena kot razlaga za kardioprotektivne učinke <ref name=":0" />. Resveratrol ima veliko terapevtskih učinkov, med drugim deluje protivnetno, antioksidativno, imuno-modulatorno, antikancerogeno, kardioprotektivno, vazorelaksantno in nevroprotektivno <ref name=":0" />. === Fizikalno kemijske lastnosti === Resveratrol (3,5,4`-trihidroksistilben) je polifenolni fitoaleksin. Je silbenoid, derivat stilbena in se v rastlinah proizvaja s pomočjo encima stilben sintaze. Njegova osnovna zgradba je sestavljena iz dveh fenolnih obročev, ki sta povezana z dvojno stransko vezjo, ki tvori 3,5,4`-trihidroksistilebene. Ta dvojna vez je odgovorna za [[Cis izomer|cis]]- (Z) in [[Trans izomer|trans]]- (E) obliko resveratrola. Trans- oblika se lahko pod vplivom ultravijoličnega sevanja (sončna ali umetna svetloba) transformira v cis- obliko. Nadaljnjo obsevanje cis- oblike pa povzroči fotokemično reakcijo, pri čemer nastane fluorescentna molekula z imenom resveratron. Ugotovili so, da je trans- oblika v obliki prahu stabilna v pogojih »pospešene stabilnosti«, torej pri 75% vlažnosti in 40 °C in je hkrati tudi prevladujoča oblika, saj ima najmočnejše terapevtske učinke <ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.hindawi.com/journals/omcl/2015/837042/|title=hindawi.com}}</ref>. === Stabilnost === Resveratrol je občutljiv na svetlobo, spremembe pH in povišano temperaturo, razlog za nestabilnost pa je predvsem prisotnost hidroksidov in dvojne C-C vezi <ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31756276/|title=Pubmed.ncbi.nih.gov}}</ref>. Trans- resveratrol je stabilen pri sobni in telesni temperaturi pri kislih pogojih, vendar lahko hitro pride do razgraditve molekule, ko postane pH alkalen. Vzdrževanje temperature in kislega pH ter omejevanje izpostavljenosti kisiku ter svetlobi, bi torej lahko izboljšalo stabilnost trans- resveratrola <ref name=":2" />. == Sinteza == Resveratrol nastaja v rastlinah, saj gre za fitoaleksin. Fitoaleksini so antibakterijske in protiglivične kemikalije, ki jih rastline proizvajajo kot obrambo pred okužbami. Kadar moramo resveratrol izolirati za izvajanje laboratorijskih študij ali za izdelavo različnih formulacij pa pridobivanje te spojine iz hrane zahteva velike količine rastlin in topil, poleg tega vključuje tudi zahtevne postopke čiščenja, posledica tega pa so zelo nizki donosi produktov. Poznamo 3 različne kemijske postopke: * '''Heck reakcija:''' je postopek, ki je definiran kot reakcija C-C spajanja aril halida ali nivil halida z aktiviranim olefinom pod katalizo paladija v prisotnosti baze. Gre za pomembno reakcijo, ko govorimo o sintezi resveratrola in njegovih analogov. Odkril jo je Martinez s sodelavci, in gre za dvostopenjsko metodo z visokimi donosi. * '''Perkin reakcija:''' je organska reakcija za pretvorbo aromatskih aldehidov in anhidridov v alfa- in beta- nenasičene maščobne kisline z obdelavo z natrijevim acetatom, bazo in kislino. Reakcija vključuje zaščito, kondenzacijo, dekarboksilacijo in odstranjevanje zaščite. Reakcija poteka v več stopnjah, med katerimi nekatere potrebujejo ekstremne pogoje, visoke temperature in kovinski katalizator, kar tudi omejuje splošno uporabo. * '''Wittig reakcija:''' reakcija uporablja prerazporeditev primarnega/sekundarnega alkil halogenida in aldehida/ketona, da nastane olefinski produkt pod delovanjem trifenilfosfina in baze za sproščanje stranskega produkta, trifenilfosfin oksida. Reakcija se pogosto uporablja za pridobivanje dvojne C-C vezi. Čeprav je Wittingova reakcija pogosto uporabljena za nastanek etilenskega mostu, reakcija vodi v nizek donos trans- resveratrola in nizko selektivnost med E in Z izomeri, poleg tega pa daje kot stranski produkt trifenilfosfin oksid. Reakcija zahteva tudi kromatografsko čiščenje produkta, kar naredi postopek še dolgotrajnejši <ref name=":2" />. == Resveratol v naravi == Resveratrol je fitoaleksin, razred spojin, ki jih proizvaja veliko rastlin, če so okužene s patogeni ali fizično poškodovane z rezanjem, drobljenjem ali ultravijoličnim sevanjem, saj zavira napredek nekaterih okužb. Koncentracija samega resveratrola v rastlinah je odvisna od različnih dejavnikov, kot je vreme, prisotnost zajedavcev, glivičnih okužb, kemičnih snovi ter ostalih stresnih dejavnikov <ref name=":1" />. Rastline, ki sintetizirajo resveratrol, so japonski dresnik, borovci, vinska trta, grmičevje arašidov, kakavter jagodičevja (jagode, borovnice, maline, brusnice ipd.) <ref name=":1" />. Čeprav je v naši kulturi manj pomemben, je najbogatejši vir resveratrola zelišče imenovano japonski dresnik (Polygonum cuspidatum), ki velja za praktično neuničljivo rastlino. Neuničljivost mu daje prav resveratrol. Japonski dresnik ima zelo pomembno vlogo v kitajski in japonski medicini, še preden so ugotovili, da vsebuje resveratrol, pa so ga uporabljali v kulinariki in pri zdravljenju različnih bolezni, kot so dermatitis, glivična obolenja in parazitske okužbe. Največ resveratrola se nahaja v korenini rastline in ravno to ji nudi možnost preživetja. Japonski dresnik velja za invazivno rastlino, ki lahko uspeva v zelo ekstremnih pogojih in dokazano zraste tudi na betonu <ref name=":1" />. Resveratrol pa najdemo tudi v nekaterih vrstah sadja, ki je del človeške prehrane, kot so borovnice, robide, arašidi ipd. Glavni vir resveratrola v sredozemski prehrani je še vedno rdeče grozdje ter rdeče vino. Najbogatejši viri resveratrola v grozdju so olupki, semena in peclji <ref name=":1" />. === Vsebnost resveratrola v hrani === Da bi dosegli pozitivne učinke resveratrola bi morali dnevno zaužiti vsaj 200 mg resveratrola, kar pa z običajno prehrano težko dosežemo. Vsebnost resveratrola v običajni prehrani je občutno nižja, kar v praksi pomeni, da bi za doseg 200 mg zaužitega resveratrola morali pojesti kilogram borovnic ali popiti 20 litrov vina, tu pa bi bili negativni učinki veliko večji kot korist resvertarola, zato ga je doseg ustrezne učinkovitosti in ugodnega vpliva na telo smiselno uporabljati v obliki prehranskih dopolnil. {| class="wikitable" |+Količine resveratrola v različnih živilih: !Živilo !Količina resveratrola v mg/100ml !Količina resveratrola v mg/100g |- |Rdeče vino |0-2,78 | |- |Belo vino |0-0,17 | |- |Arašidi | |0,08 |- |Rdeče grozdje | |0,15 |- |Borovnice | |0,67 |- |Temna čokolada | |0,04 |- |Jagode | |0,35 |} == Farmakokinetika == Farmakokinetika vključuje štiri glavne procesov, ki jim je učinkovina v telesu podvržena. Začne se z '''A'''bsorpcijo, torej vsrkanje učinkovine v organizem, sledi '''D'''istribucija ali porazdelitev učinkovine po telesu, nato '''M'''etabolizem, ki vključuje nepovratne spremembe na molekuli in na koncu izločanje oz. '''E'''kskrecija učinkovine iz telesa. Začetnice teh procesov dajo naziv '''ADME''', ki so v nadaljevanju pojasnjene. Na splošno je farmakokinetika resveratrola v zadnjih desetletjih postala izredno zanimiva, zato so te procese raziskovali tako na predkliničnih modelih kot tudi na ljudeh <ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/221758860_Resveratrol_in_Medicinal_Chemistry_A_Critical_Review_of_its_Pharmacokinetics_Drug-Delivery_and_Membrane_Interactions|title=researchgate.net}}</ref>. === Absorpcija in biološka razpoložljivost === Literatura o biološki uporabnosti resveratrola kaže, da ima ta polifenol visoko oralno absorpcijo, hiter in obsežen metabolizem brez škodljivih učinkov. Pri ljudeh se približno 70 % peroralno zaužitega resveratrola, hitro (<30 min) absorbira in presnovi v druge metabolite. Razpolovni čas resveratrola je bil ocenjen na pribl. 9-10 ur, kar pomeni, da se iz telesa ne odstrani hitro. Poleg tega pa obstajajo velike razlike v absorpciji in presnovnih procesih med posamezniki. Obseg, v katerem človeško telo absorbira in presnovi resveratrol, je odvisen od delovanja jeter in od presnovne aktivnosti lokalne mikroflore. Bolj zdrava kot je črevesna mikroflora, več molekule se bo absorbiralo v krvni obtok, posledično pa bo tudi biološka uporabnost resveratrola večja. Zdravo telo torej omogoča boljšo absorpcijo <ref name=":3" />. === Metabolizem === Resveratrol je v telesu podvržen obsežnim biokemijskim reakcijam I. faze (oksidacija, redukcija in hidroliza) in II. faze (konjugacija glukuronske kisline, sulfata in metila), in sicer takoj po zaužitju. Pri tem se fenolne skupine metabolizirajo v glukuronsko kislino in sulfatne konjugate, ta proces pa poteka v jetrih in epitelijskih celicah črevesja. V sklopu metabolizma pa je prisotno tudi hidrogeniranje alifatske dvojne vezi. Predsistemska in sistemska pretvorba v glavne metabolite v jetrih in črevesju se zgodi zelo hitro in učinkovito, in sicer v tako imenovanem enterohepatičnem recirkulacijskem krogu. Ostali presnovki, kot sta dihidro-resveratrol in piceatanol, pa najverjetneje nastanejo z mikrobno fermentacijo trans-resveratrola v gastrointestinalnem traktu <ref name=":3" />. === Distribucija === * '''Krvni transport:''' Učinkovitost terapevtske snovi je pogosto povezana z njeno afiniteto za vezavo na beljakovinske prenašalce v krvi. Resveratrol ima slabo topnost v vodi, zaradi česar se mora vezati na plazemske beljakovine, da se zagotovi njegova telesna porazdelitev in biološka uporabnost. V svojem transportu se torej veže na serumske beljakovine, kot so lipoproteini, hemoglobin in albumin, ki olajšajo njegovo celično prevzemanje. Dokazali so, da je tvorba kompleksa med resveratrolom in serumskimi proteini spontana in eksotermna. Močneje se veže na serumski album kot hemoglobin, saj pri prvem kompleksu prevladujejo hidrofobne interakcije, pri drugem pa vodikova vez, ki je šibkejša <ref name=":3" />. * '''Privzem jeter:''' Jetra imajo ključno vlogo pri biološki uporabnosti resveratrola. Nekatere študije kažejo največje kopičenje resveratrola v jetrih podgan in miši, vendar kljub temu niso opazili toksičnosti ali lize hepatocitov, kar je izrednega pomena. Poleg netoksičnosti pa resveratrol kaže tudi potencial pri preprečevanju bolezni jeter. Resveratrol v jetrne celice vstopi bodisi s pasivnim ali z aktivnim transportom, ki vključuje prenašalce. Slednja oblika transporta predstavlja več kot polovico celotnega jetrnega prevzema <ref name=":3" />. === Ekskrecija === V zadnjem postopku farmakokinetike se vsi presnovki resveratrola izločijo iz organizma, to izločanje pa je skoraj enakomerno porazdeljeno med urinom in blatom. 72 ur po enkratnem odmerku opazimo skoraj celotno izločenje resveratrola in drugih presnovkov iz tkiv, kar pomeni, da ne pride do akumulacije spojine v telesu <ref name=":3" />. == Fiziološki učinki == Resveratrol ima veliko terapevtskih učinkov, med drugim deluje protivnetno, antioksidativno, imuno-modulatorno, antikarcinogeno, kardioprotektivno, vazorelaksantno in nevroprotektivno <ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://resveratrol.si/vecno-mladi-vedno-vitalni/|title=resveratrol.si}}</ref>. === Antioksidativno delovanje === Zanimanje za naravne antioksidante, med drugim tudi za resveratrol, vedno bolj narašča, saj preprečujejo verižne reakcije oksidacije, ki nastanejo zaradi različnih dejavnikov, kot so težka in mastna hrana, slabe navade (kajenje, uživanje alkohola, sladkorja, predelane hrane), sevanje, onesnažen zrak in drugi. Posledice oksidacije lahko vodijo do nastanka rakavih obolenj, oslabitve imunskega sistema, srčno-žilnih bolezni, visokega holesterola ter poslabšanje splošnega počutja. Resveratrol torej prepreči nastanek oksidacije, in sicer tako, da obvaruje celični sistem pred poškodbami, ki jih povzročajo kisikovi prosti radikali (ROS). Prosti radikali so molekule, ki imajo kemijsko zelo nestabilno strukturo in zaradi tega agresivno napadajo druge molekule v našem telesu oz. celicah, pri čemer povzročajo oksidativni stres, oksidacijo maščob, denaturacijo proteinov oz. posledično poškodujejo genski zapis. Resveratrol zmanjša ali prepreči oksidacijo lipidov, zavira nastajanje strupenih oksidacijskih produktov itd., zato mu pravijo molekula prihodnosti. Antioksidanti in s tem resveratrol delujejo tako, da proste radikale na nek način prestrežejo, nevtralizirajo, zavirajo in na ta način varujejo telo. Zaradi vsega naštetega višajo telesno sposobnost, zavirajo staranje kože, krepijo imunski sistem ipd. <ref>{{Navedi splet|url=https://vizita.si/zdravje/resveratrol-3.html|title=vizita.si}}</ref>. === Zaviranje staranja === Znanstveniki so pred časom odkrili majhne molekule, ki so sposobne podaljšati življenjsko dobo več organizmov, cilju pa so se najbolj približali ob raziskovanju pozitivnih učinkov molekule resveratrola <ref name=":5" />. Resveratrol je po mnenju sodobnih molekularnih genetikov sposoben podaljšati življenjsko dobo kvasovk, črvov in muh, in sicer z vplivom na aktivnost encima Sir2, ki je znan beljakovinski regulator in je odvisen od vsebnosti hranil. Prav zaradi tega razloga so v literaturi začeli opozarjati na povezavo med tako imenovano kalorično omejitvijo (ang. Caloric restriction), tj. zmanjšanjem kaloričnega vnosa, resveratrolom in podaljšano življenjsko dobo organizmov. Pri kvasovkah kalorična omejitev denimo spodbuja delovanje encima znanega kot beljakovinski regulator Sir2 ali sirtuin. Gre za encim, ki je odvisen od nikotinamid adenin dinukleotida (NAD+), ki je presnovni intermediat, povezan z vsebnostjo hranil. Dodajanje resveratrola kvasovkam je povečalo aktivnost encima Sir2 in podaljšalo življenjsko dobo kvasovk za 70 %. SIRT1 je torej osrednja tarča resveratrola pri sesalcih, ta pa ureja številne celične procese, kot so popravljanje DNK, diferenciacija maščob, izločanje glukoze, občutljivost na inzulin, oksidacija maščobnih kislin in druge <ref name=":5" />. Leta 2003 so uspeli dokazati, da je resveratrol podaljšal življenjsko dobo kvasovk rodu Saccharomyces cerevisiae. Kasnejše študije so pokazale tudi podaljšanje življenjske dobe črva Caenorhabditis elegans in sadne muhe Drosophila melanogaster. Leta 2006 pa so italijanski znanstveniki dosegli pozitiven rezultat dodajanja resveratrola pri vretenčarjih <ref name=":0" />. === Antikancerogeno delovanje === Dokazano je, da resveratrol modulira veliko različnih znotrajceličnih signalnih molekul, ki sodelujejo v večstopenjski karcenogenezi, vnetjih, celičnem ciklusu in apoptozi, saj preprečuje poškodbe DNK. Obstajajo tudi dokazi, ki podpirajo povezavo med antioksidativnimi, protivnetnimi in antikancerogenimi aktivnostmi. Vsi mehanizmi, s katerimi resveratrol izvaja antikancerogene učinke, še vedno niso v celoti odkriti, vemo pa, da k antikancerogenemu delovanju prispevajo: odstranjevanje prostih radikalov, supresija ciklooksigenazne aktivnosti (COX), zaviranje celične proliferacije, indukcija apoptoze in zaviranje nekaterih encimov <ref name=":3" />. === Nevroprotektivni učinki === Resveratrol je pokazal nevroprotektivne učinke pri nekaj nevroloških motnjah, kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, Huntingtonova bolezen, možganska ishemija in epilepsija <ref name=":3" />. Pri Alzheimerjevi bolezni se zdi, da resveratrol znižuje ravni izločenih in znotrajceličnih peptidov Aβ, ki jih proizvajajo različne celične linije. Pravzaprav resveratrol ne zavira same proizvodnje Aβ, ampak deluje s spodbujanjem znotrajcelične razgradnje teh peptidov po proteasomski poti. Ugotovljeno je bilo tudi, da resveratrol pri kvasovkah prekomerno izraža tihi regulatorni informacijski gen (SIR2), ki kodificira sirtuine. Sirtuini so od NAD odvisne histonske deacetilaze, ki sodelujejo pri številnih starostnih motnjah in podaljšujejo življenjsko dobo. SIRT1 je človeški homolog SIR2, zaradi česar pri ljudeh igra pomembno vlogo pri zaščiti nevronov pred reaktivnimi kisikovimi zvrstmi (ROS), H2O2 in dušikovim oksidom v možganih človeka z Alzheimerjevo boleznijo. Po eni strani SIRT1 zavira apoptotične aktivnosti in spodbuja nevronsko preživetje, po drugi strani pa zavira iNOS in katepsin β, dva toksična faktorja nevrodegeneracije. Z nevroprotektivnim učinkom resveratrola pa je po mnenju mnogih znanstvenikov povezana tudi njegova antioskidativna sposobnost, saj ravno oksidativni stres in slaba prekrvavitev možganov povzročata demenco. Raziskava na 23 zdravih posameznikih, ki so jo opravili leta 2014, je pokazala, da se je pri rednem jemanju resveratrola v odmerku 200 mg v obdobju 6 mesecev, posameznikom izboljšal kratkoročni spomin in delovanje hipokampusa (del možganov, ki je odgovoren za spomin) <ref>{{Navedi splet|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6164842/|title=NIH}}</ref>. === Kardioprotektivni učinki === Kardioprotektivno delovanje so poskušali razložiti z več mehanizmi. Na primer, sposobnost resveratrola da zavira sintezo eikozanoidov iz arahidonske kisline, kar vodi do zmanjšanja agregacije trombocitov, to pa prispeva k zaščiti pred aterosklerozo. Poleg tega naj bi resveratrol moduliral proizvodnjo dušikovega oksida (NO) iz žilnega endotelija, kar bi lahko nadzorovalo vnetne odzive in preprečilo žilne poškodbe. Ekspresija iNOS v endotelijskih celicah uravnava NF-Kb, ki ga zavira resveratrol. Poleg tega pa resveratrol zavira tudi ekspresijo TNF-α koagulacijskih faktorjev v vaskularnih entotelijskih celicah, kar kaže na to, da resveratrol zavira trombogenezo. Pred kratkim so pokazali tudi, da prekomerno izražanje kateholaminov prispeva k večjemu tveganju za srčno popuščanje, aterosklerozo, koronarno bolezen in hipertenzijo. Resveratrol zavira ionske kanalčke, ki sodelujejo pri izločanju kateholaminov, zato je tudi to lahko eden od mehanizmov, zaradi katerega ima resveratrol kardioprotektivno aktivnost. Pomembno pa je, da se zavedamo, da resveratrol ni namenjen zdravljenju ljudi, ki že imajo srčno-žilne bolezni, temveč preventivi, da to takih bolezni ne pride <ref name=":3" />. ==== Francoski paradoks ==== Francoski paradoks pravi, da naj bi Francozi kljub uživanju mastne in nezdrave hrane manj zbolevali za najpogostejšimi boleznimi srca in ožilja. Razlog naj bi se skrival v temu, da pri vsakem obroku spijejo kozarec rdečega vina, kjer se skriva čudežna molekula resveratrol, ki s svojim antioskidativnim in protivnetnim delovanjem zmanjša tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. Koncept se je začel pred skoraj 20 leti, ko so statistike in kardiologe posebej zanimali podatki o boleznih koronarnih arterij, kot je miokardni infarkt. Ugotovili so, da imajo Francozi raven holesterola v krvi, ki je enakovredna prebivalcem drugih industrijsko razvitih držav, a so bile francoske žrtve infarkta veliko nižje kot tiste v drugih državah. Prva razlaga je bila mediteranska prehrana, ki vsebuje manj živalskih maščob, a več rastlinskih olj, ki so za srce manj škodljiva. Mediteranska prehrana pa vsebuje tudi veliko vina, v rdečem vinu pa so snovi, kot so fenolne spojine, ki lahko zmanjšajo strjevanje krvnih ploščic in s tem zmanjšajo tveganje za strjevanje v arterijah ter pojav srčnih bolezni, kot je miokardni infarkt.<ref>{{Navedi splet|url=http://zdravo-srce.si/tag/francoski-paradoks/|title=Zdravo-srce.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slv.doctormazo.com/5868093-red-wine-what-is-the-french-paradox|title=Doctormazo.com}}</ref> === Diabetes in debelost === Izkazalo se je, da resveratrol blagodejno vpliva na debelost in diabetes, kar prispeva k preprečevanju in zdravljenju inzulinske rezistence pri sladkorni bolezni in dislipidemije. Eden od mehanizmov, s pomočjo katerega lahko resveratrol zmanjša patološke posledice visokokalorične prehrane, je aktiviranje SIRT1, čeprav je bilo dokazano tudi, da so nekatere koristi resveratrola posledica fosforilacije in posledično aktivacije 5`-AMP-protein kinaze (AMPK), ki prispeva k oksidaciji maščobnih kislin in k zmanjšanju njihove sineteze. Poleg tega, resveratrol okrepi lipolitični odziv na epinefrin in zmanjša sposobnost inzulina, da prepreči lipolizo v maščobnem tkivu. Pri diabetičnih podganah so pokazali tudi, da resveratrol znižuje raven krvnega sladkorja Študije so pokazale, da so β-celice trebušne slinavke močno dovzetne za delovanje resveratrola, ki poveča izločanje inzulina. Za to naj bi bili odgovorni mehanizmi povezani z znotrajceličnim transportom glukoze, ki ga povzroča resveratrol. == Neželeni učinki == Neželeni učinki pri ljudeh so bili raziskani po vnosu visokih odmerkov resveratrola na 104 bolnikih. Najvišji odmerki so bili 5 g/70 kg v enkratnem vnosu. Poročali so, da taki odmerki lahko povzročajo nefrotoksičnost. V študiji pa ni bil odkrit noben resen stranski učinek. Blagi neželeni učinki, ki so se pojavili, so bili posledica dolgotrajne uporabe (več mesecev) v dnevnih odmerkih 1000 mg ali več. Opazili so na primer slabost, bolečine v želodcu, napenjanje in drisko.<ref>{{Navedi splet|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/20013887/|title=Pubmed}}</ref> == Sklici == {{reflist}} [[Kategorija:Aromatske spojine]] naqzs9mgmz9kiny7bysy1laz5sibcud 0 501436 5736889 5685507 2022-08-20T06:53:34Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:SEUSO_lakomája.png|sličica|Pladenj ''Po lovu'' iz četrtega stoletja ([[Seusov zaklad]], najdišče ''Lacus Pelso'', danes Balatonsko jezero), z napisom v latinščini]] Rimsko cesarstvo je bilo izredno multikulturno in je imelo ''"precej osupljivo zmožnost povezovanja"'', da je ustvarilo občutek skupne identitete, čeprav je v svojem političnem sistemu več stoletij zajemalo zelo različna ljudstva.<ref>Peachin, str. 12.</ref> Rimska pozornost ustvarjanju javnih spomenikov in skupnih prostorov, odprtih za vse - kot so [[forum]]i, [[Amfiteater|amfiteatri]], [[Cirkus (zgradba)|dirkališča]] in [[Rimske terme|kopališča]] - je pomagala spodbujati občutek "rimskosti".<ref>Peachin, str. 16.</ref> Rimska družba je imela več prekrivajočih se družbenih lestvic, ki jih sodobni koncepti "razreda" v slovenščini morda ne predstavljajo natančno.<ref>Peachin, str. 9.</ref> Dve desetletji državljanske vojne, po kateri je Avgust prevzel izključno oblast, sta tradicionalno rimsko družbo pustili v zmedi in potekajočih spremembah,<ref name="Garnsey">Garnsey, Peter, Saller, Richard (1987). ''The Roman Empire: Economy, Society and Culture''. University of California Press. str. 107–111.</ref> vendar to obdobje ni povzročilo takojšnje prerazporeditve bogastva in družbene moči. Z vidika nižjih slojev je bil družbeni piramidi zgolj dodan vrh.<ref>Noreña, Carlos F. (2011). ''Imperial Ideals in the Roman West: Representation, Circulation, Power''. Cambridge University Press. str. 7.</ref> Osebni odnosi - pokroviteljstvo, prijateljstvo (''amicitia''), družina, zakon - so še naprej vplivali na delovanje politike in vlade, tako kot v republiki.<ref>Peachin, str. 4–5.</ref> V [[Neron|Neronovem]] času (vladal 37-68 n. št.) pa že ni bilo nenavadno najti nekdanjega sužnja, ki je bil bogatejši od svobodno rojenega državljana, ali viteza z večjim vplivom, kot je bil senatorjev.<ref>Winterling, str. 11, 21.</ref> Zameglitev ali razpršenost bolj togih hierarhij republike je v času cesarstva privedla do povečane družbene mobilnosti<ref>Saller, Richard P. (1982, 2002). ''Personal Patronage under the Early Empire''. Cambridge University Press. str. 123, 176, 183.</ref><ref>Duncan, Anne (2006). ''Performance and Identity in the Classical World''. Cambridge University Press. str. 164.</ref>, tako navzgor kot navzdol, in to v obsegu, ki je presegel katerokoli drugo dobro dokumentirano antično družbo.<ref>Reinhold, Meyer (2002). ''Studies in Classical History and Society''. Oxford University Press. str. 25ff, 42.</ref> Ženske, osvobojenci in sužnji so dobili priložnost za izboljšanje svojega položaja in možnost vplivanja na svoje življenjsko pot na načine, ki so jim bili prej manj dostopni.<ref>Boardman, str. 18.</ref> Družbeno življenje v cesarstvu, zlasti za tiste z omejenim osebnim premoženjem, je nadalje spodbujalo širjenje prostovoljnih združenj in bratovščin (''kolegiji'' in ''sodalitati''), ustanovljenih za različne namene. Mednje so spadali obrtniški in trgovski cehi, veteranske skupine, verske skupnosti, pivski in gurmanski klubi,<ref>Peachin, str. 17, 20.</ref> zasedbe uprizoritvenih umetnosti<ref>Millar, str. 81–82.</ref> in pokopališke skupnosti.<ref>Carroll, Maureen (2006). ''Spirits of the Dead: Roman Funerary Commemoration in Western Europe''. Oxford University Press. str. 45–46.</ref> === Pravni status === {{glavni|Rimsko državljanstvo}} [[Slika:Egyptian_-_Mummy_Portrait_of_a_Man_-_Walters_323.jpg|levo|sličica| Državljan [[Egipt (rimska provinca)|rimskega Egipta]] ([[Fajumski portreti|portret mumije iz Fayuma]])]] Po mnenju rimskega pravnika Gaja (ustvarjal 130-180 n. št.) je bila v rimski zakonodaji o pravnih osebah jasna primarna delitev na svobodno rojene osebe (''liberi'') in sužnje (''servi'').<ref>Frier, str. 14.</ref><ref>Gaius, ''Institutiones'' 1.9 = ''Digest'' 1.5.3.</ref> Pravni status svobodnih oseb je natančneje opredeljevalo njihovo državljanstvo. Rimsko državljanstvo je bil privilegiran politični in pravni položaj, omejen na določene sloje rimskega prebivalstva in je prinašal določene pravice in obveznosti. Kategorije prebivalcev, ki so jim pripadale državljanske pravice, so se skozi zgodovino spreminjale, vendar so bile vseskozi omejene izključno na moške, katerih oče je bil rimski državljan.<ref>Potter (2009), str. 177.</ref> Prebivalce, ki niso spadali v kategorijo rimskih državljanov, so delili na prebivalce področij, ki so bila pod rimsko oblastjo, podložnike vazalnih držav in rimskih zaveznic, ženske, ki niso imele političnih in drugih pravic, in sužnje, ki niso imeli nobenih pravic.<ref>Frier, str. 31–32.</ref> ==== Ženske v rimskem pravu ==== Svobodno rojene rimske ženske so veljale za polnopravne državljanke po vsej republiki in cesarstvu, vendar niso imele volilne pravice, niso zasedale političnih funkcij ali služile vojske. Status matere je hkrati določal določal status njenih otrok, na kar kaže stavek ''ex duobus civibus Romanis natos'' ('otroci, rojeni od dveh rimskih državljanov').<ref group="op">''Civis'' (''državljan'') je bil eksplicitno nasprotje peregrina – tujca ali nerimske ženske (A.N. Sherwin-White (1979). ''Roman Citizenship''. Oxford University Press. str. 211 in 268; Frier, str. 31–32, 457.). V primeru zakonske zveze, imenovane ''conubium'', se je na otroka prenesel očetov pravni status, vendar sta morala biti za ''konubium'' oba zakonca svobodna državljana. Vojak, na primer, se med služenjem vojske ni smel poročiti, z domačinko v provinci, kjer je služil, pa je lahko imel dolgotrajno zvezo. Po odpustitvi iz vojske se je z njo lahko poročil. Otroci, rojeni v tej zvezi, so se šteli za rimske državljane, ker je ženska po poroki retrogradno dobila rimsko državljanstvo. Prepoved sklepanje zakonskih je za vojake veljala od Oktavijana do Septimija Severa leta 197 n. št. (Sara Elise Phang. ''The Marriage of Roman Soldiers (13 B.C.–A.D. 235): Law and Family in the Imperial Army''. Brill, 2001. str. 2; Pat Southern. ''The Roman Army: A Social and Institutional History''. Oxford University Press, 2006. str. 144.)</ref> Rimljanka je vse življenje obdržala svoje družinsko ime (''nomen''). Otroci so najpogosteje prevzeli očetovo ime, vendar so lahko privzeli tudi materino ime ali obe imeni.<ref>Rawson (1987), str. 18.</ref> {{multiple image | align = right | image1 = Fanciulla intenta alla lettura (IV stile), I sec, da pompei, MANN 8946.JPG | width1 = 178 | alt1 = | caption1 = | image2 = Bronze young girl reading CdM Paris.jpg | width2 = 150 | alt2 = | caption2 = | footer = Leva slika: Rimska freska svetlolase deklice, ki bere besedilo, Pompejski četrti slog (60–79 n. št.), Pompeji, Italija; Desna slika: Bronasti kipec (1. stoletje našega štetja) mladenke, ki bere, na podlagi helenističnega izvirnika. }} Poroka, imenovana ''manus'', je imela dve obliki: ''cum manu'' (''z roko'')in ''sine manu'' (''brez roke''). S poroko ''cum manu'' je žena prišla pod zakonski nadzor svojega moža, s poroko ''sine manu'' pa je ostala pod zakonskim nadzorom svojega očeta.<ref>Marcia L. Colish. ''The Stoic Tradition from Antiquity to the Early Middle Ages''. Brill Academic Publishers, 1990, 2. izdaja. str. 383.</ref> To obliko poroke so v cesarstvu v veliki meri opustili. Ženska je po poroki ''sine manu'' lahko obdržala lastništvo nad premoženjem, ki ga je prinesla v zakonsko zvezo. Tehnično je ostala pod očetovo oblastjo, čeprav se je preselila v dom svojega moža, ko je njen oče umrl, pa je postala pravno samostojna.<ref>Frier, str. 19–20.</ref> Takšna ureditev je pomenila relativno visoko stopnjo neodvisnosti, ki so jo uživale rimske ženske v primerjavi z mnogimi drugimi starodavnimi kulturami in celo v primerjavi z družbami do moderne dobe.<ref>Eva Cantarella. ''Pandora's Daughters: The Role and Status of Women in Greek and Roman Antiquity''. Johns Hopkins University Press, 1987. str. 140–141.</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Sullivan, J.P.|year=1979|title=Martial's Sexual Attitudes|journal=Philologus|volume=123|issue=1–2|page=296|doi=10.1524/phil.1979.123.12.288}}</ref> Ženska je bila v pravnih poslih odvisna od očeta, v zasebnem življenju pa je bila povsem samostojna.<ref>Rawson (1987), str. 15.</ref> Mož nad njo ni imel nobene pravne moči.<ref>Frier, str. 19–20, 22.</ref> Ženski je bilo v ponos, če je bila ''"ženska z enim moškim"'' (''univira''), se pravi da se je poročila samo enkrat, vendar je niso pretirano obsojali, če se je ločila in se po ločitvi ali smrti moža kmalu znova poročila.<ref>Treggiari, Susan (1991). ''Roman Marriage: ''Iusti Coniuges'' from the Time of Cicero to the Time of Ulpian''. Oxford University Press. str. 258–259, 500–502. ISBN 0-19-814939-5.</ref> Če je družinski oče umrl brez oporoke, so imele hčerke enake dedne pravice kot sinovi.<ref>Johnston, David (1999). ''Roman Law in Context''. Cambridge University Press. Ch. 3.3</ref><ref>Frier, Ch. IV</ref><ref>Thomas, Yan (1991). "The Division of the Sexes in Roman Law". V ''A History of Women from Ancient Goddesses to Christian Saints''. Harvard University Press. str. 134.</ref> Pravica rimske matere do lastnega premoženja in razpolaganja z njim po lastni presoji, vključno s pravico do lastne oporoke, je imela velik vpliv na njene tudi že odrasle otroke.<ref>Severy, Beth (2002). ''Augustus and the Family at the Birth of the Empire''. Routledge. str. 12. {{ISBN|1-134-39183-8}}.</ref> Avgustov program za obnovo tradicionalne morale in družbenega reda je poskušal urediti tudi vedenje moških in žensk kot sredstvo za spodbujanje družinskih vrednot. Prešuštvo, ki je bilo v Republiki zasebna družinska zadeva, je postalo kaznivo dejanje.<ref>Severy, Beth (2002). ''Augustus and the Family at the Birth of the Empire''. Routledge. str. 4. {{ISBN|1134391838}}</ref> Kot nedovoljeno spolno dejanje (''stuprum'') je bilo opredeljeno, če se je zgodilo med rimskim državljanom in poročeno žensko ali med poročeno žensko in katerim koli drugim moškim, ki ni bil njen mož. Država je tudi spodbujala rodnost: ženska, ki je rodila vsaj tri otroke, je prejela simbolične časti in višjo stopnjo pravne svobode (''ius trium liberorum''). Ženske so zaradi svojega pravnega položaja in stopnje, do katere so postale emancipirane, lahko imele zasebno lastnino in sklepale pogodbe in posle,<ref>Frier, str. 461.</ref><ref>Boardman, str. 733.</ref> vključno s prevozom, proizvodnjo in posojanjem denarja. Napisi po vsem cesarstvu častijo ženske kot dobrotnice pri financiranju javnih del, kar pomeni, da so lahko pridobile in razpolagale s precejšnjim premoženjem. Slavolok Sergijcem, na primer, je financirala Salvia Postuma, ženska iz slavne družine. Največje stavbe na [[forum]]u v [[Pompeji|Pompejih]] je financirala Eumahija, svečenica boginje [[Venera (mitologija)|Venere]].<ref>Woodhull, Margaret L. (2004). "Matronly Patrons in the Early Roman Empire: The Case of Salvia Postuma". V ''Women's Influence on Classical Civilization''. Routledge. str. 77.</ref> ==== Sužnji in z njimi povezana zakonodaja ==== V Avgustovem času je bilo v Rimskem cesarstvu kar 35% ljudi sužnjev,<ref>Bradley, str. 12.</ref> zaradi česar je bi Rim ena od petih zgodovinskih "suženjskih družb", v katerih so sužnji predstavljali vsaj petino prebivalstva in so imeli pomembno vlogo v gospodarstvu.<ref group="op">Druge države so bile antične Atene, v sodobnem času pa Brazilija, Karibi in Združene države Amerike (Bradley, str. 12.)</ref> Suženjstvo je bilo kompleksna institucija, ki je podpirala tradicionalne rimske družbene strukture in prispevala k ekonomski učinkovitosti.<ref>Bradley, str. 15.</ref> V urbanih okoljih so sužnji razen nekvalificiranih hišnih in drugačnih opravil opravljali tudi strokovna dela, na primer kot učitelji, zdravniki računovodje. Kmetijstvo in industrija, kot sta mlinarstvo in rudarstvo, sta temeljila na izkoriščanju sužnjev. Izven Italije so sužnji v povprečju predstavljali od 10% do 20% prebivalstva, v [[Egipt (rimska provinca)|rimskem Egiptu]] še manj, na nekaterih grških območjih pa samo na določenih mestih. Širitev rimskega lastništva nad obdelovalno zemljo in industrijo je vplivala na že obstoječe prakse suženjstva v provincah.<ref name="harris">{{Navedi časopis|last=Harris|first=W. V.|year=1999|title=Demography, Geography and the Sources of Roman Slaves|journal=The Journal of Roman Studies|volume=89|pages=62–75|doi=10.2307/300734|jstor=300734}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Taylor|first=Timothy|year=2010|title=Believing the ancients: Quantitative and qualitative dimensions of slavery and the slave trade in later prehistoric Eurasia|journal=World Archaeology|volume=33|issue=1|pages=27–43|arxiv=0706.4406|doi=10.1080/00438240120047618|jstor=827887}}</ref> Institucija suženjstva je v 3. in 4. stoletju postopoma izgubljala svoj pomen, vendar je do 5. stoletja ostala sestavni del rimske družbe. Suženjstvo je postopoma prenehalo v 6. in 7. stoletju skupaj z upadanjem moči urbanih središč na Zahodu in razpadom zapletenega cesarskega gospodarstva, ki je ustvarjalo potrebe po njem.<ref>Harper, Kyle (2011). ''Slavery in the Late Roman World, AD 275–425''. Cambridge University Press. str. 10–16.</ref> [[Slika:Sarcofago_avvocato_Valerius_Petrnianus-optimized.jpg|sličica|250px|Suženj ima pisalne table za svojega gospodarja ([[Relief (umetnost)|relief]] iz sarkofaga iz 4. stoletja)]] Zakoni, ki so se nanašali na suženjstvo, so bili izjemno zapleteni.<ref>Frier, str. 7.</ref> Po [[Rimsko pravo|rimskem pravu]] so bili sužnji lastnina in ne pravne osebe. Lahko so bili izpostavljeni vsem oblikam telesnih kazni, ki se nad državljani običajno niso izvajaje, spolnemu izkoriščanju, mučenju in usmrtitvam. Sužnja po zakonu ni bilo mogoče posiliti, saj je bilo posilstvo mogoče storiti samo nad svobodnimi državljani. Posiljeni je lahko lastnika sužnja po [[Oglejski zakon|Oglejskem zakonu]] preganjal zaradi premoženjske škode.<ref>Thomas A.J. McGinn (1998). ''Prostitution, Sexuality and the Law in Ancient Rome''. Oxford University Press. str. 314. {{ISBN|0-19-516132-7}}.</ref><ref>Gardner, Jane F. (1991). ''Women in Roman Law and Society''. Indiana University Press. str. 119.</ref> Sužnji niso imeli pravice do zakonite zakonske zveze ''conubium'', vendar so bile njihove zveze včasih priznane. Če sta bila oba partnerja osvobojena, sta se lahko poročila.<ref>Frier, str. 31, 33.</ref> Po uporih sužnjev v Republiki je zakonodaja pod Avgustom in njegovimi nasledniki poskušala omejiti možnost uporov z omejevanjem velikosti delovnih skupin sužnjev in lovom na pobegle sužnje.<ref>Fuhrmann, C. J. (2012). ''Policing the Roman Empire: Soldiers, Administration, and Public Order''. Oxford University Press. str. 21–41. {{ISBN|0-19-973784-3}}.</ref> Tehnično gledano suženj ni mogel imeti osebne lastnine,<ref>Frier, str. 21.</ref> suženj, ki je opravljal nek posel, pa je lahko dobil dostop do svojega računa ali sklada (''peculium''), ki ga je lahko uporabljal, kot da je njegov lasten. Pogoji za uporabo tega računa so se razlikovali glede na stopnjo zaupanja in sodelovanja med lastnikom in sužnjem: suženj s smislom za posel in dobrim manevrskim prostorom za ustvarjanje dobička je lahko dobil dovoljenje, da je obdržal del zaslužka.<ref>{{Navedi časopis|last=Gamauf|first=Richard|year=2009|title=Slaves doing business: The role of Roman law in the economy of a Roman household|journal=European Review of History|volume=16|issue=3|pages=331–346|doi=10.1080/13507480902916837}}</ref> V gospodinjstvu ali na delovnem mestu je pogosto obstajala hierarhija sužnjev, v kateri je en suženj deloval kot gospodar drugih sužnjev.<ref>Bradley, str. 2–3.</ref> Sčasoma so sužnji pridobili višjo raven pravne zaščite, vključno s pravico do vlaganja pritožb proti svojim gospodarjem. Račun za prodajo sužnja je lahko vseboval tudi določila, na primer to, da sužnja ne more biti zaposlena kot prostitutka, saj so bile prostitutke v starem Rimu pogosto prav sužnje.<ref>McGinn, Thomas A.J. (1998). ''Prostitution, Sexuality and the Law in Ancient Rome''. Oxford University Press. str. 288ff. {{ISBN|0195161327}}.</ref> Naraščajoča trgovina s sužnji [[evnuh]]i v poznem 1. stoletju n. št. je spodbudila zakonodajo, ki je prepovedovala kastracijo sužnja proti njegovi volji.<ref>Abusch, Ra'anan (2003). "Circumcision and Castration under Roman Law in the Early Empire". V ''The Covenant of Circumcision: New Perspectives on an Ancient Jewish Rite''. Brandeis University Press. str. 77–78.</ref><ref>Schäfer, Peter (1983, 2003). ''The History of the Jews in the Greco-Roman World''. Routledge. str. 150.</ref> Rimsko suženjstvo ni temeljilo na [[Rasa|rasi]].<ref>Frier, str. 15.</ref><ref>Goodwin, Stefan (2009). ''Africa in Europe: Antiquity into the Age of Global Expansion''. Lexington Books. Vol. 1, str. 41, {{ISBN|0739117262}}.</ref> Sužnje so dobivali iz cele Evrope in Sredozemlja, vključno z Galijo, Hispanijo, Germanijo, Britanijo, Balkanom in Grčijo. Sužnji na Apeninskem polotoku so bili večinoma avtohtoni Itali in ne tujci. Delež tistih, ki so bili rojeni izven Apeninskega polotoka, je na vrhuncu ocenjen na samo 5% celotnega prebivalstva. Sužnji izven Evrope so bili večinoma grškega porekla, medtem ko se judovski sužnji nikoli niso popolnoma stopili z rimsko družbo in so ostali prepoznavna manjšina. Sužnji, zlasti tisti s poreklom izven Apeninskega polotoka, so imeli večjo umrljivost in manjšo rodnost od domačinov.<ref>{{Navedi knjigo|last=Noy|first=David|title=Foreigners at Rome: Citizens and Strangers|date=2000|publisher=Duckworth with the Classical Press of Wales|isbn=9780715629529}}</ref> Povprečna življenjska doba sužnjev v Rimu je bila izredno nizka: 17,2 let za moške in 17,9 let za ženske.<ref>{{Navedi časopis|last=Harper|first=James|date=1972|title=Slaves and Freedmen in Imperial Rome|journal=American Journal of Philology|volume=93|issue=2|pages=341–342|doi=10.2307/293259|jstor=293259}}</ref> V republikanskem obdobju širjenja Rima so bili glavni vir sužnjev vojni ujetniki. Raznolikost narodnosti med sužnji je do neke mere odražala pripadnost vojskam, ki jih je Rim premagal v osvajalskih vojnah. Po osvojitvi Grčije, na primer, so v Rim pripeljali veliko visoko usposobljenih in izobraženih sužnjev. S sužnji so trgovali tudi na tržnicah, včasih pa so jih prodajali tudi pirati. Med druge vire sužnjev so spadali zapuščeni otroci in obubožani prebivalci.<ref name="harris">{{Navedi časopis|last=Harris|first=W. V.|year=1999|title=Demography, Geography and the Sources of Roman Slaves|journal=The Journal of Roman Studies|volume=89|pages=62–75|doi=10.2307/300734|jstor=300734}}</ref> Posebna kategorija sužnjev so bili ''verni'', rojeni sužnjem v gospodinjstu, posestvih in kmetijah. Verni niso imeli posebnega pravnega statusa, vendar se je lastnik, ki je slabo ravnal z njimi ali slabo skrbel zanje, soočil z družbenim neodobravanjem. ''Verni'' so veljali za del družinskega gospodinjstva in so bili v veliko primerih otroci svobodnih moških iz teh družin.<ref>Rawson (1987), atr. 186–188, 190</ref><ref>Bradley, str. 34, 48–50.</ref> Nadarjeni sužnji s smislom za posel so lahko zbrali dovolj veliko denarja, da so si kupili svobodo ali začeli opravljati svoj posel. Osvobajanje sužnjev je sčasoma postal tako pogosto, da je cesarstvo leta 2 pr. n. št. sprejelo zakon ''[[Lex Fufia Caninia]]'', ki je omejeval število sužnjev, ki jih je lastnik lahko osvobodil po svoji volji.<ref>Bradley, str. 10.</ref> ==== Osvobojenci ==== [[Slika:DM_Tiberius_Claudius_Chryseros.jpg|sličica| [[Žara|Cinerarna žara]] za osvobojenega Tiberija Klavdija Kriserja in dve ženski, verjetno njegovo ženo in hčerko]] Rimsko cesarstvo se je od [[Polis|grških mestnih držav]] razlikovalo po tem, da je osvobojenim sužnjem omogočalo, da postanjejo rimski državljani. Suženj rimskega državljana po osvoboditvi ni užival samo pasivne svobode brez lastništva, temveč tudi aktivno politično svobodo (''libertas''), vključno z volilno pravico. Suženj, ki je pridobil ''libertas'', je postal ''libertus'' (ženska ''liberta'', osvobojenec/osvobojenka) svojega gospodarja, ki je postal njegov pokrovitelj (''patronus''). Obe strani sta še naprej imeli dogovorne in pravne obveznosti. Osvobojeni sužnji kot družbeni razred so se imenovali ''libertini''. Izraza ''libertus'' in ''libertinus'' sta kasneje postala zamenljiva.<ref>Mouritsen, Henrik (2011). ''The Freedman in the Roman World''. Cambridge University Press. str. 36</ref><ref name="berger">Berger, Adolf (1953, 1991). ''libertus''. V ''Encyclopedic Dictionary of Roman Law''. American Philological Society. str. 564.</ref> ''Libertin'' ni imel pravice opravljati javnih funkcij ali biti eden od najvišjih državnih svečenikov, lahko pa je bil svečenik v cesarjevem kultu. Ni se mogel poročiti z žensko iz senatorske družine niti sam doseči položaja senatorja. V zgodnjem cesarstvu so osvobojenci v vladni birokraciji kljub temu že zasedali ključne položaje, zato je cesar [[Hadrijan]] njihove možnosti omejil z zakonom.<ref name="berger"/> Vsi otroci osvobojenca, rojeni po njegovi osvoboditvi, so se rodili svobodni s polnimi pravicami do državljanstva. Vzpon uspešnih osvobojencev, bodisi zaradi političnega vpliva v cesarski slušžbi bodisi zaradi bogastva, je bil značilen za zgodnjo cesarsko družbo. Dosežke zelo uspešnih osvobojencev dokazujejo napisi po celem cesarstvu. Osvobojenci so bili na primer lastniki nekaj najbolj razkošnih hiš v [[Pompeji|Pompejih]], med njimi tudi hiše Vettii. Iz množice novih bogataških osvobojencev so se norčevali v liku Trimalhija v delu ''Satyricon'', ki ga je Petronj napisal v času cesarja [[Neron]]a. Takšni posamezniki, čeprav izjeme, kažejo na naraščajočo socialno mobilnost, ki je zavladala v cesarstvu. === ''Ordo'' === Latinska beseda ''ordo'' (množina ''ordines'') se nanaša na družbeni položaj posameznika. Beseda bi se v slovenščino lahko prevedla kot red, rang ali razred, vendar noben prevod ni natančen. Eden od namenov rimskega popisa prebivalstva je bil določitev ''ordo'', kateremu je posameznik pripadal. Dva najvišja rimska ''ordines'' sta bila senatorski in viteški. Izven Rima so bili ''dekuriji'', znani tudi kot ''curiales'' ([[Grščina|grško]] ''bouleutai''), najvišji vladajoči ordo v posameznem mestu. [[Slika:0_Sarcophage_d'Acilia_-_Pal._Massimo_alle_Terme.JPG|levo|sličica|Odlomek sarkofaga, ki prikazuje [[Gordijan III.|Gordijana III]] in senatorje (3. stoletje)]] Senator v Starem Rimu ni bil voljena funkcija. Posameznik je bil sprejet v senat, če je bil izvoljen za sodnika in je to službo opravljal vsaj en mandat. Razen tega je moralo biti njegovo premoženje vredno najmanj milijon [[sesterc]]ev, kar so ugotavljali s popisom prebivalstva.<ref>Boardman, str. 217–218.</ref><ref>Syme, Ronald (1999). ''Provincial at Rome: and Rome and the Balkans 80 BC – AD 14''. University of Exeter Press. str. 12–13. {{ISBN|0-85989-632-3}}.</ref> Cesar Neron je številnim senatorjem iz starih družin, ki so preveč obubožali, da bi lahko bili senatorji, daroval visoka denarna sredstva in si s tem kupoval njihovo naklonjenost. Možje, ki so izpolnjevali pogoje ''ordo senatorius'', se pogosto niso odločili sesti na senatorski sedež, ker je zahteval pravni domicil v Rimu. Cesarji so zato prosta mesta v 600-članskem telesu pogosto zapolnili z imenovanjem.<ref>Boardman, str. 215, 221–222.</ref><ref>Millar, str. 88.</ref> ''Ordo senatorius'' je pripadal tudi sinu senatorja, vendar je moral izpolnjevati vse pogoje za članstvo v senatu. Senatorja so zaradi kršenja moralnih standardov lahko odstranili. Prepovedano mu je bilo na primer poročiti se z osvobojenko ali se boriti v areni.<ref name="Millar88">Millar, str. 88.</ref> V Neronovem obdobju so bili senatorji še vedno predvsem iz Rima in drugih delov Apeninskega polotoka. Nekaj senatorjev je že prišlo s Pirenejskega polotoka in južne Galije Možje iz grško govorečih provinc na vzhodu so se začeli vključevati v času cesarja [[Vespazijan]]a.<ref>Boardman, str. 218–219.</ref> Prvi senator iz najbolj vzhodne province [[Kapadokija (rimska provinca)|Kapadokije]], imenoval se je Tiberij Klavdij Gordijan, je bil v senat sprejet v času [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]].<ref>Boardman, str. 219.</ref> V času [[Severska dinastija|dinastije Severov]] (193–235) so Italijani zasedali manj kot polovico senata.<ref>{{Navedi časopis|last=MacMullen|first=Ramsay|year=1966|title=Provincial Languages in the Roman Empire|journal=The American Journal of Philology|volume=87|issue=1|pages=1–17|doi=10.2307/292973|jstor=292973}}</ref> V 3. stoletju je domicil v Rimu postala nepraktičen. Napisi na spomenikih in zgradbah že dokazujejo obstoj senatorjev, ki so politično delovali v svoji domovini (''patria'').<ref name="Millar, Empire and City, p. 88">Millar, str. 88.</ref> Položaj senatorja je imel pridih prestiža. Senatorji so bili tradicionalno vladajoči sloj, ki se je na različne načine (''[[cursus honorum]]'') povzpel na vrh družbene lestvice. Člani viteškega reda (konjeniki) so bili pogosto bolj bogati od njih in imeli večjo politično moč. Članstvo v viteškem redu je temeljilo na premoženju. V zgodnjem Rimu so sposobni konjeniki ali vitezi služili v konjeniških enotah kot "javni konji", čeprav je bilo služenje v konjenici v cesarstvu ločena funkcija.<ref group="op">Povezava konjeniškega reda z "javnim konjem" in rimskimi konjeniškimi paradami in javnimi nastopi (na primer Lusove Troje) je zapletena. Tisti, ki so sodelovali v slednji, so bili na primer konjeniki, ki so bili po zakonu ''[[Lex Roscia theatralis]]'' deležni prestižnega in precej omejenega sedeža v gledališču. Senatorji niso mogli biti "javni konji". Glej Wiseman, str. 78–79.</ref> Pogoj za vstop v viteški red je bilo premoženje najmanj 400.000 sestercev in vsaj tri generacije svobodno rojenih prednikov. Popis prebivalstva leta 28 pr. n. št. je odkril veliko število mož, ki so se kvalificirali za viteze, popis leta 14 n. št. leta 14 pa, da je bilo samo v [[Cádiz|Cadizu]] in [[Padova|Padovi]] registriranih tisoč pripadnikov viteškega reda.<ref group="op"> Cadiz, antični Gades v rimski Hispaniji, in Padova (Patavium) na keltskem severnem Apeninskem polotoku, sta bili netipično bogati mesti, število 500 vitezov v vsakem mestu pa je kljub temu nenavadno. Glej Strabon 3.169, 5.213.</ref><ref>Wiseman, str. 75–76, 78.</ref> Vitezi so se lahko preko svoje vojaške kariere (''tres militiae'') povzpeli na visoke položaje [[Prefekt|prefektov]] in prokuristov v državni upravi.<ref>Fear, Andrew (2007). ''"War and Society"''. V ''The Cambridge History of Greek and Roman Warfare: Rome from the Late Republic to the Late Empire''. Cambridge University Press, vol. 2. str. 214–215. {{ISBN|0-521-78274-0}}.</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Bennett, Julian|title=Trajan: Optimus Princeps: a Life and Times|url=https://books.google.com/books?id=qk_tofvS8EsC|year=1997|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-16524-2|page=5}}</ref> Vzpon provincialnih moških v senatorske in viteške redove je dokaz družbene mobilnosti v prvih treh stoletjih cesarstva. Rimska aristokracija je temeljila na konkurenci in v nasprotju s poznejšim [[Plemstvo|evropskim plemstvom]] ni mogla ohraniti svojega položaja zgolj z dedovanjem ali lastništvom zemljišč.<ref name=":4">Morris, str. 188.</ref><ref>Millar, str. 87–88.</ref> Vzpon v višje ''ordine'' je prinesel čast in privilegije, a tudi številne odgovornosti. V antiki je bilo mesto odvisno od svojih vodilnih meščanov in njihovega financiranja javnih del, prireditev in storitev in ne od davkov, s katerimi se je financirala predvsem vojska. Za ohranjanje položaja senatorja ali viteza so bili potrebni ogromni osebni izdatki.<ref>Millar, str. 96.</ref> Dekurioni so bili tako pomembni za delovanje mest, da je v poznem cesarstvu, ko so se vrste mestnega sveta izčrpale, centralna vlada dekurijone, ki so se povzpeli v senat, spodbujala, da se odpovejo svojim sedežem in se vrnejo v svoje rojstne kraje in si prizadevajo ohraniti mestno življenje.<ref>Liebeschuetz, Wolfgang (2001) "The End of the Ancient City". V ''The City in Late Antiquity''. Taylor & Francis. str. 26–27.</ref> V poznejšem cesarstvu so ''dignitas'' (dostojanstveniki), ki so zasedali senatorski ali viteški položaj, še dodatno ozaljšali z nazivi, na primer z ''vir illustris'', sijajen mož.<ref name="#1">Millar, str. 90.</ref> Naslov ''clarissimus'' (grško ''lamprotate'', ''presvetli'') se je uporabljal samo za določene senatorje in njihove družinske člane, vključno z ženskami.<ref>Millar, str. 91.</ref> Stopnje viteštva so se sčasoma zelo razbohotile. Tisti, ki so bili v cesarski službi, so bili razvrščeni po plačnem razredu. Vitez s 60.000 sestercev letno je bil ''seksagenarij'', s 100.000 sestercev ''centenarij'' in z 200.000 sestercev ''ducenarij''. Naslov ''eminentissimus'', ''najuglednejši'' (grško ''exochôtatos'') je bil rezerviran za viteze, ki so bili [[Pretorijanski prefekt|pretorijanski prefekti]]. Višji viteški uradniki so bili na splošno ''perfectissimi'', ''najpopolnejši'' (grško ''diasêmotatoi''), nižji pa samo ''egregii'', ''izjemni'' (grško ''kratistos'').<ref name="#1"/> ==== Neenaka pravičnost ==== [[Slika:Museum_of_Sousse_-_Mosaics_2_detail.jpg|sličica| Obsojeni moški, ki ga je v areni napadel leopard (mozaik iz Tunizije iz 3. stoletja)]] Ko je republikansko načelo enakosti državljanov pred zakonom izzvenelo, so simbolni in socialni privilegiji višjih slojev privedli do neformalne delitve rimske družbe na tiste, ki so si pridobili večje časti ''(honestiores),'' in na tiste, ki so bili ''ponižnejši'' (''humiliores''). Na splošno so bili ''honestiores'' člani treh višjih ''ordines'' skupaj z nekaterimi vojaškimi častniki.<ref name="verb">{{Navedi časopis|last=Verboven, Koenraad|year=2007|title=The Associative Order: Status and Ethos among Roman Businessmen in Late Republic and Early Empire|url=https://biblio.ugent.be/publication/395187/file/6799583|journal=Athenaeum|volume=95|pages=870–72}}</ref><ref>Peachin, str. 153–154</ref> Zdi se, da je podelitev univerzalnega državljanstva leta 212 povečala konkurenčnost in željo višjih slojev po potrditvi njihove premoči nad drugimi državljani, zlasti v sodstvu.<ref>Perkins, Judith (2009). ''Early Christian and Judicial Bodies''. Walter de Gruyter. str. 245–246.</ref><ref>Peachin, str. 475.</ref> Kazni so bile odvisne od presoje uradno predsedujočega sodnika, ki je upošteval tudi relativno "dostojanstvo" (''dignitas'') obtoženega. Za kaznivo dejanje, za katero je bil ''humilior'' lahko javno prebičan, je ''honestior'' plačal le globo. Smrtna kazen je bila v času Republike za svobodne moške redka pravna sankcija tudi za hujše zločine,<ref>Gaughan, Judy E. (2010). ''Murder Was Not a Crime: Homicide and Power in the Roman Republic''. University of Texas Press. str. 91. {{ISBN|0-292-72567-1}}.</ref><ref>Kelly, Gordon P. (2006). ''A History of Exile in the Roman Republic''. Cambridge University Press. str. 8. {{ISBN|0-521-84860-1}}.</ref> Za državljana cesarstva, ki so se šteli za "bolj častne", je bila lahko hitra in sorazmerno neboleča, medtem ko je bila za nižje sloje povezana z mučenjem in dolgotrajnim umiranjem, kakršno je bilo v preteklosti razervirano za sužnje. Na smrt obsojene so na primer križali ali jih izpostavili divjim živalim kot del iger v arenah.<ref name="fatal">{{Navedi časopis|last=Coleman|first=K.M.|year=2012|title=Fatal Charades: Roman Executions Staged as Mythological Enactments|journal=Journal of Roman Studies|volume=80|pages=44–73|doi=10.2307/300280|jstor=300280}}</ref> V zgodnjem cesarstvu so spreobrnjenci v krščanstvo lahko izgubili položaj ''honestiores'', zlasti če niso hoteli izpolnjevati verskih obveznosti rmskih državljanov. Država je s takšnim ravnanjem nehote ustvarila pogoje za mučeništvo.<ref>Peachin, str. 153–154.</ref><ref>Robinson, O.F. (2007). ''Penal Practice and Penal Policy in Ancient Rome''. Routledge. str. 108.</ref> == Sklici == {{Sklici|3}} == Opombe == <references group="op" /> [[Kategorija:Rimsko cesarstvo]] kakg84fy2yh3was5j58v9ml4p4no6dq 0 501598 5737231 5686835 2022-08-20T07:25:31Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek|partof=[[Okoljski kriminal v Sloveniji|okoljskega kriminala v Sloveniji]]|title=Nezakonito odlaganje blata v Pivoli|image=Blatni tokovi v Hočah.jpg|caption=Razlite fekalije, pomešane z muljem, kamenjem in smetmi.|Imagesize=270px|date=3. junij 2021|place=[[Pivola]], [[občina Hoče - Slivnica]]|type=Onesnaženje okolja v večjem obsegu|suspects=6|arrests=4|charges=6 (332. člen KZ)}} V ponedeljek, 3. junija [[2021]],<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kdo bo sprejel z zemljino pomešano odpadno blato?|url=https://www.rtvslo.si/radio-maribor/novice/kdo-bo-sprejel-z-zemljino-pomesano-odpadno-blato/583291|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-19}}</ref> je zaenkrat še neznani storilec v enega izmed hudourniških potokov pri [[Pivola|Pivoli]] v [[Občina Hoče - Slivnica|občini Hoče - Slivnica]] nezakonito odvrgel približno 200 kubičnih metrov odpadnega in že posušenega [[Iztrebek|blata]] iz ene izmed čistilnih naprav,<ref>{{Navedi splet|title=Ekološka katastrofa večje razsežnosti v naši občini - hoce-slivnica.si|url=https://www.hoce-slivnica.si/objava/501596|website=www.hoce-slivnica.si|accessdate=2021-06-08|last=E-občina}}</ref> po kasnejših domnevah iz čistilne naprave [[Ptuj]].<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Blato bi lahko bilo iz ptujske čistilne naprave: Tovornjakom pogodbenika ne sledimo|url=https://siol.net/novice/slovenija/blato-bi-lahko-bilo-s-ptujske-cistilne-naprave-tovornjakom-pogodbenika-ne-sledimo-554445|website=siol.net|accessdate=2021-06-11}}</ref> Do onesnaženja pitne vode iz javnih vodnih zajetij ni prišlo,<ref>{{Navedi splet|title=Obvestilo - do onesnaženja pitne vode ni prišlo - hoce-slivnica.si|url=https://www.hoce-slivnica.si/objava/502179|website=www.hoce-slivnica.si|accessdate=2021-06-19|last=E-občina}}</ref> so pa greznični odpadki povzročili ekološko katastrofo.<ref name=":0" /> Fekalije so sčasoma onesnažile tudi ribnike botaničnega vrta v Pivoli, ki leži pod odlagališčem ter eno izmed zasebnih vodnih zajetij,<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ekološka katastrofa v Hočah: sanacija bo draga #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/ekoloska-katastrofa-v-hocah-sanacija-bo-draga-554063|website=siol.net|accessdate=2021-06-19}}</ref> ki napaja 5 kmetij. Domačini so se bali tudi izpiranja fecesa v [[Podtalnica|podtalnico]]. V vodi so zaznali tudi enterokoke (''[[Enterococcus]]'' sp.) in vrsto [[Escherichia coli|''Escherichia coli'']]. Deževje pa je mešanico blata, mulja in kamenja spralo vse do reke [[Drava|Drave]].<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Šestan po ekološki katastrofi v Hočah: 'Sanacija bo dolgotrajna in težka'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ekoloska-katastrofa-v-obcini-hoce-dez-odvrzen-mulj-spira-v-reko-dravo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-08}}</ref> Na kraj nesreče je prišel okoljski inšpektor, ter dejal, da kazenski zakonik za onesnaženje pitne vode predpisuje triletno zaporno kazen. Storilcem grozi tudi denarna kazen v višini od 75.000 do 375.000 evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Sanacija ekološke katastrofe v Hočah bi lahko stekla še ta teden|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sanacija-ekoloske-katastrofe-v-hocah-bi-lahko-stekla-se-ta-teden.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-10}}</ref> 7. junija je na kraj dogodka prišel tudi poveljnik civilne zaščite [[Srečko Šestan]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Minister Vizjak pričakuje, da bodo čim prej izsledili krivca "zavržnega dejanja"|url=https://www.rtvslo.si/okolje/minister-vizjak-pricakuje-da-bodo-cim-prej-izsledili-krivca-zavrznega-dejanja/583408|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-19}}</ref> Na kraju je bil tudi hoški župan Marko Sošak, ki je pozval nasprotnike sežigalnic k premisleku za njihova odprtja.<ref name=":3" /> == Sanacija == 8. junija je potekal sestanek o sanaciji z ministrom [[Andrej Vizjak|Andrejem Vizjakom]], ki se je na dogodek odzval, da je to »okoljski kriminal, gre za zavržno dejanje in pričakujem, da bodo institucije [...] čim prej izsledile krivca, ki bo seveda tudi odgovarjal na nastalo situacijo.«<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Vizjak: "Gre za okoljski kriminal!"|url=https://www.rtvslo.si/radio-maribor/andrej-vizjak-gre-za-okoljski-kriminal/583393|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-19}}</ref> Vizjak je bil ogorčen tudi nad neurejeno zakonodajo na tem območju, saj je Slovenija izvažala blato na Madžarsko, ta pa je leta 2019<ref>{{Navedi splet|title=Kako smo pristali do grla v blatu in postali raj za okoljske kriminalce?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/do-grla-v-blatu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-21}}</ref> uvoz blata prepovedala.<ref>{{Navedi splet|title=Vizjak ravnanje s komunalnim blatom v Hočah označil za okoljski kriminal|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vizjak-ravnanje-s-komunalnim-blatom-v-hocah-oznacil-za-okoljski-kriminal.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-19}}</ref> Na srečanju so razpravljali o čim hitrejšem ukrepanju in sanaciji kraja. »[...] Izvajalec sanacije bo VGP Drava, ministrstvo pa bo pripravilo program po 25. členu o varstvu okolja.« je še o sestanku dejal Šestan.<ref name=":1" /> Sanacija oziroma odstranjevanje blata, pomešanega z muljem, se je pričelo 13. junija. Ta naj bi trajala približno en mesec, saj je voda raznesla fekalije v dve večji gmoti<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Šestan v Hočah: Težava je, kam vse to odpeljati|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sestan-v-hocah-tezava-je-kam-vse-to-odpeljati.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-19|last=Stegnar|first=Nuša}}</ref> približno 300 do 400<ref name=":3" /> metrov po globeli, ki je globoka od 40 do 50 metrov.<ref>{{Navedi splet|title=Ekološka katastrofa v občini Hoče Slivnica (GALERIJA)|url=https://www.rtvslo.si/radio-maribor/ekoloska-katastrofa-v-obcini-hoce-slivnica-galerija/582961|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-08}}</ref> Sprva so kup odpadkov posuli z naravnim materialom, ki preprečuje smrad.<ref name=":4" /> Vodovarstveno stanje je na območju ves čas spremljano, saj je velika nevarnost onesnaženja podtalnice. Lokacija odvoza ni znana, saj potencialnih odlagališč ni,<ref name=":5" /> mešanica pa bo predelana v kompost.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Ukrepi za odpravo posledic namernega onesnaževanja v Pivoli v polnem teku {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-06-23-ukrepi-za-odpravo-posledic-namernega-onesnazevanja-v-pivoli-v-polnem-teku/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-06-23|language=sl|publisher=Direkcija Republike Slovenije za vode}}</ref> Prevoznik že izkopanega blata pa je krško podjetje Kostak.<ref name=":6" /> 5 kmetij, ki so bile prizadete ob izpadu vira vode, so priključili na mariborski vodovod.<ref>{{Navedi splet|title=Nezakonito odloženo komunalno blato bodo začeli odstranjevati v ponedeljek|url=https://www.rtvslo.si/okolje/nezakonito-odlozeno-komunalno-blato-bodo-zaceli-odstranjevati-v-ponedeljek/584057|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-19}}</ref> Izvajalec je sprva poskrbel za čiščenje površinskega blata, čiščenje struge potoka pa bo steklo šele po izgradnji ceste do zgornjega nahajališča.<ref>{{Navedi splet|title=V Pivoli začeli sanacijo nelegalno odloženega blata|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-pivoli-zaceli-sanacijo-nelegalno-odlozenega-blata.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-19}}</ref> Do 18. junija so na spodnjem nahajališču odkopali in odvozili že približno 200 ton,<ref name=":10" /> 1. julija pa so sanacijo obeh delov potoka dokončno sanirali.<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Krepko več kot 200 ton blata večinoma odstranjenega, predelali ga bodo v kompost|url=https://www.rtvslo.si/okolje/krepko-vec-kot-200-ton-blata-vecinoma-odstranjenega-predelali-ga-bodo-v-kompost/586277|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-01|language=sl}}</ref> == Preiskava == Kmalu po začetnih informacijah o incidentu so se pojavile tudi govorice o izvoru blata s Ptuja, saj so tamkajšnji odvoz blata izvajali le dan prej. Direktor podjetja Janko Širec je dejal, da »dejanje strogo obsojajo«. Pri tem je pozval na čakanje rezultatov preiskave. Od prevoznika, [[Celje|celjskega]] podjetja CEP so zahtevali dokumentacijo ter jo ti izročili. Vozila ob odvozu popišejo, kasneje pa jim med transportom ne sledijo, je še dejal vodja odvajanja Jernej Šömen. CEP bi moral blato po pogodbi odpeljati v podjetje Surovina d.o.o v [[Maribor]],<ref name=":2" /> še en del pa v Avstrijo.<ref>{{Navedi splet|title=Tone odvrženega blata: prelaganje odgovornosti in čakanje na sanacijo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-odvrzeno-blato-iz-komunalnega-podjetja-ptuj.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-19}}</ref> Dokumentacijo prevozov je zahtevala tudi ptujska županja Nuška Gajšek.<ref name=":2" /> Dva tovornjaka sta dan pred odkritjem iz čistilne naprave Ptuj skupaj prevzela 197 ton blata,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Preiskava okoljskega kriminala v Pivoli: Lokacijo, kje naj odložijo blato, polno težkih kovin, je pokazal 36-letnik z območja Maribora|url=https://www.vecer.com/maribor/aktualno/pu-maribor-o-preiskavi-okoljskega-kriminala-v-pivoli-lokacijo-kje-naj-odlozijo-blato-je-pokazal-36-letnik-z-obmocja-maribora-10245617|website=www.vecer.com|date=2021-06-18|accessdate=2021-06-19|last=Cehar|first=Jasmina}}</ref> vendar je bilo med sanacijo odstranjenih »krepko več kot 200 ton«.<ref name=":12" /> Podjetje CEP bi moralo po pogodbi<ref>{{PDF-povezava|1=[https://images.24ur.com/media/document/62575494.pdf?v=a93a Okvirni sporazum o prevzemu in končni obdelavi dehidriranega blata iz CČN Ptuj]}}. ''www.24ur.com''. Pridobljeno dne 20221-06-20</ref> zagotoviti tudi tehtanje blata, vendar pa je to prevzela Surovina.<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Smetarska hobotnica, katere del je tudi kralj banan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/smetarska-hobotnica-del-katere-je-tudi-kralj-banan.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-20}}</ref> Ptujska komunala sicer do nedavnega še ni vedela, da CEP delež blata vozi tudi v ML Surovino v Ljubljano, ta pa zaradi tajnosti poslovnih podatkov podatkov o poslovnih partnerjih ni posredovala.<ref name=":9" /> Intenzivna kriminalistična preiskava še poteka, tožilstvo pa je sprožilo predkazenski postopek.<ref name=":2" /> Kriminalisti so na območju [[Policijska uprava Ljubljana|policijskih uprav Ljubljane]], [[Policijska uprava Celje|Celja]] in [[Policijska uprava Maribor|Maribora]] v 18 hišnih preiskavah pridržali 6 oseb. Pridržali so 4 voznike ter 2 direktorja transportnih oseb. Sprva so pridržali 6 oseb, vendar so 2 kasneje pripor odpravili.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Odkrili novo črno odlagališče komunalnega blata|url=https://www.delo.si/novice/crna-kronika/v-zvezi-z-blatom-na-obmocju-pivole-pridrzali-sest-oseb/|website=www.delo.si|accessdate=2021-06-19}}</ref> Za vsako vožnjo tovornjaka, teh naj bi bilo deset,<ref name=":7" /> naj bi vozniki prejeli 100 evrov,<ref name=":6">{{Navedi splet|title=V 18 hišnih preiskavah pridržali šest oseb|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-18-hisnih-preiskavah-pridrzali-sest-oseb-554893|website=siol.net|accessdate=2021-06-19}}</ref> prvotni odvoz blata na Slovaško ali Poljsko bi stal približno 200.000 evrov.<ref name=":5" /> Tovornjakarji naj ne bi vedeli, da vozijo fekalije, marveč samo mulj in blato. Osebam grozi osem let zapora,<ref name=":7" /> bremeni jih obremenitev in uničevanje okolja po 332. členu kazenskega zakonika,<ref name=":8" /> za kar je zagrožena zaporna kazen z dobo 8 let.<ref name=":12" /> Dva tovornjaka je med odlaganjem tovora med 9. in 11. uro ujela tudi prometna kamera. Prav tako sta pri izvleki tovornjakov pomagala dva traktorja.<ref>{{Navedi splet|title=Iščeta se lastnika traktorjev, ki sta v Pivoli pomagala kamionu, ki je odvrgel blato|url=https://mbreport.si/novice/isceta-se-lastnika-traktorjev-ki-sta-v-pivoli-pomagala-kamionu-ki-je-odvrgel-blato/|website=MBREPORT.si|date=2021-06-17|accessdate=2021-06-19|last=Uredništvo}}</ref> 29. junija je skupnost občin Slovenije z Markom Soršakom pozvala DZ, ministrstvo za okolje ter javnost k rešitvi kritičnega stanja odlagališč komunalnega blata in opozorili na posledice. Državni svet bo predlog obravnaval 5. julija.<ref>{{Navedi splet|title="Če ne bo sistemskih rešitev glede odpadnega blata, bomo soočeni z resnimi posledicami"|url=https://www.rtvslo.si/okolje/ce-ne-bo-sistemskih-resitev-glede-odpadnega-blata-bomo-sooceni-z-resnimi-posledicami/585964|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-29|language=sl}}</ref> Minister za okolje, Andrej Vizjak je na obisku v Podravju pozval slovenske občine k postavitvi monosežigalnic v sodelovanju skupaj z komunalno zbornico Slovenije. Podal je tudi začasno rešitev za mešanje blata s pepelom in nastankom kompozitnega materiala. Zaznal je tudi potrebo po jasnejših protokolih nujnega ukrepanja.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Minister Vizjak računa, da bo problematika odpadnega blata rešena z vzpostavitvijo monosežigalnic|url=https://www.rtvslo.si/okolje/minister-vizjak-racuna-da-bo-problematika-odpadnega-blata-resena-z-vzpostavitvijo-monosezigalnic/586143|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-30|language=sl}}</ref> == Kasnejša odkritja črnih odlagališč komunalnega mulja == Izlitja blata so se sicer dogajala tudi že prej, med drugimi naj bi se pripetila tudi na Jesenicah leta 2018, kjer je puščalo v starejšem delu čistilne naprave in so fekalije tekle direktno v Savo.<ref>{{Navedi splet|title=[Ekskluzivno] V SD bodo težko zagovarjali zavzemanje za čisto pitno vodo: Njihovi vidni člani odgovorni za onesnaženje Save s fekalijami in blatom! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/ekskluzivno-v-sd-bodo-tezko-zagovarjali-zavzemanje-za-cisto-pitno-vodo-njihovi-vidni-clani-odgovorni-za-onesnazenje-save-s-fekalijami-in-blatom/|date=2021-06-28|accessdate=2021-06-29|language=sl-SI}}</ref> === Najdišče komunalnega blata v Zalogu pri Ljubljani === Po incidentu v Pivoli so po Sloveniji odkrili še več nahajališč komunalnega blata. Te so odkrili v ljubljanskem [[Zalog, Ljubljana|Zalogu]] v obratu ML Surovina na Agrokombinatski cesti, ki ga je tudi napačno shranjevala. Okoljski inšpektor je zaradi neupoštevanja predpisov začasno prepovedal delovanje ter izrekel kazen v višini 10.000 evrov. Ustanovljena je bila tudi civilna iniciativa, saj to nahajališče ogroža naravo.<ref>{{Navedi splet|title='V Zalogu ne bomo dovolili, da bi postali smetišče'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-zalogu-ne-bomo-dovolili-da-postanemo-smetisce.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-20}}</ref> 28. junija je civilna iniciativa sklicala novinarsko konferenco, na kateri so opozorili na prejete grožnje ter perečo problematiko. Na konferenco so povabili ljubljanskega župana, vodilne v ML Surovini, Snagi in več predstavnikov MOLa.<ref>{{Navedi splet|title='Zahtevamo, da se za vedno prekine okoljski teror v Zalogu'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blato-v-zalogu-bodo-predstavniki-podjetja-ml-surovine-le-stopili-pred-kamere.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-28|language=sl}}</ref> Zaradi neupoštevanja inšpektorjevih sklepov so podjetju izdali še en sklep, na Agencijo Republike Slovenije za varstvo voda pa so podali predlog o odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja.<ref name=":11" /> Alpe Adria Green je ugotovila tudi nepravilnosti dokumentacije, ki jo izdaja ARSO, med drugim neobiskovanje lokacije obrata, nekonsistenčnost med prošnjami in dovoljenji za predelavo odpadkov, prav tako obrat nima okoljevarstvenega dovoljenja ampak samo okoljevarstveno potrdilo. Alpe Adria Surovini očita tudi nepravilno hrambo, saj bi morala Surovina blato hraniti v zaprtih prostorih, betonski objekt pa služi kot pisarniški objekt.<ref>{{Navedi splet|title=Arso izdajal potrdila za zbiranje odpadkov, ne da bi preveril stanje na terenu?|url=https://www.24ur.com/novice/svet/je-arso-izdajala-potrdila-za-zbiranje-odpadkov-ne-da-bi-preverila-stanje-na-terenu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-02|language=sl|publisher=Karmen|last=Lugarič}}</ref> Podjetje Congruus, ki daje Surovini v najem zemljišče, na katerem objekt stoji, je napovedalo vložitev odpovedi pogodbe na sodišče.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ml-surovine-pripravljene-na-sanacijo-odlagalisca-v-zalogu.html|title=ML Surovine pripravljene na sanacijo odlagališča v Zalogu|date=17.7.2021|accessdate=17.7.2021|website=www.24ur.com|publisher=STA}}</ref> Po sestanku z županom MOLa, Zoranom Jankovićem, in daljšim pogajanjem Surovine z prevozniki za odvoz odpadkov, je direktor ML Surovine, Said Aljoša Alkhatib, privolil v odvoz od 3500 do 4000 ton domnevno komunalnih odpadkov.<ref name=":13" /> Vrsta odpadka je še neznana, odvzeti vzorci so še predmet preiskave.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042959133/lokalno/ljubljana/ml-surovine-privolile-v-odvoz-odpadkov|title=Dnevnik|date=15.7.2021|accessdate=17.7.2021|website=Dnevnik|last=Rožman|first=Andraž}}</ref> Podobno nahajališče so odkrili že februarja<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Minister v iskanju pravne podlage|url=https://www.dnevnik.si/1042958180|website=Dnevnik|accessdate=2021-07-17}}</ref> ali marca<ref>{{Navedi splet|title=Neznosen smrad zaradi odpadnega blata. Tudi to je Ljubljana. #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/neznosen-smrad-zaradi-odpadnega-blata-tudi-to-je-ljubljana-foto-555411|website=siol.net|accessdate=2021-06-25|language=sl}}</ref> 2021 v [[Sneberje|Sneberjah]] v Ljubljani s skupno 40 kubičnimi metri komunalnih odpadkov. Prav tako naj bi bralec [[Dnevnik (časopis)|Dnevnika]] v Polju na Mazovčevi cesti videl odlaganje odpadkov treh tovornjakov, ti naj bi bili iz čistilne naprave.<ref name=":14" /> === Najdišča blata v občini Šentjur === 17. junija sta policija in predstavnik nacionalnega laboratorija obiskala nahajališče blata v Šentjurju, kjer leži okrog 20 kubičnih metrov komunalnega mulja. Kup naj bi se tam nahajal že od prvomajskih počitnic. Tudi ta ogroža okolje, saj je nedaleč stran sotočje rek Pešnice, Kozarice in Voglajne.<ref>{{Navedi splet|title=Smrad odpadnega blata se zdaj vije še po Šentjurju|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odvrzeno-blato-tudi-v-sentjurju-je-storilec-isti-kot-v-hocah-in-dramljah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-20|last=Čepon|first=Ema}}</ref> 18. junija so občani odkrili tudi kup blata v obsegu 40 kubičnih metrov pri naselju [[Jerčin]] v [[Občina Podčetrtek|občini Podčetrtek]]. Na kraj najdbe sta bile napotene policija in enota MEEL [[Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano|Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano]].<ref>{{Navedi splet|title=V Podčetrtku odkrili novo odlagališče komunalnega blata|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-podcetrtku-odkrili-novo-odlagalisce-komunalnega-blata.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-20|last=Vokapović|first=Mirko}}</ref> Ta k sreči ne ogroža narave, saj se ne nahaja na ali nad vodovarstvenim območjem.<ref name=":12" /> V začetku maja 2021 je inšpektor RS za okolje in prostor prejel prijavo o 400 do 500 kubični metrih komunalnih odpadkov na privatnem zemljišču v Vodulah v [[Dramlje|Dramljah]]. Ta si je še isti dan ogledal kraj incidenta. Policija je bila o onesnaženju obveščena 7. maja, tega dne so na teren prišli tudi strokovnjaki mobilnega laboratorija inštituta Jožefa Stefana. Po besedah direktorja Javnega komunalnega podjetja (JKP) se je blato zaradi večjih količin dežja spiralo v bližnji potok, iz katerega pa ne črpajo vode. Kraj po enem mesecu še vedno ni bil saniran.<ref>{{Navedi splet|title=Še več odpadnega blata že en mesec "čaka" v Dramljah - Svet24.si|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60cb932076d76/se-vec-odpadnega-blata-ze-en-mesec-caka-v-dramljah|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2021-07-22|language=sl}}</ref> Blato je bilo prepeljano s strani podjetja LASAZ d.o.o, blato pa naj bi bilo iz čistilnih naprav Ptuj in Rogaška Slatina. Inšpektorat za okolje je izdal odločbo za počiščenje odlagališča v 15 dneh, vendar ga ta do 20. julija še ni prevzel.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Komunalno blato ostaja v Vodulah, onesnaževalec ni prevzel odločbe za odstranitev|url=https://www.rtvslo.si/okolje/komunalno-blato-ostaja-v-vodulah-onesnazevalec-ni-prevzel-odlocbe-za-odstranitev/588238|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-22|language=sl}}</ref> Blato je bilo na območje pripeljano med koncem aprila in prvomajskimi prazniki. Najprej so tovornjaki vozili humus, nato pa smrdeče blato. Za dovoljenje odlaganja je lastnik prejel 350 evrov, salamo in 6 piv. Voznik je na zaslišanju izjavil, da je odpadke 23. in 26. aprila pripeljal z še enim sodelavcem po navodilu nadrejenih.<ref>{{Navedi splet|title=Lastnik zemljišča se je strinjal, da mu »zemljo s sekanci« odložijo za 350 evrov, salamo in 6 pločevink piva|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/28536/lastnik-zemljisca-se-je-strinjal-da-mu-zemljo-s-sekanci-odlozijo-za-350-evrov-salamo-in-6-plocevink-piva.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-07-22|language=sl}}</ref> CEP je sredi junija prejel še eno odločbo IRSOP, saj je nadzor pokazal, da 450 ton blata iz čistilne naprave Ptuj, katerega končna destinacija je bil zbirni center Buklovžak, ni bilo nikoli prevzetih. Blato je šlo neposredno v ML Surovino, inšpektorica pa je naložila izpolnjevanje listin samo za že prevzete materiale. CEP se je na odločbo že pritožil.<ref name="#1"/> Inšpektorat za okolje, ki je sicer kadrovsko podhranjen, je napovedal ostrejšo kaznovalno politiko. Glavni inšpektor je tudi dejal, da je podjetjem za prevzem odpadkov do dovoljenja prelahko priti.<ref>{{Navedi splet|title=Kje je odpovedal nadzor, da se toliko komunalnega blata znajde v naravi?|url=https://www.rtvslo.si/okolje/onesnazevanje/kje-je-odpovedal-nadzor-da-se-toliko-komunalnega-blata-znajde-v-naravi/586591|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-22|language=sl}}</ref> == Zunanje povezave == * {{YouTube|id=a9OQ8czUr5U|title=Izredna novinarska konferenca Komunalnega podjetja Ptuj v zvezi z odloženim komunalnim blatom}} * {{YouTube|id=FyURBQkZNjE|title=Župan Občine Hoče Slivnica Marko Soršak o odvrženih odpadkih na Pohorju}} == Sklici == {{Sklici}}{{Sklici|group=op}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2021]] [[Kategorija:Pivola]] [[Kategorija:Ekološke katastrofe]] [[Kategorija:2021 v Sloveniji]] [[Kategorija:Okoljski kriminal]] 816j07jhq2ndgzd58mr7vgol653ktx9 0 501599 5736792 5653708 2022-08-20T06:43:50Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Učinkovina | drug_name = | type = cepivo | image = Oxford AstraZeneca COVID-19 vaccine AZD1222 - 4.jpg | alt = | caption = Viala s cepivom Oxforda in AstraZenece proti covidu-19 <!-- Vaccine data -->| vaccine_type = virusni vektor <!-- Clinical data -->| target = [[Severe acute respiratory syndrome coronavirus 2|SARS-CoV-2]] | pronounce = | tradename = Vaxzevria,<ref name="COVID-19 Vaccine AstraZeneca EPAR" /> Covishield<ref name="CA About" /><ref name="Covishield">{{cite news |title=Already produced 40–50 million dosages of Covishield vaccine, says Serum Institute |url=https://www.thehindu.com/business/Industry/already-produced-40-50-million-dosages-of-covishield-vaccine-says-serum-institute/article33438655.ece |work=The Hindu |date=28 December 2020 }}</ref> | Drugs.com = | MedlinePlus = | licence_EU = da | licence_US = <!-- FDA may use generic or brand name (generic name preferred) --> | DailyMedID = AstraZeneca_COVID-19_Vaccine | pregnancy_AU = B2 | pregnancy_AU_comment = <ref name="ChAdOx1-S AU PI">{{cite web|url=https://www.ebs.tga.gov.au/ebs/picmi/picmirepository.nsf/ViewPortalDoc?OpenAgent&?unid=CA257A1E003D918FCA2586A4000AFBF8 |title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca PI |website=[[Therapeutic Goods Administration]] (TGA)}}</ref><ref name="AU TGA decision" /> | pregnancy_category = | legal_AU = S4 | legal_AU_comment = <ref name="ChAdOx1-S AU PI" /> | legal_CA = Schedule D; Authorized by interim order | legal_CA_comment = <ref name="CA authorization">{{cite web | title=Regulatory Decision Summary – AstraZeneca COVID-19 Vaccine | website=[[Health Canada]] | date=26 February 2021 | url=https://covid-vaccine.canada.ca/info/regulatory-decision-summary-detailTwo.html?linkID=RDS00772 | access-date=26 February 2021}}</ref><ref>{{cite web | title=AstraZeneca COVID-19 Vaccine monograph | publisher=AstraZeneca | url=https://www.azcovid-19.com/content/dam/azcovid/pdf/canada/ca-pm-azd1222-en.pdf | date=26 February 2021 }}</ref> | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_EU = Conditional marketing authorisation | legal_EU_comment = <ref name="COVID-19 Vaccine AstraZeneca EPAR">{{cite web | title=Vaxzevria (previously COVID-19 Vaccine AstraZeneca) EPAR | website=[[European Medicines Agency]] (EMA) | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca }} Text was copied from this source which is © European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref><ref name="EMA recommendation" /><ref name="EU PR 20210129">{{cite press release | title=European Commission authorises third safe and effective vaccine against COVID-19 | website=[[European Commission]] | url=https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_21_306 | access-date=29 January 2021}}</ref> | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = Conditional and temporary authorisation to supply | legal_UK_comment = <ref name="UK HC info">{{cite web | title=Information for Healthcare Professionals on COVID-19 Vaccine AstraZeneca | website=[[Medicines and Healthcare products Regulatory Agency]] (MHRA) | date=30 December 2020 | url=https://www.gov.uk/government/publications/regulatory-approval-of-covid-19-vaccine-astrazeneca/information-for-healthcare-professionals-on-covid-19-vaccine-astrazeneca | access-date=4 January 2021}}</ref><ref name="UK auth">{{cite web | title=Conditions of Authorisation for COVID-19 Vaccine AstraZeneca | website=Medicines and Healthcare products Regulatory Agency (MHRA) | date=30 December 2020 | url=https://www.gov.uk/government/publications/regulatory-approval-of-covid-19-vaccine-astrazeneca/conditions-of-authorisation-for-covid-19-vaccine-astrazeneca | access-date=4 January 2021}}</ref> | legal_US = <!-- OTC / Rx-only / Schedule I, II, III, IV, V --> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_US_comment = | legal_UN_comment = | legal_status = <small>{{abbr|KR|Republic of Korea}}, {{abbr|BR|Brazil}}</small> – Approved<ref name="mfds2102">{{cite web |title=아스트라제네카社 코로나19 백신 품목허가 |trans-title=AstraZeneca's Corona 19 vaccine product license |url=https://www.mfds.go.kr/brd/m_99/view.do?seq=45044&srchFr=&srchTo=&srchWord=&srchTp=0&itm_seq_1=0&itm_seq_2=0&multi_itm_seq=0&company_cd=&company_nm=&Data_stts_gubun=C1009&page=1 |website=식품의약품안전처 |publisher=식품의약품안전처 |access-date=10 February 2021 |language=ko |date=10 February 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://g1.globo.com/bemestar/vacina/noticia/2021/03/12/anvisa-aprova-registro-definitivo-da-vacina-de-oxford-no-brasil.ghtml|title=Anvisa aprova registro definitivo da vacina de Oxford no Brasil |trans-title=Anvisa approves definitive registration of Oxford vaccine in Brazil |date=12 March 2021|access-date=20 March 2021|website=G1|language=pt-br}}</ref><br /> <!-- Identifiers -->| routes_of_administration = [[Intramuscular injection|Intramuskularna injekcija]] | CAS_number = 2420395-83-9 | CAS_number_Ref = | CAS_supplemental = | ATCvet = | ATC_prefix = None <!-- scheduled to be J07BX03 in 2022 --> | ATC_suffix = | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | PubChem = | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB15656 | DrugBank_Ref = | ChemSpiderID = | ChemSpiderID_Ref = | UNII = B5S3K2V0G8 | UNII_Ref = | KEGG = D12115 | KEGG_Ref = | ChEBI = | ChEBI_Ref = | ChEMBL = | ChEMBL_Ref = | NIAID_ChemDB = | synonyms = AZD1222,<ref name="AstraZeneca_PR" /><ref name="AZ CDC ACIP" /><br />ChAdOx1 nCoV-19,<ref>{{cite press release | title=AstraZeneca and Oxford University announce landmark agreement for COVID-19 vaccine | website=AstraZeneca | date=30 April 2020 | url=https://www.astrazeneca.com/media-centre/press-releases/2020/astrazeneca-and-oxford-university-announce-landmark-agreement-for-covid-19-vaccine.html | access-date=13 January 2021}}</ref><br />ChAdOx1-S,<ref name="ChAdOx1-S AU PI" /><br />COVID-19 Vaccine AstraZeneca,<ref name="AU TGA decision">{{cite web | title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca | website=[[Therapeutic Goods Administration]] (TGA) | date=16 February 2021 | url=https://www.tga.gov.au/apm-summary/covid-19-vaccine-astrazeneca | access-date=16 February 2021}}</ref><ref name="UK HC info" /><br />AstraZeneca COVID-19 Vaccine,<ref name="CA authorization" /> | verifiedrevid = }}   '''Cepivo Oxforda in AstraZenece proti covidu-19''', s kodnim imenom '''AZD1222''', <ref name="AZ CDC ACIP">{{Navedi splet|url=https://www.cdc.gov/vaccines/acip/meetings/downloads/slides-2021-01/02-COVID-Villafana.pdf|title=AstraZeneca COVID-19 Vaccine (AZD1222)|publisher=AstraZeneca|date=27 January 2021}}</ref> v prodaji pod blagovnima znamkama '''Covishield''' <ref>{{Navedi novice|date=4 March 2021|title=Covishield and Covaxin: What we know about India's Covid-19 vaccines|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-india-55748124|accessdate=8 March 2021}}</ref> in '''Vaxzevria''' <ref>{{Navedi splet|date=30 March 2021|title=AstraZeneca vaccine renamed 'Vaxzevria'|url=https://www.brusselstimes.com/news/eu-affairs/162559/astrazeneca-vaccine-now-renamed-as-vaxzevria-ema-european-eu-uk-swedish-lakemedelsverket/|accessdate=2021-04-06|website=The Brussels Times}}</ref>, je [[virusno vektorsko cepivo]] [[Cepivo proti covidu-19|za preprečevanje COVID-19]]. Razvila sta ga [[Univerza v Oxfordu|Univerza Oxford]] in podjetje [[AstraZeneca]], daje pa se z [[Intramuskularna aplikacija|intramuskularno injekcijo]], kot vektor pa se pri tem uporablja modificirani [[Adenovirusi|adenovirus]] šimpanza ChAdOx1. <ref>{{Navedi novice|date=27 July 2020|title=The world's hopes for a coronavirus vaccine may run in these health care workers' veins|url=https://edition.cnn.com/2020/07/27/americas/brazil-covid-19-sinovac-vaccine-intl/index.html|publisher=[[CNN]]|location=[[São Paulo]]|accessdate=3 August 2020|archivedate=3 August 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200803211040/https://edition.cnn.com/2020/07/27/americas/brazil-covid-19-sinovac-vaccine-intl/index.html}}</ref> <ref name="NCT04400838">{{Navedi splet|title=Investigating a Vaccine Against COVID-19|url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04400838|website=[[ClinicalTrials.gov]]|publisher=[[United States National Library of Medicine]]|type=Registry|id=NCT04400838|date=26 May 2020|accessdate=14 July 2020|archivedate=11 October 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201011084750/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04400838/}}</ref> <ref name="EudraCT-2020-001228-32">{{Navedi splet|url=https://www.clinicaltrialsregister.eu/ctr-search/trial/2020-001228-32/GB|title=A Phase 2/3 study to determine the efficacy, safety and immunogenicity of the candidate Coronavirus Disease (COVID-19) vaccine ChAdOx1 nCoV-19|website=EU Clinical Trials Register|publisher=European Union|type=Registry|id=[[EudraCT]] 2020-001228-32|date=21 April 2020|accessdate=3 August 2020|archivedate=5 October 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201005201654/https://www.clinicaltrialsregister.eu/ctr-search/trial/2020-001228-32/GB}}</ref> <ref name="ISRCTN89951424">{{Navedi časopis|vauthors=O'Reilly P|date=May 2020|title=A Phase III study to investigate a vaccine against COVID-19|type=Registry|doi=10.1186/ISRCTN89951424|id=ISRCTN89951424|doi-access=free}}</ref> Učinkovitost cepiva pri preprečevanju simptomatske COVID-19 je 76,0%, od 22. dneva po prvem odmerku in 81,3% po drugem odmerku. Druga analiza, ki jo je izvedlo Public Health England, je pokazala, da je bilo cepivo po drugem odmerku. 66,0% učinkovito pri preprečevanju simptomatskega COVID-19 <ref name=":19">{{Navedi splet|last=Engl|first=Public Health|title=Vaccines highly effective against B.1.617.2 variant after 2 doses|url=https://www.gov.uk/government/news/vaccines-highly-effective-against-b-1-617-2-variant-after-2-doses|accessdate=2021-06-04|website=GOV.UK|language=en}}</ref> <ref name="Voysev_Feb21">{{Navedi časopis|displayauthors=6|vauthors=Voysey M, Costa Clemens SA, Madhi SA, Weckx LY, Folegatti PM, Aley PK, Angus B, Baillie VL, Barnabas SL, Bhorat QE, Bibi S, Briner C, Cicconi P, Clutterbuck EA, Collins AM, Cutland CL, Darton TC, Dheda K, Dold C, Duncan CJ, Emary KR, Ewer KJ, Flaxman A, Fairlie L, Faust SN, Feng S, Ferreira DM, Finn A, Galiza E, Goodman AL, Green CM, Green CA, Greenland M, Hill C, Hill HC, Hirsch I, Izu A, Jenkin D, Joe CC, Kerridge S, Koen A, Kwatra G, Lazarus R, Libri V, Lillie PJ, Marchevsky NG, Marshall RP, Mendes AV, Milan EP, Minassian AM, McGregor A, Mujadidi YF, Nana A, Padayachee SD, Phillips DJ, Pittella A, Plested E, Pollock KM, Ramasamy MN, Ritchie AJ, Robinson H, Schwarzbold AV, Smith A, Song R, Snape MD, Sprinz E, Sutherland RK, Thomson EC, Török ME, Toshner M, Turner DP, Vekemans J, Villafana TL, White T, Williams CJ, Douglas AD, Hill AV, Lambe T, Gilbert SC, Pollard AJ|date=February 2021|title=Single-dose administration and the influence of the timing of the booster dose on immunogenicity and efficacy of ChAdOx1 nCoV-19 (AZD1222) vaccine: a pooled analysis of four randomised trials|journal=[[The Lancet|Lancet]] |volume=397|issue=10277|pages=881–891|doi=10.1016/S0140-6736(21)00432-3|pmc=7894131|pmid=33617777|doi-access=free}}</ref> Cepivo ima dober varnostni profil, z neželenimi učinki, kot so bolečina na mestu vboda, glavobol in slabost, ki na splošno izginejo v nekaj dneh. <ref name="yellow20210228">{{Navedi splet|title=Coronavirus Vaccine : Summary of Yellow Card reporting|accessdate=|url=https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/968411/Coronavirus_vaccine_-_summary_of_Yellow_Card_reporting_28.02.21.pdf}}</ref> Redkeje se lahko pojavi [[anafilaksija]] (Regulativna agencija za zdravila in zdravstvene izdelke v Združenem kraljestvu (MHRA) je 14. aprila 2021 poročala o 268 primerih med od približno 21,2{{Presledki}}milijon cepljenj). V zelo redkih primerih (približno 1 na 100.000 ljudi) je bilo cepivo povezano s povečanim tveganjem za nastanek krvnih strdkov v kombinaciji z nizko koncentracijo trombocitov v krvi. <ref name=":17">{{Navedi sporočilo za javnost|title=AstraZeneca's COVID-19 vaccine: benefits and risks in context|date=23 April 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/astrazenecas-covid-19-vaccine-benefits-risks-context|accessdate=23 April 2021}}</ref> <ref name="EMA20210325ANNEX">{{Navedi splet|title=Annex 1: Summary of Product Characteristics|url=https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-epar-product-information_en.pdf|website=[[European Medicines Agency]] (EMA)|accessdate=29 March 2021}}</ref> <ref name=":16">{{Navedi splet|title=Vaxzevria (previously COVID-19 Vaccine AstraZeneca)|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca|website=[[European Medicines Agency]]}}</ref> Po podatkih [[Evropska agencija za zdravila|Evropske agencije]] za zdravila je bilo 4. aprila 2021 iz Evropskega gospodarskega prostora in Združenega kraljestva zabeleženih 222 primerov krvnih strdkov pri približno 34{{Presledki}}milijonih ljudi, ki so prejeli cepivo. <ref name="EMA PR 20210407">{{Navedi sporočilo za javnost|title=AstraZeneca's COVID-19 vaccine: EMA finds possible link to very rare cases of unusual blood clots with low platelets|date=7 April 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/astrazenecas-covid-19-vaccine-ema-finds-possible-link-very-rare-cases-unusual-blood-clots-low-blood|accessdate=9 April 2021}}</ref> 30. decembra 2020 je bilo cepivo prvič odobreno za uporabo v programu cepljenja v Združenem kraljestvu, <ref>{{Navedi novice|title=Covid-19: Oxford-AstraZeneca coronavirus vaccine approved for use in UK|url=https://www.bbc.com/news/health-55280671|publisher=BBC News Online|accessdate=30 December 2020|date=30 December 2020}}</ref> <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|title=Second COVID-19 vaccine authorised by medicines regulator|date=30 December 2020|url=https://www.gov.uk/government/news/second-covid-19-vaccine-authorised-by-medicines-regulator|accessdate=6 March 2021}}</ref> in prvo cepljenje zunaj preskusa je bilo izvedeno 4. januarja 2021. <ref name="Oxford first vac">{{Navedi novice|title=Covid: Brian Pinker, 82, first to get Oxford-AstraZeneca vaccine|url=https://www.bbc.com/news/uk-55525542|publisher=BBC News Online|accessdate=4 January 2021|date=4 January 2021}}</ref> Od takrat je cepivo odobrilo več agencij za zdravila po vsem svetu, na primer [[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) in Avstralska uprava za terapevtske izdelke, [[Svetovna zdravstvena organizacija]] pa ga je cepivo .odobrila za nujno uporabo.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus disease (COVID-19): Vaccines|url=https://www.who.int/news-room/q-a-detail/coronavirus-disease-(covid-19)-vaccines|accessdate=6 March 2021|publisher=[[World Health Organization]] (WHO)}}</ref> Nekatere države so njegovo uporabo omejile na starejše ljudi z večjim tveganjem za hudo bolezen COVID-19 zaradi zaskrbljenosti zaradi zelo redkih neželenih učinkov cepiva pri mlajših posameznikih. <ref name="sbig">{{Navedi splet|date=8 April 2021|title=Spain, Belgium and Italy restrict AstraZeneca Covid vaccine to older people|url=http://www.theguardian.com/society/2021/apr/08/spain-belgium-and-italy-restrict-astrazeneca-covid-vaccine-to-older-people|accessdate=2021-04-11|website=The Guardian}}</ref> == Zdravstvena uporaba == Cepivo Oxford – AstraZeneca COVID-19 se uporablja za zaščito pred okužbo z virusom [[SARS-CoV-2|SARS-CoV-2,]] da ne pride do COVID-19 pri odraslih, starih 18 let ali več. Zdravilo se daje z dvema odmerkoma 0,5&nbsp;ml, ki se vbrizgata [[Intramuskularna aplikacija|intramuskularno]] v [[Deltasta mišica|deltoidno mišico]] (nadlaket) v razmaku štirih in dvanajstih tednov, pri čemer Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da se drugi odmerek za optimalno učinkovitost daje 8 do 12 tednov po prvem. <ref name="WHOguide2021041">{{Navedi poročilo|url=https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/340920/WHO-2019-nCoV-vaccines-SAGE_recommendation-AZD1222-2021.2-eng.pdf|title=Interim recommendations for use of the ChAdOx1-S (recombinant) vaccine against COVID-19 (AstraZeneca COVID-19 vaccine AZD1222, SII Covishield, SK Bioscience) — Interim guidance|date=21 April 2021|publisher=World Health Organisation (WHO)|access-date=23 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210423083445/https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/340920/WHO-2019-nCoV-vaccines-SAGE_recommendation-AZD1222-2021.2-eng.pdf|archive-date=23 April 2021}}</ref> === Učinkovitost === Analiza, objavljena 19. februarja 2021, je pokazala učinkovitost 76,0% pri preprečevanju simptomatskega COVID-19 po 22 dneh od prvega odmerka. Poveča se na 81,3% z drugim odmerkom , če se da 12 tednov ali več po prvem. <ref name="Voysev_Feb21">{{Navedi časopis|displayauthors=6|vauthors=Voysey M, Costa Clemens SA, Madhi SA, Weckx LY, Folegatti PM, Aley PK, Angus B, Baillie VL, Barnabas SL, Bhorat QE, Bibi S, Briner C, Cicconi P, Clutterbuck EA, Collins AM, Cutland CL, Darton TC, Dheda K, Dold C, Duncan CJ, Emary KR, Ewer KJ, Flaxman A, Fairlie L, Faust SN, Feng S, Ferreira DM, Finn A, Galiza E, Goodman AL, Green CM, Green CA, Greenland M, Hill C, Hill HC, Hirsch I, Izu A, Jenkin D, Joe CC, Kerridge S, Koen A, Kwatra G, Lazarus R, Libri V, Lillie PJ, Marchevsky NG, Marshall RP, Mendes AV, Milan EP, Minassian AM, McGregor A, Mujadidi YF, Nana A, Padayachee SD, Phillips DJ, Pittella A, Plested E, Pollock KM, Ramasamy MN, Ritchie AJ, Robinson H, Schwarzbold AV, Smith A, Song R, Snape MD, Sprinz E, Sutherland RK, Thomson EC, Török ME, Toshner M, Turner DP, Vekemans J, Villafana TL, White T, Williams CJ, Douglas AD, Hill AV, Lambe T, Gilbert SC, Pollard AJ|date=February 2021|title=Single-dose administration and the influence of the timing of the booster dose on immunogenicity and efficacy of ChAdOx1 nCoV-19 (AZD1222) vaccine: a pooled analysis of four randomised trials|journal=Lancet|volume=397|issue=10277|pages=881–891|doi=10.1016/S0140-6736(21)00432-3|pmc=7894131|pmid=33617777|doi-access=free}}</ref> Druga analiza, ki jo je objavilo Public Health England, je pokazala, da je cepivo 66.0&nbsp;% učinkovito preprečilo simptomatsko COVID-19 2 tedna po drugem odmerku. <ref name=":19">{{Navedi splet|last=Engl|first=Public Health|title=Vaccines highly effective against B.1.617.2 variant after 2 doses|url=https://www.gov.uk/government/news/vaccines-highly-effective-against-b-1-617-2-variant-after-2-doses|accessdate=2021-06-04|website=GOV.UK|language=en}}</ref> == Neželeni učinki == Najpogostejši neželeni učinki v kliničnih preskušanjih so bili običajno blagi ali zmerni in so se izboljšali v nekaj dneh po cepljenju. <ref name=":16">{{Navedi splet|title=Vaxzevria (previously COVID-19 Vaccine AstraZeneca)|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca|website=[[European Medicines Agency]]}}</ref> Bruhanje, driska, oteklina, pordelost na mestu injiciranja in nizke ravni trombocitov so se pojavile pri manj kot 1 od 10 ljudi. <ref name=":16">{{Navedi splet|title=Vaxzevria (previously COVID-19 Vaccine AstraZeneca)|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca|website=[[European Medicines Agency]]}}</ref> Povečane bezgavke, zmanjšan apetit, omotica, zaspanost, znojenje, bolečine v trebuhu, srbenje in izpuščaj so se pojavili pri manj kot 1 od 100 ljudi. V zelo redkih primerih (približno 1 od 100.000 ljudi) lahko cepivo povzroči krvne strdke v kombinaciji z nizko koncentracijo trombocitov v krvi. <ref name=":17">{{Navedi sporočilo za javnost|title=AstraZeneca's COVID-19 vaccine: benefits and risks in context|date=23 April 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/astrazenecas-covid-19-vaccine-benefits-risks-context|accessdate=23 April 2021}}</ref> UK MHRA {{As of|2021|4|14}} poročajo o splošni incidenci [[Globoka venska tromboza|trombemboličnih]] dogodkov ob hkratnih nizkih trombocitih v višini 7,9 na milijon odmerkov (manj kot 1 od 100.000 ljudi). <ref name="yellow20210228">{{Navedi splet|title=Coronavirus Vaccine : Summary of Yellow Card reporting|accessdate=|url=https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/968411/Coronavirus_vaccine_-_summary_of_Yellow_Card_reporting_28.02.21.pdf}}</ref> Kot pri drugih cepivih so tudi [[anafilaksija]] in druge alergijske reakcije znani neželeni učinki zdravila ADZ1222, ki ga je treba dajati pod natančnim nadzorom. <ref name=":16">{{Navedi splet|title=Vaxzevria (previously COVID-19 Vaccine AstraZeneca)|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca|website=[[European Medicines Agency]]}}</ref> [[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) je ugotovila pogostnost [[Anafilaksija|41 primerov anafilaksije]] na 5&nbsp;milijonov cepljenj v Združenem kraljestvu. <ref name=":15">{{Navedi splet|date=29 March 2021|title=COVID-19 vaccine safety update Vaxzevria|url=https://www.ema.europa.eu/en/documents/covid-19-vaccine-safety-update/covid-19-vaccine-safety-update-vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-29-march-2021_en.pdf|website=[[European Medicines Agency]] (EMA)}}</ref> <ref name="EMA safety update">{{Navedi splet|date=11 May 2021|title=COVID-19 vaccine safety update Vaxzevria|url=https://www.ema.europa.eu/documents/covid-19-vaccine-safety-update/covid-19-vaccine-safety-update-vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-11-may-2021_en.pdf|website=[[European Medicines Agency]] (EMA)}}</ref> == Farmakologija == Cepivo Oxford – AstraZeneca COVID-19 je kot opičji adenovirus kot vektor s pomanjkanjem replikacije, ki vsebuje celotno kodonsko optimizirano zaporedje kode [[SARS-CoV-2|beljakovine SARS-CoV-2,]] skupaj z vodilno sekvenco tkivnega aktivatorja plazminogena (tPA). <ref>{{Navedi časopis|displayauthors=6|vauthors=Arashkia A, Jalilvand S, Mohajel N, Afchangi A, Azadmanesh K, Salehi-Vaziri M, Fazlalipour M, Pouriayevali MH, Jalali T, Mousavi Nasab SD, Roohvand F, Shoja Z|date=October 2020|title=Severe acute respiratory syndrome-coronavirus-2 spike (S) protein based vaccine candidates: State of the art and future prospects|journal=Reviews in Medical Virology|volume=31|issue=3|pages=e2183|doi=10.1002/rmv.2183|pmc=7646037|pmid=33594794}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|displayauthors=6|vauthors=Watanabe Y, Mendonça L, Allen ER, Howe A, Lee M, Allen JD, Chawla H, Pulido D, Donnellan F, Davies H, Ulaszewska M, Belij-Rammerstorfer S, Morris S, Krebs AS, Dejnirattisai W, Mongkolsapaya J, Supasa P, Screaton GR, Green CM, Lambe T, Zhang P, Gilbert SC, Crispin M|date=January 2021|title=Native-like SARS-CoV-2 spike glycoprotein expressed by ChAdOx1 nCoV-19/AZD1222 vaccine|journal=bioRxiv|pages=2021.01.15.426463|doi=10.1101/2021.01.15.426463|pmc=7836103|pmid=33501433}}</ref> Adenovirus je vektor, nezmožen replikacije, ker so bili nekateri od njegovih bistvenih genov odstranjeni in nadomeščeni z genom, ki kodira beljakovino tako imenovane konice. Po cepljenju adenovirusni vektor vstopi v celice in sprosti svoje gene, ki se prenesejo v [[celično jedro]] ; zatem celična mehanizacija opravi [[Gensko prepisovanje|transkripcijo]] v [[Informacijska RNA|mRNA]], ki ji sledi prevod v beljakovine. <ref>{{Navedi časopis|vauthors=Dicks MD et al.|date=2012|title=A novel chimpanzee adenovirus vector with low human seroprevalence: improved systems for vector derivation and comparative immunogenicity.|journal=PLOS ONE|volume=7|issue=7|pages=e40385|bibcode=2012PLoSO...740385D|doi=10.1371/journal.pone.0040385|pmc=3396660|pmid=22808149}}</ref> Zanimivi protein je [[SARS-CoV-2|protein konice]], zunanji protein, ki omogoča, da koronavirus tipa SARS vstopi v celice preko encimske domene ACE2. <ref name="Wang_2008">{{Navedi časopis|vauthors=Wang H, Yang P, Liu K, Guo F, Zhang Y, Zhang G, Jiang C|date=February 2008|title=SARS coronavirus entry into host cells through a novel clathrin- and caveolae-independent endocytic pathway|journal=Cell Research|volume=18|issue=2|pages=290–301|doi=10.1038/cr.2008.15|pmc=7091891|pmid=18227861}}</ref> Če ga telo tvori po cepljenju, bo imunski sistem spodbujen, da ob kasnejši okužitvi napade korona virus s [[Protitelo|protitelesi]] in [[Limfocit T|celicami T]]. <ref name="AstraZeneca_PR">{{Navedi sporočilo za javnost|title=AZD1222 vaccine met primary efficacy endpoint in preventing COVID-19|publisher=[[AstraZeneca]]|date=23 November 2020|url=https://www.astrazeneca.com/media-centre/press-releases/2020/azd1222hlr.html|accessdate=5 January 2021}}</ref> == Proizvodnja == [[Slika:Oxford_AstraZeneca_vaccine_(Indian_version)_2021_C.jpg|desno|sličica|332x332_pik| Viala s cepivom Oxford – AstraZeneca, ki ga je izdeloval serumski inštitut Indije (v Indiji in v nekaterih drugih državah se trži kot Covishield in [[COVAX]] ) ]] Cepivo je stabilno pri temperaturah hladilnika in stane približno {{US$|3}} do {{US$|4}} na odmerek. <ref>{{Navedi splet|date=23 November 2020|title=Why the AstraZeneca-Oxford Covid-19 vaccine is different|url=https://www.vox.com/21590994/oxford-vaccine-results-covid-19-astrazeneca-trial-pfizer-moderna|accessdate=26 November 2020|website=[[Vox (website)|Vox]]}}</ref> 17. decembra 2020 je [[Twitter|tvit]] belgijskega državnega sekretarja za proračun razkril, da bo Evropska unija (EU) plačala €1.78 ({{US$|2.16}}) na odmerek, ''[[The New York Times|New York Times pa]]'' predlaga, da bi se nižja cena lahko nanašala na dejavnike, kot so naložbe s strani EU v infrastrukturo za proizvodnjo cepiva. <ref>{{Navedi novice|title=A European Official Reveals a Secret: The U.S. Is Paying More for Coronavirus Vaccines|work=[[The New York Times]]|date=18 December 2020|accessdate=19 December 2020|url=https://www.nytimes.com/2020/12/18/upshot/coronavirus-vaccines-prices-europe-united-states.html}}</ref> === Blagovna znamka === Cepivo trži Indijski inštitut za serume pod blagovno znamko Covishield. <ref name="CA About">{{Navedi splet|title=AstraZeneca / Covishield COVID-19 vaccine: What you should know|website=Health Canada|date=26 February 2021|url=https://www.canada.ca/en/health-canada/services/drugs-health-products/covid19-industry/drugs-vaccines-treatments/vaccines/astrazeneca.html|accessdate=26 March 2021}}</ref> Ime cepiva se je 25. marca 2021 spremenilo v Vaxzevria v Evropski uniji. Vaxzevria, AstraZeneca COVID‐19 Vaccine, in COVID-19 Vaccine AstraZeneca proizvaja AstraZeneca. === Časovni načrt dobave === {| class="wikitable floatright sortable" style="width:400px;" |+Sporazumi o dobavi cepiv po državah ! Država ! Datum ! Odmerki |- | Združeno kraljestvo | 17. maja 2020 {{Efn|Odvisno od zaključka preskušanj in učinkovitosti, sporazum zaključen avgusta|group=supply}} | 100 milijonov <ref name="UKsupply1">{{Navedi časopis|last=Baraniuk|first=Chris|date=February 2021|title=Covid-19: Kako uspešna je uvedba cepiva v Združenem kraljestvu - zaenkrat|journal=BMJ|volume=372|pages=n421|doi=10.1136/bmj.n421|issn=1756-1833|pmid=33602672|doi-access=free}}</ref> <ref name="UKsupply2">{{Navedi splet|title=AstraZeneca signed up to deliver U.K. shots first. Now it aims to supply COVID-19 vaccine worldwide: report|url=https://www.fiercepharma.com/pharma/after-signing-up-to-deliver-u-k-shots-first-astrazeneca-talks-to-supply-covid-19-vaccines|accessdate=30 March 2021|website=FiercePharma}}</ref> |- | ZDA | 21. maj 2020 | 300 milijonov <ref name="USsupplyNYT">{{Navedi novice|last=Kirkpatrick|first=David D.|date=21 May 2020|title=$1.2 milijard za proizvajalca zdravil za razvoj cepiva proti corona virusu|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/05/21/health/coronavirus-vaccine-astrazeneca.html|accessdate=30 March 2021|issn=0362-4331}}</ref> |- | rowspan="2" | [[COVAX]] (KDO) | 4. junij 2020 | 300 milijonov <ref name="COVAXsupply1">{{Navedi časopis|vauthors=So AD, Woo J|date=December 2020|title=Reserving coronavirus disease 2019 vaccines for global access: cross sectional analysis|journal=BMJ|volume=371|pages=m4750|doi=10.1136/bmj.m4750|pmc=7735431|pmid=33323376|doi-access=free}}</ref> |- | 29. septembra 2020 | 100 milijonov |- | Egipt | 22. junij 2020 | Neznano <ref>{{Navedi splet|date=22 June 2020|title=Egipt podpisal dogovor za cepivo proti COVID-19 Unverze v Oxfordu|url=https://www.egypttoday.com/Article/1/88839/Egypt-signs-deal-to-receive-Oxford-University-s-COVID-19|accessdate=30 March 2021|website=EgyptToday}}</ref> |- | Japonska | 8. avgust 2020 | 120 milijonov <ref>{{Navedi splet|title=AstraZeneca bo poizvedla 120m doz cepiva proti COVID-19 za Japonsko|url=https://asia.nikkei.com/Business/Pharmaceuticals/AstraZeneca-to-supply-Japan-with-120m-COVID-19-vaccine-doses|accessdate=30 March 2021|website=Nikkei Asia}}</ref> |- | Avstralija | 19. avgust 2020 | 25 milijonov <ref>{{Navedi splet|title=Avstralija podpisala pogodbo za cepivo AstraZeneca Covid-19|url=https://www.pharmaceutical-technology.com/news/australia-astrazeneca-vaccine/|accessdate=30 March 2021|website=www.pharmaceutical-technology.com}}</ref> |- | Evropska unija {{Efn|Za dobavo državam članicam EU in drugim v evropskem gospodarskem prostoru. Predhodna pogajanja je začelo vključujoče zavezništvo za cepiva, ki so ga sestavljale: Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska, preden se je EU odločila za centralna pogajanja za celoten blok |group=supply}} | 27. avgust 2020 {{Efn|Predhodni dogovor (ki so ga zapustile 4 države), vključujoče zavezništvo za cepiva Francije, Italije, Nemčije in Nizozemske, je bil sklenjen 13. junija 2020, preden se je EU odločila za nabavo cepiv za vse države članice EU in volilne države EGP |group=supply}} | 400 milijonov <ref name="EUsupply1">{{Navedi splet|date=13 June 2020|title=Covid-19: Francija, Italija, Nemčija in Nizozemska podpisale sporazum o cepivu za Evropo |url=https://www.france24.com/en/20200613-covid-19-france-italy-germany-and-netherlands-sign-vaccine-deal|accessdate=15 June 2020|publisher=France 24}}</ref> <ref name="EUsupply2">{{Navedi splet|title=AstraZeneca agrees to supply Europe with 400 mil doses of COVID-19 vaccine|url=https://japantoday.com/category/features/health/update-4-astrazeneca-agrees-to-supply-europe-with-400-mln-doses-of-covid-19-vaccine|accessdate=15 June 2020|website=Japan Today}}</ref> <ref name="EUsupply3">{{Navedi splet|title=AstraZeneca to supply Europe with Covid-19 vaccine|url=https://www.marketwatch.com/story/astrazeneca-to-supply-europe-with-covid-19-vaccine-2020-06-15|accessdate=15 June 2020|website=MarketWatch}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus: the Commission signs first contract with AstraZeneca|url=https://ec.europa.eu/commission/presscorner/home/en|accessdate=2021-04-11|website=European Commission}}</ref> |- | Kanada | 25. septembra 2020 | 20 milijonov <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbc.ca/news/politics/covid19-briefing-trudeau-tam-1.5738503|title=With no successful vaccine candidates yet, Canada signs deal to secure 20M more COVID-19 vaccine doses|publisher=CBC News|date=25 September 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.canada.ca/en/health-canada/news/2020/10/health-canada-begins-first-authorization-review-of-a-covid-19-vaccine-submission.html|title=Health Canada begins first authorization review of a COVID-19 vaccine submission|last=Health Canada|date=2 October 2020|website=gcnws|accessdate=30 December 2020}}</ref> |- | Švica | 16. oktober 2020 | 5,3 milijona <ref>{{Navedi splet|title=Swiss sign next vaccine agreement with AstraZeneca|url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-sign-next-vaccine-agreement-with-astrazeneca/46101078|accessdate=16 October 2020|website=SWI swissinfo.ch}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=COVID-19 vaccine: Swiss federal government signs agreement with AstraZeneca|url=https://www.admin.ch/gov/en/start/documentation/media-releases.msg-id-80732.html|accessdate=16 October 2020|website=admin.ch}}</ref> |- | Bangladeš | 5. november 2020 | 30 milijonov <ref name="Dhaka to have 330 vaccination points">{{Navedi splet|url=https://www.thedailystar.net/frontpage/news/dhaka-have-330-vaccination-points-2029465|title=Dhaka to have 330 vaccination points|website=The Daily Star|date=18 January 2021|accessdate=25 January 2021}}</ref> |- | Tajska | 27. november 2020 | 26 milijonov <ref name="Thailandsupply1">{{Navedi novice|title=เรื่องน่ารู้ของวัคซีนโควิด-19 ที่ไทยสั่งซื้อ|url=https://www.bbc.com/thai/thailand-55102801|accessdate=5 January 2021|work=BBC ไทย|language=th|trans-title=COVID-19: Progress of the Thai Vaccine Purchased from AstraZeneca}}</ref> |- | Filipini | 27. november 2020 | 2,6 milijona <ref name="Philsupply1">{{Navedi novice|title=Philippines, AstraZeneca Sign Deal for 2.6 Million Doses|date=27 November 2020|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-11-27/philippines-signs-deal-with-astrazeneca-for-2-6-million-doses|work=Bloomberg}}</ref> |- | Južna Koreja | 1. decembra 2020 | 20 milijonov <ref name="SKsupply1">{{Navedi novice|title=Korea signs agreement with AstraZeneca for COVID vaccine|date=30 November 2020|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/tech/2020/12/693_300153.html|work=The Korea Times}}</ref> |- | Južna Afrika | 7. januarja 2021 | 1 milijon {{Efn|Pozneje bi mu moralo slediti 500.000. Južna Afrika se je kasneje, pred začetkom uvajanja, odpovedala rabi cepiva in prodala kupljeno zalogo 14 članicam Afriške unije .|group=supply}} <ref name="SAsupply1">{{Navedi novice|title=SA will get 1{{nbsp}}million doses of Covid-19 vaccine from India this month|url=https://www.news24.com/news24/southafrica/news/breaking-sa-will-get-1-million-doses-of-covid-19-vaccine-from-india-this-month-20210107|accessdate=7 January 2021|work=News24.com|date=7 January 2021}}</ref> |- | colspan="3" |{{noteslist|group=supply}} |} Sporazumi o dostopu do cepiva so se začeli podpisovati maja 2020, pri čemer je imelo Združeno kraljestvo prednost prvih 100{{Presledki}}milijonov odmerkov, če bi se preskusi izkazali za uspešne; končni sporazum je bil podpisan konec avgusta. <ref name="UKsupply1">{{Navedi časopis|last=Baraniuk|first=Chris|date=February 2021|title=Covid-19: How the UK vaccine rollout delivered success, so far|journal=BMJ|volume=372|pages=n421|doi=10.1136/bmj.n421|issn=1756-1833|pmid=33602672|doi-access=free}}</ref> <ref name="UKsupply2">{{Navedi splet|title=AstraZeneca signed up to deliver U.K. shots first. Now it aims to supply COVID-19 vaccine worldwide: report|url=https://www.fiercepharma.com/pharma/after-signing-up-to-deliver-u-k-shots-first-astrazeneca-talks-to-supply-covid-19-vaccines|accessdate=30 March 2021|website=FiercePharma}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=5 June 2020|title=''AstraZeneca to begin making vaccine''|publisher=BBC News Online|url=https://www.bbc.com/news/business-52917118|accessdate=1 July 2020}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Mystery of UK's vaccine contract with AstraZeneca revealed|url=https://www.thenationalnews.com/world/europe/mystery-of-uk-s-vaccine-contract-with-astrazeneca-revealed-1.1168584}}</ref> 21. maja 2020 se je AstraZeneca strinjala, da bo zagotovila 300{{Presledki}}milijonov odmerkov v ZDA za {{US$|1.2 billion}}, kar pomeni stroške {{US$|4}} na odmerek. <ref name="USsupplyNYT">{{Navedi novice|last=Kirkpatrick|first=David D.|date=21 May 2020|title=$1.2 Billion From U.S. to Drugmaker to Pursue Coronavirus Vaccine|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/05/21/health/coronavirus-vaccine-astrazeneca.html|accessdate=30 March 2021|issn=0362-4331}}</ref> Tiskovni predstavnik AstraZenece je dejal, da financiranje zajema tudi razvoj in klinična testiranja. <ref>{{Navedi novice|date=21 May 2020|title=U.S. to Invest $1.2 Billion to Secure Potential Coronavirus Vaccine From AstraZeneca, Oxford University|work=[[The Wall Street Journal]]|url=https://www.wsj.com/articles/u-s-to-invest-1-2-billion-to-secure-potential-coronavirus-vaccine-from-astrazeneca-oxford-university-11590063053|accessdate=6 August 2020}}</ref> Prav tako je podjetje sklenilo sporazum o prenosu tehnologije z mehiško in argentinsko vlado ter se dogovorilo, da bo proizvedlo vsaj 400{{Presledki}}milijon odmerkov, ki bodo razdeljeni po Latinski Ameriki. Aktivne sestavine bi proizvajali v Argentini in jih pošiljali v Mehiko, da bi jih dokončali za distribucijo. <ref>{{Navedi novice|title=AstraZeneca set to start making 400 million COVID-19 vaccines for Latam early in 2021|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-latam-vaccine/astrazeneca-set-to-start-making-400-million-covid-19-vaccines-for-latam-early-in-2021-idUSKCN2591Y1|accessdate=17 January 2021}}</ref> Junija 2020 je Emergent BioSolutions podpisal dogovor v višini {{US$|87{{nbsp}}million}}za proizvodnjo cepiva AstraZeneca posebej za ameriški trg. Dogovor je bil del pobude Trumpove administracije Warp Speed z namenom podpreti razvoj in hitro večanje proizvodnje ciljnih cepiv pred koncem leta 2020. <ref>{{Navedi splet|title=AstraZeneca, Emergent BioSolutions sign $87M deal to produce U.S. supply of COVID-19 vaccine|url=https://www.fiercepharma.com/manufacturing/astrazeneca-emergent-biosolutions-sign-87m-deal-to-produce-u-s-supply-covid-vaccine|accessdate=12 June 2020|website=FiercePharma}}</ref> Catalent bi bil odgovoren za postopek dodelave in pakiranja. <ref>{{Navedi splet|title=AstraZeneca taps Catalent for COVID-19 vaccine finishing, packaging at Italian plant|url=https://www.fiercepharma.com/manufacturing/astrazeneca-taps-catalent-for-covid-19-vaccine-finishing-packaging-at-italian-plant|accessdate=16 June 2020|website=FiercePharma}}</ref> 4. junija 2020 je projekt COVAX (COVID-19 Vaccines Global Access) [[SZO]] kupil prvo tranšo v višini 300{{Presledki}}milijon odmerkov podjetja za države z nizkim do srednjim dohodkom. <ref name="COVAXsupply1">{{Navedi časopis|vauthors=So AD, Woo J|date=December 2020|title=Reserving coronavirus disease 2019 vaccines for global access: cross sectional analysis|journal=BMJ|volume=371|pages=m4750|doi=10.1136/bmj.m4750|pmc=7735431|pmid=33323376|doi-access=free}}</ref> Tudi AstraZeneca in Inštitut za serum v Indiji sta dosegla licenčni sporazum za neodvisno dobavo 1{{Presledki}}milijard odmerkov cepiva univerze Oxford državam s srednjimi in nizkimi dohodki, med drugimi Indiji. <ref>{{Navedi novice|title=AstraZeneca & Serum Institute of India sign licensing deal for 1 billion doses of Oxford vaccine|url=https://economictimes.indiatimes.com/industry/healthcare/biotech/pharmaceuticals/astrazeneca-serum-institute-of-india-sign-licensing-deal-for-1-billion-doses-of-oxford-vaccine/articleshow/76202016.cms|work=The Economic Times|date=4 June 2020}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Covid-19 vaccine: Serum Institute signs up for 100 million doses of vaccines for India, low and middle-income countries|url=https://www.financialexpress.com/lifestyle/health/covid-19-vaccine-serum-institute-signs-up-for-100-million-doses-of-vaccines-for-india-low-and-middle-income-countries/2047884/|work=The Financial Express|date=7 August 2020}}</ref> Kasneje septembra, financiran s pomočjo donacije Fundacije Billa Gates in Melinde French Gates, je program COVAX zagotovil dodatnih 100{{Presledki}}milijonov odmerkov po 3 USD na odmerek. 27. avgusta 2020 je AstraZeneca z EU sklenila sporazum o dobavi do 400{{Presledki}}milijonov odmerkov za vso EU in izbrane države članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP). <ref name="EUsupply1">{{Navedi splet|date=13 June 2020|title=Covid-19: France, Italy, Germany and Netherlands sign vaccine deal for Europe|url=https://www.france24.com/en/20200613-covid-19-france-italy-germany-and-netherlands-sign-vaccine-deal|accessdate=15 June 2020|publisher=France 24}}</ref> <ref name="EUsupply2">{{Navedi splet|title=AstraZeneca agrees to supply Europe with 400 mil doses of COVID-19 vaccine|url=https://japantoday.com/category/features/health/update-4-astrazeneca-agrees-to-supply-europe-with-400-mln-doses-of-covid-19-vaccine|accessdate=15 June 2020|website=Japan Today}}</ref> Evropska komisija je junija 2020 prevzela pogajanja, ki jih je začela Zveza za vključujoča cepiva, katere članice so Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska. <ref>{{Navedi splet|date=26 January 2021|title=What is the dispute between the EU and AstraZeneca over Covid jabs?|url=https://www.itv.com/news/2021-01-26/covid-vaccine-what-is-the-dispute-between-the-eu-and-astrazeneca|accessdate=27 January 2021|website=ITV News}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nationalreview.com/2021/02/another-fine-mess-the-eus-vaccine-mismanagement/|title=Another Fine Mess — The EU's Vaccine (Mis)management|date=11 February 2021|accessdate=21 March 2021|website=www.nationalreview.com}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/europe-coronavirus-vaccine-struggle-pfizer-biontech-astrazeneca/|website=Polico|title=How Europe fell behind on vaccines|date=27 January 2021|accessdate=21 March 2021}}</ref> 5. novembra 2020 je bil podpisan tristranski sporazum med vlado [[Bangladeš|Bangladeša]], inštitutom za serum v Indiji in banko Beximco Pharma iz Bangladeša. V skladu s sporazumom je Bangladeš naročil v Serumu prek Beximco 30{{Presledki}}milijonov odmerkov cepiva Oxford – AstraZeneca po ceni 4 dolarje na posnetek. <ref name="Dhaka to have 330 vaccination points">{{Navedi splet|url=https://www.thedailystar.net/frontpage/news/dhaka-have-330-vaccination-points-2029465|title=Dhaka to have 330 vaccination points|website=The Daily Star|date=18 January 2021|accessdate=25 January 2021}}</ref> Po drugi strani pa je indijska vlada Bangladešu podarila 3,2 milijona odmerkov, ki jih je prav tako proizvedel Serum. Serum pa je v prvih dveh mesecih leta v okviru tristranskega sporazuma dostavil le 7 milijonov odmerkov. <ref name="COVID: Bangladesh faces vaccine shortage as India halts exports">{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/bangladesh-india-coronavirus-vaccine/a-57200281|title=COVID: Bangladesh faces vaccine shortage as India halts exports|publisher=Deutsche Welle|date=14 April 2021|accessdate=21 April 2021}}</ref> Bangladeš naj bi prejemal 5 milijonov odmerkov na mesec, marca in aprila pa ni prejel nobene pošiljke. <ref name="Bangladesh's Covid-19 vaccine stock to run out in one month">{{Navedi splet|url=https://www.dhakatribune.com/health/coronavirus/2021/04/17/bangladesh-s-covid-19-vaccine-stock-to-run-out-in-one-month|title=Bangladesh's Covid-19 vaccine stock to run out in one month|publisher=Dhaka Tribune|date=17 April 2021|accessdate=21 April 2021}}</ref> Uvajanje cepiva je tako bilo zmoteno zaradi pomanjkljive dostave. Položaj se zaplete dodatno, ker drugi odmerek za 1,3 milijona državljanov ni zagotovljen, saj je Indija zaustavila izvoz. <ref name="Experts Views: Can we administer different vaccine for 2nd dose?">{{Navedi splet|title=Experts Views: Can we administer different vaccine for 2nd dose?|url=https://www.thedailystar.net/frontpage/news/experts-views-can-we-administer-different-vaccine-2nd-dose-2087197|website=The Daily Star|date=2021-05-03|accessdate=2021-05-07}}</ref> Če se drugega odmerka ne da ob pravem času, bo učinkovitost programa cepljenj verjetno zmanjšana. Poleg tega je več državljanov Bangladeša izrazilo dvome o njegovi učinkovitosti in varnosti. Bangladeš išče alternativne vire cepiv, ker Indija cepiva ne dobavlja v skladu s časovnim načrtom dogovora. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailystar.net/coronavirus-deadly-new-threat/news/russia-has-proposed-manufacturing-its-covid-19-vaccine-bangladesh-momen-2080705|title=Russia has proposed manufacturing its Covid-19 vaccine in Bangladesh: Momen|publisher=The Daily Star|date=20 April 2021|accessdate=21 April 2021}}</ref> Tajski sporazum novembra 2020 za 26{{Presledki}}milijon odmerkov cepiva <ref name="Thailandsupply1">{{Navedi novice|title=เรื่องน่ารู้ของวัคซีนโควิด-19 ที่ไทยสั่งซื้อ|url=https://www.bbc.com/thai/thailand-55102801|accessdate=5 January 2021|work=BBC ไทย|language=th|trans-title=COVID-19: Progress of the Thai Vaccine Purchased from AstraZeneca}}</ref> zajema 13{{Presledki}}milijonov ljudi, <ref>{{Navedi novice|title=ทำความรู้จัก ออกซ์ฟอร์ด-แอสทราเซเนกา วัคซีนที่ไทยเลือก|url=https://www.matichon.co.th/article/news_2509958|accessdate=5 January 2021|work=มติชนออนไลน์|date=2 January 2021|language=th}}</ref> približno 20% prebivalstva, prva serija pa naj bi bila dostavljena konec maja. <ref>{{Navedi novice|title=ครม.ไฟเขียวงบซื้อวัคซีนโควิดเพิ่ม35ล้านโดส ฉีดให้คนไทย66ล้าน|url=https://www.posttoday.com/politic/news/642002|accessdate=5 January 2021|work=โพสต์ทูเดย์|language=th}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=ข่าวดี ไทยเริ่มผลิตวัคซีน 'โควิด-19' ในประเทศ รอบที่ 2 แล้ว|date=3 January 2021|url=https://www.thairath.co.th/news/local/2005712|work=ไทยรัฐออนไลน์}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=สธ. แจง AstraZeneca เป็นผู้คัดเลือก Siam Bioscience ผลิตวัคซีนราคาทุน ขายถูกสุดในตลาด โต้ธนาธร ไม่ได้แทงม้าตัวเดียว|date=19 January 2021|url=https://thestandard.co/mof-reveals-astrazeneca-choose-siam-bioscience/|work=The Standard}}</ref> Minister za javno zdravje je navedel, da je bila plačana cena 5 USD na odmerek; <ref name="hfocus-2020-11-23">{{Navedi splet|date=23 November 2020|title=ข่าวดี! ไทยจองซื้อวัคซีนโควิด-19 แอสตราเซเนกา "ราคาต้นทุน"|url=https://www.hfocus.org/content/2020/11/20493|publisher=hfocus.org|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201123105230/https://www.hfocus.org/content/2020/11/20493|archivedate=23 November 2020|language=th}}</ref> AstraZeneca (Tajska) je januarja 2021 po polemiki pojasnila, da je cena, ki jo je plačala vsaka država, odvisna od proizvodnih stroškov in razlik v [[Oskrbovalna veriga|dobavni verigi]], vključno s proizvodno zmogljivostjo, stroški dela in surovin. <ref>{{Navedi novice|title=วัคซีนโควิด: แอสตร้าเซเนก้าชี้แจงเหตุผลเลือกสยามไบโอไซเอนซ์เป็นผู้ผลิต|date=26 January 2021|url=https://www.bbc.com/thai/thailand-55810764|work=BBC News ไทย}}</ref> Januarja 2021 je tajska vlada odobrila nadaljnje pogovore o naročanju še 35{{Presledki}}milijonov odmerkov, <ref>{{Navedi novice|title=โควิด-19: ทำไมรัฐบาลเลือก สยามไบโอไซเอนซ์ ผลิตวัคซีนเพื่อคนไทยและเพื่อนบ้าน|date=15 January 2021|url=https://www.bbc.com/thai/thailand-55672015|work=BBC News ไทย}}</ref> in tajska FDA je cepivo odobrila za nujno uporabo za 1{{Presledki}}leto. <ref>{{Navedi novice|title=AstraZeneca vaccine approved, 50,000 doses due in February|date=21 January 2021|url=https://www.bangkokpost.com/thailand/general/2054799/astrazeneca-vaccine-approved-50-000-doses-due-in-february|work=[[Bangkok Post]]}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=FDA approves AstraZeneca|date=22 January 2021|url=https://www.bangkokpost.com/thailand/general/2054847/fda-approves-astrazeneca|work=[[Bangkok Post]]}}</ref> Podjetje Siam Bioscience, ki je v lasti podjetja Vajiralongkorn, bo prevzelo tehnološki prenos <ref>{{Navedi novice|title=นายกฯ สำนึกในพระมหากรุณาธิคุณ ร.10 ทรงให้ "สยามไบโอไซเอนซ์" รองรับวัคซีนโควิด-19|url=https://www.bbc.com/thai/55097716|accessdate=5 January 2021|work=BBC ไทย|date=27 November 2020|language=th}}</ref> in bo lahko proizvedlo do 200{{Presledki}}milijonov odmerkov na leto za izvoz v [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|ASEAN]]. <ref>{{Navedi novice|title=35m more shots to be bought in 2021|date=5 January 2021|url=https://www.bangkokpost.com/thailand/general/2046003/35m-more-shots-to-be-bought-in-2021|work=Bangkok Post}}</ref> Tudi [[Filipini]] so se novembra dogovorili za nakup 2.6{{Presledki}}milijon odmerkov <ref name="Philsupply1">{{Navedi novice|title=Philippines, AstraZeneca Sign Deal for 2.6 Million Doses|date=27 November 2020|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-11-27/philippines-signs-deal-with-astrazeneca-for-2-6-million-doses|work=Bloomberg}}</ref> v približni vrednosti ₱700{{Presledki}}milijonov (približno {{US$|5.60}} na odmerek). <ref>{{Navedi novice|title=Over 200 firms to ink deal for more COVID vaccines with gov't, AstraZeneca|date=11 January 2021|url=https://newsinfo.inquirer.net/1382075/over-200-firms-to-ink-covid-vaccine-deal-with-govt-astrazeneca|work=Philippine Daily Inquirer}}</ref> Decembra 2020 je Južna Koreja podpisala pogodbo z AstraZeneco, da bi si zagotovila 20{{Presledki}}milijonov odmerkov cepiva, ki naj bi bila po vrednosti enakovredna pogodbama Tajske in Filipinov.<ref name="SKsupply1">{{Navedi novice|title=Korea signs agreement with AstraZeneca for COVID vaccine|date=30 November 2020|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/tech/2020/12/693_300153.html|work=The Korea Times}}</ref> Prva pošiljka se je pričakovala že januarja 2021. {{As of|January 2021}} , cepivo še vedno pregleduje Južnokorejska agencija za nadzor in preprečevanje bolezni. <ref>{{Navedi novice|date=3 December 2020|title=South Korea reaches deal to buy AstraZeneca's COVID-19 vaccine candidate: media|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-southkorea-vaccine-idUSKBN28D0KI|accessdate=5 January 2021}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=4 January 2021|title=S.Korea reviews AstraZeneca COVID-19 vaccine, expands ban on gatherings|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-southkorea-astraze-idUSKBN2990GM|accessdate=5 January 2021}}</ref> AstraZeneca je z južnokorejsko SK Bioscience podpisala pogodbo o proizvodnji svojih cepiv. Sodelovanje zahteva, da podružnica SK izdela AZD1222 za lokalne in svetovne trge. <ref>{{Navedi novice|date=30 November 2020|title=Korea signs agreement with AstraZeneca for COVID vaccine|work=The Korea Times|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/tech/2020/12/693_300153.html|accessdate=30 January 2021}}</ref> 7. januarja 2021 je južnoafriška vlada sporočila, da je zagotovila začetni 1{{Presledki}}milijon odmerkov iz Indijskega inštituta za serum, februarja pa še 500.000 odmerkov <ref name="SAsupply1">{{Navedi novice|title=SA will get 1{{nbsp}}million doses of Covid-19 vaccine from India this month|url=https://www.news24.com/news24/southafrica/news/breaking-sa-will-get-1-million-doses-of-covid-19-vaccine-from-india-this-month-20210107|accessdate=7 January 2021|work=News24.com|date=7 January 2021}}</ref> vendar je južnoafriška vlada pozneje odpovedala uporabo cepiva, prodala svojo oskrbo drugim afriškim državam in svoj program cepljenja preusmerila na cepivo Johnson &amp;amp; Johnson COVID-19. <ref name="reutersSA20210321">{{Navedi splet|title=South Africa sells AstraZeneca COVID-19 vaccines to other African countries|website=Reuters|date=21 March 2021|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-safrica-vaccine-idUSKBN2BD0K4|accessdate=23 March 2021}}</ref> <ref name="RFI20210322">{{Navedi splet|title=South Africa gets rid of 1 million AstraZeneca vaccine doses, but why?|website=RFI|date=22 March 2021|url=https://www.rfi.fr/en/africa/20210322-south-africa-gets-rid-of-1-million-surplus-astrazeneca-vaccines-but-why|accessdate=23 March 2021}}</ref> 22. januarja 2021 je AstraZeneca sporočila, da bodo v primeru, da Evropska unija odobri cepivo COVID-19 AstraZeneca, dostavljene količine ob začetku nižje od pričakovanih zaradi proizvodnih težav v belgijskem Novasepu. Samo 31{{Presledki}}milijonov od prej predvidenih 80{{Presledki}}milijon odmerkov naj bi dostavili EU do marca 2021. <ref name="TG20210122">{{Navedi novice|last=Agencies|date=22 January 2021|title=Covid: Oxford/AstraZeneca vaccine delivery to EU to be cut by 60%|accessdate=23 January 2021|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/2021/jan/22/covid-oxfordastrazeneca-vaccine-delivery-to-eu-to-be-cut-by-60}}</ref> V intervjuju za italijanski časopis ''La Repubblica'' je predsednik uprave AstraZenece Pascal Soriot dejal, da časovni razpored odmerkov v EU kasni za dva meseca. Omenil je nizek donos [[Celična kultura|celičnih kultur]] v enem od velikih proizvodnih obratov v Evropi. <ref>{{Navedi splet|date=26 January 2021|title=Pascal Soriot: "There are a lot of emotions on vaccines in EU. But it's complicated"|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2021/01/26/news/interview_pascal_soriot_ceo_astrazeneca_coronavirus_covid_vaccines-284349628/|accessdate=27 January 2021|website=la Repubblica|language=it}}</ref> Analiza, objavljena v časopisu ''[[The Guardian|The Guardian, je]]'' prav tako ugotovila, da je v belgijski tovarni donos [[Bioreaktor|bioreaktorjev]] očitno nizek in da gre za težave pri zagonu postopka s posledico, da se donosi pogosto nihajo. <ref name="Boseley20210126">{{Navedi novice|date=26 January 2021|title=Why has AstraZeneca reduced promised vaccine supply to EU and is UK affected?|work=The Guardian|accessdate=27 January 2021|url=https://www.theguardian.com/world/2021/jan/26/why-has-astrazeneca-cut-vaccines-to-eu-and-will-it-impact-uk-}}</ref> Zaradi tega je EU uvedla nadzor izvoza odmerkov cepiva; prišlo je do spora okoli vprašanja, ali se doze preusmerjajo v Združeno kraljestvo in ali ne bo prišlo do ,motenj v dobavah na Severno Irsko. <ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/europe-health-coronavirus-pandemic-19edc409c6f6a1bd31b69f58f5e1a0a6|title=EU tightens vaccine export rules, creates post-Brexit outcry|date=30 January 2021}}</ref> 24. februarja 2021 je bila s pošiljko cepiva v [[Akra|Akro]] [[Gana]] postala prva država v [[Afrika|Afriki,]] ki je v okviru pobude COVAX prejela cepivo. <ref>{{Navedi splet|url=https://news.un.org/en/story/2021/02/1085572|title=Ghana receives first historic shipment of COVID-19 vaccinations from international COVAX facility|accessdate=24 February 2021|website=UN News|date=24 February 2021}}</ref> == Zgodovina == Cepivo je plod sodelovanja med inštitutom Jenner Univerze v Oxfordu in zasebnim podjetjem Vaccitech, ki je spin-off univerze, med drugim pa so razvoj financirali Oxford Sciences Innovation, Google Ventures in Sequoia Capital. <ref name="Vaccitech_OSI">{{Navedi splet|date=23 November 2020|title=The Backstory: Vaccitech and its role in co-inventing the Oxford COVID-19 vaccine|url=https://www.oxfordsciencesinnovation.com/news/the-backstory-vaccitech-and-its-role-in-co-inventing-the-oxford-covid-19-vaccine/|accessdate=25 March 2021|publisher=Oxford Sciences Innovation}}</ref> Prvo serijo cepiva COVID-19, proizvedeno za klinično testiranje, sta razvila Inštitut Jenner z Oxfordske univerze in skupina Oxford Vaccine Group v sodelovanju z italijanskim proizvajalcem Advent Srl s sedežem v Pomeziji. <ref name="ox.ac.uk_2020-02-07">{{Navedi splet|date=7 February 2020|title=Oxford team to begin novel coronavirus vaccine research|url=https://www.ox.ac.uk/news/2020-02-07-oxford-team-begin-novel-coronavirus-vaccine-research|accessdate=28 November 2020|publisher=University of Oxford}}</ref> Ekipo vodijo Sarah Gilbert, Adrian Hill, Andrew Pollard, Teresa Lambe, Sandy Douglas in Catherine Green. <ref>{{Navedi splet|url=https://covid19vaccinetrial.co.uk/|title=COVID-19 Oxford Vaccine Trial|publisher=COVID-19 Oxford Vaccine Trial|accessdate=11 April 2020}}</ref> === Zgodnji razvoj === Februarja 2020 se je inštitut Jenner dogovoril o sodelovanju z italijanskim podjetjem Advent Srl za proizvodnjo serije 1.000 odmerkov kandidata za cepivo za klinična preskušanja. <ref>{{Navedi splet|title=Oxford team to begin novel coronavirus vaccine research|url=https://www.ox.ac.uk/news/2020-02-07-oxford-team-begin-novel-coronavirus-vaccine-research|accessdate=2 January 2021|publisher=University of Oxford}}</ref> Prvotno je Oxford nameraval podariti pravice za proizvodnjo in trženje cepiva vsakemu proizvajalcu zdravil, ki bi to želel, toda potem, ko je fundacija Gates od Oxforda zahtevala, da si kot partnerja poišče podjetje, ki bo cepivo COVID-19 dalo na trg, je univerza maja 2020 odstopila od te ponudbe. <ref>{{Navedi novice|title=Covid Vaccine Front-Runner Is Months Ahead of Her Competition|date=15 July 2020|url=https://www.bloomberg.com/news/features/2020-07-15/oxford-s-covid-19-vaccine-is-the-coronavirus-front-runner|work=Bloomberg Businessweek}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bill Gates, the Virus and the Quest to Vaccinate the World|date=23 November 2020|url=https://www.nytimes.com/2020/11/23/world/bill-gates-vaccine-coronavirus.html|work=The New York Times}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=They Pledged to Donate Rights to Their COVID Vaccine, Then Sold Them to Pharma|url=https://khn.org/news/rather-than-give-away-its-covid-vaccine-oxford-makes-a-deal-with-drugmaker/|website=Kaiser Health News|date=25 August 2020|accessdate=28 January 2021}}</ref> Vlada Združenega kraljestva je nato Oxford spodbudila, da namesto z ameriško družbo Merck &amp;amp; Co. raje sodeluje z družbo AstraZeneca, ki ima sedež v Evropi. Po navedbah anonimnih virov v ''The Wall Street Journal'' je vlado tudi skrbelo, da v Združenem kraljestvu ne bo na voljo cepiva, če se bo izdelovalo v ZDA. Na odločitev za partnerstvo z AstraZeneco so morda igrali vlogo tudi finančni premisleki v Oxfordu in v spin-off podjetjih. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.wsj.com/articles/oxford-developed-covid-vaccine-then-scholars-clashed-over-money-11603300412|title=Oxford Developed Covid Vaccine, Then Scholars Clashed Over Money|date=21 October 2020|website=[[The Wall Street Journal]]}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.msn.com/en-us/news/world/oxford-developed-covid-vaccine-then-scholars-clashed-over-money/ar-BB1agoI3|title=Oxford Developed Covid Vaccine, Then Scholars Clashed Over Money|website=MSN}}</ref> Maja 2020 je bila med Univerzo in AstraZeneco PLC podpisana prvotno neprofitna licenčna pogodba z{{Presledki}}zagotovljeno milijardo odmerkov predvidene proizvodnje, Združeno kraljestvo si je pri tem rezerviralo dostop do začetnih 100{{Presledki}}milijon odmerkov. Poleg tega so ZDA rezervirale 300{{Presledki}}milijonov odmerkov, pa tudi pooblastilo za izvedbo poskusov III. faze v ZDA. Sodelovanju je bilo dodeljenih tudi 68{{Presledki}}milijonov funt sterlingov s strani Združenega kraljestva in {{US$|1.2bn}} od ameriške vlade za podporo razvoju cepiva. <ref>{{Navedi splet|title=U.S. gives AstraZeneca $1.2 billion to fund Oxford University coronavirus vaccine — America would get 300 million doses beginning in October|url=https://www.marketwatch.com/story/us-gives-astrazeneca-12-billion-to-fund-oxford-university-coronavirus-vaccine-securing-300-million-doses-for-country-from-october-2020-05-21|accessdate=30 March 2021|website=MarketWatch}}</ref> Junija 2020 je ameriški Nacionalni inštitut za alergije in nalezljive bolezni (NIAID) potrdil, da se bo tretja faza preskusov cepiva začela julija 2020. <ref>{{Navedi splet|date=10 June 2020|title=Final testing stage for potential coronavirus vaccine set to begin in July|url=https://thehill.com/policy/healthcare/501999-final-testing-stage-for-coronavirus-vaccine-could-begin-in-july-report|accessdate=11 June 2020|website=The Hill}}</ref> 4. junija je AstraZeneca sporočila, da je program COVAX za pravičen dostop do cepiv, ki ga upravlja SZO in ga financirata CEPI in Gavi, plačal 750m USD za 300{{Presledki}}milijonov odmerkov cepiva, ki se jih bo razdelilo državam z nizkimi dohodki ali nerazvitim državam. <ref>{{Navedi splet|title=AstraZeneca takes next steps towards broad and equitable access to Oxford University's COVID-19 vaccine|url=https://www.astrazeneca.com/media-centre/press-releases/2020/astrazeneca-takes-next-steps-towards-broad-and-equitable-access-to-oxford-universitys-covid-19-vaccine.html|accessdate=30 March 2021|website=www.astrazeneca.com}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Oxford University's COVID-19 vaccine: next steps towards broad and equitable global access|url=https://www.ox.ac.uk/news/2020-06-05-oxford-university-s-covid-19-vaccine-next-steps-towards-broad-and-equitable-global|accessdate=30 March 2021|website=University of Oxford}}</ref> === Klinični preskusi === Julija 2020 se je AstraZeneca obrnila na IQVIA, da pospeši klinične preskuse, ki jih načrtujejo ali izvajajo v ZDA. <ref>{{Navedi splet|website=RTTNews|title=AZN, IQV Team Up To Accelerate COVID-19 Vaccine Work, RIGL's ITP Drug Repurposed, IMV On Watch|url=https://www.nasdaq.com/articles/azn-iqv-team-up-to-accelerate-covid-19-vaccine-work-rigls-itp-drug-repurposed-imv-on-watch|accessdate=15 July 2020}}</ref> 31. avgusta je AstraZeneca sporočila, da je začela vpisovati odrasle v študijo pozne faze, ki jo financirajo ZDA, in sicer za preskus kasne faze z 30.000 osebami. <ref>{{Navedi splet|date=30 August 2020|title=Phase 3 Clinical Testing in the US of AstraZeneca COVID-19 Vaccine Candidate Begins|url=https://www.nih.gov/news-events/news-releases/phase-3-clinical-testing-us-astrazeneca-covid-19-vaccine-candidate-begins|accessdate=1 September 2020|website=National Institutes of Health (NIH)}}</ref> Klinična preskušanja kandidata za cepivo so bila 8. septembra ustavljena po vsem svetu, saj je AstraZeneca raziskala morebitne neželene učinke, ki so se pojavili pri udeležencih preskušanja v Združenem kraljestvu. <ref>{{Navedi splet|date=8 September 2020|title=AstraZeneca Covid-19 vaccine study is put on hold|url=https://www.statnews.com/2020/09/08/astrazeneca-covid-19-vaccine-study-put-on-hold-due-to-suspected-adverse-reaction-in-participant-in-the-u-k/|accessdate=10 September 2020|website=[[Stat (website)|Stat]]}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=8 September 2020|title=AstraZeneca Pauses Vaccine Trial for Safety Review|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/09/08/health/coronavirus-astrazeneca-vaccine-safety.html|accessdate=10 September 2020|issn=0362-4331}}</ref> Preskusi so se nadaljevali 13. septembra, potem ko sta AstraZeneca in Oxford skupaj z britanskimi regulatorji ugotovili, da je to varno. <ref>{{Navedi novice|date=13 September 2020|title=AstraZeneca Covid-19 Vaccine Trials Resume in U.K.|work=[[The Wall Street Journal]]|url=https://www.wsj.com/articles/astrazeneca-covid-19-vaccine-trials-resume-in-the-u-k-11599922981|accessdate=13 September 2020}}</ref> Kasneje so AstraZeneco kritizirali, ker pri dveh udeležencih preskušanja, ki sta eksperimentalno cepivo prejeli v Združenem kraljestvu, ni želela posredovati podrobnosti o potencialno resnih nevroloških neželenih učinkih. <ref>{{Navedi novice|date=19 September 2020|title=AstraZeneca, Under Fire for Vaccine Safety, Releases Trial Blueprints|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/09/19/health/astrazeneca-vaccine-safety-blueprints.html|accessdate=22 September 2020|issn=0362-4331}}</ref> Medtem ko so se preskusi nadaljevali v Združenem kraljestvu, Braziliji, Južni Afriki, na Japonskem <ref>{{Navedi splet|date=3 October 2020|title=AstraZeneca resumes vaccine trial in talks with US|url=https://japantoday.com/category/national/update-1-astrazeneca-resumes-vaccine-trial-in-japan-in-talks-with-u.s.|publisher=Japan Today}}</ref> in v Indiji, so ZDA klinične preizkuse cepiva nadaljevale šele 23. oktobra. <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|title=FDA authorises restart of the COVID-19 AZD1222 vaccine US Phase III trial|url=https://www.astrazeneca.com/media-centre/press-releases/2020/fda-authorises-restart-of-the-covid-19-azd1222-vaccine-us-phase-iii-trial.html|accessdate=1 December 2020}}</ref> To je bilo posledica ločene preiskave [[Uprava za hrano in zdravila|uprave za prehrano in zdravila, ki je]] obkrožala bolnikovo bolezen, ki je sprožila klinični zastoj, je povedal sekretar ameriškega ministrstva za zdravje in socialne zadeve (HHS) Alex Azar. <ref>{{Navedi novice|date=23 September 2020|title=U.S. health secretary says AstraZeneca trial in United States remains on hold: CNBC|work=Reuters|url=https://uk.reuters.com/article/us-health-coronavirus-astrazeneca-idUKKCN26E25Y|accessdate=24 September 2020}}</ref> Popolna objava vmesnih rezultatov štirih tekočih preskusov III. faze 8.decembra je regulatorjem in znanstvenikom omogočila, da so lahko začeli ocenjevati učinkovitost cepiva.<ref name="Voysey">{{Navedi časopis|displayauthors=6|vauthors=Voysey M, Clemens SA, Madhi SA, Weckx LY, Folegatti PM, Aley PK, Angus B, Baillie VL, Barnabas SL, Bhorat QE, Bibi S, Briner C, Cicconi P, Collins AM, Colin-Jones R, Cutland CL, Darton TC, Dheda K, Duncan CJ, Emary KR, Ewer KJ, Fairlie L, Faust SN, Feng S, Ferreira DM, Finn A, Goodman AL, Green CM, Green CA, Heath PT, Hill C, Hill H, Hirsch I, Hodgson SH, Izu A, Jackson S, Jenkin D, Joe CC, Kerridge S, Koen A, Kwatra G, Lazarus R, Lawrie AM, Lelliott A, Libri V, Lillie PJ, Mallory R, Mendes AV, Milan EP, Minassian AM, McGregor A, Morrison H, Mujadidi YF, Nana A, O'Reilly PJ, Padayachee SD, Pittella A, Plested E, Pollock KM, Ramasamy MN, Rhead S, Schwarzbold AV, Singh N, Smith A, Song R, Snape MD, Sprinz E, Sutherland RK, Tarrant R, Thomson EC, Török ME, Toshner M, Turner DP, Vekemans J, Villafana TL, Watson ME, Williams CJ, Douglas AD, Hill AV, Lambe T, Gilbert SC, Pollard AJ|date=January 2021|title=Safety and efficacy of the ChAdOx1 nCoV-19 vaccine (AZD1222) against SARS-CoV-2: an interim analysis of four randomised controlled trials in Brazil, South Africa, and the UK|journal=Lancet|volume=397|issue=10269|pages=99–111|doi=10.1016/S0140-6736(20)32661-1|pmc=7723445|pmid=33306989|doi-access=free}}</ref> Decembrsko poročilo je pokazalo, da na 21. dan po drugem odmerku in po njem ni bilo hospitalizacij ali hudih primerov bolezni pri testiranih osebah, ki so prejele cepivo, v primerjavi z 10 primerih iz kontrolne skupine. Stopnja hudih neželenih dogodkov je bil uravnotežena med aktivno in nadzorno skupino, kar je pomenilo, da aktivno cepivo ni dalo vzroka za pomisleke glede varnosti nad ravnijo, ki je značilna za splošno populacijo. Poročali so enem primeru transverzalnega mielitisa14 dni po drugem odmerku, ki je morda bil povezan s cepljenjem; z neodvisni nevrološki odbor je bil mnenja, da je najbolj verjetna diagnoza, idiopatska demielinizacija kratkega segmenta hrbtenjače. Druga dva primera transverzalnega mielitisa, en v skupini, ki je prejemala cepivo, en v kontrolni skupini, nista bila povezana s cepljenjem. Kasnejša analiza, objavljena 19. februarja 2021, je ugotovila pri preprečevanju simptomatskega COVID-19 učinkovitost 76,0%, ki nastopi v 22 dneh po prvem odmerku in ki se poveča na 81,3% z drugim odmerkom, prejetim 12 tednov ali več po prvem cepljenju. <ref name="Voysev_Feb21">{{Navedi časopis|displayauthors=6|vauthors=Voysey M, Costa Clemens SA, Madhi SA, Weckx LY, Folegatti PM, Aley PK, Angus B, Baillie VL, Barnabas SL, Bhorat QE, Bibi S, Briner C, Cicconi P, Clutterbuck EA, Collins AM, Cutland CL, Darton TC, Dheda K, Dold C, Duncan CJ, Emary KR, Ewer KJ, Flaxman A, Fairlie L, Faust SN, Feng S, Ferreira DM, Finn A, Galiza E, Goodman AL, Green CM, Green CA, Greenland M, Hill C, Hill HC, Hirsch I, Izu A, Jenkin D, Joe CC, Kerridge S, Koen A, Kwatra G, Lazarus R, Libri V, Lillie PJ, Marchevsky NG, Marshall RP, Mendes AV, Milan EP, Minassian AM, McGregor A, Mujadidi YF, Nana A, Padayachee SD, Phillips DJ, Pittella A, Plested E, Pollock KM, Ramasamy MN, Ritchie AJ, Robinson H, Schwarzbold AV, Smith A, Song R, Snape MD, Sprinz E, Sutherland RK, Thomson EC, Török ME, Toshner M, Turner DP, Vekemans J, Villafana TL, White T, Williams CJ, Douglas AD, Hill AV, Lambe T, Gilbert SC, Pollard AJ|date=February 2021|title=Single-dose administration and the influence of the timing of the booster dose on immunogenicity and efficacy of ChAdOx1 nCoV-19 (AZD1222) vaccine: a pooled analysis of four randomised trials|journal=Lancet|volume=397|issue=10277|pages=881–891|doi=10.1016/S0140-6736(21)00432-3|pmc=7894131|pmid=33617777|doi-access=free}}</ref> Rezultati pa niso pokazali nobene zaščite pred asimptomatskim COVID-19 po enem samem odmerku. Rezultati 14 dni po pravočasnem dajanju drugega odmerka z različnimi, od preskusov odvisnimi časi po prvem odmerku, so pokazali 66,7-odstotno učinkovitost pri preprečevanju simptomatske okužbe, skupina UK (ki je ocenjevala asimptomatske okužbe pri udeležencih) pa ni zanesljivo ugotovila preprečevanja asimptomatske okužbe. Učinkovitost je bila večja pri večjih intervalih med odmerki, največja, ko je bil drugi odmerek dan 12 tednov ali dlje po prvem, je bila približno 80%. 22. marca 2021 je AstraZeneca objavila začasne rezultate preskusa faze III, opravljenega v ZDA, ki je pokazal 79-odstotno učinkovitost pri preprečevanju simptomatskega COVID-19 in 100-odstotno učinkovitost pri preprečevanju hudih primerov bolezni in hospitalizacije. <ref>{{Navedi splet|title=AZD1222 US Phase III trial met primary efficacy endpoint in preventing COVID-19 at interim analysis|url=https://www.astrazeneca.com/media-centre/press-releases/2021/astrazeneca-us-vaccine-trial-met-primary-endpoint.html|accessdate=23 March 2021|website=www.astrazeneca.com}}</ref> Naslednji dan je Nacionalni inštitut za alergije in nalezljive bolezni (NIAID) objavil izjavo, v kateri ugovarja, da so se ti rezultati morda opirali na "zastarele informacije", ki so morda dale nepopoln pregled podatkov o učinkovitosti. <ref>{{Navedi novice|date=22 March 2021|title=AstraZeneca Vaccine Trial Results Are Questioned by U.S. Health Officials|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2021/03/22/world/covid-vaccine-coronavirus-cases|accessdate=23 March 2021|issn=0362-4331}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=23 March 2021|title=NIAID Statement on AstraZeneca Vaccine|url=https://www.nih.gov/news-events/news-releases/niaid-statement-astrazeneca-vaccine|accessdate=23 March 2021|website=National Institutes of Health (NIH)}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=AstraZeneca may have used 'outdated information' on vaccine|website=[[Stat (website)|Stat]]|date=23 March 2021|url=https://www.statnews.com/2021/03/23/astrazeneca-may-have-used-outdated-information-in-announcing-covid19-vaccine-results/|accessdate=23 March 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Mishaps, miscommunications overshadow AstraZeneca's Covid vaccine|website=[[Stat (website)|Stat]]|date=23 March 2021|url=https://www.statnews.com/2021/03/23/mishaps-miscommunications-overshadowing-astrazenecas-covid-vaccine/|accessdate=23 March 2021}}</ref> Pozneje je AstraZeneca po nadaljnjem pregledu podatkov svojo trditev o učinkovitosti popravila na 76%. <ref>{{Navedi splet|title=New AstraZeneca analysis confirms efficacy of its Covid-19 vaccine|website=[[Stat (website)|Stat]]|date=25 March 2021|url=https://www.statnews.com/2021/03/24/pushing-back-against-u-s-health-officials-astrazeneca-says-new-analysis-confirms-efficacy-of-its-covid-19-vaccine/|accessdate=25 March 2021}}</ref> ==== Študija učinkovitosti enkratnega odmerka ==== Študija o učinkovitosti prvega odmerka [[Tozinameran|cepiv Pfizer-BioNTech]] ali Oxford-AstraZeneca COVID-19 proti hospitalizaciji, povezani s COVID-19 na Škotskem, je temeljila na nacionalni prospektivni kohortni študiji 5.4{{Presledki}}milijonov ljudi. Med 8. decembrom 2020 in 15. februarjem 2021 je bilo v študiji cepljenih 1.137.775 udeležencev, od katerih je 490.000 dobilo cepivo Oxford – AstraZeneca. Prvi odmerek cepiva Oxford – AstraZeneca je bil povezan z 94-odstotnim učinkom cepljenja na možno hospitalizacijo zaradi COVID-19 v 28–34 dneh po cepljenju. Skupni rezultati (vsi cepljeni udeleženci, bodisi Pfizer – BioNTech ali Oxford – AstraZeneca) so pokazali pomemben učinek cepiva za preprečevanje hospitalizacije zaradi COVID-19, kar je bilo primerljivo z analizo, omejeno na testirane osebe, stare ≥ 80 let (81%). Večina udeležencev, starejših od 65 let, je prejela cepivo Oxford – AstraZeneca. <ref>{{Navedi časopis|displayauthors=6|vauthors=Vasileiou E, Simpson CR, Shi T, Kerr S, Agrawal U, Akbari A, Bedston S, Beggs J, Bradley D, Chuter A, de Lusignan S, Docherty AB, Ford D, Hobbs FR, Joy M, Katikireddi SV, Marple J, McCowan C, McGagh D, McMenamin J, Moore E, Murray JL, Pan J, Ritchie L, Shah SA, Stock S, Torabi F, Tsang RS, Wood R, Woolhouse M, Robertson C, Sheikh A|date=April 2021|title=Interim findings from first-dose mass COVID-19 vaccination roll-out and COVID-19 hospital admissions in Scotland: a national prospective cohort study|journal=Lancet|volume=397|issue=10285|pages=1646–1657|doi=10.1016/S0140-6736(21)00677-2|pmc=8064669|pmid=33901420|doi-access=free}}</ref> ==== Pršilo za nos ==== 25. marca 2021 je Univerza v Oxfordu objavila začetek faze I za klinični preskus učinkovitosti metode intranazalnega razpršila. <ref>{{Navedi novice|title=University of Oxford to study nasal administration of COVID-19 vaccine|url=https://www.ox.ac.uk/news/2021-03-25-university-oxford-study-nasal-administration-covid-19-vaccine|accessdate=2021-05-21|publisher=University of Oxford - Wikipedia|date=2021-03-25}}</ref> <ref name="NCT04816019">{{Navedi časopis|date=25 March 2021|title=A Study of Intranasal ChAdOx1 nCOV-19|url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04816019|publisher=United States National Library of Medicine|id=NCT04816019|access-date=21 May 2021}}</ref> === Odobritve === Prva država, ki je izdala začasno ali nujno odobritev cepiva Oxford – AstraZeneca, je bilo Združeno kraljestvo. Regulativna agencija za zdravila in zdravstvene izdelke (MHRA) je začela pregled podatkov o učinkovitosti in varnosti 27. novembra 2020, <ref>{{Navedi splet|date=27 October 2020|title=Government asks regulator to approve supply of Oxford/AstraZeneca vaccine|url=https://www.gov.uk/government/news/government-asks-regulator-to-approve-supply-of-oxfordastrazeneca-vaccine|accessdate=28 November 2020|publisher=Government of the United Kingdom}}</ref> čemur je sledila odobritev za uporabo 30. decembra 2020, s tem je Oxford – AstraZeneca postalo drugo cepivo, ki so ga odobrili za uporabo v nacionalnem programu cepljenja. <ref>{{Navedi splet|title=Oxford University/AstraZeneca vaccine authorised by UK medicines regulator|url=https://www.gov.uk/government/news/oxford-universityastrazeneca-vaccine-authorised-by-uk-medicines-regulator|publisher=Government of the United Kingdom|accessdate=30 December 2020|date=30 December 2020}}</ref> BBC je poročal, da je prva oseba, ki je prejela cepivo izven okvira kliničnih preskusov, bila cepljena 4. januarja 2021. <ref name="Oxford first vac">{{Navedi novice|title=Covid: Brian Pinker, 82, first to get Oxford-AstraZeneca vaccine|url=https://www.bbc.com/news/uk-55525542|publisher=BBC News Online|accessdate=4 January 2021|date=4 January 2021}}</ref> [[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) je pregled cepiva začela 12. januarja 2021 in v sporočilu za javnost navedla, da lahko agencija izda priporočilo do 29. januarja, nato pa bo Evropska komisija v nekaj dneh odločila o pogojnem dovoljenju za promet. <ref name="EMA application">{{Navedi novice|date=12 January 2021|title=EMA receives application for conditional marketing authorisation of COVID-19 Vaccine AstraZeneca|work=[[European Medicines Agency]] (EMA)|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/ema-receives-application-conditional-marketing-authorisation-covid-19-vaccine-astrazeneca|accessdate=12 January 2021}}</ref> 29. januarja 2021 je EMA priporočila izdajo pogojnega dovoljenja za promet z AZD1222 za osebe, stare 18 let ali več, <ref name="EMA recommendation">{{Navedi sporočilo za javnost|title=EMA recommends COVID-19 Vaccine AstraZeneca for authorisation in the EU|date=29 January 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/ema-recommends-covid-19-vaccine-astrazeneca-authorisation-eu|accessdate=29 January 2021}}</ref> [[Evropska komisija|Evropska komisija pa]] je priporočilo sprejela še isti dan. <ref name="EU UR info">{{Navedi splet|title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca|website=Union Register of medicinal products|url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1529.htm|accessdate=18 February 2021}}</ref> Pred odobritvijo po vsej EU je madžarski regulator, namesto da bi čakal na odobritev EMA, enostransko odobril cepivo,. <ref name="hungary">{{Navedi splet|url=https://hungarytoday.hu/oxford-astrazeneca-vaccine-hungary/|title=Everything You Need to Know About the Oxford-AstraZeneca Vaccine|date=23 January 2021}}</ref> 30. januarja 2021 je vietnamsko ministrstvo za zdravje odobrilo cepivo AstraZeneca za uporabo kot prvo cepivo, odobreno v [[Vietnam|Vietnamu]]. <ref>{{Navedi splet|last=Nikkei staff writers|title=Coronavirus: Week of Jan.&nbsp;24 to Jan.&nbsp;30, Vietnam approves AstraZeneca vaccine|url=https://asia.nikkei.com/Spotlight/Coronavirus/Coronavirus-Free-to-read/Coronavirus-Week-of-Jan.-24-to-Jan.-30-Vietnam-approves-AstraZeneca-vaccine|website=Nikkei Asia}}</ref> Od takrat so cepivo odobrile za nujno uporabo v svojih državah regulativni organih številnih držav, ki niso članice EU, med njimi Argentina, <ref>{{Navedi novice|title=Argentine regulator approves AstraZeneca/Oxford COVID-19 vaccine -AstraZeneca|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-argentina-astrazen/argentine-regulator-approves-astrazeneca-oxford-covid-19-vaccine-astrazeneca-idUSKBN29421P|work=Reuters|date=30 December 2020}}</ref> Bangladeš, <ref>{{Navedi novice|title=Oxford University-Astrazeneca vaccine: Bangladesh okays it for emergency use|url=https://www.thedailystar.net/frontpage/news/oxford-university-astrazeneca-vaccine-bangladesh-okays-it-emergency-use-2022381|accessdate=7 January 2021|work=The Daily Star|date=4 January 2021}}</ref> Brazilija, <ref>{{Navedi splet|title=Anvisa aprova uso emergencial das vacinas CoronaVac e AstraZeneca no Brasil|trans-title=Anvisa approves emergency use of the CoronaVac and AstraZeneca vaccines in Brazil|url=https://noticias.uol.com.br/saude/ultimas-noticias/redacao/2021/01/17/anvisa-aprova-pedido-de-vacina-do-butantan-e-da-fiocruz.htm|website=[[Universo Online|UOL]]|language=pt|date=17 January 2021|accessdate=17 January 2021}}</ref> Dominikanska republika, <ref name="la-republica-dominicana">{{Navedi novice|title=La República Dominicana aprueba la vacuna de AstraZeneca contra la covid-19|trans-title=The Dominican Republic approves the AstraZeneca vaccine against covid-19|url=https://www.efe.com/efe/america/sociedad/la-republica-dominicana-aprueba-vacuna-de-astrazeneca-contra-covid-19/20000013-4431079|work=Agencia EFE|date=31 December 2020|language=es}}</ref> Salvador, <ref>{{Navedi novice|title=El Salvador greenlights AstraZeneca, Oxford University COVID-19 vaccine|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-el-salvador-vaccin/el-salvador-greenlights-astrazeneca-oxford-university-covid-19-vaccine-idINKBN2942HQ|work=Reuters|date=30 December 2020}}</ref> Indija, <ref>{{Navedi novice|title=Govt's expert panel approves AstraZeneca/Oxford Covid-19 vaccine for emergency use|url=https://www.hindustantimes.com/india-news/india-s-drug-regulator-approves-astrazeneca-oxford-vaccine-sources/story-qtnJQQTBI5vR6QGrXdoBzN.html|work=Hindustan Times|date=1 January 2021}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=India drug regulator approves AstraZeneca COVID vaccine, country's first – sources|url=https://in.reuters.com/article/health-coronavirus-india-vaccine-idINKBN296290|work=Reuters|date=1 January 2021}}</ref> Malezija, <ref>{{Navedi splet|url=https://codeblue.galencentre.org/2021/03/02/malaysias-npra-approves-astrazeneca-sinovac-covid-19-vaccines/|title=Malaysia's NPRA Approves AstraZeneca, Sinovac Covid-19 Vaccines|publisher=CodeBlue|date=2 March 2021|accessdate=2 March 2021}}</ref> Mehika, <ref>{{Navedi novice|last=Comisión Federal para la Protección contra Riesgos Sanitarios|title=Autorización Para Uso De Emergencia A Vacuna AstraZeneca COVID-19|url=https://www.gob.mx/cofepris/articulos/autorizacion-para-uso-de-emergencia-a-vacuna-astrazeneca-covid-19|trans-title=Authorization For Emergency Use Of AstraZeneca Covid-19 Vaccine|accessdate=7 January 2021|work=gob.mx|language=es}}</ref> Nepal, <ref>{{Navedi novice|title=Nepal approves AstraZeneca COVID vaccine for emergency use – government statement|url=https://www.reuters.com/article/health-coronavirus-nepal/nepal-approves-astrazeneca-covid-vaccine-for-emergency-use-government-statement-idUSKBN29K140|work=Reuters|date=15 January 2021}}</ref> Pakistan, <ref>{{Navedi novice|date=16 January 2021|title=Pakistan approves AstraZeneca COVID-19 vaccine for emergency use|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-pakistan-astrazene-idUKKBN29L0DO|accessdate=16 January 2021}}</ref> Filipini, <ref name="Reuters">{{Navedi novice|date=28 January 2021|title=Philippine regulator approves emergency use of AstraZeneca vaccine|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-philippines-vaccin-idUSKBN29X0CY|accessdate=28 January 2021}}</ref> Šrilanka, <ref name="apnews.com">{{Navedi splet|date=22 January 2021|title=Sri Lanka approves vaccine amid warnings of virus spread|url=https://apnews.com/article/sri-lanka-coronavirus-pandemic-340488c48ab372050825e70e057dd294|accessdate=22 January 2021|website=AP NEWS}}</ref> in Tajvan <ref>{{Navedi splet|title=Taiwan grants emergency authorisation for AstraZeneca COVID-19 vaccine|url=https://www.msn.com/en-xl/news/newsworld/taiwan-grants-emergency-authorisation-for-astrazeneca-covid-19-vaccine/ar-BB1dQvEk|accessdate=22 February 2021|publisher=MSN}}</ref> . [[Južna Koreja|Južna Koreja je]] odobrila cepivo AstraZeneca 10. februarja 2021 kot prvo cepivo, odobreno za uporabo v tej državi. Regulator je priporočil, da se režim z dvema injekcijama uporablja pri vseh odraslih, tudi pri starejših, in opozoril, da je pri dajanju cepiva osebam, starejšim od 65 let, potrebna previdnost zaradi omejenih podatkov iz te demografske skupine v kliničnih preskušanjih. <ref>{{Navedi novice|date=10 February 2021|title=S. Korea approves AstraZeneca's COVID-19 vaccine for all adults|url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20210210006351320|accessdate=10 February 2021|publisher=Yonhap News Agency}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=10 February 2021|title=South Korea approves AstraZeneca COVID-19 vaccine|url=https://www.upi.com/Top_News/World-News/2021/02/10/South-Korea-approves-AstraZeneca-COVID-19-vaccine/4231612945438/|accessdate=10 February 2021|publisher=United Press International}}</ref> Istega dne je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO) izdala začasne smernice in priporočila cepivo AstraZeneca za vse odrasle, njena strokovna svetovalna skupina strokovnjakov pa je preverila tudi uporabo v primeru različic, in prišla do zaključka, da ni razloga, zakaj je ne bi priporočili. <ref name="RTÉ-20210210">{{Navedi novice|title=AstraZeneca-Oxford vaccine can be used for people aged over 65 – WHO|date=10 February 2021|url=https://www.rte.ie/news/coronavirus/2021/0210/1196328-coronavirus-astrazeneca-vaccine-who/|accessdate=12 February 2021|publisher=[[RTÉ News and Current Affairs]]}}</ref> Kasneje februarja so vlada in regulativni organi v Avstraliji (16. februarja 2021) in Kanadi (26. februarja 2021) izdali odobritev za začasno uporabo cepiva. <ref>{{Navedi splet|last=Canada|first=Health|title=COVID-19 vaccines and treatments portal: AstraZeneca COVID-19 Vaccine (ChAdOx1-S [recombinant])|url=https://covid-vaccine.canada.ca/astrazeneca-covid-19-vaccine/product-details|accessdate=26 February 2021|website=Health Canada}}</ref> === Ustavitve uporabe === ==== Južna Afrika ==== 7. februarja 2021 je bilo uvajanje cepiva v Južni Afriki začasno ustavljeno. Raziskovalci z Univerze v Witwatersrandu so objavili začasne, neodvisne podatke, ki nakazujejo, da cepivo AstraZeneca zagotavlja minimalno zaščito pred blagimi ali zmernimi okužbami mladih. <ref>{{Navedi splet|title=Latest – Oxford Covid-19 vaccine trial results – Wits University|url=https://www.wits.ac.za/covid19/covid19-news/latest/oxford-covid-19-vaccine-trial-results.html|accessdate=8 February 2021|website=wits.ac.za}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=7 February 2021|title=South Africa halts AstraZeneca vaccinations after data shows little protection against mutation|url=https://www.cnbc.com/2021/02/07/south-africa-halts-astrazeneca-vaccinations-.html|accessdate=8 February 2021|publisher=CNBC}}</ref> [[BBC|BBC je]] 8. februarja 2021 poročal, da je Katherine O'Brien, direktorica imunizacije pri SZO, menila, da je "dejansko verjetno", da bi lahko cepivo AstraZeneca imelo "pomemben vpliv" na različico Beta (linija B.1.351), zlasti pri preprečevanju resne bolezni in smrti. <ref name="BBC-2020208a">{{Navedi novice|title=Covid: Boris Johnson 'very confident' in vaccines being used in UK|url=https://www.bbc.com/news/uk-55983453|date=8 February 2021|accessdate=9 February 2021|work=BBC News}}</ref> V istem poročilu je bilo navedeno tudi, da je namestnik glavnega zdravnika za Anglijo Jonathan Van-Tam dejal, da študija Witwatersrand ni spremenila njegovega mnenja, da bo cepivo AstraZeneca "precej verjetno" vplivalo na hudo bolezen iz različice Beta. Južnoafriška vlada je nato zaustavila nadaljnjo rabo cepiva AstraZeneca. <ref name="reutersSA20210321">{{Navedi splet|title=South Africa sells AstraZeneca COVID-19 vaccines to other African countries|website=Reuters|date=21 March 2021|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-safrica-vaccine-idUSKBN2BD0K4|accessdate=23 March 2021}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-safrica-vaccine-idUSKBN2BD0K4 "South Africa sells AstraZeneca COVID-19 vaccines to other African countries"]. </cite></ref> [[File:2021-04-26-DRTUMPET_AstraZeneca_COVID-19_vaccine_6SEC.webm|sličica|Cepljenje v Avstriji, 2021]] ==== Evropa ==== 3. marca 2021 je Avstrija prekinila uporabo ene serije cepiva, potem ko sta dve osebi [[Globoka venska tromboza|po cepljenju utrpeli krvne strdke]], od katerih je ena umrla. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-vaccine-astrazeneca-prac-preliminary-view-suggests-no-specific-issue-batch-used-austria|title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca: PRAC preliminary view suggests no specific issue with batch used in Austria &#124; European Medicines Agency}}</ref> V isti seriji 1 {{Presledki}}milijon odmerkov so skupno ugotovili štiri primere krvnih strdkov. Čeprav ni bila dokazana vzročna povezava s cepljenjem, <ref name=":3">{{Navedi splet|title=AIFA imposes ban of use of AstraZeneca batch. Investigations in progress in coordination with EMA|url=https://aifa.gov.it/-/aifa-dispone-divieto-di-utilizzo-di-un-lotto-astrazeneca-accertamenti-in-corso-in-coordinamento-con-ema|accessdate=11 March 2021|website=aifa.gov.it}}</ref> več drugih držav, vključno z Dansko, Norveško, Islandijo, <ref name=":4">{{Navedi novice|last=Noack|first=Rik|title=Denmark and Norway suspend AstraZeneca covid vaccine over blood clot concerns, even as European regulator maintains it is safe|url=https://www.washingtonpost.com/world/denmark-temporarily-suspends-astrazeneca-vaccine-even-as-european-regulator-maintains-it-is-safe/2021/03/11/d48662e8-8267-11eb-be22-32d331d87530_story.html|work=The Washington Post|date=11 March 2021}}</ref> Bolgarijo, <ref name=":5">{{Navedi splet|last=Gascón Barberá|first=Marcel|date=12 March 2021|title=Bulgaria, Romania Order Halt to AstraZeneca Vaccines|url=https://balkaninsight.com/2021/03/12/bulgaria-romania-order-halt-to-astrazeneca-vaccines/|accessdate=14 March 2021|website=BalkanInsight.com|location=Bucharest}}</ref> Irsko, <ref>{{Navedi novice|last=Griffin|first=Caitlín|date=14 March 2021|title=AstraZeneca vaccinations suspended in Ireland from this morning|work=Irish Examiner|url=https://www.irishexaminer.com/news/arid-40243931.html|accessdate=14 March 2021}}</ref> Italijo, Španijo, <ref>{{Navedi splet|url=https://www.euroweeklynews.com/2021/03/15/breaking-news-spain-suspends-all-astrazeneca-vaccines/|title=Breaking News: Spain Suspends ALL AstraZeneca Vaccines|first=Sarah|last=Keane|date=15 March 2021|website=Euro Weekly News Spain}}</ref> Nemčijo, <ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/germany-suspends-astrazeneca-vaccine-blood-clotting-0ab2c4fe13370c96c873e896387eb92f|title=Major European nations suspend use of AstraZeneca vaccine|date=15 March 2021|website=AP NEWS}}</ref> Francijo, Nizozemsko <ref>{{Navedi novice|date=15 March 2021|title=Covid-19: Netherlands suspends use of AstraZeneca vaccine|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-56397157|accessdate=16 March 2021}}</ref> in Slovenijo <ref>{{Navedi splet|title=Slovenija zaustavlja cepljenje s cepivom AstraZeneca|trans-title=Slovenia stops vaccination with AstraZeneca|url=https://www.rtvslo.si/enostavno/slovenija/slovenija-zaustavlja-cepljenje-s-cepivom-astrazeneca/573157|accessdate=16 March 2021|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> je v naslednjih dneh prav tako ustavilo uvedbo cepiva, medtem ko so čakale, da bo EMA zaključila varnostni pregled, ki so ga sprožili primeri.  Aprila 2021 je EMA zaključila svoj varnostni pregled in ugotovila, da je treba neobičajne krvne strdke z nizko vsebnostjo trombocitov uvrstiti med zelo redke neželene učinke, hkrati pa je potrdila splošne koristi cepiva. <ref name="EMA PR 20210407">{{Navedi sporočilo za javnost|title=AstraZeneca's COVID-19 vaccine: EMA finds possible link to very rare cases of unusual blood clots with low platelets|date=7 April 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/astrazenecas-covid-19-vaccine-ema-finds-possible-link-very-rare-cases-unusual-blood-clots-low-blood|accessdate=9 April 2021}}<cite class="citation pressrelease cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.ema.europa.eu/en/news/astrazenecas-covid-19-vaccine-ema-finds-possible-link-very-rare-cases-unusual-blood-clots-low-blood "AstraZeneca's COVID-19 vaccine: EMA finds possible link to very rare cases of unusual blood clots with low platelets"]. </cite></ref> <ref name=":13">{{Navedi sporočilo za javnost|title=AstraZeneca COVID-19 vaccine: review of very rare cases unusual blood clots continues|date=31 March 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/astrazeneca-covid-19-vaccine-review-very-rare-cases-unusual-blood-clots-continues|accessdate=9 April 2021}}</ref> <ref name=":15">{{Navedi splet|date=29 March 2021|title=COVID-19 vaccine safety update Vaxzevria|url=https://www.ema.europa.eu/en/documents/covid-19-vaccine-safety-update/covid-19-vaccine-safety-update-vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-29-march-2021_en.pdf|website=[[European Medicines Agency]] (EMA)}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.ema.europa.eu/en/documents/covid-19-vaccine-safety-update/covid-19-vaccine-safety-update-vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-29-march-2021_en.pdf "COVID-19 vaccine safety update Vaxzevria"] <span class="cs1-format">(PDF)</span>. </cite></ref> <ref name="EMA safety update">{{Navedi splet|date=11 May 2021|title=COVID-19 vaccine safety update Vaxzevria|url=https://www.ema.europa.eu/documents/covid-19-vaccine-safety-update/covid-19-vaccine-safety-update-vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-11-may-2021_en.pdf|website=[[European Medicines Agency]] (EMA)}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.ema.europa.eu/documents/covid-19-vaccine-safety-update/covid-19-vaccine-safety-update-vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-11-may-2021_en.pdf "COVID-19 vaccine safety update Vaxzevria"] <span class="cs1-format">(PDF)</span>. </cite></ref> Po tej objavi so države EU ponovno začele uporabljati cepivo, nekatere so se pri tem omejile na starejše ljudi z večjim tveganjem za hudo bolezen COVID-19. <ref name="sbig">{{Navedi splet|date=8 April 2021|title=Spain, Belgium and Italy restrict AstraZeneca Covid vaccine to older people|url=http://www.theguardian.com/society/2021/apr/08/spain-belgium-and-italy-restrict-astrazeneca-covid-vaccine-to-older-people|accessdate=2021-04-11|website=The Guardian}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.theguardian.com/society/2021/apr/08/spain-belgium-and-italy-restrict-astrazeneca-covid-vaccine-to-older-people "Spain, Belgium and Italy restrict AstraZeneca Covid vaccine to older people"]. </cite></ref> <ref>{{Navedi splet|date=2 April 2021|title=Netherlands pauses AstraZeneca vaccine rollout for people under 60|url=https://www.independent.co.uk/news/health/astrazeneca-vaccine-netherlands-europe-b1826127.html|accessdate=2021-04-04|website=The Independent}}</ref> 11. marca 2021 je norveška vlada začasno ustavila uporabo cepiva in čakala na več informacij o možnih škodljivih učinkih. Nato je Norveški inštitut za javno zdravje 15. aprila vladi priporočil, da trajno ustavi cepljenje z zdravilom AstraZeneca zaradi "redkih, a hudih incidentov z nizkim številom trombocitov, krvnih strdkov in krvavitev," ker je na Norveškem, " tveganje za smrt po cepljenju s cepivom AstraZeneca večje kot tveganje za smrt zaradi bolezni, zlasti za mlajše ljudi. " <ref name=":18">{{Navedi splet|title=FHIs anbefaling om Astra Zeneca|url=https://www.fhi.no/nyheter/2021/astrazeneca-vaksinen-tas-ut-av-koronavaksinasjonsprogrammet-i-norge/|accessdate=2021-05-12|website=Folkehelseinstituttet|language=no}}</ref> Hkrati je norveška vlada objavila svojo odločitev, da bo počakala na končno odločitev, in ustanovila strokovno skupino za širšo oceno varnosti cepiv AstraZeneca in Janssen. <ref>{{Navedi splet|last=Olsson|first=Svein Vestrum|date=2021-04-15|title=Regjeringen utsetter AstraZeneca-avgjørelse|url=https://www.nrk.no/norge/regjeringen-utsetter-astrazeneca-avgjorelse-1.15457709|accessdate=2021-05-12|website=NRK|language=nb-NO}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Disagreement halts decision on vaccine|url=https://www.newsinenglish.no/2021/04/15/disagreement-halts-decision-on-vaccine/|accessdate=2021-05-12|website=www.newsinenglish.no}}</ref> Strokovna komisija je 10. maja prav tako priporočila prekinitev uporabe obeh cepiv. <ref>{{Navedi splet|last=Krantz|first=Andreas|date=2021-05-10|title=Ekspertutvalgets dom over vaksinene fra AstraZeneca og Janssen|url=https://www.nrk.no/norge/ekspertutvalgets-dom-over-vaksinene-fra-astrazeneca-og-janssen-1.15490210|accessdate=2021-05-12|website=NRK|language=nb-NO}}</ref> Končno je [[Predsednik vlade Norveške|norveški premier]] 12. maja - dva meseca po prvotni ustavitvi - sporočil odločitev vlade, da cepivo AstraZeneca v celoti izbriše iz norveškega programa cepljenja proti korona virusu; ljudem, ki so prejeli prvi odmerek, bodo ponudili drugi odmerek druge vrste cepiva. <ref>{{Navedi splet|last=Thommessen|first=Julia Kirsebom|date=2021-05-12|title=Regjeringen vaksinerer de yngste tidligere|url=https://www.nrk.no/norge/regjeringen-vaksinerer-de-yngste-tidligere-1.15494522|accessdate=2021-05-12|website=NRK|language=nb-NO}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=omsorgsdepartementet|first=Helse-og|date=2021-05-12|title=AstraZeneca-vaksinen tas ut av koronavaksinasjons-programmet|url=https://www.regjeringen.no/no/aktuelt/astrazeneca-vaksinen-tas-ut-av-koronavaksinasjonsprogrammet/id2849494/|accessdate=2021-05-12|website=Regjeringen.no|language=no}}</ref> 30. marca 2021 je nemško ministrstvo za zdravje objavilo, da bi morala biti uporaba cepiva pri ljudeh, starih 60 let in manj, predmet pogovora s pacientom, <ref name="DW 20210330">{{Navedi splet|date=30 March 2021|title=Germany restricts use of AstraZeneca vaccine to over 60s in most cases|url=https://www.dw.com/en/germany-restricts-use-of-astrazeneca-vaccine-to-over-60s-in-most-cases/a-57049301|accessdate=30 March 2021|website=Deutsche Welle}}</ref> in da naj bi mlajši bolniki še vedno dobili cepivo AstraZeneca, vendar le "po presoji zdravnikov in po individualni analizi tveganja in temeljiti razlagi". Danska zdravstvena uprava je 14. aprila za nedoločen čas prekinila uporabo cepiva. <ref>{{Navedi splet|url=https://nyheder.tv2.dk/samfund/2021-04-14-tv-2-erfarer-astrazeneca-vaccine-droppes-helt|title=AstraZeneca vaccine droppes i Danmark - TV 2|date=14 April 2021}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=14 April 2021|title=Denmark says it's permanently stopping use of the AstraZeneca vaccine|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/04/14/world/europe/denmark-astrazeneca-vaccine.html|accessdate=16 April 2021}}</ref> <ref name=":14">{{Navedi novice|date=14 April 2021|title=AstraZeneca vaccine: Denmark stops rollout completely|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-56744474|accessdate=2021-04-14}}</ref> Danska zdravstvena uprava je dejala, da ima na voljo druga cepiva in da je treba za naslednje ciljne skupine, ki spadajo med prebivalstvo z manjšim tveganjem, "[pretehtati] uporabo glede na dejstvo, da je tveganje za hude škodljive učinke cepljenja z AstraZeneco sedaj znano, tudi če je absolutno tveganje majhno. " ==== Kanada ==== 29. marca 2021 je kanadski nacionalni svetovalni odbor za imunizacijo (NACI) priporočil, da se za bolnike, mlajše od 55 let, začasno ustavi distribucija cepiva; Predsednica NACI Caroline Quach-Thanh je izjavila, da je tveganje za nastanek krvnih strdkov večje pri mlajših bolnikih in da mora NACI svoja priporočila "prilagoditi", ko bodo na voljo novi podatki. Večina kanadskih provinc je nato napovedala, da bo sledila tem navodilom. <ref>{{Navedi splet|date=29 March 2021|title=NACI to recommend halting AstraZeneca vaccine for those under 55: source|url=https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/naci-to-recommend-halting-astrazeneca-vaccine-for-those-under-55-source-1.5366808|accessdate=29 March 2021|website=CTV News}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=29 March 2021|title=P.E.I. suspends use of AstraZeneca vaccine for those younger than 55|url=https://atlantic.ctvnews.ca/p-e-i-suspends-use-of-astrazeneca-vaccine-for-those-younger-than-55-1.5366557|accessdate=29 March 2021|website=CTV News Atlantic}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Miller|first=Adam|date=29 March 2021|title=Why Canada is suspending use of AstraZeneca vaccine in people under 55|url=https://www.cbc.ca/news/health/canada-suspends-astrazeneca-vaccine-covid-19-1.5968657|accessdate=2021-04-07|website=CBC News}}</ref> {{As of|2021|April|20}} v Kanadi so bili potrjeni trije primeri strjevanja krvi, povezani s cepivom, pri več kot 700.000 odmerkih, ki so jih vcepili v državi. <ref>{{Navedi splet|date=17 April 2021|title=Alberta confirms 1st case of rare blood clot after AstraZeneca vaccine|url=https://www.cbc.ca/news/canada/edmonton/astrazeneca-first-blood-clot-alberta-1.5991997|accessdate=2021-04-18|website=CBC News}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Franklin|first=Michael|date=17 April 2021|title=Alberta doctors find 2nd case of blood clot linked to AstraZeneca vaccine in Canada|url=https://calgary.ctvnews.ca/alberta-doctors-find-2nd-case-of-blood-clot-linked-to-astrazeneca-vaccine-in-canada-1.5391531|accessdate=2021-04-18|website=CTV News Calgary|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=20 April 2021|title=N.B. reports first case of blood-clotting from AstraZeneca vaccine; no new cases of COVID-19|url=https://atlantic.ctvnews.ca/n-b-reports-first-case-of-blood-clotting-from-astrazeneca-vaccine-no-new-cases-of-covid-19-1.5394915|accessdate=2021-04-21|website=Atlantic|language=en}}</ref> Od 18. aprila je več kanadskih provinc (Alberta, Britanska Kolumbija, Ontario in Saskatchewan) ob velikem tretjem valu virusa napovedalo, da se ne bodo držale priporočila NACI in da bodo upravičenost do cepiva AstraZeneca razširile na prebivalce, stare 40 let,. Quebec je upravičenost razširil tudi na prebivalce, stare 45 let ali več. <ref>{{Navedi novice|date=20 April 2021|title=B.C., Alberta, Manitoba and Ontario lower age limits for AstraZeneca COVID-19 vaccine|work=The Globe & Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/canada/article-four-provinces-lower-age-limits-for-astrazeneca-covid-19-vaccine/|accessdate=2021-04-21}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=20 April 2021|title=The AstraZeneca vaccine is now available to Quebecers age 45 and up|url=https://montreal.ctvnews.ca/the-astrazeneca-vaccine-is-now-available-to-quebecers-age-45-and-up-1.5394863|accessdate=2021-04-21|website=CTV News Montreal|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=20 April 2021|title=Sask. lowers AstraZeneca age to 40; includes teachers, correctional officers in COVID-19 vaccine priority|url=https://regina.ctvnews.ca/sask-lowers-astrazeneca-age-to-40-includes-teachers-correctional-officers-in-covid-19-vaccine-priority-1.5395208|accessdate=2021-04-21|website=CTV News Regina|language=en}}</ref> Smernice NACI so priporočilo, ki na formalno odobritev cepiva (ki ga daje Health Canada) za vse odrasle nad 18 let ne vpliva; 14. aprila je sporočila, da so opozorila glede cepiva posodobljena v okviru tekočega pregleda, vendar je "potencialno tveganje za te dogodke zelo redko in koristi cepiva pri zaščiti pred COVID-19 odtehtajo potencialna tveganja. " <ref>{{Navedi splet|date=14 April 2021|title=Health Canada provides update on safety review of AstraZeneca and COVISHIELD COVID-19 vaccines|url=https://www.canada.ca/en/health-canada/news/2021/04/health-canada-provides-update-on-safety-review-of-astrazeneca-and-covishield-covid-19-vaccines.html|accessdate=2021-04-18|website=|publisher=Health Canada}}</ref> 23. aprila je NACI, sklicujoč se na trenutno stanje zalog cepiv na osnovi mRNA in na nove podatke, izdal priporočilo, da se lahko cepivo ponudi pacientom, starim 30 let, če koristi odtehtajo tveganje, pacient pa "ne želi čakati na cepivo mRNA ". <ref>{{Navedi splet|last=Aiello|first=Rachel|date=23 April 2021|title=Canadians aged 30 and older can be offered AstraZeneca vaccine, national vaccine panel says|url=https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/canadians-aged-30-and-older-can-be-offered-astrazeneca-vaccine-national-vaccine-panel-says-1.5399901|accessdate=2021-04-23|website=CTV News|language=en}}</ref> Z začetkom 11. maja je več provinc napovedalo, da bodo ponovno opustile uporabo cepiva AstraZeneca, navajajo pa bodisi težave z oskrbo bodisi tveganje za strjevanje krvi. Nekatere province so izjavile, da načrtujejo uporabo cepiva AstraZeneca samo za druge odmerke, NACI pa preiskuje tudi učinkovitost režima mešanih odmerkov z drugim cepivom. <ref>{{Navedi splet|last=Aiello|first=Rachel|date=2021-05-12|title=PM Trudeau says he plans to take second AstraZeneca shot, if it's available|url=https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/pm-trudeau-says-he-plans-to-take-second-astrazeneca-shot-if-it-s-available-1.5425100|accessdate=2021-05-13|website=CTV News|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Thompson|first=Nicole|date=2021-05-12|title=More provinces are limiting the use of the AstraZeneca vaccine|url=https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/more-provinces-are-limiting-the-use-of-the-astrazeneca-vaccine-1.5424950|accessdate=2021-05-13|publisher=Canadian Press|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=11 May 2021|title=Ontario will no longer give AstraZeneca COVID-19 vaccine as 1st dose due to blood clot risk|url=https://www.cbc.ca/news/canada/toronto/ontario-update-astrazeneca-vaccine-1.6022545|accessdate=2021-05-12|website=CBC|language=en}}</ref> ==== Indonezija ==== Sredi marca je Indonezija ustavila uvedbo cepiva in počakala na dodatne varnostne smernice Svetovne zdravstvene organizacije, <ref>{{Navedi splet|last=Media|first=Kompas Cyber|date=15 March 2021|title=Menkes: RI Tunda Penggunaan Vaksin Covid-19 AstraZeneca|trans-title=Minister of Health: RI Delays Use of AstraZeneca Covid-19 Vaccine|url=https://nasional.kompas.com/read/2021/03/15/17393151/menkes-ri-tunda-penggunaan-vaksin-covid-19-astrazeneca|accessdate=16 March 2021|website=KOMPAS.com|language=id}}</ref> nato pa je 19. marca ponovno začela uporabljati cepivo. <ref>{{Navedi novice|title=Indonesia to resume use of AstraZeneca coronavirus vaccine|date=2021-03-19|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-indonesia-idUSKBN2BB0LY|work=Reuters|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210323093834/https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-indonesia-idUSKBN2BB0LY|archivedate=23 March 2021|accessdate=30 April 2021}}</ref> ==== Avstralija ==== Avstralija je 17. junija 2021 pregledala svoja priporočila za uvedbo cepiva za osebe, mlajše od 60 let, in priporočila, da se cepivo Pfizer Comirnaty uporablja namesto tega, kadar ljudje, mlajši od 60 let, še niso prejeli prvega odmerka zdravila AstraZeneca COVID-19 cepivo. Cepivo AstraZeneca COVID-19 se še vedno lahko uporablja pri odraslih, mlajših od 60 let, kjer bodo koristi verjetno odtehtale tveganje za posameznika in se bo oseba po posvetovanju z zdravnikom odločila na podlagi razumevanja tveganj in koristi. strokovno. <ref>{{Navedi novice|last=Hitch|first=Georgia|title=AstraZeneca COVID vaccine use recommended for over 60s only following ATAGI meeting|url=https://www.abc.net.au/news/2021-06-17/atagi-to-change-astrazeneca-age-rules-covid-vaccine/100222464|work=www.abc.net.au|publisher=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|date=2021-06-17|language=en-AU}}</ref> ==== Malezija ==== Po prvotni odobritvi uporabe cepiva AstraZeneca so malezijski zdravstveni organi zaradi zaskrbljenosti javnosti glede njegove varnosti odstranili cepivo iz državnega programa cepljenja v državi. <ref>{{Navedi novice|last=Tan|first=Vincent|title=AstraZeneca removed from Malaysia's mainstream COVID-19 immunisation programme due to public concerns: Khairy|url=https://www.channelnewsasia.com/news/asia/malaysia-covid-19-astrazeneca-removed-vaccination-programme-14710010|accessdate=28 April 2021|work=[[Channel News Asia]]|date=28 April 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210428112534/https://www.channelnewsasia.com/news/asia/malaysia-covid-19-astrazeneca-removed-vaccination-programme-14710010|archivedate=28 April 2021}}</ref> Cepiva AstraZeneca bodo distribuirana v določenih cepilnih centrih, javnost pa se lahko za cepivo registrira prostovoljno. Vseh 268.800 odmerkov začetne serije cepiva je bilo v celoti rezerviranih v treh urah in pol po registraciji, na voljo za prebivalce države Selangor in zveznega ozemlja Kuala Lumpur. <ref>{{Navedi novice|last=Timbuong|first=Jo|title=All 268,800 AstraZeneca vaccination slots taken up in three and a half hours|url=https://www.thestar.com.my/news/nation/2021/05/02/all-260000-astrazeneca-vaccination-slots-taken-up-in-three-and-a-half-hours|accessdate=17 May 2021|work=[[The Star (Malaysia)|The Star]]|date=2 May 2021|archiveurl=|archivedate=}}</ref> Druga serija z 1.261.000 odmerki je bila ponujena prebivalcem zveznih držav Selangor, Penang, Johore, Sarawak in zveznega ozemlja Kuala Lumpur. Skupno 29.183 odmerkov je bilo rezerviranih za predhodno prijavljene registracijske zavezance, 275.208 odmerkov pa so starejši občani prevzeli v milostnem 3-dnevnem obdobju. Preostalih 956.609 odmerkov so nato ponudili tistim, ki so stari 18 let ali več, in jih v celoti rezervirali v eni uri. <ref>{{Navedi splet|last=COVID-19 Immunisation Action Body (CITF)|date=26 May 2021|title=AstraZeneca 2.0 COVID-19 Vaccine Appointment Booking on May 26, 2021|url=https://www.vaksincovid.gov.my/upload/media/SIARAN_AKHBAR_CITF-TEMPAHAN_JANJI_TEMU_VAKSIN_ASTRAZENECA_2.0.pdf|accessdate=27 May 2021|website=The Special Committee for Ensuring Access to COVID-19 Vaccine Supply (JKJAV)}}</ref> === Varnostni pregled === [[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) je 11. marca 2021 izjavila, da nič ne kaže, da je cepljenje vzrok za opažene težave s strjevanjem, ki niso bile navedene kot neželeni učinki cepiva. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-vaccine-astrazeneca-prac-preliminary-view-suggests-no-specific-issue-batch-used-austria|title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca: PRAC preliminary view suggests no specific issue with batch used in Austria &#124; European Medicines Agency}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-vaccine-astrazeneca-prac-preliminary-view-suggests-no-specific-issue-batch-used-austria "COVID-19 Vaccine AstraZeneca: PRAC preliminary view suggests no specific issue with batch used in Austria &#x7C; European Medicines Agency"].</cite></ref> <ref name=":1">{{Navedi sporočilo za javnost|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-vaccine-astrazeneca-prac-investigating-cases-thromboembolic-events-vaccines-benefits|title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca: PRAC investigating cases of thromboembolic events – vaccine's benefits currently still outweigh risks – Update|date=11 March 2021}}</ref> Takrat po podatkih EMA število [[Globoka venska tromboza|trombemboličnih]] dogodkov pri cepljenih ljudeh ni bilo večje od tistega, opaženega pri splošni populaciji. {{As of|2021|3|11}} , Med skoraj petimi so poročali o 30 primerih trombemboličnih dogodkov{{Presledki}}milijonov ljudi cepljenih v evropskem gospodarskem prostoru. Tudi britanska MHRA je navedla, da je po več kot 11{{Presledki}}milijon uporabljenih odmerkov ni bilo potrjeno, da je cepivo povzročilo prijavljene krvne strdke in da cepljenja ne bodo ustavili. <ref name=":6">{{Navedi splet|date=15 March 2021|title=MHRA response to the precautionary suspensions of COVID-19 Vaccine AstraZeneca|url=https://www.gov.uk/government/news/mhra-response-to-irish-authorities-action-to-temporarily-suspend-the-astrazeneca-covid-19-vaccine|publisher=MHRA}}</ref> SZO je 12. marca 2021 izjavila, da vzročna zveza ni bila dokazana in da je treba s cepljenjem nadaljevati. <ref>{{Navedi splet|date=12 March 2021|title=WHO backs AstraZeneca COVID vaccine amid clotting concerns; green lights Johnson & Johnson shots|url=https://news.un.org/en/story/2021/03/1087222|accessdate=16 March 2021|website=UN News}}</ref> AstraZeneca je 14. marca 2021 potrdila, da je po pregledu 17{{Presledki}}milijonov ljudi, ki so bili cepljeni s cepivom, v nobeni državi ni bilo dokazov o povečanem tveganju za nastanek krvnih strdkov. <ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.astrazeneca.com/media-centre/press-releases/2021/update-on-the-safety-of-covid-19-vaccine-astrazeneca.html|title=Update on the safety of COVID-19 Vaccine AstraZeneca|website=www.astrazeneca.com}}</ref> Družba je poročala, da je z datumom 8. marca 2021 v celotni EU in Združenem kraljestvu bilo med tistimi, ki so prejeli cepivo, zabeleženih 15 dogodkov globoke venske tromboze in 22 dogodkov [[Pljučna embolija|pljučne embolije]], kar je veliko manj, kot bi bilo pričakovati, če bi se v splošni populaciji te velikosti pojavilo naravno. Nemški inštitut Paul-Ehrlich (PEI) je 15. marca 2021 sporočil, da ob 1.6{{Presledki}}milijon cepljenj, prišlo do sedem primerov tromboze možganskih ven v povezavi s pomanjkanjem krvnih ploščic. <ref name=":7">{{Navedi splet|title=Paul-Ehrlich-Institut – News – The Paul-Ehrlich-Institut informs – Temporary Suspension of Vaccination with COVID-19 Vaccine AstraZeneca|url=https://www.pei.de/EN/newsroom/hp-news/2021/210315-pei-informs-temporary-suspension-vaccination-astra-zeneca.html|accessdate=16 March 2021|website=www.pei.de}}</ref> Po podatkih PEI je bilo število primerov cerebralne venske tromboze po cepljenju statistično značilno večje od števila primerov, ki bi se pojavili v splošni populaciji v podobnem časovnem obdobju. Ta poročila so PEI spodbudila, da je priporočila začasno prekinitev cepljenja, dokler EMA ne zaključi pregleda primerov. <ref>{{Navedi splet|title=Paul-Ehrlich-Institut – Temporary suspension of COVID-19 vaccine AstraZeneca (PDF version)|url=https://www.pei.de/SharedDocs/Downloads/EN/newsroom-en/hp-news/faq-temporary-suspension-astrazeneca.pdf|accessdate=17 March 2021|website=www.pei.de}}</ref> [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO) je 17. marca objavila izjavo v zvezi z varnostnimi signali cepiva AstraZeneca COVID-19; še vedno meni, da koristi cepiva odtehtajo njegova morebitna tveganja, in dalje priporoča nadaljevanje cepljenja. <ref>{{Navedi splet|title=WHO statement on AstraZeneca COVID-19 vaccine safety signals|url=https://www.who.int/news/item/17-03-2021-who-statement-on-astrazeneca-covid-19-vaccine-safety-signals|website=[[World Health Organization]] (WHO)|date=17 March 2021|accessdate=17 March 2021}}</ref> 18. marca je EMA sporočila, da je pri približno 20{{Presledki}}milijonih ljudi, ki so prejeli cepivo, splošna stopnja strjevanja krvi bila normalna, vendar da je odkritih sedem primerov razsejane intravaskularne koagulacije in osemnajst primerov cerebralne venske sinusne tromboze. <ref name=":8">{{Navedi sporočilo za javnost|title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca: benefits still outweigh the risks despite possible link to rare blood clots with low blood platelets|date=18 March 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-vaccine-astrazeneca-benefits-still-outweigh-risks-despite-possible-link-rare-blood-clots|accessdate=18 March 2021}}</ref> Vzročna povezava s cepivom ni bila dokazana, vendar je EMA dejala, da bo izvedla nadaljnjo analizo in priporočila, da se osebe, upravičene do cepiva, obvesti, da možnost, da lahko povzroči redke težave s strjevanjem, ni bila ovržena. EMA je potrdila, da so koristi cepiva večje od tveganj. EMA je 25. marca objavila posodobljene informacije o izdelkih. <ref name="EMA20210325PR">{{Navedi sporočilo za javnost|title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca – Update on ongoing evaluation of blood clot cases|date=25 March 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-vaccine-astrazeneca-update-ongoing-evaluation-blood-clot-cases|accessdate=25 March 2021}}</ref> <ref name="EMA20210325ANNEX">{{Navedi splet|title=Annex 1: Summary of Product Characteristics|url=https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-epar-product-information_en.pdf|website=[[European Medicines Agency]] (EMA)|accessdate=29 March 2021}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-epar-product-information_en.pdf "Annex 1: Summary of Product Characteristics"] <span class="cs1-format">(PDF)</span>. </cite></ref> <ref name="EMA20210325RISK">{{Navedi splet|title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca: Risk of thrombocytopenia and coagulation disorders|website=[[European Medicines Agency]] (EMA)|date=24 March 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/dhpc/covid-19-vaccine-astrazeneca-risk-thrombocytopenia-coagulation-disorders|accessdate=25 March 2021}}</ref> Po podatkih agencije EMA se v EU vsak mesec zgodi 100.000 primerov krvnih strdkov in tveganje za nastanek krvnih strdkov pri cepljeni populaciji ni statistično večje. EMA je ugotovila, da COVID-19 sam povzroča večje tveganje za nastanek krvnih strdkov, zato bi cepivo zmanjšalo tveganje za nastanek krvnih strdkov, tudi če bi bila potrjena vzročna zveza 15 primerov. <ref name=":12">{{Navedi časopis|last=Mahase|first=Elisabeth|date=March 2021|title=Covid-19: AstraZeneca vaccine is not linked to increased risk of blood clots, finds European Medicine Agency|journal=BMJ|volume=372|pages=n774|doi=10.1136/bmj.n774|issn=1756-1833|pmid=33741638|doi-access=free}}</ref> Italija je po izjavi EMA ponovno začela s cepljenjem,<ref name=":9">{{Navedi novice|date=18 March 2021|title=EU regulator declares AstraZeneca vaccine safe, but experts fear damage has been done|work=CNN|url=https://www.cnn.com/2021/03/18/europe/ema-astrazeneca-vaccine-blood-clots-decision-intl/index.html|accessdate=19 March 2021}}</ref> večina preostalih evropskih držav pa je tudi kmalu zatem začela cepljenje s cepivom AstraZeneca. <ref name=":10">{{Navedi novice|date=19 March 2021|title=EU Resets Vaccine Drive After Chaos That May Undermine Trust|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-03-19/eu-seeks-to-reset-vaccine-drive-after-reversing-astrazeneca-ban|accessdate=22 March 2021}}</ref> Da bi javnost prepričali o varnosti cepiva, sta se britanski in francoski premier [[Boris Johnson]] in Jean Castex kmalu po ponovnem zagonu kampanj cepljenja proti AstraZeneci v EU z njimi cepila v živo pred mediji. <ref name=":11">{{Navedi splet|title=AstraZeneca: France, UK prime ministers receive vaccine|date=19 March 2021|url=https://www.dw.com/en/astrazeneca-france-uk-prime-ministers-receive-vaccine/a-56924555|accessdate=22 March 2021|website=Deutsche Welle}}</ref> 13. aprila 2021 je EMA izdala svoje neposredno zdravstveno sporočilo (DHPC) o cepivu. <ref name="DHPC2021-04-13">{{Navedi splet|title=Vaxzevria (previously COVID-19 Vaccine AstraZeneca): link between the vaccine and occurrence of thrombosis in combination with thrombocytopenia|website=[[European Medicines Agency]] (EMA)|date=13 April 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/dhpc/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-link-between-vaccine-occurrence-thrombosis|accessdate=13 April 2021}}</ref> DHPC je navedel, da je vzročna zveza med cepivom in krvnimi strdki ([[Tromboza|tromboz]]<nowiki/>o) v kombinaciji z nizko vsebnostjo trombocitov ([[trombocitopenija]]) verjetna, kar je opredelil kot zelo redek neželeni učinek cepiva. Po navedbah EMA se ti zelo redki neželeni dogodki pojavijo pri približno 1 od 100.000 cepljenih. <ref name=":17">{{Navedi sporočilo za javnost|title=AstraZeneca's COVID-19 vaccine: benefits and risks in context|date=23 April 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/astrazenecas-covid-19-vaccine-benefits-risks-context|accessdate=23 April 2021}}<cite class="citation pressrelease cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.ema.europa.eu/en/news/astrazenecas-covid-19-vaccine-benefits-risks-context "AstraZeneca's COVID-19 vaccine: benefits and risks in context"]. </cite></ref> === Nadaljnji razvoj === ==== Učinkovitost proti različicam ==== Študija, ki so jo aprila 2021 objavili raziskovalci iz konzorcija COVID-19 Genomics United Kingdom, projekta AMPHEUS in preskusne skupine za cepivo COVID-19 v Oxfordu, je pokazala, da je cepivo Oxford – AstraZeneca pokazalo nekoliko zmanjšano učinkovitost proti okužbi z različico Alpha (linija B .1.1.7), z absolutno 70,4-odstotno učinkovitostjo proti alfi v primerjavi z 81,5% v primerjavi z drugimi različicami. <ref>{{Navedi časopis|displayauthors=6|vauthors=Emary KR, Golubchik T, Aley PK, Ariani CV, Angus B, Bibi S, Blane B, Bonsall D, Cicconi P, Charlton S, Clutterbuck EA, Collins AM, Cox T, Darton TC, Dold C, Douglas AD, Duncan CJ, Ewer KJ, Flaxman AL, Faust SN, Ferreira DM, Feng S, Finn A, Folegatti PM, Fuskova M, Galiza E, Goodman AL, Green CM, Green CA, Greenland M, Hallis B, Heath PT, Hay J, Hill HC, Jenkin D, Kerridge S, Lazarus R, Libri V, Lillie PJ, Ludden C, Marchevsky NG, Minassian AM, McGregor AC, Mujadidi YF, Phillips DJ, Plested E, Pollock KM, Robinson H, Smith A, Song R, Snape MD, Sutherland RK, Thomson EC, Toshner M, Turner DP, Vekemans J, Villafana TL, Williams CJ, Hill AV, Lambe T, Gilbert SC, Voysey M, Ramasamy MN, Pollard AJ|date=April 2021|title=Efficacy of ChAdOx1 nCoV-19 (AZD1222) vaccine against SARS-CoV-2 variant of concern 202012/01 (B.1.1.7): an exploratory analysis of a randomised controlled trial|journal=Lancet|volume=397|issue=10282|pages=1351–1362|doi=10.1016/S0140-6736(21)00628-0|pmc=8009612|pmid=33798499|doi-access=free}}</ref> Kljub temu so raziskovalci ugotovili, da je cepivo še naprej učinkovito preprečevalo simptomatsko okužbo s to različico in da so simptomatsko okuženi posamezniki običajno imeli krajše trajanje simptomov in manj [[Virusno breme|virusne obremenitve]], s čimer so zmanjšali tveganje za prenos. <ref name="Laguipo20210331">{{Navedi novice|date=31 March 2021|title=Oxford-AstraZeneca vaccine effective against B.1.1.7 SARS-CoV-2 variant|url=https://www.news-medical.net/news/20210331/Oxford-AstraZeneca-vaccine-effective-against-B117-SARS-CoV-2-variant.aspx|accessdate=4 April 2021|work=News Medical}}</ref> Po identifikaciji pomembnih zaskrbljujočih različic se je pojavila zaskrbljenost, da bi mutacija E484K, ki je prisotna v različicah beta in gama (rodu B.1.351 in P.1), lahko preprečila zaščito, ki jo daje cepivo. <ref name="BMJ2021-372n359">{{Navedi časopis|vauthors=Wise J|date=February 2021|title=Covid-19: The E484K mutation and the risks it poses|journal=BMJ|volume=372|pages=n359|doi=10.1136/bmj.n359|pmid=33547053|doi-access=free}}</ref> Februarja 2021 si je sodelovanje prizadevalo za prilagoditev cepiva s ciljem na teh različicah; <ref>{{Navedi splet|date=8 February 2021|title=AstraZeneca races to adapt Covid vaccine as South Africa suspends rollout|url=https://www.cnbc.com/2021/02/08/astrazeneca-races-to-adapt-covid-vaccine-as-south-africa-halts-rollout.html|accessdate=8 February 2021|publisher=CNBC}}</ref> pričakuje se, da bo modificirano cepivo na voljo "čez nekaj mesecev" kot "spodbujevalec" za ljudi, ki so že dobili oba odmerka originalnega cepiva. <ref name="Triggle-20210208">{{Navedi novice|date=8 February 2021|accessdate=9 February 2021|title=Covid: Are fears over Oxford-AstraZeneca jab justified?|publisher=BBC News Online|url=https://www.bbc.com/news/health-55921815}}</ref> == Družba in kultura == Sodelovanje med univerzo Oxford in AstraZeneco je bilo prikazano kot možnost dobiti cepivo brez zahtevnih zahtev za shranjevanje. <ref name="Wise20210414">{{Navedi časopis|vauthors=Wise J|date=14 April 2021|title=Covid-19: How AstraZeneca lost the vaccine PR war|journal=British Medical Journal|volume=373|pages=n921|doi=10.1136/bmj.n921|pmid=33853827|doi-access=free}}</ref> Niz dogodkov v AstraZeneci, vključno z zgrešenimi komunikacijami, težavami z oskrbo, poročili o škodljivih učinkih, prekinitvami nacionalnega uvajanja in politiko, vključno z odmevnim sporom med Evropsko komisijo in AstraZeneco COVID-19, pomeni katastrofo v [[Odnosi z javnostmi|odnosih z javnost]]<nowiki/>jo, <ref name="BBC-Jack20210330">{{Navedi novice|date=30 March 2021|title=AstraZeneca vaccine – was it really worth it?|work=BBC News|accessdate=1 April 2021|url=https://www.bbc.co.uk/news/business-56570364}}</ref>po mnenju enega akademika je to vzrok za povečano [[nasprotovanje cepljenju]] . Cepivo ostaja ključna sestavina programa [[COVAX]] (COVID-19 Vaccines Global Access); <ref name="Wise20210414">{{Navedi časopis|vauthors=Wise J|date=14 April 2021|title=Covid-19: How AstraZeneca lost the vaccine PR war|journal=British Medical Journal|volume=373|pages=n921|doi=10.1136/bmj.n921|pmid=33853827|doi-access=free}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true">Wise J (14 April 2021). </cite></ref> WHO, EMA in MHRA še naprej trdijo, da koristi cepiva odtehtajo morebitne neželene učinke. <ref name="WHO20210409B">{{Navedi splet|url=https://www.who.int/director-general/speeches/detail/director-general-s-opening-remarks-at-the-media-briefing-on-covid-19-9-april-2021|title=Director-General's opening remarks at the media briefing on COVID-19 – 9&nbsp;April 2021|website=[[World Health Organization]] (WHO)}}</ref> === Denarni vidiki === V začetku leta 2021 je Urad za preiskovalno novinarstvo ugotovil, da je [[Republika Južna Afrika|Južna Afrika]] plačala v primerjavi z EU dvakratno, [[Uganda|Uganda pa]] trikratno ceno. <ref name="katnr">{{Navedi novice|last=Aronoff|first=Kate|title=The Dark Side of Bill Gates's Climate Techno-Optimism|url=https://newrepublic.com/article/161533/bill-gates-climate-vaccines|publisher=The New Republic|date=3 March 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=The next Covid crisis: a vaccine apartheid endangering us all|url=https://www.thebureauinvestigates.com/stories/2021-02-06/the-next-covid-crisis-a-vaccine-apartheid-endangering-us-all|accessdate=2021-06-06|website=The Bureau of Investigative Journalism|language=en}}</ref> == Raziskave == {{As of|2021|February}} si razvojna skupina AZD1222 prizadeva prilagoditi cepivo, da bo bolj učinkovito glede na novejše različice [[SARS-CoV-2|SARS-CoV-2;]] preoblikovanje cepiva je razmeroma hiter postopek, v katerem se prilagodi gensko zaporedje konične beljakovine. Preden bo prilagojeno cepivo na voljo jeseni, bo prav tako treba prilagoditi proizvodnjo in opraviti manj obsežen preskus. preskušanje. .<ref name="BBC 20210203">{{Navedi novice|last=Triggle|first=Nick|last2=Roxby|first2=Philippa|title=Covid: New Oxford vaccine 'ready by the autumn' to tackle mutations|work=BBC News|date=3 February 2021|url=https://www.bbc.com/news/health-55917793|accessdate=16 April 2021}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Umaknjena zdravila]] [[Kategorija:Cepiva proti covidu-19]] [[Kategorija:Učinkovine z nestandardnim pravnim statusom]] [[Kategorija:Učinkovine brez dodeljene ATC kode]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 0qr3yrylicyrq56fj3z93j9le8sxn2z 0 501607 5737079 5535369 2022-08-20T07:11:41Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}} {{lektura}} {{Infopolje Oseba}} '''Roger Scruton''' je bil angleški filozof in pisatelj, ki se je posvečal predvsem estetiki in politični filozofiji, bolj natančno, pospeševanju in širjenju tradicionalnih konservativnih idej. Rodil se je 27. februarja leta 1944 v Buslingthorpe, Lincolnshire-u in umrl 12. januarja 2020 v  Brinkworth, Wiltshire-ju pri 75-ih letih starosti. Delal je kot urednik Salisburskega pregleda (angl. Salisbury Review) in napisal več kot 50 knjig o filozofiji, umetnosti, glasbi, politiki, literaturi, kulturi, spolnosti in religiji. Napisal je tudi nekaj romanov in dve operi. Redno je tudi prispeval članke znanim medijem kot so The Times, the Spectator in The New Statesman. == Življenjepis == Roger Scruton se je rodil leta 1944. Njegov oče John <nowiki>''Jack''</nowiki> Scruton je bil učitelj iz Manchesterja, mati pa je bilo ime Beryl Clarise Scruton. Roger je odraščal z dvema sestrama. Odnos cele družine z očetom je bil relativno slab o čemer je Scruton tudi govoril v svojem delu Nežna obžalovanja (''Gentle Regrets (2005)''). Družinsko ime Scruton je prevzel šele Rogerjev praded, ki mu je bilo pred tem ime Matthew Lowe, a ga je mati zaradi neznanih razlogov vzgajala pod imenom Matthew Scruton. Kljub temu, da sta njegova starša bila vzgojena v krščanski veri, sta se imela za humanista, zato so otroci bili vzgojeni brez katerekoli vere. Scruton je obiskoval od leta 1954 do 1962 kraljevo osnovno šolo in klasično gimnazijo Wycombe (Royal Grammar School High Wycombe) in si s svojim uspehom zagotovil štipendijo za naravoslovne vede na Jesus College v Cambridge-u. Kljub prvotnemu namenu za študij naravoslovnih ved, je Scruton že prvi dan zamenjal na moralne znanosti (filozofijo). Ko je začel z delom za svoj doktorat je nekaj časa preživel tudi v Evropi. Poučeval je v Franciji, kjer je tudi spoznal svojo prvo ženo Danielle Laffitte, s katero se je poročil leta 1973 in ločil leta 1979. Ko ta ni bila v Franciji je živela s Scrutonom v Cambridgeu, kjer je bil znanstveni svetnik na Peterhouseu. Scruton je nekaj časa preživel tudi v Rimu. Leta 1973 je prejel doktorat za svoje delo z naslovom Umetnost in imaginacija, študija filozofije uma (''Art and imagination, a study in the philosophy of mind''), katere dizertacija je bila osnova za prvo njegovo knjigo Umetnost in imaginacija (''Art and imagination (1974)''). Od leta 1971 je poučeval filozofijo na fakulteti Birbeck (Birbeck College) v Londonu, ki je znana po svoji podpori levo usmerjene politike in omogoča večinoma popoldanski pouk. Prosti dopoldanski čas je Scruton izkoristil za študijo prave, ki pa je nikoli ni mogel izkoristit, saj ni imel časa, da bi opravil pripravništvo. S Hugh Fraserjem, Jonathan Aitkenom in John Caseyjem je leta 1974 ustanovil Konservativno filozofsko skupino (Conservative Philosphical Group), ki je poskušala razviti intelektualno osnovo za konservatizem. Scrutonovo akademsko kariero na Birbecku je uničil njegov konservatizem, še posebej njegova trejta knjiga Pomen konservatizma (''The meaning of conservatism (1980)''), kasneje pa tudi njegovo urejanje konservativne revije Salisburski pregled (''The Salisbury review''). Na fakulteti Birbeck je poučeval še do leta 1992, najprej kot govorec, potem bralec, kasneje pa kot profesor estetike. V osemdesetih letih 20. stoletja je Roger Scruton veliko pisal. V obdobju med 1980 in 1989 se je pojavilo 13 njegovih neumetnostnih del in njegov prvi roman ''Fortnight's anger (1981)''. Najbolj sporna publikacija je bila zbirka njegovih esejev iz Salisburskega pregleda z naslovom Misleci nove levice (''Thinkers of the New Left (1985)''), v kateri je kritiziral 14 uglednih intelektualcev. Knjigo so poceni razprodali zaradi posmeha in jeze, kar je razžalostilo Scrutona. Med leti 1983 in 1986 je enkrat na teden napisal kolumno s pogosto sporno tematiko za časnik ''The Times''. Od leta 1979 do 1989 je Scruton aktivno podpiral disidente v Češkoslovaški proti komunizmu. Povezal jih je z izobrazbenimi ustanovami iz zahoda, pomagal tihotapiti knjige, organizirati predavanja in omogočiti opravljanje zunanje diplome iz teologije (edini kolegij, ki se je odzval na prošnjo za pomoč). Scruton je za svojo pomoč leta 1993 na Češkem prejel nagrado Prvega junija (the First of June Prize), leta 1998 pa medaljo za odliko (Medal of Merit (first class)) od predsednika Češke Republike. Leta 2019 pa mu je Poljska dodelila medaljo za zasluge Republiki Poljski (Grand Cross of the Order of Merit of the Republic of Poland). Doživljanje je opisal v fiktivni obliki v svojem romanu Zapiski iz podzemlja (''Notes from Underground (2014)''). Leta 1990 si je Scruton vzel leto dopusta od Birbecka in ga preživel v Brnu v Češki Republiki. Tam je ustanovil Srednjeevropsko svetovanje (Central European Consultation), katere namen je bil podajanje poslovnih nasvetov v post-komunistični Srednji Evropi. Prodal je svoje stanovanje v Notting Hill Gate, ob vrnitvi v Anglijo pa najel kočo v Swindonu in stanovanje v Piccadillyju. Med leti 1992 in 1995 je živel v Bostonu, Massachusetts, kjer je en semester letno na Bostonski univerzi (Boston univeristy) poučeval tečaj elementarne filozofije in podiplomski študij filozofije glasbe. V tem času je izdal dve knjigi, in sicer Moderna filozofija: anketa (angl. ''Modern Philosophy: A Survey (1994)'') in Estetika glasbe (''The Aesthetic of Music (1997)''). Ob vrnitvi iz Združenih Držav Amerike je živel na kmetiji, ki jo je kupil leta 1993 in imenoval <nowiki>''Scrutopia''</nowiki>. Scruton se je pogosto vračal v Anglijo za lov na lisice. Tam je spoznal arhitekturno zgodovinarko Sophiejo Jeffreys, s katero se je poročil leta 1996. Skupaj sta imela dva otroka. Prvi se je rodil leta 1998, drugi pa leta 2000. Leta 1999 sta ustanovila PR podjetje z imenom Horsells Farm Enterprises in začela izdajati četrtleten informativen časopis Tveganje napotkov svobode (''The Risk of Freedome Briefing (1999-2007)''), ki je vkjučeval diskusije o drogah, alkoholu in tobaku ter je bil distributiran med novinarje. V člankih je zagovarjal kajenje in skrivoma prejemal plačila firme Japan Tobacco International. Ko pa je resnica prišla na dan, je izgubil veliko dela kot kolumnist in pisatelj drugih člankov ter privilegije učenja na fakulteti Birbeck in pogajanja za knjigo. Polemika je močno oškodovala njegovo svetovalno službo v Angliji, lov na lisice pa je postal prepovedan, zato se je Scruton z družino preselil v ZDA. Leta 2004 so kupili Montpelier, plantažno posest v bližini Virginije. Ustanovil je firmo Montpelier Strategy LLC, s katero je promoviral uporabo hiše za poroke in podobne dogodke. Od leta 2005 do 2009 je Scruton zasedal dva začasna akademska položaja. Medtem ko so živeli v ZDA, so še vedno imeli v lasti kmetijo v Angliji, kamor so se tudi nazaj preselili leta 2009. Po selitvi nazaj v Anglijo je Roger Scruton sprejel neplačano delo na Univerziteti v Buckinghamu (University of Buckingham). Januarja 2010 je sprejel neplačano delo na Univerzi v Oxfordu (University od Oxford) za tri leta, kjer je poučeval diplomske tečaje o estetiki in postal znanstveni svetnik (Blackfriars Hall). Med leti 2011 in 2014 je kot profesor poučeval o moralni filozofiji na Univerzi Svetega Andreja (St. Andrews). V tem času je izdal Zapiske iz podzemlja (''Notes from Underground (2014)''), ki opisuje njegove izkušnje v Češkoslovakiji ter Izginuli (''The Disappeared (2015)''), ki se osredotoča na trg z otroki v Yorkshirskih mestih. Scruton je bil povzdignjen v viteški stan leta 2016 za zasluge na področju filozofije, poučevanja in javne izobrazbe. Zasedal je mesto na uredniškem zboru Britanskega časopisa o estetiki (''British Journal of Aesthetics'') in na odboru obiskovalcev fakultete Ralston (Ralston College). Poleg tega pa je postal tudi višji svetnik Centra za etiko in javno politiko (Ethics and Public Policy Centre), kjer so si izmenjevali konservativne ideje. Novembra 2018 so Scrutona določili za neplačanega člana komisije britanske vlade, ki naj bi podpirala boljše oblikovanje domov (Building Better, Building Beautiful Commission). Delavski in liberalni demokrati so temu nasprotovali zaradi Scrutonovih preteklih kontroverznih izjav. Aprila 2019 so izšli izseki Scrutonovega intervjuja z George Eatonom. Scruton je posledično prejel veliko kritike novinarjev in politikov; sledila je odstranitev s komisije. Šele ko je prišel celoten intervju v javnost, je bilo razvidno, da so bili objavljeni izseki vzeti izven konteksta in je bil njihov namen prikazati Scrutona v slabi luči. Kasneje se je Eaton opravičil za svoja dejanja, Scruton pa se je vrnil v komisijo. Roger Scruton je umrl po šest mesecev dolgem boju z rakom 12. januarja 2020. Spoštovanje mu je izkazal tudi Boris Johnson, ki ga je opisal kot modernega konservativnega misleca, ki si je vedno upal deliti svoje mnenje. == Estetika == Scruton se je izučil v analitični filozofiji, čeprav so ga privlačili tudi drugi slogi. V svoji karieri se je specializiral za estetiko in je od leta 1971 do 1992 poučeval estetiko na univerzi Birkbeck. Njegovo doktorsko diplomsko delo je bilo podlaga za njegovo prvo knjigo Umetnost in domišljija - angl. ''Art and Imagination (1974)''. Nato je objavil dela Estetika arhitekture - angl. ''Aesthetics of Architecture (1979)'', Razumevanje estetike – angl. ''The Aesthetic Understanding (1983)'', Estetika glasbe – angl. ''The Aesthetics of Music (1997)'', in Lepota – angl. ''Beauty (2010)''. Leta 2008 je na univerzi Durham potekala dvodnevna konferenca z namenom, da bi ocenili njegov vpliv na področju estetike. 4 leta kasneje je Palgrave Macmullan izdal zbirko esejev z naslovom Scrutonova estetika, ki sta jo uredila Andy Hamilton in Nick Zangwill. Marca leta 2009, v razpravi Inteligenca na kvadrat (angl. ''Intelligence Squared'') je Scruton izjavil mnenje, da je Velika Britanija postala brezbrižna do lepote. Držal je znamenito Botticelijevo sliko Rojstvo Venere ob znani manekenki Kate Moss. Kasneje istega leta je napisal in predstavil dokumentarni film z naslovom Zakaj je lepota pomembna (angl. ''Why beauty matters (2010)''), v katerem je trdil, da je treba lepoti povrniti tradicionalni položaj v umetnosti, arhitekturi in glasbi. Leta 2018 je trdil, da vera v Boga omogoča več čudovite arhitekture: "Kdo lahko ob obisku Benetk dvomi, da je bil ta obilen cvet estetskega prizadevanja zakoreninjen v veri in zalit s spokornimi solzami? === ''Estetika glasbe'' === Scruton se v tem delu sprašuje kaj je glasba, kakšna je njena vrednost in kaj pomeni. V knjigi ponuja izčrpen prikaz pomena glasbe z vidika sodobne filozofije. Študija se začne z metafiziko zvoka - Scruton razlikuje zvok od tona; analizira ritem, melodijo in harmonijo in raziskuje različne dimenzije glasbenega pomena. Na podlagi različnih teorij v filozofiji in teoriji glasbe predstavlja moralen pomen glasbe, njenega mesta v naši kulturi ter potrebe po okusu in diskriminaciji pri njenem izvajanju in poslušanju. To delo zaključi s teorijo kulture in uničujočim rušenjem sodobne popularne glasbe. "Nova provokativna študija." - The Guardian === ''Razumevanje estetike'' === Združuje eseje o filozofiji umetnosti. Vsak posamezen esej se s svojega področja študija približa temu, kar Roger Scruton trdi, da je osrednji problem estetike - kaj je estetska izkušnja in kakšen je njen pomen za človekovo vedenje? Knjiga je razdeljena na štiri dele. Prvi del vsebuje povzetek sodobne analitične estetike in esej, ki pregleduje trenutne teorije literarne kritike. Drugi del je posvečen glasbeni estetiki - Scruton zagovarja stališče, da je predmet estetske izkušnje sam po sebi pomemben, tudi če nima "vsebine", ki bi jo lahko opisali, prav tako pa izrazi nestrinjanje s stališčem, da je glasba reprezentativna. V tretjem delu pa razvije teorijo reprezentacije, s katero ovrže trditev, da je fotografija reprezentativna umetnost. Ta del vsebuje tudi študijo filma. Zadnji del obsega eseje, ki povezujejo estetsko presojo z razumevanjem kulture, humorja in oblikovanja. Obsega številne teme, vključno s proznimi deli Samuela Becketta in arhitekturo leninizma. === ''Estetika arhitekture'' === V tej pomembni knjigi Roger Scruton poziva k vrnitvi k prvim načelom v sodobni arhitekturni teoriji in trdi, da je estetika arhitekture v svojem bistvu estetika vsakdanjega življenja. Estetsko razumevanje je neločljivo povezano z občutkom za podrobnosti in slog. Scruton ponuja ostro kritiko romantične, funkcionalistične in racionalistične teorije oblikovanja ter freudovskega, marksističnega in semiološkega pristopa k estetski vrednosti. == Podpora konservatizma == Roger je bil splošno znan kot "konservativni filozof" - pravzaprav najpomembnejši angleški konservativni mislec svoje generacije. Številna njegova filozofska stališča lahko resnično označimo za »konservativna«. Tako kot konservativci vseh opisov je tudi Roger nasprotoval komunizmu, za katerega je menil, da uničuje dušo (in ne le kot neuspešna obljuba o ekonomski blaginji) in vsem oblikam socializma. Roger trdi, da je konzervatist postal (oz. doumel, da je), ko je maja 1968 iz svojega stanovanja v Parizu opazoval protestnike in se zavedel, da je gradnja in izpostavljanje stvari z neko vrednostjo (npr. skupnosti, pravni in gospodarski sistemi, institucije civilne družbe...) zahtevna, njihovo uničenje pa enostavno in pogosto hitro dosegljivo. Roger je bil prav tako vodilni filozofski zagovornik ljubezni do doma in do svojega, kar je imenoval "oikofilija". Rogerjeva oikofilija in njegova zavrnitev "multikulturalizma" sta vzpodbudili nekatere ljudi, da so mu očitali ksenofobijo in rasizem. Roger pa se je vseeno zanimal za druge kulture - ob branju Korana se je naučil arabščine in občudoval prispevke velikih srednjeveških islamskih filozofov, prav tako pa je natančno in poglobljeno je preučeval hindujsko in druge vzhodne tradicije. === ''Argumenti za konservatizem'' === Scurton v knjigi obravnava tematike kot so: načela, ki bi morala biti zadolžena za urejanje naših odnosov z državo, okoljem, drugimi kulturami in drugimi načini življenja, način pristopa k zakonu, veri, zlu in smrtnosti. Prav tako govori o relativizmu in nihilizmu, vzponu totalitarizma itd. === ''Nežna obžalovanja'' === Knjiga vsebuje več avtobiografskih esejev in je največji približek avtobiografije kadarkoli zapisane iz Scrutonove strani. Urejeni so bolj tematsko kot kronološko, v njih pa razpravlja in opisuje ljudi in vprašanja, ki se mu zdijo najbolj pomembna. Poleg tega pa vključuje tudi poročila o svojih prijateljskih odnosih in vplivih - med drugim z Iris Murdoch, Johnom Bayleyjem, Mary Warnock in Robin Holloway. == Vera == Scruton je bil anglikanec. Njegova knjiga Naša cerkev: osebna zgodovina angleške cerkve (angl. ''Our church: A personal history of the church of England (2013)'') zagovarja pomembnost angleške cerkve. V zvezi z dokazi o Božjem obstoju je Scruton dejal: »Racionalni argument nas lahko pripelje le tako daleč ... Pomaga nam lahko razumeti resnično razliko med vero, ki nam zapoveduje odpuščanje sovražnikom, in tisto, ki nam ukazuje, da jih pobijemo. Toda sam preskok vere - to postavitev vašega življenja v božjo službo - je preskok prek roba razuma. To ne pomeni, da je iracionalen, prav tako kot je nerazumna zaljubljenost.« Prav tako je zagovarjal argument o lepoti: dejal je, da ko vzamemo lepoto v naravnem svetu okoli sebe kot darilo, lahko odkrito razumemo Boga. NAŠA CERKEV: OSEBNA ZGODOVINA ANGLEŠKE CERKE (angl. OUR CHURCH: A PERSONAL HISTORY OF THE CHURCH OF ENGLAND) Scruton v Naši cerkvi trdi, da je anglikanska cerkev skrbnica arhitekturne in umetniške dediščine, ki ostaja eden od zakladov evropske civilizacije. Trdi, da je to še vedno osrednji center angleške kulture in da so besedila kot Biblija kralja Jamesa (angl. ''King James Bible'') in Knjiga pogostih molitev (angl. ''The book of common prayer'') viri iz katerih izhaja velik del naše nacionalne identitete. "Verjame, da je angleška cerkev ustvarila nekaj, kar zdaj izgubljamo - skupek vrednot." - Seline O'Grady == Spolnost == Filozof religije Christopher Hamilton je Scrutonovo spolno željo (1986) opisal kot "najbolj zanimiv in uviden filozofski račun spolne želje", ki je bil izdelan znotraj analitične filozofije. Knjiga je vplivala na razprave o spolni etiki.  Martha Nussbaum je Scrutonu leta 1997 pripisala zasluge, da je zapisal "najbolj zanimiv filozofski poskus, ki je  deloval skozi moralna vprašanja, ki so vpletena v naše ravnanje z osebami kot spolnimi partnerji". Po mnenju Jonathana Dollimoreja je Scruton konservativno spolno etiko utemeljil z dejstvom, da je »končni konec vsakega racionalnega bitja zgradba samega sebe,« ki vključuje prepoznavanje drugega kot konec sam po sebi. Scruton trdi, da je glavna značilnost perverzije "spolna sprostitev, ki se izogiba ali ukine drugega". Vidi  jo kot narcisoidno in solipsistično.  Nussbaum je ugovarjal temu, da Scruton ni enako uporabil primera za spolne odnose med odraslimi in otroki ali med protestanti in katoliki.  V eseju »Spolna morala in liberalno soglasje« (1990) je Scruton zapisal, da homoseksualnost vodi v »skrunitev človeškega telesa« ker telo homoseksualnega ljubimca spada v isto kategorijo kot njegova.  Nadalje je trdil, da geji ne morejo imeti otrok in posledično ne morejo ustvarjati socialno stabilne prihodnosti. Zato je menil, da je upravičeno , da "vlivamo v naše otroke občutke odpora" do homoseksualnosti. Leta 2007 je izpodbijal idejo, da bi morali geji imeti pravico do posvojitve.  Scruton je leta 2010 za ''The Guardian'' povedal, da ne bo več zagovarjal stališča, da je odganjanje pred homoseksualnostjo mogoče upravičiti. SPOLNA ŽELJA : MORALNA PSIHOLOGIJA EROTIKE (SEXUAL DESIRE: A MORAL PHILOSOPHY OF THE EROTIC) Seksualna želja: filozofska preiskava, objavljena v "''Sexual Desire: A Moral Philosophy of the Erotic in The United States"''. Knjiga je izšla leta 1986 in govori o filozofiji spolnega odnosa Scrutona, v okviru katere avtor govori o seksualni želji in erotični ljubezni. Argumentira proti ideji, da duša odraža živalski del človeške narave, temveč je odraz njene racionalne strani. Knjigo sta v Združenem kraljestvu prvič izdala Weidenfeld in Nicolson, v ZDA pa Free Press. Scruton črpa iz analitične filozofije in fenomenologije, filozofskega gibanja, ki ga je ustanovil Edmund Husserl. S sposojanjem izrazov iz fenomenologije je trdil, da spolno željo označuje »namera«; kakovost »kazanja na razumevanje, predmeta in misli«.  Naredil je  primer, da skupne izkušnje, povezane s seksom, kot so obscenost, skromnost in sramota, zaljubljenost, in ljubosumje, vključujejo naklepnost. Zagovarjal je tradicionalno spolno moralo, namesto da bi svoje argumente temeljil na veri. Pisal je  s sekularnega vidika, po pristopu, ki ga je predlagal Aristotel v Nicomacheanski etiki. Po njegovem mnenju spolna perverzija vključuje neusklajenost "osebnega obstoja drugega", to pa opravičuje njegovo moralno obsodbo. Trdil je, da je homoseksualnost perverzija, saj jo je videl kot drugo obliko masturbiranja. Trdil je, da znanost ne more zagotoviti nadomestka za koncepte, ki naročajo vsakodnevne izkušnje in da lahko potencialno škoduje razumevanju človeške spolne želje. Kritiziral je Sigmunda Freuda in trdil, da je znanstveni status psihoanalitična teorija vprašljiv. Kritiziral je tudi feminizem in delo biologa Alfreda Kinseyja, ki ga je opisal kot reduktivnega in v njegovem mnenju vključuje napačno prikazovanje spolnega vzburjanja in želje. == Totalitarizem == Scruton je totalitarizem opredelil kot odsotnost kakršne koli omejitve centralne oblasti z vsakim vidikom življenja, za katerega skrbi vlada. Zagovorniki totalitarizma se hranijo z zamerami, trdi Scruton in imajo zavzeto oblast, nadaljujejo z odpravo institucij, kot so zakon, lastnina in vera, ki ustvarjajo organe: "Zamerljivo je, da so te institucije vzrok za neenakost, zato so vzrok za njihovo ponižanje in neuspehe." Trdi, da revolucije od spodaj ne vodi ljudstvo, temveč  jo vodi elita od zgoraj, v imenu ljudstva. Pomen Newspeaka v totalitarnih družbah piše da  je moč jezika za opis resničnosti nadomesti z jezikom, katerega namen je izogniti se srečanju z realnostjo. Strinja se z Alainom Besançonom, da je totalitarno družbo, ki jo je predvidel George Orwell v 1984 (1949), mogoče razumeti le v teološkem smislu, kot družbo, ustanovljeno na nadnaravni negaciji. V skladu s T. S. Eliot, Scruton meni, da je resnična izvirnost omogočena le v tradiciji in da konservativen pogled prav v sodobnih pogojih – pogoji razdrobljenosti, krivoverstva in nevere – pridobi svoj smisel. == Drugi pogledi == Leta 2006 je Scruton spregovoril na srečanju v Antwerpenu za flamsko stranko Vlaams Belang na povabilo svojega prijatelja Paula Beliena. Med govorom je tudi izrazil svoje stališče, da zvestoba nacionalni državi ljudem omogoča spoštovanje suverenosti, pravic posameznika in pravne pomoči med družbenimi razredi, verami in "pomaga pri oblikovanju ozadja političnega procesa, ki temelji na soglasju in ne v veljavi". Leta 2014 je Scruton povedal, da podpira angleško neodvisnost, ker podpira prijateljstvo med Anglijo, Škotsko, Walesom in Severno Irsko. Leta 2019 je na vprašanje, ali verjame v angleško neodvisnost, New Statesmanu povedal: » Moje stališče je, da če Škoti želijo biti neodvisni, potem bi si morali prizadevati za isto stvar ... Mislim, da si Valežali ne želijo neodvisnosti, Severni Irci tudi zagotovo ne. Škotska želja po osamosvojitvi je do neke mere izmišljena. Hočejo se identificirati kot Škoti, a vseeno... uživajo subvencijo, ki jo dobijo iz tega, da so del kraljestva. Vidim, da obstajajo škotski nacionalisti, ki si prizadevajo da so nekaj več. Če pa to postane prava politična sila potem ja, bi morali poskusiti tudi za neodvisnost. Kot veste, imajo Škoti dva glasova: lahko glasujejo za svoj parlament in glasujejo, da bi svoje ljudi dali v naš parlament. V naš parlament prihajajo brez interesa za Škotsko, ampak z interesom, da nas ustrahujejo.« Scruton je močno podprl Brexit, saj je menil, da Evropska unija ogroža suverenost Združenega kraljestva. Verjel je, da bo Brexit pomagal obdržati nacionalno identiteto, za katero je menil, da je ogrožena zaradi množičnega priseljevanja. Močno pa je nasprotoval tudi skupni kmetijski politiki. == Zanimivosti == Iz šole je bil izključen kmalu po tem, ko je ravnatelj med eno Scrutonovih predstav opazil požar, ki ga je gasila napol gola ženska. Ko je bil izključen iz šole se je njegov oče nehal pogovarjati z njim. Scruton je vsaj enega od svojih sinov vzgojil s klasično grščino kot primarni jezik po zgledu Johna Stuarta Milija v upanju, da bi sin nekega dne to cenil. == Dela == * Umetnost in domišljija: Študija filozofije misli (angl. Art And Imagination: A Study in the Philosophy of Mind), 1974 * Estetika arhitekture (angl. The Aesthetics of Architecture), 1979 * Pomen koservatizma (angl. The Meaning of Conservatism), 1980 * Politika kulture in drugi eseji (angl. The Politics of Culture and Other Essays), 1981 * Kratka zgodovina moderne filozofije (angl. A Short History of Modern Philosophy), 1982 * Slovar političnih misli (angl. A Dictionary of Political Thought), 1982 * Estetika razumevanja: eseji filozofije umetnosti in kulture (angl. The Aesthetic Understanding: Essays in the Philosophy of Art and Culture), 1983 * Kant (angl. Kant), 1982 * Misleci nove levice (angl. Thinkers of the New Left), 1985 * Spolno poželenje (angl. Sexual Desire: A Moral Philosophy of the Erotic), 1986 * Dežela vzeta za talca: Lebanon in zahod (angl. A Land Held Hostage: Lebanon and the West), 1987 * Konzervativna besedila: Antologija (angl. Conservative Texts: An Anthology), 1992 * Moderna filozofija: Anketa (angl. Modern Philosophy: A Survey), 1994 * Vodnik inteligentne osebe k filozofiji (angl. An Intelligent Person's Guide to Philosophy), 1996; ponovno objavljeno kot Filozofija: Načela in problemi (angl. Philosophy: Principles and Problems), 2005 * Estetika glasbe (angl. The Aesthetics of Music), 1997 * O lovu (angl. On Hunting), 1998 * Vodnik inteligetne osebe k moderni kulturi (angl. An Intelligent Person's Guide to Modern Culture),  1998; ponovno objavljeno kot Moderna kultura (angl. Modern Culture), 2005 * Živalske pravice in krivice (angl. Animal Rights and Wrongs), 2000 * Anglija: Elegija (angl. England: An Elegy), 2001 * Zahod in ostalo: globalizacija in grožnja terorizma (angl. The West and the Rest: Globalisation and the Terrorist Threat), 2002 * Novice iz nekje: Ob poravnavi (angl. News From Somewhere: On Settling), 2004 * Potreba po narodih (angl. The Need for Nations), 2004 * Blaga obžalovanja: Misli iz življenja (angl. Gentle Regrets: Thoughts from a Life), 2005 * Politična filozofija: Argumenti za konzervatizem (angl. A Political Philosophy: Arguments for Conservatism), 2006 * Lepota (angl. Beauty), 2009 * Pijem, torej sem: Filozofov vodnik k vinu (angl. I Drink Therefore I Am: A Philosopher's Guide to Wine), 2009 * Razumevati glasbo (angl. Understanding Music), 2009 * Raba pesimizma: In nevarnost lažnega upanja (angl. The Uses of Pessimism: And the Danger of False Hope), 2010 * Svoboda in civilizacija: Dediščina zahoda (angl. Liberty and Civilization: The Western Heritage), 2010 * Zelena filozofija: Kako resno razmišljati o planetu (angl. Green Philosophy: How to Think Seriously About the Planet), 2011; ponovno objavljeno kot Kako resno razmišljati o planetu: Primer za okoljevarstveni konzervatizem (angl. How to Think Seriously About the Planet: The Case for an Environmental Conservatism), 2012 * Naša cerkev: Osebna zgodovina anglikanske cerkve (angl. Our Church: A Personal History of the Church of England), 2012 * Duša sveta (angl. The Soul of the World), 2014 * Kako biti koservativen (angl. How to Be a Conservative), 2014 * Tepci, goljufije in hujskači: Misleci nove levice (angl. Fools, Frauds and Firebrands: Thinkers of the New Left), 2015 * Pogovori z Rogerjem Scrutonom (angl. Conversations with Roger Scruton), 2016 * Kjer smo mi (angl. Where We Are), 2017 * Priznanja krivoverca: Izbrani eseji (angl. Confessions of a Heretic: Selected Essays), 2017 * Konzervatizem: Povabilo k veliki tradiciji (angl. Conservatism: An Invitation to the Great Tradition), 2017 * Francesca: novela (angl. Francesca: a novel), 1991 * Xanthippicovi Dialogi (angl. Xanthippic Dialogues), 1993 * Zapiski iz podzemlja (angl. Notes from Underground), 2014 * Izginuli (angl. The Disappeared), 2015 * Duše v somraku: Zgodbe izgube (angl. Souls in the Twilight: Stories of Loss), 2018 *Zablode, prevare, hujskaštva: misleci nove levice, 2019 == Sklici == {{Sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Scruton, Roger}} [[Kategorija:Angleški filozofi]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Cambridgeu]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Cambridgeu]] sxc6te273wbtygpllz2rhw36hi36sta 0 501845 5737171 5549723 2022-08-20T07:17:54Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Bitka za Berlin''', ki jo je [[Sovjetska zveza]] označila za '''Berlinsko strateško ofenzivno operacijo''' in je znana tudi kot '''Padec Berlina''', je bila ena zadnjih večjih vojaških operacij v [[Evropa|Evropi]] iz [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. {{Infopolje Napad na civiliste|title=Bitka za Berlin|image=Bundesarchiv B 145 Bild-P054320, Berlin, Brandenburger Tor und Pariser Platz.jpg|caption=Brandemburška vrata sredi ruševin Berlina, junij 1945|date=16. april - 2. maj 1945 (dva tedna in dva dni)|location=[[Berlin]], [[Nacistična Nemčija]]|victims=Več tisoč}} Po uspešni vojaški operaciji Visla – Oder – februarja 1945 se je [[Rdeča armada]] začasno ustavila na črti 60 km vzhodno od [[Berlin|Berlina]]. 9. marca je [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]] z operacijo Clausewitz pripravila svoj obrambni načrt za mesto. Prve obrambne priprave na obrobju Berlina so bile izvedene 20. marca pod vodstvom novoimenovanega poveljnika armadne skupine Visla, generala Gottharda Heinricija{{efn|name=LastOffensive}}. Ko se je sovjetska ofenziva 16. aprila nadaljevala, sta dve sovjetski fronti (vojaški skupini) napadli Berlin z vzhoda in juga, medtem ko je tretja od nemških sil stala severno od Berlina. Pred začetkom glavne bitke v Berlinu je Rdeča armada obkrožila mesto po uspešnih bitkah na Seelow Heights in Halbe. 20. aprila 1945 je na [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] rojstni dan 1. beloruska fronta pod vodstvom maršala Georgija Žukova, ki je napredovala z vzhoda in severa, začela obstreljevati mestno jedro Berlina, medtem ko je 1. ukrajinska fronta pod poveljstvom maršala Ivana Koneva prodrla skozi vojaško skupino Center in napredovala proti južnim predmestjem Berlin. 23. aprila je general Helmuth Weidling prevzel poveljstvo sil v Berlinu. Garnizono je sestavljalo več osiromašenih in neorganiziranih oddelkov Wehrmachta in Waffen-SS, skupaj s slabo izurjenimi pripadniki Volkssturma in [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjeve mladine]]. V naslednjem tednu je Rdeča armada postopoma zavzela celo mesto{{sfn|Beevor|2002|pp=400–405}}. 30. aprila je [[Smrt Adolfa Hitlerja|Hitler storil samomor]] (kmalu zatem je samomor storilo tudi nekaj njegovih uradnikov). Nemci so se predali 2. maja, vendar so se boji nadaljevali proti severozahodu, zahodu in jugozahodu mesta do konca vojne v Evropi 8. maja (9. maja v Sovjetski zvezi), ko so se nekatere nemške enote borile proti zahodu, tako da bi se lahko predali zahodnim zaveznikom in ne sovjetom{{sfn|Hastings|2004|p=295}}. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Bitka za Britanijo]] * [[Bitka za Francijo]] * [[Poljska kampanja (1939)|Poljska kampanja (1939)]] [[Kategorija:Bitke leta 1945]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] [[Kategorija:Bitke v Nemčiji]] os5x4c3ktthbo7xrqpkyn71c4xn3gyc 0 501849 5737236 5686581 2022-08-20T07:25:53Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Maksimijan | image = | image_size = 225px | alt = | caption = | succession = Rimski cesar | reign = 2. april 286<ref name=ref1>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', 6–7; Potter, 282; Southern, 141–142. Kronologija Maksimijanovega imenovanja za avgusta je nezanesljiva.</ref> – 1. maj 305 <br> (na [[Zahodno Rimsko cesarstvo|zahodu]] z [[Dioklecijan]]om na [[Vzhodno Rimsko cesarstvo|vzhodu]])<ref name=ref2>Barnes. ''New Empire'', 4.</ref> | reign-type = [[Avgust (naslov)|''Augustus'']] | predecessor = [[Dioklecijan]] (samostojno) | successor = [[Konstancij Klor]] in [[Galerij]] | reign1 = 21. julij<ref name=ref3>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', 6; Barnes. ''New Empire'', 4.</ref> ali 25. julij<ref name=ref4>Potter, 280–281.</ref> 285&nbsp;–&nbsp;286 (pod [[Dioklecijan]]om) | reign-type1 = ''[[Cezar (naslov)|Caesar]]'' | reign2 = konec 306&nbsp;–&nbsp;11. november 308 (samooklican)<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', 32–34; Barnes. ''New Empire'', 13; Elliott, 42–43; Lenski, 65; Odahl, 90–91; Pohlsander, ''Emperor Constantine'', 17; Potter, 349–50; Treadgold, 29.</ref><br />310 (samooklican)<ref>Barnes, ''New Empire'', 13.</ref> | reign-type2 = ''Augustus'' (ponovno) | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | burial_place = | spouse = Evtropika | issue = {{ubl|Flavija Maksimijana Teodora|[[Maksencij]]|Fausta}} | issue-link = #Family tree | issue-pipe = Detail | full name = Marcus Aurelius Valerius Maximianus<ref>za popolne naslova glej Barnes. ''New Empire'', 17–29.</ref> }} '''Maksimijan''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Marcvs Avrelivs Valerivs Maksimianvs}}) z vzdevkom Herkulij<ref>DiMaio. ''Maximianus Herculius''.</ref> je bil [[Seznam rimskih cesarjev|cesar]] [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli [[250]], [[Sremska Mitrovica|Sirmij]], Rimsko cesarstvo, † okoli julija [[310]]. [[Marseille|Masilia]], Rimsko cesarstvo. V letih 285 in 286 je bil ''[[cezar (naslov)|cezar]]''<ref name=ref3/><ref name=ref4/> od leta 286<ref name=ref1/> do 305<ref name=ref2/> pa ''[[avgust (naslov)|avgust]]''. Naslov ''avgusta'' je delil s svojim nadrejenim socesarjem [[Dioklecijan]]om, katerega politične spretnosti so dopolnjevale Maksimijanovo vojaško moč. Maksimijan je za svoj sedež izbral [[Trier]], vendar je večino svojega časa preživel na vojnih pohodih. Konec leta 285 je zatrl upornike v [[Galija|Galiji]], znane kot [[Bagaudi]]. V letih 285 do 288 se je boril proti [[Germani|germanskim]] plemenom ob meji na [[Ren]]u. Skupaj z Dioklecijanom je leta 288 prodrl globoko v [[Alemani|alemansko]] ozemlje in s strategijo [[Požgana zemlja|požgane zemlje]] začasno razbremenil Porenje pred grožnjo germanske invazije. Karavzij, ki ga je Maksimijan imenoval za policaja obal [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]], se je leta 286 uprl, kar je povzročilo odcepitev [[Rimska Britanija|Britanije]] in severozahodne Galije od Rimskega cesarstva. Maksimijanu ni uspelo odstaviti Karavzija, njegovo invazijsko ladjevje pa je bilo leta 289 ali 290 uničeno v viharju. Maksimijanov podrejeni sovladar [[Konstancij Klor]] je vodil kampanjo proti Karavzijevemu nasledniku Alektu, medtem ko je Maksimijan držal mejo na Renu. Leta 296 je bil voditelj upornikov odstavljen in Maksimijan je odšel proti jugu, da bi se boril proti [[Piratstvo|piratom]] ob obali [[Iberski polotok|Hispanije]] in vpadom [[Berberi|Berberov]] v Mavretaniji (sedanji [[Magreb]]). Ko so se te kampanje leta 298 zaključile, je odpotoval v [[Apeninski polotok|Italijo]], kjer je živel udobno do leta 305. 1. maja 305 je na Dioklecijanov ukaz odstopil, prepustil položaj ''avgusta'' Konstanciju in se umaknil v južno Italijo. Konec leta 306 je spet prevzel položaj ''avgusta'' in podprl upor svojega sina [[Maksencij]]a v Italiji. Aprila 307 je poskušal svojega sina odstaviti, a mu ni uspelo. Pobegnil je na dvor Konstancijevega naslednika [[Konstantin I. Veliki|Konstantina]] v Trierju. Na zboru v [[Carnuntum|Karnuntu]] novembra 308 sta Dioklecijan in njegov naslednik [[Galerij |Galerij]] prisilila Maksimijana, da se odreče svoji zahtevi po cesarskem položaju. V začetku leta 310 je Maksimijan poskušal zasesti Konstantinov položaj, medtem ko je Konstantin vodil pohod na Ren. Poskus je imel zelo majhno podporo. Konstantin ga je v [[Marseille|Masiliji]] ujel, Dioklecijan pa ga je leta sredi leta 310 prisilil, da je naredil samomor. Med Konstantinovo vojno z Maksencijem so bile vse Maksimijanove podobe odstranjene z javnih mest. Ko je Konstantin odstavil in ubil Maksencija, je bil Maksimijan rehabilitiran in pobožen. ==Zgodnje življenje== [[Slika:Coin of Maximian.jpg|thumb|180px|left|Maksimijanov [[antoninijan]] z napisom IMPerator MAXIMIANVS AVGustus]] [[Slika:Argenteus of Maximian (YORYM 2001 797) obverse.jpg|thumb|180px|left|Maksiminanov [[argenteus]] z napisom MAXIMIANVS AVGustus]] Rojen je bil okoli leta 250 pri Sirmiju (sedanja Sremska Mitrovica, Srbija) v provinci [[Panonija (rimska provinca)|Panoniji]] v družini malih trgovcev.<ref>Epitome de Caesaribus 40.10. </ref><ref>Pohlsander, Hans A. (1996). The Emperor Constantine. Psychology Press. str. 7. ISBN 978-0-415-13178-0. Pridobljeno 12. oktobra 2010.</ref> Nekateri antični viri nejasno namigujejo, da je bil iz [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirika]],<ref> Victor. ''Liber de Caesaribus'' 39.26.</ref> omenjajo njegove panonske vrline<ref>''Panegrici Latini'' 10(2).2.2ff.</ref> in ostro vzgojo na v vojni razdejani meji na [[Donava|Donavi]].<ref>''Panegrici Latini'' 10(2).2.4.</ref> Vstopil je v rimsko vojsko in z [[Dioklecijan]]om služil pod cesarjema [[Avrelijan]]om (vladal 270–275) in [[Mark Avrelij Prob |Probom]] (vladal 276–282). Verjetno je sodeloval v [[Kar (rimski cesar)|Karovi]] mezopotamski kampanji leta 283 in se udeležil Dioklecijanove izvolitve za cesarja 20. novembra 284 v [[Nikomedija|Nikomediji]].<ref>Barnes. ''New Empire'', str. 32–33; Rees. ''Layers of Loyalty'', str. 30. </ref> Hitro Dioklecijanovo imenovanje Maksimijana za cezarja pisatelj Stephen Williams in zgodovinar Timothy Barnes razlagata s tem, da sta bila moža dolgotrajna zaveznika, da sta bili njuni vlogi vnaprej dogovorjeni in da je Maksimijan verjetno podpiral Dioklecijana med njegovo kampanjo proti cesarju [[Karin (rimski cesar)|Karinu]] (vladal 283–285). Za njuno razlago ni nobenega neposrednega dokaza.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 6; Williams, str. 43–44. </ref> S svojo veliko energijo, trdnim in agresivnim značajem in nenaklonjenostjo uporu je bil Maksimijan privlačen kandidat za cesarsko funkcijo. [[Avrelij Viktor]], zgodovinar iz 4. stoletja, je Maksimijana opisal kot ''"kolegialnega in zaupanja vrednega v prijateljstvu, nekoliko drznega in moža z veliko vojaškega talenta"''.<ref>Victor. ''Liber de Caesaribus'' 39. </ref> Maksimijan je bil ne glede na te lastnosti neizobražen in je raje deloval kot mislil. [[Panegirik]] iz leta 289, ki njegove zmage primerja z zmagami Scipiona Afričana nad [[Hanibal|Hanibalom]] med [[Druga punska vojna|drugo punsko vojno]], omenja, da Maksimijan ni nikoli slišal zanje.<ref name="#1">''Panegyrici Latini'' 10(2).</ref> Njegove ambicije so bile povsem vojaške, politiko pa je prepustil Dioklecijanu.<ref>Williams, str. 44.</ref> Krščanski [[Teolog|teolog]] in učitelj [[Retorika|retorike]] [[Laktancij]] (250-340) je zapisal, da je Maksimijan delil Dioklecijanovo osnovno držo, vendar je bil manj čist v svojem okusu, in izkoristil čutne priložnosti, ki jih je imel na cesarskem položaju.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 13.</ref> Laktanij ga je obtožil, da je oskrunil hčere senatorjev in potoval z mladimi devicami, da bi zadovoljil svoje neskončno poželenje. Laktanijevo verodostojnost spodkopava njegova splošna sovražnost do [[Poganstvo|poganov]].<ref>Lactantius. ''De mortibus persecutorum'', 8.</ref> Maskimijan je imel s svojo sirsko ženo Evtropijo dva otroka: [[Maksencij]]a in Fausta. O njunih rojstnih datumih ni nobenega zapisa. Maksencij naj bi bil po sodobnih ocenah rojen med letoma 276 in 283,<ref>''Tyranny and Transformation''.</ref> najverjetneje okoli leta 289 ali 290.<ref>Barnes. ''New Empire'', str. 34. </ref> Teodoro, ženo [[Konstancij Klor|Konstancija Klora]], starodavni viri pogosto imenujejo Maksimijanova pastorka. To bi lahko pomenilo, da je bila rojena v prejšnjem Evtropijinem zakonu z Afranijem Hanibalijanom.<ref>Aurelius Victor. ''De Caesaribus'' 39.25; Eutropius, ''Breviaria'' 9.22; Jerome, ''Chronicle'', 225; ''Epitome de Caesaribus'' 39.2, 40.12.</ref> Barnes to stališče izpodbija in pravi, da vsi viri svoje podatke črpajo iz delno nezanesljivega zgodovinskega dela ''Enmannsche Kaisergeschichte'', medtem ko drugi, bolj zanesljivi viri o njej govorijo kot o Maksimijanovi hčerki.<ref>Origo Constantini 2; Philostorgius, ''Historia Ecclesiastica'' 2.16.</ref> Barnes sklepa, da je bila Teodora rojena najkasneje okoli leta 275 neimenovani prejšnji Maksimijanovi ženi, verjetno eni od Hanibalijanovih hčera.<ref>Barnes. ''New Empire'', str. 33–34. </ref> ==Imenovanje za cezarja== [[Slika:Aureus à l'effigie de Maximien Hercule.jpg|thumb|200px|Maksimijanov zlati solidus z napisom MAXIMIANVS AVGVSTVS / CONSVL IIII Pater Patriae PROCOnSul – SMAZ (kovnica v Ogleju)]] [[Slika:Istanbul - Museo archeol. - Diocleziano (284-305 d.C.) - Foto G. Dall'Orto 28-5-2006.jpg|thumb|right|200px|Dioklecijan, Maksimijanov starejši kolega in avgust na vzhodu]] Dioklecijan je julija 285 v Mediolanu (sedanji [[Milano]], [[Italija]])<ref>Dogodek je datiran tudi na 21. julija (Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 6; Barnes. ''New Empire'', str. 4; Bowman, str. 69) in 25. julij (Potter, str. 280–281).</ref> razglasil Maskimijana za svojega sovladarja oziroma ''cezarja''.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 6; Barnes. ''New Empire'', str. 4; Bowman, str. 69; Corcoran. ''Before Constantine'', str. 40; Potter, str. 280–281.</ref> Razlogi za njegovo imenovanje so večplastni. V vseh provincah cesarstva od [[Galija|Galije]] do [[Sirija (rimska provinca)|Sirije]] in [[Egipt (rimska provinca)|Egipta]] do spodnje [[Donava|Donave]] so se dogajali konflikti, zato je Dioklecijan potreboval pomočnika, da bi lahko obvladal kaotično stanje.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 6; Rees. Layers of Loyalty, str. 30; Southern, str. 136.</ref> Zgodovinar Stephen Williams trdi, da se je Dioklecijan imel za povprečnega generala in je za večino svojih bitk potreboval človeka, kakršen je bil Maksimijan.<ref>Williams, str. 45.</ref> Razen tega je bil Dioklecijan ranljiv, ker ni imel sinov. Imel je le hčerko Valerijo, ki ga ni mogla naslediti, zato je bil prisiljen poiskati sovladarja izven svoje družine. Ta sovladar je moral biti hkrati nekdo, ki mu je zaupal.<ref>Potter, str. 280; Southern, str. 136; Williams, str. 43.</ref> Zgodovinar William Seston je trdil, da je Dioklecijan, tako kot cesarji brez dedičev pred njim, Maksimijana ob njegovem imenovanju sprejel za svojega filiusa Augusti (avgustovski sin, posvojenec). Nekateri se z njim strinjajo strinjajo, zgodovinar Frank Kolb pa je njegovo mnenje izpodbijal, ker je temeljilo na napačnem branju papiroloških dokazov.<ref>Bowman, str. 69; Odahl, str. 42–43; Southern, str.136, 331; Williams, str. 45.</ref> Maksimijan je privzel Dioklecijanov ''nomen'' (družinsko ime) Valerij.<ref>Bowman, str. 69. </ref> In ne nazadnje je Dioklecijan vedel, da je vladavina posameznika nevarna in da so v preteklosti že obstajale dvojne vladavine. Cesarja [[Avrelijan]] in [[Prob (rimski cesar)|Prob]] sta bila kljub svoji vojaški moči zlahka odstranjena z oblasti.<ref>Potter, str. 280.</ref> V nasprotju z njima so le nekaj let prej cesar [[Kar (rimski cesar)|Kar]] in njegovi sinovi vladali skupaj, čeprav ne dolgo. Celo prvi cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] (vladal 27 pr. n. št.–14 n. št.) je delil oblast s svojimi kolegi, bolj formalni položaji socesarja pa so obstajali od [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] (vladal 161–180) dalje.<ref>Corcoran. "Before Constantine", str. 40. </ref> Sistem dveh cesarjev je očitno dobro deloval. Okoli leta 287 je bil odnos vladarjev na novo opredeljen tudi v verskem smislu, pri čemer je Dioklecijan prevzel naslov ''Iovius'' ([[Jupiter (mitologija)|Jupiter]]) in Maksimijan naslov ''Herculius'' ([[Herkul]]).<ref>Corcoran. ''Before Constantine'', str. 40; Liebeschuetz. ''Continuity and Change'', str. 235–252, 240–243; Odahl, str. 43–44; Rees. ''Layers of Loyalty'', str. 32–33.</ref> Naslova sta bila prežeta s simboliko: Dioklecijan-Jupiter je imel prevladujočo vlogo v načrtovanju in poveljevanju, Maksimijan-Herkul pa junaško vlogo izpolnjevanja dodeljenih nalog.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 11–12; Corcoran. ''Before Constantine'', str. 40; Odahl, str. 43; Rees. Layers of Loyalty, str. 32–33, 39, 42–52; Southern, str. 136–137; Williams, str. 58–59.</ref> Cesarja kljub simboliki nista bila "bogova", čeprav so ju v cesarskih panegirikah opevali kot takšna. Namesto tega sta bila orodje bogov, ki so vsiljevali božjo voljo na zemlji.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 11. </ref> Ko so se obredi končali, je Maksimijan prevzel nadzor nad zahodnim delom cesarstva in bil poslan v Galijo, da bi se boril proti upornim [[Bagaudi|Bagaudom]], medtem ko se je Dioklecijan vrnil na vzhod.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 6; Southern, str. 137; Williams, str. 45–46. </ref> ==Prvi pohodi v Galiji in Germaniji== Galski Bagaudi so skrivnostno ljudstvo, ki se v antičnih virih pojavlja bežno, prvič leta 285.<ref>Rees. ''Layers of Loyalty'', str. 29.</ref> [[Evropij|Evtropij]], rimski zgodovinar iz 4. stoletja, jih je opisal kot podeželsko ljudstvo pod vodstvom Amanda in Elijana, medtem ko jih je [[Avrelij Viktor|Viktor]] imenoval razbojniki.<ref>Eutropius. ''Brev''. 9.20; Aurelius Victor. ''de Caesaribus''.</ref> Zgodovinar David S. Potter trdi, da so bili več kot kmetje in so iskali bodisi galsko politično avtonomijo bodisi ponovno ustoličenje nedavno odstavljenega cesarja Kara, rojenega v [[Narbonska Galija|Narbonski Galiji]] (sedanja južna [[Francija]]). Če je to res, so bili uporni rimski vojaki in ne razbojniki.<ref>Potter, str. 281–282.</ref> Bili so slabo opremljeni, vodeni in usposobljeni, kar se ne ujema s podobo rimskih legionarjev, vendar dovolj moteči, da je Dioklecijan proti njim poslal svojo vojsko.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 6; Barnes. ''New Empire'', str. 10; Rees. ''Layers of Loyalty'', str. 30; Southern, str. 137; Williams, str. 45–46.</ref> Maksimijan je bil med pripravami na pohod proti Bagaudom vpleten v pokol [[Kopti|koptskih]] krščanskih čet iz štabne enote, ki so se v začetku leta 285 uple v Tebah pri Aucanusu v sedanji [[Švica|Švici]].<ref>O'Reilly. ''Lost Legion Rediscovered: The Mystery of the Theban Legion'', str. 117-122.</ref> Maksimijan se je na pohod proti Bagaudom odpravil sredi leta 285.<ref>Barnes. New Empire, str. 57; Bowman, str. 70–71. </ref> Podrobnosti pohoda so malo znane in brez taktičnih podrobnosti. Zgodovinski viri opevajo samo Maksimijanove vrline in zmage. Hvalnica iz leta 289 pravi, da je upornike porazil z mešanico strogosti in popustljivosti.<ref>Southern, str. 137. </ref> Ker je bila kampanja usmerjena proti državljanom cesarstva in zato neokusna, ni dobila imena in v seznamih triumfov ni omenjena. Maksimijanov hvalničar o njej piše: ''"Hitro sem prestopil to epizodo, ker bi jo v svoji velikodušnosti raje pozabil kot proslavljal"''.<ref name="#1"/> Do konca leta se je upor znatno umiril, zato je Maksimijan glavnino svojih sil premaknil na mejo na Renu in napovedal obdobje stabilnosti.<ref> Southern, str. 139–138; Williams, str. 46.</ref> Maksimijan upora Bagaudov ni zatrl dovolj hitro, da bi se izognil reakciji [[Germani|Germanov]]. Konec leta 285 sta dve germanski vojski, prva iz [[Burgundi|Burgundov]] in [[Alemani|Alemanov]] in druga iz Hajbonov in [[Heruli|Herulov]], prestopili Ren in vdrli v Galijo.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 6; Barnes. ''New Empire'', str. 57; Bowman, str. 71; Rees. ''Layers of Loyalty'', str. 31. </ref> Prva vojska je pomrla zaradi bolezni in lakote, drugo pa je Maksimijan prestregel in premagal.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 6.</ref> Po zmagi je v Moguntiacumu ([[Mainz]], [[Nemčija]]), Treverorumu ([[Trier]], Nemčija) ali Colonii Agrippini ([[Köln]], Nemčija)<ref>Potter, str. 282–283; Williams. ''Diocletian'', str. 46.</ref> organiziral svoj štab in se pripravljal na prihodnje kampanje.<ref>Williams, str. 46. </ref> ==Karavzijev upor== [[Slika:Roman tile antefix.jpg|thumb|right|Rimski strešnik z znakom XX. legije ''Valeria Victrix'', ki se je pridružila Karavzijevemu uporu]] Čeprav je bila večina Galije umirjena, so regije ob [[Rokavski preliv|Rokavskem prelivu]] še vedno trpele zaradi [[Franki|frankovskega]] in [[Sasi|saškega]] [[Piratstvo|piratstva]]. Kot odgovor na piratstvo je Maksimijan imenoval [[Karavzij]]a iz [[Spodnja Germanija|Spodnje Germanije]] (sedanja južna in zahodna [[Nizozemska]]) za poveljnika Preliva in čiščenje napadalcev.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 6; Barnes. ''New Empire'', str. 57.</ref> Karavzij se je dobro odrezal<ref>Bowman, str. 71; Southern, str. 138; Williams, str. 46–47.</ref> in do konca leta 285 polovil veliko piratskih ladij.<ref>Southern, str. 138; Williams, str. 46–47.</ref> Maksimijan je kmalu izvedel, da Karavzij čaka, da pirati končajo plenjenje in jih šele potem napade in zadrži njihov plen, namesto da bi ga vrnil prebivalstvu ali ga dal v cesarsko zakladnico.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 6–7; Bowman, str. 71; Potter, str. 283–84; Southern, str. 137–141; Williams, str. 47. </ref> Oodredil je Karavzijevo aretacijo in usmrtitev, zato je Karavzij pobegnil v Britanijo. V Britaniji je dobil močno podporo. Na njegovo stran sta prešli najmanj dve britanski legiji ([[II. legija Augusta|II. ''Augusta'']] in [[XX. legija Valeria Victrix|XX. ''Valeria Victrix'']]) in v bližini [[Boulogne|Boulognea]] del ali cela legija, verjetno [[XXX. legija Ulpia Victrix|XXX. ''Ulpia Victrix'']].<ref>Potter, str. 284; Southern, str. 139–40; Williams, str. 47.</ref> Karavzij je hitro odstranil nekaj cesarstvu zvestih častnikov in se razglasil za cesarja Britanije in severne Galije.<ref>Williams, str. 47.</ref> Maksimijan se ni veliko vmešaval v upor, ker je bilo vojno ladjevje v Karavzijevih rokah, sam pa je bil zaposlen z dušenjem upora [[Heruli|Herulov]] in [[Franki|Frankov]]. Karavzij je medtem okrepil svoj položaj s povečanjem flote, najemanjem frankovskih plačancev in dobrim plačevanjem svojih vojakov. Konec leta 286 je bila pod njegovim nadzorom Britanija, večina severozahodne Galije in celotna obala Kanala.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 7; Bowman, str. 71; Southern, str. 140. </ref> Začel je kovati svoj denar, ki je bil mnogo bolj čist kot Maksimijanov in Dioklecijanov, s čimer je zaslužil podporo britanskih in galskih trgovcev.<ref>Williams, str. 47–48.</ref> Za Karavzijev vpliv in bogastvo so postale dovzetne tudi Maksimijanove vojaške enote.<ref>Potter, str. 284; Williams, str. 61–62.</ref> ==Maksimijanova razglasitev za avgusta== Spodbujen s Karavzijevo krizo je Maksimijan 1. aprila 286<ref name=ref1/> privzel naslov avgust.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 7; Bleckmann; Corcoran. "Before Constantine", str. 40; Potter, str. 282; Southern, str. 141–142; Williams, str. 48. </ref> S tem je dobil enak status kot Karavzij in spopad med avgustom in cezarjem se je spremenil v spopad med avgustoma. Maksimijan je bil proglašen tudi za Dioklecijanovega brata in postal njemu enak po avtoriteti in ugledu.<ref>Williams, str. 48.</ref> Dioklecijan ni mogel biti prisoten na njegovem imenovanju, ker je bil takrat v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]],<ref>Potter, str. 282, 649; Barnes. ''New Empire'', str. 50–51; Potter, str. 282, 649. </ref> zato je bil po mnenju zgodovinarja Seeka uradno [[Uzurpator|uzurpator]]. Dioklecijan naj bi kasneje priznal njegovo imenovanje verjetno samo zato, da bi se izognil državljanski vojni. Seekova domneva ni imela veliko podpore in je bila nedavno ovržena.<ref>Potter, str. 282, 649.</ref> Dioklecijan je Maksimijanu kljub veliki oddaljenosti očitno dovolj zaupal, slednji pa je Dioklecijana dovolj spoštoval, da je deloval skladno z njegovo voljo.<ref>Potter, str. 282; Williams, str. 49. </ref> Rimsko cesarstvo teoretično no bilo razdeljeno v dvojno cesarstvu. V praksi je bilo stanje drugačno, saj je imel vsak cesar svoj dvor, vojsko in rezidenco. Cesarska propaganda je po letu 287 še vedno vztrajala na enotnem in nedeljivem Rimu - ''patrimonium indivisum''.<ref>Bowman, str. 70; Potter, str. 283; Williams, str. 49, 65. </ref> Maksimijanov panagerik je leta 289 zapisal: ''"Tako je, da je ta veliki imperij obema v skupni lasti, brez vsakršnega nesoglasja, saj ne bi zdržal, če bi prišlo do kakršnega koli spora med njima. Oba sta vladala v enako meri, kot nekoč špartanska kralja Herekleja".''<ref>''Panegyrici Latini'' 10(2)9.4.</ref> Uradna državna praznovanja so potekala v imenu obeh cesarjev in v obeh delih cesarstva se je koval enak denar z imeni obeh cesarjev.<ref> Potter, str. 283; Williams, str. 49, 65.</ref> Dioklecijan je včasih izdal kakšen ukaz v Maksimijanovi province [[Afrika (rimska provinca)|Afriki]], Maksimijan pa domnevno enako na Dioklecijanovem ozemlju. ==Pohodi proti porenskim plemenom== ===Pohodi leta 285 do 288=== Maksimijan je spoznal, da Karavzijevega upora ne bo mogel zlahka zatreti, zato se je obrnil proti porenskim germanskim plemenom.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 7; Bowman, str. 71; Corcoran. ''Before Constantine'', str. 40.</ref> Ta plemena so bila verjetno večja grožnja miru v Galiji kot Karavzijev upor. Med njimi je bilo veliko Karavzijevih podpornikov,<ref>Southern, str. 141; Williams, str. 50. </ref> ki so bili na Maksimijanovo srečo pogosto sprti.<ref name=ref75>Williams, str. 50. </ref> Maksimijanove akcije ob Renu so trajale od leta 285 do 288, sicer pa se omenja najmanj pet datumov.<ref>Barnes. New Empire, str. 57.</ref> Maksimijan je bil prepričan, da so največja grožnja burgundska in alemanska plemena iz [[Mozela|Mozele]] in [[Vogezi|Vogezov]], zato se je najprej obrnil proti njim. V kampanji je uporabljal taktike požgane zemlje, puščal odpadke na njihovi zemlji in zmanjšal njihovo število z lakoto in boleznimi. Za [[Burgundi]] in [[Alemani]] se je obrnil proti šibkejšim [[Heruli|Herulom]] in Hajbonom. V enem samem boju jih je potisnil v kot in jih premagal. Boril se je tudi osebno in se vozil po bojni črti, dokler se germanske sile niso zlomile. Rimska vojska je zasledovala bežeče plemenske vojske in jih razbila. Na sovražnike, oslabljene od lakote,<ref name=ref75/> je sprožil veliko invazijo preko Rena.<ref>Barnes. ''New Empire'', str. 57; Williams, str. 50. </ref> Prodrl je globoko na germansko ozemlje in uničill vse, kar je dosegel, da bi dokazal premoč rimskega orožja.<ref name=ref79>Barnes. Constantine and Eusebius, str. 7. </ref> Do konca leta 287 je dosegal, da je ostalo Porenje brez germanskih plemen.<ref name=ref75/> Maksimijanov panegirist je zapisal: ''"Vse, kar vidim za Renom, je rimsko"''.<ref>''Panegyrici Latini'' 10(2).7.7.</ref> ===Skupna kampanja proti Alemanom=== Na začetku naslednjega leta se je Dioklecijan vrnil z vzhoda in Maksimijan se je začel pripravljati na obračun s Karavzijem.<ref>Barnes. Constantine and Eusebius, str. 7; Southern, str. 142–143; Williams, str. 50.</ref> Cesarja sta se tisto leto srečala, vendar ni natančno znano kdaj.<ref>Barnes. ''New Empire'', str. 57; Rees. ''Layers of Loyalty'', str. 31.</ref> Na srečanju sta se verjetno dogovorila za skupno kampanjo proti Alemanom in pomorsko ekspedicijo proti Karavziju.<ref>Rees. ''Layers of Loyalty'', str. 31; Southern, str. 142–143; Williams, str. 50. Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 7.</ref> V drugi polovici leta je Maksimijan bliskovito napadel ''Agri Decumates'' – regijo globoko na alemanskem ozemlju med gornjim Renom in gornjo Donavo. Dioklecijan je istočasno preko [[Retija|Retije]] napadel Germanijo. Oba cesarja sta požgala žitna polja in s tem uničila vse vire za preživetje.<ref>Southern, str. 142–143; Williams, str. 50.</ref> K cesarstvu sta priključila veliko germanskega ozemlja in ustvarila pogoje za nadaljnje prodiranje na germansko ozemlje.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 7; Corcoran. ''Before Constantine'', str. 40; Southern, str. 143; Williams, str. 50.</ref> Po vojni so bila obnovljena mesta ob Renu in ustanovljena mostišča na vzhodnem bregu Rena, med njimi [[Mainz]] in [[Köln]]. Vzpostavljena je bila vojaška meja s trdnjavami, cestami in utrjenimi mesti. Ključna mesta ob meji je povezovala velika vojaška cesta skozi Tornacum ([[Tournai]], [[Belgija]]), Bavacum (Bavay, [[Francija]]), Atuatuca Tungrorum (Tongeren, Belgija, Mosae Trajectum ([[Maastricht]], Nizozemska) in Köln.<ref name=ref86>Williams, str. 50–51. </ref> ===Konstancij, Genobavd in ponovna naselitev germanskih plemen=== V začetku leta 288 je Maksimijan imenoval svojega prefekta pretorijancev [[Konstancij Klor|Konstancija Klora]], moža svoje hčerke Teodore, za poveljnika pohoda proti Karavzijevim zaveznikom Frankom. Franki so obvladovali izlive Rena in onemogočali napade na Karavzija z morja. Konstancij je prodiral skozi frankovsko ozemlje proti severu, pustošil in dosegel obalo [[Severno morje|Severnega morja]]. Franki so zaprosili za mir in ga dosegli, Maksimijan pa je za njihovega kralja imenoval odstavljenega frankovskega kralja [[Genobavd]]a. Kralj je postal rimski vazal in skupaj z manjšino poglavarjev, ki so mu prisegli zvestobo, zagotovil rimsko prevlado na tem ozemlju.<ref>Barnes. Constantine and Eusebius, str. 7; Bowman, str. 72; Williams, str. 51.</ref> Cesar je dovolil Frizijcem, Salijskim Frankom, Hamavom in drugim plemenom, da se naselijo na ozkem pasu rimskega ozemlja, bodisi med rekama Ren in Waal od Noviomagusa ([[Nijmegen]], [[Nizozemska]]) do Traiectuma (Utreht, Nizozemska),<ref name=ref86/> bodisi v okolici [[Trier]]ja.<ref name=ref79/> Plemena so se lahko naselila pod pogojem, da priznajo rimsko nadoblast. Njihova prisotnost je zagotovila vir delovne sile in preprečila naselitev drugih frankovskih plemen. Maksimijan je dobil varovalni pas v severnem Porenju in je lahko zmanjšal število vojakov v tej regiji.<ref name=ref86/> ==Pohodi v Britanijo in Galijo== ===Pohod proti Karavziju=== [[Slika:Antoninianus Carausius leg4-RIC 0069v.jpg|thumb|250px|Karavzijev [[antoninijan]] z napisom IMP. CARAVSIVS P. F. AVG. / LEGion IIII FL – ML (kovnica v [[London|Londiniju]])]] Leta 289 je bil Maksimijan pripravljen vdreti v Karavzijevo Britanijo, vendar mu napad iz neznanega vzroka ni uspel. Leta 289 je je bil cesarjev panegirist optimističen glede možnosti uspeha kampanje, panegirist iz leta 291 pa tega ni omenil.<ref> Southern, str. 143.</ref> Konstancijev panegirist je omenil, da je bila njegova flota zaradi nevihte izgubljena.<ref>Panegyrici Latini 8(5)12.2; Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 7, 288; Bowman, str. 72–73; Potter, str. 284–85, 650; Southern, str. 143; Williams, str. 55. </ref> To bi lahko bilo res, lahko pa tudi izgovor za zmanjšanje zadrege zaradi poraza.<ref>Southern, str. 143; Williams, str. 55. </ref> Dioklecijan je svojo turnejo po vzhodnih provincah kmalu zatem prekinil, morda zato, ker je izvedel za Maksimijanov neuspeh.<ref>Potter, 285; Southern, 144. </ref> Naglo se je obrnil na zahod in 10. maja 290 prišel do [[Homs|Emese]]<ref>''Codex Justinianus'' 9.41.9; Barnes. ''New Empire'', str. 51; Potter, str. 285, 650. </ref> in 1. julija 290 do [[Sremska Mitrovica|Sirmija]].<ref>''Codex Justinianus'' 6.30.6; Barnes. ''New Empire'', str. 52; Potter, str. 285, 650.</ref> Dioklecijan in Maksimijan sta se srečala v [[Milano|Milanu]] konec decembra 290 ali januarja 291.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 8; Potter, str. 285.</ref> V mestu so se zbirale velike množice ljudi, cesarja pa sta veliko časa posvetili javnemu razkazovanju.<ref>''Panegyrici Latini'' 11(3)10.</ref> Potter je med drugim domneval, da so bile slovesnosti organizirane tako, da so dokazovale Dioklecijanovo neomajno podporo svojemu omahljivemu kolegu. Vladarja sta o politiki in vojni razpravljala na skrivaj<ref> Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 8; Potter, str. 285, 288; Rees. ''Layers of Loyalty'', str. 69.</ref> in morda razmišljala o razširitvi cesarskega kolegija, ki bi imel štiri cesarje ([[tetrarhija]]).<ref>Potter, str. 285; Rees. ''Layers of Loyalty'', str.69. </ref> S cesarjema se je sestala tudi delegacija [[Rimski senat|rimskega senata]] in obnovila sicer redke stike s cesarsko pisarno.<ref> Panegyrici Latini 11(3) 2.4, 8.1, 11.3–4, 12.2; Barnes. Constantine and Eusebius, str. 8, 288; Potter, str. 285, 650.</ref> Cesarja sta se naslednjič srečala šele leta 303.<ref> Potter, str. 285.</ref> Po neuspelem Maksimijanovem napadu na Karavzija leta 289 se je začelo obdobje nelagodnega premirja. Maksimijan je dopuščal Karavzijevo vladavino v Britaniji in na celini, vendar je uradno ni priznal, Karavzij pa je bil zadovoljen z ozemljem, ki ga je posedoval.<ref>Williams, str. 55–56, 62. </ref> Dioklecijan česa takega ne bi prenašal. Karavzijeva odcepitev, izzivi na egiptovski, sirski in podonavski meji so ga privedli do spoznanja, da dva cesarja ne moreta upravljati tako obsežnega cesarstva.<ref>Williams, str. 62–64. </ref> 1. marca 293 je Maksimijan v Milanu imenoval svojega zeta Konstancija Klora za svojega cezarja.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 8–9; Barnes. ''New Empire'', str. 4, 36–37; Potter, str. 288; Southern, str. 146; Williams, str. 64–65. </ref> Isti dan ali mesec je Dioklecijan za svojega cezarja imenoval [[Galerij]]a in vzpostavil [[Tetrarhija|tetrarhijo]].<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 8–9; Barnes, ''New Empire'', 4, 38; Potter, 288; Southern, 146; Williams, 64–65. </ref> Konstanciju kot cezarju je bilo jasno, da mora uspeti tam, kjer je Maksimijan odpovedal, in premagati Karavzija.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 8, 15; Williams, str. 71.</ref> ===Kampanja proti Alektu=== [[Slika:Quinarius Allectus galley-RIC 0128.2.jpg|thumb|250px|Kovanec Karavzijevega naslednika Alekta z napisom IMP. C. ALLECTVS P. F. AVG. / VIRTVS AVGusti – Senatus Consulto]] Konstancij je dosledno, hitro in učinkovito izpolnil pričakovanja in do leta 293 pregnal karavške sile iz severne Galije. Istega leta je bil Karavzij umorjen in zamenjan z njegovim zakladnikom [[Alekt]]om.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 15; Potter, str. 288; Rees. ''Layers of Loyalty'', str. 99; Southern, str. 149–150; Williams, str. 71–72. </ref> Konstancij se je zatem odpravil proti Renu in [[Šelda|Šeldi]] in premagal Karavzijeve frankovske zaveznike. Za zmago je bil nagrajen z vzdevkom Germanik.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 15–16; Barnes. ''New Empire'', str. 255.</ref> Po zmagi se je osredotočil na Britanijo in naslednja leta gradil invazijsko floto.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 15–16; Southern, str. 150.</ref> Maksimijan je po Konstancijevem imenovanju za cezarja ostal v Italiji. Bil je seznanjen z vojnimi načrti in se leta 296 vrnil v Galijo.<ref>Barnes. ''New Empire'', str. 58–59.</ref> Tam je med Konstancijevo invazijo na Britanijo branil rensko mejo pred napadi Karavzijevij frankovskih zaveznikov.<ref> Barnes. ''New Empire'', str. 59; Southern, str. 150; Williams, str. 73. </ref> Alekt je bil v bitki s konstancijevim pretorijanskim prefektom Asklepiodolom pri [[North Downs |North Downs]]u ubit. Konstancij se je v Britaniji izkrcal pri Dubrisu ([[Dover]]) in se odpravil na pohod proti Londiniju ([[London]]), kjer so ga pozdravili kot osvoboditelja.<ref> Southern, str. 150; Williams, str. 73–74; Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 16.</ref> ==Pohodi v Severni Afriki== Po Konstancijevi zmagoviti vrnitvi iz Britanije se je Maksimijan lahko posvetil konfliktom v Mavretaniji (Severna Afrika).<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 16; Southern, str. 150; Williams, str. 75. </ref> V 3. stoletju je rimska oblast v Severni Afriki oslabela in rimska naselja so vedno huje pustošila [[Berberi|berberska]] plemena. Leta 289 je guverner [[Cezarejska Mavretanija|Cezarejske Mavretanije]] (približno sedanja [[Alžirija]]) pridobil začasen predah z zmago nad [[Bavari]] in [[Kvinkvegetani]], vendar so se napadalci kmalu vrnili. Leta 296 je Maksimijan zbral vojsko iz pretorijanskih kohort, oglejskih, egiptovskih in podonavskih legionarjev, galskih in nemških pomožnih enot ter traških rekrutov, ki je kasneje istega leta odšla skozi Hispanijo proti Afriki.<ref>Barnes. ''New Empire'', str. 59; Williams, str. 75.</ref> Pred prečkanjem [[Gibraltarska ožina|Gibraltarske ožine]] v Mavretanijo (približno sedanji [[Maroko]]) je morda branila Hispanijo pred napadi [[Mavri|Mavrov]]<ref name=ref113> Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 16. </ref> in frankovskih [[Piratstvo|piratov]].<ref>Williams, str. 75. </ref> Marca 297 je Maksimijan začel krvavo ofenzivo proti [[Berberi|Berberom]]. Kampanja se je zavlekla in cesar je moral preživeti zimo v [[Kartagina (mesto)|Kartagini]]. Spomladi se je ofenziva nadaljevala.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 16; Barnes. New Empire, str. 59. </ref> Cesar se ni zadovoljil s tem, da je napadalce pregnal preko rimske meje, ampak je vdrl globoko na berbersko ozemlje.Teren ni bil primeren za rimski način vojskovanja, Berberi pa so bili spretni v gverilski vojni. Pohod se je kljub temu nadaljeval. Vojska je poskušala čimbolj kaznovati berberska plemena, opustošiti njihovo dotlej mirno ozemlje, ubiti čim več ljudi in preživele potisniti v [[Sahara|Saharo]].<ref name=ref116>Odahl, str. 58; Williams, str. 75. </ref> Pohod se je končal na začetku leta 298 in Maksimijan se je 10. marca triumfalno vrnil v Kartagino.<ref>Barnes. ''New Empire'', str. 59; Odahl, str. 58; Williams, str. 75. </ref> Tamkajšnji napisi dokazujejo hvaležnost njenih prebivalcev in ga imenujejo ''redditor lucis aeternae - obnovitelj večne luči''.<ref name=ref116/> Maksimijan se je v začetku leta 299 vrnil v Italijo, da bi v Rimu proslavil nov triumf.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 16; Barnes. ''New Empire'', str. 59; Odahl, str. 58.</ref> Po pohodu v Mavretanijo in obisku Rima se je Maksimijan leta 299 vrnil v severno Italijo in živel lagodno življenje v palačah v [[Milano|Milanu]] in [[Oglej]]u. Vojskovanje je prepustil podrejenemu Konstanciju Kloru.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 16; Barnes. ''New Empire'', str. 56. </ref> V odnosih z [[rimski senat|rimskim senatom]] je bil bolj agresiven kot Konstancij. [[Laktancij]] trdi, da je več senatorjev teroriziral do te mere, da jih je lažno obtožil in nato usmrtil. Med njimi je bil tudi rimski prefekt leta 301/302.<ref>Lactantius. DMP 8.4; Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 16.</ref> V nasprotju z njim je Konstancij vzdrževal dobre odnose s senatorsko elito in ves čas preživel v aktivni obrambi cesarstva. Med Maksimijanovim počivanjem v Italiji je leta 302 napadel Franke in nadaljeval kampanjo proti germanskim plemenom v zgornjem Porenju.<ref name=ref113/> Po pisanju [[Avrelij Viktor|Avrelija Viktorja]] je Maksimijam zgradil palačo v bližini svojega rojstnega kraja pri [[Sremska Mitrovica|Sirmiju]].<ref>Aurelius Victor. ''Historia Romana, De Caesaribus''.</ref> Njegova bi lahko bila tudi palača v Glaku.<ref>Radonjic, Milan (7. avgust 2018). ''Tracing Emperors' Footsteps in Serbia's Ancient Roman City''. Balkan Insight.</ref> ==Upokojitev== Dioklecijanova ''vicennalia'', 20. obletnica njegovega vladanja, se je proslavljala v Rimu leta 303. Nekaj dokazov kaže, da sta se avgusta takrat dogovorila, da se bosta upokojila istočasno in svoja naslova avgusta prenesla na svoja cezarja [[Konstancij Klor|Konstancija]] in [[Galerij]]a.<ref>''Panegyrici Latini'' 7(6) 15.16; Lactantius DMP 20.4; Potter, str. 340; Southern, str. 152, 336.</ref> Maksimijanov sin [[Maksencij]] in Konstancijev sin [[Konstantin I. Veliki|Konstantin]] sta zelo verjetno odraščala slupaj v [[Nikomedija|Nikomediji]]. Oba sta kasneje postala rimska cesarja. Zdi se, da se Maksimijan še ni želel upokojiti, vendar je bil še vedno pod Dioklecijanovim vplivim in se ni veliko upiral. Pred upokokitvijo je še zadnji trenutek slave doživel na [[Terentinske igre|Terentinskih igrah]] leta 304.<ref>Potter, str. 340. </ref> [[Slika:AE silvered follis of Maximianus.jpg|thumb|right|250px|Posrebren [[folis]], kovan v [[Oglej]]u v letih 305-306 v spomin na Maksimijanov odstop; na kovancu je napis DN MAXIMIANVS BAEATISSIMO SEN. AVG. / PROVIDENTIA DEORVM QVIES AVGG. S F – AQS]] 1. maja 305 sta se Dioklecijan in Maksimijan v ločenih slovesnostih v Milanu in Nikomediji hkrati upokojila. Nasledstvo Maksimijanu ni bilo povsem všeč, morda zato, ker sta bila zaradi Galerijevega vpliva za cezarja imenovana Galerijev nekdanji vojaški tovariš [[Sever II.|Sever]] in Galerijev nečak [[Maksimin Daza]], oba z dolgo vojaško kariero, in ne Konstantin in Maksencij.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 25–27; Williams, str. 191.</ref> Maksimijan je kmalu postal nezadovoljen z novo tetrarhijo, v kateri je Galerij prevzel prevladujoči položaj, ki ga je nekoč imel Dioklecijan. Četudi je Maksimijan vodil slovesnost, na kateri so Severja II. razglasili za cezarja, je bil po dveh letih dovolj nezadovoljen, da je podprl upor svojega sina Maksencija proti novemu režimu.<ref> Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 25–27; Potter, str. 341–342. </ref> Dioklecijan se je po upokojitvi umaknil v razkošno palačo, ki jo je zgradil v svoji domovini Dalmaciji blizu [[Salona|Salone]]. Maksimijan se je umaknil v vile v [[Kampanija|Kampaniji]], [[Bazilikata|Bazilikati]] ali [[Sremska Mitrovica|Sirmiju]], kjer je živel lagodno in razkošno življenje.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 27; Southern, str. 152.</ref> Čeprav sta bila Dioklecijan in Maksimijan daleč od političnih središč cesarstva, sta ostala dovolj blizu, da sta ohranila stalne stike.<ref>Southern, str. 152.</ref> ==Maksencijev upor== Po smrti Konstancija Klora 25. julija 306 je naslov avgusta prevzel [[Konstantin I. Veliki|Konstantin]]. Galerij s tem ni bil zadovoljen in je Konstantinu ponudil naslov cezarja, ki ga je Konstantin sprejel. Naslov avgusta je pripadel Severju.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 27–28; Barnes. ''New Empire'', str. 5; Lenski, str. 61–62; Odahl, str. 78–79.</ref> Maksencij je bil ljubosumen na Konstantinovo moč in 28. oktobra 306 prepričal [[Kohorta|kohorto]] cesarskih gardistov, da so ga razglasili za avgusta. Ker se v vlogi avgusta ni počutil prijetno, je poslal Maksimijanu cesarska oblačila in ga nagovoril z ''"drugič avgust"''. Ponudil mu je teoretično prejšnji položaj, dejansko pa nekoliko nižjega in z manj moči.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 30–32.</ref> Galerij ni hotel priznati Maksencijevega položaja in je nadenj poslal Severja in vojsko, da bi ga odstavila. Ker je veliko Severjevih vojakov služilo pod Maksimijanom, je večina vojakov sprejela Maksencijevo podkupnino in prestopila na njegovo stran. Sever je pobegnil v [[Ravena|Raveno]], ki jo je Maksimijan začel oblegati. Ker je bilo mesto močno utrjeno, je Severju ponudil dovolj ugodne pogoje za vdajo, ki jih je Sever sprejel. Maksimijan je po predaji mesta Severja ujel in ga kot talca zadržal v vili južno od Rima. Konec leta 307 je Galerij ponovno napadel Maksencija, vendar mu Rima tudi tokrat ni uspelo zavzeti. S svojo skoraj neokrnjeno vojsko se je umaknil proti severu.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 30–31; Elliott, str. 41–42; Lenski, str. 62–63; Odahl, str. 86–87; Potter, str. 348–349.</ref> [[Slika:Maxentius02 pushkin.jpg|left|thumb||Maksencijev doprsni kip]] Medtem ko je Maksencij gradil obrambo Rima, se je Maksimijan odpravil v Galijo na pogajanja s Konstantinom. Z njim se je dogovoril, da se bo Konstantin poročil z Maksimijanovo mlajšo hčerko Fausto in bo v Maksencijevem secesionističnem režimu povišan na položaj avgusta. Konstantin naj bi v zameno ponovno potrdil staro družinsko zavezništvo med Maksimijanom in Konstancijem in podprl Maksencijeve cilje v Italiji. V vojni z Galerijem bi ostal nevtralen. Dogovor je bil potrjen z dvojno slovesnostjo v Trierju konec leta 307, na kateri se je Konstantin poročil s Fausto in bil hkrati razglašen za avgusta.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 31; Lenski, str. 64; Odahl, str. 87–88; Pohlsander. ''Emperor Constantine'', str. 15–16. </ref> Maskimijan se je pozimi 307–308 vrnil v Rim, kjer se je kmalu sprl s sinom in v začetku leta 308 pred skupščino rimskih vojakov izpodbijal njegovo pravico do vladarskega položaja. Govoril je o bolni rimski vladi, omalovaževal Maksencija, ker jo je oslabil, in z Maksencijevih ramen strgal cesarsko togo. Od vojakov je pričakoval, da ga bodo priznali za avgusta, vendar so se vojaki postavili na Maksencijevo stran. Maksimijan je bil prisiljen sramotno zapustiti Italijo.<ref>Barnes. Constantine and Eusebius, str. 32; Lenski, str. 64; Odahl, str. 89, 93. </ref> 11. decembra 308 je Galerij za razrešitev politične krize poklical upokojenega Dioklecijana in Maksimijana na sejo generalnega sveta v vojaškem mestu [[Carnuntum]] ob zgornji Donavi. Tam je bil Maksimijan prisiljen ponovno odstopiti. Konstantin je bil degradiran na položaj cezarja, za cezarja na Vzhodu pa je bil imenovan [[Maksimin II.]] [[Licinij I.|Licinij]], zvest Galerijev vojni tovariš, je bil imenovan za avgusta Zahoda.<ref>Barnes. Constantine and Eusebius, str. 32–34; Elliott, str. 42–43; Lenski, str. 65; Odahl, str. 90–91; Pohlsander. Emperor Constantine, str. 17; Potter, str. 349–350; Treadgold, str. 29. </ref> V začetku leta 309 se je Maksimijan vrnil na Konstantinov dvor v Galiji, edini, ki ga je še želel sprejeti.<ref> Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 32.</ref> Ko sta Konstantin in Maksimin na začetku leta 310 odklonila naslavljanje z ''"avgustova sinova"'', so v cesarstvu zavladali štirje avgusti.<ref>Cary in Scullard. ''A History of Rome'', str. 522. </ref> ==Upor proti Konstantinu== [[Slika:Rome-Capitole-StatueConstantin.jpg|thumb|Konstantin I. Veliki]] Leta 310 se je Maksimijan uprl Konstantinu, medtem ko je bil cesar na pohodu proti Frankom. Z delom Konstantinove vojske je bil poslan na jug v [[Arles]] za obrambo pred Maksencijevimi napadi v južni Galiji. Po prihodu v Arles je oznanil, da je Konstantin mrtev, in sam prevzel cesarski škrlat. Vsem, ki so ga bili pripravljeni podpreti, je ponujal podkupnino, vendar je večina vojakov ostala zvesta Konstantinu in Maksimijan je bil prisiljen zapustiti mesto. Konstantin je kmalu izvedel za upor, opustil pohod proti Frankom in se hitro preselil v južno Galijo, kjer se je v Masaliji ([[Marseille]]) soočil z bežečim Maksimijanom. Mesto je bilo bolj sposobno vzdržati dolgo obleganje kot Arles, kar sploh ni bilo pomembno, saj so mu zvesti meščani odprli stranska mestna vrata. Maksimijana so ujeli, ga obtožili za zaroto proti Konstantinu in mu tretjič in zadnjič odvzeli naslov avgusta. Konstantin ga je pomilostil in ga hkrati odločno spodbujal k samomoru. Julija 310 se je Maksimijan obesil.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 34–35; Elliott, str. 43; Lenski, str. 65–66; Odahl, str. 93; Pohlsander. ''Emperor Constantine'', str. 17; Potter, str. 352. </ref> Maksencij se je po Maksimijanovem samomoru starim sporom navkljub predstavljal kot predan sin svojega očeta.<ref>Elliott, str. 43; Lenski, str. 68; Pohlsander. ''Emperor Constantine'', str. 20. </ref> Koval je denar z očetovo podobo in oznanil, da namerava maščevati očetovo smrt.<ref>Barnes. ''New Empire'', str. 34; Elliott, str. 45; Lenski, str. 68.</ref> Konstantin je samomor sprva predstavljal kot nesrečno družinsko tragedijo, od leta 311 pa je širil drugo različico. Maksimijan naj bi po pomilostitvi načrtoval Konstantinov umor med spanjem. Za njegov načrt je izvedala Fausta in opozorila Konstantina na [[evnuh]]a, ki je bdel ob njegovi postelji. Evnuha so ubili, Maksimijana pa aretirali in mu ponudili samomor, ki ga je sprejel.<ref>Lactantius, DMP 30.1; Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 40–41, 305.</ref> Konstantin je tudi ukazal, da Maksimijana [[Damnatio memoriae|izbrišejo iz spomina]], uničijo vse napise, na katerih je omenjen, in odstranijo vsa javna dela z njegovo podobo.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 41; Lenski, str. 68. </ref> Konstantin je v [[Bitka pri Milvijskem mostu|bitki pri Milvijskem mostu]] 28. oktobra 312 porazil Maksencija. Maksencij je v bitki padel in Italija je prišla pod Konstantinovo oblast.<ref>Barnes. Constantine and Eusebius, str. 42–44.</ref> Maksimijanova vdova Evtropija je prisegla, da Maksencij ni bil Maksimijanov sin, in Maksmijanov spomin so rehabilitirali. Njegovo poboženje pod Maksencijem je bilo razglašeno za nično. Za boga je bil ponovno razglašen verjetno leta 317. Na Konstantinovih kovancih se je po letu 318 začel pojavljati skupaj s [[Konstancij Klor|Konstancijem]] in [[Klavdij II. Gotski|Klavdijem Gotskim]]<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 47; Barnes. ''New Empire'', str. 35. </ref> kot ''divus'' – ''božanski''. Vse tri so slavili kot Konstantinove predhodnike in jih imenovali "najboljši cesarji".<ref> Barnes. Constantine and Eusebius, str. 47.</ref> Maksimijan je bil po svojih hčerkah Fausti in Flaviji ded ali praded vseh cesarjev, ki so vladali od leta 337 do 363.<ref> Barnes. New Empire, str. 265–266.</ref> ==Družinsko drevo== {{tree chart/start}} {{tree chart| | | | | | | | | Dio |Dio=[[Dioklecijan]]<br>rimski cesar<br>284–305<br><small>∞ Priska</small>}} {{tree chart| |,|-|-|-|.| | | |!| }} {{tree chart| sis | | Gal |~| GVa | | Man |~|~|~| Eut |~|~|~| Afr |Man=[[Slika:Vexilloid of the Roman Empire.svg|20px]]<br>[[Maksimijan]]<br>socesar 285–286<br>cesar Zahoda 286–305<br><small>∞ Evtropija </small>|Gal=[[Galerij]]<br>cesar Vzhoda |Eut= Evtropija|Afr=Afranij Hanibalijan<br> konzul 292|GVa=Galerija Valerija|sis=sestra}} {{tree chart| |!| | | |!| | | |,|-|-|-|(| | | | | | | | | | | |!| }} {{tree chart| Ma2 | | Val | | Mus | | |!| | | Hel |~| CCh |~| FMT |Mus=[[Maksencij]]<br>rimski cesar <br>306–321<br><small>∞ Valerija Maksimila</small>|FMT=(?) Flavija Maksimijana Teodora|CCh=[[Konstancij Klor]]<br>cesar Zahoda<br>305–306|Hel=Helena|Val=Valerija Maksimila|Ma2=[[Maksimin II.]]<br>cesar Vzhoda<br>310–313}} {{tree chart| | | | | | | | | |!| | | |!| | | |!| | | |,|-|-|-|(| }} {{tree chart| | | | | | | | | VRo | | Fau |~| Co1 | | FDa | | JCo |VRo=Valerij Romul|FDa=Flavij Dalmacij<br>cenzor|JCo= Julij Konstancij <br>konzul 335|Co1=[[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]]<br>rimski cesar<br>312–324|Fau= Fausta}} {{tree chart/end}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Barnes, Timothy D. ''Constantine and Eusebius''. Cambridge, MA: Harvard University Press, 1981. {{ISBN|978-0-674-16531-1}} * Barnes, Timothy D. ''The New Empire of Diocletian and Constantine''. Cambridge, MA: Harvard University Press, 1982. {{ISBN|0-7837-2221-4}} * Bowman, Alan K. "Diocletian and the First Tetrarchy." In ''The Cambridge Ancient History, Volume XII: The Crisis of Empire'', edited by Alan Bowman, Averil Cameron, and Peter Garnsey, 67–89. Cambridge University Press, 2005. {{ISBN|0-521-30199-8}} * Cary, M. and Scullard, H.H. ''A History of Rome''. MacMillan Press, 1974. {{ISBN|0-333-27830-5}} * Corcoran, Simon. ''The Empire of the Tetrarchs: Imperial Pronouncements and Government, AD 284–324''. Oxford: Clarendon Press, 1996. {{ISBN|0-19-815304-X}} * Corcoran, Simon. "Before Constantine." In ''The Cambridge Companion to the Age of Constantine'', edited by Noel Lenski, 35–58. New York: Cambridge University Press, 2006. Hardcover {{ISBN|0-521-81838-9}} Paperback {{ISBN|0-521-52157-2}} * DiMaio, Jr., Michael. "[http://www.roman-emperors.org/chlorus.htm Constantius I Chlorus (305–306 A.D.)]." ''De Imperatoribus Romanis'' (1996a). * DiMaio, Jr., Michael. "[http://www.roman-emperors.org/galerius.htm Galerius (305–311 A.D.)]." ''De Imperatoribus Romanis'' (1996b). * DiMaio, Jr., Michael. "[http://www.roman-emperors.org/maxherc.htm Maximianus Herculius (286–305 A.D)]." ''De Imperatoribus Romanis'' (1997a). * DiMaio, Jr., Michael. "[http://www.roman-emperors.org/maxentiu.htm Maxentius (306–312 A.D.)]." ''De Imperatoribus Romanis'' (1997b). * Elliott, T. G. ''The Christianity of Constantine the Great''. Scranton, PA: University of Scranton Press, 1996. {{ISBN|0-940866-59-5}} * Lenski, Noel. "The Reign of Constantine." In ''The Cambridge Companion to the Age of Constantine'', edited by Noel Lenski, 59–90. New York: Cambridge University Press, 2006. Hardcover {{ISBN|0-521-81838-9}} Paperback {{ISBN|0-521-52157-2}} * Liebeschuetz, J. H. W. G. ''Continuity and Change in Roman Religion''. Oxford: Oxford University Press, 1979. {{ISBN|0-19-814822-4}}. * Mackay, Christopher S. "Lactantius and the Succession to Diocletian." ''Classical Philology'' 94:2 (1999): 198–209. * Mathisen, Ralph W. "[http://www.roman-emperors.org/dioclet.htm Diocletian (284–305 A.D.)]." ''De Imperatoribus Romanis'' (1997). * Nixon, C.E.V., and Barbara Saylor Rodgers. ''In Praise of Later Roman Emperors: The Panegyrici Latini''. Berkeley: University of California Press, 1994. {{ISBN|0-520-08326-1}} * Odahl, Charles Matson. ''Constantine and the Christian Empire''. New York: Routledge, 2004. Hardcover {{ISBN|0-415-17485-6}} Paperback {{ISBN|0-415-38655-1}} * O'Reilly, Donald. ''Lost Legion Rediscovered: The Mystery of the Theban Legion''. Pen & Sword Military, Barnsley, 2011. Hardcover {{ISBN|184884378X}} * Pohlsander, Hans. ''The Emperor Constantine''. London & New York: Routledge, 2004a. Hardcover {{ISBN|0-415-31937-4}} Paperback {{ISBN|0-415-31938-2}} * Pohlsander, Hans. "[http://www.roman-emperors.org/conniei.htm Constantine I (306 – 337 A.D.)]." ''De Imperatoribus Romanis'' (2004b). Accessed December 16, 2007. * Potter, David S. ''The Roman Empire at Bay: AD 180–395''. New York: Routledge, 2005. Hardcover {{ISBN|0-415-10057-7}} Paperback {{ISBN|0-415-10058-5}} * Rees, Roger. ''Layers of Loyalty in Latin Panegyric: AD 289–307''. New York: Oxford University Press, 2002. {{ISBN|0-19-924918-0}} * {{Cite book|last=Rees|first=Roger|title=Diocletian and the Tetrarchy|year=2004|location=Edinburgh, UK|publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-0748616602|url=https://books.google.com/books?id=wV5oAAAAMAAJ}} * Southern, Pat. ''The Roman Empire from Severus to Constantine''. New York: Routledge, 2001. {{ISBN|0-415-23944-3}} * Williams, Stephen. ''Diocletian and the Roman Recovery''. New York: Routledge, 1997. {{ISBN|0-415-91827-8}} {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|[[Konstantinska dinastija]]||250|julij|310}} {{s-reg}} {{s-bef | before=[[Dioklecijan]] }} {{s-ttl | title=[[Seznam rimskih cesarjev|Rimski cesar]] | years=286–305 | with= Dioklecijanom }} {{s-aft | after=[[Konstancij Klor]] in [[Galerij]]}} {{s-off}} {{s-bef | before= Mark Junij Maksim|before2=Vetij Akvilinij}} {{s-ttl | title=Rimski konzul| years=287–288 |regent1= Dioklecijanom,<br />Pomponijem Januarijem }} {{s-aft | after= Mark Magrij Bas|after2= Lucij Ragonij Kvintijan}} {{s-bef | before= Mark Magrij Bas|before2= Lucij Ragonij Kvintijan}} {{s-ttl | title=Rimski konzul| years=290 |regent1= Dioklecijanom}} {{s-aft | after= Gaj Junij Tiberijan|after2= Kasij Dion }} {{s-bef | before= Afranij Hanibalijan |before2= Julij Asklepiodot}} {{s-ttl | title=Rimski konzul | years=293 |regent1= Dioklecijanom}} {{s-aft | after= Konstancij Klor |after2=Galerij}} {{s-bef | before= Dioklecijan |before2=Konstancij Klor }} {{s-ttl | title=Rimski konzul | years=297 |regent1= Galerijem}} {{s-aft | after= Anicij Faust Pavlin|after2= Virij Gal}} {{s-bef | before= Anicij Faust Pavlin|before2=Virij Gal}} {{s-ttl | title=Rimski konzul| years=299 |regent1= Dioklecijanom}} {{s-aft | after= Konstancij Klor|after2=Galerij}} {{s-bef | before= Konstancij Klor|before2=Galerij}} {{s-ttl | title=Rimski konzul| years=303–304 |regent1= Dioklecijanom}} {{s-aft | after= Konstancij Klor|after2=Galerij}} {{s-bef | before= Konstancij Klor|before2=Galerij}} {{s-ttl | title=Rimski konzul| years=307 |regent1= [[Konstantin I. Veliki|Konstantinom I.]],<br> Flavijem Valerijem Severom,<br />Maksiminom Dazo,<br />Galerijem}} {{s-aft | after= Dioklecijan,<br /> Galerij,<br />[[Maksencij]],<br />Valerij Romul}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rimski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 3. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] bk7m10vj2bb0tkbpluhih9wv1zhkaqx 5737242 5737236 2022-08-20T07:26:03Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Maksimijan | image = | image_size = 225px | alt = | caption = | succession = Rimski cesar | reign = 2. april 286<ref name=ref1>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', 6–7; Potter, 282; Southern, 141–142. Kronologija Maksimijanovega imenovanja za avgusta je nezanesljiva.</ref> – 1. maj 305 <br> (na [[Zahodno Rimsko cesarstvo|zahodu]] z [[Dioklecijan]]om na [[Vzhodno Rimsko cesarstvo|vzhodu]])<ref name=ref2>Barnes. ''New Empire'', 4.</ref> | reign-type = [[Avgust (naslov)|''Augustus'']] | predecessor = [[Dioklecijan]] (samostojno) | successor = [[Konstancij Klor]] in [[Galerij]] | reign1 = 21. julij<ref name=ref3>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', 6; Barnes. ''New Empire'', 4.</ref> ali 25. julij<ref name=ref4>Potter, 280–281.</ref> 285&nbsp;–&nbsp;286 (pod [[Dioklecijan]]om) | reign-type1 = ''[[Cezar (naslov)|Caesar]]'' | reign2 = konec 306&nbsp;–&nbsp;11. november 308 (samooklican)<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', 32–34; Barnes. ''New Empire'', 13; Elliott, 42–43; Lenski, 65; Odahl, 90–91; Pohlsander, ''Emperor Constantine'', 17; Potter, 349–50; Treadgold, 29.</ref><br />310 (samooklican)<ref>Barnes, ''New Empire'', 13.</ref> | reign-type2 = ''Augustus'' (ponovno) | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | burial_place = | spouse = Evtropika | issue = {{ubl|Flavija Maksimijana Teodora|[[Maksencij]]|Fausta}} | issue-link = #Family tree | issue-pipe = Detail | full name = Marcus Aurelius Valerius Maximianus<ref>za popolne naslova glej Barnes. ''New Empire'', 17–29.</ref> }} '''Maksimijan''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Marcvs Avrelivs Valerivs Maksimianvs}}) z vzdevkom Herkulij<ref>DiMaio. ''Maximianus Herculius''.</ref> je bil [[Seznam rimskih cesarjev|cesar]] [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli [[250]], [[Sremska Mitrovica|Sirmij]], Rimsko cesarstvo, † okoli julija [[310]]. [[Marseille|Masilia]], Rimsko cesarstvo. V letih 285 in 286 je bil ''[[cezar (naslov)|cezar]]''<ref name=ref3/><ref name=ref4/> od leta 286<ref name=ref1/> do 305<ref name=ref2/> pa ''[[avgust (naslov)|avgust]]''. Naslov ''avgusta'' je delil s svojim nadrejenim socesarjem [[Dioklecijan]]om, katerega politične spretnosti so dopolnjevale Maksimijanovo vojaško moč. Maksimijan je za svoj sedež izbral [[Trier]], vendar je večino svojega časa preživel na vojnih pohodih. Konec leta 285 je zatrl upornike v [[Galija|Galiji]], znane kot [[Bagaudi]]. V letih 285 do 288 se je boril proti [[Germani|germanskim]] plemenom ob meji na [[Ren]]u. Skupaj z Dioklecijanom je leta 288 prodrl globoko v [[Alemani|alemansko]] ozemlje in s strategijo [[Požgana zemlja|požgane zemlje]] začasno razbremenil Porenje pred grožnjo germanske invazije. Karavzij, ki ga je Maksimijan imenoval za policaja obal [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]], se je leta 286 uprl, kar je povzročilo odcepitev [[Rimska Britanija|Britanije]] in severozahodne Galije od Rimskega cesarstva. Maksimijanu ni uspelo odstaviti Karavzija, njegovo invazijsko ladjevje pa je bilo leta 289 ali 290 uničeno v viharju. Maksimijanov podrejeni sovladar [[Konstancij Klor]] je vodil kampanjo proti Karavzijevemu nasledniku Alektu, medtem ko je Maksimijan držal mejo na Renu. Leta 296 je bil voditelj upornikov odstavljen in Maksimijan je odšel proti jugu, da bi se boril proti [[Piratstvo|piratom]] ob obali [[Iberski polotok|Hispanije]] in vpadom [[Berberi|Berberov]] v Mavretaniji (sedanji [[Magreb]]). Ko so se te kampanje leta 298 zaključile, je odpotoval v [[Apeninski polotok|Italijo]], kjer je živel udobno do leta 305. 1. maja 305 je na Dioklecijanov ukaz odstopil, prepustil položaj ''avgusta'' Konstanciju in se umaknil v južno Italijo. Konec leta 306 je spet prevzel položaj ''avgusta'' in podprl upor svojega sina [[Maksencij]]a v Italiji. Aprila 307 je poskušal svojega sina odstaviti, a mu ni uspelo. Pobegnil je na dvor Konstancijevega naslednika [[Konstantin I. Veliki|Konstantina]] v Trierju. Na zboru v [[Carnuntum|Karnuntu]] novembra 308 sta Dioklecijan in njegov naslednik [[Galerij |Galerij]] prisilila Maksimijana, da se odreče svoji zahtevi po cesarskem položaju. V začetku leta 310 je Maksimijan poskušal zasesti Konstantinov položaj, medtem ko je Konstantin vodil pohod na Ren. Poskus je imel zelo majhno podporo. Konstantin ga je v [[Marseille|Masiliji]] ujel, Dioklecijan pa ga je leta sredi leta 310 prisilil, da je naredil samomor. Med Konstantinovo vojno z Maksencijem so bile vse Maksimijanove podobe odstranjene z javnih mest. Ko je Konstantin odstavil in ubil Maksencija, je bil Maksimijan rehabilitiran in pobožen. ==Zgodnje življenje== [[Slika:Coin of Maximian.jpg|thumb|180px|left|Maksimijanov [[antoninijan]] z napisom IMPerator MAXIMIANVS AVGustus]] [[Slika:Argenteus of Maximian (YORYM 2001 797) obverse.jpg|thumb|180px|left|Maksiminanov [[argenteus]] z napisom MAXIMIANVS AVGustus]] Rojen je bil okoli leta 250 pri Sirmiju (sedanja Sremska Mitrovica, Srbija) v provinci [[Panonija (rimska provinca)|Panoniji]] v družini malih trgovcev.<ref>Epitome de Caesaribus 40.10. </ref><ref>Pohlsander, Hans A. (1996). The Emperor Constantine. Psychology Press. str. 7. ISBN 978-0-415-13178-0. Pridobljeno 12. oktobra 2010.</ref> Nekateri antični viri nejasno namigujejo, da je bil iz [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirika]],<ref> Victor. ''Liber de Caesaribus'' 39.26.</ref> omenjajo njegove panonske vrline<ref>''Panegrici Latini'' 10(2).2.2ff.</ref> in ostro vzgojo na v vojni razdejani meji na [[Donava|Donavi]].<ref>''Panegrici Latini'' 10(2).2.4.</ref> Vstopil je v rimsko vojsko in z [[Dioklecijan]]om služil pod cesarjema [[Avrelijan]]om (vladal 270–275) in [[Mark Avrelij Prob |Probom]] (vladal 276–282). Verjetno je sodeloval v [[Kar (rimski cesar)|Karovi]] mezopotamski kampanji leta 283 in se udeležil Dioklecijanove izvolitve za cesarja 20. novembra 284 v [[Nikomedija|Nikomediji]].<ref>Barnes. ''New Empire'', str. 32–33; Rees. ''Layers of Loyalty'', str. 30. </ref> Hitro Dioklecijanovo imenovanje Maksimijana za cezarja pisatelj Stephen Williams in zgodovinar Timothy Barnes razlagata s tem, da sta bila moža dolgotrajna zaveznika, da sta bili njuni vlogi vnaprej dogovorjeni in da je Maksimijan verjetno podpiral Dioklecijana med njegovo kampanjo proti cesarju [[Karin (rimski cesar)|Karinu]] (vladal 283–285). Za njuno razlago ni nobenega neposrednega dokaza.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 6; Williams, str. 43–44. </ref> S svojo veliko energijo, trdnim in agresivnim značajem in nenaklonjenostjo uporu je bil Maksimijan privlačen kandidat za cesarsko funkcijo. [[Avrelij Viktor]], zgodovinar iz 4. stoletja, je Maksimijana opisal kot ''"kolegialnega in zaupanja vrednega v prijateljstvu, nekoliko drznega in moža z veliko vojaškega talenta"''.<ref>Victor. ''Liber de Caesaribus'' 39. </ref> Maksimijan je bil ne glede na te lastnosti neizobražen in je raje deloval kot mislil. [[Panegirik]] iz leta 289, ki njegove zmage primerja z zmagami Scipiona Afričana nad [[Hanibal|Hanibalom]] med [[Druga punska vojna|drugo punsko vojno]], omenja, da Maksimijan ni nikoli slišal zanje.<ref name="#1">''Panegyrici Latini'' 10(2).</ref> Njegove ambicije so bile povsem vojaške, politiko pa je prepustil Dioklecijanu.<ref>Williams, str. 44.</ref> Krščanski [[Teolog|teolog]] in učitelj [[Retorika|retorike]] [[Laktancij]] (250-340) je zapisal, da je Maksimijan delil Dioklecijanovo osnovno držo, vendar je bil manj čist v svojem okusu, in izkoristil čutne priložnosti, ki jih je imel na cesarskem položaju.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 13.</ref> Laktanij ga je obtožil, da je oskrunil hčere senatorjev in potoval z mladimi devicami, da bi zadovoljil svoje neskončno poželenje. Laktanijevo verodostojnost spodkopava njegova splošna sovražnost do [[Poganstvo|poganov]].<ref>Lactantius. ''De mortibus persecutorum'', 8.</ref> Maskimijan je imel s svojo sirsko ženo Evtropijo dva otroka: [[Maksencij]]a in Fausta. O njunih rojstnih datumih ni nobenega zapisa. Maksencij naj bi bil po sodobnih ocenah rojen med letoma 276 in 283,<ref>''Tyranny and Transformation''.</ref> najverjetneje okoli leta 289 ali 290.<ref>Barnes. ''New Empire'', str. 34. </ref> Teodoro, ženo [[Konstancij Klor|Konstancija Klora]], starodavni viri pogosto imenujejo Maksimijanova pastorka. To bi lahko pomenilo, da je bila rojena v prejšnjem Evtropijinem zakonu z Afranijem Hanibalijanom.<ref>Aurelius Victor. ''De Caesaribus'' 39.25; Eutropius, ''Breviaria'' 9.22; Jerome, ''Chronicle'', 225; ''Epitome de Caesaribus'' 39.2, 40.12.</ref> Barnes to stališče izpodbija in pravi, da vsi viri svoje podatke črpajo iz delno nezanesljivega zgodovinskega dela ''Enmannsche Kaisergeschichte'', medtem ko drugi, bolj zanesljivi viri o njej govorijo kot o Maksimijanovi hčerki.<ref>Origo Constantini 2; Philostorgius, ''Historia Ecclesiastica'' 2.16.</ref> Barnes sklepa, da je bila Teodora rojena najkasneje okoli leta 275 neimenovani prejšnji Maksimijanovi ženi, verjetno eni od Hanibalijanovih hčera.<ref>Barnes. ''New Empire'', str. 33–34. </ref> ==Imenovanje za cezarja== [[Slika:Aureus à l'effigie de Maximien Hercule.jpg|thumb|200px|Maksimijanov zlati solidus z napisom MAXIMIANVS AVGVSTVS / CONSVL IIII Pater Patriae PROCOnSul – SMAZ (kovnica v Ogleju)]] [[Slika:Istanbul - Museo archeol. - Diocleziano (284-305 d.C.) - Foto G. Dall'Orto 28-5-2006.jpg|thumb|right|200px|Dioklecijan, Maksimijanov starejši kolega in avgust na vzhodu]] Dioklecijan je julija 285 v Mediolanu (sedanji [[Milano]], [[Italija]])<ref>Dogodek je datiran tudi na 21. julija (Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 6; Barnes. ''New Empire'', str. 4; Bowman, str. 69) in 25. julij (Potter, str. 280–281).</ref> razglasil Maskimijana za svojega sovladarja oziroma ''cezarja''.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 6; Barnes. ''New Empire'', str. 4; Bowman, str. 69; Corcoran. ''Before Constantine'', str. 40; Potter, str. 280–281.</ref> Razlogi za njegovo imenovanje so večplastni. V vseh provincah cesarstva od [[Galija|Galije]] do [[Sirija (rimska provinca)|Sirije]] in [[Egipt (rimska provinca)|Egipta]] do spodnje [[Donava|Donave]] so se dogajali konflikti, zato je Dioklecijan potreboval pomočnika, da bi lahko obvladal kaotično stanje.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 6; Rees. Layers of Loyalty, str. 30; Southern, str. 136.</ref> Zgodovinar Stephen Williams trdi, da se je Dioklecijan imel za povprečnega generala in je za večino svojih bitk potreboval človeka, kakršen je bil Maksimijan.<ref>Williams, str. 45.</ref> Razen tega je bil Dioklecijan ranljiv, ker ni imel sinov. Imel je le hčerko Valerijo, ki ga ni mogla naslediti, zato je bil prisiljen poiskati sovladarja izven svoje družine. Ta sovladar je moral biti hkrati nekdo, ki mu je zaupal.<ref>Potter, str. 280; Southern, str. 136; Williams, str. 43.</ref> Zgodovinar William Seston je trdil, da je Dioklecijan, tako kot cesarji brez dedičev pred njim, Maksimijana ob njegovem imenovanju sprejel za svojega filiusa Augusti (avgustovski sin, posvojenec). Nekateri se z njim strinjajo strinjajo, zgodovinar Frank Kolb pa je njegovo mnenje izpodbijal, ker je temeljilo na napačnem branju papiroloških dokazov.<ref>Bowman, str. 69; Odahl, str. 42–43; Southern, str.136, 331; Williams, str. 45.</ref> Maksimijan je privzel Dioklecijanov ''nomen'' (družinsko ime) Valerij.<ref>Bowman, str. 69. </ref> In ne nazadnje je Dioklecijan vedel, da je vladavina posameznika nevarna in da so v preteklosti že obstajale dvojne vladavine. Cesarja [[Avrelijan]] in [[Prob (rimski cesar)|Prob]] sta bila kljub svoji vojaški moči zlahka odstranjena z oblasti.<ref>Potter, str. 280.</ref> V nasprotju z njima so le nekaj let prej cesar [[Kar (rimski cesar)|Kar]] in njegovi sinovi vladali skupaj, čeprav ne dolgo. Celo prvi cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] (vladal 27 pr. n. št.–14 n. št.) je delil oblast s svojimi kolegi, bolj formalni položaji socesarja pa so obstajali od [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] (vladal 161–180) dalje.<ref>Corcoran. "Before Constantine", str. 40. </ref> Sistem dveh cesarjev je očitno dobro deloval. Okoli leta 287 je bil odnos vladarjev na novo opredeljen tudi v verskem smislu, pri čemer je Dioklecijan prevzel naslov ''Iovius'' ([[Jupiter (mitologija)|Jupiter]]) in Maksimijan naslov ''Herculius'' ([[Herkul]]).<ref>Corcoran. ''Before Constantine'', str. 40; Liebeschuetz. ''Continuity and Change'', str. 235–252, 240–243; Odahl, str. 43–44; Rees. ''Layers of Loyalty'', str. 32–33.</ref> Naslova sta bila prežeta s simboliko: Dioklecijan-Jupiter je imel prevladujočo vlogo v načrtovanju in poveljevanju, Maksimijan-Herkul pa junaško vlogo izpolnjevanja dodeljenih nalog.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 11–12; Corcoran. ''Before Constantine'', str. 40; Odahl, str. 43; Rees. Layers of Loyalty, str. 32–33, 39, 42–52; Southern, str. 136–137; Williams, str. 58–59.</ref> Cesarja kljub simboliki nista bila "bogova", čeprav so ju v cesarskih panegirikah opevali kot takšna. Namesto tega sta bila orodje bogov, ki so vsiljevali božjo voljo na zemlji.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 11. </ref> Ko so se obredi končali, je Maksimijan prevzel nadzor nad zahodnim delom cesarstva in bil poslan v Galijo, da bi se boril proti upornim [[Bagaudi|Bagaudom]], medtem ko se je Dioklecijan vrnil na vzhod.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 6; Southern, str. 137; Williams, str. 45–46. </ref> ==Prvi pohodi v Galiji in Germaniji== Galski Bagaudi so skrivnostno ljudstvo, ki se v antičnih virih pojavlja bežno, prvič leta 285.<ref>Rees. ''Layers of Loyalty'', str. 29.</ref> [[Evropij|Evtropij]], rimski zgodovinar iz 4. stoletja, jih je opisal kot podeželsko ljudstvo pod vodstvom Amanda in Elijana, medtem ko jih je [[Avrelij Viktor|Viktor]] imenoval razbojniki.<ref>Eutropius. ''Brev''. 9.20; Aurelius Victor. ''de Caesaribus''.</ref> Zgodovinar David S. Potter trdi, da so bili več kot kmetje in so iskali bodisi galsko politično avtonomijo bodisi ponovno ustoličenje nedavno odstavljenega cesarja Kara, rojenega v [[Narbonska Galija|Narbonski Galiji]] (sedanja južna [[Francija]]). Če je to res, so bili uporni rimski vojaki in ne razbojniki.<ref>Potter, str. 281–282.</ref> Bili so slabo opremljeni, vodeni in usposobljeni, kar se ne ujema s podobo rimskih legionarjev, vendar dovolj moteči, da je Dioklecijan proti njim poslal svojo vojsko.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 6; Barnes. ''New Empire'', str. 10; Rees. ''Layers of Loyalty'', str. 30; Southern, str. 137; Williams, str. 45–46.</ref> Maksimijan je bil med pripravami na pohod proti Bagaudom vpleten v pokol [[Kopti|koptskih]] krščanskih čet iz štabne enote, ki so se v začetku leta 285 uple v Tebah pri Aucanusu v sedanji [[Švica|Švici]].<ref>O'Reilly. ''Lost Legion Rediscovered: The Mystery of the Theban Legion'', str. 117-122.</ref> Maksimijan se je na pohod proti Bagaudom odpravil sredi leta 285.<ref>Barnes. New Empire, str. 57; Bowman, str. 70–71. </ref> Podrobnosti pohoda so malo znane in brez taktičnih podrobnosti. Zgodovinski viri opevajo samo Maksimijanove vrline in zmage. Hvalnica iz leta 289 pravi, da je upornike porazil z mešanico strogosti in popustljivosti.<ref>Southern, str. 137. </ref> Ker je bila kampanja usmerjena proti državljanom cesarstva in zato neokusna, ni dobila imena in v seznamih triumfov ni omenjena. Maksimijanov hvalničar o njej piše: ''"Hitro sem prestopil to epizodo, ker bi jo v svoji velikodušnosti raje pozabil kot proslavljal"''.<ref name="#1"/> Do konca leta se je upor znatno umiril, zato je Maksimijan glavnino svojih sil premaknil na mejo na Renu in napovedal obdobje stabilnosti.<ref> Southern, str. 139–138; Williams, str. 46.</ref> Maksimijan upora Bagaudov ni zatrl dovolj hitro, da bi se izognil reakciji [[Germani|Germanov]]. Konec leta 285 sta dve germanski vojski, prva iz [[Burgundi|Burgundov]] in [[Alemani|Alemanov]] in druga iz Hajbonov in [[Heruli|Herulov]], prestopili Ren in vdrli v Galijo.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 6; Barnes. ''New Empire'', str. 57; Bowman, str. 71; Rees. ''Layers of Loyalty'', str. 31. </ref> Prva vojska je pomrla zaradi bolezni in lakote, drugo pa je Maksimijan prestregel in premagal.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 6.</ref> Po zmagi je v Moguntiacumu ([[Mainz]], [[Nemčija]]), Treverorumu ([[Trier]], Nemčija) ali Colonii Agrippini ([[Köln]], Nemčija)<ref>Potter, str. 282–283; Williams. ''Diocletian'', str. 46.</ref> organiziral svoj štab in se pripravljal na prihodnje kampanje.<ref>Williams, str. 46. </ref> ==Karavzijev upor== [[Slika:Roman tile antefix.jpg|thumb|right|Rimski strešnik z znakom XX. legije ''Valeria Victrix'', ki se je pridružila Karavzijevemu uporu]] Čeprav je bila večina Galije umirjena, so regije ob [[Rokavski preliv|Rokavskem prelivu]] še vedno trpele zaradi [[Franki|frankovskega]] in [[Sasi|saškega]] [[Piratstvo|piratstva]]. Kot odgovor na piratstvo je Maksimijan imenoval [[Karavzij]]a iz [[Spodnja Germanija|Spodnje Germanije]] (sedanja južna in zahodna [[Nizozemska]]) za poveljnika Preliva in čiščenje napadalcev.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 6; Barnes. ''New Empire'', str. 57.</ref> Karavzij se je dobro odrezal<ref>Bowman, str. 71; Southern, str. 138; Williams, str. 46–47.</ref> in do konca leta 285 polovil veliko piratskih ladij.<ref>Southern, str. 138; Williams, str. 46–47.</ref> Maksimijan je kmalu izvedel, da Karavzij čaka, da pirati končajo plenjenje in jih šele potem napade in zadrži njihov plen, namesto da bi ga vrnil prebivalstvu ali ga dal v cesarsko zakladnico.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 6–7; Bowman, str. 71; Potter, str. 283–84; Southern, str. 137–141; Williams, str. 47. </ref> Oodredil je Karavzijevo aretacijo in usmrtitev, zato je Karavzij pobegnil v Britanijo. V Britaniji je dobil močno podporo. Na njegovo stran sta prešli najmanj dve britanski legiji ([[II. legija Augusta|II. ''Augusta'']] in [[XX. legija Valeria Victrix|XX. ''Valeria Victrix'']]) in v bližini [[Boulogne|Boulognea]] del ali cela legija, verjetno [[XXX. legija Ulpia Victrix|XXX. ''Ulpia Victrix'']].<ref>Potter, str. 284; Southern, str. 139–40; Williams, str. 47.</ref> Karavzij je hitro odstranil nekaj cesarstvu zvestih častnikov in se razglasil za cesarja Britanije in severne Galije.<ref>Williams, str. 47.</ref> Maksimijan se ni veliko vmešaval v upor, ker je bilo vojno ladjevje v Karavzijevih rokah, sam pa je bil zaposlen z dušenjem upora [[Heruli|Herulov]] in [[Franki|Frankov]]. Karavzij je medtem okrepil svoj položaj s povečanjem flote, najemanjem frankovskih plačancev in dobrim plačevanjem svojih vojakov. Konec leta 286 je bila pod njegovim nadzorom Britanija, večina severozahodne Galije in celotna obala Kanala.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 7; Bowman, str. 71; Southern, str. 140. </ref> Začel je kovati svoj denar, ki je bil mnogo bolj čist kot Maksimijanov in Dioklecijanov, s čimer je zaslužil podporo britanskih in galskih trgovcev.<ref>Williams, str. 47–48.</ref> Za Karavzijev vpliv in bogastvo so postale dovzetne tudi Maksimijanove vojaške enote.<ref>Potter, str. 284; Williams, str. 61–62.</ref> ==Maksimijanova razglasitev za avgusta== Spodbujen s Karavzijevo krizo je Maksimijan 1. aprila 286<ref name=ref1/> privzel naslov avgust.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 7; Bleckmann; Corcoran. "Before Constantine", str. 40; Potter, str. 282; Southern, str. 141–142; Williams, str. 48. </ref> S tem je dobil enak status kot Karavzij in spopad med avgustom in cezarjem se je spremenil v spopad med avgustoma. Maksimijan je bil proglašen tudi za Dioklecijanovega brata in postal njemu enak po avtoriteti in ugledu.<ref>Williams, str. 48.</ref> Dioklecijan ni mogel biti prisoten na njegovem imenovanju, ker je bil takrat v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]],<ref>Potter, str. 282, 649; Barnes. ''New Empire'', str. 50–51; Potter, str. 282, 649. </ref> zato je bil po mnenju zgodovinarja Seeka uradno [[Uzurpator|uzurpator]]. Dioklecijan naj bi kasneje priznal njegovo imenovanje verjetno samo zato, da bi se izognil državljanski vojni. Seekova domneva ni imela veliko podpore in je bila nedavno ovržena.<ref>Potter, str. 282, 649.</ref> Dioklecijan je Maksimijanu kljub veliki oddaljenosti očitno dovolj zaupal, slednji pa je Dioklecijana dovolj spoštoval, da je deloval skladno z njegovo voljo.<ref>Potter, str. 282; Williams, str. 49. </ref> Rimsko cesarstvo teoretično no bilo razdeljeno v dvojno cesarstvu. V praksi je bilo stanje drugačno, saj je imel vsak cesar svoj dvor, vojsko in rezidenco. Cesarska propaganda je po letu 287 še vedno vztrajala na enotnem in nedeljivem Rimu - ''patrimonium indivisum''.<ref>Bowman, str. 70; Potter, str. 283; Williams, str. 49, 65. </ref> Maksimijanov panagerik je leta 289 zapisal: ''"Tako je, da je ta veliki imperij obema v skupni lasti, brez vsakršnega nesoglasja, saj ne bi zdržal, če bi prišlo do kakršnega koli spora med njima. Oba sta vladala v enako meri, kot nekoč špartanska kralja Herekleja".''<ref>''Panegyrici Latini'' 10(2)9.4.</ref> Uradna državna praznovanja so potekala v imenu obeh cesarjev in v obeh delih cesarstva se je koval enak denar z imeni obeh cesarjev.<ref> Potter, str. 283; Williams, str. 49, 65.</ref> Dioklecijan je včasih izdal kakšen ukaz v Maksimijanovi province [[Afrika (rimska provinca)|Afriki]], Maksimijan pa domnevno enako na Dioklecijanovem ozemlju. ==Pohodi proti porenskim plemenom== ===Pohodi leta 285 do 288=== Maksimijan je spoznal, da Karavzijevega upora ne bo mogel zlahka zatreti, zato se je obrnil proti porenskim germanskim plemenom.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 7; Bowman, str. 71; Corcoran. ''Before Constantine'', str. 40.</ref> Ta plemena so bila verjetno večja grožnja miru v Galiji kot Karavzijev upor. Med njimi je bilo veliko Karavzijevih podpornikov,<ref>Southern, str. 141; Williams, str. 50. </ref> ki so bili na Maksimijanovo srečo pogosto sprti.<ref name=ref75>Williams, str. 50. </ref> Maksimijanove akcije ob Renu so trajale od leta 285 do 288, sicer pa se omenja najmanj pet datumov.<ref>Barnes. New Empire, str. 57.</ref> Maksimijan je bil prepričan, da so največja grožnja burgundska in alemanska plemena iz [[Mozela|Mozele]] in [[Vogezi|Vogezov]], zato se je najprej obrnil proti njim. V kampanji je uporabljal taktike požgane zemlje, puščal odpadke na njihovi zemlji in zmanjšal njihovo število z lakoto in boleznimi. Za [[Burgundi]] in [[Alemani]] se je obrnil proti šibkejšim [[Heruli|Herulom]] in Hajbonom. V enem samem boju jih je potisnil v kot in jih premagal. Boril se je tudi osebno in se vozil po bojni črti, dokler se germanske sile niso zlomile. Rimska vojska je zasledovala bežeče plemenske vojske in jih razbila. Na sovražnike, oslabljene od lakote,<ref name=ref75/> je sprožil veliko invazijo preko Rena.<ref>Barnes. ''New Empire'', str. 57; Williams, str. 50. </ref> Prodrl je globoko na germansko ozemlje in uničill vse, kar je dosegel, da bi dokazal premoč rimskega orožja.<ref name=ref79>Barnes. Constantine and Eusebius, str. 7. </ref> Do konca leta 287 je dosegal, da je ostalo Porenje brez germanskih plemen.<ref name=ref75/> Maksimijanov panegirist je zapisal: ''"Vse, kar vidim za Renom, je rimsko"''.<ref>''Panegyrici Latini'' 10(2).7.7.</ref> ===Skupna kampanja proti Alemanom=== Na začetku naslednjega leta se je Dioklecijan vrnil z vzhoda in Maksimijan se je začel pripravljati na obračun s Karavzijem.<ref>Barnes. Constantine and Eusebius, str. 7; Southern, str. 142–143; Williams, str. 50.</ref> Cesarja sta se tisto leto srečala, vendar ni natančno znano kdaj.<ref>Barnes. ''New Empire'', str. 57; Rees. ''Layers of Loyalty'', str. 31.</ref> Na srečanju sta se verjetno dogovorila za skupno kampanjo proti Alemanom in pomorsko ekspedicijo proti Karavziju.<ref>Rees. ''Layers of Loyalty'', str. 31; Southern, str. 142–143; Williams, str. 50. Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 7.</ref> V drugi polovici leta je Maksimijan bliskovito napadel ''Agri Decumates'' – regijo globoko na alemanskem ozemlju med gornjim Renom in gornjo Donavo. Dioklecijan je istočasno preko [[Retija|Retije]] napadel Germanijo. Oba cesarja sta požgala žitna polja in s tem uničila vse vire za preživetje.<ref>Southern, str. 142–143; Williams, str. 50.</ref> K cesarstvu sta priključila veliko germanskega ozemlja in ustvarila pogoje za nadaljnje prodiranje na germansko ozemlje.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 7; Corcoran. ''Before Constantine'', str. 40; Southern, str. 143; Williams, str. 50.</ref> Po vojni so bila obnovljena mesta ob Renu in ustanovljena mostišča na vzhodnem bregu Rena, med njimi [[Mainz]] in [[Köln]]. Vzpostavljena je bila vojaška meja s trdnjavami, cestami in utrjenimi mesti. Ključna mesta ob meji je povezovala velika vojaška cesta skozi Tornacum ([[Tournai]], [[Belgija]]), Bavacum (Bavay, [[Francija]]), Atuatuca Tungrorum (Tongeren, Belgija, Mosae Trajectum ([[Maastricht]], Nizozemska) in Köln.<ref name=ref86>Williams, str. 50–51. </ref> ===Konstancij, Genobavd in ponovna naselitev germanskih plemen=== V začetku leta 288 je Maksimijan imenoval svojega prefekta pretorijancev [[Konstancij Klor|Konstancija Klora]], moža svoje hčerke Teodore, za poveljnika pohoda proti Karavzijevim zaveznikom Frankom. Franki so obvladovali izlive Rena in onemogočali napade na Karavzija z morja. Konstancij je prodiral skozi frankovsko ozemlje proti severu, pustošil in dosegel obalo [[Severno morje|Severnega morja]]. Franki so zaprosili za mir in ga dosegli, Maksimijan pa je za njihovega kralja imenoval odstavljenega frankovskega kralja [[Genobavd]]a. Kralj je postal rimski vazal in skupaj z manjšino poglavarjev, ki so mu prisegli zvestobo, zagotovil rimsko prevlado na tem ozemlju.<ref>Barnes. Constantine and Eusebius, str. 7; Bowman, str. 72; Williams, str. 51.</ref> Cesar je dovolil Frizijcem, Salijskim Frankom, Hamavom in drugim plemenom, da se naselijo na ozkem pasu rimskega ozemlja, bodisi med rekama Ren in Waal od Noviomagusa ([[Nijmegen]], [[Nizozemska]]) do Traiectuma (Utreht, Nizozemska),<ref name=ref86/> bodisi v okolici [[Trier]]ja.<ref name=ref79/> Plemena so se lahko naselila pod pogojem, da priznajo rimsko nadoblast. Njihova prisotnost je zagotovila vir delovne sile in preprečila naselitev drugih frankovskih plemen. Maksimijan je dobil varovalni pas v severnem Porenju in je lahko zmanjšal število vojakov v tej regiji.<ref name=ref86/> ==Pohodi v Britanijo in Galijo== ===Pohod proti Karavziju=== [[Slika:Antoninianus Carausius leg4-RIC 0069v.jpg|thumb|250px|Karavzijev [[antoninijan]] z napisom IMP. CARAVSIVS P. F. AVG. / LEGion IIII FL – ML (kovnica v [[London|Londiniju]])]] Leta 289 je bil Maksimijan pripravljen vdreti v Karavzijevo Britanijo, vendar mu napad iz neznanega vzroka ni uspel. Leta 289 je je bil cesarjev panegirist optimističen glede možnosti uspeha kampanje, panegirist iz leta 291 pa tega ni omenil.<ref> Southern, str. 143.</ref> Konstancijev panegirist je omenil, da je bila njegova flota zaradi nevihte izgubljena.<ref>Panegyrici Latini 8(5)12.2; Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 7, 288; Bowman, str. 72–73; Potter, str. 284–85, 650; Southern, str. 143; Williams, str. 55. </ref> To bi lahko bilo res, lahko pa tudi izgovor za zmanjšanje zadrege zaradi poraza.<ref>Southern, str. 143; Williams, str. 55. </ref> Dioklecijan je svojo turnejo po vzhodnih provincah kmalu zatem prekinil, morda zato, ker je izvedel za Maksimijanov neuspeh.<ref>Potter, 285; Southern, 144. </ref> Naglo se je obrnil na zahod in 10. maja 290 prišel do [[Homs|Emese]]<ref>''Codex Justinianus'' 9.41.9; Barnes. ''New Empire'', str. 51; Potter, str. 285, 650. </ref> in 1. julija 290 do [[Sremska Mitrovica|Sirmija]].<ref>''Codex Justinianus'' 6.30.6; Barnes. ''New Empire'', str. 52; Potter, str. 285, 650.</ref> Dioklecijan in Maksimijan sta se srečala v [[Milano|Milanu]] konec decembra 290 ali januarja 291.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 8; Potter, str. 285.</ref> V mestu so se zbirale velike množice ljudi, cesarja pa sta veliko časa posvetili javnemu razkazovanju.<ref>''Panegyrici Latini'' 11(3)10.</ref> Potter je med drugim domneval, da so bile slovesnosti organizirane tako, da so dokazovale Dioklecijanovo neomajno podporo svojemu omahljivemu kolegu. Vladarja sta o politiki in vojni razpravljala na skrivaj<ref> Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 8; Potter, str. 285, 288; Rees. ''Layers of Loyalty'', str. 69.</ref> in morda razmišljala o razširitvi cesarskega kolegija, ki bi imel štiri cesarje ([[tetrarhija]]).<ref>Potter, str. 285; Rees. ''Layers of Loyalty'', str.69. </ref> S cesarjema se je sestala tudi delegacija [[Rimski senat|rimskega senata]] in obnovila sicer redke stike s cesarsko pisarno.<ref> Panegyrici Latini 11(3) 2.4, 8.1, 11.3–4, 12.2; Barnes. Constantine and Eusebius, str. 8, 288; Potter, str. 285, 650.</ref> Cesarja sta se naslednjič srečala šele leta 303.<ref> Potter, str. 285.</ref> Po neuspelem Maksimijanovem napadu na Karavzija leta 289 se je začelo obdobje nelagodnega premirja. Maksimijan je dopuščal Karavzijevo vladavino v Britaniji in na celini, vendar je uradno ni priznal, Karavzij pa je bil zadovoljen z ozemljem, ki ga je posedoval.<ref>Williams, str. 55–56, 62. </ref> Dioklecijan česa takega ne bi prenašal. Karavzijeva odcepitev, izzivi na egiptovski, sirski in podonavski meji so ga privedli do spoznanja, da dva cesarja ne moreta upravljati tako obsežnega cesarstva.<ref>Williams, str. 62–64. </ref> 1. marca 293 je Maksimijan v Milanu imenoval svojega zeta Konstancija Klora za svojega cezarja.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 8–9; Barnes. ''New Empire'', str. 4, 36–37; Potter, str. 288; Southern, str. 146; Williams, str. 64–65. </ref> Isti dan ali mesec je Dioklecijan za svojega cezarja imenoval [[Galerij]]a in vzpostavil [[Tetrarhija|tetrarhijo]].<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 8–9; Barnes, ''New Empire'', 4, 38; Potter, 288; Southern, 146; Williams, 64–65. </ref> Konstanciju kot cezarju je bilo jasno, da mora uspeti tam, kjer je Maksimijan odpovedal, in premagati Karavzija.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 8, 15; Williams, str. 71.</ref> ===Kampanja proti Alektu=== [[Slika:Quinarius Allectus galley-RIC 0128.2.jpg|thumb|250px|Kovanec Karavzijevega naslednika Alekta z napisom IMP. C. ALLECTVS P. F. AVG. / VIRTVS AVGusti – Senatus Consulto]] Konstancij je dosledno, hitro in učinkovito izpolnil pričakovanja in do leta 293 pregnal karavške sile iz severne Galije. Istega leta je bil Karavzij umorjen in zamenjan z njegovim zakladnikom [[Alekt]]om.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 15; Potter, str. 288; Rees. ''Layers of Loyalty'', str. 99; Southern, str. 149–150; Williams, str. 71–72. </ref> Konstancij se je zatem odpravil proti Renu in [[Šelda|Šeldi]] in premagal Karavzijeve frankovske zaveznike. Za zmago je bil nagrajen z vzdevkom Germanik.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 15–16; Barnes. ''New Empire'', str. 255.</ref> Po zmagi se je osredotočil na Britanijo in naslednja leta gradil invazijsko floto.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 15–16; Southern, str. 150.</ref> Maksimijan je po Konstancijevem imenovanju za cezarja ostal v Italiji. Bil je seznanjen z vojnimi načrti in se leta 296 vrnil v Galijo.<ref>Barnes. ''New Empire'', str. 58–59.</ref> Tam je med Konstancijevo invazijo na Britanijo branil rensko mejo pred napadi Karavzijevij frankovskih zaveznikov.<ref> Barnes. ''New Empire'', str. 59; Southern, str. 150; Williams, str. 73. </ref> Alekt je bil v bitki s konstancijevim pretorijanskim prefektom Asklepiodolom pri [[North Downs |North Downs]]u ubit. Konstancij se je v Britaniji izkrcal pri Dubrisu ([[Dover]]) in se odpravil na pohod proti Londiniju ([[London]]), kjer so ga pozdravili kot osvoboditelja.<ref> Southern, str. 150; Williams, str. 73–74; Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 16.</ref> ==Pohodi v Severni Afriki== Po Konstancijevi zmagoviti vrnitvi iz Britanije se je Maksimijan lahko posvetil konfliktom v Mavretaniji (Severna Afrika).<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 16; Southern, str. 150; Williams, str. 75. </ref> V 3. stoletju je rimska oblast v Severni Afriki oslabela in rimska naselja so vedno huje pustošila [[Berberi|berberska]] plemena. Leta 289 je guverner [[Cezarejska Mavretanija|Cezarejske Mavretanije]] (približno sedanja [[Alžirija]]) pridobil začasen predah z zmago nad [[Bavari]] in [[Kvinkvegetani]], vendar so se napadalci kmalu vrnili. Leta 296 je Maksimijan zbral vojsko iz pretorijanskih kohort, oglejskih, egiptovskih in podonavskih legionarjev, galskih in nemških pomožnih enot ter traških rekrutov, ki je kasneje istega leta odšla skozi Hispanijo proti Afriki.<ref>Barnes. ''New Empire'', str. 59; Williams, str. 75.</ref> Pred prečkanjem [[Gibraltarska ožina|Gibraltarske ožine]] v Mavretanijo (približno sedanji [[Maroko]]) je morda branila Hispanijo pred napadi [[Mavri|Mavrov]]<ref name=ref113> Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 16. </ref> in frankovskih [[Piratstvo|piratov]].<ref>Williams, str. 75. </ref> Marca 297 je Maksimijan začel krvavo ofenzivo proti [[Berberi|Berberom]]. Kampanja se je zavlekla in cesar je moral preživeti zimo v [[Kartagina (mesto)|Kartagini]]. Spomladi se je ofenziva nadaljevala.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 16; Barnes. New Empire, str. 59. </ref> Cesar se ni zadovoljil s tem, da je napadalce pregnal preko rimske meje, ampak je vdrl globoko na berbersko ozemlje.Teren ni bil primeren za rimski način vojskovanja, Berberi pa so bili spretni v gverilski vojni. Pohod se je kljub temu nadaljeval. Vojska je poskušala čim bolj kaznovati berberska plemena, opustošiti njihovo dotlej mirno ozemlje, ubiti čim več ljudi in preživele potisniti v [[Sahara|Saharo]].<ref name=ref116>Odahl, str. 58; Williams, str. 75. </ref> Pohod se je končal na začetku leta 298 in Maksimijan se je 10. marca triumfalno vrnil v Kartagino.<ref>Barnes. ''New Empire'', str. 59; Odahl, str. 58; Williams, str. 75. </ref> Tamkajšnji napisi dokazujejo hvaležnost njenih prebivalcev in ga imenujejo ''redditor lucis aeternae - obnovitelj večne luči''.<ref name=ref116/> Maksimijan se je v začetku leta 299 vrnil v Italijo, da bi v Rimu proslavil nov triumf.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 16; Barnes. ''New Empire'', str. 59; Odahl, str. 58.</ref> Po pohodu v Mavretanijo in obisku Rima se je Maksimijan leta 299 vrnil v severno Italijo in živel lagodno življenje v palačah v [[Milano|Milanu]] in [[Oglej]]u. Vojskovanje je prepustil podrejenemu Konstanciju Kloru.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 16; Barnes. ''New Empire'', str. 56. </ref> V odnosih z [[rimski senat|rimskim senatom]] je bil bolj agresiven kot Konstancij. [[Laktancij]] trdi, da je več senatorjev teroriziral do te mere, da jih je lažno obtožil in nato usmrtil. Med njimi je bil tudi rimski prefekt leta 301/302.<ref>Lactantius. DMP 8.4; Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 16.</ref> V nasprotju z njim je Konstancij vzdrževal dobre odnose s senatorsko elito in ves čas preživel v aktivni obrambi cesarstva. Med Maksimijanovim počivanjem v Italiji je leta 302 napadel Franke in nadaljeval kampanjo proti germanskim plemenom v zgornjem Porenju.<ref name=ref113/> Po pisanju [[Avrelij Viktor|Avrelija Viktorja]] je Maksimijam zgradil palačo v bližini svojega rojstnega kraja pri [[Sremska Mitrovica|Sirmiju]].<ref>Aurelius Victor. ''Historia Romana, De Caesaribus''.</ref> Njegova bi lahko bila tudi palača v Glaku.<ref>Radonjic, Milan (7. avgust 2018). ''Tracing Emperors' Footsteps in Serbia's Ancient Roman City''. Balkan Insight.</ref> ==Upokojitev== Dioklecijanova ''vicennalia'', 20. obletnica njegovega vladanja, se je proslavljala v Rimu leta 303. Nekaj dokazov kaže, da sta se avgusta takrat dogovorila, da se bosta upokojila istočasno in svoja naslova avgusta prenesla na svoja cezarja [[Konstancij Klor|Konstancija]] in [[Galerij]]a.<ref>''Panegyrici Latini'' 7(6) 15.16; Lactantius DMP 20.4; Potter, str. 340; Southern, str. 152, 336.</ref> Maksimijanov sin [[Maksencij]] in Konstancijev sin [[Konstantin I. Veliki|Konstantin]] sta zelo verjetno odraščala slupaj v [[Nikomedija|Nikomediji]]. Oba sta kasneje postala rimska cesarja. Zdi se, da se Maksimijan še ni želel upokojiti, vendar je bil še vedno pod Dioklecijanovim vplivim in se ni veliko upiral. Pred upokokitvijo je še zadnji trenutek slave doživel na [[Terentinske igre|Terentinskih igrah]] leta 304.<ref>Potter, str. 340. </ref> [[Slika:AE silvered follis of Maximianus.jpg|thumb|right|250px|Posrebren [[folis]], kovan v [[Oglej]]u v letih 305-306 v spomin na Maksimijanov odstop; na kovancu je napis DN MAXIMIANVS BAEATISSIMO SEN. AVG. / PROVIDENTIA DEORVM QVIES AVGG. S F – AQS]] 1. maja 305 sta se Dioklecijan in Maksimijan v ločenih slovesnostih v Milanu in Nikomediji hkrati upokojila. Nasledstvo Maksimijanu ni bilo povsem všeč, morda zato, ker sta bila zaradi Galerijevega vpliva za cezarja imenovana Galerijev nekdanji vojaški tovariš [[Sever II.|Sever]] in Galerijev nečak [[Maksimin Daza]], oba z dolgo vojaško kariero, in ne Konstantin in Maksencij.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 25–27; Williams, str. 191.</ref> Maksimijan je kmalu postal nezadovoljen z novo tetrarhijo, v kateri je Galerij prevzel prevladujoči položaj, ki ga je nekoč imel Dioklecijan. Četudi je Maksimijan vodil slovesnost, na kateri so Severja II. razglasili za cezarja, je bil po dveh letih dovolj nezadovoljen, da je podprl upor svojega sina Maksencija proti novemu režimu.<ref> Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 25–27; Potter, str. 341–342. </ref> Dioklecijan se je po upokojitvi umaknil v razkošno palačo, ki jo je zgradil v svoji domovini Dalmaciji blizu [[Salona|Salone]]. Maksimijan se je umaknil v vile v [[Kampanija|Kampaniji]], [[Bazilikata|Bazilikati]] ali [[Sremska Mitrovica|Sirmiju]], kjer je živel lagodno in razkošno življenje.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 27; Southern, str. 152.</ref> Čeprav sta bila Dioklecijan in Maksimijan daleč od političnih središč cesarstva, sta ostala dovolj blizu, da sta ohranila stalne stike.<ref>Southern, str. 152.</ref> ==Maksencijev upor== Po smrti Konstancija Klora 25. julija 306 je naslov avgusta prevzel [[Konstantin I. Veliki|Konstantin]]. Galerij s tem ni bil zadovoljen in je Konstantinu ponudil naslov cezarja, ki ga je Konstantin sprejel. Naslov avgusta je pripadel Severju.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 27–28; Barnes. ''New Empire'', str. 5; Lenski, str. 61–62; Odahl, str. 78–79.</ref> Maksencij je bil ljubosumen na Konstantinovo moč in 28. oktobra 306 prepričal [[Kohorta|kohorto]] cesarskih gardistov, da so ga razglasili za avgusta. Ker se v vlogi avgusta ni počutil prijetno, je poslal Maksimijanu cesarska oblačila in ga nagovoril z ''"drugič avgust"''. Ponudil mu je teoretično prejšnji položaj, dejansko pa nekoliko nižjega in z manj moči.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 30–32.</ref> Galerij ni hotel priznati Maksencijevega položaja in je nadenj poslal Severja in vojsko, da bi ga odstavila. Ker je veliko Severjevih vojakov služilo pod Maksimijanom, je večina vojakov sprejela Maksencijevo podkupnino in prestopila na njegovo stran. Sever je pobegnil v [[Ravena|Raveno]], ki jo je Maksimijan začel oblegati. Ker je bilo mesto močno utrjeno, je Severju ponudil dovolj ugodne pogoje za vdajo, ki jih je Sever sprejel. Maksimijan je po predaji mesta Severja ujel in ga kot talca zadržal v vili južno od Rima. Konec leta 307 je Galerij ponovno napadel Maksencija, vendar mu Rima tudi tokrat ni uspelo zavzeti. S svojo skoraj neokrnjeno vojsko se je umaknil proti severu.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 30–31; Elliott, str. 41–42; Lenski, str. 62–63; Odahl, str. 86–87; Potter, str. 348–349.</ref> [[Slika:Maxentius02 pushkin.jpg|left|thumb||Maksencijev doprsni kip]] Medtem ko je Maksencij gradil obrambo Rima, se je Maksimijan odpravil v Galijo na pogajanja s Konstantinom. Z njim se je dogovoril, da se bo Konstantin poročil z Maksimijanovo mlajšo hčerko Fausto in bo v Maksencijevem secesionističnem režimu povišan na položaj avgusta. Konstantin naj bi v zameno ponovno potrdil staro družinsko zavezništvo med Maksimijanom in Konstancijem in podprl Maksencijeve cilje v Italiji. V vojni z Galerijem bi ostal nevtralen. Dogovor je bil potrjen z dvojno slovesnostjo v Trierju konec leta 307, na kateri se je Konstantin poročil s Fausto in bil hkrati razglašen za avgusta.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 31; Lenski, str. 64; Odahl, str. 87–88; Pohlsander. ''Emperor Constantine'', str. 15–16. </ref> Maskimijan se je pozimi 307–308 vrnil v Rim, kjer se je kmalu sprl s sinom in v začetku leta 308 pred skupščino rimskih vojakov izpodbijal njegovo pravico do vladarskega položaja. Govoril je o bolni rimski vladi, omalovaževal Maksencija, ker jo je oslabil, in z Maksencijevih ramen strgal cesarsko togo. Od vojakov je pričakoval, da ga bodo priznali za avgusta, vendar so se vojaki postavili na Maksencijevo stran. Maksimijan je bil prisiljen sramotno zapustiti Italijo.<ref>Barnes. Constantine and Eusebius, str. 32; Lenski, str. 64; Odahl, str. 89, 93. </ref> 11. decembra 308 je Galerij za razrešitev politične krize poklical upokojenega Dioklecijana in Maksimijana na sejo generalnega sveta v vojaškem mestu [[Carnuntum]] ob zgornji Donavi. Tam je bil Maksimijan prisiljen ponovno odstopiti. Konstantin je bil degradiran na položaj cezarja, za cezarja na Vzhodu pa je bil imenovan [[Maksimin II.]] [[Licinij I.|Licinij]], zvest Galerijev vojni tovariš, je bil imenovan za avgusta Zahoda.<ref>Barnes. Constantine and Eusebius, str. 32–34; Elliott, str. 42–43; Lenski, str. 65; Odahl, str. 90–91; Pohlsander. Emperor Constantine, str. 17; Potter, str. 349–350; Treadgold, str. 29. </ref> V začetku leta 309 se je Maksimijan vrnil na Konstantinov dvor v Galiji, edini, ki ga je še želel sprejeti.<ref> Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 32.</ref> Ko sta Konstantin in Maksimin na začetku leta 310 odklonila naslavljanje z ''"avgustova sinova"'', so v cesarstvu zavladali štirje avgusti.<ref>Cary in Scullard. ''A History of Rome'', str. 522. </ref> ==Upor proti Konstantinu== [[Slika:Rome-Capitole-StatueConstantin.jpg|thumb|Konstantin I. Veliki]] Leta 310 se je Maksimijan uprl Konstantinu, medtem ko je bil cesar na pohodu proti Frankom. Z delom Konstantinove vojske je bil poslan na jug v [[Arles]] za obrambo pred Maksencijevimi napadi v južni Galiji. Po prihodu v Arles je oznanil, da je Konstantin mrtev, in sam prevzel cesarski škrlat. Vsem, ki so ga bili pripravljeni podpreti, je ponujal podkupnino, vendar je večina vojakov ostala zvesta Konstantinu in Maksimijan je bil prisiljen zapustiti mesto. Konstantin je kmalu izvedel za upor, opustil pohod proti Frankom in se hitro preselil v južno Galijo, kjer se je v Masaliji ([[Marseille]]) soočil z bežečim Maksimijanom. Mesto je bilo bolj sposobno vzdržati dolgo obleganje kot Arles, kar sploh ni bilo pomembno, saj so mu zvesti meščani odprli stranska mestna vrata. Maksimijana so ujeli, ga obtožili za zaroto proti Konstantinu in mu tretjič in zadnjič odvzeli naslov avgusta. Konstantin ga je pomilostil in ga hkrati odločno spodbujal k samomoru. Julija 310 se je Maksimijan obesil.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 34–35; Elliott, str. 43; Lenski, str. 65–66; Odahl, str. 93; Pohlsander. ''Emperor Constantine'', str. 17; Potter, str. 352. </ref> Maksencij se je po Maksimijanovem samomoru starim sporom navkljub predstavljal kot predan sin svojega očeta.<ref>Elliott, str. 43; Lenski, str. 68; Pohlsander. ''Emperor Constantine'', str. 20. </ref> Koval je denar z očetovo podobo in oznanil, da namerava maščevati očetovo smrt.<ref>Barnes. ''New Empire'', str. 34; Elliott, str. 45; Lenski, str. 68.</ref> Konstantin je samomor sprva predstavljal kot nesrečno družinsko tragedijo, od leta 311 pa je širil drugo različico. Maksimijan naj bi po pomilostitvi načrtoval Konstantinov umor med spanjem. Za njegov načrt je izvedala Fausta in opozorila Konstantina na [[evnuh]]a, ki je bdel ob njegovi postelji. Evnuha so ubili, Maksimijana pa aretirali in mu ponudili samomor, ki ga je sprejel.<ref>Lactantius, DMP 30.1; Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 40–41, 305.</ref> Konstantin je tudi ukazal, da Maksimijana [[Damnatio memoriae|izbrišejo iz spomina]], uničijo vse napise, na katerih je omenjen, in odstranijo vsa javna dela z njegovo podobo.<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 41; Lenski, str. 68. </ref> Konstantin je v [[Bitka pri Milvijskem mostu|bitki pri Milvijskem mostu]] 28. oktobra 312 porazil Maksencija. Maksencij je v bitki padel in Italija je prišla pod Konstantinovo oblast.<ref>Barnes. Constantine and Eusebius, str. 42–44.</ref> Maksimijanova vdova Evtropija je prisegla, da Maksencij ni bil Maksimijanov sin, in Maksmijanov spomin so rehabilitirali. Njegovo poboženje pod Maksencijem je bilo razglašeno za nično. Za boga je bil ponovno razglašen verjetno leta 317. Na Konstantinovih kovancih se je po letu 318 začel pojavljati skupaj s [[Konstancij Klor|Konstancijem]] in [[Klavdij II. Gotski|Klavdijem Gotskim]]<ref>Barnes. ''Constantine and Eusebius'', str. 47; Barnes. ''New Empire'', str. 35. </ref> kot ''divus'' – ''božanski''. Vse tri so slavili kot Konstantinove predhodnike in jih imenovali "najboljši cesarji".<ref> Barnes. Constantine and Eusebius, str. 47.</ref> Maksimijan je bil po svojih hčerkah Fausti in Flaviji ded ali praded vseh cesarjev, ki so vladali od leta 337 do 363.<ref> Barnes. New Empire, str. 265–266.</ref> ==Družinsko drevo== {{tree chart/start}} {{tree chart| | | | | | | | | Dio |Dio=[[Dioklecijan]]<br>rimski cesar<br>284–305<br><small>∞ Priska</small>}} {{tree chart| |,|-|-|-|.| | | |!| }} {{tree chart| sis | | Gal |~| GVa | | Man |~|~|~| Eut |~|~|~| Afr |Man=[[Slika:Vexilloid of the Roman Empire.svg|20px]]<br>[[Maksimijan]]<br>socesar 285–286<br>cesar Zahoda 286–305<br><small>∞ Evtropija </small>|Gal=[[Galerij]]<br>cesar Vzhoda |Eut= Evtropija|Afr=Afranij Hanibalijan<br> konzul 292|GVa=Galerija Valerija|sis=sestra}} {{tree chart| |!| | | |!| | | |,|-|-|-|(| | | | | | | | | | | |!| }} {{tree chart| Ma2 | | Val | | Mus | | |!| | | Hel |~| CCh |~| FMT |Mus=[[Maksencij]]<br>rimski cesar <br>306–321<br><small>∞ Valerija Maksimila</small>|FMT=(?) Flavija Maksimijana Teodora|CCh=[[Konstancij Klor]]<br>cesar Zahoda<br>305–306|Hel=Helena|Val=Valerija Maksimila|Ma2=[[Maksimin II.]]<br>cesar Vzhoda<br>310–313}} {{tree chart| | | | | | | | | |!| | | |!| | | |!| | | |,|-|-|-|(| }} {{tree chart| | | | | | | | | VRo | | Fau |~| Co1 | | FDa | | JCo |VRo=Valerij Romul|FDa=Flavij Dalmacij<br>cenzor|JCo= Julij Konstancij <br>konzul 335|Co1=[[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]]<br>rimski cesar<br>312–324|Fau= Fausta}} {{tree chart/end}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Barnes, Timothy D. ''Constantine and Eusebius''. Cambridge, MA: Harvard University Press, 1981. {{ISBN|978-0-674-16531-1}} * Barnes, Timothy D. ''The New Empire of Diocletian and Constantine''. Cambridge, MA: Harvard University Press, 1982. {{ISBN|0-7837-2221-4}} * Bowman, Alan K. "Diocletian and the First Tetrarchy." In ''The Cambridge Ancient History, Volume XII: The Crisis of Empire'', edited by Alan Bowman, Averil Cameron, and Peter Garnsey, 67–89. Cambridge University Press, 2005. {{ISBN|0-521-30199-8}} * Cary, M. and Scullard, H.H. ''A History of Rome''. MacMillan Press, 1974. {{ISBN|0-333-27830-5}} * Corcoran, Simon. ''The Empire of the Tetrarchs: Imperial Pronouncements and Government, AD 284–324''. Oxford: Clarendon Press, 1996. {{ISBN|0-19-815304-X}} * Corcoran, Simon. "Before Constantine." In ''The Cambridge Companion to the Age of Constantine'', edited by Noel Lenski, 35–58. New York: Cambridge University Press, 2006. Hardcover {{ISBN|0-521-81838-9}} Paperback {{ISBN|0-521-52157-2}} * DiMaio, Jr., Michael. "[http://www.roman-emperors.org/chlorus.htm Constantius I Chlorus (305–306 A.D.)]." ''De Imperatoribus Romanis'' (1996a). * DiMaio, Jr., Michael. "[http://www.roman-emperors.org/galerius.htm Galerius (305–311 A.D.)]." ''De Imperatoribus Romanis'' (1996b). * DiMaio, Jr., Michael. "[http://www.roman-emperors.org/maxherc.htm Maximianus Herculius (286–305 A.D)]." ''De Imperatoribus Romanis'' (1997a). * DiMaio, Jr., Michael. "[http://www.roman-emperors.org/maxentiu.htm Maxentius (306–312 A.D.)]." ''De Imperatoribus Romanis'' (1997b). * Elliott, T. G. ''The Christianity of Constantine the Great''. Scranton, PA: University of Scranton Press, 1996. {{ISBN|0-940866-59-5}} * Lenski, Noel. "The Reign of Constantine." In ''The Cambridge Companion to the Age of Constantine'', edited by Noel Lenski, 59–90. New York: Cambridge University Press, 2006. Hardcover {{ISBN|0-521-81838-9}} Paperback {{ISBN|0-521-52157-2}} * Liebeschuetz, J. H. W. G. ''Continuity and Change in Roman Religion''. Oxford: Oxford University Press, 1979. {{ISBN|0-19-814822-4}}. * Mackay, Christopher S. "Lactantius and the Succession to Diocletian." ''Classical Philology'' 94:2 (1999): 198–209. * Mathisen, Ralph W. "[http://www.roman-emperors.org/dioclet.htm Diocletian (284–305 A.D.)]." ''De Imperatoribus Romanis'' (1997). * Nixon, C.E.V., and Barbara Saylor Rodgers. ''In Praise of Later Roman Emperors: The Panegyrici Latini''. Berkeley: University of California Press, 1994. {{ISBN|0-520-08326-1}} * Odahl, Charles Matson. ''Constantine and the Christian Empire''. New York: Routledge, 2004. Hardcover {{ISBN|0-415-17485-6}} Paperback {{ISBN|0-415-38655-1}} * O'Reilly, Donald. ''Lost Legion Rediscovered: The Mystery of the Theban Legion''. Pen & Sword Military, Barnsley, 2011. Hardcover {{ISBN|184884378X}} * Pohlsander, Hans. ''The Emperor Constantine''. London & New York: Routledge, 2004a. Hardcover {{ISBN|0-415-31937-4}} Paperback {{ISBN|0-415-31938-2}} * Pohlsander, Hans. "[http://www.roman-emperors.org/conniei.htm Constantine I (306 – 337 A.D.)]." ''De Imperatoribus Romanis'' (2004b). Accessed December 16, 2007. * Potter, David S. ''The Roman Empire at Bay: AD 180–395''. New York: Routledge, 2005. Hardcover {{ISBN|0-415-10057-7}} Paperback {{ISBN|0-415-10058-5}} * Rees, Roger. ''Layers of Loyalty in Latin Panegyric: AD 289–307''. New York: Oxford University Press, 2002. {{ISBN|0-19-924918-0}} * {{Cite book|last=Rees|first=Roger|title=Diocletian and the Tetrarchy|year=2004|location=Edinburgh, UK|publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-0748616602|url=https://books.google.com/books?id=wV5oAAAAMAAJ}} * Southern, Pat. ''The Roman Empire from Severus to Constantine''. New York: Routledge, 2001. {{ISBN|0-415-23944-3}} * Williams, Stephen. ''Diocletian and the Roman Recovery''. New York: Routledge, 1997. {{ISBN|0-415-91827-8}} {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|[[Konstantinska dinastija]]||250|julij|310}} {{s-reg}} {{s-bef | before=[[Dioklecijan]] }} {{s-ttl | title=[[Seznam rimskih cesarjev|Rimski cesar]] | years=286–305 | with= Dioklecijanom }} {{s-aft | after=[[Konstancij Klor]] in [[Galerij]]}} {{s-off}} {{s-bef | before= Mark Junij Maksim|before2=Vetij Akvilinij}} {{s-ttl | title=Rimski konzul| years=287–288 |regent1= Dioklecijanom,<br />Pomponijem Januarijem }} {{s-aft | after= Mark Magrij Bas|after2= Lucij Ragonij Kvintijan}} {{s-bef | before= Mark Magrij Bas|before2= Lucij Ragonij Kvintijan}} {{s-ttl | title=Rimski konzul| years=290 |regent1= Dioklecijanom}} {{s-aft | after= Gaj Junij Tiberijan|after2= Kasij Dion }} {{s-bef | before= Afranij Hanibalijan |before2= Julij Asklepiodot}} {{s-ttl | title=Rimski konzul | years=293 |regent1= Dioklecijanom}} {{s-aft | after= Konstancij Klor |after2=Galerij}} {{s-bef | before= Dioklecijan |before2=Konstancij Klor }} {{s-ttl | title=Rimski konzul | years=297 |regent1= Galerijem}} {{s-aft | after= Anicij Faust Pavlin|after2= Virij Gal}} {{s-bef | before= Anicij Faust Pavlin|before2=Virij Gal}} {{s-ttl | title=Rimski konzul| years=299 |regent1= Dioklecijanom}} {{s-aft | after= Konstancij Klor|after2=Galerij}} {{s-bef | before= Konstancij Klor|before2=Galerij}} {{s-ttl | title=Rimski konzul| years=303–304 |regent1= Dioklecijanom}} {{s-aft | after= Konstancij Klor|after2=Galerij}} {{s-bef | before= Konstancij Klor|before2=Galerij}} {{s-ttl | title=Rimski konzul| years=307 |regent1= [[Konstantin I. Veliki|Konstantinom I.]],<br> Flavijem Valerijem Severom,<br />Maksiminom Dazo,<br />Galerijem}} {{s-aft | after= Dioklecijan,<br /> Galerij,<br />[[Maksencij]],<br />Valerij Romul}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rimski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 3. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] fi3hk9mzad83jy4x24y0pzb58nuf01j 0 502258 5736861 5539505 2022-08-20T06:52:15Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Receptor 2 za epidermalni rastni faktor''' ('''HER2''', angl. '''''h'''uman '''e'''pidermal growth factor '''r'''eceptor '''2'''''; '''EGFR2''', '''''e'''pidermal '''g'''rowth '''f'''actor '''r'''eceptor '''2''''') je podtip [[Receptor|receptorja]] za [[epidermalni rastni faktor]], ki po vezavi EGF tvori heterodimer s sorodnim [[Receptor 1 za epidermalni rastni faktor|receptorjem 1]], kar aktivira receptorsko [[Tirozin kinaza|tirozin kinazo]].<ref name="MS" />'' Zvečano izražanje receptorja na celicah [[Rak dojke|raka dojk]] kaže na agresivnejšo obliko raka.<ref name="MS">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5536373/receptor?query=receptor&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 1. 7. 2021</ref> [[Amplifikacija gena|Amplifikacija]] oziroma prekomerno izražanje gena za HER2 igra pomembno vlogo tako pri nastanku določenih agresivnih vrst raka dojke ter pri napredovanju bolezni. V zadnjih letih je postal HER-2 pomemben [[biološki označevalec]] raka dojke ter tudi tarča določenih zdravil. Pojavlja se pri 15<ref name=Matos/>–30 % bolnic z rakom dojke.<ref name="pmid23320171">{{cite journal|vauthors=Mitri Z, Constantine T, O'Regan R|year=2012|title=The HER2 Receptor in Breast Cancer: Pathophysiology, Clinical Use, and New Advances in Therapy|journal=Chemotherapy Research and Practice|volume=2012|pages=743193|doi=10.1155/2012/743193|pmc=3539433|pmid=23320171}}</ref> == Vloga pri raku dojke == HER2 ima pomembno vlogo pri nadzoru rasti, razmnoževanja [[rakava celica|rakavih celic]], njihovega vraščanja v okolno tkivo in tvorbi oddaljenih [[Zasevek|zasevkov]]. HER2-pozitivni tumorji so ob odkritju pogosto večji, slabše diferencirani in že zasevani v področnih bezgavkah. Posledično je napoved izida bolezni slabša.<ref name=Matos>Matos E. Zdravljenje bolnic s HER2-pozitivnim rakom dojk. Zdrav Vestn 2012; 81: 236–245.</ref> Normalna celica izraža okoli 20 000 receptorjev HER2, pri HER2-pozitivnem raku pa rakava celica dojke izraža 1–2 milijona teh receptorjev. Ob aktivaciji receptorja HER2 se celici sprožijo [[signalna pot|signalne poti]], ki so pomembne za rast, [[celična proliferacija|proliferacijo]], [[diferenciacija|difenciacijo]], migracijo, adhezijo rakastih celic ter stimulacijo angiogeneze in apoptoze.<ref name=Matos/> Prekomerna izraženost HER2 tako povzroči povečano rast in razmnoževanje rakavih celic, in sicer preko različnih signalnih poti,<ref name="pmid19887469">{{cite journal | vauthors = Roy V, Perez EA | title = Beyond trastuzumab: small molecule tyrosine kinase inhibitors in HER-2-positive breast cancer | journal = The Oncologist | volume = 14 | issue = 11 | pages = 1061–1069 | date = november 2009 | pmid = 19887469 | doi = 10.1634/theoncologist.2009-0142 }}</ref> med drugim MAPK in PI3K/Akt.<ref name=Borstnar>Borštnar S. Monoklonska protitelesa v zdravljenju raka dojk. Farm vestn 2015; 66: 245–249.</ref> == HER2 kot tarča zdravil == HER2 je tarča [[monoklonsko protitelo|monoklonskega protitelesa]] [[trastuzumab]]a. Zdravilo je učinkovito le pri zdravljenju raka dojke, pri katerem se HER2 prekomerno izraža.<ref name="pmid25848335">{{cite journal | vauthors = Mates M, Fletcher GG, Freedman OC, Eisen A, Gandhi S, Trudeau ME, Dent SF | title = Systemic targeted therapy for her2-positive early female breast cancer: a systematic review of the evidence for the 2014 Cancer Care Ontario systemic therapy guideline | journal = Current Oncology | volume = 22 | issue = Suppl 1 | pages = S114-22 | date = March 2015 | pmid = 25848335 | pmc = 4381787 | doi = 10.3747/co.22.2322 }}</ref> Priporočena dolžina zdravljenja je eno leto; daljše zdravljenje v raziskavah ni prineslo koristi. Trastuzumab se daje v veno, vsak teden ali vsake tri tedne.<ref>{{Cite book | vauthors = Hayes DF, Lippman ME | chapter = Chapter 75: Breast Cancer | veditors = Kasper DL, Fauci AS, Hauser SL, Longo DL, Jameson JL, Loscalzo J |title=Harrison's Principles of Internal Medicine |edition=20th |publisher=McGraw-Hill Education|year=2018|isbn=978-1-259-64403-0}}</ref> Trastuzumab se veže na zunajcelično domeno transmembranskega receptorja HER2, drugo zdravilo, [[pertuzumab]], pa na drug del zunajceličnega dela receptorja HER2, in sicer na dimerizacijsko podenoto. Uporablja se v kombinaciji s trastuzumabom, saj zdravili delujeta sinergistično.<ref name=Borstnar/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Receptorji]] [[Kategorija:Onkologija]] jr3tauq3wb4wuobpnrfi9a19xlrfy0b 0 502270 5736579 5539160 2022-08-19T14:01:35Z A09 188929 ±[[Kategorija:Politični dogodki]]→[[Kategorija:Protesti]]; ±[[Kategorija:Jugoslavija]]→[[Kategorija:Politika Jugoslavije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Večernji list 13DEC1971 SKH resignations.jpg|sličica|338x338_pik|[[Večernji list]] o napovedi odstopa vodstva SKH.]] '''Hrvaška pomlad''' (hrvaško: '''Hrvatsko proljeće''') al'''i Maspok''' je bil politični konflikt, ki je trajal od leta 1967 do 1971 v [[Socialistična republika Hrvaška|Socialistični republiki Hrvaški]] v času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. Kot ena izmed šestih republik, ki je takrat sestavljala [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], je Hrvaški vladala [[Hrvaška komunistična partija|Zveza komunistov Hrvaške]] (SKH), nominalno neodvisna od [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]] (SKJ), ki jo je vodil predsednik [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]]. 60. leta v Jugoslaviji so zaznamovale številne reforme, namenjene izboljšanju gospodarskih razmer v državi in vse bolj politizirana prizadevanja vodstva republik za zaščito gospodarskih interesov svojih republik. Kot del tega se je na Hrvaškem zgodil politični konflikt, ko so SKH-jevi reformatorji, na splošno usklajeni s hrvaškim kulturnim društvom [[Matica hrvatska]], prišli v konflikt s [[Konservatizem|konservativci]].{{sfn|Ramet|2006|p=208}} Konec šestdesetih let so se prek Matice hrvatske preusmerjale različne pritožbe, ki jih je v začetku sedemdesetih let sprejela reformistična frakcija SKH pod vodstvom [[Savka Dabčević-Kučar|Savke Dabčević-Kučar]] in [[Miko Tripalo|Mika Tripala]]. Pritožbe so se sprva nanašale na gospodarska vprašanja, kot je zadrževanje večjega deleža deviznih prihodkov podjetij s sedežem na Hrvaškem, ne pa nakazila zvezni vladi. Kasneje so vključili politične zahteve po večji avtonomiji in nasprotovanje resnični ali domnevni preveliki zastopanosti [[Hrvaški Srbi|hrvaških Srbov]] v varnostnih službah, politiki in na drugih področjih znotraj Hrvaške. Posebno sporno vprašanje je bilo vprašanje, ali se [[Hrvaščina|hrvaški jezik]] razlikuje od [[Srbohrvaščina|srbohrvaščine]].{{sfn|Štiks|2015|pp=92–93}}{{sfn|Ramet|2006|pp=212–214}} Hrvaška pomlad je povečala priljubljenost osebnosti iz hrvaške preteklosti, kot so hrvaški politik in visoki avstro-ogrski vojaški častnik [[Josip Jelačić]] iz 19. stoletja in umorjeni vodja hrvaške kmečke stranke [[Stjepan Radić]], ter povečala domoljubnost pesmi, umetniških del in drugi izrazov hrvaške kulture. Narejeni so bili načrti za večjo zastopanost gradiv, povezanih s Hrvaško, v šolskem kurikulumu, ukrepi za reševanje prekomerne zastopanosti Srbov na ključnih položajih na Hrvaškem in sprememba hrvaške ustave, da bi poudarili naravo republike kot nacionalne države Hrvatov. Zahtevale so se tudi zahteve po povečanju pristojnosti republik na račun jugoslovanske zvezne vlade. Ta vprašanja so povečala napetosti med Hrvati in hrvaškimi Srbi ter med reformistično in konservativno frakcijo SKH.{{sfn|Ramet|2006|pp=214–217}}{{sfn|Batović|2010|p=547}} Medtem ko druge republike, SKJ in sam Tito sprva niso bili vpleteni v notranji hrvaški boj, je vse večja pomembnost hrvaškega nacionalizma privedla do posredovanja Tita in SKJ. Podobno kot reformatorji v drugih jugoslovanskih republikah je bilo tudi vodstvo SKH prisiljeno odstopiti. Kljub temu so njihove reforme ostale nedotaknjene in večina zahtev odstavljenega vodstva je bila pozneje sprejeta, kar je pomenilo [[Federacija|federalizem]], ki je prispeval k nadaljnjemu [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|razpadu Jugoslavije]].{{sfn|Ramet|2006|pp=218–219}}{{sfn|Rusinow|2007|p=138}} == Sklici == <references />{{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Protesti na Hrvaškem]] [[Kategorija:Protesti]] [[Kategorija:Politika Jugoslavije]] ntao1jfbp4olb5dezzn8emr1a2d4ygp 5736581 5736579 2022-08-19T14:05:23Z A09 188929 +viri wikitext text/x-wiki [[Slika:Večernji list 13DEC1971 SKH resignations.jpg|sličica|338x338_pik|[[Večernji list]] o napovedi odstopa vodstva SKH.]] '''Hrvaška pomlad''' (hrvaško: '''Hrvatsko proljeće''') al'''i Maspok''' je bil politični konflikt, ki je trajal od leta 1967 do 1971 v [[Socialistična republika Hrvaška|Socialistični republiki Hrvaški]] v času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. Kot ena izmed šestih republik, ki je takrat sestavljala [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], je Hrvaški vladala [[Hrvaška komunistična partija|Zveza komunistov Hrvaške]] (SKH), nominalno neodvisna od [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]] (SKJ), ki jo je vodil predsednik [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]]. 60. leta v Jugoslaviji so zaznamovale številne reforme, namenjene izboljšanju gospodarskih razmer v državi in vse bolj politizirana prizadevanja vodstva republik za zaščito gospodarskih interesov svojih republik. Kot del tega se je na Hrvaškem zgodil politični konflikt, ko so SKH-jevi reformatorji, na splošno usklajeni s hrvaškim kulturnim društvom [[Matica hrvatska]], prišli v konflikt s [[Konservatizem|konservativci]].{{sfn|Ramet|2006|p=208}} Konec šestdesetih let so se prek Matice hrvatske preusmerjale različne pritožbe, ki jih je v začetku sedemdesetih let sprejela reformistična frakcija SKH pod vodstvom [[Savka Dabčević-Kučar|Savke Dabčević-Kučar]] in [[Miko Tripalo|Mika Tripala]]. Pritožbe so se sprva nanašale na gospodarska vprašanja, kot je zadrževanje večjega deleža deviznih prihodkov podjetij s sedežem na Hrvaškem, ne pa nakazila zvezni vladi. Kasneje so vključili politične zahteve po večji avtonomiji in nasprotovanje resnični ali domnevni preveliki zastopanosti [[Hrvaški Srbi|hrvaških Srbov]] v varnostnih službah, politiki in na drugih področjih znotraj Hrvaške. Posebno sporno vprašanje je bilo vprašanje, ali se [[Hrvaščina|hrvaški jezik]] razlikuje od [[Srbohrvaščina|srbohrvaščine]].{{sfn|Štiks|2015|pp=92–93}}{{sfn|Ramet|2006|pp=212–214}} Hrvaška pomlad je povečala priljubljenost osebnosti iz hrvaške preteklosti, kot so hrvaški politik in visoki avstro-ogrski vojaški častnik [[Josip Jelačić]] iz 19. stoletja in umorjeni vodja hrvaške kmečke stranke [[Stjepan Radić]], ter povečala domoljubnost pesmi, umetniških del in drugi izrazov hrvaške kulture. Narejeni so bili načrti za večjo zastopanost gradiv, povezanih s Hrvaško, v šolskem kurikulumu, ukrepi za reševanje prekomerne zastopanosti Srbov na ključnih položajih na Hrvaškem in sprememba hrvaške ustave, da bi poudarili naravo republike kot nacionalne države Hrvatov. Zahtevale so se tudi zahteve po povečanju pristojnosti republik na račun jugoslovanske zvezne vlade. Ta vprašanja so povečala napetosti med Hrvati in hrvaškimi Srbi ter med reformistično in konservativno frakcijo SKH.{{sfn|Ramet|2006|pp=214–217}}{{sfn|Batović|2010|p=547}} Medtem ko druge republike, SKJ in sam Tito sprva niso bili vpleteni v notranji hrvaški boj, je vse večja pomembnost hrvaškega nacionalizma privedla do posredovanja Tita in SKJ. Podobno kot reformatorji v drugih jugoslovanskih republikah je bilo tudi vodstvo SKH prisiljeno odstopiti. Kljub temu so njihove reforme ostale nedotaknjene in večina zahtev odstavljenega vodstva je bila pozneje sprejeta, kar je pomenilo [[Federacija|federalizem]], ki je prispeval k nadaljnjemu [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|razpadu Jugoslavije]].{{sfn|Ramet|2006|pp=218–219}}{{sfn|Rusinow|2007|p=138}} == Sklici == <references /> == Viri == * {{cite book|last=Ramet|first=Sabrina P.|author-link=|title=The Three Yugoslavias: State-building and Legitimation, 1918–2005|year=2006|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington|url=https://books.google.com/books?id=FTw3lEqi2-oC|isbn=978-0-253-34656-8}} * {{cite book|last=Štiks|first=Igor|author-link=|title=Nations and Citizens in Yugoslavia and the Post-Yugoslav States: One Hundred Years of Citizenship|year=2015|publisher=Bloomsbury Publishing|location=London|isbn=978-1-4742-2152-8|url=https://books.google.com/books?id=bwW2CAAAQBAJ}} * {{cite book|first=Dennison|last=Rusinow|chapter=Reopening of the "National Question" in the 1960s|pages=131–148|editor-first1=Lenard J.|editor-last1=Cohen|editor-first2=Jasna|editor-last2=Dragović-Soso|title=State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration|year=2007|url=https://books.google.com/books?id=aGy3dO_aDisC|publisher=Purdue University Press|location=West Lafayette|isbn=978-1-55753-460-6}} * {{cite journal|last=Batović|first=Ante|year=2010|title=Od ekonomske reforme do Brijunskog plenuma – Američki i britanski izvještaji o Hrvatskoj (1964–1966)|trans-title=From Economic Reform to Brijuni Plenum – American and British Reports on Croatia (1964–1966)|url=https://hrcak.srce.hr/81602?lang=en|journal=Historijski zbornik|language=hr|location=Zagreb|publisher=Društvo za hrvatsku povjesnicu|volume=63|issue=2|pages=539–569|issn=0351-2193}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Protesti na Hrvaškem]] [[Kategorija:Protesti]] [[Kategorija:Politika Jugoslavije]] 3zmsrt3p9qahmu5dexzuta1scp8rjti 5736582 5736581 2022-08-19T14:06:25Z A09 188929 /* Viri */ pp wikitext text/x-wiki [[Slika:Večernji list 13DEC1971 SKH resignations.jpg|sličica|338x338_pik|[[Večernji list]] o napovedi odstopa vodstva SKH.]] '''Hrvaška pomlad''' (hrvaško: '''Hrvatsko proljeće''') al'''i Maspok''' je bil politični konflikt, ki je trajal od leta 1967 do 1971 v [[Socialistična republika Hrvaška|Socialistični republiki Hrvaški]] v času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. Kot ena izmed šestih republik, ki je takrat sestavljala [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], je Hrvaški vladala [[Hrvaška komunistična partija|Zveza komunistov Hrvaške]] (SKH), nominalno neodvisna od [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]] (SKJ), ki jo je vodil predsednik [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]]. 60. leta v Jugoslaviji so zaznamovale številne reforme, namenjene izboljšanju gospodarskih razmer v državi in vse bolj politizirana prizadevanja vodstva republik za zaščito gospodarskih interesov svojih republik. Kot del tega se je na Hrvaškem zgodil politični konflikt, ko so SKH-jevi reformatorji, na splošno usklajeni s hrvaškim kulturnim društvom [[Matica hrvatska]], prišli v konflikt s [[Konservatizem|konservativci]].{{sfn|Ramet|2006|p=208}} Konec šestdesetih let so se prek Matice hrvatske preusmerjale različne pritožbe, ki jih je v začetku sedemdesetih let sprejela reformistična frakcija SKH pod vodstvom [[Savka Dabčević-Kučar|Savke Dabčević-Kučar]] in [[Miko Tripalo|Mika Tripala]]. Pritožbe so se sprva nanašale na gospodarska vprašanja, kot je zadrževanje večjega deleža deviznih prihodkov podjetij s sedežem na Hrvaškem, ne pa nakazila zvezni vladi. Kasneje so vključili politične zahteve po večji avtonomiji in nasprotovanje resnični ali domnevni preveliki zastopanosti [[Hrvaški Srbi|hrvaških Srbov]] v varnostnih službah, politiki in na drugih področjih znotraj Hrvaške. Posebno sporno vprašanje je bilo vprašanje, ali se [[Hrvaščina|hrvaški jezik]] razlikuje od [[Srbohrvaščina|srbohrvaščine]].{{sfn|Štiks|2015|pp=92–93}}{{sfn|Ramet|2006|pp=212–214}} Hrvaška pomlad je povečala priljubljenost osebnosti iz hrvaške preteklosti, kot so hrvaški politik in visoki avstro-ogrski vojaški častnik [[Josip Jelačić]] iz 19. stoletja in umorjeni vodja hrvaške kmečke stranke [[Stjepan Radić]], ter povečala domoljubnost pesmi, umetniških del in drugi izrazov hrvaške kulture. Narejeni so bili načrti za večjo zastopanost gradiv, povezanih s Hrvaško, v šolskem kurikulumu, ukrepi za reševanje prekomerne zastopanosti Srbov na ključnih položajih na Hrvaškem in sprememba hrvaške ustave, da bi poudarili naravo republike kot nacionalne države Hrvatov. Zahtevale so se tudi zahteve po povečanju pristojnosti republik na račun jugoslovanske zvezne vlade. Ta vprašanja so povečala napetosti med Hrvati in hrvaškimi Srbi ter med reformistično in konservativno frakcijo SKH.{{sfn|Ramet|2006|pp=214–217}}{{sfn|Batović|2010|p=547}} Medtem ko druge republike, SKJ in sam Tito sprva niso bili vpleteni v notranji hrvaški boj, je vse večja pomembnost hrvaškega nacionalizma privedla do posredovanja Tita in SKJ. Podobno kot reformatorji v drugih jugoslovanskih republikah je bilo tudi vodstvo SKH prisiljeno odstopiti. Kljub temu so njihove reforme ostale nedotaknjene in večina zahtev odstavljenega vodstva je bila pozneje sprejeta, kar je pomenilo [[Federacija|federalizem]], ki je prispeval k nadaljnjemu [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|razpadu Jugoslavije]].{{sfn|Ramet|2006|pp=218–219}}{{sfn|Rusinow|2007|p=138}} == Sklici == <references /> == Viri == * {{cite book|last=Ramet|first=Sabrina P.|author-link=|title=The Three Yugoslavias: State-building and Legitimation, 1918–2005|year=2006|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington|url=https://books.google.com/books?id=FTw3lEqi2-oC|isbn=978-0-253-34656-8|ref=harv}} * {{cite book|last=Štiks|first=Igor|author-link=|title=Nations and Citizens in Yugoslavia and the Post-Yugoslav States: One Hundred Years of Citizenship|year=2015|publisher=Bloomsbury Publishing|location=London|isbn=978-1-4742-2152-8|url=https://books.google.com/books?id=bwW2CAAAQBAJ|ref=harv}} * {{cite book|first=Dennison|last=Rusinow|chapter=Reopening of the "National Question" in the 1960s|pages=131–148|editor-first1=Lenard J.|editor-last1=Cohen|editor-first2=Jasna|editor-last2=Dragović-Soso|title=State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration|year=2007|url=https://books.google.com/books?id=aGy3dO_aDisC|publisher=Purdue University Press|location=West Lafayette|isbn=978-1-55753-460-6|ref=harv}} * {{cite journal|last=Batović|first=Ante|year=2010|title=Od ekonomske reforme do Brijunskog plenuma – Američki i britanski izvještaji o Hrvatskoj (1964–1966)|trans-title=From Economic Reform to Brijuni Plenum – American and British Reports on Croatia (1964–1966)|url=https://hrcak.srce.hr/81602?lang=en|journal=Historijski zbornik|language=hr|location=Zagreb|publisher=Društvo za hrvatsku povjesnicu|volume=63|issue=2|pages=539–569|issn=0351-2193|ref=harv}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Protesti na Hrvaškem]] [[Kategorija:Protesti]] [[Kategorija:Politika Jugoslavije]] 03kyrbwntwjmf8gxtacnm8ohozikto8 0 502478 5737177 5687423 2022-08-20T07:18:17Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G)''' (v javnosti znan tudi kot '''referendum za pitno vodo''' ali '''referendum o vodah''') je bil [[Referendum|zakonodajni referendum]] zavrnitvenega tipa, ki je potekal v nedeljo, [[11. julij|11. julija]] [[2021]].<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G)|url=https://www.dvk-rs.si/index.php/si//arhiv-referendumi/referendum-o-zakonu-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-vodah-zv-1g|website=Državna volilna komisija|accessdate=2021-07-05}}</ref> == Ozadje == Referendumsko pobudo organizatorja s prvopodpisanim Aljošo Petkom je pred tem podprlo 52.230 državljanov.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum ima podporo!|url=https://www.greenpeace.org/slovenia/blog/4008/referendum-ima-podporo|website=Greenpeace Slovenija|accessdate=2021-07-05|language=sl-SI}}</ref> [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] je odlok o razpisu referendumskega postopka sprejel na izredni seji 25. maja 2021.<ref name=":7" /> [[Kvorum]] je bil odmerjen pri 339.726 glasovih proti.<ref>{{Navedi splet|title=Za zavrnitev novele zakona o vodah bo na referendumu potrebnih okoli 340.000 glasov|url=https://www.dnevnik.si/1042956216|website=Dnevnik|accessdate=2021-07-05}}</ref> === Odlok o razpisu referenduma === <center>'''ODLOK'''</center> <center> '''o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (OdZV-1G)'''</center> <center>''Na podlagi zahteve najmanj 40.000 volivk in volivcev, ki jo je Državni zbor prejel 19. maja 2021, se razpiše zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, ki ga je Državni zbor sprejel 30. marca 2021.''</center> <center>''Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi:''</center> <center> ''»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?«.''</center> <center>''Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, se določi ponedeljek, 31. maj 2021.''</center> <center> ''Glasovanje na referendumu se izvede v nedeljo, 11. julija 2021.''</center> <center> ''Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-1768/odlok-o-razpisu-zakonodajnega-referenduma-o-zakonu-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-vodah-odzv-1g|website=www.uradni-list.si|accessdate=2021-07-05}}</ref>''</center> == Referendumska kampanja == Državna volilna komisija je 16. junija 2021 v skladu z zakonom objavila seznam prijavljenih organizatorjev referendumske kampanje. Prijavo je poleg 11 političnih strank oddalo več kot 20 nevladnih organizacij, civilnih gibanj in fizičnih oseb.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/files/files/Organizatorji-ref.-kampanje---koncno-stanje--.pdf|title=Seznam prijavljenih organizatorjev referendumske kampanje|date=16. 6. 2021|accessdate=5. 7. 2021|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> === Zagovorniki zakona === [[Slika:Affiche du Parti démocratique slovène, appelant à voter pour la nouvelle loi sur l'eau lors du référendum d'initiative populaire slovène de 2021.png|sličica|Grafika Slovenske demokratske stranke (zagovornice zakona)]] Pristojni minister [[Andrej Vizjak|Vizjak]] je ob vložitvi podpisov za sklic referenduma dejal, da so bili podpisniki s strani predlagateljev kampanje proti zakonu zavedeni.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Ministrstvo: Podpisniki zahteve za referendum so bili zavedeni|url=https://zurnal24.si/slovenija/ministrstvo-podpisniki-zahteve-za-referendum-so-bili-zavedeni-367061|website=zurnal24.si|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> V skupini zagovornikov zakona so poleg [[14. vlada Republike Slovenije|Vlade RS]] svoje sodelovanje napovedale vse tri stranke vladne koalicije: SDS, NSi in SMC.<ref name=":0" /> Ministrstvo za okolje je iz novele zakona naknadno umaknilo člen, ki bi pod določenimi pogoji izjemoma omogočal izgradnjo proizvodnjih objetkov in naprav, ki vključujejo nevarne snovi in zahtevajo okoljevarstveno soglasje, ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Voda je zdramila slovenske volivke in volivce|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/voda-je-zdramila-ljudstvo/|website=www.delo.si|accessdate=2021-07-13|language=sl-si}}</ref> '''Stališča''' Ministrstvo je navedlo, da bodo zakonske spremembe zagotovile večjo zaščito pitne vode, večjo poplavno varnost in ostrejše pogoje za gradnjo na priobalnem pasu ter zagotovile dodatna sredstva za vzdrževanje vodotokov.<ref name=":8" /> Po besedah ministrstva spremembe zagotavljajo, da bo območje 15 metrov vselej smatrano za priobalni pas, medtem ko se ga je lahko predhodno redefiniralo in skrčilo do nič metrov. Nov zakon naj bi dopuščal možnost posegov v priobalni pas zgolj za gradno objektov javne rabe. Nov zakon naj bi prav tako posege v priobalni pas dovojeval zgolj, če bodo skladni s prostorsko-izvedbenim aktom občine in ne bodo ogrožali poplavne varnosti, stanja voda ali strategije upravljanja voda.<ref name=":8" /> '''Oglaševalska kampanja zagovornikov zakona''' V začetku julija je vladna stran vsem gospodinjstvom v državi razposlala letake, v katerih je volivce nagovarjala, da glasujejo ''za'' novelo zakona. Pobudniki referenduma so vladni letak, pod katerim so bile podpisane vse tri koalicijske stranke, označili za lažniv. Poudarili so, da vladna trditev o možnosti gradnje tovarn na priobalnih zemljiščih, ki naj bi bila po trenutnem zakonu mogoča, nov zakon pa naj bi jo razveljavil, ne drži. Izrazili so tudi skrb, da je vladna stran za izdelavo letakov porabila javni denar.<ref>{{Navedi splet|title='Letak strank SDS, NSi in SMC o zakonu o vodah poln laži'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letak-strank-sds-nsi-in-smc-o-zakonu-o-vodah-poln-lazi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gibanje za pitno vodo: Letaki, ki jih je razposlala koalicija, so polni laži|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/gibanje-za-pitno-vodo-letaki-ki-jih-je-razposlala-koalicija-so-polni-lazi/586428|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref> === Nasprotniki zakona === [[Slika:Zapitnovodo.png|sličica|Grafika pobudnikov referenduma, združenih v Gibanje za pitno vodo]] Predstavnike pobudnikov referenduma, zbrane okrog Gibanja za pitno vodo, ki v kampanji zagovarjajo opcijo ''proti'', je podprla večina strank parlamentarne opozicije pa tudi nekatere neparlamentarne stranke.<ref name=":0" /> '''Stališča''' Po mnenju nasprotnikov zakona naj bi spremembe ogrožale kvaliteto vode, omejevale dostop do voda in služile interesom zasebnih investitorjev.<ref name=":9" /> Nove gradnje ob vodnih telesih, dovoljene po zakonu, naj bi ogrožale površinske vode ter posredno podzemne vode, ki pa so vir zajema pitne vode.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Strokovni argumenti zakaj referendum|url=https://zapitnovodo.si/strokovni-argumenti/|website=Referendum in peticija za pitno vodo|accessdate=2021-07-13|language=en-US}}</ref> Pozidava in raba vodnih in priobalnih območji bi prav tako lahko predstavljala tveganje za poplavno nevarnost prek oteževanja vzdrževanja vodotokov in oženja priobalnih območji (kar bi lahko vodilo v preusmeritev razlitja visoke vode v strnjena naselja).<ref name=":10" /> Gradnje v javni rabi na vodnih in priobalnih zemljiščih bi lahko vključevale komercialne (npr. hoteli, restavracije ali bencinske črpalke) in infrastrukturne (npr. parkirišča ali ceste) objekte, ki bi lahko povzročali izpust odpadnih voda v vodna telesa in onesnaževali vode pri delovanju oz. rabi. Že prisotnost večjega števila ljudi naj bi predstavljalo tveganje za onesnaževanje.<ref name=":10" /> Objekti v javni rabi bi lahko vključevali komercialne objekte v zasebni lasti, katerih raba je splošna, vendar plačljiva. Gradnja objektov v zasebni lasti na vodnih oz. priobalnih zemljiščih bi prav tako lahko omejila dostop do voda.<ref name=":10" /> Nasprotniki zakona so tudi izpostavili, da je postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja lahko podvržen pritiskom interesnih skupin, zaradi česar pravila zakona niso varna pred zlorabami.<ref name=":10" /> Nasprotniki zakona so sprva nasprotovali tudi 69. členu novega zakona, ki bi omogočal gradnjo proizvodnih naprav z nevarnimi snovmi in odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih, ki ga je vlada zaradi kritik nato umaknila.<ref name=":10" /> Nasprotniki so vladi očitali sprejemanje zakona po skrajšanjem postopku in s kratko javno obravnavo ter naknadno dodajanje spornih sprememb tekom medresorskega usklajevanja.<ref name=":10" /> Nasprotniki zakona so tudi izrazili dvom, da bi mnenjedajalci v postopkih pridobivanja dovoljenja ob morebitnih pritiskih res primerno uveljavljali zakonske pogoje za pridobitev dovoljenj.<ref name=":10" /> ==== Kampanja nasprotnikov zakona na družbenih omrežjih ==== Na Facebooku je bilo v času predreferendumske kampanje blokirano večje število računov, ki so delili vsebine proti novemu zakonu o vodah.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Nevarni posamezniki ali kdo je v ozadju: Na referendumski dan organiziran napad na Facebook skupino v podporo Ivanu Galetu|url=https://www.vecer.com/slovenija/na-dan-referenduma-napad-na-facebook-stran-v-podporo-ivanu-galetu-ki-naj-bi-imela-nevarne-posameznike-gre-za-ociten-poskus-omejevanja-svobode-izrazanja-10247730|website=www.vecer.com|date=2021-07-14|accessdate=2021-07-14|language=sl-si}}</ref> 2. julija se je na družbenem omrežju [[Facebook]] in spletni platformi [[YouTube]] pojavil videoposnetek slovenskega komika [[Vid Valič|Vida Valiča]], v katerem je s pomočjo [[Satira|satire]] nagovarjal volivce, da se udeležijo referenduma in glasujejo ''proti''. Posnetek je delilo več kot 15.000 uporabnikov tega spletnega omrežja. V naslednjih dneh so nekateri uporabniki Facebooka sporočili, da ne morejo deliti vsebin predlagateljev referenduma. Vzrok za blokado naj bi se skrival v Facebookovih spremembah glede standardov skupnosti, ki jih je podjetje sprejelo leta 2016, v času [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2016|ameriških predsedniških volitev]].<ref>{{Navedi splet|title=To je razlog, da vas je FB zablokiral, ko ste delili objavo Vida Valiča|url=https://zurnal24.si/slovenija/to-je-razlog-da-vas-je-fb-zablokiral-ko-ste-delili-objavo-vida-valica-369545|website=zurnal24.si|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref> Na dan referenduma je prišlo do množičnega vlaganja prijav zoper dve protivladni uporabniški skupini na družbenem omrežju Facebook: ''Skupina v podporo Ivanu Galetu'' (ki velja za eno največjih slovenskih Facebook skupin) in ''Dovolj Janeza Janše''. Po besedah skupine protivladnih aktivistov pa je isti dan na Facebooku nastala nova lažna skupina pod identičnim imenom in z identično podobo ter kopiranimi objavami kot ''Skupina v podporo Ivanu Galetu''.<ref name=":11" /> === Odziv strokovne javnosti === Svoje stališče do spremembe Zakona o vodah sta konec junija 2021 na javnost naslovili tudi [[Univerza v Ljubljani]] in [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]. Obe instituciji sta podprli pobudnike referenduma in v izjavi za javnost poudarili, da je dodajanje izjem za gradnjo na občutljivih območjih v nasprotju s cilji evropske vodne direktive in zakona o vodah.<ref>{{Navedi splet|title=Spremembe zakona o vodah - kaj to pomeni za vode in naravo|url=https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/2021062412503885/|website=www.uni-lj.si|accessdate=2021-07-05|language=sl|first=Univerza v|last=Ljubljani}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Univerza v Ljubljani: Sprememba zakona o vodah omogoča izjeme za gradnjo tudi na vodi|url=https://www.sta.si/2917511/univerza-v-ljubljani-sprememba-zakona-o-vodah-omogoca-izjeme-za-gradnjo-tudi-na-vodi|website=www.sta.si|accessdate=2021-07-05}}</ref> Svet za varovanje okolja pri SAZU je poudaril, da so posegi na vodna zemljišča v času, ko pritisk na prostor narašča, nesprejemljivi.<ref>{{Navedi splet|title=SAZU: V času, ko pritisk na prostor narašča, so posegi na vodna zemljišča nesprejemljivi|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/sazu-v-casu-ko-pritisk-na-prostor-narasca-so-posegi-na-vodna-zemljisca-nesprejemljivi/586303|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref> Do predloga novele zakona se je negativno opredelila tudi [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Stališče Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v zvezi z novelo Zakona o vodah|url=https://www.fgg.uni-lj.si/stalisce-fakultete-za-gradbenistvo-in-geodezijo-v-zvezi-z-novelo-zakona-o-vodah/|website=Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani|date=2021-03-27|accessdate=2021-07-05|language=sl-SI}}</ref> Na pravne nedoslednosti predloga sprememb sta na javni razpravi pri predsedniku države opozorila tudi predstavnika Društva vodarjev Slovenije in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/zagovorniki-in-nasprotniki-novele-zakona-o-vodah-tudi-pri-predsedniku-trdno-na-svojih-bregovih/585992|title=Zagovorniki in nasprotniki novele zakona o vodah tudi pri predsedniku trdno na svojih bregovih|date=2021-06-29|work=MMC RTV-SLO|accessdate=2021-07-09}}</ref> === Javno mnenje === Po podatkih raziskave javnega mnenja (izvedene med 5. in 7. junij z 710 sodelujočimi), ki ga je izvedla Mediana, je referendumsko zelo pobudo podpiralo 29,6 % vprašanih, podpiralo 23,6 % vprašanih, 10,0 % jih pobude ni niti podpiralo niti ne podpiralo, 13,8 % jih pobude ni podpiralo, 14,6 % pa pobude sploh ni podpiralo (8,4 % vprašanih je bilo neopredeljenih). V isti anketi je bilo 67,3 % vprašanih mnenja, da je zaščita pitne vode in vodnih ter priobalnih zemljišč zelo pomembna, 15,8 % da pomembna, 12,4 % pa da zelo nepomembna. je 67,5 % vprašanih navedlo, da vedo, o čem se bo na referendumu odločalo, 32,5 % pa jih ni vedelo.<ref name="#1"/> == Referendum in rezultati == === Kritike in zapleti izvedbe referenduma === '''Zamik datuma referenduma''' Datum referenduma je odbor DZ za infrastrukturo sprva postavil na 4. julija, a se je izvedba na predlog koalicije preložila na 11. julij. Naveden razlog za preložitev so bile resne napake v besedilu sprejetega zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (zaradi napak bi bilo 811 volivcev nezmožno oddati glas na referendumu, kar bi lahko vodilo v razveljavitev in ponovitev referenduma<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Pred referendumom: 811 volivcev zaradi napake ob pravico voliti|url=https://siol.net/novice/slovenija/pred-referendumom-811-enajst-volivcev-zaradi-napake-ob-pravico-voliti-552973|website=siol.net|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref>),<ref name=":2">{{Navedi splet|title=SDS, NSi in SMC rinejo referendum o vodah v poletje|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/referendum-o-pitni-vodi-sele-sredi-julija-876372|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> ki da ga je treba popraviti pred izvedbo referenduma, za popravo pa da DZ potrebuje dodaten čas.<ref>{{Navedi splet|title=Znano je, kdaj se bomo odpravili na referendum|url=https://siol.net/novice/slovenija/koalicija-bi-referendum-o-zakonu-o-vodah-izvedla-11-julija-553065|website=siol.net|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> Napaka je bila ugotovljena že pred sprejetjem spornega zakona; zakaj na napako ni bilo opozorjeno že prej, ni bilo znano. Direktor DVK je vladi predlagal, naj napako popravi s hitrim sprejemom tehničnega zakona, za kar pa bi lahko pravilnik DZ predstavljal oviro. Direktor DVK je prav tako povedal, da če napaka do referenduma ne bo odpravljena, bo zaplet poskusil razrešiti DVK sam.<ref name=":1" /> Tudi več poslancev je izrazilo mnenje, da bi lahko napake odpravili brez zamika datuma referenduma. Zamik datuma referenduma je bil naposled sprejet s 43 glasovi za in 42 proti.<ref name=":1" /> Julij velja za mesec poletnih počitnic, kar bi lahko pomembno vplivalo na udeležbo in otežilo doseg kvoruma.<ref name=":2" /> '''Predčasno glasovanje in spremembe volilnih okrajev''' V Mariboru je prišlo do spremembe lokacije predčasnega volišča iz ene lokacije v središču Maribora na sedem lokacij, po ena na posamični volilni okraj. Spremembe so privedle do zmede med volivci. Nekateri mariborski volivci so bili tudi po večkrat napoteni iz enega volišča na drugo. Vzrok za spremembe naj bi bile nove zakonske določbe.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=(FOTO) V Mariboru zmeda glede lokacij predčasnih volišč: "Eno uro sem se vozila po mestu in iskala volišče"|url=https://www.vecer.com/slovenija/referendum-o-vodah-v-mariboru-zmeda-glede-lokacij-predcasnih-volisc-eno-uro-sem-se-vozila-po-mestu-in-iskala-volisce-10247045|website=www.vecer.com|date=2021-07-06|accessdate=2021-07-13|language=sl-si}}</ref> V Ljubljani je bilo za predčasne volitve določeno zgolj eno volišče,<ref name=":3" /> kar je privedlo do gneče in daljših čakalnih vrst na prostem. Nekateri volivci so na močnem soncu čakali več kot eno uro.<ref>{{Navedi splet|title=#foto Zapleti že na prvi dan predčasnega glasovanja|url=https://www.dnevnik.si/1042958553|website=Dnevnik|accessdate=2021-07-13}}</ref> O zapletih pri oddaji glasu zaradi premikov volilnih okrajev so poročali tudi volivci iz območja upravne enote Novo mesto.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Zakon o vodah: tokrat zapleti pri eUpravi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drugi-dan-predcasnega-glasovanja-na-referendumu-nove-tezave/|website=N1|date=2021-07-07|accessdate=2021-07-13|language=sl-SI}}</ref> Spletna stran DVK 6. julija (v obdobju predčasnih volitev) nekaj časa ni bila dostopna, domnevno zaradi preobremenjenosti.<ref name=":3" /> '''Glasovanje iz tujine''' Več državljanov, živečih v tujini, je poročalo o nepravilnostih pri izvedbi glasovanja po pošti iz tujine. Predstavniki gibanja za pitno vodo in posamezniki so navedli, da po prijavi na glasovanje iz tujine glasovnice niso prejeli niti manj kot teden pred iztekom roka za oddajo glasovnic. V Gibanju za pitno vodo so prav tako opozorili, da so bili obveščeni o primerih, ko so izseljenci prejeli neveljavne glasovnice (zaradi napačnih podatkov iz starega registra) ali prazne kuverte brez glasovnice.<ref name=":4" /> '''Obveščanje stanovalcev domov za ostarele o glasovanju po pošti''' Predlagatelji referenduma so 5. julija javnosti predstavili poročilo, v katerem so Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve očitali, da je nedopustno oviralo stanovalce domov za ostarele pri njihovem uresničevanju volilne pravice. Ministrstvo naj bi domove o možnosti glasovanja po pošti obvestilo tik pred iztekom roka za prijavo, zaradi česar naj bi številni stanovalci ostali brez možnosti glasovanja. Svoje stališče o ravnanju ministrstva sta na novinarski konferenci predstavila stanovalca doma za starejše Tabor Ivica Potisk in [[Ignacij Voje|prof. dr. Ignacij Voje]]. Pojasnila sta, da sta tudi sama zamudila rok za prijavo, a da bosta glas lahko oddala na svojem matičnem volišču. Pri tem sta izrazila skrb, da veliko sostanovalcev ni dovolj vitalnih, da bi lahko ravnali enako, zato bodo najbrž ostali brez možnosti glasovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo: Pozno obveščanje DSO o glasovanju je bila nenamerna napaka|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/iztek-zadnjega-roka-za-prijavo-za-glasovanje-po-posti.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Upokojenec: »Danes so mi povedali, da v domu ne bom mogel glasovati. Res sem razočaran.«|url=https://www.mladina.si/208851/upokojenec-danes-so-mi-povedali-da-v-domu-ne-bom-mogel-glasovati-res-sem-razocaran/|website=Mladina.si|accessdate=2021-07-05}}</ref> 7. julija je Sindikat taksistov Slovenije sporočil, da bo stanovalcem domov za starejše v Ljubljani, Mariboru in Kopru na volilno nedeljo ponudil brezplačne prevoze do volišč.<ref>{{Navedi splet|title=Taksisti bodo v nedeljo stanovalce iz domov za starejše brezplačno vozili na volišča|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/taksisti-bodo-v-nedeljo-stanovalce-iz-domov-za-starejse-brezplacno-vozili-na-volisca/586906|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-07|language=sl}}</ref> '''Portal eUprava''' Državna volilna komisija je v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi na dan začetka referendumskih opravil objavila seznam datumov, do katerih morajo volivci najaviti svojo namero o alternativni obliki glasovanja. Državljani so lahko svoje zahteve posredovali preko spletne vloge na portalu [[E-uprava|eUprava]]. Volivci, ki so želeli glasovati na volišču izven okraja stalnega prebivališča (volišča OMNIA)<ref name=":5" /><ref name=":6" /> ali od doma,<ref>{{Navedi splet|title=Janša se mora bati volitev #analiza|url=https://necenzurirano.si/clanek/mnenja/jansa-se-mora-bati-volitev-analiza-888472|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> so morali izpolnjeno spletno vlogo oddati do 7. julija 2021. Pobudniki referendumske kampanje so že dan pred tem opozorili, da je bil dostop do vloge več ur onemogočen. Stanje naj bi bilo nespremenjeno tudi naslednji dan, ko v dopoldanskem času strani spletne uprave sploh niso delovale. Z [[Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstva za javno upravo]] so odgovorili, da naj bilo za nedostopnost spletnega portala krivo prenavljanje spletne infrastrukture.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Portal eUprave spet deluje, željo po drugačnem načinu glasovanja se lahko sporoči do polnoči|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/portal-euprave-spet-deluje-zeljo-po-drugacnem-nacinu-glasovanja-se-lahko-sporoci-do-polnoci/586859|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-07|language=sl}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Zapleti tudi pri glasovanju iz tujine|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-zapleti-ob-glasovanju/|website=www.delo.si|accessdate=2021-07-07|language=sl-si}}</ref> === Rezultati === Skupno se je referenduma udeležilo 45,89 % volilnih upravičencev, kar je bila ena najvišjih udeležb na referendumih v zgodovini samostojne Slovenije. Po delnih rezultatih so volivci s prepričljivo večino in zadostitvijo kvoruma zavrnili predlog sprememb zakona o vodah.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042958885/slovenija/odprla-so-se-volisca-za-glasovanje-na-referendumu-o-noveli-zakona-o-vodah |title=Državljani odločno povozili Vizjakov zakon |date=2021-07-11 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2021-07-12}}</ref> {| style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse;" cellpadding="4" cellspacing="0" border="2" |+ Rezultati referenduma ZV-1G 2021:<ref>{{navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|title=Referendum ZV-1G 2021|publisher=Državna volilna komisija|accessdate=2021-07-21}}</ref><br/>(100 % preštetih) |- bgcolor="#ececec" ! colspan="2" | Odgovor ! Št. glasov ! '''%''' |- | 1 | align="left" | {{Za}} | align="right" |104.312 | align="right" |13,25 % |- | 2 | align="left" | {{Proti}} | align="right" |682.760 | align="right" |86,75 % |- |- |- bgcolor="#ececec" | colspan="2" align="left" |'''Veljavni glasovi''' | align="right" |787.072 | align="right" |99,76 % |- | colspan="2" align="left" |Neveljavni | align="right" |1.896 | align="right" |0,24 % |- |- bgcolor="#ececec" | colspan="2" align="left" |'''Skupaj''' | align="right" |788.968 | align="right" |100,00 % |} === Retrospektivne raziskave volilnega namena in mnenja === Izsledki spletne raziskave agencije za proučevanje javnega mnenja Valicon, izvedene med 12. in 13. julijem na 2.014 anketirancih, so pokazali, da je volilna udeležba znašala 49,1 % med starostno skupino 18–24 let, 41,3 % med starostno skupino 25–34 let, 34,5 % med starostno skupino 35–44 let, 50,7 % med starostno skupino 45–54 let, 64,8 % med starostno skupino 55–64 let in 63 % med starostno skupino 65 let in več. Petina od udeležencev glasovanja na referendumu je navedla, da se ni udeležila državnozborskih volitev leta 2018, dobra tretina pa jih je navedla, da se pretežno ne udeležujejo državnozborskih volitev. Kot razlog za glasovanje proti je 44 % vprašanih navedlo nasprotovanje zakonu, 6 % izražanje nasprotovanja vladi, 48 % pa oboje. Med vprašanimi, ki so glasovali za, jih je 61 % izražalo zgolj podporo zakonu, 8 % izražanje podpore vladi, 29 % pa oboje. Volilci, ki so se politično opredelili kot levo od sredine, so predstavljali 61 % udeležencev referenduma in so v 99 % volili proti, volilci, ki so se opredelili kot desno od sredine pa so predstavljali 39 % udeležencev in so v 61 % volili proti. Udeležba je bila najvišja med podporniki strank Levice (77 %), SD (71 %), SMC (69 %), SAB (68 %) in LMŠ (64 %), najnižja pa med podporniki SNS (35 %), SDS (36 %) in Piratske stranke (41 %). Proti so glasovali vsi sodelujoči podporniki strank DeSUS, SAB, SMC, Levica, Pirati in LMŠ, 98,1 % podpornikov stranke SD, 96,2 % podpornikov stranke SNS, 48,7 % podpornikov stranke NSi in tudi 34,3 % podpornikov stranke SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Na nedeljskem referendumu več kot petina novih volivcev glede na volitve 2018. Za udeležbo sta bili ključni spremenljivki starost in politična usmeritev. –|url=https://www.valicon.net/sl/2021/07/na-nedeljskem-referendumu-vec-kot-petina-novih-volivcev-glede-na-volitve-2018-za-udelezbo-sta-bili-kljucni-spremenljivki-starost-in-politicna-usmeritev/|website=www.valicon.net|accessdate=2021-07-23}}</ref> Raziskava agencije za proučevanje javnega mnenja Ninamedia, izvedena med 13. in 15 julijem na 700 anketirancih je pokazala, da se je po lastnih navedbah referenduma udeležilo 73,1 % vprašanih. Od tistih, ki so glasovali za, jih je 67,1 % tako glasovalo zaradi odobravanja zakona samega, 24,3 % pa zaradi zaupanja vladi. Med tistimi, ki so se na referendumu izrekli proti zakonu, jih je zaradi nasprotovanju samemu zakonu proti glasovalo 59,9 % vprašanih, zaradi nezaupanja vladi pa 28,2 % vprašanih.<ref>{{Navedi splet|title=Aktualna vprašanja – jul 2021 – Ninamedia|url=http://ninamedia.si/arhivi/815|accessdate=2021-07-23|language=sl-SI}}</ref> === Odzivi === Politični analitiki so ostro odklonilen izid referenduma prepoznali tudi kot nezaupnico aktualni vladi.<ref name="#2">{{Navedi splet|title=Brez drame, pravi Janša po bolečem referendumskem porazu, kaj pa je prvak SDS leta 2011 sporočil Pahorju?|url=https://www.vecer.com/slovenija/brez-drame-pravi-jansa-po-bolecem-referendumskem-porazu-kaj-pa-je-prvak-sds-leta-2011-sporocil-pahorju-10247561|website=www.vecer.com|date=2021-07-12|accessdate=2021-07-13|language=sl-si}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/politics/slovenia-water-law-referendum-seen-as-test-for-government/2021/07/11/85f57aa8-e219-11eb-a27f-8b294930e95b_story.html|title=Slovenian voters reject changing water protection law}}</ref> Več opozicijskih strank je zaradi izida referenduma izpostavilo zahtevo po predčasnih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija: Ljudstvo te vlade ne podpira! Janša: Brez drame|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vizjak-osnovni-cilj-in-namen-zakona-nista-bila-prepoznana.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> ==== Vladni odzivi ==== Janša je v času predčasnega glasovanja na Twitterju objavil sliko sebe na predčasnem glasovanju in ob tem pripisal: »[...] Upam da bodo na vseh #OVK<ref group="op">Okrajnih volilnih komisijah</ref> zagotovili varnost in nedotakljivost predčasnih glasovnic do njihovega štetja v nedeljo.« [[N1 Slovenija]] je v zapisu prepoznala namigovanje na možnost, da bo prišlo do manipulacije izida glasovanja in da »Nekateri v tem vidijo napoved, da bo izid glasovanja v primeru njemu neljubega rezultata prepoznal kot nezakonitega.«<ref>{{Navedi splet|title=Janša namiguje, da bi bil lahko rezultat referenduma nezakonit|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansa-namiguje-da-bi-bil-lahko-rezultat-referenduma-nezakonit/|website=N1|date=2021-07-09|accessdate=2021-07-13|language=sl-SI}}</ref> Na dan glasovanja je minister Vizjak navedel, da je glasovanje proti zakonu hkrati tudi glas proti aktualni vladi.<ref>{{Navedi splet|title=Minister Vizjak: "Vsak glas proti zakonu je glas proti vladi Janeza Janše"|url=https://necenzurirano.si/clanek/svet/minister-vizjak-vsak-glas-proti-zakonu-je-glas-proti-vladi-janeza-janse-888459|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> Vizjak o izidu referenduma nato povedal, da meni, da je bil referendum »zlorabljen in ugrabljen« in da je med volivci prevladal čustven odziv na zakon zaradi zavajujoče kampanje nasprotnikov zakona.<ref>{{Navedi splet|title=Minister Vizjak: "Referendum se je zlorabil"|url=https://zurnal24.si/slovenija/minister-vizjak-referendum-se-je-zlorabil-369926|website=zurnal24.si|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> Premier Janša je po referendumu v objavi na Twitterju zanikal, da bi šlo pri izidu referenduma za nezaupnico vladi, ki bi vlado obvezovala na odstop: »Poznate kako levo vlado, ki je odstopila po izgubljenem referendumu? Od večinskega sistema do družinskega zakonika? Zato brez drame. [...]« Janša je sicer leta 2011 zaradi referendumskega poraza zakona vlade Boruta Pahorja tedanjo vlado pozval k odstopu.<ref name="#2"/> === Ostalo === '''Strošek izvedbe referenduma''' Izdatki DVK za izvedbo referenduma so znašali 4.204.713 €, kar je bilo za 25 % več od stroška izvedbe zadnjega referenduma leta 2018. DVK je kot razloge za občutno povišanje cene izvedbe navedel: "višj[e] strošk[e] poštnih storitev (in sicer za 232.898 [€]), višj[e] strošk[e] uporabnin za volišča (v višini 130.942 [€]), višj[a] nadomest[a] članom volilnih odborov in plačila pavšalnega prispevka [ZZZS] in [ZPIZ] teh članov v višini 151.299 [€] in dodatnih stroškov, ki so povezani z nakupom in distribucijo zaščitnih sredstev za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV v višini 75.975 [€]".<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/referendum_4.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-01-11}}</ref> == Sklici == {{sklici}} === Opombe === {{Sklici|group=op}}{{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]] [[Kategorija:2021 v politiki]] [[Kategorija:2021 v Sloveniji]] [[Kategorija:Okoljevarstvo v Sloveniji]] 7w15kxzrcjqmtqdwgrb3z2l587dokwl 5737188 5737177 2022-08-20T07:19:17Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G)''' (v javnosti znan tudi kot '''referendum za pitno vodo''' ali '''referendum o vodah''') je bil [[Referendum|zakonodajni referendum]] zavrnitvenega tipa, ki je potekal v nedeljo, [[11. julij|11. julija]] [[2021]].<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G)|url=https://www.dvk-rs.si/index.php/si//arhiv-referendumi/referendum-o-zakonu-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-vodah-zv-1g|website=Državna volilna komisija|accessdate=2021-07-05}}</ref> == Ozadje == Referendumsko pobudo organizatorja s prvopodpisanim Aljošo Petkom je pred tem podprlo 52.230 državljanov.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum ima podporo!|url=https://www.greenpeace.org/slovenia/blog/4008/referendum-ima-podporo|website=Greenpeace Slovenija|accessdate=2021-07-05|language=sl-SI}}</ref> [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] je odlok o razpisu referendumskega postopka sprejel na izredni seji 25. maja 2021.<ref name=":7" /> [[Kvorum]] je bil odmerjen pri 339.726 glasovih proti.<ref>{{Navedi splet|title=Za zavrnitev novele zakona o vodah bo na referendumu potrebnih okoli 340.000 glasov|url=https://www.dnevnik.si/1042956216|website=Dnevnik|accessdate=2021-07-05}}</ref> === Odlok o razpisu referenduma === <center>'''ODLOK'''</center> <center> '''o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (OdZV-1G)'''</center> <center>''Na podlagi zahteve najmanj 40.000 volivk in volivcev, ki jo je Državni zbor prejel 19. maja 2021, se razpiše zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, ki ga je Državni zbor sprejel 30. marca 2021.''</center> <center>''Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi:''</center> <center> ''»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?«.''</center> <center>''Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, se določi ponedeljek, 31. maj 2021.''</center> <center> ''Glasovanje na referendumu se izvede v nedeljo, 11. julija 2021.''</center> <center> ''Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-1768/odlok-o-razpisu-zakonodajnega-referenduma-o-zakonu-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-vodah-odzv-1g|website=www.uradni-list.si|accessdate=2021-07-05}}</ref>''</center> == Referendumska kampanja == Državna volilna komisija je 16. junija 2021 v skladu z zakonom objavila seznam prijavljenih organizatorjev referendumske kampanje. Prijavo je poleg 11 političnih strank oddalo več kot 20 nevladnih organizacij, civilnih gibanj in fizičnih oseb.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/files/files/Organizatorji-ref.-kampanje---koncno-stanje--.pdf|title=Seznam prijavljenih organizatorjev referendumske kampanje|date=16. 6. 2021|accessdate=5. 7. 2021|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> === Zagovorniki zakona === [[Slika:Affiche du Parti démocratique slovène, appelant à voter pour la nouvelle loi sur l'eau lors du référendum d'initiative populaire slovène de 2021.png|sličica|Grafika Slovenske demokratske stranke (zagovornice zakona)]] Pristojni minister [[Andrej Vizjak|Vizjak]] je ob vložitvi podpisov za sklic referenduma dejal, da so bili podpisniki s strani predlagateljev kampanje proti zakonu zavedeni.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Ministrstvo: Podpisniki zahteve za referendum so bili zavedeni|url=https://zurnal24.si/slovenija/ministrstvo-podpisniki-zahteve-za-referendum-so-bili-zavedeni-367061|website=zurnal24.si|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> V skupini zagovornikov zakona so poleg [[14. vlada Republike Slovenije|Vlade RS]] svoje sodelovanje napovedale vse tri stranke vladne koalicije: SDS, NSi in SMC.<ref name=":0" /> Ministrstvo za okolje je iz novele zakona naknadno umaknilo člen, ki bi pod določenimi pogoji izjemoma omogočal izgradnjo proizvodnjih objetkov in naprav, ki vključujejo nevarne snovi in zahtevajo okoljevarstveno soglasje, ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Voda je zdramila slovenske volivke in volivce|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/voda-je-zdramila-ljudstvo/|website=www.delo.si|accessdate=2021-07-13|language=sl-si}}</ref> '''Stališča''' Ministrstvo je navedlo, da bodo zakonske spremembe zagotovile večjo zaščito pitne vode, večjo poplavno varnost in ostrejše pogoje za gradnjo na priobalnem pasu ter zagotovile dodatna sredstva za vzdrževanje vodotokov.<ref name=":8" /> Po besedah ministrstva spremembe zagotavljajo, da bo območje 15 metrov vselej smatrano za priobalni pas, medtem ko se ga je lahko predhodno redefiniralo in skrčilo do nič metrov. Nov zakon naj bi dopuščal možnost posegov v priobalni pas zgolj za gradno objektov javne rabe. Nov zakon naj bi prav tako posege v priobalni pas dovojeval zgolj, če bodo skladni s prostorsko-izvedbenim aktom občine in ne bodo ogrožali poplavne varnosti, stanja voda ali strategije upravljanja voda.<ref name=":8" /> '''Oglaševalska kampanja zagovornikov zakona''' V začetku julija je vladna stran vsem gospodinjstvom v državi razposlala letake, v katerih je volivce nagovarjala, da glasujejo ''za'' novelo zakona. Pobudniki referenduma so vladni letak, pod katerim so bile podpisane vse tri koalicijske stranke, označili za lažniv. Poudarili so, da vladna trditev o možnosti gradnje tovarn na priobalnih zemljiščih, ki naj bi bila po trenutnem zakonu mogoča, nov zakon pa naj bi jo razveljavil, ne drži. Izrazili so tudi skrb, da je vladna stran za izdelavo letakov porabila javni denar.<ref>{{Navedi splet|title='Letak strank SDS, NSi in SMC o zakonu o vodah poln laži'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letak-strank-sds-nsi-in-smc-o-zakonu-o-vodah-poln-lazi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gibanje za pitno vodo: Letaki, ki jih je razposlala koalicija, so polni laži|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/gibanje-za-pitno-vodo-letaki-ki-jih-je-razposlala-koalicija-so-polni-lazi/586428|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref> === Nasprotniki zakona === [[Slika:Zapitnovodo.png|sličica|Grafika pobudnikov referenduma, združenih v Gibanje za pitno vodo]] Predstavnike pobudnikov referenduma, zbrane okrog Gibanja za pitno vodo, ki v kampanji zagovarjajo opcijo ''proti'', je podprla večina strank parlamentarne opozicije pa tudi nekatere neparlamentarne stranke.<ref name=":0" /> '''Stališča''' Po mnenju nasprotnikov zakona naj bi spremembe ogrožale kvaliteto vode, omejevale dostop do voda in služile interesom zasebnih investitorjev.<ref name=":9" /> Nove gradnje ob vodnih telesih, dovoljene po zakonu, naj bi ogrožale površinske vode ter posredno podzemne vode, ki pa so vir zajema pitne vode.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Strokovni argumenti zakaj referendum|url=https://zapitnovodo.si/strokovni-argumenti/|website=Referendum in peticija za pitno vodo|accessdate=2021-07-13|language=en-US}}</ref> Pozidava in raba vodnih in priobalnih območji bi prav tako lahko predstavljala tveganje za poplavno nevarnost prek oteževanja vzdrževanja vodotokov in oženja priobalnih območji (kar bi lahko vodilo v preusmeritev razlitja visoke vode v strnjena naselja).<ref name=":10" /> Gradnje v javni rabi na vodnih in priobalnih zemljiščih bi lahko vključevale komercialne (npr. hoteli, restavracije ali bencinske črpalke) in infrastrukturne (npr. parkirišča ali ceste) objekte, ki bi lahko povzročali izpust odpadnih voda v vodna telesa in onesnaževali vode pri delovanju oz. rabi. Že prisotnost večjega števila ljudi naj bi predstavljalo tveganje za onesnaževanje.<ref name=":10" /> Objekti v javni rabi bi lahko vključevali komercialne objekte v zasebni lasti, katerih raba je splošna, vendar plačljiva. Gradnja objektov v zasebni lasti na vodnih oz. priobalnih zemljiščih bi prav tako lahko omejila dostop do voda.<ref name=":10" /> Nasprotniki zakona so tudi izpostavili, da je postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja lahko podvržen pritiskom interesnih skupin, zaradi česar pravila zakona niso varna pred zlorabami.<ref name=":10" /> Nasprotniki zakona so sprva nasprotovali tudi 69. členu novega zakona, ki bi omogočal gradnjo proizvodnih naprav z nevarnimi snovmi in odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih, ki ga je vlada zaradi kritik nato umaknila.<ref name=":10" /> Nasprotniki so vladi očitali sprejemanje zakona po skrajšanjem postopku in s kratko javno obravnavo ter naknadno dodajanje spornih sprememb tekom medresorskega usklajevanja.<ref name=":10" /> Nasprotniki zakona so tudi izrazili dvom, da bi mnenjedajalci v postopkih pridobivanja dovoljenja ob morebitnih pritiskih res primerno uveljavljali zakonske pogoje za pridobitev dovoljenj.<ref name=":10" /> ==== Kampanja nasprotnikov zakona na družbenih omrežjih ==== Na Facebooku je bilo v času predreferendumske kampanje blokirano večje število računov, ki so delili vsebine proti novemu zakonu o vodah.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Nevarni posamezniki ali kdo je v ozadju: Na referendumski dan organiziran napad na Facebook skupino v podporo Ivanu Galetu|url=https://www.vecer.com/slovenija/na-dan-referenduma-napad-na-facebook-stran-v-podporo-ivanu-galetu-ki-naj-bi-imela-nevarne-posameznike-gre-za-ociten-poskus-omejevanja-svobode-izrazanja-10247730|website=www.vecer.com|date=2021-07-14|accessdate=2021-07-14|language=sl-si}}</ref> 2. julija se je na družbenem omrežju [[Facebook]] in spletni platformi [[YouTube]] pojavil videoposnetek slovenskega komika [[Vid Valič|Vida Valiča]], v katerem je s pomočjo [[Satira|satire]] nagovarjal volivce, da se udeležijo referenduma in glasujejo ''proti''. Posnetek je delilo več kot 15.000 uporabnikov tega spletnega omrežja. V naslednjih dneh so nekateri uporabniki Facebooka sporočili, da ne morejo deliti vsebin predlagateljev referenduma. Vzrok za blokado naj bi se skrival v Facebookovih spremembah glede standardov skupnosti, ki jih je podjetje sprejelo leta 2016, v času [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2016|ameriških predsedniških volitev]].<ref>{{Navedi splet|title=To je razlog, da vas je FB zablokiral, ko ste delili objavo Vida Valiča|url=https://zurnal24.si/slovenija/to-je-razlog-da-vas-je-fb-zablokiral-ko-ste-delili-objavo-vida-valica-369545|website=zurnal24.si|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref> Na dan referenduma je prišlo do množičnega vlaganja prijav zoper dve protivladni uporabniški skupini na družbenem omrežju Facebook: ''Skupina v podporo Ivanu Galetu'' (ki velja za eno največjih slovenskih Facebook skupin) in ''Dovolj Janeza Janše''. Po besedah skupine protivladnih aktivistov pa je isti dan na Facebooku nastala nova lažna skupina pod identičnim imenom in z identično podobo ter kopiranimi objavami kot ''Skupina v podporo Ivanu Galetu''.<ref name=":11" /> === Odziv strokovne javnosti === Svoje stališče do spremembe Zakona o vodah sta konec junija 2021 na javnost naslovili tudi [[Univerza v Ljubljani]] in [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]. Obe instituciji sta podprli pobudnike referenduma in v izjavi za javnost poudarili, da je dodajanje izjem za gradnjo na občutljivih območjih v nasprotju s cilji evropske vodne direktive in zakona o vodah.<ref>{{Navedi splet|title=Spremembe zakona o vodah - kaj to pomeni za vode in naravo|url=https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/2021062412503885/|website=www.uni-lj.si|accessdate=2021-07-05|language=sl|first=Univerza v|last=Ljubljani}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Univerza v Ljubljani: Sprememba zakona o vodah omogoča izjeme za gradnjo tudi na vodi|url=https://www.sta.si/2917511/univerza-v-ljubljani-sprememba-zakona-o-vodah-omogoca-izjeme-za-gradnjo-tudi-na-vodi|website=www.sta.si|accessdate=2021-07-05}}</ref> Svet za varovanje okolja pri SAZU je poudaril, da so posegi na vodna zemljišča v času, ko pritisk na prostor narašča, nesprejemljivi.<ref>{{Navedi splet|title=SAZU: V času, ko pritisk na prostor narašča, so posegi na vodna zemljišča nesprejemljivi|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/sazu-v-casu-ko-pritisk-na-prostor-narasca-so-posegi-na-vodna-zemljisca-nesprejemljivi/586303|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref> Do predloga novele zakona se je negativno opredelila tudi [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Stališče Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v zvezi z novelo Zakona o vodah|url=https://www.fgg.uni-lj.si/stalisce-fakultete-za-gradbenistvo-in-geodezijo-v-zvezi-z-novelo-zakona-o-vodah/|website=Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani|date=2021-03-27|accessdate=2021-07-05|language=sl-SI}}</ref> Na pravne nedoslednosti predloga sprememb sta na javni razpravi pri predsedniku države opozorila tudi predstavnika Društva vodarjev Slovenije in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/zagovorniki-in-nasprotniki-novele-zakona-o-vodah-tudi-pri-predsedniku-trdno-na-svojih-bregovih/585992|title=Zagovorniki in nasprotniki novele zakona o vodah tudi pri predsedniku trdno na svojih bregovih|date=2021-06-29|work=MMC RTV-SLO|accessdate=2021-07-09}}</ref> === Javno mnenje === Po podatkih raziskave javnega mnenja (izvedene med 5. in 7. junij z 710 sodelujočimi), ki ga je izvedla Mediana, je referendumsko zelo pobudo podpiralo 29,6 % vprašanih, podpiralo 23,6 % vprašanih, 10,0 % jih pobude ni niti podpiralo niti ne podpiralo, 13,8 % jih pobude ni podpiralo, 14,6 % pa pobude sploh ni podpiralo (8,4 % vprašanih je bilo neopredeljenih). V isti anketi je bilo 67,3 % vprašanih mnenja, da je zaščita pitne vode in vodnih ter priobalnih zemljišč zelo pomembna, 15,8 % da pomembna, 12,4 % pa da zelo nepomembna. je 67,5 % vprašanih navedlo, da vedo, o čem se bo na referendumu odločalo, 32,5 % pa jih ni vedelo.<ref name="#1"/> == Referendum in rezultati == === Kritike in zapleti izvedbe referenduma === '''Zamik datuma referenduma''' Datum referenduma je odbor DZ za infrastrukturo sprva postavil na 4. julija, a se je izvedba na predlog koalicije preložila na 11. julij. Naveden razlog za preložitev so bile resne napake v besedilu sprejetega zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (zaradi napak bi bilo 811 volivcev nezmožno oddati glas na referendumu, kar bi lahko vodilo v razveljavitev in ponovitev referenduma<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Pred referendumom: 811 volivcev zaradi napake ob pravico voliti|url=https://siol.net/novice/slovenija/pred-referendumom-811-enajst-volivcev-zaradi-napake-ob-pravico-voliti-552973|website=siol.net|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref>),<ref name=":2">{{Navedi splet|title=SDS, NSi in SMC rinejo referendum o vodah v poletje|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/referendum-o-pitni-vodi-sele-sredi-julija-876372|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> ki da ga je treba popraviti pred izvedbo referenduma, za popravo pa da DZ potrebuje dodaten čas.<ref>{{Navedi splet|title=Znano je, kdaj se bomo odpravili na referendum|url=https://siol.net/novice/slovenija/koalicija-bi-referendum-o-zakonu-o-vodah-izvedla-11-julija-553065|website=siol.net|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> Napaka je bila ugotovljena že pred sprejetjem spornega zakona; zakaj na napako ni bilo opozorjeno že prej, ni bilo znano. Direktor DVK je vladi predlagal, naj napako popravi s hitrim sprejemom tehničnega zakona, za kar pa bi lahko pravilnik DZ predstavljal oviro. Direktor DVK je prav tako povedal, da če napaka do referenduma ne bo odpravljena, bo zaplet poskusil razrešiti DVK sam.<ref name=":1" /> Tudi več poslancev je izrazilo mnenje, da bi lahko napake odpravili brez zamika datuma referenduma. Zamik datuma referenduma je bil naposled sprejet s 43 glasovi za in 42 proti.<ref name=":1" /> Julij velja za mesec poletnih počitnic, kar bi lahko pomembno vplivalo na udeležbo in otežilo doseg kvoruma.<ref name=":2" /> '''Predčasno glasovanje in spremembe volilnih okrajev''' V Mariboru je prišlo do spremembe lokacije predčasnega volišča iz ene lokacije v središču Maribora na sedem lokacij, po ena na posamični volilni okraj. Spremembe so privedle do zmede med volivci. Nekateri mariborski volivci so bili tudi po večkrat napoteni iz enega volišča na drugo. Vzrok za spremembe naj bi bile nove zakonske določbe.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=(FOTO) V Mariboru zmeda glede lokacij predčasnih volišč: "Eno uro sem se vozila po mestu in iskala volišče"|url=https://www.vecer.com/slovenija/referendum-o-vodah-v-mariboru-zmeda-glede-lokacij-predcasnih-volisc-eno-uro-sem-se-vozila-po-mestu-in-iskala-volisce-10247045|website=www.vecer.com|date=2021-07-06|accessdate=2021-07-13|language=sl-si}}</ref> V Ljubljani je bilo za predčasne volitve določeno zgolj eno volišče,<ref name=":3" /> kar je privedlo do gneče in daljših čakalnih vrst na prostem. Nekateri volivci so na močnem soncu čakali več kot eno uro.<ref>{{Navedi splet|title=#foto Zapleti že na prvi dan predčasnega glasovanja|url=https://www.dnevnik.si/1042958553|website=Dnevnik|accessdate=2021-07-13}}</ref> O zapletih pri oddaji glasu zaradi premikov volilnih okrajev so poročali tudi volivci iz območja upravne enote Novo mesto.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Zakon o vodah: tokrat zapleti pri eUpravi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drugi-dan-predcasnega-glasovanja-na-referendumu-nove-tezave/|website=N1|date=2021-07-07|accessdate=2021-07-13|language=sl-SI}}</ref> Spletna stran DVK 6. julija (v obdobju predčasnih volitev) nekaj časa ni bila dostopna, domnevno zaradi preobremenjenosti.<ref name=":3" /> '''Glasovanje iz tujine''' Več državljanov, živečih v tujini, je poročalo o nepravilnostih pri izvedbi glasovanja po pošti iz tujine. Predstavniki gibanja za pitno vodo in posamezniki so navedli, da po prijavi na glasovanje iz tujine glasovnice niso prejeli niti manj kot teden pred iztekom roka za oddajo glasovnic. V Gibanju za pitno vodo so prav tako opozorili, da so bili obveščeni o primerih, ko so izseljenci prejeli neveljavne glasovnice (zaradi napačnih podatkov iz starega registra) ali prazne kuverte brez glasovnice.<ref name=":4" /> '''Obveščanje stanovalcev domov za ostarele o glasovanju po pošti''' Predlagatelji referenduma so 5. julija javnosti predstavili poročilo, v katerem so Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve očitali, da je nedopustno oviralo stanovalce domov za ostarele pri njihovem uresničevanju volilne pravice. Ministrstvo naj bi domove o možnosti glasovanja po pošti obvestilo tik pred iztekom roka za prijavo, zaradi česar naj bi številni stanovalci ostali brez možnosti glasovanja. Svoje stališče o ravnanju ministrstva sta na novinarski konferenci predstavila stanovalca doma za starejše Tabor Ivica Potisk in [[Ignacij Voje|prof. dr. Ignacij Voje]]. Pojasnila sta, da sta tudi sama zamudila rok za prijavo, a da bosta glas lahko oddala na svojem matičnem volišču. Pri tem sta izrazila skrb, da veliko sostanovalcev ni dovolj vitalnih, da bi lahko ravnali enako, zato bodo najbrž ostali brez možnosti glasovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo: Pozno obveščanje DSO o glasovanju je bila nenamerna napaka|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/iztek-zadnjega-roka-za-prijavo-za-glasovanje-po-posti.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Upokojenec: »Danes so mi povedali, da v domu ne bom mogel glasovati. Res sem razočaran.«|url=https://www.mladina.si/208851/upokojenec-danes-so-mi-povedali-da-v-domu-ne-bom-mogel-glasovati-res-sem-razocaran/|website=Mladina.si|accessdate=2021-07-05}}</ref> 7. julija je Sindikat taksistov Slovenije sporočil, da bo stanovalcem domov za starejše v Ljubljani, Mariboru in Kopru na volilno nedeljo ponudil brezplačne prevoze do volišč.<ref>{{Navedi splet|title=Taksisti bodo v nedeljo stanovalce iz domov za starejše brezplačno vozili na volišča|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/taksisti-bodo-v-nedeljo-stanovalce-iz-domov-za-starejse-brezplacno-vozili-na-volisca/586906|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-07|language=sl}}</ref> '''Portal eUprava''' Državna volilna komisija je v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi na dan začetka referendumskih opravil objavila seznam datumov, do katerih morajo volivci najaviti svojo namero o alternativni obliki glasovanja. Državljani so lahko svoje zahteve posredovali preko spletne vloge na portalu [[E-uprava|eUprava]]. Volivci, ki so želeli glasovati na volišču izven okraja stalnega prebivališča (volišča OMNIA)<ref name=":5" /><ref name=":6" /> ali od doma,<ref>{{Navedi splet|title=Janša se mora bati volitev #analiza|url=https://necenzurirano.si/clanek/mnenja/jansa-se-mora-bati-volitev-analiza-888472|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> so morali izpolnjeno spletno vlogo oddati do 7. julija 2021. Pobudniki referendumske kampanje so že dan pred tem opozorili, da je bil dostop do vloge več ur onemogočen. Stanje naj bi bilo nespremenjeno tudi naslednji dan, ko v dopoldanskem času strani spletne uprave sploh niso delovale. Z [[Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstva za javno upravo]] so odgovorili, da naj bilo za nedostopnost spletnega portala krivo prenavljanje spletne infrastrukture.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Portal eUprave spet deluje, željo po drugačnem načinu glasovanja se lahko sporoči do polnoči|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/portal-euprave-spet-deluje-zeljo-po-drugacnem-nacinu-glasovanja-se-lahko-sporoci-do-polnoci/586859|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-07|language=sl}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Zapleti tudi pri glasovanju iz tujine|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-zapleti-ob-glasovanju/|website=www.delo.si|accessdate=2021-07-07|language=sl-si}}</ref> === Rezultati === Skupno se je referenduma udeležilo 45,89 % volilnih upravičencev, kar je bila ena najvišjih udeležb na referendumih v zgodovini samostojne Slovenije. Po delnih rezultatih so volivci s prepričljivo večino in zadostitvijo kvoruma zavrnili predlog sprememb zakona o vodah.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042958885/slovenija/odprla-so-se-volisca-za-glasovanje-na-referendumu-o-noveli-zakona-o-vodah |title=Državljani odločno povozili Vizjakov zakon |date=2021-07-11 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2021-07-12}}</ref> {| style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse;" cellpadding="4" cellspacing="0" border="2" |+ Rezultati referenduma ZV-1G 2021:<ref>{{navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|title=Referendum ZV-1G 2021|publisher=Državna volilna komisija|accessdate=2021-07-21}}</ref><br/>(100 % preštetih) |- bgcolor="#ececec" ! colspan="2" | Odgovor ! Št. glasov ! '''%''' |- | 1 | align="left" | {{Za}} | align="right" |104.312 | align="right" |13,25 % |- | 2 | align="left" | {{Proti}} | align="right" |682.760 | align="right" |86,75 % |- |- |- bgcolor="#ececec" | colspan="2" align="left" |'''Veljavni glasovi''' | align="right" |787.072 | align="right" |99,76 % |- | colspan="2" align="left" |Neveljavni | align="right" |1.896 | align="right" |0,24 % |- |- bgcolor="#ececec" | colspan="2" align="left" |'''Skupaj''' | align="right" |788.968 | align="right" |100,00 % |} === Retrospektivne raziskave volilnega namena in mnenja === Izsledki spletne raziskave agencije za proučevanje javnega mnenja Valicon, izvedene med 12. in 13. julijem na 2.014 anketirancih, so pokazali, da je volilna udeležba znašala 49,1 % med starostno skupino 18–24 let, 41,3 % med starostno skupino 25–34 let, 34,5 % med starostno skupino 35–44 let, 50,7 % med starostno skupino 45–54 let, 64,8 % med starostno skupino 55–64 let in 63 % med starostno skupino 65 let in več. Petina od udeležencev glasovanja na referendumu je navedla, da se ni udeležila državnozborskih volitev leta 2018, dobra tretina pa jih je navedla, da se pretežno ne udeležujejo državnozborskih volitev. Kot razlog za glasovanje proti je 44 % vprašanih navedlo nasprotovanje zakonu, 6 % izražanje nasprotovanja vladi, 48 % pa oboje. Med vprašanimi, ki so glasovali za, jih je 61 % izražalo zgolj podporo zakonu, 8 % izražanje podpore vladi, 29 % pa oboje. Volilci, ki so se politično opredelili kot levo od sredine, so predstavljali 61 % udeležencev referenduma in so v 99 % volili proti, volivci, ki so se opredelili kot desno od sredine pa so predstavljali 39 % udeležencev in so v 61 % volili proti. Udeležba je bila najvišja med podporniki strank Levice (77 %), SD (71 %), SMC (69 %), SAB (68 %) in LMŠ (64 %), najnižja pa med podporniki SNS (35 %), SDS (36 %) in Piratske stranke (41 %). Proti so glasovali vsi sodelujoči podporniki strank DeSUS, SAB, SMC, Levica, Pirati in LMŠ, 98,1 % podpornikov stranke SD, 96,2 % podpornikov stranke SNS, 48,7 % podpornikov stranke NSi in tudi 34,3 % podpornikov stranke SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Na nedeljskem referendumu več kot petina novih volivcev glede na volitve 2018. Za udeležbo sta bili ključni spremenljivki starost in politična usmeritev. –|url=https://www.valicon.net/sl/2021/07/na-nedeljskem-referendumu-vec-kot-petina-novih-volivcev-glede-na-volitve-2018-za-udelezbo-sta-bili-kljucni-spremenljivki-starost-in-politicna-usmeritev/|website=www.valicon.net|accessdate=2021-07-23}}</ref> Raziskava agencije za proučevanje javnega mnenja Ninamedia, izvedena med 13. in 15 julijem na 700 anketirancih je pokazala, da se je po lastnih navedbah referenduma udeležilo 73,1 % vprašanih. Od tistih, ki so glasovali za, jih je 67,1 % tako glasovalo zaradi odobravanja zakona samega, 24,3 % pa zaradi zaupanja vladi. Med tistimi, ki so se na referendumu izrekli proti zakonu, jih je zaradi nasprotovanju samemu zakonu proti glasovalo 59,9 % vprašanih, zaradi nezaupanja vladi pa 28,2 % vprašanih.<ref>{{Navedi splet|title=Aktualna vprašanja – jul 2021 – Ninamedia|url=http://ninamedia.si/arhivi/815|accessdate=2021-07-23|language=sl-SI}}</ref> === Odzivi === Politični analitiki so ostro odklonilen izid referenduma prepoznali tudi kot nezaupnico aktualni vladi.<ref name="#2">{{Navedi splet|title=Brez drame, pravi Janša po bolečem referendumskem porazu, kaj pa je prvak SDS leta 2011 sporočil Pahorju?|url=https://www.vecer.com/slovenija/brez-drame-pravi-jansa-po-bolecem-referendumskem-porazu-kaj-pa-je-prvak-sds-leta-2011-sporocil-pahorju-10247561|website=www.vecer.com|date=2021-07-12|accessdate=2021-07-13|language=sl-si}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/politics/slovenia-water-law-referendum-seen-as-test-for-government/2021/07/11/85f57aa8-e219-11eb-a27f-8b294930e95b_story.html|title=Slovenian voters reject changing water protection law}}</ref> Več opozicijskih strank je zaradi izida referenduma izpostavilo zahtevo po predčasnih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija: Ljudstvo te vlade ne podpira! Janša: Brez drame|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vizjak-osnovni-cilj-in-namen-zakona-nista-bila-prepoznana.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> ==== Vladni odzivi ==== Janša je v času predčasnega glasovanja na Twitterju objavil sliko sebe na predčasnem glasovanju in ob tem pripisal: »[...] Upam da bodo na vseh #OVK<ref group="op">Okrajnih volilnih komisijah</ref> zagotovili varnost in nedotakljivost predčasnih glasovnic do njihovega štetja v nedeljo.« [[N1 Slovenija]] je v zapisu prepoznala namigovanje na možnost, da bo prišlo do manipulacije izida glasovanja in da »Nekateri v tem vidijo napoved, da bo izid glasovanja v primeru njemu neljubega rezultata prepoznal kot nezakonitega.«<ref>{{Navedi splet|title=Janša namiguje, da bi bil lahko rezultat referenduma nezakonit|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansa-namiguje-da-bi-bil-lahko-rezultat-referenduma-nezakonit/|website=N1|date=2021-07-09|accessdate=2021-07-13|language=sl-SI}}</ref> Na dan glasovanja je minister Vizjak navedel, da je glasovanje proti zakonu hkrati tudi glas proti aktualni vladi.<ref>{{Navedi splet|title=Minister Vizjak: "Vsak glas proti zakonu je glas proti vladi Janeza Janše"|url=https://necenzurirano.si/clanek/svet/minister-vizjak-vsak-glas-proti-zakonu-je-glas-proti-vladi-janeza-janse-888459|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> Vizjak o izidu referenduma nato povedal, da meni, da je bil referendum »zlorabljen in ugrabljen« in da je med volivci prevladal čustven odziv na zakon zaradi zavajujoče kampanje nasprotnikov zakona.<ref>{{Navedi splet|title=Minister Vizjak: "Referendum se je zlorabil"|url=https://zurnal24.si/slovenija/minister-vizjak-referendum-se-je-zlorabil-369926|website=zurnal24.si|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> Premier Janša je po referendumu v objavi na Twitterju zanikal, da bi šlo pri izidu referenduma za nezaupnico vladi, ki bi vlado obvezovala na odstop: »Poznate kako levo vlado, ki je odstopila po izgubljenem referendumu? Od večinskega sistema do družinskega zakonika? Zato brez drame. [...]« Janša je sicer leta 2011 zaradi referendumskega poraza zakona vlade Boruta Pahorja tedanjo vlado pozval k odstopu.<ref name="#2"/> === Ostalo === '''Strošek izvedbe referenduma''' Izdatki DVK za izvedbo referenduma so znašali 4.204.713 €, kar je bilo za 25 % več od stroška izvedbe zadnjega referenduma leta 2018. DVK je kot razloge za občutno povišanje cene izvedbe navedel: "višj[e] strošk[e] poštnih storitev (in sicer za 232.898 [€]), višj[e] strošk[e] uporabnin za volišča (v višini 130.942 [€]), višj[a] nadomest[a] članom volilnih odborov in plačila pavšalnega prispevka [ZZZS] in [ZPIZ] teh članov v višini 151.299 [€] in dodatnih stroškov, ki so povezani z nakupom in distribucijo zaščitnih sredstev za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV v višini 75.975 [€]".<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/referendum_4.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-01-11}}</ref> == Sklici == {{sklici}} === Opombe === {{Sklici|group=op}}{{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]] [[Kategorija:2021 v politiki]] [[Kategorija:2021 v Sloveniji]] [[Kategorija:Okoljevarstvo v Sloveniji]] 4is7ct8vabnv85jktea46t8penhey7z 5737193 5737188 2022-08-20T07:19:28Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G)''' (v javnosti znan tudi kot '''referendum za pitno vodo''' ali '''referendum o vodah''') je bil [[Referendum|zakonodajni referendum]] zavrnitvenega tipa, ki je potekal v nedeljo, [[11. julij|11. julija]] [[2021]].<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G)|url=https://www.dvk-rs.si/index.php/si//arhiv-referendumi/referendum-o-zakonu-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-vodah-zv-1g|website=Državna volilna komisija|accessdate=2021-07-05}}</ref> == Ozadje == Referendumsko pobudo organizatorja s prvopodpisanim Aljošo Petkom je pred tem podprlo 52.230 državljanov.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum ima podporo!|url=https://www.greenpeace.org/slovenia/blog/4008/referendum-ima-podporo|website=Greenpeace Slovenija|accessdate=2021-07-05|language=sl-SI}}</ref> [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] je odlok o razpisu referendumskega postopka sprejel na izredni seji 25. maja 2021.<ref name=":7" /> [[Kvorum]] je bil odmerjen pri 339.726 glasovih proti.<ref>{{Navedi splet|title=Za zavrnitev novele zakona o vodah bo na referendumu potrebnih okoli 340.000 glasov|url=https://www.dnevnik.si/1042956216|website=Dnevnik|accessdate=2021-07-05}}</ref> === Odlok o razpisu referenduma === <center>'''ODLOK'''</center> <center> '''o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (OdZV-1G)'''</center> <center>''Na podlagi zahteve najmanj 40.000 volivk in volivcev, ki jo je Državni zbor prejel 19. maja 2021, se razpiše zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, ki ga je Državni zbor sprejel 30. marca 2021.''</center> <center>''Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi:''</center> <center> ''»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?«.''</center> <center>''Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, se določi ponedeljek, 31. maj 2021.''</center> <center> ''Glasovanje na referendumu se izvede v nedeljo, 11. julija 2021.''</center> <center> ''Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-1768/odlok-o-razpisu-zakonodajnega-referenduma-o-zakonu-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-vodah-odzv-1g|website=www.uradni-list.si|accessdate=2021-07-05}}</ref>''</center> == Referendumska kampanja == Državna volilna komisija je 16. junija 2021 v skladu z zakonom objavila seznam prijavljenih organizatorjev referendumske kampanje. Prijavo je poleg 11 političnih strank oddalo več kot 20 nevladnih organizacij, civilnih gibanj in fizičnih oseb.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/files/files/Organizatorji-ref.-kampanje---koncno-stanje--.pdf|title=Seznam prijavljenih organizatorjev referendumske kampanje|date=16. 6. 2021|accessdate=5. 7. 2021|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> === Zagovorniki zakona === [[Slika:Affiche du Parti démocratique slovène, appelant à voter pour la nouvelle loi sur l'eau lors du référendum d'initiative populaire slovène de 2021.png|sličica|Grafika Slovenske demokratske stranke (zagovornice zakona)]] Pristojni minister [[Andrej Vizjak|Vizjak]] je ob vložitvi podpisov za sklic referenduma dejal, da so bili podpisniki s strani predlagateljev kampanje proti zakonu zavedeni.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Ministrstvo: Podpisniki zahteve za referendum so bili zavedeni|url=https://zurnal24.si/slovenija/ministrstvo-podpisniki-zahteve-za-referendum-so-bili-zavedeni-367061|website=zurnal24.si|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> V skupini zagovornikov zakona so poleg [[14. vlada Republike Slovenije|Vlade RS]] svoje sodelovanje napovedale vse tri stranke vladne koalicije: SDS, NSi in SMC.<ref name=":0" /> Ministrstvo za okolje je iz novele zakona naknadno umaknilo člen, ki bi pod določenimi pogoji izjemoma omogočal izgradnjo proizvodnjih objetkov in naprav, ki vključujejo nevarne snovi in zahtevajo okoljevarstveno soglasje, ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Voda je zdramila slovenske volivke in volivce|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/voda-je-zdramila-ljudstvo/|website=www.delo.si|accessdate=2021-07-13|language=sl-si}}</ref> '''Stališča''' Ministrstvo je navedlo, da bodo zakonske spremembe zagotovile večjo zaščito pitne vode, večjo poplavno varnost in ostrejše pogoje za gradnjo na priobalnem pasu ter zagotovile dodatna sredstva za vzdrževanje vodotokov.<ref name=":8" /> Po besedah ministrstva spremembe zagotavljajo, da bo območje 15 metrov vselej smatrano za priobalni pas, medtem ko se ga je lahko predhodno redefiniralo in skrčilo do nič metrov. Nov zakon naj bi dopuščal možnost posegov v priobalni pas zgolj za gradno objektov javne rabe. Nov zakon naj bi prav tako posege v priobalni pas dovojeval zgolj, če bodo skladni s prostorsko-izvedbenim aktom občine in ne bodo ogrožali poplavne varnosti, stanja voda ali strategije upravljanja voda.<ref name=":8" /> '''Oglaševalska kampanja zagovornikov zakona''' V začetku julija je vladna stran vsem gospodinjstvom v državi razposlala letake, v katerih je volivce nagovarjala, da glasujejo ''za'' novelo zakona. Pobudniki referenduma so vladni letak, pod katerim so bile podpisane vse tri koalicijske stranke, označili za lažniv. Poudarili so, da vladna trditev o možnosti gradnje tovarn na priobalnih zemljiščih, ki naj bi bila po trenutnem zakonu mogoča, nov zakon pa naj bi jo razveljavil, ne drži. Izrazili so tudi skrb, da je vladna stran za izdelavo letakov porabila javni denar.<ref>{{Navedi splet|title='Letak strank SDS, NSi in SMC o zakonu o vodah poln laži'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letak-strank-sds-nsi-in-smc-o-zakonu-o-vodah-poln-lazi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gibanje za pitno vodo: Letaki, ki jih je razposlala koalicija, so polni laži|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/gibanje-za-pitno-vodo-letaki-ki-jih-je-razposlala-koalicija-so-polni-lazi/586428|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref> === Nasprotniki zakona === [[Slika:Zapitnovodo.png|sličica|Grafika pobudnikov referenduma, združenih v Gibanje za pitno vodo]] Predstavnike pobudnikov referenduma, zbrane okrog Gibanja za pitno vodo, ki v kampanji zagovarjajo opcijo ''proti'', je podprla večina strank parlamentarne opozicije pa tudi nekatere neparlamentarne stranke.<ref name=":0" /> '''Stališča''' Po mnenju nasprotnikov zakona naj bi spremembe ogrožale kvaliteto vode, omejevale dostop do voda in služile interesom zasebnih investitorjev.<ref name=":9" /> Nove gradnje ob vodnih telesih, dovoljene po zakonu, naj bi ogrožale površinske vode ter posredno podzemne vode, ki pa so vir zajema pitne vode.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Strokovni argumenti zakaj referendum|url=https://zapitnovodo.si/strokovni-argumenti/|website=Referendum in peticija za pitno vodo|accessdate=2021-07-13|language=en-US}}</ref> Pozidava in raba vodnih in priobalnih območji bi prav tako lahko predstavljala tveganje za poplavno nevarnost prek oteževanja vzdrževanja vodotokov in oženja priobalnih območji (kar bi lahko vodilo v preusmeritev razlitja visoke vode v strnjena naselja).<ref name=":10" /> Gradnje v javni rabi na vodnih in priobalnih zemljiščih bi lahko vključevale komercialne (npr. hoteli, restavracije ali bencinske črpalke) in infrastrukturne (npr. parkirišča ali ceste) objekte, ki bi lahko povzročali izpust odpadnih voda v vodna telesa in onesnaževali vode pri delovanju oz. rabi. Že prisotnost večjega števila ljudi naj bi predstavljalo tveganje za onesnaževanje.<ref name=":10" /> Objekti v javni rabi bi lahko vključevali komercialne objekte v zasebni lasti, katerih raba je splošna, vendar plačljiva. Gradnja objektov v zasebni lasti na vodnih oz. priobalnih zemljiščih bi prav tako lahko omejila dostop do voda.<ref name=":10" /> Nasprotniki zakona so tudi izpostavili, da je postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja lahko podvržen pritiskom interesnih skupin, zaradi česar pravila zakona niso varna pred zlorabami.<ref name=":10" /> Nasprotniki zakona so sprva nasprotovali tudi 69. členu novega zakona, ki bi omogočal gradnjo proizvodnih naprav z nevarnimi snovmi in odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih, ki ga je vlada zaradi kritik nato umaknila.<ref name=":10" /> Nasprotniki so vladi očitali sprejemanje zakona po skrajšanjem postopku in s kratko javno obravnavo ter naknadno dodajanje spornih sprememb tekom medresorskega usklajevanja.<ref name=":10" /> Nasprotniki zakona so tudi izrazili dvom, da bi mnenjedajalci v postopkih pridobivanja dovoljenja ob morebitnih pritiskih res primerno uveljavljali zakonske pogoje za pridobitev dovoljenj.<ref name=":10" /> ==== Kampanja nasprotnikov zakona na družbenih omrežjih ==== Na Facebooku je bilo v času predreferendumske kampanje blokirano večje število računov, ki so delili vsebine proti novemu zakonu o vodah.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Nevarni posamezniki ali kdo je v ozadju: Na referendumski dan organiziran napad na Facebook skupino v podporo Ivanu Galetu|url=https://www.vecer.com/slovenija/na-dan-referenduma-napad-na-facebook-stran-v-podporo-ivanu-galetu-ki-naj-bi-imela-nevarne-posameznike-gre-za-ociten-poskus-omejevanja-svobode-izrazanja-10247730|website=www.vecer.com|date=2021-07-14|accessdate=2021-07-14|language=sl-si}}</ref> 2. julija se je na družbenem omrežju [[Facebook]] in spletni platformi [[YouTube]] pojavil videoposnetek slovenskega komika [[Vid Valič|Vida Valiča]], v katerem je s pomočjo [[Satira|satire]] nagovarjal volivce, da se udeležijo referenduma in glasujejo ''proti''. Posnetek je delilo več kot 15.000 uporabnikov tega spletnega omrežja. V naslednjih dneh so nekateri uporabniki Facebooka sporočili, da ne morejo deliti vsebin predlagateljev referenduma. Vzrok za blokado naj bi se skrival v Facebookovih spremembah glede standardov skupnosti, ki jih je podjetje sprejelo leta 2016, v času [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2016|ameriških predsedniških volitev]].<ref>{{Navedi splet|title=To je razlog, da vas je FB zablokiral, ko ste delili objavo Vida Valiča|url=https://zurnal24.si/slovenija/to-je-razlog-da-vas-je-fb-zablokiral-ko-ste-delili-objavo-vida-valica-369545|website=zurnal24.si|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref> Na dan referenduma je prišlo do množičnega vlaganja prijav zoper dve protivladni uporabniški skupini na družbenem omrežju Facebook: ''Skupina v podporo Ivanu Galetu'' (ki velja za eno največjih slovenskih Facebook skupin) in ''Dovolj Janeza Janše''. Po besedah skupine protivladnih aktivistov pa je isti dan na Facebooku nastala nova lažna skupina pod identičnim imenom in z identično podobo ter kopiranimi objavami kot ''Skupina v podporo Ivanu Galetu''.<ref name=":11" /> === Odziv strokovne javnosti === Svoje stališče do spremembe Zakona o vodah sta konec junija 2021 na javnost naslovili tudi [[Univerza v Ljubljani]] in [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]. Obe instituciji sta podprli pobudnike referenduma in v izjavi za javnost poudarili, da je dodajanje izjem za gradnjo na občutljivih območjih v nasprotju s cilji evropske vodne direktive in zakona o vodah.<ref>{{Navedi splet|title=Spremembe zakona o vodah - kaj to pomeni za vode in naravo|url=https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/2021062412503885/|website=www.uni-lj.si|accessdate=2021-07-05|language=sl|first=Univerza v|last=Ljubljani}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Univerza v Ljubljani: Sprememba zakona o vodah omogoča izjeme za gradnjo tudi na vodi|url=https://www.sta.si/2917511/univerza-v-ljubljani-sprememba-zakona-o-vodah-omogoca-izjeme-za-gradnjo-tudi-na-vodi|website=www.sta.si|accessdate=2021-07-05}}</ref> Svet za varovanje okolja pri SAZU je poudaril, da so posegi na vodna zemljišča v času, ko pritisk na prostor narašča, nesprejemljivi.<ref>{{Navedi splet|title=SAZU: V času, ko pritisk na prostor narašča, so posegi na vodna zemljišča nesprejemljivi|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/sazu-v-casu-ko-pritisk-na-prostor-narasca-so-posegi-na-vodna-zemljisca-nesprejemljivi/586303|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref> Do predloga novele zakona se je negativno opredelila tudi [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Stališče Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v zvezi z novelo Zakona o vodah|url=https://www.fgg.uni-lj.si/stalisce-fakultete-za-gradbenistvo-in-geodezijo-v-zvezi-z-novelo-zakona-o-vodah/|website=Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani|date=2021-03-27|accessdate=2021-07-05|language=sl-SI}}</ref> Na pravne nedoslednosti predloga sprememb sta na javni razpravi pri predsedniku države opozorila tudi predstavnika Društva vodarjev Slovenije in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/zagovorniki-in-nasprotniki-novele-zakona-o-vodah-tudi-pri-predsedniku-trdno-na-svojih-bregovih/585992|title=Zagovorniki in nasprotniki novele zakona o vodah tudi pri predsedniku trdno na svojih bregovih|date=2021-06-29|work=MMC RTV-SLO|accessdate=2021-07-09}}</ref> === Javno mnenje === Po podatkih raziskave javnega mnenja (izvedene med 5. in 7. junij z 710 sodelujočimi), ki ga je izvedla Mediana, je referendumsko zelo pobudo podpiralo 29,6 % vprašanih, podpiralo 23,6 % vprašanih, 10,0 % jih pobude ni niti podpiralo niti ne podpiralo, 13,8 % jih pobude ni podpiralo, 14,6 % pa pobude sploh ni podpiralo (8,4 % vprašanih je bilo neopredeljenih). V isti anketi je bilo 67,3 % vprašanih mnenja, da je zaščita pitne vode in vodnih ter priobalnih zemljišč zelo pomembna, 15,8 % da pomembna, 12,4 % pa da zelo nepomembna. je 67,5 % vprašanih navedlo, da vedo, o čem se bo na referendumu odločalo, 32,5 % pa jih ni vedelo.<ref name="#1"/> == Referendum in rezultati == === Kritike in zapleti izvedbe referenduma === '''Zamik datuma referenduma''' Datum referenduma je odbor DZ za infrastrukturo sprva postavil na 4. julija, a se je izvedba na predlog koalicije preložila na 11. julij. Naveden razlog za preložitev so bile resne napake v besedilu sprejetega zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (zaradi napak bi bilo 811 volivcev nezmožno oddati glas na referendumu, kar bi lahko vodilo v razveljavitev in ponovitev referenduma<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Pred referendumom: 811 volivcev zaradi napake ob pravico voliti|url=https://siol.net/novice/slovenija/pred-referendumom-811-enajst-volivcev-zaradi-napake-ob-pravico-voliti-552973|website=siol.net|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref>),<ref name=":2">{{Navedi splet|title=SDS, NSi in SMC rinejo referendum o vodah v poletje|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/referendum-o-pitni-vodi-sele-sredi-julija-876372|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> ki da ga je treba popraviti pred izvedbo referenduma, za popravo pa da DZ potrebuje dodaten čas.<ref>{{Navedi splet|title=Znano je, kdaj se bomo odpravili na referendum|url=https://siol.net/novice/slovenija/koalicija-bi-referendum-o-zakonu-o-vodah-izvedla-11-julija-553065|website=siol.net|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> Napaka je bila ugotovljena že pred sprejetjem spornega zakona; zakaj na napako ni bilo opozorjeno že prej, ni bilo znano. Direktor DVK je vladi predlagal, naj napako popravi s hitrim sprejemom tehničnega zakona, za kar pa bi lahko pravilnik DZ predstavljal oviro. Direktor DVK je prav tako povedal, da če napaka do referenduma ne bo odpravljena, bo zaplet poskusil razrešiti DVK sam.<ref name=":1" /> Tudi več poslancev je izrazilo mnenje, da bi lahko napake odpravili brez zamika datuma referenduma. Zamik datuma referenduma je bil naposled sprejet s 43 glasovi za in 42 proti.<ref name=":1" /> Julij velja za mesec poletnih počitnic, kar bi lahko pomembno vplivalo na udeležbo in otežilo doseg kvoruma.<ref name=":2" /> '''Predčasno glasovanje in spremembe volilnih okrajev''' V Mariboru je prišlo do spremembe lokacije predčasnega volišča iz ene lokacije v središču Maribora na sedem lokacij, po ena na posamični volilni okraj. Spremembe so privedle do zmede med volivci. Nekateri mariborski volivci so bili tudi po večkrat napoteni iz enega volišča na drugo. Vzrok za spremembe naj bi bile nove zakonske določbe.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=(FOTO) V Mariboru zmeda glede lokacij predčasnih volišč: "Eno uro sem se vozila po mestu in iskala volišče"|url=https://www.vecer.com/slovenija/referendum-o-vodah-v-mariboru-zmeda-glede-lokacij-predcasnih-volisc-eno-uro-sem-se-vozila-po-mestu-in-iskala-volisce-10247045|website=www.vecer.com|date=2021-07-06|accessdate=2021-07-13|language=sl-si}}</ref> V Ljubljani je bilo za predčasne volitve določeno zgolj eno volišče,<ref name=":3" /> kar je privedlo do gneče in daljših čakalnih vrst na prostem. Nekateri volivci so na močnem soncu čakali več kot eno uro.<ref>{{Navedi splet|title=#foto Zapleti že na prvi dan predčasnega glasovanja|url=https://www.dnevnik.si/1042958553|website=Dnevnik|accessdate=2021-07-13}}</ref> O zapletih pri oddaji glasu zaradi premikov volilnih okrajev so poročali tudi volivci iz območja upravne enote Novo mesto.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Zakon o vodah: tokrat zapleti pri eUpravi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drugi-dan-predcasnega-glasovanja-na-referendumu-nove-tezave/|website=N1|date=2021-07-07|accessdate=2021-07-13|language=sl-SI}}</ref> Spletna stran DVK 6. julija (v obdobju predčasnih volitev) nekaj časa ni bila dostopna, domnevno zaradi preobremenjenosti.<ref name=":3" /> '''Glasovanje iz tujine''' Več državljanov, živečih v tujini, je poročalo o nepravilnostih pri izvedbi glasovanja po pošti iz tujine. Predstavniki gibanja za pitno vodo in posamezniki so navedli, da po prijavi na glasovanje iz tujine glasovnice niso prejeli niti manj kot teden pred iztekom roka za oddajo glasovnic. V Gibanju za pitno vodo so prav tako opozorili, da so bili obveščeni o primerih, ko so izseljenci prejeli neveljavne glasovnice (zaradi napačnih podatkov iz starega registra) ali prazne kuverte brez glasovnice.<ref name=":4" /> '''Obveščanje stanovalcev domov za ostarele o glasovanju po pošti''' Predlagatelji referenduma so 5. julija javnosti predstavili poročilo, v katerem so Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve očitali, da je nedopustno oviralo stanovalce domov za ostarele pri njihovem uresničevanju volilne pravice. Ministrstvo naj bi domove o možnosti glasovanja po pošti obvestilo tik pred iztekom roka za prijavo, zaradi česar naj bi številni stanovalci ostali brez možnosti glasovanja. Svoje stališče o ravnanju ministrstva sta na novinarski konferenci predstavila stanovalca doma za starejše Tabor Ivica Potisk in [[Ignacij Voje|prof. dr. Ignacij Voje]]. Pojasnila sta, da sta tudi sama zamudila rok za prijavo, a da bosta glas lahko oddala na svojem matičnem volišču. Pri tem sta izrazila skrb, da veliko sostanovalcev ni dovolj vitalnih, da bi lahko ravnali enako, zato bodo najbrž ostali brez možnosti glasovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo: Pozno obveščanje DSO o glasovanju je bila nenamerna napaka|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/iztek-zadnjega-roka-za-prijavo-za-glasovanje-po-posti.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Upokojenec: »Danes so mi povedali, da v domu ne bom mogel glasovati. Res sem razočaran.«|url=https://www.mladina.si/208851/upokojenec-danes-so-mi-povedali-da-v-domu-ne-bom-mogel-glasovati-res-sem-razocaran/|website=Mladina.si|accessdate=2021-07-05}}</ref> 7. julija je Sindikat taksistov Slovenije sporočil, da bo stanovalcem domov za starejše v Ljubljani, Mariboru in Kopru na volilno nedeljo ponudil brezplačne prevoze do volišč.<ref>{{Navedi splet|title=Taksisti bodo v nedeljo stanovalce iz domov za starejše brezplačno vozili na volišča|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/taksisti-bodo-v-nedeljo-stanovalce-iz-domov-za-starejse-brezplacno-vozili-na-volisca/586906|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-07|language=sl}}</ref> '''Portal eUprava''' Državna volilna komisija je v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi na dan začetka referendumskih opravil objavila seznam datumov, do katerih morajo volivci najaviti svojo namero o alternativni obliki glasovanja. Državljani so lahko svoje zahteve posredovali preko spletne vloge na portalu [[E-uprava|eUprava]]. Volivci, ki so želeli glasovati na volišču izven okraja stalnega prebivališča (volišča OMNIA)<ref name=":5" /><ref name=":6" /> ali od doma,<ref>{{Navedi splet|title=Janša se mora bati volitev #analiza|url=https://necenzurirano.si/clanek/mnenja/jansa-se-mora-bati-volitev-analiza-888472|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> so morali izpolnjeno spletno vlogo oddati do 7. julija 2021. Pobudniki referendumske kampanje so že dan pred tem opozorili, da je bil dostop do vloge več ur onemogočen. Stanje naj bi bilo nespremenjeno tudi naslednji dan, ko v dopoldanskem času strani spletne uprave sploh niso delovale. Z [[Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstva za javno upravo]] so odgovorili, da naj bilo za nedostopnost spletnega portala krivo prenavljanje spletne infrastrukture.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Portal eUprave spet deluje, željo po drugačnem načinu glasovanja se lahko sporoči do polnoči|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/portal-euprave-spet-deluje-zeljo-po-drugacnem-nacinu-glasovanja-se-lahko-sporoci-do-polnoci/586859|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-07|language=sl}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Zapleti tudi pri glasovanju iz tujine|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-zapleti-ob-glasovanju/|website=www.delo.si|accessdate=2021-07-07|language=sl-si}}</ref> === Rezultati === Skupno se je referenduma udeležilo 45,89 % volilnih upravičencev, kar je bila ena najvišjih udeležb na referendumih v zgodovini samostojne Slovenije. Po delnih rezultatih so volivci s prepričljivo večino in zadostitvijo kvoruma zavrnili predlog sprememb zakona o vodah.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042958885/slovenija/odprla-so-se-volisca-za-glasovanje-na-referendumu-o-noveli-zakona-o-vodah |title=Državljani odločno povozili Vizjakov zakon |date=2021-07-11 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2021-07-12}}</ref> {| style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse;" cellpadding="4" cellspacing="0" border="2" |+ Rezultati referenduma ZV-1G 2021:<ref>{{navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|title=Referendum ZV-1G 2021|publisher=Državna volilna komisija|accessdate=2021-07-21}}</ref><br/>(100 % preštetih) |- bgcolor="#ececec" ! colspan="2" | Odgovor ! Št. glasov ! '''%''' |- | 1 | align="left" | {{Za}} | align="right" |104.312 | align="right" |13,25 % |- | 2 | align="left" | {{Proti}} | align="right" |682.760 | align="right" |86,75 % |- |- |- bgcolor="#ececec" | colspan="2" align="left" |'''Veljavni glasovi''' | align="right" |787.072 | align="right" |99,76 % |- | colspan="2" align="left" |Neveljavni | align="right" |1.896 | align="right" |0,24 % |- |- bgcolor="#ececec" | colspan="2" align="left" |'''Skupaj''' | align="right" |788.968 | align="right" |100,00 % |} === Retrospektivne raziskave volilnega namena in mnenja === Izsledki spletne raziskave agencije za proučevanje javnega mnenja Valicon, izvedene med 12. in 13. julijem na 2.014 anketirancih, so pokazali, da je volilna udeležba znašala 49,1 % med starostno skupino 18–24 let, 41,3 % med starostno skupino 25–34 let, 34,5 % med starostno skupino 35–44 let, 50,7 % med starostno skupino 45–54 let, 64,8 % med starostno skupino 55–64 let in 63 % med starostno skupino 65 let in več. Petina od udeležencev glasovanja na referendumu je navedla, da se ni udeležila državnozborskih volitev leta 2018, dobra tretina pa jih je navedla, da se pretežno ne udeležujejo državnozborskih volitev. Kot razlog za glasovanje proti je 44 % vprašanih navedlo nasprotovanje zakonu, 6 % izražanje nasprotovanja vladi, 48 % pa oboje. Med vprašanimi, ki so glasovali za, jih je 61 % izražalo zgolj podporo zakonu, 8 % izražanje podpore vladi, 29 % pa oboje. Volivci, ki so se politično opredelili kot levo od sredine, so predstavljali 61 % udeležencev referenduma in so v 99 % volili proti, volivci, ki so se opredelili kot desno od sredine pa so predstavljali 39 % udeležencev in so v 61 % volili proti. Udeležba je bila najvišja med podporniki strank Levice (77 %), SD (71 %), SMC (69 %), SAB (68 %) in LMŠ (64 %), najnižja pa med podporniki SNS (35 %), SDS (36 %) in Piratske stranke (41 %). Proti so glasovali vsi sodelujoči podporniki strank DeSUS, SAB, SMC, Levica, Pirati in LMŠ, 98,1 % podpornikov stranke SD, 96,2 % podpornikov stranke SNS, 48,7 % podpornikov stranke NSi in tudi 34,3 % podpornikov stranke SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Na nedeljskem referendumu več kot petina novih volivcev glede na volitve 2018. Za udeležbo sta bili ključni spremenljivki starost in politična usmeritev. –|url=https://www.valicon.net/sl/2021/07/na-nedeljskem-referendumu-vec-kot-petina-novih-volivcev-glede-na-volitve-2018-za-udelezbo-sta-bili-kljucni-spremenljivki-starost-in-politicna-usmeritev/|website=www.valicon.net|accessdate=2021-07-23}}</ref> Raziskava agencije za proučevanje javnega mnenja Ninamedia, izvedena med 13. in 15 julijem na 700 anketirancih je pokazala, da se je po lastnih navedbah referenduma udeležilo 73,1 % vprašanih. Od tistih, ki so glasovali za, jih je 67,1 % tako glasovalo zaradi odobravanja zakona samega, 24,3 % pa zaradi zaupanja vladi. Med tistimi, ki so se na referendumu izrekli proti zakonu, jih je zaradi nasprotovanju samemu zakonu proti glasovalo 59,9 % vprašanih, zaradi nezaupanja vladi pa 28,2 % vprašanih.<ref>{{Navedi splet|title=Aktualna vprašanja – jul 2021 – Ninamedia|url=http://ninamedia.si/arhivi/815|accessdate=2021-07-23|language=sl-SI}}</ref> === Odzivi === Politični analitiki so ostro odklonilen izid referenduma prepoznali tudi kot nezaupnico aktualni vladi.<ref name="#2">{{Navedi splet|title=Brez drame, pravi Janša po bolečem referendumskem porazu, kaj pa je prvak SDS leta 2011 sporočil Pahorju?|url=https://www.vecer.com/slovenija/brez-drame-pravi-jansa-po-bolecem-referendumskem-porazu-kaj-pa-je-prvak-sds-leta-2011-sporocil-pahorju-10247561|website=www.vecer.com|date=2021-07-12|accessdate=2021-07-13|language=sl-si}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/politics/slovenia-water-law-referendum-seen-as-test-for-government/2021/07/11/85f57aa8-e219-11eb-a27f-8b294930e95b_story.html|title=Slovenian voters reject changing water protection law}}</ref> Več opozicijskih strank je zaradi izida referenduma izpostavilo zahtevo po predčasnih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija: Ljudstvo te vlade ne podpira! Janša: Brez drame|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vizjak-osnovni-cilj-in-namen-zakona-nista-bila-prepoznana.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> ==== Vladni odzivi ==== Janša je v času predčasnega glasovanja na Twitterju objavil sliko sebe na predčasnem glasovanju in ob tem pripisal: »[...] Upam da bodo na vseh #OVK<ref group="op">Okrajnih volilnih komisijah</ref> zagotovili varnost in nedotakljivost predčasnih glasovnic do njihovega štetja v nedeljo.« [[N1 Slovenija]] je v zapisu prepoznala namigovanje na možnost, da bo prišlo do manipulacije izida glasovanja in da »Nekateri v tem vidijo napoved, da bo izid glasovanja v primeru njemu neljubega rezultata prepoznal kot nezakonitega.«<ref>{{Navedi splet|title=Janša namiguje, da bi bil lahko rezultat referenduma nezakonit|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansa-namiguje-da-bi-bil-lahko-rezultat-referenduma-nezakonit/|website=N1|date=2021-07-09|accessdate=2021-07-13|language=sl-SI}}</ref> Na dan glasovanja je minister Vizjak navedel, da je glasovanje proti zakonu hkrati tudi glas proti aktualni vladi.<ref>{{Navedi splet|title=Minister Vizjak: "Vsak glas proti zakonu je glas proti vladi Janeza Janše"|url=https://necenzurirano.si/clanek/svet/minister-vizjak-vsak-glas-proti-zakonu-je-glas-proti-vladi-janeza-janse-888459|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> Vizjak o izidu referenduma nato povedal, da meni, da je bil referendum »zlorabljen in ugrabljen« in da je med volivci prevladal čustven odziv na zakon zaradi zavajujoče kampanje nasprotnikov zakona.<ref>{{Navedi splet|title=Minister Vizjak: "Referendum se je zlorabil"|url=https://zurnal24.si/slovenija/minister-vizjak-referendum-se-je-zlorabil-369926|website=zurnal24.si|accessdate=2021-07-13|language=sl}}</ref> Premier Janša je po referendumu v objavi na Twitterju zanikal, da bi šlo pri izidu referenduma za nezaupnico vladi, ki bi vlado obvezovala na odstop: »Poznate kako levo vlado, ki je odstopila po izgubljenem referendumu? Od večinskega sistema do družinskega zakonika? Zato brez drame. [...]« Janša je sicer leta 2011 zaradi referendumskega poraza zakona vlade Boruta Pahorja tedanjo vlado pozval k odstopu.<ref name="#2"/> === Ostalo === '''Strošek izvedbe referenduma''' Izdatki DVK za izvedbo referenduma so znašali 4.204.713 €, kar je bilo za 25 % več od stroška izvedbe zadnjega referenduma leta 2018. DVK je kot razloge za občutno povišanje cene izvedbe navedel: "višj[e] strošk[e] poštnih storitev (in sicer za 232.898 [€]), višj[e] strošk[e] uporabnin za volišča (v višini 130.942 [€]), višj[a] nadomest[a] članom volilnih odborov in plačila pavšalnega prispevka [ZZZS] in [ZPIZ] teh članov v višini 151.299 [€] in dodatnih stroškov, ki so povezani z nakupom in distribucijo zaščitnih sredstev za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV v višini 75.975 [€]".<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/referendum_4.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-01-11}}</ref> == Sklici == {{sklici}} === Opombe === {{Sklici|group=op}}{{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]] [[Kategorija:2021 v politiki]] [[Kategorija:2021 v Sloveniji]] [[Kategorija:Okoljevarstvo v Sloveniji]] a8khl1p1glbfqwv7iqmnw2vyv17ok3m 0 502658 5736916 5734194 2022-08-20T06:55:56Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{short description|Canadian–American architect}} {{Infopolje Oseba | name = Frank Gehry | image = | birth_name = Frank Owen Goldberg | birth_date = | birth_place = |death_date = |death_place = |education = [[Univerza Južna Kalifornija]] |spouse = Berta Isabel Aguilera (por. 1975) |parents = |children =4 |occupation = <!-- WD --> |organization = Gehry Partners LLP |honorific_suffix = |project = |design = |advance = |awards = ''[[#Nagrade in časti|seznam]]'' | website = }} '''Frank Owen Gehry''' (/ ˈɡɛəri /; rojen kot '''Frank Owen Goldberg'''), ''CC'' (Red Kanade), ''FAIA'' (Član Ameriškega inštituta za arhitekte), kanadsko-ameriški [[arhitekt]] in oblikovalec, * [[28. februar]] [[1929]],<ref name="clear">Reinhart, Anthony (July 28, 2010) [https://www.theglobeandmail.com/news/national/toronto/frank-gehry-clears-the-air-on-fishy-inspiration/article1655311/ "Frank Gehry clears the air"], ''The Globe and Mail''</ref> [[Toronto]], [[Ontario]], [[Kanada]] Prebiva v [[Los Angeles]]u. Številne njegove stavbe, vključno z njegovo zasebno rezidenco, so postale svetovno znane znamenitosti. Njegova dela so navedena med najpomembnejšimi deli [[Sodobna arhitektura|sodobne arhitekture]] v raziskavi World Architecture Survey 2010, zaradi česar ga je ''Vanity Fair'' označil za »najpomembnejšega arhitekta naše dobe«.<ref name="VF Tyrnauer 2010">{{cite news |last= Tyrnauer |first=Matt |author-link=|title= Architecture in the Age of Gehry |url= https://www.vanityfair.com/culture/features/2010/08/architecture-survey-201008?currentPage=all |access-date= 2010-07-22 |newspaper= Vanity Fair |date= June 30, 2010}}</ref> Med najbolj znana Gehryjeva dela spadajo [[Guggenheimov muzej, Bilbao| Guggenheimov muzej]], oblečen v titan, v [[Bilbao|Bilbau]] v [[Španija|Španiji]]; [[Koncertna dvorana Walta Disneyja]] v središču Los Angelesa; Fundacija Louis Vuitton v Parizu v Franciji; Center MIT Ray in Maria Stata v Cambridgeu v Massachusettsu; Center za molekularne študije Vontz v kampusu Univerze v Cincinnatiju; Muzej pop kulture v Seattlu; New World Center v Miami Beachu; Weismanov muzej umetnosti na Univerzi v Minnesoti v Minneapolisu; [[Plešoča hiša]] v [[Praga|Pragi]]; Muzej oblikovanja Vitra in muzej MARTa Herford v Nemčiji; umetniška galerija Ontario v Torontu; Cinémathèque Française v Parizu; in 8 Spruce Street v New Yorku. Njegova zasebna rezidenca v Santa Monici v Kaliforniji je začela njegovo kariero. Gehry je tudi oblikovalec nacionalnega spomenika Dwighta D. Eisenhowerja.<ref>for the design, see: [http://www.eisenhowermemorial.org/#/memorial/design "Dwight D. Eisenhower Memorial: Design"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131119131818/http://www.eisenhowermemorial.org/#/memorial/design |date=November 19, 2013 }}</ref> == Zgodnje življenje == [[File:Gehry House - Image02.jpg|thumb|Gehryjeva rezidenca v Santa Monici, Kalifornija (1978)]] Gehry se je rodil kot Frank Owen Goldberg 28. februarja 1929 v [[Toronto|Torontu]] v državi [[Ontario]], [[Kanada]] staršem Sadie Thelma (rojena Kaplanski / Caplan) in Irvingu Goldbergu. Njegov oče se je rodil v [[Brooklyn]]u v [[New York]]u ruskim judovskim staršem, njegova mati pa je bila poljska judovska priseljenka, rojena v [[Lodž]]u.<ref name=fdnr1>''Finding Your Roots'', February 2, 2016, PBS</ref><ref>{{cite news |author= Green, Peter S. |url= http://isurvived.org/InTheNews/JewishMuseum-Poland.html |title=In the News: Warsaw Jewish Museum In Poland |date=June 30, 2005|newspaper=The New York Times |access-date=2011-08-30}}</ref><ref>Gorin, Abbott (Spring 2015) [https://jewishcurrents.org/a-golden-age-of-jewish-architects/ "A Golden Age of Jewish Architects"] ''Jewish Currents''. Retrieved 12 January 2020.</ref> Ustvarjalnega otroka je spodbujala njegova babica Leah Caplan<ref>Ouroussoff, Nicolai (October 25, 1998) [https://articles.latimes.com/1998/oct/25/magazine/tm-35829/2 "I'm Frank Gehry, and This Is How I See the World"]{{dead link|date=June 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}} https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1998-oct-25-tm-35829-story.html ''Los Angeles Times Magazine''</ref>, s katero sta iz ostankov lesa gradila majhna mesta.<ref name=SalonTempler>{{cite news| author=Templer, Karen |title=Frank Gehry| url=http://www.salon.com/1999/10/05/gehry/| newspaper =Salon (magazine) | date=December 5, 1999 |access-date=2007-08-25}}</ref> S temi ostanki iz moževe trgovine s strojno opremo ga je ure zabavala, gradila domišljijske hiše in futuristična mesta na tleh dnevne sobe Njegova uporaba valovitega jekla, verižnih ograj, neobarvanega vezanega lesa in drugih uporabnih ali "vsakdanjih" materialov je bila deloma navdihnjena s preživljanjem sobotnih jutranjih ur v dedovi trgovini s strojno opremo. Da bi porabil čas je risal z očetom, mati pa ga je uvajala v svet umetnosti. »Torej so bili ustvarjalni geni«, pravi Gehry. »Toda moj oče je mislil, da sem sanjač, ničesar nisem hotel. Moja mama je mislila, da sem samo zadržan, da bi kaj storil. Ona bi me potiskala.«<ref>{{cite news |first1=Richard |last1=Lacayo |first2=Daniel S. |last2=Levy |title=Architecture: The Frank Gehry Experience |newspaper=Time (magazine) |date=June 26, 2000 |volume=155 |issue=26 |page=64 |url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,997295,00.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20130105190123/http://www.time.com/time/magazine/article/0%2C9171%2C997295%2C00.html |archive-date=January 5, 2013 |access-date=March 22, 2015 |url-status=dead }}</ref> Njegov dedek mu je dal hebrejsko ime ''Ephraim'', ki pa ga je uporabljal samo v svoji [[Bar in Bat micva]]. === Izobrazba === Leta 1947 se je njegova družina priselila v ZDA in se naselila v Kaliforniji. Gehry se je zaposlil kot voznik dostavnega vozila in študiral na Los Angeles City College, da bi sčasoma diplomiral na šoli za arhitekturo Univerze v Južni Kaliforniji. V tem času je postal član bratovščine ''Alpha Epsilon Pi''.<ref>{{cite web|author=Engel, Eliot L. |title=Congratulating the Alpha Epsilon Pi International Fraternity |date=August 2, 2013 |url=https://votesmart.org/public-statement/804062/congratulating-the-alpha-epsilon-pi-international-fraternity|publisher=Capitol Words |access-date=12 January 2020}}</ref> Kot pravi Gehry: »Bil sem voznik tovornjaka v Los Angelesu in obiskoval City College; poskusil sem se kot napovedovalec na radiu, kar pa mi ni šlo preveč dobro. Poskusil sem s kemijo, v kateri tudi nisem bil preveč dober in je tudi nisem maral, potem pa sem se domislil. Veste, nekako sem preprosto začel premlevati vprašanje „Kaj imam pravzaprav rad?“ Kje sem že bil? Kaj me je navduševalo? In spomnil sem se umetnosti, da sem rad obiskoval muzeje in rad gledal slike, da sem rad poslušal glasbo. Te stvari sem dobil po materi, ki me je vodila na koncerte in v muzeje. Spomnil sem se babice in kock in nekaj me je prijelo, da sem poskusil poslušati nekaj predmetov o arhitekturi.«<ref name="achievement">{{cite web|url=https://www.achievement.org/achiever/frank-gehry/#interview|title=Biography and Video Interview of Frank Gehry at Academy of Achievement|website=www.achievement.org|publisher=American Academy of Achievement}}</ref> Gehry je diplomiral iz arhitekture na University of South California leta 1954. Po diploma je nekaj časa delal v raznih drugih službah zunaj področja arhitekture, med drugim je tudi služil v ameriški vojski. Jeseni leta 1956 je svojo družino preselil v Cambridge, kjer je študiral urbanizem na harvardski podiplomski šoli za oblikovanje. Zapustil jo je še pred koncem programa, ker mu je zmanjkalo navdušenja in je bil nad programom razočaran.<ref name="Isenberg2012">{{cite book|last=Isenberg|first=Barbara|title=Conversations with Frank Gehry|url=https://books.google.com/books?id=d44jpzp3PzQC&pg=PA40|year=2012|publisher=Knopf Doubleday Publishing Group|pages=40–43|isbn=978-0-307-95972-0}}</ref> Gehryeve levičarske zamisli o družbeno odgovorni arhitekturi so bile premalo udejanjene, kaplja čez rob pa je bila, ko je poslušal razpravo o »tajnem projektu v teku« enega od profesorjev – palačo, ki jo je ta načrtoval za kubanskega desničarskega diktatorja Fulgencia Batisto (1901-1973).<ref name="The Essential 1">{{cite book|last=Chollet|first=Laurence B.|title=The Essential Frank O. Gehry|year=2001|publisher=The Wonderland Press|location=New York|isbn=0-8109-5829-5|page=[https://archive.org/details/essentialfrankog00laur/page/112 112]|url=https://archive.org/details/essentialfrankog00laur/page/112}}</ref> == Kariera == [[File:052607-006-Chiat-Day.jpg|thumb| ‘’Chiat / Day Building'' v Benetkah v Kaliforniji (1991)]] [[File:Fondation Louis Vuitton roof @ Mare Saint-James @ Bois de Boulogne @ Paris (28303477171).jpg|thumb| Del strehe stavbe ''Fondation Louis Vuitton'', kot je razvidna iz Bolog de Boulogne v Parizu, Francija (2016)]] [[File:New World Center - Image01.jpg|thumb|upright|''New World Center'' v Miami Beachu, Florida (2011)]] [[File:Beekman Tower fr BB jeh.jpg|thumb|upright| Stolp na ''Spruce Street 8'' na Spodnjem Manhattnu, dokončan februarja 2011, ima zunanjost iz nerjavečega jekla in stekla in je visok 76 nadstropij (2011)]] [[File:Gehry Las Vegas.jpg|thumb| ''Lou Ruvo Center'' za zdravje možganov klinike Cleveland v Las Vegasu v Nevadi (2010)]] Gehry se je vrnil v Los Angeles, kjer je delal za ''Victor Gruen Associates'', pri katerem je bil vajenec na šoli za arhitekturo USC. Leta 1957 je dobil priložnost, da je pri 28 letih skupaj s prijateljem in starim sošolcem Gregom Walshom zasnoval svojo prvo zasebno rezidenco. Gradnjo je opravil še en sosed čez cesto družine svoje žene, Charlie Sockler. Zgrajena v Idyllwildu v Kaliforniji za družinskega soseda svoje žene Anite Melvina Davida, ''The David Cabin''<ref>{{cite web| last= Sisson| first= Patrick| date= August 21, 2015| url= http://www.curbed.com/2015/8/21/9928242/21-first-drafts-frank-gehrys-david-cabin |title= 21 First Drafts: Frank Gehry's David Cabin| work= Curbed}}</ref>, prikazuje značilnosti, ki naj bi postale sinonim za kasnejše delo. Gorska koča na več kot 190&nbsp;m² ima edinstvene oblikovne značilnosti z močnimi azijskimi vplivi, ki izhajajo iz njegovih prvih navdihov v tistem času, kot je [[Šoso-in|zakladnica Šoso-in]] v [[Nara (mesto)|Nari]] na [[Japonska|Japonskem]]. Nosilci štrlijo z zunanjih strani, vertikalni detajli Douglasove jelke in izpostavljeni nedokončani stropni nosilci so pomembne značilnosti. Leta 1961 se je preselil v [[Pariz]], kjer je delal za arhitekta Andreja Remondeta.<ref>Goldberger (2015), pp.110-111<br />Lazo, Caroline Evensen (2006) ''Frank Gehry''. Twenty-First Century Books<br /> Hawthorne, Christopher (October 8, 2014) [https://www.latimes.com/entertainment/arts/culture/la-et-cm-paris-passion-for-all-things-gehry-20141008-column.html "In Paris, a Passion for All Things Frank Gehry"] ''Los Angeles Times''</ref> Leta 1962 je Gehry ustanovil podjetje v Los Angelesu, ki je leta 1967 postalo ''Frank Gehry in sodelavci'', nato pa leta 2001 ''Gehry Partners''.<ref>{{cite web|last= Molloy| first= Jonathan C.|url=http://www.archdaily.com/337607/ad-classic-norton-house-frank-gehry/ |title=AD Classic: Norton House / Frank Gehry |website= ArchDaily.com |date=February 28, 2013 |access-date=2013-05-25}}</ref> Najzgodnejša Gehryjeva naročila so bila vsa v južni Kaliforniji, kjer je zasnoval številne inovativne komercialne strukture, kot je ''Santa Monica Place'' (1980) in stanovanjske stavbe, kot je ekscentrična Nortonova hiša (1984) v Benetkah v Kaliforniji. Med temi deli pa je Gehryjeva najpomembnejša zasnova prenova lastne rezidence v Santa Monici.<ref>{{cite news| last= Head| first= Jeffrey |date= October 21, 2009| url= http://latimesblogs.latimes.com/home_blog/2009/10/frank-gehry-the-houses-book-review-new-frank-gehry-book.html | title= Frank Gehry: The Houses| work= Los Angeles Times}}</ref> Prvotno zgrajena leta 1920 in jo je Gehry kupil leta 1977, ima kovinsko zunanjost, ovito okoli prvotne stavbe, ki pušča vidne številne prvotne podrobnosti.<ref>{{cite web |url= http://www.greatbuildings.com/buildings/Gehry_House.html |title=Gehry House - Frank Gehry|publisher=Great Buildings Collection |access-date= 2010-06-03}}</ref> Gehry še vedno prebiva tam. Med drugimi dokončanimi stavbami, ki jih je Gehry zasnoval v 1980-ih, sta morski akvarij Cabrillo (1981) v San Pedru in Kalifornijski vesoljski muzej (1984) v Kalifornijskem muzeju znanosti in industrije v Los Angelesu. Leta 1989 je Gehry prejel [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjevo arhitekturno nagrado]]. Žirija je Gehryja navedla kot »Vedno odprt za eksperimentiranje, ima pa tudi zanesljivost in zrelost, ki se upira, tako kot Picasso, ki ga vežejo bodisi kritično sprejemanje bodisi njegovi uspehi. Njegove stavbe so v sosednjih kolažih prostorov in materialov, ki omogoči uporabnikom, da hkrati razkrijejo gledališče in kulise.«<ref>{{cite web| url= http://www.pritzkerprize.com/1989/jury |title= Jury Citation: Frank Gehry: 1989 Laureate| website= pritzkerprize.com| publisher= Pritzker Architecture Prize| year= 1989| access-date= March 8, 2017}}</ref> Čeprav je Gehry še naprej oblikoval druge pomembne stavbe v Kaliforniji, kot je stavba ''Chiat / Day Building'' (1991) v Benetkah, v sodelovanju s Claesom Oldenburgom, ki je znan po ogromnem kipu daljnogleda, je začel prejemati tudi večja nacionalna in mednarodna naročila. Sem spada tudi prvo evropsko naročilo, Mednarodni muzej za izdelavo pohištva in muzej oblikovanja Vitra v Nemčiji, ki je bil končan leta 1989. Kmalu so sledile še druga večja naročila, vključno z ''Muzejem umetnosti Fredericka Weismana''<ref>{{cite web| url= http://www.weisman.umn.edu/architecture/arch.html| title= Modeling the museum for 17 years| first= Hailey| last= Colwell| website= Weisman.UMN.edu| publisher= The Frederick Weisman Museum of Art, University of Minnesota| date= August 5, 2015| access-date= March 8, 2017| url-status= dead| archive-url= https://web.archive.org/web/20060510153155/http://www.weisman.umn.edu/architecture/arch.html| archive-date= May 10, 2006}}</ref> (1993) v Minneapolisu v Minnesoti, ''Cinémathèque Française''<ref>{{cite web| url= http://www.galinsky.com/buildings/americancenter/ |title= American Center, Paris| website= galinsky.com| date= 2010| access-date= March 8, 2017}}</ref> (1994) v Parizu in ''Plešoča hiša''<ref>{{cite web| url= http://www.galinsky.com/buildings/dancinghouse/index.htm |title= Dancing House| website= galinsky.com| date= 2006| access-date= March 8, 2017}}</ref> (1996) v Pragi. Leta 1997 se je Gehry dvignil na novo stopnjo mednarodnega priznanja, ko se je v Bilbau v Španiji odprl Guggenheimov muzej Bilbao. ''New Yorker'' ga je pozdravil kot »mojstrovino 20. stoletja« in legendarni arhitekt Philip Johnson kot »največjo stavbo našega časa«<ref>{{cite news| last= Tyrnauer| first= Matt |author-link=|date= August 2010| url= https://www.vanityfair.com/culture/features/2010/08/architecture-survey-201008 |title= Architecture in the Age of Gehry| work=[Vanity Fair (magazine)| access-date= March 27, 2012}}</ref>, muzej pa je zaslovel s svojo presenetljivo, a hkrati estetsko prijetno zasnovo in ekonomskim učinkom mestu. Od takrat je Gehry redno zmagoval na velikih natečajih in se nadalje uveljavil kot eden najpomembnejših svetovnih arhitektov. Njegova najbolje sprejeta dela vključujejo več koncertnih dvoran za klasično glasbo, kot je hudomušna in čudovita ''Koncertna dvorana Walta Disneyja'' (2003) v središču Los Angelesa, ki je bila osrednji del oživitve soseske, Los Angeles Times pa jo je označil za »najučinkovitejši odgovor na dvomljive, nenavadne in godrnjajoče kritike, ki jih je kdaj ustvaril ameriški arhitekt« <ref>{{cite news|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,995369,00.html| title=Windy City Redux| access-date=2008-07-30| date= October 11, 2004| last= Roston| first= Eric| work= Time (magazine)}}</ref>, paviljon Jay Pritzker na prostem (2004) v parku Millennium v Chicagu<ref>{{cite news| url= https://www.latimes.com/entertainment/arts/disneyhall/la-et-cm-disney-hall-hawthorne-dto,0,4655702.htmlstory#axzz2mxQkKZKD|title=Frank Gehry's Walt Disney Concert Hall is inextricably of L.A.|access-date=2013-12-09|date=September 21, 2013| last= Hawthorne| first= Christopher| newspaper= Los Angeles Times}}</ref>, in podcenjeni New World Center (2011) ) v Miami Beachu, ki ga je ''LA Times'' poimenoval »del arhitekture, ki si ga upa podceniti ali na prvi pogled odpisati.«<ref name="lat-arch">{{cite news | url=https://articles.latimes.com/2011/jan/24/entertainment/la-et-gehry-miami-review-20110124 | title=Architecture review: Frank Gehry's New World Center in Miami Beach | last= Hawthorne| first= Christopher | newspaper= Los Angeles Times | date=January 24, 2011}}</ref> Druga pomembna dela so akademske stavbe, kot so ''Stata Center'' (2004) <ref>{{cite web| url= http://web.mit.edu/facilities/construction/completed/stata.html |title= The Stata Center| publisher= Massachusetts Institute of Technology| website= MIT.edu| access-date= March 8, 2017}}</ref> na ''MIT'' in knjižnica Peter B. Lewis (2008) na univerzi Princeton<ref>{{cite web| url= https://www.princeton.edu/main/news/archive/S22/11/40O68/index.xml?section=featured| title= Architect Gehry seeks to inspire with Princeton's Lewis Library design| date= September 11, 2008| first= Cass| last= Cliatt| access-date= March 8, 2017| url-status= dead| archive-url= https://web.archive.org/web/20170308002814/http://www.princeton.edu/main/news/archive/S22/11/40O68/index.xml?section=featured| archive-date= March 8, 2017| df= mdy-all}}</ref>, muzeji, kot je ''Muzej pop kulture'' (2000) v Seattlu, Washington<ref>{{cite web |author=Staff| title=Experience Music Project| url=http://www.fodors.com/world/north-america/usa/washington/seattle/review-105822.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20100818190523/http://www.fodors.com/world/north-america/usa/washington/seattle/review-105822.html |archive-date= August 18, 2010 |publisher=Fodors |access-date=2015-03-22}}</ref>, poslovne stavbe, kot je stavba ''IAC'' (2007) v New Yorku<ref>{{cite news | last= Ouroussoff| first= Nicolai | author-link= | title=Gehry's New York Debut: Subdued Tower of Light | url=https://www.nytimes.com/2007/03/22/arts/design/22dill.html?hp | newspaper= The New York Times | date=March 22, 2007| access-date=2007-08-25}}</ref>, in stanovanjske stavbe, kot je Gehryjev prvi nebotičnik, Beekmanov stolp na ulici ''8 Spruce Street'' (2011) <ref>{{cite news| url=https://www.nytimes.com/2011/02/10/arts/design/10beekman.html| newspaper= The New York Times | first=Nicolai| last=Ouroussoff | author-link=| title=8 Spruce Street by the Architect Frank Gehry&nbsp;– Review| date=February 9, 2011}}</ref> v New Yorku. Med nedavnimi in tekočimi velikimi deli Gehryja po vsem svetu je stavba krila dr. Chau Chak na Univerzi za tehnologijo v Sydneyju, dokončana leta 2014.<ref name=UTS>{{cite web|title=UTS City Campus Master Plan|url=http://www.uts.edu.au/partners-and-community/initiatives/city-campus-master-plan/projects-progress|website=uts.edu.au|publisher=University of Technology Sydney|access-date=2014-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20140903024634/http://www.uts.edu.au/partners-and-community/initiatives/city-campus-master-plan/projects-progress|archive-date=September 3, 2014|url-status=dead}}</ref> Krilo Chau Chak s 320.000 opekami na fasadi je na lestvici težavnosti opisano kot »10 od 10«.<ref name=Gilmore>{{cite news|last1=Gilmore|first1=Heath|title=Frank Gehry's Sydney building sculpture revealed|url=https://www.smh.com.au/nsw/frank-gehrys-sydney-building-sculpture-revealed-20140829-109vfe.html| access-date= 2014-08-30| newspaper= The Sydney Morning Herald|date=August 30, 2014}}</ref> V delu je projekt ''Guggenheim Abu Dhabi'' na otoku Saadiyat v Združenih arabskih emiratih.<ref>{{cite news|url=http://archrecord.construction.com/news/2011/01/110126_saadiyat_island_nouvel_gehry.asp |title=Projects by Nouvel and Gehry Finally Moving Forward on Saadiyat Island|newspaper=Architectural Record |date=January 26, 2011 |access-date=2011-08-30}}</ref> Drugi pomembni projekti, kot so ''Mirvish Towers'' v Torontu<ref>{{cite news| author=Bozikovic, Alex|url=https://www.theglobeandmail.com/news/toronto/frank-gehry-and-david-mirvishs-tall-order-in-toronto/article15809360/?page=all |title=Frank Gehry and David Mirvish's Tall Order in Toronto |work=The Globe and Mail |date=December 7, 2013 |access-date=2013-12-08}}</ref>, in več desetletna prenova ''Philadelphia Museum of Art'' so trenutno v fazi načrtovanja. Oktobra 2013 je bil Gehry imenovan za skupnega arhitekta s podjetjem Foster + Partners za načrtovanje faze ''High Street'' razvoja elektrarne Battersea v Londonu, prvi Gehryjev projekt tam.<ref>{{cite web| title= Superstar Architects Gehry and Foster to design Battersea Power Station's High Street| url=http://www.primeresi.com/superstar-architects-gehry-and-foster-to-design-battersea-power-stations-high-street/24772/ | date=October 23, 2013|website= PrimeResi.com| access-date=2013-10-23}}</ref> Vendar v zadnjih letih nekateri vidnejši modeli Gehryja niso uspeli. Poleg nerealiziranih zasnov, kot sta velika razširitev umetniške galerije Corcoran v Washingtonu in nov muzej Guggenheim v bližini pristanišča South Street v New Yorku. Leta 2014 pa je bil tudi opuščen kot oblikovalec Centra uprizoritvenih umetnosti World Trade Center, oba v New Yorku.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2013/04/03/arts/music/questions-on-ground-zero-arts-center-left-unanswered.html |title=Arts Hub for All May Work for None |newspaper= The New York Times |date=December 7, 2013 |access-date=2013-12-08 |first=Anthony |last=Tommasini| author-link= }}</ref> Kljub temu so nekateri zastali projekti v zadnjem času pokazali napredek: po dolgih letih in razrešitvi je bil Gehry pred kratkim obnovljen kot arhitekt projekta ''Grand Avenue'' v Los Angelesu, in čeprav je Gehryjeva kontroverzna<ref>{{cite news| last=Pogrebin| first=Robin| author-link= | title=Eisenhower as Barefoot Boy? Family Objects to a Memorial|url=https://www.nytimes.com/2012/02/07/arts/design/eisenhower-memorial-by-frank-gehry-draws-objections-from-family.html?pagewanted=all| newspaper= The New York Times |date=February 6, 2012}}</ref> zasnova ''National Dwighta D. Eisenhowerjev spomenik'' v Washingtonu, DC, in je bil v postopku odobritve s kongresom ZDA podvržen številnim zamudam, je bil projekt končno odobren leta 2014 s spremenjeno zasnovo. Leta 2014 sta se odprla dva pomembna, težko pričakovana muzeja, ki jih je zasnoval Gehry: ''Biomuseo''<ref>{{cite web |url= http://www.visitpanama.com/index.php?option=com_k2&view=item&id=312:biomuseo&Itemid=439&lang=en |title= The Biomuseo, the great works of Frank Gehry |website= VisitPanama.com |access-date= 2011-08-30 |archive-url= https://web.archive.org/web/20120605154401/http://www.visitpanama.com/index.php?option=com_k2&view=item&id=312:biomuseo&Itemid=439&lang=en |archive-date= June 5, 2012 |url-status= dead }}</ref>, muzej biotske raznovrstnosti v mestu Panama v Panami in ''Fondation Louis Vuitton''<ref>{{cite news| url= http://www.collectortribune.com/2012/03/26/eliasson-show-due-to-open-pariss-louis-vuitton-museum/ |title=Eliasson show due to open Paris' Louis Vuitton museum |newspaper=Collector Tribune |date=March 26, 2012 |access-date=2012-10-21}}</ref>, sodobni muzej umetnosti v parku Bois de Boulogne v Parizu v Franciji, ki je bil odprt za nekaj izjemnih kritik.<ref>{{cite news| last= Kennicott| first=Philip| author-link= |title=Gehry's Paris Coup| url=https://www.vanityfair.com/culture/2014/09/frank-gehry-foundation-louis-vuitton-paris| newspaper=Vanity Fair| access-date=2014-10-24|date=September 2014}}</ref> Tudi leta 2014 je podjetju Gehry naročilo podjetje River LA, prej znano kot korporacija za revitalizacijo rek Los Angelesa, neprofitna skupina, ki jo je leta 2009 ustanovilo mesto Los Angeles za usklajevanje rečne politike, da bi oblikovali obsežen nov načrt za reko.<ref>{{cite news| date= August 9, 2015| url= https://www.latimes.com/local/california/la-et-la-river-notebook-20150809-story.html |title= Frank Gehry agreed to make over the L.A. River -- with one big condition / How Frank Gehry's L.A. River make-over will change the city and why he took the job | last= Hawthorne| first= Christopher| newspaper= Los Angeles Times | access-date= March 8, 2017| url-status= live| archive-url= https://web.archive.org/web/20150813232723/http://www.latimes.com/local/california/la-et-la-river-notebook-20150809-story.html| archive-date= August 13, 2015}}</ref> Februarja 2015 je bila uradno odprta nova stavba Univerze za tehnologijo v Sydneyu, katere fasada je bila zgrajena iz več kot 320.000 ročno postavljenih opek in steklenih plošč in stala 180 milijonov ameriških dolarjev. Gehry je dejal, da stavbe, kot je »zmečkana papirnata vrečka«, ne bo več projektiral.<ref name= crumpled>{{cite news|agency=Australian Associated Press|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2015/feb/02/frank-gehry-says-his-uts-crumpled-paper-bag-building-wont-be-repeated|title=Frank Gehry says his 'crumpled paper bag' building will remain a one-off|newspaper=The Guardian |date=February 2, 2015|access-date=2015-09-14}}</ref> Gehry je za francoski časopis ''La Croix'' novembra 2016 dejal, da je francoski predsednik [[François Hollande]] arhitektu zagotovil, da se bo lahko preselil v Francijo, če bo [[Donald Trump]] izvoljen za predsednika ZDA.<ref>{{cite news| last= Dreyfus| first= Stéphane| date= November 4, 2016| url= http://www.la-croix.com/Culture/Frank-Gehry-lart-chitecte-2016-11-04-1200800773 | title= Frank Gehry, 'l'art-chitecte'| newspaper=La Croix}}</ref> Naslednji mesec je Gehry dejal, da se ne namerava preseliti. Trump in on sta si izmenjala besede leta 2010, ko je bila Gehryjeva ''8 Spruce Street'', prvotno znana kot ''Beekman Tower'', zgrajena 1 čevelj (0,30 m) višja od bližnje Trumpove stavbe, ki je bila do takrat najvišja stanovanjska stavba v New Yorku.<ref>{{cite news| url= https://www.latimes.com/entertainment/tv/la-et-donald-trump-frank-gehry-photo.html | archive-url= https://web.archive.org/web/20150814125100/http://www.latimes.com/entertainment/tv/la-et-donald-trump-frank-gehry-photo.html | url-status= dead | archive-date= 2015-08-14 |title= Donald Trump versus Frank Gehry| work= Los Angeles Times| date= 2016| access-date= March 8, 2017}}</ref> == Arhitekturni slog == Rečeno, da »kljubuje kategorizaciji«, Gehryjevo delo odraža eksperimentalni duh skupaj s spoštovanjem zahtev poklicne prakse in ostaja večinoma neusklajeno s širšimi slogovnimi težnjami ali gibanji. Z njegovimi najzgodnejšimi izobraževalnimi vplivi, ki temeljijo na modernizmu, je Gehryjevo delo skušalo pobegniti iz modernističnih slogovnih tropov, hkrati pa je še vedno zanimalo nekatere njegove temeljne preobrazbe. Med nenehnim delovanjem med danimi okoliščinami in nepričakovanimi uresničitvami je bil ocenjen kot nekdo, ki nas je »naredil za izdelavo stavb, ki so zabavne, kiparsko vznemirljive in dobre izkušnje«, čeprav lahko njegov pristop postane »manj pomemben, ko pritiski naraščajo, da naredimo več z manj«.<ref name=":0">{{Cite news|url=https://www.smh.com.au/entertainment/frank-gehry-the-mad-hatter-who-transformed-sydneys-skyline-20150204-134rac.html|title=Frank Gehry: the Mad Hatter who transformed Sydney's skyline|last=Power|first=Julie|date=6 February 2015|newspaper=Sydney Morning Herald|access-date=12 September 2017}}</ref> Gehryjev slog se včasih zdi nedokončan ali celo surov, vendar je njegovo delo skladno s kalifornijskim umetniškim gibanjem ''funk'' v 1960-ih in zgodnjih 1970-ih, ki je za resno umetnost predstavljalo uporabo poceni najdenih predmetov in netradicionalnih medijev, kot je glina.<ref name="achille.paris">{{cite web|url=http://www.achille.paris/en/argus/designer/97|title=Frank Owen Gehry|date=May 28, 2015|publisher=achille.paris|access-date=2015-09-14|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151119154003/http://www.achille.paris/en/argus/designer/97|archive-date=November 19, 2015|df=mdy-all}}</ref> Njegova dela imajo vedno vsaj nekaj elementov dekonstruktivizma.<ref name="WorldBuild365">{{cite web |title=The weird architectural world of Frank Gehry|url=https://www.worldbuild365.com/blog/the-weird-architectural-world-of-frank-gehry-TUB4hF |website=WorldBuild365 |access-date=19 October 2018 |language=en |date=29 March 2017}}</ref> Gehryja so imenovali »apostol ograje in verige iz valovite kovine«.<ref>Adams, B. (1988) "Frank Gehry's Merzbau". ''Art in America'' 76: pp.139–144</ref> Vendar je retrospektivna razstava v newyorškem muzeju Whitney leta 1988 pokazala, da je tudi prefinjen klasični umetnik, ki pozna evropsko umetnostno zgodovino in sodobno kiparstvo in slikarstvo. === Galerija === <gallery class="center" widths="215" heights="200"> File:Barcelona Gehry Golden Fish 02.jpg|"El Peix", skulptura rib, ki se nahaja pred pristaniščem Olímpic v Barceloni v Kataloniji, Španija (1992) File:Case danzanti.jpg| Plešoča hiša v Pragi (1996) File:Aerial view of EMPSFM.jpg| Muzej pop kulture v Seattlu (2000) File:Gehry-Tower office building Goethestrasse Reuterstrasse Mitte Hannover Germany.jpg| Stolp Gehry v Hannovru v Nemčiji (2001) File:Peter B. Lewis Bldg.JPG|Weatherhead School of Management, Case Western Reserve University, Cleveland, Ohio (2002) File:Disney Concert Hall by Carol Highsmith edit2.jpg| Koncertna dvorana Walta Disneyja v Los Angelesu (2003) File:Bard College Fisher Center front view.jpg|[[Richard B. Fisher Center a uprizoritvene umetnosti,, Bard College, Annandale-on-Hudson, New York (2003) File:MIT Campus.jpg|Stata Center, Massachusetts Institute of Technology, Cambridge, Massachusetts (2004) File:BP Bridge.jpg|BP brv za pešce, Millennium Park, [[Čikago]] (2004) File:Herford MARTa 88.jpg|MARTa Herford, Herford, Nemčija (2005) File:Elciego3.jpg|Hotel Marqués de Riscal v Elciegu, Španija (2006) File:Edificio IAC InterActiveCorp.JPG| Sedež IAC na Manhattnu v New Yorku (2007) File:AGO at dusk.jpg| Umetniška galerija Ontario v Torontu, Ontario, Kanada (2008) File:Gallery AfricanAmerican.jpg| Galerija afriško-ameriške umetnosti, Ohr-O'Keefe Museum of Art kampus v Biloxiju, Mississippi (2010) File:Dr Chau Chak Wing Building from The Goods Line (27438092220).jpg|Dr Chau Chak Wing Building v [[Sydney]], Avstralija (2014) File:Biomuseo panama.jpg|Biomuseo v [[Panama (mesto)]] (2014) File:Frank Gehry - David Cabin, Idyllwild CA. 1957.jpg|David Cabin - Idyllwild CA (1957) </gallery> === Bilbao učinek === [[File:Bilbao - Guggenheim 43.jpg|thumb|right|[[Guggenheimov muzej, Bilbao]], [[Španija]]]] Po izjemnem uspehu Gehryjeve zasnove Guggenheimovega muzeja v Bilbau v Španiji so kritiki začeli ekonomsko in kulturno oživitev mest s pomočjo ikonične, inovativne arhitekture omenjati kot ''učinek Bilbao''.<ref>{{cite news| author-link= | last= Rybczynski| first= Witold | date= September 2002| title= The Bilbao Effect| url= https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2002/09/the-bilbao-effect/302582/| work= The Atlantic| access-date= March 8, 2017}}</ref> V prvih 12 mesecih po odprtju muzeja so baskovskemu gospodarstvu dodali približno 160 milijonov ameriških dolarjev. Od odprtja stavbe je bilo baskovskemu gospodarstvu dodano več kot 3,5 milijarde dolarjev.<ref>{{cite news| url= http://jewishbusinessnews.com/2014/12/25/bilbaos-economy-purrs-from-effect-of-guggenheim-museum/ | work= Jewish Business News| title= Bilbao's Economy Purrs From Effect of Guggenheim Museum| first= Eli| last= Horn| date= December 25, 2014| access-date= March 8, 2017}}</ref> V naslednjih letih so bili številni poskusi ponovitve tega učinka z obsežnimi privlačnimi arhitekturnimi naročili, ki so bili uspešni in neuspešni, na primer razširitev umetniškega muzeja in stavb Daniela Libeskinda s strani Gehryja samega, na primer skorajda splošno dobro sprejeta Koncertna dvorana Walta Disneyja v Los Angelesu in kontroverznejši Muzej pop kulture v Seattlu.<ref>{{cite news| last= Rybczynski| first= Witold| date= November 22, 2008| url= https://www.wsj.com/articles/SB122731149503149341 |title= When Buildings Try Too Hard| work= The Wall Street Journal}}</ref> Čeprav nekateri koncept učinka Bilbao povezujejo s pojmom zvezdniške strukture, je Gehry dosledno zavračal oznako ''stararhitekt''.<ref name= Archdaily>{{cite web|url= http://www.archdaily.com/455368/frank-gehry-i-m-not-a-starchitect/ |title= Frank Gehry: 'I'm Not a Starchitect' |website= Archdaily.com |date= December 8, 2013 |first= James |last= Taylor-Foster| access-date= 2013-12-08}}</ref> == Drugi vidiki kariere == === Akademija === Januarja 2011 se je Gehry pridružil fakulteti Univerze v Južni Kaliforniji (USC) kot profesor arhitekture.<ref>{{cite web |author= USC News |title= Architect Frank Gehry Named Judge Widney Professor (press release) |url= http://uscnews.usc.edu/university/architect_frank_gehry_named_judge_widney_professor.html |date= January 18, 2011 |access-date= 2011-01-18 |url-status= dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20110122084702/http://uscnews.usc.edu/university/architect_frank_gehry_named_judge_widney_professor.html |archive-date= January 22, 2011 |df= mdy-all }}</ref> Od takrat nadaljuje s to vlogo v svoji alma mater. Poleg položaja v USC je Gehry poučeval tudi na Univerzi Harvard, Univerzi v Kaliforniji v Los Angelesu, Univerzi v Torontu, Univerzi Columbia, Zveznem inštitutu za tehnologijo v Zürichu in na univerzi Yale, kjer je še vedno poučevanje od leta 2017. Čeprav Gehryja pogosto imenujejo "starchitect", je že večkrat izrazil prezir do tega izraza in namesto tega vztrajal, da je le arhitekt. Steve Sample, predsednik Univerze v Južni Kaliforniji, je Gehryju dejal, da »... po Georgeu Lucasu ste naš najvidnejši diplomant«. Od decembra 2013 je Gehry prejel več kot ducat častnih diplom različnih univerz (glej # Častni doktorati). Februarja 2017 je MasterClass objavil spletni tečaj arhitekture, kjer je predaval Gehry, ki je bil nato realiziran julija. <ref>{{cite news |author= Kaller, Hadlet |title= Now Anyone Can Take a Class with Frank Gehry |url= http://www.architecturaldigest.com/story/master-class-with-frank-gehry |date= February 17, 2017 |newspaper = Architectural Digest|access-date= 2017-03-18}}</ref> === Oblikovanje razstav === Gehry je sodeloval pri oblikovanju razstav v Muzeju umetnosti okrožja Los Angeles iz 1960-ih. Leta 1965 je Gehry zasnoval razstavo za razstavo ''Umetniški zakladi Japonske'' v LACMA. Kmalu zatem je sledila zasnova razstave za predstavo ''Assyrian Reliefs'' leta 1966 in ''Retrospektiva Billyja Al Bengstona'' leta 1968. LACMA je nato najela Gehryja za oblikovanje instalacije za razstavo ''Zakladi Tutankamona'' leta 1978, nato pa razstava ''Avangarda v Rusiji 1910–1930'' leta 1980. Naslednje leto je Gehry zasnoval razstavo za ''Sedemnajst umetnikov v 60-ih'' v LACMA, kmalu zatem pa ''Razstava nemških ekspresionističnih skulptur'' leta 1983. 1991/92 je Gehry zasnoval postavitev znamenite razstave ''Degenerirana umetnost: usoda avantgarde v nacistični Nemčiji'', ki so jo odprli v Muzeju umetnosti okrožja Los Angeles in odpotovali na Umetniški inštitut v Chicagu, Smithsonian Institution v Washingtonu in muzej Altes v Berlinu. Leta 2014 so Gehryja prosili, naj oblikuje razstavo o delu Aleksandra Calderja v Resnickovem paviljonu okrožja Los Angeles, ki jo je ponovno povabila kustosinja muzeja Stephanie Barron. Razstava se je začela 24. novembra 2013 in je trajala do 27. julija 2014. Poleg dolgoletnega sodelovanja z razstavnim oblikovanjem na LACMA je Gehry s tudi drugimi institucijami oblikoval številne razstavne instalacije. Leta 1998 se je v muzeju Salomona R. Guggenheima odprla razstava ''Umetnost motocikla'', ki jo je zasnoval Gehry. Ta razstava je nato potovala v Naravoslovni muzej Field v Čikagu, Guggenheimov muzej v Bilbau in Guggenheim Las Vegas. Leta 2014 je pripravil razstavo fotografij svojega tesnega prijatelja in poslovneža Petra Arnella, ki je trajala od 5. marca do 1. aprila v galeriji Milk Studios v Los Angelesu. === Oblikovanje scen === Leta 1983 je Gehry ustvaril scenografijo za ples Lucinda Childs ''Dance Available'', ki ga je uglasbil John Adams. Premierno je bila uprizorjena v Muzeju sodobne umetnosti v Los Angelesu v ''Temporary Contemporary'', nato pa so jo videli v operni hiši ''Brooklyn Academy of Music'' v New Yorku in gledališču ''Theatre de la Ville'' v Parizu. Komplet je bil sestavljen iz dveh ravni, med seboj nagnjenih, z ozadjem verižice.<ref>Lazar, Julie (1983) "Interview: Frank Gehry" in ''Available Light'' Museum of Contemporary Art, Los Angeles. {{ISBN|0-914357-01-8}}</ref> Komadi so bili oživljeni leta 2015, in so jih med drugim izvajali v Los Angelesu in Filadelfiji, kjer jih je predstavil FringeArts, ki je naročil revival. Leta 2012 je Gehry zasnoval scenografijo za operno produkcijo ''Don Giovannija'' v filharmoniji v Los Angelesu, izvedeno v koncertni dvorani Walta Disneyja. Aprila 2014 je Gehry zasnoval set za »raziskovanje življenja in kariere Pierra Bouleza« Čikaškega simfoničnega orkestra, ki je bil izveden novembra istega leta.<ref name="broadwayworld">{{cite web| author=Staff| date=April 23, 2014|url=http://www.broadwayworld.com/bwwclassical/article/Architect-Frank-Gehry-to-Create-Set-Design-for-Chicago-Symphony-Orchestra-Focused-on-Pierre-Boulez-20140423#.U1x9fI57SxI |title=Architect Frank Gehry to Create Set Design for Chicago Symphony Orchestra Focused on Pierre Boulez|website=Broadway World|access-date=2015-09-14}}</ref> === Drugo oblikovanje === [[File:Ngv design, frank o. gehry, wiggle side chair, 1972.JPG|thumb|right|upright=0.9|Stol z vijugasto stranico]] Poleg arhitekture je Gehry Oblikoval še vrsto pohištva, nakita za Tiffany & Co., različne gospodinjske predmete, skulpture in celo steklenico. Njegova prva linija pohištva, proizvedena med letoma 1969 in 1973, se je imenovala ''Easy Edges'', izdelana iz kartona. Druga linija pohištva, ki je bila izdana spomladi 1992, je ''Bentwood Furniture''. Vsak kos je poimenovan po drugačnem hokejskem izrazu. Z izdelavo pohištva se je prvič seznanil leta 1954, ko je služil v ameriški vojski, kjer je oblikoval pohištvo za vojake. Gehryja v številnih njegovih modelih navdihujejo ribe. »Slučajno sem se znašel v ribi«, je zatrdil Gehry. Zanimivost za ribe ga je spodbudilo dejstvo, da so njegovi kolegi poustvarjali grške templje. Rekel je: »Tristo milijonov let, preden je bil človek riba .... če se moraš vrniti in nisi prepričan, da greš naprej ... pred tristo milijoni let nazaj. Zakaj se ustaviš pri Grkih? Torej, začel sem risati ribe v moji skici, nato pa sem se zavedel, da je nekaj v njih.«<ref>Sydney Pollack (dir.) (1985) ''American Masters: Sketches of Frank Gehry'' [https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/database/gehry_pop/fish.html (TV documentary)] PBS. Accessdate=2008-11-17</ref> Kot rezultat njegovega navdušenja so bile prve ''Fish Lamps'' izdelane med letoma 1984 in 1986. V njih so bile uporabljene žične armature, oblikovane v obliki rib, na katere so posamezno prilepljene drobce iz plastičnega laminata ColorCore. Od nastanka prve svetilke leta 1984 so ribe postale ponavljajoči se motivi v Gehryjevem delu, predvsem v skulpturi rib v ''La Vila Olímpica del Poblenou'' v Barceloni (1989–2992) in stoječih steklenih ribah za kiparski vrt Minneapolis ( 1986).<ref>[http://www.gagosian.com/exhibitions/frank-gehry--november-07-2013 "Frank Gehry: Fish Lamps, November 7 - December 21, 2013"] agosian Gallery, London</ref> Gehry je že sodeloval s podjetjem Tiffany & Co. in ustvaril šest različnih zbirk nakita: kolekcije ''Orchid'', ''Fish'', ''Torque'', ''Equus'', ''Axis'' in ''Fold''. Gehry je poleg nakita za podjetje oblikoval tudi druge predmete, vključno z značilnim zbirateljskim šahovskim setom in vrsto namiznih pripomočkov, vključno z vazami, skodelicami in skledami.<ref name="gizmodo">{{cite web| url=https://gizmodo.com/5905941/frank-gehrys-tiffany-chess-set-is-a-miniature-architectural-marvel |title=Frank Gehry's Tiffany Chess Set Is a Miniature Architectural Marvel |website=Gizmodo|access-date=2015-09-14}}</ref> Leta 2004 je Gehry oblikoval uradni pokal za svetovni pokal v hokeju.<ref>{{cite news | title=Frank Gehry's World Cup of Hockey Trophy |url=https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=3888076 |access-date= 2014-10-24 |newspaper=The New York Times |first= Noah |last=Adams |date= September 3, 2004}}</ref> Preoblikoval je pokal za naslednji turnir leta 2016. Leta 2014 je bil Gehry eden od šestih 'ikonoklastov', ki jih je francoska modna hiša [[Louis Vuitton]] izbrala za oblikovanje dela z uporabo njihovega ikoničnega vzorca monograma kot del kampanje ''Praznovanje monograma''.<ref name="monogram">{{cite web |url= http://celebrating.monogram.lv/eng_US/ |title= Louis Vuitton: Celebrating Monogram Project |publisher= celebrating.monogram.lv| access-date= 2015-09-14}}</ref> Leta 2015 je Gehry zasnoval svojo prvo jahto.<ref>{{cite news |title= Frank Gehry's First-Ever Yacht Looks Like Nothing You've Ever Seen |url= http://www.townandcountrymag.com/leisure/sporting/news/a3650/gehry-yacht-foggy/| access-date= 2015-10-13 |work= Town & Country (magazine) |first= Vicky |last= Ward | author-link=Vicky Ward|date= October 5, 2015}}</ref> === Razvoj softwara === Gehryjevo podjetje je bilo odgovorno za inovacije v arhitekturni programski opremi. Njegovo podjetje je ustanovilo drugo podjetje, imenovano ''Gehry Technologies'', ki je bilo ustanovljeno leta 2002. Leta 2005 je ''Gehry Technologies'' začel partnerstvo z ''Dassault Systèmes'', da bi AEC prineslo novosti iz vesoljskega in proizvodnega sveta ter razvilo programsko opremo ''Digital Project'' in programsko opremo ''GTeam''. Leta 2014 je podjetje ''Gehry Technologies'' prevzelo programsko podjetje ''Trimble Navigation''. Njen seznam strank vključuje Diller Scofidio + Renfro, Herzog & de Meuron, Jean Nouvel, Coop Himmelb(l)au in Zaha Hadid. == Dela == === Razstava Gehryjevih del === Oktobra 2014 je bila prva večja evropska razstava Gehryevih del predstavljena v Center Pompidou v Parizu. [103] Med drugimi muzeji ali večjimi galerijami, ki so razstavljali Gehryjevo arhitekturo ali oblikovanje, so Galerija Leo Castelli leta 1983 in Art Center Walker leta 1986, katerih razstava je nato potovala v muzej Harbourfront v Torontu, Muzej sodobne umetnosti Houston, Visoki muzej umetnosti v Atlanti, LACMA in muzej Whitney. Nadaljnji muzeji, ki so izvedli večje razstave o Gehryjevem delu, vključujejo Muzej umetnosti v Filadelfiji, Muzej moderne umetnosti leta 1992, Gagosian Gallery leta 1984, 1992 in 1993, Muzej Solomon R. Guggenheim leta 2001, Guggenheim Bilbao leta 2002 Judovski muzej na Manhattnu leta 2010 in milanski trienale najprej leta 1988 in nato leta 2010 z razstavo z naslovom ''Frank Gehry iz leta 1997''. Leta 2015 je LACMA izvedla veliko retrospektivo Gehryjevega dela. [104] Gehry je sodeloval pri postavitvi beneškega bienala ''La Strada Novissima'' leta 1980. Sodeloval je tudi na beneškem bienalu leta 1985 z instalacijo in performansom ''Il Corso del Coltello'', ki je nastal v sodelovanju s Claesom Oldenburgom. Njegovi projekti so bili predstavljeni na beneškem bienalu leta 1996. Nato je z instalacijo ''Ungapatchket'' prispeval k beneškem bienalu leta 2008. Oktobra 2015 je ''21 21 Design Sight'' v Tokiu priredil razstavo ''Frank Gehry. Imam idejo'', ki jo je pripravil japonski arhitekt Tsuyoshi Tane. [105] == Nagrade in časti == * 1987: Član American Academy of Arts and Letters * 1988: Izvoljen v National Academy of Design * 1989: Pritzkerjeva nagrada za arhitekturo * 1992: Praemium Imperiale * 1994: Nagrada Dorothy and Lillian Gish * 1995: Zlata plošča American Academy of Achievement <ref>{{cite web|title= Frank O. Gehry Biography and Interview |website=www.achievement.org|publisher=American Academy of Achievement|url= https://www.achievement.org/achiever/frank-gehry/#interview}}</ref> * 1998: Državna medalja za umetnost<ref>{{cite web|url=http://www.nea.gov/honors/medals/medalists_year.html#98 |title=Lifetime Honors - National Medal of Arts |publisher=National Endowment for the Arts |access-date=2011-08-30 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110806021102/http://www.nea.gov/honors/medals/medalists_year.html |archive-date=2011-08-06 }}</ref> * 1998: Zlata medalja, Royal Architectural Institute of Canada * 1999: Zlata medalja AIA, American Institute of Architects * 2000: Cooper - Hewittova nacionalna nagrada za oblikovanje za življenjsko delo <ref>{{cite web |url= http://www.cooperhewitt.org/NDA/WINNERS/2000/LIFETIMEACHIEVEMENT/index.shtml |title= Lifetime Achievement Winner: Frank Gehry |publisher= Cooper Hewitt, Smithsonian Design Museum |url-status= dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20100925164117/http://cooperhewitt.org/NDA/WINNERS/2000/LIFETIMEACHIEVEMENT/index.shtml |archive-date= September 25, 2010 |df= mdy-all }}</ref> * 2002: Companion of the Order of Canada<ref>{{cite web |url= http://www.gg.ca/honour.aspx?id=8141&t=12&ln=Gehry |title= The Governor General of Canada > Find a Recipient |publisher= Governor General of Canada |access-date= 2015-09-14}}</ref> * 2004: Nagrada Woodrow Wilson za javno službo * 2006: Induktiran, Kalifornijska hiša slavnih * 2007: Nagrada Henryja C. Turnerja za inovacije v gradbeni tehnologiji Narodnega gradbenega muzeja (v imenu Gehry Partners in Gehry Technologies) * 2009: Red Karla Velikega * 2012: Petindvajsetletna nagrada, American Institute of Architects * 2014:Nagrada Prince of Asturias * 2014: Commandeur of the Ordre National de la Légion d'honneur, Francija * 2015: Medalja J. Paul Getty Trust * 2016: Harvard Arts Medal * 2016: Leonore and Walter Annenberg Award za ''Diplomacija prek umetnosti, Fundacija za umetnost in ohranjanje veleposlaništev'' * 2016: Predsedniška medalja svobode * 2018: Neutra Medal<ref>{{Cite web | url=https://env.cpp.edu/arc/neutra-award | title=Neutra Award &#124; Department of Architecture &#124; College of Environmental Design - Cal Poly Pomona}}</ref> * 2019: Inductee, Canada's Walk of Fame *2020: Paez Medal of Art, New York City (VAEA).<ref>{{Cite web|title=FRANK GEHRY is one of the two recipient of VAEA's Paez Medal of Art 2020|url=http://vaearts.org/US/archives/15487|access-date=2020-11-18|website=VAEA|language=en-US}}</ref> Gehry je bil leta 1974 izvoljen v kolegij štipendistov Ameriškega inštituta za arhitekte (AIA) in je prejel številne državne, regionalne in lokalne nagrade AIA. Je višji sodelavec v Design Futures Council in je član usmerjevalnega odbora Aga Khan Award for Architecture. {{external media | width = 210px | float = right | headerimage=[[File:Frank O. Gehry - Parc des Ateliers.jpg|210px]] | video1 = [http://www.ted.com/talks/frank_gehry_as_a_young_rebel Frank Gehry: My days as a young rebel], 44:28, TED Talks<ref name="ted1">{{cite web |title= Frank Gehry: My days as a young rebel |publisher=TED Talks |date =1990 |url= http://www.ted.com/talks/frank_gehry_as_a_young_rebel | access-date =September 29, 2015}}</ref> | video2 = [http://www.ted.com/talks/frank_gehry_asks_then_what Frank Gehry: A master architect asks, Now what?], 21:56, TED Talks<ref name="ted2">{{cite web | title =Frank Gehry: A master architect asks, Now what? | publisher =TED Talks | date =2002 | url =http://www.ted.com/talks/frank_gehry_asks_then_what | access-date =September 29, 2015 }}</ref> }} ===Častni doktorati=== * 1987: California Institute of the Arts * 1987: Rhode Island School of Design * 1989: Otis College of Art and Design * 1989: Technical University of Nova Scotia * 1993: Occidental College * 1995: Whittier College<ref>{{Cite web|url=https://www.whittier.edu/alumni/poetnation/honorary|title=Honorary Degrees {{!}} Whittier College|website=www.whittier.edu|access-date=2020-02-19}}</ref> * 1996: Southern California Institute of Architecture * 1998: University of Toronto * 2000: Harvard University * 2000: University of Edinburgh * 2000: University of Southern California * 2000: Yale University * 2002: City College of New York * 2004: School of the Art Institute of Chicago * 2013: Case Western Reserve University * 2013: Princeton University * 2014: Juilliard School * 2015: University of Technology Sydney * 2017: University of Oxford == Sklici == {{sklici|2}} '''Literatura''' * {{cite book |first1=Francesco |last1=Dal Co |first2=Kurt W. |last2=Forster |first3=Hadley |last3=Arnold |place=New York |title=Frank O. Gehry: The Complete Works |publisher=The Monacelli Press|year=1998 |isbn=978-1-885254-63-4}} * {{cite book |publisher=Guggenheim Publications |date=May 2001 |first1=Frank O. |last1=Gehry |first2=Beatriz |last2=Colomina |author-link2=|first3=Mildred |last3=Friedman |first4=William J. |last4=Mitchell |author-link4= |first5=J. Fiona |last5=Ragheb |first6=Jean-Louis |last6=Cohen |author7=Solomon R. Guggenheim Museum|author8-link= |author8=Museo Guggenheim Bilbao|title=Frank Gehry Architect |type=Hardcover |pages=390|isbn=978-0-8109-6929-2|author7-link=}} * {{Cite book |last=Goldberger |first=Paul |author-link=|year=2015 |title=Building Art: The Life and Work of Frank Gehry |url=https://books.google.com/books?id=eFKwBgAAQBAJ |location=New York |publisher=Alfred A. Knopf |isbn=978-0-307-70153-4 |oclc=913514521}} * Rattenbury, Kester (2006) ''Architects Today'' Laurence King Publishers {{ISBN|978-1-85669-492-6}} * Staff (1995) [https://www.amazon.com/El-Croquis-74-1995-1991-1995/dp/B000QB4P68 "Frank Gehry 1991-1995"] ''El Croquis'' '''Drugo branje''' * {{cite book |last1=Bletter |first1=Rosemarie Haag |author2=Walker Art Center |title=The Architecture of Frank Gehry |year=1986 |place=New York |publisher=Rizzoli |isbn=0-8478-0763-0 |author2-link=Walker Art Center |url-access=registration |url=https://archive.org/details/architectureoffr00gehr }} {{ISBN|978-0-8478-0763-5}}. * {{cite book |last1=Friedman |first1=Mildred (ed.) |first2=Michael |last2=Sorkin |title=Gehry Talks: Architecture + Process |type=Hardcover |place=New York |publisher=Rizzoli |edition=1st |date=December 17, 1999 |isbn=978-0-8478-2165-5}} * {{cite book |last=Gehry |first=Frank O. |title=Gehry Draws |publisher=Violette Editions |year=2004 |isbn=978-1-900828-10-9}} * {{cite book |last1=Richardson |first1=Sara S. |title=Frank O. Gehry: A Bibliography |place=Monticello, Ill. |publisher=Vance Bibliographies |year=1987 |isbn=1-55590-145-X}} * {{cite book |last1=van Bruggen |first1=Coosje |title=Frank O. Gehry: Guggenheim Museum Bilbao |type=Hardcover |publisher=Guggenheim Museum Pubns |edition=1st |date=December 30, 1999 |place=New York |orig-year=1997 |isbn=978-0-8109-6907-0 |url=https://archive.org/details/frankogehrygugge0000brug }} * Plaza, Beatriz, Ibon Aranburu, and Marisol Esteban. "Superstar Museums and global media exposure: mapping the positioning of the Guggenheim Museum Bilbao through networks." European Planning Studies (2021): 1-16. DOI: https://doi.org/10.1080/09654313.2021.1935753 ==Zunanje povezave== {{Commons category|Frank Gehry}} {{Wikiquote}} * [http://www.foga.com Gehry Partners, LLP], Gehryejvo arhitekturno podjetje (angleščina) * [http://www.gehrytechnologies.com Gehry Technologies, Inc.], Gehryjevo tehnološko podjetje (angleščina) * [https://www.ted.com/speakers/frank_gehry TED govorci; Frank Gehry] (angleščina) * [https://www.nytimes.com/topic/person/frank-gehry NY Times - tema; Frank Gehry] * [https://archive.today/20130415223503/http://www.thejewishmuseum.org/exhibitions/gehrylamps Fish Forms: Lamps by Frank Gehry Exhibition (2010)] razstava Gehryjevih luči v Judovskem muzeju v New Yorku (angleščina; arhivirano na archive.today) * [http://storiesofhouses.blogspot.com/2006/02/frank-gehrys-house-in-california.html STORIES OF HOUSES: Frank Gehry's House in California] (Gehryjeva hiša v Kaliforniji) (angleščina) * [http://www.china.org.cn/arts/2012-06/01/content_25538531.htm Bidding for the National Art Museum of China’s new site] (angleščina) *[https://web.archive.org/web/20120624052855/http://www.violetteeditions.com/books/previously_published/Frank_O_Gehry.html Gehry Draws on Violette Editions] (knjiga Gehryjevih risb; angleščina, arhivirano na web.archive.org) * [https://web.archive.org/web/20170301051413/http://www.arti-fact.com/architect/map/19/Frank-Gehry Frank Gehry architecture on Google Maps] (Gehryjeva arhitektura na Googlovem zemljevidu) {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gehry, Frank}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Kanadski Judje]] [[Kategorija:Ameriški arhitekti]] [[Kategorija:Kanadski arhitekti]] [[Kategorija:Visokotehnološka arhitektura]] [[Kategorija:Ameriški inženirji]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Columbia]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Pritzkerjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Wolfove nagrade za umetnost]] [[Kategorija:Nosilci predsedniške medalje svobode]] [[Kategorija:Arhitekti v 20. stoletju]] [[Kategorija:Arhitekti v 21. stoletju]] j1lh5xjaja2id57nmt7dwqpjypnsq8d 0 502728 5737124 5563090 2022-08-20T07:14:05Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Skupina za filogenijo kritosemenk''' (v izvirniku '''Angiosperm Phylogeny Group''', okrajšano '''APG''') je neformalna mednarodna skupina [[Sistematika|sistematskih]] [[Botanika|botanikov]], ki skrbijo za izdelavo in posodabljanje [[Taksonomija|taksonomije]] [[Kritosemenke|kritosemenk]], pri čemer spoznanja temeljijo na [[Filogenija|filogenetskih študijah]] in [[Evolucija|evolucijskih odnosih]] med [[Takson|taksoni]].{{sfnp|ps=none|Stevens|2015}} Do sedaj so izšle štiri različice '''sistema APG'''; prva leta 1998, druga 2003, tretja 2009 in zadnja, četrta leta 2016.{{sfnp|ps=none|Stevens|2015}} ==Načela sistema APG== Skupina APG je bistvena načela za klasificiranje kritosemenk podala že v prvi študiji iz leta 1998, pravila pa so še vedno aktualna. Med pomembnejša spadajo naslednja:{{sfnp|ps=none|APG I|1998}} * [[Linne|Linnejev]] sistem [[Red (biologija)|redov]] in [[Družina (biologija)|družin]] je še vedno v uporabi. Družine imajo ključno vlogo v sistematiki kritosemenk, pa tudi redovi so uporabni pri raziskovanju sorodstvenih odnosov med družinami.{{sfnp|ps=none|APG I|1998}} * Vse skupine morajo biti [[Monofiletska skupina|monofiletske]] (tj. vsebovati vse potomce skupnega prednika). Prav [[Parafiletska|parafiletskost]] in [[Polifilija|polifiletskost]] nekaterih tradicionalnih sistemov sta velik problem, zaradi česar tovrstne klasifikacijske sheme niso več sprejemljive.{{sfnp|ps=none|APG I|1998}} * Pri obsegu redov in družin so postavljene določene meje, ki pa vselej upoštevajo [[Monofilija|monofilijo]]. Koristno je omejeno število večjih redov. Hkrati ni smiselno, da bi bile v uporabi majhne družine z zgolj enim [[Rod (biologija)|rodom]].{{sfnp|ps=none|APG I|1998}} * Pri klasificiranju se na različnih ravneh uporabljajo [[Klad|kladi]], ki so v kasnejših različicah sistema APG dobili tudi svoja imena. Avtorji menijo, da ni smiselno poimenovati prav vseh kladov, pomembnejši pa imajo svoja imena zaradi lažjega sporazumevanja.{{sfnp|ps=none|APG I|1998}}{{sfnp|ps=none|Chase|Reveal|2009}} ==APG I (1998)== Kritosemenke, obravnavane v prvi različici sistema APG, '''sistemu APG I''' (leta 1998), so postale prva velika skupina organizmov, ki so jih sistematično reklasificirali na podlagi [[Genetika|genetskih]] značilnosti.{{sfnp|ps=none|APG I|1998}} V študiji je bilo podano mnenje avtorjev, da je potrebna reklasifikacija kritosemenk, ker so tradicionalne sistematske sheme zastarele. Glavni razlog, da so bili obstoječi sistemi tako nezaželeni, je bilo pomanjkanje upoštevanja filogenije taksonov, ki mnogokrat niso bili monofiletski. Avtorji so precej zmanjšali število redov, iz 232 redov kritosemenk v [[Takhtajanov sistem|Takhtajanovem sistemu]] na zgolj 40 redov v sistemu APG I.{{sfnp|ps=none|APG I|1998}}{{sfnp|ps=none|Bhattacharyya|Bhattacharyya|2012}} Do leta 1998 je bila zgolj peščica družin dodobra preučenih, glavni cilj Skupine za filogenijo kritosemenk pa je bilo raziskovanje redov. Rezultat je bilo filogenetsko drevo, ki je upoštevalo naravne odnose med posamičnimi redovi, medtem ko je bila njihova sestava pomanjkljivo podprta in nejasna.{{sfnp|ps=none|APG IV|2016}} Med druge pomembnejše spremembe sistema APG I spadajo:{{sfnp|ps=none|APG I|1998}} *Formalna, [[Znanstveno ime|znanstvena imena]] se ne uporabljajo za ravni nad redovi, temu služijo poimenovani kladi. Tako [[prave dvokaličnice]] (evdikote) in [[enokaličnice]] niso dobile formalnega ranga, ker njihova uvrstitev v taksonomske kategorije še ni bila raziskana.{{sfnp|ps=none|APG I|1998}} *Precejšnje število taksonov, ki so imeli dvomljivo tradicionalno klasifikacijo, je dobilo svoja mesta v sistemu. Kljub temu je ostalo 25 družin z nejasno uvrstitvijo.{{sfnp|ps=none|APG I|1998}} *Za nekatere skupine so avtorji podali alternativne klasifikacije, pri katerih je bilo mogoče več družin dojemati kot eno enoto ali vsako posebej. Tako je bilo denimo mogoče družino rosničevke ([[Fumariaceae]]) obravnavati kot neodvisno družino ali kot del makovk ([[Papaveraceae]]).{{sfnp|ps=none|APG I|1998}} Glavna pridobitev sistema APG I je bila opustitev tradicionalne delitve kritosemenk na dve skupini: enokaličnice in [[dvokaličnice]]. Enokaličnice so bile sicer priznane za klad, problematična pa je bila skupina dvokaličnic, ki so jo razdelili na monofiletske prave dvokaličnice in preostale skupine.{{sfnp|ps=none|APG I|1998}} Klasifikacijska shema kritosemenk je bila precej enostavna; del so predstavljali izolirani taksoni (po začetnicah imen družin imenovani tudi [[ANITA]]), sledili so kladi enokaličnice, prave dvokaličnice in [[magnolidni kompleks]] (magnolide). Prave dvokaličnice so avtorji dalje razdelili na [[rozide]] in [[asteride]], pri čemer je vsaka skupina dobila svoji dve podskupini.{{sfnp|ps=none|APG IV|2016}} ==APG II (2003)== Ker so v prvi različici sistema APG avtorji preučili razmerja med redovi, so se lahko v posodobitvi sistema posvetili ravni družin. Posebno pozornost so namenili družinam, ki so veljale za problematične.{{sfnp|ps=none|APG IV|2016}} Študija, ki je predstavila '''sistem APG II''', je bila objavljena leta 2003, v večji meri pa je temeljila na sistemu APG I, ki je doživel nekaj posodobitev.{{sfnp|ps=none|APG II|2003}} Klasifikacija je sledila osnovnim načelom, ki so vzpodbujala manjše število monofiletskih redov in družin (recimo združevanje družin z zgolj enim rodom v večjo skupino).{{sfnp|ps=none|APG II|2003}} Med pomembnejše spremembe spadajo med drugim:{{sfnp|ps=none|APG II|2003}} * Predlagani so bili novi redovi.{{sfnp|ps=none|APG II|2003}} * V sistem je bilo uvrščenih precej družin s poprej problematičnim statusom.{{sfnp|ps=none|APG II|2003}} * Več pomembnih družin je bilo preoblikovanih.{{sfnp|ps=none|APG II|2003}} ==APG III (2009)== '''Sistem APG III''', objavljen leta 2009, je predstavljal posodobitev obstoječe različice iz leta 2003. Ogrodje sistema je ostalo nespremenjeno, zmanjšalo pa se je število nerazvrščenih družin in rodov. Predstavljenih je bilo tudi nekaj novih redov in družin. Iz 45 se je število redov povzpelo na 59; le 10 družin še ni bilo uvrščeno v ustrezni red, zgolj dve ([[Apodanthaceae]] and [[Cynomoriaceae]]) pa sta ostali povsem izven klasifikacijskega sistema.{{sfnp|ps=none|APG III|2009}} Med pomembnejše spremembe je spadala tudi težnja po opustitvi nekaterih tradicionalnih družin in njihovi združitvi v večje, monofiletske skupine. Posledično se kritosemenke po sistemu APG III deli na zgolj 415 družin (v primerjavi s 457 družinami iz sistema APG II). Primer sta družina agavovk ([[Agavaceae]]) in hijacintovk ([[Hyacinthaceae]]), ki sta postali del beluševk/špargljevk ([[Asparagaceae]]).{{sfnp|ps=none|APG IV|2016}}{{sfnp|ps=none|APG III|2009}}{{sfnp|ps=none|RBG|2009}} ==APG IV (2016)== Ob razvijanju '''sistema APG IV''' so na plan prišle nekatere kontroverznosti, povezane z metodologijo.{{sfnp|ps=none|Cole|2015}}{{sfnp|ps=none|Christenhusz|Vorontsova|Fay|Chase|2015}} Pri preučevanju evolucijskih odnosov so se uporabljale velike [[Genska banka|genske banke]] (z materialom [[Plastid|plastidov]], [[Mitohondrij|mitohondrijev]] in [[Celično jedro|jedrne]] [[DNK]]).{{sfnp|ps=none|Soltis et al.|2011}} Četrto različico sistema APG so objavili leta 2016.{{sfnp|ps=none|APG IV|2016}} Ogrodje klasifikacijskega sistema je ostalo nespremenjeno, vključenih je bilo nekaj novih redov ([[Boraginales]], [[Dilleniales]], [[Icacinales]], [[Metteniusales]] in [[Vahliales]]) in družin ([[Kewaceae]], [[Macarthuriaceae]], [[Maundiaceae]], [[Mazaceae]], [[Microteaceae]], [[Nyssaceae]], [[Peraceae]], [[Petenaeaceae]] in [[Petiveriaceae]]), določene družine so bile preurejene (podraščevke, [[Aristolochiaceae]], sedaj vključujejo [[Lactoridaceae]] in [[Hydnoraceae]]; v [[Restionaceae]] spadata [[Anarthriaceae]] in [[Centrolepidaceae]]; ter pušpanovke, [[Buxaceae]], so nadskupina [[Haptanthaceae]]). Zaradi problemov poimenovanja se namesto [[Xanthorrhoeaceae]] uporablja družinsko ime [[Asphodeloideae|Asphodelaceae]] in namesto [[Melianthaceae]] (kamor sedaj spada tudi [[Vivianiaceae]]) se družina imenuje [[Francoaceae]]. V sistemu APG IV je tako 64 redov in 416 družin. Poimenovana sta bila dva dodatna neformalna klada, [[superrozide]] in [[superasteride]].{{sfnp|ps=none|Haston|Richardson|Stevens|Chase|2009}}{{sfn|Byng et al|2016}} == Posodobitve == [[Peter Stevens]], eden izmed avtorjev sistema APG, ureja spletno stran ''Angiosperm Phylogeny Website'' (APWeb), ki se redno posodablja že od leta 2001 in omogoča dostop do zadnjih raziskav s področja filogenije kritosemenk.{{sfnp|ps=none|Stevens|2015}} == Sklici == {{sklici}} ==Bibliografija== {{Refbegin|25em}} * {{citation |last1=Cantino |first1=Philip D. |last2=Doyle |first2=James A. |last3=Graham |first3=Sean W. |last4=Judd |first4=Walter S. |last5=Olmstead |first5=Richard G. |last6=Soltis |first6=Douglas E. |last7=Soltis |first7=Pamela S.| last8=Donoghue |first8=Michael J. | author-link4=Walter S Judd|author-link6=Douglas Soltis|author-link7=Pamela Soltis|year=2007 | title= Towards a phylogenetic nomenclature of ''Tracheophyta'' | journal=[[Taxon (journal)|Taxon]] | volume=56 | issue=3 | pages= E1–E44 | ref= {{harvid|Cantino et al.|2007}} | doi=10.2307/25065865|jstor=25065865 }} * {{Citation|last=Byng|first=James W.|author-link=James W. Byng|date=16 October 2014|title=The Flowering Plants Handbook|doi=10.13140/2.1.1849.8566|publisher=Plant Gateway}} * {{citation|last1=Chase|first1=Mark W.|last2=Soltis|first2=Douglas E.|last3=Olmstead|first3=Richard G.|last4=Morgan|first4=David|last5=Les|first5=Donald H.|last6=Mishler|first6=Brent D.|last7=Duvall|first7=Melvin R.|last8=Price|first8=Robert A.|last9=Hills|first9=Harold G.|last10=Qiu|first10=Yin-Long|last11=Kron|first11=Kathleen A.|last12=Rettig|first12=Jeffrey H.|last13=Conti|first13=Elena|last14=Palmer|first14=Jeffrey D.|last15=Manhart|first15=James R.|last16=Sytsma|first16=Kenneth J.|last17=Michaels|first17=Helen J.|last18=Kress|first18=W. John|last19=Karol|first19=Kenneth G.|last20=Clark|first20=W. Dennis|last21=Hedren|first21=Mikael|last22=Gaut|first22=Brandon S.|last23=Jansen|first23=Robert K.|last24=Kim|first24=Ki-Joong|last25=Wimpee|first25=Charles F.|last26=Smith|first26=James F.|last27=Furnier|first27=Glenn R.|last28=Strauss|first28=Steven H.|last29=Xiang|first29=Qui-Yun|last30=Plunkett|first30=Gregory M.|last31=Soltis|first31=Pamela S.|author-link31 = Pamela S. Soltis|last32=Swensen|first32=Susan M.|last33=Williams|first33=Stephen E.|last34=Gadek|first34=Paul A.|last35=Quinn|first35=Christopher J.|last36=Eguiarte|first36=Luis E.|last37=Golenberg|first37=Edward|last38=Learn|first38=Gerald H.|last39=Graham|first39=Sean W.|last40=Barrett|first40=Spencer C. H.|last41=Dayanandan|first41=Selvadurai|last42=Albert|first42=Victor A.|author-link1=Mark W Chase|author-link2=Douglas Soltis|title=Phylogenetics of Seed Plants: An Analysis of Nucleotide Sequences from the Plastid Gene ''rbc''L|journal=[[Annals of the Missouri Botanical Garden]]|date=1993|volume=80|issue=3|pages=528|doi=10.2307/2399846|ref={{harvid|Chase et al.|1993}}|jstor=2399846|url=https://spectrum.library.concordia.ca/6741/1/Dayanandan_AnnalsMissouriBotanicalGardens_1993.pdf}} * {{Citation |last1=Chase |first1=M.W. |last2=Reveal |first2=J.L. |last3=Fay |first3=M.F. |author-link1=Mark Chase|author-link2=James Reveal|author-link3=Michael Francis Fay|year=2009 |title=A subfamilial classification for the expanded asparagalean families Amaryllidaceae, Asparagaceae and Xanthorrhoeaceae |journal=Botanical Journal of the Linnean Society |volume=161 |issue=2 |pages=132&ndash;136 | doi = 10.1111/j.1095-8339.2009.00999.x |doi-access=free }} * {{Citation |last1=Soltis |first1=D.E. |last2=Soltis |first2=P.S. |author-link1=Douglas Soltis|author-link2 = Pamela S. Soltis|last3=Endress |first3=P.K. |last4=Chase |first4=M.W. |year=2005 |title=Phylogeny and Evolution of Angiosperms |location=Sunderland, Massachusetts |publisher=Sinauer |isbn=978-0-87893-817-9}} * {{citation |last=Stace |first=Clive|author-link=Clive Stace| title=New Flora of the British Isles|edition=3rd |year=2010|location=Cambridge, UK |publisher=[[Cambridge University Press]] |isbn=9781139486491|url=https://books.google.com/books?id=nJ3YP28EjscC}} * {{citation |editor1-last=Maiti|editor1-first=Gaurgopal|editor2-last=Mukherjee|editor2-first=Sobhan Kr.|title=Multidisciplinary approaches in angiosperm systematics: XVIIIth Annual Conference of IAAT and International Seminar on 'Multidisciplinary Approaches in Angiosperm Systematics', held in the Department of Botany, University of Kalyani, Kalyani, Nadia|date=2012|publisher=University of Kalyani|location=Kalyani, West Bengal|isbn=978-93-5067-867-1|url=https://www.academia.edu/3093073|access-date=31 August 2015}} * {{cite journal|last1=Soltis|first1=D. E.|last2=Smith|first2=S. A.|last3=Cellinese|first3=N.|last4=Wurdack|first4=K. J.|last5=Tank|first5=D. C.|last6=Brockington|first6=S. F.|last7=Refulio-Rodriguez|first7=N. F.|last8=Walker|first8=J. B.|last9=Moore|first9=M. J.|last10=Carlsward|first10=B. S.|last11=Bell|first11=C. D.|last12=Latvis|first12=M.|last13=Crawley|first13=S.|last14=Black|first14=C.|last15=Diouf|first15=D.|last16=Xi|first16=Z.|last17=Rushworth|first17=C. A.|last18=Gitzendanner|first18=M. A.|last19=Sytsma|first19=K. J.|last20=Qiu|first20=Y.-L.|last21=Hilu|first21=K. W.|last22=Davis|first22=C. C.|last23=Sanderson|first23=M. J.|last24=Beaman|first24=R. S.|last25=Olmstead|first25=R. G.|last26=Judd|first26=W. S.|last27=Donoghue|first27=M. J.|last28=Soltis|first28=P. S.|title=Angiosperm phylogeny: 17 genes, 640 taxa|journal=American Journal of Botany|date=8 April 2011|volume=98|issue=4|pages=704–730|doi=10.3732/ajb.1000404|ref={{harvid|Soltis et al.|2011}}|pmid=21613169|url=https://thekeep.eiu.edu/bio_fac/17}} * {{citation|last1=Wearn|first1=James A.|last2=Chase|first2=Mark W.|last3=Mabberley|first3=David J.|last4=Couch|first4=Charlotte|author-link2=Mark Chase|author-link3=David Mabberley|title=Utilizing a phylogenetic plant classification for systematic arrangements in botanic gardens and herbaria|journal=[[Botanical Journal of the Linnean Society]]|date=June 2013|volume=172|issue=2|pages=127–141|doi=10.1111/boj.12031|ref={{harvid|Wearn et al.|2013}}|doi-access=free}} * {{citation |title= World Checklist of Selected Plant Families|url=http://apps.kew.org/wcsp/|access-date=26 November 2015|publisher=[[Royal Botanic Gardens, Kew]] |ref={{harvid|WCLSPF|2015}}}} === APG === * {{cite journal|last1=Byng|first1=James W|last2=Chase|first2=Mark|last3=Christenhusz|first3=Maarten|last4=Stevens|first4=Peter|author-link1=James W. Byng|author-link2=Mark Chase|author-link3=Maarten Christenhusz|author-link4=Peter F. Stevens |title=Angiosperm phylogeny classification of flowering plants (APG IV) with the families organized alphabetically within orders|journal=[[Botanical Journal of the Linnean Society]]|date=2016|volume=181|url=https://www.researchgate.net/publication/299543574|ref={{harvid|Byng et al|2016}}}} * {{Citation |last1=Chase |first1=Mark W. |last2=Reveal |first2=James L. |author-link1=Mark Chase|author-link2=James Reveal|year=2009 |title=A phylogenetic classification of the land plants to accompany APG III |journal=Botanical Journal of the Linnean Society |volume=161 |issue=2 |pages=122&ndash;127 | doi = 10.1111/j.1095-8339.2009.01002.x |doi-access=free }} * {{citation |last1=Christenhusz|first1=Maarten J.M.|last2=Vorontsova|first2=Maria S.|last3=Fay|first3=Michael F.|last4=Chase|first4=Mark W.|author-link3=Michael Francis Fay|author-link4=Mark Chase|title=Results from an online survey of family delimitation in angiosperms and ferns: recommendations to the Angiosperm Phylogeny Group for thorny problems in plant classification|journal=[[Botanical Journal of the Linnean Society]]|date=August 2015|volume=178|issue=4|pages=501–528|doi=10.1111/boj.12285 |doi-access=free}} * {{Citation |last1=Haston |first1=Elspeth |last2=Richardson |first2=James E. |last3=Stevens |first3=Peter F. |last4=Chase |first4=Mark W. |last5=Harris |first5=D.J. |year=2009 |title=The Linear Angiosperm Phylogeny Group (LAPG) III: a linear sequence of the families in APG III |journal=Botanical Journal of the Linnean Society |volume=161 |issue=2 |pages=128&ndash;131 |doi=10.1111/j.1095-8339.2009.01000.x |doi-access=free }} * {{cite journal|last1=Reveal|first1=J.L.|last2=Chase|first2=M.W.|author-link1=James Reveal|author-link2=Mark Chase|title=APG III: Bibliographical Information and Synonymy of Magnoliidae|journal=[[Phytotaxa]]|date=2011|volume=19|pages=71–134|url=http://mapress.com/phytotaxa/content/2011/f/pt00019p134.pdf|doi=10.11646/phytotaxa.19.1.4}} * {{Citation |last1=Haston |first1=E. |last2=Richardson |first2=J.E. |last3=Stevens |first3=P.F. |last4=Chase |first4=M.W. |last5=Harris |first5=D.J. |year=2007 |title=A linear sequence of Angiosperm Phylogeny Group II families |journal=Taxon |volume=56 |issue=1 |pages=7&ndash;12}} * {{cite journal |last1=Haston|first1=Elspeth |last2=Richardson |first2=James E. |last3=Stevens |first3=Peter F. |last4=Chase |first4=Mark W. |last5=Harris |first5=David J. |author-link3=Peter F Stevens|author-link4=Mark W Chase|title=The Linear Angiosperm Phylogeny Group (LAPG) III: a linear sequence of the families in APG III |journal=[[Botanical Journal of the Linnean Society]] |year=2009 |volume=161 |issue=2 |pages=128–131 |doi=10.1111/j.1095-8339.2009.01000.x |ref={{harvid|LAPGIII|2009}}|doi-access=free }} * {{citation |last1=Spears|first1=Priscilla |title=A tour of the flowering plants based on the classification system of the Angiosperm phylogeny group|date=2006|publisher=[[Missouri Botanical Garden]] Press|location=St. Louis, Mo.|isbn=978-1-930723-48-1|url=https://www.researchgate.net/publication/250070271}} * {{citation |last=Stevens |first=P.F. |author-link=Peter F. Stevens|date=2015|orig-year=1st. Pub. 2001 |title=Angiosperm Phylogeny Website |url=http://www.mobot.org/mobot/research/apweb/|access-date=11 June 2016}} * {{citation |last1=Cole|first1=Theodor C.H.|title=Angiosperm Phylogeny Group (APG) in jeopardy – Where have the flowers gone?|date=2015|journal=PeerJ PrePrints|page= 3:e1517|doi=10.7287/peerj.preprints.1238v1}} * {{citation |last1=Cole|first1=Theodor C. H.|last2=Hilger|first2=Hartmut H.|last3=Stevens|first3=Peter F.|author-link3=Peter F. Stevens|title=Angiosperm Phylogeny: Flowering Plant Systematics| date=May 2019|url=https://peerj.com/preprints/2320/|doi= 10.7287/peerj.preprints.2320v6|access-date=29 November 2019|ref={{harvid|Cole et al|2019}}}} * {{cite web|last1=Fay|first1=Michael|author-link=Michael Francis Fay|title=APG - classification by consensus|url=https://www.kew.org/read-and-watch/apg-classification-consensus|publisher=[[RBG Kew|Royal Botanic Gardens Kew]]|access-date=27 May 2019|date=9 May 2016}} * {{citation|title=As easy as APG III - Scientists revise the system of classifying flowering plants|website=Kew News|url=http://www.kew.org/discover/news/scientists-revise-flowering-plants-classification-apg-iii|date=22 October 2009|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=27 November 2015|ref={{harvid|RBG|2009}}|archive-url=https://web.archive.org/web/20151004205833/http://www.kew.org/discover/news/scientists-revise-flowering-plants-classification-apg-iii|archive-date=4 October 2015|url-status=dead|df=dmy-all}} ;APG I-IV (1998–2016) * {{Citation |author=Angiosperm Phylogeny Group|author-link=Angiosperm Phylogeny Group|year=1998 |title=An ordinal classification for the families of flowering plants |url=https://www.researchgate.net/publication/279592674|journal=[[Annals of the Missouri Botanical Garden]] |volume=85 |issue=4 |pages=531&ndash;553 |jstor=2992015 |doi=10.2307/2992015|ref={{harvid|APG I|1998}}}} * {{Citation|author=Angiosperm Phylogeny Group II |author-link=Angiosperm Phylogeny Group |others=Bremer, B., K. Bremer, M.W. Chase, J.L. Reveal, D.E. Soltis, [[P.S. Soltis]] & P.F. Stevens|year=2003 |title=An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG II |url=http://www.biodiversitas.org.br/listasmg/apg2.pdf|journal=[[Botanical Journal of the Linnean Society]] |volume=141 |issue=4 |pages=399–436 |ref={{harvid|APG II|2003}} |doi=10.1046/j.1095-8339.2003.t01-1-00158.x }} * {{Citation |author=Angiosperm Phylogeny Group III|author-link=Angiosperm Phylogeny Group|others=Bremer, B., K. Bremer, M.W. Chase, M.F. Fay, J.L. Reveal, D.E. Soltis, [[P.S. Soltis]] & P.F. Stevens|year=2009 |title=An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG III |journal=[[Botanical Journal of the Linnean Society]] |volume=161 |issue=2|pages=105–121 | doi = 10.1111/j.1095-8339.2009.00996.x |ref={{harvid|APG III|2009}}|doi-access=free }} * {{Cite journal |author=Angiosperm Phylogeny Group IV|author-link=Angiosperm Phylogeny Group|year=2016 |title=An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG IV |journal=[[Botanical Journal of the Linnean Society]] |volume=181 |issue=1 |pages=1–20 |doi=10.1111/boj.12385|ref={{harvid|APG IV|2016}} |doi-access=free }} {{Refend}} {{Kritosemenke po sistemu APG IV}} [[Kategorija:Taksonomija rastlin]] [[Kategorija:Biološke organizacije]] [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] {{normativna kontrola}} pq9hyxqx4zvs11iwe7gakf25c16ruj1 0 502738 5737012 5544226 2022-08-20T07:07:35Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Stipe Drviš|birth_date=|birth_place=|image=|citizenship=|occupation=}}'''Stipe Drviš''', [[Hrvati|hrvaški]] [[Boks|boksar]] * [[8. junij]] [[1973]], [[Makarska]], [[Socialistična republika Hrvaška|SR Hrvaška]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]. Velja za enega najboljših hrvaških boksarjev.{{Navedi vir}} 27. aprila 2007 je osvojil WBA-jevo različico naslova svetovnega prvaka v poltežki kategoriji.<ref>{{Navedi novice|title=Tužan kraj boksačke kariere Stipe Drviša|date=2007-12-16|url=http://www.index.hr/sport/clanak/tuzan-kraj-boksacke-kariere-stipe-drvisa/368286.aspx}}</ref> == Sklici == <references />{{Normativna kontrola}} {{Škrbina o boksarju}} [[Kategorija:Hrvaški boksarji]] ipkmwdrk64g4o8ae2ii3t1imebi2tj9 5737020 5737012 2022-08-20T07:08:28Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/SportiBot|SportiBot]] ([[User talk:SportiBot|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09|A09]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Stipe Drviš|birth_date=|birth_place=|image=|citizenship=|occupation=}}'''Stipe Drviš''', [[Hrvati|hrvaški]] [[Boks|boksar]] * [[8. junij]] [[1973]], [[Makarska]], [[Socialistična republika Hrvaška|SR Hrvaška]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]. Velja za enega najboljših hrvaških boksarjev.{{Navedi vir}} 27. aprila 2007 je osvojil WBA-jevo različico naslova svetovnega prvaka v poltežki kategoriji.<ref>{{Navedi novice|title=Tužan kraj boksačke karijere Stipe Drviša|date=2007-12-16|url=http://www.index.hr/sport/clanak/tuzan-kraj-boksacke-karijere-stipe-drvisa/368286.aspx}}</ref> == Sklici == <references />{{Normativna kontrola}} {{Škrbina o boksarju}} [[Kategorija:Hrvaški boksarji]] g3mlop6gkz5kryxluy2bbriekshryek 0 503144 5736964 5720604 2022-08-20T06:58:35Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Rumeni jopiči''' so slovenska [[Politična desnica|desničarska]] skupina. Rumeni jopiči so se v javnosti prvič pojavili junija 2020, ko so se kot proti-protestniki in podporniki [[14. vlada Republike Slovenije|vlade Janeza Janše]] udeležili [[Protivladni protesti v Sloveniji (2020–)|protivladnih protestov na Prešernovem trgu v Ljubljani]]. Več udeležencev prvega shoda Rumenih jopičev je bilo nato povezanih z neonacizmom. Rumeni jopiči so bili prisotni tudi na več kasnejših protestih kot proti-protestniki ali pa pomešani med množico (pri čemer so poskušali med protestniki identificirati in izpostaviti nekatere udeležence). Leta 2021 so rumeni jopiči na Prešernovem trgu ponovno zmotili protivladni shod, pri čemer so onemogočili izvajanje protivladne protestne prireditve; zaradi napetosti med skupinama in možnosti za množične nerede je policija odvedla in pridržala skupino rumenih jopičev, kar je privedlo do nekaterih očitkov o neenaki obravnavi in kratenju pravic rumenih jopičev, glede ravnanja policije pa je bil na zahtevo generalnega direktorja izveden notranji nadzor, ki pa ni ugotovil večjih nepravilnosti. [[Nacionalna tiskovna agencija]] (medij, povezan z rumenimi jopiči<ref>{{Navedi splet|title=Na shodu zoper vlado: Rumeni jopiči bi bili zdaj še novinarji|url=https://www.vecer.com/slovenija/na-shodu-zoper-vlado-rumeni-jopici-bi-zdaj-bili-se-novinarji-10246896|website=vecer.com|date=2021-07-04|accessdate=2021-07-26|language=sl-si}}</ref>) je rumene jopiče opisala kot nestrankarsko metapolitično aktivistično skupino.<ref>{{Navedi splet|title=Generalni direktor policije dr. Anton Olaj na Twitterju blokiral aktivistično skupino Rumeni jopiči in spletni medij Informer.si.|url=https://nacionalnata.si/generalni-direktor-policije-dr-anton-olaj-na-twitterju-blokiral-aktivisticno-skupino-rumeni-jopici-in-spletni-medij-informer-si/|accessdate=2021-07-23|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=14. julij 2021|website=Nacionalna tiskovna agencija}}</ref> Glede na navedbe več medijev je [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]] v vrstah rumenih jopičev identificirala člane neonacistične skupine [[Skrajna desnica v Sloveniji#Blood & Honour|Blood & Honour]] kot tudi člane tujih ekstremističnih skupin.<ref>{{Navedi splet|title=Sova na sledi neonacistom med "rumenimi jopiči"|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/sova-na-sledi-neonacistom-med-rumenimi-jopici-867749|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-06-12|language=sl|date=22. april 2021|last=Cirman|first=Primož|last2=Vuković|first2=Vesna}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na protestih zaznali desni in levi ekstremizem|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-protestih-zaznali-desni-in-levi-ekstremizem.html|website=24ur.com|accessdate=2021-07-05|date=22. april 2021|last=Vorkapić|first=Mirko}}</ref> Pripadnik rumenih jopičev, ki je nastopal kot vodja rumenih jopičev,<ref>{{Navedi splet|title=Jaša Jenull Policiji prijavil tvit vodje rumenih jopičev Urbana Purgarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jasa-jenull-policiji-prijavil-tvit-vodje-rumenih-jopicev-urbana-purgarja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-16}}</ref> se je protesta proti izenačitvi pravic istospolnih parov udeležil v majici z napisom [[Skrajna desnica v Sloveniji#Blood & Honour|Blood & Honour]].<ref>{{Navedi splet|title=Na shodu 'Za otroke gre' tudi podporniki neonacističnih skupin|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-shodu-za-otroke-gre-tudi-podporniki-neonacisticnih-skupin.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-16}}</ref> Vrste rumenih jopičev sestavljajo tudi člani športnih navijaških skupin.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Slovenski rumeni jopiči predvsem provladni nestrpneži?|url=https://www.dnevnik.si/1042933286|website=Dnevnik|accessdate=2021-07-23|date=3. julij 2020|last=Lovšin|first=Peter}}</ref> SOVA je v poročilu leta 2021 navedla ugotovitev,<ref name=":14" /> da sta rumene jopiče organizirali slovenski neonacistični skupini Blood & Honour Slovenia in Narodni blok<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|title=Nov val kadrovskih čistk v policiji|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/nov-val-kadrovskih-cistk-v-policiji-896580|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-08-13|language=sl|date=13. avgust 2021|last=Cirman|first=Primož|last2=Vuković|first2=Vesna}}</ref> kot protiutež protivladnim protestom.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Koalicija sovraštva II|url=https://www.mladina.si/209276/koalicija-sovrastva-ii/|website=Mladina.si|accessdate=2021-07-23|date=23. julij 2021|last=Valenčič|first=Erik}}</ref> Rumeni jopiči so v objavah na svojem Twitter profilu večkrat izražali odobravanje rabe nasilja zoper svoje politične nasprotnike<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/RJopici/status/1386021398120865792|url=https://web.archive.org/web/20210424181735/https://twitter.com/RJopici/status/1386021398120865792|website=Twitter|accessdate=2021-08-04|language=|quote="Opravičevanje nasilja proletariata oz. marginaliziranih oz. manjšin je modus operandi komunistov. Že 150 let. Naš odgovor ne sme biti obsojanje nasilja. Mi moramo opravičevati nasilje avtoritet, varnostnih služb, desničarskih skupin. Oko za oko."|date=24. april 2021|last=Rumeni jopiči}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/rjopici/status/1361589528247603200|url=https://twitter.com/rjopici/status/1361589528247603200|website=Twitter|accessdate=2021-08-04|language=|quote=Prelepo. Saj veste, kako pravijo ameriški marksisti - nasilje je glas odrinjenih in neslišanih. Naj ne pridemo v situacijo, kjer nasilje uporablja samo levica, desnica pa, zadeta od svojih demokratičnih idealov, samo leporečje. To je scenarij poraza, kot smo videli v ZDA.|date=16. februar 2021|last=Rumeni jopiči}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/rjopici/status/1361652054725431305|url=https://twitter.com/rjopici/status/1361652054725431305|website=Twitter|accessdate=2021-08-04|language=|quote=Tisočkrat sem že napisal in še tisočkrat bom. Levica uživa v nasilju in v grožnjah z nasiljem. Samo mi se igramo bolj papeške od papeža. Pri nas je pa to bognedaj!|date=16. februar 2021|last=Rumeni jopiči}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/rjopici/status/1418904923526344705|url=https://twitter.com/rjopici/status/1418904923526344705|website=Twitter|accessdate=2021-08-04|language=|quote=Komunisti v @SpletnaMladina jokajo glede sovražnega govora, kako naj bi nekateri grozili protestnikom in socialdemokratom z norveškim scenarijem. Mislite da smo pozabili krute poboje 1942-1950? Ker živimo v dobi humanizma, naj bi bili stari grehi pozabljeni? Niso. Vse se vrača|last=Rumeni jopiči|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210804174204/https://twitter.com/rjopici/status/1418904923526344705|archivedate=4. avgust 2021|date=24. julij 2021}}</ref> in pozivali k ustanovitvi paravojaške grupacije oz. novega [[Slovensko domobranstvo|domobranstva]].<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/rjopici/status/1388444603267878912|url=https://twitter.com/rjopici/status/1388444603267878912|website=Twitter|accessdate=2021-08-24|language=|date=1. maj 2021|last=Rumeni jopiči|quote=Če so bratomorci napovedali novo osvobodilno fronto, potem lahko spet pričakujemo klavstva, rope, manipulacije in teror. Ne bodimo osli, kot leta 1941, ne čakajmo spet dve leti, nebogljeni, nesposobni, kot so bili naši predniki. Začnimo nemudoma, vzpostavimo novo domobranstvo.}}</ref><ref name=":20">{{Navedi splet|title=Rumeni jopiči: “Nadlegovanje Janeza Janše ponovno dokazuje, da potrebujemo desno milico – domobrance, če želite”- Pripadniki protestniškega gibanja pa naj bi dobili direktne grožnje z omembo “končanja po hitrem postopku”|url=http://topnews.si/2021/08/23/rumeni-jopici-nadlegovanje-janeza-janse-ponovno-dokazuje-da-potrebujemo-desno-milico-domobrance-ce-zelite-pripadniki-protestniskega-gibanja-pa-naj-bi-dobili-direktne-groznje-z-omembo-konca/|website=TOPNEWS.si|date=2021-08-23|accessdate=2021-08-24|language=sl-SI}}</ref> Vidnejši predstavnik rumenih jopičev in simpatizer neonacizma je na Twitterju izrazil željo po pokolu protivladnih protesntikov.<ref name=":14" /> Pripadnika rumenih jopičev, ki se je izpostavljal kot govorec skupine<ref name=":14" /> in ga več virov označuje za simpatizerja neonacizma,<ref name=":14" /><ref name=":15">{{Navedi splet|title=Neonacisti med rumenimi jopiči|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/neonacisti-med-rumenimi-jopici-790471|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-07-23|language=sl|date=1. julij 2020}}</ref><ref name=":16">{{Navedi splet|title=Blood & Honour Slovenija v rumenih jopičih|url=https://www.ostro.si/si/zgodbe/blood-honour-slovenija-v-rumenih-jopicih|website=Oštro|accessdate=2021-07-23|language=sl-SI|date=3. julij 2020}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|title=Rumeni jopiči: 'domoljubi', ki so v resnici neonacisti?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/rumeni-jopici.html|website=24ur.com|accessdate=2021-07-23|date=1. julij 2020}}</ref> je bil leta 2012 vpleten v fizični napad na protestnika med protesti proti drugi vladi Janeza Janše; po navedbah očividca je tedaj tudi napovedal sodelovanje v organiziranih izgredih,<ref>{{Navedi splet|title=Dosje: Koalicija sovraštva|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dosje/174263197|website=RTV 4D|accessdate=2021-08-04|language=|first=|last=TV Slovenija|date=december 2013}}</ref> ki jih je kmalu po tem na protestu proti 2. vladi Janeza Janše zagrešila organizirana skupina nasilnežev in s tem povzročila razpustitev protivladnega shoda in več poškodovancev.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO in VIDEO: Policisti nad huligane z vodnim topom, pridržali so okoli 30 izgrednikov|url=https://www.24ur.com/zacel-se-je-shod-proti-politiki-slovenske-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2021-08-04|date=30. november 2021}}</ref> == Zgodovina == === 24. junij 2020: Prisotnost na protestniški alternativni proslavi dneva državnosti === Junija leta 2020 se je ljubljanskega protivladnega protesta udeležila skupina približno 30 provladnih<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Na Antiproslavi tudi Janševi podporniki #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/udelezeneci-antiproslave-ze-zakorakali-po-srediscu-ljubljane-foto-528599|website=siol.net|accessdate=2020-06-28|language=sl|date=24. junij 2020|last=Musić|first=Irma}}</ref><ref name=":13" /><ref>{{Navedi splet|title=Intervju z vodjo slovenskih "rumenih jopičev": "Mi simboliziramo tisto, kar si o petkovih protestnikih misli večina Slovencev"|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/intervju-z-vodjo-slovenskih-rumenih-jopicev-mi-simboliziramo-tisto-kar-si-o-petkovih-protestnikih-misli-vecina-slovencev/|website=nova24tv.si|date=2020-06-28|accessdate=2020-06-28|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rumeni jopiči: »Zlatko, motenje državne proslave ni za pamet gladko«|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/rumeni-jopici-zlatko-motenje-drzave-proslave-ni-za-pamet-gladko-324151|website=slovenskenovice.si|date=2020-06-26|accessdate=2020-06-29|language=sl-si|first=M.|last=U}}</ref> proti-protestnikov v rumenih jopičih s plakatom in transparenti s proti-anarhistično vsebino. Skupina je protivladni protest motila s hrupom in vzklikanjem provokativnih in žaljivih gesel (med drugim »smrt komunistom«<ref name=":23" />). Zaradi napetosti med skupinama je policija med njimi ustvarila živi zid.<ref name=":212">{{Navedi splet|title=Protestnike na Prešernovem trgu pričakali rumeni jopiči|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestnike-na-presernovem-trgu-pricakali-rumeni-jopici/528414|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-26|language=sl|date=24. junij 2020}}</ref> Nekateri pripadniki rumenih jopičev so nosili oblačila in obutev ter imeli tetovaže, povezane s skrajno desnico oz. neonacizmom oz. gibanjem Generacija identitete.<ref>{{Navedi splet|title=Skrajneži iz obeh političnih polov: med rumenimi jopiči identitarci in neonacisti, Kombinatke pa prepevale Internacionalo|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/protiproslava-na-presernovem-trgu-med-rumenimi-jopici-identitarci-in-neonacisti-kombinatke-pa-prepevale-internacionalo-789060|website=Reporter|accessdate=2020-06-26|date=25. junij 2020|last=Kršinar|first=Igor}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Išče se predsednik. In njegovo zaupanje|url=https://vezjak.com/2020/06/25/isce-se-predsednik-in-njegovo-zaupanje/|website=::: IN MEDIA RES :::|date=2020-06-25|accessdate=2020-06-26|language=|last=Vezjak|first=Boris}}</ref><ref name=":292">{{Navedi splet|title=Šokantno: neonacisti uporabljajo nacistični pozdrav|url=https://medium.com/@vladozlom/%C5%A1okantno-neonacisti-uporabljajo-nacisti%C4%8Dni-pozdrav-d49cb201c740|website=vladozlom.medium.com|date=2020-06-26|accessdate=2020-06-28|language=|last=Vladozlom}}</ref><ref name=":302">{{Navedi splet|title=Kdo so bili možje in dekle v rumenih jopičih?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-so-bili-mozje-in-dekle-v-rumenih-jopicih.html|website=24ur.com|accessdate=2020-06-28|language=sl|date=26. junij 2020}}</ref><ref name=":312">{{Navedi splet|title=We live in crazy times: Neo-Nazis have declared New Balance the ‘Official Shoes of White People’|url=https://www.washingtonpost.com/news/morning-mix/wp/2016/11/15/the-crazy-reason-neo-nazis-have-declared-new-balance-the-official-shoes-of-white-people/|website=Washington Post|accessdate=2020-06-28|language=en|first=Katie|last=Mettler|date=15. november 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170225040858/https://www.washingtonpost.com/news/morning-mix/wp/2016/11/15/the-crazy-reason-neo-nazis-have-declared-new-balance-the-official-shoes-of-white-people/|archivedate=25. februar 2017}}</ref> Eden izmed proti-protestnikov je med protestom iztegnil roko v nacistični pozdrav.<ref name=":302" /> Rumeni jopiči so po svojem shodu objavili fotografije, na katerih so iz svojih oblačil zabrisali napise znamk oblačil, ki so priljubljena med simpatizerji neonacizma.<ref name=":13" /> ==== Povezave Rumenih jopičev z neonacizmom ==== Kasnejša raziskava javno dostopnih fotografij Rumenih jopičev je med njihovimi vrstami identificirala 8 udeležencev s povezavami z neonacizmom;<ref name=":22" /><ref name=":15" /> nekateri so bili med drugim tudi povezani s člani slovenske izpostave neonacistične skupine Blood & Honour oz. so bili sami vodilni člani Blood & Honour.<ref name=":15" /> Kot privrženec neonacizma (sicer tudi bivši vodja skupine Tukaj je Slovenija<ref name=":14" />) je bil prepoznan tudi član rumenih jopičev, ki se je v medijih izpostavljal kot govorec organizacije.<ref name=":22" /><ref name=":15" /> Eden izmed prepoznanih neonacistov se je politično udejstvoval v stranki SDS, v okviru katere je leta 2014 tudi kandidiral na lokalnih volitvah.<ref name=":16" /> === Junij 2020-maj 2021: Kasnejše aktivnosti ob protivladnih protestih in ostale dejavnosti === '''Pozivi rumenih jopičev k pridružitvi''' Rumeni jopiči so po protestu v objavah na družabnih omrežjih Facebook in Twitter pod naslovom »Kontrarevolucija se je začela« pozvali širšo javnost, naj se jim pridruži v mirnem proti-protestu proti »rdeči drhali« na naslednjem petkovem protivladnem protestu v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=‼️KONTRAREVOLUCIJA SE JE ZAČELA‼️|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=116140156815117&id=114733996955733|website=facebook.com|accessdate=2020-06-28|language=sl|date=27. junij 2020|last=Rumeni jopiči|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200801122151/https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=116140156815117&id=114733996955733|archivedate=1. avgust 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/rjopici/status/1276855509090545665|url=https://twitter.com/rjopici/status/1276855509090545665|website=Twitter|accessdate=2020-06-28|date=27. junij 2020|last=Rumeni jopiči #FreeUrba}}</ref> Rumeni jopiči so promovirali predvsem mediji blizu SDS.<ref name=":13" /> Njihov poziv h »kontrarevoluciji« so po-objavili tudi na [[Nova24TV]],<ref>{{Navedi splet|title=Rumeni jopiči pozivajo h kontrarevoluciji: V petek bodo stali nasproti polit-kolesarjem!|url=https://nova24tv.si/slovenija/rumeni-jopici-pozivajo-h-kontrarevoluciji-v-petek-bodo-stali-nasproti-polit-kolesarjem/|website=nova24tv.si|date=2020-06-29|accessdate=2020-06-29|language=sl-SI}}</ref> kjer so objavili tudi ekskluziven intervju z vodjo proti-protestnikov, ki je glede tveganja za nasilen obračun med množicama povedal: »Če so nas hoteli napasti, ne vemo, zakaj so se opogumili šele, ko se je med nas in njih postavila policija. [[Anarhizem|Anarhisti]] in Antifa pa so še kljub policijskemu kordonu raje ostali na razdalji daljši od dometa človeških rok. V bistvu so nas razočarali, saj so nas provocirali samo upokojenci.« V intervjuju je tudi pozval javnost k udeležbi prihajajočih proti-protestov, ki jih RJ načrtujejo na istem kraju in ob istem času kot protivladne proteste.<ref>{{Navedi splet|title=Intervju z vodjo slovenskih "rumenih jopičev": "Mi simboliziramo tisto, kar si o petkovih protestnikih misli večina Slovencev"|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/intervju-z-vodjo-slovenskih-rumenih-jopicev-mi-simboliziramo-tisto-kar-si-o-petkovih-protestnikih-misli-vecina-slovencev/|website=nova24tv.si|date=2020-06-28|accessdate=2020-06-29|language=sl-SI}}</ref> Oba prispevka s pozivi k udeležbi je na Twitterju delil premier Janša.<ref>{{Cite web|title=twitter.com/nova24tv/status/1277152919255683072|url=https://twitter.com/nova24tv/status/1277152919255683072|access-date=2020-06-29|website=Twitter|language=|date=28. junij 2020|last=Nova24TV}}</ref><ref>{{Cite web|title=twitter.com/rjopici/status/1277648082541228032|url=https://twitter.com/rjopici/status/1277648082541228032|website=Twitter|access-date=2020-06-29|language=|date=29. junij 2020|last=Rumeni jopiči #FreeUrba}}</ref> Nova24TV je predstavnika gostovala tudi v televizijskem studiu.<ref name=":13" /> '''Shodi rumenih jopičev ob protivladnih protestih''' 3. julija je nekaj deset rumenih jopičev v Ljubljani organiziralo shod, ki se je pričel na Prešernovem trgu, potekal mimo parka slovenske reformacije in stavbe Radiotelevizije Slovenija ter se končal Trgu republike. Shod rumenih jopičev je vseskozi potekal v spremstvu policije. Rumeni jopiči so kot zahteve izpostavili vojsko na mejah in ukinitev RTV.<ref name=":34" /> Skupina osmih rumenih jopičev se je tudi v Mariboru sprehodila mimo Trga svobode, kjer je prav tako potekal protivladni protest.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: V Mariboru že deseti protesti, tokrat mimo prišli tudi podporniki vlade|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/foto-v-mariboru-ze-deseti-protesti-tokrat-mimo-prisli-tudi-podporniki-vlade|website=maribor24.si|date=2020-07-03|accessdate=2020-07-05|language=sl-SI}}</ref> Protivladni protestniki so v Ljubljani svoj istodnevni shod poimenovali »Protest proti fašizmu, nacionalizmu in rasizmu«; na svojem shodu so med drugim vzklikali geslo »Cela Ljubljana sovraži fašiste« in povzdvignili transparente, ki so prikazovali prečrtano rumeno svastiko na modrem ozadju;<ref name=":34" /> večji transparent s prečrtano svastiko so tudi razgrnili na tleh trga republike.<ref name=":352">{{Navedi splet|title=Na Trgu republike "protifašistična zastava", v podporo vladi so se zbrali "rumeni jopiči"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-trgu-republike-protifasisticna-zastava-v-podporo-vladi-so-se-zbrali-rumeni-jopici/529233|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-05|language=sl|date=3. julij 2020}}</ref> Predstavniki protivladnih protestniških organizacij so shod rumenih jopičev obsodili in izpostavili njihove povezave z neonacizmom in vladajočo SDS: »[...] Smo torej v trenutku, ko se neonacistične tolpe z jasnim ciljem provokacije in eskalacije postavijo v bran vladajoči koaliciji«.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=#video Protivladni protestniki preplavili Trg republike: »Cela Ljubljana sovraži fašiste«|url=https://www.dnevnik.si/1042933356|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-05|date=3. julij 2020}}</ref> 11. julija se je okoli 40 rumenih jopičev ponovno v spremstvu policijesprehodila od Prešernovega trga do Trga republike. Protivladni protestniki so ponovno razvili večji transparent, ki je upodabljal prečrtano rumeno svastiko.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Med sicer mirnimi protesti tudi napad na policista|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/crna-kronika/5f0985192947f/foto-med-sicer-mirnimi-protesti-tudi-napad-na-policista|website=Svet24.si|accessdate=2020-07-13|language=sl|date=11. julij 2020}}</ref> '''''Rumeni monitoring''''' 17. julija so rumeni jopiči sporočili, da zaradi poslabšanja epidemije koronavirusa ne bodo več organizirali shodov, temveč se bodo pomešali med množico protivladnih protestnikov in tako poskušali razkriti identitete določenih potencialnih udeležencev protivladnih protestov. Nekateri pravni stokovnjaki so namen takšnega slikovnega snemanja (slikanje oz. snemanje posameznikov z izrecnim namenom posega v zasebnost posameznikov zaradi političnega udejanjanja, čeprav se ti javno ne izpostavljajo) ocenili kot najmanj sporno in potencialno kaznivo.<ref>{{Navedi splet|title=Rumeni jopiči bodo snemali in nadzirali petkove proteste|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5f0ee9154e7d9/rumeni-jopici-bodo-snemali-in-nadzirali-petkove-proteste|website=Svet24.si|accessdate=2021-06-11|language=sl|date=15. julij 2020}}</ref> '''Sklep ljubljanskega mestnega sveta o zbiranju nacionalističnih organizacij''' Oktobra leta 2020 je ljubljanski mestni svet sprejel sklep o nezaželenosti zbiranja »paravojaških milic in nacionalističnih organizacij« v občini. Članica kluba svetnikov stranke Levica, ki je sklep pripravila, je kot povod za pripravo sklepa izpostavila tudi rumene jopiče.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Mestni svet: Varde v Ljubljani niso in nikoli ne bodo dobrodošle|url=https://www.dnevnik.si/1042941446|website=Dnevnik|accessdate=2021-04-09|date=19. oktober 2020|last=Brkić|first=Vanja}}</ref> '''Shod rumenih jopičev na AKC Metelkovi''' Februarja leta 2021 se je na območju [[AKC Metelkova mesto|AKC Metelkova]] zbrala skupina okoli 20 pripadnikov Rumenih jopičev in razvila transparent s pozivom za porušenje Metelkove. Skupina se je ob prihodu policije razbežala. Poziv RJ k rušenju Metelkove je kasneje obsodila Mestna občina Ljubljana. Ko je dan kasneje na območje Metelkove prispela večja skupina policistov, ki so zaradi prepovedi javnega zbiranja zaradi epidemije koronavirusa preverili morebitno prisotnost skupin protestnikov, so Rumeni jopiči po spletu razširili lažno novico, da so policijo poklicali uporabniki Metelkove, ki so delavce Snage v odsevnih jopičih zamenjali za Rumene jopiče.<ref>{{Navedi splet|title=Kazanje mišic in poskus ustrahovanja na Metelkovi|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/602402b194471/komu-je-bila-namenjena-oborozena-parada-na-metelkovi|website=Svet24.si|accessdate=2021-04-09|language=sl|date=10. februar 2021|last=Kariž|first=Žiga}}</ref> === 25. junij 2021: Prisotnost na protestniški alternativni proslavi ob dnevu državnosti === Junija leta 2021 so kot leto poprej privrženci Rumenih jopičev zmotili protivladno protestno alternativno proslavo na dan državnosti, ki so se je med drugim udeležili tudi nekateri opozicijski politiki.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Ravs na Prešernovem trgu: prerivanje protestnikov in rumenih jopičev, posredovala je policija (FOTO)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/ravs-na-presernovem-trgu-prerivanje-protestnikov-in-rumenih-jopicev-posredovala-je-policija-foto-884606|website=Reporter|accessdate=2021-06-27|date=25. junij 2021}}</ref> V neposredni bližini je sočasno potekala tudi [[30. obletnica samostojnosti Republike Slovenije|uradna državna proslava]], ki se jo je udeležil državni vrh in nekateri tuji državniki, zaradi česar je bilo območje pod poostrenim policijskim nadzorom.<ref>{{Navedi splet|title=Varovanje državne proslave: 500 specialcev nad petkove protestnike|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60d1af16e7559/500-specialcev-nad-petkove-protestnike|website=Svet24.si|accessdate=2021-06-27|language=sl|date=22. junij 2021|last=Korsika|first=Mihael}}</ref> Skupina Rumenih jopičev se je pred začetkom alternativne prireditve (a po začetku shoda<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Olaj: Policija ukrepala 16 sekund pred pozivom govorca na shodu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/olaj-o-rezultatih-nadzora-nad-delom-pu-ljubljana/|website=N1 Slo|date=2021-07-09|accessdate=2021-07-11|language=sl-SI}}</ref>) prerinila skozi množico<ref name=":5" /> in povzpela na podnožje Prešernov spomenika,<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Množica na Prešernovem trgu zahtevala predčasne volitve|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/skupina-provokatorjev-na-protestni-proslavi/|website=delo.si|accessdate=2021-06-27|language=sl-si|date=25. junij 2021}}</ref> ki je kasneje služil kot oder za nastopajoče in kjer je bilo postavljeno ozvočenje,<ref name=":6" /> pri čemer so rumeni jopiči iz Prešernovega spomenika izrinili nekatere udeležence shoda.<ref name=":3" /> Tam so tudi razvili transparent z zapisom verza hrvaškega pevca Marka Perkoviča - Thompsona.{{Navedi vir}} Prišlo je do prerivanja med skupinama,<ref name=":5" /> rumeni jopiči so z nekaterimi udeleženci protesta tudi fizično obračunavali.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vodstvo varovanja z ukazom za 16 sekund prehitelo Jenulla|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vodstvo-varovanja-z-ukazom-za-16-sekund-prehitelo-jenulla/|website=delo.si|accessdate=2021-07-11|language=sl-si|date=9. julij 2021|last=Felc|first=Mitja}}</ref> Policija je med skupinama vzpostavila živi zid.<ref name=":5" /> Govorec protestniške prireditve<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Rumene jopiče odstranili s protesta, okoliščine "razčiščujejo"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/rumene-jopice-odstranili-s-protesta-okoliscine-razciscujejo/|website=N1 Slo|date=2021-06-26|accessdate=2021-06-27|language=sl-SI}}</ref> je policijo pozval, naj provokatorje odstrani, sicer bodo »neonacistično sodrgo«<ref name=":0" /> odstranili protestniki sami.<ref>{{Navedi splet|title=(VIDEO) Obe proslavi, tako alternativna protestna kot tudi državna, sta se začeli z incidenti – Medtem ko so jo kolesarjem zagodli rumeni jopiči, pa so protestniki pokvarili začetek državne proslave|url=http://topnews.si/2021/06/26/video-obe-proslavi-tako-alternativna-protestna-kot-tudi-drzavna-sta-se-zaceli-z-incidenti-medtem-ko-so-jo-kolesarjem-zagodli-rumeni-jopici-pa-so-protestniki-pokvarili-zacetek-drzavne-prosl/|website=TOPNEWS.si|date=2021-06-26|accessdate=2021-06-27|language=sl-SI}}</ref> Policija je za tem provokatorje tudi res prisilno odvedla in pridržala.<ref name=":7" /> Pridržanih je bilo 13 pripadnikov rumenih jopičev.<ref>{{Navedi splet|title=Predstavitev ugotovitev strokovnega nadzora na PU Ljubljana v povezavi z varovanjem neorganiziranega javnega shoda 25. junija 2021|url=https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/109652-predstavitev-ugotovitev-strokovnega-nadzora-na-pu-ljubljana-v-povezavi-z-varovanjem-neorganiziranega-javnega-shoda-25-junija-2021|website=policija.si|accessdate=2021-07-23|date=9. julij 2021}}</ref> Eden izmed pridržanih rumenih jopičev je imel na telesu vidno tetovažo neonacističnega slogana »white pride«.<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Policisti se morajo zagovarjati zaradi ukrepanja zoper neonaciste|url=https://www.dnevnik.si/1042958063|website=Dnevnik|accessdate=2021-07-23|date=28. junij 2021|last=Rus|first=Urška}}</ref> Med pridržanimi rumenimi jopiči naj bi bila tudi novinar [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalne tiskovne agencije]] in član [[Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot|Društva za promocijo tradicionalnih vrednot]].<ref>{{Navedi splet|title=Uradno poročilo iz včerajšnjega nezakonitega pridržanja Rumenih jopičev! Domoljubju pravite fašizem, s tem branite vaš komunizem!|url=https://nacionalnata.si/uradno-porocilo-iz-vcerajsnjega-nezakonitega-pridrzanja-rumenih-jopicev-domoljubju-pravite-fasizem-s-tem-branite-vas-komunizem/|accessdate=2021-07-23|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=26. junij 2021|website=Nacionalna tiskovna agencija}}</ref> Pri enemu od pridržanih je policija odkrila tudi električni paralizator, vgrajen v svetilko.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Olaja skrbi diskriminacija neonacistov|url=https://www.dnevnik.si/1042958792|website=Dnevnik|accessdate=2021-07-11|date=9. julij 2021|last=Rus|first=Urška}}</ref> '''Odzivi Rumenih jopičev''' Rumeni jopiči so v izjavi za javnost navedli, da so bili na dogodku mirni in defenzivni, da so bili pred prisilno odstranitvijo večkrat napadeni in da jim je bil ukraden transparent; vse to pa naj bi bilo razvidno iz videoposnetkov dogajanja, dostopnih na spletu. Policija bi po mnenju RJ morala namesto njih aretirati protivladne protestnike, ker da so bili nasilni in varnostno tveganje. Izrazili so tudi ogorčenje nad trajanjem policijske preiskave, ker "saj so zadeve jasne". V izjavi so RJ od policije zahtevali, da razrešijo odgovornega za povelje o odvedbi RJ iz dogodka, ustavijo vse prekrškovne postopke zoper aretirane "borce" in da policija poda javno opravičilo. Prav tako so napovedali vložitev odškodninskega zahtevka zaradi nezakonitega pridržanja in prekomerne uporabe sile.<ref>{{Navedi splet|title=Odziv Rumenih jopičev na izredni nadzor policije, ki ga je sprožil generalni direktor dr. Anton Olaj|url=https://nacionalnata.si/odziv-rumenih-jopicev-na-izredni-nadzor-policije-ki-ga-je-sprozil-generalni-direktor-dr-anton-olaj/|accessdate=2021-07-22|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=28. junij 2021|website=Nacionalna tiskovna agencija}}</ref> RJ so policiji prav tako očitali grobo ravnanje zaradi pretesnih vezic na rokah,<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Uradno poročilo iz včerajšnjega nezakonitega pridržanja Rumenih jopičev! Domoljubju pravite fašizem, s tem branite vaš komunizem!|url=https://nacionalnata.si/uradno-porocilo-iz-vcerajsnjega-nezakonitega-pridrzanja-rumenih-jopicev-domoljubju-pravite-fasizem-s-tem-branite-vas-komunizem/|accessdate=2021-07-23|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=26. junij 2021|website=Nacionalna Tiskovna Agencija}}</ref> eden izmed pridržanih RJ pa je policistu očital, da je pri preiskavi njegove denarnice policist našel in neprimerno komentiral njegove politične in društvene članske izkaznice.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/povratnikurba/status/1410640476126973959|url=https://twitter.com/povratnikurba/status/1410640476126973959|website=Twitter|accessdate=2021-07-23|language=|date=1. julij 2021|last=Urba #AR}}</ref> 28. junija je eden izmed RJ podal kazenski ovadbi zoper vidna člana protivladnega protestniškega gibanja. Zoper eno osebo je kazensko ovadbo zaradi tatvine podal, saj naj bi RJ s pomočjo drugih protestnikov iz rok iztrgala transparent in ga odnesla, vrnila pa naj ga ne bi tudi po pozivih na prek družbenih omrežji. Zoper drugo osebo, ki naj bi bil vidnejši predstavnik protestnikov, pa je podal kazensko ovadbo zaradi grožnje, saj da naj bi z izjavo, da naj se RJ umaknejo, sicer jih dodo umaknili protivladni protestniki, spodbudil množico v nasilno obražunavanje in žaljenje skupine RJ, zaradi česar se je vlagatelj kazenske ovadbe počutil ogroženega.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik NVO-ja Urban Purgar podal Kazensko ovadbo zoper Teo Jarc in Jašo Jenulla zaradi tatvine in pozivov k nasilju!|url=https://nacionalnata.si/predsednik-nvo-urban-purgar-podal-kazensko-ovadbo-zoper-teo-jarc-in-jaso-jenulla-zaradi-tatvine-in-pozivov-k-nasilju/|accessdate=2021-07-23|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=28. junij 2021|website=Nacionalna Tiskovna Agencija}}</ref> Rumeni jopiči so zoper vse plačilne naloge 3. julija prek pravnega zastopnika vložili zahteve za sodno varstvo.<ref>{{Navedi splet|title=EKSKLUZIVNO! Izjava za javnost odvetnice Monike Poje, ki zastopa 13 nezakonito aretiranih Rumenih jopičev.|url=https://nacionalnata.si/ekskluzivno-izjava-za-javnost-odvetnice-monike-poje-ki-zastopa-13-nezakonito-aretiranih-rumenih-jopicev/|accessdate=2021-07-23|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=8. julij 2021|website=Nacionalna Tiskovna Agencija}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|title=Rumeni jopiči: "Vse podpornike prosimo za finančne donacije. Vsa prejeta sredstva bodo namenjena za odvetniške storitve v boju proti drugorazrednosti!"|url=https://nacionalnata.si/rumeni-jopici-vse-podpornike-prosimo-za-financne-donacije-vsa-prejeta-sredstva-bodo-namenjena-za-odvetniske-storitve-v-boju-proti-drugorazrednosti/|accessdate=2021-07-23|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=18. julij 2021|website=Nacionalna Tiskovna Agencija}}</ref> Rumeni jopiči so izsledke poročila o nadzoru ravnanja policije označili za razočaranje in napovedali, da bodo nadaljevali dokazovanje nezakonitosti in nestrokovnosti ravnanja policije s pravnimi sredstvi.<ref>{{Navedi splet|title=Odziv Rumenih jopičev na policijsko poročilo: "Ravnanje policije je bilo nezakonito. To bomo dokazali. Uporabili bomo vsa pravna sredstva."|url=https://nacionalnata.si/odziv-rumenih-jopicev-na-policijsko-porocilo-ravnanje-policije-je-bilo-nezakonito-to-bomo-dokazali-uporabili-bomo-vsa-pravna-sredstva/|accessdate=2021-07-23|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=9. julij 2021|website=Nacionalna Tiskovna Agencija}}</ref> Rumeni jopiči so podpornike pozvali, naj jim prek prostovoljnih prispevkov pomagajo plačati sodne in odvetniške stroške. Donacije so zbirali prek računa Društva za promocijo tradicionalnih vrednot.<ref name=":11" /> V odzivu na novico, da sta zaradi ukrepanja v zvezi z rumenimi jopiči dva policist prejela opozorilo pred odpovedjo,<ref name=":19" /> je vidni predstavnik rumenih jopičev<ref name=":14" /> izrazil nezadovoljstvo nad milostjo sankcij: "Odpoved pogodbe [...] edina možna opcija vse drugo je pljunek v obraz vsem domoljubom."<ref>{{Navedi splet|title=Odziv nevladnika Urbana na sankcije na policiji: "Opomin pred odpovedjo je neprimeren ukrep. Edina možna opcija je odpoved pogodbe."|url=https://nacionalnata.si/odziv-nevladnika-urbana-na-sankcije-na-policiji-opomin-pred-odpovedjo-je-neprimeren-ukrep-edina-mozna-opcija-je-odpoved-pogodbe/|accessdate=2021-08-07|language=sl-SI|first=|last=Uredništvo NTA|date=4. avgust 2021|website=Nacionalna Tiskovna Agencija}}</ref> '''Odziv protestniškega gibanja''' Predstavniki protivladnih protestnikov so v odzivu na incident izrazili mnenje, da gre pri odreditvi nadzora nad ravnanjem policije ob odstranitvi RJ za politično motiviran pritisk nad delom policije. Izpostavili so, da je policija brez podobnega oporekanja vodstva v preteklosti večkrat odstranjevala mirne protivladne protestnike.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=»Imenovanje rumeni jopiči je za skupino, ki jo sestavljajo neonacisti, neprimerno in zavajajoče!«|url=https://www.mladina.si/208692/imenovanje-rumeni-jopici-je-za-skupino-ki-jo-sestavljajo-neonacisti-neprimerno-in-zavajajoce/|website=Mladina.si|accessdate=2021-07-22|date=28. junij 2021}}</ref> Protestna ljudska skupščina je v odzivu na dogajanje navedla, da so se privrženci RJ pred začetkom prireditve prerinili na oder in tako ovirali izvedbo programa in dostop do opreme kljub več pozivom, naj se umaknejo. Kos opreme naj bi tudi poškodovali. Rumeni jopiči naj bi nato začeli odrivati protivladne protestnike, nekatere tudi tako, da so padli po tleh. Udeležence protivladnih protestov naj bi RJ tudi žalili in jim grozili. Prav tako so navedli, da naj bi v bljižini mesta shoda eden od RJ pljunil v enega od protestnikov in grozil več drugim. Vsaj trije protestniki naj bi zaradi fizičnih napadov oz. groženj RJ policiji podali uradne izjave. Po mnenju protestne ljudske skupščine je bil cilj provokacije netenje konflikta in izzivanje nasilnega odziva, zaradi česar da so policijo pozvali k odvedbi RJ in s tem poskušali preprečiti eskalacijo in hujše fizično nasilje. V protestni ljudski skupščini so pozvali k nadaljnji obravnavi RJ.<ref name=":4" /> '''Odzivi predstavnikov vlade in policije''' Po dogodku so se na incident odzvali generalni direktor policije Anton Olaj (ki je zapisal, da ukrepanje policije zoper skupino RJ zahteva "jasne odgovore javnosti" in povedal, da je »zadeva v fazi razčiščevanja«), notranji minister [[Aleš Hojs]] (ki je navedel, da se o zadevi pripravlja poročilo) in premier Janez Janša (ki je navedel, da je dogodek potrebno preiskati, saj da je policija RJ pridržala na povelje govorca protestnikov<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/jjansasds/status/1408837396792287233|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1408837396792287233|website=Twitter|accessdate=2021-06-27|language=|date=26. junij 2021|last=Janša|first=Janez}}</ref>).<ref name=":7" /> Notranji minister Hojs je po incidentu naznanil, da mora policija v prihodnje strožje ukrepati proti vsem neprijavljenim shodom: "Neprijavljenih shodov brez ustrezne reakcije policije ne smemo več tolerirati."<ref name=":9" /> Hojs je tudi izrazil osebno mnenje, da se mu je odhod RJ na kraj protivladnega protesta zdel nespameten ko pa bi se lahko raje udeležili uradne proslave na Trgu republike in misel pospremil s pripisom "[...] Ne meči biserov med svinje, pravi Sveto pismo in lahko bi sledili tej modrosti."<ref>{{Navedi splet|title=Hojs o rumenih jopičih: 'Ne meči biserov med svinje'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/hojsov-odziv-na-incident-med-protestniki-ne-meci-biserov-med-svinje.html|website=24ur.com|accessdate=2021-07-23|date=26. junij 2021}}</ref> Hojs je kasneje pojasnil, da ni želel za bisere označiti RJ in za svinje protivladnih protestnikov kot posameznike, temveč da je govoril o njihovih vrednotah, ki so jih protestniki po Hojsovem mnenju med drugim pokazali z motenjem državne proslave s hrupom (skupina Tukaj je Slovenija, ki jo je vodil govorec rumenih jopičev, je sicer leta 2011 prav tako priredila shod ob dnevu državnosti in nato s hrupom (med drugim z vzklikanjem »Za Slovenijo! Dol z vlado!«) zmotila državno proslavo<ref>{{Navedi splet|title=Neonacisti pri nas: Sova potrjuje ugotovitve Dela|url=https://old.delo.si/novice/politika/ugotovitve-do-katerih-je-prislo-delo-sova-potrjuje.html|website=old.delo.si|date=2014-09-12|accessdate=2021-08-04|language=sl-si|first=Mario|last=Belovič|last2=Kajzer|first2=Rok}}</ref>).<ref>{{Navedi splet|title=Burno soočenje: Nemec o pritiskih, Hojs o (različnih) vrednotah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/hojs-nemec.html|website=24ur.com|accessdate=2021-07-23|date=29. junij 2021}}</ref> Hojs je na svojem Twitter računu objavil pismo, v katerem domnevni pridržan privrženec RJ podaja svojo plat zgodbe. Hojs je ob objavi pripisal: "[...] Pisem druge strani ne prilagam, saj jih je moč povzeti v en stavek: Svinja sem jaz, drugih okoliščin ne pojasnjujejo."<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/aleshojs/status/1409924869978996742|url=https://twitter.com/aleshojs/status/1409924869978996742|website=Twitter|accessdate=2021-07-23|language=|date=29. junij 2021|last=Hojs|first=Aleš}}</ref> '''Ostali odzivi''' Policijski sindikat Slovenije je glede ukrepanja zoper RJ sporočil, da ne razpolagajo z informacijami, da bi policisti pri varovanju javnega shoda delovali nezakonito ali nestrokovno, poudarili zahtevnost in neenoznačnost policijskega dela in zagotovili, da bodo v sindikatu v primeru postopkov zoper člane sindikata tem nudili vso pravno in sindikalno varstvo.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Direktor policije odredil nadzor nad delom ljubljanskih policistov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-policije-odredil-nadzor-nad-delom-ljubljanskih-policistov/|website=N1 Slo|date=2021-06-28|accessdate=2021-07-22|language=sl-SI}}</ref> Sindikat policistov Slovenije se je v odzivu na nadzorni postopek navedel, da so v sindikatu prepričani, da so policisti strokovno in zakonito. Predsednik sindikata je ob tem zahteve po preiskavi ravnanja policije označil za nenavadne in izrazil sum, da so zahteve politično motivirane<ref name=":12" /> oz. da gre za nesprejemljiv politični pritisk.<ref name=":9" /> Prav tako je poudaril, da bodo v primeru nadaljnjih pritiskov na policiste te zaščitili z vsemi razpoložljivimi sredstvi.<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Sindikat policistov Slovenije: Policija je ukrepala zakonito, zahteva po preiskavi "zelo nenavadna"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-policistov-slovenije-policija-je-ukrepala-zakonito-zahteva-po-preiskavi-zelo-nenavadna/585782|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-23|language=sl|date=27. junij 2021}}</ref> V SPS so svoje trditve utemeljili tudi na podlagi lastne analize posnetka dogodka.<ref>{{Navedi splet|title=Log In or Sign Up to View|url=https://www.facebook.com/117230518299642/videos/2254178681390872/|website=www.facebook.com|accessdate=2021-07-23|language=en}}{{dead link}}</ref> Rumeni jopiči so v odzivu na analizo posnetka SPS zapisali, da iz posnetka ni zares razvidno to, kar trdi SPS.<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/rjopici/status/1409842128709115906|url=https://twitter.com/rjopici/status/1409842128709115906|website=Twitter|accessdate=2021-07-23|language=|date=29. junij 2021|last=Rumeni jopiči #FreeUrba}}</ref> 29. julija sta poslanec [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] [[Matjaž Nemec]] in predsednica SD [[Tanja Fajon]] zaradi rumenih jopičev in policijskega ukrepanja zoper rumene jopiče ter povezanim dogajanjem v policiji na novinarski konferenci napovedala sklic seje Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) v zadnjem tednu avgusta. Po besedah Tanje Fajon so v Evropskem parlamentu nedavno prejeli obvestilo, naj se bolj aktivno soočajo z vzponom neonacizma in skrajno desnega ekstremizma v Sloveniji. Izpostavila sta domnevno krepitev neonacizma v času aktualne vlade Janševe vlade, povezanost rumenih jopičev z neonacizmom, domnevne povezave med rumenimi jopiči in posamezniki v oz. blizu vladi, in pa pomankljivo ukrepanje vlade zoper rumene jopiče in neonacizem. Po navedbah Nemca naj bi nekateri policisti zaradi ukrepanja zoper rumene jopiče v kratkem prejeli opomine pred odpovedjo delovnega razmerja. Na sejo KNOVS naj bi bila povabljena premier Janša, direktor policije Olaj, sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič in novinarji, ki so poročali o dani temi.<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Zahtevajo pojasnila vlade o toleriranju neonacistov in preiskavo v aferi Pegasus|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sd-o-reumenih-jopicih-dogajanju-v-policiji-in-pegasusu.html|website=24ur.com|accessdate=2021-07-30|language=sl|date=29. julij 2021}}</ref> '''Policijski strokovni nadzor''' Generalni direktor policije Anton Olaj je dan po incidentu (v soboto 26. junija) odredil interni nadzor policije zaradi odzivov v javnosti, ki da so izražali dvom o nepristranskosti obravnave prisotnih.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Policiste naj bi sankcionirali|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/policiste-naj-bi-sankcionirali/|website=delo.si|accessdate=2021-07-11|language=sl-si|date=6. julij 2021|last=Pušnik|first=Manja}}</ref> Olaj je prav tako navedel, da je bilo ugotovljeno neskladje in različnost interpretacij ukrepanja policije ob primerjavi prvega poročila PU Ljubljana in kasnejše dopolnitve poročila ter pregleda javno dostopnih posnetkov incidenta na spletu.<ref name=":3" /> V ponedeljek 28. junija je Olaj sporočil, da so PU Ljubljana tega dne že obiskali štirje inšpektorji in omenil možnost, da bodo izsledki nadzora javnosti oznanjeni že naslednji ponedeljek.<ref name=":8" /> Poročilo o nadzoru je bilo pripravljeno 6. junija, predstavitev vsebine poročila pa je bila 9. junija; v vmesnem času je lahko pristojna policijska uprava na poročilo podala pripombe.<ref name=":2" /> Po navedbah Mladine iz 2. junija naj bi Olaj zaradi nezadovoljstva s prvotnimi izsledki nadzora zahteval dopolnitev, vso dokumentacijo in posnetke policijskega ravnanja ter zasližanje odgovornih policijskih vodij.<ref>{{Navedi splet|title=Ogroženi neonacisti?|url=https://www.mladina.si/208782/ogrozeni-neonacisti/|website=Mladina.si|accessdate=2021-07-11|date=2. julij 2021|last=Petrovčič|first=Peter}}</ref> Po navedbah Dela iz 6. junija naj bi nekatere policiste, ki so pri sodelovali pri postopku zoper RJ in so bili predmet nadzora, ali ki so izražali pomisleke v zvezi z izvedbo nadzora, sankcionirali oz. opozorili in domnevno premestili. Policijski sindikat Slovenije je navedel, da morebitnih sankcij zoper policiste niso zaznali.<ref name=":2" /> Poročilo o nadzoru je ukrepanje zoper RJ prepoznalo kot upravičeno. Nadzorniki so pregledali videoposnetke policijskih kamer in javno dostopne videoposnetke dogodka iz spleta ter zvočne posnetke policijske telefonske in radijske komunikacije. Nadzor je pokazal, da je vodstvo policijskega varovanja ukaz za odstranitev RJ podalo 16 sekund preden je policijo k temu pozval govorec protestnikov, zato vzrok za odstranitev ni mogel biti poziv iz vrst protestnikov. Razlog za ukaz za prisilno odstranitev RJ je bilo tveganje za množično kršitev javnega reda in miru ter hkrati neupoštevanje ukazov policistov, naj se oddaljijo od območja shoda (prisotni policisti so bili sicer deležni kritik zaradi nejasne podaje ukaza, saj kršiteljim niso pojasnili vzroka za ukaz in posledic ob neuresničitvi ukaza).<ref name=":0" /> Natančneje so RJ odrivali druge udeležence shoda in jih brcali (brce so zakrivali s transparentom), eden od RJ pa je protestnico, ki je grabila njihov transparent, večkrat udaril v glavo. Nadzorniki so pri pridržanih RJ prepoznali sum kaznivega dejanja preprečitve ali oviranja javnega shoda.<ref name=":1" /> Hkrati je nadzor ugotovil, da policisti na prizorišču niso ukrepali tudi zoper vsaj 4 posameznike iz vrst protestnikov<ref name=":3" /> ki so prav tako zagrešili kršitve javnega reda in miru (dva sta npr. vlekla transparent RJ,<ref name=":1" /> prav tako je prišlo do klofutanja<ref name=":3" />),<ref name=":0" /> pri čemer so bili morebitni vzroki za neukrepanje to, da posamezni prisotni policisti kršitev sploh niso opazili, in pa to, da so kršitve opazili, a niso ukrepali, ker niso prejeli takšnega ukaza.<ref name=":3" /> Policisti so ukrepanje zoper RJ utemeljili z dejstvom, da so bili RJ agresivnejši pri kršitvah, na kar se je Olaj odzval z navedbo, da za takšno razlikovanje med storilci ni pravne podlage.<ref name=":1" /> Nadzorniki so prav tako pri govorcu protesta prepoznali sum storitve kaznivega dejanja spodbujanja sovraštva, ker je RJ označil za »neonacistično zalego«.<ref name=":1" /> Olaj je zanikal, da bi nadzor odredil zaradi umešavanja politike. Olaj je ob predstavitvi izsledkov nadzora navedel: »Nadzorniki so ugotovljene nepravilnosti in še druge opisali in predlagali, da se pristopi k ugotavljanju odgovornosti, s čimer se strinjam.«<ref name=":0" /> in »Sledi ugotavljanje odgovornosti. Če bomo zasledili, da gre za kršitve na področju delovnopravnih norm, bomo ustrezno izvedli tovrstne ukrepe. To bo naloga v naslednjih dneh, ko bomo pristopili k razčiščevanju teh okoliščin. Gre za ugotavljanje odgovornosti vseh, ki bi lahko bili negativno pri tem udeleženi. Enakost obravnave pred zakonom je zelo pomemben postulat. Prepričan sem, da bo od tega razčiščevanja tudi vnaprej drugače na javnih shodih in varovanju javnih shodov, ki bodo še sledili. Policija mora zagotavljati vsem, tudi tistim, ki imajo nasprotujoča si stališča, varnost. Če kateremu policistu to še ni jasno, mu bo jasno v prihodnjih dneh.«<ref name=":3" /> Policija je zaradi incidenta prav tako odredila prenovo navodil o taktiki in metodi delovanja policije v primerih konfrontacije dveh ali več skupin na manjšem območju.<ref name=":3" /> Po poročanju Dnevnika iz dne 31. julija naj bi se zoper policiste, vpletene v odstranitev rumenih jopičev s shoda, na policiji pirpravljalo izrek disciplinskih ukrepov (morebiti opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja).<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanska policija v pričakovanju Olajevih sankcij|url=https://www.dnevnik.si/1042960218|website=Dnevnik|accessdate=2021-08-02|date=31. julij 2021|last=Lovšin|first=Peter}}</ref> Sindikat policistov Slovenije je v odzivu na poročanje morebitne sankcije označili za nezakonite in za poseg v pravice iz delovnega razmerja ter pozval vse zaposlene v policiji, da se v primeru morebitnih postopkov delodajalca zaradi vpletenost v ukrepanje zoper rumene jopiče obrnejo na sindikat, ki jim bo nudil brezplačno pravno pomoč ne glede na članstvo v sindikatu.<ref>{{Navedi splet|title=PROTESTNI SHODI - ZAGOTOVITEV PRAVNE POMOČI|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=4413438365345481&id=117230518299642|website=facebook.com|accessdate=2021-08-02|language=|date=29. julij 2021|last=Sindikat policistov Slovenije}}</ref><ref name=":17" /> 4. avgusta je Policija potrdila, da sta dva vodilna policista PU Ljubljana zaradi ukrepanja v zvezi z rumenimi jopiči prejela opozorila pred odpovedjo,<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Trem vodilnim ljubljanskim policistom vročena opozorila pred odpovedjo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/trem-vodilnim-ljubljanskim-policistom-vrocena-opozorila-pred-odpovedjo/589761|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-04|language=sl|date=4. avgust 2021}}</ref> ki velja 1 leto. Medtem ko so policijski nadzorniki ravnanje sankcioniranih policistov ugotovili za zakonito, se je Olaj v obrazložitvi opozorila pred odpovedjo skliceval na sklep seje parlamentarnega odbora za notranje zadeve<ref name=":18" /><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/dr_olaj/status/1422646290534617099|url=https://twitter.com/dr_olaj/status/1422646290534617099|website=Twitter|accessdate=2021-08-07|language=|date=3. avgust 2021|last=Olaj|first=Anton}}</ref> pod vodstvom Branka Grimsa (SDS), ki je sprejelo sklep o nedopustnosti dvojnih meril pri delu policije.<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Opozorilo pred odpovedjo zaradi ukrepanja proti neonacistom|url=https://www.dnevnik.si/1042970466|website=Dnevnik|accessdate=2021-08-04|date=4. avgust 2021|last=Lovšin|first=Peter}}</ref> V odzivu na Twitterju je Olaj ukrepe zoper vpletene policiste utemeljil s sklicevanjem na pomen enakopravnega zagotavljanja ustavne pravice svobode izražanja (ki naj bi bila kratena rumenim jopičem). Predsednik Sindikata policistov Slovenije je ukrep označil za primer političnega pritiska na policijo in za nevaren precedens ter izrazil mnenje, da ukrep ogroža zagotavljanje javnega reda in miru in nacionalne varnosti, saj bo policiste v podobnih okoliščinah vodil v neukrepanje iz strahu pred kariernimi sankcijami.<ref>{{Navedi splet|title=Vodilnim na PU Ljubljana opozorila pred odpovedjo. Sindikat: Gre za nevaren precedens|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vodilni-na-pu-ljubljana-zaradi-postopkov-prejeli-opozorila-pred-odpovedjo.html|website=24ur.com|accessdate=2021-08-04|language=sl|date=4. avgust 2021}}</ref> Sekretar Policijskega sindikata pa je navedel, da se je v javnosti zaradi sankcij zoper policista ustvaril nevaren občutek pristranskosti odločitve vodstva policije, rekoč: »Ker gre lahko za zelo hud precedens v delovnopravni zakonodaji, moramo preučiti navedeno opozorilo ravno z namenom, da policisti ne postanejo žrtve političnih interesov, kar bi lahko ogrozilo varnost državljanov Slovenije«.<ref name=":18" /> Glede na navedbe sindikata sankcije postavljajo nevaren precedens, ki bi lahko vplival na varnost policistov predvsem v postopkih zoper ekstremistične skupine. Policijski sindikat Slovenije je zaradi sankcij zoper policiste zahteval dostop do gradiv o strokovnem nadzoru.<ref>{{Navedi splet|title=Policijski sindikat za dostop do gradiv strokovnega nadzora|url=https://n1info.si/novice/slovenija/policijski-sindikat-za-dostop-do-gradiv-strokovnega-nadzora/|website=N1 Slo|date=2021-08-07|accessdate=2021-08-07|language=sl-SI}}</ref> Glede na navedbe vodje parlamentarne komisije KNOVS Matjaža Nemca naj bi Olaj policijskim nadzornikom, ki so obravnavali ukrepanje policije zoper rumene jopiče, po odreditvi strokovnega nadzora izrazil svoja pričakovanja pred izvedbo nadzora in pred izdajo poročila.<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/matjanemec/status/1430394108330250241|url=https://twitter.com/matjanemec/status/1430394108330250241|website=Twitter|accessdate=2021-08-25|language=|date=25. avgust 2021|last=Nemec|first=Matjaž}}</ref> Olaj naj bi po besedah Nemca zaradi ukrepanja zoper rumene jopiče neuspešno želel sankcionirati še eno osebo.<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/matjanemec/status/1430386753937027073|url=https://twitter.com/matjanemec/status/1430386753937027073|website=Twitter|accessdate=2021-08-25|language=|date=25. avgust 2021|last=Nemec|first=Matjaž}}</ref> === Junij 2021-: Kasnejše aktivnosti ob protivladnih protestih === Privrženci RJ so 2. junija v spremstvu varnostnikov v sočasni vlogi novinarjev [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalne tiskovne agencije]] na protivladnemu protestu odeti v rumenih reflektivnih jopičih z logotipom medija izvajali intervjuje s protestniki.<ref>{{Navedi splet|title=Na shodu zoper vlado: Rumeni jopiči bi bili zdaj še novinarji|url=https://www.vecer.com/slovenija/na-shodu-zoper-vlado-rumeni-jopici-bi-zdaj-bili-se-novinarji-10246896|website=vecer.com|date=2021-07-04|accessdate=2021-07-11|language=sl-si|last=Jaušovec|first=Boris}}</ref> 21. avgusta so rumeni jopiči na Twitterju v odzivu na besedni obračun protivladnih protestnikov s premierjem Janšo in notranjim ministrom Hojsom povzali k ustanovitvi desne milice po vzoru domobranstva in "domoljube" pozvali, naj začnejo "militanstvo tiho sponzorirati in podpirati";<ref name=":20" /> "[...] Ne rabite javno - tiho sponzorirajte, soustvarjajte milico."{{Navedi vir}} Na izjavo so se kritično odzvali nekateri vidni koalicijski in opozicijski politiki.<ref name=":20" /><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/matjanemec/status/1430067547752255506|url=https://twitter.com/matjanemec/status/1430067547752255506|website=Twitter|accessdate=2021-08-24|language=|date=24. avgust 2021|last=Nemec|first=Matjaž}}</ref> 24. avgusta je STA poročala, da je član rumenih jopičev Urban Purgar na socialnem omrežju Twitter objavil fotografijo izpred doma vidnega protivladnega protestnika Jaše Jenulla in fotografijo pospremil z zapisom »Narod povejte, končam jaz to po hitrem postopku?« Jenull je v objavi prepoznal grožnjo in incident prijavil policiji.<ref>{{Navedi splet|title=Jaša Jenull prijavil tvit z grožnjo Urbana Purgarja|url=https://www.delo.si/novice/crna-kronika/jasi-jenullu-grozijo/|website=delo.si|accessdate=2021-08-24|language=sl-si|date=24. avgust 2021}}</ref> ==== Obravnava na seji KNOVS ==== 25. avgusta je komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (pod vodstvom poslanca SD Matjaža Nemca) izvedla zaprto sejo na temo delovanja skrajno desnih gibanj v državi. Seja se je osredotočila na delovanje rumenih jopičev in morebitne povezave rumenih jopičev z SDS oz. vlado. Na sejo sta bila povabljena preiskovalna novinarja Erik Valenčič (ki se je seje udeležil) in Anuška Delić.<ref name=":21">{{Navedi splet|title=Matjaž Nemec glede rumenih jopičev prst usmeril v Žana Mahniča. Kako na očitke odgovarja državni sekretar za nacionalno varnost?|url=https://www.vecer.com/slovenija/nemec-skrajne-skupine-prvic-z-morebitno-podporo-vladajocih-jansa-o-rumenih-jopicih-ne-bi-me-presenetilo-ce-bi-bila-v-ozadju-provokacij-crncec-in-lms-10250934|website=vecer.com|date=2021-08-25|accessdate=2021-08-25|language=sl-si|last=Mlakar|first=Luka}}</ref> Na sejo sta bila povabljena tudi PV Janša in državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič, ki pa se seje nista udeležila. Slednjega je želel Nemec vprašati glede očitkov, da predstavlja vezni člen med rumenimi jopiči in vlado, kar je Mahnič v kasnejši izjavi zanikal. Za Knovs je izjavo izhajajoč iz očitkov komisije o pasivnosti policije pri obravnavanju desnega ekstremizma podal tudi generalni direktor policije Olaj; njegova izjava je bila po besedah Nemca izjemno skopa in ni podala odgovorov na vsa vprašanja komisije. Janša je v odzivu na sejo KNOVS obsodil izjavo rumenih jopičev o ustanavljanju milice. Mahnič je v izjavi izrazil prepričanje, da za rumenimi jopiči stoji Damir Črnčec, ki je sodeloval v vladi Marjana Šarca, Janša pa, da za njimi stojita Črnčec in stranka LMŠ.<ref name=":21" /> Rumeni jopiči so nato na Twitterju zapisali: "Lahko potrdimo [Janševo izjavo]. Črnčec nas je ustvaril in povedal kako naj delujemo. Denar ne vemo iz kje priteka, gre preko posrednikov, ampak verjetno vse poti vodijo do @StrankaLMS"<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/rjopici/status/1430470224696983552|url=https://twitter.com/rjopici/status/1430470224696983552|website=Twitter|accessdate=2021-08-25|language=|date=25. avgust 2021|last=Rumeni jopiči #FreeUrba}}</ref> == Glej tudi == *[[Protivladni protesti v Sloveniji (2020–)]] *[[Skrajna desnica v Sloveniji]] *[[Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot]] == Sklici == {{reflist}} [[Kategorija:Organizacije v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2020]] h7wvy226upftylrps74ll65vufn6zva 0 503156 5737135 5549398 2022-08-20T07:14:47Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Porotništvo v Sloveniji''' urejata zakon o [[Sodišče|sodiščih]]<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o sodiščih (ZS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2021-07-23}}</ref> in zakon o delovnih in socialnih sodiščih.<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o delovnih in socialnih sodiščih|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2021-07-23}}</ref> V [[Slovenija|Sloveniji]] je bilo po podatkih iz leta 2016 1.223 porotnikov. == Pregled == === Izbira in imenovanje === Porotnik lahko postane državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil 30 let starosti, ni bil pravnomočno obsojen kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, je za delo zdravstveno in osebnostno primeren in obvlada slovenski jezik.<ref name=":1" /> Kandidate predlagajo občine z območja sodišča ali interesne organizacije (npr. društva ali združenja). Porotnike okrožnih sodišč imenujejo predsedniki višjih sodišč, porotnike delovnih in socialnih sodišč pa državni zbor.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kako postati sodnik porotnik|url=https://siol.net/novice/siol/kako-postati-sodnik-porotnik-329063|website=siol.net|accessdate=2021-07-23|language=sl}}</ref> Mandat porotnika traja 5 let; porotnik je lahko po izteku mandata ponovno imenovan. Okrožna sodišča porotnike kličejo po abecednem redu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Porota ima veliko moč: v primeru Popovič so zaradi odstopa porotnikov ponovili sojenje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vecja-moc-porotnikov-na-sojenjih-kot-marsikdo-misli.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-23|language=sl}}</ref> ==== Posebni primeri ==== V primeru sojenja mladoletnim osebam morajo imeti porotniki posebna znanja s področja pedagoškega, socialnega in psihološkega področja<ref name=":0" /> ter izkušnje z delom z mladimi. Tako so v teh primerih kot porotniki primerni npr. profesorji, vzgojitelji ipd.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Spiski sodnikov porotnikov vse krajši|url=https://www.dnevnik.si/1042726317|website=Dnevnik|accessdate=2021-07-23}}</ref> === Delovanje === Funkcija porotnikov je omejena na obravnavo hujših kaznivih dejanj na prvi stopnji (oz. na okrožnih sodiščih) ter spore pred delovnimi in socialnimi sodišči.<ref name=":1" /> V malem tričlanskem sodnem senatu sta poleg enega sodnika dva porotnika, v velikem petčlanskem sodnem senatu pa poleg dveh sodnikov trije porotniki.<ref name=":0" /> Petčlanski senati se skličejo v primerih težjih kaznivih dejanj, za katere je predvidena zaporna kazen 15 let ali več.<ref name=":2" /> Porotniki lahko pri odločanju o krivdi in višini kazni preglasujejo sodnika. Glas vsakega porotnika je enakovreden.<ref name=":0" /> Stranka oz. obtoženec se lahko odloči, ali želi, da so v sojenje vključeni porotniki, ali želi, da se sojenje prepustiti profesionalnemu sodniku.<ref name=":2" /> ==== Bonitete ==== Porotniki prejmejo 2 € bruto nagrade na vsake začete pol ure sojenja. Upravičeni so tudi do nadomestila plače,<ref name=":0" /><ref name=":1" /> dnevnice, kilometrine in morebitnega stroška prenočitve.<ref name=":1" /> === Prenehanje in odvzem mandata === ==== Prenehanje mandata ==== Mandat porotnika preneha v primeru izgube državljanstva, hudih zdravstvenih težav ali pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.<ref name=":1" /> ==== Razrešitev ==== Porotnika se lahko razreši v primeru zlorabe ali nevestnega opravljanja dolžnosti.<ref name=":1" /> == Zgodovina == S spremembo zakona o kazenskem postopku leta 2012 se je uveljavila možnost pogajanja, priznanja krivde in sporazumov za priznanje krivde kar je zmanjšalo trajanje sodnih postopkov; ker se velik del zadev konča s priznanjem krivde v veliko primerih ne pride do glavnih obravnav. Posledično se je močno zmanjšal pomen porotništva in potreba po porotnikih.<ref name=":2" /> === Odmevnejši primeri === K zastaranju sojenja koprskega župana [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]] je prispeval odstop porotnice tekom sodnega procesa. Porotnica je kot razlog za odstop navedla vršenje pritiskov nanjo s strani oseb iz Popovičevega kroga. Navedla je tudi, da je sodišče pred pritiski ni obvarovalo. Po njenem odstopu so se pojavila namigovanja oz. ugibanja, da je v zameno za odstop morda prejela podkupnino. Zaradi odstopa porotnice je bila vložena in kasneje ovržena kazenska ovadba, prav tako pa je okrožno sodišče državnemu tožilstvu predlagalo tožbo porotnice v višini 22.776 € zaradi stroškov, nastalih za državni proračun izvirajoč iz njenega odstopa (kar je po mnenju sodišča predstavljalo nevestno opravljanje njene funkcije).<ref>{{Navedi splet|title=Tožilstvo ne bo preganjalo koprske porotnice, ki je odstopila s sojenja Popoviču|url=https://www.dnevnik.si/1042891711|website=Dnevnik|accessdate=2021-07-23}}</ref> Maja 2021 je bilo prekinjeno sojenje zoper predsedniku vlade [[Janez Janša|Janezu Janši]] po tem, ko sta se izločila oba porotnika zaradi konflikta interesov (oba sta bila člana stranke SDS, ki jo Janša vodi). V istem primeru je v preteklosti že prišlo do razveljavitve sodbe, ker je bila nadomestna porotnica po izločitvi prve porotnice (prav tako zaradi članstva v SDS) izbrana v nasprotju s sodnim redom.<ref>{{Navedi splet|title=Porotnika na sojenju Janši oba člana stranke SDS|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/porotnika-na-sojenju-jansi-oba-clana-stranke-sds/|website=www.delo.si|accessdate=2021-07-23|language=sl-si}}</ref> == Statistični podatki == Leta 2011 je v Sloveniji delovalo 1.877 porotnikov, leta 2016 pa 1.223.<ref name=":0" /> Po navedbah iz leta 2015 so na ljubljanskem okrožnem sodišču v senatu (tj. s porotniki) sodili v 10 % do 20 % primerih.<ref name=":2" /> Glede na anekdotne navedbe naj bi bili porotniki pretežno starejši državljani (a ne nujno upokojenci).<ref name=":2" /> == Sklici == {{reflist}} [[Kategorija:Pravo Slovenije]] ehi1soq1gq0i16mo1np31r23mplr81o 0 503181 5736883 5549733 2022-08-20T06:53:20Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = geography | abovestyle = background:#DEB887; | subheader = Starodavna pokrajina v Mali Aziji | above = Likonija <br> {{jezik-el2|Λυκαονία}} | image = | caption = | label1 = Lokacija | data1 = Jugovzhodna Mala Azija | label2 = Država | data2 = domnevno neodvisna do leta 200 pr. n. št. | label3 = [[Rimska provinca]] | data3 = [[Kapadokija (rimska provinca)|Kapadokija]] | data8 = [[Slika:Map Anatolia ancient regions-en.svg|300px|Položaj Likaonije v Mali Aziji]] | data9 = [[Slika:Asia Minor in the Greco-Roman period - general map - regions and main settlements.jpg|300px|Položaj Likaonije v Mali Aziji]] }} '''Likaonija''' ([[Grščina|grško]] {{jezik-el2|Λυκαονία}}, Likaonija, [[Turščina|turško ]] Likaonya) je bila velika pokrajina v osrednji [[Mala Azija|Mali Aziji]] severno od gorovja [[Taurus]]. Na vzhodu je mejila na [[Kapadokija|Kapadokijo]], na severu z [[Galatija (rimska provinca)|Galatijo]], na zahodu s [[Frigija|Frigijo]] in [[Pizidija|Pizidijo]] na jugu pa na gorovje Taurus. Pokrajina južno od Taurusa se je v preteklosti imenovala [[Kilikija]], v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem]] času pa [[Izavrija]]. Meje so bile v različnih časih zelo različne. [[Herodot]] (484 pr. n. št.-425 pr. n. št.) Likaonije ne omenja, omenja pa jo [[Ksenofont]] (okoli 430 pr. n. št.-354 pr. n. št.) kot pokrajino, ki jo je prečil [[Kir Mlajši]] na pohodu skozi Malo Azijo. Avtor opisuje Iconium kot zadnje mesto v Frigiji. [[Sveti Pavel|Apostol Pavel]] (5(10) n. št.-67) v [[Apostolska dela|Apostolskih delih]] ({{bibl|Apd 14,6}}) omenja, da je potem, ko je zapustil Iconium, prečkal mejo in prišel v Listro v Likaoniji. [[Ptolemaj]] (okoli 100-170) šteje Likaonijo za del Kapadokije, kamor so jo iz administrativnih razlogov priključili [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]]. [[Strabon]] (63 pr. n. št.-okoli 23 n. št.) in [[Ksenofont]] obe pokrajini strogo ločujeta. ==Etimologija== Ena od teorij trdi, da je ime ''Likaonija'' [[Helenizem|helenizirana]] oblika izvirnega imena ''Lukkawanna'', ki bi v starem anatolskem jeziku, podobnem [[Hetitščina|hetitskemu]], pomenilo ''"dežela ljudstva Luka"''. ==Geografija== [[Strabon]] opisuje Likaonijo kot mrzlo regijo na visoki planoti s pašniki za divje osle in ovce. Ovce se v regiji še vedno pasejo, osli pa so skoraj neznani. Galatski kralj Amintas, kateremu je regija nekoč pripadala, je imel tam nič manj kot tristo čred ovac. Pokrajina je del centralne maloazijske planote z nadmorsko višino več kot 1000 metrov. Trpi zaradi pomanjkanja vode, ki jo ponekod še poslabša obilna količina soli v tleh. Severni del od Ikonija (sedanja [[Konya]]) do slanega jezera Tatta in meje z Galatijo je skoraj popolnoma neploden. Majhne površine rodovitne zemlje so samo okoli Ikonija in nekaj velikih vasi. Polja, ki jih je mogoče namakati, so zelo plodna. V starih časih so zato veliko pozornost namenjali shranjevanju in razdeljevanju vode, tako da je bilo veliko neplodnih zemljišč prej obdelanih in so hranila veliko mest. Planoto prekinja nekaj manjših pogorij vulkanskega izvora. Najvišji vrh je 2288 m visoki Kara Dagh na jugu, nekaj kilometrov severno od [[Karaman]]a. Karadža Dagh, severovzhodno od njega, je nižja veriga vulkanskih stožcev. Gore na severozahodu v bližini Ikonija in Laodicea Combustae, so končni del verige Sultan Dagh, ki prečka velik del [[Frigija|Frigije]]. ==Zgodovina== Zdi se, da so bili Likaonci v zgodnjih časih v veliki meri neodvisni od Perzijskega cesarstva in so bili, kot njihovi sosedje Izavrijci, divje in brezpravno ljudstvo svobodnjakov. Preko njihovega ozemlja je potekala ena od glavnih naravnih poti skozi Malo Azijo od [[Sarde|Sard]] in [[Efez]]a do [[Kilikijska vrata|Kilikijskih vrat]]. Ob tej poti je zraslo nekaj pomembnih mest. Najpomembnejši je bil Ikonij na najbolj rodovitnem kraju v državi, ki so ga Rimljani vedno imeli za glavno mesto regije, čeprav je bil etnološko frigijski. Mesto se zdaj imenuje [[Konya]] in je bilo več stoletij glavno mesto [[Seldžuški sultanat Rum|seldžuškega sultana Rum]]. Nekoliko severneje, tik ob meji s Frigijo, je stala [[Laodicea Combusta]] (sedanji Ladik). Pridevek Combusta je dobila, da bi jo ločili od frigijskega mesta z enakim imenom. Na jugu ob vznožju Taurusa je bila Laranda, ki se zdaj imenje [[Karaman]]. V [[Apostolska dela|Apostolskih delih]] sta Derbe in Listra omenjena kot dokaj veliki mesti med Ikonijem in Larando. V regiji je bilo še veliko drugih mest, ki so v [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesastvu]] postala sedeži [[Škofija|škofij]]. Likaonija je bila pokristjanjena že zelo zgodaj. Njen cerkveni sistem je dobil svoko končno obliko v 4. stoletju in bil bolj organiziran kot sistemi v katere koli drugi maloazijski regiji. Po porazu [[Antioh III. Veliki|Antioha Velikega]], je pergamonski kralj [[Eumen II.]] Likaonijo prepustil [[Rimska republika|Rimljanom]], Okoli leta 160 pr. n. št. je bil del Likaonije priključen [[Galatija (rimska provinca)|Galatiji]]. Leta 129 pr. n. št. je bil vzhodni del Likaonije, naslednjih dvesto let znan kot prava Likaonija, priključen h [[Kapadokija (rimska provinca)|Kapadokiji]] kot enajsta strategija. Med reorganizacjo provinc leta 64 pr. n. št. je [[Pompej Veliki|Pompej]] po [[Mitridatske vojne|mitridatskih vojnah]] severni del Likaonije priključil Galatiji, vzhodni del pa kot enajsto strategijo h Kpadokiji. Ostali del je bil priključnen h Kilikiji. Takšna ureditev je ostala nespremenjena do konca rimskega obdobja. Leta 371 je Likaonija prvič v zgodovini postala samostojna provinca. Likaonski kovanci se precej redki. Iz števila tipov in emisij je moč soditi, da se je denar koval občasno in morda zaradi prestiža ali ob posebnih priložnostih, na primer obiskih cesarjev. Likaonci kot prepoznavno ljudstvo so obstajali še v [[Strabon]]ovih časih, vendar so njihove etnične afinitete neznne. Omemba likaonskega jezika v Apostolskih delih 14:11 kaže, da se je njihov jezik v Listri govoril najmanj do leta 50 n. št. Kasneje je pod krščanskim vplivom njegovo mesto prevzel [[grščina]]. Zanimivo je dejstvo, da so v Apostolskih delih [[Barnaba|Barnabo]] imenovali [[Zevs]], za [[Sveti Pavel|Pavla]] pa so Likaonci menili, da je [[Hermes |Hermes]], kar je nekatere raziskovalce prepričalo, da je bil likaonski jezik v resnici grško narečje, katerega ostanke se še vedno najde v kapadoški grščini. Slednja se šteje za posebno grško narečje. ==Viri== {{refbegin|2}} * W. M. Ramsay. ''Historical Geography of Asia Minor'' (1890), ''Historical Commentary on Galatians'' (1899) in ''Cities of St Paul'' (1907). * "An article on the topography in the Jahreshefte des Oesterr". ''Archaeolog. Instituts'', '''194''' (Beiblatt) str. 57–132. * ''Asia Minor Coins - Lycaonia Ancient Greek and Roman coins from Lycaonia''. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Regije Azije]] [[Kategorija:Zgodovinske regije]] [[Kategorija:Rimske province]] [[Kategorija:Anatolija]] nrlrgku6u6ll92thv8jby05uip71ub8 0 503456 5736860 5549703 2022-08-20T06:52:12Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Karaman | settlement_type = [[Občina]] | image_skyline = Karaman 4863.jpg | image_caption = Trdnjava Karaman | image_shield = | pushpin_map = Turčija |pushpin_relief = 1 | coordinates = {{coord|37|10|55|N|33|13|05|E|format=dms|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{TUR}} | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_name1 = Karaman | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | leader_party = Stranka za pravičnost in razvoj (MHP) | leader_title = Župan | leader_name = Savaş Kalaycı | area_footnotes = <ref>"Area of regions (including lakes), km²". Regional Statistics Database. Turkish Statistical Institute. 2002. pridobljeno 5. marca 2013.</ref> | area_blank1_title = Okraj | area_blank1_km2 = 3.709,02 | elevation_m = | population_footnotes = <ref> "Population of province/district centers and towns/villages by districts - 2012". Address Based Population Registration System (ABPRS) Database. Turkish Statistical Institute. Pridobljeno 27. februarja 2013.</ref> | population_urban = 165.000 prebivalvcev<ref name=ref1D>Nufusune.com, Pridobljeno 13.aprila 2020.</ref> | population_as_of = | population_blank1_title = Okraj | population_blank1 = 194.018 | population_density_blank1_km2 = auto | postal_code_type = | postal_code = | official_name = }} '''Karaman''' je mesto v južni osrednji [[Anatolija|Anatoliji]] severno od [[Taurus]]a in približno 100 km južno od [[Konya|Konye]], [[Turčija]]. Je glavno mesto okraja v provinci Karaman. Leta 2019 je imel 165.000 prebivalvcev<ref name=ref1D/> Okraj ima površino 3.686 km².<ref>Statoids. "Statistical information on districts of Turkey". Pridobljeno 12. aprila 2008.</ref> Mesto stoji na nadmorski višini 1039 m. Glavna mestna zanimivost je Muzej Karamana. ==Etimologija== Mesto je dobilo ime po Karaman Begu, enem od vladarje [[Karamanidi|Karamanidske dinastije]]. Njegovo prejšje ime ''Laranda'' izhaja iz [[Luvijščina|luvijske]] besede ''Larawanda'', ki pomeni ''peščen'' ali ''peščen prostor''.<ref>Bilge Umar. ''Türkiye'deki Tarihsel Adlar''. İnkılap Kitabevi, 1993. ISBN 975-10-0539-6.</ref> ==Zgodovina== Starodavni Karaman se je imenoval Laranda<ref name=ref7>Chisholm, Hugh, ur. (1911). ''"Karaman"'' . Encyclopædia Britannica. 15 (11th ed.). Cambridge University Press. str. 676.</ref> [[Grščina|grško]] Λάρανδα). V 6. stoletju pr. n. št. je prišel pod oblast [[Ahemenidi|Ahemenidov]], ki so vladali do leta 322 pr. n. št., ko jih je odstavil [[Perdik]],<ref name=ref7/> bivši general [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]].<ref>Diodorus Siculus 18.22.1-2.</ref> Karaman je kasneje postal sedež [[Izavrija|izavrijskih]] [[Piratstvo|piratov]]. V nekem trenutku je prišel pod oblast Antipatra Derbskega<ref>Strabo, ''Geography'', §12.6.3.</ref> in nato pripadal [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]], dokler ga niso v zgodnjem 12. stoletju osvojili [[Seldžuki]]. Leta 1190 ga je na križarskem pohodu osvojil [[Friderik Barbarossa]],<ref name=ref7/> zatem pa ga je od leta 1211 do 1216 okupiralo Armensko kraljestvo Kilikija. Leta 1256 ga je zasedel Karamanoğlu Mehmet Beg in ga sebi v čast preimenoval v Karaman. Od leta 1275 je bil prestolnica Karamanidskega bejluka. Leta 1468 so Karamanide porazili [[Osmansko cesarstvo|Osmani]] in leta 1483 preselili svojo prestolnico v Konyo. Od Karamana so ostale samo ruševine karamanidskega gradu in nekaj obzidja, dve mošeji in islamska verska šola ([[medresa]]). Izvrsten [[mihrab]] iz ene od mošej je zdaj razstavljen v paviljonu [[Çinili Köşk|Çinili]] ob [[Arheološki muzeji v Istanbulu|Arheološkem muzeju v Istanbulu]]. Karamani so bili kapadoški Turkomani, ki so se na strani [[Komneni|Komnenov]] borili proti Osmanom, se pokristjanili in emigrirali na zahod. V Karamanu je bil sedež mestne katoliške [[naslovna škofija|naslovne škofije]].<ref>Herbermann, Charles, ur. (1913). ''"Laranda"''. Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company.</ref> V mestu je v poznih letih svojega življenja živel in bil ob mošeji pokopan pesnik Pesnik Yunus Emre (okolo 1238–1320). Leta 1222 je v mesto prišel sufijski pridigar Bahaeddin Veled z družino, emir Karamanoğlu pa je zanje zgradil medreso. Veledov sin je bil slavni [[Rumi|Mevlana Jelaluddin Rumi]], ki se medtem, ko je njegova družina živela v Karamanu, poročil z Gevher Hatun. V Karamanu je leta 1224 umrla Rumijeva mati. Pokopana je bila skupaj z drugimi družinskimi člani v mošeji Aktekke, znani tudi kot Mader-i Mevlana Cami. Mošejo je zgradil Alaeddin Ali Beg kot nadomestilo za prvotno medreso iz leta 1370.<ref>"Today's Zaman". Arhivirano iz izvirnika 29. junija 2012. todayszaman.com.</ref> Grški priimek Karamanlis in drugi priimki, ki se začenjajo s Karaman, izvirajo iz tega mesta. ==Znani meščani== * Nestor iz Larande, epski pesnik in oče pesnika Peisandra<ref name=ref12>''Suda Encyclopedia'', §nu.261.</ref> * Peisander iz Larande, epski pesnik<ref name=ref12/> ==Galerija== <gallery> Slika:Karaman_Eski_Kütüphane_4722.jpg|Karamanska ulica Slika::Karaman 2144.jpg|Monumentalen vhod v Nefesi Sultanovo medreso Slika:Karaman 4808.jpg|Nefesi Sultanova medresa Slika:Karaman 2149.jpg|Vhod v mošejo Hac Beyler Slika:Karaman 4780.jpg|Vhod v mošejo Hac Beyler Slika:Karaman 2199.jpg|Vrata Ibrahim Begovega imareta Slika:Karaman 4846.jpg|Ibrahim Begova mošeja Slika:Istanbul june 2008 2805.jpg|Mihrab Ibrahim Begove mošeje, zdaj v [[Çinili Köşk]]u v [[Istanbul]]u Slika:Karaman 4856.jpg|Grajska mošeja z okolico Slika:Karaman 2230.jpg|Grajska mošeja Slika:Karaman 4768.jpg|Noranjost Ak Tekke Slika:Karaman 4862.jpg|Karamanski grad Slika:Karaman 4863.jpg|Notranjost gradu Slika:Karaman Museum 2067.jpg|Keramična posoda v Karamanskem muzeju Slika:Karaman Museum 2063.jpg|Vraza [[ikonostas]]a v Karamanskem muzeju Slika:Karaman Museum 2082.jpg|Ogrlica v Karamanskem muzeju Slika:Karaman Museum 2187.jpg|S školjkami okrašeni predmeti v Karamanskem muzeju </gallery> ==Podnebje== Karaman ima hladno polsušno podnebje, v [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] označeno z Bsk, in kontinentalno podnebje po [[Trewarthova podnebna klasifikacija|Trewarthovi podnebni klasifikaciji]] označeno z Dc. Mesto ima vroča in suha poletja in hladne snežne zime. Na splošno ima veliko sonca s skoraj 300 sončnimi dnevi letno. {{Weather box |metric first= Yes |single line= Yes |location= Karaman (1991–2020, ekstremi 1951–2020) | Jan record high C = 21.2 | Feb record high C = 22.3 | Mar record high C = 28.7 | Apr record high C = 32.3 | May record high C = 34.4 | Jun record high C = 37.5 | Jul record high C = 40.4 | Aug record high C = 40.4 | Sep record high C = 39.1 | Oct record high C = 33.2 | Nov record high C = 25.8 | Dec record high C = 22.3 | year record high C = 40.4 | Jan high C = 5.6 | Feb high C = 7.5 | Mar high C = 12.9 | Apr high C = 18.3 | May high C = 23.7 | Jun high C = 28.3 | Jul high C = 31.7 | Aug high C = 31.7 | Sep high C = 27.7 | Oct high C = 21.3 | Nov high C = 13.5 | Dec high C = 7.5 | year high C = 19.1 | Jan mean C = 0.7 | Feb mean C = 2.1 | Mar mean C = 6.7 | Apr mean C = 11.7 | May mean C = 16.6 | Jun mean C = 20.8 | Jul mean C = 24.0 | Aug mean C = 23.7 | Sep mean C = 19.5 | Oct mean C = 13.8 | Nov mean C = 6.8 | Dec mean C = 2.5 | year mean C = 12.4 | Jan low C = -3.4 | Feb low C = -2.7 | Mar low C = 0.9 | Apr low C = 5.2 | May low C = 9.5 | Jun low C = 13.3 | Jul low C = 16.0 | Aug low C = 15.8 | Sep low C = 11.3 | Oct low C = 6.7 | Nov low C = 1.0 | Dec low C = -1.7 | year low C = 6.0 | Jan record low C = -26.8 | Feb record low C = -28.0 | Mar record low C = -20.2 | Apr record low C = -8.3 | May record low C = -3.1 | Jun record low C = 3.1 | Jul record low C = 6.4 | Aug record low C = 3.6 | Sep record low C = -1.0 | Oct record low C = -8.5 | Nov record low C = -21.2 | Dec record low C = -26.1 | year record low C = -28.0 | precipitation colour = green | Jan precipitation mm = 41.8 | Feb precipitation mm = 33.7 | Mar precipitation mm = 33.6 | Apr precipitation mm = 32.1 | May precipitation mm = 34.0 | Jun precipitation mm = 28.0 | Jul precipitation mm = 6.7 | Aug precipitation mm = 8.7 | Sep precipitation mm = 9.2 | Oct precipitation mm = 25.8 | Nov precipitation mm = 32.9 | Dec precipitation mm = 48.8 | year precipitation mm = 335.3 | Jan precipitation days = 10.07 | Feb precipitation days = 8.10 | Mar precipitation days = 9.23 | Apr precipitation days = 9.17 | May precipitation days = 9.70 | Jun precipitation days = 6.07 | Jul precipitation days = 1.50 | Aug precipitation days = 1.33 | Sep precipitation days = 2.23 | Oct precipitation days = 5.67 | Nov precipitation days = 6.50 | Dec precipitation days = 9.70 | year precipitation days = 79.3 | Jan sun = 105.4 | Feb sun = 130.0 | Mar sun = 189.1 | Apr sun = 234.0 | May sun = 297.6 | Jun sun = 342.0 | Jul sun = 387.5 | Aug sun = 356.5 | Sep sun = 294.0 | Oct sun = 229.4 | Nov sun = 162.0 | Dec sun = 99.2 | year sun = | Jand sun = 3.4 | Febd sun = 4.6 | Mard sun = 6.1 | Aprd sun = 7.8 | Mayd sun = 9.6 | Jund sun = 11.4 | Juld sun = 12.5 | Augd sun = 11.5 | Sepd sun = 9.8 | Octd sun = 7.4 | Novd sun = 5.4 | Decd sun = 3.2 | yeard sun = 7.7 |source 1 = Turkish State Meteorological Service<ref name ="TSMS">{{cite web | url = https://www.mgm.gov.tr/veridegerlendirme/il-ve-ilceler-istatistik.aspx?k=H&m=KARAMAN | title = Resmi İstatistikler: İllerimize Ait Mevism Normalleri (1991–2020) | publisher = Turkish State Meteorological Service | language = tr | access-date = 6. julija 2021}}</ref> |date=januar 2012}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanji povezavi== {{Wikivoyage|Karaman}} {{Commons category}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Turčiji]] 03mpcbsquvpwfeuh510ulqojzbk9d1w 0 503490 5736764 5549952 2022-08-20T06:42:24Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica svete Marije Astorga | fullname = | other name = | native_name = Catedral de Astorga | native_name_lang = Catedral de Santa María de Astorga | image = Astorga Catedral 49 by-dpc.jpg | imagesize = 230px | caption = | pushpin map = Španija | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = 250 | relief = | map caption = Lega v Španiji | coordinates = {{coord|42|27|28|N|6|03|25|W|region:ES_type:landmark |display=inline,title}} | osgraw = <!-- TEXT --> | osgridref = <!-- {{gbmappingsmall| TEXT}} --> | location = [[Astorga, Španija|Astorga]] | country = [[Španija]] | denomination = | previous denomination = [[Rimskokatoliška]] | churchmanship = | membership = | attendance = | website = [https://web.archive.org/web/20170810132337/http://www.catedralastorga.com/] | former name = | bull date = | founded date = | founder = | dedication = [[sveta Marija]] | dedicated date = | consecrated date = | status = aktivna | functional status = | heritage designation = Bien de Interés Cultural Patrimonio histórico de España | designated date = 3. Junij 1931 | architect = Juan de Colonia in njegov sin Simón de Colonia (izvirno gotsko, verjetno) Rodrigo Gil de Hontañón (pripisano, renesančna razširitev) | architectural type = | style = [[Gotska arhitektura|gotska]], [[Renesančna arhitektura|renesančna]], [[Baročna arhitektura]] | groundbreaking = 1471 | completed date = 18. stoletje | closed date = | demolished date = | capacity = | length = | width = <!-- {{convert| }} --> | width nave = <!-- {{convert| }} --> | height = <!-- {{convert| }} --> | diameter = <!-- {{convert| }} --> | other dimensions = | floor count = | floor area = <!-- {{convert| }} --> | dome quantity = | dome height outer = <!-- {{convert| }} --> | dome height inner = <!-- {{convert| }} --> | dome dia outer = <!-- {{convert| }} --> | dome dia inner = <!-- {{convert| }} --> | spire quantity = | spire height = <!-- {{convert| }} --> | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = <!-- {{CwtQtrLb to kg| }} --> }} '''Stolnica Astorga''' (špansko ''Catedral de Santa María de Astorga'') je rimskokatoliška cerkev v [[Astorga, Španija|Astorgi]] v [[Španija|Španiji]], dokumentiran že od 3. stoletja z naslovom apostolska. Leta 1931 je bila razglašena za nacionalni spomenik. Pred sedanjo stavbo je bil predromanski tempelj in še en v romanskem slogu, posvečen leta 1069, ki je bil morda dokončan sredi 13. stoletja, brez veliko podatkov o njegovi gradnji. Sedanja Stolnica se je začela graditi z [[apsida|apsido]] v 15. stoletju (1471) v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]] (ladje in kapele), nadaljevala pa se je tudi v naslednjih stoletjih z južnim portalom in dvema kapelama pravokotno na ladjo v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]] in glavno fasado v [[baročna arhitektura|baroku]] - 18. stoletje. Gotsko delo ima možne povezave z arhitektoma Juanom de Colonia in njegovim sinom Simónom de Colonia glede na prvotno gradnjo, delo iz 16. stoletja pa je pripisano Rodrigu Gil de Hontañónu.<ref name="Gom925">Manuel Gómez Moreno, ''Catálogo Monumental de España. Provincia de León'', Madrid, 1925</ref> Ima [[bazilika (zgradba)|bazilikalni]] tloris s tremi ladjami, ki se raztezajo nad romanskim tlorisom in [[kapela]]mi med oporami in tremi poligonalnimi apsidami; [[obok]]i so rebrasti. Stebri, ki jih podpirajo, nimajo [[kapitel]]ov, ampak so podaljšani tako, da se pridružijo rebrom. Oba kvadratna stolpa ob straneh, visoka več kot 60 metrov, sta pokrita s skrilavci. Križni hodnik je neoklasicističen iz leta 1755, avtor Gaspar López. <ref name="Riv335">Rivera Blanco 1995, p.335</ref> Orientacija stavbe je nenavadna, saj je njen [[prezbiterij|kor]] obrnjen proti severovzhodu, običajno pa je usmerjen proti vzhodu. V prezbiteriju je največji [[retabel]] kiparja Gasparja Becerre, najvišje delo in mojstrovina španske renesančne skulpture. Kot v osrednji ladji je v [[Izabelina gotika|izabelini gotiki]] z zanimivimi orehovimi kornimi klopmi skrbno rezbarjene, zlasti renesančni stol sv. Toribija. Med drugimi skulpturami so ''Purísima'' Gregorio Fernández (1626), ''Sv. Janez Krstnik in sv. Hieronim'' Matea del Prada (17. stoletje) in ''Kristus voda'' (14. stoletje). Stavba tvori katedralni kompleks, ki obsega tri različna področja: *Cerkev. *Škofijski arhiv, kapiteljski arhiv in muzej. *Bolnišnica San Juan Bautista, ustanovljena v srednjem veku. V bližini stolnice je [[škofijska palača Astorga]], modernistično delo arhitekta [[Antoni Gaudí|Antonija Gaudija]], ki kljub različnim obdobjem, v katerih so bili zgrajeni, tvori skladen ansambel. Stavba je v [[Lizbonski potres (1755)|potresu v Lizboni]] leta 1755 utrpela resno škodo, v naslednjem stoletju pa so Napoleonove čete povzročile veliko škodo, zlasti v križnem hodniku. Leta 2015 je [[Unesco]] v odobritvi razširitve ''Camino de Santiago'' v Španiji na »Caminos de Santiago de Compostela: Camino francés y Caminos del Norte de España« (''Caminos de Santiago de Compostela: francoska pot in ceste severa Španije'') poslal Španiji kot dokumentacijo ''Inventario Retrospectivo - Elementos Asociados'' (Retrospektivni popis - povezani elementi), v katerem je stolnica v Astorgi navedena pod št. 1710. <ref>El ''Retrospective Inventory - Associated Components'', elaborado en 2014, puede consultarse en el sitio oficial de la UNESCO, en la entrada «Routes of Santiago de Compostela: Camino Francés and Routes of Northern Spain», en el apartado Documentos, en el archivo «Nomination file 669bis» (285 MB), disponible en línea en: http://whc.unesco.org/es/list/669/documents/. Consultado el 31 de julio de 2017.</ref> == Zgodovinsko-umetniški kontekst == [[File:Astorga catedral interior 31.jpg|thumb|left|150px|Notranjost stolnice]] [[File:Astorga Catedral 37 by-dpc.jpg|thumb|left|150px|Glavni oltar]] V času vladavine Ferdinanda I. in Sanche (leta 1037–1065) se je zgodila nova organizacija Kraljevine León. Ta monarha sta se poleg skrbi za civilne zadeve ukvarjala tudi z verskimi in sta se s pomočjo škofov lotila reda in modernizacije Cerkve. Primer Astorga je bil še posebej pomemben, saj so se škofje resno spopadali s svojimi vazali. V času teh kraljev in pod njihovim pokroviteljstvom in nadzorom se je začelo novo življenje stolnice, katere posvečenje (tudi brez dokončanega templja) je potekalo v času Alfonza VI., sina Ferdinanda I. in pod škofa Pedra Núñeza (1066 - 1082), 20. decembra 1069.<ref>Bernard F. Reilly, ''El reino de León y Castilla bajo el rey Alfonso VI (1065-1109)'', Publicaciones del Instituto de Investigaciones y Estudios Toledanos, Toledo, 1989, isbn = 84-87103-03-6</ref> Z Alfonzom VI. in škofom Osmundom je v Astorgo vstopila liturgična reforma, to je zamenjava španskega bogoslužja za rimsko bogoslužje, sprememba, ki so jo spodbujali in svetovali iz Rima in jo je širila opatija Cluny. Naslednja kraljevska sponzorka in zaščitnica stolnice je bila kraljica Urraca I. Leonska. To zgodovinsko obdobje je znano po svoji družbeno-politični nestabilnosti, a kljub temu je stolnica še naprej rasla, med drugim tudi zaradi donacij škofa Pelayonota I. in tudi zaradi pravočasnega darovanja kraljice leta 1120 - posesti v bližini stolnice kjer bi lahko postavili potrebne objekte. V tem okolju darovanja in oskrbe je stavba rasla in škofovska stolnica je bila ohranjena v vsej svoji oblasti. Med gradnjo in širitvijo stolnice so se pojavili pomembni pokrovitelji, ki so s svojo presojo in gospodarnostjo pomagali uresničiti dela. Eden najaktivnejših je bil prelat Alfonso Mejía de Tovar (1616-1636), človek, ki je ljubil likovno umetnost in eden izmed škofov, ki se je najbolj ukvarjal z razvojem gradbeništva in njegove opreme. Bil je odgovoren za korno ograjo (rešetko), ki jo je izdelal Lázaro de Azcaín in oltarne slike ''Veličanstvene Device, Santa Tereze in Brezmadežne'', katere zasnove je naročil pri kanoniku Juanu de Peñalosi, pesniku in umetniku, izjemni figuri poreklom iz Kordove. Še en velik pokrovitelj, ki ga je treba upoštevati, je bil Juan Ramos, ki je leta 1655 Antoniu Lópezu naročil, naj ustvari oltarno sliko ''sv. Janez Krstnik''. Drugi je bil brat Nicolás de Madrid, škof Jerome in mojster kraljeve kripte v [[El Escorial]]u. Tako mesto kot tudi različni deli škofije so bili središče umetniškega povpraševanja in prebivališče mojstrov kiparstva, slikarstva in luksuzne umetnosti. Eden od teh umetnikov je Astorgan je bil Alonso de Portillo, katerega delo prevzema tradicijo dobrega dela v srebrni posodi Astorge. Profesor Manuel Gómez-Moreno (1870-1970) je to identiteto odkril zahvaljujoč napisu, ki ga je umetnik pustil vklesanega v svoje delo procesijskega križa v Villar de los Barrios. == Zgodovina gradnje == O prvi romanski stavbi, ki naj bi bila zgrajena z razširitvijo ali predelavo prejšnje, srednjeveške, je malo podatkov in ostankov. Vendar pa je dokument iz leta 1117 znanstvenikom zagotovil ključne podatke za razumevanje razvoja stavbe. V tem dokumentu je znano, da sta kralj Alfonz VI. in njegova žena Constanza že od začetka naročila ustanovitev cerkve Santa María Virgen, to je templja (''ab initio''), kar se je zgodilo v času mandata škofa Osmunda, zadolženega za uvajanje rimske liturgije.<ref>Cabero Domínguez, María Consolación, ''Astorga y su territorio en la Edad Media (siglo IX al XIV): Evolución demográfica, económica, social, político-administrativa y cultural de la sociedad astorgana medieval'', Universidad de León, León, 1995, isbn = 84-7719-523-4</ref> Malo je znanega tudi o naslednjem obdobju pod mandatom škofa Pelaya (1097–1120), čeprav se sumi, da je prišlo do gradbenega gibanja, sodeč po donacijskih dokumentih. A za zdaj o tem romanskem templju ni neposrednih podatkov, prav tako ni znano, ali je bil dokončan; ni ohranjen noben arhitekturni ali umetniški ostanek, ki bi ga lahko povezali s temi leti. Naslednja faza pripada poznoromanskemu slogu. Obstajajo podatki iz časa škofov Nuño in Pedra Fernándeza, ki zajemajo leta od 1226 do 1265. Dokumenti, povezani s škofom Nuñom, govorijo o delih v križnem hodniku in v škofovi hiši. Sorodne novice s škofom Pedrom Fernándezom so v besedilu njegovega [[epitaf]]a, kjer je rečeno, da »je stavbo dokončal in jo posvetil.« Obstaja tudi dokument ustanovitve kora, ki govori o glavnem oltarju, kapelah, kot so sv. Kozma, [[portik]], [[križni hodnik]] in njegove skulpture ter zvonik, pa tudi o pokopih pripadnikov duhovščine in posameznikov. Toda o sami zgradbi, njeni strukturi, njeni dimenzijah ni nič zapisanega in do danes v podtalju še ni bilo izkopavanj. == Gotska in renesančna stolnica. Razširitve 17. in 18. stoletje == [[Slika:Astorga Catedral 44 by-dpc.jpg|thumb|Osrednji lok in reliefi.]] 16. avgusta 1471 (na praznik posvetitve), je bil položen prvi kamen za gradnjo gotske stolnice, kot je zapisano v napisih. Stavba se je oblikovala na tleh prejšnjega romanskega templja, začenši od kora in kot njegov podaljšek. Gotski slog se je odražal v ladjah, obokih in kapelah, možna avtorja prvotne stavbe sta bila Juan de Colonia in njegov sin Simón de Colonia. Razširitve v 16. stoletju v renesančnem slogu pripisujejo Rodrigu Gil de Hontañónu, ki je takrat živel in delal v mestu. Dokumentirani so kot mojstri gradbeniki Juan de Alvarado in kasneje Juan de Alvear (kamnoseški mojster Trasmerano, umrl leta 1592). V 17. in 18. stoletju je bilo več dozidav in prenov. Dokumentirani so tudi arhitekti Pedro Álvarez de la Torre, Francisco de la Lastra Alvear (umrl leta 1683) in Manuel de la Lastra Alvear, ki ga je nasledil Pablo Antonio Ruiz. Zadnji trije deli proti zahodu so bili izvedeni v 17. stoletju, stolpa sta iz 17. in 18. stoletja, enako kot zahodna fasada in glavni portal (18. stoletje). == Križni hodnik == Gre za pozno delo Gasparja Lópeza v neoklasicističnem slogu iz leta 1755. Ohranja osrednji vodnjak. Sestavljen je iz petih lokov v vsakem krilu, ki jih povezujejo [[jonski slog|jonski]] [[pilaster|pilastri]]. Za dostop služijo štiri vrata s trikotnimi [[pediment]]i. <gallery mode="packed"> Slika:Astorga - Catedral 07 - claustro.jpg|Galerija križnega hodnika. Slika:Astorga Catedral 03 by-dpc.jpg|Dvorišče z vodnjakom. Slika:Astorga Catedral 05 by-dpc.jpg|Stopnišče. Slika:Astorga Catedral 02 by-dpc.jpg|Pogled iz križnega hodnika. Slika:Astorga Catedral 04 by-dpc.jpg|Ena od vrat. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Astorga Cathedral}} *[https://web.archive.org/web/20080628064457/http://www.diocesiscastillayleon.org/astorga/catedral_de_astorga.htm Uradna spletna stran] *[http://cdm16028.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/111171 The Art of medieval Spain, A.D. 500-1200], an exhibition catalog from The Metropolitan Museum of Art Libraries (fully available online as PDF), which contains material on Astorga Cathedral (no. 70) {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Stolnice v Španiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Renesančna arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Španiji]] tw7vc2ol1xjg4y043cuphxibyoam61l 5736796 5736764 2022-08-20T06:44:00Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/SportiBot|SportiBot]] ([[User talk:SportiBot|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09|A09]] wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica svete Marije Astorga | fullname = | other name = | native_name = Catedral de Astorga | native_name_lang = Catedral de Santa María de Astorga | image = Astorga Catedral 49 by-dpc.jpg | imagesize = 230px | caption = | pushpin map = Španija | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = 250 | relief = | map caption = Lega v Španiji | coordinates = {{coord|42|27|28|N|6|03|25|W|region:ES_type:landmark |display=inline,title}} | osgraw = <!-- TEXT --> | osgridref = <!-- {{gbmappingsmall| TEXT}} --> | location = [[Astorga, Španija|Astorga]] | country = [[Španija]] | denomination = | previous denomination = [[Rimskokatoliška]] | churchmanship = | membership = | attendance = | website = [https://web.archive.org/web/20170810132337/http://www.catedralastorga.com/] | former name = | bull date = | founded date = | founder = | dedication = [[sveta Marija]] | dedicated date = | consecrated date = | status = aktivna | functional status = | heritage designation = Bien de Interés Cultural Patrimonio histórico de España | designated date = 3. Junij 1931 | architect = Juan de Colonia in njegov sin Simón de Colonia (izvirno gotsko, verjetno) Rodrigo Gil de Hontañón (pripisano, renesančna razširitev) | architectural type = | style = [[Gotska arhitektura|gotska]], [[Renesančna arhitektura|renesančna]], [[Baročna arhitektura]] | groundbreaking = 1471 | completed date = 18. stoletje | closed date = | demolished date = | capacity = | length = | width = <!-- {{convert| }} --> | width nave = <!-- {{convert| }} --> | height = <!-- {{convert| }} --> | diameter = <!-- {{convert| }} --> | other dimensions = | floor count = | floor area = <!-- {{convert| }} --> | dome quantity = | dome height outer = <!-- {{convert| }} --> | dome height inner = <!-- {{convert| }} --> | dome dia outer = <!-- {{convert| }} --> | dome dia inner = <!-- {{convert| }} --> | spire quantity = | spire height = <!-- {{convert| }} --> | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = <!-- {{CwtQtrLb to kg| }} --> }} '''Stolnica Astorga''' (špansko ''Catedral de Santa María de Astorga'') je rimskokatoliška cerkev v [[Astorga, Španija|Astorgi]] v [[Španija|Španiji]], dokumentiran že od 3. stoletja z naslovom apostolska. Leta 1931 je bila razglašena za nacionalni spomenik. Pred sedanjo stavbo je bil predromanski tempelj in še en v romanskem slogu, posvečen leta 1069, ki je bil morda dokončan sredi 13. stoletja, brez veliko podatkov o njegovi gradnji. Sedanja Stolnica se je začela graditi z [[apsida|apsido]] v 15. stoletju (1471) v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]] (ladje in kapele), nadaljevala pa se je tudi v naslednjih stoletjih z južnim portalom in dvema kapelama pravokotno na ladjo v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]] in glavno fasado v [[baročna arhitektura|baroku]] - 18. stoletje. Gotsko delo ima možne povezave z arhitektoma Juanom de Colonia in njegovim sinom Simónom de Colonia glede na prvotno gradnjo, delo iz 16. stoletja pa je pripisano Rodrigu Gil de Hontañónu.<ref name="Gom925">Manuel Gómez Moreno, ''Catálogo Monumental de España. Provincia de León'', Madrid, 1925</ref> Ima [[bazilika (zgradba)|bazilikalni]] tloris s tremi ladjami, ki se raztezajo nad romanskim tlorisom in [[kapela]]mi med oporami in tremi poligonalnimi apsidami; [[obok]]i so rebrasti. Stebri, ki jih podpirajo, nimajo [[kapitel]]ov, ampak so podaljšani tako, da se pridružijo rebrom. Oba kvadratna stolpa ob straneh, visoka več kot 60 metrov, sta pokrita s skrilavci. Križni hodnik je neoklasicističen iz leta 1755, avtor Gaspar López. <ref name="Riv335">Rivera Blanco 1995, p.335</ref> Orientacija stavbe je nenavadna, saj je njen [[prezbiterij|kor]] obrnjen proti severovzhodu, običajno pa je usmerjen proti vzhodu. V prezbiteriju je največji [[retabel]] kiparja Gasparja Becerre, najvišje delo in mojstrovina španske renesančne skulpture. Kot v osrednji ladji je v [[Izabelina gotika|izabelini gotiki]] z zanimivimi orehovimi kornimi klopmi skrbno rezbarjene, zlasti renesančni stol sv. Toribija. Med drugimi skulpturami so ''Purísima'' Gregorio Fernández (1626), ''Sv. Janez Krstnik in sv. Hieronim'' Matea del Prada (17. stoletje) in ''Kristus voda'' (14. stoletje). Stavba tvori katedralni kompleks, ki obsega tri različna področja: *Cerkev. *Škofijski arhiv, kapiteljski arhiv in muzej. *Bolnišnica San Juan Bautista, ustanovljena v srednjem veku. V bližini stolnice je [[škofijska palača Astorga]], modernistično delo arhitekta [[Antoni Gaudí|Antonija Gaudija]], ki kljub različnim obdobjem, v katerih so bili zgrajeni, tvori skladen ansambel. Stavba je v [[Lizbonski potres (1755)|potresu v Lizboni]] leta 1755 utrpela resno škodo, v naslednjem stoletju pa so Napoleonove čete povzročile veliko škodo, zlasti v križnem hodniku. Leta 2015 je [[Unesco]] v odobritvi razširitve ''Camino de Santiago'' v Španiji na »Caminos de Santiago de Compostela: Camino francés y Caminos del Norte de España« (''Caminos de Santiago de Compostela: francoska pot in ceste severa Španije'') poslal Španiji kot dokumentacijo ''Inventario Retrospectivo - Elementos Asociados'' (Retrospektivni popis - povezani elementi), v katerem je stolnica v Astorgi navedena pod št. 1710. <ref>El ''Retrospective Inventory - Associated Components'', elaborado en 2014, puede consultarse en en el sitio oficial de la UNESCO, en la entrada «Routes of Santiago de Compostela: Camino Francés and Routes of Northern Spain», en el apartado Documentos, en el archivo «Nomination file 669bis» (285 MB), disponible en línea en: http://whc.unesco.org/es/list/669/documents/. Consultado el 31 de julio de 2017.</ref> == Zgodovinsko-umetniški kontekst == [[File:Astorga catedral interior 31.jpg|thumb|left|150px|Notranjost stolnice]] [[File:Astorga Catedral 37 by-dpc.jpg|thumb|left|150px|Glavni oltar]] V času vladavine Ferdinanda I. in Sanche (leta 1037–1065) se je zgodila nova organizacija Kraljevine León. Ta monarha sta se poleg skrbi za civilne zadeve ukvarjala tudi z verskimi in sta se s pomočjo škofov lotila reda in modernizacije Cerkve. Primer Astorga je bil še posebej pomemben, saj so se škofje resno spopadali s svojimi vazali. V času teh kraljev in pod njihovim pokroviteljstvom in nadzorom se je začelo novo življenje stolnice, katere posvečenje (tudi brez dokončanega templja) je potekalo v času Alfonza VI., sina Ferdinanda I. in pod škofa Pedra Núñeza (1066 - 1082), 20. decembra 1069.<ref>Bernard F. Reilly, ''El reino de León y Castilla bajo el rey Alfonso VI (1065-1109)'', Publicaciones del Instituto de Investigaciones y Estudios Toledanos, Toledo, 1989, isbn = 84-87103-03-6</ref> Z Alfonzom VI. in škofom Osmundom je v Astorgo vstopila liturgična reforma, to je zamenjava španskega bogoslužja za rimsko bogoslužje, sprememba, ki so jo spodbujali in svetovali iz Rima in jo je širila opatija Cluny. Naslednja kraljevska sponzorka in zaščitnica stolnice je bila kraljica Urraca I. Leonska. To zgodovinsko obdobje je znano po svoji družbeno-politični nestabilnosti, a kljub temu je stolnica še naprej rasla, med drugim tudi zaradi donacij škofa Pelayonota I. in tudi zaradi pravočasnega darovanja kraljice leta 1120 - posesti v bližini stolnice kjer bi lahko postavili potrebne objekte. V tem okolju darovanja in oskrbe je stavba rasla in škofovska stolnica je bila ohranjena v vsej svoji oblasti. Med gradnjo in širitvijo stolnice so se pojavili pomembni pokrovitelji, ki so s svojo presojo in gospodarnostjo pomagali uresničiti dela. Eden najaktivnejših je bil prelat Alfonso Mejía de Tovar (1616-1636), človek, ki je ljubil likovno umetnost in eden izmed škofov, ki se je najbolj ukvarjal z razvojem gradbeništva in njegove opreme. Bil je odgovoren za korno ograjo (rešetko), ki jo je izdelal Lázaro de Azcaín in oltarne slike ''Veličanstvene Device, Santa Tereze in Brezmadežne'', katere zasnove je naročil pri kanoniku Juanu de Peñalosi, pesniku in umetniku, izjemni figuri poreklom iz Kordove. Še en velik pokrovitelj, ki ga je treba upoštevati, je bil Juan Ramos, ki je leta 1655 Antoniu Lópezu naročil, naj ustvari oltarno sliko ''sv. Janez Krstnik''. Drugi je bil brat Nicolás de Madrid, škof Jerome in mojster kraljeve kripte v [[El Escorial]]u. Tako mesto kot tudi različni deli škofije so bili središče umetniškega povpraševanja in prebivališče mojstrov kiparstva, slikarstva in luksuzne umetnosti. Eden od teh umetnikov je Astorgan je bil Alonso de Portillo, katerega delo prevzema tradicijo dobrega dela v srebrni posodi Astorge. Profesor Manuel Gómez-Moreno (1870-1970) je to identiteto odkril zahvaljujoč napisu, ki ga je umetnik pustil vklesanega v svoje delo procesijskega križa v Villar de los Barrios. == Zgodovina gradnje == O prvi romanski stavbi, ki naj bi bila zgrajena z razširitvijo ali predelavo prejšnje, srednjeveške, je malo podatkov in ostankov. Vendar pa je dokument iz leta 1117 znanstvenikom zagotovil ključne podatke za razumevanje razvoja stavbe. V tem dokumentu je znano, da sta kralj Alfonz VI. in njegova žena Constanza že od začetka naročila ustanovitev cerkve Santa María Virgen, to je templja (''ab initio''), kar se je zgodilo v času mandata škofa Osmunda, zadolženega za uvajanje rimske liturgije.<ref>Cabero Domínguez, María Consolación, ''Astorga y su territorio en la Edad Media (siglo IX al XIV): Evolución demográfica, económica, social, político-administrativa y cultural de la sociedad astorgana medieval'', Universidad de León, León, 1995, isbn = 84-7719-523-4</ref> Malo je znanega tudi o naslednjem obdobju pod mandatom škofa Pelaya (1097–1120), čeprav se sumi, da je prišlo do gradbenega gibanja, sodeč po donacijskih dokumentih. A za zdaj o tem romanskem templju ni neposrednih podatkov, prav tako ni znano, ali je bil dokončan; ni ohranjen noben arhitekturni ali umetniški ostanek, ki bi ga lahko povezali s temi leti. Naslednja faza pripada poznoromanskemu slogu. Obstajajo podatki iz časa škofov Nuño in Pedra Fernándeza, ki zajemajo leta od 1226 do 1265. Dokumenti, povezani s škofom Nuñom, govorijo o delih v križnem hodniku in v škofovi hiši. Sorodne novice s škofom Pedrom Fernándezom so v besedilu njegovega [[epitaf]]a, kjer je rečeno, da »je stavbo dokončal in jo posvetil.« Obstaja tudi dokument ustanovitve kora, ki govori o glavnem oltarju, kapelah, kot so sv. Kozma, [[portik]], [[križni hodnik]] in njegove skulpture ter zvonik, pa tudi o pokopih pripadnikov duhovščine in posameznikov. Toda o sami zgradbi, njeni strukturi, njeni dimenzijah ni nič zapisanega in do danes v podtalju še ni bilo izkopavanj. == Gotska in renesančna stolnica. Razširitve 17. in 18. stoletje == [[Slika:Astorga Catedral 44 by-dpc.jpg|thumb|Osrednji lok in reliefi.]] 16. avgusta 1471 (na praznik posvetitve), je bil položen prvi kamen za gradnjo gotske stolnice, kot je zapisano v napisih. Stavba se je oblikovala na tleh prejšnjega romanskega templja, začenši od kora in kot njegov podaljšek. Gotski slog se je odražal v ladjah, obokih in kapelah, možna avtorja prvotne stavbe sta bila Juan de Colonia in njegov sin Simón de Colonia. Razširitve v 16. stoletju v renesančnem slogu pripisujejo Rodrigu Gil de Hontañónu, ki je takrat živel in delal v mestu. Dokumentirani so kot mojstri gradbeniki Juan de Alvarado in kasneje Juan de Alvear (kamnoseški mojster Trasmerano, umrl leta 1592). V 17. in 18. stoletju je bilo več dozidav in prenov. Dokumentirani so tudi arhitekti Pedro Álvarez de la Torre, Francisco de la Lastra Alvear (umrl leta 1683) in Manuel de la Lastra Alvear, ki ga je nasledil Pablo Antonio Ruiz. Zadnji trije deli proti zahodu so bili izvedeni v 17. stoletju, stolpa sta iz 17. in 18. stoletja, enako kot zahodna fasada in glavni portal (18. stoletje). == Križni hodnik == Gre za pozno delo Gasparja Lópeza v neoklasicističnem slogu iz leta 1755. Ohranja osrednji vodnjak. Sestavljen je iz petih lokov v vsakem krilu, ki jih povezujejo [[jonski slog|jonski]] [[pilaster|pilastri]]. Za dostop služijo štiri vrata s trikotnimi [[pediment]]i. <gallery mode="packed"> Slika:Astorga - Catedral 07 - claustro.jpg|Galerija križnega hodnika. Slika:Astorga Catedral 03 by-dpc.jpg|Dvorišče z vodnjakom. Slika:Astorga Catedral 05 by-dpc.jpg|Stopnišče. Slika:Astorga Catedral 02 by-dpc.jpg|Pogled iz križnega hodnika. Slika:Astorga Catedral 04 by-dpc.jpg|Ena od vrat. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Astorga Cathedral}} *[https://web.archive.org/web/20080628064457/http://www.diocesiscastillayleon.org/astorga/catedral_de_astorga.htm Uradna spletna stran] *[http://cdm16028.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/111171 The Art of medieval Spain, A.D. 500-1200], an exhibition catalog from The Metropolitan Museum of Art Libraries (fully available online as PDF), which contains material on Astorga Cathedral (no. 70) {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Stolnice v Španiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Renesančna arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Španiji]] behk242xnpggv6y0pm3auqzajkuvuvc 5737608 5736796 2022-08-20T11:40:48Z A09 188929 tn wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica svete Marije Astorga | fullname = | other name = | native_name = Catedral de Astorga | native_name_lang = Catedral de Santa María de Astorga | image = Astorga Catedral 49 by-dpc.jpg | imagesize = 230px | caption = | pushpin map = Španija | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = 250 | relief = | map caption = Lega v Španiji | coordinates = {{coord|42|27|28|N|6|03|25|W|region:ES_type:landmark |display=inline,title}} | osgraw = <!-- TEXT --> | osgridref = <!-- {{gbmappingsmall| TEXT}} --> | location = [[Astorga, Španija|Astorga]] | country = [[Španija]] | denomination = | previous denomination = [[Rimskokatoliška]] | churchmanship = | membership = | attendance = | website = [https://web.archive.org/web/20170810132337/http://www.catedralastorga.com/] | former name = | bull date = | founded date = | founder = | dedication = [[sveta Marija]] | dedicated date = | consecrated date = | status = aktivna | functional status = | heritage designation = Bien de Interés Cultural Patrimonio histórico de España | designated date = 3. Junij 1931 | architect = Juan de Colonia in njegov sin Simón de Colonia (izvirno gotsko, verjetno) Rodrigo Gil de Hontañón (pripisano, renesančna razširitev) | architectural type = | style = [[Gotska arhitektura|gotska]], [[Renesančna arhitektura|renesančna]], [[Baročna arhitektura]] | groundbreaking = 1471 | completed date = 18. stoletje | closed date = | demolished date = | capacity = | length = | width = <!-- {{convert| }} --> | width nave = <!-- {{convert| }} --> | height = <!-- {{convert| }} --> | diameter = <!-- {{convert| }} --> | other dimensions = | floor count = | floor area = <!-- {{convert| }} --> | dome quantity = | dome height outer = <!-- {{convert| }} --> | dome height inner = <!-- {{convert| }} --> | dome dia outer = <!-- {{convert| }} --> | dome dia inner = <!-- {{convert| }} --> | spire quantity = | spire height = <!-- {{convert| }} --> | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = <!-- {{CwtQtrLb to kg| }} --> }} '''Stolnica Astorga''' (špansko ''Catedral de Santa María de Astorga'') je rimskokatoliška cerkev v [[Astorga, Španija|Astorgi]] v [[Španija|Španiji]], dokumentiran že od 3. stoletja z naslovom apostolska. Leta 1931 je bila razglašena za nacionalni spomenik. Pred sedanjo stavbo je bil predromanski tempelj in še en v romanskem slogu, posvečen leta 1069, ki je bil morda dokončan sredi 13. stoletja, brez veliko podatkov o njegovi gradnji. Sedanja Stolnica se je začela graditi z [[apsida|apsido]] v 15. stoletju (1471) v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]] (ladje in kapele), nadaljevala pa se je tudi v naslednjih stoletjih z južnim portalom in dvema kapelama pravokotno na ladjo v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]] in glavno fasado v [[baročna arhitektura|baroku]] - 18. stoletje. Gotsko delo ima možne povezave z arhitektoma Juanom de Colonia in njegovim sinom Simónom de Colonia glede na prvotno gradnjo, delo iz 16. stoletja pa je pripisano Rodrigu Gil de Hontañónu.<ref name="Gom925">Manuel Gómez Moreno, ''Catálogo Monumental de España. Provincia de León'', Madrid, 1925</ref> Ima [[bazilika (zgradba)|bazilikalni]] tloris s tremi ladjami, ki se raztezajo nad romanskim tlorisom in [[kapela]]mi med oporami in tremi poligonalnimi apsidami; [[obok]]i so rebrasti. Stebri, ki jih podpirajo, nimajo [[kapitel]]ov, ampak so podaljšani tako, da se pridružijo rebrom. Oba kvadratna stolpa ob straneh, visoka več kot 60 metrov, sta pokrita s skrilavci. Križni hodnik je neoklasicističen iz leta 1755, avtor Gaspar López.<ref name="Riv335">Rivera Blanco 1995, p.335</ref> Orientacija stavbe je nenavadna, saj je njen [[prezbiterij|kor]] obrnjen proti severovzhodu, običajno pa je usmerjen proti vzhodu. V prezbiteriju je največji [[retabel]] kiparja Gasparja Becerre, najvišje delo in mojstrovina španske renesančne skulpture. Kot v osrednji ladji je v [[Izabelina gotika|izabelini gotiki]] z zanimivimi orehovimi kornimi klopmi skrbno rezbarjene, zlasti renesančni stol sv. Toribija. Med drugimi skulpturami so ''Purísima'' Gregorio Fernández (1626), ''Sv. Janez Krstnik in sv. Hieronim'' Matea del Prada (17. stoletje) in ''Kristus voda'' (14. stoletje). Stavba tvori katedralni kompleks, ki obsega tri različna področja: *Cerkev. *Škofijski arhiv, kapiteljski arhiv in muzej. *Bolnišnica San Juan Bautista, ustanovljena v srednjem veku. V bližini stolnice je [[škofijska palača Astorga]], modernistično delo arhitekta [[Antoni Gaudí|Antonija Gaudija]], ki kljub različnim obdobjem, v katerih so bili zgrajeni, tvori skladen ansambel. Stavba je v [[Lizbonski potres (1755)|potresu v Lizboni]] leta 1755 utrpela resno škodo, v naslednjem stoletju pa so Napoleonove čete povzročile veliko škodo, zlasti v križnem hodniku. Leta 2015 je [[Unesco]] v odobritvi razširitve ''Camino de Santiago'' v Španiji na »Caminos de Santiago de Compostela: Camino francés y Caminos del Norte de España« (''Caminos de Santiago de Compostela: francoska pot in ceste severa Španije'') poslal Španiji kot dokumentacijo ''Inventario Retrospectivo - Elementos Asociados'' (Retrospektivni popis - povezani elementi), v katerem je stolnica v Astorgi navedena pod št. 1710. <ref>El ''Retrospective Inventory - Associated Components'', elaborado en 2014, puede consultarse en en el sitio oficial de la UNESCO, en la entrada «Routes of Santiago de Compostela: Camino Francés and Routes of Northern Spain», en el apartado Documentos, en el archivo «Nomination file 669bis» (285 MB), disponible en línea en: http://whc.unesco.org/es/list/669/documents/. Consultado el 31 de julio de 2017.</ref> == Zgodovinsko-umetniški kontekst == [[File:Astorga catedral interior 31.jpg|thumb|left|150px|Notranjost stolnice]] [[File:Astorga Catedral 37 by-dpc.jpg|thumb|left|150px|Glavni oltar]] V času vladavine Ferdinanda I. in Sanche (leta 1037–1065) se je zgodila nova organizacija Kraljevine León. Ta monarha sta se poleg skrbi za civilne zadeve ukvarjala tudi z verskimi in sta se s pomočjo škofov lotila reda in modernizacije Cerkve. Primer Astorga je bil še posebej pomemben, saj so se škofje resno spopadali s svojimi vazali. V času teh kraljev in pod njihovim pokroviteljstvom in nadzorom se je začelo novo življenje stolnice, katere posvečenje (tudi brez dokončanega templja) je potekalo v času Alfonza VI., sina Ferdinanda I. in pod škofa Pedra Núñeza (1066 - 1082), 20. decembra 1069.<ref>Bernard F. Reilly, ''El reino de León y Castilla bajo el rey Alfonso VI (1065-1109)'', Publicaciones del Instituto de Investigaciones y Estudios Toledanos, Toledo, 1989, isbn = 84-87103-03-6</ref> Z Alfonzom VI. in škofom Osmundom je v Astorgo vstopila liturgična reforma, to je zamenjava španskega bogoslužja za rimsko bogoslužje, sprememba, ki so jo spodbujali in svetovali iz Rima in jo je širila opatija Cluny. Naslednja kraljevska sponzorka in zaščitnica stolnice je bila kraljica Urraca I. Leonska. To zgodovinsko obdobje je znano po svoji družbeno-politični nestabilnosti, a kljub temu je stolnica še naprej rasla, med drugim tudi zaradi donacij škofa Pelayonota I. in tudi zaradi pravočasnega darovanja kraljice leta 1120 - posesti v bližini stolnice kjer bi lahko postavili potrebne objekte. V tem okolju darovanja in oskrbe je stavba rasla in škofovska stolnica je bila ohranjena v vsej svoji oblasti. Med gradnjo in širitvijo stolnice so se pojavili pomembni pokrovitelji, ki so s svojo presojo in gospodarnostjo pomagali uresničiti dela. Eden najaktivnejših je bil prelat Alfonso Mejía de Tovar (1616-1636), človek, ki je ljubil likovno umetnost in eden izmed škofov, ki se je najbolj ukvarjal z razvojem gradbeništva in njegove opreme. Bil je odgovoren za korno ograjo (rešetko), ki jo je izdelal Lázaro de Azcaín in oltarne slike ''Veličanstvene Device, Santa Tereze in Brezmadežne'', katere zasnove je naročil pri kanoniku Juanu de Peñalosi, pesniku in umetniku, izjemni figuri poreklom iz Kordove. Še en velik pokrovitelj, ki ga je treba upoštevati, je bil Juan Ramos, ki je leta 1655 Antoniu Lópezu naročil, naj ustvari oltarno sliko ''sv. Janez Krstnik''. Drugi je bil brat Nicolás de Madrid, škof Jerome in mojster kraljeve kripte v [[El Escorial]]u. Tako mesto kot tudi različni deli škofije so bili središče umetniškega povpraševanja in prebivališče mojstrov kiparstva, slikarstva in luksuzne umetnosti. Eden od teh umetnikov je Astorgan je bil Alonso de Portillo, katerega delo prevzema tradicijo dobrega dela v srebrni posodi Astorge. Profesor Manuel Gómez-Moreno (1870-1970) je to identiteto odkril zahvaljujoč napisu, ki ga je umetnik pustil vklesanega v svoje delo procesijskega križa v Villar de los Barrios. == Zgodovina gradnje == O prvi romanski stavbi, ki naj bi bila zgrajena z razširitvijo ali predelavo prejšnje, srednjeveške, je malo podatkov in ostankov. Vendar pa je dokument iz leta 1117 znanstvenikom zagotovil ključne podatke za razumevanje razvoja stavbe. V tem dokumentu je znano, da sta kralj Alfonz VI. in njegova žena Constanza že od začetka naročila ustanovitev cerkve Santa María Virgen, to je templja (''ab initio''), kar se je zgodilo v času mandata škofa Osmunda, zadolženega za uvajanje rimske liturgije.<ref>Cabero Domínguez, María Consolación, ''Astorga y su territorio en la Edad Media (siglo IX al XIV): Evolución demográfica, económica, social, político-administrativa y cultural de la sociedad astorgana medieval'', Universidad de León, León, 1995, isbn = 84-7719-523-4</ref> Malo je znanega tudi o naslednjem obdobju pod mandatom škofa Pelaya (1097–1120), čeprav se sumi, da je prišlo do gradbenega gibanja, sodeč po donacijskih dokumentih. A za zdaj o tem romanskem templju ni neposrednih podatkov, prav tako ni znano, ali je bil dokončan; ni ohranjen noben arhitekturni ali umetniški ostanek, ki bi ga lahko povezali s temi leti. Naslednja faza pripada poznoromanskemu slogu. Obstajajo podatki iz časa škofov Nuño in Pedra Fernándeza, ki zajemajo leta od 1226 do 1265. Dokumenti, povezani s škofom Nuñom, govorijo o delih v križnem hodniku in v škofovi hiši. Sorodne novice s škofom Pedrom Fernándezom so v besedilu njegovega [[epitaf]]a, kjer je rečeno, da »je stavbo dokončal in jo posvetil.« Obstaja tudi dokument ustanovitve kora, ki govori o glavnem oltarju, kapelah, kot so sv. Kozma, [[portik]], [[križni hodnik]] in njegove skulpture ter zvonik, pa tudi o pokopih pripadnikov duhovščine in posameznikov. Toda o sami zgradbi, njeni strukturi, njeni dimenzijah ni nič zapisanega in do danes v podtalju še ni bilo izkopavanj. == Gotska in renesančna stolnica. Razširitve 17. in 18. stoletje == [[Slika:Astorga Catedral 44 by-dpc.jpg|thumb|Osrednji lok in reliefi.]] 16. avgusta 1471 (na praznik posvetitve), je bil položen prvi kamen za gradnjo gotske stolnice, kot je zapisano v napisih. Stavba se je oblikovala na tleh prejšnjega romanskega templja, začenši od kora in kot njegov podaljšek. Gotski slog se je odražal v ladjah, obokih in kapelah, možna avtorja prvotne stavbe sta bila Juan de Colonia in njegov sin Simón de Colonia. Razširitve v 16. stoletju v renesančnem slogu pripisujejo Rodrigu Gil de Hontañónu, ki je takrat živel in delal v mestu. Dokumentirani so kot mojstri gradbeniki Juan de Alvarado in kasneje Juan de Alvear (kamnoseški mojster Trasmerano, umrl leta 1592). V 17. in 18. stoletju je bilo več dozidav in prenov. Dokumentirani so tudi arhitekti Pedro Álvarez de la Torre, Francisco de la Lastra Alvear (umrl leta 1683) in Manuel de la Lastra Alvear, ki ga je nasledil Pablo Antonio Ruiz. Zadnji trije deli proti zahodu so bili izvedeni v 17. stoletju, stolpa sta iz 17. in 18. stoletja, enako kot zahodna fasada in glavni portal (18. stoletje). == Križni hodnik == Gre za pozno delo Gasparja Lópeza v neoklasicističnem slogu iz leta 1755. Ohranja osrednji vodnjak. Sestavljen je iz petih lokov v vsakem krilu, ki jih povezujejo [[jonski slog|jonski]] [[pilaster|pilastri]]. Za dostop služijo štiri vrata s trikotnimi [[pediment]]i. <gallery mode="packed"> Slika:Astorga - Catedral 07 - claustro.jpg|Galerija križnega hodnika. Slika:Astorga Catedral 03 by-dpc.jpg|Dvorišče z vodnjakom. Slika:Astorga Catedral 05 by-dpc.jpg|Stopnišče. Slika:Astorga Catedral 02 by-dpc.jpg|Pogled iz križnega hodnika. Slika:Astorga Catedral 04 by-dpc.jpg|Ena od vrat. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Astorga Cathedral}} *[https://web.archive.org/web/20080628064457/http://www.diocesiscastillayleon.org/astorga/catedral_de_astorga.htm Uradna spletna stran] *[http://cdm16028.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/111171 The Art of medieval Spain, A.D. 500-1200], an exhibition catalog from The Metropolitan Museum of Art Libraries (fully available online as PDF), which contains material on Astorga Cathedral (no. 70) {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Stolnice v Španiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Renesančna arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Španiji]] fdinhne8z3yf1g3bm463g3moz2aenen 0 503707 5737014 5559752 2022-08-20T07:07:37Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Marijo Možnik''', hrvaški [[Gimnastika|gimnastik]] * [[18. januar]] [[1987]] [[Zagreb]], [[Socialistična republika Hrvaška|SR Hrvaška]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. {{Infopolje Oseba|name=Marijo Možnik|birth_date=|birth_place=|image=2015 European Artistic Gymnastics Championships - Horizontal Bar - Medalists 02.jpg|caption=Možnik na evropskem prvenstvu leta 2015|citizenship=|occupation=}} Njegovi opazni rezultati so bronasta medalja na svetovnem prvenstvu 2014, zlata medalja na evropskem prvenstvu 2015 in srebrna medalja na evropskem prvenstvu 2012. Na svetovnem prvenstvu leta 2007 je Možnik predstavil nov telovadni element, imenovan po njem. Je vodja hrvaške "Državne nagrade za šport" [[Franjo Bučar (pisatelj)|Franja Bučarja]] za leto 2013.<ref>[https://sport.hrt.hr/620081/marijo-moznik-novi-predsjednik-hrvatskog-gimnastickog-saveza Marijo Možnik novi predsjednik Hrvatskog gimnastičkog saveza] {{in lang|hr}}</ref> Možnik se je leta 2019 upokojil iz [[Šport|športa]]. Maja 2020 je bil izvoljen za predsednika Hrvaške gimnastične zveze.<ref>[https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/jedan-od-nasih-najuspjesnijih-gimnasticara-se-oprasta-od-sportske-kariere-na-trgu-bana-jelacica-se-predstavio-kao-kandidat-za-europski-parlament/8914292/ JEDAN OD NAŠIH NAJUSPJEŠNIJIH GIMNASTIČARA SE OPRAŠTA OD SPORTSKE KARIJERE Na Trgu bana Jelačića se predstavio kao kandidat za Europski parlament] {{in lang|hr}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1987]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Hrvaški gimastiki]] [[Kategorija:Hrvaški športniki]] qnknmwktabxio4ifwbdqxmerk3oc9jn 5737022 5737014 2022-08-20T07:08:37Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/SportiBot|SportiBot]] ([[User talk:SportiBot|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:ZimskoSonce|ZimskoSonce]] wikitext text/x-wiki '''Marijo Možnik''', hrvaški [[Gimnastika|gimnastik]] * [[18. januar]] [[1987]] [[Zagreb]], [[Socialistična republika Hrvaška|SR Hrvaška]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. {{Infopolje Oseba|name=Marijo Možnik|birth_date=|birth_place=|image=2015 European Artistic Gymnastics Championships - Horizontal Bar - Medalists 02.jpg|caption=Možnik na evropskem prvenstvu leta 2015|citizenship=|occupation=}} Njegovi opazni rezultati so bronasta medalja na svetovnem prvenstvu 2014, zlata medalja na evropskem prvenstvu 2015 in srebrna medalja na evropskem prvenstvu 2012. Na svetovnem prvenstvu leta 2007 je Možnik predstavil nov telovadni element, imenovan po njem. Je vodja hrvaške "Državne nagrade za šport" [[Franjo Bučar (pisatelj)|Franja Bučarja]] za leto 2013.<ref>[https://sport.hrt.hr/620081/marijo-moznik-novi-predsjednik-hrvatskog-gimnastickog-saveza Marijo Možnik novi predsjednik Hrvatskog gimnastičkog saveza] {{in lang|hr}}</ref> Možnik se je leta 2019 upokojil iz [[Šport|športa]]. Maja 2020 je bil izvoljen za predsednika Hrvaške gimnastične zveze.<ref>[https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/jedan-od-nasih-najuspjesnijih-gimnasticara-se-oprasta-od-sportske-karijere-na-trgu-bana-jelacica-se-predstavio-kao-kandidat-za-europski-parlament/8914292/ JEDAN OD NAŠIH NAJUSPJEŠNIJIH GIMNASTIČARA SE OPRAŠTA OD SPORTSKE KARIJERE Na Trgu bana Jelačića se predstavio kao kandidat za Europski parlament] {{in lang|hr}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1987]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Hrvaški gimastiki]] [[Kategorija:Hrvaški športniki]] kh2t1ox4mh728ylv1aexck7igmb8bye 0 503758 5737028 5656881 2022-08-20T07:09:40Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{razlikuj|zakon zares velikih števil}} {{short description|Srednje vrednosti ponovljenih poskusov konvergirajo k pričakovani vrednosti}} [[slika:Lawoflargenumbers.svg|thumb|right|400px|Prikaz zakona velikih števil z določeno izvedbo metov ene [[igralna kocka|igralne kocke]]. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna.]] <!-- {{Probability fundamentals}} --> '''Zákon velíkih števíl''' je v [[verjetnostni račun|verjetnostnem računu]] in [[statistika|statistiki]] osnovni [[limita|limitni]] [[izrek]], ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat. Po zakonu mora biti [[srednja vrednost]] rezultatov, pridobljenih iz velikega števila poskusov, blizu [[pričakovana vrednost|pričakovane vrednosti]], njena vrednost pa se vedno bolj približuje pričakovani vrednosti, če se izvaja vedno več poskusov.<ref name=":0" /> Zakon velikih števil je pomemben, saj zagotavlja stabilne dolgoročne rezultate za srednje vrednosti poljubnih naključnih dogodkov.<ref name=":0" /><ref name="yao__2016" /> Čeprav bo mogoče na primer [[kazina]] v enem zasuku kolesa [[ruleta|rulete]] izgubila denar, se bodo z velikim številom zasukov vrednosti njenih zaslužkov približevale napovedljivemu odstotku. Vsak [[zmagovalni niz]] igralca bodo premagali parametri igre. Pomembno si je zapomniti, da zakon velja le, (kakor nakazuje tudi njegovo ime), kadar se obravnava ''veliko število'' opazovanj. Ne obstaja načelo, da bo malo število opazovanj sovpadalo s pričakovano vrednostjo, ali, da bo zmagovalni niz ene vrednosti takoj »uravnotežen« z drugimi (glej [[hazarderska zmota]]<!-- kockarska zabloda -->). == Zgledi == === Met igralne kocke === Vsak met poštene (šeststrane) [[igralna kocka|igralne kocke]] bo dal [[zaloga vrednosti|zalogo vrednosti]] števil <math> X_{k} = \{ x_{k} \} = \{1, 2, 3, 4, 5, 6\} \!\, </math>, vsako z enako [[verjetnost]]jo <math> \mathbb{P} (X_{k}) = 1 /6 \!\, </math> in [[funkcija verjetnosti|funkcijo verjetnosti]] <math> p_{X}(x_{k}) = 1/ 6 \!\, </math>. Tako je pričakovana vrednost povprečne vrednosti metov enaka: : <math> \mathbb{E} (X) = \sum_{k = 1}^{6} x_{k} \ p_{X}(x_{k}) = 1 \cdot \frac{1}{6} + 2 \cdot \frac{1}{6} + 3 \cdot \frac{1}{6} + 4 \cdot \frac{1}{6} + 5 \cdot \frac{1}{6} + 6 \cdot \frac{1}{6} = \frac{1+2+3+4+5+6}{6} = \frac{21}{6} = \frac{7}{2} = 3,5 \!\, . </math> Pričakovani [[standardni odklon]] je enak: : <math> \sigma = \sqrt{\mathbb{V} (X) } = \sqrt{\frac{\sum_{k=1}^{6} \left( x_{k} - \mathbb{E} (X) \right)^{2}}{6}} = \ldots = \sqrt{\frac{35}{12}} = 1,7078... \!\, . </math> Po zakonu velikih števil, če se vrže veliko metov poštene igralne kocke, bo srednja vrednost njihovih vrednosti (včasih imenovana [[vzorčna sredina]]) zelo verjetno blizu vrednosti 3,5 z večjo [[točnost]]jo pri večjem številu metov. Iz zakona velikih števil sledi, da bo [[empirična verjetnost]] ugodnega izida v nizu [[Bernoullijev poskus|Bernoullijevih poskusov]] konvergirala k teoretični verjetnosti. Za [[Bernoullijeva porazdelitev|Bernoullijevo slučajno spremenljivko]] je pričakovana vrednost teoretična verjetnost ugodnega izida, srednja vrednost <math> n \!\, </math> takšnih spremenljivk, kjer se privzame, da so [[neodvisne in enakomerno porazdeljene slučajne spremenljivke|neodvisne in enakomerno porazdeljene]] (n.e.p.), pa je ravno relativna frekvenca (empirična verjetnost). === Met kovanca === Met [[pošteni kovanec|poštenega kovanca]] je na primer Bernoullijev poskus. Tu je <math> X_{k} = \{ x_{k} \} = \{ \check{s}, g\} \sim \{ 0, 1 \} \sim \{ 1, 2 \} \!\, </math>. Ko se pošteni kovanec vrže enkrat, bo teoretična verjetnost, da bo padla številka, enaka <math> \mathbb{P} (X_{k}) = 1 / 2 \!\, </math>. Zato bo po zakonu velikih števil razmerje padlih številk v »velikem« številu [[metanje kovanca|metov kovanca]] v grobem enako <math> 1 / 2 \!\, </math>. Še posebej bo razmerje padlih številk po <math> n \!\, </math> metih [[skoraj gotovo]] [[limita zaporedja|konvergiralo]] k <math> 1 / 2 \!\, </math>, ko se bo <math> n \!\, </math> približeval neskončnosti. Čeprav se razmerje padlih številk (cifer) (in grbov (glav, mož)) približuje <math> 1 / 2 \!\, </math>, bo [[absolutna razlika]] števila padlih številk in grbov skoraj gotovo postala velika, ko bo število metov postalo veliko. Zato se verjetnost, da je absolutna razlika majhno število, približuje nič, ko število metov postane veliko. Tudi razmerje med absolutno razliko in številom metov se bo skoraj gotovo približevalo ničli: : <math> |n_\text{š} - n_\text{g}| \not\to 0, \quad \frac{|n_\text{š} - n_\text{g}|}{n} \to 0 \!\, . </math> Pričakovana razlika intuitivno narašča, vendar v manjši meri kot število metov. === Metode Monte Carlo === Drugi dober zgled je zakon velikih števil [[metoda Monte Carlo|metode Monte Carlo]]. Te metode so širok razred [[izračunavanje|izračunavalnih]] [[algoritem|algoritmov]], ki se za pridobitev numeričnih rezultatov zanašajo na [[vzorčenje (statistika)|naključno vzorčenje]]. Večje je število ponovitev, boljša bo aproksimacija. Razlog, da je ta metoda pomembna, je v glavnem v tem, da je včasih težko ali nemogoče uporabiti druge pristope.<ref name="kroe_2014" /> == Omejitev == Srednja vrednost rezultatov, pridobljenih z velikim številom poskusov, v nekaterim primerih morda ne bo konvergirala. Srednja vrednost <math> n \!\, </math> rezultatov iz [[Cauchyjeva porazdelitev|Cauchyjeve porazdelitve]] ali nekaterih [[Paretova porazdelitev|Paretovih porazdelitev]] (s [[statistična pomembnost|pomembnostjo]] <math> \alpha < 1 \!\, </math>) na primer ne bodo konvergirale, ko bo <math> n \!\, </math> narastel čez vse meje – razlog je [[porazdelitev s težkimi repi]]. Cauchyjeva in Paretova porazdelitev predstavljata dva primera – Cauchyjeva porazdelitev nima pričakovanja,<ref name="dekk_2005a" /> pričakovanje Paretove porazdelitve (<math> \alpha < 1 \!\, </math>) pa je neskončno.<ref name="dekk_2005b" /> V drugem primeru so naključna števila enaka [[tangenta|tangenti]] kota, enakomerno porazdeljenega med −90° in +90°. [[Mediana]] je enaka nič, pričakovana vrednost pa ne obstaja – povprečje <math> n \!\, </matH> takšnih spremenljivk ima res enako porazdelitev kot ena takšna spremenljivka. Verjetnostno ne konvergira proti nič (ali h katerikoli drugi vrednosti), ko gre <math> n \!\, </math> proti neskončnosti. == Zgodovina == [[slika:DiffusionMicroMacro.gif|thumb|right|250px|[[molekularna difuzija|Difuzija]] je zgled zakona velikih števil. Na začetku obstajajo [[raztopina|raztopljene]] molekule na levi strani pregrade (škrlatna črta) in nobena na desni strani. Pregrada se odstrani in raztopina difundira po celotni posodi.<br /> <u>Na vrhu:</u> z eno molekulo je gibanje videti precej naključno.<br /> <u>V sredini:</u> z več molekulami je razvidna jasna tendenca, kjer raztopina polni posodo vedno bolj enakomerno z občasnimi naključnimi fluktuacijami.<br /> <u>Spodaj:</u> z velikanskim številom raztopljenih molekul (preveč, da bi se videle), nakjučnost bistveno izgine – raztopina, kot je videti, se giblje gladko in sistematično iz območij z visoko koncentracijo v območja z nizko koncentracijo. V stvarnih razmerah lahko kemiki opišejo difuzijo kot deterministični makroskopski fenomen (glej [[difuzijski zakon]]], navkljub njeni podvrženi naključni naravi.]] Italijanski matematik [[Gerolamo Cardano]] (1501–1576) je brez [[matematični dokaz|dokaza]] navedel, da se točnosti empiričnih statistik izboljšujejo z večjim številom poskusov.<ref name="mlod_2008" /><ref name="gorr_2012" /> To je bilo potem formalizirano kot zakon velikih števil. Cardanova matematika je pripadala obdobju v katerem se je izraz slutil s pomočjo formul. Zakona eksplicitno na ta način ni zmogel zapisati, vendar se bo po njem dogodek zgodil z vrednostjo, ki je blizu <math> n \mathbb{P} \!\, </math>, če je verjetnost zanj <math> \mathbb{P} \!\, </math> in <math> n \!\, </math> veliko število ponavljanj.<ref name="gorr_2012" /> Posebno obliko zakona velikih števil (za dvojiško slučajno spremenljivko) je prvi dokazal [[Jakob Bernoulli I.|Jakob Bernoulli]].<ref name="bern_1713" /> Za razvoj dovolj strogega matematičnega dokaza je potreboval 20 let. Objavil ga je v četrtem delu svojega dela ''Umetnost domnevanja'' (''[[Ars Conjectandi]]'') leta 1713. To je imenoval »zlati izrek«, vendar je postal splošno znan kot »'''Bernoullijev izrek'''«.<ref name="gorr_2012" /> Ne sme se zamenjevati z [[Bernoullijevo načelo|Bernoullijevim načelom]], imenovanim po njegovem nečaku [[Daniel Bernoulli|Danielu Bernoulliju]]. Verjetnost po tem ni bila le matematični abstraktni koncept, ampak je bila količina, ki se je lahko z naraščajočim številom vzorcev ocenila s povečanim zaupanjem.<ref name="gorr_2012" /> Leta 1837 je [[Siméon-Denis Poisson]] izrek naprej opisal pod imenom »zakon velikih števil« (»{{jezik|fr|la loi des grands nombres}}«).{{efn|Poisson je imenoval »zakon velikih števil« (''la loi des grands nombres'') v {{sktxt|Poisson|1837|pp=7}}. Poskušal je podati dokaz zakona v dveh delih na straneh 139–143 in 277.}}<ref name="hack_1983" /> Tako je bil zakon znan pod obema imenoma, vendar se »zakon velikih števil« rabi pogosteje. Po objavi Bernoullijevih in Poissonovih prizadevanj so tudi drugi matematiki prispevali k prečiščenju zakona, med drugim [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Čebišov]],<ref name="čebi_1846" /> [[Andrej Andrejevič Markov (starejši)|Markov]], [[Émile Borel|Borel]], [[Francesco Paolo Cantelli|Cantelli]] in [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov|Kolmogorov]] ter [[Aleksander Jakovljevič Hinčin|Hinčin]]. Čebišov je podal splošno formulacijo zakona velikih števil – če so pričakovane vrednosti niza slučajnih spremenljivk in kvadrati teh pričakovanj v celoti končni, bo aritmetična sredina z njihovo rastjo zelo verjetno konvergirala k aritmetični sredini njihovih pričakovanj. Markov je pokazal, da se lahko zakon uporabi za slučajno spremenljivko, ki pod določenim drugim šibkejšim privzetkom nima končne [[varianca|variance]], Hinčin pa je leta 1929 pokazal, da, če je vrsta sestavljena iz neodvisno enakomerno porazdeljenih slučajnih spremenljivk, je dovolj, da za veljavnost šibkega zakona velikih števil pričakovana vrednost obstaja.<ref name="sene_2013" /><ref name="EncMath" /> Ta nadaljnja raziskovanja so dala dve pomembni obliki zakona velikih števil. Ena se imenuje »šibki« zakon, druga pa »krepki« zakon, glede na dva različna načina konvergence kumulativne vzorčne sredine k pričakovani vrednosti – še posebej, kakor je pojasnjeno spodaj – iz krepke oblike sledi šibka oblika zakona.<ref name="sene_2013" /><ref name="stoc_2006" /> == Dve obliki zakona == Obstajata dve različni različici '''zakona velikih števil''', ki sta opisani spodaj. Imenujeta se'' '''krepki zakon''' velikih števil'' in '''''šibki zakon''' velikih števil''.<ref name="bhat_2016" /><ref name=":0" /> Zakona za primer kjer je <math> X_{1}, X_{2}, \cdots \!\, </math> neskončno [[zaporedje]] neodvisnih in enakomerno porazdeljenih slučajnih spremenljivk integrabilnih po Lebesgu s pričakovano vrednostjo <math> \mathbb{E}(X_{1}) = \mathbb{E}(X_{2}) = \ldots = \mu \!\, </math> v obeh oblikah pravita, da z navidezno gotovostjo vzorčna sredina: : <math> \overline{X}_{n}=\frac1n(X_{1}+X_{2}+\cdots+X_n) \!\, </math> konvergira k pričakovani vrednosti : : {| |- | cellpadding="5" style="border:2px solid #50c878; background: #ecfcf4; text-align: left;" | <math> \overline{X}_{n} \to \mu, \quad\text{ko gre}\ n \to \infty \!\, . </math> || (1. zakon) |} (Integrabilnost po Lebesgu <math> X_{j} \!\, </math> pomeni, da pričakovana vrednost <math> \mathbb{E}(X_{j}) \!\, </math> obstaja glede na [[Lebesguov integral]] in je končna. ''Ne'' pomeni, da je povezana [[mera verjetnosti]] [[absolutna zveznost|absolutno zvezna]] glede na [[Lebesguova mera|Lebesguovo mero]].) Na podlagi (nepotrebnega – glej spodaj) privzetka o končni varianci <math> \mathbb{V} (X_i)=\sigma^{2} \!\, </math> (za vsak <math> i \!\, </math>) in brez korelacije med slučajnimi spremenljivkami, je varianca srednje vrednosti <math> n \!\, </math> slučajnih spremenljivk enaka: : <math> \mathbb{V}(\overline{X}_{n}) = \mathbb{V}(\tfrac1n(X_{1}+\cdots+X_{n})) = \frac{1}{n^{2}} \mathbb{V}(X_{1}+\cdots+X_{n}) = \frac{n\sigma^{2}}{n^{2}} = \frac{\sigma^{2}}{n} \!\, . </math> Ta privzetek o končni varianci <math> \mathbb{V}(X_{1}) = \mathbb{V}(X_{2}) = \ldots = \sigma^{2} < \infty </math> ni '''potreben'''. Zaradi večje ali neskončne variance bo konvergenca počasnejša, zakon velik števil pa bo vseeno veljal. Ta privzetek se pogosto rabi, saj so dokazi lažji in krajši. [[neodvisnost (statistika)|Obojestranska neodvisnost]] slučajnih spremenljivk se lahko zamenja z [[parna neodvisnost|neodvistnostjo po parih]] v obeh različicah zakona.<ref name="etem_1981" /> Razliko med krepko in šibko različico upošteva način konvergence, ki se obravnava. Za interpretacijo teh načinov glej [[konvergenca slučajnih spremenljivk]]. === Šibki zakon === [[slika:Lawoflargenumbersanimation2.gif|thumb|right|Simulacija, ki prikazuje zakon velikih števil. V vsakem koraku se vrže kovanec, ki je na eni strani rdeč, na drugi pa moder. V ustrezni stolpec se doda pika. Tortni diagram kaže razmerje med rdečo in modro barvo strani kovanca, vrženega do tedaj. V začetku se razmerje sicer zelo spreminja, potem pa se z večanjem števila metov približuje vrednosti 50 %.]] '''Šibki zakon velikih števil''' (imenovan tudi '''Hinčinov zakon''') pravi, da vzorčna sredina verjetnostno konvergira k pričakovani vrednosti:<ref name="hinč_1929" /><ref name="loev_1977a" /> : {| |- | cellpadding="5" style="border:2px solid #50c878; background: #ecfcf4; text-align: left;" | <math> \begin{matrix}{}\\ \overline{X}_n\ \xrightarrow{\mathbb{P}} \ \mu , \quad\text{ko gre}\ n \to \infty \!\, . \\{}\end{matrix}</math> || (2. zakon) |} Tako za poljubno pozitivno število <math> \varepsilon \!\, </math> velja: : <math> \lim_{n\to\infty} \mathbb{P} \!\left(\,|\overline{X}_n-\mu| \ge \varepsilon\,\right) = 0 \!\, . </math> Šibki zakon ob opisu tega rezultata pravi, da bo za poljubno neničelno mejo, ne glede na to kako majhna je, z dovolj velikim vzorcem obstajala zelo velika verjetnost, da bo srednja vrednost opazovanj blizu pričakovane vrednosti – to je znotraj te meje. Kakor je omenjeno prej, šibki zakon velja za primer neodvisnih in enakomerno porazdeljenih slučajnih spremenljivk, velja pa tudi v nekaterih drugih primerih. Varianca je lahko na primer za vsako slučajno spremenljivko v nizu različna, pri čemer je pričakovana vrednost konstantna. Če je varianca omejena, zakon velja, kakor je pokazal Čebišov že leta 1867. (Če se pričakovane vrednosti med nizom spreminjajo, se lahko zakon preprosto uporabi za povprečni odmik od ustrezne pričakovane vrednosti. Zakon potem pravi, da to verjetnostno konvergira k nič.) Dejansko dokaz Čebišova deluje tako dolgo, dokler gre varianca [[aritmetična sredina|povprečja]] prvih <math> n \!\, </math> vrednosti proti nič, ko gre <math> n \!\, </math> proti neskončnosti.<ref name=EncMath/> Naj se na primer privzame, da za vsako slučajno spremenljivko v nizu velja [[normalna porazdelitev|Gaussova porazdelitev]] s srednjo vrednostjo enako 0, vrednostjo variance pa <math> 2n / \log(n+1) \!\, </math>, ki ni omejena. V vsakem koraku bo povprečje normalno porazdeljeno (kot povprečje množice normalno porazdeljenih sprememnljivk). Varianca vsote je enaka vsoti varianc, ki je [[asimptota]] k <math>n^{2} / \log n \!\, </math>. Varianca povprečja je tako asimptotična k <math> 1 / \log n \!\, </math> in gre k nič. Obstajajo tudi primeri šibkega zakona, ki velja četudi pričakovana vrednost ne obstaja. === Krepki zakon === '''Krepki zakon velikih števil''' (imenovan tudi '''zakon Kolmogorova''') pravi, da vzorčna sredina skoraj gotovo konvergira k pričakovani vrednosti:<ref name="loev_1977b" /> : {| |- | cellpadding="5" style="border:2px solid #50c878; background: #ecfcf4; text-align: left;" | <math> \begin{matrix}{}\\ \overline{X}_n\ \xrightarrow{\text{s.g.}} \ \mu , \quad\text{ko gre}\ n \to \infty \!\, . \\{}\end{matrix} </math> || (3. zakon) |} Tako velja: : <math> \mathbb{P} \!\left( \lim_{n\to\infty}\overline{X}_n = \mu \right) = 1 \!\, . </math> To pomeni, da je verjetnost, da bo srednja vrednost opazovanj konvergirala k pričakovani vrednosti, ko gre število poskusov <math> n \!\, </math> proti neskončnosti, enaka 1. Dokaz je bolj zapleten od dokaza šibkega zakona.<ref>{{navedi splet|url= http://terrytao.wordpress.com/2008/06/18/the-strong-law-of-large-numbers/|title= The strong law of large numbers – What's new|publisher= Terrytao.wordpress.com|access-date= 9. junija 2012|language= en}}</ref> Ta zakon opravičuje intuitivno interpretacijo pričakovane vrednosti (le za Lebesguov integral) slučajne spremenljivke, ko se večkrat vzorči kot »povprečje na dolgi rok«. Skoraj gotova konvergenca se imenuje tudi krepka konvergenca slučajnih spremenljivk. Ta različica se imenuje krepki zakon, ker bodo slučajne spremenljivke, ki konvergirajo krepko (skoraj gotovo), zagotovo konvergirale šibko (verjetnostno, v verjetnosti). Vendar je za šibki zakon znano, da velja v določenih pogojih, v katerih krepki zakon ne velja, in je tedaj konvergenca le šibka (verjetnostno). Glej [[#Razlike med šibkim in krepkim zakonom]]. Na sam krepki zakon velikih števil se lahko gleda kot na posebni primer [[ergodična teorija|točkovnega ergodičnega izreka]] Krepki zakon velja za neodvisne enakomerno porazdeljene slučajne spremenljivke, ki imajo pričakovano vrednost (kakor šibki zakon). To je dokazal Kolmogorov leta 1930. Velja lahko tudi v drugih primerih. Kolmogorov je leta 1933 dokazal tudi, da, če so spremenljivke neodvisne in enakomerno porazdeljene, potem je, da bo povprečje skoraj gotovo konvergiralo k ''nečemu'' (ta velja za drugo obliko krepkega zakona), potrebno, da imajo pričakovano vrednost (in bo potem seveda povprečje skoraj gotovo konvergiralo k temu).<ref name=EMStrong>{{navedi splet|last1= Prohorov|first1= Jurij Vasiljevič|title= Strong law of large numbers|url= https://www.encyclopediaofmath.org/index.php/Strong_law_of_large_numbers|website= Encyclopedia of Mathematics|language= en}}</ref> Če so sumandi neodvisni ne pa tudi enakomerno porazdeljeni, velja: : <math> \overline{X}_{n} - \mathbb{E}\big( \overline{X}_{n}\big) \ \xrightarrow{\text{s.g.}} \ 0 \!\, , </math> tako, da ima vsak <math>X_{k} \!\, </math> končni drugi moment,{{efn|Drugi [[centralni moment]] ali [[varianca]] <math> \mu_{2} \equiv \sigma^{2} = \mathbb{E} \left( \left(X-\mu\right)^{2}\right) \!\, </math>.}} in: : <math> \sum_{k=1}^{\infty} \frac{1}{k^{2}} \mathbb{V}[X_{k}] < \infty \!\, . </math> Ta izjava je znana kot ''krepki zakon Kolmogorova'', glej na primer {{sktxt|Sen|Singer|1993|loc=Izrek 2.3.10}}. Zgled niza v katerem velja šibki zakon ne pa krepki zakon je kadar je <math> X_{k} \!\, </math> enak plus ali minus <math> \sqrt{k / \log\log\log k} \!\, </math> (s pričetkom v dovolj velikem <math> k \!\, </math>, da je imenovalec pozitiven) z verjetnostjo enako <math> 1 / 2 \!\, </math> za vsakega.<ref name=EMStrong /> Varianca <math> X_{k} \!\, </math> je potem enaka <math> k / \log\log\log k \!\, </math>. Krepkizakon Kolmogorova ne velja, ker je delna vsota v njegovem kriteriju do <math> k = n \!\, </math> asimptotična k <math> \log n / \log\log\log n \!\, </math>, kar je brez meje. Če se slučajne spremenljivke zamenja z Gaussovimi spremenljivkami z enako varianco, namreč <math> \sqrt{k / \log\log\log k} \!\, </math>, bo povprečje v vsaki točki tudi normalno porazdeljeno. Širina porazdelitve povprečja se bo približevala nič ([[standardni odklon]] k <math> 1 / \sqrt{2\log\log\log n} \!\, </math>), za dano število <math> \varepsilon \!\, </math> obstaja verjetnost, ki z naraščajočim <math> n \!\, </math> ne gre proti nič, povprečje pa včasih po <math> n \!\, </math>-tem poskusu gre nazaj k <math> \varepsilon \!\, </math>. Ker širina porazdelitve povprečja ni enaka nič, mora imeti pozitivno spodnjo mejo <math> \mathbb{P} (\varepsilon) \!\, </math>, kar pomeni, da obstaja verjetnost enaka vsaj <math> \mathbb{P} (\varepsilon) \!\, </math>, da bo povprečje doseglo <math> \varepsilon \!\, </math> po <math> n \!\, </math> poskusih. To se bo zgodilo z verjetnostjo enako <math> \mathbb{P} (\varepsilon) / 2 \!\, </math> pred določenim <math> m \!\, </math>, kar je odvisno od <math> n \!\, </math>. Vendar tudi po <math> m \!\, </math> poskusih obstaja še vedno verjetnost enaka vsaj <math> \mathbb{P} (\varepsilon) \!\, </math>, da se bo to zgodilo. (To zgleda nakazuje, da je <math> \mathbb{P} (\varepsilon) = 1 \!\, </math>, povprečje pa bo doseglo <math> \varepsilon \!\, </math> neskončno mnogokrat.) === Razlike med šibkim in krepkim zakonom === ''Šibki zakon'' pravi, da bo za poljubni veliki <math> n \!\, </math> povprečje <math> \overline{X}_{n} \!\, </math> verjetno blizu <math> \mu \!\, </math>. Tako pušča odprto vprašanje verjetnosti, da se bo <math> |\overline{X}_{n} -\mu| > \varepsilon \!\, </math> zgodilo neskončno mnogokrat, čeprav ne v rednih intervalih. (Ni nujno, da velja <math> |\overline{X}_{n} -\mu| \neq 0 \!\, </math> za vse <math> n \!\, </math>). ''Krepki zakon'' kaže, da se to skoraj gotovo ne bo zgodilo. Iz njega še posebej izhaja, da z verjetnostjo enako 1 za poljubni <math> \varepsilon > 0 \!\, </math> neenakost <math> |\overline{X}_{n} -\mu| < \varepsilon \!\, </math> velja za dovolj veliki <math> n \!\, </math>.{{sfnp|Ross|2009}} Krepki zakon ne velja v naslednjih primerih, šibki pa velja:<ref name="Weak law converges to constant" /><ref>{{navedi splet|title= A NOTE ON THE WEAK LAW OF LARGE NUMBERS FOR EXCHANGEABLE RANDOM VARIABLES|url= http://www.mathnet.or.kr/mathnet/kms_tex/31810.pdf|publisher= Dguvl Hun Hong and Sung Ho Lee|access-date= 28. junija 2014|language= en|archive-url= https://web.archive.org/web/20160701234328/http://www.mathnet.or.kr/mathnet/kms_tex/31810.pdf|archive-date= 2016-07-01|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title= weak law of large numbers: proof using characteristic functions vs proof using truncation VARIABLES|url= https://math.stackexchange.com/q/266870|language= en}}</ref> 1. Naj je <math> X \!\, </math> [[eksponentna porazdelitev|eksponentno porazdeljena]] slučajna spremenljivka s parametrom 1. Slučajna spremenljivka <math> \sin(X)e^{X} X^{-1} \!\, </math> po Lebesguovem integralu nima pričakovane vrednosti, vendar se s pogojno konvergenco in interpretacijo integrala kot [[Dirichletov integral]], ki je [[nepravi integral|nepravi]] [[Riemannov integral]], lahko zapiše: : <math> \mathbb{E} \left(\frac{\sin(X)e^{X}}{X}\right) =\ \int_{0}^{\infty}\frac{\sin(x)e^{x}}{x}e^{-x} \, \mathrm{d} x = \frac{\pi}{2} \!\, . </math> 2. Naj je <math> x \!\, </math> [[geometrična porazdelitev]] z verjetnostjo <math> \mathbb{P} = 1 / 2 \!\, </math>. Slučajna spremenljivka <math> 2^{X}(-1)^{X} X^{-1} \!\, </math> v običajnem smislu nima pričakovane vrednosti, ker neskončna [[vrsta (matematika)|vrsta]] ni absolutno konvergentna. S pogojno konvergenco pa se lahko zapiše: : <math> \mathbb{E} \left(\frac{2^{X}(-1)^{X}}{X}\right) =\ \sum_{1}^{\infty}\frac{2^{x}(-1)^{x}}{x}2^{-x} = -\ln 2 \!\, . </math> 3. Če je [[zbirna funkcija verjetnosti]] slučajne spremenljivke enaka: : <math> 1-F(x)=\frac{e}{2x\ln x}, \qquad x \ge e \!\, , </math> : <math> F(x)=\frac{e}{-2x\ln(-x)}, \qquad x \le -e \!\, , </math> potem nima pričakovane vrednosti, šibki izrek pa velja.<ref>{{navedi splet|last1= Mukherjee|first1= Sayan|title= Law of large numbers|url= http://www.isds.duke.edu/courses/Fall09/sta205/lec/lln.pdf|access-date= 28. junija 2014|archive-url= https://web.archive.org/web/20130309032810/http://www.isds.duke.edu/courses/Fall09/sta205/lec/lln.pdf|archive-date= 2013-03-09|url-status= dead|language= en}}</ref><ref name="geye_2013" /> === Enolični zakon velikih števil === Naj je <math> f(x, \theta) \!\, </math> neka [[funkcija]] definirana za <math> \theta \in \Theta \!\, </math> in zvezna za <math> \theta \!\, </math>. Potem bo za poljubni <math> \theta \!\, </math> zaporedje <math> \{ f(X_{1}, \theta), f(X_{2}, \theta), \ldots \} \!\, </math> takšno zaporedje neodvisnih in enakomerno porazdeljenih slučajnih spremenljivk, da bo vzorčna sredina tega zaporedja konvergirala verjetnostno k <math> \mathbb{E} \left( f(X, \theta) \right) \!\, </math>. To je točkovna konvergenca (v <math> \theta \!\, </math>). '''Enolični zakon velikih števil''' podaja pogoje pod katerimi se konvergence v <math> \theta \!\, </math> zgodijo ''enolično''. Če je:<ref name="newe_1994" /><ref name="jenn_1969" /> # <math> \Theta \!\, </math> [[kompaktna množica|kompaktna]], # <math> f(x, \theta) \!\, </math> zvezna v vsaki <math> \theta \in \Theta \!\, </math> za [[skoraj povsod|skoraj vse]] spremenljivke <math> x \!\, </math> in merljiva funkcija spremenljivke <math> x \!\, </math> v vsaki <math> \theta \!\, </math>, # potem obstaja takšna [[izrek prevladujoče konvergence|prevladujoča]] funkcija <math> d(x) \!\, </math>, da je <math> \mathbb{E} \left( d(X) \right) < \infty \!\, </math> in #: <math> \left\| f(x,\theta) \right\| \leq d(x) \quad\text{za vse}\ \theta\in\Theta \!\, . </math> Potem je <math> \mathbb{E} \left( f(X, \theta) \right) \!\, </math> zvezna v <math> \theta \!\, </math> in: : <math> \sup_{\theta\in\Theta} \left\| \frac1n\sum_{i=1}^{n} f(X_{i},\theta) - \mathbb{E} \left( f(X,\theta) \right) \right\| \xrightarrow{\text{s.g.}} \ 0 \!\, . </math> Ta rezultat je uporaben za izpeljavo konsistence velikega razreda [[cenilka (statistika)|cenilk]] (glej [[ekstremalna cenilka]]). === Borelov zakon velikih števil === '''Borelov zakon velikih števil''' iz leta 1909, imenovan po [[Émile Borel|Émileu Borelu]], pravi, da, če se poskus ponavlja velikokrat, neodvisno pod enakimi pogoji, je razmerje kolikokrat se poljubni določeni dogodek pojavi, približno enako verjetnosti pojavitve dogodka v poljubnem posameznem poskusu – večje je število ponavljanj, boljši bo približek. Točneje, če <math> A \!\, </math> označuje iskani dogodek, <math> \mathbb{P} \!\, </math> verjetnost njegove pojavitve in <math> N_{n}(A) \!\, </math> število kolikokrat se dogodek <math> A \!\, </math> pojavi v prvih <math> n \!\, </math> poskusih, bo z verjetnostjo 1:<ref name="wen__1991" /> : <math> \frac{N_{n}(A)}{n}\to \mathbb{P}, \quad \text{ ko gre }n\to\infty \!\, . </math> Izrek strogo podaja intuitivno predstavo verjetnosti kot dolgoročni relativni frekvenci pojavitve dogodka. Je posebni primer enega od več splošnejših zakonov velikih števil v verjetnostnem računu. [[Neenakost Markova]] (prva neenakost Čebišova): če je <math> X \!\, </math> nenegativna slučajna spremenljivka, za poljubno [[realno število]] <math> k > 0 \!\, </math> velja: : <math> \mathbb{P} \left( | X-\mu|\geq k\sigma(X) \right) \leq \frac{1}{k} \!\, . </math> '''[[Neenakost Čebišova]]''' (druga neenakost Čebišova). Neenakost ocenjuje kakšna je verjetnost, da se slučajna spremenljivka veliko razlikuje od končne pričakovane vrednosti <math> \mu \!\, </math>. Naj je <math> Y \!\, </math> poljubna realna [[slučajna spremenljivka]] s končno [[pričakovana vrednost|pričakovano vrednostjo]] <math> \mu \!\, </math> in končno neničelno [[varianca|varianco]] <math> \sigma^{2} \!\, </math>. Neenakost Čebišova sledi iz neenakosti Markova za <math> X = | Y - \mathbb{E}(Y) |^{2} \!\, </math>. Za vsako realno število <math> k > 0 \!\, </math> velja: : <math> \mathbb{P} \left( | Y - \mu|\geq k\sigma(Y) \right) \leq \frac{1}{k^{2}} \!\, . </math> == Dokaz šibkega zakona == Za dano neskončno zaporedje neodvisnih in enakomerno porazdeljenih slučajnih spremenljivk <math> X_{1}, X_{2}, \cdots \!\, </math> s končno pričakovano vrednostjo <math> \mathbb{E} (X_{1}) = \mathbb{E} (X_{2}) = \ldots = \mu < \infty \!\, </math> je treba določiti konvergenco vzorčne sredine: : <math> \overline{X}_{n} = \frac{1}{n} \left( X_{1} + X_{2} + \cdots + X_{n} \right) \!\, . </math> Šibki izrek velikih števil pravi: : '''Izrek:''' <math> \begin{matrix}{}\\ \overline{X}_n\ \xrightarrow{\mathbb{P}}\ \mu, \quad\text{ko gre}\ n \to \infty \!\, . \\{}\end{matrix} </math> (2. zakon) === Dokaz z neenakostjo Čebišova s privzetkom končne variance === Pri tem dokazu se privzame končna [[varianca]] <math> \mathbb{V} \left( X_{i} \right) =\sigma^{2} \!\, </math> (za vse <math> i \!\, </math>). Neodvisnost slučajnih spremenljivk narekuje, da med njimi ni korelacij. Velja tudi: : <math> \mathbb{V} \left (\overline{X}_{n} \right) = \mathbb{V} \left( \frac{1}{n} \left( X_{1}+X_{2}+\cdots+X_{n} \right) \right) = \frac{1}{n^{2}} \mathbb{V} \left( X_{1}+X_{2}+\cdots+X_{n} \right) = \frac{n\sigma^{2}}{n^{2}} = \frac{\sigma^{2}}{n} \!\, . </math> Skupna srednja vrednost <math> \mu \!\, </math> zaporedja je srednja vrednost vzorčne sredine: : <math> \mathbb{P} \left( \overline{X}_{n} \right) = \mu \!\, . </math> [[Neenakost Čebišova]] za <math> \overline{X}_{n} \!\, </math> da: : <math> \mathbb{P} \left( \left| \overline{X}_{n}-\mu \right| \geq \varepsilon \right) \leq \frac{\sigma^{2}}{n\varepsilon^{2}} \!\, . </math> Od tod sledi naslednje: : <math> \mathbb{P} \left( \left| \overline{X}_{n}-\mu \right| < \varepsilon \right) = 1 - \mathbb{P} \left( \left| \overline{X}_{n}-\mu \right| \geq \varepsilon \right) \geq 1 - \frac{\sigma^{2}}{n \varepsilon^{2} } \!\, . </math> Ko se <math> n \!\, </math> približuje neskončnosti, vrednost izraza teži k 1. Iz definicje [[konvergenca slučajnih spremenljivk|verjetnostne konvergence]] sledi: : <math> \begin{matrix}{}\\ \overline{X}_{n}\ \xrightarrow{\mathbb{P}}\ \mu, \quad\text{ko gre}\ n \to \infty. \\{}\end{matrix} </math> (2. zakon) === Dokaz s konvergenco karakterističnih funkcij === Po [[Taylorjev izrek|Taylorjevem izreku]] za [[kompleksna funkcija|kompleksne funkcije]] se lahko [[karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve|karakteristična funkcija]] poljubne slučajne spremenljivke <math> X \!\, </math> s končno srednjo vrednostjo <math> \mu \!\, </math> zapiše kot: : <math> \varphi_X(t) = 1 + it\mu + o(t), \quad t \rightarrow 0 \!\, . </math> Vse spremenljivke <math> X_{1}, X_{2}, \ldots \!\, </math> imajo enako karakteristično funkcijo, zato se lahko to označi enostavno kot <math> \varphi_{X} \!\, </math>. Med osnovne značilnosti karakterističnih funkcij spadata: : <math> \varphi_{\frac 1 n X}(t)= \varphi_X(\tfrac t n) \quad \text{in} \quad \varphi_{X+Y}(t)=\varphi_X(t) \varphi_Y(t) \ </math>, če sta <math> X \!\, </math> in <math> Y \!\, </math> neodvisni. S tema praviloma se lahko izračuna karakteristično funkcijo <math> \scriptstyle\overline{X}_{n} \!\, </math>, izraženo s <math> \varphi_{X} \!\, </math>: : <math> \varphi_{\overline{X}_{n}}(t)= \left[\varphi_X\left(\frac{t}{n}\right)\right]^{n} = \left[1 + i\mu\frac{t}{n} + o\left(\frac{t}{n}\right)\right]^{n} \, \rightarrow \, e^{it\mu}, \quad \text{ko gre} \quad n \rightarrow \infty \!\, . </math> Limita <math> e^{it\mu} \!\, </math> je karakteristična funkcija konstantne slučajne spremenljivke <math> \mu \!\, </math> in zaradi tega po [[Lévyjev izrek zveznosti|Lévyjevem izreku zveznosti]] <math> \scriptstyle\overline{X}_{n}</math> [[konvergenca slučajnih spremenljivk|porazdelitveno konvergira]] k <math> \mu \!\, </math>: : <math> \overline{X}_{n} \, \xrightarrow{\mathcal D} \, \mu, \quad\text{za}\qquad n \to \infty \!\, . </math> <math> \mu \!\, </math> je konstanta, kar nakazuje, da sta porazdelitvena konvergenca k <math> \mu \!\, </math> in verjetnostna konvergenca k <math> \mu \!\, </math> enakovredni (glej [[konvergenca slučajnih spremenljivk]].) Tako velja: : <math> \begin{matrix}{}\\ \overline{X}_{n}\ \xrightarrow{\mathbb{P}}\ \mu, \quad\text{ko gre}\ n \to \infty \!\, . \\{}\end{matrix} </math> (2. zakon) To kaže, da vzorčna sredina konvergira k odvodu karakteristične funkcije v izhodišču vse dokler ta funkcija obstaja. == Posledice == Zakon velikih števil zagotavlja pričakovanje neznane porazdelitve iz realizacije zaporedja in tudi vsako značilnost verjetnostne porazdelitve.<ref name=":0" /> Z Borelovim zakonom velikih števil se lahko preprosto pridobi [[funkcija verjetnosti]]. Za vsak dogodek obravnavane funkcije verjetnosti se lahko aproksimira verjetnost pojavitve dogodka z razmerjem kolikokrat se poljubno določeni dogodek pojavi. Večje je število ponavljanj, boljši bo približek. Glede na zvezni primer <math> C=(a-h,a+h] \!\, </math> za mali pozitivni <math> h \!\, </math> tako za velik <math> n \!\, </math> velja: : <math> \frac{N_{n}(C)}{n}\thickapprox p= \mathbb{P} (X\in C)=\int_{a-h}^{a+h} f(x) \ \mathrm{d} x \!\, \thickapprox 2hf(a)</math> S to metodo se lahko pokrije celotna os <math> x \!\, </math> z mrežo (velikosti <math> 2h \!\, </math>) in tvori palčni graf, ki se imenuje [[histogram]]. == Glej tudi == {{refbegin|4}} * [[asimptotična ekviparticijska značilnost]] * [[centralni limitni izrek]] * [[izrek o neskončni opici]] * [[zakon sredin]] * [[zakon iteriranega logaritma]] * [[zakon zares velikih števil]] * [[pojav Lindy's]] * [[regresija k srednjemu]] * [[žrebanje]] {{refend}} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici|4|refs= <ref name=":0" >{{sktxt|Dekking|2005|pp=181}}.</ref> <ref name="yao__2016" >{{sktxt|Yao|Gao|2016}}.</ref> <ref name="kroe_2014" >{{sktxt|Kroese|Brereton|Taimre|Botev|2016}}.</ref> <ref name="dekk_2005a" >{{sktxt|Dekking|2005|pp=[https://archive.org/details/modernintroducti00fmde/page/n102 92]}}.</ref> <ref name="dekk_2005b" >{{sktxt|Dekking|2005|pp=[https://archive.org/details/modernintroducti00fmde/page/n74 63]}}.</ref> <ref name="mlod_2008" >{{sktxt|Mlodinow|2008|pp=50}}.</ref> <ref name="gorr_2012" >{{sktxt|Gorroochurn|2012|pp=16}}.</ref> <ref name="bern_1713" >{{sktxt|Bernoulli|1713|loc=§ 4}}.</ref> <ref name="čebi_1846" >{{sktxt|Čebišov|1846}}.</ref> <ref name="hack_1983" >{{sktxt|Hacking|1983}}.</ref> <ref name="sene_2013" >{{sktxt|Seneta|2013}}.</ref> <ref name="stoc_2006" >{{sktxt|Stöcker|2006|pp=697}}</ref> <ref name="EncMath" >{{citat|last1= Prohorov|first1= Jurij Vasiljevič|authorlink1= Jurij Vasiljevič Prohorov|title= Law of large numbers|url= https://www.encyclopediaofmath.org/index.php/Law_of_large_numbers|website= Encyclopedia of Mathematics|language= en}}</ref> <ref name="bhat_2016" >{{sktxt|Bhattacharya|Lin|Patrangenaru|2016}}.</ref> <ref name="etem_1981" >{{sktxt|Etemadi|1981}}.</ref> <ref name="loev_1977a" >{{sktxt|Loève|1977|loc=§ 1.4, str. 14}}.</ref> <ref name="hinč_1929" >{{sktxt|Hinčin|1929}}.</ref> <ref name="loev_1977b" >{{sktxt|Loève|1977|loc=§ 17.3, str. 251}}.</ref> <ref name="Weak law converges to constant">{{sktxt|Lehmann|Romano|2006}}.</ref> <ref name="geye_2013" >{{sktxt|Geyer|2013}}.</ref> <ref name="newe_1994" >{{sktxt|Newey|McFadden|1994|loc=Lema 2.4}}.</ref> <ref name="jenn_1969" >{{sktxt|Jennrich|1969}}.</ref> <ref name="wen__1991" >{{sktxt|Wen|1991}}.</ref> }} == Viri == {{refbegin|4}} * {{citat|last1= Bernoulli|first1= Jakob|authorlink1= Jakob Bernoulli I.|title= Ars Conjectandi: Usum & Applicationem Praecedentis Doctrinae in Civilibus, Moralibus & Oeconomicis|date= 1713|pp= § 4|ref= harv}}, (prevod v angleščino Oscar Sheynin) * {{citat|last1= Bhattacharya|first1= Rabi|last2= Lin|first2= Lizhen|last3= Patrangenaru|first3= Victor|title= A Course in Mathematical Statistics and Large Sample Theory|date= 2016|publisher= Springer New York|isbn= 978-1-4939-4030-1|series= Springer Texts in Statistics|location= New York, NY|doi= 10.1007/978-1-4939-4032-5|ref= harv}} * {{citat|last1= Čebišov|first1= Pafnuti Lvovič|authorlink1= Pafnuti Lvovič Čebišov|title= Démonstration élémentaire d'une proposition générale de la théorie des probabilités|doi= 10.1515/crll.1846.33.259|journal= Journal für die reine und angewandte Mathematik|date= 1846|volume= 1846|issue= 33|pages= 259–267|s2cid= 120850863|url= https://zenodo.org/record/1448850|ref= harv}} * {{citat|last1= Dekking|first1= Michel|title=A Modern Introduction to Probability and Statistics|url= https://archive.org/details/modernintroducti00fmde|url-access= limited|publisher= Springer|date= 2005|isbn= 9781852338961|pages= [https://archive.org/details/modernintroducti00fmde/page/n191 181]–190|ref= harv}} * {{citat|last1= Etemadi|first1= Nematollah Z.|title= An elementary proof of the strong law of large numbers|journal= Zeitschrift für Wahrscheinlichkeitstheorie und Verwandte Gebiete|date= 1981|volume= 55|issue= 1|pages= 119–122|doi= 10.1007/BF01013465|s2cid= 122166046|ref= harv}} * {{citat|last1= Geyer|first1= Charles J.|title= Law of large numbers|url= http://www.stat.umn.edu/geyer/8112/notes/weaklaw.pdf|date= 23. januar 2013|language= en|ref= harv}} * {{citat|last1= Gorroochurn|first1= Prakash|title= Some Laws and Problems of Classical Probability and How Cardano Anticipated Them|date= 2012|journal= [[Chance (revija)|Chance]]|volume= 24|issue= 2|pages= 13–20|url= http://www.columbia.edu/~pg2113/index_files/Gorroochurn-Some%20Laws.pdf|ref= harv}} * {{citat|last1= Grimmett|first1= Geoffrey Richard|authorlink1= Geoffrey Richard Grimmett|last2= Stirzaker|first2= David R.|title= Probability and Random Processes, 2nd Edition|publisher= Clarendon Press|location= Oxford|date= 1992|isbn= 0-19-853665-8|ref= harv}} * {{citat|last1= Durrett|first1= Richard|title= Probability: Theory and Examples, 2nd Edition|publisher= Duxbury Press|date= 1995|ref= harv}} * {{citat|last1= Jacobsen|first1= Martin|publisher= HCØ-tryk|location= Copenhagen|date= 1992|title= Videregående Sandsynlighedsregning (Advanced Probability Theory) 3rd Edition|isbn=87-91180-71-6|ref= harv}} * {{citat|last1= Jamnik|first1= Rajko|authorlink1= Rajko Jamnik|title= Matematika|date= 1985|origyear= 1981|publisher= Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije|location= Ljubljana|series= Matematika-fizika : zbirka univerzitetnih učbenikov in monografij; 16a|isbn= |cobiss= 140289|ref= harv}} * {{citat|last1= Jamnik|first1= Rajko|authorlink1= |title= Elementi teorije informacije|date= 1987|origyear= 1964|publisher= Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije|location= Ljubljana|isbn= |cobiss= 3670016|ref= harv}} * {{citat|last1= Jennrich|first1= Robert I.|doi= 10.1214/aoms/1177697731|title= Asymptotic Properties of Non-Linear Least Squares Estimators|date= 1969|journal= The Annals of Mathematical Statistics|volume= 40|issue= 2|pages= 633–643|doi-access= free|ref= harv}} * {{citat|last1= Hacking|first1= Ian|authorlink1= Ian Hacking|date= 1983|title= 19th-century Cracks in the Concept of Determinism|journal= Journal of the History of Ideas|volume= 44|issue= 3|pages= 455-475|jstor= 2709176|ref= harv}} * {{citat|last1= Hinčin|first1= Aleksander Jakovljevič|authorlink1= Aleksander Jakovljevič Hinčin|title= Sur la loi des grands nombres|journal= Comptes rendus de l'Académie des Sciences|date= 1929|volume= 189|issue= |pages= 477–479|ref= harv}} * {{citat|last1= Košmelj|first1= Blaženka|authorlink= Blaženka Košmelj|title= Statistični terminološki slovar|date= 2014|origyear= 1993|publisher= Amebis|location= Kamnik|isbn= 978-961-6474-26-9|cobiss= 272985856|url= https://www.termania.net/slovarji/133/statisticni-slovar|ref= harv}} * {{citat|last1= Kroese|first1= Dirk P.|last2= Brereton|first2= Tim|last3= Taimre|first3= Thomas|last4= Botev|first4= Zdravko I.|date= 2014|title= Why the Monte Carlo method is so important today|journal= Wiley Interdisciplinary Reviews: Computational Statistics|language= en|volume= 6|issue= 6|pages= 386–392|doi= 10.1002/wics.1314|ref= harv}} * {{citat|last1= Lehmann|first1= Erich L.|last2= Romano|first2= Joseph P.|url= https://books.google.com/books?id=K6t5qn-SEp8C&q=%22even%20if%20the%20mean%20does%20not%20exist%22&pg=PA432|title= Weak law converges to constant|isbn= 9780387276052|date= 30. marec 2006|ref= harv}} * {{citat|last1= Loève|first1= Michel|title= Probability theory 1|date= 1977|edition= 4.|publisher= Springer Verlag|ref= CITEREFLo.C3.A8ve1977}} * {{citat|last1= Mlodinow|first1= L.|title= The Drunkard's Walk|date= 2008|location= New York|publisher= Random House|pages= 50|ref= harv}} * {{citat|last1= Newey|first1= Whitney K.|last2= McFadden|first2= Daniel|author-link2= Daniel McFadden|title= Large sample estimation and hypothesis testing|series= Handbook of econometrics, vol. IV, Ch. 36|date= 1994|publisher= Elsevier Science|pages= 2111–2245|ref= harv}} * {{citat|last1= Poisson|first1= Siméon-Denis|authorlink1= Siméon-Denis Poisson|title= Probabilité des jugements en matière criminelle et en matière civile, précédées des règles générales du calcul des probabilitiés|date= 1837|location= Pariz|publisher= Bachelier|pages=[https://archive.org/details/recherchessurla02poisgoog/page/n30 7]|ref= harv}} * {{citat|last1= Raič|first1= Martin|date= 20. junij 2021|title= Rešena naloge iz verjetnosti in statistike|publisher= |url= https://osebje.famnit.upr.si/~martin.raic/Poucevanje/VS/VRS_vaje.pdf|accessdate= 14. julija 2021|format= PDF|ref= harv}} * {{citat|last1= Ross|first1= Sheldon|title= A first course in probability|date= 2009|edition= 8.|publisher= Prentice Hall press|isbn= 978-0-13-603313-4|ref= harv}} * {{citat|last1= Sen|first1= Pranab Kumar|last2= Singer|first2= Julio da Motta|date= 1993|title= Large sample methods in statistics|publisher= Chapman & Hall, Inc|ref= harv}} * {{citat|last1= Seneta|first1= Eugene|title= A Tricentenary history of the Law of Large Numbers|journal= Bernoulli|volume= 19|issue= 4|pages= 1088–1121|date= 2013|doi= 10.3150/12-BEJSP12|arxiv= 1309.6488|s2cid= 88520834|ref= harv}} * {{citat|last1= Stöcker|first1= Horst|authorlink1= Horst Stöcker|title= Matematični priročnik z osnovami računalništva|date= 2006|publisher= [[Tehniška založba Slovenije]]|location= Ljubljana|isbn= 86-365-0587-9|cobiss= 229576192|oclc= 449201276|ref= harv}} * {{citat|last1= Wen|first1= Liu|url= https://www.jstor.org/discover/10.2307/2323947?uid=3738032&uid=2&uid=4&sid=21103621939777|title= An Analytic Technique to Prove Borel's Strong Law of Large Numbers|journal= The American Mathematical Monthly|date= 1991|volume= 98|issue= 2|doi= 10.2307/2323947|ref= harv}} * {{citat|last1= Yao|first1= Kai|last2= Gao|first2= Jinwu|date= 2016|title= Law of Large Numbers for Uncertain Random Variables|journal= IEEE Transactions on Fuzzy Systems|volume= 24|issue= 3|pages= 615–621|doi= 10.1109/TFUZZ.2015.2466080|s2cid= 2238905|issn= 1063-6706|ref= harv}} * {{navedi disertacijo|last1= Zorman|first1= Janja|title= Poissonov proces pri neživljenjskih zavarovanjih|date= 2017|work= Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru|type= magistrsko delo|url= https://core.ac.uk/download/pdf/84888777.pdf|format= PDF|accessdate= 14. julija 2021|ref= harv}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Law of large numbers|zakon velikih števil}} * {{springer|title=Law of large numbers|id=p/l057720}} * {{MathWorld|urlname=WeakLawofLargeNumbers|title=Weak Law of Large Numbers}} * {{MathWorld|urlname=StrongLawofLargeNumbers|title=Strong Law of Large Numbers}} * [https://web.archive.org/web/20081110071309/http://animation.yihui.name/prob:law_of_large_numbers Animations for the Law of Large Numbers] by Yihui Xie using the [[R (programming language)|R]] package [https://cran.r-project.org/package=animation animation] * [http://www.businessinsider.com/law-of-large-numbers-tim-cook-2015-2 Apple CEO Tim Cook said something that would make statisticians cringe]. "We don't believe in such laws as laws of large numbers. This is sort of, uh, old dogma, I think, that was cooked up by somebody [..]" said Tim Cook and while: "However, the law of large numbers has nothing to do with large companies, large revenues, or large growth rates. The law of large numbers is a fundamental concept in probability theory and statistics, tying together theoretical probabilities that we can calculate to the actual outcomes of experiments that we empirically perform.'' explained [[Business Insider]]'' {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Izreki verjetnostnega računa]] [[Kategorija:Matematični dokazi]] [[Kategorija:Asimptotska teorija (statistika)]] [[Kategorija:Izreki statistike]] n6dwvvq6z3vq9333dhlduptgb6qpo1u 0 503961 5736866 5563099 2022-08-20T06:52:33Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Vjekoslav Luburić |image= |caption= |birth_date= |death_date= |birth_place= |death_place= |nickname=Maks |allegiance=[[Neodvisna država Hrvaška]] |branch=UNS - Ustaška nadzorna služba; {{small|(1941–1943)|}} {{Clear}} RAVSIGUR - Ravnateljstvo za javni red i sigurnost {{small|(1943–1945)|}} {{Clear}} Hrvaško domobranstvo (II.sv.vojna) {{small|(1941–1942)|}} {{clear}} Oborožene sile NDH {{small|(1944–1945)|}} |serviceyears=1929–1945 |rank=[[General]] |commands=UNS, Urad III {{Clear}}9. pešadijski regiment {{small|(Hrvaški domobranci)|}} {{Clear}}Hrvaške oborožene sile {{small|(Maj1945)|}} |battles=[[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji]] |battles_label= |spouse={{marriage|Isabela Hernaiz|1953|1957| | children = 5 | parents = {{plain list| *Ljubomir Luburić *Marija Soldo}}end=div}} }} '''Vjekoslav Luburić''', [[Neodvisna država Hrvaška|hrvaški]] [[Ustaši|ustaški]] uradnik in [[general]] * [[6. marec]] [[1914]] [[Humac]], [[Avstro-Ogrska]] † [[20. april]] [[1969]] [[Carcaixment]], [[Španija]]. Med večino [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vodil sistem koncentracijskih taborišč v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] (NDH). Luburić je tudi osebno nadzoroval in vodil tedanje [[Genocid|genocide]] Srbov, Judov in Romov v NDH. Luburić se je leta 1931 [[Ante Pavelić|pridružil ustaškemu gibanju Anteja Pavelića]] [[Kraljevina Jugoslavija|,]] naslednje leto zapustil [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in se preselil na Madžarsko. Po [[Sile osi|invaziji osi]] [[Aprilska vojna|na Jugoslavijo]] in ustanovitvi NDH s Pavelićem na čelu se je Luburić vrnil na [[Balkan]]. Konec junija 1941 so Luburića poslali v [[Lika|Liko]], kjer je nadziral vrsto pobojev Srbov, ki so bili ''casus belli'' za srbsko vstajo. Približno v tem času je bil imenovan za vodjo urada III, oddelka ustaške nadzorne službe, kjer je bil zadolžen za nadzor razvejane mreže koncentracijskih taborišč NDH, predvsem [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovca]], kjer je bilo med vojno pobitih približno 100.000 ljudi. Konec leta 1942 je bil Luburić imenovan za poveljnika 9. pehotnega polka hrvaškega domobranstva, a so mu, ko je enega od podrejenih ustrelil, odvzeli poveljstvo. Pod nemškim pritiskom so ga dali v hišni pripor, obdržal pa je ''[[De iure - de facto|dejanski]]'' nadzor nad ustaškimi koncentracijskimi taborišči. Avgusta 1944 je odigral vodilno vlogo pri zaroti Lorković – Vokić, ki je skušala strmoglaviti Pavelića in ga nadomestiti z zaveznikom naklonjeno vlado. Februarja 1945 je Pavelić Luburića poslal v [[Sarajevo]], kjer je v naslednja dva meseca bil odgovoren za mučenja in poboje na stotine znanih in osumljenih komunistov. Luburić je v začetku aprila odletel nazaj v Zagreb in bil povišan v čin [[General|generala]] . Maja 1945 je NDH propadla in njeno ozemlje je bilo ponovno vključeno v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Luburić se je umaknil v ozadje in vodil gverilsko vojno proti komunistom, med katero je bil hudo ranjen. Leta 1949 je emigriral v [[Francova diktatura|Španijo]] in se aktiviral v ustaških emigrantskih krogih. Leta 1955 je Luburić prekinil s Pavelićem zaradi njegove izjave, da podpira prihodnjo delitev Bosne in Hercegovine med Veliko Hrvaško in [[Velika Srbija|Veliko Srbijo]], in ustanovil konkurenčno hrvaško nacionalistično organizacijo, znano kot hrvaški nacionalni odpor. Spor je imel za posledico veliko ogorčenost med obema; ko je Pavelić umrl leta 1959, so Luburiću prepovedali priti na pogreb. Aprila 1969 so Luburića našli umorjenega v njegovem domu, žrtev bodisi jugoslovanske [[Tajna policija|tajne policije]] , bodisi tekmecev znotraj hrvaške emigrantske skupnosti. == Zgodnja leta == Vjekoslav Luburić se je rodil v družini hercegovaškega Hrvata {{Sfn|Tomasevich|2001|pp=378–379}} v vasi Humac pri Ljubuškem 6. marca 1914. {{Sfn|Dizdar|1997|p=240}} Bil je tretji otrok bančnega uslužbenca Ljubomirja Luburića in gospodinje Marije Soldo. {{Sfn|Ličina|1985|p=110}} Par je imel še enega sina Dragutina in dve hčerki Miro in Olgo. {{Sfn|Bitunjac|2013|p=196}} Luburić je bil pobožen in sodelujoč rimokatolik. {{Sfn|Tomasevich|2001|pp=370, 556}} Decembra 1918 je policist med tihotapljenjem tobaka ustrelil njegovega očeta, ki je izkrvavel. {{Sfn|Ličina|1985|p=110}} {{Efn|Nekateri viri trdijo, da je Ljubomir Luburić umrl v policijskem priporu, potem ko so ga potopili v ledeno vodo in čez noč pustili v neogrevani celici.{{sfn|Ličina|1985|loc=p. 110, footnote}}}} Po očetovi smrti se je Luburić "začel sovražiti in zaničevati [[Srbi|Srbe]] in [[Karadžordževiči|srbsko kraljevino]]", piše zgodovinarka Cathie Carmichael. {{Sfn|Carmichael|2015|p=81}} Kmalu zatem, ko ji je mati prepovedala poroko z muslimanom, se je Luburićeva sestra Olga vrgla v reko Trebižat, Po smrti njegovega očeta in sestre je njegova mati našla delo v [[Tobak|tobačni]] tovarni, da bi skrbela za svoje preostale otroke. Kmalu se je poročila z moškim po imenu Jozo Tambić, s katerim sta imela še tri otroke. {{Sfn|Ličina|1985|p=110}} Luburićevi polbrati in sestre, rojeni iz drugega zakona njegove matere, so se imenovali Zora, Nada in Tomislav. {{Sfn|Bitunjac|2013|p=196}} Luburić je osnovno šolo končal v [[Lubuško vojvodstvo|Ljubuškem]], potem pa se je preselil v [[Mostar|Mostar,]] da bi obiskoval [[Srednja šola|srednjo šolo]]. Tam se je začel družiti s hrvaško nacionalistično mladino. Postajal je vse bolj napadalen do svojih učiteljev in vrstnikov ter pogosto izostajal iz šole. Luburićevo prvo srečanje z organi pregona se je zgodilo 7. septembra 1929, ko so ga aretirali zaradi potepuštva in ga je sodišče v [[Mostar|Mostarju]] obsodilo na dva dni zapora. {{Sfn|Ličina|1985|p=110}} Zadnje leto je Luburić opustil srednjo šolo, da bi delal na mostarski javni borzi. Leta 1931 se je pridružil [[Ustaši|ustašem]], hrvaškemu [[Fašizem|fašističnemu]] in ultranacionalističnemu gibanju, zavezanemu uničenju [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] in vzpostavitvi Velike Hrvaške. {{Sfn|Dizdar|1997|p=240}} Istega leta so ga aretirali zaradi poneverbe sredstev, ki so pripadala borzi. {{Sfn|Ličina|1985|p=110}} 5. decembra je bil Luburić obsojen na pet mesecev zapora zaradi poneverb. Kmalu zatem je pobegnil iz ječe in prišel vse do albansko -jugoslovanske meje, kjer so ga ponovno prijeli. Ko je prišel iz zapora, se je Luburić preselil v severno Hrvaško, nato pa v [[Subotica|Subotico]], kjer je prikrito prestopil madžarsko-jugoslovansko mejo. Luburić je najprej stopil v stik s hrvaško emigrantsko skupnostjo v [[Budimpešta|Budimpešti,]] potem pa odšel v ustaško taborišče Janka-Puszta blizu jugoslovanske meje. {{Sfn|Ličina|1985|p=111}} Taborišče v Janka-Puszti je bilo eno od ustaških taborišč za usposabljanje, ustanovljenih na Madžarskem in v Italiji, katerih vladi sta v svojih teritorialnih težnjah do Jugoslavije bili naklonjeni ustaškim zadevam. V njem je bilo več sto Hrvatov emigrantov, večinoma ročnih delavcev, ki so se vračali iz [[Zahodna Evropa|zahodne Evrope]] in [[Severna Amerika|Severne Amerike]]. Naborniki so prisegli zvestobo vodji ustašev Anti [[Ante Pavelić|Paveliću]], sodelovali na psevdovojaških vajah in izdelovali protisrbski propagandni material. {{Sfn|Lampe|2000|p=175}} Luburić si je prav v Janki-Puszti nadel ime Maks, ki ga je uporabljal do konca svojega življenja. {{Sfn|Ličina|1985|p=110}} Oktobra 1934 so na diplomatskem obisku v [[Marseille|Marseillu]] [[Aleksander I. Karadžordžević|u]]<nowiki/>bili jugoslovanskega [[Aleksander I. Karadžordžević|kralja Aleksandra]] v skupni zaroti [[Notranja makedonska revolucionarna organizacija|Notranje makedonske revolucionarne organizacije]] in ustašev. Po atentatu je madžarska vlada večino ustašev, ki prebivajo na Madžarskem, z izjemo Luburića in par drugih, izselila. {{Sfn|Tomasevich|2001|pp=35–36}} Za kratek čas je Luburić bival v [[Velika Kaniža|Nagykanizsi]], kjer mu je po kratki ljubezenski zvezi domačinka rodila sina. {{Sfn|Dizdar|1997|p=241}} == Druga svetovna vojna == === Nastanek NDH === [[Slika:Axis_occupation_of_Yugoslavia,_1941-43.png|desno|sličica| Zemljevid razdeljene [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]], 1941–1943]] ''[[Anschluss|Po Anschlussu]]'' leta 1938 med [[Tretji rajh|Nemčijo]] in Avstrijo je Jugoslavija delila svojo severozahodno mejo s tretjim rajhom; bila je pod vse večjim pritiskom, ko so se njeni sosedje nagibali k [[Sile osi|silam osi]]. Aprila 1939 je Italija z napadom in zasedbo sosednje Albanije odprla dodatno mejo z Jugoslavijo. {{Sfn|Roberts|1973|pp=6–7}} Ob izbruhu [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]<nowiki/>je jugoslovanska vlada je razglasila [[nevtralnost]]. {{Sfn|Pavlowitch|2008|p=8}} Septembra in novembra 1940 sta se Madžarska in Romunija prilagodili osi s pristopom k [[Trojni pakt|tristranskemu paktu]], Italija pa je napadla Grčijo. Jugoslavijo so tedaj skoraj v celoti obkrožile sile osi in njihovi sateliti, njeno nevtralno stališče do vojne pa je postajalo vse težje. {{Sfn|Roberts|1973|pp=6–7}} Konec februarja 1941 se je Bolgarija pridružila paktu. Naslednji dan so nemške čete iz Romunije vstopile v Bolgarijo in zaprle obroč okoli Jugoslavije. {{Sfn|Roberts|1973|p=12}} Da zaščiti svoj južni bok pred [[Operacija Barbarossa|bližajočim se napadom]] na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] je [[Adolf Hitler]] začel pritiskati na Jugoslavijo, da se pridruži osi. Dne 25&nbsp;Marca 1941 je jugoslovanska vlada po nekaj zamudah pogojno podpisala pakt. Dva dni kasneje je skupina [[Zahodni svet|zahodu naklonjenih]], srbskih nacionalističnih častnikov [[Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo|Kraljevskega jugoslovanskega letalstva]] v brezkrvnem državnem udaru odstavila [[Regent|regenta]] [[Pavel Karađorđević|princa Pavla]]. Na prestol so postavili njegovega mladoletnega nečaka [[Peter II. Karađorđević|Petra]] in na oblast pripeljali "vlado narodne enotnosti", ki jo vodi vodja kraljevskih jugoslovanskih letalskih sil general [[Dušan Simović]]. {{Sfn|Pavlowitch|2008|pp=10–13}} Državni udar je razjezil Hitlerja, tako da je takoj odredil invazijo, ki se je začela 6. aprila 1941. {{Sfn|Roberts|1973|p=15}} 10. aprila je [[Slavko Kvaternik]], nekdanji [[Avstro-ogrska vojska|častnik avstro-ogrske vojske]], ki je bil v stiku s hrvaškimi nacionalisti v tujini, po radiu objavil nastanek [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] ( {{Jezik-hr|Nezavisna Država Hrvatska}}; NDH){{sfnm|1a1=Goldstein|1y=1999|1p=133|2a1=Ramet|2y=2006|2p=155|3a1=Adriano|3a2=Cingolani|3y=2018|3p=174}} Pavelić je 15. aprila prišel v Zagreb in se razglasil za vodjo ( {{Jezik-hr|[[Poglavnik]]}} ) NDH, in Nemcem zagotovil, da bo NDH zvesta ciljem osi. {{Sfn|Ramet|2006|p=115}} [[Hrvati|Večina Hrvatov,]] razočaranih nad več kot dvajsetletno srbsko [[Hegemonija|hegemonijo]], je navdušeno pozdravila nastanek NDH. OB vdoru osi v Jugoslavijo so se ustaše skoraj prek noči iz majhne in precej zakotne hrvaške nacionalistične organizacije spremenili v ljudsko gibanje. {{Sfn|Malcolm|1996|pp=175–176}} {{Efn|Ustaše pred 1941 verjetno niso imeli več kot 12,000 članov.{{sfn|Malcolm|1996|p=175}} za primerjavo, [[Komunistična partija Jugoslavije]] je 1940 štela 6,000 članov.{{sfn|Malcolm|1996|p=177}}}} Nemci so sprva želeli za vodjo hrvaške lutkovne države postaviti voditelja [[Hrvaška kmečka stranka|hrvaške kmečke stranke]] [[Vladko Maček|Vladka Mačka]], vendar je Maček to zavrnil, pri čemer je navedel svoja demokratična prepričanja in trdno prepričanje, da sile osi ne bodo zmagale. {{Sfn|Mataušić|2003|p=11}} NDH je bila razdeljena na nemška in italijanska vplivna območja. {{Sfn|Singleton|1985|p=176}} Italijansko vplivno območje je bilo razdeljeno na tri operativna območja. Območje I, ki je obsegalo obalno in otoško območje, ki obdaja mesta [[Zadar]], [[Šibenik]], [[Trogir]] in [[Split]], si je Italija neposredno priključila. Cona II, priključena NDH, je zajemala velik del [[Dalmacija|Dalmacije]] in dalmatinsko zaledje. Cona III, prav tako dodeljena NDH, je obsegala zahodno in osrednjo [[Bosna|Bosne]], košček vzhodne Bosne in vso [[Bosna in Hercegovina|Hercegovino]]. {{Sfn|Tomasevich|2001|loc=Map 4}} 17. aprila so ustaše uvedle zakonsko določilo za obrambo ljudstva in države, ki je uzakonilo ustanovitev koncentracijskih taborišč in množično streljanje talcev po NDH. {{Sfn|Goldstein|1999|p=136}} Judovsko vprašanje je za ustaše ni bilo prvenstvenega pomena. Njihov glavni cilj je bil znebiti se 1,9 milijona Srbov, ki so predstavljali približno 30% celotnega prebivalstva lutkovne države. {{Sfn|Malcolm|1996|p=176}} Višji ustaški uradniki so odkrito izjavili, da nameravajo tretjino Srbov, ki živijo v NDH, pobiti, tretjino izgnati tretjino pa spreobrniti v rimskokatolike. {{Sfn|Goldstein|1999|p=137}} Zamere ustaškega gibanja so se osredotočale na zaznane krivice, ki so jih v medvojnem obdobju doživeli Hrvati v Jugoslaviji pod prevlado Srbov. Visoki ustaški uradniki so se sklicevali na strele na pet hrvaških poslancev junija 1928, na umor hrvaškega nacionalističnega [[Antropolog|antropologa]] in [[Zgodovinar|zgodovinarja]] Milana Šufflaya leta 1931, zatrto velebitsko vstajo leta 1932, umor podpredsednika Hrvaške kmečke stranke Josipa Predavca leta 1933 ter aretacijo in zapor več deset drugih hrvaških političnih osebnosti. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=406–407}} === Prve operacije čiščenja === [[Slika:Serb_family_killed_in_their_home,_1941.jpg|sličica| Srbska družina, ki so jo ustaše ubili v njenem domu leta 1941]] V začetku aprila 1941 je Luburić nezakonito prestopil jugoslovansko mejo v bližini mesta [[Gola, Koprivniško-križevska županija|Gola]]. Sredi aprila je prišel v Zagreb in bil nameščen v gospodarski urad glavnega ustaškega štaba ( {{Jezik-hr|Glavni ustaški stan}} ; GUS), ustaško vodilno telo, kjer je služil kot pobočnik Vjekoslava Servatzyja. {{Sfn|Dizdar|1997|p=241}} 6. maja so Luburića poslali v vas [[Veljun]] pri [[Slunj|Slunju]], da bi vodil zajetje 400 srbskih moških iz vasi kot maščevanje za poboj hrvaške družine v sosednjem [[Blagaj, Hrvaška|Blagaju]] prejšnjo noč. Čeprav so storilcei ostali nepoznani, so ustaše naznanili, da nosijo odgovornost Srbi iz Veljuna, in se zato odločili, da bodo moške v vasi kolektivno kaznovali. {{Sfn|Goldstein|2012|pp=115–121}} Luburić je imel na voljo skupaj petdeset mož, med njimi so bili mnogi dolgoletni ustaši, ki so v tridesetih letih živeli v izgnanstvu v Italiji. {{Sfn|Erdeljac|2015|p=74}} 9. maja zvečer so Srbe iz Veljuna odpeljali v Blagaj in jih na dvorišču lokalne osnovne šole pobili z noži in topimi predmeti. Morija je trajala vso noč. Naslednje jutro so videli Luburića, kako je krvav prišel iz šole in si pral roke in rokave pri [[Vodnjak|vodnjaku]]. {{Sfn|Goldstein|2012|pp=115–121}} Konec junija so ustaški uradniki, ki so se peljali skozi vasi [[Gornja Suvaja]] in [[Donja Suvaja]] na območju [[Lika|Like]], poročali, da so streljali nanje zaradi česar so regionalne oblasti za vasi ukazale "čiščenje". {{Sfn|Bergholz|2016|p=106}} Zjutraj 1. julija je Luburić v obe vasi pripeljal skupino ustašev. {{Sfn|Goldstein|2012|p=155}} {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=193}} Zgodovinar Max Bergholz piše, da je v operaciji sodelovalo do 300 ustašev. {{Sfn|Bergholz|2016|p=107}} Po poročanju novinarja in preživelega holokavsta Slavka Goldsteina je imel Luburić poleg 250 pripadnikov hrvaškega domobranstva na voljo še približno 150 pripadnikov ustaških pomožnih sil. {{Sfn|Goldstein|2012|p=155}} Mnogi moški prebivalci Gornje Suvaje in Donje Suvaje so pred prihodom ustašev zbežali v divjino. Njihove sorodnice,ostale zadaj, so [[Posilstvo|posilili]] in spolno pohabili. {{Sfn|Bergholz|2016|p=108}} Pokol je trajal približno dve uri; za poboj svojih žrtev so ustaše rabili predvsem nože in kije. {{Sfn|Goldstein|2012|p=155}} Ubitih je bilo najmanj 173 vaščanov, večinoma žensk, otrok in starejših. {{Sfn|Goldstein|2012|p=155}} {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=193}} 2. julija je 130–150 ustašev napadlo bližnjo vas [[Osredci, Gračac|Osredci]]. Večina prebivalcev vasi je pobegnila v pričakovanju pokola, saj so slišali za dogajanje v Gornji Suvaji in Donji Suvaji prejšnji dan. V naslednjih dveh dneh so ustaši pobili okoli trideset prebivalcev vasi, večinoma starejših in nemočnih, ki niso mogli zbežati skupaj z drugimi. {{Sfn|Bergholz|2016|p=110}} Hkrati so Luburić in njegovi privrženci pobili prebivalce bližnje vasi Bubanj. {{Sfn|Goldstein|2012|p=156}} Po lastnih notranjih dokumentih so ustaše ubili 152 srbskih civilistov v Bubanju in požgali dvajset domov. V nekaterih hišah niti ena oseba ni ostala živa. Po poročilih preživelih je bilo smrtnih žrtev približno 270. {{Sfn|Bergholz|2016|p=115}} 3. julija je ena od Luburićevih enot pridržala 53 prebivalcev vasi [[Nebljusi]], med njimi deset otrok pod 12 let. S konjskio vprego so jih prepeljali v bližnjo vas [[Boričevac]], v kateri je bila [[vojašnica]] in [[Kras|kraška]] jama. Prebivalce Nebljusi so v vojašnici pridržali do noči, skupaj z dvanajstimi odraslimi moškimi, ki so bili aretirani že prej. Tistega večera so jih v skupinah po osem odgnali do kraške jame in jih porinili v smrt. Dve žrtvi sta preživeli preizkušnjo. {{Sfn|Goldstein|2012|p=156}} Do konca julija so ustaše v [[Lika|Liki]] in njeni okolici pobili najmanj 1800 Srbov. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=193}} Ustaška grozodejstva nad srbskim prebivalstvom NDH so spodbudila na tisoče Srbov, da so se pridružili [[Jugoslovanski partizani|partizanom]] [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] in [[Četniki|četnikom]] [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]. {{Sfn|Malcolm|1996|p=176}} {{Efn|Partizani, iz več narodov, pod vodstvom komunistov, in rojalistični srbski nacionalistični četniki sta bila dve primarni odporniški sili v okupirani Jugoslaviji.Tito je bil generalni sekretar[[KPJ]], Mihailović pa oficir predvojne kraljevske vojske. Gibanji sta imeli zelo različne cilje. Partizani so hoteli Jugoslavijo spremeniti v komunistično državo pod Titovim vodstvom, četniki pa ohraniti predvojni ''[[status quo]]''.{{sfn|Pavlowitch|2008|pp=59–60}}}} Pokoli v Liki so bili v prvi vrsti ''casus belli'' za vstajo Srbov, ki se je začela 27. julija. {{Sfn|Goldstein|2012|pp=156–157}} Upor je privedel do italijanske vojaške okupacije cone II in cone III. {{Sfn|Redžić|2005|pp=16, 18}} "Luburić in njegovi nadrejeni so zmotno računali, da bodo brutalni poboji nedolžnega prebivalstva v kali zatrli odpor do njihovega načrta za nastanek 'etnično čistega območja'," je pripomnil Goldstein. "Njihova dejanja&nbsp;... so izzvala popolnoma nasprotni učinek. " {{Sfn|Goldstein|2012|pp=156–157}} Sredi julija 1941 je bil Luburić zadolžen, da ponovno ujame več deset zapornikov, ki so pobegnili iz taborišča Kerestinec. Skoraj vse ubežnike so ujeli ali ubili, življenje pa je izgubilo tudi več ustašev. {{Sfn|Mataušić|2003|p=16}} === Ustaška nadzorna služba, biro III === ==== Jasenovac, I – III ==== [[Slika:Executed_prisoners_in_Jasenovac.jpg|levo|sličica| Truhneči trupli dveh zapornikov [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|jJasenovca]]]] Varnostni sektor NDH sta sestavljali dve agenciji, Direktorat za varnost in javni red ( {{Jezik-hr|Ravnateljstvo za javni red i sigurnost}} ; RAVSIGUR) in ustaško nadzorno službo ( {{Jezik-hr|Ustaška nadzorna služba}}; UNS). {{Sfn|Yeomans|2013|p=10}} Tako RAVSIGUR kot UNS je vodil Kvaternikov sin Dido. [44] RAVSIGUR je bil ustanovljen 4. maja 1941, {{Sfn|Kovačić|2009|p=315}} UNS pa avgusta. {{Sfn|Tomasevich|2001|pp=341, 399}} {{Efn|Po nekaterih navedbah je bil Luburić po smrti svojega nekdanjega šefa [[Mijo Babić]]a imenovan za vodilnega biroja III, kar kaže, da so UNS ustanovili pred avgustom 1941.{{sfn|Ličina|1985|p=119}}{{sfn|Dulić|2005|p=82}} Babić je bil ubit v bojih s četniki v bližini vasi [[Berkovići]] 3. julija 1941.{{sfn|Cohen|1998|p=29}}{{sfn|Dulić|2005|pp=143–144}}}} {{Efn|Po Tomaševiču so UNS ustanovili 16. avgusta 1941.{{sfn|Tomasevich|2001|p=341}} Zgodovinarka Nataša Mataušić piše, da je UNS bil ustanovljen 23 avgusta.{{sfn|Mataušić|2003|loc=p. 91, note 60}}}} Slednji je bila razdeljen na tri biroje: Urad I, Urad III in Urad IV. Urad III, znan tudi kot ustaška obramba, je bil zadolžen za upravljanje koncentracijskih taborišč NDH. {{Sfn|Yeomans|2013|p=10}} Vse skupaj jih je bilo 30, raztezali so se po vsej NDH. {{Sfn|Goldstein|1999|pp=137–138}} Od aprila do avgusta 1941 je bil RAVSIGUR odgovoren za upravo taborišč. {{Sfn|Lohse|2018|p=48}} Večji del vojne je biro III vodil Luburić. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=399}} Po besedah Siegfrieda Kascheja, nemškega veleposlanika v NDH, je Luburić že v času svojega izgnanstva načrtoval vzpostavitev mreže koncentracijskih taborišč. {{Sfn|Mataušić|2003|p=16}} {{Sfn|Dulić|2005|loc=p. 255, note 46}} Maja 1941 je Kvaternik odredil gradnjo dveh pripornih centrov v vaseh Krapje (Jasenovac I) in [[Bročice]] (Jasenovac II), prva dva [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|podtabora kasnejšega koncentracijskega taborišča Jasenovac]]. Krapje in Bročice sta se odprla 23. avgusta. {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018a|pp=58–59}} Istega dne, ko se je soočil z italijansko vojaško okupacijo cone II, je Urad III odredil razpustitev vseh koncentracijskih taborišč na obalnih območjih NDH. {{Sfn|Lohse|2018|p=48}} V prvih mesecih delovanja sistema koncentracijskih taborišč Jasenovac je Luburić redko odredil množične usmrtitve brez soglasja nadrejenih. {{Sfn|Dulić|2005|p=271}} Ante Moskov, vodilni uradnik Ustaši, je pripomnil: "Bolj je imel pri srcu ''Poglavnika,'' kot pa svojo mater in svojega brata; zvestoba in poslušnost sta mu bila smisel življenja." {{Sfn|Dulić|2005|p=351}} Luburićeva zvestoba in predanost sta se sčasoma obrestovali in z napredovanjem vojne je postal zaupanja vreden član Pavelićevega ožjega kroga. {{Sfn|Biondich|2011|p=128}} {{Efn|A member of Pavelić's inner circle was called a ''ras''. The term was derived from the Italian fascist title ''[[Gerarca|ras]]'', meaning "boss".{{sfn|Biondich|2011|p=128}}}} Konec septembra 1941 je vlada NDH poslala Luburića v tretji rajh, da bi preučil nemške metode ustvarjanja in vzdrževanja koncentracijskih taborišč. {{Sfn|Dulić|2005|p=255}} Luburićev ogled taborišč je trajal deset dni. {{Sfn|Korb|2010|p=297}} {{Sfn|Mojzes|2011|p=57}} Kasnejša ustaška taborišča so nastala po vzoru Oranienburga in Sachsenhausena. {{Sfn|Dulić|2005|p=255}} {{Efn|Ustaše so posneli nemške metode, kar se tiče prihoda jetnikov, registracije, nastanitve, apelov in prisilnega dela. Barvne oznake za zapornike so temeljile na kategorijah, ki jih je uporabljala Inšpekcija koncentracijskih taborišč ({{lang-de|Inspektion der Konzentrationslager}}; IDL).{{sfn|Lohse|2018|p=48}} Ustaše so tudi med zaporniki izbrali vodje in njih namestnike med ujetniki, približno enakovredne "[[Kapo (koncentracijsko taborišče)|kapo]]jem v nemških koncentracijskih taboriščih, da skrbijo za življenje v taborišču.{{sfn|Levy|2013|loc=p. 70; p. 79, note 113}}}} Sistem taborišč Jasenovac se je nahajal na območju, kjer živi veliko Srbov. {{Sfn|Korb|2010|p=297}} Po Luburićevem ukazu so med septembrom in oktobrom 1941 vse srbske vasi v okolici dveh pod-taborov porušili, njihove prebivalce zajeli in deportirali v Krapje in Bročice. {{Sfn|Levy|2013|p=67}} Med 14. in 16. novembrom 1941 so Krapje in Bročice razpustili. {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018a|p=60}} Sposobni zaporniki so bili prisiljeni zgraditi tretje podtaborišče Jasenovac III, ki je postalo znano kot Opekarna ( {{Jezik-hr|Ciglana}}). {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018b|p=61}} Bolne in nemočne so bodisi pobili bodisi pustili umreti v zapuščenih taboriščih. Od 3000 do 4000 zapornikov, zaprtih v Krapju in Bročicah ob njuni razpustitvi, je le 1500 doživelo Opekarno. {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018a|p=60}} ==== Jasenovac, IV – V ==== [[Slika:Luburic_in_Stara_Gradiska.jpg|desno|sličica| Luburić z nemškim častnikom v Stari Gradiški, junija 1942]] Oborožen z informacijami, ki jih je zbral v Nemčiji, je Luburić uspel organizirati Opekarno učinkoviteje kot sta bila Krapje in Bročice. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|pp=212–213}} Urad III je januarja 1942 odredil ustanovitev pod-tabora Jasenovac IV, ki je bil namenjen proizvodnji usnja ({{Jezik-hr|Kožara}}). {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018c|pp=62–63}} Približno ob istem času je bil ustanovljen peti in zadnji pod-tabor Jasenovac V, imenovan Stara Gradiška, po vasi, v kateri se je nahajal. Nadzirale so ga moške in ženske straže, {{Sfn|Goldstein|Hoppe|Korb|Velagić|2018|p=64}} med drugimi tudi Luburićevi polsestri, Nada in Zora. {{Sfn|Ličina|1985|p=124}} Nada je na veliko sodelovala pri mučenjih in pobojih, ki so se dogajali v Stari Gradiški. {{Sfn|Cox|2007|p=226}} {{Sfn|Levy|2013|p=71}} Kasneje se je poročila z Dinkom Šakićem. [74] Šakić je med vojno služil kot namestnik poveljnika Stare Gradiške, {{Sfn|Goldstein|Hoppe|Korb|Velagić|2018|p=64}} pozneje pa kot poveljnik Opekarne. {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018b|p=61}} Luburić je zaposlil tudi svojega bratranca Ljuba Miloša. {{Sfn|Ličina|1985|p=124}} {{Sfn|Carmichael|2015|p=101}} Miloš je služil kot poveljnik delovne službe na Opekarni. {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018b|p=61}} Tako kot Luburić, ki je bil za vodjo urada III poznih dvajsetih letih, je bila večina ustašev, zadolženih za upravljanje sistema taborišč Jasenovac, izredno mladih. Šakić je bil leta 1941 star 20 let, Miloš pa 22. {{Sfn|Biondich|2011|pp=128–129}} Sistem taborišča Jasenovac je stražilo več kot 1500 ustašev. {{Sfn|Korb|2010|p=297}} Opekarna, Usnjarna in Stara Gradiška so imele prostora za 7000 zapornikov, čeprav število zapornikov v nobenem trenutku ni preseglo 4000. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=215}} Luburić je sistem taborišč Jasenovac obiskal dva ali trikrat na mesec. {{Sfn|Walters|2010|p=257}} Vztrajal je na tem, da bi ob vsakem obisku osebno ubije vsaj enega zapornika. {{Sfn|Okey|1999|p=265}} Luburić je užival v norčevanju zapornikov, kar se dneva in načina njihove usmrtitve tiče. {{Sfn|Koshar|2000|p=205}} {{Sfn|Tanner|2001|p=152}} "Za šalo je revolver pritisnil zaporniku na glavo," piše Titov biograf Jasper Godwin Ridley. "Včasih je pritisnil na petelina, včasih pa ne." {{Sfn|Ridley|1994|p=164}} Luburićeva krutost se je razširila tudi na druga ustaška taborišča. V enem primeru je namerno poslal na stotine zapornikov, ki jih je preganjal [[Tifus|tifus,]] iz Stare Gradiške v Đakovo, da bi pospešil širjenje bolezni med zaporniki. {{Sfn|Glenny|2012|p=501}} "Luburić je ustvaril takšno vzdušje," se je spominjal Miloš, "da se je vsak ustaša pravzaprav počutil poklicanega, da ujetnika ubije, saj je verjel, da gre za dejanje domoljublja." {{Sfn|Dulić|2005|p=271}} {{Efn|Luburić je ustaškim morilcem, ki so se najbolj izkazali,delil zlate in srebrne medalje. S spodbujanjem ktekmovanja med tabornimi stražarji je hotel pospešiti poboje. Avgusta 1942 je stražar [[Petar Brzica]] v eni noči ubil 1.360 zapornikov. {{sfn| Levene|2013|p=278}} Brzica je za ngrado dobil zlato uro, steklenico vina in odojka.{{sfn|Carmichael|2015|p=81}} Med osebjem taborišča je bilo razširjeno pretirano pitje in alkoholizem.{{sfn|Dulić|2005|p=271}}{{sfn|Levene|2013|p=278}}}} Po neuspešnem eksperimentiranju z zaplinjevanjem v tovornjakih je Luburić ukazal, da se v Stari Gradiški zgradi plinska celica na [[žveplov dioksid]] in [[Zyklon B|ciklon B.]] Plinska celica pa je bila slabo zgrajena in ta način morjenja so po treh mesecih opustili. {{Sfn|Levy|2013|p=71}} Za razliko od nemških taborišč so tekom vojne večino zapornikov pobili z noži in kiji. {{Sfn|Levy|2013|p=71}} {{Sfn|Levene|2013|p=278}} V začetku leta 1942 so se razmere v Jasenovcu v pričakovanju obiska delegacije [[Rdeči križ|Rdečega križa]] nekoliko izboljšale. Bolj zdravim zapornikom, ki so dobili nove postelje in posteljnino, so dovolili pogovor z delegacijo, bolne in izčrpane pa so pobili. Po odhodu delegacije so se razmere v taborišču vrnile v prejšnje stanje. {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018b|pp=61–62}} Kadar so nanj družine zaprtih v Jasenovcu pritisnile za novice, se je Luburić izmikal. Ko ga je hrvaški judovski javni uslužbenec z imenom Dragutin Rosenberg poskušal prepričati, da dovoli poimensko dostavo hrane in oblačil v Jasenovac, se je Luburić strinjal le s celokupnimi pošiljkami, da ne bi razkril, kateri zaporniki so še živi. {{Sfn|Bauer|1981|p=280}} Luburić se je izkazal za nedotakljivega za podkupnine, kar ponazarja primer Juliusa Schmidlina, predstavnika Rdečega križa, ki je poskušal podkupiti Luburića, da bi z zaporniki v Jasenovcu ravnal bolj humano, pa ga je Luburič jezno zavrnil. {{Sfn|Favez|Fletcher|1999|pp=179–182}} Poleg tega Luburić ni dopuščal zlorabe predmetov, ki so jih odvzeli taboriščnikom; kot primer njegov odziv na tako imenovano zlato afero, ko so taboriščne stražarje ujeli pri poskusu tihotapiti zaplenjen nakit iz Jasenovca. Luburić je ukazal, da se krivci pobijejo. Med ubitimi je bil tudi brat Luburićevega namestnika Ivice Matkovića, ki so ga do smrti pretepli. {{Sfn|Miletić|1986|p=515}} === Ofenziva na Kozari === [[Slika:Deportation_of_Serbs_and_Gypsies.jpg|sličica| Deportacija Srbov in Romov s Kozare]] Ustaške enote pod poveljstvom Luburića, Rukavine in Moškova so 21. decembra 1941 vkorakale v Prkosi pri [[Bosanski Petrovac|Bosanskem Petrovcu]]. {{Sfn|Goldstein|2012|p=395}} Luburić izjavil: "Moramo ubiti vsakogar, v Prkos [ ''sic'' ] in po vseh njihovih vaseh, do zadnjega moža, tudi če je otrok." {{Sfn|Goldstein|2012|p=399}} Ustaše so zajeli več kot 400 srbskih civilistov, večinoma žensk, otrok in starejših. Kmalu zatem so jih odpeljali v bližnji gozd in jih pobili. {{Sfn|Goldstein|2012|p=395}} 14. januarja 1942 je Luburić vodil skupino ustašev v vas [[Draksenić]] v severni Bosni in odredil pomor njenih prebivalcev. V pokolu, ki je sledil, je bilo ubitih več kot 200 vaščanov, večinoma žensk, otrok in starejših. {{Sfn|Komarica|Odić|2005|p=60}} Sredi leta 1942 je Državni obveščevalno-propagandni urad ( {{Jezik-hr|Državni izvještajni i promičbeni ured}} ; DIPU) je poslal strogo opozorilo vsem časopisom v NDH s prepovedjo poročati o Luburiću, uradu III in tako imenovanih "zbirnih centrih" NDH. {{Sfn|Yeomans|2013|p=253}} Kljub opozorilu DIPU so Luburića leta 1942 predstavili v propagandnem kratkem filmu z naslovom ''Straža na Drini'' ( {{Jezik-hr|Straža na Drini}}, {{Jezik-de|Wacht an der Drina}}). {{Sfn|Carmichael|2015|pp=74–76}} Junija 1942 so ''[[Wehrmacht]]'', domobranci in ustaška milica začeli ofenzivo na Kozaro, katere namen je bil razbiti partizanske formacije na Kozari v severozahodni Bosni, ki so ogrožale nemške prevoze na železniški progi [[Beograd]] - [[Zagreb|Zagreb.]] {{Sfn|Tomasevich|2001|p=274}} Partizani so sicer doživeli ponižujoč poraz, vendar je breme ofenzive nosilo civilno prebivalstvo. Med 10. junijem in 30. julijem 1942 so 60.000 civilistov, ki živeli okoli gore Kozara, večinoma Srbov, zbrali in odpeljali v koncentracijska taborišča. {{Sfn|Levy|2013|p=67}} {{Sfn|Rubinstein|2014|p=195}} "Kozara je bila očiščena do zadnjega moža," je zapisal pooblaščeni general ''Wehrmachta'' [[Edmund Glaise von Horstenau|Edmund Glaise-Horstenau]], "in prav tako do zadnje ženske in zadnjega otroka." {{Sfn|Levy|2013|p=67}} Po razselitvi Kozare je Luburić načrtoval uvedbo letne "dače", s katerim bi srbske dečke vzeli iz njihovih družin, jih privedli do tega, da se odrečejo svoji srbskosti, in jih vsadili v ustaško okolje. Konec leta 1942 je "posvojil" 450 fantov, ki so bili razseljeni med boji okoli gore Kozara. {{Sfn|Levy|2013|p=67}} Luburić, oblečen v črno ustaško obleko, je dečke poimenoval svoje "male [[Janičar|janičare]] ", kar je aluzija na ''[[Krvni davek|sistem devşirme]]'' [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], ki je po vsem [[Balkan|Balkanu]] na deset tisoče dečkov iztrgal iz [[Krščanstvo|krščanskih]] družin in jih vključil v [[Kopenska vojska Osmanskega cesarstva|osmansko vojsko]]. Vsako jutro so bili Luburićevi "janičarji" prisiljeni sodelovati na vojaških vajah in [[Oče naš|izmoliti Očenaš]]. {{Sfn|Dulić|2005|p=253}} Poskus ni uspel in večina fantov ni hotela postati ustaša. {{Sfn|Levy|2013|p=67}} Večina med njimi je pozneje umrla zaradi [[Podhranjenost|podhranjenosti]], [[Griža|griže]] in drugih bolezni. {{Sfn|Dulić|2005|p=253}} Na stotine drugih otrok, ki so jih ustaše ugrabili po napadu na Kozaro, je rešila skupina prostovoljcev Rdečega križa iz Zagreba pod vodstvom Diane Budisavljević. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=229}} Budisavljevićeva se je v svojem dnevniku spomnila na srečanje, ki ga je imela z Luburićem pri Stari Gradiški, v katerem je slednja obsojala njo in njene kolege, ker so »skrbeli le za srbske otroke«, medtem ko je bilo po vsej NDH najti trpeče [[Bošnjaki|hrvaške in bosanske muslimanske otroke]]. Po besedah Budisavljevićeve je Luburić grozil, da jo bo skupaj z njenimi sodelavci zaprl in zlovešče opozoril, da "nihče ne bo vedel, kaj da se je zgodilo z njimi ali kje da so". {{Sfn|Knezevic 22 July 2017}} === Hišni pripor in neuspela zarota Lorković – Vokić === Avgusta 1942 je bil Luburić povišan v čin ''Bojnika'' ( [[major]]). {{Sfn|Dizdar|1997|p=241}} Glaise-Horstenau se je Paveliću pritožil, da Luburić posega v nemške operacije. {{Sfn|Ličina|1985|p=131}} Nemci Luburiću niso zaupali, v enem od svojih notranjih memorandumov so ga opisali kot "nevrotično, patološko osebnost". {{Sfn|Levy|2013|p=67}} Da bi pomiril Nemce, je Pavelić Luburića prerazporedil v [[Travnik, Bosna|Travnik]]. {{Sfn|Ličina|1985|p=131}} Imenoval ga je za poveljnika 9. pehotnega polka ({{Jezik-hr|Deveta pješačka pukovnija}}), katerega namen bi bil varovati mejo NDH z Črno goro, ki so jo zasedli Italijani, v Vzhodni Hercegovini z močno četniško prisotnostjo. {{Sfn|Barić|2003|p=159}} Ko se je 9. pehotni polk pripravljal na odhod v Hercegovino, je Luburić ustrelil in ubil enega od domobrancev pod svojim poveljstvom. {{Efn|Obstaja več nasprotujočih se poročil o tem, zakaj je Luburić ubil domobranca. Po sodobnih dokumentih je Luburić ubitega domobranca obtožil puntanja.{{sfn|Ličina|1985|p=131}} Zgodovinar Nikica Barić trdi, da je Luburić ubil brez razloga neizzvan.{{sfn|Barić|2003|p=159}}}} Uboj je sprožil ogorčenje med domobranci. {{Sfn|Dizdar|1997|p=241}} Luburiću so takoj odvzeli poveljstvo, ki ga je prevzel polkovnik Franjo Šimić. {{Sfn|Ličina|1985|p=131}} Konec novembra so Luburića na prigovarjanje Nemcev postavili pod hišni pripor, ki ga je skupaj z materjo in polsestrami preživljal v zagrebškem stanovanju. {{Sfn|Krizman|1986|p=461}} Stanko Šarc je bil imenovan za nadzor operacij v Jasenovcu v odsotnosti Luburića. Luburićevega namestnika Ivico Matkovića je zamenjal Ivica Brkljačić. {{Sfn|Mataušić|2003|p=77}} Luburićev hišni pripor je bil zelo blag in dovolil mu je, da se je od stanovanja oddaljil. {{Sfn|Krizman|1986|p=461}} Luburić je de facto nadzoroval delovanje Jasenovca, čeprav so ga uradno zamenjali. {{Sfn|Krizman|1986|p=461}} {{Sfn|Mataušić|2003|p=74}} Tako je na primer konec leta 1942 je poskrbel za to, da so izpustili Miroslava Filipovića, ki je bil zaprt zaradi številnih grozodejstev nad srbskim prebivalstvom v severni Bosni. Filipović je bil nato imenovan za poveljnika Stare Gradiške. {{Sfn|Mataušić|2003|p=111}} Maček in njegova žena sta dva meseca živela skupaj z Luburićem in njegovo družino. Po Mačkovih besedah je Luburićeva mama v solzah pravila Mačkovi ženi, da bi obžalovala, da je rodila Luburića, če bi bil njen sin odgovoren za grozodejstva, za katera se je govorilo, da jih je zagrešil. {{Sfn|Miletić|1986|p=617}}   Konec leta 1942 so naraščajoči nemiri v NDH začeli škoditi nemškim interesom v jugovzhodni Evropi. Nemci so začeli pritiskati na Pavelića, da naj NDH umiri. Tako naj bi poskrbel, da se ustaška grozodejstva nad Srbi prenehajo. V odgovor so ustaše ustanovili tako imenovano hrvaško pravoslavno cerkev, katere namen je bil asimilirati srbsko prebivalstvo NDH in jih označiti za "Hrvate pravoslavne vere". {{Sfn|Goldstein|1999|p=147}} Pavelić je Slavka in Dida Kvaternika očrnil kot grešna kozla za vse težave NDH. Prvemu je očital nezmožnost domobranstva in ustaške milice, da bi pometli s partizani in četniki, drugemu pa poboje Srbov, čeprav so se grozodejstva dogajala s Pavelićevim vedenjem. Oktobra 1942 so četa in sina izgnali na Slovaško. {{Sfn|Tomasevich|2001|pp=439–440}} 21. januarja 1943 so razpustili UNS in ga vključili v Glavni direktorat za varnost in javni red ( {{Jezik-hr|Glavno ravnateljstvo za javni red i sigurnost}} ; GRAVSIGUR), ki je bil ustanovljen kot nadomestilo za RAVSIGUR -a v začetku tega meseca. GRAVSIGUR je nato prevzel odgovornost za upravljanje koncentracijskih taborišč NDH. {{Sfn|Mataušić|2003|p=77}} Luburić, ki je bil še vedno uradno v hišnem priporu, se je sredi leta 1943 preselil v vas Šumec pri [[Lepoglava|Lepoglavi.]] Približno v tem času je začel tudi načrtovati [[Gverilsko bojevanje|gverilske]] operacije proti partizanom z [[Gestapo|oficirjem Gestapa]] Kurtom Koppelom za primer, da pride do poraza Nemčije. {{Sfn|Ličina|1985|p=138}} Število partizanov v NDH se je še naprej povečevalo, od zgolj 7 tisoč leta 1941, na 25 tisoč leta 1942 in na 100 tisoč konec leta 1943. 8. septembra 1943 so Italijani kapitulirali. Nešteto italijanskih enot se je predalo partizanom, ki so jih razorožili in tako pridobili precejšnjo količino sodobnega orožja. {{Sfn|Goldstein|1999|p=149}} Luburić je večino leta 1944 ostal v senci, vendar se je njegova sreča obrnila, ko je avgusta 1944 prišla na dan zarota Lorković – Vokić. Luburić je 30. avgusta osebno nadzoroval aretacije vladnih ministrov Mladena Lorkovića in Anteja Vokića. {{Sfn|Tomasevich|2001|loc=p. 452, note 80}} {{Sfn|Kovačić|2009|p=104}} Lorković, minister za notranje zadeve, in Vokić, minister za obrambo, sta bila obtožena zarote, da strmoglavijo Pavelića in ustvarijo zaveznikom naklonjeno vlado. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=328}} {{Sfn|McCormick|2014|p=112}} Po aretacijah je imel Luburić nalogo, da zasliši Lorkovića in Vokića ter druge osumljene zarotnike. Tistega oktobra je bil Luburić povišan v čin ''Pukovnika'' (polkovnika). {{Sfn|Dizdar|1997|p=241}} Decembra 1944 so bili hrvaški domobranci in ustaška milica združeni v [[Hrvaške oborožene sile NDH|hrvaške oborožene sile]]. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=426}} Luburić je 7. decembra prisilil več kot trideset članov kolaboracionističnega srbskega prostovoljnega korpusa z vlaka, ki je peljal skozi glavno zagrebško železniško postajo, in ukazal, da jih ustrelijo. Namenjeni so bili v [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|Slovenijo]] in imeli so Pavelićevo dovoljenje za nemoten prehod skozi Zagreb, vendar se Luburić za to zmenil. {{Sfn|Stefanović|1984|p=306}} {{Sfn|Krizman|1986|pp=213–214}} === Teror v Sarajevu === [[Slika:1943_occupied_Sarajevo.png|levo|sličica|220x220_pik| Sarajevo pod zasedbo Nemcev]] V začetku leta 1945 je Pavelić Luburića poslal v [[Sarajevo|Sarajevo,]] da bi spodkopal tamkajšnjo [[Komunizem|komunistično]] [[Peta kolona|peto kolono.]] {{Sfn|Ličina|1985|p=142}} Luburić je v mesto prišel 15. februarja. {{Sfn|Greble|2011|p=221}} Pet dni kasneje je Hitler razglasil Sarajevo za ''Festung'' (ali "trdnjavo") in vztrajal, da ga je treba braniti za vsako ceno. Hitler je imenoval generala Heinza Kathnerja za organizacijo obrambe mesta pred pričakovanim napadom partizanov. {{Sfn|Donia|2006|p=198}} 24. februarja {{Sfn|Donia|2006|p=197}} Kathner organiziral banket v Luburićevo čast. {{Sfn|Greble|2011|p=221}} Na banketu je Luburić razglasil, da namerava uničiti komunistični odpor v Sarajevu. {{Sfn|Donia|2006|p=197}} Luburić je kmalu imenoval devet ustaških častnikov v posebno delovno skupino za eksekucije znanih in osumljenih komunistov. Njegov sedež je bil v vili v središču Sarajeva, ki je med prebivalci mesta postala znana kot "hiša terorja". {{Sfn|Greble|2011|p=221}} 1. marca so partizani začeli operacijo Sarajevo, katere cilj je bil mesto iztrgati Nemcem in ustašem. {{Sfn|Greble|2011|p=222}} On začetku marca je bilo Sarajevo obkroženo in odrezano od preostale NDH. {{Sfn|Greble|2011|p=224}} Luburić je ustanovil preki sod z nazivom Kazensko vojno sodišče poveljnika Luburića, ki je obravnavalo primere domnevne izdaje. {{Sfn|Greble|2011|p=222}} Sodišče je obravnavalo tudi neutemeljene obtožbe, kot je določanje cen. {{Sfn|Greble|2011|p=221}} {{Sfn|Yeomans|2015|p=24}} Prva skupina zapornikov, ki se jim je sodilo, je bila skupina 17 muslimanskih beguncev iz Mostarja. {{Sfn|Greble|2011|p=223}} Tega meseca je bilo usmrčenih na desetine osumljenih komunistov. {{Sfn|Hoare|2013|p=276}} Aretacije in kasnejše eksekucije so bile zaskrbljujoče samovoljne narave, kar je samo še poslabšalo teror, ki so ga čutili Sarajlije. {{Sfn|Greble|2011|p=223}} Mučenjem, ki so jih ustaše evfemistično označevali kot zasliševanja, je običajno sledila smrt zapornika ali deportacija v koncentracijsko taborišče. Luburić naj bi užival, ko je v vilo povabil družinske člane svojih žrtev, nato pa zelo podrobno opisal, kako so mučili in ubili njihove ljubljene. Sčasoma so se nekateri Sarajčani v strahu za svoja življenja zatekali v bombna zavetišča, čeprav mesto ni bilo bombardirano že nekaj tednov. {{Sfn|Greble|2011|p=223}} [[Slika:Partizani_u_Sarajevu_1945.jpg|sličica| Partizani vstopijo v Sarajevo]] Luburić je 16. marca sklical sestanek več kot 1.000 ustaških političnih in vojaških oseb ter v prisotnosti visokih nemških uradnikov izdal izjavo, v kateri je obsodil boljševizem, [[Jaltska konferenca|jaltsko konferenco]] in novo komunistično vlado v Beogradu. {{Sfn|Greble|2011|p=224}} 21. marca so ustaše odkrili zaroto za atentat na Luburića. Njegov možni morilec je bil komunistični mladenič po imenu Halid Nazečić, ki ga je izdal eden od njegovih sostorilcev. {{Sfn|Hoare|2013|p=276}} V napadih partizanov v mestu so nato ubili štiri ustaše. {{Sfn|Ličina|1985|p=143}} V noči s 27. na 28. marec so ustaše obesili petindvajset Sarajlij na drevesa in ulične svetilke v sarajevski soseski Marindvor. {{Sfn|Donia|2006|p=197}} {{Sfn|Hoare|2013|p=277}} Okoli vratu so jim obesili napise "Živel ''Poglavnik'' !" {{Sfn|Donia|2006|p=197}} {{Sfn|Greble|2011|p=227}} in jih pustili viseti kot opozorilo drugim. {{Sfn|Yeomans|2015|p=24}} Na tiste, ki so skušali sneti trupla, so streljali. {{Sfn|Hoare|2013|p=277}} 4. aprila je Luburić s spremstvom zapustil Sarajevo. Za obrambo mesta je ostalo okoli 350 ustaških policistov in 400 ustaških vojakov. {{Sfn|Greble|2011|p=228}} Luburićev teror v Sarajevu je po podatkih povojne komisije za vojne zločine terjala 323 življenj. {{Sfn|Donia|2006|p=197}} {{Sfn|Hoare|2013|p=277}} Več sto drugih je bilo deportiranih v koncentracijska taborišča. {{Sfn|Hoare|2013|p=277}} Partizani so 6. aprila vstopili v Sarajevo in razglasili njegovo osvoboditev. Zavzem mesta je sovpadel s četrto obletnico invazije osi na Jugoslavijo. {{Sfn|Greble|2011|p=229}} Ekshumacijo trupel z dvorišča Luburićeve vile, od katerih je veliko pripadalo otrokom, je dokumentirala sovjetska filmska ekipa. {{Sfn|Greble|2011|p=229}} Druga priča o posledicah Luburićevih zločinov je bil ameriški novinar Landrum Bolling, ki se je spomnil, da je videl prostor poln trupel, "zloženih kot polena drug na drugega." {{Sfn|Donia|2006|pp=197–198}} {{Sfn|Greble|2011|pp=229–230}} Mnoga trupla so kazali znake mučenja in pohabljanja. Med trupla je bil tudi telo Halida Nazečića, z razbito glavo, izkopanimi očmi in mednožjem, obžganim z vrelo vodo. {{Sfn|Greble|2011|p=229}} === Razpad NDH === Luburić se je ob odhodu iz Sarajeva vkrcal na letalo za Zagreb. Med poskusom pristati na letališču Borongaj je Luburićevo letalo strmoglavilo na vzletno-pristajalno stezo, ki so jo poškodovale bombe. Luburić je utrpel poškodbo glave in morali so ga prepeljati v bolnico. Pavelić je Luburića obiskal med okrevanjem in vzel na znanje, da njegov podrejeni, utrujen in razočaran, obtožuje Nemce, da so izdali Hrvaško. {{Sfn|Jareb|1995|p=116}} Kmalu zatem je bil Luburić povišan v čin generala. {{Sfn|Dizdar|1997|p=241}} V začetku aprila je ukazal ubiti preostale zapornike Jasenovca. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=266}} Ukazal je tudi, da se dokumenti o delovanju taborišča uničijo, trupla iz okoliških množičnih grobov pa ekshumirajo in kremirajo. Po njegovem naročilu je bilo ubitih več posameznikov, ki so imeli obtožujoče podatke v zvezi z Luburićevimi vojnimi dejavnostmi, tako na primer agent Gestapa Koppel. {{Sfn|Ličina|1985|pp=143–145}} Konec aprila je Luburić odobril usmrtitve Lorkovića in Vokića ter drugih, ki so bili vpleteni v zaroto Lorković – Vokić. {{Sfn|Yeomans|2013|p=350}} Partizani so bili vse bliže in Luburić je predlagal, da ustaše gredo v zadnjo bitko v Zagrebu, vendar je Pavelić predlog zavrnil. {{Sfn|Dizdar|1997|p=242}} Ustaše glede tega, kaj storiti, niso bili enotni. Nekateri so predlagali čimprejšnji umik proti Avstriji. Drugi, med njimi predvsem Luburić, so se zavzemali za ustanovitev neregularnih enot na podeželju, ki bi izvajale gverilske napade po razpadu NDH. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=752}} V začetku maja se je Luburić srečal z zagrebškim nadškofom [[Alojzije Stepinac|Alojzijem Stepincem]], ki ga je prosil, naj se parizanom ne upira z orožjem. 5. maja je vlada NDH zapustila Zagreb, sledil je Pavelić. 15. maja je NDH prenehala obstajati. {{Sfn|Pavlowitch|2008|p=262}} Več deset tisoč ustašev se je predalo [[Britanska kopenska vojska|britanski vojski,]] vendar so jih [[Pliberška tragedija|vrnili partizanom]]. Nešteto število so jih ubili v kasnejših partizanskih pomorih, skupaj z več tisoč srbskimi in slovenskimi kolaboracionisti. {{Sfn|Tomasevich|2001|pp=751–768}} Nekateri ustaši, ki so postali znani kot križarji ( {{Jezik-hr|Križari}} ), so ostali v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Jugoslaviji]] in izvajali gverilske napade na komuniste. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=560}} Med temi je bila manjša skupina borcev pod vodstvom Luburića, ki je ostala v gozdovih južne [[Socialistična republika Slovenija|Slovenije]] in severne [[Slavonija|Slavonije]] ter se spopadla z novonastalo [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] ( {{Jezik-sh|Jugoslovenska narodna armija}}; JNA). {{Sfn|Goldstein|2012|p=501}} Luburić se je izognil zajetju in verjetni usmrtitvi, tako da je svoje osebne dokumente položil ob truplo mrtvega vojaka. Luburić je prek Matkovića in Moškova poslal pismo Paveliću, ki je pobegnil v Avstrijo, v katerem je sporočil, da se bo še naprej boril. O Luburićevem delovanju v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|povojni Jugoslaviji]] obstajajo tri različne pripovedi. Po eni se je Luburić nato odpravil na jug proti bilogorskemu pogorju, kjer se je srečal s skupino več kot petdeset križarjev pod vodstvom Branka Bačića. Odpravili so se proti zahodu in ustanovili bazo na Fruški Gori. Novembra 1945 je Luburić s skupino približno ducat križarjev prečkal madžarsko -jugoslovansko mejo in pobegnil iz Jugoslavije. Druga različica trdi, da je bil Luburić ranjen v topovskem spopadu z JNA, nakar ga je čez Dravo spravil general Rafael Boban, za katerega po povratku v Jugoslavijo ni bilo več slišati. Tretjo različico je zagovarjal Luburić sam; po se je s križarji boril do konca leta 1947, ko je bil hudo ranjen in prisiljen zapustiti državo. {{Sfn|Radelić April 2002|pp=44–45}} Luburićeva polsestra Nada in njen mož Dinko Šakić sta pobegnila v Argentino. {{Sfn|Perica|2002|loc=p. 195, note 39}} Nekateri Luburićevi preostali sorodniki niso imeli sreče. Miloša so jugoslovanske oblasti skupaj z več drugimi križarji julija 1947 ujele, potem ko so se v okviru vstaj križarjev prikradli nazaj v državo. {{Sfn|Radelić April 2002|p=67}} Sledilo je sojenje zaradi grozodejstev, ki naj bi jih storil med vojno. Med sojenjem je grafično podrobno priznal svojo vlogo pri pobojih, ki so se zgodili v Jasenovcu. Obsojen je bil po vseh točkah in usmrčen leta 1948. {{Sfn|Carmichael|2015|p=101}} == Kasnejša leta == === Izgnanstvo === Leta 1949 se je Luburić preselil v [[Francova diktatura|Španijo]]. {{Sfn|Bale|2017|loc=note 77}} Številni ustaški izgnanci so državo videli kot ugoden cilj, saj je edina zunaj osi priznala NDH. {{Sfn|Carmichael|2015|p=104}} Luburić je v Španijo vstopil pod psevdonimom Maximilian Soldo. {{Efn|This pseudonym was evidently created using a variation of Luburić's nickname, Maks, and his mother's maiden name, Soldo.{{sfn|Ličina|1985|p=105}}}} Ob prihodu so španske oblasti Luburića zaprle, a so ga kmalu zatem izpustile. {{Sfn|Ličina|1985|p=154}} S podporo Agustína Muñoza Grandesa, nekdanjega poveljnika Modre divizije, je lahko ostal v državi. {{Sfn|Bale|2017|loc=note 77}} Nastanil se je v Benigànimu. {{Sfn|Ličina|1985|p=154}} Pavelić se je medtem [[Buenos Aires|z družino naselil v Buenos Airesu]] in začel gradbeno podjetje. Postal je neuradni vodja hrvaške emigrantske skupnosti v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|pp=394–398}} Pavelićevo izgnanstvo v daljni in oddaljeni [[Argentina|Argentini]] ga je naredilo skoraj nepomembnega v očeh vse večjega števila hrvaških emigrantov drugod, zlasti v [[Evropa|Evropi]]. Ob odprtem uporu je julija 1950 Pavelić Luburića poslal v [[Rim]] kot opozorilo vsem, ki bi radi izpodbijali njegovo avtoriteto v hrvaških emigrantskih skupnostih v zahodni Evropi. Glede na njegov vojni čas je Luburić prišel »z grozljivim ugledom«, piše zgodovinar Guy Walters. Avgusta je Pavelić izdal izjavo v časopisu Hrvaška diaspora s sedežem [[Chicago|v Chicagu]] in Hrvate opozoril pred pridružitvijo tujim vojskam. Čeprav se meni, da Luburić v povojnem obdobju ni ubil nobenega od Pavelićevih političnih nasprotnikov, je že samo omenjanje njegovega imena drastično zmanjšalo velikost protipaveliške frakcije med emigranti. Ko se je godrnjanje nezadovoljstva proti Paveliću umirilo, se je Luburić vrnil v Španijo. Leta 1951 se je pojavil v [[Hamburg|Hamburgu]] in ustanovil novačni center za pro-Pavelićevo frakcijo. {{Sfn|Walters|2010|p=257}} Istega leta je ustanovil časopis z naslovom ''Drina''. {{Sfn|Ličina|1985|p=160}} Novembra 1953 se je Luburić poročil s Španko Isabelo Hernaiz. Par je imel še štiri otroke, dva fanta in dve deklici. {{Sfn|Ličina|1985|pp=155–158}} === Prelom s Pavelićem === [[Slika:Ante_Pavelić_in_hospital.jpg|desno|sličica|273x273_pik| Pavelić je v bolnišnici [[Buenos Aires|v Buenos Airesu na okrevanju po ranah.]] Po Pavelićevi smrti leta 1959 je Luburić neuspešno poskušal prevzeti nadzor nad pod Pavelićem ustanovljenim hrvaškim osvobodilnim gibanjem .]] Leta 1955 je Pavelić vstopil v razprave s četniki emigranti o prihodnji razdelitvi Bosne in Hercegovine med Veliko Hrvaško in [[Velika Srbija|Veliko Srbijo]] v primeru razpada Jugoslavije. Luburić je bil jezen. {{Sfn|Cohen|1998|p=67}} V svojih spisih je Luburić trdil, da bi se morala Hrvaška, podobno kot NDH, raztezati vse do [[Drina|reke Drine]], vključevati pa mora tudi območja Srbije, na primer Sandžak, ki nikoli ni bil del vojne lutke. {{Sfn|Hockenos|2003|p=70}} Luburić je ostro obsodil Pavelića in njegove privržence. Kmalu zatem je ustanovil {{Jezik-hr|Društvo Prijatelja Drine}} ) in hrvaški nacionalni odpor ( {{Jezik-hr|Hrvatski narodni odpor}} ; HNO). {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|pp=395–396}} Junija 1956 je Pavelić ustanovil rivalsko organizacijo, Hrvaško osvobodilno gibanje ( {{Jezik-hr|Hrvatski oslobodilački pokret}} ; HOP). {{Sfn|McCormick|2014|p=176}} Luburićeva žena je leta 1957 prejela anonimno pismo s podrobnostmi o moževih vojnih grozotah, pri čemer je bil velik poudarek na njegovi vlogi pri ubijanju otrok. {{Sfn|Ličina|1985|p=159}} Kmalu za tem je vložila zahtevo za ločitev. V postopku razveze zakonske zveze je bilo Luburiću odobreno skupno skrbništvo nad zakonskimi otroki in lastništvo njihovega doma. Istega leta je hišo prodal in se preselil v mesto Carcaixent blizu [[Valencija|Valencije]], kjer je odprl perutninsko farmo. Kmetija je hitro prenehala poslovati in Luburić je kmalu postal potujoči prodajalec. {{Sfn|Ličina|1985|p=159}} Ko se je preselil v Carcaixent, je ustanovil Drina Press, ljubiteljsko založbo, ki je bila v njegovem domu. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=396}} Luburićevi sosedje, ki so ga poznali po imenu Vicente Pérez García, očitno niso vedeli za njegovo vojno preteklost. {{Sfn|Ličina|1985|p=103}} Članke je pisal pod psevdonimom general Drinjanin in ''Bojnik'' Dizdar (polkovnik Dizdar). {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=396}} V svojih spisih je Luburić priznal, da je med vojno naredil določene napake, vendar nikoli ni priznal ali se obžaloval zaradi grozodejstev, ki so mu bila pripisana. {{Sfn|Hockenos|2003|p=70}} Zavzemal se je za "narodno spravo" med proustaškimi in prokomunističnimi Hrvati. {{Sfn|Hockenos|2003|p=70}} Trdi je med drugim tudi, da je vzpostavil stik z obveščevalnimi službami Sovjetske zveze. {{Sfn|Clissold|1975|p=111}} Trdil je, da [[Socialistična republika Hrvaška|bi morala Hrvaška]] v primeru razpada Jugoslavije postati nevtralna država, kar je bilo v nekaterih ostro protikomunističnih hrvaških emigrantskih krogih zelo slabo sprejeto. {{Sfn|Hockenos|2003|p=70}} 10. aprila 1957, ko se je vrnil s slavnostnega shoda ob obletnici ustanovitve NDH v Buenos Airesu, je bil Pavelić hudo ranjen v atentatu [[UDBA|Uprave državne varnosti]] ( {{Jezik-sh|Uprava državne bezbednosti}} ; UDBA), jugoslovanske tajne službe. {{Sfn|McCormick|2014|p=178}} {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|pp=400–401}} Umrl je [[Madrid|decembra 1959 v Madridu]] zaradi zapletov z zadanimi ranami. Zaradi vzajemne zamere med njima je bilo Luburiću prepovedano udeležiti se njegovega pogreba. {{Sfn|Carmichael|2015|p=104}} Po Pavelićevi smrti je Luburić neuspešno poskušal prevzeti nadzor nad HOP, pri čemer je poudarjal svojo vlogo zadnjega poveljnika hrvaških oboroženih sil. Potem ko mu je višje vodstvo HOP-a nasprotovalo, je Luburić drsel v vse bolj militaristično smer, v več evropskih državah ustanovil novoustaška taborišča za usposabljanje in objavljal članke o vojaški taktiki in gverilski tehniki. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=419}} Leta 1963 je ustanovil časopis, imenovan ''Obrana'' ("Obramba"). {{Sfn|Ličina|1985|p=160}} === Smrt === 21. aprila 1969 zjutraj je Luburićev mladoletni sin v eni od spalnic njegovega doma odkril očetovo krvavo truplo. Luburić je bil dan prej ubit. Po madežih krvi na tleh je bilo sklepati, da so ga za noge odvlekli iz kuhinje in na silo strpali pod posteljo. Dobil je več udarcev s topim predmetom po glavi. Obdukcija je pokazala, da udarci na glavo niso bili usodni; Luburić se je zadušil v lastni krvi. {{Sfn|Ličina|1985|pp=103–105}} Pokopali so ga v Madridu. Njegovega pogreba se je udeležilo na stotine hrvaških nacionalistov v ustaških uniformah, ki so vzklikali ustaška gesla in držali fašistične poslovilne govore. {{Sfn|Carmichael|2015|p=104}} Luburićeva smrt je pomenila konec ''Drine'' in ''Obrane''. {{Sfn|Hockenos|2003|p=70}} Luburićev umor se je zgodil v času, ko je UDBA izvajala atentate na vodilne hrvaške nacionalistične osebnosti po vsej Evropi in neizogibno je sum padel nanjo. {{Sfn|Carmichael|2015|p=104}} Luburić je leta 1967 zaposlil svojega kumca Ilijo Stanića v svojem založniškem podjetju. Stanićev oče Vinko, je med vojno služil skupaj z Luburićem. Med boji jugoslovanskih oblasti s križarji je bil ujet in je umrl v ujetništvu. {{Sfn|Walters|2010|pp=258–259}} Stanić, ki je živel in delal v Luburićevem domu, se je takoj po Luburićevi smrti vrnil v Jugoslavijo. {{Sfn|Carmichael|2015|p=104}} Razkriti dokumenti jugoslovanske obveščevalne službe kažejo, da je bil Stanić agent UDBE z kodnim imenom Mongoose. Po zapisniku njegovega poročanja maja 1969 je Stanić svojim vodnikom povedal, da je v Luburićevo kavo najprej dal strup, ki mu ga je dal nek drug agent UDBA. Ko strup ni uspela ubit Luburića, je Stanića zagrabila panika in odšel v svojo sobo po kladivo. Ko se je vrnil v kuhinjo, je Luburić potožil, da se ne počuti dobro. Ko je šel Luburić bruhati v umivalnik, ga je Stanić večkrat udaril po glavi. Luburić je padel na tla in se ni več premikal. Stanić je nato šel iz kuhinje, da se prepriča, da so vhodna vrata zaklenjena. Ko se je vrnil, je videl Luburića stati nad umivalnikom in trzati od bolečin. Stanić ga je še enkrat udaril po glavi in mu zlomil lobanjo. Nato je Luburićevo telo zavil v odeje in ga odvlekel v bližnjo spalnico. Stanić je trdil, da je sprva želel skriti truplo v tiskarni, a da je bil Luburić pretežak. V spalnico je Stanić skril truplo pod posteljo in mirno zapustil hišo. {{Sfn|Rašović 5 May 2012}} V intervjuju za hrvaški tednik ''Globus'' julija 2009 je Stanić svojo zgodbo spremenil in trdil, da sta Luburića ubila dva člana HOP-a. Prizadet zaradi omalovažujočega komentarja, ki naj bi ga Luburić izrekel o Stanićevem očetu in njegovih povojnih gverilskih dejavnostih, Stanić trdi, da je poiskal oba moška, ki sta mu zagotovila, da bosta Luguburiča samo pretepla.Na dan, ko je bil Luburić umorjen, naj bi Stanić obema omogočil vstop v Luburićev dom, nakar sta z enim samim udarcem težke kovinske palice po glavi ubila Luburića. {{Sfn|Jutarnji list 15 July 2009}} Stanić je leta 2012 svojo zgodbo še enkrat spremenil, tokrat je za umor Luburića obtožil dva druga moška. {{Sfn|Rašović 5 May 2012}} == Zapuščina == === Vpliv na hrvaški nacionalizem === Po Luburićevi smrti je vodstvo HNO šlo za nekaj njegovih bližnjih sodelavcev, ki so se sčasoma razdelili na rivalska vodstva v Severni Ameriki, Avstraliji, na Švedskem in v Argentini. Vodstvo argentinske frakcije HNO je bilo preneseno na Luburićevega svaka Dinka Šakića. {{Sfn|Hockenos|2003|pp=71–72}} Aprila 1971 sta dva pristaša HNO vdrla v jugoslovansko veleposlaništvo v Stockholmu in ubila jugoslovanskega veleposlanika na Švedskem [[Vladimir Rolović|Vladimirja Rolovića]]. Moža so aretirali, vendar so ju bila naslednje leto izpustili, potem ko je skupina hrvaških nacionalistov ugrabila švedsko letalo na domačem poletu in zahtevala njihovo izpustitev. {{Sfn|Hockenos|2003|p=64}} Eden od Rolovićevih morilcev, Miro Barešić, se je v zaporu dal krstiti in v Luburićevo čast prevzel krščansko ime Vjekoslav. {{Sfn|Radoš 10 March 2010}} HNO se je na svoji višini ponašal z več tisoč člani. Med pomembnejšimi člani so bili med drugim Zvonko Bušić, [[Gojko Šušak]] in Mladen Naletilić. {{Sfn|Hockenos|2003|p=69}} Bušić je organiziral ugrabitev letala 355 TWA septembra 1976. {{Sfn|Hockenos|2003|p=69}} Šušak je leta 1991. postal hrvaški obrambni minister {{Sfn|Hockenos|2003|pp=73–74}} [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Naletilić je Mednarodno kazensko sodišče]] obsodilo vojne zločine nad bošnjaškimi civilisti med vojno v Bosni in Hercegovini. [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|nekdanja Jugoslavija]] (ICTY). Obsojen je bil na 20 let zapora. {{Sfn|International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia 3 May 2006}} Med [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|hrvaško osamosvojitveno vojno]] je bilo v častniškem zboru [[Hrvaška kopenska vojska|hrvaške vojske]] mogoče čutiti odkrito občudovanje Luburića. Anteja Luburića (ki ni v sorodu z njim), višjega častnika med [[Bitka za Vukovar|bitko pri Vukovaru]], so zaradi grozljivosti na bojišču dali vzdevek Maks. Luburiću je bil "vzdevek všeč", je pripomnil novinar Robert Fox. {{Sfn|Fox|1993|p=538}} V začetku leta 1992 je general [[Mirko Norac]] izrazil občudovanje nad Luburićem, potem ko je bil po ukazu hrvaškega predsednika [[Franjo Tuđman|Franja Tuđmana]] razrešen s položaja. {{Sfn|Majetić 14 March 2018}} "J-ebi vse hrvaške generale s Tuđmanom na vrhu," je pripomnil Norac. "Edini general zame je&nbsp;.. . Maks Luburić. " {{Sfn|Off|2004|p=189}} Luburić je omenjen v uvodnih vrsticah hrvaške nacionalistične pesmi "Jasenovac i Gradiška Stara": {{Sfn|Vuletic|2011|loc=p. 2, note 15}} {| style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center; width: 40em;" |<poem> ''Jasenovac i Gradiška Stara, to je kuća Maksovih mesara&nbsp;...'' </poem> |} Darko Hudelist, novinar in Tuđmanov biograf, meni, da je Luburić poleg Tita in Tuđmana ena izmed treh najpomembnejših hrvaških političnih osebnosti povojnega obdobja. {{Sfn|Hudelist|2004|p=686}} Hudelist trdi, da so na Tuđmana vplivali Luburićevi spisi, ki so pozivali k združitvi ideološko ločenih frakcij v hrvaški diaspori. To je v času njegovega predsedovanja postala ključna prednostna naloga Tuđmanove [[Hrvaška demokratska skupnost|Hrvaške demokratske zveze.]] {{Sfn|Hudelist|2004|pp=618–623}} Zgodovinar Ivo Goldstein se strinja s Hudelistovo hipotezo in domneva, da so na Luburića vplivali [[Francisco Franco|pozivi Francisca Franca]] k spravi med republikanci in nacionalisti po [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. {{Sfn|Goldstein|2008|p=772}} Hudelistovo hipotezo je izpodbijal novinar Ivan Bekavac, ki Hudelista obtožuje, da je poskušal postaviti Tuđmana v profašistično luč. {{Sfn|Bekavac|2007|pp=9–12}} Leta 2017 so se v sarajevski soseski Dobrinja pojavili letaki z odlomki govora Luburića. {{Sfn|Knezevic 20 August 2018}} Julija 2018 je španska vladajoča Socialistična delavska stranka predlagala zakon proti spominjanju fašističnih osebnosti. Sklepalo se je, da bodo španske oblasti v primeru sprejetja zakona lahko zasegle Pavelićevo in Luburićevo grobnico pod pretvezo, da so postale romarski kraj neofašistov, in ju preselile na manj vidne lokacije ali pa ju prenesle v Bosno. {{Sfn|Milekic 25 July 2018}} 29. septembra 2018 je zgodovinar Vlado Vladić v rimskokatoliškem župnišču v [[Split|Splitu]] priredil prireditev, na kateri je promoviral svojo knjigo ''Hrvatski vitez Vjekoslav Maks Luburić''. Dogodek je obsodila hrvaška levica, ki je Vladića obtožila, da poveličuje Luburića, katoliška cerkev pa da olajšuje zgodovinski revizionizem. Med prisotnimi je bil tudi Dario Kordić, ki je bil med bosansko vojno podpredsednik Hrvaške republike Herceg-Bosne. Kordića je MKSJ pozneje spoznal za krivega vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti zaradi njegove vloge pri etničnem čiščenju v Lašvski dolini, obsojen pa je bil na 25 let zapora. {{Sfn|Bajruši 1 October 2018}} === Povzetek === [[Slika:Antifascist_monument_(6042800071).jpg|sličica| Spomenik za 55 Sarajlij, obešenih po Luburićevem ukazu v noči z 27. na 28. marec 1945]] Sodobni nemški viri navajajo, da so ustaše pobili približno 350.000 Srbov. {{Sfn|Singleton|1985|p=177}} Po podatkih Spominskega muzeja holokavsta ZDA so med vojno ustaše ubili med 320.000 in 340.000 Srbov. {{Sfn|United States Holocaust Memorial Museum|loc=paragraph 7}} Večina sodobnih zgodovinarjev se strinja, da so ustaši pobili več kot 300.000 Srbov ali približno 17 odstotkov vseh Srbov, ki so živeli v NDH. {{Sfn|Cox|2007|p=225}} Na [[Nürnberški procesi|sojenjih v Nürnbergu so za]] te poboje ocenili za [[genocid]]. {{Sfn|Singleton|1985|p=177}} Ustaše so bile odgovorni tudi za smrt 26.000 Judov in 20.000 Romov. {{Sfn|Lohse|2018|p=46}} Zgodovinarka Emily Greble ocenjuje, da je Luburiću mogoče pripisati približno 200.000 vojnih smrti. {{Sfn|Greble|2011|p=221}} Med vojno se je Luburić hvalil, da so ustaše pobili več Srbov v Jasenovcu, "kot je to bil sposoben Osmanski imperij med okupacijo Evrope." [189] Hermannu Neubacherju, pooblaščencu za jugovzhodno Evropo rajhovskega ministrstva za zunanje zadeve je zaupal, da je po njegovem v Jasenovcu bilo ubitih približno 225.000 Srbov. {{Sfn|Israeli|2013|p=142}} Nepopoln seznam žrtev, zbran v memorialu Jasenovac, vsebuje imena 83.145 posameznikov, med njimi 47.627 Srbov, 16.173 Romov in 13.116 Judov. {{Sfn|Jasenovac Memorial Site March 2013}} Večina zgodovinarjev se strinja, da so v Jasenovcu pobili okoli 100.000 ljudi. {{Sfn|Pavlowitch|2008|loc=p. 34, note 6}} Leta 1998 so Šakića aretirali v Argentini. Naslednje leto je bil izročen Hrvaški zaradi obtožb vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Šakić je bil spoznan za krivega po vseh točkah obtožbe in obsojen na dvajset let zapora. {{Sfn|Perica|2002|loc=p. 195, note 39}} Umrl je julija 2008. {{Sfn|Levy|2013|p=72}} Luburićeva polsestra Nada je bila aretirana približno ob istem času kot njen mož, vendar so jo zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. Umrla je februarja 2011. Julija 2011 je srbska vlada izdala nalog za njeno aretacijo, očitno se ni zavedala, da je umrla v začetku tega leta. Ko so srbske oblasti izvedele za njeno smrt, je bil nalog preklican. {{Sfn|Bitunjac|2013|p=205}} Šakić je svojega svaka opisal kot "humanega človeka" in "zaščitnika Judov". {{Sfn|Wittes 7 May 1998}} Več Luburićevih sodobnikov in številni učenjaki so ponudili močno drugačno oceno. Arthur Haffner, ''Abwehr'' častnik, je Luburića ožigosal kot enega od Pavelićevih "fiercest Bloodhounds." (najbolj brutalnih krvoločnih psov) [196] V akademski literaturi je Luburić pogosto opisan kot sadist. [197] Znanstvenik za holokavst Uki Goñi ga označuje kot "krvoločnega blazneža". {{Sfn|Goñi|2002|p=218}} "Od vseh ''Poglavnikovih'' razbojnikov," piše Walters, "je bil Luburić najslabši." {{Sfn|Walters|2010|p=257}} Jozo Tomasevich, zgodovinar, specializiran za Balkan, je opisal Luburića kot enega "najbolj brutalnih in krvoločnih" pripadnikov ustaškega gibanja. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=422}} Carmichael Luburića označuje za "enega najbolj zloglasnih vojnih zločincev druge svetovne vojne". [200] Zgodovinarja Ladislaus Hory in Martin Broszat opisujeta Luburića kot "enega od najbolj strah in sovraštvo vzbujajočih" ustaških voditeljev. {{Sfn|Hory|Broszat|1964|p=87}} {{Efn|See {{harvnb|Hory|Broszat|1964|p=87}}: "''Die Leitung der Lager lag in den Händen des Ustascha-Führers Vjeskoslav Luburic, der zu den meistgefürchteten und meistgehaßten Spitzenfiguren des Ustascha-Regimes gehörte''."}}   == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} {{notelist}} ==Citati== {{reflist|20em}} ==Viris== ;Knjige {{refbegin|2}} *{{cite book|author1-last=Adriano|author1-first=Pino|author2-last=Cingolani|author2-first=Giorgio|year=2018|title=Nationalism and Terror: Ante Pavelić and Ustasha Terrorism from Fascism to the Cold War|publisher=Central European University Press|location=Budapest, Hungary|isbn=978-9-63386-206-3|url=https://books.google.com/books?id=U7tWDwAAQBAJ}} *{{cite book|last=Bale|first=Jeffrey M.|year=2017|title=Postwar Fascism, Covert Operations, and Terrorism|series=The Darkest Sides of Politics|volume=1|publisher=Routledge|location=New York City|isbn=978-1-3176-5946-4}} *{{cite book|last=Barić|first=Nikica|year=2003|title=Ustroj kopnene vojske domobranstva Nezavisne države Hrvatske, 1941–1945|language=hr|publisher=Croatian Institute of History|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-9-5363-2438-5}} *{{cite book|last=Bauer|first=Yehuda|year=1981|title=American Jewry and the Holocaust: The American Jewish Joint Distribution Committee, 1939–1945|publisher=Wayne State University Press|location=Detroit, Michigan|isbn=978-0-8143-1672-6|url=https://books.google.com/books?id=WOd3rLul-LcC}} *{{cite book|last=Bekavac|first=Ivan|year=2007|title=Izmišljeni Tuđman: O lažima, krivotvorinama i namjerama Hudelistove "biografije" prvoga hrvatskog predsjednika|language=hr|publisher=Naklada P.I.P Pavičić|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-9-53630-867-5}} *{{cite book|last=Bergholz|first=Max|year=2016|title=Violence as a Generative Force: Identity, Nationalism, and Memory in a Balkan Community|publisher=Cornell University Press|location=Ithaca, New York|isbn=978-1-50170-643-1|url=https://books.google.com/books?id=nsh1DQAAQBAJ}} *{{cite book|last=Biondich|first=Mark|author-link=Mark Biondich|year=2011|title=The Balkans: Revolution, War, and Political Violence Since 1878|publisher=Oxford University Press|location=Oxford, England|isbn=978-0-19-929905-8|url=https://books.google.com/books?id=gt8SDAAAQBAJ}} *{{cite book|last=Bitunjac|first=Martina|year=2013|title=Le donne e il movimento Ustascia|language=it|publisher=Sapienza University Press|location=Rome, Italy|isbn=978-8-86812-182-2|url=https://books.google.com/books?id=kYEAAgAAQBAJ}} *{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|editor1-last=Ingelaere|editor1-first=Bert |editor2-last=Parmentier|editor2-first=Stephan|editor3-last=Segaert|editor3-first=Barbara |editor4-last=Haers|editor4-first=Jacques|year=2013|title=Genocide, Risk and Resilience: An Interdisciplinary Approach|chapter=Genocide and the Problem of the State in Bosnia in the Twentieth Century|publisher=Springer|location=New York City|isbn=978-1-1373-3243-1|url=https://books.google.com/books?id=kj6vAgAAQBAJ|pages=131–149}} *{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|year=2015|title=A Concise History of Bosnia|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge, England|isbn=978-1-10701-615-6|url=https://books.google.com/books?id=rMfSCQAAQBAJ}} *{{cite book|last=Clissold|first=Stephen|year=1975|title=Yugoslavia and the Soviet Union, 1939–1973: A Documentary Survey|publisher=Oxford University Press|location=Oxford, England|isbn=978-0-19218-315-6|url=https://archive.org/details/yugoslaviasoviet0000clis}} *{{cite book|last=Cohen|first=Roger|author-link=Roger Cohen|year=1998|title=Hearts Grown Brutal: Sagas of Sarajevo|url=https://archive.org/details/heartsgrownbruta00cohe|url-access=registration|publisher=Random House|location=New York City|isbn=978-0-81299-178-9}} *{{cite book|last=Cox|first=John K.|editor-last=Fischer|editor-first=Bernd Jürgen|editor-link=Bernd Jürgen Fischer|year=2007|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|chapter=Ante Pavelić and the Ustaša State in Croatia|publisher=Purdue University Press|location=West Lafayette, Indiana|isbn=978-1-55753-455-2|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC}} *{{cite book|last=Dizdar|first=Zdravko|editor1-last=Dizdar|editor1-first=Zdravko|editor2-last=Grčić|editor2-first=Marko|editor3-last=Ravlić|editor3-first=Slaven|editor-link3=Slaven Ravlić|editor4-last=Stuparić|editor4-first=Darko|year=1997|title=Tko je tko u NDH|chapter=Luburić, Vjekoslav|language=hr|publisher=Minerva|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-953-6377-03-9|pages=240–242}} *{{cite book|last=Donia|first=Robert J.|year=2006|title=Sarajevo: A Biography|publisher=University of Michigan Press|location=Ann Arbor, Michigan|isbn=978-0-472-11557-0|url=https://books.google.com/books?id=ACvJHam2_-oC}} *{{cite book|last=Dulić|first=Tomislav|year=2005|title=Utopias of Nation: Local Mass Killing in Bosnia and Herzegovina, 1941–42|publisher=Uppsala University Library|location=Uppsala, Sweden|isbn=978-9-1554-6302-1}} *{{cite book|last=Dulić|first=Tomislav|editor1-last=Carmichael|editor1-first=Cathie|editor2-last=Maguire|editor2-first=Richard C.|year=2015|title=The Routledge History of Genocide|chapter=Rethinking Violence: Motives and Modes of Mass Murder in the Independent State of Croatia, 1941–5|publisher=Routledge|location=New York City|isbn=978-1-3175-1484-8|url=https://books.google.com/books?id=6rvlCAAAQBAJ|pages=151–165}} *{{cite book|last=Erdeljac|first=Filip|editor-last=Yeomans|editor-first=Rory|year=2015|title=The Utopia of Terror: Life and Death in Wartime Croatia|chapter=Ordinary People, Extraordinary Times: Everyday Life in Karlovac Under Ustasha Rule|publisher=University of Rochester Press|location=Rochester, New York|isbn=978-1-58046-545-8|url=https://books.google.com/books?id=8HEDCwAAQBAJ|pages=61–85}} *{{cite book|author1-last=Favez|author1-first=Jean-Claude|author2-last=Fletcher|author2-first=John|year=1999|title=The Red Cross and the Holocaust|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge, England|isbn=978-0-5214-1587-3|url=https://books.google.com/books?id=eG_yipcsovQC}} *{{cite book|last=Fox|first=Robert|year=1993|title=The Inner Sea: The Mediterranean and Its People|publisher=Alfred A. Knopf|location=New York City|isbn=978-0-39457-452-3|url=https://archive.org/details/innerseamediterr00foxr}} *{{cite book|last=Glenny|first=Misha|author-link=Misha Glenny|year=2012|orig-year=1999|title=The Balkans: 1804–2012|publisher=Granta Books|location=London, England|isbn=978-1-77089-273-6}} *{{cite book|last=Greble|first=Emily|year=2011|title=Sarajevo, 1941–1945: Muslims, Christians and Jews in Hitler's Europe|publisher=Cornell University Press|location=Ithaca, New York|isbn=978-0-8014-6121-7|url=https://archive.org/details/sarajevo1941194500greb|url-access=registration}} *{{cite book|last=Goldstein|first=Ivo|author-link=Ivo Goldstein|others=Translated by Nikolina Jovanović|year=1999|title=Croatia: A History|publisher=McGill-Queen's University Press|location=Montreal, Canada|isbn=978-0-7735-2017-2|url=https://books.google.com/books?id=HJexhW3C0TIC}} *{{cite book|last=Goldstein|first=Ivo|editor-last=Ramet|editor-first=Sabrina P.|year=2007|title=The Independent State of Croatia 1941–45|chapter=The Independent State of Croatia in 1941: On the Road to Catastrophe|publisher=Routledge|location=New York City|isbn=978-1-138-86811-3|pages=19–30}} *{{cite book|last=Goldstein|first=Ivo|year=2008|title=Hrvatska 1918–2008|language=hr|publisher=Novi liber|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-9-53604-557-0}} *{{cite book|author1-last=Goldstein|author1-first=Ivo|author2-last=Velagić|author2-first=Mirza|editor1-last=Megargee|editor1-first=Geoffrey P.|editor2-last=White|editor2-first=Joseph R.|year=2018a|series=The United States Holocaust Memorial Museum Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933–1945|title=Camps and Ghettos under European Regimes Aligned with Nazi Germany|chapter=Jasenovac I and II|volume=III|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington, Indiana|isbn=978-0-25302-386-5|url=https://books.google.com/books?id=8nBTDwAAQBAJ|pages=58–60}} *{{cite book|author1-last=Goldstein|author1-first=Ivo|author2-last=Velagić|author2-first=Mirza|editor1-last=Megargee|editor1-first=Geoffrey P.|editor2-last=White|editor2-first=Joseph R.|year=2018b|series=The United States Holocaust Memorial Museum Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933–1945|title=Camps and Ghettos under European Regimes Aligned with Nazi Germany|chapter=Jasenovac III|volume=III|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington, Indiana|isbn=978-0-25302-386-5|url=https://books.google.com/books?id=8nBTDwAAQBAJ|pages=60–62}} *{{cite book|author1-last=Goldstein|author1-first=Ivo|author2-last=Velagić|author2-first=Mirza|editor1-last=Megargee|editor1-first=Geoffrey P.|editor2-last=White|editor2-first=Joseph R.|year=2018c|series=The United States Holocaust Memorial Museum Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933–1945|title=Camps and Ghettos under European Regimes Aligned with Nazi Germany|chapter=Jasenovac IV|volume=III|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington, Indiana|isbn=978-0-25302-386-5|url=https://books.google.com/books?id=8nBTDwAAQBAJ|pages=62–63}} *{{cite book|author1-last=Goldstein|author1-first=Ivo|author2-last=Hoppe|author2-first=Jens|author3-last=Korb|author3-first=Alexander|author4-last=Velagić|author4-first=Mirza|editor1-last=Megargee|editor1-first=Geoffrey P.|editor2-last=White|editor2-first=Joseph R.|year=2018|series=The United States Holocaust Memorial Museum Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933–1945|title=Camps and Ghettos under European Regimes Aligned with Nazi Germany|chapter=Jasenovac V/Stara Gradiška|volume=III|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington, Indiana|isbn=978-0-25302-386-5|url=https://books.google.com/books?id=8nBTDwAAQBAJ|pages=64–65}} *{{cite book|last=Goldstein|first=Slavko|author-link=Slavko Goldstein|others=Translated by Michael Gable|year=2012|title=1941: The Year That Keeps Returning|edition=2nd|publisher=New York Review Books|location=New York City|isbn=978-1-59017-673-3|url=https://books.google.com/books?id=tPCrbVJNvWUC}} *{{cite book|last=Goñi|first=Uki|author-link=Uki Goñi|year=2002|title=The Real Odessa: Smuggling the Nazis to Perón's Argentina|publisher=Granta Books|location=New York City|isbn=978-1-86207-581-8}} *{{cite book|last=Hoare|first=Marko Attila|author-link=Marko Attila Hoare|year=2013|title=Bosnian Muslims in the Second World War|publisher=Oxford University Press|location=Oxford, England|isbn=978-0-231-70394-9}} *{{cite book|last=Hockenos|first=Paul|author-link=Paul Hockenos|year=2003|title=Homeland Calling: Exile Patriotism and the Balkan Wars|publisher=Cornell University Press|location=Ithaca, New York|isbn=978-0-8014-4158-5|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC}} *{{cite book|last1=Hory|first1=Ladislaus|last2=Broszat|first2=Martin|year=1964|title=Der kroatische Ustascha-Staat 1941–1945|language=de|publisher=Walter de Gruyter|location=West Berlin|isbn=978-3-48670-375-7}} *{{cite book|last=Hudelist|first=Darko|author-link=Darko Hudelist|year=2004|title=Tuđman: Biografija|language=hr|publisher=Profil|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-9-53120-038-7}} *{{cite book|last=Israeli|first=Raphael|author-link=Raphael Israeli|year=2013|title=The Death Camps of Croatia: Visions and Revisions, 1941–1945|publisher=Transaction Publishers|location=New Brunswick, New Jersey|isbn=978-1-4128-4975-3|url=https://books.google.com/books?id=M66fG2bhi1AC}} *{{cite book|last=Jareb|first=Jere|year=1995|orig-year=1960|title=Pola stoljeća hrvatske politike, 1895–1945|language=hr|publisher=Croatian Institute of History|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-9-5363-2402-6}} *{{cite book|last1=Komarica|first1=Slavko|last2=Odić|first2=Slavko F.|year=2005|title=Zašto Jasenovac nije oslobođen|language=sr|publisher=Institute for Contemporary History|location=Belgrade, Serbia|isbn=978-8-6740-3097-4}} *{{cite book|last=Korb|first=Alexander|editor-last=Friedman|editor-first=Jonathan C.|year=2010|title=The Routledge History of the Holocaust|chapter=Nation-Building and Mass Violence: The Independent State of Croatia, 1941–1945|publisher=Routledge|location=New York City|isbn=978-1-1368-7060-6|url=https://books.google.com/books?id=vsrJLASVC3QC|pages=291–302}} *{{cite book|last=Koshar|first=Rudy|year=2000|title=From Monuments to Traces: Artifacts of German Memory, 1870–1990|publisher=University of California Press|location=Los Angeles, California|isbn=978-0-5209-2252-5|url=https://archive.org/details/frommonumentstot00kosh_0|url-access=registration}} *{{cite book|last=Kovačić|first=Davor|year=2009|title=Redarstveno-obavještatjni sustav Nezavisne Državne Hrvatske od 1941. do 1945 godine|language=hr|publisher=Croatian Institute of History|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-9-5363-2474-3}} *{{cite book|last=Krizman|first=Bogdan|year=1986|title=NDH između Hitlera i Mussolinija|language=sh|volume=2|publisher=Globus|location=Zagreb, Yugoslavia|isbn=978-8-63430-154-0}} *{{cite book|last=Lampe|first=John R.|author-link=John R. Lampe|year=2000|orig-year=1996|edition=2nd|title=Yugoslavia as History: Twice There Was a Country|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge, England|isbn=978-0-521-77401-7|url=https://books.google.com/books?id=AZ1x7gvwx_8C}} *{{cite book|last=Levene|first=Mark|year=2013|title=Annihilation: The European Rimlands, 1939–1953|series=The Crisis of Genocide|volume=2|publisher=Oxford University Press|location=Oxford, England|isbn=978-0-19-150555-3|url=https://books.google.com/books?id=_INoAgAAQBAJ}} *{{cite book|last=Levy|first=Michele Frucht|editor-last=Crowe|editor-first=David M.|year=2013|title=Crimes of State Past and Present: Government-Sponsored Atrocities and International Legal Responses|chapter="The Last Bullet For The Last Serb": The Ustaša Genocide Against Serbs, 1941–1945|publisher=Routledge|location=London, England|isbn=978-1-317-98682-9|url=https://books.google.com/books?id=wRHdAAAAQBAJ|pages=54–85}} *{{cite book|author-last=Ličina|author-first=Đorde|editor1-last=Ličina|editor1-first=Đorđe|editor2-last=Vavić|editor2-first=Milorad|editor3-last=Pavlovski|editor3-first=Jovan|year=1985|title=Andrija Artuković, Vjekoslav Luburić, Xhafer Deva, Vančo Mihailov|chapter=Vjekoslav Luburić|language=sh|publisher=Centar za informacije i publicitet|location=Zagreb, Yugoslavia|oclc=12595707}} *{{cite book|last=Lohse|first=Alexandra|editor1-last=Megargee|editor1-first=Geoffrey P.|editor2-last=White|editor2-first=Joseph R.|year=2018|series=The United States Holocaust Memorial Museum Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933–1945|title=Camps and Ghettos under European Regimes Aligned with Nazi Germany|chapter=Croatia|volume=III|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington, Indiana|isbn=978-0-25302-386-5|url=https://books.google.com/books?id=8nBTDwAAQBAJ|pages=45–51}} *{{cite book|last=Malcolm|first=Noel|author-link=Noel Malcolm|year=1996|orig-year=1994|title=Bosnia: A Short History|publisher=New York University Press|location=New York City|isbn=978-0-8147-5520-4|url=https://books.google.com/books?id=Cvk6oMf9R7AC}} *{{cite book|last1=Markusen|first1=Eric|author-link=Eric Markusen|last2=Kopf|first2=David|author-link2=David Kopf|year=1995|title=The Holocaust and Strategic Bombing: Genocide and Total War in the Twentieth Century|publisher=Westview Press|location=Boulder, Colorado|isbn=978-0-8133-7532-8}} *{{cite book|last=Mataušić|first=Nataša|year=2003|title=Jasenovac 1941–1945: Logor smrti i radni logor|language=hr|publisher=Jasenovac Memorial Site|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-953-99169-4-5}} *{{cite book|last=McCormick|first=Robert|year=2014|title=Croatia Under Ante Pavelić: America, the Ustaše and Croatian Genocide|publisher=I.B.Tauris|location=New York City|isbn=978-1-78076-712-3|url=https://books.google.com/books?id=c-t7BAAAQBAJ}} *{{cite book|last=Miletić|first=Antun|author-link=Antun Miletić|year=1986|title=Koncentracioni logor Jasenovac 1941–1945|language=sh|publisher=Narodna knjiga|location=Belgrade, Yugoslavia|isbn=978-8-63310-025-0}} *{{cite book|last=Mojzes|first=Paul|year=2011|title=Balkan Genocides: Holocaust and Ethnic Cleansing in the 20th Century|publisher=Rowman & Littlefield|location=Lanham, Maryland|isbn=978-1-4422-0665-6|url=https://books.google.com/books?id=KwW2O7v7CUcC}} *{{cite book|last=Off|first=Carol|author-link=Carol Off|year=2004|title=The Ghosts of Medak Pocket: The Story of Canada's Secret War|publisher=Random House Canada|location=Toronto, Ontario|isbn=978-0-6793-1293-2}} *{{cite book|author-last=Okey|author-first=Robin|editor1-last=Levene|editor1-first=Mark|editor2-last=Roberts|editor2-first=Penny|year=1999|title=The Massacre in History|chapter=The Legacy of Massacre: The 'Jasenovac Myth' and the Breakdown of Communist Yugoslavia|publisher=Berghahn Books|location=New York City|isbn=978-1-5718-1934-5|chapter-url=https://books.google.com/books?id=XrOT0cczclkC&pg=PA265|pages=263–282}} *{{cite book|last=Pavlowitch|first=Stevan K.|author-link=Stevan K. Pavlowitch|year=2008|title=Hitler's New Disorder: The Second World War in Yugoslavia|publisher=Hurst & Company|location=London, England|isbn=978-1-85065-895-5}} *{{cite book|last=Perica|first=Vjekoslav|author-link=Vjekoslav Perica|year=2002|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|publisher=Oxford University Press|location=Oxford, England|isbn=978-0-19517-429-8|url=https://books.google.com/books?id=jIoKMGRHxn4C}} *{{cite book|last=Ramet|first=Sabrina P.|author-link=Sabrina P. Ramet|year=2006|title=The Three Yugoslavias: State-Building and Legitimation, 1918–2005|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington, Indiana|isbn=978-0-253-34656-8|url=https://books.google.com/books?id=FTw3lEqi2-oC}} *{{cite book|last=Ramet|first=Sabrina P.|editor-last=Ramet|editor-first=Sabrina P.|year=2007|title=The Independent State of Croatia 1941–45|chapter=The NDH: An Introduction|publisher=Routledge|location=New York City|isbn=978-0-41544-055-4|pages=1–10}} *{{cite book|last=Redžić|first=Enver|author-link=Enver Redžić|others=Translated by Aida Vidan|year=2005|orig-year=1998|title=Bosnia and Herzegovina in the Second World War|publisher=Frank Cass|location=Abingdon-on-Thames, England|isbn=978-0-7146-5625-0|url=https://books.google.com/books?id=mXiSKULRN-oC}} *{{cite book|last=Ridley|first=Jasper Godwin|year=1994|title=Tito|publisher=Constable & Robinson|location=London, England|isbn=978-0-0947-1260-7}} *{{cite book|last=Roberts|first=Walter R.|author-link=Walter Roberts (writer)|year=1973|title=Tito, Mihailović and the Allies 1941–1945|publisher=Duke University Press|location=Durham, North Carolina|isbn=978-0-8223-0773-0|url=https://books.google.com/books?id=43CbLU8FgFsC}} *{{cite book|last=Rubinstein|first=William D.|year=2014|title=Genocide|publisher=Routledge|location=New York City|isbn=978-1-3178-6996-2|url=https://books.google.com/books?id=nHIABAAAQBAJ}} *{{cite book|last=Singleton|first=Frederick Bernard|year=1985|title=A Short History of the Yugoslav Peoples|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge, England|isbn=978-0-521-27485-2|url=https://books.google.com/books?id=qTLSZ3ucaZMC}} *{{cite book|last=Stefanović|first=Mladen|year=1984|title=Zbor Dimitrija Ljotića: 1934–1945|language=sh|publisher=Narodna knjiga|location=Belgrade, Yugoslavia|oclc=13418730}} *{{cite book|last=Tanner|first=Marcus|year=2001|title=Croatia: A Nation Forged in War|publisher=Yale University Press|location=New Haven, Connecticut|isbn=978-0-300-09125-0|url=https://books.google.com/books?id=sfcpsAoSoewC}} *{{cite book|last=Tomasevich|first=Jozo|author-link=Jozo Tomasevich|year=2001|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|isbn=978-0-8047-3615-2|url=https://books.google.com/books?id=fqUSGevFe5MC}} *{{cite book|last=Walters|first=Guy|author-link=Guy Walters|year=2010|title=Hunting Evil: The Nazi War Criminals Who Escaped and the Quest to Bring Them to Justice|publisher=Random House|location=New York City|isbn=978-0-30759-248-4|url=https://books.google.com/books?id=X5EgykND42kC}} *{{cite book|last=Yeomans|first=Rory|year=2013|title=Visions of Annihilation: The Ustasha Regime and the Cultural Politics of Fascism, 1941–1945|publisher=University of Pittsburgh Press|location=Pittsburgh, Pennsylvania|isbn=978-0-8229-7793-3|url=https://books.google.com/books?id=Yxv4-iqVe2wC}} *{{cite book|last=Yeomans|first=Rory|editor-last=Yeomans|editor-first=Rory|year=2015|title=The Utopia of Terror: Life and Death in Wartime Croatia|chapter=Introduction: Utopia, Terror, and Everyday Experience in the Ustasha State|publisher=University of Rochester Press|location=Rochester, New York|isbn=978-1-58046-545-8|url=https://books.google.com/books?id=8HEDCwAAQBAJ|pages=1–42}} {{refend}} ;Revije {{refbegin|2}} *{{cite journal|last=Radelić|first=Zdenko|date=April 2002|title=Povezivanje ustaškog vodstva i križara 1945.–1947.|language=hr|volume=34|number=1|journal=Croatian Institute of History|location=Zagreb, Croatia|issn=1848-9079|url=https://hrcak.srce.hr/161936|pages=41–69|ref={{harvid|Radelić April 2002}}}} *{{cite journal|last=Vuletic|first=Dean|year=2011|title=The Silent Republic: Popular Music and Nationalism in Socialist Croatia|publisher=European University Institute|location=Florence, Italy|journal=Max Weber Programme|issn=1830-7728|url=http://cadmus.eui.eu/bitstream/handle/1814/18635/MWP_Vuletic_2011_20.pdf}} {{refend}} ;Poročila {{refbegin|2}} *{{cite news|last=Bajruši|first=Robert|newspaper=Jutarnji list|title=Kako smo kao društvo postali toliko imuni na zlo?|language=hr|url=https://www.jutarnji.hr/komentari/kako-smo-kao-drustvo-postali-toliko-imuni-na-zlo-u-zagrebu-se-promovira-knjiga-o-ustaskom-ubojici-manjine-se-gada-hranom-podrzavaju-se-revizionisti/7889547/|date=1 October 2018|access-date=5 October 2018|ref={{harvid|Bajruši 1 October 2018}}}} *{{cite news|newspaper=Jutarnji list|title=Ilija Stanić: Ubili smo Luburića jer se razišao s Pavelićem|language=hr|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/ilija-stanic-ubili-smo-luburica-jer-se-razisao-s-pavelicem/2823875/|date=15 July 2009|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|Jutarnji list 15 July 2009}}}} *{{cite web|last=Knezevic|first=Gordana|title='Diana's List' Of Children Saved From Death Camps Revealed|website=Radio Free Europe/Radio Liberty|url=https://www.rferl.org/a/balkans-without-borders-diana-budisavljevic-children-death-camps/28632283.html|date=22 July 2017|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|Knezevic 22 July 2017}}}} *{{cite web|last=Knezevic|first=Gordana|title=Spain Awakens Bosnian, Croatian Ghosts Of 1945|website=Radio Free Europe/Radio Liberty|url=https://www.rferl.org/a/spain-awakens-bosnian-croatian-ghosts-of-1945/29444188.html|date=20 August 2018|access-date=5 October 2018|ref={{harvid|Knezevic 20 August 2018}}}} *{{cite web|last=Majetić|first=Vanja|title=Odlazak vojničine starog kova kojem je Ženevska konvencija bila sveto pravilo|language=hr|website=tportal.hr|url=https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/odlazak-vojnicine-starog-kova-kojem-je-zenevska-konvencija-bila-sveto-pravilo-foto-20180314/print|date=14 March 2018|access-date=19 July 2018|ref={{harvid|Majetić 14 March 2018}}}} *{{cite web|last=Milekic|first=Sven|title=Spanish Law May Mean Moving Croatian Fascist Tombs|website=Balkan Insight|url=http://www.balkaninsight.com/en/article/ustasa-tombs-in-spain-could-be-removed-07-25-2018|date=25 July 2018|access-date=26 July 2018|ref={{harvid|Milekic 25 July 2018}}}} *{{cite news|last=Radoš|first=Ivica|title=Za rođendan na dar dobio – otmicu aviona|language=hr|newspaper=Večernji list|url=https://www.pressreader.com/croatia/vecernji-list-hrvatska/20100310/282179352252318|date=10 March 2010|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|Radoš 10 March 2010}}}} *{{cite news|last=Rašović|first=Renata|title=Agent Udbe: Luburića sam ubio jer je uvrijedio mog ćaću|language=hr|newspaper=Večernji list|url=https://www.vecernji.hr/vijesti/agent-udbe-luburica-sam-ubio-jer-je-uvrijedio-mog-cacu-406070|date=5 May 2012|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|Rašović 5 May 2012}}}} *{{cite news|last=Wittes|first=Benjamin|author-link=Benjamin Wittes|title=Croatian Reckoning|newspaper=The Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/archive/opinions/1998/05/07/croatian-reckoning/09926670-8a5e-40dd-9b2c-c5987dda0e1e/?noredirect=on|date=7 May 1998|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|Wittes 7 May 1998}}}} {{refend}} ;spletni viri {{refbegin|40em}} *{{cite web|author=Holocaust Encyclopedia|title=Jasenovac|publisher=United States Holocaust Memorial Museum|url=http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005449|access-date=6 June 2018|ref={{harvid|United States Holocaust Memorial Museum}}}} *{{cite news|author=International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia|date=3 May 2006|title=Appeals Chamber Confirms Sentences Against Mladen Naletilic and Vinko Martinovic|publisher=United Nations|url=http://www.icty.org/en/press/appeals-chamber-confirms-sentences-against-mladen-naletilic-and-vinko-martinovic|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia 3 May 2006}}}} *{{cite web|author=Jasenovac Memorial Site|title=List of Individual Victims of Jasenovac Concentration Camp|publisher=JUSP Jasenovac|url=http://www.jusp-jasenovac.hr/Default.aspx?sid=6711|date=March 2013|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|Jasenovac Memorial Site March 2013}}}} {{refend}} [[Kategorija:Bosanski Hrvati]] [[Kategorija:Umrli leta 1969]] [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] {{normativna kontrola}} 57k3vglzro5ugrikpmg17ohqbxa30y1 0 504208 5736986 5628582 2022-08-20T07:04:42Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|country={{CRO}}|location=[[Jadransko morje]]|name=Mala Stupa}} [[Slika:Mala Stupa 5020134.jpg|sličica|331x331_pik|Otok Mala Stupa, pogled z otoka [[Stupa Velika|Vele Stupa]]]] '''Mala Stupa''' je majhen nenaseljen [[Otok|otoček]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Otok spada h [[Korčulsko otočje|Korčulskem otočju]] in se nahaja v Pelješkem kanalu, približno 1,2&nbsp;km od Orebića.<ref>[https://punkufer.dnevnik.hr/clanak/na-zaboravljenom-otocicu-kraj-korcule-otvorio-se-vrhunski-restoran-i-kulturni-centar---519764.html Konoba i umjetnički klub "oživjeli" zaboravljeni otočić kraj Korčule]</ref><ref>[http://hrcak.srce.hr/file/14783/ Duplančić Leder, T.; Ujević, T.; Čala, M. (2004): ''Duljine obalne crte i površine otoka na hrvatskom dijelu Jadranskog mora određene s topografskih karata mjerila 1:25 000'', Geoadria, Vol. 9, No. 1, 5-32.]</ref> == Glej tudi == * [[Seznam otokov na Hrvaškem|Seznam hrvaških otokov]] == Sklici == <references />{{Koord novi|||display=title}} [[Kategorija:Korčulsko otočje]] 9t7koapcdkgt24525w3itzkpccj2383 0 504306 5736974 5611236 2022-08-20T07:04:11Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:WACsOperateTeletype.jpg|alt=|sličica| Uporaba teleprinterja v Veliki Britaniji med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]]] [[Slika:Dag_Hammarskjöld_-_ASCII_grafik..jpg|alt=|sličica| Umetniška slika teleprinterja: portret [[Dag Hammarskjöld|Daga Hammarskjölda]], 1962]] '''Teleprinter''' je elektromehanska naprava, ki se lahko uporablja za pošiljanje in sprejemanje tipkanih sporočil prek različnih komunikacijskih kanalov od točke do točke ter od točke do več točk. Uporabljati so se začeli po letu 1887 na področju telegrafije, ki se je razvila v tridesetih in štiridesetih letih devetnajstega stoletja. <ref>{{Citat|last=Roberts|first=Steven|author-link=Stephen Roberts (historian)|title=Distant Writing|url=http://distantwriting.co.uk/index.htm}}</ref> <ref>{{Citat|last=Nelson|first=R.A.|title=History Of Teletype Development|url=https://www.thocp.net/hardware/history_of_teletype_development_.htm}}</ref> Pri [[Osrednji računalnik|prvih računalnikih]] so predstavljali [[uporabniški vmesnik]] za pošiljanje vnesenih podatkov v računalnik in tiskanje odgovora. Nekateri modeli so omogočali izdelavo in branje [[Luknjani trak|luknjanega traku]] na katerega so [[Notranji pomnilnik|shranjevali podatke]] za pošiljanje in tiskanje. Teleprinterji lahko uporabljajo različne komunikacijske medije. To je lahko par žic priključenih v omrežje ali pa komunikacija poteka brezžično preko [[Mikrovalovi|mikrovalovnih]] povezav (telex-on-radio ali TOR). Teleprinter priključen na [[modem]] lahko komunicira tudi preko javnega telefonskega omrežja. To konfiguracijo so pogosto uporabljali za povezavo teleprinterjev z oddaljenimi računalniki. Teleprinterje so danes večinoma nadomestili popolnoma elektronski računalniški terminali, ki imajo običajno [[Monitor|namesto tiskalnika računalniški monitor]] (izraz "TTY" se še vedno občasno uporablja v [[Unix|sistemih Unix]]). Danes teleprinterje še vedno uporabljajo v letalski industriji (glej AFTN in teleprinterski letalski sitem) ter različne naprave za komunikacijo z gluhimi osebami. == Zgodovina == Teleprinter se je razvil skozi vrsto izumov številnih inženirjev med katerimi so bili: [[Samuel Finley Breese Morse|Samuel Morse]], Alexander Bain, Royal Earl House, David Edward Hughes, Emile Baudot, Donald Murray, Charles L. Krum, Edward Kleinschmidt in Frederick G. Creed. Teleprinterji so bili razviti z namenom pošiljanja in prejemanja sporočil brez potrebe po operaterjih usposobljenih za uporabo morsejeve kode. Sistem dveh teleprinterjev z enim operaterjem, usposobljenim za uporabo tipkovnice, je nadomestil dva usposobljena operaterja z znanjem morsejeve kode. Teleprinterski sistem je izboljšal hitrost in čas dostave sporočil tako, da je bilo mogoče sporočila prenašati na velike razdalje z malo ročnega posredovanja. <ref name="query.nytimes.com">{{Citat|title=Typewriter May Soon Be Transmitter of Telegrams|journal=[[The New York Times]]|date=January 25, 1914|url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1914/01/25/100081424.pdf}}</ref> Do razvoja teleprinterja je pripeljalo več iznajdb na obeh straneh Atlantika. Leta 1835 je [[Samuel Finley Breese Morse|Samuel Morse]] zasnoval snemalni telegraf s čimer je nastala [[Morsejeva abeceda|Morsejeva koda.]] <ref>{{Navedi splet|url=http://collection.sciencemuseum.org.uk/objects/co32957/type-used-for-original-morse-telegraph-1835-movable-type|title=Type used for original morse telegraph, 1835|website=[[Science Museum, London|Science Museum]]|accessdate=2017-12-05|quote=Samuel Morse was one of the pioneers of electric telegraphy. Prompted by receiving news of his wife's death too late to attend her funeral, Morse was determined to improve the speed of long distance communications (which at that point relied on horse messengers).}}</ref> Morsejev inštrument je s pomočjo toka izpodrinil armaturo elektromagneta, ki je premikal marker, ter tako zapisoval prekinitve toka. Cooke & Wheatstone sta leta 1837 prejela britanski patent, ki je zajemal področje telegrafije, leta 1840 pa še drugega v katerem je bil opisan tipkarski telegraf z jeklenimi tiskarskimi črkami, ki so s pomočjo električnega mehanizma udarjale po karbonskem papirju ta pa je puščal odtise rimskih črk na pomičnem papirju. Leta 1841 je Alexander Bain zasnoval elektromagnetni tiskarski telegraf. Uporabljal je električne impulze ustvarjene z vrtenjem gumba nad kontaktnimi točkami, da je sprostil in ustavil tipkarsko kolo, ki ga je obračal urni mehanizem na osnovi teže. Drugi urni mehanizem je zavrtel boben, prekrit z listom papirja in ga počasi premikal navzgor tako, da je tipkarsko kolo tiskalo signale v spirali. Ključna težava je bila sinhrono delovanje oddaje in sprejema. Bain je to skušal doseči z uporabo centrifugalnih regulatorjev za natančno uravnavanje hitrosti urnega mehanizma. Patentiran je bil skupaj z drugimi napravami 21. aprila 1841. <ref>{{Navedi splet|url=http://distantwriting.co.uk/bain.html|title=Distant Writing - Bain|last=Steven Roberts}}</ref> Do leta 1846 je med Washingtonom DC in New Yorkom začel delovati [[Samuel Finley Breese Morse|morsejev telegraf.]] Royal Earl House je istega leta patentiral svoj tiskarski telegraf. Dve 28-tipkovni klaviaturi v obliki klavirskih tipk je povezal z žico. Vsaka klavirska tipka je predstavljala črko abecede in je ob pritisku povzročila, da se je ustrezna črka natisnila na sprejemnem koncu. Tipka "shift" je vsaki tipki dala dve možni izbiri. 56-znakovno kolo na oddajnem koncu je bilo sinhronizirano s podobnim kolesom na sprejemnem koncu. Če je bila na oddajni postaji pritisnjena tipka, ki ustreza določenemu znaku, je to sprožilo znakovno kolo na sprejemni postaji, ravno ko se je isti znak premaknil v položaj za tiskanje, na podoben način kot (mnogo kasneje) tiskalnik s črkami v obliki marjetice. To je bil primer sinhronega prenosa podatkov. Houseova oprema je lahko prenašala približno 40 besed na minuto vendar jo je bilo težko izdelati v velikem obsegu. Tiskalnik je lahko kopiral in natisnil do 2000 besed na uro. Ta izum je bil prvič uporabljen in razstavljen na Mehanskem inštitutu v New Yorku leta 1844. Stacionarni teleprinter je začel delovati leta 1849, ko je bila vzpostavljena povezava med Philadelphio in New Yorkom. <ref>''RTTY Journal'' Vol. 25 No. 9, October 1977: 2.</ref> [[Slika:Printing_Telegraph.jpg|alt=|sličica| Hughesov telegraf, zgodnji (1855) teleprinter, ki sta ga zgradila Siemens in Halske. Vidimo lahko centrifugalni regulator za doseganje sinhronosti z drugim koncem.]] Leta 1855 je David Edward Hughes predstavil izboljšan stroj zgrajen na osnovi stroja Royal Earl House. V manj kot dveh letih so se številna majhna telegrafska podjetja v zgodnjih fazah razvoja, vključno z Western Unionom, združila in ustanovila eno veliko korporacijo - Western Union Telegraph Co. <ref name="Clarkson">{{Navedi splet|url=http://people.clarkson.edu/~ekatz/scientists/hughes.html|title=David Edward Hughes|accessdate=September 29, 2010|date=April 14, 2007|publisher=Clarkson University|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080422072443/http://people.clarkson.edu/~ekatz/scientists/hughes.html|archivedate=April 22, 2008}}</ref> V Franciji je Émile Baudot leta 1874 zasnoval sistem s pet-delno kodo, ki se je v tej državi začel pogosto uporabljati od leta 1877. Britanska pošta je leta 1897 sprejela sistem Baudot za uporabo na simpleksnem omrežju med Londonom in Parizom, nato pa je v svojih celinskih telegrafskih storitvah precej uporabila dupleksne sisteme Baudot. <ref>{{Navedi splet|last=Hobbs|first=Alan G.|title=Five-unit codes|url=http://www.nadcomm.com/fiveunit/fiveunits.htm|accessdate=May 1, 2012}}</ref> Leta 1901 je Baudotovo kodo spremenil Donald Murray (1865–1945, prvotno z Nove Zelandije), kar je spodbudilo razvoj njegove tipkovnice podobne pisalnim strojem. V sistemu Murray je bil uporabljen vmesni korak, perforator za tipkovnico, ki je operaterju omogočil prebijanje [[Luknjani trak|papirnatega traku]] in oddajnik za pošiljanje sporočila z udarnega traku. Na sprejemnem koncu vrstice bi se tiskalni mehanizem tiskal na papirni trak in / ali z reperforatorjem lahko naredili perforirano kopijo sporočila. <ref>{{Navedi revijo|last=Foster|first=Maximilian|date=August 1901|title=A Successful Printing Telegraph|url=https://books.google.com/books?id=IF6tNZnhO7wC&pg=PA1195|magazine=[[World's Work|The World's Work: A History of Our Time]]|volume=II|pages=1195–1199|access-date=July 9, 2009}}</ref> Ker ni bilo več neposredne korelacije med premikanjem roke operaterja in prenesenimi biti, ni bilo zaskrbljenosti glede urejanja kode, da bi zmanjšali utrujenost operaterja, in namesto tega je Murray zasnoval kodo, da bi minimaliziral obrabo stroja, dodelitev kombinacij kod z najmanj luknjanih lukenj [[Frekvence črk|najpogosteje uporabljenih znakov]] . Murrayjeva koda je uvedla tudi tisto, kar je postalo znano kot "efektorji formata" ali " kontrolni znaki " - kodi CR (Carriage Return) in LF (Line Feed). Nekaj Baudotovih kod se je premaknilo na mesta, kjer so ostali od takrat: NULL ali BLANK in DEL koda. NULL / BLANK je bil uporabljen kot nedejavna koda, kadar ni bilo poslanih nobenih sporočil. <ref name="query.nytimes.com">{{Citat|title=Typewriter May Soon Be Transmitter of Telegrams|journal=[[The New York Times]]|date=January 25, 1914|url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1914/01/25/100081424.pdf}}</ref> Leta 1902 je v ZDA elektroinženir Frank Pearne stopil k Joy Morton, vodji podjetja Morton Salt, in iskal sponzorja za razvoj tiskarskega telegrafa. Joy Morton se je pred vlaganjem v raziskave posvetovala s strojnim inženirjem Charlesom L. Krumom, ki je bil podpredsednik Western Cold Storage Company. Krum je želel pomagati Pearnu, zato so laboratorij postavili na podstrešju podjetja. Frank Pearne je po enem letu izgubil zanimanje za projekt in odšel ter se posvetil poučevanju. Krum je bil pripravljen nadaljevati pearnejevo delo in avgusta 1903 je bil vložen patent za teleprinterski tiskalnik. <ref>{{Navedi splet|url=https://pdfpiw.uspto.gov/.piw?Docid=00888335|title=U.S. Patent 888,335 issued in May, 1908|accessdate=July 14, 2019}}</ref> Leta 1904 je Krum vložil patent za telegrafski stroj za tiskanje s kolesom <ref>{{Navedi splet|url=https://pdfpiw.uspto.gov/.piw?Docid=00862402|title=U.S. Patent 862,402|accessdate=July 14, 2019}}</ref> ki je bil izdan avgusta 1907. Leta 1906 se je sin Charlesa Kruma, Howard Krum, pridružil očetu pri tem delu. Howard je bil tisti, ki je razvil in patentiral način sinhronizacije start-stop za kodne telegrafske sisteme, kar je omogočilo praktično izdelavo teleprinterja. <ref>{{Navedi splet|url=https://pdfpiw.uspto.gov/.piw?Docid=01286351|title=U.S. Patent 1,286,351 filed in May, 1910, and issued in December, 1918|accessdate=July 14, 2019}}</ref> Leta 1908 je podjetje Morkrum (ustanovila sta ga Joy Morton in Charlesom Krumom) izdelalo delujoči teleprinter z imenom Morkrum Printing Telegraph, ki je bil preizkušen na relaciji Čikago - Alton. Leta 1910 je podjetje Morkrum Company za podjetje Postal Telegraph Company razvilo in zgradilo prvi komercialni teleprinterski sistem med mestoma Boston in New York. <ref name="Colin Hempstead, William E. Worthington 2005 605">{{Navedi knjigo|last=Colin Hempstead, William E. Worthington|url=https://books.google.com/books?id=0wkIlnNjDWcC&pg=PA605|title=Encyclopedia of 20th Century Technology|year=2005|page=605|isbn=9781579584641}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.baudot.net/teletype/MPT.htm|title=Morkum Printing Telegraph Page Printer|accessdate=2011-08-15}}</ref> Leta 1916 je Edward Kleinschmidt vložil patentno prijavo za tiskalnik, ki tiska na list papirja. <ref>{{Navedi splet|last=KLEINSCHMIDT|first=E.|title=TELEGRAPH PRINTER|publisher=USPO|date=Apr 14, 1916|url=http://www.google.com/patents?id=QDRVAAAAEBAJ&dq=1448750|accessdate=July 11, 2008}}</ref> Leta 1919 je Kleinschmidt kmalu po tem, ko je podjetje Morkrum pridobilo patent za način sinhronizacije start-stop za kodne telegrafske sisteme kar je omogočilo praktično izdelavo teleprinterja, vložil patent z naslovom "Metode in naprave za upravljanje tiskarskih telegrafov" <ref>{{Navedi splet|last=KLEINSCHMIDT|first=E.|title=METHOD OF AND APPARATUS FOR OPERATING PRINTING TELEGRAPHS|publisher=USPO|date=May 1, 1919|url=http://www.google.com/patents?id=lzlKAAAAEBAJ&dq=1463136|accessdate=July 11, 2008}}</ref> ki je vključevala izboljšano metodo start-stop. <ref name="historytelcom">{{Navedi knjigo|last=Huurdeman|first=Anton A.|title=The Worldwide History of Telecommunications|publisher=Wiley-IEEE|year=2003|pages=302|isbn=0-471-20505-2}}</ref> Osnovni postopek delovanja start-stop je veliko starejši od izumov Kleinschmidta in Morkruma. Predlagal ga je že D'Arlincourt leta 1870. <ref>{{Navedi knjigo|last=Deckert|first=Jürgen|last2=Kösling|first2=Heinz|date=1987|title=Fernschreibtechnik|trans-title=Teletype Technology|language=de|location=Berlin|publisher=Militärverlag der [[East Germany|Deutschen Demokratischen Republik]] ([[Volkseigener Betrieb|VEB]])|isbn=3-327-00307-6}}</ref> [[Slika:Siemens_t37h_without_cover.jpg|sličica| Siemens t37h (1933) brez pokrova]] Namesto, da bi zapravljala čas in denar v patentnih sporih o metodi start-stop, sta se Kleinschmidt in Morkrum leta 1924 odločila združiti in ustanoviti podjetje Morkrum-Kleinschmidt. Novo podjetje je najboljše lastnosti obeh strojev združilo v nov tiskalnik s kolesom, za katerega sta Kleinschmidt, Howard Krum in Sterling Morton skupaj pridobila patent. <ref name="historytelcom">{{Navedi knjigo|last=Huurdeman|first=Anton A.|title=The Worldwide History of Telecommunications|publisher=Wiley-IEEE|year=2003|pages=302|isbn=0-471-20505-2}}</ref> Leta 1924 je britansko podjetje Creed &amp;amp; Company, ki ga je ustanovil Frederick G. Creed, vstopilo na trg teleprinterjev s svojim modelom 1P, ki je tiskal strani, tega je kmalu nadomestil izboljšani model 2P. Leta 1925 je Creed pridobil patente za murrayjevo kodo, ki je racionalizirana baudotova koda. Tračni tiskalnik Model 3, prvi Creedov kombinirani stroj start-stop, je bil uveden leta 1927 za poštne telegrafske storitve. Ta naprava je natisnila prejeta sporočila neposredno na gumirani papirni trak s hitrostjo 65 besed na minuto. Creed je razvil tudi luknjalnik za tipkovnico, ki je s stisnjenim zrakom luknjal papirnati trak. Razvil je tudi bralnik luknjic na papirju ter tiskalnik. Luknjalnik je dohodne Morsejeve signale v obliki luknjic zabeležil na papirnem traku, tiskalnik pa ga je dekodiral, tako da je na navadnem papirju ustvaril alfanumerične znake. Od tod izvira sistem za hitro samodejno tiskanje Creed, ki je lahko deloval z izjemnimi 200 besedami na minuto. Njegov sistem je sprejel časopis Daily Mail za dnevno prenašanje novic. Tiskalnik za tiskanje strani Creed Model 7 je bil predstavljen leta 1931 in je bil uporabljen za storitev Telex. Deloval je s hitrostjo 50 baudov (koda, ki temelji na murrayjevi kodi), približno 66 besed na minuto. Leta 1928 so sitem teleprinterjev začeli uporabljati urad za svetilnike, letalske družbe in letališča za prenašanje administrativnih sporoči, informacij o letih ter vremenskih poročil. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.atchistory.org/flight-service-history-1920-1998/|title=Flight Service History 1920-1998}}</ref> Do leta 1938 se je omrežje teleprinterja, ki se je uporabljalo za posredovanje vremskih informacij, razširilo na več kot 20.000 milj in je zajelo vseh 48 zveznih držav, razen Mainea, New Hampshira in Južne Dakote. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.faa.gov/about/media/b-chron.pdf|title=FAA HISTORICAL CHRONOLOGY, 1926-1996}}</ref> == Načini uporabe teleprinterjev == Obstajalo je pet glavnih omrežij teleprinterjev: * Izmenjevalna sistema, kot sta Telex in TWX, sta ustvarila sočasno povezavo med dvema strojema, tako da se je vse, vneseno besedilo na enem računalniku takoj pojavilo na drugem koncu. Sistemi ZDA in Združenega kraljestva so imeli telefonske klicne številke, pred letom 1981 pa je bilo za uporabo teleprinterja rezerviranih pet območnih kod za severnoameriški načrt številčenja (NANPA). Nemški sistem je omogočal klicanje preko tipkovnice in "klepet" v realnem času. Ker pa se je uporaba omrežja zaračunavala časovno je bilo zaradi visokih stroškov priporočeno, da se sporočila vnaprej pripraviti na [[Luknjani trak|papirnatem traku]] in se pošlje brez premorov za tipkanje. * Omrežja najetih linij in radiorelejne teleprinterske povezave razporejena v konfiguracijah od točke do točke in / ali več točk so podpirale aplikacije za obdelavo podatkov za vlado in industrijo s čimer se je povečal pretok informacij znotraj organizacije. Sistem se je uporabljal na področju računovodstva, upravljanja, nabavi, prodaji, odpremi,...kot so integracija računovodskih, obračunskih, upravljavskih, proizvodnih, nabavnih, prodajnih, odpremnih in sprejemnih oddelkov * Sistem sporočil je bil zgodnja oblika e-pošte z uporabo elektromehanske opreme. Glej:Telegram, Western Union, načrt 55-A . Vojaške organizacije so imele podobne vendar ločene sisteme tak primer je Autodin . * Oddajni sistemi, kot so distribucija vremenskih informacij in dnevnih novic. Sistem so uporabljali Associated Press, National Weather Service, Reuters in United Press (kasneje UPI). Informacije so bile natisnjene na teleprinterjih, ki so samo prejemali, naprave so bile brez tipkovnic ali številčnic. * Sistem zanke "Loop", informacija vnesena na katerem koli stroju se natisne na vseh strojih. Sistem je uporabljala ameriška policija. <ref>{{Navedi splet|title=Signaling system|url=https://patents.google.com/patent/US2364357A/en|accessdate=7 February 2019|date=29 March 1944}}</ref> == Delovanje teleprinterja == [[Slika:Baudotkeyboard.png|desno|okvir|422x422_pik| Tipkovnica [[Baudotov kod|Baudotovega teleprinterja]] z 32 tipkami, vključno s preslednico]] [[Slika:International_Telegraph_Alphabet_2_brightened.jpg|sličica| Mednarodna telegrafiska abeceda št. 2 razvita iz baudot-murray kode]] Večina teleprinterjev je uporabljala 5- [[Bit|bitno]] [[Baudotov kod|mednarodno abecedo št. 2]] (ITA2). To je nabor znakov omejilo na 32 kod (2 ⁵ = 32). Za vnos številk in posebnih znakov [[Dvigalka|je bilo treba uporabiti tipko]] za pomik "FIGS" (za "figure"). Posebne različice teleprinterjev so imele znake FIGS za posebne aplikacije, na primer vremenske simbole za vremenska poročila. Kakovost tiska je bila po sodobnih standardih slaba. Koda ITA2 je bila uporabljena asinhrono z bitoma za zagon in zaustavitev: zasnova asinhrone kode je bila tesno povezana z elektro-mehansko zasnovo tele-tiskalnikov start-stop. (Zgodnji sistemi so uporabljali sinhrone kode, vendar jih je bilo težko mehansko sinhronizirati). Uvedene so bile tudi druge kode, kot sta FIELDATA in Flexowriter, vendar nikoli niso postale tako priljubljene kot ITA2. <nowiki><i id="mwzw">Oznaka</i></nowiki> in <nowiki><i id="mw0A">presledek</i></nowiki> sta izraza, ki opisujeta logične ravni v vezjih teleprinterjev. Izvorni način komunikacije za teleprinter je preprosto serijsko [[Enosmerni električni tok|enosmerno vezje,]] ki je prekinjeno, tako kot vrtljivi gumb prekine telefonski signal. Pogoj označevanja je, ko je vezje zaprto (tok teče), pogoj razmika pa, ko je tokokrog odprt (tok ne teče). Stanje "nedejavnosti" vezja je neprekinjeno stanje označevanja, pri čemer je začetek znaka označen z "zagonskim bitom", ki je vedno presledek. Po začetnem bitu je znak predstavljen s fiksnim številom bitov, na primer 5 bitov v kodi ITA2, od katerih je vsak znak ali presledek za označevanje določenega znaka ali funkcije stroja. Po bitnih bitjih znaka pošiljalna naprava pošlje enega ali več stop bitov. Zaporni bitje so označeni tako, da se razlikujejo od naslednjih zagonskih bitov. Če pošiljatelj nima več kaj poslati, vrstica preprosto ostane v stanju označevanja (kot da nadaljnja serija zaustavitvenih bitov), dokler poznejši presledek ne označi začetka naslednjega znaka. Čas med znaki ni nujno večkratnik bitnega časa, vendar mora biti vsaj najmanjše število zaustavitvenih bitov, ki jih zahteva sprejemna naprava. Ko je linija prekinjena, neprekinjeni presledek (prekinjeno vezje, tok ne teče) povzroči, da sprejemni teleprinter neprekinjeno deluje, tudi če ni zaustavitvenih bitov. Pri tem nič ne natisne ker so prejeti znaki enaki nič kot je opredeljeno v ITA2. Teleprinterska vezja so bila običajno najeta in so bila sestavljena iz običajnih telefonskih kablov, ki so segali od teleprinterja, ki se nahaja na lokaciji stranke, do centrale operaterja. Ta teleprinterska vezja so bila povezana s stikalno opremo v centralni, ki je zagotavljala storitev Telex in TWX. Zasebna vezja teleprinterja niso bila neposredno povezana s stikalno opremo. Namesto tega so bila ta zasebna linijska vezja povezana z omrežnimi zvezdišči in [[Ponavljalnik|repetitorji, ki so]] bili konfigurirani tako, da so zagotavljala storitev od točke do točke ali od točke do več točk. Na isto žično vezje je bilo mogoče preko tokovne zanke priključiti več kot dva teleprinterja. Zgodnji teleprinterji so imeli tri vrstice tipk in so podpirali samo velike črke. Uporabljali so 5-bitno kodo ITA2 in običajno delali s hitrostjo od 60 do 100 besed na minuto. Kasneje so teleprinterji, natančneje Teletype Model 33, začeli uporabljali kodo ASCII, inovacijo, ki je bila v široki uporabi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so računalniki postali širše dostopni. "Hitrost", ki naj bi bila približno primerljiva z besedami na minuto, je standardni izraz, ki ga je Western Union uvedel za hitrost prenosa podatkov z mehanskim teleprinterjem s 5-bitno kodo ITA2. Ta je bila priljubljena v 40. letih in nekaj desetletij pozneje. Takšen stroj bi poslal 1 začetni bit, 5 podatkovnih bitov in 1,42 zaustavitvenih bitov. Nenavaden čas zaustavitvenega bitja je pravzaprav čas počitka, ki omogoča mehaničnemu tiskarskemu mehanizmu sinhronizacijo v primeru, da prejme popačen signal. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.samhallas.co.uk/repository/telegraph/introduction_to_RTTY.pdf|title=Introduction to RTTY}}</ref> To velja zlasti za visokofrekvenčna radijska vezja, kjer je prisotno selektivno slabljenje. Selektivno slabljenje povzroči, da se amplituda signala poslanega znaka naključno razlikuje od amplitude poslanega presledka. Selektivno slabljenje ali Rayleighovo slabljenje lahko povzroči, da dva nosilca naključno in neodvisno slabita v različne globine. <ref>{{Navedi splet|url=http://w7ay.net/site/Technical/RTTY%20Demodulators/index.html|title=RTTY Demodulators}}</ref> Ker sodobna računalniška oprema ne more zlahka ustvariti 1,42 bitov za zaustavitveni čas je običajna praksa, da to približamo z 1,5 bita ali pošljemo 2,0 bita, medtem ko sprejemamo 1,0 bitov. Na primer, "hitrost 60" stroj je bil umerjen na 45,5 baudov (22,0 ms na bit), "hitrost 66" stroj je umerjen na 50,0 baudov (20,0 ms na bit), "hitrost 75" stroj pa 56,9 baudov (17,5 ms na bit), je "hitrost 100" stroj umerjen na 74,2 baud (13,5 ms na bit), "hitrost 133" pa na 100,0 baud (10,0 ms na bit). Hitrost 60 je postal standard za [[Radioamaterstvo|radioamatersko radio]] RTTY zaradi široke razpoložljivosti opreme s to hitrostjo in omejitve ameriške zvezne komisije za komunikacije (FCC) od leta 1953 do 1972. Telex, je pogosto uporabljal hitrost 66. Zaradi boljših naprav je kasneje prišlo do prehoda na hitrost 75 in 100. Zaradi omejitve prenosa podatkov na visokih frekvencah, različnih popačen, motenj v ionosferi načina širjenja signala je velika večina uporabnikov ostala na hitrosti 60 in 66. Večina avdio posnetkov, ki obstajajo danes, je teleprinterjev, ki delujejo s hitrostjo 60 besed na minuto, in so večinoma Teletype Model 15. Drugo merilo hitrosti teleprinterjev je bilo skupno število "operacij na minuto (OPM)". Na primer, hitrost 60 je običajno pomenila 368 operacij na minuto, hitrost 66 je pomenila 404 operacij na minuto, hitrost 75 je pomenila 460 operacij na minuto in hitrost 100 je pomenila 600 operacij na minuto. Telex Western Union bili običajno nastavljeni na OPM 390 s skupno 7,0 bitov namesto običajnih 7,42 bitov. Tako žični kot zasebni teleprinterji so imeli zvonce za signalizacijo pomembnih dohodnih sporočil in so lahko med vklopom zvonili 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Na primer, če je pozvonilo štirikrat je pomenilo sporočilo "Nujno"; če je pozvonilo petkrat je bil "Bilten"; in desetkrat je bil FLASH, ki se je uporabljal le za zelo pomembne novice, kot je bil npr. atentat na Johna F. Kennedyja. Vezje teleprinterja je bilo pogosto povezano s 5-bitnim [[Luknjani trak|papirnim trakom]] (ali "reperforatorjem") in bralnikom, kar je omogočilo, da se je prejeto sporočilo pošiljalo na drugo vezje. Z uporabo te tehnologije so bila zgrajena kompleksna vojaška in komercialna komunikacijska omrežja. Teleprinterski centri so imeli vrste teleprinterjev in velike regale za papirnate trakove, ki so čakali na prenos. Kvalificirani operaterji so lahko prebrali prednostno kodo iz vzorca lukenj in morda celo podali trak "FLASH PRIORITY" v čitalnik medtem ko je ta že vedno prihajal iz luknjača. Redni promet je moral pogosto čakati več ur na ponovno pošiljanje. Številni teleprinterji so imeli vgrajene čitalnike in udarce s papirnatim trakom, kar je omogočalo shranjevanje sporočil v strojno berljivi obliki in urejanje zunaj omrežja. Pogosta je bila tudi komunikacija po radiu, znana kot radioteleprinter ali ''RTTY'', zlasti med vojaškimi uporabniki. Ladje, poveljniška mesta (mobilne, stacionarne in celo letalske) in logistične enote so izkoristile sposobnost operaterjev, da so z minimalnim usposabljanjem poslali zanesljive in natančne informacije. [[Radioamaterstvo|Radioamaterji]] še naprej uporabljajo ta način komunikacije, čeprav večina uporablja generator zvoka z računalniškim vmesnikom in ne z zastarelo strojno oprema teleprinterja. V radioamaterski skupnosti se uporabljajo številni načini, od prvotnega formata ITA2 do sodobnejših, hitrejših načinov, ki vključujejo preverjanje napak znakov. === Kontrolni znaki === Pisalni stroj ali elektromehanski tiskalnik lahko natisne znake na papir in izvede postopke, kot je premik nosilca nazaj na levi rob iste vrstice ( vrnitev nosilca ), pomik v isti stolpec naslednje vrstice ( pomik vrstic ) itd. . Ukazi za nadzor nad tiskarskimi operacijami so bili poslani popolnoma enako kot znaki, ki jih je mogoče tiskati. V sodobnem računalništvu in komunikacijah je nekaj nadzornih znakov, kot sta vrnitev nosilca in podajanje črt, ohranilo svoje prvotne funkcije (čeprav se pogosto uporabljajo v programski opremi in ne z aktiviranjem elektromehanskih mehanizmov za premikanje fizičnega nosilca tiskalnika), medtem ko mnogi drugi niso več potrebni in se uporabljajo za druge namene. === Odgovorni mehanizem === Nekateri teleprinterji so imeli tipko "Tukaj je", ki je oddajala fiksno zaporedje 20 ali 22 znakov. Če je bilo omogočeno, se lahko to zaporedje prenese tudi samodejno po prejemu signala ENQ (control E). <ref name="Hereis">{{Navedi splet|url=http://www.pdp8.net/asr33/pics/main_back.shtml|title=ASR 33 Teletype Rear View of Main Assembly}}</ref> <ref name="AnotherHereis">{{Navedi splet|url=http://www.k7tty.com/development/teletype/model-32/index.html|title=Teletype Model 32ASR}}</ref> Sistem se je pogosto uporabljalo za identifikacijo postaje; operater lahko pritisne tipko, da pošlje identifikator postaje na drugi konec, ali pa lahko oddaljena postaja sproži njegov prenos tako, da pošlje znak ENQ in v bistvu vpraša "kdo ste?" == Proizvajalci == === Creed & Company === [[Slika:Bundesarchiv_Bild_183-2008-0516-500,_Fernschreibmaschine_mit_Telefonanschluss.jpg|sličica| Britanski Creed &amp;amp; Company Teleprinter številka 7 leta 1930]] Britansko podjetje Creed &amp;amp; Company je izdelalo teleprinterje GPO, ki je ponujalo teleprinterske storitve. <ref>{{Citat|title=Baudot.net: Creed & Company, Ltd.|url=http://www.baudot.net/creed.htm}}</ref> * Creed model 7 (teleprinter za tiskanje strani, predstavljen leta 1931) * Creed model 7B (teleprinter za tiskanje strani s 50 baudi) * Creed model 7E (teleprinter za tiskanjem strani) * Creed model 7 / TR (teleprinter z reperforatorjem) * Creed model 54 (teleprinter za tiskanje strani, predstavljen leta 1954) * Creed model 75 (teleprinter za tiskanje strani, predstavljen leta 1958) * Creed model 85 (tiskarski reperforator predstavljen leta 1948) * Creed model 86 (tiskalni reperforator z 7/8 "širokim trakom) * Creed model 444 (teleprinter za tiskanje strani, predstavljen leta 1966 - GPO tip 15) === Laboratoriji Kleinschmidt === Leta 1931 je Edward Kleinschmidt ustanovil Kleinschmidt Labs z namenom, da bi razvil drugačen tip teleprinterja. Leta 1944 je Kleinschmidt vojaškim vezističnim enotam predstavil prenosni teleprinter, leta 1949 pa je bila njihova zasnova sprejeta za potrebe vojske. Leta 1956 se je laboratorij Kleinschmidt združil s Smith-Corono, ki se je nato združila z Marchant Calculation Machine Co., ki je ustanovila korporacijo SCM. Do leta 1979 se je oddelek Kleinschmidt spremenil v zelo uspoešno podjetje Electronic Data Interchange. Stroji Kleinschmidt, katerih glavni uporabnik je bila vojska, so za svoje stroje uporabljali standardne vojaške oznake. Teleprinter je bil identificiran z oznakami, kot je TT-4 / FG, medtem ko so komunikacijski "sklopi", katerih del je lahko teleprinter, običajno uporabljali standardni sistem označevanja vojske/mornarice, kot je AN / FGC-25. Mednje spada Kleinschmidtov teleprinter TT-117 / FG in tračni reperforator TT-179 / FG. === Morkrum === Morkrum je prvi zgradil sistem tiskarskega telegrafa za Postal Telegraph Company v Bostonu in New Yorku leta 1910. <ref>{{Navedi knjigo|last=Colin Hempstead, William E. Worthington|url=https://books.google.com/books?id=0wkIlnNjDWcC&pg=PA605|title=Encyclopedia of 20th-century technology|year=2005|page=605|isbn=9781579584641}}</ref> Postal je priljubljen pri železnicah, Associated Press pa je njihov sistem začel uporabljati leta 1914. <ref name="Colin Hempstead, William E. Worthington 2005 605">{{Navedi knjigo|last=Colin Hempstead, William E. Worthington|url=https://books.google.com/books?id=0wkIlnNjDWcC&pg=PA605|title=Encyclopedia of 20th Century Technology|year=2005|page=605|isbn=9781579584641}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.baudot.net/teletype/MPT.htm|title=Morkum Printing Telegraph Page Printer|accessdate=August 22, 2011}}</ref> Podjetje Morkrum se je združilo s konkurenčnim podjetjem Kleinschmidt Electric Company s čimer je nastal korporacija Morkrum-Kleinschmidt, ki se je kasneje preimenovala v korporacijo Teletype. <ref name="Queensland">{{Navedi splet|url=http://www.telemuseum.org/teleprinters.html|title=Queensland Telecommunications Museum – Teleprinters|publisher=Queensland Telecommunications Museum}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|url=https://archive.org/details/morkrumsystemofp00earl|title=The Morkrum System of Printing Telegraphy|last=Earle, Ralph H.|year=1917|location=Chicago|publisher=Armour Institute of Technology (thesis)}}</ref> === Olivetti === [[Slika:Telescrivente_CEP_-_Calcolatrice_Elettronica_Pisana.jpg|sličica| Teleprinter Olivetti]] Italijanski proizvajalec pisarniške opreme Olivetti (približno 1908) je začel izdelovati teleprinterje, da bi italijanskim poštam omogočil sodobno opremo za pošiljanje in sprejemanje telegramov. Prvi modeli so tiskali na papirnati trak, ki so ga nato razrezali in zlepili v telegramske obrazce. * Olivetti T1 (1938–1948) * Olivetti T2 (1948–1968) * Olivetti Te300 (1968–1975) * Olivetti Te400 (1975–1991) === Siemens & Halske === [[Slika:Fernscheiber_01.jpg|desno|sličica| Teleprinter [[Siemens (podjetje)|Siemens]] ''Fernschreiber 100'']] Siemens &amp;amp; Halske, kasneje [[Siemens (podjetje)|Siemens AG]], nemško podjetje ustanovljeno leta 1897. * Teleprinter Model 100 Ser 1 (konec petdesetih let)&nbsp;- Uporablja se je za storitev Telex <ref name="Queensland">{{Navedi splet|url=http://www.telemuseum.org/teleprinters.html|title=Queensland Telecommunications Museum – Teleprinters|publisher=Queensland Telecommunications Museum}}</ref> * Teleprinter Model 100 Ser. 11.&nbsp;- Kasnejša različica z manjšimi spremembami * Teleprinter Model T100 ND (single current) NDL (double current) modeli * Teleprinter Model T 150 (elektromehanski) * Brezžični trak za ustvarjanje sporočil * Teleprinter T 1000 elektronski teleprinter (na osnovi procesorja) 50-75-100 Bd. Priključki za luknjalnik in bralne trakove Model ND / NDL / SEU V21 * Teleprinter T 1000 Uporabljale so jih novinarske redakcije * Elektronski teleprinter T 1200 (na osnovi procesorja) 50-75-100-200 Bd.Zeleni LED-besedilni zaslon, 1,44M [[Disketa|3,5 "disketa]] (" trda ") * PC-Telex Teleprinter z namenskim matričnim tiskalnikom povezan z združljivim računalnikom IBM (kot ga uporablja Telkom South Africa) * T4200 Teletex Teleprinter z dvema disketnima pogonoma in črno-belim monitorjem (DOS2) === Teletype Corporation === [[Slika:ASR-33_at_CHM.agr.jpg|sličica| Teleprinter Teletype Model 33 ASR z bralnikom/luknjalnikom traku, ki se je uporabljal kot računalniški terminal]] '''Teletype Corporation''' je bila del ameriške telefonske in telegrafske družbe Western Electric od leta 1930, ustanovljena je bila leta 1906 kot družba Morkrum Company. Leta 1925 je združitev podjetij Morkrum in Kleinschmidt Electric Company nastalo podjetje Morkrum-Kleinschmidt. Ime je bilo decembra 1928 spremenjeno v Teletype Corporation. Leta 1930 je ameriško telefonsko in telegrafsko podjetje kupilo družbo Teletype Corporation in tako postalo hčerinsko podjetje Western Electric . Leta 1984 je bilo ime in logotip Teletype nadomeščeno z imenom in logotipom AT&T, s čimer je stara blagovna znamka ugasnila. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.kekatos.com/teletype/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080603235022/http://www.kekatos.com/teletype/|title=History of The Teletype Corporation|accessdate=March 3, 2010|archivedate=June 3, 2008}}</ref> Zadnji ostanki podjetja Teletype Corporation so prenehali obstajati leta 1990 s čimer je dokončnu ugasnilo podjetje, ki se je uokvarjalo s teleprinterji. Kljub dolgotrajnemu statusu blagovne znamke se je beseda ''Teletype'' v splošni rabi pojavila v novičarski in telekomunikacijski industriji. Zapisi urada za patente in blagovne znamke ZDA kažejo, da je blagovna znamka potekla in se šteje za mrtvo. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.uspto.gov/trademarks/process/search/|title=Search trademark database|last=Trademarks}}</ref> Teletype stroji so bili ponavadi veliki, težki in izjemno robustni, z možnostjo neprekinjenega delovanja več mesecev naenkrat, če so bili pravilno vzdrževani. <ref>{{Navedi knjigo|url=http://www.bitsavers.org/pdf/teletype/138_Model15_Adj_Oct41.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111174700/http://www.bitsavers.org/pdf/teletype/138_Model15_Adj_Oct41.pdf|archivedate=January 11, 2011|title=Adjustments, Type Bar Page Printer, (Model 15)|year=1941|publisher=Teletype Corporation|location=Chicago}}</ref> Model 15 izstopa kot eden redkih strojev, ki je ostal v proizvodnji vrsto let. Predstavljen je bil leta 1930 in je ostal v proizvodnji do leta 1963, kar je skupno 33 let neprekinjene proizvodnje. Le malo tako zapletenih strojev se je lahko kosalo s tem rekordom. Proizvodnja je bila nekoliko razvlečena zaradi druge svetovne vojne - model 28 naj bi nadomestil model 15 sredi 40-ih let, vendar je Teletype med drugo svetovno vojno zgradil toliko tovarn za proizvodnjo modela 15, zato je bilo bolj ekonomično nadaljevati izdelavo modela 15. * Model 15 = različica Baudot, 45 Baud, opcijski tiskalnik traku in čitalnik * Model 28 = različica Baudot, 45-50-56-75 Baud, opcijski tiskalnik traku in čitalnik * Model 32 = majhen lahek stroj (poceni izdelava) 45-50-56-75 Baud, opcijski tiskalnik traku in čitalnik * Model 33 = enak kot model 32, vendar za 8-nivojski ASCII-plus-paritetni bit, uporabljal se je kot računalniški terminal, opcijski tiskalnik traku in čitalnik * Model 35 = enak kot model 28, vendar za 8-nivojski ASCII-plus-paritetni bit, ki se uporablja kot računalniški terminal, opcijski tiskalnik traku in čitalnik * Model 37 = izboljšana različica modela 35, večje hitrosti do 150 baudov, opcijski tiskalnik traku in čitalnik * Model 38 = podoben modelu 33, vendar za papir 132 char./line (širok 14 palcev), opcijski tiskalnik traku in čitalnik * Model 40 = nov sistemski procesor, zaslon z zaslonom, mehanski "verižni tiskalnik" * Model 42 = nov poceni proizvodni stroj Baudot, ki nadomešča model 28 in model 32, papirni trak * Model 43 = enak, vendar za 8-nivojski ASCII-plus-paritetni bit, ki nadomesti Model 33 in Model 35, papirni trak Več različnih hitrih tiskalnikov, kot je "Ink-tronic" itd. === Gretag === Teleprinter Gretag ETK-47, ki ga je leta 1947 v Švici razvil Edgar Gretener, uporablja 14-bitno prenosno metodo start-stop, podobno 5-bitni kodi, ki jo uporabljajo drugi teleprinterji. Namesto bolj ali manj poljubnega preslikave med 5-bitnimi kodami in črkami v latinični abecedi so vsi znaki (črke, številke in ločila), ki jih natisne ETK, sestavljeni iz 14 osnovnih elementov na tiskalni glavi, zelo podobno kot 14 elementov na sodobnem štirinajstsegmentnem zaslonu, od katerih je vsak med oddajanjem neodvisno izbran z enim od 14 bitov. Ker ne uporablja fiksnega nabora znakov, temveč gradi znake iz manjših elementov, tiskalni element ETK ne zahteva spreminjanja za preklapljanje med latinico, cirilico in grščino. <ref> [https://www.cryptomuseum.com/telex/gretag/etk47/ "Gretag ETK-47 14-bit teleprinter system"]. </ref> <ref> [http://www.jproc.ca/crypto/etk_series.html "ETK teletype equipment series"]. </ref> <ref> F. Dörenberg. [https://www.nonstopsystems.com/radio/hellschreiber-modes-other-mfrs-non-UK.htm#ETK "Other manufacturers of teleprinter machines that use the Hellschreiber principle"]. Section "Dr. Edgar Gretener AG (Gretag)". </ref> <ref> [https://www.nsa.gov/Portals/70/documents/news-features/declassified-documents/friedman-documents/patent-equipment/FOLDER_543/41781009082006.pdf "The Hagelin - Gretener Cipher Teleprinter"]. </ref> == Telex == [[Slika:Telex_machine_ASR-32.jpg|sličica| Teletype Model 32 ASR, ki se je uporablja za storitev Telex]] Globalno teleprintersko omrežje, imenovano " omrežje Telex ", je bilo razvito v poznih dvajsetih letih 20. stoletja in je bilo večino 20. stoletja uporabljeno za poslovne komunikacije. Glavna razlika od običajnega teleprinterja je, da Telex vključeval usmerjevalno omrežje (centrala), ki je prvotno temeljilo na pulznem telefonskem klicanju, ki ga je v ZDA zagotavljal Western Union. AT&T je razvil konkurenčno mrežo, imenovano " TWX ", ki je sprva uporabljala tudi rotacijsko klicanje in Baudotovo kodo, uporabnik je teleprinter priklopil na bakrene parice. TWX je kasneje dodal drugo storitev, ki je temeljila na ASCII z uporabo modemov tipa Bell 103, ki se uporabljajo prek linij, katerih fizični vmesnik je bil enak običajnim telefonskim linijam. V mnogih primerih je storitev TWX zagotavljala ista telefonska centrala, kot pri klasičnih govornih klicih. Telex se v nekaterih državah še vedno uporablja za nekatere aplikacije kot so ladijski promet, novice, poročanje o vremenu in vojaško poveljevanje. Številne poslovne aplikacije so se preselile na [[Internet|internet,]] saj je večina držav ukinila storitve telex / TWX. == TTS == Poleg 5-bitne Baudotove kode in kasnejše sedem bitne kode ASCII je obstajala še šest-bitna koda, znana kot Teletypesetter code (TTS) <ref>[http://inventors.about.com/od/pstartinventions/a/printing.htm The History of Printing and Printing Processes], retrieved 2008 July 15</ref> ki so jo uporabljale za novice. Prvič je bil predstavljen leta 1928, v petdesetih letih pa se je začela uporabljati. <ref name="Sloan">{{Navedi knjigo|title=American Journalism: History, Principles, Practices|editor-last=W. David Sloan, Lisa Mullikin Parcell|page=[https://archive.org/details/americanjournali0000unse_r6h5/page/365 365]|publisher=McFarland|date=April 10, 2002|isbn=978-0-7864-1371-3|url=https://archive.org/details/americanjournali0000unse_r6h5/page/365}}</ref> Z uporabo kod "shift in" in "shift out" bi ta šestbitna koda lahko predstavljala celoten nabor velikih in malih črk, števk, simbolov, ki se pogosto uporabljajo v časopisih, in navodil za postavitev, kot je "flush left" ali "center" in celo "pomožna pisava", da preklopite v ležeče ali krepko pisavo in nazaj na rimsko ("zgornja tirnica"). <ref>{{Navedi knjigo|url=https://archive.org/details/LinotypeHandbookForTeletypesetterOperation1951|title=The Linotype Handbook for Teletypesetter Operation|last=Mergenthaler Linotype Company|date=1951|publisher=digital reprint by www.CircuitousRoot.com|others=Dr. David M. MacMillan|language=EN}}</ref> TTS ustvari poravnano besedilo ob upoštevanju širine znakov in širine stolpca ali dolžine vrstice. Na naročniških mestih je bil nameščen stroj Model 20 Teletype z luknjačem za papirni trak ("reperforator"). Prvotno so ti stroji preprosto prebijali papirnate trakove ki jih je bilo nato mogoče brati s čitalnikom trakov, pritrjenim na "operativno enoto Teletypesetter", nameščeno na stroju Linotype . "Delovna enota" je bila v bistvu čitalnik traku, ki je sprožil mehansko škatlo, ta pa je upravljala tipkovnico in druge kontrole Linotypa kot odziv na kode, prebrane s traku, in tako ustvarjala vrsto za tiskanje v časopisih in revijah. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.smecc.org/teletypes_in_typesetting.htm|title=Teletypes in Typesetting|last=Doug Kerr|publisher=Southwest Museum of Engineering, Communications and Computation|location=Glendale, Arizona, USA|accessdate=2017-04-25}}</ref> To je omogočilo višje stopnje proizvodnje Linotypa in je bilo uporabljeno tako lokalno, kjer je bil trak najprej preluknjan in nato doveden v stroj, pa tudi na daljavo z uporabo tračnih oddajnikov in sprejemnikov. Oddaljena uporaba je imela ključno vlogo pri distribuciji enake vsebine, kot so sindicirani stolpci, novice tiskovnih agencij, tajno oglaševanje in drugo, v različnih publikacijah na širokih geografskih območjih. V poznejših letih je bil dohodni 6-bitni signal tokovne zanke, ki nosi kodo TTS, povezan z miniračunalnikom ali [[Osrednji računalnik|glavnim računalnikom]] za shranjevanje, urejanje in morebitno dovajanje v stroj za nalaganje fotografij. == Teleprinterji v računalništvu == [[Slika:ASR-33_Teletype_terminal_IMG_1658.jpg|sličica| Teletype Model 33 ASR s čitalnikom papirnega traku in luknjačem, ki so ga uporabljali v zgodnjem obdobju računalništvo na osnovi [[Modem|modema]]]] Računalniki so od začetka računalništva uporabljali teleprinterje kot vhodno in izhodno enoto. [[Luknjana kartica|Čitalniki udarnih kartic]] in hitri tiskalniki so v večini primerov zamenjali teleprinterje vendar so se teleprinterji še naprej uporabljali kot interaktivni prikazovalnik dokler video [[Monitor|zasloni niso]] postali široko dostopni konec sedemdesetih let. Uporabniki so ukaze vnesli po [[Vmesnik z ukazno vrstico|tiskanju pozivnega]] znaka. Tiskanje je bilo enosmerno; če je uporabnik hotel izbrisati tiskano, so bili natisnjeni nadaljnji znaki, ki označujejo, da je bilo prejšnje besedilo preklicano. Ko so bili video zasloni prvič na voljo, je bil uporabniški vmesnik na začetku popolnoma enak kot pri elektromehanskem tiskalniku; drage in redke video terminale je mogoče zamenjati s teleprinterji. To je izvor besedilnega terminala in [[Vmesnik z ukazno vrstico|vmesnika ukazne vrstice]] . Papirni trak je bil včasih uporabljen za vnos podatkov v računalnik zajem podatkov, ki so prihajali iz računalnika. Priljubljeni model Teletype 33 je namesto baudove uporabljal 7-bitno [[ASCII|kodo ASCII]] (z osmim bitom parnosti). Skupne [[Modem|nastavitve modemskih]] komunikacij, ''bit / zagon / zaustavitev'' in ''parnost,'' izvirajo iz obdobja teleprinterjev. V zgodnjih operacijskih sistemih, kot je Digital RT-11, so bile serijske komunikacijske linije pogosto povezane s teleprinterji naprave v njih so bile označene s kratico <tt>tt</tt> . To in podobne konvencije so sprejeli številni drugi operacijski sistemi. [[Unix]] in Unixu podobni [[Operacijski sistem|operacijski sistemi]] uporabljajo predpono <tt>tty</tt>, na primer <tt>/dev /tty13</tt> ali <tt>pty</tt> (za psevdo-tty), na primer <tt>/dev /ptya0</tt> . V mnogih računalniških kontekstih je "TTY" postalo ime za kateri koli tekstovni terminal, na primer za zunanjo konzolno napravo, uporabnika, ki pokliče v sistem prek [[Modem|modema]] na [[Serijska vrata|napravi s serijskimi vrati]], tiskalniški ali grafični računalniški terminal na serijskih vratih računalnika ali RS-232 vhod na pretvorniku [[Univerzalno serijsko vodilo|USB]]-RS-232, ali pa celo terminalni emulator zahtevek v sistemu windows z uporabo psevdoterminalne naprave. Teleprinters so uporabljali tudi za snemanje izpisov napak in drugih informacij v nekaterih telefonskih centralah TXE. == Zastarelost teleprinterjev == Čeprav je tiskanje novic, sporočil in drugega besedila na daljavo še vedno univerzalno je namenski teleprinter, vezan na par najetih bakrenih žic, zaradi [[Telefaks|faksa]], osebnega računalnika, [[Kapljični tisk|brizgalnega tiskalnika]], [[Elektronska pošta|elektronske pošte]] in interneta postal funkcionalno zastarel. V osemdesetih letih je žepni radio postal najpogostejša oblika digitalne komunikacije. Kmalu so bili razviti elektronski vmesniki, kot je AEA PK-232, ki lahko pošiljajo in sprejemajo ne samo paketne temveč tudi različne druge vrste modulacije vključno z [[Baudotov kod|Baudotom]]. To je omogočilo, da je domači ali prenosni računalnik zamenjal teleprinterske naprave, kar je prihranilo denar, zapletenost sistema, prostor in ogromno količine papirja, ki so ga uporabljali mehanski stroji. Posledično je do sredine devetdesetih let amaterska uporaba dejanskih teleprinterjev upadla, čeprav jedro "puristov" še vedno deluje na opremi, ki je bila prvotno izdelana v štiridesetih, petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih. Kljub zastarelosti teleprinterjev v 21. stoletju se njihov značilen zvok še naprej predvaja v ozadju novic na newyorški radijski postaji WINS in Philadelphiski postaji KYW, tradicije, ki sega v sredino šestdesetih let. == Poglej tudi ==   * [https://books.google.com/books?id=g_EDAAAAMBAJ&pg=PA577#v=onepage&f=true "Teletype Messages Sent Through Switch Board"], ''Popular Mechanics'', april 1932. AT&T ponuja dvosmerno storitev prek stikalnih plošč * {{Navedi knjigo|last=A.G. Hobbs, G8GOJ|last2=E.W. Yeomanson, G3IIR|last3=A.C. Gee, G2UK|title=Teleprinter handbook|edition=2nd|publisher=[[Radio Society of Great Britain|RSGB]]|isbn=0-900612-59-2|year=1983}}<bdi><cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFA.G._Hobbs,_G8GOJE.W._Yeomanson,_G3IIRA.C._Gee,_G2UK1983">[[Posebno: BookSources/0-900612-59-2|0-900612-59-2]]</cite></bdi> * {{Navedi revijo|last=Foster|first=Maximilian|date=September 1901|title=A Successful Printing Telegraph|url=https://books.google.com/books?id=IF6tNZnhO7wC&pg=PA1195|magazine=The World's Work|location=New York, NY|publisher=Doubleday, Page & Co.|volume=II|issue=5|pages=1195–1200|access-date=April 29, 2012}} * {{Navedi knjigo|first=Paul|last=Gannon|title=Colossus: Bletchley Park's Greatest Secret|location=London|year=2006|isbn=978-1843543312}}<bdi><cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFGannon2006">[[Posebno: BookSources/978-1843543312|978-1843543312]]</cite></bdi> o vlogi kode teleprinterja v drugi svetovni vojni * [http://www.kekatos.com/teletype/History_Of_The_Morkrum_Company_1925.htm Poročilo iz prve roke o zgodnjih letih korporacije Teletype] * [http://www.circuitousroot.com/artifice/telegraphy/tty/gallery/index.html Galerija slik Teletype] * [http://www.rtty.com/history/nelson.htm Zgodovina razvoja pisateljske pisave] RA Nelson * [http://www.baudot.net/docs/haynes--notes.pdf "Nekaj opomb o korporaciji Teletype"] * [https://web.archive.org/web/20111029062458/http://www.mass.gov/?pageID=eohhs2terminal&L=6&L0=Home&L1=Consumer&L2=Disability+Services&L3=Services+by+Type+of+Disability&L4=Deaf%2c+Late-Deafened%2c+and+Hard+of+Hearing&L5=Assistive+Technology+and+Hearing+Ear+Dogs&sid=Eeohhs2&b=terminalcontent&f=mcdhh_c_at_tty&csid=Eeohhs2 Mass.gov: razlaga TTY in najboljše vladne prakse za uporabo TTY] == Sklici == {{Sklici|2}} === Patenti === * {{US patent|1665594}} "Telegraph printer" (Type 12 Teletype), vložen junija 1924, izdan aprila 1928 * {{US patent|1745633}} "Telegraph receiver" (Type 14 Teletype), vložen decembra 1924, izdan februarja 1930 * {{US patent|1904164}} "Signalling system and apparatus therefor" (Type 15 Teletype) – vložen julija 1930, izdan aprila 1933 * {{US patent|3507997}} "Frequency-Shift Teletypewriter" – vložen avgusta 1966, izdan aprila 1970 [[Kategorija:Telekomunikacijska oprema]] swe438z025fr8ftxjj5med53dmcpqw4 0 504359 5737239 5632089 2022-08-20T07:25:58Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija|naslov_serije=Primeri inšpektorja Vrenka|začetek/konec_predvajanja=10. januar 2021|čas_trajanja=45–48 minut|glavni_igralci=[[Dario Varga]]<br>[[Jurij Drevenšek]]<br>[[Lotos Šparovec]]|žanr=kriminalistična serija|avtor=[[Avgust Demšar]]<br>Gregor Fon<br>Martin Horvat}} '''''Primeri inšpektorja Vrenka''''' je slovenska televizijska kriminalistična serija, ki je nastala po romanih slovenskega pisatelja [[Avgust Demšar|Avgusta Demšarja]]. Prvi del je bil na sporedu 10. januarja 2021 na prvem programu [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]]. Ob nedeljah se je v prvi sezoni odvrtelo šest delov.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Primeri inšpektorja Vrenka že 10. 1. 2021 na TV SLO 1|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/primeri-inspektorja-vrenka-ze-10-1-2021-na-tv-slo-1/546185|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-15|language=sl|date=18. december 2020}}</ref> Serija se dogaja v [[Maribor|Mariboru]]. Glavni junak je kriminalistični inšpektor Martin Vrenko, psiholog po izobrazbi.<ref name=":0" /> == Epizode in gledanost == === Prva sezona === {| class="wikitable" !Št. !Naslov !Datum predvajanja !Št. gledalcev !Ref. |- |1. |''Zlatovranka'', 1. del |10. januar 2021 |315.000 |<ref>{{Navedi splet|title=Serija Primeri inšpektorja Vrenka – gledanost 1. epizode precej boljša kot pri seriji Jezero, pravzaprav najboljša gledanost v tej zvrsti na RTV od leta 2002|url=https://www.blog.uporabnastran.si/2021/01/15/gledanost-primeri-inspektorja-vrenka-ledanost-1-epizode-serije-precej-boljsa-kot-pri-seriji-jezero-pravzaprav-najboljsa-gledanost-v-tej-zvrsti-na-rtv-od-leta-2002/|website=UPORABNA STRAN|date=2021-01-15|accessdate=2021-08-15|language=sl}}</ref> |- |2. |''Zlatovranka'', 2. del |17. januar 2021 |308.000 |<ref>{{Navedi splet|title=Primeri inšpektorja Vrenka – gledanost 2. epizode serije na TV Slovenija z malo manj gledalci, a boljšim deležem kot 1. epizoda na dan predvajanja|url=https://www.blog.uporabnastran.si/2021/01/21/primeri-inspektorja-vrenka-gledanost-2-epizode-serije-na-tv-slovenija-z-malo-manj-gledalci-a-boljsim-delezem-kot-1-epizoda-na-dan-predvajanja/|website=UPORABNA STRAN|date=2021-01-21|accessdate=2021-08-15|language=sl}}</ref> |- |3. |''Retrospektiva'', 1. del |24. januar 2021 | | |- |4. |''Retrospektiva'', 2. del |31. januar 2021 | | |- |5. |''Brez zavor'', 1. del |14. februar 2021 | | |- |6. |''Brez zavor'', 2. del |21. februar 2021 | | |} == Produkcija == === Prva sezona === Leta 2017 je Avgust Demšar poslal sinopsis in prvi scenarij na razpis RTV Slovenije. Izbran je bil skupaj z ''[[Jezero (TV-serija)|Jezerom]]'', ki so ga posneli prvega zaradi praktičnih razlogov, dogaja se namreč pozimi. Najprej je sam napisal šest scenarijev, potem so vstopili drugi. S snemanjem se ni ukvarjal.<ref>{{Navedi splet|title=Avgust Demšar: "Kriminalke se ne splača pisati za kaj manj, kot je umor"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/avgust-demsar-kriminalke-se-ne-splaca-pisati-za-kaj-manj-kot-je-umor/545880|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-16|language=sl|date=17. december 2020|last=Jurc|first=Ana}}</ref> Za podlago so služili Demšarjevi romani ''[[Olje na balkonu]]'' (epizodi ''Zlatovranka''), ''[[Retrospektiva (roman)|Retrospektiva]]'' in ''[[Tanek led]]'' (epizodi ''Brez zavor'').<ref name=":1" /> Producent serije je uvedel lik Vrenkovega očeta in prijateljico, ki nadomesti 20 let zakona.<ref>{{Navedi splet|title=Avgust Demšar: "Kriminalka mora imeti truplo, čim bolj mrtvo mora biti, če jih je več, še toliko bolje"|url=https://zurnal24.si/slovenija/avgust-demsar-kriminalka-mora-imeti-truplo-cim-bolj-mrtvo-mora-biti-ce-jih-je-vec-se-toliko-boljse-361805|website=zurnal24.si|accessdate=2021-08-16|language=sl|date=14. februar 2021|last=Hadner Hvala|first=Sergeja}}</ref> Porabljenih je bilo 52 snemalnih dni med 1. avgustom in 15. oktobrom 2020.<ref name=":0" /> Snemali so v Mariboru, [[Ljubljana|Ljubljani]], na [[Otočec|Otočcu]] in v [[Polževo|Polževem]]. Proračun je ocenjen na 800.000 evrov.<ref>{{Navedi splet|title=PRODUCTION: Slovenian National Television Shoots New Crime Series|url=https://www.filmneweurope.com/news/slovenia-news/item/120424-production-slovenian-national-television-shoots-new-crime-series|website=www.filmneweurope.com|accessdate=2021-08-15|language=en-gb|first=Damijan|last=Vinter|date=13. avgust 2020}}</ref> == Zasedba == * [[Dario Varga]]: '''Martin Vrenko''' * [[Jurij Drevenšek]]: '''Marko Breznik, kriminalist''' * [[Lotos Šparovec]]: '''Oskar Brajdič, kriminalist''' * [[Katarina Čas]]: '''Mojca, lastnica jazz lokala in Martinovo dekle''' * [[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar]]: '''Boris, Martinov oče''' * [[Barbara Lapajne-Predin|Barbara Lapajne Predin]]: '''šefica Berta Baloh''' == Ekipa == === Prva sezona === * '''producenti:''' Janez Pirc, [[Jani Virk]] in Barbara Daljavec<small><ref>Inspector Vrenko (1st episode). str. 199. Prix Italia 2021 73rd International Media Competition for Radio, TV and Web (angleščina). dostopno na https://www.rai.it/dl/doc/2021/06/05/1622886521185_prix_italia_2021_programmes.pdf</ref></small> * '''glasba:''' Anže Rozman * '''režija:''' [[Boris Jurjaševič]] in Slobodan Maksimović * '''scenarij:''' Avgust Demšar, Gregor Fon in Martin Horvat * '''montaža:''' [[Jurij Moškon]] * '''fotografija:''' Vladan G. Janković * '''scenografija:''' Mateja Medvedić * '''kostumografija:''' Katarina Šavs, Nina Čehovin * '''maska:''' Eva Uršič == Kritike == [[Emica Antončič]], lektorica pri filmih ''[[Kavarna Astoria (film)|Kavarna Astoria]]'' in ''[[Moj ata, socialistični kulak]]'', je napisala, da je mariborski govor lahko tudi jezik prefinjene politične satire. Rabo štajerskih narečij za komične nastope je opazila že v prejšnih časih, ko ni bila komercialno razvpita. Pri gledališču in filmu je kot lektorica ustvarjala čim bolj naraven jezik, vendar pri karikiranju štajerščine za komični učinek v ljubljanski postavitvi predstave ''Moj ata, socialistični kulak'' (lektorica je bila Nada Šumi) ni imela občutka, da so liki slaboumni. Tudi pri seriji ''[[Komisar Rex]]'', kjer se uporablja dunajski pogovorni jezik, likov ni imela za umsko podpovprečne. Zavrnila je trditve, da bi bilo s štajerskimi igralci bolje, saj morajo ti že zelo zgodaj govoriti v zbornem jeziku in brez pomoči lektorja ne zdržijo v svoji domači govorici. Omenila je, da so v devetdesetih slovenski filmarji z opustitvijo lektorjev želeli pregnati stereotip o nenaravni slovenščini, čeprav so v prejšnjih časih v filmih uspešno uporabljali različne pokrajinske pogovorne jezike in narečja. Pri ''Primerih inšpektorja Vrenka'' je po njenem mnenju pravi problem jezikovna zmeda, saj vsak govori po svoje ali pa ne v skladu s svojim statusom (čistilka ni uporabljala pogovornega jezika, pri upokojenem oficirju JNA ni bilo tujejezičnega barvanja). Iz intervjujev z avtorji in igralci je sklepala, da nimajo razčiščenih osnovnih pojmov o socialnih zvrsteh slovenskega jezika. Da v filmsko ekipo niso povabili lektorja, se ji zdi neprofesionalno ne glede na njihov razlog. Sama bi predlagala rabo bolj ali manj močno barvanega mariborskega pogovornega jezika glede na izobrazbo, družbeni in socialni status, poreklo in govorni položaj lika. Uporabo ljubljanskega pogovornega jezika bi dovolila le priseljenki Mojci. Papirne dialoge nesproščenih likov bi omehčala z anekdotičnim humorjem po zgledu ''Komisarja Rexa'' in ''[[Umori na podeželju|Umorov na podeželju]]'' (pes hrepeni po pomočnikovem sendviču, Barnaby zamuja na družinska srečanja, Montalbano iz serije ''[[Inšpektor Montalbano]]'' je ljubosumen), kar bi bilo po njenem bolje od zaključkov z moraliziranjem ob pogledu na [[Drava|Dravo]]. Pri Vrenku je pogrešala izrazito značajsko lastnost ali čudaštvo, ki je za detektive žanrsko pravilo ([[Poirot]], Columbo in Marleau). Dogajanje bi prepletla z njegovim privatnim življenjem, da ne bi bila oče in prijateljica zgolj prilepljena (po zgledu Rocca Schiavoneja ali Candice Renoir).<ref>Antončič, Emica. str. 113-118. [http://www.aristej.si/slo/PDF/Jezikovni%20kot%203-4%202021.pdf Jezikovni zdrs Primerov inšpektorja Vrenka ali o prešpricanih lekcijah]. Dialogi 3-4 2021. pridobljeno 16. avgusta 2021</ref> Marko Stanojević ([[Radio Študent]]) pri prvi zgodbi ni maral Vrenkovega pametovanja Brezniku na moralističnem koncu, pogrešal pa je igralske in vsebinske presežke. Razumel je uvedbo Vrenkovih srčnih problemov, za katere pisatelju Demšarju drugače ni mar. Po njegovem niso pomagali zgodbi, vendar ga niso motili. Pojasnilo producentov, da so se štajerskemu naglasu izognili zaradi negativne konotacije, je imel za puhlo, saj v seriji štajersko govoreči [[Matjaž Javšnik]] v vlogi kmeta utrjuje ta stereotip. Snemanje marsikatere scene v Ljubljani se mu ni zdelo potrebno, saj so podhodi tudi v Mariboru. Oceno je zaključil z mnenjem, da zadeva ni slaba. Ta kriminalna serija se mu je kljub pomanjkljivostim zdela potrebna zaradi poplave žajfnic.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Viski z limono|url=https://radiostudent.si/kultura/serijski-motrilci/viski-z-limono|website=Radio Študent|accessdate=2021-08-15|language=sl|date=26. februar 2021|last=Stanojević|first=Marko}}</ref> Ana Jarc (''koridor-ku.si'') je serijo označila za soliden in gledljiv izdelek z dobro režijo, fotografijo in glasbo, ki sicer ni odličen, je pa vreden ogleda. Primeri so se ji zdeli zanimivi in so jo pritegnili kljub pomanjkanju realizma. Manj so jo prepričali scenarij, razvoj likov in njihovih odnosov ter gledališka igra. Dialogi so se ji zdeli prisiljeni in umetni, dolge pavze pa so ji povzročale občutek nelagodja. Želela si je, da Vrenko ne bi bil določen samo z najbolj splošnimi lastnostmi. Njegova zveza z Mojco jo je dolgočasila, njen lik ji je bil všeč le zaradi Katarine Čas, ki je bila po njenem mnenju najbolj primerna in izkušena za igro na TV. Vrenkovemu odnosu z očetom je očitala pomanjkanje pomena za zgodbo. Vrenkova sodelavca sta se ji zdela neizdelana. Breznik je imel po njenem mnenju potencial, vendar je kmalu zbledel. Uporaba štajerskega naglasa le pri nižjih likih, medtem ko »smetana« govori ljubljansko, se ji je zdela neprimerna. Ni marala sitne šefice, ki zna samo vprašati, če je kaj novega. Razočaral jo je bled zaključek zgodbe, ki se ukvarja s spolnim nasiljem.<ref>{{Navedi splet|title=Primeri inšpektorja Vrenka|url=http://koridor-ku.si/filmtv/primeri-inspektorja-vrenka/|website=koridor-ku.si|date=2021-02-28|accessdate=2021-08-16|language=sl-SI|last=Jarc|first=Ana}}</ref> == Sklici in viri == {{reflist|30em}} == Zunanje povezave == * {{IMDb-naslov|id=13752206}} [[Kategorija:Televizijske serije leta 2021]] [[Kategorija:Kriminalistične televizijske serije]] [[Kategorija:Televizijske serije Radiotelevizije Slovenija]] bz6xffqthb6acdt8dmoiy0nmw6qy5w7 0 504528 5736850 5711858 2022-08-20T06:47:08Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{Infopolje Oseba | name = Lucija Velkavrh | birth_date = | birth_place = | nationality = | other_names = | occupation = | known_for = |alma_mater=[[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani]] }} '''Lucija Velkavrh''', [[Slovenci|slovenska]] [[ples]]alka in [[koreograf]]inja, * [[23. avgust]] [[1986]], [[Ljubljana]] Je plesalka sodobnega plesa in koreografinja. == Študij == Magistrirala je iz strateškega tržnega komuniciranja na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. == Delo == S plesom je začela pri treh letih v jazz in show plesu, kjer je kasneje tudi požela nagrade v tekmovalnih disciplinah na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih. Kariero koreografa je začela pri 15. letih. Plesno znanje je nabirala pri znanih imenih kot so Teddy Forance, Geraldine Armstrong, Bruce Taylor, Ismael Ivo, Bruce Mousset, Jennifer Hamilton, Justin Giles, Edilson Roque, Daniele Sibilli, Vasya Kozar in Chris McCarthy v Los Angelesu, New Jorku, Parizu, Londonu, Amsterdamu, Madridu, na Dunaju in v Kijevu. Izpopolnila se je v jazz in show plesu, conteporary plesu, baletu, modernu, hortonu, hiphopu, plesu v parih in improvizaciji. Plesala in sestavljala je koreografije za več slovenskih pop ustvarjalcev in TV oddaj. Kot koreografinja je učila tudi v Avstriji, na Hrvaškem in v Braziliji. Vodila je plesne skupine na plesni šoli Miki in Libero. Deluje na Šoli za nastopanje Bast, kjer vodi jazz balet več skupinam, med katerimi se ustanavlja tudi tekmovalna skupina. Leta 2016 je s Kajo Reberšek in Majo Sonc ustanovila neprofitno dobrodelno organizacijo Meraki Dance Project. Namen organizacije je ponuditi kvalitetno plesno izobrazbo plesalcem tretjega sveta. Članice projekta so leta 2017 učile v Braziliji v Curitibi, Riu de Janeiru in Sao Luisu. 24. junija 2022 je skupaj z violinistko [[Maša Golob|Mašo Golob]] nastopila na Slavnostni seji Državnega zbora ob dnevu državnosti.<ref>{{Citat|title=Slavnostna seja Državnega zbora ob dnevu državnosti, prenos|url=https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174882707?s=tv|accessdate=2022-06-24}}</ref> Od leta 2021 je predavateljica in predstojnica Katedre za jazz ples na Akademiji za ples, [[Alma Mater Europaea]].<ref>{{Citat|title=Predavatelji na smeri jazz {{!}} Lucija Velkavrh|url=https://dance-academy.almamater.si/predavatelji-na-smeri-jazz/|accessdate=2021-08-22|language=sl-SI}}</ref> ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih plesalcev]] == Zunanje povezave == *[https://www.paradaplesa.si/na-spici/lucija-velkavrh-jazz-je-zelo-ekspresiven-in-liricen-ples/ Intervju na Parada plesa, sprašuje Barbara Drnač] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Velkavrh, Lucija}} [[Kategorija:Slovenski plesalci]] [[Kategorija:Slovenski koreografi]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] fq0eoztxlmsiveto046c075dvbyui26 0 504655 5736852 5586265 2022-08-20T06:47:12Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:NEC-21_Bp676-Heroes'_Square.jpg|thumb|260px|right|<center>Glavni [[oltar]] na '' [[Trg junakov (Budimpešta)|Trgu junakov]]'' ''(Hősök tere)'' v [[Budimpešta|Budimpešti]] za časa ''52. mednarodnega evharističnega shoda [[2021]]'']]</center> {{Infobox event | title = 52. mednarodni evharistični shod | image_size = | caption = | native_name =NEK | native_name_lang =52. Nemzetközi Eucharisztikus Kongresszus, Budapest | slovenian_name =Mednarodni evharistični shod | date = [[5. september|5.]] - [[12. september]] [[2021]] | time = | venue = | capacity = | place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | cause = | organisers = | blank_label = | blank_data = | blank2_label = | blank2_data = | theme = ''Vsi moji izviri so v tebi'' (Psalm 87, 7)<ref>Propagandna večjezična podobica: “Srečaj se z Jezusom v Budimpešti!” (“Találkozz Jézussal Budapesten!”) iec2020.hu</ref> | website =www.iec2020.hu }} [[File:Főoltár a Hősök terén.jpg|thumb|180px|right|<center>Glavni [[oltar]] na '' [[Trg junakov (Budimpešta)|Trgu junakov]]'' ''(Hősök tere)'' v [[Budimpešta|Budimpešti]] za časa ''34. Mednarodnega evharističnega shoda [[1938]]'']]</center> '''52. Mednarodni evharistični shod''' je 52. shod, kongres ali zborovanje Mednarodnega [[evharistični shod|evharističnega shoda]] (IEC), ki je nedavno potekal, septembra leta 2021, v [[Budimpešta |Budimpešti]] na [[Madžarska |Madžarskem]].<ref name=newdate>{{cite web |url=http://www.iec2020.hu/en/news-press/vatican-news-52nd-international-eucharistic-congress-postponed |title=BREAKING NEWS! The new date for the 52nd International Eucharistic Congress! |date=2020-05-14 |publisher=52nd International Eucharistic Congress |language=en |access-date=2020-06-05}}</ref> Teden dni trajajoče slovesnosti vse od 1881 – (Najprej so se shodi vrstili vsako leto, največ v Franciji. V novejšem času vsaka si sledijo na različnih krajih sveta na vsaka štiri leta) proslavljajo resnično [[Jezus Kristus|Kristusovo]] navzočnost v [[Sveto rešnje telo in kri|Rešnjem telesu]] v smislu učenja [[Rimskokatoliška cerkev |Katoliške Cerkve]]. === Zgodovina === To je drugič v zgodovini, da [[Madžarska]] gosti Mednarodni evharistični shod; prvi je potekal v [[Budimpešta|Budimpešti]] leta 1938.<ref name=ravaprep>{{cite web |url=http://en.radiovaticana.va/news/2016/02/01/hungary_preparing_to_host_52nd_eucharistic_congress_/1205144 |title=Hungary Preparing To Host 52nd Eucharistic Congress |date=2016-02-01 |publisher=[[Vatican Radio]] |language=en |access-date=2016-01-02}}</ref> Madžarski [[primas]], [[Rimskokatoliška nadškofija Esztergom-Budimpešta|ostrogonsko-budimpeštanski nadškof]] in kardinal [[Péter Erdő]], vidi v tem dogajanju velik pomen za Katoliško Cerkev na Madžarskem, kakor tudi za širjenje evharističnega češčenja po [[Evropa|Evropi]] in celem [[svet]]u. === Priprave === Budimpešto je določil za gostitelja shoda [[papež Frančišek]] januarja 2016, ob koncu [[51. mednarodni evharistični shod|51. mednarodnega evharističnega shoda]] v [[Cebu (mesto)|Cebuju]] na [[Filipini]]h.<ref name=ravaprep/> Uradni začetek priprav je označil štiridnevni obisk nadškofa [[Piero Marini|Piera Marinija]], predsednika ''[[Papeški svet za mednarodne evharistične shode|Papeškega sveta za mednarodne evharistične shode]]''.<ref name=inter>{{cite web |url=http://www.magyarkurir.hu/hirek/interju-erdo-peter-biborossal-nemzetkozi-eucharisztikus-kongresszus-elokeszuleteirol |title=Interjú Erdő Péter bíborossal a Nemzetközi Eucharisztikus Kongresszus előkészületeiről |accessdate=2016-05-29 |date=2016-05-28 |publisher=[[Magyar Kurír]] |language=Hu}}</ref> To je bil začetek štiriletnega pripravljalnega obdobja – ki se je pravzaprav zaradi zdrah okoli smrtonosne [[COVID-19|korone]] raztegnilo na petletko; vključuje sestavo teološkega sveta, določitev obravnavanih tem, kakor tudi ureditev verskih pripravljalnih dogodkov.<ref name=ravaprep/> Ustanovili so ''Vrhovno tajništvo budimpeštanskega mednarodnega evharističnega shoda'', ki mu je primas Erdő postavil na čelo za tajnika [[Kornél Fábry|Kornela Fábryja]], duhovnika iz [[Rimskokatoliška škofija Kaposvár|škofije Kaposvár]]). Tajništvo je začelo svoje delo v primasovi palači v Budimpešti, na [[Budimski grad|Budimskem gradu]]; kmalu pa so dobili lastne prostore v Vörösmartyjevi ulici. Delo podpira osem podsvetov, ki so pristojni za področje bogoslovja, bogoslužja, umetnosti, denarništva, občil in organizacije tekočih dogodkov. Bogoslovni svet je določil teme shoda, in priporočil geslo, ki ga je marca 2017 potrdil [[papež]].<ref name=fabry>{{cite web |url=http://www.magyarkurir.hu/hirek/fabry-kornel-koordinalja-budapesti-nemzetkozi-eucharisztikus-kongresszus-elokeszito-folyam |title=Fábry Kornél koordinálja a budapesti Nemzetközi Eucharisztikus Kongresszus előkészítő folyamatát|accessdate=2016-05-29 |date=2016-05-28 |publisher=[[Magyar Kurír]] |language=Hu}}</ref> ==== Triletna priprava ==== Dušnopastirski odbor je obdelal triletno pripravo na shod. Posamezno pripravljalno leto je trajalo od enih do drugih [[Binkošti]].<ref name=fabry/> # Geslo prvega leta: ''”Rešnje Telo izvir osebnega krščanskega življenja” („Az Eucharisztia mint az egyéni keresztény élet forrása”),''. To leto naj bi pomagalo doživeti oseben odnos z Rešnjim telesom. # Geslo drugega leta: '' „Rešnje Telo izvir Cerkve” („Az Eucharisztia, az Egyház forrása”)''. To geslo odpira posameznika k občestvu; zdrava krščanska skupnost ima za središče [[Jezus Kristus|Kristusa]]. # Geslo tretjega leta: ''”Rešnje Telo izvir za vesoljni svet.” („Az Eucharisztia forrás a világ számára”).'' To geslo pomeni poslanstvo, ki naj bi poneslo evharistično češčenje med vse ljudi in narode. ==== Vpliv vseokužbe s [[COVID-19|korono]] na dogajanje ==== Kot omenjeno, je zaradi nevšečnosti okoli vseokužbe s korono bilo treba uvesti nujne ukrepe kot preprečevalne načino za razkuževanje, oddaljenost, pa tudi krinke za romanje na kongres. <ref>https://24.hu/kulfold/2021/08/25/nemzetkozi-eucharisztikus-kongresszus-jarvanyugyi-intezkedesek/</ref> Glede na grožnjo z vseokužbo s covidom-19 je bilo potrebno celo premakniti datum osrednjega dogajanja s septembra 2020 na september 2021; pa tudi sedaj zopet žuga nov val potuhnjene bolezni.<ref name=newdate/> == Potek kongresa == === Začetne slovesnosti === [[File:2021 International Eucharistic Congress.jpg|thumb|180px|right|<center>Začetno slovesnost je vodil [[kardinal]] [[Angelo Bagnasco]] ]]</center> Začetni obred odpiranja 52. Mednarodnega evharističnega shoda je imel čast voditi [[kardinal]] [[Angelo Bagnasco]] in sicer na istem mestu, kjer je potekal kongres leta 1938: na [[Trg junakov, Budimpešta|Trgu junakov]]. Slovesnosti so se začele ob 4h popoldne v nedeljo, ko [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] obhaja god [[Mati Terezija|Matere Terezije]], ki je bila skupaj s poznejšim [[papež Janez Pavel II.|papežem Janezom Pavlom Velikim]] tudi sama navzoča na [[41. mednarodni evharistični shod|41. mednarodnem evharističnem shodu]] 1976 v [[Philadelphia|Philadelphiji]]. Predsednik [[Gerald Ford]] je tedaj izrazil zahvalo Katoliški Cerkvi za njeno miroljubno prizadevanje.<ref>The 41st IEC: A History, 547.</ref>. <ref>{{cite web|url=https://chrc-phila.org/41st-international-eucharistic-congress/|title=41st International Eucharistic Congress|publisher= Catholic Historical Research Center of the Archdiocese of Philadelphia|date=5 August 2019|accessdate=2. september 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://chrc-phila.org/halvey/eucharistic-congress/|title=41st International Eucharistic Congress 1976|publisher= Catholic Historical Research Center of the Archdiocese of Philadelphia|date=|accessdate=2. september 2021}}</ref> Pri [[bogoslužje|bogoslužju]] se na to nedeljo bere evangelij o tem, kako je Jezus ozdravil gluhonemega »pogana«; evangelist Marko zaključuje poročilo z besedami: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo,« (Mr 7,37) kar je naobrnil govornik tudi na kongresno dogajanje. Maši so prisostvovali dijaki katoliških šol. Mnoge je ganilo prvo [[obhajilo]], ki ga je prejelo čez 1200 otrok. <ref>International Eucharistic Congress kicks off Sunday in Budapest https://www.catholicnewsagency.com/news/248885/international-eucharistic-congress-kicks-off-sunday-in-budapest-hungary Retrieved: 2021.09.06</ref> == Glej tudi == {{krščanstvo}} *[[Lojze Grozde]] *[[Evharistični shod]] *[[Slovenski evharistični kongres 2010]] *[[Sveto rešnje telo in kri]] == Zunanje povezave == {{DEFAULTSORT:International Eucharistic Congress, 20w}} ;{{ikona sl}} *[https://katoliska-cerkev.si/52-mednarodni-evharisticni-kongres-v-budimpesti 52. mednarodni evharistični kongres v Budimpešti. Slovenska škofovska konferenca]] *[https://katoliska-cerkev.si/sveti-oce-francisek-v-budimpesti-evharistija-nas-spominja-kdo-je-bog-krizana-in-darovana-ljubezen Katoliška Cerkev v Sloveniji - Uradna spletna stran Slovenske škofovske conference. Sveti oče Frančišek v Budimpešti: Evharistija nas spominja, kdo je Bog; križana in darovana ljubezen 12.9.2021 Budimpešta] *[https://radio.ognjisce.si/sl/242/novice/33755/mednarodni-evharisticni-kongres-odpiranje-kristjanov-svetu.htm Mednarodni evharistični kongres – odpiranje kristjanov svetu Radio Ognjišče 07.09.2021] *[https://radio.ognjisce.si/sl/242/novice/33773/papez-obiskal-budimpesto.htm Papež obiskal Budimpešto 12.09.2021, 18:42 Radio Ognjišče] *[https://www.rtvslo.si/svet/evropa/papez-se-je-v-budimpesti-sesel-z-madzarskim-premierjem-orbanom/593732 MMC RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) 12. september 2021 B. V. Papež se je v Budimpešti sešel z madžarskim premierjem Orbanom] *[https://www.delo.si/novice/svet/papez-v-budimpesti-precej-hladno-z-orbanom/ Tone Hočevar 12.09.2021 ob 20:13 Papež v Budimpešti precej hladno z Orbánom. Papež Frančišek o odprtosti in spoštljivosti, Viktor Orbán o podpori proti migrantom v imenu ohranjanja krščanstva.] *[https://www.druzina.si/clanek/68-21-pred-zahtevno-nalogo Papež v Budimpešti: »Bodite zakoreninjeni in odprti«Marjan Pogačnik 15. 09. 2021 / 14:12] *[https://www.druzina.si/clanek/upamo-da-se-bomo-lahko-vrnili-v-kabul Slovenska pesem na evharističnem kongresu v Budimpešti Marjan Pogačnik 10. 09. 2021 / 15:12] ;{{ikona sh}} *[https://www.glas-koncila.hr/kardinal-bozanic-za-glas-koncila-nakon-povratka-iz-budimpeste-crkvu-se-moze-istinski-shvatiti-jedino-po-euharistiji/ Naslovnica Glas Koncila Izdvojeno KARDINAL BOZANIĆ ZA GLAS KONCILA NAKON POVRATKA IZ BUDIMPEŠTE Crkvu se može istinski shvatiti jedino po euharistiji. Objavio Branimir Stanić 16. rujna 2021.] *[https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=09&dd=13&nav_category=78&nav_id=1921778 Uprkos Orbanu, u nedelju je Pešta zapravo bila Franjina fešta. Poglavar Rimokatoličke crkve papa Franja i predsednik mađarske vlade Viktor Orban ipak su se sastali u nedelju Budimpešti, ali ne odvojeno. IZVOR: JUTARNJI LIST PONEDELJAK, 13.09.2021.] *[https://balkans.aljazeera.net/news/world/2021/3/9/papa-franjo-ce-u-septembru-posjetiti-madarsku Papa Franjo će u septembru posjetiti Mađarsku Posjeta je pomjerena sa 2020. godine, kada je Međunarodni euharistijski kongres odgođen na 2021. godinu zbog pandemije korona virusa. Posjeta pape je velika radost, rekao je poglavar Mađarske katoličke crkve (EPA) 09 Mar 2021] *[https://www.vecernji.hr/vijesti/papa-franjo-jasno-je-pokazao-sto-misli-o-orbanu-i-njegovoj-politici-1522787 Papa Franjo jasno je pokazao što misli o Orbánu i njegovoj politici. Orbánovi mediji proglašavali su Franju “Soros papom”, “glupanom” i “antikršćaninom”. 13. RUJNA 2021.] *[https://www.glasnik.at/glasnik/hr/visti/article/5920.html Visti 52. Medjunarodni Euharistijski kongres u Budimpešti. 30.04.2021] *[https://www.glasnik.at/glasnik/hr/visti/article/6701.html Glasnik: Visti Papa Franjo na pohodu u Ugarskoj završio 52. Svitski Euharistijski kongres u Budimpešti Datum: 15.09.2021] *[https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/kardinal-bozanic-otputovao-na-na-52-medunarodni-euharistijski-kongres-u-budimpesti-20210908 Kardinal Bozanić otputovao na 52. Međunarodni euharistijski kongres u Budimpešti Autor: I. Ba./Hina Zadnja izmjena 08.09.2021 13:19] *[https://pannonrtv.com/rovatok/vesti-na-srpskom/zapoceo-52-medunarodni-euharistijski-kongres MTI/Szigetváry Zsolt Započeo 52. međunarodni euharistijski kongres 2021.09.05 20:09 Pannon RTV] *[https://www.danas.rs/svet/papa-franja-u-nedelju-u-madjarskoj/ Papa Franja u nedelju u Mađarskoj M. K.10.09.2021. 16:13 Danas] *[https://ika.hkm.hr/novosti/u-budimpesti-otvoren-52-medunarodni-euharistijski-kongres/ U Budimpešti otvoren 52. Međunarodni euharistijski kongres BUDIMPEŠTA (IKA) 06.09.2021.] *[https://ika.hkm.hr/novosti/medunarodni-euharistijski-kongres-u-budimpesti-znak-nade/ Međunarodni euharistijski kongres u Budimpešti – znak nade BUDIMPEŠTA (IKA) 16.04.2021. / 09:44] *[https://www.vaticannews.va/hr/papa/news/2021-09/zapoceo-medunarodni-euharistijski-kongres-u-budimpesti.html Radio Vatikan Hrvatski Program Vatikanskog Radija (17/09/2021 18:50) Svečana misa kojom je započeo 52. Međunarodni euharistijski kongres u Budimpešti. Započeo Međunarodni euharistijski kongres u Budimpešti] ;{{ikona en}} *[https://www.youtube.com/watch?v=EBGA8y-h2bs Mission Cross – Symbol of the 52nd International Eucharistic Congress 2,138 views Mar 23, 2019 11.4K subscribers (YouTube)] *[https://www.youtube.com/watch?v=iLl2ijbto6I 52. Nemzetközi Eucharisztikus Kongresszus – imázsfilm 93,834 views Jun 14, 202152nd International Eucharistic Congress 11.4K subscribers] *[https://www.youtube.com/watch?v=RKHxVCN0_Xo 52nd International Eucharistic Congress. Opening Ceremony and Holy Mass with First Communion. This one-week event celebrates the Real Presence of Christ in the Eucharist.] *[https://www.youtube.com/watch?v=wcwhvuTyaPM Logo of the 52nd International Eucharistic Congress 1,123 views Oct 31, 2019 52nd International Eucharistic Congress 11.4K subscribers] *[https://www.iec2020.hu/en Logo of the 52nd International Eucharistic Congress in Budapest.<ref>In the logo of the 52nd International Eucharistic Congress the Host and the chalice symbolize the Eucharist. The cross refers to the offer of the Eucharist and to the Golgotha, expressing Jesus’ love for us, and the death He took for us. „All my springs are in you.” – cites the motto of the 2021 festivities from the Book of Psalms. This idea is represented by the spring coming from the Eucharist. The water with its four lines symbolizes the spread of the good news, highlighting the role of the four evangelists and at the same time referring to the four points of the compass – underlining the fact that the mission and good news of the Church is for everyone. The spring flows into a river, its waves refer to the Danube that crosses Budapest and connects several European countries, just like Eucharist connects nations with different languages and cultures and thus becomes a source of reconciliation.</ref>] *[https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2021-09/pope-in-budapest-we-are-very-happy-to-have-francis-among-us.html Pope in Budapest: We are very happy to have Francis among us. As Pope Francis celebrates the Statio Orbis or Closing Mass of the International Eucharistic Congress on Sunday in Budapest, Jesuit Fr Horvàth Arpàd says he hopes the Pope will reaffirm people in the faith. By Lydia O’Kane] *[https://www.france24.com/en/europe/20210912-pope-francis-and-hungary-s-orban-to-meet-in-budapest-amid-clash-of-views-on-migrants Pope Francis and Hungary’s Orban meet in Budapest amid clash of views on migrants Issued on: 12/09/2021 - 09:47 Text by:NEWS WIRES] *[https://www.catholicnewsagency.com/news/248885/international-eucharistic-congress-kicks-off-sunday-in-budapest-hungary International Eucharistic Congress kicks off Sunday in Budapest. By Courtney Mares Rome Newsroom, Sep 4, 2021 / 04:00 am] *[https://www.vaticannews.va/en/church/news/2021-09/international-eucharistic-congress-budapest-bagnasco.html 52nd International Eucharistic Congress begins in Budapest By Benedetta Capelli Vatican news] ;{{ikona de}} *[https://www.kath.ch/newsd/von-zuerich-zum-papst-schweizer-ungaren-fahren-zum-eucharistischen-kongress/ Vera Rüttimann: Von Zürich zum Papst: Schweizer Ungarn fahren zum Eucharistischen Kongress] *[https://www.die-tagespost.de/kirche-aktuell/weltkirche/papst-warnt-vor-falschem-messianismus-art-221136 Papst warnt vor falschem Messianismus Die Tagespost, Budapest 12.09.2021] *[https://www.die-tagespost.de/kirche-aktuell/weltkirche/wir-nehmen-den-leib-christi-zu-uns-und-er-verwandelt-uns-art-221006 "Wir nehmen den Leib Christi zu uns und er verwandelt uns" Die Tagespost 12.09.2021, 13 Uhr Budapest] *[https://www.dbk.de/themen/internationaler-eucharistischer-kongress-2021 Deutsche Bischofskonferenz: 52. Internationaler Eucharistischer Kongress in Budapest vom 5. bis 12. September 2021] *[https://de.euronews.com/2021/09/04/eucharistischer-kongress-in-budapest-auch-der-papst-kommt Eucharistischer Kongress in Budapest: Auch der Papst kommt. euronews Zuletzt aktualisiert: 04/09/2021] *[https://www.vaticannews.va/de/welt/news/2021-09/papst-franziskus-ungarn-weltkongress-eucharistie-kollmann-itv.html Eucharistischer Kongress: „Überraschend viele bei der Eröffnungsveranstaltung“. <ref>Seit vergangenen Sonntag tagt in Budapest der 52. „Eucharistische Weltkongress“, zu dessen Abschluss Papst Franziskus persönlich anreist. ]Doch die Teilnehmerzahlen waren schon von Beginn an geradezu überraschend hoch, berichtet im Gespräch mit dem Kölner Domradio Bernhard Kollmann, der Pfarrer der deutschen Gemeinde St. Elisabeth in Budapest.</ref>] *[https://www.nachrichten.at/politik/aussenpolitik/papst-franziskus-traf-orban-in-budapest;art391,3457650 Papst Franziskus traf Orban in Budapest Von nachrichten.at/apa 12. September 2021] *[https://www.die-tagespost.de/kirche-aktuell/weltkirche/ganz-budapest-im-zeichen-der-eucharistie-art-221128 52. INTERNATIONALER EUCHARISTISCHER KONGRESS Die Tagespost: Ganz Budapest im Zeichen der Eucharistie. Große Eucharistische Prozession in der ungarischen Hauptstadt. Am Ende nimmt der Eucharistische Kongress die Hauptstadt Ungarns ganz in Besitz.] *[https://www.die-tagespost.de/kirche-aktuell/weltkirche/habsburg-hofft-auf-religioese-wiedergeburt-in-ungarn-art-221088 Habsburg hofft auf religiöse Wiedergeburt in Ungarn. Der Papstbesuch in Budapest sei „ein Geschenk“, meint der ungarische Botschafter am Heiligen Stuhl gegenüber der „Tagespost“. Foto: Robert Szaniszlo/ Imago Images | Auch den Internationalen Eucharistischen Kongress, der bereits am vergangenen Sonntag startete, bewertet der Habsburger, der Ungarn am Vatikan vertritt, überaus positiv. 10.09.2021, 07 Uhr] *[https://www.die-tagespost.de/kirche-aktuell/eucharistischer-kongress-ein-grosses-glaubensfest-auf-budapests-strassen-art-221308 Eucharistischer Kongress: Ein großes Glaubensfest auf Budapests Straßen. Der Papst kam mit einer geistlichen Botschaft nach Budapest, nicht um Orbán zu belehren. Foto: Gregorio Borgia (AP) | Der siebenstündige Besuch von Papst Franziskus am Sonntag in Budapest war der Schlussakkord einer achttägigen eucharistischen Symphonie. 17.09.2021, 09 Uhr Stephan Baier] *[https://www.erzdioezese-wien.at/site/nachrichtenmagazin/schwerpunkt/papstfranziskus/article/96327.html 13.09.2021 • Österreich & Weltkirche • Papst Franziskus BUDAPEST: PAPST FEIERT MESSE MIT 100.000 GLÄUBIGEN created by: red/kathpress] *[https://www.nzz.ch/international/papst-franziskus-in-ungarn-und-der-slowakei-einsamer-prediger-ld.1645570?reduced=true Neue Zürcher Zeitung: «Wenn die Kirche aufhört, sich zu bewegen, wird sie krank»] *[https://www.vaticannews.va/de/papst/news/2021-09/papst-franziskus-budapest-wortlaut-rede-oekumene-juden-ungarn.html Papst Franziskus vor Vertretern von Ökumene und jüdischer Gemeinde: Wortlaut Hier finden Sie die Ansprache von Papst Franziskus bei seiner Begegnung mit Vertretern der Ökumene und Mitgliedern der jüdischen Gemeinde Ungarns während seiner Reise nach Budapest am 12. September 2021 in vollen Wortlaut und offizieller deutscher Übersetzung]. *[https://www.vaticannews.va/de/papst/news/2021-09/papst-franziskus-budapest-wortlaut-rede-oekumene-juden-ungarn.html Papst Franziskus vor Vertretern von Ökumene und jüdischer Gemeinde: Wortlaut. Hier finden Sie die Ansprache von Papst Franziskus bei seiner Begegnung mit Vertretern der Ökumene und Mitgliedern der jüdischen Gemeinde Ungarns während seiner Reise nach Budapest am 12. September 2021 in vollen Wortlaut und offizieller deutscher Übersetzung.] * [https://www.rainews.it/tgr/tagesschau/articoli/2021/09/tag-papst-franziskus-ungarn-budapest-slowakei-bratislava-besuch-orban-41c325ac-b589-45f9-bed8-b646d70fb7bf.html 12. SEP 2021 Der Papst reist. Papst mahnt Ungarn zu Offenheit und reist in die Slowakei. Nach seinem Kurzbesuch in Ungarn und mahnenden Worten in Budapest ist Papst Franziskus in der Slowakei angekommen.] *[https://www.kath.ch/newsd/franziskus-unterschiedlicher-empfang-in-budapest-und-bratislava/Franziskus' unterschiedlicher Empfang in Budapest und Bratislava Ungarn und die Slowakei sind traditionell katholisch geprägt. Doch der Papst sieht die Gefahr eines zunehmend oberflächlichen Christentums ohne aufrichtiges Zeugnis. Nicht alle sind mit dieser Kritik einverstanden. Alexander Pitz] *[https://www.tagesschau.de/ausland/europa/papst-in-ungarn-103.html Papstbesuch in UngarnVersöhnliche Worte in Budapest tand: 12.09.2021 17:47 Uhr Als "herzlich" beschreibt der Vatikan das Treffen zwischen Papst Franziskus und dem ungarischen Regierungschef Orban. Dabei hatten Orban-Unterstützer im Vorfeld viel Stimmung gegen den Pontifex gemacht. Oliver Soos, ARD-Studio Studio Wien, zzt. Budapest] ;{{ikona hu}} * [https://www.magyarkurir.hu/hazai/magyarorszag-rendezi-meg-nemzetkozi-eucharisztikus-kongresszust-2020-ban Magyarország rendezi meg a Nemzetközi Eucharisztikus Kongresszust 2020-ban] (magyarkurir.hu, 2016-01-31 11:30) * [http://www.origo.hu/nagyvilag/20160131-magyarorszagon-lesz-az-eucharisztikus-vilagkongresszus.html Magyarországon lesz az eucharisztikus világkongresszus] – Origó, 2016.01.31. * [https://web.archive.org/web/20160201102052/http://mno.hu/tarsadalom/magyarorszagon-lesz-a-kovetkezo-eucharisztikus-vilagkongresszus-1326409 Magyarországon lesz a következő eucharisztikus világkongresszus] – Mno, 2016. január 31. * [http://www.magyarkurir.hu/hirek/erdo-peter-oriasi-jelentosege-annak-hogy-budapesten-lesz-kovetkezo-eucharisztikus-vil Erdő Péter: Óriási a jelentősége, hogy Budapesten lesz a következő Eucharisztikus Világkongresszus] – Magyar Kurír, 2016. január 31. * [https://www.magyarkurir.hu/hazai/mar-csak-egy-ev-elinditottak-nek-visszaszamlalo-orajat Már csak egy év – Elindították a NEK visszaszámláló óráját] – Magyar Kurír, 2019. szeptember 13. * [https://www.magyarkurir.hu/hirek/erdo-peter-braziliaban-nepszerusiti-2020-as-nemzetkozi-eucharisztikus-kongresszust Erdő Péter Brazíliában népszerűsíti a 2020-as Nemzetközi Eucharisztikus Kongresszust] – Magyar Kurír, 2019. szeptember 24. * [http://www.magyarkurir.hu/hirek/elkeszult-2020-as-nemzetkozi-eucharisztikus-kongresszus-logoja Elkészült a 2020-as Nemzetközi Eucharisztikus Kongresszus logója] – Magyar Kurír, 2017. június 6. * [https://web.archive.org/web/20170808115133/http://www.esztergomi-ersekseg.hu/?fm=3&op=ujsag17_2 Minden forrásom belőled fakad – A 2020-as eucharisztikus kongresszus előkészületei] – Esztergom–Budapest, 2017/2 Nyár * [https://web.archive.org/web/20170811010019/http://www.iec2020.hu/l/a-2020-as-budapesti-nemzetkozi-eucharisztikus-kongresszus-logojanak-leirasa/ Opis kongresnega logotipa (znamenja)] * [https://web.archive.org/web/20170809212516/http://www.iec2020.hu/l/szolitson-lampi-bacsinak/ Povej stricu Lampiju] == Sklici == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Evharistični shodi]] [[Kategorija:Evharistija]] [[Kategorija:Leto 2021]] [[Kategorija:Dogodki]] ajm42gsz371k1qrgj7ahcjts6shhtyo 0 504705 5736859 5606524 2022-08-20T06:52:10Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{infopolje Vesoljski polet | name = ''Gaia'' <!--image of the spacecraft/mission-->| image = Gaia vesoljsko plovilo.jpg | image_caption = ''Gaia'' skozi oči umetnika | image_alt = slika vesoljskega plovila ''Gaia'' <!--Basic details-->| mission_type = [[Astrometrija|Astrometrični]] [[observatorij]] | operator = ESA - Evropska vesoljska agencija | SATCAT = 39479 | COSPAR ID | website = {{url|http://sci.esa.int/gaia/}} | mission_duration = prvotno načrtovano: 5 let;<ref name="esa-factsheet">{{cite web |url=http://sci.esa.int/gaia/47354-fact-sheet/ |title=Gaia: fact sheet |date=24 June 2013 |publisher=[[ESA]] }}</ref> podaljšano do 31 Decembra 2022 z možnostjo dodatno podaljšati do 31 Decembra 2025<ref name= "extension2"/> <!--Spacecraft properties-->| manufacturer = {{plainlist| *[[EADS]] Astrium *e2v Technologies}} | launch_mass = {{convert|2029|kg|lb|abbr=on}}<ref name="eoPortal">{{cite web |url=https://directory.eoportal.org/web/eoportal/satellite-missions/g/gaia |title=GAIA (Global Astrometric Interferometer for Astrophysics) Mission |publisher=[[ESA]] eoPortal|access-date=2014-03-28 }}</ref> | BOL_mass = <!--spacecraft mass in orbit at beginning of operational life, after LEOP phase--> | dry_mass = {{convert|1392|kg|lb|abbr=on}} | payload_mass = {{convert|710|kg|lb|abbr=on}}<ref name="esa-faq">{{cite web |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/Gaia/Frequently_Asked_Questions_about_Gaia |title=Frequently Asked Questions about Gaia |date=14 November 2013 |publisher=[[ESA]] }}</ref> | dimensions = {{convert|4.6|x|2.3|m|ft|abbr=on}} | power = 1910&nbsp;watts <!--Launch details-->| launch_date = {{start-date|df=yes|19 December 2013, 09:12:14 UTC|timezone=yes}}<ref name="gaiaLiftoff">{{cite web |url=http://blogs.esa.int/gaia/2013/12/19/gaia-liftoff/ |title=Gaia Liftoff |publisher=[[ESA]] |date=19 December 2013 }}</ref> | launch_rocket = Sojuz ST-B, Fregat-MT | launch_site = Vesoljski center Kourou, Gvajana - Ensemble de Lancement Soyouz (ELS) | launch_contractor = [https://www.arianespace.com Arianespace] | entered_service = <!--date on which the spacecraft entered service, if it did not do so immediately after launch--> <!--end of mission-->| disposal_type = <!--Whether the spacecraft was deorbited, decommissioned, placed in a graveyard orbit, etc--> | deactivated = <!-- when craft was decommissioned --> | last_contact = <!-- when last signal received if not decommissioned --> <!--orbit parameters-->| orbit_reference = Langrageova točka L₂ Sistema Sonce-Zemlja | orbit_regime = Lissajousjeva orbita | orbit_periapsis = {{convert|263000|km|mi|abbr=on}}<ref name="esaenter" /> | orbit_apoapsis = {{convert|707000|km|mi|abbr=on}}<ref name="esaenter" /> | orbit_inclination = | orbit_period = 180 dni | orbit_epoch = 2014 | apsis = apsis | telescope_type = astigmat s 3 zrcali<ref name="eoPortal" /> | telescope_diameter = {{convert|1.45|x|0.5|m|ft|abbr=on}} | telescope_wavelength = <!--wavelengths at which the telescope operates--> | telescope_focal_length = <!--focal length of telescope--> | telescope_area = 0.7&nbsp;m² | telescope_name = <!--name, if different to the satellite--> | instrument_type = teleskop <!--transponder parameters-->| trans_band = {{plainlist| *Pas S (TT&C support) *Pas X(data acquisition)}} | trans_bandwidth = {{plainlist| *nekaj kbit/s gor in dol (pas S) *3–8 Mbit/s navzdol (pas X)}} <!--mission insignia or patch-->| instruments = {{plainlist| *'''ASTRO''': Astrometrični instrument *'''BP/RP''': Fotometrični instrument *'''RVS''': Spektrometer za radialno hitrost }} }}'''''Gaia''''' je [[vesoljski observatorij]] [[Evropska vesoljska agencija|Evropske vesoljske agencije]] (ESA), lansiran leta 2013, z namenom delovati do {{Circa}} 2022. Vesoljsko plovilo je zasnovano za [[Astrometrija|astrometrijo]]: merjenje položajev, razdalj in gibov zvezd z doslej nedoseženo natančnostjo. <ref name="ESA-Gaia">{{Navedi splet|url=http://www.esa.int/gaia/|title=ESA Gaia home|publisher=[[ESA]]|accessdate=2013-10-23}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Spie|year=2014|title=Timo Prusti plenary: Gaia: Scientific In-orbit Performance|journal=SPIE Newsroom|doi=10.1117/2.3201407.13}}</ref> Cilj misije je ustvariti daleč največji in najnatančnejši 3D vesoljski katalog, ki je bil kdajkoli narejen, s približno 1 milijardo [[Astronomsko telo|astronomskih objektov]], predvsem zvezd, pa tudi planetov, kometov, asteroidov in [[Kvazar|kvazarjev]]. <ref name="NYT-20180501">{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis|authorlink=Dennis Overbye|title=Gaia's Map of 1.3 Billion Stars Makes for a Milky Way in a Bottle|url=https://www.nytimes.com/2018/05/01/science/gaia-map-milky-way.html|date=1 May 2018|work=[[The New York Times]]|accessdate=1 May 2018}}</ref> Vesoljsko plovilo je v prvih petih letih izmerilo vsakega od svojih ciljev okoli 70-krat, <ref name="ESA2011" /> pri tem zajelo natančen položaj in gibanje vsake tarče, in bo ta nadaljevalo z delom tudi v bodoče.<ref name="BBC2011">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-15242383|work=BBC Science and Environment|title=A billion pixels for a billion stars|publisher=BBC|date=10 October 2011}}</ref> <ref name="SK2011">{{Navedi splet|url=http://www.scienceknowledge.org/2011/07/14/we-have-already-installed-the-eye-of-gaia-with-a-billion-pixels-to-study-the-milky-way/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160406192842/http://www.scienceknowledge.org/2011/07/14/we-have-already-installed-the-eye-of-gaia-with-a-billion-pixels-to-study-the-milky-way/|archivedate=6 April 2016|title=We have already installed the eye of 'Gaia' with a billion pixels to study the Milky Way|publisher=Science Knowledge|date=14 July 2011}}</ref> Vesoljsko plovilo ima dovolj goriva za mikropogon za delovanje do približno novembra 2024. <ref name="Brown2018">{{Navedi konferenco|last=Brown|first=Anthony|date=29 August 2018|title=21st Century Astrometry: crossing the Dark and Habitable frontiers|series=IAU Symposium 348|accessdate=14 November 2018}}</ref> Ker se njegovi detektorji ne razgrajujejo tako hitro, kot so sprva pričakovali, bi se lahko življenjska doba misije podaljšala prek 2024 ''Gaia'' cilja na objekte svetlejše od [[Magnituda (astronomija)|magnitude]] 20 v širokem fotometričnem pasu, ki pokriva večino vidnega območja; <ref name="Science Performance">{{Navedi splet|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/science-performance|title=Expected Nominal Mission Science Performance|publisher=ESA|accessdate=20 November 2019}}</ref> takšni objekti predstavljajo približno 1 % populacije Rimske ceste. <ref name="ESA2011">{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=28820|title=ESA Gaia spacecraft summary|date=20 May 2011|publisher=ESA}}</ref> Poleg tega naj bi ''Gaia'' odkrila na tisoče do deset tisoč [[Zunajosončni planet|zunanjesončnih planetov]] velikosti Jupitra onkraj Osončja, <ref name="Space Science Gaia">{{Navedi splet|title=Gaia Science Objectives|url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/Gaia/Science_objectives|date=14 June 2013|publisher=European Space Agency}}</ref> 500.000 kvazarjev zunaj naše galaksije in več deset tisoč novih asteroidov in kometov v Osončju. <ref name="cam-ac-uk">{{Navedi splet|title=Gaia's mission: solving the celestial puzzle|url=http://www.cam.ac.uk/research/features/gaias-mission-solving-the-celestial-puzzle|date=21 October 2013|publisher=[[University of Cambridge]]}}</ref> <ref name="Gaia launch">{{Navedi splet|title=ESA's Gaia... Launches With A Billion Pixel Camera|url=http://www.satnews.com/story.php?number=155387954|date=19 December 2013|publisher=Satnews.com}}</ref> <ref name="Gaia asteroid collision warning">{{Navedi splet|title=Gaia space telescope to detect killer asteroids|url=http://www.thehindubusinessline.com/news/science/gaia-space-telescope-to-detect-killer-asteroids/article5257693.com|archiveurl=https://archive.today/20140603094733/http://www.thehindubusinessline.com/news/science/gaia-space-telescope-to-detect-killer-asteroids/article5257693.com|archivedate=3 June 2014|date=19 December 2013|publisher=thehindubusinessline.com}}</ref> ''Misija Gaia'' bo ustvarila natančen tridimenzionalni zemljevid astronomskih objektov po Rimski cesti in zasledovala njihove poti, ki so značilne za izvor in kasnejši razvoj Rimske ceste. [[Spektrofotometrija|Spektro-fotometrične]] meritve bodo zagotovile podrobne fizikalne lastnosti vseh opazovanih zvezd, to je njihovo svetilnost, efektivno temperaturo, [[Težnost|težo]] in [[Kemični element|elementarno]] sestavo. Ta obsežen zvezdniški popis bo zagotovil osnovna opazovanja za analizo številnih pomembnih vprašanj, povezanih z nastankom, zgradbo in preteklostjo naše galaksije. Kot naslednica ''misije Hipparcos'' (operativna 1989–93) je ''Gaia'' del dolgoročnega znanstvenega programa ESA Horizon 2000+. ''Plovilo Gaia'' je 19. decembra 2013 izstrelilo podjetje [https://arianaspace.com Arianespace] z raketo Sojuz ST-B / Fregat-MT iz [[Izstrelišče Kourou|Kourouja]] v Francoski Gvajani. <ref name="ESA-20121119">{{Navedi splet|title=Announcement of Opportunity for the Gaia Data Processing Archive Access Co-Ordination Unit|url=http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=51116|date=19 November 2012|publisher=[[ESA]]}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.arianespace.com/news-press-release/2009/12-16-09-gaia-launch-contract.asp|title=Arianespace to launch Gaia; ESA mission will observe a billion stars in our galaxy|website=Press releases|publisher=Arianespace|date=16 December 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100918044022/http://arianespace.com/news-press-release/2009/12-16-09-gaia-launch-contract.asp|archivedate=18 September 2010}}</ref> Vesoljsko plovilo trenutno deluje na Lissajousjevi orbiti okoli [[Lagrangeeva točka|Lagrangeve točke L ₂]] [[Sonce|sistema Sonce]] - [[Zemlja]] . == Zgodovina == ''Vesoljski teleskop Gaia'' ima svoje korenine v misiji ESA Hipparcos (1989–1993). Njegov cilj sta oktobra 1993 predlagala Lennart Lindegren ( observatorij [[Univerza v Lundu|Lund, univerza Lund]], Švedska) in Michael Perryman (ESA) v odgovor na razpis za zbiranje predlogov za dolgoročni znanstveni program ESA Horizon Plus. Odbor za znanstveni program ESA ga je 13. oktobra 2000 sprejel kot temeljno nalogo številka 6, faza projekta B2 pa je bila odobrena 9. februarja 2006, pri čemer je [[EADS]] Astrium prevzel odgovornost za strojno opremo. Ime "Gaia" je prvotno nastalo kot kratica za ''Global Astrometric Interferometer for Astrophysics''. To je odražalo optično tehniko [[Interferometrija|interferometrije,]] ki je bila prvotno načrtovana za vesoljsko plovilo. Cilji so se s časom razširili, tako da kratica ne pove več vsega, kar Gaia zmore, ime za projekt pa je ostalo. <ref name="ESA-GO">{{Navedi splet|url=http://www.esa.int/esaSC/120377_index_0_m.html|title=ESA Gaia overview|publisher=ESA}}</ref> Skupni stroški misije znašajo približno 740 milijonov EUR (~ 1 milijardo USD), za izdelavo plovila, pot z zemlje na končno točko in za operacije na tleh. <ref name="theguardian">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/science/2013/dec/13/gaia-spacecraft-set-launch-mission-3d-map-stars|publisher=Theguardian|title=Gaia spacecraft set for launch on mission to map a billion stars|date=13 December 2013}}</ref> ''Gaia'' je zakasnila za dve leti in stala 16 % več kot je bil njen prvotni proračun, predvsem zaradi težav, ki so nastale pri poliranju njenih deset ogledal, in problemov med montažo in testiranjem goriščnega sistema za kamere. <ref name="svitak2013">{{Navedi revijo|last=Svitak, Amy|date=2 September 2013|title=Galaxy charter|magazine=Aviation Week & Space Technology|page=30}}</ref> == Cilji == ''Vesoljska misija Gaia'' ima naslednje cilje: * Za določitev lastnih svetilnosti zvezd je treba poznati njihovo oddaljenost. Eden redkih načinov, kako to doseči brez fizičnih predpostavk, je s paralakso, vendar atmosferski učinki in instrumentalne pristranskosti poslabšajo natančnost meritev paralakse. [[Kefeidna spremenljivka|Spremenljivke Kefeide]] se uporabljajo kot standardne sveče za merjenje razdalj do galaksij, vendar so njihove lastne razdalje slabo znane. Tako ostajajo količine, na primer [[Hubblov zakon|hitrost širjenja]] vesolja, ki so od njih odvisne, dalje netočne. Natančno merjenje razdalj ima velik vpliv na razumevanje dogajanj v drugih galaksijah in s tem celotnega vesolja. * Opazovanje najšibkejših objektov bo zagotovilo popolnejši pogled na svetlostno funkcijo zvezd. ''Gaia'' opazuje milijardo zvezd in drugih teles, kar predstavlja 1 % vsebine [[Rimska cesta (galaksija)|Rimske ceste]]. <ref name="svitak2013"/> Če želimo dobiti nepristranski vzorec, je treba izmeriti vse objekte do določene magnitude. * Dobljeni rezultati (kot so razvrstitev, pogostost, korelacije in neposredno opazovane spremembe v lastnostih (bodisi redke oz. enkratne, bodisi ciklične) naj bi omogočili boljše razumevanje hitrejših obdobij v življenju zvezd in dinamike naše galaksije. To je mogoč doseči le z dolgotrajnimi podrobnimi in ponavljajočimi se opazovanji velikega števila zvezd. * Merjenje astrometričnih in kinematičnih lastnosti zvezde je potrebno za razumevanje različnih zvezdnih populacij, zlasti najbolj oddaljenih. Da doseže te cilje, ima ''Gaia'' naslednje naloge: * Določiti pozicijo, paralakso in letno [[lastno gibanje]] 1 milijarde zvezd z natančnostjo približno 20 [[Kotna minuta in sekunda|microarcseconds]] (μas) pri magnitudi 15, in 200 μas pri magnitudi 20. * Določiti položaj zvezd pri magnitudi V = 10 do natančnosti 7 μas – to bi pri merjenju položaja lasu, ki je1000&nbsp;km oddaljen, pomenilo natančnost njegove debeline , - med 12 in 25 μas do V = 15 in med 100 in 300 μas do V = 20, odvisno od barve zvezde. * Razdalja do približno 20 milijonov zvezd bo tako izmerjena z natančnostjo 1 % ali bolje, približno 200 milijonov razdalj pa bolje kot 10 %. Razdalje, natančne do 10 %, bodo segale vse do Galaktičnega središča, to je do oddaljenosti 30.000 svetlobnih let. <ref>{{Navedi časopis|last=Perryman|first=M.A.C|last2=Pace|first2=O.|date=August 2000|title=GAIA – Unraveling the Origin and Evolution of Our Galaxy|url=http://www.esa.int/esapub/bulletin/bullet103/perryman103.pdf|journal=ESA Bulletin|volume=103}}</ref> * Izmeriti tangencialno hitrost 40 milijonov zvezd z natančnostjo boljšo kot 0,5&nbsp;km/s. * Določiti atmosferske parametre (kot so efektivna temperatura, medzvezdna ekstinkcija vidne črte, površinska gravitacija, kovinskost) za vse opažene zvezde <ref name="Bailer-Jones13">{{Navedi časopis|last=Bailer-Jones|first=C. A. L.|last2=Andrae|first2=R.|last3=Arcay|first3=B.|last4=Astraatmadja|first4=T.|last5=Bellas-Velidis|first5=I.|last6=Berihuete|first6=A.|last7=Bijaoui|first7=A.|last8=Carrión|first8=C.|last9=Dafonte|first9=C.|last10=Damerdji|first10=Y.|last11=Dapergolas|first11=A.|displayauthors=1|year=2013|title=The Gaia astrophysical parameters inference system (Apsis)|journal=Astronomy & Astrophysics|volume=559|pages=A74|arxiv=1309.2157|bibcode=2013A&A...559A..74B|doi=10.1051/0004-6361/201322344}}</ref> ter nekaj podrobnejših kemičnih parametrov za tarče, svetlejše od V = 15. <ref name="Kordopatis11">{{Navedi časopis|last=Kordopatis|first=G.|last2=Recio-Blanco|first2=A.|last3=De Laverny|first3=P.|last4=Bijaoui|first4=A.|last5=Hill|first5=V.|last6=Gilmore|first6=G.|author-link6=Gerard F. Gilmore|last7=Wyse|first7=R. F. G.|author-link7=Rosemary Wyse|last8=Ordenovic|first8=C.|year=2011|title=Automatic stellar spectra parameterisation in the IR Ca ii triplet region|journal=[[Astronomy and Astrophysics|Astronomy & Astrophysics]]|volume=535|pages=A106|arxiv=1109.6237|bibcode=2011A&A...535A.106K|doi=10.1051/0004-6361/201117372}}</ref> * Natančno izmeriti orbite in naklone tisoč [[Zunajosončni planet|zunajsolarnih planetov]], pri tem določiti njihovo pravo maso z uporabo astrometričnih metod odkrivanja planetov. <ref name="casertano08">{{Navedi časopis|last=Casertano|first=S.|last2=Lattanzi|first2=M. G.|last3=Sozzetti|first3=A.|last4=Spagna|first4=A.|last5=Jancart|first5=S.|last6=Morbidelli|first6=R.|last7=Pannunzio|first7=R.|last8=Pourbaix|first8=D.|last9=Queloz|first9=D.|year=2008|title=Double-blind test program for astrometric planet detection with Gaia|journal=Astronomy and Astrophysics|volume=482|issue=2|pages=699–729|arxiv=0802.0515|bibcode=2008A&A...482..699C|doi=10.1051/0004-6361:20078997}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/gaia/40577-extra-solar-planets/|archiveurl=https://archive.today/20130929121408/http://sci.esa.int/gaia/40577-extra-solar-planets/|archivedate=29 September 2013|title=GAIA&nbsp;– Exoplanets|date=27 June 2013|publisher=ESA}}</ref> * Natančneje izmeriti [[Gravitacijska leča|upogibanje zvezdne svetlobe]] zaradi [[Sonce|Sončevega]] gravitacijskega polja, kot ga je predvidela [[Splošna teorija relativnosti]] [[Albert Einstein|Alberta Einsteina]] in ki ga je prvič odkril [[Arthur Stanley Eddington|Arthur Eddington]] med [[Sončev mrk|sončnim mrkom leta]] 1919 – po tej poti neposredno opazovati strukturo [[Prostor-čas|vesolja]] in časa. <ref name="ESA-GO"/> * Potencial za odkrivanje [[Apohelski asteroid|Apohelejevih asteroidov]] z orbitami, ki ležijo med Zemljo in Soncem, v območju, ki ga teleskopi na Zemlji težko spremljajo, saj je na nebu vidno le podnevi oziroma tik pred dnem in tik po njem. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.esa.int/esaCP/SEMNXD25WVD_index_0.html|title=Mapping the galaxy, and watching our backyard|publisher=ESA|date=July 2004}}</ref> * Odkritje do 500.000 [[Kvazar|kvazarjev]] . == Vesoljsko plovilo == [[Slika:Pinpointing_Gaia_to_Map_the_Milky_Way.tif|sličica| Gaia kot šibka sled pik po spodnji polovici vidnega polja, polnega zvezd. <ref>{{Navedi splet|title=Pinpointing Gaia to Map the Milky Way – ESO's VST helps determine the spacecraft's orbit to enable the most accurate map ever of more than a billion stars|url=https://www.eso.org/public/news/eso1908/|website=www.eso.org|accessdate=2 May 2019|language=en}}</ref>]] ''Gaio'' je poslalo v vesolje podjetje Arianespace z raketo Soyuz ST-B z zgornjo stopnjo Fregat-MT ''iz Ensemble de Lancement Soyouz.'' Start v [[Izstrelišče Kourou|Kourouju]] v [[Francoska Gvajana|Francoski Gvajani]] je bil 19. decembra 2013 ob 9.12 UTC (06:12 po lokalnem času). Satelit se je 43 minut po izstrelitvi ob 9.54 UTC ločil od zgornje stopnje rakete. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.spaceflightnow.com/soyuz/vs06/status.html|title=Mission Status Center|first=Stephen|last=Clark|website=Soyuz Launch Report|publisher=Spaceflight Now|date=19 December 2013}}</ref> <ref name="BBCLaunch">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-25426424|title=BBC News – Gaia 'billion star surveyor' lifts off|date=19 December 2013|last=Amos|first=Jonathan|publisher=[[BBC]]}}</ref> Plovilo se je nato odpravilo na pot proti [[Lagrangeeva točka|točki L2]] sistema Sonce-Zemlja, ki se nahaja približno 1,5 milijona kilometrov daleč. Točka L2, kamor je Gaia prispela 8. januarja 2014, <ref>{{Navedi splet|url=http://blogs.esa.int/gaia/2014/04/24/commissioning-update/|title=Commissioning update|last=Gaia project team|publisher=esa|date=24 April 2014}}</ref> vesoljskemu plovilu zagotavlja zelo stabilno gravitacijsko in termično okolje. TPlovilo se premika po Lissajousjevi orbiti, ki preprečuje, da bi Zemlja blokirala Sonce - to bi omejilo količino sončne energije, ki bi bila na voljo sončnim celicam plovila, poleg tega pa zmotilo toplotno ravnovesje vesoljskega plovila. Po izstrelitvi so namestili senčnik s premerom 10 metrov. Senčnik je vedno obrnjen proti Soncu, s čimer ohranja vse teleskopske komponente hladne in napaja ''Gaio'' s pomočjo sončnih celic na svoji površini. === Znanstveni instrumenti === ''Tovor Gaia'' sestavljajo trije glavni instrumenti: # Astrometrični instrument '''(Astro)''' z merjenjem kotnega položaja natančno določa položaje vseh zvezd, ki so svetlejše od magnitude 20, . <ref name="Science Performance">{{Navedi splet|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/science-performance|title=Expected Nominal Mission Science Performance|publisher=European Space Agency|accessdate=20 November 2019}}</ref> Z združevanjem meritev katere koli zvezde v petletni misiji bo mogoče določiti njeno [[Paralaksa|paralakso]] in s tem razdaljo ter [[lastno gibanje]] telesa - to je hitrost zvezde, projicirane na nebesno ravnino. # Fotometrični instrument '''(BP/RP)''' omogoča merjenje svetilnosti zvezd na območju [tel:320–1000 320–1000]&nbsp;nm za vse zvezde, svetlejše od magnitude 20. <ref name="Science Performance" /> Modri in rdeči fotometer (BP/RP) se uporabljata za merjenje lastnosti, kot so temperatura, masa, starost in elementarna sestava zvezd. <ref name="ESA-GO"/> <ref>{{Navedi časopis|last=Liu|first=C.|last2=Bailer-Jones|first2=C. A. L.|last3=Sordo|first3=R.|last4=Vallenari|first4=A.|last5=Borrachero|first5=R.|last6=Luri|first6=X.|last7=Sartoretti|first7=P.|date=2012|title=The expected performance of stellar parametrization from Gaia spectrophotometry|journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society|volume=426|issue=3|pages=2463–2482|arxiv=1207.6005|bibcode=2012MNRAS.426.2463L|doi=10.1111/j.1365-2966.2012.21797.x}}</ref> [[Optična prizma|Večbarvna fotometrija uporablja dve prizmi]] iz zlitega silicijevega dioksida nizke ločljivosti, ki pred zaznavanjem razpršita vso svetlobo, ki vstopa v vidno polje iz smeri vzdolž skeniranja. Modri fotometer (BP) deluje v območju valovnih dolžin 330–680&nbsp;nm; rdeči fotometer (RP) pokriva območje valovnih dolžin [tel:640–1050 640–1050]&nbsp;nm. <ref name="Jordan2008">{{Navedi časopis|last=Jordan|first=S.|year=2008|title=The Gaia Project – technique, performance and status|journal=Astronomische Nachrichten|volume=329|issue=9–10|pages=875–880|arxiv=0811.2345|bibcode=2008AN....329..875J|doi=10.1002/asna.200811065}}</ref> # Spektrometer na radialno '''hitrost (RVS)''' se uporablja za določanje hitrosti nebesnih teles vzdolž vidne črte s pomočjo spektrov visoke ločljivosti v spektralnem pasu 847–874&nbsp;nm (poljske črte kalcijevega iona) za objekte do magnitude 17. Radialne hitrosti se merijo z natančnostjo med 1&nbsp;km/s (V = 11,5) in 30&nbsp;km/s (V = 17,5). Meritve radialnih hitrosti je pomembno popraviti za pospešek, ki ga povzroči gibanje vzdolž vidne črte. " <ref name="Jordan2008" /> RVS določa hitrost zvezde vzdolž vidne črte ''Gaie'' z merjenjem [[Dopplerjev pojav|Dopplerjevega efekta]] na absorpcijskih linijah v spektru visoke ločljivosti. Da se ohranita natančna usmeritev ustrezni fokus za zvezde, ki so oddaljene veliko svetlobnih let, na voljo skoraj ni nobenega premičnega dela. Podsistemi vesoljskega plovila so nameščeni na togem okvirju iz silicijevega karbida, kar zagotavlja stabilno strukturo, ki se zaradi toplote ne bo razširila ali skrčila. Kontrolo položaja zagotavljajo majhni motorji na hladen plin, ki imajo lahko pretok do 1,5 mikrograma dušika na sekundo. Telemetrična povezava s satelitom ima v povprečju hitrost približno 3 Mbit/s, medtem ko skupna vsebina slike v goriščni ravnini znaša več Gbit/s . Zato je mogoče na zemljo prenesti le nekaj deset slikovnih pik okoli vsakega predmeta. {{multiple image |direction = horizontal |align= center |width1= 294 |width2= 409 |image1=Schéma-gaia.png |image2=M4-au-plan-focal.png |caption1=<div style="background-color: #f2f2f2; text-align: center; padding: 6px 0; font-weight: bold;">Diagram ''Gaia''</div> ; Zrcala (Z) * '''Z'''rcala teleskopa 1 (M1, M2 in M3) * '''Z'''rcala teleskopa 2 (M'1, M'2 in M'3) * zrcala M4, M'4, M5, M6 niso prikazana ;Drugi sestavni deli (1–9) # Optična miza (torus iz silicijevega karbida) # Radiator za hlajenje goriščne ravnine # Elektronika goriščne ravnine <ref name="focalplane" /> # Rezervoarji za dušik # Spektroskop na difrakcijsko rešetko # Rezervoarji za tekoče pogonsko gorivo # Sledilci zvezd # Telekomunikacijski pano in baterije # Glavni pogonski sistem ;(A) Pot svetlobe skozi teleskop 1 |caption2=<div style="background-color: #f2f2f2; text-align: center; padding: 6px 0; font-weight: bold;">Načrt goriščne ravnine in instrumentov</div> Načrt goriščne ravnine in instrumentov''Gaia''. Zarati vrtenja plovila se slike premikajo pred goriščne ravnine z desne na levo s hitrostjo 60 ločnih sekund na sekundo.<ref name="focalplane">{{cite web |url=http://sci.esa.int/gaia/40129-payload-module/?fbodylongid=1907 |publisher=ESA Science and Technology |title=Gaia - goriščna ravnina}}</ref> # Vstopna svetloba z zrcala M3 # Vstopna svetloba z zrcala M'3 # goriščna ravnina z detektorjem za astrometrični instrument (svetlo modro), modri fotometer(temno modro), rdeči fotometer (rdeče) in spektrometer za radialne hitrosti (roza). # Zrcali M4 in M'4 - združita oba vstopna žarka # Zrcalo M5 # Zrcalo M6 - osvetljuje goriščno ravnino # Optika in difrakcijska rešetka za spektrometer za radialne hitrosti (RVS) # Prizmi za modri (BP) in rdeči (RP) fotometer }} === Načela merjenja === Podobno kot njegov predhodnik ''Hipparcos'', vendar s stokrat boljšo natančnostjo, ''Gaia'' vsebuje dva teleskopa, ki opazujeta v dveh smereh s stalnim kotom 106,5 ° med njima. <ref>{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/gaia/53198-astrometry-in-space/|website=ESA Science and Technology|title=Astrometry in Space|publisher=ESA}}</ref> Vesoljsko plovilo se neprestano vrti okoli osi, ki leži pravokotno na opazovalni črti obeh teleskopov. Os vrtenja ima glede na nebo rahlo [[Precesija|precesijo]], pri tem pa ohranja enak kot proti Soncu. Z natančnim merjenjem relativnih položajev posameznih objektov v obeh smereh opazovanja dobimo tog referenčni sistem. Dve ključni lastnosti teleskopa sta: * 1,45 × 0,5 m primarno ogledalo za vsak teleskop * 1,0 × 0,5 m tarča v žariščni ravninii, na katero se projicira svetloba iz obeh teleskopov. Tarčo sestavlja 106 CCD, vsaka od njih z 4500 x 1966 točk, kar skupno znese 937.8 milijona pik (skratka, gre za kamero gigapiksel razreda) . <ref name="techcrunch">{{Navedi novice|url=https://techcrunch.com/2011/07/06/europe-launches-gigapixel-probe-to-map-milky-way/|work=Techcrunch science update|title=Europe Launching Gigapixel Probe To Map Milky Way|publisher=Techcrunch|date=6 July 2011}}</ref> <ref name="gigapixel">{{Navedi novice|url=http://lostintransits.wordpress.com/tag/gigapixel/|work=lostintransits|title=Gaia: Planets and Parallax|publisher=lostintransits|date=19 December 2013}}</ref> <ref name="petapixel">{{Navedi novice|url=http://petapixel.com/2013/12/19/esas-gigapixel-camera-now-space-will-map-milky-way-unprecedented-detail/|work=petapixel reviews|title=ESA's Gigapixel Camera Now In Space, Will Map the Milky Way in Unprecedented Detail|publisher=Petapixel|date=19 December 2013}}</ref> [[Slika:Gaia geometry sl.jpg|levo|sličica| Metoda skeniranja]] Vsak nebesni objekt bo med misijo, ki naj bi trajala pet let, v povprečju opazovan približno 70-krat. Te meritve bodo pomagale določiti astrometrične parametre zvezd: dve meritvi, ki ustrezata kotnemu položaju določene zvezde na nebu, dve za odvode položaja zvezde skozi čas (gibanje) in nazadnje [[Paralaksa|paralakso]] zvezde, iz katere je mogoče izračunati razdaljo. Radialna hitrost svetlejših zvezd se meri z integriranim spektrometrom, na osnovi [[Dopplerjev pojav|Dopplerjevega učinka]]. Zaradi fizičnih omejitev nosilne rakete Sojuz tarč v fokusu ''Gaie'' ni bilo mogoče optimalno zaščititi pred sevanjem, tako da ESA pričakuje, da bo njih uspešnost nekoliko trpela proti koncu misije petletnega. Pred začetkom misije so testi CCD pod sevanjem zagotovili, da je mogoče doseči cilje primarne misije. <ref>{{Navedi knjigo|arxiv=1608.01476|first2=Asier|editor-last=Holland|editor-first=Andrew D|first4=Thibaut|last4=Prod'Homme|first3=Ralf|last3=Kohley|last2=Abreu|doi=10.1117/12.2232078|first=Cian|last=Crowley|year=2016|pages=99150K|volume=9915|title=High Energy, Optical, and Infrared Detectors for Astronomy VII|chapter=Radiation effects on the Gaia CCDS after 30 months at L2|display-authors=29}}</ref> Pričakovane točnosti podatkov v končnem katalogu so določili s preizkusi v orbiti, ob upoštevajoč vpliv razpršene svetlobe, degradacije optike in osnovne nestabilnosti kota. Najboljše natančnosti za paralakso, položaj in pravilno gibanje imajo svetlejše opazovane zvezde, z navidezno magnitudo 3–12. Standardni odklon za te zvezde naj bi bil pod 6,7 mikro-ločnih sekund.Za šibkejše zvezde se ravni napak povečajo in dosežejo napako v paralaksi pri zvezdah 15. magnitude 26,6 mikro-ločnih sekund in nekaj sto mirko-arc sekund pri zvezdah 20. magnitude. <ref>{{Navedi časopis|last=De Bruijne|first=J. H. J.|last2=Rygl|first2=K. L. J.|last3=Antoja|first3=T.|year=2015|title=Gaia astrometric science performance – post-launch predictions|journal=EAS Publications Series|volume=1502|pages=23–29|arxiv=1502.00791|bibcode=2014EAS....67...23D|doi=10.1051/eas/1567004}}</ref> Za primerjavo, so najboljše ravni napak v paralaksi pri Hipparcosu reda velikosti 100 mikro-arc sekund, značilne ravni pa so nekajkrat večje. <ref name="hipparcos">{{Navedi časopis|last=Van Leeuwen|first=F.|year=2007|title=Validation of the new Hipparcos reduction|journal=Astronomy and Astrophysics|volume=474|issue=2|pages=653–664|arxiv=0708.1752|bibcode=2007A&A...474..653V|doi=10.1051/0004-6361:20078357}}</ref> == Obdelava podatkov == [[Slika:VST_Snaps_Gaia_en_Route_to_a_Billion_Stars.jpg|sličica| VST je posnel ''Gaio'' na poti k milijardam zvezd <ref>{{Navedi novice|title=VST Snaps Gaia en Route to a Billion Stars|url=http://www.eso.org/public/images/potw1407a/|accessdate=2014-03-12|work=ESO}}</ref>]] Celotni obseg podatkov, ki jih bo vesoljsko plovilo zajelo med nominalno petletno misijo pri hitrosti prenosa podatkov 1&nbsp;Mbit/s je okoli 60&nbsp;[[Bajt|TB]], kar pomeni približno 200&nbsp;TB uporabnih nekomprimiranih podatkov, shranjenih v bazi podatkov InterSystems Caché. Odgovoren za obdelavo podatkov, ki jo delno financira ESA, je evropski konzorcij DPAC (Data Processing and Analysis consortium), za katerega so se odločili po njegovi prijavi na razpis ESA novembra 2006. Sredstva za DPAC zagotavljajo sodelujoče države in so zagotovljena do izdaje končnega kataloga ''Gaia'' ' v načrtu za leto 2022. <ref>{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/gaia/58274-the-role-of-dpac/|title=Making sense of it all – the role of the Gaia Data Processing and Analysis Consortium|accessdate=2017-04-08|website=ESA}}</ref>[https://sci.esa.int/web/gaia/-/58277-towards-the-final-gaia-catalogue] ''Gaia'' vsak dan pošilja podatke približno osem ur dolgo s hitrostjo 5&nbsp;Mbit/s. Podatke prejemajo trije radio teleskopi s premerom 35 metrov v mreži ESTRACK, ki se nahajajo v španskem Cebrerosu, argentinski Malargüe in avstralski Novi Norciji. <ref name="ESA-GO"/> == Izstrelitev in orbita == [[Slika:Gaia_observatory_trajectory sl.svg|sličica| Poenostavljen prikaz trajektorije in orbite ''Gaie'' (ni v merilu)]] V oktobru 2013 [[Evropska vesoljska agencija|ESA]] moral preložiti prvotni datum izstrelitve Gaie, ker je bilo iz varnostnih razlogov treba zamenjati dva transponderja. Naprave se uporabljajo za ustvarjanje časovnih signalov za prenos znanstvenih podatkov na zemljo. Težava s transponderjem iste vrste na satelitu, ki je že bil v orbiti, je razlog za zamenjavo in ponovno preverjanje po vgradnji. <ref name="Postponement">{{Navedi splet|title=Gaia launch postponement update|url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/Gaia/Gaia_launch_postponement_update|publisher=[[ESA]]|date=23 October 2013}}</ref> {{multiple image|perrow = 1|total_width= | header = Animacija trajektorije Gaie | image1 = Animation of Gaia trajectory - Polar view.gif | caption1 = Polarni pogled | image2 = Animation of Gaia trajectory - Equatorial view.gif | caption2 = Ekvatorialni pogled | image3 = Animation of Gaia's trajectory - viewed from Sun.gif | caption3 = Gaia, kot jo vidi Sonce | footer = {{legend2|magenta|[[Gaia]]}}{{·}}{{legend2|RoyalBlue|[[Zemlja]]}} }} ''Gaia'' je bila uspešno lansirana 19. decembra 2013 ob 9.12 [[Univerzalni koordinirani čas|UTC]] . <ref name="Launched">{{Navedi splet|title=Soyuz ST-B successfully launches Gaia space observatory|url=http://www.nasaspaceflight.com/2013/12/soyuz-stb-launch-gaia-space-observatory/|publisher=nasaspaceflight.com|date=19 December 2013}}</ref> Približno tri tedne po izstrelitvi, 8. januarja 2014, je dosegla ciljno orbito okoli [[Lagrangeeva točka|točke Lagrange]] (L2) Sonce-Zemlja (SEL2), <ref name="esaenter">{{Navedi splet|url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/Gaia/Gaia_enters_its_operational_orbit|title=Gaia enters its operational orbit|publisher=[[ESA]]|date=8 January 2014}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.spaceflight101.com/gaia-mission-and-orbit-design.html|title=Gaia Mission & Orbit Design Gaia Mission Section|publisher=Spaceflight101|accessdate=2013-12-19|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190328192127/http://spaceflight101.com/gaia/gaia-mission-orbit-design/|archivedate=2019-03-28}}</ref> približno 1,5 milijona kilometrov od Zemlje. Leta 2015 je observatorij Pan-STARRS odkril objekt, ki obkroža Zemljo in ki ga je [[Središče za male planete|Minor Planet Center]] katalogiziral kot objekt {{Mp|2015 HP|116}} . Kmalu je bilo ugotovljeno, da gre za naključno ponovno odkritje vesoljskega plovila Gaia, tako da so predlog nemudoma umaknili. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.minorplanetcenter.net/mpec/K15/K15HC5.html|title=MPEC 2015-H125: DELETION OF 2015 HP116|website=Minor Planet Center|accessdate=2019-11-21}}</ref> == Problem z razpršeno svetlobo == Kmalu po izstrelitvi je ESA razkrila, da ima ''Gaia'' probleme z razpršeno svetlobo . Sprva se je domnevalo, da je vzrok v usedlinah ledu, zaradi katerih se del svetlobe na robovih zaščite pred soncem razprši in se skozi odprtine teleskopa odbija na goriščno ravnino. <ref>{{Navedi novice|url=http://blogs.esa.int/gaia/2014/04/24/commissioning-update/|title=GAIA – Commissioning Update|work=European Space Agency|date=24 April 2014|accessdate=2014-06-03}}</ref> Dejanski vzrok za razpršeno svetlobo so kasneje identificirali kot vlakna sončnega ščita, ki štrlijo čez robove ščita. <ref>{{Navedi novice|title=STATUS OF THE GAIA STRAYLIGHT ANALYSIS AND MITIGATION ACTIONS|url=http://www.cosmos.esa.int/web/gaia/news_20141217|publisher=European Space Agency|accessdate=1 January 2015|date=2014-12-17}}</ref> To se kaže v "degradacije v znanstveni uspešnosti, [ki] bo razmeroma skromna in v glavnem omejena na najšibkejše med eno milijard opazovanih zvezd." Za izboljšano uspešnost so vgradili popravilne algoritme<ref>{{Navedi časopis|last=Mora|first=A.|last2=Biermann|first2=M.|last3=Bombrun|first3=A.|last4=Boyadjian|first4=J.|last5=Chassat|first5=F.|last6=Corberand|first6=P.|last7=Davidson|first7=M.|last8=Doyle|first8=D.|last9=Escolar|first9=D.|last10=Gielesen|first10=W. L. M.|last11=Guilpain|first11=T.|date=2016-07-01|editor-last=MacEwen|editor-first=Howard A|editor2-last=Fazio|editor2-first=Giovanni G|editor3-last=Lystrup|editor3-first=Makenzie|editor4-last=Batalha|editor4-first=Natalie|editor5-last=Siegler|editor5-first=Nicholas|editor6-last=Tong|editor6-first=Edward C|title=Gaia: focus, straylight and basic angle|journal=Space Telescopes and Instrumentation 2016: Optical|series=Space Telescopes and Instrumentation 2016: Optical, Infrared, and Millimeter Wave|location=eprint: arXiv:1608.00045|volume=9904|pages=99042D|arxiv=1608.00045|bibcode=2016SPIE.9904E..2DM|doi=10.1117/12.2230763}}</ref> Degradacija je občutnejša za RVS spektrograf kot za astrometrijske meritve. == Potek misije == [[Slika:The_colour_of_the_sky_from_Gaia’s_Early_Data_Release_3_ESA22358060.png|sličica| Zemljevid neba na osnovi gostote zvezd - Gaia]] Faza preskušanja in umerjanja, ki se je začela, ko ''je bila Gaia'' na poti do točke SEL2, je tekla do konca julija 2014, <ref name="firstscience">{{Navedi novice|url=http://blogs.esa.int/gaia/2014/06/05/gaia-takes-science-measurements|title=Gaia takes science measurements|publisher=ESA|accessdate=2014-07-28}}</ref> z zamudo treh mesecev zaradi nepredvidenih težav z razpršeno svetlobo na detektorju. Po šestmesečnem obdobju zagona je satelit 25. julija 2014 začel s svojim nominalnim petletnim obdobjem znanstvenega dela najprej z intenzivnim snemanjem območja v bližini polov ekliptike ; 21. avgusta 2014 je ''Gaia'' prešla na običajni način snemanja, ki zagotavlja enakomernejšo pokritost. <ref>{{Navedi splet|date=16 August 2016|title=Gaia's second anniversary marked by successes and challenges|publisher=European Space Agency|url=http://sci.esa.int/gaia/58135-gaia-s-second-anniversary-marked-by-successes-and-challenges/|accessdate=19 September 2016}}</ref> Čeprav je bilo prvotno načrtovano, da se meritve omejijo na zvezde, šibkejše od magnitude 5,7, so testi med obratovanjem pokazali, da bi lahko ''Gaia'' samostojno identificirala zvezde vse do magnitude 3. Ko je ''Gaia'' julija 2014 začela z rednim delom, so napravo konfigurirali na rutinsko obdelavo zvezd v razponu magnitud 3 - 20. <ref>{{Navedi konferenco|last=Martín-Fleitas|display-authors=etal|doi=10.1117/12.2056325|arxiv=1408.3039v1|pages=91430Y|date=2 August 2014|series=Proc. SPIE|editor-first=Jacobus M.|editor-last=Oschmann|first5=B.|first=J.|last5=Massart|first4=R.|last4=Kohley|first3=J.|last3=Sahlmann|first2=A.|last2=Mora|title=Space Telescopes and Instrumentation 2014: Optical, Infrared, and Millimeter Wave}}</ref> Poleg te meje se za prenos neobdelanih podatkov skeniranja za preostalih 230 zvezd, svetlejših od magnitude 3, uporabljajo posebni postopki; razvili so pri tem metode za skrčevanje in analizo teh podatkov; tako da je pričakovati, da bo prišlo do "popolne pokritosti neba na svetlem koncu" s standardnimi napakami "nekaj deset µas". <ref>{{Navedi časopis|last=T. Prusti|date=2016|title=The ''Gaia'' mission|journal=Astronomy and Astrophysics|type=forthcoming article|volume=595|pages=A1|arxiv=1609.04153|bibcode=2016A&A...595A...1G|doi=10.1051/0004-6361/201629272}}</ref> Leta 2018 ''so'' podaljšali misijo ''Gaia'' do leta 2020, z dodatno "okvirno možnostjo podaljšati" za dve leti do leta 2022. <ref name="extension">{{Navedi splet|date=14 November 2018|title=Extended life for ESA's science missions|url=http://sci.esa.int/director-desk/60943-extended-life-for-esas-science-missions/|publisher=ESA|accessdate=14 November 2018}}</ref> Leta 2020 je ''bila misija Gaia'' dodatno podaljšana do leta 2022, z dodatno "okvirno možnostjo podaljšanja" do leta 2025. <ref name="extension2">{{Navedi splet|date=13 October 2020|title=Extended operations confirmed for science missions|url=https://sci.esa.int/s/8OJDymW|publisher=ESA|accessdate=15 October 2020}}</ref> Nadaljnja podaljšanja misije omejuje zaloga goriva za mikropogonski sistem, ki bo predvidoma zadoščala do novembra 2024. <ref name="Brown2018"></ref> 12. septembra 2014 je ''Gaia'' odkrila svojo prvo [[Supernova|supernovo]] v drugi galaksiji. <ref>{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/gaia/54630-gaia-discovers-its-first-supernova/|title=GAIA DISCOVERS ITS FIRST SUPERNOVA|website=ESA|accessdate=2019-11-21}}</ref> 3. julija 2015 so na podlagi podatkov vesoljskega plovila izdali zemljevid Rimske ceste na osnovi gostote zvezd. <ref name="stardensitymap">{{Navedi splet|title=Counting stars with Gaia|url=http://sci.esa.int/gaia/56125-counting-stars-with-gaia/|website=sci.esa.int/gaia|publisher=European Space Agency|accessdate=16 July 2015}}</ref> Avgusta 2016 je bilo "uspešno obdelanih več kot 50 milijard prehodov skozi goriščno ravnino, 110 milijard fotometričnih in 9,4 milijarde spektroskopskih opazovanj." <ref name="jansen">{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/gaia/58135-gaia-s-second-anniversary-marked-by-successes-and-challenges/|title=Gaia's second anniversary marked by successes and challenges|website=ESA|accessdate=17 August 2016}}</ref> === Izdaje podatkov === [[Zvezdni katalog|Katalog Gaia]] izhaja v fazah, ki bodo vsebovale vse več informacij; v prvi izdaji prav tako manjkajo nekatere zvezde, zlasti šibkejše zvezde, ki se nahajajo v gostih zvezdnih poljih, in binarni sistemi z majhnimi razdaljami med zvezdama. <ref name="releasescenario" /> Prvo izdajo podatkov, Gaia DR1, ki je temeljila na 14-mesečnih opazovanjih do septembra 2015, so predstavili javnosti 14. septembra 2016 <ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-37355154|title=Gaia space telescope plots a billion stars|last=Jonathan Amos|publisher=BBC|date=14 July 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/gaia/58272-gaia-s-billion-star-map-hints-at-treasures-to-come/|title=Gaia's billion-star map hints at treasures to come, ESA press release|date=13 September 2016|website=ESA|accessdate=2019-11-21}}</ref> in jo opisali v vrsti člankov, objavljenih v reviji ''Astronomy and Astrophysics'' . <ref>{{Navedi splet|url=https://www.aanda.org/component/toc/?task=topic&id=641|publisher=Astronomy & Astrophysics|title=Gaia Data Release 1|accessdate=2019-11-21}}</ref> Objavljeni podatki vsebujejo "položaje in ... magnitude za 1,1 milijarde zvezd, ki uporabljajo samo ''podatke Gaia'' ; položaje, paralakse in lastna gibanja za več kot 2 milijona zvezd", ki temeljijo na kombinaciji podatkov ''Gaia'' in Tycho-2 za te predmete v obeh katalogih; "svetlobne krivulje in značilnosti za približno 3000 spremenljivih zvezd ter položaje in magnitude za več kot 2000… ekstragalaktičnih virov, ki so temelj za definicijo nebesnega referenčnega okvira ". <ref>{{Navedi splet|date=14 September 2016|title=Gaia Data Release 1 (Gaia DR1)|url=http://www.cosmos.esa.int/web/gaia/dr1|website=ESA|accessdate=16 September 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|website=ESA|date=15 September 2016|title=Data Release 1|url=http://sci.esa.int/gaia/58275-data-release-1/|accessdate=15 September 2016}}</ref> <ref name="releasescenario">{{Navedi splet|url=http://www.cosmos.esa.int/web/gaia/release|accessdate=29 January 2019|title=Data Release scenario|website=ESA}}</ref> Do podatkov iz te izdaje DR1 je mogoče priti v arhivu ''Gaia'' <ref>{{Navedi splet|url=http://archives.esac.esa.int/gaia|title=Gaia Archive|website=ESA|accessdate=2019-11-21}}</ref> pa tudi prek astronomskih podatkovnih centrov, kot je [[Centre de données astronomiques de Strasbourg|CDS]] . Druga izdaja podatkov (DR2) 25. aprila 2018 <ref name="NYT-20180501"/> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.npr.org/sections/thetwo-way/2018/04/25/605622779/you-are-here-scientists-unveil-precise-map-of-more-than-a-billion-stars|title=You Are Here: Scientists Unveil Precise Map Of More Than A Billion Stars|website=NPR|accessdate=2019-11-21}}</ref>, temelji na 22 mesecih opazovanj med 25. julijem 2014 in 23. majem 2016. Vključuje položaje, paralakse in pravilna gibanja za približno 1,3 milijarde zvezd ter položaje dodatnih 300 milijonov zvezd v območju magnitud g = 3–20, <ref name="DR2 primer" /> rdeče in modre fotometrične podatke za približno 1,1 milijarde zvezd ter enobarvno fotometrijo za dodatnih 400 milijonov zvezd in povprečne radialne hitrosti za približno 7 milijonov zvezd med magnitudo 4 in 13. Vsebuje tudi podatke za več kot 14.000 izbranih objektov sončnega sistema. <ref>{{Navedi splet|date=25 April 2018|title=Gaia Data Release 2 (Gaia DR2)|website=ESA|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/dr2|accessdate=26 April 2018}}</ref> <ref name="SelectedAsteroids">{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/gaia/59821-selected-asteroids-detected-by-gaia-between-august-2014-and-may-2016/|website=ESA|accessdate=2 December 2017|title=Selected asteroids detected by Gaia between August 2014 and May 2016}}</ref> Koordinate v DR2 uporabljajo drugi nebesni referenčni okvir Gaie''(Gaia'' -CRF2), ki temelji 492,006 virih, za katere se meni, da so [[Kvazar|kvazarji]], in ki je "prva popolna realizacija Mednarodnega zvezdnega referečnega sistema (ICRS) ... ki temelji izključno samo na izvengalaktičnih virih. " <ref>{{Navedi časopis|last=Gaia Collaboration|last2=Mignard|first2=F.|displayauthors=et al|date=2018|title=''Gaia'' Data Release 2 – The celestial reference frame (Gaia-CRF2)|journal=Astronomy & Astrophysics|volume=616|issue=A14|pages=A14|arxiv=1804.09377|bibcode=2018A&A...616A..14G|doi=10.1051/0004-6361/201832916}}</ref> Primerjava mest 2843 virov, skupnih ''Gaia'' -CRF2, in predhodne različice ICRF3 kaže globalno pokrivanje 20 do 30 μas, čeprav se lahko da posamezni viri razlikujejo za več mas. <ref>{{Navedi časopis|last=Lindegren|first=L.|last2=Hernandez|first2=J.|last3=Bombrun|first3=A.|last4=Klioner|first4=S.|displayauthors=et al|date=2018|title=''Gaia'' Data Release 2 – The astrometric solution|journal=Astronomy & Astrophysics|volume=616|issue=A2|pages=A2|arxiv=1804.09366|bibcode=2018A&A...616A...2L|doi=10.1051/0004-6361/201832727}}</ref> Ker postopek obdelave podatkov povezuje posamezna opazovanja Gaia z določenimi viri na nebu, se bo v nekaterih primerih povezava opazovanj z viri pri novi objavi podatkov razlikovala. Zato DR2 uporablja drugačne identifikacijske številke vira kot pa DR1. <ref>{{Navedi splet|last=Prusti|first=Timo|last2=Brown|first2=Anthony|date=3 February 2017|title=Gaia DR2 Schedule|publisher=ESA|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/news_20170203|accessdate=10 March 2018}}</ref> Pri podatkih DR2 so naleteli na številna vprašanja, tako majhne sistematične napake v astrometriji in znatno onesnažene vrednosti radialne hitrosti na gosto zasedenih področjih, kar lahko pomeni razlike do enega odstotka za radialne hitrosti. Tekoče delo bo v prihodnjih izdajah rešilo ta vprašanja. <ref>{{Navedi splet|title=Known issues with the Gaia DR2 data|publisher=European Space Agency|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/dr2-known-issues|accessdate=31 January 2019}}</ref> V vodiču, ki ga je decembra 2019 pripravil biro za pomoč uporabnikov, je najti "vse informacije, nasvete in zvijače, pasti, opozorila in priporočila, pomembna za" DR2. <ref name="DR2 primer">{{Citat|last=Gaia Helpdesk|date=9 December 2019|title=Gaia DR2 primer: Everything you wish you had known before you started working with Gaia Data Release 2|volume=1|url=https://www.cosmos.esa.int/documents/29201/1773953/Gaia+DR2+primer.pdf/a4459741-6732-7a98-1406-a1bea243df79?t=1575906638431|access-date=10 December 2019|format=pdf}}</ref> Zaradi negotovosti pri zbiranju podatkov je bila tretja objava podatkov, ki temelji na 34 -mesečnih opazovanjih, razdeljena na dva dela, tako da so bili prvi objavljeni podatki, ki so bili prvi pripravljeni. Prvi del, EDR3 ("Early Data Release 3"), ki ga sestavljajo izboljšani položaji, paralakse in ustrezni gibi, je bil izdan 3. decembra 2020. <ref name="EDR3">{{Navedi splet|website=ESA|title=Gaia Early Data Release 3 (Gaia EDR3)|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/earlydr3|accessdate=12 December 2020}}</ref> Koordinate v EDR3 uporabljajo novo različico nebesnega referenčnega okvirja ''Gaia'' ''(Gaia'' -CRF3), ki temelji na opazovanjih 1,614,173 izvengalaktičnih virov, <ref name="EDR3" />. Med njimi je 2269, ki so skupni radio virom tretje revizije Mednarodnega nebesnega referenčnega okvirja ( ICRF3) . <ref>{{Navedi časopis|last=Lindegren|first=L.|last2=Klioner|first2=S.|last3=Hernandez|first3=J.|last4=Bombrun|first4=A.|displayauthors=et al|year=2021|title=''Gaia'' Early Data Release 3 – The astrometric solution|journal=Astronomy & Astrophysics|volume=A2|page=649|arxiv=2012.03380|bibcode=2021A&A...649A...2L|doi=10.1051/0004-6361/202039709}}</ref> Na voljo je tudi Gaia katalog zvezd sosed (GCNS), ki vsebuje 331.312 zvezd v oddaljenosti do (nominalno) 100 parsekov (326 svetlobnih let). <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/edr3-gcns|title=Gaia EDR3 - GCNS - Gaia - Cosmos}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Richard Smart, L. M. Sarro, J. Rybizki, C. Reyle, A. C. Robin|date=Dec 3, 2020|title=Gaia Early Data Release 3: The Gaia Catalogue of Nearby Stars|url=https://www.aanda.org/articles/aa/abs/forth/aa39498-20/aa39498-20.html|journal=Astronomy & Astrophysics|doi=10.1051/0004-6361/202039498|issn=0004-6361}}</ref> ==== Prihodnje izdaje ==== DR3, prvotno načrtovan za drugo polovico leta 2021, bo vključeval podatke EDR3 in podatke o sončnem sistemu; informacije o variabilnosti; rezultate za posamezne zvezde, za kvazarje in za razširjene objekte; astrofizikalne parametre; in poseben nabor podatkov, fotometrično raziskavo Gaia Andromeda (GAPS), ki zagotavlja fotometrične časovne vrste za približno 1 milijon virov na področju do 5,5 stopinj okoli središča galaksije Andromeda. <ref>{{Navedi splet|date=29 January 2019|title=Gaia Data Release 3 split into two parts|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/news-2019#GaiaDR3Announcement|website=ESA|accessdate=29 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=26 September 2019|title=Update to the Gaia data release scenario|website=ESA|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/news-2019#DR3Update|accessdate=28 September 2019}}</ref> Večina meritev v DR3 naj bi bila 1,2 -krat natančnejša kot DR2; lastna gibanja bodo 1,9-krat natančnejša. <ref name="Brown_Future">{{Navedi konferenco|first=Anthony G.A.|last=Brown|title=The Future of the Gaia Universe|conference=53rd ESLAB symposium "the Gaia universe"|date=12 April 2019|url=https://zenodo.org/record/2637972|doi=10.5281/zenodo.2637971}}</ref> Datumi izdaje EDR3 in DR3 so bili odloženi zaradi učinkov [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije COVID-19]] na konzorcij za obdelavo in analizo podatkov Gaia. <ref>{{Citat|date=18 March 2020|title=Delay of Gaia (E)DR3|journal=Gaia Newsletter|number=#10|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/news-2020#ScheduleUpdateEDR3andDR3|access-date=21 March 2020}}</ref> ESA je 7. septembra 2020 objavila, da bo Gaia DR3 izšla v prvi polovici leta 2022. <ref>{{Citat|date=7 September 2020|title=Gaia EDR3 release date fixed|journal=Gaia News 2020|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/news-2020#GaiaEDR3date|access-date=7 September 2020}}</ref> Celotna baza podatkov za petletno nominalno misijo DR4, bo vključevala popolne astrometrične, fotometrične in radialne hitrostne kataloge, poglavja s spremenljivimi zvezdami in binarnimi zvezdami, klasifikacije virov ter številne astrofizične parametre za zvezde, nerazrešene zvezdne pare, galaksije in kvazarje, seznam ekso-planetov ter podatki o epohi in tranzitu za vse vire. Dodatne izdaje bodo možne, če se misija podaljša. <ref name="releasescenario">{{Navedi splet|url=http://www.cosmos.esa.int/web/gaia/release|accessdate=29 January 2019|title=Data Release scenario|website=ESA}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.cosmos.esa.int/web/gaia/release "Data Release scenario"]. </cite></ref> Večina meritev v DR4 naj bi bila 1,7 -krat natančnejša od DR2; lastna gibanja bodo 4,5 -krat natančnejša. <ref name="Brown_Future">{{Navedi konferenco|first=Anthony G.A.|last=Brown|title=The Future of the Gaia Universe|conference=53rd ESLAB symposium "the Gaia universe"|date=12 April 2019|url=https://zenodo.org/record/2637972|doi=10.5281/zenodo.2637971}}<cite class="citation conference cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFBrown2019">Brown, Anthony G.A. (12 April 2019). </cite></ref> Če se bo misija podaljšala do 2024, bo večina rezultatov na osnovi desetih let meritev 1,4-krat natančnejša od DR4, medtem lastna gibanja pa 2,8-krat natančnejši od DR4. <ref name="Brown_Future">{{Navedi konferenco|first=Anthony G.A.|last=Brown|title=The Future of the Gaia Universe|conference=53rd ESLAB symposium "the Gaia universe"|date=12 April 2019|url=https://zenodo.org/record/2637972|doi=10.5281/zenodo.2637971}}<cite class="citation conference cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFBrown2019">Brown, Anthony G.A. (12 April 2019). </cite></ref> ''Gaia Sky'' (aplikacijo za popularizacijo misije) so razvili kot orodje za raziskovanje galaksije v treh dimenzijah z uporabo podatkov ''Gaia.'' <ref>{{Navedi splet|last=Sagristà Sellés|first=Toni|date=2016|title=Gaia Sky|publisher=Astronomisches Rechen-Institut (ZAH), Universität Heidelberg|url=https://zah.uni-heidelberg.de/gaia/outreach/gaiasky/|accessdate=2019-11-21}}</ref> === Pomembni rezultati === Novembra 2017 so znanstveniki pod vodstvom Davideja Massarija z astronomskega inštituta Kapteyn na Univerzi v Groningenu na [[Nizozemska|Nizozemskem]] objavili članek, <ref>{{Navedi časopis|last=Massari|first=D.|last2=Breddels|first2=M. A.|last3=Helmi|first3=A.|last4=Posti|first4=L.|last5=Brown|first5=A. G. A.|last6=Tolstoy|first6=E.|year=2018|title=Three-dimensional motions in the Sculptor dwarf galaxy as a glimpse of a new era|url=http://www.spacetelescope.org/static/archives/releases/science_papers/heic1719/heic1719a.pdf|journal=Nature Astronomy|volume=2|issue=2|pages=156–161|arxiv=1711.08945|bibcode=2018NatAs...2..156M|doi=10.1038/s41550-017-0322-y}}</ref> ki raziskuje [[Lastno gibanje|astna gibanja]] (3D) v pritlikavi galaksiji Sculptor in pot te galaksije skozi vesolje z vidika [[Rimska cesta (galaksija)|Rimske ceste]]. Članek sloni na podatkih iz ''Gaie'' in [[Vesoljski teleskop Hubble|vesoljskega teleskopa Hubble]] . Massari je dejal: "Z doseženo natančnostjo lahko merimo letno gibanje zvezde po nebu, ki je manjše kot glava bucike na luni, gledane z Zemlje." Podatki so pokazali, da Kipar kroži okoli Rimske ceste po zelo eliptični orbiti; trenutno je blizu perihelija približno {{Convert|83,4|kpc|ly}}, afelij (t.j. najbolj oddaljena točka) naj bi bil na oddaljenosti {{Convert|222|kpc|ly}}. Oktobra 2018 so [[Univerza v Leidnu|astronomi z univerze Leiden]] lahko iz nabora podatkov DR2 določili orbite 20 zvezd s hiperhitrostjo. Pričakovali so, da bodo našli eno samo zvezdo, ki je dovolj hitra, da zapušča [[Rimska cesta (galaksija)|Rimsko cesto]], našli pa so jih dejansko sedem. Še večje presenečenje za ekipo je bilo odkritje, da se 13 zvezd z veliko hitrostjo približuje Rimski cesti, z verjetnim izvorom v še neznanih ekstragalaktičnih virih. Druga možnost je, da gre za zvezde halo te galaksije; nadaljnje spektroskopske študije bodo pomagale ugotoviti, kateri scenarij je bolj verjeten. <ref>{{Navedi splet|website=phys.org|url=https://phys.org/news/2018-10-gaia-stars-galaxies.html|title=Gaia spots stars flying between galaxies|date=2018-10-02|accessdate=2018-10-03}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Marchetti|first=T|last2=Rossi|first2=E M|last3=Brown|first3=A G A|date=20 September 2018|title=Gaia DR2 in 6D: Searching for the fastest stars in the Galaxy|journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society|volume=490|pages=157–171|arxiv=1804.10607|doi=10.1093/mnras/sty2592}}</ref> Neodvisne meritve so pokazale, da je največja radialna hitrost med hiperhitrimi zvezdami kontaminirana s svetlobo iz bližnjih svetlih zvezd, ker se zvezda nahaja na področju, ki je nabito polno zvezd; tako obstajajo dvomi tudi o drugih visokih radialnih hitrostih, ki jih je ''Gaia'' izmerila. <ref>{{Navedi časopis|last=Boubert|first=Douglas|displayauthors=etal|date=2019|title=Lessons from the curious case of the 'fastest' star in Gaia DR2|journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society|volume=486|issue=2|pages=2618–2630|arxiv=1901.10460|bibcode=2019MNRAS.486.2618B|doi=10.1093/mnras/stz253}}</ref> Novembra 2018 je bila odkrita galaksija Antlia 2. Po velikosti spominja na [[Veliki Magellanov oblak]], čeprav je 10.000 krat šibkejša. Antlia 2 ima najnižjo površinsko svetlost od vseh odkritih galaksij. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/brucedorminey/2018/11/18/esas-gaia-spacecraft-spots-ghost-galaxy-lurking-in-milky-ways-outskirts/#1ba2340c3652|title=ESA's Gaia Spacecraft Spots Ghost Galaxy Lurking In Milky Way's Outskirts|accessdate=20 November 2018|website=[[Forbes]]}}</ref> Decembra 2019 so odkrili zvezdno kopico Price-Whelan 1. <ref>{{Navedi časopis|last=Price-Whelan|first=Adrian M.|last2=Nidever|first2=David L.|last3=Choi|first3=Yumi|last4=Schlafly|first4=Edward F.|last5=Morton|first5=Timothy|last6=Koposov|first6=Sergey E.|last7=Belokurov|first7=Vasily|date=2019-12-05|title=Discovery of a disrupting open cluster far into the Milky Way halo: a recent star formation event in the leading arm of the Magellanic stream?|journal=The Astrophysical Journal|volume=887|issue=1|pages=19|arxiv=1811.05991|bibcode=2019ApJ...887...19P|doi=10.3847/1538-4357/ab4bdd|issn=1538-4357}}</ref> Kopica pripada Magellanovim oblakom in se nahaja v vodilnem kraku teh [[Pritlikava galaksija|pritlikavih galaksij]] . Odkritje kaže, da je tok plina, ki se razteza od Magellanovih oblakov do Rimske ceste, približno za polovico bliže Rimski cesti, kot pa se je doslej mislilo. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/iow_20200109|title=IoW_20200109 - Gaia - Cosmos|website=www.cosmos.esa.int|accessdate=2020-01-09}}</ref> V podatkih, objavljenih januarja 2020, so odkrili Radcliffov val s<ref name="theguardian-sample">{{Navedi novice|first=Ian|last=Sample|accessdate=2020-01-07|title=Astronomers discover huge gaseous wave holding Milky Way's newest stars|url=https://www.theguardian.com/science/2020/jan/07/astronomers-discover-huge-gaseous-wave-holding-milky-ways-newest-stars|work=The Guardian|date=7 January 2020|issn=0261-3077}}</ref> <ref>{{Navedi novice|first=Paul|last=Rincon|accessdate=2020-01-07|title=Vast 'star nursery' region found in our galaxy|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-51021704|date=7 January 2020}}</ref> Marca 2021 je Evropska vesoljska agencija objavila, da je Gaia prvič identificirala tranzitni eksoplanet. Planet so odkrili v orbiti zvezde solarnega tipa Gaia EDR3 3026325426682637824. Po prvem odkritju so za potrditev odkritja uporabili spektrograf PEPSI velikega binokularnega teleskopa (LBT) v Arizoni, ki je planet razvrstil med planete vrste Jovian, to je planete iz plinastega vodika in helija. <ref>https://rocketrundown.com/esas-gaia-observatory-has-found-its-first-transiting-exoplanet/</ref> == GaiaNIR == GaiaNIR (Gaia Near Infra Red) je predlagana naslednica Gaie v [[Infrardeče valovanje|bližnjem infrardečem delu spektra]] . Misija bi lahko razširila trenutni katalog z viri, ki so vidni le v bližnji infrardeči svetlobi, in hkrati izboljšala paralakso zvezd in ustrezno natančnost gibanja s ponovnim ogledom virov kataloga Gaia. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/future-missions-department/60028-cdf-study-report-gaianir/|title=CDF Study Report: GaiaNIR – Study to Enlarge the Achievements of Gaia with NIR Survey|website=sci.esa.int|language=en-GB|accessdate=2019-03-05}}</ref> Eden glavnih izzivov pri razvoju GaiaNIR je razvoj detektorjev za bližnje infrardeče področje. Trenutna tehnologija TDI, ki se uporablja za vesoljsko plovilo Gaia, je na voljo samo pri vidni svetlobi in ne v bližnji infrardeči svetlobi. Druga možnost je de-spin ogledalo in običajni infrardeči detektorji. Ta tehnološki izziv bo verjetno povečal stroške misije razreda ESA M in bo morda zahteval sofinanciranje drugih vesoljskih agencij. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/future-missions-department/60028-cdf-study-report-gaianir/|title=CDF Study Report: GaiaNIR – Study to Enlarge the Achievements of Gaia with NIR Survey|website=sci.esa.int|language=en-GB|accessdate=2019-03-05}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://sci.esa.int/future-missions-department/60028-cdf-study-report-gaianir/ "CDF Study Report: GaiaNIR – Study to Enlarge the Achievements of Gaia with NIR Survey"]. ''sci.esa.int''<span class="reference-accessdate">. </span></cite></ref> Predlagano je bilo tudi možno partnerstvo z ameriškimi institucijami. <ref>{{Navedi časopis|last=McArthur|first=Barbara|last2=Hobbs|first2=David|last3=Høg|first3=Erik|last4=Makarov|first4=Valeri|last5=Sozzetti|first5=Alessandro|last6=Brown|first6=Anthony|last7=Martins|first7=Alberto Krone|last8=Bartlett|first8=Jennifer Lynn|last9=Tomsick|first9=John|last10=Shao|first10=Mike|last11=Benedict|first11=Fritz|date=May 2019|title=All-Sky Near Infrared Space Astrometry|journal=BAAS|language=en|volume=51|issue=3|pages=118|arxiv=1904.08836|bibcode=2019BAAS...51c.118M}}</ref> == Glej tudi == * Arhiv Gaia * [[zvezdni katalog|Gaia katalog]] * Lestve kozmične razdalje * SIM PlanetQuest, preklican ameriški projekt == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == * [http://sci.esa.int/gaia/ Misija Gaia dom]ača stran * [http://www.esa.int/science/gaia Misija ESA Gaia] * [http://archives.esac.esa.int/gaia Arhiv ESA Gaia] * [http://www.esa.int/SPECIALS/Operations/SEMK5HZTIVE_0.html ''Stran Gaia'' pri vesoljskih operacijah ESA] * {{Navedi splet|url=http://blogs.esa.int/gaia/|title=Gaia blog|last=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|website=blogs.esa.int|publisher=European Space Agency}} * [http://www.rssd.esa.int/index.php?project=Gaia&page=Library_selected_papers Knjižnica ''Gaia''] * [http://billionsuns.eu ''Potovanje do milijarde soncev''] je 360 -stopinjski potopni film - misija ''Gaia.'' * {{YouTube|2Z_O66Z4l6Y|Video (12:58) – 1st Data Release (''Gaia''; 14 September 2016)}} * {{YouTube|VINs-JcNmKs|Video (03:47) – 2nd Data Release (''Gaia''; 25 April 2018)}} * {{YouTube|bZfFdCknTQc|Video (01:25; 360° view) – Entire Sky (''Gaia''; 25 April 2018)}} {{portal|astronomija|{{ispa}}}} [[Kategorija:Vesoljski daljnogledi]] [[Kategorija:Evropska vesoljska agencija]] [[Kategorija:Magellanova oblaka]] {{normativna kontrola}} hadha659bbbykjg8wkm9kgdqyi8y7dy 5737145 5736859 2022-08-20T07:15:19Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{infopolje Vesoljski polet | name = ''Gaia'' <!--image of the spacecraft/mission-->| image = Gaia vesoljsko plovilo.jpg | image_caption = ''Gaia'' skozi oči umetnika | image_alt = slika vesoljskega plovila ''Gaia'' <!--Basic details-->| mission_type = [[Astrometrija|Astrometrični]] [[observatorij]] | operator = ESA - Evropska vesoljska agencija | SATCAT = 39479 | COSPAR ID | website = {{url|http://sci.esa.int/gaia/}} | mission_duration = prvotno načrtovano: 5 let;<ref name="esa-factsheet">{{cite web |url=http://sci.esa.int/gaia/47354-fact-sheet/ |title=Gaia: fact sheet |date=24 June 2013 |publisher=[[ESA]] }}</ref> podaljšano do 31 Decembra 2022 z možnostjo dodatno podaljšati do 31 Decembra 2025<ref name= "extension2"/> <!--Spacecraft properties-->| manufacturer = {{plainlist| *[[EADS]] Astrium *e2v Technologies}} | launch_mass = {{convert|2029|kg|lb|abbr=on}}<ref name="eoPortal">{{cite web |url=https://directory.eoportal.org/web/eoportal/satellite-missions/g/gaia |title=GAIA (Global Astrometric Interferometer for Astrophysics) Mission |publisher=[[ESA]] eoPortal|access-date=2014-03-28 }}</ref> | BOL_mass = <!--spacecraft mass in orbit at beginning of operational life, after LEOP phase--> | dry_mass = {{convert|1392|kg|lb|abbr=on}} | payload_mass = {{convert|710|kg|lb|abbr=on}}<ref name="esa-faq">{{cite web |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/Gaia/Frequently_Asked_Questions_about_Gaia |title=Frequently Asked Questions about Gaia |date=14 November 2013 |publisher=[[ESA]] }}</ref> | dimensions = {{convert|4.6|x|2.3|m|ft|abbr=on}} | power = 1910&nbsp;watts <!--Launch details-->| launch_date = {{start-date|df=yes|19 December 2013, 09:12:14 UTC|timezone=yes}}<ref name="gaiaLiftoff">{{cite web |url=http://blogs.esa.int/gaia/2013/12/19/gaia-liftoff/ |title=Gaia Liftoff |publisher=[[ESA]] |date=19 December 2013 }}</ref> | launch_rocket = Sojuz ST-B, Fregat-MT | launch_site = Vesoljski center Kourou, Gvajana - Ensemble de Lancement Soyouz (ELS) | launch_contractor = [https://www.arianespace.com Arianespace] | entered_service = <!--date on which the spacecraft entered service, if it did not do so immediately after launch--> <!--end of mission-->| disposal_type = <!--Whether the spacecraft was deorbited, decommissioned, placed in a graveyard orbit, etc--> | deactivated = <!-- when craft was decommissioned --> | last_contact = <!-- when last signal received if not decommissioned --> <!--orbit parameters-->| orbit_reference = Langrageova točka L₂ Sistema Sonce-Zemlja | orbit_regime = Lissajousjeva orbita | orbit_periapsis = {{convert|263000|km|mi|abbr=on}}<ref name="esaenter" /> | orbit_apoapsis = {{convert|707000|km|mi|abbr=on}}<ref name="esaenter" /> | orbit_inclination = | orbit_period = 180 dni | orbit_epoch = 2014 | apsis = apsis | telescope_type = astigmat s 3 zrcali<ref name="eoPortal" /> | telescope_diameter = {{convert|1.45|x|0.5|m|ft|abbr=on}} | telescope_wavelength = <!--wavelengths at which the telescope operates--> | telescope_focal_length = <!--focal length of telescope--> | telescope_area = 0.7&nbsp;m² | telescope_name = <!--name, if different to the satellite--> | instrument_type = teleskop <!--transponder parameters-->| trans_band = {{plainlist| *Pas S (TT&C support) *Pas X(data acquisition)}} | trans_bandwidth = {{plainlist| *nekaj kbit/s gor in dol (pas S) *3–8 Mbit/s navzdol (pas X)}} <!--mission insignia or patch-->| instruments = {{plainlist| *'''ASTRO''': Astrometrični instrument *'''BP/RP''': Fotometrični instrument *'''RVS''': Spektrometer za radialno hitrost }} }}'''''Gaia''''' je [[vesoljski observatorij]] [[Evropska vesoljska agencija|Evropske vesoljske agencije]] (ESA), lansiran leta 2013, z namenom delovati do {{Circa}} 2022. Vesoljsko plovilo je zasnovano za [[Astrometrija|astrometrijo]]: merjenje položajev, razdalj in gibov zvezd z doslej nedoseženo natančnostjo. <ref name="ESA-Gaia">{{Navedi splet|url=http://www.esa.int/gaia/|title=ESA Gaia home|publisher=[[ESA]]|accessdate=2013-10-23}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Spie|year=2014|title=Timo Prusti plenary: Gaia: Scientific In-orbit Performance|journal=SPIE Newsroom|doi=10.1117/2.3201407.13}}</ref> Cilj misije je ustvariti daleč največji in najnatančnejši 3D vesoljski katalog, ki je bil kdajkoli narejen, s približno 1 milijardo [[Astronomsko telo|astronomskih objektov]], predvsem zvezd, pa tudi planetov, kometov, asteroidov in [[Kvazar|kvazarjev]]. <ref name="NYT-20180501">{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis|authorlink=Dennis Overbye|title=Gaia's Map of 1.3 Billion Stars Makes for a Milky Way in a Bottle|url=https://www.nytimes.com/2018/05/01/science/gaia-map-milky-way.html|date=1 May 2018|work=[[The New York Times]]|accessdate=1 May 2018}}</ref> Vesoljsko plovilo je v prvih petih letih izmerilo vsakega od svojih ciljev okoli 70-krat, <ref name="ESA2011" /> pri tem zajelo natančen položaj in gibanje vsake tarče, in bo ta nadaljevalo z delom tudi v bodoče.<ref name="BBC2011">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-15242383|work=BBC Science and Environment|title=A billion pixels for a billion stars|publisher=BBC|date=10 October 2011}}</ref> <ref name="SK2011">{{Navedi splet|url=http://www.scienceknowledge.org/2011/07/14/we-have-already-installed-the-eye-of-gaia-with-a-billion-pixels-to-study-the-milky-way/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160406192842/http://www.scienceknowledge.org/2011/07/14/we-have-already-installed-the-eye-of-gaia-with-a-billion-pixels-to-study-the-milky-way/|archivedate=6 April 2016|title=We have already installed the eye of 'Gaia' with a billion pixels to study the Milky Way|publisher=Science Knowledge|date=14 July 2011}}</ref> Vesoljsko plovilo ima dovolj goriva za mikropogon za delovanje do približno novembra 2024. <ref name="Brown2018">{{Navedi konferenco|last=Brown|first=Anthony|date=29 August 2018|title=21st Century Astrometry: crossing the Dark and Habitable frontiers|series=IAU Symposium 348|accessdate=14 November 2018}}</ref> Ker se njegovi detektorji ne razgrajujejo tako hitro, kot so sprva pričakovali, bi se lahko življenjska doba misije podaljšala prek 2024 ''Gaia'' cilja na objekte svetlejše od [[Magnituda (astronomija)|magnitude]] 20 v širokem fotometričnem pasu, ki pokriva večino vidnega območja; <ref name="Science Performance">{{Navedi splet|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/science-performance|title=Expected Nominal Mission Science Performance|publisher=ESA|accessdate=20 November 2019}}</ref> takšni objekti predstavljajo približno 1 % populacije Rimske ceste. <ref name="ESA2011">{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=28820|title=ESA Gaia spacecraft summary|date=20 May 2011|publisher=ESA}}</ref> Poleg tega naj bi ''Gaia'' odkrila na tisoče do deset tisoč [[Zunajosončni planet|zunanjesončnih planetov]] velikosti Jupitra onkraj Osončja, <ref name="Space Science Gaia">{{Navedi splet|title=Gaia Science Objectives|url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/Gaia/Science_objectives|date=14 June 2013|publisher=European Space Agency}}</ref> 500.000 kvazarjev zunaj naše galaksije in več deset tisoč novih asteroidov in kometov v Osončju. <ref name="cam-ac-uk">{{Navedi splet|title=Gaia's mission: solving the celestial puzzle|url=http://www.cam.ac.uk/research/features/gaias-mission-solving-the-celestial-puzzle|date=21 October 2013|publisher=[[University of Cambridge]]}}</ref> <ref name="Gaia launch">{{Navedi splet|title=ESA's Gaia... Launches With A Billion Pixel Camera|url=http://www.satnews.com/story.php?number=155387954|date=19 December 2013|publisher=Satnews.com}}</ref> <ref name="Gaia asteroid collision warning">{{Navedi splet|title=Gaia space telescope to detect killer asteroids|url=http://www.thehindubusinessline.com/news/science/gaia-space-telescope-to-detect-killer-asteroids/article5257693.com|archiveurl=https://archive.today/20140603094733/http://www.thehindubusinessline.com/news/science/gaia-space-telescope-to-detect-killer-asteroids/article5257693.com|archivedate=3 June 2014|date=19 December 2013|publisher=thehindubusinessline.com}}</ref> ''Misija Gaia'' bo ustvarila natančen tridimenzionalni zemljevid astronomskih objektov po Rimski cesti in zasledovala njihove poti, ki so značilne za izvor in kasnejši razvoj Rimske ceste. [[Spektrofotometrija|Spektro-fotometrične]] meritve bodo zagotovile podrobne fizikalne lastnosti vseh opazovanih zvezd, to je njihovo svetilnost, efektivno temperaturo, [[Težnost|težo]] in [[Kemični element|elementarno]] sestavo. Ta obsežen zvezdniški popis bo zagotovil osnovna opazovanja za analizo številnih pomembnih vprašanj, povezanih z nastankom, zgradbo in preteklostjo naše galaksije. Kot naslednica ''misije Hipparcos'' (operativna 1989–93) je ''Gaia'' del dolgoročnega znanstvenega programa ESA Horizon 2000+. ''Plovilo Gaia'' je 19. decembra 2013 izstrelilo podjetje [https://arianaspace.com Arianespace] z raketo Sojuz ST-B / Fregat-MT iz [[Izstrelišče Kourou|Kourouja]] v Francoski Gvajani. <ref name="ESA-20121119">{{Navedi splet|title=Announcement of Opportunity for the Gaia Data Processing Archive Access Co-Ordination Unit|url=http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=51116|date=19 November 2012|publisher=[[ESA]]}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.arianespace.com/news-press-release/2009/12-16-09-gaia-launch-contract.asp|title=Arianespace to launch Gaia; ESA mission will observe a billion stars in our galaxy|website=Press releases|publisher=Arianespace|date=16 December 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100918044022/http://arianespace.com/news-press-release/2009/12-16-09-gaia-launch-contract.asp|archivedate=18 September 2010}}</ref> Vesoljsko plovilo trenutno deluje na Lissajousjevi orbiti okoli [[Lagrangeeva točka|Lagrangeve točke L ₂]] [[Sonce|sistema Sonce]] - [[Zemlja]] . == Zgodovina == ''Vesoljski teleskop Gaia'' ima svoje korenine v misiji ESA Hipparcos (1989–1993). Njegov cilj sta oktobra 1993 predlagala Lennart Lindegren ( observatorij [[Univerza v Lundu|Lund, univerza Lund]], Švedska) in Michael Perryman (ESA) v odgovor na razpis za zbiranje predlogov za dolgoročni znanstveni program ESA Horizon Plus. Odbor za znanstveni program ESA ga je 13. oktobra 2000 sprejel kot temeljno nalogo številka 6, faza projekta B2 pa je bila odobrena 9. februarja 2006, pri čemer je [[EADS]] Astrium prevzel odgovornost za strojno opremo. Ime "Gaia" je prvotno nastalo kot kratica za ''Global Astrometric Interferometer for Astrophysics''. To je odražalo optično tehniko [[Interferometrija|interferometrije,]] ki je bila prvotno načrtovana za vesoljsko plovilo. Cilji so se s časom razširili, tako da kratica ne pove več vsega, kar Gaia zmore, ime za projekt pa je ostalo. <ref name="ESA-GO">{{Navedi splet|url=http://www.esa.int/esaSC/120377_index_0_m.html|title=ESA Gaia overview|publisher=ESA}}</ref> Skupni stroški misije znašajo približno 740 milijonov EUR (~ 1 milijardo USD), za izdelavo plovila, pot z zemlje na končno točko in za operacije na tleh. <ref name="theguardian">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/science/2013/dec/13/gaia-spacecraft-set-launch-mission-3d-map-stars|publisher=Theguardian|title=Gaia spacecraft set for launch on mission to map a billion stars|date=13 December 2013}}</ref> ''Gaia'' je zakasnila za dve leti in stala 16 % več kot je bil njen prvotni proračun, predvsem zaradi težav, ki so nastale pri poliranju njenih deset ogledal, in problemov med montažo in testiranjem goriščnega sistema za kamere. <ref name="svitak2013">{{Navedi revijo|last=Svitak, Amy|date=2 September 2013|title=Galaxy charter|magazine=Aviation Week & Space Technology|page=30}}</ref> == Cilji == ''Vesoljska misija Gaia'' ima naslednje cilje: * Za določitev lastnih svetilnosti zvezd je treba poznati njihovo oddaljenost. Eden redkih načinov, kako to doseči brez fizičnih predpostavk, je s paralakso, vendar atmosferski učinki in instrumentalne pristranskosti poslabšajo natančnost meritev paralakse. [[Kefeidna spremenljivka|Spremenljivke Kefeide]] se uporabljajo kot standardne sveče za merjenje razdalj do galaksij, vendar so njihove lastne razdalje slabo znane. Tako ostajajo količine, na primer [[Hubblov zakon|hitrost širjenja]] vesolja, ki so od njih odvisne, dalje netočne. Natančno merjenje razdalj ima velik vpliv na razumevanje dogajanj v drugih galaksijah in s tem celotnega vesolja. * Opazovanje najšibkejših objektov bo zagotovilo popolnejši pogled na svetlostno funkcijo zvezd. ''Gaia'' opazuje milijardo zvezd in drugih teles, kar predstavlja 1 % vsebine [[Rimska cesta (galaksija)|Rimske ceste]]. <ref name="svitak2013"/> Če želimo dobiti nepristranski vzorec, je treba izmeriti vse objekte do določene magnitude. * Dobljeni rezultati (kot so razvrstitev, pogostost, korelacije in neposredno opazovane spremembe v lastnostih (bodisi redke oz. enkratne, bodisi ciklične) naj bi omogočili boljše razumevanje hitrejših obdobij v življenju zvezd in dinamike naše galaksije. To je mogoč doseči le z dolgotrajnimi podrobnimi in ponavljajočimi se opazovanji velikega števila zvezd. * Merjenje astrometričnih in kinematičnih lastnosti zvezde je potrebno za razumevanje različnih zvezdnih populacij, zlasti najbolj oddaljenih. Da doseže te cilje, ima ''Gaia'' naslednje naloge: * Določiti pozicijo, paralakso in letno [[lastno gibanje]] 1 milijarde zvezd z natančnostjo približno 20 [[Kotna minuta in sekunda|microarcseconds]] (μas) pri magnitudi 15, in 200 μas pri magnitudi 20. * Določiti položaj zvezd pri magnitudi V = 10 do natančnosti 7 μas – to bi pri merjenju položaja lasu, ki je1000&nbsp;km oddaljen, pomenilo natančnost njegove debeline , - med 12 in 25 μas do V = 15 in med 100 in 300 μas do V = 20, odvisno od barve zvezde. * Razdalja do približno 20 milijonov zvezd bo tako izmerjena z natančnostjo 1 % ali bolje, približno 200 milijonov razdalj pa bolje kot 10 %. Razdalje, natančne do 10 %, bodo segale vse do Galaktičnega središča, to je do oddaljenosti 30.000 svetlobnih let. <ref>{{Navedi časopis|last=Perryman|first=M.A.C|last2=Pace|first2=O.|date=August 2000|title=GAIA – Unraveling the Origin and Evolution of Our Galaxy|url=http://www.esa.int/esapub/bulletin/bullet103/perryman103.pdf|journal=ESA Bulletin|volume=103}}</ref> * Izmeriti tangencialno hitrost 40 milijonov zvezd z natančnostjo boljšo kot 0,5&nbsp;km/s. * Določiti atmosferske parametre (kot so efektivna temperatura, medzvezdna ekstinkcija vidne črte, površinska gravitacija, kovinskost) za vse opažene zvezde <ref name="Bailer-Jones13">{{Navedi časopis|last=Bailer-Jones|first=C. A. L.|last2=Andrae|first2=R.|last3=Arcay|first3=B.|last4=Astraatmadja|first4=T.|last5=Bellas-Velidis|first5=I.|last6=Berihuete|first6=A.|last7=Bijaoui|first7=A.|last8=Carrión|first8=C.|last9=Dafonte|first9=C.|last10=Damerdji|first10=Y.|last11=Dapergolas|first11=A.|displayauthors=1|year=2013|title=The Gaia astrophysical parameters inference system (Apsis)|journal=Astronomy & Astrophysics|volume=559|pages=A74|arxiv=1309.2157|bibcode=2013A&A...559A..74B|doi=10.1051/0004-6361/201322344}}</ref> ter nekaj podrobnejših kemičnih parametrov za tarče, svetlejše od V = 15. <ref name="Kordopatis11">{{Navedi časopis|last=Kordopatis|first=G.|last2=Recio-Blanco|first2=A.|last3=De Laverny|first3=P.|last4=Bijaoui|first4=A.|last5=Hill|first5=V.|last6=Gilmore|first6=G.|author-link6=Gerard F. Gilmore|last7=Wyse|first7=R. F. G.|author-link7=Rosemary Wyse|last8=Ordenovic|first8=C.|year=2011|title=Automatic stellar spectra parameterisation in the IR Ca ii triplet region|journal=[[Astronomy and Astrophysics|Astronomy & Astrophysics]]|volume=535|pages=A106|arxiv=1109.6237|bibcode=2011A&A...535A.106K|doi=10.1051/0004-6361/201117372}}</ref> * Natančno izmeriti orbite in naklone tisoč [[Zunajosončni planet|zunajsolarnih planetov]], pri tem določiti njihovo pravo maso z uporabo astrometričnih metod odkrivanja planetov. <ref name="casertano08">{{Navedi časopis|last=Casertano|first=S.|last2=Lattanzi|first2=M. G.|last3=Sozzetti|first3=A.|last4=Spagna|first4=A.|last5=Jancart|first5=S.|last6=Morbidelli|first6=R.|last7=Pannunzio|first7=R.|last8=Pourbaix|first8=D.|last9=Queloz|first9=D.|year=2008|title=Double-blind test program for astrometric planet detection with Gaia|journal=Astronomy and Astrophysics|volume=482|issue=2|pages=699–729|arxiv=0802.0515|bibcode=2008A&A...482..699C|doi=10.1051/0004-6361:20078997}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/gaia/40577-extra-solar-planets/|archiveurl=https://archive.today/20130929121408/http://sci.esa.int/gaia/40577-extra-solar-planets/|archivedate=29 September 2013|title=GAIA&nbsp;– Exoplanets|date=27 June 2013|publisher=ESA}}</ref> * Natančneje izmeriti [[Gravitacijska leča|upogibanje zvezdne svetlobe]] zaradi [[Sonce|Sončevega]] gravitacijskega polja, kot ga je predvidela [[Splošna teorija relativnosti]] [[Albert Einstein|Alberta Einsteina]] in ki ga je prvič odkril [[Arthur Stanley Eddington|Arthur Eddington]] med [[Sončev mrk|sončnim mrkom leta]] 1919 – po tej poti neposredno opazovati strukturo [[Prostor-čas|vesolja]] in časa. <ref name="ESA-GO"/> * Potencial za odkrivanje [[Apohelski asteroid|Apohelejevih asteroidov]] z orbitami, ki ležijo med Zemljo in Soncem, v območju, ki ga teleskopi na Zemlji težko spremljajo, saj je na nebu vidno le podnevi oziroma tik pred dnem in tik po njem. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.esa.int/esaCP/SEMNXD25WVD_index_0.html|title=Mapping the galaxy, and watching our backyard|publisher=ESA|date=July 2004}}</ref> * Odkritje do 500.000 [[Kvazar|kvazarjev]] . == Vesoljsko plovilo == [[Slika:Pinpointing_Gaia_to_Map_the_Milky_Way.tif|sličica| Gaia kot šibka sled pik po spodnji polovici vidnega polja, polnega zvezd. <ref>{{Navedi splet|title=Pinpointing Gaia to Map the Milky Way – ESO's VST helps determine the spacecraft's orbit to enable the most accurate map ever of more than a billion stars|url=https://www.eso.org/public/news/eso1908/|website=www.eso.org|accessdate=2 May 2019|language=en}}</ref>]] ''Gaio'' je poslalo v vesolje podjetje Arianespace z raketo Soyuz ST-B z zgornjo stopnjo Fregat-MT ''iz Ensemble de Lancement Soyouz.'' Start v [[Izstrelišče Kourou|Kourouju]] v [[Francoska Gvajana|Francoski Gvajani]] je bil 19. decembra 2013 ob 9.12 UTC (06:12 po lokalnem času). Satelit se je 43 minut po izstrelitvi ob 9.54 UTC ločil od zgornje stopnje rakete. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.spaceflightnow.com/soyuz/vs06/status.html|title=Mission Status Center|first=Stephen|last=Clark|website=Soyuz Launch Report|publisher=Spaceflight Now|date=19 December 2013}}</ref> <ref name="BBCLaunch">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-25426424|title=BBC News – Gaia 'billion star surveyor' lifts off|date=19 December 2013|last=Amos|first=Jonathan|publisher=[[BBC]]}}</ref> Plovilo se je nato odpravilo na pot proti [[Lagrangeeva točka|točki L2]] sistema Sonce-Zemlja, ki se nahaja približno 1,5 milijona kilometrov daleč. Točka L2, kamor je Gaia prispela 8. januarja 2014, <ref>{{Navedi splet|url=http://blogs.esa.int/gaia/2014/04/24/commissioning-update/|title=Commissioning update|last=Gaia project team|publisher=esa|date=24 April 2014}}</ref> vesoljskemu plovilu zagotavlja zelo stabilno gravitacijsko in termično okolje. TPlovilo se premika po Lissajousjevi orbiti, ki preprečuje, da bi Zemlja blokirala Sonce - to bi omejilo količino sončne energije, ki bi bila na voljo sončnim celicam plovila, poleg tega pa zmotilo toplotno ravnovesje vesoljskega plovila. Po izstrelitvi so namestili senčnik s premerom 10 metrov. Senčnik je vedno obrnjen proti Soncu, s čimer ohranja vse teleskopske komponente hladne in napaja ''Gaio'' s pomočjo sončnih celic na svoji površini. === Znanstveni instrumenti === ''Tovor Gaia'' sestavljajo trije glavni instrumenti: # Astrometrični instrument '''(Astro)''' z merjenjem kotnega položaja natančno določa položaje vseh zvezd, ki so svetlejše od magnitude 20, . <ref name="Science Performance">{{Navedi splet|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/science-performance|title=Expected Nominal Mission Science Performance|publisher=European Space Agency|accessdate=20 November 2019}}</ref> Z združevanjem meritev katere koli zvezde v petletni misiji bo mogoče določiti njeno [[Paralaksa|paralakso]] in s tem razdaljo ter [[lastno gibanje]] telesa - to je hitrost zvezde, projicirane na nebesno ravnino. # Fotometrični instrument '''(BP/RP)''' omogoča merjenje svetilnosti zvezd na območju [tel:320–1000 320–1000]&nbsp;nm za vse zvezde, svetlejše od magnitude 20. <ref name="Science Performance" /> Modri in rdeči fotometer (BP/RP) se uporabljata za merjenje lastnosti, kot so temperatura, masa, starost in elementarna sestava zvezd. <ref name="ESA-GO"/> <ref>{{Navedi časopis|last=Liu|first=C.|last2=Bailer-Jones|first2=C. A. L.|last3=Sordo|first3=R.|last4=Vallenari|first4=A.|last5=Borrachero|first5=R.|last6=Luri|first6=X.|last7=Sartoretti|first7=P.|date=2012|title=The expected performance of stellar parametrization from Gaia spectrophotometry|journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society|volume=426|issue=3|pages=2463–2482|arxiv=1207.6005|bibcode=2012MNRAS.426.2463L|doi=10.1111/j.1365-2966.2012.21797.x}}</ref> [[Optična prizma|Večbarvna fotometrija uporablja dve prizmi]] iz zlitega silicijevega dioksida nizke ločljivosti, ki pred zaznavanjem razpršita vso svetlobo, ki vstopa v vidno polje iz smeri vzdolž skeniranja. Modri fotometer (BP) deluje v območju valovnih dolžin 330–680&nbsp;nm; rdeči fotometer (RP) pokriva območje valovnih dolžin [tel:640–1050 640–1050]&nbsp;nm. <ref name="Jordan2008">{{Navedi časopis|last=Jordan|first=S.|year=2008|title=The Gaia Project – technique, performance and status|journal=Astronomische Nachrichten|volume=329|issue=9–10|pages=875–880|arxiv=0811.2345|bibcode=2008AN....329..875J|doi=10.1002/asna.200811065}}</ref> # Spektrometer na radialno '''hitrost (RVS)''' se uporablja za določanje hitrosti nebesnih teles vzdolž vidne črte s pomočjo spektrov visoke ločljivosti v spektralnem pasu 847–874&nbsp;nm (poljske črte kalcijevega iona) za objekte do magnitude 17. Radialne hitrosti se merijo z natančnostjo med 1&nbsp;km/s (V = 11,5) in 30&nbsp;km/s (V = 17,5). Meritve radialnih hitrosti je pomembno popraviti za pospešek, ki ga povzroči gibanje vzdolž vidne črte. " <ref name="Jordan2008" /> RVS določa hitrost zvezde vzdolž vidne črte ''Gaie'' z merjenjem [[Dopplerjev pojav|Dopplerjevega efekta]] na absorpcijskih linijah v spektru visoke ločljivosti. Da se ohranita natančna usmeritev ustrezni fokus za zvezde, ki so oddaljene veliko svetlobnih let, na voljo skoraj ni nobenega premičnega dela. Podsistemi vesoljskega plovila so nameščeni na togem okvirju iz silicijevega karbida, kar zagotavlja stabilno strukturo, ki se zaradi toplote ne bo razširila ali skrčila. Kontrolo položaja zagotavljajo majhni motorji na hladen plin, ki imajo lahko pretok do 1,5 mikrograma dušika na sekundo. Telemetrična povezava s satelitom ima v povprečju hitrost približno 3 Mbit/s, medtem ko skupna vsebina slike v goriščni ravnini znaša več Gbit/s . Zato je mogoče na zemljo prenesti le nekaj deset slikovnih pik okoli vsakega predmeta. {{multiple image |direction = horizontal |align= center |width1= 294 |width2= 409 |image1=Schéma-gaia.png |image2=M4-au-plan-focal.png |caption1=<div style="background-color: #f2f2f2; text-align: center; padding: 6px 0; font-weight: bold;">Diagram ''Gaia''</div> ; Zrcala (Z) * '''Z'''rcala teleskopa 1 (M1, M2 in M3) * '''Z'''rcala teleskopa 2 (M'1, M'2 in M'3) * zrcala M4, M'4, M5, M6 niso prikazana ;Drugi sestavni deli (1–9) # Optična miza (torus iz silicijevega karbida) # Radiator za hlajenje goriščne ravnine # Elektronika goriščne ravnine <ref name="focalplane" /> # Rezervoarji za dušik # Spektroskop na difrakcijsko rešetko # Rezervoarji za tekoče pogonsko gorivo # Sledilci zvezd # Telekomunikacijski pano in baterije # Glavni pogonski sistem ;(A) Pot svetlobe skozi teleskop 1 |caption2=<div style="background-color: #f2f2f2; text-align: center; padding: 6px 0; font-weight: bold;">Načrt goriščne ravnine in instrumentov</div> Načrt goriščne ravnine in instrumentov''Gaia''. Zarati vrtenja plovila se slike premikajo pred goriščne ravnine z desne na levo s hitrostjo 60 ločnih sekund na sekundo.<ref name="focalplane">{{cite web |url=http://sci.esa.int/gaia/40129-payload-module/?fbodylongid=1907 |publisher=ESA Science and Technology |title=Gaia - goriščna ravnina}}</ref> # Vstopna svetloba z zrcala M3 # Vstopna svetloba z zrcala M'3 # goriščna ravnina z detektorjem za astrometrični instrument (svetlo modro), modri fotometer(temno modro), rdeči fotometer (rdeče) in spektrometer za radialne hitrosti (roza). # Zrcali M4 in M'4 - združita oba vstopna žarka # Zrcalo M5 # Zrcalo M6 - osvetljuje goriščno ravnino # Optika in difrakcijska rešetka za spektrometer za radialne hitrosti (RVS) # Prizmi za modri (BP) in rdeči (RP) fotometer }} === Načela merjenja === Podobno kot njegov predhodnik ''Hipparcos'', vendar s stokrat boljšo natančnostjo, ''Gaia'' vsebuje dva teleskopa, ki opazujeta v dveh smereh s stalnim kotom 106,5 ° med njima. <ref>{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/gaia/53198-astrometry-in-space/|website=ESA Science and Technology|title=Astrometry in Space|publisher=ESA}}</ref> Vesoljsko plovilo se neprestano vrti okoli osi, ki leži pravokotno na opazovalni črti obeh teleskopov. Os vrtenja ima glede na nebo rahlo [[Precesija|precesijo]], pri tem pa ohranja enak kot proti Soncu. Z natančnim merjenjem relativnih položajev posameznih objektov v obeh smereh opazovanja dobimo tog referenčni sistem. Dve ključni lastnosti teleskopa sta: * 1,45 × 0,5 m primarno ogledalo za vsak teleskop * 1,0 × 0,5 m tarča v žariščni ravninii, na katero se projicira svetloba iz obeh teleskopov. Tarčo sestavlja 106 CCD, vsaka od njih z 4500 x 1966 točk, kar skupno znese 937.8 milijona pik (skratka, gre za kamero gigapiksel razreda) . <ref name="techcrunch">{{Navedi novice|url=https://techcrunch.com/2011/07/06/europe-launches-gigapixel-probe-to-map-milky-way/|work=Techcrunch science update|title=Europe Launching Gigapixel Probe To Map Milky Way|publisher=Techcrunch|date=6 July 2011}}</ref> <ref name="gigapixel">{{Navedi novice|url=http://lostintransits.wordpress.com/tag/gigapixel/|work=lostintransits|title=Gaia: Planets and Parallax|publisher=lostintransits|date=19 December 2013}}</ref> <ref name="petapixel">{{Navedi novice|url=http://petapixel.com/2013/12/19/esas-gigapixel-camera-now-space-will-map-milky-way-unprecedented-detail/|work=petapixel reviews|title=ESA's Gigapixel Camera Now In Space, Will Map the Milky Way in Unprecedented Detail|publisher=Petapixel|date=19 December 2013}}</ref> [[Slika:Gaia geometry sl.jpg|levo|sličica| Metoda skeniranja]] Vsak nebesni objekt bo med misijo, ki naj bi trajala pet let, v povprečju opazovan približno 70-krat. Te meritve bodo pomagale določiti astrometrične parametre zvezd: dve meritvi, ki ustrezata kotnemu položaju določene zvezde na nebu, dve za odvode položaja zvezde skozi čas (gibanje) in nazadnje [[Paralaksa|paralakso]] zvezde, iz katere je mogoče izračunati razdaljo. Radialna hitrost svetlejših zvezd se meri z integriranim spektrometrom, na osnovi [[Dopplerjev pojav|Dopplerjevega učinka]]. Zaradi fizičnih omejitev nosilne rakete Sojuz tarč v fokusu ''Gaie'' ni bilo mogoče optimalno zaščititi pred sevanjem, tako da ESA pričakuje, da bo njih uspešnost nekoliko trpela proti koncu misije petletnega. Pred začetkom misije so testi CCD pod sevanjem zagotovili, da je mogoče doseči cilje primarne misije. <ref>{{Navedi knjigo|arxiv=1608.01476|first2=Asier|editor-last=Holland|editor-first=Andrew D|first4=Thibaut|last4=Prod'Homme|first3=Ralf|last3=Kohley|last2=Abreu|doi=10.1117/12.2232078|first=Cian|last=Crowley|year=2016|pages=99150K|volume=9915|title=High Energy, Optical, and Infrared Detectors for Astronomy VII|chapter=Radiation effects on the Gaia CCDS after 30 months at L2|display-authors=29}}</ref> Pričakovane točnosti podatkov v končnem katalogu so določili s preizkusi v orbiti, ob upoštevajoč vpliv razpršene svetlobe, degradacije optike in osnovne nestabilnosti kota. Najboljše natančnosti za paralakso, položaj in pravilno gibanje imajo svetlejše opazovane zvezde, z navidezno magnitudo 3–12. Standardni odklon za te zvezde naj bi bil pod 6,7 mikro-ločnih sekund.Za šibkejše zvezde se ravni napak povečajo in dosežejo napako v paralaksi pri zvezdah 15. magnitude 26,6 mikro-ločnih sekund in nekaj sto mirko-arc sekund pri zvezdah 20. magnitude. <ref>{{Navedi časopis|last=De Bruijne|first=J. H. J.|last2=Rygl|first2=K. L. J.|last3=Antoja|first3=T.|year=2015|title=Gaia astrometric science performance – post-launch predictions|journal=EAS Publications Series|volume=1502|pages=23–29|arxiv=1502.00791|bibcode=2014EAS....67...23D|doi=10.1051/eas/1567004}}</ref> Za primerjavo, so najboljše ravni napak v paralaksi pri Hipparcosu reda velikosti 100 mikro-arc sekund, značilne ravni pa so nekajkrat večje. <ref name="hipparcos">{{Navedi časopis|last=Van Leeuwen|first=F.|year=2007|title=Validation of the new Hipparcos reduction|journal=Astronomy and Astrophysics|volume=474|issue=2|pages=653–664|arxiv=0708.1752|bibcode=2007A&A...474..653V|doi=10.1051/0004-6361:20078357}}</ref> == Obdelava podatkov == [[Slika:VST_Snaps_Gaia_en_Route_to_a_Billion_Stars.jpg|sličica| VST je posnel ''Gaio'' na poti k milijardam zvezd <ref>{{Navedi novice|title=VST Snaps Gaia en Route to a Billion Stars|url=http://www.eso.org/public/images/potw1407a/|accessdate=2014-03-12|work=ESO}}</ref>]] Celotni obseg podatkov, ki jih bo vesoljsko plovilo zajelo med nominalno petletno misijo pri hitrosti prenosa podatkov 1&nbsp;Mbit/s je okoli 60&nbsp;[[Bajt|TB]], kar pomeni približno 200&nbsp;TB uporabnih nekomprimiranih podatkov, shranjenih v bazi podatkov InterSystems Caché. Odgovoren za obdelavo podatkov, ki jo delno financira ESA, je evropski konzorcij DPAC (Data Processing and Analysis consortium), za katerega so se odločili po njegovi prijavi na razpis ESA novembra 2006. Sredstva za DPAC zagotavljajo sodelujoče države in so zagotovljena do izdaje končnega kataloga ''Gaia'' ' v načrtu za leto 2022. <ref>{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/gaia/58274-the-role-of-dpac/|title=Making sense of it all – the role of the Gaia Data Processing and Analysis Consortium|accessdate=2017-04-08|website=ESA}}</ref>[https://sci.esa.int/web/gaia/-/58277-towards-the-final-gaia-catalogue] ''Gaia'' vsak dan pošilja podatke približno osem ur dolgo s hitrostjo 5&nbsp;Mbit/s. Podatke prejemajo trije radio teleskopi s premerom 35 metrov v mreži ESTRACK, ki se nahajajo v španskem Cebrerosu, argentinski Malargüe in avstralski Novi Norciji. <ref name="ESA-GO"/> == Izstrelitev in orbita == [[Slika:Gaia_observatory_trajectory sl.svg|sličica| Poenostavljen prikaz trajektorije in orbite ''Gaie'' (ni v merilu)]] V oktobru 2013 [[Evropska vesoljska agencija|ESA]] moral preložiti prvotni datum izstrelitve Gaie, ker je bilo iz varnostnih razlogov treba zamenjati dva transponderja. Naprave se uporabljajo za ustvarjanje časovnih signalov za prenos znanstvenih podatkov na zemljo. Težava s transponderjem iste vrste na satelitu, ki je že bil v orbiti, je razlog za zamenjavo in ponovno preverjanje po vgradnji. <ref name="Postponement">{{Navedi splet|title=Gaia launch postponement update|url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/Gaia/Gaia_launch_postponement_update|publisher=[[ESA]]|date=23 October 2013}}</ref> {{multiple image|perrow = 1|total_width= | header = Animacija trajektorije Gaie | image1 = Animation of Gaia trajectory - Polar view.gif | caption1 = Polarni pogled | image2 = Animation of Gaia trajectory - Equatorial view.gif | caption2 = Ekvatorialni pogled | image3 = Animation of Gaia's trajectory - viewed from Sun.gif | caption3 = Gaia, kot jo vidi Sonce | footer = {{legend2|magenta|[[Gaia]]}}{{·}}{{legend2|RoyalBlue|[[Zemlja]]}} }} ''Gaia'' je bila uspešno lansirana 19. decembra 2013 ob 9.12 [[Univerzalni koordinirani čas|UTC]] . <ref name="Launched">{{Navedi splet|title=Soyuz ST-B successfully launches Gaia space observatory|url=http://www.nasaspaceflight.com/2013/12/soyuz-stb-launch-gaia-space-observatory/|publisher=nasaspaceflight.com|date=19 December 2013}}</ref> Približno tri tedne po izstrelitvi, 8. januarja 2014, je dosegla ciljno orbito okoli [[Lagrangeeva točka|točke Lagrange]] (L2) Sonce-Zemlja (SEL2), <ref name="esaenter">{{Navedi splet|url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/Gaia/Gaia_enters_its_operational_orbit|title=Gaia enters its operational orbit|publisher=[[ESA]]|date=8 January 2014}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.spaceflight101.com/gaia-mission-and-orbit-design.html|title=Gaia Mission & Orbit Design Gaia Mission Section|publisher=Spaceflight101|accessdate=2013-12-19|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190328192127/http://spaceflight101.com/gaia/gaia-mission-orbit-design/|archivedate=2019-03-28}}</ref> približno 1,5 milijona kilometrov od Zemlje. Leta 2015 je observatorij Pan-STARRS odkril objekt, ki obkroža Zemljo in ki ga je [[Središče za male planete|Minor Planet Center]] katalogiziral kot objekt {{Mp|2015 HP|116}} . Kmalu je bilo ugotovljeno, da gre za naključno ponovno odkritje vesoljskega plovila Gaia, tako da so predlog nemudoma umaknili. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.minorplanetcenter.net/mpec/K15/K15HC5.html|title=MPEC 2015-H125: DELETION OF 2015 HP116|website=Minor Planet Center|accessdate=2019-11-21}}</ref> == Problem z razpršeno svetlobo == Kmalu po izstrelitvi je ESA razkrila, da ima ''Gaia'' probleme z razpršeno svetlobo . Sprva se je domnevalo, da je vzrok v usedlinah ledu, zaradi katerih se del svetlobe na robovih zaščite pred soncem razprši in se skozi odprtine teleskopa odbija na goriščno ravnino. <ref>{{Navedi novice|url=http://blogs.esa.int/gaia/2014/04/24/commissioning-update/|title=GAIA – Commissioning Update|work=European Space Agency|date=24 April 2014|accessdate=2014-06-03}}</ref> Dejanski vzrok za razpršeno svetlobo so kasneje identificirali kot vlakna sončnega ščita, ki štrlijo čez robove ščita. <ref>{{Navedi novice|title=STATUS OF THE GAIA STRAYLIGHT ANALYSIS AND MITIGATION ACTIONS|url=http://www.cosmos.esa.int/web/gaia/news_20141217|publisher=European Space Agency|accessdate=1 January 2015|date=2014-12-17}}</ref> To se kaže v "degradacije v znanstveni uspešnosti, [ki] bo razmeroma skromna in v glavnem omejena na najšibkejše med eno milijard opazovanih zvezd." Za izboljšano uspešnost so vgradili popravilne algoritme<ref>{{Navedi časopis|last=Mora|first=A.|last2=Biermann|first2=M.|last3=Bombrun|first3=A.|last4=Boyadjian|first4=J.|last5=Chassat|first5=F.|last6=Corberand|first6=P.|last7=Davidson|first7=M.|last8=Doyle|first8=D.|last9=Escolar|first9=D.|last10=Gielesen|first10=W. L. M.|last11=Guilpain|first11=T.|date=2016-07-01|editor-last=MacEwen|editor-first=Howard A|editor2-last=Fazio|editor2-first=Giovanni G|editor3-last=Lystrup|editor3-first=Makenzie|editor4-last=Batalha|editor4-first=Natalie|editor5-last=Siegler|editor5-first=Nicholas|editor6-last=Tong|editor6-first=Edward C|title=Gaia: focus, straylight and basic angle|journal=Space Telescopes and Instrumentation 2016: Optical|series=Space Telescopes and Instrumentation 2016: Optical, Infrared, and Millimeter Wave|location=eprint: arXiv:1608.00045|volume=9904|pages=99042D|arxiv=1608.00045|bibcode=2016SPIE.9904E..2DM|doi=10.1117/12.2230763}}</ref> Degradacija je občutnejša za RVS spektrograf kot za astrometrijske meritve. == Potek misije == [[Slika:The_colour_of_the_sky_from_Gaia’s_Early_Data_Release_3_ESA22358060.png|sličica| Zemljevid neba na osnovi gostote zvezd - Gaia]] Faza preskušanja in umerjanja, ki se je začela, ko ''je bila Gaia'' na poti do točke SEL2, je tekla do konca julija 2014, <ref name="firstscience">{{Navedi novice|url=http://blogs.esa.int/gaia/2014/06/05/gaia-takes-science-measurements|title=Gaia takes science measurements|publisher=ESA|accessdate=2014-07-28}}</ref> z zamudo treh mesecev zaradi nepredvidenih težav z razpršeno svetlobo na detektorju. Po šestmesečnem obdobju zagona je satelit 25. julija 2014 začel s svojim nominalnim petletnim obdobjem znanstvenega dela najprej z intenzivnim snemanjem območja v bližini polov ekliptike ; 21. avgusta 2014 je ''Gaia'' prešla na običajni način snemanja, ki zagotavlja enakomernejšo pokritost. <ref>{{Navedi splet|date=16 August 2016|title=Gaia's second anniversary marked by successes and challenges|publisher=European Space Agency|url=http://sci.esa.int/gaia/58135-gaia-s-second-anniversary-marked-by-successes-and-challenges/|accessdate=19 September 2016}}</ref> Čeprav je bilo prvotno načrtovano, da se meritve omejijo na zvezde, šibkejše od magnitude 5,7, so testi med obratovanjem pokazali, da bi lahko ''Gaia'' samostojno identificirala zvezde vse do magnitude 3. Ko je ''Gaia'' julija 2014 začela z rednim delom, so napravo konfigurirali na rutinsko obdelavo zvezd v razponu magnitud 3 - 20. <ref>{{Navedi konferenco|last=Martín-Fleitas|display-authors=etal|doi=10.1117/12.2056325|arxiv=1408.3039v1|pages=91430Y|date=2 August 2014|series=Proc. SPIE|editor-first=Jacobus M.|editor-last=Oschmann|first5=B.|first=J.|last5=Massart|first4=R.|last4=Kohley|first3=J.|last3=Sahlmann|first2=A.|last2=Mora|title=Space Telescopes and Instrumentation 2014: Optical, Infrared, and Millimeter Wave}}</ref> Poleg te meje se za prenos neobdelanih podatkov skeniranja za preostalih 230 zvezd, svetlejših od magnitude 3, uporabljajo posebni postopki; razvili so pri tem metode za skrčevanje in analizo teh podatkov; tako da je pričakovati, da bo prišlo do "popolne pokritosti neba na svetlem koncu" s standardnimi napakami "nekaj deset µas". <ref>{{Navedi časopis|last=T. Prusti|date=2016|title=The ''Gaia'' mission|journal=Astronomy and Astrophysics|type=forthcoming article|volume=595|pages=A1|arxiv=1609.04153|bibcode=2016A&A...595A...1G|doi=10.1051/0004-6361/201629272}}</ref> Leta 2018 ''so'' podaljšali misijo ''Gaia'' do leta 2020, z dodatno "okvirno možnostjo podaljšati" za dve leti do leta 2022. <ref name="extension">{{Navedi splet|date=14 November 2018|title=Extended life for ESA's science missions|url=http://sci.esa.int/director-desk/60943-extended-life-for-esas-science-missions/|publisher=ESA|accessdate=14 November 2018}}</ref> Leta 2020 je ''bila misija Gaia'' dodatno podaljšana do leta 2022, z dodatno "okvirno možnostjo podaljšanja" do leta 2025. <ref name="extension2">{{Navedi splet|date=13 October 2020|title=Extended operations confirmed for science missions|url=https://sci.esa.int/s/8OJDymW|publisher=ESA|accessdate=15 October 2020}}</ref> Nadaljnja podaljšanja misije omejuje zaloga goriva za mikropogonski sistem, ki bo predvidoma zadoščala do novembra 2024. <ref name="Brown2018"></ref> 12. septembra 2014 je ''Gaia'' odkrila svojo prvo [[Supernova|supernovo]] v drugi galaksiji. <ref>{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/gaia/54630-gaia-discovers-its-first-supernova/|title=GAIA DISCOVERS ITS FIRST SUPERNOVA|website=ESA|accessdate=2019-11-21}}</ref> 3. julija 2015 so na podlagi podatkov vesoljskega plovila izdali zemljevid Rimske ceste na osnovi gostote zvezd. <ref name="stardensitymap">{{Navedi splet|title=Counting stars with Gaia|url=http://sci.esa.int/gaia/56125-counting-stars-with-gaia/|website=sci.esa.int/gaia|publisher=European Space Agency|accessdate=16 July 2015}}</ref> Avgusta 2016 je bilo "uspešno obdelanih več kot 50 milijard prehodov skozi goriščno ravnino, 110 milijard fotometričnih in 9,4 milijarde spektroskopskih opazovanj." <ref name="jansen">{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/gaia/58135-gaia-s-second-anniversary-marked-by-successes-and-challenges/|title=Gaia's second anniversary marked by successes and challenges|website=ESA|accessdate=17 August 2016}}</ref> === Izdaje podatkov === [[Zvezdni katalog|Katalog Gaia]] izhaja v fazah, ki bodo vsebovale vse več informacij; v prvi izdaji prav tako manjkajo nekatere zvezde, zlasti šibkejše zvezde, ki se nahajajo v gostih zvezdnih poljih, in binarni sistemi z majhnimi razdaljami med zvezdama. <ref name="releasescenario" /> Prvo izdajo podatkov, Gaia DR1, ki je temeljila na 14-mesečnih opazovanjih do septembra 2015, so predstavili javnosti 14. septembra 2016 <ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-37355154|title=Gaia space telescope plots a billion stars|last=Jonathan Amos|publisher=BBC|date=14 July 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/gaia/58272-gaia-s-billion-star-map-hints-at-treasures-to-come/|title=Gaia's billion-star map hints at treasures to come, ESA press release|date=13 September 2016|website=ESA|accessdate=2019-11-21}}</ref> in jo opisali v vrsti člankov, objavljenih v reviji ''Astronomy and Astrophysics'' . <ref>{{Navedi splet|url=https://www.aanda.org/component/toc/?task=topic&id=641|publisher=Astronomy & Astrophysics|title=Gaia Data Release 1|accessdate=2019-11-21}}</ref> Objavljeni podatki vsebujejo "položaje in ... magnitude za 1,1 milijarde zvezd, ki uporabljajo samo ''podatke Gaia'' ; položaje, paralakse in lastna gibanja za več kot 2 milijona zvezd", ki temeljijo na kombinaciji podatkov ''Gaia'' in Tycho-2 za te predmete v obeh katalogih; "svetlobne krivulje in značilnosti za približno 3000 spremenljivih zvezd ter položaje in magnitude za več kot 2000… ekstragalaktičnih virov, ki so temelj za definicijo nebesnega referenčnega okvira ". <ref>{{Navedi splet|date=14 September 2016|title=Gaia Data Release 1 (Gaia DR1)|url=http://www.cosmos.esa.int/web/gaia/dr1|website=ESA|accessdate=16 September 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|website=ESA|date=15 September 2016|title=Data Release 1|url=http://sci.esa.int/gaia/58275-data-release-1/|accessdate=15 September 2016}}</ref> <ref name="releasescenario">{{Navedi splet|url=http://www.cosmos.esa.int/web/gaia/release|accessdate=29 January 2019|title=Data Release scenario|website=ESA}}</ref> Do podatkov iz te izdaje DR1 je mogoče priti v arhivu ''Gaia'' <ref>{{Navedi splet|url=http://archives.esac.esa.int/gaia|title=Gaia Archive|website=ESA|accessdate=2019-11-21}}</ref> pa tudi prek astronomskih podatkovnih centrov, kot je [[Centre de données astronomiques de Strasbourg|CDS]] . Druga izdaja podatkov (DR2) 25. aprila 2018 <ref name="NYT-20180501"/> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.npr.org/sections/thetwo-way/2018/04/25/605622779/you-are-here-scientists-unveil-precise-map-of-more-than-a-billion-stars|title=You Are Here: Scientists Unveil Precise Map Of More Than A Billion Stars|website=NPR|accessdate=2019-11-21}}</ref>, temelji na 22 mesecih opazovanj med 25. julijem 2014 in 23. majem 2016. Vključuje položaje, paralakse in pravilna gibanja za približno 1,3 milijarde zvezd ter položaje dodatnih 300 milijonov zvezd v območju magnitud g = 3–20, <ref name="DR2 primer" /> rdeče in modre fotometrične podatke za približno 1,1 milijarde zvezd ter enobarvno fotometrijo za dodatnih 400 milijonov zvezd in povprečne radialne hitrosti za približno 7 milijonov zvezd med magnitudo 4 in 13. Vsebuje tudi podatke za več kot 14.000 izbranih objektov sončnega sistema. <ref>{{Navedi splet|date=25 April 2018|title=Gaia Data Release 2 (Gaia DR2)|website=ESA|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/dr2|accessdate=26 April 2018}}</ref> <ref name="SelectedAsteroids">{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/gaia/59821-selected-asteroids-detected-by-gaia-between-august-2014-and-may-2016/|website=ESA|accessdate=2 December 2017|title=Selected asteroids detected by Gaia between August 2014 and May 2016}}</ref> Koordinate v DR2 uporabljajo drugi nebesni referenčni okvir Gaie''(Gaia'' -CRF2), ki temelji 492,006 virih, za katere se meni, da so [[Kvazar|kvazarji]], in ki je "prva popolna realizacija Mednarodnega zvezdnega referečnega sistema (ICRS) ... ki temelji izključno samo na izvengalaktičnih virih. " <ref>{{Navedi časopis|last=Gaia Collaboration|last2=Mignard|first2=F.|displayauthors=et al|date=2018|title=''Gaia'' Data Release 2 – The celestial reference frame (Gaia-CRF2)|journal=Astronomy & Astrophysics|volume=616|issue=A14|pages=A14|arxiv=1804.09377|bibcode=2018A&A...616A..14G|doi=10.1051/0004-6361/201832916}}</ref> Primerjava mest 2843 virov, skupnih ''Gaia'' -CRF2, in predhodne različice ICRF3 kaže globalno pokrivanje 20 do 30 μas, čeprav se lahko da posamezni viri razlikujejo za več mas. <ref>{{Navedi časopis|last=Lindegren|first=L.|last2=Hernandez|first2=J.|last3=Bombrun|first3=A.|last4=Klioner|first4=S.|displayauthors=et al|date=2018|title=''Gaia'' Data Release 2 – The astrometric solution|journal=Astronomy & Astrophysics|volume=616|issue=A2|pages=A2|arxiv=1804.09366|bibcode=2018A&A...616A...2L|doi=10.1051/0004-6361/201832727}}</ref> Ker postopek obdelave podatkov povezuje posamezna opazovanja Gaia z določenimi viri na nebu, se bo v nekaterih primerih povezava opazovanj z viri pri novi objavi podatkov razlikovala. Zato DR2 uporablja drugačne identifikacijske številke vira kot pa DR1. <ref>{{Navedi splet|last=Prusti|first=Timo|last2=Brown|first2=Anthony|date=3 February 2017|title=Gaia DR2 Schedule|publisher=ESA|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/news_20170203|accessdate=10 March 2018}}</ref> Pri podatkih DR2 so naleteli na številna vprašanja, tako majhne sistematične napake v astrometriji in znatno onesnažene vrednosti radialne hitrosti na gosto zasedenih področjih, kar lahko pomeni razlike do enega odstotka za radialne hitrosti. Tekoče delo bo v prihodnjih izdajah rešilo ta vprašanja. <ref>{{Navedi splet|title=Known issues with the Gaia DR2 data|publisher=European Space Agency|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/dr2-known-issues|accessdate=31 January 2019}}</ref> V vodiču, ki ga je decembra 2019 pripravil biro za pomoč uporabnikov, je najti "vse informacije, nasvete in zvijače, pasti, opozorila in priporočila, pomembna za" DR2. <ref name="DR2 primer">{{Citat|last=Gaia Helpdesk|date=9 December 2019|title=Gaia DR2 primer: Everything you wish you had known before you started working with Gaia Data Release 2|volume=1|url=https://www.cosmos.esa.int/documents/29201/1773953/Gaia+DR2+primer.pdf/a4459741-6732-7a98-1406-a1bea243df79?t=1575906638431|access-date=10 December 2019|format=pdf}}</ref> Zaradi negotovosti pri zbiranju podatkov je bila tretja objava podatkov, ki temelji na 34 -mesečnih opazovanjih, razdeljena na dva dela, tako da so bili prvi objavljeni podatki, ki so bili prvi pripravljeni. Prvi del, EDR3 ("Early Data Release 3"), ki ga sestavljajo izboljšani položaji, paralakse in ustrezni gibi, je bil izdan 3. decembra 2020. <ref name="EDR3">{{Navedi splet|website=ESA|title=Gaia Early Data Release 3 (Gaia EDR3)|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/earlydr3|accessdate=12 December 2020}}</ref> Koordinate v EDR3 uporabljajo novo različico nebesnega referenčnega okvirja ''Gaia'' ''(Gaia'' -CRF3), ki temelji na opazovanjih 1,614,173 izvengalaktičnih virov, <ref name="EDR3" />. Med njimi je 2269, ki so skupni radio virom tretje revizije Mednarodnega nebesnega referenčnega okvirja ( ICRF3) . <ref>{{Navedi časopis|last=Lindegren|first=L.|last2=Klioner|first2=S.|last3=Hernandez|first3=J.|last4=Bombrun|first4=A.|displayauthors=et al|year=2021|title=''Gaia'' Early Data Release 3 – The astrometric solution|journal=Astronomy & Astrophysics|volume=A2|page=649|arxiv=2012.03380|bibcode=2021A&A...649A...2L|doi=10.1051/0004-6361/202039709}}</ref> Na voljo je tudi Gaia katalog zvezd sosed (GCNS), ki vsebuje 331.312 zvezd v oddaljenosti do (nominalno) 100 parsekov (326 svetlobnih let). <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/edr3-gcns|title=Gaia EDR3 - GCNS - Gaia - Cosmos}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Richard Smart, L. M. Sarro, J. Rybizki, C. Reyle, A. C. Robin|date=Dec 3, 2020|title=Gaia Early Data Release 3: The Gaia Catalogue of Nearby Stars|url=https://www.aanda.org/articles/aa/abs/forth/aa39498-20/aa39498-20.html|journal=Astronomy & Astrophysics|doi=10.1051/0004-6361/202039498|issn=0004-6361}}</ref> ==== Prihodnje izdaje ==== DR3, prvotno načrtovan za drugo polovico leta 2021, bo vključeval podatke EDR3 in podatke o sončnem sistemu; informacije o variabilnosti; rezultate za posamezne zvezde, za kvazarje in za razširjene objekte; astrofizikalne parametre; in poseben nabor podatkov, fotometrično raziskavo Gaia Andromeda (GAPS), ki zagotavlja fotometrične časovne vrste za približno 1 milijon virov na področju do 5,5 stopinj okoli središča galaksije Andromeda. <ref>{{Navedi splet|date=29 January 2019|title=Gaia Data Release 3 split into two parts|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/news-2019#GaiaDR3Announcement|website=ESA|accessdate=29 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=26 September 2019|title=Update to the Gaia data release scenario|website=ESA|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/news-2019#DR3Update|accessdate=28 September 2019}}</ref> Večina meritev v DR3 naj bi bila 1,2 -krat natančnejša kot DR2; lastna gibanja bodo 1,9-krat natančnejša. <ref name="Brown_Future">{{Navedi konferenco|first=Anthony G.A.|last=Brown|title=The Future of the Gaia Universe|conference=53rd ESLAB symposium "the Gaia universe"|date=12 April 2019|url=https://zenodo.org/record/2637972|doi=10.5281/zenodo.2637971}}</ref> Datumi izdaje EDR3 in DR3 so bili odloženi zaradi učinkov [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije COVID-19]] na konzorcij za obdelavo in analizo podatkov Gaia. <ref>{{Citat|date=18 March 2020|title=Delay of Gaia (E)DR3|journal=Gaia Newsletter|number=#10|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/news-2020#ScheduleUpdateEDR3andDR3|access-date=21 March 2020}}</ref> ESA je 7. septembra 2020 objavila, da bo Gaia DR3 izšla v prvi polovici leta 2022. <ref>{{Citat|date=7 September 2020|title=Gaia EDR3 release date fixed|journal=Gaia News 2020|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/news-2020#GaiaEDR3date|access-date=7 September 2020}}</ref> Celotna baza podatkov za petletno nominalno misijo DR4, bo vključevala popolne astrometrične, fotometrične in radialne hitrostne kataloge, poglavja s spremenljivimi zvezdami in binarnimi zvezdami, klasifikacije virov ter številne astrofizične parametre za zvezde, nerazrešene zvezdne pare, galaksije in kvazarje, seznam ekso-planetov ter podatki o epohi in tranzitu za vse vire. Dodatne izdaje bodo možne, če se misija podaljša. <ref name="releasescenario">{{Navedi splet|url=http://www.cosmos.esa.int/web/gaia/release|accessdate=29 January 2019|title=Data Release scenario|website=ESA}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.cosmos.esa.int/web/gaia/release "Data Release scenario"]. </cite></ref> Večina meritev v DR4 naj bi bila 1,7 -krat natančnejša od DR2; lastna gibanja bodo 4,5 -krat natančnejša. <ref name="Brown_Future">{{Navedi konferenco|first=Anthony G.A.|last=Brown|title=The Future of the Gaia Universe|conference=53rd ESLAB symposium "the Gaia universe"|date=12 April 2019|url=https://zenodo.org/record/2637972|doi=10.5281/zenodo.2637971}}<cite class="citation conference cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFBrown2019">Brown, Anthony G.A. (12 April 2019). </cite></ref> Če se bo misija podaljšala do 2024, bo večina rezultatov na osnovi desetih let meritev 1,4-krat natančnejša od DR4, medtem lastna gibanja pa 2,8-krat natančnejši od DR4. <ref name="Brown_Future">{{Navedi konferenco|first=Anthony G.A.|last=Brown|title=The Future of the Gaia Universe|conference=53rd ESLAB symposium "the Gaia universe"|date=12 April 2019|url=https://zenodo.org/record/2637972|doi=10.5281/zenodo.2637971}}<cite class="citation conference cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFBrown2019">Brown, Anthony G.A. (12 April 2019). </cite></ref> ''Gaia Sky'' (aplikacijo za popularizacijo misije) so razvili kot orodje za raziskovanje galaksije v treh dimenzijah z uporabo podatkov ''Gaia.'' <ref>{{Navedi splet|last=Sagristà Sellés|first=Toni|date=2016|title=Gaia Sky|publisher=Astronomisches Rechen-Institut (ZAH), Universität Heidelberg|url=https://zah.uni-heidelberg.de/gaia/outreach/gaiasky/|accessdate=2019-11-21}}</ref> === Pomembni rezultati === Novembra 2017 so znanstveniki pod vodstvom Davideja Massarija z astronomskega inštituta Kapteyn na Univerzi v Groningenu na [[Nizozemska|Nizozemskem]] objavili članek, <ref>{{Navedi časopis|last=Massari|first=D.|last2=Breddels|first2=M. A.|last3=Helmi|first3=A.|last4=Posti|first4=L.|last5=Brown|first5=A. G. A.|last6=Tolstoy|first6=E.|year=2018|title=Three-dimensional motions in the Sculptor dwarf galaxy as a glimpse of a new era|url=http://www.spacetelescope.org/static/archives/releases/science_papers/heic1719/heic1719a.pdf|journal=Nature Astronomy|volume=2|issue=2|pages=156–161|arxiv=1711.08945|bibcode=2018NatAs...2..156M|doi=10.1038/s41550-017-0322-y}}</ref> ki raziskuje [[Lastno gibanje|astna gibanja]] (3D) v pritlikavi galaksiji Sculptor in pot te galaksije skozi vesolje z vidika [[Rimska cesta (galaksija)|Rimske ceste]]. Članek sloni na podatkih iz ''Gaie'' in [[Vesoljski teleskop Hubble|vesoljskega teleskopa Hubble]] . Massari je dejal: "Z doseženo natančnostjo lahko merimo letno gibanje zvezde po nebu, ki je manjše kot glava bucike na luni, gledane z Zemlje." Podatki so pokazali, da Kipar kroži okoli Rimske ceste po zelo eliptični orbiti; trenutno je blizu perihelija približno {{Convert|83,4|kpc|ly}}, afelij (tj. najbolj oddaljena točka) naj bi bil na oddaljenosti {{Convert|222|kpc|ly}}. Oktobra 2018 so [[Univerza v Leidnu|astronomi z univerze Leiden]] lahko iz nabora podatkov DR2 določili orbite 20 zvezd s hiperhitrostjo. Pričakovali so, da bodo našli eno samo zvezdo, ki je dovolj hitra, da zapušča [[Rimska cesta (galaksija)|Rimsko cesto]], našli pa so jih dejansko sedem. Še večje presenečenje za ekipo je bilo odkritje, da se 13 zvezd z veliko hitrostjo približuje Rimski cesti, z verjetnim izvorom v še neznanih ekstragalaktičnih virih. Druga možnost je, da gre za zvezde halo te galaksije; nadaljnje spektroskopske študije bodo pomagale ugotoviti, kateri scenarij je bolj verjeten. <ref>{{Navedi splet|website=phys.org|url=https://phys.org/news/2018-10-gaia-stars-galaxies.html|title=Gaia spots stars flying between galaxies|date=2018-10-02|accessdate=2018-10-03}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Marchetti|first=T|last2=Rossi|first2=E M|last3=Brown|first3=A G A|date=20 September 2018|title=Gaia DR2 in 6D: Searching for the fastest stars in the Galaxy|journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society|volume=490|pages=157–171|arxiv=1804.10607|doi=10.1093/mnras/sty2592}}</ref> Neodvisne meritve so pokazale, da je največja radialna hitrost med hiperhitrimi zvezdami kontaminirana s svetlobo iz bližnjih svetlih zvezd, ker se zvezda nahaja na področju, ki je nabito polno zvezd; tako obstajajo dvomi tudi o drugih visokih radialnih hitrostih, ki jih je ''Gaia'' izmerila. <ref>{{Navedi časopis|last=Boubert|first=Douglas|displayauthors=etal|date=2019|title=Lessons from the curious case of the 'fastest' star in Gaia DR2|journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society|volume=486|issue=2|pages=2618–2630|arxiv=1901.10460|bibcode=2019MNRAS.486.2618B|doi=10.1093/mnras/stz253}}</ref> Novembra 2018 je bila odkrita galaksija Antlia 2. Po velikosti spominja na [[Veliki Magellanov oblak]], čeprav je 10.000 krat šibkejša. Antlia 2 ima najnižjo površinsko svetlost od vseh odkritih galaksij. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/brucedorminey/2018/11/18/esas-gaia-spacecraft-spots-ghost-galaxy-lurking-in-milky-ways-outskirts/#1ba2340c3652|title=ESA's Gaia Spacecraft Spots Ghost Galaxy Lurking In Milky Way's Outskirts|accessdate=20 November 2018|website=[[Forbes]]}}</ref> Decembra 2019 so odkrili zvezdno kopico Price-Whelan 1. <ref>{{Navedi časopis|last=Price-Whelan|first=Adrian M.|last2=Nidever|first2=David L.|last3=Choi|first3=Yumi|last4=Schlafly|first4=Edward F.|last5=Morton|first5=Timothy|last6=Koposov|first6=Sergey E.|last7=Belokurov|first7=Vasily|date=2019-12-05|title=Discovery of a disrupting open cluster far into the Milky Way halo: a recent star formation event in the leading arm of the Magellanic stream?|journal=The Astrophysical Journal|volume=887|issue=1|pages=19|arxiv=1811.05991|bibcode=2019ApJ...887...19P|doi=10.3847/1538-4357/ab4bdd|issn=1538-4357}}</ref> Kopica pripada Magellanovim oblakom in se nahaja v vodilnem kraku teh [[Pritlikava galaksija|pritlikavih galaksij]] . Odkritje kaže, da je tok plina, ki se razteza od Magellanovih oblakov do Rimske ceste, približno za polovico bliže Rimski cesti, kot pa se je doslej mislilo. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/iow_20200109|title=IoW_20200109 - Gaia - Cosmos|website=www.cosmos.esa.int|accessdate=2020-01-09}}</ref> V podatkih, objavljenih januarja 2020, so odkrili Radcliffov val s<ref name="theguardian-sample">{{Navedi novice|first=Ian|last=Sample|accessdate=2020-01-07|title=Astronomers discover huge gaseous wave holding Milky Way's newest stars|url=https://www.theguardian.com/science/2020/jan/07/astronomers-discover-huge-gaseous-wave-holding-milky-ways-newest-stars|work=The Guardian|date=7 January 2020|issn=0261-3077}}</ref> <ref>{{Navedi novice|first=Paul|last=Rincon|accessdate=2020-01-07|title=Vast 'star nursery' region found in our galaxy|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-51021704|date=7 January 2020}}</ref> Marca 2021 je Evropska vesoljska agencija objavila, da je Gaia prvič identificirala tranzitni eksoplanet. Planet so odkrili v orbiti zvezde solarnega tipa Gaia EDR3 3026325426682637824. Po prvem odkritju so za potrditev odkritja uporabili spektrograf PEPSI velikega binokularnega teleskopa (LBT) v Arizoni, ki je planet razvrstil med planete vrste Jovian, to je planete iz plinastega vodika in helija. <ref>https://rocketrundown.com/esas-gaia-observatory-has-found-its-first-transiting-exoplanet/</ref> == GaiaNIR == GaiaNIR (Gaia Near Infra Red) je predlagana naslednica Gaie v [[Infrardeče valovanje|bližnjem infrardečem delu spektra]] . Misija bi lahko razširila trenutni katalog z viri, ki so vidni le v bližnji infrardeči svetlobi, in hkrati izboljšala paralakso zvezd in ustrezno natančnost gibanja s ponovnim ogledom virov kataloga Gaia. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/future-missions-department/60028-cdf-study-report-gaianir/|title=CDF Study Report: GaiaNIR – Study to Enlarge the Achievements of Gaia with NIR Survey|website=sci.esa.int|language=en-GB|accessdate=2019-03-05}}</ref> Eden glavnih izzivov pri razvoju GaiaNIR je razvoj detektorjev za bližnje infrardeče področje. Trenutna tehnologija TDI, ki se uporablja za vesoljsko plovilo Gaia, je na voljo samo pri vidni svetlobi in ne v bližnji infrardeči svetlobi. Druga možnost je de-spin ogledalo in običajni infrardeči detektorji. Ta tehnološki izziv bo verjetno povečal stroške misije razreda ESA M in bo morda zahteval sofinanciranje drugih vesoljskih agencij. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/future-missions-department/60028-cdf-study-report-gaianir/|title=CDF Study Report: GaiaNIR – Study to Enlarge the Achievements of Gaia with NIR Survey|website=sci.esa.int|language=en-GB|accessdate=2019-03-05}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://sci.esa.int/future-missions-department/60028-cdf-study-report-gaianir/ "CDF Study Report: GaiaNIR – Study to Enlarge the Achievements of Gaia with NIR Survey"]. ''sci.esa.int''<span class="reference-accessdate">. </span></cite></ref> Predlagano je bilo tudi možno partnerstvo z ameriškimi institucijami. <ref>{{Navedi časopis|last=McArthur|first=Barbara|last2=Hobbs|first2=David|last3=Høg|first3=Erik|last4=Makarov|first4=Valeri|last5=Sozzetti|first5=Alessandro|last6=Brown|first6=Anthony|last7=Martins|first7=Alberto Krone|last8=Bartlett|first8=Jennifer Lynn|last9=Tomsick|first9=John|last10=Shao|first10=Mike|last11=Benedict|first11=Fritz|date=May 2019|title=All-Sky Near Infrared Space Astrometry|journal=BAAS|language=en|volume=51|issue=3|pages=118|arxiv=1904.08836|bibcode=2019BAAS...51c.118M}}</ref> == Glej tudi == * Arhiv Gaia * [[zvezdni katalog|Gaia katalog]] * Lestve kozmične razdalje * SIM PlanetQuest, preklican ameriški projekt == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == * [http://sci.esa.int/gaia/ Misija Gaia dom]ača stran * [http://www.esa.int/science/gaia Misija ESA Gaia] * [http://archives.esac.esa.int/gaia Arhiv ESA Gaia] * [http://www.esa.int/SPECIALS/Operations/SEMK5HZTIVE_0.html ''Stran Gaia'' pri vesoljskih operacijah ESA] * {{Navedi splet|url=http://blogs.esa.int/gaia/|title=Gaia blog|last=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|website=blogs.esa.int|publisher=European Space Agency}} * [http://www.rssd.esa.int/index.php?project=Gaia&page=Library_selected_papers Knjižnica ''Gaia''] * [http://billionsuns.eu ''Potovanje do milijarde soncev''] je 360 -stopinjski potopni film - misija ''Gaia.'' * {{YouTube|2Z_O66Z4l6Y|Video (12:58) – 1st Data Release (''Gaia''; 14 September 2016)}} * {{YouTube|VINs-JcNmKs|Video (03:47) – 2nd Data Release (''Gaia''; 25 April 2018)}} * {{YouTube|bZfFdCknTQc|Video (01:25; 360° view) – Entire Sky (''Gaia''; 25 April 2018)}} {{portal|astronomija|{{ispa}}}} [[Kategorija:Vesoljski daljnogledi]] [[Kategorija:Evropska vesoljska agencija]] [[Kategorija:Magellanova oblaka]] {{normativna kontrola}} ondn76donyxgl4geqhwsqm8a1uyr4vp 0 504715 5736840 5564408 2022-08-20T06:46:47Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | name = | image = | caption = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | residence = | nationality = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemci|nemška]] | field = [[matematika]] <br /> [[kristalografija]] | work_institution = [[Tehnološki inštitut v Karlsruheju|Tehniška visoka šola v Karlsruheju]] <br /> [[Univerza v Jeni]] <br /> [[Tehniška univerza v Münchnu]] | alma_mater = [[Univerza v Halleju]] | academic_advisors = [[Franz Ernst Neumann]] | doctoral_advisor = [[Eduard Heine]] | doctoral_students = [[Karl Tobias Fischer]] {{small|(1897)}} | known_for = [[prostorska skupina|Sohnckejeve skupine]] | awards = | spouse = | religion = | footnotes = }} '''Leonhard Sohncke''', [[Nemci|nemški]] [[matematik]] in [[naravoslovec]], * [[22. februar]] [[1842]], [[Halle]], † [[1. november]] [[1897]], [[München]]. Sohncke je klasificiral 65 [[prostorska skupina|prostorskih skupin]] v katerih nastanejo [[kiralnost|kiralne]] [[kristal]]inske strukture, imenovane po njem Sohnckejeve skupine. Do leta 1859 je študiral matematiko in naravoslovje na [[Univerza v Halleju|Univerzi v Halleju]], kjer je diplomiral. [[doktorat|Doktoriral]] je na Univerzi v Halleju leta 1866 z disertacijo ''De aequatione differentiali seriei hypergeometricae'' pod [[Eduard Heine|Heinejevim]] mentorstvom. V letu 1897 se je strokovno izpopolnjeval pri [[Franz Ernst Neumann|Neumannu]] na [[Univerza v Königsbergu|Univerzi v Königsbergu]], kjer je zaključil habilitacijo z nalogo o [[kohezija|koheziji]] [[kamena sol|kamene soli]]. Leta 1871 je na [[Gustav Robert Kirchhoff|Kirchhoffovo]] priporočilo postal profesor [[eksperimentalna fizika|eksperimentalne fizike]] na tedanji [[Tehnološki inštitut v Karlsruheju|Tehniški visoki šoli v Karlsruheju]]. Tu je ostal do leta 1883. Prevzel je tudi vodenje krajevnega meteorološkega observatorija. Leta 1871 je postal soustanovitelj Geološkega združenja Zgornji Ren. Leta 1883 je postal redni profesor fizike na [[Univerza v Jeni|Univerzi v Jeni]] in prvi vodja tamkajšnjega fizikalnega inštituta. Tu je ostal do leta 1886. Leta 1886 se je preselil v München na katedro za eksperimentalno fiziko, kjer je nasledil [[Wilhelm von Baetz|von Beetza]] in do svoje smrti leta 1897 vodil Oddelek za fiziko na [[Tehniška univerza v v Münchnu|Tehniški univerzi v v Münchnu]]. Njegov oče Ludwig Adolph Sohncke (1807–1853) je bil profesor matematike na Univerzi v Halleju. Sohncke je objavil več knjig, med njimi ''Geschichte der geometrie, hauptsachlich mit bezug auf die neueren methoden'' leta 1839, prevod [[Michel Chasles|Chaslesovega]] dela ''Aperçu historique sur l’origine et la dévelopement des méthodes en géométrie'' (1837). == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == {{refbegin|4}} * {{citat|last1= Seidel|first1= Paul|title= Leben und Werke von Leonhard Sohncke (1842–1897), einem Mitbegründer des Oberrheinischen Geologischen Vereins|journal= Jber. Mitt. oberrhein. geol. Ver., N. F.|date= 2009|volume= 91|issue= |pages= 101–112|ref= harv}} * {{citat|last1= Erk|first1= Fritz|url= https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=nyp.33433069059453&view=1up&seq=97|title= Leonhard Sohncke|journal= [[Meteorologische Zeitschrift]]|date= 1898|volume= 15|issue= |pages= 81–84|ref= harv}} * {{citat|last1= Finsterwalder|first1= Sebastian|authorlink1= Sebastian Finsterwalder|last2= Ebert|first1= Hermann|authorlink2= Hermann Ebert|title= Leonhard Sohncke|journal= Jahresbericht der Königlich Technischen Hochschule in München|date= 1897–1898|volume= Anhang|issue= |pages= 1–21|ref= harv}} * [[Siegmund Günther]] (1908), "Sohncke, Leonhard", [[Allgemeine Deutsche Biographie]] (ADB) (v nemščini), 54, Leipzig: Duncker & Humblot, str. 377–379 {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-medvrstično}} * [https://genealogy.math.ndsu.nodak.edu/id.php?id=51622 Leohard Sohncke] na [[Projekt Matematična genealogija|Projektu Matematična genealogija]] {{ikona en}} * [https://academictree.org/physics/peopleinfo.php?pid=842256 Akademsko drevo Leonharda Sohnckeja] na Physics Tree {{ikona en}} {{mathematician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sohncke, Leonhard}} [[Kategorija:Nemški matematiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Halleju]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Halleju]] [[Kategorija:Predavatelji na Tehnološkem inštitutu v Karlsruheju]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Jeni]] [[Kategorija:Predavatelji na Tehniški univerzi v Münchnu]] [[Kategorija:Člani Bavarske akademije znanosti in umetnosti]] 2aeq2usl94vvqvo1hdujbjl31jtt9su 5736927 5736840 2022-08-20T06:56:58Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | name = | image = | caption = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | residence = | nationality = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemci|nemška]] | field = [[matematika]] <br /> [[kristalografija]] | work_institution = [[Tehnološki inštitut v Karlsruheju|Tehniška visoka šola v Karlsruheju]] <br /> [[Univerza v Jeni]] <br /> [[Tehniška univerza v Münchnu]] | alma_mater = [[Univerza v Halleju]] | academic_advisors = [[Franz Ernst Neumann]] | doctoral_advisor = [[Eduard Heine]] | doctoral_students = [[Karl Tobias Fischer]] {{small|(1897)}} | known_for = [[prostorska skupina|Sohnckejeve skupine]] | awards = | spouse = | religion = | footnotes = }} '''Leonhard Sohncke''', [[Nemci|nemški]] [[matematik]] in [[naravoslovec]], * [[22. februar]] [[1842]], [[Halle]], † [[1. november]] [[1897]], [[München]]. Sohncke je klasificiral 65 [[prostorska skupina|prostorskih skupin]] v katerih nastanejo [[kiralnost|kiralne]] [[kristal]]inske strukture, imenovane po njem Sohnckejeve skupine. Do leta 1859 je študiral matematiko in naravoslovje na [[Univerza v Halleju|Univerzi v Halleju]], kjer je diplomiral. [[doktorat|Doktoriral]] je na Univerzi v Halleju leta 1866 z disertacijo ''De aequatione differentiali seriei hypergeometricae'' pod [[Eduard Heine|Heinejevim]] mentorstvom. V letu 1897 se je strokovno izpopolnjeval pri [[Franz Ernst Neumann|Neumannu]] na [[Univerza v Königsbergu|Univerzi v Königsbergu]], kjer je zaključil habilitacijo z nalogo o [[kohezija|koheziji]] [[kamena sol|kamene soli]]. Leta 1871 je na [[Gustav Robert Kirchhoff|Kirchhoffovo]] priporočilo postal profesor [[eksperimentalna fizika|eksperimentalne fizike]] na tedanji [[Tehnološki inštitut v Karlsruheju|Tehniški visoki šoli v Karlsruheju]]. Tu je ostal do leta 1883. Prevzel je tudi vodenje krajevnega meteorološkega observatorija. Leta 1871 je postal soustanovitelj Geološkega združenja Zgornji Ren. Leta 1883 je postal redni profesor fizike na [[Univerza v Jeni|Univerzi v Jeni]] in prvi vodja tamkajšnjega fizikalnega inštituta. Tu je ostal do leta 1886. Leta 1886 se je preselil v München na katedro za eksperimentalno fiziko, kjer je nasledil [[Wilhelm von Baetz|von Beetza]] in do svoje smrti leta 1897 vodil Oddelek za fiziko na [[Tehniška univerza v Münchnu|Tehniški univerzi v Münchnu]]. Njegov oče Ludwig Adolph Sohncke (1807–1853) je bil profesor matematike na Univerzi v Halleju. Sohncke je objavil več knjig, med njimi ''Geschichte der geometrie, hauptsachlich mit bezug auf die neueren methoden'' leta 1839, prevod [[Michel Chasles|Chaslesovega]] dela ''Aperçu historique sur l’origine et la dévelopement des méthodes en géométrie'' (1837). == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == {{refbegin|4}} * {{citat|last1= Seidel|first1= Paul|title= Leben und Werke von Leonhard Sohncke (1842–1897), einem Mitbegründer des Oberrheinischen Geologischen Vereins|journal= Jber. Mitt. oberrhein. geol. Ver., N. F.|date= 2009|volume= 91|issue= |pages= 101–112|ref= harv}} * {{citat|last1= Erk|first1= Fritz|url= https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=nyp.33433069059453&view=1up&seq=97|title= Leonhard Sohncke|journal= [[Meteorologische Zeitschrift]]|date= 1898|volume= 15|issue= |pages= 81–84|ref= harv}} * {{citat|last1= Finsterwalder|first1= Sebastian|authorlink1= Sebastian Finsterwalder|last2= Ebert|first1= Hermann|authorlink2= Hermann Ebert|title= Leonhard Sohncke|journal= Jahresbericht der Königlich Technischen Hochschule in München|date= 1897–1898|volume= Anhang|issue= |pages= 1–21|ref= harv}} * [[Siegmund Günther]] (1908), "Sohncke, Leonhard", [[Allgemeine Deutsche Biographie]] (ADB) (v nemščini), 54, Leipzig: Duncker & Humblot, str. 377–379 {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-medvrstično}} * [https://genealogy.math.ndsu.nodak.edu/id.php?id=51622 Leohard Sohncke] na [[Projekt Matematična genealogija|Projektu Matematična genealogija]] {{ikona en}} * [https://academictree.org/physics/peopleinfo.php?pid=842256 Akademsko drevo Leonharda Sohnckeja] na Physics Tree {{ikona en}} {{mathematician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sohncke, Leonhard}} [[Kategorija:Nemški matematiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Halleju]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Halleju]] [[Kategorija:Predavatelji na Tehnološkem inštitutu v Karlsruheju]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Jeni]] [[Kategorija:Predavatelji na Tehniški univerzi v Münchnu]] [[Kategorija:Člani Bavarske akademije znanosti in umetnosti]] 8lqw0jsitr25xrc5frs6uauh29jeho4 0 504823 5736841 5566070 2022-08-20T06:46:49Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Constantine multiple CdM Beistegui 233.jpg|thumb|right|[[Konstantin I. Veliki|Konstantinov]] zlatnik, kovan v Ticinumu leta 313]] '''Ticinum''', sodobna [[Pavia]], je bil antično mesto v [[Cisalpska Galija|Transpadanski Galiji]] ob reki z enakim imenom (sodobni Ticino), malo pred njenim izlivom v reko [[Pad]].<ref name=ref1>Ashby, Thomas (1911). "Ticinum". V Chisholm, Hugh (ur.). Encyclopædia Britannica. 26 (11. izdaja). Cambridge University Press. str. 934.</ref> [[Plinij Starejši]] trdi, da so mesto ustanovili [[Levi (ljudstvo)|Levi]] in [[Mariki (ljudstvo)|Mariki]], pripadniki ligurskih plemen, medtem ko [[Ptolemaj]] ustanovitev mesta pripisuje [[Insubri|Insubrom]]. V rimskih časih je bilo mesto pomembno zaradi podaljšanja rimske ceste [[Via Aemilia|Viae Emiliae]] od Arminija ([[Rimini]]) do reke Pad leta 187 pr. n. št. Cesta se je v Placentii ([[Piacenza]]) razcepila v cesto proti [[Mediolanum|Mediolanu]] ([[Milano]]) in cesto proti [[Ticino|Ticinu]]. Cesta se je zatem razcepila še v kraka proti Eporedii in Augusti Praetorii ([[Aosta]]) ter Valentii, Augusti Tourinorum ([[Torino]]) in Polentii.<ref name=ref1/> [[Slika:Plan de la ville et des fortifications de Pavie, XVIIe siècle.jpg|thumb|left|Risba iz 17. stoletja, na kateri je prikazan načrt mesta Pavia in mestnih utrdb]] Cesta proti Eporedii je morala biti zgrajena pred letom 100 pr. n. št. Ticinum pogosto omenjajo klasični pisci. Bil je [[municipij]], o katerem je znano samo to, da so v 4. stoletju v njem izdelovali loke in kovali denar.<ref name=ref1/> Prva mestna škofa sta bila Juvencij in Sir. Leta 271 je cesar [[Avrelijan]] v [[Bitka pri Pavii |bitki pri Ticinu]] porazil vojsko [[Jutungi|Jutungov]].<ref>The Cambridge Ancient History, vol 12, The Crisis of Empire, A.D. 193-337. Ur. Alan K. Bowman, Peter Garnsey, Averil Cameron. Cambridge University Press, 2005. str. 223. ISBN 0-521-30199-8.</ref> Avrelijan je leta 275 preselil kovnico denarja iz Mediolana v Ticinum, kjer je delovala do leta 326, ko jo je ukinil cesar [[Konstantin Veliki]].<ref>"Details for issuing mint located at Ticinum (Pavia, Italy)". Portable Antiquities Scheme. British Museum and Amgueddfa Cymru. Pridobljeno 14. marca 2020.</ref> Leta 452 je mesto izropal [[Atila]] in leta 476 [[Odoaker]]. V gotskem obdobju je mesto postalo pomembno vojaško središče. V Dertoni, kjer so bila v rimskem času [[Ligurija|ligurska]] skladišča žita, je [[Teoderik Veliki]] zgradil palačo, kopališče, [[amfiteater]] in novo mestno obzidje. [[Alarik]]ov napis iz leta 529 omenja obnovo sedežev v amfiteatru. Iz napisa je mogoče sklepati, da se je takrat začela plovba po Padu. Mesto je kasneje osvojil [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] general Nars, leta 572 pa se je po dplgem obleganju vdalo [[Langobardi|Langobardom]].<ref name=ref1/> V letih 680 do 710 je v Ticinumu škofoval sveti [[Sveti Damijan|Damijan Pavijski]]. [[Slika:IlTicinoaPavia.JPG|thumb|250px|right| ''Ponte Vecchio'' (Stari most) v Pavii]] Ime ''Papia'', iz katerega je nastalo ime ''Pavia'', se je pojavilo šele v langobardskem obdobju, ko je mesto postalo prestolnica [[Langobardsko kraljestvo|Langobardskega kraljestva]] in kot tako eno od vodilnih mest v Italiji.<ref>Smith, William (1854). Dictionary of Greek and Roman Geography. London: Walton and Maberly. Pridobljeno 14. marca 2020.</ref> V mestu je bil verjetno rojen biograf Kornelij Nepos. Rimski ostanki so slabo ohrajeni, zato na primer ni dovolj dokazov, da je bila stolnica zgrajena na ostankih [[Kibela|Kibelinega]] templja, čeprav načrt mesta, kvadrat s stranico okoli 1.000 m, kaže na rimsko poreklo in bi lahko nastal iz vojaškega tabora. To ni nenaravno, saj Pavia ni bila nikoli popolnoma uničena. Celo požar leta 1004 je uničil le dele mesta, načrt Pavije pa je ostal tak, kot je bil. Mestna vrata so se verjetno ohranila do zgodnjega 8. stoletja.<ref name=ref1/> Slikovit pokrit most Ponte Coperto (Pokriti most) ali Ponte Vecchio (Stari most) je bil med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] med bombardiranjem uničen in po vojni obnovljen približno tak in približno tam, kjer je stal. Pred njim je na tam mestu stal rimski most, ki je povezoval Pavio z njenim predmestjem na desnem bregu reke. Od njega je ostal samo en steber, zgrajen iz blokov [[granit]]a iz kamnolomov v Bavernu. Druge dele mostu so verjetno uporabili za gradnjo novega. Srednjeveški most je bil zgrajen v letih 1351–1354.<ref name=ref1/> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Pavia]] [[Kategorija:Mesta v Rimskem cesarstvu]] bt6o2duizo5aik6yvi4r18iops3ejf3 0 504928 5737204 5569290 2022-08-20T07:19:53Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Reaktorska zgradba na Reaktorskem centru na Brinju.jpg|sličica|336x336_pik|Reaktorska zgradba na Reaktorskem centru na Brinju]] '''Raziskovalni reaktor TRIGA''' je majhen [[jedrski reaktor]] za raziskovalne in šolske namene, ki stoji v Reaktorskem centru na [[Brinje, Dol pri Ljubljani|Brinju]] pri [[Ljubljana|Ljubljani]], katerega upravljavec je [[Institut "Jožef Stefan"|Institut Jožef Stefan]]. Podobno kot okoli 220 reaktorjev v 53 državah se uporablja za raziskave, usposabljanja, preskušanja materialov ali proizvodnjo radioizotopov za medicino in industrijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://world-nuclear.org/information-library/non-power-nuclear-applications/radioisotopes-research/research-reactors.aspx|title=Research Reactors|accessdate=9.9.2021|website=World Nuclear Association}}</ref> == Raziskovalni reaktor == Raziskovalni reaktorji so jedrski reaktorji, ki služijo predvsem kot vir [[nevtron]]ov. V nasprotju z energetskimi reaktorji, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije, pridobivanje [[Toplota|toplote]] ali pogon plovil, imenujemo te tudi ne-energetski reaktorji, saj niso namenjeni proizvodnji energije. Raziskovalni reaktor je namenjen predvsem znanstvenim raziskavam in usposabljanju kadra jedrske stroke. == Raziskovalni reaktor TRIGA<ref>{{Navedi splet|url=https://ric.ijs.si/splosna-predstavitev/|title=Splošna predstavitev Reaktor TRIGA Mark II|date=6.9.2021|accessdate=6.9.2021|website=Reaktorski infrastrukturni center (RIC)}}</ref> == V Sloveniji imamo en raziskovalni reaktor, ki se nahaja v Reaktorskem centru na Brinju, katerega upravljavec je [[Institut "Jožef Stefan"|Institut Jožef Stefan]] (v nadaljevanju: IJS) in deluje od leta 1966. Največja moč, ki jo lahko doseže, je 250 kW. Za primerjavo: moč reaktorja [[Jedrska elektrarna Krško|jedrske elektrarne Krško]] je kar osem tisočkrat večja. Reaktor TRIGA se hladi z vodo pri normalnem tlaku in temperaturi, tako da je najvišja obratovalna temperatura v gorivnih elementih le nekaj sto stopinj Celzija. Gorivni elementi so izdelani iz posebno odporne kovinske mešanice [[Uran|urana]] in [[Cirkonijev hidrid|cirkonijevega hidrida]], ki kot goba zadrži cepitvene produkte, ki nastajajo pri delovanju reaktorja. Reaktor je zasnovan tako, da nobena napaka operaterja ali odpoved hlajenja ne povzroči poškodbe goriva. Po svetu že več kot 60 let obratuje ali je obratovalo več kot 67 reaktorjev TRIGA, ne da bi se zgodila ena sama nesreča. Ime TRIGA je akronim za: * '''T''' = Training (šolanje na področju uporabe reaktorjev in jedrske tehnologije nasploh), * '''R''' = Research (raziskave z nevtroni in [[Žarek gama|žarki gama]]), * '''I''' = Isotope production (izdelava [[Radioaktivni izotop|radioaktivnih izotopov]]), * '''GA''' = General Atomics (ime izdelovalca tega tipa reaktorja v ZDA). === Opis<ref>{{Navedi splet|url=https://studentski.net/gradivo/ulj_fmf_fi2_tjr_sno_opis_reaktorja_triga_01|title=Opis reaktorja TRIGA|date=|accessdate=6.9.2021|website=Študentski.net|last=L. Snoj, A. Trkov}}</ref> === [[Slika:Raziskovalni reaktor TRIGA (pogled proti sredici).jpg|sličica|383x383_pik|Pogled proti sredici reaktorja]] Reaktor TRIGA MARK II je majhen raziskovalen reaktor, ki se uporablja kot izvor nevtronov pri eksperimentih, za obsevanje vzorcev za potrebe Instituta in zunanjih naročnikov ter za šolanje in usposabljanje kadrov na področju jedrske tehnologije. Reaktor obratuje stacionarno ali pulzno. Maksimalna toplotna moč v stacionarnem obratovanju je 250 kW, maksimalni nevtronski fluks pa 10¹³ n cm^‐2 s^‐l. V pulznem načinu obratovanja je maksimalna moč večja za več redov velikosti (1000 MW), a zaradi kratkega trajanja pulza (nekaj milisekund) je sproščena energija majhna (ne presega nekaj 10 MWs). Gorivni elementi so izdelani iz posebno odporne mešanice kovinskega urana in cirkonijevega hidrida, ki kot goba zadrži cepitvene produkte, nastale ob delovanju reaktorja. Gorivo prenese temperature do okoli 1000°C. Reaktor ima velik negativni [[temperaturni koeficient]] reaktivnosti, kar pomeni, da ob povišanju temperature zaustavi. Reaktor TRIGA hladimo z vodo pri normalnem tlaku in temperaturi, tako da je najvišja obratovalna temperatura v gorivnih elementih le nekaj sto stopinj Celzija. Zaradi lastnosti goriva in nizkih toplotnih obremenitev je reaktor popolnoma varen. Niti izguba vsega hladila, niti (nekontroliran) izvlek vseh kontrolnih palic ne privedeta do poškodb goriva ali sproščanja radioaktivnih produktov. Dolgoletne izkušnje z reaktorji TRIGA po svetu so potrdile njihovo stabilnost in inherentno varnost. Reaktor je bil zgrajen leta 1966 in prvotno opremljen samo za stacionarno obratovanje, leta 1991 pa je bil prilagojen tudi za pulzno obratovanje. V tem obdobju je reaktor obratoval vsako leto cca. 7000 ur brez kakršnih koli nezgod in tehničnih težav. [[Slika:Kontrolna soba raziskovalnega reaktorja TRIGA.jpg|sličica|384x384_pik|Kontrolna soba]] === Zgradba === [[Slika:Znotraj reaktorske zgradbe.jpg|sličica|405x405_pik|Znotraj reaktorske zgradbe]] Reaktor TRIGA MARK II je bazenski reaktor. Sredica je nameščena v odprti vertikalni aluminijasti posodi (cisterni) premera 2 m in višine 6,25 m, napolnjeni z demineralizirano vodo. Voda je obenem tudi [[Moderator (reaktor)|moderator]], hladilo in biološki ščit. Posoda je nameščena v betonskem biološkem ščitu maksimalnih dimenzij: dolžine 8,2 m, širine 6,6 m in višine 6,55 m. Takšna konstrukcija omogoča dostop do sredice z vrha reaktorske ploščadi, kar zelo poenostavi menjavo goriva in vgradnjo vertikalnih eksperimentalnih kanalov. Sredica reaktorja je ob dnu reaktorske posode, nad njo je 5 m demineralizirane vode. V sredici reaktorja sproščena toplota se z naravno [[Konvekcija|konvekcijo]] prenese na primarno vodo v reaktorski posodi. V toplotnem prenosniku se toplota prenese na sekundarno hladilno vodo, ki je iz lastnega črpališča na reaktorskem centru. === Jedrska varnost === Temelji jedrske varnosti reaktorja TRIGA so: * varna zasnova, * usposobljeno, izkušeno in predano osebje, * obratovanje in vzdrževanje v skladu s postopki IJS in notranjim preverjanjem kakovosti. Varnostna analiza je pokazala, da je nivo sevanja v reaktorski zgradbi in v okolici zgradbe pri obratovanju reaktorja daleč pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi, kar potrjujejo tudi meritve. Letna obremenitev prebivalstva je manj kot tisočinka naravnega ozadja. Ob delovanju reaktorja letno nastane približno 200 litrov nizko in srednje [[Radioaktivni odpadek|radioaktivnih odpadkov]], ki so shranjeni v Centralnem skladišče za radioaktivne odpadke (CSRAO). To skladišče se nahaja na lokaciji reaktorskega centra in ga upravlja [[Agencija za radioaktivne odpadke|Agencija za jedrske odpadke (ARAO)]]. 219 izrabljenih gorivnih elementov, ki so bili v uporabi od leta 1966, je bilo leta 1999 poslanih na končno odlaganje v ZDA. Trenutno na lokaciji reaktorskega centra ni izrabljenih gorivnih elementov. === Zgodovina<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ijs.si/ijsw/Podrobneje%20o%20reaktorju%20TRIGA|title=TRIGA - 50 LET|date=|accessdate=6.9.2021|website=Institut Jožef Stefan}}</ref> === Reaktor TRIGA je 31.5. 1966 ob 14:15 dosegel prvo kritičnost. To pomeni, da je stekla prva nadzorovana verižna reakcija cepitve jeder na ozemlju današnje Slovenije. Od tega trenutka naprej ima reaktor pomembno vlogo pri razvoju jedrske tehnologije in varnostne kulture v Sloveniji. Investicije v jedrske elektrarne imajo povsod po svetu praviloma predhodnika, in sicer investicijo v nacionalno jedrsko infrastrukturo, ki jo praviloma sestavljajo raziskovalne, izobraževalne in upravne zmogljivosti. Reaktor TRIGA omogoča eksperimentalno delo številnim raziskovalnim skupinam na IJS, prav tako ga za usposabljanje bodočih operaterjev jedrske elektrarne Krško uporablja Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, ki deluje v okviru IJS od leta 1989. === Pomen === Reaktorski center Instituta Jožef Stefan (in reaktor TRIGA) imata ključno vlogo pri pripravi kadrov za [[Jedrska elektrarna Krško|jedrsko elektrarno v Krškem]]. Reaktor z vsem znanstvenim in tehničnim ozadjem ter izobraževanjem in usposabljanjem kadrov izdatno pomaga pri gradnji, pridobivanju dovoljenj in zagonu jedrske elektrarne. Na reaktorju so začeli svojo profesionalno kariero ali se izobraževali skoraj vsi jedrski strokovnjaki v Sloveniji, med njimi vsi profesorji reaktorske fizike in jedrske tehnike na univerzah v Ljubljani in v Mariboru ter ključni strokovnjaki [[Jedrska elektrarna Krško|Nuklearne elektrarne Krško]], Uprave republike Slovenije za jedrsko varnost in [[Agencija za radioaktivne odpadke|Agencije za radioaktivne odpadke]]. Reaktor TRIGA na Institutu »Jožef Stefan« se je v 55-letih varnega delovanja razvil v mednarodno prepoznan in cenjen center za raziskave in izobraževanje na področju reaktorske fizike in tehnike, kar med drugim dokazujejo vpetost v številne raziskovalne projekte z institucijami po vsem svetu, npr. [[Evropska organizacija za jedrske raziskave|CERN]], [[ITER]], CEA, [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo|IAEA]]. Zelo razvito raziskovanje na področju jedrske energije je značilno za vse države, ki izrabljajo jedrsko energijo. Jedrsko varnost je na dolgi rok namreč praviloma mogoče izboljševati le z novim znanjem, ki je plod dolgoročnega mednarodno aktivnega raziskovalnega programa. Slednje pa je brez raziskovalne infrastrukture kot je raziskovalni reaktor bistveno težje. Nadaljevanje petinpetdesetletnega odličnega delovanja reaktorja TRIGA in z njim povezanih znanstvenikov, raziskovalcev in strokovnjakov zagotovo predstavlja enega od pomembnih temeljev varnega obratovanja jedrske elektrarne v Krškem. Reaktor TRIGA ima velik pomen tudi za sprejemljivost jedrske energije v Sloveniji, saj si ga letno ogleda na stotine obiskovalcev in šolarjev. == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://ric.ijs.si/splosna-predstavitev/ Reaktor TRIGA Mark II] * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/moj-pogled-na-znanost/174435695 50 LET REAKTORJA TRIGA, 1. DEL, DOKUMENTARNA ODDAJA] * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/moj-pogled-na-znanost/174437052 50 LET REAKTORJA TRIGA, 2. DEL, DOKUMENTARNA ODDAJA] * [https://www.ijs.si/ijsw Institut "Jožef Stefan" (IJS)] * [https://www.icjt.org/ Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo (ICJT)] * [https://www.djs.si/ Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije (DJS)] [[Kategorija:Jedrski reaktorji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1966]] [[Kategorija:Institut "Jožef Stefan"]] 3diw7emyuf0zc2hop796im6b8ymsysl 0 505045 5737034 5569275 2022-08-20T07:09:58Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Miro Senica|birth_date=<!--wikidata-->|birth_place=<!--wikidata-->|death_date=<!--wikidata-->|death_place=<!--wikidata-->|alma_mater=[[Pravna fakulteta v Ljubljani]]|children=1|home_town=[[Dravograd]]|occupation=<!--wikidata-->|spouse=Barbara Menart Senica <small>(por. ?–1998)</small>|partner=[[Katarina Kresal]]}} '''Mirko Miro Senica''', [[Slovenci|slovenski]] [[odvetnik]], * [[20. maj]] [[1958]], [[Celje]].<ref>[https://www.fundacija-parus.si/wp-content/uploads/Notarska-listina-SV-557-2018Akt-o-ustanovitvi-fundacije-19.07.2018.pdf Akt o ustanovitvi fundacije Parus - ustanove za financiranje podiplomskega študija]. 19. julij 2018. notarka Eva Simona Tomšič. pridobljeno 9. septembra 2021</ref><ref name=":0">Odvetnik Miro Senica o prevzemu družb. str. 27. Prepih (2002), letnik 12, številka 10. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-JJZL18KR}}</ref> Njegova pisarna deluje po ameriškem zgledu in se uvršča med finančno najuspešnejše v Sloveniji,<ref>{{Navedi splet|title=Kateri odvetniki v Sloveniji največ zaslužijo?|url=https://www.bizi.si/novice/kateri-odvetniki-v-sloveniji-najvec-zasluzijo-6c0a5a91-8e09-417c-b561-2932a33fa17e|website=Poslovni asistent Bizi|accessdate=2021-09-10|language=sl|date=20. julij 2020}}</ref><ref name=":1" /> kjer velika večina odvetnikov ne pozna zvezdništva in velikih zaslužkov.<ref>{{Navedi splet|title=Odvetniki med bliščem in nelikvidnostjo: večina daleč od zvezdništva|url=https://www.dnevnik.si/1042728964|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-10|date=23. januar 2016}}</ref> Je ustanovitelj in predsednik fundacije Parus,<ref>{{Navedi splet|title=O fundaciji|url=https://www.fundacija-parus.si/o-fundaciji/|website=Fundacija Parus|accessdate=2021-09-09|language=sl-SI}}</ref> s pomočjo katere vzgaja lasten kader na podiplomskem študiju v tujini.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Odvetnik, ki se ni hotel pogovarjati|url=https://www.dnevnik.si/186035|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-10|date=24. junij 2006}}</ref> Bil je eden od pravnih zastopnikov [[Pivovarna Laško|Pivovarne Laško]] v času, ko je Laško delnice [[Pivovarna Union|Pivovarne Union]] kupil od Slovenske odškodninske družbe in mu je sodišče prepovedalo razpolagati z delnicami in nadaljnje kupovanje, če ne bo v skladu z zakonom objavil ponudbe za odkup vseh delnic. Za Union se je takrat zanimal belgijski Interbrew, ki je zahteval, da Laško proda svoj delež.<ref>Sodni mlini za pivsko peno. str. 6. Novi tednik NT&RC (01.08.2002), letnik 56, številka 31. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-RMY48SML}}</ref><ref>Laščani dobili prvo rundo. str. 2. Novi tednik NT&RC (17.07.2003), letnik 57, številka 29. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5UTS6PYQ}}</ref><ref>Je Interbrew zavedel delničarje?. str. 3. Novi tednik NT&RC (17.01.2002), letnik 56, številka 3. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-4IZ19AH8}}</ref> Od leta 2001 je bil Senica član nadzornega sveta [[Krško|krške]] družbe Vipap Videm Krško.<ref>V Vipapu Vidmu nov nadzorni svet. str. 16. Dolenjski list (04.10.2001), letnik 52, številka 40. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-C7D9J4FM}}</ref> Odpoklicali so ga leta 2011.<ref>{{Navedi splet|title=Vipap: Na skupščini odpoklic članov nadzornega sveta|url=http://arhiv.eposavje.com/gospodarstvo/6325-skupscina-vipap-videm-krsko.html|website=ePosavje|accessdate=2021-09-10|date=1. december 2011}}</ref> === Osebni sodni spori in ovadbe === Bil je obtožen, da je prejel 1,3 milijona evrov provizije, ki jih je od Vegrada prejela Blanka Muster, direktorica posestva Bužekijan, za svetovanje pri nakupu delnic Delamarisa.<ref>{{Navedi splet|title=Obramba Senice v aferi Delamaris: Kriminalnega ozadja ni|url=https://www.dnevnik.si/1042765262|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-10|date=10. marec 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Časovni roki bodo verjetno rešili izolsko "kmetijo" Bužekijan|url=https://www.dnevnik.si/1042538465|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-10|date=27. junij 2012}}</ref> V zvezi s tem so mu za 5 let, do leta 2018, zamrznili premoženje.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Senica lahko spet razpolaga s premoženjem|url=https://www.dnevnik.si/1042837680|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-09|date=28. avgust 2018}}</ref> Ljubljanski mestni svetnik [[Miha Jazbinšek]] iz stranke Zeleni je leta 2004 poleg ostalih ovadil tudi Senico zaradi suma škodne delitve premoženja med mestno občino in primestnimi občinami.<ref>{{Navedi splet|title="Ofenziva samohvale"|url=https://www.dnevnik.si/71866|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-10|date=24. januar 2004}}</ref> Senica je od Božidarja Špana, nekdanjega predsednika uprave Hypo Alpe Adria Bank Slovenija, na sodišču zaradi dolga terjal 715.000 evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Tožilstvo in Senica v lovu na Španovo premoženje|url=https://www.dnevnik.si/1042680127|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-10|date=4. september 2014}}</ref> Na [[Okrožno sodišče v Ljubljani|Okrožnem sodišču v Ljubljani]] je uspešno tožil [[Bojan Požar|Bojana Požarja]] zaradi pisanja o omogočanju posla prijatelju Igorju Pogačarju z najemom stavbe za [[Nacionalni preiskovalni urad]] ter o izčrpavanju [[LDS]] s strani Seničeve partnerke Kresalove,<ref>{{Navedi splet|title=Senica dosegel obsodbo Požarja|url=https://www.dnevnik.si/1042643606|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-10|date=22. marec 2014}}</ref> vendar je [[Višje sodišče v Ljubljani|višje sodišče]] sodbo razveljavilo in Senici naložilo povrnitev sodnih stroškov.<ref>{{Navedi splet|title=Sodišče: Požar ni posegel v čast in dobro ime Senice|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/sodisce-pozar-ni-posegel-v-cast-in-dobro-ime-senice/369352|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-10|language=sl|date=9. julij 2015}}</ref> === Senica kot žrtev izsiljevanja === Mitja Lomovšek, nekdanji sodelavec [[Požareport|Požareporta]] in [[Slovenske novice|''Slovenskih novic'']], ga je izsiljeval za denar z grožnjami po elektronski pošti.<ref>{{Navedi splet|title=Spet o izsiljevanju odvetnika Senice in nekdanje ministrice Kresalove|url=https://www.dnevnik.si/1042728134|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-10|date=11. januar 2016}}</ref> Senica je pričal, da se ne poznata in da ima Lomovšek fiksno idejo o tem, da ga je spravil ob službo na ''Slovenskih novicah''.<ref>{{Navedi splet|title=Senica ni mogel pričati do konca|url=https://www.dnevnik.si/1042605862|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-10|date=14. september 2013}}</ref> === [[Afera Baričevič]] === Marca 2006 so štirje [[Bulmastif|bulmastifi]] Saše Baričeviča hudo poškodovali takrat 36-letnega Tržičana Stanislava Megliča. Enega je policija ustrelila. Baričeviča sta v odškodninski tožbi zastopala odvetnika iz Seničeve pisarne. Kljub odločitvi o usmrtitvi živali je junija 2009 Saša Baričevič s pomočjo Seničeve pisarne svoje pse dobil nazaj, čez nekaj mesecev pa so ga do smrti pogrizli.<ref>{{Navedi splet|title=Afera Bulmastifi po dveh letih brez epiloga|url=https://www.dnevnik.si/1042506927|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-10|date=2. februar 2012}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Afera bulmastifi: Kako so lahko trije psi dvignili toliko prahu v Sloveniji?|url=https://www.dnevnik.si/1042409148|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-10|date=31. december 2010}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tožba proti lastniku popadljivih bulmastifov|url=https://www.dnevnik.si/1042208371|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-10|date=20. september 2008}}</ref> Avgusta 2009, pred napadom, je eden od kinologov napovedal, da bodo psi zopet napadli, saj bodo enemu razdraženemu sledili drugi.<ref>{{Navedi splet|title=Pasji bumerang|url=https://www.dnevnik.si/1042356582|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-10|date=3. februar 2010}}</ref> [[Vinko Gorenak]] iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] je Senico pozval, naj z analizo blata in krvi dokaže, da ni bil v Baričevičevi hiši na dan napada.<ref>{{Navedi splet|title=Senica: Kri sem pripravljen darovati v humanitarne namene, ne pa tudi stranki SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042434625|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-10|date=30. marec 2011}}</ref> [[Drago Kos]] je tožilstvu v zvezi z vračanjem bulmastifov ovadil osem oseb, tudi Senico.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci danes znova tudi o bulmastifih|url=https://www.dnevnik.si/1042418517|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-10|date=20. januar 2011}}</ref> izvršilni odbor ljubljanskega območnega zbora Odvetniške zbornice Slovenije je odločil, da Senica v tem primeru ni kršil odvetniške poklicne etike, ker je uporabil zakonsko dopustna orodja in sredstva.<ref>{{Navedi splet|title=Odvetniška zbornica: Senica ni kršil poklicne etike|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/odvetniska-zbornica-senica-ni-krsil-poklicne-etike.html|website=old.delo.si|date=2010-03-29|accessdate=2021-09-10|language=sl-si|first=Da|last=O. /STA}}</ref> Senica je Baričeviča spoznal, ko je bil še Maja Baričevič, in sicer, ko je začel hoditi s svojo kasnejšo ženo. Njena družina je namreč prijateljevala z Baričevičevimi. Seničeva družina je hodila v Baričevičevo kliniko Barsos.<ref name=":2" /> === Donatorstvo === Bil je donator razstave World Press Photo v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi letos v Ljubljani na ogled razstava World Press Photo|url=https://www.dnevnik.si/1042321513|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-10|date=8. december 2009}}</ref> == Mladost in šolanje == Otroška in mladostna leta je preživel v [[Dravograd|Dravogradu]]. Maturiral je na Gimnaziji Ravne, diplomiral pa na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti v Ljubljani]].<ref name=":0" /> == Zasebno == Poročen je bil s hčerjo [[Janez Menart|Janeza Menarta]] in odvetnico Barbaro Menart Senica, s katero ima hčer Marušo. Ločila sta se leta 1998.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Miro Senica: Najmočnejši odvetnik v objemu nemoči|url=https://www.dnevnik.si/1042339082|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-09|date=20. februar 2010|last=Praprotnik|first=Rok}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Uradni list RS - št. 4|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2016000400033/st--012016-ob-111416|website=www.uradni-list.si|accessdate=2021-09-09|date=22. januar 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Knjiga, ki je ni več|url=https://www.dnevnik.si/1042420477|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-10|date=28. januar 2011}}</ref> Njegova partnerka je odvetnica [[Katarina Kresal]], ki je eden od direktorjev in solastnikov odvetniške pisarne Senica & partnerji, d.o.o..<ref>{{Navedi splet|title=Katarina Kresal povedala, kako jo razvaja njen Miro Senica in kaj delata, ko sta sama|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/katarina-kresal-povedala-kako-jo-razvaja-njen-miro-senica-in-kaj-delata-ko-sta-sama/|website=Govori.se|date=2020-10-26|accessdate=2021-09-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odvetniška pisarna Senica & partnerji, d.o.o.|url=https://www.companywall.si/podjetje/odvetniska-pisarna-senica--partnerji-doo/MM1Jo7kq|website=companywall.si|accessdate=2021-09-09|language=|first=|last=}}</ref> Je ljubitelj [[Golf|golfa]] in dragih avtomobilov. Predsedoval je Porsche klubu Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=20V: Miro Senica|url=https://www.metropolitan.si/aktualno/20v-miro-senica/|website=Metropolitan.si|date=2008-04-23|accessdate=2021-09-10|language=|publisher=Playboy|last=Stošić|first=Slavka Alojzija}}</ref> Bil je v upravnem odboru zdaj že nekdanjega Slovensko-češkega društva, ki mu je predsedoval Oldrich Kettner, predsednik uprave Vipap Videm Krško.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Ustanovljeno Slovensko-češko društvo|url=https://www.sta.si/482008/ustanovljeno-slovensko-cesko-drustvo|website=www.sta.si|accessdate=2021-09-10|date=20. april 2000}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SLOVENSKO - ČEŠKO DRUŠTVO|url=https://www.stop-neplacniki.si/slovensko-cesko-drustvo/|website=www.stop-neplacniki.si|accessdate=2021-09-10}}</ref> == Sklici == {{reflist|30em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski odvetniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] {{DEFAULTSORT:Senica_Miro}} dksou6wgq80l0tc57xj2ybnqmxqbjxm 0 505067 5737213 5685320 2022-08-20T07:20:21Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Flight paths of hijacked planes-September 11 attacks.jpg|sličica|296x296_pik|Zemljevid poti ugrabljenih letal ]] [[Teroristični napadi 11. septembra 2001]] so poleg edinstvenega terorističnega dejanja predstavljali tudi medijski dogodek, kakršnega še ni bilo od pojava civilnih globalnih satelitskih povezav.<ref name="#1">September 11 Attack Timeline, 9/11 Memorial and Museum, https://timeline.911memorial.org/#Timeline/2, Access Date, July 31, 2021</ref><ref>{{Navedi novice|title=Extract: 'We have some planes'|date=23 July 2004|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/americas/3919613.stm}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Timeline of 9/11|date=21 September 2020|url=https://timeline.911memorial.org/#Timeline/2}}</ref> Takojšnji svetovni odziv in razpravo so omogočile 24-urne televizijske novice in internet. Posledično je bil večina spodaj navedenih dogodkov poznanih velikemu delu svetovnega prebivalstva, ko so se zgodili.<ref name="#1"/><ref name="#1"/><ref name="#1"/><ref name="#1"/> Vsi navedeni časi so v vzhodnem poletnem času (EDT) ali UTC -04:00.<ref>{{Navedi novice|title='We're the Only Plane in the Sky'|date=9 September 2016|url=https://www.politico.com/magazine/story/2016/09/were-the-only-plane-in-the-sky-214230}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://govinfo.library.unt.edu/911/report/911Report.pdf|title=9/11 Commission Report}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.rutgerslawreview.com/wp-content/uploads/special/911/Full%20audio%20transcript.pdf|title=The Story of the FAA and NORAD Response to the September 11, 2001 Attacks (full audio transcript)}}</ref> == Dogodki po času == [[Slika:Atta in airport.jpg|sličica|Atta (modra majca) in al-Omari (bela majca) na mednarodnem letališču Portland, čas 5:45:13]] * 5:01 - [[Ziad Jarrah]] pokliče [[Marwan al-Shehhi|Marwana al-Shehhia]] o pripravljenosti na napade. * 5:33 - [[Mohamed Atta]] in [[Abdulaziz al-Omari]] zapustita hotel Comfort Inn v južnem Portlandu (Maine) in se v modrem avtu Nissan Altima odpravita na mednarodno letališče Portland. * 6:00 - Atta in Al-Omari odideta na letalo 5930 Colgan Air za let v [[Boston, Massachusetts|Boston]]. * 6:45 - Oba ugrabitelja prispeta na bostonsko mednarodno letališče generala Edward Lawrence Logan. * 6:52: Marwan al-Shehhi pokliče Mohameda Atto, da potrdi začetek operacij. * 7:00 - Atta, al-ʿOmari, [[Satam al-Suqami]], [[Wali al-Shehri]] in [[Waleed al-Shehri]] se vkrcajo na [[Let 11 American Airlines]]. V času projekcije so izbrani al-Suqami in dva brata al-Shehri za natančnejši pregled ročne prtljage, ki ga opravijo brez težav. * 7:10 - Marwan al-Shehhi, [[Fayez Banihammad]], [[Mohand al-Shehri]], [[Hamza al-Ghamdi]] in [[Ahmed al-Ghamdi]] se vkrcajo na [[Let 175 United Airlines]] na drugem terminalu na istem letališču. Nobeden od njih ni izbran za dodatne varnostne preglede. * 7:16 - [[Hani Hanjour]], [[Khalid al-Mihdhar]], [[Majed Moqed]], [[Nawaf al-Hazmi]] in [[Salem al-Hazmi]] začnejo postopke vkrcanja na [[Let 77 American Airlines]]. Prva prispeta al-Midhar in Moqed, druga dva pa približno dvajset minut kasneje. V času pregledov so Hanjour, al-Mihdhar in Moqed izbrani za temeljitejši pregled ročne prtljage, ki ga opravijo brez težav. * 7:30 - Ziad Jarrah, [[Ahmed al-Nami]], [[Saeed al-Ghamdi]] in [[Ahmed al-Haznawi]] se vkrcajo na [[Let 93 United Airlines]]. al-Haznawi je izbran za temeljitejši pregled ročne prtljage, ki ga opravi brez težav. * 7:59 - Let 11 American Airlines vzleti iz letališča Boston's Logan, z 92 ljudmi na krovu, s ciljem v [[Los Angeles|Los Angelesu]]. Na krovu je 5 ugrabiteljev. * 8:13 - American 11 se odzove na zadnje sporočilo po navodilih letališča Boston's Logan. * 8:14 - Let 175 United Airlines vzleti iz letališča Boston's Logan, z 56 ljudmi na krovu, s ciljem v [[Los Angeles|Los Angelesu]]. Na krovu je 5 ugrabiteljev. * 8:14 - American 11 je ugrabljen. * 8:16 - American 11 spremeni smer ter se preusmeri na jug. * 8:19: [[Betty Ong]], stevardesa letala American 11, pokliče družbo American Airlines, da obvesti podjetje o ugrabitvi. Nevladna organizacija trdi, da so bili zabodeni potnik poslovnega razreda (Daniel Lewin) in dve stevardesi (Karen Martin in Barbara Arestegui) in daje prve navedbe na sedežih ugrabiteljev (ki omogočajo povzetek identifikacije oseb). * 8:20 - Let 77 American Airlines vzleti iz letališča Washington Dulles, z 58 ljudi na krovu, s ciljem v Los Angelesu. Na krovu je 5 ugrabiteljev. * 8:21 - Kontrolni radio na letalu American 11 je izklopljen, s tem pa kontrolerji ne vedo kje se nahaja letalo. * 8:24 - Bostonski center prejme poročilo iz letala American 11 moškega (Mohammeda Atte), ki pravi: "Imamo nekaj letal. Bodite tiho pa bo vse v redu, vrnili se bomo na letališče." Attove izjave upravljavci ne razumejo. Okrog 20 sekund pozneje pride do druge komunikacije: "Nihče naj se ne premakne, vse bo v redu. Če boste kaj reagirali boste ogrozili sebe in letalo. Samo tiho ostani!" * 8:25 - Stevardesa letala American 11 [[Madeline Amy Sweeney|Amy Sweeney]] preko enega od vgrajenih telefonov stopi v stik z vodjo družbe American Airlines Michaelom Woodwardom. Sweeneyjevo pričevanje omogoča identifikacijo treh ugrabiteljev: al-Omari, Atta in al-Suqami. * 8:28: Bostonski center FAA obvesti center FAA v Herndonu v [[Virginija|Virginiji]], da je bil American 11 ugrabljen in se po velikem zavoju proti jugu odpravlja proti [[New York|New Yorku]]. * 8:32: Center Herndon poroča sedežu FAA v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], da je bilo ugrabljeno letalo American 11. S sedeža odgovarjajo, da se tega že zavedajo. * 8:33 - Z letala American 11 pride novo poročilo od Atte: "Nihče naj se ne premika, vračamo se na letališče. Ne delajte nobenih neumnih potez." Medtem pa Craig Marquis (iz operacijskega sistema American Airlines Systems Operations Control) nadzornik Nydia Gonzalez seznani z dogajanjem na letalu. Varnostni postopek se aktivira, da se zagotovi zaupnost podatkov. * 8:37 - Bostonski center FAA opozarja kontrolorje severovzhodnega sektorja zračne obrambe (NEADS, NORAD) na ugrabitev letala American 11 in prosi vojaško pomoč za prestrezanje letala. Dejansko vzletno naročilo pa prihajala počasi. * 8:40 - V letalskih oporiščih Otis (Massachusetts) se pripravljata dva letala F-15 ameriških letalskih sil z ukazi za prestrezanje ugrabljenega letala. Hkrati American 11 vstopi v zračni prostor New Yorka. Center FAA v New Yorku se seznani s situacijo. * 8:41 - Craig Marquis je obveščen, da je bil American 11 videti na primarnih radarjih in da je na poti proti mednarodnemu letališču John F. Kennedy v New Yorku in izgublja višino. * 8:41 - United 175 se odzove na zadnje sporočilo navodilih letališča Boston's Logan in pove informacijo o letalu American 11: "Ko smo zapustili Boston, smo slišali sumljiv prenos. Nekdo ... izgledalo je, kot da je nekdo vzel mikrofon in vsem rekel, naj ostanejo na svojih sedežih." * 8:42 - United 175 je ugrabljen. * 8:42 - Let 93 United Airlines vzleti iz letališča Newark, z 37 ljudmi na krovu, s ciljem v [[San Francisco|San Franciscu]]. Na krovu so 4 ugrabitelji. * 8:44 - American 11 se začne spuščati nad New Yorkom. * 8:45 - Dva F-15 iz baze Otis vzletita z nalogo ujeti American 11. Ko pa je letalski transponder izklopljen, se pilotom naroči, naj gredo na območje neba v bližini Long Islanda in počakajo na nadaljnja navodila. NEADS poskuša znova vzpostaviti radarski stik z ugrabljenim letalom. * 8:45 - United 175 spremeni smer ter se preusmeri na jugo-vzhod. * 8:46 - American 11 s hitrostjo 790 km/h trči v severno fasado Severnega stolpa [[World Trade Center|World Trade Centra]] v New Yorku, med 93. in 99. nadstropjem. Očividci sprva mislijo, da gre za nesrečo. Trk letala točno posnameta samo Jules in Gédéon Naudet, dva francoska režiserja, ki sta takrat snemala dokumentarec o newyorških gasilcih, in Pavel Hlava, češki snemalec; trk je viden tudi na fotografijah, posnetih z internetne umetniške razstave nemškega umetnika Wolfganga Staehleja, ki prikazuje poglede na središče Manhattna, ki se posodabljajo vsake štiri sekunde. * 8:47 - Kontrolerji letališča Boston's Logan ugotovijo, da nekaj na letalu United 175 ni v redu. * 8:48 - Varnostna služba Severnega stolpa odredi popolno evakuacijo nebotičnika. Gasilci, policija in prva reševalna vozila začnejo hiteti na prizorišče. * 8:49 - Radio, televizija in drugi mediji začnejo pošiljati prve novice o morebitni eksploziji ali verjetni letalski nesreči v WTC-ju. * 8:50 - American 77 sprejme zadnje sporočilo navodilih od kontrolerjev iz letališča Washington Dulles. * 8:51 - Center FAA v New Yorku opaža, da se je koda, ki jo je poslalo letalo United 175 spremenila.  Center pove letalu pravilno kodo, vendar ne dobi odgovora. Center večkrat poskuša vzpostaviti stik z letalom vendar neuspešno in nato sumi, da je ugrabljen. Nato sporoči drugim letalom v zraku, da se držijo stran od poti letala United 175, ki je zavija v smeri New Yorka. Približno v tem času segajo različni telefonski klici potnikov, ki svoje sorodnike opozarjajo na ugrabitev. * 8:51 - American 77 je ugrabljen. * 8:52 - Newyorški policisti sporočijo, da je Južni stolp varen in da se lahko ljudje vrnejo na delo v pisarne. Nekateri opozorila ne slišijo, drugi ga namenoma ne upoštevajo in evakuirajo stavbo. Spet drugi se zbirajo v skupnih prostorih, na primer v 78. nadstropju. * 8:53 - United 175 se izogne morebitnemu trku v zraku z letalom Delto. Kontrolorji povejo bližnjim letalom: "Izogibajte se mu. Imamo letalo za katerega ne vemo kaj počne." * 8:54 - American 77 spremeni smer ter se preusmeri na vzhod, nazaj proti Washingtonu (tarča v bližnjem Arlingtonu). [[Slika:George W. Bush, Emma E. Booker Elementary (001 Hi j0202-1).jpg|sličica|282x282_pik|Predsednik Bush med obiskom osnovne šole na Floridi]] * 8:55 - Ameriški predsednik [[George Walker Bush|George W. Bush]] vstopi v učilnico na osnovni šoli Emma E. Booker v Sarasoti na [[Florida|Floridi]]. Obisk je del programa Busheve uprave za promocijo izobraževanja in politike na tem področju. Karl Rove, njegov uslužbenec, ga obvesti o strmoglavljenje majhnega letala v severni stolp WTC-ja. Svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice govori o komercialnem letalu. Zaradi razdrobljenih novic Bush in njegovo osebje podcenjujejo incident in se odločijo nadaljevati z dogovorjenim urnikom. * 8:56 - Radio na letalu American 77 je izklopljen, kontrolorji pa izgubijo stik z letalom. * 8:59 - United 175 vstopi v zračni prostor New Yorka. * 9:00 - Operacijski centri United Airlines in American Airlines so obveščeni o ugrabitvi letala United 175 in izgubi stika z letom American 77. * 9:01 - United 175 se začne spuščati nad New Yorkom. * 9:02 - Center FAA v New Yorku opazi United 175. Sprva kontrolorji pomislijo na letalo v stiski, ki poskuša pristati na enem od manjših letališč. Nekaj ​​trenutkov kasneje ugotovijo, da namerava letalo nekje strmoglaviti. Alarm je zdaj razširjen: kliče se med centrom FAA v Bostonu, New Yorkom in NEADS.  Menadžer iz centra FAA v New Yorku od centra FAA v Herndonu zahteva vojaško udeležbo pri reševanju situacije. [[Slika:UA Flight 175 hits WTC south tower 9-11 edit.jpeg|sličica|246x246_pik|Eksplozija po trku letala United 175 v južni stolp WTC-ja]] * 9:03 - United 175 s hitrostjo 880 km/h trči v južni fasado Južnega stolpa [[World Trade Center|World Trade Centra]] v New Yorku, med 78. in 85. nadstropjem. Trk posnamejo številne kamere, ki ga v živo predvajajo milijonom ljudi po svetu. Novinarji pri tem rečejo: "Še eno letalo je trčilo v drugi stolp Svetovnega trgovinskega centra". Začne se množična evakuacija ljudi pod stolpi in evakuacija Južnega stolpa. * 9:05 - FAA odredi ATC Zero, ki pomeni absolutno prepoved pristajanja in vzletavanja, na območjih New Yorka, Bostona, Clevelanda in Washingtona (v praksi celotno območje [[Nova Anglija|Nove Anglije]]). * 9:06 - Andrew Card, pristopi k predsedniku Bushu in mu na uho zašepeta: "Drugo letalo je zadelo Svetovni trgovinski center. Amerika je pod napadom". Prizor posname več kamer, prisotnih v šoli za dokumentiranje predsedniškega obiska. Bush nekaj minut še naprej posluša učence šole, se pretvarja, da se ni nič zgodilo, in namerno ignorira prošnje tajnih služb, naj takoj zapustijo stavbo. * 9:07 - Izda se ukaz vsem letalom za zaklepanje vrat pilotske kabine. Center FAA v Herndonu pa se odloči, da bo sledil zapletenemu običajnemu postopku in ne takoj izdal naročila posameznim podjetjem. * 9:10 - Tako American Airlines kot United Airlines se odločita ustaviti vzletne postopke za vsa svoja letala po vsej [[Združene države Amerike|Ameriki]]. * 9:12 - Po prvem neuspešnem poskusu stevardesa letala American 77 Renee May uspe stopiti v stik z njeno mamo Nancy in jo opozoriti na ugrabitev. Takoj se obrne na podjetje American Airlines. * 9:13 - Dva F-15, ki čakata na Long Islandu, končno pridobita dovoljenje za vzlet v nebo nad [[Manhattan|Manhattnom]] za zaščito mesta New York. * 9:15 - Predsednik Bush se osami z osebjem v zasebni sobi v šoli, v kateri je, in vzpostavi stik s podpredsednikom [[Dick Cheney|Dickom Cheneyjem]], svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice, županom New Yorka Georgeom Patakijem in direktorjem FBI Robertom Muellerjem. Na drugo nesrečo je opozorjen tudi direktor Cie George Tenet, katerega prva reakcija je: "Za vsem tem stoji bin Laden. Moram iti." * 9:19 - Center FAA v Bostonu pošlje Delti 1989 ukaz, naj onemogoči dostop do pilotske kabine, saj se boji, da bi lahko tudi to letalo ugrabili. Nato je letalo prisiljeno pristati v Clevelandu in podvrženo posebnim varnostnim pregledom, ki dajo negativne rezultate. * 9:20 - Barbara Olson, potnica na letalu American 77 in žena generalnega državnega tožilca Teda Olsona, pokliče svojega moža in ga opozori na ugrabitev. Tožilec takoj obvesti pravosodno ministrstvo o tem, kaj se dogaja. Hkrati CNN napoveduje, da FBI preiskuje primer in prvi razkriva, da so letala "verjetno ugrabili". [[Slika:World Trade Center 9-11 P9110006.jpeg|sličica|283x283_pik|Dvojčka WTC-ja med gorenjem]] * 9:21 - Center FAA v Indianapolisu končno izve, da sta bili ugrabljeni vsaj dve letali (American 11 in United 175), ki sta verjetno prav tista, ki sta trčila v stolpa WTC-ja in da je bil morda ugrabljen tudi American 77. Hkrati center FAA v Bostonu vzpostavi stik z NEADS. * 9:23 - United 93 prejme obvestilo družbe United Airlines: "Pazite na vdore v pilotsko kabino. Dve letali sta zadeli Svetovni trgovinski center." * 9:24 - Dve letali F-16 vzletita iz letalske baze Langley (Virginija) z ukazom, da bosta nadzorovala območje Baltimora in ulovila ugrabljeni American 77. * 9:25 - Center FAA v Herndonu odredi zaustavitev na kopnem, kar je popolna prepoved vzleta za vsa letala po celotnem državnem ozemlju. Vendar pa lahko letala, ki še vedno letijo, še naprej sledijo svojemu urniku kot običajno. * 9:27 - United 93 prejme zadnje sporočilo kontrolerjev letališča Newark. * 9:28 - United 93 je ugrabljen. Po radiju se iz pilotske kabine zasliši krik: "Presneto! Poberite se od tu! Poberite se od tu!" * 9:29 - Na gasilca Daniela Thomasa Suhra pade oprema enega od poslovnežev iz stolpov, ki se vrže čez okno in se ubije. Več ljudi se v tem času v obupu, da bi ubežala ognju in dimu, se vrže čez okna iz stolpov. Zaradi prevelikega dima, ki preprečuje pristanek reševalnih helikopterjev na strehi obeh stolpov, ni pripravljena nobena oblika reševanja s helikopterjem. * 9:30 - Svetovalec za boj proti terorizmu Richard Clarke odredi takojšnjo zaprtje vseh veleposlaništev ZDA po vsem svetu, dvig stopnje pripravljenosti v vseh vojaških oporiščih v Combat Threatconu in takojšen vstop predsednika Busha na letalo Air Force One. Istočasno ima predsednik kratek tisk v šoli Booker pred približno 200 ljudmi, vključno z učitelji in učenci. Izjavlja, da se bo takoj vrnil v Washington, ker se "dogaja nacionalna tragedija", in prosi za minuto molka. [[Slika:George Bush Booker Elementary 911.jpg|sličica|256x256_pik|Predsednik Bush med govorom in spraševanjem pred učenci z učiteljico]] * 9:32 - Kontrolorji letališča iz radia na letalu United 93 zaslišijo zvok (Ziada Jarraha):" Gospe in gospodje tukaj kapitan. Ostanite na svojih sedežih. Na krovu je bomba zato prosim sedite!" * 9:33 - Nadzornik letališča Washington Dulles opozarja Belo hišo: "Letalo leti proti vam in nikakor ne moremo vzpostaviti stika z njim." kar se nanaša na American 77. * 9:34 - American 77 se začne spuščati nad Arlingtonom. * 9:35 - Odrejena je takojšnja evakuacija nacionalnega letališča in kongresa Ronald Reagan Washington.  Hkrati Bush zapusti šolo Emme E. Booker v Sarasoti in se odpravi na letališče.8:55 - Ameriški predsednik [[George Walker Bush|George W. Bush]] vstopi v učilnico na osnovni šoli Emma E. Booker v Sarasoti na [[Florida|Floridi]]. Obisk je del programa Busheve uprave za promocijo izobraževanja in politike na tem področju. Karl Rove, njegov uslužbenec, ga obvesti o strmoglavljenje majhnega letala v severni stolp WTC-ja. Svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice govori o komercialnem letalu. Zaradi razdrobljenih novic Bush in njegovo osebje podcenjujejo incident in se odločijo nadaljevati z dogovorjenim urnikom. * 9:36 - United 93 spremeni smer in se preusmeri na jugo-vzhod. * 9:37 - American 77 s hitrostjo 755 km/h trči v [[Pentagon (stavba)|Pentagon]] v Arlingtonu blizu Washingtona, med 1. in 3. nadstropjem. * 9:39 - Z letala United 93 je slišano novo obvestilo s strani Jarraha, ki reče: "Gospe in gospodje, prosim da ostanete vsak na svojih sedežih. Na krovu je bomba in vračamo se na letališče. Prosim brez panike!" [[Slika:The pentagon in flames (background) moments after a hijacked jetliner crashed into building at approximately 0930 010911-M-CI426-018.jpg|sličica|241x241_pik|Goreči Pentagon v ozadju in policijski avto z razbito šipo, ki jo je razbil kos krila letala American 77.]] * 9:42 - Operativni direktor FAA [[Ben Sliney]] po novici trga letala American 77 v Pentagon in ugrabitvi letala United 93 ukaže zapreti veš zračni prostor nad ZDA ter s tem prepoved vseh vzletov ali preletov. Letala, ki so bila zjutraj na poti 4.500 km, so prisiljena pristati na najbližjem letališču. Kanada je tudi obveščena, da zapre svoj zračni prostor. * 9:42 - Posneta je slika padajočega človeka iz stolpov WTC-ja. * 9:45 - Zračni prostor ZDA je zaprt. Kanada prvič v svoji zgodovini zapre svoj zračni prostor. Bela Hiša v Washingtonu je evakuirana. * 9:46 - Potniki na letalu United 93 od klicev svojcev ugotovijo, da sta dve letali trčili v WTC in eno v Pentagon in da je zato zaprt zračni promet, hkrati pa razumejo, da njihovo letalo ne bo pristalo na letališču, ampak, da bo nekje strmoglavilo (v hišo ameriškega kongresa). * 9:48 - Potniki ugotovijo, da je United 93 ugrabljen in se zato odločijo, da odvzamejo ugrabiteljem nadzor nad letalom. * 9:49 - Nad Manhattnom ljudje opazijo dve vojaški letali. * 9:50 - Potniki na letalu United 93 začnejo s pripravami za napad na pilotsko kabino. * 9:53 - CNN potrjuje novico o trku letala v Pentagon. * 9:55 - Dopisnik CNN [[Osama bin Laden|Osamo bin Ladna]] imenuje kot nekoga, ki namerava udariti po ZDA. * 9:57 - Potniki na letalu United 93 začnejo z napadom na pilotsko kabino. Potnik Todd Berner reče: "Ste pripravljeni fantje? Pa začnimo!" * 9:58 - Dale Watson, vodja oddelka za boj proti terorizmu FBI, stopi v stik s svetovalcem za boj proti terorizmu Richardom Clarkom in ga opozori, da so nekatera imena na seznamih potnikov ugrabljenih letal povezana z islamsko teroristično skupino [[Al Kaida|Al Kaido]]. * 9:59 - Južni stolp WTC-ja se zruši, 56 minut potem, ko ga je zadel United 175. Zrušitev stolpa posnamejo številne kamere in predavajajo v živo milijonom ljudi po svetu. Veliko ljudi v okolici prizadene močan oblak gradbenega prahu in dim. * 10:03 - United 93 s hitrostjo 990 km/h strmoglavi na polje v [[Shankshville]] v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]]. Glede na poročila črne skrinjice so se ugrabitelji po uporu potnikov sami določil strmoglaviti letalo. Tarča letala je bila hiša ameriškega kongresa v Washingtonu. * 10:05 - C-130 ameriške vojske ZDA opazi velik črn dim, ki se dviga s podeželja Shanksville, približno 27 kilometrov stran. Podpolkovnik O'Brian takoj obvesti center FAA v Clevelandu, ki v odgovor opozori pilota, da je na tem območju z radarja izginilo letalo. V tem času je tudi obveščeno, da je v napadih vpleten Osama bin Laden. * 10:10 - Gasilci v Pentagonu ukažejo evakuacijo ljudi iz stavbe, saj opazijo, da se poškodovani del stavbe ruši. * 10:18 - Nad Washingtonom prileti nekaj vojaških letal, da branijo mesto pred prihodi karkršnimi koli letali. * 10:20 - Bela Hiša je obveščena, da je United 93 strmoglavil v Shankshville. * 10:22 - Različni zvezni uradi v Washingtonu in sedež Svetovne banke so evakuirani. [[Slika:WORLD TRADE CENTER ATTACK.jpg|sličica|253x253_pik|Prah na Manhattanu po zrušitvi obeh dvojčkov WTC-ja]] * 10:28 - Severni stolp WTC-ja se zruši, 1 uro in 42 minut potem, ko ga je zadel American 11. Množico ljudi znova prizadene velik gradbeni oblak in prah. V zrušitvi umre tudi 343 gasilcev in 71 policistov. Zrušitev posnamejo številne kamere, ki predvajajo v živo milijon ljudi po svetu. Hotel Marriott, ki se nahajana dnu dveh stolpov, je popolnoma uničen. * 10:30 - Prispejo nova opozorila drugih ugrabljenih letal, ki se približujejo Washingtonu, kar se kasneje izkaže za neutemeljeno. Policija je opozorjena na možno avtomobilsko bombo zunaj State Departmenta, tudi v Washingtonu. Tudi ta alarm se izkaže za neutemeljenega. Hkrati se Air Force One s predsednikom Bushom na krovu odpravi v letalsko bazo Barksdale blizu Shreveporta (Louisiana). * 10:40 - Zasebni pilot na krovu majhne Cessne prileti nad območjem trka letala United 93 in posname nekaj fotografij. Policijski helikopter ga takoj odstrani in prisili, da pristane v Johnstownu v Pensilvaniji. Hkrati državni sekretar Colin Powell odleti iz Lime (Peru), kjer je bil na diplomatski misiji, da se takoj vrne v ZDA. Medtem CNN objavlja, da se je začel načrt množične evakuacije za mesta Washington in New York. Nekaj ​​minut kasneje župan New Yorka [[Rudy Giuliani|Rudolph Giuliani]] odredi popolno evakuacijo južnega Manhattna. * 10:50 - Pet drugih nadstropij Pentagona se zaradi požara zrušijo. * 11:00 - [[Kanada]] potrjuje prepoved vzleta za vsa letala, z izjemo vojaških in humanitarnih letov. * 11:45 - Air Force One pristane v bazi Barksdale za dolivanje goriva. Predsednik Bush zabeleži kratko sporočilo, v katerem piše, da "terorizem na ameriških tleh ne bo ostal nekaznovan", da so "danes svobodo sami napadli brezlični strahopetci in da bo svoboda zavarovana" ter da bodo "ZDA našle in bodo te kaznovale" odgovoren za ta strahopetna dejanja ". Tajne službe vztrajajo, da se ustavijo na drugi letalski bazi, v Offuttu, v Nebraski. * 11:55 - Na meji med ZDA in [[Mehika|Mehiko]] je razglašeno stanje najvišje pripravljenosti. Določba pa ne predvideva zaprtja same meje. [[Slika:Absturzstelle Shanksville.jpg|sličica|268x268_pik|Polje v Shanksvillu, kjer je strmoglavil United 93]] * 12:04 - Mednarodno letališče Los Angeles je preventivno evakuirano in zaprto. To je bil tudi cilj letal American 11, United 175 in American 77. * 12:15 - Preventivno je evakuirano in zaprto tudi mednarodno letališče San Francisco. To je bil tudi cilj letala United 93. * 13:04 - Predsednik Bush razglasi stanje najvišje pripravljenosti za vse ameriške vojaške baze doma in v tujini. Nekaj ​​minut kasneje vzleti iz baze Barksdale in se odpravi proti bazi Offutt. * 13:27 - Župan Washingtona Anthony A. Williams razglasi izredne razmere. Na prizorišče prispe nacionalna garda. * 13:44 - Letalski nosilci USS Washington in USS Kennedy skupaj s petimi raketnimi enotami zapustijo pristanišče Norfolk, katerih namen je zaščititi mesta vzhodne obale ZDA. * 14.30 - Senator John McCain v zvezi z napadi jasno govori o "vojnem dejanju". * 14:49 - Na tiskovni konferenci župan Giuliani izjavi, da je žrtev zrušitve stolov WTC-ja veliko več, kot kdor koli od nas lahko prenese". * 14:50 - Predsedniško letalo pristane v bazi Offutt. * 16:00 - Vsi večji izdajatelji televizijskih programov poročajo, da višji obveščevalni častniki menijo, da je [[Osama bin Laden]] prvi in največji osumljenec napadov. * 16:25 - Newyorška borza, NASDAQ in Ameriška borza objavita, da bo trgovanje zaprto do vključno 12. septembra. * 17:21 - Zaradi posledice zrušitve stolpov WTC-ja v New Yorku se poruši še stavba WTC 7. Stavba je bila že ure prej evakuirana zaradi požarov, ki jih je utrpela pri zrušitvi stolpov, zato zrušitev stavbe 7 ni povzročila nobenih novih žrtev. * 18:00 - CNN in BBC poročata o eksplozijah v [[Kabul|Kabulu]]. Kasneje je ugotovljeno, da so eksplozije posledica napada severnega zavezništva na letališče afganistanske prestolnice. Hkrati iraška državna televizija opredeljuje napade kot rezultat "zločinov proti človeštvu, ki so jih zagrešile ZDA". * 18:54 - Predsednik Bush se vrne v belo hišo. * 19:00 - Še naprej se poskuša najti in rešiti vse preživele iz ruševin obeh stolpov. Na območju čaka več reševalnih vozil, ki čakajo na poškodovane, medtem ko stotine gasilcev, policistov in prostovoljcev nadaljuje z operacijami. Prve fotografije potencialnih žrtev napada se že pojavljajo po vsem New Yorku. * 19:30 - Ameriška vlada zanika kakršno koli odgovornost za eksplozije v Kabulu. [[Slika:U.S. President George W. Bush's address to the nation on the day's terrorist attacks (September 11, 2001).ogv|sličica|266x266_pik|Govor predsednika Busha na ameriški nacionalni televiziji ob 20:30.]] * 20:30 - Predsednik Bush se pojavi na nacionalni televiziji za sporočilo ameriškemu narodu iz Bele hiše. Medtem ko Bush govori, nekateri člani kongresa poročajo za CNN, da so nekateri visoki uradniki na zasebnih sestankih, ki so jih imeli popoldne, dejali, da imajo dovolj dokazov, da so napadi delo Osame bin Ladna in njegove teroristične skupine [[Al Kaida]]. * 21:00 - Predsednik Bush se najprej sestane s Svetom za nacionalno varnost in po približno uri in pol majhno skupino ključnih svetovalcev. Zdaj je jasno, da za napadom stoji bin Laden. Direktor Cie Tenet pravi, da sta al-Kaida in talibani v [[Afganistan|Afganistanu]] "v bistvu enaki". Bush odgovori: "Povejte talibanom, da se bodo z nami sprijaznili." * 21:22 - Nekateri poročevalci poročajo, da gasilci še niso uspeli dokončno pogasiti požarov v Pentagon. * 22:00 - Govorice o telefonskih klicih preživelih so še vedno pod ruševinami dveh stolpov. Govorice se kasneje izkažejo za neutemeljene. * 23:30 - Preden odide spat, predsednik Bush zapiše v svoj dnevnik: "Danes se je zgodil Pearl Harbour 21. stoletja ... Mislimo, da je to Osama bin Laden." == Glej tudi == * [[Teroristični napadi 11. septembra 2001]] * [[Žrtve napadov 11. septembra 2001]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] 7u1gl1krwackrowrakz31ghmxstldpr 0 505648 5737158 5685184 2022-08-20T07:15:55Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Boštjan Penko|birth_date=<!--wikidata-->|birth_place=<!--wikidata-->|death_date=<!--wikidata-->|death_place=<!--wikidata-->|alma_mater=[[Pravna fakulteta v Ljubljani]] <small>(1987)</small>|children=2}} '''Boštjan Penko''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in [[Kinologija|kinolog]], * [[13. oktober]] [[1961]], [[Ljubljana]]<ref name=":0">[https://www.mojpes.net/download/penko_2014.pdf Boštjan Penko - kratka predstavitev in program dela KZS]. 14. februar 2014. mojpes.net. pridobljeno 24. september 2021</ref> Bil je [[sodnik]], direktor vladnega urada za preprečevanje korupcije, državni podsekretar na Ministrstvu za pravosodje in višji [[državni tožilec]]. Od leta 2008 dela kot [[odvetnik]].<ref name=":0" /> Leta 2003 je kandidiral za položaj [[Generalni direktor policije (Slovenija)|generalnega direktorja policije]],<ref>{{Navedi splet|title=Znani kandidati za direktorja policije|url=https://www.dnevnik.si/69278|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-25|date=22. december 2003}}</ref> leta 2008 pa za položaj sodnika na [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskem sodišču za človekove pravice]] v [[Strasbourg|Strasbourgu]].<ref>{{Navedi splet|title=Boštjan M. Zupančič je postal sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice|url=https://www.dnevnik.si/312665|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-25|date=15. april 2008}}</ref> Leta 2004 je umaknil kandidaturo za položaj predsednika novoustanovljene [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]].<ref>{{Navedi splet|title=BOŠTJAN PENKO UMAKNIL KANDIDATURO|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bostjan-penko-umaknil-kandidaturo/16813|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-24|language=sl|date=17. marec 2004}}</ref> Sopodpisal je pobudo za pravno ureditev [[Evtanazija|pomoči pri dokončanju življenja]].<ref>{{Navedi splet|title=Pobuda za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja|url=https://www.dnevnik.si/1042875864|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-25|date=1. marec 2019}}</ref> Izbran je bil v deseterico najvplivnejših slovenskih pravnikov leta 2003 v glasovanju spletnega portala družbe IUS Software.<ref>{{Navedi splet|title=Izbor sodnikov - tempirana bomba|url=https://www.dnevnik.si/68205|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-25|date=11. december 2003}}</ref> == Pravo == Po diplomi se je 4 semestre dodatno izobraževal na področju [[Kazensko pravo|kazenskega prava]]. Med letoma 1987 in 1991 je bil asistent na sodniji. Leta 1991 je postal kazenski sodnik na takratnem Temeljnem sodišču v Ljubljani. Med letoma 1995 in 1999 je bil državni podsekretar na ministrstvu za pravosodje (tam je vodil oddelek za kazensko pravo in mednarodni oddelek), nato pa kazenski sodnik na [[Okrožno sodišče v Ljubljani|ljubljanskem okrožnem sodišču]].<ref>{{Navedi splet|title=Boštjan Penko: Vsaj kanček idealizma mora ostati|url=https://www.tax-fin-lex.si/publikacije/tflglasnik/d836b865-d10d-46b0-94e9-266460a8707b|website=TFL Glasnik|accessdate=2021-09-24|last=Tavčar|first=Zlata|date=24. marec 2015}}</ref><ref name=":3">[http://assembly.coe.int/Documents/WorkingDocs/2008/edoc11529.pdf CURICULUM VITAE - Bostjan PENKO]. Election of judges to the European Court of Human Rights. str. 38–40. Parliamentary Assembly (angleščina). 28. februar 2008. pridobljeno 25. septembra 2021</ref><ref>{{Navedi splet|title=Korupcija s tisoč obrazi|url=https://www.dnevnik.si/19201|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-25|date=11. marec 2002}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Boštjan Penko: Karateist proti korupciji|url=https://www.finance.si/10774/Bostjan-Penko-Karateist-proti-korupciji?cctest&|website=www.finance.si|accessdate=2021-09-24|date=19. september 2001}}</ref> === Urad za preprečevanje korupcije === Med letoma 2001 in 2004 je bil prvi in zadnji direktor Urada Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije,<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Komisije|url=https://www.kpk-rs.si/o-komisiji/zgodovina-komisije/|website=www.kpk-rs.si|accessdate=2021-09-24}}</ref> ki je bil pod pristojnostjo predsednika republike [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]]<ref>{{Navedi splet|title=Rotvajler na verigi|url=https://www.dnevnik.si/302352|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-25|date=1. marec 2008|last=Praprotnik|first=Rok}}</ref> in ki je bil deležen očitka, da je v prvem letu svojega delovanja poskrbel le za Penkovo promocijo.<ref>{{Navedi splet|title=Brezzobi bojevniki|url=https://www.dnevnik.si/33400|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-25|date=8. oktober 2002|last=Vuković|first=Vesna}}</ref> Penko naj bi s prenagljenimi javnimi ocenami o prisotnosti korupcije v posamezni zadevi služil le vladajoči politiki.<ref>{{Navedi splet|title=Koruptivno proti korupciji|url=https://www.dnevnik.si/28397|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-25|date=31. julij 2002|last=Vuković|first=Vesna}}</ref> === Tožilstvo === Leta 2004 je bil imenovan za višjega državnega tožilca na [[Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije|Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=3721. Odločba o imenovanju za državnega tožilca na mesto višjega državnega tožilca na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije, stran 10087.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2004-01-3721/odlocba-o-imenovanju-za-drzavnega-tozilca-na-mesto-visjega-drzavnega-tozilca-na-vrhovnem-drzavnem-tozilstvu-republike-slovenije|website=www.uradni-list.si|accessdate=2021-09-24|date=16. junij 2004}}</ref> V zadevi Orion je odstopil od kazenskega pregona.<ref>{{Navedi splet|title=Posel z Orionom razveljavljen|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/posel-z-orionom-razveljavljen/85204|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-24|language=sl|date=25. marec 2008}}</ref> Še kasneje je trdil, da Orion ni goljufal in da so se oškodovanci zavestno spuščali v posle.<ref>{{Navedi splet|title=Penko: Orion ni goljufal|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/penko-orion-ni-goljufal/85237|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-24|language=sl|date=26. marec 2008}}</ref> Bil je član skupine tožilcev za posebne zadeve<ref>{{Navedi splet|title=PENKO O MARIBORSKI FINANČNI AFERI|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/penko-o-mariborski-financni-aferi/28926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-24|language=sl|date=12. januar 2005}}</ref> in njene naslednice, skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ki je začela delovati leta 2006.<ref>{{Navedi splet|title=Skupina tožilcev proti kriminalu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/skupina-tozilcev-proti-kriminalu/57872|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-24|language=sl|date=1. avgust 2006}}</ref> Izključen je bil februarja 2008 na predlog [[Barbara Brezigar|Barbare Brezigar]] zaradi napačnega dela in neupoštevanja napotkov za drugačno vodenje zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Brezigarjeva kritizira, Penko se brani|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/brezigarjeva-kritizira-penko-se-brani/83898|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-24|language=sl|date=27. februar 2008}}</ref> Generalna državna tožilka Barbara Brezigar mu je še pred tem izrekla opomin, ker naj bi 5. januarja 2006 v enem izmed ljubljanskih lokalov z nespodobnim vedenjem nadlegoval goste in kršil zakon o prekrških zoper javni red in mir. Penko je trdil, da je v konfliktu z osebjem lokala prišlo do nepotrebnega posega v njegovo osebno integriteto, zato je zahteval, da posreduje policija, ter da ni dobil opomina, ampak je šlo le za pisno in ustno izraženo stališče.<ref>{{Navedi splet|title=Penko dobil opomin Brezigarjeve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/penko-dobil-opomin-brezigarjeve/49900|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-24|language=sl|date=6. februar 2006}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Penko: Nisem dobil opomina|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/penko-nisem-dobil-opomina/49943|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-24|language=sl|date=7. februar 2006}}</ref> V zvezi s tem je Penko uspešno tožil tabloid ''Direkt'' [[Bojan Požar|Bojana Požarja]] zaradi žaljivega pisanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Boštjanu Penku odškodnina zaradi pisanja tabloida|url=https://www.dnevnik.si/1042334307|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-25|date=1. februar 2010}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sodišče o Penkovem trpljenju: Nekdanji višji tožilec zahteva sto tisoč evrov odškodnine za pisanje tabloida|url=https://www.dnevnik.si/1042316937|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-25|date=21. november 2009}}</ref> === Odvetništvo === Zastopal je na primer Natašo Vodušek, veleposlanico v [[Bosna in Hercegovina|BiH]], ki naj bi opita povzročila [[Prometna nesreča|prometno nesrečo]],<ref>{{Navedi splet|title=Voduškova napoveduje tožbo|url=https://www.finance.si/230462/Voduskova-napoveduje-tozbo?cctest&|website=www.finance.si|accessdate=2021-09-25|date=23. november 2008}}</ref> pediatrinjo Zlatko Kanič, obtoženo malomarne obravnave pacienta,<ref>{{Navedi splet|title=V postopku proti Kaničevi njen odvetnik zahteva izločitev Živčec Kalanove|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tudi-tokrat-se-glede-licence-zlatke-kanic-obetajo-zapleti.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-09-25|date=28. avgust 2012}}</ref> evropskega poslanca [[Zoran Thaler|Zorana Thalerja]], ki je sprejel fiktivno podkupnino britanskih novinarjev pod krinko,<ref>{{Navedi splet|title=Thaler iskal investitorja za gostilno, katere solastnik je|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/thaler-iskal-investitorja-za-gostilno-katere-solastnik-je/253722|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-24|language=sl|date=23. marec 2011}}</ref> prvega moža urada za okolje v Piranu, Klavdija Mallyja, obtoženega zahtevanja podkupnine glede gradbenih dovoljenj,<ref>{{Navedi splet|title=Državni uradnik zaradi zahtevanja podkupnin obsojen na zapor|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/drzavni-uradnik-zaradi-zahtevanja-podkupnin-obsojen-na-zapor/265899|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-24|language=sl|date=9. september 2011}}</ref> novinarja [[Vladimir Vodušek|Vladimirja Voduška]], obtoženega izsiljevanja predsednika uprave [[Unior|Uniorja]],<ref>{{Navedi splet|title=Mesec dni pripora za Vladimirja Voduška|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/mesec-dni-pripora-za-vladimirja-voduska/287383|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-24|language=sl|date=14. julij 2012}}</ref> Marka Jakliča, obtoženega zlorabe položaja in pranja denarja v času vodenja zavarovalnice Vzajemna,<ref>{{Navedi splet|title=Jaklič: Zaslužim 450 evrov mesečno in nimam nepremičnin in avtomobilov|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/jaklic-zasluzim-450-evrov-mesecno-in-nimam-nepremicnin-in-avtomobilov/332880|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-24|language=sl|date=24. marec 2014}}</ref> poslovneža Rajka Hrvatiča, obtoženega oškodovanja evropskih sredstev,<ref>{{Navedi splet|title=Hrvatič glede domnevnega oškodovanja sredstev EU v višini 277.000 evrov ni priznal krivde|url=https://www.dnevnik.si/1042658404|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-24|date=15. maj 2014}}</ref> Nella Marconija, obtoženega snovanja [[Ponzijeva shema|ponzijeve sheme]]<ref>{{Navedi splet|title=Nello Marconi, snovalec največje slovenske ponzijeve sheme, obsojen na sedem let zapora|url=https://www.dnevnik.si/1042443290|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-25|date=10. maj 2011}}</ref> in Andreja Lasbaherja, lastnika podjetja Progresija, ki je pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|volitvami leta 2008]] izdalo 38 številk brezplačnika ''[[Slovenski tednik]]''.<ref>{{Navedi splet|title=Nemo pričanje nekdanjega lastnika brezplačnika Slovenski tednik|url=https://www.dnevnik.si/1042392016|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-25|date=1. oktober 2010}}</ref> Bil je eden od odvetnikov Enverja Sekiraqaja, ko je bil ta v [[Priština|Prištini]] obsojen na 37 let zapora zaradi spodbujanja k umoru bivšega policaja Triumfa Rize.<ref>{{Navedi splet|title=Questions Linger Over Kosovo Mobster’s Record Verdict|url=https://balkaninsight.com/2016/05/28/questions-linger-over-kosovo-mobster-s-marathon-trial-05-27-2016/|website=Balkan Insight|date=2016-05-28|accessdate=2021-09-25|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Enver Sekiraqa sent back to prison after brief house arrest|url=https://prishtinainsight.com/enver-sekiraqa-sent-back-prison-brief-house-arrest/|website=Prishtina Insight|date=2017-10-21|accessdate=2021-09-25|language=en-US}}</ref> Bil je omenjen kot izmed odvetnikov v sojenju pripadnikom [[Osvobodilna vojska Kosova|Osvobodilne vojske Kosova]].<ref>{{Navedi splet|title=Sojenje pripadnikom OVK-ja: obtožnic še ni, imenovali 150 odvetnikov|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/sojenje-pripadnikom-ovk-ja-obtoznic-se-ni-imenovali-150-odvetnikov/492089|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-24|language=sl|date=15. junij 2019}}</ref><ref>[https://www.scp-ks.org/sites/default/files/public/content/20210709list_of_counsel_eng.pdf Kosovo specialist chambers]. Kosovo Specialist Chambers & Specialist Prosecutor's Office. 9. julij 2021. pridobljeno 25. september 2021</ref> ==== Sodelovanje z Nino Zidar Klemenčič ==== Po koncu tožilske kariere je nekaj časa sodeloval z odvetnico [[Nina Zidar Klemenčič|Nino Zidar Klemenčič]].<ref>{{Navedi splet|title=Kje je danes Boštjan Penko?|url=https://old.delo.si/ozadja/kje-je-danes-bostjan-penko.html|website=old.delo.si|date=2017-05-26|accessdate=2021-09-24|language=sl-si|first=Brigite Ferlič|last=Žgajnar}}</ref> Kljub uradnim dokumentom ter skupnemu [[E-mail|e-naslovu]], telefonski številki in strokovnemu vodji pisarne sta zanikala obstoj odvetniške pisarne Zidar Klemenčič & Penko, ki je bil problematičen zaradi njunega zastopanja nasprotnih strani v nekaterih sodnih primerih.<ref>{{Navedi splet|title=Zidar Klemenčič & Penko: črno na belem|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/zidar-klemencic-penko-crno-na-belem.html|website=old.delo.si|date=2013-11-06|accessdate=2021-09-24|language=sl-si|first=Milena|last=Zupanič}}</ref><ref name="#1">{{Navedi splet|title=Etična komisija: Zidar Klemenčičeva, Penko kršila kodeks|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/eticna-komisija-zidar-klemenciceva-penko-krsila-kodeks.html|website=old.delo.si|date=2013-10-22|accessdate=2021-09-24|language=sl-si|first=Milena|last=Zupanič}}</ref> Zaradi tega ju je Tomaž Slivnik prijavil na Odvetniško zbornico Slovenije. Njegova pritožba je zastarala.<ref>{{Navedi splet|title=Pritožba zoper Zidar Klemenčičevo in Penka na odvetniški zbornici zastarala|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/pritozba-zoper-zidar-klemencicevo-in-penka-na-odvetniski-zbornici-zastarala.html|website=old.delo.si|date=2013-10-24|accessdate=2021-09-24|language=sl-si|first=Milena|last=Zupanič}}</ref> Matjaž Nekrep, oče Bora Nekrepa, ju je prijavil na etično komisijo te zbornice, ki je ugotovila kršitev kodeksa odvetniške poklicne etike.<ref name="#1"/> Zidar Klemenčičeva je Penka zastopala v tožbi proti ''Direktu''.<ref name=":2" /> ==== Sodelovanje z Ivanom Zidarjem ==== Junija 2008 se je večkrat sešel s poslovnežem [[Ivan Zidar|Ivanom Zidarjem]] in na koncu meseca so oba aretirali, pri čemer so uporabili zatezne lisice. Decembra istega leta je bil Penko ovaden zaradi suma zlorabe položaja tožilca.<ref>{{Navedi splet|title=Penko in Zidar kazensko ovadena|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/penko-in-zidar-kazensko-ovadena/95664|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-24|language=sl|date=30. december 2008}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Penko: Dokumentacijo mi je izročil Zidar|url=https://www.finance.si/217126/Penko-Dokumentacijo-mi-je-izrocil-Zidar?cctest&|website=www.finance.si|accessdate=2021-09-25|date=30. junij 2008}}</ref> Penko je zaradi tega zahteval 1,5 milijona evrov odškodnine.<ref>{{Navedi splet|title=Penko hoče milijon in pol od ljudi, ki so ga aretirali|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/penko-hoce-milijon-in-pol-od-ljudi-ki-so-ga-aretirali/233695|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-24|language=sl|date=30. junij 2010}}</ref> Zanikal je, da bi mu pomagal s svojimi dokumenti kot tožilec, saj naj bi z njim govoril kot s potencialno stranko, ker se je že odpravljal na samostojno odvetniško pot. Dokumente naj bi dobil od Zidarja.<ref>Penko, Boštjan (30. junij 2008). [https://beta.finance.si//files//2008-06-30/bp.pdf Sporočilo za javnost - Postopki policije in tožilstva zoper Boštjana Penka kažejo na grobo zlorabo institucij]. ''beta.finance.si''. pridobljeno 25. september 2021</ref> Kasneje je Ivana Zidarja zastopal v zadevah Čista lopata,<ref>{{Navedi splet|title=Zidarju izročili sodbo v zadevi Čista lopata|url=https://www.dnevnik.si/1042591912|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-24|date=28. maj 2013}}</ref> Šentviška čelada<ref>{{Navedi splet|title=Hojs: Glavni problem šentviškega predora je v razpisni dokumentaciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hojs-glavni-problem-sentviskega-predora-je-v-razpisni-dokumentaciji/285303|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-24|language=sl|date=14. junij 2012}}</ref> in Fiesa.<ref>{{Navedi splet|title=Novo sojenje Zidarju. Tokrat v "zadevi Fiesa".|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/novo-sojenje-zidarju-tokrat-v-zadevi-fiesa/295422|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-24|language=sl|date=9. november 2012}}</ref> Po svoji aretaciji je imel Penko tiskovno konferenco, na kateri je jokal in stopil do okna.<ref>[https://4d.rtvslo.si/arhiv/razlicni-prispevki/16691406 Boštjan Penko o svoji aretaciji]. 30. jun. 2008. ''4d.rtvslo.si''. pridobljeno 25. september 2021</ref> Zaradi solz je bil deležen posmeha medijev.<ref>{{Navedi splet|title=Lisice izzvale solze|url=https://www.vest.si/2008/06/30/lisice-izzvale-solze/|website=www.vest.si|accessdate=2021-09-25|date=30. junij 2008|last=Sarkić|first=Denis}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Jokice|url=https://www.dnevnik.si/1042525902|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-25|date=25. april 2012}}</ref> ''[[Mladina (revija)|Mladininega]]'' kolumnista [[Bernard Nežmah|Bernarda Nežmaha]] je zmotilo, da je aretacija Penka in Zidarja postala večji problem od dejstva, da se tožilec vneto sestaja z osumljencem več kaznivih dejanj.<ref>{{Navedi splet|title=Posmeh pojmu človekove pravice|url=http://www.mladina.si/44035/posmeh-pojmu-clovekove-pravice/|website=Mladina.si|accessdate=2021-09-25|date=3. julij 2008|last=Nežmah|first=Bernard}}</ref> Okrajno in višje sodišče sta zavrnila Penkov obtožni predlog proti vodji tožilcev za pregon organiziranega kriminala Blanki Žgajner zaradi domnevne zlorabe položaja. Penka je zmotilo, da je zahtevala preiskavo zaradi njegovega sestajanja z Zidarjem, ko je bil še tožilec.<ref>{{Navedi splet|title=Penko ni prepričal sodišča, da je tožilka zlorabila položaj|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/penko-ni-preprical-sodisca-da-je-tozilka-zlorabila-polozaj/254720|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-24|language=sl|date=5. april 2011}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sodišče kazenskega postopka proti tožilki ne dovoli|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sodisce-kazenskega-postopka-proti-tozilki-ne-dovoli/269132|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-24|language=sl|date=24. oktober 2011}}</ref> == Kinologija == Je član Kinološkega društva Ljubljana in Slovenskega kluba za velike pasme in molose. V začetku 80. let se je začel ukvarjati z vzrejo [[Domači pes|psov]]. Na tekmah psov je deloval kot inštruktor, trener, tekmovalec in marker. Kinologijo je postavil na stranski tir na koncu 90. let.<ref name=":0" /> Leta 2013 je neuspešno kandidiral za predsednika Kinološke zveze Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Kavčič še naprej predsednik|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20130325/C/303259994/kavcic-se-naprej-predsednik|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-09-24|date=25. marec 2013}}</ref> Bil je podpredsednik te organizacije.<ref>[https://www.kinoloska.si/wp-content/uploads/2019/07/Pismo-%C4%8Dlanicam-KZS-5.7.2019.pdf Spoštovane kinologinje in kinologi, članice in člani članic KZS!]. 5. julij 2019. Kinološka zveza Slovenije. pridobljeno 24. september 2021</ref> == Zasebno == Je poročen oče dveh odraslih otrok. Živi v Ljubljani.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> Treniral je [[šotokan]] [[karate]].<ref name=":1" /> == Sklici == {{reflist|30em}} == Zunanje povezave == * [https://volitvekzs.wixsite.com/bostjanpenko Domača spletna stran] ob kandidaturi za predsednika Kinološke zveze Slovenije {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski sodniki]] [[Kategorija:Slovenski tožilci]] [[Kategorija:Slovenski odvetniki]] [[Kategorija:Državni podsekretarji Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski kinologi]] {{DEFAULTSORT:Penko_Boštjan}} gnxw4pxsp9c1keiajp2lfam2ko7dwqp 0 505665 5736838 5637217 2022-08-20T06:46:41Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Avstriji | name_local= Trebinja | name = Treffen am Ossiacher See |image_coa = Treffen CoA.svg |image_map = |state = [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] |district = [[Okraj Beljak-dežela]] |PLZ = 9521, 9520 |Vorwahl = 0 42 48, 0 42 43 |Kfz = VL |Gemeindekennzahl = 20724 |NUTS = AT211 |Adresse = Marktplatz 2, 9521 Treffen |area = 71,09 |elevation = 542 |lat_deg=46 |lat_min=40 |lat_hem=N |lon_deg=13 |lon_min=51 |lon_hem=E |website = [http://www.treffen.at/ www.treffen.at] }} [[Slika: Treffen bei Villach.jpg |mini|right|300 px|thumb|Pogled na kraj Trebinja]] '''Trebinja'''<ref>Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti SAZU, 2010), str. 158, ISSN 0560-2920.</ref> ([[nemški jezik|nem.]]: '' Treffen am Ossiacher See '') je občina in vaško naselje v hribovju nad Zgornjo [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] v okraju [[Okraj Beljak-dežela|Beljak-dežela]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]] z 4.534 prebivalci (stanje na 1. januar 2021). == Geografija == === Geografska lega === Občina Trebinja leži na prehodu iz Doline jezer (Seetal ali Gegendtal) v Beljaško kotlino z deli na zahodnem bregu [[Osojsko jezero|Osojskega jezera]], približno 8 km severno od [[Beljak|Beljaka]]. Na severovzhodu se občina razteza do [[Osojščica|Osojščice]], na jugozahodu preko doline [[Krastal]], do Hochpirkacha in do Oswaldiberga. === Občinska struktura === Občino sestavlja sedem katastrskih občin, in sicer Trebinja ([[nemški jezik|nem.]]: ''Treffen''), Buchholz, Osojski vrh (Ossiachberg), Sattendorf, Töbring, Verditz in Vogle (Winklern). Na ozemlju občine se nahaja sledečih 25 krajev in zaselkov (v oklepaju nemška imena<ref>Paul Zdovc: ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten'' (izdala: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Razprave/Dissertationes 21), Erweiterte Auflage, Ljubljana 2010. {{ISSN|0560-2920}}.</ref> in število prebivalcev, stanje 1. januar 2021<ref>[http://www.statistik.at/blickgem/rg3/g20720.pdf Statistik Austria, Registerzählung vom 1. januar 2021]</ref>): {| width="45%" | width="15%" valign="top" | * Annenheim (704) * Äußere Einöde (178) * Buchholz (123) * Nemški vrh (''Deutschberg'') (70) * Eichholz (11) * Goriče (''Görtschach'') (116) * Innere Einöde (30) * Kanzelhöhe (28) | width="15%" valign="top" | * [[Köttwein]] (377) * Kras (102) * Lötschenberg (34) * Niederdorf (130) * Oberdorf (42) * Osojski vrh (''Ossiachberg'') (32) * Pölling (22) * Retzen (11) | width="15%" valign="top" | * Sattendorf (255) * Grad Trebinja (''Schloss Treffen'') (39) * Seespitz (273) * [[Stöcklweingarten]] (386) * Töbring (348) * Trebinja (''Treffen'') (818) * Tschlein (0) * Verditz (210) * Vogle (''Winklern'') (195) |} === Sosednje občine=== {{Geografski položaj |Center = Trebinja |Sever = [[Arjoh]] |Severovzhod = [[Steindorf am Ossiacher See]] |Vzhod = [[Steindorf am Ossiacher See]] |Jugovzhod = [[Osoje, Avstrija|Osoje]] |Jug = [[Beljak]] |Jugozahod = [[Belšak, Koroška|Belšak]] |Zahod = [[Breze (Avstrijska Koroška)|Breze]] |Severozahod = [[Zobrce (Avstrijska Koroška)|Zobrce]] }} == Zgodovina == [[Slika:Gemeindeamt Treffen.JPG|250px|right|thumb|Občinski urad]] [[Slika:Schloss Treffen.JPG|250px|right|thumb|Dvorec Trebinja]] Najdbe iz leta 500 pr.n.š. kažejo na zgodnjo poselitev v bližini Gorič in v dolini [[Krastal]]. Okoli leta 45 n.št. in pozneje so današnjo občino Trebinja poselili Rimljani. Že takrat so v Krastalu lomili [[krastalski marmor]], kar dokazujejo rimski kamni iz marmorja, ki so zazidani v župnijsko cerkev. Lahko tudi domnevamo, da je bila cestna postaja [[Santicum]] na območju St. Ruprecht am Moos. Po [[Itinerarium Antonini]] iz [[Oglej|Ogleja]] čez [[Plöckenpass]] in skozi [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] je vodila rimska vojaška cesta [[Via Julia Augusta]] preko Santicuma in naprej preko [[Trg na Koroškem|Trga na Koroškem]], [[St. Peter am Bichl]] (mejnik) in [[Krnski grad|Krnskega gradu]] do [[Virunum]]a. Pozneje zgrajena trgovska pot skozi Kanalsko dolino (zapisana v Tabuli Peutingeriana) bo tu povezana s prehodom čez Dravo. Nastalo je strateško pomembno cestno križišče. Po Rimljanih so se tu naselili Slovani; slovanska imena »Trebina« za Treffen in »Konpolje« (= polje) za Pölling izhajajo iz tega časa. Trebinja je bila prvič omenjena leta 860 v dokumentu, s katerim je frankovski kralj [[Ludvik Nemški]] dal kraljevski dvor pri Trebinju ("curtis ad Trebinam"), podaril 70 hub posesti salzburškemu škofu Adalvinu. Danes se domneva, da gre za posesti, ki so zdaj v bližini Trebinja, vendar v občini Beljak (v bližini vasi St. Ruprecht am Moos). Leta 878 je v darilni listini kralja Karlmana ponovno omenjeno ime Trebinja, ko je kraljevo posest prenesel na bavarski samostan Ötting (v istem aktu, ki je najstarejši izvirni dokument na Koroškem, se prvič omenja tudi današnji Beljak kot ''pons Uillah''). Samostan je leta 890 v Trebinju zgradil današnjo župnijsko cerkev sv. Maksimilijana. Posest Trebinja je bila v lasti samostana Ötting do cca. leta 907. Tega leta je gospostvo Trebinja prešlo v last škofije Passau vse do leta 1007, ko je velik del gospostva Trebinja pridobil grof Ozi, ki je na njej ustanovil Benediktinski samostan Osoje. Preostali del pa je prišel v last cesarju, ki ga je 1020 podelil grofu Oziju. Med leti 1050 in 1090 je ta posest prišla v roke rodbine [[Eppensteinci|Eppensteincev]] oziroma Markvarda Eppensteinskega. S poroko z dinastijo grofov [[Veringen (plemiška družina)|Altshausen-Veringen]] je nastala njihova stranska linija [[grofje Trebinjski|grofov Trebinjskih]], ki jo je začel Volfrad V. Leta 1163 so [[Volfrad Trebinjski]], njegova žena Hema in njun edini sin [[Ulrik II. Trebinjski]] (oglejski patriarh) svojo lastnino v Trebinju, [[Tiffen]]u in [[Grače (Beljak)|Gračah]] prenesla na [[Oglejski patriarhat]].<ref> Prim. [[Karl August Muffat]]: "Trebinjski grofje na Koroškem kot veja alemanske dinastije grofov Veringen-Alshausen." München 1855, str. 550. </ref> Oglejski patriarhi so gospostvo Trebinja imeli v času med 1163 in 1245, nakar gospostvo prevzamejo v fevd grofje [[Ortenburžani|Ortenburški]], Strmški, Koroške vojvode in Aufensteinerji, vse do velikega potresa leta 1348, ko grad utrpi velike poškodbe. Leta 1444 je Nikolaj Lichtensteinski kupil grad in posestvo od Jorga Puchaima, leta 1450 pa ga je kralj Friedrich IV. Med leti 1473 in 1483 so po gospostvu večkrat ropali Turki. Zaradi povezovanja Niklasa Lichtensteinskega z Matijo Korvinom, je cesar Friderik III. leta 1489 porušil nekaj Lichtensteinovih gradov in gospostev, med njimi tudi Trebinjo, njega pa zaprl na grad Tirol. Stari grad Trebinja ni bil več obnovljen. Gospostvo Trebinja pa je dobil v upravo vitez Laslo Prager. Lichtensteinski jo je spet dobil šele leta 1515. Dvorec Trebinja ob vznožju Ožboltove gore v Goričah je v 16. stoletju zgradila družina Liechtenstein. Ko ga je leta 1690 uničil potres, so ga leto kasneje obnovili. Občina Trebinja je nastala leta 1850, leta 1984 pa je bila dvignjena v status trške občine. Danes je Trebinja priljubljen turističen kraj, zlasti za poletni turizem, in letno beleži okoli 450.000 prenočitev. Gondola, ki je bila zgrajena od leta 1925 in odprta leta 1928, je še danes turistična atrakcija občine. == Prebivalstvo == Po letu 590 so se na območje naselili Slovani. Tudi ta del Koroške so naselili zgodnji Slovenci oz. njihovi predniki za časa kneževine [[Karantanija|Karantanije]]. Od tedaj imamo tudi na tem območju slovenska ledinska imena ali krajevna imena, ki so bila tudi germanizirana, pa vendar to dokazuje prisotnost slovenščine v kraju. Na območju je potekala severna meja slovansko/slovenske poselitve, ki je bila sicer relativno redka – predvsem v nižje ležečih predelih kot je vas Trebinja in Goriče . V 8. stoletju se na območje redke poselitve doseljujejo Bavarci. Občina je na dan 1. januar 2021 imela 4.534 prebivalcev. Po veroizpovedi se 51,9% prebivalstva občine pripada rimskokatoliški cerkvi, 37,6% evangeličanski cerkvi in 0,8% islamu; 6,8% je brez verskega prepričanja. Občina je ena tistih občin na Koroškem, v kateri je protestantski delež največji. == Kultura in znamenitosti == [[Slika:St. Maximilian in Treffen.JPG|250px|right|thumb|Katoliška župnijska cerkev sv. Maksimilijana v Trebinji]] [[Slika:Treffen Einoede Toleranzbethaus 11052008 112.jpg|250px|right|thumb|Evangeličanski Toleranzbethaus v Einödeju]] [[Slika:Ruine_Alttreffen1.JPG|250px|right|thumb|Ruševine starega gradu Trebinja iz 11. stoletja]] * Dvorec Trebinja - renesančni grad iz 16. stoletja * Ruševine [[Grad Trebinje|Starega gradu Trebinja]] - ruševine gradu iz 11. stoletja * [[Župnijska cerkev sv. Maksimilijana, Trebinja]] - katoliška župnijska cerkev s konca 9. stoletja * Protestantska [[tolerantna molitvena hiša Einöde]] * Elli-Riehl-Puppenwelt - muzej lutk z več kot 700 punčkami iz krp avtorja [[Elli Riehl]] * [[Slap Finsterbach]] pri naselju Sattendorfu * Velikanska sekvoja - Nadučitelj Ernst Steiner je leta 1900 sredi lokalnega območja Trebinje posadil [[sekvoja sekvojo]], ki je imela sto let kasneje obseg 6,60 m pri tleh. * [[Gobarski muzej Trebinja]] == Osebnosti == * [[Volfrad Trebinjski]] († 1181), ustanovitelj plemiškega rodu Trebinjskih grofov * [[Ulrik II. Trebinjski]] († 1182), Oglejski patriarh 1161–1181 * [[Georg Mayer (škof)|Georg Mayer]] (1768–1840), [[Krška škofija|Krški škof]] 1827–1840 * [[Rudolf Kattnigg]] (1895–1955), skladatelj * [[Guido Zernatto]] (1903–1943), politik in pisatelj * [[Albert Bach]] (1910–2003), avstrijski general pehote * [[Julius Hanak]] (1933–2019), luteranski teolog * [[Helmut Mayer]] (* 1966), Olimpijski veleslalomski prvak [[1987]] == Sklici == <references /> == Glej tudi == * [[Geografija Avstrijske Koroške]] * [[Koroški Slovenci]] {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{normativna kontrola}} 4z5mcsqqfn7t1ca1t1qqvwrj90w53ke 0 505827 5736923 5622660 2022-08-20T06:56:41Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Bernard Brščič|birth_date=<!--wikidata-->|birth_place=<!--wikidata-->|death_date=<!--wikidata-->|death_place=<!--wikidata-->|alma_mater=[[Ekonomska fakulteta v Ljubljani]]|children=4|employer=Ekonomska fakulteta v Ljubljani <small>(1996–2012)</small><br>[[ELES]] <small>(2013–)</small>|movement=[[Zbor za republiko]]|parents=Anđelo Brščić|party=[[Domovinska liga]] <small>(2019–)</small>|spouse=Norma Brščič}} '''Bernard Brščič''', [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]] in [[politik]], * [[23. avgust]] [[1973]], [[Ljubljana]].<ref name=":0" /> == Šolanje == Obiskoval je [[Gimnazija Bežigrad|Gimnazijo Bežigrad]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bernard Brščič, državni sekretar|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2012-2013/si/kabinet_predsednika_vlade_rs/zivljenjepisi/bernard_brscic_drzavni_sekretar/index.html|website=www.nekdanji-pv.gov.si|accessdate=2021-09-27}}</ref> Leta 1996 je diplomiral, leta 2000 pa magistriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.<ref>Cobiss.</ref> == Delo == Med letoma 1996 in 2012 je bil visokošolski sodelavec na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer naj bi delo izgubil zaradi neizpolnjevanja obveznosti. Bil je predsednik sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, povezanega z [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], in sodelavec londonskega inštituta Centre for Research into Post-Communist Economies, ki ga je vodil [[Ljubo Sirc]].<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Davkoplačevalci izdatno financirali zasebni inštitut SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042598110|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-28|date=13. julij 2013}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Svetovanje zaradi prehoda iz opozicije na čelo koalicije|url=https://www.dnevnik.si/1042590061|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-28|date=16. maj 2013}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Brščič: V Eles sem prišel prek razpisa|url=https://www.finance.si/8340499/Brscic-V-Eles-sem-prisel-prek-razpisa?cctest&|website=finance.si|accessdate=2021-09-28|date=20. maj 2013|last=Lončar|first=Andreja}}</ref> V letih 2012 in 2013 je bil državni sekretar v kabinetu premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]] (področje reform v pristojnosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve).<ref>{{Navedi splet|title=Domovinska liga: Evropa narodov in svobode|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/evropske-volitve-2019/kdo-kandidira/domovinska-liga-evropa-narodov-in-svobode/485985|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=3. maj 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier ne bi “odpustil” Jasniča|url=https://www.dnevnik.si/1042560766|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-28|date=27. oktober 2012}}</ref> Bil je imenovan kot predstavnik vlade v medresorsko komisijo za sanacijo bank, ko je [[10. vlada Republike Slovenije|Janševa vlada]] opravljala le še tekoče posle.<ref>{{Navedi splet|title=Slaba banka za zdaj le kot poštni nabiralnik|url=https://www.dnevnik.si/1042588955|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-28|date=8. maj 2013}}</ref> Leta 2013 je med direktorovanjem Vitoslava Türka, člana SDS, in tik pred sestopom Janševe vlade, postal svetovalec v [[ELES|Elesu]],<ref>{{Navedi splet|title=Brščič po novem svetuje Elesu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/brscic-po-novem-svetuje-elesu/309210|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=20. maj 2013}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Bernard Brščič – nova moč Elesa|url=https://www.dnevnik.si/1042590549|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-28|date=20. maj 2013}}</ref> konec istega leta pa so ga premestili na položaj izvedenca za ekonomsko presojo projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Türk ni več namestnik, Brščič pa ne več svetovalec|url=https://www.dnevnik.si/1042617437|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-28|date=21. december 2013}}</ref> == Podoba v javnosti in aktivizem == === Pogled na ekonomske, okoljske in socialne izzive === Je kritik vladavine [[Josip Broz - Tito|Josipa Boza - Tita]] kot povzročiteljice bankrota [[SFRJ|Jugoslavije]] in ekonomske zaostalosti [[Slovenija|Slovenije]] v primerjavi z zahodom,<ref>{{Navedi splet|title="Če bi Tito priznal zločine, ne bi bilo njegovega mita"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ce-bi-tito-priznal-zlocine-ne-bi-bilo-njegovega-mita/229320|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=3. maj 2010}}</ref> ideje o prostovoljnem pokojninskem zavarovanju kot utvare,<ref>{{Navedi splet|title=Samozaposleni bodo vplačevali več|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/samozaposleni-bodo-vplacevali-vec/291097|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=9. september 2012}}</ref> visokih [[Davek|davkov]]<ref>{{Navedi splet|title=Brščič: Cilj rebalansa dober, varčevalni ukrepi preveč računovodski|url=https://www.dnevnik.si/1042522098|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-28|date=6. april 2012}}</ref> in [[Univerzalni temeljni dohodek|univerzalnega temeljnega dohodka]].<ref>{{Navedi splet|title=Univerzalni temeljni dohodek – pravica državljana sodobne države ali utopija?|url=https://radiostudent.si/kultura/oči-da-ne-vidijo/univerzalni-temeljni-dohodek-–-pravica-državljana-sodobne-države-ali|website=Radio Študent|accessdate=2021-09-28|language=sl|date=11. januar 2012}}</ref> Dvig [[Minimalna plača v Sloveniji|minimalne plače]] leta 2009 je označil za norost.<ref>{{Navedi splet|title=Brščič: Samo filozofija krvi, znoja in solz lahko reši državo pred izjemno sramoto|url=https://www.dnevnik.si/1042546030|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-28|date=10. avgust 2012}}</ref> Slovenske nepremičnine ima za precenjene.<ref>{{Navedi splet|title=Koliko stane stanovanje "pod tržno ceno"?|url=https://www.dnevnik.si/1042533515|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-28|date=2. junij 2012}}</ref> Nasprotoval je zniževanju prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,<ref>{{Navedi splet|title=Znižanje prispevkov bi uničilo pokojninsko blagajno|url=https://www.dnevnik.si/1042246408|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-28|date=21. februar 2009}}</ref> dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke, garancijam Holdingu Slovenske elektrarne-ju za gradnjo [[TEŠ 6|TEŠ-a 6]]<ref>{{Navedi splet|title="Če reforma pade, naj Pahor povleče politične konsekvence"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ce-reforma-pade-naj-pahor-povlece-politicne-konsekvence/236560|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=9. avgust 2010}}</ref> in likvidaciji Probanke in Factor banke.<ref>{{Navedi splet|title=Likvidacija Factor banke in Probanke vznemirila vstajnike in tudi Zbor za republiko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/likvidacija-factor-banke-in-probanke-vznemirila-vstajnike-in-tudi-zbor-za-republiko/317190|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=8. september 2013}}</ref> Kot evropski kandidat je kasneje dejal, da je TEŠ 6 sicer bil izveden na slab način, vendar je zanesljivejši vir energije od [[Obnovljivi viri energije|obnovljivih]], ki naj bi bili nestabilni in torej prevara.<ref>{{Navedi splet|title=Soočenje zunajparlamentarcev: vsi za varnost, a na drugačen način|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/soocenje-zunajparlamentarcev-vsi-za-varnost-a-na-drugacen-nacin/488317|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=16. maj 2019}}</ref> Je neoliberalni ekonomist,<ref>{{Navedi splet|title=Čemu likvidacija zasebnih bank?|url=https://radiostudent.si/politika/kultivator/čemu-likvidacija-zasebnih-bank|website=Radio Študent|accessdate=2021-09-28|language=sl|date=20. september 2013}}</ref> ki je v medijih in na [[Twitter|Twitterju]] napadel več oseb in družbenih skupin.<ref name=":4" /> Sodeluje z [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalno tiskovno agencijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Strankarska tiskovna agencija|url=https://www.mladina.si/205416/strankarska-tiskovna-agencija/|website=Mladina.si|accessdate=2021-09-28|date=25. februar 2021|last=Košir|first=Izak}}</ref> Napisal je uvod za knjigo [[Skrajna desnica v Sloveniji|slovenskih identitarcev]] z naslovom ''Manifest za domovino'', ki je izšla leta 2018 pri založbi Nova obzorja, ki je v solastništvu SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Avstrijski kancler Kurz nad povezave koalicijskih svobodnjakov z identitarci|url=https://www.dnevnik.si/1042882248|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-27|date=4. april 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Manifest nove desnice|url=https://www.mladina.si/187229/manifest-nove-desnice/|website=Mladina.si|accessdate=2021-09-28|date=7. september 2018|last=Jurekovič|first=Igor}}</ref> Ne strinja se s predstavo o slovenskih upokojencih, kot parazitih,<ref>{{Navedi splet|title=Skrb zbujajoče: Vsak četrti Slovenec meni, da so starostniki breme za družbo|url=https://www.dnevnik.si/1042265750|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-28|date=12. maj 2009}}</ref> in z obstojem nezasluženih pokojnin, ki jih ima za veliko finančno breme.<ref>{{Navedi splet|title=Pobudi za referenduma sta "populistični" oz. "slabo argumentirani"|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/pobudi-za-referenduma-sta-populisticni-oz-slabo-argumentirani/247728|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=4. januar 2011}}</ref> Po njegovem mnenju [[Slovenija]] po osamosvojitvi ni šla skozi popolno tranzicijo in sprejela ustreznih reform, da nima vladavine prava in da ima namesto svobodnega tržnega gospodarstva perverzen pajdaški kapitalizem, ki se skriva za tančico nacionalnega interesa in je povzročil kritično pomanjkanje tujih neposrednih investicij.<ref>{{Navedi splet|title=Mussomeli: Slovenija naj postane Singapur južne in jugovzhodne Evrope|url=https://www.dnevnik.si/1042590999|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-28|date=22. maj 2013}}</ref> Meni, da pomoč Afriki in izseljevanje njenih prebivalcev v [[Evropa|Evropo]] ne zaležejo in da si mora ta celina ekonomsko pomagati sama.<ref>{{Navedi splet|title=Revščina in bogastvo narodov|url=https://demokracija.si/komentar/revscina-in-bogastvo-narodov/|website=Demokracija|date=2019-01-13|accessdate=2021-09-28|language=sl-SI|last=Brščič|first=Bernard}}</ref> Nasprotoval je federalizaciji [[Evropska unija|EU]]<ref>{{Navedi splet|title=Novi državni sekretar v Janševem kabinetu Brščič proti federalni EU|url=https://www.dnevnik.si/1042556912|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-28|date=11. oktober 2012}}</ref> in posojanju denarja zadolženi [[Grčija|Grčiji]].<ref>{{Navedi splet|title=Iz slovenskih žepov v roke grških politikov in bankirjev?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/iz-slovenskih-zepov-v-roke-grskih-politikov-in-bankirjev/229399|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=4. maj 2010}}</ref> Evrskemu območju je napovedoval razkroj.<ref>{{Navedi splet|title=Bernard Brščič: "Prihajamo v zadnjo fazo razkroja evrskega območja"|url=https://www.dnevnik.si/1042544701|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-28|date=1. avgust 2012}}</ref> [[Islam]] je označil za socialno škodljivega, zaostalega, patološkega, zaviralca rasti [[BDP]] in nevarnega uspavani [[Evropa|Evropi]].<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/komentar/bernard-br&#353;&#269;i&#269;-alahovo-sonce-bo-sijalo-nad-zahodom/54225|title=Bernard Brščič: Alahovo sonce bo sijalo nad Zahodom|date=3. avgust 2015|accessdate=28. september 2021|website=Reporter|last=Brščič|first=Bernard|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150822041643/https://reporter.si/komentar/bernard-br%C5%A1%C4%8Di%C4%8D-alahovo-sonce-bo-sijalo-nad-zahodom/54225|archivedate=22. avgust 2015}}</ref> T.i. »kulturnim marksistom« je očital zanikanje dejstva, da sta le dva biološka spola.<ref>{{Navedi splet|url=https://twitter.com/bernardbrscic/status/1054749344400924672|title=twitter.com/bernardbrscic/status/1054749344400924672|date=23. oktober 2018|accessdate=28. september 2021|website=Twitter|last=Brščič|first=Bernard|quote=Ko na WC pogledaš v svoje mednožje, veš, da sta možna samo 2 spola. Razen, če si kulturni marksist in modruješ, ali jih je 59 ali zgolj 58.}}</ref> Nekdanjega ameriškega predsednika [[Barack Obama|Baracka Obamo]] je označil za muslimana, ki je zrušil afriške in bližnjevzhodne politične voditelje, ki so imeli izvoz azilantov in teroristov pod kontrolo, [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] za antikrista, madžarskega politika [[Viktor Orbán|Viktorja Orbana]] pa za pravega moškega, ki zna braniti svoje hčere pred nošenjem [[Čador|čadorja]].<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/171615/prava-desnica/|title=Prava desnica|accessdate=28. september 2021|website=Mladina|last=Košak|first=Klemen|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160310211829/https://www.mladina.si/171615/prava-desnica/|archivedate=10. marec 2016}}</ref> Je ljubitelj teoretikov [[Friedrich Hayek|Friedricha Hayeka]]<ref>{{Navedi splet|title=Ustava liberalnih ekonomistov|url=http://www.mladina.si/115188/ustava-liberalnih-ekonomistov/|website=Mladina.si|accessdate=2021-09-28|date=24. avgust 2012}}</ref> in [[Alain de Benoist|Alaina de Benoista]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo posiljuje Evropo?|url=https://www.mladina.si/187938/kdo-posiljuje-evropo/|website=Mladina.si|accessdate=2021-09-28|date=26. oktober 2018}}</ref> Podpira »prave desne stranke«, kot so Nacionalna fronta v Franciji, Ukip v Veliki Britaniji ter poljska Zakon in pravičnost.<ref name=":3" /> === Nastopi na volitvah in izražanje podpore === Izjavil je, da ni bil član stranke SDS, jo je pa volil med leti 1994 in 2018. Pred tem naj bi volil [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmaga Jelinčič]], kar je označil za napako.<ref>{{Navedi splet|title=Z Janšo ali brez: kakšna je prihodnost Domovinske lige?|url=https://www.domovina.je/z-janso-ali-brez-kaksna-je-prihodnost-domovinske-lige/|website=Domovina|date=2019-09-03|accessdate=2021-09-28|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Podprl je [[Milan Zver|Milana Zvera]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2012|predsedniških volitvah leta 2012]].<ref>{{Navedi splet|title=Zver: Uspehi preteklosti naj bodo navdih za reševanje težav|url=https://www.rtvslo.si/predsedniske-volitve-2012/zver-uspehi-preteklosti-naj-bodo-navdih-za-resevanje-tezav/294124|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=21. oktober 2012}}</ref> Leta 2019 je bil na ustanovnem kongresu stranke [[Domovinska liga|Domovinska liga (DOM)]] izvoljen za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Brščič: Slovenija je naša domovina in ne bomo je delili z nikomer|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/evropske-volitve-2019/brscic-slovenija-je-nasa-domovina-in-ne-bomo-je-delili-z-nikomer/484756|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=6. april 2019}}</ref> Na listi Domovinske lige je leta 2019 neuspešno kandidiral za položaj evropskega poslanca. Ob porazu je razočaranje izrazil z izjavo: ''»Daš svoj socialni in človeški kapital, pustiš, da tri mesece serjejo po tebi, daš svoj finančni vložek in izjemno veliko energije, pol letošnjega dopusta, potem ti pa slovensko ljudstvo da 1,7 odstotka. Potem si misliš, no ja. Veliko truda za majhen izplen, a tako je življenje.«''<ref>{{Navedi splet|title=DOM na evropske volitve s štirimi kandidati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/evropske-volitve-2019/dom-na-evropske-volitve-s-stirimi-kandidati/486253|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=23. april 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bernard Brščič o tem, da je bilo na volitvah veliko truda, a majhen izplen|url=https://www.dnevnik.si/1042887671|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-27|date=30. maj 2019}}</ref> === Udeležba na protestih in podpisovanje peticij === Udeležil se je protesta pred [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|vrhovnim sodiščem]] za izpustitev Janeza Janše iz zapora leta 2014,<ref>{{Navedi splet|title=Protestniki: Svoboda Janši, svoboda narodu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-svoboda-jansi-svoboda-narodu/340687|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=30. junij 2014}}</ref> protesta proti [[Marakeška pogodba|marakeški deklaraciji]] leta 2018<ref>{{Navedi splet|title=Šarec ni šel v Marakeš, a je bil vseeno tarča protestov|url=https://www.dnevnik.si/1042849741|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-27|date=10. december 2018}}</ref> ter protesta v [[Jelšane|Jelšanah]] proti sprejemno-registracijskemu centru za migrante in za varovano mejo leta 2019.<ref>{{Navedi splet|title=Krajani Jelšan bi za varovanje meje povabili Frontex in vojsko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/krajani-jelsan-bi-za-varovanje-meje-povabili-frontex-in-vojsko/486615|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=27. april 2019}}</ref> Sopodpisal je protestno izjavo [[Zbor za republiko|Zbora za republiko]] proti odlikovanju [[Tomaž Ertl|Tomaža Ertla]] leta 2009.<ref>{{Navedi splet|title=Zbor za republiko s 57 podpisi proti odlikovanju Ertla|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zbor-za-republiko-s-57-podpisi-proti-odlikovanju-ertla/219044|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=12. december 2009}}</ref> === Kontroverze === ==== Zanikanje holokavsta in besedni napad na Roberta Waltla ==== Brščič je leta 26. aprila 2017 v oddaji ''Sreda v sredo'' na televiziji [[Nova24TV|Nova 24TV]] o [[Holokavst|holokavstu]] dejal: ''»Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo. Sprašujem vas, kaj ima moja generacija Nemcev s Kajnovim znamenjem genocida, domnevnega, oziroma holokavstom. Dejansko gre za zelo perfiden način Židov, da so želeli nemški um zapreti, ustvariti kolektivno krivdo, in ustvariti načrt raznemčenja, razfrancozenja, razangleženja in vzpostaviti multikulti distopijo.«'' Direktor Judovskega kulturnega centra, [[Robert Waltl]], je čez dober teden v izjavi za javnost na [[Facebook|Facebooku]] napovedal kazensko ovadbo in omenil Brščičevo žaljenje po Twitterju: ''»Pedrovski multikulti aktivist Waltl si domišlja, da bo ustrahoval Bernarda Brščiča. Ne bo. Kot to ni uspelo Klemenčiču ne bo tudi njemu.«''<ref>{{Navedi splet|title=Zanikovalci holokavsta na Janševi televiziji Nova24 TV: holokavst označili za plod judovske zarote|url=https://www.dnevnik.si/1042770901|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-27|date=6. maj 2017}}</ref><ref>Waltl, Robert (5. maj 2017). [https://m.facebook.com/nt/screen/?params=%7B%22note_id%22%3A1041746122921564%7D&path=%2Fnotes%2Fnote%2F&refsrc=deprecated&_rdr Izjava za javnost ob sovražnem govoru in zanikanju holokavsta g. Bernarda Brščiča ter napadih na Roberta Waltla:]. Jewish Centre Ljubljana. Facebook</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/bernardbrscic/status/858328061720358912|url=https://twitter.com/bernardbrscic/status/858328061720358912|website=Twitter|accessdate=2021-09-27|language=|date=29. april 2017|last=Brščič|first=Bernard}}</ref> V ''[[Mladina (revija)|Mladini]]'' so zapisali, da njegova izjava ni naključje in da bi v primeru njegove obsodbe pred ljubljansko sodno palačo potekali protesti.<ref>{{Navedi splet|title=Zanikanje holokavsta|url=https://www.mladina.si/179983/zanikanje-holokavsta/|website=Mladina.si|accessdate=2021-09-28|date=12. maj 2017|last=Mekina|first=Borut}}</ref> Brščičev delodajalec [[ELES]] je v izjavi za javnost napisal, da Brščič ni nastopal kot predstavnik družbe, temveč kot fizična oseba izven delovnega časa.<ref>{{Navedi splet|title=Odziv družbe ELES na objave v medijih v zvezi z izjavo gospoda Bernarda Brščiča|url=https://www.eles.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost-in-obvestila/sporocila-za-javnost/ArticleID/11790/Odziv-družbe-ELES-na-objave-v-medijih-v-zvezi-z-izjavo-gospoda-Bernarda-Brščiča|website=ELES|accessdate=2021-09-27|language=sl-SI|date=11. maj 2017}}</ref> ==== Označevanje podsaharskih Afričanov kot umsko zaostalih ==== Brščič je 11. marca 2020 na Twitterju objavil zapis: ''»Velja sicer za politično nekorektno, a dejstvo je, da znaša povprečni IQ podsaharskega Afričana 75. Pojasni veliko o zaostalosti črne celine. Afrika je Afrika zaradi Afričanov.«''<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/bernardbrscic/status/1237793456761851905|url=https://twitter.com/bernardbrscic/status/1237793456761851905|website=Twitter|accessdate=2021-09-28|language=en|date=11. marec 2020|last=Brščič|first=Bernard}}</ref> ''Mladina'' je to imenovala [[rasizem]].<ref>{{Navedi splet|title=Bernardov rasizem|url=https://www.mladina.si/196643/bernardov-rasizem/|website=Mladina.si|accessdate=2021-09-28|date=19. marec 2020|last=Vrhovnik|first=Majda}}</ref> ==== Tožba Luke Mesca zaradi oznake »fašist« ==== Leta 2019 je Brščič tožil politika [[Luka Mesec|Luko Mesca]] zaradi izjave, da je [[fašist]].<ref>{{Navedi splet|title=Mesec v primeru domnevne razžalitve Brščiča ne priznava krivde|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/mesec-v-primeru-domnevne-razzalitve-brscica-ne-priznava-krivde/492655|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=21. junij 2019}}</ref> Tej oznaki je oporekal tudi z izjavo: ''»Ne morem dopustiti, da bi se ta etiketa, ki ima v politološki in zgodovinski literaturi jasno konotacijo, lepila name. Gre za čisto laž. Ne vem, kdaj sem zagovarjal črnosrajčnike, totalitarizem, kdaj sem oporekal zasebni lastnimi, kdaj sem zagovarjal korporativno ureditev države.«''<ref>{{Navedi splet|title=Bernard Brščič o tem, da je čista laž, da je fašist|url=https://www.dnevnik.si/tag/Bernard%20Br%C5%A1%C4%8Di%C4%8D%20fa%C5%A1izem|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-27|date=19. december 2018}}</ref> ==== Norčevanje iz šefic slovenske vojske in policije ==== Na Twitterju je napisal ''»In od tehle dveh je odvisna varnost Republike Slovenije...«'', zraven pa objavil fotografiji [[Alenka Ermenc|Alenke Ermenc]], takratne načelnice Generalštaba slovenske vojske, in [[Tatjana Bobnar|Tatjane Bobnar]], takratne generalne direktorice slovenske policije.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Bernard Brščič bo moral na zagovor k delodajalcu|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/bernard-brscic-bo-moral-na-zagovor-k-delodajalcu-752447|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-09-28|language=sl|date=18. december 2018|last=Cirman|first=Primož|last2=Vuković|first2=Vesna}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bobnar, Tatjana (1969–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023060/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-09-28}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zadeva psihiatrija: nekdanja načelnica generalštaba proti Požarju|url=https://siol.net/novice/slovenija/nekdanja-nacelnica-generalstaba-ermenceva-pricala-proti-pozarju-o-psihiatriji-534274|website=siol.net|accessdate=2021-09-28|language=sl|date=15. september 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/bernardbrscic/status/1072728334361157632|url=https://twitter.com/bernardbrscic/status/1072728334361157632|website=Twitter|accessdate=2021-09-28|language=|date=12. december 2018|last=Brščič|first=Bernard}}</ref> ==== Odnos s Komisijo za preprečevanje korupcije ==== [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK)]] je leta 2013 priporočil, naj zaposli še kakega ekonomista.<ref>{{Navedi splet|title=Cukjati: Vse Janševe afere potekajo po istem scenariju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cukjati-vse-janseve-afere-potekajo-po-istem-scenariju/299897|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=10. januar 2013}}</ref> KPK, ki ga je takrat vodil [[Goran Klemenčič]], ga je istega leta ovadil zaradi izjav, izrečenih na javnih tribunah Zbora za republiko.<ref>{{Navedi splet|title=Zbor za republiko zaradi KPK-ja začel obveščati EU o razmerah v Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zbor-za-republiko-zaradi-kpk-ja-zacel-obvescati-eu-o-razmerah-v-sloveniji/318475|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=24. september 2013}}</ref> == Kritike == === Zaposlitev v Janševem kabinetu in Elesu === Ekonomist [[Jože P. Damijan]] je na svojem blogu posmehljivo zapisal, da je Brščič brez doktorata in s prazno bibliografijo, ter da je njegova zaposlitev v Janševem kabinetu socialni ukrep ob izgubi službe na ljubljanski univerzi.<ref>{{Navedi splet|title=Bernard Brščič bo vladi v neprecenljivo pomoč|url=https://damijan.org/2012/10/11/bernard-brscic-bo-vladi-v-neprecenljivo-pomoc/|website=DAMIJAN blog|date=2012-10-11|accessdate=2021-09-28|last=Damijan|first=Jože P.}}</ref> Ob zaposlitvi Brščiča v [[ELES|Elesu]] so se pojavili očitki, da je nadomestil kompetentne ljudi in da mu izkušnje z ekonomske fakultete na novem delovnem mestu ne bodo v pomoč.<ref name=":1" /> Novinar Mitja Stepišnik je v svoji kolumni v oddaji ''[[Studio City]]'' povedal, da ima Brščič na državnem Elesu boljšo plačo od predsednika vlade, ki seveda ni posledica njegove strokovne izjemnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Dramatične napovedi niso prinesle katarze|url=https://www.rtvslo.si/kolumne/matija-stepisnik/dramaticne-napovedi-niso-prinesle-katarze/488675|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=20. maj 2019|last=Stepišnik|first=Matija}}</ref> ''Mladinin'' urednik Grega Repovž je opozoril, da je bil Brščičev oče dejaven na vodilnih položajih v energetskem sektorju.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Srečen božič, gospod Brščič!|url=https://www.mladina.si/188722/srecen-bozic-gospod-brscic/|website=Mladina.si|accessdate=2021-09-28|date=21. december 2018|last=Repovž|first=Grega}}</ref> === Odnos do tujcev in priseljevanja === ''[[Mladina (revija)|Mladinin]]'' urednik Grega Repovž in [[Miha Mazzini]] sta se v pisanju kolumen lotili dejstva, da Brščič, sin [[Hrvati|hrvaškega]] priseljenca, nasprotuje priseljevanju. Repovž mu je očital, da ni prerastel mladostniških frustracij, Mazzini pa ga je primerjal s [[Čehi|češkim]] desničarjem [[Tomio Okamura|Tomiom Okamuro]], sinom Čehinje ter pol [[Japonci|Japonca]] in pol [[Korejci|Korejca]].<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Miha Mazzini: Bojmo se janičarjev!|url=https://siol.net/siol-plus/kolumne/miha-mazzini-bojmo-se-janicarjev-493636|website=siol.net|accessdate=2021-09-28|language=sl|date=26. marec 2019|last=Mazzini|first=Miha}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/spletnamladina/status/1076372516128595969|url=https://twitter.com/spletnamladina/status/1076372516128595969|website=Twitter|accessdate=2021-09-28|language=|date=22. december 2018|last=Mladina|quote=Slovenec Bernard Brščič, ta čista kri, ta alpski arijec, ki drugim prešteva krvničke in spolne partnerje, ima očeta, ki mu je ime Anđelo Brščić. In ne samo, da ima njegov oče v priimku mehki ć, v imenu ima kar đ.}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=How a Tokyo-Born Outsider Became the Face of Czech Nationalism|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-10-13/xenophobia-victim-poised-to-boost-czech-far-right-in-parliament|newspaper=Bloomberg.com|date=2017-10-13|accessdate=2021-09-28|language=en}}</ref> ''Mladinin'' kolumnist [[Vlado Miheljak]] je napisal, da je Brščič sicer nepomemben, njegove [[Ksenofobija|ksenofobije]] pa se ne bi smelo ignorirati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/179968/hermanov-svet/|title=Hermanov svet: Brščič kot obrobni pojav zgodovine?|date=12. maj 2017|accessdate=28. september 2021|website=Mladina|last=Miheljak|first=Vlado|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170721234633/https://www.mladina.si/179968/hermanov-svet/|archivedate=21. julij 2017}}</ref> [[TV Slovenija]] je njegovo volilno izjavo iz leta 2019, da 97 procentov imigrantov v [[Nemčija|Nemčiji]] v petih letih po prihodu ne dela ničesar produktivnega, označila za neresnično in se pri tem sklicevala na ugotovitve nemškega inštituta za raziskovanje zaposlovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Detektor: Kako pravilne so bile trditve kandidatov na drugem TV-soočenju?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/evropske-volitve-2019/preverjamo-dejstva/detektor-kako-pravilne-so-bile-trditve-kandidatov-na-drugem-tv-soocenju/488337|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=17. maj 2019|last=Ekipa Detektorja}}</ref> === Kritika papeža Franščiška === [[Branko Cestnik]] je na svojem blogu izrazil zadovoljstvo nad tem, da je Brščič podpisal svojo neposredno kritiko [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]]. Zavrnil je njegove trditve, da je papež podpiral [[Fidel Castro|Fidela Castra]] in da je ikona novega svetovnega reda.<ref>{{Navedi splet|title=Branko Cestnik Blog: Odgovor Brščiču glede papeževe "krive vere"|url=https://branenacesti.blogspot.com/2016/12/odgovor-brscicu-glede-papezeve-krive.html|website=Branko Cestnik Blog|date=2016-12|accessdate=2021-09-28|first=Branko|last=Cestnik}}</ref> == Družina == === Starši === Njegov oče je bil hrvaški priseljenec Anđelo Brščić (umrl v 80. letu starosti leta 2020),<ref>[https://rakovnik.si/wp-content/uploads/2020/06/28.-06.-2020-13.-ned-m.-let.-e-list.pdf OZNANILA] ŽUPNIJSKI URAD MARIJE POMOČNICE. LJUBLJANA RAKOVNIK. Nedelja, 28. junij 2020. pridobljeno 28. september 2021</ref><ref>{{Navedi splet|title=ANĐELO BRŠČIĆ (80)|url=https://istarski.hr/umrli/34567|website=istarski.hr|accessdate=2021-09-28|language=hr}}</ref><ref>[https://www.glasistre.hr/osmrtnice/obavijesti-o-smrti?dan=2020-06-26 Obavijesti o smrti]. Glas Istre. 26. junij 2020. (hrvaščina). pridobljeno 28. september 2021</ref> nekdanji direktor ljubljanske [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana|Termoelektrarne-Toplarne]] (TE-TOL), ki je do leta 2013 je vodil hrvaško podjetje v lasti Petra Kotarja, lobista in enega ključnih igralcev v zgodbi o [[TEŠ6]].<ref name=":2" /> === Razmerja in otroci === Leta 2019 se je ločil od prve žene, s katero ima tri hčere. V drugo se je poročil z aktivistko Normo Korošec, nekdanjo sodelavko [[Aleš Primc|Aleša Primca]], predsednika stranke [[Glas za otroke in družine]]. Leta 2020 sta dobila sina.<ref>{{Navedi splet|title=Skrajno desna in srečno poročena|url=https://www.mladina.si/195621/skrajno-desna-in-srecno-porocena/|website=Mladina.si|accessdate=2021-09-28|date=28. januar 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Norma Korošec in Bernard Brščič postala starša|url=https://zurnal24.si/magazin/vip/norma-korosec-in-bernard-brscic-postala-starsa-348928|website=zurnal24.si|accessdate=2021-09-28|language=sl|date=22. junij 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Brščič in Koroščeva v intimni zvezi: "To verjamem, da drži"|url=https://zurnal24.si/slovenija/stranka-dom-tik-pred-razpadom-332727|website=zurnal24.si|accessdate=2021-09-28|language=sl|date=19. avgust 2019}}</ref> == Sklici == {{reflist|30em}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Bernard Brščič}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brščič, Bernard}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Državni sekretarji v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Hrvaški Slovenci]] n25cyqtodona76aptyaiddavj3n87zi 0 506017 5736961 5579448 2022-08-20T06:58:30Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Italic title}} [[Slika:CILI(2)p47fgtXXFastitriumphales.jpg|thumb|Del ''Fasti Triumphales'', na katerem je seznam triumfatorjev prve punske vojne; začne se z Manijem Valerijem Maksimom Korvinom Mesalo leta 262 pr. n. št.]] '''''Acta Triumphorum''''' ali '''''Triumphalia''''', bolj znana kot '''''Fasti Triumphales''''' ali Triumfalni fasti,{{efn-lr|Tako kot imena številnih rimskih ostalin in institucij, je tudi oblika zapisa ''Fasti Triumphales'' odvisna od vira. V nekaterih virih se obe besedi pišeta z veliko začetnico, včasih se tako piša samo prva beseda, včasih pa nobena. V tem članku se ''Fasti Triumphales'' štejejo za lastno ime in pišejo z velikima začetnicama, medtem ko se ''fasti'' kot taki pišejo z malo začetnico.}} je koledar rimskih [[magistrat]]ov, počaščenih s procesijo, znano kot triumf (''triumphus''). Triumfi so bili priznanje za pomembno vojaško zmago in so se prirejali od najzgodnejše zgodovine do leta 19 pr. n. št. ''Fasti Triumphales'', njim sorodni ''Fasti Capitolini'' in drugi podobni napisi se najdejo tako v Rimu kot drugod in tvorijo del [[Kronologija|kronologije]], omenjene z različnimi imeni, vključno s ''Fasti Annales'' (Letni fasti), ''Fasti Consulares'' (Konzularni fasti) ali pogosto samo fasti.<ref name=ref1>Oxford Classical Dictionary, 2nd Ed., str. 429, 430 ("Fasti").</ref> Triumfalni fasti so bili prvotno vklesani na marmorne plošče, vzidane kot okras v zgradbe na [[Forum]]u. Odkrili so jih v fragmentarnem stanju, ker je bil del Foruma porušen, da bi zagotovil gradivo za gradnjo [[Bazilika svetega Petra|Bazilike svetega Petra]] leta 1546. Učenjaki so fragmente prepoznali kot pomemben vir podatkov o rimski zgodovini. Odnesli so jih v bližnjo [[Kapitolski muzeji|Palazzo dei Conservatori]] na [[Kapitolski grič|Kapitolskem griču]] in jih rekonstruirali. Kot del zbirke [[Kapitolski muzeji|Kapitolskih muzejev]] so ''Fasti Triumphales'' eden od najpomembnejših virov za rimsko kronologijo.<ref name=ref2>Lanciani. ''New Tales of Old Rome'', str. 68–72. </ref><ref name=ref3>Sandys. ''Latin Epigraphy'', str. 167. </ref> ==Zgodovina== ''Fasti Triumphales'' so bili izdelani verjetno leta 18 pr. n. št., da bi z njimi okrasili nedavno zgrajeni [[Avgustov slavolok]] na Forumu. Izdelali so jih verjetno istočasno s Kapitolskimi fasti (''Fasti Capitolini''), seznamom glavnih [[magistrat]]ov vsaj od začetka [[Rimska republika|Rimske republike]] do leta 19 pr. n. št. Druga možnost je, da so bili vzidani v stene ''Regiae'', starodavne stavbe, obnovljene leta 36 pr. n. št., ki je bila uradna rezidenca ''[[Pontifex maximus|Pontifexa Maximusa]]'', in mesto, kjer so bili shranjeni ''Annali Maximi'', uradni zapisi rimske zgodovine od vsaj 5. do 2. stoletja pr. n. št. ''Fasti Capitolini'' so bili najverjetneje na zahodni in južni steni ''Regiae'', ''Fasti Triumphales'' pa verjeno na delu južne stene.<ref name=ref1/><ref>Sandys. ''Latin Epigraphy'', str. 167–172. </ref> Oba seznama sta odkrila učenjaka Onofrio Panvinio in Pirro Ligorio, ki sta opazila, da so lastniki lokalnih kamnolomov porušili del starih zgradb na Forumu, da bi pridobili gradbeni material za Baziliko svetega Petra. Nekaj kamna so ponovno vzidali, del pa so ga porabili za pripravo betona. Učenjaka sta prepoznala vrednost napisov in ukazala izkopavanje najdišča v upanju, da bi odkrila manjkajoče dele. Najdenih je bilo trideset fragmentov ''Fasti Capitolini'' in šestindvajset fragmentov ''Fasti Triumphales''. Najdbe so po navodilih kardinala Alessandra Farneseja prinesli v Palazzo dei Conservatori. Seznama sta nato rekonstruirala arhitekt Piro Ligorio in [[Michelangelo Buonarroti|Michelangelo]].<ref name=ref2/> Med dodatnimi izkopavanji je število fragmentov ''Fasti Triumphales'' zraslo na 83. Znani deli fastov so bili objavljeni v prvem delu ''Corpus Inscriptionum Latinarum'' (CIL) leta 1863. ''Fasti Triumphales'' skupaj s ''Fasti Capitolini'' tvorijo del zbirke [[Kapitolski muzeji|Kapitolskih muzejev]]. Razstavljeni so v Sala dei Fasti, Salonu fastov.<ref name=ref3/><ref>CIL, I, str. 341. </ref><ref name=ref6>AE 1889, 70; 1893, 80; 1904, 113, 196; 1930, 60; 1940, 61. </ref> ==Vsebina== Triumfalni fasti so seznam vseh [[magistrat]]ov, ki so praznovali triumf od legendarne [[Romul]]ove ustanovitve [[Rim]]a do leta 19 pr. n. št. Najstarejši zapisi beležijo triumfe rimskih kraljev. Na seznamu so tudi magistrati, ki so bili deležni ovacij ali "malega triumfa". Seznam je bil vklesan na štirih [[Pilaster|pilastrih]], visokih nekaj več kot tri metre. Prvi je zajemal obdobje do leta 302 pr. n. št., drugi do leta 222 pr. n. št., tretji do leta 129 pr. n. št. in četrti do leta 19 pr. n. št.<ref name=ref7>Sandys. ''Latin Epigraphy'', str. 170. </ref> Vsak vnos vsebuje celotno ime magistrata, ki je triumfiral. Začne se z njegovim (običajno okrajšanim) priimkom (''praenomen'') in nadaljuje z družinskim imenom (''nomen gentilicium''), sorodstvom in vzdevkom, če ga je imel. Imenu sledijo imena poraženih sovražnikov, osvojenih ozemelj in datumi triumfov. Večkratne magistrature ali večkratni triumfi istega magistrata so ozačene z [[Rimske številke|rimskimi številkami]].{{efn-lr|Te oznake se običajno omenjajo kot iteracije.}} Na desem robu vnosa je leto triumfa.{{efn-lr|Ker je preostanek vpisa napisan okoli letnice, lahko prepisi ''Triumphales'' ustvarijo vtis, da se letnica pojavlja na naključnem mestu.}} Leta v Triumfalnih fastih so leto zgodnejša od let v [[Mark Terencij Varon|Varonovi]] kronologiji. V ''Fasti Triumphales'' je več vrzeli. Prva je po drugem triumfu, pripisanem [[Romul]]u, ki bi verjetno vključevala nadaljnje triumfe, pripisane Romulu ali tretjemu rimskemu kralju [[Tul Hostilij|Tulu Hostiliju]]. Velike vrzeli se pojavljajo v letih 437 do 369, 291 do 282, 222 do 197, 187 do 178, 81 do 62 in 54 do 45 pr. n. št. V manjkajočih delih so trije Kamilovi triumfi in celotno obdobje [[Druga punska vojna|druge punske vojne]], razen triumfa [[Gaj Julij Cezar|Julija Cezarja]]. Krajše vrzeli so v obdobjih 502 do 496, 494 do 486, 329 do 326, 263 do 260, 191 do 189, 104 do 98 in 34 to 29 pr. n. št.<ref name=ref6/> ==Prepis== [[Slika:Triunphus Caesaris plate 9 - Andreani.jpg|thumb|Andrea Andreani (1598/1599): ''Cezarjev triumf''.]] V preglednicah so vnosi z ohranjenih delov ''Fasti Triumphales''. V skrajno levi koloni so letnice po Varonovi kronologiji, ki se začne leto pred letom v ''Fasti Triumphales''.{{efn-lr|Triumfalni in Kapitolski fasti uporabljajo Katonovo kronologijo, ki je ustanovitev Rima umestila leto kasneje kot Varon.}} Desno od nje je kolona AUC (''Ab urbe condita''), v kateri je leto po ustanovitvi Rima.{{efn-lr| Rimljani so svoje številke uporabljali bolj prožno kot danes in ne vedno dosledno. V ''Fasti Triumphales'' je leto 441 zapisano kot CDXXXXI, leto 442 neposredno za njim pa kot CDXLII. V fastih se redno pojavljajo "skrajšani odštevalniki" kot sta CXXCVI namesto CXXXVIII (186) in CDXIIX namesto CDXVIII (418).}}<ref name=ref7/> ===Čitanje fastov=== Deli imen, v besedilu v oglatih oklepajih, so interpolirani. Za okrajšavo obdobij se uporabljajo pike (.). Kratki pomišljaji (–) pomenijo neznane ali manjkajoče podatke ali okrajšave priimkov (''praenomina''). Druga manjkajoča besedila so zapisana z okroglimi (…) ali oglatimi oklepaji [...]. Preglednice upoštevajo sodobne dogovore o rabi črk I in J ter U iv V, sicer pa so imena in opombe v preglednicah zapisani v izvirni obliki. Arhaično rimsko črkovanje, na primer ''Aimilius'' za ''Aemilius'', je ohranjeno. Navodila za čitanje datumov in seznamov imen sledijo preglednicam. ; Magistrature * cos. = [[Rimski konzul|konzul]] * pro cos. = prokonzul * pr. = [[pretor]] * pro pr. = propraetor * dict. = [[Rimski diktator|diktator]] * IIIvir r. p. c. = ''[[Drugi triumvirat|triumvir rei publicae constituendae]]'', triumvir za restavracijo Rimske republike * imp. = [[imperator]]; izvirni naslov so podeljevali vojaki svojemu zmagovitemu generalu, kasneje pa je postal del naslova rimskih cesarjev ; ''Praenomina'' Našteti so samo priimki, ki se pojavljajo v ''Fasti Triumphales''. Skoraj vsi so pravilno okrajšani. V Kapitolskih fastih je tudi nekaj neobičajnih priimkov, ki jih v Triumfalnih fastih ni. {{Div col|colwidth=15em}} * A. = Aulus * Agrippa (neokrajšan) * Ancus (neokrajšan) * Ap. = Appius * C. = Gaius * Cn. = Gnaeus * K. = Kaeso ali Caeso * L. = Lucius * M. = Marcus * M'. = Manius * N. = Numerius * P. = Publius * Q. = Quintus * Ser. = Servius * Sex. = Sextus * Sp. = Spurius * T. = Titus * Ti. = Tiberius * Volusus (neokrajšan) {{Div col end}} ===Prva plošča=== {| class="wikitable" style="background:#FFFAEF; width: 85%" |- ! width=10% style="background:#FFF3E7" | Leto<br>pr. n. št. ! width=10% style="background:#FFF3E7" | Leto<br>[[Ab urbe condita|AUC]] ! width=60% style="background:#FFF3E7" | Vnos ! width=15% style="background:#FFF3E7" | Annum |- | style="text-align:center;" | 753 || style="text-align:center;" | 1 || Romulus Martis f. rex de Caenensibus K. Mar[t.] || ann. [I] |- | style="text-align:center;" | 753 || style="text-align:center;" | 1 || [Ro]m[ulus] Marti[s f.] rex II [de Antemnatibus ...] || a[nn. I] |- | style="text-align:center;" | — || style="text-align:center;" | — || [Ancus Marcius — f. — n. rex de Sabi]neis et [Veientibus ...] || |- | style="text-align:center;" | 59– || style="text-align:center;" | 15– || L. [T]arquinius Damarati f. Priscus rex de Latineis K. Quinct. || an. CLV[...] |- | style="text-align:center;" | 588 || style="text-align:center;" | 166 || L. Tarquinius Damarati f. Priscus rex de Etrusceis [K. A]pr. || an. CLXV |- | style="text-align:center;" | 585 || style="text-align:center;" | 169 || L. Tarquinius Damarati f. Priscus rex III de Sabineis Idib. Sext. || ann. CLXVIII |- | style="text-align:center;" | 571 || style="text-align:center;" | 183 || Ser. Tullius rex de Etruscis vi. K. Dec. || anno CXXCII |- | style="text-align:center;" | 567 || style="text-align:center;" | 187 || Ser. Tullius rex II de Etrusc. viii. K. Jun. || a. CXXCVI |- | style="text-align:center;" | 56– || style="text-align:center;" | 18– || Ser. Tullius rex III de Etrusceis iiii. Non. [...] || ann. CXXC[...] |- | style="text-align:center;" | — || style="text-align:center;" | — || L. Tarq[uinius Prisci f.] Dama[rati n. Superbus rex de Volsceis ...] || [ann. ...] |- | style="text-align:center;" | — || style="text-align:center;" | — || L. Tarqui[nius Prisci f. Damarati n.] Super[bus rex II de Sabineis ...] || [a. ...] |- | style="text-align:center;" | 509 || style="text-align:center;" | 245 || P. Valer[ius Volusi f. — n. Poplicola] cos. d[e Veientib. et Tarquiniensib. K. Mart.] || [a. CCXLIV] |- | style="text-align:center;" | 505 || style="text-align:center;" | 249 || M. Valer[ius Volusi f. — n. Volusus] cos. [de Sabineis ...] || [a. CCXLVIII] |- | style="text-align:center;" | 505 || style="text-align:center;" | 249 || P. Postu[mius Q. f. — n. Tubertus] cos. [de Sabineis ...] || [ann. CCXLVIII] |- | style="text-align:center;" | 504 || style="text-align:center;" | 250 || P. Valeriu[s Volusi f. — n.] Poblicol[a II cos. IIII de Sa]bine[is] et Veient[ibus ... Non]as Mai. || [ann. CCXLIX] |- | style="text-align:center;" | 503 || style="text-align:center;" | 251 || P. Postumiu[s Q. f. — n. Tubert]us cos. II o[vans de Sabinei]s iii. Non. Apr. || ann. CCL |- | style="text-align:center;" | 503 || style="text-align:center;" | 251 || Agrippa M[enenius C. f. — n. Lan]atus cos. de [Sabineis prid]ie Non. Apr. || ann. CCL |- | style="text-align:center;" | 502 || style="text-align:center;" | 252 || Sp. Cassiu[s — f. — n. Vicellinu]s cos. d[e Sabineis] || ann. CCLI |- | style="text-align:center;" | 496 || style="text-align:center;" | 258 || A. Postu[mius P. f. — n. Albus] Regil[lensis dict. de Latineis ...] || [ann. CCLVII] |- | style="text-align:center;" | 494 || style="text-align:center;" | 260 || M'. Vale[rius Volusi f. — n. Maxim.] dic[t. de Sabineis et Medullineis] || [ann. CCLIX] |- | style="text-align:center;" | 486 || style="text-align:center;" | 268 || [Sp. Cassius — f. — n. Vicellinus II cos. III de Volsceis Herniceis ...] K. Jun. || [ann CCLXVII] |- | style="text-align:center;" | 475 || style="text-align:center;" | 279 || [P. Valerius P. f. Volusi n. Poplic]ola [cos. de Veientibus Sabi]neisque K. Mai. || an. CCLXXIIX |- | style="text-align:center;" | 474 || style="text-align:center;" | 280 || [A. Manlius Cn. f. P. n. Vulso co]s. [ovans de Veientibus I]dibus Mart. || ann. CCLXXIX |- | style="text-align:center;" | 468 || style="text-align:center;" | 286 || [T. Quinctius L. f. L. n. Capitolin. Barba]tus [cos. II de Volsceis Antiatibus ...] || a. CCXX[CV] |- | style="text-align:center;" | 462 || style="text-align:center;" | 292 || [L. Lucretius T. f. T. n. Tricipitinus cos. de Aequeis et Vo]ls[ceis ...] || [ann. CCXCI] |- | style="text-align:center;" | 462 || style="text-align:center;" | 292 || [T. Veturius T. f. — n.] Gemin[us Cicurin. cos. ovans de Aequ]eis et [Volsceis ...] || [an. CCXCI] |- | style="text-align:center;" | 459 || style="text-align:center;" | 295 || [Q. Fabius M. f. K. n. Vibulanus cos. III de Ae]queis e[t Volsceis ... No]n. Mai. || [an. CCXCIV] |- | style="text-align:center;" | 459 || style="text-align:center;" | 295 || [L. Cornelius Ser. f. P. n.] M[alugines. Uriti]nus cos. de Volsceis [A]ntiatib. iv. Id. Mai. || an. CCXCIV |- | style="text-align:center;" | 458 || style="text-align:center;" | 296 || [L. Quin]ctius L. f. L. n. Cincin[n]atus [dict.] de Aequeis Idibus Septembr. || an. CCXCV |- | style="text-align:center;" | 449 || style="text-align:center;" | 305 || [L. Valer]ius P. f. P. n. Poplicola Potit. [cos.] de Aequeis Idibus Sextil. || an. CCCIV |- | style="text-align:center;" | 449 || style="text-align:center;" | 305 || [M. Hora]tius M. f. L. n. Barbatus [cos. de] Sabin[eis] VII K. Septembr. || ann. CCCIV |- | style="text-align:center;" | 443 || style="text-align:center;" | 311 || [M. Gega]nius M. [f. — n. Mace]rinus [cos. II] de V[olsceis N]onis Sep. || ann. CCCX |- | style="text-align:center;" | 437 || style="text-align:center;" | 317 || [M. Valerius M. f. M. n. Lactuca Maxi]mus [cos. de ...]us Idib. Sex[t.] || an. CCCXVI |- | style="text-align:center;" | 369 || style="text-align:center;" | 385 || [M. Furius L. f. Sp. n. Camillus IV dict. V de Galleis ...] Nov. || [ann. CCCXXCVI] |- | style="text-align:center;" | 361 || style="text-align:center;" | 393 || [T. Quinctius — f. — n. Pennus Capitol. Crispinus dict de Galleis ...]nalibus || a. CCCXCII |- | style="text-align:center;" | 361 || style="text-align:center;" | 393 || [C. Sulpicius M. f. Q. n. Peticus cos. II de Herniceis ... Ma]rt. || an. CCCXCII |- | style="text-align:center;" | 360 || style="text-align:center;" | 394 || [C. Poetelius C. f. Q. n. Libo Visolus] cos. de Galleis et Tiburtibus iv. K. [S]ext. || an. CCCXCIII |- | style="text-align:center;" | 360 || style="text-align:center;" | 394 || M. Fabius N. f. M. n. Ambustus cos. ovans de Herniceis Nonis Sept. || an. CCCXCIII |- | style="text-align:center;" | 358 || style="text-align:center;" | 396 || C. Sulpicius M. f. Q. n. Peticus II dict. de Galleis Nonis Mai. || ann. CCCXCV |- | style="text-align:center;" | 358 || style="text-align:center;" | 396 || C. Plautius P. f. P. n. Proculus cos. de Herniceis Idibus Mai. || ann. CCCXCV |- | style="text-align:center;" | 357 || style="text-align:center;" | 397 || C. Marcius L. f. C. n. Rutilus cos. de Privernatibus K. Jun. || ann. CCCXCVI |- | style="text-align:center;" | 356 || style="text-align:center;" | 398 || C. Marcius L. f. C. n. Rutilus dict. de Tusceis pridie Non. Mai. || an. CCCXCVII |- | style="text-align:center;" | 354 || style="text-align:center;" | 400 || M. Fabius N. f. M. n. Ambustus II [cos. I]II de Tiburtibus III Non. Jun. || ann. CCCXCIX |- | style="text-align:center;" | 350 || style="text-align:center;" | 404 || [M. Popi]llius M. f. C. n. Laenas cos. III [de G]alleis Quirinalibus || an. CDIII |- | style="text-align:center;" | 346 || style="text-align:center;" | 408 || [M. Va]lerius M. f. M. n. Corvus cos. II [de] Antiatibus Volsceis Satricaneisq. K. Febr. || ann. CDVII |- | style="text-align:center;" | 343 || style="text-align:center;" | 411 || [M. Vale]rius M. f. M. n. Corvus II [cos.] III de Samnitibus x. K. Oct. || ann. CDX |- | style="text-align:center;" | 340 || style="text-align:center;" | 414 || [T.] Manlius L. f. A. n. Imperiossus Torquat. cos. III de Latineis Campaneis Sidicineis [A]urunceis xv. K. Junias || a. CDXIII |- | style="text-align:center;" | 339 || style="text-align:center;" | 415 || [Q. P]ublilius Q. f. Q. n. Philo cos. de Latineis Idibus Januar. || anno CDXIV |- | style="text-align:center;" | 338 || style="text-align:center;" | 416 || L. Furius Sp. f. M. n. Camillus cos. de Pedaneis et Tiburtibus iiii. K. Oct. || ann. CDXV |- | style="text-align:center;" | 338 || style="text-align:center;" | 416 || C. Maenius P. f. P. n. cos. de Antiatibus Lavinieis Veliterneis pridie K. Oct. || an. CDXV |- | style="text-align:center;" | 335 || style="text-align:center;" | 419 || M. Valerius M. f. M. n. Corvus III cos. IV de Caleneis Idibus Mart. || an. CDXIIX |- | style="text-align:center;" | 329 || style="text-align:center;" | 425 || [L.] Aimilius L. f. L. n. Mamercin. Privernas cos. II de Privernatib. K. Mart. || ann. CDXXIV |- | style="text-align:center;" | 329 || style="text-align:center;" | 425 || C. Plautius P. f. P. n. Decianus cos. de Privernatibus K. Mart. || an. CDXXIV |- | style="text-align:center;" | 326 || style="text-align:center;" | 428 || Q. Publilius Q. f. Q. n. Philo II primus pro cos. de Samnitibus Palaeopolitaneis K. Mai. || ann. CDXXVII |- | style="text-align:center;" | 324 || style="text-align:center;" | 430 || L. Papirius Sp. f. L. n. Cursor dict. de Samnitibus iii. Non. Mart. || ann. CDXXIX |- | style="text-align:center;" | 322 || style="text-align:center;" | 432 || Q. Fabius M. f. N. n. Maximus Rullian. cos. de Samnitibus et Apuleis xii. K. Mart. || an. CDXXXI |- | style="text-align:center;" | 319 || style="text-align:center;" | 435 || L. Papirius Sp. f. L. n. Cursor II cos. III de Samnitibus x. K. Septembr. || an. CDXXXIV |- | style="text-align:center;" | 314 || style="text-align:center;" | 440 || C. Sulpicius Ser. f. Q. n. Longus cos. III de Samnitibus K. Quint. || anno CDXXXIX |- | style="text-align:center;" | 312 || style="text-align:center;" | 442 || M. Valerius M. f. M. n. Maximus cos. de Samnitibus Soraneisq. Idib. Sext. || ann. CDXXXXI |- | style="text-align:center;" | 311 || style="text-align:center;" | 443 || C. Junius C. f. C. n. Bubulcus Brutus cos. III de Samnitibus Nonis Sext. || an. CDXLII |- | style="text-align:center;" | 311 || style="text-align:center;" | 443 || Q. Aemilius Q. f. L. n. Barbula cos. II de Etrusceis Idibus Sext. || ann. CDXLII |- | style="text-align:center;" | 309 || style="text-align:center;" | 445 || L. Papirius Sp. f. L. n. Cursor III dict. II de Samnitibus Idibus Oct. || ann. CDXLIV |- | style="text-align:center;" | 309 || style="text-align:center;" | 445 || Q. Fabius M. f. N. n. Maximus Rullianus II pro cos. de Etrusceis Idibus Nov. || an. CDXLIV |- | style="text-align:center;" | 306 || style="text-align:center;" | 448 || Q. Marcius Q. f. Q. n. Tremulus cos. de Anagneis Herniceisq. pridie K. Quint. || an. CDXLVII |- | style="text-align:center;" | 305 || style="text-align:center;" | 449 || M. Fulvius L. f. L. n. Curvus Paetinus cos. de Samnitibus iii. Non. Oct. || ann. CDXLIIX |- | style="text-align:center;" | 304 || style="text-align:center;" | 450 || P. Sempronius P. f. C. n. Sophus cos. de Aequeis vii. K. Oct. || ann. CDXLIX |- | style="text-align:center;" | 304 || style="text-align:center;" | 450 || P. Sulpicius Ser. f. P. n. Saverrio cos. de Samnitibus iiii. K. Nov. || an. CDXLIX |- | style="text-align:center;" | 302 || style="text-align:center;" | 452 || C. Junius C. f. C. n. Bubulcus Brutus II dict. de Aequeis iii. K. Sext. || an. CDLI |- |} ===Druga plošča=== {| class="wikitable" style="background:#FFFAEF; width: 85%" |- ! width=10% style="background:#FFF3E7" | Leto<br>pr. n. št. ! width=10% style="background:#FFF3E7" | Leto<br>[[Ab urbe condita|AUC]] ! width=60% style="background:#FFF3E7" | Vnos ! width=15% style="background:#FFF3E7" | Annum |- | style="text-align:center;" | 301 || style="text-align:center;" | 453 || M. Valer[i]us M. f. M. n. Cor[vus] dict. II [de] Etrusceis et [Ma]rseis x. K. De[cem]br. || an. CDLII |- | style="text-align:center;" | 299 || style="text-align:center;" | 455 || M. Fulvius Cn. f. Cn. n. Paetinus cos. de Samnitibus Nequinatibusque vii. K. Oct. || ann. CD[LIV] |- | style="text-align:center;" | 298 || style="text-align:center;" | 456 || Cn. Fulvius Cn. f. Cn. n. Maxim. Centumalus cos. de Samnitibus Etrusceisque Idibus Nov. || an. CDLV |- | style="text-align:center;" | 295 || style="text-align:center;" | 459 || Q. Fabius M. f. N. n. Maximus Rullianus III cos. V de Samnitibus et Etrusceis Galleis prid. Non. Sept. || an. CDLIIX |- | style="text-align:center;" | 294 || style="text-align:center;" | 460 || L. Postumius L. f. Sp. n. Megell. cos. II de Samnitib. et Etruscis vi. K. Apr. || an. CDLIX |- | style="text-align:center;" | 294 || style="text-align:center;" | 460 || M. Atilius M. f. M. n. Regulus cos. de Volsonibus et Samnitib. v. K. Apr. || a. CDLIX |- | style="text-align:center;" | 293 || style="text-align:center;" | 461 || Sp. Carvilius C. f. C. n. Maximus cos. de Samnitibus Idibus Jan. || a. CDLX |- | style="text-align:center;" | 293 || style="text-align:center;" | 461 || [L. Papiriu]s L. f. Sp. n. Cursor [cos. de Sam]nitibus Idibus Febr. || an. CDLX |- | style="text-align:center;" | 291 || style="text-align:center;" | 463 || [Q. Fabius Q. f. M. n. M]aximus [Gurges pro cos. de Samnitibus ...] K. Sext. || an. CDLXII |- | style="text-align:center;" | 282 || style="text-align:center;" | 472 || [C. Fabricius C. f. C. n. Luscinus cos. de Samnitibus Lucaneis Brutti]eisque iii. Non. Mart. || an. CDLXXI |- | style="text-align:center;" | 281 || style="text-align:center;" | 473 || [Q. Mar]cius Q. f. Q. n. Philippus [cos. d]e Etrusceis K. Apr. || an. CDLXXII |- | style="text-align:center;" | 280 || style="text-align:center;" | 474 || [Ti. Coru]ncanius Ti. f. Ti. n. cos. [de V]ulsiniensibus et Vulcientib. K. Febr. || an. CDLXXIII |- | style="text-align:center;" | 280 || style="text-align:center;" | 474 || [L. Ai]milius Q. f. Q. n. Barbula pro cos. de Tarentineis Samnitibus et Sallentineis vi. Idus Quint. || an. CDLXXIII |- | style="text-align:center;" | 278 || style="text-align:center;" | 476 || C. Fabricius C. f. C. n. Luscinus II cos. II de Lucaneis Bruttieis Tarentin. Samnitibus Idibus Decembr. || an. CDLXXV |- | style="text-align:center;" | 277 || style="text-align:center;" | 477 || C. Junius C. f. C. n. Brutus Bubulc. cos. II de Lucaneis et Bruttieis Non. Jan. || an. CDLXXVI |- | style="text-align:center;" | 276 || style="text-align:center;" | 478 || Q. Fabius Q. f. M. n. Maximus Gurges II de Samnitibus Lucaneis Bruttieis Quirinalibus || an. CDLXXVII |- | style="text-align:center;" | 275 || style="text-align:center;" | 479 || M'. Curius M'. f. M'. n. Dentatus IV [cos. II de Sa]mnitib. et rege Pyrrho [... F]ebr. || a. CDLXXIIX |- | style="text-align:center;" | 275 || style="text-align:center;" | 479 || [L. Cornelius] Ti. f. Ser. n. Lentulus [Caudin. c]os. de Samnitibus et [Lucaneis] K. Mart. || a. CDLXXXIX |- | style="text-align:center;" | 273 || style="text-align:center;" | 481 || [C. Claudius M.] f. C. n. Canina [cos. II de Luca]neis Samnitibus [Bruttieisque] Quirinalibus || an. CDXXXC |- | style="text-align:center;" | 272 || style="text-align:center;" | 482 || [Sp. Carvilius C. f. C. n. Ma]ximus II [cos. II de Samnitib. Lucaneis Bruttieis] Tarentin[eis]que Non[is ...] || an. CD[XXCI] |- | style="text-align:center;" | 272 || style="text-align:center;" | 482 || L. Papiruius L. f. [Sp. n.] Cursor I[I] cos. II de Ta[ren]tineis L[ucaneis Samnitib.] Bruttieis[que] I[...] || an. CDXXCI |- | style="text-align:center;" | 270 || style="text-align:center;" | 484 || [Cn.] Cornel[ius P. f. Cn. n. Blasio cos.] de Regi[neis ...] || [an. CDXXCIII] |- | style="text-align:center;" | 268 || style="text-align:center;" | 486 || [P. Semp]ronius P. f. P. [n. Sophus cos.] de Peicentibus [...] || [an. CDXXCV] |- | style="text-align:center;" | 268 || style="text-align:center;" | 486 || Ap. Claudius Ap. f. C. [n. Russus] cos. de Peicen[tibus ...] || an. CDXXCV |- | style="text-align:center;" | 267 || style="text-align:center;" | 487 || M. Atilius M. f. L. n. Re[gu]lus cos. de Sallentineis viii. [K. Febr.] || a[n. CDXXCVI] |- | style="text-align:center;" | 267 || style="text-align:center;" | 487 || L. Julius L. f. L. n. Libo cos. de Sallentineis viii. K. Febr. || an. C[DXXCVI] |- | style="text-align:center;" | 266 || style="text-align:center;" | 488 || D. Junius D. f. D. n. Pera cos. de Sassinatibus v. K. Octobr. || an. CDXXCVII |- | style="text-align:center;" | 266 || style="text-align:center;" | 488 || N. Fabius C. f. M. n. Pictor cos. de Sassinatibus iii. Non. Oct. || an. CDXXCVII |- | style="text-align:center;" | 266 || style="text-align:center;" | 488 || N. Fabius C. f. M. n. Pictor II cos. de Sallentineis Messapieisque K. Febr. || an. CDXXCVII |- | style="text-align:center;" | 266 || style="text-align:center;" | 488 || D. Junius D. f. D. n. Pera II cos. de Sallentineis Messapieisq. Non. Febr. || an. CDXXCVII |- | style="text-align:center;" | 264 || style="text-align:center;" | 490 || M. Fulvius Q. f. M. n. Flaccus cos. de Vulsiniensibus K. Nov. || an. CDXXCIX |- | style="text-align:center;" | 263 || style="text-align:center;" | 491 || M'. Valerius M. f. M. n. Maxim. Messalla cos. de Poeneis et rege Siculor. Hierone xvi. K. April. || an. CDXC |- | style="text-align:center;" | 260 || style="text-align:center;" | 494 || C. Duilius M. f. M. n. cos. primus navalem de Sicul. et classe Poenica egit K. Interkalar. || an. CDXCIII |- | style="text-align:center;" | 259 || style="text-align:center;" | 495 || L. Cornelius L. f. Cn. n. Scipio cos. de Poenis et Sardin. Corsica v. Id. Mart. || an. CDXCIV |- | style="text-align:center;" | 258 || style="text-align:center;" | 496 || C. Aquillius M. f. C. n. Florus pro cos. de Poeneis iiii. Non. Oct. || an. CDXCV |- | style="text-align:center;" | 258 || style="text-align:center;" | 496 || C. Sulpicius Q. f. Q. n. Paterculus cos. de Poeneis et Sardeis iii. N[on. Oct.] || an. CDX[CV] |- | style="text-align:center;" | 257 || style="text-align:center;" | 497 || A. Atilius A. f. C. n. Caiatinus pr. ex Sicilia de Poeneis xiiii. K. F[ebr.] || an. [CDXCVI] |- | style="text-align:center;" | 257 || style="text-align:center;" | 497 || C. Atilius M. f. M. n. Regulus cos. de Poeneis navalem egit viii. [...] || a. [CDXCVI] |- | style="text-align:center;" | 256 || style="text-align:center;" | 498 || L. Manlius A. f. P. n. Vulso Long. cos. de Poeneis navalem egit viii. [...] || an. [CDXCVII] |- | style="text-align:center;" | 254 || style="text-align:center;" | 500 || Ser. Fulvius M. f. M. n. Paetinus Nobilior pro cos. de Cossurensibus et Poeneis navalem egit xiii. K. Febr. || a. CDX[CIX] |- | style="text-align:center;" | 254 || style="text-align:center;" | 500 || M. Aimilius M. f. L. n. Paullus pro cos. de Cossurensibus et Poenis navalem egit xii. K. Febr. || an. CDXCIX |- | style="text-align:center;" | 253 || style="text-align:center;" | 501 || Cn. Cornelius L. f. Cn. n. Scipio Asina pro cos. de Poeneis x. K. April. || an. D |- | style="text-align:center;" | 253 || style="text-align:center;" | 501 || C. Sempronius Ti. f. Ti. n. Blaesus cos. de Poeneis K. April. || an. D |- | style="text-align:center;" | 252 || style="text-align:center;" | 502 || C. Aurelius L. f. C. n. Cotta cos. de Poeneis et Siculeis Idibus April. || an. DI |- | style="text-align:center;" | 250 || style="text-align:center;" | 504 || L. Caecilius L. f. C. n. Metellus pro cos. de Poeneis vii. Idus Septemb. || a. DII[I] |- | style="text-align:center;" | 241 || style="text-align:center;" | 513 || C. Lutatius C. f. C. n. Catulus pro cos. de Poeneis ex Sicilia navale. egit iiii. Nonas Octobr. || a. DXII |- | style="text-align:center;" | 241 || style="text-align:center;" | 513 || Q. Valerius Q. f. P. n. Falto pro pr. ex Sicilia navalem egit prid. Non. Oct. || a. DXII |- | style="text-align:center;" | 241 || style="text-align:center;" | 513 || Q. Lutatius C. f. C. n. Cerco cos. de Falisceis K. Mart. || an. DXII |- | style="text-align:center;" | 241 || style="text-align:center;" | 513 || A. Manlius T. f. T. n. Torquatus Atticus cos. II de Falisceis iv. Non. Ma[rt.] || ann. DXII |- | style="text-align:center;" | 236 || style="text-align:center;" | 518 || P. Cornelius L. f. Ti. n. Lentulus Caudinus cos. de Ligurib. Idib. Inter[k.] || an. DXV[II] |- | style="text-align:center;" | 235 || style="text-align:center;" | 519 || T. Manlius T. f. T. n. Torquatus cos. de Sardeis vi. Idus Mart. || an. DXV[III] |- | style="text-align:center;" | 234 || style="text-align:center;" | 520 || Sp. Carvilius Sp. f. C. n. Maximus cos. de Sardeis K. April. || an. D[XIX] |- | style="text-align:center;" | 233 || style="text-align:center;" | 521 || Q. Fabius Q. f. Q. n. Maximus Verrucossus cos. de Liguribus K. Febr. || anno DXX |- | style="text-align:center;" | 233 || style="text-align:center;" | 521 || M'. Pomponius M'. f. M'. n. Matho cos. de Sardeis Idibus Mart. || ann. DX[X] |- | style="text-align:center;" | 231 || style="text-align:center;" | 523 || C. Papirius C. f. L. n. Maso cos. de Corseis primus in monte Albano iii. Non. Mart. || ann. DXXII |- | style="text-align:center;" | 228 || style="text-align:center;" | 526 || Cn. Fulvius Cn. f. Cn. n. Centumalus pro cos. ex Illurieis naval. egit x. K. Quint. || a. DXXV |- | style="text-align:center;" | 225 || style="text-align:center;" | 529 || L. Aimilius Q. f. Cn. n. Papus cos. de Galleis iii. Nonas Mart. || an. DXXIIX |- | style="text-align:center;" | 223 || style="text-align:center;" | 531 || C. Flaminius C. f. L. n. cos. de Galleis vi. id. Mart. || anno DXXX |- | style="text-align:center;" | 223 || style="text-align:center;" | 531 || P. Furius Sp. f. M. n. Philus cos. de Galleis et Liguribus iiii. Idus Mar[t.] || anno DXXX |- | style="text-align:center;" | 222 || style="text-align:center;" | 532 || M. Claudius M. f. M. n. Marcellus an. cos. de Galleis Insubribus et Germ[an.] K. Mart. isque spolia opima rettu[lit] duce hostium Virdomaro ad Clastid[ium interfecto] || an. DXX[XI] |- |} ===Tretja plošča=== {| class="wikitable" style="background:#FFFAEF; width: 85%" |- ! width=10% style="background:#FFF3E7" | Leto<br>pr. n. št. ! width=10% style="background:#FFF3E7" | Leto<br>[[Ab urbe condita|AUC]] ! width=60% style="background:#FFF3E7" | Vnos ! width=15% style="background:#FFF3E7" | Annum |- | style="text-align:center;" | 197 || style="text-align:center;" | 557 || Q. Minucius C. f. C. n. Rufus cos. de G[alleis Liguribusque in monte] Alban[o ...] || ann. DLVI |- | style="text-align:center;" | 196 || style="text-align:center;" | 558 || [M.] Claudiu[s M. f. M. n.] Marcellus [cos.] de Gal[leis Ins]ubrib. iv. Non. M[art.] || a. DLV[II] |- | style="text-align:center;" | 196 || style="text-align:center;" | 558 || [Cn. Co]rneli[us — f. —] n. Blasio [quo]i qu[od Hispan. cit]eri[or. extra o]rdinem [obtinuerat permissum est] ovans [de Celtibereis ...] || a. [DLVII] |- | style="text-align:center;" | 195 || style="text-align:center;" | 559 || M. Helv[ius — f. — n. pro cos. ovans de Celtibereis ...] || [anno DLIIX] |- | style="text-align:center;" | 195 || style="text-align:center;" | 559 || Q. M[inucius Q. f. L. n. Thermus] pr[o cos. ex Hispan. ulterior. ...] || [an. DLIIX] |- | style="text-align:center;" | 194 || style="text-align:center;" | 560 || M. Por[cius M. f. Cato pro cos.] ex Hi[spania citeriore ...] || [an. DLIX] |- | style="text-align:center;" | 194 || style="text-align:center;" | 560 || [T.] Quinc[tius T. f. L. n. Flamininus] pro cos. [ex Macedonia et rege] Philippo [per trid. ...] || [an. DLIX] |- | style="text-align:center;" | 191 || style="text-align:center;" | 563 || M. Fulvius M. [f. Ser. n. Nobilior] pro cos. ov[ans ex Hispania ulteriore] xv. K. Jan. || [an. DLXII] |- | style="text-align:center;" | 191 || style="text-align:center;" | 563 || [P. Co]rne[lius Cn. f. L. n. Scipio Nasica cos. de Galleis Boieis ...] || [an. DLXII] |- | style="text-align:center;" | 189 || style="text-align:center;" | 565 || [L. Aimilius M. f. — n. Regillus pro] pr. ex Asia de [reg. Antiocho naval.] egit K. Febr. || [an. DLXIV] |- | style="text-align:center;" | 189 || style="text-align:center;" | 565 || L. Cornelius P. f. L. n. S[cipio Asiaticus] pro cos. ex Asia de r[ege Antiocho pr. K. Mart.] || [an. DLXIV] |- | style="text-align:center;" | 188 || style="text-align:center;" | 566 || [Q.] Fabius Q. f. Q. n. Labe[o pr. ex] Asia de rege Antioch[o navalem egit N]on. Febr. || [an. DLXV] |- | style="text-align:center;" | 187 || style="text-align:center;" | 567 || M. Fu]lvius M. f. Ser. n. Nobil[ior II pro cos. de] Aetoleis et Ceph[allenia x. K. Jan. || [an. DLXVI] |- | style="text-align:center;" | 187 || style="text-align:center;" | 567 || [Cn. Manlius Cn.] f. L. n. Vul[so pro cos. ex Asia de Galleis iii. Non. Mart.] || [an. DLXVI] |- | style="text-align:center;" | 178 || style="text-align:center;" | 576 || [Ti. Sempronius P. f. T]i. n. Grac[chus pro cos. de Celti]bereis Hispaneisq. iii. Non. F[ebr.] || a. DLX[XV] |- | style="text-align:center;" | 178 || style="text-align:center;" | 576 || [L. Postumius A. f.] A. n. Albinus pro [cos. ex] Lu[sita]nia Hispaniaq. pr. Non. Fe[br.] || an. DLXXV |- | style="text-align:center;" | 177 || style="text-align:center;" | 577 || [C. C]laudius [Ap. f. P.] n. Pulcher cos. de Histre[is et] Liguribus K. Interk. || ann. DLXX[VI] |- | style="text-align:center;" | 175 || style="text-align:center;" | 579 || [T]i. Sempron[ius P. f.] Ti. n. Gracchus II pro co[s. ex Sa]rdinia Termi[nalib.] || a. DLX[XIIX] |- | style="text-align:center;" | 175 || style="text-align:center;" | 579 || [M.] Titin[ius — f.] M. n. Curvus pr[o cos. ex Hispania citeriore ...] || [an. DLXXIIX] |- | style="text-align:center;" | 175 || style="text-align:center;" | 579 || [M. Aimiliu]s M. f. [M.] n. Lepidups cos. II de Lig]uribus iii. Id[us Mart.] || [a. DLXXIIX] |- | style="text-align:center;" | 175 || style="text-align:center;" | 579 || [P. Muci]us Q. f. P. n. [Sc]aevula [cos. de Li]guribus iiii. Id[us Mart.] || [ann. DLXXIIX] |- | style="text-align:center;" | 174 || style="text-align:center;" | 580 || [Ap. Claudius C. f. Ap.] n. Cento pro [cos.] ovan[s ex His]pania [Ce]ltiberia [K. Mart.] || a. [DLXXIX] |- | style="text-align:center;" | 172 || style="text-align:center;" | 582 || [C. Ci]cer[eius — f. qui s]crib. [fuera]t pro pr. ex Corsica in monte Albano K. Oct. || an. D[XXCI] |- | style="text-align:center;" | 167 || style="text-align:center;" | 587 || L. Aimilius L. f. M. n. Paullus II pro cos. ex Macedon. et rege Perse per triduum IIII II[I] pridie K. Decem. || a. DXXC[VI] |- | style="text-align:center;" | 167 || style="text-align:center;" | 587 || [Cn. Oc]tavius Cn. f. Cn. n. pro pr. [ex] Macedon. et rege Perse naval. egit K. Dec. || an. DXXCV[I] |- | style="text-align:center;" | 167 || style="text-align:center;" | 587 || [L. Ani]cius L. f. M. n. Gallus pro pr. de rege [Gen]fio et Illurie[is] Quirinalibus || a. DXXCVI |- | style="text-align:center;" | 166 || style="text-align:center;" | 588 || [M. Cla]udius M. f. M. n. Marcellus cos. [de G]alleis Contrub[r]ieis et Liguribus [Elea]tibusque [K.] Interk. || a. DXXCVII |- | style="text-align:center;" | 166 || style="text-align:center;" | 588 || [C. Sulpici]us C. f. C. n. G[alus] cos. [de Ligur]ibus Ta[...]rneis x. K. Mart. || ann. DLXXXVII |- | style="text-align:center;" | 158 || style="text-align:center;" | 596 ||[M. Fulvius] M. f. M. n. Nobilior pro cos. [de Liguri]bus Eleatibus xii. K. Sept. || a. DX[CV] |- | style="text-align:center;" | 155 || style="text-align:center;" | 599 ||[M. Claudius M. f.] M. n. Marcellus II cos. II [de ...]us et Apua[neis ...]|| a. DX[CIIX] |- | style="text-align:center;" | 155 || style="text-align:center;" | 599 || [P. Cornelius] P. f. Cn. [n. Scipio Nasica cos. II d]e De[lmateis ...]|| [a. DXCIIX] |- | style="text-align:center;" | 129 || style="text-align:center;" | 625 || C. Sem[p]ronius C. f. C. n. Tuditan. cos. de Iapudibus K. Oct. || a. DCXXIV |- |} ===Četrta plošča === {| class="wikitable" style="background:#FFFAEF; width: 85%" |- ! width=10% style="background:#FFF3E7" | Leto<br>pr. n. št. ! width=10% style="background:#FFF3E7" | Leto<br>[[Ab urbe condita|AUC]] ! width=60% style="background:#FFF3E7" | Vnos ! width=15% style="background:#FFF3E7" | Annum |- | style="text-align:center;" | 126 || style="text-align:center;" | 628 || M'. Aquillius M'. f. M'. n. pro cos. ex A[si]a iii. Idus Novembr. || an. DCXXVII |- | style="text-align:center;" | 123 || style="text-align:center;" | 631 || M. Fu[lvi]us M. f. Q. n. Flaccus pro [cos. de Li]guribus Vocontieis Salluveisq. vi. [...] || an. DCXXX |- | style="text-align:center;" | 122 || style="text-align:center;" | 632 || C. Sextius C. f. C. n. Calvin. pro co[s.] de Ligurib. Vocontieis Salluveisq. [...] || [an. DCXXXI] |- | style="text-align:center;" | 122 || style="text-align:center;" | 632 || L. Aurelius L. f. L. n. Orestes pro cos. ex Sardinia vi. Idus Dec. || an. DC[XXXI] |- | style="text-align:center;" | 121 || style="text-align:center;" | 633 || Q. Caecilius Q. f. Q. n. Metellus Baliaric. pro cos. de Baliarib. pr. N[on. ...] || a. DCX[XXII] |- | style="text-align:center;" | 120 || style="text-align:center;" | 634 || Q. Fabius Q. Aemiliani f. Q. n. Maximus pro cos. de Allobro[gibus] et rege Arvernorum Betuito x. K. [...] || an. DC[XXXIII] |- | style="text-align:center;" | 120 || style="text-align:center;" | 634 || Cn. Domitius Cn. f. Cn. n. Ahenobarb. pro cos. de Galleis Arv[e]rneis xvi. K. [...] || a. D[CXXXIII] |- | style="text-align:center;" | 117 || style="text-align:center;" | 637 || L. Caecilius L. f. Q. n. Mete[ll]us Delmatic. pro cos. de De[lma]teis iii. No[n. ...] || ann. DCX[XXVI] |- | style="text-align:center;" | 117 || style="text-align:center;" | 637 || Q. Marcius Q. f. Q. n. Rex pro cos. de Liguribus Stoeneis iii. Non. De[c.] || an. DCX[XXVI] |- | style="text-align:center;" | 115 || style="text-align:center;" | 639 || M. Aemilius M. f. L. n. Scaurus cos. de Galleis Karneis v. [... De]c. || [an.] DCXXXIIX |- | style="text-align:center;" | 111 || style="text-align:center;" | 643 || M. Caecilius Q. f. Q. n. Mete[llus pro] cos. ex Sardini[a Idib. Quin]til. || [a]n. DCXLII |- | style="text-align:center;" | 111 || style="text-align:center;" | 643 || [C. Caeci]lius Q. f. Q. n. [Metellus Caprar. pro cos. ex Thraecia Idi]b. Quint. || a. DCXLII |- | style="text-align:center;" | 110 || style="text-align:center;" | 644 ||[M. Livius C. f. M. Aimiliani n.] Drusus [pro cos. de Scordist]eis Macedonibusq. K. Mai. || a. DCXLIII |- | style="text-align:center;" | 107 || style="text-align:center;" | 647 || [Q. Servilius Cn. f. Cn. n.] Caepio pro [cos. ex Hispania ul]teriore v. K. Nov. || a. DCXLVI |- | style="text-align:center;" | 106 || style="text-align:center;" | 648 || [Q. Caecilius L. f. Q. n. Metel]l. Numidic. [pro cos. de Numideis et] rege Jugurtha [...] || a. DCXLVII |- | style="text-align:center;" | 106 || style="text-align:center;" | 648 || [M. Minucius Q. f. — n. Rufus pro] cos. [de Scordisteis et Thraecibus ...] K. Sext. || a. DCXLVII |- | style="text-align:center;" | 104 || style="text-align:center;" | 650 || [[Marij|[C. Marius C. f. C. n.]] cos. II de Numideis et rege Jugurtha K. Jan.] || [anno D]CXLIX |- | style="text-align:center;" | 98 || style="text-align:center;" | 656 || L. Cornelius P. f. L. n. Dolabell. pro cos. ex Hispania ulterior. de Lusitan. v. K. Feb. || a. DCLV |- | style="text-align:center;" | 93 || style="text-align:center;" | 661 || T. Didius T. f. Sex. n. II pro cos. ex Hispania de Celtibereis iiii. Idus Jun. || a. DCLX |- | style="text-align:center;" | 93 || style="text-align:center;" | 661 ||P. Licinius M. f. P. n. Crassus pro cos. de Lusitaneis pridie Idus Jun. || an. DCLX |- | style="text-align:center;" | 89 || style="text-align:center;" | 665 || Cn. Pompeius Sex. f. Cn. n. Strabo cos. de Asculaneis Picentibus vi. K. Jan. || a. DCLXIV |- | style="text-align:center;" | 88 || style="text-align:center;" | 666 || [P. Serv]ilius C. f. M. n. Vatia pro pr. [de ...] xii. K. Novem. || an. DCLXV |- | style="text-align:center;" | 81 || style="text-align:center;" | 673 || [[Sula|[L. Cornelius L. f. P. n. Sull]a Felix]] dict. [de rege Mithridate I]V iii. K. Febr. || a. DCLXXII |- | style="text-align:center;" | 81 || style="text-align:center;" | 673 || [L. Licinius L. f. — n. Murena pro pr. [de rege Mithridate ...] || [an.] DCLXXII |- | style="text-align:center;" | 62 || style="text-align:center;" | 692 || [Q. Caecilius C. f. Q. n. Metellus Creticus pro cos. ex Creta insula ...] K. Jun. || [a]n. DC[XCI] |- | style="text-align:center;" | 61 || style="text-align:center;" | 693 || [[Pompej|[Cn. Pompeius Cn. f. Sex. n. Magnus]] III] pro cos. [ex Asia Ponto Armenia Paphla]gonia Cappadoc. [Cilicia Syria Scytheis Judaeeis Alb]ania pirateis [per biduum III pridie K. O]ct. || a. DCXCII |- | style="text-align:center;" | 54 || style="text-align:center;" | 700 || [C. Pomptinus — f. — n. ... pro pr. de Allobrogibus iv. Non. Nov.] || a. DCXCIX |- | style="text-align:center;" | 45 || style="text-align:center;" | 709 || Q. Fabius Q. f. Q. n. Maximus cos. ex Hispania iii. Idus Octo. || an. DCCI[IX] |- | style="text-align:center;" | 44 || style="text-align:center;" | 710 || [[Julij Cezar|C. Julius C. f. C. n. Caesar]] VI dict. IIII ovans ex monte Albano vii. K. Febr. || a. DC[CIX] |- | style="text-align:center;" | 43 || style="text-align:center;" | 711 || L. Munatius L. f. L. n. Plancus pro cos. ex Gallia iiii. K. Jan. || an. [DCCX] |- | style="text-align:center;" | 43 || style="text-align:center;" | 711 || M. Aimilius M. f. Q. n. Lepidus IIIvir r. p. [c.] pro cos. ex Hispania pridie K. [Jan.] || [a. DCCX] |- | style="text-align:center;" | 42 || style="text-align:center;" | 712 ||P. Vatinius P. f. pro cos. de Illurico pr. [K. Sex.] || a. DCCXI] |- | style="text-align:center;" | 41 || style="text-align:center;" | 713 || L. Antonius M. f. M. n. cos. ex Alpibus [K. Jan.] || [a. DCCXII] |- | style="text-align:center;" | 40 || style="text-align:center;" | 714 || [[Gaj Avgust Oktavijan|Imp. Caesar divi f. C. f.]] IIIvir r. p. c. ov[ans] quod pacem cum M. Antonio fecit [...] || [an. DCCXIII] |- | style="text-align:center;" | 40 || style="text-align:center;" | 714 || [[Mark Antonij|M. Antonius M. f. M. n.]] IIIvir r. p. c. ovan[s] quod pacem cum Imp. Caesar feci[t ...] || [an. DCCXIII] |- | style="text-align:center;" | 39 || style="text-align:center;" | 715 || L. Marcius L. f. C. n. Censorinus cos. ex Macedonia K. Jan. || a. [DCCXIV] |- | style="text-align:center;" | 39 || style="text-align:center;" | 715 || C. Asinius Cn. f. Pollio pro cos. ex Parthineis viii. K. Novem. || an. [DCCXIV] |- | style="text-align:center;" | 38 || style="text-align:center;" | 716 || P. Ventidius P. f. pro cos. ex Tauro monte et Partheis v. K. Decem. || an. DCCX[V] |- | style="text-align:center;" | 36 || style="text-align:center;" | 718 || Cn. Domitius M. f. M. n. Calvinus pro cos. ex Hispania xvi. K. Sexil. || an. DCCXVII |- | style="text-align:center;" | 36 || style="text-align:center;" | 718 || Imp. Caesar divi f. C. f. II IIIvir r. p. c. II ovans ex Sicilia Idibus Novembr. || a. DCCXVII |- | style="text-align:center;" | 34 || style="text-align:center;" | 720 || T. Statilius T. f. Taurus pro cos. ex Africa pridie K. Jul. || ann. DCCXIX |- | style="text-align:center;" | 34 || style="text-align:center;" | 720 || C. Sosius C. f. T. n. pro cos. ex Judaea iii. Non. Septembr. || an. DCCXIX |- | style="text-align:center;" | 34 || style="text-align:center;" | 720 || C. Norbanus C. f. Flaccus pro cos. ex Hispania Id[us Oc]tobr. || an. DCCXIX |- | style="text-align:center;" | 29 || style="text-align:center;" | 725 || [C. Carrinas C. f. — n. pro cos. ex Gallia] prid. I[dus Jul.] || [an. DCCXXV] |- | style="text-align:center;" | 29 || style="text-align:center;" | 725 || L. Autronius P. f. L. n. Paetus pro cos. ex Africa xvii. K. Septemb[r.] || an. DCC[XXV] |- | style="text-align:center;" | 28 || style="text-align:center;" | 726 || M. Licinius M. f. M. n. Crassus pro cos. ex Thraecia et Geteis iv. Non. Jul. || a. DCCXXVI |- | style="text-align:center;" | 28 || style="text-align:center;" | 726 ||M. Valerius M. f. M. n. Messalla Corvinus pro cos. ex Gallia vii. K. Oct. || a. DCCXXVI |- | style="text-align:center;" | 26 || style="text-align:center;" | 728 || Sex. Appuleius Sex. f. Sex. n. pro cos. ex Hispania vii. K. Febr. || a. DCCXXVII |- | style="text-align:center;" | 21 || style="text-align:center;" | 733 || L. Sempronius L. f. L. n. Atratinus pro cos. ex Africa iiii. Idus Oct. || a. DCCXXXII |- | style="text-align:center;" | 19 || style="text-align:center;" | 735 || L. Cornelius P. f. Balbus pro cos. ex Africa vi. K. April. || a. DCCXXXIV |- |} ==Datumi== Rimljani do dogodke datirali tako, da so šteli dneve od določenih dni v vsakem mesecu: Kalende so označevale začetek vsakega meseca; Ide so bile 15. marca, maja, kvintila (julij) in oktobra in 13. v vseh drugih mesecih; None so bile sedmi dan marca, maja, kvintila in oktobra, v vseh drugih mesecih pa peti dan v mesecu. Ker so bili ti datumi morda ostanki starega lunarnega koledarja, so Rimljani računali inkluzivno, tako da je za prvi dan v mesecu veljal dan pred Kalendami. Zadnji dan preteklega meseca je bil ''ante diem ii'' ali ''pridie Kalendas'', predzadnji dan pa ''ante diem iii. Kalendas''. Ker je latinščina zelo pregiben jezik, so Latinci za dneve uporabljali različne sklone, odvisno od tega, ali se je dogodek zgodil na ta dan, po tem dnevu (ablativ: Kalendis, Nonis, Idibus) ali pred njim (akuzativ (tožilnik): Kalendas, Nonas, Idus). Dan je bil vedno ženskega spola in v množini. Ime meseca, kateremu je dan pripadal, se je obravnavalo kot pridevnik, ki spada k dnevu, in je bil zato tudi ženskega spola, v množini in v ablativu ali akuzativu. Nekaj triumfov se je zgodilo v Interkalarju (ali Mercedoniju), prestopnem mesecu pred [[Gaj Julij Cezar|Cezarjevo]] reformo koledarja leta 46 pr. n. št., ki se je v določenih letih vstavljal za februarjem. Nekaj datumov v ''Fasti Triumphales'' se nanaša specifične verske praznike. Več triumfov se je zgodilo ''Quirinalibus'' ("na Kvirtinalije") in najmanj eden na Terminalije. V naslednji preglednici so pregibne oblike mesecev, uporabljenih v fastih: <!--Note: this table should display precisely three columns.--> {{Col-begin}} {{Col-break}} :'''Imenovalnik''' (m. edn.) * Januarius * Februarius * Interkalaris * Martius * Aprilis * Maius * Junius * Quintilis * Sextilis * September * October * November * December {{Col-break}} :'''Tožilnik''' (ž. mn.) * Januarias * Februarias * Interkalares * Martias * Apriles * Maias * Junias * Quintiles * Sextiles * Septembres * Octobres * Novembres * Decembres {{Col-break}} :'''Ablativ''' (ž. mn.) * Januariis * Februariis * Interkalaribus * Martiis * Aprilibus * Maiis * Juniis * Quintilibus * Sextilibus * Septembribus * Octobribus * Novembribus * Decembribus {{Col-end}} Okrajšan zapis datuma ''"iii. Non. Oct."'' se torej bere ''"ante diem tertium Nonas Octobres"'' in pomeni tretji dan pred oktobrskimi nonami ali 5. oktober. Zapis ''"Idib. Dec."'' se bere ''"Idibus Decembribus"'' in pomeni natančno decembrske ide ali 13. dcember. Zapis ''"pridie K. Quint."'' se bere ''"pridie Kalendas Quintiles"'' in pomeni zadnji dan junija. Po Cezarjevi smrti je bil mesec kvintil uradno preimenovan v julij (akuzativ ž. mn. Julias, ablativ Juliis), leta 8 pr. n. št. pa je mesec sekstil postal avgust (akuzativ ž. mn. Augustas, ablativ Augustis). Mesec avgust se v Triumfalnih fastih ne pojavi. ==Ljudstva in pokrajine== Vsa ljudstva in kraji, omenjeni v ''Fasti Triumphales'', so zapisani v ablativu: zapis ''de Samnitibus'' pomeni približno ''"triumfiral (je) nad Samniti"''. Zapis ''pro cos. ex Hispania'' pomeni ''"prokonzul (od ali iz) Španije"''. Na tem seznamu je prva oblika ena od oblik, ki se pojavi v fastih, druga pa je imenovalnik ali nesklanjana oblika. Pripona ''-que'', običajno skrajšana na ''-q.'', pomeni ''"in"'' in povezuje predhodne besede z eno od naslednjih besed. Zapis ''de Veientibus Sabineisque'' pomeni ''"nad Veji in Sabini"''. ====Ljudstva==== {{Div col|colwidth=15em}} * Aequeis = [[Ekvi]] * Aetoleis = [[Etolija|Etoli]] (Etolci) * Allobrogibus = [[Alobrogi]] * Anagneis = [[Anagni]] * Antemnatibus = [[Antemne|Antemni]] * Antiatibus = [[Anzio|Ancijati]] * Apuaneis = [[Apuani]] * Apuleis = [[Apulija|Apuli]] (Apulci) * Arverneis = [[Arverni]] * Asculaneis = [[Ascoli Piceno|Askulani]] * Aurunceis = [[Avrunki]] * Baliaribus = [[Balearski otoki|Balearci]] * Boieis = [[Boji]] * Bruttieis = [[Bruti]] (Brutijani) * Caenensibus = [[Kenini]] * Caleneis = [[Cales|Kaleni]] * Campaneis = [[Kampanci]] * Celtibereis = [[Keltiberi]] * Contrubrieis = Kontrubri (Kontubrijski Galci) * Corseis = [[Korzi]] (Korzičani) * Cossurensibus = [[Pantelleria|Kosurieni]] * Delmateis = [[Dalmati]] * Eleatibus = [[Liguri|Eleati]] * Etrusceis = [[Etruščani|Etruski]] (Etruščani) * Falisceis = [[Faliski]] * Galleis = [[Galci|Gali]] (Galci) * Germaneis = [[Germani]] * Geteis = [[Geti]] * Herniceis = [[Herniki]] * Hispaneis = [[Hispanija|Hispani]] * Histreis = [[Histri]] (Istrani) * Iapudibus = [[Japodi]] * Illurieis = [[Iliri]] * Insubribus = [[Insubri]] (Insubrijski Galci) * Judaeeis = [[Judje|Judi]] * Karneis = [[Karni]] * Latineis = [[Latinci|Latini]] (Latinci) * Lavinieis = [[Lavinij|Lavini]] * Liguribus = [[Liguri]] (Ligurci) * Lucaneis = [[Lukani]] (Lukanci) * Lusitaneis = [[Luzitani]] (Luzitanci) * Macedonibus = [[Stari Makedonci|Makedonci]] * Marseis = [[Marsi]] (Marsejci) * Medullineis = [[Medulija|Medulini]] * Messapieis = [[Mesapi]] * Nequinatibus = [[Narni]] (Nekvinati) * Numideis = [[Numidijci|Numidi]] (Numidijci) * Palaeopolitaneis = [[Naepelj|Palaeopolitani]] * Partheis = [[Parti]] * Parthineis = [[Parti]] * Pedaneis = [[Pedum|Pedani]] * Peicentibus = [[Picenti]] (Picentini) * Poeneis = [[Punci]] (Kartažani) * Privernatibus = [[Priverno|Privernati]] * Regineis = [[Reggio Calabria|Regini]] * Sabineis = [[Sabini]] (Sabinci) * Sallentineis = [[Mesapi|Salentini]] * Salluveis = [[Saluvi]] * Samnitibus = [[Samniti]] * Sardeis = [[Sardi]] (Sardininci) * Sassinatibus = [[Sarsina|Sasinati]] * Satricaneis = [[Satricum|Satrikani]] * Scordisteis = [[Skordiski]] * Scytheis = [[Skiti]] * Siculeis = [[Sikuli]] * Sidicineis = [[Sidicini]] * Soraneis = [[Sorani]] * Stoeneis = [[Liguri|Stoeni]] * Tarentineis = [[Taranto|Tarentini]] * Tarquiniensibus = [[Tarkvinija|Tarkvini]] * Thraecibus = [[Tračani]] * Tiburtibus = [[Tivoli, Lazio|Tiburtini]] * Tusceis = [[Etruščani]] (Etruski) * Veientibus = [[Veji]] * Veliterneis = [[Velletri|Veliterni]] * Vocontieis = [[Vokonti]] * Volsceis = [[Volski]] * Volsonibus = [[Volsini]] * Vulcientibus = [[Vulkieni]] * Vulsiniensibus = [[Volsini]] {{Div col end}} ====Pokrajine==== {{Div col|colwidth=15em}} * [[Afrika (rimska provinca)|Afrika]] * [[Iirik (rimska provinca)|Albanija]] * Alpibus = [[Alpe]] * [[Armensko kraljestvo (antika)|Armenija]] * [[Azija (rimska provinca)|Azija]] * [[Kapadokija (rimska provinca)|Kapadokija]] * [[Kefalonija]] * [[Kilikija (rimska provinca)|Kilikija]] * [[Klastidij]] * [[Korzika]] * [[Kreta]] * [[Hispanija]] * Illurico = [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]] * [[Keltiberi]]ja * [[Galija]] * [[Prednja Hispanija]] * [[Zadnja Hispanija]] * [[Judeja (rimska provinca)|Judeja]] * [[Luzitanija]] * [[Makedonija (kraljestvo)|Makedonija]] * Monte Albano = Mons Albanus * [[Paflagonija]] * Ponto = [[Pontsko kraljestvo|Pont]] * [[Sardinija]] * [[Sicilija (rimska provinca)|Sicilija]] * [[Sirija (rimska provinca)|Sirija]] * Tauro monte = [[Taurus]] * [[Trakija|Thraecia]] (Trakija) {{Div col end}} ====Osebe==== * rege Antiocho = [[Antioh III. Veliki]] * rege Arvernorum Betuito = [[Bituit]], kralj [[Arverni|Arvernov]] * rege Genfio = [[Gencij]], kralj [[Ardieji|Ardiejev]] * rege Jugurtha = [[Jugurta]], kralj [[Numidija|Numidije]] * rege Mithridate IV = [[Mitridat VI. Pontski]] ("IV" je napaka) * rege Perse = [[Perzej Makedonski]] * rege Philippo = [[Filip V. Makedonski]] * rege Pyrrho = [[Pir Epirski]] * rege Siculorum Hierone = [[Hieron II. Sirakuški]] ("Kralj Sikelov") * Viridomaro = [[Viridomar]], galski poglavar ====Stvari==== * classe Poenica = ''classis Poenica'', kartažanska mornarica * pacem = ''pax'', mir * pirateis = ''piratae'', pirati ==Opombe== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Theodor Mommsen ''et alii''. ''Corpus Inscriptionum Latinarum''. Berlin-Brandenburgische Akademie der Wissenschaften (1853–present). * René Cagnat ''et alii''. ''L'Année épigraphique''. Presses Universitaires de France (1888–present). * Rodolfo Lanciani]], ''New Tales of Old Rome'', Macmillan & Company, London (1901). * John Edwin Sandys. ''Latin Epigraphy: an Introduction to the Study of Latin Inscriptions''. Cambridge University Press (1919). * ''Oxford Classical Dictionary'', N. G. L. Hammond inH. H. Scullard, ur., Clarendon Press, Oxford (Second Edition, 1970). {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rimski koledar]] [[Kategorija:Rimsko kraljestvo]] [[Kategorija:Rimska republika]] 9q1mj5lcha3r4r32zrrwxl2yqg9sww1 0 506749 5737049 5605216 2022-08-20T07:10:32Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{ton}} {{slog}} {{wikificiraj}} == Zgodovina == Začetki delovanja skupine segajo v leto 1991, ko je Jože Skubic izdal album z naslovom Prelepa dežela, ki je bil izjemno dobro sprejet pri poslušalcih. Ker je bilo potrebno skladbe predstaviti tudi na živih nastopih, je pričel sodelovati s skupino Slapovi, ki je na plesih in zabavah izvajala tako zabavno kot narodnozabavno glasbo. Skupino s tedaj sestavljali Jože Pečjak, Marko Mirtič, Robert Kuhelj, Vojko Bavdek in Miha Šušteršič. Slednja sta skupino zapustila, maja 1992 pa sta se ji pridružila brata Martin in Gregor Štibernik. Leta 1992 so se odzvali vabilu in se udeležili novo nastalega festivala v Vurberku<ref>{{Navedi splet|title=Turistično društvo Vurberk|url=https://vurberk.si/festival.html|website=vurberk.si|accessdate=2021-10-18}}</ref>, kjer so prepričljivo zmagali. Na začetku leta 1993 so se odločili posneti prvo narodnozabavno kaseto, festivalsko sezono pa so zelo uspešno zopet začeli na Vurberku in začel se je bliskovit vzpon - Slapovi so na festivalih pobirali nagrade kot za šalo, med njimi je bilo vse več tudi nagrad strokovnih žirij. Slapovi so od samega začetka festivalskih nastopov veliko pozornosti namenjali tudi zunanji podobi in bili na festivalih redki - če ne celo edini - ki so narodno nošo zamenjali z elegantnimi oblekami, kar je še bolj podkrepilo mladostni videz (in zven), s tem pa so se še bolj priljubili občinstvu. Leta 1994 so svojo tretjo festivalsko sezono zopet pričeli na Vurberku in ponovno osvojili tako srca občinstva kot ušesa strokovne žirije. Konec leta so se zaprli v studio in posneli skladbe, s katerimi so osvajali občinstvo na festivalih. V začetku leta 1995 so izšle na prvi plošči Ne reci nikdar, videospot za naslovno skladbo pa je devet tednov prepričljivo vodil na video lestvici oddaje TV Slovenija Po domače in nizal rekord za rekordom po številu oddanih glasov. Tedanje uredništvo nacionalne televizije je ta uspeh tako presenetil, da so oddajo enostavno ukinili. Album Ne reci nikdar je podiral vse rekorde v prodaji in še danes ostaja najbolje prodajan album narodnozabavne glasbe v samostojni Sloveniji. Za izjemno uspešno prodajo so prejeli diamantno ploščo. Leta 1996 so kot odgovor na blokado tedanjega uredništva TV SLO izdali ploščo s pomenljivim naslovom Po domače, malo drugače, ki se je kmalu po izidu pozlatila. Velikanska uspešnica je bil valček Da spočijem se na tvoji rami, v katerem so Slapovi ponovno združili zvok diatonične in klavirske harmonike (nekaj, kar ni storil še nihče pred njimi in kar so prvič naredili že na prejšnji plošči pri skladbi Pomembno je nekoga imeti rad). Da spočijem se na tvoji rami je zanimiva skladba tudi zaradi svoje dolžine, saj s svojimi več kot 5 minutami velja za najdaljšo narodnozabavno skladbo. Plošča je prelomna še zaradi ene stvari: na njej se kot avtorji predstavljajo tudi drugi člani zasedbe, s tem pa je skupina pridobila na širini avtorskega bazena, iz katerega je črpala naslednje desetletje. Leta 1997 so izdali album Zdaj je pravi čas, ki je pomenil odmik iz 'cone udobja', saj gre za pop album. Na njem so na novo posnete tako nekatere starejše skladbe (na svojem prvem in edinem samostojnem albumu Prelepa dežela jih je posnel Jože Skubic), ki so jih Slapovi po petletnem preigravanju na svojih nastopih za potrebe ponovnega snemanja osvežili (Zapleši ta valček, Božično drevo, Julita...). Dodanih je bilo nekaj novih skladb, med katerimi prav gotovo izstopa velika uspešnica Črnolaso dekle. Leta 1999 so Slapovi vrnili v narodnozabavne vode z albumom Poje spet harmonika. Na njej je bila največja uspešnica priredba skladbe skupine Bazar Fehtarji - kar je bil zopet prelomni trenutek, saj do takrat ni bilo običajno, da bi narodnozabavne skupine delale priredbe pop skladb, kar je pozneje postalo stalnica scene. Mogoče malo manj uspešen album je pomemben zato, ker je produkcijsko svež in je že nakazoval smer, v katero so Slapovi šli v novem tisočletju. Poleg menjave založbe in nekaterih članov je bila največja sprememba v letu 2000 ta, da je Martin Štibernik po odhodu Jožeta Pečjaka poprijel tudi za diatonično harmoniko. Bil je tudi glavni producent vseh plošč, ki so sledile, saj so nastajale v njegovem domačem studiu, in kot tak najzaslužnejši za moderen in sodoben zvok, ki ga je skupina imela v drugi polovici kariere. Leta 2000 je izšla izjemno uspešna plošča Rože z domačega vrta, s katero so se Slapovi vrnili v sam vrh ne samo narodnozabavne scene, temveč scene nasploh. Leta 2002 so ob 10-letnici delovanja izdali še eno izjemno uspešno ploščo Pravljica življenja. Osrednji del albuma predstavljajo dueti z legendami zabavne in narodnozabevne glasbe (Karmen Stavec, Alfi Nipič, Ivan Hudnik, Ansambel Franca Miheliča, Beneški fantje, Štajerskih 7...), ki so skupaj s Slapovi na novo posneli uspešnice, ki so zaznamovali prvo desetletje Slapov. Leto pozneje je 2003 izšla prva in edina narodnizabavna 'live' plošča pri nas z dvema novima skladbama: naslovno Dol na Kreto in Rudeči cvet, posnet z Beneškimi fanti. Leta 2004 so se z albumom POP ponovno odmevno in uspešno vrnili v zabavne vode - med poslušalci je bila izjemno toplo sprejeta skladba Ko mi rečeš, da me ljubiš, duet z Nušo Derenda, ki je postal stalnica slovenskih radijskih in televizijskih postaj. Na tej plošči so sodelovali tudi z Don Sergiom, ki je priredil njihovo uspešnico Ne reci nikdar na način, da je našla pot do novega kroga oboževalcev. Dve leti in več kot 100 nastopov pozneje (2006) so se še zadnjič zaprli v studio in posneli svoj zadnji album s pomenljivim naslovom Najlepše je doma - z njim so se namreč vrnili 'domov' nazaj k narodnozabavni glasbi. Gre morda za produkcijsko najbolj dodelan in zrel album Slapov, ki lepo zaključuje izjemno bogato in zanimivo diskografijo te uspešne skupine. Kmalu po izidu se je skupina zaradi družinskih in ostalih obveznosti dogovorila za zaključek svoje glasbene kariere, tako da po avgustu 2006 niso več nastopali. Zadnjič so skupaj nastopili leta 2007 v posebni oddaji Na zdravje!, kjer so pred številnim televizijskim občinstvom s številnimi glasbenimi gosti sklenili svojo bogato glasbeno pot. == Diskografija == Skladbe, ki so bile posnete v letih 1992 – 2006 v studiih Cankarjev dom, Helidon, Akademik in Studio Marsh, so bile izdane na naslednjih nosilcih: === Albumi: === * [https://music.apple.com/si/album/festivalski-uspehi-92-94/1522612238 Ne reci nikdar - festivalski uspehi 92-94 (Helidon, 1995)] * [https://music.apple.com/si/album/po-doma%C4%8De-malo-druga%C4%8De/1521766586 Po domače malo drugače (Helidon, 1996)] * Zdaj je pravi čas (Helidon, 1997) * [https://music.apple.com/si/album/poje-spet-harmonika/1479719472 Poje spet harmonika (Menart, 1999)] * Rože z domačega vrta (Menart, 2000) * [https://music.apple.com/si/album/pop/1521768776 Pop Slapovi (ToneVolume, 2004)] * [https://music.apple.com/si/album/najlep%C5%A1e-je-doma/1521767177 Najlepše je doma (ToneVolume, 2006)] === Album v živo: === * [https://music.apple.com/si/album/dol-na-kreto/1479712542 Dol na Kreto (Menart, 2003)] === Kompilacije: === * Pravljica Življenja (Menart, 2002) * [https://music.apple.com/si/album/naj-se-sli%C5%A1i-na%C5%A1a-pesem/1497073528 Naj se sliši naša pesem (Helidon, 2019)] == Člani == ==== '''1992 - 2007''' ==== * Jože Skubic - vokal * Martin Štibernik - vokal, klavirska harmonika, klaviature * Robert Kuhelj - vokal, akustična in električna kitara * Gregor Štibernik - bas kitara ==== Ostali člani ==== ==== 1992 - 1999 ==== * Jože Pečjak - diatonična harmonika * Marko Mirtič - vokal, bobni ==== 1992 - 1994 ==== * Milan Podržaj – vokal ==== 2000 - 2002 ==== * Andrej Gačnik – vokal ==== 2004 - 2007 ==== * mag. Igor Kulašić - bobni, vokal == Nadaljnje branje == * https://www.revija-muzika.si/single-post/2017/02/05/Slapovi-spet-skupaj == Sklici == [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]] [[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2007]] dgsvfiw0ftz63cvaqrryxa2qq7majoy 0 507003 5736919 5683450 2022-08-20T06:56:12Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Choir.png|thumb|right|Lega kora v veliki cerkvi v tlorisu latinskega križa]] [[File:Bristol Cathedral choir stalls.jpg|thumb|Kor v Bristolski stolnici, z ladji, ki se vidi skozi korno pregrado]] '''Kor''' je območje v večji [[cerkev (zgradba)|cerkvi]] ali [[stolnica|stolnici]], ki zagotavlja sedeže za duhovščino in cerkveni zbor. Je v zahodnem delu kora, med ladjo in svetiščem ([[prezbiterij]]), v katerem sta oltar in cerkveni [[tabernakelj]]. V večjih srednjeveških cerkvah je imel korne klopi, sedeže poravnane s stranico cerkve, torej pravokotno na sedeže za kongregacijo v ladji. Manjše srednjeveške cerkve sploh niso imele kora v arhitekturnem smislu, pogosto pa ga ni v cerkvah, ki so jih zgradile vse veroizpovedi po protestantski reformaciji, čeprav jih je neogotika oživila kot posebnost. Kot arhitekturni izraz "kor" ostaja drugačen od dejanske lokacije katerega koli pevskega zbora – ta je lahko na različnih mestih in pogosto pevci pojejo na [[empora|empori]], ki je običajno nad vrati na liturgičnem zahodnem koncu.<ref name="Schloeder1998">{{cite book|last=Schloeder|first=Steven J.|title=Architecture in Communion: Implementing the Second Vatican Council Through Liturgy and Architecture|year=1998|publisher=Ignatius Press|language=en |isbn=9780898706314|page=137|quote=V samostanih, ko je bil kor ''schola cantorum'' sestavljen iz redovnikov, je bil običajno v ''prezbiteriju' pred svetiščem. Liturgični premik baročne dobe ga je prestavil v korno emporo na zadnji strani cerkve in tako omogočilo, da se svetišče bolj poveže z ladjo.}}<!--|access-date=8 September 2015--></ref> V sodobnih cerkvah je kor lahko sredinsko za oltarjem ali prižnico.<ref name="White2007">{{cite book|last=White|first=James F.|title=Christian Worship in North America: A Retrospective, 1955–1995|date=1 December 2007|publisher=Wipf and Stock Publishers|language=en |isbn=9781556356513|page=243|quote=Eden od dveh prevladujočih tipov je razporeditev kornih klopi za prižniščnim prostorom, ob vznožju katerega je oltarna miza. Druga vrsta je tako imenovani razdeljeni prezbiterij s kornimi klopmi in oltarno mizo v koru ter prižnico na eni strani vhoda. V obeh primerih je liturgični prostor, dodeljen kongregaciji, po navadi podoben: dolga, pravokotna ladja.}}<!--|access-date=8 September 2015--></ref> Zadnji kor ali retro kor je prostor za velikim oltarjem in za korom, v katerem je lahko majhen oltar, ki stoji skupaj in za glavnim oltarjem.<ref>{{EB1911|inline=1|wstitle=Back-Choir|volume=3}}</ref> == Zgodovina == [[Image:Coro catedral.JPG|thumb|Kor v stolnici v Palenciji v severni Španiji, primer samostanskega kora]] V zgodnji cerkvi je bilo svetišče neposredno povezano z ladjo. Kor je bil preprosto vzhodni del ladje in je bil ograjen z zaslonom ali nizko ograjo, imenovano ''cancelli''. Razvoj arhitekturne značilnosti, imenovane kor, je rezultat liturgičnega razvoja, ki ga je povzročil konec preganjanj pod [[Konstantin I. Veliki|Konstantinom Velikim]] in vzpon meništva. Besedo ''kor'' so prvič uporabili pripadniki latinske cerkve. [[Izidor Seviljski]] in [[Honorij iz Autuna]] pišeta, da izraz izhaja iz ''corona'', krog duhovščine ali pevcev, ki so obkrožali oltar. Ko je bil kor prvič predstavljen, je bil pritrjen na [[bema|bemo]], dvignjeno ploščad v sredini ladje, na kateri so bili sedeži za višjo duhovščino in pult za branje svetih spisov. To ureditev je še vedno mogoče opaziti v [[Bazilika Marije Snežne, Rim|baziliki Marije Snežne]] v [[Rim]]u. Sčasoma sta se bema (ali prezbiterij) in kor premaknila proti vzhodu na trenutni položaj. V nekaterih cerkvah, kot je [[Westminstrska stolnica]], je kor urejen v apsidi za oltarjem. Arhitekturni detajli kora so se razvili kot odgovor na njegovo funkcijo kot kraj za liturgične ure in božje službe s strani meniške bratovščine ali kapitlja kanonikov. Stolnica je veljala za duhovniški del cerkve in vsi so v ta namen šteli za del duhovščine. Po reformaciji, ko se je število duhovščine, prisotne tudi v velikih cerkvah in stolnicah, zmanjševalo, laični predstavniki pa so postajali pogostejši, so se pogosto pojavljali ugovori, da bi jih umestili v tradicionalne korne klopi v koru. Prižnica in govornica se običajno nahajata na sprednji strani kora, čeprav sta tako katoliška kot protestantska cerkev včasih prestavili prižnico v ladjo zaradi boljše slišnosti. Orgle so lahko tukaj ali na višini drugje v cerkvi. Nekatere stolnice imajo za velikim oltarjem še retro kor, ki se odpira proti vzhodu proti kapelam na vzhodnem robu. Po [[reformacija|reformaciji]] so protestantske cerkve na splošno premaknile oltar (danes ga pogosto imenujejo obhajilna miza) naprej, običajno na sprednjo stran svetišča, in pogosto uporabljale laične pevske zbore, ki so bili postavljeni v galeriji na zahodnem koncu. Kor in zadnji del prezbiterija sta se v cerkvah, ki so preživele iz srednjega veka, malo uporabljala, nove cerkve pa so ga zelo pogosto izpustile. S poudarkom na pridigah in njihovi slišnosti so nekatere cerkve preprosto spremenile svoje kore v del za kongregacijo. Različni pristopi k bogoslužju so v 20. stoletju spet težili k potiskanju oltarjev v večjih cerkvah naprej, k temu, da so bližje kongregaciji, in prezbiterij spet tvega, da bo manj izkoriščen del cerkve. == Korne klopi == [[Image:Stalles.eglise.Anellau.png|thumb|Ilustracija, ki prikazuje meniške klopi v Anellauu, Francija, 14. stoletje]] Območje kora zavzemajo včasih fino izrezljani in okrašeni leseni sedeži, znani kot '''korne klopi''', kjer duhovščina med bogoslužjem sedi, stoji ali kleči. Kor je lahko opremljen z dolgimi [[sedežna klop|klopmi]] ali individualnimi sedeži. Vzporedno s stenami cerkve je lahko več vrst sedežev. Uporaba kornih sedežev (v nasprotju s klopmi) je bolj tradicionalna v samostanih in kolegijskih cerkvah. Samostanski kori so pogosto opremljeni s sedeži, katerih sedalo se dvigne, ko menihi stojijo, in se zložijo, ko sedijo. Pogosto ima sedež na tečajih na spodnji strani [[mizerikordija|mizerikordijo]] (majhen lesen sedež), na katero se lahko nasloni, ko stoji med dolgimi službami. Zgornji del meniške sedilije je oblikovan tako, da omogoča naslon za glavo med sedenjem, pri stoječem pa naslon za roke. Samostani imajo pogosto stroga pravila glede tega, kdaj menihi smejo sedeti in kdaj morajo stati med bogoslužjem. Korne klopi so pogostejše v župnijskih cerkvah. Vsaka klop ima lahko na hrbtni strani pritrjena oblazinjen klečalnik, tako da lahko oseba zadaj kleči ob ustreznem času med službami. Sprednja vrsta ima pogosto pred seboj dolg ''prie-dieu'', na katerega lahko člani kora položijo svoje knjige, in ki je lahko opremljena tudi s klečali. V stolnici se običajno v tem prostoru nahaja škofov prestol oziroma ''cathedra''.<ref>{{cite CE1913|last=Gietmann |first=Gerhard |wstitle=Stallsr |volume=14}}</ref> == Slike == <gallery> Image:Boston Stump misericord 02.JPG|Korne klopi v Boston Stump, Lincolnshire. Na dvignjenem sedišči se vidi mizerikordije Image:Klosterbuxheim chorgestuehl.jpg|Umetniško izrezljane korne klopi v Buxheim Charterhouse, avtor Ignaz Waibl Image:Prodromou2.jpg|Korne klopi (kathisma) v vzhodno pravoslavni cerkvi na klirosu z analogijo za liturgične knjige File:Walcourt - Parclose - Satire d'une nourice.JPG|Kipec na naslonjalu korne klopi v baziliki Saint-Materne, Walcourt Belgija File:Banco do coro da igrexa de Burs.jpg|Korne klopi iz apnenca s še vidnimi sledovi srednjeveške barve, cerkev Burs, Gotland, Švedska File:0 Venise, stalles de la basilique Santa Maria Gloriosa dei Frari.JPG|Korne klopi v Santa Maria Gloriosa dei Frari, Benetke </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Choirs (architecture)}} *[https://web.archive.org/web/20120408124248/http://cathedral.southwark.anglican.org/visit/virtual-tour Choir and Retro-Choir] at Southwark Cathedral *[https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Choir Enciklopedija Beitanica] *[https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Choir_(1) Katoliška enciklopedija] [[Kategorija:Cerkvena arhitektura]] dz3duhzu3vallzrgn1emu32hlmp9hhb 0 507051 5736798 5717281 2022-08-20T06:44:03Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Več problemov|wikificiraj=1|več sklicev=1|popravi=Avtomatski prevod}} '''Razvoj zdravil COVID-19''' je raziskovalni proces za razvoj preventivnih terapevtskih zdravil na recept, ki bi ublažila resnost koronavirusne bolezni 2019 ([[COVID-19]]). Od začetka leta 2020 do leta 2021 je več sto farmacevtskih podjetij, biotehnoloških podjetij, univerzitetnih raziskovalnih skupin in zdravstvenih organizacij razvijalo terapevtske kandidate za bolezen COVID-19 v različnih fazah predkliničnih ali kliničnih raziskav (aprila 2021 skupaj 506 kandidatov), aprila 2021 pa je bilo v kliničnih preskušanjih 419 potencialnih zdravil COVID-19.<ref name="biorender">{{cite web |title=COVID-19 vaccine and therapeutics tracker |url=https://biorender.com/covid-vaccine-tracker |publisher=BioRender |access-date=21 June 2021 |date=5 April 2021}}</ref> Že marca 2020 so se Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Evropska agencija za zdravila (EMA), Uprava ZDA za hrano in zdravila (FDA) ter kitajska vlada in proizvajalci zdravil usklajevali z akademskimi in industrijskimi raziskovalci, da bi pospešili razvoj cepiv, protivirusnih zdravil in terapij po okužbi. Mednarodna platforma za registracijo kliničnih preskušanj Svetovne zdravstvene organizacije je zabeležila 536 kliničnih študij za razvoj terapij po okužbi z virusom COVID-19, v okviru kliničnih raziskav pa potekajo številne uveljavljene protivirusne spojine za zdravljenje drugih okužb, da bi jih ponovno uporabili. Svetovna zdravstvena organizacija je marca 2020 v 10 državah začela izvajati raziskavo SOLIDARITY, v katero je vključila na tisoče ljudi, okuženih s COVID-19, da bi ocenila učinke zdravljenja štirih obstoječih protivirusnih spojin, ki obetajo največ učinkovitosti. Aprila 2020 je bil vzpostavljen dinamičen, sistematičen pregled za spremljanje napredka registriranih kliničnih preskušanj cepiva proti COVID-19 in terapevtskih kandidatov za zdravila. Razvoj zdravil je večstopenjski proces, ki običajno zahteva več kot pet let, da se zagotovita varnost in učinkovitost nove spojine. Več nacionalnih regulativnih agencij, kot sta EMA in FDA, je odobrilo postopke za pospešitev kliničnega preskušanja. Do junija 2021 je bilo več deset potencialnih zdravil za zdravljenje po okužbi v zadnji fazi testiranja na ljudeh - kliničnih preskušanjih faze III-IV. == Ozadje == === Shema cikla odkrivanja zdravil === Razvoj zdravil je postopek dajanja novega cepiva proti nalezljivim boleznim ali terapevtskega zdravila na trg, potem ko je bila v postopku odkrivanja zdravil določena vodilna spojina. Vključuje laboratorijske raziskave na mikroorganizmih in živalih, vložitev vloge za pridobitev regulativnega statusa, na primer pri agenciji FDA, za raziskovalno novo zdravilo za začetek kliničnih preskušanj na ljudeh in lahko vključuje pridobitev regulativne odobritve z vlogo za novo zdravilo za trženje zdravila. Celoten postopek - od zamisli prek predkliničnega testiranja v laboratoriju do razvoja kliničnega preskušanja, vključno s preskušanji faze I-III - do odobrenega cepiva ali zdravila običajno traja več kot deset let. Izraz "predklinične raziskave" opredeljujejo laboratorijske študije in vitro in vivo, ki označujejo začetno fazo razvoja preventivnega cepiva, protivirusne ali druge terapije po okužbi, kot so poskusi za določitev učinkovitih odmerkov in toksičnosti na živalih, preden se kandidatna spojina razvije za oceno varnosti in učinkovitosti na ljudeh. Za dokončanje predklinične faze razvoja zdravila - nato pa za testiranje varnosti in učinkovitosti na ustreznem številu ljudi, okuženih s COVID-19 (na stotine do tisoče v različnih državah) - je po več poročilih v začetku leta 2020 za terapije s COVID-19 verjetno potrebnih 1-2 leti. Kljub tem prizadevanjem je stopnja uspešnosti kandidatov za zdravila, ki v celotnem postopku razvoja zdravil za zdravljenje nalezljivih bolezni dosežejo končno regulativno odobritev, le 19-odstotna. S preskušanji faze I se preverja predvsem varnost in predhodno odmerjanje na nekaj deset zdravih osebah, medtem ko se s preskušanji faze II - po uspehu faze I - ocenjuje terapevtska učinkovitost proti bolezni COVID-19 pri naraščajočih ravneh odmerkov (učinkovitost na podlagi biomarkerjev), hkrati pa se natančno ocenjujejo morebitni neželeni učinki terapije kandidata (ali kombinirane terapije), običajno na več sto osebah. Običajna zasnova preskušanja za študije faze II možnih zdravil COVID-19 je randomizirana, s placebom nadzorovana, slepa in se izvaja na več mestih, pri čemer se določajo natančnejši, učinkovitejši odmerki in spremljajo neželeni učinki. Stopnja uspešnosti preskušanj faze II za prehod v fazo III (za vse bolezni) je približno 31 %, za infekcijske bolezni pa približno 43 %. Glede na trajanje (daljše je dražje), ki običajno traja od nekaj mesecev do dveh let, stane povprečno dolgo preskušanje II. faze 57 milijonov USD (v dolarjih iz leta 2013, vključno s predkliničnimi stroški in stroški faze I). Uspešen zaključek raziskave faze II ne zagotavlja zanesljive napovedi, da bo zdravilo kandidat za zdravilo uspešno tudi v raziskavi faze III. Raziskave faze III za zdravilo COVID-19 vključujejo več sto do več tisoč hospitaliziranih udeležencev in preizkušajo učinkovitost zdravljenja za zmanjšanje učinkov bolezni, hkrati pa spremljajo neželene učinke pri optimalnem odmerku, kot na primer v mednarodnih raziskavah Solidarity in Discovery. == Kandidati == Mreža dokazov kliničnih preskušanj COVID-19 za 15 terapevtskih kandidatov. Krogi predstavljajo intervencije ali intervencijske skupine (kategorije). Črte med dvema krogoma označujejo primerjave v kliničnih preskušanjih. Po podatkih enega od virov (iz avgusta 2020) so različne kategorije predkliničnih ali zgodnjih kliničnih raziskav za razvoj terapevtskih kandidatov COVID-19 vključevale * protitelesa (81 kandidatov) * protivirusna zdravila (31 kandidatov) * spojine na celični osnovi (34 kandidatov) * spojine na osnovi RNK (6 kandidatov) * spojine za skeniranje za ponovno uporabo (18 kandidatov) različne druge kategorije terapij, kot so protivnetne, antimalarične, interferonske, beljakovinske, antibiotične in receptorsko modulirajoče spojine. V ključnih preskušanjih faze III se ocenjuje, ali je zdravilo kandidat za zdravilo učinkovito posebej proti bolezni, in - v primeru ljudi, hospitaliziranih s hudimi okužbami z zdravilom COVID-19 - se preverja raven učinkovitega odmerka ponovno uporabljenega ali novega zdravila kandidata za zdravilo za izboljšanje bolezni (predvsem pljučnice) zaradi okužbe z zdravilom COVID-19. Pri že odobrenem zdravilu (kot je hidroksiklorokin za malarijo) se s preskušanjem faze III-IV na stotinah do tisočih oseb, okuženih z virusom COVID-19, določi možna razširjena uporaba že odobrenega zdravila za zdravljenje okužbe z virusom COVID-19. Avgusta 2020 je bilo več kot 500 kandidatnih zdravil v predklinični fazi ali fazi razvoja faze I-IV, v letu 2020 pa so bila napovedana nova preskušanja faze II-III za več sto terapevtskih kandidatov. Številna zdravila kandidati, ki se preučujejo kot "podporno" zdravljenje za lajšanje nelagodja med boleznijo, kot so NSAID ali bronhodilatatorji, niso vključena v spodnjo preglednico. Prav tako niso vključena druga zdravila v zgodnji fazi preskušanja II ali številni kandidati za zdravljenje v fazi preskušanja I. Kandidati za zdravila v preskušanjih faze I-II imajo nizko stopnjo uspešnosti (manj kot 12 %), da preidejo vse faze preskušanja in pridobijo končno odobritev. Ko kandidati za zdravljenje bolezni, povezanih z okužbo s COVID-19 - nalezljive bolezni in bolezni dihal - dosežejo tretjo fazo preskušanja, imajo približno 72-odstotno stopnjo uspešnosti. == Kandidati za zdravila s spremenjeno namembnostjo == {{glavno|raziskave o ponovnem uporabi zdravila COVID-19}} Preoblikovanje zdravil (imenovano tudi repurpozicija zdravil) - raziskovanje obstoječih zdravil za nove terapevtske namene - je ena od smeri znanstvenih raziskav za razvoj varnih in učinkovitih zdravil COVID-19. Več obstoječih protivirusnih zdravil, ki so bila prej razvita ali uporabljena za zdravljenje hudega akutnega respiratornega sindroma (SARS), bližnjevzhodnega respiratornega sindroma (MERS), HIV/AIDS in malarije, se raziskuje kot zdravila za COVID-19, nekatera pa se že preskušajo. V času pandemije COVID-19 je repurposing zdravil klinični raziskovalni postopek hitrega preverjanja ter opredelitve varnosti in učinkovitosti obstoječih zdravil, ki so že odobrena za druge bolezni, za uporabo pri ljudeh z okužbo s COVID-19. V običajnem procesu razvoja zdravil bi za potrditev repurpcije za zdravljenje nove bolezni potrebovali več let kliničnih raziskav - vključno s ključnimi kliničnimi preskušanji faze III - na zdravilu kandidatu, da bi zagotovili njegovo varnost in učinkovitost posebej za zdravljenje okužbe s COVID-19. V izrednih razmerah naraščajoče pandemije COVID-19 se je marca 2020 pospešil postopek repurpozicije zdravila za zdravljenje oseb, hospitaliziranih s COVID-19. Klinična preskušanja z uporabo repurpiranih, na splošno varnih obstoječih zdravil za ljudi, hospitalizirane s COVID-19, lahko trajajo krajši čas in imajo nižje skupne stroške za pridobitev končnih točk, ki dokazujejo varnost (odsotnost resnih neželenih učinkov) in učinkovitost po okužbi, ter lahko hitro dostopajo do obstoječih dobavnih verig zdravil za proizvodnjo in svetovno distribucijo. V mednarodnih prizadevanjih za izkoriščanje teh prednosti je Svetovna zdravstvena organizacija sredi marca 2020 začela pospešena mednarodna preskušanja faze II-III na štirih obetavnih možnostih zdravljenja - preskušanje SOLIDARITY -, številna druga zdravila, ki imajo potencial za ponovno uporabo v različnih strategijah zdravljenja bolezni, kot so protivnetna zdravila, kortikosteroidi, protitelesa, imunske terapije in rastni dejavniki, pa bodo med drugim v letu 2020 napredovala v preskušanja faze II ali III. Marca je ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) izdal zdravniški nasvet v zvezi z remdesivirjem za osebe, hospitalizirane s pljučnico, ki jo povzroča COVID-19: "Čeprav so klinične raziskave ključnega pomena za ugotavljanje varnosti in učinkovitosti tega zdravila, lahko zdravniki, ki nimajo dostopa do klinične raziskave, prek proizvajalca zaprosijo za remdesivir za sočutno uporabo za bolnike s klinično pljučnico." == Nova zdravila proti protitelesom == === Konvalescentna plazma === Pasivna imunizacija s konvalescentno plazmo ali hiperimunskim serumom je bila predlagana kot možno zdravljenje COVID-19. V Združenih državah Amerike je FDA izdala začasno dovoljenje za rekonvalescentno plazmo (plazma iz krvi ljudi, ki so preboleli COVID-19, ki tako vsebuje protitelesa proti SARS-CoV-2) kot eksperimentalno zdravilo. === Kasirivimab/imdevimab === Casirivimab/imdevimab, ki se prodaja pod blagovno znamko REGEN-COV, je eksperimentalno zdravilo, ki ga je razvilo ameriško biotehnološko podjetje Regeneron Pharmaceuticals. Gre za umetni "koktajl protiteles", ki je zasnovan za ustvarjanje odpornosti proti koronavirusu SARS-CoV-2, odgovornemu za pandemijo COVID-19. Sestavljen je iz dveh monoklonskih protiteles, kasirivimaba (REGN10933) in imdevimaba (REGN10987), ki ju je treba mešati skupaj. Namen kombinacije dveh protiteles je preprečiti mutacijski pobeg. Na voljo je tudi kot sooblikovan izdelek. === Bamlanivimab in etesevimab === Bamlanivimab (INN, kodno ime LY-CoV555) je monoklonsko protitelo, ki sta ga razvili družbi AbCellera Biologics in Eli Lilly kot zdravilo za COVID-19. Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) je novembra 2020 izdala dovoljenje za nujno uporabo zdravila (EUA), od decembra 2020 pa je ameriška vlada kupila 950.000 odmerkov. Aprila 2021 je bilo dovoljenje EUA preklicano. Zdravilo je monoklonsko protitelo (mAb) IgG1, usmerjeno proti beljakovini spike virusa SARS-CoV-2. Cilj je blokirati pritrditev in vstop virusa v človeške celice ter tako nevtralizirati virus ter pomagati pri preprečevanju in zdravljenju COVID-19. Bamlanivimab je nastal na podlagi sodelovanja med podjetjema Lilly in AbCellera pri ustvarjanju terapij s protitelesi za preprečevanje in zdravljenje COVID-19. Bamlanivimab se uporablja tudi kot del kombinacije bamlanivimab/etesevimab, za katero je FDA izdala dovoljenje EUA. Junija 2021 je ameriški urad pomočnika sekretarja za pripravljenost in odzivanje (ASPR) zaradi povečanja krožečih različic ustavil distribucijo bamlanivimaba in etesevimaba skupaj ter etesevimaba samostojno (za združevanje z obstoječo zalogo bamlanivimaba). === Sotrovimab === Maja 2021 je Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP) pri Evropski agenciji za zdravila (EMA) sklenil, da se sotrovimab lahko uporablja za zdravljenje potrjenega COVID-19 pri osebah, starih dvanajst let in več, ki tehtajo vsaj 40 kilogramov (88 lb), ne potrebujejo dodatnega zdravljenja s kisikom in pri katerih obstaja tveganje za napredovanje v hudo obliko COVID-19. Maja 2021 je Uprava ZDA za hrano in zdravila (FDA) izdala dovoljenje za nujno uporabo (EUA) sotrovimaba za zdravljenje blage do zmerne oblike COVID-19 pri osebah, starih dvanajst let in več, ki tehtajo vsaj 40 kilogramov (88 funtov), s pozitivnimi rezultati neposrednega virusnega testiranja SARS-CoV-2 in pri katerih obstaja veliko tveganje za napredovanje v hudo obliko COVID-19, vključno s hospitalizacijo ali smrtjo. == Novi zaviralci proteaz == === PF-07321332 === Nekje v začetku leta 2021 je družba Pfizer v Združenih državah Amerike in Belgiji začela s preskušanjem faze I pri ljudeh novega peroralnega zdravila na recept, PF-07321332, "inhibitorja proteaze", ki oslabi razmnoževanje SARS-CoV-2. Poskusi, ki potekajo v treh fazah, naj bi trajali več kot pet mesecev. Zdravilo se daje z nizkimi odmerki ritonavirja, protivirusnega zdravila, ki se uporablja za zdravljenje HIV. == Načrtovanje in usklajevanje == === Zgodnje načrtovanje === V obdobju 2018-20 so nove pobude za spodbujanje razvoja cepiv in protivirusnih zdravil vključevale partnerstva med vladnimi organizacijami in industrijo, kot so evropska pobuda za inovativna zdravila, ameriška pobuda za kritično pot za povečanje inovativnosti razvoja zdravil in označba prebojne terapije za pospešitev razvoja in regulativnega pregleda obetavnih zdravil kandidatov. Za pospešitev izpopolnjevanja diagnostike za odkrivanje okužbe z virusom COVID-19 je bil oblikovan globalni program za spremljanje diagnostičnih projektov. Glede na sledilnik napredka kliničnih preskušanj potencialnih terapevtskih zdravil za okužbe s COVID-19 je bilo marca 2020 zaključenih 29 preskušanj učinkovitosti faze II-IV ali pa naj bi bili rezultati iz bolnišnic na Kitajskem - kjer je konec leta 2019 prišlo do prvega izbruha okužbe s COVID-19 - objavljeni aprila. V sedmih preskušanjih so ocenjevali ponovno uporabljena zdravila, ki so že odobrena za zdravljenje malarije, vključno s štirimi študijami o hidroksiklorokvinu ali klorokvina fosfatu. Večino kitajskih raziskav predstavljajo ponovno uporabljena protivirusna zdravila, pri čemer naj bi do konca aprila poročali o 9 raziskavah faze III o remdesivirju v več državah. Drugi potencialni terapevtski kandidati v ključnih kliničnih preskušanjih, ki se zaključijo marca in aprila, so med drugim vazodilatatorji, kortikosteroidi, imunske terapije, lipoična kislina, bevacizumab in rekombinantni angiotenzinske konvertaze 2. Cilji koalicije za klinične raziskave COVID-19 so: 1) olajšati hitre preglede predlogov za klinična preskušanja s strani etičnih komisij in nacionalnih regulativnih agencij, 2) pospešiti odobritve kandidatnih terapevtskih spojin, 3) zagotoviti standardizirano in hitro analizo novih podatkov o učinkovitosti in varnosti ter 4) olajšati izmenjavo rezultatov kliničnih preskušanj pred objavo. Od aprila je bil vzpostavljen dinamični pregled kliničnega razvoja kandidatnih cepiv in zdravil COVID-19. Do marca 2020 se je mednarodna Koalicija za inovacije na področju pripravljenosti na epidemije (Coalition for Epidemic Preparedness Innovations - CEPI) zavezala k naložbam v raziskave v višini 100 milijonov USD v več državah ter objavila nujen poziv k zbiranju in hitremu vlaganju 2 milijard USD za razvoj cepiva. Pod vodstvom fundacije Billa in Melinde Gates s partnerji, ki so vložili 125 milijonov USD, in v koordinaciji s Svetovno zdravstveno organizacijo se je marca začel izvajati pospeševalnik COVID-19 Therapeutics Accelerator, ki raziskovalcem omogoča hitro opredelitev, oceno, razvoj in razširitev potencialnih zdravil. Koalicija za klinične raziskave COVID-19 je bila ustanovljena za usklajevanje in pospeševanje rezultatov mednarodnih kliničnih raziskav najbolj obetavnih zdravil po okužbi. V začetku leta 2020 so številne uveljavljene protivirusne spojine za zdravljenje drugih okužb ponovno uporabljali ali razvijali v novih kliničnih raziskavah za lajšanje bolezni COVID-19. Marca 2020 je Koalicija za inovacije na področju pripravljenosti na epidemije (Coalition for Epidemic Preparedness Innovations - CEPI) ustanovila mednarodni sklad za razvoj cepiva proti COVID-19 s ciljem zbrati 2 milijardi USD za raziskave in razvoj cepiva ter se zavezala, da bo v razvoj cepiva v več državah vložila 100 milijonov USD. Kanadska vlada je napovedala 275 milijonov kanadskih dolarjev za financiranje 96 raziskovalnih projektov o medicinskih protiukrepih proti COVID-19, vključno s številnimi kandidati za cepiva na kanadskih univerzah, z načrti za vzpostavitev "banke cepiv" novih cepiv za uporabo v primeru novega izbruha COVID-19. Fundacija Billa in Melinde Gates sta aprila vložila 150 milijonov ameriških dolarjev za razvoj cepiv, diagnostike in terapevtike proti COVID-19. ==== Računalniško podprte raziskave ==== To poglavje je treba posodobiti. Prosimo, pomagajte posodobiti ta članek, da bo odražal nedavne dogodke ali nove razpoložljive informacije. (november 2020) Dodatne informacije: Uporaba in razvoj programske opreme za ublažitev posledic pandemije COVID-19 in Vpliv pandemije COVID-19 na znanost in tehnologijo § Računalniške raziskave in strojno učenje ter državljanska znanost Marca 2020 so ameriško ministrstvo za energijo, Nacionalna znanstvena fundacija, NASA, industrija in devet univerz združili vire za dostop do superračunalnikov podjetja IBM v kombinaciji z viri računalništva v oblaku podjetij Hewlett Packard Enterprise, Amazon, Microsoft in Google za odkrivanje zdravil. Cilj konzorcija za visokozmogljivo računalništvo COVID-19 je tudi napovedovanje širjenja bolezni, modeliranje možnih cepiv in pregled več tisoč kemičnih spojin za oblikovanje cepiva ali terapije COVID-19. Inštitut za digitalno preobrazbo C3.ai, dodatni konzorcij Microsofta, šestih univerz (vključno s Tehnološkim inštitutom v Massachusettsu, članom prvega konzorcija) in Nacionalnega centra za uporabo superračunalnikov v Illinoisu, ki deluje pod okriljem podjetja C3.ai, ki izdeluje programsko opremo za umetno inteligenco, združuje sredstva superračunalnikov za odkrivanje zdravil, razvoj medicinskih protokolov in izboljšanje strategij javnega zdravja ter podeljuje velike nepovratne pomoči raziskovalcem, ki so do maja predlagali uporabo umetne inteligence za izvajanje podobnih nalog. Marca 2020 je projekt porazdeljenega računalništva Folding@home začel izvajati program za pomoč razvijalcem zdravil, pri čemer je sprva simuliral beljakovinske tarče virusa SARS-CoV-2 in sorodnega virusa SARS-CoV, ki je bil predhodno že preučen. Marca se je prizadevanjem pridružil tudi projekt porazdeljenega računalništva Rosetta@home. Projekt uporablja računalnike prostovoljcev za modeliranje proteinov virusa SARS-CoV-2, da bi odkrili možne tarče zdravil ali ustvarili nove proteine za nevtralizacijo virusa. Raziskovalci so razkrili, da jim je s pomočjo programa Rosetta@home uspelo "natančno napovedati strukturo pomembne beljakovine koronavirusa v atomskem merilu nekaj tednov pred tem, ko jo je bilo mogoče izmeriti v laboratoriju". Maja 2020 se je začelo partnerstvo OpenPandemics - COVID-19 med raziskovalno organizacijo Scripps Research in IBM-ovim omrežjem World Community Grid. Partnerstvo je projekt porazdeljenega računalništva, ki bo "v ozadju [povezanih domačih osebnih računalnikov] samodejno izvajal simuliran eksperiment, ki bo pomagal napovedati učinkovitost določene kemične spojine kot možnega zdravila za COVID-19". === Mednarodna solidarnost in odkritja === Marca je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) v 10 državah na petih celinah začela usklajeno "solidarnostno preskušanje", da bi na tisočih s COVID-19 okuženih ljudi hitro ocenila potencialno učinkovitost obstoječih protivirusnih in protivnetnih zdravil, ki še niso bila posebej ocenjena za bolezen COVID-19. Do konca aprila so bile v preskušanje vključene bolnišnice v več kot 100 državah. Posamezna ali kombinirana zdravila, ki so bila v začetni fazi preučevanja, so 1) kombinirani lopinavir-ritonavir, 2) lopinavir-ritonavir v kombinaciji z interferonom beta, 3) remdesivir ali 4) (hidroksi)klorokin v ločenih preskušanjih in bolnišnicah po svetu. Po študiji, objavljeni v reviji [[The Lancet|''The Lancet'']], o pomislekih glede varnosti hidroksiklorokvina, je Svetovna zdravstvena organizacija maja 2020 začasno prekinila njegovo uporabo v preskušanju Solidarnost, jo po umiku raziskave ponovno uvedla, nato pa opustila nadaljnjo uporabo zdravila za zdravljenje COVID-19, ko je analiza junija pokazala, da ni prineslo nobene koristi. Ker je približno 15 % ljudi, okuženih s COVID-19, imelo hude bolezni, bolnišnice pa so bile med pandemijo preobremenjene, je SZO prepoznala hitro klinično potrebo po testiranju in ponovni uporabi teh zdravil kot sredstev, ki so bila že odobrena za druge bolezni in priznana kot varna. Projekt Solidarnost je zasnovan tako, da omogoča hiter vpogled v ključna klinična vprašanja: Ali katero od zdravil zmanjšuje umrljivost? Ali katero od zdravil skrajša čas hospitalizacije bolnika? Ali zdravila vplivajo na potrebo po umetni ventilaciji ali intenzivni negi pri bolnikih s pljučnico, povzročeno s COVID-19? Ali bi lahko ta zdravila uporabili za zmanjšanje bolezni zaradi okužbe s COVID-19 pri zdravstvenem osebju in ljudeh z visokim tveganjem za nastanek hude bolezni? Vključevanje oseb z okužbo s COVID-19 je poenostavljeno z uporabo vnosov podatkov, vključno z informiranim soglasjem, na spletni strani SZO. Potem ko osebje, ki izvaja preskušanje, določi zdravila, ki so na voljo v bolnišnici, spletna stran SZO naključno izbere hospitalizirano osebo za eno od zdravil iz preskušanja ali za bolnišnični standard oskrbe za zdravljenje okužbe s COVID-19. Zdravnik v preskušanju zabeleži in posreduje nadaljnje informacije o stanju in zdravljenju preiskovanca ter dopolni vnos podatkov prek spletnega mesta SZO Solidarnost. Zasnova preskušanja Solidarnost ni dvojno slepa - kar je običajno standard v visokokakovostnem kliničnem preskušanju -, vendar je SZO potrebovala hitrost s kakovostjo za preskušanje v številnih bolnišnicah in državah. Svetovni odbor za spremljanje varnosti, ki ga sestavljajo zdravniki SZO, preučuje vmesne rezultate, da bi pomagal pri odločitvah o varnosti in učinkovitosti preskušanih zdravil ter spremenil zasnovo preskušanja ali priporočil učinkovito terapijo. Podobno spletno študijo kot Solidarnost, imenovano "Discovery", je marca v sedmih državah začel izvajati inštitut INSERM (Pariz, Francija). Namen raziskave Solidarnost je izvajanje usklajevanja v več sto bolnišnicah v različnih državah - tudi v tistih s slabo razvito infrastrukturo za klinična preskušanja -, vendar jo je treba izvesti hitro. Po besedah Johna-Arnea Røttingena, izvršnega direktorja norveškega raziskovalnega sveta in predsednika mednarodnega usmerjevalnega odbora preskušanja Solidarnost, bi se preskušanje štelo za učinkovito, če bi terapije "zmanjšale delež bolnikov, ki potrebujejo ventilatorje, za, recimo, 20 %, kar bi lahko imelo velik vpliv na naše nacionalne sisteme zdravstvenega varstva." V marcu je financiranje preskušanja Solidarnost doseglo 108 milijonov ameriških dolarjev od 203.000 posameznikov, organizacij in vlad, pri financiranju ali upravljanju preskušanja pa je sodelovalo 45 držav. Načrt kliničnega preskušanja v teku se lahko spremeni kot "prilagodljivi načrt", če kopičenje podatkov v preskušanju omogoči zgodnje spoznanje o pozitivni ali negativni učinkovitosti zdravljenja. V svetovnih preskušanjih Solidarity in evropskih preskušanjih Discovery na hospitaliziranih osebah s hudo okužbo s COVID-19 se uporablja prilagodljiva zasnova za hitro spreminjanje parametrov preskušanja, ko se pojavijo rezultati štirih eksperimentalnih terapevtskih strategij. Prilagodljive zasnove v potekajočih kliničnih preskušanjih faze II-III kandidatnih zdravil lahko skrajšajo trajanje preskušanja in uporabijo manjše število udeležencev, kar lahko pospeši odločitve o predčasni prekinitvi ali uspehu ter usklajuje spremembe zasnove za določeno preskušanje na vseh mednarodnih lokacijah. === Prilagodljivo preskušanje zdravljenja COVID-19 === Ameriški Nacionalni inštitut za alergije in nalezljive bolezni (NIAID) je začel mednarodno preskušanje faze III (imenovano "ACTT") s prilagodljivo zasnovo, v katerega bo vključenih do 800 hospitaliziranih oseb s COVID-19 na 100 lokacijah v več državah. V opredelitvi prilagodljivega protokola preskušanja, ki se začne z uporabo remdesivirja kot primarnega zdravljenja za 29 dni, je navedeno, da bo "potekalo vmesno spremljanje za uvedbo novih vej in omogočanje zgodnje prekinitve zaradi neučinkovitosti, učinkovitosti ali varnosti. Če se ena od terapij izkaže za učinkovito, lahko ta terapija postane kontrolna roka za primerjavo z novo(-imi) eksperimentalno(-imi) terapijo(-ami)." === Operacija Warp Speed === {{main|Operacija Warp Speed}} === Preizkus RECOVERY === {{main|Preizkus RECOVERY}} Marca 2020 je bilo v Združenem kraljestvu vzpostavljeno obsežno randomizirano nadzorovano preskušanje z imenom RECOVERY Trial, da bi preizkusili možne načine zdravljenja bolezni COVID-19. Vodita ga oddelka za javno zdravje in medicino Nuffield na Univerzi v Oxfordu, v njem pa se preizkuša pet ponovno uporabljenih zdravil in tudi rekonvalescentna plazma. V preskušanje je bilo do junija 2020 v Združenem kraljestvu vključenih več kot 11 500 udeležencev, pozitivnih na COVID-19. Aprila se je v 132 bolnišnicah v Združenem kraljestvu začela britanska raziskava RECOVERY (Randomised Evaluation of COVID-19 thERapY), ki se je sprva razširila v eno največjih kliničnih raziskav COVID-19 na svetu, v katero je bilo od sredine aprila vključenih 5400 okuženih oseb, ki se zdravijo v 165 bolnišnicah v Združenem kraljestvu. V študiji se preučujejo različna možna zdravljenja hude okužbe s COVID-19: lopinavir/ritonavir, nizki odmerki deksametazona (protivnetni steroid), hidroksiklorokin in azitromicin (običajen antibiotik). Junija so prekinili poskusni del s hidroksiklorokvinom, ko so analize pokazale, da ni prinesel koristi. Skupina za preskušanje je 16. junija objavila izjavo, da je bilo dokazano, da deksametazon zmanjšuje umrljivost pri bolnikih, ki prejemajo dihalno podporo. V kontroliranem preskušanju je približno 2 000 bolnikov dobilo deksametazon in jih primerjali z več kot 4 000 bolniki, ki zdravila niso prejeli. Pri bolnikih na respiratorjih je zdravilo zmanjšalo tveganje za smrt s 40 % na 28 % (1 od 8). Pri bolnikih, ki so potrebovali kisik, se je tveganje za smrt zmanjšalo s 25 % na 20 % (1 od 5). Do konca junija 2020 so bile v raziskavi objavljene ugotovitve glede hidroksiklorokvina in deksametazona. Objavila je tudi rezultate za lopinavir/ritonavir, ki so bili objavljeni oktobra 2020. Oboja lopinavir-ritonavir in hidroksiklorokvin sta bila zaprta za nove udeležence, saj sta se izkazala za neučinkovita. Deksametazon je bil po pozitivnih rezultatih zaprt za nove vpise za odrasle, do novembra 2020 pa je bil odprt za vpise za otroke. == Glej tudi == * [[pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji]] * [[testiranje za COVID-19]] * [[cepivo proti COVID-19 Moderna]] * [[cepivo Sputnik V COVID-19]] == Sklici == {{Sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://www.who.int/teams/blueprint/covid-19 R&D Blueprint and COVID-19], [[World Health Organization]] * [https://www.niaid.nih.gov/diseases-conditions/coronaviruses Coronaviruses by US National Institute for Allergy and Infectious Diseases] * [https://www.raps.org/news-and-articles/news-articles/2020/3/covid-19-therapeutics-tracker COVID-19 therapeutics tracker] Regulatory Affairs Professionals Society * {{cite web | title=COVID-19 treatments: research and development | publisher=[[European Medicines Agency]] (EMA) | url=https://www.ema.europa.eu/en/human-regulatory/overview/public-health-threats/coronavirus-disease-covid-19/treatments-vaccines/treatments-covid-19/covid-19-treatments-research-development }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Protikovidna zdravila]] [[Kategorija:Razvoj zdravil]] 3jnv02s1vbux3fheiaej7hgah2ph721 0 507072 5737120 5709300 2022-08-20T07:13:51Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Temple of Jupiter, Diocletians Palace, Split (11944057914).jpg|thumb| Kasetiran strop obokane ladje v Jupitrovem templju v Dioklecijanovi palači v Splitu na Hrvaškem. Zgrajena v začetku 4. stoletja.]] [[Image:Lisbon28.jpg|thumb| Ladja lizbonske stolnice z banjastim obokom. Značilna je odsotnost oken, vso svetlobo zagotavlja okno rozeta na enem koncu oboka.]] [[Image:Barrel Vault.jpg|thumb|Križni hodnik, New York]] '''Banjast obok''', znan tudi kot '''tunelski obok''', je arhitekturni element, ki nastane z iztiskanjem ene same krivulje (ali para krivulj, v primeru šilasto lomljenega oboka) na določeni razdalji. Krivulje so običajno krožne oblike, kar daje celotni zasnovi polcilindrični videz. Banjast obok je najpreprostejša oblika [[obok]]a: dejansko niz [[lok (arhitektura)|lokov]], postavljenih drug ob drugem (tj. drug za drugim). Je oblika banjaste strehe. Tako kot pri vseh konstrukcijah, ki temeljijo na lokih, obstaja zunanji pritisk, ki nastaja ob stenah pod banjastim obokom. Obstaja več mehanizmov za absorpcijo tega pritiska. En je, da so stene izjemno debele in močne - to je primitivna in včasih nesprejemljiva metoda. Elegantnejša metoda je gradnja dveh ali več obokov, ki so vzporedni drug z drugim; sile njihovih zunanjih pritiskov bodo tako zanikale druga drugo. Ta način je bil najpogosteje uporabljen pri gradnji cerkva, kjer je vzporedno po dolžini stavbe potekalo več obokanih ladij. Vendar pa bi morale biti zunanje stene najbolj zunanjega oboka še vedno precej močne oziroma ojačane z [[opornik|opornimi]] elementi. Tretji in najelegantnejši mehanizem, ki se je upiral stranskemu pritisku, je bil ustvariti presečišče dveh banjastih obokov pod pravim kotom in tako tvoriti [[križni obok]]. Banjasti oboki so znani iz [[Stari Egipt|Starega Egipta]] in so bili v veliki meri uporabljeni v [[rimska arhitektura|rimski arhitekturi]]. Uporabili so jih tudi za zamenjavo [[Cloaca Maxima]] s sistemom podzemne kanalizacije. Druge zgodnje zasnove banjastih obokov se pojavljajo v severni Evropi, Turčiji, Maroku in drugih regijah. V srednjeveški Evropi je bil obok pomemben element kamnite gradnje v [[samostan]]ih, [[grad]]ovih, [[stolp]]ih in drugih objektih. Ta oblika oblikovanja je opažena v kleteh, [[kripta]]h, dolgih hodnikih, [[križni hodnik|križnih hodnikih]] in celo velikih dvoranah. == Teorija in zgodnja zgodovina == [[File:Villa Rustica Ahrweiler Kleiner Raum östlich des Korridors.jpg|thumb|Rimski banjast obok v ''villa rustica'' Bad Neuenahr-Ahrweiler, Nemčija.]] Banjast obok so poznale in uporabljale zgodnje civilizacije, vključno s Starim Egiptom in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]]. Vendar očitno ni bila zelo priljubljena ali pogosta metoda gradnje v teh civilizacijah. Perzijci in Rimljani so bili prvi, ki so to pomembno arhitekturno uporabili. Tehnika se je verjetno razvila zaradi potrebe po strešnih zgradbah z zidanimi elementi, kot so opeka ali kamniti bloki na območjih, kjer je bilo lesa malo. Najzgodnejši znani primer oboka je predorski obok, ki so ga našli pod [[Sumerija|sumerskim]] [[zigurat]]om v [[Nipur]]ju v [[Babilonija|Babiloniji]], ki ga datirajo približno 4000 pr. n. št., in je bil zgrajen iz žganih [[opeka|opek]], spojenih z glineno malto. Najstarejši tunelski oboki v Egiptu so v Requagnahu in Denderahu, iz približno 3500 let pred našim štetjem v preddinastični dobi. Ti so bili zgrajeni iz na soncu posušene opeke v treh obročih nad prehodi, ki se spuščajo do grobov z razponom le dveh metrov.<ref> Richard Phené Spiers ''Vault'' [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Vault] volume 27, page 956 </ref> V teh zgodnjih primerih je bil Banjasti obok uporabljen predvsem za podzemne strukture, kot so odtoki in kanalizacija, čeprav je bilo na ta način obokanih tudi več zgradb velike poznoegipčanske mrliške palače-templja [[Ramesseum]].<ref>Dietrich Wildung, ''Egypt, From Prehistory to the Romans'', Taschen, 2001.</ref> Nedavni arheološki dokazi, odkriti na najdišču Morgantina (v provinci Enna), kažejo, da je bil nadzemni obok iz 3. stoletja pr. n. št. znan in uporabljen na helenistični Siciliji, kar kaže, da so to tehniko poznali tudi [[Antična Grčija|stari Grki]]. Stari [[Rimljani]] so najverjetneje podedovali svoje znanje o obokanju od [[Etruščani|Etruščanov]] in [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]]. [[Perzijci]] in Rimljani so bili prvi, ki so obsežno uporabljali to gradbeno metodo pri obsežnih projektih in so bili verjetno prvi, ki so si pomagali z odri pri gradnji obokov po širini večjih od česar koli, kar je bilo prej. Vendar pa so rimski gradbeniki postopoma začeli raje uporabljati križne oboke; Čeprav je bolj zapleten za postavitev, ta tip oboka ni zahteval težkih, debelih sten za podporo in je tako omogočal prostornejše zgradbe z večjimi odprtinami in veliko več svetlobe v notranjosti, kot so ''thermae'' ([[rimske terme]]. Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je bilo nekaj stoletij zgrajenih le nekaj zgradb, ki so bile dovolj velike, da so zahtevale več obokov. V zgodnjem [[romanska arhitektura|romanskem obdobju]] je bil za prve velike stolnice vidna vrnitev k kamnitim banjastim obokom; njihova notranjost je bila precej temna, zaradi debelih težkih sten, ki so bile potrebne za podporo oboka. Ena največjih in najbolj znanih cerkva, ki jih je od zgoraj obdajal velik banjast obok, je bila cerkev [[Cluny (opatija)|opatije Cluny]], zgrajena med 11. in 12. stoletjem. V 13. in 14. stoletju je z napredkom novega [[gotska arhitektura|gotskega sloga]] banjasti obok skoraj izumrl v konstrukcijah velikih gotskih stolnic; V začetku so se večinoma uporabljali križni oboki, ojačani s kamnitimi rebri, kasneje pa so se razvili različni tipi spektakularnih, okrašenih in kompleksnih srednjeveških obokov. Toda s prihodom [[renesančna arhitektura|renesančnega]] in [[baročna arhitektura|baročnega sloga]] ter oživitvijo zanimanja za umetnost in arhitekturo antike so bili banjasti oboki ponovno uvedeni v resnično veličastnem obsegu in uporabljeni pri gradnji številnih znanih zgradb in cerkva, kot je [[Bazilika sv. Andreja, Mantova]] avtorja [[Leon Battista Alberti|Leona Battiste Albertija]], [[San Giorgio Maggiore]] [[Andrea Palladio]] in morda najbolj veličastno med vsemi [[bazilika sv. Petra, Vatikan]], kjer se ogromen obok razprostira nad 27 m široko ladjo.<ref>{{cite web |url=http://www.stpetersbasilica.org/Interior/Nave/Nave.htm |title=Archived copy |access-date=2006-11-19 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20061014094936/http://www.stpetersbasilica.org/Interior/Nave/Nave.htm |archive-date=2006-10-14 }}</ref> == Inženirska vprašanja == Pri oblikovanju oboka v obliki cevi vektorji pritiska povzročijo silo navzdol na krono, medtem ko spodnji deli lokov ustvarjajo stransko silo, ki pritiska navzven.<ref>{{cite web|url= http://www.mtholyoke.edu/courses/mtdavis/222/barrelvault.html |title=Mount Holyoke college, The Art of Cathedrals: Stresses in barrel vaulted design |publisher=Mtholyoke.edu |access-date=2014-05-01 |url-status=live |archive-url= https://web.archive.org/web/20140502051410/https://www.mtholyoke.edu/courses/mtdavis/222/barrelvault.html |archive-date=2014-05-02 }}</ref> Posledica tega je, da je ta oblika načrtovanja izpostavljena neuspehu, razen če so stranice zasidrane ali podprte z zelo težkimi gradbenimi elementi ali z obsežnimi zemeljskimi deli. Na primer, v gradu Muchalls na Škotskem so sosednje stene do obokanih komor debele do 4,6 m, kar dodaja oporno moč, potrebno za zavarovanje ukrivljenega dizajna. [[Image:Barrel vault top force.jpg|thumb|left| Šiljast obok, ki kaže smer stranskih sil.]] Težave, povezane z ustrezno osvetljenimi obokanimi konstrukcijami, so bile splošno priznane.<ref name="#1">Friedrich Ragette, ''Traditional Domestic Architecture of the Arab Region'', American University of Shadah (2003)</ref> Intrinzično inženirsko vprašanje je, da se je treba izogniti luknjam v kamnitih obokih. Takšne odprtine bi lahko ogrozile celovitost celotnega ločnega sistema. Tako so se morali romanski srednjeveški graditelji zateči k tehnikam majhnih oken, velikih opornikov ali drugih oblik notranjega prečnega oprijema sten, da bi dosegli želene svetlobne rezultate. V mnogih samostanih so bili naravna rešitev [[križni hodnik]]i, ki so lahko imeli visoko banjasto obokano konstrukcijo z odprtim dvoriščem, ki je omogočalo dovolj osvetlitve. Strukturni inženirji ali statiki so od leta 1996 uporabljali Newtonovo mehaniko za izračun številčne napetostne obremenitve za starodavne kamnite banjaste oboke.<ref name="#1"/> Te analize so običajno uporabljale [[Metoda končnih elementov|metodo končnih elementov]] za izračun napetosti, ki jih povzroča gravitacija, iz lastne teže obokanega sistema. Pravzaprav je za strukturne inženirje analiza banjastega oboka postala referenčni test računalniškega modela konstrukcijskega inženiringa »zaradi zapletene membrane in nerazširjenih upogibnih stanj napetosti«. V primerjavi z drugimi tehnikami obokanja je banjast obok sam po sebi šibkejša oblika v primerjavi z bolj zapletenim križnim obokom. Konstrukcija banjastega oboka mora počivati na dolgih stenah, kar ustvarja manj stabilne bočne napetosti, medtem ko lahko zasnova križnega oboka usmerja napetosti skoraj povsem navpično na vrhove.<ref>Robert A. Scott, ''The Gothic Enterprise: A Guide to Understanding the Medieval Cathedral'' University of California Press (2003)</ref> == Zgodnji pojavi == [[File:Recoleta Cemetery - Mausoleums 37.jpg|thumb|Bajast obok v [[mavzolej]]u na pokopališču Recoleta, Buenos Aires, Argentina]] * Grad Beverston, Anglija, podzemlje pod južnim stolpom zahodnega območja * [[Sostolnica v Cortoni|Stolnica v Cortoni]], Toskana * Grad Dunnottar, Škotska * [[Hadrijanova vila]], [[Tivoli, Rim|Tivoli]], Italija, številni pojavi na tem najdišču zgodnjega 2. stoletja našega štetja * [[Mavzolej Gale Placidije]], [[Ravena]], Italija (ok. 500 n. št.) * Grad Muchalls, Škotska, kripta in dolga dvorana * Grad Myres, Škotska, kleti * [[Samostan Rueda|Real Monasterio de Nuestra Senora de Rueda]], Španija, samostan iz 12. stoletja * [[Kapela Scrovegni]], [[Padova]], [[Benečija]], Italija (1303 n. št.) * Vatikanska jama, [[Vatikan]] == Sodobni primeri == [[File:Bramble's views Toledo, Ohio - diamond anniversary 1837-1912 - DPLA - a4b983d79cfcfaaf7368d108fe048f73 (page 27) (cropped).jpg|thumb|right|Banjast obok zgodnjega 20. st. glavne pošte, Toledo, Ohio]] V sodobni arhitekturi so številni sodobni primeri oblikovanja banjastih obokov, vključno z: * [[Sikstinska kapela]], Vatikan * Kraljeva žitnica, Meknes, [[Maroko]] (17. stoletje) * predori Williamson, Liverpool, Anglija (zgodnje 19. stoletje) * Banketna soba mestne hiše s obokanim stropom 1896–1906, trg Donegal, [[Belfast]], [[Severna Irska]] <ref>{{cite web |url=http://victorianweb.org/art/architecture/misc/30d.html |title=Victorian architecture |publisher=Victorianweb.org |date=2006-09-12 |access-date=2014-05-01 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150218010420/http://www.victorianweb.org/art/architecture/misc/30d.html |archive-date=2015-02-18 }}</ref> * Zgradba Huntington Bank, [[Cleveland]], [[Ohio]], načrt iz leta 1924 * Muzej umetnosti Kimbell, Fort Worth, [[Teksas]], ZDA, ki se razteza v širino 174 čevljev. * Nakupovalni center Forest Hill Chase, izdelan iz polikarbonata, [[Melbourne]], [[Avstralija]] * Nova knjižnica univerze Indiana<ref>[http://scs.indiana.edu/~ocmhp/021105/text/library2.shtml Indiana University new library description]{{dead link|date=October 2016 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Fremont Street Experience, [[Las Vegas]] == Nekonvencionalna uporaba == Poleg klasične uporabe obokov v makroarhitekturni zasnovi (npr. kot pomemben konstrukcijski strešni element) obstajajo različne izvedbene aplikacije, ki jasno temeljijo na prvotnem konceptu in obliki oboka. Te aplikacije se pojavljajo na področjih kirurgije, oblikovanja strešnih oken, otroških igrač in oblikovanja mikrostruktur (kot so avtobusna postajališča). Čeprav nobena od teh aplikacij ne tekmuje z veličastnostjo antičnih in klasičnih predhodnikov, kažejo na razširjenost banjastega oboka kot arhitekturnega koncepta v sodobnem času. Na področju kostne kirurgije tehnika reza v obliki "banjastega oboka" ni le dobro definiran najsodobnejši kirurški poseg, temveč so tej tehniki ortopedski kirurgi poimenovali ''banjasti obok''.<ref>A. Wohlfahrt, P. Heppt, A. Goldmann and P. Wirtz, ''High tibial barrel-vault osteotomy. A clinical study and statistical analysis of 91 long-term results'' PZ Orthop Ihre Grenzgeb. 1991 Jan–Feb; 129(1):72–79</ref> Študija Wohlfahrt je navedla rezultate tega kirurškega posega na človeški golenici pri 91 takih operacijah. == Sklici == {{sklici|2}} * {{cite book | author=Roth, Leland M | title=Understanding Architecture: Its Elements History and Meaning | location=Oxford, UK | publisher=Westview Press | year=1993 | isbn=0-06-430158-3 | page=[https://archive.org/details/understandingarc00roth/page/29 29] | url=https://archive.org/details/understandingarc00roth/page/29 }} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Barrel vaults}} * [http://www.mtholyoke.edu/courses/mtdavis/222/barrelvault.html Barrel vault design description of static force loads] * [http://www.pitt.edu/~medart/menuglossary/longbarrel.htm Glossary of medieval architecture] [[Kategorija:Arhitekturni elementi]] a61zjck5xx1cqwjo5psa4wkp9dr1tf2 0 507214 5737002 5712137 2022-08-20T07:05:22Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Pristransko|datum=november 2021}}{{Nezanesljivi viri|datum=november 2021}}[[Slika:WP 20150626 004.jpg|sličica|335x335px|Spomenik v Teznu v [[Maribor|Mariboru]], posvečen v spomin na žrtve pokola v Teznu.]] '''Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne''' označujejo vrsto zločinov zoper ujetih pripadnikov poraženih vojsk, civilne nasprotnike [[Komunizem|komunističnega režima]] in njihove družine s strani totalitarnega režima pod vrhovnim poveljstvom [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]], takoj po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in v povojnih letih.<ref>https://www.scnr.si/</ref> Jugoslovanska komunistična nomenklatura je desetletja skrivala svoje grozljive zločine, storjene v spopadu z ljudskim sovražnikom. Javne predstavitve in znanstvene raziskave so bile prepovedane. Ker se je za komuniste štelo, da so si sovražniki zaslužili smrtno kazen brez sojenja, noben poveljnik ali storilec mnogih dejanj komunističnega terorja ni bil nikoli kaznovan. O teh stvareh je bilo v [[Socialistična republika Slovenija|SR Sloveniji]] nevarno govoriti, objaviti pa jih je bilo popolnoma nemogoče.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-73/|title=Zaveza št.73|publisher=Nova Slovenska zaveza}}</ref> Po razpadu Jugoslavije se je v okviru procesa demokratizacije začela spravna razprava, ki je med drugim prekinila titoistični režim, ki je utišal zločine titoizma in zaščitil Titove zločince<ref>{{Navedi splet|url=https://e-maribor.si/razkrivamo-vodje-krvavih-komunisticnih-revolucij/|title=RAZKRIVAMO! Vodje krvavih komunističnih revolucij!|publisher=e-Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://demokracija.si/fokus/zlocini-komunisticne-revolucije-1-del-kidric-in-kardelj-v-imenu-kps-beblerju-o-zajetih-sovraznikih-ljudske-oblasti-to-je-sentimentalnost-najgrse-sorte-pobiti-brez-usmiljenja-pa-ceprav-dvignejo-tudi-ro/|title=Zločini komunistične revolucije, 1. del - Kidrič in Kardelj v imenu KPS Beblerju o zajetjih|publisher=Demokracija.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://demokracija.si/fokus/zlocini-komunisticne-revolucije-3-del-kako-so-komunisti-z-nasiljem-izsilili-odpor-prebivalcev-sentjosta-to-strupeno-zalego-bomo-iztrebili.html|title=Zločini komunistične revolucije, 3. del - Kako so komunisti z nasiljem izsili odpor prebivalcev Šentjoša: "To strupeno zalego bomo iztrebili!"|publisher=Demokracija.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/kako-je-najvecji-slovenski-zlocinec-vseh-casov-edvard-kardelj-narocil-umor-ehrlicha-in-zebota/|title=Kako je največji slovenski zločinec vseh časov - Edvard Kardelj - naročil umor Ehrlicha in Žebota!|publisher=Nova24TV.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/kidric-in-kardelj-v-imenu-kps-beblerju-o-zajetih-sovraznikih-ljudske-oblasti-pobiti-brez-usmiljenja-pa-ceprav-dvignejo-tudi-roke/|title=Kidrič in Kardelj v imenu KPS Beblerju o zajetih “sovražnikih ljudske oblasti”: “Pobiti brez usmiljenja, pa čeprav dvignejo tudi roke!”|publisher=Nova24TV}}</ref>, najprej z objavo zgodb o jugoslovanskih komunističnih zločinih v tujini v begunskih krogih. Čeprav niso bili obsojeni, so nekatere miroljubne geste, predvsem maše in komemoracije, dosegle osnovni dogovor pri obsodbi titoističnih pobojev vojnih ujetnikov in civilistov. Hrvaški inštitut za zgodovino je v poznejših letih objavil veliko uradnih dokumentov komunističnih oblasti o represiji, izvedeni v letih 1944-1946. Po zavzetju [[Srbija|Srbije]] jeseni 1944 so komunistične oblasti v Srbiji izvajale tudi največje množične poboje: Ministrstvo za pravosodje Republike Srbije v uradnem registru shranjuje seznam ubitih po 12. septembru 1944, narejen 2. junija 2021. 59.554 ljudi, ki so jih nato pokopali v grobove na skritih lokacijah, srbski zgodovinar Srdjan Cvetković pojasnjuje, da jih je večino ubila OZNA. == Strategija jugoslovanskih komunistov == [[Komunistična partija Jugoslavije]] je bila od ustanovitve leta 1919 podružnica ("odsek") Kominterne, ki je bila eden od mednarodnih instrumentov [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Temeljna zamisel in politika komunističnega bloka je bila izvedba svetovne revolucije s ciljem prisilnega rušenja vseh režimov in oblasti ter vzpostavitve komunističnega svetovnega reda. Komunistična ideologija ni videla možnosti, da bi do vzpostavitve komunizma prišlo na miren način (in komunizem res ni nikjer "zaveden" na miren način), ampak le z neomejenim revolucionarnim nasiljem. Diktaturo proletariata so komunisti imenovali "najhujša in najbolj neusmiljena vojna v zgodovini". S tako skrajnimi ideološkimi temelji je Komunistična partija izobraževala svoje člane, ki so z velikim sovraštvom izvajali revolucionarno nasilje. Zločini nad vojnimi ujetniki in civilisti ob koncu vojne in povojnem obdobju so primer revolucionarnega terorja, ki ga motivira doktrina razrednega boja, ki je sestavni del komunistične ideologije. [[Vladimir Lenin|Vladimir Iljič Lenin]], vodja [[Oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] - ki je imel za komuniste status nesporne oblasti - je dejal, da je treba vzpostaviti diktaturo proletariata kot "najhujšo in najbolj brezobzirno vojno novega razreda proti močnejšim sovražnikom, meščanstvu." Kot nekakšno napoved zločinov ob koncu vojne in povojnem obdobju se lahko šteje [[pokol na otoku Daksa]] po zavzetju [[Dubrovnik|Dubrovnika]] leta 1944 in obsežen komunistični teror po zavzetju [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] februarja 1945. Takoj po prevzemu oblasti so vojake in civiliste množično ubijali brez kakršnega koli sojenja, vključno s pripadniki vseh narodov iz vseh nekdanjih jugoslovanskih republik, z največjim deležem Hrvatov. Samo iz zagrebških bolnišnic je bilo odpeljanih in nato ubitih 4791 bolnih in ranjenih pripadnikov poražene vojske. Pripadniki oboroženih sil, člani državnega aparata, veliko število intelektualcev in drugi ugledni državljani, katerih krivda je bila v tem, da jih je nova "ljudska vlada" videla kot "sovražnike", so bili ubiti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-44/|title=Zaveza št. 44 (Nova Slovenska zaveza)|publisher=Nova Slovenska Zaveza.}}</ref> [[Slika:Barbara rov 2015.jpg|sličica|278x278_pik|Jama [[Barbara rov]] v [[Laško|Laškem]], kjer so Titovi partizani po vojni pobili veliko število slovenskih in hrvaških civilistov in domobrancev.]] Ubijanje ljudskih sovražnikov (civilistov in ujetih vojakov) je bilo izvedeno na skrivaj, v poznejših desetletjih pa so bili vojni in državni zločini skrivnosti; podrobnosti tako niso bile znane niti vojaškemu in policijskemu osebju, ki ni bilo neposredno vključeno v operacijo. Tako je na primer v poročilu oddelka za zaščito ljudi za okraj Banija 6. junija 1945, ki opozarja višjo instanco OZNE na zločine, za katere sestavljavec poročila ne more verjeti, da bi jih lahko storili po ukazu najvišjih oblasti - vendar upošteva grozljiv zločin, v katerem je bilo naenkrat ubitih dvesto vojnih ujetnikov, delo samovoljnih nižjih vojakov poveljnikov: "Ustno sem vas obvestil o razmerah V 2. bataljonu narodne obrambe do danes ni bilo storjeno skoraj nič za odstranitev nekaterih tamkajšnjih voditeljev, na primer pomočnika komisarja, imenovanega Firga. Še enkrat bi vas opozoril na likvidacijo, ki je potekala pred 5-6 dnevi v vasi 40-50 metrov stran od ceste, kjer so bili v času likvidacije vaški svetniki, tako da je celotna vas vedela za likvidacijo, saj so nekateri tudi prejeli blago od pobitih žrtev, kjer so bili ti likvidirani. Imajo en vodnjak, v katerem se je pojavila sama kri. Ker žrtve niso bile dobro pokopane, smo dali nalogo, da vržemo več zemlje naenkrat, saj so že začeli smrdeti, in hkrati zakopali sam vodnjak." Ni dokazov, da bi bil kateri koli krivec za to ali kaj podobnega. Policijski in pravosodni organi komunistične Jugoslavije niso nikoli preiskovali tovrstnih zločinov, sistematično so prikrivali pokopališča in skrbno skrbeli, da niti popis vojnih žrtev nehote ne našteje vojaških in civilnih žrtev na strani "sovražnika", ki so bili obsojen na trajno pozabo. [[Slika:Dvojno brezno pri Cink krizu.jpg|levo|sličica|247x247_pik|Ena od jam v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]], kamor so bila odvržena trupla žrtev.]] Ponekod so civiliste in vojake ubijali s strašno krutostjo: po spominu sanitarnega inšpektorja Miroslava Haramije, ki je za "ljudsko vlado" gozd rezerviral za več kot 800 nepokopanih trupel, ki so ostala od partizanskega poboja v Gračanih maja 1945 od katerih je grozila kuga, so bile žrtve strašno pohabljene.<ref>{{Navedi splet|url=https://e-maribor.si/pripoved-kako-je-mucil-ljudi-mitja-ribicic-video/|title=Pripoved, kako je mučil ljudi Mitja Ribičič!|publisher=e-Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vfokusu.com/trase-smrti-komunisticnega-divjanja/|title=Trase smrti komunističnega divjanja|publisher=V Fokusu}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vfokusu.com/odkrijte-vso-bedo-komunizma-v-zadnjih-vzdihljajih/|title=Odkrijte vso bedo komunizma v zadnjih vzdihljaji|publisher=V Fokusu.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vfokusu.com/kako-krvave-roke-so-imeli-kardelj-ribicic-in-kidric/|title=Kako krvave roke so imeli Kardelj, Ribičič in Kidrič|publisher=V Fokusu.}}</ref> Stratišča so bila strašno polna razkosanih in pohabanih golih človeških teles. Njihove [[Glava|glave]] so bile odrezane ali razcepljene s sekirami, prerezana so jim bila [[Grlo|grla]], odrezani [[Okončina|udi]], genitalije in [[Dojka|dojke]]. Večina žrtev je bila še živih.<ref>{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/229/oddaje/31939/nenavaden-prezir-250-zrtev-revolucije.htm|title=Nenavaden prezir 250 žrtev revolucije|publisher=Radio Ognjišče.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/tricetrt-stoletja-po-zlocinu-nad-zlocini/|title=Tričetrt stoletja po zločinu nad zločini|publisher=Nova24TV.}}</ref> Odstranjeni so bili maternični organi, večinoma [[srce]], [[jetra]] in [[Maternica|maternice]]. Velik del vojakov poraženih vojsk se je poskušal umakniti v [[Avstrija|Avstrijo]], da bi se predal tamkajšnjim britanskim in ameriškim vojakom. Spremljalo jih je veliko število civilistov, ki so se bali jugoslovanskih sil. Večina se jih je v [[Pliberk|Bleiburgu]] na slovensko-avstrijski meji res predala Britancem v upanju, da jih bodo zaščitili v skladu s konvencijami, ki predpisujejo humano ravnanje z vojnimi ujetniki in civilnimi begunci. Vendar so jih Britanci - ki so imeli vojaške opazovalce pri jugoslovanskih silah in so bili nedvomno obveščeni o tem, kako naj bi jugoslovanske oblasti ravnale z zaporniki - večino predali jugoslovanski vojski; nekoliko manj so bili zavezniki nagnjeni k izročitvi četnikov, za katere so menili, da so vojska, zvesta kralju Petru II., katere begunska vlada je delovala v [[London|Londonu]]. Te ujete vojake in civiliste so jugoslovanske sile vodile na dolgih pohodih, pozneje imenovanih »križeva pot«, kjer je bilo ubitih več tisoč ljudi, večinoma brez sodnega procesa; pogosto z množičnim zakolom in metanjem v jame - na primer pri zločinih na [[Pokol v Kočevskem Rogu|Kočevskem Rogu]] in zločinih v jami [[Barbara rov]]. Uradno jugoslovansko zgodovinopisje je imelo določeno luknjo v kronologiji delovanja glavnega komunističnega voditelja [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]]. Za razliko od preostalega vojnega in povojnega obdobja, kjer so bile njegove dejavnosti in gibanja obravnavane zelo podrobno in praktično iz dneva v dan, za obdobje, v katerem je potekala križeva pot leta 1945, zgodovinopisje niti ni dalo informacij kje je bil Tito. Šele v zadnjem času - s pregledom lokalnega komunističnega tiska iz Slovenije in severozahodne Hrvaške ter na podlagi prič očividcev komunističnih vojaških poveljnikov - je bilo ugotovljeno, da je bil v tistem obdobju Tito fizično na območju, kjer so bili storjeni (in jim je tudi poveljeval) največji zločin ...  »Vjesnik« iz dne 25. maja 1945 ima vsebino javnega govora, v katerem govori Josip Broz Tito:<blockquote>Nikoli več ne bomo dovolili posameznikom, da uživajo v sadovih velikanskega boja ljudi. Hišo bomo prezračevali tako, da bo smrad, ki ne sme prežemati naše skupne hiše - svobodne, zvezne, Jugoslavije - za vedno izginil.</blockquote> [[Slika:Edvard Kardelj 25. junija 1945 sporoča Kidriču v depeši.jpg|sličica|289x289_pik|Depeša [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]], ki jo je 25. junija 1945 poslal [[Boris Kidrič|Borisu Kidriću]], z namenom, da pohiti z poboji.]] V naslednjih mesecih leta 1945, so sledili skrajšenja sojenja z razsodbami na kratkih obrazcih, ki so večinoma služili za objavo novic o usmrtitvah v časopisih. Za smrtno kazen ni bilo treba dokazovati posebnega kaznivega dejanja, ampak le »sodelovanje z okupatorjem«, tj. da je obtoženi "sovražnik ljudstva". Razlog za smrtno obsodbo je bila pogosto »krivda«, na primer »skrivanje pred ljudsko osvobodilno vojsko«, »ustaša« in podobno. Veliko število srečnejših pripadnikov poraženih formacij NDH in civilistov je bilo obsojenih na 5 ali več let težkega dela. Na primer, Germogen Maksimov, metropolit Hrvaške pravoslavne cerkve, in Ismet Muftić, zagrebški mutfij, sta bila obsojena s sodbo vojaškega sodišča poveljstva mesta Zagreb 29. junija 1945, v katerem je sodišče obsodilo kar 58 različnih oseb, obtoženih nepovezanih dejanj (npr. »kaznivo dejanje ustaštva« in »kaznivo dejanje služenja okupatorju in njegovim sostorilcem«), kjer je za vseh 58 izrečenih kazni skupno razlago obseg 2 in pol natisnjenih strani. Ta dva verska uradnika sta bila obsojena preprosto zaradi javne podpore organom NDH, ne da bi sodelovala pri kakšnem posebnem zločinu. V skladu z Odlokom o vojaških sodiščih je pisalo: "Sodišče pri ugotavljanju resnice o dejanju in krivdi obtoženca formalno ni vezano na nobena dokazna sredstva, ampak odloča po lastni presoji." Komunisti so zaradi njihovega sovraštva do cerkve tako na slovenskem kot na ozemljih drugih držav Jugoslavije podrli številne cerkve ter pobili veliko število duhovnikov, menihov in župnikov. V zadnjih desetletjih so bila postopoma preiskovana prikrita pokopališča, kamor so odlagali trupla pobitih; na Hrvaškem do sredine leta 2015. Zabeleženih je bilo skupaj 795 množičnih in posamičnih grobov žrtev druge svetovne vojne in povojnega obdobja, od tega je bilo skupaj raziskanih 30 najdišč, iz katerih so indentificirali posmrtne ostanki 468 ljudi. Do leta 2020 so na različnih pokopališčih na Hrvaškemu izkopali več kot 1500 povojnih žrtev. Do začetka leta 2019 je bilo v Sloveniji zabeleženih več kot 600 takšnih krajev, od tega 162 preiskovanih, posmrtnih ostankov 2.532<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/kaj-je-treba-vedeti/poboji-nasprotnikov-komunisticne-revolucije/|title=Poboji nasprotnikov komunistične revolucije|publisher=Nova Slovenska Zaveza}}</ref>. V povojnem obdobju je bilo zabeleženih več kot 50.000 žrtev pripadnikov nemške manjšine na ozemlju Jugoslavije, t.i Volksdeutscher. == Pričevanja == Nekaj ​​udeležencev komunističnih zločinov iz vojne in povojnega obdobja je pozneje spregovorilo o dogodkih, v katerih so sodelovali; Tako na primer Simo Dubajić, poveljnik v [[Pokol v Kočevskem Rogu|pokolu v Kočevskem Rogu]], v svoji knjigi "Življenje, greh in kesanje: od Kistanj do Kočevskega Roga" iz leta 2006 priča o tisočih ujetih pripadnikov hrvaških oboroženih sil, katerih umor je osebno poveljeval. Stjepan Šafranko je kot pripadnik enot, ki so ujetnike pripeljale na [[Partizanski povojni zločini v Maceljskem gozdu|morišče v Maceljskem gozdu]] - med njimi skupina 21 duhovnikov, menihov in bogoslovcev - pričal o zelo množičnem pobijanju zapornikov, ki se je tam zgodil. [[Anton Cizel]], nekdanji slovenski partizan, ki je bil priča pobojem jugoslovanske komunistične oblasti, je leta 2021, le en mesec pred njegovo smrtjo, v oddaji Pričevalci voditelja [[Jože Možina|Jožeta Možine]] povedal, kako je kot partizan moral voziti ljudi na morišča<ref>{{Navedi splet|url=https://demokracija.si/fokus/ne-zamudite-danes-ob-9-00-pricevanje-o-najhujsem-zlocinu-v-zgodovini-partizan-ki-je-na-morisce-vozil-nedolzne-ujetnike/|title=Pričevanje o najhujšem zločinu v zgodovini: Partizan, ki je na morišče vozil nedolžne ujetnike|publisher=Demokracija.}}</ref><ref>Pričevanja Antona Cizla https://365.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174805024 </ref>: <blockquote>Ko smo civiliste in druge ujetnike naložili na tovornjak, nihče od njih ni vedel, da grejo v grob. Šele, ko smo prispeli in ko so videli ljudi z lopatami pa so vedeli. In takrat se je začel jok. Tam je bil strelski jarek, kjer so jih postrelili in jih nato zmetali not. Nihče jih ni nič vprašal, samo pobili so jih, šus. Ženske so predtem jokale, mlade so bile, otroke so imele. In to je strašno boleče. </blockquote> == Zapori in koncetracijska taborišča == [[Slika:Goli otok zatvor.jpg|sličica|236x236_pik|Politično taborišče na [[Goli otok|Golem otoku]].]] Po koncu vojne je komunistična vlada skupaj z nemško narodno manjšino na Hrvaškem in v [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]] izpostavila sistematični represiji. V prvih mesecih po prevzemu oblasti (ki so jo komunisti evfemistično imenovali osvoboditev) je bilo aretiranih ali pobitih veliko intelektualcev in drugih nekomunistov. Od septembra 1944 do maja 1945 je partizanska vojska na Hrvaškem upravljala 19 koncentracijskih taborišč na Hrvaškem, v katerih je Titov režim pridržal več deset tisoč civilistov in majhno število vojnih ujetnikov. Znani zapor in koncentracijska taborišča vključujejo: * [[Tabor Knićanin]], * [[Delovno taborišče Valpovo]], * [[Koncentracijsko taborišče Josipović]], * [[Politični tabor Goli otok]]. == Ukinitve in sežigi == Jugoslovanski komunisti so od leta 1941 do 1990 pod t.i vodili protifašistično gibanje, ki je pomenilo tudi socialistično revolucijo. Že ob koncu vojne se je začela nacionalizacija zasebne lastnine. Odvzeto je bilo premoženje oseb, ki so bile povezane z institucijami [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]], beguncev in pripadnikov nemške narodne manjšine. Po koncu vojne se je nadaljevala temeljita nacionalizacija vseh večjih kmetijskih dobrin in skoraj celotne jugoslovanske industrije, od metalurgije, preko kemične, do tekstilne in lesne industrije. Do konca leta 1945 je država nekdanjim lastnikom odvzela skoraj vse premoženje na področju industrije, rudarstva, metalurgije in naftne industrije. 28. aprila 1948 je bil ukinjen zasebni sektor v mali trgovini, gostinstvu in drugih panogah male proizvodnje ter na področju storitev. V poznejših letih so bili skoraj vse ulice, trgi, stavbe ipd. poimenovane po Titu in njegovih sodelavcev, katerih se je veliko število ukinilo po razpadu Jugoslavije<ref>{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/123/slovenija/5531/odprava-poimenovanja-titove-ulice-za-nsi-prvi-korak-k-priznanju-da-je-bil-tito-zlocinec.htm|title=Odprava poimenovanja Titove ulice za NSi prvi korak k priznanju, da je bil Tito zločinec|publisher=Radio Ognjišče}}</ref>, nekaj pa jih je ostalo še do danes. == Aristocid == Komunisti so likvidirali veliko število intelektualcev, pisateljev, poslovnežev. Med drugim so bili to: * pisatelji: Franjo Babić, Vinko Kos, Albert Haler, Ivan Softa, Mustafa Busuladžić, Marijan Marijašević, Marijan Blažić, Bonaventura Radonić, Zdenka Smrekar, Kerubin Šegvić, Jerko Skračić, Vladimir Jurčić, Munir Šahinović; * pesniki: Stanko Vitković, Branko Klarić, Gabrijel Cvitan, Petar Perica, Ismet Žunić; * aktivisti: Antun Milovan, Jerolim Malinar * Katoliški duhovniki: blaženi Miroslav Bulešić, škof Josip Marija Carević, Vlatko Lakošeljac, blaženi Franjo Bonifacio, Martin Bubanj, Ivan Raguž, Mato Moguš, Petar Perica * Katoliške redovnice: Lipharda Horvat, Konstantina Mesar in Geralda Ana Jakob (zaposlene v zagrebški psihiatrični bolnišnici Vrapče, vržene v jamo Jazovka), Žarka Ivasić, Gaudencija Šplajt, Blanda Stipetić, Trofima Miloslavić, Kornelija Horvat, Josipa Nevistić, Eulalija K * Pravoslavni duhovniki: Germogen Maksimov (poglavar Hrvaške pravoslavne cerkve, zagrebški metropolit), Dimitrije Mrihin, Petar Lazič, Serafim Kupcevski, Aleksej Borisov * Protestantski duhovniki: Filip Popp, škof evangeličanske cerkve na Hrvaškem * novinarji: Mijo Bzik, Agathe von Hausberger, Ivan Maronić, Vilim Peroš, Tias Mortigjija, Stanislav Polonijo, Vladimir Židovec * umetniki: Andrija Konc, Josip Horvat Međimurec, Joco Cvijanović * znanstveniki: Ljudevit Jurak, Đuro Stipetić, Danijel Uvanović * športniki: Mijo Drvarić, Emil Perška Pobiti so bili tudi številni inženirji, tehniki, častniki, duhovniki iz vseh držav nekdanje jugoslavije. Po "martirologiji", ki jo je sestavil katoliški duhovnik don Anto Baković, so partizani pred koncem druge svetovne vojne pobili 240 katoliških duhovnikov, ki so bili Hrvati (pobili so tudi številne katoliške duhovnike drugih narodnosti), po koncu vojne. Med drugo svetovno vojno so komunistične oblasti ubile še 263 ljudi. Po mnenju nekaterih avtorjev je za te poboje pravilna uporaba izraza "aristocid". == Zmote o komunistični Jugoslaviji v svetovni javnosti == Znotraj zahodnoevropskih spopadov so poseben problem države, ki so nastale zaradi razpada nekdanje komunistične Jugoslavije, ker je imela ta država v času hladne vojne posebno vlogo: leta 1948 se je komunistično vodstvo Jugoslavije spopadlo z voditelji preostale sovjetske vodil komunistične države.  Zaradi tega je komunistična Jugoslavija prejela ekonomsko in drugo pomoč zahodnega sveta, na zahodu pa je bila Jugoslavija prikazana skrajno pristransko, kot rajska oaza v peklu preostalega komunističnega sveta. Ta pristranski refleks je v zahodni Evropi obstajal dvajset let po razpadu Jugoslavije. Tudi v [[Črna knjiga komunizma|Črni knjigi komunizma]] je zamolčana samo komunistična Jugoslavija, čeprav je bila komunistična partija v Jugoslaviji znana po zelo ostrem terorju, na primer: jugoslovanski komunisti so na slovenskih ozemljih do poletja 1942 pobili več kot 1000 Slovencev<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Jože Možina|page=532}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vfokusu.com/seznam-15-000-ubitih-slovencev-s-strani-komunisticnega-rezima/|title=Seznam 15.000 ubitih Slovencev s strani komunističnega režima|publisher=V Fokusu.}}</ref>, medtem, ko so na hrvaških ozemljih pobili 664 duhovnikov, redovnic in semeniščanov. To je več kot skupno usmrtitev duhovnikov v vseh evropskih komunističnih državah (ne glede na Sovjetsko zvezo) skupaj. Zaradi ogromnih vojnih in povojnih zločinov ter dolgotrajne represije nad totalitarnim režimom komunistične Jugoslavije je Tito uvrščen med dvajset najbolj množičnih zločinskih kriminalcev 20. stoletja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.casnik.si/tito-deseti-na-seznamu-mnozicnih-morilcev/|title=Tito deseti na seznamu množičnih morilcev|publisher=Časnik.}}</ref>. Leta 2010 je hrvaški zgodovinar Vladimir Geiger zapisal: "Največja in najbolj nečasna mistifikacija jugoslovanske politike in znanosti, zlasti zgodovinopisja in demografije, je bila mistifikacija človeških izgub Jugoslavije v drugi svetovni vojni in žrtev, ki so jih povzročili okupatorji in njihovi sodelavci, predvsem Zagovorniki mistifikacij in nejasnih dejstev o človeških izgubah Jugoslavije in Hrvaške v drugi svetovni vojni, zabarikadirani s svojimi pogledi, interpretacijami in sprejemljivimi številkami, niso obupali niti po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]], zmanjšanje nekaterih kategorij človeških izgub na Hrvaškem in v Jugoslaviji v drugi svetovni vojni in povojnem obdobju. == Brez pregona storilcev kaznivih dejanj po padcu komunizma == Niti 30 let po osamosvojitvi v [[Slovenija|Sloveniji]] in na [[Hrvaška|Hrvaškem]] večina grobov žrtev komunističnega terorja iz leta 1945 ni bila izkopanih ali označenih. Jugoslovanskim komunistom ni bilo dovolj, da so zgolj prikrili zločine in prepovedali raziskovanje skritih pokopališč, ampak so si prizadevali vnesti strah v kosti prič že ob sami misli, da bi razkrili svoje znanje o grobovih in storilcih; očividci so na splošno molčali tudi po razpadu Jugoslavije. Nekdanji minister za zdravje in dolgoletni politik dr. Andrija Hebrang priča o močnem odporu, ki je v desetletjih po osamosvojitvi vseh držav nekdanje Jugoslavije upočasnil poskuse preiskave grobov žrtev komunističnega terorja. V zadnjem času pa so se identifikacije začele izvajati organizirano in na primer avgusta 2019 je bil doslej pogreb 294 žrtev pokola v Zagrebu, leta 2020 pa je bilo izkopanih 814 žrtev - večinoma ranjenih pripadnikov enot NDH, ki so umrli leta 1945, ko so se zdravili v zagrebških bolnišnicah - iz jame Jazovka na Žumberku leta 2005. Pokopanih je bilo 1.163 žrtev pokola v Maceljskem gozdu, ki so jih indentificirali leta 1992 med izkopavanji pri Macelju, ki so se začela in kmalu ustavila. Edini primer sojenja za komunistične zločine je bil pregon Josipa Boljkovca, vodje okrožja OZNA v [[Karlovec|Karlovcu]] leta 1945 in poznejšega ministra za notranje zadeve Republike Hrvaške po osamosvojitvi. Leta 2014 je bil oproščen obtožbe streljanja 21 civilistov z območja Duge Rese, sodišče pa je razsodilo sodbo, da je bil Josip Boljkovac "prvi in ​​verjetno edini" član partizanskega gibanja, obtožen vojnih zločinov; da je nesporno, da je bil zločin storjen in da so pripadniki OZNA zasliševali zapornike, ki so jih aretirali zelo kmalu po vstopu partizanov v Dugo Reso, ki so bili vnaprej pripravljeni;  da temno komunistično in boljševiško ozadje zločina kaže dejstvo, da žrtve niso bili vojaki NDH, ampak ugledni državljani in poslovneži. Sodišče je poudarilo, da je bila "likvidacija žrtev ... politična odločitev" in da je "to ... zločin sistema, ne posameznikov ali samovoljnosti častnikov OZNA", po naročilu več oseb in brez dvoma je bilo ugotovljeno, da je ukaz za streljanje dal Josip Boljkovac. == Glej tudi == * [[Množični poboji v komunizmu]] * [[Partizanski zločini v drugi svetovni vojni]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Jugoslaviji]] [[Kategorija:Komunizem v Sloveniji]] 5jazwk6msueu0ev2e7o41h5jcsxunwy 0 507343 5736837 5636200 2022-08-20T06:46:37Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name = Zenobija<br>𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩<br>[[Slika:Btzby2.png|65x65px]] |title= Avgusta |image = Zenobia obversee.png |caption = Zenobija na obverzu svojega [[antoninijan]]a iz leta 272 |succession = Cesarica |reign = 272 n. št. |predecessor = ustanovitev naslova |successor = nihče |succession1 = Regentka Palmire |reign1 = 267–272 |predecessor1 = ustanovitev naslova |successor1 = nihče |succession2 = Kraljica soproga |reign2 = 260–267 |predecessor2 = ustanovitev naslova |successor2 = nihče |birth_name = Septimia Btzbi (Bat-Zabbai) |birth_date = okoli 240 |birth_place = [[Palmira]], [[Palestinska Sirija]], [[Rimsko cesarstvo]] |death_date = po 274 |death_place = Tivoli, Rim, [[Rimska Italija|Italija]], Rimsko cesarstvo |spouse = [[Julij Septimij Odenat|Odenat]] |consort = yes |issue = {{unbulleted list |Vabalat |Hairan II. |Septimij Antioh }} |full name = Septimija Zenobija (Bat-Zabbai) |regnal name = Septimia Zenobia Augusta |house = Odenatova rodbina }} '''Septimija Zenobija''' (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica [[Palmirsko cesarstvo|Palmirskega cesarstva]] v [[Sirija|Siriji]], ki je vladala v 3. stoletju n. št., * okoli [[240]], † okoli [[274]]. Njene prednike obdajajo številne legende. Zenobija verjetno ni bila preprosta meščanka. Poročila se je z mestnim vladarjem [[septim Odenat|Odenatom]], ki je leta 260 postal kralj. Po zmagi nad [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidi]] je Palmiro dvignil na položaj najvišjega oblastnika na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in stabiliziral stanje na vzhodni meji [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Po Odenatovem umoru je postala regentka svojega sina Vabalata. Med njegovim vladanjem je bila oblast ''[[de facto]]'' v njenih rokah. Leta 270 je Zenobija sprožila invazijo, ki je pod njeno oblast prinesla večino rimskega vzhoda in dosegla vrhunec s priključitvijo [[Egipt (rimska provinca)|Egipta]]. Do sredine leta 271 se je njeno kraljestvo razširilo od [[Ankara|Ankire]] v osrednji [[Anatolija|Anatoliji]] do južnega Egipta, vendar je uradno ostala podrejena Rimu. Na pohod rimskega cesarja [[Avrelijan]]a leta 272 se je odzvala z razglasitvijo svojega sina za cesarja, sama pa je privzela naslov cesarice, s čimer je razglasila odcepitev Palmire od Rima. Rimljani so jo po težkih bojih premagali. Avrelijan je oblegal njeno prestolnico in jo ujel. Ostanek svojega življenja je preživela kot izgnanka v [[Rim]]u. Zenobija je bila kulturna vladarica. Na svojem dvoru je spodbujala intelektualno vzdušje in ga odprla učenjakom in filozofom. Bila je strpna do svojih podložnikov in varovala verske manjšine. Vzdrževala je stabilno državno upravo, ki je vodila večkulturni multietnični imperij. Umrla je po letu 274. O njeni usodi je napisanih veliko zgodb. Njen vzpon in padec sta navdihovala zgodovinarje, umetnike in romanopisce, v Siriji pa še vedno velja za simbol domoljubja. ==Videz, ime in viri== <br> : ''Njen obraz je bil temno rjav, njene oči so bile črne in prodorne bolj kot običajno, njen duh je bil božansko velik in njena lepota neverjetna. Njeni zobje so bili tako beli, da so mnogi mislili, da ima namesto zob bisere. : —'' [[Historia Augusta]]''{{sfn|Dodgeon|Lieu|2002|p= [https://books.google.com/books?id=tgCKAgAAQBAJ&pg=PA73 73]}} Rojena je bila okoli leta 240–241.{{sfn|Southern|2008|pp= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA3 3], [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA173 173]}} Njen priimek (''gentilicium'') je bil Septimija,{{efn-lr|"Septimius"'' je bilo Odenatovo družinsko ime (''gentilicium''), ki ga je dobil kot izraz lojalnosti rimski [[Severska dinastija|Severski dinastiji]].{{sfn|Shahîd|1995|p= [https://books.google.com/books?id=BEvEV9OVzacC&pg=PA296 296]}} Cesar [[Septimij Sever]] je v poznem 2. stoletju podelil Odenatovi družini [[rimsko državljanstvo]].{{sfn|Matyszak|Berry|2008|p=244}}|group=note}}{{sfn|Sartre|2005|p= [https://books.google.com/books?id=9y7nTpFcN3AC&pg=PA551 551]}} njeno palmirsko rojstno ime pa Bat-Zabbai, v palmirskem alfabetu pisano "Btzby".{{sfn|Edwell|2007|p= [https://books.google.com/books?id=DQgmOZlsEWcC&pg=PA230 230]}} Njeno ime v [[Aramejščina|aramejščini]] pomeni Zabbajeva hči.{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA2 2]}} Palmirski diplomatski in drugi uradni jezik je bila [[grščina]], ki se je uporabila v številnih palmirskih napisih. Na njih je kraljica omenjena kot Zenobija – ''"tista, katere življenje izhaja iz Zevsa"''.{{sfn|Weldon|2008|p= [https://books.google.com/books?id=5fPHAAAAQBAJ&pg=PA106 106]}} [[Filologija|Filolog]] Wilhelm Dittenberger je prepričan, da je ime Zenobija nastalo s transformacijo imena Zabbai.{{sfn|Macurdy|1937|p= [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=mdp.39015019188914;view=1up;seq=150 126]}} Na podoben način so se v Zenobios (moški spol) in Zenobia (ženski spol) pogosto pretvorila imena Zabeida, Zabdila, Zabbai in Zabda, če so se pisala v grščini.{{sfn|Teixidor|2005|p= [https://books.google.com/books?id=oZcr7SzzVYYC&pg=PA201 201]}} Zgodovinar Victor Duruy je prepričan, da je kraljica zaradi spoštovanja svojih grških podložnikov uporabljala svoje grško ime.{{sfn|Duruy|1883|p= [https://archive.org/stream/p2historyofromeo07duru#page/n7/mode/2up 295]}} Zgodovinar [[Al-Tabari|al-Tabari]] je v 9. stoletju v svojem zelo izmišljenem delu ''Tarikh al-Rusul wa al-Muluk'' (''Zgodovina prerokov in kraljev''){{sfn|Millar|1993|p= [https://books.google.com/books?id=IA-YlZqHv90C&pg=PA433 433]}} zapisal, da se je kraljica imenovala Na'ila al-Zabba'.{{sfn|Powers|2010|p= [https://books.google.com/books?id=A7joBeDsajcC&pg=PA148 148]}} [[Manihejstvo|Manihejski]] viri jo imenujejo Tadi.{{efn-lr|V glavnem besedila v oazi Turfan, pisana v sogdijskem jeziku; besedila so vključena v zbornik ''Berliner Turfantexte'', objavljenem leta 1971.{{sfn|Lieu|1998|p= [https://books.google.com/books?id=Yl2DteLY8jcC&pg=PA37 37]}}|group=note}}{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA2 2]}} Niti v Palmiri niti kje drugje niso odkrili nobenega sodobnega Zenobijinega kipa, ampak samo napise na podstavkih kipov. Napisi dokazujejo, da so kraljičini kipi nekoč obstajali. Večina Zenobijinih upodobitev so idealizirani portreti na njenih kovancih.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA3 3]}} Palmirske skulpture so bile za razliko od grških in rimskih običajno brezosebne, zato bi kip Zenobije lahko dal predstavo o njenem splošnem slogu oblačenja in nakitu, vendar ne bi razkril njenega resničnega videza.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA3 3]}} Britanski učenjak William Wright je proti koncu 19. stoletja obiskal Palmiro in zaman iskal kraljičine skulpture.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA16 16]}} Zenobijino življenje je opisano v različnih starodavnih virih, vendar pogosto napačno ali izmišljeno; ''[[Historia Augusta]]'', poznorimska zbirka biografij, je najvidnejši, vendar nezanesljiv, vir podatkov za to obdobje.{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA10 10]}} Avtor (ali avtorji) ''Historiae Augustae'' si je zaradi pomanjkanja sodobnih virov izmislil številne dogodke in pisma, ki so jih pripisali Zenobiji.{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA10 10]}} Nekatera poročila iz ''Historiae Augustae'' so potrjena iz drugih virov in so zato bolj verodostojna.{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA10 10]}} Za pomemben vir za Zenobijino življenje velja [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] kronist [[Ivan Zonara]].{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA10 10]}} ==Poreklo, družina in zgodnje življenje== Palmirska družba je bila zmes [[Semiti|semitskih]] plemen, predvsem aramejskih in arabskih. Zenobije se ne more istovetiti z nobeno od teh skupin, ker je imela kot Palmirka verjetno aramejske in arabske prednike.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA1 1]}} Podatki o Zenobijinih prednikih in neposrednih družinskih zvezah so skopi in protislovni.{{sfn|Bryce|2014|p= [https://books.google.com/books?id=q8Z7AgAAQBAJ&pg=PA297 297]}} O njeni materi ni nič znanega, očetova identiteta pa je predmet razprav.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA4 4]}} Manihejski viri omenjajo kraljičino sestro Nafšo,{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA4 4]}}ki bi lahko bila tudi Zenobija sama,{{sfn|Ball|2016|p= [https://books.google.com/books?id=hblTDAAAQBAJ&pg=PA121 121]}} ker je obstoj sestre malo verjeten.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA2 2]}} Zenobija očitno ni bila nizkega stanu{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA112 112]}} in je imela izobrazbo, primerno za dekleta iz palmirskega plemstva.{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA113 113]}} ''Historia Augusta'' podrobno opisuje njeno zgodnje življenje, vendar zapisi niso zanesljivi. Njen konjiček v otroštvu naj bi bil lov.{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA112 112]}} Razen maternega jezika [[Aramejščina|aramejščine]] naj bi tekoče govorila tudi [[Egipčanščina|egipčansko]] in [[Grščina|grško]] in pogovorno [[Latinščina|latinsko]].{{sfn|Ball|2016|p= [https://books.google.com/books?id=hblTDAAAQBAJ&pg=PA85 85]}}{{sfn|Dodgeon|Lieu|2002|p= [https://books.google.com/books?id=3gGKAgAAQBAJ&pg=PA73 73]}} Ko je bila stara štirinajst let (okoli leta 255), je postala druga žena Odenata, ''rasa'' (gospoda) Palmire.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA4 4]}}{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA112 112]}} Palmirske plemiške družine so se pogosto medsebojno poročale, zato sta Zenobija in Odenat morda imela skupne prednike.{{sfn|Macurdy|1937|p= [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=mdp.39015019188914;view=1up;seq=150 126]}} ===Sodobni epigrafski dokazi=== [[Slika:Palmyra Julius Aurelius Zenobius inscription.jpg|sličica|Napis v Palmiri v čast Juliju Avreliju Zenobiju, ki ga nekateri zgodovinarji štejejo za Zenobijinega očeta]] Različni zgodovinarji so na podlagi svojih domnev in arheoloških dokazov predlagali več moških, ki bi lahko bili Zenobijin oče. Na napisih v Palmiri je večkrat omenjen Julij Avrelij Zenobij, palmirski ''[[strateg]]'' leta 231–232. Na osnovi podobnosti imen{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA4 4]}} so [[Numizmatika|numizmatik]] Alfred von Sallet in drugi{{sfn|Hartmann|2001|p= [https://books.google.com/books?id=BdcHK8Ll1jMC&pg=PA117 117]}} predlagali Zenobija za Zenobijinega očeta. S predlogom se je strinjal tudi arheolog William Waddington, ki je predpostavljal, da je njegov kip v Veliki kolonadi stal nasproti kraljičinega kipa. Jezikoslovec Jean-Baptiste Chabot je dokazal, da je Zenobijev kip stal nasproti Odenatovega kipa, in s tem ovrgel Waddingtonovo hipotezo.{{sfn|Macurdy|1937|p= [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=mdp.39015019188914;view=1up;seq=150 126]}} Edini ''gentilicium'' (družinsko ime, priimek) na Zenobijinih napisih je Septimija in ne Julija Avrelija, ki bi ga dobila, če bi bil očetov ''gentilicium'' Avrelij.{{sfn|Shahîd|1995|p= [https://books.google.com/books?id=BEvEV9OVzacC&pg=PA296 296]}} Spremembe njenega ''gentiliciuma'' v Septimija po njeni poroki se ne da dokazati.{{efn-lr|Dittenberger in von Sallet verjameta, da je Zenobijin ''gentilicium'' tudi po poroki ostal Julija Avrelija, po Odenatovi smrti pa ga je spremenila v Septimija. Von Sallet je trdil, da so kovanci, ki jih je koval Vabalat v [[Aleksandrija|Aleksandriji]], pred njegovim lastnim imenom imeli začetnice imen J(ulius), A(urelius) in S(eptimius).{{sfn|Macurdy|1937|p= [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=mdp.39015019188914;view=1up;seq=149 125]}} Vabalat je očitno poleg očetovega privzel tudi materin priimek.}}{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA4 4]}}{{sfn|Hartmann|2001|p= [https://books.google.com/books?id=BdcHK8Ll1jMC&pg=PA117 117]}} V enem od palmirskih napisov je omenjena kot ''"Septimija Bat-Zabbai, hčerka Antioha"''.{{sfn|Dodgeon|Lieu|2002|p= [https://books.google.com/books?id=tgCKAgAAQBAJ&pg=PA371 371]}}{{sfn|Ando|2012|p= [https://books.google.com/books?id=2fTcCQAAQBAJ&pg=PA209 209]}} Antiohova identiteta ni dokončno znana.{{sfn|Bryce|2014|p= [https://books.google.com/books?id=q8Z7AgAAQBAJ&pg=PA297 297]}} Njegovi predniki niso znani, ime Antioh pa je bilo v Palmiri dokaj neobičajno.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA5 5]}} Kombinacija imen je nekaj poznavalcev privedla do zaključka, da bi Antioh lahko bil njen daljni prednik. Med kandidati sta [[Selevkidi|selevkidska]] kralja [[Antioh IV. Epifan]] in [[Antioh VII. Sidet]], poročen s [[Ptolemajci|Ptolemajko]] Kleopatro Teo.{{sfn|Dodgeon|Lieu|2002|p= [https://books.google.com/books?id=tgCKAgAAQBAJ&pg=PA371 371]}}{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA5 5]}} Zgodovinarka Patricia Southern meni, da je bil Antioh Zenobijin neposredni prednik ali sorodnik in ne selevkidski kralj, ki je živel tri stoletja pred njo.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA5 5]}} Na osnovi Zenobijinega palmirskega imena Bat Zabbai je moč sklepati, da se je Zabbai morda imenoval njen oče, čeprav bi Zabbai lahko bil tudi kakšen njen daljni prednik.{{sfn|Bryce|2014|p= [https://books.google.com/books?id=q8Z7AgAAQBAJ&pg=PA297 297]}} Zgodovinar Trevor Bryce domneva, da je bila Zenobija sorodnica Septimija Zabbaia, poveljnika palmirske garnizije, ki bi lahko bil celo njen oče.{{sfn|Bryce|2014|p= [https://books.google.com/books?id=q8Z7AgAAQBAJ&pg=PA297 297]}} Arheolog Charles Simon Clermont-Ganneau je poskušal združiti pomen imena Bat Zabbai z napisom, ki omenja kraljico kot Antiohovo hčerko, in predlagal obstoj bratov Zabbaia in Antioha. Zabbai naj bi umrl brez otrok, njegova vdova pa naj bi se poročila z bratom Antiohom. Ker je bila Zenobija rojena v [[leviratski zakon|leviratskem zakonu]], je bila teoretično Zabbaijeva hči, od tod tudi njeno ime.{{sfn|Macurdy|1937|p= [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=mdp.39015019188914;view=1up;seq=151 127]}} ===Staroveški viri=== ''Historia Augusta'' omenja Zenobijo kot potomko [[Kleopatra VII.|Kleopatre]] in trdi, da izvira iz [[Ptolemajci|Ptolemajske rodbine]].{{efn-lr|Pisec ''Historiae Augustae'' je svoj opis morda povzel po delu [[Amijan Marcelin|Amijana Marcelina]], ki je pisal o človeških bivališčih v ''"obokanih kopališčih"'', in tem, kako poveličujejo svoje ženske ''"s tako sramotnim laskanjem, kot so Parti poveličevali Semiramido, Egipčani svoje Kleopatre, Karijci Artemizijo ali ljudstvo Palmire Zenobijo"''.{{sfn|Teixidor|2005|p= [https://books.google.com/books?id=oZcr7SzzVYYC&pg=PA201 201]}} Če je pisec ''Historiae Augustae'' resnično uporabil Amijanove besede, potem pripomba o Zenobijinem domnevnem rodu izgubi svojo vrednost.}}{{sfn|Teixidor|2005|p= [https://books.google.com/books?id=oZcr7SzzVYYC&pg=PA201 201]}} ''[[Suda]]'', bizantinska enciklopedija iz 10. stoletja, omenja,{{sfn|Teixidor|2005|p= [https://books.google.com/books?id=oZcr7SzzVYYC&pg=PA206 206]}} da je po palmirski osvojitvi Egipta{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA97 97]}} [[Sofistika|sofist]] [[Kalinik iz Petre |Kalinik iz Petre]] napisal deset zvezkov zgodovine [[Aleksandrija|Aleksandrije]], posvečene Kleopatri.{{sfn|Potter|2014|p= [https://books.google.com/books?id=7HKFAgAAQBAJ&pg=PA263 263]}} Sodobni zgodovinarji menijo, da je bila Kalinikova Kleopatra Zenobija.{{efn-lr|Zaključek, da je Kalinik mislil na Zenobijo, temelji na dejstvu, da je bilo delo napisano po palmirski invaziji na Egipt, v kombinaciji s tem, kar je znano o domnevnih Zenobijinih trditvah, da izvira iz Kleopatre.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA97 97]}} Prvi znanstvenik, ki je leta 1923 predlagal, da je s Kleopatro Kalinik mislil na Zenobijo, je bil Aurel Stein, njegovo stališče pa so sprejeli številni drugi zgodovinarji.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA118 118]}} }}{{sfn|Potter|2014|p= [https://books.google.com/books?id=7HKFAgAAQBAJ&pg=PA263 263]}}{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA65 65]}} Razen legend ni nobenih neposrednih dokazov, na primer na egipčanskih kovancih in papirusih, o sodobnem združenju Zenobije s Kleopatro.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA188 188]}} Povezavo so si morda izmislili Zenobijini sovražniki, da bi jo diskreditirali,{{efn-lr|Rimski pogled na Kleopatro je bil negativen. Predstavljena je bila kot izdajalska manipulativna ženska, ki je uporabila svojo lepoto in spol za dosego svojih ciljev.{{sfn|Burstein|2007|p= [https://books.google.com/books?id=KSonyiReFY8C&pg=PA68 68]}}}}{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA116 116]}} posredni dokazi pa kažejo, da je to trdila Zenobia sama. Izjavo, ki se je nekoč pripisovala cesarju [[Aleksander Sever|Severju Aleksandru]] (umrl 235), v kateri je cesar Aleksandrijo imenoval ''"mesto mojih prednikov"'' in kaže na zahtevo po ptolemajskem rodu, je verjetno dala Zenobija v imenu svojega sina Vabalata.{{sfn|Bennett|2003|p=317}}{{sfn|Parsons|1967|p=378}} Zenobijina domnevna trditev o povezavi s Kleopatro bi bila politično motivirana,{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA1 1]}} saj bi jo povezala z Egiptom in jo naredila za zakonito naslednico [[Ptolemaj I. Soter|Ptolemajavega]] prestola.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA93 93]}} Sorodstvo Zenobije s Ptolemaji je malo verjetno,{{sfn|Bryce|2014|p= [https://books.google.com/books?id=41-MAgAAQBAJ&pg=RA1-PR25 298]}} poskusi klasičnih virov, da bi izsledili kraljičino poreklo preko [[Selevkidi|Selevkidov]] do Ptolemajev, pa so ponarejeni.{{sfn|Ball|2002|p= [https://books.google.com/books?id=qQKIAgAAQBAJ&pg=PA78 78]}} ====Arabska izročila in al-Zabba==== Nekateri arabski zgodovinarji povezujejo Zenobijo s [[Kraljica iz Sabe|kraljico iz Sabe]], vendar so njihove povezave napačne.{{sfn|Ball|2002|p= [https://books.google.com/books?id=qQKIAgAAQBAJ&pg=PA78 78]}} V arabskih izročilih je znana kraljica z imenom al-Zabba',{{sfn|Rihan|2014|p=[https://books.google.com/books?id=1iGpAwAAQBAJ&pg=PA28 28]}} najbolj romantično prikazana v al-Tabarijevih pripovedih.{{sfn|Bryce|2014|p= [https://books.google.com/books?id=q8Z7AgAAQBAJ&pg=PA295 295]}} Bila je Amalkitka. Njen oče je bil 'Amr ibn Zarib, amalkitski šejk, ki so ga ubili Tanuhidi.{{sfn|Ball|2002|p= [https://books.google.com/books?id=qQKIAgAAQBAJ&pg=PA78 78]}} Al-Tabari omenja tudi njeno sestro Zabibo.{{sfn|Ball|2002|p= [https://books.google.com/books?id=qQKIAgAAQBAJ&pg=PA78 78]}} Džadkimaha ibn Malika, tanudhidskega kralja in morilca njenega očeta, je al-Zabba' ubila.{{sfn|Bryce|2014|p= [https://books.google.com/books?id=q8Z7AgAAQBAJ&pg=PA295 295]}} Po al-Tabariju je imela al-Zabba' trdnjavo ob [[Evfrat]]u in vladala v [[Palmira|Palmiri]].{{sfn|Duruy|1883|p= [https://archive.org/stream/p2historyofromeo07duru#page/n7/mode/2up 295]}} Al-Tabari ne omenja niti Rimljanov niti Odenata, Vabalata in Sasanidov.{{sfn|Duruy|1883|p= [https://archive.org/stream/p2historyofromeo07duru#page/n7/mode/2up 295]}} Osredotoča se samo na domača plemena in njihove odnose, zavite v [[Legenda|legende]].{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA12 12]}} Četudi al-Tabarijeva pripoved zagotovo temelji na zgodbi o Zenobiji,{{sfn|Duruy|1883|p= [https://archive.org/stream/p2historyofromeo07duru#page/n7/mode/2up 295]}} je verjetno združena z zgodbo o pollegendarni nomadski arabski kraljici (ali kraljicah).{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA12 12]}}{{sfn|Bryce|2014|p= [https://books.google.com/books?id=q8Z7AgAAQBAJ&pg=PA296 296]}} Al-Zabbina trdnjava je bila verjetno Halabije, ki jo je obnovila zgodovinska palmirska kraljica in jo preimenovala v Zenobijo.{{sfn|Duruy|1883|p= [https://archive.org/stream/p2historyofromeo07duru#page/n7/mode/2up 295]}} ==Kraljica Palmire== ===Kraljica soproga=== [[Slika:Odenaethus Glyptoteket.jpg|thumb|alt=Bust of Odaenathus|[[Odenat]]ov doprsni kip iz 250. let]] V prvih stoletjih našega štetja je bila Palmira podrejena Rimu in del province [[Fenicija (rimska provinca)|Sirija Fenicija]].{{sfn|Edwell|2007|p= [https://books.google.com/books?id=DQgmOZlsEWcC&pg=PA27 27]}} Leta 260 se je rimski cesar [[Valerijan (rimski cesar)|Valerijan]] odpravil na pohod proti sasanidskemu kralju [[Šapur I.|Šapurju I.]], ki je napadel vzhodne pokrajine Rimskega cesarstva. Valerijan je bil v bitki pri Edesi poražen in ujet.{{sfn|Ando|2012|p= [https://books.google.com/books?id=2fTcCQAAQBAJ&pg=PA167 167]}} Odenat, uradno zvest Rimu in cesarju [[Galien]]u,{{sfn|Butcher|2003|p= [https://books.google.com/books?id=YJPn3-rRjC0C&pg=PA58 58]}} se je razglasil za kralja Palmire.{{sfn|Dignas|Winter|2007|p= [https://books.google.com/books?id=MG2hqcRDvJgC&pg=PA159 159]}} Uspešno je izvedel pohod proti Perzijcem in bil leta 263 kronan za kralja Vzhoda.{{sfn|Butcher|2003|p= [https://books.google.com/books?id=YJPn3-rRjC0C&pg=PA60 60]}} Za sovladarja je imenoval svojega sina Herodijana.{{sfn|Goldsworthy|2009|p= [https://books.google.com/books?id=muVoB0O_XXMC&pg=PT61 61]}} Odenat ob kraljevem dobil še več drugih visokih naslovov, med katerimi je bil najpomembnejši ''corrector totius orientis'' (guverner celega Vzhoda). Vladal je na rimskem ozemlju od [[Črno morje|Črnega morja]] do Palestine.{{sfn|Dignas|Winter|2007|p= [https://books.google.com/books?id=MG2hqcRDvJgC&pg=PA160 160]}} Leta 267, ko je bila Zenobija stara okoli trideset let, sta bila Odenat in njegov najstarejši sin po vrnitvi z vojnega pohoda umorjena.{{sfn|Goldsworthy|2009|p= [https://books.google.com/books?id=muVoB0O_XXMC&pg=PT61 61]}} Prvi napis, ki omenja Zenobijo kot kraljico Palmire, je bil napisan dve ali tri leta po Odenatovi smrti, zato je natančen datum njene pridobitve naslova "kraljica Palmire" nezanesljiv.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA73 73]}} Naslov je dobila verjetno ob kronanju njenega moža.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA73 73]}} Kot kraljica soproga je Zenobija ostala v ozadju in v zgodovinskih zapisih ni omenjena.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA72 72]}} Kasnejši zapisi, vključno z zapisi [[Giovanni Boccaccio|Giovannija Boccaccia]], omenjajo, da je na vojnih pohodih spremljala svojega moža.{{sfn|Franklin|2006|p= [https://books.google.com/books?id=XLPEa28ncjsC&pg=PA60 60]}} Če so ti podatki točni, je Zenobija verjetno krepila moralo vojakov in s tem pridobivala politični vpliv, potreben v njeni kasnejši karieri.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA72 72]}} ====Zenobijina mogoča vpletenost v Odenatov umor==== ''Historia Augusta'' omenja, da je Odenata umoril njegov bratranec Meonij.{{sfn|Dodgeon|Lieu|2002|p= [https://books.google.com/books?id=tgCKAgAAQBAJ&pg=PA81 81]}} Po pisanju v istem viru je Odenat za svojega sovladarja imenoval Heroda, svojega sina iz prvega zakona.{{sfn|Bray|1997|p= [https://books.google.com/books?id=fVwtnOBCiCwC&pg=PA276 276]}} Zenobija je takrat začela z Meonijem kovati zaroto, ker ni želela, da bi njen pastorek in ne ona in njeni otroci nasledil soprogov prestol. {{sfn|Dodgeon|Lieu|2002|p= [https://books.google.com/books?id=tgCKAgAAQBAJ&pg=PA81 81]}} ''Historia Augusta'' ne omenja, da je bila Zenobija vključena v dogodke, ki so privedli do soprogovega umora.{{sfn|Bryce|2014|p= [https://books.google.com/books?id=q8Z7AgAAQBAJ&pg=PA292 292]}} Dejanje pripisuje degeneriranemu in ljubosumnemu Meoniju.{{sfn|Dodgeon|Lieu|2002|p= [https://books.google.com/books?id=tgCKAgAAQBAJ&pg=PA81 81]}} Ti dogodki so po mnenju zgodovinarja Alarica Watsona izmišljeni.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA58 58]}} Nekateri sodobni zgodovinarji menijo, da je bila Zenobija zaradi političnih ambicij in nasprotovanja soprogovi prorimski politiki vpletena v Odenatov umor, vendar je v prvih letih po prihodu na prestol nadaljevala njegovo politiko.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA78 78]}} ===Regentka=== [[Slika:Antoninian Vaballathus Augustus (obverse).jpg|thumb|alt=Old coin|[[Antoninijan]] Zenobijinega sina Vabalata iz leta 272 n. št.]] Po pisanju ''Historiae Augustae'' je malo časa kot cesar vladal Meonij, preden so ga ubili njegovi vojaki.{{sfn|Bryce|2014|p= [https://books.google.com/books?id=q8Z7AgAAQBAJ&pg=PA292 292]}} Njegovo vladanje ni dokazano v nobenem napisu ali zapisu.{{sfn|Brauer|1975|p= [https://archive.org/details/ageofsoldierem00brau 163]}} V času Odenatovega umora je bila Zenobija verjetno s svojim možem, ki je bil po poročanju kronista Jurija Sinkela ubit blizu Herakleje Pontske v [[Bitinija|Bitiniji]].{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA81 81]}} Zdi se, da je prenos oblasti po njegovi smrti potekal gladko, saj Sinkel poroča, da je vojska krono predala Zenobiji že naslednji dan po umoru.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA81 81]}} Zenobija bi takrat lahko bila tudi v Palmiri, vendar bi to zmanjšalo verjetnost nemotenega prenosa oblasti. Vojaki bi za novega cesarja lahko izbrali enega od svojih častnikov, zato je bolj verjeten scenarij, da je bila takrat z možem.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA81 81]}} Zgodovinski zapisi so enotni, da se Zenobija ni borila za prevlado, niti ni dokazov o zamudi pri prenosu prestola na Odenatovega in Zenobijinega devetletnega sina Vabalata.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA84 84]}} Čeprav Zenobija nikoli ni trdila, da je samostojna vladarica, ampak regentka,{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA92 92]}} je imela v svojih rokah vse vzvode oblasti.{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA119 119]}} Vabalat je bil v materini senci in ni nikoli uveljavil svoje prave oblasti.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA92 92]}}{{sfn|Bryce|2014|p= [https://books.google.com/books?id=q8Z7AgAAQBAJ&pg=PA299 299]}} ====Utrjevanje oblasti==== Palmirska monarhija je bila nova. Zvestoba v njej je temeljila na zvestobi Odaenatu, zaradi česar je bil prenos oblasti na njegovega naslednika težji, kot bi bil v uveljavljeni monarhiji.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA59 59]}} Odenat je poskušal zagotoviti prihodnost dinastije s kronanjem svojega najstarejšega sina za sokralja, vendar sta bila oba umorjena.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA60 60]}} Zenobija je poskušala zagotoviti nasledstvo in ohraniti zvestobo podložnikov s poudarjanjem kontinuitete med pokojnim možem in njegovim (in njenim) sinom in naslednikom Vabalatom.<{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA60 60]}} Sin je takoj prevzel vse očetove vladarske naslove in je na njegovem prvem znanem napisu omenjen kot kralj kraljev.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA84 84]}}{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA60 60]}} [[Slika:Odaenathus Kingdom.png|thumb|alt=Color-coded map of the ancient Near East|Rimske regije pod Odenatom (rumeno) in Palmirsko kraljestvo (zeleno)]] Odenat je vladal na obsežnem ozemlju na rimskem Vzhodu{{efn-lr|Za rimski Vzhod so tradicionalno šteli vsa ozemlja v [[Azija|Aziji]], vzhodno od [[Bospor]]ja.{{sfn|Ball|2002|p= [https://books.google.com/books?id=73-JAgAAQBAJ&pg=PA6 6]}}}} in bil najvišja politična in vojaška avtoriteta v regiji, višja od [[Rimski guverner|guvernerjev]] tamkajšnjih rimskih provinc.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA60 60]}}{{sfn|Young|2003|p= [https://books.google.com/books?id=E5yCAgAAQBAJ&pg=PA215 215]}} Njegov samoustvarjen status je formaliziral cesar [[Galien]],{{sfn|Vervaet|2007|p= [https://books.google.com/books?id=nG-S-X_uI6EC&pg=PA137 137]}} ki ni imel druge izbire, kot da je privolil.{{sfn|Young|2003|p= [https://books.google.com/books?id=E5yCAgAAQBAJ&pg=PA214 214]}} Odenatova oblast je bila v primerjavi z oblastjo cesarja in Rima brez primere in elastična, vendar so odnosi med njimi ostali nemoteni vse do njegove smrti.{{sfn|Ando|2012|p= [https://books.google.com/books?id=2fTcCQAAQBAJ&pg=PA172 172]}} Njegov umor je pomenil, da je bilo treba razjasniti avtoriteto in položaj palmirskih vladarjev, kar je privedlo do spora.{{sfn|Ando|2012|p= [https://books.google.com/books?id=2fTcCQAAQBAJ&pg=PA172 172]}} Rimski dvor je na Odenata gledal kot na imenovanega rimskega uradnika, ki je svojo oblast dobil od cesarja, palmirnski dvor pa je njegov položaj imel za dednega.{{sfn|Ando|2012|p= [https://books.google.com/books?id=2fTcCQAAQBAJ&pg=PA172 172]}} Konflikt je bil prvi korak na poti do vojne med Rimom in Palmiro.{{sfn|Ando|2012|p= [https://books.google.com/books?id=2fTcCQAAQBAJ&pg=PA172 172]}} Odenatovi rimski naslovi, kot so ''dux Romanorum'', ''corrector totius orientis'' in ''imperator totius orientis,'' so se razlikovali od kraljevih na vzhodu, ker niso bili dedni.{{sfn|Kulikowski|2016|p= [https://books.google.com/books?id=XZokDAAAQBAJ&pg=PT158 158]}} Vabalat je bil zakonit zahtevnik svojega kraljevskega naslova, vendar ni imel pravic do rimskih naslovov, predvsem do naslova ''corrector'', ki je v rimskem sistemu pomenil visokega vojaškega častnika in upravitelja province. Zenobija je naslov kljub temu uporabila za svojega sina na že omenjenem napisu.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA60 60]}} Rimski cesarji so sprejeli kraljevo nasledstvo, prevzem rimskega vojaškega naslova pa je bil v nasprotju z rimskimi zakoni.{{sfn|Andrade|2013|p= [https://books.google.com/books?id=4ROhAQAAQBAJ&pg=PT423 333]}} Cesar [[Galien]] se je v poskusu ponovne vzpostavitve osrednje oblasti morda odločil posredovati.{{sfn|Ando|2012|p= [https://books.google.com/books?id=2fTcCQAAQBAJ&pg=PA209 209]}} Po pisanju ''Historiae Augustae'' je na vzhod poslal pretorskega prefekta Avrelija Heraklijana, da bi uveljavil cesarsko oblast, vendar ga je palmirska vojska odbila.{{sfn|Potter|2014|p= [https://books.google.com/books?id=7HKFAgAAQBAJ&pg=PA262 262]}} Opis dogodkov je sporen, ker je Heraklijan sodeloval v Galienovem umoru leta 268.{{sfn|Southern|2015|p= [https://books.google.com/books?id=2p9hCQAAQBAJ&pg=PA150 150]}} Odenat je bil umorjen malo pred Galienom, zato Heraklijan ni mogel oditi na vzhod, se spopasti s Palmirci in se pravočasno vrniti na zahod in sodelovati v zaroti proti cesarju.{{efn-lr|Bolj verjeten je scenarij zgodovinarja Davida Potterja, da je Heraklijana leta 270 na vzhod poslal Galienov naslednik, cesar [[Klavdij II. Gotski]].{{sfn|Potter|2014|p= [https://books.google.com/books?id=7HKFAgAAQBAJ&pg=PA262 262]}}}}{{sfn|Southern|2015|p= [https://books.google.com/books?id=2p9hCQAAQBAJ&pg=PA150 150]}} =====Zgodnje vladanje===== [[Slika:Halabiya,N-wall.jpg|thumb|alt=Ruins of a sandstone fortress|Citadela [[Halabija|Halabije]], po kraljičini obnovi preimenovane v Zenobija]] Zenobijino vladanje na zelo obširnem ozemlju je na začetku njenega vladanja vprašljivo. Zgodovinar Fergus Millar meni, da je bila njena oblast do leta 270 omejena na Palmiro in Emeso.{{efn-lr|Pogosto naveden argument za vladanje na omejenem ozemlju je podatek, da kovnica v Antiohiji pred letom 270 ni kovala niti Zenobijinih niti Vabalatovih kovancev.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA87 87]}} Po Southernovem mnenju je to mogoče razložiti z obstojem Klavdija II. Gotskega na cesarskem prestolu, zaradi česar ni bilo potrebno, da bi kraljica izdala kovance v imenu svojega sina.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA87 87]}} Po Klavdijevi smrti leta 270 je bil rimski prestol predmet spora med Klavdijevim bratom [[Kvintil (rimski cesar)|Kvintilom]] in kandidatom rimske vojske [[Avrelijan]]om. Antiohijska kovnica, verjetno na Zenobijin ukaz (kraljica naj bi ne priznala Kvintila), ni kovala denarja nobenega od pretendentov.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA87 87]}} Ko je prevladal Avrelijan, je Zenobija morda izkoristila priložnost in se izrekla zanj. Na novih kovancih je bil upodobljen Avrelijan in prvič tudi Vabalat.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA87 87]}}}}{{sfn|Millar|1971|p= [https://books.google.com/books?id=0fIq9wd3Z3oC&pg=PA205 9]}} Če je res bilo tako, so bili dogodki leta 270, v katerem je Zenobija osvojila [[Levant]] in [[Egipt (rimska provinca)|Egipt]], izjemni.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA87 87]}} Southern in zgodovinar Udo Hartmann{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA186 186]}} menita, da je kraljica verjetneje vladala na ozemljih, ki jih je nadziral njen pokojni mož.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA87 87]}} Njuno mnenje podpirajo tudi antični viri, med njimi rimski zgodovinar Evtropij, ki je zapisal, da je kraljica »nasledila moževo oblast«.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA87 87]}} ''Historia Augusta'' omenja, da je Zenobija prevzela oblast na vzhodu med Galienovim vladanjem.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA87 87]}}{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA186 186]}} Dodatni dokaz za širjenje ozemlja je izjava bizantinskega zgodivinarja [[Zosim]]a, da je imela kraljica rezidenco v [[Antiohija|Antiohiji]].{{efn-lr|Palačo je verjetno zgradil Odenat, ki je svojega sina kronal v Antiohiji,{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA87 87]}} zgodovinski prestolnici Sirije.{{sfn|Nakamura|1993|p= [http://grbs.library.duke.edu/article/view/3431 141]}}}} V antičnih, Zenobiji sovražnih virih, ni nobenega zapisa o nemirih, ki bi spremljali njen vzpon, kar kaže na odsotnost resnega nasprotovanja novemu režimu.{{efn-lr|Historia Augusta omenja pismo cesarja Avrelijana rimskemu senatu, v katerem piše, da se Egipčani, Armenci in Arabci tako bojijo Zenobije, da se ji ne upako upreti. Avtor hkrati ne omenja, da bi se kraljice bali Sirci.{{sfn|Southern|2008|p=[https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA88 88]}}}}{{sfn|Southern|2008|p=[https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA88 88]}} Najresnejši kandidati za odpor so bili rimski provincialni guvernerji, vendar noben vir ne omenja, da bi Zenobija napadla katerega od njih, ali da bi jo kateri od njih poskušal odstaviti.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA89 89]}} Hartmann domneva, da so guvernerji in vojaški poveljniki vzhodnih provinc sprejeli in podprli Vabalata kot Odenatovega naslednika.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA89 89]}} Zenobija se je na začetku svojega regentstva osredotočila na zavarovanje meje s Perzijo in pacificiranje [[Tanukidi|Tanukidov]] v [[Hauran]]u.{{sfn|Bryce|2014|p= [https://books.google.com/books?id=Xno9AgAAQBAJ&pg=PA299 299]}} Na meji s Perzijo je utrdila veliko naselij na [[Evfrat]]u, vključno s citadelama v [[Halabija|Halabiji]], kasnejši Zenobiji, in [[Zalabija|Zalabiji]].{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA91 91]}} Posredni dokazi kažejo na spopade s [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidsko Perzijo]]. Vabalat je, verjetno leta 269, dobil zmagovalni naslov ''Persicus Maximus'' – veliki zmagovalec nad Perzijci. Naslov bi lahko bil povezan z nezabeleženo bitko s perzijsko vojsko, ki poskuša osvojiti severno [[Mezopotamija|Mezopotamijo]].{{efn-lr|Antični viri obtožujejo Zenobijo simpatiziranja s Perzijci in trdijo, da so jo častili kot perzijske voditelje in da je pila vino z njihovimi generali.{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA92 92]}} Obtožbe so neutemeljene, ker je Zenobija utrjevala mejo s Perzijo.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA91 91]}}{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA92 92]}}{{sfn|Hartmann|2001|p= [https://books.google.com/books?id=BdcHK8Ll1jMC&pg=PA267 267]}} ====Širjenje==== Medtem ko je [[Galien]]ov naslednik [[Klavdij II. Gotski]] leta 269 branil meje [[Rimska Italija|Italije]] in [[Balkan]]a pred germanskimi napadalci, je Zenobija utrjevala svojo oblast. Rimski uradniki na vzhodu so bili ujeti med zvestobo cesarju in Zenobiji.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA61 61]}} Potek dogodkov in kraljičine odločitve, da za okrepitev oblasti uporabi vojsko, so nejasni.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA61 61]}} Zgodovinar Gary K. Young je domneval, da so rimski uradniki zavračali priznanje njene oblasti in je morala proti njim uporabiti vojsko.{{sfn|Young|2003|p= [https://books.google.com/books?id=E5yCAgAAQBAJ&pg=PA163 163]}} Mogoče je tudi, da sta šibkost centralne rimske vlade in nesposobnost obrambe vzhodnih provinc verjetno prepričali Zenobijo, da je edini način za ohranitev stabilnosti na Vzhodu neposredna oblast v regiji.{{sfn|Young|2003|p= [https://books.google.com/books?id=E5yCAgAAQBAJ&pg=PA163 163]}} Zgodovinar Jacques Schwartz je Zenobijine ukrepe povezoval s palmirskimi gospodarskimi interesi, ki jih je ogrozila nesposobnost Rima.{{sfn|Young|2003|p= [https://books.google.com/books?id=E5yCAgAAQBAJ&pg=PA162 162]}} Schwartz omenja tudi konflikt interesov: trgovsko blago, ki je potovalo skozi Palmiro, je bilo preusmerjeno v [[Bostra|Bostro]] in Egipt.{sfn|Young|2003|p= [https://books.google.com/books?id=E5yCAgAAQBAJ&pg=PA164 164]}} Tanukidi iz okolice Bostre in trgovci iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]] so se verjetno želeli otresti palmirske dominacije, kar je sprožilo Zenobijine vojaške posege.{{sfn|Young|2003|p= [https://books.google.com/books?id=E5yCAgAAQBAJ&pg=PA164 164]}} =====Sirija in invazija na ''Arabio Petraeo''===== [[Slika:Bosra-Ruins.jpg|left|thumb|alt=Extensive ruins|Ruševine [[Bosra|Bostre]], ki so jo leta 270 porušili Palmirci]] Spomladi leta 270, ko se je Klavdij vojskoval z [[Goti]] v gorah [[Trakija|Trakije]], je Zenobija poslala svojega generala Septimija Zabdasa v napad na Bostro, glavno mesto province [[Arabija (rimska provinca)|''Arabia Petraea'']].{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA61 61]}} Čas za napad je bil očitno skrbno izbran.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA114 114]}} Rimski guverner ([[dux]]) Tras,{{efn-lr|Čeprav generalovo ime omenja samo Ivan Malala, arheološki dokazi podpirajo napad Arabcev.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA89 89]}}}} poveljnik [[III. legija Cirenajka|III. legije ''Cirenajka'']], je bil v napadu poražen in ubit.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA61 61]}} Zabdas je izropal mesto in porušil tempelj Jupitra Hamona, svetišče III. legije.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA61 61]}} Zenobijino uničenje mesta potrjuje naslednji latinski napis, napisan po njenem padcu:{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA108 108]}} ''"Tempelj Jupitra Hamona, ki so ga uničili sovražniki iz Palmire, ki so ga ... ponovno zgradili, s srebrnim kipom in železnimi vrati (?)"''.{{sfn|Dodgeon|Lieu|2002|p= [https://books.google.com/books?id=3gGKAgAAQBAJ&pg=PA75 75]}} Palmirci so med svojimi prizadevanji, da si podredijo [[Tanukidi|Tanukide]], morda uničili tudi mesto Umm el-Džimal.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA108 108]}} General Zabdas je po zmagi nadaljeval pohod na jug ob reki Jordan in naletel na malo odpora.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA61 61]}} Dokazi kažejo, da je z majhnim oddelkom vojske napadel [[Petra (Jordanija)|Petro]].{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA62 62]}} Palmirci so nazadnje zasedli celo [[Arabija (rimska provinca)|Arabijo]] in [[Judeja (rimska provinca)|Judejo]].{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA62 62]}} Njihovo dominacijo v Arabiji dokazujejo številni miljniki z Vabalatovim imenom.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA109 109]}} Zasedba Sirije je bila lažja, ker je imela Zenobija tam krepko podporo, zlasti v tradicionalni sirski prestolnici Antiohiji.{{sfn|Nakamura|1993|p= [http://grbs.library.duke.edu/article/view/3431 141]}}{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA63 63]}} Invazija na Arabijo je sovpadala s prenehanjem proizvodnje kovancev v Klavdijevem imenu v antiohijski kovnici, kar kaže, da je Zenobija začela krepiti svoj nadzor nad Sirijo.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA63 63]}} Novembra 270 je kovnica začela kovati denar z Vabalatovim imenom.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA106 106]}} Na arabskih miljnikih je bil palmirski kralj Vabalat predstavljen kot rimski guverner in vojaški poveljnik - ''vir clarissimus rex consul imperator dux Romanorum''.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA109 109]}} Prevzem naslovov je bil verjetno mišljen za legitimacijo Zenobijine oblasti v provinci, ne pa še za [[Uzurpator|uzurpacijo]] cesarskega naslova.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA110 110]}} Doslej bi se za Zenobijo lahko reklo, da je delovala kot predstavnica cesarja, ki je varovala vzhodne dežele cesarstva, medtem ko je bil rimski cesar zavzet z boji v Evropi.{{sfn|Bryce|Birkett-Rees|2016|p= [https://books.google.com/books?id=gDAFDAAAQBAJ&pg=PA282 282]}} Čeprav so Vabalatovi naslovi pomenili neprikrito zahtevo po cesarskem prestolu, jih je Zenobija še vedno lahko upravičila in ohranila masko podrejenosti Rimu.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA89 89]}} Rimski naslov ''imperator'' je namreč pomenil vojaškega poveljnika in ne cesarja (''imperator caesar'').{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA110 110]}} =====Priključitev Egipta in pohodi v Malo Azijo===== Invazijo na Egipt včasih razlagajo z Zenobijino željo, da si zagotovi alternativno trgovsko pot do [[Evfrat]]a, ki je bila presekana zaradi vojne s [[Sasanidsko cesarstvo|Perzijo]].{{sfn|Smith II|2013|p= [https://books.google.com/books?id=h5cMho6zFckC&pg=PA178 178]}} Ta teorija ne upošteva niti dejstva, da je bila pot do Evfrata le delno prekinjena, niti Zenobijinih ambicij.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA62 62]}} Datum kampanje je nezanesljiv: Zosim jo umešča v obdobje po bitki pri Nišu in pred [[Klavdij II. Gotski|Klavdijevo]] smrtjo, se pravi v poletje leta 270.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA113 113]}} Watson, ki poudarja dela Zonara in Sinkela ter zavrača Zosimovo poročilo, postavlja invazijo v oktober 270, se pravi po Klavdijevi smrti.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA190 190]}} Po Watsonovem mnenju je bila okupacija Egipta oportunistična poteza Zenobije, ki jo je k temu spodbudila novica o Klavdijevi smrti avgusta 270.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA62 62]}}{{sfn|Teixidor|2005|p= [https://books.google.com/books?id=oZcr7SzzVYYC&pg=PA204 204]}} Pojav Palmircev na vzhodni meji Egipta naj bi prispeval k nemirom v provinci, katere družba je bila razdeljena; Zenobija je imela med Egipčani podpornike in nasprotnike.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA62 62]}} [[Slika:Palmyrene Empire.png|thumb|300px|alt=Color-coded map of Palmyra|Palmira na svojem vrhu leta 271]] Položaj Rimljanov v Egiptu je poslabšala odsotnost prefekta Tenagina Proba, ki se je boril s pirati.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA62 62]}}{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA113 113]}} Po Zosimu je Palmircem pomagal egipčanski general Timagen. General Zabdas je Egipt napadel s 70.000 vojaki in premagal vojsko 50.000 Rimljanov.<{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA114 114]}}{{sfn|Teixidor|2005|p= [https://books.google.com/books?id=oZcr7SzzVYYC&pg=PA204 204]}} Palmirci so po zmagi umaknili glavnino svoje vojske in v Egiptu pustili smo 5.000 vojakov.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA114 114]}} Tenagin Prob je do začetka novembra{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA62 62]}} zbral vojsko in se vrnil, pregnal Palmirce in ponovno zasedel Aleksandrijo, zato se je Zabdas vrnil v Egipt.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA114 114]}} Napadel je Aleksandrijo, kjer je imel, tako se zdi, lokalno podporo. Osvojil je Aleksandrijo, rimski prefekt pa je pobegnil na jug.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA62 62]}} Zadnja bitka je bila pri trdnjavi [[Babilonska trdnjava|Babilonski trdnjavi]], kamor se je zatekel Tenagin Prob. Rimljani so imeli prednost, ker so skrbno izbrali tabor.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA63 63]}} Timagen, ki je očitno poznal teren, je napadel rimsko zaledje. Tenagin Prob je naredil samomor in Egipt je postal del Palmirskega cesarstva.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA63 63]}} ''Historia Augusta'' omenja, da so bili med Zenobijinimi zavezniki tudi [[Blemiji]].{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA122 122]}} Gary K. Young navaja napad Blemijev in zasedbo [[Qift |Koptosa]] leta 268 kot dokaz palmirsko-blemijskega zavezništva.{{sfn|Young|2003|p= [https://books.google.com/books?id=E5yCAgAAQBAJ&pg=PA76 76]}} Dve invaziji omenja samo Zosim. Njegova trditev je v nasprotju z mnenjem številnih znanstvenikov, ki trdijo, da se palmirska vojska po začetni invaziji ni umaknila. Sledila je okrepitev, ki je do konca leta 270 zavzela Aleksandrijo.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA114 114]}} Rim se je med invazijo na Egipt zapletel v nasledstveni spor med Klavdijevim bratom [[Kvintil (rimski cesar)|Kvintilom]] in generalom [[Avrelijan]]om. Egiptovski papirusi in kovanci potrjujejo vladavino Palmire v Egiptu. Dokumenti na papirusu se zaradi nasledstvene krize niso pisali od septembra do novembra 270. Cesarsko datiranje se je ponovno začelo decembra med vladanjem cesarja Avrelijana in Zenobijinega sina Vabalata. Egiptovski kovanci z imeni Avrelijana in palmirskega kralja so se začeli kovati novembra 270.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA106 106]}} Za to, da je Zenobija kdaj obiskala Egipt, ni nobenega dokaza.{{sfn|Teixidor|2005|p= [https://books.google.com/books?id=oZcr7SzzVYYC&pg=PA205 205]}} Vojaške operacije v [[Mala Azija|Mali Aziji]] so se morda začele že pod Zabdasovim namestnikom Septimijem Zabajem, stekle pa so šele po Zabdasovem prihodu spomladi 271.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA64 64]}} Palmirci so priključili [[Galatija (rimska provinca)|Galatijo]] in, po Zosimu, prodrli do [[Ankara|Ankire]]. {{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA116 116]}} [[Bitinija in Pont (rimska provinca)|Bitinija]] in [[Kizik]] sta ostala izven Zenobijinega dosega, poskus osvojitve Kalcedona pa je spodletel.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA64 64]}} Pohod v Malo Azijo je slabo dokumentiran. Zahodna Mala Azija vsekakor ni bila pod Zenobijino oblastjo.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA116 116]}}{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA117 117]}} V Mali Aziji se ni koval denar z Zenobijinim ali Vabalatovim portretom niti ni bil odkrit kakšen palmirski kraljevi napis.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA117 117]}} Do avgusta 271 se je Zabdas vrnil v Palmiro. Palmirsko cesarstvo je doseglo svoj vrh.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA64 64]}} ====Vladanje==== Zenobija je vladala cesarstvu različnih ljudstev. Kot Palmirka je bila vajena jezične in kulturne raznolikosti, saj je mesto sprejelo številne kulte.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA86 86]}} Cesarstvo je bilo kulturno razdeljeno na vzhodnosemitski in helenistični del. Zdi se, da je Zenobija uspešno pritegnila vse etnične, kulturne in politične skupine v regiji.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA66 66]}} Združevala podobo sirskega monarha, helenistične kraljice in rimske cesarice in za svojo stvar pridobila široko podporo.{{sfn|Nakamura|1993|p= [http://grbs.library.duke.edu/article/view/3431 135]}} =====Kultura===== [[Slika:Colossi of Memnon May 2015 2.JPG|thumb|250px|alt=Two huge statues of seated figures|[[Memnonova kolosa]]; desnega je verjetno obnovila Zenobija]] Zenobija je svoj dvor pretvorila v središče učenosti, v katerem so med njenim vladanjem delovali številni intelektualci in [[sofisti]].{{sfn|Andrade|2013|p= [https://books.google.com/books?id=y6IaBQAAQBAJ&pg=PA335 335]}} Palmira je po prihodu akademikov nadomestila klasična središča, kot so za Sirijce bile [[Atene]].{{sfn|Andrade|2013|p= [https://books.google.com/books?id=y6IaBQAAQBAJ&pg=PA335 335]}} Najbolj znan dvorni filozof je bil [[Kasij Longin]],{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA95 95]}} ki je tja prišel že med Odenatovim vladanjem in postal Zenobijin učitelj ''impadeia'' (''aristokratska izobrazba'').{{sfn|Andrade|2013|p= [https://books.google.com/books?id=y6IaBQAAQBAJ&pg=PA335 335]}}{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA188 188]}} Številni zgodovinarji, vključno z [[Zosim]]om, so obtožili Longina, da je vplival na kraljico, da je nasprotovala Rimu.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA188 188]}}{{sfn|Schneider|1993|p= 19}} Ta pogled kaže na kraljičino prilagodljivost,{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA188 188]}} vendar Zenobijinih dejanj ni mogoče v celoti pripisati Longinovemu vplivu.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA97 97]}} Med drugimi intelektualci, povezanimi s palmirskim dvorom, sta bila Nikostrat iz Trapeza in Kalinik iz Petre.{{sfn|Andrade|2013|p= [https://books.google.com/books?id=y6IaBQAAQBAJ&pg=PA336 336]}} Od 2. do 4. stoletja so sirski intelektualci trdili, da se grška kultura ni razvila v Grčiji, ampak je bila prevzeta z Bližnjega vzhoda.{{sfn|Andrade|2013|p= [https://books.google.com/books?id=y6IaBQAAQBAJ&pg=PA336 336]}} Po Jamblihu iz Halkide so veliki grški filozofi uporabili bližnjevzhodne in egipčanske ideje.{{sfn|Andrade|2013|p= [https://books.google.com/books?id=y6IaBQAAQBAJ&pg=PA337 337]}} Na palmirskem dvoru je verjetno prevladovala ta miselna šola s spremljajočo intelektualno pripovedjo, ki je Palmirsko dinastijo predstavljala kot rimsko cesarsko dinastijo, ki je nasledila perzijske, selevkidne in ptolemajske vladarje, ki so nekoč vladali v regiji, in iz katere je domnevno izvira helenistična kultura.{{sfn|Andrade|2013|p= [https://books.google.com/books?id=y6IaBQAAQBAJ&pg=PA337 337]}} Nikostrat je napisal zgodovino Rimskega cesarstva od [[Filip Arabec|Filipa Arabca]] do Odenata. Slednjega je predstavil kot zakonitega cesarskega naslednika in primerjal njegove uspehe s katastrofalnimi vladavinami drugih cesarjev.{{sfn|Andrade|2013|p= [https://books.google.com/books?id=y6IaBQAAQBAJ&pg=PA336 336]}} Zenobija se je v Egiptu lotila več obnov.{{sfn|Bowersock|1984|p= [http://quod.lib.umich.edu/b/basp/0599796.0021.001/38:4?page=root;size=100;view=image 32]}} Eden od [[Memnonova kolosa|Memnonovih kolosov]] je v antiki slovel po petju. Zvok je bil verjetno posledica razpok v kipu, sončni žarki pa so se poigravali z roso v razpokah.{{sfn|Bagnall|2004 |p= [https://books.google.com/books?id=5ig4uQC20_IC&pg=PA195 195]}} Zgodovinar Glen Bowersock je domneval, da je kraljica kolos obnovila in ga "utišala", kar bi pojasnilo poročila, da kolos v 4. stoletju vi več pel.{{sfn|Bowersock|1984|pp= [http://quod.lib.umich.edu/b/basp/0599796.0021.001/37:4?page=root;size=100;view=image 31], [http://quod.lib.umich.edu/b/basp/0599796.0021.001/38:4?page=root;size=100;view=image 32]}} =====Religija===== [[Slika:Relief Bel Baalshamin Yarhibol Aglibol MBA Lyon 1992-13.jpg|thumb|250px|alt=Bas-relief of four human-looking gods|Najpomembnejša palmirska božanstva: (od leve na desno) [[Bel (mitologija)|Bel]], [[Jarhibol]], [[Aglibol]] in [[Baalšamin]]]] Zenobija je prakticirala palmirsko [[poganstvo]],{{sfn|Macurdy|1937|p= [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=mdp.39015019188914;view=1up;seq=147 123]}} ki je častilo številne [[semiti|semitske]] bogove z [[Bel (mitologija)|Belom]] na čelu panteona.{{sfn|Butcher|2003|p= [https://books.google.com/books?id=YJPn3-rRjC0C&pg=PA345 345]}} Zenobija je sprejemala tudi [[Krščanstvo|kristjane]] in [[Judovstvo|Jude]],{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA86 86]}} Starodavni viri navajajo številne trditve o kraljičinem verskem prepričanju.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA65 65]}} [[Manihejstvo|Manihejski]] viri trdijo, da je bila Zenobija ena od njih.{{sfn|Ball|2016|p= [https://books.google.com/books?id=hblTDAAAQBAJ&pg=PA489 489]}} Rokopis iz leta 272 omenja, da je kraljica Palmire podpirala manihejce pri ustanavljanju skupnosti v Abidarju, ki je bil pod oblastjo kralja Amarōja. Kralj bi lahko bil lakmidski kralj Amr ibn Adi.{{sfn|Intagliata|2018|p= [https://books.google.com/books?id=l6RTDwAAQBAJ&pg=PA98 98]}} Bolj verjetno je mišljenje, da je Zenobija dopuščala vse kulte, da bi dobila podporo skupin, ki jih je Rim marginaliziral.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA65 65]}} [[Aleksandrija|Aleksandrijski]] škof [[Atanazij Veliki|Atanazij]] je zapisal, da Zenobija ni ''"predala cerkva Judom, da bi jih preuredili v [[Sinagoga|sinagoge]]"''.{{sfn|Teixidor|2005|p= [https://books.google.com/books?id=oZcr7SzzVYYC&pg=PA217 217]}} Kraljica, ki sicer ni bila kristjanka, se je zavedala moči škofov v krščanskih skupnostih.{{sfn|Teixidor|2005|p= [https://books.google.com/books?id=oZcr7SzzVYYC&pg=PA220 220]}} V Antiohiji, ki je veljala za predstavnico političnega nadzora Vzhoda in imela veliko krščansko skupnost, je Zenobija očitno ohranila oblast nad cerkvijo tako, da je pod svoje okrilje vzela vplivne klerike, verjetno tudi [[Pavel Samosatski|Pavla iz Samosate]].{{sfn|Teixidor|2005|p= [https://books.google.com/books?id=oZcr7SzzVYYC&pg=PA220 220]}} Pavlu je morda podelila naslov ''decunarius'' (nižji sodnik). Pavel je očitno užival kraljičino zaščito, ki mu je pomagala obdržati naslov antiohijskega škofa, dokler ga ni s tega položaja leta 268 odstavila škofovska sinoda.{{efn-lr|Pavel iz Samosate je za krščansko večino veljal za heretika. Obtožen je bil, da zanika Kristusov predobstoj.{{sfn|Macquarrie|2003|p= [https://archive.org/details/stubborntheologi0000macq/page/149 149]}} Najstarejša omemba razmerja med Zenobijo in Pavlom iz Samosate izhaja iz Atanazijeve ''Zgodovine arijanov'' iz 4. stoletja.{{sfn|Downey|2015|p= [https://books.google.com/books?id=gTTWCgAAQBAJ&pg=PA312 312]}} Po Evzebiju se je Pavel raje imenoval "ducenarius" in ne škof.{{sfn|Teixidor|2005|p= [https://books.google.com/books?id=oZcr7SzzVYYC&pg=PA220 220]}}{{sfn|Stoneman|2003|pp= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA149 149], [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA151 151]}} Obstajajo dokazi, da je v Zenobijini službi resnično imel ta položaj.{{sfn|Millar|1971|p= [https://books.google.com/books?id=DFLqCQAAQBAJ&pg=PA244 1]}} Za Pavlovo povabilo na palmirski dvor ni nobenega dokaza, njegov odnos z Zenobijo pa je v kasnejših virih pretiran.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA65 65]}}{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA86 86]}} Kraljica ga je podpirala verjetno samo zaradi svoje verske strpnosti.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA86 86]}}}}{{sfn|Millar|1971|p= [https://books.google.com/books?id=DFLqCQAAQBAJ&pg=PA244 1]}} ======Judovstvo====== Manj kot sto let po Zenobijinevem vladanju jo je [[Atanazij Veliki|Atanazij Aleksandrijski]] v svoji ''Zgodovini arijanstva'' imenoval Judinja.{{sfn|Teixidor|2005|p= [https://books.google.com/books?id=oZcr7SzzVYYC&pg=PA217 217]}} Leta 391 je nadškof [[Janez Zlatousti |Janez Zlatousti]] zapisal, da je bila Zenobija Judinja. Za Judinjo sta jo imela tudi sirski letopisec okoli leta 664 in škof Bar Hebreus v 13. stoletju.{{sfn|Teixidor|2005|p= [https://books.google.com/books?id=oZcr7SzzVYYC&pg=PA217 217]}} Francoski učenjak Javier Teixidor je menil, da je bila verjetno spreobrnjenka v judovstvo, kar dokazuje z njenimi tesni odnosi z [[rabin]]i.{{sfn|Teixidor|2005|p= [https://books.google.com/books?id=oZcr7SzzVYYC&pg=PA218 218]}} Teiksidor je bil prepričan, da se je Zenobija začela zanimati za judovstvo, ko je filozof [[Kasij Longin|Longin]] govoril o filozofu Porfiriju in njegovem zanimanju za [[Stara zaveza|Staro zavezo]].{{sfn|Teixidor|2005|p= [https://books.google.com/books?id=oZcr7SzzVYYC&pg=PA218 218]}} Čeprav so bili [[talmud]]ski viri sovražni do Palmire zaradi Odenatovega zatiranja Judov iz Nehardeje,{{sfn|Smallwood|1976|p= [https://books.google.com/books?id=FdQUAAAAIAAJ&pg=PA532 532]}} je Zenobija očitno imela podporo nekaterih judovskih skupnosti, zlasti v [[Aleksandrija|Aleksandriji]].{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA64 64]}} V [[Kairo|Kairu]]{{sfn|Smallwood|1976|p= [https://books.google.com/books?id=jSYbpitEjggC&pg=PA517 517]}} je bila najdena plošča z napisom, ki potrjuje podelitev imunitete judovski sinagogi v zadnji četrtini 1. tisočletja pr. n. št. Podelil jo je kralj Ptolomaj Everget (I. ali II.).{{sfn|Smallwood|1976|p= [https://books.google.com/books?id=jSYbpitEjggC&pg=PA517 517]}} Veliko kasneje je bila plošča ponovno napisana v spomin na obnovitev imunitete ''"po ukazu kraljice in kralja"''.{{sfn|Bowersock|1984|p= [http://quod.lib.umich.edu/b/basp/0599796.0021.001/38:4?page=root;size=100;view=image 32]}}{{sfn|Smallwood|1976|p= [https://books.google.com/books?id=jSYbpitEjggC&pg=PA517 517]}} Plošča ni datirana, črke pa kažejo na obdobje, daleč po [[Kleopatra VII.|Kleopatri]] in [[Mark Antonij|Marku Antoniju]]. Edina kandidata za kralja in kraljico Egipta, ki sta vladala po Ptolemajih, sta Zenobija in njen sin.{{sfn|Bowersock|1984|p= [http://quod.lib.umich.edu/b/basp/0599796.0021.001/38:4?page=root;size=100;view=image 32]}}{{sfn|Smallwood|1976|p= [https://books.google.com/books?id=jSYbpitEjggC&pg=PA518 518]}} Zgodovinarka E. Mary Smallwood je zapisala, da Zenobijini dobri odnosi z judovsko diasporo še niso pomenili, da so bili Judje iz Palestine zadovoljni z njenim vladanjem.{{sfn|Smallwood|1976|p= [https://books.google.com/books?id=FdQUAAAAIAAJ&pg=PA532 532]}} V ''Terumotu'', šesti razpravi [[Zeraim|Seder Zeraim]], je zgodba, kako sta amorejski rabin Ammi in rabin Samuel bar Nahmani obiskala Zenobijin dvor s prošnjo, naj osvobodi Juda (Zeir bar Hinena), zaprtega na njen ukaz.{{sfn|Hartmann|2001|p= [https://books.google.com/books?id=BdcHK8Ll1jMC&pg=PA330 330]}} Zenobija ju je zavrnila, rekoč: ''"Zakaj sta ga prišla osvobajat? On uči, da vaš stvarnik za vas dela čudeže. Zakaj ga ne reši Bog?”''{{sfn|Neusner|2010|p= [https://books.google.com/books?id=OClDBJfW79QC&pg=PA125 125]}} Med [[Avrelijan]]ovim pustošenjem Palmire, so palestinski naborniki s ''"palicami in gorjačami"'' morda bili Judje in odigrali pomembno vlogo pri Zenobijinem porazu in uničenju njenega mesta.{{sfn|Smallwood|1976|p= [https://books.google.com/books?id=FdQUAAAAIAAJ&pg=PA533 533]}} Nobenega dokaza ni, da je bila Zenobija rojena kot Judinja. Imena članov njene in moževe družine so [[Aramejščina|aramejska]].{{sfn|Teixidor|2005|p= [https://books.google.com/books?id=oZcr7SzzVYYC&pg=PA218 218]}} Idejo, da je bila spreobrnjenka, je verjetno sprožilo kraljičino domnevno pokroviteljstvo Pavla iz Samosate, ki je bil obtožen "judaiziranja".{{sfn|Smallwood|1976|p= [https://books.google.com/books?id=FdQUAAAAIAAJ&pg=PA532 532]}} Zenobijino judovstvo omenjajo samo krščanski viri in noben judovski vir.{{sfn|Graetz|2009|p= [https://books.google.com/books?id=pnMtoAjig7wC&pg=PA529 529]}} =====Uprava===== Kraljica je verjetno večino svojega vladanja preživela v Antiohiji,{{sfn|Teixidor|2005|p= [https://books.google.com/books?id=oZcr7SzzVYYC&pg=PA205 205]}} upravni prestolnici Sirije.{{sfn|Nakamura|1993|p= [http://grbs.library.duke.edu/article/view/3431 141]}} Pred monarhijo je imela Palmira institucije grškega mesta (''[[polis]]'') in ji je vladal senat, ki je bil odgovoren za večino civilnih zadev.{{sfn|Smith II|2013|p= [https://books.google.com/books?id=h5cMho6zFckC&pg=PA122 122]}}{{sfn|Smith II|2013|p= [https://books.google.com/books?id=h5cMho6zFckC&pg=PA127 127]}} Odenat in za njim Zenobija sta ohranila obstoječe palmirske ustanove.{{sfn|Sivertsev|2002|p= [https://books.google.com/books?id=OfWUkVoHP7YC&pg=PA72 72]}}{{efn-lr|Palmirski napis, napisan po njenem padcu, vsebuje ime palmirskega senatorja Septimija Hadudana.{{sfn|Hartmann|2001|p= [https://books.google.com/books?id=BdcHK8Ll1jMC&pg=PA384 384]}}}} Kraljica je kljub temu očitno vladala avtokratsko. Septimij Vorod, Odaenatov podkralj in eden najpomembnejših uradnikov Palmire, je po Zenobijinem vzponu izginil iz zapisov.{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA117 117]}} Kraljica je odprla vrata svoje vlade vzhodnemu plemstvu.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA86 86]}} Zenobijina najpomembnejša dvorjana in svetovalca sta bila njena generala Septemij Zabdas in Septimij Zabaj.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA95 95]}} Oba sta bila generala že pod Odenatom in sta od njega prejela ''gentilicij'' (priimek) "Septimij".{{sfn|Potter|2014|p= [https://books.google.com/books?id=7HKFAgAAQBAJ&pg=PA257 257]}} Odenat je spoštoval privilegij rimskega cesarja, da je imenoval guvernerje provinc.{{sfn|Ando|2012|p= [https://books.google.com/books?id=bpd3tBPN4v8C&pg=PA171 171]}} Zenobija je na začetku vladanja to politiko nadaljevala.{{sfn|Southern|2008|pp= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA87 87], [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA88 88]}} V vsakodnevno upravljanje se ni vmešavala, verjetno pa je imela moč ukazovati guvernerjem pri organizaciji obrambe meja.{{sfn|Southern|2008|p=[https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA88 88]}} Med uporom je ohranila rimske oblike uprave,{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA116 116]}} vendar je sama imenovala guvernerje, predvsem v Egiptu,{{sfn|Southern|2008|p=[https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA115 115]}} kjer je leta 270 oblast prevzel Julij Marcelin. Leta 271 mu je sledil Statilij Amijan.{{efn-lr|Eden od Statilijevih napisov je zanesljivo datiran v pomlad 272, zato bi ga za guvernerja imenovali tudi Rimljani po ponovnem prevzemu oblasti v Egiptu.{{sfn|Watson|2004|p=[https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA169 169]}}}}{{sfn|Southern|2008|p=[https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA88 88]}} ======Sporazum z Rimom====== [[Slika:AURELIANUS RIC V 381-795833.jpg|thumb|250px|Palmirski ''[[antoninijan]]'', kovan v Antiohiji leta 271; na njem sta upodobljena [[Avrelijan]] kot cesar (levo) in Vabalat kot kralj]] Zenobija se je sprva izogibala provociranju Rima, da bi zase in za sina zahtevala naslove, podedovane po Odenatu, rimskem podložniku in branilcu rimske vzhodne meje.{{sfn|Bryce|2014|p= [https://books.google.com/books?id=Xno9AgAAQBAJ&pg=PA299 299]}} Zdi se, da je po razširitvi svojega ozemlja poskušala biti priznana kot cesarska partnerica v vzhodni polovici cesarstva in je svojega sina predstavljala kot podrejenega cesarju.{{sfn|Bryce|Birkett-Rees|2016|p= [https://books.google.com/books?id=gDAFDAAAQBAJ&pg=PA282 282]}}{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA67 67]}}{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA118 118]}} Konec leta 270 je začela kovati denar s portretoma Avrelijana in Vabalata. Avrelijan je bil naslovljen kot cesar in Vabalat kot kralj.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA67 67]}} Cesarsko leto na zgodnjih primerkih kovancev je bilo samo Avrelijanovo.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA67 67]}} Od marca 271{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA68 68]}} je bil Avrelijan še vedno prikazan kot vrhovni vladar in bil v formuli za datiranje imenovan prvi, na kovancih pa se je začelo pisati tudi Vabalatovo vladarsko leto.{{sfn|Ando|2012|p= [https://books.google.com/books?id=G9qqBgAAQBAJ&pg=PA210 210]}} Njegova vladarska leta so se začela šteti leta 267, se pravi tri leta pred Avrelijanovimi, on sam pa je bil prikazan kot Avrelijanov starejši kolega.{{sfn|Ando|2012|p= [https://books.google.com/books?id=G9qqBgAAQBAJ&pg=PA210 210]}} Cesarjev blagoslov palmirske oblasti je vprašljiv.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA118 118]}} O Avrelijanovem sprejetju palmirske vladavine v Egiptu je mogoče sklepati iz [[Oksirhinski papirusi|Oksirhinkih papirusov]], datiranih po Avrelijanovih in Vabalatovih vladarskih letih.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA67 67]}}{{sfn|Ando|2012|p= [https://books.google.com/books?id=G9qqBgAAQBAJ&pg=PA211 211]}} Uradni dogovor ni dokazan na nobenem dokumentu. Dokazi temeljijo izključno na papirusih in skupnem datiranju kovancev.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA118 118]}} Da bi Avrelijan sprejel takšno delitev oblasti, je malo verjetno,{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA67 67]}} vendar zaradi kriz na zahodu leta 271 ni mogel ukrepati.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA67 67]}}{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA118 118]}} Njegovo očitno odobravanje Zenobijinih dejanj je bilo morda zvijača, da bi ji dal lažni občutek varnosti, medtem ko se je pripravljal na vojno.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA67 67]}}{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA118 118]}} Drug razlog za Avrelijanovo strpnost je morda bila njegova želja po zagotavljanju stalne dobave egiptovskega žita v Rim.{{sfn|Drinkwater|2005|p= [https://books.google.com/books?id=MNSyT_PuYVMC&pg=PA52 52]}} Nikjer ni zabeleženo, da je bila dobava žita prekinjena. Leta 270 so ladje z žitom plule v Rim kot običajno.{{sfn|Southern|2008|p=[https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA115 115]}} Nekateri sodobni učenjaki, kot je Harold Mattingly, trdijo, da je [[Klavdij II. Gotski]] sklenil z Zenobijo uradni sporazum, ki pa ga Avrelijan ni upošteval.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA188 188]}} ====Cesarica in odkrit upor proti Rimskemu cesarstvu==== [[Slika:ZENOBIA - RIC V 2 - 80000750.jpg|thumb|250px|Zenobijin kovanec iz leta 277, na katerem je prikazana kot cesarica; na revarzu kovanca je podoba boginje [[Junona|Junone]]]] Napis iz avgusta 271, najden v Palmiri, imenuje Zenobijo ''eusebes'' (pobožna).{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA68 68]}} Na naslov, ki so ga sicer uporabljali rimski cesarji, bi lahko gledali kot kraljičin korak do cesarskega naslova.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA69 69]}} Na drugem napisu se omenja kot ''sebaste'', kar je grški ekvivalent cesarice (latinsko ''Augusta''), in bi lahko pomenil priznanje rimskega cesarja.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA69 69]}} V poznem letu 271 se na računih za egiptovsko žito Avrelijan in Vabalat imenujeta avgusta (''Augusti'').{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA69 69]}} Palmira je nazadnje uradno prekinila odnose z Rimom.{{sfn|Dignas|Winter|2007|p= [https://books.google.com/books?id=MG2hqcRDvJgC&pg=PA161 161]}} Aleksandrijska in Antiohijska kovnica sta aprila 272 s kovancev odstranili Avrelijanov portret in izdali nove tetradrahme v Vabalatovem in Zenobijinem imenu, na katerih sta se imenovala Avgust oziroma Avgusta.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA69 69]}} Zenobijin prevzem cesarskih naslovov je pomenil [[Uzurpator|uzurpacijo]], objavo neodvisnosti od Avrelijana in odprt upor proti njemu.{{sfn|Southern|2015|p= [https://books.google.com/books?id=2p9hCQAAQBAJ&pg=PA169 169]}} Časovni okvir dogodkov in vzrok za Zenobijino razglasitev za cesarico sta nejasna.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA120 120]}} V drugi polovici leta 271{{sfn|Potter|2014|p= [https://books.google.com/books?id=7HKFAgAAQBAJ&pg=PA266 266]}} se je Avrelijan odpravil na pohod na vzhod, a ga je moral odložiti zaradi [[Goti|Gotov]] na [[Balkan]]u.{{sfn|Southern|2015|p= [https://books.google.com/books?id=2p9hCQAAQBAJ&pg=PA169 169]}} Dogodki so Zenobijo morda vznemirili in spodbudili k prevzemu cesarskega naslova.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA120 120]}} Kraljica se je hkrati verjetno zavedala neizogibnosti odprtega konflikta z Avrelijanom in se odločila, da bi bilo hlinjenje podrejenosti nekoristno.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA121 121]}} Menila je tudi, da bi prevzem cesarskega naslova združil vojsko za njeno stvar.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA121 121]}} Zdi se, da je bila Avrelijanova kampanja glavni razlog za palmirsko razglasitev cesarstva in odstranitev njegovega portreta z Zenobijinih kovancev.{{sfn|Young|2003|p= [https://books.google.com/books?id=E5yCAgAAQBAJ&pg=PA162 162]}}{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA69 69]}} ====Padec==== [[Slika:AurelianusPalmyra272.png|thumb|300px|Potek Avrelijanovaga pohoda]] Uzurpacija, ki se je začela konec marca ali v začetku aprila 272, se je končala avgusta istega leta.{{sfn|Hartmann|2001|p= [https://books.google.com/books?id=BdcHK8Ll1jMC&pg=PA359 359]}} Avrelijan je zimo 271–272 preživel v [[Bizanc]]u{{sfn|Southern|2015|p= [https://books.google.com/books?id=2p9hCQAAQBAJ&pg=PA170 170]}} in verjetno aprila 272 preko [[Bospor]]ja odšel v [[Anatolija|Malo Azijo]].{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA133 133]}} Galatija je zlahka padla, ker so Palmirci očitno umaknili svoje vojaške posadke. Glavno mesto province [[Ankara|Ankira]] je bila osvojena brez boja.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA71 71]}} Vsa mesta v Mali Aziji so odprla svoja vrata rimskemu cesarju. Upirala je se samo [[Tiana]], preden se je predala. Avrelijanu se je odprla pot za invazijo na Sirijo, središče Palmircev.{{sfn|Watson|2004|pp= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA71 71], [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA72 72]}} Sočasna rimska odprava je maja 272 dosegla Egipt. Rimljani so do začetka junija zavzeli Aleksandrijo, tretji teden junija pa še preostali Egipt.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA71 71]}} Zdi se, da je Zenobija umaknila večino svoje vojske tudi iz Egipta, da bi se osredotočila na obrambo Sirije. Njena izguba bi pomenila konec Palmire.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA133 133]}} Maja 272 se je Avrelijan odpravil proti Antiohiji.{{sfn|Hartmann|2001|p= [https://books.google.com/books?id=BdcHK8Ll1jMC&pg=PA368 268]}} Približno 40 kilometrov severno od mesta je v bitki pri Imah premagal palmirsko vojsko pod poveljstvom generala Zabdasa.{{sfn|Hartmann|2001|p=[https://books.google.com/books?id=BdcHK8Ll1jMC&pg=PA368 268]}}{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA73 73]}} Zenobija se je po porazu s svojo vojsko umaknila iz Antiohije v [[Homs |Emeso]].{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA74 74]}} Da bi prikrila poraz in naredila svoj umik varnejši, je širila poročila, da je bil Avrelijan ujet. Zabdas je našel moža, ki je bil podoben rimskemu cesarju, in z njim paradiral skozi Antiohijo.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA137 137]}} Naslednji dan je v mesto vstopil Avrelijan, preden je odšel na jug.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA74 74]}} Potem ko je premagal palmirski garnizon južno od Antiohije,{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA75 75]}} je nadaljeval pohod, da bi se v bitki pri Emesi spopadel z Zenobijo.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA75 75]}} Na ravnini pred Emeso se je zbrala palmirska vojska s 70.000 vojaki.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA75 75]}} V začetnem navdušenju in želji po čimprejšnji zmagi je hitro napadla in prekinila svoje vrste, kar je omogočilo rimski pehoti, da je napadla njen bok.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA75 75]}} Poražena Zenobija se je po nasvetu svojega vojnega sveta odpravila v svojo prestolnico in za seboj pustila svojo zakladnico.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA76 76]}} V Palmiri se je pripravila na obleganje.{{sfn|Powers|2010|p= [https://books.google.com/books?id=A7joBeDsajcC&pg=PA133 133]}} Avrelijan je blokiral oskrbovalne poti{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA143 143]}} in se verjetno začel pogajati.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA144 144]}} ''Historia Augusta'' omenja, da je Zenobija zagrozila, da se bo proti Avrelijanu borila s pomočjo svojih perzijskih zaveznikov. Zgodbo si je verjetno izmislil in uporabil Avrelijan, da bi Zenobijo povezal z največjim sovražnikom Rima.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA144 144]}} Če bi takšno zavezništvo obstajalo, bi izbruhnila velika obmejna vojna, vendar se to ni zgodilo.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA144 144]}} Ko so se razmere poslabšale, je kraljica odšla iz mesta v Perzijo in nameravala poiskati pomoč pri nekdanjem sovražniku Palmire. Po [[Zosim]]u je jahala ''"kamelo, najhitrejšo v svoji pasmi in hitrejšo od katerega koli konja"''.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA76 76]}}{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA145 145]}} ==Ujetništvo== [[Slika:Poikile quadriportico Villa Adriana.jpg|thumb|alt=Man-made pond with ducks swimming and hills in the background|Vila v [[Tivoli, Rim|Tiburju]], kjer naj bi Zenobija preživela svoje zadnje dni]] Avrelijan je za bežečo kraljico poslal oddelek vojakov, ki jo je ujel, preden ji je uspelo priti preko [[Evfrat]]a v [[Perzija|Perzijo]].{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA145 145]}} Palmira je kapitulirala kmalu potem, ko je avgusta 272 izvedela za Zenobijino ujetje.{{efn-lr|Veliko staroveških piscev, vključno z Ivamom Malalo, Rufijem Festom, Jordanom in Jurijem Sinkelom, je napačno pisalo, da je bila Zenobija ujeta v Imah.{{sfn|Downey|2015|p= [https://books.google.com/books?id=gTTWCgAAQBAJ&pg=PA267 267]}}}}{{sfn|Hartmann|2001|p= [https://books.google.com/books?id=BdcHK8Ll1jMC&pg=PA384 384]}}{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA77 77]}} Avrelijan je njo in sina poslal v Emeso na sojenje. Kraljici je sledila večina palmirske elite, vključno z Longinom.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA146 146]}} Po pisanju ''Historiae Augustae'' in Zosima je Zenobija za svoja dejanja krivila svoje svetovalce, vendar sojenja ne opisuje noben sodobni vir, ampak samo kasnejši, njej sovražni rimski viri.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA146 146]}} Kraljičina strahopetnost po porazu je bila verjetno Avrelijanova propaganda. Cesarju je namreč koristilo, da je Zenobijo naslikal kot sebično in izdajalsko, kar naj bi Palmirce odvrnilo od tega, da bi jo častili kot junakinjo.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA146 146]}} Avrelijan je dal usmrtiti večino svojih ujetnikov, Zeobiji in sinu pa je prizanesel, da bi z njo paradirali v svojem načrtovanem triumfu v Rimu.{{sfn|Watson|2004|pp= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA79 79], [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA84 84]}} Zenobijina usoda po sojenju v Emesi je negotova, saj so stari zgodovinarji pustili nasprotujoča si poročila.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA156 156]}} Zosim je zapisal, da je umrla na poti v Rim, še preden je prečkala [[Bospor]]. Po tem poročilu je kraljica zbolela ali umrla od lakote.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA156 156]}} Na splošno nezanesljiv kronist Ivan Malala{{sfn|Dumitru|2016|p= 261}} je zapisal, da je Avrelijan ponižal Zenobijo tako, da je na [[dromedar]]ju paradirala po vzhodnih mestih. V Antiohiji jo je cesar dal za tri dni prikleniti na pobočju nad hipodromom, da je bila na ogled mestnemu prebivalstvu.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA156 156]}}{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA79 79]}} Malala je svoje poročilo zaključil z zapisom, da se je Zenobija pojavila v Avrelijanovem triumfu in bila nato obglavljena.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA159 159]}} Večina starodavnih zgodovinarjev in sodobnih znanstvenikov se strinja, da je bila Zenobija prikazana v Avrelijanovem triumfu leta 274.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA159 159]}} Zosim je edini vir, ki omenja, da je kraljica umrla, preden je prispela v Rim, zaradi česar je njegovo poročilo vprašljivo.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA83 83]}} Javno ponižanje, o katerem piše Malala, je verjetno, saj bi Avrelijan verjetno želel javno objaviti svoje zatrtje upora v Palmiri.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA156 156]}} Zenobijino obglavljenje opisuje samo Malala. Po mnenju drugih zgodovinarjev je po Avrelijanovem triumfu niso usmrtili.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA159 159]}} ''Historia Augusta'' piše, da je dal Avrelijan Zenobiji vilo v [[Tivoli, Rim|Tiburju]] v bližini Hadrijanove vile, kjer je živela s svojimi otroki.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA160 160]}}{{sfn|Bryce|2014|p= [https://books.google.com/books?id=q8Z7AgAAQBAJ&pg=PA317 317]}} Zonara je zapisal, da se je Zenobija poročila s plemičem,{{sfn|Banchich|Lane|2009|p= [https://books.google.com/books?id=8_CBAgAAQBAJ&pg=PA60 60]}} Sinkel pa, da se je poročila z rimskim senatorjem.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA160 160]}} Vila, v kateri je domnevno živela, je postala rimska turistična zanimivost.{{sfn|Southern|2015|p= [https://books.google.com/books?id=2p9hCQAAQBAJ&pg=PA171 171]}} ==Naslovi== [[Slika:Zenobia lead token.png|thumb|250px|Svinčen žeton iz okoli leta 268; napis se bere ''"kraljica Zenobija"'']] Kraljica je svoj visok položaj dosegla zaradi mladoletnosti svojega sina.{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA121 121]}} Herodijanovemu kronanju v čast so leta 263 v Palmiri postavili kip.{{sfn|Hartmann|2001|p= [https://books.google.com/books?id=BdcHK8Ll1jMC&pg=PA178 178]}} Po napisu na podstavku sodeč sta postavitev naročila takratna diumvira - magistrat Palmire Septimij Vorod in kraljičin zakladnik Julij Avrelij.{{sfn|Dodgeon|Lieu|2002|p= [https://books.google.com/books?id=3gGKAgAAQBAJ&pg=PA67 67]}} Zenobija je na njem omenjena kot kraljica, se pravi, da je naslov uporabljala že med Odenatovim vladanjem.{{sfn|Potter|1996|p=274}} Napis na miljniku na cesti med Palmiro in Emeso, datiran v zgodnje obdobje njenega vladanja,{{sfn|Millar|1993|p= [https://books.google.com/books?id=IA-YlZqHv90C&pg=PA172 172]}} jo naslavlja ''"vzvišena kraljica, mati kralja kraljev"''.{{sfn|Ando|2012|p= [https://books.google.com/books?id=2fTcCQAAQBAJ&pg=PA209 209]}} Napis je prvi, ki omenja njen uradni položaj.{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA118 118]}} Enako je naslovljena tudi na svinčenem žetonu iz [[Antiohija|Antiohije]].{{efn-lr|Napis je v delu z naslovom ''"Palmyrene Aramaic Texts"''{{sfn|Magnani|Mior|2017|p=[https://books.google.com/books?id=diolDwAAQBAJ&pg=PA106 106]}} avtorjev Delberta R. Hillersa in Eleonore Cussini pod PAT 2827 datiran v leto 268.{{sfn|Cussini|2005|p= [https://books.google.com/books?id=oZcr7SzzVYYC&pg=PA27 27]}} Napis se bere: kraljica Zenobija.{{sfn|Cussini|2005|p= [https://books.google.com/books?id=oZcr7SzzVYYC&pg=PA27 27]}}}}{{sfn|Cussini|2005|p= [https://books.google.com/books?id=oZcr7SzzVYYC&pg=PA27 27]}}{{sfn|Bland|2011|p= [https://www.academia.edu/2525613/_The_coinage_of_Vabalathus_and_Zenobia_from_Antioch_and_Alexandria_Numismatic_Chronicle_171_2011 133]}} Najzgodnejša potrditev Zenobije kot kraljice Palmire je napis na podstavku kipa, ki sta ga postavila generala Zabdas in Zabaja avgusta 271. Na njem je omenjena kot ''"najslavnejša in pobožna kraljica"''.{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA118 118]}}{{sfn|Dodgeon|Lieu|2002|p= [https://books.google.com/books?id=3gGKAgAAQBAJ&pg=PA77 77]}} Na nedatiranem miljniku, najdenem v bližini [[Biblos|Biblosa]], je Zenobija naslovljena ''sebaste'' (cesarica).{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA120 120]}} Kraljica ni bila nikoli priznana kot edini monarh v Palmiri, čeprav je bila ''[[de facto]]'' suveren cesarstva.{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA119 119]}} V napisih je vedno povezana z možem ali sinom, razen v Egiptu, kjer se je nekaj kovancev kovalo samo v njenem imenu.{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA119 119]}} Na kovancih je Zenobija privzela naslov avgusta (cesarica) leta 272{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA69 69]}} in vladala pod [[Vladarsko ime|vladarskim imenom]] Septimija Zenobija Avgusta.{{sfn|Macurdy|1937|p= [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=mdp.39015019188914;view=1up;seq=137 113]}} ==Potomci== [[Slika:Hairan I.jpg|thumb|200px|Septimij Herodijan bi lahko bil ista oseba kot verjetno Zenobijin sin Hairan II.]] Ali je imela Zenobija poleg Vabalata še kakšnega drugega otroka, ni jasno. Njihova domnevna identiteta je predmet znanstvenih razprav. Na odtisu Vabalatovega pečata je podoba otroka z imenom Hairan (II.), ki bi lahko bil Vabalatov brat, vendar na pečatu ni niti datuma niti imena matere.{{sfn|Hartmann|2001|p= [https://books.google.com/books?id=BdcHK8Ll1jMC&pg=PA111 111]}} Udo Hartmann enači Odenatovega sina Herodijana s Hairanom I., Odenatovim sinom, ki se pojavlja v palmirskih napisih že leta 251.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA9 9]}} David S. Potter je v nasprotju z njim predlagal, da je Hairan II. Zenobijin sin, Hairan I. pa Odenatov sin Herodijan.{{sfn|Potter|2014|p= [https://books.google.com/books?id=hGuGAgAAQBAJ&pg=PT585 85]}} Nathanael Andrade je trdil, da so Hairan I., Herodijan in Hairan II. ista oseba, in zavračal obstoj kakšnega drugega Hairana.{{sfn|Andrade|2018|p= [https://books.google.com/books?id=mLhwDwAAQBAJ&pg=PA121 121]}} Sporni palmirski napisi omenjajo mater kralja Septimija Antioha, ne omenjajo pa njenega imena. Nekaj znanstvenikov meni, da je to bila Zenobija, drugi pa njihovo mnenje zavračajo.{{sfn|Macurdy|1937|p= [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=mdp.39015019188914;view=1up;seq=137 113]}} Septimij Antioh bi lahko bil Vabalatov mlajši brat ali predstavljen kot tak iz političnih razlogov. Antioh je bil razglašen za cesarja leta 273, ko se je Palmira drugič uprla Rimu.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA5 5]}} Če je bil Zenobijin sin, je bil verjetno otrok in ni mogel biti Odenatov sin. Zosim ga je opisal kot nepomembnega in neprimernega pet let starega otroka.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA81 81]}} Macurdy bere Zosimovo besedilo drugače in trdi, da Antioh najverjetneje ni bil Zenobijin sin, ampak iz družine, ki je izkoristila Zenobijino ime za upravičenje svojih zahtev po prestolu.{{sfn|Macurdy|1937|p= [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=mdp.39015019188914;view=1up;seq=137 113]}} Herenijan in Timolaj sta kot Zenobijina otroka omenjena samo v ''[[Historia Augusta|Historii Augusti]]''.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA10 10]}} Herenijan bi lahko bil združitev Hairana in Herodijana, Timolaj pa je verjetno izmišljen,{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA58 58]}} čeprav zgodovinar Dietmar Kienast domneva, da bi lahko bil Vabalat.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA174 174]}} Po pisanju ''Historiae Augustae'' so bili Zenobijini potomci med vladanjem cesarja [[Valens]]a (vladal 364–375) rimski plemiči.{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA187 187]}} Evtropij in Hieronim omenjata kraljičine potomce v Rimu v 4. in 5. stoletju.{{sfn|Bryce|2014|p= [https://books.google.com/books?id=q8Z7AgAAQBAJ&pg=PA317 317]}}{{sfn|Southern|2015|p= [https://books.google.com/books?id=2p9hCQAAQBAJ&pg=PA171 171]}} Potomci bi lahko bili otroci Rimljanke, poročene z Zenobijinim sinom, ali so v Rim prišli iz Palmire skupaj z njo. Oboje je vprašljivo.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA60 60]}}{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA84 84]}} Zonara je edini zgodovinar, ki omenja tudi Zenobijine hčerke.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA60 60]}}{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA84 84]}} Ena od njih naj bi bila poročena s cesarjem [[Avrelijan]]om, druge pa z vplivnimi Rimljani.{{sfn|Banchich|Lane|2009|p= [https://books.google.com/books?id=8_CBAgAAQBAJ&pg=PA60 60]}} Poroka Zenobijeve hčerke s cesarjem je po Southernovem mnenju izmišljena.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA160 160]}} Druga sporna trditev je sorodstvo sv. Zenobija Firenškega (337-417) s kraljico. Družina bankirjev Girolami je leta 1286{{sfn|Cornelison|2002|p= 441}} prvič omenila svoje sorodstvo s sv. Zenobijem{{sfn|Cornelison|2002|p= 436}} in trdila, da je preko njega Zenobijina potomka.{{sfn|Cornelison|2002|p= 440}} == Ocena in zapuščina== Ocenjevanje Zenobije je težavno. Ko je bila moževa oblast ogrožena, je sama pogumno prevzela oblast in zaščitila regijo v vakuumu oblasti po Odenatovi smrti.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA87 87]}} Po Watsonovem mnenju se Zenobije ne sme obravnavati niti kot ''"trgovke z naslovi"'' niti kot nesebične junakinje.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA88 88]}} Po mnenju zgodovinarja Davida Grafa ''"je v imenu svojega sina resno prevzela naslove in odgovornosti; njen program ni bil samo bolj ambiciozen, ampak tudi bolj ekumenski in domiseln od Odenatovega"''.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA88 88]}} Zenobija je navdihnila učenjake, akademike, glasbenike in igralce. Njena slava se je razširila na zahod na Bližnjem vzhodu pa je bila popolna.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA1 1]}} Kot junaško kraljico s tragičnim koncem so jo postavljali ob [[Kleopatra VII.|Klepatro]] in [[Budika|Budiko]].{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA1 1]}} Legende so jo spremenile v idol, ki ga je bilo mogoče reinterpretirati in prilagoditi potrebam pisateljev in zgodovinarjev. Zenobija je postala borec za svobodo, junak zatiranih, nacionalni simbol{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA2 2]}} in vzor vladarice.{{sfn|Slatkin|2001|p= [https://archive.org/details/womenartistsinhi00slat 144]}} Po mnenju zgodovinarja Michaela Rostovtzeffa se je z Zenobijo kot žensko, ki je ustvarila vojaško moč in intelektualni dvor, rada primerjala ruska carica [[Katarina Velika]].{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA121 121]}} V 30. letih prejšnjega stoletja je, zahvaljujoč se egiptovskemu feminističnemu tisku, Zenobija kot močna nacionalna ženska voditeljica postala ikona za bralke ženskih revij v arabsko govorečem svetu.{{sfn|Booth|2011|p= [https://books.google.com/books?id=nr9Ivt-pc0IC&pg=PA239 239]}} Njena zapuščina se je najdlje obdržala v [[Sirija|Siriji]], kjer je kraljica nacionalni simbol.{{sfn|Sahner|2014|p= [https://books.google.com/books?id=dBIoBgAAQBAJ&pg=PT153 134]}} Postala je ikona sirijskih nacionalistov. Svoj kult ima tudi med Sirijci, izobraženimi na Zahodu. Leta 1871 je novinar Salim al-Bustani svoj roman naslovil ''Zenobia malikat Tadmor'' (''Zenobija, kraljica Palmire'').{{sfn|Choueiri|2013|p= [https://books.google.com/books?id=zUJFAQAAQBAJ&pg=PA66 66]}} Sirijski nacionalist Ilyas Matar, ki je leta 1874{{sfn|Iggers|Wang|Mukherjee|2013|p= [https://books.google.com/books?id=AXXaAAAAQBAJ&pg=PA94 94]}}{{sfn|Abu-Manneh|1992|p= [https://books.google.com/books?hl=nl&id=5Z66AAAAIAAJ&dq 22]}} napisal prvo zgodovino Sirije v arabskem jeziku z naslovom ''Al-'Uqud al-durriyya fi tarikh al-mamlaka al-Suriyya'' (''Biserna ogrlica v zgodovini Sirijskega kraljestva''),{{sfn|Choueiri|2013|p= [https://books.google.com/books?id=aUJFAQAAQBAJ&pg=PA226 226]}} je bil navdušen nad Zenobijo in jo vključil v svojo knjigo.{{sfn|Choueiri|2013|p= [https://books.google.com/books?id=zUJFAQAAQBAJ&pg=PA51 51]}} Za Materja je bila kraljica upanje za novo Zenobijo, ki bi obnovila nekdanjo veličastnost Sirije.{{sfn|Choueiri|2013|p= [https://books.google.com/books?id=zUJFAQAAQBAJ&pg=PA51 51]}} Drugo zgodovino Sirije je leta 1881 napisal Jurji Yanni.{{sfn|Pipes|1992|p= [https://books.google.com/books?id=J3PsAb1uV94C&pg=PA14 14]}} V njej je Zenobijo imenoval "hči domovine" in hrepenel po njeni "slavni preteklosti".{{sfn|Choueiri|2013|p= [https://books.google.com/books?id=zUJFAQAAQBAJ&pg=PA57 57]}} Yanni je Avrelijana opisal kot tirana, ki je z Zenobijino aretacijo Sirijo prikrajšal za srečo in neodvisnost.{{sfn|Choueiri|2013|p= [https://books.google.com/books?id=zUJFAQAAQBAJ&pg=PA57 57]}} V sodobni Siriji je Zenobija simbol domoljubja. Njena slika se je pojavila na bankovcih,{{sfn|Sahner|2014|p= [https://books.google.com/books?id=dBIoBgAAQBAJ&pg=PT153 134]}} leta 1997 pa je bila glavna oseba v televizijski seriji ''Al-Ababeed'' (''Anarhija''),{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA1 1]}} ki so jo gledali milijoni gledalcev v arabskem svetu.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA1 1]}} V izraelsko-palestinskih konfliktih, gledanih s sirskega stališča, kraljica simbolizira palestinski "boj za pridobitev pravice do samoodločbe".{{sfn|Sahner|2014|p= [https://books.google.com/books?id=dBIoBgAAQBAJ&pg=PT153 134]}} Zenobija je bila tudi oseba biografije Mustafe Tlassa, nekdanjega ministra za obrambo Sirije in ene najvidnejših sirskih osebnosti.{{sfn|Sahner|2014|p= [https://books.google.com/books?id=dBIoBgAAQBAJ&pg=PT153 134]}} ==Mit, romantika in ljudsko izročilo== Zenobija je bila predmet romantičnih in ideološko usmerjenih biografij starodavnih in sodobnih pisateljev.{{sfn|Sartre|2005|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA16 16]}}{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA10 10]}}{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA10 10]}} Najvidnejši primer ideološkega opisa Zenobijinega življenja je ''Historia Augusta''. Njen avtor je sam priznal, da je bil opis namenjen kritiziranju cesarja [[Galien]]a.{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA10 10]}} Po ''Historii Augusti'' je bil Galien šibek vladar, ker je dovolil ženski, da je vladala delu cesarstva. Zenobija je prikazana kot bolj sposobna vladarica od njega. V življenjepisu [[Klavdij II. Gotski|Klavdija Gotskega]], hvaljenega in zmagovitega cesarja, se kraljičina podoba spremeni. Prikazana je kot zaščitnica vzhodne rimske meje, na katero je Klavdij modro prenesel del svoje oblasti.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA11 11]}} Ko ''Historia Augusta'' pride do [[Avrelijan]]a, se avtorjev pogled na Zenobijo drastično spremeni. Prikazana je kot pregrešna, predrzna in ponosna strahopetnica.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA11 11]}} Njena modrost je bila diskrediti{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA12 12]}} Kraljičin spol je za ''Historio Augusto'' predstavljal dilemo, ker je vrgel senco na Avrelijanovo zmago nad njo.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA85 85]}} Avtor je Zenobiji pripisal številne moške lastnosti, da je Avrelijan lahko postal zmagovalec in junak, ki je zatrl nevarno [[Amazonke|amazonsko]] kraljico.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA85 85]}} Zenobija je imela jasen, možat glas, se oblačila kot cesar in ne kot cesarica, jezdila konje, namesto spremljevalk so jo spremljali evnuhi, korakala je s svojo vojsko, pila s svojimi generali, bila previdna z denarjem, v nasprotju s stereotipnimi potrošniškimi navadami njenega spola, in se je ukvarjala z moškimi hobiji, kot je lov.{{sfn|Watson|2004|p= [https://books.google.com/books?id=kJ2JAgAAQBAJ&pg=PA86 86]}} [[Giovanni Boccaccio]] je napisal domišljijsko zgodbo o kraljici iz 14. stoletja, ki je bila v otroštvu razposajenka, ki se je raje pretepala s fanti, se potepala po gozdovih in ubijala koze, kot se igrala kot druge deklice.{{sfn|Fraser|2011|p= [https://books.google.com/books?id=iW5VS9G6unUC&pg=PT79 79]}} Tema romantiziranih poročil je bila Zenobijina čistost. Po ''Historii Augusti'' je zaničevala spolni odnos in Odaenatu dovolila priti v njeno posteljo le zaradi spočetja.{{sfn|Fraser|2011|p= [https://books.google.com/books?id=iW5VS9G6unUC&pg=PT79 79]}} Njena cenjena čistost je navdušila nekatere moške zgodovinarje. Edward Gibbon, na primer, je zapisal, da je Zenobija v čistosti in hrabrosti presegla [[Kleopatra VII.|Kleopatro]].{{sfn|Fraser|2011|p= [https://books.google.com/books?id=iW5VS9G6unUC&pg=PT79 79]}} Po Boccacciu je Zenobija varovala svojo nedolžnost, ko se je kot otrok borila s fanti.{{sfn|Fraser|2011|p= [https://books.google.com/books?id=iW5VS9G6unUC&pg=PT79 79]}} Obiskovalci Palmire v 17. stoletju so ponovno spodbudili romantično zanimanje zahodnega sveta za Zenobijo.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA12 12]}} Zanimanje je doseglo vrhunec sredi 19. stoletja, ko je lady Hester Stanhope obiskala Palmiro in zapisala, da se meščani obnašajo, ko da je kraljica. Pozdravili naj bi jo s petjem in plesom, na mestnih stebrih pa so stali beduinski bojevniki.{{sfn|Ball|2016|p= [https://books.google.com/books?id=hblTDAAAQBAJ&pg=PA85 85]}} O njej so pisali tudi biografi, romanopisci in dramatiki 20. stoletja.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=DqMrR29Cc7MC&pg=PA16 16]}} == Izbrani kulturni prikazi== {{Multiple image|align=right|direction=vertical|image1=Hosmer.jpg|image2=Herbert Schmalz-Zenobia.jpg|alt1=Bust of Zenobia|caption1=Harriet Hosmer (1857): ''Zenobija, kraljica Palmire'' (1857)|alt2=Painting of Zenobia gazing over Plamyra|caption2=Herbert Gustave Schmalz (1888): ''Zenobijin zadnji pogled na Palmiro'' }} * Kipi :* Harriet Hosmer !857): ''Zenobija, kraljica Palmire''; kip je razstavljen na Institutu za umetnost Čikaga{{sfn|Kelly|2004|p= [https://books.google.com/books?id=PfLzXKeVKzEC&pg=PA8 8]}} :* Harriet Hosmer (1859): ''Zenobja v verigah''; izdelana sta bila dva kipa; eden od njiju je v Huntingtonski knjižnici, drugi pa v Muzeju umetnosti St. Louisa{{sfn|Palmer|2020|p= [https://books.google.com/books?id=mKLWDwAAQBAJ&pg=PA155 155]}} * Književnost :* Chaucer pripoveduje zgoščeno zgodbo o Zenobiji v ''The Monk's Tale'' v eni od svojih nanizank tragedij{{sfn|Godman|1985|p= [https://books.google.com/books?id=I4U4AAAAIAAJ&pg=PA272 272]}}{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA113 113]}} :* Pedro Calderón de la Barca (1625): ''La gran Cenobia''{{sfn|Quintero|2016|p= [https://books.google.com/books?id=1u0FDAAAQBAJ&pg=PA52 52]}} :* François Hédelin (1647): ''Zénobie, tragédie. Où la vérité de l'Histoire est conservée dans l'observation des plus rigoureuses règles du Poème Dramatique''{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA198 198]}} :* Adelaide O'Keeffe (1814): ''Zenobia, Queen of Palmyra; a Narrative, Founded on History''{{sfn|Ruwe|2012|p= 30}} :* Alexander Baron (1956): ''The Queen of the East''{{sfn|Hartmann|2001|p= [https://books.google.com/books?id=BdcHK8Ll1jMC&pg=PA472 472]}} :* Bernard Simiot (1978): ''Moi, Zénobie reine de Palmyre''{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA16 16]}} :*Judith Weingarten (2006): ''The Chronicle of Zenobia''.{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=ecfiAAAAQBAJ&pg=PA16 16]}} * Slike :* Giambattista Tiepolo (zgodnje 18. stoletje): ''Kraljica Zenobija nagovarja svoje vojake''{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA15 15]}} :* Herbert Gustave Schmalz (1888): ''Zadnji pogled kraljice Zenobije na Palmiro''{{sfn|Stoneman|2003|p= [https://books.google.com/books?id=8kLFfE1qPhIC&pg=PA200 200]}} * Opere :* [[Tomaso Albinoni]] (1694): ''Zenobija''; skladateljeva prva opera{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA14 14]}} :* Leonardo Leo (1725): ''Zenobija v Palmiri''{{sfn|Macy|2008|p= [https://books.google.com/books?id=N0zthpCZuAUC&pg=PA472 472]}} :* Johann Adolph Hasse (1761): ''Zenobija''{{sfn|Hansell|1968|p= [https://books.google.com/books?id=ap8JAQAAMAAJ&q 108]}} :* Pasquale Anfossi (1789): ''Zenobija v Palmiri'{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA15 15]}} :* [[Giovanni Paisiello]] (1790): ''Zenobija v Palmiri''{{sfn|Southern|2008|p= [https://books.google.com/books?id=wnTOBAAAQBAJ&pg=PA15 15]}} :* [[Gioachino Rossini]] (1813): ''Avrelijan v Palmiri''{{sfn|Gallo|2012|p= [https://books.google.com/books?id=mcEiihJ5p9MC&pg=PA254 254]}} :* Silas G. Pratt (1882): ''Zenobija, kraljica Palmire''{{sfn|Hartmann|2001|p= [https://books.google.com/books?id=BdcHK8Ll1jMC&pg=PA473 473]}} :* Mansour Rahbani (2007): ''Zenobija''{{sfn|Fraser|2011|p= [https://books.google.com/books?id=iW5VS9G6unUC&pg=PT86 86]}} * Igra :* Nick Dear (1995): ''Zenobija''{{sfn|Dear|2014|p= [https://books.google.com/books?id=H1W8BQAAQBAJ&pg=PT118 118]}} * Pesem :* Bratje Rabhani (1971): ''Zenobija'' v muziklu ''Nas Min Waraq'' (''Ljudstvo papirja''){{sfn|Aliksān|1989|p= [https://books.google.com/books?id=nuMLAAAAIAAJ&q 112]}} * Film :* ''Nel Segno di Roma'' (''V znamenju Rima''), italijanski film iz leta 1959 z Anito Ekberg v vlogi Zenobije{{sfn|Wood|2006|p= [https://books.google.com/books?id=6ReFDAAAQBAJ&pg=PA59 59]}} * Televizija :* ''Al-Ababeed'' (1997), sirijska televizijska serija{{sfn|Gallo|2012|p=1}} ==Opombe== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|3}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{cite book|chapter=The Establishment and dismantling of the province of Syria, 1865–1888|title=Problems of the modern Middle East in historical perspective: essays in honour of Albert Hourani|first= Butrus|last=Abu-Manneh|editor1-first=John P.|editor1-last=Spagnolo|year=1992|publisher=Ithaca Press (for the Middle East Centre, St. Antony's College Oxford)|isbn=978-0-86372-164-9|ref=harv}} * {{cite book|title=التشخيص والمنصة: دراسات في المسرح العربي المعاصر|trans-title=Platform Diagnosis: Studies in Contemporary Arab Theater|language=ar|first=Jān|last=Aliksān|year=1989|publisher=اتحاد الكتاب العرب (Arab Writers Union)|oclc=4771160319|ref=harv}} * {{cite book|first= Clifford |last=Ando|title=Imperial Rome AD 193 to 284: The Critical Century| year=2012| publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-0-7486-5534-2|ref=harv}} * {{cite book|title=Syrian Identity in the Greco-Roman World|first=Nathanael J.|last= Andrade|publisher=Cambridge University Press|year= 2013|isbn= 978-1-107-01205-9|ref=harv}} * {{cite book|title=Zenobia: Shooting Star of Palmyra|first=Nathanael J.|last= Andrade|publisher=Oxford University Press|year= 2018|isbn= 978-0-190-63881-8|ref=harv}} * {{cite book|title=Egypt from Alexander to the Early Christians: An Archaeological and Historical Guide|first= Roger S.|last=Bagnall|year=2004|publisher=Getty Publications|isbn=978-0-89236-796-2|ref=harv}} * {{cite book|first= Warwick |last=Ball|title= Rome in the East: The Transformation of an Empire| year=2002| publisher=Routledge|isbn=978-1-134-82387-1|ref=harv}} * {{cite book|first= Warwick |last=Ball|title= Rome in the East: The Transformation of an Empire| year=2016| publisher=Routledge|edition= 2|isbn=978-1-317-29635-5|ref=harv}} * {{cite book|author1-first=Thomas|author1-last=Banchich|author2-first=Eugene|author2-last=Lane|title=The History of Zonaras: From Alexander Severus to the Death of Theodosius the Great|year= 2009|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-42473-3|ref=harv}} * {{cite journal|first=Chris|last=Bennett|year=2003|title=Drusilla Regina|journal=The Classical Quarterly|series=(New Series)|publisher= Cambridge University Press on behalf of The Classical Association|volume=53|issue=1|pages=315–319|doi=10.1093/cq/53.1.315|issn=0009-8388|ref=harv}} * {{cite journal|first= Roger|last= Bland|year= 2011|title= The Coinage of Vabalathus and Zenobia from Antioch and Alexandria|journal=The Numismatic Chronicle|publisher= The Royal Numismatic Society|volume=171|issn= 2054-9202|ref=harv}} * {{cite book|chapter=Constructions of Syrian identity in the Women's press in Egypt|title=The Origins of Syrian Nationhood: Histories, Pioneers and Identity|first= Marilyn|last=Booth|editor1-first=Adel|editor1-last=Beshara|year=2011|publisher=Taylor & Francis|isbn=978-0-415-61504-4|ref=harv}} * {{cite journal|first= Glen Warren|last= Bowersock|year= 1984|title=The Miracle of Memnon|journal=Bulletin of the American Society of Papyrologists|publisher=The American Society of Papyrologists|volume=21|issn= 0003-1186|ref=harv}} * {{cite book|title=The Age of the Soldier Emperors: Imperial Rome, A.D. 244–284|first=George C.|last=Brauer|publisher=Noyes Press|year=1975|isbn=978-0-8155-5036-5|url-access=registration|url=https://archive.org/details/ageofsoldierem00brau|ref=harv}} * {{cite book|title= Gallienus: A Study in Reformist and Sexual Politics|first= John Jefferson|last=Bray|year=1997|publisher=Wakefield Press|isbn=978-1-86254-337-9|ref=harv}} * {{cite book|first= Trevor|last=Bryce|title= Ancient Syria: A Three Thousand Year History| year=2014| publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-100292-2|ref=harv}} * {{cite book|title=Atlas of the Ancient Near East: From Prehistoric Times to the Roman Imperial Period|author1-first=Trevor|author1-last=Bryce|author2-first=Jessie|author2-last= Birkett-Rees|publisher=Routledge|year= 2016|isbn= 978-1-317-56210-8|ref=harv}} * {{cite book|first= Stanley Mayer|last=Burstein|title=The Reign of Cleopatra|orig-year=2004|year=2007| publisher=University of Oklahoma Press|isbn=978-0-8061-3871-8|ref=harv}} * {{cite book|title= Roman Syria and the Near East|first= Kevin|last=Butcher|year=2003|publisher=Getty Publications|isbn=978-0-89236-715-3|ref=harv}} * {{cite book|title=Modern Arab Historiography: Historical Discourse and the Nation-State|first= Youssef|last=Choueiri|orig-year=1989|year=2013|publisher=Routledge|edition= revised|isbn=978-1-136-86862-7|ref=harv}} * Cornelison, Sally J. (2002). "A French King and a Magic Ring: The Girolami and a Relic of St. Zenobius in Renaissance Florence" (PDF). Renaissance Quarterly. ''University of Chicago Press on behalf of the Renaissance Society of America''. ''55'' (2): 434–469. doi:10.2307/1262315. hdl:1808/16965. ISSN 0034-4338. JSTOR 1262315. S2CID 191660895. * {{cite book|first= Eleonora|last=Cussini|editor-first=Eleonora|editor-last=Cussini|title=A Journey to Palmyra: Collected Essays to Remember Delbert R. Hillers|chapter= Beyond the spindle: Investigating the role of Palmyrene women|year=2005|publisher=Brill|isbn=978-90-04-12418-9|ref=harv}} * {{cite book|chapter-url=https://www.academia.edu/21959354|title=Leggo! Studies Presented to Frederick Mario Fales on the Occasion of His 65th Birthday|chapter=What Women Say and Do (in Aramaic Documents)|editor1-first=Giovanni B.|editor1-last=Lanfranchi|editor2-first=Daniele|editor2-last=Morandi Bonacossi|editor3-first=Cinzia|editor3-last=Pappi|editor4-first=Simonetta|editor4-last=Ponchia|first= Eleonora|last=Cussini|publisher= Otto Harrassowitz Verlag|series=Leipziger Altorientalistische Studien|volume=2|year= 2012|issn=2193-4436|isbn=978-3-447-06659-4|ref=harv}} * {{cite book|title=Nick Dear Plays 1: Art of Success; In the Ruins; Zenobia; Turn of the Screw|first= Nick |last=Dear|year=2014|publisher=Faber & Faber|isbn=978-0-571-31843-8|ref=harv}} * {{cite book|author1-first=Beate|author1-last=Dignas|author2-first=Engelbert|author2-last=Winter|title=Rome and Persia in Late Antiquity: Neighbours and Rivals|year= 2007|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-84925-8|ref=harv}} * {{cite book|first1= Michael H|last1=Dodgeon|first2=Samuel N. C |last2= Lieu|title= The Roman Eastern Frontier and the Persian Wars AD 226–363: A Documentary History| year=2002| publisher=Routledge|isbn=978-1-134-96113-9|ref=harv}} * {{cite book|title= History of Antioch|first= Glanville|last=Downey|orig-year=1961|year= 2015|publisher=Princeton University Press|isbn= 978-1-4008-7773-7|ref=harv}} * {{cite book|chapter=Maximinus to Diocletian and the 'crisis'|series= The Cambridge Ancient History|title= The Crisis of Empire, AD 193–337|first= John|last=Drinkwater|editor1-first=Alan K.|editor1-last=Bowman|editor2-first=Peter|editor2-last=Garnsey|editor3-first=Averil|editor3-last=Cameron|volume=12|year=2005|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-30199-2|ref=harv}} * {{cite book|last=Dumitru|first=Adrian|editor1-first=Altay|editor1-last=Coşkun|editor2-first=Alex|editor2-last=McAuley|year=2016|chapter=Kleopatra Selene: A Look at the Moon and Her Bright Side|title=Seleukid Royal Women: Creation, Representation and Distortion of Hellenistic Queenship in the Seleukid Empire|publisher=Franz Steiner Verlag|series=Historia – Einzelschriften|volume=240|issn=0071-7665|isbn=978-3-515-11295-6|ref=harv}} * {{cite book|first= Victor|last=Duruy|translator= C.F. Jewett Publishing Company|title=History of Rome and of the Roman people, from its origin to the Invasion of the Barbarians|volume= VII|section= II|orig-year= 1855| year=1883| publisher=Jewett|ol=|ref=harv}} * {{cite book|first= Peter|last=Edwell|title=Between Rome and Persia: The Middle Euphrates, Mesopotamia and Palmyra Under Roman Control|year=2007|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-09573-5|ref=harv}} * {{cite book|title=Boccaccio's Heroines: Power and Virtue in Renaissance Society|first= Margaret Ann |last=Franklin|publisher=Ashgate Publishing, Ltd|year= 2006|isbn= 978-0-7546-5364-6|ref=harv}} * {{cite book|title=Warrior Queens: Boadicea's Chariot|first= Antonia|last=Fraser|orig-year=1988|year=2011|publisher=Hachette UK|isbn=978-1-78022-070-3|ref=harv}} * {{cite book|title=Gioachino Rossini: A Research and Information Guide|first= Denise|last=Gallo|year=2012|publisher=Routledge|isbn=978-1-135-84701-2|ref=harv}} * {{cite book|title=Chaucer and the Italian Trecento|chapter= Chaucer and Boccaccio's Latin Works|first=Peter|last=Godman|editor-first= Piero|editor-last= Boitani|orig-year= 1983|year=1985|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-31350-6|ref=harv}} * {{cite book|first=Adrian|last=Goldsworthy|title=The Fall Of The West: The Death Of The Roman Superpower|year= 2009|publisher=Hachette UK|isbn=978-0-297-85760-0|ref=harv}} * {{cite book|first= Heinrich|last=Graetz|editor-first= Bella |editor-last= Lowy|title=History of the Jews: From the Reign of Hyrcanus (135 B.C.E) to the Completion of the Babylonian Talmud (500 C.E. )|volume= II|orig-year= 1893| year=2009|publisher=Cosimo, Inc.|isbn=978-1-60520-942-5|ref=harv}} * {{cite book|title= Works for solo voice of Johann Adolph Hasse, 1699–1783|first=Sven Hostrup|last=Hansell|year=1968|publisher=Information Coordinators|series= Detroit studies in music bibliography|volume= 12|oclc=245456|ref=harv}} * {{cite book|first= Udo|last=Hartmann|title=Das palmyrenische Teilreich|year=2001|publisher=Franz Steiner Verlag|language= de|isbn=978-3-515-07800-9|ref=harv}} * {{cite book|title=A Global History of Modern Historiography|first1= Georg G |last1= Iggers|first2= Q. Edward|last2=Wang|first3= Supriya|last3=Mukherjee|year=2013|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-89501-5|ref=harv}} * {{cite book|title=Palmyra after Zenobia AD 273-750: An Archaeological and Historical Reappraisal|first1=Emanuele E.|last1= Intagliata|year=2018|publisher=Oxbow Books|isbn=978-1-785-70942-5|ref=harv}} * {{cite book|chapter= Zenobia, Queen of Palmyra|title=Notable Acquisitions at the Art Institute of Chicago|first= Sarah E.|last=Kelly|editor-first=Gail A. |editor-last=Pearson|year=2004|publisher=University of Illinois Press|volume= 2|isbn=978-0-86559-209-4|ref=harv}} * {{cite book|title=Imperial Triumph: The Roman World from Hadrian to Constantine|first=Michael|last= Kulikowski|publisher=Profile Books|year= 2016|isbn= 978-1-84765-437-3|ref=harv}} * {{cite book|first=Samuel N. C |last= Lieu|title=Manichaeism in Central Asia and China| year=1998| publisher=Brill|isbn=978-90-04-10405-1|series= Nag Hammadi and Manichaean Studies|editor1-first=Stephen|editor1-last=Emmel|editor2-first=Hans-Joachim|editor2-last=Klimkeit|volume=45|issn=0929-2470|ref=harv}} * {{cite book|title=Stubborn Theological Questions|first=John|last=Macquarrie|year=2003|publisher=Hymns Ancient and Modern Ltd|isbn=978-0-334-02907-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/stubborntheologi0000macq|ref=harv}} * {{cite book|title=Vassal-Queens and Some Contemporary Women in the Roman Empire|first=Grace Harriet|last=Macurdy|series=The Johns Hopkins University Studies in Archaeology|volume=22|year=1937|publisher=The Johns Hopkins Press|oclc=477797611|ref=harv}} * {{cite book|title= The Grove Book of Opera Singers|first= Laura Williams|last=Macy|year=2008|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-533765-5|ref=harv}} * {{cite book|chapter=Palmyrene Elites. Aspects of Self-Representation and Integration in Hadrian's Age|title=Official Power and Local Elites in the Roman Provinces|first1=Stefano|last1=Magnani|first2=Paola|last2=Mior|editor1-first=Rada|editor1-last=Varga|editor2-first=Viorica|editor2-last=Rusu-Bolinde|year=2017|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-08614-7|ref=harv}} * {{cite book|first1=Philip|last1= Matyszak|first2=Joanne|last2=Berry|title=Lives of the Romans|year=2008|publisher=Thames & Hudson|isbn=978-0-500-25144-7|ref=harv}} * {{cite journal|first= Firgus|last= Millar|year= 1971|title=Paul of Samosata, Zenobia and Aurelian: the Church, Local Culture and Political Allegiance in Third-Century Syria|journal=Journal of Roman Studies|publisher=The Society for the Promotion of Roman Studies|volume=61|pages= 1–17|oclc=58727367|doi=10.2307/300003|jstor= 300003|ref=harv}} * {{cite book|first= Fergus|last=Millar|title= The Roman Near East, 31 B.C.–A.D. 337| year=1993| publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-77886-3|ref=harv}} * {{cite journal|first= Byron|last= Nakamura|year= 1993|title= Palmyra and the Roman East |journal=Greek, Roman, and Byzantine Studies|publisher= Duke University, Department of Classical Studies|volume=34|issn=0017-3916|ref=harv}} * {{cite book|title=Narrative and Document in the Rabbinic Canon: The Two Talmuds|volume= 2|first=Jacob|last=Neusner|publisher=Rowman & Littlefield|year= 2010|isbn= 978-0-7618-5211-7|ref=harv}} * {{cite book|title=Historical Dictionary of Neoclassical Art and Architecture|edition= 2|first=Allison Lee|last=Palmer|publisher=Rowman & Littlefield|year= 2020|orig-year=2011|isbn=978-1-538-13359-0|ref=harv}} * {{cite journal|last=Parsons|first=Peter J.|year= 1967|title=A Proclamation of Vaballathus?|journal=Chronique d'Égypte|publisher=Musées Royaux d'Art et d'Histoire|volume=42|issue=84|pages=397–401|doi=10.1484/J.CDE.2.308102|issn=0009-6067|ref=harv}} * {{cite book|title=Greater Syria: The History of an Ambition|first= Daniel|last=Pipes|orig-year=1990|year=1992|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-536304-3|ref=harv}} * {{cite journal|last=Potter|first=David S.|year= 1996|title=Palmyra and Rome: Odaenathus' Titulature and the Use of the Imperium Maius|journal= Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik|publisher=Dr. Rudolf Habelt GmbH|volume=113|issn=0084-5388|ref=harv}} * {{cite book|first= David S|last=Potter|title=The Roman Empire at Bay, AD 180–395|year=2014|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-69477-8|ref=harv}} * {{cite book|last=Powers|first=David S.|editor1-first= Eleni Margariti|editor1-last=Roxani|editor2-last=Sabra|editor2-first=Adam|editor3-first=Petra |editor3-last=Sijpesteijn|title=Histories of the Middle East: Studies in Middle Eastern Society, Economy and Law in Honor of A.L. Udovitch|chapter= Demonizing Zenobia: The legend of al-Zabbā in Islamic Sources|year=2010|publisher=Brill|isbn=978-90-04-18427-5|ref=harv}} * {{cite book|title=Gendering the Crown in the Spanish Baroque Comedia|first= María Cristina|last=Quintero|year=2016|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-12961-5|ref=harv}} * {{cite book|title=The Politics and Culture of an Umayyad Tribe: Conflict and Factionalism in the Early Islamic Period|first= Mohammad|last=Rihan|publisher=I.B.Tauris|year= 2014|isbn= 978-1-78076-564-8|ref=harv}} * {{cite journal|first=Donelle|last=Ruwe|year= 2012|title=Zenobia, Queen of Palmyra: Adelaide O'Keeffe, the Jewish Conversion Novel, and the Limits of Rational Education|journal= Eighteenth-Century Life|publisher=Duke University Press|volume=36|issue=1|pages=30–53|issn=0098-2601|doi=10.1215/00982601-1457093|s2cid=145296181|ref=harv}} * {{cite book|title=Among the Ruins: Syria Past and Present|first= Christian|last=Sahner|year=2014|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-939670-2|ref=harv}} * {{cite book|first= Maurice|last=Sartre|title=The Middle East Under Rome| year=2005| publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-01683-5|ref=harv}} * {{cite book|title= Septimia Zenobia Sebaste|language= it|first= Eugenia Equini|last=Schneider|year=1993|publisher=Roma : "L'Erma" di Bretschneider|isbn=978-88-7062-812-8|ref=harv}} * {{cite book|first=Irfan|last=Shahîd|title=Byzantium and the Arabs in the Sixth Century (Part1: Political and Military History)|volume=1|year= 1995|publisher= Dumbarton Oaks Research Library and Collection|isbn=978-0-88402-214-5|ref=harv}} * {{cite book|title=Private Households and Public Politics in 3rd–5th Century Jewish Palestine|series= Texts and Studies in Ancient Judaism|volume= 90|first= Alexei|last=Sivertsev|year=2002|publisher=Mohr Siebeck|isbn=978-3-16-147780-5|ref=harv}} * {{cite book|title=Women Artists in History: From Antiquity to the Present|first=Wendy|last=Slatkin|orig-year=1985|year=2001|edition=4|publisher=Prentice Hall|isbn=978-0-13-027319-2|url-access=registration|url=https://archive.org/details/womenartistsinhi00slat|ref=harv}} * {{cite book|title=The Jews Under Roman Rule: From Pompey to Diocletian|first= E. Mary|last=Smallwood|publisher=Brill|year= 1976|isbn= 978-90-04-04491-3|ref=harv}} * {{cite book|title=Roman Palmyra: Identity, Community, and State Formation|first= Andrew M.|last=Smith II|publisher=Oxford University Press|year= 2013|isbn= 978-0-19-986110-1|ref=harv}} * {{cite book|title=Empress Zenobia: Palmyra's Rebel Queen|first= Patricia|last=Southern|publisher=A&C Black|year= 2008|isbn= 978-1-4411-4248-1|ref=harv}} * {{cite book|title=The Roman Empire from Severus to Constantine|first= Patricia|last=Southern|publisher=Routledge|year= 2015|isbn= 978-1-317-49694-6|ref=harv}} * {{cite book|first= Richard |last=Stoneman|title=Palmyra and Its Empire: Zenobia's Revolt Against Rome|orig-year=1992|year=2003|publisher=University of Michigan Press|isbn=978-0-472-08315-2|ref=harv}} * {{cite book|first= Javier|last=Teixidor|editor-first=Eleonora|editor-last=Cussini|title=A Journey to Palmyra: Collected Essays to Remember Delbert R. Hillers|chapter= Palmyra in the third century|year=2005|publisher=Brill|isbn=978-90-04-12418-9|ref=harv}} * {{cite book|chapter=The Reappearance of the Supra-Provincial Commands in the Late Second and Early Third Centuries C.E.: Constitutional and Historical Considerations|title=Crises and the Roman Empire: Proceedings of the Seventh Workshop of the International Network Impact of Empire, Nijmegen, June 20–24, 2006|series=Impact of Empire|volume= 7|first= Frederik J.|last=Vervaet|editor1-first= Olivier|editor1-last=Hekster|editor2-first=Gerda|editor2-last=De Kleijn |editor3-first=Daniëlle|editor3-last=Slootjes|year= 2007|publisher= Brill|isbn= 978-90-04-16050-7|ref=harv}} * {{cite book|first= Alaric|last=Watson|title=Aurelian and the Third Century|orig-year=1999|year=2004|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-90815-8|ref=harv}} * {{cite book|first= Roberta|last=Weldon|title=Hawthorne, Gender, and Death: Christianity and Its Discontents| year=2008| publisher=Springer|isbn=978-0-230-61208-2|ref=harv}} * {{cite book|title=Women in Italy, 1945–1960: An Interdisciplinary Study|chapter= From Bust to Boom: Women and Representations of Prosperity in Italian Cinema of the Late 1940s and 1950s|first= Mary P.|last=Wood|editor-first=Penelope |editor-last=Morris|year=2006|publisher=Springer|isbn=978-0-230-60143-7|ref=harv}} * {{cite book|title=Rome's Eastern Trade: International Commerce and Imperial Policy 31 BC – AD 305|first=Gary K.|last= Young|publisher=Routledge|year= 2003|isbn= 978-1-134-54793-7|ref=harv}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Rojeni v 240. letih]] [[Kategorija:Umrli v 270. letih]] [[Kategorija:Vladarji v 3. stoletju]] [[Kategorija:Kriza tretjega stoletja]] [[Kategorija:Zgodovina Sirije]] mez9wixqecngj0od5wgu04d2qbhip1w 0 507483 5737115 5595342 2022-08-20T07:13:36Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Mihrab_of_the_Great_Mosque_of_Córdoba_(Spain).jpg|thumb|Mihrab v Veliki mošeji v Córdobi]] '''Mihrab''' (arabsko محراب‎, ''miḥrāb'', pl. محاريب ''maḥārīb'') je polkrožna niša v steni [[mošeja|mošeje]], ki označuje [[kibla (islam)|kiblo]], torej smer [[Kaba|Kabe]] v [[Meka|Meki]] in s tem smer, v katero naj se obrne [[musliman]] pri molitvi. Stena, v kateri se pojavi mihrab, je tako ''zid kibla''. ''[[Minbar]]'', ki je dvignjena ploščad, s katere imam (vodja molitve) nagovarja zbrane, se nahaja desno od mihraba. == Etimologija == Beseda ''miḥrāb'' izvira iz stare južnoarabske (po možnosti [[sabejščina|sabejščine]]) 𐩣𐩢𐩧𐩨 ''mḥrb'', kar pomeni določen del palače<ref>{{cite book |last1=Lipiński |first1=Edward |title=Semitic Languages: Outline of a Comparative Grammar |date=2001 |publisher=Peeters Publishers |isbn=978-90-429-0815-4 |page=224 |url=https://books.google.com.bd/books?id=IiXVqyEkPKcC&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |access-date=6 August 2021 |language=en}}</ref>, pa tudi »del templja, kjer je 𐩩𐩢𐩧𐩨 ''tḥrb'' določena vrsta vizije«<ref name=biella>{{cite book |last1=Biella |first1=Joan Copeland |title=Dictionary of Old South Arabic, Sabaean Dialect. |date=2018 |publisher=BRILL |isbn=9789004369993}}</ref><ref name=ahdict>{{cite book |title=American Heritage® Dictionary of the English Language - mihrabs |date=2016 |publisher=Houghton Mifflin Harcourt Publishing Company |isbn=978-0544454453 |edition=5th |url=https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=mihrab}}</ref> iz korenske besede 𐩢𐩧𐩨 ''ḥrb'' »izvajati določen verski obred (ki ga primerjajo z bojem in ga opisujejo kot umik čez noč) v 𐩣𐩢𐩧𐩨 ''mḥrb'' templja«. Lahko je tudi povezano z etiopskim ምኵራብ ''məkʷrab'' »tempelj, svetišče«,<ref>{{cite book |last1=Dillmann |first1=August |last2=Munzinger |first2=Werner |title=Lexicon linguae aethiopicae cum indice latino |date=1865 |publisher=Lipsiae, T.O. Weigel |url=https://www.tau.ac.il/~hacohen/Lexicon/pp835.html |pages=835-836 |access-date=6 August 2021}}</ref><ref>{{cite book |last1=Nöldeke |first1=Theodor |title=Neue Beiträge zur semitischen Sprachwissenschaft / von Theodor Nöldeke |date=1910 |publisher=Karl J. Trübner |location=Straßburg |page=52 |url=https://menadoc.bibliothek.uni-halle.de/inhouse/content/pageview/214698 |access-date=6 August 2021 |language=en}}</ref> katerega ekvivalent v sabejščini je 𐩣𐩫𐩧𐩨 ''mkrb'' istega pomena, iz korenske besede 𐩫𐩧𐩨 ''krb'' »posvetiti« sorodno akadskemu 𒅗𒊒𒁍 ''karābu'' - blagosloviti in sorodno hebrejskemu כְּרוּב ''kerūḇ'' - kerub (katero koli od nebeških bitij, ki so vezala [[skrinja zaveze|skrinjo zaveze]] v najsvetejšem). Arabski leksikografi tradicionalno izpeljujejo besedo iz arabskega korena ح ر ب (Ḥ-RB), ki se nanaša na »vojno, boj ali jezo« (ki pa je sorodna južnoarabskemu korenu<ref>{{cite web |title=Semitic Roots Repository - View Root |url=http://www.semiticroots.net/index.php?r=root/view&id=447 |website=www.semiticroots.net |access-date=6 August 2021}}</ref>, vendar nima nobene povezave z verskim obredi), zaradi česar so ga nekateri razlagali kot »trdnjavo« ali »kraj bitke (s satanom)« <ref>{{cite book |last1=Sheikho |first1=Mohammad Amin |title=Unveiling the Secrets of Magic and Magicians |date=October 2011 |publisher=Amin-sheikho.com |url=https://books.google.com.bd/books?id=-_0Sei2Cf3kC&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |access-date=6 August 2021}}</ref>, pri čemer so ''mihrabi'' zasebne molitvene sobe. Zadnja razlaga je podobna naravi rituala ''ḥrb''. == Zgodovina == [[File:Mihrab from al-Khasiki Mosque in Baghdad, built by the Abbasid Caliph Harun al-Rashid, 192 [[leto po hidžri|AH]], Iraq Museum.jpg|thumb|Mihrab iz mošeje Al-Khasiki v Bagdadu, ki jo je zgradil kalif [[Harun Al Rašid]], 192 AH (807 n. št.), Iraški muzej]] Beseda ''mihrab'' je prvotno imela nereligiozen pomen in je preprosto označevala posebno sobo v hiši; prestolna soba v palači, na primer. ''Fath al-Bari'' (str. 458, komentar v več zvezkih na [[sunitizem|sunitsko]] zbirko hadisa ''Sahih al-Bukhari'', ki jo je sestavil Ibn Hajar al-'Asqalani) na podlagi avtoritete drugih namiguje, da je ''mihrab'' »najbolj častna lokacija kraljev« in »gospodar lokacij, sprednje in najbolj častne lokacije«. Mošeje v islamu (str. 13) poleg arabskih virov navaja Theodorja Nöldekeja in druge, da so menili, da je ''mihrab'' prvotno pomenil prestolno sobo. Izraz je pozneje uporabil islamski prerok [[Mohamed]] za označevanje svoje zasebne molitvene sobe. Soba je dodatno omogočala dostop do sosednje mošeje, skozi to sobo pa je prerok vstopil v mošejo. Ta izvirni pomen ''mihraba'' – torej kot posebne sobe v hiši – se še naprej ohranja v nekaterih oblikah judovstva, kjer so ''mihrabi'' prostori, ki se uporabljajo za zasebno bogoslužje. V [[Koran]]u se beseda (v povezavi z določenim členom) večinoma uporablja za označevanje najsvetejšega. Verz »potem je [tj. Zaharija] prišel k svojemu ljudstvu iz mihraba«[19:11] je na primer napisan na ali nad nekaterimi nišami mošej.<ref name="Kuban">{{citation|last=Kuban|first=Doğan|title=The Mosque and Its Early Development|series=Muslim Religious Architecture|year=1974|location=Leiden|publisher=Brill|isbn=90-04-03813-2|page=3}}.</ref> Med vladavino Osmana ibn Afana (vladal 644–656) je kalif ukazal postaviti znak na steno mošeje v Medini, da bi lahko romarji zlahka prepoznali smer, v katero naj izgovarjajo svoje molitve (tj. proti Meki). Znak pa je bil le znak na steni, sama stena pa je ostala ravna. Kasneje, v času vladavine Al-Valida ibn Abd al-Malika ([[Al Valid I.]], vladal 705–715), je bila Al-Masjid al-Nabawi (Prerokova mošeja) obnovljena in guverner (''wāli'') Medine, Umar ibn AbdulAziz (Umar II.) je naročil, da se naredi niša za označevanje stene kibla (ki označuje smer Meke), in prav v to nišo je bil postavljen Osmanov znak. Sčasoma je niša postala univerzalno razumljena za identifikacijo stene kibla, zato je bila sprejeta kot značilnost v drugih mošejah. Znak ni bil več potreben. == Arhitektura == Mihrabi so pomemben del islamske kulture in mošej. Ker se uporabljajo za označevanje smeri molitve, služijo kot pomembna osrednja točka v mošeji. Običajno so okrašeni z okrasnimi detajli, ki so lahko geometrijski vzorci, linearni vzorci ali kaligrafija. Ta okras služi tudi verskemu namenu. Kaligrafski okraski na mihrabih so običajno iz Korana in so pobožnost Bogu, da Božja beseda doseže ljudi.<ref name=":0">{{Cite web|url=http://courses.washington.edu/disisme/Our_Encyclopaedia/Entries/2008/8/30_Mihrab.html|title=Mihrab|last=Terasaki|first=Steffie|website=courses.washington.edu|access-date=2019-11-05}}</ref> Pogoste zasnove med mihrabi so geometrijsko listje, ki je tesno skupaj, tako da ni praznega prostora med njimi. === Velika mošeja v Córdobi === Mihrab v Veliki mošeji v Cordobi je zelo okrašena umetnina, ki pritegne pozornost. To je prispevek [[Al Hakam II.|Al Hakama II.]], in se ne uporablja samo za molitev.<ref name=":1">{{Cite web|url=http://mezquita-catedraldecordoba.es/en/descubre-el-monumento/el-edificio/mihrab/|title=Mihrab|website=Mihrab|language=en|access-date=2019-11-05}}</ref> Uporablja se kot konvergenčno mesto v mošeji, kjer so obiskovalci lahko presenečeni nad njeno lepoto in pozlačenimi vzorci. Vhod je prekrit z mozaiki, »ki se navezujejo na bizantinsko tradicijo, ki so jih izdelali obrtniki, ki jih je poslal cesar Nicefor II. Ti mozaiki se raztezajo vzdolž ''vousoirjev'' z geometrijsko in rastlinsko zasnovo, pa tudi v napisih, ki beležijo verze iz Korana«. Ta mihrab se zaradi svoje velikosti tudi nekoliko razlikuje od običajnega mihraba. Zavzema celo sobo namesto samo nišo.<ref>{{Cite web|url=https://archnet.org/sites/2715/publications/3350|title=Mezquita de Córdoba {{!}} The Meaning of the Great Mosque of Cordoba in the Tenth Century|website=Archnet|page=83|access-date=2019-11-05}}</ref> Ta slog mihraba je postavil standard za druge gradnje v regiji.<ref name=":2">{{Cite web|url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780195309911.001.0001/acref-9780195309911-e-597|title=The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture|last1=Bloom|first1=Jonathan M.|last2=Sheila S.|first2=Blair|editor2-first=Sheila S|editor2-last=Blair|editor1-first=Jonathan M|editor1-last=Bloom|year=2009|doi=10.1093/acref/9780195309911.001.0001|isbn=9780195309911|access-date=2019-11-17}}</ref> Uporaba podkvastega loka, izrezljane štukature in steklenih mozaikov je naredila vtis za estetiko mihrabov, »čeprav noben drug obstoječi mihrab v Španiji ali zahodni Severni Afriki ni tako dodelan.« === Mošeja Omajadov v Damasku === [[File:Mihrab,_Umayyad_Mosque.jpg|thumb|Mihrab v mošeji Omajadov v Damasku]] [[Mošeja Omajadov|Veliko mošejo v Damasku]] je ustanovil Al Valid leta 706.<ref name=":3">{{Cite journal|title=The Two Great Syrian Umayyad Mosques: Jerusalem and Damascus|last1=Grafman|first1=Rafi|last2=Rosen-Ayalon|first2=Myriam|journal = Muqarnas|year = 1999|volume = 16|page=8|jstor = 1523262}}</ref> Zgrajena je bila kot hipostilna mošeja, z molitveno dvorano, ki vodi do mihraba, »na zadnji steni svetišča so štirje mihrabi, od katerih sta dva prerokovih sopotnikov v vzhodni polovici in veliki mihrab na koncu transepta.« Mihrab je okrašen podobno kot preostali del mošeje z zlatimi trtami in rastlinskimi podobami. Svetilka, ki visi v mihrabu, je bila teoretizirana kot motiv bisera, zaradi navedb, da ima kupola mihraba nazobčane robove.<ref name=":4">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=r5f8kxIyykQC&q=mosque+of+Damascus+decoration&pg=PR9|title=The Great Mosque of Damascus: Studies on the Makings of an Ummayyad Visual Culture|last=Flood|first=Finbarr Barry|date=2001|publisher=BRILL|isbn=9789004116382|language=en}}</ref> Obstajajo tudi druge mošeje, ki imajo podobne mihrabe, ki sledijo isti temi, z nazobčanimi kupolami, ki so »konkavne kot školjka ali biserna školjka«. == Današnja uporaba == Danes so mihrabi različnih velikosti, običajno so okrašeni in pogosto zasnovani tako, da dajejo vtis obokanih vrat ali prehoda v Meko. V izjemnih primerih mihrab ne sledi smeri kible. En primer je Velika mošeja v Córdobi v Španiji, ki kaže severovzhod proti vzhodu namesto jugovzhod. Med predlaganimi razlagami je lokalizacija starorimske ulice [[kardo]] poleg starega templja, na katerem je bila zgrajena mošeja. Druga je Masjid al-Qiblatayn ali mošeja dveh kibel v Medini. Tu je prerok Mohamed prejel ukaz za spremembo smeri molitve iz Jeruzalema v Meko, tako da ima dve molitveni niši. Leta 1987, v času vladavine kralja Fahda, je bila mošeja popolnoma porušena in obnovljena. Med rekonstrukcijo so odstranili staro molitveno nišo, obrnjeno proti Jeruzalemu in pustili tisto proti Meki. == Galerija == <gallery> File:Rethymno Fortezza Mosque interior 01.JPG|Mihrab v mošeji sultana Ibrahima v Rethymnu File:Mihrab (Prayer Niche) MET DP235035.jpg|Mihrab (molitvena niša); 1354–1355; mozaik iz polikromno glaziranih rezanih ploščic iz kamna, vstavljenih v malto; 343,1 x 288,7&nbsp;cm, teža: 2041,2&nbsp;kg; iz Isfahana (Iran); Metropolitanski muzej umetnosti (New York) File:Mihrab2GrandeMosqueKairouan.jpg|Mihrab v mošeji Uqba, znani tudi kot Velika mošeja v Kairouanu; ta mihrab je v današnjem stanju iz 9. stoletja, Kairouan, Tunizija File:Haga Sofia RB5.jpg|Mihrab v Hagiji Sofiji, Carigrad, Turčija File:Bou Inania Madrasa.jpg|alt=|Mihrab v medresi Bou Inania, Fes, Maroko File:Jameh Mosque, Yazd.jpg|Mihrab v Petkovi mošeji v Yazdu v Iranu File:Jerusalem-2013(2)-Temple Mount-Dome of the Chain (Mihrab).jpg|Mihrab v kupoli verige, Tempeljski grič, Jeruzalem File:Qila-i-Kuhna mosque.jpg|Mihrab v mošeji Qila-i-Kuhna v Delhiju File:Esrefoglu3.jpg|Mihrab iz mošeje Eşrefoğlu iz 13. stoletja v Beyşehirju v Turčiji File:Bukhara Kalyan Mosque mikhrab.jpg|Mihrab iz mošeje Kalyan v Buhari v Uzbekistanu </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mihrabs}} [[Kategorija:Arhitekturni elementi]] [[Kategorija:Islamska arhitektura]] [[Kategorija:Arabske besede in besedne zveze]] {{Islamska arhitektura}} e8tnilqlafc634czxy5sa2q9br5abx7 0 507497 5737211 5594800 2022-08-20T07:20:17Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Grad Offenburg (ruševine) | native_name_lang = Burg Offenburg (Ruine) | former_names = | alternate_names = | status = prosto dostopne ruševine | image = Offenburg Poels.jpg | caption = Razvaline gradu Offenburg | map_type = | map_alt = | map_caption = | altitude = 1050 m | building_type = [[grad na hribu]] | architectural_style = različni | cost = | ren_cost = | client = | owner = [[družina Schwarzenberg]] | location = [[Pöls-Oberkurzheim]] | address = | location_town = | location_country = {{flag|Austria}} | coordinates = {{koord novi|47|14|03|N|14|35|43|E|region:AT|display=inline,title}} | start_date = pred 1160 | completion_date = 1212 | renovation_date = 1265, 1496 | height = | roof = | top_floor = | other_dimensions = | floor_count = 2 ali 3 | floor_area = | website = | references = }} [[Slika: Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 286 Offenburg bei Judenburg.jpg|thumb|250px|right|Ruševine gradu Offenburg po [[Georg Matthäus Vischer]]ju ]] '''Grad Offenburg''' je bil srednjeveški [[grad]], katerega borne ruševine nekdaj mogočne trdnjave ležijo približno 300 m nad dolino Mure pri Unterkurzheimu ob vznožju Ederkogla, okoli 9 km severo-zahodno od Judenburga na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. Grad je na začetku 12. stoletja zgradil privrženec družine Eppenstein. Opuščen je bil že v 17. stoletju. == Zgodovina == Grad je verjetno zgradil ministerial družine [[Eppensteinci|Eppensteinskih grofov]]. Velja za sedež prednikov družine Teufenbach. Ime Offenberch in pozneje Offenburg izhaja iz imena enega od njegovih prvih lastnikov Ofa (Ota) von Teufenbach. Ofo je med leti 1160 in 1212 večkrat dokumentiran, vendar je grad verjetno zgradil njegov istoimenski oče. Naloga gradu je bila nadzorovati pomembno cesto skozi Pölstal skupaj z gradom Reifensteinom nasproti. Leta 1122 je grad Offenburg pridobila družina Traungaucev, ki so imeli položaj štajerskega mejnega grofa. Čeprav sta dedne pravice prijavila tudi koroški vojvoda in salzburški nadškof, je po dolgih sporih leta 1265 kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]] potrdil njegove lastninske pravice štajerskemu deželnemu gospodu. Offenburški vitezi, upravljavci gradu, so bili deželno-knežji ministeriali. Izvirajo iz družine Liechtenstein. Zaradi sodelovanja v štajerski plemiški zaroti proti češkemu kralju leta 1268 so izgubili grad Offenburg. Otokar je za graščaka postavil Ditrika Fulinskega (Füllenstein). Ta je povzročal resne napade na sosednje posestvo samostana Seckau, tako da je moral intervenirati sam kralj Otokar. Leta 1276 so Liechtensteinci uspeli pregnati Čehe iz svojih gospoščin in se preseliti nazaj v Offenburg. Fevdne pravice so medtem prešle na dediče Babenbergov, [[Vovbržani|grofe Vovbrške]]. Po uporu štajerskega plemstva proti [[Albreht II. Avstrijski|Albrechtu Habsburškemu]] je Offenburg ponovno postal deželno-knežja last. Leta 1279 so grad ponovno podelili Ditmarju Offenburškemu. Po bitki pri Kraubathu je vojvoda Albrecht dal svojega nasprotnika Friderika Stubenberškega za nekaj mesecev zapreti na tem gradu. Z Offenburgom je bilo povezano tudi deželno sodišče, ki je iz Ota Teufenbacha okoli leta 1210 prišlo na Liechtensteince. Leta 1295 je bil Offenburg delno zastavljen grofom Vovbrškim. Okoli sredine 14. stoletja je zastavno pravico prevzel Galler. Po smrti zadnjega Gallerja se je vojvoda Ernest grad prevzel in sprva zaposlil najete oskrbnike, nato pa ga je leta 1421 zastavil Andreju Ramungu. Med letoma 1459 in 1496 je Hans Ramung dal razpadajoč grad popraviti. Ko je Bernard Ramung umrl brez otrok, je kralj Ferdinand I. ukinil ta fevd in leta 1531 posestvo prodal Hansu Hofmannu von Grünbühelu. Leta 1532 je Offenburg služil kot gasilski dom. Leta 1589 je istoimenski sin Hansa Hofmanna prodal Offenburg bratoma Carlu in Offu Teufenbachoma. Teufenbacherji so upravo posestva preselili v bolj udoden [[Grad Reifenstein|grad Reifenstein]], vendar pa so bivali v gradu Sauerbrunn. Po velikem požaru leta 1590 škode na gradu Offenburgu niso več popravljali. Leta 1613 je posest prevzel Hans Wiljem baron Saurau. Njegovemu sinu Krištofu Albanu pa so posest odvzeli, zaradi različnih kaznivih dejanj. Leta 1656 je Offenburg pridobil baron Gregor Sidenitsch, ki ga je leta 1698 nasledil Ferdinand princ von Schwarzenberg. Posest je ostala pri tej družini vse doslej. == Viri == * Robert Baravalle: Burgen und Schlösser der Steiermark, 1961. * Herwig Ebner: Burgen und Schlösser im Ennstal und Murboden, 1963. * Werner Murgg: Burgruinen der Steiermark, 2009 == Zunanje povezave == * {{Internetquelle |autor=Martin Aigner |url=http://www.burgenseite.com/offenburg_txt.htm |titel=OFFENBURG |titelerg=STMK. / Bez. Judenburg / Pöls |werk=burgenseite.com |hrsg=Burgenseite.com |seiten=3 |abruf=2019-10-27}} * {{Internetquelle |autor=Hermann Truschnig |url=http://www.wehrbauten.at/stmk/steiermark.html?/stmk/offenburg/offenburg.html |titel=Wehrbauten in Österreich |titelerg=Burgruine Offenburg |werk=wehrbauten.at |hrsg=wehrbauten.at |seiten=1 |abruf=2019-10-27}} [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|Offenburg]] [[Kategorija:Vovbržani]] 5c8oyhsu6smd2606fowvtlx1k1vrec2 0 507531 5736853 5698129 2022-08-20T06:47:14Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Grad Pegav (ruševine) | native_name_lang = Burg Peggau (Ruine) | former_names = | alternate_names = | status = prosto dostopne ruševine | image = Burgruine Peggau CF9A0223.jpg | caption = Razvaline gradu Pegav iz dovozne ceste | map_type = | map_alt = | map_caption = | altitude = | building_type = [[grad na hribu]] | architectural_style = različni | cost = | ren_cost = | client = | owner = [[Opatija Vorau]] | location = [[Pegav]] | address = | location_town = | location_country = {{zastava|Avstrija}} | coordinates = {{koord novi|47|12|02|N|15|21|39|E|region:AT|display=inline,title}} | start_date = začetek 12. stoletja | completion_date = prva polovica 12.stoletja | renovation_date = 1276, 1652 | height = | roof = | top_floor = | other_dimensions = | floor_count = 2 ali 3 | floor_area = | website = | references = }} [[Slika: 213 Ruine Peggau - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|thumb|280px|right|Ruševine gradu Pegav, Litografija Josepha Franza Kaiserja iz okoli leta 1830]] '''Grad Pegav''' je bil srednjeveški [[grad]], ki se je nahajal v sedanji občini [[Pegav]] ([[Nemščina|nemško]] ''Peggau'') na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. Verjetno so ga v 12. stoletju zgradili [[Pfanberški grofje|svobodni gospodje Pegavski]] kot izvorni grad svojega sedeža. V ruševine je bil prepuščen sredi 17. stoletja. Sedaj so ostanki v lasti Opatije Vorau. == Lokacija == [[Ruševine]] [[Grad ostrog|gradu]] se nahajajo jugovzhodno od Pegava, na izhodu iz grabna Srednjega potoka v [[Mura| Muro]], na skali, ki je obrnjena proti severu, vzhodu s strmim pobočjem proti zahodu. Dostop do gradu je preko sedla na jugu. == Zgodovina == Grad so verjetno na začetku 12. stoletja zgradili [[Pfanberški grofje|svobodni gospodje Pegavski]] kot grad svojega sedeža. Sredi 11. stoletja je okolica „Pecach“ pripadala plemiški družini Eppo, ki so verjetno postali grofje Selški (Zeltschach). Rudolf iz Peka je izhajal iz te družine in se v prvi polovici 12. stoletja omenja kot grajski gospodar. Ena veja družine je pridobila še [[grad Stari Pfanberg]] pri Frohnleitenu kot ''grofje Pfanberški''. Grad je bil zgrajen na mestu ugodnem za nadzorovanje ceste iz Doline Mure v Dolino Raabe. Omenjeni Rudolf Peka je bil v sporu s krškim škofom; ko je spor izgubil, je moral škofu izročiti del svoje posesti, ki jo je prejel nazaj kot fevd. Popo III. Pegavski je odšel na križarski pohod v Sveto deželo. Pred tem je vse svoje premoženje podaril Krški škofiji, kar je povzročilo nov spor med njegovo družino in škofijo, ki je trajal 50 let. Čeprav so morali gospodje Pegavski (iz Peckach) večkrat plačati odškodnino, je šele gospod Ulrik Pegavski dosegel pomiritev, s tem ko se je priključil cesarju Frideriku II. v investiturnem boju. Cesar ga je povzdignil v grofa. Pri podelitvi posesti samostana Göss v fevd pa se imenuje po novem gradu t.j. grof Pfanberški. Po njegovi smrti sta se njegova sinova okoli leta 1247 dogovorila s krškim škofom. To je omogočilo, da sta lahko očeta Ulrika pokopala v Šentpavelskem samostanu, kar je prej ta zavračal. Gospodje Pegavski oziroma Pfanberški so se tudi medsebojno prepirali; Popo IV. Pegavski je leta 1250 celo imel v priporu svoje sorodnike Pfanberške. Ko sta brata grofa Bernard in Henrik Pfanberška nasledila grad Pegav, sta takoj začela nov spor s krškim škofom, ki jima je na koncu leta 1264 izplačal 350 mark srebra, nakar so se odpovedali vsem terjatvam. Grof Bernard Pfanberški je sodeloval v plemiški zaroti proti češkemu kralju [[Otokar II. Přemysl|Otokarju II. Přemyslu]], nakar so kraljeve sile leta 1270 porušile grad Pegav. Leta 1276 je Bernard dobil porušeni grad nazaj in ga takoj začel obnavljati. Grad je bil leta 1276 ponovno pozidan. Pfanberški grofje so le občasno živeli na Pegavu, ki so ga večinoma upravljali ministeriali, ki so se poimenovali po gradu. Grad je ostal v lasti grofov Pfanberških do leta 1362, ko je rodbina Pfanberških izumrla z grofom Hansom. Dedovanje je privedlo do sporov med [[Celjski grofje|Celjskimi grofi]] in [[Montfortski (plemiška družina)|grofi Montfortskimi]]. Razsodniki so prisodili v korist Montfortov. Od 1373 so ti živeli na gradu Pfanberg, ki so ga dokupili in imenovali upravitelje v Pegavu. Leta 1430 je bilo gradu priključeno deželno sodišče. Grof Wolf Montfortski, ki je živel precej razkošno in je tudi delal kot alkimist, je leta 1596 gospostvo prodal baronu Pavlu Ivniškemu (Eibiswaldu).<ref name="Burmeister 2009">Karl Heinz Burmeister: ''Graf Georg III. von Montfort-Bregenz-Pfannberg (ca. 1475/80 – 1544). Eine biographische Skizze.'' In: ''Montfort. Vierteljahresschrift für Geschichte und Gegenwart Vorarlbergs'' Jg. 61, Heft 1, 2009, ISBN 978-3-85430-344-2, S. 7. (Artikel S. 7–24; {{Webarchiv|url=http://www.vorarlberg.at/pdf/m084nachbaurlandeswappen.pdf|wayback=20160304081726|text=PDF}}, vorarlberg.at, S. 4)</ref> Kot protestant je moral Pavel Ivniški leta 1629 zapustiti Štajersko. Pred tem je Pegav prodal svojemu bratrancu Juriju Amelreichu Ivniškemu. Ker pa mu kupnine dolgo ni poravnal, se je Pavel vrnil, spreobrnil v katolištvo in leta 1649 ponovno prevzel gospostvo. Vendar ga je že leta 1652 prodal Opatiji Pegav. V gradu so do leta 1804 živeli upravniki. Grad je propadel, ko so urad gospoščine preselili. Ruševina je še danes v lasti samostana. == Sklici == <references> </references> == Viri == * Robert Baravalle: Burgen und Schlösser der Steiermark, 1961. * Herwig Ebner: Burgen und Schlösser Graz, Leibnitz, Weststeiermark, 1967. * Kramer-Drauberg, Barbara / Szakmáry, Heribert: Schlösser, Burgen und Ruinen der Steiermark - Band 2, 1. Aufl., 2011, Gnas * Werner Murgg: Burgruinen der Steiermark, 2009 == Zunanje povezave == [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|Pegav]] [[Kategorija:Pfanberški grofje|Grad Pegav]] 2t1g6vikxmtm39rqhlm7z2mryavsk7g 5737141 5736853 2022-08-20T07:15:08Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Grad Pegav (ruševine) | native_name_lang = Burg Peggau (Ruine) | former_names = | alternate_names = | status = prosto dostopne ruševine | image = Burgruine Peggau CF9A0223.jpg | caption = Razvaline gradu Pegav iz dovozne ceste | map_type = | map_alt = | map_caption = | altitude = | building_type = [[grad na hribu]] | architectural_style = različni | cost = | ren_cost = | client = | owner = [[Opatija Vorau]] | location = [[Pegav]] | address = | location_town = | location_country = {{zastava|Avstrija}} | coordinates = {{koord novi|47|12|02|N|15|21|39|E|region:AT|display=inline,title}} | start_date = začetek 12. stoletja | completion_date = prva polovica 12.stoletja | renovation_date = 1276, 1652 | height = | roof = | top_floor = | other_dimensions = | floor_count = 2 ali 3 | floor_area = | website = | references = }} [[Slika: 213 Ruine Peggau - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|thumb|280px|right|Ruševine gradu Pegav, Litografija Josepha Franza Kaiserja iz okoli leta 1830]] '''Grad Pegav''' je bil srednjeveški [[grad]], ki se je nahajal v sedanji občini [[Pegav]] ([[Nemščina|nemško]] ''Peggau'') na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. Verjetno so ga v 12. stoletju zgradili [[Pfanberški grofje|svobodni gospodje Pegavski]] kot izvorni grad svojega sedeža. V ruševine je bil prepuščen sredi 17. stoletja. Sedaj so ostanki v lasti Opatije Vorau. == Lokacija == [[Ruševine]] [[Grad ostrog|gradu]] se nahajajo jugovzhodno od Pegava, na izhodu iz grabna Srednjega potoka v [[Mura| Muro]], na skali, ki je obrnjena proti severu, vzhodu s strmim pobočjem proti zahodu. Dostop do gradu je preko sedla na jugu. == Zgodovina == Grad so verjetno na začetku 12. stoletja zgradili [[Pfanberški grofje|svobodni gospodje Pegavski]] kot grad svojega sedeža. Sredi 11. stoletja je okolica „Pecach“ pripadala plemiški družini Eppo, ki so verjetno postali grofje Selški (Zeltschach). Rudolf iz Peka je izhajal iz te družine in se v prvi polovici 12. stoletja omenja kot grajski gospodar. Ena veja družine je pridobila še [[grad Stari Pfanberg]] pri Frohnleitenu kot ''grofje Pfanberški''. Grad je bil zgrajen na mestu ugodnem za nadzorovanje ceste iz Doline Mure v Dolino Raabe. Omenjeni Rudolf Peka je bil v sporu s krškim škofom; ko je spor izgubil, je moral škofu izročiti del svoje posesti, ki jo je prejel nazaj kot fevd. Popo III. Pegavski je odšel na križarski pohod v Sveto deželo. Pred tem je vse svoje premoženje podaril Krški škofiji, kar je povzročilo nov spor med njegovo družino in škofijo, ki je trajal 50 let. Čeprav so morali gospodje Pegavski (iz Peckach) večkrat plačati odškodnino, je šele gospod Ulrik Pegavski dosegel pomiritev, s tem ko se je priključil cesarju Frideriku II. v investiturnem boju. Cesar ga je povzdignil v grofa. Pri podelitvi posesti samostana Göss v fevd pa se imenuje po novem gradu tj. grof Pfanberški. Po njegovi smrti sta se njegova sinova okoli leta 1247 dogovorila s krškim škofom. To je omogočilo, da sta lahko očeta Ulrika pokopala v Šentpavelskem samostanu, kar je prej ta zavračal. Gospodje Pegavski oziroma Pfanberški so se tudi medsebojno prepirali; Popo IV. Pegavski je leta 1250 celo imel v priporu svoje sorodnike Pfanberške. Ko sta brata grofa Bernard in Henrik Pfanberška nasledila grad Pegav, sta takoj začela nov spor s krškim škofom, ki jima je na koncu leta 1264 izplačal 350 mark srebra, nakar so se odpovedali vsem terjatvam. Grof Bernard Pfanberški je sodeloval v plemiški zaroti proti češkemu kralju [[Otokar II. Přemysl|Otokarju II. Přemyslu]], nakar so kraljeve sile leta 1270 porušile grad Pegav. Leta 1276 je Bernard dobil porušeni grad nazaj in ga takoj začel obnavljati. Grad je bil leta 1276 ponovno pozidan. Pfanberški grofje so le občasno živeli na Pegavu, ki so ga večinoma upravljali ministeriali, ki so se poimenovali po gradu. Grad je ostal v lasti grofov Pfanberških do leta 1362, ko je rodbina Pfanberških izumrla z grofom Hansom. Dedovanje je privedlo do sporov med [[Celjski grofje|Celjskimi grofi]] in [[Montfortski (plemiška družina)|grofi Montfortskimi]]. Razsodniki so prisodili v korist Montfortov. Od 1373 so ti živeli na gradu Pfanberg, ki so ga dokupili in imenovali upravitelje v Pegavu. Leta 1430 je bilo gradu priključeno deželno sodišče. Grof Wolf Montfortski, ki je živel precej razkošno in je tudi delal kot alkimist, je leta 1596 gospostvo prodal baronu Pavlu Ivniškemu (Eibiswaldu).<ref name="Burmeister 2009">Karl Heinz Burmeister: ''Graf Georg III. von Montfort-Bregenz-Pfannberg (ca. 1475/80 – 1544). Eine biographische Skizze.'' In: ''Montfort. Vierteljahresschrift für Geschichte und Gegenwart Vorarlbergs'' Jg. 61, Heft 1, 2009, ISBN 978-3-85430-344-2, S. 7. (Artikel S. 7–24; {{Webarchiv|url=http://www.vorarlberg.at/pdf/m084nachbaurlandeswappen.pdf|wayback=20160304081726|text=PDF}}, vorarlberg.at, S. 4)</ref> Kot protestant je moral Pavel Ivniški leta 1629 zapustiti Štajersko. Pred tem je Pegav prodal svojemu bratrancu Juriju Amelreichu Ivniškemu. Ker pa mu kupnine dolgo ni poravnal, se je Pavel vrnil, spreobrnil v katolištvo in leta 1649 ponovno prevzel gospostvo. Vendar ga je že leta 1652 prodal Opatiji Pegav. V gradu so do leta 1804 živeli upravniki. Grad je propadel, ko so urad gospoščine preselili. Ruševina je še danes v lasti samostana. == Sklici == <references> </references> == Viri == * Robert Baravalle: Burgen und Schlösser der Steiermark, 1961. * Herwig Ebner: Burgen und Schlösser Graz, Leibnitz, Weststeiermark, 1967. * Kramer-Drauberg, Barbara / Szakmáry, Heribert: Schlösser, Burgen und Ruinen der Steiermark - Band 2, 1. Aufl., 2011, Gnas * Werner Murgg: Burgruinen der Steiermark, 2009 == Zunanje povezave == [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|Pegav]] [[Kategorija:Pfanberški grofje|Grad Pegav]] 03tr1cb4mcve3key3ohfub34aj4jgan 0 507684 5736846 5730805 2022-08-20T06:46:59Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Avstriji | name_local=Zgornji Osek | name = Oberhaag |image_photo = Oberhaag Volksschule.JPG | image_caption= „Jubilejna-Ljudska šola“ v Zgornjem Oseku | |image_coa = AUT Oberhaag COA.jpg | state = [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] | regbzk = | district = [[Okraj Lipnica|Lipnica]]| key = 0| population =2064| population_as_of = 2021-01-01| pop_dens = | area =35,87| elevation = 323| lat_deg=46| lat_min=41| lat_sec=10| lat_hem=N| lon_deg=15| lon_min=19| lon_sec=52| lon_hem=E| postal_code = 8455| area_code =03455| licence = LB| mayor = Ernst Haring ([[ÖVP]])| website = [http://www.oberhaag.at www.oberhaag.at]| }} '''Zgornji Osek''' ali tudi '''Osek''' ({{jezik-de|Oberhaag}}) je [[občina]] z okoli 2.064 prebivalci na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. Spada pod [[Okraj Lipnica]]. Ime izvira iz nemškega prevoda slovenske besede »hrast« in tako imenovanega naselja v občini »K(h)rast«. == Geografija == Zgornji Osek leži v dolini [[Saggautal]] med [[Ivnik]]om in [[Arnež]]em na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. Pet kilometrov občinske meje je tudi državna meja s Slovenijo. == Naselja v občini == Občina Zgornji Osek je sestavljena iz 7 naselij in prav toliko katastrskih občin (z nemško ustreznico)<ref name="Zdovc">Zdovc, Paul (2010) ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Sie slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage'', Ljubljana.</ref> (v oklepaju število prebivalcev, stanje 1.1.2021): {| width="40%" | width="20%" valign="top" | * ''Stari potok'' (Altenbach) (181) * ''Hardegg'' (151) * ''Kitzelsdorf'' (216) * ''Hrast'' (Krast) (208) * ''Lieschen'' (359) * ''Obergreith'' (278) * ''Zgornji Osek'' (Oberhaag) (489) | width="20%" valign="top" | |} === Sosednje občine=== {{Geografski položaj |Center = Zgornji Osek |Sever = [[Gleinstätten]] |Severovzhod = <br />[[Sankt Johann im Saggautal]] |Vzhod = <br /> [[Arnež, Avstrija|Arnež]] |Jugovzhod = [[Selnica ob Dravi]] ([[Slovenija]]) {{SLO|#}} |Jug = [[Podvelka]] ([[Slovenija]]) {{SLO|#}} |Jugozahod = [[Radlje ob Dravi]] {{SLO|#}} |Zahod = [[Ivnik]] |Severozahod = <br />[[Sankt Martin im Sulmtal]] }} == Zgodovina == [[Slika: Oberhaag Pfarrkirche.JPG | thumb|right|250px| Župnijska cerkev v Zgornjem Oseku]] [[Slika: Kath Pfarrkirche Oberhaag Interior 01.JPG | thumb|right|250px| Notranjost župnijske cerkve]] Območje okoli Gornjega Oseka je bilo prvič omenjeno v dokumentu, v katerem visokosvobodni gospod "Reinbertus von Muorekke" (iz Cmureka) podeljuje posest v "in superiori hage" (Gornjem Oseku) [[Benediktinski samostan svetega Pavla|Samostanu Šent Pavel v Labotski dolini]]. Številne grajske konjušnice "im Haag" (v Oseku) so postale svobodni dvori in bivališča tako imenovanih "vitezov z enim ščitom", ki so v tistem času predstavljali politično upravo dežele. Med njimi sta leta 1170 omenjena tudi brata von Kohlberg (danes v okrožju Gornji Osek) v listini župnije Lipnica, v kateri sta omenjeni župniji Sv. Ivan v Saggautalu in [[Ivnik|Ivniku]], ki sta takrat pripadali pra župniji [[Lipnica, Avstrija|Lipnica]]. Po ustanovitvi župnije leta 1788 je Gornji Osek pripadal župniji Arnež. Leta 1795 je bila zgrajena prva vaška kapela. [[Občina|Občine]] so v Avstriji nastale kot avtonomna telesa družbe 1850. Šele leta 1878 se je iz občine Arnež izločilo območje Zgornjega Oseka in postalo neodvisna občina. Po površini je zdaj ena večjih občin v okrožju Lipnice. Med leti 1945 do 1955 je bila del britanskega okupacijskega območja v Avstriji. == Kultura in znamenitosti == * [[Grad Thunau]] === Znane osebe iz občine === * [[Werner Strohmaier]] (* 1942), politik == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} kp6em8nd6s59jnkh3p2vp6tym9r4jrj 0 507940 5737038 5599669 2022-08-20T07:10:08Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Legio XIII Gemina |image=[[Slika:Roman Empire 125.png|300px]] |image_size= |caption=[[Rimsko cesarstvo]] pod cesarjem [[Hadrijan]]om leta 125 n. št.; LEGIO XIII GEMINA je bila od leta 106 do 271 nastanjena v kastru Apulum, zdaj [[Alba Iulia]], [[Romunija]], v [[Rimska Dakija|Rimski Dakiji]] |dates= 57 pr. n. št. do 5. stoletja |country= [[Rimska republika]] in [[Rimsko cesarstvo]] |type= [[Rimska legija|legija]] pozne republike |role= napad pehote (z nekaj podpore konjenice) |size= velikost se je s časom spreminjala; ob ustanovitvi je štela okoli 3.500 aktivnih legionarjev in pripadajoče pomožne enote; leta 31 pr. n. št. je bila povečana in imenovana ''Gemina'' |garrison= [[Knin|Burnum]], [[Ilirik (rimska provinca)| Ilirik]] (1. stoletje pr. n. št.) <br/> [[Emona]], [[Rimska Italija]] (1. stoletje) <br/> [[Augsburg|Augusta Vindelica]], [[Gornja Germanija]] <br/> [[Poetovio]], [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]] (1. stoletje) <br/> [[Rimska Dakija]] (106 – okoli 270)<br/>[[Avrelijanova Dakija|Dacia Aureliana]] (od 270)<br/>[[Babilonska trdnjava|Babilon v Egiptu]] (400. leta) |ceremonial_chief= |nickname= ''Gemina'', ''"Dvojčica"'' (od 31 pr. n. št.) <br /> ''Pia Fidelis'', "Verna in zvesta"<ref>{{cite book |last=Steiner |first=Johann Wilhelm C. |title=Codex inscriptionum romanarum Danubii et Rheni |url=https://archive.org/details/codexinscriptio3v4stei |year=1851 |page=[https://archive.org/details/codexinscriptio3v4stei/page/253 253] }}</ref> |patron= |motto= Leo Rugit Rursum (Lev ponovno rjovi) |colors= |march= |mascot= lev |battles=[[galske vojne]] (58–51 pr. n. št.)<br/>bitka proti Nervom (57 pr. n. št.)<br/>bitka pri Gergoviji (52 pr. n. št.)<br/>[[bitka za Alezijo |bitka za Alezijo]] (52 pr. n. št.)–?<br/>bitka pri Draču (48 pr. n. št.)<br/>[[bitka pri Farzalu]] (48 pr. n. št.)<br/>bitka pri Tapsu (46 pr. n. št.)<br/>bitka pri Mundi (45 pr. n. št.)<br/>[[bitka pri Akciju]] (31 pr. n. št.)<br/>prva in druga bitka pri Bedriaku (69 n. št.)<br/>[[Trajanovi dačanski vojni]] (101–102, 105–106)<br/>veksilacije so sodelovale v štrvilnih drugih kampanjah |notable_commanders= [[Julij Cezar]],<br/> Mark Salvij Oto,<br/> [[Mark Antonij]] |anniversaries= }} '''Legio XIII Gemina''' ([[Slovenščina|slovensko]] XIII. legija Dvojčica) je bila [[rimska legija|legija]] rimske cesarske armade. Bila je ključna [[Gaj Julij Cezar|Cezarjeva]] vojaška enota v [[Galija|Galiji]] in državljanski vojno. Bila je legija, s katero je (morda 10.) januarja 49 pr. n. št. prečkal [[Rubikon |Rubikon]]. Razpuščena je bila v 5. stoletju. Njen simbol je bil lev. ==Zgodovina== ===Pozna [[Rimska republika]]=== XIII. legijo je ustanovil Julij Cezar leta 57 pr. n. št. pred pohodom na [[Belgi|Belge]], enim od prvih pohodov v Galijo. V [[Galske vojne|galskih vojnah]] (58–51 pr. n. št.) je bila prisotna v bitki proti [[Nervijci|Nervijcem]], bitki pri Gergoviji in [[Bitka za Alezijo|bitki za Alezijo]], v kateri ni posebej omenjena. Po koncu galskih vojn je [[Rimski senat]] Cezarju zavrnil njegovo drugo konzulstvo, mu naročil, naj prekliče svoje ukaze, in zahteval, da se vrne v [[Rim]], da se sooči s kazenskim pregonom. Cezar je bil prisiljen izbrati konec svoje politične kariere ali državljansko vojno in pripeljal XIII. legijo čez reko Rubikon v Italijo. Legija je med posledično državljansko vojno med Cezarjem in konservativno frakcijo senatorjev ostala zvesta Cezarju. Senatskim legijam je poveljeval [[Pompej Veliki|Pompej]]. XIII. legija je bila aktivna skozi celotno vojno in se bojevala pri Draču (48 pr. n. št.) in Farzalu (48 pr. n. št.). Po odločilni zmagi nad Pompejem pri [[Bitka pri Farzalu|Farzalu]] naj bi legijo razpustili, legionarje pa upokojili s tradicionalnimi zemljiškimi darovi. Zaradi bitk pri Tapsu (46 pr. n. št.) in Mundi (45 pr. n. št.) so legijo ponovno aktivirali. Po bitki pri Mundi je Cezar legijo razpustil, upokojil svoje veterane in jim dal obdelovalno zemljo v njihovi rodni [[Rimska Italija|Italiji]]. ===[[Rimsko cesarstvo]]=== [[Slika:Sestertius Philip 247-lv lxiii.jpg|250px|thumb|levo|[[Sesterc]] [[Filip Arabec|Filipa Arabca]], kovan leta 247 v čast [[Rimska Dakija|Rimske Dakije]] in njenih legij: [[V. legija Macedonica|V. legije ''Macedonica'']] in XIII. legije ''Gemina''; legiji predstavljata orel in lev na reverzu kovanca]] Legijo je ponovno ustanovil cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] leta 41 pr. n. št. za borbo proti Pompejevemu sinu Sikstu Pompeju na [[Sicilija (rimska provinca)|Siciliji]]. Legijo so po vojni proti [[Mark Antonij|Marku Antoniju]] in [[Bitka pri Akciju|bitki pri Akciju]] okrepili z veterani iz drugih legij.<ref>Birley, E.B. "A Note on the Title 'Gemina'". ''Journal of Roman Studies''. '''18''' (1): 56–60. doi: 10.2307/296044.</ref> Legija je dobila vzdevek ''Gemina – Dvojčica'', običajen za legije, sestavljene iz delov drugih legij. Avgust jo je nato poslal v Burnum v [[Ilirik (rimska provinca)|Iliriku]] (zdaj [[Knin]], [[Hrvaška]]), rimski provinci ob Jadranskem morju. Leta 16 n. št. je bila legija premeščena v [[Emona|Emono]] (sedanja [[Ljubljana]]), kjer se je ukvarjala z lokalnimu upori. Po katastrofalnem rimskem porazu v [[Bitka v Tevtoburškem gozdu|bitki v Tevtoburškem gozdu]] leta 9, je bila legija premeščena kot okrepitev v ''Augusto Vindelicorum'' (sedanji [[Augsburg]], [[Nemčija]]) in od tam v Vindoniso v [[Retija|Retiji]], da bi preprečila nadaljnje napade germanskih plemen. Cesar [[Klavdij I.]] jo je okoli leta 45 poslal nazaj v [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], kjer je zgradila legionarsko trdnjavo [[Poetovio]] (sedanji [[Ptuj]], [[Slovenija]]). V [[Leto štirih cesarjev|letu štirih cesarjev]] (leto 69) je XIII. legija podprla najprej [[Oton (rimski cesar)|Otona]] in nato [[Vespazijan]]a proti [[Vitelij]]u in se borila v dveh bitkah pri Bedriaku. [[Slika:LegioXIII Brick.JPG|thumb|250px|Žigosana opeka, najdena v [[Alba Iulia|Albi Iulii]], [[Romunija]]]] Pod Trajanom se je udeležila obeh [[Trajanovi dačanski vojni|dačanskih vojn]] (101–102, 105–106) in bila leta 106 premeščena v Apulum (sedanja [[Alba Iulia]], [[Romunija]]). [[Veksilacija]] XIII. legije so se pod cesarjem [[Galien]]on bojevale v severni Italiji. Cesar je leta 259–260 njej v čast koval legionarski [[antoninijan]], na katerem je bil upodobljen legijski lev.<ref>Cowan, str. 17.</ref> Druga veksilacija je bila vključena v armado cesarja [[Galsko cesarstvo|Galskega cesarstva]] Viktorina. Cesar je legiji v čast izdal zlatnik z njenim emblemom.<ref>Cowan, str. 26.</ref> Leta 271 je bila legija po umiku Rimljanov iz Dakije premeščena v [[Avrelijanova Dakija|''Dacio Aureliano'']]. Po zapisih v [[Notitia dignitatum|Notitii Digninatum]] je bila legija v 5. stoletju nameščena v [[Babilonska trdnjava|Babilonski trdnjavi]] v [[Egipt]]u, ki je imela pomemben strateški položaj ob [[Nil]]u na meji med [[Spodnji Egipt|Spodnjim]] in Srednjim Egiptom. Poveljeval ji je ''comes limitis Aegypti''.<ref>Notitia Dignitatum. ''In partibus Orientis'', XXVIII.</ref> == Dokazani pripadniki legije== {| class="wikitable sortable" |- style="vertical-align: top;" ! Ime ! Rang ! Časovni okvir ! Provinca ! Vojak, lociran v ! Veteran, lociran v ! Vir |- | Avrelij Rufin<ref name="cupcea">{{cite web | url=https://www.academia.edu/1926276/Professional_Officers_on_the_Northern_Dacian_limes | title=Professional Officers on the Northern Dacian limes | date=2010 | access-date=2013-05-26 | author=Cupcea, George |page=12}}</ref> | [[beneficiarij]] | 2. – 3. stoletje n. št. | Dakija | Samum | |- | M. Valerij Valencij<ref name="cupcea"/> | beneficiarij | 2. – 3. stoletje | Dakija | Samum | - | CIL 3, 827 |- | Valerij Vibij<ref name="cupcea"/> | beneficiarij | 2. – 3. stoletje | Dakija | Samum | - | CIL 3, 823 |- | Ulpij Bakhij<ref name="cupcea3"/> | [[centurion]] | ? | ? | ? | ? | ? |- | L. Valerij Ruf<ref name="cupcea2"/> | dekurion | po 222 | ? | ? | Sarmizegetusa Ulpia Traiana, Dakija | CIL 3, 1485 |- | Vedius Aquila | [[legat]] | 69 | | | | Tacitus, ''Histories'', III.7 |- | Elij Vitalis<ref name="matei-popescu-Bassiana">{{cite web | url=https://www.academia.edu/1185725/Territorium_Bassianae_din_Dacia_Superior | title=Territorium Bassianae din Dacia Superior | date=2011 | access-date=7. decembra 2020 | author=Matei-Popescu, Florian | page=11}}</ref> | [[duplarij]] | 3. stoletje | Dakija | Apulum | Antiochia ad Taurum, [[Sirija (rimska provinca)|Sirija]]? | |- | Avrelij Valerijan<ref name="matei-popescu-Bassiana"/> | duplarij | 3. stoletje | Dakija | Apulum | Antiochia ad Taurum, [[Sirija (rimska provinca)|Sirija]]? | |- | Avl JUlij Pompilij Piso<ref>Géza Alföldy. ''Konsulat und Senatorenstand unter der Antoninen''. Bonn: Rudolf Habelt Verlag, 1977. str. 301</ref> | [[legat]] | okoli 173 | | | | CIL 8, 2582 = ILS 1111 |- | Mark Valerij Maksimijan<ref name=Leunissen-342>Paul M.M. Leunissen. ''Konsuln und Konsulare in der Zeit von Commodus bis Severus Alexander''. Amsterdam: J.C. Gieben, 1989. str. 342</ref> | legat | okoli 182 | | | | AE 1956, 124 |- | Gaj Kerelij Sabin<ref name=Leunissen-342/> | legat | okoli 183 - okoli 185 | | | | CIL 3, 1092 |- | Prokul<ref name=Leunissen-342/> | legat | med 185 in 191 | | | | |- | [Tiberij Manilij Fusk<ref name=Leunissen-342/> | legat | 191 - okoli 193 | | | | CIL 3, 1172 |- | Avl Terencij Pudens Utedijan<ref name=Leunissen-343>Leunissen. ''Konsuln und Konsulare''. str. 343</ref> | legat | med 198 in 209 | | | | CIL 3, 993 = ILS&nbsp;3923 |- | Kvint Marcij Viktor Feliks Maksimilijan<ref name=Leunissen-343/> | legat | med vladanjem [[Septimij Sever|Septimija Severja]] | | | | CIL 3, 1118 |- | Lucij Anij Italik Honorat<ref name=Leunissen-343/> | legat | med vladanjem [[Karakala|Karakale]] | | | | CIL 3, 1071, CIL 3, 1072 |- | Rufrij Sulpicijan<ref name=Leunissen-343/> | legat | med vladanjem Karakale ali [[Elagabal]]a | | | | CIL 3, 1129 = ILS&nbsp;3867 |- | Kvint Servej Fusk Kornelijan<ref name=Leunissen-343/> | legat | okoli 225 | | | | CIL 8, 22721 = ILS&nbsp;8978 = ILTun&nbsp;33 |- | Mark Valerij Longin<ref name=Leunissen-343/> | legat | med vladanjem [[Aleksander Sever|Aleksandra Severja]] | | | | CIL 3, 1019, CIL 3, 1020 |- | Gaj Rutilij Galik | [[vojaški tribun]] | okoli 52 | | | | AE 1920, 55 |- | L. Mecij L.f. Postum | vojaški tribun | okoli 72 | | | | AE 1934, 248 |- | C. Celij C.f. Marcijal | vojaški tribun | pred 106 | | | | AE 1934, 2 |- | Sekst Julij Sever | vojaški tribun | pred 110 | | | | CIL 3, 2830 = ILS&nbsp;1056 |- | Avl Junij Pastor | vojaški tribun | okoli 149 | | | | CIL 6, 1435 |- | Avl Julij Pompilij Piso | vojaški tribun | okoli 165 | | | | CIL 8, 2582 = ILS&nbsp;1111 |- | Kvint Hedij Lolijan Plavcij Avit<ref>Leunissen. ''Konsuln und Konsulare''. str.&nbsp;376</ref> | vojaški tribun | okoli 192 | Dakija | | | CIL 5,4347 = ILS&nbsp;1149 |- | Publij Katij Sabin | vojaški tribun | pred 206 | Dakija | | | CIL 3, 5727 |- | G. Kasij C. f. Volt[inij]<ref name="matei-popescu">{{cite web | url=https://www.academia.edu/428549/Auxiliaria_II_ | title=AUXILIARIA - A new equestrian officer from Philippi | work=Near and beyond the Roman frontier | date=2008 | access-date=26. maja 2013 | author=Matei-Popescu, Florian}}</ref> | vojaški tribun | ? | ? | ? | - | ? |- | Gaj<ref name="cupcea3"/> | speculator | 2. – 3. stoletje | Dakija | Apulum | - | CIL 3, 14479; IDR III/5, 426 |- | Kokcej<ref name="cupcea3"/> | speculator | 2. – 3. stoletje | Dakija | Apulum | - | CIL 3, 14479; IDR III/5, 426 |- | G. Julij Valerij<ref name="cupcea2">{{cite web | url=https://www.academia.edu/3237363/VETERAN_SETTLEMENT_AND_COLONIA_ULPIA_TRAIANA_SARMIZEGETUSA | title=Veteran settlement and Colonia Ulpia Traiana Sarmizegetusa | publisher=Mega Publishing House | work=Scripta Classica | date=2011 | access-date=25. maja 2013 | author=Cupcea, George |page=19}}</ref> | ? | 222 – 235 | Dakija ? | ? | Sarmizegetusa Ulpia Traiana, Dakija | CIL 3, 1933 |- | Lucij Dasumij Prisk<ref name="cupcea2"/> | ? | 2. stoletje | ? | ? | Sarmizegetusa Ulpia Traiana, Dakija | CIL 3, 1476 |- | Lucij Furij | ? | 1. stoletje | Gallia Aquitania | Mediolanum Santonum | Aunedonnacum | [[Slika:Stèle funéraire Lucius Furius 03196.JPG|60px]] |- | Lucij Ancij | ? | 1. stoletje | [[Akvitanska Galija|Gallia Aquitania]] | Mediolanum Santonum | Aunedonnacum | [[Slika:Stèle funéraire Lucius Autius 03193.JPG|60px]] |- | Mark Avrelij Timoni<ref>[http://epigraphy.packhum.org/inscriptions/main?url=oi%3Fikey%3D298638%26bookid%3D735%26region%3D5 IDR III/1, 274]</ref> | ? | 2. - 3. stoletje | Dakija ? | Castra Sânnicolau Mare ? | Castra Sânnicolau Mare, Dakija | IDR III/1, 274 |- | M[ark] Ulp[ij] | ? | 2. - 3. stoletje | Dacia | ? | Apulum | IDR III/5, 180 |- | P. Elij Valerijan<ref name="cupcea3">{{cite web | url=https://www.academia.edu/1926273/THE_MISSIONS_OF_THE_SOLDIERS_IN_THE_LIMES_PROVINCES._FRUMENTARII_IN_DACIA | title=SPECULATORES IN DACIA. MISSIONS AND CAREERS | work=Acta Musei Napocensis | date=2008 | access-date=26. maja 2013 | author=Cupcea, George |page=18}}</ref> | speculator | 2. - 3. stoletje | Dakija | Apulum | - | IDR III/5, 721 |- | Publij Urvin | ? | ? | [[Retija]] | Augusta Vindelicorum ? | - | CIL 3, 6884 |- | K. Julij Sekundin<ref name="cupcea2"/> | ? | 2. stoletje | Dakija ? | ? | Sarmizegetusa Ulpia Traiana, Dakija | CIL 3, 1971 |- | Stacij Aleksander<ref name="cupcea3"/> | speculator | 2. – 3. stoletje | Dakija | Apulum | - | Apulum 40, 2007, 176–177 |- | Ulpij Prokulin<ref name="cupcea3"/> | speculator | med vladanjem [[Gordijan III.|Gordijana III.]] | Dakija | Apulum | - |CIL 3, 7794b; IDR&nbsp;III/5, 435 |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== ===Primarni viri=== {{refbegin|2}} * {{cite web | url=http://www.thelatinlibrary.com/notitia.html | title=Notitia Dignitatum | access-date=22. novembra 2006}} {{refend}} ===Secondary sources=== {{refbegin|2}} * {{cite web | url=https://www.livius.org/le-lh/legio/xiii_gemina.html | title=Legio XIII Gemina | access-date=2006-11-18 | last=Lendering | first=Jona }} * {{cite book |last=Cowan |first=Ross |others=Angus McBride (ilustr.) |title=Imperial Roman Legionary AD 161–284 |year=2003 |publisher=Osprey Publishing |isbn=1-84176-601-1 }} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rimske legije]] 2nikikm08fn1dglaz6uadtkdh7w931l 0 507997 5736865 5601982 2022-08-20T06:52:29Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Nedrobnocelični pljučni rak | synonyms = | image = Squamous carcinoma lung cytology.gif | caption = [[Mikroskop]]ski posnetek ploščatoceličnega pljučnega raka, vrste nedrobnoceličnega pljučnega raka, [[vzorec FNA]], [[barvanje po Papanicolaouu]] | pronounce = | field = | symptoms = trdovraten [[kašelj]], krvav [[izmeček]], [[hripavost]], zasoplost, piskanje v pljučih, bolečina v prsih, [[hujšanje]] in izguba teka.<ref name=":1"/> | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = kirurški poseg, [[obsevanje]], [[kemoterapija]], [[tarčno zdravljenje]]<ref name="Boc" /><ref name=":0" /> | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Nedrobnocelični pljučni rak''' ('''NDPR''', tudi '''NSCLC''', angl. '''''N'''on-'''S'''mall-'''C'''ell '''L'''ung '''C'''arcinoma'') je skupno ime za tiste vrste [[pljučni rak|pljučnega raka]], ki ne spadajo med [[drobnocelični pljučni rak|drobnoceličnega pljučnega raka]],<ref name=emedicine/> torej ploščatocelični, žlezni in velikocelični pljučni rak.<ref name=MS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5536081/rak?query=rak&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 9. 11. 2021.</ref> Nedrobnocelični rak pljuč ima drugačen potek kot [[drobnocelični pljučnirak|drobnocelični rak]], kar je pomembno pri odločitvi o načinu zdravljenja.<ref name=onko1>http://www.onkologija.org/o-raku/rak-pljuc/#1490099950862-a1d5e4ae-545d5b20-08df, vpogled: 9. 11. 2021.</ref><ref>Debeljak A. s sod. Smernice za internistično obravnavo bolnika s pljučnim rakom. ZDRAV VESTN 2001; 70: 751–770.</ref> Predstavljajo okoli 85 % vseh primerov pljučnega raka.<ref name=emedicine>{{EMedicine|article|279960|Non-Small Cell Lung Cancer}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.cancer.org/cancer/lungcancer-non-smallcell/detailedguide/non-small-cell-lung-cancer-what-is-non-small-cell-lung-cancer|title=What Is Non-Small Cell Lung Cancer?|website=www.cancer.org}}</ref> Načeloma so manj občutljivi za zdravljenje s [[kemoterapija|kemoterapijo]]. Če je možno, je zdravljenje izbora kirurška odstranitev rakavega predela pljuč, se pa uporabljajo tudi kemoterapija tako pred kirurškim posegom (neoadjuvantno zdravljenje) kot po posegu (adjuvantno zdravljenje), obsevanje in tudi zdravljenje z novejšimi tarčnimi zdravili.<ref name="Boc" /><ref name=":0" /> == Vrste nedrobnoceličnega pljučnega raka == Nedrobnocelični pljučni rak je skupno ime za tri tiste vrste [[pljučni rak|pljučnega raka]]: ploščatoceličnega, žleznega in velikoceličnega.<ref name=MS/><ref name=emedicine/> == Simptomi == Zgodaj v poteku bolezni bolniki pogosto sploh nimajo [[simptom]]ov.<ref name=":0"/> Simptomi, ki se lahko pokažejo že pri manj napredovali bolezni, so na primer trdovraten [[kašelj]], krvav [[izmeček]], [[hripavost]], zasoplost, piskanje v pljučih, bolečina v prsih, [[hujšanje]] in izguba teka.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://www.cancer.org/cancer/non-small-cell-lung-cancer/detection-diagnosis-staging/signs-symptoms.html|title=Non-Small Cell Lung Cancer Signs and Symptoms|website=www.cancer.org|access-date=4. 12. 2017}}</ref> Pri razsejani bolezni so lahko prisotni različni simptomi, na primer [[glavobol]], [[omotica]], težave z ravnotežjem, bolečine v kosteh ..., odvisno od prizadetih organov.<ref name=":0"/> == Vzroki == Daleč najpomembnejši vzrok pljučnega raka je [[kajenje]].<ref name=co-rf>{{cite web|url=http://www.cancer.org/cancer/lungcancer-non-smallcell/detailedguide/non-small-cell-lung-cancer-risk-factors|title=Non-Small Cell Lung Cancer Risk Factors|website=www.cancer.org}}</ref> [[Cigaretni dim]] vsebuje več kot 6.000 spojin in mnoge med njimi lahko poškodujejo DNK v celicah.<ref name=Liu>{{cite journal | vauthors = Liu X, Conner H, Kobayashi T, Kim H, Wen F, Abe S, Fang Q, Wang X, Hashimoto M, Bitterman P, Rennard SI | display-authors = 6 | title = Cigarette smoke extract induces DNA damage but not apoptosis in human bronchial epithelial cells | journal = American Journal of Respiratory Cell and Molecular Biology | volume = 33 | issue = 2 | pages = 121–129 | date = avgust 2005 | pmid = 15845867 | doi = 10.1165/rcmb.2003-0341OC }}</ref> Med bolniki z rakom pljuč več kot 85 % kadilcev in kadilci zbolevajo 20-krat pogosteje kot nekadilci. Tveganje se veča s številom pokajenih cigaret v določenem časovnem obdobju. Tudi pasivni kadilci imajo povečano tveganje za poav pljučnega raka.<ref name=Triller/> mi, ki lahko povzročijo pljučnega raka, so [[azbest]], [[radon]], težke kovine (na primer [[krom]], [[nikelj]], [[berilij]])<ref name=":0" /><ref name=co-rf/> in njihove spojine), [[arzen]], [[policikličnm ogljikovodik]]i, produkti izgorevanja naftnih derivatov ...).<ref>Bobnar A. Miti o pljučnem raku. Zbornik predavanj z recenzijo [Elektronski vir] / Strokovni seminar Obravnava pacienta s pljučnim rakom, Debeli rtič, 24.-25. maj 2013, str.: 5–18.</ref> == Zdravljenje == Cilj vsakega zdravljenja je ozdravitev bolnika, pri čemer je pri nižjem stadiju raka ta cilj bolj uresničljiv.<ref name=":0">Vrankar M., Stanič K. Vodnik za bolnike z nedrobnoceličnim pljučnim rakom v stadiju III.Onkološki inštitut Ljubljana, 2019.</ref> Kadar gre za lokalno omejenega nedrobnoceličnega pljučnega raka, je najučinkovitejša oblika zdravljenja kirurška odstranitev anatomske enote pljuč, pri čemer je cilj odstranitev tumorskega tkiva v in s tem ozdravitev bolnika. Pomemben del operacije je tudi odstranitev [[bezgavka|bezgavk]] v pljučih in [[medpljučje|medpljučju]], ki omogoči natančno določitev stadija bolezni in vpliva na izbiro morebitnega dodatnega zdravljenja po operaciji. Lahko je potrebna tudi dopolnilna (adjuvantna) kemoterapija, zlasti na osnovi [[platina|platine]] in/ali dodatno obsevanje, ki lahko poveča učinkovitost zdravljenja operabilnega nedrobnoceličnega pljučnega raka.<ref name=Boc>Nina Boc s sod. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom. Ljubljana: Onkološki inštitut : Slovensko zdravniško društvo, 2019.</ref> Kemoterapija se lahko tako uporabi kot spremljajoče zdravljenje ob operaciji (ali obsevanju) za doseganje ozdravitve ali za zmanjšanje možnosti za ponovitev bolezni, lahko pa tudi pri razširjeni bolezni za lajšanje težav, izboljšanje splošnega stanja in podaljšanja preživetja.<ref name=onko1/> Pri razsejanem pljučnem raku je sistemsko zdravljenje temeljna oblika zdravljenja.<ref name=Boc/> V zadnjih dveh letih se je v sistemsko zdravljenju pljučnega raka pridružila tudi tarčna oblika zdravljenja z zdravili iz skupine [[Zaviralec tirozin kinaz|zaviralcev tirozin kinaz]] in [[imunoterapija]] z [[zaviralci imunskih nadzornih točk|zaviralci imunskih nadzornih točk]].<ref name=Boc/><ref name=Vrankar2>Vrankar, Martina. Rak pljuč: vodnik za bolnike/ce na poti okrevanja. Ljubljana: Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, 2017.</ref> ===Zgodnja (lokalno omejena) oblika NDPR=== Nedrobnocelični pljučni rak se običajno ne odzove najbolje na zdravljenje s [[kemoterapija|kemoterapijo]]<ref name="isbn0-7216-0187-1">{{cite book | vauthors = Cotran RS, Kumar V, Fausto N, Robbins SL, Abbas AK |title=Robbins and Cotran pathologic basis of disease |publisher=Elsevier Saunders |location=St. Louis MO |year=2005 |isbn=978-0-7216-0187-8 |page=759}}</ref> in/ali obsevanje, zato je kirurški poseg (resekcija dela pljuč z namenom popolne odstranitve tumorja) zdravljenje prve izbire, zlasti če je rak diagnosticiran v zgodnji fazi (fazi I in II).<ref name="nccn.org">{{cite web|title=NCCN Clinical Practice Guidelines for NSCLC|url=http://www.nccn.org/professionals/physician_gls/pdf/nscl.pdf|access-date=12. 5. 2015}}</ref><ref name=Boc/> Po kirurškem posegu se lahko uporabi tudi dopolnilno (adjuvantno) zdravljenje s kemoterapijo z obsevanjem ali brez njega.<ref name=Triller>Triller N. Rak pljuč - epidemiologija, klinični znaki, diagnostika in načini zdravljenja. Zbornik predavanj z recenzijo [Elektronski vir] / Strokovni seminar Obravnava pacienta s pljučnim rakom, Debeli rtič, 24.-25. maj 2013, str.:11–27.</ref> Namen takega dopolnilnega zdravljenja je uničiti obstoječe mikrozasevke oziroma preprečiti kasnejši razvoj oddaljenih zasevkov in s tem neozdravljivo bolezen.<ref>Čufer T.: Sistemsko zdravljenje, novosti, raziskave in zdravila pri pljučnem raku. Zbornik predavanj z recenzijo [Elektronski vir] / Strokovni seminar Obravnava pacienta s pljučnim rakom, Debeli rtič, 24.-25. maj 2013, str.:87–100.</ref> Po drugi strani je pa dopolnilna kemoterapija povezana z visokim tveganjem zapletov in tudi smrti in je zato je treba njena tveganja in koristi pri vsakem bolniku individualno skrbno pretehtati.<ref name=Boc/> Drugi obliki zdravljenja poleg kirurške resekcije sta perkutana [[ablacija]] in [[kemoembolizacija]].<ref>{{cite web |title=Chemoembolisation |publisher=Cancer Research UK |url=http://www.cancerhelp.org.uk/help/default.asp?page=4910#chemob |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071009100904/http://www.cancerhelp.org.uk/help/default.asp?page=4910#chemob |archive-date=9. 10. 2007|date=30. 8. 2017 }}</ref> Pri pljučnem raku so najpogosteje uporabljane naslednje tehnike ablacije: radiofrekvenčna ablacija, krioablacija in mikrovalovna ablacija.<ref>{{cite journal | vauthors = Dupuy DE, Shulman M | title = Current status of thermal ablation treatments for lung malignancies | journal = Seminars in Interventional Radiology | volume = 27 | issue = 3 | pages = 268–75 | date = September 2010 | pmid = 22550366 | pmc = 3324195 | doi = 10.1055/s-0030-1261785 }}</ref> Ablacija je lahko ustrezna tehnika odstranitve tumorja, kadar le-ta leži v bližini zunanjega roba pljuč.<ref>{{cite journal | vauthors = Bargellini I, Bozzi E, Cioni R, Parentini B, Bartolozzi C | title = Radiofrequency ablation of lung tumours | journal = Insights into Imaging | volume = 2 | issue = 5 | pages = 567–576 | date = oktober 2011 | pmid = 22347976 | pmc = 3259330 | doi = 10.1007/s13244-011-0110-7 }}</ref> Gre za minimalno invazivni postopek, ki je lahko varnejša alternativa za bolnike, ki niso dobri kandidati za radikalni kirurški poseg zaradi [[sobolezen|sobolezni]] ali omejene pljučne funkcije.<ref>{{cite journal | vauthors = Kwan SW, Mortell KE, Talenfeld AD, Brunner MC | title = Thermal ablation matches sublobar resection outcomes in older patients with early-stage non-small cell lung cancer | journal = Journal of Vascular and Interventional Radiology | volume = 25 | issue = 1 | pages = 1–9.e1 | date = January 2014 | pmid = 24365502 | doi = 10.1016/j.jvir.2013.10.018 }}</ref> ===Lokalno napredovala in razsejana oblika NDPR=== Pri napredovali obliki raka pljuč, v stadiju III, operacija pogosto ni več možna. Včasih z operativnim posegom še mogoče odstraniti tumor, vendar je vedno potrebno dodatno zdravljenje s kemoterapijo in/ali obsevanjem.<ref name=":0" /> Sicer pa je glavni namen zdravljenja napredovalega NDPR lajšanje bolečin in drugih simptomov ([[paliativno zdravljenje]]). Na voljo je več kombinacij kemoterapije<ref>{{cite web|url=http://www.lungcanceronline.org/treatment-nsclc/chemo.html|title=Lung Cancer online|website=lungcanceronline.org|access-date=13 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080617213618/http://www.lungcanceronline.org/treatment-nsclc/chemo.html|archive-date=17 June 2008|url-status=dead}}</ref><ref name=":3">{{cite journal|vauthors=de Castria TB, da Silva EM, Gois AF, Riera R|date=August 2013|title=Cisplatin versus carboplatin in combination with third-generation drugs for advanced non-small cell lung cancer|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|issue=8|pages=CD009256|doi=10.1002/14651858.CD009256.pub2|pmid=23949842}}</ref> (na primer na osnovi cisplatina), obstajajo pa tudi novejša tarčna zdravila. Pri izbiri ustreznega kemoterapevtika je treba upoštevati tudi profil toksičnosti zdravila (neželene učinke) z obzirom na morebitne prisotne sobolezni.<ref name=":3" /> [[Karboplatin]] je kemoterapevtik s podobno učinkovitostjo kot cisplatin, se pa razlikujeta njuna varnostna profila in v določenih primerih lahko ima en prednost pred drugim.<ref name=":3" /> Pri razsejanem pljučnem raku (stadij IV) je temeljno sistemsko zdravljenje s kemoterapevtiki in v prisotnosti ustreznih označevalcev z novejšimi tarčnimi zdravili.<ref name="Boc" /> Dandanes se izvaja rutinsko testiranje na dvoje genetske označevalce, in sicer mutacije [[Receptor za epidermalni rastni dejavnik|receptorja za epidermalni rastni dejavnik]] (EGFR) in [[Anaplastična limfomska kinaza|anaplastične limfomske kinaze]] (ALK).<ref name="Molecular Profiling of Lung Cancer">{{cite web|title=Molecular Profiling of Lung Cancer|url=http://www.mycancergenome.org/content/disease/lung-cancer/|access-date=12 May 2015}}</ref> Znani so tudi drugi mutirani genetski označevalci, ki so vpleteni v NDPR in bodo lahko v prihodnje vplivali na možnosti zdravljenja, na primer [[BRAF (gene)|''BRAF'']], [[HER2|HER2/neu]] in'' [[KRas|KRAS]]''. ==== Mutacije EGFR ==== Okoli 10–35 % bolnikov z NDPR ima mutacije v genu za [[EGFR]], ki so povezane z občutljivostjo za zdravljenje z določenimi tarčnimi zdravili.<ref name="Molecular Profiling of Lung Cancer"/> Razširjenost teh mutacij se razlikuje med rasami; ena od raziskav je ocenila, da so omenjeni tumorski označevalci pri belcih prisotni pri okoli 10 % bolnikov, med azijci pa pri okoli 50 %.<ref>{{cite journal | vauthors = Hirsch FR, Bunn PA | title = EGFR testing in lung cancer is ready for prime time | journal = The Lancet. Oncology | volume = 10 | issue = 5 | pages = 432–3 | date = May 2009 | pmid = 19410185 | doi = 10.1016/s1470-2045(09)70110-x }}</ref> Odkrili so že več različnih mutacij EGFR, vendar le določene povzročijo povečano aktivnost beljakovine EGFR. Pogostejše so pri bolniki z žleznim pljučnim rakom ter pri nekadilcih oziroma blagih kadilcih. Bolniki s temi specifičnimi mutacijami so občutljivi za zdravljenje s tarčnimi zdravili iz skupine [[Zaviralec tirozin kinaz|zaviralcev tirozin kinaz]], ki zavirajo EGFR, na primer [[erlotinib]], [[gefitinib]], [[afatinib]] in [[osimertinib]].<ref>{{cite journal | vauthors = Kris MG | title = How today's developments in the treatment of non-small cell lung cancer will change tomorrow's standards of care | journal = The Oncologist | volume = 10 Suppl 2 | issue = Suppl 2 | pages = 23–9 | date = October 2005 | pmid = 16272456 | doi = 10.1634/theoncologist.10-90002-23 | url = http://theoncologist.alphamedpress.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmi'd=16272456 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20090822081838/http://theoncologist.alphamedpress.org/cgi/pmidlookup?view=long | archive-date = 22. 8. 2009 }}</ref> Poleg tarčnih zdravil iz skupine malih molekul, in sicer zaviralcev tirozin kinaz, so na trgu tudi monoklonska telesa, ki delujejo na signalno pot EGFR, na primer [[cetuksimab|cetuksimab,]]<ref>{{cite journal|vauthors=Yang ZY, Liu L, Mao C, Wu XY, Huang YF, Hu XF, Tang JL|date=November 2014|title=Chemotherapy with cetuximab versus chemotherapy alone for chemotherapy-naive advanced non-small cell lung cancer|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|issue=11|pages=CD009948|doi=10.1002/14651858.CD009948.pub2|pmid=25400254}}</ref>vendar so odobreni za zdravljenje nekaterih drugih vrst rakov. ==== Preureditve gena ALK==== Do 7 % bolnikov z NDPR ima EML4-ALK translokacije ali mutacije v genu ''ROS1''; pri teh bolnikih je lahko učinkovito zdravljenje z [[zaviralci ALK]], ki so odobreni za uporabo pri tej podskupini bolnikov.<ref name=Farmer2010>{{cite web |url=http://www.genengnews.com/gen-articles/treatment-paradigm-shifting-for-nsclc/3423?page=1 |title=Non-Small-Cell Lung Cancer Standards of Care Challenged by a Cornucopia of New Drugs |author=Farmer |year=2010 }}</ref> [[Krizotinib]], ki so ga v ZDA odobrili avgusta 2011, v EU pa oktobra 2021,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/xalkori|title=Xalkori|accessdate=12. 11. 2021|publisher=Evropska agencija za zdravila}}</ref> zavira aktivnost več kinaz, vključno z ALK, [[ROS1]] in [[C-Met|MET]]. V kliničnih preskušanjih se je na zdravljenje s krizotinibom odzvalo okoli 60 % bolnikov z ALK-pozitivnim NDPR.<ref name="nccn.org"/> ====Imunoterapija ==== V zadnjem času je na voljo zdravljenje z [[imunoterapija|imunoterapijo]], ki je pokazala daljši čas do napredovanja bolezni in daljše preživetje, če so bolniki zdravilo prejemali še eno leto po kemoterapiji in obsevanju.<ref name=Vrankar2/> Gre za zdravila iz skupine [[Zaviralec nadzornih točk|zaviralcev imunskih nadzornih točk]], ki so lahko učinkovita, če rakave celice na svoji površini izražajo [[PD-L1]]<ref name=Boc/> (ligand 1 za receptor programirane celične smrti 1). PD-L1 se veže na [[PD-1]] (receptor programirane celične smrti 1) na [[Limfocit T|limfocitih T]] ter zavre delovanje imunskega sistema proti tumorskim celicam. [[Atezolizumab]] je protitelo proti PD-L1, [[nivolumab]] in [[pembrolizumab]] pa proti PD-1. Ipilimumab je protitelo proti drugi imunski nadzorni točki, CTLA-4, ki se pojavlja na površini limfocitov.<ref name="Nasser Gorenberg 2020">{{cite journal |last1=Nasser |first1=Nicola J. |last2=Gorenberg |first2=Miguel |last3=Agbarya |first3=Abed |title=First line Immunotherapy for Non-Small Cell Lung Cancer |journal=Pharmaceuticals |date=2020 |volume=13 |issue=11 |pages=373 |doi=10.3390/ph13110373 |pmid=33171686 |pmc=7695295 |language=en|doi-access=free }} [[File:CC-BY icon.svg|50px]] Text was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ Creative Commons Attribution 4.0 International License].</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pljučni rak]] 0rvt4wvy4xh9gwmpj7d492yvc2t64yx 0 508097 5736920 5702554 2022-08-20T06:56:16Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | logo = Logo Zdravniška zbornica Slovenije.png | logo_size = 150px | abbreviation = ZZS | predecessor = Zdravniška zbornica za Kranjsko (1892-1918) Zdravniška zbornica za Slovenijo (1923-1946) | formation = 28. marec 1992 | type = [[zbornica]] | leader_title = Predsednica | leader_name = [[Bojana Beović]] }} [[Slika:Ljubljanski ORL oddelek z zdravniki, 1934.jpg|alt=Ljubljanski ORL oddeleke z zdravniki, 1934|sličica|261x261_pik|'''Ljubljanski ORL oddeleke z zdravniki, 1934''' Leta 1924 je imela Zdravniška zbornica za Slovenijo 286 članov, pred drugo svetovno vojno pa že skoraj 700. Vir: Inštitut za zgodovino medicine, UL MF]] '''Zdravniška zbornica Slovenije''' ('''ZZS''') je stanovska organizacija odgovorna za avtonomno samouravnavanje zdravniškega poklica v Republiki Slovenijii.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zdravniskazbornica.si/o-zbornici/predstavitev/zgodovina-zbornice|title=Zgodovina Zbornice - Zdravniška zbornica Slovenije|website=Zdravniška zbornica|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> ZZS je samostojna poklicna organizacija [[Zdravnik|zdravnikov]] in zdravnic ter zobozdravnikov in zobozdravnic, ki opravljajo svoj poklic na območju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]]. Sedež zdravniške zbornice je v stavbi Domus medica na [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajski cesti]] 162 v [[Ljubljana|Ljubljani]].{{Navedi vir}} ZZS podeljuje, podaljšuje in odvzema zdravniške licence, oblikuje in nadzoruje pripravništvo, specializacije in ostale oblike podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja ter imenuje mentorje, izvaja strokovni nadzor in pa vodi register zdravnikov. ZZS prav tako sprejema kodeks medicinske deongologije (kodeks zdravniške etike) in sankcionira ob kršitvah kodeksa, sodeluje pri pripravi zakonov in predpisov v zdravstvu, sooblikuje pogodbe in zastopa interese zasebnih zdravnikov pri sklepanju pogodbe z ZZZS ter zastopa zasebne zdravnike pri sklepanju kolektivnih pogodb.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zdravniskazbornica.si/o-zbornici/predstavitev|title=Predstavitev - Zdravniška zbornica Slovenije|website=Zdravniška zbornica|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zdravniskazbornica.si/o-zbornici/predstavitev/vloga-in-naloge-zbornice|title=Vloga in naloge zbornice - Zdravniška zbornica Slovenije|website=Zdravniška zbornica|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> Decembra 2020 je bila za predsednico zbornice izvoljena [[Bojana Beović]], ki je mandat uradno začela 18. februarja 2021.{{Navedi vir}} == Pregled == Članstvo v zbornici je obveza vseh, ki na območju Republike Slovenije opravljajo zdravniško službo oziroma so v postopku pridobitve licence na podlagi prijave. 1. avgusta 2021 je imela ZZS na podlagi javno objavljenih podatkov 11.705 članov, med njimi 8.781 zdravnikov ter 2.143 zobozdravnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Statistika in analize - Zdravniška zbornica Slovenije|url=https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/statistika-in-analize|website=Zdravniška zbornica|accessdate=2021-11-15|language=sl}}</ref> Približno 1.700 članov je upokojenih zdravnikov in zobozdravnikov.{{Navedi vir}} Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije je na 3. redni seji skupščine 12. decembra 1992 sprejela [[Kodeks medicinske deontologije Slovenije]] in ga z manjšo dopolnitvijo spremenila 24. aprila 1997. Besedilo ureja dolžnosti zdravnikov in zobozdravnikov na področju Republike Slovenije.{{Navedi vir}} === Pooblastila === Državni zbor je 9. 12. 2021 potrdil spremembe in dopolnitve Zakona o zdravniški službi, ki dodaja ZZS tri nova javna pooblastila. Med drugim prinaša: prenos strokovnih izpitov na zbornico, uvaja posebna znanja, certificirana s strani zbornice ter prenos preverjanja slovenskega jezika za tuje zdravnike na zbornico.{{Navedi vir}} === Organi === {{Razširi razdelek|date=marec 2022}} ==== Predsenik ZZS ==== Predsednik ZZS se voli v enem ali dveh krogih, pri čemer najbolje uvrščena kandidata iz prvega kroga napredujeta v drugi krog v primeru, ko v prvem krogu nihče od kandidatov ne zbere več kot 50 % glasov.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=V drugem krogu se bosta za mesto predsednika zdravniške zbornice borila Možina in Čebašek-Travnikova|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-drugem-krogu-se-bosta-za-mesto-predsednika-zdravniske-zbornice-borila-mozina-in-cebasek-travnikova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-08-02}}</ref> ==== Razsodišče ZZS ==== Razsodišče ZZS obravnava kršitve, odloča odgovornosti zdravnikov v postopku in izreka sankcije za kršitve v skladu z akti ZZS. Razsodišče ZZS sestavljata dva organa: razsodišče I. stopnje in razsodišče II. stopnje.<ref>{{Navedi splet|title=Razsodišče - Zdravniška zbornica Slovenije|url=https://www.zdravniskazbornica.si/vodstvo/upravljanje/razsodisce|website=Zdravniška zbornica|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> ==== Odbor za pravno - etična vprašanja ==== Odbor za pravno - etična vprašanja presoja etično ravnanje zdravnikov in obravnava pritožbe glede odnosa zdravnikov do pacientov.<ref>{{Navedi splet|title=Odbor za pravno etična vprašanja - Zdravniška zbornica Slovenije|url=https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/informacije-za-paciente/odbor-za-pravno-eticna-vprasanja|website=Zdravniška zbornica|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> === Dejavnosti === ZZS kot izdaja revijo ISIS kot lastno glasilo.<ref>{{Navedi splet|title=Revija|url=https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/publikacije-zbornice-isis/revija|website=Zdravniška zbornica|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === 1892-1991: Kraljevina Avstro-Ogrska in Kraljevina Jugoslavija === Komite zdravniškega društva je leta 1892 začel postopke za ustanovitev prve zbornice, ki je postala Zdravniška zbornica za Kranjsko. Njen predsednik je bil [[Karel Bleiweis]]. ZZS je bila kot prva slovenska zdravniška zbornica, Zdravniška zbornica za Kranjsko, ustanovljena 15. maja 1893 in je delovala do konca prve svetovne vojne. Njen prvi predsednik je bil [[Karel Bleiweis]]. Pod imenom Zdravniška zbornica za Slovenijo je ponovno nastala 8. aprila 1923, njen ustanovitelj in predsednik je bil [[Vinko Gregorič]]. Leta 1946 jo je takratna oblast razpustila.{{Navedi vir}} === 1991-: Republika Slovenija === V času osamosvajanja Slovenije so se zdravniki, povezani v Slovensko zdravniško društvo, aktivno zavzeli za ustreznejšo ureditev vloge zdravniškega stanu ter glasno zahtevali pooblastila za urejanje vprašanj, o katerih lahko kakovostno in odgovorno odloča samo stroka. Ustanovitvi iniciativnega odbora je sledila širša razprava in po 45 letih je zbornica spet dobila domovinsko pravico. Njeno ponovno rojstvo je omogočil Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je omogočil prenos določenih administrativnih in disciplinskih javnih funkcij na Zdravniško zbornico Slovenije. V samostojni Sloveniji je bila ustanovljena 28. marca 1992, prvi predsednik Zdravniške zbornice Slovenije je postal primarij Kurt Kancler.{{Navedi vir}} Marca 2010 je skupščina ZZS odločala o zaupnici predsednici zbornice Živčec Kalan.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Zaupanje predsednici zdravniške zbornice v torek ponovno na preizkušnji|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/zaupanje-predsednici-zdravniske-zbornice-v-torek-ponovno-na-preizkusnji.html|website=old.delo.si|date=2010-06-27|accessdate=2021-08-03|language=sl-si|last=An.S.,STA}}</ref> Junija 2010 je ZZS sklical ponovno odločanje o zaupnici predsednici zbornice Živčec Kalan; sklic izredne seje je bil na pobudo ljubljanskega regionalnega odbora ZZS, razlog za predlog razrešitve pa navedli padanje ugleda ZZS in zdravništva v času predsedovanja tedanje predsednice, domnevno razsipnost in transparentnost pri gradnji doma zdravniških organizacij Domus medica, izbor predstavnika za odnose z javnostmi ZZS (ki je bil v preteklosti tiskovni predstavnik Janeza Janše), način komunikacije z zdravniki in javnostjo ter zdravstvenim ministrom, in pa sočasno opravljanje funkcije direktorice Zdravstvenega doma Izola. Živčec Kalan je v odzivu na očitek o ugledu navedla, da je bila leta 2010 prvič izvedena raziskava javnega mnenja o ZZS, zato ni mogoče oceniti, ali ugled ZZS dejansko upada, ter da na ugled ZZS vpliva več dejavnikov kot zgolj vodstvo zbornice. Izbor predstavnika za odnose z javnostjo je utemeljila na strokovnosti kandidata in izpostavila načelo apolitičnosti ZZS.<ref name=":1" /> Maja 2016 volitve za novega predsednika zbornice niso bile izvedene uspešno, zaradi česar je bila primorana skupščina ZZS razpisati nove.<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Možina|url=http://www.mladina.si/176277/andrej-mozina/|website=Mladina.si|accessdate=2021-08-02}}</ref> 24. junija 2016 je ZZS na Evropsko komisijo podala ovadbo zoper RS, v kateri je zahtevala presojo, ali je način financiranja slovenskega javnega zdravstva diskriminatoren do koncesionarjev in posledično v neskladju z evropskim konkurenčnim pravom.<ref>{{Navedi splet|title=Prijava na Evropsko komisijo ostaja|url=https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/obvestila/2017/02/22/prijava-na-evropsko-komisijo-ostaja|website=Zdravniška zbornica|accessdate=2021-08-03|language=sl}}</ref> {{Pojasni|razlog=več info - kontekst}} Septembra 2016 je predsednik ZZS Možina v intervjuju navedel, da v ZZS podpirajo reorganizacijo izvajanja zdravstvenega sistema na način, da bodo javni zavodi kot nepridobitna podjetja z zdravstvenimi storitvami na trgu konkurirala z zasebnimi izvajalci. Pri tem je kot vzor zdravstvenega sistema izpostavil Nizozemskega, a da je uveljavitev neizvedljiva, ker bi zahtevla bistveno povečanje finančnih sredstev, izdatki za zdravstvo pa da so po mnenju gospodarstvenikov že glede na tedanjo raven prekomerni. Prav tako je izrazil stališče, da sicer v ZZS ne nasprotujejo povečevanju števila zdravnikov, a da je Slovenija glede na tedanje razmere na poti v stanje, ko bo število zdravnikov presegalo kadrovske potrebe slovenskega zdravstva.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Andrej Možina|url=http://www.mladina.si/176277/andrej-mozina/|website=Mladina.si|accessdate=2021-08-02}}</ref> Avgusta 2016 je skupina ZZS pripravila osnutek izhodišč za zdravstveno reformo, katerih dokončna uskladitev je bila predvidena za september istega leta. Skupina je zavzela stališče, da je soočanje z izzivi zdravstvenega sistema mogoče le s celovito spremembo zdravstvenega sistema. Skupina se je pri pripravi priporočil med drugim naslanjala na študijo ekonomske fakultete ''Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva''. Med predlaganimi izhodišči je bilo oženje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in poenotenje dela zdravstvenih storitev v t.i. košarico pravic A, ki bi se v celoti financirala iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, in košarico pravic B, v kateri bi se zdravstvene storitve smatrale kot tržne zdravstvene dobrine in bi se v celoti financirale prek zasebnih sredstev (oz. prek zasebnih zdravstvenih zavarovalnic, ki bi za zavarovance konkurirale na trgu). Dodatna finančna sredstva bi v sistem doprinesla tržno izvajanje storitev iz košarice B. V mreži javnega zdravstva bi (za izvajanje storitev iz košarice A) bili tako javni kot zasebni izvajalci, hkarti pa bi tako javni kot zasebni izvajalci tržili svoje storitve iz sklopa storitev košarice B in sklepali pogodbe z zasebnimi zavarovalnicami. Javni zdravstveni zavodi bi se preoblikovali v gospodarske družbe, ki bi se upravlj avtonomno. Odgovornost financiranja dela zdravstvenega sistema (specializacije, raziskovalna dejavnost, izobraževanje) bi se prenesel iz ZZZS na državni proračun. Upravljanje ZZZS bi se preneslo na ministrstvo za zdravje. Ustanovljena bi bila državna agencija za kakovost in vrednotenje zdravstvenih storitev, na ocenah katere bi temeljilo konkurenčno trženje zdravstvenih storitev. Ukinilo bi se uveljavljen sistem koncesij; uvedlo bi se pogodbeni odnos z izvajalci, za pogodbe pa bi se javni in zasebni izvajalci potegovali pod istimi pogoji. Prenehalo bi se sklepanje splošnih dogovorov.<ref>{{Navedi splet|title=Razdelitev zdravstvenih pravic v dve košarici|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/razdelitev-zdravstvenih-pravic-v-dve-kosarici.html|website=old.delo.si|date=2016-08-22|accessdate=2021-08-03|language=sl-si|first=Milena|last=Zupanič}}</ref> Na volitvah za predsednika ZZS je leta 2016 sodelovalo 5 kandidatov. Med drugim je kandidiral tedanji predsednik Možina in pretekla predsednica Gordana Živčec Kalan. Nobeden od kandidatov ni bil izvoljen v prvem krogu. V drugi krog sta napredovala Možina in Zdenka Čebašek-Travnik.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=V drugem krogu se bosta za mesto predsednika zdravniške zbornice borila Možina in Čebašek-Travnikova|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-drugem-krogu-se-bosta-za-mesto-predsednika-zdravniske-zbornice-borila-mozina-in-cebasek-travnikova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-08-02}}</ref> == Kritike == Po navedbah [[Mladina (revija)|Mladine]] naj bi slovenski strokovnjaki za zdravstvo pretežno menili, da se ZZS zavzema predvsem za interese zasebnih zdravnikov, mnenjske ankete zdravnikov pa naj bi kazale, da ima ZZS bistveno višjo podporo med zdravniki zasebniki kot med zdravniki, ki delajo v javnih ustanovah, kar naj bi vodilo k pozivom, da naj bo članstvo v ZZS za zdravnike prostovoljno.<ref name=":2" /> == Predsedniki == * Kurt Kancler (1992–1996) * Marko Bitenc (1996–2004) * Vladimir Pegan (2004–2008) * Gordana Kalan Živec (2008–2012) * Andrej Možina (2012–2017) * [[Zdenka Čebašek Travnik]] (2017–2021) * [[Bojana Beović]] (2020–) == Sklici == [[Kategorija:Stanovske organizacije v Sloveniji]] [[Kategorija:Zdravstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1992]] <references /> == Glej tudi == * [[Slovensko zdravniško društvo]] == Zunanje povezave == * [https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/publikacije-zbornice-isis/revija Revija ISIS] * [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1395 Zakon o zdravniški službi] * [https://www.zdravniskazbornica.si/ Uradna spletna stran Zdravniške zbornice Slovenije] * [https://www.facebook.com/zdravniskazbornica/ Facebook stran ZZS] * [https://twitter.com/zdravniska Uraden profil Zdravniške zbornice Slovenije na Twitterju] lpiecnwggvu80umd56s43ddhug3p0ui 0 508418 5737185 5703777 2022-08-20T07:19:01Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox Nevladna Organizacija|slika=|sedez=|mednarodno=|vodja2=|naziv_vodje2=|vodja1=[[Nika Kovač]]|naziv_vodje1=Direktorica|v_javnem_interesu=|datum_ukinitve=|datum_ustanovitve=|stevilo_prostovoljcev=|podpis=|starost_clanstva=|ustanovitelj=Simon Maljevac|pravna_oblika=|ime3=|oznaka_imena3=|ime2=|oznaka_imena2=|ime1=|oznaka_imena1=|spletna_stran=https://www.8marec.si/}} '''Inštitut 8. marec''' (uradno: '''Zavod raziskovalni inštitut 8. marec''''')''<ref>{{Navedi splet|title=Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec - Ključne osebe na Biziju|url=https://www.bizi.si/ZAVOD-RAZISKOVALNI-INSTITUT-8-MAREC/kljucne-osebe/|website=www.bizi.si|accessdate=2021-11-16}}</ref> je [[Slovenci|slovenska]] [[nevladna organizacija]], katere glavni namen je »prevpraševanje različnih oblik podrejenosti, predvsem na področju spola, ter postavljanje neenakopravnosti v širši družben okvir«. == Pregled == Inštitut 8. marec je bil ustanovljen januarja leta 2017.<ref name=":5" /> Ustanovitelj Inštituta je Simon Maljevac,<ref>{{Navedi splet|title=Golobova zahvala gibanju 8. marec? Ustanovitelj naj bi postal novi minister za delo|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/to-naj-bi-bil-mescev-kandidat-za-ministra-ustanovil-je-gibanje-ki-je-podprlo-sarca/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2022-06-02|language=sl-si}}</ref> sicer član in politik stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]].<ref>{{Navedi splet|title=Prvi minister, ki je odkrito gej|url=https://www.mladina.si/216428/prvi-minister-ki-je-odkrito-gej/|website=Mladina.si|accessdate=2022-06-02}}</ref> Ob ustanovitvi je direktorica Inštituta postala [[Nika Kovač]]. Kot poslanstvo Inštituta je ob ustanovitvi Kovač opredelila boj za pravičnejšo in enakopravnejšo družbo.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=STA: V novoustanovljenem Inštitutu 8. marec za pravičnejšo in enakopravnejšo družbo|url=https://www.sta.si/2346373/v-novoustanovljenem-institutu-8-marec-za-pravicnejso-in-enakopravnejso-druzbo|website=www.sta.si|accessdate=2022-04-28}}</ref> == Dejavnost == === #Jaztudi === Februarja 2018 je pod okriljem Inštituta 8. marec stekla kampanja [[#jaztudi]] po vzoru mednarodnega gibanja proti spolnemu nasilju ''#metoo''. Vzpostavili so spletno stran, na kateri so zbirali pričevanja žrtev spolnega nadlegovanja in nasilja.<ref>{{Navedi splet|title=#jaztudi – osebne zgodbe mizoginije v Sloveniji|url=https://www.jaztudi.si/|accessdate=2021-11-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec do zdaj prejel že več kot 40 zgodb spolnega nadlegovanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-8-marec-do-zdaj-prejel-ze-vec-kot-40-zgodb-spolnega-nadlegovanja/448238|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-16|language=sl}}</ref> Novembra 2021 je bilo na spletni strani zbranih 307 zgodb.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodbe #jaztudi – #jaztudi|url=https://www.jaztudi.si/category/zgodbe-jaztudi/|accessdate=2021-11-16|language=sl-SI}}</ref> === Redefinicija kaznivega dejanja posilstva === 2. februarja 2021 je Inštitut 8. marec v državni zbor vložil pobudo za zbiranje 5000 podpisov državljanov v podporo predlogu redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja.<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec v DZ vložil pobudo za zbiranje 5000 podpisov za redefinicijo spolnega nasilja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-8-marec-v-dz-vlozil-pobudo-za-zbiranje-5000-podpisov-za-redefinicijo-spolnega-nasilja/551062|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-13|language=sl}}</ref> Redefinicija bi pomenila spremembo v model "samo ja pomeni ja". Po njihovem mnenju s tedanjim zakonom žrtve niso bile dovolj zaščitene, saj po besedah predstavnice Inštituta Kristine Kranjc: "To v praksi pomeni, da nista kaznovana uporaba zvijače, presenečenja žrtve, da ni žrtev ki spi, otrpne, ali drugače ni zmožna reči ne, pač storilec ne rabi uporabiti sile, ker se žrtev ne upira".<ref>{{Navedi splet|title="Samo ja pomeni ja" - kampanja za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva|url=https://www.rtvslo.si/radio-maribor/novice/samo-ja-pomeni-ja-kampanja-za-redefinicijo-kaznivega-dejanja-posilstva/570444|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-13|language=sl}}</ref> Uspešno so zbrali 5000 podpisov, vendar je dan pred nameravano vložitvijo zakona v parlament, namesto tega [[14. vlada Republike Slovenije|vlada]] vložila svoj predlog sprememb. Inštitut je vladi očital, da so s tem izigrali žrtve in sporočili državljanom, da njihov podpis nima vrednosti. Ker z vladnim predlogom še niso bili seznanjeni, je njihov predlog v DZ vložila skupina opozicijskih poslancev iz vrst [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]-ja, [[Socialni demokrati|SD]]-ja, [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]-a in [[Levica (politična stranka)|Levice]]. V teh strankah so vladi očitali, da ni ravnala pošteno. Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da so – kljub drugačnim stališčem v preteklosti – tudi v njihov predlog vnesli model ''ja je ja''. V opoziciji so potrdili možnost, da lahko pride tudi do združitve predlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Boj za prestiž? Kritike vlade, ker je s svojim predlogom prehitela pobudo ljudi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boj-za-prestiz-kritike-vlade-ker-je-s-svojim-predlogom-prehitela-pobudo-ljudi/570852|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-13|language=sl}}</ref> Ker je bil vladni predlog formalno pomanjkljiv, je parlamentarna procedura stekla za prvotni predlog.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Uzakonjen model "samo ja je ja"; nevladniki: To je jasno sporočilo o popolni netoleranci nasilja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uzakonjen-model-samo-ja-je-ja-nevladniki-to-je-jasno-sporocilo-o-popolni-netoleranci-nasilja/582970|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-13|language=sl}}</ref> Sprememba zakona po modelu "samo ja pomeni ja" je bila 4. junija 2021 na seji DZ sprejeta z 78 glasovi za in tremi proti.<ref name=":0" /> === Referendum o spremembah zakona o vodah === Inštitut je na [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah|referendumski kampanji]] sodeloval na strani nasprotnikov zakona.<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec: Predlog zakona močno poslabšuje obstoječe stanje naših voda|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/institut-8-marec-predlog-zakona-mocno-poslabsuje-obstojece-stanje-nasih-voda/586853|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-26|language=sl}}</ref> Z drugimi nevladnimi organizacijami so se povezali v Gibanje za pitno vodo. koordinatorica kampanje nasprotnikov zakona je bila direktorica Inštituta 8.marec [[Nika Kovač]].<ref>{{Navedi splet|title=Kvorum je presežen, zakon odločno zavrnjen|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zakon-o-vodah-na-preizkusnji/|website=www.delo.si|accessdate=2021-12-30|language=sl-si}}</ref> === Zakon za odpravo škodljivih ukrepov vlade === [[Slika:Nalepke_aktivistov_s_pozivom_k_volitvam_2022.jpg|sličica|176x176_pik|Nalepke aktivistov s pozivom k volitvam v Državni zbor 2022, nameščene na drog javne razsvetljave v Ljubljani]] V Inštitutu 8. marec so 10. januarja 2022 predstavili predlog zakona, s katerim naj bi odpravili škodljive ukrepe oblasti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-8-marec-pripravlja-t-i-zakon-za-odpravo-skodljivih-ukrepov-vlade/608065|title=nštitut 8. marec pripravlja t. i. zakon za odpravo škodljivih ukrepov vlade|date=10.1.2022|accessdate=10.4.2022}}</ref> Podpise so začeli zbirati 30. marca 2022.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/institut-8-marec-zacenja-zbirati-podpise-proti-skodljivim-posegom-politike.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-10}}</ref> Potrebnih 5.000 podpisov (s čimer bi dosegli, da ga državni zbor mora obravnavati) so po lastnih navedbah zbrali že prvi dan, kot cilj pa so si zadali vsaj 60.000 podpisov.<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec: število zbranih podpisov preseglo vsa pričakovanja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/institut-8-marec-stevilo-zbranih-podpisov-preseglo-vsa-pricakovanja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-10}}</ref> Podpise za zakon med drugim zbirali pred upravnimi enotami.<ref>{{Navedi splet|title=Kampanja Gremo volit tudi v Piranu, Izoli, Kopru in Sežani|url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/novice/kampanja-gremo-volit-tudi-v-piranu-izoli-kopru-in-sezani/618250|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-10|language=sl}}</ref> '''Odziv političnih strank''' Tedanje opozicijske stranke [[Socialni demokrati|SD]], [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]], [[Levica (politična stranka)|Levica]] in [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] so pobudo podprle, nekateri predstavniki teh strank pa so jo tudi javno podpisali in oddali.<ref name=":3" /> Pobudo so podprli tudi v [[Gibanje Svoboda|Gibanju svoboda]].<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda in KUL v tekmi za civilno družbo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/gibanje-svoboda-in-kul-v-tekmi-za-civilno-druzbo/|website=N1|date=2022-03-21|accessdate=2022-04-10|language=sl-SI}}</ref> Tedanje koalicijske stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Konkretno]] (Povežimo Slovenijo) so se odzvale, da ni potrebe po odpravi vladnih ukrepov, saj da ti niso bili škodljivi. Pri tem so predstavniki teh strank tudi delili mnenje, da je ravnanje inštituta v nasprotju s pravili in morda tudi zakoni. Navedli so tudi, da naj bi Inštitut izvajal volilno kampanjo, ki pa je po zakonu dovoljena samo političnim strankam.<ref name=":3" /> === Kampanja ''Gremo volit'' === V času pred državnozborskimi volitvami leta 2022 je Inštitut izvajal akcijo Gremo volit, ki je bila hkrati namenjena za zbiranje podpisov za Zakon za odpravo škodljivih ukrepov vlade in za spodbujanje državljanov k udeležbi na prihajajočih državnozborskih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Oddajmo podpis, Gremo volit, Ustvarjamo pravičnejšo družbo|url=https://gremovolit.8marec.si/|website=Gremo Volit|accessdate=2022-04-29|language=sl-SI}}</ref> Pri pripravi kampanje je po navedbah Inštituta prisostvoval tudi Arun Chaudhary,<ref>{{Navedi splet|title=Prijava v Facebook|url=https://www.facebook.com/login/?next=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2Finstitut8.marec%2Fposts%2F1349946445435591|website=Facebook|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref> ki je služil kot uradni videografer predsednika ZDA Baracka Obame in kot kreativni direktor in uradni fotograf predsedniške kampanje [[Bernie Sanders|Bernija Sandersa]].<ref>{{Navedi splet|title=Meet Bernie Sanders' Official Photographer|url=https://time.com/4347583/bernie-sanders-official-photographer/|website=Time|accessdate=2022-04-29|language=en}}</ref> Nika Kovač je bila na podlagi kampanje Gremo volit izbrana, da je maja 2022 v okviru dogodka Obamove fundacije bivšemu predsedniku ZDA Baraku Obami osebno predstavila svoje dejavnosti v zadnjem letu.<ref>{{Navedi splet|title=Nika Kovač Obami predstavila kampanjo Gremo volit|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nika-kovac-obami-predstavila-kampanjo-gremo-volit/|website=N1|date=2022-05-27|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> '''Kritike''' Premier Janez Janša je kampanjo označil za "najbolj množičn[o] kršitev zakonodaje o volilni kampanji v zgodovini Slovenije" ter navedel trditev, da se kampanjo financira z davkoplačevalskim denarjem in denarjem iz tujine, kar da je "strogo prepovedano in kaznivo".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/osmi-marec.html|title=Inštitut 8. marec: Oblast je nad nas poslala inšpektorat [Video]}}</ref> '''Nudenje brezplačnih prevozov na volišča''' Sindikat taksistov je v okviru kampanje ''Gremo volit'' v sodelovanju z Inštitutom na dan volitev nudil brezplačne prevoze do volišč osebam, ki so se soočale z izivi pri dostopanju do volišč (starejše državljane in ranljivejše posameznike), v ta namen pa so zasnovali tudi namensko aplikacijo. K sodelovanju pri nudenju prevozov na volišča so povabili tudi prostovolce.<ref>{{Navedi splet|title=Taksisti bodo zopet zastonj vozili na volišča: razvili so tudi aplikacijo|url=https://n1info.si/volitve-2022/taksisti-bodo-zopet-zastonj-vozili-na-volisca-razvili-so-tudi-aplikacijo/|website=N1|date=2022-04-07|accessdate=2022-04-28|language=sl-SI}}</ref> '''Inšpekcijski postopek zaradi domnevne kršitve volilne zakonodaje''' Inšpektorat za notranje zadeve je zaradi več anonimnih prijav in več novinarskih vprašanj v zvezi z domnevnimi kršitvami volilne zakonodaje s strani Inštituta zoper Inštitut glede domnevnih kršitev začel zbirati pojasnila in dokaze o domnevnih prekrških, v okviru česar je Inštitutu poslal poziv, naj Inštitut inšpektoratu predloži dokazila o vsebini in programu kampanje in se opredeli do navedb, da Inštitut izvaja volilno kampanjo.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Inšpektorat nad Inštitut 8. marec zaradi domnevnih kršitev volilne kampanje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/inspektorat-nad-institut-8-marec-zaradi-domnevnih-krsitev-volilne-kampanje/|website=N1|date=2022-04-01|accessdate=2022-04-29|language=sl-SI}}</ref> Pod poziv inšpektorata Inštitutu se je podpisal glavni inšpektor Mark Kandolf, ki ga je vlada imenovala dan poprej, funkcijo pa je začel opravljati na dan izdaje poziva Inštitutu.<ref>{{Navedi splet|title=Inšpektorat zbira dokaze o prekrških Inštituta 8. marec|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/inspekorat-zbira-dokaze-o-prekrskih-instituta-8-marec/|website=www.delo.si|accessdate=2022-04-29|language=sl-si}}</ref> V Inštitutu so v inšpekcijskemu postopku prepoznali poskus diskreditacije Inštituta s strani oblasti,<ref name=":1" /> navedli pa so tudi, da pretehtavajo možnost kazenske ovadbe zoper inšpektorja zaradi zlorabe uradnega položaja.<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec razmišlja o kazenski ovadbi inšpektorja za notranje zadeve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/institut-8-marec-razmislja-o-kazenski-ovadbi-inspektorja-za-notranje-zadeve/|website=N1|date=2022-04-07|accessdate=2022-04-29|language=sl-SI}}</ref> Ustavni pravnik Saša Zagorc je o potezi inšpektorata zapisal, da naj bi v skladu s pravnimi pravili inšpektorat sam navedel lastno mnenje o obstoju kršitve in s tem povezane dokaze, do katerih naj bi se nato domnevni kršitelj opredelil; v danem primeru je po njegovih besedah inšpektorat dokazilno breme napretil domnevnemu kršitelju, ki mora dokazovati svojo nekrivdo.<ref name=":1" /> 19. maja 2022 je Inštitut od inšpektorata prejel obvestilo, da zoper Inštitut prekrškovni postopek ne bo uveden.<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec: Poskus zastraševanja vam ni uspel|url=https://zurnal24.si/slovenija/institut-8-marec-poskus-zastrasevanja-vam-ni-uspel-386539|website=zurnal24.si|accessdate=2022-05-19|language=sl}}</ref> === Ostalo === Inštitut je novembra 2021 poslance DZ pozval, naj podprejo dodelitev 1,2 milijona € finančnih sredstev za vzpostavitev novega vira pitne vode za prebivalce Anhovega,<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec: Do čiste pitne vode v Anhovem še trije glasovi|url=https://www.dnevnik.si/1042976949|website=Dnevnik|accessdate=2022-05-19}}</ref> ki so se soočali z onesnaženostjo pitne vode, saj se je zajemno mesto nahajalo na reki Soči.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Amandma sprejet: prebivalci Anhovega bodo dobili čisto pitno vodo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/amandma-je-sprejet-prebivalci-anhovega-bodo-dobili-cisto-pitno-vodo/|website=N1|date=2021-11-18|accessdate=2022-05-19|language=sl-SI}}</ref> V ta namen je Inštitut pripravil tudi peticijo za zbiranje podpisov.<ref name=":2" /> Proračunska sredstva za projekt so bila dodeljena isti mesec; za amandma je glasovalo 86 poslancev, proti pa 2 poslanca.<ref name=":4" /> Inštitut je 15. marca 2022 pričel z zbiranjem podpisov v podporo oddajam Studio City, Tednik in Tarča, ki so bile v predvolilnem obdobju na Televiziji Slovenija zaradi predvolilnih soočenj začasno ukinjene. Peticijo je v dveh tednih podpisalo prek 40.000 oseb.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/peticijo-v-podporo-studiu-city-tedniku-in-tarci-v-dveh-tednih-podpisalo-vec-kot-40-000-ljudi/617899|title=Peticijo v podporo Studiu City, Tedniku in Tarči v dveh tednih podpisalo več kot 40.000 ljudi}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Nevladne organizacije v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2017]] pd0qqriw4f14aextm6mk49fmtiyv4bc 0 508625 5737138 5730830 2022-08-20T07:15:01Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Giovanni Antonio Canal, il Canaletto - Piazza San Marco - WGA03883.jpg|thumb|270px|''Piazza San Marco z baziliko'' (1720), [[Canaletto]].]] '''Trg svetega Marka''' ali '''Piazza San Marco''' (italijanska izgovorjava: [ˈpjattsa sam ˈmarko]; beneško ''Piasa San Marco'') je glavni javni trg v [[Benetke|Benetkah]] v [[Italija|Italiji]], kjer je splošno znan kot la ''Piazza'' (trg). Vsi drugi mestni prostori v mestu (razen Piazzette in Piazzale Roma) se imenujejo ''campi'' (polje). Piazzetta (mali trg) je podaljšek Piazze proti kotlini San Marco (italijansko ''Bacino San Marco’’; beneško ''Basin de San Marco'') v njenem jugovzhodnem vogalu (glej tloris). Oba prostora skupaj tvorita družbeno, versko in politično središče Benetk in se običajno obravnavata skupaj. Ta članek se nanaša na oba. Pripomba, ki jo običajno pripisujejo (čeprav brez dokazov) [[Napoleon Bonaparte|Napoleonu]], imenuje Piazza San Marco "dnevna soba Evrope".<ref>Margaret Plant je preučila zgodovino te »srečne in pogosto uporabljene metafore«, vendar mora reči, da so dokazi za Napoleonovo avtorstvo nedosegljivi. Najstarejša omemba, ki jo lahko citira, je iz francoskega vodnika iz leta 1844, v katerem je pisalo (brez navedbe avtoritete), da je Napoleon rekel, da je Piazza salon, zasnovan tako, da nebo služi kot nadstrešek. Glej Plant str.65-6</ref> == Opis == [[Image:Quadri-Moretti, Piazza San Marco (1831), 01.jpg|thumb|250px|left|Tloris trga in Piazzetta.]] {{Multiple image | align = | direction = vertical | total_width = 271 | image1 = Venice - Piazza San Marco.jpg | caption1 = Piazza San Marco | image2 = Venice - St. Marc's Basilica 01.jpg | caption2 = Zahodna fasada bazilike sv. Marka }} Na vzhodnem koncu trga<ref>General detailed description of the Piazza in Macadam pp.63ff</ref> prevladuje [[Stolnica svetega Marka, Benetke|bazilika svetega Marka]]. V nadaljevanju je opisan sprehod, ki se začne od zahodnega pročelja cerkve (obrnjeno v dolžino trga) in se nadaljuje v desno. Cerkev je opisana v članku [[Stolnica svetega Marka, Benetke|Stolnica sv. Marka]], vendar obstajajo njeni vidiki, ki so v veliki meri del trga, omenjenega tukaj, vključno z njenim celotnim zahodnim pročeljem z velikimi oboki in marmorno dekoracijo, romanskimi rezbarijami okoli osrednjih vrat in štirimi konji, ki načeljujejo celotnemu trgu in so tako močan simbol ponosa in moči Benetk, da so [[Genova|Genovežani]] leta 1379 rekli, da ne more biti miru med obema mestoma, dokler ne bodo ti konji zauzdani;<ref>{{cite book|first=Frederic C.|last=Lane|author-link=|title=Venice, A Maritime City |publisher=Johns Hopkins U.P.|year=1997|page=192}}</ref> štiristo let pozneje jih je Napoleon, potem ko je osvojil Benetke, dal odstraniti in odpeljati v Pariz.<ref>{{cite book|first=Margaret |last=Plant|title=Venice, Fragile City |publisher=Yale U.P. 2004|page=36}}</ref> Piazzetta dei Leoncini je odprt prostor na severni strani cerkve, poimenovan po dveh marmornih levih (ki ju je leta 1722 predstavil dož Alvise Mocenigo), zdaj pa se uradno imenuje Piazzetta San Giovanni XXIII. Neoklasicistična stavba na vzhodni strani, ki meji na baziliko, je Palazzo Patriarcale, sedež beneškega patriarha. Za njim je [[Svetega Marka stolpna ura]] (''Torre dell'Orologio''), ki je bil dokončan leta 1499, nad visokim obokom, kjer ulica, znana kot Merceria (glavna mestna prometnica), vodi skozi nakupovalne ulice do Rialta, trgovskega in finančnega središča. Desno od stolpa z uro je zaprta cerkev San Basso, ki jo je zasnoval [[Baldassare Longhena]] (1675), včasih odprta za razstave.<ref>Macadam p. 80.</ref> V nadaljevanju trg obdajajo stavbe imenovane [[Prokuracije]]. Na levi je dolga [[arkada]] vzdolž severne strani trga, stavbe na tej strani so znane kot [[Procuratie Vecchie]] (stare prokuracije), nekdanje domove in uradi prokuratorjev svetega Marka, visokih državnih častnikov v dneh Beneške republike. Zgrajene so bile v začetku 16. stoletja. Arkada je obložena s trgovinami in restavracijami v pritličju, s pisarnami zgoraj. Med restavracijami je tudi znamenita Caffè Quadri, ki so jo imeli pod pokroviteljstvom Avstrijci, ko je v 19. stoletju vladala Avstrija, medtem ko so Benečani raje imeli Florianovo na drugi strani trga. Ko na koncu zavijemo levo, se arkada nadaljuje vzdolž zahodnega dela trga, ki ga je okoli leta 1810 obnovil Napoleon in je znan kot ''Ala Napoleonica'' (Napoleonovo krilo). Za trgovinami ima slavnostno stopnišče, ki naj bi vodilo do kraljeve palače, zdaj pa predstavlja vhod v Museo Correr ([[Muzej Correr]]). [[File:Venezia Basilica di San Marco Campanile 3.jpg|thumb|upright=0.8|Zahodno lice zvonika, vidno s trga]] [[File:Horses of Basilica San Marco bright.jpg|thumb|Originalni konji svetega Marka v baziliki svetega Marka (s sodobnimi replikami zunaj).|left]] Ko znova zavijemo levo, se arkada nadaljuje po južni strani Piazze. Stavbe na tej strani so znane kot [[Procuratie Nuove]] (nove prokuracije), ki jih je sredi 16. stoletja zasnoval [[Jacopo Sansovino]], po njegovi smrti pa delno (1582–86) zgradil [[Vincenzo Scamozzi]], očitno s spremembami, ki so jih zahtevali prokuratorji in dokončno dokončal Baldassarre Longhena okoli leta 1640.<ref>Macadam p.80. See also Deborah Howard: Jacopo Sansovino (1975) pp.15-16</ref> Spet so v pritličju trgovine in tudi Caffè Florian, znamenita kavarna, ki jo je leta 1720 odprl Floriano Francesconi, ki so jo nadzirali Benečani, ko so bili osovraženi Avstrijci pri Quadriju. Zgornja nadstropja je Napoleon določil kot palačo za svojega pastorka Eugènea de Beauharnaisa, podkralja v Benetkah, zdaj pa je v njej Museo Correr. Na skrajnem koncu se Procuratie sreča s severnim koncem Sansovinove Librerie (sredina 16. stoletja), katere glavno pročelje je obrnjeno proti Piazzetti. Arkada se nadaljuje za vogalom v Piazzetto. Nasproti tega, prosto stoji na trgu [[Campanile, Benetke|Campanile]] – zvonik sv. Marka (1156–73 obnovljen leta 1514), rekonstruiran leta 1912 ''com'era, dov'era'' ("kakor je bil, kjer je bil") po propadu 14. julija 1902. Ob zvoniku, obrnjena proti cerkvi, je majhna stavba, znana kot [[Sansovinova Loggetta]] (''Loggetta del Sansovino''), ki jo je Sansovino zgradil v letih 1537–46 in jo uporabljali kot preddverje patricijem, ki so čakali na srečanje Velikega sveta v Doževi palači in stražarjem, ko je svet zasedal. Čez trg pred cerkvijo so trije veliki drogovi za zastave, podobni jamborom, z bronastimi podstavki, ki jih je z visokim reliefom okrasil Alessandro Leopardi leta 1505. Z njih je v času Beneške republike plapolala beneška zastava in sedaj zamenjana z italijansko zastavo. <gallery class="center" heights="150" widths="170" caption="Na Piazza San Marco"> File:Venezia-Piazza di S. Marco colle Procuratie vecchie e nuove LCCN2002716889.jpg|Procuratie Vecchie and Procuratie Nuove, 1890 File:Venezia Blick vom Campanile der Basilica di San Marco auf die Piazza San Marco 1.jpg|Trg kot se vidi iz zvonika File:Venezia Basilica di San Marco Terrasse Blick auf den Torre dell'Orologio 1.jpg|Urni stolp z obokom v Mercerie, ki vodi do Rialta File:Loggetta of Campanile di San Marco, Venice, Italy.jpg|Loggetta ob vznožju zvonika (zgradil jo je Sansovino 1537–46); obnovljena po padcu zvonika leta 1902 File:Piazza San Marco Venice Italy (104466311).jpeg|Piazza San Marco ponoči </gallery> <gallery class="center" heights="150" widths="170"> File:Quadri-Moretti, Piazza San Marco (1831), 06.jpg|Pogled na Procuratie Vecchie (ok. 1520), grafika iz Quadri-Moretti (1831) File:Quadri-Moretti, Piazza San Marco (1831), 10.jpg|Pogled na Procuratie Nuove (ok. 1580), grafika iz Quadri-Moretti (1831) File:Procuratie vecie in piazza San Marco a Venezia.jpg|Procuratie Vecchie, ki ga je zgradil Bartolomeo Bon mlajši (ok. 1520) File:Procuratie vecie dettaglio finestre a Venezia.jpg|Detajl oken Procurate Vecchie File:Procuratie Nuove in Piazza San Marco, Venice during carnival Feb 1993.jpg|Procuratie Nuove, ki ga je zgradil Vincenzo Scamozzi (ok. 1580) po načrtu Sansovina (med karnevalom 1993) </gallery> ==Opis Piazzetta== {{Multiple image | align = right | direction = vertical | total_width = 271 | image1 = Piazzetta San Marco Venice BLS.jpg | caption1 = Piazzetta San Marco kot se vidi iz bazilike | image2 = Venice Untitled (262712813).jpeg | caption2 = [[Biblioteca Marciana]], ki jo je zasnoval Sansovino in dva stebra na Piazzetti, gledano iz lagune. | alt1 = }} Piazzetta di San Marco, strogo gledano, ni del trga Piazza, temveč sosednji odprt prostor, ki povezuje južno stran Piazze z vodno potjo lagune. Piazzetta leži med Doževo palačo na vzhodu in knjižnico [[Biblioteca Marciana]] na zahodu.<ref>Za splošen opis Piazzette glej Macadam, pp.85–8 and 99–100</ref> Na vogalu blizu zvonika to (zahodno) stran v celoti zaseda Biblioteca, ki jo je zasnoval Jacopo Sansovino za shranjevanje Biblioteca Marciana. Gradnja se je začela leta 1537, po Sansovinovi smrti pa jo je razširil Vincenzo Scamozzi v letih 1588–91. [[Andrea Palladio]] je dejal, da je stavba »najbolj veličastna in okrašena stavba, zgrajena od antičnih časov« <ref>Boucher p.24, citing Palladio's ''I Quattro Libri dell'Architettura'' (1570),</ref> Arkada se nadaljuje do konca stavbe s kavarnami in trgovinami ter vhodi v Arheološki muzej, Biblioteco Marciana in Narodno knjižnico, ki zasedajo nadstropja. Na koncu te stavbe je Molo (pomol ob laguni), sosednja stavba na desni je [[Zecca, Benetke| Zecca]] (kovnica) prav tako Sansovinova (dokončana 1547) in je zdaj del Biblioteca Marciana. Zavijemo v levo na koncu Bibliotece, prečkamo odprt konec Piazzette, označen z dvema velikima granitnima stebroma, ki nosita simbole dveh zavetnikov Benetk. Prvi je [[sveti Teodor]], ki je bil zavetnik mesta pred [[sveti Marko|svetim Markom]], držal je sulico in s krokodilom predstavljal zmaja, ki naj bi ga ubil. Ta je sestavljen iz delov starinskih kipov in je kopija (izvirnik se hrani v Doževi palači). Drugi (vzhodni) stolpec ima bitje, ki predstavlja [[Lev svetega Marka|krilatega leva]] –beneškega leva - ki je simbol svetega Marka. Ta ima dolgo zgodovino, verjetno se začne kot krilati lev [[grifin]] na spomeniku bogu Sandonu v [[Tarz]]u v [[Kilikija|Kiliciji]] (južna Turčija) okoli 300 pr. n. št.<ref>See The Bronze Lion of St Mark by Bianca Maria Scarfi ''in'' The Lion of Venice pp.31-124</ref> Zdaj se domneva, da so bili stebri postavljeni okoli leta 1268 <ref>San Marco, Byzantium and the Myths of Venice p.79 and note 10 on p.10</ref>, ko je bila voda bližje in bi bili na robu lagune, kar je uokvirilo vstop v mesto z morja. Igranje na srečo je bilo dovoljeno v prostoru med stebri in ta pravica naj bi bila podeljena kot nagrada človeku, ki je prvi dvignil stebre.<ref>Sansovino p.316</ref> Med stebri so potekale tudi javne usmrtitve. Na skrajni strani Piazzette je stranska stena Doževe palače z gotskimi arkadami v pritličju in ložo v nadstropju. Do sedmega stebra s sprednje strani je to stavba, kot je bila prezidana leta 1340, prizidek proti baziliki pa je bil dozidan leta 1424. [[Kapitel]]i stebrov razširjenega dela so večinoma kopije tistih v pročelju palače. Sedmi steber zaznamuje tondo (krožna skulptura) Benetk kot Pravičnost nad ložo prvega nadstropja. Levo od tega sta pred ložo v prvem nadstropju dva rdeča stebra, ki sta v nasprotju z drugimi stebri iz belega istrskega kamna. Rdeči stebri so izdelani iz rdečega veronskega marmorja. Morda so ob slovesnih priložnostih uokvirili dožev stol, vendar se zdi, da bi bili tam včasih usmrčeni pomembni zločinci, ki so bili spoznani za krive zločinov proti državi.<ref>{{cite book|title=San Marco, Byzantium & the Myths of Venice |pages=43–44}}</ref><ref>{{cite book|first=Francesco|last= Zanotto|title= Il Palazzo Ducale di Venezia |url=https://archive.org/details/ilpalazzoducaled04zano|location=Venice|year=1853–1861|pages= [https://archive.org/details/ilpalazzoducaled04zano/page/61 61]–62|language=it}}</ref>] Na zadnjem vogalu Doževe palače je skulptura Salomonove sodbe z nadangelom Gabrijelom zgoraj. Kiparji niso znani. Od tega vogala so Porta della Carta, slavnostni vhod v palačo, ki sta ga v letih 1438–1443 v finem gotskem slogu zgradila verjetno Giovanni in Bartolomeo Bon. Ponovno je na vrhu figura Benetk kot Pravičnost, tema pravične sodbe in pravice je na tej strani palače zelo poudarjena. Pod tem sta bila leta 1885 zamenjana glava doža Francisca Foscarija in lev, pred katerim kleči, originali pa so bili uničeni po francoskem ukazu leta 1797. Kipi na obeh straneh vrat predstavljajo glavne vrline Zmernost, Trdnost, Preudarnost in Dobrodelnost. Poleg tega so na zunanjem vogalu bazilike svetega Marka štiri starinske figure, izklesane v [[porfir]]ju, zelo trdem rdečem [[granit]]u. Običajno so znane kot Tetrarhi in naj bi predstavljali štiri skupne vladarje [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], ki jih je imenoval [[Dioklecijan]] in so prej veljali za Egipčane.<ref>Macadam p.67</ref> Zdaj se zdi verjetno (ali vsaj zelo možno), da predstavljajo sinove cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina]], ki so jih hvalili za ljubeče sodelovanje ob njegovi smrti leta 337, zlasti ker je delo prvotno stalo v Filadelfionu (Kraj bratske ljubezni). ) v Konstantinoplu, kjer so našli manjkajočo nogo ene od figur. <ref>San Marco, Byzantium and the Myths of Venice pp.35,37(n.87), 134-5 and 154-5</ref> Poleg tega sta pred južno steno bazilike dva pravokotna stebra, vedno znana kot ''Stebra Acre''. Menili so, da sta bila plen, ki so ga Benečani odvzeli iz Akre po veliki zmagi nad Genovežani leta 1258, vendar je bilo treba tudi to tradicionalno zgodbo spremeniti. Stebri so pravzaprav izvirali iz cerkve sv. Polyeuktosa v Konstantinoplu (524–527), verjetno pa so jih Benečani odvzeli kmalu po [[četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] leta 1204. Ruševine te cerkve so odkrili leta 1960, izkopali pa so jo v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so bili najdeni kapiteli, ki so se ujemali s stebri.<ref>''San Marco, Byzantium and the Myths of Venice'' pp.52-4, 64, 71-3 and 134-5</ref> Za temi stebri, nasproti vogala bazilike, je velik okrogel kamen iz rdečega porfirja, znan kot ''Pietra del Bando'' (kamen razglasitve), s katerega so se včasih brali uradni razglasi. Domneva se, da je bil to del stebra, na katerem so stali tako imenovani Tetrarhi.<ref>San Marco, Byzantium and the Myths of Venice p.64</ref> Čez vodo (Bacino di San Marco) na koncu Piazzette se vidi otok San Giorgio Maggiore in bleščeče belo pročelje Palladijeve cerkve. <gallery class="center" heights="150" widths="170" caption="Stavbe in spomeniki na Piazzetti"> File:Venice - Zecca - Libreria Marciana.jpg|Zecca in južni konec Bibliotece iz lagune File:Column of San Teodoro in Piazzetta San Marco (Venice).jpg|Sveti Teodor na zahodnem stebru File:Lion of Venice, Piazzetta San Marco.jpg|''Beneški lev'' na Piazzetti File:4392 - Venezia - Pietro Lamberti o Nanni di Bartolo, Giudizio di Salomone - Foto Giovanni Dall'Orto, 8-Aug-2007.jpg|''Solomonova sodba'' SZ vogal Doževe palače </gallery> <gallery class="center" heights="150" widths="170"> File:Palazzo Ducale (Venice) - Porta della carta.jpg|Porta della Carta Giovannija in Bartolomea Bona File:Venice - Doge's Palace - Porta della Carta.jpg|Porta della Carta (osrednji del) File:Venice – The Tetrarchs 03.jpg|Liki, vklesani v porfir in znani kot Tetrarhi File:Pillars from St Polyeuktos Constantinople outside south wall of San Marco in Piazzetta Venice known as Pillars of Acre.jpg|Stebri iz sv. Polyeuktosa, Konstantinopel, splošno znani kot ''stebri Acre''. </gallery> == Zgodovina == Zgodovino trga Piazza San Marco je mogoče priročno zajeti v štirih obdobjih, toda edine predrenesančne stavbe in spomeniki, ki še vedno stojijo tam, so [[Doževa palača]] in dva velika stebra na Piazzetti. === Začetki (800–1100) === Prvi zavetnik Benetk je bil sveti Teodor, grški bojevnik in njemu je bila posvečena prva doževa kapela. Najverjetneje je bila zgrajena okoli leta 819 in je stala blizu mesta sedanje cerkve svetega Marka. V letih 828–829 so bile [[relikvija|relikvije]] svetega Marka ukradene iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]] in prinesene v Benetke, sčasoma pa so Benečani in dož sprejeli apostola za svojega novega zavetnika. Bil je misijonar-apostol, ki naj bi spreobrnil njihovo okrožje; relikvije apostola bi povečale pomen mesta in njihova pridobitev je bila nadaljnji korak v postopnem procesu osvobajanja Benetk pred nadvlado [[Bizanc]]a. Relikvije so bile začasno nameščene v palači (ali gradu) doža Justinijana Partecipacija, ki je v svoji oporoki predvidel gradnjo nove cerkve. Ta prva cerkev sv. Marka je bila začeta na južni strani obstoječe kapele; do leta 836 je bila gradnja dovolj napredna, da je bilo relikvije mogoče prenesti.<ref>Demus pp.4-6</ref> Zasnova cerkve je bila zasnovana na cerkvi dvanajstih apostolov v Konstantinoplu in se zdi, da je pokrivala isto območje kot osrednji del sedanje cerkve.<ref>Howard (2002) p.19 and p.24</ref> Zvonik je bil prvič zgrajen v času doža Pietra Tribuna (888–91).<ref>Lorenzetti p.144</ref> Takrat je bil pred novo cerkvijo verjetno prazen prostor, pokrit s travo, ki pa ni mogel segati več kot 60 metrov proti zahodu, kjer je bil potok (Rio Baratario), ki je razpolovil območje, ki ga zdaj zavzema Piazza. Na drugi strani tega potoka je bila majhna cerkev posvečena San Geminianu. Doževa palača, na istem območju kot njena sodobna naslednica, je bila takrat obdana z vodo. Laguna je bila na jugu, Rio di Palazzo (kanal pod Mostom vzdihljajev) na vzhodu in še en potok na severu med palačo in cerkvijo. Tam je bil dotok iz lagune, ki je zavzemal velik del prostora, ki ga zdaj pokriva Piazzetta, in zdi se, da je bil ta uporabljen kot pristanišče za mesto.<ref>Perocco & Salvadori Vol.1 p.138 with a sketch plan showing the probable layout.</ref> Leta 976 je prišlo do upora proti dožu in cerkev je bila zažgana. Leseni deli, vključno s streho in leseno kupolo, so bili verjetno izgubljeni, vendar cerkev ni bila popolnoma uničena in zdi se, da je bila obnovljena kot prej.<ref>Howard (2002) p.19</ref> Leta 1063 se je začela popolna obnova. Nova cerkev je bila dokončana v času doža Vitaleja Falierja (1084–1096) in v svoji glavni stavbi je to sedanja cerkev, čeprav je bila zahodna cerkev, obrnjena proti Piazzi, takrat v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]] z neokrašeno opeko (kot zunanjost apside danes). Imela je pet kupol, vendar je bil njihov zunanji profil nizek, za razliko od sedanjih visokih čebulastih struktur.<ref>Howard (2002) pp.19-21 and 24</ref> === Srednjeveški trg (1100–1490) === Velike spremembe na območju so se zgodile, ko je bil dož Sebastiano Ziani (1172–1178). Benetke so postajale vse pomembnejše in dož je bil zelo bogat človek. On je sprožil spremembe, ki so ustvarile piazzo, kot ga poznamo. Rio Baratario je bil zapolnjen, cerkev San Geminiano na drugi strani je bila porušena in obnovljena veliko dlje nazaj na zahodnem koncu tega, kar je postalo trg. Sadovnjak, ki je zasedal del območja, je bil pridobljen od samostana San Zaccharia, dož pa je kupil številne stavbe, ki so ovirale mesto. Po svoji volji je te objekte prepustil državi in so jih pravočasno porušili, da bi očistili območje. Obnova Doževe palače iz 9. stoletja se je tudi začela v času, ko je bil on dož. Natančen datum različnih novih stavb ni znan in veliko je bilo treba storiti v času njegovega sina Pietra Zianija, ki je bil dož od 1205 do 1229.<ref>Goy p.64. Howard (2002) p.30</ref> [[Image:Accademia - Procession in piazza San Marco by Gentile Bellini.jpg|thumb|upright=1.2|''Procesija na trgu Piazza San Marco'', [[Gentile Bellini]]. Slika prikazuje trg iz leta 1496.]] Območje trga je bilo zdaj opredeljeno s postavitvijo stavb na severni in južni strani. Na severni strani so bile prokuratije, bivališča in uradi za prokuratorje svetega Marka. Prvotna prokuratija je bila vrsta dvonadstropnih stavb z neprekinjeno arkado kolov (tj. visokih in ozkih) bizantinskih obokov spodaj in eno nadstropje zgoraj, z dvema oknoma nad vsakim obokom. Pritlične prostore so oddali trgovinam za zaslužek. Te stavbe so ostale na svojem mestu približno 300 let in natančno vidimo, kako so izgledale leta 1496 na sliki [[Gentile Bellini|Gentilea Bellinija]], ki prikazuje procesijo na trgu.<ref>Howard (2002) p.30. Goy 2006 p.233</ref> Ta slika prikazuje tudi stavbe na nasprotni (južni) strani trga, med katerimi je bil najpomembnejši Ospizio Orseolo, gostilna ali prenočišče za romarje, ki so se odpravljali v [[Sveta dežela|Sveto deželo]].<ref>Goy p.63</ref> Vidi se, da je bil trg takrat precej ožji kot danes, ker so te stavbe segale neposredno na zahodno steno zvonika. Leta 1204 je bil Konstantinopel zajet med 4. križarsko vojno in tako v tistem času kot pozneje v 13. stoletju je bilo iz mesta odvzeto veliko dragocenega gradiva in poslano za okras Benetk. To so bili marmorji in stebri za pročelje sv. Marka, dva kvadratna stebra na trgu, znana (napačno) kot ''stebra Acre'' in verjetno tudi Pietra del Bando (blizu jugozahodnega vogala sv. Marka) in štiri porfirne figure znani kot Tetrarhi, ki so bili sčasoma nameščeni blizu vhoda v Doževo palačo s piazzette.<ref>Howard (2002) p.25. ''San Marco, Byzantium & the Myths of Venice'': see the pages cited above.</ref> Za dva velika granitna stebra na Piazzetti naj bi običajno rekli, da sta bila postavljena okoli leta 1170, zdaj pa je verjetneje, da je bilo to storjeno v času doža Ranierija Zenona (1253–68) okoli leta 1268; baze in kapiteli so iz 13. stoletja. Njihov izvor ni znan, vendar se predlaga, da je Hios možen vir.<ref>San Marco, Byzantium & the Myths of Venice p.79 & note 10 on p.10</ref> Lev je prvič omenjen v dekretu Velikega sveta leta 1293, iz besedila pa je jasno, da je bil takrat že na stebru. Do leta 1329 je bil postavljen kip svetega Teodora (vendar ne sedanji kip).<ref>The Lion of Venice p.33. Demus p.22</ref> V tem času, v poznejšem 13. stoletju, je trg svetega Marka dobil novo zahodno pročelje, okrašeno z marmorjem in mozaiki ter trofejami iz Konstantinopla, vključno s štirimi konji. Prvotna doževa palača iz 9. stoletja je bila kmalu premajhna za številne patricije, ki so sedeli v Velikem svetu, potem ko je leta 1297 postala pravica do tega dedna, obnova pa se je začela leta 1340. Dela je zaustavila [[črna smrt]] leta 1348, toda prva faza je bila dokončana do leta 1365. Ta je obsegala sprednji del palače, obrnjen proti laguni, vendar se je na Piazzetti nova stavba razširila le do sedmega stebra nazaj od sprednjega vogala, ki je zdaj označen s krožnim reliefom Benetk kot Pravičnosti na zunanji strani arkade v prvem nadstropju. Dalje nazaj je ostal del stare palače, znane kot Palača pravice, tako kot je stala približno 200 let. Zaradi velikih stroškov se dolga leta ni naredilo nič več, vendar je leta 1422 dož Tomaso Mocenigo vztrajal, da je treba v čast mesta porušiti preostali del stare palače in razširiti novi del. Odločeno je bilo, da se obstoječa fasada nadaljuje v istem slogu in delo se je začelo leta 1424 pod novim dožem Francescom Foscarijem.<ref>Howard (2002) p.93. Lorenzetti p.235. See also Ruskin: Stones of Venice Volume 2 (The Sea Stories) Ch.8 para.xx (pp.297-309 in the 1874 edition)</ref> Razširjena fasada je do leta 1438 dosegla vogala in točko, kjer se del 15. stoletja pridruži delu iz 14. stoletja, kar je mogoče prepoznati po krožnem reliefu Pravičnosti nad sedmim stebrom od sprednjega vogala in dejstvu, da je ta steber večji kot drugi, saj je držal vogal stavbe 80 let. Kapiteli na tej fasadi so večinoma kopije obstoječih kapitelov na sprednji fasadi. Zadnji steber, na severozahodnem vogalu stavbe, je zelo velik steber in, ki nadaljuje temo Pravičnosti, nosi veliko reliefno rezbarijo Salomonove sodbe z nadangelom Gabrijelom nad njim. Kipar ni znan, čeprav so bili podani različni predlogi, med drugim Bartolomeo Buon iz Benetk in [[Jacopo della Quercia]] iz [[Siena|Siene]] in več umetnostnih zgodovinarjev meni, da skulptura Salomonove sodbe (ki je morala biti narejena v obdobju 1424/38) kaže vpliv iz Toskane. Eduardo Arslan je po pregledu vseh teorij leta 1971 zaključil, da ta skulptura »za nas ostaja velika skrivnost«.<ref>Arslan pp.246-252</ref> Leta 1438 je bila sklenjena pogodba z Giovannijem in Bartolomeom Buonom za izgradnjo velikih slavnostnih vrat v palačo. To so bila Porta della Carta in so povezovala novozgrajeno krilo palače z južno steno sv. Marka. Giovanni se je bližal koncu svojega življenja in vrata so v glavnem delo Bartolomea. Dokončana so bila leta 1442 in so vključevala skulpturo doža Francesca Foscarija, ki kleči pred levom svetega Marka. Kipi kardinalnih vrlin na obeh straneh so bili druge roke. Prvotno so bila vsa vrata poslikana in pozlačena. To je le vidno na desnem ozadju slike Gentilea Bellinija iz leta 1496, ki prikazuje trg v takratnem stanju, še vedno ozek in s starimi stavbami iz 13. stoletja na obeh straneh. === Od renesanse do padca Republike (1490–1797) === Leta 1493 so Benetke naročile astronomsko uro in se odločile, da jo namestijo v nov stolp z uro na Piazzi z visokim obokom pod njo, ki vodi v ulico Merceria, ta pa do Rialta. Gradnja stavbe, ki jo je verjetno zasnoval Codussi, je bila začeta leta 1496, del prvotne Procuratie pa je bil v ta namen porušen. Stavba je bila dokončana z uro, nameščeno do februarja 1499. Ob strani prvotne stavbe Procuratie jo je mogoče videti na de Barbarijevem lesorezu Benetk iz leta 1500. Prokuratie je bila takrat visoka le dve nadstropji zato je bil stolp višji kot je to danes. [[File:DeBarbari pducale.JPG|thumb|upright=1.2|Piazza & Piazzetta iz leta 1500 z na novo dokončanim stolpom z uro, vendar izvirno Procuratie iz 13. stoletja (iz de Barbarijevega lesoreza iz Benetk).]] Stavbe na obeh straneh, ki so podpirale stolp, so bile dozidane do leta 1506. Leta 1512, ko je bil požar v stari Prokuratiji, je postalo očitno, da bo treba celotno paleto obnoviti. Kljub dejstvu, da so bile Benetke takrat v vojni z večjim delom Evrope (vojna [[Kambrejska liga|Kambrejske lige]]), je bila celotna južna stran Piazze obnovljena, začenši leta 1517. Nove stavbe, danes znane kot Procuratie Vecchie, so dobile tri nadstropja namesto dveh. Tako kot prejšnje Prokuratie so imele v pritličju arkado z dvema oknoma nad vsakim obokom, vendar brez visokih bizantinskih obokov in s klasičnimi detajli. Leta 1527 je v Benetke prišel Jacopo Sansovino, ki je bežal pred [[Plenitev Rima (1527)|plenitvijo Rima]] in je bil do leta 1529 imenovan za ''proto'' (arhitekt svetovalec in upravnik stavb) pri prokuratorju sv. Marka. Prokuratorji so želeli obnoviti stare stavbe na južni strani Piazze, vendar jih je Sansovino prepričal, da je treba izkoristiti priložnost za povečanje trga in da je treba te stavbe porušiti in gradbeno linijo premakniti nazaj stran od zvonika. Prepričal jih je tudi, da je treba stara gostišča in trgovine na zahodni strani Piazzette nasproti Doževe palače nadomestiti z novo stavbo, vredno tega mesta. Odločeno je bilo, da bo tam [[Biblioteca Marciana|knjižnica knjig in rokopisov]], ki jih je mestu zapustil kardinal [[Ivan Bessarion |Bessarion]], a še vedno ni našla stalnega doma. Sansovino je prvotno nameraval, da bi sčasoma fasado te stavbe (Libreria) nadaljeval vzdolž južne strani Piazze in okrog jugozahodnega vogala do cerkve San Geminiano na sredini zahodne strani. Zaradi teh sprememb je bila potrebna tudi obnova Loggette, hkrati pa je beneška vlada naročila Sansovinu, da obnovi kovnico (Zecca) na zahodni strani knjižnice. Vsa ta dela so potekala skupaj več let po letu 1537. Nova Loggetta je bila dokončana leta 1545, Zecca pa leta 1547 (čeprav je bilo do leta 1566 dodano še tretje nadstropje), vendar so delo na Knjižnici zavirale težave pri iskanju novih prostorov za podjetja, ki so bila razseljena, pa tudi zaradi pomanjkanja sredstev in je bilo pred smrtjo Sansovina leta 1570 dokončanih le šestnajst obočnih pol (od enaindvajsetih). Do tega datuma še ni bilo mogoče začeti obnove južne strani Piazze onkraj Knjižnice.<ref>Howard (1975) pp.8-38 on the Piazza, Libreria and the Loggetta and pp.38-47 on the Zecca</ref> [[Image:Quadri-Moretti, Piazza San Marco (1831), 08.jpg|thumb|upright=1.2|Zahodni konec Piazze s cerkvijo San Geminiano, kakršna je bila od 1640 do 1807 (grafika iz Quadri-Morettija, 1831).]] Sansovino je dokončal tudi obnovo stare cerkve San Geminiano na zahodnem koncu Piazze, obrnjene proti sv. Marku. Velik del je bil opravljen, preden ga je prevzel leta 1557, vendar je bil odgovoren za fasado iz belega istrskega kamna.<ref>Howard (1995) p.81-84</ref> Nadaljeval je tudi območje Procuratie Vecchie na severni strani Piazze za vogalom do te cerkve. Po smrti Sansovina so bila končno dana na razpolago sredstva za začetek obnove južne strani Piazze na njegovi novi legi, daleč stran od zvonika. Idejo o dvonadstropni stavbi, ki bi nadaljevala fasado Knjižnice, je bilo treba opustiti, saj so prokuratorji zahtevali tri nadstropja. Vendar pa je Vincenzo Scamozzi zasnovo zasnoval na fasadi Knjižnice in dokončal deset obočnih pol med letoma 1582 in 1586, Procuratie Nuove (Nove Procuracies), kot jih imenujejo, so bile dokončane šele leta 1640, ko so bili dokončani preostali oboki na južni strani in nadaljevanje za vogalom do cerkve San Geminiano pod vodenjem Baldassarra Longhena.<ref>Howard (1975) p.173 and Macadam p.80. See also M. Tafuri: ''Venice and the Renaissance'' (English edition 1989) pp.166-9</ref> === Napoleon in pozneje (1797 naprej) === Benetke so se predale Napoleonu 12. maja 1797. Do 4. junija je bilo na Piazzi postavljeno "Drevo svobode".<ref>Plant pp.9 & 29 and fig.14. Norwich pp.630-3</ref> Kmalu zatem so po ukazu občine poslali kamnoseke, da so uničili podobe krilatega leva, ki je veljal za simbol beneške neodvisnosti in aristokratske vladavine. Na Porta della Carta na Piazzetti je bila odstranjena glava doža Francesca Foscarija in glava leva, pred katerim je klečal. (Pozneje v stoletju so jih nadomestile kopije).<ref>Plant p.27</ref> Francozi so ukazali sneti štiri konje iz sv. Marka in jih poslati v Pariz skupaj z bronastim levom iz stebra na Piazzetti. Odstranjeni so bili decembra 1797.<ref>Plant pp.36-7</ref> Januarja 1798 so se po Campoformijski pogodbi namesto Francozov v Benetke preselili Avstrijci. Ta prvi avstrijski vzpon je trajal od 1798 do 19. januarja 1806, ko so se Francozi po Napoleonovih zmagah pri [[Austerlitz]]u in Jeni ter ustanovitvi Italijanskega kraljestva leta 1804 vrnili nazaj.<ref>Plant pp.43 & 47</ref> Napoleon je svojega pastorka Eugènea de Beauharnaisa imenoval za svojega vicekralja in leta 1807 je bilo ukazano, da Procuratie Nuove postane kraljeva palača. Napoleon je bil kasneje leta 1807 na slavnostnem obisku v Benetkah in pristal na Piazzetti na poti v novo palačo. [[File:Venice Piazza San Marco.JPG|thumb|right|upright=1.2|Zahodni konec trga Piazza, ki prikazuje Ala Napoleonico.]] Odločeno je bilo, da se nova palača razprostira čez celoten zahodni konec trga, zaradi česar je bilo treba porušiti cerkev San Geminiano, ki jo je obnovil Sansovino, in tudi stavbe na obeh straneh, Sansovinov podaljšek Procuratie Vecchie. na severu in del Procuratie Nuove na jugu.<ref>Plant p.66</ref> Prvotni arhitekt je bil Gianni Antolini iz Milana, vendar je nova stavba povzročila veliko polemik in leta 1810 ga je zamenjal Giovanni Soli iz Modene. Sedanja stavba, znana kot ''Ala Napoleonica'' (Napoleonovo krilo), je bila zgrajena med letoma 1810 in 1813. Pročelje obeh spodnjih nadstropij je v slogu Procuratie Nuove, v zgornjem nadstropju pa je slavnostni vhod in plesna dvorana. Nima oken ali obokov in je okrašena s kipi in skulpturami v nizkem reliefu. V središču naj bi bil prvotno kip Napoleona kot Jupitra z cesarskim grbom zgoraj, vendar je bil ta opuščen po Napoleonovem padcu leta 1814 in zdaj ni osrednje točke na zahodni strani Piazze. Po abdikaciji Napoleona so Avstrijci aprila 1814 ponovno zasedli Benetke (v skladu s pogodbo iz Fontainebleauja). Avstrijski kancler, princ [[Klemens Wenzel von Metternich|Metternich]], je imel ključno vlogo pri ureditvi vrnitve v Benetke štirih konjev svetega Marka in leva s Piazzette. Konje so ponovno postavili pred baziliko 13. decembra 1815. Bronasti lev je bil močno polomljen in ga je bilo treba popraviti. Aprila 1816 je bil ponovno postavljen na svoj steber.<ref>Plant pp.81-2</ref> == Tlak == Piazza je bila tlakovana v poznem 12. stoletju z opeko, položeno v vzorec ribje kosti. Pasovi svetlega kamna so tekli vzporedno z dolgo osjo glavnega trga. Te pasove so verjetno uporabljali pri postavljanju tržnih stojnic in pri organizaciji pogostih obrednih procesij. To izvirno zasnovo tlaka je mogoče videti na slikah iz poznega srednjega veka in renesanse, kot je ''Procesija'' [[Gentile Bellini|Gentilea Bellinija]] na Piazza San Marco iz leta 1496. Leta 1723 so opeke zamenjali s kompleksnejšo geometrijsko zasnovo tlaka, ki jo je zasnoval beneški arhitekt Andrea Tirali. Malo je znanega o Tiralijevem načrtovanju podrobnosti zasnove. Nekateri domnevajo, da je bil vzorec uporabljen za regulacijo tržnih stojnic ali da bi se spomnili njihove nekdanje prisotnosti na trgu. Drugi verjamejo, da je vzorec nastal iz orientalskih preprog, priljubljenega luksuznega predmeta v tem trgovskem središču. [[File:Canaletto - The Piazza San Marco in Venice - Google Art Project.jpg|thumb|right|upright=1.2|[[Canaletto]]va slika iz leta 1723, ki prikazuje polaganje novega tlaka.]] Zasnovo je sestavljalo polje temno obarvanega magmatskega [[trahit]]a z geometrijskimi vzorci v belem istrskem kamnu, podobnem [[travertin]]u. Kvadrati diagonalno položenih blokov so se izmenjevali s pravokotnimi in ovalnimi oblikami vzdolž širokih vzporednih pasov. Kvadrati so bili nagnjeni na sredino, kot skleda, kjer je odtok odvajal površinsko vodo v drenažni sistem. Vzorec je povezoval osrednji portal bazilike s središčem zahodne odprtine v trg. Ta črta je tesneje vzporedna s fasado Procuratie Vecchie, tako da pušča skoraj trikoten prostor ob Procuratie Nuove s širšim koncem, ki ga zapira zvonik (Campanile). Vzorec se je nadaljeval mimo zvonika in se ustavil pri črti, ki povezuje tri velike drogove za zastave, in pustil prostor neposredno pred baziliko neokrašen. Manjša različica istega vzorca na Piazzetti je bila vzporedna s Sansovinovo knjižnico, pri čemer je poleg Doževe palače pustil ozek trapez s širokim koncem, zaprtim z jugozahodnim vogalom bazilike. Ta manjši vzorec je imel notranje kvadrate, nagnjene k oblikovanju neortogonalnih štirikotnikov. Celotna poravnava vzorca tlaka služi za vizualno podaljšanje dolge osi in krepitev položaja bazilike na njenem čelu. Ta ureditev odraža notranji odnos ladje do oltarja v stolnici. Kot del zasnove je bila višina trga dvignjena za približno en meter, da bi ublažili poplave in omogočili več prostora za notranje odtoke za odvajanje vode v Veliki kanal. Leta 1890 je bil tlak »zaradi dotrajanosti« obnovljen. Novo delo natančno sledi Tiralijevi zasnovi, vendar je odpravilo ovalne oblike in odrezalo zahodni rob vzorca, da bi se namestilo Napoleonovo krilo na tem koncu Piazze. == Poplave == [[File:Piazza San Marco il 4 novembre 1966.jpg|thumb|upright=1.2|Piazza San Marco med poplavo 4. novembra 1966.]] Piazza San Marco je le malo nad morsko gladino in v času ''Acqua Alta'', visoke vode zaradi neviht z Jadrana ali močnega dežja, trg hitro poplavi. Voda, ki se izliva v odtoke na trgu, teče neposredno v Veliki kanal. To običajno dobro deluje, a ko je morje visoko, ima obraten učinek, saj voda iz lagune priteče na trg. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Arslan, Edoardo: Gothic Architecture in Venice (translated by Anne Engel). (Phaidon, London. 1971) *Boucher, Bruce: Andrea Palladio. The Architect in his Time. (Abbeville Press, 1998) *Demus, Otto: The Church of San Marco in Venice. History Architecture Sculpture. (Washington 1960) *Goy, Richard: Venice, The City and its Architecture. (Phaidon. 1997) *Howard, Deborah: Jacopo Sansovino . Architecture and Patronage in Renaissance Venice (Yale University.Press. 1975) *Howard, Deborah: The Architectural History of Venice (Revised & enlarged edition. Yale University Press; New Haven & London 2002.) *Janson, Alban & Thorsten Bürklin. (2002). Auftritte Scenes: Interaction with Architectural Space: the Campi of Venice. Basel: Birkhauser. ISBN 3-7643-6585-4 *Lien, Barbara. (May 2005). The Role of Pavement in the Perceived Integration of Plazas: An Analysis of the Paving Designs of Four Italian Piazzas. unpublished M.S. thesis. Washington State University Department of Horticulture and Landscape Architecture. PDF *Lorenzetti, Giulio: Venice and its Lagoon (1926. 2nd edn 1956) translated by John Guthrie (Lint, Trieste. 1975) *Macadam, Alta: Venice (6th edition 1998) *Norwich, John Julius, Tudy Sammartini, and Gabriele Crozzoli (1999). Decorative Floors of Venice. London: Merrell Publishers. ISBN 1-85894-108-3 *Perocco, Guido & Antonio Salvadori: Civiltà di Venezia. 3 volumes. (3rd edition, revised and corrected. Venice. 1987) *Plant, Margaret: Venice Fragile City 1797-1997 (Yale U.P. 2002) *Puppi, Lionello. (2002). The Stones of Venice. New York: Vendome Press. ISBN 0-86565-245-7 *San Marco, Byzantium and the Myths of Venice edited by Henry Maguire and Robert S.Nelson (Dumbarton Oaks, Washington, D.C. 2010) *Sansovino, Francesco: Venetia Città Nobilissima. (Venice. Original edition 1581. Edition of 1663 with additions by Martinioni reprinted in facsimile - Gregg International Publishers Ltd, 1968) *Scarfi, Bianca Maria (ed.): The Lion of Venice. Studies & research on the bronze statue in the Piazzetta' . (Venice. 1990) *Williams, Kim. (1997). Italian Pavements: Patterns in Space. Houston: Anchorage Press. ISBN 0-9655268-2-8. ==Zunanje povezave== {{commons category|Piazza San Marco (Venice)}} *[https://maps.google.com/maps?q=venice,+italy&ll=45.433914,12.337604&spn=0.003004,0.010274&t=k&hl=en Satellite image from Google Maps] *[https://web.archive.org/web/20100221052146/http://www.associazionepiazzasanmarco.it/it/visita-virtuale-piazza-san-marco.php St. Mark's Square High Definition Virtual Tour] 360° photos of historic Buildings, Cafés, Jewelleries. {{Coord|45|26|2|N|12|20|17|E|type:landmark_region:IT|display=inline,title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Benetke]] [[Kategorija:Renesančna arhitektura v Italiji]] [[Kategorija:Mestni trgi v Italiji]] 0k25fldyxaujorvv3owk0gd701i0o80 0 508752 5736934 5696287 2022-08-20T06:57:22Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Christian Wolfgang Lindner''' (*&nbsp;[[7. januar|7]] [[7. januar|januarja]] [[1979]] v [[Wuppertal|Wuppertalu]] ) je [[Nemčija|nemški]] [[politik]] (FDP - liberalna stranka Nemčije ), od 7..&nbsp;decembra 2013 dalje je Lindner štirinajsti predsednik zvezne FDP. Od leta 2000 do 2009 in ponovno od maja 2012 do oktobra 2017 je bil poslanec državnega parlamenta [[Severno Porenje-Vestfalija|Severnega Porenja-Vestfalije]]. Od oktobra 2009 do julija 2012 je bil Lindner poslanec v nemškem Bundestagu, od decembra 2009 do decembra 2011 pa tudi generalni sekretar zvezne FDP. Lindner se je po zveznih volitvah leta 2017 kot vodilni kandidat svoje stranke znova preselil v nemški Bundestag in prevzel mesto predsednika poslanske skupine FDP . == Kariera == === Zasebno === Lindner se je rodil leta 1979 kot sin učitelja v Wuppertalu.Po ločitvi staršev je odraščal z materjo v bližnjem Wermelskirchnu . <ref name="BamS">{{Internetquelle|url=http://www.bild.de/politik/2010/politik/sind-sie-sicher-dass-westerwelle-in-einem-jahr-noch-ihr-chef-ist-teil-2-14250152.bild.html|titel=Ist Westerwelle in einem Jahr noch Ihr Chef?|hrsg=[[Bild am Sonntag]]|datum=2010-10-10|zugriff=2012-04-23}}</ref> Po končani srednji šoli v Wermelskirchnu leta 1998 je Lindner služil civilni vojni rok kot hišnik na Akademiji Theodor Heuss fundacije Friedrich Naumann v Gummersbachu . Po njegovih lastnih besedah se je odločil proti služenju vojaškega roka, ker ni želel prekiniti podjetniške dejavnosti, ki jpo je začel že leta 1997. Kasneje je svojo odločitev preklical in se odločil za položaj rezervnega častnika. <ref>{{Internetquelle|autor=Werner Sonne|url=https://www.politik-kommunikation.de/ressorts/artikel/das-unterschreibe-ich-mit-blut-777738909|titel="Das unterschreibe ich mit Blut"|werk=[[Politik & Kommunikation]]|datum=2016-07-01|zugriff=2020-08-23}}</ref> Od leta 1999 do 2006 je na Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universität Bonn študiral [[Politične znanosti|politologijo]] kot glavni predmet ter ustavno pravo in [[Filozofija|filozofijo]] kot stranska predmeta. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/inland/wahl-in-nordrhein-westfalen-2012/christian-lindner-der-rueckkehrer-11686750.html|titel=Christian Lindner: Der Rückkehrer|hrsg=Frankfurter Allgemeine Zeitung|datum=2012-03-16|zugriff=2012-04-23}}</ref> Po enajstih semestrih je pridobil akademski naziv Magister Artium (M.&nbsp;A.). V magistrski nalogi na Inštitutu za politologijo se je ukvarjal s temo ''Davčna konkurenca in finančne izravnave.'' ''Ali je finančno ustavo mogoče reformirati ?'' <ref>{{Navedi knjigo|title=»Bambi« legt los|date=2004-11-29|url=http://www.spiegel.de/spiegel/unispiegel/d-37611149.html}}</ref> Med študijem je Lindner služil rezervni častnik v zračnih silah . <ref>{{Internetquelle|url=http://www.christian-lindner.de/Biografie/170b63/index.html|titel=Biografie von Christian Lindner|werk=christian-lindner.de|zugriff=2013-05-09}}</ref> 2002 je bil povišan v rezervnega poročnika. <ref>Lindner, Christian – Mitglied des Deutschen Bundestags (auf kuerschner.info – Politikerbiographien)</ref> Kot rezervist se je približno štiri leta kot zapisnikar udeleževal vojaških vaj pri poveljstvu letalskih sil v Kölnu-Wahnu. <ref name="Post" /> Leta 2008 je postal častnik za zvezo državnega poveljstva Severno Porenje-Vestfalija v Düsseldorfu. <ref name="Post">{{Navedi knjigo|title=Verbindungsoffizier zum Landeskommando|date=2008-07-26}}</ref> Ima čin rezervnega ''[[Major|majorja]]'' . <ref>{{Internetquelle|url=https://www.bundestag.de/abgeordnete/biografien/L/521640-521640|titel=Deutscher Bundestag - Christian Lindner|zugriff=2021-07-21|sprache=de}}</ref> Leta 2011 se je Lindner poročil z novinarko Dagmar Rosenfeld, s katero si je bil blizu od leta 2009. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.focus.de/panorama/vermischtes/christian-lindner-fdp-generalsekretaer-heiratet-dagmar-rosenfeld_aid_655556.html|titel=Christian Lindner: FDP-Generalsekretär heiratet Dagmar Rosenfeld|werk=[[Focus Online]]|datum=2011-08-15|zugriff=2012-05-14}}</ref> Po ločitvi, objavljeni aprila 2018, je bil zakon razvezan avgusta 2020. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.n-tv.de/leute/Christian-Lindner-ist-geschieden-article22024572.html|titel=Christian Lindner ist geschieden|werk=[[n-tv]]|datum=2020-09-09|zugriff=2020-09-09}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/christian-lindner-scheidung-frau-freundin-fdp-berlin-dagmar-rosenfeld-welt-franca-lehfeldt-rtl-zr-90040050.html|titel=Christian Lindner nun offiziell geschieden – FDP-Chef bestätigt Schritt|werk=[[Merkur.de]]|datum=2020-09-09|zugriff=2020-09-09}}</ref> Julija 2018 je potrdil razmerje z novinarko RTL Franco Lehfeldt, zaročila sta se septembra 2021. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.bunte.de/panorama/politik/christian-lindner-exklusiv-frisch-verliebt-eine-rtl-reporterin.html|titel=Exklusiv! Frisch verliebt in eine RTL-Reporterin|werk=[[bunte]].de|datum=2018-07-25|zugriff=2019-03-11}}</ref> <ref>https://www.n-tv.de/leute/Lindner-und-RTL-Reporterin-Lehfeldt-heiraten-2022-article22890664.html</ref> Lindner nima otrok. Krščen je bil [[Rimskokatoliška cerkev|kot katoličan]] <ref>{{Internetquelle|url=https://www.youtube.com/watch?v=HUqPNkKOfL8|titel=CHRISTIAN LINDNER: Über Youtube Coaches und die 5 wichtigsten Ziele der Politik von heute|zugriff=2021-03-16|sprache=de-DE}}</ref> vendar je star 18 let izstopil iz cerkve. Odtlej je [[Brezverstvo|brez denominacije]] . <ref>{{Internetquelle|url=https://www.katholisch.de/artikel/20189-christian-lindner-bin-kein-kirchenfeind-aber|titel=Christian Lindner: Bin kein Kirchenfeind, aber...|zugriff=2021-05-09}}</ref> Lindner ima nemško tekmovalno licenco, licenco za jezerski športni čoln, licenco za ribolov <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/2018/37/christian-lindner-fdp-erfolg-liberalismus-ziele/komplettansicht|titel=:Begabung ohne Ziel|zugriff=2021-09-25}}</ref> in je leta 2018 opravil lovski izpit v Mecklenburg-Zahodni Pomeraniji. <ref>{{Navedi knjigo|title=FDP-Chef Lindner nun Jungjäger: Hochsitz statt Regierungsbank|issn=0174-4909|url=https://www.faz.net/aktuell/gesellschaft/menschen/fdp-chef-lindner-nun-jungjaeger-schiessstand-statt-jamaika-15653643.html}}</ref> === Podjetniška dejavnost === Od 1997 do 1999 in od 2002 do 2004 Lindner je bil aktiven kot samostojni poslovni svetovalec <ref name="generationengerechtigkeit2003">Jörg Tremmel: ''Handbuch Generationengerechtigkeit.'' 2. Auflage. ökom Verlag, 2003, ISBN 3-936581-09-6, siehe unter: Zur Person Christian Lindner, S. 404.</ref> in na trgu za električno energijo . <ref>{{Internetquelle|url=http://www.rga-online.de/index.php?&kat=101&red=2&artikel=102196018&archiv=1|titel=Bündnis für billigen Strom|hrsg=Remscheider General-Anzeiger|datum=1999-11-19|archiv-url=https://web.archive.org/web/20130211210829/http://www.rga-online.de/index.php|archiv-datum=2013-02-11|zugriff=2013-02-16}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=http://www.rga-online.de/index.php?&kat=101&red=2&artikel=102234148&archiv=1|titel=20-Jähriger Wermelskirchener in den Landtag?|hrsg=Remscheider General-Anzeiger|datum=1999-12-30|archiv-url=https://web.archive.org/web/20130211210829/http://www.rga-online.de/index.php|archiv-datum=2013-02-11|zugriff=2013-02-17}}</ref> Te dejavnosti je opustil ob izvolitvi za generalnega sekretarja FDP Severnega Porenja-Vestfalije. V televizijskem prispevku je leta 1997 je Lindner med [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|volilno kampanjo za zvezne volitve 2017]] izjavil, da so "Problemi so samo trnov polna priložnost", kar se odtlej pogosto citira. <ref>{{Internetquelle|url=https://meedia.de/2017/09/14/probleme-sind-dornige-chancen-dieses-video-zeigt-fdp-chef-christian-lindner-als-aalglatten-teenie-unternehmer/|titel="Probleme sind dornige Chancen": Dieses Video zeigt FDP-Chef Christian Lindner als aalglatten Teenie-Unternehmer {{!}} MEEDIA|datum=2017-09-14|zugriff=2021-10-04|sprache=de-DE}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title="Probleme sind nur dornige Chancen"|date=2017-09-14|issn=1865-2263|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/fdp-chef-christian-lindner-1997-probleme-sind-nur-dornige-chancen/20327100.html}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=Christian Lindner (FDP) im Video von 1997: "Probleme sind nur dornige Chancen"|date=2017-09-14|issn=2195-1349|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/christian-lindner-im-video-von-1997-probleme-sind-nur-dornige-chancen-a-1167552.html}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Silke Mertins Berlin|url=https://nzzas.nzz.ch/international/habeck-und-lindner-bauen-die-zukunft-deutschlands-ld.1648576|titel=Habeck und Lindner bauen die Zukunft Deutschlands|zugriff=2021-10-04|sprache=de}}</ref> Lindner je maja 2000 skupaj s tremi drugimi partnerji ''ustanovil internetno podjetje Moomax GmbH.'' <ref name="moomax GmbH">{{Internetquelle|url=http://www.genios-firmen.de/firma,MO,1,moomax-gmbh.html|titel=moomax GmbH|hrsg=Genios Firmenverzeichnis|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20120516170957/http://www.genios-firmen.de:80/firma,MO,1,moomax-gmbh.html|archiv-datum=2012-05-16|zugriff=2017-08-21}}</ref> Sklad za rizični kapital Enjoyventure je prevzel delež v tej družbi. <ref name="FAZ20120505">{{Internetquelle|autor=Thomas Gutschker|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/inland/christian-lindner-avatar-11741206.html|titel=Christian Lindner|TitelErg=Avatar|hrsg=Frankfurter Allgemeine Zeitung|datum=2012-05-05|zugriff=2013-01-13}}</ref> Lindner je bil generalni direktor podjetja od leta 2000 do 2001 <ref name="generationengerechtigkeit2003">Jörg Tremmel: ''Handbuch Generationengerechtigkeit.'' 2. Auflage. ökom Verlag, 2003, ISBN 3-936581-09-6, siehe unter: Zur Person Christian Lindner, S. 404.</ref> nato pa je zapustil podjetje. Ob kasnejšem razpadu novega trga je Moomax vložil zahtevek za stečaj. <ref name="FAZ20120505" /> === Politična kariera === ==== Zgodnje aktivnosti ==== Pri 16 letih je Lindner vstopil v FDP. <ref name="FDP Eintritt">{{YouTube|id=6XlocGIh058|channel=UC_YcBfp9m8llUjkAmpE9y7Q}}</ref> Od leta 1996 do 1998 je bil državni predsednik ''Liberalnih'' šolarjev Severnega Porenja-Vestfalije in član upravnega odbora <nowiki><i id="mwkA">Mladih liberalcev Severnega Porenja-Vestfalije</i></nowiki> . Od leta 1998 je član izvršnega odbora FDP Severno Porenje-Vestfalija . ==== Poslanec deželnega parlamenta (2000-2009) ==== Na volitvah v deželi Severno Porenje-Vestfalija 14. Maja 2000 je FDP uspelo priti v državni parlament (prejela je 9,8 %; maja 1995 je dobila le 4,0 %). 21-letni Lindner je v deželni parlament bil izvoljen kot najmlajši poslanec v zgodovini Severnega Porenja-Vestfalije . Od leta 2000 je bil sprva "govornik za generacije, družino in integracijo". Lindner je od leta 2002 dalje predsednik okrožnega združenja FDP Rheinisch-Bergischer Kreis. Od leta 2004 do 2012 je bil tudi podpredsednik okrožnega združenja FDP v Kölnu. Od novembra 2004 do februarja 2010 je bil Lindner generalni sekretar FDP Severnega Porenja-Vestfalije in kot tak vodja kampanje FDP za deželno volilno kampanjo leta 2005. Leta 2005 je Severno Porenje-Vestfalija doživelo zgodovinsko spremembo: po 39 letih vlade SPD sta CDU in FDP zmagali z majhno večino poslanskih sedežev; Jürgen Rüttgers je ustanovil Rüttgersov kabinet. Lindner je postal podpredsednik poslanske skupine FDP v deželnem parlamentu in tiskovni predstavnik za področja inovacij, znanosti in tehnologije. ==== Bundestag (2009-2013) in generalni sekretar (2009-2011) ==== Od leta 2007 do decembra 2011 je bil član zvezne izvršne oblasti FDP. Na zveznih volitvah 27. Septembra 2009 je Lindner preko državne liste Severnega Porenja-Vestfalije bil izvoljen v nemški Bundestag. Decembra 2009 je nasledil Dirka Niebela na mestu generalnega sekretarja FDP; decembra 2011 je s te funkcije odstopil. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.spiegel.de/politik/deutschland/gespraech-mit-roesler-fdp-generalsekretaer-lindner-tritt-zurueck-a-803608.html|titel=FDP-Generalsekretär Lindner tritt zurück|werk=Spiegel Online|datum=2011-12-14|zugriff=2012-06-16}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=http://www.fdp.de/Lindner-erklaert-Ruecktritt/2226c13965i1p409/index.html|titel=Lindner erklärt Rücktritt|werk=fdp.de|hrsg=FDP|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20130220184458/http://www.fdp.de/Lindner-erklaert-Ruecktritt/2226c13965i1p409/index.html|archiv-datum=2013-02-20|zugriff=2012-02-22}}</ref> Lindner je v svoji funkciji generalnega sekretarja od junija 2010 dalje vodil tudi komisijo za razvoj novega temeljnega programa FDP, katerega prvi osnutek je stranka predstavila septembra 2011. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.fdp-bundespartei.de/files/653/10_06_28_Beschluss_Grundsatzkommission_1.pdf|titel=Beschluss|TitelErg=Erarbeitung eines neuen Grundsatzprogramms für die FDP|hrsg=Bundesvorstand der Freien Demokratischen Partei|datum=2010-06-28|zugriff=2012-05-08|format=PDF; 68&nbsp;kB}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=http://www.chancen-fuer-morgen.de/aktuelles/grundsatzwerkstatten-im-september/|titel=Grundsatzwerkstätten im September|datum=2011-08-05|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20111007041606/http://www.chancen-fuer-morgen.de/aktuelles/grundsatzwerkstatten-im-september/|archiv-datum=2011-10-07|zugriff=2012-07-23}}</ref> ==== Predsednik FDP-NRW (2012-2017) ==== [[Slika:FDP-Wahlkampfkundgebung_in_der_Wolkenburg_Köln-2209.jpg|levo|sličica| Christian Lindner na volilnem shodu FDP v Kölnu pred deželnimi volitvami leta 2012 .]] Aprila 2012 je kongres državne stranke FDP Lindnerja izvolil za glavnega kandidata za zvezne volitve 13. aprila, do katerih je prišlo zaradi razpustitve parlamenta. maja 2012 . <ref name="Kandidatur">{{Internetquelle|url=http://www.focus.de/intern/archiv/kuer-als-fdp-spitzenkandidat-fast-100-prozent-zustimmung-fuer-lindner_aid_731151.html|titel=FDP-Spitzenkandidat in NRW|TitelErg=Fast 100 Prozent Zustimmung für Lindner|werk=Focus Online|datum=2012-04-01|zugriff=2012-05-08}}</ref> Malo pred tem datumom je postal zvezni predsednik stranke. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.focus.de/politik/deutschland/traumergebnis-fuer-christian-lindner-lindner-ist-neuer-fdp-chef-in-nordrhein-westfalen_aid_748247.html|titel=Lindner ist neuer FDP-Chef in Nordrhein-Westfalen|werk=Focus Online|datum=2012-05-06|zugriff=2012-05-08}}</ref> Na zveznih volitvah je FDP prejela 8,6 % glasov. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.tagesschau.de/multimedia/bilder/uvotealbum112.html|titel=Zahlen und Umfragen zur Landtagswahl in Nordrhein-Westfalen|werk=tagesschau.de|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20120815193950/http://www.tagesschau.de/multimedia/bilder/uvotealbum112.html|archiv-datum=2012-08-15|zugriff=2016-01-18}}</ref> Lindner je bil neposredni kandidat za državno volilno enoto Rheinisch-Bergischer Kreis II in prejel 11,6 % prvih glasov. <ref>{{Internetquelle|url=http://alt.wahlergebnisse.nrw.de/landtagswahlen/2012/aktuell/dateien/a022lw1200.html|titel=Vorläufiges Ergebnis für den Wahlkreis 22 Rheinisch-Bergischer Kreis II|hrsg=Die Landeswahlleiterin des Landes Nordrhein-Westfalen|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20151217232941/http://alt.wahlergebnisse.nrw.de/landtagswahlen/2012/aktuell/dateien/a022lw1200.html|archiv-datum=2015-12-17|zugriff=2012-05-15}}</ref> Maja 2012 ga je deželna skupina FDP izvolila za svojega predsednika, tako da se je svojemu zveznemu mandatu v Bundestagu odpovedal.. 9 Marca 2013 je bil Lindner izvoljen za enega od treh namestnikov zveznega predsednika FDP (poleg [[Sabine Leutheusser-Schnarrenberger]] in Holgerja Zastrowa ; predsednik stranke od leta 2011 dalje je bil Philipp Rösler). <ref>{{Internetquelle|url=http://www.fdp.de/Praesidium/480b174/index.html|titel=Unser Präsidium|werk=fdp.de|zugriff=2019-03-11}}</ref> [[Slika:2017-05-14_NRW_Landtagswahl_by_Olaf_Kosinsky-150.jpg|sličica| Christian Lindner na volilnem večeru ob deželnih volitvah v Severnem Porenju-Vestfaliji 14. maja 2017 v [[Düsseldorf|Düsseldorfu]] .]] Na državnih volitvah v Severnem Porenju-Vestfaliji 14. Maja 2017 je Lindner nastopil kot vodilni kandidat FDP. Glavne teme so bile socialno tržno gospodarstvo, izobraževanje, državljanske pravice in digitalizacija; Zavzel se je za strožjo politiko glede notranje varnosti, turške politike in reševanja evra. Po besedah novinarja Thomasa Sigmunda je bil s to temo tajni vodja opozicije. <ref>{{Internetquelle|autor=Thomas Sigmund|url=http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/nrw-wahl-2017/landtagswahl-in-nrw-der-eigentliche-star-ist-die-fdp/19800354.html|titel=Der eigentliche Star ist die FDP|werk=Handelsblatt|datum=2017-05-14|zugriff=2019-03-11}}</ref> Tokrat je FDP prejel 12.6 % glasov in oblikoval koalicijsko vlado s CDU pod vodstvom [[Armin Laschet|Armina Lascheta]]. Zaradi Lindnerjeve vpletenosti v zvezno politiko je bil Joachim Stamp&nbsp;novembra 2017 izvoljen za njegovega naslednika na mestu predsednika FDP v deželi NRW. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.fdp.nrw/seite/landesvorstand|titel=Landesvorstand|werk=fdp.de|hrsg=FDP Landesverband NRW|zugriff=2017-11-25}}</ref> ==== Zvezni predsednik (od 2013 dalje) ==== Po zveznih volitvah leta 2013, na katerih FDP ni uspela priti v Bundestag, sta voditelj stranke Rösler in upravni odbor napovedala odstop. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.focus.de/politik/deutschland/bundestagswahl-2013/nach-wahl-debakel-fdp-vorstand-um-philipp-roesler-tritt-geschlossen-zurueck_aid_1109431.html|titel=Wahl-Debakel der Liberalen|TitelErg=FDP-Vorstand um Rösler tritt zurück – Lindner will Parteichef werden|werk=Focus Online|datum=2013-09-23|zugriff=2013-09-25}}</ref> Hkrati je Lindner izjavil, da želi kandidirati za zveznega predsednika. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/bundestagswahl/fdp-vorsitz-roesler-tritt-zurueck-lindner-will-uebernehmen-12586748.html|titel=Rösler tritt zurück&nbsp;– Lindner will übernehmen|werk=Frankfurter Allgemeine Zeitung|datum=2013-09-23|zugriff=2013-09-25}}</ref> Med 6. in 8 decembra 2013 je potekal izredni kongres stranke, ki je analiziral vzroke volilnega poraza in izvolil popolnoma novo predsedstvo. Na tem strankarskem kongresu je Lindner, takrat star 34 let, postal najmlajši predsednik v zgodovini FDP. <ref name="LindnerAPO">{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article122682208/Christian-Lindner-fuehrt-die-FDP-in-die-Apo.html|titel=Christian Lindner führt die FDP in die Apo|werk=[[Die Welt]]|datum=2013-12-07|zugriff=2015-01-21}}</ref> V svojem nastopnem govoru je poudaril, da je čas žalovanja mimo, in delegate pozval, naj stranko obnovijo "od temeljev gor". <ref>{{Internetquelle|autor=thorsten Jungholt|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article122682387/Neuer-FDP-Chef-geht-die-AfD-frontal-an.html|titel=Neuer FDP-Chef geht die AfD frontal an|werk=Die Welt|datum=2013-12-07|zugriff=2014-06-17}}</ref> Lindner je bil maja 2014 izvoljen v ''programski odbor, odgovorna redakcija'' televizijske hiše ZDF. <ref>{{Navedi knjigo|title=9. Sitzung des Fernsehrates in der XIV. Amtsperiode am 16. Mai 2014 in Mainz|date=|pages=6|url=https://www.zdf.de/assets/fr-beschluesse-140516-100~original#page=5|format=PDF}}</ref> Zvezno ustavno sodišče je leta 2014 odločilo, da stranke ne smejo več neposredno pošiljati zastopnikov. <ref>{{Internetquelle|autor=Joachim Huber|url=https://www.tagesspiegel.de/medien/wechsel-im-zdf-fernsehrat-ende-der-parteikratie/12842192.html|titel=Ende der Parteikratie?|werk=tagesspiegel.de|datum=2016-01-17|zugriff=2019-03-11}}</ref> 15 Maja 2015 je zvezna strankarska konferenca v Berlinu ponovno izvolila Lindnerja za zveznega predsednika s 572 od 621 glasov. <ref>{{Internetquelle|url=https://twitter.com/fdp/status/599251232440623104|titel=Stimmergebnis|werk=[[Twitter]]|hrsg=FDP|datum=2015-05-15|zugriff=2019-03-11}}</ref> Druga konferenca zvezne stranke je, prav tako v Berlinu, to imenovanje 28. aprila 2017 potrdila z 91 odstotki glasov. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.liberale.de/content/fdp-waehlt-vorstand-lindner-mit-91-prozent-im-amt-bestaetigt|titel=FDP wählt Vorstand|TitelErg=Lindner mit 91 Prozent im Amt bestätigt|werk=iberale.de|datum=2017-04-28|zugriff=2019-03-11}}</ref> [[Slika:Wahlkampfveranstaltung_der_FDP.JPG|levo|sličica| Christian Lindner (v sredini) med volilno kampanjo za [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|zvezne volitve 2017]] .]] Kot zvezni predsednik je bil tudi glavni kandidat za [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|zvezne volitve 2017]] . FDP je uspela podvojiti rezultat leta 2013 na 10,7 odstotka. <ref>{{Internetquelle|autor=Thorsten Jungholt|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article170959433/Der-buergerlich-Alternative.html|titel=Der bürgerlich Alternative|werk=Die Welt|datum=2017-11-26|zugriff=2019-03-11|kommentar=[[Paywall]]}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://rp-online.de/nrw/landespolitik/wahl-in-nrw-2017-christian-lindner-will-fdp-mitgliederentscheid-ueber-koalition_aid-19419799|titel=Koalitionsfrage in NRW|TitelErg=Christian Lindner will FDP-Mitgliederentscheid|werk=[[RP Online]]|datum=2017-04-25|zugriff=2019-03-11}}</ref> Lindner je kandidiral za vodilno mesto na državni listi Severnega Porenja-Vestfalije <ref>{{Internetquelle|url=https://www.fdp.nrw/seite/landesliste-fdp-nrw|titel=Die Landesliste der Freien Demokraten zur Bundestagswahl 2017|werk=fdp.nrw|zugriff=2017-09-26}}</ref> in kot neposredni kandidat za volilno enoto Bundestaga Rheinisch-Bergischer Kreis . <ref>{{Internetquelle|url=http://www.fdp-rhein-berg.de/christian-lindner-ist-unser-kandidat-fuer-den-bundestag|titel=Christian Lindner ist unser Kandidat für den Bundestag|hrsg=FDP-Kreisverbandes Rhein-Berg|datum=2016-11-02|zugriff=2019-03-11}}</ref> Prejel je 15,7 odstotka prvih glasov <ref>{{Internetquelle|url=http://www.mik.nrw.de/fileadmin/user_upload/Redakteure/Dokumente/Themen_und_Aufgaben/Buergerbeteiligung/Wahlen/2017bundestagswahl/BW17_H2.pdf|titel=Bundestagswahl 2017|TitelErg=Vorläufige Ergebnisse in Nordrhein-Westfalen|werk=nrw.de|hrsg=Der Landeswahlleiter des Landes Nordrhein-Westfalen|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20170926143837/http://www.mik.nrw.de/fileadmin/user_upload/Redakteure/Dokumente/Themen_und_Aufgaben/Buergerbeteiligung/Wahlen/2017bundestagswahl/BW17_H2.pdf|archiv-datum=2017-09-26|zugriff=2017-09-16|format=PDF}}</ref> in z državno listo FDP prišel v 19. nemški Bundestag. 25. Septembra 2017, dan po volitvah, je bil izvoljen za predsednika poslanske skupine FDP v Bundestagu . <ref>{{Internetquelle|autor=[[Volker Zastrow]]|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/inland/die-fdp-ist-zurueck-im-deutschen-bundestag-15257456-p2.html#pageIndex_1|titel=FDP zurück im Parlament|TitelErg=Der Wunder-Lindner|werk=[[Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung]]|datum=2017-10-22|zugriff=2019-03-11}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=http://www.deutschlandfunk.de/fdp-parteichef-lindner-uebernimmt-fraktionsvorsitz.1939.de.html?drn:news_id=796344|titel=Parteichef Lindner übernimmt Fraktionsvorsitz|werk=[[Deutschlandfunk]]|datum=2017-09-25|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20170926235714/http://www.deutschlandfunk.de/fdp-parteichef-lindner-uebernimmt-fraktionsvorsitz.1939.de.html?drn:news_id=796344|archiv-datum=2017-09-26|zugriff=2019-03-11}}</ref> Je polnopravni član posredniškega odbora Bundestaga in skupnega odbora . <ref>{{Internetquelle|url=https://www.bundestag.de/mdb|titel=Deutscher Bundestag – Abgeordnete|zugriff=2020-09-08|sprache=de}}</ref> Po štirih tednih raziskovalnih pogovorov za oblikovanje jamajške koalicije je Lindner 19. novembra 2017 pogajanja razglasil za propadla, <ref>{{Internetquelle|url=http://www.spiegel.de/politik/deutschland/jamaika-sondierungen-fdp-brechen-eigenen-angaben-zufolge-gespraeche-ab-a-1179250.html|titel=Liberale brechen Jamaika-Verhandlungen ab|werk=Spiegel Online|datum=2017-11-20|zugriff=2019-03-11}}</ref> med drugim s stavkom "Bolje ne vladati, kot vladati narobe! " <ref>{{Navedi knjigo|title=Christian Lindner: „Es ist besser, nicht zu regieren, als falsch zu regieren“|date=2017-11-20|issn=0044-2070|url=http://www.zeit.de/politik/deutschland/2017-11/christian-lindner-sondierung-jamaika-abbruch-fdp}}</ref> [[Slika:2019-04-10_Christian_Lindner_MdB_by_Olaf_Kosinsky-7700.jpg|sličica| Christian Lindner v nemškem Bundestagu (2019)]] Ob vladni krizi v Turingiji 2020 so vodilni liberalci kritizirali ravnanje Christiana Lindnerja. Podprl je stališče Thomasa Kemmericha kot kandidata za mesto predsednika Turingijske vlade in po njegovi izvolitvi, do katere je prišlo samo zaradi glasov AfD, sprva dejal, da FDP ne more biti odgovorna za to, kdo za AfD glasuje. Ob 6. Februarja 2020, dan po volitvah, je nato odšel v Erfurt, da bi prepričal Kemmericha. da odstopi, sicer se odpove mestu predsednika stranke. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/thueringen-wahl-von-kimmerich-christian-lindners-desaster-kommentar-a-fd74d6ab-401a-4337-8a62-ce16752fcd0f|titel=Lindners Desaster|werk=Spiegel Online|datum=2020-02-06|zugriff=2020-02-06}}</ref> Na izredni seji zveznega izvršnega odbora FDP 7. Februarja 2020 je Lindner zaprosil za glasovanje o zaupnici. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.dw.com/de/lindner-will-vertrauensfrage-im-fdp-vorstand-stellen/a-52275038|titel=Lindner will Vertrauensfrage im FDP-Vorstand stellen|hrsg=[[Deutsche Welle]]|zugriff=2020-02-06}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article205655897/Thueringen-Wahl-Christian-Lindner-stellt-der-FDP-die-Vertrauensfrage.html|titel=FDP-Chef Lindner stellt die Vertrauensfrage|hrsg=[[Welt (Fernsehsender)|Welt]]|zugriff=2020-02-06}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2020-02/christian-lindner-vertrauensfrage-fdp-thueringen-liberalismus|titel=Ein Tabubruch lässt sich nicht wegbeschließen|hrsg=[[Zeit Online]]|zugriff=2020-02-07}}</ref> Tako Kemmerichova kandidatura kot strinjanje z izvolitvijo sta bili napaki, ki sta verjetno vzbujali dvom v temelje FDP. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/liberale-fdp-chef-lindner-raeumt-nach-thueringen-eklat-fehler-ein/25523410.html|titel=FDP-Chef Lindner räumt nach Thüringen-Eklat Fehler ein|hrsg=[[Handelsblatt]]|zugriff=2020-02-07}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.antennethueringen.de/nachrichten/lindner-raeumt-fehler-ein-942889.php|titel=Lindner räumt Fehler ein|hrsg=[[Antenne Thüringen]]|zugriff=2020-02-09}}</ref> Ti se kristalno jasno in načelno razlikujejo od pozicij AfD. Lindnerju je zaupanje izreklo 33 članov vodstva stranke, z enim glasom proti in dvema vzdržanima. <ref>{{Internetquelle|autor=Theresa Martus|url=https://www.morgenpost.de/politik/article228362355/FDP-Vorstand-spricht-Christian-Lindner-das-Vertrauen-aus.html|titel=Lindner gibt sich zerknirscht. Warum entglitt ihm die Lage?|werk=[[Berliner Morgenpost]]|datum=2020-02-07|zugriff=2020-02-16}}</ref> Kasneje je predlagal, da bi predsednika ustavnega sodišča Turingije Stefana Kaufmanna izvolili za vodjo nestrankarske strokovne vlade v Turingiji. Kaufmann sam je izjavil, da je neprofesionalno kogarkoli imenovati, ne da bi se ga najprej vprašalo. Za Ramelowa je ravnanje Lindnerja bilo vsiljevanje. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/expertenregierung-in-thueringen-ramelow-nennt-lindner-vorstoss-eine-zumutung/25541726.html|titel=Ramelow nennt Lindner-Vorstoß eine Zumutung|werk=[[Tagesspiegel]]|datum=2020-02-13|zugriff=2020-02-19}}</ref> Na zvezni strankarski konferenci leta 2021 je bil Christian Lindner ponovno izvoljen za zveznega predsednika FDP in hkrati s 93 odstotki glasov za prvega kandidata stranke za zvezne volitve. Lindner je na volitvah v volilni enoti Bundestaga Rheinisch-Bergischer Kreis s 16,84 odstotka prvih glasov zasedel četrto mesto. Kot najboljši kandidat svoje stranke se v 20. prestavi čez državno listo Bundestaga. Po zveznih volitvah 2021 je FDP pristala na koalicijo s socialnimi demokrati in zelenimi. Lindner je v novi zvezni vladi prevzel resor finančnega ministra. ==== Dodatni dohodki ==== Med oktobrom 2017 in januarjem 2018 je Lindner nastopil sedemkrat pred bankami in svetovalnimi podjetji in zaslužil najmanj 38.500&nbsp;[[Evro|evrov]] dodatnega dohodka. <ref>{{Internetquelle|autor=Albert Funk|url=http://www.tagesspiegel.de/20912664.html|titel=Christian Lindner verdient mindestens 38.500 Euro nebenher|werk=[[Tagesspiegel]]|datum=2018-01-31|zugriff=2018-02-03}}</ref> V 19 Zakonodajnem obdobju (od avgusta 2020 dalje) je prejel najmanj 424.500&nbsp;evrov iz dodatne zaposlitve <ref>{{Internetquelle|autor=Michael Sontheimer, Sven Röbel, Marcel Pauly, Nicola Naber, Ann-Katrin Müller, Timo Lehmann, Sven Becker|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/undurchsichtige-nebeneinkuenfte-wie-unabhaengig-sind-unsere-abgeordneten-a-00000000-0002-0001-0000-000172378482|titel=Wie unabhängig sind unsere Abgeordneten?|werk=[[Der Spiegel (online)|Der Spiegel]]|datum=2020-08-07|zugriff=2021-09-25}}</ref> in je tako eden izmed poslancev Bundestaga z najvišjim dodatnim dohodkom . === Članstva === Lindner je med drugim Član Nemškega atlantskega društva, Fundacije NRW, Upravnega odbora Fundacije Friedrich Naumann za svobodo in Združenja rezervistov nemških oboroženih sil . <ref>{{Internetquelle|url=http://www.christian-lindner.de/Mitgliedschaften/182b67/|titel=Mitgliedschaften|hrsg=Christian Lindner|offline=yes|archiv-url=https://web.archive.org/web/20150721190902/http://www.christian-lindner.de/Mitgliedschaften/182b67/|archiv-datum=2015-07-21|zugriff=2015-07-20}}</ref> Leta 2015 je zapustil društvo Friedrich A. von Hayek. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.faz.net/aktuell/wirtschaft/wirtschaftswissen/liberaler-thinktank-austritte-erschuettern-hayek-gesellschaft-13702542.html|titel=Austritte erschüttern Hayek-Gesellschaft|hrsg=Frankfurter Allgemeine Zeitung|zugriff=2015-07-14}}</ref> Christian Lindner je član in navijač [[Borussia Dortmund|Borussije Dortmund]] . Od 2018 do 2021 je bil član gospodarskega sveta društva. <ref>{{Internetquelle|autor=DerWesten- derwesten.de|url=https://www.derwesten.de/sport/fussball/bvb/borussia-dortmund-bvb-christian-lindner-wirtschaftsrat-mitgliederversammlung-fdp-id233778425.html|titel=Borussia Dortmund: Christian Lindner hört beim BVB auf – „Nicht mehr vereinbar“|datum=2021-11-07|zugriff=2021-11-07|sprache=de}}</ref> Od leta 2007 je član združenja in od septembra 2009 kot »ambasador« za otroški hospic ''Regenbogenland'' v Dusseldorfu. <ref>{{Internetquelle|autor=Uwe Reimann|url=https://rp-online.de/nrw/staedte/duesseldorf/politiker-hilft-kinderhospiz_aid-12091755|titel=Politiker hilft Kinderhospiz|hrsg=[[Rheinische Post]]|datum=2009-10-03|zugriff=2012-05-08}}</ref> == Politična stališča == === Finančna in davčna politika === Lindner je leta 2012 znižanje državnega dolga označil za prednostno nalogo FDP. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.focus.de/politik/deutschland/nrw-wahl/selbstkorrektur-in-der-fdp-christian-lindner-haushaltssanierung-vor-steuersenkungen_aid_731500.html|titel=Christian Lindner:Haushaltssanierung vor Steuersenkungen|hrsg=Focus Online|datum=2012-04-02|zugriff=2012-05-23}}</ref> Zavrnil je pozive k zvišanju davkov in namesto tega predlagal zmanjšanje birokracije . <ref>{{Internetquelle|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/inland/wahl-in-nordrhein-westfalen-2012/nordrhein-westfalen-fdp-waehlt-lindner-mit-fast-100-prozent-zum-spitzenkandidaten-11704722.html|titel=FDP wählt Lindner mit fast 100 Prozent zum Spitzenkandidaten|hrsg=Frankfurter Allgemeine Zeitung|datum=2012-04-01|zugriff=2012-05-23}}</ref> Leta 2011 je zahteval tudi uvedbo dolžniške zavore za socialni sistem. Nove zakone in socialne prejemke je treba sprejeti le, če so bodoča bremena znosna za prihodnje generacije. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.sueddeutsche.de/politik/politik-kompakt-cdu-arbeitnehmer-wirbt-fuer-mindestlohn-1.1136876-3|titel=FDP will Sozialausgaben begrenzen|hrsg=Süddeutsche Zeitung|datum=2011-08-31|zugriff=2012-05-23}}</ref> Leta 2017 se je glede na rekordne davčne prihodke zvezne vlade zavzel za znižanje davkov glede na n kritiziral "pohlep države". <ref>{{Internetquelle|autor=Nordwest-Zeitung|url=https://www.nwzonline.de/politik/warum-fdp-chef-lindner-dafuer-ist-und-prof-bofinger-dagegen_a_31,2,4177082572.html|titel=Pro & Contra Zu Steuersenkungen: Warum FDP-Chef Lindner dafür ist – und Prof. Bofinger dagegen|werk=nwzonline.de|datum=2017-05-13|zugriff=2021-09-25}}</ref> V volilni kampanji 2021 je glede na morebitno udeležbo v vladi po zveznih volitvah leta 2021 povišanje davkov popolnoma izključil. <ref>{{Internetquelle|autor=|url=https://www.tagesschau.de/inland/innenpolitik/fdp-parteitag-183.html|titel=FDP-Chef Lindner schließt Steuererhöhungen aus|werk=tagesschau.de|datum=2021-05-15|zugriff=2021-09-25}}</ref> Leta [[Joseph Stiglitz|2021 sta ekonomista Joseph Stiglitz]] in Adam Tooze kritizirala pozicije finančne politike Lindnerja kot »zbirko konservativnih klišejev ... pretekle ere«, ki so »po treh desetletjih krize na finančnih trgih, v geopolitiki [in] v okoljskem sektorju «. Če bi se uresničili, bi ogrozili gospodarsko prihodnost Nemčije in Evrope. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/wirtschaft/lindner-finanzminister-ampel-fdp-habeck-wirtschaftsnobelpreistraeger-stiglitz-tooze-news-zr-91078216.html|titel=Finanzminister Lindner? Wirtschaftsnobelpreisträger warnt mit großen Worten - und empfiehlt Kontrahent|werk=[[Münchner Merkur]]|datum=2021-10-29|zugriff=2021-10-30|sprache=de}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Joseph E. Stiglitz und Adam Tooze|url=https://www.zeit.de/2021/44/christian-lindner-finanzminister-ampel-koalition-kritik-europa-digitalisierung|titel="Es wäre ein Fehler, ihm seinen Wunsch zu erfüllen"|werk=[[ZEIT]] Nr. 44/2021|zugriff=2021-10-30}}</ref> Ekonomista Harold James in Clemens Fuest pa sta po drugi strani kot Lindner kritična do ekspanzivne finančne politike. Finančna politika Lindnerja kot »kritičnega fiskalnega jastreba «, bi lahko imela »koristno, uravnovešajočo vlogo«, ker ne bi dodatno širila državne porabe, temveč si zastavila »prave prednostne naloge«. <ref>Die Welt, [https://www.welt.de/wirtschaft/article234809730/Finanzministerposten-Christian-Lindner-erhaelt-Rueckenwind-von-Top-Oekonomen.html Christian Lindner erhält Rückenwind von Top-Ökonomen], 3. November 2021, abgerufen am 3. November 2021</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Clemens Fuest und Harold James|url=https://www.zeit.de/2021/45/christian-lindner-finanzminister-warnung-joseph-stiglitz-adam-tooze|titel=Ein Falke als Finanzminister|werk=ZEIT Nr. 45/2021|zugriff=2021-11-03}}</ref> === Gospodarska politika === Lindner je zagovarjal stališče FDP, da zavrača državno poroštvo za prenosno podjetje, ki naj bi bilo ustanovljeno za brezposelne ob bankrotu podjetjaSchlecker. <ref name="Spiegel0401">{{Internetquelle|url=http://www.spiegel.de/politik/deutschland/christian-lindner-ist-fdp-spitzenkandidat-in-nordrhein-westfalen-nrw-a-825099.html|titel=Einer soll’s richten|hrsg=Spiegel Online|datum=2012-04-01|zugriff=2012-05-11}}</ref> V kontekstu afere nadzora in vohunjenja leta 2013 in zveznih volitev leta 2013 je Lindner v gostujočem članku v [[Frankfurter Allgemeine Zeitung]] pozval k večji državni ureditvi trga podatkov. <ref>Printausgabe der FAZ vom 14. August 2013, S. 25.</ref> Glede na slabljenje gospodarstva v Nemčiji leta 2019 Christian Lindner poziva zvezno vlado, naj spremeni smer gospodarske in finančne politike. »Črtati solidarnostni prispevek, skrčiti birokracijo, olajšati zasebne naložbe - tako se lahko Nemčija izogne gospodarski krizi." <ref>{{Internetquelle|autor=finanzen.net GmbH|url=https://www.boerse-online.de/nachrichten/aktien/lindner-fordert-umsteuern-in-wirtschaftspolitik-1028118642|titel=Lindner fordert Umsteuern in Wirtschaftspolitik|werk=boerse-online.de|datum=1970-01-01|zugriff=2021-09-25}}</ref> === Podnebna in energetska politika === Po [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrski nesreči]] v Fukušimi je Lindner zahteval, da se sedem nemških [[Jedrska elektrarna|jedrskih elektrarn]], ki so jih za tri mesece ustavili, po moratoriju ne smejo ponovno zagnati. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.zeit.de/politik/deutschland/2011-03/fdp-lindner-akw?page=all|titel=FDP will abgeschaltete AKW für immer stilllegen|hrsg=Zeit Online|datum=2011-03-29|zugriff=2012-05-23}}</ref> V razpravi o postopnem opuščanju jedrske energije se je izrekel proti hitremu izstopu iz jedrske energije. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.sueddeutsche.de/politik/schwarz-gelb-und-atomausstieg-die-halbwertszeit-der-politischen-demut-1.1083533|titel=Die Halbwertszeit der politischen Demut|hrsg=Süddeutsche Zeitung|datum=2011-04-11|zugriff=2012-05-23}}</ref> Lindner je decembra 2018 kritiziral, da je zaščito podnebja zunaj Nemčije mogoče doseči laže, na primer z zaščito deževnega gozda. Pri [[Globalno segrevanje|globalnem segrevanju]] je nepomembno, kje se CO₂ . izloča Za boj proti [[Spremembe podnebja|podnebnim spremembam]] je zato nemški denar pogosto bolje naložen v tujini in hitreje učinkuje. Lindner vidi kot enega največjih problemov nemške energetske pretvorbe zastoje v gradnji prenosnih omrežij zaradi težavnih odobritvenih postopkov in odpora prebivalstva. Za energetski prehod bi bilo potrebnih 6000 km prog, ki bi prenašale vetrno energijo iz severne Nemčije na jug. Od teh 6000 km se trenutno letno gradi le 28 km. Preobrat na področju energije v Nemčiji brez teh vodov ni mogoč <ref>{{Internetquelle|url=https://www.derwesten.de/politik/maybrit-illner-zdf-christian-lindner-id216012497.html|titel=„Maybrit Illner“: Christian Lindner bringt entscheidendes Problem Deutschlands mit dieser Zahl auf den Punkt: „Wie eine Weinbergschnecke“|hrsg=DerWesten|datum=2018-12-13|zugriff=2019-08-15}}</ref> Lindner se zavzema za [[Vetrna energija|upočasnitev širjenja vetrne energije]] v Nemčiji, če je zaradi pomanjkanja kablov ne bo mogoče uporabiti. <ref>{{Internetquelle|autor=dpa|url=http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/energiepolitik-in-deutschland-lindner-will-ausbau-der-windkraft-bremsen/20020030.html|titel=Energiepolitik in Deutschland: Lindner will Ausbau der Windkraft bremsen|werk=[[Handelsblatt|handelsblatt.com]]|datum=2017-07-05|zugriff=2021-09-25}}</ref> Leta 2016 se je Lindner zavzel za pretvorbo [[Lignit|lignita]] v električno energijo in se izrekel proti prezgodnjem izstopu iz premoga, če elektrarn na premog ni mogoče nadomestiti zaradi pomanjkanja električnih vodov. <ref>{{Internetquelle|autor=Rp Online|url=https://rp-online.de/nrw/staedte/grevenbroich/fdp-chef-lindner-im-tagebau-absage-an-den-kohle-ausstieg_aid-18808721|titel=Grevenbroich: FDP-Chef Lindner im Tagebau: Absage an den Kohle-Ausstieg|werk=rp-online.de|datum=2018-04-23|zugriff=2021-09-25}}</ref> Lindner je leta 2014 zapisal, da se Nemčija osredotoča na "versko napihnjeno varstvo podnebja ". Zavzel se je za ukinitev zakona o obnovljivih virih energije, saj povzroča razmeroma visoke stroške električne energije in je zelo neučinkovit. Namesto tega Lindner poziva k optimizaciji evropskega trgovanja s certifikati CO₂ To samodejno vodi do tega, da električna energija iz obnovljivih virov energije postane bolj ekonomična in jo spodbuja predvsem v tistih državah, kjer so vremenske razmere najboljše in so stroški ustrezno najnižji. <ref>{{Internetquelle|autor=Christian Lindner|url=http://www.tagesspiegel.de/meinung/andere-meinung/gastbeitrag-von-fdp-chef-lindner-von-wegen-reform-das-eeg-muss-weg/10105230.html|titel="Von wegen Reform – das EEG muss weg"|werk=[[Der Tagesspiegel|tagesspiegel.de]]|datum=2014-06-26|zugriff=2021-09-25}}</ref> Lindner je posvaril pred sprejemanjem "regulativnih modelov, ki zvenijo kitajsko" v podnebni politiki. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/2019/25/christian-lindner-fdp-chef-liberalismus-klimapolitik-demokratie/seite-3|titel=Was ist Liberalismus, Herr Lindner?|hrsg=Zeit|datum=2019-06-12|zugriff=2019-08-15}}</ref> Zahteval je začetek obratovanja elektrarne na črni premog v Dattelnu, saj je veliko modernejša in podnebju prijaznejša, kot pa trenutno potrebne elektrarne na lignit. <ref name="Spiegel0401">{{Internetquelle|url=http://www.spiegel.de/politik/deutschland/christian-lindner-ist-fdp-spitzenkandidat-in-nordrhein-westfalen-nrw-a-825099.html|titel=Einer soll’s richten|hrsg=Spiegel Online|datum=2012-04-01|zugriff=2012-05-11}}</ref> Lindner je tudi proti elektro mobilnosti, glede na to, da se precejšen del električne energije v Nemčiji pridobiva iz lignita. Lindner se postavlja proti gibanju Petki za prihodnost . Dejal je: "Ne morete pričakovati, da bodo otroci in mladi že videli vse globalne medsebojne odnose, kaj je tehnično smiselno in kaj je ekonomsko izvedljivo. To je stvar profesionalcev." Lindner je kasneje izjavil, da je pod "profesionalci" mislil na znanstvenike ali inženirje, ki bi se morali odločiti o izbiri najboljšega sredstva za zaščito podnebja. <ref>{{Internetquelle|autor=Curd Wunderlich|url=http://www.welt.de/politik/deutschland/article190090013/Christian-Lindner-Sache-fuer-Profis-Spruch-sorgt-fuer-Kritik.html|titel=Christian Lindner: „Sache für Profis“-Spruch sorgt für Kritik|werk=[[Die Welt#Online-Ausgabe|welt.de]]|datum=2019-03-11|zugriff=2021-09-25}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=dpa|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/schuelerdemos-fuer-klimaschutz-das-ist-eine-sache-fuer-profis-16081172.html|titel=„Das ist eine Sache für Profis“|werk=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung#FAZ.NET|FAZ.net]]|datum=2019-03-10|zugriff=2021-09-25}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Tobias Rüther|url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/warum-verlieren-erwachsene-die-fassung-wenn-sich-kinder-politisch-aeussern-16080226.html|titel=Kolossale Jugend|werk=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung#FAZ.NET|FAZ.net]]|datum=2019-03-10|zugriff=2021-09-25}}</ref> Poleg tega se politiki tudi »pogosto niti ne zavedajo inovativnih pristopov in jih zato niti ne vidijo kot alternativo«. <ref>{{Internetquelle|autor=Georg Ismar|url=http://www.tagesspiegel.de/politik/fdp-chef-unterwegs-christian-lindner-und-die-klima-profis/24902416.html|titel=Christian Lindner und die Klima-Profis|werk=[[Der Tagesspiegel|tagesspiegel.de]]|datum=2019-08-14|zugriff=2021-09-25}}</ref> Klimatska raziskovalca Stefan Rahmstorf in Volker Quaschning sta Lindnerja kritizirala zaradi njegovih izjav in odgovorila: "Podnebni strokovnjaki so očitno na strani študentov! ". Lindnerju sta očitala, da je eden od politikov, ki so preprečili implementacijo "že delujočih" tehničnih rešitev. <ref>{{Navedi knjigo|title=FDP-Chef kritisiert Schülerstreiks: Profis gegen Lindner|date=2019-03-12|issn=0931-9085|url=https://taz.de/FDP-Chef-kritisiert-Schuelerstreiks/!5579467/}}</ref> Z "varovanjem podnebja z askezo, prepovedjo in odrekanjem" bi po Lindnerju lahko Nemčija postala "moralni svetovni prvak", vendar bi na tej poti ostala sama. Namesto tega želi FDP govoriti o učinkovitih ukrepih. Na primer, do sredine naslednjega desetletja bi lahko vse javne stavbe postale podnebno nevtralne, energetska obnova stavb bi se lahko spodbujala z davčnimi spodbudami ali z dobropisi za obnovo gozdov. Namesto prepovedi ogrevanja na olje bi morali razviti bolj prijazna toplogredna goriva goriva. <ref>{{Internetquelle|autor=sst, dpa|url=http://www.welt.de/politik/deutschland/article200107024/Generaldebatte-im-Bundestag-Lindner-warnt-vor-Moral-Weltmeister-Deutschland.html|titel=Generaldebatte im Bundestag: Lindner warnt vor „Moral-Weltmeister“ Deutschland|werk=[[Die Welt#Online-Ausgabe|welt.de]]|datum=2019-09-11|zugriff=2021-09-25}}</ref> Poleg tega Lindner poziva k razširitvi trgovine s certifikati za CO₂ in "podnebno dividendo", da se omejijo emisije podnebju škodljivega plina. <ref>{{Internetquelle|autor=dpa|url=http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/klimaschutz-fdp-chef-lindner-spricht-von-ueberreizung-der-klimadebatte/24448402.html|titel=FDP-Chef Christian Lindner äußert sich zur Klimadebatte|werk=[[Handelsblatt|handelsblatt.com]]|datum=2019-06-12|zugriff=2021-09-25}}</ref> Septembra 2019 je Lindner Zelene v podnebni razpravi obtožil, da silijo v deindustrializacijo s strogo enostranskostjo, nadaljujejo kulturno vojno proti avtomobilom in želijo ljudem narekovati drugačen način življenja. <ref>{{Internetquelle|autor=Jasper von Altenbockum, Johannes Leithäuser|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/fdp-chef-christian-lindner-ueber-klimapolitik-und-greta-thunberg-16402554.html|titel=„Das Klimapaket ist Stückwerk, um Greta Thunberg zu besänftigen“|werk=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung#FAZ.NET|FAZ.net]]|datum=2019-09-25|zugriff=2021-09-25}}</ref> === Trg dela in socialna politika === Avgusta 2011 je Lindner predlagal skrajšanje trajanja nadomestila za brezposelnost za starejše delavce na največ 18 mesecev, kar so vse stranke zavrnile, podprla pa ga je nemška gospodarska zbornica . <ref>{{Internetquelle|url=http://www.tagesschau.de/inland/lindnerarbeitslosengeld104.html|titel=Lindner-Vorschlag zum ALG I findet keine Freunde|werk=[[tagesschau.de]]|datum=2011-08-10|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20120417191811/http://www.tagesschau.de/inland/lindnerarbeitslosengeld104.html|archiv-datum=2012-04-17|zugriff=2019-03-11}}</ref> === Begunska politika === Lindner je kritik begunske politike [[Angela Merkel|Angele Merkel.]] Poziva, da se leta 2015 v Bundestagu ustanovi preiskovalni odbor glede begunske politike. Poletje 2015 se ne sme ponoviti. “Kot opozicija bi bil tak odbor edini instrument, ki bi dosegel preglednost napak takratne vlade in skrbel za pritisk glede nove politike priseljevanja. " <ref>{{Internetquelle|autor=Thorsten Jungholt|url=http://www.welt.de/politik/deutschland/article176477999/Fluechtlingspolitik-Christian-Lindner-fordert-Untersuchungsausschuss.html|titel=Flüchtlingspolitik: Christian Lindner fordert Untersuchungsausschuss|werk=[[Die Welt#Online-Ausgabe|welt.de]]|datum=2018-05-17|zugriff=2021-09-25}}</ref> Lindner se zavzema tudi za ustvarjanje zakonitih poti za beg v Evropo in dostojne možnosti nastanitve v severni Afriki. Reševanje na morju je stvar države. Hkrati pa ne bi smelo biti pomoč za tihotapljenje ekonomskih migrantov. Lindner želi migrante, ki so jih rešili na Sredozemlju, namesto v Evropo vrniti nazaj v Afriko, da se dolgoročno preprečijo smrtno nevarni prehod in da se, ko se begunec odloči za to pot pobega, upanje na sprejem v Evropo. <ref>{{Internetquelle|autor=pbe/dpa|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/christian-lindner-will-staatliche-seenotrettung-und-legale-fluchtwege-a-1277229.html|titel=FDP-Chef Lindner fordert staatliche Seenotrettung mit "Aber"|werk=[[Der Spiegel (online)|Der Spiegel]]|datum=2019-07-14|zugriff=2021-09-25}}</ref> === Prometna politika === Lindner nasprotuje preobratu v prometu, ki ga odredi država, pri čemer se sklicuje na tehnološki premik od motorja z notranjim zgorevanjem k e-mobilnosti. Lindner piše v članku za die Welt 16. Oktobra 2016: »Hitra in splošna prepoved bencinskih in dizelskih motorjev je ekonomsko škodljiva, ekološko vprašljiva in praktično nemogoča. “ <ref>{{Internetquelle|autor=Christian Lindner|url=http://www.welt.de/debatte/kommentare/article158787477/Nach-der-Energiewende-bitte-keine-Verkehrswende.html|titel=Neuer Furor gegen das Auto: Nach der Energiewende bitte keine Verkehrswende!|werk=[[Die Welt#Online-Ausgabe|welt.de]]|datum=2016-10-16|zugriff=2021-09-25}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Gero von Randow|url=https://www.zeit.de/2016/45/fdp-christian-lindner-verbrennungsmotor-autos-verkehrswende|titel=FDP: Brrrrrommmmm!|werk=[[Die Zeit#Zeit Online|zeit.de]]|datum=2016-10-27|zugriff=2021-09-25}}</ref> Lindner se tudi upira uvedbi [[Omejitev hitrosti|omejitve hitrosti]] . <ref>{{Internetquelle|autor=tagesschau.de|url=https://www.tagesschau.de/multimedia/sendung/bab/bab-4529.html|titel="Schlüsselindustrie wird kriminalisiert"|zugriff=2019-02-10}}</ref> === Izobraževalna politika === Lindner je bil leta 2008 eden od pobudnikov zakona o izobraževanju otrok v Severnem Porenju-Vestfaliji in je med drugim zahteval zakonsko pravico do mesta v vrtcu od drugega leta starosti dalje. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.wdr.de/themen/politik/parteien/fdp/landesparteitag_070421/070421.jhtml?rubrikenstyle=politik|titel=„Liberaler ist sozialer“|hrsg=Westdeutscher Rundfunk|datum=2007-04-20|archiv-url=https://web.archive.org/web/20070423132346/http://www.wdr.de/themen/politik/parteien/fdp/landesparteitag_070421/070421.jhtml?rubrikenstyle=politik|archiv-datum=2007-04-23|zugriff=2012-05-11}}</ref> Je za šolnino, zagovarja pa načelo, da se del študija financira s posojilom, ki ga je treba pozneje odplačati. V vodilnem prispevku, ki ga je leta 2011 pripravil, je Lindner med drugim tudi zahteval reformo izobraževalnega federalizma, <ref>{{Internetquelle|autor=Christian Lindner|url=http://www.tagesspiegel.de/politik/lindner-antwortet-lafontaine-was-bleibt-von-den-freiburger-thesen-seite-2/5767072-2.html|titel=Was bleibt von den Freiburger Thesen?|hrsg=tagesspiegel.de|datum=2010-10-30|zugriff=2012-04-02}}</ref> krepitev zgodnjega izobraževanja in reforme na področju izobraževanja učiteljev. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.spiegel.de/politik/deutschland/parteitag-fdp-fuehrung-scheitert-mit-bildungsantrag-a-797496.html|titel=FDP-Führung scheitert mit Bildungsantrag|hrsg=Spiegel Online|datum=2011-11-13|zugriff=2012-04-02}}</ref> V okviru volitev v zvezni državi Severno Porenje-Vestfalija leta 2012 je Lindner razglasil izobraževalno politiko za eno od prednostnih tem svoje volilne kampanje. <ref name="Spiegel0401">{{Internetquelle|url=http://www.spiegel.de/politik/deutschland/christian-lindner-ist-fdp-spitzenkandidat-in-nordrhein-westfalen-nrw-a-825099.html|titel=Einer soll’s richten|hrsg=Spiegel Online|datum=2012-04-01|zugriff=2012-05-11}}</ref> V tem kontekstu je pozval k spremembi sporazuma o šolah, ki so ga sprejeli SPD, Bündnis 90 / Zeleni in CDU v Severnem Porenju-Vestfaliji, ker enostransko daje prednost srednjim in srednjim šolam. <ref name="Spiegel0401" /> <ref name="general--747996">{{Internetquelle|url=http://www.general-anzeiger-bonn.de/news/politik/deutschland/Eine-gewisse-Bescheidenheit-empfiehlt-sich-article747996.html|titel=Interview mit Christian Lindner – "Eine gewisse Bescheidenheit empfiehlt sich"|werk=general-anzeiger-bonn.de|datum=2016-01-15|zugriff=2018-10-11}}</ref> === Verska politika === V gostujočem članku za Frankfurter Allgemeine Zeitung <ref>{{Internetquelle|url=http://www.christian-lindner.de/Eine-republikanische-Offensive/162c8603i1p59/index.html|titel=Eine republikanische Offensive|hrsg=Christian Lindner|datum=2010-10-18|offline=yes|archiv-url=https://web.archive.org/web/20120511083506/http://www.christian-lindner.de/Eine-republikanische-Offensive/162c8603i1p59/index.html|archiv-datum=2012-05-11|zugriff=2012-05-11}}</ref> 2010 je Lindner potegoval za » republikansko identiteto«, saj svet urejajo sekularni zakoni, ne pa z verske zapovedi. Kljub temu FDP »ni več antiklerikalna in antireligiozna kot v prejšnjih časih«: sodobni liberalizem je »postsekularen«, ne da bi načeloma zanikal individualne trditve do resnice brez verskih zapovedi in prepričanj. <ref name="Rahmen">{{Internetquelle|url=http://www.zeit.de/2011/08/Christian-Lindner/seite-4|titel=Liberalismus ist ein Rahmen ohne Bild|werk=[[Zeit Online]]|datum=2011-02-21|zugriff=2012-05-03}}</ref> == Kontroverze == === Stečaj Moomaxa === Leta 2000 je Lindner prišel na [[Avatar (računalništvo)|idejo o]] na internetu tržiti avatarje. <ref name="Beucker">[[Pascal Beucker]]: ''[http://www.taz.de/Wikipedia-Eintrag-von-Christian-Lindner/!108771/ Wikipedia-Eintrag von Christian Lindner: Wer bin ich?].'' In: ''[[die tageszeitung]].'' 10. Januar 2013.</ref> Dne 29. maja 2000 do razcveta nove ekonomije in dva tedna po vstopu kot poslanec FDP v parlamentu Düsseldorfa <ref name="BZ 13-2-015">{{Internetquelle|url=http://www.badische-zeitung.de/deutschland-1/eine-eher-unberechtigte-wutrede--100414303.html|titel=FDP-Parteichef Lindner stilisiert sich als mutiger Unternehmer – doch wie viel Wagnis war dabei?|hrsg=Badische Zeitung|datum=2015-02-13|zugriff=2015-02-16}}</ref> je skupaj s ''Hartmutom Stikom'' in Christopherjem Patrickom Peterko ustanovil internetno podjetje ''Moomax GmbH'' <ref name="moomax GmbH">{{Internetquelle|url=http://www.genios-firmen.de/firma,MO,1,moomax-gmbh.html|titel=moomax GmbH|hrsg=Genios Firmenverzeichnis|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20120516170957/http://www.genios-firmen.de:80/firma,MO,1,moomax-gmbh.html|archiv-datum=2012-05-16|zugriff=2017-08-21}}</ref> , od 18. julija 2000 do 20. Decembra 2004 vpisano v trgovinski register lokalnega sodišča v Kölnu . <ref>{{Internetquelle|url=http://www.unternehmensregister.de/|titel=Unternehmensregister|werk=Bundesanzeiger/Amtsgericht Köln|datum=2015-01-20|zugriff=2015-01-20}}, Registernummer HRB 33738 in Suchmaske eingeben</ref> ''Moomax GmbH'' je bil ustanovljeno s 30.000€ osnovnega kapitala in prejelo dodatni kapital iz sklada tveganega kapitala ''Enjoyventure.'' Lindner je bil generalni direktor podjetja od leta 2000 do 2001, <ref name="generationengerechtigkeit2003">Jörg Tremmel: ''Handbuch Generationengerechtigkeit.'' 2. Auflage. ökom Verlag, 2003, ISBN 3-936581-09-6, siehe unter: Zur Person Christian Lindner, S. 404.</ref> ; njegov delež se je sčasoma zaradi investicij drugih, posebno Enjoyventure, zmanjšal in ko je po enem letu zapustil podjetje, je njegov delež znašal samo še 8% <ref>{{Internetquelle|autor=Andreas Weber|url=http://www.rga-online.de/index.php?&kat=101&red=2&artikel=107576601&archiv=1|titel=Menschen 2004: Der jüngste Landtagsabgeordnete Nordrhein-Westfalens|hrsg=Remscheider General-Anzeiger|datum=2004-12-30|zugriff=2013-02-17}}</ref> <ref name="FAZ20120505">{{Internetquelle|autor=Thomas Gutschker|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/inland/christian-lindner-avatar-11741206.html|titel=Christian Lindner|TitelErg=Avatar|hrsg=Frankfurter Allgemeine Zeitung|datum=2012-05-05|zugriff=2013-01-13}}</ref> Moomax je pozneje zaradi nesoglasij z delničarjem Enjoyventure in razsula Neuer Markt, od koder je izhajal velik del lastnikov, šel v stečaj. Enjoyventure je izgubil okoli 600.000 evrov lastnih sredstev. 1,4 milijona evrov, ki si jih je Enjoyventure izposodil pri KfW Bankengruppe, da bi razširil svoj delež v Moomaxu, zaradi stečaja ni bilo treba vrniti. <ref name="FAZ20120505" /> <ref>Christian Lindner: {{Webarchive|url=http://www.abgeordnetenwatch.de/christian_lindner-575-37779--f308654.html}} vom 20. September 2011.</ref> Lindner je v intervjuju za Frankfurter Allgemeine Zeitung dejal, da so bila sredstva "zelo v pretežni meri" porabili za nova kvalificirana delovna mesta. Izjavil je, da je Moomax ustvaril veliko delovnih mest, vendar imenovanega števila, ko so navedbo želeli preveriti, ni bil pripravljen avtorizirati. Zadnji direktor Moomaxa Wolfgang Lubert je navedel nekaj manj kot deset stalnih zaposlenih. Raziskava Frankfurter Allgemeine Zeitung je zaključila, da je nezanemarljiv del dveh milijonov evrov moral končati v plačah trem generalnim direktorjem Moomaxa. <ref name="FAZ20120505" /> Lindner je zavrnil podroben odgovor na poizvedbo Berliner Zeitunga o tej zadevi, vendar je predložil pisno izjavo ''vodstva Enjoyventure,'' ki je ta sum zanikala. Kasneje je za časopis povedal, da je so druga dva direktorja in on "skupaj prejeli manj kot deset odstotkov od 2 milijona evrov zagonskega kapitala". <ref name="BZ 13-2-015">{{Internetquelle|url=http://www.badische-zeitung.de/deutschland-1/eine-eher-unberechtigte-wutrede--100414303.html|titel=FDP-Parteichef Lindner stilisiert sich als mutiger Unternehmer – doch wie viel Wagnis war dabei?|hrsg=Badische Zeitung|datum=2015-02-13|zugriff=2015-02-16}}</ref> Konec januarja 2015 je ustanovitev podjetja Christiana Lindnerja znova prišla v središče pozornosti, potem ko se je med debato v deželnem parlamentu o poslancu SPD Volkerju Münchowu (pred izvolitvijo v deželni parlament pretežno zaposlenem v zasebnem sektorju) zaradi vmesnega klica »o tem imate pa vi že izkušnje« (namig na neuspešno ustanovitev podjetja) razjezil in krepko kritiziral poslance Socialnih demokratov, ki so poklicno življenje večinoma preživeli v javnih službah. Po drugi strani velja za samega Lindnerja točno to zaradi njegovega političnega delovanja kot poslanec. Posnetek o tem je hitro zaokrožil po družbenih omrežjih in doživel veliko odmevnost v medijih. <ref name="BZ 13-2-015">{{Internetquelle|url=http://www.badische-zeitung.de/deutschland-1/eine-eher-unberechtigte-wutrede--100414303.html|titel=FDP-Parteichef Lindner stilisiert sich als mutiger Unternehmer – doch wie viel Wagnis war dabei?|hrsg=Badische Zeitung|datum=2015-02-13|zugriff=2015-02-16}}</ref> === Lasten članek na Wikipediji === Januarja 2013 je ''Wirtschaftswoche'' objavil dva članka, v katerih je časnik špekuliral, da so Lindnerjevi sodelavci popravljali njegov članek na Wikipediji v njegovo korist. Spremenili so [[IP-naslov|naslove IP]] Bundestaga in deželnega parlamenta Severnega Porenja-Vestfalije, ki jima je Lindner pripadal v času obdelave članka. Poročali so tudi, da je sodelavec Lindnerja posredoval pri ''Tagesspiegelu,'' da bi časopis izbrisal poročilo o Lindnerjevem poslovnem neuspehu, tako da ga ne bi bilo mogoče več uporabiti kot vir v članku Wikipedije. <ref name="Beucker">[[Pascal Beucker]]: ''[http://www.taz.de/Wikipedia-Eintrag-von-Christian-Lindner/!108771/ Wikipedia-Eintrag von Christian Lindner: Wer bin ich?].'' In: ''[[die tageszeitung]].'' 10. Januar 2013.</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Konrad Fischer|url=http://www.wiwo.de/politik/deutschland/landtag-wandelte-eintraege-zum-positiven-christian-lindners-wikipedia-eintrag-geschoent/7587876.html|titel=Landtag wandelte Einträge zum Positiven: Christian Lindners Wikipedia-Eintrag geschönt|werk=[[Wirtschaftswoche]]|datum=2013-01-04|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20130107135119/http://www.wiwo.de/politik/deutschland/landtag-wandelte-eintraege-zum-positiven-christian-lindners-wikipedia-eintrag-geschoent/7587876.html|archiv-datum=2013-01-07|zugriff=2013-01-07}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Konrad Fischer|url=http://www.wiwo.de/politik/deutschland/wikipedia-manipulation-der-perfekte-internet-lebenslauf-fuer-lindner-seite-all/7586100-all.html|titel=Wikipedia-Manipulation: Der perfekte Internet-Lebenslauf für Lindner|werk=[[Wirtschaftswoche]]|datum=2013-01-05|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20130216175555/http://web.archive.org/web/20130106040210/http://www.wiwo.de/politik/deutschland/wikipedia-manipulation-der-perfekte-internet-lebenslauf-fuer-lindner-seite-all/7586100-all.html|archiv-datum=2013-01-06|zugriff=2013-11-08}}<span style="display:none">backup5=6Vkk2NaqF; backup1={{Webarchive|url=http://www.peeep.us/327ac485}}, backup2=archive.today/BA4kx, backup3=6VkjftWP5</span></ref> Po drugi strani pa tudi pregled urejanj s strani neregistriranih po mnenju Taz kaže, kako problematično je, če tak članek "postane bojišče političnih interesov"; saj če si kdo ogleda zgodovino različic članka, bo naletel "ne le željo njegovih privržencev, da se kritične dele črta, ampak tudi na poskuse klevetati zvezdnika FDP". <ref name="Beucker" /> 15 Februarja 2013 je ''heise online'' poročal, da je Lindner prek odvetniške pisarne zahteval od Wirtschaftswoche in drugih spletnih mest, ki so prevzela članek, da članek in povezave do njega zbrišejo. ''Wirtschaftswoche je'' poročala tudi o prejšnjih zahtevah odvetniške pisarne do medijev za izbris ali spremembo nekaterih medijskih člankov o Lindnerju na internetu. Kot je povedal tiskovni predstavnik Lindnerja, je bilo to storjeno zato, da bi nato izjave lahko odstranili iz članka Wikipedije, saj se potem ne bi več dokazovale. <ref>{{Internetquelle|autor=Holger Bleich|url=http://heise.de/-1804429|titel=FDP-Politiker lässt kritische Links per Anwalt löschen|werk=[[heise online]]|datum=2013-02-15|offline=1|archiv-url=https://www.webcitation.org/6EbV3zMx8?url=http://www.heise.de/newsticker/meldung/FDP-Politiker-laesst-kritische-Links-per-Anwalt-loeschen-1804429.html|archiv-datum=2013-02-21|zugriff=2013-02-17}}()</ref> Dva spletna članka Wirtschaftswoche sta bila pozneje (citirana) "odstranjena v okviru sporazuma z g. Lindnerjem brez priznanja pravne obveznosti". <ref>{{Internetquelle|autor=Wirtschaftswoche|url=https://www.wiwo.de/politik/deutschland/der-perfekte-lebenslauf-wiwo-berichterstattung-und-christian-lindner/7586100-all.html|titel=Der perfekte Lebenslauf: WiWo-Berichterstattung und Christian Lindner|werk=wiwo.de|datum=2013-02-20|zugriff=2021-09-25|zitat=Den ursprünglich auf dieser Seite abrufbaren Artikel haben wir im Zuge einer Einigung mit Herrn Lindner ohne Anerkennung einer Rechtspflicht entfernt. Die Redaktion}}</ref> Leta 2020 je Lindner, ko se je z mesta generalne sekretarke poslovila Linda Teuteberg , dejala: »Rad razmišljam o tem, Linda, da sva bila v zadnjih 15 mesecih skupaj okoli 300-krat, na grobo približno 300-krat, sva začela dan skupaj." Po dvorani se je začel širiti smeh, Lindner pa je nadaljeval: "mislim na najin vsakodnevni jutranji telefonat o političnih razmerah. Ne pa, kar si vi mislite." Potem so Lindnerja obtožili seksizma, se je opravičil in poudaril, da je do pripombne prišlo v prostem govoru in da je bila napačno razumljena. Leta 2017 pa se je Lindner podobno pošalil v govoru svojemu domačemu okrožnemu združenju: »Danes sem se zbudil skupaj s Claudio Roth." Po umetnem premoru je dodal: "Oprostite - rekel sem: 'z', ne 'poleg'. Danes zjutraj je imela intervju na Deutschlandfunk." Predtem je so ga s Claudio Roth intervjuvali na Deutschlandfunk. <ref>{{Internetquelle|autor=|url=https://www.t-online.de/nachrichten/deutschland/parteien/id_88614940/sexistischer-spruch-christian-lindner-machte-fast-gleichen-witz-schon-einmal.html|titel=Lindner machte fast den gleichen Witz schon einmal|werk=t-online.de|datum=2020-10-27|zugriff=2021-09-25}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=mst/dpa|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/christian-lindner-entschuldigt-sich-nach-sexismusvorwurf-war-gar-nicht-so-gemeint-a-22a01ffd-cf5e-420b-8355-c36d775166ec|titel=FDP-Chef Christian Lindner entschuldigt sich nach Sexismusvorwurf|werk=[[Der Spiegel (online)|Der Spiegel]]|datum=2020-09-21|zugriff=2021-09-25}}</ref> 23. Oktobra 2020 je feministična revija Emma podelila nagrado ''Sexist Man Alive'' od . <ref>{{Internetquelle|autor=feb/dpa|url=https://www.spiegel.de/kultur/sexist-man-alive-christian-lindner-bekommt-emma-schmaehpreis-a-585cfc06-8759-4fee-a3bd-61052b5366d9|titel=Christian Lindner ist für die "Emma" der "Sexist Man Alive"|werk=[[Der Spiegel (online)|Der Spiegel]]|datum=2020-10-23|zugriff=2021-09-25}}</ref> == Odlikovanja == * 2014: Medalja proti živinski resnosti Karnevalskega združenja Aachen <ref>{{Internetquelle|url=http://www.aachener-zeitung.de/lokales/aachen/akv-praesentiert-neuen-ritter-christian-lindner-1.595898|titel=AKV präsentiert neuen Ritter Christian Lindner|hrsg=Aachener Zeitung az-web.de|datum=2013-06-14|zugriff=2013-06-14}}</ref> <ref>[https://www.youtube.com/watch?v=aGOKImbp9t0 Video] (17 Minuten)</ref> * 2016: Politična nagrada rubrike Politik &amp;amp; Komunikacija (Politik leta) <ref>{{Internetquelle|url=https://www.politik-kommunikation.de/ressorts/artikel/lindner-barley-und-bosbach-mit-politikaward-ausgezeichnet-816713357|titel=Lindner, Barley und Bosbach mit Politikaward ausgezeichnet|zugriff=2021-09-14|sprache=de}}</ref> == Spisi == === Kot urednik === * s Hartmutom Knüpplom (ur. ): ''Delnica kot blagovna znamka.'' ''Kako naj podjetja komunicirajo z vlagatelji'' . Frankfurter Allgemeine Buch, Frankfurt na Majni 2000, ISBN 3-933180-83-X . * (Ur. ): ''Avatarji.'' ''Digitalni zvočniki za podjetja in trženje'' . Springer-Verlag, Heidelberg idr., 2003, ISBN 3-540-43992-7 . * s Philippom Röslerjem (ur. ): ''Svoboda. čutiti jo - misliti - živeti.'' ''Liberalni prispevki k razpravi o vrednotah'' . VS Verlag für Sozialwissenschaften, Wiesbaden 2009, ISBN 978-3-531-16387-1 . === Kot (so)avtor === * s [[Hans-Dietrich Genscher|Hans-Dietrichom Genscherjem]] : ''Graditi mostove.'' ''Dve generaciji, ena strast'' . Hoffmann in Campe, Hamburg 2013, ISBN 978-3-455-50296-1 . * {{Navedi knjigo|title=Schattenjahre|edition=1.|publisher=Klett-Cotta|date=2017|isbn=978-3-608-96266-6}} == Dokumentarni filmi == * Reinhold Beckmann, Ulrich Stein: ''Lindner in FDP - na pot v ofsajd?'' NDR. Prvič objavljeno 29. oktobra 2018. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.christian-lindner.de/ Website Christian Lindner] * Christian Lindner beim Landtag Nordrhein-Westfalen * Biographie beim Deutschen Bundestag * Christian Lindner auf abgeordnetenwatch.de * {{Internetquelle|autor=[[Christoph Amend]], [[Jochen Wegner]]|url=https://www.zeit.de/gesellschaft/2018-10/christian-lindner-alles-gesagt|titel=''Christian Lindner, warum wollen Sie nicht regieren?''|werk=[[Alles gesagt?]] Interviewpodcast von [[Zeit Online]]|datum=2018-08-18|zugriff=2020-09-20|abruf-verborgen=1}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lindner, Christian}} [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Poslovneži v 21. stoletju]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 7b2jepbjctnrpuo4yvwz4boplro61yz 0 509052 5736836 5612510 2022-08-20T06:46:34Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Irena Rožman Pišek}} '''Irena Rožman Pišek''', [[Slovenci|slovenska]] [[Etnologija|etnologinja]], * [[9. februar]] [[1965]], Kelkheim Ukvarja se z raziskovanjem [[Rodnost|rodnostnega]] vedenja in dejavnosti [[Babištvo|babištva]] na Slovenskem.<ref name=":0">Barbara Sosič. [https://www.etno-muzej.si/sl/etnolog/etnolog-15-2005/irena-rozman-pec-se-je-podrla-kultura-rojstva-na-slovenskem-podezelju-v-20-stoletju-ljubljana Ocena knjige] Peč se je podrla!: kultura rojstva na slovenskem podeželju v 20. stoletju. Etnolog 15 (2005). 477-479</ref> Diplomirala je leta 1993 iz etnologije in sociologije na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Leta 1995 se je tam zaposlila kot mlada raziskovalka, leta 1998 pa je bila izvoljena za asistentko za etnologijo.<ref>{{Navedi splet|title=Irena ROŽMAN|url=http://slovlit.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/o/ROZMANI.html|website=slovlit.ff.uni-lj.si|accessdate=2021-11-29}}</ref> Bila je docentka na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije]] Univerze na Primorskem in sodelavka Inštituta za medicinske vede ZRC SAZU. Delovala je v [[Posavski muzej Brežice|Posavskem muzeju]] v Brežicah, [[Dolenjski muzej|Dolenjskem muzeju]] v Novem mestu in [[Slovenski etnografski muzej|Slovenskem etnografskem muzeju]] v Ljubljani.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=dr. Irena Rožman Pišek, Murkova nagrajenka 2021: Z uroki do zdravega otroka|url=https://www.dnevnik.si/1042978042|website=Dnevnik|accessdate=2021-11-29|date=29. november 2021|last=Mager|first=Ingrid}}</ref> Prispevala je zapis o [[Angela Boškin|Angeli Boškin]] za knjigo ''Pozabljena polovica : portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem''.<ref>{{Navedi splet|title=Boškin, Angela (1885–1977) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002770/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-11-30}}</ref> Pisala je za revijo ''Naša žena'' in ''Dolenjski list''. == Zasebno == Poročena je z ginekolom Alešem Piškom.<ref>{{Navedi splet|title=3. študentski babiški forum več kot uspel|url=https://mojababica.si/3-studentski-babiski-forum-vec-kot-uspel/|accessdate=2021-11-29|language=sl-SI|date=1. junij 2016}}</ref> == Nagrade == * [[Murkova nagrada]] za življenjsko delo (2021)<ref name=":1" /> == Bibliografija (izbor) == === Znastvene monografije === * ''Peč se je podrla! : kultura rojstva na slovenskem podeželju v 20. stoletju''. Ljubljana : Slovensko etnološko društvo, 2004 (ocene: [https://www.sistory.si/11686/4497 Katarina Keber. ''Kronika'' št. 1 (2005)] in Barbara Sosič. ''Etnolog'' št. 15 (2005)<ref name=":0" />) === Poljudnoznanstveni članki === * Bio insekticid. str. 14. ''Dolenjski list'' (21.10.1993), letnik 44, številka 42. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YROIWZWL}} * Dan mrtvih. str. 11. ''Dolenjski list'' (04.11.1993), letnik 44, številka 44. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-X5C1BT79}} * Prišel je čas okrog božiča. str. 11. ''Dolenjski list'' (22.12.1994), letnik 45, številka 51. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-AUG2Q5ZT}} * Erotične dopisnice. str. 14. ''Dolenjski list'' (03.02.1994), letnik 45, številka 5. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-T2ZZDOOE}} * Pot v šolo. str. 20. ''Dolenjski list'' (22.02.1996), letnik 47, številka 8. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-4YV23ATC}} === Strokovni članki === * Zgodovinski oris babištva na Slovenskem in porodna pomoč v fari Velike Brusnice na Dolenjskem od 1840 do 1945. ''Etnolog. Nova vrsta'' (Ljubljana), letnik 7=58, številka 1, str. 241-288. 1997. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UZD7EV5F}} * Odnos do smrti z zgledom homeopatskega tabuja med nosečnostjo. ''Etnolog. Nova vrsta'' (Ljubljana), letnik 9, številka 1, str. 285-294. 1999. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-AN0KIVU1}} * Sezona sklepanja zakonskih zvez v drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem. ''Traditiones'' (Ljubljana), letnik 30, številka 2, str. 53-64. 2001. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-TS3E6LOP}} * Demografski trendi s poudarkom na zunajzakonski mladostniški rodnosti v Sloveniji med letoma 1900 in 1998. ''Traditiones'' (Ljubljana), letnik 32, številka 2, str. 193-209. 2003. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IRHNHOVX}} * Rodnostno vedenje v Sloveniji 1840-2002:gospd.,družb.in kult. dejavniki reg., soc. in etničnih razlik rodnosti na slov. etn. ozemlju. 01.2007/12.2009. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-Z7OXM88K}} * Rožman, Irena, Knežević Hočevar, Duška (2005). Tiskani mediji o nasilju nad ženskami v družini, letnik 44, številka 3. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-76M9BNA1}} * Poročne strategije župljanov Velikih Brusnic izpod Gorjancev pri Novem mestu. ''Dve domovini'', številka 25, str. 135-159. 2007. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-XXOJHNDY}} * Analiza verodostojnosti zapisov v matičnih knjigah. ''Acta Histriae'', letnik 19, številka 4, str. 743-756. 2011. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HQDYIEIE}} * Nevidna reproduktivna hendikepiranost žensk. ''Annales. Series historia et sociologia'', letnik 23, številka 2, str. 415-422. 2013. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UUPTBWDO}} * Dominantna porodna zgodba. ''Etnolog. Nova vrsta'' (Ljubljana), letnik 25=76, številka 1. 2015. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-R28EK12M}} * Zakon o varstvu osebnih podatkov in zadrege pri demografski antropološki raziskavi. ''Glasnik Slovenskega etnološkega društva'', letnik 55, številka 1/2, str. 41-47. 2015. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0WZQG7U3}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.researchgate.net/profile/Irena-Rozman Irena Rožman]. ''researchgate.net'' {{Murkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rožman_Pišek_Irena}} [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Murkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] hz8haufuew6uybias6hzp03ft4gnjdv 0 509163 5736821 5614750 2022-08-20T06:45:51Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Politika Antičnega Rima}} '''Plebejski''', pogosto napačno '''ljudski tribun''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|tribvnvs plebis}}), je bil prvi politični položaj v [[Rimska republika|Rimski republiki]], odprt za plebejce, in bil skozi celo zgodovino republike najpomembnejši organ za nadzor oblasti [[Rimski senat|rimskega senata]] in [[magistrat]]ov. Plebejski tribuni so imeli pooblastila sklicati in predsedovati ''concilium plebis'' (''svet plebejcev''), sklicati senat, predlagati zakone in v imenu plebejcev posredovati v pravnih zadevah. Njihova največja moč je bila veto na predloge in odločitve [[Rimski konzul|konzulov]] in drugih magistratov, s čimer so se ščitili interesi plebejcev kot družbenega razreda. Plebejski tribuni so bili nedotakljivi, se pravi da se je vsak napad nanje lahko kaznoval s smrtno kaznijo. V obdobju [[Rimsko cesarstvo|cesarstva]] so bile pristojnosti tribunata samoumevno podeljene cesarju, sam položaj pa je izgubil neodvisnost in večino svojih funkcij.<ref name=ref1>Oxford Classical Dictionary, 2nd ed. (1970). ''"Tribuni Plebis"''.</ref> Navada je bila, da so tribuni vsak dan sedeli na tribunskih klopeh na Forumu Romanum. ==Ustanovitev tribunata== [[Slika:Secessio plebis.JPG|thumb|300px|B. Barloccini (gravura, 1849): Odhod plebejcev na Mons Sacer]] Petnajst let po izgonu zadnjega rimskega kralja in ustanovitvi Rimske republike so bili plebejci obremenjeni z uničujočimi dolgovi. Niz spopadov med njimi in vladajočimi [[patricij]]i v letih 495 in 494 pr. n. št. je plebejce pripeljal na rob upora. Govorilo se je celo o umoru [[Rimski konzul|konzulov]]. Namesto tega so plebejci po nasvetu Lucija Sicinija Veluta množično odšli iz Rima na Mons Sacer (Sveta gora), hrib zunaj Rima.<ref>Tit Livij, ''Ab Urbe Condita'' ii. 23–32.</ref> Senat je k njim kot svojega odposlanca poslal Agripo Menenija Lanata, nekdanjega konzula, ki je bil plebejcem zelo všeč. Menenij je bil lepo sprejet in je povedal basen o trebuhu in udih ter primerjal plebejce z udi, ki so se odločili, da ne bodo podpirali trebuha. Zato so oboji stradali. Pojasnil jim je, da brez usklajenega sodelovanja patricijev in plebejcev Rim ne bo preživel.<ref>Tit Livij, ''Ab Urbe Condita'' ii. 32.</ref> Plebejci so pristali na pogajanja za vrnitev v mesto. Njihov pogoj je bil, da se za njihove zastopnike imenuje posebne tribune, ki jih bodo zaščiti pred samovoljo konzulov. Na položaj plebejskega tribuna ni mogel biti pod nobenim pogojem izvoljen nihče iz senatorskega razreda. Tribuni bi morali biti nedotakljivi. Vsak, ki bi položil roko nanje, bi moral biti izobčen, plebejci pa bi ga lahko ubili brez kazni. Senat se je z njihovimi pogoji strinjal in plebejci so se vrnili v mesto.<ref name=ref4>Tit Livij, ''Ab Urbe Condita'' ii. 33.</ref> Prva ljudska tribuna sta bila Lucij Albinij Paterkul in Gaj Licinij, izvoljena za leto 493 pr. n. št. Kmalu zatem so tribuni sami za svoje kolege imenovali Sicinija in nekaj drugih.<ref name=ref4/> Sodobni viri kažejo, da je bilo prvotno število tribunov dva ali pet. Kolegij plebejskih tribunov je bil leta 470 pr. n. št. uradno povečan na pet in leta 457 pr. n. št. na deset članov. Njihovo število se zatem celo rimsko zgodovino ni spremenilo. Tribunom sta pomagala dva plebejska [[edil]]a. Tudi na ta položaja so bili lahko izvoljeni samo plebejci z najmanj dvema izjemama.<ref>Tit Livij, ''Ab urbe condita'', ii. 33, 58.</ref> ==Pooblastila plebejski tribunov== Plebejske tribune so včasih imenovali tudi plebejski magistrati, čeprav tehnično to niso bili, ker jih je izvolila samo plebejska skupščina, delovali pa so zelo podobno. Tribuni so lahko sklicali ''concilium plebis'' (''svet plebejcev''), ki je imel pravico sprejemati zakone, ki so zadevali samo plebejce (''plebiscita''), in od leta 493 pr. n. št. voliti plebejske tribune in edile. Do 3. stoletja pr. n. št. so imeli plebejski tribuni tudi pravico sklicati senat in tam vlagati svoje predloge.<ref name=ref1/><ref>Frank Frost Abbott. ''A History and Description of Roman Political Institutions''. Ginn & Co., 1901. str. 196, 261.</ref> ''Ius intercessionis'' (pravica do posredovanja), imenovan tudi ''intercessio'', je tribunom omogočal, da so lahko v imenu plebejcev vložili veto na dejanja magistratov, kar je bilo edinstveno v rimski zgodovini. Ker tehnično niso bili magistrati in zato niso imeli ''maior potestas'', so se za preprečevanje dejanj, neugodnih za plebejce, zanašali na svojo nedotakljivost. Biti nedotakljiv (svet) je pomenilo, da tribuna nihče ni smel napasti ali se vmešavati v njihove dejavnosti. To ali neupoštevanje tribunovega veta je bilo kaznovano s smrtjo. Tribuni so lahko tudi sami odredili smrt oseb, ki so kršile njihovo svetost. Svetost jih je naredila tudi neodvisne od vseh magistratov, saj noben magistrat ni mogel izreči veta na dejanje tribuna. Pravico do veta je imel samo [[Rimski diktator|diktator]] ali morda ''[[interrex]]''.<ref name=ref1/> Tribuni so lahko vložili veto tudi na odloćitve rimskega senata. Tribun Tiberij Sempronij Grakh je leta 133 pr. n. št. vložil veto na vse vladne funkcije, ko je senat skušal blokirati njegove agrarne reforme z vetom drugega tribuna.<ref>Plutarchus. ''Lives of the Noble Greeks and Romans''. Tiberius Gracchus.</ref> Plebejski tribuni so imeli pravico do provokacije (''provocatio ad populum''), predhodnice sodobne pravice [[Habeas corpus|''habeas corpus'']]. To je državljanu dajalo pravico, da se je na dejanja magistrata pritožil z vzklikom ''"Appello tribunos!"'' (apeliram na tribune) ali ''"Provoco ad populum!"'' (pozivam ljudi).<ref>Tit Livij. ''Ab urbe condita''. 2.55.5.</ref> Po provokaciji je moral eden od tribunov oceniti stanje in zakonitost ravnanja magistrata. Vsako dejanje, storjeno v nasprotju s to pravico, je bilo na prvi pogled nezakonito. Pravica do provokacije je dala plebejskemu tribunu moč, da je zaščitil posameznika pred sporno rabo državne oblasti, in ljudem stopnjo svobode, brez primere v antičnem svetu. Če se je tribun odločil ukrepati, je je izkoristil svojo ''ius intercessionis'' (pravica do posredovanja). ==Zgodovina== ===Tribuni v konfliktih med družbenima razredoma=== Leta 471 pr. n. št. je ''lex publitia'' prenesel volitve plebejskih tribunov s ''comitiae curiatae'' na ''comitio tributo'' in odstranil vpliv patricijev na njihovo izvolitev.<ref>Tit Livij, ''Ab urbe condita'', ii. 58.</ref> Leta 462 pr. n. št. je tribun Gaj Terencilij Arsa trdil, da je konzularna vlada postala še bolj zatiralska kot prejšnja monarhija. Pozval je k sprejetju zakona o imenovanju petih komisarjev, ki bodo opredelili in omejili pooblastila konzulov. Zaradi vojne in kuge je bilo vprašanje odloženo za pet spornih let, pri čemer je bil vsako leto izvoljen isti kolegij tribunov. Leta 457 pr. n. št. je senat v upanju, da bo privržencem zakona odvzel zagon, privolil v povečanje števila tribunov na deset pod pogojem, da noben tribun iz prejšnjih let ne bo ponovno izvoljen.<ref>Tit Livij, ''Ab Urbe Condita'' iii. 8–31.</ref> Novi tribuni so v nasprotju s pričakovanji vztrajali na sprejetju Terencilijevega zakona, dokler ni senat leta 454 pr. n. št. pristal na imenovanje treh komisijonarjev, ki naj bi preučili grške zakone in institucije in pomagali rešiti spor med družbenima razredoma. Po njihovi vrnitvi iz Grčije so se senat in tribuni strinjali z imenovanjem komisije desetih mož, znanih or ''decemviri'', ki bo za eno leto zamenjala letne magistrate in kodificirala [[rimsko pravo]]. Tribunat je bil v tem času suspendiran. Ko je bil za leto 450 pr. n. št. imenovan drugi kolegij decemvirov, je naslednje leto protizakonito obdržal svoj položaj. Njihovo dejanje je ljudstvo štelo za zlorabo pooblastil. Decemvirat je bil razpuščen, namesto njega pa je bil ponovno uveden tribunat skupaj z letnimi magistrati.<ref>Tit Livij, ''Ab Urbe Condita'' iii. 32–55.</ref> Med zakoni, ki so jih kodificirali decemviri, je bila prepoved sklepanja zakonskih zvez med patriciji in plebejci. Leta 449 pr. n. št. so bili kodificirani tudi [[Zakoni dvanajstih tabel]], konzulat sam pa je bil za plebejce zaprt. Stanje se je še poslabšalo leta 448 pr. n. št., ko sta bila na dve prosti mesti v tribunatu kooprirana dva patricija, čeprav so bila njuna stališča zmerna in je bilo leto njunega mandata mirno. Da bi preprečili prihodnje poskuse patricijev, da bi vplivali na izbor tribunov, je Lucij Trebonij Asper razglasil zakon, ki je tribunom prepovedal kooptiranje svojih kolegov in zahteval, da se njihove volitve nadaljujejo, dokler niso zapolnjena vsa mesta. Odnosi med družbenima razredoma so se poslabšali, dokler niso leta 445 pr. n. št. tribuni pod vodstvom Gaja Kanuleja uveljavili zakona, ki je dovoljeval poroke patricijev in plebejcev ter dovolil, da je eden od konzulov plebejec.<ref>Tit Livi, ''Ab Urbe Condita'' iv. 1–6.</ref> Namesto da bi dovolil izvolitev plebejskega konzula, se je senat odločil za izvolitev [[Vojaški tribun|vojaških tribunov]] s konzularno oblastjo, ki so lahko bili izvoljeni iz katerega koli družbenega razreda. Kompromis je sprva zadovoljil plebejce, v praksi pa so bili za vojaške tribune izvoljeni le patriciji. Redne volitve vojaških tribunov na mesto konzulov so plebejcem preprečile prevzem najvišjih državnih funkcij do leta 400 pr. n. št., ko so bili štirje od šestih vojaških tribunov plebejci. Plebejski vojaški tribuni so služili v letih 399, 396, 383 in 379 pr. n. št., v vseh drugih letih med letoma 444 in 376 pr. n. št. pa so bili vsi konzuli in vojaški tribuni s konzularno oblastjo patriciji.<ref>Tit Livij, ''Ab Urbe Condita'' iv. 6. ff, v. 12. ff.</ref> Leta 376 sta plebejska tribuna Gaj Licinij Kalv Stolo in Lucij Sekstij Lateran začela uporabljala pravico veta, da bi preprečila volitve letnih magistratov. Že izvoljeni magistrati so opravljali svoje funkcije še naslednja leta in do te mere razočarali patricije, da so kljub izvolitvi patricijskih vojaških tribunov za leta 371 do 367 pr. n. št. končno popustili in pristali na Licinijeve in Sekstijeve zakone. Po the zakonih so bili odpravljeni vojaški tribuni s konzularno oblastjo, eden od vsako leto izvoljenih konzulov pa naj bi bil plebejec. Čeprav je bil zakon občasno kršen z izvolitvijo dveh patricijskih konzulov, je bil sam Sekstij izvoljen za konzula leta 366 pr. n. št., Licinij pa leta 364 pr. n. št. Plebejski tribuni so končno razbili patricijski monopol nad najvišjimi magistrati v državi.<ref>Tit Livij, ''Ab Urbe Condita'' vi. 35, 36, 38, 42, vii. 1, 2.</ref><ref>Dionysius of Halicarnassus, ''Romaike Archaiologia'' xiv. 12.</ref><ref>Plutarchus, ''Lives of the Noble Greeks and Romans''."Life of Camillus."</ref> Po njuni zmagi leta 367 pr. n. št. so plebejski tribuni ostali pomemben nadzor nad močjo senata in letnih magistratov. Leta 287 pr. n. št. je senat uradno priznal ''plebiscita'' kot zavezujoče zakone.<ref name=ref1/> Od leta 149 pr. n. št. so možje, izvoljeni v tribunat, samodejno vstopili tudi v senat. ==Erozija tribunske moči ob koncu republike== Leta 81 pr. n. št. je diktator [[Sula]], ki je v tribunatu videl grožnjo svoji oblasti, tribunom odvzel pooblastila za sprejemanje zakonov in veta na dejanja senata. Nekdanjim tribunom je prepovedal opravljati kakršno koli drugo funkcijo, s čimer je preprečil uporabo tribunata kot odskočne deske do višjih funkcij. Tribuni so ohranili pooblastila za posredovanje v imenu posameznih državljanov, večina njihove avtoritete pa je bila s Sulovimi reformami izgubljena.<ref>Frank Frost Abbott. A History and Description of Roman Political Institutions, Ginn & Co., 1901, str. 105.</ref> Nekdanji tribuni so bili od leta 75 pr. n. št. ponovno sprejeti med letne magistrate, tribunsko oblast pa sta leta 70 pr. n. št. v celoti obnovila konzula Gnej Pompej Magn in Mark Licinij Kras.<ref name=ref1/> Dostojanstvo tribunata je bilo dodatno okrnjeno leta 59 pr. n. št., ko je patricija Publija Klodija Pulhra, ki je želel obdržati tribunsko oblast, posvojila plebejska mladina. Odpovedal se je statusu patricija, da bi bil izvoljen za tribuna za naslednje leto. Čeprav je bil postopek v tistem času nezaslišan, se je nadaljeval. Klodij je začel izvajati zakonski program, zasnovan za prepoved delovanja njegovih političnih nasprotnikov in zaplembo njihovega premoženja, hkrati pa je s svojimi dejanji pridobil precejšnjo korist.<ref>Marcus Tullius Cicero. ''Pro Domo Sua'' 13; ''De Haruspicum Responsis'' 27.</ref><ref>Plutarchus, Lives of the Noble Greeks and Romans "Life of Cicero.".</ref><ref>H.J. Haskell. ''This was Cicero'' (1924). str. 200–201.</ref> Leta 48 pr. n. št. je senat podelil ''tribunicia potestas'' (tribunsko oblast) [[Rimski diktator|diktatorju]] [[Gaj Julij Cezar|Gaju Juliju Cezarju]], ki kot patricij ni mogel biti izvoljen za enega od tribunov. Ko sta dva izmed izvoljenih tribunov poskušala ovirati njegova dejanja, ju je Cezar dal obtožiti in odpeljati pred senat, kjer so jim odvzeli pooblastila. Cezar se ni nikoli več soočil z nasprotovanjem tribunov in obdržal tribunsko oblast do svoje smrti leta 44 pr. n. št.<ref>Frank Frost Abbott. A History and Description of Roman Political Institutions. Ginn & Co., 1901. str. 135.</ref> Leta 23 pr. n. št. je senat podelil tribunsko oblast Cezarjevemu nečaku [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijanu]], kasnejšemu cesarju Avgustu. Od tega trenutka je ''tribunicia potestas'' postala predpogoj za cesarje, od katerih jo je večina prejela od senata ob prevzemu prestola. Nekateri so jo prejeli že med vladanjem svojih predhodnikov. V teh primerih je bila podelitev tribunske oblasti sredstvo za določitev favoriziranega člana cesarskega dvora za cesarjevega načrtovanega naslednika. Tribunsko oblast so na ta način dobili [[Agripa]], Druz mlajši, [[Tiberij]], [[Tit Flavij]], [[Trajan]] in [[Mark Avrelij]]. Z rednim prevzemom tribunske oblasti s strani cesarjev in njihovih dedičev je starodavna oblast tribunov izginila.<ref>Michael Grant. ''The Roman Emperors'' (1985). str. 13, 20, 56.</ref> Funkcija plebejskega tribuna je obstajala tudi v cesarskih časih vsaj do 3. stoletja n. št., vendar je bila njena neodvisnost in večina praktičnih funkcij izgubljena. Skupaj z edilstvom je bila korak v politični karieri številnih plebejcev, ki so želeli sedeti v senatu. Obstajajo dokazi, da je tribunat obstajal vse do 5. stoletja n. št.<ref name=ref1/> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Cursus honorum]] jzv30lz2helj5alfd3i4eiz7qmaslwy 0 509200 5737191 5730848 2022-08-20T07:19:22Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Olaf Scholz|predecessor3=[[Wolfgang Schäuble]]|caption=Olaf Scholz januarja 2022|office1=[[Kancler Nemčije]]|chancellor1=|president1=[[Frank-Walter Steinmeier]]|term_start1=8. december 2021|term_end1=|predecessor1=[[Angela Merkel]]|office2=[[Podkancler Nemčije]]|chancellor2=[[Angela Merkel]]|term_start2=14. marec 2018|term_end2=8. december 2021|predecessor2=[[Sigmar Gabriel]]|office3=[[Zvezni minister za finance (Nemčija)|Minister za finance]]|chancellor3=[[Angela Merkel]]|office4=[[Seznam županov Hamburga|Župan Hamburga]]|term_start3=14. marec 2018|1blankname4={{nowrap|[[Seznam županov Hamburga|Podžupan]]}}|image=<!-- WD -->|1namedata4=[[Dorothee Stapelfeldt]]<br />[[Katharina Fegebank]]|term_end3=|predecessor4=[[Christoph Ahlhaus]]|successor3=[[Peter Tschentscher]] {{Collapsed infobox section begin |last=yes |Zgodnja politična kariera {{nobold|(2001–2009)}} |titlestyle=border:1px dashed lightgrey;}}{{Infobox officeholder |embed=yes | office4 = [[Federal Ministry of Labour and Social Affairs|Minister of Labour and Social Affairs]] | chancellor4 = [[Angela Merkel]] | term_start4 = 21 November 2007 | term_end4 = 27 October 2009 | predecessor4 = [[Franz Müntefering]] | successor4 = [[Franz Josef Jung]] | office5 = Chief Whip of the [[Social Democratic Party of Germany|Social Democratic Party]] | leader5 = [[Peter Struck]] | term_start5 = 13 October 2005 | term_end5 = 21 November 2007 | predecessor5 = Wilhelm Schmidt | successor5 = [[Thomas Oppermann]] | office6 = General Secretary of the [[Social Democratic Party of Germany|Social Democratic Party]] | leader6 = [[Gerhard Schröder]] | term_start6 = 20 October 2002 | term_end6 = 21 March 2004 | predecessor6 = [[Franz Müntefering]] | successor6 = [[Klaus Uwe Benneter]] | office7 = [[Government of Hamburg|Senator for the Interior of Hamburg]] | 1blankname7 = [[Government of Hamburg#Executive|First Mayor]] | 1namedata7 = [[Ortwin Runde]] | term_start7 = 30 May 2001 | term_end7 = 31 October 2001 | predecessor7 = Hartmuth Wrocklage | successor7 = [[Ronald Schill]] {{Collapsed infobox section end}}}} {{Collapsed infobox section begin |last=yes |Parliamentary constituencies |titlestyle=border:1px dashed lightgrey;}}{{Infobox officeholder |embed=yes | office10 = [[Member of the German Bundestag]] | term_start10 = [[2021 German federal election|26 October 2021]] | term_end10 = | predecessor10 = Manja Schüle (2019) | successor10 = | constituency10 = [[Potsdam – Potsdam-Mittelmark II – Teltow-Fläming II]] | term_start11 = [[2002 German federal election|17 October 2002]] | term_end11 = 11 March 2011 | predecessor11 = Himself (2001) | successor11 = Ingo Egloff | constituency11 = [[Hamburg Altona (electoral district)|Hamburg Altona]] | term_start12 = [[1998 German federal election|26 October 1998]] | term_end12 = 6 June 2001 | successor12 = Himself (2002) | predecessor12 = Marliese Dobberthien | constituency12 = [[Hamburg Altona (electoral district)|Hamburg Altona]] | office13 = Member of the [[Hamburg Parliament]] | term_start13 = [[2015 Hamburg state election|2 March 2015]] | term_end13 = 2 March 2015 | predecessor13 = Himself (2011) | constituency13 = [[Electoral system of Germany|Social Democratic list]] | term_start14 = [[2011 Hamburg state election|7 March 2011]] | term_end14 = 7 March 2011 | successor14 = Andrea Rugbarth | predecessor14 = multi-member district | constituency14 = [[Electoral system of Germany|Social Democratic list]] {{Collapsed infobox section end}}}}|birth_name=|death_date=|residence=[[Trg stare tržnice, Potsdam|Trg stare tržnice]], [[Potsdam]]|death_place=|party=[[Socialnodemokratska stranka Nemčije]]|alma_mater=[[Univerza v Hamburgu]]|spouse={{plainlist| * {{marriage|Britta Ernst|1998}} }}|honorific-suffix=[[Član nemškega Bundestaga|MdB]] <!-- [[Hamburški parlament|MdHB]] a. D., [[Government of Hamburg#Executive|Senator]] a. D., [[Bundesrat of Germany|MdBR]] a. D. -->|vicechancellor1=[[Robert Habeck]]}} '''Olaf Scholz''', [[Nemci|nemški]] [[politik]], * [[14. junij]] [[1958]], [[Osnabrück]], [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]]. Med letoma 2011 in 2018 je bil [[Seznam županov Hamburga|prvi župan Hamburga]], od leta 2009 do 2019 pa tudi [[Socialdemokratska stranka Nemčije|namestnik vodje Socialdemokratske stranke (SPD)]]. Na nemških zveznih volitvah leta 2021 je bil Scholz strankin kanclerski kandidat in stranko tudi popeljal do volilne zmage. SPD, [[Zavezništvo 90/Zeleni]] in [[Svobodna demokratska stranka Nemčije|FDP]] so se dosegle dogovor o oblikovanju koalicijske vlade ([[Semaforska koalicija|koalicija semaforjev]]). Bundestag naj bi Scholza za kanclerja izvolil med 6. in 8. decembrom 2021.<ref>{{Navedi novice|title=German parties form new center-left led government, marking end of Merkel era|language=en-US|work=Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/world/germany-government-scholz/2021/11/24/07ad4a20-4d23-11ec-a7b8-9ed28bf23929_story.html|accessdate=2021-11-24|issn=0190-8286|archivedate=24 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211124131637/https://www.washingtonpost.com/world/germany-government-scholz/2021/11/24/07ad4a20-4d23-11ec-a7b8-9ed28bf23929_story.html}}</ref><ref name="#1">{{Navedi novice|date=2021-11-24|title=Germany's Scholz seals deal to end Merkel era|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-59399702|accessdate=2021-11-24|archivedate=24 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211124152921/https://www.bbc.com/news/world-europe-59399702}}</ref> Scholz je odvetnik. Leta 1985 je bil vpoklican v odvetniško pravo, specializiran za zaposlovalno in [[delovno pravo]].<ref name="auto">{{Navedi novice|last=Chazan|first=Guy|title=Olaf Scholz, a sound guardian for Germany's finances|url=https://www.ft.com/content/170b9d0a-0cc2-11e8-8eb7-42f857ea9f09|work=Financial Times|accessdate=7 September 2021|date=9 February 2018|archivedate=26 August 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210826204338/https://www.ft.com/content/170b9d0a-0cc2-11e8-8eb7-42f857ea9f09}}</ref> V sedemdesetih letih je postal član SPD, od leta 1998 do 2011 pa je bil poslanec [[Bundestag|Bundestaga]]. Leta 2001 je bil član hamburške vlade pod vodstvom prvega župana [[Ortwin Runde|Ortwina Rundeja]], leta 2002 pa bil skupaj z voditeljem SPD in kanclerjem [[Gerhard Schröder|Gerhardom Schröderjem]] izvoljen za generalnega sekretarja SPD. S tega mesta je odstopil leta 2004 in postal vodja svoje stranke v Bundestagu, kasneje pa je leta 2007 postal član vlade Angele Merkel, in sicer [[Zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve|minister za delo in socialne zadeve]]. Po tem, ko je SPD po volitvah leta 2009 zapustila vlado, se je Scholz vrnil na vodenje SPD v Hamburgu in bil izvoljen tudi za namestnika vodje SPD. Svojo stranko je popeljal do zmage na deželnih volitvah v Hamburgu leta 2011 in postal prvi župan. Funkcijo je opravljal do leta 2018. Po tem, ko je SPD leta 2018 vstopila v četrto vlado Merklove, je bil Scholz imenovan za ministra za finance in za [[Podkancler Nemčije|podkanclerja Nemčije]]. Leta 2019 je kandidiral za novo uvedeno dvojno vodstvo SPD, in sicer predstavnico zvezne dežele [[Brandenburg]] [[Klara Geywitz|Klaro Geywitz]]. Kljub temu, da je v prvem krogu dobil največ glasov, je par v drugem krogu 45 % glasov izgubil proti zmagovalcu [[Norbert Walter-Borjans|Norbertu Walter-Borjansu]] in [[Saskia Esken|Saskii Esken]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-germany-politics-spd-result/germanys-scholz-tops-spd-leader-vote-but-faces-run-off-idUSKBN1X50EL|title=Germany's Scholz tops SPD leader vote, but faces run-off|first=Madeline |last=Chambers|work=Reuters|date=26 October 2019|accessdate=7 February 2020|archivedate=16 December 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191216045616/https://www.reuters.com/article/us-germany-politics-spd-result/germanys-scholz-tops-spd-leader-vote-but-faces-run-off-idUSKBN1X50EL}}</ref> Nato je odstopil s položaja namestnika vodje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/germanys-social-democrats-throw-coalition-with-merkel-into-doubt/a-51484038|title=Germany's Social Democrats throw coalition with Merkel into doubt|date=30 November 2019|accessdate=8 February 2020|archivedate=24 January 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200124171339/https://www.dw.com/en/germanys-social-democrats-throw-coalition-with-merkel-into-doubt/a-51484038}}</ref> Leta 2020 je bil nominiran kot kandidat SPD za [[Kancler Nemčije|nemškega kanclerja]] na zveznih volitvah leta 2021.<ref name="ft.com">Erika Solomon (August 10, 2020), [https://www.ft.com/content/7765e2da-7199-432a-ab18-234594a8768e German Social Democrats pick Olaf Scholz to run for chancellor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210524105307/https://www.ft.com/content/7765e2da-7199-432a-ab18-234594a8768e|date=24 May 2021}} ''[[Financial Times]]''.</ref> Začel je koalicijska pogajanja z Zelenimi in liberalno stranko FDP, s katerimi so 7. decembra 2021 podpisali koalicijski sporazum, naslednji dan pa je bila vlada s kanclerjem Scholzom na čelu uradno potrjena.<ref name="#2">{{Navedi splet|title=Nemčija potrdila novega kanclerja: Olaf Scholz za močno in suvereno Evropo|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/nemcija-potrdila-novega-kanclerja-olaf-scholz-za-mocno-in-suvereno-evropo/604198|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-08|language=sl}}</ref> == Mladost == [[Slika:Olaf_Scholz_1984.jpg|levo|sličica| Scholz o kongresu mladih socialistov, 1984]] Scholz se je rodil 14. junija 1958 v [[Osnabrück|Osnabrücku]] v [[Spodnja Saška|Spodnji Saški]], odraščal pa je v okrožju Rahlstedt v Hamburgu.<ref name=":0">{{Navedi novice|last=Cliffe|first=Jeremy|date=3 September 2021|title=How Olaf Scholz and the SPD could lead Germany's next government|work=[[New Statesman]]|url=https://www.newstatesman.com/german-election-2021/2021/09/how-olaf-scholz-and-the-spd-could-lead-germanys-next-government|accessdate=27 September 2021|archivedate=24 September 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210924175225/https://www.newstatesman.com/german-election-2021/2021/09/how-olaf-scholz-and-the-spd-could-lead-germanys-next-government}}</ref> Njegova starša sta delala v [[Tekstilna industrija|tekstilni industriji]].<ref>{{Navedi novice|last=Bennhold|first=Katrin|date=2021-11-24|title=He Convinced Voters He Would Be Like Merkel. But Who Is Olaf Scholz?|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/11/24/world/europe/germany-new-chancellor-olaf-scholz.html|accessdate=2021-11-25|issn=0362-4331|archivedate=25 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211125194911/https://www.nytimes.com/2021/11/24/world/europe/germany-new-chancellor-olaf-scholz.html}}</ref> Ima dva mlajša brata, Jensa Scholza, [[anesteziologija|anesteziologa]] in izvršnega direktorja [[Univerzitetni medicinski center Schleswig Holstein|Univerzitetnega medicinskega centra Schleswig Holstein]]; <ref>{{Navedi splet|last=Gammelin|first=Cerstin|title=Olaf Scholz Bruder: Warum Jens Scholz in Paris berühmt|url=https://www.sueddeutsche.de/wirtschaft/olaf-scholz-bruder-jens-scholz-paris-1.4946439|website=Süddeutsche Zeitung|accessdate=7 September 2021|language=de|date=25 June 2020|archivedate=7 September 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210907150854/https://www.sueddeutsche.de/wirtschaft/olaf-scholz-bruder-jens-scholz-paris-1.4946439}}</ref> in Ingo Scholz, tehnološko podjetnico. Olaf je obiskoval osnovno šolo Bekassinenau v Oldenfeldeju, nato pa je prestopil v osnovno šolo Großlohering v Großlohe. Po končani srednji šoli leta 1977 je leta 1978 začel študirati pravo na [[Univerza v Hamburgu|Univerzi v Hamburgu]] v okviru enostopenjskega pravnega izobraževanja.<ref>{{Navedi splet|last=Schindler|first=Fabian|title=Stades Bürgermeister verkündet seinen Abschied|url=https://www.abendblatt.de/region/stade/article107978528/Stades-Buergermeister-verkuendet-seinen-Abschied.html|website=Hamburger Abendblatt|accessdate=7 September 2021|language=de|date=21 March 2011|archivedate=7 August 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210807164046/https://www.abendblatt.de/region/stade/article107978528/Stades-Buergermeister-verkuendet-seinen-Abschied.html}}</ref> Kasneje se je zaposlil kot odvetnik, specializiran za delovno in zaposlitveno pravo.<ref name="auto"/> Pri 17 letih se je pridružil Socialdemokratski stranki.<ref name=":0" /> Scholzova družina je tradicionalno [[Luteranstvo|luteranska]], bil je krščen v nemški evangeličanski cerkvi; ima večinoma posvetne poglede in je v odrasli dobi zapustil Cerkev, vendar je pozval k spoštovanju krščanske dediščine in kulture države.<ref>{{Navedi novice|title=Scholz: Christliche Prägung unserer Kultur wertschätzen|url=https://www.katholisch.de/artikel/31307-scholz-christliche-praegung-unserer-kultur-wertschaetzen|accessdate=26 September 2021|archivedate=20 September 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210920152940/https://www.katholisch.de/artikel/31307-scholz-christliche-praegung-unserer-kultur-wertschaetzen}}</ref> Scholz se je SPD pridružil leta 1975 kot študent, kjer se je povezal z Jusos, mladinsko organizacijo SPD. Od 1982 do 1988 je bil namestnik zveznega predsednika, od 1987 do 1989 pa tudi podpredsednik [[Mednarodna zveza socialistične mladine|Mednarodne zveze socialistične mladine]]. Podpiral je Freudenberger Kreis, [[Marksizem|marksistično]] krilo univerzitetnih skupin Juso, in revijo spw ter v člankih spodbujal »premagovanje kapitalističnega gospodarstva«. V njem je Scholz kritiziral "agresivno-imperialistični [[NATO]]", [[Nemčija|Zvezno republiko]] kot "evropsko trdnjavo velikih podjetij" in socialno-liberalno koalicijo, ki postavlja "golo vzdrževanje oblasti nad vsako obliko vsebinskega spora".<ref>{{Navedi splet|title=Kann er Kanzler?: Olaf Scholz – ein kritisches Porträt über den Kanzlerkandidaten der SPD|publisher=|url=https://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/kann-er-kanzler-olaf-scholz-ein-kritisches-portraet-ueber-den-kanzlerkandidaten-der-spd/26106816.html|accessdate=|archiveurl=|archivedate=|first1=Martin |last1=Greive |first2=Jan |last2=Hildebrand |first3=Christian |last3=Rickens |first4=Klaus |last4=Stratmann |date=2020-08-21|year=|language=de|pages=|quote=}}</ref> 4. januarja 1984 so se Scholz in drugi Juso voditelji v NDR srečali z Egonom Krenzom, sekretarjem Centralnega komiteja [[Socialistična enotna stranka Nemčije|Združenih socialistov Nemčije]] in članom politbiroja Centralnega komiteja SED Herbertom Häberjem.<ref>{{Navedi splet|title=Olaf Scholz früher: "Abrüstung jetzt" in SWR2 Archivradio|publisher=|url=https://www.swr.de/swr2/wissen/archivradio/591987-juso-vize-olaf-scholz-bei-der-manifestation-der-jugend-in-der-ddr-100.html|accessdate=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211020014033/https://www.swr.de/swr2/wissen/archivradio/591987-juso-vize-olaf-scholz-bei-der-manifestation-der-jugend-in-der-ddr-100.html|archivedate=20 October 2021|last=|date=2021-09-24|year=|language=|pages=|quote=}}</ref> == Politična kariera == ==== Poslanec Bundestaga ==== Takrat že nekdanji podpredsednik Mednarodne zveze socialistične mladine Scholz je bil leta 1998, star 40 let, prvič izvoljen za [[Hamburg Altona (volilno okrožje)|hamburškega poslanca]] v [[Bundestag|Bundestagu]]. V preiskovalnem odboru za vizumsko afero Bundestaga je bil predsednik poslanske skupine SPD. 6. junija 2001 je odstopil, z namenom da prevzame prosto mesto senatorja za notranje zadeve Hamburga pod vodstvom prvega župana [[Ortwin Runde|Ortwina Rundeja]]. V svojem kratkem času kot senator je kontroverzno odobraval prisilno uporabo odvajal za zbiranje dokazov od osumljenih preprodajalcev mamil. Zdravniška zbornica v Hamburgu je izrazila nestrinjanje s to prakso zaradi možnih zdravstvenih tveganj.<ref name="äkh01">{{Navedi splet|title=Kein ärztlicher Eingriff mit Gewalt|trans-title=No forced medical intervention|date=2001-10-30|url=http://www.aerztekammer-hamburg.de/funktionen/news/content_presse_archiv.php3?saveDate=1004396400|language=de|website=Pressestelle der Ärztekammer Hamburg|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101119142831/http://www.aerztekammer-hamburg.de/funktionen/news/content_presse_archiv.php3?saveDate=1004396400|archivedate=2010-11-19|accessdate=2021-09-13}}</ref> Funkcijo je zapustil oktobra 2001, po porazu njegove stranke na deželnih volitvah v Hamburgu leta 2001 in z izvolitvijo [[Ole von Beust|Oleja von Beusta]] za prvega župana. Njegov naslednik je bil [[Ronald Schill]]. Scholz je bil na nemških zveznih volitvah leta 2002 ponovno izvoljen v Bundestag. Od leta 2002 do 2004 je opravljal tudi funkcijo generalnega sekretarja SPD; s te funkcije je odstopil, ko je vodja stranke in kancler [[Gerhard Schröder]], ki se je soočal z nezadovoljstvom znotraj lastne stranke in volivci, napovedal odstop z mesta vodje Socialdemokratske stranke.<ref>Richard Bernstein (7 February 2004), {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180213021639/http://www.nytimes.com/2004/02/07/world/schroder-quitting-party-post-citing-need-to-pursue-reforms.html|date=13 February 2018}} ''[[The New York Times|New York Times]]''.</ref> Scholz je bil eden v vrsti politikov, ki so sprožili razpravo o nemški novinarski normi, ki sogovornikom dovoljuje, da "avtorizirajo" in spremenijo citate pred objavo, potem ko je njegova novinarska ekipa leta 2003 vztrajala pri močno preoblikovanju intervjuja za ''[[Die Tageszeitung]].''<ref>Moritz Schuller (7 September 2003), [https://www.theguardian.com/media/2003/dec/08/mondaymediasection7 The right to revise] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161008032029/https://www.theguardian.com/media/2003/dec/08/mondaymediasection7|date=8 October 2016}} ''[[The Guardian]]''</ref><ref>Ben Knight (19 January 2016), [http://www.dw.com/en/time-to-end-interview-authorization-in-germany/a-18989875 Time to end interview authorization in Germany?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160123045333/http://www.dw.com/en/time-to-end-interview-authorization-in-germany/a-18989875|date=23 January 2016}} ''[[Deutsche Welle]]''</ref> Urednik [[Bascha Mika]] je to vedenje obsodil kot "izdajo zahteve do svobodnega tiska". Scholz je bil leta 2005 tiskovni predstavnik SPD v preiskovalnem odboru, ki je preiskoval [[Nemška vizumska afera 2005|nemško vizumsko afero]]. Po zveznih volitvah istega leta je deloval kot prvi parlamentarni sekretar skupine SPD Bundestag. V tej funkciji je tesno sodeloval s šefom CDU-ja [[Norbert Röttgen|Norbertom Röttgenom,]] da bi upravljal in ohranil [[Velika koalicija (Nemčija)|veliko koalicijo]], ki jo je vodila kanclerka [[Angela Merkel]].<ref>Sebastian Fischer (13 November 2007), [http://www.spiegel.de/international/germany/muentefering-resignation-merkel-loses-mr-grand-coalition-a-517132.html Müntefering Resignation: Merkel Loses 'Mr. Grand Coalition'] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170116201427/http://www.spiegel.de/international/germany/muentefering-resignation-merkel-loses-mr-grand-coalition-a-517132.html|date=16 January 2017}} ''[[Spiegel na spletu|Spiegel Online]]''.</ref> Bil je tudi član parlamentarnega odbora za nadzor, ki zagotavlja parlamentarni nadzor nad nemškimi obveščevalnimi službami; [[Zvezna obveščevalna služba (Nemčija)|BND]], [[Militärischer Abschirmdienst|MAD]] in [[Zvezni urad za zaščito ustave|BfV]]. Poleg tega je bil član parlamentarnega telesa, zadolženega za imenovanje sodnikov na najvišja sodišča, in sicer na [[Zvezno sodišče Nemčije|Zvezno sodišče]] (BGH), [[Zvezno upravno sodišče Nemčije|Zvezno upravno sodišče]] (BVerwG), [[Zvezno finančno sodišče Nemčije|Zvezno davčno sodišče]] (BFH), [[Zvezno delovno sodišče Nemčije|Zvezno delovno sodišče]] (BAG) in [[Zvezno socialno sodišče Nemčije|Zvezno socialno sodišče]] (BSG). Scholz je z mandatom Bundestaga odstopil 10. marca 2011, potem ko je bil tri dni prej izvoljen za prvega župana Hamburga.<ref>{{Webarchive|url=http://www.ndr.de/regional/hamburg/scholz309.html}}. In: ''NDR.de'', 10. März 2011.</ref> === Zvezna in deželna politična kariera === Leta 2007 se je Scholz pridružil vladi Angele Merkel in na mestu ministra za delo in socialne zadeve nasledil [[Franz Müntefering|Franza Münteferinga]].<ref>Andreas Cremer and Brian Parkin, [https://www.bloomberg.com/apps/news?pid=20601085&sid=avKnSh84M5yQ&refer=europe "Muentefering, Vice-Chancellor Under Merkel, Quits"] {{Webarchive|url=https://archive.today/20120525104505/http://www.bloomberg.com/apps/news?pid=20601085&sid=avKnSh84M5yQ&refer=europe|date=25 May 2012}}, Bloomberg.com, 13 November 2007.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20080217055653/http://www.iht.com/articles/ap/2007/11/21/europe/EU-POL-Germany-Merkels-Two-Years.php "Merkel defends record as Germany's tense governing coalition hits 2-year mark"], Associated Press, 21 November 2007.</ref> Po zveznih volitvah leta 2009, ko je SPD zapustila vlado, je bil Scholz izvoljen za namestnika vodje SPD, ki je zamenjal [[Frank-Walter Steinmeier|Franka-Walterja Steinmeierja]]. Med letoma 2009 in 2011 je bil tudi član delovne skupine za [[Afganistan]]/[[Pakistan]] skupine SPD.<ref name="spd-os21">{{Navedi splet|url=http://www.spdfraktion.de/abgeordnete/scholz?wp=17|title=Olaf Scholz|date=2021-09-13|language=de|website=SPD-Bundestagsfraktion|accessdate=2021-09-13|archivedate=2 April 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402090746/http://www.spdfraktion.de/abgeordnete/scholz?wp=17}}</ref> Leta 2010 je sodeloval na letnem srečanju Bilderberg v [[Sitges|Sitgesu]] v Španiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bilderbergmeetings.org/meeting_2010_2.html|title=Bilderberg Meetings: Sitges, Spain 3-6 June 2010 – Final List of Participants|website=Bilderberg|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100617025004/http://www.bilderbergmeetings.org/meeting_2010_2.html|archivedate=2010-06-17|accessdate=2021-09-13}}</ref> ==== Prvi župan Hamburga ==== [[Slika:Olaf_Scholz_IMG_4886_edit.jpg|levo|sličica| Scholza marca 2011 v vladnih klopeh v [[Hamburški parlament|hamburškem parlamentu]], kmalu po izvolitvi za prvega župana]] Leta 2011 je bil Scholz glavni kandidat SPD na deželnih volitvah v [[Hamburg|Hamburgu]], ki jih je SPD zmagal z 48,3 % glasov in zasedel 62 od 121 sedežev v hamburškem parlamentu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.aicgs.org/analysis/special/elections11/hamburg.aspx|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110316180205/http://www.aicgs.org/analysis/special/elections11/hamburg.aspx|title=AICGS Coverage of the 2011 Land Elections|archivedate=16 March 2011}}</ref> S tem je odstopil kot poslanec Bundestaga. [[Dorothee Stapelfeldt]], prav tako socialdemokratka, je bila imenovana za njegovo podžupanjo. Scholz je kot prvi župan zastopal Hamburg in Nemčijo na mednarodni ravni. 7. junija 2011 se jeudeležil [[Državna večerja|državne večerje]], ki jo je v [[Bela hiša|Beli hiši]] priredil predsednik [[Barack Obama]] v čast [[Kancler Nemčije|kanclerke]] [[Angela Merkel|Angele Merkel]].<ref>[https://obamawhitehouse.archives.gov/the-press-office/2011/06/07/expected-attendees-tonights-state-dinner Expected Attendees at Tonight's State Dinner] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170119003032/https://www.whitehouse.gov/the-press-office/2011/06/07/expected-attendees-tonights-state-dinner|date=19 January 2017}} [[Urad prve dame Združenih držav Amerike|Office of the First Lady of the United States]], press release of 7 June 2011.</ref> Kot gostitelj letnega dneva [[Sveti Matija|sv. Matije]] je na banket Hamburg za civilne in poslovne mestnih voditeljev povabil več visokih gostov. Med njimi [[predsednik vlade Francije|predsednika francoske vlade]] [[Jean-Marc Ayrault|Jean-Marca Ayraulta]] (2013), [[Predsednik vlade Združenega kraljestva|predsednika vlade]] [[David Cameron|Davida Camerona]] (2016) in [[Kanada|kanadskega]] [[kanadski premier|premierja]] [[Justin Trudeau|Justina Trudeauja]] (2017).<ref>Josh Wingrove (17 February 2017), [https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-02-17/trudeau-stresses-fair-wages-tax-compliance-in-warning-to-europe Trudeau Stresses Fair Wages, Tax Compliance in Warning to Europe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170218222049/https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-02-17/trudeau-stresses-fair-wages-tax-compliance-in-warning-to-europe|date=18 February 2017}} ''[[Bloombergove novice|Bloomberg News]]''.</ref> Od leta 2015 do 2018 je bil tudi komisar Zvezne republike Nemčije za kulturne zadeve v skladu s Pogodbo o francosko-nemškem sodelovanju.<ref>[https://www.welt.de/regionales/hamburg/article136617287/Scholz-Bevollmaechtigter-fuer-deutsch-franzoesische-Kulturzusammenarbeit.html Scholz Bevollmächtigter für deutsch-französische Kulturzusammenarbeit] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170312033448/https://www.welt.de/regionales/hamburg/article136617287/Scholz-Bevollmaechtigter-fuer-deutsch-franzoesische-Kulturzusammenarbeit.html|date=12 March 2017}} ''[[Die Welt]]'', 21 January 2015.</ref> [[Slika:Cumbre_de_Líderes_del_G20._Día_2_(35796382395).jpg|desno|sličica| Scholz in zakonci voditeljev držav in vlad na [[G20]] v Hamburgu, 2017]] Pod Scholzovim vodstvom so Socialni demokrati leta 2015 zmagali na deželnih volitvah v Hamburgu in prejeli okoli 47 odstotkov glasov.<ref>Caroline Copley (15 February 2015), [https://www.nytimes.com/reuters/2015/02/15/world/europe/15reuters-germany-politics-hamburg.html Merkel's Conservatives Suffer Blow in State Vote, Eurosceptics Gain] ''[[New York Times]]''.</ref> Njegova koalicijska vlada s stranko Zelenih – z voditeljico Zelenih [[Katharina Fegebank|Katharino Fegebank]] kot namestnico prvega župana – je prisegla 15. aprila 2015. [[Slika:Olaf_Scholz_-_Global_Citizen_Festival_Hamburg_03.jpg|desno|sličica| Scholz na festivalu Global Citizen 2017 v Hamburgu]] Leta 2017 so na Scholza padle kritike zaradi kontroliranja nemirov, ki so se zgodili med [[Vrh G20 v Hamburgu 2017|vrhom G20]] v Hamburgu.<ref name="auto"/>> ==== Podkancler Nemčije ==== Po dolgem obdobju oblikovanja vlade po [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|zveznih volitvah]] leta 2017, med katerimi so se CDU, CSU in SPD dogovorile, da bodo nadaljevale delo v koaliciji, so Scholza vse stranke sprejele kot [[Zvezno ministrstvo za finance (Nemčija)|zveznega ministra za finance]]. Scholz je skupaj s preostalo vlado prisegel 14. marca 2018, prevzel pa je tudi vlogo [[podkancler Nemčije|nemškega podkanclerja]] pod [[Angela Merkel|Angelo Merkel]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ndr.de/nachrichten/hamburg/index.html|title=Nachrichten aus Hamburg|last=NDR|website=www.ndr.de|accessdate=28 March 2019|archivedate=19 July 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190719044919/https://www.ndr.de/nachrichten/hamburg/Neue-U-Bahn-Station-Elbbruecken-eroeffnet,elbbruecken212.html}}</ref> V prvih mesecih svojega mandata je postal eden najbolj priljubljenih nemških politikov in dosegel 50-odstotno oceno odobravanja.<ref name="auto1">{{Navedi splet|first=Michael|last=Nienaber|date=29 May 2018|url=https://www.reuters.com/article/us-germany-scholz-analysis/germanys-miserly-scholz-irks-comrades-at-home-and-abroad-idUSKCN1IU0EX|title=Germany's 'miserly' Scholz irks comrades at home and abroad|website=[[Reuters]]|accessdate=2 June 2018|archivedate=29 May 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180529084013/https://www.reuters.com/article/us-germany-scholz-analysis/germanys-miserly-scholz-irks-comrades-at-home-and-abroad-idUSKCN1IU0EX}}</ref> Kot odgovor na pandemijo COVID-19 v Nemčiji je Scholz pripravil vrsto reševalnih paketov za gospodarstvo države, vključno s paketom spodbud v višini 130 milijard evrov junija 2020.<ref>{{Navedi splet|first=Guy|last=Chazan|url=https://www.ft.com/content/335b5558-41b5-4a1e-a3b9-1440f7602bd8|date=June 4, 2021|title=German stimulus aims to kick-start recovery ‘with a ka-boom’|website=[[Financial Times]]|accessdate=26 November 2021|archivedate=26 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211126201458/https://www.ft.com/content/335b5558-41b5-4a1e-a3b9-1440f7602bd8}}</ref><ref>{{Navedi splet|first=Joseph|last=Nasr|date=May 9, 2021|url=https://www.reuters.com/world/europe/germanys-spd-appeal-working-class-before-election-2021-05-09/|title=Germany's SPD appeal to working class before election|website=Reuters|accessdate=24 May 2021|archivedate=24 May 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210524101124/https://www.reuters.com/world/europe/germanys-spd-appeal-working-class-before-election-2021-05-09/}}</ref> Scholz je nadziral tudi izvajanje [[EU naslednje generacije]], sklada EU za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov za podporo državam članicam, ki jih je prizadela pandemija, vključno z odločitvijo, da se 90 % od 28 milijard evrov za Nemčijo porabi za varstvo podnebja in digitalizacijo.<ref>Holger Hansen, Thomas Leigh and Sabine Siebold (April 27, 2021), [https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-germany-recovery-idUSKBN2CE1HY Germany to spend 90% of EU recovery money on green, digital goals] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210524103145/https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-germany-recovery-idUSKBN2CE1HY|date=24 May 2021}} ''[[Reuters]]''.</ref> S Francijo si je Scholz prizadeval za uvedbo [[Najnižja stopnja davka od dohodkov pravnih oseb|globalnega minimalnega davka od dohodkov pravnih oseb]] in novih davčnih pravil za tehnološke velikane.<ref>{{Navedi splet|first=Michael|last=Nienaber|first2=Leigh|last2=Thomas|first3=Padraic|last3=Halpin|date=April 6, 2021|url=https://www.reuters.com/world/china/germanys-scholz-greets-us-move-work-global-corporate-minimum-tax-rate-2021-04-06/|title=Germany and France see global tax deal, Ireland has doubts|website=[[Reuters]]|accessdate=14 June 2021|archivedate=14 June 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210614213444/https://www.reuters.com/world/china/germanys-scholz-greets-us-move-work-global-corporate-minimum-tax-rate-2021-04-06/}}</ref><ref>{{Navedi splet|first=Michael|last=Nienaber|date=June 14, 2021|url=https://www.reuters.com/world/europe/germanys-scholz-bets-experience-uphill-election-battle-2021-06-14/|title=Analysis: Germany's Scholz bets on experience in uphill election battle|website=[[Reuters]]|accessdate=14 June 2021|archivedate=14 June 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210614213444/https://www.reuters.com/world/europe/germanys-scholz-bets-experience-uphill-election-battle-2021-06-14/}}</ref> Na [[47. vrh G7|vrhu G7]] junija 2021 se je G7 dogovoril o minimalnem svetovnem davku, ki ga je predlagal Scholz, v višini najmanj 15 odstotkov za multinacionalna podjetja. Glavni razlog, zakaj so bile vse članice G7 za, je bil ta, da je Scholzu uspelo prepričati ameriškega predsednika [[Joe Biden|Joeja Bidna]], za razliko od njegovega predhodnika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]], o minimalni obdavčitvi.<ref>{{Navedi splet|title=G7-Einigung auf Mindeststeuer: Olaf Scholz ist stolz auf Einigung - aber Arbeit bleibt|publisher=|url=https://www.spiegel.de/wirtschaft/unternehmen/g7-einigung-auf-mindeststeuer-olaf-scholz-ist-stolz-auf-einigung-aber-arbeit-bleibt-a-9c808dde-5315-41d7-bb52-945a573961bc|format=|accessdate=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211029174814/https://www.spiegel.de/wirtschaft/unternehmen/g7-einigung-auf-mindeststeuer-olaf-scholz-ist-stolz-auf-einigung-aber-arbeit-bleibt-a-9c808dde-5315-41d7-bb52-945a573961bc|archivedate=29 October 2021|first=Christian|last=Reiermann|date=|year=|language=de|pages=|quote=}}</ref> Tudi junija 2021 je Scholz dal Zveznemu centralnemu davčnemu uradu pridobiti informacije o morebitnih davčnih utajiteljih iz [[Dubaj|Dubaja]]. Gre za podatke milijonov nemških davkoplačevalcev in informacije o premoženju, ki je skrito pred davčnimi organi v [[Dubaj|Dubaju]]. Podatki bi morali služiti za odkrivanje čezmejnih davčnih prekrškov v velikem obsegu.<ref>{{Navedi splet|title=Scholz kauft Steuerdaten von anonymem Informanten|website=Der Spiegel|date=November 6, 2021|url=https://www.spiegel.de/wirtschaft/olaf-scholz-kauft-steuerdaten-aus-dubai-a-c0ba6640-0002-0001-0000-000177879107|format=|accessdate=November 26, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211029174847/https://www.spiegel.de/wirtschaft/olaf-scholz-kauft-steuerdaten-aus-dubai-a-c0ba6640-0002-0001-0000-000177879107|archivedate=29 October 2021|last=|year=|language=|pages=|quote=}}</ref> === Kancler Nemčije === [[Slika:2021-08-21_Olaf_Scholz_0309.JPG|desno|sličica| Scholz med predvolilno kampanjo]] 10. avgusta 2020 se je stranka SPD odločila, da bo Scholza imenovala za kanclerskega kandidata stranke na zveznih volitvah leta 2021.<ref name="ft.com"/> Scholz spada v sredinsko krilo SPD,<ref>{{Navedi novice|title=SPD-Spitze nominiert Olaf Scholz als Kanzlerkandidaten|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2020-08/olaf-scholz-spd-kanzlerkandidat|accessdate=26 September 2021|archivedate=20 August 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200820113316/https://www.zeit.de/zustimmung?url=https%3A%2F%2Fwww.zeit.de%2Fpolitik%2Fdeutschland%2F2020-08%2Folaf-scholz-spd-kanzlerkandidat}}</ref> ''[[Die Tageszeitung]]'' je njegovo nominacijo videl kot zaton strankarske levice.<ref>{{Navedi novice|title=Ende des linken Flügels|url=https://taz.de/Olaf-Scholz-wird-SPD-Kanzlerkandidat/!5706158/|accessdate=26 September 2021|archivedate=11 April 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210411100342/https://taz.de/Olaf-Scholz-wird-SPD-Kanzlerkandidat/!5706158/}}</ref> Scholz je popeljal SPD do tesne zmage na volitvah, dobili so 25,8 % glasov in 206 sedežev v [[Bundestag|Bundestagu]].<ref>{{Navedi splet|first1=Frederik |last1=Pleitgen |first2=Salma |last2=Abdelaziz |first3=Nadine |last3=Schmidt |first4=Stephanie |last4=Halasz |first5=Laura |last5=Smith-Spark|title=SPD wins most seats in Germany's landmark election, preliminary official results show|url=https://www.cnn.com/2021/09/26/europe/germany-election-results-polls-2021-grm-intl/index.html|accessdate=2021-09-27|website=CNN|archivedate=27 September 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210927040139/https://www.cnn.com/2021/09/26/europe/germany-election-results-polls-2021-grm-intl/index.html}}</ref> Po tej zmagi je veljal za najverjetnejšega naslednjega nemškega kanclerja v tako imenovani [[Semaforska koalicija|semafor koaliciji]] z [[Zavezništvo 90/Zeleni|Zelenimi]] in [[Svobodna demokratska stranka (Nemčija)|Svobodno demokratsko stranko (FDP)]].<ref name=":1">{{Navedi novice|date=2021-10-15|title=Die Ampel kann kommen: SPD, FDP und Grüne empfehlen Koalitionsgespräche|language=de|work=Der Spiegel|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/spd-fdp-und-gruene-empfehlen-koalitionsgespraeche-a-e8617bfc-869f-4dc6-9a31-b295589a17b0|accessdate=2021-10-15|issn=2195-1349|archivedate=15 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211015143513/https://www.spiegel.de/politik/deutschland/spd-fdp-und-gruene-empfehlen-koalitionsgespraeche-a-e8617bfc-869f-4dc6-9a31-b295589a17b0}}</ref> 24. novembra je bilo objavljeno, da so SPD, Zeleni in FDP dosegli koalicijski dogovor, s Scholzem kot novim nemškim kanclerjem.<ref name="#1"/> Stranke so koalicijski pogovor podpisale 7. decembra 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Socialdemokrati, Zeleni in liberalci podpisali koalicijsko pogodbo|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/socialdemokrati-zeleni-in-liberalci-podpisali-koalicijsko-pogodbo/604066|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-08|language=sl}}</ref> Naslednji dan je v parlamentu potekalo glasovanje, na katerem je bil Olaf Scholz potrjen za novega zveznega kanclerja Nemčije. Podprlo ga je 395 poslancev, 303 so glasovali proti.<ref name="#2"/> Podkancler je postal [[Robert Habeck]], eden od dveh vodij Zelenih. == Politični nazori == Znotraj SPD Scholz prihaja iz zmernega krila stranke.<ref name="auto"/> Zaradi njegove avtomatizirane in mehansko zveneče izbire besed na tiskovnih konferencah in intervjujih so ga mediji poimenovali "'''Sholzomat'''". Leta 2013 je dejal, da se mu zdi pripis "zelo primeren".<ref>Brost, M., & P. Dausend: [http://www.zeit.de/2013/26/olaf-scholz-scholzomat ''Olaf Scholz: Ich war der „Scholzomat“.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211027161612/https://www.zeit.de/2013/26/olaf-scholz-scholzomat|date=27 October 2021}} In: ''Zeit 26/2013''.</ref><ref>[https://www.zeit.de/politik/deutschland/2021-09/olaf-scholz-the-discreet-charm-of-the-scholzomat?utm_referrer=https%3A%2F%2Fwww.google.com%2F / The discreet charm of the Scholzomat] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211025205251/https://www.zeit.de/politik/deutschland/2021-09/olaf-scholz-the-discreet-charm-of-the-scholzomat?utm_referrer=https%3A%2F%2Fwww.google.com%2F|date=25 October 2021}} In: ''Zeit'', 26 September 2021.</ref> Po [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|zveznih volitvah]] leta 2017 je bil Scholz javno kritičen do strategije in sporočil vodje stranke [[Martin Schulz|Martina Schulza]] ter objavil dokument z naslovom »Brez izgovorov! Odgovorite na nova vprašanja za prihodnost! Jasna načela!" S svojimi predlogi za reformo stranke so ga na široko razlagali kot potencialnega izzivalca ali naslednika Schulza znotraj SPD. V tednih po tem, ko je njegova stranka prvič začela tehtati vrnitev v vlado, je Scholz pozival k kompromisu in bil eden od članov SPD, ki je bil bolj naklonjen drugi [[Velika koalicija (Nemčija)|veliki koaliciji]].<ref>Emily Schultheis (5 January 2018), [https://www.politico.eu/article/germany-coalition-the-key-players-in-germany-exploratory-coalition-talks/ 8 key players in Germany’s coalition talks] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180108221536/https://www.politico.eu/article/germany-coalition-the-key-players-in-germany-exploratory-coalition-talks/|date=8 January 2018}} ''[[Politico Evropa|Politico Europe]]''.</ref> Scholz se že nekaj let zavzema za davek na finančne transakcije. Strokovnjaki so del njegovih načrtov kritizirali, ker so menili, da bo prizadel predvsem male delničarje.<ref>{{Navedi splet|title=Angriff auf die Mittelschicht: Warum Olaf Scholz' Aktiensteuer eine schlechte Idee ist|publisher=|url=https://www.stern.de/wirtschaft/geld/olaf-scholz-will-aktien-altersvorsorge-besteuern---eine-ganz-schlechte-idee-8954080.html|accessdate=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025211540/https://www.stern.de/wirtschaft/geld/olaf-scholz-will-aktien-altersvorsorge-besteuern---eine-ganz-schlechte-idee-8954080.html|archivedate=25 October 2021|last=|date=2019-10-15|year=|language=|pages=|quote=}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Daniel Eckert|title=Aktiensteuer: Finanzexperten kritisieren Pläne von Olaf Scholz|date=2019-09-09|language=de|url=https://www.welt.de/finanzen/article199904862/Aktiensteuer-Finanzexperten-kritisieren-Plaene-von-Olaf-Scholz.html|accessdate=2019-12-09|archivedate=25 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025211540/https://www.welt.de/finanzen/article199904862/Aktiensteuer-Finanzexperten-kritisieren-Plaene-von-Olaf-Scholz.html}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Olaf Scholz, der Anti-Aktionär|publisher=|url=https://www.tagesspiegel.de/wirtschaft/abgaben-fuer-kleinanleger-olaf-scholz-der-anti-aktionaer/25108774.html|accessdate=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025211540/https://www.tagesspiegel.de/wirtschaft/abgaben-fuer-kleinanleger-olaf-scholz-der-anti-aktionaer/25108774.html|archivedate=25 October 2021|last=Thorsten Mumme|date=2019-10-13|year=|language=|pages=|quote=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Scholz will uns Jungen die letzte Möglichkeit des Sparens nehmen|url=https://www.focus.de/finanzen/altersvorsorge/kommentar-scholz-will-uns-jungen-die-letzte-moeglichkeit-des-sparens-nehmen_id_10869807.html|date=2019-06-23|year=|language=|pages=|quote=|accessdate=25 October 2021|archivedate=25 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025211540/https://www.focus.de/finanzen/altersvorsorge/kommentar-scholz-will-uns-jungen-die-letzte-moeglichkeit-des-sparens-nehmen_id_10869807.html}}</ref> Decembra 2019 je spodbudil uvedbo tega davka na ravni EU. Po osnutku bi moral biti nakup delnic obdavčen, ko gre za delnice podjetij, ki so vredne najmanj milijardo evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Medienbericht: Scholz legt offenbar Gesetzentwurf für Börsensteuer vor|date=2019-12-09|language=de|url=https://www.spiegel.de/wirtschaft/soziales/finanztransaktionssteuer-olaf-scholz-legt-offenbar-finalen-gesetzentwurf-vor-a-1300482.html|accessdate=2019-12-09|archivedate=25 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025211543/https://www.spiegel.de/wirtschaft/soziales/finanztransaktionssteuer-olaf-scholz-legt-offenbar-finalen-gesetzentwurf-vor-a-1300482.html}}</ref> Novinar [[Hermann-Josef Tenhagen]] kritiziral to različico transakcijskega davka, ker se je osnovna ideja o močnejšem obdavčevanju bogatih dejansko spremenila v nasprotno.<ref name="SPON-1301113">{{Navedi splet|title=Finanztransaktionssteuer: Olaf Scholz zerstört eine gute Idee|publisher=|url=https://www.spiegel.de/wirtschaft/service/finanztransaktionssteuer-olaf-scholz-zerstoert-eine-gute-idee-a-1301113.html|accessdate=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025211540/https://www.spiegel.de/wirtschaft/service/finanztransaktionssteuer-olaf-scholz-zerstoert-eine-gute-idee-a-1301113.html|archivedate=25 October 2021|last=Hermann-Josef Tenhagen|date=2019-12-14|year=|language=|pages=|quote=}}</ref> Poročilo [[Kielski inštitut za svetovno gospodarstvo|Kielskega inštituta za svetovno gospodarstvo]], ki ga je leta 2020 naročila zvezna vlada, je potrdilo enake pomanjkljivosti v davčnem konceptu, na katere je opozoril Tenhagen.<ref name="SPON-431f9ca60b4c">{{Navedi splet|title=Forscher sehen gravierende Schwächen bei Finanztransaktionsteuer|publisher=|url=https://www.spiegel.de/wirtschaft/forscher-sehen-gravierende-schwaechen-bei-finanztransaktionssteuer-a-1ca67442-4959-4693-89d8-431f9ca60b4c|format=|accessdate=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025211540/https://www.spiegel.de/wirtschaft/forscher-sehen-gravierende-schwaechen-bei-finanztransaktionssteuer-a-1ca67442-4959-4693-89d8-431f9ca60b4c|archivedate=25 October 2021|last=dab/AFP|date=2020-03-05|year=|language=|pages=|quote=}}</ref> Odkar je prevzel funkcijo ministra za finance, je Scholz zavezan stalnemu cilju brez novih dolgov in omejene javne porabe.<ref name="auto1"/> Leta 2018 je predlagal vzpostavitev vseevropskega sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, da bi bilo [[Evroobmočje|evrsko območje]] bolj odporno na prihodnje gospodarske pretrese. Uvesti želi tudi davek na finančne transakcije.<ref>Myriam Rivet and Michael Nienaber (10 June 2018), [https://www.reuters.com/article/us-france-germany-meeting/france-germany-still-split-on-eurozone-reforms-french-official-says-idUSKBN1J60FM France, Germany still split on eurozone reforms, French official says] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612160302/https://www.reuters.com/article/us-france-germany-meeting/france-germany-still-split-on-eurozone-reforms-french-official-says-idUSKBN1J60FM|date=12 June 2018}} ''[[Reuters]]''.</ref> == Zasebno == Olaf Scholz je poročen s politično kolegico iz SPD Britto Ernst. Par je živel v hamburškem [[Altona, Hamburg|okrožju Altona,]] nato pa se leta 2018 preselil v [[Potsdam|Potsdam]].<ref>Ildiko Röd (25 June 2018), [http://www.maz-online.de/Lokales/Potsdam/Vizekanzler-Olaf-Scholz-wohnt-jetzt-in-Potsdam Vizekanzler ist Neu-Potsdamer] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180721145732/http://www.maz-online.de/Lokales/Potsdam/Vizekanzler-Olaf-Scholz-wohnt-jetzt-in-Potsdam|date=21 July 2018}} ''[[Märkische Allgemeine]]''.</ref> Scholz je bil vzgojen v glavni protestantski evangeličanski cerkvi v Nemčiji, vendar jo je pozneje zapustil in njegovo trenutno versko prepričanje ni znano.<ref>{{Navedi splet|title=Germany election: Christians not exempt from falling into polarisation|url=https://evangelicalfocus.com/europe/13371/germany-elections-christians-not-exempt-from-falling-into-polarisation|accessdate=2021-11-15|website=Evangelical Focus|first=Joel|last=Forster|date=22 September 2021|language=en|archivedate=15 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211115045827/https://evangelicalfocus.com/europe/13371/germany-elections-christians-not-exempt-from-falling-into-polarisation}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{commons category-inline}} {{Kanclerji Nemčije}} {{Evropski svet}} {{Države G8}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Scholz, Olaf}} [[Kategorija:Kanclerji Nemčije]] [[Kategorija:Nemški politiki]] r6b9r6yehd92rj0vqy2l9wtsieclr41 0 509350 5736820 5730855 2022-08-20T06:45:47Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | official_name = Villa de Leyva | image_skyline = {{Photomontage | photo1a = VillaDeLeyva-bynight.jpg | photo2a = Villa de Leyva 0000 05.jpg | photo2b = Villa de Leyva 0000 03.jpg | spacing = 1 | position = center | color_border = white | color = white | size = 270 | footmontage = }} | imagesize = 250px | image_caption = | image_flag = Flag of Villa de Leyva.svg | image_seal = Escudo de Villa de Leyva.svg | nickname = Villa de Nuestra Señora <br />de Santa Maria de Leyva | motto = | image_map = Colombia - Boyaca - Villa de Leyva.svg | mapsize = 250px | map_caption = Lega mesta Villa de Leyva v departmaju Boyacá | coordinates = {{coord|5|38|N|73|32|W|region:CO_type:adm2nd_source:GNS-enwiki|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Kolumbija}} | subdivision_type1 = Departma | subdivision_name1 = Boyacá | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = Ricaurte | established_title = Ustanovitev | established_date = 12. junij 1572 | founder = André Diaz Venero de Leyva | leader_title = | leader_name = | area_total_km2 = 128 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_water_percent = | elevation_m = 2149 | population_total = 16.984 | population_urban = 9.926 | population_as_of = 2015 | population_density_km2 = auto | population_note = | timezone = Colombia Standard Time | utc_offset = -5 | timezone_DST = | utc_offset_DST = | website = [http://www.villadeleyva-boyaca.gov.co/ Official website] | footnotes = }} [[File:La Mesopotamia.jpg|thumb|Najstarejša stavba v mestu, 1568]] '''Villa de Leyva''', imenovana tudi '''Villa de Leiva''', je turistično kolonialno mesto in občina v provinci Ricaurte, ki je del departmaja Boyacá v [[Kolumbija|Kolumbiji]]. Mesto je 37 kilometrov zahodno od glavnega mesta departmaja, Tunja. Od [[Bogotá|Bogote]] je, zaradi delno slabe ceste, približno tri ure in pol vožnje z avtomobilom ali avtobusom.<ref>{{Cite web|url=https://www.rome2rio.com/map/Bogot%C3%A1/Villa-de-Leyva|title=Bogotá to Villa de Leyva|website=Rome2rio|language=en|access-date=2020-04-29}}</ref> Mesto, ki je stran od glavnih trgovskih poti v visoki dolini polpuščavskega terena in v bližini ni nahajališč mineralov, ki bi jih bilo mogoče izkoriščati, se je v zadnjih 400 letih le malo razvilo. Posledično je to eno redkih mest v Kolumbiji, ki je ohranilo velik del svojega prvotnega kolonialnega sloga in arhitekture: ulice in velik osrednji trg so še vedno tlakovani z originalnimi tlakovci, številne stavbe pa izvirajo iz 16. stoletja. To je razlog, da je Villa de Leyva postala ena glavnih turističnih znamenitosti Kolumbije in je bila 17. decembra 1954 razglašena za narodni spomenik, da bi ohranila svojo arhitekturo.<ref name="Graceful Window">{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2009/10/25/travel/25explorer.html?pagewanted=all|title=Villa de Leyva, a Graceful Window on Colonial Colombia|author=David Carr|date=October 22, 2009|publisher=NY Times|access-date=June 18, 2014}}</ref> Mesto in okoliška pokrajina, ki vsebuje več zanimivosti, sta priljubljena vikend destinacija za prebivalce Bogote in privabljata vse večje število tujih turistov. Zaradi nizkih temperatur, suhega podnebja in bogate zemlje se je Villa de Leyva uveljavila kot vinska regija, saj so se v zadnjih letih po mestu pojavile številne vinske kleti.<ref>{{Cite web|url=https://www.winemag.com/2019/02/07/four-wine-trails-through-new-world-regions/|title=Four Wine Trails through New World Regions|date=2019-02-07|website=Wine Enthusiast|language=en-US|access-date=2020-04-29}}</ref> == Geografija == Mestno središče Villa de Leyva je v medgorski dolini na [[Altiplano Cundiboyacense]] na 2149 metrih. == Zgodovina == Območje Villa de Leyva je bilo naseljeno že v začetku naseljenosti Altiplano Cundiboyacense. Najzgodnejši arheološki dokazi so se pojavili okoli [[El Infiernito|El Infiernita]], arheoastronomskega najdišča, ki sega v čase pred Herreri. [[Ljudstvo Muisca]] so bili prebivalci tega območja v času španskega osvajanja, na območju Villa de Leyva je vladal ''zaque'' (poglavar) mesta Hunza (sodobno mesto Tunja). Mesto je 12. junija 1572 ustanovil in poimenoval prvi predsednik [[Novo kraljestvo Granada|Novega kraljestva Granada]] Andrés Díaz Venero de Leiva.<ref name=websiteVilla>{{in lang|es}} [https://archive.today/20140310085148/http://www.villadeleyva-boyaca.gov.co/informacion_general.shtml Spletna stran Villa de Leyva]</ref> == Umetnost in kultura == Obstaja več festivalov, ki potekajo skozi vse leto, vključno z gastronomskim festivalom novembra, festivalom vode, festivalom dreves, jazz festivalom Villa de Leyva julija, mednarodnim festivalom letenja zmajev avgusta, čebulnim lepotnim tekmovanjem oktobra in Festivalom luči 7. decembra. Obstaja tudi več glasbenih, slikarskih in gledaliških dogodkov, ki so na voljo skozi vse leto. Kot gastronomska destinacija imajo restavracije običajno glasbene skupine ali pevce v živo. Obstajajo tudi prijetni pripovedovalci, ki tedensko nastopajo na glavnem trgu za zabavo običajnih pešcev ali turistov. Običajno je tudi izposoja koles za zgodovinske oglede mesta in njegovega obrobja == Turizem == V središču mesta je Plaza Mayor, ki je s 14.000 kvadratnimi metri med največjimi trgi v Kolumbiji in velja za največji v celoti tlakovan trg v Južni Ameriki. Najbolj znan sin mesta je Antonio Ricaurte (1797–1814), stotnik v vojski [[Simón Bolívar|Simóna Bolívarja]], ki se je boril za neodvisnost in ki je umrl v slavnem dejanju samožrtvovanja v San Mateu v današnji [[Venezuela|Venezueli]]. Hišo, v kateri se je rodil, na Plazuela de San Agustín, so leta 1977 prevzele kolumbijske letalske sile in jo spremenile v vojaški muzej. Villa de Leyva je bila tudi dom dveh drugih znanih osebnosti kolumbijske zgodovine. [[Antonio Nariño]], najbolj znan po prevodu ''The Rights of Man'' (Človekove pravice) v španščino in vodilni zagovornik kolumbijske neodvisnosti, je živel zadnjih nekaj let svojega življenja in umrl v Villa de Leyva. Zadnja leta v mestu je preživel tudi [[Luis Alberto Acuña]] (1904 – 1993), eden najpomembnejših kolumbijskih umetnikov 20. stoletja. Hiše obeh moških sta zdaj muzeja, ki vsebujeta njuno osebno lastnino, v primeru Acuñe pa izbor njegovih del, vključno z dvema freskama na stenah notranjega dvorišča. Hiša prvega kongresa, kjer se je 4. oktobra 1812 sestal Prvi kongres Združenih provinc Nueva Granada, je na severnem vogalu glavnega trga. Trenutno je mesto občinskega sveta. Nekaj milj zahodno je astronomski observatorij Muisca, narejen iz faličnih kamnov, pogovorno imenovan ''[[El Infiernito]]'' ("mali pekel" v španščini), saj so se španski konkvistadorji zgrozili nad kamenjem in oznanjali, da bodo Muisca zaradi svojih dejanj pregnani v pekel nespodobne predstavitve. Severovzhodno od Villa de Leyva se ozemlje dviga do oblačnega gozda in vključuje narodni park Iguaque ter skupino sedmih slapov, skupno imenovanih La Periquera, 15 kilometrov od središča mesta. Villa de Leyva je bila leta 2010 imenovana za ''Pueblo Patrimonio'' (mesto dediščine) Kolumbije. Bila je med 11 občinami po vsej državi, ki so bile izbrane za del prvotne kohorte ''Red Turística de Pueblos Patrimonio''.<ref>{{Cite web|date=Dec 2020|title=GUÍA: Red Turística de Pueblos Patrimonio de Colombia|url=https://fontur.com.co/sites/default/files/2020-12/GUIA_PUEBLOS_PATRIMONIO.pdf|url-status=live|access-date=29 Mar 2021|website=Fondo Nacional de Turismo de la República de Colombia - FONTUR}}</ref> == Paleontologija == V bližini Villa de Leyva je več drugih zanimivih znamenitosti. Dolina, v kateri mesto leži, je bogata s [[fosil]]i iz formacije Paja (zgodnja [[kreda]]), najbolj znan pa je skoraj popoln ''Kronosaurus boyacensis'', odkrit leta 1977 približno 4,8 km zahodno od Villa de Leyva. Fosil, znan preprosto kot ''El Fósil'', so pustili na mestu, kjer so ga odkrili, in okoli njega zgradili muzej: v bližini so odkrili še en manjši fosil [[krosozaver|kronozavra]] in ga pripeljali v muzej, da bi ga razstavili poleg večjega primerka. V isti formaciji sta bila odkrita fosilna [[ihtiozaver|ihtiozavra]] ''Platypterygius sachicarum'' in ''Muiscasaurus catheti'' ter [[brahiozaver]] ''Padillasaurus leivaensis'' in [[pliozaver]] ''Brachauchenius'', kasneje preklasificiran kot ''Stenorhynchosaurus''.<ref name=PaleoDBPlaty>[http://fossilworks.org/bridge.pl?a=collectionSearch&collection_no=142346 ''Platypterygius sachicarum''] in the Paleobiology Database</ref><ref name=PaleoDBMuisca>[http://fossilworks.org/bridge.pl?a=collectionSearch&collection_no=175725 ''Muiscasaurus catheti''] in the Paleobiology Database</ref><ref name=PaleoDBPadilla>[http://fossilworks.org/bridge.pl?a=collectionSearch&collection_no=172898 ''Padillasaurus leivaensis''] in the Paleobiology Database</ref><ref name=PaleoDBBrachau>[http://fossilworks.org/bridge.pl?a=collectionSearch&collection_no=55502 ''Brachauchenius''] in the Paleobiology Database</ref> == Galerija == {{wide image|Villa-de-Leyva-Panoramic.JPG|1200px|align-cap=center|Panoramski pogled na glavni trg Villa de Leyva }} {{wide image|Panoramica desierto Villa de Leyva.JPG|1200px|align-cap=center|Panoramski pogled na polpuščavo Villa de Leyva}} <gallery class="center"> File:Andrés Diaz Venero de Leyva.jpeg|Kip Andrésa Diaza Venera de Leyve File:Antonio Nariño busto Villa de Leyva.JPG|Kip Antonia Nariña File:Parroquia villa de leyva.jpg|Notranjost cerkve File:Cristo en lo alto.JPG|Kip Jezusa Kristusa v Villa de Leyva File:Monumento Ammonite Villa de Leyva.JPG|Amonitski spomenik v Villa de Leyva </gallery> <gallery class="center"> File:Centro de Investigaciones Paleontolocicas.JPG|Paleontološki muzej z ''El Fósilom'' File:La casa de barro.jpg|Glinena hiša File:Villa de Leyva alrededores.JPG| Podeželje File:Pozos Azules en Villa de Leyva.jpg|''Pozos Azules'' File:Cascada la periquera.jpg| Slap La Periquera </gallery> == V popularni kulturi == * Florentina Ariza, glavnega junaka romana [[Gabriel García Márquez|Gabriela Garcie Marqueza]] ''El amor en los tiempos del cólera'' (1985), pošljejo v Villa de Leyva, a tja nikoli ne prispe. * Tukaj je bil posnet del filma ''Cobra Verde'' (1987), [[Werner Herzog|Wernerja Herzoga]]. * Tukaj so snemali špansko [[limonadnica|limonadnico]] - opero ''El Zorro, la espada y la rosa'' (2007). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikivoyage|Villa de Leyva}} * {{in lang|es}} [http://www.hotelvilladeleyva.net/2011/toda-la-informacion/casa-del-primer-congreso/ Tourism guide] * {{in lang|es}} [http://www.colombia.travel/en/international-tourist/vacations-holidays-where-to-go/recommended-weekend-destinations/villa-de-leyva Colombia Official Travel Guide] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Kolumbiji]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1572]] 4crtpzsb9fi7quu59ukd2e67i5epd36 0 509442 5737117 5687829 2022-08-20T07:13:41Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Tête de Moine | image = Girolle tete de moine.jpg | othernames =Tête de Moine, Fromage de Bellelay | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = | region = [[kanton Jura]], [[Bern|kanton Bern]] | town = | source = [[domače govedo]] | pasteurized = ne | texture = [[poltrdi sir]] | fat = 315 [[gram|g]] / [[kilogram|kg]] | protein = | dimensions = cilindrična štruca, premer 10 – 15 cm, višina 70 – 100 % premera | weight = 700 - 900 g ali 2,50&nbsp;kg | aging = najmanj 2,5 mesecev | certification = [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]] }} '''Tête de Moine''' ([[francoščina|francosko:]] Tête de Moine, Fromage de Bellelay) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[poltrdi sir|poltrdega sira]]. == Značilnosti == === Oblika, velikost, teža=== Sir ima obliko cilindrične štruce, s premerom 10 - 15 cm, višina 70 - 100 % premera ter težo od 700 do 900 g. Oznaka Tête de Moine, Fromage de Bellelay je rezervirana za sire, ki se prodajajo v celih štrucah, polovicah ali kot izrezi, obdani s skorjo. ===Tekstura, barva in okus=== Tekstura testa je fina, gladka, homogena, rahlo vlažna in lepljiva. Testo je rumene do slonokoščene barve (glede na letni čas), sir se hitro topi v ustih. Očesca velikosti 1 – 8 mm so precej redka, včasih so v siru majhne razpoke. Skorja je naravna, čvrsta, rjave do rdečerjave barve. Okus je čist in aromatičen, s staranjem pa močnejši. ===Vsebnost maščobe, dodatki in aditivi=== Predpisano je najmanj 510 g/kg in največ 540 g/kg maščobe v suhi snovi, v povprečju ta znaša 525 g/kg. Vsebnost maščobe v izdelanem siru znaša 315 g/kg. Dovoljeno je največ 25 g [[morska sol|soli]] na kg sirne mase, v proizvodnji se ne smejo uporabljati drugi dodatki ali [[Aditiv|aditivi]]. === Deklaracija o živilu=== Povprečne vrednosti za 100 g sira: * minerali 4 g * beljakovine 25 g * maščobe 35 g * voda 36 g Sir Tête de Moine je zajamčeno brez konzervansov in aditivov, brez [[laktoza|laktoze]] (pod 0,1 g /100 g) in [[gluten|glutena]] ter brez [[Aditiv|ojačevalcev okusa]]. '''Hranilna vrednost za 100 g sira''':<br> 1.735 [[Joule|kJ]] (415 [[kalorija|kcal]]). ==Posebnosti== Sira Tête de Moine se običajno ne reže, ampak se ga strga z rezilom Girolle® ali z rezilom Pirouette® (priložen k siru v paketu Pirouettebox), da se oblikujejo rozete, ki morajo ostati kompaktne. Cele štruce sira se razpolovijo in nato pripnejo na Girolle®, ali pa se kosi namestijo na Pirouette®. [[Slika:2008-02-22TetedeMoine03.jpg|250px|thumb|desno|Rozeta sira Tête de Moine]] == Poimenovanja== »Sir Bellelay« je proti koncu 18. stoletja dobil sedanje ime »Tête de Moine« (Menihova glava). Prva omemba sedanjega imena je iz arhiva departmaja »Mont-Terrible« (območje so si priključili Francozi in ga spremenili v departma), gre za zapis z naslovom: "Tableau du maximum des objects de première nécessité" (Obsežen seznam primarnih potrebščin) (ocenjeno okoli 1793-1799). <ref name="#1">{{navedi splet |url=https://www.tetedemoine.ch/en/infos/history |title= Tête de Moine - History|accessdate=9. december 2021 |date= |format= |work= }}</ref> O nastanku imena so mnenja deljena, obstajata dve različici:<br> * vzdevek iz revolucionarnega obdobja (primerjava med krtačenjem sira in v skladu s t.i. [[tonzura|tonzuro]] obritimi glavami menihov);<br> * ljudsko izročilo, da so sire, starane v opatijskih kleteh, šteli po »menihovi glavi«, tj. po številu menihov. <br> Danes je prevladujoča oznaka za sir »Tête de Moine«. == Proizvodnja== Sir se proizvaja iz naravnega gorskega nepasteriziranega mleka [[domače govedo|krav]], hranjenih brez silaže. Uporaba dodatkov pri proizvodnji sira je prepovedana. Mleko za sir mora izvirati iz območja porekla in sir mora biti tam izdelan ter zorjen, v skladu s tradicionalnim načinom izdelave. {{razširi razdelek}} === Območja dovoljene proizvodnje=== * [[Kanton Bern]]: gorsko območje okrožij Freiberge, Pruntrut in občine Saulcy, * [[Kanton Jura]]: upravno okrožje Bernske Jure, razen občin Nods, Diesse, Lamboing, Prêles in la Neuveville. ===Različice=== * '''Tête de Moine AOP Classic'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tetedemoine.ch/en/products/tete-de-moine-aop-classic |title=Tête de Moine AOP Classic |accessdate=9. december 2021 |date= |format= |work= }}</ref>, čas staranja 2,5 mesecev, embalaža: [[aluminij|aluminijeva folija]] srebrne barve, *'''Tête de Moine AOP Réserve'''<ref>{{navedi splet |url= https://www.tetedemoine.ch/en/products/tete-de-moine-aop-reserve|title=Tête de Moine AOP Réserve |accessdate=9. december 2021 |date= |format= |work= }}</ref>, čas staranja 4 mesece, embalaža: aluminijeva folija zlate barve, * '''Tête de Moine AOP Extra'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tetedemoine.ch/en/products/tete-de-moine-aop-extra |title= Tête de Moine AOP Extra|accessdate=9. december 2021 |date= |format= |work= }}</ref>, čas staranja 6 mesecev, embalaža: aluminijeva folija črne barve, * '''Tête de Moine AOP Bio'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tetedemoine.ch/en/products/tete-de-moine-aop-bio |title=Tête de Moine AOP Bio |accessdate=9. december 2021 |date= |format= |work= }}</ref>, čas staranja 2,5 mesecev, embalaža: aluminijeva folija modre barve, * '''Tête de Moine AOP Fermiére'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.tetedemoine.ch/en/products/tete-de-moine-aop-fermiere |title=Tête de Moine AOP Fermiére |accessdate=9. december 2021 |date= |format= |work= }}</ref>, čas staranja najmanj 100 dni, embalaža: aluminijeva folija rjave barve. Naprodaj je tudi pakiranje '''Pirouettebox''', z delom štruce Tête de Moine AOP Classic in strgalom Pirouette®. <ref>{{navedi splet |url=https://www.tetedemoine.ch/en/products/pirouettebox |title=Pirouettebox |accessdate=9. december 2021 |date= |format= |work= }}</ref><br> Sir prodajajo tudi že nastrganega na rozete, v plastični embalaži. <ref>{{navedi splet |url= https://www.fromagesspielhofer.ch/?lang=en|title=Fromages Spielhofer: Everything about Monk's Head: Tête de Moine Fromage de Bellelay Rosetten |accessdate=9. december 2021 |date= |format= |work= }}</ref> ===Rok trajnosti=== *Tête de Moine AOP Classic min. 75 dni; *Tête de Moine AOP Réserve min. 4 mesece; *Tête de Moine AOP Bio min. 75 dni. == Zgodovina == ===Opatija Bellelay=== [[Sir]] izvira iz nekdanjega [[Premonstratenci|premonstratenskega]] samostana Bellelay v švicarskem gorovju [[Švicarska Jura|Jura]], ustanovljenega leta 1136, ki ga je šest let kasneje potrdil tedanji papež [[Papež Inocenc II.|Inocenc II.]] S strani [[Napoleonske vojne|Francozov]] je bila opatija razpuščena leta 1797. Po razpustitvi je v samostanskih objektih med drugim delovala tovarna ur, zatem [[pivo|pivovarna]], kasneje še [[steklo|steklarna]]. Leta 1890 je glavno samostansko stavbo kupil [[kanton Bern]] in jo spremenil v [[psihiatrija|psihiatrično]] kliniko, ki deluje še danes. Najstarejše navedbe z opatijo povezanega sira Tête de Moine v pisnih virih segajo v leto 1192<ref name="#1"/>, sto let pred ustanovitvijo [[Švica|švicarske konfederacije]]. Iz kasnejših zapisov izhaja, da je ta sir menihov že tedaj pridobil tako slavo in sloves, da so ga uporabljali kot enoto pri plačilih [[Desetina|desetine]], pri določitvi višine odškodnin v reševanju sporov in kot darilo [[Basel|baselskim]] [[škof|škofom]], ter tudi kot neke vrste lokalno naturalno denarno valuto. ==Zaščita označbe porekla == [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140 px|right]] Maja 2001 je sir Tête de Moine, Fromage de Bellelay dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici sire označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka [[Zaščitena označba porekla|AOP (Appellation d'origine protégée)]], ki je identična tisti v [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne. <ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Sklici == {{Opombe}} == Viri == * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} == Zunanje povezave == * [https://www.tetedemoine.ch/en/ Tête de Moine uradna spletna stran] {{ikona en}} pridobljeno 15. november 2021 {{Siri}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} dmj0r2q2rk6dbnfhxqykydicgb5odij 0 509463 5736811 5618225 2022-08-20T06:44:46Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Politika Antičnega Rima}} '''Promagistrat''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|pro magistrate}}) je bil bivši [[rimski konzul]] ali bivši [[pretor]], ki sta ga [[Rimska republika]] in [[Rimsko cesarstvo]] ob koncu njegovega letnega mandata ali pozneje pooblastila za poveljevanje rimski vojski. Promagistrati so se skladno z njihovimi prejšnji položaji imenovali prokonzuli oziroma propretorji. Položaj so uvedli v Rimski republiki. Sprva je bil namenjen zagotavljanju dodatnih vojaških poveljnikov za podporo vojskam konzulov in poveljevanju dodatni vojski. Z osvojitvijo ozemelj zunaj [[Rimska Italija|Italije]], ki so bila priključena cesarstvu kot [[Rimska provinca|province]], so prokonzuli in propretorji postali guvernerji oziroma upravitelji provinc. Tretja vrsta promagistratov so bili prokvestorji. ==Zgodovina== Prva vrsta promagistrata je bil prokonzul. V prvih dneh Rimske republike, ko je bilo rimsko ozemlje še majhno, je imel Rim samo dve legiji. Vsaki je poveljeval eden od dveh konzulov. Rim so nenehno napadala sosednja ljudstva: [[Etruščani]] na severu, [[Sabinci]] na vzhodu ter [[Volski]] in [[Ekvi]] na jugu. [[Dionizij iz Halikarnasa]] omenja pet prokonzulov, imenovanih od leta 480 do 464 pr. n. št. Leta 480 pr. n. št. je prokonzul poveljeval levemu krilu vojske dveh legij, medtem ko sta konzula poveljevala centru in desnemu krilu. Leta 478 pr. n. št. sta omenjena dva prokonzula. Eden je služil pod konzulom, ki je odšel na sever v vojno z Etruščani. Drugi je poveljeval dodatni tretji legiji, poslani na jug, da so se morali Volski in Ekvi vojskovati z dvema legijama. Leta 464 pr. n. št. je prokonzul poveljeval neredni vojski prostovoljcev in rezervistov, ki je podprla konzulovo vojsko, prešibko, da bi se borila z dvema sovražnikoma. Dionizij ne pojasnjuje, kakšno vlogo so imeli prokonzuli v drugih primerih. Opisuje jih kot 'legate in prokonzule', kar pomeni, da so bili delegati nadrejenega konzula ali njihovi namestniki v vojaških operacijah.<ref>Dionysius of Halicarnassus, ''Roman Antiquities'', 9.11.2, 12.5, 16.3.-4, 63.2.</ref> Njihovo imenovanje je bilo začasno, sprejeto v izrednih vojnih razmerah. Prokonzula v zadnjem omenjenem primeru sta bila imenovana z odlokom [[Rimski senat|senata]]. [[Tit Livij|Livij]] omenja, da so se takšni odloki sprejemali samo v izredno nujnih primerih.<ref>Livy, ''The History of Rome'', 3.4.9-11.</ref> Zdi se, da so za prokonzule izbirali bivše konzule zaradi njihovih prejšnjih vojaških in poveljniških izkušenj. Koncept promagistrature je prvotno vseboval pojem promagistrata, ki bi deloval v imenu [[magistrat]]a: ''pro consule'' v imenu konzula in ''pro praetore'' v imenu pretorja. V praksi se je to spremenilo, ko se je vedno pogosteje pojaviljala potreba po dodatnih vojaških poveljnikih. Leta 366 pr. n. št. je bil ustanovljen položaj pretorja, ki je bil načelnik mestnega sodstva in lahko poveljnik rimske vojske. Med [[Samnitske vojne|drugo samnitsko vojno]] (326–304 pr. n. št.) je Rim povečal število svojih legij in za posebne vojaške operacije imenoval več prokonzulov. Prokonzulov imperij (pooblastila) je postal razširjen (''prorogatio'') konzulov imperij. Prokonzuli so bili imenovan tudi med [[Samnitske vojne|tretjo samnitsko vojno]] (298–290 pr. n. št.). Njihov imperij je bil razširjen na poveljevanje rezervnim vojskam. Prorogacija je pomenila tudi podaljšanje konzulovega ali pretorjevega imperija na obdobje, daljše od enega leta, in hkrati odpravo omejitve njegovega delovanja izključno izven rimskega mestnega obzidja. === 3. stoletje pr. n. št.=== Ker je Rim osvojil ozemlja izven Italije in jih priključil kot [[Rimska provinca|province]], je bilo treba tja poslati guvernerje. Po priključitvi prvih dveh provinc ([[Sicilija (rimska provinca)|Sicilija]] leta 241 pr. n. št. ter [[Korzika in Sardinija (rimska provinca)|Korzika in Sardinija]] leta 238 pr. n. št.) sta bila leta 227 pr. n. št. k dvema pretorjema, ki sta službovala kot vrhovna sodnika v mestu Rim, dodana dva pretorja kot guvernerja teh provinc. Še dva pretorja sta bila imenovana, ko sta bili leta 197 pr. n. št. ustanovljeni provinci [[Prednja Hispanija|Prednja]] in [[Zadnja Hispanija]]. Zatem niso imenovali novih pretorjev, četudi se je število provinc povečalo. Rimljani so namesto tega začeli ob koncu letnega mandata konzulov in pretorjev podaljševati njihov imperij in prokonzulom in propretorjem podeljevati položaje guvernerjev provinc. Prokonzuli so dobili province, ki so zahtevale večje število vojakov. Promagistrat je imel enak formalni status kot enakovredni magistrat in spremstvo enakega števila [[liktor]]jev. ===1. stoletje pr. n. št.=== Leta 81 pr. n. št. je [[Sula|Lucij Kornelij Sula]] dodal dva nova pretorja, tako da je bilo mogoče imenovati dva prokonzula in osem propretorjev za guvernerje desetih do takrat ustanovljenih provinc. Pretorji, ki so dotlej upravljali prve štiri province, so bili prerazporejeni na položaje v rimskem sodstvu, ker se je obremenitev sodišč v mestu povečala. Mandat guvernerja je trajal eno leto. Po prihodu svojega naslednika je moral najkasneje v trideset dneh zapustiti svojo provinco.<ref>Cicero, ''Letters to Friends'', 3.6.</ref> Leta 52 pr. n. št. je [[Pompej Veliki]] uvedel zakon, da lahko promagistratura traja pet let po izteku mandata konzula in pretorja. [[Gaj Julij Cezar|Julij Cezar]] je zakon ukinil,<ref>Suetonius. ''The Twelve Caesars, Julius Caesar'', 28.</ref> njegov naslednik [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] pa ponovno uvedel.<ref>Cassius Dio. ''Roman History'', 53.14.2.</ref> Promagistraturo so včasih podelili osebi, ki pred tem nikoli niso imela konzulskega imperija. Med [[Druga punska vojna|drugo punsko vojno]] (218–201 pr. n. št.) je [[Publij Kornelij Scipion Afričan]] prostovoljno vodil drugo rimsko odpravo proti Kartažanom v [[Hispanija|Hispaniji]]. Bil je premlad, da bi bil konzul, zato mu je bil prokonzulski imperij podeljen z glasovanjem ljudstva. Ukrep je bil izjemen in prvi v zgodovini. Ko je Scipion po zmagi leta 205 pr. n. št. zapustil Hispanijo, sta bila tja poslana Lucij Kornelij Lentul in Lucij Manlij Acidin s prokonzulsko oblastjo ''"brez magistrature"'', se pravi brez predhodnega opravljanja javne funkcije. Noben od njiju pred tem ni bil konzul. Oba sta dobila tudi pravico do poveljevanja tamkajšnji rimski vojski. Vse to ni bilo skladno z rimsko ustavo in je dalo rimskemu ozemlju v Hispaniji nekoliko neuraden status.<ref>Richardson, J.S. ''Hispaniae, Spain and the development of Roman Imperialism, 218–82 BC''. str. 64–71.</ref> Takšno stanje se je nadaljevalo do leta 198 pr. n. št., ko je bilo odločeno, da se ustanovita dve novi provinci: [[Prednja Hispanija |Hispania Citerior]] in [[Zadnja Hispanija|Hispania Ulterior]]. Ustanovljeni sta bili leta 197 pr. n. št. Leta 77 pr. n. št. je bil v Hispanijo poslan Pompej Veliki, da bi v sertorski vojni (80–72 pr. n. št.) podprl Kvinta Cecilija Metela Pija v boju proti Kvintu Sertoriju. Senat mu je v ta namen podelil prokonzulski imperij, čeprav nikoli ni bil konzul.<ref>Plutarch. ''Parallel Lives, The Life of Pompey'', 17.</ref> Latinski izraz ''provincia'' (provinca) se je bolj kot na geografsko območje nanašal na območje pristojnosti guvernerja. ''Provincia'' se je na primer imenovala tudi sodna odgovornost mestnega pretorja, ki je bil hkrati glavni sodnik. Izraz je pogosto pomenil tudi vojaško odgovornost in pristojnosti konzulov v uporih in grožnjah zunanjega sovražnika. Provinca je torej pomenila območje, na katerem je guverner izvajal svoj imperij. V pozni republiki se je izraz provinca nanašal tudi na upravno območje zunaj Italije. Ko so bile ustanovljene province v sodobnem pomenu besede, so prvotno obsegale ozemlje, na katerem je promagistrat izvajal svojo vojaško oblast. Guvernerji so bili tudi sodniki v sporih med Rimljani in domačini ter med samimi domačini. Imeli so zadnjo besedo v primerih, ko lokalni zakoni niso veljali ali ko je prišlo do pritožbe. Temelj guvernerjeve oblasti je bila vojska, s katero je uveljavljal svoje odločitve.<ref>Richardson, J. ''Roman Provincial Administration''. str. 47-49.</ref> Guvernerja naj bi nadziral rimski senat, kar je bilo zaradi oddaljenosti provinc od Rima pogosto neizvedljivo. Promagistrati so bili tako kot magistrati odgovorni za svoja dejanja. Ko so bili na svojem položaju, so imeli imuniteto, po izteku mandata pa so lahko postali predmet pregona. Ker bi do pregona prišlo po izvršenem dejanju (''post facto''), so bila sodišča zadržana do obsojanja članov elit. Nekaznovanje je bila splošno pravilo. Druga možnost je bila, da so obtoženi odšli v prostovoljno izgnanstvo v druga mesta, da bi se izognili kazni. Leta 171 pr. n. št. so odposlanci iz obeh Hispanij vložili pritožbe proti trem nekdanjim propretorjem v obeh provincah zaradi izsiljevanja. Vsem trem obtoženim so sodili. Sojenje enemu od njih je bilo dvakrat prestavljeno, na tretji razpravi pa je bil oproščen. Tudi drugi dve sodbi sta bili preloženi, oba obtoženca pa sta pred novim sojenjem odšla v izgnanstvo izven rimskega ozemlja. Ena od obtožb je vsebovala neprimerno vrednotenje žita, prejetega kot davek. Senat je zato odločil, da nobenemu rimskemu uradniku ni dovoljeno določati ceno žita ali prisiliti domačine, da prodajo pet odstotno kvoto žita po ceni, ki jo določi uradnik. Senat je imenoval preiskovalce (''recuperatores''), ki naj bi raziskali izsiljevanja in nepravilnosti propretorjev ter terjatve tožnikov.<ref>livy. ''The History of Rome'', 43.2.</ref> Leta 149 pr. n. št. je Republika s Kalpurnijevim zakonom (''Lex Calpurnia de repetundis'') ustanovika stalno sodišče za izterjavo premoženja in dolgov zaradi izsiljevanja (''quaestio de pecuniis repetundis'').<ref>Gruen, E.S. ''Roman Politics and the Criminal Courts'' (1968), str. 10.</ref> ''Lex de rebus repetundis'', ki ga je uvedel Gaj Grakh leta 133 pr. n. št., je sodnike teh sodišč iz senatorskega razreda, iz katerega so bili tudi promagistrati, katerim so sodili, zamenjal s sodniki iz viteškega reda (''equites''). Tožba je bila glavno sredstvo, s katerim so lahko provincialci preganjali nekdanje guvernerje. Če bi nekdanjega guvernerja spoznali za krivega, bi moral povrniti dvakrat toliko, kot si je prisvojil, in se soočiti z sramoto. Ker so takšne sodne razprave potekale v Rimu, je bilo potovanje v Rim in bivanje v mestu za provincialce pogosto predrago. Razen tega je imel obtoženi možnost zapustiti mesto in se izogniti pregonu. Verresa, guvernerja Sicilije med letoma 73 in 70 pr. n. št., je po vrnitvi v Rim [[Mark Tulij Cicero|Ciceron]] preganjal zaradi nepravilnosti, goljufij in izsiljevanja. Ko je obtoženi ugotovil, da nima možnosti za oprostilno sodbo, je pobegnil v [[Marseille]] in tam živel od denarja, ki ga je nagrabil na Siciliji.<ref>Richardson, J. ''Roman Provincial Administration''. str. 27–28, 44–45.</ref> ==Nerimska raba naslova== Naslov prokonzul se je kasneje začel uporabljati tudi drugod za označevanje katerega koli visokega in avtoritativnega uradnika, imenovanega od zgoraj ali od zunaj za upravljanje ozemlja brez upoštevanja lokalnih političnih institucij, se pravi uradnika, ki ni bil izvoljen ali pooblaščen od lokalnih oblasti. Eden najvidnejših primerov tega je Douglas MacArthur, ki je dobil po drugi svetovni vojni obsežna pooblastila za izvajanje reform in prizadevanj za obnovo Japonske, in bil občasno opisan kot "ameriški prokonzul Japonske". ==Raba v rimskokatoliški cerkvi== V rimskokatoliški cerkvi je v preteklosti veljalo pravilo, da morajo biti vodje vseh kurialnih kongregacij kardinali. Do poznega 20. stoletja so jih v obdobju, dokler niso bili uradno povzdignjeni v to dostojanstvo, imenovali proprefekti. ==Slici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Cursus honorum]] [[Kategorija:Politični nazivi]] [[Kategorija:Rimska republika]] [[Kategorija:Rimsko cesarstvo]] nmq9e090uv2q1nsnil95s2zrkyuj2u3 0 510277 5736884 5701182 2022-08-20T06:53:21Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Koalicija ustavnega loka''' (kratica: '''KUL''') je [[Politika|politično]] zavezništvo štirih [[Seznam političnih strank v Sloveniji|slovenskih parlamentarnih strank]], ki se uvrščajo od [[Politična levica|politične levice]] do [[Centrizem|politične sredine]]. Stranke [[Lista Marjana Šarca]], [[Socialni demokrati]], [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]] so želele z njo zamenjati takratno [[14. vlada Republike Slovenije|vlado Janeza Janše]]. Idejo je oktobra 2020 predstavil ekonomist [[Jože P. Damijan]], ki so ga stranke podprle kot morebitnega tehničnega mandatarja.<ref>{{Navedi splet|title=Jože P. Damijan: Vlada nas je popeljala trideset let nazaj v obdobje pred osamosvojitvijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vlada-nas-je-popeljala-trideset-let-nazaj-v-obdobje-pred-osamosvojitvijo/538822|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-23|language=sl}}</ref> == Stranke == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" ! colspan="2" |Stranka ! width="20%" |Vodja ! width="30%" |Politični spekter ! width="20%" |Število poslancev <small>(2022)</small> ! width="20%" |Evropska skupina |- ![[Lista Marjana Šarca]] <small>LMŠ</small> ![[Slika:LMŠ logo.png|sredina|brezokvirja|77x77_pik]] | rowspan="1" |[[Marjan Šarec]] |[[Politična sredina|sredina]] do [[leva sredina]] |{{Composition bar|14|90|hex=#1E90FF}} |[[ALDE]] |- ![[Socialni demokrati]] <small>SD</small> ![[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|sredina|brezokvirja|50x50_pik]] |[[Tanja Fajon]] |[[leva sredina]]<ref>{{Cite web|title=O stranki SD|url= https://socialnidemokrati.si/o-stranki/|title=|date= |accessdate=10. 2. 2022|language=sl}}</ref> |{{Composition bar|13|90|hex=#1E90FF}} |[[Stranka evropskih socialistov|S&D]] |- ![[Levica (politična stranka)|Levica]] ![[Slika:Logo of The Left (Slovenia).svg|sredina|brezokvirja|138x138_pik]] |[[Luka Mesec]] |[[Politična levica|levica]] |{{Composition bar|6|90|hex=#1E90FF}} |[[Stranka evropske levice|SEL]] |- ![[Stranka Alenke Bratušek]] <small>SAB</small> ![[Slika:SAB-logo.png|sredina|brezokvirja|103x103_pik]] |[[Alenka Bratušek]] |[[leva sredina]] |{{Composition bar|6|90|hex=#1E90FF}} |[[ALDE]] |} == Dogajanje == === Ozadje === Po odstopu [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] z mesta [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade]] 27. januarja 2020 je razpadla njegova [[Manjšinska vlada|manjšinska]] [[13. vlada Republike Slovenije|vladna koalicija]], ki so jo poleg LMŠ sestavljale še SD, SMC, SAB, DeSUS in zunajkoalicijska partnerica Levica, ki je v zadnjih mesecih Šarčeve vlade od dogovora odstopila.<ref name=":1">{{Citat|title=27.01.2020 Odstop predsednika vlade RS Marjana Šarca|url=https://www.youtube.com/watch?v=OmaPDnaFfrA|accessdate=2022-02-01|language=sl-SI}}</ref> Voditelji strank koalicije so sporočili, da jih Šarec o odstopu ni obvestil in da so novico izvedeli iz medijev.<ref>{{Citat|title=Odstop Marjana Šarca 1. DEL|url=https://www.youtube.com/watch?v=95kvQB6byHM|accessdate=2022-02-01|language=sl-SI}}</ref> Šarec je predlagal predčasne volitve in ponovno preštetje, kar se je tudi večini parlamentarnih strank zdela najverjetnejša možnost. Šarec je ob odstopu dejal, da je o skupnem nastopu s SMC na novih volitvah govoril s predsednikom stranke [[Zdravko Počivalšek|Zdravkom Počivalškom]], kar je ta zanikal.<ref name=":1">{{Citat|title=27.01.2020 Odstop predsednika vlade RS Marjana Šarca|url=https://www.youtube.com/watch?v=OmaPDnaFfrA|accessdate=2022-02-01|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ura moči: Počivalšek: Mi nismo nikogar izdali #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/ura-moci-pocivalsek-mi-nismo-nikogar-izdali-video-567532|website=siol.net|accessdate=2022-02-01|language=sl}}</ref> Novo vlado je 13. marca 2020 uspelo sestaviti [[Janez Janša|Janezu Janši]], poleg SDS so v vlado vstopile še SMC, NSi in DeSUS.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Slovenija dobila 14. vlado|url=https://www.sta.si/v-srediscu/vlada2020|website=www.sta.si|accessdate=2022-02-01}}</ref> === Pobuda === 7. oktobra 2020 je ekonomist [[Jože P. Damijan]] predstavil ''Koalicijo ustavnega loka'', v katero so se vključile LMŠ, SD, SAB in Levica. Damijan je Janševi vladi očital razgradnjo ustavne ureditve, avtoritarnost in izkoriščanje [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije koronavirusa]].<ref name=":5" /> Damijana so vse navedene stranke potrdile tudi kot kandidata za tehničnega mandatarja.<ref>{{Navedi splet|title=Damijan: Prizadevali si bomo za konstruktivno nezaupnico do božiča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/damijan-prizadevali-si-bomo-za-konstruktivno-nezaupnico-do-bozica/543256|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-01|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Jože P. Damijan: Vlada nas je popeljala trideset let nazaj v obdobje pred osamosvojitvijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vlada-nas-je-popeljala-trideset-let-nazaj-v-obdobje-pred-osamosvojitvijo/538822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-01|language=sl}}</ref> Z začasno vlado bi državo vodili do predčasnih volitev. Ob tem so v javnost prišli tudi obrisi kadrovskega razreza, pri čemer bi Marjan Šarec (LMŠ) postal minister za obrambo, Tanja Fajon (SD) bi prevzela vodenje zunanjega ministrstva, Alenka Bratušek (SAB) bi se vrnila na čelo ministrstva za infrastrukturo, Luka Mesec (Levica) pa bi prevzel okoljski ali resor za kulturo.<ref>{{Navedi splet|title=Tako si je koalicija KUL razdelila ministrska mesta|url=https://zurnal24.si/slovenija/koalicija-kul-si-je-ze-razdelila-ministrska-mesta-358582|website=zurnal24.si|accessdate=2022-02-01|language=sl}}</ref> Koalicija KUL je napovedala prizadevanja, da na svojo stran dobi tudi koalicijske poslance, saj sami 46 glasov, potrebnih za nezaupnico, niso imeli.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Jože P. Damijan: Vlada nas je popeljala trideset let nazaj v obdobje pred osamosvojitvijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vlada-nas-je-popeljala-trideset-let-nazaj-v-obdobje-pred-osamosvojitvijo/538822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-01|language=sl}}</ref> Damijan je vabilo v koalicijo poslal tudi strankama SMC in Nova Slovenija, ki sta ponudbi zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=Politika: Od Šarčevega odstopa do Janševe vlade in iskanja "novega Drnovška"|url=https://www.rtvslo.si/20-v-2020/politika-od-sarcevega-odstopa-do-janseve-vlade-in-iskanja-novega-drnovska/545405|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Počivalšek zavrnil ponudbo: SMC ni na prodaj|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pocivalsek-zavrnil-ponudbo-smc-ni-na-prodaj/|website=www.delo.si|accessdate=2022-02-01|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Počivalšek zavrnil KUL; Damijan: Med poslanci, kot kaže, imamo dovolj podpore|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pocivalsek-zavrnil-kul-damijan-med-poslanci-kot-kaze-imamo-dovolj-podpore/542217|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-01|language=sl}}</ref> === Konstruktivna nezaupnica === [[Slika:Karl Erjavec-za splet.jpg|sličica|[[Karl Erjavec]]]]Pozno jeseni leta 2020 je [[Karl Erjavec]] napovedal ponovno kandidaturo za mesto predsednika stranke DeSUS. Še pred kongresom se je srečal tako z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] kot z Jožetom P. Damijanom. 5. decembra je bil tudi uradno izvoljen za predsednik stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Na vrhu DeSUS-a znova Karl Erjavec. Pred stranko pogovori o vlogi v vladi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-vrhu-desus-a-znova-karl-erjavec-pred-stranko-pogovori-o-vlogi-v-vladi/544614|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-01|language=sl}}</ref> Ob tem so se začela ugibanja, da bi Erjavec lahko postal mandatar Koalicije ustavnega loka in tako zamenjal Damijana.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec je možna opcija za mandatarja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/karl-erjavec-je-mozna-opcija-za-mandatarja/|website=www.delo.si|accessdate=2022-02-01|language=sl-si}}</ref> Erjavec je v ponedeljek po kongresu opravil pogovor s [[Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije|poslansko skupino]]. Sporočil je, da v [[14. vlada Republike Slovenije|Janševi vladi]] kot minister ne bo sodeloval, saj da si v tretje tega več ne želi.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-ce-se-bo-ponavljalo-in-bo-situacija-nevzdrzna-potem-pac-ne-sodelujes/544762|website=rtvslo.si|accessdate=2020-12-07|title=Erjavec: Če se bo ponavljalo in bo situacija nevzdržna, potem pač ne sodeluješ|date=7. december 2020}}</ref> Priznal je, da je vlada ustrezno uresničila zaveze iz koalicijske pogodbe, a da ga motijo stvari, ki nanjo niso vezane.<ref name=":2" /> V javnost so nekaj dni po Erjavčevi ponovni izvolitvi prišle informacije o njegovem aktivnem delu na izstopu iz koalicije, ki naj bi ga predlagal tudi poslanski skupini, a ga je ta zavrnila. [[Robert Polnar]] je naslednji dan potrdil, da imajo štirje poslanci pripravljene izstopne izjave iz DeSUS, če se Erjavčeve težnje ne bi umirile, saj so veljavne odločitve organov stranke velevale sodelovanje v vladi.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Polnar proti Erjavcu: Če se to ne bo končalo, gremo po svoje #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/polnar-proti-erjavcu-ce-se-to-ne-bo-koncalo-gremo-po-svoje-541097|website=siol.net|accessdate=2020-12-11|language=sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/polnar-ce-se-to-ne-bo-koncalo-bomo-stirje-poslanci|title=Polnar: Če se to ne bo končalo, bomo štirje poslanci Desus ustanovili novo poslansko skupino|date=11. 12. 2020|accessdate=11. 12. 2020|website=www.primorske.si|publisher=Primorske novice|last=STA|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dnevnik|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174738367|website=RTV 4D|accessdate=2020-12-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272|url=https://twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272|website=Twitter|accessdate=2020-12-10|date=9. december 2020|last=Požar|first=Bojan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665|url=https://twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665|website=Twitter|accessdate=2020-12-10|date=9. december 2020|last=Mayer|first=Mirko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec predlagal odhod iz koalicije, poslanci so ga zavrnili #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-erjavec-hoce-iz-janseve-koalicije-poslanci-proti-540836|website=siol.net|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> Ob tem bi poslanci ustanovili lastno poslansko skupino nepovezanih poslancev.<ref name=":3" /><ref name=":4" /> 17. decembra 2020 je Erjavec sklical izvršni odbor in svet stranke, ki sta se odločila za izstop iz vladne koalicije in sicer še tisti dan. Prav tako je svet stranka Erjavca podprl kot mandatarja Koalicije ustavnega loka.<ref>{{Navedi splet|title=DeSUS že sporočil Janši: Odhajamo #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/dan-d-za-desus-bodo-poslanci-obrnili-hrbet-erjavcu-541518|website=siol.net|accessdate=2022-02-01|language=sl}}</ref> Konec decembra 2020 je predsednik stranke DeSUS [[Karl Erjavec]] sporočil, da so stranke koalicije KUL dosegle soglasje, da bo mandatar Koalicija ustavnega loka, ki bo poskusila zrušiti tretjo Janševo vlado. 15. decembra 2020 je Erjavca uradno podprla Lista Marjana Šarca, 29. decembra še Socialni demokrati. Erjavec je vložitev nezaupnice napovedal za 15. januar 2021 in povedal, da pričakuje 43 poslanskih podpisov (potrebna večina je 46 poslanskih glasov). Ob tem je napovedal tudi ponovne pogovore s [[Stranka modernega centra|Stranko modernega centra]], ki je koalicijo KUL in Erjavca prej že večkrat zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec bo 15. januarja vložil konstruktivno nezaupnico|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-bo-15-januarja-vlozil-konstruktivno-nezaupnico.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec brez večine vztraja z nezaupnico, vložili jo bodo 15. 1.|url=https://siol.net/novice/slovenija/erjavec-konstruktivno-nezaupnico-bomo-vlozili-15-januarja-542772|website=siol.net|accessdate=2021-01-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Mislim, da bo ta vlada uspešno zaključila mandat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-mislim-da-bo-ta-vlada-uspesno-zakljucila-mandat/548303|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-10|language=sl}}</ref> Karl Erjavec je 15. januarja v državni zbor vložil nezaupnico proti [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]], za katero je zbral 42 poslanskih podpisov. Podprle so ga [[Lista Marjana Šarca]], [[Socialni demokrati]], [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]], Erjavcu pa ob tem ni uspelo pridobiti polne podpore [[Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije|lastne poslanske skupine]]; podpise so prispevali [[Franc Jurša]], [[Ivan Hršak]] in [[Jurij Lep]], zaradi nestrinjanja z vsebino nezaupnice pa je podporo odrekel [[Branko Simonovič]].<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Erjavec: Nočemo rušiti vlade, želimo ustaviti rušenje države. Janša: Gre za pobalinsko nagajanje,|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-nocemo-rusiti-vlade-zelimo-ustaviti-rusenje-drzave-jansa-gre-za-pobalinsko-nagajanje/549030|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vložili predlog konstruktivne nezaupnice z 42 podpisi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/izjava-ob-vlozitvi-konstruktivne-nezaupnice-vladi/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-15|language=sl-si}}</ref> Slednji je svojo nepodporo utemeljil s tem, da je bil zdravstveni resor v rokah DeSUS-ovega ministra [[Tomaž Gantar|Tomaža Gantarja]] in bi s podporo nezaupnice izrekel nezaupnico lastni stranki.<ref name=":02" /> Zaradi več okužb v poslanskih skupinah opozicijskih strank je Karl Erjavec 19. januarja, dan pred glasovanjem o nezaupnici, umaknil svoje mandatarstvo, s čimer je nezaupnica propadla.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec s ponovno vložitvijo ne namerava čakati na spremembe poslovnika DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-s-ponovno-vlozitvijo-ne-namerava-cakati-na-spremembe-poslovnika-dz-ja/549421|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-19|language=sl}}</ref> Ob tem je napovedal, da jo bo ponovno vložil, ko bodo omogočeni pogoji glasovanja na daljavo.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: Konstruktivno nezaupnico bomo vložili takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji za delo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/moderndorfer-o-spremembi-poslovnika-jerajeva-rinejo-z-glavo-skozi-zid.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-19|language=sl}}</ref> Erjavec je nezaupnico ponovno, a takrat z desetimi poslanskimi podpisi, vložil 10. februarja 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Prizor je bil enak, le da so imeli tokrat v rokah še manj glasov #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/prizor-je-bil-enak-le-da-so-imeli-tokrat-v-rokah-se-manj-glasov-video-545516|website=siol.net|accessdate=2021-02-10|language=sl}}</ref> Glasovanje o nezaupnici je potekalo 15. februarja. Podprlo jo je 40 poslancev, 7 jih je bilo proti, 6 glasovnic je bilo neveljavnih, ostali pa glasovnic niso prevzeli. Nezaupnica s tem ni uspela.<ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica ni uspela, zanjo glasovalo 40 poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/konstruktivna-nezaupnica-ni-uspela-zanjo-glasovalo-40-poslancev/569545|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica: Erjavcu ni uspelo zbrati dovolj glasov|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dz-dan-odlocitve-poslanci-o-nezaupnici-jansevi-vladi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica z Erjavcem propadla z le 40 glasovi|url=https://siol.net/novice/slovenija/konstruktivna-nezaupnica-z-erjavcem-propadla-z-le-40-glasovi-545862|website=siol.net|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref> Po propadli nezaupnici je strankarska kohezija v stranki DeSUS začela upadati. Erjavec je zato marca 2021 odstopil kot predsednik in izstopil iz stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec izstopil iz DeSUS-a: Svetu stranke sem povedal, da ne želim biti več predsednik stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-izstopil-iz-desus-a-svetu-stranke-sem-povedal-da-ne-zelim-biti-vec-predsednik-stranke/572390|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: Svetu stranke sem povedal, da ne želim biti več predsednik stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-svet-desus-glasoval-o-nezaupnici-erjavcu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-03-10|language=sl}}</ref> DeSUS se nato kot partner v koaliciji KUL ni obdržal, saj poslanska skupina ni soglašala z vsemi zavezami. Preostale stranke KUL so v nadaljevanju vložile več interpelacij zoper ministre; dvakrat proti [[Simona Kustec|Simoni Kustec]] in [[Aleš Hojs|Alešu Hojsu]], po eno pa proti [[Janez Cigler Kralj|Janezu Ciglerju Kralju]], [[Vasko Simoniti|Vasku Simonitiju]], [[Marjan Dikaučič|Marjanu Dikaučiču]] in [[Andrej Vizjak|Andreju Vizjaku]]. Nobena interpelacija ni dobila zadostne podpore v parlamentu. Prav tako ne ustavna obtožba, ki jo je KUL vložil premierja Janšo.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo sploh ima večino v parlamentu?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kdo-sploh-ima-vecino-v-parlamentu/581755|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-27|language=sl}}</ref> LMŠ, SD, Levica in SAB so 26. septembra 2021 podpisale Sporazum o povolilnem sodelovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicijski četverček podpisal sporazum o povolilnem sodelovanju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/opozicijski-cetvercek-bo-podpisal-sporazum-o-volilnem-sodelovanju/|website=N1|date=2021-09-28|accessdate=2022-02-02|language=sl-SI}}</ref> === Prihod Roberta Goloba in volitve === 24. januarja je [[Robert Golob]], eden od omenjanih vstopnikov v državno politiko, napovedal kandidaturo za predsednika stranke [[Stranka zelenih dejanj|Zelena dejanja]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Golob bo v sredo kandidiral za predsednika stranke Z.dej, KUL ga vabi na pogovor|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-bo-v-sredo-kandidiral-za-predsednika-stranke-z-dej-kul-ga-vabi-na-pogovor/609789|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-01-24|language=sl}}</ref> Predsedniki strank koalicije KUL Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek so mu ob tem poslali vabilo na skupni pogovor.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Golob bo v sredo kandidiral za predsednika stranke Z.dej, KUL ga vabi na pogovor|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-bo-v-sredo-kandidiral-za-predsednika-stranke-z-dej-kul-ga-vabi-na-pogovor/609789|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-01-24|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]], ki so potekale 24. aprila 2022, sta se v parlament prebili le stranki Socialni demokrati, ki prejela 7 poslanskih mest, in Levica, ki jih je prejela 5 in postali najmanjši parlamentarni stranki. Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek sta iz državnega zbora izpadli. Število poslanskih mest Koalicije ustavnega loka se je tako z 41 zmanjšalo na [[ducat]].<ref>{{Navedi splet|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-06|language=sl}}</ref> Gibanje Svoboda, ki sicer ni del KUL, je prejela 41 poslanskih mest. Po volitvah je [[Robert Golob]] napovedal, da bi lahko v njegovi vladi sodelovala tudi vodji izpadlih strank KUL [[Marjan Šarec]] in [[Alenka Bratušek]]. Sprva se ju je omenjalo na ministrskih mestih, kasneje pa kot možna [[Državni sekretar Republike Slovenije|državna sekretarja]]. == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Politika Slovenije|Koalicija ustavnega loka]] qu3mjaimky44vy8wilnd28eno3dg3ih 0 510342 5737192 5625560 2022-08-20T07:19:27Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:2021-08-21 Olaf Scholz 0407.JPG|sličica|[[Olaf Scholz]] med kampanjo]] '''Zvezne volitve v Nemčiji 2021''' so potekale 26. septembra 2021. Volivci so izbirali poslance 20. sklica Bundestaga. Istočasno so potekale tudi [[Nemška zvezna dežela|deželne]] volitve v [[Deželne volitve v Berlinu (2021)|Berlinu]] in [[Deželne volitve v Mecklenburgu-Predpomorjanski (2021)|Mecklenburgu-Predpomorjanski]]. Takratna kanclerka [[Angela Merkel]], ki je bila prvič izvoljena leta [[Nemške zvezne volitve 2005|2005]], se je odločila, da ne bo več kandidirala, kar je bilo prvič, da se aktualni [[Kancler Nemčije|kancler Zvezne republike Nemčije]] ni potegoval za ponovno izvolitev. Največ glasov je prejela Socialdemoratska stranka Nemčije (SPD), katere vodilni kandidat je bil Olaf Scholz. Koalicija CDU/CSU je pristala na drugem mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/veselje-in-razocaranje-v-nemciji-semafor-ali-jamajka.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-12-25}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=German Social Democrats pick Olaf Scholz to run for chancellor|url=https://www.ft.com/content/7765e2da-7199-432a-ab18-234594a8768e|newspaper=Financial Times|date=2020-08-10|accessdate=2021-12-25|first=Erika|last=Solomon}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: V Nemčiji tesna zmaga socialdemokratov pred konservativno unijo|url=https://www.sta.si/2948314/v-nemciji-tesna-zmaga-socialdemokratov-pred-konservativno-unijo|website=www.sta.si|accessdate=2021-12-25}}</ref> == Rezultati == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" | Ideologija ! rowspan="2" | Vodilni kandidat ! rowspan="2" | Vodja(i) ! rowspan="9" | ! colspan="2" | Rezultat 2017 ! rowspan="9" | ! colspan="2" |Rezultati 2021 |- ! {{Brez preloma|Glasovi (%)}} ! Sedeži !{{Brez preloma|Glasovi (%)}} !Sedeži |- | colspan="2" |'''SPD''' |Socialdemokratska stranka Nemčije<br />{{Small|''Sozialdemokratische Partei Deutschlands''}} |[[Socialna demokracija]] |[[Olaf Scholz]] |[[Saskia Esken]] [[Norbert Walter-Borjans]] |20,5 % |{{Composition bar|153|709|#fa3123}} |25,7 % |{{Composition bar|206|709|#fa3123}} |- | rowspan="2" style="text-align:center;" | '''CDU/CSU''' | style="text-align:center;" | '''CDU''' | Krščanskodemokratska unija | rowspan="2" | [[krščanska demokracija]] | rowspan="2" | [[Armin Laschet]] | [[Armin Laschet]] | style="text-align:center;" | 26,8 % | rowspan="2" |{{Composition bar|246|709|black}} |18,9 % | rowspan="2" |{{Composition bar|197|709|black}} |- | style="text-align:center;" | '''CSU''' | Krščanskosocialna unija na Bavarskem<br />{{Small|''Christlich-Soziale Union in Bayern''}} | [[Markus Söder]] | style="text-align:center;" | 6,2 % {{Efn|CSU je prejela 38,8 % glasov na Bavarskem. Nastopa samo na Bavarskem, kjer CDU ne.}} |5,2 % |- | colspan="2" style="text-align:center;" | '''Grüne''' | Zavezništvo 90/Zeleni<br />{{Small|''Bündnis 90/Die Grünen''}} | [[Zelena politika]] | {{Brez preloma|[[Annalena Baerbock]]}}<br />[[Robert Habeck]] | [[Annalena Baerbock]] [[Robert Habeck]] | style="text-align:center;" | 8,9 % |{{Composition bar|67|709|#1a9c2a}} |14,8 % |{{Composition bar|118|709|#1a9c2a}} |- | colspan="2" style="text-align:center;" | '''FDP''' | Svobodna demokratska stranka<br />{{Small|''Freie Demokratische Partei''}} | [[Liberalizem|Klasični liberalizem]] | [[Christian Lindner]] | [[Christian Lindner]] | style="text-align:center;" | 10,7 % |{{Composition bar|80|709|#fae41e}} |11,5 % |{{Composition bar|92|709|#fae41e}} |- | colspan="2" style="text-align:center;" | '''AfD''' | Alternativa za Nemčijo<br />{{Small|''Alternative für Deutschland''}} | [[Populizem|Desni populizem]] | Alice Weidel<br />Tino Chrupalla | [[Jörg Meuthen]] [[Tino Chrupalla]] | style="text-align:center;" | 12,6 % |{{Composition bar|94|709|#0da6d9}} |12,6 % |{{Composition bar|83|709|#0da6d9}} |- | colspan="2" style="text-align:center;" | '''Linke''' | Leva<br />{{Small|''Die Linke''}} | [[Demokratični socializem]] | Janine Wissler Dietmar Bartsch | Janine Wissler<br />{{Brez preloma|[[Susanne Hennig-Wellsow]]}} | style="text-align:center;" | 9,2 % |{{Composition bar|69|709|#a60707}} |4,9 % |{{Composition bar|39|709|#a60707}} |} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.bundeswahlleiter.de/en/bundestagswahlen/2021/ergebnisse.html Uradna spletna stran] (v angleščini) [[Kategorija:2021 v politiki]] [[Kategorija:Politika Nemčije]] ahxn1j3jy044o5jf44wtx8uoypqzk4j 0 510504 5736887 5628257 2022-08-20T06:53:27Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Tutankhamun Mask.JPG|right|250px|thumb| [[Tutankamon]]ova zlata posmrtna maska s kobro (boginja Vadžet) in egiptovskim jastrebom (boginja Nekbet), ki simbolizirata združitev Spodnjega in Gornjega Egipta]] '''Dve gospe''' ([[Egipčanščina|staroegipčansko]] ''nbtj'', včasih prečrkovano v ''nebti'') je egipčanski verski [[evfemizem]] za boginji [[Vadžet]] in [[Nekbet]], zavetnici [[Spodnji Egipt|Spodnjega]] in [[Gornji Egipt|Gornjega Egipta]], ki so ju po združitvi obeh Egiptov v enotno državo častili v celem kraljestvu. Boginji se nista zlili v eno, kot se je zgodilo podobnim božanstvom različnih regij in mest. Boginji sta zaradi pomembnosti svojih vlog obdržali svoja položaja in postali znani kot Dve gospe<ref>Wilkinson, Toby A.H. (1999). ''Early Dynastic Egypt''. Routledge. str. 292.</ref> in zaščitnici združenega Egipta. Po združitvi se je podobi Nekbet (egipčanska kobra) na [[Ureus|''ureu'']] pridružila podoba Vadžet ([[beloglavi jastreb]]) in skupaj sta postali del egipčanske krone. Obe sta bili odgovorni za vzpostavitev zakonov, zaščito vladarjev in egipčanskega podeželja ter spodbujanje miru. ==Evfemizmi in njihovi primeri== Najsvetejša božanstva v egipčanskem panteonu so se pogosto omenjala z evfemizmi ali drugimi evfemističnimi nazivi, včasih v dolgih nizih naslovov, da bi njihova imena prikrili pred sovražniki in neverniki ter izkazali spoštovanje do njihove moči. Primer takšne prakse je mogoče najti v spominskih opisih vojaške kampanje faraona [[Amenhotep III.|Amenhotepa III.]], zapisanih na treh [[Stela (spomenik)|stelah]]. Faraon je na njih omenjen kot Nebmaatra. Stele so iz petega leta njegovega vladanja in so bile najdene blizu [[Asuan]]a in otoka Sai v [[Nubija|Nubiji]]. Uradno poročilo o njegovi vojaški zmagi poudarja njegovo borilno spretnost s tipično hiperbolo, ki so jo uporabljali vsi faraoni, vendar ugotavlja, da sta se mu prikazali Dve gospe, da bi mu svetovali in ga posvarili pred poveljnnikom kuške vojske: [[Slika:PartOfAMenat-HariesisStandsBySehkmetFlankedByWadjetAndNekhbet.png|thumb|left|250px|Del [[Hator|Menatine]] obredne ogrlice, na katerem je prikazan obred pred kipom boginje [[Sekmet]]. Prosilec ima v rokah obredni [[menat]] in [[sistrum]]. Ob njima sta boginja Vadžet kot kobra in boginja Nekbet kot beloglavi jastreb, simbola Spodnjega in Gornjega Egipta (okoli 870 pr. n. št., Berlin, Altes Museum, kataloška številka 23733).]] : ''Kraljevsko leto 5, tretji mesec poplave, 2. dan. ... se pojavita Dve gospe, ki [vzpostavljata] zakone in [pomirjata] obe deželi... [kralju] Gornjega in Spodnjega Egipta, Nebmaatri, nasledniku Raja, sinu Raja [Amenhotepu, vladarju Teb]... sta prišel povedat: "Propadli podli Kuš je v svojem srcu načrtoval upor." [Faraon] je [svojo vojsko] vodil do zmage; dokončal jo je v svoji prvi zmagoviti akciji. [Faraon] jih je dosegel kot sokolov udarec s krilom ... Iheni, hvalisavec sredi vojske, ni [pre]poznal leva, ki je bil pred njim. Nebmaatra je bil lev s strašnimi očmi, čigar kremplji so zgrabili podli Kuš, ki je poteptal vse svoje poglavarje v njihovih dolinah, pri čemer so bili vrženi v krvi eden na drugega.''<ref>Urk. IV 1665-66.</ref> Omemba leva s strašnimi očmi je še en evfemizem, povezan s silovito boginjo vojne Sekmet, ki je v bitki varovala faraona, premagala njegove sovražnike in prinesla zmago. Boginja je prikazana kot levinja, faraon kot vojak pa naj bi bil njen sin, torej lev. Bastet je bila njena dvojnica v drugem delu Egipta. Po združitvi Egipta je Sekmet ostala silovita bojevnica, Bastet pa so dodelili drugo vlogo v egipčanskem panteonu. Ra, Vadžet in Nekbet so bila najmočnejši zavetniki Starega Egipta. S tega poloćaja jih ni nikoli izpodrinilo nobeno drugo božanstvo niti v obdobjih vzponov in padcev Egipta niti pod faraoni, ki so izbrali drugega osebnega zavetnika, niti v obdobju, v katerem je izjemno zrasla moč Amonovega templja, niti med selitvami prestolnic. Uporaba podobe boginj zavetnic v [[Ureus|ureu]] se je ohranila tudi v času vladavine [[Ehnaton]]a, ki je poskušal zatreti čaščenje vseh božanstev, razen njegovega osebnega izbranca [[Aton]]a. Njegovo ime ''hebti'' ali ''nebti'' je bilo izpeljano iz korena z obema gospema, kot je razvidno iz hierografske slike Ehnatonovega ''nebti'' imena, ki se glasi Vernesitemahetaten in bi se lahko prevedlo kot "On od dveh gospa, veliki vladar v Ehnatonu". Ehnaton se po tem ni razlikoval od nobenega drugega faraona. Pomembnost teh tradicionalnih božanstev se je prefinjeno ohranila tudi v času njegove vladavine, ko je poskušal zlomiti moč Amonovega templja. Po koncu njegove vladavine so se takoj obnovili prejšnji verski običaji, ki so jih sprejeli tudi kasnejši tuji vladarji in so se v celoti ohranili do propada [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. ==Ime ''nebti''== {{glavni|Nebti}} [[Slika:Semerkhet Vase.jpg|thumb|right|250px|Vaza iz alabastra z imenom ''nebti'' faraona [[Semerket]]a (vladal okoli 2920 pr. n. št.) je najstarejša znana raba tega imena ]] <hiero>G16</hiero> Ime ''nebti'', ki dobesedno pomeni "dve gospe", je del standardnrga naslova egipčanskega faraona. Ime je bilo povezano boginjama zavetenicama Gornjega in spodnjega Egipta: Ime nebti je prvi uporabil faranon [[Prva egipčanska dinastija|Prve dinastije]] [[Semerket]] okoli leta 2920 pr. n. št.<ref>''"two ladies"''. www.digitalegypt.ucl.ac.uk. Pridobljeno 17. marca 2018.</ref> Popolnoma neodvisno je postalo šele v [[Dvanajsta egipčanska dinastija|Dvanajsti dinastiji]], ki je začela vladati leta 1991 pr. n. št. Ime običajno ni bilo uokvirjeno v [[Kartuša|kartuši]] ali [[Serek|sereku]], ampak se je vedno začelo s [[hieroglif]]oma jastreba in kobre, ki sedita vsak na svoji košari. Naslednji del naslova je bil odvisen od faraona in se je bral "On ali Ona od Dveh gospa<ref>Wilkinson, Richard H. (2012). ''Tausret: Forgotten Queen & Pharaoh of Egypt''. Oxford University Press. ISBN 978-0199740116. Pridobljeno 24. oktobra 2016.</ref> in ostali del naslova". Prevodi imena ''nebti'' faraonov so pogosto skrajšani. Izpuščajo se fraze pred začetkom imena, ki otržujejo popolno razumevanje naslova. ==Antropomorfna ptolemajska predstavitev== [[Hor]]ov tempelj v [[Edfu]]ju je bil zgrajen na vrhu ruševin starejšega templja v času [[Ptolemajci|Ptolemajske dinastije]] (vladala 237 pr. n. št. - 57 pr. n. št.) med vladanjem [[Kleopatra VII.|Kleopatre VII.]] Kleopatra je bila zadnja faraonka, preden je bil Egipt vključen v [[Rimsko cesarstvo]]. Na reliefu na templju sta prikazani obe boginji, ki kronata ptolemajskega faraona z dvojno krono, sestavljeno iz njunih kron. Dve gospe sta upodobljeni kot ženski, na enak način kot nekatere druge staroegipčanske boginje. Na pokrivalih obeh boginj na reliefu so podobe, neskladne s starimi izročili, saj je bil jastreb povezan samo z eno od njiju. Ptolemajski grški vladarji so privzeli staroegipčansko izročilo, vendar s svojimi interpretacijami in slogi in občasnim uvajanjem novih konceptov, ki so temeljili na grškem izročilu. Grška in rimska verska prepričanja so bila značilno manj zoomorfna kot staroegipčanska. Izvirne egipčanske boginje so pogosto upodobljene z glavo živali, ki je poudarila njihovo naravo. ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{cite book | author= Allen, James P. | year= 1999 | title= Middle Egyptian: An Introduction to the Language and Culture of Hieroglyphs | publisher= Cambridge University Press | location= New York | isbn=0-521-77483-7 }} *{{cite book |author1=Dodson, Aidan Mark |author2=Dyan Hilton |name-list-style=| year= 2004 | title= The Complete Royal Families of Ancient Egypt | publisher= The American University in Cairo Press and Thames and Hudson | location= Cairo, London, and New York | isbn=977-424-878-3 }} *{{cite book | author= Gardiner, Alan Henderson | year= 1957 | title= Egyptian Grammar; Being an Introduction to the Study of Hieroglyphs | edition=3rd | publisher= Griffith Institute | location= Oxford }} *{{cite book | author= Quirke, Stephen G. J. | year= 1990 | title= Who Were the Pharaohs? A History of Their Names with a List of Cartouches | publisher= British Museum Publications Limited | location= London }} *{{cite journal | author=Schneider, Thomas | title=Zur Etymologie der Bezeichnung 'König von Ober- und Unterägypten' | journal=Zeitschrift für ägyptische Sprache und Altertumskunde | year=1993 | volume=120| issue=2 | pages=166–181 | doi=10.1524/zaes.1993.120.2.166 | s2cid=193377499 }} *{{cite book | author= von Beckerath, Jürgen | author-link= | year= 1999 | title= Handbuch der ägyptischen Königsnamen | edition=2. | publisher= Verlag Philipp von Zabern | location= Mainz am Rhein }} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Staroegipčanska mitologija]] osx55memxp2yel4rkx22cc9te53wi9n 0 510662 5737146 5636865 2022-08-20T07:15:21Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}}{{Infopolje Oseba}} '''John McDowell''', [[Južnoafričani|južnoafriški]] [[Filozofija|filozof]] in profesor, * [[7. marec]] [[1942]], [[Boksburg]] John McDowell je Južnoafriški filozof in profesor, rojen 7. marca 1942 v Boksburgu. Diplomiral je leta 1962 na University of Zimbabwe, nato je leta 1963 začel študij v Oxfordu. Ponovno je diplomiral leta 1965, magistriral pa 1969. Med leti 1966 in 1986 je na Oxfordski univerzi tudi poučeval. Zatem se je pridružil univerzi v Pittsburghu, kjer poučuje še danes. V času svoje profesure je gostoval na mnogih univerzah širom ZDA. McDowell je bil leta 2010 eden od treh prejemnikov nagrade za izjemne dosežke fundacije Andrew W. Mellon in je član tako Ameriške akademije za umetnost in znanost kot Britanske akademije. Tekom življenja sta nanj močno vplivala David Wiggins in Sir Peter Frederick Strawson, pri kasnejših delih pa tudi Wilfrid Stalker Sellars. Mnoge motive svojih del je dobil pri sodelavcih, še posebej od Roberta Brandoma. V svojih delih se je poskušal upreti vplivu tega, kar meni, da je zgrešena, reduktivna oblika filozofskega naturalizma, ki prevladuje v delu njegovih sodobnikov, zlasti v Severni Ameriki. Filozofijo je McDowell razumel kot nekakšno »terapijo«, kar je razumel kot obliko kvietizma, čeprav je tekom kariere večkrat poudaril, da ni kvietist. Z vzponom moderne znanosti se je pojavil pogled na svet, ki je drugačen od vsakdanjega življenja, pogled, ki ga včasih opisujejo kot »pogled od nikoder«. Trdi, da je bil ta pogled možen po zaslugah boljšega naravoslovnega razumevanja. Je zagovornik tega, da vsako pravilo in ukaz potrebuje pravilno interpretacijo ter razumevanje – brez tega sta neuporabna in nerazumljiva. Zapisal je, da imajo sodobni filozofi napačno predstavo o praktičnem razumu, ki temelji na njihovem znanstvenem razumevanju narave, in da jih je ta koncept zaslepil. Trdi, da je bistvo razumevanja vključuje sposobnost sprejemanja objektivnih moralnih dejstev, kjer se ta slednja sposobnost – tako kot sposobnost sprejemanja nemoralnih dejstev. == Zgodnje delo == McDowellovo najzgodnejše objavljeno delo je bilo o antični filozofiji in je vključevalo predvsem prevod in komentar Platonovega Theaetetusa. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil aktiven pri Davidsonovem projektu zagotavljanja semantične teorije za naravni jezik, pri čemer je z Garethom Evansom souredil zvezek esejev z naslovom Resnica in pomen. McDowell je leta 1982 uredil in izdal Evansovo vplivno posmrtno knjigo The Variety of Reference. V svojem zgodnjem obdobju je bil McDowell močno vpleten tako v razvoj Davidsonovega semantičnega programa kot tudi v medsebojni spor med tistimi, ki jemljejo jedro teorije, ki lahko igra vlogo teorije pomena, da vključuje razumevanje pogojev resnice in tiste, kot je Michael Dummett, ki so trdili, da mora jezikovno razumevanje v svojem jedru vključevati razumevanje pogojev uveljavljanja. Če naj bi, je trdil Dummett, jedro teorije, ki bo opravljala dolžnost za teorijo pomena, predstavljalo govorčevo razumevanje, potem mora biti to razumevanje nekaj, kar govornik lahko manifestira. McDowell je proti temu Dummettovemu pogledu in njegovemu razvoju s strani sodobnikov, kot je Crispin Wright, trdil, da ta trditev ne predstavlja, kot je Dummett domneval, wittgensteinovske zahteve glede teorije pomena in da temelji na sumljivi asimetriji med dokazi za izraze duha v govoru drugih in tako izražene misli. Ta poseben argument odraža McDowellovo širšo zavezanost ideji, da ko razumemo druge, to počnemo iz "znotraj" lastnih praks: Wright in Dummett sta obravnavana, kot da trditve o razlagi potiskata predaleč in kot da nadaljujeta projekt Willarda Van Ormana Quinea o razumevanje jezikovnega vedenja z "zunanje" perspektive. V trditvi, da verodostojna percepcija in neresnična percepcija nimata najvišjega skupnega dejavnika, je vidna rdeča nit, ki teče skozi celotno McDowellovo delo in sicer pogled na ideje kot ločene le v svojem družbenem in fizičnem okolju, tako imenovani eksternalizem o duševnem. McDowell zagovarja poleg splošnega eksternalizma o duševnem tudi specifično tezo o razumevanju demonstrativnih izrazov kot tako imenovanih "singularnih" ali "Russellovskih" misli o določenih predmetih, ki odražajo vpliv na njegove poglede o Garethu Evansu. V skladu s tem stališčem, če domnevni predmet, ki ga je izbral demonstrativno, ne obstaja, takšna misel, odvisna od objekta, ne more obstajati – v najbolj dobesednem pomenu ni je na voljo za mišljenje. == Teorija vrednosti == Vzporedno z razvojem tega dela o umu in jeziku je McDowell pomembno prispeval tudi k moralni filozofiji, zlasti metaetičnim razpravam o naravi moralnih razlogov in moralni objektivnosti. Razvil je pogled, ki je postal znan kot sekundarni lastninski realizem oz. teorija občutljivosti ali moralnega čuta. Teorija deluje prek naprave idealno krepostnega agenta: tak agent ima dve povezani zmogljivosti. Ima prave koncepte in pravilno razumevanje le-teh, da razmišlja o situacijah, v katerih se znajde, ko pride do moralnih prepričanj. Drugič, za takšno osebo moralna prepričanja samodejno prevladajo nad drugimi razlogi, ki jih ima in "utišajo", kot pravi McDowell. Prepričan je, da je to najboljši način za zajem tradicionalne ideje, da so moralni razlogi posebej avtoritativni. McDowell zavrača Humeovsko teorijo, ki pravi, da je vsako namerno dejanje rezultat kombinacije prepričanja in želje, pri čemer prepričanje pasivno zagotavlja predstavo, želja pa motivacijo. McDowell, ki sledi Thomasu Nagelu, meni, da zaznavanje okoliščin (tj. njeno prepričanje) krepostnega agenta opravičuje tako dejanje kot željo. Da bi razumeli željo, moramo razumeti okoliščine, ki jih je agent doživel in ki so ga prisilile k ukrepanju. Torej, čeprav je Humeanova teza glede razlage resnična, ni resnična glede strukture utemeljitve – nadomestiti jo je treba z Nagelovo teorijo motivirane želje. V tem poročilu je implicitna teorija o metafizičnem statusu vrednot: moralni agenti oblikujejo prepričanja o moralnih dejstvih, ki so lahko naravnost resnična ali napačna. Vendar pa dejstva sama, tako kot dejstva o barvnih izkušnjah, združujejo antropocentričnost z realizmom. Na svetu ni vrednot za opazovalce, na primer za opazovalca, ki nima človeškega interesa za moralo. Vendar v tem smislu na svetu ni tudi barv, vendar ne moremo zanikati, da so barve prisotne v naših izkušnjah in potrebne za dobre razlage v našem zdravorazumskem razumevanju sveta. Preizkus resničnosti lastnosti je, ali se uporablja v sodbah, za katere so razviti standardi racionalne argumentacije in ali so potrebne za razlago vidikov naše izkušnje, ki so sicer nerazložljivi. McDowell meni, da moralne lastnosti opravijo oba testa. Obstajajo uveljavljeni standardi racionalnega argumenta in moralne lastnosti sodijo v splošni razred tistih lastnosti, ki so hkrati antropocentrične, a resnične. Povezava med McDowellovo splošno metafiziko in to posebno trditvijo o moralnih lastnostih je, da je treba vse trditve o objektivnosti postavljati z notranje perspektive naših dejanskih praks, dela njegovega stališča, ki ga vzame iz poznejšega Wittgensteina. Izven naših najboljših teorij mišljenja in jezika, ni nobenega stališča, s katerega bi lahko razvrstili sekundarne lastnosti kot "drugorazredne" ali "manj resnične" od lastnosti, ki jih opisuje zrela znanost, kot je na primer fizika. Označevanje mesta vrednot v našem svetovnem nazoru po McDowellovem mnenju ne pomeni, da bi jih znižali kot manj resnične kot govor o kvarkih ali Higgsovem bozonu. == Poznejše delo == Poznejše delo: »Mind and World« (1994) McDowellovo kasnejše delo odraža vpliv Rortyja in Sellarsa; tako »Mind and World« kot predavanja Woodbridge se osredotočajo na široko kantovsko razumevanje intencionalnosti, sposobnosti uma, da predstavlja. Pod vplivom Sellarsove slavne diagnoze »mita o danem« v tradicionalnem empirizmu je McDowellov cilj v »Mind and World« razložiti, kako smo pasivni v svojem zaznavnem doživljanju sveta, a aktivni pri njegovi konceptualizaciji. V svojem poročilu se skuša izogniti kakršni koli povezavi z idealizmom in razvije poročilo o tem, kar je Kant imenoval »spontanost« naše presoje v zaznavni izkušnji. Mind and World zavrača reduktivno naturalistično poročilo: tisto, kar McDowell imenuje "plešasti naturalizem". Temu nasprotuje s svojo lastno »naturalistično« perspektivo, v kateri so značilne sposobnosti uma kulturni dosežek naše »druge narave«, ideje, ki jo je prilagodil iz Gadamerja. Knjigo sklene s kritiko Quinovega ozkega pojmovanja empirične izkušnje in tudi s kritiko pogledov Donalda Davidsona na verovanje kot inherentno verodostojno, pri čemer Davidson igra vlogo čistega koherentista. V svojem poznejšem delu McDowell zanika obstoj kakršna koli filozofske uporabnosti ideje o nekonceptualni vsebini – ideje, da naša izkušnja vsebuje predstave, ki niso konceptualno strukturirane. Začenši s skrbnim branjem Sellarjevega »mita o danem«, trdi, da moramo ločiti uporabo konceptov v izkušnji od vzročne razlage predpogojev izkušnje. Trdi, da je ideja »nekonceptualne vsebine« filozofsko nesprejemljiva, ker presega mejo med njima. To zanikanje nekonceptualne vsebine je sprožilo precejšnje razprave, ker so drugi filozofi trdili, da znanstveni prikazi našega duševnega življenja (zlasti v kognitivnih znanostih) potrebujejo to idejo. == Opombe in reference == # De Gaynesford, M. (2004) ''John McDowell''. Cambridge, U.K., and Malden, MA: Polity Press. #John McDowell, ''Mind and World''. Harvard University Press, 1994. # Mellon, A.W. (2010). ''Distinguished Achievement Awards''. The Andrew W. Mellon Foundation # McDowell, J. (1979), "''Virtue and Reason''", ''The Monist.'' # Nagel, T. (1970), ''The Possibility of Altruism.'' Oxford University Press. # Thornton, T. (2009) ''Review: New books by John McDowell'' , The philosopher's magazine. == Sklici == {{Sklici}}{{Normativna kontrola}} g4xmkspiw0e5iylwnsr7bhvvc1ufbfc 0 510778 5736939 5630989 2022-08-20T06:57:34Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Drugbox | IUPAC_name = ''N''-(3-{[5-(4-klorofenil)-1''H''-pirolo[2,3-b]piridin-3-il]karbonil}-2,4-difluorofenil)propan-1-sulfonamid | verifiedrevid = 432742697 | image = | image2 = Vemurafenib ball-and-stick model.png | width = 230 <!--Clinical data--> | pronounce = vemurafeníb<ref name=MS/> | tradename = Zelboraf | Drugs.com = {{Drugs.com|monograph|vemurafenib}} | MedlinePlus = a612009 | licence_EU = yes | licence_US = Vemurafenib | pregnancy_AU = D | pregnancy_US = D | legal_AU = S4 | legal_CA = Rx-only | legal_UK = POM | legal_US = Rx-only | routes_of_administration = [[peroralna pot uporabe|skozi usta]] ([[tableta|tablete]]) <!--Identifiers--> | IUPHAR_ligand = 5893 | DrugBank = DB08881 | CAS_number = 918504-65-1 | ATC_prefix = L01 | ATC_suffix = EC01 | PubChem = 42611257 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 24747352 | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D09996 | ChEMBL = 1229517 | UNII = 207SMY3FQT | synonyms = PLX4032, RG7204, RO5185426 | PDB_ligand = 032 <!--Chemical data--> | C=23 | H=18 | Cl=1 | F=2 | N=3 | O=3 | S=1 | smiles = CCCS(=O)(=O)Nc1ccc(F)c(c1F)C(=O)c2c[nH]c3c2cc(cn3)c4ccc(Cl)cc4 | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C23H18ClF2N3O3S/c1-2-9-33(31,32)29-19-8-7-18(25)20(21(19)26)22(30)17-12-28-23-16(17)10-14(11-27-23)13-3-5-15(24)6-4-13/h3-8,10-12,29H,2,9H2,1H3,(H,27,28) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = GPXBXXGIAQBQNI-UHFFFAOYSA-N }} '''Vemurafeníb''', pod zaščitenim imenom '''''Zelboraf''''', je [[protirakavo zdravilo]] za zdravljenje [[melanom]]a (vrste kožnega raka). Spada v skupino [[mala molekula|malih molekul]] in deluje kot zaviralec onkogene mutantne [[serin/treonin kinaza|serin/treonin kinaze]] ([[B-Raf-kinaza|B-Raf-kinaze]]), ki je pogosta v celicah malignega melanoma.<ref name=MS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/8320394/vemurafenib?query=vemurafenib&SearchIn=All, vpogled: 5. 1. 2022.</ref><ref name="pmid20823850">{{PDB|3OG7}}; {{cite journal |vauthors=Bollag G, Hirth P, Tsai J, Zhang J, Ibrahim PN, Cho H, Spevak W, Zhang C, Zhang Y, Habets G, etal | title = Clinical efficacy of a RAF inhibitor needs broad target blockade in BRAF-mutant melanoma | journal = Nature | volume = 467| issue = 7315| pages = 596–599|date=September 2010 | pmid = 20823850 | doi = 10.1038/nature09454 | pmc = 2948082 | bibcode = 2010Natur.467..596B }}</ref> Vemurafenib podaljša [[preživetje]] bolnikov, zaradi razvoja [[odpornost proti zdravilu|odpornosti proti zdravilu]] pa ne vodi do daljšega kliničnega odziva ali ozdravitve.<ref>Prunk Zdravković, Tanja, Lunder, Mojca, Ferk, Polonca (2014). Vloga prenašalca ABCB5 v iniciaciji, invaziji in zasevanju malignega melanoma in možnosti razvoja novih tarčnih učinkovin. Farmacevtski vestnik, letnik 65, številka 5, str. 361-367.</ref> == Klinična uporaba == Vemurafenib je odobren za samostojno zdravljenje odraslih bolnikov z neresektabilnim ali razsejanim [[melanom]]om, s pozitivno mutacijo [[BRAF V600]]. Pred uporabo vemurafeniba je treba z validirano preiskavo potrditi, da bolnikov tumor vsebuje omenjeno mutacijo.<ref name=SPC_Zelboraf>https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/zelboraf-epar-product-information_sl.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila Zelboraf, vpogled: 5. 1. 2022.</ref> == Mehanizem delovanja == Vemurafenib je t. i. [[mala molekula]], ki spada med [[zaviralci tirozin kinaz|zaviralce tirozin kinaz]] in se specifično veže in selektivno zavre [[kinaza BRAF|kinazo BRAF]] z mutacijo V600.<ref name=Ocvirk/> Mutacije v genu BRAF povzročijo konstitutivno aktivacijo beljakovine BRAF, kar lahko spodbudi proliferacijo celic brez pridruženih [[rastni dejavnik|rastnih dejavnikov]]. Vemurafenib močno zavira BRAF kinaze z aktivacijo mutacij kodona 600.<ref name=SPC_Zelboraf/> Okoli 50 % bolnikov z melanomom ima mutacijo BRAF V600.<ref name=Ocvirk>Ocvirk J. Sistemsko zdravljenje melanoma. Onkologija, leto XVII, št. 2, december 2013: 129–131.</ref> == Neželeni učinki == Zelo pogosti [[neželeni učinek|neželeni učinki]] zdravila vemurafenib, ki se pojavijo pri več kot 10 % bolnikov, so [[izpuščaj]], [[srbenje]], suha ali luskasta koža ter druge težave s kožo, vključno z [[bradavica]]mi, [[ploščatocelični karcinom kože]], [[sindrom roka-noga]] (rdečica, luščenje kože ali mehurji na rokah in stopalih), sončne opekline ter večja občutljivost za sončno svetlobo, izguba teka, [[glavobol]], spremenjeno zaznavanje okusov, [[driska]], [[zaprtost]], [[slabost]] in [[bruhanje]], izpadanje las, bolečine v sklepih, mišicah, kosteh, okončinah in/ali hrbtu, [[utrujenost]], [[omotica]], [[vročina]], [[otekanje]] (zlasti v nogah), [[kašelj]].<ref name=SPC_Zelboraf/> Pri sočasni ali zaporedni uporabi vemurafeniba in [[obsevanje|obsevanja]] je potrebna previdnost, saj lahko pride do vnetnih reakcij na mestu obsevanja in povečane občutljivosti na obsevanje. Večina primerov vnetne reakcije je sicer omejena na kožo, lahko pa prizadene tudi notranje organe, kar je lahko smrtno.<ref name=SPC_Zelboraf/> == Zgodovina == Ameriški [[Urad za prehrano in zdravila]] je vemurafenib odobril za klinično uporabo avgusta 2011,<ref>{{cite press release |url=http://www.gene.com/gene/news/press-releases/display.do?method=detail&id=13567 |title=FDA Approves Zelboraf (Vemurafenib) and Companion Diagnostic for BRAF Mutation-Positive Metastatic Melanoma, a Deadly Form of Skin Cancer |publisher=Genentech |access-date=2011-08-17}}</ref> [[Evropska agencija za zdravila]] pa je dovoljenje izdala februarja 2012.<ref>{{cite web | title = First Personalized Cancer Medicine Allows Patients with Deadly Form of Metastatic Melanoma to Live Significantly Longer | url = http://oncozine.com/profiles/blogs/first-personalized-cancer-medicine-allows-patients-deadly-form-of | author = Hofland P | work = Onco'Zine | publisher = The International Cancer Network | date = 20. 2. 2012 | access-date = 18. 2. 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120411134824/http://oncozine.com/profiles/blogs/first-personalized-cancer-medicine-allows-patients-deadly-form-of | archive-date = 11. 4. 2012 | url-status = dead | df = mdy-all }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zaviralci tirozin kinaz]] ntarnwfky5blocwlc1blc3chdxgevf5 0 511272 5736783 5649340 2022-08-20T06:43:26Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:LakeBogoria.jpg|thumb|Jezero Bogoria]] '''Velika riftna dolina''' je del znotrajcelinskega sistema grebenov, ki poteka skozi [[Kenija|Kenijo]] od severa proti jugu. Je del Gregoryjevega rifta, vzhodne veje [[Veliki tektonski jarek|Velikega tektonskega jarka]], ki se začne v Tanzaniji na jugu in se nadaljuje proti severu v Etiopijo.<ref>{{cite journal|last=Chorowicz|first=Jean|title=The East African Rift System|journal=Journal of African Earth Sciences|date=10 November 2005|volume=43|issue=1–3|pages=379–410|doi=10.1016/j.jafrearsci.2005.07.019|bibcode=2005JAfES..43..379C}}</ref> Nastal je na "kenijski kupoli", geografskem dvigu, ki je nastal zaradi interakcije treh glavnih tektonskih plošč: arabske, nubijske in somalske plošče.<ref>{{cite journal|last=Corti|first=Giacomo|title=Evolution and characteristics of continental rifting: Analog modeling-inspired view and comparison with examples from the East African Rift System|journal=Tectonophysics|date=February 2012|volume=522|pages=1–33|doi=10.1016/j.tecto.2011.06.010|bibcode=2012Tectp.522....1C}}</ref> V preteklosti so ga videli kot del Velikega tektonskega jarka, ki je potekal od [[Madagaskar]]ja do [[Sirija|Sirije]]. Večina doline spada v nekdanjo provinco Rift Valley. Dolina vsebuje hribovje Cherangani in verigo [[vulkan]]ov, od katerih so nekateri še vedno aktivni. Podnebje je blago, s temperaturami običajno pod 28 °C. Največ dežja pade v obdobju marec–junij in oktober–november.{{sfn|Firestone|2009|p=151}} Hribovje Tugen zahodno od jezera Baringo vsebuje fosile, ohranjene v tokovih lave iz obdobja pred 14 do 4 milijoni let. Tu so našli ostanke mnogih hominidov, prednikov ljudi.{{sfn|Firestone|2009|p=23}} [[File:Cherubei Villege, Mt. Elgon, Kenya.jpg|thumb| Pogled na Ugando iz vasi Cherubei, Kenija]] == Lastnosti == [[File:Kenya Rift Valley volcanoes and lakes.svg|thumb|Glavni vulkani in jezera v riftni dolini]] Dolina je na vzhodu in zahodu obrobljena s strmimi pobočji. Tla razbijajo vulkani, nekateri so še aktivni, in vsebuje vrsto jezer. Nekatera tla so andisoli, rodovitna tla iz relativno nedavne vulkanske dejavnosti. [[Turkansko jezero]] zaseda severni konec Velike riftne doline v Keniji. V jezeru so tudi vulkani. Dolina Suguta ali Suguta Mud Flats je sušni del Velike riftne doline neposredno južno od Turkanskega jezera. V dolino južno od Sugute se razprostira [[ščitni vulkan]] Emuruangogolak, južneje pa se iz dna doline dvigata gora Silali in Paka. Paka je ščitni vulkan z razširjeno geotermalno dejavnostjo. Južno od Pake so gora Korosi, jezero Baringo in jezero Bogoria. Menengai je ogromen ščitni vulkan v dnu doline s [[kaldera|kaldero]], ki je nastala pred približno 8000 leti. Gleda na jezero Nakuru na jugu. Ta regija vključuje tudi jezero Elementaita, goro Kipipiri in jezero Naivasha. Narodni park Vrata pekla leži južno od jezera Naivasha.<ref>{{Cite book|last=Scoon|first=Roger N.|title=Geology of National Parks of Central/Southern Kenya and Northern Tanzania: Geotourism of the Gregory Rift Valley, Active Volcanism and Regional Plateaus|publisher=Springer|year=2018|isbn=9783319737850|pages=186}}</ref> V zgodnjih 1900-ih je izbruhnila gora [[Mount Longonot]] in okoli Vrat pekla je še vedno čutiti pepel. Mount Longonot je mirujoči [[stratovulkan]], ki leži jugovzhodno od jezera Naivasha. [[Mount Suswa]] je ščitni vulkan med Narokom in Nairobijem. Tokovi lave iz najnovejših izbruhov še vedno niso pokriti z vegetacijo in morda niso stari več kot sto let. Jezero Magadi je najbolj južno jezero v riftni dolini v Keniji, čeprav severni konec [[jezero Natron|jezera Natron]] v [[Tanzanija|Tanzaniji]] sega v Kenijo. Pobočje Elgeyo je del zahodne stene. Dolina Kerio leži med hribovjem Tugen in pobočjem Elgeyo na nadmorski višini 1000 metrov. Na območju doline Kerio so velika nahajališča [[fluorit]]a. Južneje je Mau, strma naravna pečina, visoka približno 1000 m, ki poteka vzdolž zahodnega roba Velike riftne doline okoli jezera Naivasha. Še južneje je Ngurumansko pobočje dolgo približno 50 kilometrov in je raztegnjeno v smeri S-Z. Njegov severni rob je približno 120 kilometrov jugozahodno od [[Nairobi]]ja, medtem ko je južni rob blizu tanzanijske meje, na severozahodnem vogalu jezera Natron. Pogorje Aberdare tvori del vzhodnega roba Velike riftne doline severno od Nairobija. Gora Satima leži na severnem koncu pogorja Aberdare in je njihova najvišja točka, gora Kinangop na južnem koncu pa je druga najvišja. Gore tvorijo greben med tema dvema vrhovoma. Hribovje Ngong so vrhovi v grebenu vzdolž vzhodnega dela doline, ki je jugozahodno blizu Nairobija. == Jezera == {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = Jezera Velikega tektonskega jarka</br>Kenya Lake System in the Great Rift Valley | image = Lake bogoria.jpg | image_upright = 1.2 | caption = Jezero Bogoria, eno od glavnih jezer v Veliki riftni dolini | location = provinca Rift Valley, [[Kenija]] | includes = {{flatlist| #jezero Elementaita #Jezero Nakuru #Jezero Bogoria }} | criteria = {{UNESCO WHS type|(vii), (ix), (x)}}(vii), (ix), (x) | ID = 1060rev | coordinates = {{coord|00|26|33|N|36|14|24|E|display=inline,title|type:landmark|format=dms}} | year = 2011 | area = 32.034 ha | buffer_zone = 3.581 ha | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site| child = yes | WHS = Narodni parki [[Turkansko jezero|Turkanskega jezera]] | Criteria = Naravno: viii, x | ID = 801bis | Year = 1997 | Extension = 2001 }} | locmapin = Kenya | map_caption = }} Kenija je dom 64 (9,50 %) vseh jezer na afriški celini.{{sfn|Singh|2006|p=2}} Osem od teh sestavlja glavna jezera v kenijski riftni dolini. Od severa proti jugu so imena teh jezer Turkansko jezero, jezero Logipi, jezero Baringo, jezero Bogoria, jezero Nakuru, jezero Elmenteita, jezero Naivasha in jezero Magadi.{{sfn|Firestone|2009|p=151}} Od teh osmih sta samo jezeri Baringo in Naivasha s sladko vodo.{{sfn|Britton|Harper|2006|p=334}} Turkansko jezero, na severnem koncu doline, je dolgo 250 kilometrov, široko med 15 in 30 kilometri in je največ 125 metrov globoko.{{sfn|Anadón|Cabrera|Kelts|1991|p=6}} Večina drugih jezer je plitvih in slabo dreniranih, zato so postala alkalna. Imajo vode, bogate z modro-zelenimi algami, ki hranijo ličinke žuželk, majhne rake in male plamence (''Phoeniconaias minor''). Ličinke in raki so hrana za ribe in velikega flaminga (''Phoenicopterus roseus''). Ugotovljeno je bilo, da množične jate teh ptic vplivajo tudi na usedline ob jezeru. Njihovo število povzroča teptanje mulja na določenih območjih, medtem ko so krmišča zaradi sondiranja kljunov v blatu oksigenirana. Njihove gnezdišča je mogoče tudi ohraniti in cementirati, ko se spremeni gladina vode v jezeru. Te tvorijo nepravilnosti v topografiji ob jezeru.<ref>{{cite journal|last=Scott|first=Jennifer J.|author2=Robin W. Renaut |author3=R. Bernhart Owen |title=Impacts of flamingos on saline lake margin and shallow lacustrine sediments in the Kenya Rift Valley|journal=Sedimentary Geology|date=15 November 2012|volume=277|pages=32–51|doi=10.1016/j.sedgeo.2012.07.007|bibcode=2012SedG..277...32S}}</ref> [[Trona]], mineral izhlapevanja, ki se uporablja za proizvodnjo [[natrijev karbonat|natrijevega karbonata]], se koplje v jezeru Magadi že skoraj 100 let. Proizvede približno 250.000 ton na leto.<ref>{{cite book|title=Evaporites:Sediments, Resources and Hydrocarbons|last=Warren|first=John K.|year=2006|publisher=Springer Berlin Heidelberg|location=New York|isbn=978-3-540-26011-0|page=861|url=https://books.google.com/books?id=ihny39BvVhIC&q=trona+lake+magadi&pg=PA861}}</ref> Drugi dragoceni minerali, kot so [[rubin]]i in rožnati [[safir]]ji, so bili najdeni in izkopani na območjih okoli jezera Baringo. Leta 2004 je bilo zbranih več kot 2 kilograma [[korund]]a.<ref>{{cite journal|last=Blauwet|first=Dudley|author2=B. M. L.|title=New ruby and pink sapphire deposit in the Lake Baringo area, Kenya|journal=Gems & Gemology|date=1 June 2005|volume=41|issue=2|pages=177–178|url=http://connection.ebscohost.com/c/articles/27730085/new-ruby-pink-sapphire-deposit-lake-baringo-area-kenya|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303225722/http://connection.ebscohost.com/c/articles/27730085/new-ruby-pink-sapphire-deposit-lake-baringo-area-kenya|url-status=dead|archive-date=3 March 2016}}</ref> Tri plitva alkalna jezera in okoliška zemljišča sestavljajo kenijski jezerski sistem: jezero Bogoria na 10.700 hektarjih, jezero Nakuru na 18.800 hektarjih in jezero Elementaita na 2534 hektarjih. Ta sistem ima eno najbolj raznolikih populacij ptic na svetu in je dom trinajstih globalno ogroženih vrst ptic. Je pomembno mesto za gnezdenje in razmnoževanje velikih [[rožnati pelikan|rožnatih pelikanov]] in najpomembnejše prehranjevalno območje za male plamence na svetu. Sistem je dom globalno pomembnih populacij [[črnovrati ponirek|črnovratega ponirka]] (''Podiceps nigricollis''), [[afriška žličarka|afriške žličarke]] (''Platalea alba''), [[sabljarka|sabljarke]] (''Recurvirostra avosetta''), [[mali ponirek|malega ponirka]], [[afriški nesit|afriškega nesita]] (''Mycteria ibis''), [[polojnik]]a ''Himantopus himantopus'', [[sivoglavi galeb|sivoglavega galeba]] (''Chroicocephalus cirrocephalus'') in [[črnonoga čigra|črnonoge čigre]] (''Gelochelidon nilotica''). Sistem kenijskih jezer je ključna lokacija na zahodnoazijsko-vzhodnoafriški preletnici, poti, ki ji sledi ogromno število ptic na svoji letni selitvi od gnezdišč na severu do prezimovanja v Afriki. Dežela okoli jezer vključujejo velike populacije [[črni nosorog|črnega nosoroga]], Rothschildove žirafe (''Giraffa camelopardalis rothschildi''), velikega kuduja (''Tragelaphus strepsiceros''), [[lev]]a, [[gepard]]a in [[Afriški hijenski pes|divjih psov]] (''Lycaon pictus''). Jezerski sistem Kenije je obdan s strmim obronkom riftne doline, ki zagotavlja spektakularno ozadje. Druga jezera so jezero Chew Bahir, v severovzhodnem podaljšku. To jezero leži predvsem v Etiopiji, v deževnem obdobju pa sega v Kenijo. Jezero Kamnarok je še eno majhno jezero. == Nevarnost == Ekosistem okoli jezer je ogrožen zaradi turizma in kmetijske rabe. Nekatere od te uporabe so nezakonite, vendar se redko preganjajo. Nezakonite gradnje se ne odpravljajo in ne ukrepajo, da bi jih vrnili v njihovo naravno stanje. Leta 2017 je UNESCO zato pozval kenijsko vlado, naj okrepi svoja prizadevanja za zaščito območja.<ref>{{Internetquelle |autor=UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/soc/3626 |titel=State of Conservation |zugriff=2018-12-08 |sprache=en}}</ref> == Galerija == <gallery widths=200px> File:LakeBaringo.jpg| Jezero Baringo, avgust 1999 File:Gregory002.jpg|Skica Johna Walterja Gregoryja z njegove odprave v vzhodno Afriko leta 1892-3. "[Mount] Kenya from the Kapte Plains west of Machakos" File:Africa6 006.jpg|Velika riftna dolina od blizu Eldoreta v Keniji, jesen 2006 File:Ardea purpurea -Lake Baringo, Great Rift Valley, Kenya -adult and chicks-8.jpg| Odrasla [[orjaška čaplja]] s piščanci v gnezdu ob jezeru Baringo File:Haliaeetus vocifer -Lake Naivasha, Great Rift Valley, Kenya-8.jpg| [[Afriški jezerec]], ki bo ujel ribo v [[jezero Naivasha|jezeru Naivasha]] File:East African Rift Valley, Kenya ISS 2012.jpg|[[Veliki tektonski jarek]], Kenija ISS 2012 File:Flickr - Rainbirder - Born of Fire.jpg|Jezero Bogoria je kavstičen kotel, obdan z [[gejzir]]ji in naseljen z več kot milijon plamenci. File:Longolot.jpg|[[Mount Longonot]] </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Britton, J. Roberts; Harper, D. M. (August 2006). "Length–weight relationships of fish species in the freshwater rift valley lakes of Kenya". Journal of Applied Ichthyology. 22 (4): 334–336. doi:10.1111/j.1439-0426.2006.00769.x. *Anadón, P.; Cabrera, Ll; Kelts, K. R. (1991). Lacustrine facies analysis. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-632-03149-8. *Firestone, Matthew (2009). Kenya. Lonely Planet. ISBN 978-1-74104-773-8. *"HELL'S GATE INTRODUCTION". WebKenya. *"Menengai". Smithsonian. Retrieved 2011-12-26. *Singh, Ashbindu (2006). Africa's Lakes: Atlas of Our Changing Environment. United Nations Environment Programme. ISBN 92-807-2694-3. *"Suswa". Smithsonian. Retrieved 2011-12-26. *UNESCO. "Kenya Lake System in the Great Rift Valley". Retrieved 2011-12-23. == Zunanje povezave == {{Commons category|Kenya lake system in the Great Rift Valley}} * [https://whc.unesco.org/en/list/1060 Jezerski sistem Kenije v Veliki riftni dolini na spletni strani Unescovega centra svetovne dediščine] [[Kategorija:Geografija Kenije]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Keniji]] [[Kategorija:Tektonika plošč]] [[Kategorija:Geologija Afrike]] cyfadkc9t8lw9ck277zok7mnsdce9lc 0 511298 5737215 5730906 2022-08-20T07:20:39Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox River | name = Tana | image = DM-SD-02-04679.jpg | image_caption = Reka Tana leta 1998 | source1 = masiv Mount Kenya | mouth = v zalivu Ungwana, [[Indijski ocean]] {{koord|2|35|56.00|N|40|20|19.00|E|region:RS_type:waterbody|display=inline}} | basin_countries = [[Kenija]] | length = 700 do 1000 km | basin_size = 126.026 km<sup>2</sup | source1_elevation = | mouth_elevation = 0 m | discharge1 = 155 m³/s (Garissi) | map = Kenya - River Tana location map.svg | map_caption = Zemljevid porečja reke Tana }} Približno 1000 km dolga reka '''Tana''' je najdaljša reka v Keniji in daje ime okrožju.<ref name="The Pokomo tribe of Tana River County call it Saana name"=Nakaegawa2012>Nakaegawa T., Wachana C. and KAKUSHIN Team-3 Modeling Group. (2012). "First impact assessment of hydrological cycle in the Tana River Basin, Kenya, under a changing climate in the late 21st Century," [https://www.jstage.jst.go.jp/article/hrl/6/0/6_0_29/_pdf ''Hydrological Research Letters'', 6, pp. 29-34].</ref> Njeno [[porečje]] obsega ok. 126.026 km² in se lahko razdeli na povirje in spodnjo Tano, ki jo sestavlja odsek dolvodno od Kore, kjer reka teče približno 700 km po polsušnih ravnicah.<ref>(Omengo, Fred & Geeraert, Naomi & Bouillon, Steven & Govers, Gerard. (2016). Sediment deposition patterns in a tropical floodplain, Tana River, Kenya. Catena. 143. 57-69. 10.1016/j.catena.2016.03.024.) [https://www.researchgate.net/publication/301291119_Sediment_deposition_patterns_in_a_tropical_floodplain_Tana_River_Kenya]</ref> Njeni pritoki so Thika, Ragati iz Mount Kenye in več manjših rek, ki tečejo le v deževnem obdobju. Reka izvira v gorovju Aberdare zahodno od Nyerija. Sprva teče proti vzhodu, nato pa zavije proti jugu okoli masiva Mount Kenye. Ob reki je bila zgrajena vrsta hidroelektrarn (Hidro postaje Seven Forks ali Shema Seven Forks). Sem spadajo (po kaskadnem vrstnem redu) jez Masinga (zagnan leta 1981 z nameščeno močjo 40 MW), jez Kamburu (1974, 94,20 MW), jez Gitaru (1978, 225,25 MW), jez Kindaruma (1968, 72 MW ) in jez Kiamber (1988, 168 MW).<ref>Adams, W. M. and Hughes, F. M. R. (1986). "The Environmental Effects of Dam Construction in Tropical Africa: Impacts and Planning Procedures," [https://dx.doi.org/10.1016/0016-7185(86)90007-2 ''Geoforum'', 17(3), pp. 403-410].</ref><ref>{{cite web |url=http://siteresources.worldbank.org/INTDISMGMT/Resources/0821363328.pdf |accessdate=2012-06-23 |title=Reducing the Impacts of Floods through Early Warning and Preparedness: A Pilot Study for Kenya |work=Arnold, Chen, Deichmann, Dilley, Lerner-Lam, Pullen, and Trohanis. Natural Disaster Hotspots Case Studies. |publisher=The World Bank |author1=Galadin, H. |author2=Bidault, N. |author3=Stephen, L. |author4=Watkins, B. |author5=Dilley, M. |author6=Mutunga, N. |year=2006}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.kengen.co.ke/index.php/index.php?option=com_content&view=article&id=207:seven-forks-hydro-stations&catid=33:power-stations|title = KenGen}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://energypedia.info/wiki/Hydropower_Stations_in_Kenya|title = Hydropower Stations in Kenya - energypedia}}</ref> Rezervoar Masinga in rezervoar Kiamber, ki sta ju ustvarila jezova Masinga oziroma Kiamber, služita dvojnemu namenu: proizvodnja hidroelektrične energije in namakanje kmetijstva. Ostali trije se uporabljajo izključno za proizvodnjo elektrike. Študija iz leta 2003 je poročala, da sta dve tretjini kenijskih potreb po električni energiji oskrbeli niz jezov ob reki Tana. Mnogi ljudje verjamejo, da ima ta reka pod seboj podzemno vodo.<ref>{{cite web |url=http://cmsdata.iucn.org/downloads/casestudy06tana.pdf |title=Tana River, Kenya: integrating downstream values into hydropower planning |publisher=International Union for Conservation of Nature |work=Case Studies in Wetland Valuation #6 |date=May 2003 |accessdate=2012-06-24}}</ref> Električna energija se nato oskrbuje z nacionalnim omrežnim sistemom in se distribuira po vsej državi prek vrste podpostaja, transformatorjev in kablov. Pod jezovi se reka obrne proti severu in teče vzdolž meje sever-jug med nacionalnimi rezervati Meru in Severni Kitui ter Bisanadi, Kora in Rabole. V rezervatih se reka obrne proti vzhodu, nato pa proti jugovzhodu. Teče skozi mesta Garissa, Hola in Garsen, preden vstopi v Indijski ocean na območju zaliva Ungwana-Kipini, na koncu delte reke, ki sega približno 30 km gorvodno od samega rečnega ustja. Vodo iz reke črpajo naslednji veliki namakalni projekti: Projekt namakanja in naselja Bura, Namakalna shema Tana in Namakalni projekt delte Tane.<ref>Government of Kenya 2007. ''Kenya Vision 2030: a Globally Competitive and Prosperous Kenya.</ref> Vse več je dokazov, da bodo podnebne spremembe motile reko Tano in njene okoliške habitate.<ref>{{Cite journal|last1=Jenkins|first1=Rhosanna L. M.|last2=Warren|first2=Rachel F.|last3=Price|first3=Jeff T.|date=2021-07-21|title=Addressing risks to biodiversity arising from a changing climate: The need for ecosystem restoration in the Tana River Basin, Kenya|journal=PLOS ONE|language=en|volume=16|issue=7|pages=e0254879|doi=10.1371/journal.pone.0254879|pmid=34288974|issn=1932-6203|pmc=8294490|bibcode=2021PLoSO..1654879J|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Muthuwatta|first1=Lal|last2=Sood|first2=Aditya|last3=McCartney|first3=Matthew|last4=Silva|first4=Nishchitha Sandeepana|last5=Opere|first5=Alfred|date=2018-06-05|title=Understanding the Impacts of Climate Change in the Tana River Basin, Kenya|url=https://piahs.copernicus.org/articles/379/37/2018/|journal=Proceedings of the International Association of Hydrological Sciences|language=en|publisher=Copernicus GmbH|volume=379|pages=37–42|doi=10.5194/piahs-379-37-2018|bibcode=2018PIAHS.379...37M|hdl=10568/96602|hdl-access=free}}</ref> == Eponimi == Dve vrsti afriških plazilcev sta poimenovani po reki Tana: skink ''Mochlus tanae'' in vitka slepa kača ''Myriopholis tanae''.<ref>Beolens, Bo; Watkins, Michael; Grayson, Michael (2011). ''The Eponym Dictionary of Reptiles''. Baltimore: Johns Hopkins University Press. xiii + 296 pp. {{ISBN|978-1-4214-0135-5}}. ("Tana", p. 260).</ref> == Eektrarne in rezervoarji == Človek je s sedmimi jezovi in petimi hidroelektrarnami, ki jih financirajo Svetovna banka in nacionalne vlade, množično in s precejšnjimi finančnimi stroški posegel v rečni ekosistem. Reka je ključnega pomena za napajanje države, zlasti glavnega mesta Nairobija. Okoljevarstveniki obžalujejo razselitev lokalnega prebivalstva zaradi jezu Kiamber, pa tudi projekt namakanja Buru, ki je veljal za popoln neuspeh in je zdaj sušna pokrajina. Gledano navzdol, je Tana zaježena z naslednjimi elektrarnami: {|class="wikitable sortable" ! Elektrarna ! Upravljavec ! Max. Moč (MW) ! Zbiralnik ! Površina (km²) ! Volumen (km³) |- | Masinga | Kenya Electricity Generating Company (KenGen) | 40 | Masinga | 120 | 1,56 |- | Kamburu | KenGen | 94,2 | Kamburu | 60 | 0,123 |- | Gitaru | KenGen | 225 | Gitaru | | 0,016 |- | Kindaruma | KenGen | 72 | Kindaruma | 2,4 | 0,016 |- | Kiambere | KenGen | 168 | Kiambere | | 0,585 |- |} V1970-ih so bile izvedene študije izvedljivosti razvoja hidroelektrarne na Tani, ki so predvidevale kaskado 11 elektrarn. Doslej pa je bilo implementiranih le pet zgornjih. == Hidrometrija == Pretok reke je bil merjen v 41 letih (1934–75) v Garissi, mestu približno 250 kilometrov gorvodno od ustja. Povprečni letni pretok, opažen v Garissi v tem obdobju, je bil 155 m³/s. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Securing water and land in the Tana Basin, Kenya: a resource book for water managers and practitioners *"And the River Flowed On; An Adventurous Journey Down the Tana River" by James Meester 1958 == Zunanje povezave == {{Commons category|Tana River (Kenya)}} * http://www.kenweb.or.ke/index.php/projects/tana-delta.html {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Keniji]] ai4xizeco0r4pbciiwkb9httd9wiw9p 0 511601 5736753 5639090 2022-08-20T06:41:31Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Politika}}'''Manjšinska vlada''' ali '''manjšinski kabinet''' v [[Parlamentarni sistem|parlamentarnem sistemu]] označuje položaj, ko vladajoča [[politična stranka]] ali [[koalicija]] strank nima večine poslancev v [[Zakonodajna oblast|zakonodajnem organu]].<ref>{{cite web|title=Minority Government|url=https://www.parliament.uk/site-information/glossary/minority-government/|website=parliament.uk|publisher=UK parliament|access-date=25 September 2019}}</ref> Zapriseže, z ali brez formalne podpore drugih strank, kar omogoča oblikovanje [[Vlada|vlade]]. V takšni vladi je zakonodaja lahko sprejeta le s podporo ali soglasjem dovolj drugih članov zakonodajnega telesa, kar spodbuja večstrankarsko pripadnost. V dvodomnih zakonodajnih organih se izraz nanaša na razmere v domu, katerega zaupanje velja za najpomembnejše za nadaljevanje funkcije vlade (na splošno spodnji dom). Manjšinske vlade so navadno veliko manj stabilne kot večinske. Glavni razlog za to je, da je večina glasov na strani [[Opozicija (politika)|opozicije]], ki lahko glasuje proti zakonodaji ali celo zruši vlado z [[Nezaupnica|nezaupnico]]. Prva manjšinska vlada v [[Slovenija|Sloveniji]] je bila [[13. vlada Republike Slovenije]], ki jo je vodil [[Marjan Šarec]]. == Manjšinske vlade v Sloveniji == {| class="wikitable" !width="1%" |Vlada !width="10%" |Predsednik vlade !width="20%" |Koalicija !width="9%" |Število poslancev !width="10%" |Obdobje !width="50%" |Ozadje |- |<center>'''[[13. vlada Republike Slovenije|13.]]'''</center> |[[Marjan Šarec]] |[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Stranka modernega centra|SMC]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] |{{Composition bar|43|90|#746962}} |<center>2018–2020</center> |Vlada Marjana Šarca je bila manjšinska že ob formaciji. Koalicijske stranke Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Stranka modernega centra, Demokratična stranka upokojencev Slovenije in Stranka Alenke Bratušek so zagotavljale 43 glasov v parlamentu, sporazum pa je koalicija podpisala z nevladno stranko Levica, ki je zagotavljala glasove zakonom oz. ni glasovala proti. |- |<center>'''[[14. vlada Republike Slovenije|14.]]'''</center> |[[Janez Janša]] |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Stranka modernega centra|SMC]], [[Nova Slovenija|NSi]] |{{Composition bar|38|90|#746962}} |<center>2020–2022</center> |Tretja Janševa vlada je imela ob svoji formaciji štiri koalicijske stranke; poleg Slovenske demokratske stranke so to bile še Stranka modernega centra, Nova Slovenija in Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Skupaj so zagotavljale 46 glasov, prav tako so vlado podpirali nekateri opozicijski poslanci, s čimer je imela vlada zagotovljenih 51 glasov. 17. decembra 2020 je DeSUS vlado zapustil, prav tako so iz SMC izstopili nekateri poslanci, s čimer je formalna moč koalicije padla na 38 glasov in postala manjšinska, a je z opozicijskimi podporniki še ohranjala šibko večino. |} == Glej tudi == * [[Koalicijska vlada]] * [[Velika koalicija]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Vlade]] [[Kategorija:Tipi vlad]] [[Kategorija:Politika]] 56du96zez9yio2eztu9el6qhq85nlxn 0 512126 5737130 5658331 2022-08-20T07:14:33Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Pironizem''' je šola filozofskega skepticizma, ki jo je ustanovil [[Piron|Piron iz Elide]] v četrtem stoletju pred našim štetjem. Najbolj je znan po ohranjenih delih [[Sekst Empirik|Seksta Empirika]], ki je pisal v poznem drugem ali zgodnjem tretjem stoletju našega štetja.<ref>{{Navedi knjigo|edition=Rev. and expanded ed|title=The history of scepticism : from Savonarola to Bayle|url=https://www.worldcat.org/oclc/65192690|publisher=Oxford University Press|date=2003|location=Oxford|isbn=978-0-19-535539-0|oclc=65192690|first=Richard Henry|last=Popkin}}</ref> == Zgodovina == Piron iz Elide ( 359 – ok. 271 pr. n. št.) in njegov učitelj Anaksarh iz Abdere, oba demokritska filozofa, sta z vojsko Aleksandra Velikega odpotovala v [[Indija|Indijo]], kjer naj bi Piron študiral z magi in gimnosofisti<ref>{{Navedi knjigo|title=Book 3: Plato|url=http://dx.doi.org/10.1017/9781139047111.005|publisher=Cambridge University Press|date=2021-06-03|pages=135–168}}</ref> in kjer je je bil pod vplivom [[Budizem|budističnih]] naukov, zlasti treh znamenj obstoja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Greek Buddha : Pyrrho's encounter with early Buddhism in Central Asia|url=https://www.worldcat.org/oclc/908669993|date=2015|location=Princeton|isbn=978-1-4008-6632-8|oclc=908669993|first=Christopher I.|last=Beckwith}}</ref> Po vrnitvi v [[Grčija|Grčijo]] je Piron začel novo filozofijo, ki je zdaj znana kot pironizem. Njegove nauke je zapisal njegov učenec Timon iz Flijunta, katerega večina del je bila izgubljena. Pironizem kot šolo je revitaliziral ali ponovno ustanovil Enezidem v prvem stoletju pr. n. št. To fazo pironizma, ki se začne z Enezidemom in traja do vključno zadnjega znanega pironista antike, Saturnina, včasih imenujemo "neopironizem."<ref>{{Navedi knjigo|title=Sextus Empiricus’ Style Of Writing|url=http://dx.doi.org/10.1163/ej.9789004207769.i-207.38|publisher=BRILL|date=2011-01-01|pages=113–141}}</ref> Drugi uporabljajo izraz "neopironizem" za sklicevanje na sodobne pironiste, kot so npr. Robert Fogelin.<ref>{{Navedi revijo|last=Williams|first=Michael|date=1999-01|title=Fogelin's Neo-Pyrrhonism|url=http://dx.doi.org/10.1080/096725599341857|magazine=International Journal of Philosophical Studies|volume=7|issue=2|pages=141–158|doi=10.1080/096725599341857|issn=0967-2559}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Canaparo|first=Claudio|date=2012-09-04|title=A Companion to Latin America Philosophy - edited by Nuccetelli, Susana, Schute, Ofelia and Bueno, Otávio|url=http://dx.doi.org/10.1111/j.1470-9856.2012.00743.x|magazine=Bulletin of Latin American Research|volume=31|issue=4|pages=515–516|doi=10.1111/j.1470-9856.2012.00743.x|issn=0261-3050}}</ref> Ponovno odkritje in izdaja del Seksta Empirika v šestnajstem stoletju je spodbudila oživitev zanimanja za pironizem. == Filozofija == Pironizem je najstarejša zahodnjaška oblika filozofskega skepticizma.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ancient scepticism|url=https://www.worldcat.org/oclc/715184861|publisher=Acumen|date=2009|location=Stocksfield [U.K.]|isbn=978-1-84465-409-3|oclc=715184861|first=Harald|last=Thorsrud}}</ref> Tako kot pri drugih helenističnih filozofijah, kot so stoicizem, peripatetizem in epikurejstvo, je evdaimonija pironistični cilj življenja. Po pironistih so mnenja o ne-evidentnih zadevah (tj. dogma) tista, ki preprečujejo, da bi dosegli evdaimonijo. Tako kot pri epikurejstvu tudi pironizem umešča doseganje ataraksije (stanja umirjenosti) kot način za doseganje evdaimonije. Da bi um pripeljal do ataraksije, Pironizem uporablja epoho (začasno prekinitev presoje) v zvezi z vsemi ne-evidentnimi trditvami. Pironisti oporekajo temu, da so dogmatiki – kar vključuje vse nasprotujoče si filozofije pironizma – našli resnico glede ne-evidentnih zadev. Za vsako ne-evidentno zadevo pironist poda argumente za in proti tako, da ni možno priti do zaključka, s čimer pridrži sodbo in s tem doseže ataraksijo. Čeprav je cilj pironizma evdaimonija, je najbolj znan po svojih epistemoloških argumentih, zlasti po problemu kriterija, in po tem, da je prva zahodna filozofska šola, ki je identificirala problem indukcije in Münchhausnovo trilemo. Pironiste (ali pironistično prakso) lahko razdelimo na tiste, ki so efektični (ki se ukvarjajo z odložitvijo sodbe), zetetični (ki se ukvarjajo z iskanjem) ali aporetični (ki se ukvarjajo z zavračanjem).<ref>{{Navedi splet|title=12503, 1830-11-30, [SCOTT, TEGG, et a.]|url=http://dx.doi.org/10.1163/2210-7886_asc-12503|website=Art Sales Catalogues Online|accessdate=2022-01-30}}</ref> == Praksa == Pironistična praksa je namenjena doseganju epohe, to je pridržanje/odložitev sodbe ali privolitve. Osnovna praksa je postavljanje argumenta proti argumentu. Da bi si pri tem pomagala, sta pironistična filozofa Enezidem in Agripa razvila svoje "načine" ali "trope" tj. sklope osnovnih argumentov. == Povezave z drugimi filozofijami == === Akademski skepticizem === Pironizem se pogosto primerja z akademskim skepticizmom, ki je še ena a ločena oblika helenističnega filozofskega skepticizma. Dogmatiki trdijo, da imajo znanje, akademski skeptiki trdijo, da je znanje nemogoče, medtem ko pironisti ne pristajajo na nobeno od trditev in odložijo sodbo o obeh. === Budizem === Christopher I. Beckwith trdi, da je bilo 18 mesecev, ki jih je Piron preživel v Indiji, dovolj da se je naučil tuj jezik in prevzel ključna inovativna načela svojega skepticizma, ki se jih je takrat dalo najti samo v Indiji.<ref>{{Navedi knjigo|title=Greek Buddha : Pyrrho's encounter with early Buddhism in Central Asia|url=https://www.worldcat.org/oclc/908669993|date=2015|location=Princeton|isbn=978-1-4008-6632-8|oclc=908669993|first=Christopher I.|last=Beckwith|page=221}}</ref> Madhyamaka filozofija budističnega misleca [[Nagarjuna|Nagarjune]] je še posebej podobna pironizmu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Pyrrhonism : how the ancient Greeks reinvented Buddhism|url=http://worldcat.org/oclc/503243782|publisher=Lexington Books|date=2010|isbn=0-7391-2507-9|oclc=503243782|first=Kuzminski, Adrian,|last=1944-}}</ref> == Teksti == Ohranila so se dela Seksta Empirika in Diogena Laertskega. Fotij I. je ohranil povzetek Enezidemovih pironskih razprav. Evzebij je ohranil povzetek Pironovega učenja ko citira delo Aristokleja, ki pa je pravtako sam citiral Timona, Pironovega učenca. == Viri == [[Kategorija:Skepticizem]] hfaotk8hiw33g85uaut5npnnktoaccx 0 512273 5736793 5656006 2022-08-20T06:43:54Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | residence = [[Radiše]] | country = [[Avstrija]] | sport = [[biatlon]] | club = DSG Sele Zell | medaltemplates = {{MedalSport |[[biatlon]]}} {{MedalCountry |{{AUT}}}} {{MedalCompetition |[[Svetovno prvenstvo v biatlonu]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v biatlonu 2021|Pokljuka 2021]]|mešana štafeta}} | updated = 1. februar 2022 }} '''Dunja Zdouc''', [[koroški Slovenci|slovensko-avstrijska]] [[biatlon]]ka, * [[3. januar]] [[1994]], [[Celovec]]. Prihaja iz družine koroških Slovencev, s katero živi v [[Radiše|Radišah]] blizu Celovca. Doma ohranjajo rabo [[slovenščina|slovenščine]].<ref name="Delo2021">{{navedi novice |url=https://www.delo.si/sport/zimski-sporti/koroska-slovenka-se-na-pokljuki-pocuti-kot-doma/ |title=Koroška Slovenka se na Pokljuki počuti kot doma |date=2021-02-11 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2022-02-01}}</ref> Z biatlonom se je začela ukvarjati pri petnajstih letih,<ref name="Delo2021"/> v [[svetovni pokal v biatlonu|svetovnem pokalu]] pa tekmuje od [[svetovni pokal v biatlonu 2015|sezone 2014/15]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.biathlonworld.com/athlete/zdouc-dunja/BTAUT20301199401?tab=results |title=Zdouc Dunja |publisher=Mednarodna biatlonska zveza |accessdate=2022-02-01}}</ref> Največji uspeh kariere je dosegla na tekmi [[svetovno prvenstvo v biatlonu|svetovnega prvenstva]] leta [[Svetovno prvenstvo v biatlonu 2021|2021]] na [[Pokljuka|Pokljuki]], ko je z mešano štafeto (poleg nje še David Komatz, Simon Eder in Lisa Theresa Hauser) osvojila srebrno medaljo.<ref name="Delo2021"/> Avstrijo je zastopala na [[Biatlon na Zimskih olimpijskih igrah 2018|biatlonskem tekmovanju]] na [[Zimske olimpijske igre 2018|Zimskih olimpijskih igrah 2018]], v disciplinah šprint na 7,5 km, zasledovalna tekma na 10 km in preizkušnja za posameznice na 15 km. Njena najvišja uvrstitev je bila 48. mesto v šprintu.<ref name="MOK">{{navedi splet |url=https://olympics.com/en/athletes/zdouc |title=Dunja Zdouc |work=Olympics.com |publisher=[[Mednarodni olimpijski komite]] |accessdate=2022-02-26}}</ref> Uvrstila se je tudi v avstrijsko biatlonsko odpravo na [[Zimske olimpijske igre 2022|Zimskih olimpijskih igrah 2022]] v [[Peking]]u.<ref>{{navedi novice |url=https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3140044/ |title=Dunja Zdouc in Daniel Tschofenig v Peking |publisher=[[ORF]] |date=2022-01-24 |accessdate=2022-02-01}}</ref> Tam je v šprintu na 7,5 km dosegla 85. mesto, v štafeti 4×6 km pa 9. mesto<ref name="MOK"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://biathlonresults.com/?IBUId=BTAUT20301199401 Profil] v podatkovni zbirki Mednarodne biatlonske zveze {{Škrbina-bio-biatlon}} {{DEFAULTSORT:Zdouc, Dunja}} [[Kategorija:Avstrijski biatlonci]] [[Kategorija:Slovenski biatlonci]] [[Kategorija:Koroški Slovenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Avstrijo]] [[Kategorija:Biatlonci Zimskih olimpijskih iger 2018]] [[Kategorija:Biatlonci Zimskih olimpijskih iger 2022]] fc8wop4bcigmnvghaz85pdnkvqfjaxk 0 512341 5736989 5730941 2022-08-20T07:04:47Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Jezero Naivaša | image = Naivasha lake.jpg | caption = | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = | coords = {{coord|0|46|6.70|S|36|21|2.32|E|region:KE_type:waterbody|display=inline,title}} | type = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = Kenija | length = | width = | area = 139 km² | depth = 6 m | max-depth = 30 m | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1884 m | frozen = | islands = | cities = | pushpin_map = Kenija | pushpin_map_alt = Lega jezera v Keniji |embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_date = 10 April 1995 | designation1_number = 724<ref>{{Cite web|title=Lake Naivasha|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/724|access-date=25 April 2018}}</ref>}} }} [[File:Naivasha ast 2008033 lrg.jpg|thumb|Satelitska slika jezera Lake Naivaša]] '''Jezero Naivaša''' je sladkovodno [[jezero]] v [[Kenija|Keniji]], zunaj mesta Naivasha v okrožju Nakuru, ki leži severozahodno od [[Nairobi]]ja. Je del [[Velika riftna dolina, Kenija|Velike riftne doline]]. Ime izhaja iz lokalnega masajskega imena ''Nai'posha'', kar pomeni "groba voda" zaradi nenadnih neviht, ki se lahko pojavijo. == Lega == [[File:Quiet dusk over Lake Naivasha (5232083375).jpg|thumb|Mrak nad jezerom Naivaša]] Jezero Naivaša je na nadmorski višini 1884 metrov, na najvišji nadmorski višini Velike riftne doline v zapleteni geološki kombinaciji vulkanskih kamnin in sedimentnih usedlin iz večjega jezera iz [[pleistocen]]ske dobe. Poleg prehodnih potokov jezero napajata trajni reki Malewa in Gilgil. Ni vidnega iztoka, a ker je voda v jezeru razmeroma sveža, se domneva, da ima podzemni iztok.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=3Q1pfcjMae8C&pg=PA1 |title=Lake Naivasha, Kenya |first=David M. |last=Harper |publisher=Springer |year=2003 |isbn=1-4020-1236-5}}</ref> Jezero ima površino 139 kvadratnih kilometrov <ref name="MoiArusei">"THE OUTFLOW OF LAKE NAIVASHA BASED ON THE STABLE ISOTOPE COMPOSITION" (characteristics), M.K. Arusei, J. K Sanga, M.P Tole, Department of Chemistry, School of Environmental Studies, Moi University, P.O Box 3900 Eldoret, Kenya, webpage:[http://www.unep.org/gef/content/pdf/35-Arusei.pdf UNEP-Moi-Arusei-PDF]</ref> in je obdano z [[močvirje]]m, ki pokriva površino 64 kvadratnih kilometrov, vendar se to lahko močno razlikuje glede na količino padavin. Jezero ima povprečno globino 6 metrov, pri čemer je najgloblje območje na otoku Crescent, pri največji globini 30 metrov. Soteska Njorowa je nekoč tvorila iztok jezera, zdaj pa je visoko nad jezerom in tvori vhod v narodni park Hell's Gate. Mesto Naivasha (prej East Nakuru) leži na severovzhodnem robu jezera. == Ekologija == Jezero je dom različnih vrst prosto živečih živali, vključno z več kot 400 različnimi vrstami ptic in precejšnjo populacijo povodnih konj. Ribja skupnost v jezeru se je skozi čas zelo spreminjala, na kar so vplivale podnebne spremembe, ribolov in vnos invazivnih vrst. Najnovejši premik v populaciji rib je sledil nenamernemu vnosu navadnega krapa leta 2001.<ref>Becht, R., Odada, E. O., & Higgins, S. (2005). Lake Naivasha: Experience and Lessons Learned Brief. Managing lakes and basins for sustainable use, a report for lake basin managers and stakeholders (pp. 277-298). Kusatsu: International Lake Environment Committee Foundation (ILEC)</ref> Devet let pozneje, leta 2010, je krap predstavljal več kot 90 % mase rib, ulovljenih v jezeru.<ref>Lake Naivasha Annual Fisheries Report, 2010</ref> V bližini jezera Naivaša sta dve manjši jezeri: jezero Oloiden in jezero Sonači (zeleno [[kratersko jezero]]). V bližini leži zavetišče za živali Crater Lake Game Sanctuary, medtem ko je obala jezera znana po svoji populaciji evropskih priseljencev in naseljencev. === Rastlinstvo in živalstvo === Jezero je dom izjemne raznolikosti ptic. Tu so našteli okoli 300 vrst ptic, kot so [[ibisi]], [[afriški jezerec|afriški jezerci]], [[orjaška čaplja|orjaške čaplje]], [[afriški marabu|marabuji]], [[pelikani]] in [[kormorani]]. Okoli jezera je mogoče opazovati [[žirafa|žirafe]], antilope, [[veliki povodni konj|povodne konje]], [[navadni gnu|gnuje]] in [[zebra|zebre]]. == Zgodovina == Med letoma 1937 in 1950 je bilo jezero uporabljeno kot pristajališče za [[leteča ladja|leteče ladje]] na potniški in poštni poti ''Imperial Airways'' od [[Southampton]]a v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]] do [[Republika Južna Afrika|Južne Afrike]]. Povezovalo je Kisumu in Nairobi. Joy Adamson, avtorica romana ''Born Free'', v katerem opisuje svoje izkušnje z vzgojo leva po imenu Elsa, je sredi 1960-ih živela na obali jezera. Na obali jezera je Oserian (pozneje "Palača Djinn"), ki je zaslovela v dneh ''Happy Valley'' ''Happy Valley'' je bila skupina hedonističnih, večinoma britanskih in anglo-irskih aristokratov in pustolovcev, ki so se naselili v regiji "Happy Valley" v dolini Wanjohi, blizu gorovja Aberdare, v kolonialni Keniji in Ugandi med 1920-imi in 1940-imi. V 1930-ih je skupina postala razvpita po dekadentnem življenjskem slogu in izkoriščanju med poročili o uživanju drog in spolni promiskuiteti.<ref>[http://www.smh.com.au/text/articles/2009/05/15/1242335880376.html Storm clouds over Happy Valley] The Telegraph. 16 May 2009</ref> Zdaj je del Oserianske cvetlične kmetije. Leta 1999 je združenje obrežij jezera Naivaša prejelo nagrado za ohranjanje mokrišč Ramsar Wetland Conservation Award za svoja prizadevanja za ohranjanje območja jezera Naivaša. == Kmetijstvo in industrija == [[File:Lake Naivasha Fishermen.jpg|thumb|left|Jezero Naivaša]] Cvetličarstvo je glavna industrija okoli jezera. Vendar pa večinoma neregulirana uporaba jezerske vode za namakanje znižuje gladino jezera in je v Keniji predmet skrbi.<ref name="FAOroses">{{cite web | url=http://www.fao.org/english/newsroom/news/2002/3789-en.html | title=A thorn on every rose for Kenya's flower industry | publisher=United Nations FAO | access-date=2010-06-20 }}</ref> Ribolov v jezeru je tudi drug vir zaposlitve in dohodka za lokalno prebivalstvo. Jezero se močno razlikuje po gladini in se je v 1890-ih skoraj popolnoma izsušilo. Nivo gladine na splošno sledi vzorcu padavin v porečju. Jezero Naivaša, ki je bilo nekoč opisano kot dragulj v kroni vseh vzhodnoafriških jezer, je bilo v zadnjih desetletjih izpostavljeno vrsti uničujočih človeških pritiskov, nenazadnje zaradi vzpostavitve obsežne vrtnarske in kmetijske industrije ob njegovih obalah, pa tudi vedno večji dotok hranil iz mulja, odplak in drugih odplak, ki izvirajo iz človeške populacije ob jezeru, ki se zdaj približuje milijonu ljudi.<ref>{{Citation|title=Megaceryle maxima (Pallas). African Giant Kingfisher. Alcyon géant.|work=The Birds of Africa|year=1988|publisher=Academic Press Limited|doi=10.5040/9781472927002.0171|isbn=978-1-4729-2700-2}}</ref> Leta 1981 je bila zagnana prva geotermalna elektrarna za jezero Naivaša in do leta 1985 je bilo na tem območju proizvedeno skupno 45 MW električne energije. Nivo vode v jezeru Naivasha je leta 1945 doseglo najnižjo globino 0,6 m, vendar se je gladina vode z manjšimi padci znova dvignila in leta 1968 dosegla največjo globino skoraj 6 m. Leta 1987 je prišlo do še enega velikega padca gladine, ko je globina dosegla 2,25 m nad dnom jezera. Padec gladine vode v jezeru leta 1987 je povečal zaskrbljenost za prihodnost geotermalne industrije in špekuliralo se je, da bi podzemna voda jezera Naivaša morda napajala geotermalni rezervoar v Olkariji. Zato bi upad jezerske vode vplival na prihodnost geotermalne industrije. == Znamenitosti v bližini jezera == Do narodnega parka Nakuru se lahko pripelje v približno eni uri od tukaj. === Zavetišče za divje živali Crescent Island === Zasebno svetišče Crescent Island Wildlife Sanctuary je na otoku v jezeru. Skoraj vsak lodž ob jezeru ima povezave s čolnom na otok, v kombinaciji z izleti za opazovanjem ptic. Na samem otoku se lahko sprehaja med divjimi živalmi in se zebram, gnujem in žirafam približa na do deset metrov. Na celem otoku ni plenilcev, zato edino nevarnost predstavljajo povodni konji v jezeru, ki zapustijo jezero in pridejo na otok v zgodnjih večernih urah. Se pa z otoka vidi, da je zaradi velikega števila živali pretirano popasen. Vstopnine so za turiste relativno visoke. === Zavetišče za živali Crater Lake === [[Slika:Craterlakekenya.JPG|thumb| Zeleno kratersko jezero (Jezero Sonachi), meromiktično vodno telo<ref name=Zadereev2017>Egor Zadereev, Bertram Boehrer, Ramesh D. Gulati: [https://www.researchgate.net/publication/313909166_Introduction_Meromictic_Lakes_Their_Terminology_and_Geographic_Distribution Introduction: Meromictic Lakes, Their Terminology and Geographic Distribution], in: Ecology of Meromictic Lakes, Februar 2017, [[doi:10.1007/978-3-319-49143-1_1]]</ref>]] Zavetišče za živali Crater Lake, prav tako v zasebni lasti, je v bližini vasi Kongoni zahodno od jezera. V središču scensko edinstvenega parka divjih živali je kratersko jezero, obdano z gozdom. Ob jezeru živi več kot sto različnih vrst vodnih ptic. Večje populacije plamencev je mogoče opaziti tudi glede na vodostaj drugih jezer v Riftni dolini. Poleg vodnih ptic je mogoče opaziti številne druge vrste sesalcev, vključno z žirafami, zebrami, pavijani, antilopami eland ali opicami črno-belimi kolobusi. Park je mogoče raziskati tako peš kot z avtomobilom. Dejanska koča je v kraterju in se bori z naraščajočo gladino vode. Krožna pot okoli jezera je že postala neprehodna. === Narodni park Hell's Gate === Južno od jezera je narodni park Hell's Gate. V tem relativno majhnem parku, ki meri le 68 km², se lahko vidi žirafe, zebre in opice. Vendar pa so leopardi in gepardi, ki so prisotni, redko vidni. Središče parka je soteska Njorowa (ali Peklenska vrata). Narodni park je eden redkih, ki ga je mogoče varno raziskati peš ali s kolesom. === Elsamere Conservation Center === Elsamere varstveni center, nekdanji dom Joy in Georgea Adamsona, je v bližini Elsamere ob jezeru Naivaša. Po umoru Joy Adamson je postal raziskovalni objekt z integriranim muzejem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Lake Naivasha|Naivashasee}} * [http://www.worldlakes.org/lakedetails.asp?lakeid=8564 LakeNet Podatki o jezeru Naivaša] * [https://www.youtube.com/watch?v=MuhAeHPoNvw AFP-TV report about the lake drying up] * [http://www.science.uwaterloo.ca/research_groups/african_lakes/Naivasha.html African lakes and rivers research group] * [https://web.archive.org/web/20080924215929/http://earthobservatory.nasa.gov/Newsroom/NewImages/images.php3?img_id=16495 NASA Earth Observatory image] * [http://www.youtube.com/watch?v=MuhAeHPoNvw AFP-TV report about the lake drying up] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jezera v Keniji]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča]] [[Kategorija:Endoreična jezera]] oymect4sn70obbbbnjnbrw9gesv4vvl 0 512529 5736752 5648184 2022-08-20T06:41:29Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Arbogast''' (latinsko '''Arbogastes''', germansko '''Arbogastiz'''), rimski vojaški častnik in poltik frankovskega porekla, * okoli 340, [[Galatija (rimska provinca)|Galatija]], † september [[394]] == Zgodnja kariera == Arbogastes ali preprosto Arbogast je bil nečak velikega frankovskega generala Flavija Rihomera<ref>Jones, pp. 765–766</ref> in je prebival v frankovski domeni kot rojen v Mali Galaciji,<ref>Socrates, ch. XXV, p. 297</ref> dokler ni bil izgnan v poznih 370-ih. Nekateri stari zgodovinarji trdijo, da je bil sin [[Flavij Bauton|Bautoja]], nekdanjega ''[[Magister militum|magistra militum]]'' in zaščitnika [[Valentinijan II.|Valentinijana II.]] pred Arbogastom. Nekateri sodobni učenjaki to trditev zavračajo, drugi pa jo sprejemajo.<ref>Jones, p. 97</ref><ref>Cameron, Alan (2010). ''The Last Pagans of Rome. Oxford University Press''. p. 85-86.</ref> Njegovo germansko ime ''Arbogastiz'' je tudi sicer izpričano; je sestavljeno iz elementov ''*arbija -'' 'dedovanje' in ''*gastiz -'' 'gost'.<ref>Ludwig, p. 60</ref> Arbogast se je pridružil rimski cesarski vojaški službi pod poveljstvom cesarja [[Gracijan (rimski cesar)|Gracijana]], sina [[Valentinijan I.|Valentinijana I.]]<ref>Jones, pp. 933–934</ref> in starejšega brata [[Valentinijan II.|Valentinijana II]]. v Zahodnem rimskem cesarstvu.<ref>Croke, p. 236</ref> Kmalu po vstopu v rimsko vojsko je Arbogast zaslovel kot izjemno učinkovit in zvest poveljnik na terenu.<ref>Burns, p. 75</ref> Tako zelo, da je Gracijan leta 380 poslal Arbogasta skupaj s svojim ''magister militum'' [[Flavij Bauton|Bautonom]]<ref>Jones, pp. 159–160</ref> na pomoč [[Teodozij I.|Teodoziju I.]]<ref>Jones, pp. 904–905</ref> proti Gotom in njihovemu vodji [[Fritigern|Fritigernu]], potem ko so tistega leta oropali in izropali območja Makedonije in leto prej Tesalije. Zahodne vojske, ki sta jim poveljevala Bauto in Arbogast, ter Teodozij I. na vzhodu, so uspešno potisnile Fritigerna iz Makedonije in Tesalije proti Trakiji v spodnji Meziji, kjer so se začeli njihovi napadi, in na koncu leta 382 sklenili mirovno pogodbo z Vizigoti.<ref>Wolfram, pp. 132–134</ref> Sposobni Frank je skupaj z Mellobaudesom, kraljem [[Franki|Frankov]], veljal za Gracijanovega glavnega častnika.<ref>Edward Gibbon, ''The Decline And Fall Of The Roman Empire'', (The Modern Library, 1932), chap. XXVI., p. 933; chap. XXVII., p. 961, 994</ref> === Grožnja in usmrtitev Maksimusa === Po odstavitvi in umoru Gracijana leta 383 s strani [[Magn Maksim|Magnusa Maksima]]<ref>Jones, p. 588</ref> je Zahodno rimsko cesarstvo prišlo pod nadzor slednjega, potem ko ga je Teodozij I. priznal kot soavgusta.<ref>Cambridge Medieval History, p. 383</ref> Arbogast, očitno zaradi navezanosti na pokojnika, ni hotel služiti pod uzurpatorjem, a je prestopil k Teodoziju in se v njegovi službi povzpel na spoštljiv položaj. <ref>Gibbon, p. 994</ref> Štiri leta po uporu (387) je Maksim napadel Italijo in pokazal svoje ambicije nadvlade v celotnem cesarstvu, kar je spodbudilo vzhodnega cesarja Teodozija I., da je zbral svoje razpoložljive vojske, vključno z Goti, Huni in Alani, skupaj s svojimi zaupanja vrednimi poveljniki Arbogastom in Rikomerjem, da bi uničil naraščajočo moč ambicioznega tekmeca.<ref>Friell, p. 62</ref> Pohod proti Maksimu se je končal šele leto pozneje, leta 388, ko je Maksim po porazu pri [[Ptuj|Ptuju]] naglo pobegnil v Oglej, kjer pa ni našel varnosti. Garnizion je bil razočaran nad Maksimovim porazom in njegovi lastni vojaki so ga izročili Teodoziju I. in ga 28. avgusta 388 usmrtili, njegovo glavo pa so nato v turneji razkazovali po provincah.<ref>Friell, p. 63</ref> Po usmrtitvi Maksima je Teodozij I. poslal Arbogasta, ki je v tem času na Zahodu imel naziv ''magister peditum'', v Trier, da bi ubil Viktorja, Maksimovega sina in prestolonaslednika na Zahodu.<ref>Zosimus, IV. 47 p. 180</ref> To je bilo storjeno z lahkoto v imenu Arbogasta in z odstranitvijo tako Maksima kot Viktorja, je Teodozij I. lahko prepustil nadzor nad Zahodom Valentinijanu II., mlajšemu sinu Valentinijana I. Takrat je bil Valentinijan II. premlad, da bi samostojno vladal Zahodnemu cesarstvu iz Italije, zato je Teodozij I. ostal v Italiji, da bi vodil civilne in politične zadeve od začetka vladanja Valentinijana II. leta 388 do leta 391, ko je odšel v Carigrad. Takrat je bil Arbogast povišan v ''magistra militum'' in je imel nalogo paziti na mladega cesarja, potem ko so jih preselili v [[Vienne (naselje)|Vienne]] na Iseri.<ref>Croke, p. 235</ref> == Arbogast in Valentinijan II. == Polemika, ki je vključevala Arbogasta, se je začela v času regentstva [[Valentinijan II.|Valentinijana II.]], ki je kmalu po tem, ko ga je Teodozij I. priznal za cesarja, postal figura za Arbogastove zvijače in ambicije. Potem ko ga je Teodozij I. razglasil za edinega ''Magister Militum v Praesenti'' ali poveljnika vojsk, ki so sodelovale pri cesarju v Zahodnem cesarstvu, se je zdelo, da je Arbogastova avtoriteta v vseh zahodnih provincah, predvsem v Galiji, Španiji in Britaniji, z njim absolutna in da odgovarja samo Teodoziju I. samemu. Vendar Arbogast ni mogel zahtevati nadzora nad temi ozemlji pod svojim imenom in je moral to storiti v imenu Valentinijana II., ker je bil po rojstvu barbar.<ref name="Friell126">Friell, p. 126</ref> Do leta 391 je bil Valentinijan II. že izoliran v Vienni, in njegov status v bistvu zmanjšan na status zasebnega državljana, nadzor nad zahodnimi vojskami pa je zdaj pripadal frankovskim plačancem, zvestim Arbogastu. Poleg tega so Valentinijanov dvor preplavili tudi tisti, ki so bili zvesti Arbogastu, potem ko jih je Arbogast postavil v ugodne položaje.<ref>Gregory of Tours, II.9 p. 122</ref> V tem obdobju je Arbogast postajal vse bolj nasilen do Valentinijana II. in njegovih svetnikov, tako zelo, da je Arbogast opisan kot ubijalec svetnika Harmonija, cesarjevega prijatelja, ki je bil obtožen jemanja podkupnine, pred nogami Valentinijana II. leta 391.<ref>Hodgkin, pp. 551–552</ref> Takratse je Valentinijan II. začel zavedati obsega Arbogastove avtoritete, in ker je Arbogast navidez izražal svojo oblast nad njim po svoji volji, je Valentinijan II. začel pošiljati skrivna sporočila tako Teodoziju I. kot [[Ambrož Milanski|Ambrožu]], milanskemu škofu, in jih prosil, naj mu priskočita na pomoč,<ref name="Friell126" /> celo tako, da je prosil Ambroža za krst v strahu, da bi njegova smrt prišla prej, kot je pričakovano od Arbogastove roke.<ref>Hodgkin, p. 554</ref> === Smrt Valentinijana II. === Napetost med Arbogastom in Valentinijanom II. je dosegla vrhunec leta 392, ko je Valentinijan II. odstavil Arbogasta z njegovega sedeža oblasti.<ref name="Friell127">Friell, p. 127</ref> Po [[Zosim|Zosimovih]] besedah je Arbogast po tem, ko je prejel ukaz o razrešitvi od Valentinijana II., izjavil »Niti mi nisi dal mojega ukaza niti ga ne boš mogel odvzeti,« in je ukaz takoj vrgel na tla in odšel.<ref name="Zos186">Zosimus, IV. 53 p. 186</ref> Kmalu po tem srečanju sta se Arbogast in Valentinijan II. ponovno srečala v cesarski palači in začela razpravo, ki je kmalu prerasla v spopad med obema, kar je na koncu povzročilo Valentinianov poskus, da bi Arbogasta zabodel z mečem, ki je pripadal stražarju poleg njega, kar je slednji preprečil.<ref>Philostorgius, 11.9 p. 143</ref> Ne glede na to, ali je pripoved o Filostorgiju resnična ali ne, so kmalu zatem, 15. maja 392, Valentinijana II. našli obešenega v svojih spalnih prostorih, pri čemer je Arbogast trdil, da je bil vzrok smrti samomor.<ref name="Matthews, p. 238">Matthews, p. 238</ref> Po pričevanju Ambroža Milanskega je Arbogast poslal truplo Valentinijana II. v Milano na ustrezen pogreb,<ref>Ambrose, p. 358</ref> štiri mesece pozneje, avgusta 392, pa je Arbogast za naslednjega cesarja na Zahodu imenoval [[Evgenij|Evgenija]],<ref>Jones, p. 293</ref> rimskega učitelja retorike.<ref name="Burns, p. 104">Burns, p. 104</ref> ==== Razprava o smrti Valentinijana II. ==== Čeprav so bili stari zgodovinarji enotni pri trditvi Arbogastove nedolžnosti glede smrti Valentinijana II., se nekateri od njih niso mogli strinjati, ali je njegova trditev resnična ali ne. Zgodovinarji, kot so Zosimus,<ref>Zosimus, IV. 54 pp. 186–187</ref> Filostorgij,<ref>Philostorgius, 11.1, p. 143</ref> [[Sokrat Sholastik]],<ref>Socrates, 5.11</ref> in [[Orozij|Pavel Orozij]],<ref>Orosius, 7.35</ref> so vsi verjeli, da je Valentinijana II. tako ali drugače umoril Arbogast. Po drugi strani pa so bolj sodobni učenjaki, kot je [[Edward Gibbon]], menili, da je bila smrt Valentinijana II. načrtovana zarota, da bi Arbogast lahko ostal na sedežu poveljstva na Zahodu prek drugega marionetnega cesarja,<ref>Gibbon, ch 27</ref> medtem ko John Frederick Matthews<ref name="Matthews, p. 238">Matthews, p. 238</ref> in Brian Croke<ref>Croke, p. 244</ref> trdita, da je bila smrt Valentinijana II. posledica samomora. Croke na primer trdi, da je glede na obdobje štirih mesecev med smrtjo Valentinijana II. in imenovanjem Evgenija zadostovalo, da je bil videti nedolžen, kar namiguje, da če bi Arbogast načrtoval umor, bi Arbogast izvedel zamenjavo Valentinijan II. skoraj takoj. Cerkvena zgodovina Rufina Oglejskega, ki je najbližji zgodovinski vir o smrti Valentinijana II. navaja, da nihče ni bil zares prepričan, kaj se je točno zgodilo z Valentinijanom II.<ref>Rufinus, XI. 31</ref> == Arbogast in Evgenij == Ne glede na to, ali so govorice o smrti Valentinijana II. resnične ali ne, je bil Evgenij kljub temu izvoljen za naslednjega cesarja Zahodnega rimskega cesarstva avgusta 392 po spremembi režima, ki je veljal za »legitimnega, zakonitega, rimskega in civiliziranega«.<ref name="Friell129">Friell, p. 129</ref> Eno prvih Arbogastovih dejanj po Valentinjanovi smrti je bil rimski pohod čez reko Ren leta 393, da bi se maščeval svojim Frankom in njihovima mladcema Suno in Markomerju, ki sta v prejšnjem letu plenila regije severno od Rena, medtem ko je bil Zahod še vedno pod vladavino Valentinijana II.<ref>Gregory of Tours, II.9, p. 122</ref> Pri sprožitvi tega vojaškega pohoda, ki je naletel na majhen odpor, je Arbogast uspel obnoviti mesto trdnjavo Köln in mestu vrniti njegovo zaščito kot strateški lokaciji, kar je bilo v tem času leta 393 zadnjič, ko je rimska vojska zasedla vzhodni breg reke Ren.<ref name="Friell126">Friell, p. 126</ref> Poleg tega je Arbogastu uspelo skleniti mirovno pogodbo s Franki, ki je rimski vojski zagotovila sveže frankovske rekrute, kar je Arbogast štel za velik dosežek.<ref name="Burns, p. 104">Burns, p. 104</ref> Vendar pa so se težave tako za Arbogasta kot Evgenija pojavile, ko se je med Evgenijevim vladanjem začelo gibanje za pogansko revitalizacijo.<ref>Salzman, "Ambrose and the Usurpation of Arbogastes and Eugenius"</ref> Tako Teodozij I. kot Ambrozij sta bila kristjana, kar je morda razlog, da je imenovanje Evgenija najprej odobril Teodozij I., vendar pa so morda poganski vplivi Arbogasta spreobrnili Evgenija, saj je mnoge poganske templje, ki so bili prej zaprti v času cesarja Gracijana in Valentinijana II. ponovno odprl in obnovil v delujoče stanje.<ref>Hodgkin, p. 560</ref> To je skupaj s tem, da je Teodozij I. povzdignil status svojega najmlajšega sina [[Honorij (rimski cesar)|Honorija]] v popolnega avgusta leta 393<ref name="Friell129">Friell, p. 129</ref> dejansko zmanjšal legitimnost Evgenija in potisnil oba tabora, Arbogastovega in Evgenijevega ter Teodozijevega in Ambrozijevega, narazen. Poleg tega, ker so bile komunikacijske poti zaradi napredovanja Rufina v pretorskega prefekta na vzhodu po smrti Valentinijana II. med obema polovicama v najboljšem primeru pretrgane,<ref>Friell, p. 128</ref> je Rufinu uspelo obvestiti Teodozija I. o vsem, kar je verjel, da je vredno cesarjeve pozornosti. Na tej točki sta tako Arbogast kot Evgenij, v želji, da bi ponovno pridobila svojo legitimnost, aprila 393 izpostavila zahtevo po Italiji in leta 394 celo zagrozila, da bosta baziliko v Milanu spremenila v svojo konjušnico.<ref>Paulinus, p. 108</ref> Sčasoma so vplivi tako Arbogasta kot Evgenija, skupaj s ponovnim imenovanjem Nikomaha Flavijana<ref>Jones, p. 630</ref> za pretorskega prefekta Italije, pripeljali do popolnega in zadnjega oživljanja poganstva vključujoč obnovitev oltarja zmage in drugih poganskih simbolov v Italiji.<ref>Friell, p. 130</ref> Kmalu po teh dogodkih je leta 394 cesar Teodozij I., morda zavedajoč se, da razmere med Vzhodom in Zahodom vsaj postajajo problematične, začel pripravljati svoje ''federate'', vključno z germanskimi četami, tistimi iz vizigotske pogodbe leta 382 pod vodstvom [[Alarik I.|Alarika]], pa tudi vojaške enote sestavljene iz Alanov in Hunov,<ref name="Friell132">Friell, p. 132</ref> za vojno proti Arbogastu in Evgeniju.<ref>Socrates, 5.18.14.</ref> Glede na to, da sta Arbogast in Evgenij spet začela odkrito slaviti poganstvo, je Teodozij I. skušal svoja dejanja proti Arbogastu in Evgeniju opravičiti kot sveto vojno in se s svojimi vojskami odpravil skozi Julijske Alpe, da bi oba svoja nasprotnika odstranil iz njihovih položajev leta 394 v [[Bitka pri Mrzli reki|bitki pri Mrzli reki]]. Teodozij I. je 6. septembra 394 porazil sile Arbogasta.<ref>Burns, pp. 104–107</ref> <ref>Friell, pp. 132–134</ref> ==== Smrt Arbogasta in Evgenija ==== Potem ko je v bitki Teodozij I. prevzel taborišče Arbogasta in Evgenija, je bil Evgenij osebno ujet in prosil, naj mu prizanesejo. Vendar se to ni zgodilo, saj je Evgenij svoj konec dosegel z obglavljenjem in razkazovanjem njegove glave po provincah na enak način kot Maksim leta 388. Arbogast pa je uspel pobegniti pred Teodozijem I. v Alpe, kjer naj bi po nekaj dnevih storil samomor.<ref>Friell, pp. 134–135</ref> == Zapuščina == * "Flavij Arbogast ... je bil prvorazredni vojaški poveljnik z dobrimi dosežki, zelo priljubljen v vojski in popolnoma zvest hišam Valentinijana in Teodozija." <ref name="Friell126">Friell, p. 126</ref> * "Arbogast, ognjevit Frank, ni bil [...] le spletkar kot Maksimus, ampak pogumen in dobro izurjen vojak, verjetno najboljši general v rimskem cesarstvu. . ." <ref>Hodgkin, p. 559</ref> * O Bautonu in Arbogastu: "Oba moža sta bila po rodu Franka, izjemno naklonjena Rimljanom, popolnoma imuna na podkupnine in izjemna glede vojskovanja v možganih in močeh." <ref>Zosimus, IV. 33 p. 165</ref> == Poglej tudi == * [[Bitka pri Mrzli reki|Rimska državljanska vojna leta 394 AD]] * [[Bitka pri Mrzli reki]] * [[Valentinijan II.|Valentinijan II]]. * [[Teodozij I.|Teodozij I]]. * [[Evgenij]] * Flavius Stilicho * [[Magn Maksim]] == Sklici == {{sklici|2}} === Viri === * {{Navedi knjigo|last=Ambrose|title=Political Letters and Speeches|url=https://archive.org/details/politicalletters0000ambr|editor-first=John Hugo Wolfgang Gideon|location=Liverpool|editor-last=Liebeschuetz|publisher=[[Liverpool University Press]]|year=2005|authorlink=Ambrose|isbn=978-1-846-31243-4}} * {{Navedi knjigo|last=Gregory of Tours|title=The History of the Franks Translated with an introduction by Lewis Thorpe|location=England|year=1974|authorlink=Gregory of Tours|isbn=978-0-14-044295-3|publisher=[[Penguin Classics]]}} * {{Navedi knjigo|authorlink=Orosius|first=Paulus|last=Orosius|title=The Seven Books of History Against the Pagans|publisher=[[Catholic University of America Press]]|year=2002|isbn=978-0-8132-1310-1|location=Washington, D.C.}} * {{Navedi knjigo|last=Ludwig|first=Uwe|last2=Schilp|first2=Thomas|title=Nomen et Fraternitas: Festschrift für Dieter Geuenich zum 65. Geburtstag|year=2008|publisher=[[Walter de Gruyter]]|location=Berlin|isbn=978-3-11-916712-3|language=de}} * {{Navedi knjigo|last=Paulinus of Nola|title=Life, Letters, and Poems|editor-first=Dennis|editor-last=Trout|publisher=[[University of California Press]]|year=1999|authorlink=Paulinus of Nola|isbn=978-0-520-21709-6|series=Transformation of the Classical Heritage|location=Berkeley|edition=first}} * Rufinus. Historia Ecclesiastica. Edited by T. Mommsen. Berlin, 1903–1908. * {{Navedi knjigo|title=Philostorgius: Church History|editor-last=Amidon|editor-first=Philip|publisher=[[Society of Biblical Literature]]|year=2007|isbn=978-1-58983-215-2|series=Writings from the Greco-Roman World|location=Atlanta}} * Socrates. Historia Ecclesiastica. With introduction by W.Bright. Oxford, 1878. * Zosimus. Historia Nova, The Decline of Rome. Translated by James Buchanan and Harold Davis. Trinity University Press. Texas, 1967. * Burns, Thomas S. Barbarians Within the Gates of Rome: A Study of Roman Military Policy and the Barbarians, ca. 375–425 A.D. Indiana University Press, 1994. * Croke, Brian. "Arbogast and the Death of Valentinian II." Historia 25 (1976): 235–244. * {{Navedi knjigo|last=Friell|first=Gerard|last2=Williams|first2=Stephen|title=Theodosius: The Empire at Bay|url=https://archive.org/details/theodosiusempire0000will|publisher=[[Yale University Press]]|year=1998|isbn=978-0-300-07447-5|location=New Haven}} * {{Navedi knjigo|title=The History of the Decline and Fall of the Roman Empire|last=Gibbon|first=Edward|publisher=J. & J. Harper|year=1826}} * {{Navedi knjigo|title=Italy and Her Invaders: pt. 1-2. The Visigothic invasion|last=Hodgkin|first=Thomas|publisher=Clarendon Press|year=1982}} * {{Navedi knjigo|last=Jones|first=A.H.M.|first2=J.R.|last2=Martindale|first3=J.|last3=Morris|title=The Prosopography of the Later Roman Empire|volume=I: A.D. 260–395|publisher=Cambridge|year=1971}} * {{Navedi knjigo|title=Western Aristocracies and Imperial Court, A. D. 364-425|last=Matthews|first=John|publisher=[[Oxford University Press#Clarendon Press|Clarendon Press]]|year=1975|isbn=978-0-19-814499-1|location=Oxford}} * Salzman, Michele Renee. Ambrose and the Usurpation of Arbogastes and Eugenius: Reflections on Pagan-Christian Conflict Narratives. Journal of Early Christian Studies – Volume 18, Number 2, Summer 2010, pp.&nbsp;191–223. The Johns Hopkins University Press. * Wolfram, Herwig and Dunlap, Thomas. History of the Goths. Berkeley: University of California Press, 1990. {{ISBN|978-0-520-06983-1}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-520-06983-1|978-0-520-06983-1]] * {{Navedi knjigo|title=The Death of Gratian 383|work=Cambridge Medieval History|chapter=Chapter VIII. The Dynasty of Valentinian and Theodosius the Great|chapterurl=http://www.third-millennium-library.com/MedievalHistory/Cambridge/I/VIII-Theodosius.html|accessdate=December 15, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110209090025/http://www.third-millennium-library.com/MedievalHistory/Cambridge/I/VIII-Theodosius.html|archivedate=9 February 2011|isbn=}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rimljani v 4. stoletju]] [[Kategorija:Rimski politiki]] [[Kategorija:Rimski vojskovodje]] bg2r9zh267ylnekxfbyjzr9eefce2ni 0 513025 5737107 5730968 2022-08-20T07:13:03Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sveti Martin | native_name = {{lang|pap|Sint Maarten}} | settlement_type = [[Kraljevina Nizozemska|Posebna občina Kraljevine Nizozemske]] | official_name = Posebna občina Sveti Evstahij<br />{{nobold|{{native name|nl|posebna občina Sveti Evstahij}}}} | image_flag = Flag of Sint Maarten.svg | image_shield = Coat of arms of Sint Maarten.svg | motto = {{native phrase|la|"Semper progrediens"|italics=off}}<br />({{Lang-en|"Always progressing"}}) | anthem = "O Sweet Saint Martin's Land"<br /><div style="display:inline-block;margin-top:0.4em;">{{center|[[File:Sint Maarten National Anthem (Instrumental) Oh Sweet Sint Maarten Land.ogg]]}}</div> | image_map = Sint Maarten in its region.svg | map_alt = Lokacija Sv. Martina | map_caption = Lokacija Svetega Martina (obkroženo z rdečo) | mapsize = 290px | image_map2 = Sint Maarten-CIA WFB Map.png | map_caption2 = {{nowrap|Sveti Martin se nahaja na južni polovici <br/>otoka [[Sveti Martin (otok)|Sveti Martin]].}} | mapsize2 = 250px | subdivision_type = [[Suverena država]] | subdivision_name = [[Kraljevina Nizozemska]] | established_title2 = Status države | established_date2 = 10. oktober 2010 | official_languages = [[nizozemščina]], [[angleščina]] ¹ | established_title = Vključitev v Nizozemsko | established_date = 10. oktober 2010 {{small|([[Razpad Nizozemskih Antilov]])}} | government_footnotes = &nbsp;{{small|(see [[Nizozemska politika]])}} | government_type = [[Parlamentarni sistem|Parlamentarni]] [[predstavniška demokracija]] v okviru [[ustavna monarhija]] | leader_title1 = Kralj | leader_name1 = [[Viljem Aleksander Nizozemski]] | leader_title2 = Guverner | leader_name2 = Eugene Holiday | leader_title3 = Predsednik vlade | leader_name3 = Silveria Jacobs | legislature = Parlament Svetega Martina | seat_type = Glavno mesto<br />{{small|(in največje mesto)}} | seat = [[Philipsburg, Sveti Martin|Philipsburg]] | coordinates = {{coord|18|02|N|63|03|W|display=inline}} | area_footnotes = <ref>{{Cite web | url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/caribische-deel-van-het-koninkrijk/vraag-en-antwoord/waaruit-bestaat-het-koninkrijk-der-nederlanden |title = Waaruit bestaat het Koninkrijk der Nederlanden? – Rijksoverheid.nl|date = 19 May 2015}}</ref> | area_total_km2 = 41.44 | population_footnotes = <ref>{{Cite web | url=https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/nl/dataset/83698NED/table?ts=1578654405815 | title=CBS Statline}}</ref> | population_total = 41,486 | population_as_of = 1. januar 2019 | population_density_km2 = 1221 | population_demonym = St. Martiner | timezone = [[Atlantic Standard Time|AST]] | utc_offset = −4 | area_code_type = [[Telefonska številka na Svetem Evstahiju|Klicna številka]] | area_code = [[+721|+1-721]] | blank_name_sec1 = Valuta | blank_info_sec1 = [[Nizozemski antilski gulden]] | currency_code = ANG | iso_code = {{hlist|[[ISO 3166-2:SX|SX]]|[[ISO 3166-2:NL|NL-SX]]}} | cctld = [[.sx]] }} '''Sveti Martin''' ({{Lang-nl|Sint Maarten}}, {{IPA-nl|sɪntˈmaːrtə(n)|pron|Nl-Sint Maarten.ogg}}) je upravna enota, ki sestavlja Kraljevino Nizozemsko na [[Karibi|Karibih]]. Z 41.486 prebivalci januarja 2019 na površini {{Convert|41.44|km2|sqmi|abbr=on}} obsega južni del tj. 40 % razdeljenega otoka Sveti Martin, medtem ko severnih 60 % otoka predstavlja francosko čezmorsko skupnost Saint Martin. [[Glavno mesto]] Svetega Martina je Philipsburg. Skupaj se Sveti Martin in drugi nizozemski otoki na [[Karibi|Karibih]] pogosto imenujejo nizozemski Karibi . Pred 10. oktobrom 2010 je bil Sveti Martin znan kot otoško ozemlje Sveti Martin ({{Jezik-nl|Eilandgebied Sint Maarten}}) in je bilo eno od šestih otoških ozemelj ({{Jezik|nl|eilandgebieden}} ), ki je sestavljalo [[Nizozemski Antili|Nizozemske Antile]].<ref name="#1">{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/saint-martin/|title=CIA World Factbook – Sint Maarten|accessdate=24 July 2019}}</ref> Sveti Martin ima status čezmorske dežele in ozemlja (OCT) in ni del [[Evropska unija|Evropske unije]]. 6. in 7. septembra 2017 je otok prizadel orkan Irma kategorije 5+, ki je povzročil obsežno in znatno škodo na zgradbah in infrastrukturi.<ref name="#1"/> == Etimologija == Otok je poimenoval [[Krištof Kolumb]] v čast [[Martin iz Toursa|svetega Martina Tourskega]], saj ga je prvič videl na svetnikov praznik 11. novembra 1493.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/saint-martin/|title=CIA World Factbook – Saint Martin|accessdate=24 July 2019}}</ref> "Sint Maarten" je Sveti Martin v nizozemščini. == Zgodovina == === Predkolonialno obdobje === Sveti Martin so že več stoletij naseljevali [[Ameriški staroselci]], arheološke najdbe pa kažejo na človeško prisotnost na otoku že leta 2000 pred našim štetjem.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://teamsxm.com/st-maarten-villages/|title=History of Saint Martin|accessdate=24 July 2019}}</ref> Ti ljudje so se najverjetneje preselili iz Južne Amerike. Najstarejša identificirana skupina so bili ljudje Arawak, za katere se domneva, da so se naselili okoli obdobja 800 pred našim štetjem – 300 pr. n. št. Približno 1300-1400 AD so se začeli razseljevati s prihodom bolj bojevitih ljudstev s Karibov. === Prihod Evropejcev === [[Slika:ExpulsiónDeLosHolandesesDeLaIslaDeSanMartín16330701-2.jpg|levo|sličica| Špansko zavzetje Svetega Martina leta 1633, kot ga je naslikal Juan de la Corte]] Običajno verjamejo, da je [[Krištof Kolumb]] otok poimenoval v čast [[Martin iz Toursa|svetega Martina Tourskega,]] ko ga je odkril na svojem drugem potovanju odkrivanja. Vendar je dejansko ime uporabil za otok, ki se zdaj imenuje Nevis, ko se je zasidral na morju 11. novembra 1493, na praznik svetega Martina. Zaradi zmede številnih slabo začrtanih majhnih otokov na Zavetrnih otokih je bilo to ime po naključju preneseno na otok, ki je zdaj znan kot Sveti-Martin/Sint Maarten.<ref>{{Navedi knjigo|last=Hubbard|first=Vincent K.|title=A History of St Kitts|date=2002|publisher=MacMillan Caribbean|isbn=0333747607|page=[https://archive.org/details/historyofstkitts00vinc/page/13 13]|url=https://archive.org/details/historyofstkitts00vinc}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Morison|first=Samuel Eliot|title=The European Discovery of America, The Southern Voyages|url=https://archive.org/details/europeandiscover00mori_2|date=1974|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/europeandiscover00mori_2/page/108 108]-109}}</ref> Kot nominalno špansko ozemlje je otok postal središče konkurenčnega interesa evropskih sil, predvsem [[Francija|Francije]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velike Britanije]] in [[Nizozemska|Nizozemske]]. Medtem ko so Francozi želeli kolonizirati otoke med Trinidadom in [[Bermudi|Bermudskimi otoki]], so Nizozemci našli ''Sveti Martín'' kot priročnega na pol poti med njihovimi kolonijami v New Amsterdamu (današnji [[New York]] ) in Novo Nizozemsko. Medtem je prebivalstvo Ameriških domorodcev začelo strmo upadati in je umiralo zaradi vnesenih bolezni, na katere niso imeli imunosti. Nizozemci so leta 1631 na otoku zgradili utrdbo ( Fort Amsterdam ); Jan Claeszen Van Campen je postal njegov prvi guverner, [[nizozemska zahodnoindijska družba]] pa je na otoku začela kopati [[sol]]. Napetosti med Nizozemsko in Španijo so bile že visoke zaradi potekajoče [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletne vojne]], leta 1633 pa so Španci zavzeli Sveti Martin in pregnali nizozemske koloniste. V Point Blanchu so zgradili to, kar je zdaj stara španska utrdba, da bi zavarovali ozemlje. Nizozemci pod vodstvom Petra Stuyvesanta so poskušali vrniti nadzor leta 1644, vendar so bili odbiti.<ref>''Caribbean: The Lesser Antilles'' Karl Luntta</ref> Ko pa se je leta 1648 osemdesetletna vojna končala, so otok Španci preprosto zapustili, ker niso več videli strateške ali gospodarske vrednosti na otoku. Ker je Sveti Martin spet prost, so tako Nizozemci kot Francozi izkoristili priložnost, da ponovno vzpostavijo svoja naselja.<ref name="#2"/> Nizozemski kolonisti so prišli iz [[Sveti Evstahij (otok)|Svetega Evstahija]], Francozi pa iz St. Kittsa. Po začetnem konfliktu sta obe strani spoznali, da nobena ne bo zlahka popustila. Da bi se izognili vsesplošni vojni, so leta 1648 podpisali pogodbo v Concordii, ki je otok razdelila na dva dela.<ref>{{Citat|page=13|title=Concordia Treaty, 23rd March 1648|journal=Heritage|volume=6|date=15 March 2010|last=Henocq|first=Christophe|url=https://issuu.com/xtofsxm/docs/heritage_6/15|access-date=2018-09-17}}</ref> Med pogajanji o pogodbi so imeli Francozi pred obalo floto [[Vojna mornarica|vojaških]] ladij, ki so jih uporabili kot grožnjo, da bi si pridobili več ozemlja. Kljub pogodbi odnosi med obema stranema niso bili vedno prisrčni. Med letoma 1648 in 1816 so spopadi šestnajstkrat spremenili mejo. Celoten otok je bil pod dejanskim francoskim nadzorom od leta 1795, ko je Nizozemska postala marionetna država pod [[Prvo Francosko cesarstvo|francoskim cesarstvom]] do leta 1815. Na koncu so Francozi obvladovali 53 km² (61 %) proti 34 km² (39 %) na nizozemski strani. === 18.–19. stoletja === Za obdelavo novih nasadov bombaža, tobaka in sladkorja so Francozi in Nizozemci začeli uvažati veliko število afriških sužnjev, ki so kmalu presegli število Evropejcev.<ref{{Navedi splet|url=https://teamsxm.com/st-maarten-villages/|title=History of Saint Martin|accessdate=24 July 2019}}<nowiki></ref></nowiki> Prebivalstvo sužnjev je hitro preseglo število lastnikov zemlje. Podvrženi okrutnemu ravnanju, so sužnji uprizarjali upore, ki so zaradi njihovega velikega števila zbujali skrbi. Leta 1848 so Francozi [[Abolicionizem|odpravili suženjstvo]] v svojih kolonijah, vključno s francosko stranjo Sv. Martina. Sužnji na nizozemski strani otoka so protestirali in grozili, da bodo pobegnili na francosko stran, da bi zaprosili za azil. Lokalne nizozemske oblasti so nato osvobodile svoje sužnje. Čeprav so ta odlok spoštovali lokalno, so sužnji postali pravno svobodni šele leta 1863, ko so Nizozemci odpravili suženjstvo v vseh svojih otoških kolonijah. <ref>{{Navedi knjigo|last=Lampe|first=Armando|title=Mission Or Submission?: Moravian and Catholic Missionaries in the Dutch Caribbean During the 19th Century|date=2001|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|isbn=9783525559635|page=154|url=https://books.google.com/books?id=0eElMNrbP00C&pg=PA154}}</ref> === 20. stoletje === [[Slika:Dr._Claude_Wathey_St._Maarten.JPG|sličica| Kip Clauda Watheya v Philipsburgu]] Po ukinitvi suženjstva je kultura nasadov nazadovala in otoško gospodarstvo je trpelo. Leta 1939 je Sveti Martin dobil velik zagon, ko so ga razglasili za brezcarinsko pristanišče. Turizem je začel rasti od petdesetih let prejšnjega stoletja naprej, mednarodno letališče princese Juliane pa je postalo eno najbolj obremenjenih na vzhodnih Karibih. Večji del tega obdobja je Sveti Martin vodil poslovni tajkun Claude Wathey iz Demokratske stranke.<ref name="autogenerated1">NRC.nl - [http://www.nrc.nl/nieuwsthema/antillen/article1890492.ece/Sint_Maarten_bloeit,_politici_leven_in_luxe Sint Maarten bloeit, politici leven in luxe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100721002342/http://www.nrc.nl/nieuwsthema/antillen/article1890492.ece/Sint_Maarten_bloeit%2C_politici_leven_in_luxe|date=2010-07-21}}</ref> Tudi demografija otoka se je v tem obdobju močno spremenila, saj se je prebivalstvo do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja povečalo s samo 5.000 ljudi na okoli 60.000 ljudi. Priseljevanje iz sosednjih Malih Antilov, [[Curaçao|Curaçaoa]], [[Haiti|Haitija]], [[Dominikanska republika|Dominikanske republike]], [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], [[Evropa|Evrope]] in [[Azija|Azije]] je domače prebivalstvo spremenilo v manjšino.<ref>Oostindie 1998:126-127</ref> Sveti Martin je leta 1983 postal "otoško ozemlje" (''eilandgebied'' v [[Nizozemščina|nizozemščini]] ) [[Nizozemski Antili|Nizozemskih Antilov]]. Pred tem datumom je bil Siveti Martin del otoškega ozemlja vetrovnih otokov, skupaj s Sabo in [[Sveti Evstahij (otok)|Svetim Evstahijem]]. Status otoškega ozemlja vključuje precejšnjo avtonomijo, povzeto v Uredbi o otokih Nizozemskih Antilov. V tem obdobju so Svetemu Martinu vladali Otoški svet, Izvršni svet in podguverner ({{Jezik-nl|gezaghebber}}), ki ga je imenovala nizozemska krona. === 21. stoletje === Leta 1994 sta Kraljevina Nizozemska in [[Francija]] podpisali francosko-nizozemsko pogodbo o mejnih kontrolah na Svetem Martinu, ki omogoča skupno francosko-nizozemsko mejno kontrolo na tako imenovanih "rizičnih letih". Po nekaj zamude je bila pogodba ratificirana novembra 2006 na Nizozemskem in je nato začela veljati 1. avgusta 2007. 10. oktobra 2010 je Sveti Martin postal sestavni del kot dežela ( {{Jezik-nl|Land Sint Maarten}}) znotraj Kraljevine Nizozemske, zaradi česar je ustavno enakopravna partnerica z [[Aruba|Arubo]], [[Curaçao|Curaçaom]] in samo [[Nizozemska|Nizozemsko]] . Dan ustave (10. oktober) se vsako leto praznuje kot državni praznik . <ref>{{Navedi splet|date=2021-10-07|title=Building the Nation, Investing in our Future, selected theme for Constitution Day 2021|url=http://sxmislandtime.com/building-the-nation-investing-in-our-future-selected-theme-for-constitution-day-2021/|accessdate=2022-01-30|website=SXM IslandTime|language=en-US}}</ref> == Geografija == [[Slika:Saint-Martin_Island_topographic_map-en.svg|sličica|levo| Podroben zemljevid, ki prikazuje Sveti Martin]] Sveti Martin zaseda južno polovico otoka Saint Martin na Zavetrnih otokih; severna polovica tvori francosko ozemlje Saint Martin. Na severu čez Angviljski preliv leži britansko čezmorsko ozemlje [[Angvila|Anguilla]], jugovzhodno od otoka leži francoski otok Sveti Jernej (Barthélemy), južneje pa nizozemska otoka Saba in [[Sveti Evstahij (otok)|Sveti Evstahij]]. Sveti Martin meri 41.44 km².<ref name="#1"/> Teren je na splošno hribovit, najvišji vrh pa je Mount Flagstaff na 383 m. Območje zahodno okoli letališča je položnejše in vsebuje nizozemski del lagune Simpson Bay. Veliki slani ribnik leži severno od Philipsburga. Ob obali leži več majhnih otokov. Little Key leži v laguni Simpson Bay. V okvir Svetega Martinu sodi skupno deset otokov, vključno z:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.geonames.org/advanced-search.html?q=Island&country=SX&featureClass=&continentCode=|title=Islands of Sint Maarten|website=GeoNames|accessdate=October 1, 2021}}</ref>   == Vlada in politika == [[Slika:EU_OCT_and_OMR_map_en.png|sličica| Zemljevid Evropske unije in Združenega kraljestva (pred Brexitom slednjega) v svetu s čezmorskimi državami in ozemlji ter najbolj oddaljenimi regijami]] Sveti Martin je sestavni del kot dežela Kraljevine Nizozemske in kot tak je monarh Nizozemske vodja države, ki ga lokalno zastopa guverner.<ref name="#1"/> Po razpustitvi [[Nizozemski Antili|Nizozemskih Antilov]] je otoški svet Svetega Martina 21. julija 2010 soglasno sprejel ustavo Svetega Martina. Volitve v nov otoški svet so bile 17. septembra 2010, saj se je število sedežev povečalo z 11 na 15. Novoizvoljeni otoški svet je 10. oktobra postal Posest Svetega Martina.<ref>RNW.nl - [http://www.rnw.nl/caribiana/article/eilandsraad-sint-maarten-unaniem-achter-staatsregeling Eilandsraad Sint Maarten unaniem achter staatsregeling]</ref> Sveti Martin je večinoma avtonomen v notranjih zadevah, Nizozemska pa je odgovorna za zunanjo diplomacijo in obrambo. == Demografija == [[Slika:Philipsburg_–_Boardwalk_-_Catholic_Church_St._Martin_of_Tours_-_panoramio.jpg|desno|sličica| Katoliška cerkev sv. Martina iz Toura v Philipsburgu]] [[Slika:Saint_Maarten,_Dutch_Side.jpg|sličica| Veliko turistov prihaja na obisk plaž Svetega Martina]] Po popisu prebivalstva Nizozemskih Antilov leta 2011 je bilo na otoškem ozemlju 33.609 prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.geohive.com/cntry/stmaarten.aspx|title=GeoHive - St. Maarten population|website=Geohive.com|accessdate=2015-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151025065859/http://www.geohive.com/cntry/stmaarten.aspx|archivedate=2015-10-25}}</ref> Po popisu 2017 je celotno prebivalstvo dežele doseglo 40.535.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.stat.gov.sx/downloads/YearBook/Statistical_Yearbook_2017.pdf|title=Statistical Yearbook 2017|accessdate=2020-01-08|publisher=Department of Statistics Sint Maarten|date=2017|archivedate=2020-10-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201001135521/http://www.stat.gov.sx/downloads/YearBook/Statistical_Yearbook_2017.pdf}}</ref> === Naselbine === * Philipsburg (1894 prebivalcev) * Lower Prince's Quarter (10.833 prebivalcev) * Cul de Sac (8.588 prebivalcev) * Cole Bay (7.194 prebivalcev) * Upper Prince's Quarter (4.595 prebivalcev) * Little Bay (Fort Amsterdam) (5.581 prebivalcev) * Simpson Bay (1142 prebivalcev) * Lowlands (708 prebivalcev) === Vera === {{Bar box|title=Religije na Svetem Martinu<ref name="CIAPAPUANEWGUINEA">{{cite web|url= https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/saint-martin/|title=Central America and Caribbean ::SINT MAARTEN|publisher= CIA The World Factbook}}</ref>|titlebar=#ddd|left1=Religije|right1=odstotek|float=left|bars={{bar percent|[[Rimskokatoliška cerkev]]|Blue|33.1}} {{bar percent|[[Binkoštništvo]] |silver|14.7}} {{bar percent|[[Metodisti]] |Green|10.0}} {{bar percent| Nobena |blue|7.9}} {{bar percent|[[Krščanska adventistična cerkev]] |red|6.6}} {{bar percent|[[Hinduizem|Hindu]]|Yellow|5.2}} {{bar percent|[[Kristjani|Kristajani]] |red| 4.1}} {{bar percent|[[Baptisti]]|blue|4.7}} {{bar percent|[[Angličani]] |Pink| 3.1}} {{bar percent| Brez odgovora|red|2.4}} {{bar percent| Drugi [[Protestanti]]|Cyan|2.8}} {{bar percent|[[Jehove priče]] |Black| 1.7}} {{bar percent| [[Evangeličani]] |orange|1.4}} {{bar percent|Drugo (vključno z [[Budisti]], [[Sikhi]], [[Rastafarjanci]]) |Purple|1.3}} {{bar percent| [[Islam]]/[[Judaism|Židje]] |Green|1.1}}}} === Jeziki === {{Bar box|title=Jeziki na Svetem Martinu<ref name="CIAPAPUANEWGUINEA"/>|titlebar=#ddd|left1=jeziki|right1=odstotek|bars={{bar percent|[[Angleški jezik|Angleščina]] |Orange|67.5}} {{bar percent|[[Španski jezik|Španščina]]|Blue|12.9}} {{bar percent|[[Kreolski jezik|Kreolščina]] |silver|8.2}} {{bar percent|[[Francoski jezik|Francoščina]] |red|6.6}} {{bar percent|[[Nizozemski jezik|Nizozemščina]] |Green|4.2}} {{bar percent|Drugo|Yellow|3.5}} {{bar percent| [[Papiamento ]]|blue| 1.5}}}}Angleščina je vsakdanji jezik komunikacije na Svetem Martinu in tudi prvi jezik domačinov Svetega Martina. <ref name="#1"/> Lokalno angleško narečje ali kreolsko govorijo v neformalnih situacijah "santmartenci" med seboj. Večina prebivalcev Svetega Martina se uči nizozemščine kot drugega jezika in ga uporablja samo pri komunikaciji z drugimi govorci nizozemščine. Sveti Martin skupaj s [[Curaçao|Curaçaom]] uporablja kot valuto nizozemski antilski gulden. Gospodarstvo je močno odvisno od turizma, bodisi zaradi dolgotrajnega bivanja ali enodnevnih izletov s številnih križark, ki pristajajo v pristanišču Philipsburg; v tem sektorju je zaposlenih okoli 80 % delovne sile.<ref name="auto1">{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/saint-martin/|title=CIA World Factbook – Sint Maarten|accessdate=24 July 2019}}</ref> Pojavlja se nekaj omejenega kmetijstva, vendar je večina hrane uvožena.<ref name="auto1" /> Leta 2014 je imel St. Martin več igralnih avtomatov na prebivalca kot katera koli druga država na svetu.<ref>{{Navedi splet|title=The World Count of Gaming Machines, 2014|url=http://gamingta.com/wp-content/uploads/2014/11/World-Count-2014.pdf|accessdate=2015-10-19|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208060341/http://gamingta.com/wp-content/uploads/2014/11/World-Count-2014.pdf|archivedate=2015-12-08}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Sint Maarten, Dutch Caribbean|Sint Maarten}} {{Wikipotovanje}} * [http://www.sintmaartengov.org/ Official website of the Sint Maarten government] * [https://www.dcbd.nl/sites/www.dcbd.nl/files/documents/RojerKNAP96-33BioInv-StMaarten%5Beng%5D.pdf] * [http://www.regenboogadvies.nl/wp-content/uploads/2018/10/Environmental-Profile-Sint-Maarten-2015.pdf] * [https://www.cabi.org/isc/datasheet/108497 Sint Maarten] * [https://naturefoundationsxm.org/preservation/conservation-areas/mullet-pond-protected-ramsar-site/ Mullet Pond: Protected Ramsar site|Protecting the Natural Areas of St. Maarten] * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/saint-martin/ Sint Maarten]. ''The World Factbook''. [[Centralna obveščevalna agencija|Central Intelligence Agency]]. * [http://www.vacationstmaarten.com/ St. Maarten Tourist Bureau] (official site). * [http://www.visitstmaarten.com/ St. Maarten Hospitality and Trade Association (visitor information)] * [http://sxmdeals.com/st-maarten-map/ St. Maarten Tourism Map (visitor information)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150219142056/http://sxmdeals.com/st-maarten-map/|date=2015-02-19}} * [http://sxmairport.com/ Princess Juliana International Airport] (official site). * [https://sxmrallytours.com/the-routes/ St. Maarten Excursions]. * [http://gaysxm.com/ GAYSXM tourism (official site)] * [https://sxmrallytours.com/ SXM RALLY TOURS] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] mmiplma07o6quvh4k3obl737mm3ly8t 0 513164 5736997 5730970 2022-08-20T07:05:06Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Vichyjska Francija''' (francosko: '''Régime de Vichy''') je splošno ime za francosko državo, ki jo je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] vodil francoski maršal [[Philippe Pétain]]. Režim, ki je vladal državi, je bil avtoritarne, ksenofobične, antisemtiske, korporativnistične in tradicionalistične narave. Uradno neodvisna je sprejela politiko sodelovanja z [[Tretji rajh|Nacistično Nemčijo]], ki je zasedla njen severni in zahodni del države, preden je novembra 1942 zasedla še preostanek metropolitanske Francije. Čeprav je bil [[Pariz]] navidezno njeno glavno mesto, je imela vlada Višijske države svoj sedež v zdraviliškem mestu [[Vichy]], kjer je ostala odgovorna za civilno upravo [[Francija|Francije]] in njenih kolonij.<ref>[[Julian T. Jackson]], ''France: The Dark Years, 1940–1944'' (2001).</ref> {{Infopolje Bivša država|native_name=Vichyjska Francija|capital=[[Vichy]] (de facto upravno) [[Pariz]] (ustavno)|date_end=20. avgust|year_leader1=[[1940]]-[[1944]]|title_leader=maršal|date_start=10. julij|government_type=Vladni lutkovni režim pod enotno avtoritarno diktaturo|common_languages=[[Francoščina]]|image_map_caption=Lega Vichyjske Francije leta 1942.|status=Régime de Vichy|image_map=French State 1942.svg|image_coat=Informal emblem of the French State (1940–1944).svg|national_anthem="[[La Marseillaise]]" (uradno) "[[Maréchal, nous voilà!]]" (neuradno)|national_motto=''[[Travail, Famille, Patrie]]"<br />»Delo, družina, domovina«|year_end=1944|year_start=1940|image_flag=Flag of Philippe Pétain, Chief of State of Vichy France.svg|leader1=[[Philippe Pétain]]}} Tretja francoska republika je v drugo svetovno vojno vstopila septembra 1939 na strani zavezniških sil. 10. maja 1940 [[Bitka za Francijo|jo je napadla]] Nacistična Nemčija. Nacisti so hitro premagali zavezniške čete, tako da so naredili preobrat in vdrli skozi belgijsko-francosko mejo. Do sredine junija je bil vojaški položaj Francozov slab in bilo je očitno, da bitke za Francijo ni mogoče zmagati. Francoska vlada je začela razpravljati o možnosti premirja. [[Paul Reynaud]] je odstopil s položaja premiera, namesto, da bi podpisal premirje, nadomestil pa ga je maršal [[Philippe Pétain]], junak [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Kmalu zatem je Pétain 22. junija 1940 podpisal premirje, Tretja francoska republika pa je ob tem razpadla, saj je državni zbor Pétainu podelil diktatorska pooblastila. Ko je bila ustanovljena Vichyjska Francija, je Pétain vzpostavil avtoritarno vlado, ki je obrnila številne liberalne politike in uveljavila strog nadzor nad [[Gospodarstvo|gospodarstvom]]. Konservativni katoliki so postali vidni, Pariz pa je izgubil svoj avantgardni status v evropski umetnosti in kulturi.<ref name="Hellman-2008">{{cite book|last=Hellman|first=John|title=Knight-Monks of Vichy France: Uriage, 1940-1945|url=https://books.google.com/books?id=8qjcu1H6uZgC&pg=PA5|date=2008|publisher=McGill-Queen|orig-year=1st pub. 1993|location=Montreal|isbn=978-0-7735-0973-3|oclc=757514437|page=5}}</ref> [[Mediji]] so bili strogo nadzorovani in so spodbujali antisemitizem in po začetku [[Operacija Barbarossa|operacije Barbarossa]] junija 1941 antiboljševizem.<ref name="Debbie Lackerstein 2013">Debbie Lackerstein, ''National Regeneration in Vichy France: Ideas and Policies, 1930–1944'' (2013)</ref> Pogoji premirja so predstavljali določene prednosti, na primer ohranitev francoske mornarice in francoskega kolonialnega cesarstva pod francoskim nadzorom in izogibanje popolni okupaciji države s strani Nemčije, ki je ohranila določeno stopnjo francoske neodvisnosti in nevtralnosti. Kljub močnemu pritisku, se francoska vlada v Višiju nikoli ni pridružila silam osi in je celo ostala formalno v vojni z Nemčijo. Nasprotno pa je Vichyjska Francija postala kolaboracionističen režim. Uradno povojno francosko stališče je bilo, da je bila Vichyjska Francija nemška marionetna država. Zgodovinarji so od sedemdesetih let prejšnjega stoletja to stališče zavračali z trditvijo: "Vichy je imel svojo politično agendo, ki jo je sledil brez najmanjšega pritiska Nemčije".<ref>[[Julian T. Jackson]], "The Republic and Vichy." in ''The French Republic: History, Values, Debates'' (2011): 65-73 quoting p. 65.</ref> Nemčija je obdržala dva milijona francoskih vojnih ujetnikov in uvedla prisilno delo (francosko: service du travail obligatoire) mladim [[Francozi|Francozom]]. Francoski vojaki so bili talci, da bi zagotovili, da bo Vichy zmanjšal svoje vojaške sile in plačal velik davek [[Zlato|zlata]], [[Hrana|hrane]] in zalog Nemčiji. Francoski policiji je bilo ukazano, da aretira [[Judje|Jude]] in druge "nezaželene", kot so komunisti in politični begunci, zaradi česar je bilo ubitih najmanj 72.500 Judov.<ref name="bseditions.fr">{{cite web|title=Le Bilan de la Shoah en France [Le régime de Vichy]|url=http://www.encyclopedie.bseditions.fr/article.php?pArticleId=158&pChapitreId=23982&pArticleLib=Le+Bilan+de+la+Shoah+en+France+%5BLe+r%E9gime+de+Vichy%5D|work=bseditions.fr}}</ref> Večina francoske javnosti je sprva podpirala režim, vendar se je mnenje postopoma obrnilo proti francoski vladi in okupacijskim nemškim silam, ko je postalo jasno, da Nemčija izgublja vojno, življenjske razmere v Franciji pa so postajale vse težje. Francoski odpor, ki je večinoma sodeloval z gibanjem fracoskega generala [[Charles de Gaulle|Charlesa de Gaulla]] izven države, se je med okupacijo okrepil. Po [[Operacija Overlord|zavezniški invaziji na Normandijo]] junija 1944 in osvoboditvi Francije septembra istega leta je bila kot nova nacionalna vlada ustanovljena Začasna vlada svobodne Francije Francoske republike (GPRF), ki jo je vodil Charles de Gaulle. Zadnji izgnanci iz Vichyjske Francije so bili ujeti v Sigmaringeni aprila 1945. Nova začasna vlada je Pétainu sodila zaradi izdaje in ga obsodila na smrtno kazen, vendar je obsodbo de Gaulle spremenil v dosmrtno ječo. Le štirim višjim uradnikom Vichyjske Francije so sodili za zločine proti človeštvu, čeprav so mnogi drugi sodelovali pri deportaciji Judov za internacijo v nacistična koncentracijska taborišča, zlorabah zapornikov in hudih dejanjih zoper pripadnike odpora. == Padec Francije, ustanovitev Vichyjske Francije in Vichyjske vlade == [[Slika:Bundesarchiv Bild 121-0404, Frankreich, Französische Kriegsgefangene.jpg|levo|sličica|Francoski vojni ujetniki so bili odpeljani pod nemško stražo (junij, 1940)]] 3. septembra 1939 je [[Francija]] napovedala vojno [[Tretji rajh|Nemčiji]] potem, ko je ta dva dni prej [[Poljska kampanja (1939)|napadla Poljsko]] in s tem sprožila začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Po osmih mesecih lažne vojne so se Nemci 10. maja 1940 odločili za operacije za zahodu Evrope ter tega dne napovedali [[Bitka za Francijo|napad na Francijo]]. Po nemški zasedbi [[Nizozemska|Nizozemske]], [[Belgija|Belgije]] in [[Luksemburg|Luksemburga]] so se konec maja napadi preselili v Francijo, pri tem pa je nemška vojska premagala francoske in britanske čete ter zelo dobro napredovala proti jugu Francije. V nekaj dneh je postalo jasno, da so francoske vojaške sile preobremenjene in da francoskega poraza ni mogoče preprečiti.<ref>[[Robert A. Doughty]], ''The Breaking Point: Sedan and the Fall of France, 1940'' (1990)</ref> Vladni in vojaški voditelji, globoko šokirani nad usodo, so razpravljali, kako naprej. Številni uradniki, vključno s premierjem [[Paul Reynaud|Paulom Reynaudom]], so želeli vlado preseliti v francoske kolonije v [[Severna Afrika|severni Afriki]] in nadaljevati vojno s francosko mornarico in kolonialnimi viri. Drugi, zlasti podpredsednik [[Philippe Pétain]] in vrhovni poveljnik general [[Maxime Weygand]], so vztrajali, da je odgovornost vlade ostati v Franciji in poskrbeti za svoje ljudi; pozvali so k takojšnjemu podpisu premirja.{{sfn|Jackson|2001|pp=121–126}} Medtem, ko se je razprava nadaljevala, se je bila vlada prisiljena večkrat preseliti, da bi se izognila zajetju napredujočih nemških sil in končno dosegla [[Bordeaux]]. Komunikacije so bile slabe in na tisoče civilnih beguncev je zaprlo ceste. V teh kaotičnih razmerah so prevladali zagovorniki premirja. Predsedniški kabinet se je strinjal s predlogom za iskanje pogojev za premirje z Nemčijo z razumevanjem, da bo Francija ohranila možnost nadaljevanja boja, če bo Nemčija postavila nečastne ali pretirano ostre pogoje. Generalu [[Charles Huntziger|Charlesu Huntzigerju]], ki je vodil francosko delegacijo za premirje, je bilo rečeno, naj prekine pogajanja, če bodo Nemci zahtevali zasedbo vse metropolitanske Francije, francoske flote ali katerega koli francoskih čezmorskih ozemelj. Vendar Nemci niso postavili nobene od teh zahtev.<ref>{{cite book|first=Barnett|last=Singer|title=Maxime Weygand: A Biography of the French General in Two World Wars|url=https://books.google.com/books?id=0VZeIHEv3FkC&pg=PA111|year=2008|publisher=McFarland|page=111|isbn=978-0-7864-3571-5|access-date=1 July 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151101104418/https://books.google.com/books?id=0VZeIHEv3FkC&pg=PA111|archive-date=1 November 2015|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Premier Reynaud se je zavzemal za nadaljevanje vojne, vendar so ga kmalu preglasovali tisti, ki so se zavzemali za podpis premirja. V nevzdržnem položaju je premie Reynaud 16. junija 1940 odstopil in predsednik države [[Albert Lebrun]] je na njegovo priporočilo imenoval 84-letnega Phillipa Pétaina za novega predsednika vlade. Premirje z Nemčijo je bilo podpisano 22. junija 1940, ko je Francija kapitulirala, prav tako je bilo podpisano tudi premirje z [[Fašistična Italija|Fašistično Italijo]], ki je 10. junija vstopila v vojno proti Franciji. Ločen francoski sporazum je bil podpisan, veliko potem, ko je bil izid bitke odločen. [[Adolf Hitler]] je imel številne razloge za privolitev v premirje. Želel je zagotoviti, da se Francija ne bo še naprej borila iz severne Afrike in da bo francoska mornarica izključena iz vojne. Poleg tega bi puščanje francoske vlade na mestu Nemčije razbremenilo znatnega bremena upravljanja francoskega ozemlja, zlasti ker je Hitler svojo pozornost usmeril proti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliki Britaniji]], ki se ni predala in se je borila proti Nemčiji. Nazadnje, ker Nemčija ni imela dovolj mornarice za zasedbo francoskih čezmorskih ozemelj, je bila Hitlerjeva edina praktična možnost, da Britancem zavrne uporabo teh ozemelj, ohraniti status Francije kot de jure neodvisne in nevtralne države ter poslati sporočilo Veliki Britaniji, da je sama, pri čemer bi se zdelo, da je Francija zamenjala stran, [[Združene države Amerike|ZDA]] pa ostanejo nevtralne. Vendar se je nemško vohunjenje proti Franciji po porazu močno okrepilo, zlasti v južni Franciji.<ref>{{cite web|url=http://connection.ebscohost.com/c/articles/19409261|title=Spying for Germany in Vichy France|url-access=subscription}}</ref> === Pogoji premirja === [[Slika:France map Lambert-93 with regions and departments-occupation-sr.svg|sličica|Francija pod nemško okupacijo (Nemci so južno cono zasedli novembra 1942). Rumena cona je bila pod italijansko upravo.]] Premirje, podpisano 22. junija 1940, je Francijo razdelilo na okupirano in nezasedeno območje. Severno in zahodno Francijo, vključno s celotno [[Atlantski ocean|atlantsko]] obalo, je zasedla Nacistična Nemčija, preostali dve petini države, južno in jugo-vzhodno, pa je bila pod nadzorom francoske vlade s prestolnico v [[Vichy|Vichyju]] pod vodstvom Phillipa Pétaina. Domnevno je francoska vlada upravljala celotno ozemlje. ==== Ujetniki ==== Nemčija je dva milijona francoskih vojakov ujela kot vojne ujetnike in jih poslala v taborišča v Nemčiji. Približno tretjina je bila do leta 1944 izpuščena pod različnimi pogoji. Od preostalih so bili častniki in podčastniki zaprti v taboriščih, vendar so bili oproščeni prisilnega dela.  Privatnike so najprej poslali na prevzgojo v taborišča "Stalag", nato pa jih premestili na opravljanje dela. Približno polovica jih je delala v nemškem [[Kmetijstvo|kmetijstvu]], kjer so bili obroki hrane ustrezni, nadzor pa prizanesljiv. Ostali so delali v [[Tovarna|tovarnah]] ali [[Rudnik|rudnikih]], kjer so bile razmere veliko težje.<ref>{{cite book|first=Richard|last=Vinen|title=The Unfree French: Life under the Occupation|date=2006|pages=183–214}}</ref> ==== Vojska za premirje ==== Nemci so neposredno zasedli severno in zahodno Francijo. Francozi so morali plačati stroške za 300.000 nemško okupacijsko vojsko, ki so znašali 20 milijonov rajhsmark na dan, po umetnem tečaju dvajset frankov za rajhsmark. To je bilo 50-kratnik dejanskih stroškov okupacijskega garnizona. Francoska vlada je bila odgovorna tudi za preprečevanje pobega francoskih državljanov v izgnanstvo. [[Slika:Bundesarchiv Bild 121-0417, Französischer Kriegsgefangener mit Wachtposten.jpg|sličica|298x298_pik|Francoski vojni ujetnik v nemškem ujetništvu, 1940]] IV. člen premirja je dovoljeval majhno francosko vojsko - Armistice Armies (Armée de l'Armistice) - nameščeno na nezasedeni coni in vojaško oskrbo francoskega kolonialnega cesarstva v tujini. Naloga teh sil je bila ohranjanje notranjega reda in obramba francoskih ozemelj pred napadom zaveznikov. Francoske sile naj bi ostale pod splošnim vodstvom nemških oboroženih sil. Natančna moč francoske metropolitanske vojske Višij je bila določena na 3.768 častnikov, 15.072 podčastnikov in 75.360 mož. Vsi člani so morali biti prostovoljci. Poleg vojske je bila velikost žandarmerije določena na 60.000 mož in protiletalska sila 10.000 mož. Kljub prihodu izurjenih vojakov iz kolonialnih sil (zmanjšanih v skladu s premirjem) je primanjkovalo prostovoljcev. Kot rezultat, je bilo za izpolnitev kvote obdržanih 30.000 moških. V začetku leta 1942 so bili ti obvezniki izpuščeni, a moških še vedno ni bilo dovolj. To pomanjkanje je ostalo do padca režima. Francoska metropolitanska armada Višij je bila prikrajšana za tanke in druga oklepna vozila in ji je obupno primanjkovalo motornega transporta, kar je bil poseben problem za konjeniške enote. Preživeli plakati o rekrutiranju so poudarjali priložnosti za atletske dejavnosti, vključno z [[Jahanje|jahanjem]], kar je odražalo tako splošni poudarek, ki ga je vlada Višijska vlada dala na podeželske vrline in dejavnosti na prostem, kot tudi resničnost služenja v majhni in tehnološko zaostali vojaški sili. Tradicionalne značilnosti, značilne za francosko vojsko pred letom 1940, kot so kepiji in težki kapoti (zapeti veliki plašči), so nadomestile baretke in poenostavljene uniforme. Višijska oblast ni napotila vojske proti odporniškim skupinam, ki so delovale na jugu Francije, in so to vlogo pridržale višijski milici (miliciji), paravojaški sili, ki jo je 30. januarja 1943 ustvarila vlada Višij za boj proti odporu.<ref>{{cite book|author=Richard Joseph Golsan|title=The Papon Affair: Memory and Justice on Trial|url=https://books.google.com/books?id=3g6pUzgXeQsC&pg=PA14|year=2000|publisher=Psychology Press|page=14|isbn=978-0-415-92365-1|access-date=1 July 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151102063642/https://books.google.com/books?id=3g6pUzgXeQsC&pg=PA14|archive-date=2 November 2015|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Pripadniki redne vojske so tako lahko po nemški okupaciji južne Francije in razpustitvi armade premirja novembra 1942 prebegnili k makiji. Nasprotno pa so Milice še naprej sodelovale, njeni pripadniki pa so bili po osvoboditvi izpostavljeni represalijam. Višijske francoske kolonialne sile so se zmanjšale v skladu s pogoji premirja, vendar je imel Višij samo na območju Sredozemlja še vedno skoraj 150.000 ljudi, oboroženih z orožjem. V Francoskem Maroku jih je bilo približno 55.000, v Alžiriji 50.000 in v Vojski Levanta (Armée du Levant), v Libanonu in Siriji skoraj 40.000. Kolonialnim silam je bilo dovoljeno obdržati nekaj oklepnikov, čeprav so bili to večinoma "stari" tanki iz [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] (Renault FT). === Nemško oskrbništvo === Premirje je od Francije zahtevalo, da na zahtevo Nemčije izroči vse nemške državljane v državi. Francozi so to šteli za "nečasten" izraz, saj bi od Francije zahteval, da izroči osebe, ki so prišle v Francijo in iščejo zatočišče v Nemčiji. Poskusi pogajanj z Nemčijo o tej točki so se izkazali za neuspešne in Francozi so se odločili, da vprašanja ne bodo pritiskali do te mere, da bi zavrnili premirje. === 10. julij 1940: Glasovanje s popolnimi merili in ustanovitev Višijske Francije === [[Slika:Pierre Laval and Carl Oberg in Paris.png|sličica|264x264_pik|Pierre Laval v Parizu skupaj z voditeljem SS-Gruppenführerja, [[Carl Oberg|Carlom Obergom]] ]] 10. julija 1940 sta se poslanska zbornica in senat zbrala na skupni seji v mirnem zdraviliškem mestu [[Vichy|Višij]], njihovem začasnem glavnem mestu v osrednji Franciji. [[Lyon]], drugo največje mesto v Franciji, bi bila bolj logična izbira, vendar je bil župan Édouard Herriot preveč tesno povezan s Tretjo republiko. Marseille je imel sloves središča organiziranega kriminala. Toulouse je bil preveč oddaljen in je imel sloves levice. Višij je bil v središču mesta in je imel veliko hotelov, ki so jih lahko uporabljali ministri.{{sfn|Jackson|2001|p=142}} [[Pierre Laval]] in [[Raphaël Alibert]] sta začela svojo kampanjo, da bi prepričala zbrane senatorje in poslance, naj izglasujejo polna pooblastila Pétainu. Uporabili so vsa razpoložljiva sredstva, kot so nekaterim obljubljali ministrska mesta, drugim pa so grozili in jih ustrahovali. Pri tem jim je pomagala odsotnost priljubljenih, karizmatičnih osebnosti, ki bi jim lahko nasprotovale, kot sta [[Georges Mandel]] in [[Édouard Daladier]], ki sta bila takrat na krovu ladje Massilia na poti v Severno Afriko, v izgnanstvu. Državni zbor, ki sta ga sestavljala tako senat kot poslanska zbornica, je 10. julija s 569 glasovi za, 80 glasovi proti in 20 vzdržanimi glasovi, glasoval za podelitev polnih in izrednih pooblastil maršalu Pétainu.<ref name="loi-1940">{{cite web|author=Jean-Pierre Maury|url=http://mjp.univ-perp.fr/france/co1940lc.htm|title=Loi constitutionnelle du 10 Juillet 1940|publisher=Mjp.univ-perp.fr|access-date=31 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20010723063501/http://mjp.univ-perp.fr/france/co1940lc.htm|archive-date=23 July 2001|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Z istim glasovanjem so mu podelili tudi pooblastilo za pisanje nove ustave. Z zakonom št. 2 je Pétain naslednji dan opredelil svoja pooblastila in razveljavil vse zakone Tretje francoske republike, ki so bili v nasprotju z njimi (Ti akti so bili kasneje razveljavljeni avgusta 1944.).<ref name="law-1944-08-09">{{cite web|url=http://www.legifrance.gouv.fr/affichTexte.do?cidTexte=LEGITEXT000006071212&dateTexte=20090620|title=Ordonnance du 9 août 1944 relative au rétablissement de la légalité républicaine sur le territoire continental – Version consolidée au 10 août 1944|trans-title=Law of 9 August 1944 Concerning the reestablishment of the legally constituted Republic on the mainland – consolidated version of 10 August 1944|date=9 August 1944|website=gouv.fr|publisher=Legifrance|archive-url=https://web.archive.org/web/20090716040542/http://www.legifrance.gouv.fr/affichTexte.do?cidTexte=LEGITEXT000006071212&dateTexte=20090620|archive-date=16 July 2009|access-date=21 October 2015|quote=Article 1: The form of the government of France is and remains the Republic. By law, it has not ceased to exist. <br /> Article 2: The following are therefore null and void: all legislative or regulatory acts as well as all actions of any description whatsoever taken to execute them, promulgated in Metropolitan France after 16 June 1940 and until the restoration of the Provisional Government of the French Republic. This nullification is hereby expressly declared and must be noted.<br />Article 3. The following acts are hereby expressly nullified and held invalid: The so-called "Constitutional Law of 10 July 1940; as well as any laws called 'Constitutional Law';...}}</ref><ref name="loi2-1940-07-11">{{cite web|title=Constitutional act no. 2, defining the authority of the chief of the French state|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1940/1940-07-10b.html|publisher=Journal Officiel de la République française|date=11 July 1940|volume=168|access-date=24 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208195717/http://www.ibiblio.org/pha/policy/1940/1940-07-10b.html|archive-date=8 December 2015|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> S tem je bila 10. julija 1940 uradno priznana in ustanovljena Višijska Francija. [[Slika:Laval-shot0038.png|sličica|261x261_pik|Laval skupaj z Pétainom v dokumentarnem filmu "Razdeli in vladaj" iz leta 1943]] Večina zakonodajalcev je menila, da se bo [[demokracija]] nadaljevala, čeprav z novo ustavo. Čeprav je Laval 6. julija dejal, da je "parlamentarna demokracija izgubljena, je večina Pétainu zaupala. Léon Blum, ki je glasoval proti, je tri mesece pozneje zapisal, da je bil Lavalov "očitni cilj posekati vse korenine, ki so povezovale Francijo z njeno republikansko in revolucionarno preteklostjo. Njegova 'nacionalna revolucija' naj bi bila protirevolucija, ki bi odpravila ves napredek in človeške pravice, pridobljene v zadnjih sto petdesetih letih."<ref name="christofferson2006">{{cite book|title=France during World War II: From Defeat to Liberation|url=https://archive.org/details/franceduringworl00chri|url-access=limited|publisher=Fordham University Press|author1=Christofferson, Thomas R.|author2=Christofferson, Michael S.|year=2006|pages=[https://archive.org/details/franceduringworl00chri/page/n53 37]–40|isbn=978-0-8232-2562-0}}</ref>Manjšina večinoma radikalov in socialistov, ki so nasprotovali Lavalu, je postala znana kot Višij 80. Poslanci in senatorji, ki so glasovali za podelitev polnih pooblastil Pétainu, so bili po osvoboditvi posamično obsojeni in kritizirani. Večina francoskih zgodovinarjev in vseh povojnih francoskih vlad je trdila, da je bilo to glasovanje državnega zbora nezakonito. Navedeni so trije glavni argumenti: * Razveljavitev pravnega postopka * Nezmožnost, da bi Parlament prenesel svoja ustavna pooblastila, ne da bi a posteriori nadzoroval njihovo uporabo. * Ustavna sprememba iz leta 1884, zaradi katere je neustavno postavljati pod vprašaj "republikansko obliko" vlade. Od skupno 544 poslancev jih je glasovalo le 414; in od skupno 302 senatorjev jih je glasovalo le 235. Od tega je 357 poslancev glasovalo za Pétaina in 57 proti, 212 senatorjev je glasovalo za Pétaina in 23 proti. Tako je Pétaina potrdilo 65 % vseh poslancev in 70 % vseh senatorjev.  Čeprav bi lahko Pétain zase zahteval zakonitost, zlasti v primerjavi z v bistvu samooklicanim vodstvom [[Charles de Gaulle|Charlesa de Gaulla]], dvomljive okoliščine glasovanja pojasnjujejo, zakaj večina francoskih zgodovinarjev ne meni, da je Višij popolna kontinuiteta francoske države.<ref>Jean-Pierre Azéma, ''De Munich à la Libération'', Le Seuil, 1979, p. 82 {{ISBN|2-02-005215-6}}</ref> Besedilo, o katerem je glasoval kongres, je pisalo:<blockquote>Državni zbor daje vladi republike polna pooblastila po pooblastilu in podpisu maršala Pétaina, da z enim ali več akti razglasi novo ustavo francoske države. Ta ustava mora zagotavljati pravice dela, družine in domovine. Ratificiral jo bo narod in uporabljale skupščine, ki jih je ustvaril.  </blockquote>Ustavni akti z dne 11. in 12. julija 1940<ref>{{cite web|author=Jean-Pierre Maury|url=http://mjp.univ-perp.fr/france/co1940.htm|title=Actes constitutionnels du Gouvernement de Vichy, 1940–1944, France, MJP, université de Perpignan|publisher=Mjp.univ-perp.fr|access-date=31 May 2011|archive-url=https://www.webcitation.org/6CfOsbBET?url=http://mjp.univ-perp.fr/france/co1940.htm|archive-date=4 December 2012|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> so Pétainu podelili vsa pooblastila (zakonodajna, sodna, upravna, izvršilna in diplomatska) ter naziv "vodja francoske države" (chef de l'État français) kot pravico, da imenuje svojega naslednika. Pétain je 12. julija imenoval Lavala za podpredsednika in njegovega imenovanega naslednika ter imenoval Fernanda de Brinona za predstavnika nemškega vrhovnega poveljstva v Parizu. Pétain je ostal na čelu Višijskega režima do 20. avgusta 1944. Francoski nacionalni izrek Liberté, Egalité, Fraternité (Svoboda, Enakost, Bratstvo) je zamenjal z Travail, Famille, Patrie (Delo, družina, domovina). Takrat je bilo ugotovljeno, da TFP pomeni tudi kazen travaux forcés à perpetuité ("prisilno delo za večno").<ref>John F. Sweets, Choices in Vichy France: The French Under Nazi Occupation (New York, 1986), p. 33</ref> Paula Reynauda je septembra 1940 aretirala Višijska vlada in leta 1941, pred začetkom sojenja v [[Riom|Riomu]], je bil obsojen na dosmrtno ječo. [[Slika:Moneta FRANCIA 1943.JPG|sličica|Denarna valuta iz leta 1943 - kovanec za 1 frank. Spredaj: "Francoska država". Nazaj: "Domovina delovne družine".]] Pétain je bil po naravi reakcionaren, kljub statusu heroja Tretje francoske republike med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Skoraj takoj, ko so mu bila podeljena polna pooblastila, je Pétain začel kriviti demokracijo Tretje francoske republike in endemično korupcijo za ponižujoč poraz Francije v boju proti Nemčiji. V skladu s tem je njegova vlada kmalu začela dobivati ​​avtoritarne značilnosti. Demokratične svoboščine in jamstva so bile takoj ukinjene. Razveljavljena je bila svoboda misli in izražanja, ljudi, ki so kritizirali vlado, pa so pogosto aretirali. Izvoljene organe so zamenjali imenovani. "Občine" in resorne komisije so bile tako dane v pristojnost uprave in prefektov (predlaganih in odvisnih od izvršilne oblasti). Januarja 1941 je bil pod enakimi pogoji ustanovljen Nacionalni svet (Conseil National), ki so ga sestavljali ugledniki s podeželja in provinc. Kljub jasni avtoritarni zasedbi Pétainove vlade ni formalno ustanovil enostrankarske države, ohranil je trobojnico in druge simbole republikanske Francije in za razliko od mnogih na skrajni desnici ni bil anti-Dreyfusard. Pétain je iz svoje vlade izključil fašiste, njegov kabinet pa so na splošno sestavljali "možje 6. februarja" (člani "vlade nacionalne unije", ustanovljene po krizi 6. februarja 1934 po aferi Stavisky) in glavni politiki, katerih poklicne možnosti so bile ustavljene zaradi zmagoslavja Ljudske fronte leta 1936.<ref>Ousby, Ian ''Occupation The Ordeal of France, 1940–1944'', New York: CooperSquare Press, 2000 p. 83.</ref> == Vlada == V času vladanja Višijskega režima je bilo pet vlad, začenši z nadaljevanjem Pétainovega položaja iz Tretje francoske republike, ki je sama razpadla in mu dala polna pooblastila, tako da je Pétain prepustil popoln nadzor nad novo, "francosko državo", kot jo je sam poimenoval. Pierre Laval je prvo vlado ustanovil leta 1940. Drugo vlado je oblikoval [[Pierre-Étienne Flandin]] in je trajala le dva meseca, do februarja 1941. [[François Darlan]] je bil nato vodja vlade do aprila 1942, nato pa Pierre Laval ponovno do avgusta 1944. Višijska vlada je po osvoboditvi Francije septembra 1944 pobegnila v izgnanstvo v Sigmaringen. == Zunanji odnosi == [[Slika:1942-TRAVAIL-FAMILLE-PATRIE-忠孝-CẦN-LAO-GIA-ĐÌNH-TỔ-QUỐC-600x854.jpg|sličica|Propagandni plakat v [[Hanoj|Hanoju]]]] Višijska Francija je bila v letih 1940-1942 priznana s strani večine sil osi in nevtralnih sil, pa tudi [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Med vojno je Višijska Francija izvajala vojaške akcije proti oboroženim vdorom sil osi in zavezniških vojskovanj in je bila primer oborožene nevtralnosti. Najpomembnejša taka akcija je bilo potop francoske mornarice v Toulonu 27. novembra 1942, da bi preprečili njeno zajetje s strani sil osi. [[Washington, D.C.|Washington]] je Višijski Franciji sprva podelil polno diplomatsko priznanje in poslal admirala [[William Daniel Leahy|Williama D. Leahyja]] za ameriškega veleposlanika. Ameriški predsednik [[Franklin Delano Roosevelt]] in državni sekretar Cordell Hull sta upala uporabiti ameriški vpliv za spodbujanje elementov v Višijski vladi, ki je nasprotovala vojaškemu sodelovanju z Nemčijo. Washington D.C. je tudi upal, da bo Višij spodbudil, da se bo uprl nemškim vojnim zahtevam, na primer glede letalskih oporišč v [[Sirija|Siriji]] pod nadozrom francoskega vladanjem ali premeščanja vojnih zalog preko francoskih ozemelj v severni Afriki. Stališče ZDA je bilo v bistvu, da Francija ne sme sprejeti nobenih ukrepov, ki bi lahko negativno vplivali na prizadevanja zaveznikov v vojni, razen če bi to izrecno zahtevali pogoji premirja.<ref>William L. Langer, ''Our Vichy Gamble'' (1947)</ref> Stališče ZDA do Višijske Francije in Charlesa de Gaulla je bilo še posebej napeto. Roosevelt ni maral de Gaulleja in ga je označeval za "vajenega diktatorja." Američani so najprej poskušali podpreti generala [[Maxime Weygand|Maxima Weyganda]], generalnega delegata Višija za Afriko do decembra 1941. Potem, ko je prva izbira ni uspela, so se tik pred pristankom v Severni Afriki 8. novembra 1942 obrnili na [[Henri Giraud|Henrija Girauda]]. <ref name="Lacroix">[http://mondediplo.com/2003/05/05lacroix When the US wanted to take over France] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101127123523/http://mondediplo.com/2003/05/05lacroix|date=27 November 2010}}, Annie Lacroix-Riz, in ''[[Le Monde diplomatique]]'', May 2003 (English, French, etc.)</ref> Ameriški general [[Mark W. Clark]] iz združenega poveljstva zaveznikov je 22. novembra 1942 ponudil Darlqnu podpisati pogodbo, s katero je dala "Severno Afriko na razpolago Američanom" in ustvarila Francijo "vazalno državo". Washington si je nato med letoma 1941 in 1942 zamislil status protektorata za Francijo, ki bi bil po osvoboditvi podvržen zavezniški vojaški vladi okupiranih ozemelj (AMGOT), kot je Nemčija. Po atentatu na Darlana 24. decembra 1942 so se Američani ponovno obrnili proti Giraudu, na katerega so se zbrali za Maurice Couve de Murville, ki je imel finančno odgovornost v Vichyju, in Lemaigre-Dubreuilja, nekdanji član La Cagoule in podjetnik, ter Alfred  Pose [fr], generalni direktor Banque nationale pour le commerce et l'industrie (Nacionalna banka za trgovino in industrijo). === Kolonialni boj s svobodno Francijo === Da bi se zoperstavil Višijski vladi, je general Charles de Gaulle po svojem pozivu z dne 18. junija 1940 na radiu ustanovil [[Francoske svobodne sile|Svobodne francoske sile]] (FFL). Sprva je bil [[Winston Churchill]] dvoumen glede de Gaulla in je prekinil diplomatske odnose z Višijsko vlado šele, ko je postalo jasno, da se Višijska Francija ne bo pridružila zaveznikom. == Sodelovanje z Nacistično Nemčijo == [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-H25217, Henry Philippe Petain und Adolf Hitler.jpg|levo|sličica|282x282_pik|Pétain na srečanju z Hitlerjem, kjer sta se dogovorila o sodelovanju med državama, 24. oktober 1940]] Zgodovinarji ločijo med državno kolaboracijo, ki ji je sledil Višijski režim, in "kolaboracionisti", ki so bili zasebni francoski državljani, želeni sodelovanja z Nemčijo in ki so si prizadevali za radikalizacijo režima. Pétainisti so bili po drugi strani neposredni podporniki maršala Pétaina in ne Nemčije (čeprav so sprejeli Pétainovo državno kolaboracijo). Državno sodelovanje je bilo zapečateno z intervjujem Montoire (Loir-et-Cher) v Hitlerjevem vlaku 24. oktobra 1940, med katerim sta se Pétain in Hitler dogovorila o sodelovanju med državama. V organizaciji Pierra Lavala, močnega zagovornika kolaboracije, sta intervju in njuno rokovanje fotografirala in izkoristila nacistična propaganda, da bi pridobila podporo civilnega prebivalstva. 30. oktobra 1940 je Pétain uradno razglasil državno kolaboracijo in po radiu izjavil: "Danes stopim na pot kolaboracije." 22. junija 1942 je Laval izjavil, da "upa na zmago Nemčije". Iskrena želja po sodelovanju Višijske vlade ni preprečila, da bi organizirala aretacijo in včasih celo usmrtitev nemških vohunov, ki so vstopili v območje Višijske Francije.<ref>Simon Kitson, ''The Hunt for Nazi Spies, Fighting Espionage in Vichy France.'' University of Chicago Press, 2008; the French edition appeared in 2005.</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 101I-027-1475-37, Marseille, deutsch-französische Besprechung.jpg|sličica|252x252_pik|23. januar 1943: nemško-vichyjsko francosko srečanje v [[Marseille|Marseillu]]. SS-Sturmbannführer [[Bernhard Griese]], [[Marcel Lemoine]], [[Rolf Mühler]] [de] (poveljnik Marseilles Sicherheitspolizei), [[René Bousquet]] (generalni sekretar francoske nacionalne policije, ustanovljene leta 1941), ustvarjalec GMR-jev; zadaj: [[Louis Darquier de Pellepoix]] (komisar za judovske zadeve).]] Sestava in politika kabineta Višij sta bila mešana. Številni višijski uradniki, kot je Pétain, so bili reakcionarji, ki so menili, da je nesrečna usoda Francije posledica njenega republikanskega značaja in dejanj njenih levičarskih vlad v tridesetih letih prejšnjega stoletja, zlasti Ljudske fronte (1936–1938) pod vodstvom [[Léon Blum|Léona Bluma]]. Charles Maurras, monarhistični pisatelj in ustanovitelj gibanja Action Française, je ocenil, da je bil Pétainov pristop na oblast v tem pogledu "božansko presenečenje", in mnogi ljudje po njegovem prepričanju so menili, da je bolje imeti avtoritarno vlado, podobno tisti [[Francisco Franco|Francisca Franca]] v [[Španija|Španiji]], četudi pod nemškim nadzorom, kot da bi imeli republiško vlado. Drugi, kot je Joseph Darnand, so bili močni antisemiti in odkriti [[Nacionalsocializem|nacistični]] simpatizerji. Številni od teh so se pridružili enotam Légion des Volontaires Français contre le Bolchévisme (Legija francoskih prostovoljcev proti boljševizmu), ki so se borile na vzhodni fronti, kasneje pa je postala divizija SS Karl Veliki. <ref>J.Lee Ready (1995), ''World War Two. Nation by Nation'', London, Cassell, page 86. {{ISBN|1-85409-290-1}}</ref> Po drugi strani pa so tehnokrati, kot je Jean Bichelonne in inženirji iz skupine X-Crise, izkoristili svoj položaj za spodbujanje različnih državnih, upravnih in gospodarskih reform. Te reforme so bile navedene kot dokaz kontinuitete francoske uprave pred in po vojni. Veliko teh javnih uslužbencev in reform, ki so jih zagovarjali, so po vojni obdržali. Tako kot so potrebe po vojnem gospodarstvu med prvo svetovno vojno spodbudile državne ukrepe za reorganizacijo gospodarstva Francije proti prevladujočim klasičnim liberalnim teorijam – strukturam, ohranjenim po Versajski pogodbi iz leta 1919 – so se reforme, sprejete med drugo svetovno vojno, ohranile in razširile. Skupaj z listino Conseil National de la Résistance (CNR) z dne 15. marca 1944, ki je združila vsa odporniška gibanja v eno enotno politično telo, so bile te reforme glavni instrument pri vzpostavitvi povojnega dirižizma, neke vrste napol  načrtovanega gospodarstvo, zaradi česar je Francija postala država z moderno socialno demokracijo. Primer takšne kontinuitete je ustanovitev francoske fundacije za preučevanje človeških problemov Alexisa Carrela, priznanega zdravnika, ki je podpiral tudi evgeniko. Ta ustanova se je po vojni preimenovala v Nacionalni inštitut za demografske študije (INED) in obstaja še danes. Drug primer je ustanovitev državnega statističnega zavoda, ki se je po osvoboditvi preimenoval v INSEE. Reorganizacija in združitev francoske policije, ki jo je izvedel René Bousquet, ki je ustvaril groupes mobiles de réserve (GMR, Reserve Mobile Groups), je še en primer reforme politike Višijske Francije in prestrukturiranja, ki so ga vzdrževale naslednje vlade. Nacionalna paravojaška policija, GMR je bila občasno uporabljena v akcijah proti francoskemu odporu, vendar je bil njen glavni namen uveljaviti oblast Višijske Francije z ustrahovanjem in izvajanjem politične represije nad civilnim prebivalstvom. Po osvoboditvi Francije so se nekatere njene enote združile s Svobodno francosko vojsko, da bi oblikovale Compagnies Républicaines de Sécurité (CRS, republikanske varnostne družbe), glavno francosko silo proti nemirom. == Vojska == Deli francoske vojske so padli pod nadzor Višijske Francije. Vojaške sile Višijske Francije so pozneje postale znane kot vojska premirja. General [[Charles Noguès]] je služil kot vrhovni poveljnik francoskih sil Višijske Francije. Francoska mornarica Višij je bila pod poveljstvom admirala Françoisa Darlana z mornariško posadko v Toulonu. Francoske letalske sile Višij je vodil general Jean Romatet, ki je sodeloval v akcijah v Severni Afriki. == Socialna in ekonomska zgodovina == [[Slika:French coins zinc & aluminum World War II 1940s.jpg|sličica|252x252_pik|Francoski kovanci iz cinka in aluminija Vichy, izdelani med vojno, so krožili tako v nemški okupirani coni kot tudi v nenasedeni coni Vichy.]] Višijska oblast je odločno nasprotovala "modernim" družbenim trendom in poskušala "nacionalno regeneracijo" obnoviti vedenje, ki je bolj skladno s tradicionalnim katolištvom. Philip Manow je trdil, da Višijski režim predstavlja avtoritarno, protidemokratično rešitev, ki jo je francoska politična desnica v koaliciji z nacionalno cerkveno hierarhijo večkrat iskala v medvojnem obdobju in jo skoraj uveljavila leta 1934".<ref>Philip Manow, "Workers, farmers and Catholicism: A history of political class coalitions and the south-European welfare state regime". Journal of European Social Policy 25.1 (2015): 32–49.</ref> Višijski režim je s pozivom k "nacionalni regeneraciji" obrnil številne liberalne politike in začel strog nadzor nad gospodarstvom, pri čemer je bilo osrednje načrtovanje ključno. Delavski sindikati so bili pod strogim vladnim nadzorom. Ni bilo volitev. Neodvisnost žensk je bila obrnjena, s poudarkom na materinstvu. Državne agencije so morale odpustiti poročene uslužbenke.  Konservativni katoličani so postali vidni. Pariz je izgubil svoj avantgardni status v evropski umetnosti in kulturi. Mediji so bili strogo nadzorovani in poudarjali so hudi antisemitizem, po juniju 1941 pa antiboljševizem. Hans Petter Graver je zapisal, da je Višijski režim razvpit po sprejemanju antisemitskih zakonov in odlokov, ki jih je sodstvo zvesto uveljavljalo.<ref>Hans Petter Graver, "The Opposition", in ''Judges Against Justice'' (Springer Berlin Heidelberg, 2015) pp. 91–112.</ref> === Ekonomija === Višijska retorika je povzdignila kvalificiranega delavca in malega poslovneža. V praksi so bile potrebe obrtnikov po surovinah zanemarjene v korist velikih podjetij.<ref>{{cite journal|last=Zdatny|first=Steven M.|year=1986|title=The Corporatist Word and the Modernist Deed: Artisans and Political Economy in Vichy France|journal=[[European History Quarterly]]|volume=16|issue=2|pages=155–179|doi=10.1177/026569148601600202|s2cid=145622142}}</ref> Generalni odbor za trgovinsko organizacijo (CGOC) je bil nacionalni program za posodobitev in profesionalizacijo malih podjetij.<ref>{{cite journal|last=Jones|first=Joseph|year=1982|title=Vichy France and Postwar Economic Modernization: The Case of the Shopkeepers|journal=[[French Historical Studies]]|volume=12|issue=4|pages=541–563|doi=10.2307/286424|jstor=286424}}</ref> Leta 1940 je vlada prevzela neposreden nadzor nad vso proizvodnjo, ki je bila sinhronizirana z nemškimi zahtevami. Svobodne sindikate je zamenjal z obveznimi državnimi sindikati, ki so narekovali delovno politiko ne glede na glas ali potrebe delavcev. Centraliziran birokratski nadzor francoskega gospodarstva ni bil uspešen, saj so nemške zahteve postajale vse težje in nerealistične, pasivni odpor in neučinkovitost so se množili, zavezniški bombniki pa so udarili na železniške postaje. Višijski režim je ustvaril prve obsežne dolgoročne načrte za francosko gospodarstvo, vendar vlada nikoli ni poskušala izdelati celovitega pregleda. de Gaullova začasna vlada v letih 1944–45 je načrte Višijske vlade na skrivaj uporabila kot osnovo za svoj program obnove. Monnetov načrt iz leta 1946 je požel dediščino prejšnjih prizadevanj za načrtovanje v tridesetih letih prejšnjega stoletja, Višijska odpora in začasne vlade.<ref>{{cite book|first=Douglas|last=Brinkley|title=Jean Monnet: The Path to European Unity|year=1992|location=New York|publisher=St. Martin's Press|page=[https://archive.org/details/jeanmonnetpathto00brin_0/page/87 87]|isbn=978-0-312-04773-3|display-authors=etal|url=https://archive.org/details/jeanmonnetpathto00brin_0/page/87}}</ref> Monnetov načrt za posodobitev gospodarstva je bil načrtovan tako, da bi izboljšal konkurenčni položaj države, da bi jo pripravil na sodelovanje v odprtem večstranskem sistemu in s tem zmanjšal potrebo po zaščiti trgovine.<ref>{{cite book|first=Frances M. B.|last=Lynch|title=France and the international economy: from Vichy to the Treaty of Rome|url=https://archive.org/details/franceinternatio00lync|url-access=limited|year=1997|location=London|publisher=Routledge|page=[https://archive.org/details/franceinternatio00lync/page/n205 185]|isbn=978-0-415-14219-9}}</ref>  === Prisilno delo === Nacistična Nemčija je vso vojno pridržala francoske vojne ujetnike kot prisilne delavce. Dodali so obvezne in prostovoljne delavce iz okupiranih narodov, zlasti v kovinskih tovarnah. Zaradi pomanjkanja prostovoljcev je Višijska vlada septembra 1942 sprejela zakon, ki je dejansko deportirala delavce v Nemčijo, kjer so bili do avgusta 1944 pridobljenih 15 % delovne sile. Največje število je delalo v velikanski jeklarni Krupp v [[Esna|Essnu]]. Nizka plača, dolge ure dela, pogosti bombni napadi in prenatrpana zaklonišča za zračne napade so prispevali k neprijetnim razmeram slabega stanovanja, neustreznega ogrevanja, omejene hrane in slabe zdravstvene oskrbe, vse skupaj pa je še dodatno ostro nacistična disciplina. Delavci so se poleti 1945 končno vrnili domov.<ref>{{cite journal|last=Berger|first=Françoise|year=2003|title=L'exploitation de la Main-d'oeuvre Française dans l'industrie Siderurgique Allemande pendant la Seconde Guerre Mondiale|trans-title=The Exploitation of French Labor in the German Iron and Steel Industry During World War II|url=https://halshs.archives-ouvertes.fr/halshs-00147417/document|journal=Revue d'Histoire Moderne et Contemporaine|volume=50|issue=3|pages=148–181|doi=10.3917/rhmc.503.0148|jstor=20530987}}</ref> Osnutek prisilnega dela je spodbudil francoski odpor in spodkopal Višijsko vlado.<ref>{{cite journal|last=Kitson|first=Simon|year=2009|title=The Marseille Police and the German Forced Labour Draft (1943–1944)|journal=French History|volume=23|issue=2|pages=241–260|doi=10.1093/fh/crp006}}</ref>   === Pomanjkanje hrane === Civilni prebivalci so trpeli zaradi pomanjkanja vseh vrst potrošniškega blaga.<ref name="Diamond19992">{{cite book|first=Hanna|last=Diamond|title=Women and the Second World War in France, 1939–1948: Choices and Constraints|year=1999|location=New York|publisher=Longman|isbn=978-0-582-29909-2}}</ref> Sistem racionalizacije je bil strog in slabo voden, kar je vodilo v podhranjenost, črne trge in sovražnost do državnega upravljanja oskrbe s hrano. Nemci so zasegli približno 20 % francoske proizvodnje hrane, kar je povzročilo hude težave v gospodarstvu francoskih gospodinjstev. Francoska kmetijska proizvodnja je propadla zaradi pomanjkanja goriva, gnojil in delavcev. Kljub temu so Nemci zasegli polovico mesa, 20 % pridelkov in 2 % šampanjca.<ref>{{cite journal|last=Mouré|first=Kenneth|year=2010|title=Food Rationing and the Black Market in France (1940–1944)|journal=French History|volume=24|issue=2|pages=262–282 [pp. 272–273]|doi=10.1093/fh/crq025|pmid=20672479}}</ref> Težave z oskrbo so hitro prizadele francoske trgovine, v katerih je manjkala večina artiklov. Vlada je odgovorila z racioniranjem, toda nemški uradniki so določili politiko in [[lakota]] je prevladovala, zlasti pri mladih v mestnih območjih. Čakalne vrste so se daljšale pred trgovinami. Nekaterim ljudem, vključno z nemškimi vojaki, je koristil črni trg, kjer so hrano prodajali brez vstopnic po zelo visokih cenah. Kmetje so meso preusmerjali predvsem na črni trg, zato ga je bilo za prosti trg veliko manj. V obtoku so bile tudi karte za ponarejeno hrano. Neposredni nakup od kmetov na podeželju in menjava s cigaretami sta postala običajna, čeprav so bile te dejavnosti strogo prepovedane in so zato tvegale zaplembo in globe. Pomanjkanje hrane je bilo najbolj akutno v velikih mestih. V bolj oddaljenih podeželskih vaseh so tajni zakol, zelenjavni vrtovi in ​​razpoložljivost mlečnih izdelkov omogočili boljše preživetje. Uradni obrok je zagotavljal diete na ravni stradanja 1013 ali manj kalorij na dan, dopolnjene z domačimi vrtovi in ​​zlasti nakupi na črnem trgu.<ref>{{cite journal|last=Mouré|first=Kenneth|year=2010|title=Food Rationing and the Black Market in France (1940–1944)|journal=French History|volume=24|issue=2|pages=262–282|doi=10.1093/fh/crq025|pmid=20672479}}</ref> === Ženske === Dva milijona francoskih vojakov, ki so bili v Nemčiji med vojno zaprti kot vojni ujetniki in prisilni delavci, ni bilo v smrtni nevarnosti v boju, vendar je bila strah pred ločitvijo za njunih 800.000 [[žena]] velika. Vlada je zagotovila skromen dodatek, vendar je vsaka deseta postala prostitutka, da bi preživljala svoje družine.<ref>{{cite book|first=Sarah|last=Fishman|title=We Will Wait: Wives of French Prisoners of War, 1940–1945|year=1991|location=New Haven|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-04774-5|url-access=registration|url=https://archive.org/details/wewillwaitwiveso0000fish}}</ref>  Medtem je Višijski režim promoviral zelo tradicionalen model ženskih vlog.<ref>{{cite book|first=Miranda|last=Pollard|title=Reign of Virtue: Mobilizing Gender in Vichy France|year=1998|location=Chicago|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0-226-67349-3}}</ref> Uradna ideologija nacionalne revolucije je spodbujala patriarhalno družino, ki jo je vodil moški s podrejeno ženo, ki je bila vdana svojim številnim otrokom. Ženskam je režim dal ključno simbolno vlogo pri izvajanju nacionalne regeneracije in uporabil propagando, ženske organizacije in zakonodajo za spodbujanje materinstva; domoljubna dolžnost in podrejenost ženske zakonu, domu in vzgoji otrok. Zdelo se je, da je upad rodnosti resen problem za Višijsko Francijo, ki je uvedel družinske dodatke in nasprotoval nadzoru [[Rojstvo|rojstev]] in [[Splav|splavu]].<ref>{{cite book|first1=Francine|last1=Muel-Dreyfus|first2=Kathleen A.|last2=Johnson|title=Vichy and the Eternal Feminine: A Contribution to a Political-Sociology of Gender|year=2001|location=Durham|publisher=Duke University Press|isbn=978-0-8223-2777-6}}</ref> Pogoji za gospodinje so bili zelo težki, saj je bilo hrane malo, pa tudi večina potrebščin. Materinski dan je postal pomemben datum v Višijskem koledarju, s praznovanji v mestih in šolah s podelitvijo medalj materam številnih otrok. Zakoni o ločitvah so bili veliko strožji in omejili so zaposlovanje poročenih žensk. Družinski dodatki, ki so se začeli v tridesetih letih 20. stoletja, so se nadaljevali in so postali ključna življenjska pot za številne družine kot mesečni denarni dodatek za več otrok. Leta 1942 se je rodnost začela povečevati, do leta 1945 pa je bila še višja.{{sfn|Jackson|2001|p=331–332}} Na drugi strani so ženske iz odpora, od katerih so bile mnoge povezane z bojnimi skupinami, povezanimi s francosko komunistično partijo, premagale spolno oviro, tako da so se borile z moškimi. Po vojni so bile njihove službe prezrte, vendar je Francija že po osvoboditvi leta 1944 ženskam dala pravico do volilnega glasu. == Nemška okupacija: november 1942 == [[Slika:France map Lambert-93 with regions and departments-occupation evolution.PNG|sličica|272x272_pik|Postopni konec Višijske države]] 8. novembra 1942 je Hitler ukazal Case Antonu, da naj zasede [[Korzika|Korziko]] in nato preostanek nezasedene francoske južne cone kot takojšen odziv na izkrcanje zaveznikov v Severni Afriki ([[operacija Torch]]). Po zaključku operacije so Nemci 12. novembra 1942 okupirali ozmelje Višijske Francije ter prevzeli nadzor nad Višijsko Francijo. Višijska Francija je še naprej izvajala svojo preostalo jurisdikcijo nad skoraj vso metropolitansko Francijo, pri čemer je preostala oblast prešla v roke Lavala, vse do postopnega zloma režima po invaziji zaveznikov junija 1944. 7. septembra 1944, po invaziji zaveznikov na Francijo, so preostali člani predsedniškega kabineta Višijske Francije pobegnili v Nemčijo in ustanovili marionetno vlado v izgnanstvu v tako imenovani enklavi Sigmaringen. Ta krhka vlada je končno padla, ko je mesto aprila 1945 zavzela zavezniška francoska vojska. Del preostale legitimnosti Višijskega režima je posledica nenehne ambivalence ameriških in drugih voditeljev. Ameriški predsednik Franklin Roosevelt je še naprej sumil Višijsko Francijo in promoviral generala [[Henri-Honoré Giraud|Henrija Girauda]] kot prednostno alternativo Charlesu de Gaullu, kljub slabemu delovanju sil Višija v Severni Afriki – admiral François Darlan je pristal v Alžiru dan pred operacijo Torch. Alžir je bil sedež francoskega 19. armadnega korpusa Višij, ki je nadzoroval vojaške enote Višij v severni Afriki. Darlana je v 15 urah nevtralizirala 400-članska francoska odporniška sila. Roosevelt in Churchill sta kot francoskega voditelja v Severni Afriki sprejela Darlana in ne de Gaulla. De Gaulle sploh ni bil obveščen o izkrcanju v Severni Afriki.<ref name="LDHNorthAfrica">[http://www.ldh-toulon.net/spip.php?article285 Extraits de l'entretien d'Annie Rey-Goldzeiguer] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131001080355/http://www.ldh-toulon.net/spip.php?article285|date=1 October 2013}} [1, avec Christian Makarian et Dominique Simonnet, publié dans ''l'Express'' du 14 mars 2002], on the [[Ligue des droits de l'homme|LDH]] website {{in lang|fr}}</ref> Združene države Amerike so zamerile tudi svobodni Franciji, ki je 24. decembra 1941 prevzela nadzor nad St Pierrom in Miquelonom, ker je državni sekretar Cordell Hull verjel, da je posegla v sporazum med ZDA in Višijsko Francijo o ohranitvi statusa quo glede francoskih ozemeljskih posesti na zahodni polobli. Po invaziji na Francijo preko [[Normandija|Normandije]] in [[Provansa|Provanse]] (operacija Overlord in Operacija Dragoon) in po odhodu voditeljev Višijske Francije so ZDA, Velika Britanija in Sovjetska zveza končno priznale začasno vlado Francoske republike (GPRF), ki jo je vodil de Gaulle, legitimna vlada Francije 23. oktobra 1944. Pred tem se je prva vrnitev [[Demokracija|demokracije]] v metropolitansko Francijo po letu 1940 zgodila z razglasitvijo Svobodne republike Vercors 3. julija 1944 po naročilu vlade Svobodne Francije – vendar je bilo to dejanje konec julija zatrjeno z močnim nemškim napadom. == Razpad Višijske Francije == === Neodvisnost SOL === [[Slika:Milice poster.jpg|sličica|248x248_pik|Naborni plakat za Milice. Besedilo pravi "Proti komunizmu / francoski milici / generalnemu sekretarju Josepha Darnanda".]] Leta 1943 se je kolaboracionistična milica Service d'ordre légionnaire (SOL), ki jo je vodil [[Joseph Darnand]], osamosvojila in se preimenovala v "Milice française" (Francoska milica). SOL, ki ga je uradno vodil sam Pierre Laval, je vodil Darnand, ki je imel čin SS in je prisegel zvestobo [[Adolf Hitler|Adolfu Hitlerju]]. Pod vodstvom Darnanda in njegovimi podpoveljniki, kot sta [[Paul Touvier]] in [[Jacques de Bernonville]], so bile Milice odgovorne za pomoč nemškim silam in policiji pri zatiranju francoskega odpora in makije. === Sigmaringenska komisija === Poleti 1944 so zavezniki začeli z osvoboditvijo Francije. Višijska Francija je razpadla 20. avgusta 1944. Po osvoboditvi Pariza 25. avgusta so nemške sile Pétaina in njegove ministre odpeljale v Sigmaringen. Potem, ko sta tako Pétain kot Laval zavrnila sodelovanje, so Nemci izbrali [[Fernand de Brinon|Fernanda de Brinona]] za ustanovitev psevdovlade v izgnanstvu v Sigmaringenu. Pétain je zavrnil nadaljnje sodelovanje in operacija Sigmaringen je imela malo ali nič pooblastila. Uradi so uporabljali uradni naziv "Komisija francoske vlade za obrambo nacionalnih interesov" (francosko: Commission gouvernementale française pour la défense des intérêts nationaux) in so bili neformalno znani kot "francoska delegacija" (francosko: Délégation française). Enklava je imela svojo radijsko postajo (Radio-patrie, Ici la France) in uradni tisk (La France, Le Petit Parisien), gostila pa je veleposlaništva sil osi Nemčije in [[Japonska|Japonske]] ter italijanski konzulat. Prebivalstvo enklave je bilo približno 6.000, vključno z znanimi kolaboracionističnimi novinarji, pisatelji [[Louis-Ferdinand Céline]] in [[Lucien Rebatet]], igralcem [[Robert Le Vigan|Robertom Le Viganom]] in njihovimi družinami ter 500 vojaki, 700 francoskimi SS člani, vojnimi ujetniki in francoskimi civilisti, pa tudi prisilnimi delavci.{{sfn|Jackson|2001|p=567–568}} [[Slika:Photo-le-molay-littry-4-1944.jpg|sličica|241x241_pik|Osvoboditev Francije, 1944]] Komisija je trajala sedem mesecev, preživela je zavezniško bombardiranje, slabo prehrano in stanovanja ter hudo mrzlo [[Zima|zimo]], ko so se temperature spustile na –30 °C, medtem ko so prebivalci živčno opazovali, kako se zavezniške čete približujejo, in razpravljali o govoricah.{{sfn|Béglé|2014}} 21. aprila 1945 je general de Lattre ukazal svojim silam, naj zavzamejo Sigmaringen. V nekaj dneh se je vojna končala. Do 26. aprila je bil Pétain predan v roke francoskih oblasti v [[Švica|Švici]],{{sfn|Aron|1962|p=48–49}} Laval pa je pobegnil v [[Španija|Španijo]].{{sfn|Aron|1962|p=81–82}} Brinon, Luchaire in Darnand so bili ujeti in do leta 1947 obsojeni na smrtno kazen. Drugi člani so pobegnili v [[Italija|Italijo]] ali Španijo. Višijski režim je leta 1945 popolnoma razpadel.{{sfn|Cointet|2014|p=426}} == Dogodki po razpadu == Svobodni Francozi, zaskrbljeni, da bi se zavezniki lahko odločili, da bodo Francijo dali pod upravo zavezniške vojaške vlade za okupirana ozemlja, so si prizadevali za hitro ustanovitev začasne vlade Francoske republike. Prva akcija začasne vlade je bila ponovna vzpostavitev republikanske zakonitosti po vsej metropolitanski Franciji. Začasna vlada je menila, da je Višijska ustava protiustavna in zato vsa njena dejanja nimajo legitimnih pooblastil. Vsi "ustavni akti, zakonodajni ali regulativni", ki jih je sprejela Višijska vlada, pa tudi dekreti, sprejeti za njihovo izvajanje, so bili z Odlokom z dne 9. avgusta 1944 odstranjeni. V kolikor je bila popolna razveljavitev vseh aktov, ki jih je sprejela Višijska vlada, vključno z ukrepi, ki bi ga lahko sprejela legitimna republiška vlada, se je štelo za nepraktično, odredba je določala, da se dejanja, ki v odredbi niso izrecno navedena kot razveljavljena, še naprej prejemajo "začasno uporabo". Številni akti so bili izrecno razveljavljeni, vključno z vsemi akti, ki jih je Višijski režim imenoval "ustavni akti", vsemi dejanji, ki so diskriminirala [[Judje|Jude]], vsemi dejanji, povezanimi s tako imenovanimi "tajnimi društvi" (kot so prostozidarji), in vsemi akti, ki so ustanovili posebna sodišča.<ref name="Ord 1944-08-093">{{cite web|author=Jean-Pierre Maury|url=http://mjp.univ-perp.fr/france/co1944-1.htm|title=Ordonnance du 9 août 1944 relative au rétablissement de la légalité républicaine sur le territoire continental|publisher=Mjp.univ-perp.fr|access-date=31 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20120208122602/http://mjp.univ-perp.fr/france/co1944-1.htm|archive-date=8 February 2012|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Odstranjene so bile tudi kolaboracionistične paravojaške in politične organizacije, kot sta Milice in Service d'ordre légionnaire.<ref name="Ord 1944-08-094">{{cite web|author=Jean-Pierre Maury|url=http://mjp.univ-perp.fr/france/co1944-1.htm|title=Ordonnance du 9 août 1944 relative au rétablissement de la légalité républicaine sur le territoire continental|publisher=Mjp.univ-perp.fr|access-date=31 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20120208122602/http://mjp.univ-perp.fr/france/co1944-1.htm|archive-date=8 February 2012|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Začasna vlada je sprejela ukrepe za zamenjavo lokalnih vlad, vključno z vladami, ki jih je Višijski režim zatrl z novimi volitvami ali s podaljšanjem mandata tistim, ki so bili izvoljeni najkasneje do leta 1939.<ref>{{cite web|author=Jean-Pierre Maury|url=http://mjp.univ-perp.fr/france/co1944-2.htm|title=Ordonnance du 21 avril 1944 relative à l'organisation des pouvoirs publics en France après la Libération|publisher=Mjp.univ-perp.fr|access-date=31 May 2011|archive-url=https://www.webcitation.org/6FI71Z6Yt?url=http://mjp.univ-perp.fr/france/co1944-2.htm|archive-date=21 March 2013|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Začasna vlada je tudi sodila premierju Višijske Francije [[Philippe Pétain|Phillippu Pétainu]] zaradi izdaje. Avgusta 1945 je bil Pétain spoznan za krivega in obsojen na smrtno kazen. Vendar je predsednik začasne vlade [[Charles de Gaulle]] Pétainovo obsodbo, zaradi njegovih velikih zaslug v prvi svetovni vojni in visoke starosti, spremenil v dosmrtno ječo. == Glej tudi == *[[Vlada Vichyjske Francije]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1940]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1944]] [[Kategorija:Zgodovina Francije]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Franciji]] [[Kategorija:Vichyjska Francija]] cm4futhcn3ph7ggot21nrkfedtc9ac8 0 513536 5736857 5722179 2022-08-20T06:51:57Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{ta|aktualni ruski invaziji na Ukrajino|Seznam invazij in okupacij Ukrajine}} {{zapomen|vojaški konflikt iz leta 2014|Rusko-ukrajinska vojna}} {{current}} {{Infopolje Ruska invazija na Ukrajino (2022)}} [[Rusija]] je 24. februarja 2022 sprožila obsežno invazijo na [[Ukrajina|Ukrajino]]<ref name="WashPost_what_counts_invasion" /> in s tem močno zaostrila [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinski konflikt]], ki ga je začela leta 2014. Invazija je povzročila največjo begunsko krizo v Evropi po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]],<ref name="Blake-2022-03-15">{{cite news|last=Keane|first=Daniel|last2=Blake|first2=Elly|date=14 March 2022|title=What is the Homes for Ukraine refugees scheme and how do you apply?|url=https://www.standard.co.uk/news/uk/host-ukraine-refugee-scheme-uk-london-russia-war-apply-b987910.html|url-access=subscription|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314151733/https://www.standard.co.uk/news/uk/host-ukraine-refugee-scheme-uk-london-russia-war-apply-b987910.html|archive-date=14 March 2022|access-date=15 March 2022|website=[[Evening Standard]]|issn=2041-4404}}</ref><ref>{{cite news|last1=Pita|first1=Antonio|last2=Costa|first2=Raúl Sánchez|date=3 March 2022|title=Ukrainian exodus could be Europe's biggest refugee crisis since World War II|newspaper=[[El País]]|url=https://english.elpais.com/international/2022-03-03/ukrainian-exodus-could-be-europes-biggest-refugee-crisis-since-world-war-ii.html|url-status=live|access-date=9 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220405100721/https://english.elpais.com/international/2022-03-03/ukrainian-exodus-could-be-europes-biggest-refugee-crisis-since-world-war-ii.html|archive-date=5 April 2022|issn=02134608}}</ref> saj je svojo državo zapustilo več kot [[Ukrajinska begunska kriza|8 milijonov Ukrajincev]],<ref name="UNHCR-Ukraine2">{{cite web|title=Situation Ukraine Refugee Situation|date=<!--kept up-to-date-->|website=[[United Nations High Commissioner for Refugees]]|url=https://data2.unhcr.org/en/situations/ukraine|access-date=10 May 2022}}</ref> tretjina vsega prebivalstva pa je razseljena.<ref>{{cite news|last1=Ratcliffe|first1=Rebecca|last2=Clayton|first2=Abené|last3=Gabbatt|first3=Adam|last4=Chao-Fong|first4=Léonie|last5=Lock|first5=Samantha|last6=Ambrose|first6=Tom|date=19 March 2022|title=Biden outlines 'consequences' if China aids Russia – as it happened|work=[[The Guardian]]|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/mar/18/russia-ukraine-war-latest-news-biden-to-warn-xi-against-backing-putin-as-russian-military-offensives-falter-live|url-status=live|access-date=28 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329020321/https://www.theguardian.com/world/live/2022/mar/18/russia-ukraine-war-latest-news-biden-to-warn-xi-against-backing-putin-as-russian-military-offensives-falter-live|archive-date=18 March 2022|issn=1756-3224|oclc=60623878}}</ref><ref>{{cite news|date=31 March 2022|title=Ukraine war: Putin being misled by fearful advisers, US says|work=[[BBC News]]|publisher=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60936117|url-status=live|access-date=31 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331020115/https://www.bbc.com/news/world-europe-60936117|archive-date=31 March 2022}}</ref> Po ukrajinski [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] februarja 2014 si je Rusija [[Priključitev Krima Ruski Federaciji|priključila Krim]], proruski separatisti pa so zavzeli del jugovzhodne Ukrajine in začeli [[Donbaška vojna|vojno v Donbasu]].<ref>{{cite web|last=Kirby|first=Jen|date=28 February 2022|title=Putin's invasion of Ukraine, explained|url=https://www.vox.com/2022/2/23/22948534/russia-ukraine-war-putin-explosions-invasion-explained|access-date=28 February 2022|website=[[Vox (website)|Vox]]}}</ref><ref>{{cite web|date=28 February 2022|title=Conflict in Ukraine|url=https://cfr.org/global-conflict-tracker/conflict/conflict-ukraine|access-date=28 February 2022|website=Global Conflict Tracker|publisher=[[Council on Foreign Relations]]}}</ref> Rusija je leta 2021 začela z obsežno krepitvijo vojske ob ukrajinski meji. Ruski predsednik [[Vladimir Putin]] je zagovarjal [[Iredentizem|iredentistična]] stališča,<ref>{{cite news|date=26 February 2022|title=Russia's invasion of Ukraine|newspaper=[[The Economist]]|url=https://www.economist.com/briefing/2022/02/26/russias-invasion-of-ukraine|url-status=live|url-access=subscription|access-date=26 February 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220226/https://www.economist.com/briefing/2022/02/26/russias-invasion-of-ukraine|archive-date=26 February 2022|issn=0013-0613|quote=Though the target of Mr. Putin's tirade on February 21st was Ukraine, the former Soviet republics now in NATO, Estonia, Latvia and Lithuania, have cause for alarm over his irredentism.}}</ref> podvomil v pravico Ukrajine do samostojnosti<ref name="Putin Ukraine statehood">{{cite magazine|last=Perrigo|first=Billy|date=22 February 2022|title=How Putin's Denial of Ukraine's Statehood Rewrites History|url=https://time.com/6150046/ukraine-statehood-russia-history-putin/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|access-date=28 February 2022}}</ref><ref>{{cite web|date=22 February 2022|title=Putin Says He Does Not Plan to 'Restore Empire'|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/22/putin-says-he-does-not-plan-to-restore-empire-a76519|access-date=2 March 2022|website=[[The Moscow Times]]}}</ref> in Ukrajino lažno obtožil, da v njej prevladujejo [[Neonacizem|neonacisti]], ki preganjajo rusko govorečo manjšino.<ref name="Abbruzzese 2022">{{cite news |last=Abbruzzese |first=Jason |date=24 February 2022 |title=Putin says he is fighting a resurgence of Nazism. That's not true. |publisher=[[NBC News]] |url=https://www.nbcnews.com/politics/politics-news/live-blog/russia-ukraine-conflict-live-updates-n1289655/ncrd1289673 |url-status=live |access-date=24 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220224112830/https://www.nbcnews.com/politics/politics-news/live-blog/russia-ukraine-conflict-live-updates-n1289655/ncrd1289673 |archive-date=24 February 2022}}</ref> Putin je dejal, da je [[NATO]] s širjenjem na vzhod ogrozil varnost Rusije – čemur je NATO nasprotoval<ref>{{cite web|date=27 January 2022|title=NATO-Russia relations: the facts|url=https://www.nato.int/cps/en/natohq/topics_111767.htm|access-date=1 March 2022|publisher=NATO|quote=NATO is a defensive alliance. Our purpose is to protect our member states. Every country that joins NATO undertakes to uphold its principles and policies. This includes the commitment that 'NATO does not seek confrontation and poses no threat to Russia,' as reaffirmed at the Brussels Summit this year. NATO enlargement is not directed against Russia. Every sovereign nation has the right to choose its own security arrangements. This is a fundamental principle of European security, one that Russia has also subscribed to and should respect. In fact, after the end of the Cold War, Russia committed to building an inclusive European security architecture, including through the Charter of Paris, the establishment of the OSCE, the creation of the Euro-Atlantic Partnership Council, and the NATO-Russia Founding Act.}}</ref> – in zahteval, da se Ukrajini prepove vstop v zavezništvo.<ref name="Wiegrefe 2022">{{cite news|last=Wiegrefe|first=Klaus|date=15 February 2022|title=NATO's Eastward Expansion: Is Vladimir Putin Right?|work=[[Der Spiegel]]|url=https://www.spiegel.de/international/world/nato-s-eastward-expansion-is-vladimir-putin-right-a-bf318d2c-7aeb-4b59-8d5f-1d8c94e1964d|access-date=28 February 2022|issn=2195-1349}}</ref> Združene države in druge države so Rusijo obtožile, da načrtuje napad ali invazijo na Ukrajino, kar so ruski uradniki še do<!-- THIS DATE IS NEEDED FOR CONTEXT. LEDE PRESENTS BUILDUPS STARTING FROM EARLY 2021. WITHOUT THIS DATE, WE DON'T KNOW WHEN RUSSIA DENIED – EARLY 2021? MID 2021? --> 23. februarja 2022 večkrat zanikali.{{refn|name=23FebD|<ref name="Deny">{{cite news |last1=Farley |first1=Robert |last2=Kiely |first2=Eugene |others=Photograph by Aris Messinis ([[Agence-France Presse]]) |date=24 February 2022 |title=Russian Rhetoric Ahead of Attack Against Ukraine: Deny, Deflect, Mislead |work=[[FactCheck.org]] |publisher=[[Annenberg Public Policy Center]] |quote=Nov. 28 – ... 'Russia has never hatched, is not hatching and will never hatch any plans to attack anyone,' Peskov said. ... Jan. 19 – ... Ryabkov ... 'We do not want and will not take any action of aggressive character. We will not attack, strike, invade, quote unquote, whatever Ukraine.' |url=https://www.factcheck.org/2022/02/russian-rhetoric-ahead-of-attack-against-ukraine-deny-deflect-mislead/ |url-status=live |access-date=26 February 2022 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://www.factcheck.org/2022/02/russian-rhetoric-ahead-of-attack-against-ukraine-deny-deflect-mislead/ |archive-date=27 February 2022}}</ref><ref name="denials">{{cite news |last=Taylor |first=Adam |others=Photograph by [[Evgeniy Maloletka]] ([[Associated Press]]) |date=24 February 2022 |title=Russia's attack on Ukraine came after months of denials it would attack |newspaper=[[The Washington Post]] |publisher=[[Nash Holdings]] |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/02/24/ukraine-russia-denials/ |url-access=subscription |access-date=26 February 2022 |archive-url=https://archive.today/20220224205233/https://www.washingtonpost.com/world/2022/02/24/ukraine-russia-denials/ |archive-date=24 February 2022 |issn=0190-8286 |oclc=2269358 |url-status=live |quote=On Sunday ... "There is no invasion. There is no such plans," Antonov said.}}</ref><ref name="Czech">{{cite news |last=Fořtová |first=Klára |title=Velvyslanec Ukrajiny v Česku denně promlouvá, ruský mlčí a je 'neviditelný' |url=https://www.idnes.cz/zpravy/domaci/jevhen-perebyjnis-alexandr-zmejevskij-velvyslanec-rusko-ukrajina.A220307_095550_domaci_klf |access-date=10 March 2022 |work=[[Mladá fronta DNES]] |date=8 March 2022 |quote=Zmejevský ... 'Důrazně jsme odmítli jako nepodložená obvinění Ruska z přípravy, agrese vůči Ukrajině a fámy o vstupu ruských jednotek na ukrajinské území,' stojí v něm.|language=cs}}</ref>}} Rusija je 21. februarja 2022 priznala [[Doneška ljudska republika|Doneško ljudsko republiko]] (DLR) in [[Luganska ljudska republika|Lugansko ljudsko republiko]] (LLR), samooklicani državi v [[Donbas|Donbasu]], ki ju nadzorujejo proruski separatisti in ju ne priznava nobena druga država.<ref>{{cite web|last=Hernandez|first=Joe|date=23 February 2022|orig-date=22 February 2022|others=Photograph by Aleksey Filippov ([[Agence-France Presse]]) via [[Getty Images]]|title=Why Luhansk and Donetsk are key to understanding the latest escalation in Ukraine|url=https://www.npr.org/2022/02/22/1082345068/why-luhansk-and-donetsk-are-key-to-understanding-the-latest-escalation-in-ukrain|access-date=28 February 2022|website=[[NPR]]}}</ref> Naslednji dan je [[Svet Ruske federacije|Svet ruske federacije]] odobril uporabo vojaške sile v tujini in ruske enote so vstopile na obe ozemlji.<ref name="Hodge 2022">{{cite web |last=Hodge |first=Nathan |date=26 February 2022 |title=Russia's Federation Council gives consent to Putin on use of armed forces abroad, Russian agencies report |url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-22-22/h_59a413ce984eda5954ce5b9c4655bcc5 |url-status=live |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220226/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-22-22/h_59a413ce984eda5954ce5b9c4655bcc5 |archive-date=26 February 2022 |access-date=26 February 2022 |publisher=[[CNN]] |location=Moscow}}</ref> 24. februarja ob približno 5:00 po [[Vzhodnoevropski čas|vzhodnoevropskem času]] (UTC+2)<ref>{{cite news|last1=Nikolskaya|first1=Polina|last2=Osborn|first2=Andrew|title=Russia's Putin authorises 'special military operation' against Ukraine|url=https://www.reuters.com/world/europe/russias-putin-authorises-military-operations-donbass-domestic-media-2022-02-24/|work=[[Reuters]]|date=24 February 2022|access-date=4 March 2022}}</ref> je Putin napovedal »posebno vojaško operacijo« za »[[Demilitarizacija|demilitarizacijo]] in denacifikacijo« Ukrajine.<ref>{{cite news|last1=Grunau|first1=Andrea|last2=von Hein|first2=Matthias|last3=Theise|first3=Eugen|last4=Weber|first4=Joscha|date=25 February 2022|title=Fact check: Do Vladimir Putin's justifications for going to war against Ukraine add up?|work=[[Deutsche Welle]]|url=https://www.dw.com/en/fact-check-do-vladimir-putins-justifications-for-going-to-war-against-ukraine-add-up/a-60917168|access-date=7 March 2022}}</ref><ref name="Waxman 2022">{{cite magazine|last=Waxman|first=Olivia B.|date=3 March 2022|title=Historians on What Putin Gets Wrong About 'Denazification' in Ukraine|url=https://time.com/6154493/denazification-putin-ukraine-history-context/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|access-date=6 March 2022}}</ref> Nekaj minut pozneje so po vsej Ukrajini, vključno s prestolnico [[Kijev]], začele padati rakete in letalski napadi, ki jim je kmalu sledila obsežna invazija kopenskih sil iz več smeri.<ref>{{cite web|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-23-22/h_ec5f24d5accb8f8503aabdc63e3fd22d|title=Russia attacks Ukraine|website=[[CNN]]|date=24 February 2022|access-date=24 February 2022|archive-date=24 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224073725/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-23-22/h_ec5f24d5accb8f8503aabdc63e3fd22d|url-status=live}}</ref><ref name="kirbyBBC">{{cite news|last=Kirby|first=Paul|date=9 March 2022|title=Why is Russia invading Ukraine and what does Putin want?|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-56720589|access-date=9 March 2022}}</ref> Ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]] je v odgovor prekinil dvostranske odnose ter uvedel [[vojno stanje]] in splošno mobilizacijo.<ref>{{cite news|date=24 February 2022|title=Ukrainian president signs decree on general mobilisation of population -Interfax|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukrainian-president-signs-decree-general-mobilisation-population-interfax-2022-02-24/|url-status=live|access-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225025205/https://www.reuters.com/world/europe/ukrainian-president-signs-decree-general-mobilisation-population-interfax-2022-02-24/|archive-date=25 February 2022}}</ref><ref name="Interfax 20222">{{cite web|date=25 February 2022|title=Zelensky signs decree declaring general mobilization|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/801769.html|access-date=25 February 2022|website=[[Interfax-Ukraine]]|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225113724/https://en.interfax.com.ua/news/general/801769.html|url-status=live}}</ref> Invazijo je mednarodna skupnost močno obsodila. [[Generalna skupščina ZN|Generalna skupščina Združenih narodov]] je sprejela resolucijo, v kateri je obsodila napad in zahtevala popoln umik ruskih sil. [[Mednarodno sodišče OZN|Mednarodno sodišče]] je Rusiji odredilo prekinitev vojaških operacij, [[Svet Evrope]] pa je Rusijo izključil. Številne države so uvedle nove sankcije, ki so imele gospodarske posledice za Rusijo in svetovno gospodarstvo.<ref>{{cite news|last1=Chernova|first1=Anna|last2=Cotovio|first2=Vasco|last3=Thompson|first3=Mark|date=28 February 2022|title=Sanctions slams Russian economy|work=[[CNN]]|url=https://edition.cnn.com/2022/02/28/business/russia-ruble-banks-sanctions/index.html|access-date=4 March 2022}}</ref> Različne države so Ukrajini nudile humanitarno in vojaško pomoč.<ref name="Al-Jazeera-2022-02-28">{{cite news |date=25 February 2022 |title=NATO to deploy thousands of commandos to nations near Ukraine |publisher=[[Al Jazeera]] |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/25/nato-allies-to-provide-more-weapons-to-ukraine-stoltenberg-says |access-date=26 February 2022 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://www.aljazeera.com/news/2022/2/25/nato-allies-to-provide-more-weapons-to-ukraine-stoltenberg-says |archive-date=27 February 2022}}</ref> Protesti so potekali po vsem svetu, v Rusiji pa so se protestniki soočali z množičnimi aretacijami in povečano cenzuro medijev,<ref>{{cite news|last1=Morin|title=World leaders condemn Russian invasion of Ukraine; EU promises 'harshest' sanctions – live updates|archive-date=24 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224110055/https://www.usatoday.com/story/news/politics/2022/02/24/russia-ukraine-invasion/6920609001/|access-date=24 February 2022|url-status=live|url=https://www.usatoday.com/story/news/politics/2022/02/24/russia-ukraine-invasion/6920609001/|publisher=[[Gannett]]|work=[[USA Today]]|date=24 February 2022|first1=Rebecca|first5=Maureen|last5=Groppe|first4=Joey|last4=Garrison|first3=Michael|last3=Collins|first2=Courtney|last2=Subramanian|issn=0734-7456}}</ref><ref>{{cite web|last1=Stewart|first1=Briar|last2=Seminoff|first2=Corinne|last3=Kozlov|first3=Dmitry|date=24 February 2022|title=More than 1,700 people detained in widespread Russian protests against Ukraine invasion|url=https://www.cbc.ca/news/world/russia-protest-arrests-1.6362938|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224193201/https://www.cbc.ca/news/world/russia-protest-arrests-1.6362938|archive-date=24 February 2022|access-date=24 February 2022|website=[[CBC News]]|publisher=[[Canadian Broadcasting Corporation|CBC]]|agency=[[Associated Press]]}}</ref> vključno s prepovedjo izrazov »vojna« in »invazija«.<ref name="kirbyBBC" /> Številna podjetja so umaknila svoje izdelke in storitve iz Rusije in Belorusije. [[Mednarodno kazensko sodišče]] je začelo [[Preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča v Ukrajini|preiskavo]] domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini od leta 2013 kot tudi vojnih zločinov med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022.<ref>{{cite news|last=Corder|first=Mike|title=ICC prosecutor launches Ukraine war crimes investigation|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-genocides-crime-war-crimes-europe-499d7b6a9e955f659284b2edc6f1c508|work=[[Associated Press]]|date=3 March 2022|access-date=19 March 2022}}</ref> {{TOC limit}} == Ozadje == {{Main|Rusko-ukrajinski odnosi|Rusko-ukrajinska vojna}} {{Further|Oranžna revolucija|Evromajdan|Revolucija dostojanstva}}{{See also|Zgodovinsko ozadje proruskih nemirov v Ukrajini leta 2014|Ruski imperializem}} [[Slika:Morning_first_day_of_Orange_Revolution.jpg|sličica|Protestniki na Trgu neodvisnosti v Kijevu med oranžno revolucijo, november 2004]] [[Slika:Map_of_Ukraine_with_Cities.png|sličica|Ukrajina s priključenim Krimom spodaj in samooklicanima separatističnima republikama v Donbasu desno]] Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991 sta Ukrajina in Rusija ohranili tesne vezi. Ukrajina se je leta 1994 strinjala, da bo podpisala [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja]] in odstranila sovjetsko jedrsko orožje na svojem ozemlju.<ref>{{cite web|last=Budjeryn|first=Mariana|url=https://www.wilsoncenter.org/sites/default/files/media/documents/publication/Issue%20Brief%20No%203--The%20Breach--Final4.pdf|title=Issue Brief #3: The Breach: Ukraine's Territorial Integrity and the Budapest Memorandum|publisher=[[Woodrow Wilson International Center for Scholars]]|access-date=6 March 2022}}</ref> V zameno so se Rusija, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike v [[Budimpeštanski memorandum|Budimpeštanskem memorandumu]] dogovorile, da bodo podpirale ozemeljsko celovitost Ukrajine.<ref>{{cite news|last=Vasylenko|first=Volodymyr|date=15 December 2009|url=https://www.day.kiev.ua/en/article/close/assurances-without-guarantees-shelved-document|title=On assurances without guarantees in a 'shelved document'|newspaper=The Day|access-date=7 March 2022}}</ref><ref>{{cite web|last=Harahan|first=Joseph P.|year=2014|url=https://www.dtra.mil/Portals/61/Documents/History/With%20Courage%20and%20Persistence%20CTR.pdf?ver=2016-05-09-102902-893|title=With Courage and Persistence: Eliminating and Securing Weapons of Mass Destruction with the Nunn-Luger Cooperative Threat Reduction Programs|work=DTRA History Series|publisher=Defense Threat Reduction Agency|asin=B01LYEJ56H|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228153820/https://www.dtra.mil/Portals/61/Documents/History/With%20Courage%20and%20Persistence%20CTR.pdf?ver=2016-05-09-102902-893|archive-date=28 February 2022|access-date=7 March 2022}}</ref> Leta 1999 je bila Rusija ena od podpisnic [[Vrh v Istanbulu 1999|Listine o evropski varnosti]], ki je »ponovno potrdila neodtujljivo pravico vsake sodelujoče države, da svobodno izbere ali spremeni svojo varnostno ureditev, vključno z zavezniškimi pogodbami, ko se ta razvija«.<ref>{{cite web|title=Istanbul Document 1999|url=http://www.osce.org/node/39569|publisher=Organization for Security and Co-operation in Europe|date=19 November 1999|access-date=21 July 2015|archive-date=1 June 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140601124042/http://www.osce.org/node/39569|url-status=live}}</ref> Po razpadu Sovjetske zveze se je več držav nekdanjega [[Vzhodni blok|vzhodnega bloka]] pridružilo zvezi NATO, deloma zaradi regionalnih varnostnih groženj, kot so [[Ruska ustavna kriza (1993)|ruska ustavna kriza leta 1993]], [[Vojna v Abhaziji (1992–1993)|vojna v Abhaziji]] (1992–1993) in [[prva čečenska vojna]] (1994–1996). Ruski voditelji so trdili, da so se [[Zahodni svet|zahodne sile]] zavezale, da se NATO ne bo širil proti vzhodu, čeprav je to do danes ostalo sporno.<ref>{{cite web|last=Hall|first=Gavin E. L.|title=Ukraine: the history behind Russia's claim that Nato promised not to expand to the east|url=https://theconversation.com/ukraine-the-history-behind-russias-claim-that-nato-promised-not-to-expand-to-the-east-177085|website=[[The Conversation (website)|The Conversation]]|access-date=14 March 2022|date=14 February 2022}}</ref><ref>{{Cite news|last=Baker|first=Peter|date=9 January 2022|title=In Ukraine Conflict, Putin Relies on a Promise That Ultimately Wasn't|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/01/09/us/politics/russia-ukraine-james-baker.html|access-date=|issn=0362-4331}}</ref> Po [[Evromajdan|Evromajdanskih protestih]] in [[Revolucija dostojanstva|revoluciji]], ki je februarja 2014 privedla do odstavitve proruskega predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]], so v nekaterih delih Ukrajine izbruhnili [[Proruski nemiri v Ukrajini leta 2014|proruski nemiri]]. [[Mali zeleni možje (rusko-ukrajinska vojna)|Ruski vojaki brez oznak]] so prevzeli nadzor nad strateškimi položaji in infrastrukturo na ukrajinskem ozemlju [[Krim (polotok)|Krima]] ter [[Zajetje krimskega parlamenta|zasedli krimski parlament]]. Rusija je organizirala [[Referendum o statusu Krima (2014)|sporni referendum]], Krim pa se je po referendumu pridružil Ruski federaciji. Marca 2014 je sledila [[Priključitev Krima ruski federaciji|ruska priključitev Krima]], nato pa vojna v [[Donbas|Donbasu]], ki se je začela aprila 2014 z ustanovitvijo dveh separatističnih nepriznanih držav, ki jih je podpirala Rusija: [[Doneška ljudska republika|Doneške ljudske republike]] in [[Luganska ljudska republika|Luganske ljudske republike]].<ref>{{cite news|last1=Grytsenko|first1=Oksana|last2=Vlasova|first2=Anastasia|date=12 April 2014|title=Armed pro-Russian insurgents in Luhansk say they are ready for police raid|work=[[Kyiv Post]]|publisher=Businessgroup LLC|location=Luhansk|url=https://www.kyivpost.com/content/ukraine/armed-pro-russian-insurgents-in-luhansk-say-they-are-ready-for-police-raid-343167.html|access-date=1 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20140412131249/https://www.kyivpost.com/content/ukraine/armed-pro-russian-insurgents-in-luhansk-say-they-are-ready-for-police-raid-343167.html|archive-date=12 April 2014}}</ref><ref>{{Cite news|last=Ragozin|first=Leonid|date=16 March 2019|title=Annexation of Crimea: A masterclass in political manipulation|work=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/opinions/2019/3/16/annexation-of-crimea-a-masterclass-in-political-manipulation|url-status=live|access-date=24 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20201107230534/https://www.aljazeera.com/opinions/2019/3/16/annexation-of-crimea-a-masterclass-in-political-manipulation/|archive-date=7 November 2020}}</ref> V spopad so bile vključene tudi ruske enote.<ref>{{cite news|last1=Charap|first1=Samuel|last2=Boston|first2=Scott|title=U.S. Military Aid to Ukraine: A Silver Bullet?|url=https://www.rand.org/blog/2022/01/us-military-aid-to-ukraine-a-silver-bullet.html|publisher=[[RAND Corporation]]|date=21 January 2022}}</ref><ref>{{cite news|last1=Walker|first1=Shaun|last2=Grytsenko|first2=Oksana|last3=Ragozin|first3=Leonid|date=3 September 2014|title=Russian soldier: 'You're better clueless because the truth is horrible'|work=[[The Guardian]]|url=https://www.theguardian.com/world/2014/sep/03/ukraine-soldier-youre-better-clueless-because-truth-horrible-moscow-ilovaysk|url-status=live|access-date=28 February 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220301/https://www.theguardian.com/world/2014/sep/03/ukraine-soldier-youre-better-clueless-because-truth-horrible-moscow-ilovaysk|archive-date=1 March 2022|issn=1756-3224|oclc=60623878}}</ref><ref>{{cite news|title=Exclusive: Charred tanks in Ukraine point to Russian involvement|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-tanks-exclusive-idUSKCN0IC1GE20141023|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220301/https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-tanks-exclusive-idUSKCN0IC1GE20141023|archive-date=1 March 2022|access-date=28 February 2022|work=[[Reuters]]|date=23 October 2014}}</ref> [[Sporazumi iz Minska]], podpisani septembra 2014 in februarja 2015, so bili namenjeni ustavitvi spopadov, a so premirja večkrat propadla.<ref>{{cite news|date=29 July 2020|title=Ukraine ceasefire violated more than 100 times within days: OSCE|url=https://www.aljazeera.com/news/2020/7/29/ukraine-ceasefire-violated-more-than-100-times-within-days-osce|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220301/https://www.aljazeera.com/news/2020/7/29/ukraine-ceasefire-violated-more-than-100-times-within-days-osce|archive-date=1 March 2022|access-date=28 February 2022|publisher=[[Al Jazeera]]}}</ref> Med minskimi sporazumi je bila nejasna tudi vloga Rusije: članice [[Normandijski format|normandijskega formata]] Francija, Nemčija in Ukrajina so sporazum iz Minska razumele kot sporazum med Rusijo in Ukrajino, medtem ko je Rusija vztrajala pri neposrednih pogajanjih Ukrajine ter obeh separatističnih republik.<ref>{{cite news|date=9 November 2021|title=France says Russia refused to hold ministerial meeting on Ukraine|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/france-says-russia-refused-hold-normandy-format-meeting-ukraine-2021-11-09/|access-date=26 January 2022}}</ref><ref>{{cite web|date=12 July 2021|title=Article by Vladimir Putin 'On the Historical Unity of Russians and Ukrainians'|url=https://en.kremlin.ru/events/president/news/66181|access-date=26 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220219001954/https://en.kremlin.ru/events/president/news/66181|archive-date=19 February 2022|website=[[President of Russia]]|quote=...{{nbsp}}the outcome of both Minsk‑1 and Minsk‑2 which give a real chance to peacefully restore the territorial integrity of Ukraine by coming to an agreement directly with the DPR and LPR with Russia, Germany and France as mediators, contradicts the entire logic of the anti-Russia project.}}</ref> Leta 2021 je Putin zavrnil ponudbe Zelenskega za pogovore na visoki državniški ravni, ruska vlada pa je nato podprla članek nekdanjega predsednika [[Dimitrij Medvedjev|Dimitrija Medvedjeva]], v katerem je trdil, da je nesmiselno sodelovati z Ukrajino, dokler ta ostaja »vazal« ZDA.<ref>{{cite web|date=11 October 2021|title=Russia Shouldn't Negotiate With 'Vassal' Ukraine, Ex-President Medvedev Says|url=https://www.themoscowtimes.com/2021/10/11/russia-shouldnt-negotiate-with-vassal-ukraine-ex-president-medvedev-says-a75263|access-date=26 January 2022|website=[[Moscow Times]]}}</ref> {{anchor|putinsEssay}}Priključitev Krima je povzročila nov val ruskega nacionalizma, saj si večina ruskega [[Neoimperializem|neoimperialstičnega]] gibanja prizadeva za priključitev več ukrajinskih ozemelj, vključno z nepriznano [[Novorosija (konfederacija)|Novorosijo]].<ref>{{cite news|first=Casey|last=Michael|date=19 June 2015|title=Pew Survey: Irredentism Alive and Well in Russia|publisher=[[The Diplomat]]|url=https://thediplomat.com/2015/06/pew-survey-irredentism-alive-and-well-in-russia/}}</ref> Analitik [[Vladimir Socor]] je trdil, da je bil Putinov govor po priključitvi Krima leta 2014 dejansko »manifest [[Iredentizem|iredentizma]] velike Rusije«.<ref>{{cite news|first=Vladimir|last=Socor|author-link=Vladimir Socor|title=Putin's Crimea Speech: A Manifesto of Greater-Russia Irredentism|volume=11|publisher=[[Eurasia Daily Monitor]]|issue=56|date=24 March 2014|url=https://jamestown.org/program/putins-crimea-speech-a-manifesto-of-greater-russia-irredentism/}}</ref> Julija 2021 je Putin objavil esej z naslovom »[[O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev]]«, v katerem je zatrdil, da so Rusi in Ukrajinci »en narod«.<ref>{{cite web|last=Putin|first=Vladimir|author-link=Vladimir Putin|date=12 July 2021|title=Article by Vladimir Putin 'On the Historical Unity of Russians and Ukrainians'|url=https://en.kremlin.ru/events/president/news/66181|archive-url=https://web.archive.org/web/20220125053520/https://en.kremlin.ru/events/president/news/66181|archive-date=25 January 2022|access-date=1 February 2022|website=[[The Kremlin]]|publisher=[[Government of Russia]]}}</ref> == Uvod == {{Main|Uvod v rusko invazijo na Ukrajino (2022)}} === Povečanje prisotnosti ruske vojske na ukrajinski meji (mared 2021–februar 2022) === [[Slika:2nd_Battalion,_503rd_Infantry_Regiment,_173rd_Airborne_Brigade_depart_Aviano_Air_Base,_Italy,_Feb._24,_2022.jpg|sličica|Ameriški padalci 2. bataljona 503. pehotnega polka odhajajo iz [[Italija|Italije]] v [[Latvija|Latvijo]], 24. februar 2022. Ob krepitvi ruske vojske je bilo v vzhodno Evropo napotenih na tisoče ameriških vojakov.<ref>{{cite news|url=https://www.stripes.com/theaters/europe/2022-02-24/173rd-Airborne-Brigade-Ukraine-Latvia-Russia-5128627.html|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220226/https://www.stripes.com/theaters/europe/2022-02-24/173rd-Airborne-Brigade-Ukraine-Latvia-Russia-5128627.html|archive-date=26 February 2022|work=Stars and Stripes|title=173rd Airborne Brigade battalion heads to Latvia as Ukraine comes under Russian attack|date=24 February 2022|access-date=25 February 2022}}{{cbignore}}</ref>]] {{see also|Beloruska vpletenost v rusko invazijo na Ukrajino (2022)}} Od marca do aprila 2021 je Rusija začela obsežno vojaško krepitev v bližini obmejnih območji z Ukrajino. Druga faza povečevanja enot je potekala od oktobra 2021 do februarja 2022 tako v Rusiji kot v Belorusiji.<ref name="Zsymbol2">{{cite web|last=Schogol|first=Jeff|date=22 February 2022|title=Here's what those mysterious white 'Z' markings on Russian military equipment may mean|url=https://taskandpurpose.com/analysis/russian-military-equipment-white-markings/|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://taskandpurpose.com/analysis/russian-military-equipment-white-markings/|archive-date=27 February 2022|access-date=27 February 2022|website=[[Task & Purpose]]|publisher=North Equity|quote=[B]ottom line is the 'Z' markings (and others like it) are a deconfliction measure to help prevent friendly fire incidents.}}</ref> Člani ruske vlade so večkrat zanikali, da bi nameravali napasti Ukrajino;<ref name="denials">{{cite news|last=Taylor|first=Adam|others=Photograph by [[Evgeniy Maloletka]] ([[Associated Press]])|date=24 February 2022|title=Russia's attack on Ukraine came after months of denials it would attack|newspaper=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/02/24/ukraine-russia-denials/|url-access=subscription|access-date=26 February 2022|archive-url=https://archive.today/20220224205233/https://www.washingtonpost.com/world/2022/02/24/ukraine-russia-denials/|archive-date=24 February 2022|url-status=live|quote=On Sunday{{nbsp}}... "There is no invasion. There is no such plans," Antonov said.}}</ref><ref>{{cite news|date=24 February 2022|title=Putin attacked Ukraine after insisting for months there was no plan to do so. Now he says there's no plan to take over.|publisher=[[CBS News]]|location=Kharkiv|publication-date=22 February 2022|url=https://www.cbsnews.com/news/russia-ukraine-putin-invasion-after-denials-now-says-no-occupation-plan|url-status=live|access-date=26 February 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://www.cbsnews.com/news/russia-ukraine-putin-invasion-after-denials-now-says-no-occupation-plan|archive-date=27 February 2022}}</ref> med njimi so bili 28. novembra 2021 tiskovni predstavnik vlade [[Dmitrij Peskov]], 19. januarja 2022 namestnik zunanjega ministra [[Sergej Rjabkov]],<ref name="Deny">{{cite news|last1=Farley|first1=Robert|last2=Kiely|first2=Eugene|others=Photograph by Aris Messinis ([[Agence-France Presse]])|date=24 February 2022|title=Russian Rhetoric Ahead of Attack Against Ukraine: Deny, Deflect, Mislead|work=[[FactCheck.org]]|publisher=[[Annenberg Public Policy Center]]|quote=Nov. 28 –{{nbsp}}... 'Russia has never hatched, is not hatching and will never hatch any plans to attack anyone,' Peskov said.{{nbsp}}... Jan. 19 –{{nbsp}}... Ryabkov{{nbsp}}... 'We do not want and will not take any action of aggressive character. We will not attack, strike, invade, quote unquote, whatever Ukraine.'|url=https://www.factcheck.org/2022/02/russian-rhetoric-ahead-of-attack-against-ukraine-deny-deflect-mislead/|url-status=live|access-date=26 February 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://www.factcheck.org/2022/02/russian-rhetoric-ahead-of-attack-against-ukraine-deny-deflect-mislead/|archive-date=27 February 2022}}</ref> 20. februarja 2022 ruski veleposlanik v ZDA [[Anatolij Antonov]]<ref name="denials" /> in 23. februarja 2022 ruski veleposlanik na Češkem Aleksander Zmejevski.<ref name="Czech">{{cite news|last=Fořtová|first=Klára|title=Velvyslanec Ukrajiny v Česku denně promlouvá, ruský mlčí a je 'neviditelný'|trans-title=Ukraine's ambassador to the Czech Republic speaks daily, the Russian is silent and 'invisible'|url=https://www.idnes.cz/zpravy/domaci/jevhen-perebyjnis-alexandr-zmejevskij-velvyslanec-rusko-ukrajina.A220307_095550_domaci_klf|access-date=10 March 2022|work=[[Mladá fronta DNES]]|date=8 March 2022|quote=Zmejevský{{nbsp}}... 'Důrazně jsme odmítli jako nepodložená obvinění Ruska z přípravy, agrese vůči Ukrajině a fámy o vstupu ruských jednotek na ukrajinské území,' stojí v něm.|trans-quote=Zmeevsky{{nbsp}}... 'We emphatically dismissed Russia's allegations of preparation, aggression against Ukraine and rumors of Russian troops entering Ukrainian territory,' he said.|language=cs|archive-url=https://web.archive.org/web/20220308092951/https://www.idnes.cz/zpravy/domaci/jevhen-perebyjnis-alexandr-zmejevskij-velvyslanec-rusko-ukrajina.A220307_095550_domaci_klf|archive-date=8 March 2022|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://meduza.io/en/feature/2021/04/22/a-path-towards-destroying-relations|title='A path towards destroying relations' Czech Republic to limit Russian Embassy staff in Prague amid escalating diplomatic tensions|first=Grigory|last=Levchenko|website=[[Meduza]]|date=22 April 2021}}</ref> Putinov glavni svetovalec za nacionalno varnost [[Nikolaj Patrušev]] je menil,<ref>{{cite news|last=Troianovski|first=Anton|date=30 January 2022|title=The Hard-Line Russian Advisers Who Have Putin's Ear|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/01/30/world/europe/putin-top-advisers-ukraine.html|url-status=live|url-access=limited|access-date=28 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220201012801/https://www.nytimes.com/2022/01/30/world/europe/putin-top-advisers-ukraine.html|archive-date=1 February 2022}}</ref> da je Zahod že leta v neuradni vojni z Rusijo.<ref>{{cite news|last=Galeotti|first=Mark|title=New National Security Strategy Is a Paranoid's Charter|url=https://www.themoscowtimes.com/2021/07/05/new-national-security-strategy-is-a-paranoids-charter-a74424|work=[[Moscow Times]]|date=5 July 2021|access-date=28 March 2022}}</ref> V posodobljeni ruski strategiji nacionalne varnosti, objavljeni maja 2021, je navedeno, da lahko Rusija uporabi »nasilne metode«, da »prepreči ali odvrne sovražna dejanja, ki ogrožajo suverenost in ozemeljsko celovitost Ruske federacije«.<ref>{{cite news|title=Russia's security strategy envisages 'forceful methods'|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/russias-security-strategy-envisages-forceful-methods-78002786|publisher=[[ABC News]]|date=31 May 2021|access-date=28 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|title=Putin's inner circle: Who has the Russian president's ear on the war in Ukraine?|url=https://www.dw.com/en/putins-inner-circle-who-has-the-russian-presidents-ear-on-the-war-in-ukraine/a-61102576|editor-first=Jane|editor-last=Paulick|publisher=[[Deutsche Welle]]|date=11 March 2022|access-date=28 March 2022}}</ref> Po navedbah virov so odločitev o napadu na Ukrajino sprejeli Putin in majhna skupina militaristov v njegovem ožjem krogu, vključno s Patruševim in ruskim obrambnim ministrom [[Sergej Šojgu|Sergejem Šojgujem]].<ref>{{cite news|title=Kremlin Insiders Alarmed Over Growing Toll of Putin's War in Ukraine|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-04-20/putin-s-war-in-ukraine-has-russian-elites-fearing-global-isolation|work=[[Bloomberg News]]|date=20 March 2022}}</ref> Ko je Rusija v začetku decembra 2021 zanikala načrte za invazijo, so ZDA objavile obveščevalne podatke, vključno s satelitskimi fotografijami ruskih enot in opreme v bližini rusko-ukrajinske meje, ki so kazali drugače, in še naprej natančno napovedovale invazijo.<ref name="diditmatter2">{{cite news|last=Merchant|first=Nomaan|others=Photographs by Alexei Alexandrov and Alex Brandon (AP Photo)|date=25 February 2022|title=US intel predicted Russia's invasion plans. Did it matter?|work=Associated Press|location=Washington, D.C.|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-vladimir-putin-business-europe-8acc2106b95554429e93dfee5e253743|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220301/https://apnews.com/article/russia-ukraine-vladimir-putin-business-europe-8acc2106b95554429e93dfee5e253743|archive-date=1 March 2022|access-date=28 February 2022}}</ref><ref>{{cite news|last1=Harris|first1=Shane|last2=Sonne|first2=Paul|date=3 December 2021|title=Russia planning massive military offensive against Ukraine involving 175,000 troops, U.S. intelligence warns|newspaper=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/national-security/russia-ukraine-invasion/2021/12/03/98a3760e-546b-11ec-8769-2f4ecdf7a2ad_story.html|url-access=subscription|access-date=4 March 2022|quote=[U].S. intelligence has found the Kremlin is planning a multi-frontal offensive as soon as early next year involving up to 175,000 troops{{nbsp}}....}}</ref> Obveščevalna služba je dejala tudi, da imajo Rusi seznam ključnih lokacij in posameznikov, ki naj bi jih v invaziji ubili ali nevtralizirali.<ref name="diditmatter2" /> === Ruske obtožbe in zahteve === <!-- Podvojeno! Ta fotografija s tem napisom je v članku! [[Slika:Olga_Stefanishyna_held_press_conference_along_with_NATO_SG_Stoltenberg_about_possible_Russia_invasion.jpg|sličica|Podpredsednica ukrajinske vlade [[Olga Stefanišina]] z generalnim sekretarjem NATA [[Jens Stoltenberg|Jensom Stoltenbergom]] na konferenci 10. januarja 2022 o morebitni ruski invaziji]] -->[[Slika:Olga_Stefanishyna_held_press_conference_along_with_NATO_SG_Stoltenberg_about_possible_Russia_invasion.jpg|sličica|10. januarja 2022 sta podpredsednica ukrajinske vlade [[Olga Stefanišina]] in generalni sekretar Nata [[Jens Stoltenberg]] za medije spregovorila o možnosti ruske invazije.]] [[Slika:Vladimir_Putin_and_Sergey_Shoigu_-_Saint-Petersburg_2017-07-30_(1).jpg|sličica|[[Vladimir Putin]] (desno) in njegov dolgoletni zaupnik, obrambni minister [[Sergej Šojgu]].<ref>{{cite news|title=Ukraine conflict: Who's in Putin's inner circle and running the war?|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60573261|first=Paul|last=Kirby|work=[[BBC News]]|date=2 March 2022|access-date=4 March 2022}}</ref>]] V mesecih pred invazijo so ruski uradniki Ukrajino obtoževali [[Rusofobija|rusofobije]], spodbujanja napetosti in zatiranja rusko govorečih v Ukrajini. Od Ukrajine, NATO in zaveznic v EU, ki niso članice NATO, so zahtevali tudi več varnostnih zahtev. Komentatorji in zahodni uradniki so jih označili za poskuse opravičevanja vojne.<ref name="Li Allen Siemaszko">{{cite news|last1=Li|first1=David K.|last2=Allen|first2=Jonathan|last3=Siemaszko|first3=Corky|date=24 February 2022|title=Putin using false 'Nazi' narrative to justify Russia's attack on Ukraine, experts say|publisher=[[NBC News]]|url=https://www.nbcnews.com/news/world/putin-claims-denazification-justify-russias-attack-ukraine-experts-say-rcna17537|access-date=24 February 2022|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225025147/https://www.nbcnews.com/news/world/putin-claims-denazification-justify-russias-attack-ukraine-experts-say-rcna17537|archive-date=25 February 2022}}</ref><ref>{{cite news|title=US accuses Moscow of creating Ukraine invasion pretext with 'genocide' claims|url=https://www.france24.com/en/live-news/20220216-us-accuses-moscow-of-creating-ukraine-invasion-pretext-with-genocide-claims|publisher=[[France 24]]|agency=[[Agence France-Presse]]|date=15 February 2021|access-date=23 February 2022|archive-date=24 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224034042/https://www.france24.com/en/live-news/20220216-us-accuses-moscow-of-creating-ukraine-invasion-pretext-with-genocide-claims|url-status=live}}</ref> 9. decembra 2021 je Putin dejal »Rusofobija je prvi korak h [[Genocid|genocidu]].«<ref>{{cite news|title=Putin Says Conflict in Eastern Ukraine 'Looks Like Genocide'|url=https://www.themoscowtimes.com/2021/12/10/putin-says-conflict-in-eastern-ukraine-looks-like-genocide-a75780|work=[[Moscow Times]]|date=10 December 2021|access-date=23 February 2022|archive-date=21 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220221082440/https://www.themoscowtimes.com/2021/12/10/putin-says-conflict-in-eastern-ukraine-looks-like-genocide-a75780|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|script-title=ru:Путин заявил о геноциде на Донбассе|trans-title=Putin announced the genocide in the Donbas|url=https://rg.ru/2021/12/09/putin-zaiavil-o-genocide-na-donbasse.html|work=[[Rossiyskaya Gazeta]]|date=9 December 2021|language=ru|access-date=23 February 2022|archive-date=22 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222212644/https://rg.ru/2021/12/09/putin-zaiavil-o-genocide-na-donbasse.html|url-status=live}}</ref> Putinove trditve o »denacifikaciji« so bile opisane kot absurdne,<ref name="animating">{{cite news|last=Stanley|first=Jason|author-link=Jason Stanley|title=The antisemitism animating Putin's claim to 'denazify' Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/feb/25/vladimir-putin-ukraine-attack-antisemitism-denazify|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220301/https://www.theguardian.com/world/2022/feb/25/vladimir-putin-ukraine-attack-antisemitism-denazify|archive-date=1 March 2022|access-date=28 February 2022|work=[[The Guardian]]|date=26 February 2022}}</ref> ruske trditve o genocidu pa so bile na splošno zavrnjene kot neutemeljene.<ref>{{cite news|title=Ukraine crisis: Vladimir Putin address fact-checked|url=https://www.bbc.co.uk/news/60477712|access-date=24 February 2022|work=[[BBC News]]|date=22 February 2022|archive-date=23 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220223162137/https://www.bbc.co.uk/news/60477712|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last=Hinton|first=Alexander|author-link=Alexander Laban Hinton|title=Putin's claims that Ukraine is committing genocide are baseless, but not unprecedented|website=[[The Conversation (website)|The Conversation]]|date=24 February 2022|url=https://theconversation.com/putins-claims-that-ukraine-is-committing-genocide-are-baseless-but-not-unprecedented-177511|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220226/https://theconversation.com/putins-claims-that-ukraine-is-committing-genocide-are-baseless-but-not-unprecedented-177511|archive-date=26 February 2022|access-date=25 February 2022}}</ref><ref>{{cite press release|date=24 January 2022|title=Disinformation About the Current Russia-Ukraine Conflict – Seven Myths Debunked|url=https://ec.europa.eu/neighbourhood-enlargement/news/disinformation-about-current-russia-ukraine-conflict-seven-myths-debunked-2022-01-24_en|access-date=22 February 2022|website=[[Directorate-General for European Neighbourhood Policy and Enlargement Negotiations]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220218045942/https://ec.europa.eu/neighbourhood-enlargement/news/disinformation-about-current-russia-ukraine-conflict-seven-myths-debunked-2022-01-24_en|archive-date=18 February 2022|url-status=live}}</ref> Poznavalci genocida in nacizma so dejali, da so Putinove trditve »dejstveno napačne«.<ref name="Tabarovsky-2022-02-27">{{cite web|last1=Tabarovsky|first1=Izabella|last2=Finkel|first2=Evgeny|author-link2=Evgeny Finkel|date=27 February 2022|title=Statement on the War in Ukraine by Scholars of Genocide, Nazism and World War II|url=https://jewishjournal.com/news/worldwide/345515/statement-on-the-war-in-ukraine-by-scholars-of-genocide-nazism-and-world-war-ii/|access-date=6 April 2022|work=[[The Jewish Journal of Greater Los Angeles]]}}</ref><ref>{{cite news|last=Treisman|first=Rachel|date=1 March 2022|title=Putin's claim of fighting against Ukraine 'neo-Nazis' distorts history, scholars say|publisher=[[NPR]]|url=https://www.npr.org/2022/03/01/1083677765/putin-denazify-ukraine-russia-history|access-date=8 April 2022}}</ref><ref>{{cite news|last=Troianovski|first=Anton|author-link=Anton Troianovski|date=17 March 2022|title=Why Vladimir Putin Invokes Nazis to Justify His Invasion of Ukraine|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/03/17/world/europe/ukraine-putin-nazis.html|url-status=live|url-access=limited|access-date=8 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220317225607/https://www.nytimes.com/2022/03/17/world/europe/ukraine-putin-nazis.html|archive-date=17 March 2022}}</ref> Veleposlanica ZDA [[Deborah Lipstadt]] je Lavrova in Putina kritizirala zaradi njune uporabe besed [[nacizem]] in [[holokavst]], ki ju je označila za rasno pristranska, vključno z Lavrovovo trditvijo, da je bila Hitlerjeva mati Judinja. Podobno je Lipstadtova kritizirala oba ruska voditelja, ker sta izraz nacizem uporabila za lastne interese.<ref>"Deborah Lipstadt interview with Walter Isaacson". Amanpour and Company. PBS. June 10, 2022. [https://www.njtvonline.org/programs/amanpour-and-company/amb-lipstadt-racism-and-antisemitism-firmly-intertwined-v0qh/]</ref> Zelenski je 16. februar, domnevni datum invazije, razglasil za »dan enotnosti«.<ref>{{cite web|title=Ukrainians Display Patriotism On First Day Of Unity Amid Uncertainty About Russian Invasion|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-president-unity-day/31706342.html|website=[[RadioFreeEurope/RadioLiberty]]|date=16 February 2022|access-date=12 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|last1=Hendrix|first1=Steve|last2=Khurshudyan|first2=Isabelle|date=16 February 2022|title=With solidarity, apathy and a few songs, Ukraine's Unity Day reflects a weary nation|newspaper=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/02/16/ukraine-russia-unity-kyiv/|url-status=live|url-access=subscription|access-date=28 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220216152131/https://www.washingtonpost.com/world/2022/02/16/ukraine-russia-unity-kyiv/|archive-date=16 February 2022}}</ref> Putin je izpodbijal legitimnost ukrajinske države in trdil,<ref>{{cite news|title=Extracts from Putin's speech on Ukraine|url=https://www.reuters.com/world/europe/extracts-putins-speech-ukraine-2022-02-21/|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220301/https://www.reuters.com/world/europe/extracts-putins-speech-ukraine-2022-02-21/|archive-date=1 March 2022|work=[[Reuters]]|date=21 February 2022|access-date=28 February 2022}}</ref> da »Ukrajina nikoli ni imela tradicije prave državnosti«,<ref>{{cite web|last=Düben|first=Björn Alexander|date=1 July 2020|title='There is no Ukraine': Fact-Checking the Kremlin's Version of Ukrainian History|url=https://blogs.lse.ac.uk/lseih/2020/07/01/there-is-no-ukraine-fact-checking-the-kremlins-version-of-ukrainian-history/|access-date=7 March 2022|website=LSE International History|publisher=[[London School of Economics]]}}</ref> jo napačno označil za državo, ki jo je ustvarila [[sovjetska Rusija]],<ref name="Putin Ukraine statehood2" /> ter napačno trdil, da v ukrajinski družbi in vladi prevladuje [[neonacizem]].<ref name="Abbruzzese 20222">{{cite news|last=Abbruzzese|first=Jason|date=24 February 2022|title=Putin says he is fighting a resurgence of Nazism. That's not true.|work=[[NBC News]]|publisher=[[NBC]]|url=https://www.nbcnews.com/politics/politics-news/live-blog/russia-ukraine-conflict-live-updates-n1289655/ncrd1289673|url-status=live|access-date=31 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224112830/https://www.nbcnews.com/politics/politics-news/live-blog/russia-ukraine-conflict-live-updates-n1289655/ncrd1289673|archive-date=24 February 2022}}</ref> Ukrajina ima, tako kot proruski separatisti v Donbasu,<ref>{{cite web|last1=Likhachev|first1=Vyacheslav|date=July 2016|title=The Far Right in the Conflict between Russia and Ukraine|url=https://www.ifri.org/sites/default/files/atoms/files/rnv95_uk_likhachev_far-right_radicals_final.pdf|access-date=1 March 2022|publisher=[[Institut français des relations internationales]]|pages=18–28|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201108002745/https://www.ifri.org/sites/default/files/atoms/files/rnv95_uk_likhachev_far-right_radicals_final.pdf|archive-date=8 November 2020}}</ref><ref>{{cite news|first=Anton|last=Shekhovtsov|url=https://www.haaretz.com/world-news/.premium-the-shocking-inspiration-for-russia-s-atrocities-in-ukraine-1.10736790|title=The Shocking Inspiration for Russia's Atrocities in Ukraine|work=[[Haaretz]]|date=13 April 2022|access-date=19 April 2022}}</ref><ref>{{cite web|title=Neo-Nazi Russian nationalist exposes how Russia's leaders sent them to Ukraine to kill Ukrainians|url=https://khpg.org//en/1608809502|access-date=19 April 2022|website=[[Kharkiv Human Rights Protection Group]]}}</ref><ref>{{cite web|last=Horvath|first=Robert|title=Putin's fascists: the Russian state's long history of cultivating homegrown neo-Nazis|url=http://theconversation.com/putins-fascists-the-russian-states-long-history-of-cultivating-homegrown-neo-nazis-178535|access-date=19 April 2022|website=[[The Conversation (spletn stran)|The Conversation]]}}</ref> skrajno desno sektor, vključno z neonacističnim [[Bataljon Azov|bataljonom Azov]] in [[Desni sektor|Desnim sektorjem]],{{refn|<ref>{{cite news |last=Berger |first=Miriam |date=24 February 2022 |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/02/24/putin-denazify-ukraine/ |url-status=live |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://www.washingtonpost.com/world/2022/02/24/putin-denazify-ukraine/ |archive-date=27 February 2022 |title=Russian President Valdimir Putin says he will 'denazify' Ukraine. Here's the history behind that claim. |newspaper=[[The Washington Post]] |access-date=27 February 2022}}</ref><ref>{{cite news |last=Campbell |first=Eric |title=Inside Donetsk, the separatist republic that triggered the war in Ukraine |url=https://www.abc.net.au/news/2022-03-03/inside-the-separatist-republic-that-triggered-the-war-in-ukraine/100871262 |access-date=3 March 2022 |publisher=[[Australian Broadcasting Corporation]] |date=3 March 2022}}</ref><ref>{{cite news |last1=Schipani |first1=Andres |last2=Olearchyk |first2=Roman |title='Don't confuse patriotism and Nazism': Ukraine's Azov forces face scrutiny |url=https://www.ft.com/content/7191ec30-9677-423d-873c-e72b64725c2d |access-date=11 April 2022 |work=[[Financial Times]] |date=29 March 2022}}</ref>}} vendar strokovnjaki<!-- see provided sources; per historians, academics, regional analysts & diplomats --> Putinovo retoriko opisujejo kot močno pretiravanje pri opisovanju vpliva skrajno desnih skupin v Ukrajini; vlada, vojska ali volivci te ideologije na splošno ne podpirajo.<ref name="Li Allen Siemaszko" /><ref name="Abbruzzese 20222" /><ref>{{cite news|title=The Azov Battalion: How Putin built a false premise for a war against 'Nazis' in Ukraine|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-russia-war-azov-battalion-putin-premise-war-vs-nazis/|access-date=25 March 2022|publisher=[[CBS News]]|date=22 March 2022}}</ref> Zelenski, ki je Jud, je zavrnil Putinove obtožbe in opozoril, da je njegov dedek služil v [[Rdeča armada|sovjetski vojski]] v boju proti nacistom.<ref>{{cite web|first1=Dave|last1=Lawler|first2=Zachary|last2=Basu|date=24 February 2022|title=Ukrainian President Zelensky says Putin has ordered invasion as country prepares for war|url=https://www.axios.com/ukraine-russia-putin-zelensky-invasion-3e5b8783-c4b6-41e9-b6d5-b0706bfedfdf.html|access-date=24 February 2022|website=[[Axios (website)|Axios]]|archive-date=24 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224031305/https://www.axios.com/ukraine-russia-putin-zelensky-invasion-3e5b8783-c4b6-41e9-b6d5-b0706bfedfdf.html|url-status=live}}</ref> [[Ameriški spominski muzej holokavsta]] in [[Jad Vašem]] sta takšno uporabo zgodovine [[Holokavst|holokavsta]] in aluzijo na nacistično ideologijo označila kot propagando.<ref>{{cite web|last=Snyder|first=Timothy|author-link=Timothy D. Snyder|title=Putin's Hitler-like tricks and tactics in Ukraine|url=https://www.bostonglobe.com/2022/02/24/opinion/putins-hitler-like-tricks-tactics-ukraine/|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220226/https://www.bostonglobe.com/2022/02/24/opinion/putins-hitler-like-tricks-tactics-ukraine/|archive-date=26 February 2022|access-date=25 February 2022|work=[[The Boston Globe]]}}</ref><ref>{{cite press release|title=Yad Vashem Statement Regarding the Russian Invasion of Ukraine|url=https://www.yadvashem.org/press-release/27-february-2022-14-25.html|access-date=4 March 2022|publisher=[[Jad Vašem]]|date=27 February 2022}}</ref> Med drugim povečevanjem ruske vojske na meji je Rusija ZDA in NATO predložila zahteve, ki so vključevale pravno zavezujočo obljubo, da se Ukrajina ne bo pridružila NATO, ter zmanjšanje enot in vojaške opreme zveze NATO, nameščene v Vzhodni Evropi.<ref>{{cite news|last1=Tétrault-Farber|first1=Gabrielle|last2=Balmforth|first2=Tom|date=17 December 2021|title=Russia demands NATO roll back from East Europe and stay out of Ukraine|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/russia-unveils-security-guarantees-says-western-response-not-encouraging-2021-12-17/|access-date=24 February 2022|archive-date=22 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222081106/https://www.reuters.com/world/russia-unveils-security-guarantees-says-western-response-not-encouraging-2021-12-17/|url-status=live}}</ref> Poleg tega je Rusija zagrozila z nedoločenim vojaškim odgovorom, če bo NATO še naprej sledil »agresivni liniji«.<ref>{{cite news|last=MacKinnon|first=Mark|date=21 December 2021|title=Putin warns of unspecified military response if U.S. and NATO continue 'aggressive line'|work=[[The Globe and Mail]]|url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-putin-warns-of-unspecified-military-response-if-us-and-nato-continue/|access-date=24 February 2022|archive-date=15 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220115165246/https://www.theglobeandmail.com/world/article-putin-warns-of-unspecified-military-response-if-us-and-nato-continue/|url-status=live}}</ref> Te zahteve so bile večinoma interpretirane kot neizvedljive. Nove članice NATO so se pridružile, ker se je njihovo prebivalstvo na splošno odločalo za varnost in gospodarske priložnosti, ki sta jih ponujala NATO in Evropska unija, ter se oddaljilo od Rusije.<ref name="whatrole">{{cite news|last1=Kennedy|first1=Brendan|title=What role did Ukraine's desire to join NATO play in Putin's decision to invade the country?|url=https://www.thestar.com/news/canada/2022/02/25/what-role-did-ukraines-desire-to-join-nato-play-in-putins-decision-to-invade-the-country.html|work=[[The Toronto Star]]|date=25 February 2022}}</ref> Tudi zahteva po uradni pogodbi, ki bi Ukrajini preprečevala pristop k NATO, je bila ocenjena kot neizvedljiva, čeprav NATO ni pokazal nobene želje po ugoditvi pristopnih prošenj Ukrajine.<ref>{{cite news|last1=Coyer|first1=Cassandre|title=Why is Ukraine not in NATO and is it too late to join? Here's what experts, NATO say|url=https://www.miamiherald.com/news/nation-world/world/article258774458.html|access-date=28 February 2022|work=[[The Miami Herald]]|date=25 February 2022}}</ref> [[Emmanuel Macron]] in [[Olaf Scholz]] sta si februarja prizadevala za preprečitev vojne. Macron se je sestal s Putinom, vendar ga v končanje napada ni uspel prepričati. Scholz je Putina posvaril pred strogimi sankcijami, ki bi bile uvedene v primeru invazije. Scholz je Zelenskega tudi prosil, naj se odpove prizadevanjem za vstop v NATO in razglasi nevtralnost, vendar je Zelenski to zavrnil.<ref>{{cite news|title=Vladimir Putin's 20-Year March to War in Ukraine—and How the West Mishandled It|url=https://www.wsj.com/articles/vladimir-putins-20-year-march-to-war-in-ukraineand-how-the-west-mishandled-it-11648826461|access-date=18 June 2022|publisher=The Wall Strett Journal|date=1 April 2022}}</ref> === Domnevni spopadi (17.–21. februar 2022) === {{further|Časovnica vojne v Donbasu (2022)}}17. februarja 2022 so se [[Donbaška vojna|spopadi v Donbasu]] močno zaostrili.<ref>{{cite news|last1=MacKinnon|first1=Mark|last2=Morrow|first2=Adrian|title=Putin orders snap nuclear drill|page=A3|work=[[The Globe and Mail]]}}</ref> Ukrajina in Donbas sta druga drugo obtožili, da sta streljali čez sporno mejno črto.<ref>{{cite web|last=Brown|first=David|date=17 February 2022|others=Photograph by the [[Russian Defence Ministry]]; Graphics by Sandra Rodriguez Chillida and Prina Shah.|title=Ukraine: How big is Russia's military build-up?|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60158694|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220223070711/https://www.bbc.com/news/world-europe-60158694|archive-date=23 February 2022|access-date=23 February 2022|website=[[BBC News]]|publisher=BBC}}</ref><ref>{{cite web|last1=Talmazan|first1=Yuliya|last2=Shabad|first2=Rebecca|last3=Williams|first3=Abigail|date=17 February 2022|title=Ukraine, West accuse Russia of trying to create pretext for invasion after shelling in east|url=https://www.msn.com/en-us/news/world/west-accuses-russia-of-trying-to-create-pretext-for-invasion-after-shelling-in-east-ukraine/ar-AATZcQu?ocid=uxbndlbing|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222062307/https://www.msn.com/en-us/news/world/west-accuses-russia-of-trying-to-create-pretext-for-invasion-after-shelling-in-east-ukraine/ar-AATZcQu?ocid=uxbndlbing|archive-date=22 February 2022|access-date=23 February 2022|publisher=[[NBC News]]}}</ref> 18. februarja sta Doneška in Luganska ljudska republika ukazali evakuacijo vseh civilistov iz njunih prestolnic,<ref>{{cite web|date=18 February 2022|title=Russian-backed separatists announce civilian evacuation from eastern Ukraine as escalation stokes Russian invasion fears|url=https://www.nbcnews.com/news/world/east-ukraine-shelling-russian-invasion-fears-putin-pretext-rcna16773|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220223132456/https://www.nbcnews.com/news/world/east-ukraine-shelling-russian-invasion-fears-putin-pretext-rcna16773|archive-date=23 February 2022|access-date=23 February 2022|publisher=[[NBC News]]}}</ref><ref>{{cite news|date=19 February 2022|title=Ukraine conflict: Rebels declare general mobilisation as fighting grows|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60443504|url-status=live|access-date=19 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220219100114/https://www.bbc.com/news/world-europe-60443504|archive-date=19 February 2022}}</ref><ref>{{cite news|last=Light|first=Felix|date=20 February 2022|title=In the Closest Russian City to Ukraine's Separatist Region, There Are Few Signs of Refugees|work=[[Moscow Times]]|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/20/in-the-closest-russian-city-to-ukraines-separatist-region-there-are-few-signs-of-refugees-a76473|url-status=live|access-date=20 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220220074941/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/20/in-the-closest-russian-city-to-ukraines-separatist-region-there-are-few-signs-of-refugees-a76473|archive-date=20 February 2022}}</ref> ukrajinski mediji pa so močno okrepljeno rusko artilerijsko obstreljevanje opisali kot poskus izzivanja ukrajinske vojske.<ref>{{cite news|last=Ponomarenko|first=Illia|date=18 February 2022|title=47 shelling incidents leave 5 injured in Donbas|work=[[The Kyiv Independent]]|url=https://kyivindependent.com/national/over-40-shelling-incidents-leave-5-injured-in-donbas/|url-status=live|access-date=18 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220217205001/https://kyivindependent.com/national/over-40-shelling-incidents-leave-5-injured-in-donbas/|archive-date=17 February 2022}}</ref><ref>{{cite web|last=Volvach|first=Yaroslava|date=18 February 2022|title=How Russian proxy forces are attempting to provoke the Ukrainian army and are lying about a new Ukrainian offensive|url=https://english.nv.ua/nation/how-russian-proxies-are-attempting-to-provoke-the-ukrainian-army-lying-about-a-ukrainian-offensive-50218033.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220218180147/https://english.nv.ua/nation/how-russian-proxies-are-attempting-to-provoke-the-ukrainian-army-lying-about-a-ukrainian-offensive-50218033.html|archive-date=18 February 2022|access-date=18 February 2022|publisher=NV.UA}}</ref> 19. februarja sta obe separatistični republiki razglasili popolno mobilizacijo.<ref>{{cite news|date=19 February 2022|title=Separatist leaders in eastern Ukraine declare full military mobilisation|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/separatist-leaders-eastern-ukraine-declare-full-military-mobilisation-2022-02-19/|access-date=1 May 2022}}</ref> V dneh pred invazijo je ruska vlada okrepila dezinformacijsko kampanjo, da bi utišala javne kritike. Ruski državni mediji so promovirali izmišljene videoposnetke (mnogi so bili amaterski),<ref>{{cite news|author=Bellingcat Investigation Team|date=23 February 2022|title=Documenting and Debunking Dubious Footage from Ukraine's Frontlines|work=[[Bellingcat]]|url=https://www.bellingcat.com/news/2022/02/23/documenting-and-debunking-dubious-footage-from-ukraines-frontlines/|url-status=live|access-date=24 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220223204058/https://www.bellingcat.com/news/2022/02/23/documenting-and-debunking-dubious-footage-from-ukraines-frontlines/|archive-date=23 February 2022}}</ref><ref>{{cite web|last1=Harding|first1=Luke|last2=Roth|first2=Andrew|last3=Walker|first3=Shaun|date=21 February 2022|title='Dumb and lazy': the flawed films of Ukrainian 'attacks' made by Russia's 'fake factory'|url=https://www.theguardian.com/world/2022/feb/21/dumb-and-lazy-the-flawed-films-of-ukrainian-attacks-made-by-russias-fake-factory|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220221235946/https://www.theguardian.com/world/2022/feb/21/dumb-and-lazy-the-flawed-films-of-ukrainian-attacks-made-by-russias-fake-factory|archive-date=21 February 2022|access-date=22 February 2022|work=[[The Guardian]]}}</ref> ki naj bi prikazovali napade ukrajinskih sil na Ruse v Donbasu; dokazi so pokazali, da je domnevne napade, eksplozije in evakuacije uprizorila Rusija.<ref>{{cite web|last=Gilbert|first=David|date=21 February 2022|title=Russia's 'Idiotic' Disinformation Campaign Could Still Lead to War in Ukraine|url=https://www.vice.com/en/article/88gdj3/russia-disinformation-campaign-bombing-ukraine|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220221194550/https://www.vice.com/en/article/88gdj3/russia-disinformation-campaign-bombing-ukraine|archive-date=21 February 2022|access-date=22 February 2022}}</ref> Vodja ruske zvezne varnostne službe (FSB) je 21. februarja sporočil, da so ruske sile ubile pet ukrajinskih »saboterjev«, ki so prestopili rusko ozemlje, ujele enega ukrajinskega vojaka in uničile dve oklepni vozili. Ukrajina je to zanikala in opozorila, da Rusija išče izgovor za invazijo. ''[[The Sunday Times]]'' je to označil za »prvo potezo v Putinovem vojnem načrtu«.<ref>{{cite news|url=https://www.thetimes.co.uk/article/ukraine-saboteurs-claim-shows-putins-war-plan-has-now-begun-9bsrvvhj3|title=Russian claim of sabotage 'the first move in Putin's war plan'|first=Catherine|last=Philp|newspaper=[[The Sunday Times]]|date=22 February 2022|access-date=20 March 2022|url-access=subscription}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.barrons.com/news/russian-army-says-killed-5-saboteurs-from-ukraine-on-russian-territory-01645449007|title=Russian Army Says Killed 5 'Saboteurs' From Ukraine On Russian Territory|work=[[Barron's (newspaper)|Barron's]]|date=21 February 2022|access-date=20 March 2022}}</ref> === Eskalacija (21.–23. februar) === [[Slika:Обращение_Президента_Российской_Федерации_2022-02-21.webm|thumbtime=00:03|sličica|Putinov nagovor narodu 22. februarja 2022<br><small>(Na voljo so angleški in ruski podnapisi)</small>]] 21. februarja<ref>{{cite web|title=Address by the President of the Russian Federation|website=[[President of Russia]]|date=21 February 2022|url=https://en.kremlin.ru/events/president/news/67828|archive-url=https://web.archive.org/web/20220221215128/https://en.kremlin.ru/events/president/news/67828|archive-date=21 February 2022|access-date=2 March 2022}}</ref> je ruska vlada priznala Doneško in Lugansko ljudsko republiko<ref>{{cite web|title=Extracts from Putin's speech on Ukraine|work=[[Reuters]]|date=21 February 2022|url=https://www.reuters.com/world/europe/extracts-putins-speech-ukraine-2022-02-21/|access-date=2 March 2022}}</ref>. Isti večer je Putin ruskim vojakom ukazal vstop v Donbas, ter ukaz označil za »mirovno misijo«.<ref>{{cite news|date=21 February 2022|last1=Kottasová|first1=Ivana|last2=Qiblawi|first2=Tamara|last3=Regan|first3=Helen|title=Putin orders troops into separatist-held parts of Ukraine|work=CNN|url=https://cnn.com/2022/02/21/europe/russia-ukraine-tensions-monday-intl/index.html|access-date=23 February 2022|archive-date=23 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220223102720/https://www.cnn.com/2022/02/21/europe/russia-ukraine-tensions-monday-intl/index.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|last1=Philp|first1=Catherine|last2=Wright|first2=Oliver|last3=Brown|first3=Larissa|title=Putin sends Russian tanks into Ukraine|url=https://www.thetimes.co.uk/article/putin-sends-tanks-into-ukraine-75dj973v8|work=[[The Times]]|date=22 February 2022|access-date=23 February 2022|archive-date=23 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220223032437/https://www.thetimes.co.uk/article/putin-sends-tanks-into-ukraine-75dj973v8|url-status=live}}</ref> Več članic [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta ZN]] je posredovanje v Donbasu obsodilo, nobena pa ga ni podprla.<ref>{{cite web|last=Lederer|first=Edith|title=Putin gets no support from UN Security Council over Ukraine|date=22 February 2022|url=https://abcnews.go.com/US/wireStory/putin-support-security-council-ukraine-83037165|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220223172555/https://abcnews.go.com/US/wireStory/putin-support-security-council-ukraine-83037165|archive-date=23 February 2022|access-date=24 February 2022|publisher=[[ABC News]]}}</ref> 22. februarja so bili v zgodnjih jutranjih urah posneti videoposnetki premikov ruskih oboroženih sil in tankov v Donbasu.<ref>{{cite web|title=Videos appear to show Russian armed forces moving deep into separatist region of Ukraine|url=https://www.businessinsider.com/videos-russian-military-tanks-move-donbas-seen-donetsk-putin-invade-2022-2|work=[[Business Insider]]|date=22 February 2022}}</ref> Svet federacije je odobril uporabo vojaške sile zunaj Rusije.<ref name="Hodge 20223">{{cite web|last=Hodge|first=Nathan|date=22 February 2022|title=Russia's Federation Council gives consent to Putin on use of armed forces abroad, Russian agencies report|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-22-22/h_59a413ce984eda5954ce5b9c4655bcc5|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220226/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-22-22/h_59a413ce984eda5954ce5b9c4655bcc5|archive-date=26 February 2022|access-date=31 May 2022|website=[[CNN]]|location=Moscow}}</ref> Zelenski je vpoklical vojaške rezerviste,<ref>{{cite news|last1=Zinets|first1=Natalia|last2=Williams|first2=Matthias|title=Ukrainian president drafts reservists but rules out general mobilisation for now|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukrainian-president-calls-up-reservists-launches-programme-economic-patriotism-2022-02-22/|access-date=23 February 2022|work=[[Reuters]]|date=22 February 2022|archive-date=22 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222235612/https://www.reuters.com/world/europe/ukrainian-president-calls-up-reservists-launches-programme-economic-patriotism-2022-02-22/|url-status=live}}</ref> ukrajinski parlament pa je razglasil 30-dnevne izredne razmere v državi.<ref>{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-parliament-approves-state-emergency-2022-02-23/|title=Ukraine's Parliament approves state of emergency|author=<!--Not stated-->|date=23 February 2022|work=[[Reuters]]|access-date=24 February 2022|archive-date=23 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220223200424/https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-parliament-approves-state-emergency-2022-02-23/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last1=D'agata|first1=Charlie|last2=Redman|first2=Justine|last3=Ott|first3=Haley|title=Ukraine calls up reservists, declares national emergency as U.S. and allies hit Russia with new sanctions|url=https://www.cbsnews.com/news/russia-ukraine-news-miliatry-reservists-emergency-declaration/|date=23 February 2022|access-date=24 February 2022|publisher=[[CBS News]]|archive-date=24 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224055846/https://www.cbsnews.com/news/russia-ukraine-news-miliatry-reservists-emergency-declaration/|url-status=live}}</ref> Rusija je iz Kijeva evakuirala svoje veleposlaništvo.<ref>{{cite news|title=Russia evacuates embassy in Ukraine as crisis escalates|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-russia-moscow-kyiv-626a8c5ec22217bacb24ece60fac4fe1|date=23 February 2022|access-date=23 February 2022|first=Dasha|last=Litvinova|work=Associated Press|archive-date=23 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220223102040/https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-russia-moscow-kyiv-626a8c5ec22217bacb24ece60fac4fe1|url-status=live}}</ref> Napadi [[Napad za zavrnitev storitve|DDoS]], ki jih pripisujejo ruskim hekerjem,<ref>{{cite news|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-technology-business-europe-russia-9e9f9e9b52eaf53cf9d8ade0588b661b|title=Cyberattacks accompany Russian military assault on Ukraine|first=Frank|last=Bajak|date=25 February 2022|access-date=4 March 2022|work=Associated Press|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228150957/https://apnews.com/article/russia-ukraine-technology-business-europe-russia-9e9f9e9b52eaf53cf9d8ade0588b661b|archive-date=28 February 2022|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2022/feb/24/russia-unleashed-data-wiper-virus-on-ukraine-say-cyber-experts|title=Russia unleashed data-wiper malware on Ukraine, say cyber experts|first=Dan|last=Milmo|date=25 February 2022|access-date=4 March 2022|work=[[The Guardian]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228205650/https://www.theguardian.com/world/2022/feb/24/russia-unleashed-data-wiper-virus-on-ukraine-say-cyber-experts|archive-date=28 February 2022|url-status=live}}</ref> so prizadeli spletna mesta ukrajinskega parlamenta in izvršne oblasti, pa tudi številna spletna mesta bank.<ref>{{cite news|last=Bajak|first=Frank|title=Ukraine hit by more cyberattacks, destructive malware|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-technology-business-europe-russia-9e9f9e9b52eaf53cf9d8ade0588b661b|access-date=24 February 2022|work=Associated Press|date=23 February 2022|archive-date=24 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224064547/https://apnews.com/article/russia-ukraine-technology-business-europe-russia-9e9f9e9b52eaf53cf9d8ade0588b661b|url-status=live}}</ref> Ukrajinska varnostna služba (SBU) je poročila o kitajskem vojaškem vohunjenju na predvečer invazije, tudi za jedrsko infrastrukturo, zanikala.<ref>{{cite web|date=1 April 2022|title=China accused of launching cyber-attacks on Ukraine before Russian invasion|url=https://www.theguardian.com/technology/2022/apr/01/china-accused-of-launching-cyber-attacks-on-ukraine-before-russian-invasion|first=Dan|last=Milmo|access-date=2 April 2022|website=[[The Guardian]]}}</ref><ref>{{cite news|date=7 April 2022|title=Mystery of alleged Chinese hack on eve of Ukraine invasion|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/technology-60983346|access-date=8 April 2022}}</ref><ref>{{cite tweet|number=1509983294334582793|user=ServiceSsu|title=Щодо публікації британського видання The Times -https://bit.ly/3LywSuT|language=Ukrainian|url=https://twitter.com/ServiceSsu/status/1509983294334582793}}</ref> 23. februarja<ref>{{cite AV media|author-link=Volodymyr Zelenskyy|last=Zelenskyy|first=Volodymyr|url=https://t.me/V_Zelenskiy_official/724|archive-url=https://web.archive.org/web/20220223225411/https://t.me/V_Zelenskiy_official/724|date=23 February 2022|archive-date=23 February 2022|script-title=ru:Україна прагне миру! І робить для цього все!|trans-title=Ukraine seeks peace! And does everything for this!|language=ru|type=Video|location=Ukraine}} [[iarchive:20220223-zvernennya-tg|Alt URL]]</ref> je imel Zelenski [[Zelenskijev nagovor Rusom|govor]] v ruščini, v katerem je ruske državljane pozval, naj preprečijo vojno.<ref>{{cite news|last=Sonne|first=Paul|date=24 February 2022|title=Ukraine's Zelensky to Russians: 'What are you fighting for and with whom?'|url=https://www.washingtonpost.com/national-security/2022/02/23/ukraine-zelensky-russia-address/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224073748/https://www.washingtonpost.com/national-security/2022/02/23/ukraine-zelensky-russia-address/|archive-date=24 February 2022|access-date=24 February 2022|newspaper=[[The Washington Post]]}}</ref><ref>{{cite web|url=https://foreignpolicy.com/2022/02/23/zelenskys-desperate-plea-for-peace/|date=23 February 2022|website=Foreign Policy|title=Zelensky's Last-Ditch Plea for Peace|access-date=25 February 2022|archive-date=24 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224140341/https://foreignpolicy.com/2022/02/23/zelenskys-desperate-plea-for-peace/|url-status=live}}</ref> Zavrnil je ruske trditve o neonacistih v ukrajinski vladi in dejal, da ne namerava napasti Donbasa.<ref>{{cite web|last=Cruz Bustillos|first=Dominic|title=Full Translation: Ukrainian President Volodymyr Zelenskyy's Feb. 23 Speech|url=https://www.lawfareblog.com/full-translation-ukrainian-president-volodymyr-zelenskyys-feb-23-speech|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220226/https://www.lawfareblog.com/full-translation-ukrainian-president-volodymyr-zelenskyys-feb-23-speech|archive-date=26 February 2022|website=[[Lawfare]]|access-date=25 February 2022|date=24 February 2022}}</ref> Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je 23. februarja dejal, da so voditelji separatistov v Donecku in Lugansku Putinu poslali pismo, v katerem so navedli, da je ukrajinsko obstreljevanje povzročilo smrtne žrtve med civilisti, in pozvali Rusijo k vojaški podpori.<ref>{{cite web|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/23/kremlin-says-ukraine-rebels-have-asked-russia-for-help-against-kyiv-a76548|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/23/kremlin-says-ukraine-rebels-have-asked-russia-for-help-against-kyiv-a76548|archive-date=27 February 2022|title=Kremlin Says Ukraine Rebels Have Asked Russia for 'Help' Against Kyiv|website=[[Moscow Times]]|date=23 February 2022}}</ref> Ukrajina je zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN.<ref>{{cite news|url=https://www.dw.com/en/russia-says-donbas-separatists-ask-putin-for-military-support/a-60893224|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://www.dw.com/en/russia-says-donbas-separatists-ask-putin-for-military-support/a-60893224|archive-date=27 February 2022|title=Russia says Donbas separatists ask Putin for military support|publisher=[[Deutsche Welle]]|date=23 February 2022}}</ref><ref>{{cite web|publisher=[[United Nations]]|title=Ukraine – Security Council, 8974th meeting|date=27 February 2022|url=https://media.un.org/asset/k1j/k1j8unn1me|access-date=2 March 2022}}</ref> Pol ure po nujnem sestanku je Putin napovedal začetek vojaških operacij v Ukrajini. Ukrajinski predstavnik [[Sergej Kislica]] je ruskega predstavnika [[Vasilij Nebenzija|Vasilija Nebenzija]] pozval, naj »stori vse, kar je mogoče, da se vojna ustavi«, ali pa se odpove položaju predsednika Varnostnega sveta ZN; Nebenzija je to zavrnil.<ref>{{cite web|last=Mauldin|first=William|title=U.S. Says Russia Will Face U.N. Security Council Resolution|url=https://www.wsj.com/livecoverage/russia-ukraine-latest-news/card/pUrIX20rUPrwgE9WQPoX|date=23 February 2022|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224064610/https://www.wsj.com/livecoverage/russia-ukraine-latest-news/card/pUrIX20rUPrwgE9WQPoX|archive-date=24 February 2022|access-date=24 February 2022|website=[[The Wall Street Journal]]}}</ref><ref>{{cite news|last1=Leff|first1=Alex|last2=Wood|first2=Patrick|date=24 February 2022|title=Read the impassioned plea from Ukraine's U.N. ambassador to Russia to stop the war|publisher=[[NPR]]|url=https://www.npr.org/2022/02/24/1082806285/ukraine-ambassador-russia-security-council|access-date=2 March 2022}}</ref> === Deklaracija vojaških operacij === 24. februarja pred 5. uro zjutraj po kijevskem času<ref>{{Cite web|last=desk|first=The Kyiv Independent news|date=2022-02-24|title=PUTIN DECLARES WAR ON UKRAINE|url=https://kyivindependent.com/national/putin-declares-war-on-ukraine|access-date=2022-06-24|website=The Kyiv Independent}}</ref> je Putin napovedal »posebno vojaško operacijo« v vzhodni Ukrajini in »dejansko napovedal vojno Ukrajini«.<ref name="Meduza_Putin_announces_invasion2" /><ref>{{cite web|last=Haltiwager|first=John|title=Russian President Vladimir Putin announces military assault against Ukraine in surprise speech|url=https://www.msn.com/en-us/news/world/russian-president-vladimir-putin-announces-military-assault-against-ukraine-in-surprise-speech/ar-AAUebpI|date=23 February 2022|access-date=24 February 2022|publisher=[[MSN]]|archive-date=24 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224064559/https://www.msn.com/en-us/news/world/russian-president-vladimir-putin-announces-military-assault-against-ukraine-in-surprise-speech/ar-AAUebpI|url-status=live}}</ref> Putin je v svojem govoru dejal, da ne namerava zasesti ukrajinskega ozemlja in da podpira pravico ukrajinskega ljudstva do samoodločbe.<ref>{{cite news|title=Full text: Putin's declaration of war on Ukraine|url=https://www.spectator.co.uk/article/full-text-putin-s-declaration-of-war-on-ukraine|work=[[The Spectator]]|date=24 February 2022}}</ref> Dejal je, da je namen »operacije« »zaščititi ljudi« v pretežno rusko govoreči regiji Donbas, ki se po njegovih besedah »že osem let soočajo s poniževanjem in genocidom, ki ga izvaja režim v Kijevu«.<ref>{{cite news|last=Hinton|first=Alexander|title=Putin's claims that Ukraine is committing genocide are baseless, but not unprecedented|url=https://theconversation.com/putins-claims-that-ukraine-is-committing-genocide-are-baseless-but-not-unprecedented-177511|work=[[The Conversation (website)|The Conversation]]|date=25 February 2022}}</ref> Putin je dejal, da si Rusija prizadeva za »demilitarizacijo in denacifikacijo« Ukrajine.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60503037|title=Ukraine conflict: Russian forces attack after Putin TV declaration<!-- different from current title, please do not change -->|work=[[BBC News]]|date=24 February 2022|access-date=24 February 2022|archive-date=24 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224064553/https://www.bbc.com/news/world-europe-60503037|url-status=live}}</ref> V nekaj minutah po Putinovi napovedi so poročali o eksplozijah v [[Kijev|Kijevu]], [[Harkov|Harkovu]], [[Odesa|Odesi]] in regiji [[Donbas]].<ref>{{cite web|last=Sheftalovich|first=Zoya|date=24 February 2022|title=Putin announces 'special military operation' in Ukraine|url=https://www.politico.eu/article/putin-announces-special-military-operation-in-ukraine/|access-date=24 February 2022|website=[[Politico]]|archive-date=24 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224064603/https://www.politico.eu/article/putin-announces-special-military-operation-in-ukraine/|url-status=live}}</ref> V domnevnem poročilu, ki je prišlo v javnost iz FSB, je bilo navedeno, da obveščevalna agencija ni bila opozorjena na Putinov načrt za napad na Ukrajino.<ref>{{cite news|last=Ball|first=Tom|title=This war will be a total failure, FSB whistleblower says|url=https://www.thetimes.co.uk/article/this-war-will-be-a-total-failure-fsb-whistleblower-says-wl2gtdl9m|access-date=21 March 2022|work=[[The Times]]|date=7 March 2022}}</ref> Zelenski je takoj po napadu razglasil [[vojno stanje]] v Ukrajini.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/feb/23/ukraine-russia-news-crisis-latest-live-updates-putin-biden-europe-sanctions-russian-invasion-border-troops|title=Russia-Ukraine crisis live news: Putin has launched 'full-scale invasion', says Ukrainian foreign minister – latest updates|first=Samantha|last=Lock|work=[[The Guardian]]|date=24 February 2022|access-date=24 February 2022|archive-date=24 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224054309/https://www.theguardian.com/world/live/2022/feb/23/ukraine-russia-news-crisis-latest-live-updates-putin-biden-europe-sanctions-russian-invasion-border-troops|url-status=live}}</ref> Še isti večer je ukazal splošno mobilizacijo vseh ukrajinskih moških, starih od 18 do 60 let,<ref name="Interfax 2022" /> prepovedano jim je bilo zapustiti državo.<ref>{{cite news|last=Gilbert|first=Asha C.|date=25 February 2022|title=Reports: Ukraine bans all male citizens ages 18 to 60 from leaving the country|work=[[USA Today]]|url=https://eu.usatoday.com/story/news/world/2022/02/25/russia-invasion-ukraine-bans-male-citizens-leaving/6936471001/|access-date=26 March 2022}}</ref> Ruska vojska je v Ukrajino vstopila s severa v Belorusiji (proti Kijevu), s severovzhoda v Rusiji (proti Harkovu), z vzhoda v DLR in Luganski ljudski republiki ter z juga na Krimu.<ref>{{cite web|last1=Peltz|first1=Jennifer|last2=Lederer|first2=Edith|date=23 February 2022|title='It's too late': Russian move roils UN meeting on Ukraine|url=https://apnews.com/article/united-nations-general-assembly-russia-ukraine-europe-russia-united-nations-31c5af31d2a72163676459d317269b35|access-date=3 March 2022|website=[[AP News]]}}</ref> Ruska oprema in vozila so bila označena z belim [[Z (vojaški simbol)|vojaškim simbolom Z]] (črka, ki ni v [[Cirilica|cirilici]]), ki naj bi bil namenjen preprečevanju [[Priajteljski ogenj|prijateljskega ognja]].<ref name="Zsymbol2" /> == Invazija in upor == {{for timeline|Časovnica ruske invazije na Ukrajino (2022)}} {{main list|Seznam vojaških konfliktov med rusko invazijo na Ukrajino (2022)}} {{further|Kijevska ofenziva (2022)|Severovzhodna ukrajinska ofenziva|Vzhodna ukrajinska ofenziva|Južna ukrajinska ofenziva}} {{See also|Bojni red ruske invazije na Ukrajino (2022)}} {{update|razdelek|date=april 2022}} [[File:Battle of Kyiv (2022).svg|thumb|upright=1.4|Vojaški nadzor okoli Kijeva 2. aprila 2022]] <!-- Placeholder for inserting a recap of the timeline below. See discussion at [[Talk:2022 Russian invasion of Ukraine#Day by day – too much]] --> Invazija se je začela ob zori 24. februarja<ref name="Meduza_Putin_announces_invasion" /> s pehotnimi divizijami ter oklepno in zračno podporo v vzhodni Ukrajini in z več deset raketnimi napadi v vzhodni in zahodni Ukrajini.<ref name="CriticalThreats" /><ref name="ISW 4MAR" /> Prvi spopadi so potekali v Luganski oblasti v bližini vasi Milove na meji z Rusijo ob 3:40 po kijevskem času.<ref>{{Cite web |title=Олексій Данілов: Росія розпадеться ще при нашому житті |url=https://www.pravda.com.ua/articles/2022/04/22/7341267/ |access-date=2022-06-24 |website=Українська правда |language=uk}}</ref> Glavni pehotni in tankovski napadi so bili izvedeni v štirih napadih na čelu s severno fronto proti Kijevu, južno fronto s Krima, jugovzhodno fronto proti mestoma Lugansk in regiji Donbas ter vzhodno fronto.<ref name="CBS-2022-03-20"/><ref name="CBC-2022-03-21"/> Več deset raketnih napadov po Ukrajini se je raztezalo vse do Lvova.<ref name="Dutton-2022-02-25">{{cite news |last=Dutton |first=Jack |date=25 February 2022 |title=Russian Military Base Blown Up as Ukraine Fights Back |work=[[Newsweek]] |url=https://www.newsweek.com/russian-military-base-blown-ukraine-fights-back-1682558 |url-status=live |access-date=25 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225075915/https://www.newsweek.com/russian-military-base-blown-ukraine-fights-back-1682558 |archive-date=25 February 2022}}</ref><ref name="Rostov-Gazeta-2022-02-25">{{cite news |date=25 February 2022 |title=Ukrainian Armed Forces attacked Millerovo with Tochka-U |work=[[Rostov Gazeta]] |url=https://rostovgazeta.ru/news/politics/25-02-2022/vooruzhennye-sily-ukrainy-atakovali-millerovo-tochkoy-u |url-status=live |access-date=25 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225073113/https://rostovgazeta.ru/news/politics/25-02-2022/vooruzhennye-sily-ukrainy-atakovali-millerovo-tochkoy-u |archive-date=25 February 2022}}</ref> Po poročilih naj bi plačanci [[Skupina Wagner|skupine Wagner]] in [[Čečeni|čečenske]] sile večkrat [[Poskusi atentatov na Volodimirja Zelenskega|poskušali umoriti]] [[Volodimir Zelenski|Volodimirja Zelenskega]]. Ukrajinska vlada trdi, da so ta prizadevanja preprečili protivojni uradniki ruske [[Zvezna varnostna služba|zvezne varnostne službe]] (FSB), ki so ji posredovali podatke o načrtih.<ref>{{cite news |last=Rana |first=Manveen |title=Volodymyr Zelensky survives three assassination attempts in days |url=https://www.thetimes.co.uk/article/zelensky-survives-three-assassination-attempts-in-days-xnstdfdfc |url-access=subscription|access-date=21 March 2022 |work=[[The Times]] |date=3 March 2022}}</ref> 25. marca je [[Ministrstvo za obrambo Ruske federacije|rusko obrambno ministrstvo]] sporočilo, da je »prva faza« tako imenovane »vojaške operacije v Ukrajini« na splošno končana, da so ukrajinske vojaške sile utrpele hude izgube in da se bo ruska vojska zdaj osredotočila na »osvoboditev [[Donbas|Donbasa]]«.<ref>{{cite news |title=Operation in Ukraine proceeds as planned, first stage goals complete |url=https://tass.com/politics/1427617 |access-date=27 March 2022 |agency=TASS |date=26 March 2022}}</ref><ref>{{cite news |title=Russia targets east Ukraine, says first phase over |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60872358 |access-date=27 March 2022 |publisher=BBC |date=26 March 2022}}</ref> »Prva faza« invazije je potekala na štirih frontah,<ref>{{cite news |last=Varner |first=Joe |date=28 March 2022 |title=It's been one month since Russia began its invasion of Ukraine. Here's where we stand |url=https://thehub.ca/2022-03-28/the-state-of-the-russian-ukrainian-war-one-month-in/ |access-date=3 April 2022 |website=The Hub}}</ref><ref>{{cite web |date=1 April 2022 |title=Russian invasion of Ukraine lacks a battlefield commander, U.S. officials say |url=https://news.yahoo.com/russian-invasion-ukraine-lacks-battlefield-202615350.html |access-date=3 April 2022 |publisher=[[Yahoo! News]]}}</ref> vključno s [[Kijevska ofenziva|fronto]] proti zahodnemu [[Kijev|Kijevu]] iz Belorusije, ki jo je vodilo rusko [[vzhodno vojaško okrožje]], sestavljeno iz [[29. kombinirana armada|29.]], [[35. kombinirana armada|35.]] in [[36. kombinirana armada|36.]] kombinirane armade. Drugo os, ki jo je [[Centralno vojaško okrožje]] (severovzhodna fronta) iz Rusije razporedilo proti vzhodnemu Kijevu, sta sestavljali [[41. kombinirana armada]] in [[2. gardna kombinirana armada]]. Tretjo os je proti Harkovu usmerilo [[Zahodno vojaško okrožje]] (vzhodna fronta) s [[1. gardna tankovska armada|1. gardno tankovsko armado]] in [[20. kombinirana armada|20. kombinirano armado]]. Četrta, južna, fronta z izvorom na okupiranem Krimu in v ruski [[Rostovska oblast|Rostovski oblasti]] z vzhodno osjo proti [[Odesa|Odesi]] in zahodnim območjem delovanja proti [[Mariupol|Mariupolu]], je potekala pod nadzorom [[Južno vojaško okrožje|Južnega vojaškega okrožja]] in vključevala [[58. kombinirana armada|58.]], [[49. kombinirana armada|49.]] in [[8. kombinirana armada|8. kombinirano armado]], slednja poveljuje tudi 1. in 2. armadnemu korpusu [[Ruske separatistične sile v Donbasu|ruskih separatističnih sil v Donbasu]].<ref name="auto">{{cite web |date=21 September 2021 |title=The Russian and Ukrainian Spring 2021 War Scare |url=https://www.csis.org/analysis/russian-and-ukrainian-spring-2021-war-scare |access-date=25 November 2021 |first=Mykola |last=Bielieskov |website=[[Center for Strategic & International Studies]]}}</ref> Do 7. aprila so se ruske enote, ki jih je na severno fronto poslalo rusko vzhodno vojaško okrožje, umaknile iz [[Kijevska ofenziva|ofenzive v Kijevu]], očitno zato, da bi obnovile zaloge in se nato premestile v Donbas ter okrepile obnovljeno invazijo na jugovzhod Ukrajine. Severovzhodna fronta, poveljujoča s strani Centralnega vojaškega okrožja, je bila prav tako umaknjena zaradi oskrbe in premestitve v jugovzhodno Ukrajino.<ref name="auto"/><ref name="news.yahoo.com">{{cite news |url=https://news.yahoo.com/nato-chief-says-putin-still-144125043.html |title=NATO chief says Putin still wants to control all of Ukraine, despite repositioning forces to the eastern Donbas region |first1=Jake |last1=Epstein |first2=John |last2=Haltiwanger |date=6 April 2022 |access-date=7 April 2022}}</ref> Do 8. aprila je bil za vojaške operacije med invazijo zadolžen general [[Aleksander Dvornikov]].<ref name="hindustannewshub.com"/> 18. aprila je upokojeni generalpodpolkovnik [[Douglas Lute]], nekdanji veleposlanik ZDA pri NATO, v intervjuju za PBS NewsHour poročal, da je Rusija premestila svoje enote za začetek novega napada na vzhodno Ukrajino, ki naj bi bil omejen na 150.000 do 190.000 prvotno razporejenih vojakov, čeprav so bile enote dobro preskrbljene iz ustreznih orožarskih zalog v Rusiji. Po Luteu je to v velikem nasprotju z obsežnim ukrajinskim naborom ukrajinskih državljanov moškega spola med 16 in 60 leti starosti, vendar brez ustreznih ter zelo omejenih zalog orožja v Ukrajini.<ref>{{cite news |title=Russia's battle for the east has begun, Zelenskyy says |work=[[PBS NewsHour]] |date=18 April 2022 |access-date=20 April 2022 |url=https://www.pbs.org/video/russian-invasion-1650309065/}}</ref> 26. aprila so se v letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji [[Srečanje v letalski bazi Rammstein (2022)|sestali delegati ZDA in 40 zavezniških držav]], da bi razpravljali o oblikovanju koalicije, ki bi Ukrajini zagotovila gospodarsko podporo ter vojaško oskrbo in opremo.<ref>{{Cite news |last1=Vandiver |first1=John |last2=Svan |first2=Jennifer H. |date=26 April 2022 |title=US and allies gather at Ramstein to discuss how to help Ukraine defeat Russia's 'unjust invasion' |work=[[Stars and Stripes (newspaper)|Stars and Stripes]] |url=https://www.stripes.com/theaters/europe/2022-04-26/austin-ukraine-ramstein-air-base-russia-5804405.html |url-status=live |url-access=limited |access-date=9 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220504174341/https://www.stripes.com/theaters/europe/2022-04-26/austin-ukraine-ramstein-air-base-russia-5804405.html |archive-date=4 May 2022}}</ref> Po Putinovem govoru ob [[Dan zmage (9. maj)|dnevu zmage]] v začetku maja je direktorica ameriške nacionalne obveščevalne službe [[Avril Haines]] dejala, da ni pričakovati kratkoročne rešitve invazije.<ref>{{Cite news |last=Barnes |first=Julian E. |date=10 May 2022 |title=The U.S. intelligence chief says Putin is preparing for a prolonged conflict. |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2022/05/10/us/avril-haines-putin-russia-ukraine-war.html |url-status=live |url-access=limited |access-date=27 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220510154153/https://www.nytimes.com/2022/05/10/us/avril-haines-putin-russia-ukraine-war.html |archive-date=10 May 2022 |issn=1553-8095 |oclc=1645522}}</ref> Ruske sile so se osredotočile na zaščito svojih oskrbovalnih linij, saj so napredovale počasneje in bolj metodično. Koristi jim je prinesla tudi centralizacija poveljevanja pod vodstvom generala Dvornikova.<ref>{{cite web |title=The Russians may be learning from the mistakes of the Ukraine war. But are they adapting fast enough? |url=https://www.abc.net.au/news/2022-05-31/russia-ukraine-war-learning-from-mistakes-adapting-enough/101110070 |date=31 May 2022 |website=ABC |language=en}}</ref> Ukrajino je omejevala odvisnost od opreme Zahoda, saj so se zahodne države bale, da bo Ukrajina dobavljeno orožje uporabila za napade na cilje v Rusiji.<ref>{{cite web |title= Biden will not supply Ukraine with long-range rockets that can hit Russia|url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/30/biden-will-not-supply-ukraine-with-long-range-rockets-that-can-hit-russia |date=31 May 2022 |website=The Guardian |language=en}}</ref> Vojaški strokovnjaki se glede prihodnosti spora ne strinjajo; nekateri predlagajo, da bi ozemlje zamenjali za mir,<ref>{{cite web |title= Russian Wins in Eastern Ukraine Spark Debate Over Course of War|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-05-27/russian-wins-in-eastern-ukraine-spark-debate-over-course-of-war |date=28 May 2022 |website=Bloomberg |language=en}}</ref> drugi pa menijo, da lahko Ukrajina zaradi ruskih izgub vzdrži odpor proti invaziji.<ref>{{cite web |title= War in Ukraine, Day 96 Update: Russia's Military Losses are 'Unsustainable'|url=https://www.19fortyfive.com/2022/05/war-in-ukraine-day-96-update-russias-military-losses-are-unsustainable/ |date=30 May 2022 |website=19fortyfive.com |language=en}}</ref> 26. maja 2022 je Conflict Intelligence Team s sklicevanjem na ruske vojake poročala, da je bil generalpolkovnik [[Genadij Židko]] med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 imenovan za poveljnika ruskih sil in je zamenjal generala Dvornikova.<ref name=":1">{{Cite tweet|number=1529780946509209603|user=CITeam_en|title=Also reportedly, Russia's command in the battle for Donbas has undergone another shakeup — the overall commander is now said to be Colonel General Gennady Zhidko. Like Dvornikov, he once commanded operations in Syria and also headed the Eastern Military District.|author=Conflict Intelligence Team}}</ref><ref name=":0">{{cite web |date=3 June 2022 |title=General Dvornikov 'no longer in command' of Russian Army in Ukraine |url=https://english.nv.ua/nation/general-dvornikov-dismissed-from-command-of-russian-army-in-ukraine-russia-news-russia-invasion-50247453.html |access-date= |website=The New Voice of Ukraine |language=en}}</ref> Do 30. maja so bile razlike med ruskim in ukrajinskim topništvom očitne.<ref>{{cite web |title=Biden will not supply Ukraine with long-range rockets that can hit Russia |url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/30/biden-will-not-supply-ukraine-with-long-range-rockets-that-can-hit-russia |date=31 May 2022 |website=The Guardian |language=en}}</ref> Rusko topništvo je imelo daljši domet. V odgovor na Bidnovo navedbo, da bo Ukrajini zagotovljeno okrepljeno topništvo, je Putin sporočil, da bo Rusija razširila svojo invazijsko fronto in vključila nova mesta v Ukrajini, ter kot očitno maščevanje 6. junija po več tednih brez neposrednega napada ukazal raketni napad na Kijev.<ref>CBS News Videos. "Russia bombards Kyiv, vows to strike new targets if U.S. sends long-range missiles to Ukraine". June 6, 2022. [https://news.yahoo.com/russia-bombards-kyiv-vows-strike-123428279.html?fr=yhssrp_catchall]</ref> Namestnik vodje ukrajinske vojaške obveščevalne službe Vadim Skibitskij je 10. junija 2022 med kampanjo v Severodonecku izjavil, da se bo prihodnost invazije odločala na frontah: »To je zdaj artilerijska vojna in v tem smislu izgubljamo. Zdaj je vse odvisno od tega, kaj nam bo dal Zahod. Ukrajina ima en artilerijski top proti 10 do 15 ruskim. Naši zahodni partnerji so nam dali približno 10 % tega, kar imajo.«<ref>{{cite web | url=https://www.theguardian.com/world/2022/jun/10/were-almost-out-of-ammunition-and-relying-on-western-arms-says-ukraine | title=We're almost out of ammunition and relying on western arms, says Ukraine | website=[[TheGuardian.com]] | date=10 June 2022 }}</ref> === Prva faza: Invazija na Ukrajino (24. februar – 7. april) === [[File:2022 Russian Invasion of Ukraine Phase 1 animated.gif|thumb|upright=2.1|Ruska invazija na Ukrajino, 1. faza od 24. februarja do 7. aprila 2022]] Invazija se je začela 24. februarja, in sicer iz Belorusije proti Kijevu in s severovzhoda proti mestu Harkov. Jugovzhodna fronta je potekala v obliki dveh ločenih bojnih linij, od Krima in jugovzhoda proti Lugansku in Donecku.<ref name="CBS-2022-03-20"/><ref name="CBC-2022-03-21"/> ==== Prva faza – Severna fronta ==== {{Further|Bitka za Černobil|Bitka za Kijev (2022)|Pokolj v Buči}} <!-- Paragraph 1 for high level overview and summary of main events in February. --> Ruska prizadevanja za zavzetje [[Kijev|Kijeva]] so 24. februarja vključevala poskusni napad iz Belorusije proti jugu vzdolž zahodnega brega reke [[Dneper]] in kasnejšo obkolitev z zahoda, napad pa je bil podprt z dvema ločenima osema napada iz Rusije vzdolž vzhodnega brega reke Dneper: zahodno pri [[Černigov|Černigovu]] in vzhodno pri [[Sumi|Sumiju]]. Ti so bili verjetno namenjeni obkolitvi Kijeva s severovzhoda in vzhoda.<ref name="ISW 4MAR">{{cite web |title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 4 |url=https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-4 |last1=Kagan |first1=Frederick |last2=Barros |first2=George |last3=Stepanenko |first3=Kateryna |website=[[Institute for the Study of War]] |access-date=5 March 2022 |date=4 March 2022}}</ref><ref name="CriticalThreats">{{cite news |last1=Kagan |first1=Frederick |last2=Barros |first2=George |last3=Stepanenko |first3=Kateryna |title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 4 |url=https://www.criticalthreats.org/analysis/russian-offensive-campaign-assessment-march-4 |access-date=5 March 2022 |work=CriticalThreats |date=5 March 2022}}</ref> Rusija je očitno poskušala hitro zavzeti Kijev, pri čemer so se v mesto infiltrirali specialci [[Spetsnaz|Spetsnaza]], ki so jih podpirale letalske operacije in mehanizacija s severa, vendar jim zavzetje ni uspelo.<ref>{{cite web |last=Roblin |first=Sebastien |title=At Vasylkiv, Ukrainians Repel Russia's Paratroopers and Commandos in Frantic Night Battle |url=https://www.19fortyfive.com/2022/02/at-vasylkiv-ukrainians-repel-russias-paratroopers-and-commandos-in-frantic-night-battle/ |website=19FortyFive |access-date=5 March 2022 |date=27 February 2022}}</ref><ref name="wapo20220320">{{cite news |last1=Sly |first1=Liz |last2=Lamothe |first2=Dan |date=20 March 2022 |title=Russia's war for Ukraine could be headed toward stalemate |newspaper=[[The Washington Post]] |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/03/20/russia-ukraine-military-offensive/ |url-status=live |access-date=6 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220320093229/https://www.washingtonpost.com/world/2022/03/20/russia-ukraine-military-offensive/ |archive-date=20 March 2022 |issn=0190-8286 |oclc=2269358}}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.washingtonpost.com/opinions/2022/03/21/ukraine-is-winning-war-russia-offensive-putin/ |title=Opinion: Against all odds, Ukrainians are winning. Russia's initial offensive has failed. |first=Max |last=Boot |newspaper=[[The Washington Post]] |date=21 March 2022 |access-date=24 March 2022}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.telegraph.co.uk/opinion/2022/03/22/russian-army-has-run-time/ |title=The Russian army has run out of time |first=Richard |last=Kemp |work=[[The Daily Telegraph]] |date=22 March 2022 |access-date=24 March 2022}}</ref> Ruske sile, ki so iz Belorusije napredovale proti Kijevu, so [[Bitka za Černobil|prevzele nadzor]] nad mestoma duhov [[Černobil]] in [[Pripjat, Ukrajina|Pripjat]].<ref>{{cite news|date=24 February 2022 |title=Ukraine loses control of Chernobyl nuclear site, amid battles in Kyiv outskirts |work=[[The Times of Israel]] |url=https://www.timesofisrael.com/ukraine-troops-battle-invading-russian-army-in-kyiv-outskirts/ |access-date=25 February 2022 |archive-date=25 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225030412/https://www.timesofisrael.com/ukraine-troops-battle-invading-russian-army-in-kyiv-outskirts/ |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=https://gazeta.ua/articles/np/_ukrayinski-vijskovi-pid-kiyevom-zupinili-kolonu-rosijskih-tankiv/1072503 |date=25 February 2022 |access-date=25 February 2022 |work=[[Gazeta.ua|Gazeta]] |language=uk |script-title=uk:Українські військові під Києвом зупинили колону російських танків |trans-title=The Ukrainian military stopped a column of Russian tanks near Kyiv |archive-date=25 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225100628/https://gazeta.ua/articles/np/_ukrayinski-vijskovi-pid-kiyevom-zupinili-kolonu-rosijskih-tankiv/1072503 |url-status=live}}</ref> [[Ruske zračnodesantne sile]] so poskušale zavzeti dve ključni letališči v bližini Kijeva in 26. februarja izvedle [[Bitka za letališče Antonov|zračnodesantni napad na letališče Antonov]]<ref>{{cite news|date=24 February 2022 |title=Battle Underway for Airbase on Kyiv Outskirts |work=[[Moscow Times]] |agency=[[AFP (news agency)|AFP]] |url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/24/battle-underway-for-airbase-on-kyiv-outskirts-a76573 |access-date=25 February 2022 |archive-date=25 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225043724/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/24/battle-underway-for-airbase-on-kyiv-outskirts-a76573 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|agency=Associated Press |title=Russia claims to take control of Hostomel airport just outside Kyiv |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/russia-claims-to-take-control-of-hostomel-airport-just-outside-kyiv/ |access-date=25 February 2022 |work=[[The Times of Israel]] |archive-date=25 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225143618/https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/russia-claims-to-take-control-of-hostomel-airport-just-outside-kyiv/ |url-status=live}}</ref> ter podoben [[Bitka za Vasilkiv|desant na letališče Vasilkov]] v bližini letalske baze Vasilkov.<ref>{{cite news |script-title=uk:Окупанти намагаються висадити десант у Василькові, йдуть бої |trans-title=The occupiers are trying to land in Vasylkiv, fighting is going on |url=https://www.ukrinform.ua/rubric-ato/3413199-okupanti-namagautsa-visaditi-desant-u-vasilkovi-jdut-boi.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220226004532/https://www.ukrinform.ua/rubric-ato/3413199-okupanti-namagautsa-visaditi-desant-u-vasilkovi-jdut-boi.html |archive-date=26 February 2022 |access-date=26 February 2022 |agency=[[Ukrinform]] |language=uk}}</ref><ref>{{cite news|script-title=uk:У Василькові збили винищувач та два гвинтокрили окупантів |trans-title=A fighter and two helicopters of the occupiers were shot down in Vasylkiv |url=https://www.unian.ua/war/u-vasilkovi-zbili-vinishchuvach-ta-dva-gvintokrili-okupantiv-trivayut-vazhki-boji-novini-donbasu-11718652.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220226003258/https://www.unian.ua/war/u-vasilkovi-zbili-vinishchuvach-ta-dva-gvintokrili-okupantiv-trivayut-vazhki-boji-novini-donbasu-11718652.html |archive-date=26 February 2022 |access-date=26 February 2022 |agency=[[Ukrainian Independent Information Agency]] |language=uk}}</ref> <!-- Paragraph 2 and forward for summary of current situation. --> V začetku marca je rusko napredovanje vzdolž zahodne strani Dnepra omejila ukrajinska obramba.<ref name="ISW 4MAR" /><ref name="CriticalThreats" /> Od 5. marca je [[Ruski kijevski konvoj|velik ruski konvoj]], ki naj bi bil dolg 64 km, le malo napredoval proti Kijevu.<ref>{{cite news |last=Stern |first=David L. |date=5 March 2022 |title=After temporary cease-fires break down, Putin threatens Ukraine's government |newspaper=[[The Washington Post]] |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/03/05/ukraine-military-battlefield-kyiv-mariupol/ |access-date=6 March 2022}}</ref> Londonski analitični center [[Royal United Services Institute]] (RUSI) je ocenil, da je rusko napredovanje s severa in vzhoda »zastalo«.<ref>{{cite AV media |last=Arnold |first=Edward |others=Interviewed by [[Rebecca Ritters]] |date=6 March 2022 |at=3:26 |url=https://www.youtube.com/watch?v=f1po2OdNnIc |title=How is the war in Ukraine going for Russia? |work=[[DW News]] |via=YouTube |access-date=18 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220314020335/https://www.youtube.com/watch?v=f1po2OdNnIc |archive-date=14 March 2022 |url-status=live}}</ref> Napredovanje iz Černigova se je večinoma ustavilo, saj se je tam [[Bitka za Černigov|začelo obleganje]]. Ruske sile so nadaljevale napredovanje proti Kijevu s severozahoda in do 5. marca zavzele [[Buča, Ukrajina|Bučo]], [[Gostomel]] in [[Vorzel]],<ref>{{cite news|url=https://edition.cnn.com/2022/03/06/europe/ukraine-russia-invasion-sunday-intl-hnk/index.html |title='A family died{{nbsp}}... in front of my eyes': Civilians killed as Russian military strike hits evacuation route in Kyiv suburb |first1=Tim |last1=Lister |first2=Josh |last2=Pennington |first3=Luke |last3=McGee |first4=Radina |last4=Gigova |work=CNN|date=7 March 2022 |access-date=9 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3422872-bucha-vorzel-hostomel-under-enemys-control-situation-remains-critical.html |title=Bucha, Vorzel, Hostomel under enemy's control, situation remains critical |agency=[[Ukrinform]] |date=7 March 2022 |access-date=9 March 2022}}</ref> [[Irpin]] pa je do 9. marca [[Bitka za Irpin|ostal sporen]].<ref>{{cite news |last1=Lister |first1=Tim |last2=Voitovych |first2=Olga |title="Irpin can't be bought, Irpin fights": Mayor refuses Russian demand to surrender |url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-08-22/h_e09d49888fcb2a07b8f1a95d6f2b0faa |access-date=8 March 2022 |work=CNN|date=8 March 2022}}</ref> Do 11. marca se je dolga kolona večinoma razpršila in skrila.<ref>{{cite news |last=Murphy |first=Paul |title=Stalled 40-mile-long Russian convoy near Kyiv now largely dispersed, satellite images show |url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-11-22/h_1b9599f9b4bf3b17110242404180ffec |access-date=11 March 2022 |work=CNN|date=11 March 2022}}</ref> 16. marca so ukrajinske sile začele protiofenzivo, da bi odbile ruske sile.<ref>{{cite news |first1=Alan |last1=Cullison |first2=Isabel |last2=Coles |first3=Yaroslav |last3=Trofimov |date=16 March 2022 |title=Ukraine Mounts Counteroffensive to Drive Russians Back From Kyiv, Key Cities |work=[[The Wall Street Journal]] |url=https://www.wsj.com/articles/ukraine-mounts-counteroffensive-to-drive-russians-back-from-kyiv-key-cities-11647428858 |url-access=subscription |access-date=16 March 2022 |archive-date=16 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220316111106/https://www.wsj.com/articles/ukraine-mounts-counteroffensive-to-drive-russians-back-from-kyiv-key-cities-11647428858 |url-status=live}}</ref> Ker ruske sile niso mogle doseči hitre zmage v Kijevu, so svojo strategijo spremenile v vsesplošno bombardiranje in obleganje.<ref>{{cite news |first1=Michael R. |last1=Gordon |first2=Alex |last2=Leary |title=The Wall Street Journal News Exclusive {{!}} Russia, Failing to Achieve Early Victory in Ukraine, Is Seen Shifting to 'Plan B' |url=https://www.wsj.com/articles/russia-failing-to-achieve-early-victory-in-ukraine-is-seen-shifting-to-plan-b-11647824374 |work=[[The Wall Street Journal]] |date=21 March 2022 |access-date=24 March 2022}}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.reuters.com/world/europe/putins-nuclear-move-could-make-situation-much-much-mtore-dangerous-us-official-2022-02-27/ |title=Russian forces appear to shift to siege warfare in Ukraine- U.S. official |first1=Idrees |last1=Ali |first2=Phil |last2=Stewart |work=[[Reuters]] |date=27 February 2022 |access-date=24 March 2022}}</ref> 25. marca je ukrajinska protiofenziva ponovno zavzela več mest vzhodno in zahodno od Kijeva, vključno z [[Makariv|Makarivom]].<ref>{{cite web |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60847188 |title=Ukraine war: Ukrainian fightback gains ground west of Kyiv |work=[[BBC News]] |date=23 March 2022 |access-date=29 March 2022}}</ref><ref name="Guardian220325">{{cite news |first1=Joanna |last1=Walters |first2=Jem |last2=Bartholomew |first3=Martin |last3=Belam |first4=Samantha |last4=Lock |date=25 March 2022 |title=Russia-Ukraine war latest: Ukraine takes back towns east of Kyiv; hopes of Mariupol humanitarian corridor grow – live |work=[[The Guardian]] |url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/mar/25/ukraine-war-latest-news-sanctions-a-little-late-zelenskiy-tells-european-council-biden-to-visit-poland-live |access-date=25 March 2022}}</ref> Konec marca so se ruske enote na območju Buče umaknile proti severu. Ukrajinske sile so v mesto vstopile 1. aprila.<ref>{{cite web |last=Rudenko |first=Olga |date=2 April 2022 |title=Hundreds of murdered civilians discovered as Russians withdraw from towns near Kyiv (GRAPHIC IMAGES) |url=https://kyivindependent.com/national/hundreds-of-murdered-civilians-discovered-as-russians-withdraw-from-towns-near-kyiv-graphic-images/ |access-date=3 April 2022 |website=[[The Kyiv Independent]] |archive-date=3 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220403022637/https://kyivindependent.com/national/hundreds-of-murdered-civilians-discovered-as-russians-withdraw-from-towns-near-kyiv-graphic-images/ |url-status=live}}</ref> Ukrajina je sporočila, da je ponovno zavzela celotno območje okoli Kijeva, vključno z Irpinom, Bučo in Gostomelom, v [[Pokol v Buči|Buči pa je odkrila dokaze]] o [[vojni zločini med rusko invazijo na Ukrajino (2022)|vojnih zločinih]].<ref>{{cite web |title=Ukraine war latest: Ukraine says it has retaken entire Kyiv region |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-60949706 |access-date=2 April 2022 |website=[[BBC News]]}}</ref> Generalni sekretar NATO [[Jens Stoltenberg]] je 6. aprila dejal, da je treba ruski »umik, oskrbo in premestitev« njihovih enot z območja Kijeva razumeti kot širitev Putinovih načrtov glede Ukrajine, in sicer s premestitvijo in koncentracijo sil v vzhodni Ukrajini.<ref name="news.yahoo.com"/> Kijev na splošno ni bil več napaden, razen posameznih raketnih napadov. Do enega je prišlo med obiskom generalnega sekretarja ZN [[António Guterres|Antónia Guterresa]] 28. aprila, ko se je z Zelenskim pogovarjal o preživelih obleganja Mariupola.<ref>{{cite news |title=Ukraine in 'a fight for life' in Donbas region, Zelenskyy says in nightly address; Russian strike kills at least 1 in Kyiv: Live updates |first1=Celina |last1=Tebor |first2=Ryan W. |last2=Miller |first3=Christal |last3=Hayes |first4=Jeanine |last4=Santucci |date=30 April 2022 |access-date=2 June 2022 |url=https://news.yahoo.com/biden-seeks-33-billion-aid-070001472.html |work=[[Yahoo News]]}}</ref> ==== Prva faza – Severovzhodna fronta ==== {{Further|Bitka za Černigov|Bitka za Sumi}} {{See also|Ruska okupacija sumijske oblasti}} Ruske sile so 24. februarja napredovale v [[Černigovska oblast|Černigovsko oblast]] in [[Obleganje Černigova|obkolile njeno upravno središče]]. Naslednji dan so ruske sile [[Bitka za Konotop (2022)|napadle in zavzele Konotop]].<ref>{{cite news |last=Ward |first=Alexander |date=25 February 2022 |title='Almost not possible' for Ukraine to win without West's help, Ukraine official says |work=[[Politico]] |url=https://politi.co/3LWSyC5 |url-status=live |access-date=26 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220226175146/https://www.politico.com/newsletters/national-security-daily/2022/02/25/almost-not-possible-for-ukraine-to-win-00011969 |archive-date=26 February 2022}}</ref><ref>{{cite news |date=26 February 2022 |title=Ukraine war news from February 25: Kyiv suburbs breached, Russian forces face resistance, Zelensky warns Russia will 'storm' capital |work=[[Financial Times]] |url=https://www.ft.com/content/93554a7e-f974-49fc-85ba-c111d253b002 |url-status=live |url-access=subscription |access-date=26 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220226151541/https://www.ft.com/content/93554a7e-f974-49fc-85ba-c111d253b002 |archive-date=26 February 2022 |issn=0307-1766}}</ref> Istega dne je bil izveden [[Bitka za Sumi|ločen napad]] na mesto Sumi, ki je oddaljeno le 35 km od rusko-ukrajinske meje. Napredovanje se je zataknilo v mestnih spopadih, ukrajinske sile pa so mesto uspešno zadržale in trdijo, da je bilo uničenih več kot 100 ruskih oklepnih vozil, več deset vojakov pa je bilo ujetih.<ref>{{cite web |url=https://apostrophe.ua/news/society/2022-02-28/boi-pod-sumami-artilleriya-i-bayraktaryi-unichtojili-100-tankov-i-20-gradov-okkupantov/260916 |title=Бои под Сумами: артиллерия и "Байрактары" уничтожили 100 танков и 20 "Градов" оккупантов |access-date=28 February 2022 |archive-date=28 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220228222555/https://apostrophe.ua/news/society/2022-02-28/boi-pod-sumami-artilleriya-i-bayraktaryi-unichtojili-100-tankov-i-20-gradov-okkupantov/260916 |url-status=live}}</ref> Ruske sile so [[Bitka za Oktirko|napadle tudi Oktirko]] in uporabile [[termobarično orožje]].<ref name="unianberdyansk">{{cite news |last=Polyakovskaya |first=Tanya |date=26 February 2022 |script-title=ru:Российская военная техника заняла территорию бывшего аэропорта "Бердянск" – горсовет |language=ru |trans-title=Russian military equipment occupied the territory of the former airport "Berdyansk" – city council |publisher=Berdyansk City Council |agency=[[Ukrainian Independent Information Agency]] |url=https://www.unian.net/war/rossiyskaya-voennaya-tehnika-zanyala-territoriyu-byvshego-aeroporta-berdyansk-gorsovet-novosti-donbassa-11719648.html |access-date=26 February 2022 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220226195413/https://www.unian.net/war/rossiyskaya-voennaya-tehnika-zanyala-territoriyu-byvshego-aeroporta-berdyansk-gorsovet-novosti-donbassa-11719648.html |archive-date=26 February 2022}}</ref> [[Frederick Kagan]] je 4. marca zapisal, da je bila os Sumi takrat »najuspešnejša in najnevarnejša ruska smer napredovanja proti Kijevu«, in pripomnil, da je geografija ugodna za mehanizirano napredovanje, saj je teren »raven in redko poseljen ter ponuja malo dobrih obrambnih položajev«.<ref name="CriticalThreats" /> Ruske sile, ki so potovale po avtocestah, so 4. marca dosegle [[Brovarij]], vzhodno predmestje Kijeva.<ref name="ISW 4MAR" /><ref name="CriticalThreats" /> [[Pentagon (stavba)|Pentagon]] je 6. aprila potrdil, da je ruska vojska zapustila Černigovsko oblast, v Sumijski oblasti pa so še vedno potekajo boji.<ref>{{Cite news |date=6 April 2022 |title=Pentagon: Russia has fully withdrawn from Kyiv, Chernihiv |newspaper=[[The Washington Post]] |url=https://www.washingtonpost.com/national-security/2022/04/06/pentagon-russia-withdraws-kyiv-chernihiv/ |access-date=7 April 2022}}</ref> 7. aprila je guverner Sumijske oblasti dejal, da so ruske enote odšle, vendar so za seboj pustile eksplozivna sredstva in druge nevarnosti.<ref>{{cite news |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/04/8/7338013/ |title=Sumy region liberated from Russian troops |first=Anastasiya |last=Kalatur |work=[[Ukrayinska Pravda]] |date=8 April 2022 |access-date=15 April 2022}}</ref> ==== Prva faza – Južna fronta ==== {{Further|Obleganje Mariupola|Bombardiranje Odese (2022)|Bitka za Herson|Napad na Energodar}} {{See also|Ruska okupacija Hersona|Ruska okupacija Zaporoške oblasti}} [[File:Destruction of Russian tanks by Ukrainian troops in Mariupol (4).jpg|thumb|Uničen ruski [[BMP-3]] v bližini Mariupola, 7. marec]] 24. februarja so ruske sile prevzele nadzor nad [[Severni krimski kanal|severnim krimskim kanalom]], s čimer je Krim dobil vodo iz [[Dneper|Dnepra]], ki je bil od Dnepra leta 2014 odrezan.<ref>{{cite news |title=Russian forces unblock water flow for canal to annexed Crimea, Moscow says |first1=Alexander |last1=Marrow |first2=Andrey |last2=Ostroukh |url=https://www.reuters.com/world/europe/russian-forces-unblock-water-flow-canal-annexed-crimea-moscow-says-2022-02-24/ |url-status=live |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220301/https://www.reuters.com/world/europe/russian-forces-unblock-water-flow-canal-annexed-crimea-moscow-says-2022-02-24/ |archive-date=1 March 2022 |work=[[Reuters]] |date=24 February 2022}}</ref> 26. februarja se je začelo [[obleganje Mariupola]], ko se je napad pomaknil proti vzhodu mesta, se je povezal z delom Donbasa, ki je bil pod nadzorom separatistov.<ref name="unianberdyansk" /><ref>{{cite tweet |author=NEXTA |author-link=Nexta |user=nexta_tv |number=1497605510887100420 |date=26 February 2022 |title=The tanks of the occupiers have circled #Berdyansk and are heading towards #Mariupol. https://t.co/jwsIoORzH0 |access-date=28 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227062037/https://twitter.com/nexta_tv/status/1497605510887100420 |archive-date=27 February 2022 |url-status=live}}</ref> Na poti so ruske sile vstopile v [[Berdjansk]] in [[Bitka za Berdjansk|ga zavzele]].<ref name="CNN-Berdyansk">{{cite news |url=https://www.cnn.com/2022/03/24/europe/ukraine-russian-warship-berdyansk-intl/index.html |title=Ukrainians claim to have destroyed large Russian warship in Berdyansk |first1=Tim |last1=Lister |first2=Celine |last2=Alkhaldi |first3=Olga |last3=Voitovych |first4=Gianluca |last4=Mezzofiore |work=CNN|date=24 March 2022 |access-date=24 March 2022}}</ref> 1. marca so ruske sile [[Bitka za Melitopol|napadle Melitopol]] in bližnja mesta.<ref>{{cite web |first=Anastasia |last=Zadorozhnaya |date=1 March 2022 |script-title=ru:Войска оккупанта готовят наступление на Мелитополь |trans-title=Invader's troops are preparing an attack on Melitopol |url=https://ria-m.tv/news/279120/voyska_okkupanta_gotovyat_nastuplenie_na_melitopol.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302054411/https://ria-m.tv/news/279120/voyska_okkupanta_gotovyat_nastuplenie_na_melitopol.html |archive-date=2 March 2022 |access-date=2 March 2022 |work=[[RIA Melitopol]] |language=ru}}</ref><ref>{{cite web |first=Marina |last=Korobova |date=1 March 2022 |script-title=ru:"Мелитополь не сдался, Мелитополь – временно оккупирован" – городской голова о ситуации на 1 марта |trans-title="Melitopol did not surrender, Melitopol is temporarily occupied" – the mayor on the situation on March 1 |url=https://www.mv.org.ua/news/264014-melitopol_ne_sdalsja_melitopol_-_vremenno_okkupirovan_-_gorodskoi_golova_o_situacii_na_1_marta.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302054418/https://www.mv.org.ua/news/264014-melitopol_ne_sdalsja_melitopol_-_vremenno_okkupirovan_-_gorodskoi_golova_o_situacii_na_1_marta.html |archive-date=2 March 2022 |access-date=2 March 2022 |website=[[Mestnyye Vesti]] |language=ru}}</ref> 25. februarja so se ruske enote iz DLR premaknile proti Mariupolu in bile poražene pri [[Pavlopil|Pavlopilu]].<ref>{{cite web |title=Fierce battles raging in all directions near Mariupol – mayor |url=https://ua.interfax.com.ua/news/general/801883.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220226011040/https://ua.interfax.com.ua/news/general/801883.html |archive-date=26 February 2022 |access-date=25 February 2022 |website=[[Interfax-Ukraine]]}}</ref><ref>{{cite web |last=Richárd |first=Jabronka |date=25 February 2022 |title=Így áll most a háború Ukrajnában: több nagyvárosban harcok dúlnak, megtámadtak egy orosz repülőteret |trans-title=This is how the war in Ukraine is now: fighting is raging in several big cities, a Russian airport has been attacked |url=https://ellenszel.hu/2022/02/25/igy-all-most-a-haboru-ukrajnaban-tobb-nagyvarosban-harcok-dulnak-megtamadtak-egy-orosz-repuloteret/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220226011052/https://ellenszel.hu/2022/02/25/igy-all-most-a-haboru-ukrajnaban-tobb-nagyvarosban-harcok-dulnak-megtamadtak-egy-orosz-repuloteret/ |archive-date=26 February 2022 |access-date=25 February 2022 |website=[[Ellenszél]] |language=hu}}</ref><ref>{{cite news |title=Battle ongoing near Mariupol – mayor |url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412585-battle-ongoing-near-mariupol-mayor.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225110919/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412585-battle-ongoing-near-mariupol-mayor.html |archive-date=25 February 2022 |access-date=25 February 2022 |agency=[[Ukrinform]]}}</ref> Do večera naj bi [[Ruska vojna mornarica|Ruska mornarica]] začela amfibijski napad na obalo [[Azovsko morje|Azovskega morja]] 70 km zahodno od Mariupola. Ameriški obrambni uradnik je dejal, da bodo ruske sile s tega [[Obalno mostišče|obalnega mostišča]] morda poslale na tisoče marincev.<ref>{{cite news |date=25 February 2022 |title="Amphibious assault" underway west of Mariupol on the Sea of Azov, senior US defense official says |url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-25-22/h_622a8b21dd1cf52845090a96c9c6513b |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225220827/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-25-22/h_622a8b21dd1cf52845090a96c9c6513b |archive-date=25 February 2022 |access-date=25 February 2022 |work=CNN}}</ref><ref>{{cite web |title=Russian Navy Carries Out Amphibious Assault Near Mariupol |url=https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-carries-out-amphibious-assault-near-mariupol |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225220846/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-carries-out-amphibious-assault-near-mariupol |archive-date=25 February 2022 |access-date=25 February 2022 |website=The Maritime Executive}}</ref><ref>{{cite web |date=27 February 2022 |title=Russian forces are about 31 miles outside southeastern Ukrainian city of Mariupol, US defense official says |url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-27-22/h_32a28d1a9ec40e68486a3526f035dc6f |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227223234/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-27-22/h_32a28d1a9ec40e68486a3526f035dc6f |archive-date=27 February 2022 |access-date=27 February 2022 |work=CNN}}</ref> Ruski [[22. armadni korpus (Ruska federacija)|22. armadni korpus]] se je 26. februarja približal [[Jedrska elektrarna Zaporožje|jedrski elektrarni v Zaporožju]]<ref>{{cite news |date=26 February 2022 |title=Ukraine official says Russian troops approaching Zaporizhzhia nuclear plant |work=[[National Post]] |url=https://nationalpost.com/pmn/news-pmn/ukraine-official-says-russian-troops-approaching-zaporizhzhia-nuclear-plant |access-date=28 February 2022}}</ref><ref>{{cite web |date=28 February 2022 |title=The Russians paused the invasion, but aren't losing |url=https://www.afr.com/policy/foreign-affairs/the-russians-have-paused-the-invasion-but-aren-t-losing-20220228-p5a09f |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220228023541/https://www.afr.com/policy/foreign-affairs/the-russians-have-paused-the-invasion-but-aren-t-losing-20220228-p5a09f |archive-date=28 February 2022 |access-date=28 February 2022 |website=[[Australian Financial Review]]}}</ref> in [[Obleganje Energodarja|obkolil Energodar]], da bi prevzel nadzor nad njo.<ref>{{cite news |date=4 March 2022 |title=Ukraine nuclear plant on fire after Russia shelling |newspaper=[[News.com.au]] |url=https://www.news.com.au/breaking-news/ukraine-pounded-and-exodus-mounts-as-russia-seizes-key-city/news-story/4c2bd269029008ba09ab2cab3a5a32b7 |access-date=4 March 2022}}</ref> Nastal je požar,<ref>{{cite web |date=3 March 2022 |title=Russian forces attacking Zaporizhzhia nuclear power plant in Ukraine, per multiple reports |url=https://www.businessinsider.com.au/russian-forces-attacking-zaporizhzhia-nuclear-power-plant-ukraine-ap-2022-3 |access-date=4 March 2022 |website=[[Business Insider]] Australia}}</ref> vendar je [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo]] (IAEA) pozneje sporočila, da je osnovna oprema ostala nepoškodovana.<ref>{{cite news |date=3 March 2022 |title=Russian forces strike Ukraine from multiple fronts, including at power plant |work=[[ABC News (Australia)|ABC News]] |url=https://www.abc.net.au/news/2022-03-04/latest-on-where-fighting-is-happening-in-ukraine/100881052 |access-date=4 March 2022}}</ref> Jedrska elektrarna je padla pod ruski nadzor, vendar kljub požarom ni zabeležila uhajanja sevanja.<ref>{{cite news |date=4 March 2022 |title=Russian troops take Zaporizhzhia nuclear plant |work=[[ABC News]] |url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/russia-attacks-ukraine-nuclear-plant-invasion-advances-83245801 |access-date=4 March 2022}}</ref> Tretja ruska napadalna skupina s Krima se je premaknila proti severozahodu in zavzela mostove čez Dneper.<ref>{{cite news|title=Ukraine loses control over crossing to Kherson |url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412906-ukraine-loses-control-over-crossing-to-kherson.html |access-date=25 February 2022 |agency=[[Ukrinform]] |archive-date=25 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225155031/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412906-ukraine-loses-control-over-crossing-to-kherson.html |url-status=live}}</ref> 2. marca so ruske enote zmagale v [[Bitka za Herson|bitki za Herson]], prvem večjem mestu, ki je padlo pod ruskimi silami v invaziji.<ref>{{cite news |last1=Schwirtz |first1=Michael |last2=Pérez-Peña |first2=Richard |date=2 March 2022 |title=First Ukraine City Falls as Russia Strikes More Civilian Targets |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2022/03/02/world/europe/kherson-ukraine-russia.html |url-status=live |url-access=limited |access-date=3 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220303000108/https://www.nytimes.com/2022/03/02/world/europe/kherson-ukraine-russia.html |archive-date=3 March 2022}}</ref> Ruske enote so se premaknile proti [[Mikolejev|Mikolejevu]] in ga [[Bitka za Mikolajev|dva dni pozneje napadle]], vendar so jih ukrajinske sile odbile.<ref>{{cite news |title=Ukrainian defenders repelled attack on Mykolaiv city, fighting continues on outskirts |url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3420336-ukrainian-defenders-repelled-attack-on-mykolaiv-city-fighting-continues-on-outskirts.html |access-date=4 March 2022 |agency=[[Ukrinform]] |date=4 March 2022}}</ref> 2. marca so ukrajinske sile začele tudi [[Gorlivška ofenziva|protiofenzivo na Gorlivko]],<ref>{{cite web |date=2 March 2022 |title=First in 7 days of war Ukrainian units go on offensive advancing to Horlivka – Arestovych |url=https://en.interfax.com.ua/news/general/805456.html |access-date=2 March 2022 |website=[[Interfax Ukraine]]}}</ref> ki je od leta 2014 pod nadzorom DLR.<ref>{{cite news|url=https://www.kyivpost.com/content/kyiv-post-plus/resident-of-russian-held-horlivka-we-have-nothing-391727.html |title=Resident of Russian-held Horlivka: 'We have nothing' |first=Stefan |last=Huijboom |newspaper=[[Kyiv Post]] |date=22 June 2015 |access-date=11 March 2022}}</ref> Po ponovnih raketnih napadih 14. marca v Mariupolu je ukrajinska vlada sporočila, da je umrlo več kot 2500 ljudi.<ref>{{cite news|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-14-22/h_3db1542de366d188c4e7979e7b5ecc95 |title=Ukraine puts death toll in Mariupol bombardment at more than 2,500 |first1=Tim |last1=Lister |first2=Julia |last2=Kesa |work=CNN|date=14 March 2022 |access-date=14 March 2022}}</ref> Do 18. marca je bil [[Obleganje Mariupola|Mariupol popolnoma obkoljen]], spopadi so dosegli središče mesta in ovirali prizadevanja za evakuacijo civilistov.<ref>{{cite news |url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/18/russia-missile-lviv-mariupol-ukraine-war |title=Fighting reaches central Mariupol as shelling hinders rescue attempts |first1=Daniel |last1=Boffey |first2=Lorenzo |last2=Tondo |newspaper=[[The Guardian]] |date=18 March 2022 |access-date=21 March 2022}}</ref> 20. marca so [[Bombardiranje umetniške šole v Mariupolu|ruske bombe uničile umetniško šolo]], v kateri je imelo zatočišče približno 400 ljudi.<ref>{{cite news |title=Russian forces bomb school sheltering 400 people in Mariupol, city council says |url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-20-22/h_b1c1cd7201927da836d75f3e95f324f9 |access-date=20 March 2022 |work=CNN|date=20 March 2022}}</ref> Rusi so zahtevali predajo, Ukrajinci pa so jo zavrnili.<ref name="CBS-2022-03-20" /><ref name="CBC-2022-03-21" /> 24. marca so ruske sile vstopile v središče Mariupola.<ref>{{cite news |date=25 March 2022 |title=Ukraine war in maps: Tracking the Russian invasion |work=[[BBC News]] |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60506682 |access-date=25 March 2022}}</ref> 27. marca je podpredsednica ukrajinske vlade [[Olga Stefanišina]] dejala, da je »več kot 85 odstotkov celotnega mesta uničenega«.<ref>{{cite news |url=https://thehill.com/homenews/sunday-talk-shows/599917-ukrainian-official-mariupol-simply-does-not-exist-anymore |title=Ukrainian official: Mariupol 'simply does not exist anymore' |first=Rachel |last=Scully |work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]] |date=27 March 2022 |access-date=29 March 2022}}</ref> Putin je 29. marca v telefonskem pogovoru [[Emmanuel Macron|Emmanuelu Macronu]] povedal, da se bo bombardiranje Mariupola končalo šele, ko se bodo Ukrajinci predali.<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60926470 |title=Ukraine War: Putin demands Mariupol surrender to end shelling |work=[[BBC News]] |date=30 March 2022 |access-date=31 March 2022}}</ref> 1. aprila so ruske enote zavrnile varen vstop v Mariupol 50 avtobusom, ki so jih Združeni narodi poslali za evakuacijo civilistov, medtem ko so se v Istanbulu nadaljevali mirovni pogovori.<ref>{{cite news |title=Ukraine: No 'plan B' for evacuation of shattered Mariupol, say humanitarians, as Friday attempt fails |date=1 April 2022 |work=[[UN News]] |url=https://news.un.org/en/story/2022/04/1115282 |access-date=3 April 2022}}</ref> Po umiku ruskih sil iz Kijeva je Rusija 3. aprila razširila napad na južno Ukrajino še bolj proti zahodu, bombardirala Odeso, Mikolajev in jedrsko elektrarno v Zaporožju.<ref>{{cite news |url=https://www.straitstimes.com/world/missiles-hit-critical-infrastructure-at-ukrainian-port-of-odessa |title=Missiles hit Ukraine refinery, 'critical infrastructure' near Odessa |newspaper=[[The Straits Times]] |publisher=[[SPH Media Trust]] |agency=Reuters |date=3 April 2022 |access-date=6 April 2022}}</ref><ref>{{cite news |title=Video analysis reveals Russian attack on Ukrainian nuclear plant veered near disaster |url=https://www.npr.org/2022/03/11/1085427380/ukraine-nuclear-power-plant-zaporizhzhia |access-date=1 April 2022 |publisher=[[NPR]] |date=11 March 2022}}</ref> ==== Prva faza – Vzhodna fronta ==== {{Further|Bitka za Harkov (2022)|Bitka za Izjum (2022)|Napad na letalsko bazo Milerovo}} {{See also|Ruska okupacija Harkovske oblasti}} [[File:Russian bombardment on the outskirts of Kharkiv.jpg|thumb|Rusko bombardiranje na obrobju Harkova, 1. marec]] Na vzhodu so ruske enote [[Bitka za Harkov (2022)|poskušale zavzeti Harkov]], ki je od ruske meje oddaljen manj kot 35 km,<ref>{{cite web |date=25 February 2022 |last=Losh |first=Jack |title=Kharkiv's Resistance to Russia's War Has Already Begun |website=Foreign Policy |url=https://foreignpolicy.com/2022/02/24/russia-ukraine-war-resistance-kharkiv/ |access-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225044904/https://foreignpolicy.com/2022/02/24/russia-ukraine-war-resistance-kharkiv/ |archive-date=25 February 2022}}</ref><ref>{{cite web |title=Росія атакувала українські міста: де відбулися бої |trans-title=Russia attacked Ukrainian cities: where the fighting took place |url=https://24tv.ua/rosiya-atakuvala-ukrayinski-mista-de-vidbulisya-boyi_n1877474 |access-date=27 February 2022 |website=[[Channel 24 (Ukraine)|Channel 24]] |archive-date=25 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225025620/https://24tv.ua/rosiya-atakuvala-ukrayinski-mista-de-vidbulisya-boyi_n1877474 |url-status=live}}</ref> vendar so naletele na močan ukrajinski upor. Ukrajinske vojaške sile so 25. februarja z raketami [[OTR-21 Točka]] [[Napad na letalsko bazo Milerovo|napadle letalsko bazo Millerovo]], pri čemer so po navedbah ukrajinskih uradnikov uničile več letal [[Ruske letalske sile|ruskih letalskih sil]] in povzročile požar.<ref name="Dutton-2022-02-25" /><ref name="Rostov-Gazeta-2022-02-25" /> 28. februarja je bilo v Harkovu v raketnih napadih ubitih več ljudi.<ref>{{cite web |date=2 March 2022 |title=Russia-Ukraine War: What to know on Day 7 of Russian assault |url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-united-nations-general-assembly-state-of-the-union-address-kyiv-business-1fc732f01985f1b57e8dc5e7e411805f |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302184211/https://apnews.com/article/russia-ukraine-united-nations-general-assembly-state-of-the-union-address-kyiv-business-1fc732f01985f1b57e8dc5e7e411805f |archive-date=2 March 2022 |access-date=2 March 2022 |website=[[AP News]]}}</ref> Vodja DLR [[Denis Pušilin]] je 1. marca sporočil, da so sile DLR skoraj v celoti obkolile mesto [[Volnovaha]].<ref>{{cite news |last1=Lister |first1=Tim |last2=Voitovych |first2=Olya |date=1 March 2022 |title=Russian-backed separatist leader expects his forces to surround Mariupol on Tuesday |url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-01-22/h_0e3d20b474aa007bb1e4acc0d0fba984 |access-date=1 March 2022 |work=CNN}}</ref> 2. marca so bile ruske sile [[Bitka za Severodoneck (2022)|med napadom]] na mesto [[Severnodoneck|Severodoneck]] pregnane iz mesta.<ref>{{cite web |script-title=uk:Новини України: Російське вторгнення: поточна ситуація на Луганщині |trans-title=News of Ukraine: Russian invasion: the current situation in Luhansk region |language=uk |url=https://galinfo.com.ua/news/rosiyske_vtorgnennya_potochna_sytuatsiya_na_luganshchyni_381541.html |access-date=3 March 2022 |website=galinfo.com.ua}}</ref> Ruske sile naj bi [[Izjum]] zavzele 17. marca,<ref>{{cite web |title=Pentagon says Russian advance is frozen |url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60774819/ |work=[[BBC News]] |date=17 March 2022 |access-date=17 March 2022 |archive-date=17 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220317013837/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60774819 |url-status=live}}</ref> čeprav so se spopadi nadaljevali.<ref>{{cite web |url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-18 |title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 18 |website=[[Institute for the Study of War]] |date=18 March 2022 |access-date=19 March 2022}}</ref> Rusko obrambno ministrstvo je 25. marca sporočilo, da si bo prizadevalo za zasedbo večjih mest v vzhodni Ukrajini.<ref>{{cite news |url=https://finance.yahoo.com/news/russia-says-first-phase-ukraine-134534902.html |title=Russia says first phase of Ukraine operation mostly complete, focus now on Donbass |publisher=[[Yahoo! Finance]] |date=25 March 2022 |access-date=28 March 2022}}</ref> 31. marca je ukrajinska vojska potrdila, da je Izjum pod ruskim nadzorom,<ref>{{Cite news |date=1 April 2022 |title=На Київщині ЗСУ звільнили 15 населених пунктів – зведення Генерального штабу |work=[[Радіо Свобода]] |url=https://www.radiosvoboda.org/a/news-kyivshchyna-zsu-henshtab/31781218.html |access-date=3 April 2022}}</ref><ref>{{Cite news |date=1 April 2022 |title=Росіяни контролюють Ізюм – Генштаб ЗСУ |work=Український мілітарний центр |url=https://mil.in.ua/uk/news/rosiyany-kontrolyuyut-izyum-genshtab-zsu/ |access-date=3 April 2022}}</ref> ''PBS News'' pa je poročala o ponovnem obstreljevanju in raketnih napadih v Harkovu, ki so bili enako hudi ali hujši kot med mirovnimi pogovori z Rusijo v Istanbulu.<ref>{{cite news |url=https://www.pbs.org/newshour/show/civilians-endure-intense-suffering-as-russian-shelling-reduces-kharkiv-to-a-smoking-ruin |title=Civilians endure intense suffering as Russian shelling reduces Kharkiv to 'a smoking ruin' |first1=Jack |last1=Hewson |first2=Ed |last2=Ram |first3=Dmitri |last3=Frantsev |work=[[PBS NewsHour]] |date=30 March 2022 |access-date=1 April 2022}}</ref> Med okrepljenim ruskim obstreljevanjem Harkova 31. marca je Rusija poročala o helikopterskem napadu na skladišče za oskrbo z nafto približno 35 km severno od meje v [[Belgorod|Belgorodu]] in za napad obtožila Ukrajino.<ref>{{cite news |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/1/russia-alleges-ukrainian-helicopters-struck-belgorod-fuel-depot |title=Russia alleges Ukrainian helicopters struck Belgorod fuel depot |publisher=[[Al Jazeera]] |date=1 April 2022 |access-date=6 April 2022}}</ref> Ukrajina je zanikala odgovornost.<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60952125 |title=War in Ukraine: Russia accuses Ukraine of attacking oil depot |work=[[BBC News]] |date=1 April 2022 |access-date=6 April 2022}}</ref> Do 7. aprila so se ruske invazijske enote in tankovske divizije ponovno začele zbirati okoli mest Izjum, [[Slovjansk]] in [[Kramatorsk]], zato so ukrajinski vladni uradniki preostalim prebivalcem ob vzhodni meji Ukrajine svetovali, naj se v 2–3 dneh evakuirajo v zahodno Ukrajino, saj do takrat Ukrajina ni dobila orožja in streliva, ki so ji ga obljubili.<ref>{{cite news |title=The fight for Sloviansk may be 'the next pivotal battle' of Russia's war in Ukraine |first=Rob |last=Picheta |work=CNN|date=6 April 2022 |access-date=15 April 2022 |url=https://www.cnn.com/2022/04/06/europe/sloviansk-ukraine-russia-military-significance-intl/index.html}}</ref> === Druga faza: Jugovzhodna ofenziva (8. april – danes) === [[File:2022 Russian Invasion of Ukraine Phase 2 animated.gif|thumb|upright=2.1|Druga faza ruske invazije na Ukrajino od 7. aprila do 10. junija 2022]] 8. aprila je rusko ministrstvo sporočilo, da se bodo vse enote in divizije v jugovzhodni Ukrajini združile pod vodstvom generala [[Aleksander Dvornikov|Aleksandra Dvornikova]], ki je prevzel vodenje združenih vojaških operacij, vključno z enotami, premeščenimi s severne fronte in severovzhodne fronte.<ref name="hindustannewshub.com"/> Do 17. aprila se je zdelo, da ruski napredek na jugovzhodni fronti ovirajo vojaki, ki so se še naprej zadrževali v zapuščeni jeklarni v Mariupolu in se niso hoteli predati.<ref>{{cite news |title=Ukraine war: Mariupol defenders will fight to the end |date=17 April 2022 |access-date=20 April 2022 |work=[[Radio New Zealand]] |url=https://www.rnz.co.nz/news/world/465439/ukraine-war-mariupol-defenders-will-fight-to-the-end-pm}}</ref> Časopis ''The New York Times'' je 19. aprila potrdil, da je Rusija ponovno začela invazijsko fronto, imenovano »vzhodni napad«, na 480 km dolgi fronti od Harkova do Donecka in Luganska, hkrati pa so bili raketni napadi znova usmerjeni na Kijev na severu in Lvov v zahodni Ukrajini.<ref name="nytimes.com"/> Uradnik Nata je 30. aprila ruski napredek opisal kot »neenakomeren« in »majhen«.<ref>{{cite news|title=Russia bombards Kharkiv but Ukrainians having 'tactical successes', says Zelenskiy |date=30 April 2022 |work=[[The Guardian]] |url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/30/russia-bombards-kharkiv-but-ukrainians-having-tactical-successes-says-zelenskiy}}</ref> Anonimni ameriški obrambni uradnik je rusko ofenzivo označil za »zelo mlačno«, »v najboljšem primeru minimalno« in »anemično«.<ref>{{cite news|title=US official briefs on Russia's war effort |work=[[BBC]] |date=2 May 2022 |url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61295448}}</ref> 26. maja 2022 je [[Conflict Intelligence Team]] s sklicevanjem na ruske vojake poročala, da je bil generalpolkovnik [[Genadij Židko]] med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 imenovan za poveljnika ruskih sil in je zamenjal generala Dvornikova.<ref name=":1"/><ref name=":0"/> Junija 2022 je glavni tiskovni predstavnik Ministrstva za obrambo Ruske federacije [[Igor Konašenkov]] razkril, da so ruske enote razdeljene med armadni skupini »Center«, ki ji poveljuje generalpolkovnik [[Aleksander Lapin]], in »Jug«, ki ji poveljuje general [[Sergej Surovikin]].<ref name="Novaya">{{cite news |last1=Cherkasov |first1=Alexander |title=Люди, стрелявшие в наших отцов |url=https://novayagazeta.eu/articles/2022/06/26/liudi-streliavshie-v-nashikh-ottsov |agency=[[Novaya Gazeta]] |date=26 June 2022}}</ref> ==== Druga faza – Donbaška fronta; Padec Severnodonecka ==== {{Main|Bitka za Donbas (2022)}} {{Further|Bitka za Harkov (2022)|Napad na železniško postajo v Kramatorsku|Bitka za Severnodoneck (2022)}} {{See also|Ruska okupacija Harkovske oblasti}} [[File:Map of the war in Donbass.svg|thumb|Vojaški nadzor okoli Donbasa 31. maja 2022]] Ruski raketni [[Napad na železniško postajo v Kramatorsku|napad na železniško postajo Kramatorsk]] v mestu [[Kramatorsk]] je bil izveden 8. aprila, pri čemer naj bi umrlo najmanj 52 ljudi,<ref>{{cite news |last1=Laizans |first1=Janis |last2=Piper |first2=Elizabeth |date=8 April 2022 |title=Ukraine and allies blame Russia for strike on station that killed over 50 |work=[[Reuters]] |publication-place=Kyiv |url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-laments-tragedy-troop-deaths-ukraine-braces-major-offensive-2022-04-07/ |url-status=live |url-access=limited |access-date=8 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220407234619/https://www.reuters.com/world/europe/russia-laments-tragedy-troop-deaths-ukraine-braces-major-offensive-2022-04-07/ |archive-date=7 April 2022}}</ref> od 87 do 300 pa je bilo ranjenih.<ref>{{cite web |last1=Tebor |first1=Celina |last2=Lee |first2=Ella |title='An evil without limits': Dozens killed, injured in rocket strike on train station in eastern Ukraine: Live updates |url=https://www.usatoday.com/story/news/politics/2022/04/08/kraine-russia-invasion-live-updates/9507961002/ |website=[[USA Today]] |access-date=8 April 2022 |date=8 April 2022}}</ref> Zelenski je 11. aprila dejal, da Ukrajina pričakuje novo veliko rusko ofenzivo na vzhodu.<ref>{{cite news |url=https://www.nbcnews.com/news/world/live-blog/russia-ukraine-war-live-updates-zelenskyy-warns-offensive-east-rcna23809 |title=Live Updates / Tens of thousands feared dead in Mariupol |publisher=[[NBC News]] |date=11 April 2022 |access-date=15 April 2022}}</ref> Ameriški uradniki so trdili, da se je Rusija umaknila ali bila odbita drugje v Ukrajini, zato je pripravljala umik, ponovno oskrbo in premestitev pehotnih in tankovskih divizij na jugovzhodno ukrajinsko fronto.<ref>{{cite news |last1=Bacon |first1=John |last2=Mansfield |first2=Erin |last3=Wadington |first3=Katie |last4=Santucci |first4=Jeanine |last5=Vanden Brook |first5=Tom |last6=Tebor |first6=Celina |date=10 April 2022 |title=EU to consider Ukraine membership in weeks; Russia warns of 'direct military confrontation' with US: April 10 recap |work=[[USA Today]] |url=https://www.usatoday.com/story/news/politics/2022/04/10/ukraine-russia-invasion-live-updates/9528799002/ |url-status=live |access-date=28 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220410073616/https://www.usatoday.com/story/news/politics/2022/04/10/ukraine-russia-invasion-live-updates/9528799002/ |archive-date=10 April 2022}}</ref><ref>{{cite news |last1=Telford |first1=Taylor |last2=Timsit |first2=Annabelle |last3=Pietsch |first3=Bryan |last4=Duplain |first4=Julian |date=10 April 2022 |title=As war enters bloody new phase, Ukraine again calls for more weapons |newspaper=[[The Washington Post]] |url=https://www.washingtonpost.com/national-security/2022/04/10/ukraine-russia-war-zelensky/ |url-status=live |url-access=limited |access-date=23 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411003557/https://www.washingtonpost.com/national-security/2022/04/10/ukraine-russia-war-zelensky/ |archive-date=11 April 2022}}</ref> Vojaški sateliti so 11. aprila posneli obsežne ruske konvoje pehotnih in mehaniziranih enot, ki so se iz Harkova proti Izjumu pomikali proti jugu, kar je bil očitno del načrtovane prerazporeditve ruskih severovzhodnih enot na jugovzhodno fronto invazije.<ref>{{cite news |date=10 April 2022 |title=Satellite images: Russian military convoy heads south toward Donbas region |first=Ivana |last=Saric |work=[[Axios (website)|Axios]] |url=https://www.axios.com/photos-russia-convoy-donbas-3af345c4-c292-4181-abe5-80abbc303b8b.html}}</ref> Ukrajinske enote naj bi 14. aprila razstrelile most med Harkovom in Izjumom, ki so ga ruske sile uporabljale za premestitev enot v Izjum, in tako ovirale ruski konvoj.<ref>{{cite news |title=Ukraine Military Claims It Blew Up A Bridge Destroying Russian Convoy |editor-first=Amit |editor-last=Chaturvedi |date=14 April 2022 |access-date=20 April 2022 |publisher=[[NDTV]] |url=https://www.ndtv.com/world-news/ukraine-military-claims-it-blew-up-a-bridge-destroying-russian-convoy-2888420}}</ref> 18. aprila, ko so ruske sile skoraj v celoti zavzele Mariupol, je ukrajinska vlada sporočila, da se je druga faza okrepljene invazije na regije Doneck, Lugansk in Harkov okrepila z razširjenimi invazijskimi silami, ki zasedajo Donbas.<ref>{{Cite news |date=18 April 2022 |title=Ukraine says 'Battle of Donbas' has begun, Russia pushing in east |work=[[Reuters]] |url=https://www.reuters.com/business/aerospace-defense/ukraine-says-battle-donbas-has-begun-russia-pushing-east-2022-04-18/ |url-status=live |url-access=limited |access-date=23 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220418205729/https://www.reuters.com/business/aerospace-defense/ukraine-says-battle-donbas-has-begun-russia-pushing-east-2022-04-18/ |archive-date=18 April 2022}}</ref> [[David Axe]] je 5. maja za ''Forbes'' zapisal, da je ukrajinska vojska okoli Izjuma osredotočila 4. in [[17. tankovska brigada (Ukrajina)|17. tankovsko brigado]] ter [[95. zračna napadalna brigada (Ukrajina)|95. zračno napadalno brigado]] za morebitno zaledno delovanje proti nameščenim ruskim enotam na tem območju; Axe je dodal, da druga večja koncentracija ukrajinskih sil okoli Harkova vključuje 92. in [[93. mehanizirana brigada (Ukrajina)|93. mehanizirano brigado]], ki bi ju prav tako lahko namestili za zaledno delovanje proti ruskim enotam okoli Harkova ali se povezali z ukrajinskimi enotami, ki so bile istočasno nameščene okoli Izjuma.<ref>{{Cite news |last=Axe |first=David |date=5 May 2022 |title=The Ukrainian Army Is On The Attack. This Is How The War With Russia Could End. |work=[[Forbes]] |url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2022/05/05/an-advancing-ukrainian-army-just-showed-us-how-the-war-with-russia-could-end/?sh=587eee4e43c5 |access-date=26 May 2022}}</ref> 13. maja je BBC poročal, da se ruske enote v Harkovu umikajo in premeščajo na druge fronte v Ukrajini, potem ko so ukrajinske enote napredovale v okoliška mesta in sam Harkov, med drugim so uničile strateške [[Pontonski most|pontonske mostove]], ki so jih ruske enote zgradile za prečkanje reke [[Donec|Severski Donec]] in so se prej uporabljali za hitro namestitev tankov v regiji.<ref>{{Cite news |last=Sommerville |first=Quentin |date=11 May 2022 |title=Ukraine war: Russia pushed back from Kharkiv — report from front line |work=[[BBC]] |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61378196 |url-status=live |access-date=27 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220511122005/https://www.bbc.com/news/world-europe-61378196 |archive-date=11 May 2022}}</ref> BBC je 22. maja poročal, da je Rusija po padcu Mariupola okrepila ofenzivo v Lugansku in Donecku, pri čemer je raketne napade in intenzivno topniško obstreljevanje osredotočila na Severodoneck, največje mesto pod ukrajinskim nadzorom v Luganski oblasti.<ref>{{Cite news |last=Murphy |first=Matt |date=23 May 2022 |title=Ukraine war: Russian assault on key Donbas city intensifies |work=[[BBC]] |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61547756 |url-status=live |access-date=26 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523080849/https://www.bbc.com/news/world-europe-61547756 |archive-date=23 May 2022}}</ref> 23. maja so ruske sile vstopile v mesto [[Liman]] in ga do 26. maja popolnoma zavzele.<ref>{{Cite news |date=25 May 2022 |title=Russia seeking to capture Ukraine's Lyman: separatist leader |work=[[The Australian]] |publisher=[[News Corp Australia]] |url=https://www.theaustralian.com.au/world/russia-seeking-to-capture-ukraines-lyman-separatist-leader/news-story/501ab08e54c87aeb68daa4e4dbe6e4ef |url-status=live |url-access=subscription |access-date=15 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220526032910/https://www.theaustralian.com.au/world/russia-seeking-to-capture-ukraines-lyman-separatist-leader/news-story/501ab08e54c87aeb68daa4e4dbe6e4ef |archive-date=26 May 2022 |issn=1038-8761}}</ref><ref>{{cite web |date=26 May 2022 |title=Russian forces have 'upper hand' in Donbas fighting, Ukrainian officials say |url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/26/ukraine-burying-civilians-mass-graves-russia-advances |website=[[TheGuardian.com]]}}</ref> Ukrajinske sile naj bi zapustile [[Svjatogirsk]].<ref name="RID Rivista Italiana Difesa">{{cite web |first=Igor |last=Markic |title=Ucraina, Belgorod sotto attacco, ma i Russi stringono la morsa su Severodonetsk |url=https://www.rid.it/shownews/4938 |access-date=22 May 2022 |website=[[Rivista Italiana Difesa]] |publisher=[[Coop Giornalistica La Riviera]] |language=it}}</ref> Do 24. maja so ruske sile zavzele mesto [[Svitlodarsk]].<ref name="Svitlodarsk24522">{{cite web |title=Donetsk region: occupying forces capture Svitlodarsk |url=https://news.yahoo.com/donetsk-region-occupying-forces-capture-133430234.html |access-date=24 May 2022 |work=[[Yahoo News]] |language=en}}</ref> Agencija Reuters je 30. maja poročala, da so ruske enote prodrle na obrobje mesta Severodoneck.<ref>{{cite news |url=https://www.nbcnews.com/news/world/ukraine-russia-battle-east-zelenskyy-visits-front-rcna31076 |title=Russian troops enter outskirts of key city in eastern Ukraine's Donbas |publisher=[[NBC News]] |date=30 May 2022 |access-date=2 June 2022}}</ref> ''Washington Post'' je 2. junija poročal, da je Severodoneck na robu kapitulacije pred rusko okupacijo, saj je bilo več kot 80 odstotkov mesta v rokah ruske vojske.<ref>{{cite news|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/06/01/russia-ukraine-war-news-live-updates/|title=Russia, U.S. trade barbs over weapons pledge; Severodonetsk on the brink|newspaper=The Washington Post|first1=Reis|last1=Thebault|first2= Marisa|last2=Iati|first3= Annabelle|last3=Timsit|first4=Adela|last4=Suliman|first5=Bryan|last5=Pietsch|first6=Rachel|last6=Pannett|date=2 June 2022|access-date=5 June 2022}}</ref> 3. junija naj bi ukrajinske sile začele protinapad v Severnodonecku. Do 4. junija so ukrajinski vladni viri trdili, da je bilo ponovno zavzetih 20 % ali več mesta.<ref>{{Cite news |date=4 June 2022|title=Russia 'suffering huge casualties' as troops retreat: Ukraine |work=[[Al Jazeera]] |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/6/4/fighting-rages-in-two-key-eastern-ukrainian-cities |access-date=5 June 2022 |language=en}}</ref> Vendar je 5. junija ukrajinski guverner Luganska [[Sergej Hajdaj]] dejal, da Dvornikov še vedno poveljuje in da so mu nadrejeni dali čas do 10. junija, da dokonča [[Bitka za Severodoneck (2022)|zmanjšanje Severodonecka]].<ref name="ordersev">{{cite news |title=Kremlin orders army commander Dvornikov to take Severodonetsk by June 10 — regional governor |url=https://finance.yahoo.com/news/kremlin-orders-army-commander-dvornikov-165600423.html |agency=The New Voice of Ukraine |publisher=Yahoo.com |date=5 June 2022}}</ref> BBC je 12. junija poročal, da je osemsto ukrajinskih državljanov in 300–400 vojakov obleganih v kemični tovarni [[Azot (Severnodoneck)|Azot]] v Severodonecku, kjer so se z zmanjšanimi zalogami orožja pogajali o varnem odhodu iz mesta.<ref>"Ukraine war: Chemical plant hit as fighting rages in Severodonetsk". BBC News. June 12, 2022. [https://www.bbc.com/news/world-europe-61773356]</ref> Ker je ukrajinska obramba Severodonecka odpovedala, so ruske invazijske enote začele intenzivneje napadati sosednje mesto [[Lisičansk]], ki je bilo naslednji cilj invazije.<ref>"Ukraine Allies Ponder Options As Cities Falter." By Thomas Gibbons-Neff. The NY Times. June 13, 2022. Page 1.</ref> 20. junija so poročali, da so ruske enote še naprej utrjevale svoj položaj v Severodonecku in zavzemale okoliške vasi in zaselke v okolici mesta, nazadnje vas Metelkine.<ref>UPI. JUNE 20, 2022. "Russian troops capture key suburb near Severodonetsk after months of battle." By Clyde Hughes. [https://www.upi.com/Top_News/World-News/2022/06/20/Ukraine-Severdonetsk-suburb-capture-Kharkiv/6931655722874/]</ref> 24. junija je CNN poročala, da so ukrajinske oborožene sile ob nadaljevanju taktike požgane zemlje, ki jo uporabljajo napredujoče ruske enote, dobile ukaz za evakuacijo mesta, zaradi česar je več sto civilistov poiskalo zatočišče v kemični tovarni Azot v Severodenecku, kar so primerjali s civilnimi begunci, ki so ostali v jeklarni Azovstal v Mariupolu v maju.<ref>"Ukraine to withdraw from key city of Severodonetsk as Russia’s advance grinds on". By Joshua Berlinger and Tim Lister. CNN. June 24, 2022. [https://www.cnn.com/2022/06/24/europe/severodonetsk-luhansk-russia-ukraine-intl/index.html]</ref> ==== Druga faza – Fronta Mikolajev–Odesa ==== {{Further|Bombardiranje Odese (2022)|Bitka za Mikolajev|Napadi v Pridnestrski republiki (2022)}} {{See also|Ruska okupacija Hersonske oblasti}} Raketni napadi in bombardiranje ključnih mest Mikolajev in Odesa so se nadaljevali, ko se je začela druga faza invazije.<ref name="nytimes.com"/> 22. aprila je ruski brigadni general [[Rustam Minnekajev]] na sestanku na obrambnem ministrstvu dejal, da namerava Rusija po obleganju Mariupola svojo fronto Mikolajev–Odesa razširiti še bolj proti zahodu in vključiti [[Pridnestrski konflikt|separatistično regijo]] [[Pridnestrska republika|Pridnestrje]] na ukrajinski meji z [[Moldavija|Moldavijo]].<ref name="dw">{{cite news|url=https://www.dw.com/en/russia-eyes-route-to-trans-dniester-what-do-we-know/a-61559127 |title=Russia eyes route to Trans-Dniester: What do we know? |first=Dmytro |last=Hubenko |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=22 April 2022}}</ref><ref name=aljr>{{cite news|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/22/russia-says-it-plans-to-seize-donbas-southern-ukraine |title=Russia plans to seize Donbas, southern Ukraine: Military official |publisher=[[Al Jazeera]] |date=22 April 2022}}</ref> Ukrajinsko obrambno ministrstvo je to namero označilo za [[imperializem]], češ da je v nasprotju s prejšnjimi trditvami Rusije, da nima ozemeljskih ambicij v Ukrajini, in da izjava pomeni priznanje, da »cilj 'druge faze' vojne ni zmaga nad mističnimi nacisti, temveč zgolj okupacija vzhodne in južne Ukrajine«.<ref name="dw" /> Georgi Gotev je 22. aprila za Reuters zapisal, da bi okupacija Ukrajine od Odese do Pridnestrja spremenila Ukrajino v [[Celinska država|celinsko državo]] brez praktičnega dostopa do Črnega morja.<ref>{{cite news|title=Russian general says Moscow aim is to leave Ukraine as a landlocked country |first=Georgi |last=Gotev |work=EURACTIV.com |publisher=Reuters |date=22 April 2022 |url=https://www.euractiv.com/section/global-europe/news/russian-general-says-moscow-aim-is-to-leave-ukraine-as-a-landlocked-country/}}</ref> Rusija je 24. aprila nadaljevala z raketnimi napadi na Odeso, pri čemer je uničila vojaške objekte in povzročila dva ducata civilnih žrtev.<ref>{{cite news|title=Russia renews Mariupol attack, missiles hit Odesa |publisher=Reuters |work=[[The Jerusalem Post]] |author=The Jerusalem Post staff |date=24 April 2022 |url=https://www.jpost.com/international/article-704872}}</ref> Ukrajinski viri so 27. aprila navedli, da sta bila v eksplozijah uničena dva ruska oddajna stolpa v [[Pridnestrje|Pridnestrju]], ki sta se uporabljala predvsem za retransmisijo ruskih televizijskih programov.<ref>{{cite news|title=New explosions in Transnistria: antennas broadcasting Russian radio channel destroyed |date=26 April 2022 |first=Roman |last=Petrenko |work=[[Ukrainian Pravda]] |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/04/26/7342125/}}</ref> Konec aprila je Rusija ponovno izvedla raketne napade na vzletno-pristajalne steze v Odesi in jih nekaj uničila.<ref>{{cite news|title=A Russian missile strike damaged the runway of an airport in Odesa, rendering it unusable, Ukraine says |first=Sarah |last=Al-Arshani |date=30 April 2022 |work=[[Yahoo News]] |url=https://news.yahoo.com/russian-missile-strike-damaged-runway-185425783.html?fr=yhssrp_catchall}}</ref> V tednu od 10. maja so ukrajinske enote začele izvajati vojaške ukrepe, da bi izrinile ruske sile, ki so se namestile na [[Kačji otok|Kačjem otoku]] v Črnem morju približno 200 km od Odese.<ref>{{cite news |title=Ukraine and Russia fight intense battles for Snake Island |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=14 May 2022 |access-date=2 June 2022 |first=Thomas |last=Latschan |url=https://www.dw.com/en/ukraine-and-russia-fight-intense-battles-for-snake-island/a-61800180}}</ref> ==== Druga faza – Fronta Dnipro–Zaporožje ==== {{See also|Ruska okupacija Zaporoške oblasti}} Ruske sile so nadaljevale z izstreljevanjem raket in metanjem bomb na ključna mesta [[Dnipro]] in [[Zaporožje]].<ref name="nytimes.com"/> 10. aprila so ruske rakete uničile [[mednarodno letališče Dnipro]].<ref>{{cite news |title=Dnipro airport in eastern Ukraine "completely destroyed" by new Russian military bombing: "And missiles continue to fly" |date=10 April 2022 |access-date=15 April 2022 |editor-first=Liviu |editor-last=Cojan |url=https://www.tylaz.net/2022/04/10/dnipro-airport-in-eastern-ukraine-completely-destroyed-by-new-russian-military-bombing-and-missiles-continue-to-fly/ |work=Tylaz}}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/10/russian-rockets-destroy-airport-in-ukrainian-city-of-dnipro |title=Russian rockets destroy airport in Ukrainian city of Dnipro |publisher=[[Al Jazeera]] |date=10 April 2022 |access-date=15 April 2022}}</ref> Združeni narodi naj bi 2. maja ob sodelovanju ruske vojske evakuirali približno 100 preživelih iz obleganega Mariupola v vas [[Bezimenne]] blizu Donecka, od koder naj bi se preselili v Zaporožje.<ref>{{cite news |title=Mariupol steelworks shelling resumes as doctors describe dire bunker conditions |first1=Arpan |last1=Rai |first2=Holly |last2=Bancroft |date=2 May 2022 |access-date=2 June 2022 |publisher=[[Yahoo! News]] |url=https://news.yahoo.com/ukraine-news-live-un-conducting-025522315.html}}</ref> ==== Druga faza – Padec Mariupola ==== {{Further|Obleganje Mariupola}} 13. aprila so ruske sile okrepile napad na [[Železarna in jeklarna Azovstal|železarno in jeklarno Azovstal]] v Mariupolu in ukrajinske obrambne sile, ki so tam ostale.<ref>{{cite news |title=Last marines defending Mariupol 'running out of ammunition' |first1=Luke |last1=Harding |first2=Isobel |last2=Koshiw |first3=Bethan |last3=McKernan |work=[[The Guardian]] |date=13 April 2022 |access-date=15 April 2022 |url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/11/ukraine-last-marines-defending-mariupol-running-out-of-ammunition}}</ref> Do 17. aprila so ruske sile obkolile tovarno. Ukrajinski premier [[Denis Šmigal|Denis Šmihal]] je dejal, da so ukrajinski vojaki obljubili, da ne bodo upoštevali ponovnega ultimata o predaji in se bodo borili do zadnje duše.<ref>{{cite news|title=Ukraine war: Mariupol defenders will fight to the end |date=17 April 2022 |work=[[Radio New Zealand]] News |url=https://www.rnz.co.nz/news/world/465439/ukraine-war-mariupol-defenders-will-fight-to-the-end-pm}}</ref> Putin je 20. aprila dejal, da se lahko obleganje Mariupola šteje za taktično zaključeno, saj je 500 ukrajinskih vojakov, zasidranih v bunkerjih v železarni Azovstal, in približno 1 000 ukrajinskih civilistov popolnoma izključenih iz kakršne koli pomoči pri obleganju.<ref>{{cite news|title=Putin claims victory in Mariupol despite steel-mill holdouts |first=Adam |last=Schreck |work=Associated Press |publisher=Associated Press |date=21 April 2022 |url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-putin-kyiv-business-europe-f0e1cd893715eda1e6bef696d9c47db3}}</ref> Po zaporednih srečanjih s Putinom in Zelenskim je generalni sekretar ZN Guterres 28. aprila dejal, da bo poskušal organizirati nujno evakuacijo preživelih v Azovstalu v skladu z zagotovili, ki jih je dobil od Putina ob obisku v Kremlju.<ref>{{Cite news |last=Prentice |first=Alessandra |date=28 April 2022 |title=U.N. chief Guterres calls for escape route from Mariupol 'apocalypse' |work=[[Reuters]] |publication-place=Kyiv |url=https://www.reuters.com/world/europe/un-doing-all-it-can-make-evacuation-ukrainian-steel-plant-possible-guterres-2022-04-28/ |url-status=live |access-date=24 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220429105525/https://www.reuters.com/world/europe/un-doing-all-it-can-make-evacuation-ukrainian-steel-plant-possible-guterres-2022-04-28/ |archive-date=29 April 2022}}</ref> Ruske enote so 30. aprila dovolile civilistom, da zapustijo območje pod zaščito ZN.<ref>{{cite news|title=Civilians flee Azovstal bunkers in evacuation led by U.N. |agency=[[Reuters]] |date=1 May 2022 |url=https://news.yahoo.com/more-civilians-evacuated-around-azovstal-111331097.html?fr=yhssrp_catchall}}</ref> Potem ko je 3. maja približno 100 ukrajinskih civilistov zapustilo jeklarno Azovstal, so ruske enote ponovno začele neprekinjeno obstreljevati jeklarno.<ref>{{Cite news |date=3 May 2022 |title=Russia shells Mariupol plant with civilians still reported trapped |work=[[Reuters]] |url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-it-started-shelling-azovstal-plant-after-ukraine-took-advantage-2022-05-03/ |url-status=live |access-date=9 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220506145656/https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-it-started-shelling-azovstal-plant-after-ukraine-took-advantage-2022-05-03/ |archive-date=6 May 2022}}</ref> 6. maja je ''The Telegraph'' poročal, da je Rusija uporabila [[termobarične bombe]] proti preostalim ukrajinskim vojakom, ki so izgubili stik z vlado v Kijevu; v svojih zadnjih sporočilih je Zelenski poveljnika oblegane jeklarne pooblastil, naj se po potrebi preda pod pritiskom povečanih ruskih napadov.<ref>{{cite news|title=Ukraine loses contact with Azovstal defenders as Russian troops storm steelworks |first=Nataliya |last=Vasilyeva |work=[[The Daily Telegraph]] |date=5 May 2022 |url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/05/04/besieged-azovstal-steelwork-bunker-survivors-stave-hunger-frying/}}</ref> Agencija Associated Press je 7. maja poročala, da so bili ob koncu tridnevne prekinitve ognja iz jeklarne Azovstal evakuirani vsi civilisti.<ref>{{cite news |title='All' civilians have been evacuated from a besieged steel plant in Mariupol |date=7 May 2022 |access-date=2 June 2022 |publisher=[[NPR]] |url=https://www.npr.org/2022/05/07/1097413091/steel-plant-mariupol-azovstal-civilians-evacuated}}</ref> Po evakuaciji zadnjih civilistov iz bunkerjev v Azovstalu je tam ostalo zabarikadiranih skoraj dva tisoč ukrajinskih vojakov, 700 jih je bilo ranjenih; ti so zaprosili za vojaški koridor za evakuacijo, saj so pričakovali usmrtitev, če bi se predali Rusom.<ref>{{cite news|title='Surrender is not an option': Azov battalion commander in plea for help to escape Mariupol |first=Isobel |last=Koshiw |work=[[The Guardian]] |date=8 May 2022 |url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/08/surrender-is-not-an-option-azov-battalion-commander-in-plea-for-help-to-escape-mariupol}}</ref> ''Ukrajinska pravda'' je 8. maja poročala o nestrinjanih v ukrajinskih enotah v Azovstalu in navedla, da je poveljnik ukrajinskih marincev, ki naj bi branili bunkerje v Azovstalu, nedovoljeno pridobil tanke, strelivo in osebje, zapustil položaj in pobegnil. Preostali vojaki so govorili o oslabljenem obrambnem položaju v Azovstalu, kar je omogočilo napredovanje do napredujočih ruskih napadalnih linij.<ref>{{cite news |title=Mariupol defenders tell how the commander of marines fled the city |date=8 May 2022 |first=Roman |last=Petrenko |access-date=2 June 2022 |url=https://news.yahoo.com/mariupol-defenders-tell-commander-marines-120905296.html}}</ref> Ilija Somolienko, namestnik poveljnika preostalih ukrajinskih enot, ki so se zabarikadirale v Azovstalu, je dejal: »V bistvu smo tukaj mrtvi. Večina nas to ve in zato se tako neustrašno borimo.«<ref>{{cite news|title=Mariupol Steel Plant's 'Dead Men' Defenders Call for Rescue Plan |first1=Daryna |last1=Krasnolutska |first2=Marc |last2=Champion |work=[[Bloomberg News]] |date=8 May 2022 |access-date=2 June 2022 |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-05-08/mariupol-steel-plant-s-dead-men-defenders-call-for-rescue-plan}}</ref> Ukrajinski generalštab je 16. maja sporočil, da je garnizija v Mariupolu »izpolnila svojo bojno nalogo« in da se je začela končna evakuacija iz jeklarne Azovstal. Vojska je sporočila, da so 264 pripadnikov evakuirali v Olenivko pod ruskim nadzorom, 53 »hudo ranjenih« pa so odpeljali v bolnišnico v [[Novoazovsk|Novoazovsku]], ki je prav tako pod nadzorom ruskih sil.<ref name="nytimes16">{{cite news |last1=Hopkins |first1=Valerie |last2=Nechepurenko |first2=Ivan |last3=Santora |first3=Marc |date=16 May 2022 |title=Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege. |language=en-US |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html |access-date=16 May 2022 |archive-url=https://archive.today/20220516233043/https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html |archive-date=16 May 2022 |issn=0362-4331}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/16/hundreds-of-ukrainian-troops-evacuated-from-azovstal-steelworks-after-82-day-assault |work=[[The Guardian]] |title=Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault: Blow for Ukraine as removal of soldiers, many wounded, suggests city that became symbol of resistance has fallen into Russian hands |author=Virginia Harrison and agencies |date= 17 May 2022 |access-date=17 May 2022}}</ref> Po evakuaciji ukrajinskega osebja iz Azovstala so ruske sile in sile DLR v celoti nadzorovale vsa območja Mariupola. S koncem bitke se je končalo tudi [[obleganje Mariupola]]. Ruski tiskovni predstavnik [[Dmitrij Peskov]] je dejal, da je ruski predsednik [[Vladimir Putin]] zagotovil, da bodo z borci, ki so se predali, ravnali »v skladu z mednarodnimi standardi«, ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]] pa je v nagovoru dejal, da se »delo za vrnitev fantov domov nadaljuje, to delo pa zahteva previdnost — in čas«. Nekateri ugledni ruski zakonodajalci so vlado pozvali, naj zavrne izmenjavo zapornikov za pripadnike polka Azov.<ref name="reutersmay17">{{cite news |date=17 May 2022 |title=Azovstal siege ends as hundreds of Ukrainian fighters surrender |work=[[Reuters]] |publication-place=Mariupol |url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-backed-separatists-say-256-ukrainian-fighters-surrendered-azovstal-2022-05-17/ |url-status=live |url-access=limited |access-date=17 May 2022 |archive-url=https://archive.today/20220517160354/https://www.reuters.com/world/europe/russia-backed-separatists-say-256-ukrainian-fighters-surrendered-azovstal-2022-05-17/ |archive-date=17 May 2022}}</ref> === Zahodna Ukrajina === 14. marca so ruske sile z več [[Manevrirni izstrelek|manevrirnimi raketami]] napadle vojaški vadbeni center v mestu [[Javoriv]] v [[Lvovska oblast|Lvovski oblasti]] blizu poljske meje. Lokalni guverner [[Maksim Kozitskij]] je sporočil, da je bilo ubitih najmanj 35 ljudi.<ref>{{cite news|title=Russia strikes Ukraine army base near Poland as it widens attacks |date=14 March 2022 |access-date=19 March 2022 |publisher=[[Al Jazeera]] |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/13/russia-air-strikes-hit-ukraine-military-base-near-poland}}</ref><ref>{{cite news|title=Dozens killed as Russian forces strike targets in western Ukraine |first1=Tim |last1=Lister |first2=Mohammed |last2=Tawfeeq |first3=Olga |last3=Voitovych |first4=Simone |last4=McCarthy |first5=Tara |last5=John |work=CNN|date=13 March 2022 |access-date=19 March 2022 |url=https://www.cnn.com/2022/03/13/europe/russia-invasion-ukraine-03-13-intl-hnk/index.html}}</ref> Rusija je 18. marca napad razširila na Lvov, ukrajinski vojaški uradniki pa so povedali, da so prve informacije kazale, da so bile rakete, ki so zadele Lvov, verjetno izstreljene iz zraka z bojnimi letali, ki so letela nad Črnim morjem.<ref>{{cite news|url=https://www.cnn.com/2022/03/18/europe/lviv-ukraine-attack-russia-importance-intl/index.html |title=Russia has attacked Lviv. Here's why the western city is so important to Ukraine's defense |first1=Petro |last1=Zadorozhnyy |first2=Yulia |last2=Kesaieva |first3=Mohammed |last3=Tawfeeq |first4=Seán |last4=Federico-O'Murchú |first5=Adam |last5=Renton |first6=Tamara |last6=Qiblawi |work=CNN|date=18 March 2022 |access-date=19 March 2022}}</ref> 16. maja so ameriški obrambni uradniki sporočili, da so Rusi v preteklih 24 urah izstrelili rakete dolgega dosega, katerih tarča je bil vojaški vadbeni center v bližini Lvova.<ref>{{cite news |first1=Rhea |last1=Mogul |first2=Jessie |last2=Yeung |first3=Amy |last3=Woodyatt |first4=Matias |last4=Grez |first5=Ed |last5=Upright |date=16 May 2022 |title=Live updates: Russia's war in Ukraine |url=https://www.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-16-22/index.html |access-date=16 May 2022 |website=[[CNN]] |language=en}}</ref> === Zračno bojevanje === {{see also|Seznam izgub letal med rusko-ukrajinsko vojno}} 24. februarja so ruske sile [[Napad na letalsko bazo Čuhujiv|napadle letalsko bazo Čuhujiv]],<ref>{{cite web |title=Ukraine: Video appears to show aftermath of missile strike on air base in Chuhuiv |publisher=[[Sky News]] |date=24 February 2022 |access-date=6 April 2022 |url=https://news.sky.com/video/ukraine-video-appears-to-show-aftermath-of-missile-strike-on-air-base-in-chuhuiv-12550242}}</ref> v kateri so bila nameščena [[Bajkar Bajraktar TB2|brezpilotna letala Bajraktar TB2]]. Napad je povzročil škodo na skladiščih goriva in infrastrukturi.<ref>{{cite web|url=https://www.cnbc.com/2022/02/24/satellite-imagery-shows-russian-attack-on-ukraine-from-space.html |title=Satellite imagery shows Russian attack on Ukraine from space |publisher=[[CNBC]] |first=Michael |last=Sheetz |date=24 February 2022 |access-date=8 March 2022}}</ref> Naslednji dan so ukrajinske sile [[Napad na letalsko bazo Milerovo|napadle letalsko bazo Milerovo]].<ref name="Dutton-2022-02-25" /><ref name="Rostov-Gazeta-2022-02-25" /> Rusija [[Napad na letališče Žitomir|naj bi]] 27. februarja iz Belorusije izstrelila rakete [[9K720 Iskander]] na civilno [[letališče Žitomir]].<ref>{{cite web |title=Airport in central Ukraine reportedly targeted by missile fired from Belarus |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/airport-in-central-ukraine-reportedly-targeted-by-missile-fired-from-belarus/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227183646/https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/airport-in-central-ukraine-reportedly-targeted-by-missile-fired-from-belarus/ |archive-date=27 February 2022 |access-date=28 February 2022 |work=[[The Times of Israel]]}}</ref><ref>{{cite tweet|number=1498178611916034054 |user=KyivIndependent |title=Russia used Iskander missile systems to attack Zhytomyr Airport. The air strikes were conducted from Belarus, using Russian ballistic missile launchers. Earlier, Belarus said it wouldn't allow air strikes from its territory amid Ukraine's upcoming peace talks with Russia. |access-date=8 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220305041549/https://twitter.com/KyivIndependent/status/1498178611916034054 |archive-date=5 March 2022 |url-status=live}}</ref> V prvih dneh invazije so ruski zračni napadi uničili ali poškodovali številne objekte ukrajinske zračne obrambe.<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61106245 |title=Ukraine's battle for control of its skies |first=Jonathan |last=Beale |work=[[BBC News]] |date=14 April 2022 |access-date=19 April 2022}}</ref> V prvih dneh konflikta je Rusija izstrelila številne manevrirne in balistične rakete na glavne ukrajinske radarske postaje za zgodnje opozarjanje, s čimer je ukrajinsko letalstvo zaslepila pred njenim zračnim delovanjem. Poleg tega so kraterji na operativnih površinah v večjih ukrajinskih letalskih bazah ovirali gibanje ukrajinskih letal, uničenih pa je bilo tudi več ukrajinskih raketnih baterij zemlja-zrak dolgega dosega S-300P.<ref>{{cite web |url=https://rusi.org/explore-our-research/publications/commentary/mysterious-case-missing-russian-air-force |title=The Mysterious Case of the Missing Russian Air Force |first=Justin |last=Bronk |date=28 February 2022 |access-date=2 June 2022 |publisher=[[Royal United Services Institute]]}}</ref> Rusija in ZDA sta 1. marca vzpostavili linijo za dekonflikcijo, da bi se izognili nesporazumu, ki bi lahko povzročil nenamerno stopnjevanje.<ref name=cnn-20220513>{{cite news |url=https://edition.cnn.com/2022/05/13/politics/austin-shoigu-call/index.html |title=US defense secretary speaks with Russian counterpart for first time since Russia invaded Ukraine |last=Liebermann |first=Oren |work=CNN|date=13 May 2022 |access-date=15 May 2022}}</ref> Rusija je 5. marca izgubila najmanj deset letal.<ref>{{cite news |last=Trevithick |first=Joseph |title=The Russian Air Force Just Had A Terrible Day Over Ukraine |url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/44602/the-russian-air-force-just-had-a-terrible-day-over-ukraine |access-date=5 March 2022 |work=The Drive}}</ref> Generalštab oboroženih sil Ukrajine je 6. marca poročal, da je bilo od začetka vojne uničenih 88 ruskih letal.<ref>{{cite web|title=Enemy loses 88 aircraft, helicopters in Ukraine – General Staff |url=https://en.interfax.com.ua/news/general/808029.html |access-date=9 March 2022 |website=[[Interfax-Ukraine]]}}</ref> Anonimni visoki ameriški obrambni uradnik pa je 7. marca Reutersu povedal, da ima Rusija še vedno na voljo »veliko večino« svojih lovskih letal in helikopterjev, ki so bili zbrani v bližini Ukrajine.<ref>{{cite news |last1=Ali |first1=Idrees |last2=Stewart |first2=Phil |date=7 March 2022 |title=Putin has deployed nearly 100% of pre-staged forces into Ukraine- U.S. Official |work=[[Reuters]] |publication-place=Washington, D.C. |url=https://www.reuters.com/world/europe/putin-has-deployed-nearly-100-pct-pre-staged-forces-into-ukraine-us-official-2022-03-07/ |url-status=live |url-access=limited |access-date=28 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220307181834/https://www.reuters.com/world/europe/putin-has-deployed-nearly-100-pct-pre-staged-forces-into-ukraine-us-official-2022-03-07/ |archive-date=7 March 2022}}</ref> Po prvem mesecu invazije je Justin Bronk, britanski vojaški opazovalec, izračunal 15 izgubljenih ruskih letal z nepremičnimi krili in 35 helikopterjev, vendar je dejal, da je resnična vsota zagotovo višja.<ref>{{cite news |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/24/analysis-russia-falls-back-on-urban-siege-warfare-in-ukraine |title=Analysis: Russia falls back on urban siege warfare in Ukraine |first=Justin |last=Bronk |publisher=[[Al Jazeera]] |date=24 March 2022 |access-date=24 March 2022}}</ref> Nasprotno pa je bilo po podatkih Združenih držav do 18. marca izgubljenih 49 ukrajinskih lovskih letal.<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60774819?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=62349f1d0ce87e491a0f0199%26How%20much%20of%20Ukraine%27s%20air%20force%20is%20still%20operational%3F%262022-03-18T19%3A44%3A06%2B00%3A00&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:12473c63-8acb-47a3-975e-484ef2787681&pinned_post_asset_id=62349f1d0ce87e491a0f0199&pinned_post_type=share |title=How much of Ukraine's air force is still operational? |editor-first=Jude |editor-last=Sheerin |work=[[BBC News]] |date=18 March 2022 |access-date=19 April 2022}}</ref> Ameriški uradniki so 11. marca povedali, da so ruska letala naredila do 200 letov na dan, pri čemer večina ni vstopila v ukrajinski zračni prostor, ampak je ostala v ruskem zračnem prostoru.<ref>{{cite web |url=https://www.defenseone.com/threats/2022/03/russian-jets-flying-200-sorties-day-firing-its-own-airspace-pentagon-says/363088/ |title=Russian Jets Flying 200 Sorties a Day, But Firing from Their Own Airspace, Pentagon Says |website=Defense One |date=11 March 2022}}</ref> 13. marca so ruske sile izvedle [[napad na vojaško bazo v Javorivu|večkratne napade]] z [[Manevrirni izstrelek|manevrirnimi raketami]] na vojaški vadbeni objekt v mestu Javoriv v Lvovski oblasti blizu poljske meje. Lokalni guverner Maksim Kozitskij je sporočil, da je bilo v napadih ubitih najmanj 35 ljudi.<ref>{{cite news|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/13/russia-air-strikes-hit-ukraine-military-base-near-poland |title=Russia strikes Ukraine army base near Poland as it widens attacks |publisher=[[Al Jazeera]] |date=13 March 2022 |access-date=14 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.cnn.com/2022/03/13/europe/russia-invasion-ukraine-03-13-intl-hnk/index.html |title=Dozens killed as Russian forces strike targets in western Ukraine |first1=Tim |last1=Lister |first2=Mohammed |last2=Tawfeeq |first3=Olga |last3=Voitovych |first4=Simone |last4=McCarthy |first5=Tara |last5=John |work=CNN|date=13 March 2022 |access-date=14 March 2022}}</ref> Slabo delovanje ruskih letalskih sil ''The Economist'' pripisuje ruski nezmožnosti zatiranja ukrajinskih baterij za rakete zemlja-zrak (SAM) srednjega dosega in ruskemu pomanjkanju natančno vodenih bomb. Ukrajinska mesta SAM srednjega dosega prisilijo letala v nizko letenje, zaradi česar so ranljiva za [[FIM-92 Stinger|Stingerje]] in druge prenosne rakete zemlja-zrak, zaradi pomanjkanja usposabljanja in ur letenja ruskih pilotov pa so ti neizkušeni za vrsto misij bližnje podpore pehoti, značilne za sodobne zračne sile.<ref>{{cite news |date=3 March 2022 |title=The curious case of Russia's missing air force |url=https://www.economist.com/interactive/2022/03/08/curious-case-russias-missing-air-force |newspaper=[[The Economist]] |access-date=9 March 2022 |url-access=subscription}}</ref> ''Forbes'' je 5. maja poročala, da Rusi nadaljujejo z zračnimi napadi in »še naprej pošiljajo jurišna letala [[Suhoj Su-24 Fencer|Su-24]] in [[Su-25]] z namenom bombardiranja ukrajinskih položajev.«<ref>{{cite news|first=David |last=Axe |title=The Ukrainian Army Is On The Attack. This Is How The War With Russia Could End |work=[[Forbes]] |date=5 May 2022 |url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2022/05/05/an-advancing-ukrainian-army-just-showed-us-how-the-war-with-russia-could-end/?sh=4722894243c5}}</ref> Do junija 2022 Rusija ni dosegla [[Premoč v zraku|premoči v zraku]], saj je izgubila okoli 165 svojih bojnih letal nad Ukrajino, kar je znašalo približno 10 % njene bojne moči na fronti. Zahodni komentatorji so opozorili na kvalitativne in kvantitativne prednosti ruskih letalskih sil pred ukrajinskimi, vendar so slabe zmogljivosti ruskega letalstva pripisali obsežnim protiletalskim zmogljivostim Ukrajincev.<ref>{{cite news | url=https://www.telegraph.co.uk/business/2022/06/19/ukraine-gave-putin-bloody-nose-rewrote-future-air-power/ | title=How Ukraine gave Putin a bloody nose – and rewrote the future of air power | newspaper=The Telegraph | date=19 June 2022 | last1=Corfield | first1=Gareth }}</ref> === Pomorsko vojskovanje === {{see also|Seznam izgub ladij med rusko-ukrajinsko vojno}} [[File:Russian cruiser Moskva.jpg|thumb|Vodilna ruska črnomorska ladja ''Moskva'' je potonila 14. aprila 2022, potem ko sta jo zadeli dve ukrajinski protiladijski raketi Neptun.]] Ukrajina leži ob [[Črno morje|Črnem morju]], ki ima dostop le skozi ožine [[Bospor]] in [[Dardanele]], v lasti Turčije. Turčija se je 28. februarja sklicevala na [[Konvencija Montreux|konvencijo Montreux]] iz leta 1936 in ruskim vojnim ladjam, ki niso bile registrirane v črnomorskih bazah in se niso vrnile v pristanišča izvora, prepovedala plovbo. To je preprečilo prehod štirim ruskim mornariškim plovilom.<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/turkey-implement-international-pact-access-shipping-straits-due-ukraine-war-2022-02-27/ |title=Turkey to implement pact limiting Russian warships to Black Sea |work=[[Reuters]] |date=28 February 2022 |access-date=17 March 2022}}</ref><ref>{{cite news |last=Tavsan |first=Sinan |date=2 March 2022 |title=Turkey rejects Russia's request for navy ships to pass Bosporus |newspaper=[[Nikkei Asia]] |url=https://asia.nikkei.com/Politics/Ukraine-war/Turkey-rejects-Russia-s-request-for-navy-ships-to-pass-Bosporus |access-date=17 March 2022}}</ref><ref>{{cite news |title=Russia cancelled Black Sea passage bid of four warships: Turkey |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/2/russia-cancelled-black-sea-passage-bid-warships-turkey |publisher=[[Al Jazeera]] |date=2 March 2022 |access-date=29 March 2022}}</ref> [[Državna mejna straža Ukrajine]] je 24. februarja sporočila, da se je [[Napad na Kačji otok|začel napad]] ladij ruske mornarice na [[Kačji otok]].<ref>{{cite tweet|title=Ukrainian soldier deployed on Snake Island live streamed the moment a Russian warship opened fire on the Island. All 13 soldiers lost their lives. |url=https://twitter.com/PokiRae_/status/1497003710349824007 |number=1497003710349824007 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225100712/https://twitter.com/PokiRae_/status/1497003710349824007 |archive-date=25 February 2022 |access-date=25 February 2022 |user=PokiRae_}}{{Primary source inline|date=March 2022}}</ref> Raketna križarka ''[[Moskva (križarka)|Moskva]]'' in patruljni čoln ''[[Vasilij Bikov (patruljni čoln)|Vasilij Bikov]]'' sta s svojim orožjem bombardirala otok.<ref>{{cite news |date=24 February 2022 |title=Russian Navy Captures Ukraine's Outpost on Snake Island |work=The Maritime Executive |url=https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island |url-status=live |access-date=25 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225100645/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island |archive-date=25 February 2022}}</ref> Ko se je ruska vojaška ladja identificirala in ukrajinskim vojakom, ki so bili na otoku, postavila ultimat o predaji, je bil njihov odgovor »[[Ruska vojna ladja, jebite se!]]«<ref>{{cite news |last1=Lister |first1=Tim |last2=Pennington |first2=Josh |date=24 February 2022 |title=February 24, 2022 Russia-Ukraine news |work=CNN|at=Entry: Audio emerges appearing to be of Ukrainian fighters defending island from Russian warship |url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-24-22-intl/h_2e17e59214679efefede60d5fb481432 |access-date=25 February 2022 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225020216/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-24-22-intl/h_2e17e59214679efefede60d5fb481432 |archive-date=25 February 2022}}</ref><ref>{{cite web |script-title=uk:"Русский корабль, иди на х.й!": захисники Зміїного відповіли ворогові |trans-title='Russian ship, go on f.y!': Defenders of the Serpent responded to the enemy |url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/02/25/7325592/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225021042/https://www.pravda.com.ua/news/2022/02/25/7325592/ |archive-date=25 February 2022 |access-date=25 February 2022 |website=[[Ukrayinska Pravda]] |language=uk}}</ref> Po bombardiranju se je na otok izkrcal oddelek ruskih vojakov in nad otokom prevzel nadzor.<ref>{{cite web |date=25 February 2022 |title=Ukraine soldiers told Russian officer 'go fuck yourself' before they died on island |first=Elias |last=Visontay |url=https://www.theguardian.com/world/2022/feb/25/ukraine-soldiers-told-russians-to-go-fuck-yourself-before-black-sea-island-death |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225102114/https://www.theguardian.com/world/2022/feb/25/ukraine-soldiers-told-russians-to-go-fuck-yourself-before-black-sea-island-death |archive-date=25 February 2022 |access-date=25 February 2022 |website=[[The Guardian]]}}</ref> Rusija je 26. februarja izjavila, da so ameriška brezpilotna letala oskrbovala ukrajinsko mornarico z obveščevalnimi podatki za pomoč pri ciljanju ruskih vojaških ladij v Črnem morju, kar so ZDA zanikale.<ref>{{cite web |first1=Nathan |last1=Hodge |first2=Vasco |last2=Cotovio |first3=Oren |last3=Lieberman |url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-26-22/h_b669a7b9f3668b9579d3cb72c52647ac |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-26-22/h_b669a7b9f3668b9579d3cb72c52647ac |archive-date=27 February 2022 |date=26 February 2022 |title=Pentagon denies Russia's claim that it's "highly likely" US used surveillance drones to help Ukrainian navy |work=CNN}}</ref> Do 3. marca je bila ukrajinska fregata ''[[Hetman Sahaidačni]]'', vodilna ladja ukrajinske mornarice, potopljena v Mikolajevu, da bi preprečili rusko zajetje.<ref>{{cite news |script-title=uk:Фрегат України "Гетьман Сагайдачний" виведений з ладу |language=uk |trans-title=The frigate of Ukraine "Hetman Sagaidachny" is out of order |url=https://mil.in.ua/uk/news/fregat-ukrayiny-getman-sagajdachnyj-vyvedenyj-z-ladu/ |date=4 March 2022 |access-date=28 March 2022 |website=[[Armed Forces of Ukraine]]}}</ref><ref>{{cite news |title=Hetman Sahaidachny frigate, being under repair, flooded not to get to enemy – Reznikov |url=https://en.interfax.com.ua/news/general/806837.html |access-date=4 March 2022 |publisher=[[Interfax Ukraine]]}}</ref><ref>{{cite news |last=Evans |first=Michael |title=Ukraine scuttles its flagship frigate as Russians close in |newspaper=[[The Times]] |url=https://www.thetimes.co.uk/article/ukraine-scuttles-its-flagship-frigate-as-the-russians-close-in-wtd07bbqp |access-date=4 March 2022 |date=4 March 2022}}</ref><ref>{{cite news |last=Evans |first=Michael |title=Ukraine scuttles its flagship frigate as the Russians close in |work=[[The Times]] |url=https://www.thetimes.co.uk/article/ukraine-scuttles-its-flagship-frigate-as-the-russians-close-in-wtd07bbqp |access-date=4 March 2022}}</ref> Ruski vir RT je 14. marca poročal, da so ruske oborožene sile v Berdjansku zajele približno ducat ukrajinskih ladij, vključno z ''[[Juri Olefirenko]].''<ref>{{cite web|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/11502-analysis-russian-armed-forces-capture-dozen-ukrainian-ships-in-berdyansk.html |title=Analysis: Russian Armed Forces capture dozen Ukrainian ships in Berdyansk |date=14 March 2022 |access-date=18 March 2022 |website=Navy Recognition}}</ref> Ukrajinski uradniki so 24. marca sporočili, da je rusko desantno ladjo, ki je pristala v Berdjansku – sprva so poročali, da je ''Orsk'', nato pa njena sestrska ladja ''Saratov'' – [[napad na pristanišče Berdjansk|uničil ukrajinski raketni napad]].<ref>{{cite news |url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-says-it-has-destroyed-large-russian-landing-ship-2022-03-24/ |title=Ukraine says it has destroyed a large Russian landing ship |first1=Pavel |last1=Polityuk |first2=Timothy |last2=Heritage |editor-first=Andrew |editor-last=Heavens |work=[[Reuters]] |date=24 March 2022 |access-date=24 March 2022}}</ref><ref name="Guardian220325" /><ref name="CNN-Berdyansk" /> Marca 2022 je [[Mednarodna pomorska organizacija]] ZN (IMO) poskušala ustvariti varen pomorski koridor za komercialna plovila, ki bi lahko zapustila ukrajinska pristanišča.<ref name=reuters-20220312>{{cite news |url=https://www.reuters.com/world/europe/un-work-safe-corridor-ships-stranded-by-ukraine-conflict-2022-03-12/ |title=UN to work on safe corridor for ships stranded by Ukraine conflict |last=Saul |first=Jonathan |publisher=Reuters |url-access=subscription |date=12 March 2022 |access-date=22 May 2022}}</ref> Rusija je 27. marca vzpostavila 130 km dolg in 4,8 km širok morski koridor skozi svoje [[Morska izključitvena cona|morsko izključitveno cono]] za tranzit trgovskih plovil z roba ukrajinskih teritorialnih voda jugovzhodno od Odese.<ref name=westpoint-20220412>{{cite web |url=https://lieber.westpoint.edu/maritime-exclusion-zones-armed-conflicts/ |title=Ukraine Symposium – Maritime Exclusion Zones in Armed Conflicts |last=Pedrozo |first=Raul |publisher=[[United States Military Academy]] |work=West Point |date=12 April 2022 |access-date=22 May 2022}}</ref><ref name=imo-20220328>{{cite web |url=https://wwwcdn.imo.org/localresources/en/MediaCentre/HotTopics/Documents/Black%20Sea%20and%20Sea%20of%20Azov%20-%20Member%20States%20and%20Associate%20Members%20Communications/Circular%20Letter%20No.4543%20-%20Communication%20From%20The%20Government%20Of%20The%20Russian%20Federation%20(Secretariat).pdf |title=Communication from the Government of the Russian Federation |id=Circular Letter No.4543 |publisher=International Maritime Organization |work=Mission of the Russian Federation to the IMO |date=28 March 2022 |access-date=8 June 2022}}</ref> Ukrajina je do konca sovražnosti zaprla svoja pristanišča na ravni [[MARSEC]] 3, pri čemer so bile v pristaniščih postavljene morske mine.<ref name=imo-safety>{{cite web |url=https://www.imo.org/en/MediaCentre/HotTopics/Pages/MaritimeSecurityandSafetyintheBlackSeaandSeaofAzov.aspx |title=Maritime Security and Safety in the Black Sea and Sea of Azov |website=International Maritime Organization |access-date=22 May 2022}}</ref> Rusko križarko ''[[Moskva (križarka)|Moskva]]'', vodilno ladjo [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]], sta po navedbah ukrajinskih virov in visokega ameriškega uradnika 13. aprila zadeli dve ukrajinski protiladijski manevrirni raketi [[R-360 Neptun|Neptun]], pri čemer sta ladjo zažgali. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da je vojaška ladja utrpela resno škodo zaradi eksplozije streliva, ki jo je povzročil požar, in povedalo, da je bila njena celotna posadka evakuirana.<ref>{{cite web |title=Russia confirms severe damage to Black Sea Fleet Flagship Moskva, Crew Abandoned Ship |url=https://www.freepressjournal.in/world/russia-confirms-severe-damage-to-black-sea-fleet-flagship-moskva-crew-abandoned-ship |date=14 April 2022 |access-date=14 April 2022 |website=Free Press Journal}}</ref> Tiskovni predstavnik [[Pentagon (stavba)|Pentagona]] John Kirby je 14. aprila poročal, da satelitski posnetki kažejo, da je ruska vojaška ladja utrpela veliko eksplozijo na krovu, vendar se odpravlja proti vzhodu na pričakovana popravila in prenovo v [[Sevastopol|Sevastopolu]]. Kasneje istega dne je rusko obrambno ministrstvo izjavilo, da je [[Potop Moskve|''Moskva'' potonila]] med vleko v slabem vremenu.<ref>{{cite news |title=Russian warship Moskva has sunk – state media |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61114843 |access-date=14 April 2022 |work=[[BBC News]] |date=14 April 2022}}</ref> Reuters je 15. aprila poročal, da je Rusija sprožila očiten povračilni raketni napad na tovarno raket Luch v Kijevu, kjer so bile izdelane in zasnovane rakete Neptun, uporabljene pri napadu na Moskvo.<ref>{{cite news|date=15 April 2022 |title=Ukraine says fighting rages in Mariupol, blasts rattle Kyiv |first1=Pavel |last1=Polityuk |first2=Elizabeth |last2=Piper |work=[[Reuters]] |url=https://www.reuters.com/world/europe/powerful-explosions-heard-kyiv-after-russian-warship-sinks-2022-04-15/}}</ref> V začetku maja so ukrajinske sile začele protinapad na Kačji otok. Rusko obrambno ministrstvo je trdilo, da je te protinapade odbilo. Ukrajina je objavila posnetek ruskega desantnega plovila razreda Serna, ki ga je ukrajinski dron uničil blizu otoka.<ref>{{cite web|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-russian-serna-landing-craft-destroyed/31838979.html |title=Ukrainian Military Says Drone Destroys Russian Landing Craft Near Snake Island In Black Sea |website=[[RadioFreeEurope/RadioLiberty]]}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.wionews.com/world/russian-landing-craft-in-black-seas-snake-island-sunk-in-drone-strike-claims-ukraine-477155 |title=Russian landing craft in Black Sea's Snake Island sunk in drone strike, claims Ukraine |publisher=WION News |date=7 May 2022 |access-date=7 May 2022}}</ref> Istega dne je par ukrajinskih [[Suhoj Su-27|Su-27]] izvedel hitro bombardiranje na sedaj rusko okupiranem Kačjem otoku; napad je posnelo brezpilotno letalo Bajkar Bajraktar TB2.<ref name="Ukraine Strikes Back: Su-27s Bomb Occupied Snake Island In Daring Raid">{{citation|title=Ukraine Strikes Back: Su-27s Bomb Occupied Snake Island In Daring Raid |url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/ukraine-strikes-back-su-27s-bomb-occupied-snake-island-in-daring-raid |publisher=The Drive |first=Stetson |last=Payne |date=7 May 2022 |access-date=8 May 2022}}</ref> 1. junija je ruski zunanji minister [[Sergej Lavrov]] zatrdil, da je ukrajinska politika miniranja lastnih pristanišč, da bi preprečila pomorsko agresijo Rusije, prispevala k krizi izvoza hrane in izjavil: »Če Kijev reši problem razminiranja pristanišč, bo ruska mornarica zagotovila neoviran prehod ladij z žitom v Sredozemsko morje.«<ref name="auto1">{{cite news |date=31 May 2022 |title= Lavrov said Russians would let through ships carrying grain if Ukraine demined ports |work=[[Yahoo]] |url=https://news.yahoo.com/lavrov-said-russians-let-ships-103100228.html |access-date=1 June 2022}}</ref> === Potencialna ruska uporaba taktičnega jedrskega orožja === {{več informacij|Vpliv ruske invazije na Ukrajino na jedrske elektrarne}} 14. aprila je ''The New York Times'' poročal, da je [[William Burns]] iz CIA objavil, da je grožnja uporabe [[Taktično jedrsko orožje|taktičnega jedrskega orožja]] v zmožnostih Rusije, in navedel: »Direktor C.I.A. je v četrtek dejal, da bi 'potencialni obup' vtisa podobe zmage v Ukrajini lahko premamil ruskega predsednika Vladimirja V. Putina, da ukaže uporabo taktičnega ali jedrskega orožja z nizkim izkoristkom.«<ref>{{cite news |last1=Sanger |first1=David E. |last2=Barnes |first2=Julian E. |date=14 April 2022 |title=C.I.A. Director Airs Concern That Putin Might Turn to Nuclear Weapons |work=[[The New York Times]] |publication-place=Washington, D.C. |url=https://www.nytimes.com/2022/04/14/us/politics/putin-nuclear-weapons.html |url-status=live |url-access=limited |access-date=28 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220414234618/https://www.nytimes.com/2022/04/14/us/politics/putin-nuclear-weapons.html |archive-date=14 April 2022}}</ref> 22. aprila so poročali, da Rusija nadaljuje s testiranjem svojih medcelinskih balističnih raket (ICBM) [[RS-28 Sarmat]] (z vzdevkom »Satan 2«) za nadgradnjo svojega jedrskega arzenala jeseni 2022, pri čemer je Putin izjavil, da bi morale biti druge države bolj previde glede ruskega jedrskega arzenala.<ref>{{cite news|title=Russia to deploy new intercontinental nuclear missiles by autumn |work=[[Al Jazeera]] |date=23 April 2022 |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/23/russia-to-deploy-sarmat-missiles-in-major-nuclear-upgrade}}</ref> Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je 24. aprila kot očiten odgovor na to, da je Biden poslal [[Antony Blinken|Antonyja Blinkena]] v Kijev na srečanja glede vojaške podpore z Zelenskim 23. aprila, izjavil, da bi nadaljnja podpora Ukrajini lahko povzročila napetosti in scenarij tretje svetovne vojne, ki bi vključevala celoten ruski arzenal orožja.<ref>{{cite news|title=Russia's Lavrov Warns of 'Real' Danger of World War III |work=[[The Moscow Times]] |date=25 April 2022 |url=https://www.themoscowtimes.com/2022/04/25/russias-lavrov-warns-of-real-danger-of-world-war-iii-a77486}}</ref> Naslednji dan po Lavrovih komentarjih je CNBC poročal, da je ameriški obrambni sekretar [[Lloyd Austin]] rusko retoriko jedrske vojne označil za »nevarno in nekoristno«.<ref>{{cite news|date=26 April 2022 |title=Pentagon chief calls Russia nuclear rhetoric 'dangerous'; U.S. to send diplomats back to Ukraine |first1=Holly |last1=Ellyatt |first2=Natasha |last2=Turak |first3=Amanda |last3=Macias |work=[[CNBC]] |url=https://www.cnbc.com/2022/04/26/russia-ukraine-live-updates.html}}</ref> Kot odgovor na rusko očitno neupoštevanje varnostnih ukrepov med invazijo na ukrajinsko [[jedrska elektrarna Zaporožje|jedrsko elektrarno v Zaporožju]] in nekdanjo jedrsko elektrarno v Černobilu je Zelenski 26. aprila izrazil zaskrbljenost zaradi neodgovornosti Rusije pri izstreljevanju svojih raket v bližini ukrajinske aktivne jedrske elektrarne in izjavil da bi to moralo voditi v mednarodno razpravo o omejevanju in nadzoru Rusije kot države, ki ni več usposobljena za odgovorno upravljanje svojih jedrskih virov in jedrskega orožja ter navedel: »Verjamem, da se po vsem tem, kar je ruska vojska storila na območju Černobila in pri Zaporoški elektrarni, nihče na svetu ne more počutiti varnega, če ve, koliko jedrskih objektov, jedrskega orožja in povezanih tehnologij ima ruska država ... Če je Rusija pozabila, kaj je Černobil, to pomeni, da sta potrebna globalni nadzor nad ruskimi jedrskimi objekti in jedrsko tehnologijo.«<ref>{{cite news|date=27 April 2022 |title=Zelenskyy demands 'global control' over Russia's nuclear capabilities after 'completely irresponsible actions' |first=Tyler |last=O'Neil |url=https://www.foxnews.com/world/zelenskyy-global-control-russias-nuclear-capabilities}}</ref> Kot očiten odgovor na nemško napotene tanke v Ukrajino, je Putin v glavni zakonodajni skupščini Rusije napovedal, da se bo Rusija na vsako bojno vojaško provokacijo zunaj Ukrajine odzvala s takojšnjim neodložljivim ukrepanjem, ki je možno le z edinstvenim ruskim jedrskim arzenalom.<ref>{{cite news|title=Angry Putin wields energy, nuclear threats against West|first=Ben |last=Wolfgang |date=27 April 2022 |work=Washington Times |url=https://www.washingtontimes.com/news/2022/apr/27/angry-putin-wields-energy-nuclear-threats-against-/}}</ref> Tiskovni sekretar Pentagona [[John Kirby]] je po napovedi dostave velike količine havbic [[havbica M777|M777]] v Ukrajino Putinovo trditev o jedrski moči označil za nasprotno od postopka mirnega reševanja trenutnega konflikta.<ref>{{cite news|title=Pentagon press secretary John Kirby holds a news briefing |work=[[PBS News Hour]] |date=27 April 2022 |url=https://www.pbs.org/newshour/politics/watch-live-pentagon-press-secretary-john-kirby-holds-a-news-briefing-8}}</ref> Ameriški senat je 4. maja izvedel »Zaslišanje o jedrski pripravljenosti sredi vojne med Rusijo in Ukrajino«, kjer je admiral Charles A. Richard izjavil, da trenutne obrambne zmogljivosti jedrske triade ZDA v primerjavi z ruskimi in kitajskimi silami delujejo na minimalni sprejemljivi ravni operativnih zmogljivosti, ki sta obe trenutno večji od zalog ZDA.<ref>{{cite web |date=4 May 2022 |title=Hearing on Nuclear Readiness Amid Russia-Ukraine War |url=https://www.c-span.org/video/?519954-1/hearing-nuclear-readiness-amid-russia-ukraine-war |access-date=2 June 2022 |publisher=[[C-SPAN]]}}</ref> Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksej Zajcev je 6. maja izjavil, da Rusija ne bo uporabila jedrskega orožja v Ukrajini, in njegovo uporabo opisal kot »neuporabno za rusko 'posebno vojaško operacijo'«.<ref>{{cite news|title=Russian will not use nuclear weapons in Ukraine, foreign ministry says |work=[[Reuters]] |date=6 May 2022 |url=https://www.reuters.com/world/europe/russian-will-not-use-nuclear-weapons-ukraine-foreign-ministry-2022-05-06/ |access-date=2 June 2022}}</ref> Ruski diplomat [[Boris Bondarev]] je 23. maja odstopil in podal kritiko invazije, pri čemer je izpostavil stališče Lavrova o morebitni uporabi ruskega jedrskega orožja: »V 18 letih je (Lavrov) prešel iz profesionalnega in izobraženega intelektualca v ... osebo, ki nenehno oddaja nasprotujoče si izjave in grozi svetu z jedrskim orožjem!«<ref>{{cite news |last=Keaten |first=Jamey |date=23 May 2022 |title='Never have I been so ashamed': Russian envoy criticizes war |url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-putin-switzerland-government-and-politics-2019b1448217f57e68d2b18b6727bf99 |work=Associated Press |location=Davos |access-date=11 June 2022}}</ref> 29. maja, po zavrnitvi obtožb proti Rusiji glede [[pokol v Buči|grozodejstev v Buči]], je [[Andrej Kelin]] v intervjuju za BBC poskušal zavrniti prejšnje ruske komentarje o uporabi jedrskega orožja z navedbo, da Rusija trenutno nima načrtov za njegovo uporabo, razen če bo ogrožena ruska suverenost.<ref>{{cite news |title=Russia won't use tactical nuclear weapons in Ukraine, says ambassador to UK |publisher=BBC News |date=29 May 2022 |access-date=2 June 2022 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61618902}}</ref> Japonski premier [[Fumio Kišida]] je izjavil, da bo Japonska podprla nadaljnjo mednarodno razpravo o Rusiji in njenih grožnjah z jedrskim orožjem med invazijo na Ukrajino na prihajajočem srečanju o neširjenju jedrskega orožja, ki bo potekalo avgusta prihodnje leto.<ref>"Japan vows bigger security role in region to tackle threats". By MARI YAMAGUCHI and SYAWALLUDIN ZAIN – Associated Press. January 10, 2022. [https://www.stltoday.com/news/article_6068c6c3-2f87-5ee2-8571-540b6b1f8e95.html]</ref><ref>"Japan PM Kishida eyes attending NPT review conference in August". KYODO NEWS. June 10, 2022. [https://english.kyodonews.net/news/2022/06/548654e49a7f-update1-japan-pm-kishida-eyes-attending-npt-review-conference-in-august.html]</ref> 20. junija se je na Dunaju začela »Konferenca o humanitarnem vplivu jedrskega orožja«, na kateri so razpravljali o možnih katastrofalnih učinkih jedrskega orožja ob naraščajočem strahu glede morebitne ruske uporabe jedrskega orožja med invazijo.<ref>"Conference on catastrophic effects of nuclear arms to open in Vienna". June 19, 2022. NHK World News. [https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20220620_01/]</ref> === Ljudski upor === {{Main|Ukrajinski upor med rusko invazijo na Ukrajino 2022}} {{See also|Protesti v rusko okupirani Ukrajini (2022)}} [[File:Reporter’s Notebook - Thriving Kyiv Becomes Battle Zone, Almost Overnight 03 (cropped).jpg|thumb|Civili v Kijevu pripravljajo molotovke, 26. februar 2022]] Ukrajinski civilisti so se uprli ruski invaziji, se prostovoljno javljali v enote teritorialne obrambe, pripravljali [[Molotovka|molotovke]], darovali hrano, gradili ovire, kot so češki ježi,<ref>{{cite news |last1=Raghavan |first1=Sudarsan |last2=O'Grady |first2=Siobhán |last3=Shefte |first3=Whitney |last4=Khudov |first4=Kostiantyn |date=28 February 2022 |title=In a Kyiv under siege, neighbors dig trenches and raise barriers to brace for Russian assault |newspaper=[[The Washington Post]] |publication-place=Kyiv |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/02/28/ukraine-russia-kyiv-defense/ |url-status=live |url-access=subscription |access-date=30 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301011750/https://www.washingtonpost.com/world/2022/02/28/ukraine-russia-kyiv-defense/ |archive-date=1 March 2022 |issn=0190-8286 |oclc=2269358}}</ref> in pomagali pri prevozu beguncev.<ref>{{cite web|first=Jen |last=Kirby |access-date=10 March 2022 |title=The other members of Ukraine's resistance |url=https://www.vox.com/22956752/ukraine-resistance-volunteers-russia-invasion |date=3 March 2022 |website=[[Vox (website)|Vox]]}}</ref> Kot odgovor na klic ukrajinske prometne agencije, Ukravtodor, so civilist razstavili ali spremenili prometne znake, zgradili improvizirane ovire in blokirali ceste. Poročila družbenih medijev so pokazala spontane ulične [[protesti v rusko okupirani Ukrajini (2022)|proteste proti ruskim silam v okupiranih naseljih]], ki so se pogosto razvili v verbalne prepire in fizične spopade z ruskimi vojaki.<ref name="yes!">{{cite news |last=Hunter |first=Daniel |title=How Ukrainian Civilians Are Resisting Military Force |url=https://www.yesmagazine.org/democracy/2022/03/01/ukraine-civilian-resistance |access-date=8 March 2022 |work=[[Yes! (U.S. magazine)|YES! Magazine]] |date=1 March 2022}}</ref> V začetku aprila so se ukrajinski civilisti začeli organizirati kot [[gverila|gverilci]], večinoma na gozdnatem severu in vzhodu države. Ukrajinska vojska je napovedala načrte za začetek obsežne gverilske kampanje, ki bi dopolnila svojo konvencionalno obrambo pred rusko invazijo.<ref>{{cite web |url=https://foreignpolicy.com/2022/04/01/ukraine-russia-war-guerrilla-partisans-civilian-militia/ |title=Russians Likely to Encounter Growing Guerrilla Warfare in Ukraine |first=Alexander J. |last=Motyl |work=Foreign Policy |date=12 April 2022 |access-date=13 April 2022}}</ref> Ljudje so fizično blokirali ruska vojaška vozila in jih včasih prisilili k umiku.<ref name="yes!" /><ref>{{cite news |title=Ukrainian Civilians Take On Russian Invaders With Words And Deeds |url=https://www.rferl.org/a/ukraine-civil-resistance-russian-aggression/31728966.html |access-date=8 March 2022 |publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]] |date=28 February 2022}}</ref><ref>{{cite news |last1=Schwirtz |first1=Michael |last2=Santora |first2=Marc |last3=Hill |first3=Evan |last4=Cardia |first4=Alexander |date=5 March 2022 |title=Ukrainian protesters take to the streets in occupied Kherson. |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2022/03/05/world/europe/kherson-protests-ukraine.html |url-status=live |url-access=limited |access-date=8 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220305160437/https://www.nytimes.com/2022/03/05/world/europe/kherson-protests-ukraine.html |archive-date=5 March 2022 |issn=1553-8095 |oclc=1645522}}</ref> Odziv ruskih vojakov na neoborožen civilni odpor je bil različen od nepripravljenosti za sodelovanje s protestniki<ref name="yes!" /> do streljanja v zrak ali neposredno v množice.<ref>{{cite news |date=5 March 2022 |title=Ukrainian authorities accuse Russians of opening fire on civilian protest |work=[[CNN International]] |url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-05-22/h_c9644300c3986a3e19e31dcb6188abdf |access-date=8 March 2022}}</ref> Prišlo je do množičnih pridržanj ukrajinskih protestnikov, ukrajinski mediji pa poročajo o izginotjih, usmrtitvah, jemanju talcev, izvensodnih pobojih in [[spolno nasilje med rusko invazijo na Ukrajino (2022)|spolnem nasilju]] ruske vojske.<ref>{{cite news |title=Ordinary Ukrainians are resisting Vladimir Putin's occupying force in Kherson and elsewhere |url=https://www.economist.com/europe/ordinary-ukrainians-are-resisting-vladimir-putins-occupying-force-in-kherson-and-elsewhere/21808101 |newspaper=[[The Economist]] |date=9 March 2022 |access-date=10 March 2022 |url-access=subscription}}</ref> Da bi olajšali ukrajinske napade, so civilisti poročali o ruskih vojaških položajih prek aplikacij [[Telegram (aplikacija)|Telegrama]] in Diie, ukrajinske vladne aplikacije, ki so jo prej uporabljali državljani za nalaganje uradnih osebnih in zdravstvenih dokumentov. V odgovor so ruske sile začele uničevati omrežno opremo mobilnih telefonov, od vrat do vrat iskati pametne telefone in računalnike ter v vsaj enem primeru ubile civilista, ki so ga našli s slikami ruskih tankov.<ref name="ft" /> 21. maja je predsednik Zelenski dejal, da ima Ukrajina 700.000 aktivnih vojakov v boju proti ruski invaziji.<ref>{{cite news |title=Zelensky: 700,000 soldiers defending Ukraine now. |date=21 May 2022 |access-date=2 June 2022 |newspaper=[[The Kyiv Independent]] |url=https://kyivindependent.com/uncategorized/zelensky-700000-soldiers-defending-ukraine-now/}}</ref> === Prizadevanja za mir === {{Main|Rusko-ukrajinska mirovna pogajanja (2022)}} Mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino so potekala 28. februarja,<ref>{{cite news |last=Hopkins |first=Valerie |date=28 February 2022 |title=Initial talks between Russia and Ukraine yield no resolution. |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2022/02/28/world/europe/ukraine-russia-talks-belarus.html |access-date=16 March 2022 |issn=0362-4331 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220314231723/https://www.nytimes.com/2022/02/28/world/europe/ukraine-russia-talks-belarus.html |archive-date=14 March 2022 |url-status=live}}</ref> 3. marca<ref>{{cite news |last1=Reevell |first1=Patrick |last2=Hutchinson |first2=Bill |date=2 March 2022 |title=2nd round of talks between Russia and Ukraine end with no cease-fire |url=https://abcnews.go.com/International/2nd-round-talks-russia-ukraine-end-cease-fire/story?id=83226054 |access-date=15 March 2022 |work=[[ABC News]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20220314224621/https://abcnews.go.com/International/2nd-round-talks-russia-ukraine-end-cease-fire/story?id=83226054 |archive-date=14 March 2022 |url-status=live}}</ref> in 7. marca 2022<ref name="DW-2022-03-07">{{cite news |author=<!--not stated--> |title=Ukraine and Russia hold third round of talks |date=7 March 2022 |url=https://www.dw.com/en/ukraine-and-russia-hold-third-round-of-talks/a-61039008 |access-date=15 March 2022 |work=[[Deutsche Welle]] |agency=[[Reuters]], [[Agence France-Presse]], [[Deutsche Presse-Agentur]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20220314110854/https://www.dw.com/en/ukraine-and-russia-hold-third-round-of-talks/a-61039008 |archive-date=14 March 2022 |url-status=live}}</ref> na nerazkriti lokaciji v [[Gomel|Gomelski]] oblasti na meji med Belorusijo in Ukrajino,<ref>{{cite news |last=Roshchina |first=Olena |date=28 February 2022 |script-title=uk:Переговори делегацій України та Росії почалися |trans-title=Negotiations between the delegations of Ukraine and Russia began |url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/02/28/7326809/ |access-date=7 March 2022 |script-work=uk:Українська правда |trans-work=[[Ukrayinska Pravda]] |language=uk |archive-url=https://web.archive.org/web/20220314012254/https://www.pravda.com.ua/news/2022/02/28/7326809/ |archive-date=14 March 2022 |url-status=live |script-quote=uk:Деталі: Переговори відбуваються на Гомельщині на березі річки Прип'ять. Із міркувань безпеки точне місце організатори переговорів не називають. |trans-quote=Details: Negotiations are taking place in the Gomel region on the banks of the Pripyat River. For security reasons, the organisers of the talks did not name the exact location.}}</ref> nadaljnji pogovori pa so potekali 10. marca v Turčiji pred četrtim krogom pogajanj, ki so se začela 14. marca. O mirovnih pogajanjih in stabilnosti mednarodnih meja so v tednu 9. maja nadalje razpravljali v parlamentu tako na Švedskem kot na Finskem za prijavo za polnopravne članice Nata.<ref>{{cite news |title=Finland's leaders call for NATO membership 'without delay' |first=Jari |last=Tanner |work=Associated Press |date=12 May 2022 |access-date=2 June 2022 |url=https://apnews.com/article/sweden-finland-sauli-niinisto-4ede1942b679dd15bd3021f9b194cbec}}</ref> == Zunanja vojaška podpora == === Zunanja vojaška prodaja in podpora === {{see also|Seznam tuje pomoči Ukrajini med rusko-ukrajinsko vojno}} [[Slika:Countries_supplying_military_equipment_to_Ukraine_during_the_2022_Russian_invasion.svg|sličica|{{legend|#800000|Rusija}}{{legend|#ffff00|Ukrajina}}{{legend|#000080|Države, ki pošiljajo vojaško pomoč Ukrajini med invazijo leta 2022}}]] [[Slika:Countries_supplying_aid_to_Ukraine_during_the_2022_Russian_invasion.svg|sličica|{{legend|#d50000|Rusija}}{{legend|#ffff61|Ukrajina}}{{legend|#00afff|Države, ki Ukrajini pošiljajo kakršno koli pomoč, vključno s humanitarno}}]] Med letoma 2014 in 2021 so Združeno kraljestvo, ZDA, EU in Nato Ukrajini zagotavljale večinoma nesmrtonosno vojaško pomoč.<ref name="RB">{{cite web|date=25 February 2022|title=Military assistance to Ukraine|url=https://researchbriefings.files.parliament.uk/documents/SN07135/SN07135.pdf|access-date=4 March 2022|website=[[House of Commons Library]]}}</ref> Smrtonosna vojaška podpora je bila sprva omejena. ZDA so od leta 2018 začele prodajati orožje, vključno s protitankovskimi raketami [[FGM-148 Javelin|Javelin]],<ref name="RB" /> Ukrajina pa se je leta 2019 s Turčijo dogovorila za nakup bojnih brezpilotnih letal [[Bajraktar TB2|TB2]].<ref>{{cite web|date=17 October 2020|title=Turkey, Ukraine sign military cooperation agreements|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/leaders-turkey-ukraine-sign-military-agreements-73659082|access-date=12 March 2022|website=[[ABC News]]}}</ref> Rusija je januarja 2022 nakopičila opremo in vojake na ukrajinskih mejah. V odgovor so ZDA sodelovale z drugimi državami članicami NATO za prenos v ZDA proizvedenega orožja v Ukrajino.<ref>{{cite news|last1=Brennan|first1=Margaret|last2=Watson|first2=Eleanor|url=https://www.cbsnews.com/news/u-s-nato-ukraine-weapons-defense-russia/|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://www.cbsnews.com/news/u-s-nato-ukraine-weapons-defense-russia/|archive-date=27 February 2022|title=U.S. and NATO to surge lethal weaponry to Ukraine to help shore up defenses against Russia|publisher=[[CBS News]]|date=20 January 2022}}</ref> Združeno kraljestvo je Ukrajini prav tako začelo dobavljati protitankovsko orožje [[NLAW]] in Javelin.<ref>{{cite news|last=Ripley|first=Tim|title=UK supplies anti-tank weapons to Ukraine|url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/uk-supplies-anti-tank-weapons-to-ukraine|access-date=16 March 2022|work=[[Janes Information Services]]|date=18 January 2022}}</ref> Po invaziji so se države članice NATO, vključno z Nemčijo, dogovorile za dobavo orožja, NATO kot organizacija pa tega ni storil.<ref name="Al-Jazeera-2022-02-282">{{cite news|date=25 February 2022|title=NATO to deploy thousands of commandos to nations near Ukraine|publisher=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/25/nato-allies-to-provide-more-weapons-to-ukraine-stoltenberg-says|access-date=26 February 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://www.aljazeera.com/news/2022/2/25/nato-allies-to-provide-more-weapons-to-ukraine-stoltenberg-says|archive-date=27 February 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dw.com/en/germany-to-ship-anti-aircraft-missiles-to-ukraine-reports/a-60995325|title=Germany to ship anti-aircraft missiles to Ukraine — reports|date=3 March 2022|publisher=[[Deutsche Welle]]}}</ref><ref>{{cite web|title=Defence Secretary statement to the House of Commons on Ukraine: 9 March 2022|url=https://www.gov.uk/government/speeches/defence-secretary-statement-to-the-house-of-commons-on-ukraine-9-march-2022|access-date=12 March 2022|website=GOV.UK}}</ref> NATO in njegove članice so prav tako zavrnile pošiljanje vojakov v Ukrajino ali [[predlagano območje prepovedi letenja med rusko invazjo na Ukrajino (2022)|vzpostavitev območja prepovedi letenja]], da ne bi to sprožilo obsežnejše vojne,<ref>{{cite news|title=NATO has no plans to send troops into Ukraine, Stoltenberg says|first=John|last=Chalmers|url=https://www.reuters.com/world/europe/nato-has-no-plans-send-troops-into-ukraine-stoltenberg-says-2022-02-24/|work=[[Reuters]]|date=24 February 2022}}</ref><ref>{{cite web|last=Dimsdale|first=Connie|title=How the response to Russia's invasion would be different if Ukraine was a Nato member|url=https://inews.co.uk/news/world/ukraine-why-no-one-helping-nato-russia-invasion-response-member-countries-1483199|work=[[i (newspaper)|i]]|date=25 February 2022}}</ref> odločitev so nekateri označili za popuščanje.<ref>{{cite web|title=The west knows the cost of appeasement. We can't rule out any option for stopping Putin|first=Ian|last=Bond|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2022/feb/22/west-appeasement-putin-russia-ukraine|website=[[The Guardian]]|date=22 February 2022|access-date=5 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|title=NATO rejects Ukraine no-fly zone, unhappy Zelenskiy says this means more bombing|url=https://www.reuters.com/business/aerospace-defense/nato-meets-ukraine-calls-no-fly-zone-hinder-russia-2022-03-04/|work=[[Reuters]]|date=4 March 2022|access-date=5 March 2022|first1=Simon|last1=Lewis|first2=Ingrid|last2=Melander}}</ref> 26. februarja je ameriški državni sekretar [[Antony Blinken]] napovedal 350 milijonov dolarjev vredne smrtonosne vojaške pomoči, vključno s protioklepnimi in protiletalskimi sistemi.<ref>{{cite news|first1=Adrienne|last1=Vogt|first2=Lauren|last2=Said-Moorhouse|first3=Jeevan|last3=Ravindran|first4=Peter|last4=Wilkinson|first5=Jessie|last5=Yeung|first6=Brad|last6=Lendon|first7=Steve|last7=George|first8=Meg|last8=Wagner|date=26 February 2022|title=Blinken authorizes $350 million more in US military assistance to Ukraine|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-26-22/h_a84870443012615e6811285f23d9c6fb|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-26-22/h_a84870443012615e6811285f23d9c6fb|archive-date=27 February 2022|access-date=26 February 2022|work=CNN}}</ref><ref>{{cite news|first1=Adrienne|last1=Vogt|first2=Lauren|last2=Said-Moorhouse|first3=Jeevan|last3=Ravindran|first4=Peter|last4=Wilkinson|first5=Jessie|last5=Yeung|first6=Brad|last6=Lendon|first7=Steve|last7=George|first8=Meg|last8=Wagner|date=26 February 2022|title=$350 million in US military assistance will include "anti-armor and anti-aircraft systems," official says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-26-22/h_92d1e845587a41545188ed1394c640ff|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-26-22/h_92d1e845587a41545188ed1394c640ff|archive-date=27 February 2022|access-date=26 February 2022|work=CNN}}</ref> Naslednji dan je EU izjavila, da bo kupila 450 milijonov EUR (502 milijona USD) smrtonosne pomoči in dodatnih 50 milijonov EUR (56 milijonov USD) nesmrtonosne pomoči za Ukrajino, pri čemer bo za distribucijo skrbela Poljska.<ref>{{cite news|title=EU shuts airspace to Russian airlines, will buy Ukraine arms|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-business-europe-olaf-scholz-nato-91c93ef0dc7e759d202c0eee9c070ea5|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220301/https://apnews.com/article/russia-ukraine-business-europe-olaf-scholz-nato-91c93ef0dc7e759d202c0eee9c070ea5|archive-date=1 March 2022|website=[[AP News]]|agency=Associated Press|access-date=28 February 2022|date=27 February 2022}}</ref><ref>{{cite web|title=EU tightens Russian sanctions and buys weapons for Ukraine|first1=Philip|last1=Blenkinsop|first2=Sabine|last2=Siebold|url=https://www.reuters.com/world/europe/eu-close-airspace-russia-curb-media-target-belarus-2022-02-27/|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220301/https://www.reuters.com/world/europe/eu-close-airspace-russia-curb-media-target-belarus-2022-02-27/|archive-date=1 March 2022|work=[[Reuters]]|date=27 February 2022}}</ref> V prvem tednu invazije so države članice NATO Ukrajini dobavile več kot 17.000 kosov protitankovskega orožja;<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2022/03/12/us/politics/biden-ukraine-weapons.html|title=The White House approves $200 million in arms and equipment for Ukraine.|last=Schmitt|first=Eric|newspaper=The New York Times|date=12 March 2022|access-date=23 March 2022}}</ref> do sredine marca je bilo število ocenjeno na več kot 20.000.<ref>{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/nato-begin-planning-more-troops-eastern-flank-after-russias-ukraine-invasion-2022-03-16/|title=NATO vows more help for Ukraine, begins planning to adapt to 'new reality'|last1=Emmott|first1=Robin|last2=Melander|first2=Ingrid|work=[[Reuters]]|date=17 March 2022|access-date=8 March 2022}}</ref> V treh tranšah, dogovorjenih februarja, marca in aprila 2022, se je Evropska unija zavezala k 1,5 milijardi evrov za podporo zmogljivosti in odpornosti ukrajinskih oboroženih sil ter zaščiti ukrajinskega civilnega prebivalstva v okviru [[Evropski mirovni sklad|evropskega mirovnega sklada]].<ref>{{cite web|url=https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2022/04/13/eu-support-to-ukraine-council-agrees-on-third-tranche-of-support-under-the-european-peace-facility-for-total-1-5-billion/|date=13 April 2022|title=EU support to Ukraine: Council agrees on third tranche of support under the European Peace Facility for total €1.5 billion}}</ref> Do 11. aprila so ZDA in njihovi zavezniki Ukrajini zagotovili približno 25.000 protizračnih in 60.000 protitankovskih sistemov.<ref>{{cite news|last=Park|first=Chan-kyong|title=Zelensky cites Korean war in appeal to Seoul to send anti-aircraft weapons|url=https://www.scmp.com/week-asia/politics/article/3173820/ukraine-war-seoul-rejects-kievs-request-anti-aircraft-weapons|work=[[South China Morning Post]]|date=11 April 2022|access-date=15 April 2022}}</ref> Naslednji dan naj bi Rusija prejela protitankovske rakete in RPG-je iz Irana, dobavljene prek tajnih mrež prek Iraka.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/us-news/2022/apr/12/first-thing-russia-using-weapons-smuggled-by-iran-in-ukraine|title=First Thing: Russia using weapons 'smuggled by Iran' in Ukraine|date=12 April 2022|access-date=15 April 2022|first=Nicola|last=Slawson|work=[[The Guardian]]}}</ref> Romunija je 19. aprila 2022 napovedala načrtovano reformo vladne uredbe, ki ureja izvoz vojaškega orožja in izdelkov nacionalne obrambe, da bi to orožje zagotovila ne le zaveznicam NATO, ampak tudi Ukrajini.<ref name="plg">{{cite news|last1=Garzon|first1=Elsy Fors|title=Romania to modify its laws to deliver weapons to Ukraine|url=https://www.plenglish.com/news/2022/04/19/romania-to-modify-its-laws-to-deliver-weapons-to-ukraine/|publisher=Prensa Latina|date=19 April 2022}}</ref> Ministrstvo za obrambo je pripravilo osnutek odloka, ki pravi, da je razlog za to odločitev ruska agresija na Ukrajino.<ref name="milinua">{{cite news|title=Romania is planning to hand over lethal weapons to Ukraine|url=https://mil.in.ua/en/news/romania-is-planning-to-hand-over-lethal-weapons-to-ukraine/|publisher=«Ukrainian Military Center» Public Organization|date=19 April 2022}}</ref> 27. aprila je obrambni minister [[Vasile Dincu]] dejal, da je bil njegov reformni načrt prekinjen.<ref name="aapp">{{cite news|last1=Ali|first1=Ayeza|title=Romanian Defense Minister Says Weapons Supplies To Ukraine Not On Agenda|url=https://www.pakistanpoint.com/en/story/1503412/romanian-defense-minister-says-weapons-supplies-to-ukra.html|publisher=Pakistan Point|date=27 April 2022}}</ref> ZDA so 26. aprila sklicale konferenco, na kateri so se v letalski bazi Ramstein [[Srečanje v letalski bazi Rammstein|srečali]] predstavniki več kot 40 držav, da bi razpravljali o vojaški podpori Ukrajini.<ref>{{cite web|title=US rallies global allies to help Ukraine repel Russia|first1=David M.|last1=Herszenhorn|first2=Lili|last2=Bayer|url=https://www.politico.eu/article/ukraine-war-russia-united-states-defense-consultative-group/|date=26 April 2022|access-date=27 April 2022|website=[[Politico]]}}</ref> 28. aprila je ameriški predsednik Biden od kongresa zahteval dodatnih 33 milijard dolarjev za pomoč Ukrajini, vključno z 20 milijardami za dobavo orožja Ukrajini.<ref>{{cite news|title=War in Ukraine: U.S. dramatically upgrades its aid package to Kyiv|url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2022/04/29/war-in-ukraine-u-s-dramatically-upgrades-its-aid-package-to-kyiv_5981990_4.html|work=[[Le Monde]]|date=29 April 2022}}</ref> 5. maja je ukrajinski premier [[Denis Šmigal]] sporočil, da je Ukrajina od zahodnih držav od začetka ruske invazije 24. februarja prejela več kot 12 milijard dolarjev orožja in finančne pomoči.<ref>{{cite news|title=Ukraine gets over $12 billion in weapons, financial aid since start of Russian invasion- Ukraine's PM|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-gets-over-12-billion-weapons-financial-aid-since-start-russian-invasion-2022-05-05/|work=[[Reuters]]|date=5 May 2022}}</ref> 10. maja je Parlament sprejel zakon, ki bo Ukrajini zagotovil 40 milijard dolarjev nove pomoči.<ref>{{cite news|last=Fram|first=Alan|date=11 May 2022|title=House approves $40B in Ukraine aid, beefing up Biden request|work=Associated Press|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-putin-biden-europe-0ac5c758d32dbea64c437b50e829bbb2|url-status=live|access-date=28 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220511000720/https://apnews.com/article/russia-ukraine-putin-biden-europe-0ac5c758d32dbea64c437b50e829bbb2|archive-date=11 May 2022}}</ref> Po sentaovi potrditvi zakona je Biden zakon podpisal 21. maja.<ref>{{cite web|date=21 May 2022|title=Biden signs $40 billion aid package for Ukraine during trip to Asia|url=https://www.cnbc.com/2022/05/21/biden-signs-40-billion-aid-package-for-ukraine-during-trip-to-asia.html|access-date=31 May 2022|website=CNBC|language=en}}</ref><ref>{{cite web|first1=Jennifer|last1=Scholtes|first2=Connor|last2=O'Brien|title=Senate clears $40B Ukraine aid package|url=https://www.politico.com/news/2022/05/19/senate-40-billion-ukraine-aid-bill-00033719|date=19 May 2022|access-date=31 May 2022|website=[[Politico]]|language=en}}</ref> Francoska zunanja ministrica [[Catherine Colonna]] je 30. maja napovedala dobavo dodatnih [[Samovozna havbica CAESAR|samovoznih havbičnih sistemov CAESAR]],<ref name="milincaesar">{{cite news|title=Ukraine is to receive a new batch of Caesar ACS from France|url=https://mil.in.ua/en/news/ukraine-is-to-receive-a-new-batch-of-caesar-acs-from-france/|publisher=«Ukrainian Military Center» Public Organization|date=30 May 2022}}</ref> nameščenih na podvozju [[Renault]] Sherpa 5 6×6. 25. maja je vrhovni poveljnik oboroženih sil Ukrajine Valerij Zalužnij dejal, da je prva serija že na frontnih črtah in se bori proti napadalcem.<ref name="milin55th">{{cite news|title=55th Brigade receives CAESAR ACS|url=https://mil.in.ua/en/news/55th-brigade-receives-caesar-acs/|publisher=«Ukrainian Military Center» Public Organization|date=25 May 2022}}</ref> 10. junija je AFU predstavnikom medijev predstavila bojne sisteme; do tega datuma so imeli ukrajinski topničarji v posesti 18 enot CAESAR.<ref name="nrfr24">{{cite news|last1=Rushworth|first1=Nicholas|title=Meet the Ukrainian forces using French-supplied Caesar howitzers|url=https://www.france24.com/en/tv-shows/focus/20220610-meet-the-ukrainian-forces-using-french-supplied-caesar-howitzers|archive-url=https://web.archive.org/web/20220610144455/https://www.france24.com/en/tv-shows/focus/20220610-meet-the-ukrainian-forces-using-french-supplied-caesar-howitzers|publisher=France 24|date=10 June 2022|archive-date=10 June 2022}} [https://www.youtube.com/watch?v=j8AF2s6vQLg Alt URL]</ref><ref name="rfecae">{{cite news|title=Ukrainian Army Uses New Caesar Long-Range Howitzer Supplied By France|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-artillery-french-caesar-howitzer-donbas-russia/31892607.html|publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=10 June 2022}}</ref> Bela hiša je 31. maja novinarje obvestila, da bodo ZDA Ukrajini dobavile [[večcevni raketomet|večcevne raketomete]] [[HIMARS]].<ref>{{cite news|title=What is HIMARS? The advanced rocket system US is sending Ukraine|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/6/1/what-is-himars-the-advanced-rocket-system-us-is-sending-ukraine|work=Al Jazeera|date=1 June 2022}}</ref> Nekateri analitiki pravijo, da lahko HIMARS vpliva na potek vojne.<ref>{{cite news|title=Will US rockets for Ukraine be a game changer in the war against Russia?|url=https://www.abc.net.au/news/2022-06-01/explainer-will-us-rockets-for-ukraine-be-a-game-changer/101117800|work=Australian Broadcasting Corporation (ABC)|date=1 June 2022}}</ref> Podsekretar za obrambo politike Colin Kahl je izjavil, da bodo lahko ZDA z razvojem bojev poslale še več sistemov.<ref>{{Cite web|title=US will send HIMARS precision rockets to Ukraine|url=https://www.defensenews.com/pentagon/2022/06/01/us-will-send-himars-precision-rockets-to-ukraine/|website=[[Defense News]]|date=1 June 2022|language=en}}</ref> Uradnik ukrajinske vojske je 10. junija povedal, da ukrajinske sile izstrelijo od 5.000 do 6.000 topniških izstrelkov na dan, uporabljajo pa standardne izstrelke Natovega kalibra 155, ker so bili vsi njihovi topovi iz sovjetske dobe uničeni. Uradnik je dejal, da so Rusi vojno spremenili v topniški dvoboj, osredotočen na jugovzhod države.<ref name="iktgvs">{{cite news|last1=Koshiw|first1=Isobel|title=We're almost out of ammunition and relying on western arms, says Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/jun/10/were-almost-out-of-ammunition-and-relying-on-western-arms-says-ukraine|date=10 June 2022}}</ref> 12. junija je svetovalec ukrajinskega predsednika na Twitterju objavil seznam orožja, ki ga Ukrajina potrebuje, da bi dosegla »enakost težkega orožja«. V vrhnji vrstici je bilo napisano »1000 havbic kalibra 155 mm«.<ref>{{Cite web|date=2022-06-13|title=Ukraine war: Every bridge leading to key city Severodonetsk destroyed|first=Leo|last=Sand|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61786949|access-date=2022-06-14|website=BBC.com|language=en}}</ref> Ukrajina trdi, da ima dovolj 155 mm streliva, primanjkuje pa ji topov, da bi jih uporabila. Po Oryxspioenkopu je bilo obljubljenih ali dostavljenih le 250 havbic.<ref>{{Cite web|date=2022-06-13|title=Military briefing: which weapons has Ukraine received and how many more does it need?|first1=John Paul|last1=Rathbone|first2=Roman|last2=Olearchyk|url=https://www.ft.com/content/3fab0893-cd5e-46b6-9bfe-6b0aff4fcb48|access-date=2022-06-14|website=ft.com|language=en}}</ref> Dopisnik Deutsche Welle je 13. junija povedal, da je bila ukrajinska zaloga streliva iz sovjetske dobe izčrpana in da so vse, kar so imeli, pridobili iz prijateljskih nekdanjih sovjetskih držav.<ref name="dwn13.6">{{cite news|title=Why western weapons aren't reaching Ukrainian troops|url=https://www.youtube.com/watch?v=I2IvpTX6Udc|agency=YouTube|publisher=DW News|date=13 June 2022}}</ref> === Zunanja vojaška vpletenost === {{further|Mednarodna legija teritorialne obrambe Ukrajine}}Čeprav sta Nato in EU sprejela strogo politiko »brez škornjev na tleh« v podporo ruski invaziji na Ukrajino,<ref>{{cite news|title=Why the US isn't sending troops into Ukraine|first=Paul|last=LeBlanc|work=CNN|date=28 February 2022|access-date=20 April 2022|url=https://www.cnn.com/2022/02/27/politics/us-troops-ukraine-russia-what-matters/index.html}}</ref> je Ukrajina aktivno iskala prostovoljce iz drugih držav. Ukrajina je 1. marca začasno odpravila vizumske zahteve za tuje prostovoljce, ki so se želeli pridružiti boju proti ruskim silam. Do te poteze je prišlo po Zelenskijevi ustanovitvi [[Mednarodna legija teritorialne obrambe Ukrajine|Mednarodne legije teritorialne obrambe Ukrajine]] in pozval prostovoljce, naj se »pridružijo obrambi Ukrajine, Evrope in sveta«.<ref>{{cite news|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/03/01/ukraine-visa-volunteer-fighters-russia/|title=Ukraine is asking foreigners to help fight Russia. Some are heeding the call, despite enormous risks.|first1=Annabelle|last1=Timsit|first2=Adam|last2=Taylor|first3=Amy|last3=Cheng|newspaper=[[The Washington Post]]|date=1 March 2022|access-date=12 March 2022}}</ref> Ukrajinski zunanji minister [[Dmitro Kuleba]] je izjavil, da se je do 6. marca v boj prostovoljno prijavilo približno 20.000 tujih državljanov iz 52 držav.<ref name="Abend-2022-03-07">{{cite magazine|last=Abend|first=Lisa|date=7 March 2022|title=Meet the Foreign Fighters Risking Their Lives in Ukraine|url=https://time.com/6155670/foreign-fighters-ukraine-europe/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|access-date=9 March 2022}}</ref> Večina teh prostovoljcev se je pridružila novoustanovljeni Mednarodni legiji teritorialne obrambe Ukrajine.<ref name="Abend-2022-03-07" /> Doneška ljudska republika je 9. junija na smrt obsodila tri tuje prostovoljce. Dva od njih sta bila britanska državljana, eden pa je bil maroški državljan.<ref>{{Cite news|last1=Bilefsky|first1=Dan|last2=Hopkins|first2=Valerie|date=9 June 2022|title=3 Foreign Fighters in Ukraine's Army Sentenced to Death in Russian-Held Territory|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/06/09/world/europe/ukraine-army-death-sentence-russia.html|url-status=live|access-date=20 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220609200521/http://www.nytimes.com/2022/06/09/world/europe/ukraine-army-death-sentence-russia.html/|archive-date=9 June 2022|issn=1553-8095|oclc=1645522}}</ref><ref>{{Cite news|date=9 June 2022|title=Britons, Moroccan sentenced to death in separatist-held Ukraine|work=[[Aljazeera.com]]|publisher=[[Al Jazeera Media Network]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/6/9/foreign-fighters-sentenced-to-death-in-separatist-held|url-status=live|access-date=20 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220609170847/https://www.aljazeera.com/news/2022/6/9/foreign-fighters-sentenced-to-death-in-separatist-held|archive-date=9 June 2022}}</ref> Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva [[Igor Konašenkov]] je 3. marca opozoril, da plačanci niso upravičeni do zaščite po [[Ženevska konvencija|Ženevskih konvencijah]], ujeti tuji borci pa se ne bodo šteli za [[vojni ujetnik|vojne ujetnike]], ampak jih bodo preganjali kot zločince.<ref>{{cite web|last=Lemon|first=Jason|url=https://www.newsweek.com/russia-vows-prosecution-foreign-fighters-after-16k-join-ukraine-1684671|title=Russia Vows Prosecution of Foreign Fighters After 16K Join Ukraine|work=[[Newsweek]]|date=3 March 2022|access-date=4 March 2022}}</ref> Kmalu zatem, 11. marca, pa je Moskva sporočila, da se je 16.000 prostovoljcev z Bližnjega vzhoda pripravljenih pridružiti drugim proruskim tujim borcem poleg donbaških separatistov.<ref>{{cite web|title=Ukraine war: Putin seeks foreign volunteers to fight in Ukraine|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60705486|work=[[BBC News]]|date=11 March 2022|access-date=13 March 2022}}</ref> Na spletu naložen videoposnetek prikazuje oborožene [[Srednjeafriška republika|srednjeafriške]] paravojaške enote, ki pozivajo k orožju, da bi se v Ukrajini borili z ruskimi vojaki.<ref>{{cite web|last=Ball|first=Tom|title=African fighters prepare to join Russian troops|url=https://www.thetimes.co.uk/article/african-fighters-prepare-to-join-russian-troops-in-ukraine-jmhqlxrtv|website=[[The Times]]|date=11 March 2022|access-date=14 March 2022}}</ref> Ameriški uradnik je 5. maja potrdil, da so ZDA posredovale »raznovrstne obveščevalne podatke« (vključno z obveščevalnimi podatki za ciljanje na bojišču v realnem času) za pomoč pri potopitvi ruske križarke ''[[Moskva (križarka)|Moskva]]''.<ref>{{cite news|title=US intelligence helped Ukraine sink Russia's flagship cruiser Moskva|url=https://www.abc.net.au/news/2022-05-06/us-intelligence-leads-to-ukraine-sinking-russia-moskva-missile/101044452|work=Australian Broadcasting Corporation|date=6 May 2022}}</ref> == Žrtve in humanitarni udarec == === Žrtve === {{see|Žrtve rusko-ukrajinske vojne}}{{See also|Seznam ruskih generalov, ubitih med invazijo na Ukrajino (2022)|Seznam novinarjev, ubitih med rusko-ukrajinsko vojno}} {|class="wikitable plainrowheaders" |- !scope="col"|Razdelitev !scope="col"|Žrtve !scope="col"|Časovno obdobje !scope="col"|Vir |- ! rowspan="3" scope="row" |'''Civilisti''' |'''12.000–28.010+''' ubitih (ocena)<ref>{{Cite web|url=https://ua.interfax.com.ua/news/general/838772.html|title=National Police Chief: 1,200 bodies of dead Ukrainians not yet identified|website=Interfax-Ukraine}}</ref>{{efn|[[Žrtve rusko-ukrajinske vojne#Civiline smrti|Glej seznam tukaj]] za podrobno analizo civilnih smrt po oblasti po oceni ukrajinske vlade.}}<br />'''4600''' ubitih (nedvomno)<ref>{{cite news |url=https://www.wsj.com/livecoverage/russia-ukraine-latest-news-2022-05-23/card/number-of-civilian-deaths-confirmed-by-ukraine-reaches-4-600-aLokBCEpOh05EKNIUy3R-aLokBCEpOh05EKNIUy3R |title=Number of Civilian Deaths Confirmed by Ukraine Reaches 4,600 |first=Peter |last=Saidel |newspaper=[[The Wall Street Journal]] |publisher=[[News Corp]] |date=23 May 2022 |access-date=2 June 2022}}</ref> |24. februar – 29. junij 2022<br />24. februar – 23. maj 2022 |Ukrajinska vlada |- |'''730''' ubitih, '''2357''' ranjenih |17. februar – 23. junij 2022 |DLR{{efn|DPR je navedla, da je bilo med 1. januarjem in 23. junijem 2022 ubitih 677 in ranjenih 2186 ranjenih njenih civilistov,<ref>{{cite web |url=https://ombudsman-dnr.ru/obzor-soczialno-gumanitarnoj-situaczii-slozhivshejsya-na-territorii-doneczkoj-narodnoj-respubliki-vsledstvie-voennyh-dejstvij-v-period-s-18-po-24-iyunya-2022-g/ |title=Обзор социально-гуманитарной ситуации, сложившейся на территории Донецкой Народной Республики вследствие военных действий в период с 18 по 24 июня 2022 г. |language=ru |trans-title=Overview of the social and humanitarian situation that has developed on the territory of the Donetsk People's Republic as a result of military operations in the period from June 18 to June 24, 2022}}</ref> med katerimi je med 1. januarjem in 25. februarjem 2022 umrlo 8 ter bilo ranjenih 23,<ref name="ombudsman1">{{cite web |url=https://eng.ombudsman-dnr.ru/the-overview-of-the-current-social-and-humanitarian-situation-in-the-territory-of-the-donetsk-peoples-republic-as-a-result-of-hostilities-in-the-period-from-19-and-25-february-2022/ |title=The overview of the current social and humanitarian situation in the territory of the Donetsk People's Republic as a result of hostilities in the period from 19 and 25 February 2022 |work=Human Rights Ombudsman in the Donetsk People's Republic |date=12 February 2022 |access-date=21 March 2022}}</ref> kar pomeni, da jih je med rusko invazijo skupno umrlo 669 ter bilo ranjenih 2163}} & LLR<ref>{{cite web |url=https://lug-info.com/en/news/61-lpr-residents-killed-in-ukrainian-army-strikes-since-february-17-jccc |title=61 LPR residents killed in Ukrainian army strikes since February 17 - JCCC |publisher=Lugansk Media Centre |date=23 June 2022 |access-date=23 June 2022}}</ref> |- |'''4731''' ubitih, '''5900''' ranjenih{{efn|name=potrjene številke|Potrjena številka po viru, ne dokončna (potrditve v teku), ocene so višje.}} |24. februar – 26. junij 2022 |Združeni narodi<ref>{{Cite web |date=27 June 2022 |title=Ukraine: civilian casualty update 27 June 2022 |url=https://www.ohchr.org/en/news/2022/06/ukraine-civilian-casualty-update-27-june-2022 |access-date=27 June 2022 |website=[[Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights]]}}</ref> |- ! rowspan="3" scope="row" |'''Ukrajinske sile'''<br />([[Oborožene sile Ukrajine|ZSU]], [[Nacionalna garda Ukrajine|NGU]]) |'''23.367''' ubitih |24. februar – 16. april 2022 |Ruska vlada<ref>{{cite news |url=https://tass.com/defense/1438729 |title=Russian Defense Ministry to publish data on military deaths from Ukrainian documents |agency=[[TASS]] |date=16 April 2022 |access-date=20 April 2022}}</ref> |- |'''5500–11.000''' ubitih, '''18.000+''' ranjenih |24. februar – 19. april 2022 |Ocena ZDA<ref>{{Cite news |date=19 April 2022 |title=Russia's Thrust in Eastern Ukraine Combines Firepower and New Caution |newspaper=[[The New York Times]] |first1=Thomas |last1=Gibbons-Neff |first2=Michael |last2=Schwirtz |url=https://www.nytimes.com/2022/04/19/world/europe/russia-ukraine-donbas-strategy.html |access-date=19 April 2022}}</ref> |- |'''10.000''' ubitih, '''30.000''' ranjenih |24. februar – 3. junij 2022 |Ukrajinska vlada<ref>{{Cite news |date=11 June 2022 |title=10,000 Ukrainian soldiers killed, Kyiv says |work=[[BBC News]] |url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61764008?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=62a45eb8a48d0547a34bfcc2%2610%2C000%20Ukrainian%20soldiers%20killed%2C%20Kyiv%20says%262022-06-11T11%3A28%3A41.032Z&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:a87e683d-139b-43c4-9e75-e63f285d618c&pinned_post_asset_id=62a45eb8a48d0547a34bfcc2&pinned_post_type=share |access-date=11 June 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://newsreadonline.com/ukraine-lost-about-10000-soldiers-in-war-with-russia-arestovich/|title=Ukraine lost about 10,000 soldiers in war with Russia – Arestovich}}</ref> |- ! rowspan="2" scope="row" |'''Ruske in ostale sile'''<br />([[Ruske oborožene sile]], [[Nacionalna garda Rusije|Rosgvardija]],<br />[[Zvezna varnostna služba|FSB]], [[Skupina Wagner|PMC Wagner]], [[Ruske separatistične sile v Donbasu|DLR & LLR]]) |'''16.000''' ubitih |24. februar – 15. junij 2022 |Ocena ZDA<ref name="tens"/> |- |'''35.750''' izgub{{efn|Ministrstvo za obrambo Ukrajine uporablja izraza "bojne izgube" in "likvidirani". <ref name="RussianLosses"/> Po poročanju BBC te številke vključujejo ranjene vojake,<ref name="BBC R.C1"/><ref name="BBC R.C2"/> medtem ko drugi pravijo, da se nanašajo samo na ubite.<ref>{{cite news |last1=Mehta |first1=Amar |title=Ukraine war: Putin accuses West of plot to destroy Russia – and says secret service foiled attempt to kill journalist |url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-russia-foils-terrorist-plot-to-kill-tv-journalist-vladimir-putin-claims-12598771 |work=[[Sky News]]}}</ref><ref>{{cite news |last1=Зубкова |first1=Даша |title=Russian Troops Personnel Losses On April 24 Up 100 To 21,900 Killed, Equipment By 11 Tanks And 2 Aircraft |url=https://ukranews.com/en/news/852409-russian-troops-personnel-losses-on-april-24-up-100-to-21-900-killed-equipment-by-11-tanks-and-2 |agency=Ukrainian News Agency |date=25 April 2022}}</ref>}} |24. februar – 1. julij 2022 |Ukrajinska vlada<ref name="RussianLosses">{{Cite news |date=1 July 2022 |title=UKRAINE’S ARMED FORCES DESTROY ABOUT 35,750 ENEMY TROOPS|agency=[[Ukrinform]]|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3519349-ukraines-armed-forces-destroy-about-35750-enemy-troops.html|access-date=1 July 2022}}</ref> |- ! rowspan="2" scope="row" |'''Ruske sile'''<br />([[Oborožene sile Ruske federacije|VSRF]], [[Nacionalna garda Rusije|Rosgvardija]], [[Zvezna varnostna služba|FSB]]) |'''4010''' ubitih{{efn|name=potrjene številke}} |24. februar – 23. junij 2022 |[[BBC News Russian]] & [[Meduza (spletna stran)|Meduza]]<ref name="Meduza">[https://www.bbc.com/russian/features-61927357 Что мы знаем о потерях России в Украине за четыре месяца войны]<br />{{Cite news |date=20 May 2022 |title=Russian casualties in Ukraine. Mediazona count, updated |work=[[Meduza]] |url=https://zona.media/translate/2022/05/20/casualties_eng |access-date=20 May 2022}}</ref> |- |'''4050''' ubitih{{efn|name=potrjene številke}} |24. februar – 29. junij 2022 |IStories<ref>{{Cite news |date=30 June 2022 |title=Война в цифрах |url=https://istories.media/reportages/2022/05/16/voina-v-tsifrakh/ |access-date=30 June 2022}}</ref> |- !scope="row"|'''[[Ruske separatistične sile v Donbasu|Sile Doneške ljudske republike]]''' |'''2183''' ubitih, '''9196''' ranjenih |26. februar – 23. junij 2022 |Doneška ljudska republika{{efn|DLR je navedla, da je bilo med 1. januarjem in 23. junijem 2022 ubitih 2196, ranjenih pa 9.246 njenih vojakov,<ref>{{cite web|url=https://ombudsman-dnr.ru/obzor-soczialno-gumanitarnoj-situaczii-slozhivshejsya-na-territorii-doneczkoj-narodnoj-respubliki-vsledstvie-voennyh-dejstvij-v-period-s-18-po-24-iyunya-2022-g/|title=Обзор социально-гуманитарной ситуации, сложившейся на территории Донецкой Народной Республики вследствие военных действий в период с 18 по 24 июня 2022 г.|website=ombudsman-dnr.ru}}</ref> od tega 13 umrlih in 50 ranjenih med 1. januarjem in 25. februarjem 2022,<ref name="ombudsman1"/> kar pomeni, da jih je v času ruske invazije umrlih 2183, ranjenih pa 9.196.}} |- !scope="row"|'''[[Ruske separatistične sile v Donbasu|Sile Luganske ljudske republike]]''' |'''500–600''' ubitih |24. februar – 5. april 2022 |Ruska vlada{{efn|Rusija je navedla, da je bilo od 24. februarja do 5. aprila 2022 ubitih 1500 vojakov DLR in LLR.<ref>{{cite web |last=Новости |first=Р. И. А. |script-title=ru:Буча и концентрированное зло: последний аргумент против русских |trans-title=Butch and concentrated evil: the last argument against the Russians |url=https://ria.ru/20220405/rusofobiya-1781778401.html |website=РИА Новости |language=ru |date=5 April 2022}}</ref> Ob upoštevanju, da je bilo uradno potrjenih izgub DLR 979 ubitih od 26. februarja do 7. aprila 2022,<ref>{{cite web |url=https://eng.ombudsman-dnr.ru/the-overview-of-the-current-social-and-humanitarian-situation-in-the-territory-of-the-donetsk-peoples-republic-as-a-result-of-hostilities-in-the-period-from-02-to-08-april-2022/ |title=Overview of the social and humanitarian situation that has developed on the territory of the Donetsk People's Republic as a result of military operations in the period from 2 to 8 April 2022 |work=Human Rights Ombudsman in the Donetsk People's Republic |date=8 April 2022 |access-date=8 April 2022}}</ref><ref name="ombudsman1"/> je mogoče oceniti, da je od 24. februarja do 5. aprila 2022 umrlo 500–600 vojakov LLR.}} |- |} O smrtnih primerih na bojišču je mogoče sklepati iz različnih virov, vključno s satelitskimi posnetki in videoposnetki vojaških akcij.<ref name="MoraleIssue">{{cite news |title=As Russian Troop Deaths Climb, Morale Becomes an Issue, Officials Say |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2022/03/16/us/politics/russia-troop-deaths.html |date=17 March 2022 |access-date=16 March 2022 |archive-date=16 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220316225152/https://www.nytimes.com/2022/03/16/us/politics/russia-troop-deaths.html |url-status=live}}</ref> Tako za ruske kot ukrajinske vire se na splošno meni, da napihujejo število žrtev nasprotne strani, medtem ko zaradi svoje morale zmanjšujejo lastne izgube.<ref name="fortune">{{cite web |url=https://fortune.com/2022/03/14/ukraine-russia-death-tolls-misinformation-find-your-own/ |title=Why is it so hard to get accurate death tolls in the Russia-Ukraine war? |first=David |last=Meyer |work=[[Fortune (magazine)|Fortune]] |date=14 March 2022 |access-date=21 March 2022}}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/22/how-many-russian-soldiers-died-ukraine-losses |title=How many Russian soldiers have died in the war in Ukraine? |first=Andrew |last=Roth |work=[[The Guardian]] |date=22 March 2022 |access-date=22 March 2022}}</ref><ref name="tragedy">{{cite news |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/8/we-have-significant-losses-and-its-a-huge-tragedy-kremlin |title=Russia admits 'significant losses of troops' in Ukraine |date=8 April 2022 |access-date=8 April 2022}}</ref><ref name="untilwarends">{{cite web|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3443116-ukraine-not-to-reveal-own-military-death-toll-until-war-ends.html|title=Ukraine not to reveal own military death toll until war ends|website=www.ukrinform.net}}</ref> Obe strani sta tudi bolj tihi glede lastnih vojaških smrtnih žrtev, ruske novice so recimo večinoma prenehale poročati o številu smrtnih žrtev. Rusija in Ukrajina sta priznali, da sta utrpeli »precejšne« in »znatne« izgube.<ref name="tragedy"/><ref name="untilwarends"/> Po poročanju [[BBC News]] ukrajinske trditve o smrtnih žrtvah Rusov vključujejo tudi poškodovane.<ref name="BBC R.C1">{{cite news |url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60802572?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=623891cd1fea84616a6cc523%26BBC%20investigation%20reveals%20confirmed%20Russian%20military%20deaths%262022-03-21T16%3A03%3A19.559Z&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:82515e34-7a58-4c1f-8ad1-905dee307ca2&pinned_post_asset_id=623891cd1fea84616a6cc523&pinned_post_type=share |title=BBC investigation reveals confirmed Russian military deaths |first1=Olga |last1=Ivshina |first2=Olga |last2=Prosvirova |work=[[BBC News]] |date=21 March 2022 |access-date=21 March 2022 |quote=Ukrainian military sources say that so far as many as 15,000 have been killed, though this figure may include injured as well as dead.}}</ref><ref name="BBC R.C2">{{cite news |url=https://www.bbc.com/russian/live/news-61145316?ns_mchannel=social&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:3b8c4837-fda0-4eb1-b155-77299d8ade3f&pinned_post_asset_id=626507b8b1e16c43aefe7312&pinned_post_type=share |title=ВСУ: Российские потери составляют почти 22 тысячи человек |work=[[BBC News Russian]] |date=24 April 2022 |access-date=24 April 2022}}</ref> [[Agence France-Presse|AFP]] in neodvisni opazovalci konfliktov so poročali, da niso mogli preveriti ruskih in ukrajinskih trditev o sovražnikovih izgubah, vendar sumijo, da so bile te napihnjene.<ref>{{cite news |url=https://www.france24.com/en/live-news/20220413-ukraine-conflict-death-toll-what-we-know |title=Ukraine conflict death toll: what we know |publisher=[[France 24]] |date=13 April 2022 |access-date=20 April 2022}}</ref> Glede na vojno meglo je nemogoče natančno določiti število civilnih in vojaških smrtnih žrtev.<ref>{{cite news |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/02/26/ukraine-deaths-casualties/ |title=Civilians are dying in Ukraine. But exactly how many remains a mystery. |first1=Isabelle |last1=Khurshudyan |first2=Griff |last2=Witte |newspaper=[[The Washington Post]] |date=26 February 2022 |access-date=21 March 2022}}</ref><ref name="MoraleIssue" /> Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) meni, da je število civilnih žrtev precej višje od številke, ki jo lahko potrdijo Združeni narodi.<ref>{{cite web |title=Ukraine: Civilian casualties as of 24.00 15 March 2022 [EN/RU/UK] – Ukraine |url=https://reliefweb.int/report/ukraine/ukraine-civilian-casualties-2400-15-march-2022-enruuk-0 |date=15 March 2022 |access-date=17 March 2022 |website=[[ReliefWeb]]}}</ref> Ukrajinski minister za obrambo je 16. junija za CNN povedal, da verjame, da je umrlo na deset tisoče Ukrajincev; in dodal, da »upa«, da je resnična številka mrtvih pod 100.000.<ref name="tens">{{Cite web |title=Tens of thousands have been killed since the invasion, says Ukrainian defense minister |date=16 June 2022 |url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-06-16-22/h_255010f04309b11df83acfffc6a47042}}</ref> === Vojni ujetniki === {{See also|Žrtve rusko-ukrajinske vojne#Vojni ujetniki|Vojni zločini med rusko invazijo na Ukrajino (2022)#Obravnava vojnih ujetnikov}} Uradne statistike in informirane ocene o vojnih ujetnikih se razlikujejo.<ref>{{cite magazine|magazine=[[The Conversation (website)|The Conversation]] |title=Reliable death tolls from the Ukraine war are hard to come by – the result of undercounts and manipulation |date=4 April 2022 |url=https://theconversation.com/reliable-death-tolls-from-the-ukraine-war-are-hard-to-come-by-the-result-of-undercounts-and-manipulation-179905}}</ref> V začetnih fazah invazije, 24. februarja, je Oksana Markarova, ukrajinska veleposlanica v ZDA, povedala, da se je vod 74. gardne motorizirane strelske brigade iz [[Kemerovska oblast|Kemerovske oblasti]] predal, češ da niso vedeli, da so bili pripeljani v Ukrajino in zadolženi za pobijanje Ukrajincev.<ref>{{cite news |last=Choi |first=Joseph |date=24 February 2022 |title=Ukrainian ambassador says Russian platoon surrendered to Ukrainian forces |work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]] |url=https://thehill.com/policy/international/595728-ukrainian-ambassador-says-russian-platoon-surrendered-to-ukrainian |access-date=29 March 2022}}</ref> Rusija je trdila, da je do 2. marca 2022 ujela 572 ukrajinskih vojakov,<ref>{{cite web |url=https://whdh.com/news/moscow-nearly-500-of-its-troops-have-been-killed-in-ukraine/ |title=Moscow: Nearly 500 of its troops have been killed in Ukraine |publisher=[[WHDH (TV)|WHDH]] |access-date=3 March 2022 |archive-date=2 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302202227/https://whdh.com/news/moscow-nearly-500-of-its-troops-have-been-killed-in-ukraine/ |url-status=live}}</ref> medtem ko je Ukrajina trdila, da je bilo od 20. marca v ujetju 562 ruskih vojakov,<ref>{{cite news |url=https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/ukraine-holding-562-russian-prisoners-of-war/2540425 |title=Ukraine holding 562 Russian prisoners of war |first=Bahtiyar |last=Abdulkerimov |publisher=[[Anadolu Agency]] |date=20 March 2022 |access-date=20 March 2022}}</ref> 10 pa je bilo predhodno izpuščenih v izmenjavi ujetnikov za pet ukrajinskih vojakov in župana [[Melitopol|Melitopola]].<ref>{{cite news |url=https://www.rferl.org/a/ukraine-prisoner-swap-russia/31730584.html |title=Ukraine, Russia Exchange Prisoners For First Time Since Invasion, Ukrainian Military Officer Says |publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]] |date=1 March 2022 |access-date=20 March 2022}}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.reuters.com/world/europe/russian-forces-have-released-mayor-city-melitopol-kyiv-2022-03-16/ |title=Ukraine swapped nine Russian soldiers to free detained mayor |work=[[Reuters]] |last=Ljunggren |first=David |date=17 March 2022 |access-date=25 March 2022}}</ref> Prva velika izmenjava ujetnikov je bila izvedena 24. marca, ko je bilo zamenjanih 10 ruskih in 10 ukrajinskih vojakov ter 11 ruskih in 19 ukrajinskih civilnih mornarjev.<ref>{{cite news |url=https://interfax.com/newsroom/top-stories/77337/ |title=Ukraine announces first proper POWs exchange with Russia |agency=[[Interfax]] |date=24 March 2022 |access-date=24 March 2022}}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60856533?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=623cc6215fbc655faa01ec65%26Today%27s%20key%20developments%262022-03-24T19%3A50%3A28.107Z&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:2cd05204-2b08-4c6e-b9f5-d8134c3b81e5&pinned_post_asset_id=623cc6215fbc655faa01ec65&pinned_post_type=share |title=Today's key developments |work=[[BBC News]] |date=24 March 2022 |access-date=24 March 2022}}</ref> 1. aprila je bilo 86 ukrajinskih vojakov zamenjanih<ref>{{cite web|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/820176.html |title=Some 86 Ukrainian servicemen released under exchange with Russia – President's Office dpty head |website=[[Interfax-Ukraine]] |date=1 April 2022 |access-date=6 April 2022}}</ref> za neznano število ruskih vojakov.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-60949706 |title=Ukraine war latest: Red Cross forced to postpone evacuation of Mariupol |website=[[BBC News]]}}</ref> 8. marca je ukrajinski obrambni poročevalec pri ''[[The Kyiv Independent]]'' sporočil, da si ukrajinska vlada prizadeva, da bi ruski ujetniki pomagali oživiti ukrajinsko gospodarstvo v skladu z mednarodnim pravom.<ref>{{cite web |last=Villarreal |first=Daniel |date=8 March 2022 |title=Ukraine government says Russian POWs will 'work to revive' economy |url=https://www.newsweek.com/ukraine-government-says-russian-pows-will-work-revive-economy-1686157 |access-date=9 March 2022 |website=[[Newsweek]]}}</ref> Organizacije za človekove pravice so v prvih tednih marca pozvale ukrajinsko vlado, naj spoštuje pravice ruskih vojnih ujetnikov v skladu s [[Tretja Ženevska konvencija|Tretjo Ženevsko konvencijo]] in preneha s kroženjem videoposnetkov poniževanja ali ustrahovanja ujetih ruskih vojakov.<ref>{{cite web |date=7 March 2022 |title=Prisoners of war in the Russian invasion of Ukraine must be protected |url=https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/03/russia-ukraine-prisoners-of-war-must-be-protected-from-public-curiosity-under-geneva-convention/ |access-date=22 March 2022 |publisher=[[Amnesty International]]}}</ref><ref>{{cite web |date=16 March 2022 |title=Ukraine: Respect the Rights of Prisoners of War |url=https://www.hrw.org/news/2022/03/16/ukraine-respect-rights-prisoners-war |access-date=19 March 2022 |publisher=[[Human Rights Watch]]}}</ref> 27. marca je bil na Telegram [[mučenje ruskih vojakov v Mali Rohani|naložen videoposnetek]], ki domnevno prikazuje ukrajinske vojake, kako streljajo ruske ujetnike v kolena, kar je povzročilo zaskrbljenost glede mučenja in samovoljnih usmrtitev vojnih ujetnikov.<ref>{{cite news |date=27 March 2022 |title=Ukraine promises "immediate investigation" after video surfaces of soldiers shooting Russian prisoners |work=CNN|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-27-22/h_6e158d3fc5bc5efe7fc3f10b69b7aeee |access-date=28 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220328005118/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-27-22/h_6e158d3fc5bc5efe7fc3f10b69b7aeee |archive-date=28 March 2022}}</ref><ref>{{Cite news |date=30 March 2022 |title=Does video show Russian prisoners being shot? |work=[[BBC News]] |url=https://www.bbc.com/news/60907259 |access-date=31 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220331103912/https://www.bbc.co.uk/news/60907259 |archive-date=31 March 2022}}</ref><ref name="Human Rights Watch">{{cite web |date=31 March 2022 |title=Ukraine: Apparent POW Abuse Would Be War Crime |url=https://www.hrw.org/news/2022/03/31/ukraine-apparent-pow-abuse-would-be-war-crime |access-date=1 April 2022 |publisher=[[Human Rights Watch]]}}</ref> Še en videoposnetek, ki prikazuje ukrajinske čete, ki ubijajo ruske ujetnike, je bil 6. aprila objavljen na Telegramu, za pristnega pa sta ga potrdila ''The New York Times'' in Reuters.<ref>{{Cite news |last=Hill |first=Evan |date=6 April 2022 |title=Video appears to show Ukrainian troops killing captured Russian soldiers. |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/live/2022/04/06/world/ukraine-russia-war-news |access-date=7 April 2022 |issn=0362-4331}}</ref><ref>{{Cite news |date=7 April 2022 |title=Video appears to show Ukrainian forces killing Russian captive |work=[[Reuters]] |url=https://www.reuters.com/world/europe/video-appears-show-ukrainian-forces-killing-russian-captive-2022-04-07/ |access-date=15 April 2022}}</ref> Misija ZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini je izrazila zaskrbljenost glede ravnanja z ukrajinskimi vojnimi ujetniki, ki jih držijo sile Rusije ter Doneške in Luganske ljudske republike. Videoposnetki, ki prikazujejo ukrajinske vojne ujetnike, ki so bili prisiljeni peti proruske pesmi ali imajo modrice, so vzbujali zaskrbljenost glede njihovega ravnanja.<ref>{{cite web |title=Update on the human rights situation in Ukraine (Reporting period: 24 February – 26 March) |url=https://www.ohchr.org/sites/default/files/2022-03/HRMMU_Update_2022-03-26_EN.pdf |publisher=[[United Nations Human Rights Monitoring Mission in Ukraine]]}}</ref> === Begunci === {{Main|Ukrajinska begunska kriza (2022)}}{{See also|Ženske v ruski invaziji na Ukrajino (2022)}} [[File:Ukrainian refugees from 2022, crossing into Poland.jpg|thumb|Prehod beguncev na Poljsko, marec 2022]] [[File:02022 1199 Refugees from Ukraine in Kraków.jpg|thumb|Ukrajinski begunci v [[Krakov|Krakovu]] protestirajo proti vojni, 6. marec 2022]] Vojna je povzročila največjo begunsko in [[Humanitarna kriza|humanitarno krizo]] v Evropi od [[Jugoslovanske vojne|jugoslovanskih vojn]] v devetdesetih letih;<ref>{{cite web|title=Protecting Ukrainian refugees: What can we learn from the response to Kosovo in the 90s? |date=7 March 2022 |access-date=29 March 2022 |website=[[British Future]] |url=https://www.britishfuture.org/protecting-ukrainian-refugees-what-can-we-learn-from-kosovo/}}</ref><ref>{{cite web |title=IntelBrief: China Seeks to Balance Its Interests as Russia's War on Ukraine Intensifies |date=4 March 2022 |access-date=29 March 2022 |publisher=[[The Soufan Center]] |url=https://thesoufancenter.org/intelbrief-2022-march-4/ |quote=Over a week into the Russian invasion of Ukraine, the war has raged on, spurring the most serious humanitarian crisis in Europe since the wars in the Balkans in the 1990s.}}</ref> ZN so jo označili za najhitreje rastočo krizo po drugi svetovni vojni.<ref>{{cite web |last=Beaumont |first=Peter |date=6 March 2022 |title=Ukraine has fastest-growing refugee crisis since second world war, says UN |url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/06/ukraine-fastest-growing-refugee-crisis-since-second-world-war |access-date=8 March 2022 |website=[[The Guardian]]}}</ref> Medtem ko je Rusija kopičila vojaške sile ob ukrajinski meji, so se številne sosednje vlade in humanitarne organizacije v tednih pred invazijo pripravile na množično razseljevanje. Decembra 2021 je ukrajinski obrambni minister ocenil, da bi lahko invazija prisilila razselitev od tri do pet milijonov ljudi.<ref>{{cite magazine |last=Aguilera |first=Jasmine |date=25 February 2022 |title=Russia's Invasion of Ukraine May Trigger a Refugee Crisis. Here's How the World Is Preparing |url=https://time.com/6150856/ukraine-refugees-russia-invasion-preparation/ |url-status=live |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220226/https://time.com/6150856/ukraine-refugees-russia-invasion-preparation/ |archive-date=26 February 2022 |access-date=25 February 2022 |magazine=[[Time (magazine)|Time]]}}</ref> V prvem tednu invazije so ZN poročali, da je iz Ukrajine pobegnilo več kot milijon beguncev; ta številka se je nato do 15. junija povečala na več kot 7,5 milijona.<ref name="UNHCR-Ukraine" /><ref name="Blake-2022-03-15" /> Večina beguncev je bila žensk, otrok, starejših ali invalidov.<ref>{{cite news |first=Samantha |last=Michaels |date=7 March 2022 |title=More Than 1.5 Million Refugees Have Fled Ukraine |magazine=[[Mother Jones (magazine)|Mother Jones]] |url=https://www.motherjones.com/politics/2022/03/refugees-fleeing-ukraine-russian-invasion/ |access-date=10 March 2022}}</ref><ref>{{cite news |date=26 February 2022 |title=Refugees flee Ukraine for the EU, men told to stay and fight |work=[[ABC News (Australia)|ABC News]] |url=https://www.abc.net.au/news/2022-02-26/thousands-flee-ukraine-into-eu-men-told-to-stay-and-fight/100863936 |access-date=3 March 2022}}</ref> Do 3. maja je bilo v Ukrajini razseljenih že 8 milijonov ljudi.<ref>{{cite web |title=Ukraine |url=https://www.internal-displacement.org/countries/ukraine |access-date=15 May 2022 |website=IDMC |language=en}}</ref> Do 20. marca je svoje domove zapustilo skupno deset milijonov Ukrajincev, zaradi česar je to najhitreje rastoča begunska kriza v sodobnem času.<ref>{{cite web |title=Ukraine war latest: Our neighbours want us dead, Zelensky tells Israeli MPs |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-60802572 |access-date=20 March 2022 |website=[[BBC News]]}}</ref> Večini moških ukrajinskih državljanov, starih od 18 do 60 let, je bil izstop iz Ukrajine zaradi obveznega vojaškega naborništva zavrnjen,<ref>{{cite news |title=Why banning men from leaving Ukraine violates their human rights |url=https://theconversation.com/why-banning-men-from-leaving-ukraine-violates-their-human-rights-178411 |work=[[The Conversation (website)|The Conversation]] |date=8 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-volodymyr-zelenskyy-kyiv-europe-united-nations-edc6df79755195b29473cfd6d38b1ebb |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://apnews.com/article/russia-ukraine-volodymyr-zelenskyy-kyiv-europe-united-nations-edc6df79755195b29473cfd6d38b1ebb |archive-date=27 February 2022 |title=Russia hits Ukraine fuel supplies, airfields in new attacks |work=Associated Press |date=27 February 2022 |access-date=27 February 2022}}</ref> razen če so bili odgovorni za finančno podporo treh ali več otrok, bili očetje samohranilci ali so bili starši/skrbniki invalidnih otrok.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/global-development/2022/mar/09/ukraine-urged-to-take-humane-approach-as-men-try-to-flee-war |title=Ukraine urged to take 'humane' approach as men try to flee war |first=Lorenzo |last=Tondo |newspaper=[[The Guardian]] |date=9 March 2022 |access-date=9 March 2022}}</ref> Mnogi ukrajinski moški, vključno z najstniki, so se v vsakem primeru odločili, da ostanejo v Ukrajini, da bi se pridružili uporu.<ref>{{cite AV media |date=5 March 2022 |url=https://www.youtube.com/watch?v=SqP5Yx57aeo |title=Men, some in their teens, join Ukraine's resistance fighters {{!}} DW News |publisher=[[DW News]] |via=YouTube |access-date=8 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220306020105/https://www.youtube.com/watch?v=SqP5Yx57aeo |archive-date=6 March 2022 |url-status=live}}</ref> Po podatkih Visoke komisije ZN za begunce je bilo 13. maja na [[Poljska|Poljskem]] 3.315.711 beguncev, v [[Romunija|Romuniji]] 901.696, na [[Madžarska|Madžarskem]] 594.664, v [[Moldavija|Moldaviji]] 461.742, na [[Slovaška|Slovaškem]] 415.402, v [[Belorusija|Belorusiji]] 27.308, Rusija pa je sporočila, da jih je sprejela 800.104.<ref>{{cite web |title=Situation Ukraine Refugee Situation |url=https://data2.unhcr.org/en/situations/ukraine |access-date=15 May 2022 |website=data2.unhcr.org |publisher=[[UNHCR]]}}</ref> Do 23. marca je na [[Češka|Češko]] prispelo več kot 300.000 beguncev.<ref>{{cite web |date=6 April 2022 |title=How the Czech Republic's Vietnamese community is rallying for refugees |url=https://www.euronews.com/my-europe/2022/04/06/how-the-czech-republic-s-vietnamese-community-is-rallying-for-refugees |access-date=15 May 2022 |website=[[euronews]] |language=en}}</ref> Turčija je bila še ena pomembna destinacija, saj je 22. marca zabeležila več kot 20.000 ukrajinskih beguncev, 25. aprila pa več kot 58.000.<ref>{{cite news|title=Over 20,000 Ukrainians arrive in Turkey, says top official |newspaper=[[Hürriyet Daily News]] |date=8 March 2022 |url=https://www.hurriyetdailynews.com/over-20-000-ukrainians-arrive-in-turkey-says-top-official-172036 |access-date=24 March 2022}}</ref><ref>{{cite news |title=İçişleri Bakanı Soylu: 58 bin Ukraynalı savaş sonrası Türkiye'ye geldi |language=tr |trans-title=Interior Minister Soylu: 58 thousand Ukrainians came to Turkey after the war |publisher=BBC |date=22 March 2022 |access-date=24 March 2022 |url=https://www.bbc.com/turkce/haberler-dunya-60836830}}</ref> EU se je prvič v svoji zgodovini sklicevala na direktivo o začasni zaščiti, ki ukrajinskim beguncem daje pravico do življenja in dela v EU do treh let.<ref>{{cite web |date=30 March 2022 |title=How many refugees have fled Ukraine and where are they going? |url=https://www.bbc.com/news/world-60555472 |website=[[BBC News]] |access-date=15 April 2022}}</ref> Ukrajina je Rusijo obtožila, da je na silo selila civiliste v »centre za filtriranje« na rusko nadzorovanem ozemlju in od tam v Rusijo, kar so ukrajinski viri primerjali s [[Izselitev prebivalstva v Sovjetski zvezi|izselitvijo prebivalstva v Sovjetski zvezi]] in ruskimi dejanji v čečenski vojni za neodvisnost.<ref>{{cite news |date=27 March 2022 |title=Russia transfers thousands of Mariupol civilians to its territory |first=Laurence |last=Peter |work=[[BBC News]] |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60894142 |access-date=1 April 2022}}</ref><ref name="Mackintosh-2022-04-08">{{cite news |last1=Mackintosh |first1=Eliza |last2=Ochman |first2=Oleksandra |last3=Mezzofiore |first3=Gianluca |last4=Polglase |first4=Katie |last5=Rebane |first5=Teele |last6=Graham-Yooll |first6=Anastasia |date=8 April 2022 |title=Russia or die: After weeks under Putin's bombs, these Ukrainians were given only one way out |url=https://www.cnn.com/2022/04/07/europe/ukraine-mariupol-russia-deportation-cmd-intl/index.html |access-date=9 April 2022 |work=CNN}}</ref> 8. aprila je Rusija trdila, da je v Rusijo evakuirala približno 121.000 prebivalcev Mariupola.<ref name="Mackintosh-2022-04-08" /> RIA Novosti in ukrajinski uradniki so sporočili, da je bilo na tisoče poslanih v različna središča v mestih v Rusiji in okupirani Ukrajini,<ref> * {{cite news |url=https://life.nv.ua/socium/deportaciya-ukraincev-v-rossiyu-kak-eto-proishodit-i-kak-vernutsya-v-ukrainu-50233912.html |title=В духе Сталина. Фильтрационные лагеря, допросы и вывоз в глушь — как Москва насильно депортирует украинцев Донбасса |language=ru |trans-title=In the spirit of Stalin. Filtration camps, interrogations and removal into the wilderness – how Moscow forcibly deports Ukrainians from Donbass |first=Максим |last=Бутченко |work=NV.ua |date=15 April 2022 |access-date=20 April 2022}} * {{cite news |url=https://www.segodnya.ua/strana/podrobnosti/denisova-okkupanty-derzhat-v-filtracionnyh-lageryah-rf-bolee-20-000-mariupolcev-1615773.html |title=Денисова: оккупанты держат в фильтрационных лагерях РФ более 20 000 мариупольцев |language=ru |trans-title=Denisov: occupiers keep more than 20,000 Mariupol residents in filtration camps of the Russian Federation |first=Валентина |last=Шаповал |work=[[Segodnya]] |date=18 April 2022 |access-date=20 April 2022}} * {{cite news |url=https://www.currenttime.tv/a/razdevali-tatushki-moi-smotreli-artem/31797135.html |title="Раздевали, татушки мои смотрели". Артем уехал из Мариуполя в "ДНР", а потом и из России. Он рассказывает о том, что происходило на границах |language=ru |trans-title="They undressed, they looked at my tattoos." Artem left Mariupol for the "DPR", and then from Russia. He talks about what happened at the borders |first1=Юлия |last1=Горичева |first2=Анна |last2=Тохмахчи |work=[[Current Time TV]] |date=11 April 2022 |access-date=20 April 2022}} * {{cite news |url=https://news.obozrevatel.com/vojna-v-ukraine/okkupantyi-sozdali-v-rossii-lager-dlya-deportirovannyih-iz-ukrainyi-tam-soderzhat-bolee-400-chelovek.htm |title=Оккупанты создали в России лагерь для депортированных из Украины: там содержат более 400 человек |language=ru |trans-title=The occupiers created a camp in Russia for deportees from Ukraine: more than 400 people are kept there |first=Ольга |last=Ганюкова |work=[[Obozrevatel]] |date=10 April 2022 |access-date=20 April 2022}} * {{cite news |url=https://tsn.ua/ru/ukrayina/ne-bylo-odezhdy-edy-i-predmetov-gigieny-v-rossii-obnaruzhili-tri-lagerya-dlya-deportirovannyh-mariupolcev-2039359.html |title="Не имели одежды, еды и предметов гигиены": в России обнаружили три лагеря для депортированных мариупольцев |language=ru |trans-title=“They didn’t have clothes, food and hygiene items”: three camps for deported Mariupol residents were found in Russia |first=Татьяна |last=Курпита |work=[[Television Service of News|TSN]] |date=17 April 2022 |access-date=20 April 2022}} * {{cite news |url=https://news.liga.net/politics/news/rossiya-sozdala-bliz-donetska-filtratsionnyy-lager-dlya-ukraintsev-razvedka |title=Россия создала близ Донецка фильтрационный лагерь для украинцев – разведка |language=ru |trans-title=Russia has created a filtration camp for Ukrainians near Donetsk – intelligence |first=Евгений |last=Пилипенко |work=LIGA.net |date=24 March 2022 |access-date=20 April 2022}} * {{cite news |url=https://nv.ua/kharkiv/okkupanty-sozdayut-filtracionnye-lagerya-dlya-perepravki-lyudey-v-rf-novosti-harkova-50231325.html |title=В Харьковской области оккупанты создают фильтрационные лагеря — Денисова |language=ru |trans-title=Invaders create filtration camps in Kharkiv region – Denisova |first=Александр |last=Климов |work=NV.ua |date=5 April 2022 |access-date=20 April 2022}} * {{cite news |url=https://www.thetimes.co.uk/article/russia-ukraine-art-school-mariupol-6fprjwq0t |title=Ukraine accuses Russia of killing 56 care home residents in Luhansk |first=Tom |last=Ball |work=[[The Times]] |date=20 March 2022 |access-date=20 April 2022}} * {{cite news |url=https://sport.ua/news/578396-foto-okkupanty-stroyat-filtratsionnye-lagerya-dlya-ukraintsev |title=ФОТО. Оккупанты строят фильтрационные лагеря для украинцев |language=ru |trans-title=A PHOTO. Occupiers build filtration camps for Ukrainians |website=sport.ua |date=28 March 2022 |access-date=20 April 2022}}</ref> od kjer so ljudi pošiljali v gospodarsko depresivne regije Rusije.<ref>{{cite news |url=https://1plus1.ua/ru/novyny/filtracijni-tabori-ta-pracevlastuvanna-na-sahalini-ukrainciv-z-okupovanih-mist-primusovo-vidpravlaut-do-rosii |title=Фильтрационные лагеря и трудоустройство на Сахалине: украинцев из оккупированных городов принудительно отправляют в россию |language=ru |trans-title=Filtration camps and employment on Sakhalin: Ukrainians from occupied cities are forcibly sent to Russia |first=Ольга |last=Куприянова |work=[[1+1 (TV channel)|1+1]] |date=24 March 2022 |access-date=20 April 2022}}</ref> Sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Oleksij Danilov je dejal, da Rusija načrtuje gradnjo koncentracijskih taborišč za Ukrajince v zahodni Sibiriji, kjer bodo zaporniki prisiljeni pomagati pri gradnji novih mest.<ref>{{cite web |title=Путин и Шойгу планировали создать концлагеря для украинцев в Западной Сибири, – Данилов |trans-title=Putin and Shoigu planned to create concentration camps for Ukrainians in Western Siberia – Danilov |url=https://censor.net/ru/news/3335903/putin_i_shoyigu_planirovali_sozdat_kontslagerya_dlya_ukraintsev_v_zapadnoyi_sibiri_danilov |access-date=25 April 2022 |website=Цензор.НЕТ |language=ru}}</ref><ref>{{cite web |date=22 April 2022 |title=Путин и Шойгу планировали создать концлагеря для украинцев в Западной Сибири – Данилов |trans-title=Putin and Shoigu planned to create concentration camps for Ukrainians in Western Siberia – Danilov |url=https://news.liga.net/politics/news/putin-i-shoygu-planirovali-sozdat-kontslagerya-dlya-ukraintsev-v-zapadnoy-sibiri-danilov |access-date=25 April 2022 |website=LIGA |language=ru}}</ref>{{Efn|Najverjetneje so nova mesta pomenila nova industrijska mesta v Sibiriji, katerih gradbene načrte je Šojgu objavil jeseni 2021.<ref>{{cite web|url=https://www.rbc.ru/politics/06/09/2021/6131fa0f9a7947199b6163d1 |title=Шойгу назвал места для строительства новых городов в Сибири |language=ru |trans-title=Shoigu named places for the construction of new cities in Siberia |website=РБК}}</ref>}} 20. maja je NPR poročal, da se po znatnem dotoku tuje vojaške opreme v Ukrajino veliko število beguncev skuša vrniti v regije Ukrajine, ki so relativno izolirane od fronte invazije na jugovzhodu Ukrajine.<ref>{{cite news |last1=Bior |first1=Ayen |last2=Shapiro |first2=Ari |last3=Ozug |first3=Matt |date=20 May 2022 |title=Millions rushed to leave Ukraine. Now the queue to return home stretches for miles |work=[[NPR]] |url=https://www.npr.org/2022/05/20/1099876370/ukraine-russia-poland-border-return |url-status=live |access-date=28 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220520092843/https://www.npr.org/2022/05/20/1099876370/ukraine-russia-poland-border-return |archive-date=20 May 2022}}</ref> Druga begunska kriza, ki je nastala z invazijo in zatiranjem človekovih pravic s strani ruske vlade, je povzročila [[Ruske emigracije zaradi ruske invazije na Ukrajino (2022)|beg več kot 300.000 ruskih političnih beguncev in ekonomskih migrantov]], največji [[Beli emigrant|eksodus]] iz Rusije po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917-<ref>{{cite web |last1=Bacchi |first1=Umberto |last2=Davydova |first2=Angelina |date=4 April 2022 |title=Russia's war migrants find mixed reception in Georgia |url=https://www.japantimes.co.jp/news/2022/04/04/world/russia-war-migrants-mixed-reception-georgia/ |access-date=11 April 2022 |website=[[The Japan Times]]}}</ref><ref>{{cite web |title=Who are the Russians leaving their country? |date=5 April 2022 |url=https://www.dw.com/en/who-are-the-russians-leaving-their-country/a-61364390 |access-date=11 April 2022 |publisher=[[Deutsche Welle]]}}</ref> Begunci se zatekajo v države kot so [[Baltske države|pribaltske države]], [[Finska]], [[Gruzija]], [[Turčija]] in Srednja Azija.<ref>{{cite web |date=14 April 2022 |title=Растет число россиян, претендующих на право временного проживания в Казахстане |trans-title=The number of Russians claiming the right of temporary residence in Kazakhstan is growing |url=https://rus.ozodi.org/a/31802624.html |access-date=21 April 2022 |website=Radio Ozodi |publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]] |language=ru}}</ref><ref>{{cite AV media |date=6 April 2022 |script-title=ru:Бишкек. Жизнь по-новому |trans-title=Bishkek: Life in a New Way |language=ru |url=https://www.youtube.com/watch?v=tYrKw2hbjbg |access-date=19 April 2022 |publisher=Настоящее время. Док}}</ref> Do 22. marca je bilo ocenjeno, da je državo zapustilo od 50.000 do 70.000 visokotehnoloških delavcev in da bi jih lahko sledilo še od 70.000 do 100.000. Pojavil se je strah glede učinka [[Beg možganov|bega možganov]] na ruski gospodarski razvoj.<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2022/04/13/technology/russia-tech-workers.html |first1=Cade |last1=Metz |first2=Adam |last2=Satariano |title='Russian Tech Industry Faces 'Brain Drain' as Workers Flee |newspaper=[[The New York Times]] |date=13 April 2022 |access-date=15 April 2022}}</ref> Nekateri so se pridružili ruskemu odporu proti Putinovemu režimu in skušali pomagati Ukrajini,<ref>{{cite web |title=Russians who left their country since the invasion of Ukraine – BBC News |url=https://www.youtube.com/watch?v=vp2h_32lgZE |via=YouTube |work=[[BBC News]] |date=14 April 2022 |access-date=15 April 2022}}</ref> nekateri pa so se soočili z diskriminacijo, ker so Rusi.<ref>{{cite web |date=8 March 2022 |title=Georgia, a bleak new home for Russian exiles |url=https://www.france24.com/en/live-news/20220308-georgia-a-bleak-new-home-for-russian-exiles |website=[[France 24]], [[Agence France-Presse]] |language=en}}</ref><ref>{{cite web |last1=Kolotilov |first1=Vasiliy |last2=King |first2=Laura |date=1 April 2022 |title=Fleeing Putin's Russia: Exiles search for new identity, but find new problems |url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2022-04-01/russia-putin-exiles-new-problems-find-new-problems |access-date=11 April 2022 |website=[[Los Angeles Times]]}}</ref> Prišlo je tudi do eksodusa milijonarjev.<ref>{{Cite web |author=Anna Cooban |title=Russia is 'hemorrhaging' millionaires |url=https://www.cnn.com/2022/06/14/business/russia-millionaire-exodus/index.html |access-date=2022-06-15 |website=CNN}}</ref> 6. maja je ''The Moscow Times'', ki se sklicuje na podatke FSB, poročal, da je državo zapustilo skoraj štiri milijone Rusov, čeprav ta številka ne razlikuje med izseljenci in poslovnimi oziroam turističnimi potniki.<ref>{{cite news|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/05/06/nearly-4m-russians-left-russia-in-early-2022-fsb-a77603 |title=Nearly 4M Russians Left Russia in Early 2022 – FSB |work=[[The Moscow Times]]}}</ref> === Kmetijstvo in oskrba s hrano === {{See|Prehranska kriza (2022)}} [[File:Putin-Sall meeting (2022-06-03) 03.jpg|thumb|Putin se je 3. junija 2022 srečal s predsednikom [[Afriška unija|Afriške unije]] Mackyjem Sallom, da bi razpravljala o dobavi žita iz Rusije in Ukrajine v Afriko.]] Ukrajina je med največjimi svetovnimi kmetijskimi proizvajalci in izvozniki [[pšenica|pšenice]] in je pogosto opisana kot »žitnica Evrope«.<ref>{{cite web|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847 |title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities: Following independence in 1991, Ukraine's economic development was hamstrung by corruption, capital flight and a lack of reforms. Recent improvements are now being threatened by Russia's war in the country. |language=English |first=Klaus |last=Ullrich |date=15 March 2022 |publisher=[[Deutsche Welle]]}}</ref> Med sezono mednarodnega trženja pšenice 2020/21 (julij–junij) se je uvrstila na šesto mesto največjega izvoznika pšenice, kar predstavlja devet odstotkov svetovne trgovine s pšenico.<ref name=":0b">{{cite book |last=Food and Agriculture Organization of the United Nations |title=Food Outlook – Biannual Report on Global Food Markets: November 2021. |date=2022 |publisher=Food & Agriculture Org |isbn=978-92-5-135248-9 |location=[S.l.] |oclc=1291390883}}</ref> Država je tudi velik svetovni izvoznik [[koruza|koruze]], [[Ječmen|ječmena]] in [[Ogrščica|ogrščice]]. V letu 2020/21 je predstavljal 12 odstotkov svetovne trgovine s koruzo in ječmenom ter 14 odstotkov svetovnega izvoza ogrščice. Njen trgovinski delež je še večji v sektorju sončničnega olja, saj je država v letih 2020/2021 predstavljala približno 50 odstotkov svetovnega izvoza.<ref name=":0b" /> Motnje v sektorju žit in oljnic v Ukrajini so bile neizogibne. Na predvečer invazije je bilo po ocenah pripravljenih za izvoz 6 milijonov ton pšenice in 15 milijonov ton koruze.<ref name="Lister">{{cite news|first1=Tim |last1=Lister |first2=Sanyo |last2=Fylyppov |url=https://edition.cnn.com/2022/05/05/europe/russia-ukraine-grain-theft-cmd-intl/index.html |title=Russians steal vast amounts of Ukrainian grain and equipment, threatening this year's harvest |work=[[CNN]] |date=5 May 2022}}</ref> Po mnenju [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] (FAO) bo to povzročilo nadaljnje izgube življenj in povečalo humanitarne potrebe.<ref name="FAO">{{cite web |title=FAO Information Note: The importance of Ukraine and the Russian Federation for global agricultural markets and the risks associated with the current conflict, 25 March 2022 Update |url=https://www.fao.org/3/cb9236en/cb9236en.pdf |website=Food and Agriculture Organization |date=25 March 2022}}</ref> Poleg tega bi morebitne težave pri izvozu hrane in gnojil, s katerimi se sooča Ruska federacija, ki je velik izvoznik [[Pepelika|pepelike]], [[Amonijak|amonijaka]], [[Sečnina|sečnine]] in drugih talnih hranil,<ref>{{cite news |title=As sanctions bite Russia, fertilizer shortage imperils world food supply |url=https://www.reuters.com/business/sanctions-bite-russia-fertilizer-shortage-imperils-world-food-supply-2022-03-23/ |work=[[Reuters]] |date=23 March 2022}}</ref> zaradi gospodarskih sankcij lahko ogrozile prehransko varnost številnih držav.<ref name="FAO" /><ref>{{cite news |title=Soaring fertilizer prices put global food security at risk |url=https://www.axios.com/2022/05/06/fertilizer-prices-food-securtiy |work=[[Axios (website)|Axios]] |date=6 May 2022}}</ref> Naraščajoče cene zemeljskega plina dvigujejo cene kmetijskih gnojil, ki prispevajo k zvišanju cen hrane po vsem svetu.<ref>{{cite news |title=Russia-Ukraine war worsens fertilizer crunch, risking food supplies |url=https://www.npr.org/2022/04/12/1092251401/russia-ukraine-war-worsens-fertilizer-crunch-risking-food-supplies?t=1653820567878 |work=[[NPR]] |date=12 April 2022}}</ref> Še posebej ranljive države so tiste, ki so pri uvozu hrane in gnojil močno odvisne od Ukrajine in Ruske federacije.<ref name="FAO" /> Nekatere od teh držav sodijo v skupino najmanj razvitih držav, mnoge druge pa v skupino držav z nizkim dohodkom s pomanjkanjem hrane.<ref>{{cite web |title=LDCs at a Glance {{!}} Department of Economic and Social Affairs |url=https://www.un.org/development/desa/dpad/least-developed-country-category/ldcs-at-a-glance.html |access-date=15 April 2022 |publisher=[[United Nations]]}}</ref><ref>{{cite web |title=FAO Country Profiles |url=https://www.fao.org/countryprofiles/lifdc/en/ |access-date=15 April 2022 |website=fao.org}}</ref> [[Eritreja]] je na primer leta 2021 pridobila 47 % svojega uvoza pšenice iz Ukrajine. Drugih 53 % prihaja iz Ruske federacije. Na splošno je več kot 30 držav za več kot 30 % svojih uvoznih potreb po pšenici odvisnih od Ukrajine in Rusije, pri čemer se mnoge od njih nahajajo v severni Afriki ter v zahodni in srednji Aziji.<ref name=":0b" /> Ruski napad je poškodoval jez Kozaroviči, ki uravnava pretok iz [[Kijevski rezervoar|Kijevskega rezervoarja]], kar je povzročilo poplave vzdolž reke [[Irpin (reka)|Irpin]].<ref name="ft">{{cite news |url=https://www.ft.com/content/e87fdc60-0d5e-4d39-93c6-7cfd22f770e8 |newspaper=[[Financial Times]] |first=Tim |last=Judah |date=10 April 2022 |title=How Kyiv was saved by Ukrainian ingenuity as well as Russian blunders}}</ref> Ruski raketni napad na Kijevski jez na reki Dneper je blokirala ukrajinska obramba. Njegova okvara bi lahko sprožila poplave v delih Kijeva, poškodovala jezove po toku navzdol in ogrozila [[Jedrska elektrarna Zaporožje|jedrsko elektrarno Zaporožje]].<ref name="targets">{{cite web |url=https://euobserver.com/opinion/154675 |title=Weaponising water — Ukraine's dams are targets in Putin's war |first1=Nicholas |last1=Hildyard |first2=Josh |last2=Klemm |date=8 April 2022}}</ref> Ruske sile so razstrelile ukrajinski jez na severnokrimskem kanalu iz leta 2014, da bi ponovno dovedli vodo na kmetijska zemljišča na Krimu, ki jih je Rusija zasegla leta 2014.<ref name="targets" /> Rusi so v okviru [[Obleganje Mariupola|obleganja Mariupola]] prekinili civilno oskrbo z vodo.<ref name="targets" /> Ukrajinsko obrambno ministrstvo je Rusijo obtožilo kraje »sto tisoč ton žita« iz žitnih dvigal in drugih skladišč po vsej okupirani Ukrajini ter blokado transporta žita v okupirana pristanišča za izvoz.<ref>{{cite web |title=Russia-Flagged Ships Transport Stolen Grain to Syria, Ukraine Says |url=https://www.wsj.com/livecoverage/russia-ukraine-latest-news-2022-05-10/card/russia-flagged-ships-transport-stolen-grain-to-syria-ukraine-says-XldruHiMyqmJMUYskuRU |access-date=11 May 2022 |website=[[The Wall Street Journal]] |language=en}}</ref><ref>{{cite news |date=30 April 2022 |title=Ukraine says Russia stole 'several hundred thousand tonnes' of grain |language=en |work=[[Reuters]] |url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-says-russia-stole-several-hundred-thousand-tonnes-grain-2022-04-30/ |access-date=11 May 2022}}</ref> Znatne količine kmetijske opreme, kombajnov in traktorjev so bile prav tako ukradene s kmetij in trgovin ter prepeljane v Rusijo, v nekaterih primerih celo v Čečenijo.<ref name = "Lister" /><ref>Isabel van Brugen, [https://www.newsweek.com/video-russian-convoy-stolen-ukrainian-farm-agricultural-equipment-kadyrov-chechnya-1702576 'Video Appears to Show Russian Convoy With Stolen Ukrainian Equipment,'] [[Newsweek]] 2 May 2022</ref> Kraja žita iz okupiranih regij Ukrajine lahko okrepi prehranske krize, tako ukrajinski minister za kmetijstvo kot Svetovni program za prehrano ZN opozarjata, da bi to lahko poslabšalo ukrajinsko krizo s hrano in celo poslabšalo lakoto po svetu.<ref>{{cite news |title=Ukraine says Russia is stealing grain, which could worsen food crisis |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/05/05/ukraine-grain-theft-russia-hunger-war/ |newspaper=[[The Washington Post]] |date=5 May 2022}}</ref> Rusija je 30. maja trdila, da je začela izvažati lansko žito iz Hersona v Rusijo in dela na izvozu sončničnih semen.<ref>{{cite news |last=Vasilyeva |first=Nataliya |date=30 May 2022 |title= Russian-controlled Kherson region in Ukraine starts grain exports to Russia – TASS |work=[[Reuters]] |url=https://www.reuters.com/markets/commodities/pro-moscow-kherson-region-starts-grain-exports-russia-tass-2022-05-30/ |access-date=30 May 2022}}</ref> Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal: »Če bo Kijev rešil problem razminiranja pristanišč, bo ruska mornarica zagotovila neoviran prehod ladij z žitom v Sredozemsko morje.«<ref name="auto1"/> Več afriških voditeljev je dejalo, da je zahodna širitev NATO prispevala k vojni, Zahod pa krivijo za pomanjkanje hrane in zvišanje cen.<ref name="theguardian1">{{cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2022/jun/08/the-congolese-student-fighting-with-pro-russia-separatists-in-ukraine |title=The Congolese student fighting with pro-Russia separatists in Ukraine |date=31 January 2018 |newspaper=[[The Guardian]] |location=London |issn=0261-3077 |access-date=2022-06-10}}</ref> Vodja Afriške unije, senegalski predsednik [[Macky Sall]], se je 3. junija po poročanju predsedniškega urada srečal s predsednikom Putinom, da bi razpravljal o »osvoboditvi zalog žita in gnojil«, in razpravljal o prizadevanjih k »zatišju vojne v Ukrajini.«<ref>{{cite news |date=2 June 2022 |title=African Union chief will hold talks with Putin on Friday over food security |work=[[CNN]].com |url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-06-02-22/h_8d2c15cbe11bd25dfdeee4ce7e6bf5fb |access-date=3 June 2022}}</ref> Za poslabšanje razmer je krivil tudi sankcije EU proti ruskim bankam in produktom.<ref name="theguardian1"/> === Učinki na ruske sile === Več zajetih ruskih vojakov je trdilo, da so ruski častniki ubijali njihove ranjence.<ref>{{cite news |title=Russian Officers Killing Their Own Wounded, Say Captured Soldiers in Video |url=https://www.newsweek.com/russian-officers-killing-their-own-wounded-say-captured-soldiers-video-1707074 |date=16 April 2022 |work=[[Newsweek]]}}</ref> Pojavljale so se tudi trditve, da so ruski vojaki ubili svoje poveljnike,<ref>{{cite news |title=A Russian Soldier Ran Over His Commander with a Tank in Ukraine |newspaper=[[The Times]] |url=https://www.19fortyfive.com/2022/03/a-russian-soldier-ran-over-his-commander-with-a-tank-in-ukraine/ |date=25 March 2022 |issn=0140-0460}}</ref> včasih pa tudi sebe.<ref name="newscomau">{{cite web |date=17 May 2022 |title=Russian troops reportedly deliberately wounding themselves to avoid fighting war |url=https://www.news.com.au/world/europe/russian-troops-reportedly-deliberately-wounding-themselves-to-avoid-fighting-war/news-story/d40bd8e8e03d37f29f44271c75cb7770 |access-date=17 May 2022 |website=News.com.au |language=en}}</ref> Ukrajinska obveščevalna služba je na primer izdala telefonski pogovor, za katerega trdi, da je med vojakom in njegovo materjo: »Imel sem poveljnika, ki se je ustrelil v nogo samo zato, da bi pobegnil od tod. In to je bilo na samem začetku [vojne].« V drugem klicu žena vojaku reče, naj »pade s tanka ali kaj podobnega – ne vem! Ker bi lahko šel domov naravnost iz bolnišnice.«<ref name="newscomau"/> Rusko sodišče je razkrilo, da je odpustilo 115 pripadnikov nacionalne garde, ker so zavrnili bojevanje v invaziji.<ref>{{cite web |last=Nerozzi |first=Timothy |date=27 May 2022 |title=Russian court confirms 115 Russian servicemen refusing to join invading forces against Ukraine |url=https://www.foxnews.com/world/russian-court-confirms-refusing-join-invading-forces-ukraine |access-date=27 May 2022 |website=Fox News |language=en-US}}</ref> Marca 2022 je bilo razkrito, da so ruski obvezniki navkljub ruskemu zanikanju sodelovali v vojni.<ref>{{Cite web |title=Russia to covertly mobilize reserves, conscript Chechen convicts - GUR |url=https://www.jpost.com/international/article-702629 |access-date=2022-06-20 |website=The Jerusalem Post |language=en-US}}</ref> Nekatere matere vpoklicanih ruskih vojakov so jih poskušale spraviti iz Ukrajine nazaj v Rusijo.<ref>{{cite web |date=26 May 2022 |title=Russian mum's fight to save sons from Putin's war |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61599932 |access-date=27 May 2022 |website=[[BBC]] |language=en}}</ref> Številne matere so se za nasvet obrnile na odbor vojaških mater.<ref>{{cite news |date=8 April 2022 |access-date=2 June 2022 |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/04/08/russia-war-dead-soldiers-bodies/ |title=Russian war dead soldiers bodies|newspaper=Washington Post |language=en}}</ref> Odvetniki in aktivisti za človekove pravice trdijo, da nekateri ruski poklicni oziroma pogodbeni vojaki iščejo pravni nasvet, da se jim ne bi bilo treba boriti v Ukrajini.<ref>{{cite news |date=2 June 2022 |access-date=3 June 2022 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61607184 |title=The Russian soldiers refusing to fight in Ukraine|website=BBC.com |language=en}}</ref> Ruski vojaki se še naprej pritožujejo zaradi podaljšane službe. Nekateri so poiskali pravni nasvet za odhod iz vojske, vendar so jim odhod zavrnili do poteka njihove pogodbe. Proruske milice, ustanovljene v Donecku in Lugansku, imajo videoposnetke, ki kažejo, da imajo staro opremo in niti osnovne zaščitne opreme. Ruske sile so pomanjkanje vojakov nadomestile z novačenjem iz neruskih virov, vključno z plačanci, kot je [[skupina Wagner]], in novačenjem iz območij okupirane Ukrajine.<ref>{{cite news |date=8 June 2022 |access-date=8 June 2022 |url=https://www.theguardian.com/world/2022/jun/07/exhausted-russian-fighters-complain-of-conditions-in-eastern-ukraine |title=Exhausted Russian fighters complain of conditions in eastern Ukraine|website=The Guardian.com |language=en}}</ref> [[Ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva]] je 19. junija trdilo, da: »Ruske oblasti verjetno težko izvajajo pravni pritisk na vojaške disidente, saj jih ovira uradni status invazije kot 'posebna vojaška operacija' in ne kot vojna.« Poročali so tudi, da ruski vojaki in cele enote niso hoteli ubogati ukazov svojih poveljnikov in so se z njimi zapletli v oborožene spopade.<ref>{{cite news |date=20 June 2022 |access-date=20 June 2022 |url= https://sports.yahoo.com/uk-military-intelligence-multiple-factors-192533677.html |title= UK military intelligence: Multiple factors driving low morale among Russian forces in Ukraine |website=yahoo.com |language=en}}</ref> Milica Doneške ljudske republike je po podatkih MO Združenega kraljestva med boji v Donbasu utrpela 55 % izgub: »Vojaška obveščevalna služba Združenega kraljestva je dejala, da naj bi Rusija zelo verjetno nameravala namestiti veliko število rezervnih enot v ukrajinski vzhodni Donbas, ki ga sestavljata Doneck in Lugansk.« Rusija je prenehala pošiljati vojaške obveznike v Donbas, kar je ruske sile prisilo, da se zanašajo na lokalne zastopnike, kar varnostna agencija Združenega Kraljestva imenuje »izredna oslabitev«.<ref>{{Cite web |date=2022-06-22 |title= Half Russian separatist force dead or wounded - UK | url= https://www.bbc.com/news/world-europe-61891462 |access-date=2022-06-22 |website=www.bbc.com |language=en}}</ref> === Zločini zoper kulturno dediščino === {{podrobnosti3|1=[[Ukrajinska kulturna dediščina med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]] in [[Seznam poškodovanih kulturnih spomenikov med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]}} Do konca maja so ruske sile uničile ali poškodovale 250 muzejev in institucij v Ukrajini. Ocenjuje se, da je bilo izropanih 2000 umetniških predmetov, Rusija pa naj bi imela tudi posebne enote, ki izsledijo in prilastijo starine, kot so [[Skiti|skitski]] artefakti iz arheoloških izkopavanj ter jih nato preselijo v Rusijo.<ref>{{cite news |first=Charlotte |last=Mullins |url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2022/may/27/ukraine-russia-looting-museums |title='Ukraine's heritage is under direct attack': why Russia is looting the country's museums |newspaper=[[The Guardian]] |date=27 May 2022 |access-date=2 June 2022}}</ref> Pomembna dediščina, ki je bila uničena med invazijo, vključuje [[samostan Vseh svetih]] v [[Donbas|Donbasu]]<ref>{{cite web | url=https://www.aljazeera.com/news/2022/6/4/russian-artillery-hits-monastery-in-ukraines-east-zelenskyy | title=Russian attack destroys ancient monastery in Ukraine: Zelenskyy }}</ref><ref>{{cite news | url=https://www.reuters.com/world/europe/russian-artillery-hits-monastery-ukraines-east-says-zelenskiy-2022-06-04/ | title=Russian artillery hits monastery in Ukraine's east, says Zelenskiy | newspaper=Reuters | date=4 June 2022 }}</ref> in hišo ruskega skladatelja [[Peter Iljič Čajkovski|Petra Iljiča Čajkovskega]] v [[Trostjanec|Trostjanecu]].<ref>{{cite web | url=https://www.classicfm.com/composers/tchaikovsky/trostyanets-destroyed-russian-army-ukraine/ | title=Tchaikovsky's house destroyed by Russian army in north-east Ukraine }}</ref> === Drugi učinki === {{glej tudi|Vplivi ruske invazije na Ukrajino na okolje (2022)}} Ukrajina ima pomembno industrijo storitev rodovitnega turizma, ki je bila močno prizadeta.<ref>{{Cite magazine |last=Levy |first=Max G. |date=16 March 2022 |title=The War in Ukraine Is a Reproductive Health Crisis for Millions |url=https://www.wired.com/story/the-war-in-ukraine-is-a-reproductive-health-crisis-for-millions/ |url-status=live |magazine=[[Wired (magazine)|Wired]] |issn=1078-3148 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220316110314/https://www.wired.com/story/the-war-in-ukraine-is-a-reproductive-health-crisis-for-millions/ |archive-date=16 March 2022 |access-date=29 May 2022}}</ref> Na začetku invazije so bile nadomestne matere razseljene in v stiski, zato je bila potrebna evakuacija na varna območja.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2022/05/03/magazine/surrogates-ukraine.html |title=The Nightmare of Being a Surrogate Mother in the Ukraine War |newspaper=[[The New York Times]] magazine |date=3 May 2022 |access-date=28 May 2022}}</ref> Ena klinika za IVF (oploditev na hitro) se je trudila pridobiti dovolj tekočega dušika, da bi ohranila sposobnost preživetja 19.000 zarodkov in jajčec.<ref>{{cite web|last=Campoamor |first=Danielle |url=https://www.today.com/parents/pregnancy/ukrainian-doctor-trying-keep-19000-embryos-viable-rcna20879 |title=Ukrainian Doctor Trying To Keep 19,000 Embryos Viable During |publisher=Today.com |access-date=28 May 2022}}</ref> Po mnenju raziskovalcev črnomorski delfini umirajo ali so poškodovani zaradi vojne. Krivijo zmogljive vojaške sonarje in podvodne eksplozije. Natančne številke naj bi bile visoke, saj se jih veliko pojavlja na obali blizu Odese in v drugih državah.<ref>{{cite web |url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-06-03-22/h_c4cbb1754cc780fe0dc9af5dcf8c4451 |title=Black Sea dolphins are being killed by military sonars, researchers say |work=CNN |date=3 June 2022 |access-date=4 June 2022}}</ref> Po navedbah lokalnih uradnikov so bili 11. junija prvi ruski potni listi podeljeni državljanom v Herosnu in Melitopolu v osvojenih regijah Ukrajine.<ref>{{cite web |title=Russia hands out passports in occupied Ukraine cities |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61770997 |access-date=2022-06-11 |website=www.BBCcom |language=en}}</ref> == Odzivi ==<!-- This section is intended as a *summary* of the detailed pages linked as "further" reading. Please add details to *those* detailed pages, and first update summaries of those articles before updating (if needed) the summaries here. --> {{main|Vladni in medvladni odzivi na rusko invazijo na Ukrajino (2022)|Nevladni odzivi na rusko invazijo na Ukrajino (2022)}} {{further|Protesti proti ruski invaziji na Ukrajino (2022)|Derusifikacija v Ukrajini}} [[Slika:United_Nations_General_Assembly_resolution_ES-11_L.1_vote.svg|sličica|Resolucija Generalne skupščine ZN ES-11/1 je 2. marca 2022 glasovala glede zahteve, da Rusija svoje čete umakne iz Ukrajine{{legend|#74C365|Za}}{{legend|#ab4e52|Proti}}{{legend|#FADA5E|Vzdržana}}{{legend|#89CFF0|Manjkajoča}}{{legend|#C0C0C0|Ni članica}}]] Invazija je prejela široko mednarodno obsodbo [[Vladni in medvladni odzivi na rusko invazijo na Ukrajino leta 2022|vlad in medvladnih organizacij]], odzivi pa so vključevali [[Mednarodne sankcije med rusko-ukrajinsko vojno|nove sankcije proti Rusiji]], ki so sprožile [[Ruska finančna kriza (2022)|obsežne gospodarske učinke na rusko in svetovno gospodarstvo]].<ref name="Sanctions slams Russian economy" /> Evropska unija je financirala in dostavila vojaško opremo Ukrajini. Blok je uvedel tudi različne gospodarske sankcije, vključno s prepovedjo letenja ruskih letal v zračnem prostoru EU,<ref>{{cite web|title=EU adopts new set of measures to respond to Russia's military aggression against Ukraine|url=https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2022/02/28/eu-adopts-new-set-of-measures-to-respond-to-russia-s-military-aggression-against-ukraine/|publisher=Europa (web portal)}}</ref> prepovedjo sistema SWIFT za nekatere ruske banke in prepovedjo nekaterih ruskih medijev.<ref>{{cite web|title=EU imposes sanctions on state-owned outlets RT/Russia Today and Sputnik's broadcasting in the EU|url=https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2022/03/02/eu-imposes-sanctions-on-state-owned-outlets-rt-russia-today-and-sputnik-s-broadcasting-in-the-eu/|publisher=Europa (web portal)}}</ref> [[Nevladni odzivi na rusko invazijo na Ukrajino (2022)|Nevladni odzivi na invazijo]] so vključevali [[Bojkot Rusije in Belorusije (2022)|bojkote Rusije in Belorusije]] na področju zabave, medijev, poslovanja in športa.<ref>{{cite news|last1=Timsit|first1=Annabelle|last2=Simon|first2=Maite Fernández|date=2 March 2022|title=Russia boycott: A list of global campaigns that are underway in support of Ukraine|newspaper=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/03/02/boycotts-russia-invasion-ukraine/|url-status=live|url-access=limited|access-date=4 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305175234/https://www.washingtonpost.com/world/2022/03/02/boycotts-russia-invasion-ukraine/|archive-date=5 March 2022|issn=0190-8286|oclc=2269358}}</ref> Številni Indijci,<ref>{{cite web|date=2 March 2022|title=How Indians fleeing Ukraine ran into racism|url=https://timesofindia.indiatimes.com/india/how-indians-fleeing-ukraine-ran-into-racism/articleshow/89950079.cms|archive-url=https://archive.today/20220326055741/https://timesofindia.indiatimes.com/india/how-indians-fleeing-ukraine-ran-into-racism/articleshow/89950079.cms|archive-date=26 March 2022|access-date=26 March 2022|website=[[The Times of India]]}}</ref> Afričani in prebivalci Bližnjega vzhoda, ki delajo in študirajo v Ukrajini, so poročali o rasizmu v ukrajinskih in drugih vzhodnoevropskih državah.<ref>{{cite news|last=Tobore Ovuorie|date=9 April 2022|title=Ukraine war: African students face Russian missiles and racism|work=Deutsche Welle|url=https://www.dw.com/en/ukraine-war-african-students-face-russian-missiles-and-racism/a-61356066|access-date=2 May 2022}}</ref> Prav tako so potekali takojšnji [[Protesti proti ruski invaziji na Ukrajino (2022)|protesti po vsem svetu]] proti invaziji in [[Protivojni protesti v Rusiji (2022)|vsakodnevni protesti v sami Rusiji]].<ref>{{cite magazine|last=Burakovsky|first=Arik|date=3 March 2022|title=Putin's Invasion of Ukraine Has Sparked Antiwar Protests in Russia. They Could Be His Undoing|url=https://time.com/6154240/russia-protests-war-ukraine-putin/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|issn=0040-781X|oclc=1311479|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303192550/https://time.com/6154240/russia-protests-war-ukraine-putin/|archive-date=3 March 2022|access-date=4 March 2022|url-status=live}}</ref> Poleg demonstracij so bile objavljene peticije in odprta pisma proti vojni, javne osebnosti, tako kulturne kot politične, pa so izrazile nasprotovanje vojni.<ref>{{cite news|title=Russia's anti-war lobby goes online|url=https://www.france24.com/en/live-news/20220226-russia-s-anti-war-lobby-goes-online|work=[[France 24]]|date=26 February 2022}}</ref> Protesti v Rusiji so naleteli na široko represijo. Po podatkih OVD-Info je bilo od 24. februarja do 13. marca 2022 pridržanih najmanj 14.906 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://reports.ovdinfo.org/no-to-war|script-title=ru:Нет войне – Как российские власти борются с антивоенными протестами|trans-title=No to war – How Russian authorities are fighting anti-war protests|language=ru|website=[[OVD-Info]]|access-date=28 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|last=Shevchenko|first=Vitaly|date=15 March 2022|title=Ukraine war: Protester exposes cracks in Kremlin's war message|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60749064|access-date=15 March 2022|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315140128/https://www.bbc.com/news/world-europe-60749064|url-status=live}}</ref> Ruska vlada je zatrla tudi druge oblike nasprotovanja vojni, vključno z uvedbo razširjenih cenzurnih ukrepov in represijo proti ljudem, ki so podpisovali protivojne peticije.<ref>{{cite web|date=4 March 2022|title=Joint Letter to the United Nations Human Rights Council on the human rights situation in Russia|url=https://www.hrw.org/news/2022/03/04/joint-letter-united-nations-human-rights-council-human-rights-situation-russia|access-date=4 March 2022|publisher=[[Human Rights Watch]]|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305094647/https://www.hrw.org/news/2022/03/04/joint-letter-united-nations-human-rights-council-human-rights-situation-russia|url-status=live}}</ref> Poleg protestov so poročali tudi o primerih [[Protiruski pogled|protiruskega pogleda]] in diskriminacije [[Ruska diaspora|ruske diaspore]] in rusko govorečih priseljencev zaradi vojne.<ref>{{cite news|title=As Ukraine war intensifies, some Russian speakers far from Moscow are feeling hostility|url=https://www.washingtonpost.com/nation/2022/03/03/anti-russian-sentiment-us/|newspaper=[[The Washington Post]]|date=3 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|last=Beardsworth|first=James|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/03/04/russians-abroad-blamed-for-a-regime-they-sought-to-escape-a76762|title=Russians Abroad: Blamed for a Regime They Sought to Escape|work=[[The Moscow Times]]|date=4 March 2022}}</ref> Ukrajina se je odločila preimenovati ulice ukrajinskih mest po ruskih zgodovinskih osebnostih, kot sta [[Peter Iljič Čajkovski|Čajkovski]] ali [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]].<ref>{{cite news|title=Goodbye, Tchaikovsky and Tolstoy: Ukrainians look to ‘decolonize’ their streets|url=https://www.nytimes.com/2022/06/07/world/europe/ukraine-russia-rename-streets.html|work=The New York Times|date=7 June 2022}}</ref> V nekaterih delih Ukrajine, ki so jih na novo zasedle ruske oborožene sile, so potekali [[Protesti v rusko okupirani Ukrajini (2022)|protesti proti okupatorjem]].<ref>{{cite news|title=Ukraine war: Protests held in Russian occupied Ukrainian cities Kherson, Energodar and Berdyansk|url=https://inews.co.uk/news/protests-held-russian-occupied-ukrainian-cities-kherson-energodar-and-berdyansk-1528616|work=[[i (newspaper)|inews.co.uk]]|date=20 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|title=Ukraine war: A glimpse inside Kherson, the city occupied by Russian forces, through the eyes of a Ukrainian resistance volunteer|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-a-glimpse-inside-kherson-the-city-occupied-by-russian-forces-through-the-eyes-of-a-ukrainian-resistance-volunteer-12570302|work=[[Sky News]]|date=20 March 2022}}</ref> Marca 2022 je 98 % Ukrajincev – vključno z 82 % etničnih Rusov, ki živijo v Ukrajini – izjavilo, da ne verjamejo, da je kateri koli del Ukrajine upravičeno del Rusije.<ref>{{cite news|title=Ukrainians want to stay and fight, but don't see Russian people as the enemy. A remarkable poll from Kyiv|url=https://www.europeanleadershipnetwork.org/commentary/ukrainians-want-to-stay-and-fight-but-dont-see-russian-people-as-the-enemy-a-remarkable-poll-from-kyiv/|work=[[European Leadership Network]]|date=14 March 2022}}</ref> Na Kitajskem,<ref>{{cite news|last1=Repnikova|first1=Maria|last2=Zhou|first2=Wendy|date=11 March 2022|title=What China's Social Media Is Saying About Ukraine|work=[[The Atlantic]]|url=https://www.theatlantic.com/ideas/archive/2022/03/china-xi-ukraine-war-america/627028/|url-status=live|url-access=limited|access-date=28 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220311102225/https://www.theatlantic.com/ideas/archive/2022/03/china-xi-ukraine-war-america/627028/|archive-date=11 March 2022}}</ref> v Indiji,<ref>{{cite web|date=2 March 2022|title=#IStandWithPutin trending in India amid Russia-Ukraine conflict|url=https://www.dtnext.in/News/TopNews/2022/03/02180433/1356157/IStandWithPutin-trending-in-India-amid-RussiaUkraine-.vpf|archive-url=https://archive.today/20220321125423/https://www.dtnext.in/News/TopNews/2022/03/02180433/1356157/IStandWithPutin-trending-in-India-amid-RussiaUkraine-.vpf|archive-date=21 March 2022|website=[[DT Next]]}}</ref><ref>{{cite web|last=Poddar|first=Umang|date=8 March 2022|title=How Indians on the internet view India's tacit support of Russia|url=https://qz.com/india/2136155/how-indians-on-the-internet-view-indias-tacit-support-of-russia/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329031744/https://qz.com/india/2136155/how-indians-on-the-internet-view-indias-tacit-support-of-russia/|archive-date=29 March 2022|website=[[Quartz (publication)|Quartz]]}}</ref> Indoneziji,<ref>{{cite web|date=14 March 2022|title=5 Alasan yang Bikin Banyak Warga RI Dukung Rusia Invasi Ukraina|trans-title=5 reasons why many Indonesians support Russia's invasion of Ukraine|url=https://www.cnnindonesia.com/internasional/20220314083053-134-770749/5-alasan-yang-bikin-banyak-warga-ri-dukung-rusia-invasi-ukraina|work=[[CNN Indonesia]]|language=id}}</ref> Maleziji<ref>{{Cite news|last=Azmi|first=Hadi|date=19 March 2022|title=How the battle on Malaysia's social media has become a propaganda tool for Russia and Ukraine|work=[[South China Morning Post]]|url=https://www.scmp.com/week-asia/article/3171049/ukraine-war-battle-malaysias-social-media-propaganda-tool-russia-and|url-status=live|url-access=subscription|access-date=29 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319083849/https://www.scmp.com/week-asia/article/3171049/ukraine-war-battle-malaysias-social-media-propaganda-tool-russia-and|archive-date=19 March 2022|issn=1563-9371|oclc=648902513}}</ref>, Srbiji<ref>{{citation|title=Serbia, Russia and the war in Ukraine|date=24 May 2022|url=https://www.youtube.com/watch?v=ET20WZxm2kk&t=1360s|publisher=[[DW News]]|language=en}}</ref><ref>{{cite web|date=16 March 2022|title=In Serbia, Threats And Insults Are A Cost Of Reporting On Russia's Invasion Of Ukraine|url=https://www.rferl.org/a/serbia-russia-ukraine-invasion-threats-harassment/31756534.html|website=[[RadioFreeEurope/RadioLiberty]]|language=en}}</ref> in arabskih regijah so številni uporabniki družbenih omrežij izkazali simpatije do ruske invazije, deloma zaradi nezaupanja v zunanjo politiko ZDA.<ref>{{cite news|last=Danya Hajjaji|date=7 April 2022|title=Ukraine War: Arab Social Media Unsympathetic, Sees Western Hypocrisy|work=[[Newsweek]]|url=https://www.newsweek.com/ukraine-russia-war-arab-social-media-hypocrisy-west-1696106|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20220419085554/https://www.newsweek.com/ukraine-russia-war-arab-social-media-hypocrisy-west-1696106|archive-date=19 April 2022}}</ref> Konec aprila je anketa, ki jo je v Rusiji izvedel [[Levada Center]], ugotovila naslednje: »74 % Rusov podpira rusko invazijo v Ukrajini in dejanja ruske vojske. 19 % anketirancev je izjavilo, da ne podpirajo dejanj ruske vojske. 39 % anketirancev pa je izjavilo, da ne spremljajo vojne v Ukrajini.«<ref>{{cite news|work=[[Ukrayinska Pravda]]|title=74% Russians support war with Ukraine despite atrocities committed by Russian army|first=Alyona|last=Mazurenko|date=28 April 2022|url=https://news.yahoo.com/74-russians-support-war-ukraine-191900684.html?fr=yhssrp_catchall}}</ref> Mnogi anketiranci v Rusiji zaradi strahu pred negativnimi posledicami nočejo odgovarjati na vprašanja anketarjev.<ref>{{cite news|title=In Russia, opinion polls are a political weapon|url=https://www.opendemocracy.net/en/odr/russia-opinion-polls-war-ukraine/|work=[[openDemocracy]]|date=9 March 2022}}</ref> Ko je skupina raziskovalcev naročila raziskavo o odnosu Rusov do vojne v Ukrajini, 29.400 od 31.000 ljudi, ki so jih poklicali, ni hotela odgovoriti, ko so slišali vprašanje.<ref>{{cite magazine|last1=Yaffa|first1=Joshua|date=29 March 2022|title=Why Do So Many Russians Say They Support the War in Ukraine?|url=https://www.newyorker.com/news/news-desk/why-do-so-many-russians-say-they-support-the-war-in-ukraine|magazine=The New Yorker}}</ref> [[Slika:Protest_of_Russians_in_the_Czech_Republic_against_the_war_in_Ukraine.png|sličica|Protest Rusov, ki živijo na Češkem, 26. marec 2022. Belo-modro-bela zastava je simbol protivojnih protestov v Rusiji.]] [[Papež Frančišek]] je dejal, da je Nato morda povzročil rusko invazijo na Ukrajino, ker je zavezništvo »lajalo« pred ruskimi vrati.<ref>{{cite news|last=Roberts|first=Hannah|date=3 May 2022|title=Pope says NATO may have caused Russia's invasion of Ukraine|newspaper=[[Politico]]|url=https://www.politico.eu/article/pope-francis-nato-cause-ukraine-invasion-russia/|url-status=live|access-date=28 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220503142515/https://www.politico.eu/article/pope-francis-nato-cause-ukraine-invasion-russia/|archive-date=3 May 2022}}</ref> Opozoril je tudi, da vojna v Ukrajini postaja podobna [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]], v kateri so preizkušali novo in močnejše orožje.<ref>{{cite news|last=Coleman|first=Julie|date=3 May 2022|title=The Pope says the Russians are learning that 'their tanks are useless' in Ukraine|newspaper=[[Business Insider]]|url=https://www.businessinsider.com/pope-says-the-russians-learning-their-tanks-are-useless-ukraine-2022-5|url-status=live|access-date=28 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220503233759/https://www.businessinsider.com/pope-says-the-russians-learning-their-tanks-are-useless-ukraine-2022-5|archive-date=3 May 2022}}</ref> === Medijske upodobitve === {{Further|Dezinformacije v rusko-ukrajinski krizi (2021–2022)|Medijski prikaz ukrajinske krize|Ruska informacijska vojna proti Ukrajini}}{{See also|Svoboda medijev v Rusiji}} [[Slika:House_on_Bohatyrska_Street_after_shelling_of_14_March_2022_(01).jpg|sličica|Ruski mediji pod nadzorom države sistematično zanemarjajo tako civilne kot vojaške izgube in obsojajo poročila o napadih na civiliste kot »lažne« ali krivijo ukrajinske sile.<ref>{{cite news|title=Ukraine: Watching the war on Russian TV – a whole different story|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60571737|first1=Simona|last1=Kralova|first2=Sandro|last2=Vetsko|work=[[BBC News]]|date=2 March 2022|access-date=31 March 2022}}</ref>]] [[Slika:Vladimir_Putin_and_Konstantin_Ernst_24_March_2014.jpeg|sličica|Putin in Konstantin Ernst, vodja glavne ruske državne televizijske postaje Channel One.<ref>{{cite news|last=Cosic|first=Jelena|title=Canada sanctions 10 Putin allies, including Russia's leading TV propagandists|url=https://www.icij.org/investigations/russia-archive/canada-sanctions-10-putin-allies-including-russias-leading-tv-propagandists/|work=[[International Consortium of Investigative Journalists]]|date=8 March 2022}}</ref>]] Uporabniki družbenih omrežij so v realnem času delili informacije o invaziji.<ref>{{cite news|last=Stelter|first=Brian|date=17 March 2022|title=Zelensky meets Americans where they are with video calls and mass media|url=https://www.cnn.com/2022/03/17/media/zelensky-video-call-modern-war/index.html|access-date=22 March 2022|work=CNN}}</ref> Poleg verodostojnih upodobitev iz prve roke so bili deljeni tudi prikazi preteklih dogodkov ali druge, včasih namerno, napačne informacije.<ref>{{cite web|last1=Seitz|first1=Amanda|last2=Klepper|first2=David|date=25 February 2022|title=Propaganda, fake videos of Ukraine invasion bombard users|url=https://abcnews.go.com/Politics/wireStory/propaganda-fake-videos-ukraine-invasion-bombard-users-83102027|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://abcnews.go.com/Politics/wireStory/propaganda-fake-videos-ukraine-invasion-bombard-users-83102027|archive-date=27 February 2022|access-date=27 February 2022|website=[[ABC News]]}}</ref><ref>{{cite news|last1=Coleman|first1=Alistair|last2=Sardarizadeh|first2=Shayan|title=Ukraine conflict: Many misleading images have been shared online|url=https://www.bbc.co.uk/news/60513452|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220301/https://www.bbc.co.uk/news/60513452|archive-date=1 March 2022|work=[[BBC News]]|date=24 February 2022}}</ref><ref>{{cite news|last1=Kern|first1=Rebecca|last2=Scott|first2=Mark|last3=Goujard|first3=Clothilde|date=24 February 2022|title=Social media platforms on the defensive as Russian-based disinformation about Ukraine spreads|url=https://www.politico.com/news/2022/02/24/social-media-platforms-russia-ukraine-disinformation-00011559|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220301/https://www.politico.com/news/2022/02/24/social-media-platforms-russia-ukraine-disinformation-00011559|archive-date=1 March 2022|access-date=1 March 2022|website=[[Politico]]}}</ref> Medtem ko je veliko omrežij te zavajajoče videoposnetke in slike označilo kot lažno vsebino, druga spletna mesta tega niso storila.<ref>{{cite news|last=Sardarizadeh|first=Shayan|date=25 April 2022|title=Ukraine war: False TikTok videos draw millions of views|language=en-GB|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/60867414|access-date=25 April 2022}}</ref> Putin je uvedel [[Ruski zakoni o lažnih novicah|zaporne kazni do 15 let]] za objavo »lažnih novic« o ruskih vojaških operacijah<ref>{{cite news|title=Even Russia's Kremlin-backed media is going off message and beginning to question Putin's war on Ukraine|url=https://fortune.com/2022/03/11/russia-kremlin-backed-media-off-message-question-putin-war-ukraine-invasion/|work=[[Fortune (magazine)|Fortune]]|date=11 March 2022|access-date=29 March 2022}}</ref> in denarne kazni ali tri leta zapora za pozivanje k sankcijam,<ref>{{cite web|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/03/04/putin-signs-law-introducing-jail-terms-for-fake-news-on-army-a76768|title=Putin Signs Law Introducing Jail Terms for 'Fake News' on Army|website=[[Moscow Times]]|date=4 March 2022|access-date=29 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|title=Ukraine invasion: Russia passes law threatening 15 years in jail for spreading 'fake' information about the military|url=https://news.sky.com/story/ukraine-invasion-russia-passes-law-threatening-15-years-in-jail-for-spreading-fake-information-about-the-military-12557176|publisher=[[Sky News]]|date=4 March 2022|access-date=29 March 2022}}</ref> zaradi česar je večina ruskih medijev prenehala poročati o Ukrajini. Ruski cenzor [[Roskomnadzor]] je medijem naročil, naj uporabljajo samo informacije iz ruskih državnih virov,<ref>{{cite web|date=24 February 2022|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/24/use-only-official-sources-about-ukraine-war-russian-media-watchdog-tells-journalists-a76567|title=Use Only Official Sources About Ukraine War, Russian Media Watchdog Tells Journalists|website=[[Moscow Times]]|access-date=24 February 2022|archive-date=24 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224123216/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/24/use-only-official-sources-about-ukraine-war-russian-media-watchdog-tells-journalists-a76567|url-status=live}}</ref> vojno pa naj opišejo kot »posebno vojaško operacijo«.<ref>{{cite web|title=Do not call Ukraine invasion a 'war', Russia tells media, schools|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/2/do-not-call-ukraine-invasion-a-war-russia-tells-media-schools|date=2 March 2022|access-date=27 March 2022|publisher=[[Al Jazeera]]}}</ref><ref>{{cite news|date=26 February 2022|last=Landen|first=Xander|title=Russia Tells Media to Delete Stories Mentioning Ukraine 'Invasion'|work=[[Newsweek]]|url=https://www.newsweek.com/russia-tells-media-delete-stories-mentioning-ukraine-invasion-1682973|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://www.newsweek.com/russia-tells-media-delete-stories-mentioning-ukraine-invasion-1682973|archive-date=27 February 2022}}</ref><ref>{{cite news|author=<!--Staff writer(s)/no by-line.-->|title=Russia Bans Media Outlets From Using Words 'War,' 'Invasion'|date=26 February 2022|magazine=[[Moscow Times]]|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/26/russia-bans-media-outlets-from-using-words-war-invasion-a76605|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/26/russia-bans-media-outlets-from-using-words-war-invasion-a76605|archive-date=27 February 2022}}</ref> Roskomnadzor je omejil tudi dostop do Facebooka,<ref>{{cite web|title=Russia Puts 'Partial Restriction' on Facebook Access Citing Censorship on State Media|website=India.com|date=25 February 2022|url=https://www.india.com/news/world/russia-puts-partial-restriction-on-facebook-access-citing-censorship-on-state-media-5258636/|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220226/https://www.india.com/news/world/russia-puts-partial-restriction-on-facebook-access-citing-censorship-on-state-media-5258636/|archive-date=26 February 2022}}</ref> potem ko je ta zavrnil ustavitev preverjanja objav državnih medijev [[Zvezda (TV kanal)|Zvezda]], [[RIA Novosti]], ''[[Lenta.ru]]'' in ''[[Gazeta.Ru]]''.<ref>{{cite web|title=Russia is limiting access to Facebook. The company says it was ordered to stop fact-checking|url=https://www.npr.org/live-updates/russia-invades-ukraine-news-friday#russia-is-limiting-access-to-facebook-the-company-says-it-was-ordered-to-stop-fact-checking|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220226/https://www.npr.org/live-updates/russia-invades-ukraine-news-friday#russia-is-limiting-access-to-facebook-the-company-says-it-was-ordered-to-stop-fact-checking|first=Shannon|last=Bond|archive-date=26 February 2022|publisher=[[NPR]]|access-date=26 February 2022|date=25 February 2022}}</ref> Prokremeljski televizijski strokovnjaki, kot je [[Vladimir Solovjov]], in ruski državni kanali, kot so [[Russia-24]],<ref>{{cite magazine|last=Gessen|first=Masha|date=4 March 2022|title=The War That Russians Do Not See|url=https://www.newyorker.com/news/dispatch/03/14/the-war-that-russians-do-not-see|magazine=[[The New Yorker]]|access-date=25 March 2022}}</ref> [[Russia-1]]<ref>{{cite news|last=Grafton-Green|first=Patrick|title=School children force fed Putin's propaganda as Russian media hides Ukraine truths|url=https://www.lbc.co.uk/news/how-the-russian-state-media-is-portraying-putins-invasion/|work=[[LBC]]|date=3 March 2022|access-date=25 March 2022}}</ref> in [[Channel One Russia|Channel One]],<ref>{{cite web|first=Emma|last=Gray|url=http://www.cpj.org/Briefings/2000/Russia_analysis_March00/Russia_analysis_march00.html|title=Putin's Media War|website=CPJ Press Freedom Reports|date=27 March 2000|access-date=23 April 2008}}</ref> sledijo vladni pripovedi.<ref>{{cite news|last=Vorobyov|first=Niko|date=24 February 2022|title=How is the Ukraine invasion being viewed in Russia?|work=[[Al Jazeera]]|publication-place=Saint Petersburg|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/24/no-choice-but-to-invade-ukraine-kremlin|url-status=live|access-date=25 March 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://www.aljazeera.com/news/2022/2/24/no-choice-but-to-invade-ukraine-kremlin|archive-date=27 February 2022}}</ref><ref>{{cite news|last=Simmons|first=Ann|title=Russian State Media Bolster Putin's Narrative for Ukraine Invasion|url=https://www.wsj.com/articles/russian-state-media-bolster-putins-narrative-for-ukraine-invasion-11645874643|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://www.wsj.com/articles/russian-state-media-bolster-putins-narrative-for-ukraine-invasion-11645874643|archive-date=27 February 2022|work=[[The Wall Street Journal]]|date=26 February 2022|access-date=25 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|last1=Korenyuk|first1=Maria|last2=Goodman|first2=Jack|title=Ukraine war: 'My city's being shelled, but mum won't believe me'|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60600487|work=[[BBC News]]|date=4 March 2022|access-date=25 March 2022}}</ref> Državna televizija, kjer večina Rusov prejema novice,<ref>{{cite news|title=How Russian media outlets are preparing an attack on Ukraine|url=https://www.dw.com/en/how-russian-media-outlets-are-preparing-an-attack-on-ukraine/a-60801837|publisher=[[Deutsche Welle]]|date=16 February 2022}}</ref> je invazijo predstavila kot osvobodilno misijo.<ref>{{cite news|title='Pure Orwell': how Russian state media spins invasion as liberation|url=https://www.theguardian.com/world/2022/feb/25/pure-orwell-how-russian-state-media-spins-ukraine-invasion-as-liberation|work=[[The Guardian]]|date=25 February 2022}}</ref><ref>{{cite news|title=Russians in the dark about true state of war amid country's Orwellian media coverage|url=https://edition.cnn.com/2022/04/03/media/russia-media-ukraine-cmd-intl/index.html|work=[[CNN]]|date=3 April 2022}}</ref> [[Echo of Moscow]] se je zaprl,<ref>{{cite news|last=Troianovski|first=Anton|author-link=Anton Troianovski|date=3 March 2022|title=Echo of Moscow, a liberal Russian radio station, is shut down|magazine=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/live/2022/03/02/world/ukraine-russia-war?smtyp=cur&smid=tw-nytimes#echo-of-moscow-a-liberal-russian-radio-station-is-shut-down}}</ref> Roskomnadzor pa je blokiral dostop do [[BBC News Russian]], [[Voice of America]], [[RFE/RL]], [[Deutsche Welle]] in ''[[Meduza (medij)|Meduza]]'', pa tudi do Facebooka in Twitterja.<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/russia-restricts-access-bbc-russian-service-radio-liberty-ria-2022-03-04/|title=Russia blocks access to BBC and Voice of America websites|work=[[Reuters]]|date=4 March 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/03/04/facebook-multiple-media-sites-partially-down-in-russia-afp-ngo-a76750|title=Facebook, Multiple Media Sites Partially Down in Russia – AFP, NGO|website=[[Moscow Times]]|date=4 March 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/04/russia-completely-blocks-access-to-facebook-and-twitter|title=Russia blocks access to Facebook and Twitter|date=4 March 2022|access-date=4 March 2022|website=[[The Guardian]]|last=Milmo|first=Dan}}</ref> Moskovsko sodišče je zahtevalo, da ruska Wikipedija odstrani informacije o invaziji, [[Fundacija Wikimedia|fundacijo Wikimedia]] pa je kaznovalo s 5 milijoni rubljev, ker ni izpolnila zahtev.<ref>{{cite news|last1=Walker|first1=David|title=Wikipedia Appeals over Moscow Court Order to Remove Articles on Invasion|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/06/14/russia-ukraine-war-putin-news-live-updates/#link-4QLFULAP75ERNKIFSDOSN2YFLU|access-date=14 June 2022|newspaper=The Washington Post|date=14 June 2002}}</ref><ref>{{cite news|title=Wikipedia Challenges Russian Order to Remove Ukraine War Information|url=https://www.dw.com/en/wikipedia-challenges-russian-order-to-remove-ukraine-war-information/a-62117507|access-date=14 June 2022|work=DW|date=13 June 2022}}</ref> Ukrajinska propaganda se je osredotočila na zavedanje o vojni in potrebi Ukrajine po orožju.<ref>{{cite web|last=Brewster|first=Thomas|date=1 March 2022|title=Ukraine's Propaganda Offensive, Led By Ad-Tech Entrepreneurs, Appears To Be Winning|url=https://www.forbes.com/sites/thomasbrewster/2022/03/01/ukraine-propaganda-machine-might-be-winning-against-russia/|access-date=5 April 2022|website=Forbes}}</ref> Uradni ukrajinski računi na družbenih omrežjih so bili usmerjeni v rekrutiranje in mednarodno pomoč.<ref>{{cite news|first1=Sam|last1=Schechner|first2=Stacy|last2=Meichtry|date=27 February 2022|title=How Zelensky and Putin Are Using Online Media in the War for Ukraine|work=[[The Wall Street Journal]]|url=https://www.wsj.com/articles/how-zelensky-and-putin-are-using-online-media-in-the-war-for-ukraine-11645995672|access-date=22 March 2022}}</ref> Državno nadzorovani mediji na Kitajskem so videli priložnost za protiameriško propagando<ref>{{cite magazine|last=Kroll|first=Andy|date=2 March 2022|title=China's Propaganda Machine Gears Up for Putin — and Blames America for the Invasion|url=https://www.rollingstone.com/politics/politics-features/russia-china-ukraine-propaganda-invasion-ccp-1315024/|magazine=[[Rolling Stone]]}}</ref> in so skupaj s kubanskimi državnimi mediji<ref>{{cite news|last1=Wilner|first1=Michael|last2=Maria Delgado|first2=Antonio|last3=Gámez Torres|first3=Nora|date=14 March 2022|title=Explainer: How Russia's war in Ukraine is shuffling U.S. alliances in Latin America|work=[[Miami Herald]]|url=https://www.miamiherald.com/news/nation-world/world/americas/venezuela/article259261614.html|access-date=21 March 2022}}</ref> okrepili lažne trditve o »[[Teorije zarote o ukrajinskih bioloških orožjih|skrivnih ameriških biolaboratorijih]]«.<ref>{{cite news|last=Wong|first=Edward|title=U.S. Fights Bioweapons Disinformation Pushed by Russia and China|url=https://www.nytimes.com/2022/03/10/us/politics/russia-ukraine-china-bioweapons.html|work=[[The New York Times]]|date=11 March 2022|access-date=12 March 2022}}</ref> Državni mediji v Srbiji<ref>{{cite news|date=14 March 2022|title=Putin supporters demonstrate in Belgrade backing Ukrainian invasion|work=[[Business Standard India]], [[Associated Press]]|url=https://www.business-standard.com/article/international/putin-supporters-demonstrate-in-belgrade-backing-ukrainian-invasion-122031300819_1.html}}</ref> in Iranu<ref>{{cite news|last1=Brodsky|first1=Jason M.|last2=Daoud|first2=David|date=10 March 2022|title=Why Iran and Hezbollah Are Quietly Applauding Putin's War on Ukraine|work=[[Haaretz]]|url=https://www.haaretz.com/israel-news/.premium.HIGHLIGHT-iran-and-hezbollah-quietly-applaud-putin-s-war-on-ukraine-1.10662150|access-date=21 March 2022}}</ref><ref>{{cite web|last=Ziabari|first=Kourosh|date=9 March 2022|title=In Backing Russia on Ukraine, Iran Is on the Wrong Side of History|url=https://foreignpolicy.com/2022/03/09/iran-support-russia-war-ukraine/|website=[[Foreign Policy]]}}</ref> so ponavljali rusko propagando, prav tako [[RT Actualidad]] v Latinski Ameriki.<ref>{{cite web|first=Carmen|last=Sesin|date=8 March 2022|access-date=21 March 2022|title=Russian propaganda targeting Spanish-language users proliferates on social media|url=https://www.nbcnews.com/news/latino/russian-propaganda-targeting-spanish-language-users-proliferates-socia-rcna19153|publisher=[[NBC News]]}}</ref> Provladni turški mediji so za vojno krivili NATO in ZDA.<ref>{{cite web|first=Ragip|last=Soylu|date=13 April 2022|title=Russia-Ukraine war: Turkey's talk show generals sway public against Nato|url=https://middleeasteye.net/news/turkey-russia-ukraine-war-talk-show-generals-sway-public-against-nato|website=[[Middle East Eye]]|language=en}}</ref> Pro-[[Fidesz]] mediji na Madžarskem so trdili, da je Ukrajina izzvala vojno s tem, da je postala »vojaško oporišče Amerike«.<ref>{{cite news|last1=Higgins|first1=Andrew|last2=Novak|first2=Benjamin|date=3 April 2022|title=Pro-Putin Leaders in Hungary and Serbia Set to Win Re-election|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/04/03/world/europe/pro-putin-leaders-in-hungary-and-serbia-election.html|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20220427161444/https://www.nytimes.com/2022/04/03/world/europe/pro-putin-leaders-in-hungary-and-serbia-election.html%23commentsContainer|archive-date=27 April 2022|issn=0362-4331}}</ref> Vietnam je novinarjem dejal, naj »invazije« ne omenjajo in naj čim bolj omejijo poročanje.<ref name="nyt-eligon">{{cite news|last=Eligon|first=John|title=In Some Parts of the World, the War in Ukraine Seems Justified|url=https://www.nytimes.com/2022/03/17/world/war-russia-china-putin-support.html|access-date=19 March 2022|work=[[The New York Times]]|date=17 March 2022}}</ref> Afriški nacionalni kongres Južne Afrike je podprl pripovedi o denacifikaciji.<ref>{{cite news|last=Dikole|first=S. A.|date=11-17 March 2022|title=Situation in Ukraine is about denazification of the country by Russia|pages=5{{endash}}6|work=[[ANC Today]]|publisher=[[African National Congress]]|url=https://www.anc1912.org.za/wp-content/uploads/2022/03/ANC-Today-11-Mar-2022.pdf|access-date=20 March 2022}}</ref><ref name="nyt-eligon" /> Tudi nekateri indonezijski uporabniki družbenih medijev in akademiki so širili rusko propagando.<ref>{{cite web|date=19 March 2022|title=Why are Indonesians on social media so supportive of Russia?|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/19/why-are-indonesians-on-social-media-so-supportive-of-russia|publisher=[[Al Jazeera]]}}</ref><ref>{{cite news|editor-last=Iswara|editor-first=Aditya Jaya|date=15 March 2022|title=Kenapa Mayoritas Netizen Indonesia Dukung Invasi Rusia ke Ukraina dan Kagum dengan Putin?|trans-title=Why do the majority of Indonesian netizens support the Russian invasion of Ukraine and admire Putin?|language=id|work=[[Kompas]]|agency=BBC News Indonesia|url=https://www.kompas.com/global/read/2022/03/15/133000370/kenapa-mayoritas-netizen-indonesia-dukung-invasi-rusia-ke-ukraina-dan?page=all|access-date=27 March 2022}}</ref> Nekateri so kritizirali večji poudarek na dogodkih v Ukrajini kot na dogodkih v [[Afganistanski konflikt (1978–danes)|Afganistanu]], [[Vojna v Tigraju|Etiopiji]], [[Iraški konflikt (2003–danes)|Iraku]], [[Libijska kriza (2011–danes)|Libiji]], [[Izraelsko-palestinski konflikt|Palestini]], [[Sirska državljanska vojna|Siriji]] in [[Jemenska državljanska vojna (2014–danes)|Jemnu]] ter trdili, da sta pri poročanju o novicah prisotna rasna pristranskost in rasni »dvojni standard«.<ref>{{cite news|last=White|first=Nadine|title=The racial bias in western media's Ukraine coverage is shameful|url=https://www.independent.co.uk/voices/ukraine-refugees-racial-bias-western-media-b2024864.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228161430/https://www.independent.co.uk/voices/ukraine-refugees-racial-bias-western-media-b2024864.html|archive-date=28 February 2022|url-access=limited|url-status=live|work=[[The Independent]]|date=1 March 2022}}</ref><ref>{{cite web|date=27 February 2022|title='Double standards': Western coverage of Ukraine war criticised|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/27/western-media-coverage-ukraine-russia-invasion-criticism|website=[[Al Jazeera]]|language=en}}</ref><ref>{{cite news|last=JOSEPH KRAUSS|date=29 March 2022|title=Many in Mideast see hypocrisy in Western embrace of Ukraine|work=Associated Press|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-islamic-state-group-jerusalem-migration-europe-1ce41cc04aed6afc415e6ed83f83c984}}</ref> Z ruskim prevzemom [[Severodoneck|Severodonecka]] 24. junija 2022 ter ruskim nadzorom nad regijami Lugansk in Doneck so nekateri tiskovni mediji postajali vse bolj kritični do morebitne ukrajinske zmage v konfliktu. Nemški časnik [[Süddeutsche Zeitung]] je – po strateški izgubi Severodonecka – zapisal, da se možnosti za zmago Ukrajine »nagibajo k ničli«.<ref>[https://www.aljazeera.com/news/2022/6/24/what-does-russias-capture-of-severodonetsk-mean-for-ukraine "What does Russia’s capture of Severodonetsk mean for Ukraine?"] ''aljazeera''. Retrieved 26 June 2022.</ref><ref>[https://www.sueddeutsche.de/meinung/kriegsende-russland-ukraine-waffenlieferungen-1.5608120?reduced=true "Die Chance, dass die Ukraine diesen Krieg gewinnt, tendiert gegen null"] ''Sueddeutsche Zeitung''. Retrieved 26 June 2022.</ref> === Sankcije in posledice === {{Main|Mednarodne sankcije med rusko invazijo na Ukrajino (2022)|Gospodarski vpliv ruske invazije na Ukrajino (2022)}} {{further|Svetovna energetska kriza (2021–2022)|Prehranska kriza (2022)}}{{See also|Rusija v evropskem energetskem sektorju}} [[Slika:President_Biden_on_2022_Russia_invasion.webm|sličica|Izjave ameriškega predsednika [[Joe Biden|Joeja Bidna]] in kratka seja vprašanj in odgovorov 24. februarja 2022]] [[Zahodni svet|Zahodne države]] in druge so Rusiji uvedle omejene sankcije, ko je ta priznala Donbas kot neodvisno državo. Ko se je napad začel, so številne druge države uvedle sankcije, namenjene hromitvi ruskega gospodarstva.<ref>{{cite news|last1=Funakoshi|first1=Minami|last2=Lawson|first2=Hugh|last3=Deka|first3=Kannaki|date=9 March 2022|title=Tracking sanctions against Russia|work=[[Reuters]]|url=https://graphics.reuters.com/UKRAINE-CRISIS/SANCTIONS/byvrjenzmve/|access-date=28 May 2022}}</ref> Sankcije so bile usmerjene na posameznike, banke, podjetja, denarne menjalnice, bančna nakazila, izvoz in uvoz.<ref>{{cite web|last1=Melander|first1=Ingrid|last2=Gabriela|first2=Baczynska|date=24 February 2022|title=EU targets Russian economy after 'deluded autocrat' Putin invades Ukraine|url=https://www.reuters.com/world/europe/eu-launch-new-sanctions-against-russia-over-barbaric-attack-ukraine-2022-02-24/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226002323/https://www.reuters.com/world/europe/eu-launch-new-sanctions-against-russia-over-barbaric-attack-ukraine-2022-02-24/|archive-date=26 February 2022|access-date=26 February 2022|work=[[Reuters]]}}</ref><ref>{{cite web|date=25 February 2022|title=Western Countries Agree To Add Putin, Lavrov To Sanctions List|publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|url=https://www.rferl.org/a/eu-sanctions-putin-lavrov/31723682.html|access-date=26 February 2022|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226005425/https://www.rferl.org/a/eu-sanctions-putin-lavrov/31723682.html|url-status=live}}</ref> Sankcije so glavnim ruskim bankam prekinile dostop do sistema [[SWIFT]], svetovnega sporočilnega omrežja za mednarodna plačila, vendar so pustile nekaj omejenega dostopa, da bi zagotovile nadaljnjo sposobnost plačevanja pošiljk plina.<ref>{{cite web|title=Western allies will remove Russian banks from Swift|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60517447|work=[[BBC News]]|access-date=26 February 2022}}</ref> Sankcije so vključevale tudi zamrznitev sredstev [[Ruska centralna banka|ruske centralne banke]], ki ima 630 milijard dolarjev deviznih rezerv,<ref>{{cite news|last1=Davidson|first1=Kate|last2=Weaver|first2=Aubree Eliza|title=The West declares economic war on Russia|url=https://www.politico.com/newsletters/morning-money/2022/02/28/the-west-declares-economic-war-on-russia-00012208|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220301/https://www.politico.com/newsletters/morning-money/2022/02/28/the-west-declares-economic-war-on-russia-00012208|archive-date=1 March 2022|work=[[Politico]]|date=28 February 2022}}</ref> da bi preprečile, da bi banka izravnala učinek sankcij,<ref>{{cite news|last=Pop|first=Valentina|date=25 February 2022|title=EU leaders agree more Russia sanctions, but save some for later|work=[[Financial Times]]|url=https://www.ft.com/content/8b99b33b-92b0-42f4-ac02-ecbc9fae4c4c|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220226/https://www.ft.com/content/8b99b33b-92b0-42f4-ac02-ecbc9fae4c4c|archive-date=26 February 2022|access-date=25 February 2022}}</ref><ref>{{cite news|last1=Fleming|first1=Sam|last2=Solomon|first2=Erika|last3=Borrelli|first3=Silvia Sciorilli|date=26 February 2022|title=Italy move adds to EU momentum for cutting Russian banks from Swift|work=[[Financial Times]]|url=https://www.ft.com/content/073a37d5-4daf-49ed-b5bc-a4682ef1aa88|url-status=live|url-access=subscription|access-date=28 May 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://www.ft.com/content/073a37d5-4daf-49ed-b5bc-a4682ef1aa88|archive-date=27 February 2022}}</ref> in zamrznitev plinovoda [[Severni tok 2]].<ref>{{cite news|last=Chazan|first=Guy|date=22 February 2022|title=Scholz takes heat off Germany with decision to freeze Nord Stream 2 project|work=[[Financial Times]]|url=https://www.ft.com/content/60e42ac2-03d8-4faf-ad88-9f92982420f5|url-status=live|url-access=subscription|access-date=26 February 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://www.ft.com/content/60e42ac2-03d8-4faf-ad88-9f92982420f5|archive-date=27 February 2022|issn=0307-1766}}</ref> Do 1. marca je skupno rusko premoženje, ki so ga zamrznile sankcije, znašalo 1 bilijon dolarjev.<ref>{{cite news|last=Riley|first=Charles|title=The West's $1 trillion bid to collapse Russia's economy|url=https://edition.cnn.com/2022/03/01/business/russia-economy-sanctions/index.html|work=CNN|date=1 March 2022}}</ref> Kristalina Georgieva, direktorica [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] (IMF), je opozorila, da konflikt predstavlja veliko gospodarsko tveganje tako na regionalnem kot na mednarodnem nivoju. Mednarodni denarni sklad bi lahko pomagal drugim prizadetim državam, je dejala, poleg paketa posojil v višini 2,2 milijarde dolarjev za Ukrajino. David Malpass, predsednik skupine [[Svetovna banka|Svetovne banke]], je opozoril na daljnosežne gospodarske in družbene učinke ter poročal, da banka pripravlja možnosti za znatno gospodarsko in fiskalno podporo Ukrajini in regiji.<ref>{{cite web|url=https://www.barrons.com/news/imf-chief-warns-of-significant-economic-risk-from-ukraine-conflict-01645718108?tesla=y|title=IMF, World Bank Chiefs Warn Of Global Impacts From Ukraine War|work=[[Barron's (newspaper)|Barron's]]|access-date=24 February 2022}}</ref> Gospodarske sankcije so prizadele Rusijo od prvega dne invazije, saj je njen delniški trg padel za 39 % (indeks RTS). Ruski [[rubelj]] je padel na rekordno nizko raven, Rusi pa so hiteli menjati valuto.<ref>{{cite web|last=Thompson|first=Mark|title=Russian stocks crash 33% and ruble plunges to record low|url=https://edition.cnn.com/2022/02/24/investing/ruble-russian-stocks-crash/index.html|work=CNN|access-date=25 February 2022|archive-date=24 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224230229/https://edition.cnn.com/2022/02/24/investing/ruble-russian-stocks-crash/index.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|date=24 February 2022|title=Moscow Exchange resumes trading on its markets at 10:00am|url=https://www.moex.com/n41373ce|url-status=live|archive-date=24 February 2022|access-date=24 February 2022|work=[[Moscow Exchange]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224092209/https://www.moex.com/n41373}}</ref><ref>{{cite news|last=Mudgill|first=Amit|date=24 February 2022|title=Russian stocks nosedive 20% as trading resumes on Moscow Exchange|newspaper=[[The Economic Times]]|publication-place=New Delhi|url=https://economictimes.indiatimes.com/markets/stocks/news/russian-stocks-nosedive-20-as-trading-resumes-on-moscow-exchange/articleshow/89794446.cms|url-status=live|access-date=24 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224073740/https://economictimes.indiatimes.com/markets/stocks/news/russian-stocks-nosedive-20-as-trading-resumes-on-moscow-exchange/articleshow/89794446.cms|archive-date=24 February 2022}}</ref> Borze v Moskvi in ​​Sankt Peterburgu so zaprte do 18. marca,<ref>{{cite news|title=Russian central bank decides not to reopen stock market trading next week|url=https://www.reuters.com/world/europe/russian-central-bank-decides-not-reopen-stock-market-trading-next-week-2022-03-12/|work=[[Reuters]]|date=12 March 2022}}</ref> kar je najdaljše zaprtje v zgodovini Rusije.<ref>{{cite web|title=Russia Keeps Stock Trading Shut in Nation's Longest Closure|first=Farah|last=Elbahrawy|date=4 March 2022|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-03-04/russia-keeps-stock-trading-closed-in-nation-s-longest-shutdown|access-date=4 March 2022|publisher=[[Bloomberg News]]}}</ref> S&P Global Ratings je 26. februarja znižal bonitetno oceno ruske vlade na »junk«, zaradi česar so skladi, ki zahtevajo obveznice investicijskega razreda, odložili ruski dolg, zaradi česar se je nadaljnje zadolževanje Rusije zelo otežilo.<ref>{{cite news|last=Ostroff|first=Caitlin|title=Russia Cut to Junk Rating by S&P, Ukraine's Rating Lowered|url=https://www.wsj.com/livecoverage/russia-ukraine-latest-news-2022-02-26/card/grtPacmpCwsqrmnfKa2A|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220301/https://www.wsj.com/livecoverage/russia-ukraine-latest-news-2022-02-26/card/grtPacmpCwsqrmnfKa2A|archive-date=1 March 2022|work=[[The Wall Street Journal]]|access-date=1 March 2022|date=26 February 2022}}</ref> S&P Global je 11. aprila postavil Rusijo pod »selektivno plačilo« njenega zunanjega dolga, ker je vztrajala pri plačilih v rubljih.<ref>{{cite news|date=11 April 2022|title=Live updates: Russia invades Ukraine, country braces for major Donbas offensive|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-04-11-22/index.html|access-date=11 April 2022|work=CNN}}</ref> Na desetine korporacij, med njimi [[Unilever]], [[McDonald's]], [[Coca-Cola company|Coca-Cola]], [[Starbucks]], [[Hermès]], [[Chanel]], in [[Prada]], je prenehalo poslovati v Rusiji.<ref>{{Cite web|date=2022-03-11|title=Ukraine publishes list of 50 global brands that are continuing to operate in Russia|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-russia-brands-johnson-johnson-b2032710.html|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20220625104453/https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-russia-brands-johnson-johnson-b2032710.html|archive-date=2022-06-25|website=[[The Independent]]|language=en}}</ref> Narodna banka Ukrajine je ukinila valutne trge in napovedala, da bo popravila uradni menjalni tečaj. Centralna banka je tudi omejila dvig gotovine na 100.000 [[Ukrajinska grivna|griven]] na dan in širši javnosti prepovedala dvige tujih valut. Borza PFTS Ukrajina je 24. februarja prekinila trgovanje zaradi izrednih razmer.<ref>{{cite web|last=Ostroff|first=Caitlin|date=24 February 2022|title=Ukraine Central Bank Halts Currency Market, Limits Cash Withdrawals|url=https://www.wsj.com/livecoverage/russia-ukraine-latest-news/card/0FHSuPNxXCqIn8zfYptK|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224133156/https://www.wsj.com/livecoverage/russia-ukraine-latest-news/card/0FHSuPNxXCqIn8zfYptK|archive-date=24 February 2022|access-date=24 February 2022|website=[[The Wall Street Journal]]}}</ref> Administracija [[Joe Biden|Joeja Bidna]] je 24. marca izdala izvršilni ukaz, s katerim je prepovedala prodajo ruskih rezerv zlata na mednarodnem trgu.<ref>{{cite web|url=https://www.occrp.org/en/daily/16135-u-s-executive-order-sanctions-the-trade-of-russia-s-gold-reserves|title=U.S. Executive Order Sanctions the Trade of Russia's Gold Reserves|access-date=31 March 2022|website=OCCRP}}</ref> Zlato je bilo ena od glavnih poti Rusije za zaščito svojega gospodarstva pred vplivom sankcij, uvedenih po priključitvi Krima leta 2014.<ref>{{cite web|url=https://www.occrp.org/en/daily/16185-report-isolated-russia-could-turn-to-africa-s-gold-industry|title=Report: Isolated Russia Could Turn to Africa's Gold Industry|first=David|last=Klein|date=11 April 2022|website=OCCRP|access-date=24 April 2022}}</ref> Aprila 2022 je Rusija dobavila 45 % uvoza zemeljskega plina v EU in zaslužila 900 milijonov dolarjev na dan.<ref>{{cite news|title=Missiles fly, but Ukraine's pipeline network keeps Russian gas flowing to Europe|url=https://www.cbc.ca/news/business/russian-gas-europe-1.6415652|work=[[CBC News]]|date=12 April 2022}}</ref> Rusija je največji svetovni izvoznik [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]],<ref>{{cite news|last=Partington|first=Richard|title=UK manufacturers face higher costs as Ukraine crisis hits supply chains|url=https://www.theguardian.com/business/2022/mar/01/uk-manufacturers-face-higher-costs-as-ukraine-crisis-hits-supply-chains|work=[[The Guardian]]|date=1 March 2022}}</ref> žitaric in gnojil ter med največjimi svetovnimi dobavitelji [[Surova nafta|surove nafte]], premoga, jekla in kovin,<ref>{{cite news|title=Russia faces major disruptions to oil, commodities flows without SWIFT|url=https://www.reuters.com/business/russia-faces-major-disruptions-oil-commodities-flows-without-swift-2022-02-27/|work=[[Reuters]]|date=27 February 2022}}</ref> vključno s [[Paladij|paladijem]], [[Platina|platino]], zlatom, [[Kobalt|kobaltom]], [[Nikelj|nikljem]] in aluminijem.<ref>{{cite news|last=Phillips|first=Matt|title=Metal prices soar after Russia's invasion of Ukraine|url=https://www.axios.com/metal-prices-russia-ukraine-invasion-7cc646b3-9876-4fed-ab0d-98cc5ae4d7ea.html|work=[[Axios (website)|Axios]]|date=4 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|title=Metals world agonizes over war but keeps buying from Russia|url=https://www.mining.com/web/metals-world-agonizes-over-war-but-keeps-buying-from-russia/|work=Mining.com|date=4 April 2022}}</ref> [[Evropska komisija]] je maja 2022 predlagala prepoved uvoza nafte iz Rusije.<ref>{{cite news|author=Chappell|first=Bill|date=4 May 2022|title=The EU just proposed a ban on oil from Russia, its main energy supplier|website=[[NPR]]|url=https://www.npr.org/2022/05/04/1096596286/eu-europea-russia-oil-ban|url-status=live|access-date=28 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220504173102/https://www.npr.org/2022/05/04/1096596286/eu-europea-russia-oil-ban|archive-date=4 May 2022}}</ref> Ker so se evropski politiki odločili, da bodo uvoz ruskih fosilnih goriv nadomestili z uvozom drugih fosilnih goriv in evropsko proizvodnjo energije iz premoga,<ref>{{cite news|title=UN chief: Don't let Russia crisis fuel climate destruction|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/chief-russia-crisis-fuel-climate-destruction-83573521|date=21 March 2022|work=ABC News|language=en}}</ref><ref>{{cite news|title=EU warns of fossil fuel ‘backsliding’ as countries turn to coal|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/6/21/brussels-worried-about-eu-countries-shift-back-to-coal|work=Al Jazeera|date=21 June 2022}}</ref> pa tudi zaradi tega, ker je Rusija »ključni dobavitelj« materialov, ki se uporabljajo za »tehnologije čiste energije«, so odzivi na vojno lahko tudi na splošno negativno vplivali na pot podnebnih emisij.<ref>{{cite web|last1=Geman|first1=Ben|title=The climate spillover of Russia's invasion of Ukraine|url=https://www.axios.com/climate-spillover-russia-ukraine-war-91a11acb-5c23-440a-b011-ce71195af044.html|website=Axios|language=en|date=14 March 2022}}</ref> Zaradi sankcij, uvedenih proti Rusiji, Moskva zdaj želi izkoristiti alternativne trgovinske poti, saj je država tako rekoč prebila vse logistične koridorje za trgovino.<ref>{{cite web|author1=Jessie Yeung|author2=Hannah Ryan|author3=Luke McGee|author4=Adrienne Vogt|author5=Joe Ruiz|date=21 May 2022|title=Russian transportation minister says sanctions have "practically broken all" logistics corridors for trade|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-21-22/h_b135cf557a352152f3a0f501193db208|access-date=27 May 2022|website=[[CNN]]|language=en}}</ref> [[Plinski spor med Rusijo in EU (2022)|Plinski spor med Rusijo in EU]] se je razplamtel marca 2022.<ref>{{cite web|title=Russian demand for ruble gas payments causes first shutdowns in Poland, Bulgaria|date=26 April 2022|work=[[Deutsche Welle]]|url=https://www.dw.com/en/russian-demand-for-rubles-for-gas-causes-first-shutdowns-in-poland-bulgaria/a-61602038}}</ref> Ruski [[Gazprom]] je 14. junija sporočil, da bo zmanjšal pretok plina po plinovodu [[Severni otok (plin)|Severni tok]] 1, ker je trdil, da [[Siemens (podjetje)|Siemens]] ni pravočasno vrnil kompresorskih enot, ki so bile poslane v Kanado na popravilo. Razlago je izpodbijal nemški energetski regulator.<ref>{{Cite news|date=15 June 2022|url=https://www.reuters.com/business/energy/german-minister-accuses-russia-finding-excuse-cut-nord-stream-1-gas-2022-06-15/|title=RNord Stream 1 gas supply cut aimed at sowing uncertainty, Germany warns|work=Reuters|access-date=22 June 2022}}</ref> Predsednik Putin je 17. junija na mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu govoril z vlagatelji o gospodarskih sankcijah in dejal, da »gospodarski blitzkrieg proti Rusiji ni imel nobenih možnosti za uspeh od samega začetka«. Nadalje je trdil, da sankcije škodijo državam, ki jih uvajajo, bolj kot škodijo Rusiji, omejitve je označil za »nore in nepremišljene«. Vlagateljem je dejal: »Vlagajte tukaj. V lastni hiši je varneje. Tisti, ki tega niso hoteli poslušati, so v tujini izgubili milijone.«<ref>{{Cite news|date=17 June 2022|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61847300|title=Russia's Putin condemns 'mad and thoughtless' Western sanctions|work=BBC News|access-date=18 June 2022}}</ref> Junija 2022 je Rusija uvedla sankcije proti ženi Joeja Bidna [[Jill Biden]] in hčerki [[Ashley Biden]]. Bili so med seznamom 25 Američanov, ki jim je bil prepovedan vstop na rusko ozemlje.<ref>{{cite_web|url=https://www.reuters.com/world/us/russia-expands-us-sanctions-list-include-bidens-wife-daughter-2022-06-28/|title=Russia expands U.S. sanctions list to include Biden's wife and daughter|accessdate=28 June 2022|website=Reuters}}</ref><ref>{{cite_web|url=https://www.independent.co.uk/us/joe-jill-biden-daughter-russia-sanctions-b2110916.html|title=Russia places sanctions against First Lady Jill Biden and daughter Ashley|accessdate=28 June 2022|website=The Independent}}</ref> === Pravne posledice === {{Main|Zakonitost ruske invazije na Ukrajino (2022)|Vojni zločini med rusko invazijo na Ukrajino (2022)|Preiskave vojnih zločinov v univerzalnih jurisdikcijah v Ukrajini}} {{Further|Preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča v Ukrajini|Ukrajina proti Ruski federaciji (2022)|Neodvisna mednarodna preiskovalna komisija za Ukrajino}} [[Slika:Місто_Буча_після_звільнення_від_російських_окупантів.jpg|sličica|Usmrčeni ljudje z zvezanimi zapestji v kleti v Buči]] [[Slika:Наслідки_обстрілу_дитячої_лікарні_та_пологового_будинку_в_Маріуполі,_9_березня_2022_року.jpg|sličica|Otroška bolnišnica v Mariupolu po ruskem letalskem napadu]] Ruska invazija na Ukrajino je bila dejanje agresije, ki je kršilo [[Ustanovna listina Združenih narodov|Ustanovno listino Združenih narodov]]. Poleg tega je bila Rusija obtožena [[Vojni zločin|vojnih zločinov]] in [[Zločin proti človeštvu|zločinov proti človeštvu]] ter vodenja vojne v nasprotju z [[Mednarodno pravo|mednarodnim pravom]], neselektivnega napada na gosto poseljena območja in izpostavljanja civilistov nepotrebni in nesorazmerni škodi.<ref>{{cite web|title=Russian military commits indiscriminate attacks during the invasion of Ukraine|publisher=[[Amnesty International]]|date=25 February 2022|url=https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/02/russian-military-commits-indiscriminate-attacks-during-the-invasion-of-ukraine|access-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225151333/https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/02/russian-military-commits-indiscriminate-attacks-during-the-invasion-of-ukraine|archive-date=25 February 2022|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|date=18 March 2022|title=Ukraine: Deadly Attacks Kill, Injure Civilians, Destroy Homes|url=https://www.hrw.org/news/2022/03/18/ukraine-deadly-attacks-kill-injure-civilians-destroy-homes|access-date=27 March 2022|publisher=[[Human Rights Watch]]}}</ref><ref name="HRMMU_Statement_March">{{cite web|last=Bogner|first=Matilda|date=25 March 2022|title=Situation in Ukraine. Statement delivered by the Head of Human Rights Monitoring Mission in Ukraine on the situation in Ukraine|url=https://www.ohchr.org/en/statements/2022/03/situation-ukraine|publisher=[[Office of the High Commissioner for Human Rights]]}}</ref> Ruske sile so uporabile [[kasetno strelivo]], ki ga večina držav zavrača zaradi neposredne in dolgoročne nevarnosti za civiliste.<ref name="HRMMU_Report_March">{{cite report|url=https://www.ohchr.org/sites/default/files/2022-03/HRMMU_Update_2022-03-26_EN.pdf|title=HRMMU Update on the human rights situation in Ukraine, 24 February – 26 March 2022|date=28 March 2022|publisher=[[UN Human Rights Monitoring Mission in Ukraine]]}}</ref><ref>{{cite magazine|last=Lance|first=Rachel|title=The Enduring Danger of Cluster Bombs|url=https://www.wired.com/story/russia-ukraine-cluster-bombs/|magazine=Wired|issn=1059-1028|access-date=2 April 2022}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/60591017|title=Anatomy of an attack: Is Russia using cluster bombs in Ukraine?|first1=Josh|last1=Cheetham|first2=Kayleen|last2=Devlin|first3=Jack|last3=Goodman|first4=Maria|last4=Korenyuk|work=[[BBC News]]|date=3 March 2022}}</ref> in na širšem območju izstrelile druge eksplozive, kot so bombe, rakete, težke topovske granate in večnamenske rakete.<ref name="HRMMU_Report_March" /> Ukrajinske sile naj bi tudi izstrelile rakete s kasetnim strelivom.<ref>{{cite news|url=https://www.yahoo.com/news/ukraine-used-cluster-munitions-many-113025688.html|title=Ukraine used cluster munitions — which many countries have banned — to force Russian troops out of a village, report says|first=Bill|last=Bostock|publisher=[[Yahoo! News]]|date=19 April 2022|access-date=20 April 2022}}</ref> Ruski napadi so poškodovali ali uničili domove, bolnišnice, šole in vrtce,<ref name="HRMMU_Report_March" /> [[Jedrska elektrarna Zaporožje|jedrsko elektrarno Zaporožje]]<ref>{{cite news|title=Ukraine nuclear power plant attack: All you need to know|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/4/zaporizhzhia-nuclear-power-plant-attack-all-you-need-to-know|access-date=3 April 2022|publisher=[[Al Jazeera]]|date=4 March 2022}}</ref> in 191 kulturnih objektov, kot so zgodovinske zgradbe in cerkve.<ref>{{cite news|last=Reid|first=Anna|date=15 March 2022|title=Ukrainian heritage is under threat – and so is the truth about Soviet-era Russia|work=[[The Guardian]]|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2022/mar/15/ukrainian-heritage-under-threat-truth-soviet-era-russia|access-date=2 April 2022}}</ref><ref>{{cite web|date=24 April 2022|title=Crimes against history: mapping the destruction of Ukraine's culture|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/24/crimes-against-history-mapping-the-destruction-of-ukraines-culture|access-date=24 April 2022|website=The Guardian|language=en}}</ref> Do 25. marca so napadi povzročili najmanj 1.035 civilnih smrtnih žrtev in najmanj 1.650 ranjenih civilistov.<ref name="HRMMU_Statement_March" /><ref name="HRMMU_Report_March" /> Ruske sile so bile obtožene prisilnega deportiranja na tisoče civilistov v Rusijo,<ref>{{cite web|date=20 March 2022|title=Ukraine: US condemns 'unconscionable' forced deportations of civilians from Mariupol|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/20/russia-bombed-mariupol-art-school-sheltering-400-people-says-ukraine|access-date=2 April 2022|work=[[The Guardian]]}}</ref> spolnih napadov<ref>{{cite news|last=Engelbrecht|first=Cora|date=29 March 2022|title=Reports of sexual violence involving Russian soldiers are multiplying, Ukrainian officials say.|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/03/29/world/europe/russian-soldiers-sexual-violence-ukraine.html|access-date=1 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329184716/https://www.nytimes.com/2022/03/29/world/europe/russian-soldiers-sexual-violence-ukraine.html?smid=tw-nytimes&smtyp=cur|archive-date=29 March 2022}}</ref> in namernega pobijanja ukrajinskih civilistov.<ref>{{cite news|date=2 April 2022|title=War in Ukraine: Street in Bucha found strewn with dead bodies|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60967463|access-date=3 April 2022}}</ref> Ko so ukrajinske sile konec marca ponovno zavzele Bučo, so se pojavili dokazi o [[Pokol v Buči|vojnih zločinih]], vključno z mučenjem in namernimi poboji civilistov, vključno z otroki.<ref>{{cite news|title=In Bucha, the scope of Russian barbarity is coming into focus|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/04/06/bucha-barbarism-atrocities-russian-soldiers/|newspaper=[[The Washington Post]]|date=7 April 2022|url-status=live|url-access=subscription|archive-url=https://web.archive.org/web/20220407190243/https://www.washingtonpost.com/world/2022/04/06/bucha-barbarism-atrocities-russian-soldiers/|archive-date=7 April 2022}}</ref><ref>{{cite news|last=Callaghan|first=Louise|title=Bodies of mutilated children among horrors the Russians left behind|date=2 April 2022|newspaper=[[The Times]]|url=https://www.thetimes.co.uk/article/bodies-of-mutilated-children-among-horrors-the-russians-left-behind-5ddnkkwp2|url-access=subscription|access-date=5 April 2022|archive-url=https://archive.today/20220404113203/https://www.thetimes.co.uk/article/bodies-of-mutilated-children-among-horrors-the-russians-left-behind-5ddnkkwp2|archive-date=4 April 2022|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Ukraine documents alleged atrocities by retreating Russians|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-bucha-atrocities-civilians-russia/|access-date=3 April 2022|publisher=[[CBS News]]}}</ref> Invazija je kršila tudi [[Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča|Rimski statut]], ki je ustanovil Mednarodno kazensko sodišče (MKS) in prepoveduje »invazijo ali napad [...] ali kakršno koli aneksijo z uporabo sile«. Rusija je leta 2016 odstopila od statuta in ne priznava pristojnosti MKS,<ref>{{cite web|last=Dworkin|first=Anthony|date=25 February 2022|title=International law and the invasion of Ukraine – European Council on Foreign Relations|url=https://ecfr.eu/article/international-law-and-the-invasion-of-ukraine/|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220301/https://ecfr.eu/article/international-law-and-the-invasion-of-ukraine/|archive-date=1 March 2022|access-date=25 February 2022|website=[[European Council on Foreign Relations]]}}</ref> vendar je devetintrideset držav članic zadevo uradno predložilo MKS,<ref>{{cite web|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/2/icc-to-begin-investigation-into-possible-war-crimes-in-ukraine|title=ICC to begin investigation into possible war crimes in Ukraine: Prosecutor says referrals by dozens of countries after Russian invasion enables court to 'immediately' launch probe.|date=2 March 2022|publisher=[[Al Jazeera]]|access-date=10 May 2022}}</ref> Ukrajina pa je pristojnost MKS sprejela leta 2014.<ref>{{cite web|date=28 February 2022|title=Statement of ICC Prosecutor, Karim A.A. Khan QC, on the Situation in Ukraine: "I have decided to proceed with opening an investigation."|url=https://www.icc-cpi.int/Pages/item.aspx?name=20220228-prosecutor-statement-ukraine|access-date=23 March 2022|website=icc-cpi.int}}</ref> 2. marca je Karim Ahmad Khan, tožilec MKS, začel [[Preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča v Ukrajini|popolno preiskavo]] preteklih in sedanjih obtožb o vojnih zločinih, zločinih proti človeštvu in genocidu, ki jih je v Ukrajini zagrešila katera koli oseba od 21. novembra 2013 dalje.<ref>{{cite news|date=3 March 2022|title=Ukraine: Russia faces war crimes investigation|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-60597751|access-date=3 March 2022}}</ref> MKS je vzpostavil tudi spletni portal za ljudi z dokazi, da se lahko obrnejo na preiskovalce, in poslal preiskovalce, odvetnike in druge strokovnjake v Ukrajino, da zbirajo dokaze.<ref>{{cite news|date=3 April 2022|title=ICC prosecutor: Team leaves to investigate war crimes in Ukraine|newspaper=[[Thomson Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/icc-prosecutor-advance-team-has-left-begin-work-ukraine-investigation-2022-03-03|url-status=live|access-date=4 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303231655/https://www.reuters.com/world/europe/icc-prosecutor-advance-team-has-left-begin-work-ukraine-investigation-2022-03-03|archive-date=3 March 2022}}</ref><ref>{{cite web|date=11 March 2022|title=Statement of ICC Prosecutor, Karim A.A. Khan QC, on the Situation in Ukraine: Additional Referrals from Japan and North Macedonia; Contact portal launched for provision of information|url=https://www.icc-cpi.int/Pages/item.aspx?name=20220311-prosecutor-statement-ukraine|access-date=23 March 2022|website=icc-cpi.int}}</ref> Svet Združenih narodov za človekove pravice je 4. marca 2022 ustanovil [[Mednarodna preiskovalna komisija za Ukrajino|Mednarodno preiskovalno komisijo za Ukrajino]], neodvisni odbor treh strokovnjakov za človekove pravice z mandatom za preiskavo kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava med invazijo.<ref name="Jurist_UNHRC_establishes" /><ref name="UNHRC_establishes_commission_RU_aggression" /> V prvem mesecu invazije je opazovalna misija ZN za človekove pravice v Ukrajini, ki jo je napotil OHCHR, dokumentirala samovoljna pridržanja na ozemljih, ki jih je okupirala Rusija, 21 novinarjev in aktivistov civilne družbe ter 24 javnih uradnikov in javnih uslužbencev.<ref>{{cite web|date=25 March 2022|title=Russians use abduction, hostage-taking to threaten Ukrainian journalists in occupied zones|url=https://rsf.org/en/news/russians-use-abduction-hostage-taking-threaten-ukrainian-journalists-occupied-zones|access-date=27 March 2022|website=[[Reporters without borders]]}}</ref><ref>{{cite news|date=25 March 2022|title=Ukraine War: Civilians abducted as Russia tries to assert control|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60858363|access-date=27 March 2022}}</ref> Izrazili so tudi zaskrbljenost zaradi poročil in videoposnetkov o slabem ravnanju, mučenju in javnem poniževanju civilistov in vojnih ujetnikov na ozemlju pod nadzorom Ukrajine, ki naj bi jih zagrešili policisti in sile teritorialne obrambe.<ref name="HRMMU_Report_March" /><ref name="Human Rights Watch2" /> Kršitve človekovih pravic s strani vseh strani spremljajo že od leta 2014 in zaposlujejo skoraj 60 opazovalcev človekovih pravic ZN. Konec marca je ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova izjavila, da so ukrajinski tožilci zbrali dokaze za 2500 »možnih primerov vojnih zločinov« in imajo »več sto osumljencev«.<ref>{{cite news|last1=Farmer|first1=Ben|last2=Kozyreva|first2=Tan ya|last3=Townsley|first3=Simon|title=I'm building 2,500 war crimes cases against Vladimir Putin's invasion, says Ukraine's chief prosecutor|date=30 March 2022|newspaper=[[The Daily Telegraph]]|url=https://www.telegraph.co.uk/global-health/terror-and-security/putin-21st-century-war-criminal-ukraines-chief-prosecutor-investigate|access-date=2 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331190405/https://www.telegraph.co.uk/global-health/terror-and-security/putin-21st-century-war-criminal-ukraines-chief-prosecutor-investigate|archive-date=31 March 2022|url-status=live}}</ref> 13. maja se je v Kijevu začelo prvo sojenje za vojne zločine ruskemu vojaku, ki je dobil ukaz ustreliti neoboroženega civilista.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61441907|title=Ukraine begins first war crimes trial of Russian soldier|publisher=BBC|date=13 May 2022|access-date=13 May 2022}}</ref> Ukrajina je na [[Meddržavno sodišče|Meddržavnem sodišču]] (ICJ) [[Ukrajina proti Ruski federaciji (2022)|vložila tožbo]], v kateri je Rusijo obtožila kršitve [[Konvencija o genocidu|konvencije o genocidu]] iz leta 1948, ki sta jo podpisali tako Ukrajina kot Rusija, z lažnimi trditvami o genocidu kot izgovorom za invazijo.<ref>{{cite news|last=Milanovic|first=Marko|date=27 February 2022|url=https://www.ejiltalk.org/ukraine-files-icj-claim-against-russia/|url-status=live|title=Ukraine Files ICJ Claim against Russia|work=[[European Journal of International Law]]|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220301/https://www.ejiltalk.org/ukraine-files-icj-claim-against-russia/|archive-date=1 March 2022|access-date=2 March 2022}}</ref> Mednarodno združenje znanstvenikov za genocid je podprlo zahtevo Ukrajine, naj ICJ Rusiji naroči zaustavitev svoje ofenzive v Ukrajini. 16. marca je ICJ s 13 glasovi za in 2 proti Rusiji naročilo naj »takoj ustavi vojaške operacije«, čemur sta ruski in kitajski sodnik nasprotovala.<ref>{{cite web|date=16 March 2022|title=Order of 16 March 2022|url=https://www.icj-cij.org/public/files/case-related/182/182-20220316-ORD-01-00-EN.pdf|website=[[International Court of Justice]]}}</ref><ref>{{cite web|date=16 March 2022|title=International Court of Justice orders Russia to suspend invasion of Ukraine|url=https://www.dw.com/en/international-court-of-justice-orders-russia-to-suspend-invasion-of-ukraine/a-61142092|access-date=16 March 2022|publisher=[[Deutsche Welle]]}}</ref> Odredba je zavezujoča, vendar ICJ nima sredstev za izvršitev.<ref>{{Cite news|date=16 March 2022|title=Guerre en Ukraine, en direct|language=fr-FR|work=[[Le Monde]]|url=https://www.lemonde.fr/international/live/2022/03/16/guerre-en-ukraine-la-russie-exige-un-statut-neutre-pour-l-ukraine-qui-refuse_6117694_3210.html?#id-278998|access-date=16 March 2022}}</ref> Po načelu univerzalne jurisdikcije mednarodnega kazenskega prava<ref>{{cite news|date=4 February 2022|title=A Reminder of the Importance of the Crime of Aggression: Considering the Situation of Russia and Ukraine|work=Opinio Juris|url=https://opiniojuris.org/2022/02/04/a-reminder-of-the-importance-of-the-crime-of-aggression-considering-the-situation-of-russia-and-ukraine/|url-status=live|access-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225114043/https://opiniojuris.org/2022/02/04/a-reminder-of-the-importance-of-the-crime-of-aggression-considering-the-situation-of-russia-and-ukraine|archive-date=25 February 2022}}</ref><ref>{{cite news|last1=Guilfoyle|first1=Douglas|last2=McIntyre|first2=Juliette|last3=Paige|first3=Tamsin Phillipa|date=24 February 2020|title=Is international law powerless against Russian aggression in Ukraine? No, but it's complicated|work=[[The Conversation (website)|The Conversation]]|url=https://theconversation.com/is-international-law-powerless-against-russian-aggression-in-ukraine-no-but-its-complicated-177905|url-status=live|access-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225123605/https://theconversation.com/is-international-law-powerless-against-russian-aggression-in-ukraine-no-but-its-complicated-177905|archive-date=25 February 2022}}</ref> so bile [[Preiskave vojnih zločinov v univerzalnih jurisdikcijah v Ukrajini|preiskave uvedene]] v Estoniji, Nemčiji, Litvi, Poljski, Slovaškem, Španiji, na Švedskem in v Švici.<ref>{{cite web|date=25 March 2022|title=How Would Those Accused of Ukraine War Crimes Be Prosecuted?|url=https://www.pbs.org/wgbh/frontline/article/what-are-war-crimes-russia-ukraine/|access-date=30 March 2022|first=Erika|last=Kinetz|website=[[Frontline (American TV program)|Frontline]]|publisher=[[PBS]]}}</ref><ref>{{cite web|date=9 March 2022|title=Judgment Day: European Nations Start Probing Alleged Russian War Crimes in Ukraine|url=https://www.voanews.com/a/judgement-day-european-nations-start-probing-alleged-russian-war-crimes-in-ukraine/6476762.html|access-date=30 March 2022|publisher=[[Voice of America]]}}</ref> == Glej tudi == * [[Časovnica ruske invazije na Ukrajino (2022)]] == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{reflist|4|refs= <ref name="WashPost_what_counts_invasion">{{cite news |last=Parker |first=Claire |date=23 February 2022 |title=What counts as an 'invasion,' or as 'lethal aid'? Here's what some terms from the Russia-Ukraine crisis really mean. |newspaper=[[The Washington Post]] |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/02/23/key-terms-russia-ukraine |access-date=23 February 2022 |archive-url=https://archive.today/2022.02.23-204700/https://www.washingtonpost.com/world/2022/02/23/key-terms-russia-ukraine/ |archive-date=23 February 2022}}</ref> <ref name="Meduza_Putin_announces_invasion">{{cite news |title=Putin announces formal start of Russia's invasion in eastern Ukraine |date=24 February 2022 |newspaper=[[Meduza]] |url=https://meduza.io/en/news/2022/02/24/putin-announces-start-of-military-operation-in-eastern-ukraine |access-date=24 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220224033732/https://meduza.io/en/news/2022/02/24/putin-announces-start-of-military-operation-in-eastern-ukraine |archive-date=24 February 2022}}</ref> }} == Zunanje povezave == * [https://www.youtube.com/watch?v=_5YeX8eCLgA Part of Putin's national address pre-invasion] * [https://www.gov.si/teme/pomoc-slovenije-drzavljanom-ukrajine/ Pomoč Slovenije državljanom Ukrajine], spletni portal slovenske vlade {{Ruska invazija na Ukrajino (2022)}} [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)| ]] 3b28v25tk8nowh31jj2hbmn111mb4f7 0 514135 5736912 5727285 2022-08-20T06:55:27Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | conflict = Vzhodna ukrajinska ofenziva | partof = [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]] | image = {{multiple image |border=infobox |perrow=2/2/2 |total_width=300 |image1= Russian bombing of Mariupol (3to4).jpg |alt1= |image2=Mariupol Drama Theatre Destroyed 2 (3to4).jpg |alt2= |image3=Battle of Avdiivka (4to3).jpg |alt3= |image4=Russian shelling of Donetsk aftermath, c. March 2022 01 (3to4).jpg |alt4= |image5=Окупанти вдарили «Точкою-У» по залізничному вокзалу Краматорська 03 (3to4).jpg |alt5= |image6=Destruction of Russian tanks by Ukrainian troops in Mariupol (2).jpg |alt6=}} | caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj iz leve: {{flatlist| * [[Obleganje Mariupola|Bombardiranje Mariupola]] * [[Zračni napad na mariupolsko gledališče|Uničeno]] [[Akademsko regionalno dramsko gledališče Doneck|gledališče]] v Mariupolu * Posledice raketnega napada na Doneck * Ruski tank uničen v bližini [[Mariupol]]a * Posledice [[Napad na železniško postajo v Kramatorsku|raketnega napada na Kramatorsk]] * Ostanki cerkve po njenem uničenju med drugo [[Bitka za Avdijevko|bitko za Avdijevko]] }} | date = 24. februar 2022 – danes<br />({{age in years, months, weeks and days|month1=2|day1=24|year1=2022}}) | place = [[Vzhodna Ukrajina]] ([[Donecka oblast]], [[Luganska oblast]], [[Harkovksa oblast]]) | status = V teku * Ruske, LLR in DLR sile zavzamejo [[Starobilsk]],<ref name="Focus Luhansk 13 March">{{cite news |last=Miroshnychenko |first=Stanislav |date=13 March 2022 |title="В окупантів мало добрих новин". Що відбувається у Сєвєродонецьку та Луганську |trans-title="The occupiers have had little good news". What is happening in Sievierodonetsk and Luhansk |url=https://focus.ua/uk/voennye-novosti/509143-chto-proishodit-v-severodonecke-i-luganske |language=uk |work=Focus |location= |access-date=}}</ref> [[Ščastja|Ščastjo]],<ref>{{cite magazine |last=Yaffa |first=Joshua |date=12 March 2022 |title=What the Russian Invasion Has Done to Ukraine |url=https://www.newyorker.com/magazine/2022/03/21/what-the-russian-invasion-has-done-to-ukraine |magazine=The New Yorker |location= |access-date=12 March 2022}}</ref> [[Svatove]],<ref>{{cite news |title=Ukrainians of occupied towns protest against Russian invaders, undermining "liberator" narrative |url=https://euromaidanpress.com/2022/03/09/unarmed-ukrainian-locals-of-occupied-towns-protest-against-russian-invaders/ |access-date=11 March 2022 |work=[[Euromaidan Press]] |date=9 March 2022}}</ref> [[Volnovaha|Volnovaho]],<ref>{{cite news|url=https://www.euronews.com/2022/03/12/heavy-fighting-leaves-much-of-volnovakha-in-ruins|title=Heavy fighting leaves much of Volnovakha in ruins|agency=Associated Press|publisher=Euronews|date=March 12, 2022|accessdate=March 13, 2022|archive-date=March 13, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313173034/https://www.euronews.com/2022/03/12/heavy-fighting-leaves-much-of-volnovakha-in-ruins|url-status=live}}</ref> [[Izjum]],<ref>{{Cite web|url=https://mil.in.ua/uk/news/rosiyany-kontrolyuyut-izyum-genshtab-zsu/|title=Росіяни контролюють Ізюм – Генштаб ЗСУ}}</ref> [[Kremina|Kremino]],<ref>{{Cite news | url=https://www.reuters.com/world/europe/russian-forces-seize-city-kreminna-east-ukraine-regional-governor-says-2022-04-19/ | title=Regional governor says Russian forces have seized east Ukrainian city of Kreminna | newspaper=Reuters | date=19 April 2022 }}</ref> [[Popasna|Popasno]],<ref>{{Cite news |last=Reuters |date=2022-05-08 |title=Ukraine troops retreat from Popasna, Luhansk governor confirms |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/europe/chechnyas-kadyrov-says-his-soldiers-control-popasna-ukraine-disagrees-2022-05-08/ |access-date=2022-05-08 |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508115351/https://www.reuters.com/world/europe/chechnyas-kadyrov-says-his-soldiers-control-popasna-ukraine-disagrees-2022-05-08/ |url-status=live }}</ref> [[Rubižne]],<ref>{{cite web|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-13-22/h_67faa3f08da188441de767341e390737|title=Ukrainian forces lose foothold in eastern town|work=CNN|date=13 May 2022|access-date=17 May 2022|archive-date=13 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513185139/https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-13-22/h_67faa3f08da188441de767341e390737|url-status=live}}</ref> [[Mariupol]],<ref>{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|title=The Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege.|first1=Valerie|last1=Hopkins|first2=Ivan|last2=Nechepurenko|first3=Marc|last3=Santora|newspaper=The New York Times |date=16 May 2022|access-date=17 May 2022|archive-date=16 May 2022|archive-url=https://archive.today/20220516233043/https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|url-status=live}}</ref> [[Svitlodarsk]],<ref>{{Cite web|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-61546571|title=Ukraine latest news: Shelling constant in Severodonetsk as Russian forces advance|website=BBC News|access-date=1 June 2022|archive-date=31 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025115/https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-61546571|url-status=live}}</ref> [[Liman, Ukrajina|Liman]],<ref>{{cite web |title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 26 |date=26 May 2022 |url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-26 |publisher=[[Institute for the Study of War]] |access-date=26 May 2022 |archive-date=28 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220528172032/https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-26 |url-status=live }}</ref> [[Svjatogirsk]],<ref>{{Cite web|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-06-14-22/h_94ddfb838c30d67ad29e68beba0b4ce3|title=Mayor of captured Ukrainian town switches sides|first1=Kathleen|last1=Magramo|first2=Jack|last2=Guy|first3=Laura|last3=Smith-Spark|date=14 June 2022|website=CNN}}</ref> [[Girske]],<ref>[https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-loses-key-district-south-lysychansk-russian-forces-official-2022-06-24/ https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-loses-key-district-south-lysychansk-russian-forces-official-2022-06-24/]</ref> [[Zolote]],<ref>[https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-politics-donetsk-0537bf3613c45dc9aec283752ccf9ca6 Ukrainian army to leave battered city to avoid encirclement]</ref> [[Severodoneck]],<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-61920708|title=Ukraine war: Kyiv orders forces to withdraw from Severodonetsk|website=BBC News|date=24 June 2022}}</ref> [[Privilja|Priviljo]],<ref name="ISW 2022-07-02">{{cite web |last2=Stepanenko |first2=Kateryna |last3=Barros |first3=George |last1=Hird |first1=Karolina |date=1 July 2022 |title=Russian Offensive Campaign Assessment, July 1 |url=https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-july-1 |publisher=Institute for the Study of War |access-date=1 July 2022}}</ref> [[Novodružesk]]<ref name="ISW 2022-07-02"/> in [[Lisičansk]].<ref name="ISW2July">{{Cite web |last=Stepanenko |first=Kateryna |last2=Hird |first2=Karolina |last3=Kagan |first3=Frederick W. |date=2 July 2022 |title=Russian Offensive Campaign Assessment, July 2 |url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-july-2 |access-date=2 July 2022 |publisher=[[Institute for the Study of War]]}}</ref> | territory = Ruske sile in proruski seperatisti dne 3. julija nadzorujejo celotno Lugansko oblast<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60506682|title=Ukraine war in maps: Tracking the Russian invasion|author=The Visual Journalism Team, BBC|work=[[BBC News]]|date=4 July 2022|access-date=10 July 2022}}</ref> in dne 5. julija približno polovico Donecke oblasti.<ref>{{cite web|url=https://www.voanews.com/a/russia-turns-focus-to-ukraine-s-donetsk-province/6645495.html|title=Russia turns focus to Ukraine's Donetsk province|work=Voice of America News|date=5 July 2022|access-date=10 July 2022}}</ref> | combatant1 = {{flag|Rusija}}<br />{{flag|Donetsk People's Republic|name=Donecka LR}}<br />{{flag|Luhansk People's Republic|name=Luganska LR}} | combatant2 = {{flag|Ukrajina}} | commander1 = | commander2 = | units1 = Glej [[#Ruski in proruski seperatisti|bojni red bitke]] | units2 = Glej [[#Ukrajina|bojni red bitke]] | strength1 = 38.000+ vojakov (konec marca)<ref name="gears up">{{cite news|url=https://www.usatoday.com/story/news/politics/2022/04/11/ukraine-russia-invasion-live-updates/9535346002/|title=As Russia gears up for bloodier phase of war, reports indicate a chemical weapon was used in Mariupol: Live Ukraine updates|author1=John Bacon|author2=Tom Vanden Brook|author3=Jorge L. Ortiz|author4=Celina Tebor|work=USA Today|date=12 April 2022|accessdate=12 April 2022|archive-date=12 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220412212351/https://www.usatoday.com/story/news/politics/2022/04/11/ukraine-russia-invasion-live-updates/9535346002/|url-status=live}}</ref><ref name="planning large assault">{{cite news|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/11/russia-planning-large-assault-in-eastern-ukraine|title=Kyiv warns Russia planning large assault in eastern Ukraine|author=|work=Al-Jazeera News|date=11 April 2022|accessdate=12 April 2022|archive-date=12 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220412191421/https://www.aljazeera.com/news/2022/4/11/russia-planning-large-assault-in-eastern-ukraine|url-status=live}}</ref><ref name="auto10">{{cite news |date=21 March 2022 |title=Hundreds of thousands face catastrophe in Mariupol |newspaper=[[The Economist]] |url=https://www.economist.com/europe/2022/03/21/hundreds-of-thousands-face-catastrophe-in-mariupol |url-status=live |url-access=subscription |access-date=21 March 2022 |quote=Ukrainian forces in Mariupol are vastly outnumbered, with 3,500 soldiers facing 14,000 invaders, around a tenth of the total estimated Russian force in the country. |archive-date=24 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220324031525/https://www.economist.com/europe/2022/03/21/hundreds-of-thousands-face-catastrophe-in-mariupol }}</ref><br />50.000–62.000 vojakov (začetek aprila)<ref>{{cite web|title=Russia has begun 'Battle for Donbas' in Ukraine's east: Zelenskyy|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/19/russia-has-begun-battle-for-donbas-in-ukraines-east-zelenskyy|date=19 April 2022|access-date=20 April 2022|publisher=Al Jazeera|archive-date=19 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220419044742/https://www.aljazeera.com/news/2022/4/19/russia-has-begun-battle-for-donbas-in-ukraines-east-zelenskyy|url-status=live}}</ref><br />10.000–20.000 plačancev (po poročanju evroskih voditeljev, začetek aprila)<ref name="Guardian mercenaries">{{cite web|title=Russia deploys up to 20,000 mercenaries in battle for Ukraine's Donbas region|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/19/russia-deployed-20000-mercenaries-ukraine-donbas-region|date=19 April 2022|access-date=20 April 2022|work=The Guardian|archive-date=19 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220419180949/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/19/russia-deployed-20000-mercenaries-ukraine-donbas-region|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Russia is deploying up to 20,000 Syrian, Libyan, and Wagner Group mercenaries in the Donbas, European official says|url=https://www.businessinsider.com/russia-using-20000-mercenaries-including-libyans-syrians-official-says-2022-4|date=19 April 2022|access-date=21 April 2022|publisher=Insider|archive-date=20 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220420071240/https://www.businessinsider.com/russia-using-20000-mercenaries-including-libyans-syrians-official-says-2022-4|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|title=Russia pours in more troops and presses attack in the east|author1=Adam Schrek|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-putin-kyiv-world-news-europe-61ac8636ddb2d75a6df4605492889d7b|date=19 April 2022|access-date=21 April 2022|work=Associated Press|archive-date=19 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220419134618/https://apnews.com/article/russia-ukraine-putin-kyiv-world-news-europe-61ac8636ddb2d75a6df4605492889d7b|url-status=live}}</ref><br />300–500 sirskih in libijskih plačancev (po poročanju [[Inštitut za proučevanje vojne|ISW-ja]], začetek aprila)<ref name="isw 20 April" /> | strength2 = 125.000 vojakov (v [[Vzhodna Ukrajina|Vzhodni Ukrajini]])<ref name="not 2014">{{cite web|url=https://www.lowyinstitute.org/the-interpreter/2022-not-2014-what-holds-back-russia-ukraine|title=2022 is not 2014: What holds back Russia from Ukraine|author=Alexei Muraviev|website=Lowly Institute|publisher=The Interpreter|date=21 January 2022|accessdate=12 April 2022|archive-date=21 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220121024957/https://www.lowyinstitute.org/the-interpreter/2022-not-2014-what-holds-back-russia-ukraine|url-status=live}}</ref><br>40.000–50.000 (po začetku [[Bitka za Donbas (2022)|Bitke za Donbas]])<ref>{{cite web|title=Ukraine war: Russia bombards cities as eastern offensive begins|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61145578|date=19 April 2022|access-date=20 April 2022|publisher=BBC News|archive-date=19 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220419010115/https://www.bbc.com/news/world-europe-61145578|url-status=live}}</ref> | casualties1 = | casualties2 = | casualties3 = | campaignbox = }}'''Vzhodna ukrajinska ofenziva''' je stalno [[vojskovališče]] v okviru [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino leta 2022]] v [[Donecka oblast|Donecki]], [[Luganska oblast|Luganski]] (skupaj [[Donbas]]) in [[Harkovska oblast|Harkovski oblasti]].<ref>{{Cite news|last1=Schwirtz|first1=Michael|last2=Tavernise|first2=Sabrina|date=24 February 2022|title=In Ukraine, Blasts Before Dawn, Outrage — Then Panic.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/02/24/world/europe/eastern-ukraine-scenes-russia.html|access-date=27 February 2022|issn=0362-4331|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227032716/https://www.nytimes.com/2022/02/24/world/europe/eastern-ukraine-scenes-russia.html|url-status=live}}</ref> Invazija je stopnjevanje oziroma zaostrovanje [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]], ki od leta 2014 poteka med Ukrajino in proruskimi separatisti.<ref>{{cite web|title=battle-of-ilovaisk|url=https://www.uawarexplained.com/uk/battle-of-ilovaisk/?version=sixty-minutes|access-date=2022-03-29|website=UaWarExplained.com|language=en|archive-date=1 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220601064335/https://www.uawarexplained.com/uk/battle-of-ilovaisk/?version=sixty-minutes|url-status=live}}</ref> [[Bitka za Donbas (2022)|Bitka za Donbas]] je eden glavnih delov te ofenzive in velja za drugo strateško fazo ruske invazije.<ref>{{cite web|title=Ukraine conflict: Russia begins Donbas offensive|url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/ukraine-conflict-russia-begins-donbas-offensive|access-date=2022-04-29|website=Janes.com|language=en|archive-date=24 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220424205428/https://www.janes.com/defence-news/news-detail/ukraine-conflict-russia-begins-donbas-offensive|url-status=live}}</ref> Do 3. julija so Rusija, DLR in LLR zavzele mesta [[Mariupol]],<ref>{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|title=The Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege.|first1=Valerie|last1=Hopkins|first2=Ivan|last2=Nechepurenko|first3=Marc|last3=Santora|newspaper=The New York Times|date=16 May 2022|access-date=17 May 2022|archive-date=16 May 2022|archive-url=https://archive.today/20220516233043/https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|url-status=live}}</ref> [[Severodoneck]],<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-61920708|title=Ukraine war: Kyiv orders forces to withdraw from Severodonetsk|website=BBC News|date=24 June 2022}}</ref> [[Lisičansk]],<ref name="ISW2July">{{Cite web |last=Stepanenko |first=Kateryna |last2=Hird |first2=Karolina |last3=Kagan |first3=Frederick W. |date=2 July 2022 |title=Russian Offensive Campaign Assessment, July 2 |url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-july-2 |access-date=2 July 2022 |publisher=[[Institute for the Study of War]]}}</ref> [[Rubižne]],<ref>{{cite web|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-13-22/h_67faa3f08da188441de767341e390737|title=Ukrainian forces lose foothold in eastern town|work=CNN|date=13 May 2022|access-date=17 May 2022|archive-date=13 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513185139/https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-13-22/h_67faa3f08da188441de767341e390737|url-status=live}}</ref> [[Izjum]]<ref>{{Cite web|url=https://mil.in.ua/uk/news/rosiyany-kontrolyuyut-izyum-genshtab-zsu/|title=Росіяни контролюють Ізюм – Генштаб ЗСУ}}</ref> ter številna manjša mesta. == Pregled == Vse od vojne v Donbasu, ki je leta 2014 potekala med ukrajinskimi silami in rusko-podprtimi [[Separatizem|separatisti]] iz [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] stalno med obema stranema potekajo manjši spopadi. 24. februarja 2022 so ruske sile in njihovi separatistični zavezniki sprožili ofenzivni napad vzdolž linij v Donbasu.<ref>{{cite web|date=2021-06-29|title=Conflict in Ukraine's Donbas: A Visual Explainer|url=https://www.crisisgroup.org/content/conflict-ukraines-donbas-visual-explainer|access-date=2022-05-18|website=Crisis Group|language=en|archive-date=18 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220518174626/https://www.crisisgroup.org/content/conflict-ukraines-donbas-visual-explainer|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|date=2022-03-29|title=russian-invasion|url=https://www.uawarexplained.com/russian-invasion/?version=sixty-minutes|access-date=2022-03-29|website=UaWarExplained.com|language=en|archive-date=1 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220601064335/https://www.uawarexplained.com/russian-invasion/?version=sixty-minutes|url-status=live}}</ref> Boji so potekali tudi v Severodonecku in [[Avdijevka|Avdijevki]]. Pri [[Obleganje Mariupola|obleganju Mariupola]] so ruske sile s [[Krim (polotok)|Krima]] podpirale neregularne enote iz [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]].<ref name="unianberdyansk">{{cite web|title=Российская военная техника заняла территорию бывшего аэропорта "Бердянск" – горсовет|url=https://www.unian.net/war/rossiyskaya-voennaya-tehnika-zanyala-territoriyu-byvshego-aeroporta-berdyansk-gorsovet-novosti-donbassa-11719648.html|access-date=26 February 2022|website=www.unian.net|language=ru|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226195413/https://www.unian.net/war/rossiyskaya-voennaya-tehnika-zanyala-territoriyu-byvshego-aeroporta-berdyansk-gorsovet-novosti-donbassa-11719648.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite tweet|number=1497605510887100420|user=nexta_tv|title=The tanks of the occupiers have circled #Berdyansk and are heading towards #Mariupol. https://t.co/jwsIoORzH0|author=NEXTA|author-link=Nexta|date=26 February 2022|access-date=28 February 2022|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227062037/https://twitter.com/nexta_tv/status/1497605510887100420|archive-date=27 February 2022|url-status=live}}</ref> 18. aprila so ukrajinske in ruske oblasti naznanile začetek [[Bitka za Donbas (2022)|bitke za Donbas]], obsežnega napada za zavzetje celotne Luganske in Donecke oblasti.<ref>{{cite web|title='Battle for Donbas begins' with explosions along all front lines|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/19/russia-has-begun-battle-for-donbas-in-ukraines-east-zelenskyy|access-date=2022-04-29|website=www.aljazeera.com|language=en|archive-date=19 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220419044742/https://www.aljazeera.com/news/2022/4/19/russia-has-begun-battle-for-donbas-in-ukraines-east-zelenskyy|url-status=live}}</ref> 3. julija so ruske in proruske sile prevzele nadzor nad celotno Lugansko oblastjo.{{citation needed|date=July 2022}} == Bojni red bitke == === Ruski in proruski seperatisti === ; {{flagicon image|Banner_of_the_Armed_Forces_of_the_Russian_Federation_(obverse).svg}} [[Oborožene sile Rusije]] * {{flagicon image|Flag of the Russian Federation Ground Forces.svg}} [[Kopenske sile Ruske federacije]] ** [[1. gardna tankovska armada]]<ref name="isw 26 April">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 26|date=26 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-26|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=8 May 2022|archive-date=27 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220427002554/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-26|url-status=live}}</ref> *** [[4. gardna tankovska divizija]] **** [[423. gardni motorizirani strelski polk Jampolski|423. motorizirirani strelski polk]]<ref name="isw 9 April">{{cite web|url=https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-9|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 9|publisher=[[Institute for the Study of War]]|date=9 April 2022|access-date=10 April 2022|archive-date=10 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220410223715/https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-9|url-status=live}}</ref> **** [[13. gardni tankovski polk|13. tankovski polkt]]<ref name="isw 9 April" /> **** [[144m gardna motorizirana strelska divizija|144. gardna motorizirana strelska divizija]] ** [[2. gardna tankovska armada]] <ref name="isw 25 April">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 25|date=25 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-25|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=8 May 2022|archive-date=6 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220506175216/https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-25|url-status=live}}</ref> *** 30. ločena motorizirana pehotna brigada<ref name="isw 25 April" /> ** [[5. kombinirana armada]]<ref name="isw 3 May">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 3|date=3 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-3|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=9 May 2022}}</ref> *** [[150. strelska divizija]]<ref name="isw 7 May">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 7|date=7 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-7|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=9 May 2022|archive-date=8 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508232425/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-7|url-status=live}}</ref> **** 68. tankovski polk<ref name="isw 7 May" /> ** [[6. kombinirana armada]]<ref name="isw 26 April" /> *** 138. ločena mehanizirana brigada<ref name="isw 10 May">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 10|date=10 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-10|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=11 May 2022|archive-date=11 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220511001039/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-10|url-status=live}}</ref> ** [[8. gardna kombinirana armada]]<ref name="isw 3 May" /> *** [[150. strelska divizija]]<ref>{{Cite news|date=15 March 2022|title=Fourth Russian general killed in fighting, Ukraine says|agency=Associated Press|via=The Washington Times|url=https://www.washingtontimes.com/news/2022/mar/15/oleg-mityaev-russian-general-killed-ukrainian-troo/|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316030526/https://www.washingtontimes.com/news/2022/mar/15/oleg-mityaev-russian-general-killed-ukrainian-troo/|url-status=live}}</ref> ** [[20. gardna kombinirana armada]]<ref name="isw 26 April" /> *** [[3. motorizirana strelska divizija]]<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/sites/default/files/DraftUkraineCoTMarch23%2C2022.png|title=Assessed control of terrain in Ukraine and main Russian maneuver axes as of March 23, 2022, 3:00 pm ET|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323235313/https://www.understandingwar.org/sites/default/files/DraftUkraineCoTMarch23%2C2022.png|archive-date=23 March 2022}}</ref><ref name="isw 20 April">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 20|date=20 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-20|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=22 April 2022|archive-date=20 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220420225829/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-20|url-status=live}}</ref> ** [[35. kombinirana armada]]<ref name="isw 23 April">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 23|date=23 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-23|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=8 May 2022|archive-date=23 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220423231130/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-23|url-status=live}}</ref> *** [[1. gardna tankovska armada]]<ref name="isw 23 April" /> *** [[68. armadni korpus (Rusija)|68. armadni korpus]]<ref name="isw 23 April" /> *** [[64. gardna motorizirana strelska brigada]]<ref name="isw 23 April" /> ** [[41. kombinirana armada]]<ref name="isw 20 April" /> *** [[74. ločena gardna motorizirana strelska brigada]]<ref name="nyt 15 May">{{cite news|title=Growing evidence of a military disaster on the Donets pierces a pro-Russian bubble|url=https://www.nytimes.com/2022/05/15/world/europe/pro-russian-war-bloggers-kremlin.html|first1=Anton|last1=Troianovski|first2=Marc|last2=Santora|work=New York Times|date=15 May 2022|access-date=16 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220516030015/https://www.nytimes.com/2022/05/15/world/europe/pro-russian-war-bloggers-kremlin.html|archive-date=16 May 2022}}</ref> ** [[Ruski inženirski vojaki|45. inženirski polk]] ** [[58. kombinirana armada]]<ref name="isw 3 May" /> ** [[90. gardna tankovska divizija (2016–danes)|90. gardna tankovska divizija]]<ref name="isw 20 April" /> ** 232. raketna artilerijska brigada<ref name="isw 20 April" /> ** 4. tankovska divizija<ref name="isw 5 May">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 5|date=5 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-campaign-assessment-may-5|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=9 May 2022|archive-date=8 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508113806/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-campaign-assessment-may-5|url-status=live}}</ref> ** 71. motorizirani strelski polk<ref name="isw 7 May" /> ** Osrednja skupina sil<ref>{{cite web|title=Russia deploys its only Terminator company to Sievierodonetsk - British intelligence|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3489187-russia-deploys-its-only-terminator-company-to-sievierodonetsk-british-intelligence.html|publisher=Ukrinform|date=22 May 2022|access-date=28 May 2022|archive-date=28 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220528111420/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3489187-russia-deploys-its-only-terminator-company-to-sievierodonetsk-british-intelligence.html|url-status=live}}</ref> * {{flagicon image|Flag of the Russian Air Force.svg}} [[Vojno letalstvo Rusije]] * [[Ruske zračnodesantne sile]]<ref name="isw 29 April">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 29|date=29 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-29|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=8 May 2022|archive-date=3 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220503201050/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-29|url-status=live}}</ref> ** [[76. gardna zračna jurišna divizija]]<ref name="isw 30 April">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 30|date=30 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-30|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=8 May 2022|archive-date=2 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220502143555/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-30|url-status=live}}</ref> ** 106. zračnodesantna divizija<ref name="isw 5 May" /> * {{navy|Russia}} ** [[Ruska mornariška pehota]]<ref name="isw 26 April" /> *** [[810. gardna mornariška pehotna brigada]]<ref>{{cite web|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 16|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16|website=[[Institute for the Study of War]]|access-date=19 March 2022|language=English|date=16 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323195647/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16|url-status=live}}</ref> ** [[Črnomorska flota|Črnomorksa flota]]<ref name="bbc_60802572">{{cite news|title=Russia confirms senior naval officer killed in Mariupol|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60802572?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=623754da980bea49f4b7d7aa%26Russia%20confirms%20senior%20naval%20officer%20killed%20in%20Mariupol%262022-03-20T17%3A12%3A34.995Z&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:cf3aecdb-2f00-44c4-ad14-9126d4fe86e2&pinned_post_asset_id=623754da980bea49f4b7d7aa&pinned_post_type=share|access-date=20 March 2022|work=BBC News|date=20 March 2022|language=en-gb|archive-date=20 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320231449/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60802572?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=623754da980bea49f4b7d7aa%26Russia%20confirms%20senior%20naval%20officer%20killed%20in%20Mariupol%262022-03-20T17%3A12%3A34.995Z&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:cf3aecdb-2f00-44c4-ad14-9126d4fe86e2&pinned_post_asset_id=623754da980bea49f4b7d7aa&pinned_post_type=share|url-status=live}}</ref> ** [[Baltska flota]]<ref name="isw 26 April" /> *** [[11. armadni korpus (Ruska federacija)|11. armadni korpus]]<ref name="isw 23 May">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 23|date=23 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-23|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=25 May 2022|archive-date=26 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220526152819/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-23|url-status=live}}</ref> ** [[Severna flota]]<ref name="isw 26 April" /> ** [[Pacifiška flota (Rusija)|Pacifiška flota]]<ref name="isw 3 May" /> * [[Logistična podpora ruskih oboroženih sil]] ** [[Ruske želežniške sile]] *** 29. ločena želežniška brigada<ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 27|date=27 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-27|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=28 May 2022|archive-date=28 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220528212630/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-27|url-status=live}}</ref> ; [[Slika:Emblem_of_the_GRU.svg|22x22_pik]] [[GRU]] * [[Slika:Spetsnaz_emblem.svg|20x20_pik]] [[Specnaz GRU]]<ref>{{Cite news|last=Grylls|first=George|title=A dozen elite Russian soldiers have been killed by Ukrainians in fight for Mariupol|newspaper=[[The Times]]|language=en|url=https://www.thetimes.co.uk/article/a-dozen-elite-russian-soldiers-have-been-killed-by-ukrainians-in-fight-for-mariupol-2mw3rnnxj|access-date=2022-05-11|issn=0140-0460|archive-date=29 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329203905/https://www.thetimes.co.uk/article/a-dozen-elite-russian-soldiers-have-been-killed-by-ukrainians-in-fight-for-mariupol-2mw3rnnxj|url-status=live}}</ref> ** [[3. gardna brigada Specnaza]]<ref>{{cite web|url=https://warsawinstitute.org/russian-invasion-ukraine-battle-mariupol-ukrainian-stalingrad/|title=Russian Invasion Of Ukraine: The Battle Of Mariupol, Or A Ukrainian Stalingrad|publisher=Warsaw Institute|date=15 March 2022|accessdate=7 May 2022|archive-date=17 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220317215503/https://warsawinstitute.org/russian-invasion-ukraine-battle-mariupol-ukrainian-stalingrad/|url-status=live}}</ref> ; {{flagicon image|Flag of National Guard of the Russian Federation.svg}} [[Nacionalna garda Rusije]] * {{flagdeco|Chechnya}} [[Kadiroviti]] ** Severni bataljon<ref name="mendick1">{{cite web|title=Devastated Mariupol teeters on the brink, but Ukrainian troops refuse to abandon the fallen|url=https://uk.news.yahoo.com/devastated-mariupol-teeters-brink-ukrainian-193740652.html|work=Yahoo News|date=28 March 2022|first=Robert|last=Mendick|access-date=19 April 2022|archive-date=28 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328211736/https://uk.news.yahoo.com/devastated-mariupol-teeters-brink-ukrainian-193740652.html|url-status=live}}</ref> ; {{flagicon|Donetsk People's Republic}} [[Separatistične sile vojne v Donbasu#Struktura|Oborožene sile DLR]] * 1. armadni korpus<ref name="isw 3 May" /> ** [[Republikanska garda (Donecka ljudska republika)|Republikanska garda]] *** Brigada Pjatnaška<ref>{{Cite web|date=6 April 2022|title=Volunteers from South Ossetia and Abkhazia perish in Donbass|url=https://www.eng.kavkaz-uzel.eu/articles/58726/|access-date=6 April 2022}}</ref> ** [[Špartanski bataljon]]<ref name="zhoga">{{cite web|date=5 March 2022|title=Leader of so-called "Donetsk People's Republic" killed in action near Volnovakha|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/5/7328594/|access-date=2022-03-06|website=[[Ukrayinska Pravda]]|language=en|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306075530/https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/5/7328594/|url-status=live}}</ref> ** [[Somalski bataljon]]<ref name="yahoo symbol">{{cite news|title=A soldier wearing Nazi imagery was given a medal by a Russia-backed separatist republic for killing Ukrainian 'nationalists'|url=https://sports.yahoo.com/soldier-neo-nazi-symbols-arm-061652919.html|author=Matthew Loh|work=Yahoo|date=6 April 2022|access-date=11 April 2022|archive-date=11 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220411212920/https://sports.yahoo.com/soldier-neo-nazi-symbols-arm-061652919.html|url-status=live}}</ref> ** [[Vostoški bataljon (Donbas)|Vostoški bataljon]]<ref name="vostokbattalion">{{cite news|url=https://www.kp.ru/daily/27377/4558736/|title=Александр Ходаковский: Мы в Мариуполь две недели вгрызаемся. А тут приехали чеченцы - красивые, бородатые — чуть колонной на город не пошли|first=Dmitry|last=Steshin|newspaper=[[Komsomolskaya Pravda]]|date=15 March 2022|language=ru|access-date=21 April 2022|archive-date=14 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220414041837/https://www.kp.ru/daily/27377/4558736/|url-status=live}}</ref> ; {{flagicon|Luhansk People's Republic}} [[Separatistične sile vojne v Donbasu|Milica Luganske ljudske republike]]<ref name="isw 3 May" /> * 2. armadni korpus ** [[Prizraška brigada]]<ref>{{cite web|url=https://www.ansa.it/english/news/general_news/2022/04/01/italian-killed-fighting-for-pro-russia-militia-in-donbass_2afee91e-14a7-499d-a36f-ddd0dc4081e6.html|title=Italian killed fighting for pro-Russia militia in Donbass|publisher=ANSA|date=1 April 2022|access-date=13 April 2022|archive-date=1 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220401091404/https://www.ansa.it/english/news/general_news/2022/04/01/italian-killed-fighting-for-pro-russia-militia-in-donbass_2afee91e-14a7-499d-a36f-ddd0dc4081e6.html|url-status=live}}</ref> ** Kozaški bataljoni<ref name="Kishchik">{{cite web|title=На Луганщині ЗСУ ліквідували відомого ватажка "ЛНР"|url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/04/19/7340742/|website=[[Ukrayinska Pravda]]|date=19 April 2022|access-date=20 April 2022|archive-date=19 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220419173859/https://www.pravda.com.ua/news/2022/04/19/7340742/|url-status=live}}</ref> ; [[Skupina Wagner]]<ref name="isw 20 April" /> * {{flagicon image|Flag of the DSHRG Rusich.svg}} [[Enota Rusič|Četa Rusič]]<ref>{{cite news|url=https://www.thetimes.co.uk/article/rusichs-neo-nazi-mercenaries-head-for-kharkiv-prjndp9rl|title=Rusich's neo-Nazi mercenaries head for Kharkiv|last1=Ball|first1=Tom|access-date=13 May 2022|archive-date=13 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513065921/https://www.thetimes.co.uk/article/rusichs-neo-nazi-mercenaries-head-for-kharkiv-prjndp9rl|url-status=live}}</ref> === Ukrajina === ; {{flagicon image|Ensign_of_the_Ukrainian_Armed_Forces.svg}} [[Oborožene sile Ukrajine]] * {{flagicon image|Ensign of the Ukrainian Ground Forces.svg}} [[Kopenske sile Ukrajine]] ** [[4. tankovska brigada (Ukrajina)|4. tankovska brigada]]<ref name="axe">{{cite web|title=T-72s To The Rescue? Ukraine's 5th Tank Brigade Could Roll Into Battle Any Day Now.|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2022/04/20/ukraines-5th-tank-brigade-could-roll-into-battle-any-day-now/?sh=76b26815197e|author=David Axe|work=Forbes|date=20 April 2022|access-date=22 April 2022|archive-date=22 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220422124509/https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2022/04/20/ukraines-5th-tank-brigade-could-roll-into-battle-any-day-now/?sh=76b26815197e|url-status=live}}</ref> ** [[10. gorska jurišna brigada (Ukrajina)|10. gorska jurišna brigada]]<ref>{{cite web|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|title=Russian invasion update: Ukraine repels tank attack, captures six Russians in Mariupol|website=www.ukrinform.net|access-date=28 February 2022|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227165047/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|url-status=live}}</ref> ** [[17. tankovska brigada (Ukrajina)|17. tankovska brigada]]<ref name="axe" /> ** [[53. mehanizirana brigada (Ukrajina)|53. mehanizirana brigada]]<ref>{{cite web|url=https://www.newsweek.com/russian-soldier-down-after-ukrainian-fire-hits-troop-video-1701884|title=Russian Soldier Down After Ukrainian Fire Hits Troop on Video|publisher=Newsweek|date=28 April 2022|access-date=10 May 2022|archive-date=11 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220511135757/https://www.newsweek.com/russian-soldier-down-after-ukrainian-fire-hits-troop-video-1701884|url-status=live}}</ref> ** [[56. motorizirana brigada (Ukrajina)|56. motorizirana brigada]]<ref>{{cite web|url=https://observers.france24.com/en/europe/20220330-mariupol-war-images-propaganda-azov-chechen-soldiers|title=In Mariupol, a war of images to prove who controls the city|date=30 March 2022|website=The Observers - France 24|access-date=22 April 2022|archive-date=31 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331074025/https://observers.france24.com/en/europe/20220330-mariupol-war-images-propaganda-azov-chechen-soldiers|url-status=live}}</ref> ** [[128. gorska jurišna brigada (Ukrajina)|128. gorska jurišna brigada]]<ref>{{cite web|title=Ukrainian army forces enemy to retreat from Kreminna in Luhansk region|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3451178-ukrainian-army-forces-enemy-to-retreat-from-kreminna-in-luhansk-region.html|access-date=2022-04-08|website=www.ukrinform.net|language=en|archive-date=7 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220407110859/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3451178-ukrainian-army-forces-enemy-to-retreat-from-kreminna-in-luhansk-region.html|url-status=live}}</ref> ** [[Gruzijska legija (Ukrajina)|Gruzijska legija]]<ref>{{cite web|title=Texas paratrooper and Iraq veteran reveals his reasons for protecting Ukraine|url=https://english.nv.ua/nation/texas-paratrooper-and-iraq-veteran-reveals-his-reasons-for-protecting-ukraine-50234883.html|work=NV|date=18 April 2022|access-date=22 April 2022|archive-date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418150727/https://english.nv.ua/nation/texas-paratrooper-and-iraq-veteran-reveals-his-reasons-for-protecting-ukraine-50234883.html|url-status=live}}</ref> ** [[Bataljon Šejha Mansurja]]{{efn|Initially participated in the [[Siege of Mariupol|battle of Mariupol]] but eventually left to fight in the [[Battle of Kyiv (2022)|battle of Kyiv]].<ref name="mansur1">{{cite news|url=https://nv.ua/ukr/ukraine/politics/batalyon-sheyha-mansura-voyuye-proti-rosiji-interv-yu-nv-iz-komandirom-novini-ukrajini-50231689.html|title=Брат по зброї. Командир чеченських добровольців, який воює за Україну, розповідає про свої три війни з Росією|first=Iryna|last=Krikunenko|newspaper=NV|date=7 April 2022|language=uk|access-date=14 May 2022|archive-date=8 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508222322/https://nv.ua/ukr/ukraine/politics/batalyon-sheyha-mansura-voyuye-proti-rosiji-interv-yu-nv-iz-komandirom-novini-ukrajini-50231689.html|url-status=live}}</ref><ref name="mansur2">{{cite news|url=https://www.mk.ru/politics/2022/04/26/kadyrov-obyavil-nagradu-1-mln-dollarov-za-informaciyu-o-chechenskikh-boevikakh-v-mariupole.html|title=Кадыров объявил награду 1 млн долларов за информацию о чеченских боевиках в Мариуполе|first=Evgeny|last=Gribchatov|newspaper=[[Moskovskij Komsomolets]]|date=26 April 2022|language=ru|access-date=14 May 2022|archive-date=8 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508222326/https://www.mk.ru/politics/2022/04/26/kadyrov-obyavil-nagradu-1-mln-dollarov-za-informaciyu-o-chechenskikh-boevikakh-v-mariupole.html|url-status=live}}</ref>}}<ref name="mansur1" /><ref name="mansur2" /> * {{flagicon image|Flag of the Ukrainian Air Assault Forces.svg}} [[Ukrajinske zračne jurišne sile]] ** [[80. zračna jurišna brigada (Ukrajina)|80. zračna jurišna brigada]]<ref>{{cite web|last=Carbonaro|first=Giulia|date=2022-05-12|title=Ukrainian soldier reveals how he secretly blew up Russian bridge|url=https://www.newsweek.com/ukrainian-soldier-reveals-how-he-secretly-blew-russian-bridge-1706083|access-date=2022-05-17|website=Newsweek|language=en|archive-date=30 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220530035537/https://www.newsweek.com/ukrainian-soldier-reveals-how-he-secretly-blew-russian-bridge-1706083|url-status=live}}</ref> ** [[81. zračnomobilska brigada (Ukrajina)|81. zračnomobilska brigada]]<ref>{{cite web|date=2022-05-01|title=Exhausted Ukrainian soldiers return from eastern front|url=https://www.france24.com/en/live-news/20220501-exhausted-ukrainian-soldiers-return-from-eastern-front|access-date=2022-05-11|website=France 24|language=en|archive-date=1 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220501173943/https://www.france24.com/en/live-news/20220501-exhausted-ukrainian-soldiers-return-from-eastern-front|url-status=live}}</ref> * {{navy|Ukraine}} ** [[Ukrajinska mornariška pehota]]<ref name="36th">{{cite web|last=Henley|first=Jon|date=13 April 2022|title=More than 1,000 Ukraine marines have surrendered in Mariupol, says Russia|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/13/more-than-1000-ukraine-marines-have-surrendered-in-mariupol-says-russia|url-status=live|access-date=7 May 2022|website=[[The Guardian]]|archive-date=22 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220422165319/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/13/more-than-1000-ukraine-marines-have-surrendered-in-mariupol-says-russia}}</ref> *** [[36. ločena mornariška brigada]]<ref name="36th" /> * [[Ukrajinsko vojno letalstvo]]<ref name="isw 15 May">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 15|date=15 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-15|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=19 May 2022|archive-date=26 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220526001642/https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-15|url-status=live}}</ref> * [[Teritorialne obrambne sile (Ukrajina)|Teritorialne obrambne sile]]<ref>{{cite news|last1=Adler|first1=Nils|last2=King|first2=Laura|title='Everything that needs to be done': Ukraine citizen soldiers prepare for Russia threat|url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2022-01-28/ukraine-civilian-defense-force-russia|newspaper=Los Angeles Times|access-date=21 March 2022|language=English|date=28 January 2022|quote=Its defenders — both the regular Ukraine army and the irregular forces mustering for battle|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323192706/https://www.latimes.com/world-nation/story/2022-01-28/ukraine-civilian-defense-force-russia|url-status=live}}</ref> ** 227. harkovski teritorialni obrambni bataljon<ref name="isw 10 May" /> ** [[Mednarodna legija teritorialne obrambe Ukrajine]] *** [[Kastuś Kalinoŭski Battalion|Bataljon Kastuša Kalinovskega]] (Beloruski kontingent)<ref>{{cite web|title=Hundreds of volunteers from Belarus fight in Ukraine against Russia|url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20220418_05/|author=David Axe|work=NHK World-Japan|date=18 April 2022|access-date=22 April 2022|archive-date=17 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220417234719/https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20220418_05/|url-status=live}}</ref> *** [[Legija svobode Rusije]]<ref>{{cite web|url=https://www.berliner-zeitung.de/politik-gesellschaft/russische-soldaten-gegen-putin-im-donbass-kaempfen-in-moskau-feuer-legen-li.225863|title=Russische Soldaten gegen Putin: im Donbass kämpfen, in Moskau Feuer legen|work=Berliner Zeitung|date=4 May 2022|access-date=30 May 2022|archive-date=30 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220530185919/https://www.berliner-zeitung.de/politik-gesellschaft/russische-soldaten-gegen-putin-im-donbass-kaempfen-in-moskau-feuer-legen-li.225863|url-status=live}}</ref> [[Ukrajinsko ministrstvo za notranje zadeve]] * [[Nacionalna garda Ukrajine]] ** {{ill|12. operativna brigada|ru|12-я бригада оперативного назначения НГ (Украина)|uk|12-та бригада оперативного призначення НГ (Україна)}}<ref name="bateman">{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61089043|title=Ukraine: The critical fight for 'heart of this war' Mariupol|author=Tom Bateman|work=BBC News|date=13 April 2022|quote="I want to separately address those heroes who are having a very hard time. Those who defend Mariupol. A marine battalion of the 36th marine brigade, Azov special operations detachment, 12th operational brigade of the National Guard of Ukraine. Subdivisions of the State Border Guard Service. Volunteers of the "Right Sector". The 555th military hospital and National Police employees."|accessdate=27 April 2022|archive-date=13 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413034824/https://www.bbc.com/news/world-europe-61089043|url-status=live}}</ref> ** {{ill|23. ločena brigada za varstvo javnega reda|ru|23-я отдельная бригада охраны общественного порядка (Украина)|uk|23-тя окрема бригада охорони громадського порядку (Україна)}}<ref name="apukhtin">{{cite news|url=https://armyinform.com.ua/2022/04/02/dmytro-apuhtin-geroyichno-zagynuv-oboronyayuchy-mariupol/|title=Дмитро Апухтін героїчно загинув, обороняючи Маріуполь|first=Serhiy|last=Kovalenko|newspaper=ArmyInform|date=2 April 2022|language=uk}}</ref> ** [[Bataljon Azov|Odred za posebne operacije Azov]]<ref name="dw-20220316">{{cite news|url=https://www.dw.com/en/the-azov-battalion-extremists-defending-mariupol/a-61151151|title=The Azov Battalion: Extremists defending Mariupol|last=Goncharenko|first=Roman|newspaper=Deutsche Welle|date=16 March 2022|access-date=19 March 2022|quote=The city of Mariupol, which has a population of 500,000, is primarily being defended by the Azov Battalion.|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323163813/https://www.dw.com/en/the-azov-battalion-extremists-defending-mariupol/a-61151151|url-status=live}}</ref> ** [[Donbaški bataljon]]<ref>{{cite web|title=Russian war's 'Phase 2': How Ukraine troops adapt, giving little ground|date=4 May 2022|url=https://www.csmonitor.com/World/Europe/2022/0504/Russian-war-s-Phase-2-How-Ukraine-troops-adapt-giving-little-ground|author=Scott Peterson|work=CS Monitor|access-date=20 May 2022|archive-date=20 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220520094010/https://www.csmonitor.com/World/Europe/2022/0504/Russian-war-s-Phase-2-How-Ukraine-troops-adapt-giving-little-ground|url-status=live}}</ref> * [[Patruljna policija za posebne naloge]] ** [[Sički bataljon]]<ref>{{cite web|title=Families mourn fallen defenders of Ukraine|date=2 May 2022|url=https://kyivindependent.com/national/families-mourn-fallen-defenders-of-ukraine/|author=Daria Shulzhenko|publisher=Kyiv Independent|access-date=20 May 2022|archive-date=26 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220526152507/https://kyivindependent.com/national/families-mourn-fallen-defenders-of-ukraine/|url-status=live}}</ref> * [[Nacionalna policija Ukrajine]]<ref name="bateman" /> * [[Ukrajinska mejna straža]]<ref name="bateman" /> {{Flagicon image|Flag of Right Sector.svg}} [[Desni sektor]]<ref name="bateman" /> * [[Ukrajinski prostovoljni korpus]]<ref name="buries">{{cite web|title=Ukraine buries its war dead|url=https://www.reuters.com/news/picture/ukraine-buries-its-war-dead-idUSRTS76SE9|work=Reuters|date=20 April 2022|access-date=23 April 2022|archive-date=20 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220420214444/https://www.reuters.com/news/picture/ukraine-buries-its-war-dead-idUSRTS76SE9|url-status=live}}</ref> ** 2. ločeni bataljon<ref name="buries" /> [[Neregularna vojska|Neregularni civilni prostovoljci (milica)]] * Ukrajinski gverilci<ref>{{cite web|url=https://foreignpolicy.com/2022/04/01/ukraine-russia-war-guerrilla-partisans-civilian-militia/|title=Russians Likely to Encounter Growing Guerrilla Warfare in Ukraine|author=Alexander J. Motyl|publisher=Foreign Policy|date=12 April 2022|access-date=13 April 2022|archive-date=1 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220401095911/https://foreignpolicy.com/2022/04/01/ukraine-russia-war-guerrilla-partisans-civilian-militia/|url-status=live}}</ref><ref name="isw 24 April">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 24|date=24 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-24|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=8 May 2022|archive-date=24 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220424213208/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-24|url-status=live}}</ref> == Ofenziva == === Februar === ==== 25. februar ==== 25. februarja zjutraj so ruske sile napredovale iz [[Doneška ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] (DPR) proti [[Mariupol|Mariupolu]]. Z ukrajinskimi silami so se spopadli v Pavilopilu.<ref>{{Navedi splet|title=Battle ongoing near Mariupol – mayor|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412585-battle-ongoing-near-mariupol-mayor.html|accessdate=27 February 2022|website=www.ukrinform.net|language=en|archivedate=25 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220225110919/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412585-battle-ongoing-near-mariupol-mayor.html}}</ref> Čeprav so Ukrajinci zmagali in pri tem uničili vsaj 20 ruskih tankov,<ref>{{Navedi splet|last=Richárd|first=Jabronka|date=25 February 2022|title=Így áll most a háború Ukrajnában: több nagyvárosban harcok dúlnak, megtámadtak egy orosz repülőteret|url=https://ellenszel.hu/2022/02/25/igy-all-most-a-haboru-ukrajnaban-tobb-nagyvarosban-harcok-dulnak-megtamadtak-egy-orosz-repuloteret/|accessdate=27 February 2022|website=Ellenszél|language=hu|archivedate=26 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220226011052/https://ellenszel.hu/2022/02/25/igy-all-most-a-haboru-ukrajnaban-tobb-nagyvarosban-harcok-dulnak-megtamadtak-egy-orosz-repuloteret/}}</ref> je ruska mornarica zvečer začela z amfibijskim napadom iz [[Azovsko morje|Azovskega morja]] 70 kilometrov od Mariupola.<ref>{{Navedi splet|last=CNN|first=By <a href="/profiles/aditi-sandal">Aditi Sangal</a>, <a href="/profiles/adrienne-vogt">Adrienne Vogt</a>, Amy Woodyatt, Rob Picheta, Ed Upright, <a href="/profiles/jessie-yeung">Jessie Yeung</a>, Adam Renton, Melissa Macaya and <a href="/profiles/meg-wagner">Meg Wagner</a>|date=25 February 2022|title="Amphibious assault" underway west of Mariupol on the Sea of Azov, senior US defense official says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-25-22/h_622a8b21dd1cf52845090a96c9c6513b|accessdate=27 February 2022|website=CNN|language=en|archivedate=25 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220225220827/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-25-22/h_622a8b21dd1cf52845090a96c9c6513b}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russian Navy Carries Out Amphibious Assault Near Mariupol|url=https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-carries-out-amphibious-assault-near-mariupol|accessdate=27 February 2022|website=The Maritime Executive|language=en|archivedate=25 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220225220846/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-carries-out-amphibious-assault-near-mariupol}}</ref> V [[Starobilsk|Starobilsku]] naj bi ukrajinske oborožene sile v [[Bitka za Starobilsk|bitki pri Starobilsku]] uničile skupino ruskih vojakov, ki so poskušali prečkati reko [[Ajdar]].<ref>{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Війна в Україні: біля Старобільська українські військові розбили колону ворожої техніки {{!}} Новини на Gazeta.ua|url=https://gazeta.ua/articles/np/_bilya-starobilska-ukrayinski-vijskovi-rozbili-kolonu-vorozhoyi-tehniki/1072523|accessdate=27 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220225093156/https://gazeta.ua/articles/np/_bilya-starobilska-ukrayinski-vijskovi-rozbili-kolonu-vorozhoyi-tehniki/1072523|archivedate=25 February 2022}}</ref> ==== 26. februar ==== Starobilsk je bil po poročanjih zaradi ruskega topništva močno poškodovan,<ref>{{Navedi splet|last=SERVICE|first=STATE EMERGENCY|title=A view shows destroyed buildings after shelling in the town of Starobilsk in the Luhansk region|url=https://denvergazette.com/news/nation-world/a-view-shows-destroyed-buildings-after-shelling-in-the-town-of-starobilsk-in-the-luhansk/image_0cf46c31-9da2-5bb1-aa11-b658868b4bf3.html|accessdate=3 March 2022|website=Denver Gazette|language=en|archivedate=28 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220228053107/https://denvergazette.com/news/nation-world/a-view-shows-destroyed-buildings-after-shelling-in-the-town-of-starobilsk-in-the-luhansk/image_0cf46c31-9da2-5bb1-aa11-b658868b4bf3.html}}</ref> ruske sile pa so nadaljevale s celodnevnim artilerijskim bombardiranjem Mariupola.<ref>{{Cite news|date=26 February 2022|title=Russia orders troops to hasten their advance as Mariupol remains under heavy shelling|language=en-AU|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-02-27/russia-commands-troops-advance-faster-kyiv-long-curfew/100865104|access-date=27 February 2022|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227102555/https://www.abc.net.au/news/2022-02-27/russia-commands-troops-advance-faster-kyiv-long-curfew/100865104|url-status=live}}</ref> ==== 27. februar ==== 27. februarja zjutraj so poročali, da je ruska tankovska kolona iz DPR hitro napredovala proti Mariupolu, vendar so napad preprečile ukrajinske sile. Zajetih je bilo 6 ruskih vojakov.<ref>{{Navedi splet|title=Russian invasion update: Ukraine repels tank attack, captures six Russians in Mariupol|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|accessdate=28 February 2022|website=www.ukrinform.net|language=en|archivedate=27 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220227165047/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html}}</ref> Guverner Luganske oblasti, Sergij Hajdaj, je izjavil, da so Lugansko Stanico in Ščastijo zavzele ruske sile, ki so med obstreljevanjem praktično uničile naselja. Uničenja Volnovahe jih je obtožil tudi guverner doneške oblasti, Pavlo Kirilenko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rbc.ua/ukr/news/stanitsa-luganskaya-schaste-volnovaha-okazalis-1645985725.html|title=Станиця Луганська, Щастя і Волноваха опинилися на межі гуманітарної катастрофи|website=RBC Ukraine|date=27 February 2022|accessdate=28 February 2022|language=Ukrainian|archivedate=27 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220227184232/https://www.rbc.ua/ukr/news/stanitsa-luganskaya-schaste-volnovaha-okazalis-1645985725.html}}</ref> === Marec === ==== 1. marec ==== {{see also|Gorlivška ofenziva}} Ukrajinske sile so 1. marca začele [[Gorlivška ofenziva|protiofenzivo]] proti [[Gorlivka|Gorlivki]], ki je od konca leta 2014 pod nadzorom DLR.<ref>{{cite web|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/805456.html|title=First in 7 days of war Ukrainian units go on offensive advancing to Horlivka – Arestovych|work=[[Interfax Ukraine]]|date=2 March 2022|access-date=2 March 2022}}</ref><ref>{{cite web|date=2 March 2022|title=Ukrainian Military Begin To Seize Initiative From Russian Invaders – General Staff|url=https://ukranews.com/en/news/838237-ukrainian-military-begin-to-seize-initiative-from-russian-invaders-general-staff|access-date=2 March 2022|website=ukranews.com}}</ref> ==== 2. marec ==== [[Slika:Ukrainian_civilians_are_evacuated_from_Volnovakha_in_the_Donetsk_region.jpg|thumbtime=0:04|sličica|Evakuacija ukrajinskih civilistov iz Volnovahe v regiji Doneck]]Velik ruski konvoj z več kot 60 vozili je 2. marca vstopil v Starobilsk, vendar so ga domači protestniki zaustavili pri napredovanju.<ref>{{Navedi splet|last=Суспільне|date=2 March 2022|title=Російські танки зайшли у Старобільськ, їх зупиняють місцеві жителі|url=https://suspilne.media/212928-rosijski-tanki-zajsli-u-starobilsk-ih-zupinaut-miscevi-ziteli/?|accessdate=3 March 2022|website=Суспільне {{!}} Новини|language=uk|archivedate=2 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220302171907/https://suspilne.media/212928-rosijski-tanki-zajsli-u-starobilsk-ih-zupinaut-miscevi-ziteli/}}</ref> [[Vrhovna rada]] je medtem sporočila, da je ob ruskem obstreljevanju Izjuma umrlo osem ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis/russian-troops-enter-strategic-ukrainian-port-of-kherson-idUKKBN2L002I|title=Russian troops enter strategic Ukrainian port of Kherson|website=Reuters|date=2 March 2022|accessdate=3 March 2022|archivedate=3 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303230937/https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis/russian-troops-enter-strategic-ukrainian-port-of-kherson-idUKKBN2L002I}}</ref> Tekom dneva so ruske sile vstopile v mesto [[Balaklija]].<ref name=":0b">{{Cite web|title=Балаклія: на територію громади зайшли російські війська - міський голова|url=https://www.unn.com.ua/uk/news/1966175-balakliya-na-teritoriyu-gromadi-zayshli-rosiyski-viyska-miskiy-golova|access-date=2 March 2022|author=Tony Tumanova|work=Ukrainian National News|language=uk}}</ref> Doneck, ki je bil pod nadzorom separatistov, je bil že več dni obstreljevan. V nekaterih soseskah ni bilo elektrike, na ulicah pa so bili zažgani avtomobili.<ref>{{cite news|title=Донецк после обстрела|url=https://www.bbc.com/russian/media-60569427|publisher=BBC|access-date=4 April 2022|archive-date=4 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220404060735/https://www.bbc.com/russian/media-60569427|url-status=live}}</ref> Ukrajinski uradnik [[Oleksij Arestovič]] je izjavil, da so ukrajinske sile prvič med vojno prešle v ofenzivo in napredovale proti [[Gorlivka|Gorlivki]].<ref>{{cite web|date=2 March 2022|title=First in 7 days of war Ukrainian units go on offensive advancing to Horlivka – Arestovych|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/805456.html|access-date=2 March 2022|website=[[Interfax Ukraine]]|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302190129/https://en.interfax.com.ua/news/general/805456.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|date=2 March 2022|title=Ukrainian Military Begin To Seize Initiative From Russian Invaders – General Staff|url=https://ukranews.com/en/news/838237-ukrainian-military-begin-to-seize-initiative-from-russian-invaders-general-staff|access-date=2 March 2022|website=ukranews_com|language=en|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303152649/https://ukranews.com/en/news/838237-ukrainian-military-begin-to-seize-initiative-from-russian-invaders-general-staff|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Ukrainian authorities have no data on the participation of Belarusian troops in the fighting against Ukraine|url=https://belsat.eu/en/news/02-03-2022-no-confirmation-of-belarusian-troops-fighting-against-ukraine/|access-date=3 March 2022|website=belsat.eu|language=en|archive-date=4 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304201610/https://belsat.eu/en/news/02-03-2022-no-confirmation-of-belarusian-troops-fighting-against-ukraine/|url-status=live}}</ref> [[Igor Ždanov]] je pozneje trdil, da so se pojavila »poročila«, da so ukrajinske sile zavzele del mesta. Po ukrajinskih poročilih naj bi 95. zračna jurišna brigada Ukrajine mesto začela napadati že prejšnji dan. Ukrajinska vojska se je namestila na obrobju mesta.<ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 2|url=https://www.criticalthreats.org/analysis/russian-offensive-campaign-assessment-march-2|access-date=3 March 2022|website=Critical Threats|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306142241/https://www.criticalthreats.org/analysis/russian-offensive-campaign-assessment-march-2|url-status=live}}</ref> [[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol.jpg|sličica|Med ruskim [[Obleganje Mariupola|bombardiranjem v Mariupolu]] je zagorel [[Epicentr K]].]] ==== 3. marec ==== Ukrajinske oblasti so 3. marca sporočile, da je bilo v ruskem obstreljevanju v zadnjih 24 urah ubitih 34 civilistov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-says-34-civilians-killed-kharkiv-region-no-water-or-power-mariupol-city-2022-03-03/|title=Ukraine says 34 civilians killed in Kharkiv region, no water or power in Mariupol city|website=Reuters|date=3 March 2022|accessdate=3 March 2022|archivedate=3 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303230929/https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-says-34-civilians-killed-kharkiv-region-no-water-or-power-mariupol-city-2022-03-03/}}</ref> Ruske sile so čez dan vstopile v [[Svatove]], vendar so jih ustavili protesti domačinov.<ref>{{cite news|url=https://tsn.ua/ato/svatove-ce-ukrayina-miscevi-zhiteli-na-luganschini-prognali-rosiyskih-okupantiv-video-1996450.html|title=СВАТОВЕ - ЦЕ УКРАЇНА: МІСЦЕВІ ЖИТЕЛІ НА ЛУГАНЩИНІ ПРОГНАЛИ РОСІЙСЬКИХ ОКУПАНТІВ (ВІДЕО)|work=TSN|date=March 3, 2022|accessdate=March 8, 2022|language=Ukrainian}}</ref> Domačini so vojake pozneje prepričali, naj se umaknejo iz mesta.<ref>{{cite news|url=https://www.minutouno.com/mundo/ucrania/civiles-nos-impidieron-el-avance-tanques-rusos-n5384760|title=Civiles ucranianos impidieron el avance de tanques rusos|work=MinutoUno.com|date=March 3, 2022|accessdate=March 8, 2022|language=Spanish}}</ref> Sile Luganske ljudske republike in ruske enote so medtem čez dan zavzele Novoajdar.<ref>{{cite news|url=https://blitz.bg/svyat/voyskite-na-vsu-izostavyat-tekhnikata-ruskite-sili-prevzekha-novoaydar-video_news871675.html|title=Войските на ВСУ изоставят техниката: Руските сили превзеха Новоайдар ВИДЕО|work=Blitz|date=March 3, 2022|accessdate=March 12, 2022|language=Bulgarian|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303015320/https://blitz.bg/svyat/voyskite-na-vsu-izostavyat-tekhnikata-ruskite-sili-prevzekha-novoaydar-video_news871675.html|url-status=live}}</ref> ==== 5. marec ==== {{See also|Bitka za Volnovaho}} V Volnovahi je bila razglašena prekinitev ognja, da bi omogočili evakuacijo civilistov, vendar je bila pozneje ukinjena, saj so ukrajinski uradniki za to krivili rusko obstreljevanje, ki se je nadaljevalo med postopkom evakuacije. Dodali so, da je mesto še vedno lahko zapustilo približno 400 civilistov. Ruski predsednik [[Vladimir Putin]] pa je za kršitev sporazuma o prekinitvi ognja obtožil ukrajinske sile.<ref>{{cite news|url=https://www.wsj.com/articles/ukraine-resumes-evacuation-attempts-as-russia-presses-offensive-11646564330|title=Ukraine Resumes Evacuation Attempts as Russia Presses Offensive|author1=Yaroslav Trofimov|author2=Alan Cullison|work=The Wall Street Journal|date=March 6, 2022|accessdate=March 6, 2022}}</ref> ==== 6. marec ==== [[Slika:Встреча_подразделений_ВС_РФ_и_ЛНР_в_Новоайдаре_007.png|sličica|Sestanek ruskih enot in enot DLR v Novojadarju, marec 2022]] Tudi drugi poskus evakuacije civilistov iz Mariupola je bil preprečen, pri čemer sta obe strani krivili druga drugo.<ref>{{cite news|url=https://news.sky.com/story/ukraine-invasion-second-attempt-to-evacuate-mariupol-to-begin-as-temporary-ceasefire-announced-12559009|title=Ukraine invasion: Mariupol evacuation halted again as Russia 'regroups forces'|work=Sky News|date=March 6, 2022|accessdate=March 6, 2022}}</ref> Hajdaj je navedel, da so spopadi potekali na obrobju [[Lisičansk|Lisičanska]], [[Severodoneck|Severodonecka]] in [[Rubižna|Rubižne]], medtem ko sta bila [[Popasna]] in [[Girksa|Girske]] nenehno obstreljevana. Dodal je, da so ukrajinske sile izgubile nadzor nad kraji [[Svatove]], [[Starobilsk]] in [[Novopskov]], vendar v njih ni bilo večje prisotnosti ruske vojske.<ref>{{cite web|url=https://www.unian.ua/war/boji-bilya-troh-mist-stalo-vidomo-de-na-luganshchini-duzhe-garyache-novini-donbasu-11731171.html|title=Бої біля трьох міст: стало відомо, де на Луганщині дуже "гаряче"|author=Ivan Boyko|work=Ukrainian Independent Information Agency|date=March 6, 2022|accessdate=March 8, 2022|language=Ukrainian}}</ref> ==== 8. marec ==== Ukrajinski uradniki so navedli, da je bilo v obstreljevanju Severodonecka čez dan ubitih 10 civilistov, osem pa ranjenih.<ref name=":2">{{cite news|url=https://www.wsj.com/articles/russia-presses-offensive-as-ukrainians-try-to-evacuate-11646819525|title=Russian Airstrike Hits Maternity Hospital in Ukrainian City of Mariupol|author=Alan Cullison|work=[[The Wall Street Journal]]|date=9 March 2022|accessdate=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309155941/https://www.wsj.com/articles/russia-presses-offensive-as-ukrainians-try-to-evacuate-11646819525|url-status=live}}</ref> ==== 9. marec ==== [[Vojno letalstvo Rusije|Rusko letalstvo]] je okoli 17. ure [[Letalski napad na bolnišnico v Mariupolu|bombardiralo stavbo porodnišnice in otroške bolnišnice]] v Mariupolu, pri čemer so bili ubiti trije civilisti, 17 pa ranjenih.<ref name=":2" /> ==== 10. marec ==== Ukrajinsko obrambno ministrstvo je zatrdilo, da ukrajinske sile odbijajo ruske napade na območjih Donecka, Slobožanskega in dela Tavrija.<ref>{{cite news|url=https://assamtribune.com/international/russian-troops-lose-combat-capacity-in-some-areas-ukraine-1358765|title=Russian troops lose combat capacity in some areas: Ukraine|agency=Indo-Asian News Service|work=The Assam Tribune|date=10 March 2022|accessdate=11 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310082014/https://assamtribune.com/international/russian-troops-lose-combat-capacity-in-some-areas-ukraine-1358765|url-status=live}}</ref> ==== 11. marec ==== {{See also|Bitka za Volnovaho}} Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile DLR zavzele Volnovaho.<ref>{{Cite news|work=Reuters|date=2022-03-11|title=Russian-backed separatists capture Ukraine's Volnovakha – RIA|url=https://www.reuters.com/world/europe/russian-backed-separatists-capture-ukraines-volnovakha-ria-2022-03-11/|access-date=2022-03-11|archive-date=11 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220311085733/https://www.reuters.com/world/europe/russian-backed-separatists-capture-ukraines-volnovakha-ria-2022-03-11/|url-status=live}}</ref> Trdilo je tudi, da so napredovali za 6 km in še okrepili obleganje Mariupola. Na videoposnetkih, ki so bili pozneje objavljeni na družbenih omrežjih, je bilo videti ruske sile v številnih soseskah Volnovahe.<ref>{{Cite news|author=Tim Lister|date=2022-03-11|title=Evidence indicates Volnovakha in eastern Ukraine has fallen to Russian-backed forces|work=CNN|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-11-22/h_4d42be46e5f7137415357edad4f81f0a|access-date=2022-03-11|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314033706/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-11-22/h_4d42be46e5f7137415357edad4f81f0a|url-status=live}}</ref> Hajdaj je medtem izjavil, da so ruske sile zasedle 70 % Luganske oblasti.<ref>{{Cite news|author=Denys Karlovskyy|date=11 March 2022|title=Russian troops occupied 70% of the territory of Luhansk region – Head of Luhansk Oblast|work=Ukrayinska Pravda|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/12/7330543/|access-date=15 March 2022|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315141801/https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/12/7330543/|url-status=live}}</ref> ==== 12. marec ==== Agencija [[Associated Press]] je neodvisno potrdila, da so Volnovaho zavzeli proruski separatisti in da je bil velik del mesta v spopadih uničen.<ref>{{cite news|url=https://www.euronews.com/2022/03/12/heavy-fighting-leaves-much-of-volnovakha-in-ruins|title=Heavy fighting leaves much of Volnovakha in ruins|agency=Associated Press|publisher=Euronews|date=12 March 2022|accessdate=13 March 2022|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313173034/https://www.euronews.com/2022/03/12/heavy-fighting-leaves-much-of-volnovakha-in-ruins|url-status=live}}</ref> Istega dne so ukrajinske sile potrdile smrt polkovnika Valerija Hudza, poveljnika ukrajinske 24. mehanizirane brigade, ki se je borila na fronti v Lugansku.<ref name="ValeryHudz">{{cite news|url=https://hromadske.radio/news/2022/03/13/na-luhanshchyni-zahynuv-polkovnyk-zsu-valeriy-hudz|title=На Луганщині загинув полковник ЗСУ Валерій Гудзь|publisher=Hromadske Radio|date=13 March 2022|accessdate=14 March 2022|language=Ukrainian|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313104200/https://hromadske.radio/news/2022/03/13/na-luhanshchyni-zahynuv-polkovnyk-zsu-valeriy-hudz|url-status=live}}</ref> Ukrajinski uradniki so Rusijo obtožili, da je ponoči uporabila [[strelivo z belim fosforjem]] v mestu [[Popasna]] v Donecki oblasto. Na jugu regije je bil okoli 22. ure bombardiran samostan [[Svjatogirska lavra|Svjatogirsk lavra]], pri čemer je bilo ranjenih 30 ljudi, samostan pa je bil poškodovan.<ref>{{cite news|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/03/13/moscow-accused-of-phosporous-gas-attacks-in-donbas-a76899|title=Strike in Donbas Wounds 30, Russia Accused of Chemical Attacks|work=Agence France-Presse|publisher=The Moscow Times|date=13 March 2022|accessdate=13 March 2022|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313165128/https://www.themoscowtimes.com/2022/03/13/moscow-accused-of-phosporous-gas-attacks-in-donbas-a76899|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-13-22/h_e1905e260badeb635420976a05d72825|title=Russian airstrike damages historic Ukrainian monastery|author1=Alex Stambaugh|author2=Lizzy Yee|work=CNN|date=13 March 2022|accessdate=14 March 2022|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313104709/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-13-22/h_e1905e260badeb635420976a05d72825|url-status=live}}</ref> [[Pavlo Kirilenko]], guverner Donecke oblasti, je izjavil, da so naselja Nikolske, Manguš in Urzuf zasedle ruske enote. Dodal je, da so vsa mesta v regiji, razen Volnovaha, pod nadzorom ukrajinskih sil.<ref>{{cite web|url=https://www.0342.ua/news/3348769/vorog-cerez-fejki-provokue-paniku|title=Ворог через фейки провокує паніку|author=Lilia Olenuk|work=0342.ua|date=12 March 2012|accessdate=15 March 2022|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315161736/https://www.0342.ua/news/3348769/vorog-cerez-fejki-provokue-paniku|url-status=live}}</ref> ==== 13. marec ==== [[Slika:Bombing_of_buildings_in_Sievierodonetsk_by_Russian_troops.jpg|sličica|Goreče stavbe v Severodonecku po ruskem obstreljevanju, 13. marec]] Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske sile zavzele naselja Nikolske, Blagodatne, Volodimirevka in Pavlevka v Donecki oblasti.<ref>{{cite news|url=https://www.rbc.ru/politics/13/03/2022/622d9e449a79477d879c78f0|title=Минобороны сообщило об освобождении заложников в монастыре под Мариуполем|work=[[RBC Group]]|date=14 March 2022|accessdate=15 March 2022|language=ru|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314135448/https://www.rbc.ru/politics/13/03/2022/622d9e449a79477d879c78f0|url-status=live}}</ref> Trdila je tudi, da je osvobodila približno 300 civilistov, ki jih je bataljon Ajdar zadrževal kot talce v samostanu v kraju Nikolske.<ref>{{cite news|url=https://www.jpost.com/international/article-701133|title=Ukraine accuses Russia of using phosphorus bombs – ombudsman|author=Aaron Reich|agency=[[Reuters]]|work=[[The Jerusalem Post]]|date=14 March 2022|accessdate=15 March 2022|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315004929/https://www.jpost.com/international/article-701133|url-status=live}}</ref> Ukrajinska vojska je sporočila, da so ruske sile čez dan zavzele naselja Staromlinevka, Jevgenevka, Pavlevka in Jegorevka.<ref>{{cite news|url=https://24tv.ua/vorog-okupuvav-staromlinivku-yevgenivku-pavlivku-yegorivku-genshtab_n1904027/|title=Ворог окупував Старомлинівку, Євгенівку, Павлівку та Єгорівку, – Генштаб|work=Channel 24|date=13 March 2022|accessdate=16 March 2022|language=uk|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316100442/https://24tv.ua/vorog-okupuvav-staromlinivku-yevgenivku-pavlivku-yegorivku-genshtab_n1904027|url-status=live}}</ref> ==== 14. marec ==== Doneck je bil tarča raketnega napada.<ref name="MSN1">{{cite web|url=https://www.dnaindia.com/world/report-ukraine-russia-war-day-20-russia-says-23-dead-in-missile-attack-on-donetsk-jaishankar-statement-in-parliament-2939941|title=Russia claims 23 dead in missile attack on Donetsk, S Jaishankar to give statement on war in Parliament today|date=15 March 2022|work=DNA India|access-date=4 April 2022|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315031949/https://www.dnaindia.com/world/report-ukraine-russia-war-day-20-russia-says-23-dead-in-missile-attack-on-donetsk-jaishankar-statement-in-parliament-2939941|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://24tv.ua/rosiya-zaradi-feyku-pro-obstril-donetska-vbila-desyatki-lyudey_n1905380|title=Росія заради фейку про обстріл Донецька вбила десятки людей|language=Ukrainian|date=14 March 2022|access-date=4 April 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314141040/https://24tv.ua/rosiya-zaradi-feyku-pro-obstril-donetska-vbila-desyatki-lyudey_n1905380|url-status=live}}</ref> Vodja Donecke ljudske republike [[Denis Pušilin]] je izjavil, da so sestrelili ukrajinsko letalo [[OTR-21 Točka|Točka-U]], ki je bilo izstreljeno na mesto Doneck, vendar je del rakete padel na središče mesta in ubil več civilistov. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je bilo ubitih 23 civilistov, še 28 pa ranjenih. Vendar je ukrajinska vojska zanikala, da bi izvedla napad, in izjavila, da je šlo »nedvomno za rusko raketo ali drugo strelivo«,<ref>{{Cite news|title=Russia says 23 dead in missile attack on Donetsk|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/ukraine-missile-debris-kill-16-in-donetsk-separatists|date=14 March 2022|access-date=14 March 2022|work=[[Al Jazeera]]|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314131029/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/ukraine-missile-debris-kill-16-in-donetsk-separatists|url-status=live}}</ref> kar so potrdili tudi preiskovalci iz odprtih virov ([[Conflict Intelligence Team]]).<ref>{{cite web|last=Karlovsky|first=Denys|date=2022-03-15|title=The missile strike on the centre of Donetsk was carried out from the territory of the Russian Federation – Conflict Intelligence Team|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/15/7331707/|access-date=2022-03-18|website=Ukrayinska Pravda|language=en|archive-date=18 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220318141103/https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/15/7331707/|url-status=live}}</ref> Ukrajinske sile so kasneje sporočile, da so ruske enote 336. gardne mornariške pehotne brigade in 11. gardne letalske jurišne brigade ob 17. uri poskušale napredovati v Donecku, vendar so jih odbile, pri čemer je bilo ubitih do 100 vojakov, šest njihovih vozil pa je bilo uničenih.<ref>{{cite news|url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/14/7331359/|title=На Донецькому напрямку ЗСУ відбили наступ: знищено до сотні окупантів|author=Katerina Tischenko|work=Ukrayinska Pravda|date=14 March 2022|accessdate=14 March 2022|language=uk|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314194327/https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/14/7331359/|url-status=live}}</ref> ==== 15. marec ==== Hajdaj je navedel, da so bili štirje civilisti ubiti zaradi obstreljevanja ruskih sil, ki so zadele bolnišnico, ustanovo za otroke z okvaro vida in tri šole v [[Rubižne|Rubižnem]].<ref>{{Cite news|last=Balachuk|first=Iryna|date=15 March 2022|title=Russia's shelling of hospital, residential care facility, and 3 schools in Rubizhne: 4 killed|work=Ukrayinska Pravda|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/15/7331465/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315092932/https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/15/7331465/|archive-date=15 March 2022|accessdate=15 March 2022}}</ref> ==== 20. marec ==== Ruski uradniki so potrdili, da je bil v Mariupolu ubit namestnik poveljnika [[Črnomorska flota|črnomorske flote]] [[Andrej Palij]].<ref name="bbc_60802572" /> [[Slika:Разрешенный_дом_в_Донецке.jpg|desno|sličica|Stavba, poškodovana med obstreljevanjem v Donecku]] ==== 22. marec ==== Vodja LPR Leonid Pašečnik je trdil, da je »skoraj 80 % ozemlja« Luganske oblasti okupiranega in da »Popasnaja, Lisičansk, Rubižno, Severodoneck in Kremenaja še niso osvobojene«. Poudaril je, da so razmere na bojiščih »stabilno napete« in da si enote Ljudske milice LPR prizadevajo za nadzor nad krajema Popasnaja in Rubižne.<ref>{{cite news|title=Глава ЛНР заявил об освобождении от украинских военных порядка 80% территории республики|url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/14142001|access-date=2022-03-23|agency=TASS|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324151018/https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/14142001|url-status=live}}</ref> Rusko obrambno ministrstvo je trdilo, da so sile Ljudske republike Doneck zavzele Marinko.<ref>{{cite news|title=Российские военные взяли под контроль населенный пункт Урожайное|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/14141689|access-date=2022-03-23|agency=TASS|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324151019/https://tass.ru/armiya-i-opk/14141689|url-status=live}}</ref> ==== 25. marec ==== Rusko obrambno ministrstvo je 25. marca sporočilo, da je Rusija pripravljena začeti drugo fazo vojaških operacij, s katerimi želi zavzeti večja ukrajinska mesta v vzhodni Ukrajini. O tem je poročal Reuters: »Ruske tiskovne agencije so citirale obrambno ministrstvo, ki je sporočilo, da separatisti, ki jih podpira Rusija, zdaj nadzorujejo 93 % ukrajinskeLuganske in 54 % Donecke oblasti – dveh območij, ki skupaj tvorita Donbas.«<ref name="YF1">{{cite web|url=https://finance.yahoo.com/news/russia-says-first-phase-ukraine-134534902.html|work=Reuters via Yahoo Finance|title=Russia says first phase of Ukraine operation mostly complete, focus now on Donbass|date=25 March 2022|access-date=25 March 2022|archive-date=25 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220325135703/https://finance.yahoo.com/news/russia-says-first-phase-ukraine-134534902.html|url-status=live}}</ref> ==== 28. marec ==== Ljudska republika Lugansk je trdila, da je zavzela vasi Ivanevka in Novosadove.<ref>{{cite web|title=[ Luhansk Front ] Luhansk PR Forces captures Ivanivka and Novosadove|url=https://defensepoliticsasia.com/luhansk-front-luhansk-pr-forces-captures-ivanivka-and-novosadove/|access-date=25 April 2022|publisher=Defense Politics Asia|archive-date=25 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220425071142/https://defensepoliticsasia.com/luhansk-front-luhansk-pr-forces-captures-ivanivka-and-novosadove/|language=en}}</ref> ==== 29. marec ==== 29. marca pozno zvečer so lokalni uradniki poročali o vrsti eksplozij pred ruskim mestom [[Belgorod]], ki leži blizu meje z Ukrajino. Po poročanju ruske agencije TASS je izstrelek z ukrajinske strani zadel začasno rusko vojaško taborišče in ranil najmanj štiri ljudi.<ref>{{cite news|title=Shell hits military camp in Russia, most likely from Ukrainian side – Tass|url=https://www.reuters.com/world/europe/explosions-heard-outside-russian-city-close-ukraine-border-governor-2022-03-29/|access-date=30 March 2022|work=Reuters|date=29 March 2022|language=en|archive-date=30 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330224925/https://www.reuters.com/world/europe/explosions-heard-outside-russian-city-close-ukraine-border-governor-2022-03-29/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Ukraine morning briefing: Ukraine reportedly shells ammo depot in Russia as Kyiv attacked despite vow|date=30 March 2022|url=https://www.devonlive.com/news/uk-world-news/ukraine-morning-briefing-ukraine-reportedly-6879236|publisher=DevonLive|access-date=30 March 2022|archive-date=31 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331195832/https://www.devonlive.com/news/uk-world-news/ukraine-morning-briefing-ukraine-reportedly-6879236|url-status=live}}</ref> === Bitka za Donbas (april–danes) === {{main|Bitka za Donbas (2022)}} {{further|Obleganje Mariupola|Bitka za Rubižne|Bitka za Severodoneck (2022)|Bitka za Avijevko (2022)|Bitka za Harkov (2022)}}{{see also|Ruska okupacija Harkovske oblasti|Ruska okupacija Donecke oblasti}} [[Slika:Russian_drone_shot_down_by_National_Guard_of_Ukraine,_23_April_2022.jpg|desno|sličica|Rusko brezpilotno letalo [[Orlan-10]], ki ga je ukrajinska nacionalna garda sestrelila v Luganski oblasti, april 2022]] ==== April ==== Ko je Rusija opustila [[Kijevska ofenziva (2022)|ofenzivo za zavzetje Kijeva]], je svojo pozornost usmerila v vzhodno in južno Ukrajino. Ruska vojska je začela premeščati enote iz severne Ukrajine na vzhod, vendar se je izkazalo, da je veliko teh enot zaradi velikih izgub skoraj neučinkovitih. Kljub temu je Rusija še vedno zbrala več deset tisoč vojakov in razglasila, da želi v celoti zavzeti Doneck in Lugansk.<ref name="11 April assessment">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-11|title=RUSSIAN OFFENSIVE CAMPAIGN ASSESSMENT, APRIL 11|author1=Mason Clark|author2=Karolina Hird|author3=George Barros|publisher=Institute for the Study of War|date=11 April 2022|accessdate=12 April 2022|archive-date=12 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220412012732/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-11|url-status=live}}</ref><ref name="isw 12 April">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-12|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 12|publisher=[[Institute for the Study of War]]|date=12 April 2022|access-date=13 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413043638/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-12|archive-date=2022-04-13}}</ref> Izjum ji je uspelo zavarovati 1. aprila, čeprav so se v naslednjih dneh v okolici naselja nadaljevali hudi spopadi.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-1|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 1|publisher=[[Institute for the Study of War]]|date=1 April 2022|access-date=13 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220516042101/https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-1|archive-date=2022-05-16}}</ref> Rusija in proruski separatisti so še naprej oblegali Mariupol, pri čemer so dosegli le majhen napredek. Vendar je ruskim enotam 10. aprila uspelo razdeliti ukrajinske postojanke v Mariupolu na dva ali tri dele.<ref name="isw 10 April">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-10|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 10|publisher=[[Institute for the Study of War]]|date=10 April 2022|access-date=13 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220517162409/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-10|archive-date=2022-05-17}}</ref> Hkrati si je Rusija osredotočeno prizadevala osvojiti strateško pomembna mesta Severodoneck, Popasno in Rubižne. Od 10. aprila dalje je večkrat napadla te kraje.<ref name="11 April assessment" /><ref name="isw 10 April" /><ref name="isw 12 April" /> Rusija je v teh napadih le malo napredovala,<ref name="isw 12 April" /> Ukrajina pa je 11. aprila trdila, da je povzročila hud poraz ruski {{ill|60. samostojna motorizirana pehotna brigada|lt=60. samostojni motorizirani pehotni brigadi|ru|60-я отдельная мотострелковая бригада|uk|60-та окрема мотострілецька бригада (РФ)|v=sup}}.<ref name="11 April assessment" /> Da bi podprla operacije, usmerjene proti Severodonecku, Popasni in Rubižnem, je Rusija izvedla prodor južno od Izjuma proti Barvinkovemu in Slovjansku. Ukrajina se je odzvala s preusmeritvijo več enot, da bi zadržala Ruse pri Izjumu. Istočasno je Rusija napadla okolico Harkova, da bi ukrotila lokalne ukrajinske sile.<ref name="isw 10 April" /><ref name="11 April assessment" /><ref name="isw 12 April" /> Rusija je do 12. aprila dosegla le omejene pridobitve pri Izjumu, vendar je še naprej prihajalo več ruskih sil, da bi okrepile ofenzivo.<ref name="isw 12 April" /> 13. aprila so poročali, da poskuša Rusija zbrati dovolj veliko silo, da bi številčno presegla ukrajinske vojake v vzhodni Ukrajini za petkrat, da bi končno dosegla odločilno zmago v Donbasu.<ref name="five to one">{{cite news|url=https://www.thetimes.co.uk/article/vladimir-putin-bids-outnumber-ukraine-troops-donbas-region-wtnzws0ks|title=Putin bids to outnumber Ukrainian troops five to one in the Donbas region|author=Larisa Brown|work=The Times|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220414025421/https://www.thetimes.co.uk/article/vladimir-putin-bids-outnumber-ukraine-troops-donbas-region-wtnzws0ks|archive-date=2022-04-14}}</ref> 16. aprila je Rusija opozorila preostale branilce Mariupola, naj se predajo; Ukrajinci so zahtevo ignorirali.<ref>{{cite web|date=16 April 2022|title=Russia offers Mariupol defence a surrender window|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61124291|access-date=17 April 2022|website=[[BBC]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220417015231/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61124291|archive-date=2022-04-17}}</ref><ref>{{cite web|date=17 April 2022|title=Russia-Ukraine war: Russian deadline for Mariupol defenders to 'surrender or die' passes|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/apr/17/russia-ukraine-war-russian-deadline-for-mariupol-defenders-to-surrender-or-die-passes-live|access-date=17 April 2022|website=The Guardian|archive-date=17 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220417051237/https://www.theguardian.com/world/live/2022/apr/17/russia-ukraine-war-russian-deadline-for-mariupol-defenders-to-surrender-or-die-passes-live|url-status=live}}</ref> V Harkovu je bilo mesto močnejše obstreljevano, pri čemer je umrlo pet ljudi, 13 pa jih je bilo ranjenih. BBC je poročal, da so vasi in mesta v vzhodni Ukrajini prizadeli številni zračni napadi.<ref>{{cite web|date=18 April 2022|title=Russia bombards cities across Ukraine|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61136997|access-date=18 April 2022|website=BBC|archive-date=17 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220417230523/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61136997|url-status=live}}</ref> Ruske sile so nadaljevale z lokalnimi napadi in preizkušale ukrajinsko obrambo.<ref>{{cite web|title=RUSSIAN OFFENSIVE CAMPAIGN ASSESSMENT, APRIL 17|date=17 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-17|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=18 April 2022|archive-date=17 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220417200604/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-17|url-status=live}}</ref> Medtem je Ukrajina sprožila protinapade in ponovno zavzela več manjših mest in vasi blizu Harkova in Izjuma.<ref name="isw 18 April">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 18|date=18 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-18|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=22 April 2022|archive-date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418232103/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-18|url-status=live}}</ref> Po navedbah ukrajinskih uradnikov je Rusija 18. aprila 2022 začela novo ofenzivo v Donbasu vzdolž 480 km dolge fronte, pri čemer so rakete in topništvo po navedbah ruskih uradnikov zadele 1260 vojaških ciljev.<ref>{{cite web|url=https://www.nbcnews.com/news/world/live-blog/russia-ukraine-war-live-updates-strikes-lviv-west-mariupol-surrender-rcna24764|title=Russia-Ukraine war live updates: Russia begins new offensive in Donbas region|website=[[NBC News]]|date=18 April 2022|access-date=18 April 2022|archive-date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418074939/https://www.nbcnews.com/news/world/live-blog/russia-ukraine-war-live-updates-strikes-lviv-west-mariupol-surrender-rcna24764|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/18/russian-offensive-in-eastern-ukraine-has-begun-kyiv-says-liveblog|title=Russia-Ukraine live news: Russia's eastern offensive has begun|website=[[Al Jazeera]]|date=18 April 2022|access-date=18 April 2022|archive-date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418202226/https://www.aljazeera.com/news/2022/4/18/russian-offensive-in-eastern-ukraine-has-begun-kyiv-says-liveblog|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://nypost.com/2022/04/18/ukraine-war-russia-begins-donbas-offensive/|title=Russia begins Donbas offensive in eastern Ukraine|newspaper=[[New York Post]]|last=Simko-Bednarski|first=Evan|date=18 April 2022|access-date=18 April 2022|archive-date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418204928/https://nypost.com/2022/04/18/ukraine-war-russia-begins-donbas-offensive/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-says-it-sees-signs-russia-is-starting-new-eastern-offensive-2022-04-18/|title=Ukraine says it sees signs Russia is starting new eastern offensive|website=[[Reuters]]|date=18 April 2022|access-date=18 April 2022|archive-date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418170230/https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-says-it-sees-signs-russia-is-starting-new-eastern-offensive-2022-04-18/|url-status=live}}</ref> Ruski poveljnik [[Rustam Minekajev]] je kasneje trdil, da je cilj te ponovne ofenzive ne le zasesti Donbas, ampak tudi zavarovati južno Ukrajino, da bi Rusija lahko vzpostavila kopensko povezavo s [[Pridnestrje|Pridnestrjem]].<ref>{{cite news|url=https://www.dw.com/en/russia-eyes-route-to-trans-dniester-what-do-we-know/a-61559127|title=Russia eyes route to Trans-Dniester: What do we know?|first=Dmytro|last=Hubenko|newspaper=Deutsche Welle|date=22 April 2022|access-date=22 April 2022|archive-date=27 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220427005207/https://www.dw.com/en/russia-eyes-route-to-trans-dniester-what-do-we-know/a-61559127|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/22/russia-says-it-plans-to-seize-donbas-southern-ukraine|title=Russia plans to seize Donbas, southern Ukraine: Military official|publisher=Al Jazeera|date=22 April 2022|access-date=22 April 2022|archive-date=26 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220426223729/https://www.aljazeera.com/news/2022/4/22/russia-says-it-plans-to-seize-donbas-southern-ukraine|url-status=live}}</ref> Začetno rusko bombardiranje je bilo osredotočeno na Rubižne, Popasno in Marinko.<ref name="isw 18 April" /> Istega dne so poročali, da so ruske enote in enote LLR vstopile v mesto Kremina in ga zavzele po nekajurnih spopadih z ukrajinsko vojsko.<ref>{{cite web|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3460421-russian-invaders-take-control-of-kreminna-in-luhansk-region-haidai.html|title=Russian invaders take control of Kreminna in Luhansk region – Haidai|website=ukrinform.net|date=18 April 2022|access-date=19 April 2022|archive-date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418083007/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3460421-russian-invaders-take-control-of-kreminna-in-luhansk-region-haidai.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/19/russian-forces-seize-eastern-ukraines-kreminna-governor-says|title=Russian forces seize Kreminna in eastern Ukraine, says governor|work=Aljazeera|date=19 April 2022|access-date=19 April 2022|archive-date=26 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220426161107/https://www.aljazeera.com/news/2022/4/19/russian-forces-seize-eastern-ukraines-kreminna-governor-says|url-status=live}}</ref> V tej bitki je bil ubit poveljnik LLR Mihajl Kiščik.<ref name="Kishchik" /> V naslednjih dneh je Rusija pridobila malo ozemlja kljub napadom po vsej fronti. Ob močnem ukrajinskem odporu so ruske in separatistične sile uspele napredovati v dele Rubižnega, Popasne in Severodonecka. Nekatera poročila so tudi nakazovala, da boji v Kremini še vedno potekajo.<ref name="isw 20 April" /><ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 21|date=21 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-21|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=22 April 2022|archive-date=25 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220425135948/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-21|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 19|date=19 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-19|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=22 April 2022|archive-date=26 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220426110245/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-19|url-status=live}}</ref> Do 23. aprila naj bi ukrajinski protinapadi dodatno zaustavili rusko napredovanje.<ref>{{cite news|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-business-europe-moscow-07659d866eb9496caf00842c3a90f36c|title=Ukrainian counterattacks slowing Russian offensive in east|work=Associated Press|date=23 April 2022|access-date=23 April 2022|archive-date=27 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220427025133/https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-business-europe-moscow-07659d866eb9496caf00842c3a90f36c|url-status=live}}</ref> V naslednjih dneh je Rusija nadaljevala s poskusi preboja ukrajinske obrambe, verjetno, da z namenom obkrožitve območja Izjum-Doneck. Boji so bili osredotočeni na Severodoneck, Rubižno, Popasno, Marinko, Harkov in Izjum.<ref name="isw 23 April" /><ref name="isw 24 April" /><ref name="isw 26 April" /><ref name="isw 29 April" /> Rusija, LLR in DLLR so dosegle omejene uspehe in zavzele številne vasi ter mesta Popivka, Pisčane, Žitlivka in Kremina.<ref name="isw 24 April" /><ref name="isw 26 April" /> Vendar je bil njihov splošni napredek počasen in je zastal na večini območij frontne črte. Ukrajina je izvajala tudi vse več protinapadov na Izjum in Harkov ter postopoma izgnala ruske sile iz številnih naselij.<ref name="isw 25 April" /><ref name="isw 29 April" /><ref name="isw 30 April" /> 30. aprila je Ukrajina sprožila obsežno protiofenzivo na Harkov in v naslednjih dneh ponovno zavzela predmestje mesta in več drugih mest.<ref name="isw 30 April" /><ref name="Trofimov">{{cite news|url=https://www.wsj.com/articles/ukraine-retakes-villages-near-kharkiv-easing-pressure-on-battered-city-11651669856|title=Ukraine Retakes Villages Near Kharkiv, Easing Pressure on Battered City|author=Yaroslav Trofimov|work=WSJ|date=4 May 2022|access-date=9 May 2022|archive-date=8 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508143958/https://www.wsj.com/articles/ukraine-retakes-villages-near-kharkiv-easing-pressure-on-battered-city-11651669856|url-status=live}}</ref><ref name="isw 3 May" /><ref name="isw 5 May" /><ref name="isw 2 May">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 2|date=2 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-2|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=9 May 2022|archive-date=6 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220506052211/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-2|url-status=live}}</ref> [[Slika:War_in_Luhansk_Oblast_(2022-05-02)_01.jpg|levo|sličica|Zgradbe v Severodonecku, uničene zaradi ruskega artilerijskega obstreljevanja, maj 2022]] ==== Maj–Julij ==== [[Slika:Выход_боевиков_из_Азовстали_001.png|sličica|Ukrajinske enote se predajo po padcu Azovstala v Mariupolu, 19. maj 2022]] [[Slika:Робоча_поїздка_Президента_України_до_Запорізької_області_та_на_Донбас_43.jpg|sličica|Predsednik Volodimir Zelenski na obisku pri 24. mehanizirani brigadi na vzhodni fronti, blizu Bahmuta in Lisičanska, 5. junij 2022]] [[Slika:War_in_Luhansk_Oblast_(2022-06-14)_01.jpg|sličica|Goreče zgradbe v Luganski oblasti po ruskem obstreljevanju, 13. junij 2022]] Do 4. maja so bile ruske sile potisnjene nazaj na tolikšno razdaljo, da večina njihove artilerije ni mogla več udariti po Harkovu.<ref name="Trofimov" /> Medtem so ruske sile in sile DLR/LLR nadaljevale neuspešne poskuse preboja ukrajinske obrambe pri Izjumu in na fronti Doneck-Lugansk.<ref name="isw 2 May" /><ref name="isw 3 May" /><ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 1|date=1 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-1|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=9 May 2022|archive-date=4 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220504153239/https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-1|url-status=live}}</ref> Na tej točki je raziskovalna organizacija ''Inštitut za preučevanje vojskovanja'' nadaljevanje ruskih ofenzivnih operacij opisala kot »neučinkovito«.<ref name="isw 5 May" /> 7. maja so ruske sile uničile več mostov, da bi upočasnile ukrajinsko protiofenzivo pri Harkovu. Istega dne so Rusija in separatistične enote zavzele tudi Popasno, čeprav so bili drugi napadi še naprej neuspešni.<ref name="isw 7 May" /> Po zavzetju Popasne je Rusija poskušala obkoliti Severodoneck.<ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 8|date=8 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-8|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=11 May 2022|archive-date=11 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220511125601/https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-8|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 9|date=9 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-9|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=11 May 2022|archive-date=10 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220510205607/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-9|url-status=live}}</ref> 10. maja je Ukrajina dosegla nadaljnje večje uspehe pri Harkovu, s čimer je Rusijo prisilila, da prerazporedi sile s frontne črte pri Izjumu proti severu.<ref name="isw 10 May" /> Poleg tega je ukrajinska artilerija uničila celotno rusko bataljonsko taktično skupino, ki je poskušala prečkati reko v bitki pri [[Bitka pri Severskem Donecu|Severskem Donecu]].<ref name="nyt 15 May" /> Medtem sta Rusija in DLR poskušali utrditi svojo okupacijo v vzhodni Ukrajini s političnimi in gospodarskimi sredstvi, verjetno v poskusu vključitve teh območij v obstoječe separatistične republike ali ustanovitve novih.<ref>{{cite web|title=Ukraine Invasion Update 25|date=5 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/ukraine-invasion-update-25|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=8 May 2022|archive-date=8 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508042826/https://www.understandingwar.org/backgrounder/ukraine-invasion-update-25|url-status=live}}</ref> Na drugi strani so ukrajinski civilisti začeli organizirati odporniška gibanja.<ref name="isw 24 April" /> Ko so ukrajinske sile ponovno zavzele ozemlje okoli Harkova, so lokalni civilni sodelavci pobegnili v Rusijo.<ref name="Trofimov" /> 12. maja so ruske sile zavzele Rubižne in bližnje mesto Voevodivka.<ref>{{cite web|title=Ukrainian forces lose foothold in eastern town|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-13-22/h_67faa3f08da188441de767341e390737|date=2022-05-13|access-date=2022-05-17|website=CNN|language=en|archive-date=13 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513185139/https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-13-22/h_67faa3f08da188441de767341e390737|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 12|date=12 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-12|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=19 May 2022|archive-date=13 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513183528/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-12|url-status=live}}</ref> Težki boji so nato potekali pri vasi Dovgenke južno od Izjuma, medtem ko je Rusija nadaljevala s poskusi obkolitve Severodonecka. V slednji operaciji se je Rusija začela osredotočati na prekinitev dostopa ukrajinskih sil do avtoceste pri Bahmutu.<ref name="isw 15 May" /><ref name="isw 16 May">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 16|date=16 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-16|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=19 May 2022|archive-date=21 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220521132904/https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-16|url-status=live}}</ref> 15. maja so ukrajinske sile dosegle mejo pri Harkovu, medtem ko so nadaljevale potiskanje ruskih enot in enot LLR.<ref name="isw 16 May" /> Naslednji dan je bilo obleganje Mariupola uradno zaključeno, saj se je ukrajinsko vojaško osebje v mestnem Azovstalu strinjalo, da se bo postopoma evakuiralo in predalo ruskim silam.<ref name="isw 16 May" /><ref>{{Cite news|last1=Hopkins|first1=Valerie|last2=Nechepurenko|first2=Ivan|last3=Santora|first3=Marc|date=2022-05-16|title=The Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|access-date=2022-05-17|issn=0362-4331|archive-date=16 May 2022|archive-url=https://archive.today/20220516233043/https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|url-status=live}}</ref> Poleg tega so poročali, da so nemiri – vključno z javnimi protesti – naraščali med proruskimi kolaboranti in separatisti v vzhodni Ukrajini, saj so obtoževali ruske sile korupcije, nesposobnosti in prisilnih mobilizacij.<ref name="isw 16 May" /> V naslednjih dneh je Rusija le malo ali nič napredovala na Izjumski fronti, vendar je zavzela nekaj ozemlja okoli Popasne in Severodonecka. Kljub počasnemu napredovanju proruskih sil je Severodonecku in Lisičansku vse bolj grozilo, da bosta obkrožena.<ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 19|date=19 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-19|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=20 May 2022|archive-date=21 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220521115225/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-19|url-status=live}}</ref> Rusija je okrepila tudi zračne in artilerijske napade na ukrajinske položaje okoli Izjuma, da bi se morda pripravila na ponovne napade.<ref name="isw 23 May" /><ref name="isw 22 May">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 22|date=22 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-22|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=25 May 2022|archive-date=26 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220526152818/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-22|url-status=live}}</ref> Na severni fronti so Rusija in separatistične sile ponovno zavzele nekaj vasi in utrdile svoje položaje, da bi ustavile ukrajinsko protiofenzivo.<ref name="isw 22 May" /><ref name="isw 23 May" /> 23. maja so ruske sile prevzele nadzor nad Limanom in napadle Avdijevko.<ref name="isw 23 May" /> Raziskovalci in vojaški blogerji so trdili, da je bila nova osredotočenost na Liman posledica tega, da je Rusija zmanjšala svoje ozemeljske cilje, da bi dosegla manjšo obkolitev, potem ko ji ni uspelo prebiti ukrajinske obrambe na zahodu.<ref name="isw 24 May">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 24|date=24 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-24|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=25 May 2022|archive-date=26 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220526001639/https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-24|url-status=live}}</ref> 24. maja so ruske sile napadle iz Pospasne z namenom, da bi odrezale dostop do Bahmuta, Lisičanska in Severodonecka ter pridobile nekaj ozemlja. Ukrajinske sile so se nadzorovano umaknile jugozahodno od Pospasne, da bi okrepile svoj obrambni položaj pri Bahmutu. Rusija je nato zavzela Svitlodarsk.<ref name="isw 24 May" /><ref name="WarsawInstitute">{{cite web|url=https://warsawinstitute.org/russian-cutoffs-european-countries-face-gas-conundrum-2/|title=Russian Troops Want To Cut Off Ukrainians By Donets River|date=24 May 2022|first=Grzegorz|last=Kuczyński|access-date=24 May 2022|archive-date=26 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220526145349/https://warsawinstitute.org/russian-cutoffs-european-countries-face-gas-conundrum-2/|url-status=live}}</ref> Ukrajinski obrambni svetovalec Jurij Sak je dejal, da so »trenutno najbolj pereča potreba po tako imenovanih večcevnih raketnih sistemih, MLRS, ker imajo daljši domet ognja od tega, kar imamo trenutno, in nam bodo omogočili, popraviti neravnovesje v artileriji na vzhodu in seveda bo to spremenilo igro.«<ref>{{cite web|title=Heavy weapons would be game changer - Ukraine adviser|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61629260|date=2022-05-30|website=BBC|language=en|access-date=30 May 2022|archive-date=30 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220530101744/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61629260|url-status=live}}</ref> 31. maja so ZDA objavile paket vojaške pomoči, ki je vključeval [[M142 HIMARS|natančne raketne sisteme z dosegom 80 km]].<ref>{{Cite news|last1=Mason|first1=Jeff|last2=Holland|first2=Steve|date=2022-06-01|title=Biden agrees to provide Ukraine with longer range missiles|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/biden-closing-new-weapons-package-ukraine-2022-05-31/|access-date=2022-06-01}}</ref> Po hudi enomesečni bitki, ki je uničila velik del mesta, so ruske sile in sile LLR 25. junija zavzele Severodoneck ob reki [[Donec|Severski Donec]].<ref>{{cite web|url=https://rus.azattyq.org/a/31915438.html|title=Российские военные заявили о полном контроле над Северодонецком|work=Radio Free Europe|language=ru|date=26 June 2022|quote=The summary of the General Staff of the Armed Forces of Ukraine on the evening of June 25 says, among other things, that after the withdrawal of Ukrainian units, Russian troops are fixed in the areas of the settlements of Severodonetsk, Sirotino, Voronovo and Borovskoye.}}</ref> Istega dne se je začela [[bitka za Lisičansk]]. 2. julija se je bitka pri Lisičansku končala z rusko zmago, naslednji dan pa so ruske sile LLR razglasile popoln nadzor nad celotno Lugansko oblastjo.<ref>{{cite news|url=https://www.dailyindependent.com/region/russia-claims-control-of-pivotal-eastern-ukrainian-province/article_f487bcf7-e5ba-522a-8a45-49e7585e7569.html|date=3 July 2022|access-date=4 July 2022|work=Daily Independent|title=Russia claims control of pivotal eastern Ukrainian province}}</ref> 4. julija je ''The Guardian'' poročal, da bodo ruske invazijske enote po padcu Luganske oblati nadaljevale z invazijo na sosednjo Donecko oblast in napadle mesti [[Slovjansk]] in [[Bahmut]].<ref>{{Cite web|date=2022-07-04|title=Putin declares victory in Luhansk after fall of Lysychansk|url=https://www.theguardian.com/world/2022/jul/04/ukraine-donetsk-next-russian-target-after-capture-of-luhansk-says-governor|access-date=2022-07-08|website=the Guardian|language=en}}</ref> 9. julija je [[Raketni napad na Časiv Jar|ruski raketni napad na dve stanovanjski stavbi v kraju Časiv Jar]] ubil več kot 48 ljudi.<ref>{{Cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/rocket-attack-collapses-apartment-block-ukraines-donbas-killing-six-2022-07-10/|title=Russian rockets hit apartment block, killing at least 15|access-date=10 July 2022|archive-date=10 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220710204159/https://www.reuters.com/world/europe/rocket-attack-collapses-apartment-block-ukraines-donbas-killing-six-2022-07-10/|url-status=live}}</ref> == Glej tudi == * [[Kijevska ofenziva (2022)]] * [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva]] * [[Južna ukrajinska ofenziva]] == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{reflist|colwidth=30em}}{{Ruska invazija na Ukrajino (2022)}} [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:Bitke Rusije]] [[Kategorija:Bitke Ukrajine]] [[Kategorija:Bitke leta 2022]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 7h4y6bkafne6d97qg8xg6fxnxn6rgcn 0 514483 5737045 5662966 2022-08-20T07:10:23Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Short description|Trializem v Avstro-Ogrski}} [[slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|right|[[Avstro-Ogrska]] okoli leta 1911 – prikaz narodnosti in notranjih političnih mej (črtkano)]] [[slika:Trialisticki zemljevid Bec 1905 Henrik Hanau.jpg|thumb|right|Trialistični predlog iz leta 1905. Henrik Hanau, Dunaj]] [[slika:Trijalistički prijedlog prema NZB 1910.png|thumb|Najobči trialistični predlog, 1910, [[Nikola Zvonimir Bjelovučić]]]] [[slika:Trijalistički prijedlog prema Ivi Pilaru 1910.png|thumb|right|Trialistični predlog združitve le hrvaških kronskih dežel, 1910, [[Ivo Pilar]]]] '''Trializem'''<ref name="fran_2021-0" /> je bil v zgodovini [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] politično gibanje, ki je poskušalo preurediti dvostranski imperij v tristranega, z ustanovitvijo [[Hrvaška|hrvaške]] države, po statusu enake [[Avstrija|Avstriji]] in [[Madžarska|Madžarski]], ki bi združila vse [[Južni Slovani|Južne Slovane]], živeče v tedanji monarhiji.<ref name="abcclio">{{navedi enciklopedijo|title= Bosnia-Hercegovina|encyclopedia= Eastern Europe|page= 644|publisher= [[ABC-CLIO]]|url= https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C&pg=PA644}}</ref> Avstroogrski [[prestolonaslednik]] [[Franc Ferdinand]] je podpiral trializem pred [[atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda|atentatom nanj]] leta 1914, da bi preprečil razkosanje imperija zaradi [[Slovani|slovanskega]] razkola. Imperij naj bi se preoblikoval v tri enote, namesto dveh, kjer naj bi slovanski sestavni del bil zastopan na najvišjem nivoju enakem tedanjemu avstrijskemu in madžarskemu. [[Srbi]] so na to gledali kot na grožnjo svojim sanjam o novi državi [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. [[Madžari|Madžarski]] voditelji so imeli prevladujoč glas v imperialnih krogih in so strogo zavračali trializem, saj bi osvobodil več njihovih manjšin od madžarske prevlade, ki je zanje veljala za zatiralno.<ref name="tuck_1999" /> Trializem naj bi predstavljal poskus avstrijskega odpravljanja pomanjkljivosti dotedanje dualistične ureditve in zmanjševanja moči Ogrske na račun novonastale enote Južnih Slovanov. Tako je v začetku večina [[Slovenci|Slovencev]] in [[Hrvati|Hrvatov]] odobravala zamisel, Srbi, Madžari in [[Italijani]] pa so ji bili nenaklonjeni.<ref name="ivas_2012" /> Zamisel trializma se ni nikoli približala dejanski izvedbi, čeprav je med političnimi elitami imela več znanih zagovornikov. Ob koncu [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] so njeni zagovorniki za kratek čas dobili nominalno podporo trialističnega manifesta, vendar je monarhija kot celota kmalu zatem razpadla. == Zgodovina == Gibanje je nastalo v 1880-ih v aristokratskih in klerikalnih krogih imperija kot reakcija na madžarski nacionalizem in ga je treba ločiti od revolucionarnega, secesionističnega [[jugoslovanstvo|jugoslovanstva]], saj je delovalo znotraj habsburškega državnega aparata s podporo hrvaških politikov in avstrijskih uradnikov – vključno z nadvojvodo Ferdinandom.<ref name="bart_2012" /><ref name="abcclio"/> Trialistični avstrijski imperialisti so upali, da bi se [[Srbija]] sčasoma pridružila veliki Hrvaški, ki naj bi bila ustvarjena, hkrati pa pritiskala na Madžare in omogočila Dunaju, da še naprej prevladuje nad imperijem kot celoto.<ref name="bart_2012" /> V začetku in sredi 19. stoletja je bilo gibanje [[panslavizem|panslovansko]] in je zahtevalo, da se poleg avstrijske in madžarske krone ustanovi še tretja slovanska krona ([[Severni Slovani|Severni]] in Južni Slovani ločeno), da bi se imperij lahko uprl zahtevkom iz drugih slovanskih držav in narodov ([[Rusija]] in Srbija). S propadom zgodnjih panslovanskih (češkoslovaških in hrvaško-slovensko-srbskih) gibanj je bil novi koncept trializma strogo potisnjen na Hrvaško. Po avstroogrskem kompromisu iz leta 1867 in hrvaškoogrskem kompromisu iz leta 1868 je prišlo do velikega nezadovoljstva med hrvaškim prebivalstvom, ki je bilo razdeljeno med obe kroni imperija (Hrvati v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]] pod avstrijsko krono, Hrvati na Hrvaškem in v [[Slavonija|Slavoniji]] pod Madžarsko, med njimi pa razdeljena [[Bosna in Hercegovina]].) Močan pritisk za preureditev imperija je izhajal predvsem iz Hrvaške, Slavonije in Bosne in Hercegovine, ki je od poraza Madžarov v letih 1848-49 zamerila svojo povezanost z njimi. Predlaganih je bilo veliko trialističnih predlogov, vendar je bila skupna zamisel, da bi monarhijo sestavljali [[Cislajtanija|avstrijski imperij]], [[Ogrska|ogrska]] in [[Kraljevina Hrvaška in Slavonija|hrvaška kraljevina]]. Na Hrvaškem so bili najvidnejši zagovorniki zamisli [[Nikola Zvonimir Bjelovučić]], avtor knjige ''Trializem in hrvaška država'', [[Ivo Pilar]], zgodovinar, politik in častnik avstro-ogrske skupne vojske, ki je v svoji knjigi ''Južnoslovansko vprašanje'' zagovarjal zamisel, [[Aleksandar Horvat]], vodja promonarhične [[Čista stranka pravic|Čiste stranke pravic]] in hrvaški delegat ob podpisu trialistične pogodbe na Dunaju in v Budimpešti leta 1918.<ref name="budi_1958" /> Drugi zagovorniki zamisli so bili general [[Stjepan Sarkotić]], feldmaršal [[Svetozar Borojević von Bojna|Svetozar Borojević]], [[Ivo Prodan]], nadškof [[Josip Štadler]], generala [[Lukas Šnjarić]] in [[Mihael Mihaljević]].<ref name="kazi_1987" /> Trialistična monarhija po Bjelovučićevem predlogu iz leta 1911 bi se imenovala Avstro-ogrsko-hrvaška monarhija in vsak cesar ali kralj bi moral biti kronan ločeno v Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem.<ref name="bjel_1911" /> Skupne zadeve v Avstro-Ogrski-Hrvaški bi vključevale ministrstvo za mornarico s sedežem v [[Pulj]]u,<ref name="bjel_1911-11" /> neodvisno vojsko za vsako državo v monarhiji z lastnim jezikom in častniškim kadrom,<ref name="bjel_1911-12" /> ministrstvo za zunanje zadeve, ki bi ga enakovredno zaposljevali in financirali iz vsake države<ref name="bjel_1911-12" /> ter parlament, ki bi enako zastopal vsako državo.<ref name="bjel_1911-13" /> Po Bjelovučiću bi hrvaško kraljestvo obsegalo: [[slovenske dežele]], Istro, [[Reka, Hrvaška|Reko]], Hrvaško-Slavonijo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. [[Trst]] z zahodno Istro bi tvoril avtonomno regijo v kraljevini. V tej regiji bi bili Italijani v političnem smislu enakovredni Hrvatom. V hrvaškem kraljestvu bi Hrvati in Srbi (z [[sunitizem|muslimani]]) uživali nacionalno svobodo, zlasti v lokalni upravi. Posebne določbe bi bile sprejete za jezike, izobraževanje in veroizpovedi v hrvaškem kraljestvu.<ref name="bjel_1911-7-20" /> Po njegovem predlogu bi Hrvaška gostila skupno šest ministrstev kraljeve hrvaške vlade.<ref name="bjel_1911-16-17" /> Med [[Habsburžani|habsburško]] družino so bili zagovorniki reorganizacije imperija iz dualističnega v trialističnega nadvojvoda [[Leopold Salvator Avstrijski|Leopold Salvator]], ki je služil kot topniški častnik v Zagrebu med letoma 1894 in 1900, [[kronski princ]] [[Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik)|Rudolf]], ki je podpiral federalizacijo monarhije, in nadvojvoda Ferdinand, ki je bil najvidnejši zagovornik trializma, zaradi česar je bil velika grožnja [[Črna roka (Srbija)|srbskim nacionalistom]], kar je tudi pripeljalo do sarajevskega atentata. V času svoje kratke vladavine je [[cesar Avstrije|cesar]] in [[seznam hrvaških vladarjev|kralj]] [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I. in IV.]] podpiral trialistični koncept in se zavzemal za reorganizacijo monarhije. == 1. svetovna vojna == Hrvaške delegacije so poskušale doseči trializem skozi vso [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]], a jih je, kljub podpori cesarja Karla I. (IV.), madžarska stran, ki je želela ohraniti celovitost madžarske krone, vedno zavrnila in jim dala veto.<ref name="szabo_2008" /> Manifest cesarja Karla 14. oktobra 1918 je bil z izjavo [[Narodni svet SHS|Narodnega sveta]] v Zagrebu zavrnjen.<ref name="sisi_1920" /> Predsednik hrvaške promonarhične politične stranke Čista stranka pravic Aleksandar Horvat je s poslancema [[Ivo Frank|Ivom Frankom]] in [[Josip Pazman|Josipom Pazmanom]] ter generaloma Lukasom Šnjarićem in Mihaelom Mihaljevićem 21. oktobra odšel na obisk h kralju Karlu I. (IV.). 1918 v Bad Ischl.<ref name="kazi_1987" /><ref name="Jedna infamija" /> Ker je bil kralj naklonjen prejšnjim hrvaškim trialističnim predlogom iz leta 1917, na katere je madžarska stran zavrnila veto, se je kralj strinjal in podpisal trialistični manifest pod predlaganimi pogoji, ki jih je določila delegacija, pod pogojem, da madžarski del stori enako od prisegel je na integriteto ogrske krone.<ref name="pave_1968" /><ref name="horv_1925" /><ref name="glai_1929" /> Delegacija se je naslednji dan odpravila v Budimpešto, kjer se je srečala z grofom [[István Tisza|Istvánom Tiszo]] in 22. oktobra 1918 manifest predstavila madžarskemu ministrskemu svetu, ki ga je vodil madžarski premier [[Sándor Wekerle]]. Ta je kralja razrešil prisege in podpisal manifest na nastanek in združitev vseh hrvaških dežel v enotno državo.<ref name="budi_1958" /><ref name="horv_1925" /> Po podpisu manifesta je [[Fran Milobar]] v Zagrebu dobil brzojavko za pripravo javnega razglasa o nastanku »Zvonimirjevega kraljestva«.<ref name="milo_1928" /> Po besedah ​​hrvaške delegacije v Budimpešti je po podpisu trialističnega manifesta grof Tisza izjavil: »Zavedam se, da smo do Hrvaške naredili nekaj velikih napak« (»Ich sehe ein, dass wir gegenüber Kroatien grosse Fehler begangen haben«.)<ref name="matk_2007" /> Po podpisu sta bili v Zagrebu izvedeni dve paradi, ena za konec dvojne monarhije, ki je bila pred Hrvaškim narodnim gledališčem, druga pa za reševanje trialistične monarhije.<ref name="budi_1958" /> Zadnje glasovanje za podporo trialistične reorganizacije imperija pa je bilo prepozno, saj je že naslednji dan, 23. oktobra 1918, odstopil madžarski premier Wekerle in odstavljen ministrski svet.<ref name="szabo_2008" /> 29. oktobra 1918 je hrvaški [[Sabor]] na podlagi popolne pravice do samoodločbe, ki so jo priznale vse sprte oblasti, razglasil konec zveze in vseh vezi med Madžarsko in Hrvaško ter združil vse hrvaške dežele. Te so vstopile v [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov]].<ref name="Hrvatska država" /> Zanimivost je, da nobeno dejanje Sabora ni vzelo oblasti kralju Karlu I., niti ni priznalo vstopa v državno skupnost s Srbijo, kar je danes omenjeno v preambuli hrvaške ustave.<ref name="Narodne novine" /> == Glej tudi == {{div col|colwidth=20em}} * [[avstroslavizem]] * [[Triedina kraljevina]] * [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov]] * [[Zveza Madžarske in Romunije]] * [[češkoslovaško-jugoslovanski odnosi]] * [[etnični federalizem]] {{div col end}} == Sklici == {{sklici|4|refs= <ref name="bart_2012">{{sktxt|Bartulin|2012|pp=130}}.</ref> <ref name="bjel_1911">{{sktxt|Bjelovučić|1911}}.</ref> <ref name="bjel_1911-7-20">{{sktxt|Bjelovučić|1911|pp=7–20}}.</ref> <ref name="bjel_1911-11">{{sktxt|Bjelovučić|1911|pp=11}}.</ref> <ref name="bjel_1911-12">{{sktxt|Bjelovučić|1911|pp=12}}.</ref> <ref name="bjel_1911-13">{{sktxt|Bjelovučić|1911|pp=13}}.</ref> <ref name="bjel_1911-16-17">{{sktxt|Bjelovučić|1911|pp=16–17}}.</ref> <ref name="budi_1958">{{sktxt|Budisavljević|1958|pp=132–133}}.</ref> <ref name="fran_2021-0">{{navedi splet|title= trializem|work= [[Fran (jezikovni portal)|Fran]], [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša]], [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]|date= 2021|url= https://fran.si/iskanje?View=1&Query=trializem|accessdate= 9. marca 2022}}</ref> <ref name="glai_1929">{{sktxt|Glaise-Horstenau|1929}}.</ref> <ref name="horv_1925">{{citat|title= Dr. Aleksandar Horvat (Povodom njegove pedesetgodišnjice rodjenja)|journal= [[Hrvatsko pravo (Zagreb)|Hrvatsko pravo]]|date= 1925|volume= 17|issue= 5031|location= Zagreb}}.</ref> <ref name="Hrvatska država">{{citat|publisher= [[Hrvatska država (Zagreb)|Hrvatska država]]|title= Javni proglas Sabora 29.10.1918|trans-title= Javna razglasitev Saborja 29. oktobra 1918|date= 29. oktober 1918|issue= št. 299|pages= 1}}.</ref> <ref name="ivas_2012">{{sktxt|Ivašković|2012|pp=69}}.</ref> <ref name="Jedna infamija">»Jedna Hrvatska ‘H. Rieči’«, 1918., št. 2167.</ref> <ref name="kazi_1987">{{sktxt|Kazimirović|1987|pp=56–57}}.</ref> <ref name="matk_2007">{{sktxt|Matković|2007|pp=23}}.</ref> <ref name="milo_1928">{{sktxt|Milobar|1928}}.</ref> <ref name="Narodne novine">''[[Narodne novine]]'', št. 56/90, 135/97, 8/98 – prečiščeno besedilo, 113/2000, 124/2000 – prečiščeno besedilo, 28/2001, 41/2001 – prečiščeno besedilo, 55/2001 – popravek.</ref> <ref name="pave_1968">{{sktxt|Pavelić|1968|pp=432}}.</ref> <ref name="sisi_1920">{{sktxt|Šišić|1920|pp=180}}.</ref> <ref name="szabo_2008">{{sktxt|Szabó|2008|pp=16}}.</ref> <ref name="tuck_1999">{{sktxt|Tucker|Wood|Murphy|1999|pp=269}}.</ref> }} == Viri == {{refbegin|4}} * {{navedi enciklopedijo|last1= Bartulin|first1= Nevenko|title= From independence to trialism: the Croatian Party of Right and the project for a liberal "Greater Croatia" within the Habsburg Empire, 1861–1914|encyclopedia= Liberal Imperialism in Europe|editor-last1= Fitzpatrick|editor-first1= Matthew P.|publisher= Palgrave Macmillan|date= 2012|pages= 115–140|ref= harv}} * {{citat|last1= Bjelovučić|first1= Nikola Zvonimir|authorlink1= Nikola Zvonimir Bjelovučić|title= Trijalizam i Hrvatska država|date= 1911|location= Dubrovnik|ref= harv}} * {{citat|last1= Budisavljević|first1= Srđan|authorlink1= Srđan Budisavljević|title= Stvaranje države Srba Hrvata i Slovenaca : povodom četrdesetogodišnjice jugoslovenskog ujedinjenja|date= 1958|publisher= [[Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti]]|location= Zagreb|pages= 132-133|cobiss= 7479346|ref= harv}} * {{citat|last1= Glaise-Horstenau|first1= Edmund|authorlink1= Edmund Glaise von Horstenau|title= Die Katastrophe. Die Zertrümmerung Österreich-Ungarns und das Werden der Nachfolgestaaten|date= 1929|publisher= Amalthea|location= Zürich – Leipzig – Dunaj|pages= 302–303|cobiss= 7267936|ref= harv}} * {{citat|last1= Ivašković|first1= Igor|authorlink1= Igor Ivašković|title= Tralistični koncepti in alternative v luči primorskega časopisja|journal= [[Prispevki za novejšo zgodovino]]|date= 2012|volume= LII|issue= 2|pages= 69–95|issn= 0353-0329|cobiss= 21333990|url= http://hdl.handle.net/11686/30213|ref= harv}} * {{citat|last1= Ivašković|first1= Igor|title= Trialistični koncept v kontekstu jugoslovanskih vizij pred 1. svetovno vojno|journal= [[Studia Historica Slovenica]]|date= 2013|volume= 13|issue= 1|pages= 89–119|issn= 1580-8122|cobiss= 1273733|url= http://shs.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/revija/letnik-13-2013|ref= harv}} * {{citat|last1= Kazimirović|first1= Vasa|title= NDH u svetlu nemačkih dokumenata i dnevnika Gleza fon Horstenau 1941 – 1944|date= 1987|publisher= Nova knjiga : Narodna knjiga|location= Beograd|pages= 56–57|cobiss= 548917|isbn= 86-7335-027-1|ref= harv}} * {{navedi revijo|last1= Matijević|first1= Zlatko|authorlink1= Zlatko Matijević|title= Stranka prava (frankovci) u doba vladavine Narodnoga vijeća Slovenaca, Hrvata i Srba (listopad - prosinac 1918.)|publisher= [[Hrvaški inštitut za zgodovino]]|location= Zagreb|date= 2008|url= https://hrcak.srce.hr/39815|journal= [[Časopis za suvremenu povijest]]|volume= 40|issue= 3|pages= 1105–1118|issn= 0590-9597|accessdate= 23. januarja 2020|language= hr|ref= harv}} * {{citat|last1= Matković|first1= Stjepan|authorlink1= Stjepan Matković|title= Tko je bio Ivo Frank?|journal= [[Politički zatvorenik (revija)|Politički zatvorenik]]|date= 2007|volume= 17|issue= 187|pages= 23|location= Zagreb|issn= 1331-4688|ref= harv}} * {{citat|last1= Milobar|first1= Fran|authorlink1= Fran Milobar|title= Slava dr. Aleksandru Horvatu!|journal= Hrvatsko pravo|date= 1928|volume= 20|issue= 5160|ref= harv}} * {{citat|last1= Pavelić|first1= Ante|authorlink1= Ante Pavelić|title= Doživljaji|date= 1968|pages= 432|ref= harv}} * {{citat|last1= Pleterski|first1= Janko|authorlink1= Janko Pleterski|title= Trializem pri Slovencih in jugoslovansko zedinjenje|journal= [[Zgodovinski časopis]]|date= 1968|volume= 22|issue= 1|pages= 169–184|publisher= [[Zgodovinsko društvo za Slovenijo]]|issn= 0350-5774|url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1895/2199|ref= harv}} * {{citat|last1= Pleterski|first1= Janko|title= Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo : Politika na domačih tleh med vojno 1914-1918|date= 1971|publisher= [[Slovenska matica]]|location= Ljubljana|url= https://sistory.si/11686/file374|cobiss= 18428417|ref= harv}} * {{citat|last1= Szabó|first1= Dániel|title= Wekerle Sándor utolsó miniszterelnöksége: A sikertelen „válságmenedzser|journal= [[História (revija)|História]]|date= 2008|volume= 30|issue= 9|pages= 14–16|issn= 0139-2409|ref= harv}} * {{citat|last1= Šišić|first1= Ferdo|authorlink1= Ferdo Šišić|title= Dokumenti o postanku Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca: 1914 - 1919|date= 1920|publisher= [[Naklada Matice hrvatske]]|location= Zagreb|pages= 180|cobiss= 25150721|oclc= 504490993|url= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TTPJNS9|ref= harv}} * {{navedi knjigo|last1= Tucker|first1= Spencer|last2= Wood|first2= Laura Matysek |last3= Murphy|first3= Justin D.|title= The European Powers in the First World War: An Encyclopedia|url= https://books.google.com/books?id=gv3GEyB19wIC&pg=PA269|date= 1999|publisher= Taylor & Francis|page= 269|ref= harv}} {{refend}} == Nadaljnje branje == * {{citat|last1= Kann|first1= Robert Adolf|authorlink1= Robert Adolf Kann|title= The multinational empire: nationalism and national reform in the Habsburg monarchy, 1848-1918|date= 1950|publisher= [[Columbia University Press]]|location= New York|cobiss= 33986914}} * {{citat|last1= Miller|first1= Nicholas J.|authorlink1= Nicholas J. Miller|title= RW Seton-Watson and Serbia during the Reemergence of Yugoslavism, 1903–1914|journal= [[Canadian Review of Studies in Nationalism]]|date= 1988|volume= 15|issue= |pages= 59–69|issn= 0317-7904}} [[Kategorija:Avstro-Ogrska]] [[Kategorija:Zgodovina Južnih Slovanov]] [[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] f13vfnqtiim0garb5j4l4bfy0q6pmy6 0 514589 5736943 5718108 2022-08-20T06:57:45Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Romanico pugliese.jpg|thumb|Primerjava med fasadami nekaterih primerov apulijske romanike|420x420px]] '''Apulijska romanika''' je umetniška kultura, ki se je v [[Apulija|Apuliji]] razvila med 11. in prvo polovico 13. stoletja, zlasti v [[arhitektura|arhitekturi]], [[kiparstvo|kiparstvu]] in umetnosti [[mozaik]]ov. Ta slog je vključeval like [[romanska umetnost|romanske umetnosti]], ki so jo razvili v drugih območjih Evrope (Francija, Provansa, Normandija, Nemčija, severna Španija) in Italije (Lombardija, Pisa), ki jih je sestavil z elementi [[bizantinska umetnost|bizantinske]] in [[arabska umetnost|arabske umetnosti]] tistega časa ter jih predelal v svojevrstne in v mnogih pogledih avtonomne sheme. Ena glavnih kulturnih komponent te arhitekture je nordijska in je povezana z [[Normani]] in s pogostim obiskom apulijskih pristanišč romarjev, ki so se odpravljali v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] in so bila tudi izhodišče številnih udeležencev [[prva križarska vojna|prve križarske vojne]] leta 1090. Primeri nordijskih znakov, uporabljenih v apulijski romaniki, so stolp z dvojno fasado za baziliko San Nicola di Bari in stavbe, ki izhajajo iz nje, ter poudarjen zagon in navpičnost [[stolnica v Traniju|stolnice v Traniju]] in njenega stolpa. Tudi skulptura ima normansko komponento, povezano s severno Evropo. Pomemben primer kulturnega konteksta apulijske romanike je dragocen mozaik [[stolnica v Otrantu|stolnice v Otrantu]] s temami, povezanimi z [[Vikingi]] in [[Artur]]jevim ciklom. == Arhitektura == === Apulija, Bazilikata in Molize === Značilne znake apulijskega romanskega sloga lahko najdemo ne le v stavbah, zgrajenih v Apuliji, temveč tudi v tistih, ki so bile zgrajene na sosednjih ozemljih, v [[Bazilikata|Bazilikati]] in [[Molize]]ju. ==== Bazilika sv. Nikolaja, Bari ==== [[File:Bari BW 2016-10-19 13-35-11 stitch.jpg|thumb| Bazilika sv. Nikolaja, Bari]] Ena najbolj reprezentativnih stavb je bazilika sv. Nikolaja v [[Bari]]ju, začeta leta 1087 in dokončana proti koncu 12. stoletja. Zunaj je masivna, kot [[utrdba]], s poudarjenim pročeljem, ki ga ob straneh zapirata dva nedokončana stolpa, okrašena s slepimi arkadamii in z rahlo poudarjeno verando s stebri v obliki vola po langobardskih in emilijanskih modelih. Motiv dvojnih stolpov se namesto tega nanaša na čezalpske primere in ga je mogoče razložiti tudi z normansko prisotnostjo [[Altavilla]]; znaki dveh drugih stolpov so prisotni v zadnjem delu stavbe, kjer se posebna neprekinjena stenska konstrukcija odpre, da zapre tri apside. Cerkev ima tri ladje, pri čemer sta stranski opremljeni z dodatnimi obokanimi stenami, ki krepijo konstrukcijo; glavna ladja ni zelo dolga in je bila prvotno pokrita z vešalom ([[paličje]]). Ženske galerije so najstarejše v južni Italiji in se končajo pri glavnem oltarju, kjer se prostor razširi in tvori [[transept]], ki ne štrli iz pravokotnega tlorisa stavbe: tu je bila predvidena izgradnja osmerokotne kupole, ki bi poudarila, skupaj s stolpi, navpičnost kompleksa. Notranjo prostornost pa ogrožata dva oboka, ki se na višini ženske galerije odpirata v osrednjo ladjo: so ju dodali v 15. stoletju za nadaljnjo krepitev strukture. Bazilika sv. Nikolaja je predstavljala referenčni model za druge apulijske cerkve z žensko galerijo in paličjem v stropu, kot je stolnica San Sabino v samem Bariju. ==== Stolnica v Traniju ==== [[File:Cattedrale trani vista dal castello svevo 2021.jpg|thumb|[[Stolnica v Traniju]]]] [[Stolnica v Traniju]] je pomemben primer in ena najstarejših; gradnja se je začela leta 1099 in končala v 12. stoletju brez zvonika, zgrajenega v naslednjem stoletju.<ref>CATTEDRALE [http://www.itc.cnr.it/ba/sc/TRN/TRN0012.html], www.itc.cnr.it</ref> Fasada in volumetrična struktura spominjata na profil sv. Nikolaja v Bariju, čeprav se od njega razlikujeta iz različnih razlogov: fasada ni razdeljena z [[lizena]]mi; na apsidalni fasadi ni dvojnih stolpov, apside pa niso zaprte, temveč izpostavljene, kar daje učinek velike ekspresivne živahnosti; visok zvonik obkroža zahodno fasado in se naslanja na visok temeljni podstavek, ki ga odpira vitki obokani prehod, z drznim učinkom praznenja podlage. Zgrajena je bila na prejšnjih sakralnih objektih ob morju; stavba je še danes referenčna točka na obali po zaslugi vidljivosti stolpa, ki doseže višino 58,90 m, ter zaradi svetlobe in sijaja uporabljenega materiala, lokalnega apnenca, znanega kot ''pietra di Tran''. Zahodna in južna fasada imata velika okna rozete, razdeljena na šestnajst oziroma dvanajst delov; fasade zaznamuje harmonična razporeditev številnih in velikih odprtin, ki so fino okrašene z elegantnimi geometrijskimi in naravnimi motivi. Celoten transept krona velik in bogat močno štrleči venec, okrašen s fitozoomorfnimi motivi in konzolami, vklesanimi s figurami iz srednjeveških bestiarijev. Stolnica v Traniju se od katerega koli drugega primera apulijske romanike razlikuje po razdelitvi celotne stavbe na tri različne nivoje, ki ustrezajo posameznim prostorom, za vsakega pa je značilna lastna popolnost; še en edinstven primer je prisotnost visokega vhodnega podija na pročelju, ki ga je prvotno pokrival portik, porušen v 18. stoletju, od katerega so ostali podporni loki na fasadi, dostopni po dvojnem simetričnem stopnišču in ki omogoča dostop do zgornje cerkve; tu je dragocen marmorni portal iz 12. stoletja, katerega bronasta vrata so pomembno delo kiparja Barisana da Tranija. Notranjost zgornje cerkve je razdeljena na tri ladje, razdeljene s sedmimi oboki na vsaki strani, ki jih podpirajo povezani stebri; Visoka osrednja ladja in transept sta pokrita z lesenimi vešali, ladje so prekrite s križnimi oboki, na katerih se naslanjajo ženske galerije, ki se na osrednji ladji odpirajo s trojnimi suličastimi okni, poravnanimi s spodnjimi oboki. Na območju [[prezbiterij]]a so ohranjeni deli mozaika iz 12. stoletja.<ref> Scheda sul pavimento musivo della Cattedrale di Trani [http://www.mondimedievali.net/Artemedievale/pavimenti/trani.htm] </ref><ref name=":0"> Scheda sul pavimento musivo della Cattedrale di Trani [http://iccdold.beniculturali.it/medioevopugliese/index.php?it/82/catalogo-iccd/4/trani-cattedrale-mosaici-pavimental]</ref> Slogovno blizu stolnici v Traniju je tudi stolnica Ruvo di Puglia; kipar Anseramo da Trani je sodeloval pri gradnji romanske faze stolnice Terlizzi; visoko podnožje, ki tvori osnovo zvonika stolnice v Traniju, je zgradil Nicolaus Sacerdos et Magister,<ref name=":1"> NICOLAUS Sacerdos di L. Derosa - Enciclopedia dell'Arte Medievale (1997) - Treccani [https://www.treccani.it/enciclopedia/nicolaus-sacerdos_%28Enciclopedia-dell%27-Arte-Medievale%29/]</ref><ref name=":2"> NICOLA di Antonio Milone - Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 78 (2013) - Treccani [https://www.treccani.it/enciclopedia/nicola_(Dizionario-Biografico)/]</ref> isti avtor ambona stolnice v [[Bitonto|Bitontu]]; magistri Bertrando in Eustasio iz Tranija sta sodelovala pri gradnji stolnic na dalmatinskem območju.<ref>Maria Stella Calò Mariani, ''L'arte del Duecento in Puglia'', 1984</ref> ==== Stolnica v Bitontu ==== [[File:Cattedralebitonto.JPG|thumb|Stolnica v Bitontu]] [[Stolnica v Bitontu]] je bila zgrajena konec 12. stoletja po vzoru bazilike sv. Nikolaja v Bariju po zrelih oblikah apulijske romanike <ref> ''CATTEDRALE'' [http://www.itc.cnr.it/ba/sc/BTN/BTN0001.html], www.itc.cnr.it</ref>; ima večino tipičnih elementov tega sloga in je zato včasih priznana kot njen najbolj popoln izraz.<ref>Coarelli, Santucci, 1966, pag. 157</ref> Fasada je z lizenami razdeljena na tri dele in ima po tri portale, med katerimi izstopa osrednji, bogato izklesan s prizori iz [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. V zgornjem registru pročelja sta dve stebrasti okni, višje pa je okno rozeta s šestnajstimi kraki, obkroženo s sfingami. Notranjost ima tloris latinskega križa, razdeljena na tri ladje, ki se končajo s polkrožno apsido. Na straneh osrednje apside, večjih od stranskih, sta dva stebra, ki bi morala podpirati nikoli zgrajeno kupolo. Osrednjo ladjo in transept prekrivajo dragocena lesena vešala s polikromno dekoracijo, stranski ladji, ki ju prekrivajo ženske galerije, pa prekrivajo rebrasti oboki. Ohranjen je znani in dragocen [[ambon]] z letnico 1229 in podpisom Nicolausa sacerdos et magister, ki kot [[parapet]] uporablja ploščo z reliefnimi figurami, ki jih kritično izročilo, čeprav brez gotovosti, pripisuje likom švabske dinastije. <ref> Cattedrale di Santa Maria Assunta e San Valentino - chiesa - Carta dei Beni Culturali della Regione Puglia [http://cartapulia.it/dettaglio?id=122577], cartapulia.it </ref> V odličnem stanju je talni mozaik iz 11. stoletja, ki predstavlja grifona iz ''opus sektile''. ==== Stolnica v Otrantu ==== [[File:Duomo di otranto, esterno 01.jpg|thumb|Stolnica v Otrantu]] Pomemben primer apulijske romanike je tudi stolnica v Otrantu, zgrajena na ostankih rimskega ''[[domus]]a'', [[Mesapi|mesapske]] vasi in zgodnjekrščanskega templja. V bogoslužje je bila posvečena 1. avgusta 1088 v času [[papež Urban II.|papeža Urbana II.]] V notranjosti je ohranjen pomemben talni mozaik, ki ga je med letoma 1163 in 1166 izdelal bazilijanski menih Pantaleone. ==== Drugi primeri ==== [[File:La Cattedrale di Barletta vista dal castello 2.jpg|thumb|Stolnica Santa Maria Maggiore Barletta]] [[File:Cattedrale di Troia 09.jpg|thumb|Sostolnica Troia]] [[File:Foggia, cattedrale da via Arpi.jpg|thumb|Stolnica v Foggii]] [[File:Termoli - duomo facciata.jpg|thumb|StolnicaTermoli, v deželi Molize]] Druge vplive najdemo v cerkvi Santi Niccolò e Cataldo v Lecceju (1180), v baziliki svetega groba v [[Barletta|Barlettu]], oboje z burgundskimi vplivi ali v stolnici v Troii (dokončana leta 1119), ki izdaja pizanske vplive v spodnjem registru, armenske na reliefih, sploščenih na arhitravu, muslimanske v kapitelih, bizantinske v bronastih vratih. Edinstven in poseben primer je [[Stolnica Santa Maria Maggiore, Barletta|stolnica v Barlettu]], ki predstavlja harmonično in vzbujajočo mešanico romanike in gotike. Pravzaprav prikazuje načrt, ki je lepo razdeljen na precej vitko romansko polovico in pol z apsido, obdano z [[ambulatorij]]em (edinstven primer v Apuliji), in [[opornik]]i, ki se nadaljujejo zunaj. Posebne primere apulijske romanike predstavljajo [[dvoranska cerkev|dvoranske cerkve]] s kupolami v osi; to je primer stolnice San Corrado v Molfetti in drugih cerkva v Traniju. Zlasti v stolnici San Corrado se postavitev dvorane cerkve zlije s postavitvijo kupolaste cerkve, da osvetli edinstveno kompaktno strukturo, ki priča o veliki zrelosti, ki so jo dosegli apulijski mojstri pri gradnji zidanih obokov. Ekscentričen primer v panorami romansko-apulijske arhitekture predstavlja majhna podeželska cerkev Santa Caterina in Conversano (12. stoletje) s štirikrakim tlorisom in osmerokotno lanterno, ki vsebuje majhno notranjo polkroglasto kupolo. Zdi se, da so zgledi v tem primeru bizantinski. Na območju Salenta so do danes ohranjeni primeri "manj romanike", enostavnejše tako po velikosti kot po arhitekturnih rešitvah v primerjavi s stavbami, postavljenimi v glavnih tranzitnih središčih regije v srednjem veku. Posebej pomembna je tudi stolnica v Foggii, ki ima celoten spodnji del v čisti romaniki, zgornji pa je prizadet zaradi baročne obnove po silovitem potresu, ki je delno uničil mesto. Zaradi svoje značilnosti je paradni konj celotne Apulije. Apulijska romanika je prek gibanja umetnikov (kot je [[Nicola Pisano]]) privedla do umetniške prenove v drugih delih Italije, ki je vplivala tudi na bližnji Molize v mestu Termoli, ki ima stolnico v romansko-apulijskem slogu z obokom marmornega portala Gargano; v Bazilikati je bila v 13. stoletju zgrajena stolnica v Materi s fasado, na kateri prevladuje okno rozeta s šestnajstimi žarki. <gallery> File:Bari BW 2016-10-19 09-55-00.jpg|Cerkev Vallisa v Bariju File:Paolo Monti - Servizio fotografico (Bari, 1970) - BEIC 6332466.jpg|Cerkev San Gregorio v Bariju File:Paolo Monti - Servizio fotografico (Trani, 1970) - BEIC 6358226.jpg|Cerkev Sant'Andrea v Traniju File:Paolo Monti - Servizio fotografico (Trani, 1970) - BEIC 6358223 corr.jpg|Cerkev San Giacomo v Traniju File:Trani BW 2016-10-14 15-30-19.jpg|Cerkev Ognissanti v Traniju File:Paolo Monti - Servizio fotografico (Trani, 1965) - BEIC 6346839.jpg|Cerkev samostana Santa Maria di Colonna v Traniju File:Bisceglie Chiesa Sant'Adoeno 7.JPG|Cerkev Sant'Adoeno v Bisceglieju File:Chiesa di Santa Margherita Bisceglie.jpg|Cerkev Santa Margherita v Bisceglieju File:Ruvo di puglia, duomo, facciata, 01.jpg|Sostolnica Ruvo di Puglia File:Puglia Altamura1 tango7174.jpg|Stolnica v Altamuri File:Cattedrale0558 1 copia.jpg|Stolnica v Andrii File:Bari -Cattedrale- 2017 by-RaBoe 053.jpg|Stolnica San Sabino]] v Bariju File:Barletta - Corso Vittorio Emanuele 01.jpg|Bazilika Svetega groba v Barletti File:Cattedrale di Bitetto.jpg|Cerkev San Michele Arcangelo v Bitettu File:Facciata concattedrale bisceglie 2021.jpg|Sostolnica Bisceglie File:Bovino (30256537031).jpg| Sostolnica Santa Maria Assunta (Bovino) File:Conversano03.jpg|Stolnica Conversano File:Matera BW 2016-10-15 14-04-08 2.jpg|Stolnica v Materi File:Duomo di Santa Caterina d'Alessandria.jpg| Bazilika Santa Caterina v Galatini File:Abbazia di Santa Maria a Cerrate, chiesa (Lecce).jpg| Opatija Santa Maria in Cerrate File:Tiburio cattedrale di Taranto.jpg| Detajl strani stolnice San Cataldo v Tarantu File:Taranto, san domenico, facciata 01.jpg| Cerkev San Domenico v Tarantu File:Abbazia di Santa Maria della Giustizia (xilografia).jpg| Samostan Santa Maria della Giustizia v Tarantu File:S.giovanni al sepolcro.jpg| Cerkev San Giovanni al Sepolcro v Brindisiju File:San Benedetto Brindisi 2.jpg| Cerkev San Benedetto v Brindisiju File:Chiesa del Cristo Brindisi.jpg| Kristusova cerkev (ali razpela) v Brindisiju File:Casale esterno.JPG| Cerkev Santa Maria del Casale v Brindisiju File:Manfredonia -Basilica di Siponto- 2017 by-RaBoe 021.jpg| Bazilika Santa Maria di Siponto v Manfredoniji File:Santa Maria Giano Trani.JPG| Cerkev Santa Maria di Giano v Traniju File:Pacciano 6.JPG|La [[Casale di Pacciano| Cerkev Ognissanti di Pacciano v Bisceglieju File:Ognissanti Valenzano.JPG| Cerkev Ognissanti di Valenzano File:Trani San Francesco church.jpg| Cerkev San Francesco v Traniju File:Paolo Monti - Servizio fotografico (Manfredonia, 1965) - BEIC 6366178.jpg| Cerkev San Leonardo di Siponto v Manfredoniji File:Duomo di Molfetta 1.jpg| Stolnica Molfetta File:Paolo Monti - Serie fotografica (Canosa di Puglia, 1970) - BEIC 6363848.jpg| Mavzolej Boemondo v baziliki San Sabino in Canosa File:Chiesa di Santa Maria a Mare.jpg| Cerkev Santa Maria a Mare na otokih Tremiti File:Sanctuaire San Michele de Monte Sant'Angelo.JPG| Svetišče San Michele Arcangelo v Monte Sant'Angelo File:Monte Sant'Angelo-Santa Maria Maggiore01.jpg| Cerkev Santa Maria Maggiore v Monte Sant'Angelo File:Paolo Monti - Serie fotografica (Monte Sant'Angelo, 1965) - BEIC 6363862.jpg| Krstilnica San Giovanni in Tumba, znana tudi kot Rotarijeva grobnica v Monte Sant'Angelu </gallery> === Dalmacija === Stiki Apulije z Dalmacijo, zlasti med 12. in 13. stoletjem, so bili razvidni z arhitekturnega vidika. Pravzaprav iz tega obdobja izvirajo vplivi apulijske umetnosti, ki se počasi širijo proti notranjosti. Med najpomembnejšimi primeri je [[Trogirska stolnica]], posvečena sv. Lovrencu in zgrajena od 13. stoletja na ostankih antične bazilike po romansko-gotskih kanonih. Notranjost je imela strop osrednje ladje v lesu, ladje pa so prekrivali križni oboki, značilni za apulijske cerkve. Zunanje stene krasi vrsta slepih arkad. Najpomembnejše delo cerkve je nedvomno Radovanov portal, zgrajen leta 1240. Je, bogato izrezljan, najpomembnejši primer romanskega kiparstva v Dalmaciji. Sestavljen je iz štirih delov: na zunanji strani, na podboju, sta skulpturi Adama in Eve, podprta z levi, v notranjosti pa so številni reliefi s prizori vsakdanjega življenja, organiziranimi v mesečnem koledarju in prizori lova; v sredini so prizori iz Kristusovega življenja (od Oznanjenja do Vstajenja), razporejeni v lokih okrog timpanona; končno je v timpanonu predstavljeno Kristusovo rojstvo. Nič manj pomembna ni [[Stolnica sv. Anastazije, Zadar|Zadarska stolnica]]. Posvečena sveti Anastaziji, sega v 13. stoletje, na zunanji strani pa jo zaznamuje vrsta slepih obokanih niš na obeh straneh in na sprednji strani, kjer ima tudi dve okni rozeti z radialnimi stebri in tri portale. Notranjost ima tri ladje, s tankimi stebri, ki podpirajo galerijo in figurativnimi bas reliefi. Omembe vredna je tudi stolnica Cattaro: njen zvonik spominja na zvonik cerkve sv. Nikolaja v Bariju.Uničena cerkev v Raguzi je imela tudi slepe arkade na stranskih stenah, podobne tistim v Bitontu in Bariju. Cerkev v Bariju Jurija Barskega in [[Splitska stolnica|Splitske stolnice]], kjer so ohranjena lesena vrata Andrije Buvine okoli leta 1220. [[File:Zadar Sveta Stosija.jpg|thumb| Zadrska stolnica v pizansko-apulijskem slogu]] <gallery perrow="5"> File:Cattaro, san trifone, ext 03.JPG|Stolnica Cattaro Image:Trogir cathedral from the town hall.jpg|Stolnica Traù </gallery> == Kiparstvo == Iz tega obdobja je ostalo nekaj pomembnih kiparskih pričevanj, kot je škofovski stol stolnice Canosa, ki ga je podpisal Romoaldo in ki je bil izklesan med letoma 1078 in 1089 ali tako imenovani stol opata Elia v baziliki sv. Nikolaja v Bariju, sega v leto okoli 1105. V prvem se je s sloni, ki podpirajo zgornjo strukturo, opiral na bizantinski ikonografski repertoar, v drugem pa so z naporom ekspresivno upognjenimi atlanti verjetno upoštevali Wiligelmove izkušnje v [[Stolnica v Modeni|stolnici v Modeni]]. Kar zadeva bronasto ulivanje, imamo primer vrat stolnice v Traniju, ki jih je leta 1119 izdelal Barisano da Trani; vrata so razdeljena na več prizorov z domiselnimi okvirji in z zoomorfnimi okraski, navdihnjenimi z bizantinskimi vzori. Ista tipologija je bila uporabljena na vratih stolnice Ravello in na vratih na severni strani [[Monrealska stolnica|Monrealske stolnice]]. Kar se tiče ambona, si je vsekakor treba zapomniti tistega v stolnici v Bitontu, ki ga je navdihnila [[Aachen|aachenska]]. Pomembna značilnost poleg visoke kakovosti izdelave je prisotnost trikotne plošče, ki je na parapetu stopnic, na kateri so upodobljeni švabski cesarji, izklesani v bas reliefu (od leve proti desni [[Friderik I. Barbarossa]], [[Henrik VI. Hohenstaufen]], [[Friderik II. Hohenstaufen]] in sin Corrado); ima tudi napis, ki je pod lettorino (HOC · OPVS · / FECIT · NICOLAVS · / SACERDOS · ET · MAGIS / TER · ANNO · MILLESIMO · / DVCENTESIMO · VICESIMO / NONO · ÎDICTIONIS · SECVNDE), iz katerega je mogoče pridobiti datum gradnje, 1229, pa tudi ime arhitekta: Nicolaus Sacerdos et Magister, isti avtor podstavka, na katerem stoji zvonik stolnice v Traniju [4] [5]. <gallery> File:Canosa di Puglia BW 2016-10-14 11-04-15.jpg|Katedra bazilike San Sabino in Canosa File:Porta bronzea di Barisano.jpg|Bronasta vrata stolnice v Traniju avtorja Barisana da Tranija File:Ambonebitonto2.JPG|Ambon sostolnice v Bitontu </gallery> == Mozaiki == [[File:Grifobitonto.JPG|thumb|Mozaik stolnice v Bitontu]] Umetnost mozaikov v Apuliji je prisotna že od 11. stoletja v stolnici v Bitontu, kjer se spominjajo grifona, najdenega v zgodnjekrščanski cerkvi. Tlaki stolnic v Otrantu, Traniju, Brindisiju in Tarantu so iz druge polovice 12. stoletja. === Stolnica v Otrantu === Še posebej dobro je ohranjen mozaik v Otrantu, ki ga je med letoma 1163 in 1165 izdelala skupina umetnikov pod vodstvom meniha Pantaleoneja po naročilu nadškofa Gionata. Razpira se vzdolž celotne osrednje ladje, nad prezbiterijem, apsido in kraki transepta, srednjeveška podoba pa je upodobljena z izraznim bogastvom in po občutku grozljive praznine (''[[horror vacui]]''), na katero ne vpliva nepravilnost kosov oz. odsotnost plastičnosti. === Stolnica v Traniju === V zgornji cerkvi stolnice v Traniju so ostanki velikega mozaičnega poda v predelu prezbiterija; ta je po tehniki, slogu in vsebini v očitni analogiji z mozaikom Otranta. Tehnika je ''[[opus sectile]]'' v svetlih barvah, dekorativni elementi temeljijo na geometrijskih in rastlinskih motivih. Prizori so vključeni v škatle ali ''rotae''. Navdih za ikonografski repertoar je zelo raznolik in izvira iz srednjeveških bestiarijev (kentaver, grifoni, sirena, lev, slon), iz svetopisemskih besedil (Salomon, David, Adam in Eva) in iz herojskih ciklov (Aleksandar Veliki) z implicitni namen zagotoviti vernikom moralne simbole. <gallery> File:20070426.Otranto.Cattedrale.Mosaico.jpg|Mozaična tla stolnice v Otrantu File:SocHautesAlpes1882-p246aTrani-mosaic-Alexander.jpg|''Predstavitev Aleksandrovega leta'' v mozaiku prezbiterija katedrale v Traniju File:Cattedrale di Brindisi 15.JPG|''Rota'' s podobami grifonov v mozaiku katedrale v Brindiziju File:Taranto BW 2016-10-17 09-17-41.jpg|Del mozaika v stolnici San Cataldo v Tarantu </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category| Romanesque architecture in Apulia}} [[Kategorija:Romanska arhitektura v Italiji]] [[Kategorija:Apulija]] gwz6im7fmgy7ze70elzcvd9ea3qsyaz 0 514857 5737114 5664527 2022-08-20T07:13:33Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{infobox ancient site |map_overlay=Roma Plan.jpg |image=Remains of the Roman Road at Egnazia.jpg |caption=Cesta v Egnatii |name=Via Traiana |location=[[Benevento]] do [[Brindisi]] |built=109 n. št. |builder=[[Trajan]] |type=[[rimska cesta]] |mapframe=yes }} [[image:Via Appia map.jpg|thumb|300px|Via Appia ''(bela)'' in Via Traiana ''(rdeča)'']] '''Via Traiana''' je bila [[rimska cesta]]. Zgradil ga je cesar [[Trajan]] kot podaljšek oziroma oddvojek [[Apijeva cesta|Apijeve ceste]] (''Via Appia'') iz Beneventuma, ki je prišla do Brundisiuma (Brindisi) po krajši poti (tj. prek Canusiuma, Butuntuma in Barija namesto preko Tarentuma). To je bilo obeleženo z [[slavolok]]om v Beneventumu.<ref>{{cite web|url=http://tjbuggey.ancients.info/viatraj.html |title=Via Traiana |publisher=Tjbuggey.ancients.info |access-date=2013-10-12}}</ref> == Ozadje == Via Traiana je leta 109 našega štetja zgradil cesar Trajan na lastne stroške. Zgrajena je bila v obdobju relativne svobode pred vojaškimi pohodi.<ref>"Via Traiana". ''The Oxford Classical Dictionary''. 3rd ed. 2003.</ref> Tako je Via Appia, iz katere je bila Via Traiana zgrajena kot podaljšek, izgubila svoj prvotni pomen kot vojaška cesta, ki je povezovala Venosa (Venusia) in Taranto (Tarentum). Poleg tega vzdrževanje neposrednih vojaških komunikacij med Venusijo, vojaško kolonijo iz leta 291 pred našim štetjem in Rimom ni bilo več potrebno, razen v času državljanske vojne, in Via Appia je preprosto postala sredstvo za dosego Brindisija. == Potek == [[Strabon]] pravilno navaja, da je bilo potovanje v Beneventum iz Brundisiuma po poti kasnejše Via Traiana dober dan krajše od stare republikanske ceste Via Appia.<ref>Strabo. "Geography: Books 6-7." Trans. Horace Leonard Jones. Cambridge: Harvard University Press, 1995.</ref> Čeprav dejanska meritev kaže, da je dolžina Via Appia 327 km in Via Traiana 330 km od Brundisiuma do Beneventuma, je razlika v njihovi topografiji. Vzdolž Via Appia je veliko hudih klancev in težkega terena, dokler ne doseže Venusia, ki je približno 106 km oddaljena od Beneventuma. V nasprotju s tem Via Traiana, čeprav naleti tudi na enako zahtevne prehode v prvih 64 km od Beneventuma, nima drugega resnega hriba vse do Brundisiuma.<ref>The Via Traiana. "Papers of the British School at Rome," Vol. VIII, No.5; pages 104-171. London: Macmillan & Co., Limited, 1916.</ref> == Rimski mostovi == Ob cesti so ostanki več rimskih mostov, vključno s Ponte dei Ladroni, Ponte delle Chianche, Ponte Pietra, Ponte Rotto (čez reko Carapelle), Ponte Rotto (čez reko Cervaro), Ponte sul Ofanto in Ponte Valentino. ==Sklici== {{sklici}} == Viri == *Via Traiana. "The Oxford Classical Dictionary." 3rd ed. 2003. *Strabo. "Geography: Books 6-7." Trans. Horace Leonard Jones. Cambridge: Harvard University Press, 1995. *The Via Traiana. "Papers of the British School at Rome," Vol. VIII, No.5; pages 104-171. London: Macmillan & Co., Limited, 1916. == Zunanje povezave == {{Commons category}} [[Kategorija:Rimske ceste ]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 109]] exbudnq8uk2i5naqybhoeaxt2lyoio1 0 514890 5736774 5731030 2022-08-20T06:43:06Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki   {{Infopolje Funkcionar |honorific-prefix=Heroj Ruske federacije<br>General armade |spouse=Irina Šojgu |birth_name=Sergej Kužugetovič Šojgu |birth_date={{birth date and age|1955|5|21|df=y}} |birth_place=[[Čadan (mesto)|Čadan]], [[Tuva|Tuvinska avtonomna oblast]], [[Ruska SFSR]], [[Sovjetska zveza]] |death_date= |death_place= |party=[[Komunistična partija Sovjetske zveze]] (1977–1991)<br>Neodvisen (1991–1995)<br>Naš dom - Rusija(1995–1999)<br>[[Enotnost(Ruska politična stranka)|Enotnost]] (1999–2001)<br>[[Združena Rusija]] (2001–do danes) |children=[[Julija Šojgu]]<br>Ksenija Šojgu |predecessor2=[[Boris Gromov]] |alma_mater=Siberska zvezna univerza, Krasnojarski politehnični institut |signature=Signature of Sergey Shoygu.png |allegiance={{ubl|{{Flag|Soviet Union}} (1977–1991)|{{Flag|Russia}} (1991–do danes)|{{Flag|CIS}} (1991–do danes)}} |branch=Vojni svet oddelkov civilne obrambe |serviceyears=1991–do danes |rank=General ruske armade |successor2=[[Ruslan Calikov]] (aktiven) |termend2=6 November 2012 |name=Sergei Šojgu<br>Сергей Шойгу |termend= |image=Official_portrait_of_Sergey_Shoigu.jpg| |caption=Uradni portret, 2014 |office= Obrambni minister Rusije |primeminister={{ublist |[[Dmitrij Medvedjev]] |[[Mihail Mišustin]]}} |president=[[Vladimir Putin]] |termstart=6. november 2012 |predecessor=[[Anatolij Serdjukov]] |termstart2=11. maj 2012 |successor= |office1=Predsednik sveta obrambnih ministrov CIS |termstart1=11. december 2012 |predecessor1=[[Anatolij Serdjukov]] |successor1= |office2=Guverner Moskovske oblasti |deputy2=Ruslan Calikov |awards=Heroj Ruske federacije<br>Red svetega Andreja (z meči) }} '''Sergej Kužugetovič Šojgu'''<ref>{{Navedi splet|url=https://eng.mil.ru/en/management/minister.htm?id=11445111@SD_Employee|title=Sergei Šojgu : Ministry of Defence of the Russian Federation|website=Eng.mil.ru|accessdate=13 February 2022}}</ref>{{Efn|Also transliterated as ''Shoygu''; {{lang-ru|Сергей Кужугетович Шойгу}}, {{IPA-ru|sʲɪrˈɡʲej kʊʐʊˈɡʲetəvʲɪtɕ ʂɐjˈɡu|IPA}}; {{lang-tyv|Сергей Күжүгет оглу Шойгу|translit=Sergey Kyzhyget oglu Shoygu}}, {{IPA-all|siɾˈɡɛj kyʒyˈɣɛt ɔˈɣlu ʃɔjˈɣu|IPA}}.}} ({{Jezik-ru|Серге́й Кужуге́тович Шойгу́}}; rojen 21. maja 1955) je ruski politik in [[General armade (Ruska federacija)|general ruskih oboroženih sil]], od leta 2012 minister za obrambo Ruske federacije. Šojgu je bil tudi predsednik Sveta ministrov za obrambo Skupnosti neodvisnih držav od leta 2012, med 1991 in 2012 pa minister za izredne razmere in leta 2012 za krajši čas guverner [[Moskovska oblast|Moskovske oblasti]]. Kot tesen zaupnik in zaveznik [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] spada Šojgu med ''silovike'', to je v Putinov notranji krog. == Zgodnja leta in izobrazba == Šojgu se je rodil 21 maja 1955 v Hadanu v Tuvinski avtonomni oblasti; oče Kužuget Šojgu (1921–2010) je bil tuvinske narodnosti, mati Aleksandra Jakovljevna Šojgu (1924–2011) pa je v Ukrajini rojena Rusinja. Sergej Šojgu je maturiral na 1. gimnaziji mesta [[Kizil]] v tuvinski republiki.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tuvaonline.ru/2011/10/23/pervoy-shkole-kyzyla-95-let.html|title=Первой школе Кызыла - 95 лет|website=Tuvaonline.ru|accessdate=25 December 2016}}</ref> Leta 1977 je Šojgu diplomiral na [[Krasnojarsk|Krasnojarskem]] Politehničnem inštitutu z diplomo iz [[Gradbeništvo|gradbeništva]]. Po diplomi leta 1977 je Šojgu naslednjih deset let delal na gradbenih projektih po vsej državi in se vzpenjal na vse bolj odgovorna mesta, vse do položaja izvršnega direktorja. Leta 1988 je Šojgu postal manjši funkcionar v [[Abakan|Abakanski]] podružnici [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]], kasneje je bil nekaj let aktiven v [[Komsomol|Komsomolu]]. Leta 1990 e Šojgu iz [[Sibirija|Sibirije]] odšel [[Sibirija|v Moskvo]] na mesto namestnika načelnika Državnega odbora za arhitekturo in gradbeništvo Ruske federacije.<ref name="bestpeopleofrussia">{{Navedi splet|url=http://www.bestpeopleofrussia.ru/persona/1167/bio|title=Сергей Шойгу · Биография|last=0divider|accessdate=8 December 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402231911/http://www.bestpeopleofrussia.ru/persona/1167/bio|archivedate=2 April 2015}}</ref> == Minister za izredne razmere (1991–2012) == Leta 1991 je bil imenovan na čelo civilne zaščite, kasneje preimenovane v Državni odbor za nujne primere, iz katerega je skupaj z obsežnimi odgovornostmi izšlo Ministrstvo za izredne razmere. Tako je Šojgu postal vladni minister. Postal je priljubljen zaradi svojega praktičnega pristopa k reševanju problemov in visoke vidnosti ob izrednih razmerah, kot so bile poplave, potresi in teroristični dogodki. Leta 1999 je postal eden voditeljev ruske provladne stranke Enotnost. Leta 1999 je prejel najprestižnejšo medaljo države Rusije, red [[Heroj Sovjetske zveze|Heroja Ruske federacije]]. == Guverner moskovske oblasti (2012) == Marca 2012 je Šojgu postal eden od potencialnih kandidatov za guvernerja moskovske oblasti.<ref>[http://www.themoscowtimes.com/news/article/Šojgu-tipped-as-next-moscow-region-governor/455737.html Šojgu Tipped as Next Moscow Region Governor], ''[[The Moscow Times]]''.</ref> 5. aprila 2012 ga je Duma moskovske oblasti (zakonodajalec) izvolila z 11. majem 2012 na mesto kot 3. guvernerja moskovske oblasti.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.themoscowtimes.com/news/article/murmansk-governor-out-new-moscow-region-governor-in/456147.html|title=Murmansk Governor Out, New Moscow Region Governor In - News|work=[[The Moscow Times]]|accessdate=8 December 2015}}</ref> == Minister za obrambo (2012–danes) == 6. novembra 2012 je Putin Šojguja imenoval za ministra za obrambo. Po mnenju strokovnjaka Sergeja Smirnova je tako imenovana »petersburška skupina« silovikov (Sergej Ivanov, Sergej Čemezov in Viktor Ivanov) želela, da bi eden od njenih pripadnikov nasledil Anatolija Serdjukova, toda Putin klana ni želel okrepiti in se je odločil za nevtralnega Šojguja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gazeta.ru/politics/2012/12/29_a_4911809.shtml|title=Министр обороны Сергей Шойгу на новом посту рискует растерять свой высокий рейтинг|website=Gazeta.ru|accessdate=8 December 2015}}</ref> 7. novembra 2012 se je minister odločil, da bo obudil tradicijo, da kadeti Suvorova in Nahimova sodelujejo na paradi za 9. maj. Julija 2013 je Šojgu ukazal poveljnikom, da vsak dan v vojašnicah začnejo s petjem ruske himne, da sestavijo seznam vojaško-domoljubnih knjig kot obvezno čtivo in da pod svoj nadzor prevzamejo pripravo fotoalbumov za odpust iz vojske.<ref>{{Navedi časopis|date=2 September 2013|title=Ъ-Огонек - Новая летопись военного строительства|url=http://www.kommersant.ru/doc/2269069|journal=Коммерсантъ|access-date=8 December 2015}}</ref> Avgusta istega leta je ukazal obleči vse civilne delavce obrambnega ministrstva, drugo osebje in vodstvene delavce v tako imenovane »pisarniške uniforme«.<ref>Golts on Shoygu's Tenure (Part II), September 2014, Russian Defense Policy Blog.</ref> Februarja 2014 je Šojgu sporočil javnosti, da Rusija načrtuje podpis sporazumov z Vietnamom, Kubo, Venezuelo, Nikaragvo, Sejšeli, Singapurjem in številnimi drugimi državami, bodisi za namestitev stalnih vojaških baz bodisi za namestitev črpalk za letalsko gorivo v teh državah.<ref>{{Navedi splet|url=http://en.ria.ru/military_news/20140226/187917901/Russia-Seeks-Several-Military-Bases-Abroad--Defense-Minister.html|title=Russia Seeks Several Military Bases Abroad – Defense Minister|website=En.ria.ru|date=26 February 2014|accessdate=8 December 2015}}</ref> Od takrat je bil dejansko podpisan le sporazum z Vietnamom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-usa-vietnam-russia-exclusive-idUSKBN0M71NA20150311|title=U.S. asks Vietnam to stop helping Russian bomber flights|last=David Brunnstrom|date=8 March 2015|publisher=Reuters|accessdate=9 December 2020}}</ref> Julija 2014 je Ukrajina začela kazenski postopek proti Šojguju; z obtožbo, da je pomagal oblikovati »nezakonite vojaške enote« v vzhodni Ukrajini, [[Donbaška vojna|ki so se takrat borile proti]] ukrajinski vojski.<ref>{{Navedi splet|url=http://wqad.com/2014/07/22/ukraine-calls-businessman-and-russian-defense-minister-accomplices-of-terrorists/|title=Ukraine calls businessman and Russian defense minister 'accomplices of terrorists'|website=Wqad.com|date=22 July 2014|accessdate=8 December 2015}}</ref> 30. septembra 2015 je Rusija začela z boji v [[Sirija|Siriji]]. Operacijo so izvedle ruske letalske sile, s podporo [[Ruska vojna mornarica|ruske vojne mornarice]]. [[Slika:Military_exercises_Center-2019-02.jpg|sličica|levo|Sergej Šojgu, [[Predsednik Ruske federacije|Predsednik Rusije]] [[Vladimir Putin]] in Načelnik generalštaba Valerij Gerasimov ob vojaških manevrih Center-2019. [[Orenburška oblast]] 2019]] Kot obrambni minister se je Šojgu ob koncih tedna večkrat pridružil Putinu in skupaj z njim v Sibiriji preživela vikend.<ref>[http://en.kremlin.ru/events/president/news/65178 Trip to Siberian Federal District] [[Kremlin.ru]], 21 March 2021.</ref> 11. februarja 2022 se je Šojgu sestal z britanskim obrambnim ministrom Benom Valaceom. Šojgu je zanikal, da Rusija načrtuje napad na Ukrajino.<ref>{{Navedi novice|title=UK urges Russian action to back up denial it plans to invade Ukraine|url=https://www.reuters.com/world/europe/uk-defence-minister-says-troops-sent-ukraine-training-return-soon-2022-02-11/|work=Reuters|date=11 February 2022}}</ref> 24. februarja 2022 je Rusija začela obsežno [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|vojaško invazijo na Ukrajino]].<ref>{{Navedi novice|title=Russia’s Military Chief Promised Quick Victory in Ukraine, but Now Faces a Potential Quagmire|url=https://www.wsj.com/articles/russias-military-chief-promised-quick-victory-in-ukraine-but-now-faces-a-potential-quagmire-11646582366|work=The Wall Street Journal|date=6 March 2022}}</ref> Šojgu je izjavil, da je namen invazije "''zaščititi Rusko federacijo pred vojaško grožnjo zahodnih držav, ki poskušajo ukrajinsko ljudstvo uporabiti v boju proti naši državi.''"<ref>{{Navedi novice|title=Russia’s Ukraine Offensive Aims to Defend from ‘Western Threat,’ Defense Minister Says|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/03/01/russias-ukraine-offensive-aims-to-defend-from-western-threat-defense-minister-says-a76682|work=The Moscow Times|date=1 March 2022}}</ref> == Sankcije == 23. februarja 2022 je [[Evropska unija]] zaključila, da je Šojgu odgovoren za aktivno podporo in izvajanje ukrepov in politike, ki spodkopavajo in ogrožajo ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Ukrajine ter stabilnost in varnost v Ukrajini. Zato je [[Evropska unija]] dodala Šojguja na seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 269/2014.<ref>{{Navedi splet|title=EUR-Lex - L:2022:042I:TOC - EN - EUR-Lex|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=OJ:L:2022:042I:TOC|website=eur-lex.europa.eu|language=en}}</ref> Dne 25. februarja 2022, po [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|Ruski invaziji na Ukrajino]], so [[Združene države Amerike|Združene Države]] dodale Šojguja na Seznam sankcioniranih državljanov in blokiranih oseb.<ref>{{Navedi splet|title=Russia-related Designations|url=https://home.treasury.gov/policy-issues/financial-sanctions/recent-actions/20220225_33|website=U.S. Department of the Treasury|language=en}}</ref> == Osebno življenje == ''Po'' časopisu ''Sibirski Časi'' naj bi poleg ruščine == Osebno življenje == ''Po'' časopisu ''Sibirski Časi'' naj bi poleg ruščine tekoče govoril devet jezikov, tako angleščino, japonščino, kitajščino in turščino.<ref>{{Navedi splet|url=http://siberiantimes.com/other/others/news/n0677-rare-pictures-show-defence-minister-relaxing-with-one-of-his-many-hobbies/|title=Rare pictures show Defence Minister relaxing with one of his many hobbies}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Rauhala|first=Emily|last2=Westfall|first2=Sammy|last3=Parker|first3=Claire|date=2022-02-23|title=Who are some of the prominent Russians facing international sanctions?|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/02/23/who-are-russian-ukraine-sanctions-targets-profile/|accessdate=2022-03-12|website=The Washington Post}}</ref> === Družina === Sergej Šojgu se je rodil Kužuget Serejevič Šojgu <ref>{{Navedi splet|url=http://www.tuvaonline.ru/2010/12/03/gosudarstvennyy-deyatel-tuvy-kuzhuget-shoygu-pohoronen-v-moskve.html|title=Государственный деятель Тувы Кужугет Шойгу похоронен в Москве|website=Tuvaonline.ru|accessdate=25 December 2016}}</ref> (1921-2010) (rojen Šojgu seree oglu Kužuget, njegovo ime naj bi bilo spremenjeno zaradi napake v potnem listu, v skladu z uradno linijo Tuva; bolj verjetno je rusificiral ime iz turškega oglu "sin..." in Aleksandre Jakovlevne Šojgu (roj. Kudrjavceva) (1924-2011). Kužuget je bil urednik regionalnega časopisa; kasneje je delal v Komunistični partiji in za sovjetske oblasti ter bil sekretar [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Odbor Stranke Tuva]]. Upokojil se je s činom prvega namestnika predsednika Sveta ministrov Tuvinske ASSR. Prav tako je vodil tuvinski Državni arhiv in šest let preživel kot urednik časopisa ''Pravda''; napisal je romane ''Čas in ljudje'', ''Pero črnega jastreba'' (2001), ''Tannu Tuva: Država jezer in modrih rek'' (2004). Aleksandra se je rodila v vasi Jakovljev v [[Orjolska oblast|Orlovski oblasti]]. Od tam se je njena družina tik pred vojno preselila v Kadijevko (zdaj Stahanov) v Luganski Oblasti v Ukrajini. Kot živinorejski tehnik je Aleksandra bila častna delavka kmetijstva [[Tuva|Republike Tuva]], do leta 1979 je bila vodja oddelka za načrtovanje Ministrstva za kmetijstvo Republike in bila večkrat izvoljena za poslanko v Vrhovni sovjet (parlament) Tuva ASSR.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.regnum.ru/news/456598.html|title=Мать Сергея Шойгу стала заслуженным работником сельского хозяйства Тувы|website=Regnum.ru|accessdate=25 December 2016}}</ref> Sergejev prastric Seren Kužuget je bil poveljnik revolucionarne vojske tuvincev med 1929 in 1938.<ref>{{Navedi splet|url=https://meduza.io/en/feature/2020/10/24/yesterday-s-gone|title=Yesterday's gone 'Meduza' correspondent Andrey Pertsev reviews Russian Defense Minister Sergey Shoygu's new book|website=Meduza.io|accessdate=13 February 2022}}</ref> Sergej ima dve sestri, Lariso Kužogetovno Šojgu (1953–2021<ref>{{Navedi splet|title=Умерла депутат Госдумы Лариса Шойгу, сестра министра обороны России|url=https://meduza.io/news/2021/06/10/umerla-deputat-gosdumy-larisa-shoygu-sestra-glavy-minoborony-rf|accessdate=10 June 2021|website=Meduza.io|language=ru}}</ref>), poslanko v [[Državna duma|Državni Dum]]<nowiki/>i, in psihiatrinjo Irino Zaharovo (1960 -).<ref name="Slon.ru">{{Navedi splet|url=http://slon.ru/russia/vysokopostavlennye_nasledniki_pravitelstvo-609525.xhtml?type=1&page=6&h=26#ff|title=Высокопоставленные родственники. Полпреды|website=Slon.ru|accessdate=25 December 2016}}</ref> Šojgu se je poročil z Irino Aleksandrovno Šojgu (roj. Antipina). Je predsednica poslovnega turističnega podjetja Ekspo-EM. Imata dve hčerki, Julijo<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?DocsID=806986|title=Родня во власти|date=24 September 2007|pages=30|accessdate=25 December 2016}}</ref> (1977) in Ksenijo (1991).<ref name="Slon.ru" /> Aleksej Navalni sumi, da se za Ksenijo in njeno palačo na obrobju Moskve, vredno kakih 12 milijonov, skriva njen oče. Leta 2012 je bilo lastništvo preneseno v formalno last Jelene Antipine.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/russia/11963934/Russias-defence-minister-secretly-builds-12-million-palace-say-campaigners.html|archiveurl=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/russia/11963934/Russias-defence-minister-secretly-builds-12-million-palace-say-campaigners.html|archivedate=12 January 2022|title=Russia's defence minister 'secretly builds £12 million palace', say campaigners|date=29 October 2015|accessdate=9 December 2020}}</ref> === Konjički === [[Slika:Vladimir_Putin_in_Tuva_(2017-08-01-03)_15.jpg|sličica|levo|Šojgu, med počitnicami s Putinom v Tuvi 1. avgusta 2017]] Šojgu uživa v študiju [[Zgodovina Rusije|zgodovine Rusije]] za časa [[Peter Veliki|Petra Velikega]] in v letih 1812-1825 ([[Napoleonov pohod na Rusijo|Francoski vdor v Rusijo]] in decembristični upor).<ref>{{Navedi splet|url=http://ria.ru/top_cabinet_2013/20130515/937464912.html|title=Шойгу Сергей Кужугетович|website=Ria.ru|accessdate=25 December 2016}}</ref> Šojgu ljubi šport, je pristaš hokejskega kluba [[HK CSKA Moskva|CSKA Moskva]]. Uživa tudi v nogometu in navija za Spartak Moskva. Marca 2016 je skupaj z [[Sergej Lavrov|Sergejem Lavrov]]<nowiki/>om predlagal narodno rusko nogometno ligo, katere cilj je združiti ljubitelje športa iz vse Rusije. Šojgu zbira indijske, kitajske in japonske meče in bodala. Ljubi tudi starodavne pesmi in igra kitaro. Slika z vodenimi barvami in ustvarja grafike. Uživa tudi v zbiranju starih kosov lesa, nekatere je pokazal [[Vladimir Putin|Putinu]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ng.ru/ideas/2015-05-21/5_Šojgu.html|title=Константин Ремчуков: Герой России Сергей Шойгу|website=Ng.ru|accessdate=25 December 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mk.ru/social/2012/09/17/749568-tayna-shkatulki-gubernatora.html|title=Тайна шкатулки губернатора|website=Mk.ru|accessdate=25 December 2016}}</ref><ref>{{Navedi tvit|number=1373651924566827009|user=marcbennetts1|title=Sergei Šojgu, Russia's defence...|date=21 March 2021}}</ref> === Vera === Govorilo se je, da Šojgu prakticira bodisi [[budizem]] bodisi šamanizem. Šojgu pa je leta 2008 izjavil, da je pri petih letih bil krščen v [[Ruska pravoslavna Cerkev|Rusko Pravoslavno Cerkev]] .<ref>{{Navedi splet|last=Nechepurenko|first=Ivan|date=21 May 2015|title=Šojgu at 60: The Man Who Would Be Russia's King?|url=https://www.themoscowtimes.com/2015/05/21/Šojgu-at-60-the-man-who-would-be-russias-king-a46771}}</ref> == Sklici == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nosilci reda časti Ruske federacije]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Heroji Ruske federacije]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] <references /> <references group="lower-alpha" /> [[Kategorija:Ruske vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Tuva]] 4u8u1wk6e5dxfviy035ky4ygjt17au0 0 515060 5736868 5668016 2022-08-20T06:52:41Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Royal house |surname = Bordžigini<br />{{MongolUnicode|ᠪᠣᠷᠵᠢᠭᠢᠨ}}<br />Боржигин |estate = [[Mongolija]], [[Rusija]], [[Srednja Azija]], [[Iran]] in [[Kitajska]] |image = |image_caption = |country = [[Mongolsko cesarstvo]], [[Severni Juan]], [[Mongolija]], [[Kitajska]], [[Notranja Mongolija]] in [[Šindžjang]] |parent house = |titles = [[kagan]], [[kan]], [[ilkan]], [[mirza]] |founder = [[Bodončar|Bodončar Munhag]] |final ruler = * [[Šahin Geraj]]<ref>{{cite encyclopedia|title=Encyclopedia Britannica|publisher=William Benton|year=1973|page=726}}</ref> (v Evropi) * [[Kenesari Kan]] (v Aziji) |founding year = okoli 900 n. št. |deposition = 1847 |origin = [[Hamag Mongol]] |cadet branches = Pred [[Džingiskan]]om: Hijan, Tajičigud, Džurhin<ref>{{cite book| author = Igor de Rachewiltz | chapter = | chapter-url = | format = | url = https://cedar.wwu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1003&context=cedarbooks | title = The Secret History of the Mongols: A Mongolian Epic Chronicle of the Thirteenth Century | orig-year = | agency = | edition =|location= |date = 2015 |publisher= |volume= | pages = 219| series = | isbn = }}</ref> (Jurki)<ref>{{cite book| author = Igor de Rachewiltz | chapter = | chapter-url = | format = | url = https://cedar.wwu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1003&context=cedarbooks | title = The Secret History of the Mongols: A Mongolian Epic Chronicle of the Thirteenth Century | orig-year = | agency = | edition =|location= |date = 2015 |publisher= |volume= | pages = 9| series = | isbn = }}</ref><br />Za Džingiskanom: [[Zlata horda|Džočidi]] (Giraji, Šajbanidi), [[Severni Juan]], [[Ilkanat]], [[Čagatajski kanat]] }} '''Bordžigini''' ([[mongolščina|mongolsko]] Боржигин, Boržigin, [[Ruščina|rusko]] Борджигин, Bordžigin, poenostavljeno [[Kitajščina|kitajsko]] 孛儿只斤, tradicionalno kitajsko 孛兒只斤, [[pinjin]] Bó'érjìjǐn) so bili [[Mongoli|mongolski]] klan, katerega ustanovotelj je bil [[Bodončar|Bodončar Munhag]]<ref>Tajna zgodovina Mongolov.</ref> sin Alan-goe, praočeta Mongolov Nirunov.<ref>''Histoire des campagnes de Gengis Khan''. str. 118, 123.</ref> Bordžigini iz najvišjega družbenega razreda so do 20. stoletja dajali vladajoče kneze v [[Mongolija|Mongoliji]] in [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]].<ref name=ref10>Humphrey & Sneath, str. 27.</ref> Klan je tvoril vladajoči razred tudi med Mongoli in nekaterimi drugimi narodi [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]]. Danes se Bordžigine najde v večini Mongolije, Notranje Mongolije in [[Šindžjang]]a.<ref name=ref10/> Genetske raziskave so pokazale, da so daljnji potomci [[Džingiskan]]a in [[Timur Lenk|Timurja Barlasa]] v Srednji Aziji in drugih regijah zelo pogosti. ==Izvor== Moška linija klana se je začela z Modro-sivim volkom (Börte Čino) in Rjavkastorumeno srno (Gua Maral). Po [[Tajna zgodovina Mongolov|Skrivni zgodovini Mongolov]] je bila v 11. generaciji njunih potomcev Dobu Mergenova vdova Alan Gua, prepojena z žarkom svetlobe.<ref>''The Secret History of the Mongols'', chapter 1, §§ 17, 21.</ref> Njen najmlajši sin je postal prednik kasnejših Bordžiginov.<ref>Franke, Twitchett & Fairbank, str. 330. </ref> Sin se je imenoval Bodončar Muhag in je skupaj s svojimi brati ustvaril ves mongolski narod.<ref>Kahn, str. 10. </ref> Po besedah [[Rašid al-Din|Rašid-al-Din Hamadanija]] so mnoge starejše mongolske klane ustanovili prav Bordžigini - Barlas, Urud, Manghud, Tajčjut, Čonos, Kijat in drugi. Prvi mongolski kan je bil Bodončarjev praprapravnuk [[Hajdu kan|Hajdu]]. Nasledila sta ga njegova vnuka [[Kabul kan]] in [[Ambagaj kan]], ustanovitelj klana Tajčjut. Nato so v Hamag Mongolu vladali Kabulova sinova [[Hutula kan]] in [[Jesugej]] ter Kabulov vnuk [[Džingiskan|Temudžin]] (Jesugejev sin [[Džingiskan]]). Z združitvijo Mongolov leta 1206 so pomrli tako rekoč vsi Temudžinovi strici in prvi bratranci in od takrat naprej so Bordžigine tvorili samo potomci Jesugeja Bagaturja, njegovega brata Daritaija in nečaka Ongurja. ==Ime== Po Paulu Pelliotu in Louisu Hambisu je [[Rašid al-Din|Rašid al-Din Hamadani]] nekoč razložil, da izraz ''borčïqïn'' v [[Turški jeziki|turških jezikih]] pomeni moža s temno modrimi očmi (arabsko اشهل, ''ašhal''). Nekje drugje je to ponovno omenil, vendar ni omenil jezika, in dodal, da imajo Jesugejevi otroci in večina njihovih otrok ravno takšne oči. Modre oči (''ašhal čašm'') je imel tudi duh, ki je oplodil Alan Guo po smrti njenega moža.<ref name=ref7>''Histoire des campagnes de Gengis Khan'', str. 118.</ref> Abu al-Gazi Bahadur je kasneje povzel Hamadanija in temno modre oči (شهلا, ''šahlā'') pripisal tudi [[Jesugej]]u. Mongoli (''Moɣol'') so takšne oči imenovali ''borǰïɣïn'' (بورجغن).<ref>https://books.google.fr/books?id=Wy5lCWdQ5noC&pg=PT41.</ref> Modre oči so imeli tudi Jesugejevi potomci. Zgodovinarji, kot je Denise Aigle, so trdili, da je Rašid al-Din mitiziral izvor Džingiskanovih prednikov (klan Bordžigin) s svojimi lastnimi interpretacijami ''Skrivne zgodovine Mongolov''. ==Mongolsko cesarstvo== [[Slika:Mongol dominions1.jpg|thumb|right|300px| [[Mongolsko cesarstvo]] okoli leta 1300; sivo pobarvano je kasnejše [[Timuridsko cesarstvo]]]] Družina Bordžigin je v [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskem cesarstvu]] vladala od 13. do 14. stoletja. Džingisov vzpon je močno zožil število klanov Bordžigin-Kijad.<ref name=ref16>Atwood, str. 45.</ref> Zoženje je bilo posledica mešanih zakonov Džingisovih potomcev z Barlasi, Baarini, Manghudi in drugimi vejami prvotnih Bordžiginov. V zahodnih regijah cesarstva so Džurkini in morda tudi druge rodbine blizu Džingisove za ime klana uporabljale ime Kijad, vendar niso imele privilegijev Džingizidov. Klan Bordžigin je nekoč prevladoval na velikih ozemljih, ki so se raztezale od [[Java|Jave]] do [[Iran]]a in od Indo-Kitajske do Novgoroda. Leta 1335 se je z razpadom [[Ilkanat]]a v Iranu pojavila prva od številnih dinastij, ki niso bile Bordžigini-Kijadi. Ustanovili so jih zakonski partnerji Džingizidov. Mednje so spadali Suldus Čupanidi, na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] Džalajiridi, dinastije Barulas v [[Čagatajski kanat|Čagatajskem kanatu]] in [[Indija|Indiji]], dinastiji Manghud in Ongirat v [[Zlata horda|Zlati hordi]] in [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] ter Oirati v zahodni Mongoliji. Leta 1368 je Togun Timurjevo dinastijo Juan na Kitajskem strmoglavila dinastija Ming, vendar so člani Timurjeve družine še naprej vladali v Mongoliji vse do 17. stoletja. Znani so bili kot dinastija Severni Juan. Potomca Džingiskanovih bratov Hasar in Belgutej sta se v 1380. letih predala Mingom. Do leta 1470 so bile linije Bordžiginov močno oslabljene in Mongolija je bila skoraj v kaosu. ==Obdobje po Mongolskem cesarstvu== [[Slika:Mongolia 1500 AD.jpg|thumb|right|300px|Tumeni v Pravi Mongoliji in njenih vazalnih državah do leta 1400]] Po razpadu [[Zlata horda|Zlate horde]] (1502) so Hijati do poznega 18. stoletja vladali na [[Krimski kanat|Krimu]] in v [[Kazanski kanat|Kazanu]], dokler jih niso [[Ruski imperij|Rusi]] priključili k svojemu cesarstvu. V Mongoliji so Kublajidi vladali kot kagani Mongolov, vendar so za kratek čas prestol uzurpirali potomci [[Ögedej]]a in [[Arigbuha|Arigbuhe]]. Pod [[Dajan kan]]om (1480–1517) so Bordžigini ponovno vzpostavila prevlado nad samimi Mongoli. Dajan kanovi potomci so postali nov vladajoči razred. Njihov klan je bil najmočnejši od 49 mongolskih praporov in imel popolno podpora klana Bontoj. Vzhodni Korčini so bili pod Hasaridi in Ongnigudi, Abaga Mongoli pa pod Belguteidi in Temuge Odčigenidi. Iz Hasaridov, deportiranih v Zahodno Mongolijo, so postali Hošuti. [[Dinastija Čing]] je spoštovala Bordžigine in zgodnji cesarji so se celo poročali s Hasaridi Bordžigidi iz klana Horčin. Med Mongoli, naklonjenimi Čingom, se je ohranilo nekaj njihovega izročila. Praporski general Aci Lomi je v letih 1732–1735 napisal svojo ''Zgodovino klana Bordžigin''.<ref>Perdue, str. 487.</ref> V 18. in 19. stoletju se je plemstvo iz dinastije Čing ponašalo s tem, da so potomci zgodnjih mongolskih prednikov, vključno z Bordžigini.<ref>Crossley, str. 213. </ref> ==Džingizidi== Med azijske dinastije, ki so izhajale iz Džingiskana, so spadale Dinastija Juan na Kitajskem, Ilkanidi v Perziji, Džočidi v Zlati Hordi, Šajbanidi iz Sibiriji in Astrahanidi v Srednji Aziji. Džingizidi do praviloma igrali ključno vlogo tudi v tatarski politiki. Mamaj, na primer, je moral uveljavljati svojo oblast preko niza marionetnih kanov, sam pa ni mogel dobiti naziva kan, ker ni bil Džingiskanovega rodu. Beseda ''Džingizid'' izhaja iz imena mongolskega osvajalca [[Džingiskan]]a (okoli 1162-1227). On in njegovi nasledniki so ustvarili ogromno cesarstvo, ki se je raztezalo od [[Japonsko morje|Japonskega ]] do [[Črno morje|Črnega morja]]. * ''Džingizidsko nečelo''<ref>Halperin, poglavje VIII. </ref> ali zlato načelo dedovanja je bilo zapisano v ''Jasi'', katere avtorstvo se pripisuje Džingiskanu. * ''Džingizidski princ'' je bil tisti, ki je lahko po moški liniji sledil svoj neposredni izvor do Džingiskana, in je zato lahko zahteval visoko spoštovanje v mongolskem, turškem in azijskem svetu. * ''Džingizidske države'' so bile države naslednice in kanati, nastali po razpadu Mongolskega cesarstva po smrti Džingiskanovih sinov in njihovih naslednikov. * Izraz ''džingizidsko ljudstvo'' se je uporabljal za opis ljudi iz Džingiskanove vojske, ki so prišli v stik z [[Evropejci]]. Uporabljal se je predvsem za Zlato hordo, ki ji je vladal Džingiskanov vnuk [[Batu kan]]. Prebivalci Horde so bili večinoma turško govoreči ljudje in ne Mongoli. Aristokracija je bila večinoma mongolska, čeprav so bili Mongoli v vseh osvojenih državah praviloma majhna manjšina. Evropejci so prebivalce Zlate horde napačno imenovali [[Tatari]]. [[Babur]] in Humajun, ustanovitelja [[Mogulsko cesarstvo|Mogulskega cesarstva]] v [[Indija|Indiji]], sta uveljavila svojo oblast kot Džingizida. Ker sta trdila, da sta Džingiskanova potomca po materini strani, nikoli nista uporabljala klanskega imena Bordžigin. Med Džingizide so spadale tudi dinastije Giraj, Sibirska dinastija, Ar begi, družina Jaušev in drugi.<ref>Сабитов Ж. М. (2011). "Башкирские ханы Бачман и Тура" (rusko). Сибирский сборник. Выпуск 1. Казань ed.: 63–69.</ref> Zadnji vladajoči monarh Džingiskanovega porekla je bil Maksud šah (umrl 1930), kan [[Kumulski kanat |Kumulskega kanata]] od leta 1908 do 1930. ==Družinsko drevo Dinastije Juan== Mongolsko cesarstvo je utanovil Džingiskan leta 1206. Njegov vnuk [[Kublajkan]] je po porazu svojega mlajšega brata in tekmeca [[Arigbuha|Arigbuhe]] leta 1271 ustanovil [[Dinastija Juan|Dinastijo Juan]]. Dinastijo je med vladanjem [[Togon Timur]]ja leta 1368 strmoglavila kitajska dinastija [[Dinastija Ming|Ming]]. Togon Timur je strmoglavljenje preživel in vladal na Mongolski planoti kot dinastija [[Severni Juan]]. Prestol je leta 1453 Oirat Esen Taiši, vendar je bil že naskednje leto strmoglavljen tudi on. Dajan kan je obnovil kaganat, po njegovi smrti pa so si ozemlje razdelili njegovi potomci. Zadnji kan Ligden je umrl leta 1634. Njegov sin Edžej Hongor se je naslednje leto podredil Hong Tajžiju, s čimer je Severni Juan ugasnil.<ref>Heirman & Bumbacher, str. 395.</ref> Bordžiginski plemiči pod dinastijo Čing so svojim podložnikom vladali do 20. stoletja.<ref>Sneath, str. 21. </ref> [[Slika:Yuan genealogy.png|820px]] V oglatih oklepajih so druga mogoča leta vladanja. ==Sodobni pomen in Džingiskanovo potomstvo== Bordžigini so v Mongoliji vladali več stoletij, celo v obdobju dinastije Čing, in izgubili oblast šele v 20. stoletju, ko so oblast prevzeli komunisti. Aristokratsko poreklo je bilo v socialističnem obdobju nekaj, kar je bilo treba pozabiti.<ref>Humphrey & Sneath, str. 28. </ref> Sopotniki [[Josif Stalin|Josifa Visarijonoviča Stalina]] so v nizu kampanj proti njihovi kulturi in veri usmrtili okoli 30.000 Mongolov, vključno z plemiškimi Bordžigini.<ref>Weatherford, str. xv. </ref> Združevanje v klane je v 20. stoletju izgubilo svoj praktični pomen, vendar ga mnogi Mongoli še vedno štejejo za stvar časti in ponosa. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je komunistični režim prepovedal uporabo imen klanov. Ko je bila leta 1997 prepoved odpravljena in so ljudem rekli, da morajo imeti priimke, je večina družin pozabila na svoje povezave s klani. Nesorazmerno veliko družin je zato prevzelo najprestižnejše rodovno ime Bordžigin, mnoge med njimi brez zgodovinske utemeljitve.<ref>"In Search of Sacred Names".</ref><ref>Magnier. </ref> Oznaka Bordžigin je še vedno merilo kulturne premoči.<ref>Pegg, str. 22.</ref> V Notranji Mongoliji sta imeni Bordžigin in Kijad postali osnova za številne kitajske priimke, ki so jih sprejeli etnični Notranji Mongoli.<ref>Atwood, str. 45.</ref> Privzeli so priimka Bao (鲍, iz Bordžigid) in Ordos Ki (奇, Kijat). Genetske raziskave so pokazale, da ima morda kar 16 milijonov moških iz tako oddaljenih populacij, kot so [[Hazari]] na zahodu in ljudstvo Heže na vzhodu, bordžiginsko-kijatsko poreklo.<ref>''The Genetic Legacy of the Mongols'', str. 717-721. </ref> Ime klana Kijat se še vedno najde med [[Kazahi]], [[Uzbeki]] in [[Karakalpaki]]. == Seznam kijadsko-bordžiginskih dinastij == *[[Hamag Mongol]] *[[Mongolsko cesarstvo]]: **[[Zlata horda]] ***[[Kazanski kanat]] ****[[Kasimski kanat]] ***[[Šajbanidi]] ****[[Sibirski kanat]] ****[[Uzbeški kanat]] *****[[Mangitska dinastija]] ******[[Nogajeva horda]] ******[[Mala Nogajeva horda]] ******[[Budžakova horda]] ******[[Buharski emirat]] *****[[Buharski kanat]] *****[[Hivski kanat]] ***[[Kazaški kanat]] ****[[Stari Žuzi]] ****[[Srednji Žuzi]] *****[[Bukejeva horda]] ****[[Mladi Žuzi]] ***[[Gerajeva donastija]] ****[[Krimski kanat]] ***[[Velika horda]] ***[[Astrahanski kanat]] **[[Čagatajski kanat]] ***[[Kara Del]] ***[[Jarkentski kanat]] ***[[Mogulistan]] ****[[Kumulski kanat]] ****Turfanski kanat **[[Dinastija Juan]] ***[[Dinastija Severni Juan]] ****Tumedski kanat ****Halška zveza *****Tušeet kan *****Dzasagtu kan *****Sešen kan *****Altin kan **[[Ilkanat]] **[[Hošutski kanat]] *[[Mengdžijang]] *[[Gurkani]] (materna linija) **[[Timuridsko cesarstvo]] **[[Mugalsko cesarstvo]] ===Zahtevnik=== *[[Argunska dinastija]] == Ugledni Kijadi ali Bordžigini== [[Slika:MongolEmpireDivisions1300.png|thumb|right|300px|Delitav [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]] okoli leta 1300 z [[Zlata horda|Zlato hordo]] na severozagodu, [[Čagatajski kanat|Čagatajskim kanatom]] na sredini, [[Ilkanat]]om na jugozuahodu in [[Dinastija Juan|Dinastijo Juan]] na vzhodu]] === Vladarji Mongolije (Hamag Mongol, 11. stoletje–1206) === *[[Hajdu kan|Hajdu]] *[[Kabul kan]] *[[Jesugej]] ===Cesarji Mongolskega cesarstva (1206–1368)=== *[[Džingiskan]] *[[Toluj]] *[[Ögedej]] *[[Gujuk]] *[[Mongke]] *[[Kublajkan]] ==== Džingiskanovi bratje ==== *[[Džoči]] *[[Belgutej]] *[[Temuge]] ==== Vladarji kanatov ==== =====Dinastija Juan===== *[[Kublajkan]] *[[Timur kan]] *[[Togon Timur]] =====[[Zlata horda]]===== [[Slika:Цар Батий на престолі.jpg|thumb|[[Batu kan]] na svojem prestolu]] *[[Džoči]] *[[Orda kan]] *[[Batu kan]] *[[Sartak]] *[[Berke]] *[[Šiban]] *[[Tokta]] *[[Uzbeg kan]] =====[[Ilkanat]]===== *[[Hulegu]] *[[Abaka]] *[[Gazan]] =====[[Čagatajski kanat]]===== *[[Čagataj]] *[[Kajdu]] *[[Duva]] *[[Esen Buka I.]] *[[Kebek]] *[[Tarmaširin]] ===Pomongolsko cesarstvo [[Zlata horda]] (1360–1502)=== *[[Urus kan]] *[[Toktamiš]] *[[Mamaj]] *[[Olug Mohamat]] ===[[Krimski kanat]] (1441–1783)=== *[[Mengli I. Geraj]] ===[[Kazanski kanat]] (1438–1552)=== *[[Olug Mohamat]] ===[[Uzbeški kanat]] (1428–1471)=== *[[Abdul Hajr kan]] ===[[Kazaški kanat]] (1456–1847)=== *[[Džanibek kan]] === [[Dinastija Severni Juan]] (1368–1635) === *[[Oldžej Timur kan]] *[[Dajan kan]] *[[Ligdan kan]] *[[Edžej kan]] ==== Vladar Tumeda ==== *[[Altan kan]] ==== Halha ==== *[[Zanabazar]] ===[[Dinastija Čing]] (1636–1912)=== Princ soprog {| class="wikitable" |- ! Datum || Princ soprog|| Princesa |- | 1622 || Babaj ({{lang|zh|巴拜}}) || Šurhačijeva deseta hčerka (rojena 1603) z njegovo drugo ženo Guvalgijo) |- | 1648 || Hašang ({{lang|zh|哈尚}}; umrl 1651) || Hong Taidžijeva deveta hčerka (1635–1652) z njegovo drugo ženo Džarud Bordžigit |- | 1651 || Bandi ({{lang|zh|班迪}}; umrl 1700) || Hong Taidžijeva dvanajsta hčerka (1637–1678) s priležnico Sajin Nojan |- | rowspan=2|1756 || Banžuer ({{lang|zh|班柱兒/班柱儿}}) || Junbijeva četrta hčerka (rojena 1738) z njegovo drugo ženo Niohuru |- | Gunkilaksi ({{lang|zh|袞齊拉喜/袞齐拉喜}}) || Juntaova peta hčerka (1740–1797) s priležmico Vanjan |} Princese soproge * Glavne žene ** Degelejeva prva žena ** Degelejeva tretja žena, mati Dekeksike (1597–1635) ==== Mongoli Abaga==== Princ soprog {| class="wikitable" |- ! Datum|| Princ soprog || width=25%|Ozadje || Princesa |- | 1647 ali 1648 || Garma Sodnam ({{lang|zh|噶爾瑪索諾木/噶尔马索诺木}} (umrl 1663) || || Princesa Duanšun (1636–1650), Hong Taidžijeva enajsta hčerka s plemenito soprogo Jidžing (Abaga Bordžigit Namdžung) |} Cesarjeve soproge * Soproge ** Namdžung, plemenita žena Jidžinga (umrla 1674), Zajdžijeva soproga, mati princes Duašun (1636–1650) in Bomubogor (1642–1656) ** Batmadzoo, Kanghuišujeva soproga (1606–1667), Hong Tajdžijeva soproga ** Duanšun (umrla 1709), soproga cesarja Šunžija Soproge princese * Prvi ženi ** Junejea prva žena, mati princese Hongšuan (1708–1735) ** Jonggijeva prva žena ====Alksaji (阿拉善)==== Princi soprogi {| class="wikitable" |- ! Datum|| Princ soprog || Princesa |- | 1780 || rowspan=2|Vangkinbanbaer ({{lang|zh|旺親班巴爾/旺亲班巴尔}}; 1755–1804) || Jongkijeva prva hčerka (1762–1780) s priležnico Hu |- | 1785 || Jongčengova druga hčerka (1769–1787) z njegovo drugo žeeno Vanjan |- | 1925 || Daridžaja (1906–1968) || Zaitaova druga hčerka Junhui 1906–1969) z ženo Džijang Vanžen |} ====Aohani==== Princ soprog {| class="wikitable" |- ! Datum || Princ soprog || Princesa |- | 1627 || Sodnom Dugureng ({{lang|zh|索諾木杜棱/索诺木杜棱}}; umrl 1644) ||Nurhačijeva tretja hčerka Manggudži (1590–1636) s prvo ženo Gundej |- | 1633 || Bandi ({{lang|zh|班第}}; (umrl 1647) || Princesa Aohan (1621–1654), Hong Tajdžijeva prva hčerka s prvo ženo Ulo Naro |- | 1731 || Pengsukelaši ({{lang|zh|彭蘇克拉氏}}/彭苏克拉氏) || Junrengova osma hčerka (1714–1760) z drugo ženo Cenggija |- | 1733 || Vangžaer ({{lang|zh|汪扎爾}}/汪扎尔) || Junjijeva deseta hčerka (1717–1755) s priležnico Guo |- | 1734 || Laksi ({{lang|zh|拉錫}}/拉锡) || Junjijeva sedma hčerka (1711–1736) s priležnico Čao |- | 1743 ali 1744 || Luobočangšilapu ({{lang|zh|羅蔔藏錫喇普/罗卜藏锡喇普}}) || Junjijeva prva hčerka (1727–1795) z drugo ženo Cui |- | 1747 || Gengdoužaer ({{lang|zh|庚都扎爾/庚都扎尔}}) || Junhujeva tretje hčerka (1733–1805) s priležnico Jang |- | 1787 || Devejduoerdži ({{lang|zh|德威多爾濟}}/德威多尔济) || Jongšingova druga hčerka z drugo ženo Liugijo |} ====Barini ==== Princ soprog {| class="wikitable" |- ! Datum|| Princ soprog || Princesa |- | 1648 || Sabdan ({{lang|zh|色布騰}}/色布腾; umrl 1667) || Princesa Šuhui (1632–1700), Hong Taidžijeva peta hčerka s cesarico vdovo Šaožuang |- | 1691 || Orgen ({{lang|zh|烏爾袞}}/乌尔衮; umrl 1721) || Princesa Rongšian (1673–1728), tretja hčerka cesarja Kangšija s soprogo Rong |- | 1719 || Kanbu ({{lang|zh-Hant|侃布}}) || Juntangova druga hčerka (1703–1741) s priležnico Žao |- | 1751 || Deleke ({{lang|zh|德勒克}}/德勒克; umrl 1794) || Princesa Heuan (1734–1760), Hongžujeva prva hčerka s prvo ženo Udžaku |- | 1791 || Gongsaišang ({{lang|zh|公賽尚阿}}/公赛尚阿) || Jongšuanova prva hčerka (1769–1820) z drugo ženo Vang Jujing |} ====Čaharji==== Princ soprog {| class="wikitable" |- ! Datum || Princ soprog || Princesa |- | 1636 || Edžej (umrl 1641) || rowspan=2|Princesa Venžuang (1625–1663), Hong Tajdžijeva druga hčerka s cesarico Šaoduanven |- | 1645 || Abunaj ({{lang|zh|阿布奈}}; 1635–1675) |} ====Dinghaji (鼎浩)==== Princ soprog {| class="wikitable" |- ! Datum || Princ soprog || Princesa |- | 1742 || Dunduobuduoerdži ({{lang|zh|敦多布多爾濟}}/敦多布多尔济) || Junšujeva četrta hčerka (1722–1745) z drugo ženo Guvalgijo |} ====Dunerluozi (敦爾羅斯)==== Princ soprog {| class="wikitable" |- ! Datum || Princ soprog || Princesa |- | 1738 || Sumadi ({{lang|zh|蘇馬第}}/苏马第) || Junkijeva šesta hčerka (1711–1744) s priležnico Žang |} ====Hotsiti (浩齊特) ==== Cesarjeva soproga * Soproga ** Gongdžing (umrla 1689), soproga cesarja Šunžija ====Džarudi==== Princ soprog {| class="wikitable" |- ! Datum|| Princ soprog || width=25%|Ozadje|| Princesa |- | 1645 || Lamasi ({{lang|zh|喇瑪思}}/喇玛思) || || Princesa Šuže (1633–1648), sedma hčerka Hong Tajdžija in cesarice vdove Šiaožuang |} Princesa soproga * Druga žena ** Hong Tadžijeva druga žena, mati princese (1633–1649) in devete hčerke (1635–1652) ====Halhi==== Princ soprog {| class="wikitable" |- ! Datum || Princ soprog !Ozadje || Princesa |- | 1617 || Enggeder ({{lang|zh|恩格德爾}}/恩格德尔; umrl 1636) | || Šurhacijeva četrta hčerka (Sundaj, 1590–1649) z drugo ženo Guvalgijo |- | 1625 || Gurbuši ({{lang|zh|古爾布什}}古尔布什; umrl 1661) | || Nurhacijeva osmo hčerka (Songgutu, 1612–1646) z drugo ženo Jehe Naro |- | 1643 || Suoerha ({{lang|zh|索爾哈}}/索尔哈) | || Princesa Šuhui (Atu, 1632–1700), Hong Tajdžijeva peta hčerka s cesarico vdovo Šiaožuang |- | 1697 ali 1698 || Dondob Dordži ({{lang|zh|敦多布多爾濟}}/敦多布多尔济; umrl 1743) | || Princesa Kedžing (1679–1735), šesta hčerka cesarja Kangšija s plemkinjo Gorolo |- | 1706 || Cering ({{lang|zh|策棱}}/策棱; umrl 1750) | || Princesa Čunkve (1685–1710), deseta hčerka cesarja Kangšija s priležnico Tong |- | 1717 || Genžapuduoerdžii ({{lang|zh-Hant|根扎普多爾濟}}/根扎普多尔济) | || Druga hčerka (1701–1753) princa Junžija, s prvo ženo princa Junžija in njegove prve žene Donggo |- | 1729 || Dordži Septeng ({{lang|zh-Hant|多爾濟塞布騰}}/多尔济色布腾; umrl 1735) | Oče: Dandžin Dordži|| Princesa Hehui (1714–1731), četrta hčerka princa JInšianga s prvo ženo Joogijo |- | 1745 || Džaisang Doržii ({{lang|zh-Hant|寨桑多爾濟}}/寨桑多尔济; umrl 1778) |Oče: Dordži Septeng Mati: princesa Hehui |Tretja hčerka (1733–1795) princa Šena z njegovo prvo ženo Zu |- | 1770 || Lhavang Dordži ({{lang|zh|拉旺多爾濟}}/拉旺多尔济; 1754–1816) | Oče: Čenggundžab | Princesa prvega reda Hedžing (1756–1775), sedma hčerka cesarja Kiaolonga in cesarice Šiaojičun |- | |Deleke Dordži (德勒克多尔济) | |Zaišijeva prva hčerka z njegovo prvo ženo Sun |} Princesa soproga * Druga žena ** Daišanova druga žena, mati princese (1624–1650), četrte hčerke (1625–1654), princese (1628–1649), princese (1629–1649), princese (1631–1673), princese (1638–1712) in princese (1641–1666) ====Horčini==== V začetnem obdobju nastajanja [[Dinastija Čing|dinastije Čing]] so člani klana Manču Aisin Gioro tradicionalno sklepali diplomatske zakonske zveze z Mongoli, da bi pridobili njihovo podporo. Mančuji so mongolske neveste naredili za cesarice in glavne priležnice. Ker so bili Horčini najmočnejši mongolski prapor, so se Mančuji bali sklepati zavezništva z Bordžigini. Diplomatske poroke z Mongolkami so dinastiji Čing dale dve cesarici in tri cesarice vdove, od katerih je Šiaožuang kasneje postala vidna velika cesarica, zato ni presenetljivo, da so bile od cesarja Nurhacija (vladal 1616 –1626) do Šunižija (vladal 1643/1645–1661) vse cesarice in glavne konkubine Mongolke. Cesarica Šiaoduanven (Džerdžer) je postala cesarica leta 1636 kot soproga cesarja Hong Tajdžija. Bila je hči princa Mandžusrija. Bila je znana kot dobrohotna cesarica in najbolj krepostna od vseh cesaric. Po smrti cesarja Hong Tajdžija leta 1643 postala "materinska cesarica vdova" (Mu Hou Huang Tai Hou). Umrla je leta 1649 v šestem letu vladanja cesarja Šunžija. Cesarica vdova Šiaožuang (Bumbutaj) je zgodovinsko veljala za mater dinastije Čing. Bila je hčerka princa Džaisanga, nečakinja cesarice Šiaoduan in priležnica cesarja Huang Tajdžija. Po cesarjevi smrti je pomagala svojemu sinu cesarju Šunžiju in vnuku Kangšiju 25 let do svoje smrti leta 1688 voditi državo. Šiaožuang je bila odlična političarka, ki se sicer ni rada vmešavala v politiko, za razliko od zloglasne cesarice vdove Ciši. Vmešala se je samo takrat, ko je bilo to res potrebno. Pomembne osebe * Namusaj (納穆賽) ** Manggusi (莽古思), Namusajev najstarejši sin; imel je status princa prvega reda *** Džajsang (寨桑), imel je statusprinca prvega reda **** Vukešan (烏克善; umrl 1666), Džajsangov najstarejši sin z Boli (博禮; umrla 1654); himel je statusprinca prvega reda **** Čahan (查罕), Džajsangov drugi sin; imel je status princa tretjega reda ***** Čuoerdži (綽爾濟; umrl 1670); imel je status princa tretjega reda **** Suonuomu (索諾木; umrl 1629), Džajsangov tretji sin; imel je status princa drugega reda **** Manšušili (滿珠習禮; umrl 1665), Džajsangov četrti sin z Boli; imel je status princa prvega reda ** Minggan (明安), Namusajev drugu sin; imel je status princa tretjega reda ** Hongghor (孔果爾), Namusajev tretji in; imel je status princa drugega reda Princi soprogi {| class="wikitable" |- ! Datum || Princ soprog || Ozadje || Princesa || Sinovi|| Hčerke |- | || Čuoerdži ({{lang|zh|綽爾濟}}; umrl 1670) || || Abatajeva hčerka || || |- | 1639 || Kitad ({{lang|zh|奇塔特}}; umrl 1653), princ poveljstva || Oče: Suonuomu<br />Mati: Gunbu (袞布) || Princesa Džingduan (1628–1686), Hong Tajdžijeva tretja hčerka s cesarico Šiaoduanven (Horčin Bordžigit Džerdžer) || || |- | 1641 || Birtahar ({{lang|zh|弼爾塔哈爾}}; umrl 1667) || Oče: Vukešan || Princesa Jongmu (Jatu; 1629–1678), Hong Tajdžijeva četrta hčerka s cesarico Šiaožuangven (Horčin Bordžigit Bumbutaj) || || |- | 1645 || Bajašulang ({{lang|zh|巴雅斯護朗}}) || || Princesa Jongan (1634–1692), Hong Tajdžijeva osma hčerka s cesarico Šiaožuangven || || |- | 1663 || Eqier ({{lang|zh|鄂齊爾}}) || || Osma hčerka princa Dodoja z njegovo drugo ženo Tunggijo || || |- | 1690 || rowspan="2" | Bandi ({{lang|zh|班第}}; 1664–1755) || rowspan="2" | || Princesa Čunši (1671–1742), prva herka princa Čangninga s priležnico Džin || || |- |1690 | Princesa Duanmin (1653-1729), Džidujeva druga hčerka s prvo ženo Horčin Bordžigit | | |- | 1709 || Dordži ({{lang|zh|多爾濟}}; umrl 1720) || || Princesa Dunke (1691–1710), petnajsta hčerka cesarja Kangšija s plemenito cesarsko ženo Džingmin (Džanggija) || || |- | 1713 || Luobocanggunbu ({{lang|zh|羅蔔藏袞布}}; umrl 1752) || || Peta hčerka princa Fukuana (1700–1733) s priležnico Naro || || |- | 1721 || Daermadadou ({{lang|zh|達爾瑪達都}}) || || Prva Juntaova hčerka (1703–1767) s priležnico Ligijo || || |- | 1726 ali 1727 || Džanggimboo ({{lang|zh|觀音保}}; umrl 1735) || || Princesa Šušen (1708–1784), Junsrengova šesta hčerka z njegovo drugo ženo Tanggijo || || |- | rowspan=2|1731 || Himed Dordži ({{lang|zh-Hant|齊默特多爾濟}}; umrl 1782) || || Princesa Duanrou (1714–1755), Junlujeva prva hčerka s prvo ženo Gorolo || || |- | Sebotengduoerji ({{lang|zh-Hant|色卜騰多爾濟}}) || || Junjouova sedma hčerka (1710–1742) s priležnico Li || || |- | 1733 || Luobocangdunduobo ({{lang|zh|羅蔔藏敦多卜}}) || || Junžijeva osma hčerka (1713–1788) s prvo ženo Žang || || |- | rowspan=2|1734 || Lalida ({{lang|zh-Hant|拉里達}}) || || JUenova prva hčerka (1706–1743) s priležnico Gorolo || || |- | Džierdi {{lang|zh|吉爾第}}) || || Junžjeva deveta hčerka (1715–1750) s priležnico Guo || || |- | 1735 || Džunšibandi ({{lang|zh|郡錫班第}}) || || Jungijeva četrta hčerka (1705–1784) s priležnico Magijo || || |- | 1739 || Cevang Norbu ({{lang|zh-Hant|色旺諾爾布}}) || || Junlujeva šesta hčerka (1727–1790) z drugo ženo Šue || || |- | 1742 ali 1743 || Gumu ({{lang|zh-Hant|古穆}}) || || Druga hčerka (1727–1794) princa Junšija z drugo ženo Guvalgijo || || |- | 1743 || Lašinamužaer ({{lang|zh-Hant|喇錫那木扎爾}}) || || Junlujeva četrta hčerka (1723–1752) s prvo ženo Gorolo || || |- | 1746 || Džilalida ({{lang|zh|吉喇里達}}) || || Junžijeva štirinajsta hčerka (1725–1751) s priležnico Guo || || |- | 1747 || Septeng Baldžur ({{lang|zh|色布騰巴爾珠爾}}; umrl 1775) || || Princesa Hedžing (1731–1792), tretja hčerka cesarja Čianlonga s cesarico Fuco || || |- | 1748 || Selengdanba ({{lang|zh|色棱丹巴}}) || || Junhujeva četrta hčerka (1739–1822) s priležnico Liu || || |- | 1801 || Sodnamdordži ({{lang|zh|索特納木多布濟}}; umrl 1825) || || Princesa Žuangdžing (1782–1811), tretja hčerka cesarja Džjančinga s plemenito cesarsko soprogo Heju (Liugiaa) || Sengge Rinčen || |} Cesarske soproge * Cesarice ** Šiaodanven (1599–1649), Hong Tajdžijeva cesarica, mati princes Venžuang (1625–1663), Džingduan (1628–1686) in Duanžen (1634–1692) ** Cesarica vdova Šiaožuang (1613–1688), Hong Tajdžijeva soproga, mati princes Jongmu (1629–1678), Šuhui (1632–1700), Duanšian (1633–1648) in cesarja Šunžija (1638–1661) ** Erdeni Bumba, prva esari cesarja Šunžija ** Alatan Čikige (1641–1718), druga cesarica cesarja Šžija ** Šiaodžingčeng (1812–1855), plemenita soproga cesarja Daoguanga, mati Jiganga (1826–1827), Jidžija (1829–1830), princese Šouen (1831–1859) in princa Jišina (1833–1898) * Soproge ** Šoukang (1599–1666), Nurhacijeva druga soproga ** Dao (umrla 1658), soproga cesarja Šunžija ** Šuhui (1642–1713), soproga cesarja Šunžija ** Hui (umrla 1670), soproga cesarja Kangšija ** Čenglian (umrla 1736), soproga cesarja Kangšija Princese soproge * Prve žene ** Hardžol (1609–1641), Hong Tajdžijeva žena in mati osmega sina (1637–1638) ** Adžigejeva druga žena, mati Fuleheja (1629–1660), Louqina (1634–1661) in Moeršuna (rojen 1635) ** Dorgonova žena ** Batema (umrla 1650), Dorgonova prva žena ** Dorgonova četrta prva žena ** Dorgonova peta prva žena ** Dodojeva prva žena in mati prve hčerke in princese (1634—1649) ** Daž, Dodojeva druga prva žena in mati Duoni (1636–1661) in Duoerbo (1643–1673) ** Duleima, Hoogejeva druga prva žena, mati Fušou (1643–1670) ** Šosejeva druga prva žena ** Bomubogorjeva prva žena ** Jongžangova prva žena * Druge žene ** Nurhacijeva druga žena (umrla 1644) ** Šosejeva druga žena (umrla 1655) ====Najmani==== Princa soproga {| class="wikitable" |- ! Datum || Princ soprog || Princesa |- | 1714 || Tuižong ({{lang|zh|推忠}}/推忠) || Jungjoujeva prva hčerka (1696–1720 ali 1721) s prvo ženo iz klana Nara |- | 1841 || Demčugdžab ({{lang|zh|德穆楚克扎布}}/德穆楚克扎布; umrl 1865) || Princesa Šouan (1826–1860), četrta hčerka cesarja Daoguanga s cesarico Šiaočuančeng (Niohuru) |} ====Ojrati==== Cesarske soproge * Soproga ** Ju (1730–1774), soproga cesarja Čianlonga ====Onnigudi==== Princa soproga {| class="wikitable" |- ! Datum || Princ soprog || Princesa |- | 1706 || rowspan=2|Cangdžin ({{lang|zh|蒼津/苍津}}) || Princesa Venke (1687–1709), trinajsta hćerka cesarja Kangšija in plemenite žene Džingmin (Džanggija) |- | 1716 || Fučuanova šesta hčerka (1701–1732) s priležnico iz klana Nara |} ====Tumedi==== Princ soprog {| class="wikitable" |- ! Datum || Princ soprog || Princesa |- | 1802 || Manibadara ({{lang|zh|瑪尼巴達喇/玛尼巴达喇}}; umrl 1832) || Princesa Žuangdžing (1784–1811), četrta hčerka cesarja Džjačinga s cesarico Šiaošuhurui (Hitara) |} ====Žaermangi (扎爾莽)==== Princesa soproga * Prva žena ** Dorgonova tretja prva žena ==Sklici== {{sklici|2}} === Viri === {{Refbegin|2}} * Atwood, C. P. ''Encyclopedia of Mongolia and the Mongol Empire''. * Crossley, Pamela Kyle. ''A Translucent Mirror''. * Franke, Herbert; Twitchett, Denis; Fairbank, John King. ''The Cambridge History of China: Alien Regimes and Border States, 907-1368''. * "The Genetic Legacy of the Mongols". ''American Journal of Human Genetics'', 72. * Halperin, Charles J. (1985). ''Russia and the Golden Horde: The Mongol Impact on Medieval Russian History''. Indiana University Press. {{ISBN|0-253-20445-3}}. {{ISBN|978-0-253-20445-5}}. * Heirman, Ann; Bumbacher, Stephan Peter. ''The Spread of Buddhism''. * [https://books.google.fr/books?id=0ScVAAAAIAAJ ''Histoire des campagnes de Gengis Khan''] (in French). E. J. Brill. * Humphrey, Caroline; Sneath, David. ''The End of Nomadism?''. * {{Citation |title=In Search of Sacred Names |newspaper=Mongolia Today |url = http://www.mongoliatoday.com/issue/5/names.html |url-status=dead |archiveurl = https://web.archive.org/web/20070607003052/http://www.mongoliatoday.com/issue/5/names.html |archivedate=2007-06-07 }}. * Kahn, Paul. ''The Secret History of the Mongols''. * Li, Gertraude Roth. [https://books.google.fr/books?id=1bArr1-E5mQC ''Manchu: A Textbook for Reading Documents'']. * {{cite news |url = http://articles.latimes.com/2004/oct/23/world/fg-names23 |title=Identity Issues in Mongolia |last=Magnier|first=Mark|work=Los Angeles Times |date=23. oktober 2004 }} * Pegg, Carole. ''Mongolian Music, Dance & Oral Narrative''. * Perdue, Peter C. ''China Marches West''. * Sneath, David. ''Changing Inner Mongolia: Pastoral Mongolian Society and the Chinese State''. * Weatherford, Jack. ''Genghis Khan and the Making of the Modern World''. Three Rivers Press. {{Refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mongoli]] [[Kategorija:Vladarske rodbine]] sh6z5wuatywiwlgunyk6gotqj3djkth 0 515064 5737088 5665958 2022-08-20T07:12:09Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} Miguel de Molinos 1 Življenjepis 2 Vpliv in razširjanje kvietizma 3 Dela 4 Literatura in viri 3 Miguel de Molinos (1628 – 1696) je bil španski duhovnik, mistik in najpomembnejši glasnik mističnega verskega preporoda oz. nauka, znanega kot kvietizem. Kvietizem je prisoten v rimokatoliški teologiji in izpoveduje pasiven odnos do življenja in zbliževanja z Bogom. Mistični nauk se je razvil v Italiji in se razširil tudi v Francijo ter Španijo. 1 Življenjepis Rodil se je v Muniesi pri Saragossi v Španiji, 29. junija 1628. Umrl je v Rimu, 28. decembra 1696. V mladosti je odšel v Valencio, kjer se je versko izobraževal pri jezuitih na College of St. Paul. Leta 1652 je bil posvečen v duhovnika, kmalu zatem pa je tudi doktoriral iz teologije. Po duhovniškem posvečenju in doktoratu je imel beneficij (trajna cerkvena služba) v cerkvi Santo Tomas in bil spovednik skupnosti redovnic. Junija 1662 je bil Miguel sprejet v lokalno kapitlje Kristusove šole. Ta verska bratovščina je imela pomembno vlogo v njegovem poznejšem bivanju v Rimu. V zgodnjih letih bivanja v Valencii je opravljal številne vloge v kapitlju, pozneje pa je dobil v njem vodstveno mesto. Poleti 1663 je bil poslan v Rim kot promotor za beatifikacijo blaženega Francisca Jerónima Simóna, duhovnika župnjie St Andrews v Valencii. O njegovem bivanju v Rimu v obdobju med letoma 1663 in 1675 je znanega bolj malo. Molinos je bil povezan z rimskim kapitljem Kristusove šole, ki ga je kasneje tudi vodil. Prepoznan je postal tudi kot duhovni vodja, s čimer se je pridobil ugled kot utemeljitelj in vodilni zagovornik poučevanja in prakse verskega preporoda, znanega kot kvietizem. V tem času se je dopisoval s princeso Borghese, občudoval je tudi kardianala Benedetta Odescalchija. Bival je v cerkvi Sant'Alfonso, ki je pripadala španskim avguštincem. Jezuiti in dominikanci so ga obtožili neprimernih naukov, zato je inkvizicija dala pregledati njegove knjige. Kljub obtožbam je bil oproščen. Leta 1675 objavil svoje najbolj znano delo Duhovni vodnik. Delo je takoj postalo senzacija in originalni španski izdaji je kmalu sledil italijanski prevod. Izdajo dela so odobrile cerkvene oblasti in duhovniki različnih redov: trinitarnega, frančiškanskega, karmeličanskega, kapucinskega in jezuitskega. V Duhovnem vodniku je poudarek na neposrednem odnosu z Bogom v stanju popolnoma umirjene duše. Gre za stanje notranje tišine, pobožnem globokem premišljevanju oz. molitvi v tišini in popolni prepušenosti Božji volji. Tak odnos je bil v nasprotju s strogimi astetskim prizadevanji, tudi boju proti svoji človeški zlobni naravi. Še istega leta je z odobritvijo več cerkvenih rodov objavil Kratko razpravo o vsakodnevni evharistiji. V njej je Molinos trdil, da kdor želi prejemati dnevno obhajilo, mu le to ne sme biti onemogočeno, če je le vernik v stanju milosti. Čeprav je bilo delo Duhovni vodnik deležno cerkvenega odobravanja, so ga jezuiti takoj obsodili, saj je bilo njihovo prepričanje nasprotno Molinosovi čisti pasivnosti. Molinosu je v bran stopilo več pomembnih dostojanstvenikov in ko se je že zdelo, da mu je vendarle uspelo, je pomemben neapeljski nadškof Caracciolo papeža posvaril pred nevarnostmi tega novega reda. Maja 1685 je sveta pisarna Molinosa obtožila in zahtevala njegovo aretacijo. Leta 1686 so ga aretirali in sveti urad je podrobno pregledal njegova spisa z 12.000 pismi. Za obtožbami in aretacijo naj bi stal francoski kardinal D'Estree, francoski veleposlanik v Rimu, ki ga je po navodilih iz Pariza prijavil oblastem. Sodni proces je bil septembra 1687 v dominikanski cerkvi Santa Maria sopra Minerva. Očitali so mu napake njegove doktrine, obtožen pa je bil tudi nemoralnega ravnanja. V navzočnosti množice ljudi ga je rimokatoliška cerkev razglasila za dogmatskega heretika in ga obsodila na dosmrtno ječo. Ker naj bi bil znan po svojem zglednem življenju, se zdi, da so obtožbe temeljile na podlagi zlonamerne interpretacije nekaterih odlomkov v njegovih pismih. Molinosa je obsodilo tudi francosko sodišče. V zaporu je moral oblečen v spokorno obleko recitirati Credo in tretjino rožnega venca, štirikrat na leto pa je moral opraviti spoved. Svete zakramente je prejel na smrtni postelji. Umrl je zaprt v gradu Sant'Angelo, 28. decembra 1696. 2 Vpliv in razširjanje kvietizma Katoliška enciklopedija (1913) Miguela de Molinosa omenja kot ustanovitelja kvietizma. Molinosov duhovni nauk kvietizem je po njegovi smrti živel dalje. Kvietizem se je iz Italije preko manjših, zaprtih in tajnih skupin razširil v Francijo. Ena izmed Molinosovih duhovnih učenk Madame Guyon je razglašala kvietistično duhovnost z izdajo dela Kratek in enostaven način molitve. Na dvoru Ludvika XIV. je na svojo stran pridobila Madame de Maintenon, ki je uživala kraljevo odobravanje. Tako je vplivala na dvorni krog pobožnih rimokatoličanov. Madame Guyon je bila tudi duhovna svetovalka francoskega nadškofa Françoisa Fénelona, tedanjega najpopularnejšega predstavnika misticizma. Ko so cerkvene oblasti v Franciji ugotovile, da je večina njenih del neprimernih, so jo med letoma 1695 in 1703 dale zapreti. Nadškof Fénelone, sicer tudi goreč nasprotnik absolutizma Ludvika XIV., se je postavil v njen bran in pomagal razširiti kvietistično doktrino v Franciji. Od leta 1703 je Madame Guyon živela v Bloisu, kjer je čas preživljala tudi s pisanjem poezije. Skrivoma je ohranjala stik z nadškofom Fénelonejem in njenimi privrženci na francoskem dvoru. Velik vpliv na širjenje kvietistične ideje je imel tudi Frančišek Saleški. Poudarjal je čisto ljubezen, ki naj bi izhajala iz duhovniške prakse. Inkvizicija do zagovornikov kvietizma v Italiji je trajala vse do 18. stoletja. 3 Dela Duhovni vodnik, v izvirniku La Guía Espiritual (Rim, 1675) • Kratka razprava o vsakodnevni evharistiji, v izvirniku Trattato della cotidiana communione (Rim, 1675) • Pisma razočaranemu španskemu gospodu, v izvirniku Cartas a uncaballero español desengañado (Rim, 1676) Molinos je leta 1675 izdal priročnik Duhovni vodnik, ki je takoj postal zelo priljubljen. Do leta 1685 je bilo v italiji natisnjenih sedem izdaj, v Španiji pa tri. Delo je bilo kmalu prevedeno v več jezikov: latinščino, francoščino, nizozemščino, angleščino in nemščino. Kratka razprava o vsakodnevni evharistiji je spis o zaželenosti vsakodnevega obhajila, pripravi na njegovo prejemanje in prednostih vsakodnevne evharistije. Med ostalimi spisi lahko omenimo še Predanost dobre smrti, v izvirniku La devoción de la buena muerte, ki je bil leta 1662 izdan v Valencii pod psevdonimom Juan Bautista Catalá. 4 Literatura in viri Christian mysticism. 2021. [internet]. [citirano 27. 11. 2021]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Christian_mysticism. Jeanne Guyon. 2021. [internet]. [citirano 28. 12. 2021]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Jeanne_Guyon. Molinos, Miguel De. 2018. [internet]. [citirano 24. 11. 2021]. Dostopno na naslovu: https://www.encyclopedia.com/people/philosophy-and-religion/roman-catholic-and-orthodox-churches-general-biographies/miguel-de-molinos. Miguel de Molinos. 2020. [internet]. [citirano dne 23. 11. 2021]. Dostopno na naslovu: https://www.newadvent.org/cathen/10441a.htm. Miguel de Molinos. 2021. [internet]. [citirano dne 23. 11. 2021]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Miguel_de_Molinos. Quietism (Christian philosophy). 2021. [internet]. [citirano dne 23. 11. 2021]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Quietism_(Christian_philosophy). 8whuds93t7h3jrub2mh9qtj4usa6a6p 0 515174 5736990 5731852 2022-08-20T07:04:49Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{infopolje oseba}} [[File:Hirata Atsutane Jigazo.jpg|thumb|Avtoportret, tuš na papirju, Hirata Atsutane, 1841, 65 let]] '''Hirata Acutane''' (priimek Hirata, ime Atsutane, 平田 篤胤), japonski mislec, učenjak in goreč nacionalist, rojen 6. oktober 1776, umrl 2. novembra 1843. Na Japonskem je v obdobju med leti 1603 in 1867 delovalo več japonskih učenjakov, ki so se ukvarjali s področjem japonske filologije, verskih študij in filozofije. Gre za študije v tradiciji ''Kokugaku'', ki jo še poosebljajo zlasti štirje velikani teh študij, med katere sodi Hirata Acutane.<ref>"Hirata Atsutane (1776-1843) is best known as the fourth Great Man of ''kokugaku''." Hansen, Wilburn. "Dancing as if Possessed: A Coming Out Party in Edo Spirit Society." ''Japanese Journal of Religious Studies'' (2010): pp 275-294, of which page 277, footnote 3.</ref> Poleg njega med najpomembnejše osebnosti v tradiciji Kokugaku štejejo tudi Kadar ne Azumaro, Kamo no Mabuči in Motoori Norinaga. Hirata je bil izjemen na področju proučevanja religije Shintō in eden njenih najpomembnejših teologov. Njegovo literarno ime je bilo Ibukinoja (気吹舎), znano pa je, da je med drugimi uporabljal tudi imena Daigaku (大壑), Daikaku (大角) in Gentaku (玄琢). == Življenje == === Rojstvo in zgodnje obdobje njegovega razvoja === Hirata Acutane se je rodil leta 1776 kot četrti sin Ovade Jošitaneja, ki je pripadnik samuraja Obangašira iz province Kubota, v današnjem delu mesta Akita na severu Japonske. O zgodnjem otroštvu Acutane ne vemo veliko, znano pa je, da je družino mučila revščina. Bil je pripadnik nižjega rodu. Mati mu je zgodaj umrla, zato je živel z mačeho, s katero ni imel dobrega odnosa. Kot mladostnik je bil bister in se je zgodaj izučil v branju kitajskih besedil, priučil pa se je tudi praktične kitajske medicine. === Življenje v Edu – razvoj Hiratove misli in jedro njegovega dela === Leta 1795 se je Acutane preselil v Edo, glavno mesto Tokugava. Gre za današnji sodobni [[Tokio]]. V času življenja v Edu se je razvila večina njegovih misli in je nastala večina njegovih del. V prvih letih življenja v Edu se je soočal s hudo revščino, zato se je, da bi preživel, zaposlil tudi kot manualni delavec. Leta 1800 je mladi mislec s svojimi prvotnimi deli pritegnil pozornost Hirata Tōbeija, takratnega priznanega učenjaka. Ta ga je posvojil in Acutane od njega prevzel družinsko ime Hirata. Približno v istem času je spoznal Orose (織瀬), hčerko Hatamota iz področja Numazu, s katero se je poročil naslednje leto. Bila je Acutanov velik navdih za delo in raziskovanje v nadaljnji letih. Kljub poroki je bil Acutane še vedno težki finančni situaciji. Vseeno je nadaljeval študij. Prvotno je študiral neokonfucianizem, ki je bil na Japonskem uradna in vodilna filozofija v obdobju Tokugava. Gre za obdobje med letoma 1603 – 1867.  Omenjena filozofija je močno vplivala na mišljenje in delovanje Asutana v njegovi začetni fazi, kasneje pa je na njegovo delo vplivalo raziskovanje in posvečanje študiju [[šintoizem|šintoizma]]. Leta 1805 postal učenec Motoorija Norinage, ki je bil takrat eden iz med pionirjev gibanja Kokugaku (Nacionalno učenje). To gibanje je poskušalo najti pravi obraz japonskega duha v zgodnji japonski tradiciji in kulturi. Medtem, ko je Motoori s skrbnim filološkim študijem (filologija: ''veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov (Fran))'' iskal pravi japonski duh, je Asutane Hirata poskušal razviti šintoistični teološki sistem, ki bi zagotovil normativna načela za družbeno in politično delovanje. V poznejših letih je postajal vse bolj kritičen do fevdalnega režima v obdobju Tokugava Slednji je vladal Japonski prek urada šoguna, zaradi česar je bil v tistem času japonski cesar nič drugega kot nemočen simbol. Zaradi kritičnih misli in svojih političnih dejavnosti in razvoja šintoistične teologije je bil Acutane Hirata do konca življenja zaprt v rojstnem kraju. Kljub temu je odločno oznanjal vero v naravno premoč Japonske kot dežele bogov. Menil je, da bogovi prinašajo »Pravo pot« na Japonsko in jih zagotavljajo imperialno linijo in držo. Toda kljub močnemu nacionalizmu in ksenofobiji ni okleval sprejeti nekaterih značilnosti zahodne znanosti, ki so mu bile znane po kitajskih prevodih. Za svojo šintō teologijo je celo prisvojil nekatere vidike teoloških del, ki so jih napisali jezuitski misijonarji na Kitajskem. Leta 1808 ga je družina Širakava priznala kot učitelja šintoističnih duhovnikov. To mu je prineslo bogat vir dohodka in omogočilo, da se je osredotočil na poučevanje in pisanje. Njegova najpomembnejša dela so bila spisana okrog leta 1811. Okoli leta 1820 je pridobil akademski ugled in se začel zanimati za starodavne japonske črke in za področje demonologije. Njegovo delo o slednji temi je veljalo za vzor, ki je navdihnilo sodobne študije o ljudskih verovanjih. Kasneje se je študij usmeril tudi v raziskovanje starodavnih zapisov iz Indije in Kitajske, da bi na podlagi teh lahko identificiral Japonsko kot idealno državo. Leta 1830 je prejel tudi majhno štipendijo rodbine Ovari, ki je bila ena iz med premožnih družin v provinci Tokugava. === Zadnje obdobje življenja === Proti koncu svojega življenja je Acutane raziskoval področje vedeževanja in meroslovja. Leta 1834 je izdal ''Kōkoku doseikō (Japanese Metrology'' (Japonsko meroslovje), kar je tudi močno razjezilo japonsko vlado, ki je hotela ohraniti strog nadzor nad takšnimi zadevami. Zaradi tega je tudi izgubil štipendijo in kasneje moral opustiti tudi pisanje. Kmalu zatem se je zato vrnil v svojo domačo pokrajino in tako tudi ves njegov trud za svobodno pisanje propadel. Hirata je umrl na svojem domu v Nakakame-čo v Akiti leta 1843. Po njegovi smrti mu je  šintoistični duhovnik Širakava podelil posmrtni verski naziv, ki ga je povzdignil v status ''kamija''. V skladu z določili njegove oporoke je bil pokopan na pobočju hriba v rojstnem mestu. Njegov nagrobni kamen je preprost naravni kamen, v katerega je vpisano njegovo ime,  obdan s preprosto kamnito ograjo. Na vhodu so postavljena kamnita vrata ''[[tori]]''. Grobnica je bila leta 1934 razglašena za nacionalni zgodovinski spomenik Japonske. Acutane je imel v svojem času skupno 553 učencev, število učencev, pa so se razglašali za njegove učence po je po njegovi smrti preseglo število 1300. Ti so bili predvsem iz šintoističnega duhovništva in bogatih podeželskih slojev. Acustane je imel s svojimi pogledi in deli torej močan vpliv na intelektualen svet poznega obdobja Edo. Njegovi znanstveni in filozofski spisi so zbrani v enaindvajsetih zvezkih njegovih zbranih del ''Šinšū Hirata Acutane Zenšū'', ki jih je izdal Meičo Šupan.   == Pomen in vpliv njegovega življenja == Acutanova dela so privabljala veliko izobražencev in učencev. Število učencev, ki so sledili njegovi misli, je po njegovi smrti naraslo, saj so mnogi želeli prevzeti njegova sporočila. Med tem sta bila tudi misleca Okuni Takamasa in Suzuki Šigetane. Njegova prva knjiga z naslovom ''Kamōšo'' (Preklinjanje neumneža) je bila kritika ''Bendōšo'' (Razprava o poti). Gre za delo slavnega konfucionista Dazija Juna. V njej je Acutane izrazil lastno mnenje o Dazijevem delu, pri tem pa je kritiziral napačno predstavljen pogled na starodavno Japonsko. Ročno napisan osnutek je vezel s seboj, ko se je odpravil k Motooriju Norinageju v upanju, da ga bo sprejel za učenca. To se ni zgodilo, saj je bil šele dve leti po Norinagejevi smrti, t.j. leta 1803, uradno priznan kot njegov učenec. Leta 1804 je Acutane v Edu odprl majhno zasebno akademijo in se še bolj poglobljeno začel posvečati pisanju. V njegovem zgodnjem obdobju pisanja je ustvaril dve pomembni deli, ki sta zasnovali njegova osnovna načela in stališča in predstavljali rdečo niti tudi njegovega nadaljnjega ustvarjanja. Verjel je, da je resnica ena. Stal je na stališču, da primarni in večni bog, ki nadzoruje naš svet, izvira iz Japonske in da je treba vse religije razlagati v skladu z japonsko mitologijo. Prvo njegovo delo, kjer omeni svoja načela in stališča prestavlja ''Šinkišinron'' (Nova razprava o Kami) Ta prestavlja kritiko kitajskega razumevanja usode in duše ter lastnega prepričanja, da je duša prisotna tudi po smrti. Drugo pomembnejše delo je ''Honkjōgaihen'' (Dodatni nauki osrednje tradicije). To razkriva vpliv krščanskih besedil v kitajskih spisih. Sicer pa so bili njegovi spisi sestavljeni iz starodavnih in priljubljenih študij šintoizma, konfucijanstva, budizma in vaka poezije. Običajno je svojem besedilom priložil več komentarjev, da bi se izognil napakam pri interpretaciji. Tak primer je delo ''Koši'' (Starodavna zgodovina), kjer sta priloženi še dve deli ''Kosčico'' (Sklici na antično zgodovino) in ''Košiden'' (Komentarji antične zgodovine). Leta 1812 je napisal pomembno delo z naslovom ''Tama no mahašira'' (Pravi steber duha), v katerem je v skladu z načeli astronomije razložil japonski mit o nastanku vesolja. Hirata Acutane je bil plodovit mislec, teolog in pisec nacionalističnih spisov. Ti so imeli velik vpliv na samuraje, ki so podpirali tako imenovano ''Sonnō džōi'' gibanje. To gibanje je bilo politično filozofsko in družbeno gibanje na Japonske, ki se je zavzemalo za spoštovanje cesarja, prepoved krščanstva in izganjanje tujcev z otoka. Dela Hirata Acutane so vplivala na verske skupine na Japonskem, pomemben, a do pred kratim precenjen vpliv, pa je imelo njegovo delo tudi na gibanje ''Kokugaku'' – japonsko gibanje, ki je poudarjalo pomen klasičnih študij. Med Hiratovimi trajnejšimi prispevki k japonski  miselnosti je bila ideja, da so vsi Japonci potomci  bogov, ne samo cesarska družina in določene uglajene družine. Bil je zagovornik, da je Japonska dežela bogov in da so Japonci njihovi potomci. Med manj znanimi deli so še besedila: *''Indo zōshi'' (印度蔵志略 : [前集] - Kratka zgodovina Indije) *''Senkyō ibun'' (仙境異聞 - Nenavadna zgodba o deželi nesmrtnih) *''Katsugorō saisei kibun'' (Kronika ponovnega rojstva Katsugorōja) *''Kodō taii'' (Pravi pomen starodavne poti) *''Zoku Shintō  taii'' (Pravi pomen besede Commen Shintō) *''Tencgō mukyureki'' (Kronika o večni vladavini cesarja) *''Morokoshi taikoden'' == Literatura in viri == * Britannica, The Editors of Encyclopaedia. [internet].  "Hirata Atsutane". Encyclopedia Britannica, 30 Sep. 2021,  <nowiki>https://www.britannica.com/biography/Hirata-Atsutane</nowiki>. Accessed 29 November 2021. * Grace Young. ''Hirata Atsutan.'' 2021. [internet]. [citirano: 28.11.2021]. Dostopno na spletnem naslovu:<nowiki>https://www.britannica.com/biography/Hirata-Atsutane/additional-info#history</nowiki>. * ''Hirata Atsutane (1776-1843).'' 2010. [internet]. [citirano: 28.11.2021]. Dostopno na spletnem naslovu:  <nowiki>https://d-museum.kokugakuin.ac.jp/eos/detail/?id=9555</nowiki> * ''Japanese Philosophy'': A Sourcebook (Nanzan Library of Asian Religion and Culture, 5) * ''Okuni Takamasa.'' 2020. [internet]. [citirano: 28.11.2021]. Dostopno na spletnem naslovu: <nowiki>https://www.laphamsquarterly.org/contributors/okuni-takamasa</nowiki>. * Rebernik Maša. 2018. Kaj je Kokugaku? : polemični odzivi mislecev šole kokugaku na ideje Motoorija Norinage v obldobju Edo : diplomsko delo * Ueda Kenji. ''Hirata Atsutane.'' 1987. [internet]. [citirano: 28.11.2021]. Dostopno na spletnem naslovu:  <nowiki>https://www.encyclopedia.com/environment/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/hirata-atsutane</nowiki> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Hirata Atsutane}} *[http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=452 Encyclopedia of Shinto] *[https://www.pref.akita.lg.jp/pages/archive/1497 Akita Prefecture official site] {{in lang|ja}} *[http://www.nikaho-kanko.jp/nature/sea.html NIkaho Tourist Information] {{in lang|ja}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Acutane, Hirata}} [[Kategorija:Japonski filozofi]] a4l1b0lyhysqf5x1zhv5o31vlijyzyg 5737140 5736990 2022-08-20T07:15:06Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{infopolje oseba}} [[File:Hirata Atsutane Jigazo.jpg|thumb|Avtoportret, tuš na papirju, Hirata Atsutane, 1841, 65 let]] '''Hirata Acutane''' (priimek Hirata, ime Atsutane, 平田 篤胤), japonski mislec, učenjak in goreč nacionalist, rojen 6. oktober 1776, umrl 2. novembra 1843. Na Japonskem je v obdobju med leti 1603 in 1867 delovalo več japonskih učenjakov, ki so se ukvarjali s področjem japonske filologije, verskih študij in filozofije. Gre za študije v tradiciji ''Kokugaku'', ki jo še poosebljajo zlasti štirje velikani teh študij, med katere sodi Hirata Acutane.<ref>"Hirata Atsutane (1776-1843) is best known as the fourth Great Man of ''kokugaku''." Hansen, Wilburn. "Dancing as if Possessed: A Coming Out Party in Edo Spirit Society." ''Japanese Journal of Religious Studies'' (2010): pp 275-294, of which page 277, footnote 3.</ref> Poleg njega med najpomembnejše osebnosti v tradiciji Kokugaku štejejo tudi Kadar ne Azumaro, Kamo no Mabuči in Motoori Norinaga. Hirata je bil izjemen na področju proučevanja religije Shintō in eden njenih najpomembnejših teologov. Njegovo literarno ime je bilo Ibukinoja (気吹舎), znano pa je, da je med drugimi uporabljal tudi imena Daigaku (大壑), Daikaku (大角) in Gentaku (玄琢). == Življenje == === Rojstvo in zgodnje obdobje njegovega razvoja === Hirata Acutane se je rodil leta 1776 kot četrti sin Ovade Jošitaneja, ki je pripadnik samuraja Obangašira iz province Kubota, v današnjem delu mesta Akita na severu Japonske. O zgodnjem otroštvu Acutane ne vemo veliko, znano pa je, da je družino mučila revščina. Bil je pripadnik nižjega rodu. Mati mu je zgodaj umrla, zato je živel z mačeho, s katero ni imel dobrega odnosa. Kot mladostnik je bil bister in se je zgodaj izučil v branju kitajskih besedil, priučil pa se je tudi praktične kitajske medicine. === Življenje v Edu – razvoj Hiratove misli in jedro njegovega dela === Leta 1795 se je Acutane preselil v Edo, glavno mesto Tokugava. Gre za današnji sodobni [[Tokio]]. V času življenja v Edu se je razvila večina njegovih misli in je nastala večina njegovih del. V prvih letih življenja v Edu se je soočal s hudo revščino, zato se je, da bi preživel, zaposlil tudi kot manualni delavec. Leta 1800 je mladi mislec s svojimi prvotnimi deli pritegnil pozornost Hirata Tōbeija, takratnega priznanega učenjaka. Ta ga je posvojil in Acutane od njega prevzel družinsko ime Hirata. Približno v istem času je spoznal Orose (織瀬), hčerko Hatamota iz področja Numazu, s katero se je poročil naslednje leto. Bila je Acutanov velik navdih za delo in raziskovanje v nadaljnji letih. Kljub poroki je bil Acutane še vedno težki finančni situaciji. Vseeno je nadaljeval študij. Prvotno je študiral neokonfucianizem, ki je bil na Japonskem uradna in vodilna filozofija v obdobju Tokugava. Gre za obdobje med letoma 1603 – 1867.  Omenjena filozofija je močno vplivala na mišljenje in delovanje Asutana v njegovi začetni fazi, kasneje pa je na njegovo delo vplivalo raziskovanje in posvečanje študiju [[šintoizem|šintoizma]]. Leta 1805 postal učenec Motoorija Norinage, ki je bil takrat eden iz med pionirjev gibanja Kokugaku (Nacionalno učenje). To gibanje je poskušalo najti pravi obraz japonskega duha v zgodnji japonski tradiciji in kulturi. Medtem, ko je Motoori s skrbnim filološkim študijem (filologija: ''veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov (Fran))'' iskal pravi japonski duh, je Asutane Hirata poskušal razviti šintoistični teološki sistem, ki bi zagotovil normativna načela za družbeno in politično delovanje. V poznejših letih je postajal vse bolj kritičen do fevdalnega režima v obdobju Tokugava Slednji je vladal Japonski prek urada šoguna, zaradi česar je bil v tistem času japonski cesar nič drugega kot nemočen simbol. Zaradi kritičnih misli in svojih političnih dejavnosti in razvoja šintoistične teologije je bil Acutane Hirata do konca življenja zaprt v rojstnem kraju. Kljub temu je odločno oznanjal vero v naravno premoč Japonske kot dežele bogov. Menil je, da bogovi prinašajo »Pravo pot« na Japonsko in jih zagotavljajo imperialno linijo in držo. Toda kljub močnemu nacionalizmu in ksenofobiji ni okleval sprejeti nekaterih značilnosti zahodne znanosti, ki so mu bile znane po kitajskih prevodih. Za svojo šintō teologijo je celo prisvojil nekatere vidike teoloških del, ki so jih napisali jezuitski misijonarji na Kitajskem. Leta 1808 ga je družina Širakava priznala kot učitelja šintoističnih duhovnikov. To mu je prineslo bogat vir dohodka in omogočilo, da se je osredotočil na poučevanje in pisanje. Njegova najpomembnejša dela so bila spisana okrog leta 1811. Okoli leta 1820 je pridobil akademski ugled in se začel zanimati za starodavne japonske črke in za področje demonologije. Njegovo delo o slednji temi je veljalo za vzor, ki je navdihnilo sodobne študije o ljudskih verovanjih. Kasneje se je študij usmeril tudi v raziskovanje starodavnih zapisov iz Indije in Kitajske, da bi na podlagi teh lahko identificiral Japonsko kot idealno državo. Leta 1830 je prejel tudi majhno štipendijo rodbine Ovari, ki je bila ena iz med premožnih družin v provinci Tokugava. === Zadnje obdobje življenja === Proti koncu svojega življenja je Acutane raziskoval področje vedeževanja in meroslovja. Leta 1834 je izdal ''Kōkoku doseikō (Japanese Metrology'' (Japonsko meroslovje), kar je tudi močno razjezilo japonsko vlado, ki je hotela ohraniti strog nadzor nad takšnimi zadevami. Zaradi tega je tudi izgubil štipendijo in kasneje moral opustiti tudi pisanje. Kmalu zatem se je zato vrnil v svojo domačo pokrajino in tako tudi ves njegov trud za svobodno pisanje propadel. Hirata je umrl na svojem domu v Nakakame-čo v Akiti leta 1843. Po njegovi smrti mu je  šintoistični duhovnik Širakava podelil posmrtni verski naziv, ki ga je povzdignil v status ''kamija''. V skladu z določili njegove oporoke je bil pokopan na pobočju hriba v rojstnem mestu. Njegov nagrobni kamen je preprost naravni kamen, v katerega je vpisano njegovo ime,  obdan s preprosto kamnito ograjo. Na vhodu so postavljena kamnita vrata ''[[tori]]''. Grobnica je bila leta 1934 razglašena za nacionalni zgodovinski spomenik Japonske. Acutane je imel v svojem času skupno 553 učencev, število učencev, pa so se razglašali za njegove učence po je po njegovi smrti preseglo število 1300. Ti so bili predvsem iz šintoističnega duhovništva in bogatih podeželskih slojev. Acustane je imel s svojimi pogledi in deli torej močan vpliv na intelektualen svet poznega obdobja Edo. Njegovi znanstveni in filozofski spisi so zbrani v enaindvajsetih zvezkih njegovih zbranih del ''Šinšū Hirata Acutane Zenšū'', ki jih je izdal Meičo Šupan.   == Pomen in vpliv njegovega življenja == Acutanova dela so privabljala veliko izobražencev in učencev. Število učencev, ki so sledili njegovi misli, je po njegovi smrti naraslo, saj so mnogi želeli prevzeti njegova sporočila. Med tem sta bila tudi misleca Okuni Takamasa in Suzuki Šigetane. Njegova prva knjiga z naslovom ''Kamōšo'' (Preklinjanje neumneža) je bila kritika ''Bendōšo'' (Razprava o poti). Gre za delo slavnega konfucionista Dazija Juna. V njej je Acutane izrazil lastno mnenje o Dazijevem delu, pri tem pa je kritiziral napačno predstavljen pogled na starodavno Japonsko. Ročno napisan osnutek je vezel s seboj, ko se je odpravil k Motooriju Norinageju v upanju, da ga bo sprejel za učenca. To se ni zgodilo, saj je bil šele dve leti po Norinagejevi smrti, tj. leta 1803, uradno priznan kot njegov učenec. Leta 1804 je Acutane v Edu odprl majhno zasebno akademijo in se še bolj poglobljeno začel posvečati pisanju. V njegovem zgodnjem obdobju pisanja je ustvaril dve pomembni deli, ki sta zasnovali njegova osnovna načela in stališča in predstavljali rdečo niti tudi njegovega nadaljnjega ustvarjanja. Verjel je, da je resnica ena. Stal je na stališču, da primarni in večni bog, ki nadzoruje naš svet, izvira iz Japonske in da je treba vse religije razlagati v skladu z japonsko mitologijo. Prvo njegovo delo, kjer omeni svoja načela in stališča prestavlja ''Šinkišinron'' (Nova razprava o Kami) Ta prestavlja kritiko kitajskega razumevanja usode in duše ter lastnega prepričanja, da je duša prisotna tudi po smrti. Drugo pomembnejše delo je ''Honkjōgaihen'' (Dodatni nauki osrednje tradicije). To razkriva vpliv krščanskih besedil v kitajskih spisih. Sicer pa so bili njegovi spisi sestavljeni iz starodavnih in priljubljenih študij šintoizma, konfucijanstva, budizma in vaka poezije. Običajno je svojem besedilom priložil več komentarjev, da bi se izognil napakam pri interpretaciji. Tak primer je delo ''Koši'' (Starodavna zgodovina), kjer sta priloženi še dve deli ''Kosčico'' (Sklici na antično zgodovino) in ''Košiden'' (Komentarji antične zgodovine). Leta 1812 je napisal pomembno delo z naslovom ''Tama no mahašira'' (Pravi steber duha), v katerem je v skladu z načeli astronomije razložil japonski mit o nastanku vesolja. Hirata Acutane je bil plodovit mislec, teolog in pisec nacionalističnih spisov. Ti so imeli velik vpliv na samuraje, ki so podpirali tako imenovano ''Sonnō džōi'' gibanje. To gibanje je bilo politično filozofsko in družbeno gibanje na Japonske, ki se je zavzemalo za spoštovanje cesarja, prepoved krščanstva in izganjanje tujcev z otoka. Dela Hirata Acutane so vplivala na verske skupine na Japonskem, pomemben, a do pred kratim precenjen vpliv, pa je imelo njegovo delo tudi na gibanje ''Kokugaku'' – japonsko gibanje, ki je poudarjalo pomen klasičnih študij. Med Hiratovimi trajnejšimi prispevki k japonski  miselnosti je bila ideja, da so vsi Japonci potomci  bogov, ne samo cesarska družina in določene uglajene družine. Bil je zagovornik, da je Japonska dežela bogov in da so Japonci njihovi potomci. Med manj znanimi deli so še besedila: *''Indo zōshi'' (印度蔵志略 : [前集] - Kratka zgodovina Indije) *''Senkyō ibun'' (仙境異聞 - Nenavadna zgodba o deželi nesmrtnih) *''Katsugorō saisei kibun'' (Kronika ponovnega rojstva Katsugorōja) *''Kodō taii'' (Pravi pomen starodavne poti) *''Zoku Shintō  taii'' (Pravi pomen besede Commen Shintō) *''Tencgō mukyureki'' (Kronika o večni vladavini cesarja) *''Morokoshi taikoden'' == Literatura in viri == * Britannica, The Editors of Encyclopaedia. [internet].  "Hirata Atsutane". Encyclopedia Britannica, 30 Sep. 2021,  <nowiki>https://www.britannica.com/biography/Hirata-Atsutane</nowiki>. Accessed 29 November 2021. * Grace Young. ''Hirata Atsutan.'' 2021. [internet]. [citirano: 28.11.2021]. Dostopno na spletnem naslovu:<nowiki>https://www.britannica.com/biography/Hirata-Atsutane/additional-info#history</nowiki>. * ''Hirata Atsutane (1776-1843).'' 2010. [internet]. [citirano: 28.11.2021]. Dostopno na spletnem naslovu:  <nowiki>https://d-museum.kokugakuin.ac.jp/eos/detail/?id=9555</nowiki> * ''Japanese Philosophy'': A Sourcebook (Nanzan Library of Asian Religion and Culture, 5) * ''Okuni Takamasa.'' 2020. [internet]. [citirano: 28.11.2021]. Dostopno na spletnem naslovu: <nowiki>https://www.laphamsquarterly.org/contributors/okuni-takamasa</nowiki>. * Rebernik Maša. 2018. Kaj je Kokugaku? : polemični odzivi mislecev šole kokugaku na ideje Motoorija Norinage v obldobju Edo : diplomsko delo * Ueda Kenji. ''Hirata Atsutane.'' 1987. [internet]. [citirano: 28.11.2021]. Dostopno na spletnem naslovu:  <nowiki>https://www.encyclopedia.com/environment/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/hirata-atsutane</nowiki> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Hirata Atsutane}} *[http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=452 Encyclopedia of Shinto] *[https://www.pref.akita.lg.jp/pages/archive/1497 Akita Prefecture official site] {{in lang|ja}} *[http://www.nikaho-kanko.jp/nature/sea.html NIkaho Tourist Information] {{in lang|ja}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Acutane, Hirata}} [[Kategorija:Japonski filozofi]] 03hzxrajyuwth9cqsof5utuqphavzbn 0 515800 5737261 5706919 2022-08-20T07:39:04Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Latvijska mitologija''' je zbirka [[mit]]ov, ki so nastajali skozi celotno zgodovino [[Latvija|Latvije]], včasih so jih izpopolnjevale naslednje generacije, včasih pa zavrnile in nadomeščale z drugimi razlagalnimi pripovedmi. Ti miti izvirajo iz ljudskega izročila [[Latvijci|latvijskega ljudstva]] in predkrščanske [[baltska mitologija|baltske mitologije]]. Latvijska mitologija se uporablja zlasti kot orodje za rekonstrukcijo in analizo zgodovinskih [[poganstvo|poganskih]] verovanj in nacionalne identitete Latvije. Pomembno je omeniti, da se drobne podrobnosti večine, če ne vseh teh mitov razlikujejo glede na regijo in včasih celo družino. == Zgodovina == === 13.–18. stoletje === [[File:Baltic Tribes c 1200.svg|250 px|thumb| Ozemlja baltskih plemen na začetku 13. stoletja. Zgodnje raziskave so poskušale obnoviti pogansko religijo, ki se je izvajala v tistem času.]] Malo je poročil o baltskih plemenih, prednikih sodobnih Latvijcev in njihovi mitologiji do pokristjanjevanja v 13. stoletju. Od pokristjanjevanja je bilo več poročil, povezanih z lokalno mitologijo, vključno s kronikami, potovalnimi poročili, zapisi obiskov, jezuitskimi poročili in drugimi poročili o poganskih praksah.<ref name="reshist">{{cite encyclopedia| last =Kursīte |first =Janīna | editor-last =Jones | editor-first =Lindsay | title =Baltic Religion: History of study | encyclopedia =Encyclopedia of Religion | volume =2 | pages =767–771 | publisher =Thomson Gale| year =2005|edition=2nd}}</ref> Ta poročila raziskovalci obravnavajo kot sekundarne vire, ker avtorji niso bili Latvijci, niso govorili lokalnih jezikov in so bili pogosto pristranski.<ref name="scholar">{{cite journal | last =Ķencis | first =Toms | title =The Latvian Mythological space in scholarly Time | journal =Archaeologia Baltica | issue =15 | pages =144 | publisher =Klaipėda University Press | location =Klaipėda | year =2011 | url =http://www.ku.lt/leidykla/leidiniai/Archaeologia_BALTICA/Archaeologia_BALTICA_15.pdf | access-date =21 August 2012 | url-status =dead | archive-url =https://web.archive.org/web/20120325025627/http://www.ku.lt/leidykla/leidiniai/Archaeologia_BALTICA/Archaeologia_BALTICA_15.pdf | archive-date =25 March 2012 }}</ref> Ti materiali so včasih nenatančni in vsebujejo napake, izmišljotine in izkrivljanja, ki izhajajo iz krščanskega pogleda na svet. Kljub temu jih je pogosto mogoče preveriti z uporabo informacij iz ljudskega izročila. === 18.–zgodnje 20. stoletje === Največ folklornega gradiva je bilo zbranega od sredine 19. stoletja. V 18. in 19. stoletju se je domnevalo, da so baltska plemena prvotno en narod in so zato imela ista božanstva.<ref>{{cite journal | last =Rozenbergs | first =Jānis | title =Pārdomas par tematu "Garlībs Merķelis un latviešu folklora"| journal =Latvijas Zinātņu Akadēmijas Vēstis |volume=51| issue =1./2.(588./589.) | pages =1–8 | publisher =Latvijas Zinātņu Akadēmija| location =Rīga | year =1997|language=lv }}</ref> Zgodnji avtorji so poskušali rekonstruirati latvijski panteon z uporabo podatkov iz sosednjih regij. Ta trend so kasneje prevzeli tudi latvijski nacionalni romantiki. Po odpravi kmetovanja se je oblikovala nova nacionalna identiteta in avtorji so skušali dokazati, da so baltske kulturne tradicije tako globoke kot pri drugih narodih.<ref name="neopagans">{{cite encyclopedia |last=Muktupāvels |first=Valdis |author-link= |editor-last =Jones |editor-first=Lindsay |title=Baltic religion: New religious movements| encyclopedia =Encyclopedia of Religion |volume=2 |pages=762–767 | publisher =Thomson Gale| year =2005|edition=2nd}}</ref> Upali so, da bi lahko iz del, ohranjenih v folklori, zgradili velik ep. Menili so tudi, da bi bilo mogoče rekonstruirati starodavno religijo, ki je bila pozabljena v 700 letih zatiranja. Vendar so se folklorni viri izkazali za nezadostne za to nalogo. Nekateri so poskušali rekonstruirati panteon, da bi bili tako impresivni kot v grški mitologiji, kar je privedlo do tega, da so nekatera božanstva preprosto izumili. Poleg predpostavke, da morajo biti božanstva drugih baltskih ljudstev tudi latvijska, a so se sčasoma preprosto izgubila, je bilo veliko novih božanstev oblikovanih po grških in rimskih božansvih. Primer trenda je epska pesem ''Lāčplēsis'' Andrejsa Pumpursa, ki prikazuje panteon latvijskih in pruskih bogov, nekatere pa si je avtor izmislil sam. Podobno imajo dela Jurisa Alunānsa in pesnika Miķelisa Krogzemisa panteone izmišljenih božanstev. Hkrati so se še vedno izvajali nekateri poganski obredi. In ker je bilo krščanstvo videti kot tuje, so bili poskusi poustvariti starodavno religijo. Najuspešnejše neopagansko gibanje je bilo ''Dievturi'', ustanovljeno v poznih dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ki trdi, da so bili stari Latvijci monoteistični in da so različna mitološka bitja vsi vidiki enega Boga. Medtem ko se je zamisel o potrebi po odstranitvi tujih vplivov za rekonstrukcijo latvijskih tradicij ohranila v poznejših časih, so se poskusi ustvariti Olimpu podoben panteon psevdobogov sčasoma ustavili, ko je nacionalno romantiko nadomestil realizem in so ga kritizirali v prva polovica 20. stoletja. Obstajal je tudi sum, da bi bilo nekaj folklornega gradiva morda ponarejeno.<ref name="par smitu">{{Citation | first =L. | last =Bērziņš| title =P. Šmits kā latviešu tautas dziesmu pētnieks | place =Rīga| series =Filologu biedrības raksti| volume =XIX | year =1939}}</ref> Za raziskave tega časa ni značilen le skepticizem, temveč tudi poskusi iskanja tujih vplivov. === 1944–1970-ta === [[File:Memorial for Dievturi (Latvian pagan) victims of Soviet rule 1942-1952, Forest Cemetery, Riga, Latvia.jpg|thumb| Spominski kamen na gozdnem pokopališču latvijskim Dievturjem, ki so jih ubili komunisti 1942–1952.]] Po ponovni sovjetski okupaciji Latvije leta 1944 je bilo raziskovanje mitologije in predvsem verskih konceptov v Latviji prepovedano. Podobno so bili člani neopaganskih skupin preganjani, saj je poganstvo veljalo za [[šovinizem|šovinistično]]. Kljub temu so raziskave nadaljevali Latvijci v izgnanstvu, ki so se osredotočili na mitologijo ljudskih pesmi. Pesmi so že v medvojnem obdobju veljale za najboljši vir za raziskovanje mitologije. Razlog je bil v tem, da je bila potreba po ohranjanju pesniškega metra in melodije omejena na možne spremembe, zato je veljalo, da so starodavne predstave v njih bolje ohranjene kot v drugih zvrsteh folklore. V skladu s tem so bile ljudske pesmi dolgo edini vir za raziskovanje. Ta pristop so kritizirali sodobni raziskovalci, ki so predlagali, da bi teme, omenjene v drugih žanrih, kot so pravljice, legende in zapisi o ljudskih verovanjih in čarovniških praksah, lahko dopolnjevale ljudske pesmi, saj vsak žanr vsebuje različne teme in bi lahko zagotovil le delni vpogled. v mitologijo. === 1970-ta–danes === Čeprav so se raziskave v Latviji lahko znova začele šele v 1980-ih, se je v 1970-ih pojavilo folklorno gibanje s člani, ki bi jih lahko opisali kot neopagane. Te skupine so bile panteistične, manj enotne, manj dogmatične, zainteresirane za varstvo narave in kulturne dediščine ter bolj odprte za vplive izročil sosednjih narodov. Kasneje so marginalna gibanja raziskovala duhovnost tako v lokalnih tradicijah kot v verskih in duhovnih praksah sveta, kot so vzhodne religije. Na primer, ''gozd Pokaiņi'' je ena od teh skupin razglasila za starodavno sakralno območje v poznih 1990-ih in vsako sezono privabi na tisoče obiskovalcev. Dievturi, ki je ponovno začel delovati v Latviji tik pred obnovitvijo neodvisnosti leta 1990, je edina uradno priznana poganska religija in je imela od leta 2001 okoli 600 privržencev. Glede na vse manjši vpliv gibanja se njegovo ime včasih uporablja v širšem pomenu vsaka sodobna praksa, povezana s folkloro. == Začetki in koncepti == === Nebeška božanstva === Obstajajo različne rekonstrukcije latvijskega mitskega prostora, vendar se večina raziskovalcev strinja o pomenu nekaterih značilnosti, povezanih z nebom. Samo nebo je identificirano kot ''Debeskalns'' (Nebeška gora). Nebo se imenuje tudi ''Oļu kalns'' (Prodnatna gora), ''Sudraba kalns'' (Srebrna gora) ali ''Ledus kalns'' (Ledena gora), s pridevniki, ki se verjetno nanašajo na zvezde ali sneg. Predlagali so tudi, da je ''Dievs'' (Bog) tudi simbol neba, ker se zdi, da je [[etimologija]] njegovega imena povezana z nebom. Dievs velja za vrhovno božanstvo.<ref name="skygods">{{cite encyclopedia| last1 =Biezais |first1 =Haralds |last2=Ankrava|first2=Sigma | editor-last =Jones | editor-first =Lindsay | title =Baltic Religion:Overview | encyclopedia =Encyclopedia of Religion | volume =2 | pages =756–761 | publisher =Thomson Gale| year =2005|edition=2nd}}</ref> Drugo nebesno božanstvo je boginja sonca ''Saule'', katere ime dobesedno pomeni "sonce", zagotavljala je rodovitnost zemlje in bila varuhinja nesrečnih, zlasti za sirote in mlade pastirje.<ref name="vvf">{{cite encyclopedia |last=Vīķe-Freiberga |first=Vaira |author-link= |editor-last=Jones |editor-first=Lindsay |title=Saule |encyclopedia=Encyclopedia of Religion |volume=12 |pages=8131–8135 |publisher=Thomson Gale |year=2005 |edition=2nd}}</ref> Njena pot jo vodi čez goro neba do morja, ki se včasih interpretira kot simbolna predstavitev neba ali kozmičnega oceana. Zdi se, da morje in druga vodna telesa, vključno z rekami, zlasti [[Zahodna Dvina|Daugava]], označujejo mejo med svetovi živih in mrtvih. V latvijščini beseda za "svet" izhaja iz besede za sonce in ti svetovi se imenujejo "to sonce". Zato se zdi, da je tudi Saule tesno povezana s pojmom smrti. Očitno nese duše mrtvih čez morje v svet mrtvih. Njeno vsakodnevno gibanje je tako mogoče povezati s ciklom človeškega življenja, saj se vsak dan znova rojeva. Na poti sonca, v vodi ali ob njej, pogosto na otoku ali skali sredi morja, je ''Austras koks'' (drevo zore), ki naj bi predstavljalo svetovno drevo ali ''axis mundi'', običajno ga opisujejo kot drevo, lahko pa tudi različne druge rastline ali celo predmeti. Drevesa še nihče ni videl, čeprav ljudska legenda trdi, da so mnogi iskali vse življenje. Kljub temu se domneva, da bi lahko bil naravni dvojnik polarna zvezda ali Rimska cesta. Predlagali so tudi, da bi lahko bil simbol za leto.<ref>{{cite journal | last =Pundure | first =Irena | title =A solar calendar from Latvian dainas | journal =Archaeologia Baltica | issue =10 | pages =39 | publisher =Klaipėda University Press | location =Klaipėda | year =2011 | url =http://www.ku.lt/leidykla/leidiniai/Archaeologia_BALTICA/Archaeologia_BALTICA_10.pdf | access-date =21 August 2012 | url-status =dead | archive-url =https://web.archive.org/web/20120325025426/http://www.ku.lt/leidykla/leidiniai/Archaeologia_BALTICA/Archaeologia_BALTICA_10.pdf | archive-date =25 March 2012 }}</ref> Drevo je povezano z nebesnimi poročnimi miti, v katerih soncu ali njeni hčerki dvorijo ''Dieva dēli'' (božji sinovi), ''Auseklis'' (Venera) ali ''Pērkons'' (Grom). Ker v latvijščini beseda za hčerko (''meita'') pomeni tudi deklico, ni jasno, kdo se točno poroči. Vendar to ne vpliva na to, kako se odvijajo mitski dogodki. Moška božanstva vohunijo za sončnim božanstvom pri svetovnem drevesu, ji pripravijo kopel, jo dražijo in tako naprej. Na koncu jo ugrabijo in se poroči (predlagano je, da je Saulov mož bog lune Mēness). To razjezi Pērkonsa, ki udari v svetovno drevo, zato mora jokajoči Saule tri leta pobirati njegove koščke in jih nato znova sestaviti, tako da v četrtem letu konča s samim vrhom. === Posmrtno življenje === Svet mrtvih se imenuje ''Aizsaule'' ali ''Viņsaule'' ("Drugo sonce", kamor sonce zahaja ponoči).<ref>Doniger, Wendy. ''Merriam-Webster's Encyclopedia of World Religions''. Springfield, Massachusetts: Merriam-Webster, Incorporated. 1999. p. 109. {{ISBN|0-87779-044-2}}</ref> Povezan je z različnimi materinskimi božanstvi (ali morda z več imeni): ''Zemes māte'' (Mati Zemlje), včasih imenovana ''Nāve'', kar dobesedno pomeni "smrt"; ''Veļu māte'' (Mati duhov), ''Kapu māte'' (Mati grobov) in ''Smilšu māte'' (Mati peska). ''Zemes māte'' je upodobljen kot oblečen v dolgo belo obleko in občasno s koso ali srpom.<ref name="ancestors">{{cite encyclopedia| last =Muktupāvela |first =Rūta | editor-last =Jones | editor-first =Lindsay | title =Ancestors: Baltic cult of ancestors| encyclopedia =Encyclopedia of Religion | volume =1 | pages =327–331 | publisher =Thomson Gale| year =2005|edition=2nd}}</ref> ''Jods'' (ne smemo zamenjevati z ''velni''), ki je enakovreden Satanu, je bitje, ki se običajno prikazuje kot enakovredno drugim božanstvom. Za razliko od ''velni'' je ''Jods'' čisto zloben. Pravijo, da je sodeloval pri ustvarjanju sveta in živih bitij. Jods ukrade ljudi, da jih popelje v svoj svet. V tem je podoben drugim duhovom, ki ubijajo ljudi, vključno z Veļijem, za katerega so verjeli, da se včasih vrača, da bi zahteval življenje osebe, ki so jo poznali že v življenju.<ref name="bur">{{cite book | last =Straubergs | first =Kārlis| title =Latviešu buramie vārdi | publisher =Latviešu folkloras krātuve | volume =II | year =1941 | location =Rīga | language =lv}}</ref> Veljalo je, da so mrtvi – imenovani Veļi (tudi ''Iļģi, Dieviņi, Pauri'') – obiskovali svoje stare domove jeseni od ''Miķeļija'' (29. septembra) do ''Mārtiņija'' (10. novembra). Jezuitsko poročilo s konca 16. stoletja namiguje, da je zgodovinsko pogrebno procesijo vodila oseba, ki je mahala s sekiro, da bi zaščitila pokojnika, da bi Veļi prehitro prišel k njemu. Pokojnika so pokopali s trgovskimi predmeti, da bi si lahko zagotovil preživetje v posmrtnem življenju. Dali so tudi kruh in pivo. Jeseni so bile duše povabljene nazaj domov na pogostitev. Hiša so očistili in postavili mizo s hrano. Na začetku praznika je Veļija povabil starešina tako, da je poklical imena vseh mrtvih, ki so nekoč živeli v hiši, ki so se jih živi spomnili. Nato je imel govor, v katerem jih je grajal, ker niso dovolj dobro zaščitili hiše, jih prosil, naj bodo naslednje leto bolje, in jih nato povabil na hrano. Po končanem obroku bi Veļija izgnali in hišo skrbno očistili, da bi zagotovili, da ne bo nihče ostal in da bi umazanijo vrgli v vodo. Veļija bi lahko povabili tudi, da bi ga častili v kopališču. Hrano so lahko prinesli tudi na pokopališče ali pustili v kopališču, skednju ali kašči. V tem primeru bi naslednje jutro preverili, ali se ga je Veļi dotaknil, da bi ugotovili, ali so bili dobronamerni do živih. V tem primeru bi prižgali svečo, da bi mrtvi videli hrano. V nekaterih regijah so pustili tudi vedra mleka in vode skupaj s čisto brisačo, da bi se Veļi lahko umil. Tisti, ki niso častili Veļija, naj bi imeli slabo letino. V sodobni Latviji se je ohranila oblika čaščenja prednikov ob praznovanju dneva spomina na mrtve konec novembra in v dneh na pokopališčih (''kapusvētki''), ki potekajo pozno poleti, o datumih predhodnega datuma pa odloča tisti, ki je lastnik ali upravljavec določenega pokopališča. Ta dan ali včasih dneve ljudje pridejo pospravljat grobove pokojnikov svoje družine. === Demoni === Prepričanje, da so vsi čarovniki in čarovnice zli, se je pojavilo šele po pokristjanjevanju. Prej je veljalo, da so čarovniki, tako kot vsi, lahko tako zli kot dobri. Po pokristjanjevanju so verjeli, da so čarovniki služabniki zla, imenovani ''burvji'', ''burtnieki'' (čarovniki) in ''ragane'' (čarovnice) se poročijo z ''velni''. To bi lahko bili v resnici zdravniki ljudske medicine. ''Laumas'' in ''spīganas'', izraza, za katere se je domnevalo, da se prvotno nanašajo na različne pojme, so se na nekaterih območjih uporabljali tudi za označevanje čarovnic. S pomočjo Jodsa bi se lahko spremenili v različna bitja ali pa jim stregli zli duhovi. Tako bi lahko demone različno mislili kot neodvisne duhove ali duhove čarovnikov, ki letijo naokoli. Veljalo je, da duše čarovnikov zapustijo svoja telesa, ki postanejo mrtva in jih lahko z obračanjem trajno ubijejo, saj se duša ne zna vrniti v telo. Obstajajo tudi poročila o volkodlakih (''vilkači, vilkati'') – ljudeh, ki bi se lahko spremenili v volkove. Obračanje je bilo običajno naključno, kot se zgodi, ko stojiš med dvema borovcema, ki rasteta skupaj ob določenem času, ki se razlikuje glede na regijo. Obstajajo nasprotujoča si poročila o tem, katerim silam služijo, čeprav običajno ne služijo nikomur in so le zveri. O čarovnicah pogosto poročajo, da mleko kradejo same ali z uporabo krastač in kač, za katere se domneva, da jih lahko posesajo iz kravjega vimena in nato na ukaz zavržejo. Druga zver, za katero so včasih rekli, da je v službi čarovnika ali celo čarovniški hišni ljubljenček, je bil ''pūķis'' (zmaj) – bitje, ki bi ukradlo žito in drugo bogastvo ter jih prineslo svojemu lastniku. Hranili bi ga v ločeni sobi, kamor nihče ne bi smel vstopiti brez dovoljenja lastnika. Zmaji bi bili nahranjeni s prvim koščkom vsakega obroka. Če bi zmaj čutil, da ni dovolj spoštovan, bi se obrnil proti lastniku in požgal hišo. Včasih so zmaji lahko govorili. Demon, ki je včasih soroden čarovnikom, a običajno pravijo, da je duša otroka, ki je obsojen na preganjanje do trenutka, ko bi moral umreti, je ''Lietuvēns'', ki ponoči muči ljudi, govedo in konje in je povezan z spalna paraliza.<ref name=Smits>{{cite web|title=Latviešu tautas ticējumi|url=http://valoda.ailab.lv/folklora/ticejumi/lietuven.htm|work=Artificial Intelligence Laboratory|publisher=Institute of Mathematics and Computer Science University of Latvia|access-date=21 February 2013|author=P. Šmits|language=lv}}</ref> Podobno se včasih poroča, da je ''Vadātājs'' duh, včasih prezgodaj umrle osebe, včasih pa skuša ubiti osebo na način, podoben njegovi lastni smrti. Pogosto pa je ''vadātājs'' sam hudič. Ta demon napada popotnike, zaradi česar so zmedeni in ne morejo najti poti. Pogosto se zdi, da je njen cilj pripeljati ljudi do najbližjega vodnega telesa, kjer bi se utopili. ''Velns'' (pl. ''Velni'') so bitja, katerih mladiči so prikazani kot približno polovico velikosti človeka. Mladi ''velni'' niso fizično močni, so pa vseeno nagajivi in včasih celo neumni. Vsi velni imajo črno dlako in občasno rogove na glavi. Odrasli velni so močni in imajo občasno več glav, kar najbolje prikazuje znana pravljica ''Kurbadi''. Vsi velni so požrešni. Živijo v ''Peklah'' ali kasneje imenovani ''Elle''. Če želite priti do Pekle, morate najti zelo globoko luknjo, običajno v jamah, močvirjih ali koreninah velikega drevesa, saj Pekle niso drugo kraljestvo, ampak le prostor pod površjem Zemlje. ''Sumpurņi'' (Pasji gobci) so bitja, ki so višja od človeka in živijo v gozdovih. Njihova najbolj značilna značilnost je, da imajo človeško telo pokrito s krznom in glavo psa ali včasih ptice. Sumpurņi imajo tudi rep, verjeli so, da imajo hierarhično družbo s plemiči in celo kralji, dolžina repa pa je določala njegov položaj v njihovi družbi. Ko so bili v stanju besa, bi sumpurņi napadli ljudi in druge živali ter jih raztrgali in sesali njihovo kri. Vrstni red tega je včasih obrnjen. === Boginje usode === [[File:Old Latvian bathhouse with a pond.jpg|thumb|250px| Kopališče iz 19. stoletja v Etnografskem muzeju na prostem v Latviji. Ker so kopališča tradicionalno uporabljali za rojstvo, so se tam izvajali tudi povezani rituali v čast Laimi]] Najpomembnejša boginja usode je ''Laima'' (boginja sreče). Živi na Zemlji in je tesno vključena v človeško življenje. Njena osnovna funkcija je povezana s porodom in odločanjem o otrokovi usodi. Ženske so tradicionalno rodile v kopalnici. Pot, ki vodi do kopalnice, je bila očiščena, da bi Laima zlahka prišla do pomoči pri porodu. Ženska je bila obredno očiščena in jei molila in dajala obredne daritve Laimi. Po uspešnem porodu so se poročene ženske pogostile, Laima pa je bila v znak hvaležnosti rezervirana častno mesto v kopalnici. Določila bi tudi usodo človeka – odločitev, ki je pozneje ni mogla spremeniti niti sama. Od nje so pričakovali, da bo pomagala tudi pri drugih pomembnih vidikih življenja in skrbela za dobrobit ljudi nasploh. Neporočena dekleta so jo molile, naj jim da dobre može in srečen zakon. Do neke mere je zagotavljala tudi rodovitnost njiv in živali (zlasti konj).<ref>{{cite encyclopedia| last =Biezais |first =Haralds | editor-last =Jones | editor-first =Lindsay | title =Laima | encyclopedia =Encyclopedia of Religion | volume =8 | pages =5285–5286| publisher =Thomson Gale| year =2005|edition=2nd}}</ref> Druga boginja, ''Māra'', ima tudi več skupnih funkcij z Laimo.<ref name="bur I">{{cite book | last =Straubergs | first =Kārlis| title =Latviešu buramie vārdi | publisher =Latviešu folkloras krātuve | volume =I | year =1939 | location =Rīga | language =lv}}</ref> Čeprav je bilo to stališče kritizirano, se mnogi raziskovalci strinjajo, da je Māra sinonim za [[Sveta Marija|Sveto Marijo]]. Domneva se, da je Marija prevzela nekatere funkcije prejšnjih božanstev, vključno z Laimo.<ref name="Māra">{{cite encyclopedia| last =Kursīte |first =Janīna | editor-last =Jones | editor-first =Lindsay | title =Māra | encyclopedia =Encyclopedia of Religion | volume =8 | pages =5691–5694 | publisher =Thomson Gale| year =2005|edition=2nd}}</ref> Vendar se je Māra uporabljala za sklicevanje na sveto Marijo, ki je bila poklicana tudi med porodom in za pomoč pri številnih boleznih bodisi z njenim sodobnim latvijskim imenom Marija bodisi s številnimi krščanskimi evfemizmi. Vsi ti so bili uporabljeni tudi kot evfemizmi za označevanje maternice v ljudski magiji. Nasprotno mnenje, ki temelji na primerjalnem jezikoslovju, ki jo povezuje s široko paleto drugih indoevropskih božanstev, je, da je bila pomembno predkrščansko htonično božanstvo, ki daje in jemlje življenje. Drugi dve boginji s podobnimi funkcijami sta ''Kārta'' in ''Dēkla''. Dēkla se v folklori večinoma omenja iz enega samega katoliškega območja [[Kurlandija]], zgodovinsko okrožja Pilten. Kārta je v folklori še redkeje omenjena, saj naj bi izvrševala odločitve, ki jih sprejemata Laima in Dēkla, kot nakazuje njeno ime. Vedno je ob Laimi in je verjetno zgodovinsko nedavni pojav, ki je bolj povezan s fonestetiko ljudskih pesmi kot z religijo.<ref>[https://gramatas.lndb.lv/periodika2-viewer/view/index-dev.html?lang=fr#panel:pp|issue:/g_001_0307070116|article:DIVL3765|page:277|issueType:B Seno latviešu galvenās dievietes, Haralds Biezais, Zinātne 2006]</ref> === Bogovi plodnosti === [[File:Jumis.JPG|250px|thumb| Strešna dekoracija, ki simbolizira Jumis]] Zagotavljanje plodnosti je bila pomembna funkcija, ki je bila dodeljena številnim duhovom in božanstvom. Zagotavljanje dobre letine je bila primarna naloga ''Jumisa''. Veljalo je, da živi na njivi, zato bi zadnji pridelek pustili na njivi, da bi živel Jumis. To prepričanje je bilo osnova obreda, ki je vključeval ulov Jumisa, ki so ga izvajali na Miķeļi, ki je bil običajno zadnji dan žetve.<ref name="Jumis">{{cite web|url=http://www.liis.lv/folklora/gadsk/origin/mikeli.htm |title=Miķeļi (Apjumības) |language=lv |access-date=14 April 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121019222304/http://www.liis.lv/folklora/gadsk/origin/mikeli.htm |archive-date=October 19, 2012 }}</ref> Zdi se, da je to vključevalo petje pesmi, ko so poželi zadnje žito, in prosili Jumisa, naj steče kamor koli je bil shranjen pridelek. Zadnji del pridelka bi poiskali za Jumisa in nato zavezali v vozel. Druga sorodna praksa je bila izdelava vencev iz žit, ki bi jih obdržali do naslednjega leta, ko bodo iz njih najprej posejali semena. Običajno so v te vence poskušali postaviti stebla Jumisa. V tem smislu Jumis simbolizirajo stebla z dvema ušesoma. Vsako sadje ali cvet, ki kaže tako nenormalno podvajanje, se je imenoval Jumis. Veljalo je, da bi uživanje Jumisa povzročilo, da bi ženske ali samice rodile dvojčke. Zagotavljanje dobrega počutja živine pa je bila naloga drugih bogov. ''Ūsiņš'' je bil povezan s praznovanjem ''Ūsiņija'' in se tako nekoliko zlil s svetim Jurijem. Častili so ga predvsem kot varuha konj. Prav tako se domneva, da bi bil lahko bog čebel in bog svetlobe.<ref>{{cite web|url=http://www.liis.lv/folklora/gadsk/origin/jurgi.htm |title=Jurģi (Ūsiņi) |language=lv |access-date=14 April 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121018044547/http://www.liis.lv/folklora/gadsk/origin/jurgi.htm |archive-date=October 18, 2012 }}</ref> Zdi se, da je bil glavni zaščitnik krav ''Māra''. Znana je tudi kot ''Lopu Marija'' (Marija živine), ''Lopu māte'' (Mati živine) in ''Piena māte'' (Mati mleka). Njena naloga je bila zagotoviti, da krave dajejo mleko. Zato jo pogosto omenjajo tudi v povezavi z vodo, rekami in morjem, saj je voda simbolizirala mleko, glina pa maslo. Zgodovinski viri tudi omenjajo, da so latvijski pogani častili kače (verjetno travnate kače) in krastače kot "mlečno mater" in jih hranili z mlekom. === Druge prakse === Morda so obstajali številni drugi duhovi in božanstva, ki so jih častili Latvijci. Obstaja na primer širok nabor božanstev, imenovanih ''Mahte'' (mati) – njihovo število se po različnih ocenah giblje od 50 do 115. Razlogi za tako nejasnost so, da je včasih pristnost določenih ''mater'' vprašljiva, obstajajo razlike med regijami v tem, katera božanstva častijo, in tudi mnogi od teh so sinonimni nazivi enega samega božanstva.<ref>{{cite web|url=http://www.liis.lv/folklora/mitol/origin/mates.htm |title=Mātes |language=lv |access-date=14 April 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121018044621/http://www.liis.lv/folklora/mitol/origin/mates.htm |archive-date=October 18, 2012 }}</ref> Mati in drugi izrazi sorodstva se lahko uporabljajo zgolj za označevanje starosti in tudi za izkazovanje spoštovanja (če se nanašajo na starejše ljudi). Medtem ko se večina ženskih duhov imenuje ''mame'', bi moškim duhovom rekli ''oče'' (''tēvs'') ali ''gospodar'' (''kungs'') ali ''bog'' (''dievs, dieviņš'') ali ''duh'' (''gars, gariņš''). Zgodovinski viri poročajo, da je obstajalo prepričanje, da duhovi živijo v tleh. Obstajajo tudi ''Mājas gari'' (hišni duhovi) ali ''Mājas kungs'' (gospodar hiše), ki so živeli in so jih častili po domovih. Včasih so bile to svete živali. Pogosto so jih hranili s prvim koščkom vsake hrane.<ref>{{cite web|url=http://www.liis.lv/folklora/mitol/origin/majas_kungs.htm |title=Mājas kungs |language=lv |access-date=14 April 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121018044616/http://www.liis.lv/folklora/mitol/origin/majas_kungs.htm |archive-date=October 18, 2012 }}</ref> Duhove in božanstva so častili tudi na določenih mestih, ki jih je bilo mogoče obiskati le v določenih letnih časih. Veljalo je, da bi njihovo obiskovanje ob drugih časih ali kakršno koli oskrunjevanje, čeprav nevede, takšnega mesta na kakršen koli način prineslo veliko nesrečo krivcu - slepota ali smrt sta pogosta primera. Obstajale so tudi živali, nekatere znane kot ''dieva sunīši'' (božji psi), ki bi njih ubijanje prineslo nesrečo, med njimi so žrebci, volk, žabe, pikapolonice itd. Včasih pa je veljalo, da ubijanje ne bo prineslo nesreče, če pa bi žival pobegnila, bi se strašno maščevala. To se večinoma nanaša na kače. Tudi volkov, kač ni bilo treba omenjati poimensko. Obstajajo podobna prepričanja, da ne omenjamo hudiča ali kuge. Razlog za ta tabu je prepričanje, da bi človeku škodljivo bitje dobilo ime. Podobno bi žvižganje na določenih mestih povabilo hudiča, medtem ko bi petje povabilo boga. Zato so namesto tega uporabili veliko različnih evfemizmov, vključno s primerjavami, človeškimi imeni in drugimi antropomorfnimi izrazi – npr. kače so primerjali z vrvmi ali jih imenovali ''neveste'', medtem ko so volka imenovali ''Juris'' ali ''Ansis'' ali pa so ga imenovali ''človek'' (tudi ''brat'' ali ''prijatelj'') gozda. == Boginje == * [[Saule]] – boginja sonca * Saules meitas – hčere sonca * Laima – boginja usode * Mātes – Duhovi materinske narave – Zemes māte (mati zemlja), Vēja māte (mati vetra), Meža māte (gozdna mati), Jūras māte (morska mati), Veļu māte (mati duhov prednikov), Lopu māte (mati domače živali) itd. Ne med predkrščanskimi božanstvi, ampak krščanski svetniki, preoblikovani v folklori, vključujejo: * Māra (Sv. Marija, Mati božja) * Dēkla (Thekla) == Bogovi == * Dievs – bog neba * Dieva dēli – Božji sinovi * Pērkons – Bog groma * Mēness – bog lune * Jumis – bog plodnosti * Ceroklis – bog polja == Sklici == {{sklici|2}} === Primarni viri === *{{Cite book|last=Jonval|first=Michel|title=Les chansons mythologiques lettonnes|publisher=Librarie Picart|year=1929|oclc=7012710}} * Calin, Didier. "Indo-European Poetics and the Latvian Folk Songs" - https://www.academia.edu/48970984/Indo_European_Poetics_and_the_Latvian_Folk_Songs ==Zunanje povezave== * [https://web.archive.org/web/20120403020636/http://www.liis.lv/folklora/gadsk/origin/meteni.htm Latvian folklore/mythology (in Latvian)] * [http://valoda.ailab.lv/folklora/ticejumi/ Latvian folk beliefs (in Latvian)] * [http://valoda.ailab.lv/folklora/pasakas/ Latvian fairy tales and legends (in Latvian)] * [http://www.dainuskapis.lv/ Latvian folk songs (in Latvian)] * [http://www.latvianstuff.com/Folklore.html Latvian pagan deities, festivals, design elements and folk costumes] * [https://www.academia.edu/2972968/How_to_kill_a_Dragon_in_Latvian article "How to Kill a Dragon in Latvian": Indo-European poetry in the Latvian folk songs] [[Kategorija:Latvijska kultura]] [[Kategorija:Baltska mitologija]] fh91u5qgdlthdznv10hq9d7r6cfnon5 0 515806 5737150 5731048 2022-08-20T07:15:34Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox Railway |title = Rail Baltica |logo= File:Rail Baltica logo.png |image= RBINFO (cropped).png |caption= | type = Javna železnica za visoke hitrosti | system = Rail Baltica (evropska tirna železnica) | routes = Talin–Pärnu–Riga–Riga International Airport–Panevėžys–Kaunas/Vilna–Litva/Poljska meja | building= | commisioned= | decommisioned= | category= | del= | country= [[Finska]], [[Estonija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Poljska]] | company= | mednarodna oznaka proge= | tiri= dvotirna proga | oznaka= | dolzina=870 km | gauge = 1,435 mm (standardna širina) | electrification = 25 kV AC overhead<ref>{{cite web|url=http://www.railbaltica.org/about-rail-baltica/tehnical-parametrs/|title=Technical Parameters|publisher=RB Rail AS|access-date=2017-10-11}}</ref> | maxincline= | minradius = | speed = 249 km/h (potniški);<ref>{{cite web |url=http://www.railbaltica.org/about-rail-baltica/tehnical-parametrs/ |website=Rail Baltica Global Project|title=Technical Parameters}}</ref> 120 km/h (tovorni) | signalling = ERTMS L2 | racksystem = | elevation = | map = |prepustna moc= |izkoristek= |vir= |website = https://www.railbaltica.org/ |embedded = }} '''Rail Baltica''' (v Estoniji znana tudi kot '''Rail Baltic''')<ref>{{cite web|url=https://rbestonia.ee/|title=Avaleht|website=Rail Baltic}}</ref> je tekoči projekt zelene železniške infrastrukture, ki povezuje [[Finska|Finsko]] (prek [[trajekt]]a ali podvodnega predora), [[Estonija|Estonijo]], [[Latvija|Latvijo]], [[Litva|Litvo]] s [[Poljska|Poljsko]] in prek tega z evropskim železniškim omrežjem standardne širine. Namen je zagotavljanje potniških in tovornih storitev med sodelujočimi državami ter izboljšanje železniških povezav med srednjo in severno Evropo, zlasti območjem na jugovzhodu [[Baltsko morje|Baltskega morja]]. Poleg tega naj bi bila katalizator za izgradnjo gospodarskega koridorja v severovzhodni Evropi. Projekt predvideva neprekinjeno železniško povezavo od [[Talin]]a (Estonija) do [[Varšava|Varšave]] (Poljska). Sestavljena je iz povezav preko [[Riga|Rige]] (Latvija), [[Kaunas]]a in [[Vilna|Vilne]] (Litva). ''Rail Baltica'' je eden izmed prednostnih projektov Evropske unije: vseevropskega prometnega omrežja (''Trans-European Transport Network'' - TEN-T). Glede na študijo<ref> EY. "Rail Baltica Global Project Cost-Benefit Analysis Final Report" [https://www.railbaltica.org/wp-content/uploads/2017/04/RB_CBA_FINAL_REPORT_0405.pdf] </ref>, ki jo je izdelal Ernst & Young, so merljive socialno-ekonomske koristi ocenjene na 16,2 milijarde evrov.  Ocenjeni multiplikatorski učinek BDP, ki bi ga ustvaril globalni projekt Rail Baltica, je dodatni 2 milijardi evrov.   Po isti študiji bo Rail Baltic v 29 letih rešil približno 400 človeških življenj. Dokončana naj bi bila do leta 2026.<ref name="TheBalticTimes">{{Cite web |url=https://www.baltictimes.com/implementation_of_rail_baltic_by_2026_remaining_target_for_rb_rail/ |title=Implementation of Rail Baltic by 2026 remaining target for RB Rail |work=The Baltic Times |date=7 January 2020|access-date=26 June 2020}}</ref> Od junija 2020 je bilo predvideno, da bo podmorski železniški predor med Talinom in Helsinki dokončan okoli sredine leta 2026.<ref name="Burroughs">{{Cite news |url=https://www.railjournal.com/passenger/high-speed/finnish-regional-council-delays-finland-estonia-undersea-rail-tunnel/ |title=Finnish regional council delays Finland – Estonia undersea rail tunnel |author=David Burroughs |work=International Railway Journal |date=18 June 2020 |access-date=26 June 2020}}</ref> Konec aprila 2021 sta vladi Estonije in Finske podpisali memorandum o soglasju, s katerima sta se zavezali k sodelovanju na področju prometa, vendar je od avgusta 2021 predor še v fazi preiskave.<ref>{{cite web |author=Ulla Tapaninen |title=What is going on with the Tallinn-Helsinki tunnel project? |url=https://ullatapaninen.net/2021/05/06/what-is-going-on-with-the-tallinn-helsinki-tunnel-project/ |date= 6 May 2021 |website=Tales of Talsinki |access-date=26 August 2021 }}</ref> == Pregled == === Predlagani vpliv na okolje === Rail Baltica bo električna železnica, motivirana z željo po zmanjšanju emisij ogljika. Železnica je bila načrtovana tako, da bi se izognila zavarovanim območjem [[Natura 2000]], poleg tega pa zmanjšala vplive na druga okoljsko občutljiva zavarovana območja in obstoječa železniška omrežja tirne širine 1520 mm. Po potrebi bodo nameščene [[Protihrupna ograja|protihrupne ograje]]. Skozi nasip bodo zgrajeni posebni prehodi za živali.<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.railbaltica.org/about-rail-baltica/|title=Rail Baltica – Project of the Century|website=www.railbaltica.org|language=en-US|access-date=2018-05-24}}</ref> === Postaje === Železniški projekt bo omogočil intermodalnost in multimodalnost (tj. prevoz tovora z dvema ali več načini prevoza). Rail Baltica vključuje načrte za tri multimodalne tovorne terminale, ki bodo locirani v pristanišču Muuga (Estonija), Salaspils (Latvija) in Kaunas (Litva). To je namenjeno ustvarjanju sinergij z obstoječo infrastrukturo železniškega sistema 1520 mm. V [[Talin]]u, [[Pärnu]]ju, [[Riga|Rigi]], letališču Riga, Panevežisu, [[Kaunas]]u in [[Vilna|Vilni]] bo sedem mednarodnih potniških postaj z možnimi regionalnimi postajami in povezavami z letališči in morskimi pristanišči. === Parametri === Rail Baltica bo zgrajena kot nova hitra konvencionalna dvotirna železnica v javni lasti. Če železnica vozi tovorne vlake, bo štiritirna. Elektrificirana bo in opremljena z evropskim sistemom upravljanja železniškega prometa (ERTMS) za signalizacijo in komunikacije. Največja projektna hitrost za potniške vlake je 249 km/h, največja obratovalna hitrost pa 234 km/h.<ref>{{Cite web|title=Technical Parameters|url=https://www.railbaltica.org/about-rail-baltica/tehnical-parametrs/|access-date=2022-01-28|website=www.railbaltica.org|language=en-US}}</ref> Za tovorne vlake je največja konstrukcijska hitrost 120 km/h. Nova [[železniška proga]] bo zasnovana s tirno širino 1435 mm. Drugi ključni tehnični parametri vključujejo naslednje:<ref>{{Cite web|date=2018-04-11|title=Rail Baltica - Design Guidelines|url=https://www.railbaltica.org/wp-content/uploads/2018/04/Elodie_Faivre_RBGF2018_Day2.pdf|access-date=2022-01-28|website=www.railbaltica.org}}</ref> * Največja dolžina tovornega vlaka bo 1050 m. * Največja osna obremenitev bo 25 ton. * Brez nivojskih križišč s cestami * Brez ravninskih križišč z železniškim omrežjem širine 1520 mm * Za storitve vzdrževanja in nujne pomoči mora biti dostop do glavne proge vsake 2–3 km in na določenih območjih. * Železnica bo imela balastiran tir. * Njen energetski sistem naj bo 25 kV. * Njena dvotirna stran mora potekati desno. * To je ERTMS Level 2, Baseline 3. Njeni parametri so v skladu s tehničnimi specifikacijami EU za interoperabilnost (TSI – P2, F1).<ref>{{Cite web|date=2018-05-03|title=Rail Baltica Design Guidelines Approved {{!}} Rail Baltica|url=https://www.railbaltica.org/rail-baltica-design-guidelines-approved/|access-date=2022-01-28|website=www.railbaltica.org|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|date=|title=Technical Specifications for Interoperability|url=https://www.era.europa.eu/activities/technical-specifications-interoperability_en|access-date=2022-01-28|website=European Union Agency for Railways|language=en}}</ref> Faza načrtovanja Rail Baltica je potekala od leta 2010 do 2017. Faza načrtovanja se je začela leta 2016, projektantske dejavnosti na osrednji potniški postaji Riga in potniški postaji mednarodnega letališča Riga v Latviji pa se bodo nadaljevale do leta 2023. Medtem se je gradnja infrastrukture Rail Baltica začela leta 2019 in naj bi bila dokončana leta 2026.<ref name="auto">{{Cite web|url=http://www.railbaltica.org/video/rail-baltica-is-your-future/|title=Rail Baltica is your future {{!}} Rail Baltica|website=www.railbaltica.org|language=en-US|access-date=2018-05-24}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|url=http://www.railbaltica.org/wp-content/uploads/2017/05/Intergovernmental_Agreement_2017.pdf|title=AGREEMENT OF THE DEVELOPMENT OF THE RAIL BALTIC/RAIL BALTICA RAILWAY CONNECTION}}</ref> Odsek od Helsinkov do Talina bodo upravljali obstoječi komercialni trajekti. V prihodnosti bi lahko predlagani predor Helsinki–Talin zagotovil železniško povezavo med obema mestoma.<ref>{{cite news| url=http://yle.fi/news/id86525.html| work=YLE News| title=Helsinki-Tallinn Rail Tunnel Link?| date=31 October 2008}}</ref> Dolžina železniške proge med Talinom in Varšavo bo najmanj 950 kilometrov. Skupna dolžina baltskega železniškega dela bo 870 km. == Status == Leta 2017 so vsi trije baltski parlamenti ratificirali medvladni sporazum za projekt Rail Baltica in s tem potrdili svojo dolgoročno zavezanost projektu Rail Baltica. Poleg tega so strokovnjaki Ernst & Young in Atkins International izvedli analizo stroškov in koristi projekta Rail Baltica Global Project na podlagi smernic Evropske unije CBA, ki dokazuje, da je projekt finančno izvedljiv in učinkovit ter da bodo njegove merljive koristi večje od stroškov. Ministrstvo za javno upravo Republike Estonije je 14. februarja 2018 potrdilo prostorski načrt za železniško progo Rail Baltica v Estoniji, ki vodi do postavitve končne trase in idejnega projekta železnice v tej severni baltski državi. Prostorsko načrtovanje za celotno progo je bilo odobreno v Latviji z odločitvijo latvijske vlade avgusta 2016, nato pa je januarja 2017 potrdila litovska vlada za njihov odsek od Kaunasa do litovsko-latvijske meje v Litvi (Odsek Kaunas – državna meja Litva/Poljska, znana kot Rail Baltica I, je predmet rezultatov študije izvedljivosti nadgradnje). Glede na odločitev Estonije sta bila dokončana prostorsko teritorialno načrtovanje in idejna tehnična zasnova železniške proge Rail Baltica v baltskih državah.<ref>{{Cite web|url=http://www.railbaltica.org/route-setting-and-spatial-territorial-planning-for-rail-baltica-railway-finalised-in-all-three-baltic-states/|title=Route setting and spatial territorial planning for Rail Baltica railway finalised in all three Baltic states {{!}} Rail Baltica|website=www.railbaltica.org|language=en-US|access-date=2018-05-24}}</ref> [[File:RB_infografiki_Karte_EN.jpg|thumb|365x365px|Zemljevid Rail Baltica s postajami]] Projekt Rail Baltica je vstopil v fazo načrtovanja v vseh treh baltskih državah z odobritvijo Smernic za podrobno načrtovanje za Rail Baltica. Za določene odseke je zaključeno delo na izdelavi enotnega idejnega tehničnega projekta, razpisu storitev izvedbenega tehničnega projektiranja in izdelavi strategije BIM. 20. marca 2018 je bila prva pogodba za projektiranje in nadzor Rail Baltica železniške postaje, povezane infrastrukture in viadukta Rail Baltica mednarodno letališče Riga podpisana s strani "Eiropas Dzelzceļa līnijas" SIA in zmagovalca odprtega mednarodnega razpisa – partnerstvo dobaviteljev iz treh države "PROSIV" ("Sintagma" (Italija), "Prodex" (Slovaška) in "Vektors T" (Latvija)).<ref>{{Cite web|url=http://edzl.lv/en/news/the-first-rail-baltica-construction-design-and-supervision-contract-signed-in-the-baltics.html|title=The first Rail Baltica construction design and supervision contract signed in the Baltics - Edzl|website=edzl.lv|language=lv|access-date=2018-05-24}}</ref> V letu 2018 so bili dokončani dolgoročni poslovni načrt, operativni načrt, nadgrajena študija izvedljivosti evropske tirne železniške proge od Kaunasa do litovsko/poljske meje, študija upravljanja infrastrukture in druge študije v zvezi s komercializacijo in dobavo materialov.<ref>{{Cite web|url=http://www.railbaltica.org/annual-press-conference-of-the-rail-baltica-implementers-2/|title=Annual Press Conference of the Rail Baltica implementers {{!}} Rail Baltica|website=www.railbaltica.org|language=en-US|access-date=2018-05-24}}</ref> Leta 2019 je bil v Estoniji položen prvi temeljni kamen Rail Baltica, ki je označil začetek gradnje viadukta Saustinõmme. Prav tako so bile podpisane pogodbe o podrobnem tehničnem načrtovanju odsekov Talin-Rapla in Pärnu-Rapla v Estoniji, Kaunas-Ramygala in Ramygala-latvijsko/litovska meja v Litvi, Vangaži-Salaspils-Misa in glavna proga skozi Rigo v Latviji.<ref name="Interactive map">{{Cite web|title=Interactive map|url=https://www.railbaltica.org/info/en/interactive-map|access-date=2020-09-21|website=www.railbaltica.org}}</ref> S podpisanimi pogodbami so se začele geotehnične raziskave na različnih odsekih železnice za zbiranje podatkov o tleh. V letu 2020 se nadaljuje razvoj podrobne tehnične zasnove na 643 km glavnega tira, ki vključuje vse železniške odseke v Estoniji in Latviji ter odseke od Kaunasa do latvijsko-litovske meje v Litvi. V Latviji se je gradnja glavne postaje v Rigi uradno začela s slovesnostjo 23. novembra 2020.<ref>{{Cite web|title=The Start of Construction of Rail Baltica Central Hub in Riga {{!}} Rail Baltica|url=https://www.railbaltica.org/the-start-of-construction-of-rail-baltica-central-hub-in-riga/|access-date=2020-12-01|website=www.railbaltica.org|language=en}}</ref> Izbran je bil tudi izvajalec projekta letališke postaje Riga, začetek gradnje pa je predviden maja 2021. Začeli so se tehnični pogovori z nevladnimi organizacijami v Rigi, da bi razpravljali o tehničnih rešitvah projekta, zlasti o prehodih, nadvozih in drugih infrastrukturnih elementih v mestu. V Estoniji so se začele razprave o presoji vplivov na okolje in do konca leta 2020 je bilo več sestankov. Med razpravami so ljudje vabljeni, da postavljajo vprašanja o prihajajočih spremembah v okolju, hkrati pa so predstavljene različne tehnične rešitve. === Izvajalci projekta === [[File:RB_Project_Structure-copy-1.png|thumb|360x360px|Struktura projekta Rail Baltica]] Projekt Rail Baltica izvajajo tri baltske države – Estonija, Latvija in Litva. Finska je februarja 2019 napovedala, da se bo tudi pridružila projektu.<ref name=":3">{{Cite web|url=http://www.railbaltica.org/finland-to-join-the-rail-baltica-joint-ventures-as-a-shareholder/|title=Finland to join the Rail Baltica Joint Ventures as a shareholder {{!}} Rail Baltica|date=2019-02-05|website=www.railbaltica.org|language=en-US|access-date=2019-02-15}}</ref> Upravičenci projekta Rail Baltica so ministrstva treh baltskih držav – estonskega ministrstva za gospodarske zadeve in komunikacije, latvijskega ministrstva za promet in litovskega ministrstva za promet in komunikacije. Leta 2014 so ustanovili skupno podjetje RB RAIL AS za glavnega koordinatorja in izvajalca projekta z namenom dokončanja železnice in razvoja projekta Rail Baltica. Njegova glavna dejavnost je projektiranje, gradnja in trženje železnice. RB Rail AS tudi predloži predloge EU za financiranje nabavnega organa Rail Baltica za vse strani za nabavo študij, načrtov, načrtov za globalni projekt, podsistemov (nadzor, poveljevanje in signalizacija ter energija/elektrifikacija), surovin in ključne komponente in čezmejni tirni odseki.<ref>{{Cite web|url=http://www.railbaltica.org/project-implementers/main-coordinator/|title=Main Coordinator|website=www.railbaltica.org|language=en-US|access-date=2018-05-24}}</ref> Nacionalna izvajalska telesa so Rail Baltic Estonia OU v Estoniji, Eiropas Dzelzceļa līnijas SIA v Latviji, Rail Baltica statyba UAB in Lietuvos Geležinkeliu Infrastruktūra v Litvi.[25] Vsa gradnja, ki jo izvajajo izvajalci, poteka pod nadzorom RB Rail AS in temelji na skupnih načelih javnih naročil, pravilih in predlogah pogodb. === Financiranje === Skupni ocenjeni stroški projekta Rail Baltica Global znašajo 5,8 milijarde evrov v vseh treh baltskih državah glede na študijo stroškov in koristi, ki jo je leta 2017 izvedel EY. Študija izvedljivosti Rail Baltica v treh baltskih državah, ki jo je izvedel AECOM leta 2011, je ocenila stroške železnice na 3,6 milijarde evrov in je dokazala, da je Rail Baltica ekonomsko upravičena. Na podlagi te študije so bile sprejete ključne politične in praktične odločitve – tako na nacionalni ravni kot na ravni EU – za izvajanje Rail Baltica.<ref>{{Cite web|url=http://www.railbaltica.org/wp-content/uploads/2017/05/AECOM_Rail_Baltica_Final_Report_Executive_Summary_31_05_11_FINAL_v2.pdf|title=Rail Baltica Final Report}}</ref> Od študije AECOM je projekt dozorel in bistveni elementi so bili naknadno dodani globalnemu projektu Rail Baltica za boljšo povezljivost, mobilnost potnikov in intermodalnost. Dodatki k Globalnemu projektu vključujejo usmeritev potniške proge Rail Baltica skozi mednarodno letališče Riga in izgradnjo letališke potniške postaje (Latvija), povezavo Kaunas–Vilnius (Litva), izboljšano povezavo v Kaunasu (Litva) in izgradnjo tramvajska linija "Ülemiste-Tallinn airport" (Estonija). Poleg tega so bile izdelane presoje vplivov na okolje, prostorsko načrtovanje in nekaj idejnih projektov, ki omogočajo boljšo oceno potrebnih naložb za projekt. Tako so bili aprila 2017 skupni stroški izvajanja globalnega projekta Rail Baltica v treh državah, vključno z izgradnjo odseka Kaunas–Vilna, ocenjeni na približno 5,8 milijarde evrov.<ref>{{cite web|url=https://news.err.ee/587839/rail-baltic-to-cost-5-8-billion|title=Rail Baltic to cost €5.8 billion|last=ERR|date=3 April 2017|website=ERR}}</ref> Glede na analizo stroškov in koristi Ernst & Young (EY) je bila dokazana gospodarska izvedljivost projekta in koristi, ki jih bo družba pridobila, kar zagotavlja potrebne posodobljene parametre za nadaljnje sofinanciranje projekta na ravni EU in države. Donosnost projekta je v njegovih širših družbeno-ekonomskih koristih, ki jih EY ocenjuje na približno 16,22 milijarde evrov. Poleg tega bo Rail Baltica ustvarila številne neizmerne (večinoma katalitične) koristi z regionalnim povezovanjem, razvojem turizma, ustanavljanjem novih podjetij, večjo privlačnostjo za NTI, dostopom do novih izvoznih trgov, tehnološkim prenosom, inovacijami itd. Projekt financirajo države članice in proračun Evropske unije TEN-T ter strukturni in kohezijski skladi, ki se zagotavljajo novim državam članicam EU.<ref>{{cite press release |title=Trans-European Transport Network (TEN-T): selection of projects for the TEN-T multi-annual programme 2007–2013 and the annual TEN-T programme 2007 |publisher=European Union |url= http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=MEMO/07/491&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en |date=21 November 2007}}</ref> Do začetka leta 2018 so tri baltske države in RB RAIL AS prejele dve donaciji, zasnovani v okviru CEF za gradnjo železnice Rail Baltica, s podpisom sporazumov o dodelitvi sredstev v skupni vrednosti 765 milijonov evrov. Od 13. julija je bila podpisana tretja pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev v skupni vrednosti 130 milijonov evrov, od katerih je 110 milijonov evrov prispevek CEF. Julija 2020 je bilo prejeto še eno financiranje CEF v višini 216 milijonov EUR za gradbena, tehnično projektiranje in načrtovalna dela, zato je projekt prejel okoli 1,2 milijarde EUR iz sredstev EU in nacionalnih sredstev. === Potek in standard === [[File:Rail Baltica.svg|thumb|upright=1.2|Rail Baltica na Poljskem]] Leta 2011 so se tri baltske države dogovorile o poti, ki povezuje Talin, Pärnu, Rigo, Panevėžys in Kaunas. Študija izvedljivosti za to možnost je ocenila, da bo proga skupaj stala približno 3,68 milijarde evrov. Sprva sta bili obravnavani dve možnosti. Obe možnosti sta vključevali nadgradnjo obstoječe železnice (s standardno tirno širino) na 160 km/h na odseku, ki poteka od Varšave preko Białystok in Ełk do Trakiszki, ki ji je sledila nova železnica s standardno tirno širino Trakiszki– Kaunas. Za preostanek poti do Talina sta bili obravnavani dve različni možnosti: *Prva možnost je bila nadgradnja obstoječe železnice od Joniškisa preko Rige in Tartuja do Talina na 160 km/h, pri čemer se ohrani sedanji ruski tir in v državni lasti, ter nova železnica Kaunas–Joniškis s 160 km/h, prav tako na ruskem tiru in v državni lasti. Zaradi prekinitve tira v Kaunasu bi morali potniki tam zamenjati vlak. Za tovor bi v bližini Kaunasa postavili prekladalni objekt ali postajo za menjavo podstavnih vozičkov. Ta možnost je bila že izvedena kot Rail Baltica I. *Druga možnost je bila nova železnica s standardno širino hitrosti 200 km/h (s 3 kV DC, enaka napetost kot na Poljskem) od Kaunasa preko Joniškisa do Rige, kot zgoraj, vendar se nato nadaljuje po krajši, bolj ravni progi preko Pärnuja v Talin. Ta možnost je bila izbrana kot prednostna pot. Obstoječa linija Lelle-Pärnu v Estoniji je bila 9. decembra 2018 dokončno zaprta za potniški promet <ref>{{cite web |url=https://bnn-news.com/estonia-to-close-railway-line-and-wait-for-rail-baltica-193449 |title=Estonia to close railway line and wait for Rail Baltica|website=Baltic News Network|date=6 November 2018}}</ref>, saj je bila potrebna obnova v višini 17 milijonov EUR. Med načrtovanjem lokacije projektne poti v baltskih državah je bil dosežen konceptualni dogovor med tremi baltskimi državami, da mora biti čim bolj ravna, saj zagotavlja največje koristi ob najnižjih stroških. Krajša in bolj neposredna je pot, hitrejši promet je mogoče zagotoviti, kar ima ekonomsko največjo prednost v primerjavi s svojimi alternativami. To je potrdila študija AECOM iz leta 2013, ki je analizirala štiri možne možnosti lokacije poti v vseh treh baltskih državah. Leta 2017 so parlamenti treh baltskih držav ratificirali medvladni sporazum o Rail Baltica, v katerem je navedeno, da »proga poteka od Talina prek Pärnu-Riga-Panevezys-Kaunas do litovsko-poljske državne meje s povezavo Vilna-Kaunas kot del železnica« in opredelitev projektne hitrosti 240 km/h za potovanje potnikov. Zdaj je proga globalnega projekta Rail Baltica poravnana od Talina do Kaunasa z že zgrajenim odsekom evropske tirne železniške proge od Kaunasa do litovsko-poljske meje, ki je predmet rezultatov študije izvedljivosti nadgradnje.<ref>{{Cite web|url=http://www.railbaltica.org/rail-baltica-route-setting-in-the-baltics/|title=Rail Baltica Route Setting in the Baltics {{!}} Rail Baltica|website=www.railbaltica.org|language=en-US|access-date=2018-05-24}}</ref> Kljub temu so ministrstva treh baltskih držav aprila 2018 potrdila Smernice za načrtovanje Rail Baltica, v katerih je navedeno, da bo največja konstrukcijska hitrost 249 km/h, največja delovna hitrost pa 234 km/h. Poljski odsek Rail Baltica se nadgrajuje, da bi lahko potniški vlaki vozili s hitrostjo 200 km/h,<ref>{{cite news |first=Jakub |last=Madrjas |title=Zmieniona koncepcja Rail Baltiki w Polsce. Nowy przebieg i obwodnica Białegostoku |trans-title=Amended concept of Rail Baltica in Poland. New route and Białystok bypass |url=https://www.rynek-kolejowy.pl/wiadomosci/zmieniona-koncepcja-rail-baltica-w-polsce-nowy-przebieg-i-obwodnica-bialegostoku-95187.html |website=Rynek Kolejowy |date=24 January 2020 |language=pl }}</ref> odsek Ełk–državna meja je lahko zgrajen tako, da bo omogočal 250 km/h in ga je mogoče elektrificirati z uporabo 25 kV AC sistema. === Rail Baltica I === [[File:Rail-baltica-poland-v-max.svg|thumb|360x360px|Največja hitrost Rail Baltica na Poljskem (2018)]] Ime Rail Baltica se včasih uporablja tudi za prvo fazo izgradnje evropske tirne železnice od poljsko-litovske meje do Kaunasa v Litvi. Slavnostno so jo odprli 16. oktobra 2015. Projekt, ki je poleg obstoječih ruskih tirov zgradil en tir evropske standardne širine, je stal 380 milijonov evrov. Na progi dolgi 119 km vozijo dizelski vlaki, pri čemer potniški vlaki vozijo do 120 km/h, tovorni pa do 80 km/h. Večje hitrosti bodo odvisne od prihodnje elektrifikacije in novega signalnega sistema. Junija 2016 so Litovske železnice in Polregio dodale ob koncu tedna potniški vlak med Kaunasom in Białystok. V Estoniji in Latviji je izvajanje projekta Rail Baltica I vključevalo nadgradnjo obstoječih železniških prog v regiji. 66 kilometrov dolga ruska tirna proga od Tartuja do Valge (na meji z Latvijo) v Estoniji je bila obnovljena med letoma 2008 in 2010. Dela je opravila finska skupina VR za 40 milijonov evrov. Železniški odsek od [[Šiauliai]]ja do latvijske meje (z uporabo široke tirne proge) je bil na novo zgrajen, dokončan pa naj bi bil leta 2015 z ocenjenimi stroški 270 milijonov evrov. V Latviji je bila leta 2016 končana obstoječa nadgradnja železniške proge med Rigo in Valko, ki je stala 97 milijonov evrov. EU je prispevala približno 25 % stroškov za tri dele. == Koristi == Ko govorimo o prednostih projekta, je poudarjeno, da bo baltska železniška infrastruktura povezana z evropskim železniškim koridorjem in bo zagotavljala hitra potovanja potnikov in tovora. Rail Baltica ustvarja možnost prenosa glavnega tovornega prometa v regijah s cestnega na železniški, ki se zaenkrat prevaža proti Rusiji in nato na sever s težkimi tovornjaki. V primeru Poljske se tovornjaki peljejo po lokalnih cestah in neposredno prečkajo vasi Podlaškega vojvodstva. [[File:RB_infografiks_EN-01.jpg|thumb|390x390px|Časovnica Rail Baltica]] Glede na študijo stroškov in koristi, ki jo je izvedel Ernst&Young leta (2017), se koristi Rail Baltica izračunajo kot: * 7,1 milijarde evrov prihranjenih pri podnebnih spremembah in zmanjševanju hrupa * preusmeritev ustreznega tirnega prometnega toka na železnice – 30-40 % * 13.000 delovnih mest ustvarjenih v fazi gradnje * 5,3 milijarde evrov prihranjenih za potniška in tovorna potovanja * 5,3 milijona prihranjenih potniških ur * 400 rešenih človeških življenj v 29 letih Vse skupaj so merljive socialno-ekonomske koristi ocenjene na 16,2 milijarde evrov. Ocenjeni multiplikatorski učinek BDP, ki bi ga ustvaril globalni projekt Rail Baltica, je dodatni 2 milijardi evrov. Trdi se tudi, da bodo prinesle "bistvene neizmerne koristi". == Kritike == Kritike so se začele po objavi študije izvedljivosti, ki jo je izvedel AECOM, pri čemer je vlada Litve želela vključiti povezavo z Vilno.<ref>{{cite news|last1=Barrow|first1=Keith|title=Governments edge towards consensus on Rail Baltica|url=http://www.railjournal.com/index.php/main-line/governments-edge-towards-consensus-on-rail-baltica.html|work=International Rail Journal|date=11 March 2014|language=en-gb}}</ref> Župan [[Tartu]]ja, drugega največjega mesta v Estoniji, je pozval, naj se mesto vključi v traso.<ref>{{cite news|title=Current Rail Baltic route through Latvia publicly approved|url=https://news.err.ee/119874/current-rail-baltic-route-through-latvia-publicly-approved|work=ERR|date=30 November 2016|language=en}}</ref> Leta 2013 je estonsko združenje Rimskega kluba svetovalo vladi, naj opusti progo Rail Baltica. Navedene so bile tudi težave v programu okoljske presoje.<ref>{{cite news|last1=Arumäe|first1=Liisu|title=Expert says Rail Baltica endangers Tallinn drinking water|url=https://news.postimees.ee/2589316/expert-says-rail-baltica-endangers-tallinn-drinking-water|work=Postimees|date=7 November 2013|language=en}}</ref> Leta 2017 sta dve estonski okoljski skupini trdili, da je pomanjkanje sodelovanja javnosti pri odločitvi baltskih vlad in gradnji nove proge namesto nadgradnje obstoječega omrežja v nasprotju z [[Aarhuška konvencija|Aarhuško konvencijo]].<ref>{{cite news|title=Estonian ex-PM: Ratification of Rail Baltic accord will result in litigation|url=https://www.baltictimes.com/estonian_ex-pm__ratification_of_rail_baltic_accord_will_result_in_litigation|work=Baltic Times|date=15 June 2017|language=en}}</ref> V letih 2016 in 2017 so bila v Estoniji sestavljena tri odprta pisma, ki so estonsko vlado in parlament pozvala, naj ustavita projekt v načrtovani obliki. Glavni argumenti v teh pismih so bili, da bo nova proga kot greenfield projekt povzročila preveliko škodo naravi in bistveno ne izboljša možnosti potovanja. Priit Humal, Karli Lambot, Illimar Paul in Raul Vibo, strokovnjaki za logistiko in inženiring, so 8. junija 2017 objavili kritično analizo analize stroškov in koristi Rail Baltica, ki jo je izdelal EY (prej Ernst & Young), kjer so trdili, da je 4,1 € milijarda navedenih socialno-ekonomskih koristi je napačna, zato projekt Rail Baltica ni niti izvedljiv niti upravičen do financiranja EU.<ref>{{cite web|url=http://avalikultrailbalticust.ee/PDF/RB%20EY%20errors.pdf|title=Humal, Lambot, Paul, Vibo. Major mistakes in Rail Baltic CBA made by EY}}</ref> Za komentar so prosili RB RAIL AS, koordinatorja Rail Baltica, ki je odgovoril štiri mesece pozneje. Avtorji prve študije so trdili, da vprašanja, izpostavljena v njihovi prejšnji analizi, niso bila ustrezno obravnavana v uradnih odgovorih in da bo zato Rail Baltica škodljiva za družbo.<ref>[http://avalikultrailbalticust.ee/PDF/ARB_MMistakesRB_CBA_by_EY.pdf Humal, Lambot, Paul, Vibo. Major mistakes in Rail Baltica Cost-Benefit Analysis made by Ernst & Young Baltic]</ref><ref>http://www.railbaltica.org/wp-content/uploads/2017/04/5609474-HR-to-Mr-Humal.pdf</ref> Avtorjem kritične analize so očitali navzkrižje interesov, saj je eden od avtorjev lastnik logističnega podjetja. Trdilo se je, da bi Rail Baltic zmanjšal obseg poslovanja podjetij v cestnem prometu. Avtor je te trditve zanikal.<ref>https://www.delfi.ee/news/paevauudised/eesti/tiibmanoover-valitsusparteid-kulutasid-katuseraha-rail-balticu-kohtus-takistamiseks?id=88866829</ref> Dne 10. aprila 2018 je bilo objavljeno odprto pismo, ki ga je podpisalo 424 ljudi in predlaga ustavitev celotnega načrta v sedanji obliki.<ref>{{cite web|url=https://arvamus.postimees.ee/4464987/400-avalik-kiri-valeinfo-pohjal-vastu-voetud-rail-balticu-seadus-tuleb-tuhistada|title=400 avalik kiri: valeinfo põhjal vastu võetud Rail Balticu seadus tuleb tühistada!|date=9 April 2018|website=Arvamus}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [http://railbaltica.org/ Uradna spletna stran] – Global Project * European Commission: [http://ec.europa.eu/ten/transport/coordinators/index_en.htm Progress report on Rail Baltica compiled by the European coordinator of the project] Pavel Telička, July 2007 – July 2008 * [http://www.green-ten-t.eu/core-networks/corridor-1/ Information about Rail Baltica on the TEN-T website of Greens/EFA in the European Parliament] * European Commission: [http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/evaluation/railbaltica/concl_en.PDF Feasibility study on Rail Baltica railways – Main conclusions and recommendations] January 2007 * European Commission: [http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/evaluation/railbaltica/annex.PDF Feasibility study on Rail Baltica railways – Annexes] January 2007 * Priority Project 27 [https://web.archive.org/web/20130211090319/http://tentea.ec.europa.eu/en/ten-t_projects/30_priority_projects/priority_project_27/priority_project_27.htm] * [http://www.baltic-course.com/eng/transport/?doc=117782 Baltic countries' agreement on Rail Baltica project to be signed at the beginning of summer] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Železniška infrastruktura‎]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Estoniji‎]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Latviji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Litvi‎]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Poljskem‎]] sm7lxpmkblkhu3mom8hszisy9ir42hw 0 515928 5737005 5671999 2022-08-20T07:07:18Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist|name=Franka Batelić|image=ESC2018 - Croatia 01.jpg|caption=Franka Batelić (2018)|birth_name=|alias=|birth_date=|birth_place=|origin=[[Rabac]], Hrvaška|genre={{hlist|pop|rock}}|associated_acts=|instrument={{hlist|kitara|klavir}}|occupation={{hlist|pevka|besedilopiska}}|years_active=2007-danes|label={{hlist|[[Hit Records (Croatia)|Hit Records]]|Karpo Media|Bez komentara|[[Croatia Records]]}}}}'''Franka Batelić''', poklicno znana tudi kot '''Franka''', [[Hrvati|hrvaška]] [[pevka]] in [[tekstopiska]], * [[7. junij]] [[1992]], [[Reka, Hrvaška]]. Franka je postala javnosti bolj poznana po zmagi prve sezone ''Showtimea''.<ref name="showtime">{{Navedi novice|url=https://www.gloria.hr/fokus/zvjezdane-staze/franka-batelic-priprema-povratak-na-scenu/6772308/|title=Franka Batelić priprema povratak na scenu|work=[[Gloria (magazine)|Gloria]]|language=hr|date=22 November 2017|accessdate=24 November 2017}}</ref> Leta 2018 je zastopala Hrvaško na [[Pesem Evrovizije 2018|tekmovanju za pesem Evrovizije 2018]] s pesmijo »Crazy«. == Življenje == Franka Batelić se je rodila 7. junija 1992 na Reki, staršema Ingrid in Damirju Bateliću.<ref name="family">{{Navedi novice|url=https://www.vecernji.hr/showbiz/franka-batelic-do-zore-se-zabavljala-na-maturalnom-plesu-140808|title=Franka Batelić se do zore zabavljala na maturalnom plesu|work=[[Večernji list]]|language=hr|date=14 May 2010|accessdate=24 November 2017}}</ref> Franka ima tudi mlajšega brata Nikolo, ki je pevec in kitarist [[Labin|labinske]] skupine »Storm«.<ref name="biography">{{Navedi novice|url=http://www.franka.com.hr/biografija/|title=Franka Batelić: Biografija|work=franka.com.hr|language=hr|accessdate=24 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171207114144/http://www.franka.com.hr/biografija/|archivedate=7 December 2017}}</ref> Peti je začela pri treh letih, hodila je tudi v glasbeno šolo, kjer se je naučila igrati klavir. Sprva je pela kot solistka pri zboru »Minicantanti« in tudi v cerkvenem pevskem zboru katoliške župnije sv. Andreja v [[Rabac|Rabacu]].<ref name="biography" /><ref name="choir">{{Navedi novice|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/mlada-zvijezda-franka-batelic-danju-plesem-nocu-ucim/2867774/|title=Mlada zvijezda Franka Batelić: Danju plešem, noću učim|work=[[Jutarnji list]]|language=hr|date=15 November 2009|accessdate=24 November 2017}}</ref> Ko je končala osnovno in srednjo šolo je preživela eno leto na privatni glasbeni akademiji v Bostonu na [[Berklee College of Music]], kasneje pa se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Zagrebu|pravno fakulteto v Zagrebu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.story.hr/celebrity/franka-batelic-ekskluzivno-o-karieri-i-vezi-s-vedranom-corlukom-420043|title=FRANKA BATELIĆ Ekskluzivno o karieri i vezi s Vedranom Ćorlukom}}</ref> Obiskovala je tudi tečaj angleškega jezika na [[Londonska univerza South Bank|londonski univerzi South Bank]]. == Kariera == Batelić je bila leta 2007 na avdiciji za prvo sezono Showtimea. Zapela je pesem »Come saprei« od italijanske pevke [[Giorgia Todrani|Giorgie]], prepričala je sodnike [[Jacques Houdek|Jacquesa Houdeka]], [[Ivana Husar|Ivano Husar]] in [[Boris Banović|Borisa Banovića]]. <ref name="audition">{{Navedi novice|url=http://www.story.hr/franka-batelic-doslo-je-vrijeme-da-pobjegnem-i-kazem-%E2%80%98zbogom-67347|title=Franka Batelić: Došlo je vrijeme da pobjegnem i kažem 'zbogom'|work=Story|language=hr|date=11 August 2011|accessdate=24 November 2017}}</ref> Batelić je v filnalu 22. decembra 2007 zbrala največje število telefonskih glasov ter zmagala.<ref name="winning">{{Navedi novice|url=https://www.jutarnji.hr/arhiva/franki-batelic-showtime/3859512/|title=Franka Batelić Showtime|work=[[Jutarnji list]]|language=hr|date=23 December 2007|accessdate=24 November 2017}}</ref> Za nagrado je podpisala pogodbo o snemanju z [[Hit Records (Hrvaška)|založbo Hit Records]].<ref name="recorddeal">{{Navedi novice|url=https://www.24sata.hr/show/franka-batelic-dobila-svoj-hit-pjesmu-ruza-u-kamenu-51581|title=Franka Batelić dobila svoj hit, pjesmu "Ruža u kamenu"|work=[[24sata (Croatia)|24 sata]]|language=hr|date=27 February 2008|accessdate=24 November 2017}}</ref> Njen drugi singel je bil »Ruža u kamenu«, ki so ga producirali in napisali [[Miro Buljan]], [[Boris Đurđević]] in [[Neno Ninčević]], izšel je leta 2008.<ref name="ruza">{{Navedi novice|url=http://www.index.hr/black/clanak/franka-batelic--najsladji-izazov-otkad-postoji-reality/388938.aspx|title=Franka Batelić – najslađi izazov otkad postoji reality!|work=[[Index.hr]]|language=hr|date=30 May 2008|accessdate=24 November 2017}}</ref> Pesem je prvič izvedla na 12. hrvaškem radijskem festivalu v [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]], kjer je prejela nagrado publike z največ telefonskimi glasovi v kategoriji pop ali rock.<ref name="hrf">{{Navedi novice|url=https://dnevnik.hr/showbizz/red-carpet/pobijedila-sam-na-tri-natjecanja-u-godinu-dana.html|title=Pobijedila sam na tri natjecanja u godinu dana|work=[[Nova TV (Croatia)|Dnevnik Nove TV]]|language=hr|date=5 November 2008|accessdate=24 November 2017}}</ref> Kasneje istega leta je bila »Ruža u kamenu« izbrana za zastopanje Hrvaške na tekmovanju za pesem [[OGAE]] 2008, ki ga organizira mreža 42 klubov oboževalcev [[Pesem Evrovizije|tekmovanja za pesem Evrovizije]]. Na tekmovanju je tudi zmagala.<ref name="ogae">{{Navedi novice|url=http://wiwibloggs.com/2013/08/13/who-should-represent-croatia-at-eurovision-2014/30059/|title=Who should represent Croatia at Eurovision 2014?|work=[[wiwibloggs]]|date=13 August 2013|accessdate=24 November 2017}}</ref> Januarja 2009 je izšla še njena tretji singel »Pjesma za kraj«.<ref name="pjesmazakraj">{{Navedi novice|url=http://www.index.hr/xmag/clanak/poslusajte-skladbu-franke-batelic-s-kojom-planira-pohod-na-doru-/418498.aspx|title=Poslušajte skladbu Franke Batelić s kojom planira pohod na Doru|work=[[Index.hr]]|language=hr|date=24 January 2009|accessdate=5 December 2017}}</ref> Z njo je nastopila na [[DORA 2009|hrvaškem izboru]] za [[Pesem Evrovizije 2009]], kjer se je uvrstila v finale in zasedla 7. mesto s skupno 18 točkami.<ref name="dora2009">{{Navedi splet|url=http://www.labin.com/web/vijest.asp?id=6077|title=Franka Batelić nije pobijedila na Dori 2009|publisher=Labin.com|language=hr|date=1 March 2009|accessdate=5 December 2017}}</ref> Decembra 2009 sta Franka in njen plesni partner Ištvan Varga zmagala v 4. sezoni ''Ples sa zvijezdama'', hrvaški različici [[Zvezde plešejo (POP TV)|''Zvezde'' plešejo]].<ref name="dancing">{{Navedi novice|url=https://www.vecernji.hr/showbiz/franka-batelic-i-istvan-varga-pobjednici-su-plesa-sa-zvijezdama-69540|title=Franka Batelić i Ištvan Varga pobjednici su "Plesa sa zvijezdama"|work=[[Večernji list]]|language=hr|date=19 December 2009|accessdate=24 November 2017}}</ref> Dne 13. februarja 2018 je bilo objavljeno, da bo zastopala Hrvaško zastopal na [[Pesem Evrovizije 2018|tekmovanju za pesem Evrovizije 2018]] s pesmijo »Crazy«. Nastopila je v prvem polfinalu, kjer je zasedla 17. mesto, s čimer se ni uvrstila v veliki finale. <ref>{{Navedi splet|url=http://esctoday.com/159076/croatia-franka-batelic-lisbon/|title=Croatia: Franka Batelić to Lisbon!|last=Jiandani|first=Sanjay|date=13 February 2018|publisher=ESCToday}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovoix.com/2018/02/13/croatia-franka-batelic-eurovision-2018/|title=Croatia: Franka Batelić to Eurovision 2018|date=13 February 2018|publisher=Eurovoix|last=Farren|first=Neil}}</ref> Dne 6. decembra 2018 je izdala svoj prvi studijski album ''[[S tobom (album)|S tobom]].'' Album je dosegel 19. mesto na hrvaški lestvici albumov.<ref name="stobomalbum">{{Navedi novice|url=https://radiolabin.hr/news_details.php?id=13678|title=Franka Batelić ima novi album naziva ''S tobom''|work=Radio Labin|language=hr|date=6 December 2018|accessdate=18 April 2021}}</ref> Dne 17. junija 2019 je Betelić izdala pesem »Ljubav, ništa više''«''.<ref name="ljubav">{{Navedi novice|url=https://www.tportal.hr/showtime/clanak/franka-batelic-ne-moze-sakriti-emocije-dugo-nisam-bila-ovako-sretna-20190617|title=Franka Batelić ne može sakriti emocije|work=tportal|language=hr|date=17 June 2019|accessdate=18 April 2021}}</ref> Oktobra je izdala pesem »Sve dok sanjaš''«'', ki je pristala na prvem mestu hrvaške lestvice [[HR Top 40]]. <ref name="svedok">{{Navedi novice|url=https://dnevnik.hr/showbuzz/clubzone/franka-batelic-objavila-singl-sve-dok-sanjas---578192.html|title=Franka objavila novi singl: "Za mene je to najposebnija pjesma dosad"|work=Dnevnik|language=hr|date=7 October 2019|accessdate=18 April 2021}}</ref><ref name="toplista1">{{Navedi novice|url=http://www.top-lista.hr/www/2019/10/21/hr-top-40-franka-ostvarila-najvisi-ulaz/|title=HR Top 40: Franka ostvarila najviši ulaz|work=top-lista|language=hr|date=21 October 2019|accessdate=18 April 2021}}</ref><ref name="toplista2">{{Navedi novice|url=http://www.top-lista.hr/www/2019/10/28/hr-top-40-franka-se-popela-na-broj-1-marku-tolji-pripao-najveci-skok/|title=HR Top 40: Franka se popela na broj 1, Marku Tolji pripao najveći skok|work=top-lista|language=hr|date=28 October 2019|accessdate=18 April 2021}}</ref> S pesmijo je nastopila na podelitvi nagrad Cesarica 2020 in z njo osvojila nagrado za »pesem leta''«''.<ref name="cesarica3">{{Navedi splet|last=Milla, Samir|url=https://www.vecernji.hr/showbiz/franka-zapjevala-prvi-put-nakon-poroda-i-dobila-cesaricu-za-hit-godine-1374083|title=Franka zapjevala prvi put nakon poroda i dobila Cesaricu za hit godine|publisher=Večernji list|language=hr|date=21 January 2020|accessdate=22 January 2020}}</ref> == Aktivizem == Franka Batelić je zagovornica [[LGBT|pravic LGBT]] <ref name="lgbt">{{Navedi novice|url=http://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/video-ljubav-za-sve-poznati-hrvatski-glazbenici-zajednickom-pjesmom-pozvali-na-glasanje-protiv/1277081/|title=Ljubav za sve: Poznati hrvatski glazbenici zajedničkom pjesmo pozvali na glasanje protiv|work=[[Jutarnji list]]|language=hr|date=25 November 2013|accessdate=25 November 2017}}</ref> in borka za pravice živali. Leta 2009 je postala bila obraz hrvaške kampanje »Prijatelj živali''«''. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtl-radio.hr/default/news.php?kat_id=157&news_id=3751|title=Franka Batelić...|accessdate=27 July 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091014014442/http://www.rtl-radio.hr/default/news.php?kat_id=157|archivedate=14 October 2009}}</ref> == Osebno življenje == Franka se je 21. julija 2018 poročila s svojim dolgoletnim fantom, hrvaškim nogometašem [[Vedran Ćorluka|Vedranom Ćorluko]]. <ref name="Vedran">{{Navedi novice|url=http://www.story.hr/vedran-corluka-i-franka-batelic-u-novoj-godini-uzivaju-na-plazi-278570|title=Vedran Ćorluka i Franka Batelić u novoj godini uživaju na plaži|work=Story|language=hr|date=2 January 2016|accessdate=25 November 2017}}</ref> <ref name="Vedran2">{{Navedi novice|last=Benčić, Luka|url=https://www.jutarnji.hr/spektakli/domace-zvijezde/foto-prvi-poljubac-gospode-i-gospodina-corluke-franka-i-vedran-izrekli-sudbonosno-da-na-hrvatskom-vjencanju-godine/7639704/|title=Franka i Vedran izrekli sudbonosno 'da' na hrvatskom vjenčanju godine!|work=Jutarnji list|language=hr|date=21 July 2018|accessdate=18 April 2021}}</ref> Avgusta 2019 je Batelić sporočila, da s Verdanom pričakujeta prvega otroka. <ref name="Child">{{Navedi novice|url=https://net.hr/hot/zvijezde/franka-batelic-je-trudna-ona-i-corluka-objavili-radosnu-vijest-2020-ce-biti-posebna-nasa-mala-obitelj-se-povecava/|title=Pjevačica i Ćorluka objavili radosnu vijest: 2020. će biti posebna, naša mala obitelj se povećava|work=tportal|language=hr|date=12 August 2019|accessdate=18 April 2021}}</ref> Januarja 2020 se jima je rodil sin Viktor. <ref name="Viktor">{{Navedi novice|url=https://www.gloria.hr/gl/fokus/zvjezdane-staze/stigao-je-sincic-franka-je-rodila-vedran-corluka-pohvalio-se-fotkom-iz-bolnice-9822223|title=Stigao je sinčić|work=Gloria|language=hr|date=5 January 2020|accessdate=18 April 2021}}</ref> == Diskografija == === Studijski album === »S tobom« <small>(2018)</small> === Pesmi === * »Ovaj dan« <small>(2007)</small> * »Ruža u kamenu« <small>(2008)</small> * »Pjesma za kraj« <small>(2009)</small> * »Možda volim te« <small>(2009)</small> * »Moje najdraže« <small>(2009)</small> * »Na tvojim rukama« <small>(2010)</small> * »Crna duga« <small>(2011)</small> * »Ne!« <small>(2011)</small> * »San« <small>(2012)</small> * »Pred svima« <small>(2012)</small> * »Ljubav je...« <small>(2013)</small> * »S tobom« <small>(2017)</small> * »Crazy« <small>(2018)</small> * »Kao ti i ja« <small>(2018)</small> * »Ti mi nosiš sreću« <small>(2018)</small> * »Tajno« <small>(2018)</small> * »Ljubav, ništa više« <small>(2019)</small> * »Sve dok sanjaš« <small>(2019)</small> * »Samo s tobom meni Božić je« <small>(z [[Igor Geržina]] (2019))</small> * »Nedodirljivi« <small>(2020)</small> * »Prvi osjećaj« <small>(2020)</small> * »Plan B« <small>(2020)</small> * »Bolji ljudi« <small>(2021)</small> * »Preživjet ću« <small>(2021)</small> * »Ova noć« <small>(2021)</small> * »On« <small>(s [[Sara Jo]] (2021))</small> == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Batelić, Franka}} [[Kategorija:Hrvaški pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski pevci]] totnz8v2epyv1xgetpwfk7mr1pdcdf1 5737017 5737005 2022-08-20T07:07:45Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/SportiBot|SportiBot]] ([[User talk:SportiBot|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09|A09]] wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist|name=Franka Batelić|image=ESC2018 - Croatia 01.jpg|caption=Franka Batelić (2018)|birth_name=|alias=|birth_date=|birth_place=|origin=[[Rabac]], Hrvaška|genre={{hlist|pop|rock}}|associated_acts=|instrument={{hlist|kitara|klavir}}|occupation={{hlist|pevka|besedilopiska}}|years_active=2007-danes|label={{hlist|[[Hit Records (Croatia)|Hit Records]]|Karpo Media|Bez komentara|[[Croatia Records]]}}}}'''Franka Batelić''', poklicno znana tudi kot '''Franka''', [[Hrvati|hrvaška]] [[pevka]] in [[tekstopiska]], * [[7. junij]] [[1992]], [[Reka, Hrvaška]]. Franka je postala javnosti bolj poznana po zmagi prve sezone ''Showtimea''.<ref name="showtime">{{Navedi novice|url=https://www.gloria.hr/fokus/zvjezdane-staze/franka-batelic-priprema-povratak-na-scenu/6772308/|title=Franka Batelić priprema povratak na scenu|work=[[Gloria (magazine)|Gloria]]|language=hr|date=22 November 2017|accessdate=24 November 2017}}</ref> Leta 2018 je zastopala Hrvaško na [[Pesem Evrovizije 2018|tekmovanju za pesem Evrovizije 2018]] s pesmijo »Crazy«. == Življenje == Franka Batelić se je rodila 7. junija 1992 na Reki, staršema Ingrid in Damirju Bateliću.<ref name="family">{{Navedi novice|url=https://www.vecernji.hr/showbiz/franka-batelic-do-zore-se-zabavljala-na-maturalnom-plesu-140808|title=Franka Batelić se do zore zabavljala na maturalnom plesu|work=[[Večernji list]]|language=hr|date=14 May 2010|accessdate=24 November 2017}}</ref> Franka ima tudi mlajšega brata Nikolo, ki je pevec in kitarist [[Labin|labinske]] skupine »Storm«.<ref name="biography">{{Navedi novice|url=http://www.franka.com.hr/biografija/|title=Franka Batelić: Biografija|work=franka.com.hr|language=hr|accessdate=24 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171207114144/http://www.franka.com.hr/biografija/|archivedate=7 December 2017}}</ref> Peti je začela pri treh letih, hodila je tudi v glasbeno šolo, kjer se je naučila igrati klavir. Sprva je pela kot solistka pri zboru »Minicantanti« in tudi v cerkvenem pevskem zboru katoliške župnije sv. Andreja v [[Rabac|Rabacu]].<ref name="biography" /><ref name="choir">{{Navedi novice|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/mlada-zvijezda-franka-batelic-danju-plesem-nocu-ucim/2867774/|title=Mlada zvijezda Franka Batelić: Danju plešem, noću učim|work=[[Jutarnji list]]|language=hr|date=15 November 2009|accessdate=24 November 2017}}</ref> Ko je končala osnovno in srednjo šolo je preživela eno leto na privatni glasbeni akademiji v Bostonu na [[Berklee College of Music]], kasneje pa se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Zagrebu|pravno fakulteto v Zagrebu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.story.hr/celebrity/franka-batelic-ekskluzivno-o-karijeri-i-vezi-s-vedranom-corlukom-420043|title=FRANKA BATELIĆ Ekskluzivno o karijeri i vezi s Vedranom Ćorlukom}}</ref> Obiskovala je tudi tečaj angleškega jezika na [[Londonska univerza South Bank|londonski univerzi South Bank]]. == Kariera == Batelić je bila leta 2007 na avdiciji za prvo sezono Showtimea. Zapela je pesem »Come saprei« od italijanske pevke [[Giorgia Todrani|Giorgie]], prepričala je sodnike [[Jacques Houdek|Jacquesa Houdeka]], [[Ivana Husar|Ivano Husar]] in [[Boris Banović|Borisa Banovića]]. <ref name="audition">{{Navedi novice|url=http://www.story.hr/franka-batelic-doslo-je-vrijeme-da-pobjegnem-i-kazem-%E2%80%98zbogom-67347|title=Franka Batelić: Došlo je vrijeme da pobjegnem i kažem 'zbogom'|work=Story|language=hr|date=11 August 2011|accessdate=24 November 2017}}</ref> Batelić je v filnalu 22. decembra 2007 zbrala največje število telefonskih glasov ter zmagala.<ref name="winning">{{Navedi novice|url=https://www.jutarnji.hr/arhiva/franki-batelic-showtime/3859512/|title=Franka Batelić Showtime|work=[[Jutarnji list]]|language=hr|date=23 December 2007|accessdate=24 November 2017}}</ref> Za nagrado je podpisala pogodbo o snemanju z [[Hit Records (Hrvaška)|založbo Hit Records]].<ref name="recorddeal">{{Navedi novice|url=https://www.24sata.hr/show/franka-batelic-dobila-svoj-hit-pjesmu-ruza-u-kamenu-51581|title=Franka Batelić dobila svoj hit, pjesmu "Ruža u kamenu"|work=[[24sata (Croatia)|24 sata]]|language=hr|date=27 February 2008|accessdate=24 November 2017}}</ref> Njen drugi singel je bil »Ruža u kamenu«, ki so ga producirali in napisali [[Miro Buljan]], [[Boris Đurđević]] in [[Neno Ninčević]], izšel je leta 2008.<ref name="ruza">{{Navedi novice|url=http://www.index.hr/black/clanak/franka-batelic--najsladji-izazov-otkad-postoji-reality/388938.aspx|title=Franka Batelić – najslađi izazov otkad postoji reality!|work=[[Index.hr]]|language=hr|date=30 May 2008|accessdate=24 November 2017}}</ref> Pesem je prvič izvedla na 12. hrvaškem radijskem festivalu v [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]], kjer je prejela nagrado publike z največ telefonskimi glasovi v kategoriji pop ali rock.<ref name="hrf">{{Navedi novice|url=https://dnevnik.hr/showbizz/red-carpet/pobijedila-sam-na-tri-natjecanja-u-godinu-dana.html|title=Pobijedila sam na tri natjecanja u godinu dana|work=[[Nova TV (Croatia)|Dnevnik Nove TV]]|language=hr|date=5 November 2008|accessdate=24 November 2017}}</ref> Kasneje istega leta je bila »Ruža u kamenu« izbrana za zastopanje Hrvaške na tekmovanju za pesem [[OGAE]] 2008, ki ga organizira mreža 42 klubov oboževalcev [[Pesem Evrovizije|tekmovanja za pesem Evrovizije]]. Na tekmovanju je tudi zmagala.<ref name="ogae">{{Navedi novice|url=http://wiwibloggs.com/2013/08/13/who-should-represent-croatia-at-eurovision-2014/30059/|title=Who should represent Croatia at Eurovision 2014?|work=[[wiwibloggs]]|date=13 August 2013|accessdate=24 November 2017}}</ref> Januarja 2009 je izšla še njena tretji singel »Pjesma za kraj«.<ref name="pjesmazakraj">{{Navedi novice|url=http://www.index.hr/xmag/clanak/poslusajte-skladbu-franke-batelic-s-kojom-planira-pohod-na-doru-/418498.aspx|title=Poslušajte skladbu Franke Batelić s kojom planira pohod na Doru|work=[[Index.hr]]|language=hr|date=24 January 2009|accessdate=5 December 2017}}</ref> Z njo je nastopila na [[DORA 2009|hrvaškem izboru]] za [[Pesem Evrovizije 2009]], kjer se je uvrstila v finale in zasedla 7. mesto s skupno 18 točkami.<ref name="dora2009">{{Navedi splet|url=http://www.labin.com/web/vijest.asp?id=6077|title=Franka Batelić nije pobijedila na Dori 2009|publisher=Labin.com|language=hr|date=1 March 2009|accessdate=5 December 2017}}</ref> Decembra 2009 sta Franka in njen plesni partner Ištvan Varga zmagala v 4. sezoni ''Ples sa zvijezdama'', hrvaški različici [[Zvezde plešejo (POP TV)|''Zvezde'' plešejo]].<ref name="dancing">{{Navedi novice|url=https://www.vecernji.hr/showbiz/franka-batelic-i-istvan-varga-pobjednici-su-plesa-sa-zvijezdama-69540|title=Franka Batelić i Ištvan Varga pobjednici su "Plesa sa zvijezdama"|work=[[Večernji list]]|language=hr|date=19 December 2009|accessdate=24 November 2017}}</ref> Dne 13. februarja 2018 je bilo objavljeno, da bo zastopala Hrvaško zastopal na [[Pesem Evrovizije 2018|tekmovanju za pesem Evrovizije 2018]] s pesmijo »Crazy«. Nastopila je v prvem polfinalu, kjer je zasedla 17. mesto, s čimer se ni uvrstila v veliki finale. <ref>{{Navedi splet|url=http://esctoday.com/159076/croatia-franka-batelic-lisbon/|title=Croatia: Franka Batelić to Lisbon!|last=Jiandani|first=Sanjay|date=13 February 2018|publisher=ESCToday}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovoix.com/2018/02/13/croatia-franka-batelic-eurovision-2018/|title=Croatia: Franka Batelić to Eurovision 2018|date=13 February 2018|publisher=Eurovoix|last=Farren|first=Neil}}</ref> Dne 6. decembra 2018 je izdala svoj prvi studijski album ''[[S tobom (album)|S tobom]].'' Album je dosegel 19. mesto na hrvaški lestvici albumov.<ref name="stobomalbum">{{Navedi novice|url=https://radiolabin.hr/news_details.php?id=13678|title=Franka Batelić ima novi album naziva ''S tobom''|work=Radio Labin|language=hr|date=6 December 2018|accessdate=18 April 2021}}</ref> Dne 17. junija 2019 je Betelić izdala pesem »Ljubav, ništa više''«''.<ref name="ljubav">{{Navedi novice|url=https://www.tportal.hr/showtime/clanak/franka-batelic-ne-moze-sakriti-emocije-dugo-nisam-bila-ovako-sretna-20190617|title=Franka Batelić ne može sakriti emocije|work=tportal|language=hr|date=17 June 2019|accessdate=18 April 2021}}</ref> Oktobra je izdala pesem »Sve dok sanjaš''«'', ki je pristala na prvem mestu hrvaške lestvice [[HR Top 40]]. <ref name="svedok">{{Navedi novice|url=https://dnevnik.hr/showbuzz/clubzone/franka-batelic-objavila-singl-sve-dok-sanjas---578192.html|title=Franka objavila novi singl: "Za mene je to najposebnija pjesma dosad"|work=Dnevnik|language=hr|date=7 October 2019|accessdate=18 April 2021}}</ref><ref name="toplista1">{{Navedi novice|url=http://www.top-lista.hr/www/2019/10/21/hr-top-40-franka-ostvarila-najvisi-ulaz/|title=HR Top 40: Franka ostvarila najviši ulaz|work=top-lista|language=hr|date=21 October 2019|accessdate=18 April 2021}}</ref><ref name="toplista2">{{Navedi novice|url=http://www.top-lista.hr/www/2019/10/28/hr-top-40-franka-se-popela-na-broj-1-marku-tolji-pripao-najveci-skok/|title=HR Top 40: Franka se popela na broj 1, Marku Tolji pripao najveći skok|work=top-lista|language=hr|date=28 October 2019|accessdate=18 April 2021}}</ref> S pesmijo je nastopila na podelitvi nagrad Cesarica 2020 in z njo osvojila nagrado za »pesem leta''«''.<ref name="cesarica3">{{Navedi splet|last=Milla, Samir|url=https://www.vecernji.hr/showbiz/franka-zapjevala-prvi-put-nakon-poroda-i-dobila-cesaricu-za-hit-godine-1374083|title=Franka zapjevala prvi put nakon poroda i dobila Cesaricu za hit godine|publisher=Večernji list|language=hr|date=21 January 2020|accessdate=22 January 2020}}</ref> == Aktivizem == Franka Batelić je zagovornica [[LGBT|pravic LGBT]] <ref name="lgbt">{{Navedi novice|url=http://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/video-ljubav-za-sve-poznati-hrvatski-glazbenici-zajednickom-pjesmom-pozvali-na-glasanje-protiv/1277081/|title=Ljubav za sve: Poznati hrvatski glazbenici zajedničkom pjesmo pozvali na glasanje protiv|work=[[Jutarnji list]]|language=hr|date=25 November 2013|accessdate=25 November 2017}}</ref> in borka za pravice živali. Leta 2009 je postala bila obraz hrvaške kampanje »Prijatelj živali''«''. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtl-radio.hr/default/news.php?kat_id=157&news_id=3751|title=Franka Batelić...|accessdate=27 July 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091014014442/http://www.rtl-radio.hr/default/news.php?kat_id=157|archivedate=14 October 2009}}</ref> == Osebno življenje == Franka se je 21. julija 2018 poročila s svojim dolgoletnim fantom, hrvaškim nogometašem [[Vedran Ćorluka|Vedranom Ćorluko]]. <ref name="Vedran">{{Navedi novice|url=http://www.story.hr/vedran-corluka-i-franka-batelic-u-novoj-godini-uzivaju-na-plazi-278570|title=Vedran Ćorluka i Franka Batelić u novoj godini uživaju na plaži|work=Story|language=hr|date=2 January 2016|accessdate=25 November 2017}}</ref> <ref name="Vedran2">{{Navedi novice|last=Benčić, Luka|url=https://www.jutarnji.hr/spektakli/domace-zvijezde/foto-prvi-poljubac-gospode-i-gospodina-corluke-franka-i-vedran-izrekli-sudbonosno-da-na-hrvatskom-vjencanju-godine/7639704/|title=Franka i Vedran izrekli sudbonosno 'da' na hrvatskom vjenčanju godine!|work=Jutarnji list|language=hr|date=21 July 2018|accessdate=18 April 2021}}</ref> Avgusta 2019 je Batelić sporočila, da s Verdanom pričakujeta prvega otroka. <ref name="Child">{{Navedi novice|url=https://net.hr/hot/zvijezde/franka-batelic-je-trudna-ona-i-corluka-objavili-radosnu-vijest-2020-ce-biti-posebna-nasa-mala-obitelj-se-povecava/|title=Pjevačica i Ćorluka objavili radosnu vijest: 2020. će biti posebna, naša mala obitelj se povećava|work=tportal|language=hr|date=12 August 2019|accessdate=18 April 2021}}</ref> Januarja 2020 se jima je rodil sin Viktor. <ref name="Viktor">{{Navedi novice|url=https://www.gloria.hr/gl/fokus/zvjezdane-staze/stigao-je-sincic-franka-je-rodila-vedran-corluka-pohvalio-se-fotkom-iz-bolnice-9822223|title=Stigao je sinčić|work=Gloria|language=hr|date=5 January 2020|accessdate=18 April 2021}}</ref> == Diskografija == === Studijski album === »S tobom« <small>(2018)</small> === Pesmi === * »Ovaj dan« <small>(2007)</small> * »Ruža u kamenu« <small>(2008)</small> * »Pjesma za kraj« <small>(2009)</small> * »Možda volim te« <small>(2009)</small> * »Moje najdraže« <small>(2009)</small> * »Na tvojim rukama« <small>(2010)</small> * »Crna duga« <small>(2011)</small> * »Ne!« <small>(2011)</small> * »San« <small>(2012)</small> * »Pred svima« <small>(2012)</small> * »Ljubav je...« <small>(2013)</small> * »S tobom« <small>(2017)</small> * »Crazy« <small>(2018)</small> * »Kao ti i ja« <small>(2018)</small> * »Ti mi nosiš sreću« <small>(2018)</small> * »Tajno« <small>(2018)</small> * »Ljubav, ništa više« <small>(2019)</small> * »Sve dok sanjaš« <small>(2019)</small> * »Samo s tobom meni Božić je« <small>(z [[Igor Geržina]] (2019))</small> * »Nedodirljivi« <small>(2020)</small> * »Prvi osjećaj« <small>(2020)</small> * »Plan B« <small>(2020)</small> * »Bolji ljudi« <small>(2021)</small> * »Preživjet ću« <small>(2021)</small> * »Ova noć« <small>(2021)</small> * »On« <small>(s [[Sara Jo]] (2021))</small> == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Batelić, Franka}} [[Kategorija:Hrvaški pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski pevci]] cbcqgwnvksdhgbp9wy5oj2f15zbkasj 0 515979 5737551 5672160 2022-08-20T09:55:50Z Zm05gamer 180058 malo sloga wikitext text/x-wiki [[Slika:Nikita Khrushchev 1962.jpg|sličica|De-Stalinizacijo je izvedel [[Nikita Hruščov]].]] '''De-Stalinizacija''' je bila sestavljena iz vrste političnih reform v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] po smrti dolgoletnega predsednika [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] leta 1953 in prihodu [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] na oblast.<ref name="World Transformed p. 153">{{cite book|author-last=Hunt|author-first=Michael H.|title=The world transformed: 1945 to the present|isbn=978-0-19-937102-0|pages=153|oclc=907585907|date=2015}}</ref> Reforme so vključevale spremembo ali odstranitev ključnih institucij, ki so Stalinu pomagale obdržati oblast: kult osebnosti, ki ga je obdajal, in [[Stalinizem|stalinistični]] politični sistem, ki ju je obe ustvaril Stalin. Te reforme je začelo kolektivno vodstvo, ki ga je nasledilo po njegovi smrti 5. marca 1953, v sestavi [[Georgij Malenkov|Georgija Malenkova]], premierja Sovjetske zveze, [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentija Berije]], vodje ministrstva za notranje zadeve in [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]], prvega sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze (CPSU). == Glej tudi == * [[De-Maoizacija]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Zgodovina Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]] i8zs9hz5eadmcuz9hgadm16yw0av5ce 0 515981 5737552 5673263 2022-08-20T09:56:14Z Zm05gamer 180058 malo sloga wikitext text/x-wiki [[Slika:Deng Xiaoping and Jimmy Carter at the arrival ceremony for the Vice Premier of China. - NARA - 183157-restored(cropped).jpg|sličica|290x290_pik|Demaoizacijo je izvedel [[Deng Šjaoping]].]] Proces '''demaoizacije''', ki se je začel po smrti [[Mao Cetung|Mao Cetunga]] leta 1976, je potekal z veliko čistko [[Komunistična partija Kitajske|kitajske komunistične partije]] in vlade z vojaškim udarom, ki ga je vodil maršal [[Je Džjanjing]]. Le-ta je premagal voditelje, ki so zagovarjali kulturno revolucijo, zlasti Maova tretja žena [[Džang Čing]] in šanghajska tolpa štirih (tako imenovani »radikalci«), pri čemer so izgubili možnost prevzema oblasti s strani Maovega izbranca [[Hua Guofeng|Hua Guofenga]].<ref>{{citar web|URL=http://www.bbc.co.uk/portuguese/noticias/2002/021026_chinamaoheroi.shtml|título=China revive culto à personalidade de Mao|autor=|data=4 de novembro de 2002|publicado=BBC|acessodata=}}</ref> Na ta način so se na oblast dvignili »pragmatiki« (ali centristi), ki so bili naklonjeni gospodarski in upravni učinkovitosti na škodo »ideološke čistosti«; [[Deng Šjaoping]] je leta 1978 uradno postal novi voditelj [[Ljudska republika Kitajska|LR Kitajske]] ter začel proces »demaoizacije« in uvedel širok reformistični program, ki je začel gospodarsko odpiranje Kitajske.<ref>{{citar web|URL=http://diplo.org.br/imprima1009|título=O impulso por trás do dinamismo chinês|autor=|data=|publicado=[[Le Monde diplomatique]] Brasil|acessodata=}}</ref> Novo vodstvo komunistične partije je pripravilo nov načrt za politično in gospodarsko reorganizacijo Kitajske ter potrdilo novo ustavo, nov desetletni načrt, novo državno himno ter tudi v veliki meri manj zatiralsko politiko, ki jo je prej izvajal Mao. Novi voditelji so sprožili pregon najbolj radikalnih frakcij levice. Maovi ženi in njenim najbližjim zaveznikom je bilo na primer trajno prepovedano delovati v kitajski politiki. Vrhunec demaoizacije je bila obtožba zlorabe moči s strani maoističnega vodstva; Centralni komite kitajske komunistične partije je objavil poročilo, v katerem je zapisal: »Zgodovina je pokazala, da je Maova [[kulturna revolucija]], ki je delovala zmotno in so jo izkoriščali protirevolucionarni razredi, povzročila notranje nemire in prinesla katastrofo za partijo, za državo in za vse ljudi«. Kmalu so sodili tudi tolpi štirih: [[Džang Čing]] in [[Zhang Chunqiao]] sta bila obsojena na smrtno kazen, kazen pa je bila pozneje spremenjena v dosmrtno ječo;  [[Yao Wenyuan]] in [[Wag Hongwen]] sta bila obsojena na dvajset let zaporne kazni.  Reforme so državo vodile k večjemu uspešnemu kmetijskemu, industrijskemu, vojaškemu in tehnološkemu napredku, s ciljem povečati učinkovitost, vendar ne da bi opustili [[socializem]] in enopartijski sistem, politično-ideološke vidike pa so podredili gospodarskemu razvoju. Ideologija [[marksizem-leninizem]] je prav tako ostala ohranjena na oblasti. Pozneje je komunistična partija zmanjšala vladni nadzor nad zasebnim življenjem [[Kitajci|Kitajcev]] in razpustila komune; mnogi kmetje so dobili zemljo, da bi povečali spodbude za kmetijsko proizvodnjo. Ti dogodki so zaznamovali prehod Kitajske iz načrtnega gospodarstva v mešano socialistično-kapitalistično gospodarstvo z vedno svobodnejšim trgom, sistemom, ki ga mnogi imenujejo »tržni socializem«. == Glej tudi == * [[Destalinizacija]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] [[Kategorija:Politika Kitajske]] lxogesh5vvs3iitfrdlbgnemlzyee5j 0 516017 5736749 5672613 2022-08-20T06:41:18Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Malti''' je vladalo [[Bizantinsko cesarstvo]], od časa bizantinskega osvajanja Sicilije v letih 535-6 do 869-870, ko so otoke zasedli Arabci. Dokazi o treh stoletjih bizantinske vladavine na Malti so zelo omejeni in včasih dvoumni. Zgodovinarji domnevajo, da je bila bizantinska Malta izpostavljena enakim pojavom, ki so vplivali na srednje Sredozemlje, in sicer precejšnjemu pritoku grških naseljencev in [[grška kultura|helenske kulture]], upravnim spremembam, ki jih je povzročila reorganizacija Sicilije v skladu z bizantinsko [[tema (upravna enota)|temo]], in pomembnim pomorskim delovanjem v Sredozemlju po vzponu [[islam]]a. Bizantinski viri so na malteških otokih redki, čeprav jih peščica zapisov združuje kot nominalni '''Gaudomelete''' {{sfn|Dalli|2008|p=247}} (starogrško: Γαυδομελέτη), izraz, ki se prvič pojavi v psevdoepigrafskih delih Petra in Pavla.<ref name="stanhormelitoresponse">{{cite journal|last1=Fiorini|first1=Stanley|last2=Vella|first2=Horatio C.N.|title=Reactions to ''Tristia ex Melitogaudo'': A Response|url=https://www.um.edu.mt/library/oar/bitstream/123456789/20825/1/Literatura%2058%20%283%29%20Fiorini-Vella.pdf|journal=Literatūra|volume=58|issue=3|pages=75–87|doi=10.15388/Litera.2016.3.10425|access-date=2020-04-25|archive-date=2020-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200709082337/https://www.um.edu.mt/library/oar/bitstream/123456789/20825/1/Literatura%2058%20%283%29%20Fiorini-Vella.pdf|url-status=live|doi-access=free}}</ref>  Otoki so bili kraj izganjanja in izgnanstva. Z muslimansko ekspanzijo v Severni Afriki se je Malta iz [[vojaška baza|vojaške baze]] in trgovske postaje, ki povezuje Sicilijo in druge bizantinske posesti na italijanskem polotoku z [[Eksarhat Afrika|Afriškim eksarhatom]], premaknila v obrobni satelit in stražarnico [[Sicilija (tema)|bizantinske Sicilije]] (grško ''θέμα Σικελίας, Thema Sikelias''). Zgodovinarji so ugotovili, da je Malta igrala omejeno strateško vlogo v Bizantinskem cesarstvu.{{sfn|Brown|1975|pp=|p=86}} Kasnejše arabsko osvajanje je privedlo do popolnega preloma med bizantinsko dobo in kasnejšimi obdobji. Čeprav obstajajo študije o domnevnem bizantinskem ali krščanskem preživetju, redki dokazi kažejo na šibek primer za trajno bizantinsko zapuščino na Malti. == Ozadje == Najzgodnejše omembe Malte v tem obdobju so redke in jih običajno sklepamo v odlomkih, ki se nanašajo na Sicilijo. V odlomku Victorja Vitensisa, škofa Vite, zgodovinarji sklepajo, da so malteške otoke proti koncu 5. stoletja osvojili [[Vandali]] iz njihovega [[Vandalsko kraljestvo|kraljestva]] v Severni Afriki in jih nato predali [[Odoaker|Odoakru]], ostrogotskemu kralju Italije.{{sfn|Petschening|1881|pp=13-14}} Zgodovinarji teoretizirajo, da je Malta ostala v vandalskih rokah od okoli leta 455 do 476, nato pa je bila podeljena Odoakru kot poklon, preden je prešla na Teodorika po porazu Odoakra leta 493.{{sfn|Amari|1933|p=115}}{{sfn|Tjäder|1955|p=288}} Ni dokazov o malteškem škofu pred letom 553, brez zapisa, da bi se malteški škof udeležil katerega koli koncila v Vandalski Afriki.{{sfn|Brown|1975|pp=|p=73}} Ker pa iz Afrike ni ohranjenih škofovskih seznamov, zgodovinarji ne morejo oceniti, ali je Malta imela škofa ali so otoki v tej zgodnji fazi bili del afriške cerkve. Malta trpi zaradi pomanjkanja pozornosti v bizantinskih virih, kar se med zgodovinarji prevede v dolgotrajno dojemanje, da je otočje na robu strateških, političnih in vojaških interesov Bizantinskega cesarstva.{{sfn|Zavagno|2017|pp=88-89}} To stališče je bilo ovrženo šele v zadnjih letih, po napredku malteške arheologije.{{sfn|Bruno|Cutajar|pp=28-29|p=|2013}} Analiza keramike je pokazala, da so Bizantinci še v 9. stoletju pošiljali mornarico v zahodno Sredozemlje – kar je potrdilo, da je bila Malta strateška odskočna deska v obrambnem sistemu okoli Severne Afrike, Sicilije in Balearov. Čeprav so jo občasno napadale arabske pomorske sile, je Malta - skupaj s Sardinijo in [[Balearski otoki|Balearskimi otoki]] - Bizantincem zagotovila dobro strateško bazo v srednjem in zahodnem Sredozemlju, kar jim je omogočilo ohranitev gospodarske in vojaške prisotnosti.{{sfn|Brubaker|Haldon|pp=|p=174|2011}} Obseg trgovine na malteških otokih ni bil le vojaške narave. Z blagom vzhodnega Sredozemlja so bile oskrbovane tudi lokalne politične elite. Sigilografski dokazi kažejo, da so malteške elite vključevale arhonte, škofe in člane cerkvenih skupnosti. Komercialna vitalnost otokov, ki je odražala njihov strateški položaj v Sredozemlju, in določena stopnja avtonomije, je verjetno omogočila elitam, da so premostili vrzel med muslimansko Afriko in "bizantinsko Italijo". Malteška elita je zavzela aktivno stališče in se vključila v politične in trgovinske izmenjave z muslimanskimi skupnostmi v Severni Afriki – dokazujejo najdbe [[Omajadi|omajadskih]] kovancev na otokih in najdba pečata Niketasa – [[arhont]]a in [[drungarij]]a z Malte – v Tuniziji. == Zgodnji bizantinski viri na Malti == === Justinijanovo obdobje === [[File:Meister von San Vitale in Ravenna 013.jpg|thumb| Član spremstva cesarja Justinijana I. v mozaiku v [[Bazilika San Vitale|cerkvi San Vitale]] v [[Ravena|Raveni]], ki se običajno identificira z [[Belizar]]jem]] Eno najzgodnejših omemb malteških otokov je mogoče najti na seznamu donacij cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I.]] v zgodnjem 4. stoletju, ki vključuje donacijo [[Lateranska krstilnica|Lateranske krstilnice]] mašo z dohodkom 222 solidov, ki je bila očitno na otoku [[Gozo]]. {{sfn|Brown|1975|pp=|p=76}} Vendar pa je prva pravilna omemba srednjeveške Malte v kontekstu Vzhodnega rimskega cesarstva v [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]]evem ''Bellum Vandalicum'', ki podrobno opisuje [[Bizantinsko-vandalska vojna|bizantinsko kampanjo v Severni Afriki]]. Bizantinski general [[Belizar]] je opisan leta 533, da se je »dotaknil« ali »približal« Malti, medtem ko je rimska ekspedicijska sila plula iz Kaukana v Severno Afriko. V istem odlomku Prokopij opisuje Malto, ki ločuje [[Jadransko morje|Jadransko]] in [[Tirensko morje]], kar kaže, da so otoki morda ležali na morski meji, ki ločuje vandalsko in bizantinsko sfero.{{sfn|Gambin|2004|p=116}} Odlomek ne pravi, da je Belizar osvojil otoke ali da so bili malteški otoki že v bizantinskih rokah. Pravzaprav Malta ni vključena v Hieroklejev ''Synecdmus'', ki podrobno opisuje seznam mest, ki so pripadala cesarstvu v letih 527/8.<ref>{{harvnb|Honigmann|1939|p=2}}</ref> Malta je verjetno prešla na Bizantince v času, ko so osvojili Sicilijo leta 535. Nadaljnji citat v Prokopijevem ''Bellum Gothicum'', ki opisuje vojno proti gotskemu kraljestvu Italije, kaže, da je Malta postala del cesarstva do leta 544, čeprav ne omenja posebej otokov. Končna omemba v Prokopiju v zvezi z Malto se nanaša na leto 550, v zvezi s potovanjem Artabana na Sicilijo. [[Artaban]] je bil imenovan za ''magister militum per [[Dioceza Trakija|Thracias]]'', da bi nadomestil ostarelega senatorja Liberija, ki je poveljeval odpravi, ki je v teku proti Siciliji, ki jo je pred kratkim premagal ostrogotski kralj [[Totila]]. Artaban ni uspel dohiteti odprave, preden je odplula na Sicilijo, njegova lastna flota pa je bila odgnana in razkropljena zaradi hudih neviht v [[Jonsko morje|Jonskem morju]]<ref>{{harvnb|Martindale|1992|p=129}}; {{harvnb|Bury|1958|pp=69, 255–256}}.</ref>, sam Artaban pa je bil po pristanku na Malti nepričakovano rešen. So namigi, da je Artabanes dosegel Meledo namesto Malte, tako tradicija rokopisa kot geografska verjetnost dajeta prednost Malti.{{sfn|Brown|1975|pp=|p=74}} Drugi viri o Malti iz Justinijanovega obdobja so omejeni, z nekaj podrobnostmi o zgodovini otokov. Pisatelj Arator iz 6. stoletja je Malto opisal kot ''statio'', pristanišče ladij, čeprav se to uporablja v zvezi z brodolomom [[sveti Pavel|svetega Pavla]] na otokih {{bibl|Apd 27,39–44}} in ga ne bi smeli uporabljati da bi sklepali o pomorskem statusu Malte, čeprav se v kasnejših arabskih besedilih najdejo sklicevanja na pristanišča Malta in Gozo.{{sfn|Busuttil|1971|pp=305}} === Škofi na Malti === Leta 553 je malteški škof Julianus (latinsko ''Iulianus episcopus Melitensis'') omenjen v ''Constitutum de Tribus Capitulis'' [[papež Vigilij|papeža Virgilija]], vendar je lahko nekaj nejasnosti glede imena in povezave z Malto zaradi nedoslednosti v imenih v različnih rokopisih.{{sfn|Brown|1975|pp=|p=74}} Prva omemba malteškega škofa se pojavlja v treh pismih [[papež Gregor I.|papeža Gregorja I.]], pri čemer je papež leta 592 prosil malteškega škofa Lucila, naj zagotovi, da malteška duhovščina, ki ima zemljišča, ki pripadajo afriški cerkvi, plača davek nanje.{{sfn|Coleiro|1965|pp=17-21}} Zgodovinarji domnevajo, da so te dežele na Malti, njihova povezava z afriško cerkvijo pa je lahko povezana z vladavino Vandalov v prejšnjem stoletju.{{sfn|Brown|1975|pp=|p=75}} V drugem pismu z datumom oktobra 598 prosi sirakuškega škofa, naj odstavi Lucila zaradi nedoločenega zločina, da kaznuje sostorilce tako, da jih postavi v samostane in jim odvzame čast. Fraza o degradiranju vojakov namiguje, da je imela Malta takrat vojaški garnizon. Papež Gregor nato prosi sirakuškega škofa, naj naroči ''clerus'' in ''populus'' (narodu), naj izvolita novega škofa. Tretje pismo, datirano v september ali oktober 599, prosi Romanusa, ''defensor'' Sicilije, naj poskrbi, da Lucil in njegov sin izročita premoženje, odvzeto cerkvi za novega škofa Traianusa. Čeprav se zdi, da ni dovolj dokazov, da bi Malto tako zgodaj označili za sufragansko škofijo Sirakuz, se zdi, da pisma razkrivajo tesne cerkvene in upravne vezi med malteškim sedežem in sirakuško škofijo. Malta je bila morda podobno povezana s posvetno upravo Sicilije, kot kaže civilni geografski seznam, ki ga je sestavil bizantinski geograf [[Jurij Ciprski]] okoli leta 603 – okoli leta 606.{{sfn|Brown|1975|pp=|p=76}} === Bizantinski izgnanci na Malti === Malta je bila uporabljena kot kraj za izgnanstvo, kar najdemo v odlomkih dveh zgodovinarjev. V ''Historia syntomos'' patriarh [[Nikefor I. Carigrajski]] podrobno opisuje, kako je cesar [[Heraklij]] poslal Teodora, magistra po činu, na otok Gaudomelete (grško: Γαυδομελέτη),{{sfn|Mango|1990|p=73}} pri čemer je ''dux'' kraja ukazal, naj mu ob prihodu amputira eno od stopal. To razkriva, da so Malto do leta 637, datuma upora, ki je pripeljal do izgnanstva Janeza Atalarichosa in Theodorusa, morda upravljali vojaški častniki, podobno kot so vladali Siciliji in Italiji. Kronist [[Teofan Spovednik]] opisuje, kako je cesar [[Konstantin VI.]] leta 790 kaznoval voditelje upora v [[Armenska tema|Armenski temi]] z žigosanjem njihovih obrazov in voditelje izgnal na Sicilijo in "druge otoke". <ref>[[Teofan Spovednik]], p. 469</ref> == Uprava == [[File: Administrative Map of Thema of Sikelia (663 d.C.).png|thumb| Malta je bila del Sirakuške upravne province (v rumeni barvi) v okviru teme Sikelije leta 663.]] === Posvetna vlada === Najden je bil pečat iz 8. stoletja, ki pripada Niceti, arhontu in droungariosu iz Malte, (grško: + '' Νικήτᾀ δρονγγ'[αρίῳ]ς [=καὶ] ἄρχοντ[ι] Μελέτ᾿[ης]''){{sfn|Brown|1975|p=77}} in zgodovinarji sklepajo, da je Malti morda vladal visoki pomorski uradnik, ki je poveljeval majhni floti.{{sfn|Busuttil|1971|pp=307}} Drugi zgodovinarji so šli dlje od te analize, češ da je bila Malta baza pomembne pomorske eskadrilje pod neposrednim imperialnim in ne nadzorom teme.{{sfn|Brown|1975|pp=77-78}} Vendar pa se zdi, da pomanjkanje dokazov in virov ter zgodovinske tesne povezave med Sicilijo in Malto nasprotujejo tako obstoju takšne vodstvene strukture za Malto kot tudi obstoju pomembne bizantinske pomorske baze na otokih. Lahko pa bi trdili, da je bil bizantinski uradnik hkrati poveljnik kopenske vojske droungariosa, ki je prevzel tudi vlogo arhonta ali civilnega guvernerja mesta. Nedavna izkopavanja so osvetlila vlogo Malte kot trgovske postaje, kjer so imele v 8. stoletju regionalne politične sile močne lastne interese.{{sfn|Fsadni|2019}} Videti je, da otoki delujejo kot nekako privilegirano ozemlje, ki deluje kot most med severno Afriko in južno Italijo. Malta je bila sposobna uvažati velike količine blaga iz oddaljenih regij in povezovati tako z bizantinsko kot arabsko trgovinsko mrežo. Mestna jedra, kot je [[Melita (antično mesto)|Melite]], so bila razmeroma bogata, politično močna in so uživala dostop do različnih uvoženih dobrin, medtem ko so periferna območja, kot je [[Safi, Malta|Ħal Safi]], imela dostop do bolj osnovne materialne kulture. === Cerkvena vlada === Zgodovinarji trdijo, da prenos sicilskih škofij iz rimskega patriarhata v [[Konstantinopel]] in povišanje [[Sirakuze|Sirakuz]] v metropolitanski status zakrivata cerkveno organizacijo Malte v tem obdobju. Noben malteški škof se ni pojavil na rimskih sinodah ali na ekumenskih koncilih na vzhodu v 7., 8. ali 9. stoletju.{{sfn|Brown|1975|pp=78-81}} Malteški škof po imenu Manas se je morda udeležil osmega ekumenskega koncila v Konstantinoplu v letih 869-870 in je identificiran z malteškim škofom, ki so ga leta 878 v Palermu kot ujetnika hranili Aglabidi. Vendar v aktih koncila ni identificiran noben malteški škof, zaradi česar je identifikacija zgodovinarjev neupravičena. V najmanj sedmih ''notitiae'' je malteška škofija razvrščena kot škofija pod metropolitanskim sedežem Sirakuze ali spada v provinco Sicilija. ''Notitia X'' in ''Notita III'' posebej omenjata protopope, imenovane za Melite v 12. in 13. stoletju, X pa enega, Nikolaosa in njegovo ženo Milo, omenja po imenu. Fiorini in Vella ugotavljata, da je bila včasih bizantinska praksa imenovati protopopa (starogrško ''πρτωπαπάς'') v prazne škofije in avtorji to vidijo kot dokaz kontinuitete bizantinske cerkvene hierarhije, čeprav v okrnjeni obliki, v obdobju muslimanske vladavine; krščanski ''ἐπίσκοπος'' (škof), ki so ga našli na otoku, potem ko ga je osvojil [[Rogerij II. Sicilski]], je bil verjetno dejansko tak ''πρτωπαπάς''. ==== Bizantinska bazilika pri Tas-Silġ ==== {{glavni| Tas-Silġ}} [[File:Malta - Marsaxlokk - Triq Xrobb l-Ghagin - Tas-Silg 08 ies.jpg|thumb| Ostanki bizantinske bazilike v Tas-Silġ]] Helenistični tempelj na večobdobnem svetiišču v [[Tas-Silġ]]u, med Żejtunom in Marsaxlokkom, je bil spremenjen v krščansko baziliko.{{sfn|Cardona|2013|pp=18-24}} Bazilika je bila zgrajena na dvorišču templja s portikom, ki je bil prekrit. Kvadratna stavba je imela tri ladje z [[apsida|apsido]] na vzhodnem koncu. Prazgodovinski megalitski tempelj je bil ponovno uporabljen kot [[krstilnica]], [[krstilnik]] pa je bil postavljen na sredino starodavne strukture. Cerkev ali vsaj njena stavba je ostala v uporabi do 8.-9. stoletja. Okoli dela mesta je bilo zgrajeno utrjeno [[obzidje]] z vsaj enim stolpom, verjetno kot odgovor na arabsko grožnjo. V odtoku krstilnega kamna je bilo najdenih več kot dvesto bizantinskih novcev iz sredine 4. stoletja, reform Justinijana (538–539) in zlatnik iz obdobja Konstantina IV. == Kultura == Arhitekturni in umetniški slog, ki je prevladoval na Malti, ni bil slog Konstantinopla, temveč bizantinski slogi Sicilije. Odkrita je bila keramika z izrazitimi oznakami [[amfora|amfor]] otrantskega tipa, ki dodatno pričajo o tesnih povezavah med Malto in južno Italijo. Število grških napisov, najdenih na [[Malta (otok)|Malti]] in [[Gozo|Gozu]], je zgodovinarje navedlo, da verjamejo, da je prišlo do določene stopnje helenizacije, na podoben način kot proces, ki smo ga videli na Siciliji.{{sfn|Brown|1975|p=78}} Napisi in [[katakombe]], v katerih so jih večinoma našli, so običajno iz 3. do 5. stoletja. Bazilika v Tas-Silġu je bila razširjena, spremenjena in ponovno uporabljena, da je vključevala utrjeno naselje, povezano s pristaniščem Marsaxlokk spodaj. Keramični ostanki iz Tas-Silġa segajo od 6. do 9. stoletja, kar je dokaz, da sta bila pristanišče in naselje skozi stoletja povezana z različnimi deli Sredozemlja.{{sfn|Gambin|2004|pp=116-117}} To potrjujejo tudi najdbe ''spatheion'' amfore v [[Grand Harbour]]ju in poznorimskih amfor v Marsascali ter drugih ostankov v Ta' Xbiexu, otoku Manoel, potoku Sliema in zalivu Mistra. Količina ostankov vodi zgodovinarjem do sklepanja o široki uporabi malteških pristanišč v bizantinski dobi. Leta 1768 je bilo v komori skladišč Kortin najdenih 260 poznorimskih severnoafriških amfor, od katerih je bilo na štiriindvajsetih grafiti verskega značaja. Glede na oddaljenost od glavnega mesta zgodovinarji domnevajo, da so bili ti skladiščni prostori uporabljeni za prerazporeditev v druga pristanišča v srednjem Sredozemlju. Na rtu Kortin v Marsi so bile najdene tudi velike količine keramike iz bizantinske dobe, s sledovi požara, ki so pripeljali najditelje do domneve, da so bile stavbe in pomol zapuščeni konec 8. ali zgodnjega 9. stoletja, pri čemer je datum ugotovljen zaradi prisotnosti kroglaste amfore na mestu.{{sfn|Gambin|2004|p=118}} Prisotnost starejše keramike na isti ravni lahko kaže na zgodnejše opuščanje. Skladišča v notranjem pristanišču v Marsi so bila zaradi zamuljevanja zapuščena prej kot v Kortinu, do 5. ali 6. stoletja niso našli nobenih dokazov o uporabi. Glavna pomorska dejavnost je bila zaradi zamuljevanja verjetno koncentrirana na območju Kortina, kar hipotezo potrjujejo številna poznejša grobišča. Drugi ostanki iz grobov, povezani z bizantinsko dobo, so številne katakombe, vključno s katakombami sv. Pavla, [[hipogej]]ni kompleks Abbatija Tad-Dejr in Tal-Barrani. == Muslimanska zasedba == [[File:ByzantineEmpire867AD5-en.svg|thumb|400x400px| Strateška lokacija Malte med Bizantinskim cesarstvom (oranžno) in [[Aglabidi|Aglabidskim]] emiratom Ifriqiya (zeleno), c. 867.]] Z izgubo najprej afriškega bizantinskega eksarhata in na koncu izgube Sicilije se je Malta znašla v vse bolj politično razdrobljenem Sredozemlju.[37] Malta je izgubila svoj položaj med [[Egejsko morje|Egejskim morjem]] in [[Severna Afrika|Severno Afriko]], ko je Bizantinsko cesarstvo izgubilo afriške province za proizvodnjo žita. Otoki so doživeli manj ugodne gospodarske razmere, opustitev glavnega pristanišča in skladišč Marsa ter arabske napade. To je povzročilo zmanjšanje možnosti za pretovarjanje blaga preko Malte in zagotavljanje pomorskih storitev. [[File:Fortifications Interpretation Centre (Valletta) 08.jpg|thumb| Možna rekonstrukcija rimskega obzidja Melite.]] Ta nova geopolitična razdrobljenost se je odražala v razvoju na Malti, saj so bila podeželska naselja v 8. in 9. stoletju opuščena ali pa so bila priča resnemu propadu, pri čemer so bila grobišča po otokih opuščena, kar je pomenilo opustitev odprtih prostorov na podeželskih in obalnih območjih ter prehod na utrjena jedra.{{sfn|Gambin|pp=119|2004}} Glavno urbano središče otoka, [[Melita (antično mesto)|Melita]], je bilo v tem obdobju močno spremenjeno, s spremembami, vključno s krepitvijo utrdb in dodajanjem trdnjave v mestu. Od druge polovice 7. stoletja naprej so bili muslimanski napadalci aktivni v srednjem Sredozemlju. Čeprav je njen strateški položaj pomenil, da je Malta pod vse večjim pritiskom, ni omembe o napadih na Malto pred 9. stoletjem. V kronikah Ibn al-Athirja v letih 835-836 se omenja verjeten napad na Malto, ki pravi, da je Abu Iqal iz rodbine Aglabidov pripravil odpravo, ki je napadla otoke blizu Sicilije in pridobila velik plen.{{sfn|Amari|1933|p=371}} Ta napad se običajno šteje za nič drugega kot izvidniški napad, saj zgodovinarji menijo, da je napad prezgodaj za dokončno osvojitev Malte.{{sfn|Brown|p=82|1975}} Vsi grški in arabski viri se strinjajo, da je do osvajanja Malte prišlo pozneje. [[File:Roman columns in front of Sousse ribat.jpg|thumb| Marmor in stebri, najdeni v Ribatu v Sousse, so bili izropani z Malte leta 870.]] Od vseh otokov okoli Sicilije je Malta zadnja ostala v bizantinskih rokah in leta 869 jo je napadla flota pod vodstvom Ahmada ibn Umarja ibn Ubaydallaha ibn al-Aghlaba al-Habashija. Bizantinci so se, ko so prejeli pravočasno okrepitev, sprva uspešno upirali, vendar je Mohamed leta 870 poslal floto s Sicilije na otok in prestolnica Melita je padla 29. avgusta 870. Lokalni guverner je bil ujet, mesto je bilo oropano – Ahmad al- Habashi naj bi vzel s seboj marmorne stebre lokalne stolnice, da bi okrasil svojo palačo – in njene utrdbe so bile porušene.{{sfn|Metcalfe|2009|p=26}}{{sfn|Vasiliev|1968|pp=24-25}} Padec Malte je imel pomembne posledice za obrambo tistega, kar je ostalo od bizantinske Sicilije: z [[Reggio Calabria]] in zdaj Malto v svojih rokah so muslimani dokončali svoje obkroženje Sicilije in so zlahka prepovedali vsako pomoč, poslano z vzhoda. [[Ibn Haldun]] poroča, da so [[Aglabidi]] osvojili Malto že leta 868.{{sfn|Brown|p=82|1975}} Ibn al-Khatib datira osvojitev Malte in zavzetje njenega "kralja" med 11. februarjem in 12. marcem 875, medtem ko se Al-Nuwayri sklicuje na isto splošno obdobje, ne da bi navedel natančen datum. Ibn al-Athir pripoveduje, da je sicilski emir v letih 869-870 poslal vojsko na Malto, saj so otok oblegali Bizantinci, ki so nato pobegnili.{{sfn|Brown|p=83|1975}} Ta datum potrjuje tudi grška kronika iz Cassana v Kalabriji, ki pravi, da se je otok Melita predal 29. avgusta 870. Ta datum je ponovno potrjen v drugem arabskem viru, ''Kitab al-'Uyun'', ki pravi, da je Malto osvojil Abdallah I. in navaja datum za osvojitev tri dni pred [[ramazan]]om 256 po [[Hidžra (islam)|Hidžri]], to je 28. avgust 870. Zgodovinarji pojasnjujejo rahlo neskladje zaradi negotovosti v opazovanjih lune v zvezi z [[Islamski koledar|islamskim koledarjem]]. Obleganje Melite (sodobna [[Mdina]]) je sprva vodil Halaf al-Hādim, priznani inženir, vendar ga je ubil in zamenjal Sawāda Ibn Muḥammad. Mesto je zdržalo obleganje nekaj tednov ali mesecev, a je nazadnje padlo v roke napadalcem, njegovi prebivalci pa so bili pobiti in mesto oplenjeno. Vendar Ibn al-Athir navaja, da je bila Malta do leta 870 že muslimanska naselbina in da je otok v lasti Arabcev oblegala bizantinska flota. Potem ko je bila z muslimanske Sicilije poslana sila za pomoč, so se Bizantinci 28. ramadana 256 (29. avgusta 870) umaknili brez boja. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da se je lokalno prebivalstvo postavilo na stran bizantinske flote, s čimer je prekršilo prejšnjo zavezo z arabskimi vladarji, tako da so se muslimani nato maščevali, zaprli škofa in uničili cerkve na otokih. Uporaba marmorja iz cerkva Melite v Ribatu v [[Sousse]] potrjuje napis, ki v prevodu pomeni:{{sfn|Brincat|pp=1-33|1995}} {{quote| Vsako odrezano ploščo, vsak marmorni steber v tej utrdbi je Habaši ib Umar prinesel iz malteške cerkve v upanju, da si bo zaslužil odobritev in prijaznost Alaha Mogočnega in Slavnega.}} === Bizantinski poskus ponovnega zavzetja Malte === Čeprav al-Himyarī navaja, da je Malta po obleganju ostala »nenaseljena ruševina« in je bila ponovno naseljena šele v letih 1048–49, arheološki dokazi kažejo, da je bila Mdina v začetku 11. stoletja že cvetoča muslimanska naselbina.{{sfn|Blouet|p=41|2007}} Bizantinci so oblegali to novo naselbino leta 445 po Hidžri (1053–54 n. št.), »s številnimi ladjami in v velikem številu«. Prebivalci Mdine so prosili za pomilostitev, vendar so bili zavrnjeni. Muslimanov ni bilo veliko, njihovi sužnji pa so jih presegli. Muslimani so sužnjem ponudili svobodo in sužnji so se s temi pogoji strinjali. Zavojevalci so naslednji dan začeli z napadom, vendar so bili po nekaj bojih odbiti »in poraženi so pobegnili, ne da bi se ozirali nazaj«, pri čemer je bila večina bizantinskih ladij izgubljena v napadu.{{sfn|Gambin|pp=121|2004}} Zgodovinarji ne morejo potrditi, ali je bil ta napad poskus ponovnega zavzetja otokov in vzpostavitve pomorske baze ali pa je šlo za kazenski napad na pirate, ki so morda delovali z otokov. Po tej epizodi Bizantinci niso nikoli več poskušali napasti Malte. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == === Primarna === * Prokopij iz Cezareje ''History of the Wars, Volumes'' [[s:History of the Wars/Book III|I.]], [[s:History of the Wars/Book IV|II.]] * {{cite book |author=Procopius of Caesarea |title=Delphi Complete Works of Procopius (Illustrated) |date=2016 |publisher=Delphi Classics |isbn=978-1786563736 |url=https://books.google.com/books?id=nt0KDAAAQBAJ}} === Druga === *{{cite book |last1=Amari |first1=M |title=Storia dei Musulmani di Sicilia |date=1933 |location=Catania |edition=2nd}} *{{cite book|title=The Story of Malta|last1=Blouet|first1=Brian W.|date=2007|publisher=Allied Publications|isbn=9789990930818|page=41}} *{{cite book|url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/The%20Arabs%20in%20Malta/1995proc%20Malta%20870-1054%20by%20J.M.%20Brincat.pdf|archive-url=https://www.webcitation.org/6Z5HkRHsR?url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/The%20Arabs%20in%20Malta/1995proc%20Malta%20870-1054%20by%20J.M.%20Brincat.pdf|url-status=dead|archive-date=2015-06-06|title=Malta 870-1054 Al-Himyari's Account and its Linguistic Implications|last=Brincat|first=Joseph M.|work= New Light on the Darkest Age in Malta’s History |publisher=Said International|year=1995|location=Valletta|pages=1–33}} *{{cite book|url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/The%20Arabs%20in%20Malta/1975Byzantine%20Malta%20Brown.pdf|title=Byzantine Malta|last=Brown|first=T.S.|work=Medieval Malta – Studies on Malta before the Knights|publisher=The British School at Rome|year=1975|editor-last=Luttrell|editor-first=Anthony|location=London|pages=71–87}} *{{cite book|last=Brubaker|first=Leslie|url=https://books.google.com/books?id=saTPtrgLTQoC|title=Byzantium in the Iconoclast Era, C. 680-850: A History|last2=Haldon|first2=John|publisher=Cambridge University Press|year=2011|isbn=9780521430937|pages=174}} *{{Cite journal|last1=Bruno|first1=Brunella|date=2013|title=Amphorae and Economic Activity in Malta|journal=The Insular System of Byzantine Mediterranean. Archaeology and History|pages=15–30|editor-first=Enrico|editor3-last=Michaelidis|editor2-first=Philippe|editor2-last=Pergola|last2=Cutajar|editor-last=Zanini|location=Oxford|publisher=BAR|first2=Nataniel|editor3-first=Demetrios}} *{{cite book|last=Bury|first=John Bagnell|author-link= |title=History of the Later Roman Empire: From the Death of Theodosius I to the Death of Justinian, Vol. 2|location=Mineola, New York|publisher=Dover Publications, Inc|year=1958|orig-year=1923|isbn=0-486-20399-9|url=https://books.google.com/books?id=JxWifqqPtUcC}} * {{cite book|url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/secondary/BURLAT/home.html|title=History of the Later Roman Empire: From the Death of Theodosius I to the Death of Justinian|last=Bury|first=John Bagnell|publisher=MacMillan & Co.|year=1923|isbn=0-486-20399-9|location=London|author-link= }} *{{Cite journal|last=Busuttil|first=Joseph|date=1971|title=Maltese harbours in Antiquity|url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/Melita%20Historica/MH.05(1968-71)/MH.5(1968)4/orig04.pdf|journal=Melita Historica|volume=5|pages=305–307}} * {{cite book|url=https://www.um.edu.mt/library/oar/handle/123456789/10225|title=Tas-Silg : from prehistoric temple to Byzantine church|last=Cardona|first=David|work=Current World Archaeology|year=2013|pages=18–24}} * {{cite book|title=Tre lettere di S. Gregorio Magno|last=Coleiro|first=Edoardo|work=Missione Archeologica Italiana a Malta : Rapporto Preliminare Della Campagna|publisher=Centro Di Studi Semitici: Istituto Di Studi Del Vicino Oriente|year=1965|editor-last=Cagiano De Azevedo|editor-first=Michelangelo |location=Rome|pages=17–21}} * {{cite book|url=https://www.um.edu.mt/library/oar/handle/123456789/45252|title=Satellite, sentinel, stepping stone: medieval Malta in Sicily's orbit|last=Dalli|first=Charles|work=Malta in the Hybleans, the Hybleans in Malta: Malta negli Iblei, gli Iblei a Malta|publisher=Officina di Studi Medievali|year=2008|editor1-last=Bonanno|editor1-first=A|editor2-last=Militello|editor2-first=P|location=Palermo|pages=245–258}} *{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=u7HMq57xlhsC&dq|title=The Book of Pontiffs (Liber Pontificalis): The Ancient Biographies of the First Ninety Roman Bishops to AD 715|last=Davis|first=Raymond|work=Liverpool University Press - Translated Texts for Historians Series Volume 6 of Translated texts for historians|publisher=Liverpool University Press|year=2000|isbn=9780853235453|pages=xxxi}} * {{cite book|url=https://archive.org/details/lafriquebyzanti00diehgoog|title=L'Afrique Byzantine. Histoire de la Domination Byzantine en Afrique (533–709)|last=Diehl|first=Charles|publisher=Ernest Leroux|year=1896|location=Paris, France|language=fr|author-link= }} * {{Cite news|url=https://timesofmalta.com/articles/view/shedding-light-on-the-dark-ages.701049|title=Shedding light on the Dark Ages|last=Fsadni|first=Stephanie|date=2019-02-04|work=Times of Malta|access-date=2019-12-31}} *{{cite book|url=https://www.um.edu.mt/library/oar//handle/123456789/25823|title=Archaeological discoveries at Marsa over the centuries|last=Gambin|first=Timothy|work=Malta Archaeological Review|publisher=The Archaeological Society, Malta|year=2005|issue=7|location=Malta|pages=49-54}} *{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=aN2Czy5X5v0C|title=Malta and the Mediterranean shipping lanes in the Middle Ages|last=Gambin|first=Timothy|work=Rotte e porti del Mediterraneo dopo la caduta dell'Impero romano d'Occidente: continuità e innovazioni tecnologiche e funzionali : IV seminario : Genova, 18-19 giugno 2004|publisher=Rubbettino Editore|year=2004|isbn=8849811179|editor1-last=De Maria|editor1-first=Lorenza|editor2-last=Turchetti|editor2-first=Rita|pages=115–134}} *{{cite book |last1=Honigmann|first1=E. |title=Le synekdemos d' Hierokles et l'opuscule geographique de Georges de Chypre |date=1939 |location=Brussels}} * {{cite book|url=https://archive.org/details/belisariuslastro00ianh|title=Belisarius: The Last Roman General|last=Hughes|first=Ian|publisher=Westholme Publishing, LLC|year=2009|isbn=978-1-59416-528-3|location=Yardley, PA|url-access=registration}} *{{citation |editor-last=Mango | editor-first=Cyril |editor-link=| title = ''Nikephoros, Patriarch of Constantinople: Short History'' |edition= 1990|year=1990| publisher = Dumbarton Oaks| isbn= 0-88402-184-X}} * {{citation | last = Metcalfe | first = Alex | title = The Muslims of Medieval Italy | location = Edinburgh | publisher = Edinburgh University Press | year = 2009 | url = https://books.google.com/books?id=VRXTzPOly-oC | isbn = 978-0-7486-2008-1}} * {{cite book|title=Corpus Scriptorum Ecclesiasticorum Latinorum|last=Petschening|volume=7 I, 13-14|first=M.|year=1881|location=Bonn}} *{{cite book |last1=Tjäder |first1=J-O |title=Die nichtliterarischen lateinischen Papyri aus Italiens: 445-700 |date=1955 |location=Lund }} * {{citation | last = Vasiliev | first = A. A. | author-link = | others = French ed.: Henri Grégoire, Marius Canard | title = Byzance et les Arabes, Tome II, 1ére partie: Les relations politiques de Byzance et des Arabes à l'époque de la dynastie macédonienne (867–959) | year = 1968 | location = Brussels | publisher = Éditions de l'Institut de Philologie et d'Histoire Orientales | language= fr}} *{{citation | last = Zavagno | first = Luca | title = Cyprus Between Late Antiquity and the Early Middle Ages (ca. 600–800): An Island in Transition | publisher = Taylor & Francis | year = 2017 | url = https://books.google.com/books?id=HDElDwAAQBAJ | isbn = 9781351999120|work=Volume 21 of Birmingham Byzantine and Ottoman Studies}} *{{citation | last = Zavagno | first = Luca | title = "Islands in the stream": toward a new history of the large islands of the Byzantine Mediterranean in the early Middle Ages ca.600–ca.800 | year = 2018 | url = http://yoksis.bilkent.edu.tr/pdf/files/13692.pdf |volume=33:2|pages=149–177|work=Mediterranean Historical Review}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 530]] [[Kategorija:Ukinitve leta 870]] [[Kategorija:Zgodovina Malte]] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]] jrmf7w9bqovjy0nxackrwr8w0qwsyj9 0 516137 5736754 5682250 2022-08-20T06:41:32Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik | website = {{url|http://president.gov.ge}} | flagsize = 110 | native_name = <small>საქართველოს პრეზიდენტი</small> | deputy = | type = vodja države<br>vrhovni poveljnik | abbreviation = | salary = 13.000 [[Gruzijski lari|GEL]] mesečno | image = Victory_Day_-_Europe_Day_2020_Address_Photo_of_Salome_Zourabichvili_(cropped).jpg | residence = [[Palača Orbeliani]]<br>[[Tbilisi]] | body = Gruzije | named_for = | first = [[Zviad Gamsakhurdia]] | termlength = 4 leta | member_of = | incumbentsince = 16. decembra 2018 | incumbent = [[Salome Zourabičvili]] | image_size1 = 70px | image name1 = Flag of Georgia.svg | flag = Flag_of_the_President_of_Georgia.svg }} '''Predsednik Gruzije''' ({{Jezik-ka|საქართველოს პრეზიდენტი|tr}}) je ceremonialni [[vodja države]] [[Gruzija|Gruzije]] in tudi [[vrhovni poveljnik]] [[Obrambne sile Gruzije|obrambnih sil]]. Ustava opredeljuje predsedniško funkcijo kot »jamstvo enotnosti in narodne neodvisnosti države«. Predsednik je v veliki meri le figura, kot v mnogih parlamentarnih demokracijah. Izvršno oblast imata [[vlada Gruzije (država)|vlada]] in [[predsednik vlade Gruzije|predsednik vlade]]. Funkcijo je prvič uvedel [[Vrhovni svet Republike Gruzije]] 14. aprila 1991, pet dni po razglasitvi neodvisnosti Gruzije od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].<ref>{{In lang|ka|ru}} [http://www.parliament.ge/archive/3825/3825-02.pdf The Law of the Republic of Georgia on the Introduction of the Post of President of the Republic of Georgia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120120153813/http://www.parliament.ge/archive/3825/3825-02.pdf|date=20 January 2012}}. </ref> Predsednik ima petletni mandat. Trenutna predsednica je [[Salome Zourabičvili]]. Zaradi prehoda Gruzije na popolnoma [[parlamentarni sistem]] je zadnja predsednica, ki so jo neposredno volili državljani. == Pogoji == Za predsednika Gruzije je lahko izvoljen vsak državljan Gruzije z [[Volilna pravica|volilno pravico]], ki je dopolnil 40 let in je v Gruziji živel najmanj 15 let. Funkcije ne more opravljati državljan Gruzije, ki je hkrati državljan tuje države. Prav tako kandidat ne sme biti član politične stranke. == Volitve == V skladu z različico gruzijske ustave iz leta 2018 bo od leta 2024 predsednika za petletni mandat izvolil 300-članski volilni kolegij, ki ga sestavljajo vsi poslanci gruzijskega parlamenta in najvišja predstavniška telesa avtonomne republike [[Abhazija]] in [[Adžarija|Adjara]], tudi člani predstavniških teles lokalnih samouprav (občin). Ista oseba je lahko izvoljena na mesto predsednika Gruzije le dvakrat. Pravico predlagati kandidata za predsednika ima vsaj 30 članov volilnega kolegija. Volitve predsednika Gruzije skliče parlament za oktober. == Impeachment == Minimalno ena tretjina celotnega števila poslancev ima pravico vložiti predlog obtožbe predsednika Gruzije. Ta je uspešna, če odločitev podpreta vsaj dve tretjini poslancev. Postopek obtožbe predsednika je ustavno prepovedan v času izrednega ali vojnega stanja. 1. Predsednik Gruzije: a) s soglasjem vlade izvaja predstavniška pooblastila v zunanjih odnosih, se pogaja z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami, sklepa mednarodne pogodbe ter sprejema akreditacije [[Veleposlanik|veleposlanikov]] in drugih diplomatskih predstavnikov drugih držav in mednarodnih organizacij; na predlog vlade imenuje in razrešuje veleposlanike in druge vodje diplomatskih predstavništev Gruzije; b) v imenu države Gruzije sklene ustavni sporazum z Apostolsko avtokefalno pravoslavno cerkvijo Gruzije; c) razpisuje volitve v državni zbor in organe lokalne samouprave v skladu z ustavo in postopki, določenimi z resornim zakonom; d) na predlog vlade imenuje in razreši poveljnika obrambnih sil Gruzije; imenuje enega člana Visokega pravosodnega sveta; sodeluje pri imenovanju predsednika in članov centralne volilne komisije Gruzije v primerih, določenih s pristojnim zakonom in po ustaljenem postopku; po predlogu vlade predloži parlamentu kandidate za članstvo v nacionalnih regulatornih organih; e) odloča o vprašanjih državljanstva po postopkih, določenih s pristojnim zakonom; g) po zakonsko določenih postopkih podeljuje državna odlikovanja in nagrade; najvišji vojaški čin, posebni čin in častni naziv; in najvišji diplomatski rang; h) lahko na priporočilo vlade in s soglasjem parlamenta začasno ustavi delovanje predstavniškega organa teritorialne enote ali razpusti tak organ, če njegovo delovanje ogroža suverenost ali ozemeljsko celovitost države, ali izvrševanje ustavnih pooblastil državnih organov; i) izvaja druga pooblastila, določena z ustavo.<ref name="auto">{{Navedi splet|url=https://matsne.gov.ge/ka/document/view/30346|title=საქართველოს კონსტიტუცია|website=სსიპ ”საქართველოს საკანონმდებლო მაცნე”}}</ref> 2. Predsednik Gruzije ima pravico razpisati referendum o vprašanjih, določenih v ustavi in zakonu, na zahtevo parlamenta Gruzije, vlade Gruzije ali najmanj 200.000 volivcev v 30 dneh po vložitvi take zahteve. Referendum se ne izvede zaradi sprejetja ali razveljavitve zakona, amnestije ali pomilostitve, ratifikacije ali odpovedi mednarodnih pogodb ali odločanja o vprašanjih, ki predvidevajo omejevanje temeljnih ustavnih človekovih pravic. Vprašanja v zvezi z razpisom in izvedbo referendumov se določijo s pristojnim zakonom. <ref name="auto"/> 3. Predsednik Gruzije ima pravico nagovoriti ljudstvo. Predsednik letno predloži parlamentu poročilo o ključnih vprašanjih, povezanih z državo.<ref name="auto"/> == Imuniteta == Predsednik Gruzije uživa imuniteto. Nihče nima pravice pridržati ali sprožiti kazenskega postopka zoper njega med opravljanjem funkcije.<ref name="auto"/> Za varnost predsednika Gruzije skrbi [[Posebna državna zaščitna služba Gruzije|posebna služba državne zaščite]].<ref name="ssps1">[http://www.ssps.gov.ge/index.php?a=main&pid=5&lang=geo History]. </ref> == Nasledstvo == V primeru nezmožnosti opravljanja funkcije ali v primeru predčasnega prenehanja funkcije, dolžnosti predsednika vrši predsednik parlamenta.<ref name="auto" /> == Prapor == [[Slika:Standard_of_the_President_of_Georgia_(until_2020).svg|sličica| Prapor predsednika Gruzije (do leta 2020)]] Prapor je prirejen iz [[Zastava Gruzije|državne zastave Gruzije]], v sredini pa je [[Grb Gruzije (države)|gruzijski grb]]. Kopije praporja se uporabljajo v predsednikovem uradu, v stavbi kanclerja, drugih državnih agencijah in kot avtomobilska zastava na vozilih s predsednikom na ozemlju Gruzije.  [[Slika:Flag_of_the_President_of_Georgia.png|sličica|Zastava predsednika Gruzije pred letom 2020]] == Zgodovina položaja == Potem ko se je Gruzija 9. aprila 1991 uradno odcepila od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], je [[Vrhovni svet Republike Gruzije|vrhovni svet]] 14. aprila izglasoval ustanovitev mesta izvršnega predsednika in na to funkcijo do izvedbe neposrednih volitev imenoval [[Zviad Gamsakhurdia|Zviada Gamsakhurdia]]. Na vsedržavnih volitvah na to mesto 26. maja 1991 je Gamsakhurdia prepričljivo zmagal in postal prvi predsednik Republike Gruzije. S položaja je bil odstavljen z [[gruzijski državni udar (1991–1992)|vojaškim udarom]] 6. januarja 1992. Še naprej je deloval kot predsednik v izgnanstvu do svoje smrti v neuspešnem poskusu ponovne pridobitve oblasti 31. decembra 1993. Zaradi odsotnosti legitimne oblasti po državnem udaru je bil 10. marca 1992 za novega gruzijskega voditelja [[Eduard Ševardnadze|Eduarda Ševarnadzeja]] uveden položaj vodje države. Po sprejetju nove ustave 24. avgusta 1995 je bila funkcija predsednika obnovljena. Ševarnadze je bil za predsednika izvoljen 5. novembra 1995 in ponovno 9. aprila 2000. Odstopil je pod pritiskom množičnih demonstracij, znanih kot [[revolucija vrtnic]] 23. novembra 2003. Po kratkem mandatu [[Nino Burjanadze]] kot vršilke dolžnosti predsednice je bil 4. januarja 2004 izvoljen [[Miheil Saakašvili|Mihail Sakašvili]]. Svojega prvega mandata ni odslužil v celoti, ampak je prostovoljno odstopil, da bi ublažil napetosti po [[Gruzijske demonstracije (2007)|gruzijskih demonstracijah leta 2007]] in prestavil predsedniške volitve s prvotnega datuma jeseni 2008. Ponovno je bil izvoljen 5. januarja 2008. Predsednikova izvršilna pooblastila so bila deležna mnogih sprememb, sprejetih med letoma 2013 in 2018, bistveno več moči sta s tem pridobila [[predsednik vlade Gruzije|predsednik vlade]] in [[vlada Gruzije (država)|vlada]]. Po izvolitvi [[Giorgi Margvelašvili|Giorgija Margvelašvilija]] za predsednika oktobra 2013 je Gruzija dokončala svoj prehod v [[parlamentarna republika|parlamentarno republiko]]. Novembra 2018 je [[Salome Zourabičvili]] postala prva gruzijska predsednica s polnim mandatom in po novi ustavi zadnja predsednica, ki je bila izvoljena z neposrednim glasovanjem. Glede na te spremembe naj bi bila na položaju šest let.<ref name="civil1">{{Navedi novice|title=Key Points of Newly Adopted Constitution|url=http://civil.ge/eng/article.php?id=30474|accessdate=9 December 2017|work=Civil Georgia|date=27 September 2017|language=en}}</ref> == Vršilec dolžnosti predsednika == Ker v Gruziji ni podpredsednika, ga v primeru predsednikovega odstopa, smrti ali obtožbe zamenjal predsednik parlamenta, dokler ni imenovan nov predsednik. V Gruziji so bili takšni primeri v letih 2003 in 2007. V obeh primerih je predsednik predčasno odstopil in ga je pred novimi volitvami zamenjal predsednik parlamenta. V obeh primerih je vršilka dolžnosti predsednika postala takratna predsednica [[Nino Burjanadze]], Bila je edina na tem položaju, lahko rečemo, da je bila tudi prva predsednica države. Vendar je bila prva v celoti izvoljena predsednica v Gruziji [[Salome Zourabičvili]]. == Seznam predsednikov == {| class="wikitable" style="text-align:center" !# ! Ime ! width="100px" |Portret ! Začetek mandata ! Konec mandata |- !1. | [[Zviad Gamsakhurdia|'''Zviad Gamsakhurdia''']] |[[File:Zviad_Gamsakhurdia,_Tbilisi,_1988.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Zviad_Gamsakhurdia,_Tbilisi,_1988.jpg|147x147_pik]] | 14. aprila 1991 {{Small|(''imenovan'')}}<br /> 26. maja 1991 {{Small|(''umeščen'')}} | 6. januarja 1992 |- ! rowspan="2" |2. | rowspan="2" | [[Eduard Ševardnadze|'''Eduard Ševarnadze''']] | rowspan="2" |[[File:Eduard_shevardnadze.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Eduard_shevardnadze.jpg|147x147_pik]] | 26. novembra 1995 | 30. aprila 2000 |- | 30. aprila 2000 | 23. november 2003 |- !''-'' | '''''[[Nino Burjanadze]], v. d.''''' |''[[File:Nino_Burjanadze_(Tbilisi,_December_5,_2003).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Nino_Burjanadze_(Tbilisi,_December_5,_2003).jpg|107x107_pik]]'' | ''23. november 2003'' | ''25. januarja 2004'' |- !3. | [[Miheil Saakašvili|'''Mihail Sakašvili''']] |[[File:Ministru_prezidents_Valdis_Dombrovskis_tiekas_ar_Gruzijas_Valsts_prezidentu_Mihailu_Saakašvili_(7300446616)_(cropped).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Ministru_prezidents_Valdis_Dombrovskis_tiekas_ar_Gruzijas_Valsts_prezidentu_Mihailu_Saaka%C5%A1vili_(7300446616)_(cropped).jpg|141x141_pik]] | 25. januar 2004 | 25. november 2007 |- !''-'' | '''''[[Nino Burjanadze]], v. d.''''' |''[[File:Nino_Burjanadze_(Tbilisi,_December_5,_2003).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Nino_Burjanadze_(Tbilisi,_December_5,_2003).jpg|107x107_pik]]'' | ''25. november 2007'' | ''20. januarja 2008'' |- !(3.) | [[Miheil Saakašvili|'''Mihail Sakašvili''']] |[[File:Ministru_prezidents_Valdis_Dombrovskis_tiekas_ar_Gruzijas_Valsts_prezidentu_Mihailu_Saakašvili_(7300446616)_(cropped).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Ministru_prezidents_Valdis_Dombrovskis_tiekas_ar_Gruzijas_Valsts_prezidentu_Mihailu_Saaka%C5%A1vili_(7300446616)_(cropped).jpg|141x141_pik]] | 20. januar 2008 | 17. november 2013 |- !4. | [[Giorgi Margvelashvili|'''Giorgi Margvelašvili''']] |[[File:Prasidenten_Margvelashvili_(cropped).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Prasidenten_Margvelashvili_(cropped).jpg|128x128_pik]] | 17. november 2013 | 16. december 2018 |- !5. | [[Salome Zourabičvili|'''Salome Zourabičvili''']] |[[File:Salome_Zourabichvili_and_Antonio_Tajani_(cropped)_2.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Salome_Zourabichvili_and_Antonio_Tajani_(cropped)_2.jpg|131x131_pik]] | 16. december 2018 | |} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.president.gov.ge Uradna stran predsednika Gruzije] [[Kategorija:Predsedniki Gruzije| ]] [[Kategorija:Politika Gruzije]] [[Kategorija:Predsedniki držav po državah]] fwyb5ppjjuupv621fioi1b6m7wb4fka 0 516302 5736855 5733058 2022-08-20T06:51:47Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Seznam preimenovanih [[Seznam naselij v Sloveniji|naselij v Sloveniji]]'''. Na seznamu so po abecednemu vrstnemu redu razvrščena naselja, ki so bila preimenovana. Na njem niso vključeni predlogi preimenovanj naselij, prav tako niso vključena preimenovanja naselij, ki so posledica izločitve naselja iz drugega naselja.. Mnogo toponimov, ki so izvirali iz imen zavetnikov, nemškega ali italijanskega jezika, je bilo po koncu 2. svetovne vojne preimenovanih v okviru obsežne kampanje tedanje oblasti na podlagi ''Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb''.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|p=28}} Nekatere lokalne toponime, ki so izvirali iz imen svetnikov, so lokalne oblasti zamenjale po osvoboditvi Republike Slovenije. {| class="wikitable sortable" |+ !Prvotno ime !Novo ime !Uporaba novega imena !Novo ime !Uporaba novega imena !Sklici |- |Breg pri Velikem Gabru |'''[[Breg pri Temenici]]''' |1997–danes | | |<ref name=":0">{{Navedi splet|title=3. Popravek odloka o preimenovanju naselij Breg pri Velikem Gabru, Male Dole pri Šentjurju in Velike Dole pri Šentjurju, stran 1667.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/4340#!/Popravek-odloka-o-preimenovanju-naselij-Breg-pri-Velikem-Gabru-Male-Dole-pri-Sentjurju-in-Velike-Dole-pri-Sentjurju|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Bregansko selo |[[Slovenska vas, Brežice|'''Slovenska vas''']] |1993–danes | | |<ref name=":1">{{Navedi splet|title=257. Odlok o preimenovanju naselja Bregansko selo v Slovenska vas in naselja Nova vas pri Bregani v Nova vas pri Mokricah, stran 230.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1993257|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Breze |[[Šentrupert, Laško|'''Šentrupert''']] |1993–danes | | |<ref>{{Navedi splet|title=47. Odlok o preimenovanju naselja Breze v Šentrupert, stran 32.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=199447|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Bučkovci |'''[[Mala Nedelja]]''' |1991–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}} |- |Četore |Vinica |1957–1988 |'''[[Cetore]]''' |1988–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Devica Marija v Polju |[[Četrtna skupnost Polje|'''Polje''']] |1952–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Dole pod Sveto Trojico |Dole pod Trojico |1955–1992 |'''[[Dole pod Sveto Trojico]]''' |1992–danes | |- |Dornberk |Zali Hrib |1952–1952 |'''[[Dornberk]]''' | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Drušče |'''[[Grušce]]''' | | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Farški Kal |[[Mali Kal, Ivančna Gorica|'''Mali Kal''']] |1953–danes{{Efn|name=delNaselja}} | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Gaber |'''Gaber pri Semiču''' |1955{{Efn|name=ZdrSemič}} | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Glažuta |'''[[Svetli Dol]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Gora svetega Florjana |'''[[Gora pri Pečah]]''' |1955–danes | | | |- |Gora svetega Lovrenca |[[Gora, Krško|'''Gora''']] |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Goričica |'''[[Mala Goričica]]''' | | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Goveji Dol |'''[[Hinjce]]''' |2004–danes | | |<ref>{{Navedi splet|title=92. Odlok o preimenovanju dela naselja Goveji Dol v Hinjce, stran 187.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=200592|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Graben |'''[[Spodnje Stranice]]''' |1999–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=37}} |- |Guštanj |'''[[Ravne na Koroškem]]''' |1952–danes | | | |- |Handlerji |'''[[Primoži]]''' |1953–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Hotovlje |'''[[Hotovlja]]''' |1993–danes | | |<ref>{{Navedi splet|title=1722. Odlok o preimenovanju naselja Hotovlje v naselje Hotovlja, stran 2388.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19931722|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Javornik |'''[[Slovenski Javornik]]''' |1997–danes | | |<ref>{{Navedi splet|title=916. Odlok o preimenovanju naselja v Občini Jesenice, stran 1358.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1997916|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Jelarji |'''[[Elerji]]''' |2018–danes | | |<ref>{{Navedi splet|title=3476. Odlok o preimenovanju naselja Jelarji v naselje Elerji, stran 10797.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20173476|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Jernej pri Ločah |[[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|'''Sveti Jernej''']] |1999–danes | | |<ref name=":3">{{Navedi splet|title=762. Odlok o preimenovanju naselij v Občini Slovenske Konjice, stran 1485.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1999762|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Jurišče |'''[[Juršče]]''' |2007–danes | | |<ref>{{Navedi splet|title=2809. Odlok o preimenovanju naselja Jurišče v Juršče, stran 7205.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20072809|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Kamenica |'''[[Kamenško]]''' |2001–danes | | |<ref>{{Navedi splet|title=5389. Odlok o preimenovanju dela naselja Kamenica v Kamenško, stran 12114.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20015389|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Konjice |'''[[Slovenske Konjice]]''' |1934–danes | | | |- |Koroška vas |'''[[Koroška vas na Pohorju]]''' |1998–danes | | |<ref name=":2">{{Navedi splet|title=1917. Odlok o preimenovanju naselij v Občini Zreče, stran 3129.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19981917|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Korte |Dvori nad Izolo |1957–1988 |'''[[Korte]]''' |1988–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Kortina |'''[[Truške]]''' |1955–danes | | | |- |Kravjek |'''[[Štajerska vas]]''' |1999–danes | | |<ref>{{Navedi splet|title=761. Odlok o spremembi območja in preimenovanju naselja Kravjek, stran 1484.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1999761|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=37}} |- |Krestenice |'''[[Krstenica, Kanal ob Soči|Krstenica]]''' |2007–danes | | | |- |Lemberg |Lemberg pri Strmcu |1953–1992{{Efn|Preimenovanje naselja zaradi preimenovanja bližnje [[Nova Cerkev|Nove Cerkve]]}} |Lemberg pri Novi Cerkvi |1992–danes |<ref name=":6">{{Navedi splet|title=754. Odlok o preimenovanju naselja Strmec pri Vojniku v naselje Nova Cerkev, stran 915.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1992754|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Loče pri Poljčanah |[[Loče, Slovenske Konjice|'''Loče''']] |1998–danes | | |<ref>{{Navedi splet|title=2887. Sklep o preimenovanju zemljepisnega imena naselja Loče pri Poljčanah v Loče, stran 4727.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19982887|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref><ref name=":3" /> |- |Loška gora |'''[[Loška Gora pri Zrečah]]''' |1998–danes | | |<ref name=":2" /> |- |Male Dole pri Šentjurju |'''[[Male Dole pri Temenici]]''' |1997–danes | | |<ref name=":0" /> |- |Marenberg |'''[[Radlje ob Dravi]]''' |1952–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Marija–Čreta |[[Čreta, Vransko|'''Čreta''']] |1952–danes | | | |- |Marija–Širje |'''[[Širje]]''' |1955–danes | | | |- |Mošnja |[[Ravnica, Radovljica|'''Ravnica''']] |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=37}} |- |Nemška vas |[[Slovenska vas, Šentrupert|'''Slovenska vas''']] |1946–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Nemška vas |[[Slovenska vas, Pivka|'''Slovenska vas''']] |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Nova Cerkev |Strmec |1952–1992{{Efn|Leta 1953 še enkrat preimenovan v '''Strmec pri Vojniku'''}} |'''[[Nova Cerkev]]''' |1992–danes |<ref name=":6" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Nova vas pri Bregani |'''[[Nova vas pri Mokricah]]''' |1993–danes | | |<ref name=":1" /> |- |Osredek |'''[[Osredek pri Zrečah]]''' |1998–danes | | |<ref name=":2" /> |- |Petelinjek |'''[[Petelinjek pri Ločah]]''' | | | |<ref name=":3" /> |- |Podsmreka |'''[[Podsmreka pri Velikih Laščah]]''' |1987–danes | | | |- |Poljana |'''[[Poljane nad Blagovico]]''' |ok. 1960–danes | | | |- |Prapretno – Sveti Primož |'''[[Črna pri Kamniku]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Puterhof |[[Jelendol, Tržič|'''Jelendol''']] |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Rajhenburg |'''[[Brestanica]]''' |1952–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Rihemberk |'''[[Branik]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Sela pri Svetem Duhu |'''Sela pri Semiču''' |1955–2001{{Efn|Kasneje se je vas združila s [[Semič]]em|name=ZdrSemič}} | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Selo pri Svetem Andreju |'''[[Sela pri Sobračah]]''' |1952–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Selo pri Svetem Pavlu |'''[[Selo pri Radohovi vasi]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Skomarje |'''[[Vitanjsko Skomarje]]''' |1998–danes{{Efn|Preimenovanje zaradi izločitve iz naselja [[Skomarje]]}} | | |<ref>{{Navedi splet|title=2588. Odlok o preimenovanju naselij v Občini Vitanje, stran 4121.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19982588|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Spodnji Gabrnik |[[Spodnji Gabernik|'''Spodnji Gabernik''']] |2002–danes | | |<ref name=":7">{{Navedi splet|title=2981. Odlok o preimenovanju naselij spodnji in zgornji Gabrnik, stran 6425.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20022981|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Staro Apno |[[Škocjan, Grosuplje|'''Škocjan''']] |1991–danes | | |<ref name=":4">{{Navedi splet|title=197. Odlok o preimenovanju naselij in o poimenovanju novih naselij v občini Grosuplje, stran 231.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1992197|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}} |- |Straža pri Strmcu |'''[[Straža pri Novi Cerkvi]]''' |1991–danes | | |<ref name=":6" /> |- |Straža svetega Lovrenca |'''[[Straža pri Krškem]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Straža svetega Valentina |'''[[Straža pri Raki]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Strnišče |'''[[Kidričevo]]''' |1947–danes | | | |- |Sveta Ana |[[Stari Grad, Makole|'''Stari Grad''']] |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Ana pod Ljubeljem |'''[[Podljubelj]]''' |1948–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Barbara |'''[[Vinski Vrh pri Šmarju]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Helena |[[Kamnica, Dol pri Ljubljani|'''Kamnica''']] |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Jedert |'''[[Sedraž]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Katarina |'''[[Čeče]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Katarina |[[Kamence, Rogaška Slatina|'''Kamence''']] |1953–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Katarina nad Medvodami |'''[[Topol pri Medvodah]]''' |1955–danes{{Efn|Še vedno se uporablja tudi modificirana oblika prvotnega imena, '''Katarina nad Medvodami'''.}} | | | |- |Sveta Kungota |'''[[Kungota pri Ptuju]]''' |1955–danes | | | |- |Sveta Kunigunda |'''[[Gorenje pri Zrečah]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Lucija |[[Lucija, Piran|'''Lucija''']] |1961–danes | | | |- |Sveta Lucija |'''[[Zadnja vas]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Lucija ob Soči |'''[[Most na Soči]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Magdalena pri Preboldu |'''[[Matke]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Magdalena pri Zibikih |'''[[Vršna vas]]''' |1955–danes'''[[Vršna vas|{{Efn|name=delNaselja}}]]''' | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Marjeta |'''[[Šmarjeta pri Celju]]''' |1964–danes | | | |- |Sveta Marjeta na Dravskem Polju |'''[[Marjeta na Dravskem polju]]''' |1955–danes | | | |- |Sveta Neža |'''[[Brezje pri Tržiču]]''' |1955–danes | | | |- |Sveta Planina |Partizanski Vrh |1955–2002 |'''[[Sveta Planina]]''' |2002–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Radegunda |'''[[Radegunda]]''' |1955–danes | | | |- |Sveta Rozalija |'''[[Zlateče pri Šentjurju]]''' |1953–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveta Trojica |Šivče |1959–1991 |[[Sveta Trojica, Bloke|'''Sveta Trojica''']] |1991–danes |<ref name=":8">{{Navedi splet|title=1359. Odlok o preimenovanju naselij Žilce, Šivče in Krajič, stran 1345.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19911359|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveta Trojica |Trojica |1955–1992 |[[Sveta Trojica, Domžale|'''Sveta Trojica''']] |1992–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Sveta Trojica v Slovenskih goricah |Gradišče v Slovenskih goricah |1952–1992 |'''[[Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveta Trojica v]]''' '''[[Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Slovenskih goricah]]''' |1992–danes |<ref>{{Navedi splet|title=2421. Odlok o preimenovanju naselja Gradišče v Slovenskih goricah v naselje Sveta Trojica v Slovenskih goricah, stran 3007.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19922421|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveta Uršula |'''[[Vodule]]'''{{Efn|name=delNaselja}} |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveta Valburga |'''[[Valburga]]''' |1952–danes | | | |- |Svetega Petra Hrib |Hrib nad Zmincem |po drugi svetovni vojni |'''[[Svetega Petra Hrib]]''' | |<ref>{{Navedi splet|title=887. Odlok o preimenovanju naselja Hrib pri Zmincu v naselje Sv. Petra Hrib, stran 1233.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1994887|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Ambrož |'''[[Ambrož pod Krvavcem]]''' |1955–danes | | | |- |Sveti Andraž v Slovenskih Goricah |'''[[Vitomarci]]''' |1952–danes | | | |- |Sveti Andrej |Andrej nad Zmincem |1955–1997 |[[Sveti Andrej, Škofja Loka|'''Sveti Andrej''']] |1997–danes |<ref name=":9">{{Navedi splet|title=2945. Odlok o preimenovanju naselij Andrej nad Zmincem in Ožbolt nad Zmincem, stran 4869.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19972945|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Anton |Pridvor |1952–1991 |'''[[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]]''' |1991–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Anton na Pohorju |Planina |1955–1993 |'''[[Sveti Anton na Pohorju]]''' |1993–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Anton v Slovenskih goricah |'''[[Cerkvenjak]]''' |1952–danes | | | |- |Sveti Benedikt v Slovenskih Goricah |'''[[Benedikt]]''' |1952–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Bolfenk v Halozah |'''[[Jelovice]]''' |1955–danes | | | |- |Sveti Bric |[[Hrastovec, Velenje|'''Hrastovec''']] |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Duh |Krajič |1955–1989 |[[Sveti Duh, Bloke|'''Sveti Duh''']] |1989–danes |<ref name=":8" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Duh |'''[[Podolševa]]''' |1953–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Florjan |Florjan nad Zmincem |1955–2002 |'''[[Sveti Florijan nad Škofjo Loko]]''' |2002–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Sveti Florjan |'''[[Florjan pri Gornjem Gradu]]''' |1953–danes | | | |- |Sveti Florijan |Stojno selo |1948–1993 |'''[[Sveti Florijan, Rogaška Slatina|Sveti Florijan]]''' |1993–danes |<ref name=":5">{{Navedi splet|title=621. Odlok o preimenovanju, preoštevilčbi in spremembi območij naselij Stojno selo in Strmec pri Rogatcu, stran 609.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1993621|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Sveti Florijan nad Škofjo Loko |Florjan nad Zmincem |1955–2002 |'''[[Sveti Florijan nad Škofjo Loko|Sveti Florijan]]''' '''[[Sveti Florijan nad Škofjo Loko|nad Škofjo Loko]]''' |2002–danes |<ref name=":5" /> |- |Sveti Florijan pri Rogatcu |Stojno selo |1948–1993 |[[Sveti Florijan, Rogaška Slatina|'''Sveti Florijan''']] |1993–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Jakob |'''[[Jakob pri Šentjurju]]''' |1955–danes | | | |- |Sveti Jeronim |'''[[Jeronim]]''' |1955–danes | | | |- |Sveti Jernej |'''[[Seča]]''' |1958–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Jernej nad Muto |Branik nad Muto |1995–1993 |'''[[Sveti Jernej nad Muto]]''' |1993–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Jernej pri Ločah |Jernej pri Ločah |1955–1999 |[[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|'''Sveti Jernej''']] |1999–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Jošt |Jošt nad Kranjem |1955–1990 |'''[[Sveti Jošt nad Kranjem]]''' |1990–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Sveti Jošt |Rovte pri Nazarjih |1955–1963 |'''[[Rovt pod Menino]]''' |1963–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Jurij |Jurij |1953–1990 |[[Sveti Jurij, Rogašovci|'''Sveti Jurij''']] |1990–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Sveti Jurij ob Pesnici |'''[[Jurski Vrh]]''' |1952–danes | | | |- |Sveti Jurij ob Turju |[[Gore, Hrastnik|'''Gore''']] |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Jurij pod Kumom |'''[[Podkum]]''' |1952–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Jurij pri Celju |'''[[Šentjur]]''' |1952–danes | | | |- |Sveti Jurij pri Grosupljem{{Efn|Leta 1939 uradno ime Št. Jurij pri Grosupljem}} |Podtabor pri Grosupljem |1952–1992 |[[Šent Jurij|'''Šent Jurij''']] |1992–danes |<ref name=":4" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Sveti Krištof |[[Strmca, Laško|'''Strmca''']] |1953–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Križ |'''[[Beli Grič]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Križ |[[Brnica, Žalec|'''Brnica''']] |1953–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Križ |[[Gaj nad Mariborom|'''Gaj nad Mariborom''']] |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Križ |'''[[Križevska vas, Dol pri Ljubljani|Križevska vas]]''' |1952–danes | | | |- |Sveti Križ |'''[[Planina pod Golico]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Križ |'''[[Vipavski Križ]]''' |1955–danes | | | |- |Sveti pri Kostanjevici |'''[[Podbočje]]''' |1952–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Križ pri Litiji |[[Gabrovka, Litija|'''Gabrovka''']] |1953–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Lenart |Lenart nad Lušo |1955–2004{{Efn|Naselje se je leta 1998 ločilo od [[Golica, Železniki|Golice]]. 2004 se priključi '''Svetemu Lenartu'''}} | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Sveti Lenart |[[Vrhe, Trbovlje|'''Vrhe''']] |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Lenart na Rebri |Lenart na Rebri |1955–1994 |[[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem|'''Sveti Lenart''']] |1994–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Sveti Lenart v Slovenskih Goricah |'''[[Lenart v Slovenskih goricah]]''' |1952–danes | | | |- |Sveti Lovrenc |Gornja vas (pri Preboldu) |1955–1991 |'''[[Sveti Lovrenc, Prebold|Sveti Lovrenc]]''' |1991–danes |<ref>{{Navedi splet|title=162. Odlok o preimenovanju naselja Gornja vas, stran 168.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1991162|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Lovrenc na Dravskem Polju |'''[[Lovrenc na Dravskem polju]]''' |1952–danes | | | |- |Sveti Lovrenc na Pohorju |'''[[Lovrenc na Pohorju]]''' |1952–danes | | | |- |Sveti Lovrenc pri Prožinu |'''[[Kompole]]''' |1953–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Lovrenc pri Šmarju |'''[[Močle]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Matevž |'''[[Šmatevž]]''' |1955–danes | | | |- |Sveti Marko |'''[[Ostenk]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Martin pri Vurbergu |'''[[Dvorjane]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Mihael |'''[[Pečica]]''' |1955–danes{{Efn|Prej del naselja|name=delNaselja}} | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Mihael |[[Šmihel, Nova Gorica|'''Šmihel''']] |1955–danes | | | |- |Sveti Miklavž na Dravskem polju |'''[[Miklavž na Dravskem polju]]''' |1955–danes | | | |- |Sveti Miklavž pri Ormožu |'''[[Miklavž pri Ormožu]]''' |1955–danes | | | |- |Sveti Miklavž pri Taboru |'''[[Miklavž pri Taboru]]''' |1955–danes | | | |- |Sveti Mohor |'''[[Male Rodne]]''' |1953–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Ožbalt |'''[[Ožbalt]]''' |1952–danes | | | |- |Sveti Ožbalt |'''[[Podgaj]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Ožbolt |Ožbolt nad Zmincem |1955–1997 |[[Sveti Ožbolt, Škofja Loka|'''Sveti Ožbolt''']] |1997–danes |<ref name=":9" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Sveti Pavel |'''[[Šentpavel na Dolenjskem]]''' |1955–danes | | | |- |Sveti Pavel pri Preboldu |'''[[Prebold]]''' |1952–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Peter |Raven |1955–1992 |'''[[Sveti Peter, Piran|Sveti Peter]]''' |1992–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Peter pod Svetimi Gorami |[[Bistrica ob Sotli|'''Bistrica ob Sotli''']] |1952–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Peter pri Jurkloštru |'''Olešče''' |1959–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Peter pri Loki |'''[[Obrežje pri Zidanem Mostu]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Peter v Savinjski Dolini |'''[[Šempeter v Savinjski dolini]]''' |1952–danes | | | |- |Sveti Pongrac |'''[[Pongrac]]''' |1953–danes | | | |- |Sveti Primož |[[Primož, Sevnica|'''Primož''']] |1955–danes | | | |- |Sveti Primož |'''[[Primož pri Ljubnem]]''' |1955–danes | | | |- |Sveti Primož |'''[[Primož pri Šentjurju]]''' |1955–danes | | | |- |Sveti Primož nad Muto |Podlipje |1955–1994 |'''[[Sveti Primož nad Muto]]''' |1994–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Rupert |Breze |1952–1994 |[[Šentrupert, Laško|'''Šentrupert''']] | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Rupert |[[Šentrupert, Braslovče|'''Šentrupert''']] |1955–danes | | | |- |Sveti Štefan |'''[[Štefan pri Trebnjem]]''' |1955–danes | | | |- |Sveti Štefan |'''[[Turje]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Štefan |Vinski vrh pri Slivnici |1955–1994 |'''[[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah|Sveti Štefan]]''' |1994–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Tomaž |[[Škocjan, Koper|'''Škocjan''']] |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Tomaž |Tomaž nad Praprotnim |1955–2000 |[[Sveti Tomaž, Škofja Loka|'''Sveti Tomaž''']] |2000–danes |<ref>{{Navedi splet|title=1610. Odlok o preimenovanju naselja Tomaž nad Praprotnim, stran 4115.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20001610|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Sveti Tomaž |Tomaž pri Ormožu |1955–1993 |'''[[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]''' |1993–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Sveti Tomaž nad Vojnikom |[[Tomaž nad Vojnikom|'''Tomaž nad Vojnikom''']] |1955–danes | | | |- |Sveti Tomaž pri Šmarju |'''[[Brecljevo]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Trije Kralji |Brezovec |1955–1993 |[[Sveti Trije Kralji, Radlje ob Dravi|'''Sveti Trije Kralji''']] |1993–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Urh |'''[[Ravenska vas]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Urh |[[Urh, Slovenska Bistrica|'''Urh''']] |1952–danes | | | |- |Sveti Valentin |[[Limbarska Gora|'''Limbarska gora''']] |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Vid |Žilce |1955–1991 |[[Sveti Vid, Cerknica|'''Sveti Vid''']] | |<ref name=":8" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Vid |'''[[Vidovica]]''' |1955–danes | | | |- |Sveti Vid pri Planini |'''[[Šentvid pri Planini]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Vid pri Ptuju |'''[[Videm pri Ptuju]]''' |1952–danes | | | |- |Sveti Vid pri Zavodnju |'''[[Šentvid pri Zavodnju]]''' |1955–danes | | | |- |Sveti Vrh |Vrh nad Mokronogom |1955–1992 |'''[[Sveti Vrh]]''' |1992–danes |<ref>{{Navedi splet|title=2632. Odlok o preimenovanju in o preoštevilčbi naselja Vrh nad Mokronogom v naselje Sv. vrh, stran 3237.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19922632|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Svinje |'''[[Vinje pri Moravčah]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=37}} |- |Šent Andraž |'''[[Andraž nad Polzelo]]''' |1955–danes | | | |- |Šent Danijel |Spodnja Jamica |1955–1970 |'''[[Šentanel]]''' |1970–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Šent Ilj{{Efn|Kot bivše ime se pojavlja tudi '''Sveti Ilj'''}} |'''[[Dramlje]]''' |1955–danes | | | |- |Šent Janž na Vinski Gori |'''[[Vinska Gora]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Šent Janž pri Podčetrtku{{Efn|Leta 1939 uradno ime Šent Janž pri Žusmu}} |[[Orehovec, Šmarje pri Jelšah|'''Orehovec''']] |1955–danes | | | |- |Šent Janž pri Radljah |Suhi Vrh pri Radljah |1955–1993 |'''[[Šent Janž pri Radljah]]''' |1993–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Šent Janž pri Žusmu |[[Orehovec, Šmarje pri Jelšah|'''Orehovec''']] | | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Šent Jurij |'''[[Podšentjur]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Šent Lovrenc |[[Prelesje, Litija|'''Prelesje''']] | | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Šent Peter |'''[[Otočec]]''' |1952–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Šent Peter na Krasu |'''[[Pivka]]''' |1952–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Šentvid |'''[[Podnanos]]''' |1952–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Šmihel na Krasu |Dolane |1952–1990 |[[Šmihel, Pivka|'''Šmihel''']] |1990–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Tabor nad Knežakom |[[Šilentabor|'''Šilentabor''']] |2000–danes | | |<ref>{{Navedi splet|title=3238. Odlok o preimenovanju naselja Tabor nad Knežakom v Šilentabor, stran 8595.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20003238|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Tirosek |[[Nova Štifta, Gornji Grad|'''Nova Štifta''']] |2005–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}} |- |Velike Dole pri Šentjurju |'''[[Velike Dole pri Temenici]]''' |1997–danes | | |<ref name=":0" /> |- |Velenje |Titovo Velenje |1981–1990 |'''[[Velenje]]''' |1990–danes | |- |Vendreng |'''[[Podlesje]]''' |1955–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Videm |'''[[Sveti Jurij ob Ščavnici]]''' |1997–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}} |- |Videm ob Ščavnici |'''[[Sveti Jurij ob Ščavnici]]''' |1997–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}} |- |Vrh |'''[[Vrh svetih Treh Kraljev]]''' |1992–danes | | | |- |Vrh Svete Trojice |Trojica |1955–1992{{Efn|Leta 1952 še enkrat preimenovana iz Sveta Trojica v '''Trojica'''}} |[[Sveta Trojica, Domžale|'''Sveta Trojica''']] |1992–danes | |- |Vrh Svetega Križa |Vrh |1952–1955 |'''[[Vrh pri Dolskem]]''' |1955–danes |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Vrh Svetega Miklavža |'''[[Katarija]]''' |1953–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Vumpah |'''[[Vurberk]]''' |1982–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Vurmat |'''[[Sveti Duh na Ostrem vrhu]]''' |1994–danes | | |{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}} |- |Zalog pod Sveto Trojico |Zalog pod Trojico |1955–1992 |'''[[Zalog pod Sveto Trojico]]''' |1992–danes | |- |Zgornji Gabrnik |'''[[Zgornji Gabernik]]''' |2002–danes | | |<ref name=":7" /> |- |Žirovski Vrh svetega Antona |Žirovski Vrh nad Gorenjo Vasjo |1955–1994 |'''[[Žirovski Vrh svetega Antona]]''' |1994–danes |<ref name=":10" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Žirovski Vrh svetega Urbana |Žirovski Vrh nad Zalo |1955–1994 |'''[[Žirovski Vrh svetega Urbana]]''' |1994–danes |<ref name=":10">{{Navedi splet|title=2086. Odlok o preimenovanju naselij Žirovski vrh nad Gorenjo vasjo in Žirovski vrh nad Zalo, stran 3378.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19942086|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |} == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Seznami naselij v Sloveniji]] <references /> == Viri == * {{Navedi revijo|last=Urbanc|first=Mimi|last2=Gabrovec|first2=Matej|date=2005|title=Krajevna imena: Poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete|url=https://web.archive.org/web/20170809112122/http://zgds.zrc-sazu.si/gv77-2-urbancgabrovec.pdf|magazine=[[Geografski vestnik]]|pages=25-43|access-date=2022-08-14|ref=harv}} 1snue7oyyflyd6hyajuv9wn1nnfcd2v 0 516350 5736942 5731063 2022-08-20T06:57:42Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Gora svete Ane</br> Góra Świętej Anny | photo = Góra św. Anny, kościół klasztorny franciszkanów, xxkazik.jpg | photo_caption = Svetišče | photo_size = | elevation = 426 m | elevation_ref = | prominence= | prominence_ref = | map = Poljska | map_caption = Lega na Poljskem | label = Góra Świętej Anny | label_position = left | location = Poljska | range = | coordinates = {{coord|50.45|N|18.166667|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | region = | coordinates_ref = | topo = | type = vulkanski stižec | volcanic_arc = | age = | last_eruption = | first_ascent = | easiest_route = }} '''Gora Svete Ane''' ('''Góra Świętej Anny''' - poljska izgovorjava [ˈɡura ˈɕfjɛntɛj ˈannɨ] ali nemško ''St. Annaberg''; spodnješlezijsko ''Anaberg''; šlezijsko ''Świyntŏ Anna'') je [[osamelec]] v [[Šlezija|Šleziji]] na [[Poljska|Poljskem]] v istoimenski občini. To je lokacija [[frančiškani|frančiškanskega]] [[samostan]]a s čudežnim kipom [[sveta Ana|svete Ane]] in veličastno [[kalvarija|kalvarijo]], ki je pomemben cilj rimskokatoliškega romanja. Bila je strateška lokacija, pomembna tako za nemške kot poljske nacionaliste, leta 1921 pa je bila prizorišče [[bitka pri Annabergu|bitke pri Annabergu]], ki je bila v [[Tretji rajh|Tretjem rajhu]] obeležena z izgradnjo ''Thingstätte'' (amfiteater) in [[mavzolej]]a. Gledališče je ostalo, vendar je bil nacistični mavzolej uničen in nadomeščen s spomenikom tistim, ki so sodelovali v tretji Šlezijski vstaji. Sestavljena kulturna in naravna krajina Góra Świętej Anny sta razglašeni za enega od uradnih zgodovinskih spomenikov Poljske (''Pomnik historii'') s strani odbora za nacionalno dediščino Poljske in predsednika Poljske. == Geologija == Annaberg je vulkanski stožec iz terciarnega [[bazalt]]a, najbolj vzhodni konec šlezijskega vulkanskega pasu in najbolj vzhodni pojav bazalta v Evropi.<ref>Review: "Dr. Partsch's 'Silesia,&mdash;A Geographical Study'", ''The Geographical Journal'', Royal Geographical Society, 7 (1896) 417&ndash;20, [https://books.google.com/books?id=-hISAAAAYAAJ&pg=PA419&dq=Silesia+basalt+Annaberg&hl=en&sa=X&ei=GhzBT5mtE6iViQKtlq3VBw&ved=0CEoQ6AEwBA#v=onepage&q=Silesia%20basalt%20Annaberg&f=false p. 419]: "the Annaberg (1350 feet), the most easterly cone of Tertiary basalt in Europe."</ref><ref>Henning Sørensen, ''The Alkaline Rocks'', London/New York: Wiley, 1974, {{ISBN|9780471813835}}, [https://books.google.com/books?ei=GhzBT5mtE6iViQKtlq3VBw&id=W1vwAAAAMAAJ&dq=Silesia+basalt+Annaberg&q=Volcanic+district+of+Silesia+%28Smulikovski%2C+1957%2C+1960%3B+Kardymowicz%2C+1967%2C+Birkenmajer+and+Nairn%2C+1969%2C+Szpila%2C+1962%29.+This+belt+runs+from+the+northern+end+of+the+Lausitz+district+near+Gorlitz+to+the+Annaberg+%28Swieta+Anna+Mt.#search_anchor p. 260].</ref><ref>Sidney Osborne, ''The Upper Silesian Question and Germany's Coal Problem'', London: Allen and Unwin, 1920, {{OCLC|405809}}, p. 150: "The Annaberg, about 1300 feet high, situate[d] approximately ten miles southwest of Gross Strehlitz, contains beds of basalt, and it is a noteworthy fact that it is the most eastern point in Europe where basalt can be found."</ref> Visok je 406 metrov.<ref>"Schlesien (Preußisch-)", ''Brockhaus' Konversations-Lexikon'' Volume 14 ''Rudera&mdash;Soccus'', 14th ed. Leipzig: Brockhaus, 1908, {{OCLC|311499621}} [https://books.google.com/books?id=PI_NAAAAMAAJ&pg=PA499&dq=Annaberg+406&hl=en&sa=X&ei=0ZXCT6HKKcediQKog4WlCA&ved=0CFUQ6AEwBg#v=onepage&q=Annaberg%20406&f=false p. 499] {{in lang|de}}</ref> == Zgodovina == [[File:Sankt Annaberg 1.jpg|left|thumb| Annaberg leta 1934]] Hrib je bil v predkrščanskih časih pogansko svetišče.<ref name=Haubold348>Juliane Haubold, "Der Gipfel der Symbolik: Der Sankt Annaberg als Verkörperung Oberschlesiens", in ''Wiedergewonnene Geschichte: zur Aneignung von Vergangenheit in den Zwischenräumen Mitteleuropas'', ed. Peter Oliver Loew, Christian Pletzing and Thomas Serrier, Veröffentlichungen des Deutschen Polen-Instituts Darmstadt 22, Wiesbaden: Harrassowitz, 2006, {{ISBN|9783447052979}}, pp. 347&ndash;62, [https://books.google.com/books?id=lYpDehuCL8IC&pg=PA347&dq=St.+Annaberg&hl=en&sa=X&ei=ojm1T67IG-eRiQL4gIW3Ag&ved=0CEUQ6AEwBA#v=onepage&q=heidnisches%20Heiligtum&f=false p. 348] {{in lang|de}}</ref> Prej je bil znan kot ''Chelmberg''; okoli leta 1100 je bila na hribu zgrajena lesena kapela sv. Jurija <ref name=Chmielus400>Chmielus, p. 400.</ref>, ki je postala znana kot ''Georgenberg'' (hrib sv. Jurija). Leta 1516 je plemiška družina von Gaschin, ki se je sredi 15. stoletja preselila v Šlezijo iz Poljske, postavila na Chelmbergu cerkev sv. Ane. Hrib je postal priljubljena romarska točka, zlasti po darovanju leta 1560 lesenega kipa svete Ane z [[relikvije|relikvijami]], ki je še danes v cerkvi. Grof Melchior Ferdinand von Gaschin je želel hrib postaviti za sedež frančiškanov. Med švedsko-poljsko vojno pa se je red odločil, da zapre svoje hiše v [[Krakov]]u in [[Lvov]]u ter se zaradi varnosti preseli v Šlezijo. Sklenjen je bil dogovor, po katerem bodo prevzel cerkev na Annabergu. Tja se je 1. novembra 1655 preselilo 22 frančiškanov.<ref name=Teichmann96>Lucius Teichmann, ''Die Franziskanerklöster in Mittel- und Ostdeutschland, 1223-1993 (ehemaliges Ostdeutschland in den Reichsgrenzen von 1938)'', Studien zur katholischen Bistums- und Klostergeschichte 37, Leipzig: Benno, 1995, {{ISBN|9783895430213}}, [https://books.google.com/books?ei=Rsy_T425IMblsQKM_-jWCQ&id=bSLkAAAAMAAJ&dq=Annaberg+Franziskanerkloster&q=ein+uraltes+Kreuz#search_anchor p. 96] {{in lang|de}}</ref> Grof je dal zgraditi preprosto leseno samostansko poslopje, cerkev pa nadomestil z novo kamnito stavbo, ki je bila posvečena 1. aprila 1673.<ref name=Chmielus401>Chmielus, [https://books.google.com/books?id=krnVAAAAMAAJ&pg=PA400&dq=Annaberg+heidnisch&hl=en&sa=X&ei=ZkPBT8elFYSjiQLk08GkCA&ved=0CEMQ6AEwAzge#v=onepage&q=1655&f=false p. 401].</ref> Cerkev je privabljala vse večje število romarjev in posledica je bila, da je hrib postal znan kot hrib sv. Ane. Poleg romarskih prenočišč in druge infrastrukture so v 19. stoletju za potrebe romarjev ustanovili tri založniške družbe Franz Gielnik, Michael Rogier in Adolf Marcyago.<ref name=Nieke88>Nieke, [https://books.google.com/books?id=YJAzT07VslIC&pg=PA87&dq=Annaberg+406&hl=en&sa=X&ei=YsLDT7efJIeZiQLAhKSpCA&ved=0CFkQ6AEwBzgK#v=onepage&q=Annenfigur%20aus%20Lindenholz&f=false p. 88].</ref> Leta 1864 je cerkev obiskalo 400.000 romarjev. [[File:Gora sw. Anny.JPG|thumb|380px| Annaberg viden z juga na razdalji približno 25 km]] Po [[prva svetovna vojna|rvi svetovni vojni]] je bil 20. marca 1921 izveden [[plebiscit]] v skladu s pogoji [[Versajska pogodba|Versajske pogodbe]], da bi ugotovili, ali bodo deli Šlezije, ki so pripadali [[Prusija|Prusiji]] in s tem [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]], ostali nemški ali se pridružili rekonstituirani Poljski. V župniji Annaberg, tako kot v večini Zgornje Šlezije, je večina glasovala za Nemčijo, vendar je bilo lokalno upravno okrožje (''Landkreis Groß Strehlitz'') eno od območij, kjer je bila večina naklonjena združitvi s Poljsko. V začetku maja se je začela tretja šlezijska vstaja, pri čemer so poljske enote Wawelbergove skupine v nasprotju z željami poljske vlade skušale združiti s Poljsko tista območja, ki so zanjo glasovala. 4. maja so od pravno omejenih sil nemške vojske zavzeli Annaberg, ki je imel poleg kulturnega pomena samostana za nemške Šlezijce tudi strateški pomen, saj dominira nad dolino [[Odra|Odre]].<ref>Carlos Caballero Jurado, ''The German Freikorps 1918&ndash;23'', Elite Series 76, Oxford: Osprey, 2001, {{ISBN|9781841761848}}, [https://books.google.com/books?id=UXouZJHA-5EC&pg=PA32&dq=Annaberg+H%C3%BClsen&hl=en&sa=X&ei=3mq8T7y5LOqciQLBvaDNDQ&ved=0CDcQ6AEwAA#v=onepage&q=Annaberg%20H%C3%BClsen&f=false p. 32].</ref> 21.–23. maja so v bitki pri Annabergu neuradne nemške sile gornješlezijskega Selbstschutza in bavarskega Freikorpsa Oberland pod poveljstvom generalpolkovnika Bernharda von Hülsena ponovno zavzele del hriba.<ref>Christian Raitz von Frentz, ''A Lesson Forgotten: Minority Protection Under the League of Nations: The Case of the German Minority in Poland, 1920&ndash;1934'', Arbeiten zur Geschichte Osteuropas 8, Münster: Lit / New York: St. Martin's, 1999, {{ISBN|9780312231118}}, [https://books.google.com/books?id=4MtobfZEYcEC&pg=PA77&dq=G%C3%B3ra+%C5%9Awi%C4%99tej+Anny&hl=en&sa=X&ei=jUe1T-71BKTXiAL15e2gBA&ved=0CF4Q6AEwCDgU#v=onepage&q=G%C3%B3ra%20%C5%9Awi%C4%99tej%20Anny&f=false pp. 76&ndash;77].</ref> Na obeh straneh so bile velike izgube, spopadi pa so potekali v več sosednjih vaseh. Več udeležencev na nemški strani je bilo pozneje vidnih v nacističnem režimu. Z bitko, ki je bila dodana njeni obstoječi vlogi, ki simbolizira katoliško identiteto Šlezije znotraj pretežno protestantske Prusije, je Annaberg postal močan simbol nemškega regionalnega nacionalizma; v tej vlogi nastopa v propagandnem filmu ''Land unterm Kreuz'' iz leta 1927.<ref>Haubold, [https://books.google.com/books?id=lYpDehuCL8IC&pg=PA347&dq=St.+Annaberg&hl=en&sa=X&ei=ojm1T67IG-eRiQL4gIW3Ag&ved=0CEUQ6AEwBA#v=onepage&q=Land%20unterm%20Kreuz&f=false p. 349].</ref> Za poljske Šlezijce je imel tudi verski in kulturni pomen; bil je tema pesmi Norberta Bonczyka; in po bitki leta 1921 postal tudi politični simbol za Poljake.<ref>Haubold, [https://books.google.com/books?id=lYpDehuCL8IC&pg=PA347&dq=St.+Annaberg&hl=en&sa=X&ei=ojm1T67IG-eRiQL4gIW3Ag&ved=0CEUQ6AEwBA#v=onepage&q=Norbert%20Bonczyk&f=false p. 356].</ref> [[File:Gora Sw Anny Amfiteatr 2008.jpg|thumb|left| Pogled na amfiteater s spomenikom poljskemu šlezijskemu uporu na vrhu]] V letih 1934–1936 so nacisti zgradili ''Thingstätte'' na mestu kamnoloma ob vznožju hriba. V letih 1936–1938 je bil nad tem postavljen mavzolej za 51 padlih pripadnikov nemškega Freikorpsa, ki ga je zasnoval Robert Tischler in zagotovljeno počivališče, s katerega so se lahko pripeljali uporabniki nove Reichsautobahn (danes poljska avtostrada A4), 10 minut hoje do spomenika. Namen je bil, da bi bil kompleks mavzoleja in gledališča nasprotje samostanu in »preoblikovanje Annaberga v simbol Zgornje Šlezije in ustrezen kraj verskega in narodnega praznovanja«.<ref name=Haubold354>Haubold, [https://books.google.com/books?id=lYpDehuCL8IC&pg=PA347&dq=St.+Annaberg&hl=en&sa=X&ei=ojm1T67IG-eRiQL4gIW3Ag&ved=0CEUQ6AEwBA#v=onepage&q=Ausbau%20des%20Annaberges%20zum%20wahrzeichen%20Oberschlesiens&f=false p. 354]: "Ausbau des Annaberges zum Wahrzeichen Oberschlesiens und zu einer würdigen religiösen und nationalen Feierstätte".</ref> Vendar pa po otvoritvi maja 1938 gledališče ni bilo več uporabljeno za slovesnosti, romarji pa so še naprej obiskovali samostan v vedno večjem številu. Mavzolej je bil leta 1945 miniran, leta 1955 pa je bil zamenjan s spomenikom Šlezijskim upornikom, ki ga je zasnoval Xawery Dunikowski.<ref name=Dobesz305>Dobesz, "Der Umgang mit dem Bau- und Kunsterbe", [https://books.google.com/books?id=8J_DqgYflVEC&pg=PA304&dq=Robert+Tischler+Annaberg&hl=en&sa=X&ei=O0i1T63LDcmuiALnw5DRAg&ved=0CFAQ6AEwAw#v=onepage&q=Xawery%20Dunikowski&f=false p. 305].</ref> Menihi so bili trikrat izgnani iz samostana, pod [[Napoleon]]om (leta 1810; romarji so s seboj pripeljali svoje duhovnike, frančiškani pa so se vrnili šele leta 1859), [[Otto von Bismarck|Bismarckom]] in [[Adolf Hitler|Hitlerjem]]. Ko so se vrnili leta 1945, so v cerkvi šele junija 1989 ponovno vzpostavili službo v nemškem jeziku.<ref name=Politische>''Politische Studien'' 41 (1990) [https://books.google.com/books?id=mcZ8AAAAIAAJ&q=Annaberg+410&dq=Annaberg+410&hl=en&sa=X&ei=3m7CT8PiJoeUiAL81oSqCA&ved=0CDoQ6AEwAQ p. 731] {{in lang|de}}</ref><ref name=Rough>"Góra Świętej Anny", in Mark Salter and Jonathan Bousfield, ''Rough Guide to Poland'', 5th ed. London: Rough Guides, 2002, {{ISBN|9781858288499}}, [https://books.google.com/books?id=YgQ0B1CNYfQC&pg=PA582&dq=G%C3%B3ra+%C5%9Awi%C4%99tej+Anny&hl=en&sa=X&ei=2kO1T-qnAYeoiQLguvnxAQ&ved=0CEIQ6AEwAw#v=onepage&q=G%C3%B3ra%20%C5%9Awi%C4%99tej%20Anny&f=false p. 582].</ref> [[Helmut Kohl]] se je nameraval udeležiti tamkajšnje maše med svojo spravno turnejo po Poljski novembra 1989, s katere ga je odpoklical padec berlinskega zidu 9. novembra.<ref>Christoph Gunkel, [http://einestages.spiegel.de/static/topicalbumbackground/5408/problemfall_mauerfall.html "Helmut Kohls Polen-Reise 1989: Problemfall Mauerfall"], einestages, ''[[Der Spiegel]]'', retrieved 23 May 2012 {{in lang|de}}</ref> (To je veljalo za nesrečno izbiro in Kohla so namesto tega odpeljali na posestvo Helmuta von Moltkeja, kjer je potekala kaotična maša v poljščini s pripadniki nemške manjšine, ki so poskušali peti hvalnice sv. Ani.) Samostan danes vsako leto privabi na tisoče romarjev, zlasti iz same Zgornje Šlezije in še posebej za dan sv. Ane, 26. julija, za Katoliško cerkev pa je simbol pobožnosti, ki presega nacionalne meje.<ref>Haubold, [https://books.google.com/books?id=lYpDehuCL8IC&pg=PA347&dq=St.+Annaberg&hl=en&sa=X&ei=ojm1T67IG-eRiQL4gIW3Ag&ved=0CEUQ6AEwBA#v=onepage&q=St.%20Annaberg&f=false p. 347].</ref> Marca 1980 je [[papež Janez Pavel II.]] cerkev razglasil za manjšo [[bazilika|baziliko]].<ref>Teichmann, [https://books.google.com/books?ei=Rsy_T425IMblsQKM_-jWCQ&id=bSLkAAAAMAAJ&dq=Annaberg+Franziskanerkloster&q=Heute+wirken+dort+polnische+Franziskaner%3B+die+Wallfahrer+kommen+zahlreich+wie+fr%C3%BCher.+Am+27.+M%C3%A4rz+1980+hat+Papst+Johannes+Paul+II.+die+Klosterkirche+zur+p%C3%A4pstlichen+Basilika+Minor+erhoben.#search_anchor p. 185].</ref> Annaberg je bil 14. aprila 2004 razglašen za poljski zgodovinski spomenik.<ref>[http://www.swanna.pl/zde/index_de.htm Sankt Annaberg: Sanktuarium der hl. Anna Selbdritt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080619072918/http://www.swanna.pl/zde/index_de.htm |date=2008-06-19 }} {{in lang|de}}</ref> == Spomeniki == === Samostan === [[File:PL - Góra Świętej Anny - klasztor - Kroton 001.JPG|thumb|upright| Notranjost samostanske cerkve]] Samostanske stavbe, na vrhu hriba, so [[baročna arhitektura|baročne]]; cerkev je bila prezidana leta 1665, druge stavbe, ki na njeni južni strani tvorijo štirikotnik, pa so v letih 1733–49.<ref>''Jahrbuch der Schlesischen Friedrich-Wilhelms-Universität zu Breslau'' 32 (1992) [https://books.google.com/books?id=j1OzAAAAIAAJ&q=Annaberg+Franziskanerkloster&dq=Annaberg+Franziskanerkloster&hl=en&sa=X&ei=Rsy_T425IMblsQKM_-jWCQ&ved=0CDQQ6AEwAA p. 95] {{in lang|de}}</ref> Glavni predmet čaščenja romarjev je ''kip svete Ane z Devico in otrokom'', izklesan iz lipovega lesa nad glavnim oltarjem v cerkvi, visok približno 66 centimetrov, v katerem naj bi bile relikvije svetnice iz samostana Ville blizu Lyona v Franciji in je zaslužen za čudeže. Cerkvi naj bi jo daroval Nikolaus von Kochtitzky, lokalni plemič, leta 1560 in je bila oblečena v zlato blago z biseri. Zunaj cerkve je ''Paradiesplatz'' (Rajski trg), formalni samostanski vrt, postavljen leta 1804. Pod samostanom je Kalvarija (pot med postajami Kristusovega pasijona) s 33 baročnimi kapelicami kot postajami. To je bilo določeno v oporoki grofa Melchiorja Ferdinanda von Gaschina, ki je menil, da je pokrajina Annaberga podobna pokrajini Jeruzalema in njegove okolice; zgrajena je bila pod njegovim nečakom Georgom Adamom von Gaschinom v letih 1700–09 po načrtih Domenica Signa in delno obnovljena leta 1764 in ponovno v letih 1780–85, ko so bile Svete stopnice dodane s projektom Christopha Worbsa.<ref>Hanna Faryna-Paszkiewicz, Małgorzata Omilanowska and Robert Pasieczny, ''Atlas zabytków architektury w Polsce'', Warsaw: Wydawn Nauk PWN, 2001, {{ISBN|9788301134785}}, [https://books.google.com/books?ei=4Xq_T7KKAqKhiQKl5JzeBw&id=S7IVAQAAIAAJ&dq=Domenico+Signo+GORA+SWI%C4%98TEJ+ANNY&q=G%C3%B3ra+%C5%9Awi%C4%99tej+Anny%2C+kaplica+Kalwarii+Zesp%C3%B3%C5%82+35+kaplic+Kalwarii+i+Dr%C3%B3%C5%BCek+MB%3A+kaplice+barokowe%2C+1700-09%2C+Domenico+Signo%2C+cz%C4%99%C5%9Bciowo+przebudowane+po+1764%2C+niekt%C3%B3re+ok.+1780-85+%28m.in.+%C5%9Awi%C4%99te+Schody+1781%2C+Christoph+Worbs%29%3B+wzniesione+na#search_anchor p. 429] {{in lang|pl}}</ref><ref>According to Nieke, p. 88, more chapels were added in 1760&ndash;64 and there were 42 in the 19th century.</ref> Georg Adam in Anton von Gaschin sta pokopana v kripti kapele križa in na osrednjih stebrih upodobljena v nadnaravni velikosti. Leta 1912 je bila dodana Lourdes Grotto. === Amfitheater === ''Thingstätte'' ali gledališče na prostem za ''Thingspiele'', nacistične multidisciplinarne predstave, je bilo zgrajeno v letih 1934–36, prvo v Šleziji. Zasnovala sta ga Franz Böhmer in Georg Pettich in je imela sedeže za 7000, prostor za stojišča za 20.000 in zmogljivost do 50.000. Od vojne so ga uporabljali za praznike žetve in koncerte, poskušali so financirati obnovo, leta 2008 pa je bil kamen zelo propadel.<ref>Radoslaw Dimitrov, [http://www.nto.pl/apps/pbcs.dll/article?AID=/20080909/POWIAT10/622642183/ "Amfiteatr na Górze Świętej Anny rozpada się"], ''Nowa Trybuna Opolska'', 9 September 2008 {{in lang|pl}}</ref> [[File:Anaberg193?.jpg|thumb| Gledališče in mavzolej na fotografiji iz nacistične dobe]] === Mavzolej === V letih 1936–38 je bil na vrhu pečine nad amfiteatrom dozidan [[mavzolej]] za 51 pripadnikov Freikorpsa, ki so padli v bitki pri Annabergu. Zasnoval ga je Robert Tischler, glavni arhitekt nemške komisije za vojne grobove, v vojaškem slogu, ki spominja na srednjeveško trdnjavo, kot je [[Staufovci|Hohenstaufnov]] [[Castel del Monte]].<ref name=Brands241>Gunnar Brands, "From World War I Cemeteries to the Nazi 'Fortresses of the Dead': Architecture, Heroic Landscape, and the Quest for National Identity in Germany", in ''Places of Commemoration: Search for Identity and Landscape Design'', ed. Joachim Wolschke-Bulmahn, 19th Dumbarton Oaks Colloquium on the History of Landscape Architecture, 1995, Washington, DC: Dumbarton Oaks, 2001, {{ISBN|9780884022602}}, pp. 215&ndash;56, [https://books.google.com/books?id=cvMNFOqVs3YC&pg=PA241&dq=Robert+Tischler+Annaberg&hl=en&sa=X&ei=O0i1T63LDcmuiALnw5DRAg&ved=0CD8Q6AEwAA#v=onepage&q=A%20good%20example%20is%20the%20Free%20Corps%20memorial%20%28Freikorpsehrenmal%29%20at%20Annaberg%20in%20Silesia%2C%20built%20between%201936%20and%201938%20by%20the%20Volksbund%20and%20its%20master%20architect%20Robert%20Tischler%20%28Figs.%2025%20and%2026%29.&f=false p. 241].</ref> En tedanji pisatelj ga je primerjal s topovsko kupolo. Bil je okrogel, s težkimi stebri rusticiranega [[peščenjak]]a, ki jih prekrivajo večni ognji, in ozkim vhodom, ki vodi v [[ambulatorij]], osvetljen le z ozkimi okni, ki spominjajo na reže za puške, medtem ko je na drugi strani temno stopnišče, ki namiguje na prehod med svetovi, vodi navzdol v [[kripta|kripto]], izrezano iz skale. V nišah so bili [[sarkofag]]i, označeni z etapami vojaške zgodovine Nemčije od leta 1914 do ''1931/32: Deutschland erwache!'' (Nemčija, zbudite se!), v središču je bil kip padlega bojevnika v zelenem [[porfir]]ju, avtorja Fritza Schmolla, znanega kot Eisenwerth, ki ga je kipar in njegovi pomočniki ustvarili na mestu med gradnjo spomenika, ker je bil prevelik, da bi ga pripeljali skozi vhod. Kupola je dopuščala razpršeno svetlobo, pretežno zlati mozaiki Rösslerja iz Dresdna in Klemma iz Münchna pa so upodobili stilizirane nemške orle in svastike.<ref>Dobesz, "Der Umgang mit dem Bau- und Kunsterbe", pp. 304&ndash;05.</ref> Opis iz leta 1938 v publikaciji Komisije za vojne grobove opisuje tamkajšnje mrtve, ki so »pazili na meji in spodbujali obmejno regijo in njene ljudi, da ohranijo nemški značaj in nemško vero« ter poudarili lokacijo na poti med Hindenburgovim spomenikom v Tannenbergu in spomenikom na Königsplatzu v [[München|Münchnu]].<ref>Quoted in Lurz, pp. 169&ndash;70; translation from Brands, p. 241.</ref> Okolica spomenika je postala naravni rezervat, za dokončanje romanja pa so se obiskovalci morali z nivoja gledališča povzpeti skozi naravno okolje.<ref>Brands, [https://books.google.com/books?id=cvMNFOqVs3YC&pg=PA241&dq=Robert+Tischler+Annaberg&hl=en&sa=X&ei=O0i1T63LDcmuiALnw5DRAg&ved=0CD8Q6AEwAA#v=onepage&q=The%20immediate%20surroundings%20were%20declared%20a%20protected%20nature%20preserve&f=false p. 242].</ref> Tischler je zasnoval več spomenikov v podobnem nekoliko rustikalnem slogu, ki spominja tako na srednjeveške trdnjave kot na spomenik Hindenburgu. === Spomenik vstaji === [[File:Annaberg1.jpg|thumb| Spomenik upornikom, posnet leta 2007]] Mavzolej je bil leta 1945 miniran, leta 1955 pa je bil na njegovo mesto ob deseti obletnici osvoboditve posvečen spomenik šlezijskim upornikom (polj. ''Pomnik Czynu Powstańczego''), ki ga je zasnoval Xawery Dunikowski.<ref name=Haubold361>Haubold, p. 361.</ref> To je preprosta klasična zasnova s štirimi stebri v pravokotnem prerezu, ki obkrožajo večni ogenj in nosilnimi [[arhitrav]]i, pod katerimi so štiri masivne [[granit]]ne skulpture ''Šlezijskih glav''. Na [[zatrep]]ih so industrijski simboli. V notranjosti so stebri okrašeni s stiliziranimi upodobitvami rudarjev, šlezijskih kmetov, železarjev in matere z otrokom na roki na [[kariatide|kariatidni]] način, na zunanjih površinah pa so orisane risbe vsakdanjih in delovnih prizorov iz sedanjost in preteklost ter prizori same vstaje. Med njimi so bili spopadi z Nemci od srednjeveškega obdobja [[tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]], kar je pomenilo večno sovraštvo med Nemci in Poljaki, in za 25. obletnico vstaje leta 1946 so bile pokopane žare s pepelom ljudi, ki so jih nacisti ubili v [[Varšavska vstaja (1944)|Varšavski vstaji]]. Vendar je bilo protinemško sporočilo leta 1955 zasenčeno s sporočilom hvale predhodnikom komunistične države. Dunikowski je že v začetku leta 1946 skiciral ideje za spomenik in zmagal na natečaju za njegovo zasnovo, vendar je bil manj strokovnjak kot arhitekt kot kipar in je bil pod uradnim pritiskom, stavba pa nima želenega impresivnega učinka.<ref>Dobesz, "Der Umgang mit dem Bau- und Kunsterbe", pp. 305&ndash;06.</ref> == Galerija == <gallery> File:Kloster St. Annaberg.JPG| Upodobitev frančiškanskega samostana iz 18. stoletja File:Gora Sw Anny Kreuzweg 2003.jpg| Lurdska jama File:Góra św. Anny, kaplica Ogrójec, xxkazik.jpg| Kapela Getsemanija na Kalvariji File:1968G.Sw.Anny-2.jpg| Pogled na spomenik vstaji iz amfiteatra File:Stone sculpture in St. Annaberg1.jpg| Skulptura rudarja Xaweryja Dunikowskega v spomeniku </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * Camillus Bolczyk. ''St. Annaberg&mdash;Kurze Geschichte des berühmten Wallfahrtsortes im Herzen Oberschlesiens''. 2nd ed. Carlowitz-Breslau: Antonius, 1937. {{OCLC|174424578}} {{in lang|de}} * Lidia Chodyniecka. ''Bazalt z góry Świętej Anny''. Prace Mineralogiczne 8. Polska Akademia Nauk. Komisja Nauk Mineralogicznych. Warsaw: Wydawnictwa Geologiczne, 1967. {{OCLC|500910850}} (Polish, with Russian and English summaries) * Wolfgang Plat. "Der Annaberg&mdash;Góra Świętej Anny". ''Österreichische Osthefte'' 33.1 (1991) pp.&nbsp;5&ndash;26 {{in lang|de}} * Erich Mende. ''Der Annaberg und das deutsch-polnische Verhältnis''. Deutschlandpolitische Schriftenreihe 9. Bonn: Bonn Bund der Vertriebenen, Vereinigte Landsmannschaften und Landesverbände, 1991. {{OCLC|9783925103483}} {{in lang|de}} * Albert Lipnicki. ''Wokół Góry Św. Anny: krótka monografia gminy Leśnica'' / ''Um den Sankt Annaberg: eine kurze Monographie der Gemeinde Leschnitz'' / ''Around St. Anna's mountain: short monograph of the Leśnica Commune''. Leśnica: Urząd Miasta w Leśnicy, 1996. {{ISBN|9788390462905}}. ==Zunanje povezave== {{Commonscat|Góra Świętej Anny|Annaberg}} * [http://www.swanna.pl/index.htm Góra Świętej Anny: Sanktuarium świętej Anny Samotrzeciej] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402142438/http://www.swanna.pl/index.htm |date=2015-04-02 }} {{in lang|pl}} * [http://www.swanna.pl/zde/index_de.htm Sankt Annaberg: Sanktuarium der hl. Anna Selbdritt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080619072918/http://www.swanna.pl/zde/index_de.htm |date=2008-06-19 }} {{in lang|de}} * [https://www.youtube.com/watch?v=xT-MUAhY97Q&list=UU9SA3p7y5UYzoVkAzfcy2tQ&index=5&feature=plcp Film über den Annaberg, produziert im Auftrag des Vereins Annaland] * [https://www.orf-oberschlesien.de/sankt-annaberg Geschichte und Sehenswürdigkeiten am Annaberg im Online-Reiseführer Oberschlesien] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore na Poljskem]] [[Kategorija:Šlezija]] [[Kategorija:Poljska kultura]] [[Kategorija:Nemška kultura]] [[Kategorija:Spomeniki na Poljskem]] gtlh1516ytv40u13ku1z2gtt1exbtp6 0 516487 5736899 5675988 2022-08-20T06:54:08Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |surname =Crnojević |type = <!-- Royal house, noble house, etc. --> |native_name = Црнојевић |native_name_lang = sr |other_name = |estates = južna [[Črna gora]], Severna [[Albanija]] *Gornja Zeta (1326–1362, 1403–1530) ---- mesti: *[[Budva]] (1392-1396) *[[Podgorica]] |coat of arms = Coat of Arms of Crnojević dynasty.svg |country = [[Kraljevina Srbija (1217-1345)]]<br>[[Srbsko cesarstvo]] (1345–71)<br>[[Beneška republika]]<br> [[Srbska despotija]] (1421–1435)<br> [[Zeta pod Crnojevići|Kneževina Zeta]] |titles = [[plemič]] ({{lang-sr|cтавилац, bластелин}}),<br> [[dvorjan]] (дворски достојанственик, челник), <br>[[vitez]] (bитез), <br>[[baron]] ({{lang-it|baronez}}), <br>[[vojvoda]] (bојвода), <br>gospodar (господар), <br>kapetan (kaпetaн), <br> [[beg|generalni guvernerl]] (''Bej'', beг) |founded = Đuraš Ilijić pred letom 1326 |final ruler = [[Đurađ V. Crnojević|Đurađ V.]] (1515) |dissolution =1530 }} '''Crnojevići''' ([[Srbščina|srbsko]] Црнојевићи, Crnojevići) so bili srednjeveška plemiška družina, ki je imela od leta 1326 do 1362 in nato od 1403 do 1515 v posesti [[Zeta pod Crnojevići|Zeto]] ali njene dele, se pravi ozemlje severno od [[Skadrsko jezero|Skadarskega jezera]] (južna [[Črna gora]]) in severno [[Albanija|Albanijo]]. Prvi Crnojević je bil [[Đuraš Ilijić]] (* 1326, † 1362), poglavar Gornje Zete v srednjeveški [[Kraljevina Srbija (1217-1345)|Kraljevini Srbiji]] in [[Srbsko cesarstvo|Srbskem cesarstvu]]. V Srbiji so v tem času vladali [[Štefan Dečanski|Stefan Dečanski]], [[Štefan Dušan|Stefan Dušan]] in [[Štefan Uroš V.|Stefan Uroš V.]] Đuraša Ilijića so leta 1362 umorili [[Balšići]], vladarji Spodnje Zete (od 1360). Zeta je bila pod srbsko oblastjo v rokah Balšićev do leta 1421, ko je srbski despot [[Stefan Lazarević]] provinco podelil [[Balša III.|Balši III.]] (vladal 1403–1421). Crnojevići so se po Đuraševem umoru borili s svojimi rivali in vladali v [[Budva|Budvi]] od leta 1392 do 1396, ko so Balšići umorili Radiča Crnojevića. Ponovno so omenjeni leta 1403 kot [[Vazal|vazali]] [[Beneška republika|Beneške republike]] na dediščini svojih prednikov. ==Zgodovina== ===Izvor=== Najstarejši znani prednik Crnojevićev je bil ''glavar'' Ilija. Družina se je po Ilijevem sinu Đurašu Ilijiću imenovala Đurašević. Đuraš je vladal v Gornji Zeti od leta 1326 do 1362, ko so ga ubili [[Balšići]]. Đuraš Ilijić je bil v srenjeveški [[Kraljevina Srbija (1217-1345)|Kraljevini Srbiji]] pomembna osebnost. Njegov vnuk Đuraš Ilijić je postal svetovalec srbskeka kralja [[Štefan Dečanski|Stefana Dečanskega]]. Pet let kasneje je podprl kneza Dušana Nemanjića v strmoglavljenju srbskega kralja. Leta 1355 je bila hrvaška vojvodinja [[Jelena Nemanjić Šubić]], sestra srbskega cesarja [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]], pod velikim pritiskom ogrskega kralja, ki je napadel in oblegal njeno mesto [[Skradin]]. Cesar Dušan je poslal Đuraša Ilijića, da reši oblegance. V njegovi vojski sta bila tudi njegova brata Nikola in Vladin, sinovi in nečaki. Đuraš je 10. januarja 1356 osvobodil Skradin, potem pa ga je na ukaz Dušanovega naslednika [[Štefan Uroš V.|Stefana Uroša V.]] predal [[Beneška republika|Benečanom]]. Đuraša so leta 1362 kot rivala umorili sinovi Balše I. Pokopali so ga v cerkvi sv. Mihaela na [[Prevlaka (polotok)|Prevlaki]] in napisali: "Strahovit vitez carja Stefana". Po njegovi smrti so Đuraševiće v veliki meri zatrli Balšići. Đuraševići so vladali v okolici [[Budva|Budve]] in [[Boka Kotorska|Kotorskega zaliva]]. Včasih so sodelovali z Balšići, večinoma pa so se z njimi borili za oblast. ===Crnojevići=== [[Slika:Crnojeviccoa.jpg|thumb|right|Zgodovinski gr Crnojevićev (po ''Illyrian Armorials'')]] [[Slika:Supposed Flag of the House of Crnojevic.svg|thumb|right|Rekonstruirana zastava Crnojevićev]] Crnojev naslednik Radič in njegova brata Stefan in Dobrivoje so se kot gospodarji Budve pojavili na koncu 14. stoletja. Radič je tesno so sodelovali z [[Dubrovniška republika|Dubrovniško republiko]] in bil njen častni državljan. Njegovi odnosi z mestno občino Kotor so bili slabi. Pogosto je ogrožal Kotor in razširil svojo oblast na Grbalj in Paštroviće. Ko je Srbsko cesarstvo propadlo, se je Crnojeva družina v Gornji Zeti (pokrajina okoli sodobnega Cetinja) skoraj osamosvojila. Radič je bil v bitki proti Balšićem leta 1396 ubit. Po Radičevi smrti so Crnojevići pod bratoma Dobrivojem in Stefanom močno nazadovali. Veliko ozemlja so jim odvzeli Đuraševići, ki sta jih vodila brata Đurađ in Aleksa (imenovan tudi Lješ), oba sinova pokojnega Radiča. V virih sta bila prvič omenjena leta 1403. Zdi se, da sta aktivno podpirala pohod Đurađa II. proti Crnojevićem v poznih 1390. letih. Pomembno vlogo sta odigrala tudi pri izgonu Sandalja Hranića iz Zete v akciji, ki jo je vodil Đurađ. Za nagrado jima je Đurađ II. podaril Budvo in Metohijo sv. Mihaela (Grbalj). Đuraševići so to obdobje podpore Balšićem izkoristili za pridobitev velikega dela posesti Crnojevićev v gorah nad Kotorjem. Đuraš in Aleksa sta se postavila na stran Benečanov in kot njuna vazala vladala na območju Gornje Zete od leta 1403 do 1435. Najpomembnejšo vlogo pri utrjevanju družinske oblasti v Zeti je imel Stefan I. "Stefanica" (vladal 1451–1465), ki je izkoristil nemire v Zeti in postal ''[[de facto]]'' vladar regije. Svoj vodilni položaj v družini je utrdil s poroko s [[Skenderbeg |Skenderbeg]]ovo sestro Marijo. Po padcu južnega dela Srbije pod osmansko oblast leta 1455 je Stefan priznal benečansko oblast v zameno za avtonomijo v notanjih zadevah in avtonomijo Zetska pravoslavne metropolije. Njegov sin Ivan (vladal 1465–1490), bolj znan kot Ivan beg, je svojo vladavino začel z vojno proti Benečanom, potem pa se je moral soočiti z osmansko grožnjo. Bil je prisiljen postati osmanski [[vazal]], a je hkrati ostal tudi beneški. Osmani so ga leta 1479 prisilili, da je pobegnil v [[Italija|Italijo]]. Leta 1481 se je vrnil in ponovno postal osmanski vazal. Sedež Zetske metropolije je leta 1485 s Prevlake preselil v bolj varno [[Cetinje]], ki je kmalu postalo njegovo glavno mesto. Ivanov sin Đurađ (vladal 1490–1496) je ostal dosleden očetovi politiki, čeprav se je poročil s hčerko beneškega plemiča. Vzdrževal je [[Tiskarna|tiskarno]] v cetijnskem samostanu, v kateri je bila leta 1494 natisnjena prva knjiga v srbskem jeziku. Ko so Osmani izvedeli za njegove stike s francoskim kraljem na začetku protiosmanske vojne, je moral pobegniti iz Črne gore, ki je zatem padla pod neposredna turška oblast. Bil je izobražen človek, znan po svojem znanju na številnih področjih. Nasledil ga je brat Stefan II. (vladal 1496–1498), ki je vodil upravo Črne gore v imenu Osmanskega cesarstva. Tretji Ivanov sin Staniša, [[islam]]iziran in imenovan za sandžakbega, je vladal na ozemlju svojih prednikov od leta 1513 do 1530 kot ubogljiv sultanov sluga. Đurađevi potomci so živeli v Ogrski in Benetkak in sredi 17. stoletja izumrli. ==Vladarji== '''Vladarji Zete/Črne gore:''' * Đuraš Ilijić (1326–1362†) * Radič (fl. 1392-1396†) * Đurađ III. in Aleksa (1403–1435) * Gojčin (1435-1451) * Stefan I. Crnojević(1451–1465) * Ivan I. Crnojević (1465–1490) * Đurađ IV. (1490–1496) * Stefan II. Crnojević (1496–1498) * Ivan II. Crnojević (1498–1515) * Đurađ V. (1515–1516) '''Sandžakbeg Črne gore:''' * Skenderbeg Crnojević (1516-1530) ==Družinsko drevo== {{Tree list}} *Đuraš Vrančić **{{Tree list/final branch}} Ilija Đurašević ***Đuraš Ilijić ****Crnoje Đurašević *****{{Tree list/final branch}} Radič Crnojević ******Đurađ Đurašević Crnojević *******Đurašin *******Gojčin *******Stefan I. (Stefanica) ********Đurađ Crnojević *********{{Tree list/final branch}} Charles Michael (Petar) Crnojevic ********{{Tree list/final branch}} Ivan Crnojević *********Đurađ Crnojević **********Solomon **********Konstantin ***********Jovan ************{{Tree list/final branch}} Viktor ************* Jovan *************{{Tree list/final branch}} Faustina **********Ivan ***********{{Tree list/final branch}} Đurađ V. **********Antonija, poročena z Jerolimom Zagurovićem ***********{{Tree list/final branch}} Anđelo Zagurović **********neznana hčerka **********{{Tree list/final branch}} neznana hčerka ********* Stefan II. ********* Staniša (Skenderbeg), sandžakbeg Črne gore *********neznana hčerka *********{{Tree list/final branch}} neznana hčerka *******{{Tree list/final branch}} neznan sin ******{{Tree list/final branch}} Aleksa (Lješ, Aleksiua) Đurašević Crnojević ****Stefan ****{{Tree list/final branch}} Dobrovoj ***Nikola ***{{Tree list/final branch}} Vladin {{Tree list/end}} ==Vir== * Fine, John Van Antwerp (1994). ''The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest''. Michigan: The University of Michigan Press. ISBN 0-472-08260-4. {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine]] [[Kategorija:Zgodovina Črne gore]] [[Kategorija:Zgodovina Albanije]] n3dyxtg4hilmipo5hw62co0lsssuvj7 0 516680 5736941 5676714 2022-08-20T06:57:39Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Mrika''' je [[opera]] v treh dejanjih [[albanci|albanskega]] [[skladatelj]]a [[Prenkë Jakova]] z libretom v albanskem jeziku [[Llazar Siliqi|Llazarja Siliqija]]. Opera je bila, kot opera v štirih dejanjih, [[Premiera|premierno]] uprizorjena v gledališču Migjeni v [[Skadar|Skadarju]], leta 1958,<ref>{{citation|last=Rubin|first=Don|title=The world encyclopedia of contemporary theatre|url=https://books.google.com/books?id=B9RV5UFtPNMC&pg=PA41|year=2001|publisher=Taylor & Francis|isbn=978-0-415-05928-2|pages=41–}}</ref> popravljena verzija opere v treh dejanjih pa v [[Tirana|Tirani]] decembra 1959.<ref>{{Navedi revijo |last=Leotsakos |first=George |title=Jakova, Prenkë}}</ref> ''Mirka'' velja za prvo albansko opero.<ref>Prifti, Peter R., ''Socialist Albania since 1944'', Vol. 23, MIT Press, 1978, p. 124. {{ISBN|0-262-16070-6}}</ref> ==Reference== {{refsez}} {{music-stub}} [[Kategorija:Opere]] [[Kategorija:1958 v glasbi]] en37rzsx2ul8kt6j4vs2tj107mo9zv1 0 516989 5736634 5731072 2022-08-19T16:49:19Z Florentina Veršič 146476 /* Modifikacije oboževalcev */ Dodajanje manjkajočih virov. wikitext text/x-wiki {{For|razločitveno stran|Grand Theft Auto}} {{Infobox video game series | title = Grand Theft Auto | image = Grand Theft Auto logo series.svg | genre = [[Akcijsko-pustolovska igra]] | developer = [[Rockstar North]]<br>[[Digital Eclipse]]<br>[[Rockstar Leeds]]<br>[[Rockstar Toronto|Rockstar Canada]] | creator = [[David Jones]]<br>[[Mike Dailly]] | platforms = [[Android (operacijski sistem)|Android]]<br>[[Dreamcast]]<br>[[Fire OS]]<br>[[Game Boy Advance]]<br>[[Game Boy Color]]<br>[[iOS]]<br>[[MacOS]]<br>[[Microsoft Windows]]<br>[[MS-DOS]]<br>[[Nintendo DS]]<br>[[Nintendo Switch]]<br>[[Oculus Quest 2]]<br>[[PlayStation (konzola)|PlayStation]]<br>[[PlayStation 2]]<br>[[PlayStation 3]]<br>[[PlayStation 4]]<br>[[PlayStation 5]]<br>[[PlayStation Portable]]<br>[[Windows Phone]]<br>[[Microsoft Xbox|Xbox]]<br>[[Microsoft Xbox 360|Xbox 360]]<br>[[Xbox One]]<br>[[Xbox Series X/S]] | first release version = ''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' | first release date = 28. november 1997 | latest release version = ''[[Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition]]'' | latest release date =11. november 2021 }} '''Grand Theft Auto (GTA)''' je serija akcijsko-pustolovskih iger, ki sta jih ustvarila David Jones in Mike Dailly.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/articles/2012-10-22-gta-max-clifford-made-it-all-happen|title=GTA: "Max Clifford made it all happen"|date=22. 10. 2012|accessdate=13. 4. 2022|website=Games Industry|last=Weber|first=Rachel}}</ref> Kasnejše izdaje so bile razvite pod vodstvom bratov Dana in Sama Houserja, Leslieja Benziesa in Aarona Garbuta. Razvija jih britanska razvojna hiša Rockstar North (prej DMA Design), izdaja pa matična družba Rockstar Games. Ime serije se sklicuje na izraz <nowiki>''</nowiki>grand theft auto<nowiki>''</nowiki>, ki se v ZDA uporablja za krajo motornih vozil. Igre se osredotočajo na odprt svet, kjer lahko igralec dokonča misije za napredovanje celotne zgodbe in sodeluje v različnih stranskih dejavnostih. Večina igre se vrti okoli vožnje in streljanja z občasnimi elementi igranja vlog in skrivanja pred nasprotniki. Serija vsebuje tudi elemente starejših iger direktnih soočenj z nasprotniki iz 16-bitne dobe. Igre iz serije se odvijajo v izmišljenih krajih po vzoru resničnih mest v različnih časovnih obdobjih od zgodnjih šestdesetih let pa vse do 10-ih let 21. stoletja. Prvotni zemljevid igre je vključeval tri mesta: Liberty City (na podlagi [[New York|New Yorka]]), San Andreas (na podlagi [[San Francisco|San Francisca]]) in Vice City (na podlagi [[Miami|Miamija]]), vendar so se poznejše igre osredotočale na eno samo mesto. Običajno je šlo za enega od prvotnih treh krajev, ki je bil preoblikovan in znatno razširjen. Serija se osredotoča na različne protagoniste, ki se skušajo dvigniti iz kriminalnega podzemlja, vendar se njihovi motivi za to v vsaki igri razlikujejo. Antagonisti so običajno liki, ki so izdali protagonista ali njegovo organizacijo ali liki, ki imajo največji vpliv in z njim ovirajo napredek protagonista. Likom v igrah je svoj glas posodilo več filmskih in glasbenih zvezd, med njimi [[Ray Liotta]], [[Dennis Hopper]], [[Samuel L. Jackson]], [[William Fichtner]], [[James Woods]], [[Debbie Harry]], [[Axl Rose]] in [[Peter Fonda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamasutra.com/view/news/37228/Grand_Theft_Auto_IV_Passes_22M_Shipped_Franchise_Above_114M.php|title=Grand Theft Auto IV Passes 22M Shipped, Franchise Above 114M|date=14. 9. 2011|accessdate=13. 4. 2022|website=Gamasutra|last=Orland|first=Kyle}}</ref> DMA Design je serijo pričel leta 1997 z izdajo igre ''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]''. Do leta 2020 je izšlo sedem glavnih izdaj in štiri razširitvene. Tretja glavna izdaja, ''Grand Theft Auto III'', ki je izšla leta 2001, velja za prelomno igro, saj je serija vstopila v tridimenzionalno (3D) obdobje in s tem bolj poglobljeno izkušnjo. Naslednji naslovi so gradili na konceptu te igre in za to prejeli veliko priznanje. Vplivale so tudi na druge akcijske igre z odprtim svetom in privedle do oznake Grand Theft Auto clone na podobnih izdajah. Serijo so kritiki hvalili, saj so bil vse glavne izdaje iz 3D obdobja franšize uvrščene med najboljše in najbolj prodajane igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/games/2019/sep/19/50-best-video-games-of-the-21st-century|title=The 50 best video games of the 21st century|date=19. 9. 2019|accessdate=13. 4. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith|last2=MacDonald|first2=Keza}}</ref> Prodanih je bilo več kot 370 milijonov izvodov, s čimer se je med franšizami po prodajanosti uvrstila na peto mesto. Leta 2006 je bila serija Grand Theft Auto predstavljena na seznamu britanskih oblikovalskih ikon Great British Design Quest, ki sta ga oblikovala [[BBC]] in Design Museum.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/pressoffice/pressreleases/stories/2006/01_january/27/culture.shtml|title=Long list unveiled for national vote on public's favourite example of Great British Design|date=27. 1. 2006|accessdate=13. 4. 2022|website=BBC}}</ref> Leta 2013 je ''[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]'' serijo uvrstil med najuspešnejše britanske izvozne artikle.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/10316267/GTA-5-a-Great-British-export.html|title=GTA 5: a Great British Export|accessdate=13. 4. 2022|website=The Telegraph}}</ref> Serija sicer velja za kontroverzno zaradi svoje odrasle narave in nasilnih tem. == Izdaje == {| class="unsortable wikitable" ! rowspan="2" |Leto ! rowspan="2" style="width:20%" |Naslov ! rowspan="2" |Razvijalec ! colspan="5" |Platforma ! rowspan="2" |Vesolje |- ! style="width:13%" |Domača konzola ! style="width:13%" |Računalnik ! style="width:13%" |Prenosna konzola ! style="width:13%" |Mobilno ! style="width:13%" |Drugo |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Glavne izdaje |- ! scope="row" |1997 |''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' | rowspan="3" style="text-align:center;" |[[Rockstar North|DMA Design]] | style="background:#dfd;" |[[PlayStation (konzola)|PS1]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[Microsoft Windows|Windows]]|[[MS-DOS]]}} | style="background:#dfd;" |[[Game Boy Color|GBC]] | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |2D |- ! scope="row" |1999 |''[[Grand Theft Auto 2]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS1|[[Dreamcast]]}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#dfd;" |GBC | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2001 |''[[Grand Theft Auto III]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[PlayStation 2|PS2]]|[[Microsoft Xbox|Xbox]]}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|[[MacOS|OS X]]}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[Android (operacijski sistem)|Android]]|[[iOS]]|[[Fire OS]]}} | style="background:#fdd;" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |3D |- ! scope="row" |2002 |''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' | rowspan="4" style="text-align:center;" |[[Rockstar North]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2|Xbox}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|OS X}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|Android|iOS|Fire OS}} | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2004 |''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2|Xbox|[[PlayStation 3|PS3]]{{efn-ua|Prvotno na voljo na PlayStation 3 kot del linije PlayStation 2 Classics preko PlayStation Network, kasneje zamenjano z izvorno HD izdajo.<ref>{{cite web|url=http://www.psu.com/news/28669/GTA-San-Andreas-for-PS3-gets-rated-for-upcoming-re-release/|title=GTA San Andreas for PS3 gets rated for upcoming re-release|last=Harradence|first=Michael|website=psu.com|date=16. 11. 2015|access-date=14. 4. 2022|url-status=live}}</ref>}}|[[Microsoft Xbox 360|Xbox 360]]{{efn-ua|Prvotno na voljo na Xbox 360 kot del linije Xbox Originals preko Xbox Live Marketplace, kasneje zamenjano z izvorno HD izdajo.<ref>{{cite web|url=http://www.gamespot.com/articles/gta-san-andreas-re-release-coming-to-xbox-360-upda/1100-6423111/|title=GTA: San Andreas Re-Release Coming to Xbox 360 [UPDATE]|last=Makuch|first=Eddie|work=GameSpot|publisher=CBS Interactive|date=23. 10. 2014|access-date=15. 4. 2022|url-status=live}}</ref>}}}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|OS X}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|Android|iOS|[[Windows Phone|WP]]|Fire OS}} | style="background:#dfd;" |[[Oculus Quest 2]]{{efn-ua|Različica z navidezno resničnostjo San Andreasa je v razvoju.<ref>{{cite web |url=https://www.pcgamer.com/grand-theft-auto-san-andreas-is-coming-to-vr/ |title=Grand Theft Auto: San Andreas is coming to VR |last=Fenlon |first=Wes |work=PC Gamer |publisher=Future plc |date=28. 10. 2021 |accessdate=15. 4. 2022 |url-status=live }}</ref>}} |- ! scope="row" |2008 |''[[Grand Theft Auto IV]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |HD |- ! scope="row" |2013 |''[[Grand Theft Auto V]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360|[[PlayStation 4|PS4]]|[[Xbox One]]|[[PlayStation 5|PS5]]|[[Xbox Series X/S]]}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Razširitvene izdaje |- ! rowspan="2" scope="row" |1999 |''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' | rowspan="2" style="text-align:center;" |[[Rockstar Toronto|Rockstar Canada]] | style="background:#dfd;" |PS1 | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|MS-DOS}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |2D |- |''[[Grand Theft Auto: London 1961]]'' | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|MS-DOS}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! rowspan="2" scope="row" |2009 |''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' | rowspan="2" style="text-align:center;" |Rockstar North | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |HD |- |''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Izdaje za prenosne konzole |- ! scope="row" |2004 |''[[Grand Theft Auto Advance]]'' | style="text-align:center;" |[[Digital Eclipse]] | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |[[Game Boy Advance|GBA]] | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |3D |- ! scope="row" |2005 |''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' | rowspan="3" style="text-align:center;" |[[Rockstar Leeds]] | style="background:#dfd;" |PS2 | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |[[PlayStation Portable|PSP]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|iOS|Android|Fire OS}} | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2006 |''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' | style="background:#dfd;" |PS2 | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |PSP | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2009 |''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|PSP|[[Nintendo DS|DS]]}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|iOS|Android|Fire OS}} | style="background:#fdd;" | | style="text-align:center;" |HD |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Kompilacije in remasterji |- ! scope="row" |1999 |''Grand Theft Auto: Director's Cut''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto'' in ''London 1969''.}} | rowspan="2" style="text-align:center;" |DMA Design /<br /> Rockstar Canada | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS1}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|MS-DOS}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |2D |- ! rowspan="2" scope="row" |2003 |''Grand Theft Auto: The Classics Collection''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto'', ''London 1969'' in ''Grand Theft Auto 2''.}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS1}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- |''Grand Theft Auto: Double Pack''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto III'' in ''Vice City''.}} | rowspan="2" style="text-align:center;" |Rockstar North | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2|Xbox}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |3D |- ! scope="row" |2005 |''Grand Theft Auto: The Trilogy''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto III'', ''Vice City'' in ''San Andreas''.}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Xbox|PS2}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|OS X}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! rowspan="2" scope="row" |2009 |''Grand Theft Auto: Double Pack''{{efn-ua|Vključuje ''Liberty City Stories'' in ''Vice City Stories''.}} | style="text-align:center;" |Rockstar Leeds | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |PSP | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- |''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City''{{efn-ua|group=table|Vključuje ''The Lost and Damned'' in ''The Ballad of Gay Tony''.}} | rowspan="2" style="text-align:center;" |Rockstar North | style="background:#dfd;" |{{hlist|Xbox 360|PS3}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |HD |- ! scope="row" |2010 |''Grand Theft Auto IV: Complete Edition''{{efn-ua|group=table|Vključuje ''Grand Theft Auto IV'', ''The Lost and Damned'' in ''The Ballad of Gay Tony''.}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Xbox 360|PS3}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2021 |''[[Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition]]''{{efn-ua|group=table|Vključuje remaster verzije ''Grand Theft Auto III'', ''Vice City'' in ''San Andreas''.}} | style="text-align:center;" |[[Grove Street Games]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[Nintendo Switch|Switch]]{{efn-ua|name=Switch|Nintendo Switch je hibridna konzola, ki vključuje kombinirane elemente domačih in prenosnih konzol.}}|PS4|PS5|Xbox One|Xbox Series X/S}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#dfd;" |Switch{{efn-ua|name=Switch}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Android|iOS}} | style="background:#fdd;" | | style="text-align:center;" |3D |- | colspan="9" style="font-size:88%" |'''Notes:''' {{notelist-ua}} |} === Glavne izdaje === {{Timeline of release years | subtitle = {{legend0|#da1824}}{{legend0|#FE2020}} 2D vesolje&nbsp;&nbsp;&nbsp;{{legend0|Goldenrod}}{{legend0|Gold}} 3D vesolje&nbsp;&nbsp;&nbsp;{{legend0|#228B22}}{{legend0|#0BDA51}} HD vesolje | range1 = 1997 – 2000 | range1_color = #FE2020 #da1824 | range2 = 2001 – 2007 | range2_color = Gold Goldenrod | range3 = 2008 – 2020 | range3_color = #0BDA51 #228B22 | range4 = 2021 | range4_color = Gold Goldenrod | last = 2021 | 1997 = '''''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]''''' | 1999a = ''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' | 1999b = ''[[Grand Theft Auto: London 1961]]'' | 1999c = '''''[[Grand Theft Auto 2]]''''' | 2001 = '''''[[Grand Theft Auto III]]''''' | 2002 = '''''[[Grand Theft Auto: Vice City]]''''' | 2003 = ''Grand Theft Auto: Double Pack'' | 2004a = '''''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]''''' | 2004b = ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' | 2005a = ''Grand Theft Auto: The Trilogy'' | 2005b = ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' | 2006 = ''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' | 2008 = '''''[[Grand Theft Auto IV]]''''' | 2009a = ''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' | 2009b = ''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' | 2009c = ''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' | 2013a = '''''[[Grand Theft Auto V]]''''' | 2013b = ''[[Grand Theft Auto Online]]'' | 2021 = ''[[Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition]]'' }} Serija Grand Theft Auto je razdeljena na ločena izmišljena vesolja oz. obdobja, ki so poimenovana po primarni ravni grafičnih zmogljivosti tiste dobe.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/51974aa3a99a59/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-one-claude-dar.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part One (Claude, Darkel & Other Characters)|date=15. 12. 2011|accessdate=13. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Izvorni ''Grand Theft Auto'' (''GTA''), njegove razširitve in nadaljevanje veljajo za <nowiki>''2D vesolje''</nowiki>. ''Grand Theft Auto III'' (''GTA III'') in njegova nadaljevanja sestavljajo <nowiki>''3D vesolje''</nowiki>. ''Grand Theft Auto IV'' (''GTA IV''), njegove razširitve in ''Grand Theft Auto V'' (''GTA V'') predstavljajo <nowiki>''HD vesolje''</nowiki>. Vsako vesolje velja za ločeno, pri čemer si delijo samo blagovne znamke, imena krajev in osebe iz ozadja.<ref name=":0" /> ''GTA'', prva igra iz serije, je bila za Microsoft Windrows in MS-DOS izdana novembra 1997, leta 1998 je izšla za PlayStation in leta 1999 še za Game Boy Color. ''Grand Theft Auto 2'' (''GTA 2'') je bil izdan leta 1999 za Microsoft Windows, kasneje pa je bil izdan še v oblikah za PlayStation, Dreamcast in Game Boy Color.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.cinemablend.com/games/Grand-Theft-Auto-Drama-Heading-BBC-Television-70657.html|title=Grand Theft Auto Drama Heading to BBC Television|date=14. 3. 2015|accessdate=13. 4. 2022|website=Cinema Blend|last=Usher|first=Will}}</ref> Na PlayStationu 2 so izšli trije naslovi iz glavnega dela serije, ki so bili ponovno izdani na več platformah. Dogovor med Take-Two Interactive in Sony Computer Entertainment je prinesel njihovo časovno omejeno ekskluzivnost za PlayStation 2, preden so bili izdani za Microsoft Windows in Xbox.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/e3-2002-sony-gets-grand-theft-auto-exclusive/1100-2866884/|title=E3 2002: Sony gets Grand Theft Auto exclusive|date=23. 5. 2002|accessdate=13. 4. 2022|website=Gamespot|last=Walker|first=Trey}}</ref> ''GTA III'' iz leta 2001 je prešel iz dvodimenzionalne (2D) grafike prvih dveh iger na tridimenzionalno (3D) grafiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20090422230023/http://www.gamepro.com/article/previews/158028/grand-theft-auto-iv/|title=Preview: Grand Theft Auto IV|accessdate=13. 4. 2022|website=Gamepro|date=23. 1. 2008|last=Moses|first=Travis|last2=Morell|first2=Chris}}</ref> Leta 2002 je bil izdan ''Grand Theft Auto: Vice City'' (''GTA VC''), ki je prvi vključeval govorečega protagonista, ki mu je glas posodil Ray Liotta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2?page=3|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 9. 2020|accessdate=14. 4. 2022|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> ''Grand Theft Auto: San Andreas'' (''GTA SA'') iz leta 2004 je uvedel nove elemente, kot so vizualno urejanje protagonista in velik zemljevid, ki zajema tri mesta in okoliško podeželsko območje.<ref name=":1" /> Dve glavni izdaji sta izšli za PlayStation 3 in Xbox 360. ''GTA IV'' iz leta 2008 se je osredotočil na realizem in podrobnosti, odstranil pa različne funkcije prilagajanja protagonista in hkrati dodal spletni način za več igralcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kotaku.com.au/tags/strauss-zelnick/|title=Take-Two Execs Explain Grand Theft Auto IV Delay|date=2. 8. 2007|accessdate=15. 4. 2022|website=Kotaku}}</ref> Leta 2013 je izšel ''GTA V'', ki je kot prvi vseboval tri protagoniste.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/398a45525o1894/grand-theft-auto-v-reviews.html|title=Grand Theft Auto V Reviews|date=16. 9. 2013|accessdate=15. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Dosegel je velik finančni uspeh in podrl številne rekorde.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/10/09/gta-5-currently-holds-seven-guinness-world-records|title=GTA 5 Currently Holds Seven Guinness World Records|date=9. 10. 2013|accessdate=15. 4. 2022|website=IGN|last=Karmali|first=Luke}}</ref> Kasneje je bil ponovno izdan z različnimi izboljšavami, leta 2014 za PlayStation 4 in Xbox One, leta 2015 pa za Microsoft Windows.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/89k8a55458a1ak/grand-theft-auto-v-release-dates-and-exclusive-content|title=Grand Theft Auto V Release Dates and Exclusive Content Details for PlayStation 4, Xbox One and PC|date=12. 9. 2014|accessdate=15. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Marca 2022 so izšle še različice za PlayStation 5 in Xbox Series X in S.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.videogameschronicle.com/news/next-gen-gta-v-has-been-delayed-until-march-2022/|title=Next-gen GTA V has been delayed until March 2022|date=9. 9. 2021|accessdate=15. 4. 2022|website=VGC News|last=Scullion|first=Chris}}</ref> 4. februarja 2022 so pri Rockstarju potrdili, da je razvoj novega dela serije <nowiki>''dobro v teku''</nowiki>.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/gta-6-confirmed|title=GTA 6 Confirmed: Rockstar Finally Says It's in Development|date=4. 2. 2022|accessdate=15. 4. 2022|website=IGN|last=Skrebels|first=Joe}}</ref> === Druge igre === V seriji so izšle še številne dodatne igre in razširitveni paketi. Leta 1999 je izvorna igra dobila dva razširitvena paketa: ''Grand Theft Auto: London 1969'' in ''Grand Theft Auto: London 1961'', ki sta se, kot nakazujeta že naslova, odvijala v izmišljeni različici [[London|Londona]] in vsebovala nove misije in like.<ref name=":2" /> ''Grand Theft Auto Advance'', ki je izšel leta 2004 izključno za Game Boy Advance, je vseboval ptičjo perspektivo, podobno kot v prvih dveh glavnih igrah serije, ob tem pa je imel enako prizorišče kot ''Grand Theft Auto III'', kateremu je služil kot predzgodba. Tri igre so izšle za PlayStation Portable, in sicer ''Grand Theft Auto: Liberty City Stories'' (''GTA LCS'') iz leta 2005, ki je predzgodba igre ''GTA III'', ''Grand Theft Auto: Vice City Stories'' (''GTA VCS'') iz leta 2006, ki je predzgodba igre ''Grand Theft Auto: Vice City'', in ''Grand Theft Auto: Chinatown Wars'' (''GTA CTW'') iz leta 2009, ki ima enako prizorišče kot ''Grand Theft Auto IV'', vendar zgodbi nista povezani. Prvi dve igri sta bili kasneje izdani še za PlayStation 2, ''GTA CTW'' pa je najprej izšla za Nintendo DS in šele kasneje za PlayStation Portable.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-chinatown-wars-for-psp|title=GTA: Chinatown Wars for PSP|date=22. 6. 2009|accessdate=19. 4. 2022|website=Eurogamer|last=Purchese|first=Robert}}</ref> Leta 2009 sta bila izdana ''Grand Theft Auto: The Lost and Damned'' (''GTA TLAD'') in ''Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony'' (''GTA TBOGT'') kot razširitvena paketa za ''Grand Theft Auto IV'' za Xbox 360. Strateško zavezništvo med Rockstarjem in Microsoftom je povzročilo omejeno ekskluzivnost. Razširitvi sta se osredotočili na like, ki so igrali sorazmerno manjšo vlogo v glavni igri in katerih zgodbe se odvijajo sočasno z ''Grand Theft Auto IV''. Oba sta bila pozneje izdana še za PlayStation 3 in Microsoft Windows kot del kompilacije z naslovom ''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City'', ki je bila na voljo tudi za Xbox 360.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/grand-theft-auto-episodes-from-liberty-city-announced-5459329|title=Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City Announced for PS3 and PC|date=29. 1. 2010|accessdate=19. 4. 2022|website=Kotaku|last=Ashcraft|first=Brian}}</ref> Številne igre iz serije so izšle tudi za mobilne naprave. ''GTA CTW'' je bil leta 2010 izdan za iOS in leta 2014 za Android in Fire OS.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/ak14o8838414ko/grand-theft-auto-chinatown-wars-updated-for-ios-and-now|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars Updated for iOS and Now Available for Android and Amazon Devices|date=18. 12. 2014|accessdate=19. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Ob deseti obletnici sta bila ''GTA III'' (leta 2011) in ''GTA VC'' (leta 2012) ponovno izdana za iOS in Android.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/9k124883814k95/announcing-grand-theft-auto-iii-10th-anniversary-edition-for-sel.html|title=Announcing Grand Theft Auto III: 10th Anniversary Edition for Select Mobile Devices & the Limited Edition Claude Action Figure|date=13. 10. 2011|accessdate=19. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/ak14o88382351k/grand-theft-auto-vice-city-10th-anniversary-edition-coming-to-io.html|title=Grand Theft Auto: Vice City 10th Anniversary Edition Coming to iOS and Android Devices on December 6th|date=21. 11. 2012|accessdate=19. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Leta 2013 je bil na iOS, Android, Windows Phone in RT prenešen tudi ''GTA SA''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/12/18/grand-theft-auto-san-andreas-ios-review|title=Grand Theft Auto: San Andreas iOS Review|date=19. 12. 2013|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN|last=Johnson|first=Leif}}</ref> Ob deseti obletnici igre leta 2014 je bil ponovno izdan še za Xbox 360,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-san-andreas-re-release-coming-to-xbox-360-upda/1100-6423111/|title=GTA: San Andreas Re-Release Coming to Xbox 360 [UPDATE]|date=23. 10. 2014|accessdate=19. 4. 2022|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie}}</ref> naslednje leto pa še za PlayStation 3. Leta 2015 je bil ''GTA LCS'' prenešen na iOS, Android in Fire OS.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-psp-classic-grand-theft-auto-liberty-city-stories-1748476859|title=The PSP classic Grand Theft Auto: Liberty City Stories is now available on iOS|date=17. 12. 2015|accessdate=19. 4. 2022|website=Kotaku|last=Vas|first=Gergo}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://appleinsider.com/articles/15/12/17/gta-liberty-city-stories-comes-to-ios-pixelmator-adds-apple-pencil-tilt-to-more-brushes|title=GTA: Liberty City Stories comes to iOS, Pixelmator adds Apple Pencil tilt to more brushes|date=17. 12. 2015|accessdate=19. 4. 2022|website=Apple Insider|last=Fingas|first=Roger}}</ref> === Kompilacije === ''Grand Theft Auto: Double Pack'' je izšel leta 2003 za PlayStation 2 in Xbox ter je vključeval ''GTA III'' in ''GTA VC''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2003/11/05/grand-theft-auto-double-pack|title=Grand Theft Auto Double Pack|date=13. 12. 2018|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN|last=Boulding|first=Aaron}}</ref> Leta 2005 je bila za Xbox izdana kompilacija ''Grand Theft Auto: The Trilogy'', ki je vsebovala ''GTA III'', ''GTA VC'' in ''GTA SA''.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20110713005815/http://uk.xbox.ign.com/objects/773/773097.html|title=IGN: Grand Theft Auto: The Trilogy|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref> Kasneje je izšla še za PlayStation 2, Windows, Mac OS X in PlayStation 4.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080409054633/http://uk.ps2.ign.com/objects/865/865013.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20120331234718/http://uk.pc.ign.com/objects/143/14356725.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|date=30. 6. 2009|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20101119042942/http://uk.mac.ign.com/objects/086/086141.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|date=12. 11. 2010|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://store.playstation.com/en-si/pages/latest#!/en-us/games/grand-theft-auto-the-trilogy/cid=UP1004-CUSA03506_00-GTATRILBUNDLEPS4|title=Grand Theft Auto: The Trilogy on PS4|accessdate=19. 4. 2022|website=PlayStation Store}}</ref> Trilogija je služila tudi kot prenovljena izdaja za ''GTA SA'', ki so ga morali umakniti s polic zaradi kontroverznega načina Hot Coffee (Vroča kava).<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20051102091030/http://xbox.ign.com/objects/773/773097.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|accessdate=29. 4. 2022|website=IGN}}</ref> Poročilo iz avgusta 2021 je namignilo, da je Rockstar Dundee vodil razvoj prenovljene (remaster) različice trilogije z uporabo orodja Unreal Engine.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-gta-remastered-trilogy-appears-to-be-real-and-comi-1847474620|title=The GTA Remastered Trilogy Appears To Be Real, And Coming To Switch|date=12. 8. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=Kotaku|last=Zwiezen|first=Zack}}</ref> Nekaj podrobnosti je ušlo v javnost,<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-gta-remastered-trilogy-sure-seems-imminent-now-1847774767|title=The GTA Remastered Trilogy Sure Seems Imminent Now|date=8. 10. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=Kotaku|last=Zwiezen|first=Zack}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/grand-theft-auto-trilogy-the-definitive-edition-is-happening/|title=Grand Theft Auto Trilogy: The Definitive Edition is happening|date=30. 9. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=PC Gamer|last=Stanton|first=Rick}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/rockstar-launcher-update-points-another-finger-at-a-remastered-grand-theft-auto-trilogy/|title=Rockstar Launcher update points another finger at a remastered Grand Theft Auto trilogy|date=5. 10. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=PC Gamer|last=Chalk|first=Andy}}</ref> preden je 8. oktobra 2021 Rockstar uradno napovedal ''Grand Theft Auto: The Trilogy – Definitive Edition''. Igre vključujejo grafične nadgradnje in nadgradnje igre ter so nadomestile obstoječe različice pri digitalnih prodajalcih. Izdali so jih za Microsoft Windows, Nintendo Switch, PlayStation 4, PlayStation 5, Xbox One in Xbox Series X/S 11. novembra 2021. Različici za Android in iOS bosta izšli leta 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/grand-theft-auto-gta-trilogy-trailer-gameplay-price-release-date-the-definitive-edition|title=Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition Gets Gameplay Trailer, November Release Date|date=22. 10. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=IGN|last=Skrebels|first=Joe}}</ref> ''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City'' je samostojna kompilacija dveh razširitvenih paketov za ''GTA IV''. Na enem disku vsebuje ''GTA TLAD'' in ''GTA TBOGT''. Izšla je 29. oktobra 2009 za Xbox 360 in 13. aprila 2010 za Microsoft Windows in PlayStation 3. Microsoft je to izdajo februarja 2017 dodal na svoje združljivostni seznam za Xbox One.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta4-and-episodes-from-liberty-city-get-xbox-one-backwards-compatibility|title=Grand Theft Auto 4 and Episodes from Liberty City get Xbox One backwards compatibility|date=9. 2. 2017|accessdate=29. 4. 2022|website=Eurogamer|last=Matulef|first=Jeffrey}}</ref> To idajo so leta 2020 ukinili in jo zamenjali z različico ''Grand Theft Auto IV: Complete Edition'' za samo enega igralca.<ref>{{Navedi splet|url=https://screenrant.com/grand-theft-auto-new-updates-iv-liberty-city/|title=Major Changes Coming To GTA IV And Episodes From Liberty City|date=18. 2. 2020|accessdate=29. 4. 2022|website=Screen Rant|last=Teuton|first=Christopher J.}}</ref> == Povezani mediji == Serija se je širila tudi v druge formate. Knjiga ''Jacked: The Outlaw Story of Grand Theft Auto'', ki jo je napisal David Kushner in opisuje razvoj serije, je bila objavljena leta 2012.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/by-the-book-jacked-the-outlaw-story-of-grand-theft-auto/1100-6363867/|title=By the Book: Jacked: The Outlaw Story of Grand Theft Auto|date=1. 3. 2012|accessdate=29. 4. 2022|website=Gamespot}}</ref> Marca 2015 je BBC Two napovedal 90-minutni dokumentarec ''The Gamechangers'', ki temelji na ustvarjanju serije Grand Theft Auto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-tv-drama-announced/1100-6425878/|title=Grand Theft Auto TV Drama Announced|date=12. 3. 2015|accessdate=3. 5. 2022|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie}}</ref> Režiral ga je Owen Harris, scenarij je napisal James Wood, glavne vloge sta odigrala [[Daniel Radcliffe]] kot Rockstarjev direktor Sam Houser in [[Bill Paxton]] kot odvetnik Jack Thompson.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-drama-casts-daniel-radcliffe-and-bill-paxton/1100-6426802/|title=GTA Drama Casts Daniel Radcliffe and Bill Paxton|date=22. 4. 2015|accessdate=3. 5. 2022|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie}}</ref> Maja 2015 je Rockstar vložil tožbo proti BBC-ju zaradi kršitve blagovne znamke, pri čemer je navedel, da družba ni bila vpletena v razvoj filma in da so neuspešno skušali stopiti v stik z BBC-jem, da bi rešili zadevo.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20150521200740/http://www.ign.com/articles/2015/05/21/rockstar-games-files-lawsuit-against-the-bbc|title=Rockstar Games Files Lawsuit Against the BBC|date=21. 5. 2015|accessdate=3. 5. 2022|website=IGN|last=Krupa|first=Daniel}}</ref> Film je bil prvič predvajan 15. septembra 2015 na BBC Two.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/mediacentre/proginfo/2015/37/gamechangers|title=The Gamechangers|accessdate=3. 5. 2022|website=BBC}}</ref> Leta 2006 je založba McFarland & Company objavila knjigo ''The Meaning and Culture of Grand Theft Auto''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.techdigest.tv/2006/12/top_10_things_y.html|title=Top 10 things you never knew about Grand Theft Auto (because you're not brainy enough)|date=5. 12. 2006|accessdate=3. 5. 2022|website=Tech Digest|last=Dredge|first=Stuart}}</ref> Na 264-ih straneh, ki jih je uredil Nate Garrelts, je zbranih več esejev o seriji Grand Theft Auto, da bi občinstvu pomagali bolje razumeti igre s poudarkom, da je potrebno kritike iger skrbno obravnavati. Knjiga je razdeljena na dva dela: prvi obravnava vse kontroverznosti okoli serije, drugi pa teoretično obravnava igre brez polemik.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eludamos.org/index.php/eludamos/article/viewArticle/vol2no2-2/77|title=Using Literary Theory to Read Games: Power, Ideology, and Repression in Atlus' Growlanser: Heritage of War|accessdate=3. 5. 2022|website=Eludamos|date=21. 9. 2008}}</ref> Roger Corman, ki je leta 1977 produciral s serijo nepovezan film ''Grand Theft Auto'', je trdil, da se noben poskus filmske adaptacije iger iz serije ni mogel izvesti. Leta 2017 je trdil, da je tožil <nowiki>''</nowiki>proizvajalca videoiger, ki mu je v celoti ukradel idejo<nowiki>''</nowiki> in da so se <nowiki>''</nowiki>izvensodno poravnali in mi dali nekaj denarja.<nowiki>''</nowiki><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.creativescreenwriting.com/roger-corman-2/|title=Seven Decades of Cinematic Storytelling: Roger Corman on Screenwriting|date=14. 3. 2017|accessdate=3. 5. 2022|website=Creative Screenwriting|last=McKittrick|first=Christopher}}</ref> Dejal je, da je obdržal pravice, <nowiki>''</nowiki>vendar je način, kako je dejansko to zapisano v pogodbi, nekoliko nejasen<nowiki>''</nowiki> in da njegovi odvetniki analizirajo pogodbo, da bi dobili zagotovilo, da bo film lahko predelal.<ref name=":3" /> V Take-Two Interactive so se odzvali na Cormanove trditve in opozorili, da je podjetje <nowiki>''</nowiki>lastnik vseh pravic za filme, povezane s serijo videoiger Grand Theft Auto<nowiki>''</nowiki> in da <nowiki>''</nowiki>lahko in bo sprejelo ustrezne pravne ukrepe proti vsakomur, ki bo poskušal zlorabljati našo intelektualno lastnino s poskusom snemanja novega filma z naslovom ''Grand Theft Auto''.<nowiki>''</nowiki><ref name=":3" /> Trdili so, da so proti podobnim poskusom v preteklosti sprožili sodni postopek.<ref name=":3" /> == Skupni elementi == === Igranje === Vsaka igra iz te serije omogoča igralcu, da prevzame vlogo kriminalca v velikem mestu, običajno posameznika, ki se namerava skozi igro povzpeti skozi vrste organiziranega kriminala. Igralcu dajejo glavne vodje mestnega podzemlja različne misije, ki jih mora dokončati, da lahko napreduje skozi zgodbo. Redno se med njimi pojavljajo atentati in druga nasilna kazniva dejanja. Občasno so v igri vključeni tudi vožnje s taksijem, gašenje požarov, ulične dirke, vožnja z avtobusom ali učenje upravljanja [[Helikopter|helikopterjev]] in letal. V kasnejših igrah, predvsem tistih po ''GTA 2'', je igralcu podana bolj razvita zgodba, v kateri morajo prebroditi nesrečni dogodek (npr. izdajo, po kateri so bili prepuščeni smrti), kar služi kot motivacija liku, da napreduje po kriminalni lestvici in na koncu zgodbe zmaga. Serija ''Grand Theft Auto'' spada v žanr brezplačnih videoiger z igranjem vlog, ki se imenujejo igre odprtega sveta in dajejo igralcu veliko svobode. Tradicionalne akcijske igre so strukturirane kot enosledna serija ravni z linearnim igranjem, v ''Grand Theft Auto'' pa lahko igralec določi, katere misije želi izvesti in njegov odnos z različnimi liki se spremeni na podlagi teh izbir. Starejša igra ''Turbo Esprit''<ref>Retrorevival: Turbo Esprit, ''Retro Gamer'' številka 20, stran 48. Imagine Publishing, 2006.</ref><ref>''Charlie Brooker's Gameswipe'', BBC Television, 2009. "''Grand Theft Auto'' directly inspired by the pioneering Spectrum game ''Turbo Esprit''"</ref> je ustvarjalce navdihnila za izdelavo iger, kjer se lahko igralec pomika po katerikoli točki v igri, kar je značilno za igre odprtega sveta, ki poleg misij ponujajo tudi dostopne zgradbe z manjšimi vlogami. Obstajajo tudi izjeme in misije sledijo linearnemu vsesplošnemu zapletu. Te misije je potrebno opraviti, da se lahko odklenejo nova področja v igri. ''GTA III'' in naslednje igre vsebujejo več glasov in radijskih postaj, ki simulirajo vožnjo ob glasbi z disk džokeji, radijskimi osebnostmi, reklamami, pogovornimi oddajami, pop glasbo in ameriško kulturo. Uporaba vozil v urbanem okolju, ki ga je mogoče raziskati, zagotavlja osnovno simulacijo delujočega mesta skupaj s pešci, ki na splošno upoštevajo prometno signalizacijo. Nadaljnje podrobnosti so bile oblikovane za oblikovanje odprte atmosfere, kar je bilo uporabljeno tudi v več drugih igrah, kot je ''The Simpsons: Hit & Run'', kjer je manj poudarka na kriminalu ali nasilju, in ''Lego City Undercover'', ki obrne vloge policijskega častnika in kriminalca, čeprav je igralec del igre pod krinko član tolp. Kriminalna dejanja v igrah ''Grand Theft Auto'' ne ostanejo neopažene s strani policije. Ko igralec izvaja te nezakonite dejavnosti v igri, postane iskan s strani policije, maksimalno raven iskanja predstavlja pet ali šest zvezdic. Manjše kaznivo dejanje, kot je zbijanje pešcev, prinese eno zvezdico, medtem ko streljanje na policista prinese vsaj dve. Večje kot je število zvezdic, večja je količina zasledovalcev in moč odziva. Pri eni zvezdici igralca lovi le nekaj policijskih avtomobilov, medtem ko se pri petih ali šestih pregonu pridružijo tudi tanki in napadalni helikopterji. Številne misije v igrah igralcu samodejno dvignejo raven števila zvezdic po zaključku določenega dogodka, teh pa se mora nato znebiti za uspešen zaključek misije. Pogosto med poskusom bega pred policijo med pregonom igralec pridobi le še višje stopnje iskanja. Igralec se nato lahko znebi pregona s tem, da se skrije pred detekcijo s strani policije ali da porabi denar v igri na določenih lokacijah, ki omogočajo izogib policiji (npr. garaža z možnostjo modificiranja ali prebarvanja vozila). Če igralčev lik umre, se bo ponovno pojavil v bolnišnici, raven iskanja s strani policije pa bo odstranjena, vendar pa s tem izgubi denar, orožje in druge ugodnosti, ki si jih je pridobil pred tem. Koncept igranja z ravnijo pregona s strani policije je postal običajen v podobnih igrah z odprtim svetom. === Prizorišče === Večina iger iz serije Grand Theft Auto se odvija v izmišljenih parodijah znanih mest Združenih držav Amerike v več različnih časovnih obdobjih. Igre so razdeljene v tri različna vesolja (2D, 3D in HD), ki ima vsako svojo reinterpretacijo predhodno uveljavljenih prizorišč. Vesolja si delijo imena mest, več blagovnih znamk in likov iz ozadja, ki se fizično v njih nikoli ne pojavijo (z nekaj izjemami), sicer pa veljajo za ločene kontinuitete.<ref name=":0" /> ==== Liberty City ==== Liberty City, ki temelji na New Yorku, je eno od treh prvotnih mest, predstavljenih v ''GTA''. Gre za prvo prizorišče, ki je na voljo igralcu. Mesto obsega dve kopenski površini (veliko na jugovzhodu in manjšo na severovzhodu) in osrednji otok, ki je podoben Manhattnu. Ob reki, ki ločuje tri glavne otoke, sta prikazana še dva manjša otoka. Prizorišče vključuje tudi sosednjo državo New Guernsey (parodijo na New Jersey), ki zavzema severozahodni del zemljevida. Vsi štirje večji otoki so razdeljeni na več okrožij, ki so jih navdihnila okrožja New Yorka in New Jerseyja. Prenovljena različica Liberty Cityja je bila predstavljena v igri ''GTA III'' (dogaja se leta 2001). To prizorišče je bilo le ohlapno zasnovano na New Yorku in je vključevalo elemente iz drugih mest ZDA, kot so [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]], [[Detroit]], [[Boston, Massachusetts|Boston]], [[Chicago]] in [[Baltimore]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2008/03/29/gta-iv-building-a-brave-new-world|title=GTA IV: Building a Brave New World|date=12. 5. 2012|accessdate=30. 5. 2022|website=IGN|last=Goldstein|first=Hilary}}</ref> Mesto obsega tri glavne otoke, ki se postopoma odklenejo z napredovanjem zgodbe igre: Portland (temelji na industrijskih območjih Brooklyna in Queensa z dodatnimi elementi iz Manhattna in Long Islanda), Staunton Island (temelji večinoma na Manhattnu) in Shoreside Vale (ohlapno temelji na North Jerseyju, The Bronxu, Staten Islandu in severnem delu New Yorka). Otoki so povezani s cestnimi mostovi in sistemom podzemnih predorov. V Shoreside Valeu je mogoče najti predor, ki vodi iz Liberty Cityja, vendar je igralcu nedostopen. Ta posebna različica Liberty Cityja se je pojavila tudi v ''GTA Advance'' (dogaja se leta 2000) in ''GTA: LCS'' (dogaja se leta 1998), vendar z dodanimi nekaj spremembami, ki odražajo različna časovna obdobja. Mesto je omenjeno tudi v ''GTA VC'' in ''GTA SA'', v katerem je bilo celo prizorišče ene od misij. Tretja različica Liberty Cityja je bila predstavljena v ''GTA IV'' in njegovih razširitvenih paketih ''GTA TLAD'' in ''GTA TBOGT'' (vse tri se dogajajo leta 2008) ter igri za prenosno konzolo ''GTA CTW'' (dogajanje leta 2009). To prizorišče je zelo podobno New Yorku in je sestavljeno iz štirih glavnih okrožij, ki se odprejo, ko zgodba igre napreduje: Broker (na podlagi Brooklyna), Dukes (na podlagi Queensa), Bohan (na podlagi The Bronxa) in Algonquin (na podlagi Manhattna).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/1955256/Grand-Theft-Auto-IV-Photos-reveal-similarities-between-Liberty-City-and-New-York-City.html|title=Grand Theft Auto IV: Photos reveal similarities between Liberty City and New York City|date=14. 5. 2008|accessdate=6. 6. 2022|website=The Telegraph|last=Moore|first=Matthew}}</ref> Umestitev teh okrožij zrcali položaj njihovih realnih podlag: Broker in Dukes zasedata veliko kopensko maso na jugovzhodu, medtem ko Bohan tvori lasten manjši otok na severovzhodu, Algonquin pa deluje kot osrednji otok mesta. Prizorišče vključuje tudi tri manjše otoke – Charge (Randall's Island), Colony (Roosevelt) in Happiness Island (Liberty Island) – ter četrto kopensko površino Alderney, ki se nahaja zahodno od Algonquina in velja za lasno neodvisno državo (podobno kot New Jersey). Slednjega v ''GTA CTW'' ni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-ds-to-feature-most-of-ivs-map|title=GTA DS to feature most of IV's map|date=17. 11. 2008|accessdate=6. 6. 2022|website=Eurogamer|last=Welsh|first=Oli}}</ref> Vsi otoki, razen Hapiness Islanda, so med seboj povezani s cestnimi mostovi, podzemnimi predori in sistemom podzemne železnice. Nobena pot ne vodi iz mesta. ==== San Andreas ==== San Andreas, ki temelji na San Franciscu, je eno od treh prvotnih mest, predstavljenih v ''GTA''. Gre za drugo prizorišče, ki je na voljo igralcu. Kraj obsega dve kopenski masi: velik severni del, ki je razdeljen na petnajst okrožij in se na splošno šteje za mestno jedro, in manjši otok na jugovzhodu, ki ga sestavlja samo eno okrožje in deluje kot območje mestnih pristanišč. Severno kopensko maso naprej deli dolina Aye, ki seka osrčje območja od vzhoda proti zahodu. V ''GTA SA'' (z dogajanjem leta 1992) je bila predstavljena prenovljena različica San Andreasa v obliki države in ne mesta. Država, ki temelji na Kaliforniji in Nevadi, obsega dve kopenski masi, ločeni z reko in obdani z morji. Na južnem delu zemljevida se nahajata mesti Los Santos (temelji na Los Angelesu) in San Fierro (temelji na San Franciscu), ki sta ločeni z obsežnimi gozdnimi in goratimi območji. Nasprotno pa se severno nahaja velika puščavska regija, ki vključuje le eno mesto – Las Venturas (temelji na Las Vegasu). Obe kopenski masi imata dodatna podeželska naselja, ki so manj naseljena kot tri večja mesta. Mesa so povezana s sistemom železniških tirov, vsako pa ima letališče, s katerim lahko igralec hitro odpotuje iz enega mesta v drugo. Na začetku igre ima igralec dostop le do Los Santosa, preostali del zemljevida se postopno odklene z napredovanjem zgodbe. Tretja različica San Andreasa se je pojavila v ''GTA V'' (postavljen v leto 2013), kjer je bila spet predstavljena kot država. Igra se odvija le po južnem delu države, ki je upodobljen kot velik otok, ki se nahaja na neznani oddaljenosti od celine ZDA. Južni del otoka večinoma zaseda mesto Los Santos (ki je veliko bolj podobno Los Angelesu kot preostali del San Andreasa), medtem ko je severni del, imenovan Blaine County, manj poseljen in vključuje obsežna območja puščave, gozda, gora in nekaj majhnih mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/o349k552544449/grand-theft-auto-v-official-announcement.html|title=GRAND THEFT AUTO V Official Announcement|date=3. 11. 2011|accessdate=6. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Ta različica San Andreasa je trenutno edino prizorišče v seriji, ki ne vsebuje nobenih omejitev zemljevida, kar igralcem omogoča raziskovanje celotnega otoka že takoj na začetku igre. Los Angeles je bil obsežno raziskan za ustvarjanje igre ''GTA V''. Ekipa je organizirala terenske raziskovalne izlete s turističnimi vodniki in arhitekturnimi zgodovinarji in med tem obiski posnela okoli 250.000 fotografij in več ur video posnetkov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.buzzfeednews.com/article/josephbernstein/way-beyond-anything-weve-done-before-building-the-world-of-g|title="Way Beyond Anything We've Done Before": Building The World Of "Grand Theft Auto V"|date=13. 8. 2013|accessdate=6. 6. 2022|website=BuzzFeed|last=Bernstein|first=Joseph}}</ref> Vse od izdaje igre je bilo že za stotine zgradb v igri ugotovljenih, da temeljijo na znamenitostih iz resničnega sveta.<ref>{{Navedi splet|url=https://grandtheftdata.com/landmarks/#0,0,2,satellite|title=Los Santos Landmarks Map|accessdate=6. 6. 2022|website=Grand Theft Data}}</ref> Sam Sweet iz NewYorkerja je ugotavljal, da je s prodajo igre, ki je dosegla 13 milijonov prodanih kopij, <nowiki>''več ljudi živelo v namišljeni državi Los Santos kot pa v resničnem mestu, na katerem je bila zasnovana.''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.newyorker.com/culture/culture-desk/idling-in-los-santos|title=Idling in Los Santos|date=20. 9. 2013|accessdate=6. 6. 2022|website=The New Yorker|last=Sweet|first=Sam}}</ref> ==== Vice City ==== Vice City, ki temelji na Miamiju, je eno od treh prvotnih mest, predstavljenih v ''GTA''. Gre za tretje prizorišče, ki je na voljo igralcu. Mesto obsega eno veliko kopensko maso, razdeljeno na osem okrožij, ki tvorijo mestno jedro, in manjši otok Vice Beach na severovzhodu. Tako kot njegov resnični dvojnik je tudi Vice City upodobljen kot tropsko mesto, ki ga od drugih dveh v igri zlahka ločimo po plažah in palmah. V ''GTA VC'' (dogajanje v letu 1986) je bila predstavljena prenovljena različica Vice Cityja. Mesto je sestavljeno iz dveh glavnih kopenskih mas, Vice City Beach in Vice City Mainland, ki sta ločeni z večjo vodno površino in povezani med seboj in z dvema manjšima otokoma, Starfish Islandom in Prawn Islandom, z vrsto cestnih mostov. Na začetku igre ima igralec dostop samo do Vice City Beacha, preostanek mesta pa se postopno odklene z napredovanjem zgodbe. Isto prizorišče je bilo uporabljeno tudi v predzgodbi ''GTA VCS'' (ki se dogaja v letu 1984), čeprav je bilo dodanih tudi nekaj sprememb, ki odražajo drugo časovno obdobje. Različica Vice Cityja v HD vesolju še ni bila predstavljena, je pa bila omenjena v ''GTA IV'' in ''GTA V''. ==== Druga prizorišča ==== Razširitvena paketa ''London 1969'' in ''London 1961'' za ''GTA'' se odvijata v izmišljeni različici Londona v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za edini igri v seriji, ki se odvijata zunaj ZDA. Del mesta, upodobljen v igrah, temelji na osrednjem Londonu, čeprav je močno zgoščen in večinoma geografsko nenatančen. Sestavljen je iz dveh kopenskih mas, ki ju ločuje reka Temza in povezuje več cestnih mostov. V igrah je predstavljena tudi izmišljena različica [[Manchester|Manchestra]]. ''GTA 2'' je postavljen v Anywhere City, izmišljeno ameriško retrofuturistično metropolo, ki nima očitnega navdiha iz kateregakoli resničnega mesta. Prizorišče je sestavljena iz treh območij, med katerimi igralec prehaja ob napredovanju zgodbe: okrožje v središču mesta, stanovanjsko okrožje in industrijsko okrožje. Vsako je prikazano kot svoj lasten otok. Igra je postavljena v nedoločeno časovno obdobje, nasprotujoči si viri namigujejo na katerikoli čas iz treh tednov v prihodnosti<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/games/gta2|title=GTA 2|accessdate=13. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> do leta 2013, medtem ko igra sama vsebuje več sklicevanj na novo tisočletje, ki prihaja, kar jo postavlja v leto 1999.<ref name=":4" /> ''GTA V'' prikazuje tudi izmišljeno mesto Ludendorff v zvezni državi North Yankton (parodija na [[Severna Dakota|Severno Dakoto]]), ki je prizorišče dveh misij in je zunaj njiju nedostopno. Posodobitev za ''GTA Online'' iz leta 2020, The Cayo Perico Heist, je predstavila istoimenski izmišljeni otok, tropski raj ob karibski obali Kolumbije, ki je v zasebni lasti zloglasnega mamilarskega šefa Juana <nowiki>''El Rubia'' Stricklerja. Otok zanj predstavlja bazo za pretransportiranje robe in mesto za zabave, navdih pa črpa iz otoka Norman'</nowiki>s Cay in posesti [[Pablo Escobar|Pabla Escobarja]] Hacienda Napoles. Cayo Perico je edino prizorišče v seriji poleg Londona, ki se ne nahaja v ZDA. === Glasovni igralci === V seriji se je predstavilo veliko različnih glasovnih igralcev. Originalni ''GTA'', njegova razširitvena paketa in nadaljevanje, pa tudi ''GTA Advance'' in ''GTA CTW'' niso vsebovali glasov, ki bi potrebovali igralce za posamezne vloge.<ref>{{Navedi splet|url=http://gtamp.com/dl/file.php?id=48|title=Grand Theft Auto instruction manual (PC) (in English)|accessdate=13. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://gtamp.com/dl/file.php?id=6|title=Grand Theft Auto 2 instruction manual (PC) (in English)|accessdate=13. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Prva igra v seriji, ki ji je to uspelo, je bila ''GTA III'', kjer je kljub omejenemu proračunu in takrat še nizki prepoznavnosti serije<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.ph/20120426182234/http://www.next-gen.biz/features/grand-theft-auto-inside-story|title=Grand Theft Auto: the Inside Story|date=16. 3. 2008|accessdate=13. 6. 2022|website=Edge}}</ref> sodelovalo več pomembnih filmskih in televizijskih igralcev. Med njimi so bili [[Frank Vincent]], [[Michael Madsen]] in [[Kyle MacLachlan]], ki so imeli vsi vidne vloge. Do takrat je bilo redko, da bi pri video igri sodelovali tako odmevni igralci, tako da ''GTA III'' velja za pionirja pri tem.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080430020523/https://www.telegraph.co.uk/connected/main.jhtml?xml=%2Fconnected%2Fhubpages%2F2008%2Fgta%2Fdlgta3.xml|title=Video game review: Grand Theft Auto III|date=15. 4. 2008|accessdate=13. 6. 2022|website=Telegraph}}</ref> Naslednja igra ''GTA VC'' je vključevala več filmskih igralcev, vključno z [[Ray Liotta|Rayem Liotto]], ki je posodil glas protagonistu igre. Čeprav so tudi pri naslednji izdaji ''GTA SA'' sodelovali številni pomembni filmski igralci, kot so [[Samuel L. Jackson]], [[Peter Fonda]] in [[James Woods]], je bilo odločeno, da je treba uporabo takšnih igralcev zmanjšati, zlasti za glavne vloge. Kot rezultat so številne pomembne vloge v ''GTA SA'' odigrali manj poznani igralci ali raperji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/retrospective-grand-theft-auto-san-andreas|title=Retrospective: Grand Theft Auto: San Andreas|date=26. 8. 2012|accessdate=13. 6. 2022|website=Eurogamer|last=Whitehead|first=Dan}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.goliath.com/gaming/rockstar-wont-hire-famous-actors-for-its-games-anymore-and-burt-reynolds-is-partly-to-blame/|title=Rockstar Won’t Hire Famous Actors For Its Games Anymore And Burt Reynolds Is (Partly) To Blame|accessdate=13. 6. 2022|website=Gaming|last=Steinberg|first=Nick}}</ref> Od ''GTA LCS'' do ''GTA V'' je serija še naprej uporabljala manj znane igralce za glasove glavnih oseb, še vedno pa je uporabljala slavne in resnične radijske osebnosti za glasove DJ-jev številnih radijskih postaj, predstavljenih v vsaki igri. Nekatere igre prikazujejo tudi znane osebnosti, ki so upodobile same sebe, kot so [[Lazlow Jones]], [[Phil Collins]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.digitalspy.com/videogames/grand-theft-auto/g24330/grand-theft-auto-gta-celebrity-voices-guest-stars/|title=25 Grand Theft Auto celebrity guest stars that stole the game, from Ricky Gervais to Phil Collins|date=22. 8. 2016|accessdate=13. 6. 2022|website=Digital Spy|last=Hill|first=Matt}}</ref> [[Ricky Gervais]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2008/04/28/arts/28auto.html|title=Grand Theft Auto IV: Dystopian Liberty City|accessdate=13. 6. 2022|website=The New York Times}}</ref> [[Katt Williams]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kotaku.com.au/2018/09/the-real-life-celebrities-who-appeared-in-gta/|title=The Real-Life Celebrities Who Appeared In GTA|date=5. 9. 2018|accessdate=29. 6. 2022|website=Kotaku|last=Zwiezen|first=Zack}}</ref> in [[Dr. Dre]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.complex.com/pop-culture/2020/12/dr-dre-jimmy-iovine-featured-in-new-gta-v-heist-update|title=Dr. Dre and Jimmy Iovine Featured in New ‘GTA V’ Heist Update|date=15. 12. 2020|accessdate=29. 6. 2022|website=Complex|last=Cowen|first=Trace William}}</ref> == Kontroverznost == Glede na podatke [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessove knjige rekordov]] iz let 2008 in 2009 gre za najbolj kontroverzno serijo videoiger v zgodovini, saj je bilo na to temo objavljeno več kot 4000 člankov, ki vključujejo obtožbe o poveličevanju nasilja, korupcije in povezavi z resničnimi zločini.<ref>{{Navedi knjigo|title=Guinness World Records 2009 Gamer's Edition|last=Guinness World Records|year=2009|isbn=978-1-904994-45-9|page=108-109}}</ref> === Grand Theft Auto === Igre so dobile oznako kontroverznosti že s prvo izdajo iz serije.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.theregister.com/2003/09/11/grand_theft_auto/|title=Grand Theft Auto in the dock over US road killing|date=11. 9. 2003|accessdate=29. 6. 2022|website=The Register}}</ref> ''GTA'' je bil v Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji obsojen zaradi njegovega <nowiki>''ekstremnega nasilja''</nowiki>,<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 9. 2020|accessdate=29. 6. 2022|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> Brazilija pa ga je popolnoma prepovedala.<ref name=":6" /> Publicist Max Clifford je pomagal pri dodajanju senzacionalnih zgodb v tabloide, s čimer je prispeval k dvigu prodaje prve igre.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.scotsman.com/comment/grand-theft-auto-iv-joyride.4024414.jp|title=Grand Theft Auto IV Joyride|date=27. 4. 2008|accessdate=29. 6. 2022|website=The Scotsman|last=Ross|first=Peter}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 5. 2013|accessdate=29. 6. 2022|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> === Grand Theft Auto III === Polemike o kontroverznosti so se ponovno razplamtele z izdajo igre ''GTA III'', saj je 3D grafika nasilje naredila bolj realistično, igralci pa so lahko plačali storitve prostitutk, s čimer so si napolnili življenje lika, če so želeli, pa so jih lahko tudi ubili in s tem dobili nekaj denarja nazaj.<ref name=":7" /> Pojavila se je tudi kritika glede osredotočenosti na nezakonite dejavnosti v primerjavi s tradicionalnimi <nowiki>''herojskimi''</nowiki> vlogami, ki jih ponujajo druge igre. Glavni lik lahko zagreši najrazličnejše zločine in nasilna dejanja ter se ob tem spopada samo z začasnimi posledicami, vključno z ubijanjem policistov in vojakov. === Grand Theft Auto Vice City === Tudi šesta igra iz serije, ''GTA VC'', je naletela na kritike. Predvsem je bila na udaru misija, v kateri mora igralec sprožiti vojno med haitijskimi in kubanskimi tolpami. Kritizirale so jo v prvi vrsti skupine, ki so se borile proti diskriminaciji teh skupin priseljencev. Jean-Robert Lafortune iz skupine, ki si je prizadevala za sožitje med Haitijci in Američani, je izjavil, da igra ne bi smela biti ustvarjena tako, da se uničujejo človeška življenja in etnične skupine. Predvsem se je obregnil ob žaljivke, ki jih je lik v igri Diaz uporabljal za Haitijce ob sporu z njimi. Po grožnji s tožbo je Rockstar odstranil pridevnik haitijski iz fraz z žaljivkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20070929225104/http://uk.gamespot.com/ps2/action/grandtheftautovicecity/news.html?sid=6085346|title=Take-Two self-censoring Vice City|date=8. 11. 2002|accessdate=6. 7. 2022|website=GameSpot}}</ref> === Grand Theft Auto San Andreas === ''GTA SA'' je bil sprva kritiziran zaradi svojih <nowiki>''gangsterskih''</nowiki> elementov, ki vključujejo droge, prostitucijo in umore. Kasneje je bil deležen dodatnih kritik ob odkritju interaktivne mini igre spolnega odnosa z oznako Hot Coffee (Vroča kava). Sprva je bila odstranjena iz igre, vendar pa je ostala v njeni kodi in je bila odkrita v različicah za konzole in Windows. Po izdaji ''GTA SA'' je določenim igralcem uspelo najti neuporabljeno kodo v igri in so izdajali neuradne popravke igre za Windows in Xbox ter PlayStation 2 z uporabo kode Action Replay, ki je igralcu omogočila aktivacijo mini igre spolnega odnosa. Te mini igre so ostale delno nespremenjene v kodi igre. To ji je igri prineslo oceno AO (Adults Only - samo za odrasle, nad 18 let) za različico s preostalo kodo. Take-Two Interactive je bil prisiljen ponovno izdati igro, da bi spet pridobil oceno M (Mature – zreli, nad 17 let). Zaradi kode Vroča kava je bila proti Take-Two Interactive vložena tudi skupinska tožba.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2007/11/09/hot-coffee-lawsuit-finally-mopped-up|title=Hot Coffee Lawsuit Finally Mopped Up|date=14. 5. 2012|accessdate=6. 7. 2022|website=IGN|last=Hatfield|first=Daemon}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamasutra.com/php-bin/news_index.php?story=16182|title=Take-Two Announces 'Hot Coffee' Lawsuit Settlements|date=8. 7. 2007|accessdate=6. 7. 2022|website=Gamasutra}}</ref> === Grand Theft Auto IV === Ena od polemik, povezanih s to igro, je bila kritika s strani organizacije Matere proti vožnji pod vplivom alkohola (Mothers Against Drunk Driving - MADD) glede možnosti pijančevanja in vožnje pod vplivom alkohola. MADD je celo zahtevala, da se oznaka spremeni iz M (nad 17 let) v AO (nad 18 let), saj se jim je zdelo neprimerno, da tudi otroci pri 17-ih letih doživljajo vožnjo pod vplivom alkohola na tak način.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/mothers-against-gtaivs-drunk-driving/1100-6190213/|title=Mothers against GTAIV's drunk driving|date=30. 4. 2008|accessdate=6. 7. 2022|website=GameSpot|last=Sinclair|first=Brendan}}</ref> V končni verziji igre je ta možnost ostala, vendar je bila tretirana kot zločin, ki je avtomatsko sprožil pregon s strani policije,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/does-gta-iv-promote-drunk-driving/|title=Does GTA IV promote drunk driving?|date=3. 5. 2008|accessdate=6. 7. 2022|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}</ref> glavni lik Niko Bellic pa glasno in pijano izjavi, da je bila to slaba ideja in da bi moral vedeti, da bi moral ravnati drugače. V razširitvah za ''GTA IV'', ''TLAD'' in ''TBOGT'', je nemogoče voziti pijan, saj so bile te objavljene po kritikah. Se je pa ta možnost ponovno pojavila v naslednji igri ''GTA V''.<ref>''Grand Theft Auto IV'', izdaja za Xbox 360 in PlayStation 3.</ref> === Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned === Razširitveni paket za ''GTA IV'' – ''TLAD'' je obsodila ameriška skupina staršev Common Sense Media, ki je izdala javno opozorilo proti vsebini igre zaradi prizora s popolno golo sprednjo stranjo telesa. Trdili so, da je igra <nowiki>''bolj kontroverzna kot njene predhodnice,'' ker je vsebovala ''popolno sprednjo moško goloto.''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=http://blog.wired.com/games/2009/02/parents-group-w.html|title=Parents Group Warns Against <cite>Lost And Damned</cite> Nudity|date=21. 2. 2009|accessdate=18. 7. 2022|website=Wired|last=Cavalli|first=Earnest}}</ref> === Grand Theft Auto Chinatown Wars === {{Quote box|quote=Nintendo je želel, da naredimo igro Grand Theft Auto. Mi smo želeli narediti igro za njihovo platformo, nismo pa želeli, da bi naredili različico za otroke, niti nismo bili zainteresirani za izdelavo oblike igre, ki je običajno ne bi naredili.|source=Dan Houser o ustvarjanju igre ''GTA CTW'' za Nintendo DS.<ref>{{cite web|url=http://www.dpadmagazine.com/2008/09/25/houser-nintendo-didnt-want-us-to-make-gta-for-kids/|title=Houser: "Nintendo didn't want us to make GTA for kids"|publisher=D+PAD|date=25. 9. 2008|access-date=18. 7. 2022|archive-date=18. 7. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20110211185232/http://www.dpadmagazine.com/2008/09/25/houser-nintendo-didnt-want-us-to-make-gta-for-kids/|url-status=live}}</ref>|align=right|width=30em |quoted=1}} Pojavilo se je nekaj polemik okoli mini igre z drogami<ref>{{Navedi splet|url=https://www.digitalspy.com/videogames/a315957/feature-video-game-controversy/|title=Feature: Video Game Controversy|date=24. 4. 2011|accessdate=18. 7. 2022|website=Digital Spy|last=Langshaw|first=Mark}}</ref> vključno s komentarji, da so načeloma igre za Nintendo namenjene otrokom (kljub dejstvu, da je igra dobila oznako M – nad 17 let). Mini igra z drogami omogoča igralcem, da prodajajo šest vrst različnih mamil po mestu, vendar je dobiček, ki ga igralec ustvari, odvisen od tržnih razmer, ki vladajo na območju, kjer prodajajo droge in glede na pogostost te storitve na tem območju.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.escapistmagazine.com/forums/read/7.72422-GTA-Chinatown-Wars-Features-Drug-Dealing-Minigame|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars Features Drug-Dealing Minigame|accessdate=18. 7. 2022|website=Escapist|last=Jeffries|first=L. B.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://infendo.com/rockstar-nintendo-wanted-a-bad-ass-gta-title/|title=Rockstar: Nintendo wanted a bad ass GTA title|date=24. 9. 2008|accessdate=18. 7. 2022|website=Infendo}}</ref> === Grand Theft Auto V === Razburjenje v zadnji izdaji igre je povzročil del, ki vsebuje mučenje, ki ga izvaja igralec. Misija ''By the Book'' prikazuje grafične prikaze tresenja z elektriko, puljenja zob, simulacije utapljanja in pretepanja s težkimi predmeti, igralec pa mora izvajati mučenje, da lahko napreduje v igri.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=http://techinamerica.com/grand-theft-auto-5-under-fire-for-graphic-torture-scene/|title=Grand Theft Auto 5 under fire for graphic torture scene|date=18. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Techinamerica|last=Hern|first=Alex}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.mirror.co.uk/lifestyle/staying-in/video-games/gta-5-torture-row-teachers-2278689|title=GTA 5 torture row: Teachers slam scenes of extreme violence in most expensive game ever made|date=17. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Mirror|last=Bagot|first=Martin}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.mirror.co.uk/lifestyle/staying-in/video-games/gta-5s-most-controversial-mission-2279001|title=Why GTA 5's most controversial mission may be unpleasant and repulsive but there is a message behind the degradation|date=17. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Mirror|last=Silver|first=Dan}}</ref> Dobrodelna organizacija Freedom from Torture s sedežem v Združenem kraljestvu je javno obsodila uporabo prizorov mučenja v ''GTA V''. Ukvarja se namreč z rehabilitacijo preživelih po mučenju in se je s tem pridružila drugim dobrodelnim organizacijam za človekove pravice, ki so bile ogorčene nad prizorom mučenja v igri, v kateri morajo igralci puliti zobe in tresti z električnim tokom neoboroženega človeka, da bi pridobili potrebne informacije. Izvršni direktor te organizacije Keith Best je izjavil: »Rockstar North je prestopil mejo, saj je ljudi dejansko prisilil, da prevzamejo vlogo mučitelja in izvedejo vrsto neizrekljivih dejanj, če želijo doseči uspeh v igri.«<ref name=":8" /> Igro so obtožili tudi seksizma. ''Los Angeles Times'' je ocenil, da so satirične upodobitve žensk v igri nekreativne in dodal, da nasilne in seksistične teme škodujejo izkušnji v igri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/topic/hero-complex|title=Grand Theft Auto V review: Stubborn sexism, violence ruin game play|date=20. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Los Angeles Times|last=Martens|first=Todd}}</ref> ''Edge'' je opozoril, da čeprav <nowiki>''vsaka ženska v igri obstaja samo zato, da bi se ji posmehovali,''</nowiki> je glavne junake, ki so vsi moški, obravnavala na podoben način skozi njihovo stereotipno nagnjenost k nasilju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/edge/|title=Play: Economies of scale|accessdate=18. 7. 2022|website=Games Radar}}</ref> Sam Houser, soustanovitelj podjetja Rockstar Games, je menil, da je razvojna ekipa včasih spregledala upodobitev žensk v igrah serije Grand Theft Auto, vendar se je teža moških likov ujemala z zgodbo, ki so jo želeli povedati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2013/09/17/arts/video-games/grand-theft-auto-v-is-a-return-to-the-comedy-of-violence.html|title=Grand Theft Auto V Is a Return to the Comedy of Violence|date=16. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=New York Times|last=Suellentrop|first=Chris}}</ref> === Tožbe === Več zvezdnikov je tožilo Rockstar Games in/ali Take-Two Interactive zaradi domnevnega kršenja njihovih pravic do intelektualne lastnine ali osebnostnih pravic, vključno s hip-hop glasbenikom [[Daz Dillinger|Dazom Dillingerjem]],<ref>{{Navedi splet|url=https://pitchfork.com/news/52614-daz-dillinger-accuses-grand-theft-auto-v-of-stealing-his-beats/|title=Daz Dillinger Accuses "Grand Theft Auto V" of Stealing His Beats|date=11. 10. 2013|accessdate=19. 7. 2022|website=Pitchfork|last=Battan|first=Carrie}}</ref> Karen Gravano iz ''Mob Wives''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/451243/mob-wives-karen-gravano-suing-rockstar-over-gta-v-character/|title=Mob Wives' Karen Gravano suing Rockstar over GTA V character|date=27. 2. 2014|accessdate=19. 7. 2022|website=Computer and Video Games|last=Jackson|first=Mike}}</ref> in igralko [[Lindsay Lohan]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/newsbeat-28129505|title=Lindsay Lohan is suing the makers of Grand Theft Auto V|date=2. 7. 2014|accessdate=19. 7. 2022|website=BBC News}}</ref> ==== Tožbe Jacka Thompsona ==== Nekdanji odvetnik Jack Thompson je bil vpleten v številne poskuse, da bi družine, ki so bile žrtve umorov, dosegle, da bi ustvarjalci serije ''Grand Theft Auto'' odgovarjali za smrt njihovih najdražjih. Zaradi svojega ravnanja v teh in podobnih primerih je bil Thompson leta 2008 izločen,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamepolitics.com/2008/09/25/disbarred|title=Opinion: Games Don't Deserve Protection|date=7. 12. 2010|accessdate=19. 7. 2022|website=GamePolitics News}}</ref> Odvetniška zbornica Floride pa mu je naložila več kot 100 000 dolarjev denarne kazni.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamepolitics.com/2008/07/09/we-have-judge039s-report-recommending-permanent-disbarment-jack-thompson|title=Judge's report recommending Permanent disbarment for Jack Thompson|accessdate=19. 7. 2022|website=GamePolitics}}</ref> 20. oktobra 2003 sta družini Aarona Hamela in Kimberly Bede, dveh mladih oseb, ki sta jih ustrelila najstnika William in Josh Buckner (ki sta preiskovalcem povedala, da je njuna dejanja navdihnila igra ''GTA III''), vložili tožbo za 246 milijonov ameriških dolarjev proti založnikoma Rockstar Games in Take-Two Interactive Software, prodajalcu Walmart in proizvajalcu PlayStationa 2 Sony Computer Entertainment America.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20060625114709/http://www.cnn.com/2003/LAW/10/22/videogame.lawsuit.ap/index.html|title=Lawsuit filed against Sony, Wal-Mart over game linked to shootings|date=23. 10. 2003|accessdate=19. 7. 2022|website=CNN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20040508045243/http://www.gamespot.com/ps2/adventure/grandtheftauto3/news_6077161.html|title=Families sue over GTAIII-inspired shooting|accessdate=10. 8. 2022|website=Gamespot}}</ref> Rockstar in njegovo matično podjetje Take-Two sta vložila zahtevo za zavrnitev tožbe, pri čemer sta na okrožnem sodišču ZDA 29. oktobra 2003 navedla, da so <nowiki>''</nowiki>ideje in koncepti ter domnevni psihološki učinki na Bucknerjeva zaščiteni s prvim amandmajem klavzule o svobodi govora.<nowiki>''</nowiki> Odvetnik žrtev Jack Thompson je temu ugovarjal, vendar ni uspel v poskusu, da bi tožbo premaknil na državno sodišče in se skliceval na zakon o varstvu potrošnikov Tennesseeja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/rockstar-seeks-to-dismiss-gtaiii-lawsuit/1100-6081737/|title=Rockstar seeks to dismiss GTAIII lawsuit|date=11. 11. 2003|accessdate=10. 8. 2022|website=Gamespot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> Dva dneva pozneje so tožniki vložili obvestilo o prostovoljnem odstopu od pregona in zadeva je bila zaključena. Februarja 2005 je bila proti izdelovalcem in distributerjem serije ''Grand Theft Auto'' vložena tožba, ki je trdila, da so igre krive, da je najstnik ustrelil in ubil tri pripadnike policijskih sil Alabame. Streljanje se je zgodilo junija 2003, ko je policija v Fayette v Alabami pripeljala na zaslišanje zaradi kraje vozila Devina Moora, ki je bil takrat star 17 let. Moore je takrat enemu od policistov ukradel pištolo in ga z njo ustrelil ter ubil še drugega policista in dispečerja, preden je pobegnil s policijskim avtomobilom.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20050307095559/https://abcnews.go.com/US/wireStory?id=502424|title=Suit: Video Game Sparked Police Shootings|date=15. 2. 2005|accessdate=10. 8. 2022|website=ABC News}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/games/grand-theft-auto-vice-city/news/|title=GRAND THEFT AUTO: VICE CITY NEWS|accessdate=10. 8. 2022|website=Gamespot}}</ref> Eden od Moorovih odvetnikov je bil Jack Thompson, ki je trdil, da je grafična narava ''Grand Theft Auto'' ob konstantnem igranju zakrivila, da je Moore zagrešil te umore, s čimer se je strinjala tudi Moorova družina. Odškodnino so zahtevali od podružnic trgovin GameStop in Wal-Mart v Jasperju v Alabami, kjer sta bila kupljena ''GTA III'' in ''GTA VC'', ter pri založniku iger Take-Two Interactive in proizvajalcu PlayStation 2 Sony Computer Entertainment. 29. marca 2006 je bila tožba zavrnjena, prav tako pa tudi možnost pritožbe na to sodbo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.al.com/newsflash/regional/index.ssf?/base/news-20/1143662355218050.xml&storylist=alabamanews|title=Court rejects appeal in Alabama suit blaming game for slayings|accessdate=10. 8. 2022|website=Associated Press}}</ref> Maja 2005 se je Jack Thompson pojavil v oddaji Glenn Beck na CNN-jevem programu Headline News. Tam je omenil Devina Moora in glede iger ''GTA III'' in ''GTA VC'' dejal: »Ni dvoma [...], da brez usposabljanja na tem simulatorju ubijanja policistov Devin Moore ne bi mogel ubiti treh policistov v Fayetteu v Alabami, da so zdaj mrtvi in pokopani. Tožimo Take-Two, Sony, Wal-Mart in GameStop, ker so ga usposobili za ubijanje. Ni imel zgodovine nasilja ali kazenske evidence.«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ZqSCLrtioEI|title=CNN Headline News - Grand Theft Morality Pt.2|accessdate=10. 8. 2022|website=Youtube}}</ref> Septembra 2006 je Thompson vložil novo tožbo in trdil, da je Cody Posey obsesivno igral te igre, preden je na ranču v Albuquerqueju v Novi Mehiki umoril svojega očeta Delberta Paula Poseyja, mačeho Tryone Schmid in njeno hčerko Marileo Schmid. Tožba je bila vložena v imenu družin žrtev.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20070825065157/http://www.abqtrib.com/news/2006/sep/25/video-game-maker-blamed-04-killing/|title=Video-game maker blamed in '04 killing|accessdate=10. 8. 2022|website=Albuquerque Tribune}}</ref> V tožbi so navedli, da do umorov ne bi prišlo, če Posey ne bi obsesivno igral ''GTA VC''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.abqjournal.com/abqnews/index.php?option=com_content&task=view&id=1526&Itemid=2|title=Antigame Crusader in ABQ|accessdate=10. 8. 2022|website=ABQnewsSeeker}}</ref> Tožene stranke so bile Cody Posey, Rockstar Games, Take-Two Interactive in Sony, v tožbi pa so zahtevali 600 milijonov ameriških dolarjev odškodnine.<ref>{{Navedi splet|url=https://consent.yahoo.com/v2/collectConsent?sessionId=3_cc-session_7cc0542b-1f62-4e83-b7f2-ae1b48557ea0|title=Jack Thompson becomes boring|date=27. 9. 2006|accessdate=11. 8. 2022|website=Joystiq}}</ref> Med sojenjem je obrambna ekipa trdila, da je Poseyja oče zlorabljal, mačeha pa naj bi ga mučila,<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20071011151427/http://gamepolitics.com/2006/09/25/jack-thompson-lawsuit-to-be-filed-in-albuquerque/|title=Jack Thompson Lawsuit to be Filed in Albuquerque|accessdate=11. 8. 2022|website=GamePolitics}}</ref> poleg tega pa je v času umorov jemal zdravilo Zoloft.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080502183241/http://www.courttv.com/talk/chat_transcripts/2006/0208posey-ockenfels.html|title=Vera Ockenfels, the Cody Posey defense team's mitigation specialist, discusses his conviction|date=8. 2. 2006|accessdate=11. 8. 2022|website=CourtTVNews}}</ref> Tožba je bila decembra 2007 zavrnjena.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.escapistmagazine.com/Vice-City-Wrongful-Death-Suit-Dismissed/|title=Vice City Wrongful Death Suit Dismissed|date=20. 5. 2008|accessdate=11. 8. 2022|last=Chalk|first=Andy}}</ref> === Modifikacije oboževalcev === Modificiranje vsebine iger serije ''Grand Theft Auto'', bodisi v samih igrah, bodisi preko druge programske opreme, je skupnost igralcev izvajala že od začetka tretjega tisočletja, pri čemer je bilo ena prvih večjih pretvorb preoblikovanje mesta Liberty City iz ''GTA III'' v grafiko iz ''GTA VC''.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/take-two-has-been-issuing-takedowns-for-gta-mods/|title=Take-Two has been issuing takedowns for GTA mods|date=18. 7. 2021|accessdate=11. 8. 2022|website=PC Gamer|last=Macgregor|first=Jody}}</ref> Okoli leta 2017 je Take-Two začel ukrepati proti temu z izdajo pisem o prekinitvi izdelovalcem OpenIV, ki je igralcem omogočalo spreminjanje vsebine iz ''GTA IV'' in ''GTA V''. Pri Take-Two so takrat izjavili, da niso proti samim preurejanjem iger, ampak da želijo preprečiti nedavne zlonamerne modifikacije, ki so omogočale nadlegovanje igralcev in s tem motile izkušnjo ''GTA Online'' za vse, dodali pa so, da sodelujejo z OpenIV, da bi našli sprejemljivo rešitev. Razvijalci OpenIV so se po več krogih razprav z vodstvom Take-Two odločili, da odstranijo orodje iz obtoka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/gta-modding-tool-openiv-shuts-down-claiming-cease-and-desist-from-take-two/|title=GTA modding tool OpenIV shuts down due to cease and desist from Take-Two|date=15. 6. 2017|accessdate=11. 8. 2022|website=PC Gamer|last=Livingstone|first=Christopher}}</ref> Pri Take-Two so takrat podali izjavo, da ne bodo ukrepali proti preoblikovanjem igre za enega igralca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/rockstar-is-talking-with-openiv-developer-issues-new-statement-on-mods/|title=Rockstar is talking with OpenIV developer, issues new statement on mods|date=23. 6. 2017|accessdate=19. 8. 2022|website=PC Gamer|last=Livingstone|first=Christopher}}</ref> Leta 2019 so izjavo posodobili, da bi izključili igralce, ki so preoblikovali igre in ob tem vključevali drugo njihovo intelektualno lastnino ali so ustvarjali nove igre, zgodbe, misije ali zemljevide.<ref name=":9" /> Skupnost modifikatorjev iger ''Grand Theft Auto'' je delovala v skladu s tem odzivom in nadaljevala z razvijanjem novih vsebin v mejah, ki jih je določil Take-Two.<ref name=":9" /> Februarja 2021 je Take-Two izdal dokument Zakon o avtorskih pravicah digitalnega tisočletja (DMCA), ki je odstranil dva projekta preko GitHuba, ki sta spremenila izvorno kodo za igri ''GTA III'' in ''GTA VC'', pri čemer je zatrdil, da je tak način prepovedan s strani združenja EULA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/articles/2021-02-20-gta-3-and-vice-city-reverse-engineering-fan-project-hit-with-dmca-takedown|title=GTA 3 and Vice City reverse-engineering fan project hit with DMCA takedown|date=20. 2. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=Eurogamer|last=Yin-Poole|first=Wesley}}</ref> 10. junija 2021 so modifikatorji vložili ugovor – v skladu s pravili DMCA je bila izvorna koda obnovljena po dveh tednih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-3-and-vice-city-reverse-engineering-fan-project-back-online-after-take-two-takedown|title=GTA 3 and Vice City reverse-engineering fan project back online after Take-Two takedown|date=28. 6. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=Eurogamer|last=Yin-Poole|first=Wesley}}</ref> Izvršni direktor Take-Two Strauss Zelnick je izjavil, da ima podjetje <nowiki>''</nowiki>precej prilagodljiv<nowiki>''</nowiki> pogled na uporabniške modifikacije in zatrdil, da če <nowiki>''</nowiki>bo njihova ekonomija ogrožena ali če bo vse skupaj vodilo v slabo vedenje, vedo, kako to opredeliti in bodo izdali obvestilo o odstranitvi.<nowiki>''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamesn.com/gta-mods-dmca|title=Take-Two says it's "pretty flexible" when it comes to DMCAing GTA mods|date=2. 8. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=PC Games|last=Bailey|first=Dustin}}</ref> Kljub temu je podjetje septembra 2021 nadaljevalo z vložitvijo tožbe v Kaliforniji proti modifikatorjem, pri čemer je zatrdilo, da se ti programerji <nowiki>''</nowiki>dobro zavedajo, da nimajo pravice do kopiranja, prilagajanja ali distribucije izpeljane izvorne kode GTA ali avdiovizualnih elementov iger, s čimer to početje predstavlja kršitev avtorskih pravic.<nowiki>''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.videogameschronicle.com/news/take-two-is-suing-the-creators-of-a-gta-3-and-vice-city-reverse-engineering-projects/|title=Take-Two is suing the creators of GTA 3 and Vice City reverse engineering projects|date=3. 9. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=VGC|last=Scullion|first=Chris}}</ref> Kot del tožbe je Take-Two oktobra 2021 izdal še obvestilo o odstranitvi modifikacij na GitHubu. Modifikatorji so v svojem pravnem odgovoru zatrdili, da je bila uporaba sredstev v okviru poštene uporabe, saj so bile njihove različice transformativne narave in ker niti Rockstar niti Take-Two že leta nista izdala nobene nove izdaje, s tem niso škodili komercialnim obetom iger. == Sprejem == Vse od izdaje ''GTA III'' leta 2001 je bila serija ''Grand Theft Auto'' velik uspeh, tako med kritiki kot tudi finančno. Prodali so več kot 370 milijonov enot, s čimer so postali peta najbolj prodajana franšiza videoiger vseh časov, za Nintendovima ''[[Mario (Super Mario bros.)|Mariom]]'' in ''[[Pokémon|Pokemonom]]'', Activisionovim ''[[Call of Duty (videoigra)|Call of Duty]]'' in ''[[Tetris|Tetrisom]]''. Leta 2006 je bil ''Grand Theft Auto'' izbran za enega od 10-ih najboljših britanskih izdelkov po izboru British Design Quest, ki sta ga organizirala BBC in Design Museum. Igra se je pojavila na seznamu britanskih izvoznih ikon, ki je vključeval [[Concorde]], Jaguar E-Type, Aston Martin DB5, Mini, World Wide Web, ''[[Tomb Raider]]'', telefonsko govorilnico K2, mrežo londonske podzemne železnice, avtobus AEC Routemaster in Supermarine Spitfire. Serija je podrla več rekordov, zaradi česar je bila posebej omenjena zaradi 10-ih svetovnih rekordov v Guinnessovi knjigi rekordov 2008. Ti vključujejo največ gostujočih zvezd v seriji videoiger, največja zasedba glasovnih igralcev v videoigri (''GTA SA''), najdaljši seznam pesmi, uporabljenih v videoigri (''GTA SA'') in najuspešnejši izdelek za zabavo vseh časov (''GTA V''). Guinnessova knjiga rekordov je serijo ''Grand Theft Auto'' uvrstila na tretje mesto na svojem seznamu najboljših 50 videoiger vseh časov na podlagi začetnega vpliva in trajne zapuščine. ''GTA SA'' je v Guinnessovi knjigi rekordov 2009 navedena kot najuspešnejša igra za PlayStation 2. ''GTA III'', ''GTA SA'' in ''GTA VC'' trenutno zasedajo 2., 5. in 6. mesto na lestvici najbolje ocenjenih iger za PlayStation 2 na strani Metacritic, medtem ko je ''GTA CTW'' ocenjena kot najboljša igra za Nintendo DS in druga najboljša za PlayStation Portable. ''GTA IV'' je trenutno ocenjen kot druga najboljša igra vseh časov z oceno 98 in zaostaja le za ''The Legend of Zelda: Ocarina of Time''. Ob tem se več iger nahaja tudi na Metacriticovi lestvici najboljših računalniških iger vseh časov, in sicer ''GTA VC'' (12. mesto), ''GTA III'' (28. mesto), ''GTA SA'' (35. mesto) in ''GTA V'' (3. mesto). Na lestvici najboljših iger za Xbox 360 sta tudi ''GTA TLAD'' (35. mesto) in ''GTA TBOGT'' (59. mesto). {| class="wikitable" |+Ocene posameznih izdaj '''''(posodobljeno 2. avgusta 2022)''''' !Igra ![[GameRankings]] ![[Metacritic]] |- |''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' |(PC) 78,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/197476-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003540/http://www.gamerankings.com/pc/197476-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS1) 70,7 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps/197477-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for PlayStation|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002735/http://www.gamerankings.com/ps/197477-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead }}</ref><br />(GBC) 57,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/gbc/576069-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for Game Boy Color|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003442/http://www.gamerankings.com/gbc/576069-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |— |- |''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' |(PC) 75,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/197482-grand-theft-auto-mission-pack-1-london-1969/index.html|title=Grand Theft Auto: Mission Pack #1: London 1969 for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003545/http://www.gamerankings.com/pc/197482-grand-theft-auto-mission-pack-1-london-1969/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS1) 69,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps/197481-grand-theft-auto-london-1969/index.html|title=Grand Theft Auto Mission Pack #1: London 1969 for PlayStation|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002740/http://www.gamerankings.com/ps/197481-grand-theft-auto-london-1969/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead }}</ref> |— |- |''[[Grand Theft Auto 2]]'' |(PC) 72,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/197478-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002720/http://www.gamerankings.com/pc/197478-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(DC) 69,8 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/dreamcast/197479-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for Dreamcast|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090315215539/http://www.gamerankings.com/dreamcast/197479-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=15. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS1) 69,1 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps/185853-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002730/http://www.gamerankings.com/ps/185853-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(GBC) 43,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/gbc/562989-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for Game Boy Color|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003134/http://www.gamerankings.com/gbc/562989-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS1) 70<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation/grand-theft-auto-2|title=''Grand Theft Auto 2'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=30. 4. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130430224838/http://www.metacritic.com/game/playstation/grand-theft-auto-2|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto III]]'' |(PS2) 94,9 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/466217-grand-theft-auto-iii/index.html|title=Grand Theft Auto III for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090303231014/http://www.gamerankings.com/ps2/466217-grand-theft-auto-iii/index.html |archivedate=3. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 93,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/548931-grand-theft-auto-iii/index.html|title=Grand Theft Auto III for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306200412/http://www.gamerankings.com/pc/548931-grand-theft-auto-iii/index.html |archivedate=6. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS2) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-iii|title=''Grand Theft Auto III'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=6. 1. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030305/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-iii|url-status=live}}</ref><br />(Xbox) 96<ref name="GTADoublePack">{{cite web|url=https://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-double-pack|title=Grand Theft Auto Double Pack for Xbox Reviews|work=[[Metacritic]]|publisher=[[CBS Interactive]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=24. 6. 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200624171647/https://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-double-pack|url-status=live}}</ref><br />(PC) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iii|title=''Grand Theft Auto III'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=6. 1. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030305/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iii|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' |(PS2) 94,2 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/561545-grand-theft-auto-vice-city/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306194732/http://www.gamerankings.com/ps2/561545-grand-theft-auto-vice-city/index.html |archivedate=6. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 94,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/561641-grand-theft-auto-vice-city/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090304011752/http://www.gamerankings.com/pc/561641-grand-theft-auto-vice-city/index.html |archivedate=4. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(Xbox) 96<ref name="GTADoublePack"/><br />(PS2) 95<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city|title=''Grand Theft Auto: Vice City'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=12. 4. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160412124754/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city|url-status=live}}</ref><br />(PC) 94<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-vice-city|title=''Grand Theft Auto: Vice City'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=9. 4. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160409000435/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-vice-city|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' |(PS2) 95,1 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/914983-grand-theft-auto-san-andreas/index.html|title=Grand Theft Auto: San Andreas for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090303004131/http://www.gamerankings.com/ps2/914983-grand-theft-auto-san-andreas/index.html |archivedate=3. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(Xbox) 92,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox/925634-grand-theft-auto-san-andreas/index.html|title=Grand Theft Auto: San Andreas for Xbox |publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090304004114/http://www.gamerankings.com/xbox/925634-grand-theft-auto-san-andreas/index.html |archivedate=4. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 92,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/924362-grand-theft-auto-san-andreas/index.html|title=Grand Theft Auto: San Andreas for PC |publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306195205/http://www.gamerankings.com/pc/924362-grand-theft-auto-san-andreas/index.html |archivedate=6. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS2) 95<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-san-andreas|title=''Grand Theft Auto: San Andreas'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=29. 3. 2016|archive-url=http://archive.wikiwix.com/cache/20160329093046/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-san-andreas|url-status=live}}</ref><br />(Xbox) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-san-andreas|title=''Grand Theft Auto: San Andreas'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=13. 4. 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150413060842/http://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-san-andreas|url-status=live}}</ref><br />(PC) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-san-andreas|title=''Grand Theft Auto: San Andreas'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=27. 4. 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150427030131/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-san-andreas|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto Advance]]'' |(GBA) 70,6 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/gba/919434-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for Game Boy Advance|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002620/http://www.gamerankings.com/gba/919434-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(GBA) 68<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/game-boy-advance/grand-theft-auto|title=''Grand Theft Auto'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=30. 4. 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120430040740/http://www.metacritic.com/game/game-boy-advance/grand-theft-auto|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' |(PSP) 87,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/psp/925776-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Liberty City Stories for PSP|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090307214521/http://www.gamerankings.com/psp/925776-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html |archivedate=7. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS2) 77,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/931275-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Liberty City Stories for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090316204616/http://www.gamerankings.com/ps2/931275-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html |archivedate=16. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PSP) 88<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-liberty-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Liberty City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=30. 8. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110830195544/http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-liberty-city-stories|url-status=live}}</ref><br />(PS2) 78<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-liberty-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Liberty City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=15. 4. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110415044440/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-liberty-city-stories|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' |(PSP) 85, 1%<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/psp/933097-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City Stories for PSP|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090308001435/http://www.gamerankings.com/psp/933097-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html |archivedate=8. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS2) 75,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/938211-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City Stories for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090317044100/http://www.gamerankings.com/ps2/938211-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html |archivedate=17. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PSP) 86<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-vice-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Vice City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=8. 1. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110108071218/http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-vice-city-stories|url-status=live}}</ref><br />(PS2) 75<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Vice City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=23. 8. 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100823001813/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city-stories|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto IV]]'' |(PS3) 97,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/933036-grand-theft-auto-iv/index.html|title=Grand Theft Auto IV for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090305063523/http://www.gamerankings.com/ps3/933036-grand-theft-auto-iv/index.html |archivedate=5. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 96,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/933037-grand-theft-auto-iv/index.html|title=Grand Theft Auto IV for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090307003855/http://www.gamerankings.com/xbox360/933037-grand-theft-auto-iv/index.html |archivedate=7. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 89,1 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/952150-grand-theft-auto-iv/index.html|title=Grand Theft Auto IV for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090305060900/http://www.gamerankings.com/pc/952150-grand-theft-auto-iv/index.html |archivedate=5. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS3) 98<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv|title=''Grand Theft Auto IV'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=25. 6. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130625160633/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv|url-status=live}}</ref><br />(X360) 98<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv|title=''Grand Theft Auto IV'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=10. 10. 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141010111711/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv|url-status=live}}</ref><br />(PC) 90<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iv|title=''Grand Theft Auto IV'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=3. 12. 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181203044705/https://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iv|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' |(PC) 94,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/987736-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100421023238/http://www.gamerankings.com/pc/987736-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html |archivedate=21. 4. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(PS3) 94,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/987733-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100426004725/http://www.gamerankings.com/ps3/987733-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html |archivedate=26. 4. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 89,8 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/955085-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100102144439/http://www.gamerankings.com/xbox360/955085-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html |archivedate=2. 1. 2010 |url-status=dead}}</ref> |(X360) 90<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|title=''Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=27. 8. 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100827130728/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|url-status=live}}</ref><br />(PS3) 88<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|title=''Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=15. 11. 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101115064929/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' |(NDS) 92,9 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ds/950922-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars for DS|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100413192916/http://www.gamerankings.com/ds/950922-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html |archivedate=13. 4. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(PSP) 90,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/psp/961725-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars for PSP|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100907234846/http://www.gamerankings.com/psp/961725-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html |archivedate=7. 9. 2010 |url-status=dead}}</ref> |(NDS) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/ds/grand-theft-auto-chinatown-wars|title=''Grand Theft Auto: Chinatown Wars'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=27. 9. 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150927115335/http://www.metacritic.com/game/ds/grand-theft-auto-chinatown-wars|url-status=live}}</ref><br />(PSP) 90<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-chinatown-wars|title=''Grand Theft Auto: Chinatown Wars'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=3. 5. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110503223402/http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-chinatown-wars|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' |(PC) 90,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/987735-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110224134208/http://www.gamerankings.com/pc/987735-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html |archivedate=24. 2. 2011 |url-status=dead}}</ref><br />(PS3) 90,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/987734-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100704062036/http://www.gamerankings.com/ps3/987734-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html |archivedate=4. 7. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 89,6 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/960355-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100620090808/http://www.gamerankings.com/xbox360/960355-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html |archivedate=20. 6. 2010 |url-status=dead}}</ref> |(X360) 89<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|title=''Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=29. 8. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110829065911/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|url-status=live}}</ref><br />(PS3) 87<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|title=''Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=25. 2. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110225032252/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto V]]'' |(XONE) 98,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xboxone/805605-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for Xbox One|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141223034310/http://www.gamerankings.com/xboxone/805605-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=23. 12. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(PS3) 97,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/634490-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140109070934/http://www.gamerankings.com/ps3/634490-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=9. 1. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(PS4) 96,2 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps4/805601-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for PlayStation 4|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141223051745/http://www.gamerankings.com/ps4/805601-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=23. 12. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 96,2 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/634491-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140203045734/http://www.gamerankings.com/xbox360/634491-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=3. 2. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 94,9 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/805606-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150626200756/http://www.gamerankings.com/pc/805606-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=26. 6. 2015 |url-status=dead}}</ref> |(XONE) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-one/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=20. 3. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320045443/http://www.metacritic.com/game/xbox-one/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(PS3) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=1. 12. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131201023319/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(PS4) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-4/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=19. 3. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170319100538/http://www.metacritic.com/game/playstation-4/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(X360) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=17. 12. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131217183158/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(PC) 96<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=23. 1. 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140123060118/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref> |} === Prodaja === {| class="wikitable" |+ |- ! Leto ! Igra ! Prodaja ! Dobljene oznake |- | 1997 | ''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' | 3,5 milijona+<ref>{{cite web|url=https://www.newspapers.com/clip/86887188/evening-standard/|title=Flourishing on the game|newspaper=[[Evening Standard]]|page=36|date=20. 10. 1999|accessdate=19. 7. 2022|via=[[Newspapers.com]]|archive-date=19. 7. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20211012022430/https://www.newspapers.com/clip/86887188/evening-standard/|url-status=live}}</ref> | style="background:#dfd;" | PS1 Greatest Hits, Platinum |- | rowspan="3" style="text-align:center;" | 1999 | ''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' | | style="background:#fdd;" | |- | ''[[Grand Theft Auto: London 1961]]'' | | style="background:#fdd;" | |- | ''[[Grand Theft Auto 2]]'' | 1 milijon<ref>{{cite web|first=Tim|last=Lushen|url=https://www.newspapers.com/clip/96969258/evening-standard/|title=Steal a car, run amok - it's Ok, it's a game|newspaper=[[Evening Standard]]|page=32|date=11. 10. 1999|accessdate=19. 7. 2022|via=[[Newspapers.com]]}}</ref> | style="background:#dfd;" | PS1 Greatest Hits |- | style="text-align:center;" | 2001 | ''[[Grand Theft Auto III]]'' | 17,5 milijona<ref name="archive12">[https://web.archive.org/web/20080408234728/http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf#page=12 Internet Archive Wayback Machine]. Web.archive.org (8. 4. 2008). Pridobljeno 19. 7. 2022.</ref> | style="background:#dfd;" | PS2 Greatest Hit', Platinum |- | style="text-align:center;" | 2002 | ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' | 20 milijonov<ref name="archive12" /> | style="background:#dfd;" | PS2 Greatest Hits, Platinum |- | rowspan="2" style="text-align:center;" | 2004 | ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' | 27,5 milijona<ref>[http://kotaku.com/5840484/gta-iv-overtakes-san-andreas-in-lifetime-sales {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160531083217/http://kotaku.com/5840484/gta-iv-overtakes-san-andreas-in-lifetime-sales |date=31. 5. 2016 }} GTA IV Overtakes San Andreas in Lifetime Sales [Correction&#93;]. Kotaku.com (15. 9. 2011). Pridobljeno 19. 7. 2022.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20120207175047/http://www.corporate-ir.net/ireye/confLobby.zhtml?ticker=TTWO&item_id=1642557 CCBN – Lobby]. Corporate-ir.net (26. 9. 2007). Pridobljeno 19. 7.2022.</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS2 Greatest Hits, Platinum * Xbox Platinum Hits * <br />PS3 Greatest Hits * Xbox 360 Platinum Hits}} |- | ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' | 100 000 | style="background:#fdd;" | |- | style="text-align:center;" | 2005 | ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' | 8 milijonov<ref name="archive12" /> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PSP Greatest Hits, Platinum * PS2 Platinum}} |- | style="text-align:center;" | 2006 | ''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' | 4,5 milijona<ref name="archive12" /> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PSP Greatest Hits, Platinum * PS2 Platinum}} |- | style="text-align:center;" | 2008 | ''[[Grand Theft Auto IV]]'' | 25 milijonov+<ref name="gamespot.com">{{cite web|url=http://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-series-shipments-reach-125-million/1100-6400652/|title=Grand Theft Auto series shipments reach 125 million|publisher=GameSpot.com|date=27. 11. 2012|access-date=19. 7. 2022|archive-date=19. 7. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20131022100809/http://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-series-shipments-reach-125-million/1100-6400652/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.independent.co.uk/games/gta-5-has-already-beaten-gta-4-s-lifetime-sales-8863784.html |title=GTA 5 has already beaten GTA 4's lifetime sales |first=James |last=Vincent |date=7. 10. 2013 |work=The Independent |access-date=19. 7. 2022}}</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS3 Greatest Hits, Platinum * Xbox 360 Platinum Hits}} |- | rowspan="4" style="text-align:center;" | 2009 | ''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' | 1 milijon+<ref>[http://www.gamesindustry.biz/articles/gta-iv-dlc-to-sell-2m-by-year-end/ GTA IV DLC to sell 2m by year end] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170202002905/http://www.gamesindustry.biz/articles/gta-iv-dlc-to-sell-2m-by-year-end/ |date=2 February 2017 }} avtor Matt Martin (6. 3. 2009) Edge Magazine.com</ref><ref>[http://kotaku.com/5165818/analyst-lost-and-damned-sales-at-1-million-all+new-gta-in-2010 Analyst: Lost And Damned Sales At 1 Million, All-New GTA In 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140222152534/http://kotaku.com/5165818/analyst-lost-and-damned-sales-at-1-million-all+new-gta-in-2010 |date=22. 2. 2014 }}. Kotaku.com (6. 3. 2009). Pridobljeno 19. 7. 2022.</ref> | style="background:#fdd;" | |- | ''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' | 200 000<ref>{{cite web|author=thorsen-ink|url=http://www.gamespot.com/articles/only-200000-chinatown-wars-sold-in-march/1100-6207855/|title=Only 200,000 Chinatown Wars sold in March?|publisher=GameSpot.com|access-date=21. 7. 2009|archive-date=26. 3. 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140326055743/http://www.gamespot.com/articles/only-200000-chinatown-wars-sold-in-march/1100-6207855/|url-status=live}}</ref> | style="background:#dfd;" | PSP Greatest Hits |- | ''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' | | style="background:#fdd;" | |- | ''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City'' | 160 000+<ref>[http://www.gamespot.com/articles/gta-episodes-from-liberty-city-sells-under-160k-in-oct-nov/1100-6242842/ GTA: Episodes from Liberty City sells under 160K in Oct.-Nov.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171010155844/https://www.gamespot.com/articles/gta-episodes-from-liberty-city-sells-under-160k-in-oct-nov/1100-6242842/ |date=10. 10. 2017 }} avtor Tor Thorsen (11. 12. 2009) GameSpot.com</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS3 Greatest Hits * Xbox 360 Platinum Hits}} |- | style="text-align:center;" | 2013 | ''[[Grand Theft Auto V]]'' | 130 milijonov<ref>{{cite web |url=https://www.gamesindustry.biz/articles/2020-05-20-take-two-sets-net-bookings-records-as-q4-digital-sales-jump |title=Take-Two sets net bookings records as Q4 digital sales jump |last=Valentine |first=Rebekah |work=[[Gamesindustry.biz]] |publisher=[[Gamer Network]] |date=20. 5. 2020 |access-date=19. 7. 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200520213757/https://www.gamesindustry.biz/articles/2020-05-20-take-two-sets-net-bookings-records-as-q4-digital-sales-jump |archive-date=20. 5. 2020 |url-status=live }}</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS3 Greatest Hits * Xbox 360 Platinum Hits}} |- ! colspan="4" | Skupna prodaja: <!-- This is not a total of the above figures. Please don't add to it when changing a figure above-->235 milijonov+<ref>{{cite web|title=Take-Two Interactive Software - Investor Relations - SEC Filings|url=http://ir.take2games.com/phoenix.zhtml?c=86428&p=irol-SECText&TEXT=aHR0cDovL2FwaS50ZW5rd2l6YXJkLmNvbS9maWxpbmcueG1sP2lwYWdlPTEwNzExNjMxJkRTRVE9MCZTRVE9MCZTUURFU0M9U0VDVElPTl9FTlRJUkUmc3Vic2lkPTU3|access-date=7. 2. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20190214232458/http://ir.take2games.com/phoenix.zhtml?c=86428&p=irol-SECText&TEXT=aHR0cDovL2FwaS50ZW5rd2l6YXJkLmNvbS9maWxpbmcueG1sP2lwYWdlPTEwNzExNjMxJkRTRVE9MCZTRVE9MCZTUURFU0M9U0VDVElPTl9FTlRJUkUmc3Vic2lkPTU3|archive-date=14. 2. 2019|url-status=dead}}</ref> |} == Podobne igre == Izid igre ''GTA III'' velja za pomemben dogodek v zgodovini videoiger, podobno kot izid igre ''[[Doom]]'' skoraj desetletje prej. V intervjujih ob 10. obletnici izida igre ''GTA III'' je producent serije iger ''Street Fighter'' Yoshinori Ono dejal: »Ne bi šlo za pretiravanje, če bi rekli, da je ''GTA III'' spremenil industrijo in v bistvu lahko ločimo čas na obdobje pred in obdobje po njenem nastanku.« V istem članku je direktor studiev Bethesda Todd Howard povedal: »Pokazatelj resnično odlične igre je, koliko ljudi jo skuša posnemati in jim ne uspe. Za to igre je zares dolga vrsta.« Naslednje igre, ki so sledile slogu igre z vožnjo in streljanjem, so bile imenovane <nowiki>''GTA kloni.''</nowiki> Nekateri recenzenti so to oznako pripisali celo seriji iger ''Driver'', čeprav je ta začela izhajati pred ''GTA III''. GTA kloni so vrsta 3D akcijsko-pustolovskih iger, kjer lahko igralci med raziskovanjem odprtega sveta vozijo katerokoli vozilo ali streljajo s katerimkoli orožjem. Te igre pogosto vključujejo nasilne in kriminalne teme. Med pomembnejše igre, ki so primerljive z ''GTA'', spadajo ''Saints Row'', ''Scarface: The World Is Yours'', ''True Crime: Streets of LA'', ''Watch Dogs'', ''Sleeping Dogs'', ''Just Cause'', ''Mafia'' in ''The Godfather''. == Viri == {{Sklici|3}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Serije videoiger]] [[Kategorija:Grand Theft Auto| ]] k4p6602pjyrtv1ld4l0jbnyvlu9p4su 5736991 5736634 2022-08-20T07:04:52Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{For|razločitveno stran|Grand Theft Auto}} {{Infobox video game series | title = Grand Theft Auto | image = Grand Theft Auto logo series.svg | genre = [[Akcijsko-pustolovska igra]] | developer = [[Rockstar North]]<br>[[Digital Eclipse]]<br>[[Rockstar Leeds]]<br>[[Rockstar Toronto|Rockstar Canada]] | creator = [[David Jones]]<br>[[Mike Dailly]] | platforms = [[Android (operacijski sistem)|Android]]<br>[[Dreamcast]]<br>[[Fire OS]]<br>[[Game Boy Advance]]<br>[[Game Boy Color]]<br>[[iOS]]<br>[[MacOS]]<br>[[Microsoft Windows]]<br>[[MS-DOS]]<br>[[Nintendo DS]]<br>[[Nintendo Switch]]<br>[[Oculus Quest 2]]<br>[[PlayStation (konzola)|PlayStation]]<br>[[PlayStation 2]]<br>[[PlayStation 3]]<br>[[PlayStation 4]]<br>[[PlayStation 5]]<br>[[PlayStation Portable]]<br>[[Windows Phone]]<br>[[Microsoft Xbox|Xbox]]<br>[[Microsoft Xbox 360|Xbox 360]]<br>[[Xbox One]]<br>[[Xbox Series X/S]] | first release version = ''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' | first release date = 28. november 1997 | latest release version = ''[[Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition]]'' | latest release date =11. november 2021 }} '''Grand Theft Auto (GTA)''' je serija akcijsko-pustolovskih iger, ki sta jih ustvarila David Jones in Mike Dailly.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/articles/2012-10-22-gta-max-clifford-made-it-all-happen|title=GTA: "Max Clifford made it all happen"|date=22. 10. 2012|accessdate=13. 4. 2022|website=Games Industry|last=Weber|first=Rachel}}</ref> Kasnejše izdaje so bile razvite pod vodstvom bratov Dana in Sama Houserja, Leslieja Benziesa in Aarona Garbuta. Razvija jih britanska razvojna hiša Rockstar North (prej DMA Design), izdaja pa matična družba Rockstar Games. Ime serije se sklicuje na izraz <nowiki>''</nowiki>grand theft auto<nowiki>''</nowiki>, ki se v ZDA uporablja za krajo motornih vozil. Igre se osredotočajo na odprt svet, kjer lahko igralec dokonča misije za napredovanje celotne zgodbe in sodeluje v različnih stranskih dejavnostih. Večina igre se vrti okoli vožnje in streljanja z občasnimi elementi igranja vlog in skrivanja pred nasprotniki. Serija vsebuje tudi elemente starejših iger direktnih soočenj z nasprotniki iz 16-bitne dobe. Igre iz serije se odvijajo v izmišljenih krajih po vzoru resničnih mest v različnih časovnih obdobjih od zgodnjih šestdesetih let pa vse do 10-ih let 21. stoletja. Prvotni zemljevid igre je vključeval tri mesta: Liberty City (na podlagi [[New York|New Yorka]]), San Andreas (na podlagi [[San Francisco|San Francisca]]) in Vice City (na podlagi [[Miami|Miamija]]), vendar so se poznejše igre osredotočale na eno samo mesto. Običajno je šlo za enega od prvotnih treh krajev, ki je bil preoblikovan in znatno razširjen. Serija se osredotoča na različne protagoniste, ki se skušajo dvigniti iz kriminalnega podzemlja, vendar se njihovi motivi za to v vsaki igri razlikujejo. Antagonisti so običajno liki, ki so izdali protagonista ali njegovo organizacijo ali liki, ki imajo največji vpliv in z njim ovirajo napredek protagonista. Likom v igrah je svoj glas posodilo več filmskih in glasbenih zvezd, med njimi [[Ray Liotta]], [[Dennis Hopper]], [[Samuel L. Jackson]], [[William Fichtner]], [[James Woods]], [[Debbie Harry]], [[Axl Rose]] in [[Peter Fonda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamasutra.com/view/news/37228/Grand_Theft_Auto_IV_Passes_22M_Shipped_Franchise_Above_114M.php|title=Grand Theft Auto IV Passes 22M Shipped, Franchise Above 114M|date=14. 9. 2011|accessdate=13. 4. 2022|website=Gamasutra|last=Orland|first=Kyle}}</ref> DMA Design je serijo pričel leta 1997 z izdajo igre ''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]''. Do leta 2020 je izšlo sedem glavnih izdaj in štiri razširitvene. Tretja glavna izdaja, ''Grand Theft Auto III'', ki je izšla leta 2001, velja za prelomno igro, saj je serija vstopila v tridimenzionalno (3D) obdobje in s tem bolj poglobljeno izkušnjo. Naslednji naslovi so gradili na konceptu te igre in za to prejeli veliko priznanje. Vplivale so tudi na druge akcijske igre z odprtim svetom in privedle do oznake Grand Theft Auto clone na podobnih izdajah. Serijo so kritiki hvalili, saj so bil vse glavne izdaje iz 3D obdobja franšize uvrščene med najboljše in najbolj prodajane igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/games/2019/sep/19/50-best-video-games-of-the-21st-century|title=The 50 best video games of the 21st century|date=19. 9. 2019|accessdate=13. 4. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith|last2=MacDonald|first2=Keza}}</ref> Prodanih je bilo več kot 370 milijonov izvodov, s čimer se je med franšizami po prodajanosti uvrstila na peto mesto. Leta 2006 je bila serija Grand Theft Auto predstavljena na seznamu britanskih oblikovalskih ikon Great British Design Quest, ki sta ga oblikovala [[BBC]] in Design Museum.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/pressoffice/pressreleases/stories/2006/01_january/27/culture.shtml|title=Long list unveiled for national vote on public's favourite example of Great British Design|date=27. 1. 2006|accessdate=13. 4. 2022|website=BBC}}</ref> Leta 2013 je ''[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]'' serijo uvrstil med najuspešnejše britanske izvozne artikle.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/10316267/GTA-5-a-Great-British-export.html|title=GTA 5: a Great British Export|accessdate=13. 4. 2022|website=The Telegraph}}</ref> Serija sicer velja za kontroverzno zaradi svoje odrasle narave in nasilnih tem. == Izdaje == {| class="unsortable wikitable" ! rowspan="2" |Leto ! rowspan="2" style="width:20%" |Naslov ! rowspan="2" |Razvijalec ! colspan="5" |Platforma ! rowspan="2" |Vesolje |- ! style="width:13%" |Domača konzola ! style="width:13%" |Računalnik ! style="width:13%" |Prenosna konzola ! style="width:13%" |Mobilno ! style="width:13%" |Drugo |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Glavne izdaje |- ! scope="row" |1997 |''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' | rowspan="3" style="text-align:center;" |[[Rockstar North|DMA Design]] | style="background:#dfd;" |[[PlayStation (konzola)|PS1]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[Microsoft Windows|Windows]]|[[MS-DOS]]}} | style="background:#dfd;" |[[Game Boy Color|GBC]] | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |2D |- ! scope="row" |1999 |''[[Grand Theft Auto 2]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS1|[[Dreamcast]]}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#dfd;" |GBC | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2001 |''[[Grand Theft Auto III]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[PlayStation 2|PS2]]|[[Microsoft Xbox|Xbox]]}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|[[MacOS|OS X]]}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[Android (operacijski sistem)|Android]]|[[iOS]]|[[Fire OS]]}} | style="background:#fdd;" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |3D |- ! scope="row" |2002 |''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' | rowspan="4" style="text-align:center;" |[[Rockstar North]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2|Xbox}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|OS X}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|Android|iOS|Fire OS}} | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2004 |''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2|Xbox|[[PlayStation 3|PS3]]{{efn-ua|Prvotno na voljo na PlayStation 3 kot del linije PlayStation 2 Classics preko PlayStation Network, kasneje zamenjano z izvorno HD izdajo.<ref>{{cite web|url=http://www.psu.com/news/28669/GTA-San-Andreas-for-PS3-gets-rated-for-upcoming-re-release/|title=GTA San Andreas for PS3 gets rated for upcoming re-release|last=Harradence|first=Michael|website=psu.com|date=16. 11. 2015|access-date=14. 4. 2022|url-status=live}}</ref>}}|[[Microsoft Xbox 360|Xbox 360]]{{efn-ua|Prvotno na voljo na Xbox 360 kot del linije Xbox Originals preko Xbox Live Marketplace, kasneje zamenjano z izvorno HD izdajo.<ref>{{cite web|url=http://www.gamespot.com/articles/gta-san-andreas-re-release-coming-to-xbox-360-upda/1100-6423111/|title=GTA: San Andreas Re-Release Coming to Xbox 360 [UPDATE]|last=Makuch|first=Eddie|work=GameSpot|publisher=CBS Interactive|date=23. 10. 2014|access-date=15. 4. 2022|url-status=live}}</ref>}}}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|OS X}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|Android|iOS|[[Windows Phone|WP]]|Fire OS}} | style="background:#dfd;" |[[Oculus Quest 2]]{{efn-ua|Različica z navidezno resničnostjo San Andreasa je v razvoju.<ref>{{cite web |url=https://www.pcgamer.com/grand-theft-auto-san-andreas-is-coming-to-vr/ |title=Grand Theft Auto: San Andreas is coming to VR |last=Fenlon |first=Wes |work=PC Gamer |publisher=Future plc |date=28. 10. 2021 |accessdate=15. 4. 2022 |url-status=live }}</ref>}} |- ! scope="row" |2008 |''[[Grand Theft Auto IV]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |HD |- ! scope="row" |2013 |''[[Grand Theft Auto V]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360|[[PlayStation 4|PS4]]|[[Xbox One]]|[[PlayStation 5|PS5]]|[[Xbox Series X/S]]}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Razširitvene izdaje |- ! rowspan="2" scope="row" |1999 |''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' | rowspan="2" style="text-align:center;" |[[Rockstar Toronto|Rockstar Canada]] | style="background:#dfd;" |PS1 | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|MS-DOS}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |2D |- |''[[Grand Theft Auto: London 1961]]'' | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|MS-DOS}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! rowspan="2" scope="row" |2009 |''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' | rowspan="2" style="text-align:center;" |Rockstar North | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |HD |- |''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS3|Xbox 360}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Izdaje za prenosne konzole |- ! scope="row" |2004 |''[[Grand Theft Auto Advance]]'' | style="text-align:center;" |[[Digital Eclipse]] | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |[[Game Boy Advance|GBA]] | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |3D |- ! scope="row" |2005 |''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' | rowspan="3" style="text-align:center;" |[[Rockstar Leeds]] | style="background:#dfd;" |PS2 | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |[[PlayStation Portable|PSP]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|iOS|Android|Fire OS}} | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2006 |''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' | style="background:#dfd;" |PS2 | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |PSP | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2009 |''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |{{hlist|PSP|[[Nintendo DS|DS]]}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|iOS|Android|Fire OS}} | style="background:#fdd;" | | style="text-align:center;" |HD |- ! colspan="9" scope="col" style="background-color:#ccccff;" |Kompilacije in remasterji |- ! scope="row" |1999 |''Grand Theft Auto: Director's Cut''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto'' in ''London 1969''.}} | rowspan="2" style="text-align:center;" |DMA Design /<br /> Rockstar Canada | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS1}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|MS-DOS}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |2D |- ! rowspan="2" scope="row" |2003 |''Grand Theft Auto: The Classics Collection''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto'', ''London 1969'' in ''Grand Theft Auto 2''.}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS1}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- |''Grand Theft Auto: Double Pack''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto III'' in ''Vice City''.}} | rowspan="2" style="text-align:center;" |Rockstar North | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2|Xbox}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |3D |- ! scope="row" |2005 |''Grand Theft Auto: The Trilogy''{{efn-ua|Vključuje ''Grand Theft Auto III'', ''Vice City'' in ''San Andreas''.}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Xbox|PS2}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Windows|OS X}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! rowspan="2" scope="row" |2009 |''Grand Theft Auto: Double Pack''{{efn-ua|Vključuje ''Liberty City Stories'' in ''Vice City Stories''.}} | style="text-align:center;" |Rockstar Leeds | style="background:#dfd;" |{{hlist|PS2}} | style="background:#fdd;" | | style="background:#dfd;" |PSP | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- |''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City''{{efn-ua|group=table|Vključuje ''The Lost and Damned'' in ''The Ballad of Gay Tony''.}} | rowspan="2" style="text-align:center;" |Rockstar North | style="background:#dfd;" |{{hlist|Xbox 360|PS3}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |HD |- ! scope="row" |2010 |''Grand Theft Auto IV: Complete Edition''{{efn-ua|group=table|Vključuje ''Grand Theft Auto IV'', ''The Lost and Damned'' in ''The Ballad of Gay Tony''.}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Xbox 360|PS3}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | | style="background:#fdd;" | |- ! scope="row" |2021 |''[[Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition]]''{{efn-ua|group=table|Vključuje remaster verzije ''Grand Theft Auto III'', ''Vice City'' in ''San Andreas''.}} | style="text-align:center;" |[[Grove Street Games]] | style="background:#dfd;" |{{hlist|[[Nintendo Switch|Switch]]{{efn-ua|name=Switch|Nintendo Switch je hibridna konzola, ki vključuje kombinirane elemente domačih in prenosnih konzol.}}|PS4|PS5|Xbox One|Xbox Series X/S}} | style="background:#dfd;" |Windows | style="background:#dfd;" |Switch{{efn-ua|name=Switch}} | style="background:#dfd;" |{{hlist|Android|iOS}} | style="background:#fdd;" | | style="text-align:center;" |3D |- | colspan="9" style="font-size:88%" |'''Notes:''' {{notelist-ua}} |} === Glavne izdaje === {{Timeline of release years | subtitle = {{legend0|#da1824}}{{legend0|#FE2020}} 2D vesolje&nbsp;&nbsp;&nbsp;{{legend0|Goldenrod}}{{legend0|Gold}} 3D vesolje&nbsp;&nbsp;&nbsp;{{legend0|#228B22}}{{legend0|#0BDA51}} HD vesolje | range1 = 1997 – 2000 | range1_color = #FE2020 #da1824 | range2 = 2001 – 2007 | range2_color = Gold Goldenrod | range3 = 2008 – 2020 | range3_color = #0BDA51 #228B22 | range4 = 2021 | range4_color = Gold Goldenrod | last = 2021 | 1997 = '''''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]''''' | 1999a = ''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' | 1999b = ''[[Grand Theft Auto: London 1961]]'' | 1999c = '''''[[Grand Theft Auto 2]]''''' | 2001 = '''''[[Grand Theft Auto III]]''''' | 2002 = '''''[[Grand Theft Auto: Vice City]]''''' | 2003 = ''Grand Theft Auto: Double Pack'' | 2004a = '''''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]''''' | 2004b = ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' | 2005a = ''Grand Theft Auto: The Trilogy'' | 2005b = ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' | 2006 = ''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' | 2008 = '''''[[Grand Theft Auto IV]]''''' | 2009a = ''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' | 2009b = ''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' | 2009c = ''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' | 2013a = '''''[[Grand Theft Auto V]]''''' | 2013b = ''[[Grand Theft Auto Online]]'' | 2021 = ''[[Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition]]'' }} Serija Grand Theft Auto je razdeljena na ločena izmišljena vesolja oz. obdobja, ki so poimenovana po primarni ravni grafičnih zmogljivosti tiste dobe.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/51974aa3a99a59/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-one-claude-dar.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part One (Claude, Darkel & Other Characters)|date=15. 12. 2011|accessdate=13. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Izvorni ''Grand Theft Auto'' (''GTA''), njegove razširitve in nadaljevanje veljajo za <nowiki>''2D vesolje''</nowiki>. ''Grand Theft Auto III'' (''GTA III'') in njegova nadaljevanja sestavljajo <nowiki>''3D vesolje''</nowiki>. ''Grand Theft Auto IV'' (''GTA IV''), njegove razširitve in ''Grand Theft Auto V'' (''GTA V'') predstavljajo <nowiki>''HD vesolje''</nowiki>. Vsako vesolje velja za ločeno, pri čemer si delijo samo blagovne znamke, imena krajev in osebe iz ozadja.<ref name=":0" /> ''GTA'', prva igra iz serije, je bila za Microsoft Windrows in MS-DOS izdana novembra 1997, leta 1998 je izšla za PlayStation in leta 1999 še za Game Boy Color. ''Grand Theft Auto 2'' (''GTA 2'') je bil izdan leta 1999 za Microsoft Windows, kasneje pa je bil izdan še v oblikah za PlayStation, Dreamcast in Game Boy Color.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.cinemablend.com/games/Grand-Theft-Auto-Drama-Heading-BBC-Television-70657.html|title=Grand Theft Auto Drama Heading to BBC Television|date=14. 3. 2015|accessdate=13. 4. 2022|website=Cinema Blend|last=Usher|first=Will}}</ref> Na PlayStationu 2 so izšli trije naslovi iz glavnega dela serije, ki so bili ponovno izdani na več platformah. Dogovor med Take-Two Interactive in Sony Computer Entertainment je prinesel njihovo časovno omejeno ekskluzivnost za PlayStation 2, preden so bili izdani za Microsoft Windows in Xbox.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/e3-2002-sony-gets-grand-theft-auto-exclusive/1100-2866884/|title=E3 2002: Sony gets Grand Theft Auto exclusive|date=23. 5. 2002|accessdate=13. 4. 2022|website=Gamespot|last=Walker|first=Trey}}</ref> ''GTA III'' iz leta 2001 je prešel iz dvodimenzionalne (2D) grafike prvih dveh iger na tridimenzionalno (3D) grafiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20090422230023/http://www.gamepro.com/article/previews/158028/grand-theft-auto-iv/|title=Preview: Grand Theft Auto IV|accessdate=13. 4. 2022|website=Gamepro|date=23. 1. 2008|last=Moses|first=Travis|last2=Morell|first2=Chris}}</ref> Leta 2002 je bil izdan ''Grand Theft Auto: Vice City'' (''GTA VC''), ki je prvi vključeval govorečega protagonista, ki mu je glas posodil Ray Liotta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2?page=3|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 9. 2020|accessdate=14. 4. 2022|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> ''Grand Theft Auto: San Andreas'' (''GTA SA'') iz leta 2004 je uvedel nove elemente, kot so vizualno urejanje protagonista in velik zemljevid, ki zajema tri mesta in okoliško podeželsko območje.<ref name=":1" /> Dve glavni izdaji sta izšli za PlayStation 3 in Xbox 360. ''GTA IV'' iz leta 2008 se je osredotočil na realizem in podrobnosti, odstranil pa različne funkcije prilagajanja protagonista in hkrati dodal spletni način za več igralcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kotaku.com.au/tags/strauss-zelnick/|title=Take-Two Execs Explain Grand Theft Auto IV Delay|date=2. 8. 2007|accessdate=15. 4. 2022|website=Kotaku}}</ref> Leta 2013 je izšel ''GTA V'', ki je kot prvi vseboval tri protagoniste.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/398a45525o1894/grand-theft-auto-v-reviews.html|title=Grand Theft Auto V Reviews|date=16. 9. 2013|accessdate=15. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Dosegel je velik finančni uspeh in podrl številne rekorde.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/10/09/gta-5-currently-holds-seven-guinness-world-records|title=GTA 5 Currently Holds Seven Guinness World Records|date=9. 10. 2013|accessdate=15. 4. 2022|website=IGN|last=Karmali|first=Luke}}</ref> Kasneje je bil ponovno izdan z različnimi izboljšavami, leta 2014 za PlayStation 4 in Xbox One, leta 2015 pa za Microsoft Windows.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/89k8a55458a1ak/grand-theft-auto-v-release-dates-and-exclusive-content|title=Grand Theft Auto V Release Dates and Exclusive Content Details for PlayStation 4, Xbox One and PC|date=12. 9. 2014|accessdate=15. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Marca 2022 so izšle še različice za PlayStation 5 in Xbox Series X in S.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.videogameschronicle.com/news/next-gen-gta-v-has-been-delayed-until-march-2022/|title=Next-gen GTA V has been delayed until March 2022|date=9. 9. 2021|accessdate=15. 4. 2022|website=VGC News|last=Scullion|first=Chris}}</ref> 4. februarja 2022 so pri Rockstarju potrdili, da je razvoj novega dela serije <nowiki>''dobro v teku''</nowiki>.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/gta-6-confirmed|title=GTA 6 Confirmed: Rockstar Finally Says It's in Development|date=4. 2. 2022|accessdate=15. 4. 2022|website=IGN|last=Skrebels|first=Joe}}</ref> === Druge igre === V seriji so izšle še številne dodatne igre in razširitveni paketi. Leta 1999 je izvorna igra dobila dva razširitvena paketa: ''Grand Theft Auto: London 1969'' in ''Grand Theft Auto: London 1961'', ki sta se, kot nakazujeta že naslova, odvijala v izmišljeni različici [[London|Londona]] in vsebovala nove misije in like.<ref name=":2" /> ''Grand Theft Auto Advance'', ki je izšel leta 2004 izključno za Game Boy Advance, je vseboval ptičjo perspektivo, podobno kot v prvih dveh glavnih igrah serije, ob tem pa je imel enako prizorišče kot ''Grand Theft Auto III'', kateremu je služil kot predzgodba. Tri igre so izšle za PlayStation Portable, in sicer ''Grand Theft Auto: Liberty City Stories'' (''GTA LCS'') iz leta 2005, ki je predzgodba igre ''GTA III'', ''Grand Theft Auto: Vice City Stories'' (''GTA VCS'') iz leta 2006, ki je predzgodba igre ''Grand Theft Auto: Vice City'', in ''Grand Theft Auto: Chinatown Wars'' (''GTA CTW'') iz leta 2009, ki ima enako prizorišče kot ''Grand Theft Auto IV'', vendar zgodbi nista povezani. Prvi dve igri sta bili kasneje izdani še za PlayStation 2, ''GTA CTW'' pa je najprej izšla za Nintendo DS in šele kasneje za PlayStation Portable.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-chinatown-wars-for-psp|title=GTA: Chinatown Wars for PSP|date=22. 6. 2009|accessdate=19. 4. 2022|website=Eurogamer|last=Purchese|first=Robert}}</ref> Leta 2009 sta bila izdana ''Grand Theft Auto: The Lost and Damned'' (''GTA TLAD'') in ''Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony'' (''GTA TBOGT'') kot razširitvena paketa za ''Grand Theft Auto IV'' za Xbox 360. Strateško zavezništvo med Rockstarjem in Microsoftom je povzročilo omejeno ekskluzivnost. Razširitvi sta se osredotočili na like, ki so igrali sorazmerno manjšo vlogo v glavni igri in katerih zgodbe se odvijajo sočasno z ''Grand Theft Auto IV''. Oba sta bila pozneje izdana še za PlayStation 3 in Microsoft Windows kot del kompilacije z naslovom ''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City'', ki je bila na voljo tudi za Xbox 360.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/grand-theft-auto-episodes-from-liberty-city-announced-5459329|title=Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City Announced for PS3 and PC|date=29. 1. 2010|accessdate=19. 4. 2022|website=Kotaku|last=Ashcraft|first=Brian}}</ref> Številne igre iz serije so izšle tudi za mobilne naprave. ''GTA CTW'' je bil leta 2010 izdan za iOS in leta 2014 za Android in Fire OS.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/ak14o8838414ko/grand-theft-auto-chinatown-wars-updated-for-ios-and-now|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars Updated for iOS and Now Available for Android and Amazon Devices|date=18. 12. 2014|accessdate=19. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Ob deseti obletnici sta bila ''GTA III'' (leta 2011) in ''GTA VC'' (leta 2012) ponovno izdana za iOS in Android.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/9k124883814k95/announcing-grand-theft-auto-iii-10th-anniversary-edition-for-sel.html|title=Announcing Grand Theft Auto III: 10th Anniversary Edition for Select Mobile Devices & the Limited Edition Claude Action Figure|date=13. 10. 2011|accessdate=19. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/ak14o88382351k/grand-theft-auto-vice-city-10th-anniversary-edition-coming-to-io.html|title=Grand Theft Auto: Vice City 10th Anniversary Edition Coming to iOS and Android Devices on December 6th|date=21. 11. 2012|accessdate=19. 4. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Leta 2013 je bil na iOS, Android, Windows Phone in RT prenešen tudi ''GTA SA''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/12/18/grand-theft-auto-san-andreas-ios-review|title=Grand Theft Auto: San Andreas iOS Review|date=19. 12. 2013|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN|last=Johnson|first=Leif}}</ref> Ob deseti obletnici igre leta 2014 je bil ponovno izdan še za Xbox 360,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-san-andreas-re-release-coming-to-xbox-360-upda/1100-6423111/|title=GTA: San Andreas Re-Release Coming to Xbox 360 [UPDATE]|date=23. 10. 2014|accessdate=19. 4. 2022|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie}}</ref> naslednje leto pa še za PlayStation 3. Leta 2015 je bil ''GTA LCS'' prenešen na iOS, Android in Fire OS.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-psp-classic-grand-theft-auto-liberty-city-stories-1748476859|title=The PSP classic Grand Theft Auto: Liberty City Stories is now available on iOS|date=17. 12. 2015|accessdate=19. 4. 2022|website=Kotaku|last=Vas|first=Gergo}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://appleinsider.com/articles/15/12/17/gta-liberty-city-stories-comes-to-ios-pixelmator-adds-apple-pencil-tilt-to-more-brushes|title=GTA: Liberty City Stories comes to iOS, Pixelmator adds Apple Pencil tilt to more brushes|date=17. 12. 2015|accessdate=19. 4. 2022|website=Apple Insider|last=Fingas|first=Roger}}</ref> === Kompilacije === ''Grand Theft Auto: Double Pack'' je izšel leta 2003 za PlayStation 2 in Xbox ter je vključeval ''GTA III'' in ''GTA VC''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2003/11/05/grand-theft-auto-double-pack|title=Grand Theft Auto Double Pack|date=13. 12. 2018|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN|last=Boulding|first=Aaron}}</ref> Leta 2005 je bila za Xbox izdana kompilacija ''Grand Theft Auto: The Trilogy'', ki je vsebovala ''GTA III'', ''GTA VC'' in ''GTA SA''.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20110713005815/http://uk.xbox.ign.com/objects/773/773097.html|title=IGN: Grand Theft Auto: The Trilogy|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref> Kasneje je izšla še za PlayStation 2, Windows, Mac OS X in PlayStation 4.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080409054633/http://uk.ps2.ign.com/objects/865/865013.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20120331234718/http://uk.pc.ign.com/objects/143/14356725.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|date=30. 6. 2009|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20101119042942/http://uk.mac.ign.com/objects/086/086141.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|date=12. 11. 2010|accessdate=19. 4. 2022|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://store.playstation.com/en-si/pages/latest#!/en-us/games/grand-theft-auto-the-trilogy/cid=UP1004-CUSA03506_00-GTATRILBUNDLEPS4|title=Grand Theft Auto: The Trilogy on PS4|accessdate=19. 4. 2022|website=PlayStation Store}}</ref> Trilogija je služila tudi kot prenovljena izdaja za ''GTA SA'', ki so ga morali umakniti s polic zaradi kontroverznega načina Hot Coffee (Vroča kava).<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20051102091030/http://xbox.ign.com/objects/773/773097.html|title=Grand Theft Auto: The Trilogy|accessdate=29. 4. 2022|website=IGN}}</ref> Poročilo iz avgusta 2021 je namignilo, da je Rockstar Dundee vodil razvoj prenovljene (remaster) različice trilogije z uporabo orodja Unreal Engine.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-gta-remastered-trilogy-appears-to-be-real-and-comi-1847474620|title=The GTA Remastered Trilogy Appears To Be Real, And Coming To Switch|date=12. 8. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=Kotaku|last=Zwiezen|first=Zack}}</ref> Nekaj podrobnosti je ušlo v javnost,<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-gta-remastered-trilogy-sure-seems-imminent-now-1847774767|title=The GTA Remastered Trilogy Sure Seems Imminent Now|date=8. 10. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=Kotaku|last=Zwiezen|first=Zack}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/grand-theft-auto-trilogy-the-definitive-edition-is-happening/|title=Grand Theft Auto Trilogy: The Definitive Edition is happening|date=30. 9. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=PC Gamer|last=Stanton|first=Rick}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/rockstar-launcher-update-points-another-finger-at-a-remastered-grand-theft-auto-trilogy/|title=Rockstar Launcher update points another finger at a remastered Grand Theft Auto trilogy|date=5. 10. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=PC Gamer|last=Chalk|first=Andy}}</ref> preden je 8. oktobra 2021 Rockstar uradno napovedal ''Grand Theft Auto: The Trilogy – Definitive Edition''. Igre vključujejo grafične nadgradnje in nadgradnje igre ter so nadomestile obstoječe različice pri digitalnih prodajalcih. Izdali so jih za Microsoft Windows, Nintendo Switch, PlayStation 4, PlayStation 5, Xbox One in Xbox Series X/S 11. novembra 2021. Različici za Android in iOS bosta izšli leta 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/grand-theft-auto-gta-trilogy-trailer-gameplay-price-release-date-the-definitive-edition|title=Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition Gets Gameplay Trailer, November Release Date|date=22. 10. 2021|accessdate=29. 4. 2022|website=IGN|last=Skrebels|first=Joe}}</ref> ''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City'' je samostojna kompilacija dveh razširitvenih paketov za ''GTA IV''. Na enem disku vsebuje ''GTA TLAD'' in ''GTA TBOGT''. Izšla je 29. oktobra 2009 za Xbox 360 in 13. aprila 2010 za Microsoft Windows in PlayStation 3. Microsoft je to izdajo februarja 2017 dodal na svoje združljivostni seznam za Xbox One.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta4-and-episodes-from-liberty-city-get-xbox-one-backwards-compatibility|title=Grand Theft Auto 4 and Episodes from Liberty City get Xbox One backwards compatibility|date=9. 2. 2017|accessdate=29. 4. 2022|website=Eurogamer|last=Matulef|first=Jeffrey}}</ref> To idajo so leta 2020 ukinili in jo zamenjali z različico ''Grand Theft Auto IV: Complete Edition'' za samo enega igralca.<ref>{{Navedi splet|url=https://screenrant.com/grand-theft-auto-new-updates-iv-liberty-city/|title=Major Changes Coming To GTA IV And Episodes From Liberty City|date=18. 2. 2020|accessdate=29. 4. 2022|website=Screen Rant|last=Teuton|first=Christopher J.}}</ref> == Povezani mediji == Serija se je širila tudi v druge formate. Knjiga ''Jacked: The Outlaw Story of Grand Theft Auto'', ki jo je napisal David Kushner in opisuje razvoj serije, je bila objavljena leta 2012.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/by-the-book-jacked-the-outlaw-story-of-grand-theft-auto/1100-6363867/|title=By the Book: Jacked: The Outlaw Story of Grand Theft Auto|date=1. 3. 2012|accessdate=29. 4. 2022|website=Gamespot}}</ref> Marca 2015 je BBC Two napovedal 90-minutni dokumentarec ''The Gamechangers'', ki temelji na ustvarjanju serije Grand Theft Auto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-tv-drama-announced/1100-6425878/|title=Grand Theft Auto TV Drama Announced|date=12. 3. 2015|accessdate=3. 5. 2022|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie}}</ref> Režiral ga je Owen Harris, scenarij je napisal James Wood, glavne vloge sta odigrala [[Daniel Radcliffe]] kot Rockstarjev direktor Sam Houser in [[Bill Paxton]] kot odvetnik Jack Thompson.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-drama-casts-daniel-radcliffe-and-bill-paxton/1100-6426802/|title=GTA Drama Casts Daniel Radcliffe and Bill Paxton|date=22. 4. 2015|accessdate=3. 5. 2022|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie}}</ref> Maja 2015 je Rockstar vložil tožbo proti BBC-ju zaradi kršitve blagovne znamke, pri čemer je navedel, da družba ni bila vpletena v razvoj filma in da so neuspešno skušali stopiti v stik z BBC-jem, da bi rešili zadevo.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20150521200740/http://www.ign.com/articles/2015/05/21/rockstar-games-files-lawsuit-against-the-bbc|title=Rockstar Games Files Lawsuit Against the BBC|date=21. 5. 2015|accessdate=3. 5. 2022|website=IGN|last=Krupa|first=Daniel}}</ref> Film je bil prvič predvajan 15. septembra 2015 na BBC Two.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/mediacentre/proginfo/2015/37/gamechangers|title=The Gamechangers|accessdate=3. 5. 2022|website=BBC}}</ref> Leta 2006 je založba McFarland & Company objavila knjigo ''The Meaning and Culture of Grand Theft Auto''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.techdigest.tv/2006/12/top_10_things_y.html|title=Top 10 things you never knew about Grand Theft Auto (because you're not brainy enough)|date=5. 12. 2006|accessdate=3. 5. 2022|website=Tech Digest|last=Dredge|first=Stuart}}</ref> Na 264-ih straneh, ki jih je uredil Nate Garrelts, je zbranih več esejev o seriji Grand Theft Auto, da bi občinstvu pomagali bolje razumeti igre s poudarkom, da je potrebno kritike iger skrbno obravnavati. Knjiga je razdeljena na dva dela: prvi obravnava vse kontroverznosti okoli serije, drugi pa teoretično obravnava igre brez polemik.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eludamos.org/index.php/eludamos/article/viewArticle/vol2no2-2/77|title=Using Literary Theory to Read Games: Power, Ideology, and Repression in Atlus' Growlanser: Heritage of War|accessdate=3. 5. 2022|website=Eludamos|date=21. 9. 2008}}</ref> Roger Corman, ki je leta 1977 produciral s serijo nepovezan film ''Grand Theft Auto'', je trdil, da se noben poskus filmske adaptacije iger iz serije ni mogel izvesti. Leta 2017 je trdil, da je tožil <nowiki>''</nowiki>proizvajalca videoiger, ki mu je v celoti ukradel idejo<nowiki>''</nowiki> in da so se <nowiki>''</nowiki>izvensodno poravnali in mi dali nekaj denarja.<nowiki>''</nowiki><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.creativescreenwriting.com/roger-corman-2/|title=Seven Decades of Cinematic Storytelling: Roger Corman on Screenwriting|date=14. 3. 2017|accessdate=3. 5. 2022|website=Creative Screenwriting|last=McKittrick|first=Christopher}}</ref> Dejal je, da je obdržal pravice, <nowiki>''</nowiki>vendar je način, kako je dejansko to zapisano v pogodbi, nekoliko nejasen<nowiki>''</nowiki> in da njegovi odvetniki analizirajo pogodbo, da bi dobili zagotovilo, da bo film lahko predelal.<ref name=":3" /> V Take-Two Interactive so se odzvali na Cormanove trditve in opozorili, da je podjetje <nowiki>''</nowiki>lastnik vseh pravic za filme, povezane s serijo videoiger Grand Theft Auto<nowiki>''</nowiki> in da <nowiki>''</nowiki>lahko in bo sprejelo ustrezne pravne ukrepe proti vsakomur, ki bo poskušal zlorabljati našo intelektualno lastnino s poskusom snemanja novega filma z naslovom ''Grand Theft Auto''.<nowiki>''</nowiki><ref name=":3" /> Trdili so, da so proti podobnim poskusom v preteklosti sprožili sodni postopek.<ref name=":3" /> == Skupni elementi == === Igranje === Vsaka igra iz te serije omogoča igralcu, da prevzame vlogo kriminalca v velikem mestu, običajno posameznika, ki se namerava skozi igro povzpeti skozi vrste organiziranega kriminala. Igralcu dajejo glavne vodje mestnega podzemlja različne misije, ki jih mora dokončati, da lahko napreduje skozi zgodbo. Redno se med njimi pojavljajo atentati in druga nasilna kazniva dejanja. Občasno so v igri vključeni tudi vožnje s taksijem, gašenje požarov, ulične dirke, vožnja z avtobusom ali učenje upravljanja [[Helikopter|helikopterjev]] in letal. V kasnejših igrah, predvsem tistih po ''GTA 2'', je igralcu podana bolj razvita zgodba, v kateri morajo prebroditi nesrečni dogodek (npr. izdajo, po kateri so bili prepuščeni smrti), kar služi kot motivacija liku, da napreduje po kriminalni lestvici in na koncu zgodbe zmaga. Serija ''Grand Theft Auto'' spada v žanr brezplačnih videoiger z igranjem vlog, ki se imenujejo igre odprtega sveta in dajejo igralcu veliko svobode. Tradicionalne akcijske igre so strukturirane kot enosledna serija ravni z linearnim igranjem, v ''Grand Theft Auto'' pa lahko igralec določi, katere misije želi izvesti in njegov odnos z različnimi liki se spremeni na podlagi teh izbir. Starejša igra ''Turbo Esprit''<ref>Retrorevival: Turbo Esprit, ''Retro Gamer'' številka 20, stran 48. Imagine Publishing, 2006.</ref><ref>''Charlie Brooker's Gameswipe'', BBC Television, 2009. "''Grand Theft Auto'' directly inspired by the pioneering Spectrum game ''Turbo Esprit''"</ref> je ustvarjalce navdihnila za izdelavo iger, kjer se lahko igralec pomika po katerikoli točki v igri, kar je značilno za igre odprtega sveta, ki poleg misij ponujajo tudi dostopne zgradbe z manjšimi vlogami. Obstajajo tudi izjeme in misije sledijo linearnemu vsesplošnemu zapletu. Te misije je potrebno opraviti, da se lahko odklenejo nova področja v igri. ''GTA III'' in naslednje igre vsebujejo več glasov in radijskih postaj, ki simulirajo vožnjo ob glasbi z disk džokeji, radijskimi osebnostmi, reklamami, pogovornimi oddajami, pop glasbo in ameriško kulturo. Uporaba vozil v urbanem okolju, ki ga je mogoče raziskati, zagotavlja osnovno simulacijo delujočega mesta skupaj s pešci, ki na splošno upoštevajo prometno signalizacijo. Nadaljnje podrobnosti so bile oblikovane za oblikovanje odprte atmosfere, kar je bilo uporabljeno tudi v več drugih igrah, kot je ''The Simpsons: Hit & Run'', kjer je manj poudarka na kriminalu ali nasilju, in ''Lego City Undercover'', ki obrne vloge policijskega častnika in kriminalca, čeprav je igralec del igre pod krinko član tolp. Kriminalna dejanja v igrah ''Grand Theft Auto'' ne ostanejo neopažene s strani policije. Ko igralec izvaja te nezakonite dejavnosti v igri, postane iskan s strani policije, maksimalno raven iskanja predstavlja pet ali šest zvezdic. Manjše kaznivo dejanje, kot je zbijanje pešcev, prinese eno zvezdico, medtem ko streljanje na policista prinese vsaj dve. Večje kot je število zvezdic, večja je količina zasledovalcev in moč odziva. Pri eni zvezdici igralca lovi le nekaj policijskih avtomobilov, medtem ko se pri petih ali šestih pregonu pridružijo tudi tanki in napadalni helikopterji. Številne misije v igrah igralcu samodejno dvignejo raven števila zvezdic po zaključku določenega dogodka, teh pa se mora nato znebiti za uspešen zaključek misije. Pogosto med poskusom bega pred policijo med pregonom igralec pridobi le še višje stopnje iskanja. Igralec se nato lahko znebi pregona s tem, da se skrije pred detekcijo s strani policije ali da porabi denar v igri na določenih lokacijah, ki omogočajo izogib policiji (npr. garaža z možnostjo modificiranja ali prebarvanja vozila). Če igralčev lik umre, se bo ponovno pojavil v bolnišnici, raven iskanja s strani policije pa bo odstranjena, vendar pa s tem izgubi denar, orožje in druge ugodnosti, ki si jih je pridobil pred tem. Koncept igranja z ravnijo pregona s strani policije je postal običajen v podobnih igrah z odprtim svetom. === Prizorišče === Večina iger iz serije Grand Theft Auto se odvija v izmišljenih parodijah znanih mest Združenih držav Amerike v več različnih časovnih obdobjih. Igre so razdeljene v tri različna vesolja (2D, 3D in HD), ki ima vsako svojo reinterpretacijo predhodno uveljavljenih prizorišč. Vesolja si delijo imena mest, več blagovnih znamk in likov iz ozadja, ki se fizično v njih nikoli ne pojavijo (z nekaj izjemami), sicer pa veljajo za ločene kontinuitete.<ref name=":0" /> ==== Liberty City ==== Liberty City, ki temelji na New Yorku, je eno od treh prvotnih mest, predstavljenih v ''GTA''. Gre za prvo prizorišče, ki je na voljo igralcu. Mesto obsega dve kopenski površini (veliko na jugovzhodu in manjšo na severovzhodu) in osrednji otok, ki je podoben Manhattnu. Ob reki, ki ločuje tri glavne otoke, sta prikazana še dva manjša otoka. Prizorišče vključuje tudi sosednjo državo New Guernsey (parodijo na New Jersey), ki zavzema severozahodni del zemljevida. Vsi štirje večji otoki so razdeljeni na več okrožij, ki so jih navdihnila okrožja New Yorka in New Jerseyja. Prenovljena različica Liberty Cityja je bila predstavljena v igri ''GTA III'' (dogaja se leta 2001). To prizorišče je bilo le ohlapno zasnovano na New Yorku in je vključevalo elemente iz drugih mest ZDA, kot so [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]], [[Detroit]], [[Boston, Massachusetts|Boston]], [[Chicago]] in [[Baltimore]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2008/03/29/gta-iv-building-a-brave-new-world|title=GTA IV: Building a Brave New World|date=12. 5. 2012|accessdate=30. 5. 2022|website=IGN|last=Goldstein|first=Hilary}}</ref> Mesto obsega tri glavne otoke, ki se postopoma odklenejo z napredovanjem zgodbe igre: Portland (temelji na industrijskih območjih Brooklyna in Queensa z dodatnimi elementi iz Manhattna in Long Islanda), Staunton Island (temelji večinoma na Manhattnu) in Shoreside Vale (ohlapno temelji na North Jerseyju, The Bronxu, Staten Islandu in severnem delu New Yorka). Otoki so povezani s cestnimi mostovi in sistemom podzemnih predorov. V Shoreside Valeu je mogoče najti predor, ki vodi iz Liberty Cityja, vendar je igralcu nedostopen. Ta posebna različica Liberty Cityja se je pojavila tudi v ''GTA Advance'' (dogaja se leta 2000) in ''GTA: LCS'' (dogaja se leta 1998), vendar z dodanimi nekaj spremembami, ki odražajo različna časovna obdobja. Mesto je omenjeno tudi v ''GTA VC'' in ''GTA SA'', v katerem je bilo celo prizorišče ene od misij. Tretja različica Liberty Cityja je bila predstavljena v ''GTA IV'' in njegovih razširitvenih paketih ''GTA TLAD'' in ''GTA TBOGT'' (vse tri se dogajajo leta 2008) ter igri za prenosno konzolo ''GTA CTW'' (dogajanje leta 2009). To prizorišče je zelo podobno New Yorku in je sestavljeno iz štirih glavnih okrožij, ki se odprejo, ko zgodba igre napreduje: Broker (na podlagi Brooklyna), Dukes (na podlagi Queensa), Bohan (na podlagi The Bronxa) in Algonquin (na podlagi Manhattna).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/1955256/Grand-Theft-Auto-IV-Photos-reveal-similarities-between-Liberty-City-and-New-York-City.html|title=Grand Theft Auto IV: Photos reveal similarities between Liberty City and New York City|date=14. 5. 2008|accessdate=6. 6. 2022|website=The Telegraph|last=Moore|first=Matthew}}</ref> Umestitev teh okrožij zrcali položaj njihovih realnih podlag: Broker in Dukes zasedata veliko kopensko maso na jugovzhodu, medtem ko Bohan tvori lasten manjši otok na severovzhodu, Algonquin pa deluje kot osrednji otok mesta. Prizorišče vključuje tudi tri manjše otoke – Charge (Randall's Island), Colony (Roosevelt) in Happiness Island (Liberty Island) – ter četrto kopensko površino Alderney, ki se nahaja zahodno od Algonquina in velja za lasno neodvisno državo (podobno kot New Jersey). Slednjega v ''GTA CTW'' ni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-ds-to-feature-most-of-ivs-map|title=GTA DS to feature most of IV's map|date=17. 11. 2008|accessdate=6. 6. 2022|website=Eurogamer|last=Welsh|first=Oli}}</ref> Vsi otoki, razen Hapiness Islanda, so med seboj povezani s cestnimi mostovi, podzemnimi predori in sistemom podzemne železnice. Nobena pot ne vodi iz mesta. ==== San Andreas ==== San Andreas, ki temelji na San Franciscu, je eno od treh prvotnih mest, predstavljenih v ''GTA''. Gre za drugo prizorišče, ki je na voljo igralcu. Kraj obsega dve kopenski masi: velik severni del, ki je razdeljen na petnajst okrožij in se na splošno šteje za mestno jedro, in manjši otok na jugovzhodu, ki ga sestavlja samo eno okrožje in deluje kot območje mestnih pristanišč. Severno kopensko maso naprej deli dolina Aye, ki seka osrčje območja od vzhoda proti zahodu. V ''GTA SA'' (z dogajanjem leta 1992) je bila predstavljena prenovljena različica San Andreasa v obliki države in ne mesta. Država, ki temelji na Kaliforniji in Nevadi, obsega dve kopenski masi, ločeni z reko in obdani z morji. Na južnem delu zemljevida se nahajata mesti Los Santos (temelji na Los Angelesu) in San Fierro (temelji na San Franciscu), ki sta ločeni z obsežnimi gozdnimi in goratimi območji. Nasprotno pa se severno nahaja velika puščavska regija, ki vključuje le eno mesto – Las Venturas (temelji na Las Vegasu). Obe kopenski masi imata dodatna podeželska naselja, ki so manj naseljena kot tri večja mesta. Mesa so povezana s sistemom železniških tirov, vsako pa ima letališče, s katerim lahko igralec hitro odpotuje iz enega mesta v drugo. Na začetku igre ima igralec dostop le do Los Santosa, preostali del zemljevida se postopno odklene z napredovanjem zgodbe. Tretja različica San Andreasa se je pojavila v ''GTA V'' (postavljen v leto 2013), kjer je bila spet predstavljena kot država. Igra se odvija le po južnem delu države, ki je upodobljen kot velik otok, ki se nahaja na neznani oddaljenosti od celine ZDA. Južni del otoka večinoma zaseda mesto Los Santos (ki je veliko bolj podobno Los Angelesu kot preostali del San Andreasa), medtem ko je severni del, imenovan Blaine County, manj poseljen in vključuje obsežna območja puščave, gozda, gora in nekaj majhnih mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/o349k552544449/grand-theft-auto-v-official-announcement.html|title=GRAND THEFT AUTO V Official Announcement|date=3. 11. 2011|accessdate=6. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Ta različica San Andreasa je trenutno edino prizorišče v seriji, ki ne vsebuje nobenih omejitev zemljevida, kar igralcem omogoča raziskovanje celotnega otoka že takoj na začetku igre. Los Angeles je bil obsežno raziskan za ustvarjanje igre ''GTA V''. Ekipa je organizirala terenske raziskovalne izlete s turističnimi vodniki in arhitekturnimi zgodovinarji in med tem obiski posnela okoli 250.000 fotografij in več ur video posnetkov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.buzzfeednews.com/article/josephbernstein/way-beyond-anything-weve-done-before-building-the-world-of-g|title="Way Beyond Anything We've Done Before": Building The World Of "Grand Theft Auto V"|date=13. 8. 2013|accessdate=6. 6. 2022|website=BuzzFeed|last=Bernstein|first=Joseph}}</ref> Vse od izdaje igre je bilo že za stotine zgradb v igri ugotovljenih, da temeljijo na znamenitostih iz resničnega sveta.<ref>{{Navedi splet|url=https://grandtheftdata.com/landmarks/#0,0,2,satellite|title=Los Santos Landmarks Map|accessdate=6. 6. 2022|website=Grand Theft Data}}</ref> Sam Sweet iz NewYorkerja je ugotavljal, da je s prodajo igre, ki je dosegla 13 milijonov prodanih kopij, <nowiki>''več ljudi živelo v namišljeni državi Los Santos kot pa v resničnem mestu, na katerem je bila zasnovana.''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.newyorker.com/culture/culture-desk/idling-in-los-santos|title=Idling in Los Santos|date=20. 9. 2013|accessdate=6. 6. 2022|website=The New Yorker|last=Sweet|first=Sam}}</ref> ==== Vice City ==== Vice City, ki temelji na Miamiju, je eno od treh prvotnih mest, predstavljenih v ''GTA''. Gre za tretje prizorišče, ki je na voljo igralcu. Mesto obsega eno veliko kopensko maso, razdeljeno na osem okrožij, ki tvorijo mestno jedro, in manjši otok Vice Beach na severovzhodu. Tako kot njegov resnični dvojnik je tudi Vice City upodobljen kot tropsko mesto, ki ga od drugih dveh v igri zlahka ločimo po plažah in palmah. V ''GTA VC'' (dogajanje v letu 1986) je bila predstavljena prenovljena različica Vice Cityja. Mesto je sestavljeno iz dveh glavnih kopenskih mas, Vice City Beach in Vice City Mainland, ki sta ločeni z večjo vodno površino in povezani med seboj in z dvema manjšima otokoma, Starfish Islandom in Prawn Islandom, z vrsto cestnih mostov. Na začetku igre ima igralec dostop samo do Vice City Beacha, preostanek mesta pa se postopno odklene z napredovanjem zgodbe. Isto prizorišče je bilo uporabljeno tudi v predzgodbi ''GTA VCS'' (ki se dogaja v letu 1984), čeprav je bilo dodanih tudi nekaj sprememb, ki odražajo drugo časovno obdobje. Različica Vice Cityja v HD vesolju še ni bila predstavljena, je pa bila omenjena v ''GTA IV'' in ''GTA V''. ==== Druga prizorišča ==== Razširitvena paketa ''London 1969'' in ''London 1961'' za ''GTA'' se odvijata v izmišljeni različici Londona v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za edini igri v seriji, ki se odvijata zunaj ZDA. Del mesta, upodobljen v igrah, temelji na osrednjem Londonu, čeprav je močno zgoščen in večinoma geografsko nenatančen. Sestavljen je iz dveh kopenskih mas, ki ju ločuje reka Temza in povezuje več cestnih mostov. V igrah je predstavljena tudi izmišljena različica [[Manchester|Manchestra]]. ''GTA 2'' je postavljen v Anywhere City, izmišljeno ameriško retrofuturistično metropolo, ki nima očitnega navdiha iz kateregakoli resničnega mesta. Prizorišče je sestavljena iz treh območij, med katerimi igralec prehaja ob napredovanju zgodbe: okrožje v središču mesta, stanovanjsko okrožje in industrijsko okrožje. Vsako je prikazano kot svoj lasten otok. Igra je postavljena v nedoločeno časovno obdobje, nasprotujoči si viri namigujejo na katerikoli čas iz treh tednov v prihodnosti<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/games/gta2|title=GTA 2|accessdate=13. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> do leta 2013, medtem ko igra sama vsebuje več sklicevanj na novo tisočletje, ki prihaja, kar jo postavlja v leto 1999.<ref name=":4" /> ''GTA V'' prikazuje tudi izmišljeno mesto Ludendorff v zvezni državi North Yankton (parodija na [[Severna Dakota|Severno Dakoto]]), ki je prizorišče dveh misij in je zunaj njiju nedostopno. Posodobitev za ''GTA Online'' iz leta 2020, The Cayo Perico Heist, je predstavila istoimenski izmišljeni otok, tropski raj ob karibski obali Kolumbije, ki je v zasebni lasti zloglasnega mamilarskega šefa Juana <nowiki>''El Rubia'' Stricklerja. Otok zanj predstavlja bazo za pretransportiranje robe in mesto za zabave, navdih pa črpa z otoka Norman'</nowiki>s Cay in posesti [[Pablo Escobar|Pabla Escobarja]] Hacienda Napoles. Cayo Perico je edino prizorišče v seriji poleg Londona, ki se ne nahaja v ZDA. === Glasovni igralci === V seriji se je predstavilo veliko različnih glasovnih igralcev. Originalni ''GTA'', njegova razširitvena paketa in nadaljevanje, pa tudi ''GTA Advance'' in ''GTA CTW'' niso vsebovali glasov, ki bi potrebovali igralce za posamezne vloge.<ref>{{Navedi splet|url=http://gtamp.com/dl/file.php?id=48|title=Grand Theft Auto instruction manual (PC) (in English)|accessdate=13. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://gtamp.com/dl/file.php?id=6|title=Grand Theft Auto 2 instruction manual (PC) (in English)|accessdate=13. 6. 2022|website=Rockstar Games}}</ref> Prva igra v seriji, ki ji je to uspelo, je bila ''GTA III'', kjer je kljub omejenemu proračunu in takrat še nizki prepoznavnosti serije<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.ph/20120426182234/http://www.next-gen.biz/features/grand-theft-auto-inside-story|title=Grand Theft Auto: the Inside Story|date=16. 3. 2008|accessdate=13. 6. 2022|website=Edge}}</ref> sodelovalo več pomembnih filmskih in televizijskih igralcev. Med njimi so bili [[Frank Vincent]], [[Michael Madsen]] in [[Kyle MacLachlan]], ki so imeli vsi vidne vloge. Do takrat je bilo redko, da bi pri video igri sodelovali tako odmevni igralci, tako da ''GTA III'' velja za pionirja pri tem.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080430020523/https://www.telegraph.co.uk/connected/main.jhtml?xml=%2Fconnected%2Fhubpages%2F2008%2Fgta%2Fdlgta3.xml|title=Video game review: Grand Theft Auto III|date=15. 4. 2008|accessdate=13. 6. 2022|website=Telegraph}}</ref> Naslednja igra ''GTA VC'' je vključevala več filmskih igralcev, vključno z [[Ray Liotta|Rayem Liotto]], ki je posodil glas protagonistu igre. Čeprav so tudi pri naslednji izdaji ''GTA SA'' sodelovali številni pomembni filmski igralci, kot so [[Samuel L. Jackson]], [[Peter Fonda]] in [[James Woods]], je bilo odločeno, da je treba uporabo takšnih igralcev zmanjšati, zlasti za glavne vloge. Kot rezultat so številne pomembne vloge v ''GTA SA'' odigrali manj poznani igralci ali raperji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/retrospective-grand-theft-auto-san-andreas|title=Retrospective: Grand Theft Auto: San Andreas|date=26. 8. 2012|accessdate=13. 6. 2022|website=Eurogamer|last=Whitehead|first=Dan}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.goliath.com/gaming/rockstar-wont-hire-famous-actors-for-its-games-anymore-and-burt-reynolds-is-partly-to-blame/|title=Rockstar Won’t Hire Famous Actors For Its Games Anymore And Burt Reynolds Is (Partly) To Blame|accessdate=13. 6. 2022|website=Gaming|last=Steinberg|first=Nick}}</ref> Od ''GTA LCS'' do ''GTA V'' je serija še naprej uporabljala manj znane igralce za glasove glavnih oseb, še vedno pa je uporabljala slavne in resnične radijske osebnosti za glasove DJ-jev številnih radijskih postaj, predstavljenih v vsaki igri. Nekatere igre prikazujejo tudi znane osebnosti, ki so upodobile same sebe, kot so [[Lazlow Jones]], [[Phil Collins]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.digitalspy.com/videogames/grand-theft-auto/g24330/grand-theft-auto-gta-celebrity-voices-guest-stars/|title=25 Grand Theft Auto celebrity guest stars that stole the game, from Ricky Gervais to Phil Collins|date=22. 8. 2016|accessdate=13. 6. 2022|website=Digital Spy|last=Hill|first=Matt}}</ref> [[Ricky Gervais]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2008/04/28/arts/28auto.html|title=Grand Theft Auto IV: Dystopian Liberty City|accessdate=13. 6. 2022|website=The New York Times}}</ref> [[Katt Williams]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kotaku.com.au/2018/09/the-real-life-celebrities-who-appeared-in-gta/|title=The Real-Life Celebrities Who Appeared In GTA|date=5. 9. 2018|accessdate=29. 6. 2022|website=Kotaku|last=Zwiezen|first=Zack}}</ref> in [[Dr. Dre]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.complex.com/pop-culture/2020/12/dr-dre-jimmy-iovine-featured-in-new-gta-v-heist-update|title=Dr. Dre and Jimmy Iovine Featured in New ‘GTA V’ Heist Update|date=15. 12. 2020|accessdate=29. 6. 2022|website=Complex|last=Cowen|first=Trace William}}</ref> == Kontroverznost == Glede na podatke [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessove knjige rekordov]] iz let 2008 in 2009 gre za najbolj kontroverzno serijo videoiger v zgodovini, saj je bilo na to temo objavljeno več kot 4000 člankov, ki vključujejo obtožbe o poveličevanju nasilja, korupcije in povezavi z resničnimi zločini.<ref>{{Navedi knjigo|title=Guinness World Records 2009 Gamer's Edition|last=Guinness World Records|year=2009|isbn=978-1-904994-45-9|page=108-109}}</ref> === Grand Theft Auto === Igre so dobile oznako kontroverznosti že s prvo izdajo iz serije.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.theregister.com/2003/09/11/grand_theft_auto/|title=Grand Theft Auto in the dock over US road killing|date=11. 9. 2003|accessdate=29. 6. 2022|website=The Register}}</ref> ''GTA'' je bil v Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji obsojen zaradi njegovega <nowiki>''ekstremnega nasilja''</nowiki>,<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 9. 2020|accessdate=29. 6. 2022|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> Brazilija pa ga je popolnoma prepovedala.<ref name=":6" /> Publicist Max Clifford je pomagal pri dodajanju senzacionalnih zgodb v tabloide, s čimer je prispeval k dvigu prodaje prve igre.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.scotsman.com/comment/grand-theft-auto-iv-joyride.4024414.jp|title=Grand Theft Auto IV Joyride|date=27. 4. 2008|accessdate=29. 6. 2022|website=The Scotsman|last=Ross|first=Peter}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 5. 2013|accessdate=29. 6. 2022|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> === Grand Theft Auto III === Polemike o kontroverznosti so se ponovno razplamtele z izdajo igre ''GTA III'', saj je 3D grafika nasilje naredila bolj realistično, igralci pa so lahko plačali storitve prostitutk, s čimer so si napolnili življenje lika, če so želeli, pa so jih lahko tudi ubili in s tem dobili nekaj denarja nazaj.<ref name=":7" /> Pojavila se je tudi kritika glede osredotočenosti na nezakonite dejavnosti v primerjavi s tradicionalnimi <nowiki>''herojskimi''</nowiki> vlogami, ki jih ponujajo druge igre. Glavni lik lahko zagreši najrazličnejše zločine in nasilna dejanja ter se ob tem spopada samo z začasnimi posledicami, vključno z ubijanjem policistov in vojakov. === Grand Theft Auto Vice City === Tudi šesta igra iz serije, ''GTA VC'', je naletela na kritike. Predvsem je bila na udaru misija, v kateri mora igralec sprožiti vojno med haitijskimi in kubanskimi tolpami. Kritizirale so jo v prvi vrsti skupine, ki so se borile proti diskriminaciji teh skupin priseljencev. Jean-Robert Lafortune iz skupine, ki si je prizadevala za sožitje med Haitijci in Američani, je izjavil, da igra ne bi smela biti ustvarjena tako, da se uničujejo človeška življenja in etnične skupine. Predvsem se je obregnil ob žaljivke, ki jih je lik v igri Diaz uporabljal za Haitijce ob sporu z njimi. Po grožnji s tožbo je Rockstar odstranil pridevnik haitijski iz fraz z žaljivkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20070929225104/http://uk.gamespot.com/ps2/action/grandtheftautovicecity/news.html?sid=6085346|title=Take-Two self-censoring Vice City|date=8. 11. 2002|accessdate=6. 7. 2022|website=GameSpot}}</ref> === Grand Theft Auto San Andreas === ''GTA SA'' je bil sprva kritiziran zaradi svojih <nowiki>''gangsterskih''</nowiki> elementov, ki vključujejo droge, prostitucijo in umore. Kasneje je bil deležen dodatnih kritik ob odkritju interaktivne mini igre spolnega odnosa z oznako Hot Coffee (Vroča kava). Sprva je bila odstranjena iz igre, vendar pa je ostala v njeni kodi in je bila odkrita v različicah za konzole in Windows. Po izdaji ''GTA SA'' je določenim igralcem uspelo najti neuporabljeno kodo v igri in so izdajali neuradne popravke igre za Windows in Xbox ter PlayStation 2 z uporabo kode Action Replay, ki je igralcu omogočila aktivacijo mini igre spolnega odnosa. Te mini igre so ostale delno nespremenjene v kodi igre. To ji je igri prineslo oceno AO (Adults Only - samo za odrasle, nad 18 let) za različico s preostalo kodo. Take-Two Interactive je bil prisiljen ponovno izdati igro, da bi spet pridobil oceno M (Mature – zreli, nad 17 let). Zaradi kode Vroča kava je bila proti Take-Two Interactive vložena tudi skupinska tožba.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2007/11/09/hot-coffee-lawsuit-finally-mopped-up|title=Hot Coffee Lawsuit Finally Mopped Up|date=14. 5. 2012|accessdate=6. 7. 2022|website=IGN|last=Hatfield|first=Daemon}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamasutra.com/php-bin/news_index.php?story=16182|title=Take-Two Announces 'Hot Coffee' Lawsuit Settlements|date=8. 7. 2007|accessdate=6. 7. 2022|website=Gamasutra}}</ref> === Grand Theft Auto IV === Ena od polemik, povezanih s to igro, je bila kritika s strani organizacije Matere proti vožnji pod vplivom alkohola (Mothers Against Drunk Driving - MADD) glede možnosti pijančevanja in vožnje pod vplivom alkohola. MADD je celo zahtevala, da se oznaka spremeni iz M (nad 17 let) v AO (nad 18 let), saj se jim je zdelo neprimerno, da tudi otroci pri 17-ih letih doživljajo vožnjo pod vplivom alkohola na tak način.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/mothers-against-gtaivs-drunk-driving/1100-6190213/|title=Mothers against GTAIV's drunk driving|date=30. 4. 2008|accessdate=6. 7. 2022|website=GameSpot|last=Sinclair|first=Brendan}}</ref> V končni verziji igre je ta možnost ostala, vendar je bila tretirana kot zločin, ki je avtomatsko sprožil pregon s strani policije,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/does-gta-iv-promote-drunk-driving/|title=Does GTA IV promote drunk driving?|date=3. 5. 2008|accessdate=6. 7. 2022|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}</ref> glavni lik Niko Bellic pa glasno in pijano izjavi, da je bila to slaba ideja in da bi moral vedeti, da bi moral ravnati drugače. V razširitvah za ''GTA IV'', ''TLAD'' in ''TBOGT'', je nemogoče voziti pijan, saj so bile te objavljene po kritikah. Se je pa ta možnost ponovno pojavila v naslednji igri ''GTA V''.<ref>''Grand Theft Auto IV'', izdaja za Xbox 360 in PlayStation 3.</ref> === Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned === Razširitveni paket za ''GTA IV'' – ''TLAD'' je obsodila ameriška skupina staršev Common Sense Media, ki je izdala javno opozorilo proti vsebini igre zaradi prizora s popolno golo sprednjo stranjo telesa. Trdili so, da je igra <nowiki>''bolj kontroverzna kot njene predhodnice,'' ker je vsebovala ''popolno sprednjo moško goloto.''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=http://blog.wired.com/games/2009/02/parents-group-w.html|title=Parents Group Warns Against <cite>Lost And Damned</cite> Nudity|date=21. 2. 2009|accessdate=18. 7. 2022|website=Wired|last=Cavalli|first=Earnest}}</ref> === Grand Theft Auto Chinatown Wars === {{Quote box|quote=Nintendo je želel, da naredimo igro Grand Theft Auto. Mi smo želeli narediti igro za njihovo platformo, nismo pa želeli, da bi naredili različico za otroke, niti nismo bili zainteresirani za izdelavo oblike igre, ki je običajno ne bi naredili.|source=Dan Houser o ustvarjanju igre ''GTA CTW'' za Nintendo DS.<ref>{{cite web|url=http://www.dpadmagazine.com/2008/09/25/houser-nintendo-didnt-want-us-to-make-gta-for-kids/|title=Houser: "Nintendo didn't want us to make GTA for kids"|publisher=D+PAD|date=25. 9. 2008|access-date=18. 7. 2022|archive-date=18. 7. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20110211185232/http://www.dpadmagazine.com/2008/09/25/houser-nintendo-didnt-want-us-to-make-gta-for-kids/|url-status=live}}</ref>|align=right|width=30em |quoted=1}} Pojavilo se je nekaj polemik okoli mini igre z drogami<ref>{{Navedi splet|url=https://www.digitalspy.com/videogames/a315957/feature-video-game-controversy/|title=Feature: Video Game Controversy|date=24. 4. 2011|accessdate=18. 7. 2022|website=Digital Spy|last=Langshaw|first=Mark}}</ref> vključno s komentarji, da so načeloma igre za Nintendo namenjene otrokom (kljub dejstvu, da je igra dobila oznako M – nad 17 let). Mini igra z drogami omogoča igralcem, da prodajajo šest vrst različnih mamil po mestu, vendar je dobiček, ki ga igralec ustvari, odvisen od tržnih razmer, ki vladajo na območju, kjer prodajajo droge in glede na pogostost te storitve na tem območju.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.escapistmagazine.com/forums/read/7.72422-GTA-Chinatown-Wars-Features-Drug-Dealing-Minigame|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars Features Drug-Dealing Minigame|accessdate=18. 7. 2022|website=Escapist|last=Jeffries|first=L. B.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://infendo.com/rockstar-nintendo-wanted-a-bad-ass-gta-title/|title=Rockstar: Nintendo wanted a bad ass GTA title|date=24. 9. 2008|accessdate=18. 7. 2022|website=Infendo}}</ref> === Grand Theft Auto V === Razburjenje v zadnji izdaji igre je povzročil del, ki vsebuje mučenje, ki ga izvaja igralec. Misija ''By the Book'' prikazuje grafične prikaze tresenja z elektriko, puljenja zob, simulacije utapljanja in pretepanja s težkimi predmeti, igralec pa mora izvajati mučenje, da lahko napreduje v igri.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=http://techinamerica.com/grand-theft-auto-5-under-fire-for-graphic-torture-scene/|title=Grand Theft Auto 5 under fire for graphic torture scene|date=18. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Techinamerica|last=Hern|first=Alex}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.mirror.co.uk/lifestyle/staying-in/video-games/gta-5-torture-row-teachers-2278689|title=GTA 5 torture row: Teachers slam scenes of extreme violence in most expensive game ever made|date=17. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Mirror|last=Bagot|first=Martin}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.mirror.co.uk/lifestyle/staying-in/video-games/gta-5s-most-controversial-mission-2279001|title=Why GTA 5's most controversial mission may be unpleasant and repulsive but there is a message behind the degradation|date=17. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Mirror|last=Silver|first=Dan}}</ref> Dobrodelna organizacija Freedom from Torture s sedežem v Združenem kraljestvu je javno obsodila uporabo prizorov mučenja v ''GTA V''. Ukvarja se namreč z rehabilitacijo preživelih po mučenju in se je s tem pridružila drugim dobrodelnim organizacijam za človekove pravice, ki so bile ogorčene nad prizorom mučenja v igri, v kateri morajo igralci puliti zobe in tresti z električnim tokom neoboroženega človeka, da bi pridobili potrebne informacije. Izvršni direktor te organizacije Keith Best je izjavil: »Rockstar North je prestopil mejo, saj je ljudi dejansko prisilil, da prevzamejo vlogo mučitelja in izvedejo vrsto neizrekljivih dejanj, če želijo doseči uspeh v igri.«<ref name=":8" /> Igro so obtožili tudi seksizma. ''Los Angeles Times'' je ocenil, da so satirične upodobitve žensk v igri nekreativne in dodal, da nasilne in seksistične teme škodujejo izkušnji v igri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/topic/hero-complex|title=Grand Theft Auto V review: Stubborn sexism, violence ruin game play|date=20. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=Los Angeles Times|last=Martens|first=Todd}}</ref> ''Edge'' je opozoril, da čeprav <nowiki>''vsaka ženska v igri obstaja samo zato, da bi se ji posmehovali,''</nowiki> je glavne junake, ki so vsi moški, obravnavala na podoben način skozi njihovo stereotipno nagnjenost k nasilju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/edge/|title=Play: Economies of scale|accessdate=18. 7. 2022|website=Games Radar}}</ref> Sam Houser, soustanovitelj podjetja Rockstar Games, je menil, da je razvojna ekipa včasih spregledala upodobitev žensk v igrah serije Grand Theft Auto, vendar se je teža moških likov ujemala z zgodbo, ki so jo želeli povedati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2013/09/17/arts/video-games/grand-theft-auto-v-is-a-return-to-the-comedy-of-violence.html|title=Grand Theft Auto V Is a Return to the Comedy of Violence|date=16. 9. 2013|accessdate=18. 7. 2022|website=New York Times|last=Suellentrop|first=Chris}}</ref> === Tožbe === Več zvezdnikov je tožilo Rockstar Games in/ali Take-Two Interactive zaradi domnevnega kršenja njihovih pravic do intelektualne lastnine ali osebnostnih pravic, vključno s hip-hop glasbenikom [[Daz Dillinger|Dazom Dillingerjem]],<ref>{{Navedi splet|url=https://pitchfork.com/news/52614-daz-dillinger-accuses-grand-theft-auto-v-of-stealing-his-beats/|title=Daz Dillinger Accuses "Grand Theft Auto V" of Stealing His Beats|date=11. 10. 2013|accessdate=19. 7. 2022|website=Pitchfork|last=Battan|first=Carrie}}</ref> Karen Gravano iz ''Mob Wives''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/451243/mob-wives-karen-gravano-suing-rockstar-over-gta-v-character/|title=Mob Wives' Karen Gravano suing Rockstar over GTA V character|date=27. 2. 2014|accessdate=19. 7. 2022|website=Computer and Video Games|last=Jackson|first=Mike}}</ref> in igralko [[Lindsay Lohan]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/newsbeat-28129505|title=Lindsay Lohan is suing the makers of Grand Theft Auto V|date=2. 7. 2014|accessdate=19. 7. 2022|website=BBC News}}</ref> ==== Tožbe Jacka Thompsona ==== Nekdanji odvetnik Jack Thompson je bil vpleten v številne poskuse, da bi družine, ki so bile žrtve umorov, dosegle, da bi ustvarjalci serije ''Grand Theft Auto'' odgovarjali za smrt njihovih najdražjih. Zaradi svojega ravnanja v teh in podobnih primerih je bil Thompson leta 2008 izločen,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamepolitics.com/2008/09/25/disbarred|title=Opinion: Games Don't Deserve Protection|date=7. 12. 2010|accessdate=19. 7. 2022|website=GamePolitics News}}</ref> Odvetniška zbornica Floride pa mu je naložila več kot 100 000 dolarjev denarne kazni.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamepolitics.com/2008/07/09/we-have-judge039s-report-recommending-permanent-disbarment-jack-thompson|title=Judge's report recommending Permanent disbarment for Jack Thompson|accessdate=19. 7. 2022|website=GamePolitics}}</ref> 20. oktobra 2003 sta družini Aarona Hamela in Kimberly Bede, dveh mladih oseb, ki sta jih ustrelila najstnika William in Josh Buckner (ki sta preiskovalcem povedala, da je njuna dejanja navdihnila igra ''GTA III''), vložili tožbo za 246 milijonov ameriških dolarjev proti založnikoma Rockstar Games in Take-Two Interactive Software, prodajalcu Walmart in proizvajalcu PlayStationa 2 Sony Computer Entertainment America.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20060625114709/http://www.cnn.com/2003/LAW/10/22/videogame.lawsuit.ap/index.html|title=Lawsuit filed against Sony, Wal-Mart over game linked to shootings|date=23. 10. 2003|accessdate=19. 7. 2022|website=CNN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20040508045243/http://www.gamespot.com/ps2/adventure/grandtheftauto3/news_6077161.html|title=Families sue over GTAIII-inspired shooting|accessdate=10. 8. 2022|website=Gamespot}}</ref> Rockstar in njegovo matično podjetje Take-Two sta vložila zahtevo za zavrnitev tožbe, pri čemer sta na okrožnem sodišču ZDA 29. oktobra 2003 navedla, da so <nowiki>''</nowiki>ideje in koncepti ter domnevni psihološki učinki na Bucknerjeva zaščiteni s prvim amandmajem klavzule o svobodi govora.<nowiki>''</nowiki> Odvetnik žrtev Jack Thompson je temu ugovarjal, vendar ni uspel v poskusu, da bi tožbo premaknil na državno sodišče in se skliceval na zakon o varstvu potrošnikov Tennesseeja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/rockstar-seeks-to-dismiss-gtaiii-lawsuit/1100-6081737/|title=Rockstar seeks to dismiss GTAIII lawsuit|date=11. 11. 2003|accessdate=10. 8. 2022|website=Gamespot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> Dva dneva pozneje so tožniki vložili obvestilo o prostovoljnem odstopu od pregona in zadeva je bila zaključena. Februarja 2005 je bila proti izdelovalcem in distributerjem serije ''Grand Theft Auto'' vložena tožba, ki je trdila, da so igre krive, da je najstnik ustrelil in ubil tri pripadnike policijskih sil Alabame. Streljanje se je zgodilo junija 2003, ko je policija v Fayette v Alabami pripeljala na zaslišanje zaradi kraje vozila Devina Moora, ki je bil takrat star 17 let. Moore je takrat enemu od policistov ukradel pištolo in ga z njo ustrelil ter ubil še drugega policista in dispečerja, preden je pobegnil s policijskim avtomobilom.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20050307095559/https://abcnews.go.com/US/wireStory?id=502424|title=Suit: Video Game Sparked Police Shootings|date=15. 2. 2005|accessdate=10. 8. 2022|website=ABC News}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/games/grand-theft-auto-vice-city/news/|title=GRAND THEFT AUTO: VICE CITY NEWS|accessdate=10. 8. 2022|website=Gamespot}}</ref> Eden od Moorovih odvetnikov je bil Jack Thompson, ki je trdil, da je grafična narava ''Grand Theft Auto'' ob konstantnem igranju zakrivila, da je Moore zagrešil te umore, s čimer se je strinjala tudi Moorova družina. Odškodnino so zahtevali od podružnic trgovin GameStop in Wal-Mart v Jasperju v Alabami, kjer sta bila kupljena ''GTA III'' in ''GTA VC'', ter pri založniku iger Take-Two Interactive in proizvajalcu PlayStation 2 Sony Computer Entertainment. 29. marca 2006 je bila tožba zavrnjena, prav tako pa tudi možnost pritožbe na to sodbo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.al.com/newsflash/regional/index.ssf?/base/news-20/1143662355218050.xml&storylist=alabamanews|title=Court rejects appeal in Alabama suit blaming game for slayings|accessdate=10. 8. 2022|website=Associated Press}}</ref> Maja 2005 se je Jack Thompson pojavil v oddaji Glenn Beck na CNN-jevem programu Headline News. Tam je omenil Devina Moora in glede iger ''GTA III'' in ''GTA VC'' dejal: »Ni dvoma [...], da brez usposabljanja na tem simulatorju ubijanja policistov Devin Moore ne bi mogel ubiti treh policistov v Fayetteu v Alabami, da so zdaj mrtvi in pokopani. Tožimo Take-Two, Sony, Wal-Mart in GameStop, ker so ga usposobili za ubijanje. Ni imel zgodovine nasilja ali kazenske evidence.«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ZqSCLrtioEI|title=CNN Headline News - Grand Theft Morality Pt.2|accessdate=10. 8. 2022|website=Youtube}}</ref> Septembra 2006 je Thompson vložil novo tožbo in trdil, da je Cody Posey obsesivno igral te igre, preden je na ranču v Albuquerqueju v Novi Mehiki umoril svojega očeta Delberta Paula Poseyja, mačeho Tryone Schmid in njeno hčerko Marileo Schmid. Tožba je bila vložena v imenu družin žrtev.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20070825065157/http://www.abqtrib.com/news/2006/sep/25/video-game-maker-blamed-04-killing/|title=Video-game maker blamed in '04 killing|accessdate=10. 8. 2022|website=Albuquerque Tribune}}</ref> V tožbi so navedli, da do umorov ne bi prišlo, če Posey ne bi obsesivno igral ''GTA VC''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.abqjournal.com/abqnews/index.php?option=com_content&task=view&id=1526&Itemid=2|title=Antigame Crusader in ABQ|accessdate=10. 8. 2022|website=ABQnewsSeeker}}</ref> Tožene stranke so bile Cody Posey, Rockstar Games, Take-Two Interactive in Sony, v tožbi pa so zahtevali 600 milijonov ameriških dolarjev odškodnine.<ref>{{Navedi splet|url=https://consent.yahoo.com/v2/collectConsent?sessionId=3_cc-session_7cc0542b-1f62-4e83-b7f2-ae1b48557ea0|title=Jack Thompson becomes boring|date=27. 9. 2006|accessdate=11. 8. 2022|website=Joystiq}}</ref> Med sojenjem je obrambna ekipa trdila, da je Poseyja oče zlorabljal, mačeha pa naj bi ga mučila,<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20071011151427/http://gamepolitics.com/2006/09/25/jack-thompson-lawsuit-to-be-filed-in-albuquerque/|title=Jack Thompson Lawsuit to be Filed in Albuquerque|accessdate=11. 8. 2022|website=GamePolitics}}</ref> poleg tega pa je v času umorov jemal zdravilo Zoloft.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20080502183241/http://www.courttv.com/talk/chat_transcripts/2006/0208posey-ockenfels.html|title=Vera Ockenfels, the Cody Posey defense team's mitigation specialist, discusses his conviction|date=8. 2. 2006|accessdate=11. 8. 2022|website=CourtTVNews}}</ref> Tožba je bila decembra 2007 zavrnjena.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.escapistmagazine.com/Vice-City-Wrongful-Death-Suit-Dismissed/|title=Vice City Wrongful Death Suit Dismissed|date=20. 5. 2008|accessdate=11. 8. 2022|last=Chalk|first=Andy}}</ref> === Modifikacije oboževalcev === Modificiranje vsebine iger serije ''Grand Theft Auto'', bodisi v samih igrah, bodisi preko druge programske opreme, je skupnost igralcev izvajala že od začetka tretjega tisočletja, pri čemer je bilo ena prvih večjih pretvorb preoblikovanje mesta Liberty City iz ''GTA III'' v grafiko iz ''GTA VC''.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/take-two-has-been-issuing-takedowns-for-gta-mods/|title=Take-Two has been issuing takedowns for GTA mods|date=18. 7. 2021|accessdate=11. 8. 2022|website=PC Gamer|last=Macgregor|first=Jody}}</ref> Okoli leta 2017 je Take-Two začel ukrepati proti temu z izdajo pisem o prekinitvi izdelovalcem OpenIV, ki je igralcem omogočalo spreminjanje vsebine iz ''GTA IV'' in ''GTA V''. Pri Take-Two so takrat izjavili, da niso proti samim preurejanjem iger, ampak da želijo preprečiti nedavne zlonamerne modifikacije, ki so omogočale nadlegovanje igralcev in s tem motile izkušnjo ''GTA Online'' za vse, dodali pa so, da sodelujejo z OpenIV, da bi našli sprejemljivo rešitev. Razvijalci OpenIV so se po več krogih razprav z vodstvom Take-Two odločili, da odstranijo orodje iz obtoka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/gta-modding-tool-openiv-shuts-down-claiming-cease-and-desist-from-take-two/|title=GTA modding tool OpenIV shuts down due to cease and desist from Take-Two|date=15. 6. 2017|accessdate=11. 8. 2022|website=PC Gamer|last=Livingstone|first=Christopher}}</ref> Pri Take-Two so takrat podali izjavo, da ne bodo ukrepali proti preoblikovanjem igre za enega igralca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/rockstar-is-talking-with-openiv-developer-issues-new-statement-on-mods/|title=Rockstar is talking with OpenIV developer, issues new statement on mods|date=23. 6. 2017|accessdate=19. 8. 2022|website=PC Gamer|last=Livingstone|first=Christopher}}</ref> Leta 2019 so izjavo posodobili, da bi izključili igralce, ki so preoblikovali igre in ob tem vključevali drugo njihovo intelektualno lastnino ali so ustvarjali nove igre, zgodbe, misije ali zemljevide.<ref name=":9" /> Skupnost modifikatorjev iger ''Grand Theft Auto'' je delovala v skladu s tem odzivom in nadaljevala z razvijanjem novih vsebin v mejah, ki jih je določil Take-Two.<ref name=":9" /> Februarja 2021 je Take-Two izdal dokument Zakon o avtorskih pravicah digitalnega tisočletja (DMCA), ki je odstranil dva projekta preko GitHuba, ki sta spremenila izvorno kodo za igri ''GTA III'' in ''GTA VC'', pri čemer je zatrdil, da je tak način prepovedan s strani združenja EULA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/articles/2021-02-20-gta-3-and-vice-city-reverse-engineering-fan-project-hit-with-dmca-takedown|title=GTA 3 and Vice City reverse-engineering fan project hit with DMCA takedown|date=20. 2. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=Eurogamer|last=Yin-Poole|first=Wesley}}</ref> 10. junija 2021 so modifikatorji vložili ugovor – v skladu s pravili DMCA je bila izvorna koda obnovljena po dveh tednih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-3-and-vice-city-reverse-engineering-fan-project-back-online-after-take-two-takedown|title=GTA 3 and Vice City reverse-engineering fan project back online after Take-Two takedown|date=28. 6. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=Eurogamer|last=Yin-Poole|first=Wesley}}</ref> Izvršni direktor Take-Two Strauss Zelnick je izjavil, da ima podjetje <nowiki>''</nowiki>precej prilagodljiv<nowiki>''</nowiki> pogled na uporabniške modifikacije in zatrdil, da če <nowiki>''</nowiki>bo njihova ekonomija ogrožena ali če bo vse skupaj vodilo v slabo vedenje, vedo, kako to opredeliti in bodo izdali obvestilo o odstranitvi.<nowiki>''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamesn.com/gta-mods-dmca|title=Take-Two says it's "pretty flexible" when it comes to DMCAing GTA mods|date=2. 8. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=PC Games|last=Bailey|first=Dustin}}</ref> Kljub temu je podjetje septembra 2021 nadaljevalo z vložitvijo tožbe v Kaliforniji proti modifikatorjem, pri čemer je zatrdilo, da se ti programerji <nowiki>''</nowiki>dobro zavedajo, da nimajo pravice do kopiranja, prilagajanja ali distribucije izpeljane izvorne kode GTA ali avdiovizualnih elementov iger, s čimer to početje predstavlja kršitev avtorskih pravic.<nowiki>''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.videogameschronicle.com/news/take-two-is-suing-the-creators-of-a-gta-3-and-vice-city-reverse-engineering-projects/|title=Take-Two is suing the creators of GTA 3 and Vice City reverse engineering projects|date=3. 9. 2021|accessdate=19. 8. 2022|website=VGC|last=Scullion|first=Chris}}</ref> Kot del tožbe je Take-Two oktobra 2021 izdal še obvestilo o odstranitvi modifikacij na GitHubu. Modifikatorji so v svojem pravnem odgovoru zatrdili, da je bila uporaba sredstev v okviru poštene uporabe, saj so bile njihove različice transformativne narave in ker niti Rockstar niti Take-Two že leta nista izdala nobene nove izdaje, s tem niso škodili komercialnim obetom iger. == Sprejem == Vse od izdaje ''GTA III'' leta 2001 je bila serija ''Grand Theft Auto'' velik uspeh, tako med kritiki kot tudi finančno. Prodali so več kot 370 milijonov enot, s čimer so postali peta najbolj prodajana franšiza videoiger vseh časov, za Nintendovima ''[[Mario (Super Mario bros.)|Mariom]]'' in ''[[Pokémon|Pokemonom]]'', Activisionovim ''[[Call of Duty (videoigra)|Call of Duty]]'' in ''[[Tetris|Tetrisom]]''. Leta 2006 je bil ''Grand Theft Auto'' izbran za enega od 10-ih najboljših britanskih izdelkov po izboru British Design Quest, ki sta ga organizirala BBC in Design Museum. Igra se je pojavila na seznamu britanskih izvoznih ikon, ki je vključeval [[Concorde]], Jaguar E-Type, Aston Martin DB5, Mini, World Wide Web, ''[[Tomb Raider]]'', telefonsko govorilnico K2, mrežo londonske podzemne železnice, avtobus AEC Routemaster in Supermarine Spitfire. Serija je podrla več rekordov, zaradi česar je bila posebej omenjena zaradi 10-ih svetovnih rekordov v Guinnessovi knjigi rekordov 2008. Ti vključujejo največ gostujočih zvezd v seriji videoiger, največja zasedba glasovnih igralcev v videoigri (''GTA SA''), najdaljši seznam pesmi, uporabljenih v videoigri (''GTA SA'') in najuspešnejši izdelek za zabavo vseh časov (''GTA V''). Guinnessova knjiga rekordov je serijo ''Grand Theft Auto'' uvrstila na tretje mesto na svojem seznamu najboljših 50 videoiger vseh časov na podlagi začetnega vpliva in trajne zapuščine. ''GTA SA'' je v Guinnessovi knjigi rekordov 2009 navedena kot najuspešnejša igra za PlayStation 2. ''GTA III'', ''GTA SA'' in ''GTA VC'' trenutno zasedajo 2., 5. in 6. mesto na lestvici najbolje ocenjenih iger za PlayStation 2 na strani Metacritic, medtem ko je ''GTA CTW'' ocenjena kot najboljša igra za Nintendo DS in druga najboljša za PlayStation Portable. ''GTA IV'' je trenutno ocenjen kot druga najboljša igra vseh časov z oceno 98 in zaostaja le za ''The Legend of Zelda: Ocarina of Time''. Ob tem se več iger nahaja tudi na Metacriticovi lestvici najboljših računalniških iger vseh časov, in sicer ''GTA VC'' (12. mesto), ''GTA III'' (28. mesto), ''GTA SA'' (35. mesto) in ''GTA V'' (3. mesto). Na lestvici najboljših iger za Xbox 360 sta tudi ''GTA TLAD'' (35. mesto) in ''GTA TBOGT'' (59. mesto). {| class="wikitable" |+Ocene posameznih izdaj '''''(posodobljeno 2. avgusta 2022)''''' !Igra ![[GameRankings]] ![[Metacritic]] |- |''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' |(PC) 78,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/197476-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003540/http://www.gamerankings.com/pc/197476-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS1) 70,7 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps/197477-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for PlayStation|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002735/http://www.gamerankings.com/ps/197477-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead }}</ref><br />(GBC) 57,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/gbc/576069-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for Game Boy Color|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003442/http://www.gamerankings.com/gbc/576069-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |— |- |''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' |(PC) 75,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/197482-grand-theft-auto-mission-pack-1-london-1969/index.html|title=Grand Theft Auto: Mission Pack #1: London 1969 for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003545/http://www.gamerankings.com/pc/197482-grand-theft-auto-mission-pack-1-london-1969/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS1) 69,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps/197481-grand-theft-auto-london-1969/index.html|title=Grand Theft Auto Mission Pack #1: London 1969 for PlayStation|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002740/http://www.gamerankings.com/ps/197481-grand-theft-auto-london-1969/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead }}</ref> |— |- |''[[Grand Theft Auto 2]]'' |(PC) 72,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/197478-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002720/http://www.gamerankings.com/pc/197478-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(DC) 69,8 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/dreamcast/197479-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for Dreamcast|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090315215539/http://www.gamerankings.com/dreamcast/197479-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=15. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS1) 69,1 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps/185853-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002730/http://www.gamerankings.com/ps/185853-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(GBC) 43,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/gbc/562989-grand-theft-auto-2/index.html|title=Grand Theft Auto 2 for Game Boy Color|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326003134/http://www.gamerankings.com/gbc/562989-grand-theft-auto-2/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS1) 70<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation/grand-theft-auto-2|title=''Grand Theft Auto 2'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=30. 4. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130430224838/http://www.metacritic.com/game/playstation/grand-theft-auto-2|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto III]]'' |(PS2) 94,9 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/466217-grand-theft-auto-iii/index.html|title=Grand Theft Auto III for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090303231014/http://www.gamerankings.com/ps2/466217-grand-theft-auto-iii/index.html |archivedate=3. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 93,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/548931-grand-theft-auto-iii/index.html|title=Grand Theft Auto III for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306200412/http://www.gamerankings.com/pc/548931-grand-theft-auto-iii/index.html |archivedate=6. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS2) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-iii|title=''Grand Theft Auto III'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=6. 1. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030305/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-iii|url-status=live}}</ref><br />(Xbox) 96<ref name="GTADoublePack">{{cite web|url=https://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-double-pack|title=Grand Theft Auto Double Pack for Xbox Reviews|work=[[Metacritic]]|publisher=[[CBS Interactive]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=24. 6. 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200624171647/https://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-double-pack|url-status=live}}</ref><br />(PC) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iii|title=''Grand Theft Auto III'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=6. 1. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030305/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iii|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' |(PS2) 94,2 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/561545-grand-theft-auto-vice-city/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306194732/http://www.gamerankings.com/ps2/561545-grand-theft-auto-vice-city/index.html |archivedate=6. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 94,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/561641-grand-theft-auto-vice-city/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090304011752/http://www.gamerankings.com/pc/561641-grand-theft-auto-vice-city/index.html |archivedate=4. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(Xbox) 96<ref name="GTADoublePack"/><br />(PS2) 95<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city|title=''Grand Theft Auto: Vice City'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=12. 4. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160412124754/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city|url-status=live}}</ref><br />(PC) 94<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-vice-city|title=''Grand Theft Auto: Vice City'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=9. 4. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160409000435/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-vice-city|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' |(PS2) 95,1 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/914983-grand-theft-auto-san-andreas/index.html|title=Grand Theft Auto: San Andreas for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090303004131/http://www.gamerankings.com/ps2/914983-grand-theft-auto-san-andreas/index.html |archivedate=3. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(Xbox) 92,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox/925634-grand-theft-auto-san-andreas/index.html|title=Grand Theft Auto: San Andreas for Xbox |publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090304004114/http://www.gamerankings.com/xbox/925634-grand-theft-auto-san-andreas/index.html |archivedate=4. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 92,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/924362-grand-theft-auto-san-andreas/index.html|title=Grand Theft Auto: San Andreas for PC |publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306195205/http://www.gamerankings.com/pc/924362-grand-theft-auto-san-andreas/index.html |archivedate=6. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS2) 95<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-san-andreas|title=''Grand Theft Auto: San Andreas'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=29. 3. 2016|archive-url=http://archive.wikiwix.com/cache/20160329093046/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-san-andreas|url-status=live}}</ref><br />(Xbox) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-san-andreas|title=''Grand Theft Auto: San Andreas'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=13. 4. 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150413060842/http://www.metacritic.com/game/xbox/grand-theft-auto-san-andreas|url-status=live}}</ref><br />(PC) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-san-andreas|title=''Grand Theft Auto: San Andreas'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=27. 4. 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150427030131/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-san-andreas|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto Advance]]'' |(GBA) 70,6 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/gba/919434-grand-theft-auto/index.html|title=Grand Theft Auto for Game Boy Advance|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326002620/http://www.gamerankings.com/gba/919434-grand-theft-auto/index.html |archivedate=26. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(GBA) 68<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/game-boy-advance/grand-theft-auto|title=''Grand Theft Auto'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=30. 4. 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120430040740/http://www.metacritic.com/game/game-boy-advance/grand-theft-auto|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' |(PSP) 87,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/psp/925776-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Liberty City Stories for PSP|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090307214521/http://www.gamerankings.com/psp/925776-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html |archivedate=7. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS2) 77,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/931275-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Liberty City Stories for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090316204616/http://www.gamerankings.com/ps2/931275-grand-theft-auto-liberty-city-stories/index.html |archivedate=16. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PSP) 88<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-liberty-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Liberty City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=30. 8. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110830195544/http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-liberty-city-stories|url-status=live}}</ref><br />(PS2) 78<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-liberty-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Liberty City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=15. 4. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110415044440/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-liberty-city-stories|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' |(PSP) 85, 1%<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/psp/933097-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City Stories for PSP|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090308001435/http://www.gamerankings.com/psp/933097-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html |archivedate=8. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PS2) 75,5 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps2/938211-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html|title=Grand Theft Auto: Vice City Stories for PlayStation 2|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090317044100/http://www.gamerankings.com/ps2/938211-grand-theft-auto-vice-city-stories/index.html |archivedate=17. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PSP) 86<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-vice-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Vice City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=8. 1. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110108071218/http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-vice-city-stories|url-status=live}}</ref><br />(PS2) 75<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city-stories|title=''Grand Theft Auto: Vice City Stories'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=23. 8. 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100823001813/http://www.metacritic.com/game/playstation-2/grand-theft-auto-vice-city-stories|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto IV]]'' |(PS3) 97,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/933036-grand-theft-auto-iv/index.html|title=Grand Theft Auto IV for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090305063523/http://www.gamerankings.com/ps3/933036-grand-theft-auto-iv/index.html |archivedate=5. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 96,3 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/933037-grand-theft-auto-iv/index.html|title=Grand Theft Auto IV for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090307003855/http://www.gamerankings.com/xbox360/933037-grand-theft-auto-iv/index.html |archivedate=7. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 89,1 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/952150-grand-theft-auto-iv/index.html|title=Grand Theft Auto IV for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090305060900/http://www.gamerankings.com/pc/952150-grand-theft-auto-iv/index.html |archivedate=5. 3. 2009 |url-status=dead}}</ref> |(PS3) 98<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv|title=''Grand Theft Auto IV'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=25. 6. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130625160633/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv|url-status=live}}</ref><br />(X360) 98<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv|title=''Grand Theft Auto IV'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=10. 10. 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141010111711/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv|url-status=live}}</ref><br />(PC) 90<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iv|title=''Grand Theft Auto IV'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=3. 12. 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181203044705/https://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-iv|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' |(PC) 94,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/987736-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100421023238/http://www.gamerankings.com/pc/987736-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html |archivedate=21. 4. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(PS3) 94,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/987733-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100426004725/http://www.gamerankings.com/ps3/987733-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html |archivedate=26. 4. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 89,8 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/955085-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100102144439/http://www.gamerankings.com/xbox360/955085-grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned/index.html |archivedate=2. 1. 2010 |url-status=dead}}</ref> |(X360) 90<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|title=''Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=27. 8. 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100827130728/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|url-status=live}}</ref><br />(PS3) 88<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|title=''Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=15. 11. 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101115064929/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-lost-and-damned|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' |(NDS) 92,9 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ds/950922-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars for DS|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100413192916/http://www.gamerankings.com/ds/950922-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html |archivedate=13. 4. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(PSP) 90,4 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/psp/961725-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html|title=Grand Theft Auto: Chinatown Wars for PSP|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100907234846/http://www.gamerankings.com/psp/961725-grand-theft-auto-chinatown-wars/index.html |archivedate=7. 9. 2010 |url-status=dead}}</ref> |(NDS) 93<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/ds/grand-theft-auto-chinatown-wars|title=''Grand Theft Auto: Chinatown Wars'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=27. 9. 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150927115335/http://www.metacritic.com/game/ds/grand-theft-auto-chinatown-wars|url-status=live}}</ref><br />(PSP) 90<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-chinatown-wars|title=''Grand Theft Auto: Chinatown Wars'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=3. 5. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110503223402/http://www.metacritic.com/game/psp/grand-theft-auto-chinatown-wars|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' |(PC) 90,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/987735-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110224134208/http://www.gamerankings.com/pc/987735-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html |archivedate=24. 2. 2011 |url-status=dead}}</ref><br />(PS3) 90,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/987734-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100704062036/http://www.gamerankings.com/ps3/987734-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html |archivedate=4. 7. 2010 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 89,6 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/960355-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html|title=Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100620090808/http://www.gamerankings.com/xbox360/960355-grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony/index.html |archivedate=20. 6. 2010 |url-status=dead}}</ref> |(X360) 89<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|title=''Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=29. 8. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110829065911/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|url-status=live}}</ref><br />(PS3) 87<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|title=''Grand Theft Auto IV: The Ballad of Gay Tony'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=25. 2. 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110225032252/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-iv-the-ballad-of-gay-tony|url-status=live}}</ref> |- |''[[Grand Theft Auto V]]'' |(XONE) 98,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xboxone/805605-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for Xbox One|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141223034310/http://www.gamerankings.com/xboxone/805605-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=23. 12. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(PS3) 97,0 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps3/634490-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for PlayStation 3|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140109070934/http://www.gamerankings.com/ps3/634490-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=9. 1. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(PS4) 96,2 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/ps4/805601-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for PlayStation 4|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141223051745/http://www.gamerankings.com/ps4/805601-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=23. 12. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(X360) 96,2 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/xbox360/634491-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for Xbox 360|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140203045734/http://www.gamerankings.com/xbox360/634491-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=3. 2. 2014 |url-status=dead}}</ref><br />(PC) 94,9 %<ref>{{cite web|url=http://www.gamerankings.com/pc/805606-grand-theft-auto-v/index.html|title=Grand Theft Auto V for PC|publisher=[[GameRankings]]|access-date=2. 8. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150626200756/http://www.gamerankings.com/pc/805606-grand-theft-auto-v/index.html |archivedate=26. 6. 2015 |url-status=dead}}</ref> |(XONE) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-one/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=20. 3. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320045443/http://www.metacritic.com/game/xbox-one/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(PS3) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=1. 12. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131201023319/http://www.metacritic.com/game/playstation-3/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(PS4) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/playstation-4/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=19. 3. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170319100538/http://www.metacritic.com/game/playstation-4/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(X360) 97<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=17. 12. 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131217183158/http://www.metacritic.com/game/xbox-360/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref><br />(PC) 96<ref>{{cite web|url=http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-v|title=''Grand Theft Auto V'' Reviews|website=[[Metacritic]]|access-date=2. 8. 2022|archive-date=23. 1. 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140123060118/http://www.metacritic.com/game/pc/grand-theft-auto-v|url-status=live}}</ref> |} === Prodaja === {| class="wikitable" |+ |- ! Leto ! Igra ! Prodaja ! Dobljene oznake |- | 1997 | ''[[Grand Theft Auto (igra)|Grand Theft Auto]]'' | 3,5 milijona+<ref>{{cite web|url=https://www.newspapers.com/clip/86887188/evening-standard/|title=Flourishing on the game|newspaper=[[Evening Standard]]|page=36|date=20. 10. 1999|accessdate=19. 7. 2022|via=[[Newspapers.com]]|archive-date=19. 7. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20211012022430/https://www.newspapers.com/clip/86887188/evening-standard/|url-status=live}}</ref> | style="background:#dfd;" | PS1 Greatest Hits, Platinum |- | rowspan="3" style="text-align:center;" | 1999 | ''[[Grand Theft Auto: London 1969]]'' | | style="background:#fdd;" | |- | ''[[Grand Theft Auto: London 1961]]'' | | style="background:#fdd;" | |- | ''[[Grand Theft Auto 2]]'' | 1 milijon<ref>{{cite web|first=Tim|last=Lushen|url=https://www.newspapers.com/clip/96969258/evening-standard/|title=Steal a car, run amok - it's Ok, it's a game|newspaper=[[Evening Standard]]|page=32|date=11. 10. 1999|accessdate=19. 7. 2022|via=[[Newspapers.com]]}}</ref> | style="background:#dfd;" | PS1 Greatest Hits |- | style="text-align:center;" | 2001 | ''[[Grand Theft Auto III]]'' | 17,5 milijona<ref name="archive12">[https://web.archive.org/web/20080408234728/http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf#page=12 Internet Archive Wayback Machine]. Web.archive.org (8. 4. 2008). Pridobljeno 19. 7. 2022.</ref> | style="background:#dfd;" | PS2 Greatest Hit', Platinum |- | style="text-align:center;" | 2002 | ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' | 20 milijonov<ref name="archive12" /> | style="background:#dfd;" | PS2 Greatest Hits, Platinum |- | rowspan="2" style="text-align:center;" | 2004 | ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' | 27,5 milijona<ref>[http://kotaku.com/5840484/gta-iv-overtakes-san-andreas-in-lifetime-sales {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160531083217/http://kotaku.com/5840484/gta-iv-overtakes-san-andreas-in-lifetime-sales |date=31. 5. 2016 }} GTA IV Overtakes San Andreas in Lifetime Sales [Correction&#93;]. Kotaku.com (15. 9. 2011). Pridobljeno 19. 7. 2022.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20120207175047/http://www.corporate-ir.net/ireye/confLobby.zhtml?ticker=TTWO&item_id=1642557 CCBN – Lobby]. Corporate-ir.net (26. 9. 2007). Pridobljeno 19. 7.2022.</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS2 Greatest Hits, Platinum * Xbox Platinum Hits * <br />PS3 Greatest Hits * Xbox 360 Platinum Hits}} |- | ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' | 100 000 | style="background:#fdd;" | |- | style="text-align:center;" | 2005 | ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' | 8 milijonov<ref name="archive12" /> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PSP Greatest Hits, Platinum * PS2 Platinum}} |- | style="text-align:center;" | 2006 | ''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' | 4,5 milijona<ref name="archive12" /> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PSP Greatest Hits, Platinum * PS2 Platinum}} |- | style="text-align:center;" | 2008 | ''[[Grand Theft Auto IV]]'' | 25 milijonov+<ref name="gamespot.com">{{cite web|url=http://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-series-shipments-reach-125-million/1100-6400652/|title=Grand Theft Auto series shipments reach 125 million|publisher=GameSpot.com|date=27. 11. 2012|access-date=19. 7. 2022|archive-date=19. 7. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20131022100809/http://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-series-shipments-reach-125-million/1100-6400652/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.independent.co.uk/games/gta-5-has-already-beaten-gta-4-s-lifetime-sales-8863784.html |title=GTA 5 has already beaten GTA 4's lifetime sales |first=James |last=Vincent |date=7. 10. 2013 |work=The Independent |access-date=19. 7. 2022}}</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS3 Greatest Hits, Platinum * Xbox 360 Platinum Hits}} |- | rowspan="4" style="text-align:center;" | 2009 | ''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' | 1 milijon+<ref>[http://www.gamesindustry.biz/articles/gta-iv-dlc-to-sell-2m-by-year-end/ GTA IV DLC to sell 2m by year end] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170202002905/http://www.gamesindustry.biz/articles/gta-iv-dlc-to-sell-2m-by-year-end/ |date=2 February 2017 }} avtor Matt Martin (6. 3. 2009) Edge Magazine.com</ref><ref>[http://kotaku.com/5165818/analyst-lost-and-damned-sales-at-1-million-all+new-gta-in-2010 Analyst: Lost And Damned Sales At 1 Million, All-New GTA In 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140222152534/http://kotaku.com/5165818/analyst-lost-and-damned-sales-at-1-million-all+new-gta-in-2010 |date=22. 2. 2014 }}. Kotaku.com (6. 3. 2009). Pridobljeno 19. 7. 2022.</ref> | style="background:#fdd;" | |- | ''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' | 200 000<ref>{{cite web|author=thorsen-ink|url=http://www.gamespot.com/articles/only-200000-chinatown-wars-sold-in-march/1100-6207855/|title=Only 200,000 Chinatown Wars sold in March?|publisher=GameSpot.com|access-date=21. 7. 2009|archive-date=26. 3. 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140326055743/http://www.gamespot.com/articles/only-200000-chinatown-wars-sold-in-march/1100-6207855/|url-status=live}}</ref> | style="background:#dfd;" | PSP Greatest Hits |- | ''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' | | style="background:#fdd;" | |- | ''Grand Theft Auto: Episodes from Liberty City'' | 160 000+<ref>[http://www.gamespot.com/articles/gta-episodes-from-liberty-city-sells-under-160k-in-oct-nov/1100-6242842/ GTA: Episodes from Liberty City sells under 160K in Oct.-Nov.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171010155844/https://www.gamespot.com/articles/gta-episodes-from-liberty-city-sells-under-160k-in-oct-nov/1100-6242842/ |date=10. 10. 2017 }} avtor Tor Thorsen (11. 12. 2009) GameSpot.com</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS3 Greatest Hits * Xbox 360 Platinum Hits}} |- | style="text-align:center;" | 2013 | ''[[Grand Theft Auto V]]'' | 130 milijonov<ref>{{cite web |url=https://www.gamesindustry.biz/articles/2020-05-20-take-two-sets-net-bookings-records-as-q4-digital-sales-jump |title=Take-Two sets net bookings records as Q4 digital sales jump |last=Valentine |first=Rebekah |work=[[Gamesindustry.biz]] |publisher=[[Gamer Network]] |date=20. 5. 2020 |access-date=19. 7. 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200520213757/https://www.gamesindustry.biz/articles/2020-05-20-take-two-sets-net-bookings-records-as-q4-digital-sales-jump |archive-date=20. 5. 2020 |url-status=live }}</ref> | style="background:#dfd;" | {{hlist| * PS3 Greatest Hits * Xbox 360 Platinum Hits}} |- ! colspan="4" | Skupna prodaja: <!-- This is not a total of the above figures. Please don't add to it when changing a figure above-->235 milijonov+<ref>{{cite web|title=Take-Two Interactive Software - Investor Relations - SEC Filings|url=http://ir.take2games.com/phoenix.zhtml?c=86428&p=irol-SECText&TEXT=aHR0cDovL2FwaS50ZW5rd2l6YXJkLmNvbS9maWxpbmcueG1sP2lwYWdlPTEwNzExNjMxJkRTRVE9MCZTRVE9MCZTUURFU0M9U0VDVElPTl9FTlRJUkUmc3Vic2lkPTU3|access-date=7. 2. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20190214232458/http://ir.take2games.com/phoenix.zhtml?c=86428&p=irol-SECText&TEXT=aHR0cDovL2FwaS50ZW5rd2l6YXJkLmNvbS9maWxpbmcueG1sP2lwYWdlPTEwNzExNjMxJkRTRVE9MCZTRVE9MCZTUURFU0M9U0VDVElPTl9FTlRJUkUmc3Vic2lkPTU3|archive-date=14. 2. 2019|url-status=dead}}</ref> |} == Podobne igre == Izid igre ''GTA III'' velja za pomemben dogodek v zgodovini videoiger, podobno kot izid igre ''[[Doom]]'' skoraj desetletje prej. V intervjujih ob 10. obletnici izida igre ''GTA III'' je producent serije iger ''Street Fighter'' Yoshinori Ono dejal: »Ne bi šlo za pretiravanje, če bi rekli, da je ''GTA III'' spremenil industrijo in v bistvu lahko ločimo čas na obdobje pred in obdobje po njenem nastanku.« V istem članku je direktor studiev Bethesda Todd Howard povedal: »Pokazatelj resnično odlične igre je, koliko ljudi jo skuša posnemati in jim ne uspe. Za to igre je zares dolga vrsta.« Naslednje igre, ki so sledile slogu igre z vožnjo in streljanjem, so bile imenovane <nowiki>''GTA kloni.''</nowiki> Nekateri recenzenti so to oznako pripisali celo seriji iger ''Driver'', čeprav je ta začela izhajati pred ''GTA III''. GTA kloni so vrsta 3D akcijsko-pustolovskih iger, kjer lahko igralci med raziskovanjem odprtega sveta vozijo katerokoli vozilo ali streljajo s katerimkoli orožjem. Te igre pogosto vključujejo nasilne in kriminalne teme. Med pomembnejše igre, ki so primerljive z ''GTA'', spadajo ''Saints Row'', ''Scarface: The World Is Yours'', ''True Crime: Streets of LA'', ''Watch Dogs'', ''Sleeping Dogs'', ''Just Cause'', ''Mafia'' in ''The Godfather''. == Viri == {{Sklici|3}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Serije videoiger]] [[Kategorija:Grand Theft Auto| ]] b0x24dmzr0z3aa8uyu4wshca40hjdyt 0 517197 5736827 5681771 2022-08-20T06:46:10Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška zgradba |name=Grad Devín<br/>slovaško: Devínsky hrad |location=[[Bratislava]] [[Slika:Coat of Arms of Bratislava.svg|22px]] Devín<br/>[[Slovaška]] |coordinates= |image=devin02.jpg |image_size=300px |caption=Ruševine Devínskega gradu |map_type= |map_size= |type= grad |built=864&nbsp;– 15. stoletje,<br/> zadnja utrdba je bila zgrajena v 17. stoletju |builder= |controlledby=[[Velika Moravska]], [[Kraljevina Ogrska]], [[Češkoslovaška]], [[Nacistična Nemčija]], [[Slovaška]] |materials= |height= |used= |condition= ruševine, delno obnovljene |ownership= |open_to_public= da, kot muzej |events= Pomembni dogodki v zgodovini gradu: * razstrelitev gradu med [[napoleonske vojne |napoleonskimi vojnami]] leta 1809 }} '''Grad Devin''' ([[Slovaščina|slovaško]] hrad Devín ali Devínsky hrad, [[Madžarščina|madžarsko]] Dévényi vár, [[Nemščina|nemško]] Burg Theben) je grad v Devinu, približno 15 km zahodno od [[Slovaška|slovaške]] prestolnice [[Bratislava|Bratislave]]. ==Opis== Območje gradu je bilo naseljeno že v [[neolitik]]u in utrjeno od [[Bronasta doba|bronaste]] in [[Železna doba|železne dobe]], ko so ga utrdili [[Kelti]] in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]]. 212 metrov visoka pečina je zaradi svoje lege ob sotočju [[Donava|Donave]] in Morave idealno mesto za utrdbo. Utrdba bdi nad pomembno trgovsko potjo po Donavi in eno od vej [[Jantarska pot|jantarske poti ]]. Grad stoji skrajnem robu slovaškega ozemlja na meji z [[Avstrija|Avstrijo]]. Meja poteka od zahoda proti vzhodu po reki Moravi in nato po Donavi. Pred letom 1989 je tik pred gradom potekala železna meja med vzhodnim in zahodnim blokom. Grad je bil sicer odprt za javnost, vendar je območje okoli njega predstavljalo omejeno vojaško cono in bilo močno utrjeno z stražnimi stolpi in bodečo žico. Po [[Žametna revolucija|žametni revoluciji]] je bilo območje demilitarizirano. [[Slika:Maiden Tower Devin 9868.jpg|thumb|levo|Sotočje Donave in Morave, desno Deklišli stolp]] Najbolj fotografiran del gradu je majhen stražni stolp, znan kot Dekliški ali Deviški stolp.<ref>{{Cite web|url=http://travel.spectator.sme.sk/articles/1537/ss2008|title = Travel}}</ref> Stolp je ločen od glavnega gradu. Nevarno uravnovešen na samotni skali je ustvaril nešteto legend o zaprtih zaljubljenih hčerkah, ki skačejo v smrt. V notranjosti gradu so razpotegnjeni zidovi, stopnišča, odprta dvorišča in vrti v različnih propadajočih stanjih. Projekt obnove poteka od konca druge svetovne vojne. ==Etimologija== Ime gradu izhaja verjetno iz starega indoevropskega/praslovanskega korena ''*deiv-'' z apofonijo ''*doiv-'', povezanega s svetlobo in vidnim zaznavanjem. Devín, Divín, Devinka, Divino, Dzivín in podobna slovanska imena si lahko razlagamo kot stražne stolpe ali opazovalne točke.<ref>Ondruš 2010, str. 205–206.</ref> Isti koren, povezan z vidom, najdemo tudi v besedi ''div'' (''zli duh''), se pravi da bi ime Devin lahko pomenilo tudi "kraj zlih duhov". V ''[[Annales Fuldenses]]'' so ime razložili s slovansko besedo ''deva'' — ''dekle'' (''"Dowina, id est puella"''). Ime bi v tem primeru pomenilo "Dekliški grad". Po mnenju jezikoslovca Šimona Ondruša je ta etimologija manj verjetna.<ref>Ondruš 2010, str. 206.</ref> ==Zgodovina== [[Slika:Josef Holzer Blick auf die Burgruine Devin 1864.jpg|thumb|left|Josef Holzer Blick: Grad Devin leta 1864]] {{multiple image | direction = vertical | width = 230 | image1 = Great Moravian church in Devín - footprint.svg | caption1 = | image2 = Devínsky hrad13.jpg | caption2 = | image3 = Devínsky hrad14.jpg | caption3 = Velikomoravska cerkev na Devinskem gradu in njen verjetni videz }} Devinski grad spada med najstarejše gradove na Slovaškm. Prvič je bil omenjen najverjetneje leta 864, ko je [[Ludvik Nemški]] oblegal kneza [[Rastislav]]a v "gradu Dovina" v eni od pogostih vojn med [[Franki]] in [[Velikomoravska|Velikomoravsko]]. Istovetenje gradu Dovina z Devinom je sporno,<ref>Kristó, Gyula, ur. (1994). Korai Magyar Történeti Lexikon (9-14. század). Budapest: Akadémiai Kiadó. str. 553. ISBN 963-05-6722-9.</ref> ker temelji samo na podobnosti imen in ne na arheoloških dokazih.<ref>http://www.uni-bonn.de/~ntrunte/publikationen8.html#dowina_inhalt. Arhivirano 17. maja 2008 na Wayback Machine.</ref> V velikomoravskem obdobju je bil Devin središče večje aglomeracije. Njegovo obrambno moč sta še povečali manjši trdnjavi Na peskih in Nad lomom na hribu Devinska Kobyla. Na grajskem griču je bila približno med leti 850 in 863/870<ref>Illáš 2011, str. 17.</ref> zgrajena predromanska cerkev. Njen redki slog je najbližji slogu cerkva v [[Dalmacija|Dalmaciji]] in [[Norik]]u, ozemljih s tradicionalno poznoantično in bizantinsko arhitekturno tradicijo.<ref>Illáš 2011, str. 11–12.</ref> Notranjost cerkve je bila okrašena s freskami z barvili iz severne Italije, kar so dokazale kemijske analize.<ref>Štefanovičová 1989, str. 115.</ref><ref>Illáš 2011, str. 18.</ref> Dve pisali, odkriti v poznejših raziskavah, bi lahko kazali na administrativno ali izobraževalno delo tamkajšnje duhovščine. Poleg drugih artefaktov je bilo v bližini cerkve najdenih šest grobov iz velikomoravskega obdobja, ki jih pripisujejo članom spremstva lokalnega vladarja in njihovim družinskim članom.<ref>Turčan 2013, str. 23.</ref> V 13. stoletju je bil zgrajen kamnit grad kot branik zahodne meje [[Kraljevina Ogrska|Kraljevine Ogrske]], katerega obstoj je dokumentiran leta 1271. Leta 1326 je bil omenjen devinski kastelan. Med letoma 1301 in 1323 je bil grad, skupaj z Bratislavo/Pressburško županijo, v lasti avstrijskih vojvod, ki so ga podelili Otonu von Tellesbrunnu. Leta 1323 so vojvode okrožje Pozsony (Bratislava) prenesli na ogrskega kralja [[Karel I. Ogrski|Karla I.]] in grad Devín je postal last deželnih glavarjev (''ispán''). Leta 1385 je grad zasedel mejni grof Jobst Moravski in ga obdržal do leta 1390, ko ga je ogrski kralj [[Sigismund Luksemburški|Sigismund]] odkupil in dal vojvodi Stiborju Stiboriškemu. Po tem je kralj grad Devín zastavil avstrijskemu vitezu Lesselu Heringu, ki je grad leta 1414 prenesel na Nikolaja II. Garaya, palatina kraljevine. Okoli leta 1444 je grad zasedel nemški kralj [[Friderik IV. Nemški|Friderik IV.]] in ga že leta 1450 podelil Ladislavu Garayu. V 15. stoletju je bila zgrajena grajska palača, med vojnami z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] pa so bile okrepljene grajske utrdbe. Turki niso gradu nikoli osvojili. Po združitvi Kraljevine Ogrske s [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] in končnem porazu Osmanskega cesarstva je grad prenehal biti pomembna mejna trdnjava. Grad je kot kraljevo darilo dobil [[Štefan Báthory|Štefan Batory]]. Po pisanju Štefana Batoryja je bil lastnik gradu hrvaški plemič Keglević, ki je grad zastavil družini Palocsai za 40.000 goldinarjev in denar porabil. Leta 1609 je Matija II. potrdil, da je Keglević še vedno lastnik gradu, vendar ni imel denarja, da bi plačal zastavnino. Zastavnino je skoraj 100 let pozneje družini Palocsai vrnil palatin Pál Pálffy leta 1635.<ref>C.F. Wigand (1865). ''Presburg und seine Umgebung''.</ref> Zadnji lastniki Devinskega gradu so bili grofi iz družine Pálffy. Leta 1809 so grad uničili umikajoči se Napoleonovi vojaki po obleganju Bratislave. Grof Leopold Pálffy se je sicer pogajal z Napoleonom, vendar je priznal, da oskrbuje [[Dunaj]] s svojimi proizvodi.<ref>Theophilus Camden. J. Stratford, 1814. str. 650.</ref> Od 19. stoletja je zgodovina gradu navdihnila več romantičnih pesnikov, privržencev Ľudovíta Štúrja, in Devín je za Slovake postal pomemben nacionalni simbol. Upodobljen je bil na hrbtni strani bankovca za 500 češkoslovaških kron in na kovancu za 50 slovaških helerjev. Madžari so ga imeli za zahodna vrata Kraljevine Madžarske. Madžarski pesnik Endre Adyu ga je v svoji pesmi ''Jaz sem Gogov in Magogov sin'' označil kot simbol modernizma in zahodnjaštva.<ref>László, Gyula (1996). ''The Magyars - Their Life and Civilisation''. Corvina. str. 355. ISBN 963-13-4226-3.</ref> V 20. stoletju je bilo obnovljenih nekaj delov gradu in zdaj gosti zanimiv muzej. Arheološke raziskave so odkrile ostanke rimskega stolpa iz 1. stoletja n. št. in ostanke prazgodovinskega naselja.<ref>"Devin Castle | bratislava-city.sk".</ref> ==Sklici== {{sklici|1}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{cite web |last=Illáš |first=Martin |title=Predrománsky kostol na Devíne |trans-title=The Pre-romanesque Church on Devín |year=2011 |url=http://praha5.ff.cuni.cz/smp/sites/default/files/Predrom%C3%A1nsky%20kostol%20na%20Dev%C3%ADne.pdf |language=sk |access-date=18. avgusta 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304051230/http://praha5.ff.cuni.cz/smp/sites/default/files/Predrom%C3%A1nsky%20kostol%20na%20Dev%C3%ADne.pdf |archive-date=4. marca 2016 |url-status=dead }} *{{cite book |last = Ondruš |first = Šimon |title = Odtajnené trezory slov I. |publisher = Vydavateľstvo Matice slovenskej |location = Martin |year = 2000 |isbn = 80-7090-530-1 |language = sk }} *{{cite book |last = Turčan |first = Vladimír |title = Veľkomoravské hradiská |publisher = DAJAMA |location = Bratislava |year = 2013 |isbn = 978-80-8136-013-8 |language = sk }} *{{cite book |last=Štefanovičová |first=Tatiana |author-link=|title=Osudy starých Slovanov |trans-title=Fate of the Ancient Slavs |publisher= Osveta |year = 1989 |language = sk }} *Engel, Pál: Magyarország világi archontológiája (1301–1457) ''(The Temporal Archontology of Hungary (1301-1457))''; História - MTA Történettudományi Intézete, 1996, Budapest; {{ISBN|963-8312-43-2}}. {{refend}} ==Viri== {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Gradovi na Slovaškem]] [[Kategorija:Arheološka najdišča na Slovaškem]] cm7x1gryekeo7eyprsfg5fp27qcjfns 0 517372 5736654 5731080 2022-08-19T18:01:04Z Ljuba brank 92351 /* Pomembno območje za ptice */ np wikitext text/x-wiki {{Infobox Islands | name =Otok Kunašir<br /> Кунаши́р<br />国後島 | image name = Мыс Столбчатый. После заката.jpg | image caption = Rt Stolbčati na zahodni strani otoka | image size = 300px | pushpin_map = Rusija#Japonska | map caption = Leka otoka Kunašir | native name = {{lang-ain|クナシㇼ}} | native name link = | other_names = {{lang-ru|Кунаши́р}}; {{lang-ja|国後島}} | location = [[Ohotsko morje]] | map_image = Kurily Kunashir.svg | coordinates = {{koord novi|44|07|N|145|51|E|type:isle|display=inline,title}} | archipelago = [[Kurilsko otočje]] | total islands = | major islands = | area km2= 1490 | length km= 123 | width km= od 4 km do 30 | highest mount = Tjatja | elevation m= 1819 | country = Rusija | country admin divisions title 1 = [[Federalni subjekti Rusije|Federalni subjekt]] | country admin divisions 1 = [[Sahalinska oblast]] | country admin divisions title 2 = Rajon | country admin divisions 2 = Južno-Kurilski | country largest city = | country largest city population = | country leader title = | country leader name = | population = okoli 7000 | population as of = 2007 | density km2= | ethnic groups = | additional info = | country claim = {{ru|Japan}} | country claim divisions title 1 = Prefektura | country claim divisions 1 = [[Hokaido]] | country claim divisions title 2 = Podprefektura | country claim divisions 2 = Nemuro }} [[File:Kunashir Island (Kunashirito) Relief Map, SRTM-1.jpg|250px|thumb|Topografska karta otoka]] [[File:Kunashir Island.jpg|thumb|240px|Reka Sulfuric]] [[File:Kunashir Island 2010.jpeg|thumb|240px|Obala Kunaširja: fotografija ruskega predsednika Dmitrija Medvedeva, november 2010]] '''Otok Kunašir''' (rusko ''Кунаши́р'', romanizirano ''Kunashír''; japonsko 国後島, romanizirano ''Kunashiri-tō''; Ainu クナシㇼ, romanizirano ''Kuna=sir''), ki morda pomeni ''Črni otok'' ali ''Travnati otok'' v jeziku ljudstva [[Ainu]], je južni otok [[arhipelag]]a [[Kurilsko otočje]]. Otok zahtevata tako [[Rusija]] kot [[Japonska]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ga je osvojila [[Sovjetska zveza]]. == Geografija == Kunašir leži med prelivom otoka Kunašir, Katarina, Izmena in Južni Kuril. Otok Kunašir je viden z bližnjega japonskega otoka [[Hokaido]], od katerega ga loči preliv Nemuro. *Površina: 1.490 km² *Dolžina: 123 km *Širina: 4–30 km Otok Kunašir tvorijo štirje [[vulkan]]i, ki so bili ločeni otoki, a so jih od takrat združila nizko ležeča območja z jezeri in vročimi izviri. Vsi ti vulkani so še vedno aktivni: Tjatja (Chachadake (爺爺岳), 1819 m), Smirnov (''Вулкан Смирнова'', 1189 m), Mendelejev (rusko ''Менделе́ева'', japonsko ''Rausu-san'' ( 羅臼山), 882 m) in Golovnin (rusko ''Головнин'', japonsko Tomari-yama ( 泊山), 535 m).<ref>[http://www.mindat.org/loc-156801.html Volcanoes]</ref> Otok je sestavljen iz vulkanskih in kristalinskih kamnin. === Okolje === Podnebje je vlažno celinsko z zelo močnimi padavinami predvsem jeseni in močnim sezonskim nihanjem z najvišjimi temperaturami avgusta in septembra. Vegetacijo večinoma sestavljajo [[smreka|smrekovi]], [[bor (drevo)|borovi]], [[jelka (rod)|jelkini]] in mešani listopadni gozdovi z lianami in grmovjem Kurilskega bambusa. Gore so pokrite z grmičevjem [[breza|breze]] in sibirskega bora (''Pinus pumila''), zelnatimi cvetovi ali golimi skalami. Na otoku Kunaširi so bila julija 2001 najdena jedra stoletnih hrastov (''Quercus crispula'').<ref>{{cite journal |last1=Jacoby |first1=G. |last2=Solomina |first2=O. |last3=Frank |first3=D. |last4=Eremenko |first4=N. |last5=D'Arrigo |first5=R. |title=Kunashir (Kuriles) Oak 400-year reconstruction of temperature and relation to the Pacific Decadal Oscillation |journal=Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology |date=2004 |volume=209 |issue=1–4 |pages=303–311 |doi=10.1016/j.palaeo.2004.02.015|bibcode=2004PPP...209..303J }}</ref> === Pomembno območje za ptice === [[Mednarodno pomembna območja za ptice]] (BirdLife International) je Kunašir, skupaj s sosednjo verigo manjših Kurilskih otokov, priznal kot pomembno območje za ptice (IBA), saj otok podpira populacije različnih ogroženih vrst ptic, vključno s številnimi vodnimi pticami, morskimi pticami in selivkami.<ref name=bli> {{cite web |url=http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/lesser-kuril-ridge-and-kunashir-island-iba-russia-(asian)|title= Lesser Kuril Ridge and Kunashir Island|author=<!--Not stated--> |date=2021|website= BirdLife Data Zone|publisher= BirdLife International|access-date= 7 February 2021}}</ref> == Zgodovina == Klan Matsumae je leta 1754 ustanovil ribiško in trgovsko območje Kunašir (国後場所, ''Kunashiri-basho'').<ref>戸祭由美夫『絵図に見る幕末の北辺防備：五稜郭と城郭・陣屋・台場』古今書院、2018年、71頁（Tomatsuri Yumio, ''Japanese Military Architectures around the Coast of Yezo Province in the Nineteenth Century'', (Tokyo: Kokon Shoin Publishers Ltd), p.71. {{ISBN|9784772220248}}）</ref> Upravni urad ribiškega in trgovskega mesta je v Tomariju (zdaj Golovnino). Območje ribiškega in trgovskega mesta Kunašir so sestavljali otoki Kunašir, Iturup in Urup. Leta 1789 je bil otok Kunašir eden od krajev bitke Menaši-Kunaširi, v kateri so se ljudstvo Ainu uprli japonskim trgovcem in kolonistom. Ruski pomorščak, vice admiral [[Vasilij Mihajlovič Golovnin]] je leta 1811 poskušal narediti zemljevid in raziskati otok, a so ga japonske oblasti prijele in je preživel dve leti v zaporu. 1. septembra 1945 ali dan pred podpisom dokumentov o predaji iz druge svetovne vojne 2. septembra 1945 je Sovjetska zveza v skladu z dogovori, doseženimi na [[Jaltska konferenca|konferenci na Jalti]], napadla in zasedla Kurilske otoke. To se je zgodilo po tem, ko se je Sovjetska zveza odrekla sovjetsko-japonskemu paktu o nevtralnosti, ki je bil podpisan aprila 1941 in Japonski napovedala vojno 9. avgusta 1945 (formalno je sam pakt ostal v veljavi do 13. aprila 1946). Čeprav se je Japonska po posvetovanju strinjala, da bo v okviru pogodbe iz San Francisca leta 1951 odstopila svoje terjatve do Kurilskih otokov, japonska vlada že od sredine 1950-ih trdi, da južni otoki niso del predanih Kurilskih otokov. == Naselja == Največje naselje na otoku Kunašir je Južno-Kurilsk, upravno središče okrožja Južno-Kurilski. == Gospodarstvo == Primarna gospodarska dejavnost je ribiška industrija. Otok ima pristanišče poleg Južno-Kurilska. Otok Kunašir ima geotermalno elektrarno Mendeleevskaya GeoPP z zmogljivostjo 1,8 MW.<ref> "2007 Survey of Energy Resources" (PDF). World Energy Council 2007. 2007. Archived from the original (PDF) on 9 April 2011. Retrieved 23 January 2011. </ref> Otok oskrbuje letališče Mendelejevo. == Prebivalstvo == Po potresu leta 1994 je približno ena tretjina prebivalstva otoka Kunašir odšla in se ni vrnila. Do leta 2002 je bilo na otoku približno 7800 prebivalcev. Skupno prebivalstvo spornih Kurilskih otokov je bilo takrat približno 17.000.<ref>Yuzhno-Kurilsk Journal; Between Russia and Japan, a Pacific Tug of War&nbsp;— The New York Times, 2002</ref> == Sklici == {{sklici}} ===Splošne reference=== *{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20101223043232/http://www.oceandots.com/pacific/kuril/kunashir.php |date=December 23, 2010 |title=Geographic data }} *[https://web.archive.org/web/20071120050330/http://vn.vladnews.ru/issue540/Special_reports/Flights_to_Kunashir_Island_banned Flights to Kunashir Island banned] ==Zunanje povezave== {{commons category|Kunashir|Kunashir Island}} *[http://land.worldcitydb.com/sakhalinskaya_ã¢â€â™_in_russian_federation_state.html Sakhalin Oblast] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Japonske]] [[Kategorija:Pacifiški otoki]] [[Kategorija:Otočja Rusije]] [[Kategorija:Sahalinska oblast]] ttsahek05dm2ccvvarp2gop04wi3345 0 517389 5736823 5693352 2022-08-20T06:45:57Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec|Name=Olivia Addams|Label={{hlist|MusicTap|Creator Records|Ultra Records|[[Global Records|Global]]}}|Years_active=2018-danes|Genre={{hlist|[[pop]]|[[elektro glasba|elektro]]}}}} '''Adriana Livia Opriș''', bolj znana kot '''Olivia Addams''', [[Romuni|romunska]] [[pevka]] in [[besedilopiska]] ter članica skupine Jealous Jealous, * [[17. september]] [[1996]].<ref>{{Navedi revijo|date=August 4, 2019|title=Jealous Friend|url=https://adagio.news/jealous-friend/|magazine=Adagio TV|access-date=August 4, 2019}}</ref> Večjo popularnost je dosegla leta 2020 po izdaji singla »Dumb«.<ref>{{Navedi splet|title=Oliwia Addams - muzyczne okrycie roku i konkurencja dla Lady Gagi. "To wielki zaszczyt, że mnie do niej porównują"|trans-title=Olivia Addams - musical cover of the year and competition for Lady Gaga. "It's a great honor that they compare me to her"|url=https://dziendobry.tvn.pl/newsy/olivia-addams-muzyczne-odkrycie-tego-roku-kim-jest-mloda-wokalistka-da338653-5312745|accessdate=May 14, 2021|publisher=Dzień Dobry TVN|language=pl-PL|date=May 14, 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Chcę dać z siebie tyle miłości i wsparcia, ile codziennie otrzymuję od mojego środowiska". Wywiad z Olivią Addams|trans-title="I want to give as much love and support as I get from my environment every day." Interview with Olivia Addams|url=https://allaboutmusic.pl/wywiad-z-olivia-addams/|accessdate=September 20, 2020|publisher=AllAboutMusic.pl|language=pl-PL|last=Julia, Klimiuk|date=September 20, 2020}}</ref> == Zgodnje življenje == Adriana Livia Opriș se je rodila dne 17. septembra leta 1996 v [[Bukarešta|Bukarešti]] v Romuniji, mami [[Odvetnica|odvetnici]] in očetu [[Ekonomist|ekonomistu]]. Adriana je začela peti pri treh letih, ko je pela v otroškem pevskem zboru Allegretto iz Bukarešte. Ko je pela v zboru, je v štirinajstih letih potovala po svetu in nastopala v številnih državah, vključno z [[Japonska|Japonsko]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]], [[Singapur|Singapurjem]], [[Mehika|Mehiko]] in po vsej Evropi.<ref name="Life.ro">{{Navedi splet|title=Cine este Olivia Addams, artista care doboară topurile muzicale? De la Allegretto, la New York, de la priviri piezișe și bullying în România, la integrare în Germania, de la munca de broker de succes la muzica ce cucerește inimi de adolescenți|trans-title=Who is Olivia Addams, the artist who breaks the music charts? From Allegretto to New York, from sideways glances and bullying in Romania to integration in Germany, from the work of a successful broker to music that wins the hearts of teenagers|url=https://life.ro/cine-este-olivia-addams-arista-care-cucereste-topurile-muzicale-de-la-alegretto-la-new-york-de-la-priviri-piezise-si-bullying-in-romania-la-integrare-in-germania-de-la-munca-de-broker-de-succes/|accessdate=November 14, 2020|publisher=Life.ro|language=ro|date=November 14, 2020}}</ref> Olivia je eno leto študirala v [[Nemčija|Nemčiji]], ker se je želela naučiti nemščine, nato pa se je vrnila v Romunijo, kjer je nadaljevala s fakulteto in magisterijem. == Kariera == Leta 2018 se je Olivia Addams pojavila v singlu »Love Poison« izvajalca Petea Kingsmana.<ref>{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/love-poison/1443720814?i=1443720816|title=Love Poison - Single by Pete Kingsman & Olivia Addams|publisher=[[Apple Music]]|accessdate=December 14, 2018}}</ref> Leta 2019 je pevka posnela svoj debitantski singel z naslovom »Sick Lullaby«. Pesem je postala popularna v državah bivše Sovjetske zveze. V Ukrajini je postala pesem uspešnica.<ref>{{Citat|title=Olivia Addams — Sick Lullaby|url=https://tophit.ru/en/tracks/103878/|access-date=November 20, 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sick Lullaby|url=https://www.top-charts.com/s/sick-lullaby-olivia-addams|accessdate=November 20, 2020|website=www.top-charts.com|language=en}}</ref> Istega leta se je pridružila tudi skupini Jealous Friend, s katero je leta 2019 posnela tri pesmi: »Who's Gonna Love You« (skupaj z Jessejem Zagato), »In My Mind« in »Cold«.<ref>{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/whos-gonna-love-you-feat-zagata/1449472259?i=1449472495|title=Who's Gonna Love You (feat. Zagata) - Single by Jealous Friend|publisher=[[Apple Music]]|accessdate=February 1, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/cold-feat-olivia-addams/1489241282?i=1489241283|title=Cold (feat. Olivia Addams) - Single by Jealous Friend|publisher=[[Apple Music]]|accessdate=December 13, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/in-my-mind/1458555240?i=1458555245|title=In My Mind - Single by Jealous Friend, Alex Parker, & Olivia Addams|publisher=[[Apple Music]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref> Leta 2020 je Olivia Addams izdala pesem »I'm Lost«,<ref>{{Navedi splet|title=Olivia Addams lansează clipul piesei "I'm lost"|trans-title=Olivia Addams releases "I'm lost" music video|url=https://upfr.ro/olivia-addams-lanseaza-clipul-piesei-im-lost-o-poveste-despre-calatoria-in-lume-alaturi-de-persoana-iubita/|accessdate=November 20, 2020|publisher=UPFR|language=ro|date=November 20, 2020}}</ref> sledil pa mu je še »Dumb«. Pesem se je na poljskih glasbene lestvice uvrstila na 9. mesto.<ref>{{Navedi splet|title=ZPAV :: Bestsellery i wyróżnienia – AirPlays – Top – Archiwum|trans-title=ZPAV :: Bestsellers and awards - AirPlays - Top - Archive|url=http://bestsellery.zpav.pl/airplays/top/archiwum.php?year=2020&idlisty=3533#title|accessdate=November 20, 2020|publisher=bestsellery.zpav.pl|language=pl-PL|date=November 20, 2020}}</ref> Avgusta 2020 je izdala naslednjo pesem »Fish in the Sea«.<ref>{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/fish-in-the-sea/1526862463?i=1526862474|title=Fish in the Sea - Single by Olivia Addams|publisher=[[Apple Music]]|accessdate=August 27, 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Olivia Addams revine cu o nouă piesă cu un mesaj puternic, "Fish in the sea"|trans-title=Olivia Addams returns with a new song with a strong message, "Fish in the sea"|url=https://upfr.ro/olivia-addams-revine-cu-o-noua-piesa-cu-un-mesaj-puternic-fish-in-the-sea/|accessdate=November 20, 2020|publisher=UPFR|language=ro|date=November 20, 2020}}</ref> Istega leta je s skupino Jealous Friend posnela tri pesmi: »Wanna Say Hi« (z Bastianom), »Himalayas« (s [[Tobi Ibitoye|Tobijem Ibitoyejem]]) in »To The Moon And Back«.<ref>{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/wanna-say-hi-feat-bastien/1505568575?i=1505569001|title=Wanna Say Hi (feat. Bastien) - Single by Jealous Friend|publisher=[[Apple Music]]|accessdate=May 1, 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/himalayas/1516705259?i=1516705262|title=Himalayas - Single by Jealous Friend & Tobi Ibitoye|publisher=[[Apple Music]]|accessdate=June 26, 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/to-the-moon-and-back/1530874469?i=1530874470|title=To the Moon and Back - Single by Jealous Friend & Bastien|publisher=[[Apple Music]]|accessdate=October 2, 2020}}</ref> Novembra 2020 je izdala singel »Are We There?«, s katerim so si prizadevali za ozaveščanje in boj proti ustrahovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Olivia Addams prezentuje nową piosenkę "Are we there"!|trans-title=Olivia Addams presents her new song "Are we there"!|url=http://www.wyspa.fm/news/190223/olivia-addams-prezentuje-nowa-piosenke-are-we-there|accessdate=November 15, 2020|publisher=WYSPA.fm|language=pl-PL|last=Przemysław, Kokot|date=November 15, 2020}}</ref> Decembra 2020 je z romunskim plesalcem [[Emil Rengle|Emilom Renglejem]] izdala božični singel z naslovom »Merry Tik Tok«.<ref>{{Navedi splet|title=Emil Rengle și Olivia Addams lansează mare challange: Merry Tik Tok|trans-title=Emil Rengle and Olivia Addams launch a big challenge: Merry Tik Tok|url=https://www.radioimpuls.ro/emil-rengle-si-olivia-addams-lanseaza-mare-challange-merry-tik-tok-20119251|accessdate=December 9, 2020|publisher=[[Radio Impuls]]|language=ro|last=Andreea, Burghelea|date=December 9, 2020}}</ref> 16. aprila 2021 je Olivia Addams izdala singel »Stranger« pri glasbeni založbi [[Global Records]] in Creator Records.<ref>{{Navedi splet|title=Olivia Addams "Stranger"! Tylko w RMF FM przedpremierowo zagraliśmy ten singiel|trans-title=Olivia Addams "Stranger"! Only in RMF FM we played this single before its premiere|url=https://www.rmf.fm/magazyn/news,37906,olivia-addams-stranger-tylko-w-rmf-fm-przedpremierowo-zagralismy-ten-singiel.html|accessdate=April 13, 2021|publisher=[[RMF FM]]|language=pl-PL|last=Beata, Kustra|date=April 13, 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Olivia Addams w nowym singlu "Stranger". Wtorkowa premiera w Radiu ZET|trans-title=Olivia Addams in the new single "Stranger". Tuesday's premiere on Radio ZET|url=https://www.radiozet.pl/Muzyka/Olivia-Addams-Stranger-nowy-singiel-wtorkowa-premiera-w-Radiu-ZET|accessdate=April 13, 2021|publisher=[[Radio ZET]]|language=pl-PL|last=Piotr, Krajewski|date=April 13, 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Olivia Addams wraca z utworem Stranger na wiosnę 2021! Poznajcie przedpremierowo w Radiu ESKA|trans-title=Olivia Addams returns with the song Stranger for Spring 2021! Meet before the premiere on Radio ESKA|url=https://www.eska.pl/news/olivia-addams-wraca-z-utworem-stranger-na-wiosne-2021-przedpremierowo-w-radiu-eska-aa-L5XQ-eNRu-pQox.html|accessdate=April 13, 2021|publisher=[[Radio Eska]]|language=pl-PL|date=April 13, 2021}}</ref> Pesem je postala uspešna v državaj bivše Sovjetske zveze.<ref name="Olivia Addams – Listen All Songs">{{Navedi splet|title=Olivia Addams – Listen All Songs|url=https://tophit.ru/en/artist/Olivia_Addams|accessdate=19 May 2021|website=tophit.ru}}</ref> Prav tako je aprila 2021 izdala singl »Believe« s skupino Jealous Friend.<ref>{{Navedi splet|url=https://music.apple.com/us/album/believe-single/1559799351|title=Believe - Single by Jealous Friend|publisher=[[Apple Music]]|accessdate=April 16, 2021}}</ref> Maja leta 2021 so Addamsovo povabili na [[Poljska|Poljsko]]. Med obiskom je dala intervju s [[Paulina Krupińska|Paulino Krupińsko]] in [[Damian Michałowski|Damianom Michałowskim]] v oddaji [[Dzień Dobri TVN|Dzień Dobry TVN]], bila je tudi gostja na Radiu Eska, Radiu Zet in [[4fun.tv|4fun.tv]].<ref>{{Navedi splet|title=oliviaaddamsmusic: ❤❤❤❤ had such a great time at @radio_eska thank u so much❤👀|url=https://www.instagram.com/p/COvDwh_jmzw/|archiveurl=https://ghostarchive.org/iarchive/instagram/oliviaaddamsmusic/2571290441426038000|archivedate=26 December 2021|accessdate=19 May 2021|website=www.instagram.com}}</ref><ref>{{Citat|title=#fyp #fy #dlaciebie #dc|url=https://www.tiktok.com/@oliviaaddamsmusic/video/6961803258344082694?lang=pl-PL&is_copy_url=1&is_from_webapp=v1|language=pl-PL|access-date=19 May 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=oliviaaddamsmusic: Stay tuned 👀❤@4fun.tv|url=https://www.instagram.com/p/COz0xhvDFCC/|archiveurl=https://ghostarchive.org/iarchive/instagram/oliviaaddamsmusic/2572631914054439042|archivedate=26 December 2021|accessdate=19 May 2021|website=www.instagram.com}}</ref> Zapela je tudi v duetu s [[Zuzanna Irena Jurczak|Sanah]], in sicer njeno pesem »Królowa dram«''.'' 24. junija 2021 je skupaj z romunsko skupino [[Akcent]] izdala singel »Heart Attack«.<ref>{{Citat|title=Heart Attack – Single by Akcent & Olivia Addams|url=https://music.apple.com/pl/album/heart-attack-single/1565499207|language=en-GB|access-date=24 July 2021}}</ref> Glasbo in besedilo pesmi so ustvarili [[Achim Marian]], [[Adrian Sînă]], [[Andreas Öberg]], [[Jorge|George Papagheorghe]] in Olivia Addams.<ref>{{Navedi splet|title=Try the TIDAL Web Player|url=https://listen.tidal.com/album/182499993/credits|accessdate=24 July 2021|website=listen.tidal.com|language=en}}</ref> Potem ko je leta 2020 na The Artist Awards Romaina prejela nagrado za najboljšega novinca, je bila Olivia Addams leta 2021 nominirana tudi v treh kategorijah za »najboljšega izvajalca prihodnosti«, za »mednarodni preboj« ter »najboljšo izvajalko na TikToku«; slednjo je tudi prejela.<ref>{{Navedi splet|title=The Artist Awards {{!}} Celebrating Talent|url=https://theartistawards.com/artist-awards/|accessdate=2021-10-11|website=The Artist Awards|language=en-US}}</ref> Od leta 2021 je skupaj s [[Speak|Speakom]] in [[Marius Moga|Mariusom Mogo]] žirantks pri glasbeni oddaji ''Hit Play'', ki se predvaja izključno na spletu in katere cilj je najti naslednjo glasbeno zvezdo v Romuniji.<ref>{{Navedi splet|title=Hit Play Vodafone|url=https://hitplay.vodafone.ro/|accessdate=2021-10-11|website=hitplay.vodafone.ro}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Pavel|first=Cristian|date=2021-07-29|title=Hit Play, primul show muzical 100% digital din România|url=https://legalmagazin.ro/hit-play-primul-show-muzical-100-digital-din-romania/|accessdate=2021-10-11|website=Legal Magazin|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=2021-07-29|title=Vodafone lansează Hit Play cu Olivia Addams, Speak și Marius Moga - Revista Biz - prima revistă de afaceri din România|url=https://www.revistabiz.ro/vodafone-lanseaza-hit-play-cu-olivia-addams-speak-si-marius-moga/|accessdate=2021-10-11|language=ro-RO}}</ref> == Diskografija == === Pesemi === * »Sick Lullaby« <small>(2019)</small> * »I'm Lost« <small>(2020)</small> * »Dumb« <small>(2020)</small> * »We are There?« <small>(2020)</small> * »Merry Tik Tok« <small>(z Emilom Rengle leta 2020)</small> * »Stranger« <small>(2021)</small> * »Heart Attack« <small>(z Akcent leta 2020)</small> * »Chameleon« <small>(2021)</small> * »Broken« <small>(z [[Gromee|Gromeejem]] leta 2021)</small> * »Scrisori în minor« <small>(2021)</small> * »Never Say Never« <small>(2021)</small> == Sklici == [[Kategorija:Romunski pevci]] <references />{{Normativna kontrola}} 0utu1dkmaotzy3pdcagj49yo3xdd1xc 0 517645 5736962 5726375 2022-08-20T06:58:32Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | image = <!-- WD --> | caption = Marta Kos v Latviji, 2014 | office = Podpredsednica stranke [[Gibanje Svoboda]] | term_start =2022 | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] |party=[[Gibanje Svoboda]] (2022- )|relations=[[Drago Kos]] (brat)}} '''Marta Kos''', [[Slovenci|slovenska]] [[Veleposlanik|veleposlanica]], [[pisatelj]]ica in [[Politik|političarka]], * [[28. junij]] [[1965]], [[Prevalje]].{{Navedi vir}} Je nekdanja slovenska novinarka, kasneje pa se je vključila v politiko in v diplomacijo. Bila je veleposlanica Republike Slovenije v Nemčiji in v Švici. Junija 2022 je napovedala kandidaturo za predsednico države.<ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> == Življenjepis == Marta Kos je obiskovala [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteto za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].{{Navedi vir}} Kasneje je delovala kot novinarka športnega uredništva Radiotelevizije Slovenija in dopisnica RTV iz Nemčije ter kot dopisnica Deutsche Welle.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Marta Kos: Odhod v politiko? Nikakor ne.|url=https://www.dnevnik.si/1042977758|website=Dnevnik|accessdate=2022-04-29}}</ref> Nekaj let je bila tudi podpredsednica [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]].<ref name=":0" /> == Politična kariera == Iz novinarstva se je Marta Kos v politiko sprva podala kot direktorica urada vlade za informiranje in kot tiskovna predstavnica vlade.<ref name=":0" /> V času [[11. vlada Republike Slovenije|vlade Alenke Bratušek]] je bila leta 2013 imenovana na funkcijo slovenske veleposlanice [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Nemčiji|v Nemčiji]]. Leta 2016 jo je nemška revija Diplomatisches Magazin izbrala za veleposlanico leta.<ref name=":0" /> Koseva je bila slovenska veleposlanica [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Švici|v Švici]], a je zaradi drugačnih pogledov na vodenje veleposlaništva in zunanje politike po menjavi slovenske vlade in tudi očitanih nepravilnosti in izrednega inšpekcijskega nadzora na veleposlaništvu s položaja odstopila pred iztekom mandata.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos odstopila tudi zaradi izrednega inšpekcijskega nadzora na veleposlaništvu v Bernu |url=https://www.dnevnik.si/1042933136|website=www.dnevnik.si|accessdate=2020-06-01}}</ref> Leta 2022 se je pridružila [[Slovenija|slovenski]] politični stranki [[Gibanje Svoboda]]{{Navedi vir}} ter od aprila 2022 dalje deluje kot ena od dveh podpredsednic stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Gibanje Svoboda ima še drugo podpredsednico|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/stranka-gibanje-svoboda-z-odzivom-na-aktualno-dogajanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-29}}</ref> 28. junija 2022 je uradno napovedala svojo kandidaturo za predsednico države.<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos: Moj stil vodenja države bo drugačen od Pahorjevega|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/marta-kos-o-kandidaturi-za-predsednico-drzave/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-03|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos osupnila ob Golobovih besedah o Kučanu|url=https://siol.net/novice/slovenija/marta-kos-osupnila-ob-golobovih-besedah-o-kucanu-582712|website=siol.net|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref> == Zasebno življenje == Marta Kos je bila jugoslovanska in slovenska prvakinja in rekorderka v plavanju.<ref name=":0" /> Je soavtorica več knjig, med drugim pri "Politično komuniciranje" ter "Države in svet".{{Navedi vir}} Marta je sestra [[Drago Kos|Draga Kosa]].<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos Marko: Ženske so mi najbolj odpirale vrata|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5864028d1b1c0/marta-kos-marko-zenske-so-mi-najbolj-odpirale-vrata|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref> == Viri == {{Reflist}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kos, Marta}} [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1965]] [[Kategorija:Slovenski veleposlaniki]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Švici]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Nemčiji]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 7ofnj0o18kj3vucdckoah1j1mqu6zcu 0 517710 5736817 5690800 2022-08-20T06:45:13Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Istria.png|sličica|320x320_pik|Zemljevid Istre]] [[Istra]] je največji [[polotok]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Polotok leži v [[Jadransko morje|Severnem Jadranu]], med [[Tržaški zaliv|Tržaškim]] in [[Kvarner|Kvarnerskim zalivom]]. Polotok si sedaj delita [[Hrvaška]] in [[Slovenija]], majhen del Istre pa sega tudi v [[Italija|Italijo]]. == Prazgodovina == Prvi znani pojav človeškega življenja v Istri sega v nižji [[paleolitik]], o čemer pričajo artefakti, najdeni v [[Šandaljska jama|Šandaljski jami]] pri Pulju, iz leta 800.000 pr. Kr. Od 11. stoletja pr. Kr. so Istro naseljevali [[Histri]], prazgodovinsko ilirsko pleme, po katerem je Istra dobila ime.{{sfn|Istrapedia I|loc=Prapovijest}}{{sfn|Istra-Istria.hr|loc=THE HISTRI AND THE LIBURNI}} Njihov prihod pomeni začetek [[Železna doba|železne dobe]] v Istri. Drugo ilirsko pleme, ki je naseljevalo območje, so bili [[Liburni]]. Najzahodnejši obseg njihove zemlje, Liburnije, je obsegal območje vzhodno od reke [[Raša (reka)|Raše]]. == Rimsko in bizantinsko obdobje == [[Slika:Croatia Kresimir IV. map.PNG|sličica|244x244_pik|Vzhodni del Istre vključen v Kraljevino Hrvaško (925–1102) v času kralja [[Peter Krešimir IV.|Petra Krešimirja IV.]]]] Po vrsti spopadov so [[Rimljani]] premagali [[Histri|Histre]] in prevzeli oblast na polotoku v letih 178 in 177 pr. Kr.{{sfn|Istrapedia I|loc=Histri u kasno željezno doba}} Rimljani so ustanovili pristanišče [[Pietas Iulia]] (sodobni [[Pulj]]){{sfn|Istrapedia I|loc=Kraj Rimske Republike i početak Carstva}} in postopoma spremenili notranja območja v latifundije, velika posestva, ki so jih obdelovali kolonisti in domačini. Čeprav so v hriboviti notranjosti ostali žepi ilirskega odpora, so podlegli kombinaciji vojaške in gospodarske premoči Rimljanov. Čeprav je Pulj edino naselje v Istri, ki je ohranilo pomembne dokaze o Rimljanih (predvsem njegov Forum in [[Puljska arena|Amfiteater]]), je večina večjih istrskih naselij nastala v tem obdobju. Pod cesarjem Avgustom je bila Istra vključena kot ločena regija znotraj rimske province Italija, zaradi česar je postala sestavni del cesarstva, ki je obstajalo do delitve in do padca Zahodnega rimskega cesarstva leta 476.{{sfn|Istra-Istria.hr|loc=ROMAN PERIOD}} [[Krščanstvo]] se je v Istri pojavilo konec 3. stoletja po Kr., prve cerkve pa so bile zgrajene v 4. stoletju. V obdobju med 2. in 5. stoletjem po Kr. so se pojavili vpadi germanskih plemen, stalen pritok beguncev iz [[Panonija (rimska provinca)|Panonije]] in drugih provinc, politična nestabilnost ob spopadih za rimski prestol in upad gospodarstva.{{sfn|Istrapedia I|loc=Kraj Rimske Republike i početak Carstva}}{{sfn|Istrapedia I|loc=Kasno rimsko doba}} Po padcu Zahodnega rimskega cesarstva so polotok leta 489 osvojili Ostrogoti. V letih 538/539 je bil polotok vključen v [[Bizantinsko cesarstvo]] – ki je obstal kot del Ravenskega eksarhata – in je bil leta 599 priključen k [[Langobardsko kraljestvo|Langobardskemu kraljestvu]]. V avarsko-slovanskih vpadih in naseljevanju [[Slovani|Slovanov]], v začetku 7. stoletja so bila notranja mesta uničena in zapuščena, obalno območje pa se je tem napadom upiralo. To obdobje je bilo zelo sporno, saj so napadi Langobardov z zahoda, slovenskih plemen s severa ter hrvaških plemen z vzhoda in juga povzročili skoraj nenehen spopad. {{glavni|Rižanski zbor}} == Frankovska in beneška oblast == [[Slika:The Republic of Venice in the mid-18th century.jpg|sličica|274x274_pik|Deli Istre vključeni v ozemlje Beneške republike]] Istra je leta 788 postala [[Frankovsko cesarstvo|frankovska]] mejna [[Marka (območje)|marka]], ki je poleg [[Istra|Istrskega polotoka]] obsegala tudi okoliška območja, ki jih je osvojil [[Pipin Langobardski]], sin [[Karel Veliki|Karla Velikega]] leta 789. Semena razpada Istre so bila posejana pod vse šibkejšo frankovsko oblastjo, ki je večini naselij omogočila dejansko  avtonomijo. V 10. in 11. stoletju so v Istri vladale nemške fevdalne družine. Od sredine 11. stoletja je bila Istra ločena [[Mejna grofija Istra|mejna grofija]], ki so jo [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimski cesarji]], koroški, meranski in bavarski vojvode, v dedni fevd dali različnim plemiškim družinam. Nemški cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] je preostali del zgolj nominalno dodelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhatu]].{{sfn|Istra-Istria.hr|loc=VARIOUS RULERS}} Po zapisih ​​[[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantina Porfirogeneta]] so takrat vzhodni deli Istre severno od reke [[Raša (reka)|Raše]] pripadali Hrvaškemu kraljestvu. {{Navedi vir}} Sporna in najverjetneje ponarejena <ref>{{cite book|author=Kos Milko|pages=127|publisher=Nadbiskupska tiskara, Zagreb|title=Studija o Istarskom razvodu|year=1931|COBISS=27869953}}</ref> je tudi Istrska pogodba (''Razvod istrski''), s katero Hrvati dokazujejo njihovo zgodovinsko izpričano naselitev v Istri, ki naj bi bila napisana leta 1325. <ref>{{navedi splet |url=http://www.hervardi.com/selitve_v_istro_z_juga_in_hrvaske_ponaredbe_zgodovinskih_virov.php |title=Istrski razvod - ponaredek |accessdate= 1. januar 2022|date= |format= |work= }}</ref> {{glavni|Mejna grofija Istra}} Leta 1145 so se istrska mesta Pulj, [[Koper]] in [[Izola]] uprla [[Beneška republika|Beneški republiki]], vendar so bila poražena in so jih od takrat dalje nadzirale [[Benetke]]. {{sfn|Istra-Istria.hr|loc=VARIOUS RULERS}} V 13. stoletju je oblast oglejskega patriarhata čedalje bolj slabela in istrska mesta so postopoma morala priznavati [[Beneška republika|beneško oblast]] ([[Pulj]] leta 1148, [[Poreč]] leta 1267, [[Umag]] leta 1269, [[Novigrad, Istra|Novigrad]] leta 1270, [[Sveti Lovreč Labinski|Sveti Lovreč]] leta 1271, [[Motovun]] leta 1278, [[Koper]] leta 1279, [[Rovinj]] in [[Piran]] leta 1283, [[Milje, Italija|Milje]] leta 1420). Benetke so postopoma obvladovale celotno obalno območje zahodne Istre in območje do Plomina na vzhodnem delu polotoka. == Hasburška vladavina == Ker niti oglejski patriarhi, lokalni škofje in opati niso mogli neposredno izvrševati oblasti na svojih istrskih posestvih, so to poverili svojim posvetnim predstavnikom (advokatom), medtem ko so obrambo prepuščali posameznim fevdalcem. Ta »obramba« pa se je ponekod spremenila v prisvajanje posesti. Tako je grof [[Meinhard Schwarzenburg]] v drugi polovici 12. stoletja zasegel posesti poreškega škofa in postal gospodar na območju osrednje Istre, okoli mesta [[Pazin]] (nem. Mitterburg), ter s tem postavil temelje kasnejši [[Pazinska grofija|Pazinski grofiji]] (hrvaško: Pazinska knežija ali Pazinska grofovija). Ko je leta 1374 izumrla istrska veja [[Goriški grofje|goriških grofov]], so njihove posest pridobili [[Avstrijsko cesarstvo|Habsburžani]], ki so od leta 1335 imeli v svoji posesti med ostalimi tudi [[Kranjska krajina|Kranjsko krajino]], kasnejšo vojvodinjo [[Kranjska|Kranjsko]]. Leta 1382 so pridobili še nadzor nad [[Trst|Trstom]]. == Napoleonovo obdobje == Po padcu Beneške republike (1797) je Istro zasedel [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]; pa je dal Benetke ter beneški del Istre in [[Dalmacija|Dalmacije]] Avstriji v zameno za [[Nizozemska|Nizozemsko]] in [[Lombardija|Lombardijo]]. {{Navedi vir}} Leta 1805 je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] ponovno zasedel beneški del Istre in jo priključil kratkotrajnemu [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu kraljestvu]], od leta 1809 pa je bila Istra del [[Ilirske province|Ilirskih provinc Napoleonovega cesarstva]]. {{glavni|Ilirske province}} == Avstrijska mejna grofija Istra == [[Slika:Österreichisches Küstenland 1897.jpg|sličica|309x309_pik|Istra v času Avstro-Ogrske, 1897]] Po tem kratkem obdobju je novoustanovljeno [[avstrijsko cesarstvo]] vladalo celotnemu istrskemu ozemlju od leta 1814 do 1918. Istra je postala del cesarstva, ponovno kot [[Avstrijska mejna grofija Istra|mejna grofija]], s [[Trst|Trstom]] kot glavnim mestom. [[Pazin]] je postal njeno glavno mesto leta 1825. Leta 1866 je [[Pulj|Pula]] postala glavno pristanišče [[Avstro-ogrska vojna mornarica|avstrijske vojne mornarice]]. Uvedba omejene [[Demokracija|demokracije]] leta 1861 s pomočjo deželnega parlamenta (Istrskega zbora), ki se je skliceval v [[Poreč|Poreču]], je [[Avstrijci|Avstrijcem]] služila le svojemu namenu, da so pomirili italijanske pozive k združitvi regije z novoustanovljeno Kraljevino Italijo, saj je bila volilna pravica omejena na lastnike nepremičnin, ki so bili predvsem Italijani. Prvi parlament je sestavljalo 28 [[Italijani|Italijanov]], a le en [[Slovenci|Slovenec]] in en [[Hrvati|Hrvat]]. Mnogi istrski Italijani so s simpatijo gledali na gibanje [[Risorgimento]], ki se je borilo za združitev Italije. Vendar je Istra po tretji italijanski osamosvojitveni vojni (1866), ko so morali Avstrijci [[Benečija|Benečijo]] in [[Furlanija|Furlanijo]] predati novonastali [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]], ostala del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], skupaj z drugimi italijansko govorečimi območji na vzhodnem Jadranu. To je sprožilo postopni vzpon italijanskega iredentizma med številnimi Italijani v Istri, ki so zahtevali združitev Istre z Italijo. Italijani v Istri so podprli italijanski Risorgimento: posledično so Avstrijci v Italijanih videli sovražnike in naklonjeni slovanskim skupnostim v Istri,<ref name="ReferenceB">''Die Protokolle des Österreichischen Ministerrates 1848/1867. V Abteilung: Die Ministerien Rainer und Mensdorff. VI Abteilung: Das Ministerium Belcredi'', Wien, Österreichischer Bundesverlag für Unterricht, Wissenschaft und Kunst 1971</ref> ki so spodbujali nastajajoči nacionalizem Slovencev in Hrvatov.<ref name="relazione.1">Relazione della Commissione storico-culturale italo-slovena, Relazioni italo-slovene 1880-1956, [http://www.kozina.com/premik/porita2.htm "Capitolo 1980-1918"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180313025027/http://www.kozina.com/premik/porita2.htm|date=13 March 2018}}, Capodistria, 2000</ref> Avstrijski cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] je na zasedanju ministrskega sveta 12. novembra 1866 začrtal obsežen projekt, katerega cilj je germanizacija ali slavizacija območij cesarstva z italijansko prisotnostjo:<blockquote>Njeno veličanstvo je izrazilo natančen ukaz, da se odločno ukrepajo proti vplivu italijanskih elementov, ki so še vedno prisotni v nekaterih regijah krone in primerno zasedajo mesta javnih, sodnih, gospodarstvenih uslužbencev, pa tudi pod vplivom tiska, dela na Južnem Tirolskem, v Dalmaciji in Primorju za germanizacijo in slavizacijo teh ozemelj glede na okoliščine, z energijo in brez vsakršnega ozira.  Njegovo veličanstvo poziva osrednje urade k močni dolžnosti, da na ta način nadaljujejo do tega, kar je bilo ustanovljeno. — Franz Jožef I. Avstrijski, Svet krone z dne 12. novembra 1866</blockquote>V drugi polovici 19. stoletja je potekal boj za narodnopolitične pravice slovenskega in hrvaškega prebivalstva v odnosu do italijanskega, pod močnim vplivom hrvaškega narodnega preporoda. Škof [[Juraj Dobrila]] je bil vodja boja za hrvaške pravice v Istri. Njegov koncept je bil aktiviranje ljudstva na področju narodne samoobrambe, ohranjanje tradicije, izboljšanje gospodarskih in političnih razmer, sprejemanje novih civilizacijskih in kulturnih dosežkov ter iskanje poti, kako ljudstvo odpeljati iz beda.  V eni svojih prvih zahtev istrskemu saboru v Poreču je zahteval, da bi poleg italijanščine postala tudi hrvaščina. Z začetkom prve svetovne vojne so bili nacionalni boji prekinjeni, vendar so bile že pred tem italijanske zahteve po priključitvi vzhodne obale [[Jadransko morje|jadranskega morja]] in [[Istra|istrskega polotoka]] zelo očitne. Aprila 1915 je bil v [[London|Londonu]] sklenjen tajni dogovor, po katerem so Italiji obljubili Južno Tirolsko, del Dalmacije in Istre s [[Trst|Trstom]] in [[Gorica|Gorico]].{{sfn|Istrapedia II|loc=Poraće (1945–54)}} == Italijansko obdobje == Ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bila Avstro-Ogrska v [[Bitka pri Vittorio Venetu|bitki pri Vittoriu Venetu]] poražena in je zaprosila za premirje, ki je bilo nato podpisano v [[Padova|Padovi]], 3. novembra 1918. Istro je posledično zasedla italijanska kraljeva vojska po pogojih premirja. Na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|mirovni konferenci v Parizu]] je bila Italija med zmagovalnimi silami in je v skladu z Rapalsko pogodbo dobila vrhovno oblast nad Istro. Po prihodu [[Fašizem|fašizma]] leta 1922 je bil del istrskega prebivalstva, ki je bil slovenski in hrvaški, izpostavljen politiki prisilne italijanizacije in kulturnega zatiranja. V obdobju med obema vojnama so Italijani iztrebili slovensko in hrvaško javno in narodno življenje. Ukinili so vse slovenske in hrvaške šole, kulturne ustanove in društva, hrvaška imena pa so bila italijanizirana. Slovenci in Hrvati so izgubili pravico do izobraževanja in verske prakse v maternem jeziku. Prebivalstvo se je zaradi fašističnega zatiranja v velikem obsegu preseljevalo v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Organizacija TIGR, ki velja za prvo oboroženo antifašistično odporniško skupino v Evropi, je bila ustanovljena leta 1927 in je kmalu prodrla v slovensko in hrvaško govoreče dele Istre. Po kapitulaciji Italije v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] septembra 1943 so jugoslovanski partizani uradno zasedli regijo, izgnali fašistične oblasti in na Hrvaškem vzpostavili vladavino Narodnoosvobodilnega gibanja, ki si je prizadevalo za vključitev Istre v hrvaško državo. Vendar je bila jugoslovanska izvršna oblast prisiljena razdeliti Istro na dve coni: cono A, ki so jo zasedli Anglo-Američani, in cono B pod jugoslovansko upravo boj za Istro, ki je sledil, je povzročil poboje, kot so poboji v Foibe, ki jih je pogosto delno ali v celoti zagrešilo lokalno neitalijansko prebivalstvo, zaradi zatiranja Neitalijanov s strani prejšnjega režima, kot je prisilna italijanizacija, ki je bila glavni vzrok zamere. To se je zadržalo in sprožilo istrsko-dalmatinski spor, ki je znatno zmanjšal italijansko prebivalstvo v Istri, zlasti v urbanih območjih.{{sfn|Istrapedia II|loc=Poraće (1945–54)}}<ref>{{cite book|last1=Stallaerts|first1=Rober|title=Historical Dictionary of Croatia|date=22 December 2009|publisher=The Scarecrow Press|pages=175|isbn=9780810873636|edition=3rd|url=https://books.google.com/books?id=NSjRbIz4iDkC&q=belgrade+Agreement+of+9+May+1945&pg=PA175|access-date=2018-10-10}}</ref> == Jugoslovansko obdobje == [[Slika:Confini Trieste-Istria2.jpg|sličica|295x295_pik|Istra po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]]] Po Pariški mirovni pogodbi iz leta 1947 je ozemlje med [[Mirna (Hrvaška)|reko Mirno]] pri [[Novigrad, Istra|Novigradom]] in Trstom postalo samostojno [[Svobodno tržaško ozemlje]], ostali deli pa so bili vključeni v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavijo]]. Tudi Svobodno tržaško ozemlje je bilo razdeljeno na dve coni – cono A (območje okoli Trsta) in cono B (preostalo). Cona A je bila spet pod anglo-ameriško upravo, cona B pa pod jugoslovansko vojaško upravo, s katerega je večina italijanskega prebivalstva pobegnila. Po razpadu Svobodnega tržaškega ozemlja leta 1954 je bila z londonsko pogodbo Italiji dana tržaška cona A, območje do današnje slovensko-italijanske meje, preostalo ozemlje pa je bilo dano Jugoslaviji, med dvema zveznima državama, [[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]] in [[Socialistična republika Hrvaška|Socialistično republiko Hrvaško]]. Medtem, ko je bila končna meja med državama bila določena v sporazumu v italijanskem mestu [[Osimo]] (Pogodba iz Osima) 10. novembra 1975, pa je bila meja v Istri med dvema zveznima republikama, ki sta spadali h Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, določena že leta 1954, določila pa sta jo slovenski komunistični politik [[Edvard Kardelj]] in hrvaški komunistični politik [[Vladimir Bakarić]]. Čeprav je bilo načrtovano, da bo, glede na to, da je tržaška cona B segala do reke Mirne, meja v Istri med SR Slovenijo in SR Hrvaško potekala po sredini struge reke [[Mirna (Hrvaška)|Mirne]] pri [[Novigrad, Istra|Novigradu]], da bi s tem Slovenija dobila celotno ozemlje nekdanje cone B, pa se je Edvard Kardelj odločil, da bo meja med zveznima republikama v Istri potekala po sredini struge reke [[Dragonja|Dragonje]] pri [[Sečovlje|Sečovljah]]. Z Bakarićem sta nato ta potek meje narisala in dokončno določila, s tem pa je bil preostali del istrskega polotoka od reke Mirne do reke Dragonje dan Hrvaški. Zaradi tega veliko zgodovinarjev Kardelju pripisuje veliko odgovornost za izgubo istrskega ozemlja, ki bi lahko spadalo pod Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042276699|title=Aleksander Lucu: Krivične obtožbe Kardelja|publisher=Dnevnik}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://demokracija.si/fokus/kako-je-edvard-kardelj-zapravil-istro/|title=Kako je Edvard Kardelj zapravil Istro|publisher=Demokracija}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/31893|title=Za Kardeljem se je zmotil še Peterle...|publisher=Dnevnik}}</ref> == Mejni spor med Slovenijo in Hrvaško== Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške leta 1991, so se glede poteka meje v Istri (in tudi v [[Piranski zaliv|Piranskem zalivu]]) pričeli obojestranski mejni spori in na morju incidenti med državama, potek spornega dela slovensko-hrvaške meje na kopnem in na [[Jadransko morje|morju]] naj bi bil rešen z arbitražno razsodbo in zatem z ratifikacijo [[arbitraža|arbitražnega sporazuma]], od katerega je Hrvaška enostransko odstopila. <ref>{{navedi splet |url=https://www.irishtimes.com/news/world/europe/slovenia-croatia-border-dispute-underlines-fragility-of-eu-s-balkan-project-1.3344135 |title=Slovenia-Croatia border dispute underlines fragility of EU's Balkan project |accessdate=5. januar 2018 |date=4 January 2018 |format= |work=[[Irish Times]]}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]] ==Viri== * [[Darko Darovec|Darovec, Darko]] (2009). ''Kratka zgodovina Istre'' : Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales {{COBISS|ID=246275072}} ISBN 978-961-6328-75-3. * Darovec, Darko (2010). ''Breve storia dell'Istria'' : Udine Forum {{COBISS|ID=1893587}} ISBN 978-88-8420-618-3. {{ikona it}} * Štih Peter (1997). ''Goriški grofje in geneza Pazinske grofije'' Ljubljana 1997 {{COBISS|ID=18036578}} * Guštin, Mitja (2021) ''Slovenska Istra 2: Zgodovina in družba'', Slovenska matica, Ljubljana, Libris, Koper {{COBISS|ID=83007491}} ISBN 978-961-213-367-2 {{Istra}} 5zp5l8067cen9qd0susp44gu6rjwd3l 0 517891 5736632 5736434 2022-08-19T16:45:30Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Datoteka Gregor_Bezenšek_ml.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No permission since 11 August 2022. Odstranjevanje. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |22. september 2022 |začetek uradne volilne kampanje |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom<br>zadnji dan za vložitev kandidatur |- |3. oktober 2022 |zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature |- |21. oktober 2022 |začetek volilnega molka ob polnoči |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo dvanajst kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek mlajši]], župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, osebni motivator Boris Vene, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, ginekologinja Sabina Senčar in predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]]. V torek, 23. avgusta jo namerava napovedati še nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Andrej Magajna je kandidaturo napovedal že 15. julija 2022, a od namere za kandidaturo odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal,<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> nato si je znova premislil in kandidaturo napovedal na tiskovni konferenci 18. avgusta 2022.<ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate= 18. 8. 2022|date= 18. 8. 2022|format= |work= TOPNews.si}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | | [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ales_Ernecl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Andrej Magajna (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Andrej Magajna]] | predsednik stranke Nova socialdemokracija, dolgoletni aktivist | colspan=2 align=center|[[Nova socialdemokracija]] | Četrtek,<br>18. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Še en kandidat za predsednika države – Andrej Magajna bo kandidiral kot predstavnik Nove socialdemokracije |url=https://nova24tv.si/nekategorizirano/se-en-kandidat-za-predsednika-drzave-andrej-magajna-bo-kandidiral-kot-predstavnik-nove-socialdemokracije/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-07-15|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate=2022-08-18|website=TOPNews.si}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | Torek,<br>23. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl se vidi v drugem krogu predsedniških volitev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ivo-vajgl-se-vidi-v-drugem-krogu-predsedniskih-volitev/|website=n1info.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=90|[[Nataša Pirc Musar]] | width=90|[[Nina Krajnik]] | width=90|[[Marta Kos]] | width=90|[[Anže Logar]] | width=90|Gregor Bezenšek | width=90|[[Vladimir Prebilič]] | width=90|Leo Trojar | width=90|Ludvik Poljanec | width=90|Aleš Ernecl | width=90|Boris Vene | width=90|Sabina Senčar | width=90|[[Ivo Vajgl]] |Drugi kandidati | width=50|Ne vem | width=50|Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |/ |/ |/ |1,2 |9,1 | |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''AVGUST 2022''' |- |8. - 10. avgust 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |27,5 |0,6 |16,3 |style="background:#9ACD32;" |30,2 |1,0 |4,5 |0,0 |0,0 |0,3 |0,2 |/ |5,2 |/ |4,2 |9,0 |<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] qz1o2hnjpu87ocxth5luvllkctess0c 5736745 5736632 2022-08-20T06:16:26Z VidicK01 193275 /* Kandidati */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |22. september 2022 |začetek uradne volilne kampanje |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom<br>zadnji dan za vložitev kandidatur |- |3. oktober 2022 |zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature |- |21. oktober 2022 |začetek volilnega molka ob polnoči |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo dvanajst kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek mlajši]], župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, osebni motivator Boris Vene, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, ginekologinja Sabina Senčar in predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]]. V torek, 23. avgusta jo namerava napovedati še nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Andrej Magajna je kandidaturo napovedal že 15. julija 2022, a od namere za kandidaturo odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal,<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> nato si je znova premislil in kandidaturo napovedal na tiskovni konferenci 18. avgusta 2022.<ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate= 18. 8. 2022|date= 18. 8. 2022|format= |work= TOPNews.si}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ales_Ernecl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Andrej Magajna (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Andrej Magajna]] | predsednik stranke Nova socialdemokracija, dolgoletni aktivist | colspan=2 align=center|[[Nova socialdemokracija]] | Četrtek,<br>18. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Še en kandidat za predsednika države – Andrej Magajna bo kandidiral kot predstavnik Nove socialdemokracije |url=https://nova24tv.si/nekategorizirano/se-en-kandidat-za-predsednika-drzave-andrej-magajna-bo-kandidiral-kot-predstavnik-nove-socialdemokracije/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-07-15|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate=2022-08-18|website=TOPNews.si}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | Torek,<br>23. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl se vidi v drugem krogu predsedniških volitev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ivo-vajgl-se-vidi-v-drugem-krogu-predsedniskih-volitev/|website=n1info.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=90|[[Nataša Pirc Musar]] | width=90|[[Nina Krajnik]] | width=90|[[Marta Kos]] | width=90|[[Anže Logar]] | width=90|Gregor Bezenšek | width=90|[[Vladimir Prebilič]] | width=90|Leo Trojar | width=90|Ludvik Poljanec | width=90|Aleš Ernecl | width=90|Boris Vene | width=90|Sabina Senčar | width=90|[[Ivo Vajgl]] |Drugi kandidati | width=50|Ne vem | width=50|Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |/ |/ |/ |1,2 |9,1 | |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''AVGUST 2022''' |- |8. - 10. avgust 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |27,5 |0,6 |16,3 |style="background:#9ACD32;" |30,2 |1,0 |4,5 |0,0 |0,0 |0,3 |0,2 |/ |5,2 |/ |4,2 |9,0 |<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] i0d4jd7zkmku8limpbmdn7wevwarw9a 5737515 5736745 2022-08-20T08:43:55Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Datoteka Dr._Vladimir_Prebilič_(cropped).jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No VRTS permission since 6 July 2022. Odstranjevanje. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |22. september 2022 |začetek uradne volilne kampanje |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom<br>zadnji dan za vložitev kandidatur |- |3. oktober 2022 |zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature |- |21. oktober 2022 |začetek volilnega molka ob polnoči |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo dvanajst kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek mlajši]], župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, osebni motivator Boris Vene, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, ginekologinja Sabina Senčar in predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]]. V torek, 23. avgusta jo namerava napovedati še nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Andrej Magajna je kandidaturo napovedal že 15. julija 2022, a od namere za kandidaturo odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal,<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> nato si je znova premislil in kandidaturo napovedal na tiskovni konferenci 18. avgusta 2022.<ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate= 18. 8. 2022|date= 18. 8. 2022|format= |work= TOPNews.si}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ales_Ernecl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Andrej Magajna (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Andrej Magajna]] | predsednik stranke Nova socialdemokracija, dolgoletni aktivist | colspan=2 align=center|[[Nova socialdemokracija]] | Četrtek,<br>18. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Še en kandidat za predsednika države – Andrej Magajna bo kandidiral kot predstavnik Nove socialdemokracije |url=https://nova24tv.si/nekategorizirano/se-en-kandidat-za-predsednika-drzave-andrej-magajna-bo-kandidiral-kot-predstavnik-nove-socialdemokracije/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-07-15|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate=2022-08-18|website=TOPNews.si}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | Torek,<br>23. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl se vidi v drugem krogu predsedniških volitev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ivo-vajgl-se-vidi-v-drugem-krogu-predsedniskih-volitev/|website=n1info.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=90|[[Nataša Pirc Musar]] | width=90|[[Nina Krajnik]] | width=90|[[Marta Kos]] | width=90|[[Anže Logar]] | width=90|Gregor Bezenšek | width=90|[[Vladimir Prebilič]] | width=90|Leo Trojar | width=90|Ludvik Poljanec | width=90|Aleš Ernecl | width=90|Boris Vene | width=90|Sabina Senčar | width=90|[[Ivo Vajgl]] |Drugi kandidati | width=50|Ne vem | width=50|Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |/ |/ |/ |1,2 |9,1 | |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''AVGUST 2022''' |- |8. - 10. avgust 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |27,5 |0,6 |16,3 |style="background:#9ACD32;" |30,2 |1,0 |4,5 |0,0 |0,0 |0,3 |0,2 |/ |5,2 |/ |4,2 |9,0 |<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] p3m80c9qco5jz0qy4tdjgzk2vx5f7ai 5737524 5737515 2022-08-20T08:58:09Z MZaplotnik 13263 + | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |22. september 2022 |začetek uradne volilne kampanje |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom<br>zadnji dan za vložitev kandidatur |- |3. oktober 2022 |zadnji dan za morebitno soglasje k umiku kandidature |- |21. oktober 2022 |začetek volilnega molka ob polnoči |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo dvanajst kandidatov: odvetnica [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]], glasbenik [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek mlajši]], župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, osebni motivator Boris Vene, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, ginekologinja Sabina Senčar in predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]]. V torek, 23. avgusta jo namerava napovedati še nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Andrej Magajna je kandidaturo napovedal že 15. julija 2022, a od namere za kandidaturo odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal,<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> nato si je znova premislil in kandidaturo napovedal na tiskovni konferenci 18. avgusta 2022.<ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/#more|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate= 18. 8. 2022|date= 18. 8. 2022|format= |work= TOPNews.si}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist|Gregor Bezenšek ml.]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | filozof, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Vene bo podpise za predsedniško kandidaturo iskal s podporo gibanja Zdrava družba |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-vene-bo-podpise-za-predsednisko-kandidaturo-iskal-s-podporo-gibanja-zdrava-druzba/636850|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ales_Ernecl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Andrej Magajna (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Andrej Magajna]] | predsednik stranke Nova socialdemokracija, dolgoletni aktivist | colspan=2 align=center|[[Nova socialdemokracija]] | Četrtek,<br>18. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Še en kandidat za predsednika države – Andrej Magajna bo kandidiral kot predstavnik Nove socialdemokracije |url=https://nova24tv.si/nekategorizirano/se-en-kandidat-za-predsednika-drzave-andrej-magajna-bo-kandidiral-kot-predstavnik-nove-socialdemokracije/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-07-15|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://topnews.si/2022/08/18/v-zivo-v-predsednisko-tekmo-tudi-andrej-magajna/|title= V predsedniško tekmo tudi Andrej Magajna|accessdate=2022-08-18|website=TOPNews.si}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | Torek,<br>23. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl se vidi v drugem krogu predsedniških volitev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ivo-vajgl-se-vidi-v-drugem-krogu-predsedniskih-volitev/|website=n1info.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=90|[[Nataša Pirc Musar]] | width=90|[[Nina Krajnik]] | width=90|[[Marta Kos]] | width=90|[[Anže Logar]] | width=90|Gregor Bezenšek | width=90|[[Vladimir Prebilič]] | width=90|Leo Trojar | width=90|Ludvik Poljanec | width=90|Aleš Ernecl | width=90|Boris Vene | width=90|Sabina Senčar | width=90|[[Ivo Vajgl]] |Drugi kandidati | width=50|Ne vem | width=50|Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |/ |/ |/ |1,2 |9,1 | |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="19" align="center" |'''AVGUST 2022''' |- |8. - 10. avgust 2022 |Ninamedia<br>Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |27,5 |0,6 |16,3 |style="background:#9ACD32;" |30,2 |1,0 |4,5 |0,0 |0,0 |0,3 |0,2 |/ |5,2 |/ |4,2 |9,0 |<ref>{{Navedi splet|title=V prvem krogu bi slavil Logar, v drugem Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-prvem-krogu-bi-slavil-logar-v-drugem-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-16|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Predsedniške volitve v Sloveniji]] ipxnhobw2tn55ed73zq2xlbalnt1ttg 0 517968 5737128 5688690 2022-08-20T07:14:19Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Short description|Subset of standard English grammar and vocabulary}} {{Infobox language |name=Globiš |pronunciation={{IPAc-en|ˈ|ɡ|l|ə|ʊ|b|ɪ|ʃ}}{{sfn|Wiktionary|loc=Entry: [https://en.wiktionary.org/wiki/Globish Globish]}} |creator= Jean-Paul Nerrière |created=2004 |setting=[[mednarodni pomožni jezik]] |fam2= |ancestor=[[stara angleščina]] |ancestor2=[[srednja angleščina]] |ancestor3=[[zgodnja moderna angleščina]] |ancestor4=[[sodobna angleščina]] |posteriori=besedišče s seznama 1500 angleških besed in slovnica, ki temelji na podmnožici standardne angleške slovnice| }} '''Globiš''' (angleško '''Globish''') je ime za podmnožico [[angleški jezik|angleškega jezika]], ki ga je leta 2004 formaliziral Jean-Paul Nerrière.<ref>[http://www.theaustralian.news.com.au/story/0,20867,20912132-29677,00.html "Globiš je zdaj lingua franca svetovnih popotnikov"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090414064151/http://www.theaustralian.news.com.au/story/0,20867,20912132-29677,00.html# |date=2009-04-14 }} ''The Australian'', December 12, 2006. <!-- retrieved April 13, 2009 --></ref> Uporablja podmnožico standardne angleške slovnice in seznam 1500 angleških besed. Nerrière trdi, da sam po sebi "ni jezik", <ref name="torontostar">[https://www.thestar.com/article/598048 "Parlez vous Globish? Probably, even if you don't know it"], ''Toronto Star'', March 7, 2009. <!-- retrieved April 13, 2009 --></ref> temveč je skupna točka, ki jo tisti, ki niso materni govorci angleščine, sprejmejo v kontekstu mednarodnega poslovanja. "Globish" kot blagovna znamka, je [[Prekrivanka|prekrivanka]] besed »globalen« in »angleščina«. Prva izpričana omemba na izraz globalna angleščina, tj. sklicevanje na niz angleških narečij, ki se govorijo zunaj tradicionalnih angleško govorečih območij, je bila v izdaji ''[[The Christian Science Monitor]]'' leta 1997:<ref name=AmongTheNewWords>''Among the New Words, 2007, American Speech 82.1 [[Georgia College & State University]].</ref> {{quote|Pravzaprav "globiš" svetovne kulture mladih je vse bolj interaktiven. Nezahodne oblike angleščine so zdaj tako ustvarjalne in živahne, kot so bile nekoč Chaucerovske, Shakespearske ali Dickensovske angleščine.<ref>[http://www.csmonitor.com/1997/1229/122997.opin.opin.2.html 'Cultural Imperialism Aside, English Spans Linguistic Gulfs'], Nigel Young, professor of sociology, Colgate University in Hamilton, N.Y., ''[[Christian Science Monitor]]'', 29 December 1997</ref>}} Nerrièrov projekt se razlikuje od [[Globiš (Gogate)|nadzorovanega jezika z istim imenom]], ki ga je zasnoval Madhukar Gogate šest let prej. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Angleščina]] [[Kategorija:Umetni jeziki]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2004]] 2hg5idv8ajj6ynbj6x4u3r1jq8rz4hj 0 518015 5737122 5688954 2022-08-20T07:13:58Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Mikonos''' ( {{IPAc-en|ˈ|m|ɪ|k|ə|n|ɒ|s|,_|-|n|oʊ|s}},<ref>{{Cite Oxford Dictionaries|Mykonos}}</ref> angleško {{IPAc-en|UK|ˈ|m|iː|k|-}};<ref>{{Navedi splet|url=https://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/mykonos|title=Mykonos|website=[[Collins English Dictionary]]|publisher=[[HarperCollins]]|accessdate=8 July 2019}}</ref> {{Jezik-el|Μύκονος}} [mikonos]) je grški otok, del [[Kikladi|Kikladov]], ki leži med [[Tinos|Tinosom]], Syrosom, Parosom in Naksosom. Otok ima površino 85,5 km² in se na najvišji točki dvigne na nadmorsko višino 341 metrov. Po popisu iz leta 2011 živi 10.134 prebivalcev, večina jih živi v največjem mestu Mikonos, ki leži na zahodni obali. Mesto je znano tudi kot ''Chora'' (tj. „Mesto“ v grščini, po običajni praksi v Grčiji, ko je ime samega otoka enako imenu glavnega mesta). Mikonos je dobil vzdevek "Otok vetrov",<ref>{{Navedi splet|url=http://travelwideworld.com/mykonos-island-winds|title=Mykonos – The Island of the Winds|website=Travel Wide World|accessdate=20 February 2015|date=2014-02-11}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://article.wn.com/view/2014/05/08/The_island_of_the_winds_and_blue_seas/|title=The island of the winds and blue seas|website=World News|accessdate=20 February 2015}}</ref> zaradi zelo močnih vetrov, ki običajno pihajo na otoku. Turizem je pomembna panoga, Mikonos pa je znan po živahnem nočnem življenju in po tem, da je istospolno usmerjena destinacija s številnimi ustanovami, ki skrbijo za skupnost [[LGBT]].<ref>Duncan Garwood, Mediterranean Europe, 2009</ref><ref>Lloyd E. Hudman, Richard H. Jackson, Geography of travel and tourism, 2003</ref><ref>Harry Coccossis, Alexandra Mexa, The challenge of tourism carrying capacity assessment: theory and practice, 2004</ref> {{Široka slika|20100706 Mykonos chora port panorama Greece.jpg|1000px|Panoramski pogled na pristanišče Chora}} == Sklici == [[Kategorija:Otoki Grčije]] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku grščina (el)]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] j368pb1zdpdriz6bhpp9jccs3t9edvn 0 518108 5737149 5710596 2022-08-20T07:15:32Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{oglas}} {{Infopolje Funkcionar|name=Mark Djuraševič|termstart3=8. 6. 2020|signature=[[File:Mark Djuraševič sign.png|thumb|Mark Djuraševič sign]]|image= |vicepresident=Majk Zupančič|president=Simon Trussevich|birth_place=Izola, Republika Slovenija|birth_date=18. 5. 2003|termstart2=30. 9. 2021|order=Član Predsedstva Dijaške organizacije Slovenije|termstart=30. 9. 2021|successor3=Maj Komac|predecessor3=Gaja Vouk|predecessor2=Kiara Haas|order3=Predsednik Skupnosti dijakov Gimnazije Koper|order2=Predsednik Odbora za PR Dijaške organizacije Slovenije|nationality=Slovenec|termend3=21. 6. 2022|order4=Vodja Koprske dijaške sekcije|termstart4=12. 5. 2022}} '''Mark Djuraševič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Mladostništvo|mladinski]] [[politik]], član Predsedstva [[Dijaška organizacija Slovenije|Dijaške organizacije Slovenije]], vodja [[Koprska dijaška sekcija|Koprske dijaške sekcije]] (KDS) [[Klub študentov občine Koper|Kluba študentov občine Koper]] in bivši predsednik [[Skupnost dijakov Gimnazije Koper|Skupnosti dijakov Gimnazije Koper]]. * [[18. maj]] [[2003]], [[Izola]], [[Republika Slovenija]].{{Citation needed|date=May 2022}} Djuraševič je bivši predsednik Skupnosti dijakov [[Gimnazija Koper|Gimnazije Koper]] in član Predsedstva [[Dijaška organizacija Slovenije|Dijaške organizacije Slovenije]]<ref>{{Navedi splet|title=Predsedstvo – Dijaška organizacija Slovenije|url=https://dijaska.org/predsedstvo/|accessdate=2022-05-01|language=en-US}}</ref>, predsedujoč odboru za PR<ref>{{Navedi splet|title=Odbor za PR – Dijaška organizacija Slovenije|url=https://dijaska.org/odbor-za-pr/|accessdate=2022-05-01|language=en-US}}</ref>. Politika zanj ni tuja,saj se je z njo prvič srečal že v osnovnošolskih letih, ko je predsedoval Parlamentu [[Osnovna šola Antona Ukmarja Koper|Osnovne šole Antona Ukmarja Koper]], jo kot delegat predstavljal na občinskem [[Otroški parlament|Otroškem parlamentu]] Mestne občine Koper ter gostil [[Predsednik Republike Slovenije|Predsednika Republike Slovenije]], [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]]<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorske.si/primorska/istra/predsednik-pahor-na-obisku-v-koprski-soli|date=1. 5. 2022}}</ref>. Aktivneje in resneje pa se je začel politično udejstvovati v času šolanja na Gimnaziji Koper, kjer je bil dvakrat izvoljen na funkcijo predsednika tamkajšnje skupnosti dijakov. V času srednješolskih let je kot organizator kampanje in pobudnik [[Civilna iniciativa Mladi ZA stanovanja|Civilne iniciative Mladi ZA stanovanja]]<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorske.si/primorska/istra/nocejo-postati-generacija-brez-doma|date=1. 5. 2022}}</ref> sodeloval na lokalnem referendumu [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]] o uveljavitvi občinskega odloka o veljavnosti prostorskih aktov na »urbanem središču Barka«. == Politično delovanje == === Osnovna šola === V [[Osnovna šola|osnovni šoli]] je bil septembra leta 2017 izvoljen za predsednika šolskega Parlamenta Osnovne šole Antona Ukmarja v Kopru. V času svojega mandata, ki je trajal do [[31. avgust|31. avgusta]] [[2018]], sta njegovo predsedovanje vidneje zaznamovala dva večja dogodka. [[23. marec|23. marca]] [[2018]] je na plenarnem zasedanju 28. medobčinskega otroškega parlamenta v organizaciji Društva prijateljev mladine Koper predsedoval osnovnošolski delegaciji, v sestavi: Mark Djuraševič, Jan Škorja in Eva Vrabec. Kot vodja odprave delegacije je med drugim tudi kandidiral za predstavnika regije na 28. [[Nacionalni otroški parlament|Nacionalnem otroškem parlamentu]], a je bil pri tem neuspešen. Drugi odmevnejši dogodek, ki je bil dobro medijsko podprt in razširjen v javnosti, je bil obisk [[Predsednik Republike Slovenije|Predsednika Republike Slovenije]], [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]], ki se je odzval povabilu mladega Djuraševiča in se seznanil s pogledi osnovnošolcev na razmere v državi. Obisk predsednika republike je poleg zaposlenih spremljalo 678 učenk in učencev osnovne šole. Dogodek je potekal v obliki pogovora učenk in učencev vseh generacij na šoli s predsednikom [[Borut Pahor|Pahorjem]]. [[Urad predsednika Republike Slovenije]] je kasneje z javnostjo delil celoten posnetek dogajanja, ki je še danes dostopen javnosti na njihovi strani. === Srednja šola === V srednješolskih letih je postal politično aktivnejši. Svojo politično pot je nakazal s prvim javim nastopom na novi šoli v obliki branja eseja, ki ga je pripravil za šolsko proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti leta 2018. Zatem se je začel aktivneje zanimati za delovanje šolske skupnosti a je do kandidature za predsednika [[Skupnost dijakov Gimnazije Koper|Skupnosti dijakov Gimnazije Koper]], leta [[2019]], svoje delovanje na proslavah nadaljeval znotraj igralskih zasedb, kjer je javnosti predstavil svoje igralske sposobnosti in veščine javnega nastopanja. [[Maj|Maja]] [[2019]] je kot že omenjeno kandidiral za [[Predsednik Skupnosti dijakov Gimnazije Koper|predsednika Skupnosti dijakov Gimnazije Koper]], a je bil pri tem neuspešen, in je za nekaj glasov izgubil funkcijo namestnika predsednice skupnosti. Na svoji poti je vseeno vztrajal in tako uspešno kandidiral na volitvah za predsednika skupnosti leta [[2020]]. V kampanji je nastopil skupaj s kandidatko za namestnico predsednika, Anabel Todorovič. [[8. junij|8. junija]] [[2019]] so razglasili mandat novoizvoljenega vodstva. V času mandata je nastopila epidemija virusa [[SARS-CoV-2]], ki je vodenje dodatno otežila. [[Maj|Maja]] [[2021]] so bile na predsednikovo pobudo izvedene nove [[volitve]] na katerih je par, kljub močni konkurenci, ponovno zmagal in prejel potrditev volivk in volivcev. Mandat sta sklenili primopredaja poslov in inavguracija novega vodstva, ki sta potekali 21. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Za ogled se prijavi oziroma registriraj|url=https://www.facebook.com/101867954906480/posts/pfbid08E1KzvYGdgXrKv1o6Lb8MF6qbCmXJ2sbe8jeFs9zPC8fF15MSid7ao826ANUhn4dl/|website=www.facebook.com|accessdate=2022-06-21|language=sl}}</ref> [[September|Septembra]] [[2021]] se je Djuraševič odločil za kandidaturo v organe [[Dijaška organizacija Slovenije|Dijaške organizacije Slovenije]]. [[29. september|29. septembra]] 2021 je bil tako na I. redni seji Parlamenta Dijaške organizacije Slovenije izvoljen za člana predsedstva skupaj z Anabel Todorovič, Nastjo Orel, Maticem Krambergerjem, Živo Dokl in Majkom Zupančičem. Dan kasneje, 30. 9. 2021, je na [[Konstitutivna seja|Konstitutivni seji]] predsedstva DOS začel svoj mandat člana predsedstva in predsednika Odbora za PR. ==== Lokalni referendum Mestne občine Koper o uveljavitvi občinskega odloka o veljavnosti prostorskih aktov na »Urbanem središču Barka« ==== Septembra 2021 je skupaj s skupino mladih lokalne skupnosti ustanovil [[Civilna iniciativa Mladi ZA stanovanja|Civilno iniciativo Mladi ZA stanovanja]], s katero je nastopil v kampanji [[Referendum|referenduma]] na lokalni ravni. Pri tem se je skupina mladih predvsem zavzemala za osveščanje lokalne skupnosti o stanovanjski problematiki mladih v Mestni občini Koper. CI je občinski odlok podprla s pojasnili, da lahko se z izgradnjo novih stanovanj poveča ponudba nepremičninskega tržišča, s čimer se lahko za mlade ugodno spremeni razmerje med povpraševanjem na tržišču in samo ponudbo. Z opredelitvijo do referendumskega vprašanja in vključitvijo v referendumsko kampanjo je s CI zasedel nasprotno stališče od nekdanjega dolgoletnega župana, [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. Slednji je volivcem prek svojih strank in hčerinske [[Civilna iniciativa Parka ne damo|CI Parka ne damo]], ki ga je formalno zastopala frizerka Jadranka Zajić, obljubljal izgradnjo centralnega mestnega parka z izjemno visokim stolpom. Kljub napeti kampanji je na referendumu, ki je dosegel zastavljeni kvorum (udeležba je bila 24,%), 58,88% glasovalo ZA in 41,22% PROTI<ref>{{Navedi splet|title=Naknadni referendum 2021 • Koper|url=https://www.koper.si/obcina/volitve/naknadni-referendum-2021/|website=www.koper.si|accessdate=2022-05-01|language=sl-SI}}</ref>. Tako so se volivci, 10. 10. 2021 postavili na stran CI Mladi ZA stanovanja. Kot zanimivost v referendumski kampanji lahko navedemo dejstvo, da se je obraz kampanje, tj. Mark Djuraševič, v času kampanje udeleževal Evropskega mladinskega dogodka ([[European Youth Event]] - EYE) v [[Evropski parlament|Evropskem Parlamentu]] v [[Strasbourg|Strasbourgu]] in je nekatere izjave podajal kar prek videokonferenčnih sistemov s francoskih ulic. ==== Kritika politike in družbeno-politične izjave za javnost ter ostali talenti ==== V srednješolskih letih je svoje misli rad delil z javnostjo. Začetki segajo v besede, ki jih je zapisoval in objavljal v glasilu [[Center mladih Koper|Centra mladih Koper]] ([[CMK magazin]]). Sprva je za magazin opravljal intervjuje z znanimi osebami, kasneje pa je začel objavljati daljša besedila v obliki kolumn. V srednješolskih letih se je aktivno udejstvoval dogodkov s političnimi vsebinami, sodeloval je tudi pri kandidaturi istrskih občin PIKA (Piran, Izola, Koper, Ankaran) za EPK - [[Evropska prestolnica kulture|Evropsko prestolnico kulture]] 2025. Opravil je tudi več medijskih nastopov, pogosteje smo ga v medijih<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorske.si/slovenija/grem-volit-mark-djurasevic-poslanec-naj-bi-bil-clo|date=1. 5. 2022}}</ref> lahko spremljali v času kampanje volitev v [[Državni zbor Republike Slovenije]]. Poleg političnega udejstvovanja je tudi velik kulturnik - občasno piše, se glasbeno udejstvuje s petjem v pevskih zborih in oktetu, občasno pa se ukvarja tudi s športom. Znano je, da je pohodnik, po nekaterih navedbah naj bi tudi rad tekel in treniral [[Ultimate frizbi|Ultimate Frizbi]]. Poleg vseh dejavnosti pa najde čas tudi za prostovoljstvo. Je prostovoljni gasilec v [[Gasilska društva v Sloveniji|Prostovoljnem gasilskem društvu]] [[Pobegi|Pobegi-Čežarji]], vedno pa rad sodeluje v prostovoljskih akcijah<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorske.si/2020/09/30/po-15-letih-so-mladi-dobili-center-na-markovcu|date=1. 5. 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorske.si/2021/06/18/s-copici-in-prsilci-so-ustvarili-casovni-stroj|date=1. 5. 2022}}</ref>. == Zunanje povezave == <references /> 56chbnc1zmeb6rpqpsg45zxboql6iow 0 518204 5737218 5691420 2022-08-20T07:21:29Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox frazione | name = Trebče | native_name = Trebiciano | image_skyline = Trebiciano 03.06.2012.jpg | image_caption = Trg v Trebčah nad Trstom | latd =45 | latm =40 | lats =21 | latNS =N | longd =13 | longm =49 | longs =30 | longEW =E | coordinates_type = | coordinates_display = inline, title | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = [[Tržaška pokrajina]] (TS) | comune = [[Trst]] | elevation_footnotes = | elevation_m = od 330 do 348 | area_footnotes = | area_total_km2 = | population_footnotes = | population_total = 589 | population_as_of = | pop_density_footnotes = | gentilic = | saint = [[Sveti Andrej]] | day = | postal_code = 34149 | area_code = 040 | website = | footnotes = }} <!--[[Slika: Trebiciano 03.06.2012.jpg|thumb|250px|left| Trg v Trebčah]]--> '''Trebče''' ({{jezik-it|Trebiciano}}), je okrožje občine [[Trst]]. Nahaja se na kraški planoti, ob deželni cest št.1, približno na pol poti med zaselkoma [[Padriče]] in [[Opčine]] v [[Italija|Italiji]], s 589 prebivalci. Naselje leži na nadmorski višini med 330 do 348 [[mnm]]. == Etimologija toponima (krajevnega imena) == Ime kraja se uvršča med toponime s slovansko pripono ‑jane in izhaja iz slovanske besede »trebiti, otrebiti, iztrebiti« navadno gozd. Merkù je kot stanovniška imena na ‑jane identificiral kot krajevna imena tudi Trebiciano, slov. Trebče v o. Trst (< *Trebečane), tako kot Iamiano, slov. Jamlje v o. Doberdob (< *Jamljane), Padriciano, slov. Padriče v o. Trst (< *Padričane), (Merkù 2006: str. 92, 149, 197). <ref>Merkù 2006 – Merkù, P., Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, Uredila M. Furlan in S. Torkar, Ljubljana </ref>. == Zgodovina == Prva pisna omemba kraja Trebče sega na začetek 14. stoletja (ad Trebecanum). V času med 1300 in 1700 se za kraj v listinah uporablja ime »Trebecano«, »Trebechano«, »Tribichian«, »Treybechano«, a po letu 1700 »Trebich«. V srednjeveškem fevdalnem času je bil kraj najprej last kapitlja tržaške cerkve, potem pa ga je (1363) zasedel goriški grof, nato ga kupi tržaška plemiška družina Bonomo. Okoli leta 1450 je Danijel Bonomo posest vasi dajal v najem Adreju Sivcu. Od začetka 18. stoletja se kot vodilna družina v kraju pojavlja družina »Kralj« iz katere je zelo pogosto župan. Leta 1818 je bilo v kraju 62 hiš s 332 prebivalci, leta 1846 pa že 479, nato leta 1884 ima kraj že 134 hiš in 693 prebivalcev. Leta 1868 kraj dobi šolo in učitelja, 1871 pa postavijo šolsko poslopje, V Trebčah so se ljudje v glavnem ukvarjali z obdelovanjem njiv in z vzrejo živine; vendar dohodki od kmetijstva niso zadoščali, morali so si »izumiti« druge poklice, v nekaterih primerih zelo oddaljene od kmetijskega sveta, ki bi jim prinesli alternativni dohodek. Mnogi so delali na posestvu Burgstaller - Bidischini v vasi Bani, nekateri v bližnjih kamnolomih peščenjaka. V Trebčah, v središču kraja, ostajajo številna drevesa murve, kar dokazuje pridelavo sviloprejke. Od sredine 19. stoletja so ženske vsak dan hodile v mesto Trst prodajat mleko od vrat do vrat Trebenski vrh je znan tudi kot "Sella Marchesetti" v spomin na Carla de Marchesettija (Trst 1850-1926), uglednega botanika in paleontologa, direktorja Državnega naravoslovnega muzeja in Botaničnega vrta. Na kraški planoti je bil vse do zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja vadbeni poligon za tankovsko divizijo, nastanjeno v bližnji vojašnici "Monte Cimone" v vasi Bani. == Spomeniki in zanimivosti == * Jama Labodnica V bližini Trebč, 1,5 km od centra kraja so leta 1841 na dnu Trebenskega brezna odkrili 329 m globoko Jamo Labodnico, na dnu katere po prostrani 90 m visoki Lindnerjevi jami teče reka [[Timava]]. Prvič jo je leta 1841 raziskal Anton Frederick Lindner med raziskavami podzemnega toka Timave, za katerega so upali, da ga bodo lahko izkoristili za oskrbo mesta Trst z vodo. * Cerkev [[Sveti Andrej|Svetega Andreja]], razširjeno leta 1864, v kateri so lepo ohranjene freske slovenskega slikarja [[Tone Kralj|Toneta Kralja]]. == Etnična sestava prebivalstva == Po popisu prebivalstva iz leta 1911 se je 97,7 % prebivalcev v kraju Trebče opredelilo, da so [[Slovenci]] oziroma da je njihov materni jezik slovenščina.<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str. 28.</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Tržaški pokrajini]] {{it-naselje-stub}} [[Kategorija:Trst]] [[Kategorija:Naselja na Tržaškem]] tt00altlms0r4r690uqu3394trtp2na 0 518252 5736573 5727464 2022-08-19T13:43:28Z Octopus 13285 /* Legendarni vojvode Poljanov */ → Sjemomisl wikitext text/x-wiki {{Royal house |surname = Pjasti |coat of arms = [[Slika:COA Piast dynasty.svg|200px]] |country = * [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] * [[Kraljevina Galicija–Volinija]] * [[Vojvodina Mazovija]] * [[Vojvodina Šlezija]] * [[Vijvodina Češka]] |titles = * Kralj Poljske * Kralj Rutenije * Vojvoda Poljakov * Vojvoda Poljske * Vojvoda Krakova * Vojvoda Kujavije * Vojvoda Mazovije * Vojvoda Sandomierza * Vojvoda Velikopoljske * Vojvoda Šlezije * Vojvoda Sieradz-Łęczyce * Vojvoda Češke |founder = [[Mješko I.]] |final ruler = [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] v Kraljevini Poljski, Jurij IV. Viljem Legniški v Šlezijskih vojvodinah |founding year = {{circa}} 960 |dissolution = 1370 v Kraljevini Poljski, 1675 v Šlezijskih vojvodinah |branches = * Šlezijski Pjasti, zadnja preživela veja dinastije * Mazovijski Pjasti * rodbina Griffins<ref>A. Małecki. ''Studya heraldyczne'' [Heraldične študije], vol. I. Lwów 1890. str. 268–285; M. L. Wójcik. ''Ród Gryfitów do końca XIII wieku''. Pochodzenie – genealogia – rozsiedlenie, Historia CVII, Wrocław 1993. str. 39.</ref> }} '''Pjasti''' ([[Poljščina|poljsko]] Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.<ref>[https://www.familytreedna.com/groups/piastdynasty/about/background ''FamilyTreeDNA – Genetic Testing for Ancestry, Family History & Genealogy'']. www.familytreedna.com. Pridobljeno 22. junija 2019.</ref> Prvi dokumentirani poljski monarh je bil vojvoda [[Mješko I.]] (okoli 930–992).<ref>Ring, Trudy; Watson, Noelle; Schellinger, Paul (28. oktober 2013). [https://books.google.si/books?id=uWjYAQAAQBAJ&q=mieszko+I+first+documented&pg=PT478&redir_esc=y#v=snippet&q=mieszko%20I%20first%20documented&f=false ''Northern Europe: International Dictionary of Historic Places'']. Routledge. ISBN 9781136639517.</ref> Vladavina Pjastov na Poljskem se je končala leta 1370 s smrtjo kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]]. Veje Pjastov so še naprej vladale v vojvodini [[Mazovija|Mazoviji]] in v vojvodinah [[Šlezija|Šlezije]], dokler ni leta 1675 umrl zadnji moški šlezijski Pjast. Pjasti so sklepali zakonske zveze z več plemiškimi rodbinami [[Evropa|Evrope]] in imeli številne visoke položaje, nekatere tudi v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]]. Jagelonski kralji po [[Ivan I. Albert|Ivanu I. Albertu]] so bili po ženski liniji potomci hčerke kralja Kazimirja III. ==Izvor imena== Zgodnji poljski vojvode in kralji so zase trdili, da so potomci pollegendarnega [[Pjast Kolar|Pjasta Kolarja]] (poljsko Piast Kołodziej),<ref>Ulwencreutz, Lars (2013). [https://books.google.si/books?id=fpQlBgAAQBAJ&newbks=0&hl=en&redir_esc=y Ulwencreutz's the Royal Families in Europe]. str. 191. ISBN 9781304581358.</ref> prvič omenjenega v ''Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum'' (''Letopisi in dejanja poljskih vojvod in knezov''), ki jih je okoli leta 1113 napisal Gallus Anonimus. Naziv "dinastija Pjasti" se je prvič pojavil šele v 17. stoletju<ref>''Encyklopedia Powszechna''. PWN Warsaw 1975, vol. III. str. 505.</ref><ref>[https://www.britannica.com/topic/Piast-dynasty "Piast Dynasty"]. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 30. marca 2011.</ref> v zgodovinskem delu poljskega zgodovinarja Adama Naruszewicza, v sodobnih virih pa se ni uporabljal.<ref>Juliusz Bardach (1957). [https://books.google.si/books?id=pCYOAQAAIAAJ&redir_esc=y ''Historia państwa i prawa Polski do roku 1795: Bardach, J. Historia państwa i prawa Polski do połowy XV wieku'']. Państwowe Wydawn. Naukowe. str. 68.</ref><ref>Jacek Hertel (1980). [https://books.google.si/books?id=bJVJAAAAIAAJ&redir_esc=y ''Imiennictwo dynastii piastowskiej we wcześniejszym średniowieczu'']. Państwowe Wydawn. Naukowe. str. 31, 160. ISBN 978-83-01-01662-3.</ref> ==Zgodovina== [[Slika:Ms zanoyskich intro.jpg|thumb|250px|left|''Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum'']] Prvi Pjasti, verjetno [[Zahodni Poljani|Poljani]], so se pojavili okoli leta 940 v trdnjavi Giecz na ozemlju Velikopoljske.<ref>[https://www.historiaposzukaj.pl/wiedza,wydarzenia,109,gniezno_czy_giecz_czyli_skad_pochodzi_dynastia.html ''Gniezno czy Giecz, czyli skąd pochodzi dynastia?'']. Historia: Poszukaj. Pridobljeno 22. junija 2019.</ref> Kmalu zatem so svojo rezidenco preselili v Gniezno, kjer je knez Mješko I. od okoli 960 vladal Civitas Schinesghe (poljsko Ziemia Polska). Pjasti so nekaj časa vladali tudi Pomorjanskem, [[Češka|Češki]] in [[Lužica|Lužici]], pa tudi [[Rutenija|Ruteniji]] in ogrski Spiški regiji na današnjem vzhodnem [[Slovaška|Slovaškem]]. Vladar se je naslavljal z vojvoda ali kralj, odvisno od njegove moči. Poljska monarhija se je morala soočati z ekspanzionistično politiko [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] na zahodu, kar je povzročilo krhko sožitje. [[Mješko I.]], [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]] in [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Herman]] so poskušali zaščititi poljsko državo s pogodbami, prisegami zvestobe in zakonskimi zvezami s cesarskimi otonskimi in salijskimi dinastijami. Poljski sosedje so bili češka dinastija Přemyslidov, ogrski [[Árpádovci]] in njihovi [[Anžujci|anžujski]] nasledniki, [[Kijevska Rusija]], kasneje tudi država [[Tevtonski viteški red|Tevtonskega viteškega reda]] in [[Velika litovska kneževina]]. [[Slika:Poland1020-c.png|thumb|250px|right|Poljska pod Pjasti okoli leta 1020]] Položaj Pjastov je odločilno poslabel zaradi razdrobitve po oporoki [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] iz leta 1138. Poljska država se je za skoraj 150 let razbila na več vojvodin, pri čemer se je vojvoda Pjast proti formalno veljavnemu načelu agnatskega statusa boril za prestol v [[Krakov]]u, glavnem mestu Malopoljske province. Številni vojvode, med njimi [[Mješko III. Stari]], [[Vladislav III. Poljski|Vladislav III. Tankonogi]] in [[Lešek I. Beli]], so bili okronani, vendar so bili kmalu zatem strmoglavljeni. Starejša veja šlezijskih Pjastov, potomcev vojvode [[Vladislav II. Izgnanec|Vladislava II. Izgnanca]], najstarejšega sina [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], je vladala samostojno in bila od 14. stoletja [[vazal]] češke krone. Potem ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je poljska krona pripadla ogrskemu kralju [[Ludvik I. Ogrski|Ludviku I. Anžujskemu]], sinu Elizabete Pjast, sestre pokojnega kralja Kazimirja III. Mazovska veja Pjastov je izumrla s smrtjo vojvode Janusa III. leta 1526. Zadnji vladajoči vojvoda Šlezijskih Pjastov je bil Jurij Viljem Legniški, ki je umrl leta 1675. Njegov stric Avgust Legniški, zadnji moški Pjast, je umrl leta 1679. Zadnja zakonita dedinja, vojvodinja Karolina Legniško-Brieška, je umrla leta 1707 in je pokopana v Trzebniški opatiji. Svoje rodoslovje so z dinastijo Pjastov povezovale številne rodbine, kot so nezakonski potomci šlezijskega vojvode Adama Venčeslava Cieszynskega (1574–1617), ==Grb== Okoli leta 1295 je Przemysł II. uporabil grb z belim orlom,<ref>{{Cite web|url=https://poland-today.pl/it-happened-in-february/|title=Poland Today »White eagle regains its crown|last=Tomaney|first=William|website=Poland Today »White eagle regains its crown|language=en-US|access-date=9. maja 2019}}</ref> ki se je kasneje štel za grb Pjastov ali Pjastovskega orla.<ref>Górczyk, Wojciech. ''Półksiężyc, orzeł, lew i smok. Uwagi o godłach napieczętnych Piastów''.</ref> Šlezijski Pjasti so v 14. stoletju orlu dodali polmesec s križem. Njihov grb je kasneje postal grb Vojvodine Šlezije. ==Vladarji== ===Legendarni vojvode [[Zahodni Poljani|Poljanov]]=== {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="15%" | Slika ! width="25%" | Ime ! width="10%" | Naslov ! width="20%" | Vladanje ! width="30%" | Komentar |- | | [[Popiel]]<br> <small>Latinsko: ''Semovit filius Past Ckosisconis''</small> | vojvoda | 9. stoletje | Legendarni vladar [[Zahodni Poljani|Poljanov]] |- | [[Slika:Piast.PNG|100px]] | [[Pjast Kolar]]<br> <small>Poljsko: Piast Kołodziej</small><br> <small>Latinsko: Past Ckosisconis, Pazt filius Chosisconisu</small> | vojvoda | 9. stoletje | Legendarni vladar Poljanov, sin [[Hościsko|Hošciska]], oče Sjemovita, ustanovitelj dinastije |- | [[Slika: Siemowit.PNG|100px]] | [[Sjemovit]]<br> <small>Ziemowit</small> | vojvoda | 9. stoletje | Polegendarni vladar Poljanov, sin Pjasta Kolarja in Rzepihe |- | [[Slika:Lestek.PNG|100px]] | [[Lestek]]<br> <small>Leszek, Lestko</small> | vojvoda | 9.-10. stoletje | Polegendarni vladar Poljanov, sin Sjemovita |- | [[Slika: Siemomysł.PNG|100px]] | [[Sjemomisl]]<br><small>Ziemomysl</small> | vojvoda | 10. stoletje | Pollegendarni vladar Poljanov, sin Lešeka |} ===Vojvode in kralji Poljske=== {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="15%" | Slika ! width="25%" | Ime ! width="10%" | Naslov ! width="20%" | Vladanje ! width="30%" | Komentar |- | [[Slika:MieszkoDagome.jpg|100px]] | [[Mješko I.]] | vojvoda | ok. 960 –992 | Sin Zjemomisla, <br>prvi krščanski vladar, <br>''Misico, dux Wandalorum'' |- | [[Slika:Chrobry1.jpg|100px]] | [[Boleslav I. Hrabri]] <br> <small> Bolesław I Chrobry (Wielki)</small> | vojvoda, kralj | Kot vojvoda: 992–18. april 1025<br>Kot kralj:18. april 1025–17. junij 1025 | Sin Mješka I. in Dobrave Češke, prvi kronani kralj ''Regnum Sclavorum, Gothorum sive Polonorum'' |- | [[Slika:Mieszko II.jpg|100px]] | [[Mješko II. Lambert]] | kralj | 1025–1031 | Sin Boleslava I. in Emnilde Lužiške |- | [[Slika: Bezprym.jpeg|100px]] | [[Bezprim]] | vojvoda | 1031–1032 | Sin Boleslava I. in Judite Ogrske (sporno) |- | [[Slika: Monarch-emp.png|100px]] | [[Oton Boleslavič]] | vojvoda | 1032–1032/1033 | Sin Boleslava I. in Emnilde |- | [[Slika: Monarch-emp.png|100px]] | [[Teodorik]] <br> <small>Dytryk</small> | vojvoda | 1032–1032/1033 | Vnuk Mješka I. in Ode Haldenslebenske |- | [[Slika:Mieszko II.jpg|100px]] | [[Mješko II. Lambert]] | vojvoda | 1032–1034 | |- | [[Slika:Monarch-emp.png |100px]] | [[Boleslav Pozabljeni]] <br> <small>Bolesław Zapomniany</small> | vojvoda | 1034–1038 /1039 | Pollegedaren, obstoj vprašljiv |- | [[Slika:Odnowiciel.jpg|100px]] | [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]] <br> <small>Kazimierz I Odnowiciel</small> | vojvoda | 1039–1058 | Sin Mješka II. in Riheze Lotarinške |- | [[Slika:Bolesław II Śmiały by Aleksander Lesser.PNG|100px]] | [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni/Smeli]] <br> <small>Bolesław II Szczodry/Śmiały</small> | vojvoda, kralj | Kot vojvoda: 1058-1076<br>Kot kralj: 1076-1079 | Sin Kazimirja I. in Marije Dobronjege Kijevske |- | [[Slika:Jan Matejko, Władysław I Herman.jpg|100px]] | [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Herman]] | vojvoda |1079–1102 | Sin Vladislava I. in Przeclave Pravdzicke (sporno) |- | [[Slika:Zbigniew.JPG |100px]] | [[Zbignjev]] <br> Zbygniew | vojvoda |1102–1107 |Sin Vladislava I. in Przeclave Pravdzicke |- | [[Slika: Krzywousty1.jpg|100px]] | [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] <br> <small>Bolesław III Krzywousty</small> | vojvoda |1107–1138 | Sin Vladislava I. in Judite Češke |} ===Veliki vojvode Poljske (razdrobljeno kraljestvo)=== {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="15%" | Slika ! width="25%" | Ime ! width="10%" | Naslov ! width="20%" | Vladanje ! width="30%" | Komentar |- | [[Slika:Jan Matejko, Władysław II Wygnaniec.jpg|100px]] | [[Vladislav II. Izgnanec]] <br> <small>Władysław II Wygnaniec</small> |veliki vojvoda | 1138 –1146 | Sin Boleslava III. in Zbislave Kijevske, vojvoda Šlezije, izgnan |- | [[Slika:Jan Matejko, Bolesław IV Kędzierzawy.jpg|100px]] | [[Boleslav IV. Kodravi]] | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1146–1173 | Sin of Boleslava III. in [[Salomea Berška|Salomee Berške]], tudi vojvoda Mazovije |- | [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]] | [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1173–1177 | Sin Boleslava III. in Salome, tudi vojvoda Velikopoljske |- | [[Slika:Kazimierz II Sprawiedliwy 2.jpg|100px]] | [[Kazimir II. Pravični]]<br> <small>Kazimierz II Sprawiedliwy</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1170 –1190 | Sin Boleslava III. in Salomee, tudi vojvoda Wiślice in Sandomierza |- | [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]] | [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1190–1190 | Ponovno |- | [[Slika:Kazimierz II Sprawiedliwy 2.jpg|100px]] | [[Kazimir II. Pravični]] <br> <small>Kazimierz II Sprawiedliwy</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1190-1194 | Ponovno |- | [[Slika: Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]] | [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1194–1198 | Sin Kazimirja II. in [[Helena Znojmska|Helene Znojmske]],<br>tudi vojvoda Sandomierza |- | [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]] | [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1198–1199 | Ponovno |- | [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]] | [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1199–1199 | Ponovno |- | [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]] | [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1199–1202 | Ponovno |- | [[Slika:Jan Matejko, Władysław Laskonogi.jpg|100px]] | [[Vladislav III. Vitkonogi]] <br> <small>Władysław III Laskonogi</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1202–1202 | Sin Mješka III. in Eudoksije Kijevske,<br>tudi vojvoda Velikopoljske |- | [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]] | [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1202–1210 | Ponovno |- | [[Slika:Mieszko IV.JPG|100px]] | [[Mješko IV. Krivonogi]] <br> <small>Mieszko I Plątonogi</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1210–1211 | Sin Vladislava II. in Agneze Babenberške, tudi vojvoda Šlezije |- | [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]] | [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1211–1225 | Ponovno |- | [[Slika:Jan Matejko, Henryk I Brodaty.jpg|100px]] | [[Henrik I. Bradati]] <br> <small>Henryk I Brodaty</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1225–1225 | Vnuk Vladislava II., sin Boleslava I. Visokega in Kristine, tudi vojvoda Šlezije |- | [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]] | [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1225–1227 | Ponovno |- | [[Slika:Jan Matejko, Władysław Laskonogi.jpg|100px]] | [[Vladislav III. Vitkonogi]] <br> Władysław III Laskonogi | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1227–1229 | Sin Mješka III. in Evdoksije Kijevske,<br>tudi vojvoda Velikopoljske |- | [[Slika: Konrad I Mazowiecki.jpg |100px]] | [[Konrad I. Mazovski]] <br> <small>Konrad I Mazowiecki</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1229–1232 | Sin Kazimirja II. in [[Helena Znojmska|Helene Znojmske]], tudi vojvoda Mazovije |- | [[Slika:Jan Matejko, Henryk I Brodaty.jpg|100px]] | [[Henrik I. Bradati]] <br> <small>Henryk I Brodaty</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1232–1238 | Ponovno |- | [[Slika:Henryk II Pobożny tomb effigy.PNG|100px]] | [[Henrik II. Pobožni]] <br> <small>Henryk II Pobożny</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1238–1241 | Sin Henrika I. in svete Hedvike Andeške (Šlezijske), tudi vojvoda Vroclava in Velikopoljske, padel v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] |- | [[Slika: Monarch-emp.png|100px]] | [[Boleslav II. Rogati]] <br> <small>Bolesław II Rogatka</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1241–1241 | Sin Henrika II. in Ane Češke, tudi vojvoda Šlezije |- | [[Slika: Konrad I Mazowiecki.jpg |100px]] | [[Konrad I. Mazovski]] <br> <small>Konrad I Mazowiecki</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1241–1243 | Ponovno |- | [[Slika:Jan Matejko, Bolesław Wstydliwy.jpg|100px]] | [[Boleslav V. Sramežljivi]] <br> <small>Bolesław Wstydliwy</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1243–1279 | Sin Leška Belega in Grzimislave Luške |- | [[Slika:Jan Matejko, Leszek Czarny.jpg|100px]] | [[Lešek II. Črni]] <br> <small>Leszek Czarny</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1279–1288 | Po očetovi strani vnuk Konrada I. Mazovskega in po materini strani vnuk Henrika II., sin Kazimirja I. Kujavskega in Konstance Vroclavske |- | [[Slika:Bolesław II.jpg|100px]] | [[Boleslav II. Mazovski]] | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1288–1288 | Vnuk Konrada I. Mazovskega, vojvoda Mazovije |- | [[Slika:Henryk IV Probus tomb effigy.PNG|100px]] | [[Henrik IV. Pravi]] <br> <small>Henryk IV Prawy</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1288–1289 | Po očetovi strani vnuk Henrika II., po materini strani vnuk Henrika I., sin Henrika III. Belega in Judite Mazovske, vojvoda Spodnje Šlezije |- | [[Slika:Bolesław II.jpg|100px]] | [[Boleslav II. Mazovski]] <br> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1289–1289 | Vnuk Konrada I. Mazovskega, sin Kazimirja I. Kujavskega in Eufrozine Opolske |- | [[Slika:Wladislaus I of Poland.PNG|100px]] | [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Kratki]] <br> <small>Władysław I Łokietek</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1289–1289 | Vnuk Konrada I. Mazovskega, sin Kazimirja I. Kujavskega in Eufrozine Opolske |- | [[Slika:Henryk IV Probus tomb effigy.PNG|100px]] | [[Henrik IV. Pravi]] <br> <small>Henryk IV Prawy</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1289–1290 | Ponovno |} ===Kralj Poljske (poskusi ponovne združitve)=== {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="15%" | Slika ! width="25%" | Ime ! width="10%" | Naslov ! width="20%" | Vladanje ! width="30%" | Komentar |- | [[Slika:Przemysł II by Aleksander Lesser.PNG|100px]] | [[Przemisl II.]] <br> <small>Premyslas, Premislaus</small> | veliki vojvoda, kralj | Kot veliki vojvoda: 1290–1291 <br> Kot kralj: 1295-1296 | Vnuk Henrika II., sin Przemisla I. in Elizabete Vroclavske, tudi vojvoda Poznana, Velikopoljske in Pomorjanske |} ===Kralja Poljske (združeno kraljestvo)=== {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="15%" | Slika ! width="25%" | Ime ! width="10%" | Naslov ! width="20%" | Vladanje ! width="30%" | Komentar |- | [[Slika: Wladislaus I of Poland.PNG|100px]] | [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Kratki]] <br> <small>Władysław I Łokietek</small> | kralj | 1320–1333 | Ponovno, ponovno združena Kraljevina Poljska |- | [[Slika:Casimir the Great by Leopold Löffler.PNG|100px]] | [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] <br> <small>Kazimierz III Wielki</small> | kralj | 1333–1370 | Sin Vladislava I. in Jadvige Kališke, eden o največjih poljskih vladarjev |} ==Ženske predstavnice dinastije== ===Kraljice žene=== [[Slika:Denar rys chrobry1.png|250px|right|thumb|''Denar Princes Polonie'', 11. stoletje (obdobje Boleslava I. Hrabrega), je bile den od najbolj prepoznanih kovancev v zgodovini Poljske]] * Svetoslava, domnevno hčerka [[Mješko I.|Mješka I.]], kraljica žena Danske, Norveške, Švedske in Anglije, mati [[Knuta Velikega]], kralja cele Anglije, Danske in Norveške * Svjetoslava Poljska, hčerka [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I.]], kraljica žena Češke * Rikeza Pojska, hčerka [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III.]], kraljica žena Švedske, mati Knuta V. Danskega in Zofije Minske * Rikeza Pojska, kraljica Kastilje, hčerka [[Vladislav II. Poljski|Vladislava II.]], kralica žena Leóna in Galicije, kraljica žena Kastilje, cesarica vseh Španij * Salomea Poljska, hčerka Leška I. Belega, kraljica žena Haliča * Fenena Kujavska, hčerka Zjemomisla Kujavskega, kraljica žena Ogrske * Elizabeta Rikeza Poljska, hčerka Przemisla II., kraljica žena Poljske in Češke * Viola Ciešinska, hčerka Mješka I., vojvode Cieszyna, kraljica žena Ogrske, Češke in Poljske * Marija Bitomska, hčerka Kazimirja Bitomskega, kraljica žena Ogrske * Beatrika Šlezijska. hčerka Bolka I. Stogega, nemška kraljica * Hedvika Hališka, hčerka Boleslava Pobožnega, kraljica žena Poljske, mati kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] in ogrske kraljice Elizabete Poljske * Elizabeta Poljska, hčerka [[Vladislav I. Poljski|Vladislava I. Slokega]], kraljica žena Ogrske, mati Ludvika I. Ogrskega, kralja Poljske, Ogrske in Hrvaške, in kralja Karla I. Ogrskega, kralja Ogrske in Hrvaške * Ana Švidniška, hčerka Henrika II., vojvode Švidnice, kraljica žena Nemčije in Češke in cesarica [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], mati Venčeslava IV. Češkega, kralja Nemčije in Češke * Hedvika Saganska, hčerka Henrika V. Železnega, kraljica žena Poljske ==Duhovščina== ===Nadškofi=== * Boleskav Tošeški, škof [[Esztergom]]a * Vladislav Vroclavski, nadškof [[Salzburg]]a ===Škofi=== * Jaroslan Opolski, škof [[Vroclav]]a * Mješko Bitomski, škof [[Nitra|Nitre]] in [[Veszprém]]a * Henrik Mazovski, škof Plocka * Jan Kropidlo, škof Poznana, Vloclaveka, Kamieńa in Helmna * Venčeslav II. Legniški, škof Lebusa in Vroclava * Henrik VIII. Legniški, škof Vroclava * Konrad IV. Starejši, škof Vroclava * Aleksander Mazovski, škof [[Trento|Trenta]] * Kazimir III. Ploški, škof Plocka ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] [[Kategorija:Šlezija]] tppa9lbenx962wf1xafxdql7slnv1d8 0 518404 5736940 5706868 2022-08-20T06:57:37Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Milosevic funeral.jpg|sličica|265x265_pik|Množica ljudi v koloni med klanjanjem v Muzeju Jugoslavije.]] 11. marca 2006 je srbski politik in nekdanji jugoslovaski predsednik [[Slobodan Milošević]] umrl v svoji zaporniški celici v [[Haag]]u, zaradi [[Miokardni infarkt|srčnega infarkta]], medtem ko so mu na [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|mednarodnem kriminalnem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo]] (MKS) v Haagu sodili za vojne zločine.<ref name="ICTY300506">[http://www.icty.org/x/cases/slobodan_milosevic/custom2/en/parkerreport.pdf "Report to the President Death of Slobodan Milosevic"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161224114152/http://www.icty.org/x/cases/slobodan_milosevic/custom2/en/parkerreport.pdf|date=24 December 2016}}. ICTY, 30 May 2006. p. 4 para. 3</ref> Štiriletno sojenje Miloševiću je bilo glavna mednarodna novica in umrl je nekaj mesecev, preden je bila izdana njegova razsodba. Njegova smrt se je zgodila kmalu po tem, ko je sodišče zavrnilo njegovo prošnjo za iskanje specializiranega zdravljenja na kardiološki kliniki v [[Moskva|Moskvi]].<ref name="ICTY230206">[http://www.icty.org/x/cases/slobodan_milosevic/tdec/en/060223.htm "Decision on Assigned Counsel Request for Provisional Release"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161224061147/http://www.icty.org/x/cases/slobodan_milosevic/tdec/en/060223.htm|date=24 December 2016}}, ICTY, 23 February 2006</ref> Poročilo, objavljeno 30. maja 2006, je potrdilo, da je umrl zaradi naravnih vzrokov in da v njegovem telesu ni bilo najdenega nobenega strupa ali druge kemične snovi, ki bi prispevala k njegovi smrti. == Smrt == Milošević je trpel za [[Srčno-žilna bolezen|srčnimi bolezni]] in [[Visok krvni tlak|visokim krvnim tlakom]]. 11. marca 2006 je bil zaprt v svoji celici v centru za pridržanje ZN za vojne zločine v haaškem delu Scheveningena, ko je doživel [[Miokardni infarkt|srčni infarkt]]. Ker je bil sam, mu nihče ni mogel pomagati, zaradi česar je 64-letni Slobodan Milošević umrl. Ob 10:00 tega dne so ga nato našli mrtvega. Predstavnik glavnega tožilstva je dejal, da je bil Milošević očitno mrtev že več ur. Sojenje naj bi se mu nadaljevalo 14. marca s pričanjem nekdanjega predsednika [[Črna gora|Črne gore]] [[Momir Bulatović|Momirja Bulatovića]]. Zahtevi za obdukcijo v prisotnosti srbskega patologa sta bili odobrjeni, njegovo truplo pa so prepeljali na nizozemski forenzični inštitut. Obdukcija je ugotovila, da je Milošević umrl zaradi srčne kapi. Pri tem so bili izraženi sumi: 1. da je namenoma zaužil napačno zdravilo, ki je povzročilo srčni napad (Milošević je sam trdil, da je dobil napačno zdravilo, tri dni preden je umrl).<ref name="www.slobodan-milosevic.org">{{cite web|url=http://www.slobodan-milosevic.org/news/sm030806.htm|title=TEXT OF SLOBODAN MILOSEVIC'S LETTER TO THE RUSSIAN MINISTRY OF FOREIGN AFFAIRS|publisher=Slobodan Milosevic|date=8 March 2006|accessdate=21 April 2019}}</ref> 2. da je vzel napačno zdravilo, sam da bi se poslabšalo njegovo stanje ali da bi s tem storil [[samomor]]. ICTY glavna tožilka Carla Del Ponte, je izjavila, da je Milošević namerno storil samomor, da bi se s tem izognil sojenju. 3. da je umrl zaradi malomarnosti, ne glede na njegovo zdravljenje, ki bi preprečilo srčni napad. Sprva nizozemski mrliški oglednik ni uspel ugotoviti vzrok smrti.<ref>[http://www.theaustralian.news.com.au/common/story_page/0,5744,18456430%255E2703,00.html theaustralian.news.com.au]{{dead link|date=October 2011}}</ref> Zato je predsednik ICTY odredil obdukcijo in toksikološko preiskavo. Takoj, ko je bila objavljena njegova smrt, so prispele govorice, da je  bil Milošević zastrupljen.  == Preiskava == === 12. marec === Na [[Nizozemska|Nizozemskem]] je potekala obdukcija; njegovi predhodni rezultati so pokazali, da je Milošević umrl zaradi miokardnega infarkta, znanstvenega izraza za srčni napad. Tribunal je opozoril, da ob njihovi izjavi ni mogoče izključiti zastrupitve, saj toksikološki testi niso bili zaključeni. Sodišče je zavrnilo Miloševićevo prošnjo za odhod v [[Rusija|Rusijo]] na specialistično zdravljenje. Zoper to odločitev se je nameraval pritožiti, češ da se njegovo stanje slabša. Tik pred smrtjo se je Milošević ruskemu zunanjemu ministru [[Sergej Lavrov|Sergeju Lavrovu]] pritožil zaradi napačnega zdravljenja. Rusko zunanje ministrstvo je potrdilo, da je prejelo pismo Miloševića z njegovimi zdravstvenimi pritožbami. Milošević se je v pismu, ki ga je posredoval Miloševićev odvetnik [[Zdenko Tomanović]], pritožil, da so mu dajali zdravilo proti [[Tuberkuloza|tuberkulozi]] in [[Gobavost|gobavosti]], in da je bilo to storjeno v tajnosti in ne da bi on (Milošević) kaj vedel o tem. Milošević je v lastnoročno napisanem pismu ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu povedal, da nikoli ni jemal nobenih mamil, niti ni bil bolan in da je potreboval zdravila:<blockquote>V teh 5 letih, ko sem v njihovem zaporu, nisem nikoli uporabil nobenega antibiotika. V vsem tem obdobju tudi nisem imel nobene nalezljive bolezni (razen [[Gripa|gripe]]). </blockquote>Milošević se je v istem pismu pritožil, da čeprav je zdravniško poročilo, ki vsebuje podatke o dejstvu, da je bilo zdravilo proti gobavosti najdeno v njegovi [[Kri|krvi]], z dne 12. januarja, je izvedel in prejel poročilo šele štiri dni pred smrtjo. Enako je pozneje poročal nekdanji njegov naklonjen črnogorski predsednik [[Momir Bulatović]], ki bi moral pričati v obrambo Miloševića. Po Bulatovićevih besedah ​​je Milošević prenehal jemati drogo, ker se je posledično bal zastrupitve. Milošević je v svojem pismu motiviral svojo željo, da bi se zdravil v Rusiji (pri "ruskih zdravnikih, ki veljajo za najbolj cenjene zdravnike na svetu") in dejal:<blockquote>Tudi to, da so zdravniki potrebovali 2 meseca (da mi poročajo), ne more imeti druge razlage, kot da se soočamo z manipulacijo. Vsekakor pa tisti, ki mi vsiljujejo zdravilo proti gobavosti, zagotovo ne morejo zdraviti moje bolezni; prav tako tisti, pred katerimi sem branil svojo državo v času vojne in ki me hočejo utišati. </blockquote>Odvetnik Zdenko Tomanović je novinarjem povedal, da se je njegova klientka bal, da bi Miloševića zastrupili, in citiral omenjeno pismo, pa tudi zdravniški izvid dva meseca pred smrtjo, po katerem je Miloševićeva kri vsebovala rifampicin - zdravilo, ki se običajno uporablja za zdravljenje gobavosti in tuberkuloze in ki bi nevtraliziral nekatere učinke Miloševićevih zdravil na njegov visok krvni tlak in srčno bolezen. Tomanović je povedal, da je uradno zaprosil za obdukcijo v Moskvi. Sodišče je zahtevo zavrnilo in namesto tega dovolilo obdukciji patologa iz Srbije. Tomanović je v izjavi dejal: "Za Slobodana Miloševića sem zahteval zaščito zaradi njegovih navedb, da je zastrupljen. Odgovora še nisem prejel in to je vse, kar vam v tem trenutku za povedat."<ref>[http://www9.sbs.com.au/theworldnews/region.php?id=127729&region=3 sbs.com.au]{{dead link|date=December 2016|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>  === 13. marec === Nizozemski toksikolog Donald Uges je potrdil, da so drogo našli v Miloševićevi krvi, in nakazal, da je ta zdravila morda namerno jemal, da bi pobegnil iz zapora in poiskal zdravniško pomoč v Rusiji, kjer sta Miloševićeva žena Mirjana Marković in sin Marko še vedno živela v izgnanstvu. Prav tako so viri na Tribunalu navedli, da je imel Milošević reden dostop do nepredpisanih zdravil, ki so jih v njegovo celico pretihotapili pod ohlapnim zaporniškim sistemom. Timothy McFadden, upravnik zapora, odgovoren za Miloševića, naj bi se decembra 2005 in januarja 2006 zaman pritožil, da ne more več spremljati drog, ki jih je jemal nekdanji predsednik. Milošević je imel tudi ključ od lastne pisarne, ki je imela faks, računalnik in telefon ter dostop do zasebne "komfortne sobe" za obiske njegove žene.<ref>[http://english.aljazeera.net/NR/exeres/702946D3-8A83-4C52-8512-7AD35AA69E47.htm aljazeera.net] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060525140945/http://english.aljazeera.net/NR/exeres/702946D3-8A83-4C52-8512-7AD35AA69E47.htm|date=25 May 2006}}</ref> === 17. marec === Razsodišče je potrdilo, da predhodni rezultati krvnih testov nič niso kazali, da je Miloševićevo smrt zaradi srčnega napada povzročila zastrupitev. Sodnik Fausto Pocar, predsednik sodišča za vojne zločine pri ZN, je na novinarski konferenci: "Doslej ni bilo najdenih nobenih znakov zastrupitve. Želel bi poudariti, da gre za začasni rezultati." Tribunal registrar Hans Holthuis je potrdil, da so bile sledi rifampicinoma najdene v enem od prejšnjih 12 krvnih preiskav januarja 2006. Vendar je Pocar dejal, da ni bilo najdenih nobenih sledov droge v času Miloševićeve smrti. Po Haagu, je okraj javni tožilec Moraal, ki se nanaša na NFI / nizozemski forenzične inštituta, povedal, da "rifampicin izgine iz telesa hitro, in dejstva, da so bile ugotovljene nobene sledi pomeni le, da ni verjetno, da bi bila rifampicin zaužije ali dajali v zadnjih nekaj dni pred smrtjo ".<ref>{{cite web|author=Tim&nbsp;Large|url=http://today.reuters.com/news/newsArticle.aspx?type=newsOne&storyID=2006-03-17T113752Z_01_L17711623_RTRUKOC_0_US-WARCRIMES-MILOSEVIC.xml|title=Warcrimes|publisher=Reuters|date=9 February 2009|accessdate=9 October 2011}}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Leo Bokeria, direktor moskovskega Bakulev Heart Surgery Center, je potrdil, da je Milošević umrl zaradi srčnega napada, vendar pa je dejal ustrezno zdravljenje v Moskvi ali v enem od številnih državah, vključno z Nizozemsko, bi ga rešil. Za Bokeria, so bili potrebni medicinski postopki (koronarno angiografijo in vstavitvijo žilne opornice) "osnovni". Bokeria je dejal, nič ni kazalo na znake samomora", vendar pa je ostalo več vprašanj o tem, ali je Milošević prejel ustrezno zdravniško oskrbo. Izjavljeno je bilo: <blockquote>Če bi bil bolnik dovolj dobro pregledan ... bi bil še vedno živ še danes.</blockquote>Bokeria je tudi trdila, da je center poslal Pocarjeva pismo ga obvešča, da je Milošević je potrebno bolnišnično zdravljenje in poimenovanje več držav poleg Rusije, kjer je mogoče, da je opravljeno<ref name="echo.msk.ru">{{cite web|url=http://www.echo.msk.ru/programs/sorokina/42410/|title=Interview: Leo Bokeria, Director of Moscow's Bakulev Heart Surgery Center|publisher=echo|date=18 March 2006|accessdate=9 October 2011}}</ref>. Medicinski kolumnist časov «Thomas Stuttaford pripomnil, da, upoštevajoč, kar je bilo znanega o zdravstvenem stanju Miloševićevega več let, je bil" presenečen, da je (Milošević) živel tako dolgo, kot je to lahko storil ". Po Stuttaford, glede na podatke, ki so obstajali, bi jih bilo treba upoštevati Milošević za koronarno obvod ali angioplastiko; medtem ko bi se ti postopki onemogočili zaradi hudih srčnih napak, ki se lahko določi le s skrbno analizo srca in bi si mislil, da če je bilo to storjeno, kdo vse bi ga omenil. Po Stuttafordovih besedah je bil rifampicin zvit način, da bi ubil človeka, ki ni bil potreben strokovnega znanja. === 5. april === Pozneje so bili objavljeni zaključki nizozemske preiskave o Miloševićevi smrti.<ref>[http://english.aljazeera.net/NR/exeres/5177D609-67B2-4DFA-85CB-53A03DA5669B.htm aljazeera.net] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060429100026/http://english.aljazeera.net/NR/exeres/5177D609-67B2-4DFA-85CB-53A03DA5669B.htm|date=29 April 2006}}</ref> Preiskovalci so ugotovili, da je Milošević umrl naravne smrti, končne toksikološke študije pa so potrdile, da ni bilo najdenih nobenih sledi zastrupitve ali snovi, ki bi lahko povzročile srčni infarkt. Tožilci so tudi sporočili, da čeprav so v Miloševićevi celici tri mesece prej našli zdravila brez recepta, na dan njegove smrti v njegovi celici niso našli nobenih zdravil. Predsednik Jugoslovanskega sodišča ZN za vojne zločine je potrdil končno poročilo, ki je uradno zaključilo nizozemsko preiskavo, a je dejal, da bo sodišče še naprej preiskalo zdravljenje, ki ga je Milošević prejel v petletnem priporu.  == Politični odzivi == === ICTY === ICTY glavna tožilka Carla Del Ponte je obžalovala Miloševićevo smrt. V zvezi z vzroki Miloševićeve smrti, je bilo ugotovljeno, da samomor ni mogoče izključiti, in ni želela komentirati špekulacij, da je bil Milošević morda zastrupljen.<ref>{{cite web|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory?id=1715425|title=abcnews|publisher=Abcnews|date=4 October 2011|accessdate=9 October 2011}}</ref> V intervjuju za časopis Rim, La Repubblica, Del Ponte je navedeno:<blockquote>Osebno sem besna ... V hipu je bilo vse izgubljeno ... smrt Miloševića predstavlja zame skupen poraz. </blockquote> === Srbski odzivi === V [[Srbija|Srbiji]] je več deset tisoč podpornikov Miloševićevega režima kritiziralo sodišče za domnevno bolj ali manj odgovoren za njegovo smrt. Člani njegovih svetovalcev Socialistična stranka so bili posebej kritični - na primer, višji uradnik [[Ivica Dačić]] je dejal, da "Milošević ni umrl v Haagu, ampak da je bil ubit v Haagu".  Predsednik [[Boris Tadić]], ki je bil nasprotnik Miloševića in socialistične stranke, je dejal, da je po njegovem mnenju za Miloševićevo smrt odgovorno U.N. sodišče za vojne zločine, vendar je dodal, da ne bi ovirala prihodnje sodelovanje Srbije s sodiščem. == Odzivi Miloševićeve družine == Najbolj opazna reakcija je bilo pismo [[Marko Milošević|Marka Miloševića]], sina Slobodana Miloševića, ki ga je poslal predsedniku MKSJ.<ref name="slobodan-milosevic.org">{{cite web|url=http://www.slobodan-milosevic.org/news/mm071706.htm|title=MARKO MILOSEVIC'S LETTER TO THE ORGANS OF THE ICTY AND THE UNITED NATIONS REGARDING JUDGE PARKER'S INVESTIGATION INTO THE DEATH OF SLOBODAN MILOSEVIC|publisher=Slobodan Milosevic|date=17 July 2006|accessdate=9 February 2012}}</ref> V pismu je Marko Milošević obžaloval njegovo smrt in haaško sodišče označil za malomarno in odgovorno za smrt svojega očeta. V enem delu pisma, se je Marko strinjal, da njegov oče ni bil zastrupljen in je obtožil MKSJ za to, da zavaja:<blockquote>Drugič, ne bomo družina, niti strokovna skupina patologov, ki je bila seznanjena z zdravjem mojega očeta in je glede na ugotovitve nizozemske ekipe, kdaj trdila na možnost zastrupitve. Nasprotno, sem sprejel diagnozo srčnega napada (infarkt), od trenutka, ko sem zanj izvedel v Haagu. Opozoril sem tako namestnika in nizozemski tožilca ne Srozata za preiskave z vzpostavitvijo obtožbe, kot so nasilni umor ali zastrupitev. Dokumenti, ki ste jih izbrali za opis "prizorišče zločina", so naivni, vulgarni in žaljivi.  Poročilo samo po sebi, če je neodvisna institucija, bi bilo vsaj razočaranje. Ampak, saj je to, ki ga je sodišču, samega nosilca, ki je imel monopol nad zdravjem mojega očeta v času svojega časa v priporu ZN izdal, je šokantno. Vsebuje nepričakovano število protislovij. Njegova vsebina in sklepi so popolnoma nesprejemljivi za pametne misli. </blockquote>Marko Milošević je nato nadaljeval o logiki preiskave očetove smrti:<blockquote>Tudi če bi imeli sume zastrupitve, bi jih bilo nesmiselno poskušati dokazovati v razmerah, kjer je edini možni krivec preiskovalec. Kot da bi obtoženi storil kaznivo dejanje, vodil preiskavo in prišel do pričakovanega sklepa, da je nedolžen. Obtoženi se lahko zagovarja, vendar je precej nenavadno, da obtoženec sam vodi preiskavo, kot je bilo to v primeru vaše preiskave in vašega poročila. </blockquote>Družina Milošević je sprožila vprašanja o legitimnosti preiskavi MKSJ-ja:<blockquote>Moram omeniti dejstvo, da je bila obdukcija opravljena brez prisotnosti neodvisne strokovne skupine, ki bi ga naši družini poslala, čeprav smo vztrajali na njej? Ali pa, da je bilo ruskim zdravnikom preprečen  dostop do telesa in vzorcev tkiva? Ali pa, da so bili zanikani njegovi krvni vzorci? Zdaj pa se je zgodilo, da nizozemske zdravstvene ustanove in zdravniki, ki so bili že močno ogroženi v očeh javnosti prek njihovega sodelovanja z MKSJ tožilstvu v številnih manipulacij z zdravjem mojega očeta, zdravljenja in ustrezne diagnoze, so bili edini, ki so upravljali teste toksikologije in objavili svoje rezultate?! Tu vas moram spomniti pisma mojega očeta, naslovljenega na ruskem ministerstvu za zunanje zadeve, katerega je napisal le nekaj ur pred smrtjo, v katerem je napisal, da sumi, da ga je zastrupila v UNDU. Torej, tukaj imamo situacijo, kjer smo priča številnim špekulacijam o njegovih krvnih vzorcev, izrazil je svoje skrbi o tem, potem pa je nenadoma umrl. Zdaj je ta skrivnostni obdukcija, ki so jih zelo isti ljudje, ki so ga oskrbovali, ugotovili, da ni bilo zastrupitev. Kako verjetno se to sliši tudi na vas gospod Parker? Škoda je, da nisem v položaju, da bi zastavil gospodu Del Ponteju še enostavnejši vprašanje - če je bil bolan, zakaj potem ni dobil zdravniško oskrbo, ko je prosil za to? In če ne bi bil bolan, zakaj je pol umrl?</blockquote>Marko Milošević je zapisal še: <blockquote>Razumem, da človek zavrača obtožbe zastrupitve, in zdaj z ugotovitvijo, da ni bilo nobene zastrupitve si drznete trditi, da je ICTY razbremenjena vseh odgovornosti za očetovo smrt. Kljub temu, nesporna resnica še pred javnostjo, je slika mojega očeta, ki obravnava svojo tako imenovano "poskusno komoro" in prosi, da se ji zdravstveno oskrbo, in "predsednik senata" odziva, da ne bo poslušal. Vprašanje ni, ali je bil moj oče umorjen ali zastrupljen. Bistvo je, da je bil nekdanji predsednik države, ki je bil zadržan v priporu ZN hudo bolan in se je nenehno pritožujeval zaradi njegovega zdravstvenega stanja. On je bil zavrnjen ustrezna (če sploh), zdravljenja, nato pa je umrl. Hkrati pa tistim, ki so mu zavrnili zdravljenje, naj se nedvomno zaveda, kakšne bodo njihove posledice. Prosil je za začasno izpustitev na zdravljenje.</blockquote>Marko Milošević je dvomil v namere ICTY:<blockquote>Sodišče in vsi pristojni so zagrešili naklepni umor. Na smrt so ga obsodili 24. februarja, ko so zavrnili njegovo prošnjo za začasno izpustitev, pri čemer so ignorirali vse: njegovo zdravstveno stanje, pravice in opozorila njegovih zdravnikov, ki so imeli za razliko od zaporniškega zdravnika, ki ga je zaposlilo ICTY, oboje – nedvomno kompetentno in  strokovnost, pa tudi njegovo samozavest. Če ne upoštevamo niti jamstev Ruske federacije (z razlago, da so ta jamstva premalo verodostojna, se zdi, da si je Sodišče dalo mandat, da oceni verodostojnost celo stalnih držav članic Varnostnega sveta). Sodba, izrečena 24. februarja, je začela veljati 11. marca. To je dejstvo in resnica. Vsaka druga špekulacija je le izogibanje političnemu manevriranju. </blockquote>Kot eden od sklepov je Marko Milošević še dodal:<blockquote>Očitno je, da tudi brez zastrupitve, umora ali česa podobnega, ampak s srčnim popuščanjem, ki ga menite, da je naravna smrt, ki jo je ustvaril IKS in ZN, ki so jo ustvarili, edina odgovornost za smrt mojega očeta.  </blockquote> == Pogreb == Po vsej Srbiji je izbruhnila velika polemika glede Miloševićevega pogreba. Tako socialistična stranka kot tudi nacionalistični voditelji so zahtevali, da mora država prirediti državni pogreb. Še zlasti se je trdilo, da bi Milošević morali imeti pomemben grob v "Aleji v velikanov", kjer so pokopani drugi srbski voditelji, katerega ga je sodišče zavrnilo. Kot rezultat tega je Socialistična stranka zagrozila z izstopom podpore, ki je bistvenega pomena za vladajoče koalicije. Nazadnje je sodišče odločilo, da mora imeti Milošević zasebni pogreb v svojem domačem kraju, [[Požarevac]].<ref>[https://www.telegraph.co.uk/news/main.jhtml;jsessionid=PP14A2TZXSKEFQFIQMGSFF4AVCBQWIV0?xml=/news/2006/03/14/wslob114.xml telegraph.co.uk] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070313095556/http://www.telegraph.co.uk/news/main.jhtml%3Bjsessionid%3DPP14A2TZXSKEFQFIQMGSFF4AVCBQWIV0?xml=%2Fnews%2F2006%2F03%2F14%2Fwslob114.xml|date=13 March 2007}}</ref> Kljub temu pa je bilo slovo slovesnost v organizaciji Socialistične stranke zunaj zveznem parlamentu v [[Beograd|Beogradu]]. Približno 50.000 podpornikov Miloševićevega režima se je udeležilo pogrebne slovesnosti, ki se je izkazalo v množičnih demonstracijah, z nizom velikih govorov uglednih podpornikov. Nato je bila Miloševićeva krsta sprejeta v njegov rojstni kraj za pokop na dvorišču svojega družinskega doma, kjer so ga nato pokopali.<ref name="reuters.co.uk">[http://today.reuters.co.uk/news/newsArticle.aspx?type=worldNews&storyID=2006-03-19T171937Z_01_L19242940_RTRUKOC_0_UK-WARCRIMES-MILOSEVIC.xml&archived=False reuters.co.uk]{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Leto 2006]] [[Kategorija:Članki o smrtih ljudi|Milošević, Slobodan]] o6xt8szp8g2nm39o4bd5xj9tpisv0fw 0 518471 5737258 5731113 2022-08-20T07:38:57Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement <!--See the Table at Infobox Settlement for all fields and descriptions of usage--> | official_name = Sedbergh | other_name = | nickname = | settlement_type = Naselje | motto = <!-- images and maps -----------> | image_skyline = Sedbergh.jpg | imagesize = 250px | image_caption = | image_blank_emblem = | blank_emblem_type = | blank_emblem_size = | blank_emblem_link = | image_map = | mapsize = 200px | map_caption = | pushpin_map = Anglija | pushpin_map_caption = Lega v Združenem kraljestvu | pushpin_re lief = <!-- Location ------------------> |coordinates = {{koord novi|54.322|-2.526|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{Flagcountry|Združeno kraljestvo}} | subdivision_type1 = Dežela | subdivision_name1 = [[Slika:Flag of England.svg|border|24px]] [[Anglija]] | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = [[South Lakeland]] | subdivision_type3 = Grofija | subdivision_name3 = [[Slika: Flag of Yorkshire.svg|border|24px]] [[Yorkshire]] (do 1974) <br> [[Slika:County Flag of Cumbria.svg|border|24px]] [[Cumbria]] (od 1974) | subdivision_type4 = Civil Parish | subdivision_name4 = Sedbergh <!-- Politics -----------------> | government_footnotes = | government_type = Parish council <ref>{{navedi splet |url=https://www.sedberghparishcouncil.org.uk/ |title=Sedbergh Parish Council |accessdate=6. maj 2022 |date= |format= |work= }}</ref> | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title3 = | leader_name3 = | established_title = Prva pisna omemba | established_date = 1086 (Domesday Book) | established_title2 = status naselja | established_date2 = <!-- Area ---------------------> | area_total_km2 = | area_land_km2 = <!-- Population -----------------------> | population_as_of = | population_total = 2.765 <ref name="auto">{{cite web|url=https://citypopulation.de/en/uk/westmidlands/admin/county_of_herefordshire/E04000921__hereford/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200504100955/http://citypopulation.de/en/uk/westmidlands/admin/county_of_herefordshire/E04000921__hereford/|archive-date=2020-05-04|title=Hereford|publisher=City Population}}</ref> <!-- General information ---------------> | timezone = [[Greenwiški srednji čas|GMT]] | utc_offset = +0 | timezone_DST = [[Britanski poletni čas|BST]] | utc_offset_DST = +1 | coordinates_format = dec | elevation_m = 134 <!-- Area/postal codes & others --------> | postal_code_type = Postcode | postal_code = SEDBERGH | area_code = LA | blank1_name = | blank1_info = | blank2_name = | blank2_info = | website = https://www.sedbergh.org.uk/ }} '''Sedbergh''' je naselje [[Trg (naselje)|trškega značaja]] in sedež civilne župnije v [[Anglija|angleškem]] okrožju [[South Lakeland]], v grofiji Cumbria [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], z 2.765 prebivalci. Civilna župnija Sedbergh poleg naselja obsega večje območje, vključno z [[Zaselek|zaselki]] Millthrop, Catholes, Marthwaite, Brigflatts, High Oaks, Howgill, Lowgill in Cautley, južnim delom gričevja Howgill Fells in zahodnim delom gričevja Baugh Fell. ==Lega in opis== Sedbergh se nahaja severozahodno od [[Leeds|Leedsa]], 45 km severovzhodno od [[Lancaster|Lancastra]] na severozahodni obali [[Anglija|Anglije]], 16 km vzhodno od Kendala ter približno 16 km severno od Kirkby Lonsdalea, znotraj [[Narodni park |narodnega parka]] Yorkshire Dales. Precej razloženo naselje se razteza pod vznožjem razbrazdanega gričevja Howgill Fells, na desnem bregu reke Rawthey, ki se tri kilometre pod naseljem izliva v reko Lune. == Zgodovina == Sedbergh se v pisnih virih prvič omenja v rokopisu Domesday Book ([[Latinščina|lat.]] Liber de Wintonia), to je splošnem imovinskem popisu, ki je bil sestavljen kakšnih dvajset let po [[normani|normanski]] osvojitvi [[Anglija (kraljevina)|Anglije]] leta 1066. [[Župnijska cerkev]] v Sedberghu, posvečena [[Sveti Andrej|sv. Andreju]], izvira iz 12. stoletja (okoli 1131), vendar je bila kasneje večkrat prezidana. Vsaj še ena hiša v naselju je bila zgrajena v 14. stoletju. Ruševine lokalnega gradu tipa [[Mota (grad)|mota]] naj bi izvirale iz [[Anglosasi|anglosaškega]] obdobja. Skozi zgodovino je bil Sedbergh del okrožja Ewecross v grofiji [[Yorkshire]], med letoma 1894 in 1974 pa je bil sedež lastnega podeželskega okrožja. Leta 1974 je postal del nove grofije Cumbria.<ref>{{Cite web |title=History of Sedbergh, in South Lakeland and West Riding {{!}} Map and description|url=https://www.visionofbritain.org.uk/place/14195 |access-date=25. november 2020|website=www.visionofbritain.org.uk}}</ref> Pomembna dejavnost prebivalcev je bila poleg kmetijstva tudi [[Domača ovca|ovčereja]] in predelava [[volna|volne]] v prejo v lokalnih predilnicah. Domačini so doma tudi pletli ter izdelovali oblačila, kot so kape in [[Rokavičar|rokavice]], te pa prodajali [[rudar|rudarjem]] severovzhodne Anglije. ==Gospodarstvo in ekonomija== [[Slika:Booktown Sedbergh (2) 17.jpg|200px|thumb|levo|knjigarna Sleepy Elephant]] [[Slika:Booktown Sedbergh (2) 01.jpg|230px|thumb|desno|Ena od knjigobežnic v Sedberghu]] Sedbergh je od leta 2003 eno od uradnih krajev [[knjiga|knjige]] (''Book Town'') v Združenem kraljestvu, poleg [[Wales|waleškega]] [[Hay-on-Wye]] in [[Wigtown]]a na [[Škotska|Škotskem]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.sedbergh.org.uk/book-town/our-book-town-story |title=Our Book Town Story |accessdate=7. maj 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Četudi je manjši od obeh, je v Sedberghu več neodvisnih knjigarn in prodajaln knjig, v različnih lokalih pa tudi [[Knjižnica|knjigobežnic]]. <br> Poleg šolstva in mikro ter srednjih podjetij imajo v lokalni ekonomiji pomemben delež tudi kmetijstvo, trgovina, gostinstvo in čedalje bolj turizem, ki je razcvet doživel, odkar so Sedbergh predstavili v televizijski seriji [[BBC]] z naslovom ''The Town that Wants a Twin'' (v dvanajstih delih, januarja in februarja 2005), v kateri so prebivalci za pobrateno mesto Sedberga izbrali [[Zreče]].<ref>{{Cite web |url=https://www.gov.uk/government/people/sophie-honey |title=Sophie Honey - GOV.UK |website=www.gov.uk}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://genome.ch.bbc.co.uk/search/0/20?order=asc&q=the+town+that+wants+a+twin&svc=9371535#search |title=Search Results – BBC Genome |website=genome.ch.bbc.co.uk |access-date=27. maj 2017}}</ref> Leta 2001 je v Sedberghu in okolici izbruhnila virusna bolezen [[slinavka in parkljevka]], zaradi katere se je drastično zmanjšala prireja domačih živali. Ker je živinoreja nazadovala, odtlej Sedbergh promovirajo kot destinacijo za pohodnike in sprehajalce. Leta 2015 je bil Sedbergh sprejet v skupino ''Walkers are Welcome'' (popotniki dobrodošli).<ref>{{navedi splet |url=https://walkersarewelcome.org.uk |title=Walkers are welcome |accessdate=7. maj 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Lokalno [[golf|golfišče]] se nahaja na Catholes-Abbott Holme.<ref>{{Cite web |url=http://www.sedberghgolfclub.com/ |title=Sedbergh Golf Club |website=www.sedberghgolfclub.com}}</ref> {{wide image|Sedbergh banner.jpg|1024px}} ==Znamenitosti== * zgodovinska industrijska dejavnost je predstavljena v '''Farfield Millu''' v bližini Sedbergha<ref>http://www.farfieldmill.org.</ref>, kjer je v nekdanji tovarni volne iz 1836 v muzejski postavitvi na ogled industrijska oprema, pa tudi delavnice in izdelki lokalnih obrtnikov ter umetnikov. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:The Parish Church of St Andrew, Sedbergh - geograph.org.uk - 2484406.jpg|Župnijska cerkev sv. Andreja Slika: Main shopping street, Sedbergh - geograph.org.uk - 3345426.jpg|Glavna ulica Slika:Friends Meeting House, Marthwaite, Cumbria-geograph.org.uk-1962028.jpg|Brigflatts Meeting House Slika:Cautley - geograph.org.uk - 30144.jpg|Cross Keys Temperance Inn je 400 let stara pivnica Slika:Farfield wollen mill, Sedbergh, Cumbria.jpg|Farfield Mill iz 1836 Slika:Sedbergh (1) 21.jpg|knjigarna Westwood Books </gallery> ==Promet== [[Slika:Sedbergh Station Building in 2019.jpg|230px|thumb|levo|Stavba nekdanje železniške postaje v Sedberghu]] Do zgraditve lokalne Ingletonske [[železnica|železnice]] leta 1861, je bilo to dokaj samotno naselje dostopno zgolj po lokalnih cestah ali peš, preko strmih gričev. Železniška povezava z Sedberghom je obratovala od 1861 do 1954, proga je bila odstranjena leta 1967. == Mednarodne povezave == * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Zreče]] Sedbergh je od leta 2005 pobraten s [[Zreče|Zrečami]]. Prebivalci Sedbergha so namreč Zreče izbrali med več kandidati v sklopu [[British Broadcasting Corporation|BBC]]-jeve dokumentarne serije ''The Town That Wants A Twin''.<ref>[http://sedberghinternational.blogspot.com/search/label/..Sedbergh%20Town%20Twinning] Pobratenje s Zrečami</ref> == Sklici == {{opombe}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{gb-naselje-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Angliji]] k0ivrlut62ek7gbrof7i601uruklwdb 0 518656 5737235 5698306 2022-08-20T07:25:50Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Vitold Veliki <br> Vytautas Didysis | title = {{unbulleted list|item_style=line-height:1em |Veliki vojvoda Litve |Vojvoda Trakajske kneževine |Zahtevani kralj husitov }} | image = Seal of Vytautas the Great.jpg | caption = Vitoldov pečat | succession = Veliki vojvoda Litve | reign = 4. avgust 1392{{snd}}27. oktober 1430 | predecessor = {{plainlist| *[[ Vladislav II. Poljski|Jogaila]] *[[Skirgaila]] (kot regent) }} | successor = [[Švitrigaila]] | birth_date = {{circa|1350}} | birth_place = Senieji Trakai, [[Velika litovska kneževina]] | death_date = 1430 (star ok. 80 let) | death_place = Trakai, Velika litovska kneževina | place of burial = [[Vilnska stolnica]], [[Vilna]] | spouse = {{plainlist| * Ana, velika kneginja Litve *Uliana Olšanska }} | issue = Zofija Litovska | royal house = [[Gediminoviči]] | dynasty = | father = [[Kęstutis]] | mother = [[Birutė]] }} '''Vitold''' ali '''Vitold Veliki'''<ref name=ref1>[https://www.britannica.com/biography/Vytautas-the-Great ''"Vytautas the Great"'']. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 16. februarja 2019.</ref> ([[Litovščina|litovsko]] Vytautas Didysis, [[Beloruščina|belorusko]] Вітаўт, Vitaŭt,<ref>[https://slounik.org/27667.html ''Vitaŭt'']. ''Historical Dictionary of Belarus''. Scarecrow Press, London. 1998.</ref> [[Poljščina|poljsko]] Witold Kiejstutowicz, Witold Aleksander ali Witold Wielki,<ref name=ref1/> rusinsko Vitovt, [[Latinščina|latinsko]] Alexander Vitoldus, [[Nemščina|staronemško]] Wythaws ali Wythawt<ref>Mickūnaitė, Giedrė (1. januar 2006). [https://books.google.si/books?id=a5zKQM7eEMgC&q=wythawt&pg=PA80&redir_esc=y#v=snippet&q=wythawt&f=false ''Making a Great Ruler: Grand Duke Vytautas of Lithuania'']. Central European University Press. ISBN 9789637326585.</ref>) je bil v 15. stoletju vladar [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]], knez Grodna (1370–1382), knez Lutska (1387–1389) in domnevni kralj [[husiti|husitov]],<ref>Turnbull, Stephen (2004). ''The Hussite Wars 1419-36''. Ospreypublishing. str. 11. ISBN 1-84176-665-8.</ref> * okoli 1350, † 27. oktober 1430. V sodobmi Litvi je Vitold narodni junak in pomembna osebnost v ponovnem rojevanju Litve v 19. stoletju. Vitold (Vytautas) je v Litvi priljubljeno moško ime. Ob petstoletnici njegove smrti je bila po njem imenovana Univerza Vitolda Velikega. V številnih mestih v Litvi so bili v obodobju med prvo in drugo svetovno vojno postavljeni njegovi spomeniki. ==Borba za oblast== ===1377-1384=== Vitoldov stric Algirdas je bil veliki vojvoda Litve do svoje smrti leta 1377. Algirdas in Vitoldov oče Kęstutis sta vladala skupaj kot [[Diarhija|diarha]], pri čemer je Algirdas vladal na vzhodu, Kęstutis pa na zahodu in bil odgovoren predvsem za obrambo Litve pred [[Tevtonski viteški red|Tevtonskim viteškim redom]]. Algirdasa je nasledil Jogaila, potem pa se je začela borba za oblast. Leta 1380 je Jogaila sklenil tajni sporazum s Tevtonskim redom proti Kęstutisu. Ko je Kęstutis leta 1381 to odkril, je zasedel [[Vilna|Vilno]], aretiral Jogailo in se razglasil za velikega vojvodo. Jogailu je uspelo pobegniti iz ječe in zbrati vojsko proti Kęstutisu. Sprti strani sta se spopadali, a nikoli v odprti bitki. Kęstutis se je bil pripravljen pogajati, a sta bila on in Vitold aretirana in prepeljana na grad Kreva. Teden dni pozneje so Kęstutisa našli mrtvega. Ali je umrl naravne smrti ali je bil umorjen, še vedno ni jasno. Leta 1382 je Vitold pobegnil iz Kreve in poiskal pomoč pri Tevtonskem redu, ki se je takrat pogajal z Jogailo. Jogaila in red sta se sklenila Dubiški sporazum, s katerin se je Jogaila zavezal, da bo sprejel [[krščanstvo]], postal zaveznik reda in redu dal del Samogitije do reke Dubise. Sporazum ni bil nikoli ratificiran in vojna med Jogailo in Tevtonskim redom se je poleti 1383 nadaljevala. Vitold je bil krščen kot katolik in sprejel ime Vigand (litovsko Vygandas). Sodeloval je v več napadih na Jogailo in januarja 1384 obljubil, da bo del Samogitije do reke Nevėžis odstopil Tevtonskemu redu v zameno za priznanje za velikega vojvodo Litve. Julija istega leta je prekinil zavezništvo z redom in se spravil z Jogailo. Nato je požgal tri pomembne tevtonske gradove in si povrnil vse Kęstutisove dežele, razen [[Trakai|Trakaja]] ===1385-1392=== [[File:Polska 1386 - 1434.png|thumb|300px|Polska in Litva v letih 1386–1434]] Jogaila je leta 1385 sklenil Krevsko unijo s [[Republika obeh narodov|Poljsko]], se poročil z [[Jadwiga Poljska|Jadvigo Poljsko]] in postal poljski kralj [[Vladislav II. Poljski|Vladislav II. Jagielo]]. Vitold je sodeloval v uniji, bil leta 1386 ponovno krščen kot katoličan in prejel ime Aleksander. Jogaila je kot Vladislav II. svojemu bratu Skirgaili prepustil mesto regenta v Litvi. Skirgaila je bil med ljudmi nepriljubljen in Vitold je v tem videl priložnost, da postane veliki litovski vojvoda. Leta 1389 je napadel Vilno, a mu je ni uspeo osvojiti. S Königsberškim sporazumom se je na začetku leta 1390 ponovno povezal s Tevtonskim redom.<ref name=ref7>Bain, Robert Nisbet (1911). ''"Witowt"''. V Chisholm, Hugh (ur.). Encyclopædia Britannica. Vol. 28 (11th ed.). Cambridge University Press. str. 762.</ref> Potrditi je moral sporazum iz leta 1384 in redu odstopiti Samogitijo. Njegova vojska je zatem vdrla v Litvo. Da bi utrdil svojo oblast, je leta 1391 svojo edino hčer Zofijo poročil z ruskim carjem [[Vasilij I. Dimitrijevič|Vasilijem I.]]<ref name=ref7/> Poljsko plemstvo je bilo nezadovoljno, ker je njihov novi kralj preveč časa posvečal litovskim zadevam. Jasno je bilo, da bo vojna morda trajala še nekaj let in Poljski ne bo prinesla nobene koristi. Leta 1392 je Jogaila poslal v Litvo Henrika Mazovskega s ponudbo, da namesto Skirgaile za regenta imenuje Vitolda. Vitold je ponudbo sprejel in ponovno prekinil odnose s Tevtonskim redom. Požgal je tri tevzonske gradove in se vrnil v Vilno. Jogaila in Vitold sta podpisala Astravski sporazum, s katerm je Vitold pridobil vse Kęstutisove dežele, vključno s Trakajem, in še nekaj več. Vitold bi moral v Litvi vladati v Jogailovem imenu in mu po svoji smrti vrniti vse ozemlje in oblast. ==Veliki vojvoda Litve== ===Politika na vzhodu=== [[Slika:Edict of Vytautas the Great. Issued 1410- 02-16.jpg|thumb|left|Privilegij, pisan v latinščini, ki ga je Vitold Veliki 16. februarja 1410 podelil stolnici v [[Vilna|Vilni]]]] Tudi Vitold, tako kot pred njim Algird, je pokušal obvladovati čim več rusinskega ozemlja. Velik del je že bil pod oblastjo velikega vojvode, drugo pa so nadzirali [[Mongoli]] iz [[Zlata horda|Zlate horde]]. Kan Zlate horde [[Toktamiš]], ki je bil po porazu s [[Timur Lenk|Timurjem]] odstavljen, je leta 1395 poiskal pomoč pri Vitoldu. Dogovoril se je, da mu bo Vitlod pomagal priti nazaj na oblast, Zlata horda pa bo Litvi odstopila velik del svojega ozemlja. Leta 1398 je Vitoldova vojska osvojila del [[Krim (polotok)|Krima]] in tam zgradila grad. V Litvo je bilo pripeljano veliko tatarskih ujetnikov. Litva je zdaj segala od [[Baltsko morje|Baltskega]] do [[Črno morje|Črnega morja]]. Nenehni poskusi Poljske, da bi si podredila Litvo, so Vitolda še tretjič prignali v naročje Tevtonskegs reda. S Salinskim sporazumom, sklenjenim oktobra 1398, je Vitold, ki se je zdaj imenoval Supremus Dux Lithuaniae, redu prepustil svojo praprovinco [[Samogitija|Samogitijo]], vitezi pa so v zameno z njimi sklenili zavezništvo za osvojitev in razdelitev [[Pskov]]a in [[Veliki Novgorod|Velikega Novgoroda]].<ref name=ref7/> [[Slika:Vytautas coin of the Principality of Smolensk (vassal state of Lithuania).jpg|thumb|Kovanec Smolenske kneževine z levi ali leoprdi in Gediminasovimi stebri, ki kažejo na njen vazalni odnos do Vitold Velikega; (okoli 1399-1401)]] Vitoldova uspešna kampanja proti Timurju je spodbudila [[Papež Bonifacij IX.|papeža Bonifacija IX.]], da je podprl Vitolda in Nogailo za organizanje [[Križarske vojne|križarskega pohoda]] proti Mongolom. Ta politična poteza je hkrati pokazala, da je Litva v celoti sprejela krščanstvo in sama branila krščansko vero in da Tevtonski vitezi niso imeli več razloga za napade na Litvo. Pohod se je končal s katastrofalnim porazom v [[bitka pri Vorskli|bitki pri reki Vorskli]] 12. avgusta 1399. Ubitih je bilo več kot dvajset knezov, med njimi dva Jogailov brata, Vitold pa se je komaj izvlekel. Poraz je bil za Veliko litovsko kneževino in Poljsko velik šok. Številna ozemlja so se Vitoldu uprla. [[Smolensk]] je ponovno prevzel njegov dedni vladar Jurij Smolenski. Smolensk so Litovci ponovno osvojili šele leta 1404. Vitold se je v letih 1406–1408 vojskoval proti svojemu zetu [[Vasilij I. Dimitrijevič|Vasiliju I. Moskovskemu]] in Jogailovemu bratu Švitrigailu, ki se je s podporo Tevtonskega reda razglasil za velikega kneza. Velik spopad med njunima vojskama se je končal brez bitke s sporazumom v Ugri, s katerim je bil Veliki Novgorod podeljen Jogailovemu bratu Lengvenisu, pomembno mesto Pskov pa Jogailovemu odposlancu Jerzyju Nosu. Poravnava je bila očitna kršitev Raciaškega sporazuma.<ref name="Jasienica">{{cite book |author=Paweł Jasienica |author-link= |title=Polska Jagiellonów |year=1988 |chapter=Władysław Jagiełło |publisher=Państwowy Instytut Wydawniczy |location=Warsaw |isbn=83-06-01796-X |language=pl}}</ref><ref name="Wołowska">{{cite book |author=Tekla Wołowska |title=Historya Polska |year=1860 |pages=433 |publisher=L. Martinet |location=Paris |url=https://books.google.com/books?id=JCsLAAAAIAAJ&q=Jagiello+1408&pg=PA433 |language=pl}}</ref> Vojna z Moskovijo se je končala decembra 1408 pod pogoji, zaradi katerih je bil nadaljnji konflikt s Tevtonskim redom neizogiben, kljub poskusu [[Herman II. Celjski|Hermana II. Celjskega]], da bi se pogajal za rešitev sporov.<ref name="Prochaska">{{cite book |author=Antoni Prochaska |title=Król Władysław Jagiełło |year=1908 |pages=240 |publisher=Akademia Umiejętności |location=Kraków |url=https://books.google.com/books?id=5vIKAAAAIAAJ&q=Jagiello+1408 |language=pl}}</ref> ===Vojne s Tevtonskim viteškim redom=== [[Slika:Vytautas the Great Monument in Kaunas.JPG|thumb|Spomenik Vitoldu Velikemu v [[Kaunas]]u]] S sklenitvijo Tornskega sporazuma leta 1411 je Vitold do svoje smrti dobil Samogitijo, vendar se stranki nista mogli dogovoriti o meji. Sveti rimski casar [[Sigismund Luksemburški|Sigismund]] se je strinal, da bo posredoval v sporu. Leta 1413 je bilo razglašeno, da je celoten desni breg Nemana Samogitija in zato pripada Litvi. Tevtonski vitezi se s tem niso strinjali in leta 1414 se je začela nova vojna, ki je trajala le nekaj mesecev, spor pa je bil predložen koncilu v Konstanci. Četudi se spor na koncilu ni rešil, so dobili Samogitijci priložnost, da svoj primer predstavijo voditeljem Evrope, kar je veljalo za pomemben dogodek v diplomatski zgodovini Litve. Propadlo je tudi več drugih poskusov posredovanja in leta 1422 se je začela še ena vojna s Tevtonskim redom. Po večmesečnih bojih je bil ob Melnskem jezeru podpisanan nov sporazum, s katerim je bila Samogitija dokončno vrnjena Litvi, medtem ko so mesto Memel (današnja [[Klajpeda|Klaipėda]]) in okoliško ozemljo ostali v posesti Tevtonskega reda. Meja, določena s tem sporazumom, je ostala stabilna približno 500 let do spora o Memelu leta 1923. Po vzpostavitvi miru se je Vitold lahko osredotočil na reforme in odnose s Poljsko. ===Odnosi s Poljsko=== Leta 1399 sta [[Jadwiga Poljska|Jadviga Poljska]] in njen novorojenec umrla pri porodu. Jogailova oblast na Poljskem je bila ogrožena, saj je bil tujec, ki ni imel nobenih drugih vezi s prestolom, razen svoje žene. Razen tega ga je poraz pri Vorskli prisilil k ponovni oceni odnosov med Poljsko in Litvo. Rezultat je bila združitev Vilne in Radoma leta 1401. Vitold je dobil široko avtonomijo, po njegovi smrti pa naj bi se naslov in pooblastila velikega vojvode Litve prenesli na poljskega kralja. Če bi Jagielo umrl pred Vitoldom in brez dediča, se je poljsko plemstvo strinjalo, da ne bo izvolilo novega kralja brez posvetovanja z Vitoldom. Edinstvena značilnost te zveze je bila, da je litovsko plemstvo predstavilo svojo listino. Prvič v zgodovini v državnih zadevah ni odločal samo vojvoda. [[Slika:VytautoDidžiojoBažnyčia.jpg|thumb|left|Cerkev Vitolda Velikega v Kaunasu, zgrajena okoli leta 1400]] Vitold je bile den od ustvarjalcev Horodelske unije s Poljsko leta 1413. Ustanovna listina je določala, da bo Litva obdržala svojega velikega vojvodo in parlament, o vseh pomebnih zadevah pa bi skupaj razpravljala litovski in poljski parlament. Zveza je bila pomembna tako kulturno kot politično, ker je litovskim krščanskim plemičem podelila enake pravice kot jih je imela poljska šlahta. Za [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavne]] plemiče to ni veljalo. Na kongresu v Lutsku leta 1429 je ogrski kralj [[Sigismund Luksemburški|Sigismund]] predlagal, da se Vitolda krona za kralja Litve. Predlog je povzročil veliko krizo v odnosih med Vitoldom, kraljem Vladislavom (Jagielom) in poljskim plemstvom. Odposlanci, ki so prinašali dokumente v podporo Vitoldovovemu kronanju in predloge za zavezništvo med Litvo, Ogrsko in Tevtonskim redom, so bili jeseni 1430 ustavljeni na poljsko-litovski meji.<ref>Frost 2015, str. 148. </ref> Zapleti so se končali z Vitoldovo smrtjo v gradu na otoku Trakai oktobra 1430. Vitolda so pokopali v stolnici v Vilni. [[Slika:Дозорна башта часiв князя Вiтовта, Vytautas the Great watch tower.jpg|thumb|upright=.90|250px|Stražni stolp Vitolda Velikega v [[Herson, Ukrajina|Hersonu]], [[Ukrajina]]]] ===Reforme=== Vitold je podpiral gospodarski razvoj svoje države in uvedel številne reforme. Med njegovo vladavino se je Veliko litovsko vojvodstvo postopoma centraliziralo, saj so lokalne kneze z dinastičnimi vezmi s prestolom zamenjali Vitoldu zvesti guvernerji. Guvernerji so bili bogati zemljiški posestniki in osnova litovskegs plemstva. V Vitoldovem času sta se začeli vzpenjati vplivni družini Radvila (poljsko Radziwiłł) in Goštautas. Leta 1398 je Vitold v Litvo pripeljal 388 družin [[Tatari|tatarskih]] Keraimov. Njihova glavna vloga je bila varovanje gradu in mostov, služili pa so tudi kot prevajalci, kmetje, trgovci in diplomati. Med Keraimi je imel zelo velik ugled, da so petstoto obletnico njegove smrti uradno obeležili leta 1930 v [[Kenesa|kenesi]] v Vilni.<ref>{{cite web|title=Guide to Trakai Historical National Park|url=http://briedis.eu/out/media/Traku_gidas_PL.pdf|access-date=9. decembra 2014|language=pl}}</ref> ==Družina== Vitold je bil sin Kęstutisa in njegove žene Birutė, rojen leta 1350 v gradu Stari Trakai (Senieji Trakai). Bil je bratranec in v otroštvu prijatelj Jogaile, ki je leta 1386 postal poljski kralj [[Vladislav II. Poljski|Vladislav II.]] Okoli leta 1370 se je poročil z Ano, ki je rodila hčerko Zofijo Litovsko, poročeno z velikim moskovskim knezom Vasilijem I. Zofija je bila mati velikega kneza Vasilija II. Po Anini smrti leta 1418 se je poročil z njeno nečakinjo Julijano Olšansko, hčerko Ivana Olšanskega, ki ga je preživela.<ref>{{cite book|last1=Narbutt|first1=Teodor|title=Dzieje starożytne narodu litewskiego|date=1847|location=Vilnius|pages=562–3}}</ref> Zaradi bližnjega sorodstva med obema ženama škof Vilne ni hotel opraviti njunega poročnega obreda brez papeževega soglasja. Jan Kropidło ni imel tovrstnih zadržkov in ju je 13. novembra 1418 poročil.<ref name="Pierwsze pokolenie Giedyminowiczów">{{cite book|last1=Tęgowski|first1=Jan|title=Pierwsze pokolenie Giedyminowiczów|date=1999|publisher=Wydawnictwo Historyczne|location=Poznań-Wrocław}}</ref> Po Bihovječki kroniki iz 16. stoletja je bila Vitoldova prva žena Marija Lukomska, česar drugi viri ne potrjujejo.<ref name="Pierwsze pokolenie Giedyminowiczów"/> ==Vitold v književnosti in umetnosti== [[Slika:Wojciech-Gerson-Kiejstut i Witold.jpg|thumb|Wojciech Gerson: ''Jogailova aretacija Vitolda in Kęstutisa'']] Vitoldov kip je na spomeniku Tisočletnica Rusije v [[Veliki Novgorod|Velikem Novgorodu]]. Vitold se pojavlja v več izmišljenih pripovedih, povezanih s poljsko-litovskimi konflkti s Tevtonskim redom. Omenjen je na primer v pripovedni pesnitvi ''Konrad Wallenrod'' [[Adam Mickiewicz|Adama Mickiewicza]] in ''Vitezih Tevtonskega reda'' Józefa Kosteckega iz leta 1960, priredbi slavnega romana [[Henryk Sienkiewicz|Henryka Sienkiewicza]]. Leta 2014 je družba Cztery Strony Bajek (Štiri strani bajk) v sodelovanju z Združenjem poljskih Keraimov prikazala keraimsko zgodbo o Vitoldu in njegovem čudežnem konju, sinhronizirano v več jezikih, vključno s keraimskim.<ref>Angleška različica na youtube: [https://www.youtube.com/watch?v=PpGQ5USWVOA].</ref> V video igrici ''Age of Empires II: Definitive Edition'' ima Vitold vlogo junaškega konjenika. Omenjen je tudi v izmišljenem romanu ''The Corrections'' Jonathana Franzena, ki šteje Vitoldovo smrt leta 1430 za začetek postopnega propadanja Litve kot svetovnega političnega akterja. ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{in lang|lt}} Inga Deidulė, [http://www.spauda.lt/history/vytautas/pirma.htm Vytauto Didžiojo įvaizdžio genezės mįslė, – "ieškokite moterų"], Vartiklis. Pridobljeno 20. maja 2006. * {{in lang|lt}} Andrius Mingėla, [https://web.archive.org/web/20070829195429/http://siauliai.mok.lt/juventa/mokdarbai/darbai2002/mingela_istorija/ Vytautas Lietuvos didysis kunigaikštis], Juventa high school. Pridobljeno 20. maja 2006. * Oscar Halecki, [https://web.archive.org/web/20060430195220/http://historicaltextarchive.com/books.php?op=viewbook&bookid=1&cid=8 Borderlands of Western Civilization: A History of East Central Europe], 2nd edition, Chapter 8, Simon Publications, julij 2001, {{ISBN|0-9665734-8-X}} * [http://daugenis.mch.mii.lt/karaimai/karaims.htm Vytautas and Karaims], Lithuanian Karaims Culture Community. Pridobljeno 20. maja 2006. {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|[[Gediminoviči]]||okoli 1350||27. oktober 1430}} {{succession box|before=[[Skirgaila]]|title=Veliki vojvoda Litve<br><small>kot [[Jogaila|Jogailov]] regent</small>|years=1392–1430|after=[[Švitrigaila]]}} {{succession box|before=[[Skirgaila]]|title=Vojvoda Trakaja |years=1392–1413|after=<small>vojvodina spremenjena v vojvodstvo </small>}} {{succession box|before=Nov naslov|title=Veliki vojvoda Rutenije|years=1398–1430|after=[[Švitrigaila]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1350]] [[Kategorija:Umrli leta 1430]] [[Kategorija:Litovski veliki knezi]] [[Kategorija:Vladarji v 14. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 15. stoletju]] [[Kategorija:Gediminoviči]] igzpfxl57k5czau55t5nqh3jhdgkvz0 0 518808 5737225 5732851 2022-08-20T07:25:20Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek |title=Eksplozija v Melaminu |image=Eksplozija v Melaminu.jpg |Image_Caption=Zračni posnetek prizorišča, v ospredju [[Kočevje]] |place=[[Melamin (podjetje)|Podjetje Melamin]], [[Kočevje]] |coordinates={{koord novi|45.641|14.862}} |date=12. maj 2022 |time=8.35 |type=[[delovna nesreča]], [[eksplozija]] |cause=človeška napaka (v preiskavi) |Deaths=7 |reported injuries=~ 20 }} '''Eksplozija v tovarni Melamin''' se je zgodila 12. maja 2022 okrog 8.35<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Katastrofa v Kočevju: najverjetneje se je zgodilo, česar so se bali|url=https://siol.net/novice/slovenija/huda-eksplozija-v-centru-kocevja-pet-oseb-umrlo-579207|website=siol.net|accessdate=2022-05-14|language=sl}}</ref> v obratu slovenskega podjetja [[Melamin (podjetje)|Melamin]] v središču [[Kočevje|Kočevja]]. S sedmimi smrtnimi žrtvami je to najhujša delovna nesreča v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Eksplozija v Melaminu najbolj tragična industrijska nesreča v Sloveniji|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/eksplozija-v-melaminu-najbolj-tragicna-industrijska-nesreca-v-sloveniji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-14}}</ref> Po prvih indicih naj bi eksplozijo pri prečrpavanju [[Epiklorohidrin|epiklorhidrina]] iz avtocisterne povzročila človeška napaka, pri čemer preiskava nesreče še ni zaključena.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Število smrtnih žrtev hude nesreče v Kočevju naj bi naraslo. Vzrok človeška napaka.|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/stevilo-smrtnih-zrtev-hude-nesrece-v-kocevju-naj-bi-naraslo-vzrok-cloveska-napaka/627072|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-14|language=sl}}</ref> == Ozadje == Melamin je kočevsko podjetje s statusom obrata z večjim tveganjem za okolje. Proizvaja [[umetna masa|plastične mase]], lake in druge kemične izdelke. Ustanovljeno je bilo leta 1954 in je pred nesrečo zaposlovalo 194 ljudi, s čimer je največji delodajalec v regiji.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič pozval k vrnitvi v normalno življenje, Melamin obljublja povračilo škode|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/prebilic-pozval-k-vrnitvi-v-normalno-zivljenje-melamin-obljublja-povracilo-skode/627107|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-14|language=sl}}</ref> Občina Kočevje je leta 2009 tudi sprejela Načrt zaščite in reševanja ob nesreči z nevarno snovjo.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Življenje najhuje poškodovanega ogroženo, utrpel hude opekline po telesu|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-ljubljanskem-ukc-aktivirali-nacrt-za-mnozicne-nesrece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-14}}</ref> == Incident == [[Slika:Eksplozija i požar u kemijskoj tvornici Melamin u Kočevju.webm|thumb|right|250px|Posledice eksplozije]] Do eksplozije je prišlo na pretakališču epiklorhidrina, kjer so raztovarjali cisterno.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=VIDEO in FOTO: V veliki eksploziji v kemični tovarni poškodovanih več oseb, dve huje|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/crna-kronika/627cafe48af85/video-eksplozija-v-kocevju-zagorelo-v-kemicni-tovarni|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-05-14|language=sl}}</ref> Na kraju nesreče je umrlo pet ljudi, vsi so bili s podjetjem v delovnem razmerju; od tega je bil eden redno zaposleni, štirje pa so bili zunanji izvajalci. Zaradi moči eksplozije ti niso imeli možnosti preživetja.<ref name=":1" /> Med umrlimi sta bila dva Slovenca, državljan Makedonije in dva državljana Bosne in Hercegovine. Dva od poškodovanih sta utrpela hujše [[opeklina|opekline]] in sta bila prepeljana v UKC Ljubljana.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=V UKC dva moška z opeklinami po vsem telesu v smrtni nevarnosti #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-eksploziji-v-kocevju-najhuje-poskodovane-zdravijo-ukc-ljubljana-vzivo-579226|website=siol.net|accessdate=2022-05-14|language=sl}}</ref> Prvi od njiju je kot poškodbam podlegel 19. maja,<ref>{{navedi novice |title=V UKC Ljubljana umrl poškodovani v eksploziji v kočevskem Melaminu |date=19. maj 2022 |url=https://sta.si/3039244 |work=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]}}</ref> drugi pa 6. junija, s čimer sta postala šesta in sedma žrtev nesreče.<ref>{{navedi novice |title=Eksplozija v Melaminu: umrl še drugi hudo poškodovani ponesrečenec |date=6. junij 2022 |url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/eksplozija-v-melaminu-umrl-se-drugi-hudo-poskodovani-ponesrecenec/630037 |work=[[MMC RTV-SLO]]}}</ref> Identiteto trupel so morali zaradi izmaličenosti pristojni ugotoviti z [[Iskanje prstnih odtisov DNA|analizo DNK]].<ref>{{Navedi splet|title=Občina Kočevje in vlada obljubili pomoč podjetju Melamin|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obcina-kocevje-in-vlada-pomagala-podjetju-melamin.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-14|last=Turk|first=Manca}}</ref> Požar so gasilci omejili 13. ure istega dne.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Na kraju našli pet umrlih, med njimi tudi tuji državljani|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/ogled-kraja-eksplozije-v-kocevju-se-nadaljuje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-14|language=sl}}</ref> Zaradi »ekstremne« eksplozije se je porušil del železne konstrukcije in tako gasilcem onemogočil pristop do štirih pogrešanih oseb. Tako so se gasilci do njih prebili šele pozno popoldne.<ref name=":4" /> == Intervencija == Eksplozija je sicer povzročila kontaminacijo okoliških ulic, vendar je minimalno škodovala okolju. Na okoliških objektih so popokala nekatera okna.<ref name=":2" /> V dimu po analizi ELME ni bilo strupenih snovi, zaznane so bile le [[saje]].<ref name=":2" /> Po besedah Leona Brehina, vodje Gasilske zveze Kočevje, bodo predlagali analizo okoliške zemljine. Požarna voda je bila v okviru varnostnih sistemov Melamina shranjena v namenske zabojnike,<ref name=":2" /> vendar površinske vode in vodna zajetja niso bila prizadeta.<ref>{{Navedi splet|title=Onesnaženje zraka s požarišča ni ogrozilo okoliških prebivalcev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/elme.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-14}}</ref> [[Nacionalni inštitut za javno zdravje]] (NIJZ) je ob požaru okoliškim prebivalcem izdal navodila in splošna priporočila za ravnanje. Na kraj nesreče so prišli predstavniki [[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencije RS za okolje]] (ARSO), ekološkega laboratorija civilne zaščite (ELME), Uprave RS za varno hrano (UVHVVR), Nacionalnega laboratorija za zdravje (NLZOH) in NIJZ.<ref>{{Navedi splet|title=Požar v Kočevju - aktualne informacije in napotki prebivalcem {{!}} www.nijz.si|url=https://nijz.si/sl/pozar-v-kocevju-aktualne-informacije-in-napotki-prebivalcem|website=nijz.si|accessdate=2022-05-14}}</ref> Po besedah direktorja ZD Kočevje so bile ob eksploziji aktivirane vse razpoložljive enote.<ref name=":0" /> Na kraj nesreče so po zahtevi Centra za obveščanje RS prišli tudi pripadniki [[Enota za specialno delovanje|Enote za specialno delovanje]] in helikopter SV.<ref>{{Navedi tvit|number=1524727153903996930|user=Slovenskavojska|title=Pri odpravi posledic požara v Kočevju so med prvimi pomagali tudi pripadniki Enote za specialno delovanje in helikopter SV, skladno z zahtevami, ki so prišle iz Centra za obveščanje RS.}}</ref> Vojska je kasneje tudi izvedla dekontaminacijo okoliških cest.<ref name=":6" /> Skupno je v intervenciji (poleg zgoraj naštetih služb) posredovalo 15 prostovoljnih gasilskih društev Gasilske Zveze Kočevje s 127 člani ter še 13 gasilcev GEŠP Ribnica, 16 reševalcev NMP Kočevje in Ribnica ter 57 vojakov; za zaščito kraja nesreče je sodelovala Policija.<ref name=":6" /> V [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC Ljubljana]] so po načrtu za ukrepanje v primeru množičnih nesreč pripravili deset mest za prizadete v nesreči ter za eno uro prekinili nenujne operacije.<ref name=":0" /> Pomoč naj bi po podatkih UKC potrebovalo 20 oseb, vendar so jih večino oskrbeli v ZD Kočevje (med drugim tudi nekaj pripadnikov intervencijskih služb<ref name=":5" />).<ref>{{Navedi tvit|number=1524667501820497922|user=ukclj|title=V UKCLsprejemamo ponesrečence eksplozije v Kočevju, do zdaj so dva pripeljali z helikopterjem, ostale z rešilnim vozilom. Delo smo prilagodili delu v množičnih nesrečah. Za zdaj je znano, da naj bi pomoč potrebovalo 20 oseb, med njimi so tudi huje poškodovani.}}</ref> NIJZ je lokalnemu prebivalstvu odsvetoval zaužitje že zrele domače pridelane hrane.<ref>{{Navedi splet|title=NIJZ prebivalcem Kočevja svetuje čiščenje površin|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nijz-prebivalcem-v-okolici-eksplozije-svetuje-ciscenje-povrsin-in-previdnost-pri-previdnost-pri-uzivanju-vrtnin.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-14}}</ref> Oba huje poškodovana delavca so sprejeli na oddelku za plastično kirurgijo in opekline urgentnega bloka UKC Ljubljana.<ref name=":5" /> == Sanacija in odzivi == Kriminalisti so z ogledom končali 14. maja, dan kasneje se je pričelo pospravljanje in sanacija kraja nesreče.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kriminalisti zaključujejo delo v podjetju Melamin, v ponedeljek bo steklo čiščenje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/klakocar-zupanciceva-si-bo-prizadevala-za-cim-prejsnjo-pomoc-melaminu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-14|language=sl}}</ref> Zaradi nesreče so v prihodnjem vikendu v Kočevju odpovedali vse kulturne prireditve.<ref>{{Navedi splet|title=Delavci bodo v obdobju, ko bo potekala sanacija, prejemali plačo|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-melaminu-iscejo-resitve-kako-naprej.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-14}}</ref> Za 16. maj je [[Občina Kočevje]] sklicala izredno sejo.<ref>{{Navedi splet|title=4. izredna seja - kocevje.si|url=https://www.kocevje.si/objava/632910|website=www.kocevje.si|accessdate=2022-05-14|language=sl|last=}}</ref> Tako direktor Srečko Štefanič kot župan Občine Kočevje Vladimir Prebilič sta isti dan napovedala popis in finančno povrnitev vse povzročene škode. Občina bo tudi pomagala finančno prizadetim osebam z financami iz lastnega proračuna. Po besedah predsednice Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič|Urške Klakočar Zupančič]] je Melamin upravičen tudi do finančnih sredstev EU.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Občina Kočevje in vlada obljubili pomoč podjetju Melamin|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obcina-kocevje-in-vlada-pomagala-podjetju-melamin.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-14|language=sl}}</ref> Melaminu bosta pomagali banka SID in Slovenski podjetniški sklad. Večina zaposlenih je tako sedaj na čakanju, 13. maja je bila izplačana še plača.<ref>{{Navedi splet|title=Delavci bodo v obdobju, ko bo potekala sanacija, prejemali plačo|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-melaminu-iscejo-resitve-kako-naprej.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-14}}</ref> Dan po eksploziji je kraj incidenta obiskal [[Minister za obrambo Republike Slovenije|minister za obrambo RS]] [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi tvit|number=1524793440655003648|user=MO_RS|title=Po eksploziji v tovarni Melamin je danes Kočevje obiskal minister @MatejTonin in se seznanil z intervencijo ter s situacijo v podjetju in občini. Za pomoč in hitro posredovanje se je zahvalil silam zaščite in pomoči @URS_ZR ter @Slovenskavojska|date=2022-05-12}}</ref> Za odlično sodelovanje različnih medicinskih ustanov se je zahvalil [[Minister za zdravje Republike Slovenije|minister za zdravje]] [[Janez Poklukar]].<ref>{{Navedi tvit|number=1524712845908262912|user=MinZdravje|title=Službe 🚑 Nujne medicinske pomoči so v usklajeni akciji oskrbele ponesrečence v eksploziji v Kočevju. Minister Poklukar izreka vso pohvalo ZD Kočevje, UKC LJ in službam Civilne zaščite za izjemno hiter in učinkovit odziv v primeru množičnih nesreč. 🙏}}</ref> [[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Minister za gospodarstvo]] [[Zdravko Počivalšek]] je Melamin obiskal dan po nesreči in se z županom in direktorjem pogovarjal o možni državni pomoči zaposlenim,<ref>{{Navedi tvit|number=1525114603096662018|user=MGRTgov|title=Minister @PocivalsekZ se je po včerajšnji nesreči v podjetju Melamin, danes srečal z direktorjem podjetja Srečkom Štefaničem in županom Občine Kočevje dr. Vladimirjem Prebiličem. Pogovor je tekel o možnih pomočeh države za obstoj delovnih mest in saniranje škode.}}</ref> preko Twitterja pa je kasneje tudi izrazil sožalje svojcem pokojnih.<ref>{{Navedi tvit|number=1525022766184923137|user=PocivalsekZ|title=Iskreno sožalje družinam umrlih v nesreči v podjetju Melamin. Hitro okrevanje želim vsem poškodovanim. S sodelavci na @MGRTgov bomo naredili vse, kar je v naši moči, da se čim prej vrne normalno življenje. Zato bom danes opravil obisk podjetja v Kočevju.|author=Zdravko Počivalšek}}</ref> 14. maja je Melamin obiskala tudi Urška Klakočar Zupančič, predsednica [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica Državnega zbora RS]], ter napovedala vladno pomoč.<ref name=":3" /> Sožalje svojcem je izrazil tudi predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref name=":6" /> == Sklici == {{Sklici}} {{Najhujše nesreče v Sloveniji}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Kočevje]] [[Kategorija:Industrijske nesreče]] d85cjzxkf65o28sxolb6nhk02lzhn0u 0 519020 5736848 5698110 2022-08-20T06:47:03Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Grad Stari Pfanberg (ruševine) | native_name_lang = Burg Alt-Pfannberg | former_names = | alternate_names = | status = prosto dostopne ruševine | image = Vischer_-_Topographia_Ducatus_Stiriae_-_299_Pfannberg_bei_Frohnleiten.jpg | caption = Upodobitev gradu v Topografiji Vojvodine Štajerske iz 1681, G. M. Vischer | map_type = | map_alt = | map_caption = | altitude = | building_type = [[grad na hribu]] | architectural_style = različni | cost = | ren_cost = | client = | owner = | location = [[Frohnleiten]] | address = | location_town = | location_country = {{zastava|Avstrija}} | coordinates = {{koord novi|47|15|17|N|15|19|46|E|region:AT|display=inline,title}} | start_date = 1214 | completion_date = 1250 | renovation_date = 1362, 1524 | height = | roof = | top_floor = | other_dimensions = | floor_count = 4 | floor_area = | website = | references = }} [[Slika: 217_Ruine_Pfannberg,_Frohnleithen,_im_Hintergrund_Esterhazy-Schloss_-_J.F.Kaiser_Lithografirte_Ansichten_der_Steiermark_1830.jpg|thumb|280px|right|Upodobitev gradu Pfanberg, Litografija Josepha Franza Kaiserja iz okoli leta 1830]] '''Grad Pfanberg''' je bil srednjeveški [[grad]], imenovan tudi Stari-Pfanberg, ki se je nahajal v sedanji občini [[Frohnleiten]] na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. Verjetno so ga v začetku 13. stoletju zgradili [[Pfanberški grofje|svobodni gospodje Pegavski]] kot izvorni grad sedeža njihove veje Pfanberških grofov. V ruševine je bil prepuščen sredi 17. stoletja. == Lokacija == [[Ruševine]] [[Grad ostrog|gradu]] se nahajajo jugovzhodno od Frohnleitena v katastrskem okrožju Pfanberg. Obsežne ruševine gradu ležijo na drevoredovem vrhu hriba, ki se s treh strani strmo spušča. Na južni strani ga od vznožja Hochtrötsch loči globoko zarezano sedlo. Tukaj je bila stara mlekarna. == Zgodovina == Grad Pfannberg je bil eden najpomembnejših gradov v dolini Mure. Okolica je v 12. stoletju pripadala visokim svobodnjakom St. Dioniško - Gutenberških. Proti koncu stoletja je prišel v last opatije Goess. Da bi se izognili konfliktu z visokimi svobodnjaki iz Pegava, ki so uveljavljali svoje pravice do tega območja, jih je samostan podelil to posest. Vsekakor je bil njihov lasten grad Pegavskih premajhen. V začetku 13. stoletja so na strateško legi postavili grad Pfanberg. Leta 1214 je bil prvič omenjen graščak »Wichart von Pfannenberch«. Pegavski oziroma ena družinska linija se je kmalu poimenovala po svojem novem gradu. Grof [[Ulrik I. Pfanberški]] se pojavi leta 1237 med privrženci cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] Menda se je zanj boril proti vojvodi Frideriku II. Prepirljivcu in za nagrado prejel naziv grofa in novo ime. Leta 1241 se je boril tudi proti Tatarom in pet let pozneje sodeloval v bitki pri Leithi. Grofa Bernard in Henrik Pfanberška sta sodelovala v pohodu kralja kralju [[Otokar II. Přemysl|Otokarju II. Přemyslu]] proti poganskim Prusom. Leta 1268 so grofje Pfanberški skupaj z drugimi štajerskimi plemiči sodelovali v uporu proti češkemu kralju. Pri tem so Henrika ujeli in eno leto je bil v ječi v Breslavu. Da bi bil izpuščen, je moral Bernard končno odstopiti svoje gradove češkemu kralju Otokarju II.. Leta 1271 jih je prejel nazaj. Leta 1276 je štajersko plemstvo podprlo Rudolfa I. Habsburškega. Tam je bil tudi Bernard Pfanberški. V zahvalo je dobil najvišjo sodniško funkcijo. Leta 1292 je prišlo do druge plemiške zarote, tokrat proti vojvodi Albrehtu I. Ko je bil upor zatrt je to Ulrika IV. Pfanberškega stalo nekaj gradov. Vendar mu je bilo dovoljeno obdržati svojo drugo lastnino in predvsem Pfanberg. Zaradi finančnih razlogov je moral svoj grad prednikov leta 1308 zastaviti Ulriku Walseejskemu. Potem ko so leta 1362 Pfanberški grofje v moški liniji izumrli z grofom Ivanom (Hansom), je Ivanova vdova dobila posest Pfanberga, preostalo premoženje pa je pripadlo njeni hčerki Margareti. Leta 1373 sta se poročili z grofoma Wilhelmom in Hugom von Montfort-Bregenzom. Za upravljanje Pfanberga so bili imenovani gradiščani. Ti so se začeli s širitvijo gradu. Tu je morda nekaj časa živel minesenger Hugo Montfortski, ki je bil od leta 1415 tudi štajerski guverner. V grajski kapeli je ustanovil večno mašo za zveličanje svoje duše. Leta 1450 sta grofa Herman in Janez Montfortska za dediče imenovala kralja Friderika III. Če ni bil grad zastavljen, so ga potem upravljali knežji oskrbniki. Med zastavnimi upniki sta bila Sigmund von Dietrichstein (1524) in Viljem Herbersteinski (1537). Leta 1570 je to bil nadvojvoda Karl II. V tem času je bil grad že močno zanemarjen. Leta 1599 ga je nadvojvoda Ferdinand prodal dvornemu podkanclerju Wolfgangu von Jöchlingerju. Takrat je bila napol ruševina še vedno namenjena gasilskemu domu. Leta 1628 je istoimenski sin Wolfganga Jöchlingerja uspel odkupiti suvereno pravico do ponovnega odkupa in Pfanberg pridobiti kot svojo last. Je pa svoje bivališče že preselil na dvorec Grafendorf, ki so ga razširili v grad. Pfanberg je ostal v lasti družine Jöchling do leta 1736, ko je prešel na Franza Antona Edlerja von Saffrana. Ustanovil je plemiško bivališče v Grafendorfu, ki se je od takrat imenovalo Neu-Pfannberg. Njegov sin Johann Nepomuk je leta 1769 prodal gospostvo Johannu Paulu Wildburgu. Naslednje, hitro spreminjajoče se lastnike Josefa Graf Khevenhüller (1803), Andréja Edler von Leonardé (1812), Josefa von Luchsensteina (1813) in Niklasa Fürsta Esterhazyja (1814) je zanimalo predvsem lastništvo gozdov. Slednji je posestvo zapustil svojim nezakonskim otrokom Nikolausu, Natalie in Virginie von Plaideux, ki so ga leta 1835 prodali Ferdinandu princu Lobkowitzu. Prek svojih dedičev je Pfanberg leta 1872 prešel na barona Franza Mayr-Melnhofa in nato po dedovanju na družino Goess-Saurau, ki se danes imenuje Mayr-Melnhof-Saurau. Po letu 1958 so ostanke zidov očistili ruševin in rastlinja. Vzdrževalna dela so se nadaljevala do danes. == Sklici == <references> </references> == Viri == * Robert Baravalle: Burgen und Schlösser der Steiermark, 1961. * Herwig Ebner: Burgen und Schlösser Graz, Leibnitz, Weststeiermark, 1967. * Kramer-Drauberg, Barbara / Szakmáry, Heribert: Schlösser, Burgen und Ruinen der Steiermark - Band 2, 1. Aufl., 2011, Gnas * Werner Murgg: Burgruinen der Steiermark, 2009 == Zunanje povezave == [[Kategorija:Gradovi v Avstriji|Stari Pfanberg]] [[Kategorija:Pfanberški grofje|Grad Stari Pfanberg]] l3a2vx44j7z3q0c9u8ikbw5lpov7exm 0 519141 5737008 5701576 2022-08-20T07:07:26Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Darko Rundek''', [[Hrvati|hrvaški]] [[pevec]] in kitarist, * [[30. januar]] [[1956]], [[Zagreb]]. Javnosti je znan kot nekdanji frontman skupine [[Haustor]]. == Biografija == Diplomiral je iz [[Režiser|režije]] na [[Akademija dramske umetnosti v Zagrebu|Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu]]. Režiral je več iger, radijskih oddaj in radijskih dokumentarcev. Leta 1991 se je preselil v [[Pariz]], kjer še vedno živi in ​​dela. Glasbo ustvarja predvsem za film in gledališče, še vedno pa igra in snema. Zasedbi, s katerimi nastopa od prihoda v Pariz, sta "Rundek Cargo Orchestra" in "Rundek Cargo Trio", s katerima je posnel več albumov. Zadnji album je izšel leta 2015 pod imenom "''Mostovi''". Rundek je imel z zasedbo številne uspešne nastope v Srbiji in nekdanji Jugoslaviji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.hellomagazin.rs/vesti/darko-rundek-sjajan-koncert-u-sava-centru/|title=Darko Rundek: Sjajan koncert u Sava centru|date=2013|website=www.hellomagazin.rs|publisher=Hello Magazine Srbija|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131119210813/http://www.hellomagazin.rs/vesti/darko-rundek-sjajan-koncert-u-sava-centru/|archivedate=19.11.2013}}</ref> == Kariera == Svojo kariero je začel v 70. letih kot pevec in kitarist, kasneje pa kot avtor in [[skladatelj]] v legendarni [[Novi val (glasba)|novovalovski]] zagrebški zasedbi Haustor, ki se je prvotno imenovala Nagradni bataljon. V Haustorju je večinoma pisal besedila, Srđan Sacher pa glasbo. Izdali so štiri albume: Haustor leta 1981, Third World 1984, Bolero leta 1985. Tajni grad leta 1988, nato pa so zaradi nesoglasij v zasedbi razpadli, zato se špekulira, da je bilo zadnje obdobje Rundekov solo projekt. Haustor je znan po konceptualnih in hermetičnih pesniških besedilih, ki so polna humorja in ironije takratnega sistema in družbe (pesem Pogled v boljšo prihodnost), kar potrjuje dejstvo, da je hrup in prepoved pesmi Radnička klasa odlazi u raj prvega albuma. Haustor je eksperimentiral z glasbo, inštrumenti in vplivi tujih in domačih novovalovskih ritmov. Na vrhuncu Haustorjeve priljubljenosti je končal režijo na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu in režiral več gledaliških in radijskih iger. Tesno sodeluje z igralcem Radom Šerbedžijo. Leta 1997 je izdal svoj prvi samostojni album Apokalipso, ki se ga je udeležilo okoli 30 glasbenikov. Po drugem albumu U širokom svijetu v Franciji je začel delati in snemati Ruke z več glasbeniki, kar je kasneje nastalo v projektu Rundek Cargo Orchestra, s katerim aktivno nastopa in polni dvorane po vsej nekdanji Jugoslaviji in širše. V tej sestavi sta izšla albuma Plavi Avion 2010 in Mostovi 2015. == Zasebno življenje == Leta 1991 rodil se mu je sin David Vid Viktorije Dimitrije Sebastijan Ernest, ki ga imata z neporočeno ženo Sando Hržić. Zanimivo je, da je njegov sin s prijatelji prečkal Atlantski ocean in je član francoske organizacije starih obrti srednjega veka. Sanda Hržić je gledališka režiserka po rodu z Brača, Rundek pa pogosto sodeluje pri njenih igrah kot avtor glasbe. Po smrti očeta Ljupka sta zakonca podedovala del hiše v Povljah na [[Brač|Braču]], kjer se nahaja studio, kjer so snemali album Mostovi Rundek Cargo Trio.<ref>{{Navedi splet|title=Darko Rundek biografija {{!}} Biografija.com|url=https://www.biografija.com/darko-rundek/|website=www.biografija.com|accessdate=2022-05-23}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rundek, Darko}} [[Kategorija:Hrvaški kitaristi]] [[Kategorija:Hrvaški pevci]] [[Kategorija:Rock pevci]] p94ut7e0z5sog43tzum4tceyguc937q 0 519149 5736825 5701625 2022-08-20T06:46:05Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |succession = Veliki litovski knez |image = Giedymin.PNG |caption = Gediminas v Sapiehovem ''Rodoslovju'' iz leta 1709 |reign = 1316–1341 |predecessor = [[Vitenis]] |successor = [[Jaunutis]] |royal house = |dynasty = [[Gediminoviči]] |father = [[Butvidas]] |mother = |spouse = [[Jevna Pološka]] |issue = {{plainlist| *Manvidas *Narimantas *Karijotas *[[Jaunutis]] *[[Algirdas]] *[[Kęstutis]] * Aldona *Liubartas}} |issue-link = #Issue |issue-pipe=more... |birth_date = {{circa|1275}} |birth_place = |death_date = {{circa|1341}} |death_place = Raudonė, [[Velika litovska kneževina]] |place of burial = Veliuona, Velika litovska kneževina |religion = [[poganstvo]] }} '''Gediminas''' ([[Latinščina|latinsko]] Gedeminne,<ref>[http://www.epaveldas.lt/recordText/LNB/C1B0002960629/Gedimino_laiskai.html?exId=315462&seqNr=4#toc_marker-7-38 Послание Гедимина в Любек, 1323.VII.18]</ref> Gedeminnus<ref>[http://www.epaveldas.lt/recordText/LNB/C1B0002960629/Gedimino_laiskai.html?exId=315462&seqNr=4#toc_marker-7-121 Послание Гедимина к ливонцам от 2 марта 1326 г.]</ref>) je bil od leta 1315 ali 1316<ref name=ref3>{{harvnb|Plakans|2011|p=51}}</ref><ref>{{harvnb|Christiansen|1980|p=154}}</ref> do svoje smrti litovski velik knez.<ref name=ref5>{{cite web |title=Gediminas {{!}} grand duke of Lithuania |url=https://www.britannica.com/biography/Gediminas |website=[[Encyclopedia Britannica]] |access-date=25. junija 2021 |language=en}}</ref> * okoli [[1275]], † december [[1341]], Raudonė, [[Velika litovska kneževina]]. Gediminasu se pripisuje ustanovitev litovske kneževine in širitev njenega ozemlja, ki se je kasneje raztezalo od [[Baltsko morje|Baltskega]] do [[Črno morje|Črnega morja]]. Kot eden od najpomembnejših posameznikov v zgodnji zgodovini Litve je bil zaslužen tako za gradnjo [[Vilna|Vilne]], glavnega mesta Litve, kot za ustanovitev dinastije [[Gediminoviči|Gediminovičev]], ki je kasneje vladala tudi drugim evropskim državam, kot so [[Poljska]], [[Ogrska]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]].<ref name=ref5/> Slovel je tudi kot zagovornik [[Poganstvo|poganstva]], ki je s spretnimi pogajanji s papežem in drugimi krščanskimi vladarji uspešno odbijal poskuse pokristjanjevanja svoje kneževine. ==Življenje== ===Poreklo=== Rojen je bil okoli leta 1275.<ref>Tęgowski 1999, str. 15.</ref> Pisni viri iz tistega obdobja so zelo skromni, zato so njegov rod, zgodnje življenje in prevzem naslova velikega kneza okoli leta 1316 nejasni in še naprej predmet znanstvenih razprav. Različne teorije trdijo, da je bil Gediminas bodisi sin svojega predhodnika velikega kneza [[Vitenis]]a, njegov brat, njegov bratranec ali njegov hlevar.<ref>Vjachaslaў Nasevіch. Gedzimin // Vialikaje kniastva Litoŭskaje: Encyklapedyja. U 3 t. / red. G. P. Paškoŭ і іnš. T. 1: Abalenskі — Kadencyja. — Minsk: Belaruskaja Encyklapedyja, 2005. str. 519.</ref> Več stoletij sta krožili le dve različici njegovega porekla. Kronike, ki so jih dolgo po Gediminasovi smrti napisali [[Tevtonski viteški red|tevtonski vitezi]], dolgoletni sovražnik Litve, so trdile, da je bil Gediminas Vitenisov hlevar.<ref name=ref10>Baranauskas, Tomas (1996-11-23). [http://viduramziu.lietuvos.net/gediminas.htm "Gedimino kilmė"]. Voruta (litovsko). 44 (278): 6. Arivirano iz izvirnika 6. oktobra 2007. Pridobljeno 10. marca 2007.</ref> Po teh kronikah je ubil svojega gospodarja in prevzel njegov prestol. Druga različica, predstavljena v litovskih kronikah, ki se je pojavila tudi dolgo po Gediminasovi smrti, je razglašala, da je bil Gediminas Vitenisov sin. Ker sta bila moška skoraj enakih let, je trditev zelo malo verjetna. Nedavne raziskave kažejo, da je bil Gediminasov prednik morda [[Skalmantas]]. Leta 1974 je zgodovinar Jerzy Ochmański zapisal, da ''Zadonščina'', pesnitev s konca 14. stoletja, vsebuje vrstico, v kateri Algirdasova sinova imenujeta svoje prednike: ''"Sva brata – [[Algirdas]]ova sinova in Gediminasova vnuka in Skalmantasova pravnuka"''. To odkritje je privedlo do prepričanja, da je bil Skalmantas dolgo iskani prednik [[Gediminoviči|Gediminovičev]]. Ochmański je trdil, da je pesem preskočila generacijo, ki jo predstavlja Butvidas, in skočila nazaj k neznanemu predniku. Baranauskas se s tem ne strinja, saj meni, da je bil Skalmantas Butvidasov brat in ne njegov oče, in da sta bila Vitenis in Gediminas zato bratranca.<ref name=ref10/> Gediminas je postal veliki knez leta 1316, star okoli 40 let, in vladal 25. let.<ref>Kiaupa 2000, str. 114.</ref> Nemški visi ga naslavljajo tudi z ''Rex de Owsteiten'', se pravi kralj Aukštaitija.<ref>Rowell 1994, str. 50.</ref> ===Izbiranje vere=== Nasledil je obsežno ozemlje, ki je obsegalo samo [[Litva|Litvo]], [[Samogitija|Samogitijo]], Navagrudak, Podlasje, [[Polock]] in [[Minsk]].<ref>The New Encyclopædia Britannica: Volume 5.</ref> Vse te posesti so obkrožali [[Tevtonski viteški red|Tevtonski vitezi]] in [[Livonski red]], ki so bili že dolgo časa sovražniki države.<ref name=ref3/> Gediminas je zato leta 1319 sklenil zavezništvo s [[Krimski kanat|Tatari]] proti Tevtonskemu redu.<ref name=ref14>Akiner 2009, str. 22.</ref> [[Slika:Grand Duchy of Lithuania Rus and Samogitia 1434.jpg|thumb|Velika litovska kneževia leta 1434]] Sistematični napadi vitezov na Litvo pod pretvezo, da jo spreobrnejo v krščanstvo, so že zdavnaj združili vsa litovska plemena, vendar je Gediminas želel ustanoviti dinastijo, ki bi Litvo naredila ne le varno, ampak tudi močno, in je v ta namen začel neposredna diplomatska pogajanja tudi s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. Konec leta 1322 je poslal [[Papež Janez XXII.|papežu Janezu XXII.]] več pisem s prošnjo za zaščito pred napadi vitezov<ref name=ref15>''"Letters of Gediminas"''. Lithuanian Quarterly Journal of Arts and Sciences. Winter 1969. Pridobljeno 23. aprila 2011.</ref> in ga obvestil o privilegijih, ki so jih v Litvi že podelili [[Dominikanci|dominikancem]] in [[Frančiškani|frančiškanom]] za oznanjevanje krščanske vere.<ref> Housley 1986, str. 274.</ref> Gediminas ga je tudi prosil, naj mu pošlje veleposlanike, da bi ga krstili.<ref>Muldoon 1997, str. 135.</ref> Njegove pobude je podprl riški nadškof Frederic Lobestat.<ref name=ref18>Slavonic and East European review, Volume 32. University of London, 1953.</ref> Po teh dogodkih je bil med Litovsko kneževino in Livonskim redom 2. oktobra 1323 sklenjen mir.<ref>Kiaupa 2000, str. 115.</ref> Ko je prejel papežev ugoden odgovor, je Gediminas 25. januarja 1325 izdal okrožnico glavnim [[Hansa|hanzeatskim mestom]], v katerih je ponudil prost dostop v svoje domene možem vseh vrst in poklicev, od plemičev in vitezov do obdelovalcev zemlje.<ref>Chase 1946, str. 24.</ref> Priseljenci naj bi sami izbrali mesta za svoja naselja in jih upravljali po svojih zakonih. Povabljeni so bili tudi duhovniki in menihi, da bi zgradili cerkve v Vilni in Navagrudaku. Oktobra 1323 so se v Vilni zbrali predstavniki riškega nadškofa, dorpatskega škofa, danskega kralja, dominikanskega in frančiškanskega reda ter veliki mojster tevtonskega reda. Ko je Gediminas potrdil svoje obljube in se zavezal, da bo krščen takoj ko bodo prišli papeževii veleposlaniki, je bil v Vilni v imenu celotnega krščanskega sveta podpisan sporazum med Gediminasom in delegati, ki je potrdil obljubljene privilegije.<ref name=ref21>O'Connor 2003, str. 15.</ref> Gediminasov napad na Dobrzyń, zadnjo pridobitev vitezov na poljskih tleh, je bil dober povod za napad nanj. Pruski škofje, predani vitezom, so na Elbinški sinodi podvomili v iskrenost Gediminasovih pisem in ga obsodili kot sovražnika vere. Njegovo pravoslavni državljani so mu očitali, da se nagiba k latinski herezi, poganski Litovci pa, da je zapustil starodavne bogove. Gediminas je svoje težave rešil tako, da je preklical svoje prejšnje obljube, zavrnil sprejem papeževih legatov v Rigi septembra 1323 in pregnal frančiškane z njihovih posesti. Ti ukrepi, ki so bili korak nazaj, so preprosto pomenili, da je bil poganski element še vedno najmočnejša sila v Litvi in se mu v prihajajočem boju za narodnost še ni bilo mogoče odpovedati. Čeprav je bila oblast trdno v rokah poganov, je v njegovem kraljestvu živelo več kot dvakrat več pravoslavnih kristjanov kot poganov.<ref name=ref22>Kasekamp, Andres. A history of the Baltic states (second ed.). London. ISBN 9781137573643. OCLC 989048338.</ref> [[Slika:Peace agreement between Gediminas and Order.jpg|thumb|left|250px|Mirovni sporazum med Gediminasom in viteškim redom]] Gediminas je hkrati preko svojih veleposlanikov zasebno obvestil papeške legate v Rigi, da ga je težki položaj v državi prisilil, da je odložil svojo trdno odločenost za krst. Legati so mu izkazali zaupanje s tem, da so sosednjim državam za štiri leta prepovedali vojno proti Litvi, in ratificirali sporazum, sklenjen med Gediminasom in riškim nadškofom. Livonski red je, ne glede na kritike cerkve, nadaljeval vojno z Gediminasom tako, da je umoril enega od njegovih delegatov, ki so bili poslani pozdraviti velikega mojstra ob njegovem prihodu v Rigo leta 1325.<ref name=ref18/><ref> Olins 1928, str. 60.</ref> Gediminas je medtem izboljšal svoj položaj z zavezništvom s poljskim kraljem [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I.]]<ref>Lietuvos aukštųjų mokyklų mokslo darbai: Istorija, Volume 36, Alna litera, 1997.</ref> in dal krstiti svojo hčer Adono, da bi jo lahko zaročil z Vladislavovim sinom [[Kazimir III. Poljski|Kazimirjem III.]]<ref> Christiansen 1980, str. 147.</ref> Britanski zgodovinar Stephen Christopher Rowell je prepričan, da Gediminas nikoli ni nameraval postati kristjan, ker bi s tem užalil trdovratne poganske prebivalce Emaitije in Aukštaitije. Tako pogani Aukštaitije kot pravoslavni [[Rusini]] so Gediminasu grozili s smrtjo, če bi se odločil spreobrniti. Podoben scenarij se je zgodil tudi Mindaugasu, zato se mu je Gediminas želel na vsak način izogniti.<ref>Rowell 1994, str. 223.</ref> Gediminasova strategija je bila pridobiti podporo papeža in drugih katoliških sil v svojem spopadu s tevtonskim redom, tako da je katolikom v svojem kraljestvu podelil ugoden status. Katoliški duhovščini je dovolil, da služi njegovim katoliškim podložnikom in prišlekom, hkrati pa je surovo kaznoval vsak poskus spreobrnitve poganskih Litovcev ali žalitve njihove domače vere. V letih 1339-1340 je ukazal usmrtil dva frančiškana iz Češke, Ulricha in Martina, ki sta presegla podeljena pooblastila in javno pridigala proti litovski veri. Gediminas jima je ukazal, naj se odrečeta krščanstvu, ker sta to zavrnila, pa so ju ubili. Leta 1369 je bilo zaradi istega kaznivega dejanja usmrčenih še pet bratov. Kljub temu, da je bil Gediminasov glavni cilj rešiti Litvo pred uničenjem pod oblastjo Nemcev, je umrl kot pogan, ki je vladal v polpoganskih deželah. Enako navezan je bil na svoje poganske sorodnike v Samogitiji, na svoje pravoslavne podložnike v Belorusiji in na svoje katoliške zaveznike v Mazoviji,<ref name=ref21/> zato še vedno ni jasno, ali so bila pisma, poslana papežu, dejanska zahteva za spreobrnitev ali zgolj diplomatski manever.<ref>Muldoon 1997, str. 134.</ref> [[Judje|Judovska]] skupnost v Litvi je med njegovim vladanjam cvetela.<ref name=ref22/> ===Osvajanje rusinskih dežel=== [[Slika:Belarus Lida Castle IMG 1570 2175.jpg|thumb|right|250px|Gediminasov grad v Lidi]] Varen pred svojimi severnimi sovražniki je Gediminas od leta 1316 do 1340 širil svoje ozemlje na račun številnih rusinskih kneževin na jugu in vzhodu.<ref name=ref7>Bugajski 2002, str. 125.</ref><ref>Ertl 2008, str. 402</ref> Nenehni medsebojni spopadi med kneževinami so povzročili propad vseh. Gediminasov zmagoviti napredek je bil neustavljiv, vendar zaradi maloštevilnih in nasprotujočih si virov težko sledljiv. Datumi posameznih dogodkov so zelo vprašljivi. Eno od najpomembnejših ozemeljskih pridobitev, [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]], je pridobil s poroko sina Lubarta s hčerko gališkega kneza. [[Slika:La tour de Gediminas (Vilnius) (7667471896).jpg|thumb|left|Gediminasov stolp, imenovan po ustanovitelju Vilne, čeprav je bil zgrajen znatno kasneje]] Okoli 23 km jugozahodno od [[Kijev]]a je ob reki Irpin domnevno porazil Stanislava Kijevskega in njegove zaveznike. Nato je oblegal in osvojil Kijev. Stanislav, zadnji potomec vladajoče kijevske dinastije [[Rurikidi|Rurik]], je moral v izgnanstvo, najprej v [[Brjansk]] in nato v [[Rjazan]]. Oblast v Kijevu sta prevzela Gediminasov brat Teodor in Algimantas iz družine Olšanski. Po teh osvajanjih se je Litva razširila do [[Črno morje|Črnega morja]].<ref>Smith 1991, str. 356.</ref> Gediminas, ki je spretno izkoristil šibkost Rusinov po mongolski invaziji, se je modro izogibal vojni z [[Zlata horda|Zlato hordo]], ki je bila takrat velika regionalna sila. Svoj položaj je utrdil z zavezništvom z nastajajočo [[Moskovska velika kneževina|Moskovsko veliko kneževin]], tako da je svojo hčer Anastazijo poročil z velikim knezom Simeonom. Tudi brez tega je bil dovolj močan, da je uravnotežil vpliv Moskovije v severni Rusiji, in pomagal republiki [[Pskov]], ki je priznala njegovo nadvlado, da se je odcepila od [[Veliki Novgorod |Velikega Novgoroda]]. ===Notranje zadeve=== Gediminasova notranja politika je kazala na modrega vladarja. Varoval je tako katoliško kot pravoslavno duhovščino, dvignil učinkovitost litovske vojske na najvišjo možno raven, branil svoje meje z verigo močnih utrdb in zgradil številne gradove v mestih, vključno z Vilno.<ref>Purton 2009, str. 154.</ref> Za prestolnico je sprva izbral novozgrajeno mesto Trakai, okoli leta 1320 pa je ustanovil Vilno in jo izbral za novo prestolnico.<ref name=ref32>Rutter 1925, str. 20.</ref> ==Smrt in nasledstvo== Umrl je umrl leta 1341,<ref name=ref14/><ref name=ref33>Taylor 2008, str. 20.</ref> verjetno ubit med državnim udarom.<ref name=ref33/> Leta 1342 je bil upepeljen v poganski slovesnosti, ki je vključevala tudi človeško žrtvovanje. Na grmadi so skupaj z njim upepelili njegovega najljubšega služabnika in več gernamskih sužnjev.<ref>Jones-Bley & Huld 1996, str. 210.</ref> Obred kaže, da je Gediminas najverjetneje ostal v celoti zvest svoji domači litovski veri in da je bilo njegovo zanimanje za katolištvo preprosta zvijača, namenjena pridobivanju zaveznikov proti Tevtonskemu redu. Nasledil ga je sin [[Jaunutis]], ki ni mogel obvladovati nemirov v državi,<ref>Ingrao & Szabo 2008, str. 52.</ref> zato ga je brat [[Algirdas]] leta 1345 odstavil.<ref>Turnbull 2003, str. 14.</ref> ==Zapuščina== [[Slika:Gediminas 2021 stamp of Lithuania.jpg|thumb|upright|Gediminas na litovski znamki iz leta 2021]] [[Slika:Gediminas Monument in Vilnius 2019.jpg|thumb|left|upright|Gediminasov spomenik v Vilni]] Gediminas je bil ustanovitelj nove litovske dinastije [[Gediminoviči|Gediminovičev]] in mogočne litovske države.<ref name=ref3/> Na spomeniku ''Tisočletnica Rusije'', odkritem v [[Veliki Novgorod|Velikem Novgorodu]] leta 1862, je tudi njegov kip. V sodobnem zgodovinopisju ga obravnavajo tudi kot ustanovitelja sodobne litovske prestolnice Vilne. Po legendi, ki je morda nastala leta 1322, je Gediminas na lovu sanjal o v železo oblečenem volku, ki je stal na hribu in zavijal, kot bi zavijalo tisoč volkov naenkrat. O svojem videnju se je posvetoval s svojo svečenico Lizdejko, ki mu je povedala, da sanje govorijo o mestu, ki ga je treba zgraditi na točno določenem mestu. Gediminas se je odločil zgraditi utrdbo na sotočju rek Vilnia in Neris, kraju njegovega videnja.<ref name=ref32/><ref>University of Colorado 1968, str. 140.</ref><ref>Grossman 1979, str. 157.</ref> Ta dogodek je navdihnil romantike, zlasti [[Adam Mickiewicz|Adama Mickiewicza]], da je zgodbi dal poetično obliko.<ref>Metelsky 1959, str. 37.</ref> Gediminas je upodobljen na srebrnem litasu, izdanem leta 1996.<ref>[https://lithuanian-mint.com/?page_id=643&lang=en "Lithuanian Coins in Circulation, Issue of 1996"]. Bank of Lithuania. Pridobljeno 23. aprila 2011.</ref> Litovska ljudska glasbena skupina Kūlgrinda je leta 2009 izdala album z naslovom ''Giesmės Valdovui Gediminii'', kar pomeni ''Himne vladarju Gediminasu''.<ref>[https://www.discogs.com/release/2850521-Kūlgrinda-Giesmės-Valdovui-Gediminui Kūlgrinda – Giesmės Valdovui Gediminui]. Discogs.</ref> Gediminas je v Litvi zelo priljubljeno moško ime. V Belorusiji se kot Hiedimin ali Gegimin slavi kot pomembna osebnost iz njihove zgodovine. Septembra 2019 je bil odkrit Gediminasov spomenik v Lidi.<ref>[https://euroradio.fm/en/monument-duke-gedymin-lithuania-unveiled-lida "Monument to Duke Gedymin of Lithuania unveiled in Lida"]. euroradio.fm. 8. september 2019. Pridobljeno 9. septembra 2019.</ref> ==Naslovi== V latinščini se je Gediminas običajno naslavljal z ''Gedeminne Dei gratia Letwinorum et multorum Ruthenorum rex'',<ref name=ref43>Rowell 1994, str. 63.</ref> kar se prevaja kot ''Gediminas, po božji milosti kralj Litovcev in mnogo Rusinov''.<ref name=ref43/> Naslavljali so ga tudi z Rex paganus Lytaonie, Illustri principi domino Gedemynde Dei gratia Lethwinorum Ruthenorumque regi, regem Lithuaniae Godemunde Dei gratia Lethwinorum Ruthenorumque regi, item predecessor noster rex Viten, Gedeminne Dei gratia Letphanorum Ruthenorumque rex, princeps et dux Semigallie, in civitate nostra regia dicta Vilna, civitate nostra regia Vilna, sub speciali forma et sigillo regio regis Letphanorum presentaverunt, S DEI GRACIA GEDEMINNI Lethwinor et Rutkenor Reg, rex Litwinorum, illustris domini Regis Letwinorum, Ghodeminne de koningh van Lettowen, Gedeminne Letwinorum et multorum Ruthenorum rex, et Olgherdem, Keystutten fratres reges Lethovie, kunge der Littouwin, koning Gedeminne van Lettowen in Gedeminne de koninge van Lethowen. V svojih pismih papežu leta 1322 in 1323 je k naslovu dodal ''Princeps et Dux Semigalliae'', ''Knez in vojvoda Semigalije''.<ref name=ref44>Rowell 1994, str. 64.</ref> V sodobni spodnji nemščini se je naslavljal preprosto ''Koningh van Lettowen'', kar ustreza latinskemu ''Rex Lethowyae''. Oboje pomeni ''kralj Litve''.<ref name=ref43/> Gediminasova pravica do uporabe latinskega naslova ''rex'', ki ga je papeštvo uveljavljalo od 13. stoletja naprej, v katoliških virih ni bila splošno priznana. V enem od virov so ga imenovali ''rex sive dux'' - ''kralj ali vojvoda''. [[Papež Janez XXII.]] je v pismu francoskemu kralju Gediminasa označil za ''"tistega, ki se imenuje kralj"'', ko je nagovarjal njega samega, pa ga je naslavljal z ''Gediminas rex''.<ref name=ref44/> ==Otroci== [[Slika:Giedziminavičy, Jagajłavičy. Гедзімінавічы, Ягайлавічы (L. Decius, 1521).jpg|thumb|240px|[[Gediminoviči]] – predhodniki [[Jagelonci|Jagielonske dinastije]] (1521) ]] Natančno število Gediminasovih žena ni znano. Bihovska kronika omenja tri: Vido iz Kurlandije, Olgo iz Smolenska in Jevno iz Polocka, ki je bila pravoslavne vere in umrla leta 1344 ali 1345.<ref>(litovsko) Ivinskis, Zenonas (1953–1966). "Jaunė". Lietuvių enciklopedija. Vol. IX. Boston, Massachusetts: Lietuvių enciklopedijos leidykla. p. 335. LCC 55020366.</ref> Večina sodobnih zgodovinarjev omenja samo Jevno. Vido in Olgo imajo za izmišljeni ženi, ker nista omenjeni v nobenem drugem viru.<ref> Vytautas Spečiūnas, ed. (2004). "Jaunutis". Lietuvos valdovai (XIII-XVIII a.): enciklopedinis žinynas (litovsko). Vilnius: Mokslo ir enciklopedijų leidybos institutas. str. 38, 46. ISBN 5-420-01535-8.</ref> Domnevo, da je imel Gediminas dve ženi, eno poganko in drugo pravoslavno, podpira le Jüngere Hochmeisterchronik, kronika iz poznega 15. stoletja, ki omenja Narimantasa kot Algirdasovega polbrata. Idejo o dveh ženah nekateri zgodovinarji podpirajo, ker je z njo mogoče pojasniti Gedimiasovo nenavadno izbiro srednjega sina Jaunutisa za svojega naslednika.<ref>Kiaupa 2000, str. 118.</ref> Jaunutis je bil namreč prvorojenec Gedimiasovove druge žene. On sam je trdil, da ima sedem sinov in šest hčera. * Manvidas (Kernavska vojvodina) (ok. 1288–1348) * Narimantas (Pološka vojvodina) * Karijotas (Navgrudaška vojvodina, [[Črna Rutenija]]) * [[Jaunutis]] (Zaslavska vojvodina), po očetovi smrti veliki knez * [[Algirdas]] (Vitebska vojvodina), veliki knez * [[Kęstutis]] (Trakajska vojvodina in protektorat Smogitska vojvodina), veliki knez * [[Vitold Veliki|Vitautas]], veliki knez * Marija, poročena z Dimitrijem Tverskim * Aldona, poročena s kraljem Kazimirjem I. Poljskim * Aigusta Anastazija, poročena s Simeonom Moskovskim * Elžbieta, poročena z Venčeslavom Płoškim * Eufemija, poročena z Boleslavom-Jurijem II. Gališkim * Liubartas, Luška vojvodina, [[Volinija]]) ==Sklici== {{sklici|2}} {{s-start}} {{s-hou|[[Gediminoviči]]||okoli 1275|| okoli 1341}} {{s-reg}} {{succession box |before=[[Vitenis]] |title= Veliki litovski knez |years=1316–1341 |after=[[Jaunutis]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1270. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1341]] [[Kategorija:Ustanovitelji mest]] [[Kategorija:Gediminoviči]] [[Kategorija:Litovski veliki knezi]] [[Kategorija:Vladarji v 14. stoletju]] rsroq6r9msv14y2s7m7vzzjsmd9l85p 0 519166 5737340 5730278 2022-08-20T07:59:24Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ novejše slike wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name = 15. vlada Republike Slovenije |deputy_government_head = [[Tanja Fajon]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica) <br>[[Danijel Bešič Loredan]] (GS) |successor = [[16. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number = |jurisdiction = |flag = Flag_of_Slovenia.svg |flag_border = true |incumbent = |image = Skupinska fotografija (52115320678).jpg |image_size = |caption = Skupinska fotografija vlade |date_formed = [[1. junij]] [[2022]] |date_dissolved = |government_head = [[Robert Golob]] (Svoboda) |government_head_history = |state_head = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] [[Borut Pahor]] |former_members_number = |cabinet_type = |members_number = Premier + 17 ministrov |political_party = [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica]] |legislature_status = [[Leva sredina|Levo-sredinska]] [[večinska vlada]]<br />{{Composition bar|53|90|grey}} |opposition_party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] |opposition_leader = Ni uradni naziv<br>[[Janez Janša]] (SDS)<br>[[Matej Tonin]] (NSi) |election = [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Volitve 2022]] |legislature_term = [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. državni zbor]] |budget = |incoming_formation = |outgoing_formation = |previous = [[14. vlada Republike Slovenije]] |opposition_cabinet = Brez }} '''15. vlada Republike Slovenije''' je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku mandata [[14. vlada Republike Slovenije|14. slovenske vlade]] [[Janez Janša|Janeza Janše]] sestavil mandatar [[Robert Golob]]. Koalicijo poleg [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] sestavljajo še [[Socialni demokrati]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]]. Vlada je mandat nastopila s potrditvijo v [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]], 1. junija 2022, v času prehranske in energetske draginje kot posledice [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html|title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo|date=1.6.2022|accessdate=1.6.2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> Ustanovna seja vlade je potekala še isti večer, na kateri so bili imenovani podpredsedniki vlade, državni sekretarji, generalna sekretarka vlade ter razrešeni in imenovani številni drugi funkcionarji.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najprej-primopredaja-med-janso-in-golobov-nato-ze-prva-seja-nove-vlade.html|title=Po prvi seji nove vlade: na vrh Policije Lindav, Sovo bo kot v. d. vodil Kadivnik|date=1.6.2022|accessdate=1.6.2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="4%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="1%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Robert Golob]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po srečanju s predstavniki mladih in starejših (52278346723) (cropped).jpg|sredina|160x160px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Petra Škofic]] *[[Maša Kociper]] *Igor Mally *[[Andrej Benedejčič]] *Vojko Volk *[[Melita Župevc]] *Nataša Sax *[[Anton Grizold]] *Maksimiljana Polak *Kaja Širok |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje zadeve]] |Ministrica, podpredsednica vlade |'''[[Tanja Fajon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade (52247013363) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Samuel Žbogar]] *Marko Štucin |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Luka Mesec]]''' |[[Slika:Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec (52294792105) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|153x153px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *Dan Juvan *Simon Maljevac |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Danijel Bešič Loredan]]''' |[[Slika:Danijel Bešič Loredan - 52114942839 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|154x154px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Breda Božnik *Aleksandra Lah Topolšek *Tadej Ostrc |- |[[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo]] |Minister |'''[[Matjaž Han]]''' |[[Slika:Matjaž Han (52114733348) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|146x146px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Dejan Židan]] *[[Matevž Frangež]] |- |[[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Marjan Šarec]]''' |[[Slika:Marjan Šarec - 52113669487 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Damir Črnčec]] *[[Rudi Medved]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Klemen Boštjančič]]''' |[[Slika:Klemen Boštjančič - 52115202015 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|146x146px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Saša Jazbec *Tilen Božič |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Ministrica |'''[[Tatjana Bobnar]]''' |[[Slika:Tatjana Bobnar - 52114734388 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Branko Lobnikar]] *[[Tina Heferle]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Ministrica |'''[[Dominika Švarc Pipan]]''' |[[Slika:Dominika Švarc Pipan - 52113669807 (cropped).jpg|167x167px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Igor Šoltes]] *Sebastjan Zbičajnik |- |[[Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za šolstvo]] |Minister |'''[[Igor Papič]]''' |[[Slika:Igor Papič - 52114942649 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|153x153px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Darjo Felda *Matjaž Krajnc |- |[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Minister |'''[[Uroš Brežan]]''' |[[Slika:Uroš Brežan - 52115201575 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Uroš Vajgl *Matej Skočir |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Asta Vrečko]]''' |[[Slika:Asta Vrečko (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *Marko Rusjan |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] |Minister |'''[[Bojan Kumer]]''' |[[Slika:Bojan Kumer - 52114695541 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|169x169px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Alenka Bratušek]] *Tina Seršen |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Ministrica |'''[[Irena Šinko]]''' |[[Slika:Irena Šinko - 52114942599 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Darij Krajčič *Tatjana Buzeti |- |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |Ministrica |'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' |[[Slika:Sanja Ajanović Hovnik - 52113669327 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|151x151px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Urban Kodrič *Jure Trbič |- |[[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko]] |Minister brez resorja pristojen za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo |'''[[Aleksander Jevšek]]''' |[[Slika:Aleksander Jevšek - 52114942944 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|168x168px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *Marko Koprivc |- |[[Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Minister za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Matej Arčon]]''' |[[Slika:Matej Arčon - 52114695131 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|152x152px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Vesna Humar |- |[[Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo]] |Ministrica brez resorja pristojna za digitalno preobrazbo |'''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' |[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|157x157px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Matej Kalan |- |} === Kabinet predsednika vlade === {| class="wikitable" !Vodja kabineta ! colspan="9" |Državni sekretarji |- |[[Slika:Petra Škofic, vodja Kabineta predsednika vlade Republike Slovenije (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | [[Slika:Maša_Kociper,_državna_sekretarka_za_odnose_z_Državnim_zborom_(52183945948)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|111x111px]] |[[Slika:Mag. Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve (52183940536) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|111x111px]] | [[Slika:Dr._Andrej_Benedejčič,_državni_sekretar_za_nacionalno_in_mednarodno_varnost_(52182918027)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |[[Slika:Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve (52183946243) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | [[Slika:Mag. Melita Župevc, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade za strateško komuniciranje 52211064586 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |[[Slika:Nataša Sax, državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko (52183940491) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | [[Slika:Dr._Anton_Grizold,_državni_sekretar_za_obrambne_zadeve_ter_zadeve_varstva_pred_naravnimi_in_drugimi_nesrečami_(52183946103)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |[[Slika:Maksimiljana Polak, državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud (52184185654) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |[[Slika:Dr. Kaja Širok 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |- ! rowspan="2" |<div style="text-align: center;">[[Petra Škofic]]</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Maša Kociper]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Igor Mally]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Andrej Benedejčič]]'''</div> !<div style="text-align: center;">[[Vojko Volk]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Melita Župevc]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Nataša Sax]]</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Anton Grizold]]'''</div> !<div style="text-align: center;">[[Maksimiljana Polak]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Kaja Širok]]</div> |- |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za koordinacijo med Vlado Republike Slovenije in Državnim zborom</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za koordinacijo mednarodnih zadev in zadev EU</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno in evropsko varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za evropske zadeve</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za strateško komuniciranje</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za obrambne zadeve ter zadeve varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za kulturo</small></div> |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" |Stranka !Vodja !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>Svoboda</small>''' |'''<small>[[Gibanje Svoboda]]</small>''' |[[Robert Golob]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|41|90|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|11|17|#4169E1}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SD</small>''' |'''<small>[[Socialni demokrati]]</small>''' |[[Tanja Fajon]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|17|#FF0000}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Levica</small>''' |'''<small>[[Levica (politična stranka)|Levica]]</small>''' |[[Luka Mesec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|17|#DB2D43}} |- ! colspan="5" |'''Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:''' |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]] <br>[[Ferench Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|53|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|55|90|#746962}} |} == Sestavljanje koalicije == === Glasovanje o mandatarju === {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |25. maj 2022 |'''[[Robert Golob]]''' |[[Predsednik Republike Slovenije]] |'''54''' |30 |1 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} === Glasovanje o vladi === {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |1. junij 2022 |[[Robert Golob|'''Robert Golob''']] |'''53''' |28 |2 |za izvolitev potrebna navadna večina |} === Zaslišanja ministrov na odborih === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=5 align=center |Sobota<br>28. maj 2022 | 09:00 | '''[[Matjaž Han]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Hana, ki je izpostavil socialni dialog: "Večina podjetnikov ni izkoriščevalcev" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-hana-ki-je-izpostavil-socialni-dialog-vecina-podjetnikov-ni-izkoriscevalcev/628946|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Matej Arčon]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |2 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Arčona, ki je pred odborom poudaril čezmejno povezovanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-arcona-ki-je-pred-odborom-izpostavil-cezmejno-povezovanje/628961|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Jevška, ki je poudaril načrt za pospešitev skladnega razvoja Slovenije |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-jevska-ki-je-poudaril-nacrt-za-pospesitev-skladnega-razvoja-slovenije/628980|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Igor Papič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Igorja Papiča, ki pravi: Načrtujemo brezplačne malice in učbenike ter spremembe NPZ-ja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/papic-nacrtujemo-brezplacne-malice-in-ucbenike-ter-spremembe-npz-ja/629002|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Emilijo Stojmenovo Duh, ki napoveduje zmanjšanje digitalnega razkoraka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-emilijo-stojmenovo-duh-ki-napoveduje-zmanjsanje-digitalnega-razkoraka/629015|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Ponedeljek<br>30. maj 2022 | 09:00 | '''[[Tanja Fajon]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon bi krepila vezi z "državami jedrne Evrope". Odbor jo je podprl. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-bi-krepila-vezi-z-drzavami-jedrne-evrope-odbor-jo-je-podprl/629106|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Dominika Švarc Pipan]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja podprl Dominiko Švarc Pipan: Želimo odpraviti splošen občutek nepravičnosti v družbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-podprl-dominiko-svarc-pipan-zelimo-odpraviti-splosen-obcutek-nepravicnosti-v-druzbi/629117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Klemen Boštjančič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor podprl kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki verjame, da je kriza priložnost |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/odbor-podprl-kandidata-za-financnega-ministra-klemna-bostjancica-ki-verjame-da-je-kriza-priloznost/629115|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik zelena luč na matičnem odboru |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatki-za-ministrico-za-javno-upravo-sanji-ajanovic-hovnik-zelena-luc-na-maticnem-odboru/629128|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Tatjana Bobnar]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar skozi sito parlamentarnega odbora |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tatjana-bobnar-skozi-sito-parlamentarnega-odbora/629131|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Marjan Šarec]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Po mnenju odbora Šarec, ki se želi vrniti k Teritorialni obrambi, primeren kandidat |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-mnenju-odbora-sarec-ki-se-zeli-vrniti-k-teritorialni-obrambi-primeren-kandidat/629129|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Torek<br>31. maj 2022 | 09:00 | '''[[Bojan Kumer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora Bojanu Kumru za infrastrukturnega ministra. "Zeleni prehod bo prioriteta." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpora-bojanu-kumru-za-infrastrukturnega-ministra-zeleni-prehod-bo-prioriteta/629238|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Irena Šinko]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Irena Šinko potrjena za kmetijsko ministrico, zavzemala se bo za večjo samooskrbo s hrano |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/irena-sinko-potrjena-za-kmetijsko-ministrico-zavzemala-se-bo-za-vecjo-samooskrbo-s-hrano/629239|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Luka Mesec]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec prejel podporo odbora: "Signali, da se naša socialna država krha, so zelo jasni" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/luka-mesec-prejel-podporo-odbora-signali-da-se-nasa-socialna-drzava-krha-so-zelo-jasni/629294|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Uroš Brežan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Okoljski minister bo Uroš Brežan: Naravne vire moramo izkoriščati skrajno odgovorno |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/okoljski-minister-bo-uros-brezan-naravne-vire-moramo-izkoriscati-skrajno-odgovorno/629293|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Danijel Bešič Loredan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Matični odbor podprl Bešič Loredana: "Radi bi razbili tabu, da je zdravstveni sistem nedotakljiv" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maticni-odbor-podprl-besic-loredana-radi-bi-razbili-tabu-da-je-zdravstveni-sistem-nedotakljiv/629233|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Asta Vrečko]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico Asta Vrečko: "Kulturna politika in ministrstvo se morata modernizirati" |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kandidatka-za-ministrico-asta-vrecko-kulturna-politika-in-ministrstvo-se-morata-modernizirati/629335|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- |} == Zgodovina == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah, 24. aprila 2022]], je stranka Gibanje Svoboda zmagala s preko 34 % glasov in osvojila 41 poslanskih mest.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ana Svenšek, Tanja Kozorog Blatnik, Aljoša Masten, Gregor Cerar, Miha Zavrtanik, Larisa Daugul, Aleksandra K. Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je [[Robert Golob]] sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta - [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ma.|first=Al.}}</ref> Sprva se ju je omenjalo kot državna sekretarja, kasneje pa je bilo sporočeno, da bo [[Marjan Šarec]] prevzel resor obrambe, [[Alenka Bratušek]] pa infrastrukturo. Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-do-3-junija-zelimo-sestaviti-vlado-cilj-sta-dva-mandata/625975|title=Golob: Do 3. junija želimo sestaviti vlado. Cilj sta dva mandata.|date=3. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=B. R., Al. Ma., M. Z.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače|url=https://www.domovina.je/koalicijska-pogajanja-golob-je-za-levi-trojcek-poznavalci-menijo-da-bi-bilo-za-slovenijo-bolje-drugace/|website=Domovina|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(FOTO) Novo vlado bi lahko dobili 3. junija, želijo pa vladati dva mandata|url=https://www.vecer.com/slovenija/novo-vlado-bi-lahko-dobili-3-junija-zelijo-pa-vladati-dva-mandata-10281213|website=www.vecer.com|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-si}}</ref> Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so se programsko uskladili in koalicijsko pogodbo v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] podpisali 24. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Podpis koalicijske pogodbe: "Začenja se novo poglavje prihodnosti Slovenije"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-zivo-golob-fajon-in-mesec-podpisali-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2022-05-24|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Naslednji dan je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}</ref> Koalicijski partnerji so napovedali širitev števila ministrskih resorjev, kar pa je kot neutemeljeno močno kritizirala največja opozicijska stranka [[Slovenska demokratska stranka]] in na spremembo ''Zakona o vladi'' vložila predlog referenduma. Golobova koalicija zato ni mogla povečati števila ministrstev. Ob vložitvi liste ministrskih kandidatov je Robert Golob tako ministre predlagal po razrezu resorjev, ki je bil v veljavi že v [[14. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]]. Vsi bodoči ministri, katerih resorji še niso bili ustanovljeni, pa so postali državni sekretarji na obstoječih ministrstvih. Konec meseca junija 2022 je Robert Golob svoje ministre uvrstil v najvišje možne plačne razrede.<ref>{{Navedi splet|title=Golobovi ministri in njihovi državni sekretarji v najvišjih plačnih razredih|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golobovi-ministri-in-njihovi-drzavni-sekretarji-v-najvisjih-placnih-razredih/|website=N1|date=2022-06-30|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI}}</ref> Opozicija predlogu ni nasprotovala, je pa spomnila na odziv strank SD in Levica, ko je podobno umestitev naredil [[Janez Janša]] v predhodni vladi. Socialni demokrati so takrat zapisali: "''Ekonomisti svarijo pred recesijo, projekcija padca BDP doma in v svetu je strašljiva. Nova vlada pa zvišuje plače svojim funkcionarjem. Nesprejemljivo! Solidarnost pomeni, da v času krize vlada najprej poskrbi za najšibkejše, ne zase!"''<ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/strankasd/status/1240710426465189888|url=https://twitter.com/strankasd/status/1240710426465189888|website=Twitter|accessdate=2022-07-20|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrom Golobove vlade najvišje možne plače|url=https://www.domovina.je/ministrom-golobove-vlade-najvisje-mozne-place/|website=Domovina|date=2022-06-29|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Najvišje plače za ministre in sekretarje: opozicija odločitvi vlade ne nasprotuje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-sprejela-odlocitve-ki-jih-je-ocitala-jansevi-vladi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> == Vidnejše odločitve vlade == === Kadrovske menjave === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="4%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Predhodnik |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |Generalna sekretarka vlade |'''[[Barbara Kolenko Helbl]]''' |[[Janja Garvas Hočevar]] |- | rowspan="1" |[[Policija (Slovenija)|Policija]] |Generalni direktor policije (v.d.) |'''[[Boštjan Lindav]]''' |[[Anton Olaj]] |- | rowspan="1" |[[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|UKOM]] |Direktor (v.d.) |'''[[Dragan Barbutovski]]''' |[[Uroš Urbanija]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]] |Direktor (v.d.) |'''[[Joško Kadivnik]]''' |[[Janez Stušek]] |- | rowspan="1" |[[Finančna uprava Republike Slovenije|FURS]] |Generalni direktor (v.d.) |'''[[Peter Grum]]''' |[[Ivan Simič]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska vojska]] |Poveljnik sil SV |'''[[Roman Urbanič]]''' |[[Miha Škerbinc]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni preiskovalni urad|NPU]] |Direktor (v.d.) |'''[[Boštjan Mlačnik]]''' |[[Petra Grah Lazar]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni inštitut za javno zdravje|NIJZ]] |Direktor (v.d.) |'''[[Branko Gabrovec]]''' |[[Milan Krek]] |- |} === Infrastruktura === '''Regulacija energentov''' Ob nastopu Golobove vlade so bila pogonska goriva zaradi draginje še pod regulacijo [[14. vlada Republike Slovenije|predhodne vlade]], in sicer [[bencin]] na 1,56 evra, [[dizel]] pa na 1,668 evra na liter.<ref>{{Navedi splet|title=Ponovna regulacija cen goriv: za bencin 1,56 evra, za dizel 1,668 evra na liter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-vlada-spet-regulirala-cene-bencina-odlocitev-naj-bi-padla-se-danes.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref> 15. junija 2022 je predsednik vlade [[Robert Golob]] predstavil nove ukrepe zoper draginjo na področju energetike. Med ukrepi je napovedal regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocestnega omrežja in sprostitev marž ter cene ob avtocestah.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi draginjski ukrepi bodo zvišali ceno goriva|url=https://www.dnevnik.si/1042991213|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-03}}</ref> Z novimi ukrepi se je cena 95-oktanskega bencina zvišala na 1,755 evra, dizelskega goriva pa 1,848 evra.<ref>{{Navedi splet|title=Znane so nove cene goriva: koliko bomo po novem odšteli za rezervoar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/cene-goriva-nove/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref> Začetek veljave ukrepov je Golob napovedal za 21. junij 2022, v vmesnih dneh pa se je pojavilo veliko primanjkovanje goriva na bencinskih servisih.<ref>{{Navedi splet|title=Na več bencinskih črpalkah zmanjkalo goriva, nekatere celo začasno zaprli|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ponekod-zmanjkuje-goriva-dobava-zamuja-tudi-zaradi-gnece-na-cestah/|website=N1|date=2022-06-19|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mnogi niso prišli do goriva, ponekod črpalke kar zaprle vrata|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-stevilnih-krajih-po-sloveniji-zmanjkalo-goriva.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pred podražitvijo ponekod zmanjkalo goriva. Petrol: Strah pred pomanjkanjem odveč.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/pred-podrazitvijo-ponekod-zmanjkalo-goriva-petrol-strah-pred-pomanjkanjem-odvec/631504|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref> Ponudniki goric so sporočali, da je na servisih goriva zmanjkalo, pojavila pa so se tudi ugibanja, da trgovci goriva ne želijo prodati, saj bi ga lahko po 21. juniju po višji ceni. Potrošniki so namreč sporočali, da so gorivo lahko natočili na točilnih mestih, na katerih je bila oznaka, da je goriva zmanjkalo.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO: Kljub obvestilu, da goriva ni, brez težav tankal {{!}} Sobotainfo.com|url=https://sobotainfo.com/novica/slovenija/video-kljub-obvestilu-da-goriva-ni-brez-tezav-tankal/639452|website=sobotainfo.com|accessdate=2022-07-03|language=sl|last=sobotainfo}}</ref> Ponudniki so se sklicevali na težave z dobavo, gospodarski minister [[Matjaž Han]] pa je odredil inšpekcijski nadzor.<ref>{{Navedi splet|title=Je goriva po bencinskih servis res že zmanjkalo? Inšpektorji so na terenu|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/je-goriva-po-bencinskih-servis-res-ze-zmanjkalo-inspektorji-so-na-terenu/|website=Avto-magazin.si|accessdate=2022-07-03|language=en}}</ref> === Kultura === '''Vrnitev Metelkove 6 nevladnim organizacijam''' 29. junija 2022 se je ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] sestala s predstavniki [[Nevladna organizacija|nevladnih organizacij]] – kulturnih, znanstvenoraziskovalnih in zagovorniških organizacij –, ki so imeli svoje prostore v stavbi na Metelkovi 6. To je ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija predvidelo obnoviti in v njem urediti dodatne prostore za [[Prirodoslovni muzej Slovenije]], ki se je soočal s prostorsko stisko. Ob tem je ministrstvo pozvalo, da se nevladne organizacije izselijo, kar je naletelo na odpor, ki je privedel do sodnih sporov.<ref>{{Navedi splet|title=Metelkova 6: Nevladniki pozivajo ministrstvo, naj ustavi sodne postopke|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/metelkova-6-nevladniki-pozivajo-ministrstvo-naj-ustavi-sodne-postopke/611117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Nova ministrica Vrečkova je napovedala, da bo ministrstvo postopke v najkrajšem možnem času ustavilo, v obnovljeno stavbo pa se bodo lahko vrnile nevladne organizacije. Ob tem je dejala, da se zaveda prostorske stiske, ki jo ima prirodoslovni muzej.<ref>{{Navedi splet|title=Stanovalci Metelkove 6 ostajajo v svojih prostorih {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-stanovalci-metelkove-6-ostajajo-v-svojih-prostorih/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> '''Novela Zakona o Radioteleviziji Slovenija''' Državni zbor je 14. julija 2022 sprejel novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Za je glasovalo 53 poslancev, proti pa jih je bilo 26.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=DZ sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-vladno-novelo-zakona-o-rtv-slovenija/634222|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] je ob dejala: ''"Predlog zakona celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija. Novi zakon vrača vso avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija in civilni družbi. Namen novega zakona je spremeniti sedanji način upravljanja tako, da se onemogoči politično podrejanje pri kadrovskih in uredniških odločitvah in vrne RTV javnosti in zaposlenim.''" Novela predvideva združitev programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija v enotno telo, ki bi ga sestavljalo 17 članov, noben pa ne bi bil imenovan s strani državnega zbora. Šest članov bi iz svojih vrst izbrali zaposleni, 11 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik države]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], Nacionalni svet za kulturo, [[Olimpijski komite Slovenije]], [[informacijski pooblaščenec]], Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuh človekovih pravic]] in [[Nacionalni svet invalidskih organizacij]].<ref name=":4" /> Ob enem bi se ustanovilo poslansko telo finančni svet, namesto generalnega direktorja pa bi zavod vodilo štiri člansko vodstvo.<ref name=":4" /> === Notranje zadeve === '''Prekrški in globe, izrečene zaradi kršenja covidnih odlokov'''[[Slika:3. redna seja vlade 01.jpg|sličica|3. seja vlade]]Na seji vlade 9. junija 2022 je vlada sprejela dva sklepa: prvi je ta, da se do konca avgusta pripravi analiza pravnih podlag, ki so bile uporabljene v postopkih proti kršiteljem covidnih ukrepov. Drugi sklep pa se nanaša na prenehanje veljavnosti odločitev glede tožb za povrnitev stroškov policiji na neprijavljenih shodih.<ref>{{Navedi splet|title=Na čelu Fursa Peter Grum, tožbe za povrnitev stroškov Policiji umaknjene|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/simica-naj-bi-na-celu-fursa-zamenjal-peter-grum.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-09|language=sl}}</ref> '''Odstranitev ograje na meji s Hrvaško''' Na 7. redni seji vlade, 8. julija 2022, so ministri odločili, da bo Slovenija na meji z Republiko Hrvaško odstranila ograjo, ki je bila tam postavljena za nadziranje nelegalnih migracij. Za odstranitev so določili [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]], medtem ko bo [[Policija (Slovenija)|Policija]] po odstranitvi zadolžena za varovanje državne meje.<ref>{{Navedi splet|title=7. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-08-7-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na meji s Hrvaško bodo začeli odstranjevati žico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-meji-s-hrvasko-bodo-zaceli-odstranjevati-zico/633655|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref> === Obramba === [[Levica]], [[Socialni demokrati]] ter [[Lista Marjana Šarca]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], ki sta se kasneje pripojila h [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]], [[Marjan Šarec]] pa je postal tudi obrambni minister, pa so v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]] nasprotovale predlogu zakona o investicijah v [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]] od 2021 do 2027, težkemu 780 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Prva zelena luč za 780-milijonske investicije v Slovenski vojski|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-zelena-luc-za-780-milijonske-investicije-v-slovenski-vojski/535099|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (ZZSISV26)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-05-09}}</ref> Levica se je kot stranka čez svojo zgodovino zavzemala tudi za izstop [[Slovenija|Slovenije]] iz zveze [[NATO]] in njegovi nadaljnji širitvi, a se je ob podpisu koalicijske pogodbe dejala, da s tem ne bo pogojevala svojega vstopa ali delovanja v vladi, kar pa se v preteklosti že zgodilo.<ref>{{Navedi splet|title=Levica bo vstop v koalicijo pogojevala z referendumom za izstop iz Nata|url=https://www.dnevnik.si/1042824426|website=Dnevnik|accessdate=2022-06-30}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Levica proti širitvi Nata na Finsko in Švedsko, na vladi in odboru preglasovana|url=https://n1info.si/novice/slovenija/levica-proti-siritvi-nata-na-finsko-in-svedsko-na-vladi-in-odboru-preglasovana/|website=N1|date=2022-06-29|accessdate=2022-06-30|language=sl-SI}}</ref> Golobova koalicija se je že pred imenovanjem izrekla proti pogodbi za nakup oklepnikov v vrednosti 343,4 milijona evrov, ki jo jo je predhodni obrambni minister [[Matej Tonin]] podpisal nekaj dni pred nastopom Golobove vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin prepričan, da je podpis pogodbe za nakup vojaške opreme nujen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-preprican-da-je-podpis-pogodbe-za-nakup-vojaske-opreme-nujen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-09|last=Gregorc|first=Marko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Toninu se mudi s podpisom pogodbe, Golob ga je pozval, naj se vzdrži|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-namerava-za-45-oklepnikov-tipa-boxer-odsteti-3434-milijona-evrov/|website=www.delo.si|accessdate=2022-05-09|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podpis pogodbe o nakupu osemkolesnikov bi se lahko zavlekel v maj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpis-pogodbe-o-nakupu-osemkolesnikov-bi-se-lahko-zavlekel-v-maj/625641|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-09|language=sl}}</ref> Obrambni minister je po srečanju obrambnih ministrov zveze NATO 16. junija 2022 zatrdil, da Slovenija sredstev za obramb ne bo manjšala in da ostaja zvesta zavezi po oblikovanju srednje bojne bataljonske skupine.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Zaveze Natu ostajajo, revizija nakupa boxerjev poteka|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sarec-zaveze-natu-ostajajo-revizija-nakupa-boxerjev-poteka.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-30}}</ref> Robert Golob se je med 28. in 30. junijem 2022 udeležil vrha zveze [[NATO]] v [[Madrid|Madridu]] in dejal, da bo vlada v pol leta pripravila načrt o izpolnjevanju Natovih zavez glede izdatkov za obrambo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob na vrhu zveze Nato v Madridu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-predsednik-vlade-robert-golob-na-vrhu-zveze-nato-v-madridu-103034/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob se udeležuje zasedanja Nata {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-28-predsednik-vlade-robert-golob-se-udelezuje-zasedanja-nata/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Golob: Časovnico višanja izdatkov za obrambo bo treba pospešiti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-casovnico-visanja-izdatkov-za-obrambo-bo-treba-pospesiti/632588|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Z njim bi Slovenija predvidela povišanje izdatkov za vojsko na dva odstotka. Golob je dejal, da bi cilj, ki je bil v prejšnjih vladah določen na leto 2030, poskusili doseči prej.<ref name=":1" /> === Zdravstvo === '''Spremembe sklepa o ustanovitvi NIJZ''' Vlada je dne 7. junija 2022 na dopisni seji spremenila sklep o ustanovitvi [[NIJZ]], s katerim je po novem predvideno, da do imenovanja strokovnega direktorja naloge le-tega opravlja v.d., in ne več generalni direktor NIJZ, ki je trenutno Milan Krek.<ref>{{Navedi splet|title=Nove spremembe na NIJZ, v nadzorni svet Elesa imenovan Kostrevec |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nove-spremembe-na-nijz-v-nadzorni-svet-elesa-imenovan-kostrevec.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Krek sicer navaja, da s strani novega ministra [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]] že dlje časa dobiva pritiske glede odstopa s položaja, vendar sodeč po njegovih navedbah, odstopil ne bo.<ref>{{Navedi splet|title='Moj šef je svet zavoda in ne minister in ne predsednik vlade' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/moj-sef-je-svet-zavoda-in-ne-minister-in-ne-predsednik-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Milan Krek je 30. junija 2022 odstopil s položaja, kot je navedel, po ''mesecu neznosnih političnih pritiskov''. Svet NIJZ se je z odstopno izjavo seznanil in za v. d. direktorja imenoval [[Branko Gabrovec|Branka Gabrovca]].<ref>{{Navedi splet|title=Krek odstopil "po mesecu neznosnih političnih pritiskov". V. d. direktorja postal Branko Gabrovec. |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/krek-odstopil-po-mesecu-neznosnih-politicnih-pritiskov-v-d-direktorja-postal-branko-gabrovec/632735|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> '''Strokovna posvetovalna skupina NIJZ''' Na novinarski konferenci dne 27. junija 2022 je bila predstavljena nova strokovna posvetovalna skupina NIJZ-ja za Covid-19. Vodil jo bo epidemiolog [[Mario Fafangel]], njegova namestnica bo nekdanja ministrica za zdravje [[Alenka Trop Skaza]], med člani pa so med drugim še antropolog [[Dan Podjed]], matematik Janez Žibert, infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, komunikolog Mitja Vrdelja ter imunolog [[Alojz Ihan]]. Skupina bo ukrepe tehtala na podlagi treh scenarijev. Fafangel je poudaril, da bo med ukrepi odločal vsak posameznik sam, zdravstveni minister [[Danijel Bešič Loredan]] pa še enkrat zagotovil, da obveznega cepljenja ne bo.<ref>{{Navedi splet|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> ==== Novela Zakona o nalezljivih boleznih ==== Poslanci koalicijskih strank s prvopodpisano [[Janja Sluga|Janjo Sluga]] so v parlamentarno proceduro vložili novelo Zakona o nalezljivih boleznih, s čimer so po njihovih besedah želeli preprečiti samovoljo vlad ob morebitnih epidemijah in odpraviti ugotovljene neustavnosti v takratnem zakonu iz leta 1995.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda: Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih preprečuje samovoljo vlad|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/gibanje-svoboda-predlog-novele-zakona-o-nalezljivih-boleznih-preprecuje-samovoljo-vlad/631629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=To so globe, ki jih predvideva novi zakon o nalezljivih boleznih|url=https://siol.net/novice/slovenija/to-so-globe-ki-jih-predvideva-novi-znb-582187|website=siol.net|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> Vsebino novele zakona je pripravila [[Pravna mreža za varstvo demokracije]], ministrstva in poslanske skupine so dodale le manjše korekture. Z novelo se ne predvideva zapiranja šol ali nošnje mask med poukom, prav tako ni predvideno obvezno cepljenje. Ob enem se omejuje pristojnosti vlade in veča pristojnost strokovnih skupin. Novela sicer ohranja večino kazni in glob, jih pa ukinja za tiste, ki v času prepovedi organizirajo javna zbiranja.<ref name=":2" /> Vložniki novele so predlagali obravnavo novele zakona po skrajšanem postopku, zaradi česar podpisov pod predlog novele niso prispevali poslanci SD [[Meira Hot]], [[Bojana Muršič]] in [[Damijan Zrim]].<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Zakaj se štirje poslanci niso podpisali pod zakon o nalezljivih boleznih?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zakaj-se-stirje-poslanci-niso-podpisali-pod-zakon-o-nalezljivih-boleznih/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-07|language=sl-SI}}</ref> '''Odprava novele Zakona o javnem naročanju''' Vlada je odpravila novelo Zakona o javnem naročanju, ki jo je sprejela [[14. vlada Republike Slovenije|tretja Janševa vlada]] in je zahtevala pridobitev referenčne cene nakupa zdravstvene opreme.<ref>{{Navedi splet|title=Zdravstvo.si: Vlada z interventnim zakonom v zdravstvu koraka v smeri korupcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravstvo-si-vlada-z-interventnim-zakonom-v-zdravstvu-koraka-v-smeri-korupcije/|website=N1|date=2022-07-26|accessdate=2022-07-31|language=sl-SI}}</ref> Po mnenju vlade ureditev namreč ni bila skladna s pravom Evropske unije in da vnaša korupcijska tveganja. Odločitev je naletela na kritiko skupine zdravstvo.si, ki meni, da odprava pomeni korak v smeri korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=STA: V skupini zdravstvo.si razočarani nad odpravo novele zakona o javnem naročanju, na ministrstvu stojijo za odločitvijo|url=https://www.sta.si/3064778/v-skupini-zdravstvo-si-razocarani-nad-odpravo-novele-zakona-o-javnem-narocanju-na-ministrstvu-stojijo-za-odlocitvijo|website=www.sta.si|accessdate=2022-07-31}}</ref> == Seje == === Prva seja nove vlade === [[Slika:1._redna_seja_vlade_-_52114494607.jpg|sličica|1. seja vlade]]Prva seja nove vlade je potekala še isti dan kot imenovanje v Državnem zboru, v sredo, 1. junija 2022. Na seji so bile narejene že prve kadrovske menjave, imenovani so bili državni sekretarji ter člani kabineta predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Prve poteze nove vlade: na vrh Policije Lindav, Sovo bo kot v. d. vodil Kadivnik|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najprej-primopredaja-med-janso-in-golobov-nato-ze-prva-seja-nove-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-02|language=sl}}</ref> Prav tako so potrdili 3 podpredsednike vlade, to so postali [[Tanja Fajon]], [[Luka Mesec]] in [[Danijel Bešič Loredan]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Zdaj je za nas čas, da nehamo govoriti in začnemo delati. Janša: Vso srečo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-zdaj-je-za-nas-cas-da-nehamo-govoriti-in-zacnemo-delati-jansa-vso-sreco/629428|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-02|language=sl}}</ref> == Mednarodni odnosi == === Seznami obiskov === * [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]] * [[Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.vlada.si/o_vladi/clani_vlade/ Uradna stran] {{Vlada RS}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:15. vlada Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] 94cik1ankoibyx9xg570k4vigkmgcie 5737351 5737340 2022-08-20T08:00:42Z VidicK01 193275 /* Položaji v vladi */ wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name = 15. vlada Republike Slovenije |deputy_government_head = [[Tanja Fajon]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica) <br>[[Danijel Bešič Loredan]] (GS) |successor = [[16. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number = |jurisdiction = |flag = Flag_of_Slovenia.svg |flag_border = true |incumbent = |image = Skupinska fotografija (52115320678).jpg |image_size = |caption = Skupinska fotografija vlade |date_formed = [[1. junij]] [[2022]] |date_dissolved = |government_head = [[Robert Golob]] (Svoboda) |government_head_history = |state_head = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] [[Borut Pahor]] |former_members_number = |cabinet_type = |members_number = Premier + 17 ministrov |political_party = [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica]] |legislature_status = [[Leva sredina|Levo-sredinska]] [[večinska vlada]]<br />{{Composition bar|53|90|grey}} |opposition_party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] |opposition_leader = Ni uradni naziv<br>[[Janez Janša]] (SDS)<br>[[Matej Tonin]] (NSi) |election = [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Volitve 2022]] |legislature_term = [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. državni zbor]] |budget = |incoming_formation = |outgoing_formation = |previous = [[14. vlada Republike Slovenije]] |opposition_cabinet = Brez }} '''15. vlada Republike Slovenije''' je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku mandata [[14. vlada Republike Slovenije|14. slovenske vlade]] [[Janez Janša|Janeza Janše]] sestavil mandatar [[Robert Golob]]. Koalicijo poleg [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] sestavljajo še [[Socialni demokrati]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]]. Vlada je mandat nastopila s potrditvijo v [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]], 1. junija 2022, v času prehranske in energetske draginje kot posledice [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html|title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo|date=1.6.2022|accessdate=1.6.2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> Ustanovna seja vlade je potekala še isti večer, na kateri so bili imenovani podpredsedniki vlade, državni sekretarji, generalna sekretarka vlade ter razrešeni in imenovani številni drugi funkcionarji.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najprej-primopredaja-med-janso-in-golobov-nato-ze-prva-seja-nove-vlade.html|title=Po prvi seji nove vlade: na vrh Policije Lindav, Sovo bo kot v. d. vodil Kadivnik|date=1.6.2022|accessdate=1.6.2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="4%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="1%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Robert Golob]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po srečanju s predstavniki mladih in starejših (52278346723) (cropped).jpg|sredina|160x160px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Petra Škofic]] *[[Maša Kociper]] *Igor Mally *[[Andrej Benedejčič]] *Vojko Volk *[[Melita Župevc]] *Nataša Sax *[[Anton Grizold]] *Maksimiljana Polak *Kaja Širok |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje zadeve]] |Ministrica, podpredsednica vlade |'''[[Tanja Fajon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade (52247013363) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Samuel Žbogar]] *Marko Štucin |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Luka Mesec]]''' |[[Slika:Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec (52294792105) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *Dan Juvan *Simon Maljevac |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Danijel Bešič Loredan]]''' |[[Slika:Danijel Bešič Loredan - 52114942839 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|154x154px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Breda Božnik *Aleksandra Lah Topolšek *Tadej Ostrc |- |[[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo]] |Minister |'''[[Matjaž Han]]''' |[[Slika:Matjaž Han (52114733348) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|146x146px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Dejan Židan]] *[[Matevž Frangež]] |- |[[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Marjan Šarec]]''' |[[Slika:Marjan Šarec - 52113669487 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Damir Črnčec]] *[[Rudi Medved]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Klemen Boštjančič]]''' |[[Slika:Klemen Boštjančič - 52115202015 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|146x146px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Saša Jazbec *Tilen Božič |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Ministrica |'''[[Tatjana Bobnar]]''' |[[Slika:Tatjana Bobnar - 52114734388 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Branko Lobnikar]] *[[Tina Heferle]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Ministrica |'''[[Dominika Švarc Pipan]]''' |[[Slika:Dominika Švarc Pipan - 52113669807 (cropped).jpg|167x167px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Igor Šoltes]] *Sebastjan Zbičajnik |- |[[Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za šolstvo]] |Minister |'''[[Igor Papič]]''' |[[Slika:Igor Papič - 52114942649 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|153x153px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Darjo Felda *Matjaž Krajnc |- |[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Minister |'''[[Uroš Brežan]]''' |[[Slika:Uroš Brežan - 52115201575 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Uroš Vajgl *Matej Skočir |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Asta Vrečko]]''' |[[Slika:Asta Vrečko (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *Marko Rusjan |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] |Minister |'''[[Bojan Kumer]]''' |[[Slika:Bojan Kumer - 52114695541 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|169x169px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Alenka Bratušek]] *Tina Seršen |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Ministrica |'''[[Irena Šinko]]''' |[[Slika:Irena Šinko - 52114942599 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Darij Krajčič *Tatjana Buzeti |- |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |Ministrica |'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' |[[Slika:Sanja Ajanović Hovnik - 52113669327 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|151x151px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Urban Kodrič *Jure Trbič |- |[[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko]] |Minister brez resorja pristojen za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo |'''[[Aleksander Jevšek]]''' |[[Slika:Aleksander Jevšek - 52114942944 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|168x168px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *Marko Koprivc |- |[[Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Minister za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Matej Arčon]]''' |[[Slika:Matej Arčon - 52114695131 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|152x152px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Vesna Humar |- |[[Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo]] |Ministrica brez resorja pristojna za digitalno preobrazbo |'''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' |[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|157x157px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Matej Kalan |- |} === Kabinet predsednika vlade === {| class="wikitable" !Vodja kabineta ! colspan="9" |Državni sekretarji |- |[[Slika:Petra Škofic, vodja Kabineta predsednika vlade Republike Slovenije (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | [[Slika:Maša_Kociper,_državna_sekretarka_za_odnose_z_Državnim_zborom_(52183945948)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|111x111px]] |[[Slika:Mag. Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve (52183940536) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|111x111px]] | [[Slika:Dr._Andrej_Benedejčič,_državni_sekretar_za_nacionalno_in_mednarodno_varnost_(52182918027)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |[[Slika:Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve (52183946243) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | [[Slika:Mag. Melita Župevc, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade za strateško komuniciranje 52211064586 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |[[Slika:Nataša Sax, državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko (52183940491) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | [[Slika:Dr._Anton_Grizold,_državni_sekretar_za_obrambne_zadeve_ter_zadeve_varstva_pred_naravnimi_in_drugimi_nesrečami_(52183946103)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |[[Slika:Maksimiljana Polak, državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud (52184185654) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |[[Slika:Dr. Kaja Širok 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |- ! rowspan="2" |<div style="text-align: center;">[[Petra Škofic]]</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Maša Kociper]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Igor Mally]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Andrej Benedejčič]]'''</div> !<div style="text-align: center;">[[Vojko Volk]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Melita Župevc]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Nataša Sax]]</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Anton Grizold]]'''</div> !<div style="text-align: center;">[[Maksimiljana Polak]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Kaja Širok]]</div> |- |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za koordinacijo med Vlado Republike Slovenije in Državnim zborom</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za koordinacijo mednarodnih zadev in zadev EU</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno in evropsko varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za evropske zadeve</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za strateško komuniciranje</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za obrambne zadeve ter zadeve varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za kulturo</small></div> |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" |Stranka !Vodja !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>Svoboda</small>''' |'''<small>[[Gibanje Svoboda]]</small>''' |[[Robert Golob]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|41|90|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|11|17|#4169E1}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SD</small>''' |'''<small>[[Socialni demokrati]]</small>''' |[[Tanja Fajon]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|17|#FF0000}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Levica</small>''' |'''<small>[[Levica (politična stranka)|Levica]]</small>''' |[[Luka Mesec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|17|#DB2D43}} |- ! colspan="5" |'''Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:''' |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]] <br>[[Ferench Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|53|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|55|90|#746962}} |} == Sestavljanje koalicije == === Glasovanje o mandatarju === {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |25. maj 2022 |'''[[Robert Golob]]''' |[[Predsednik Republike Slovenije]] |'''54''' |30 |1 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} === Glasovanje o vladi === {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |1. junij 2022 |[[Robert Golob|'''Robert Golob''']] |'''53''' |28 |2 |za izvolitev potrebna navadna večina |} === Zaslišanja ministrov na odborih === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=5 align=center |Sobota<br>28. maj 2022 | 09:00 | '''[[Matjaž Han]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Hana, ki je izpostavil socialni dialog: "Večina podjetnikov ni izkoriščevalcev" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-hana-ki-je-izpostavil-socialni-dialog-vecina-podjetnikov-ni-izkoriscevalcev/628946|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Matej Arčon]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |2 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Arčona, ki je pred odborom poudaril čezmejno povezovanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-arcona-ki-je-pred-odborom-izpostavil-cezmejno-povezovanje/628961|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Jevška, ki je poudaril načrt za pospešitev skladnega razvoja Slovenije |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-jevska-ki-je-poudaril-nacrt-za-pospesitev-skladnega-razvoja-slovenije/628980|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Igor Papič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Igorja Papiča, ki pravi: Načrtujemo brezplačne malice in učbenike ter spremembe NPZ-ja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/papic-nacrtujemo-brezplacne-malice-in-ucbenike-ter-spremembe-npz-ja/629002|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Emilijo Stojmenovo Duh, ki napoveduje zmanjšanje digitalnega razkoraka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-emilijo-stojmenovo-duh-ki-napoveduje-zmanjsanje-digitalnega-razkoraka/629015|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Ponedeljek<br>30. maj 2022 | 09:00 | '''[[Tanja Fajon]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon bi krepila vezi z "državami jedrne Evrope". Odbor jo je podprl. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-bi-krepila-vezi-z-drzavami-jedrne-evrope-odbor-jo-je-podprl/629106|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Dominika Švarc Pipan]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja podprl Dominiko Švarc Pipan: Želimo odpraviti splošen občutek nepravičnosti v družbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-podprl-dominiko-svarc-pipan-zelimo-odpraviti-splosen-obcutek-nepravicnosti-v-druzbi/629117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Klemen Boštjančič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor podprl kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki verjame, da je kriza priložnost |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/odbor-podprl-kandidata-za-financnega-ministra-klemna-bostjancica-ki-verjame-da-je-kriza-priloznost/629115|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik zelena luč na matičnem odboru |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatki-za-ministrico-za-javno-upravo-sanji-ajanovic-hovnik-zelena-luc-na-maticnem-odboru/629128|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Tatjana Bobnar]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar skozi sito parlamentarnega odbora |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tatjana-bobnar-skozi-sito-parlamentarnega-odbora/629131|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Marjan Šarec]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Po mnenju odbora Šarec, ki se želi vrniti k Teritorialni obrambi, primeren kandidat |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-mnenju-odbora-sarec-ki-se-zeli-vrniti-k-teritorialni-obrambi-primeren-kandidat/629129|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Torek<br>31. maj 2022 | 09:00 | '''[[Bojan Kumer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora Bojanu Kumru za infrastrukturnega ministra. "Zeleni prehod bo prioriteta." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpora-bojanu-kumru-za-infrastrukturnega-ministra-zeleni-prehod-bo-prioriteta/629238|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Irena Šinko]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Irena Šinko potrjena za kmetijsko ministrico, zavzemala se bo za večjo samooskrbo s hrano |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/irena-sinko-potrjena-za-kmetijsko-ministrico-zavzemala-se-bo-za-vecjo-samooskrbo-s-hrano/629239|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Luka Mesec]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec prejel podporo odbora: "Signali, da se naša socialna država krha, so zelo jasni" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/luka-mesec-prejel-podporo-odbora-signali-da-se-nasa-socialna-drzava-krha-so-zelo-jasni/629294|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Uroš Brežan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Okoljski minister bo Uroš Brežan: Naravne vire moramo izkoriščati skrajno odgovorno |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/okoljski-minister-bo-uros-brezan-naravne-vire-moramo-izkoriscati-skrajno-odgovorno/629293|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Danijel Bešič Loredan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Matični odbor podprl Bešič Loredana: "Radi bi razbili tabu, da je zdravstveni sistem nedotakljiv" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maticni-odbor-podprl-besic-loredana-radi-bi-razbili-tabu-da-je-zdravstveni-sistem-nedotakljiv/629233|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Asta Vrečko]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico Asta Vrečko: "Kulturna politika in ministrstvo se morata modernizirati" |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kandidatka-za-ministrico-asta-vrecko-kulturna-politika-in-ministrstvo-se-morata-modernizirati/629335|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- |} == Zgodovina == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah, 24. aprila 2022]], je stranka Gibanje Svoboda zmagala s preko 34 % glasov in osvojila 41 poslanskih mest.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ana Svenšek, Tanja Kozorog Blatnik, Aljoša Masten, Gregor Cerar, Miha Zavrtanik, Larisa Daugul, Aleksandra K. Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je [[Robert Golob]] sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta - [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ma.|first=Al.}}</ref> Sprva se ju je omenjalo kot državna sekretarja, kasneje pa je bilo sporočeno, da bo [[Marjan Šarec]] prevzel resor obrambe, [[Alenka Bratušek]] pa infrastrukturo. Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-do-3-junija-zelimo-sestaviti-vlado-cilj-sta-dva-mandata/625975|title=Golob: Do 3. junija želimo sestaviti vlado. Cilj sta dva mandata.|date=3. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=B. R., Al. Ma., M. Z.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače|url=https://www.domovina.je/koalicijska-pogajanja-golob-je-za-levi-trojcek-poznavalci-menijo-da-bi-bilo-za-slovenijo-bolje-drugace/|website=Domovina|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(FOTO) Novo vlado bi lahko dobili 3. junija, želijo pa vladati dva mandata|url=https://www.vecer.com/slovenija/novo-vlado-bi-lahko-dobili-3-junija-zelijo-pa-vladati-dva-mandata-10281213|website=www.vecer.com|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-si}}</ref> Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so se programsko uskladili in koalicijsko pogodbo v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] podpisali 24. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Podpis koalicijske pogodbe: "Začenja se novo poglavje prihodnosti Slovenije"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-zivo-golob-fajon-in-mesec-podpisali-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2022-05-24|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Naslednji dan je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}</ref> Koalicijski partnerji so napovedali širitev števila ministrskih resorjev, kar pa je kot neutemeljeno močno kritizirala največja opozicijska stranka [[Slovenska demokratska stranka]] in na spremembo ''Zakona o vladi'' vložila predlog referenduma. Golobova koalicija zato ni mogla povečati števila ministrstev. Ob vložitvi liste ministrskih kandidatov je Robert Golob tako ministre predlagal po razrezu resorjev, ki je bil v veljavi že v [[14. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]]. Vsi bodoči ministri, katerih resorji še niso bili ustanovljeni, pa so postali državni sekretarji na obstoječih ministrstvih. Konec meseca junija 2022 je Robert Golob svoje ministre uvrstil v najvišje možne plačne razrede.<ref>{{Navedi splet|title=Golobovi ministri in njihovi državni sekretarji v najvišjih plačnih razredih|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golobovi-ministri-in-njihovi-drzavni-sekretarji-v-najvisjih-placnih-razredih/|website=N1|date=2022-06-30|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI}}</ref> Opozicija predlogu ni nasprotovala, je pa spomnila na odziv strank SD in Levica, ko je podobno umestitev naredil [[Janez Janša]] v predhodni vladi. Socialni demokrati so takrat zapisali: "''Ekonomisti svarijo pred recesijo, projekcija padca BDP doma in v svetu je strašljiva. Nova vlada pa zvišuje plače svojim funkcionarjem. Nesprejemljivo! Solidarnost pomeni, da v času krize vlada najprej poskrbi za najšibkejše, ne zase!"''<ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/strankasd/status/1240710426465189888|url=https://twitter.com/strankasd/status/1240710426465189888|website=Twitter|accessdate=2022-07-20|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrom Golobove vlade najvišje možne plače|url=https://www.domovina.je/ministrom-golobove-vlade-najvisje-mozne-place/|website=Domovina|date=2022-06-29|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Najvišje plače za ministre in sekretarje: opozicija odločitvi vlade ne nasprotuje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-sprejela-odlocitve-ki-jih-je-ocitala-jansevi-vladi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> == Vidnejše odločitve vlade == === Kadrovske menjave === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="4%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Predhodnik |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |Generalna sekretarka vlade |'''[[Barbara Kolenko Helbl]]''' |[[Janja Garvas Hočevar]] |- | rowspan="1" |[[Policija (Slovenija)|Policija]] |Generalni direktor policije (v.d.) |'''[[Boštjan Lindav]]''' |[[Anton Olaj]] |- | rowspan="1" |[[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|UKOM]] |Direktor (v.d.) |'''[[Dragan Barbutovski]]''' |[[Uroš Urbanija]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]] |Direktor (v.d.) |'''[[Joško Kadivnik]]''' |[[Janez Stušek]] |- | rowspan="1" |[[Finančna uprava Republike Slovenije|FURS]] |Generalni direktor (v.d.) |'''[[Peter Grum]]''' |[[Ivan Simič]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska vojska]] |Poveljnik sil SV |'''[[Roman Urbanič]]''' |[[Miha Škerbinc]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni preiskovalni urad|NPU]] |Direktor (v.d.) |'''[[Boštjan Mlačnik]]''' |[[Petra Grah Lazar]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni inštitut za javno zdravje|NIJZ]] |Direktor (v.d.) |'''[[Branko Gabrovec]]''' |[[Milan Krek]] |- |} === Infrastruktura === '''Regulacija energentov''' Ob nastopu Golobove vlade so bila pogonska goriva zaradi draginje še pod regulacijo [[14. vlada Republike Slovenije|predhodne vlade]], in sicer [[bencin]] na 1,56 evra, [[dizel]] pa na 1,668 evra na liter.<ref>{{Navedi splet|title=Ponovna regulacija cen goriv: za bencin 1,56 evra, za dizel 1,668 evra na liter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-vlada-spet-regulirala-cene-bencina-odlocitev-naj-bi-padla-se-danes.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref> 15. junija 2022 je predsednik vlade [[Robert Golob]] predstavil nove ukrepe zoper draginjo na področju energetike. Med ukrepi je napovedal regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocestnega omrežja in sprostitev marž ter cene ob avtocestah.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi draginjski ukrepi bodo zvišali ceno goriva|url=https://www.dnevnik.si/1042991213|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-03}}</ref> Z novimi ukrepi se je cena 95-oktanskega bencina zvišala na 1,755 evra, dizelskega goriva pa 1,848 evra.<ref>{{Navedi splet|title=Znane so nove cene goriva: koliko bomo po novem odšteli za rezervoar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/cene-goriva-nove/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref> Začetek veljave ukrepov je Golob napovedal za 21. junij 2022, v vmesnih dneh pa se je pojavilo veliko primanjkovanje goriva na bencinskih servisih.<ref>{{Navedi splet|title=Na več bencinskih črpalkah zmanjkalo goriva, nekatere celo začasno zaprli|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ponekod-zmanjkuje-goriva-dobava-zamuja-tudi-zaradi-gnece-na-cestah/|website=N1|date=2022-06-19|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mnogi niso prišli do goriva, ponekod črpalke kar zaprle vrata|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-stevilnih-krajih-po-sloveniji-zmanjkalo-goriva.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pred podražitvijo ponekod zmanjkalo goriva. Petrol: Strah pred pomanjkanjem odveč.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/pred-podrazitvijo-ponekod-zmanjkalo-goriva-petrol-strah-pred-pomanjkanjem-odvec/631504|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref> Ponudniki goric so sporočali, da je na servisih goriva zmanjkalo, pojavila pa so se tudi ugibanja, da trgovci goriva ne želijo prodati, saj bi ga lahko po 21. juniju po višji ceni. Potrošniki so namreč sporočali, da so gorivo lahko natočili na točilnih mestih, na katerih je bila oznaka, da je goriva zmanjkalo.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO: Kljub obvestilu, da goriva ni, brez težav tankal {{!}} Sobotainfo.com|url=https://sobotainfo.com/novica/slovenija/video-kljub-obvestilu-da-goriva-ni-brez-tezav-tankal/639452|website=sobotainfo.com|accessdate=2022-07-03|language=sl|last=sobotainfo}}</ref> Ponudniki so se sklicevali na težave z dobavo, gospodarski minister [[Matjaž Han]] pa je odredil inšpekcijski nadzor.<ref>{{Navedi splet|title=Je goriva po bencinskih servis res že zmanjkalo? Inšpektorji so na terenu|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/je-goriva-po-bencinskih-servis-res-ze-zmanjkalo-inspektorji-so-na-terenu/|website=Avto-magazin.si|accessdate=2022-07-03|language=en}}</ref> === Kultura === '''Vrnitev Metelkove 6 nevladnim organizacijam''' 29. junija 2022 se je ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] sestala s predstavniki [[Nevladna organizacija|nevladnih organizacij]] – kulturnih, znanstvenoraziskovalnih in zagovorniških organizacij –, ki so imeli svoje prostore v stavbi na Metelkovi 6. To je ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija predvidelo obnoviti in v njem urediti dodatne prostore za [[Prirodoslovni muzej Slovenije]], ki se je soočal s prostorsko stisko. Ob tem je ministrstvo pozvalo, da se nevladne organizacije izselijo, kar je naletelo na odpor, ki je privedel do sodnih sporov.<ref>{{Navedi splet|title=Metelkova 6: Nevladniki pozivajo ministrstvo, naj ustavi sodne postopke|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/metelkova-6-nevladniki-pozivajo-ministrstvo-naj-ustavi-sodne-postopke/611117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Nova ministrica Vrečkova je napovedala, da bo ministrstvo postopke v najkrajšem možnem času ustavilo, v obnovljeno stavbo pa se bodo lahko vrnile nevladne organizacije. Ob tem je dejala, da se zaveda prostorske stiske, ki jo ima prirodoslovni muzej.<ref>{{Navedi splet|title=Stanovalci Metelkove 6 ostajajo v svojih prostorih {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-stanovalci-metelkove-6-ostajajo-v-svojih-prostorih/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> '''Novela Zakona o Radioteleviziji Slovenija''' Državni zbor je 14. julija 2022 sprejel novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Za je glasovalo 53 poslancev, proti pa jih je bilo 26.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=DZ sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-vladno-novelo-zakona-o-rtv-slovenija/634222|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] je ob dejala: ''"Predlog zakona celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija. Novi zakon vrača vso avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija in civilni družbi. Namen novega zakona je spremeniti sedanji način upravljanja tako, da se onemogoči politično podrejanje pri kadrovskih in uredniških odločitvah in vrne RTV javnosti in zaposlenim.''" Novela predvideva združitev programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija v enotno telo, ki bi ga sestavljalo 17 članov, noben pa ne bi bil imenovan s strani državnega zbora. Šest članov bi iz svojih vrst izbrali zaposleni, 11 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik države]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], Nacionalni svet za kulturo, [[Olimpijski komite Slovenije]], [[informacijski pooblaščenec]], Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuh človekovih pravic]] in [[Nacionalni svet invalidskih organizacij]].<ref name=":4" /> Ob enem bi se ustanovilo poslansko telo finančni svet, namesto generalnega direktorja pa bi zavod vodilo štiri člansko vodstvo.<ref name=":4" /> === Notranje zadeve === '''Prekrški in globe, izrečene zaradi kršenja covidnih odlokov'''[[Slika:3. redna seja vlade 01.jpg|sličica|3. seja vlade]]Na seji vlade 9. junija 2022 je vlada sprejela dva sklepa: prvi je ta, da se do konca avgusta pripravi analiza pravnih podlag, ki so bile uporabljene v postopkih proti kršiteljem covidnih ukrepov. Drugi sklep pa se nanaša na prenehanje veljavnosti odločitev glede tožb za povrnitev stroškov policiji na neprijavljenih shodih.<ref>{{Navedi splet|title=Na čelu Fursa Peter Grum, tožbe za povrnitev stroškov Policiji umaknjene|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/simica-naj-bi-na-celu-fursa-zamenjal-peter-grum.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-09|language=sl}}</ref> '''Odstranitev ograje na meji s Hrvaško''' Na 7. redni seji vlade, 8. julija 2022, so ministri odločili, da bo Slovenija na meji z Republiko Hrvaško odstranila ograjo, ki je bila tam postavljena za nadziranje nelegalnih migracij. Za odstranitev so določili [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]], medtem ko bo [[Policija (Slovenija)|Policija]] po odstranitvi zadolžena za varovanje državne meje.<ref>{{Navedi splet|title=7. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-08-7-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na meji s Hrvaško bodo začeli odstranjevati žico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-meji-s-hrvasko-bodo-zaceli-odstranjevati-zico/633655|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref> === Obramba === [[Levica]], [[Socialni demokrati]] ter [[Lista Marjana Šarca]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], ki sta se kasneje pripojila h [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]], [[Marjan Šarec]] pa je postal tudi obrambni minister, pa so v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]] nasprotovale predlogu zakona o investicijah v [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]] od 2021 do 2027, težkemu 780 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Prva zelena luč za 780-milijonske investicije v Slovenski vojski|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-zelena-luc-za-780-milijonske-investicije-v-slovenski-vojski/535099|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (ZZSISV26)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-05-09}}</ref> Levica se je kot stranka čez svojo zgodovino zavzemala tudi za izstop [[Slovenija|Slovenije]] iz zveze [[NATO]] in njegovi nadaljnji širitvi, a se je ob podpisu koalicijske pogodbe dejala, da s tem ne bo pogojevala svojega vstopa ali delovanja v vladi, kar pa se v preteklosti že zgodilo.<ref>{{Navedi splet|title=Levica bo vstop v koalicijo pogojevala z referendumom za izstop iz Nata|url=https://www.dnevnik.si/1042824426|website=Dnevnik|accessdate=2022-06-30}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Levica proti širitvi Nata na Finsko in Švedsko, na vladi in odboru preglasovana|url=https://n1info.si/novice/slovenija/levica-proti-siritvi-nata-na-finsko-in-svedsko-na-vladi-in-odboru-preglasovana/|website=N1|date=2022-06-29|accessdate=2022-06-30|language=sl-SI}}</ref> Golobova koalicija se je že pred imenovanjem izrekla proti pogodbi za nakup oklepnikov v vrednosti 343,4 milijona evrov, ki jo jo je predhodni obrambni minister [[Matej Tonin]] podpisal nekaj dni pred nastopom Golobove vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin prepričan, da je podpis pogodbe za nakup vojaške opreme nujen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-preprican-da-je-podpis-pogodbe-za-nakup-vojaske-opreme-nujen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-09|last=Gregorc|first=Marko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Toninu se mudi s podpisom pogodbe, Golob ga je pozval, naj se vzdrži|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-namerava-za-45-oklepnikov-tipa-boxer-odsteti-3434-milijona-evrov/|website=www.delo.si|accessdate=2022-05-09|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podpis pogodbe o nakupu osemkolesnikov bi se lahko zavlekel v maj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpis-pogodbe-o-nakupu-osemkolesnikov-bi-se-lahko-zavlekel-v-maj/625641|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-09|language=sl}}</ref> Obrambni minister je po srečanju obrambnih ministrov zveze NATO 16. junija 2022 zatrdil, da Slovenija sredstev za obramb ne bo manjšala in da ostaja zvesta zavezi po oblikovanju srednje bojne bataljonske skupine.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Zaveze Natu ostajajo, revizija nakupa boxerjev poteka|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sarec-zaveze-natu-ostajajo-revizija-nakupa-boxerjev-poteka.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-30}}</ref> Robert Golob se je med 28. in 30. junijem 2022 udeležil vrha zveze [[NATO]] v [[Madrid|Madridu]] in dejal, da bo vlada v pol leta pripravila načrt o izpolnjevanju Natovih zavez glede izdatkov za obrambo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob na vrhu zveze Nato v Madridu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-predsednik-vlade-robert-golob-na-vrhu-zveze-nato-v-madridu-103034/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob se udeležuje zasedanja Nata {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-28-predsednik-vlade-robert-golob-se-udelezuje-zasedanja-nata/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Golob: Časovnico višanja izdatkov za obrambo bo treba pospešiti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-casovnico-visanja-izdatkov-za-obrambo-bo-treba-pospesiti/632588|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Z njim bi Slovenija predvidela povišanje izdatkov za vojsko na dva odstotka. Golob je dejal, da bi cilj, ki je bil v prejšnjih vladah določen na leto 2030, poskusili doseči prej.<ref name=":1" /> === Zdravstvo === '''Spremembe sklepa o ustanovitvi NIJZ''' Vlada je dne 7. junija 2022 na dopisni seji spremenila sklep o ustanovitvi [[NIJZ]], s katerim je po novem predvideno, da do imenovanja strokovnega direktorja naloge le-tega opravlja v.d., in ne več generalni direktor NIJZ, ki je trenutno Milan Krek.<ref>{{Navedi splet|title=Nove spremembe na NIJZ, v nadzorni svet Elesa imenovan Kostrevec |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nove-spremembe-na-nijz-v-nadzorni-svet-elesa-imenovan-kostrevec.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Krek sicer navaja, da s strani novega ministra [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]] že dlje časa dobiva pritiske glede odstopa s položaja, vendar sodeč po njegovih navedbah, odstopil ne bo.<ref>{{Navedi splet|title='Moj šef je svet zavoda in ne minister in ne predsednik vlade' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/moj-sef-je-svet-zavoda-in-ne-minister-in-ne-predsednik-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Milan Krek je 30. junija 2022 odstopil s položaja, kot je navedel, po ''mesecu neznosnih političnih pritiskov''. Svet NIJZ se je z odstopno izjavo seznanil in za v. d. direktorja imenoval [[Branko Gabrovec|Branka Gabrovca]].<ref>{{Navedi splet|title=Krek odstopil "po mesecu neznosnih političnih pritiskov". V. d. direktorja postal Branko Gabrovec. |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/krek-odstopil-po-mesecu-neznosnih-politicnih-pritiskov-v-d-direktorja-postal-branko-gabrovec/632735|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> '''Strokovna posvetovalna skupina NIJZ''' Na novinarski konferenci dne 27. junija 2022 je bila predstavljena nova strokovna posvetovalna skupina NIJZ-ja za Covid-19. Vodil jo bo epidemiolog [[Mario Fafangel]], njegova namestnica bo nekdanja ministrica za zdravje [[Alenka Trop Skaza]], med člani pa so med drugim še antropolog [[Dan Podjed]], matematik Janez Žibert, infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, komunikolog Mitja Vrdelja ter imunolog [[Alojz Ihan]]. Skupina bo ukrepe tehtala na podlagi treh scenarijev. Fafangel je poudaril, da bo med ukrepi odločal vsak posameznik sam, zdravstveni minister [[Danijel Bešič Loredan]] pa še enkrat zagotovil, da obveznega cepljenja ne bo.<ref>{{Navedi splet|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> ==== Novela Zakona o nalezljivih boleznih ==== Poslanci koalicijskih strank s prvopodpisano [[Janja Sluga|Janjo Sluga]] so v parlamentarno proceduro vložili novelo Zakona o nalezljivih boleznih, s čimer so po njihovih besedah želeli preprečiti samovoljo vlad ob morebitnih epidemijah in odpraviti ugotovljene neustavnosti v takratnem zakonu iz leta 1995.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda: Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih preprečuje samovoljo vlad|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/gibanje-svoboda-predlog-novele-zakona-o-nalezljivih-boleznih-preprecuje-samovoljo-vlad/631629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=To so globe, ki jih predvideva novi zakon o nalezljivih boleznih|url=https://siol.net/novice/slovenija/to-so-globe-ki-jih-predvideva-novi-znb-582187|website=siol.net|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> Vsebino novele zakona je pripravila [[Pravna mreža za varstvo demokracije]], ministrstva in poslanske skupine so dodale le manjše korekture. Z novelo se ne predvideva zapiranja šol ali nošnje mask med poukom, prav tako ni predvideno obvezno cepljenje. Ob enem se omejuje pristojnosti vlade in veča pristojnost strokovnih skupin. Novela sicer ohranja večino kazni in glob, jih pa ukinja za tiste, ki v času prepovedi organizirajo javna zbiranja.<ref name=":2" /> Vložniki novele so predlagali obravnavo novele zakona po skrajšanem postopku, zaradi česar podpisov pod predlog novele niso prispevali poslanci SD [[Meira Hot]], [[Bojana Muršič]] in [[Damijan Zrim]].<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Zakaj se štirje poslanci niso podpisali pod zakon o nalezljivih boleznih?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zakaj-se-stirje-poslanci-niso-podpisali-pod-zakon-o-nalezljivih-boleznih/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-07|language=sl-SI}}</ref> '''Odprava novele Zakona o javnem naročanju''' Vlada je odpravila novelo Zakona o javnem naročanju, ki jo je sprejela [[14. vlada Republike Slovenije|tretja Janševa vlada]] in je zahtevala pridobitev referenčne cene nakupa zdravstvene opreme.<ref>{{Navedi splet|title=Zdravstvo.si: Vlada z interventnim zakonom v zdravstvu koraka v smeri korupcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravstvo-si-vlada-z-interventnim-zakonom-v-zdravstvu-koraka-v-smeri-korupcije/|website=N1|date=2022-07-26|accessdate=2022-07-31|language=sl-SI}}</ref> Po mnenju vlade ureditev namreč ni bila skladna s pravom Evropske unije in da vnaša korupcijska tveganja. Odločitev je naletela na kritiko skupine zdravstvo.si, ki meni, da odprava pomeni korak v smeri korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=STA: V skupini zdravstvo.si razočarani nad odpravo novele zakona o javnem naročanju, na ministrstvu stojijo za odločitvijo|url=https://www.sta.si/3064778/v-skupini-zdravstvo-si-razocarani-nad-odpravo-novele-zakona-o-javnem-narocanju-na-ministrstvu-stojijo-za-odlocitvijo|website=www.sta.si|accessdate=2022-07-31}}</ref> == Seje == === Prva seja nove vlade === [[Slika:1._redna_seja_vlade_-_52114494607.jpg|sličica|1. seja vlade]]Prva seja nove vlade je potekala še isti dan kot imenovanje v Državnem zboru, v sredo, 1. junija 2022. Na seji so bile narejene že prve kadrovske menjave, imenovani so bili državni sekretarji ter člani kabineta predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Prve poteze nove vlade: na vrh Policije Lindav, Sovo bo kot v. d. vodil Kadivnik|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najprej-primopredaja-med-janso-in-golobov-nato-ze-prva-seja-nove-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-02|language=sl}}</ref> Prav tako so potrdili 3 podpredsednike vlade, to so postali [[Tanja Fajon]], [[Luka Mesec]] in [[Danijel Bešič Loredan]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Zdaj je za nas čas, da nehamo govoriti in začnemo delati. Janša: Vso srečo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-zdaj-je-za-nas-cas-da-nehamo-govoriti-in-zacnemo-delati-jansa-vso-sreco/629428|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-02|language=sl}}</ref> == Mednarodni odnosi == === Seznami obiskov === * [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]] * [[Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.vlada.si/o_vladi/clani_vlade/ Uradna stran] {{Vlada RS}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:15. vlada Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] t7h9m0g725t6tem5jrdpo7c5lvuvx40 5737599 5737351 2022-08-20T11:30:13Z A09 188929 /* Zgodovina */ tn wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name = 15. vlada Republike Slovenije |deputy_government_head = [[Tanja Fajon]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica) <br>[[Danijel Bešič Loredan]] (GS) |successor = [[16. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number = |jurisdiction = |flag = Flag_of_Slovenia.svg |flag_border = true |incumbent = |image = Skupinska fotografija (52115320678).jpg |image_size = |caption = Skupinska fotografija vlade |date_formed = [[1. junij]] [[2022]] |date_dissolved = |government_head = [[Robert Golob]] (Svoboda) |government_head_history = |state_head = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] [[Borut Pahor]] |former_members_number = |cabinet_type = |members_number = Premier + 17 ministrov |political_party = [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica]] |legislature_status = [[Leva sredina|Levo-sredinska]] [[večinska vlada]]<br />{{Composition bar|53|90|grey}} |opposition_party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] |opposition_leader = Ni uradni naziv<br>[[Janez Janša]] (SDS)<br>[[Matej Tonin]] (NSi) |election = [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Volitve 2022]] |legislature_term = [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. državni zbor]] |budget = |incoming_formation = |outgoing_formation = |previous = [[14. vlada Republike Slovenije]] |opposition_cabinet = Brez }} '''15. vlada Republike Slovenije''' je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku mandata [[14. vlada Republike Slovenije|14. slovenske vlade]] [[Janez Janša|Janeza Janše]] sestavil mandatar [[Robert Golob]]. Koalicijo poleg [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] sestavljajo še [[Socialni demokrati]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]]. Vlada je mandat nastopila s potrditvijo v [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]], 1. junija 2022, v času prehranske in energetske draginje kot posledice [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html|title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo|date=1.6.2022|accessdate=1.6.2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> Ustanovna seja vlade je potekala še isti večer, na kateri so bili imenovani podpredsedniki vlade, državni sekretarji, generalna sekretarka vlade ter razrešeni in imenovani številni drugi funkcionarji.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najprej-primopredaja-med-janso-in-golobov-nato-ze-prva-seja-nove-vlade.html|title=Po prvi seji nove vlade: na vrh Policije Lindav, Sovo bo kot v. d. vodil Kadivnik|date=1.6.2022|accessdate=1.6.2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="4%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="1%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Robert Golob]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po srečanju s predstavniki mladih in starejših (52278346723) (cropped).jpg|sredina|160x160px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Petra Škofic]] *[[Maša Kociper]] *Igor Mally *[[Andrej Benedejčič]] *Vojko Volk *[[Melita Župevc]] *Nataša Sax *[[Anton Grizold]] *Maksimiljana Polak *Kaja Širok |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje zadeve]] |Ministrica, podpredsednica vlade |'''[[Tanja Fajon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade (52247013363) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Samuel Žbogar]] *Marko Štucin |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Luka Mesec]]''' |[[Slika:Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec (52294792105) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *Dan Juvan *Simon Maljevac |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Danijel Bešič Loredan]]''' |[[Slika:Danijel Bešič Loredan - 52114942839 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|154x154px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Breda Božnik *Aleksandra Lah Topolšek *Tadej Ostrc |- |[[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo]] |Minister |'''[[Matjaž Han]]''' |[[Slika:Matjaž Han (52114733348) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|146x146px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Dejan Židan]] *[[Matevž Frangež]] |- |[[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Marjan Šarec]]''' |[[Slika:Marjan Šarec - 52113669487 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Damir Črnčec]] *[[Rudi Medved]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Klemen Boštjančič]]''' |[[Slika:Klemen Boštjančič - 52115202015 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|146x146px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Saša Jazbec *Tilen Božič |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Ministrica |'''[[Tatjana Bobnar]]''' |[[Slika:Tatjana Bobnar - 52114734388 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Branko Lobnikar]] *[[Tina Heferle]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Ministrica |'''[[Dominika Švarc Pipan]]''' |[[Slika:Dominika Švarc Pipan - 52113669807 (cropped).jpg|167x167px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Igor Šoltes]] *Sebastjan Zbičajnik |- |[[Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za šolstvo]] |Minister |'''[[Igor Papič]]''' |[[Slika:Igor Papič - 52114942649 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|153x153px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Darjo Felda *Matjaž Krajnc |- |[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Minister |'''[[Uroš Brežan]]''' |[[Slika:Uroš Brežan - 52115201575 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Uroš Vajgl *Matej Skočir |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Asta Vrečko]]''' |[[Slika:Asta Vrečko (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *Marko Rusjan |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] |Minister |'''[[Bojan Kumer]]''' |[[Slika:Bojan Kumer - 52114695541 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|169x169px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Alenka Bratušek]] *Tina Seršen |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Ministrica |'''[[Irena Šinko]]''' |[[Slika:Irena Šinko - 52114942599 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Darij Krajčič *Tatjana Buzeti |- |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |Ministrica |'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' |[[Slika:Sanja Ajanović Hovnik - 52113669327 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|151x151px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Urban Kodrič *Jure Trbič |- |[[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko]] |Minister brez resorja pristojen za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo |'''[[Aleksander Jevšek]]''' |[[Slika:Aleksander Jevšek - 52114942944 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|168x168px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *Marko Koprivc |- |[[Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Minister za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Matej Arčon]]''' |[[Slika:Matej Arčon - 52114695131 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|152x152px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Vesna Humar |- |[[Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo]] |Ministrica brez resorja pristojna za digitalno preobrazbo |'''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' |[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|157x157px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *Matej Kalan |- |} === Kabinet predsednika vlade === {| class="wikitable" !Vodja kabineta ! colspan="9" |Državni sekretarji |- |[[Slika:Petra Škofic, vodja Kabineta predsednika vlade Republike Slovenije (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | [[Slika:Maša_Kociper,_državna_sekretarka_za_odnose_z_Državnim_zborom_(52183945948)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|111x111px]] |[[Slika:Mag. Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve (52183940536) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|111x111px]] | [[Slika:Dr._Andrej_Benedejčič,_državni_sekretar_za_nacionalno_in_mednarodno_varnost_(52182918027)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |[[Slika:Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve (52183946243) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | [[Slika:Mag. Melita Župevc, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade za strateško komuniciranje 52211064586 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |[[Slika:Nataša Sax, državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko (52183940491) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | [[Slika:Dr._Anton_Grizold,_državni_sekretar_za_obrambne_zadeve_ter_zadeve_varstva_pred_naravnimi_in_drugimi_nesrečami_(52183946103)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |[[Slika:Maksimiljana Polak, državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud (52184185654) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |[[Slika:Dr. Kaja Širok 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |- ! rowspan="2" |<div style="text-align: center;">[[Petra Škofic]]</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Maša Kociper]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Igor Mally]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Andrej Benedejčič]]'''</div> !<div style="text-align: center;">[[Vojko Volk]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Melita Župevc]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Nataša Sax]]</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Anton Grizold]]'''</div> !<div style="text-align: center;">[[Maksimiljana Polak]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Kaja Širok]]</div> |- |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za koordinacijo med Vlado Republike Slovenije in Državnim zborom</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za koordinacijo mednarodnih zadev in zadev EU</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno in evropsko varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za evropske zadeve</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za strateško komuniciranje</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za obrambne zadeve ter zadeve varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za kulturo</small></div> |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" |Stranka !Vodja !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>Svoboda</small>''' |'''<small>[[Gibanje Svoboda]]</small>''' |[[Robert Golob]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|41|90|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|11|17|#4169E1}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SD</small>''' |'''<small>[[Socialni demokrati]]</small>''' |[[Tanja Fajon]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|17|#FF0000}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Levica</small>''' |'''<small>[[Levica (politična stranka)|Levica]]</small>''' |[[Luka Mesec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|17|#DB2D43}} |- ! colspan="5" |'''Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:''' |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]] <br>[[Ferench Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|53|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|55|90|#746962}} |} == Sestavljanje koalicije == === Glasovanje o mandatarju === {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |25. maj 2022 |'''[[Robert Golob]]''' |[[Predsednik Republike Slovenije]] |'''54''' |30 |1 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} === Glasovanje o vladi === {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |1. junij 2022 |[[Robert Golob|'''Robert Golob''']] |'''53''' |28 |2 |za izvolitev potrebna navadna večina |} === Zaslišanja ministrov na odborih === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=5 align=center |Sobota<br>28. maj 2022 | 09:00 | '''[[Matjaž Han]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Hana, ki je izpostavil socialni dialog: "Večina podjetnikov ni izkoriščevalcev" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-hana-ki-je-izpostavil-socialni-dialog-vecina-podjetnikov-ni-izkoriscevalcev/628946|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Matej Arčon]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |2 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Arčona, ki je pred odborom poudaril čezmejno povezovanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-arcona-ki-je-pred-odborom-izpostavil-cezmejno-povezovanje/628961|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Jevška, ki je poudaril načrt za pospešitev skladnega razvoja Slovenije |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-jevska-ki-je-poudaril-nacrt-za-pospesitev-skladnega-razvoja-slovenije/628980|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Igor Papič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Igorja Papiča, ki pravi: Načrtujemo brezplačne malice in učbenike ter spremembe NPZ-ja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/papic-nacrtujemo-brezplacne-malice-in-ucbenike-ter-spremembe-npz-ja/629002|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Emilijo Stojmenovo Duh, ki napoveduje zmanjšanje digitalnega razkoraka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-emilijo-stojmenovo-duh-ki-napoveduje-zmanjsanje-digitalnega-razkoraka/629015|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Ponedeljek<br>30. maj 2022 | 09:00 | '''[[Tanja Fajon]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon bi krepila vezi z "državami jedrne Evrope". Odbor jo je podprl. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-bi-krepila-vezi-z-drzavami-jedrne-evrope-odbor-jo-je-podprl/629106|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Dominika Švarc Pipan]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja podprl Dominiko Švarc Pipan: Želimo odpraviti splošen občutek nepravičnosti v družbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-podprl-dominiko-svarc-pipan-zelimo-odpraviti-splosen-obcutek-nepravicnosti-v-druzbi/629117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Klemen Boštjančič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor podprl kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki verjame, da je kriza priložnost |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/odbor-podprl-kandidata-za-financnega-ministra-klemna-bostjancica-ki-verjame-da-je-kriza-priloznost/629115|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik zelena luč na matičnem odboru |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatki-za-ministrico-za-javno-upravo-sanji-ajanovic-hovnik-zelena-luc-na-maticnem-odboru/629128|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Tatjana Bobnar]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar skozi sito parlamentarnega odbora |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tatjana-bobnar-skozi-sito-parlamentarnega-odbora/629131|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Marjan Šarec]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Po mnenju odbora Šarec, ki se želi vrniti k Teritorialni obrambi, primeren kandidat |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-mnenju-odbora-sarec-ki-se-zeli-vrniti-k-teritorialni-obrambi-primeren-kandidat/629129|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Torek<br>31. maj 2022 | 09:00 | '''[[Bojan Kumer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora Bojanu Kumru za infrastrukturnega ministra. "Zeleni prehod bo prioriteta." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpora-bojanu-kumru-za-infrastrukturnega-ministra-zeleni-prehod-bo-prioriteta/629238|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Irena Šinko]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Irena Šinko potrjena za kmetijsko ministrico, zavzemala se bo za večjo samooskrbo s hrano |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/irena-sinko-potrjena-za-kmetijsko-ministrico-zavzemala-se-bo-za-vecjo-samooskrbo-s-hrano/629239|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Luka Mesec]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec prejel podporo odbora: "Signali, da se naša socialna država krha, so zelo jasni" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/luka-mesec-prejel-podporo-odbora-signali-da-se-nasa-socialna-drzava-krha-so-zelo-jasni/629294|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Uroš Brežan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Okoljski minister bo Uroš Brežan: Naravne vire moramo izkoriščati skrajno odgovorno |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/okoljski-minister-bo-uros-brezan-naravne-vire-moramo-izkoriscati-skrajno-odgovorno/629293|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Danijel Bešič Loredan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Matični odbor podprl Bešič Loredana: "Radi bi razbili tabu, da je zdravstveni sistem nedotakljiv" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maticni-odbor-podprl-besic-loredana-radi-bi-razbili-tabu-da-je-zdravstveni-sistem-nedotakljiv/629233|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Asta Vrečko]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico Asta Vrečko: "Kulturna politika in ministrstvo se morata modernizirati" |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kandidatka-za-ministrico-asta-vrecko-kulturna-politika-in-ministrstvo-se-morata-modernizirati/629335|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- |} == Zgodovina == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah 24. aprila 2022]], je stranka Gibanje Svoboda zmagala s preko 34 % glasov in osvojila 41 poslanskih mest.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ana Svenšek, Tanja Kozorog Blatnik, Aljoša Masten, Gregor Cerar, Miha Zavrtanik, Larisa Daugul, Aleksandra K. Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je [[Robert Golob]] sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta - [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ma.|first=Al.}}</ref> Sprva se ju je omenjalo kot državna sekretarja, kasneje pa je bilo sporočeno, da bo [[Marjan Šarec]] prevzel resor obrambe, [[Alenka Bratušek]] pa infrastrukturo. Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-do-3-junija-zelimo-sestaviti-vlado-cilj-sta-dva-mandata/625975|title=Golob: Do 3. junija želimo sestaviti vlado. Cilj sta dva mandata.|date=3. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=B. R., Al. Ma., M. Z.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače|url=https://www.domovina.je/koalicijska-pogajanja-golob-je-za-levi-trojcek-poznavalci-menijo-da-bi-bilo-za-slovenijo-bolje-drugace/|website=Domovina|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(FOTO) Novo vlado bi lahko dobili 3. junija, želijo pa vladati dva mandata|url=https://www.vecer.com/slovenija/novo-vlado-bi-lahko-dobili-3-junija-zelijo-pa-vladati-dva-mandata-10281213|website=www.vecer.com|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-si}}</ref> Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so se programsko uskladili in koalicijsko pogodbo v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] podpisali 24. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Podpis koalicijske pogodbe: "Začenja se novo poglavje prihodnosti Slovenije"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-zivo-golob-fajon-in-mesec-podpisali-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2022-05-24|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Naslednji dan je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}</ref> Koalicijski partnerji so napovedali širitev števila ministrskih resorjev, kar pa je kot neutemeljeno močno kritizirala največja opozicijska stranka [[Slovenska demokratska stranka]] in na spremembo ''Zakona o vladi'' vložila predlog referenduma. Golobova koalicija zato ni mogla povečati števila ministrstev. Ob vložitvi liste ministrskih kandidatov je Robert Golob tako ministre predlagal po razrezu resorjev, ki je bil v veljavi že v [[14. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]]. Vsi bodoči ministri, katerih resorji še niso bili ustanovljeni, pa so postali državni sekretarji na obstoječih ministrstvih. Konec meseca junija 2022 je Robert Golob svoje ministre uvrstil v najvišje možne plačne razrede.<ref>{{Navedi splet|title=Golobovi ministri in njihovi državni sekretarji v najvišjih plačnih razredih|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golobovi-ministri-in-njihovi-drzavni-sekretarji-v-najvisjih-placnih-razredih/|website=N1|date=2022-06-30|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI}}</ref> Opozicija predlogu ni nasprotovala, je pa spomnila na odziv strank SD in Levica, ko je podobno umestitev naredil [[Janez Janša]] v predhodni vladi. Socialni demokrati so takrat zapisali: "''Ekonomisti svarijo pred recesijo, projekcija padca BDP doma in v svetu je strašljiva. Nova vlada pa zvišuje plače svojim funkcionarjem. Nesprejemljivo! Solidarnost pomeni, da v času krize vlada najprej poskrbi za najšibkejše, ne zase!"''<ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/strankasd/status/1240710426465189888|url=https://twitter.com/strankasd/status/1240710426465189888|website=Twitter|accessdate=2022-07-20|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrom Golobove vlade najvišje možne plače|url=https://www.domovina.je/ministrom-golobove-vlade-najvisje-mozne-place/|website=Domovina|date=2022-06-29|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Najvišje plače za ministre in sekretarje: opozicija odločitvi vlade ne nasprotuje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-sprejela-odlocitve-ki-jih-je-ocitala-jansevi-vladi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> == Vidnejše odločitve vlade == === Kadrovske menjave === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="4%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Predhodnik |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |Generalna sekretarka vlade |'''[[Barbara Kolenko Helbl]]''' |[[Janja Garvas Hočevar]] |- | rowspan="1" |[[Policija (Slovenija)|Policija]] |Generalni direktor policije (v.d.) |'''[[Boštjan Lindav]]''' |[[Anton Olaj]] |- | rowspan="1" |[[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|UKOM]] |Direktor (v.d.) |'''[[Dragan Barbutovski]]''' |[[Uroš Urbanija]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]] |Direktor (v.d.) |'''[[Joško Kadivnik]]''' |[[Janez Stušek]] |- | rowspan="1" |[[Finančna uprava Republike Slovenije|FURS]] |Generalni direktor (v.d.) |'''[[Peter Grum]]''' |[[Ivan Simič]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska vojska]] |Poveljnik sil SV |'''[[Roman Urbanič]]''' |[[Miha Škerbinc]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni preiskovalni urad|NPU]] |Direktor (v.d.) |'''[[Boštjan Mlačnik]]''' |[[Petra Grah Lazar]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni inštitut za javno zdravje|NIJZ]] |Direktor (v.d.) |'''[[Branko Gabrovec]]''' |[[Milan Krek]] |- |} === Infrastruktura === '''Regulacija energentov''' Ob nastopu Golobove vlade so bila pogonska goriva zaradi draginje še pod regulacijo [[14. vlada Republike Slovenije|predhodne vlade]], in sicer [[bencin]] na 1,56 evra, [[dizel]] pa na 1,668 evra na liter.<ref>{{Navedi splet|title=Ponovna regulacija cen goriv: za bencin 1,56 evra, za dizel 1,668 evra na liter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-vlada-spet-regulirala-cene-bencina-odlocitev-naj-bi-padla-se-danes.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref> 15. junija 2022 je predsednik vlade [[Robert Golob]] predstavil nove ukrepe zoper draginjo na področju energetike. Med ukrepi je napovedal regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocestnega omrežja in sprostitev marž ter cene ob avtocestah.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi draginjski ukrepi bodo zvišali ceno goriva|url=https://www.dnevnik.si/1042991213|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-03}}</ref> Z novimi ukrepi se je cena 95-oktanskega bencina zvišala na 1,755 evra, dizelskega goriva pa 1,848 evra.<ref>{{Navedi splet|title=Znane so nove cene goriva: koliko bomo po novem odšteli za rezervoar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/cene-goriva-nove/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref> Začetek veljave ukrepov je Golob napovedal za 21. junij 2022, v vmesnih dneh pa se je pojavilo veliko primanjkovanje goriva na bencinskih servisih.<ref>{{Navedi splet|title=Na več bencinskih črpalkah zmanjkalo goriva, nekatere celo začasno zaprli|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ponekod-zmanjkuje-goriva-dobava-zamuja-tudi-zaradi-gnece-na-cestah/|website=N1|date=2022-06-19|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mnogi niso prišli do goriva, ponekod črpalke kar zaprle vrata|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-stevilnih-krajih-po-sloveniji-zmanjkalo-goriva.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pred podražitvijo ponekod zmanjkalo goriva. Petrol: Strah pred pomanjkanjem odveč.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/pred-podrazitvijo-ponekod-zmanjkalo-goriva-petrol-strah-pred-pomanjkanjem-odvec/631504|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref> Ponudniki goric so sporočali, da je na servisih goriva zmanjkalo, pojavila pa so se tudi ugibanja, da trgovci goriva ne želijo prodati, saj bi ga lahko po 21. juniju po višji ceni. Potrošniki so namreč sporočali, da so gorivo lahko natočili na točilnih mestih, na katerih je bila oznaka, da je goriva zmanjkalo.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO: Kljub obvestilu, da goriva ni, brez težav tankal {{!}} Sobotainfo.com|url=https://sobotainfo.com/novica/slovenija/video-kljub-obvestilu-da-goriva-ni-brez-tezav-tankal/639452|website=sobotainfo.com|accessdate=2022-07-03|language=sl|last=sobotainfo}}</ref> Ponudniki so se sklicevali na težave z dobavo, gospodarski minister [[Matjaž Han]] pa je odredil inšpekcijski nadzor.<ref>{{Navedi splet|title=Je goriva po bencinskih servis res že zmanjkalo? Inšpektorji so na terenu|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/je-goriva-po-bencinskih-servis-res-ze-zmanjkalo-inspektorji-so-na-terenu/|website=Avto-magazin.si|accessdate=2022-07-03|language=en}}</ref> === Kultura === '''Vrnitev Metelkove 6 nevladnim organizacijam''' 29. junija 2022 se je ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] sestala s predstavniki [[Nevladna organizacija|nevladnih organizacij]] – kulturnih, znanstvenoraziskovalnih in zagovorniških organizacij –, ki so imeli svoje prostore v stavbi na Metelkovi 6. To je ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija predvidelo obnoviti in v njem urediti dodatne prostore za [[Prirodoslovni muzej Slovenije]], ki se je soočal s prostorsko stisko. Ob tem je ministrstvo pozvalo, da se nevladne organizacije izselijo, kar je naletelo na odpor, ki je privedel do sodnih sporov.<ref>{{Navedi splet|title=Metelkova 6: Nevladniki pozivajo ministrstvo, naj ustavi sodne postopke|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/metelkova-6-nevladniki-pozivajo-ministrstvo-naj-ustavi-sodne-postopke/611117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Nova ministrica Vrečkova je napovedala, da bo ministrstvo postopke v najkrajšem možnem času ustavilo, v obnovljeno stavbo pa se bodo lahko vrnile nevladne organizacije. Ob tem je dejala, da se zaveda prostorske stiske, ki jo ima prirodoslovni muzej.<ref>{{Navedi splet|title=Stanovalci Metelkove 6 ostajajo v svojih prostorih {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-stanovalci-metelkove-6-ostajajo-v-svojih-prostorih/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> '''Novela Zakona o Radioteleviziji Slovenija''' Državni zbor je 14. julija 2022 sprejel novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Za je glasovalo 53 poslancev, proti pa jih je bilo 26.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=DZ sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-vladno-novelo-zakona-o-rtv-slovenija/634222|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] je ob dejala: ''"Predlog zakona celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija. Novi zakon vrača vso avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija in civilni družbi. Namen novega zakona je spremeniti sedanji način upravljanja tako, da se onemogoči politično podrejanje pri kadrovskih in uredniških odločitvah in vrne RTV javnosti in zaposlenim.''" Novela predvideva združitev programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija v enotno telo, ki bi ga sestavljalo 17 članov, noben pa ne bi bil imenovan s strani državnega zbora. Šest članov bi iz svojih vrst izbrali zaposleni, 11 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik države]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], Nacionalni svet za kulturo, [[Olimpijski komite Slovenije]], [[informacijski pooblaščenec]], Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuh človekovih pravic]] in [[Nacionalni svet invalidskih organizacij]].<ref name=":4" /> Ob enem bi se ustanovilo poslansko telo finančni svet, namesto generalnega direktorja pa bi zavod vodilo štiri člansko vodstvo.<ref name=":4" /> === Notranje zadeve === '''Prekrški in globe, izrečene zaradi kršenja covidnih odlokov'''[[Slika:3. redna seja vlade 01.jpg|sličica|3. seja vlade]]Na seji vlade 9. junija 2022 je vlada sprejela dva sklepa: prvi je ta, da se do konca avgusta pripravi analiza pravnih podlag, ki so bile uporabljene v postopkih proti kršiteljem covidnih ukrepov. Drugi sklep pa se nanaša na prenehanje veljavnosti odločitev glede tožb za povrnitev stroškov policiji na neprijavljenih shodih.<ref>{{Navedi splet|title=Na čelu Fursa Peter Grum, tožbe za povrnitev stroškov Policiji umaknjene|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/simica-naj-bi-na-celu-fursa-zamenjal-peter-grum.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-09|language=sl}}</ref> '''Odstranitev ograje na meji s Hrvaško''' Na 7. redni seji vlade, 8. julija 2022, so ministri odločili, da bo Slovenija na meji z Republiko Hrvaško odstranila ograjo, ki je bila tam postavljena za nadziranje nelegalnih migracij. Za odstranitev so določili [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]], medtem ko bo [[Policija (Slovenija)|Policija]] po odstranitvi zadolžena za varovanje državne meje.<ref>{{Navedi splet|title=7. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-08-7-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na meji s Hrvaško bodo začeli odstranjevati žico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-meji-s-hrvasko-bodo-zaceli-odstranjevati-zico/633655|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref> === Obramba === [[Levica]], [[Socialni demokrati]] ter [[Lista Marjana Šarca]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], ki sta se kasneje pripojila h [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]], [[Marjan Šarec]] pa je postal tudi obrambni minister, pa so v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]] nasprotovale predlogu zakona o investicijah v [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]] od 2021 do 2027, težkemu 780 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Prva zelena luč za 780-milijonske investicije v Slovenski vojski|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-zelena-luc-za-780-milijonske-investicije-v-slovenski-vojski/535099|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (ZZSISV26)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-05-09}}</ref> Levica se je kot stranka čez svojo zgodovino zavzemala tudi za izstop [[Slovenija|Slovenije]] iz zveze [[NATO]] in njegovi nadaljnji širitvi, a se je ob podpisu koalicijske pogodbe dejala, da s tem ne bo pogojevala svojega vstopa ali delovanja v vladi, kar pa se v preteklosti že zgodilo.<ref>{{Navedi splet|title=Levica bo vstop v koalicijo pogojevala z referendumom za izstop iz Nata|url=https://www.dnevnik.si/1042824426|website=Dnevnik|accessdate=2022-06-30}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Levica proti širitvi Nata na Finsko in Švedsko, na vladi in odboru preglasovana|url=https://n1info.si/novice/slovenija/levica-proti-siritvi-nata-na-finsko-in-svedsko-na-vladi-in-odboru-preglasovana/|website=N1|date=2022-06-29|accessdate=2022-06-30|language=sl-SI}}</ref> Golobova koalicija se je že pred imenovanjem izrekla proti pogodbi za nakup oklepnikov v vrednosti 343,4 milijona evrov, ki jo jo je predhodni obrambni minister [[Matej Tonin]] podpisal nekaj dni pred nastopom Golobove vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin prepričan, da je podpis pogodbe za nakup vojaške opreme nujen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-preprican-da-je-podpis-pogodbe-za-nakup-vojaske-opreme-nujen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-09|last=Gregorc|first=Marko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Toninu se mudi s podpisom pogodbe, Golob ga je pozval, naj se vzdrži|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-namerava-za-45-oklepnikov-tipa-boxer-odsteti-3434-milijona-evrov/|website=www.delo.si|accessdate=2022-05-09|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podpis pogodbe o nakupu osemkolesnikov bi se lahko zavlekel v maj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpis-pogodbe-o-nakupu-osemkolesnikov-bi-se-lahko-zavlekel-v-maj/625641|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-09|language=sl}}</ref> Obrambni minister je po srečanju obrambnih ministrov zveze NATO 16. junija 2022 zatrdil, da Slovenija sredstev za obramb ne bo manjšala in da ostaja zvesta zavezi po oblikovanju srednje bojne bataljonske skupine.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Zaveze Natu ostajajo, revizija nakupa boxerjev poteka|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sarec-zaveze-natu-ostajajo-revizija-nakupa-boxerjev-poteka.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-30}}</ref> Robert Golob se je med 28. in 30. junijem 2022 udeležil vrha zveze [[NATO]] v [[Madrid|Madridu]] in dejal, da bo vlada v pol leta pripravila načrt o izpolnjevanju Natovih zavez glede izdatkov za obrambo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob na vrhu zveze Nato v Madridu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-predsednik-vlade-robert-golob-na-vrhu-zveze-nato-v-madridu-103034/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob se udeležuje zasedanja Nata {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-28-predsednik-vlade-robert-golob-se-udelezuje-zasedanja-nata/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Golob: Časovnico višanja izdatkov za obrambo bo treba pospešiti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-casovnico-visanja-izdatkov-za-obrambo-bo-treba-pospesiti/632588|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Z njim bi Slovenija predvidela povišanje izdatkov za vojsko na dva odstotka. Golob je dejal, da bi cilj, ki je bil v prejšnjih vladah določen na leto 2030, poskusili doseči prej.<ref name=":1" /> === Zdravstvo === '''Spremembe sklepa o ustanovitvi NIJZ''' Vlada je dne 7. junija 2022 na dopisni seji spremenila sklep o ustanovitvi [[NIJZ]], s katerim je po novem predvideno, da do imenovanja strokovnega direktorja naloge le-tega opravlja v.d., in ne več generalni direktor NIJZ, ki je trenutno Milan Krek.<ref>{{Navedi splet|title=Nove spremembe na NIJZ, v nadzorni svet Elesa imenovan Kostrevec |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nove-spremembe-na-nijz-v-nadzorni-svet-elesa-imenovan-kostrevec.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Krek sicer navaja, da s strani novega ministra [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]] že dlje časa dobiva pritiske glede odstopa s položaja, vendar sodeč po njegovih navedbah, odstopil ne bo.<ref>{{Navedi splet|title='Moj šef je svet zavoda in ne minister in ne predsednik vlade' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/moj-sef-je-svet-zavoda-in-ne-minister-in-ne-predsednik-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Milan Krek je 30. junija 2022 odstopil s položaja, kot je navedel, po ''mesecu neznosnih političnih pritiskov''. Svet NIJZ se je z odstopno izjavo seznanil in za v. d. direktorja imenoval [[Branko Gabrovec|Branka Gabrovca]].<ref>{{Navedi splet|title=Krek odstopil "po mesecu neznosnih političnih pritiskov". V. d. direktorja postal Branko Gabrovec. |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/krek-odstopil-po-mesecu-neznosnih-politicnih-pritiskov-v-d-direktorja-postal-branko-gabrovec/632735|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> '''Strokovna posvetovalna skupina NIJZ''' Na novinarski konferenci dne 27. junija 2022 je bila predstavljena nova strokovna posvetovalna skupina NIJZ-ja za Covid-19. Vodil jo bo epidemiolog [[Mario Fafangel]], njegova namestnica bo nekdanja ministrica za zdravje [[Alenka Trop Skaza]], med člani pa so med drugim še antropolog [[Dan Podjed]], matematik Janez Žibert, infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, komunikolog Mitja Vrdelja ter imunolog [[Alojz Ihan]]. Skupina bo ukrepe tehtala na podlagi treh scenarijev. Fafangel je poudaril, da bo med ukrepi odločal vsak posameznik sam, zdravstveni minister [[Danijel Bešič Loredan]] pa še enkrat zagotovil, da obveznega cepljenja ne bo.<ref>{{Navedi splet|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> ==== Novela Zakona o nalezljivih boleznih ==== Poslanci koalicijskih strank s prvopodpisano [[Janja Sluga|Janjo Sluga]] so v parlamentarno proceduro vložili novelo Zakona o nalezljivih boleznih, s čimer so po njihovih besedah želeli preprečiti samovoljo vlad ob morebitnih epidemijah in odpraviti ugotovljene neustavnosti v takratnem zakonu iz leta 1995.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda: Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih preprečuje samovoljo vlad|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/gibanje-svoboda-predlog-novele-zakona-o-nalezljivih-boleznih-preprecuje-samovoljo-vlad/631629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=To so globe, ki jih predvideva novi zakon o nalezljivih boleznih|url=https://siol.net/novice/slovenija/to-so-globe-ki-jih-predvideva-novi-znb-582187|website=siol.net|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> Vsebino novele zakona je pripravila [[Pravna mreža za varstvo demokracije]], ministrstva in poslanske skupine so dodale le manjše korekture. Z novelo se ne predvideva zapiranja šol ali nošnje mask med poukom, prav tako ni predvideno obvezno cepljenje. Ob enem se omejuje pristojnosti vlade in veča pristojnost strokovnih skupin. Novela sicer ohranja večino kazni in glob, jih pa ukinja za tiste, ki v času prepovedi organizirajo javna zbiranja.<ref name=":2" /> Vložniki novele so predlagali obravnavo novele zakona po skrajšanem postopku, zaradi česar podpisov pod predlog novele niso prispevali poslanci SD [[Meira Hot]], [[Bojana Muršič]] in [[Damijan Zrim]].<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Zakaj se štirje poslanci niso podpisali pod zakon o nalezljivih boleznih?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zakaj-se-stirje-poslanci-niso-podpisali-pod-zakon-o-nalezljivih-boleznih/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-07|language=sl-SI}}</ref> '''Odprava novele Zakona o javnem naročanju''' Vlada je odpravila novelo Zakona o javnem naročanju, ki jo je sprejela [[14. vlada Republike Slovenije|tretja Janševa vlada]] in je zahtevala pridobitev referenčne cene nakupa zdravstvene opreme.<ref>{{Navedi splet|title=Zdravstvo.si: Vlada z interventnim zakonom v zdravstvu koraka v smeri korupcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravstvo-si-vlada-z-interventnim-zakonom-v-zdravstvu-koraka-v-smeri-korupcije/|website=N1|date=2022-07-26|accessdate=2022-07-31|language=sl-SI}}</ref> Po mnenju vlade ureditev namreč ni bila skladna s pravom Evropske unije in da vnaša korupcijska tveganja. Odločitev je naletela na kritiko skupine zdravstvo.si, ki meni, da odprava pomeni korak v smeri korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=STA: V skupini zdravstvo.si razočarani nad odpravo novele zakona o javnem naročanju, na ministrstvu stojijo za odločitvijo|url=https://www.sta.si/3064778/v-skupini-zdravstvo-si-razocarani-nad-odpravo-novele-zakona-o-javnem-narocanju-na-ministrstvu-stojijo-za-odlocitvijo|website=www.sta.si|accessdate=2022-07-31}}</ref> == Seje == === Prva seja nove vlade === [[Slika:1._redna_seja_vlade_-_52114494607.jpg|sličica|1. seja vlade]]Prva seja nove vlade je potekala še isti dan kot imenovanje v Državnem zboru, v sredo, 1. junija 2022. Na seji so bile narejene že prve kadrovske menjave, imenovani so bili državni sekretarji ter člani kabineta predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Prve poteze nove vlade: na vrh Policije Lindav, Sovo bo kot v. d. vodil Kadivnik|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najprej-primopredaja-med-janso-in-golobov-nato-ze-prva-seja-nove-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-02|language=sl}}</ref> Prav tako so potrdili 3 podpredsednike vlade, to so postali [[Tanja Fajon]], [[Luka Mesec]] in [[Danijel Bešič Loredan]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Zdaj je za nas čas, da nehamo govoriti in začnemo delati. Janša: Vso srečo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-zdaj-je-za-nas-cas-da-nehamo-govoriti-in-zacnemo-delati-jansa-vso-sreco/629428|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-02|language=sl}}</ref> == Mednarodni odnosi == === Seznami obiskov === * [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]] * [[Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.vlada.si/o_vladi/clani_vlade/ Uradna stran] {{Vlada RS}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:15. vlada Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] q9p8hcbzt0am8r6hgek51m2slejaiy4 0 519555 5736824 5731133 2022-08-20T06:46:02Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Ceuta|official_name=<!-- if different from the English name -->|native_name={{native name|ar|سَبْتَة}}|native_name_lang=<!-- ISO 639-2 code e.g. "fr" for French. If more than one, use {{lang}} instead -->|other_name=|settlement_type=Avtonomno mesto<!-- such as Town, Village, City, Borough etc. --> <!-- transliteration(s) -------->|translit_lang1=|translit_lang1_type=|translit_lang1_info=|translit_lang2=|image_skyline=Vista de Ceuta y la península de Almina desde el mirador de Isabel II.jpg|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag Ceuta.svg|flag_size=125px|flag_alt=|flag_link=|image_seal=|seal_size=|seal_alt=|seal_link=|image_shield=Escudo de Ceuta.svg|shield_size=100x100px|shield_alt=|shield_link=|image_blank_emblem=|blank_emblem_type=<!-- defaults to Logo -->|blank_emblem_size=|blank_emblem_alt=|blank_emblem_link=|nickname=|motto="Siempre Noble, Leal y Fidelísima Ciudad de Ceuta"<ref>{{cite web|url=http://www.ceuta.es/ceuta/component/content/article/46-paginas/paginas/normativa/77-reglamento-de-ceremonial-y-protocolo-de-22-de-enero-de-2007 |title=Reglamento de Ceremonial y Protocolo Reglamento de Ceremonial y Protocolo de la Ciudad de Ceuta |publisher=Autonomous City of Ceuta |language=es |date=22 January 2007 |access-date=8 June 2021}}</ref><br /> {{smaller|"Always Noble, Loyal and Highly Loyal City of Ceuta"}}|anthem="Ceuta, mi ciudad querida"<br /> {{smaller|"Ceuta, my beloved city"}} <!-- maps and coordinates ------>|image_map=[[File:Ceuta in Spain (plus Canarias).svg|275px|Map of Ceuta]]|mapsize=|map_alt=|map_caption=Lokacije Ceute v Španiji|image_map1=|mapsize1=|map_alt1=|map_caption1=|image_dot_map=|dot_mapsize=|dot_map_base_alt=|dot_map_alt=|dot_map_caption=|dot_x=|dot_y=|pushpin_map=<!-- name of a location map as per Template:Location_map -->|pushpin_label_position=<!-- position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none -->|pushpin_map_alt=|pushpin_mapsize=|pushpin_map_caption=|pushpin_map1=|pushpin_label_position1=|pushpin_map_alt1=|pushpin_mapsize1=|pushpin_map_caption1=|coor_pinpoint=<!-- to specify exact location of coordinates (was coor_type) -->|coordinates_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags --> <!-- location ------------------>|subdivision_type=Država|subdivision_name={{flag|Spain}}|subdivision_type1=Avtonomno mesto|subdivision_name1=Ceuta|subdivision_type2=|subdivision_name2=<!-- etc., subdivision_type6 / subdivision_name6 --> <!-- established --------------->|established_title=Prva naselitev<!-- Settled -->|established_date=1. tisočletje pr. n. št.|established_title2=Predano Španiji<!-- Incorporated (town) -->|established_date2=1. januar 1668|established_title3=Avtonomni status<!-- Incorporated (city) -->|established_date3=14. marec 1995|established_title1=Konec muslimanske vladavine|established_date1=14. avgust 1415|founder=Kartažani|named_for=<!-- seat, smaller parts ------->|seat_type=<!-- defaults to: Seat -->|seat=|parts_type=<!-- defaults to: Boroughs -->|parts_style=<!-- list, coll (collapsed list), para (paragraph format) -->|parts=<!-- parts text, or header for parts list -->|p1=|government_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|government_type=Avtonomno mesto|governing_body=Svet vlade|leader_party=Španska ljudska stranka|leader_title=Župan-predsednik|leader_name=Juan Jesús Vivas <!-- add &nbsp; (no-break space) to disable automatic links -->|leader_title1=|leader_name1=<!-- etc., up to leader_title4 / leader_name4 --> <!-- display settings --------->|total_type=<!-- to set a non-standard label for total area and population rows -->|unit_pref=<!-- enter: Imperial, to display imperial before metric --> <!-- area ---------------------->|area_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|area_magnitude=<!-- use only to set a special wikilink -->|area_total_km2=18.5<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->|area_total_sq_mi=<!-- see table @ Template:Infobox settlement for details -->|area_total_dunam=<!-- used in Middle East articles only -->|area_land_km2=18.5|area_land_sq_mi=|area_water_km2=|area_water_sq_mi=|area_water_percent=|area_urban_km2=|area_urban_sq_mi=|area_rural_km2=|area_rural_sq_mi=|area_metro_km2=|area_metro_sq_mi=|area_rank=|area_blank1_title=|area_blank1_km2=|area_blank1_sq_mi=|area_blank2_title=|area_blank2_km2=|area_blank2_sq_mi=|area_note=<!-- elevation ----------------->|elevation_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_m=10|elevation_ft=|elevation_max_footnotes=<!-- Monte Anyera --><!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=|elevation_min_ft=<!-- population ---------------->|population_as_of=85.144|population_footnotes=85.144|population_total=|population_rank=|population_density_km2=4.600/km2 <!-- for automatic calculation of any density field, use: auto -->|population_density_sq_mi=auto|population_urban=|population_density_urban_km2=|population_density_urban_sq_mi=|population_rural=|population_density_rural_km2=|population_density_rural_sq_mi=|population_metro=|population_density_metro_km2=|population_density_metro_sq_mi=|population_density_rank=|population_blank1_title=|population_blank1=|population_density_blank1_km2=|population_density_blank1_sq_mi=|population_blank2_title=|population_blank2=|population_density_blank2_km2=|population_density_blank2_sq_mi=|population_note=<!-- demographics (section 1) -->|demographics_type1=|demographics1_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|demographics1_title1=|demographics_type2=|demographics2_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|demographics2_title1=|demographics2_info1=<!-- etc., up to demographics2_title5 / demographics2_info5 --> <!-- time zone(s) -------------->|timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|timezone2=|utc_offset2=|timezone2_DST=|utc_offset2_DST=<!-- postal codes, area code --->|postal_code_type=[[ISO 3166 code]]<!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... -->|postal_code=ES-CE|postal2_code_type=Poštna številka<!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... -->|postal2_code=51001–51005|area_code_type=<!-- defaults to: Area code(s) -->|area_code=|geocode=|iso_code=|registration_plate=<!-- twin cities --------------->|twin1=|twin1_country=|blank_name_sec1=Uradni jezik|blank_info_sec1=španski|blank1_name_sec1=Parlament|blank1_info_sec1=Skupščina Ceute|blank1_name_sec2=|blank1_info_sec2=|website={{URL|http://www.ceuta.es/|www.ceuta.es}}<!-- {{URL|example.com}} -->|footnotes=}} '''Ceuta''' ( {{IPAc-en|UK|ˈ|s|j|uː|t|ə|}}, {{IPAc-en|US|ˈ|s|eɪ|uː|t|ə}},<ref>{{Navedi LPD|3}}</ref> špansko: [ˈΘewta]; berbersko Sebta; {{Jezik-ar|سَبْتَة|Sabtah}}) je [[Španija|špansko]] [[Španska avtonomna skupnost|avtonomno mesto]] na severni obali [[Afrika|Afrike]]. Meji na [[Maroko]], leži ob meji med [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] in [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]]. Je eno od devetih španskih ozemelj v Afriki in skupaj z Melillo eno od dveh naseljenih španskih ozemelj v celinski Afriki. Do 14. marca 1995 je bila del province Cádiz. Na ta datum sta Ceuta in Melilla postali avtonomni območji. Ceuta je bila tako kot Melilla in [[Kanarski otoki]] razglašena za svobodno pristanišče še preden se je Španija pridružila [[Evropska unija|Evropski uniji]].<ref>{{Navedi časopis|last=Ferrer-Gallardo|first=Xavier|year=2008|title=The Spanish–Moroccan border complex: Processes of geopolitical, functional and symbolic rebordering|journal=Political Geography|volume=27|issue=3|pages=301–321|doi=10.1016/j.polgeo.2007.12.004}}</ref> Njeno prebivalstvo sestavljajo [[kristjani]], [[muslimani]] in manjšine [[Sefardski Judje|sefardskih Judov]] ter etničnih Sindijcev iz sodobnega [[Pakistan|Pakistana]]. [[Španščina]] je edini uradni jezik. Darija arabščino govori 15–20% prebivalstva.  == Imena == Ime '''Abyla''' naj bi bilo punsko ime ("Visoka gora"{{Sfnp|Cauvin & al.|1843}} ali "[[El|Božja]] gora") za Jebel Musa,{{Sfnp|Bonney & al.|1907}} in naj bi bil južni Herkulov steber.{{Sfnp|Smith|1854}} Ime gore je dejansko ''Habenna'' (punsko bn "[[Kamnina|Kamen]]" ali "[[Stela (spomenik)|Stela]]") ''ali' Abin-HiQ'' , "Kamen zaliva"), glede na bližnji zaliv Benzú. Ime je različno helenizirano kot ''Ápini'', ''Abýla'' ({{Jezik|grc|Ἀβύλα}}), ''Abýlē'' ({{Jezik|grc|Ἀβύλη}}), ''Ablýx'' ({{Jezik|grc|Ἀβλύξ}}) in ''Abílē Stḗlē'' ({{Jezik|grc|Ἀβίλη Στήλη}}, "Abilin steber"){{Sfnp|Smith|1854}} in v [[Latinščina|latinščini]] kot ''{{Jezik|la|Abyla Mons}}'' ("Gora Abila") ali ''{{Jezik|la|Abyla Columna}}'' ("Abilin steber"). Naselje pod Jebel Muso se je kasneje preimenovalo v sedem hribov okoli mesta, skupaj imenovanih "sedem bratov"{{Sfnp|Smedley & al.|1845}} (Grško ''''Heptádelphoi'''';<ref>[[Claudius Ptolemy|Ptolemy]], ''[[Ptolemy's Geography|Geography]]'', IV.i.5.</ref> {{Jezik-la|Septem Fratres}}).<ref>In, e.g., [[Pomponius Mela]].</ref> Rimska trdnjava na tem mestu je dobila ime "Utrdba pri sedmih bratih" ({{Jezik|la|Castellum ad Septem Fratres}}).{{Sfnp|Smith|1854}} To ime se je postopoma skrajšalo na Septem<ref name="Kaegi">{{Navedi knjigo|last=Walter E. Kaegi|title=Muslim Expansion and Byzantine Collapse in North Africa|date=4 November 2010|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-19677-2|page=256}}</ref> ({{Jezik|grc|Σέπτον}}, ''Sépton'') ali občasno Septum<ref name="Kitto">{{Navedi knjigo|others=John Kitto, William Lindsay Alexander|title=A Cyclopædia of Biblical Literature|volume=2|date=1864|page=350}}</ref> ali '''Septa'''.{{Sfnp|Dyer|1873}} V berberskem jeziku se je ime izgovarjalo kot ''Sebta'' in [[Arabščina|arabskem]] kot ''Sabtan''{{Sfnp|Smedley & al.|1845}} ali ''Sabtah,'' iz katerega je v [[Portugalščina|portugalščini]] ( {{IPA-pt|ˈsewtɐ|pron}} ) in [[Španščina|španščini]] ( izgovorjava [ˈΘewta] ) nastalo trenutno ime Ceuta. == Zgodovina == === Antika === [[Slika:Catedral_de_la_Asunción_de_Ceuta_(11).jpg|desno|sličica|250x250_pik| Feneško arheološko najdišče iz 7. stoletja pred našim štetjem, poleg katedrale v Ceuti]] [[Gibraltarska ožina|Gibraltarska ožina]], ki nadzoruje prehod med [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]], je bila skozi zgodovino pomembna vojaška in gospodarska točka. [[Fenicija|Feničani]] so spoznali, da izjemno ozka prevlaka, ki povezuje polotok Almina z afriško celino nudi odlično obrambo zato so v začetku 1. tisočletja pred našim štetjem tam postavili postojanko. Grški geografi kraj beležijo z različicami imena ''Abyle'', starodavnega imena bližnjega kraja Jebel Musa. Poleg Calpeja, drugega Herkulovega stebra, ki je zdaj znan kot Gibraltarska skala, so Feničani ustanovili Kart v današnjem San Roqueju v [[Španija|Španiji]]. Druga dobra pristanišča v bližini so postala feničanska in nato [[Antična Kartagina|kartažinska]] v današnjem [[Tanger|Tangerju]] in [[Cádiz|Cádizu]] . Po uničenju [[Antična Kartagina|Kartagine]] v [[Punske vojne|punskih vojnah]] je bila večina [[Magreb|severozahodne Afrike]] prepuščena [[Rimska republika|rimskim]] državam [[Numidija|Numidije]] in {{--}} okoli Abile {{--}} Mavretaniji . Punska kultura je še naprej uspevala na območju, kar so ga Rimljani poznali kot "Septem". Po bitki pri Thapzusu leta 46&nbsp;pr.n.št., so [[Gaj Julij Cezar|Cezar]] in njegovi dediči severno Afriko priključili neposredno k rimskemu imperiju kot [[Rimska provinca|rimsko provinco,]] toda vse do cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] je večina [[Berberi|berberskih]] prebivalcev Septema še naprej govorila in pisala v punskem jeziku. [[Kaligula|Kaligula]] je leta 40 našega štetja ubil mavretanskega kralja Ptolomeja in nato zasedel njegovo kraljestvo. Leta 42 je [[Klavdij I.|Klavdij]] Septem umestil v [[Rimska provinca|provinco]] [[Tingiška Mavretanija|Tingitana]] in jo dvignil na raven [[Rimska kolonija|kolonije]]. Posledično je bila kolonija [[Romanizacija|romaniziran]] in je gospodarsko uspevala pozno v tretje stoletje. Veliko je trgovala z [[Hispanija|rimsko Španijo]] in postala dobro znan po svojih soljenih ribah. [[Rimska cesta|Ceste so jo]] povezovale s Tingisom (Tangiers) in [[Volubilis|Volubilisom]]. Pod Theodosiusom I v poznem 4. stoletju je imel Septem še vedno 10.000 prebivalcev, skoraj vsi so bili krščanski [[Rimsko državljanstvo|državljani]] in so govorili afriško-romansko (lokalno narečje latinščine).<ref>{{Citat|first=Theodore|last=Mommsen|title=The Provinces of the Roman Empire|at=s.v. "Africa"}}</ref> === Srednji vek === [[Slika:Interior_de_los_Baños_Árabes_de_Ceuta.jpg|sličica| Arabske kopeli v Ceuti, zgrajene med 11. in 13. stoletjem]] [[Slika:Murallas_meriníes_de_Ceuta.jpg|desno|sličica| Marinidski zidovi, ki jih je leta 1328 zgradil Abu Sa'id Uthman II]] Vandali, ki jih je verjetno povabil grof Bonifacija kot zaščito pred cesarico Galla Placidio, so okoli leta 425 prečkali ožino blizu Tingisa in hitro preplavili rimsko severno Afriko. Njihov kralj Gaiseric je svojo pozornost usmeril v bogate dežele okoli [[Kartagina (mesto)|Kartagine]]. Čeprav so Rimljani sčasoma sprejeli njegova osvajanja in je vseeno nadaljeval z napadi nanje je kmalu izgubil nadzor nad Tingisom in Septemom v vrsti berberskih uporov. Ko se je [[Justinijan I.|Justinijan]] odločil [[Bizantinsko-vandalska vojna|ponovno osvojiti vandalsko deželo]], je njegov zmagoviti general [[Belizar|Velizar]] napredoval vzdolž obale, s čimer je Septem okoli leta 533 postal najbolj zahodna postojanka [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Za razliko od nekdanje starorimske uprave pa vzhodni Rim ni prodrl daleč v zaledje in je namesto Tingisa za regionalno prestolnico določil Septem, ki ga je bilo lažje braniti. [[Justinijanova kuga|Epidemije]], manj sposobni nasledniki in preobremenjene oskrbovalne linije so pustile Septem izoliran. Verjetno je da so bili njegovi voditelji v 7. stoletju dolžni plačevati prispevke [[Vizigotsko kraljestvo|Vizigotskemu kraljestvu v Španiji.]] Ni zanesljivih podatkov o koncu islamskega osvajanja Magreba okoli leta 710. Namesto tega je hitro muslimansko osvajanje Španije povzročilo [[Viteški roman|romance]] o grofu Julijanu Septemskem in njegovi izdaji krščanstva v maščevanje za sramoto, ki je doletela njegovo hčer na dvoru [[Roderik|kralja Rodericka.]] Domnevno z Julianovo spodbudo in navodili je berberski spreobrnjenec in osvobojenec [[Tarik ibn Zijad|Tariq ibn Ziyad]] svojo garnizijo odpeljal iz Tangiersa čez ožino in tako hitro porazil Špance, da sta se tako on kot njegov gospodar [[Musa bin Nusair|Musa bin Nusayr]] sprla z ljubosumnim kalifom, ki jima je odvzel bogastvo in naslove. Po smrti Juliana, včasih opisanega tudi kot kralja berberjev Ghomara, so Berberi, ki so se spreobrnili v islam, prevzeli neposreden nadzor nad tem, kar so imenovali Sebta. Ta je bila nato uničena med njihovim velikim uporom proti [[Omajadski kalifat|Omajadskemu kalifatu]] okoli leta 740. Sebta je pozneje ostala majhna vas muslimanov in kristjanov, obkrožena z ruševinami, dokler se 9. stoletju vanjo ni naselil Mâjakas, poglavar plemena Majkasa Berber, ki je začel kratkotrajno dinastijo Banu Isam.<ref name="GibbKramers1994">{{Citat|first=Hamilton Alexander Rosskeen|last=Gibb|last2=Johannes Hendrik Kramers|last3=Bernard Lewis|last4=Charles Pellat|last5=Joseph Schacht|title=The Encyclopaedia of Islam|url=https://books.google.com/books?id=BZXrAAAAMAAJ|year=1994|publisher=E.J. Brill|page=690}}.</ref> Njegov pravnuk je za kratek čas povezal svoje pleme z Idrisidi, vendar se je vladavina Banu Isama končala leta 931, ko je abdicral v korist [[Abd Al Rahman III.|Abd ar-Rahmana III.]], [[Omajadski kalifat|omajadskega]] [[Kordovski kalifat|kalifa iz Cordobe]]. Ceuta se je vrnila pod [[Mavri|mavrsko]] [[Al Andaluz|andaluzijsko]] oblast leta 927 skupaj z Melillo in pozneje [[Tanger|Tangerjem]] leta 951. S padcem kalifata v Córdobi leta 1031 je nastalo brezvladje. Po tem so Ceuto in muslimansko Iberijo nadzorovale zaporedne severnoafriške dinastije. Od leta 1084 so [[Almoravidi|Almoravidski]] Berberi vladali regiji do leta 1147, ko so [[Almohadi]] osvojili deželo. Poleg Ibn Hudovega upora leta 1232 so vladali, dokler tunizijski [[Hafsidi|Hafsidi niso]] vzpostavili nadzora. Vpliv Hafsidov na zahodu se je hitro zmanjšal in prebivalci Ceute so jih na koncu leta 1249 izgnali. Po tem se je nadaljevalo obdobje politične nestabilnosti zaradi interesov [[Maroko|kraljevine Fez]] in Granade ter avtonomno domačo oblastjo Banu al-Azafijem. Fez je končno osvojil regijo leta 1387 s pomočjo [[Aragonska krona|Aragona]]. === Portugalci === [[Slika:Porto_April_2019-7.jpg|desno|sličica| Prikaz [[Henrik Pomorščak|princa Henrika Navigatorja]] med osvajanjem Ceute in [[Azulejo|''azulejos'']] na železniški postaji São Bento]] [[Slika:Braun_Ceuta_UBHD.jpg|desno|sličica| 1572 upodobitev Ceute]] [[Slika:Ceuta_Spain_crop.jpg|desno|sličica| Kraljevo obzidje Ceute, zgrajeno od 962 do 18. stoletja, in plovni jarki]] [[Slika:Casa_de_los_Dragones,_Ceuta,_España,_2015-12-10,_DD_52.JPG|desno|sličica| Eklektična hiša zmajev, zgrajena leta 1905]] Zjutraj 21. avgusta 1415 je portugalski kralj Janez I. skupaj svojimi sinovi in vojsko napadel Ceuto. Portugalska vojska, ki je imela 45.000 mož in je potovala na 200 ladjah je zalotilo branilce Ceute popolnoma nepripravljene zaradi česar so imeli le osem žrtev. Do noči je bilo mesto zavzeto. 22. avgusta zjutraj je bila Ceuta trdno v portugalskih rokah. Álvaro Vaz de Almada, 1. grof Avranches, je nad mestom dvignil novo zastavo Ceute, ki pa je bila enaka zastavi Lizbone s tem, da so na sredino zastave dodali grb Kraljevine Portugalske. Do danes je zastava Ceute ostale nespremenjena. V bitki se je odlikoval Janezov sin [[Henrik Pomorščak|Henrik Navigator]], ki je bil med osvajanjem ranjen. Izkazalo se je, da je ropanje mesta manj donosno kot so predvidevali. Janez I. se je zato odločil, da mesto obdrži in v njem razvija trgovino.<ref>{{Navedi časopis|last=López de Coca Castañer|first=José Enrique|year=1998|title=Granada y la expansión portuguesa en el Magreb extremo|journal=Historia. Instituciones. Documentos|location=Seville|publisher=[[Universidad de Sevilla]]|issue=25|page=351|issn=0210-7716}}</ref> Med leti 1415 in 1437 je bil Pedro de Meneses prvi guverner Ceute. Benemerinski sultan iz dinastije [[Marinidi|Marinidov]] je leta 1418 začel oblegati mesto, vendar ga je prvi guverner Ceute premagal, preden so iz Portugalske prišle okrepitve. Pod sinom kralja Janeza I., Duartejem, Ceuta ni prinašala dobička, saj je dobičkonosna trans-saharska trgovina potovala v [[Tanger]]. Kmalu se je ugotovilo, da je brez mesta Tanger posest Ceute brez vrednosti. Leta 1437 sta ga Duartejeva brata [[Henrik Pomorščak|Henrik Navigator]] in Fernando, sveti princ, prepričala, da je začel napad na [[Marinidi|Marinidski]] sultanat. Bitka pri Tangerju (1437), ki jo je vodil Henrik, je bila pravi polom. V nastali pogodbi je Henrik obljubil, da bo Ceuto izročil Marinidom v zameno za to, da bi ti portugalski vojski dovolil, da nemoteno odide, čemur pa se je odrekel. Posest Ceute bi posredno vodila v nadaljnjo portugalsko širitev . Glavno območje portugalske ekspanzije je bila v tem času obala [[Magreb|Magreba]], kjer je bilo žito, govedo, sladkor in tekstil, pa tudi ribe, kože, vosek in med.<ref name="Payne">[http://libro.uca.edu/payne1/payne10.pdf Payne, Stanley G., ''A History of Spain and Portugal'', Vol.1, Chap.10 "The Expansion"]</ref> Ceuta je morala sama zdržati 43 let, dokler ni bil položaj mesta utrjen z zavzetjem Ksar es-Seghir (1458), Arzila in Tangierja (1471) s strani Portugalcev. Mesto je bilo priznano kot portugalska posest s [[Pogodba iz Alcáçovasa|pogodbo iz Alcáçovasa]] (1479) in s [[Pogodba iz Tordesillasa|pogodbo iz Tordesillasa]] (1494). V štiridesetih letih 16. stoletja so Portugalci začeli graditi kraljevo obzidje Ceute, kakršno je videti danes, vključno z bastioni, plovnim jarkom in dvižnim mostom. Nekateri od teh bastionov še vedno stojijo, kot so bastioni Coraza Alta, Bandera in Mallorquines.<ref name="fortified-places">{{Navedi splet|title=Ceuta|url=http://www.fortified-places.com/ceuta/|website=fortified-places.com|accessdate=17 September 2015}}</ref> [[Luís de Camões]] je živel v Ceuti med letoma 1549 in 1551 v bitki je izgubil desno oko kar je vplivalo na njegovo pesniško delo ''[[Luzijada]]''. === Iberska unija === Leta 1578 [[Sebastjan I. Portugalski|je portugalski kralj Sebastian]] umrl v bitki pri Alcácer Quibirju (znani kot bitka treh kraljev) v današnjem severnem Maroku. Ker je bil brez potomcev je to leta 1580 sprožilo krizo portugalskega nasledstva. Njegov vnuk, ostareli kardinal Henry, ga je nasledil kot kralj vendar tudi Henrik ni imel potomcev, saj je prevzel sveta pravila cerkve. Ko je dve leti po Sebastianovi smrti umrl tudi kardinal-kralj, so prestol prevzeli trije vnuki portugalskega kralja Manuela I.: Infanta Catarina, vojvodinja Braganza; António, prior Crate; in Filip II. Španski (stric nekdanjega portugalskega kralja Sebastiana). Med tremi je prevladal Filip II. in bil leta 1581 okronan [[Filip II. Španski|za portugalskega kralja Filipa I.]], ki je združil obe kroni in čezmorski imperiji, ki se zgodovinsko imenuje Iberska unija. <ref name="Kamen177">{{Navedi knjigo|last=Kamen|first=Henry|title=Philip of Spain|publisher=Yale University Press|year=1999|isbn=9780300078008|url=https://books.google.com/books?id=wyWourPR5S8C&pg=PA177|page=177}}<cite class="citation book cs1" id="CITEREFKamen1999"><span class="cx-segment" data-segmentid="1172">[https://books.google.com/books?id=wyWourPR5S8C&pg=PA177 ''Philip of Spain'']. </span><span class="cx-segment" data-segmentid="1173">Yale University Press. p.&nbsp;177. </span><span class="cx-segment" data-segmentid="1174">[[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9780300078008|<bdi>9780300078008</bdi>]].</span></cite></ref> Med Ibersko unijo med leti 1580 in 1640 je Ceuta pritegnila številne prebivalce španskega porekla.<ref name="Griffinh">{{Navedi knjigo|last=Griffin, H|year=2010|title=Ceuta Mini Guide|url=http://www.miragebooks.co.uk/ceuta|publisher=Mirage|isbn=978-0-9543335-3-9|accessdate=18 January 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120305205916/http://www.miragebooks.co.uk/ceuta|archivedate=5 March 2012}}</ref> Ceuta je postala edino mesto [[Portugalski imperij|portugalskega cesarstva]], ki se je postavilo na stran Španije, ko je Portugalska ponovno pridobila svojo neodvisnost v portugalski osvoboditveni vojni leta 1640. === Španija === [[Slika:Fort_of_El_Desnarigado.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Utrdba Desnarigado, zgrajena v 19. stoletju. V njem je muzej.]] [[Slika:Baluarte_de_la_Coraza_Alta_y_catedral_de_Ceuta,_de_noche.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Bastion la Coraza Alta na obali plaže Playa del Chorrillo]] 1. januarja 1668 je portugalski kralj Alfonso VI priznal uradno zvestobo Ceute Španiji in z Lizbonsko pogodbo uradno prepustil Ceuto španskemu kralju [[Karel II. Španski|Carlosu II]]. Med obleganjem Ceute (1694–1727) so mesto napadle maroške sile pod vodstvom Moulaja Ismaila. Med najdaljšim obleganjem v zgodovini je mesto doživelo spremembe, ki so povzročile izgubo portugalskega značaja. Medtem ko je večina vojaških operacij potekala okoli kraljevega obzidja Ceute, je prišlo tudi do manjših prodorov španskih sil na različnih točkah maroške obale in zasegov ladij v Gibraltarski ožini. Med [[Napoleonske vojne|napoleonovimi vojnami (1803-1815)]] je Španija dovolila Veliki Britaniji, da zasede Ceuto. Okupacija se je začela leta 1810, Ceuta pa je bila ob koncu vojn vrnjena Španiji.<ref>{{Navedi EB1911|wstitle=Ceuta|volume=05|page=777; see last eight lines}}</ref> Nesoglasja glede meje med Ceuto in Marokom so privedla do špansko-maroške vojne (1859–1860), ki se je končala z bitko pri Tetuánu. [[Slika:Ceuta_Turn_of_the_century.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Ulica v Ceuti, c. 1905–1910]] Julija 1936 je general [[Francisco Franco]] prevzel poveljstvo nad špansko afriško vojsko in se uprl španski republiški vladi. Njegova vojaška vstaja je v letih 1936-1939 privedla do [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]. Franco je prepeljal vojake na celinsko Španijo z transportnimi letali, ki sta jih dobavili [[Tretji rajh|Nemčija]] in [[Kraljevina Italija|Italija]]. Ceuta je tako postala ena prvih žrtev nacionalističnih sile generala Franca, hkrati pa je bilo mesto pod ognjem zračnih in morskih sil uradne republiške vlade.<ref> {{Navedi splet|url=http://www.miragebooks.co.uk/ceuta-guide/ceuta-history.html|title=History of Ceuta|accessdate=2012-03-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120305205904/http://www.miragebooks.co.uk/ceuta-guide/ceuta-history.html|archivedate=5 March 2012}}</ref> Spomenik Llano Amarillo je bil postavljen v čast [[Francisco Franco|Franciscu Francu]], slovesno je bil otvorjen 13. julija 1940. Visok obelisk je bil od takrat opuščen, a simboli ščita Falange in cesarskega orla ostajajo vidni.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.typicallyspanish.com/news/publish/article_13051.shtml|title=Franco monument now part of a rubbish dump in Ceuta|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121207133923/http://www.typicallyspanish.com/news/publish/article_13051.shtml|archivedate=7 December 2012}}</ref> Po razdelitvi Indije leta 1947 se je v Ceuti naselilo precejšnje število sindijskih hindujcev iz današnjega Pakistana, s čimer se je povečalo število v hindujski skupnost, ki je v Ceuti obstajala od leta 1893 in je bila povezana z Gibraltarjem.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.pluralismoyconvivencia.es/wp-content/uploads/2018/12/Minor%C3%ADas-religiosas-en-Ceuta-y-en-Melilla.pdf|title=Encuentros. Diversidad religiosa en Ceuta y Melilla|first=Rafael|last=Briones|first2=Sol|last2=Tarrés|first3=Óscar|last3=Salguero|publisher=Editorial Pluralismo y Convivencia|isbn=978-84-9888-523-1|page=84|year=2013}}</ref> Ko je Španija leta 1956 priznala neodvisnost španskega Maroka, so Ceuta in drugi {{Jezik|es|[[plazas de soberanía]]|italic=yes}} ostali pod špansko oblastjo. Španija jih je štela za sestavni del španske države, vendar Maroko nasprotuje temu. Kulturno je sodobna Ceuta del španske regije [[Andaluzija]]. Do leta 1925 je bila povezana s provinco Cádiz, španska obala pa je le le 20&nbsp;km (12,5 milj) stran. To je svetovljansko mesto v katerem živijo pripadniki arabsko-berberske narodnosti, muslimanska manjšino, pa tudi [[Sefardski Judje|sefardska]] judovska in hindujska manjšina.<ref> {{Navedi novice|url=http://www.elpais.com/articulo/espana/Resistir/monte/Renegado/elpepuesp/20090322elpepinac_9/Tes|title=Resistir en el monte del Renegado|work=[[El País]]|date=22 March 2009|accessdate=2009-06-17|last=Bárbulo|first=Tomás}}</ref> 5. novembra 2007 je mesto obiskal kralj [[Juan Carlos I.]], ki je sprožil veliko navdušenje lokalnega prebivalstva in proteste maroške vlade.<ref>{{Navedi splet|url=http://blogs.periodistadigital.com/infordeus.php/2007/11/06/p125486|title=Ceuta y Melilla son España, dice Juan Carlos I; Sebta y Melilia son nuestras, responde Mohamed VI|publisher=Blogs.periodistadigital.com|date=22 February 1999|accessdate=2009-06-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110718140213/http://blogs.periodistadigital.com/infordeus.php/2007/11/06/p125486|archivedate=18 July 2011}}</ref> To je bilo prvič, da je španski državni vodja obiskal Ceuto po 80 letih.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.wsws.org/en/articles/2007/12/moro-d06.html|title=Royal visit revives tensions between Spain and Morocco|work=[[World Socialist Web Site]]|date=6 December 2007|accessdate=2022-01-06|last=Morgan|first=Marcus|last2=Bond|first2=Paul|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130325014211/https://www.wsws.org/en/articles/2007/12/moro-d06.html|archivedate=2013-03-25}}</ref> Od leta 2010 sta Ceuta (in Melilla) razglasila muslimanski praznik [[Kurbanbajram|kurbanbajrama]] ali praznik žrtvovanja za uradni državni praznik. To je prvič po [[Rekonkvista|rekonkvisti]] v Španiji uradno praznovan nekrščanski verski praznik.<ref>{{Navedi splet|url=http://spainforvisitors.com/module-News-display-sid-310.htm|title=Muslim Holiday in Ceuta and Melilla|publisher=Spainforvisitors.com|accessdate=2011-09-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110929161344/http://spainforvisitors.com/module-News-display-sid-310.htm|archivedate=29 September 2011}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.qppstudio.net/bankholidays2010/spain.htm|title=Public Holidays and Bank Holidays for Spain|publisher=Qppstudio.net|accessdate=2011-09-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110930174912/http://www.qppstudio.net/bankholidays2010/spain.htm#|archivedate=30 September 2011}}</ref> == Geografija == Ceuto loči 17 km morja<ref>{{Navedi splet|url=http://www.abcviajes.com/turismo/ceuta_cuatro_mundos_por_descubrir.php|title=Turismo. Ceuta, cuatro mundos por descubrir|website=abcViajes|accessdate=2020-02-01}}</ref> od province Cádiz, ki se nahaja na španski celini ob [[Gibraltarski preliv|Gibraltarski ožini]], z [[Maroko|Kraljevino Maroko]] in njeno provinco M'diq-Fnideq pa ima 6,4 km kopenske meje. Ima površino 18,5 km². Nad polotokom se ob zahodni meji z Marokom dviga hrib Monte Anyera na katerem je vojaška utrdba. Hrib Monte Hacho na polotoku Almina s pogledom na pristanišče bi lahko bil ena izmed možnih lokacij južnega stebra Herkulovih stebrov iz grške legende (druga možnost je Jebel Musa).<ref name="TarverSlape2016">{{Navedi knjigo|editor-last=H. Micheal Tarver|title=The Spanish Empire: A Historical Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=1LCJDAAAQBAJ&pg=RA1-PA160|volume=I|date=25 July 2016|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-61069-422-3|page=160}}</ref> === Pomembno območje za ptice === Polotok Ceuta je [[BirdLife International]] priznal kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|mednarodno pomembno območje za ptice]] (IBA), ker je to območje del selitvenega ozkega grla se na polotoku srečuje veliko število ptic plenilk, [[Štorklje|štorkelj]] in drugih ptic, ki letijo med Evropa in Afrika. Sem spadajo [[Sršenar|evropski medonosni brenčar]], [[Črni škarnik|črni zmaji]], [[Kačar|orli s kratkimi prsti]], [[Egiptovski jastreb|egipčanski jastrebi]], [[Beloglavi jastreb|beloglavi jastrebi]], [[Črna štorklja|črne štorklje]], [[Bela štorklja|bele štorklje]] in audouinovi galebi.<ref name="bli">{{Navedi splet|url=http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/ceuta-iba-spain|title=Ceuta|last=<!--Not stated-->|date=2021|website=BirdLife Data Zone|publisher=BirdLife International|accessdate=13 February 2021}}</ref> === Podnebje === Ceuta ima morsko [[sredozemsko podnebje]] podobno kot je v bližnjih španskih in maroških mestih kot so [[Tarifa]], Algeciras ali [[Tanger|Tangiers]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=2306&cityname=Ceuta%2C+Ciudad+Aut%F3noma+de+Ceuta%2C+Spain&units=|title=Ceuta, Spain – Climate Summary|website=weatherbase|accessdate=8 December 2014}}</ref> Povprečna dnevna temperaturna sprememba je razmeroma nizka; povprečna letna temperatura je 18.8°C s povprečno letno najvišjo vrednostjo 21,4°C in najnižjo 15,7°C, čeprav vremenska postaja Ceuta deluje šele od leta 2003.<ref name="Standard climate values for Ceuta">{{Navedi splet|url=http://www.aemet.es/es/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/valoresclimatologicos?l=5000C&k=ceu|title=Valores climatológicos normales. Ceuta|language=es|trans-title=Normal climate values. Ceuta|publisher=Agencia Estatal de Meteorología|website=AEMET|accessdate=11 August 2015}}</ref> Ceuta ima glede na zemljepisno širino razmeroma blage zime, poletja pa so topla a milejša kot v notranjosti južne Španije zaradi zmernega učinka Gibraltarske ožine. Poletja so zelo suha, vendar je letnih padavin še vedno 849 mm,<ref name="Standard climate values for Ceuta" /> zaradi česar bi ga lahko šteli za vlažno podnebje, če poletja ne bi bila tako suha. {{Weather box|location=Ceuta, 2003-2010|metric first=yes|single line=yes|Jan record high C=21.7|Feb record high C=25.5|Mar record high C=27.9|Apr record high C=28.4|May record high C=33.7|Jun record high C=35.3|Jul record high C=40.2|Aug record high C=38.9|Sep record high C=34.8|Oct record high C=33.1|Nov record high C=27.2|Dec record high C=25.6|Jan high C=15.8|Feb high C=15.9|Mar high C=17.4|Apr high C=19.1|May high C=21.9|Jun high C=25.7|Jul high C=28.9|Aug high C=28.5|Sep high C=25.8|Oct high C=22.8|Nov high C=18.8|Dec high C=16.4|Jan mean C=13.4|Feb mean C=13.7|Mar mean C=14.8|Apr mean C=16.4|May mean C=18.8|Jun mean C=22.3|Jul mean C=24.9|Aug mean C=25.0|Sep mean C=22.8|Oct mean C=20.2|Nov mean C=16.4|Dec mean C=14.3|Jan low C=11.0|Feb low C=11.4|Mar low C=12.2|Apr low C=13.6|May low C=15.7|Jun low C=18.8|Jul low C=20.9|Aug low C=21.5|Sep low C=19.8|Oct low C=17.5|Nov low C=14.0|Dec low C=12.1|Jan record low C=1.3|Feb record low C=4.4|Mar record low C=7.2|Apr record low C=9.0|May record low C=10.5|Jun record low C=7.2|Jul record low C=16.3|Aug record low C=18.0|Sep record low C=15.3|Oct record low C=12.2|Nov record low C=7.4|Dec record low C=6.3|precipitation colour=green|Jan precipitation mm=122|Feb precipitation mm=145|Mar precipitation mm=90|Apr precipitation mm=57|May precipitation mm=21|Jun precipitation mm=3|Jul precipitation mm=1|Aug precipitation mm=3|Sep precipitation mm=37|Oct precipitation mm=82|Nov precipitation mm=127|Dec precipitation mm=161|unit precipitation days=1 mm|Jan precipitation days=8|Feb precipitation days=9|Mar precipitation days=6|Apr precipitation days=6|May precipitation days=4|Jun precipitation days=1|Jul precipitation days=0|Aug precipitation days=0|Sep precipitation days=2|Oct precipitation days=7|Nov precipitation days=7|Dec precipitation days=10|Jan humidity=72|Feb humidity=75|Mar humidity=68|Apr humidity=71|May humidity=66|Jun humidity=67|Jul humidity=61|Aug humidity=70|Sep humidity=72|Oct humidity=75|Nov humidity=73|Dec humidity=73|source 1=Agencia Estatal de Meteorología<ref> {{cite web|url=http://www.aemet.es/es/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/efemerides_extremos*?w=0&k=ceu&l=5000C&datos=det&x=5000C&m=13&v=todos |title=Valores extremos. Ceuta – Selector |publisher=Agencia Estatal de Meteorología |website=AEMET |language=es |trans-title=Extreme values. Ceuta{{Snd}} Selector |access-date=16 August 2016}}</ref>}} == Vlada in uprava == [[Slika:Palacio_de_la_Asamblea_de_Ceuta.jpg|sličica| Palacio de la Asamblea de Ceuta je sedež skupščine Ceute .]] Od leta 1995 je Ceuta skupaj z Melillo eno od dveh [[Španska avtonomna skupnost|avtonomnih mest]] v Španiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://noticias.juridicas.com/base_datos/Admin/lo1-1995.html|title=Ley Orgánica 1/1995, de 13 de marzo, Estatuto de Autonomía de Ceuta|publisher=Noticias.juridicas.com|language=es|accessdate=2009-06-17}}</ref> Ceuta je uradno znana v španščini kot {{Jezik|es|Ciudad Autónoma de Ceuta}} (angleško: ''Autonomous City of Ceuta'' ), spada nekje med standardno občino in [[Španska avtonomna skupnost|avtonomno skupnostjo]]. Ceuta je del ozemlja [[Evropska unija|Evropske unije]]. Mesto je bilo svobodno pristanišče, preden se je Španija leta 1986 pridružila Evropski uniji. Zdaj ima sistem nizkih davkov znotraj [[Ekonomska in monetarna unija Evropske unije|Ekonomske in monetarne unije Evropske unije]]. Od leta 1979 ima Ceuta vsaka štiri leta volitve v svojo 25-člansko skupščino. Vodja njene vlade je bil župan, z statusom atonomnega območja se je naziv spremenil v župan-predsednik. {{As of|2011}}, je Ljudska stranka (PP) osvojila 18 sedežev, Juan Jesús Vivas pa je ostal kot župan in predsednik od leta 2001. Preostale sedeže imata regionalistična koalicija Caballas (4) in Socialistična delavska stranka (PSOE, 3).<ref>{{Navedi splet|url=http://resultados.elpais.com/elecciones/2011/municipales/18/|title=Resultados Electorales en Ceuta: Elecciones Municipales 2011 en EL PAÍS|publisher=EDICIONES EL PAÍS S.L.|date=2011|language=es|accessdate=16 August 2016}}</ref> Ceuta zaradi majhnega prebivalstva izvoli le enega člana kongresa poslancev, spodnjega doma španskega zakonodajnega telesa. Od novemberskih volitev 2019 to mesto zaseda María Teresa López iz Voxa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moroccoworldnews.com/2019/11/286616/ceuta-far-right-vox-spanish-elections/|title=Ceuta Votes for Far-Right Vox Party in Spanish General Elections|website=Morocco World News|language=en|date=11 November 2019|accessdate=28 January 2020}}</ref> Ceuta je razdeljena na 63 {{Jezik|es|barriadas}} (»soseske«), kot so Barriada de Berizu, Barriada de P. Alfonso, Barriada del Sarchal in El Hacho.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.elpueblodeceuta.es/200708/20070819/200708195101.html|title=El servicio de Policia de Barriadas podria funcionar a partir del 15 de septiembre|language=es|trans-title=The Police Service of Barriadas could work from September 15|website=El Pueblo de Ceuta|accessdate=2009-06-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110720140539/http://www.elpueblodeceuta.es/200708/20070819/200708195101.html|archivedate=20 July 2011}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.planetware.com/i/map/MAR/ceuta-map.jpg|title=Map of Ceuta|website=planetware}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://codigo-postal.info/ceuta/ceuta?page=7|title=Códigos postales de Ceuta en Ceuta|publisher=Codigo-postal.info|accessdate=2009-06-17}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Ceuta_Product_Exports_(2020).svg|sličica| Drevesni zemljevid izdelkov Ceuta, 2020]] [[Slika:Jebel_musa_from_benzu.jpg|sličica| Maroška gora Jebel Musa, pogled iz Benzúja . Zaradi svoje silhuete je znana tudi kot 'Mrtva ženska'.]] Uradna valuta Ceute je [[evro]]. Je del posebnega območja z nizkimi davki v Španiji.<ref name="Ceuta.es">{{Navedi splet|url=http://www.ceuta.es/servlet/ContentServer?idioma=es_es&mD=true&pagename=CeutaTur%2FInformacionViajero%2FInformacionViajeroDetalle&cid=1113994915129&mC=true&idP=1111055969345&idA=1113994915129|title=Economic Data of Ceuta, de ceutna digital|publisher=Ceuta.es|accessdate=2009-06-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100410134201/http://www.ceuta.es/servlet/ContentServer?idioma=es_es&mD=true&pagename=CeutaTur%2FInformacionViajero%2FInformacionViajeroDetalle&cid=1113994915129&mC=true&idP=1111055969345&idA=1113994915129|archivedate=10 April 2010}}</ref> Ceuta je skupaj z Melillo eno od dveh španskih pristaniških mest na severni obali Afrike. To so zgodovinsko vojaške trdnjave, svobodna pristanišča, naftna pristanišča in tudi ribiška pristanišča.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=xuBgaSzsYVgC&q=ceuta+economy|pages=6–7|title=IBRU, Boundary and Territory Briefing. Ceuta and the Spanish Sovereign Territories: Spanish and Moroccan|accessdate=2009-06-17|isbn=9781897643068|last=O'Reilly|first=Gerry|last2=O'Reilly|first2=J. G.|year=1994}}</ref> Danes je gospodarstvo mesta močno odvisno od njegovega pristanišča ter njegovih industrijskih in trgovskih središč.<ref name="Ceuta.es" /> Heliport Ceuta nudi edino zračno povezavo med mestom in Španijo. Lidl, Decathlon in El Corte Inglés imajo podružnice v Ceuti. Obstaja tudi igralnica. Med Ceuto in Marokom poteka močno trgovina zaradi nizkih davkov. Na tisoče marokanskih žensk je vsak dan vključenih v čezmejno trgovino kjer delajo kot prenašalci blaga (porteadoras). Pri čezmejni trgovini se uporablja maroški dirham, čeprav so cene označene v evrih.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.thelocal.es/20171006/morocco-mule-women-in-back-breaking-trade-from-spain-enclave|title=Morocco 'mule women' in back-breaking trade from Spain enclave|date=2017-10-06|accessdate=2018-05-11|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.worldfinance.com/markets/separate-from-the-rest|title=The economics of exclaves|date=2018-04-24|accessdate=2018-05-11|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.dw.com/en/moroccan-women-used-as-mules-to-avoid-tariffs/av-43736166|title=Moroccan women used as 'mules' to avoid tariffs {{!}} DW {{!}} 11.05.2018|last=(www.dw.com)|first=Deutsche Welle|website=DW.COM|language=en|accessdate=2018-05-11}}</ref> === Prevoz === Mestno pristanišče Ceuta vsak dan sprejme veliko število trajektov iz Algecirasa v [[Andaluzija|Andaluziji]] na jugu Španije. Najbližje letališče je letališče Sania Ramel v Maroku. Med Marokom in Ceuto v bližini Fnidwq obstaja samo en mejni prehod, ki je namenjen cestnemu prometu in pešcem. Dodaten mejni prehod za pešce obstaja med Benzújem in Belyounechom na severni obali. Preostali deli meje so zaprti in nedostopni. Avtobusni promet ima proge po celem mestu in ne vozi v sosednji Maroko, oskrbuje pa oba mejna prehoda. === Bolnišnice === V Ceuti se nahajajo naslednje bolnišnice:<ref>Google Maps</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hospitalsworldguide.com/hospitals-in-spain/s-hospitals-in-ceuta/|title=Hospitals in Ceuta|website=Hospitals Worldguide|accessdate=8 July 2020}}</ref> * Univerzitetna bolnišnica Ceuta, ustanovljena leta 2010, 252 postelj<ref>{{Navedi splet|url=http://www.areasanitariaceuta.es/atencion-especializada/hospital-universitario-de-ceuta/|title=Hospital Universitario de Ceuta|accessdate=8 July 2020}}</ref> * Urgenca Jose Lafont * Zdravstveni center Ceuta * Španska vojaška bolnišnica (500 postelj leta 1929, 2020 navedena kot klinika)<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=HVXXAAAAMAAJ|title=Port Directory of Principal Foreign Ports|year=1929}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://military-medicine.com/almanac/115-spain-kingdom-of.html|title=Military Medicine in Spain|website=Military Medicine|accessdate=8 July 2020}}</ref> == Demografija == Od leta 2018 je v mestu živelo 85.144 prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|title=La población de Ceuta aumenta en un 0,2% con respecto a 2017|url=https://elfarodeceuta.es/poblacion-ceuta-2018-cuantos-habitantes-tiene/|website=El Faro de Ceuta|date=24 April 2018|accessdate=8 May 2019}}</ref> Zaradi svoje lege v Ceuti živi mešano etnično in versko prebivalstva. Dve glavni verski skupini sta kristjani in muslimani. Od leta 2006 je bilo približno 50 % prebivalstva kristjanov in približno 48 % muslimanov.<ref>{{Navedi časopis|last=Roa|first=J. M.|year=2006|title=Scholastic achievement and the diglossic situation in a sample of primary-school students in Ceuta|url=http://redie.uabc.mx/index.php/redie/article/download/124/216|journal=Revista Electrónica de Investigación Educativa|volume=8}}</ref> Vendar je bil do leta 2012 delež prebivalstva Ceute, ki se identificira kot [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličan]], 68,0 %, medtem ko je bil delež prebivalstva Ceute, ki se identificira kot musliman, 28,3 %.  Po oceni iz leta 2018 je bilo približno 67,8 % mestnega prebivalstva rojenih v Ceuti.<ref>{{Navedi splet|last=Redacción|title=El 67,8% de los habitantes actuales de Ceuta han nacido en la ciudad según los datos del INE|url=https://ceutaahora.com//art/574/el-678-de-los-habitantes-actuales-de-ceuta-han-nacido-en-la-ciudad-segun-los-datos-del-ine|accessdate=2021-09-02|website=Ceuta Ahora|language=es}}</ref> [[Španščina]] je primarni in uradni jezik enklave.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/languages/european_languages/languages/spanish.shtml|title=Languages Across Europe – Spanish|date=2014-10-14|website=[[BBC]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180405160301/http://www.bbc.co.uk/languages/european_languages/languages/spanish.shtml|archivedate=2018-04-05}}</ref> Maroška arabščina (Darija) je zelo razširjena.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Handbook of Hispanic Sociolinguistics|last=Sayahi|first=Lotfi|publisher=[[Blackwell Publishing]]|year=2011|isbn=978-1-4051-9500-3|editor-last=Díaz-Campos|editor-first=Manuel|location=Chichester, UK|pages=476–477|chapter=Spanish in Contact with Arabic|doi=10.1002/9781444393446.ch22}}</ref> === Vera === [[Slika:Restos_de_la_Basílica_Tardorromana_de_Ceuta.jpg|desno|sličica| Ostanki poznorimske krščanske bazilike in nekropole v Ceuti, datirani v sredino 4. stoletja našega štetja ali začetek 5. stoletja našega štetja]] [[Slika:Catedral_de_Ceuta,_Ceuta,_España,_2015-12-10,_DD_04.JPG|desno|sličica| Katedrala sv. Marije Marijinega vnebovzetja, dokončana leta 1726]] [[Krščanstvo]] je bilo v Ceuti neprekinjeno prisotno od pozne antike, o čemer pričajo ruševine bazilike v središču Ceute<ref>{{Navedi časopis|last=Villada|first=Fernando|title=Ceuta huellas del cristianismo en Ceuta|url=https://www.academia.edu/1378720|access-date=10 September 2017}}</ref> in poročila o mučeništvu sv. Daniela Fasanelle in njegovih [[Frančiškani|frančiškanov]] leta 1227 v času [[Almohadi|Almohadskega kalifata]]. Mestna Velika mošeja je bila zgrajena nad cerkvijo iz [[Bizantinska arhitektura|bizantinskega obdobja]]. Leta 1415, po osvojitvi mesta, so [[Portugalski imperij|Portugalci]] Veliko mošejo spremenili v katedralo Ceuta. Današnja oblika katedrale izvira iz obnove, ki so jo izvedli v poznem 17. stoletju, in združuje [[Baročna arhitektura|baročne]] in neoklasične elemente. Posvečena je bila [[Marijino vnebovzetje|sv{{Presledki}}Marije Vnebovzete]] leta 1726. [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] škofija Ceuta je bila ustanovljena leta 1417. Leta 1570 je vključevala tudi škofijo Tanger<ref>{{Navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/14736a.htm|title=Catholic Encyclopedia: Tingis|publisher=Newadvent.org|date=1 July 1912|accessdate=2010-08-08}}</ref> Škofija Ceuta je bila sufraganka Lizbone do leta 1675, ko je postala sufraganka Seville. Leta 1851 je bila uprava Ceute združena s škofijo Cádiz kot del konkordata med Španijo in [[Sveti sedež|Svetim sedežem]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/03131b.htm|title=Catholic Encyclopedia: Cadiz|publisher=Newadvent.org|date=1 November 1908|accessdate=2010-08-08}}</ref> Zveza je bila dejansko izvedena šele leta 1879. V mestu sta prisotni tudi majhni [[Judovstvo|judovski]] in [[Hinduizem|hindujski]] manjšini.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/programmes/aljazeeraworld/2014/10/ceuta-multicultural-city-201410149410385913.html|title=Ceuta: Multicultural city|website=www.aljazeera.com|accessdate=2020-04-28}}</ref> [[Rimskokatoliška cerkev|Rimski katolicizem]] je največja religija v Ceuti. Leta 2019 je bil delež prebivalcev mesta, ki se identificirajo za rimokatolike, 60,0 %<ref name="CIS2019Ceuta">{{Navedi splet|url=http://www.cis.es/cis/export/sites/default/-Archivos/Marginales/3260_3279/3263/Marginales/es3263mar_Ceuta.pdf|last=''Centro de Investigaciones Sociológicas'' (Centre for Sociological Research)|title=Macrobarómetro de octubre 2019, Banco de datos - Document 'Población con derecho a voto en elecciones generales y residente en España, Ciudad Autónoma de Ceuta|date=October 2019|page=20|accessdate=4 February 2020|language=Spanish}}</ref> Naslednja največja vera je bil islam (36,7 %). <ref name="CIS2019Ceuta" /> === Migracije === Tako kot Melilla tudi Ceuta privablja afriške migrante, ki mesto poskušajo izkoristiti za vstop v Evropo. Posledično je enklava obdana z dvojno ograjo, ki je visoka {{Convert|6|m|sp=us|abbr=on}} in ob kateri se zbira na stotine migrantov, ki čakajo na priložnost, da prečkajo mejo. Vdori čez ograjo so pogosti po vdori pa migranti pogosto poizkušajo zaprosijo za azil.<ref>{{Navedi novice|title=Hundreds of migrants storm fence to reach Spanish enclave of Ceuta|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-39002111|publisher=BBC|date=17 February 2017}}</ref> == Izobraževanje == Univerza v Granadi ponuja dodiplomske programe v svojem kampusu na Ceuti. Kot na vseh območjih v Španiji, tudi na Ceuti deluje Nacionalna univerza za izobraževanje na daljavo (UNED). Osnovno in srednješolsko izobraževanje je možno le v španščini, vendar vse več šol ponuja dvojezični izobraževalni program. == Znani ljudje iz Ceute == === do 1800 === * Kadi Ajad (1083 v Ceuti{{Spaced en dash}}1149) rojen v Ceuti, ki je takrat pripadal [[Almoravidi|Almoravidom]], je bil veliki imam tega mesta * [[Al-Idrizi|Al-Idrisi]] (1100 v Ceuti{{Spaced en dash}}1165 v Ceuti) je bil muslimanski geograf, kartograf in egiptolog. Živel je v Palermu na dvoru sicilskega kralja [[Rogerij II. Sicilski|Rogerja II.]], znanega po delu [[Tabula Rogeriana]]. * Abu al-Abbas as-Sabti (1129 v Ceuti{{Spaced en dash}}1204 v Marakešu) glavni Wali v Marakešu * Jožef ben Judah iz Ceute (ok. 1160{{Spaced en dash}}1226) judovski zdravnik in pesnik ter učenec [[Mojzes Majmonid|Mojzesa Majmonida]] * Abu al-Abbas al-Azafi (1162 v Ceuti{{Spaced en dash}}1236) verski in pravni učenjak, član Banu al-Azafija, ki je vladal Ceuti * Mohammed ibn Rushayd (1259 v Sabti{{Spaced en dash}}1321) sodnik, pisec in učenjak hadisa * Álvaro iz Braganze &#x2013; 1440–1504), predsednik sveta Kastilje. * George Camocke (1666 &#x2013; 1732), kapitan kraljeve mornarice in nekdanji španski admiral, ki je bil izgnan v Ceuto, da bi preživel zadnja leta svojega življenja. * Don Fernando de Leyba (1734 v Ceuti{{Spaced en dash}}1780) španski častnik, ki je služil kot tretji guverner Zgornje Louisiane od leta 1778 do svoje smrti. * Brigadni general Francisco Antonio García Carrasco Díaz (1742 v Ceuti{{Spaced en dash}}1813 v Limi v Peruju) španski vojak in kraljevi guverner Čila * Sebastián Kindelán y O'Regan (1757 v Ceuti{{Spaced en dash}}1826 v Santiagu de Cuba) polkovnik španske vojske, ki je služil kot guverner Vzhodne Floride 1812/1815, Santo Dominga 1818/1821 in bil začasni guverner Kube 1822/1823 * Isidro de Alaix Fábregas, grof Vergare in vikont iz Villarrobleda, (1790 v Ceuti{{Spaced en dash}}1853 v Madridu) španski general prve karistične vojne, ki je podprl [[Izabela II. Španska|Špansko Izabelo II.]] === od leta 1800 === * General Francisco Llano de la Encomienda (1879 v Ceuti{{Spaced en dash}}1963 v Mexico Cityju) španski vojak. Med špansko državljansko vojno &#x2013; 1936-1939) je ostal zvest Drugi španski republiki. * General Antonio Escobar Huertas (1879 v Ceuti{{Spaced en dash}}usmrčen 1940 v Barceloni) španski vojaški častnik * África de las Heras Gavilán (1909 v Ceuti{{Spaced en dash}}1988 v Moskvi) španski komunist, naturaliziran sovjetski državljan in vohun [[KGB]], ki je bil pod kodnim imenom ''Patria'' * Eugenio Martín (rojen 1925 v Ceuti), španski filmski režiser in scenarist<ref>[[imdbname:0554632|IMDb Database]] retrieved 10 May 2021</ref> * Jacob Hassan, doktor znanosti (1936 v Ceuti{{Spaced en dash}}2006 v Madridu) španski [[Filologija|filolog]] sefardskega judovskega rodu * Manuel Chaves González (rojen 1945 v Ceuti), španski politik španske socialistične delavske stranke. Od leta 2009 do 2011 je bil tretji podpredsednik španske vlade * Ramón Castellano de Torres (rojen 1947 v Ceuti), španski umetnik, za katerega nekateri menijo, da je ekspresionistični slikar * Ignacio Velázquez Rivera (rojen 1953), prvi župan-predsednik Melille * Juan Jesús Vivas Lara (rojen 1953 v Ceuti) je leta 2001 postal župan mesta Ceuta v Španiji. * Pedro Avilés Gutiérrez (rojen 1956 v Ceuti), španski romanopisec iz Madrida. * Eva María Isanta Foncuberta (rojena 1971 v Ceuti), španska igralka<ref>[[imdbname:0410706|IMDb]] retrieved 19 October 2017</ref> * Mohamed Taieb Ahmed (rojen 1975 v Ceuti), špansko-maroški vodja narko kartela,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.interviu.es/reportajes/articulos/vuelve-el-nene|title=Vuelve 'El Nene'|date=14 January 2008|website=Interviu|language=es|accessdate=20 October 2017}}</ref> odgovoren za preprodajo hašiša čez Gibraltarsko ožino in v Španijo. === Šport === * Francisco Lesmes (1924–2005) in Rafael Lesmes (1926–2012) brata in španska nogometaša. * José Martínez Sánchez (rojen 1945 v Ceuti), z vzdevkom ''Pirri'', upokojeni španski nogometaš, je večinoma igral za Real Madrid, nastopil je na 561 tekmovalnih tekmah in dosegel 172 golov. * José Ramón López (rojen 1950), šprint, kanuist, dobitnik srebrne medalje na [[Poletne olimpijske igre 1976|poletnih olimpijskih igrah 1976]] * Miguel Bernardo Bianquetti (rojen 1951 v Ceuti), znan kot ''Migueli'', španski upokojeni nogometaš, 391 nastopov za [[FC Barcelona|FC Barcelono]] in 32 za [[Španska nogometna reprezentanca|Španijo]] * Nayim (rojen 1966 v Ceuti) upokojeni španski nogometaš; leta 1995 je v finalu pokala pokalnih zmagovalcev UEFA dosegel gol za Real Zaragozo v zadnji minuti. * Lorena Miranda (rojena 1991 v Ceuti), španska vaterpolistka, dobitnica srebrne medalje na [[Poletne olimpijske igre 2012|poletnih olimpijskih igrah 2012]] * Anuar Tuhami (rojen 1995 v Ceuti), špansko-maroški nogometaš, je igral eno tekmo za Maroko == Spor z Marokom == Maroška vlada je večkrat pozvala Španijo, naj prenese suverenost Ceute in Melille, skupaj z nenaseljenimi otočki, kot so otoki Alhucemas, Velez in otok Perejil na Maroko. S čimer svoje zahteve primerja s špansko ozemeljsko zahtevo do [[Gibraltar|Gibraltarja]] . V obeh primerih nacionalne vlade in lokalno prebivalstvo spornih ozemelj te trditve z veliko večino zavračajo.<ref><span data-segmentid="1383" class="cx-segment">François Papet-Périn, "La mer d'Alboran ou Le contentieux territorial hispano-marocain sur les deux bornes européennes de Ceuta et Melilla". </span><span data-segmentid="1384" class="cx-segment">Tome 1, 794 p., tome 2, 308 p., thèse de doctorat d'histoire contemporaine soutenue en 2012 à Paris 1-Sorbonne sous la direction de Pierre Vermeren.</span></ref> Špansko stališče je, da sta tako Ceuta kot Melilla sestavni deli Španije in sta bili od 16. stoletja, stoletja pred neodvisnostjo Maroka od Španije in Francije leta 1956, medtem ko Gibraltar, ki je [[Britanska čezmorska ozemlja|britansko čezmorsko ozemlje]], ni in nikoli ni bil del Združenega kraljestva.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/world/2003/jun/12/worlddispatch.gibraltar|title=A rocky relationship &#124; World news &#124; guardian.co.uk|work=The Guardian|date=12 June 2003|accessdate=2009-06-17|location=London|first=Giles|last=Tremlett}}</ref> Maroko trdil, da so ozemlja kolonije.<ref>{{Navedi knjigo|title=Europe or Africa? A contemporary study of the Spanish North African exclaves of Ceuta and Melilla|publisher=Liverpool University Press|isbn=0-85323-985-1|year=2000|pages=XII–XIII|first=Peter|last=Gold}}</ref> Eden od glavnih argumentov, ki jih je Maroko uporabil za povrnitev Ceute, izhaja iz geografije, saj ta [[Enklava in eksklava|eksklava]], ki jo obkrožata Maroko in Sredozemsko morje, nima ozemeljske kontinuitete s preostalim španskim ozemljem.<ref>Castan Pinos, J. (2014) 'The Spanish-Moroccan relationship: combining bonne entente with territorial disputes', in K. Stoklosa (ed.</ref> Ta argument je prvotno razvil eden od ustanoviteljev maroške stranke Istiqlal, Alal-El Faasi, ki je odkrito zagovarjal maroško osvojitev Ceute in drugih ozemelj pod špansko oblastjo.<ref>Castan Pinos, J. (2014) La Fortaleza Europea: Schengen, Ceuta y Melilla. </ref> Leta 1986 je Španija vstopila v [[NATO|Organizacijo Severnoatlantske pogodbe]] . Vendar Ceuta in Melilla nista pod zaščito Nata, saj 6. člen pogodbe omejuje pokritost na Evropo in Severno Ameriko ter otoke severno od [[Rakov povratnik|Rakovega povratnika]]. To je v nasprotju s francosko Alžirijo, ki je bila izrecno vključena v pogodbo. Pravni strokovnjaki si razlagajo, da bi lahko drugi členi v pogodbi pokrivali španska severnoafriška mesta, vendar ta pristop ni bil preizkušen v praksi.<ref name="Newtral">{{Navedi splet|title=¿Están Ceuta y Melilla bajo el paraguas de la OTAN?|url=https://www.newtral.es/ceuta-melilla-otan-expertos/20211002/|website=Newtral|accessdate=25 February 2022|language=es|date=2 October 2021}}</ref> 21. decembra 2020 je Španija po izjavah maroškega premierja Saadeddina Othmanija, ki je izjavil, da sta Ceuta in Melilla "Maroška kot Sahara", poklicala na zagovor maroškega veleposlanika, da mu sporoči, da Španija pričakuje, da bodo vsi njeni partnerji spoštovali suverenosti in ozemeljske celovitosti svojega ozemlja v Afriki ter prosila za pojasnilo Othmanijevih besed.<ref>{{Navedi splet|last=elDiario.es|date=2020-12-21|title=España convoca a la embajadora de Marruecos por unas declaraciones de su primer ministro sobre Ceuta y Melilla|url=https://www.eldiario.es/politica/espana-convoca-embajadora-marruecos-declaraciones-ceuta-melilla_1_6523031.html|accessdate=2020-12-22|website=ElDiario.es|language=es}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=AfricaNews|date=2020-12-22|title=Moroccan Ambassador to Spain summoned over calls for territorial sovereignty talks|url=https://www.africanews.com/2020/12/22/moroccan-ambassador-to-spain-summoned-over-calls-for-territorial-sovereignty-talks/|accessdate=2020-12-22|website=Africanews|language=en}}</ref> == Reference == === Citati === {{Sklici|30em}} === Bibliografija === * {{Citat|last=Bonney|first=Thomas George|last2=Eustace Alfred Reynolds-Ball|last3=Henry Duff Traill|last4=Grant Allen|last5=Arthur Griffiths|last6=Robert Brown|display-authors=1|url=http://www.gutenberg.org/files/41263/41263-8.txt|title=The Mediterranean: Its Storied Cities and Venerable Ruins|place=New York|publisher=James Pott & Co|date=1907|ref={{harvid|Bonney & al.|1907}}}}. * {{Citat|editor-last=Cauvin|editor-first=Joseph|title=Lempriere's Classical Dictionary...|url=https://books.google.com/books?id=yvQDAAAAQAAJ|editor2=Edmund Henry Barker|date=1843|place=London|publisher=Longman, Brown, Green, & Longmans|contribution=Abila|contribution-url=https://books.google.com/books?id=yvQDAAAAQAAJ&pg=PA3|ref={{harvid|Cauvin & al.|1843}}}}. * {{Citat|last=Dyer|first=Thomas H.|editor1=William Smith|url=https://books.google.com/books?id=j3gPAAAAYAAJ&pg=PP9|title=A Dictionary of Greek and Roman Geography...|volume=II|place=London|publisher=John Murray|date=1873|contribution-url=https://books.google.com/books?id=j3gPAAAAYAAJ&pg=PA965|page=965|contribution=Septem Fratres}}. * {{Citat|last=Lipiński|first=Edward|author-link=Edward Lipinski (orientalist)|title=Itineraria Phoenicia|series=''Orientalia Lovaniensia Analecta'', No.{{nbsp}}127, ''Studia Phoenicia'', Vol.{{nbsp}}XVIII|publisher=Uitgeverij Peeters|place=Leuven|date=2004|url=https://books.google.com/books?id=SLSzNfdcqfoC|isbn=9789042913448}}. * {{Citat|editor-last=Smedley|editor-first=Edward|editor2=Hugh James Rose|editor3=Henry John Rose|url=https://books.google.com/books?id=I1I_AQAAMAAJ|title=Encyclopaedia Metropolitana...|volume=XXII|place=London|publisher=B. Fellowes & al.|date=1845|contribution=Mauritania|contribution-url=https://books.google.com/books?id=I1I_AQAAMAAJ&pg=PA48|pages=48–49|ref={{harvid|Smedley & al.|1845}}}}. * {{Citat|last=Smith|first=Philip|title=Dictionary of Greek and Roman Geography...|editor1=William Smith|place=London|publisher=Walton & Maberly|date=1854|contribution=Abyla|contribution-url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0064:entry=abyla-geo&highlight=abyla}}. == Zunanje povezave == * {{Navedi EB1911|wstitle=Ceuta|short=x}} * {{In lang|es}} [http://www.ceuta.es/ Official Ceuta government website] * [http://www.ceuta.si Ceuta tourism website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200918104803/http://www.ceuta.si/|date=18 September 2020}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 5. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Severna Afrika]] [[Kategorija:Posebni teritoriji Evropske unije]] [[Kategorija:Bivše portugalske kolonije]] doxet2429h6ae88enq5052ar2puiba4 0 519628 5737050 5706529 2022-08-20T07:10:33Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|monarch |name = Bumibol Aduljadedž |succession = [[Kralj Tajske]] |image = <!--wikidata--> |caption = |reign = 9. junij 1946 – 13. oktober 2016 |coronation = 5. maj 1950 |cor-type = Posvetitev |full name = |predecessor = [[Ananda Mahidol]] |successor = [[Maha Vajiralongkorn]] |spouse = [[Kraljico Sirikit]] |issue = [[Princesa Ubol Ratana]]<br/>[[Maha Vajiralongkorn]]<br/>[[Princesa Sirindhorn]]<br/>[[Princesa Chulabhorn]] |house = [[Mahidol]] |father = [[Mahidol Aduljadedž]] |mother = [[Srinagarindra]] |birth_date = <!--wikidata--> |birth_place = <!--wikidata--> |death_date = <!--wikidata--> |death_place =<!--wikidata--> |date of burial =[[26. oktober]] [[2017]] |place of burial = |religion = }} '''Bumibol Aduljadedž''' ([[tajščina]]: พระบาทสมเด็จพระมหาภูมิพลอดุลยเดชมหาราช บรมนาถบพิตร), [[Tajska|tajski]] [[kralj]], * [[5. december]] [[1927]], [[Cambridge, Massachusetts]], [[Združene države Amerike]],<ref name="Grossman-Faulder">{{cite book|last1=Grossman|first1=Nicholas|last2=Faulder|first2=Dominic|title=King Bhumibol Adulyadej – A Life's Work|publisher=Editions Didier Millet|isbn=978-9814260565|date=2012}}</ref> † [[13. oktober]] [[2016]], [[Bangkok]]. Bumibol Aduljadedž je drugi sin princa [[Mahidol Aduljadedž|Mahidola Aduljadedža]] in princese [[Srinagarindra]].<ref name=Kanchanapisek>{{cite web|title=Biography of His Majesty King Bhumibol Adulyadej|url=http://kanchanapisek.or.th/biography/hmk.en.html|website=The Golden Jubilee Network|publisher=Kanchanapisek Network|access-date=17 October 2015}}</ref> Na prestol je prišel 9. junija 1946 po smrti svojega smrti brata. Leta 1950 se je poročil s kraljico [[Sirikit]].<ref>{{cite web| last= Bhirom Bhakdi| first= Soravij| url= http://www.soravij.com/queens.html| title= Queens of the Chakri Dynasty| access-date= 1 August 2006| archive-url= https://web.archive.org/web/20060714203110/http://www.soravij.com/queens.html| archive-date= 14 July 2006| url-status= dead| df= dmy-all}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060714203110/http://www.soravij.com/queens.html |date=14 July 2006 }}</ref><ref name="TelegraphObituary">{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2016/10/13/king-bhumibol-adulyadej-of-thailand--obituary/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/obituaries/2016/10/13/king-bhumibol-adulyadej-of-thailand--obituary/ |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live|title=King Bhumibol Adulyadej of Thailand – obituary|work=The Daily Telegraph|date=13 October 2016}}{{cbignore}}</ref> Z njo je imel enega sina in tri hčere. ==Otroštvo== Rodil se je 5. decembra 1927 v Cambridgeu v ameriški zvezni državi [[Massachusetts]].<ref name="Bhumibol">[https://reporter.si/clanek/svet/po-70-letni-vladavini-umrl-tajski-kralj-bhumibol-adulyadej-478191 Po 70-letni vladavini umrl tajski kralj Bhumibol Adulyadej]</ref> Kralj je postal 9. junija 1946 po skrivnostni smrti brata, kralja [[Ananda Mahidol|Anande Mahidola]], ki je bil ustreljen v kraljevi palači v Bangkoku. Kronali so ga sicer šele štiri leta kasneje po zaključku šolanja v Švici.<ref name="Bhumibol">[https://reporter.si/clanek/svet/po-70-letni-vladavini-umrl-tajski-kralj-bhumibol-adulyadej-478191 Po 70-letni vladavini umrl tajski kralj Bhumibol Adulyadej]</ref> ==Nazivi== * '''10. julij 1935 – 9. junij 1946:''' ''Njegova visokost'', princ Tajski * '''9. junij 1946 – 13. oktober 2016:''' ''Njegovo veličanstvo'', kralj Tajski == Sklici == {{sklici|1}} == Nadaljnje branje == * {{cite book|author=Richard Broderick|title=King by Virtue: Reflections of the Lifelong Endeavor of King Bhumipol of Thailand|edition=2nd|year=2013|publisher=Thai Khadi Research Institute|location=Bangkok|isbn=978-974-466-717-5}} * {{Cite book |editor1=Nicholas Grossman |editor2=Dominic Faulder |title=King Bhumibol Adulyadej – A Life's Work: Thailand's Monarchy in Perspective |publisher=Editions Didier Millet |place=Singapore |year=2011 |isbn=978-981-4260-56-5}} ==Glej tudi== * [[Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov]] {{normativna kontrola}} {{noble-stub}} [[Kategorija:Tajski politiki]] [[Kategorija:Tajski kralji]] [[Kategorija:Tajski feldmaršali]] [[Kategorija:Nosilci reda belega leva]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Italije]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Zvezne republike Nemčije]] [[Kategorija:Osebnosti hladne vojne]] biybwwtph53x9tw4hjg74jtug8e1cy2 0 519683 5736721 5704236 2022-08-19T21:19:21Z 2003:D2:5720:CE67:3C8C:D5C1:81FB:71E3 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Sistem pisave |name=Ukrajinska abeceda |sample= Ukrainian_alpabets_in_capital_letters.svg |type=[[abeceda]] |typedesc= |time=10. stoletje (starovzhodnoslovansko) do danes; moderna ukrajinščina: 18. stoletje |languages=[[ukrajinščina]]|fam1=[[Egipčanski hieroglif]]i<ref>Himelfarb, Elizabeth J. "First Alphabet Found in Egypt", Archaeology 53, Issue 1 (Jan./Feb. 2000): 21.</ref> |fam2=[[Feničanska abeceda]] |fam3=[[Grška abeceda]] (delno [[glagolica|abeceda glagolice]]) |fam4=[[Zgodnja cirilska abeceda]]|sisters=[[ukrajinska latinica]] <br/>[[panonska rusinščina|panonsko rusinski]] <br/>[[Rusinščina|karpatsko rusinskia]] <br/>[[ruska abeceda|ruski]] <br/>[[beloruska abeceda|beloruski]] <br/>[[bolgarska abeceda|bolgarski]] |children= |unicode=Podmnožica [[Unicode Cyrillic|Cyrillic (U+0400 ... U+04F0)]] |iso15924=Cyrl }} '''Ukrajinska abeceda''' je [[Abeceda|nabor črk]], ki se uporabljajo za pisanje [[Ukrajinščina|ukrajinščine]], ki je uradni jezik [[Ukrajina|Ukrajine]]. Je ena od različic [[Cirilica|cirilice]]. Moderna ukrajinska abeceda je sestavljena iz 33 črk. V ukrajinščini se imenuje {{Jezik|uk|українська абетка}} ({{IPA-uk|ʊkrɐˈjinʲsʲkɐ ɐˈbɛtkɐ|IPA}}; <small>tr.</small> ''Ukrajins'ka abetka''), iz začetnih črk ''[[а]]'' (<small>tr.</small> ''a'') in ''[[б]]'' (<small>tr.</small> ''b''); {{Jezik|uk|алфавіт}} (<small>tr.</small> ''alfavit''); ali arhaično, {{Jezik|uk|азбука}} (<small>tr.</small> ''azbuka''), iz [[Akrofonija|akrofonskih]] [[Zgodnja cirilica|zgodnjih cirilskih]] črkovnih imen {{Jezik|orv|азъ}} (<small>tr.</small> ''az'') in {{Jezik|orv|буки}} (<small>tr.</small> ''buki''). Ukrajinsko besedilo se včasih za necirilične bralce ali sisteme za transliteracijo [[Romanizacija|romanizira]] (napiše z [[Latinska abeceda|latinsko abecedo]]). Obstaja več splošnih metod za [[Romanizacija ukrajinščine|romanizacijo ukrajinščine]], vključno z mednarodnim standardom za transkripcijo iz cirilice v latinico [[ISO 9]]. == Abeceda == {| style="font-size:1.4em; border-color:#000000; border-width:1px; border-style:solid; border-collapse:collapse; background-color:#F8F8EF" | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |1 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |2 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |3 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |4 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |5 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |6 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |7 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |8 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |9 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |10 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |11 |- | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |А<br />а | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Б<br />б | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |В<br />в | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Г<br />г | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Ґ<br />ґ | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Д<br />д | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Е<br />е | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Є<br />є | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Ж<br />ж | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |З<br />з | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |И<br />и |- style="font-size:x-small; color:#8c8c7b" | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |12 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |13 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |14 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |15 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |16 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |17 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |18 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |19 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |20 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |21 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |22 |- | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |І<br />і | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Ї<br />ї | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Й<br />й | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |К<br />к | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Л<br />л | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |М<br />м | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Н<br />н | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |О<br />о | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |П<br />п | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Р<br />р | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |С<br />с |- style="font-size:x-small; color:#8c8c7b" | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |23 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |24 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |25 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |26 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |27 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |28 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |29 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |30 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |31 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |32 | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |33 |- | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Т<br />т | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |У<br />у | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Ф<br />ф | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Х<br />х | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Ц<br />ц | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Ч<br />ч | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Ш<br />ш | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Щ<br />щ | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Ь<br />ь | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Ю<br />ю | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" |Я<br />я |} Abeceda je sestavljena iz 33 črk, ki predstavljajo 38 [[Fonem|fonemov]] (pomenskih glasovnih enot) in dodatni znak, apostrof. Ukrajinski [[pravopis]] (pravila pisanja) temelji na fonemskem načelu, pri čemer ena črka običajno ustreza enemu fonemu. Pravopis ima tudi primere, v katerih se uporabljajo pomenska, zgodovinska in morfološka načela. V ukrajinski abecedi je lahko "Ь" tudi zadnja črka v abecedi (to je bil njen uradni položaj od 1933 do 1990 leta). Dvajset črk predstavlja [[Soglasnik|soglasnike]] ({{lang|uk|б}}, {{lang|uk|г}}, {{lang|uk|ґ}}, {{lang|uk|д}}, {{lang|uk|ж}}, {{lang|uk|з}}, {{lang|uk|к}}, {{lang|uk|л}}, {{lang|uk|м}}, {{lang|uk|н}}, {{lang|uk|п}}, {{lang|uk|р}}, {{lang|uk|с}}, {{lang|uk|т}}, {{lang|uk|ф}}, {{lang|uk|х}}, {{lang|uk|ц}}, {{lang|uk|ч}}, {{lang|uk|ш}}, {{lang|uk|щ}}), deset [[Samoglasnik|samoglasnike]] ({{lang|uk|а}}, {{lang|uk|е}}, {{lang|uk|є}}, {{lang|uk|и}}, {{lang|uk|і}}, {{lang|uk|ї}}, {{lang|uk|о}}, {{lang|uk|у}}, {{lang|uk|ю}}, {{lang|uk|я}}) in dva [[Polglasnik|polglasnika]] (й/[[Й|yot]] in {{lang|uk|в}}). [[Ь|Mehki znak]] {{Jezik|uk|ь}}, ki se pojavi samo za soglasniki, pomeni, da je prejšnji soglasnik mehak ([[Palatalizacija|palataliziran]]). Tudi [[Nebni soglasnik|nebni soglasniki]] so palatalizirani, če jim sledijo nekateri samoglasniki: {{Jezik|uk|д}}, {{Jezik|uk|з}}, {{Jezik|uk|л}}, {{Jezik|uk|н}}, {{Jezik|uk|р}}, {{Jezik|uk|с}}, {{Jezik|uk|т}}, {{Jezik|uk|ц}} in {{Jezik|uk|дз}} se zmehčajo, ko jim sledi »mehki« samoglasnik: {{Jezik|uk|є}}, {{Jezik|uk|і}}, {{Jezik|uk|ю}}, {{Jezik|uk|я}}. Glej [[jotacija]]. [[Opuščaj|Apostrof]] izniči palatalizacijo na mestih, ki so običajna pravopisna pravila. V nekaterih besedah se pojavlja tudi za labialnimi soglasniki, na primer ім'я́ »ime«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ukrainianlanguage.org.uk/read/unit20/page20-3.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120306062849/http://www.ukrainianlanguage.org.uk/read/unit20/page20-3.htm|archivedate=2012-03-06|title=Read Ukrainian!}}</ref> Ohranjen je v transliteracijah iz latinske abecede: {{Jezik|uk|Кот-д’Івуар}} ([[Slonokoščena obala]]) in {{Jezik|uk|О’Тул}} (O'Toole). V abecedi obstajajo še druge izjeme glede na fonemsko načelo. Nekatere črke predstavljajo dva fonema: {{Jezik|uk|щ}} {{IPA|/ʃt͡ʃ/}}, {{Jezik|uk|ї}} {{IPA|/ji/}} ali {{IPA|/jɪ/}}, in {{Jezik|uk|є}} {{IPA|/jɛ/}}, {{Jezik|uk|ю}} {{IPA|/ju/}}, {{Jezik|uk|я}} {{IPA|/jɑ/}}, ko ne palatalizirajo predhodni soglasnik. [[Dvočrkje|Digrafi]] {{Jezik|uk|дз}} in {{Jezik|uk|дж}} se običajno uporabljajo za predstavitev posameznih [[Zlitnik|afrikat]] {{IPA|/d͡z/}} in {{IPA|/d͡ʒ/}}. Palatalizacija soglasnikov pred {{Jezik|uk|е}}, {{Jezik|uk|у}}, {{lang|uk|а}} je označena namesto tega z zapisom ustrezne črke {{Jezik|uk|є}}, {{Jezik|uk|ю}}, {{Jezik|uk|я}}. V primerjavi z drugimi ciriličnimi abecedami je sodobna<ref>{{Navedi splet|url=http://language-policy.info/2016/10/ministerstvo-osvity-i-nauky-nahaduje-pro-neobhidnist-zastosuvannya-derzhavnoji-movy-v-navchalnyh-zakladah/|title=Use of Ukrainian Language, Serbia|date=10 October 2016}}</ref> ukrajinska abeceda najbolj podobna tistim iz drugih [[Vzhodnoslovanski jeziki|vzhodnoslovanskih jezikov]]: [[Beloruska abeceda|beloruska]], [[Ruska abeceda|ruska]] in [[Rusinščina|rusinska]]. Ohranila je dve zgodnji cirilični črki [[І|í]] (i) in [[И|iže]] ({{Jezik|uk|и}}) za predstavljanje sorodnih zvokov {{IPA|/i/}} in {{IPA|/ɪ/}} ter dve zgodovinski obliki [[Е|e]] ({{Jezik|uk|е}}) in [[Ukrajinski je|je]] (є). Njene edinstvene črke so naslednje: * [[Ґ|ge]] ({{Jezik|uk|ґ}}), ki se uporablja za manj pogost glas [[Zvočni velarni ploziv|velarni ploziv]] {{IPA|/ɡ/}}, medtem ko je v ukrajinščini navadni cirilični {{Jezik|uk|г}} predstavlja [[Zvočni glotalni frikativ|glotalni frikativ]], {{IPA|/ɦ/}}. * [[Ї|ji]] ({{Jezik|uk|ї}}) {{IPA|/ji/}} ali {{IPA|/jɪ/}}. [[Opuščaj|Apostrof]] se na tak način uporablja tudi v beloruskem pravopisu, isto funkcijo pa v ruščini opravlja [[Ъ|trdi znak]] ({{Jezik|uk|ъ}}): primerjajte ukrajinski {{Jezik|uk|об'єкт}} in beloruski {{Jezik|be-tarask|аб'ект}} vs. ruski {{Jezik|ru|объект}} ("predmet"). == Imena črk in izgovorjava == Ukrajinska vlada je leta 2010 določila enotno prečrkovalno tabelo za prečrkovanje ukrajinske cirilice v latinico, ki je namenjena angleško govorečim in se zato v slovenščini praktično ne uporablja. V slovenščini prečrkovanje obravnava [[Slovenski pravopis]]. Slovenski pravopis 2001 določa tudi podomačevanje ukrajinske cirilice, npr.:<ref name="slovar">{{navedi knjigo|first=Vladimir|last=Dumka|year= |title=Ukrajinsko-slovenski in slovensko-ukrajinski slovar / Українсько-словенський та словенсько-український словник |publisher=Založba ZRC |isbn=9610500781 |cobiss= |p=17}}</ref> * ukrajinsko ''Київ'', uradni prečrkovalni sistem 2010 ''Kyiv'', prečrkovanje po Slovenskem pravopisu 2001 ''Kyjiv'', podomačenje po Slovenskem pravopisu 2001 ''Kijev'' * ukrajinsko ''Житомир'', uradni prečrkovalni sistem 2010 ''Zhytomyr'', prečrkovanje po Slovenskem pravopisu 2001 ''Žytomyr'', podomačenje po Slovenskem pravopisu 2001 ''Žitomir'' {| class="wikitable" |+ Črke in simboli ukrajinske abecede ! Navadno !! Poševno !! Uradni prečrkovalni<br> sistem (2010)<br>ukrajinske vlade!! Prečrkovanje po <br>Pravopisnem slovarju (2001) !! Ime !! [[Pomoč:IPA za ukrajinščino|IPA]] |- | [[А|А а]] | ''А а'' | a || a || а {{IPA|/ɑ/}} || {{IPA|/ɑ/}} |- | [[Б|Б б]] | ''Б б'' | b || b || бе {{IPA|/bɛ/}} || {{IPA|/b/}} |- | [[В|В в]] | ''В в'' | v || v || ве {{IPA|/wɛ/}} || {{IPA|/w/}}{{efn|Izgovorjava {{IPA|/w/}} se razlikuje glede na kontekst; it is labial before back vowels and labiodental before front vowels. It is also vocalised to {{IPA|[u̯]}} in the syllable coda.|name=v|group=table-common}} |- | [[Г|Г г]] | ''Г г'' | h || g || ге {{IPA|/ɦɛ/}} || {{IPA|/ɦ/}} |- | [[Ґ|Ґ ґ]]{{efn|Ge (ґ) je bil uradno prepovedan v [[Sovjetska Ukrajina|Sovjetski Ukrajini]] od 1933 do 1990;<ref>Vakulenko, S. ''[http://www.historians.in.ua/index.php/en/ukrayinska-mova/488-cerhiy-vakulenko-1933-ii-rik-v-istorii-ukrainskoi-movy-chynna-norma-ta-pravopysna-praktyka-na-prykladi-redaktsiinoi-polityky-hazety-komunist 1933 in history of Ukrainian language: current norm and spelling practice (on example of editorial policy of "Komunist" newspaper (1933 ій рік в історії української мови: чинна норма та правописна практика (на прикладі редакційної політики газети «Комуніст»))]. Historians. 3 December 2012</ref> it is missing from some computer [[character encoding]]s and fonts, such as [[ISO-8859-5]] and [[Code page 855|MS-DOS Cyrillic]].|name=g|group=table-common}} | ''Ґ ґ'' | g || g || ґе {{IPA|/ɡɛ/}} || {{IPA|/ɡ/}} |- | [[Д|Д д]] | ''Д д'' | d || d || де {{IPA|/dɛ/}} || {{IPA|/d/}}, {{IPA|/dʲ/}} |- | [[Е|Е е]] | ''Е е'' | e || e || е {{IPA|/ɛ/}} || {{IPA|/ɛ/}} |- | [[Є|Є є]] | ''Є є'' | ie, ye-{{Efn|Druga varianta se uporablja na začetki besede.|name=ukr-y|group=table-common}}|| je || є {{IPA|/jɛ/}} || {{IPA|/jɛ/}} ali {{IPA|/ʲɛ/}} |- | [[Ж|Ж ж]] | ''Ж ж'' | zh || ž || же {{IPA|/ʒɛ/}} || {{IPA|/ʒ/}} |- | [[З|З з]] | ''З з'' | z || z || зе {{IPA|/zɛ/}} || {{IPA|/z/}}, {{IPA|/zʲ/}} |- | [[И|И и]] | ''И и'' | y || y || и {{IPA|/ɪ̈/}}|| {{IPA|/ɪ̈/}} |- | [[І|І і]] | ''І і'' | i || i || і {{IPA|/i/}} || {{IPA|/i/}}, {{IPA|/ʲi/}} |- | [[Ї|Ї ї]] | ''Ї ї'' | i, yi-{{Efn|name=ukr-y|group=table-common}} || ji || ї {{IPA|/ji/}} || {{IPA|/ji/}} |- | [[Й|Й й]] | ''Й й'' | i, y-{{Efn|name=ukr-y|group=table-common}} || j || йот {{IPA|/jɔt/}}, й {{IPA|/ɪj/}} || {{IPA|/j/}} |- | [[К|К к]] | ''К к'' | k || k || ка {{IPA|/kɑ/}} || {{IPA|/k/}} |- | [[Л|Л л]] | ''Л л'' | l || l || ел {{IPA|/ɛl/}} || {{IPA|/l/}}, {{IPA|/lʲ/}} |- | [[М|М м]] | ''М м'' | m || m || ем {{IPA|/ɛm/}} || {{IPA|/m/}} |- | [[Н|Н н]] | ''Н н'' | n || n || ен {{IPA|/ɛn/}} || {{IPA|/n/}}, {{IPA|/nʲ/}} |- | [[О|О о]] | ''О о'' | o || o || о {{IPA|/ɔ/}} || {{IPA|/ɔ/}} |- | [[П|П п]] | ''П п'' | p || p || пе {{IPA|/pɛ/}} || {{IPA|/p/}} |- | [[Р|Р р]] | ''Р р'' | r || r || ер {{IPA|/ɛr/}} || {{IPA|/r/}}, {{IPA|/rʲ/}} |- | [[С|С с]] | ''С с'' | s || s || ес {{IPA|/ɛs/}} || {{IPA|/s/}}, {{IPA|/sʲ/}} |- | [[Т|Т т]] | ''Т т'' | t || t || те {{IPA|/tɛ/}} || {{IPA|/t/}}, {{IPA|/tʲ/}} |- | [[У|У у]] | ''У у'' | u || u || у {{IPA|/u/}} || {{IPA|/u/}} |- | [[Ф|Ф ф]] | ''Ф ф'' | f || f || еф {{IPA|/ɛf/}} || {{IPA|/f/}} |- | [[Х|Х х]] | ''Х х'' | kh || h || ха {{IPA|/xɑ/}} || {{IPA|/x/}} |- | [[Ц|Ц ц]] | ''Ц ц'' | ts || c || це {{IPA|/t͡sɛ/}} || {{IPA|/t͡s/}}, {{IPA|/t͡sʲ/}} |- | [[Ч|Ч ч]] | ''Ч ч'' | ch || č || че {{IPA|/t͡ʃɛ/}} || {{IPAslink|t͡ʃ}} |- | [[Ш|Ш ш]] | ''Ш ш'' | sh || š || ша {{IPA|/ʃɑ/}} || {{IPA|/ʃ/}} |- | [[Щ|Щ щ]] | ''Щ щ'' | shch || šč || ща {{IPA|/ʃt͡ʃɑ/}}|| {{IPA|/ʃt͡ʃ/}} |- | [[Ь|Ь ь]]{{efn|The [[soft sign]] (ь) indicates the softening ([[Palatizacija|palatalization]]) of the preceding consonant letter. It was at the end of the alphabet before 1990, when the new official orthography changed its position.|name=soft|group=table-common}} | ''Ь ь'' | || || м’який знак {{nowrap|{{IPA|/mjɑˈkɪj ˈznɑk/}}}} || {{IPA|/◌ʲ/}} |- | [[Ю|Ю ю]] | ''Ю ю'' | iu, yu-{{Efn|name=ukr-y|group=table-common}} || ju || ю {{IPA|/ju/}} || {{IPA|/ju/}} ali {{IPA|/ʲu/}} |- | [[Я|Я я]] | ''Я я'' | ia, ya-{{Efn|name=ukr-y|group=table-common}} || ja || я {{IPA|/jɑ/}} || {{IPA|/jɑ/}} ali {{IPA|/ʲɑ/}} |- | [[{{hamza}}<!--per Unicode, this is the modifier letter, not the punctuation mark-->]]|| [[{{hamza}}]]|| || || апостроф {{nowrap|{{IPA|/ɑˈpɔstrɔf/}}}} || {{efn|The apostrophe is used in Ukrainian as a [[hard sign]] analogous to the Russian letter [[ъ]], indicating that the consonant preceding a soft vowel is not [[Palatalization (phonetics)|palatalized]], when it otherwise would be.|name=apostrophe|group=table-common}} |} Opombe: {{notelist|group=table-common}} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Wiktionary}} {{commons}} * [http://czyborra.com/charsets/cyrillic.html The Cyrillic Charset Soup] — Roman Czyborra's site contains an exhaustive history of Cyrillic character set encoding schemes. * [http://vlada.kiev.ua/pravopys/ Проєкт нового “Українського правопису”] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305122856/http://vlada.kiev.ua/pravopys|date=2016-03-05}} — Proposal for a new Ukrainian orthography (in Ukrainian). * At the Encyclopedia of Ukraine: [http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\C\Y\Cyrillicalphabet.htm Cyrillic script], [http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\O\R\Orthography.htm Orthography], [http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\H\R\Hrazhdankaalphabet.htm Hrazhdanka], [http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\M\A\Maksymovychivka.htm Maksymovychivka], [http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\K\U\Kulishivka.htm Kulishivka], [http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\Z\H\Zhelekhivka.htm Zhelekhivka], [http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\P\A\Pankevychivka.htm Pankevychivka]. * [http://latynka.tak.today/ Ukrajinśka Latynka] is the online project that promotes [[Latin alphabet]] for the Ukrainian language. {{DEFAULTSORT:Ukrainian alphabet}} <references /> [[Kategorija:Abecede]] [[Kategorija:Ukrajinščina]] 4cmgz2xyn0i2m6w7ynrdqm15avtifni 0 519753 5736773 5730433 2022-08-20T06:43:04Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Royal house |surname = Jagelonci |coat of arms = [[Image:COA Jagiellon.svg|200px]] |parent house = [[Gediminoviči]] |country = {{plainlist| *[[Slika:Coat of arms of Lithuania.svg|25px]] [[Velika litovska kneževina]] *[[Slika:Coat of Arms of the Polish Crown.svg|25px]] [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] *[[Slika:Coa Hungary Country History (14th century).svg|25px]] [[Ogrska|Kraljevina Ogrska]] *[[Slika:Blason Boheme.svg|25px]] [[Češka|Kraljevina Češka]]}} |titles = {{plainlist| * Kralj Poljske * Veliki vojvoda Litve * Kralj Ogrske * Kralj Češke (in volilni knez) * Kralj Dalmacije * Kralj Rame (Bosne) * Kralj Slavonije * Kralj Hrvaške * Vojvoda Šlezije * Vojvoda Rutenije * Vojvoda Luksemburga}} |founder = [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] |final ruler = [[Ana Jagelo|Ana Poljska]] |founding year = 1386 |dissolution = 1596 |cadet branches = }} '''Jagelonska dinastija''' ali preprosto '''Jagelonci''' ([[Poljščina|poljsko]] Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija. Ustanovil jo je litovski veliki knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]], ki je bil leta 1386 krščen, se poročil s poljsko kraljico [[Jadwiga Poljska|Jadvigo]] in bil kronan kot poljski kralj [[Vladislav II. Poljski|Vladislav II. Jagiełło]]. Dinastija je od 14. do 16. stoletja vladala v več srednjeevropskih državah. Družinski člani so bili kralji Poljske (1386–1572), litovski veliki vojvode (1377–1392 in 1440–1572), kralji Ogrske (1440–1444 in 1490–1526) in kralji Češke in volilni knezi (1471–1526). Dinastija je bila mlajša veja [[Gediminoviči|Gediminovičev]]. Z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]], sklenjeno leta 1569, je bila ustanovljena personalna unija Kraljevine Poljske in [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]], imenovana [[Republika obeh narodov]], v kateri so vladali Jagelonci. Eden od njih je od leta 1440 do 1444 vladal hkrati Poljski in Ogrski, dva pa Češki in Ogrski (1490–1526). V slednjih so za njima vladali Habsburžani. Obdobje vladavin zadnjih dveh jagelonskih kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I.]] in [[Sigismund II. Poljski|Sigismunda II.]], ali bolj splošno 16. stoletje, se šteje za poljsko zlato dobo z vzponom poljske renesanse. Kulturni razcvet je imel svojo materialno osnovo v blaginji elit, tako zemljiškega plemstva kot mestnega patricijata v velikih središčih, predvsem v [[Krakov]]u in [[Gdansk]]u. ==Ime== [[Slika:Jagiellonian.png|thumb|Na koncu 15. stoletja so Jagelonci vladali na obsežnem ozemlju od [[Baltsko morje|Baltskega]] do [[Črno morje|Črnega]] in [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] ---- {{Legend|#f3d592|[[Velika litovska kneževina]]}} {{Legend|#f4ba71|[[Krona kraljevine Poljske]]}} {{Legend|#f4ba71|[[Vojvodina Prusija]] (poljski fevd)|up=yes}} {{Legend|#f5f65b|[[Češka|Kraljevina Češka]]}} {{Legend|#f5e449|[[Ogrska|Kraljevina Ogrska]]}} ]] [[Slika:Europa Jagellonica.svg|thumb|Evropa v poznem 15. stoletju ---- {{Legend|#9a9a22|[[Velika litovska kneževina]]}} {{Legend|#9a9a63|[[Kneževina Moldavija]] (litovski fevd)|up=yes}} {{Legend|#ffcd5e|[[Krona kraljevine Poljske]]}} {{Legend|#9a9acf|[[Vojvodina Prusija]] (poljski fevd)|up=yes}} {{Legend|#dd9a63|[[Češka|Kraljevina Češka]]}} {{Legend|#a11f2a|[[Ogrska|Kraljevina Ogrska]]}} ]] Dinastija je dobila ime po njenem ustanovitelju Jogaili. Njegovo ime pomeni "močni jezdec" in je sestavljeno iz [[Litovščina|litovskih]] besed ''joti'' (''jezditi'') in ''gailus'' (''močan, krepak''). ==Preddinastično ozadje== Vladavina jagelonskih neposrednih predhodnikov [[Pjasti|Pjastov]] (vladali od okoli 962 do 1370) se je končala s smrtjo kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikekga]]. Neposredni predniki Jageloncev so bili veliki litovski knezi [[Gediminoviči]]. Njihova kneževina je bila naseljena z [[Litovci]] in [[Rusini]]. Jogaila je sprva vladal kot veliki litovski knez. Po sklenitvi [[Krevska unija|Krevske unije]] leta 1385 se je pokristjanil in poročil z enajstletno kraljico [[Jadwiga Poljska|Jadvigo Poljsko]], hčerko ogrskega kralja [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Luksemburškega]] iz [[Anžujci|Anžujske]] dinastije. Jogaila je kot njen sovladar postal ''iure uxoris'' poljski kralj in ustanovitelj dinastije. Anžujci so bili druga, Jagelonci pa tretja dinastija poljskih kraljev. ==Kraljevina Poljska== ===Jogaila in Vladislav III.=== ====Poljsko-litovska unija==== [[Slika:Jogaila (Władysław II).jpg|left|thumb|[[Vladislav II. Poljski|Jogaila]], kasneje kralj Vladislav II. Jagielo (okoli 1352/1362-1. junij 1434), je bil veliki litovski vojvoda (1377–1434), sovladar Kraljevine Poljske (1386–1399) in nato do svoje smrti poljski kralj]] Leta 1385 je bila med kraljico Jadvigo Poljsko in Jogailo, velikim litovskim vojvodom, sklenjena Krevska unija, ki je določala, da se bo Jogaila krstil in se poročil z Jadvigo, Litva in Poljska pa se bosta združili v eno državo. Unija naj bi okrepila oba naroda v skupnem boju proti [[Tevtonski viteški red|Tevtonskemu]] in [[Livonski red|Livonskemu]] viteškemu redu in vse večji grožnji [[Moskovska velika kneževina|Moskovske velike kneževine]]. Unija je bila edinstvena v Evropi, ker je povezovala državi na nasprotnih straneh civilizacijske ločnice med zahodnim [[Katolištvo|katoliškim]] ter vzhodnim [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnim]] svetom.<ref name=ref1>Krzysztof Baczkowski. ''Dzieje Polski późnośredniowiecznej (1370–1506)'' (Zgodovina poznosrednjeveške Poljske (1370–1506)). Fogra, Kraków 1999. str. 55. {{ISBN|83-85719-40-7}}</ref> Namen Krevske unije je bil ustvariti skupno državo pod vodstvom Vladislava II. Jagiela, vendar se je zamisel poljske vladajoče oligarhije o vključitvi Litve v Poljsko izkazala za nerealno, ker bi med Poljsko in Litvo ali litovskimi frakcijami prišlo do ozemeljskih sporov in vojskovanja. Litovci so včasih celo ugotovili, da je smiselno sklepati zavezništvo s tevtonskimi vitezi proti Poljakom. Dinastična unija pod jagelonskimi kralji je poljske ozemeljske apetite usmerila proti vzhodu.<ref>Wyrozumski 1986, str. 178–180.</ref> Politični vpliv jagelonskih kraljev se je v tem obdobju zmanjšal, kar je spremljala vedno večja vloga zemljiškega plemstva v centralni vladi in notranjih zadevah, država kot taka pa se je stabilizirala. Jagelonsko obdobje poljske zgodovine se pogosto obravnava kot obdobje največje politične moči, velikega razcveta, v poznejši fazi pa zlata doba poljske kulture. ====Vojna s tevtonskimi vitezi==== [[Slika:Matejko Baptism of Ladislaus of Varna.jpg|thumb|250px|Jan Matejko: ''Krst [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III. Poljskega]]'' na [[Grad Vavel|Vavelu]] leta 1425]] Poljsko-litovsko-tevtonska vojna 1409–1411, ki se je začela z litovsko vstajo proti [[Tevtonski viteški red|tevtonskemu redu]] v [[Samogitija|Samogitiji]], je vključevala [[Bitka pri Grunvaldu|bitko pri Grunwaldu]] (Tannenberg) leta 1410, kjer sta poljska in litovsko-ruska vojska popolnoma premagali tevtonske viteze. Ofenziva, ki je sledila, je izgubila svojo ostrino z neučinkovitim obleganjem [[Grad Malbork|Malborka]] (Marienburg). Neuspeh, da bi zavzeli trdnjavo in uničili tevtonsko (pozneje prusko) državo, je imelo za Poljsko strašne zgodovinske posledice v 18., 19. in 20. stoletju. [[Drugi torunjski mir]], sklenjen leta 1411, je dal Poljski in Litvi precej skromne ozemeljske prilagoditve, vključno z [[Žemitija|Žemitijo]]. Sledila so pogajanja in mirovni dogovori, ki se niso obnesli, več vojaških pohodov in arbitraž. Poskus nerešene arbitraže se je zgodil na [[Konstanški koncil|Konstanškem koncilu]] (1414-1418). ====Poljsko-ogrska unija==== Med [[Husitske vojne|husitskimi vojnami]] (1420–1434) so bili [[Jogaila]], [[Vitold Veliki|Vitautas]] in [[Sigismund Korbut]] vpleteni v politične in vojške manipulacije, povezane s češko krono. Husiti so leta 1420 krono najprej ponudili Jogaili. Največji nasprotnik združitve s husitsko češko državo je bil škof Zbigniew Oleśnicki.<ref name=ref4>{{harvnb|Wyrozumski|1986|pp=198–206}}</ref> [[Slika:"The death of king Wladyslaw II at Varna".jpg|thumb|left|300px|Stanisław Chlebowski: ''Smrt Vladislava III. v Varni''; [[križarski pohod na Varno]] je bil niz spopadov med [[Križarske vojne|križarji]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] leta 1443 in 1444, ki so dosegli vrh s katastrofalnim porazom krščanske vojske v bitki pri Varni 10. novembra 1444]] Jagelonska dinastija ni bila upravičena do dednega nasledstva poljske krone, saj je moral biti vsak nov kralj odobren s plemiškim konsenzom. Vladislav II. Jagelo je imel v poznih letih dva sinova s svojo zadnjo ženo [[Zofija Halšanska|Zofijo Halšansko]]. Plemstvo je leta 1430 privolilo v nasledstvo bodočega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]], vendar šele potem, ko je kralj popustil in zagotovil izpolnitev njihovih novih zahtev. Leta 1434 je Vladislev II. umrl. Za njegovega naslednika je bil kronan njegov mladoletni sin kot Vladislav III. Regentstvo je prevzel regentski svet pod vodstvom škofa Oleśnickega. Leta 1438 je češka protihabsburška opozicija, predvsem njene husitske frakcije, ponudila češko krono [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirju IV.]], mlajšemu sinu Vladislava II. Ideja, ki je bila na Poljskem sprejeta kljub nasprotovanja škofa Oleśnickega, je povzročila dve neuspešni poljski vojaški odpravi na Češko.<ref name=ref4/> Po smrti velikega kneza [[Vitold Veliki|Vitautasa]] leta 1430 se je Litva zapletla v notranje vojne in spopade s Poljsko. Mladoletnega Kazimirja IV., ki ga je Vladislav III. leta 1440 tja poslal kot svojega delegata, so Litovci presenetljivo razglasili za svojega velikega kneza in fant je ostal v Litvi.<ref name=ref4/> Oleśnicki je ponovno pridobil nekaj prednosti in sledil svojemu dolgoročnemu cilju združitve Poljske z Ogrsko. Osmansko cesarstvo je takrat začelo nov krog evropskih osvajanj in ogrozilo Ogrsko, ki je potrebovala močnega poljsko-litovskega zaveznika. Leta 1440 je ogrski prestol prevzel poljski kralj Vladislav III. Mladi kralj je pod vplivom kardinala [[Julian Cesarini|Juliana Cesarinija]] sprožil ogrsko vojno proti Osmanom leta 1443 in ponovno leta 1444. Cesarini in Vladislav III. sta bila ubita v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] leta 1444. Proti koncu Vladislavove vladavine je Poljsko praktično vodila magnatska oligarhija pod vodstvom Oleśnickega. Vladavini dostojanstvenikov je aktivno nasprotoval del plemstva. Njihov vodja Spytek iz Melsztyna je bil ubit med oboroženim spopadom leta 1439, kar je Oleśnickemu omogočilo, da je Poljsko očistil od preostalih husitskih simpatizerjev in brez omembe vrednega nasprotovanja sledil svojim ciljem. ===Kazimir IV. Jagelo=== Po smrti Vladislava III. je poljsko plemstvo pozvalo njegovega brata, velikega litovskega kneza [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja]], da prevzame izpraznjeni poljski prestol. Kazimir je bil trd pogajalec in ni sprejel pogojev poljskega plemstva za svojo izvolitev. Bil je slabo izobražen. Nikoli ga niso učili latinščine in ni bil usposobljen za vladarske dolžnosti, čeprav je bil edini brat zakonitega suverena.<ref>{{cite web|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/97968/Casimir-IV|title=Casimir IV: king of Poland|access-date=13. februarja 2017}}</ref> Pogosto se je zanašal na svoj instinkt in imel malo političnega znanja, a se je kljub temu zelo zanimal za diplomacijo in gospodarske zadeve v državi. V mladosti je bil njegov mentor in učitelj ves čas škof Zbigniew Oleśnicki. Škof je bil do njega zadržan, ker je bil prepričan, da bo neuspešen monarh. [[Slika:Bitwapodchojnicami.jpg|thumb|300px|[[Trinajstletna vojna]] — Bitka pri Hojnicah leta 1454]] Zaradi nenadne smrti [[Sigismund Kęstutaitis|Sigismunda Kęstutaitisa]] je položaj litovskega velikega vojvode ostal prazen. Trakajski vojvoda Jonas Goštautas in drugi litovski magnati so podprli Kazimirja kot kandidata za njegovega naslednika, velik del poljskega plemstva pa je pričakoval, da bo trinajstletni deček postal podregent poljskega kralja v Litvi. Kazimirja so litovski magnati povabili v Litvo, in ko je leta 1440 prispel v [[Vilna|Vilno]], ga je svet gospode 29. junija 1440 razglasil za velikega vojvodo Litve. Po triletnem medvladju po smrti kralja Vladislava III., ubitega v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] leta 1444, je bil Kazimir 25. junija 1447 kronan za poljskega kralja. Leta 1454 se je poročil z Elizabeto Avstrijsko, hčerko pokojnega cesarja [[Albreht II. Nemški|Alberta II. Habsburškega]] in Elizabete Češke. Cesar Svetega rimskega cesarstva je postal ženin daljni sorodnik Friderik Habsburški, ki je do Kazimirjeve smrti vladal kot [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] Jagelonci so s poroko okrepili vezi z vladarji Ogrske in Češke in hkrati zaradi notranjih sporov med [[Habsburžani]] dobili nasprotnika v cesarju Frideriku III. Kazimir se je po prevzemu oblasti na Poljskem osvobodil nadzora litovske oligarhije. V Vilenskem prvilegiju iz leta 1447 je razglasil, da ima litovsko plemstvo enake pravice kot poljska ''šlahta''. Sčasoma je uspel odstraniti z oblasti kardinala Oleśnickega in njegovo kliko in svojo moč utemeljil na mlajšem srednjem plemstvu. V svojo korist je rešil tudi spor s papežem in krajevno cerkveno hierarhijo glede pravice do zasedbe prostih škofovskih mest. ====Trinajstletna vojna (1454–1466)==== [[Slika:Malborkcastle.jpg|centre|thumb|525x525px|[[Grad Malbork]] med trinajstletno vojno (1460)]] Leta 1447 je Pruska konfederacija zaprosila Kazmirja za pomoč proti [[Tevtonski viteški red|Tevtonskemu redu]]. Kralj je pomoč obljubil in separatistične pruske regije razglasil za protektorat poljskega kraljestva. Ko pa so se uporniška mesta uprla Tevtonskemu redu, se je začela [[Trinajstletna vojna|trinajstletna vojna]] (1454–1466). Kazimir in Pruska konfederacija sta premagala Tevtonski red in zasedla njegovo prestolnico Marienburgu ([[grad Malbork]]). S sklenitvijo Drugega torunjskega miru leta 1466 je Tevtonski red priznal poljsko suverenost nad zahodnimi pruskimi pokrajinami, Kraljevo Prusijo in preostalimi ozemlji Tevtonskeg reda. Država Tevtonskega reda je postala vovodina. Poljska je ponovno pridobila [[Pomerelija|Pomerelijo]] in z njo pomemben dostop do [[Baltsko morje|Baltskega morja]] ter Varmijo. Vojskovanje se je s kopnega preselilo tudi na morje, kjer so se ladje Danziga ([[Gdansk|Gdańsk]]) uspešno borile proti danski in tevtonski floti.<ref name=ref6>{{harvnb|Wyrozumski|1986|pp=207–213}}</ref> Drugi poljske ozemeljski pridobitvi ali bolje rečeno povrnitvi v 15. stoletju, sta bili vojvodina Oświęcim in vojvodina Zator na meji [[Šlezija|Šlezije]] z [[Malopoljska|Malopoljsko]], opazen napredek pa je bil dosežen tudi pri vključevanju [[Pjasti|pjastovskih]] [[Mazovija|mazovskih]] vojvodin pod poljsko krono. ====Turške in tatarske vojne==== Vpliv Jagelonske dinastije v Srednji Evropi je začel rasti. Leta 1471 je Kazimirjev sin Vladislav postal kralj Češke, leta 1490 pa še Ogrske. Južna in vzhodna obrobja Poljske in Litve so od poznega 15. stoletja ogrožali turški vpadi. Moldavsko sodelovanje s Poljsko se je začelo leta 1387, ko se je [[Petru I. Moldavski]], ki je iskal zaščito pred [[Ogrska|Madžari]], v [[Lvov]]u poklonil Vladislavu II., kar je Poljski omogočilo dostop do črnomorskih pristanišč. Leta 1485 se je [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV.]] lotil ekspedicije v Moldavijo, potem ko so njena morska pristanišča zasedli Turki. [[Krimski Tatari]] pod turškim oblastj so v letih 1482 in 1487 napadali vzhodna poljska ozemlja, dokler se jim ni zoperstavil Kazimirjev sin in naslednik [[Ivan I. Albert]] (Jan Olbracht). V letih 1487–1491 so Poljsko napadali ostanki [[Zlata horda|Zlate horde]]. Prodrli so do [[Lublin]]a, potem pa jih je v [[Bitka pri Zaslavju|bitki pri Zaslavju]] premagal Ivan I. Kralj je leta 1497 poskušal z vojsko rešiti turški problem, vendar so bila njegova prizadevanja neuspešna, ker ni dobil dovolj podpore od bratov [[Ladislav II. Ogrski|LadisLava II.]], kralja Češke in Ogrske, in velikega litovskega kneza [[Aleksander I. Poljski| Aleksandra]] ter odpora moldavskega kneza [[Štefan III. Moldavski|Štefana Velikega]]. V letih 1498, 1499 in 1500 je bilo več uničujočih tatarskih napadov, ki jih je spodbudilo [[Osmansko cesarstvo]]. Diplomatska mirovna prizadevanja Ivana I., ki so sledila, so bila zaključena po kraljevi smrti leta 1503. Rezultat pogajanj je bil ozemeljski kompromis in krhko premirje. ===Sigismund I. Stari in Sigismund II. Avgust=== [[Slika:Monogrammist PF Sigismund the Old.jpg|thumb|left|upright|[[Sigismund I. Poljski|Sigismund I. Stari]] (1467 –1548), kralj Poljske in litovski veliki knez]] Litovski veliki knez Aleksander je bil po smrti kralja Ivana I. leta 1501 izvoljen za poljskega kralja. Leta 1506 ga je na Poljskem in v Litvi nasledil [[Sigismund I. Poljski|Sigismund I. Stari]], kar je zbližalo obe državi. Sigismund je bil pred tem vojvoda Šlezije, podrejen svojemu bratu, češkemu kralju [[Ladislav I. Ogrski|Ladislavu I.]] Tako kot drugi Jageloni pred njim, ni upošteval zahtev poljske krone po Šleziji. Po smrti kralja Aleksandra I. je Sigismund odšel v [[Vilna|Vilno]], kjer ga je litovski svet vojvod 13. septembra 1506 izvolil za velikega kneza. 8. decembra 1506 ga je Poljski sejm v Piotrkówu izvolil za poljskega kralja. 20. januarja 1507 je prišel v [[Krakov]] in bil štiri dni kasneje kronan v Vavelski stolnici. Leta 1518 se je poročil z [[Bona Sforza d'Aragona|Bono Sforzo d'Aragona]], mlado bistroumno italijansko kneginjo. Bonin vpliv na kralja in magnate, napori za utrditev kraljevega političnega položaja, finančno stanje v državi in predvsem njeni ukrepi za izboljšanje osebnih in dinastičnih interesov, vključno z vsiljeno izvolitvijo mladoletnega Sigismunda Avgusta leta 1529 in njegovo kronanje leta 1530, so povečali nezadovoljstvo aktivistov šlahte. ====Kurje vojna (1537)==== [[Slika:Rodakowski Chicken War.jpg|thumb|250px|Rodakowski: Kurja vojna je bil upor poljske [[Šlahta|šlahte]] leta 1537 proti kralju in njegovemu absolutizmu]] Kurja vojna leta 1537 je bil upor poljskega plemstva proti kralju in njegovemu absolutizmu. Posmehljivo ime so skovali magnati, ki so večinoma podpirali kralja in trdili, da je bil edini učinek "vojne" skoraj popolno izumrtje piščancev in kokoši, ker so jih pojedli plemiči, zbrani med uporom v Lvovu v Malopoljski. Plemstvo se je zbralo v bližini mesta, kjer se je zbrala množica ljudi za pohod proti Moldaviji. Pol legalen upor je sprožilo nižje in srednje plemstvo, da bi kralj opustil svoje tvegane reforme. Plemiči so kralju postavili 36 zahtev, med katerimi so bile najpomembnejše: prenehanje pridobivanja zemlje s strani kraljice Bone, oprostitev plemstva plačevanja desetine, čiščenje zakladnice in ne njene širitve, potrditev in razširitev privilegijev plemstva, dvig taks ali oprostitev plemstva od njihovega plačevanja, sprejetje zakona o nezdružljivosti določenih funkcij v isti osebi, uvedbe zakona, da je na najpomembnejših položajih v krajevnih uradih lahko samo domače plemstvo, in ustanovitev telesa stalnih kraljevih svetovalcev. Protestniki so kritizirali vlogo kraljice Bone, ki so ji očitali zgrešeno izobraževanje mladega princa Sigismunda Avgusta, bodočega kralja [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]], pa tudi, da si prizadeva povečati svojo moč in vpliv v državi. ====Sigismund II. Avgust==== [[Slika:Simmler Death of Barbara Radziwiłł.jpg|left|thumb|250px|Józef Simmler: ''Smrt Barbare Radziwiłł'']] Sigismund je že na začetku svojega vladanja naletel na odpor domačega plemstva, ki je že začelo krčiti moč velikih družin. Navidezni vzrok za sovraštvo plemstva do kralja je bila njegova druga poroka z litovsko kalvinistko Barbaro Radziwiłł, hčerko hetmana Jerzyja Radziwiłła, sklenjena na skrivaj pred njegovim prihodom na prestol. Tajni poroki sta odločno nasprotovala njegova mati Bona in kronski magnati. Sigismund, ki je prevzel oblast po očetovi smrti leta 1548, je premagal odpor plemstva in dal leta 1550 kronati Barbaro za poljsko kraljico. Barbara je nekaj mesecev pozneje umrla. Bona, odtujena od sina, se je leta 1556 vrnila v Italijo, kjer je kmalu zatem umrla. Sigismund II. je bil precej vztrajen in potrpežljiv vladar, kar je bilo, kot kaže, značilno za vse Jagelone. K tema lastnosta je dodal še spretnost in diplomatsko uglajenost. Zdi se, da noben drug poljski kralj ni tako temeljito razumel narave poljskega sejma. O skrbnosti, s katero je vladal svojemu narodu, pričajo tako avstrijski veleposlaniki kot papeški legati. Od sejma mu je uspelo iztržiti več denarja kot očetu. Na eni od sej sejma je osvojil srca delegatov tako, da se je pred njimi nepričakovano pojavil v preprostem sivem plašču mazovskega gospoda. Tako kot njegov oče, ki je bil po prepričanju pro-Avstrijec, se je tudi on trudil, da bi to prepričanje prenesel na narod, pogosto nezaupljiv do Nemcev. Izogibal se je tudi resnim zapletom z močnim Osmanskim cesarstvom. Sigismund II. je bil dvajset let posrednik med katoliško cerkvijo in protestanti. Njegov najbolj presenetljiv dosežek je bila morda [[Lublinska unija]], ki je združila Poljsko in Litvo v poljsko-litovsko [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]]. V državo so bili vključeni tudi nemško govoreča [[Kraljevska Prusija|Kraljeva Prusija]] in pruska mesta. Ta dosežek bi bil brez Sigismunda morda nemogoč. ====Zlata doba poljske kulture==== [[Slika:WawelZWIEZY.jpg|thumb|300px|Vavelski grič, [[grad Vavel]] in [[Vavelska stolnica]]]] Zlata doba poljske kulture je obdobje vladavin Sigismunda I. in Sigismunda II., zadnjih dveh jagelonskih kraljev, ali bolj splošno 16. stoletje, v katerem se je zgodil vzpon poljske renesanse. Kulturni razcvet je imel svojo materialno osnovo v blaginji elit, tako zemljiškega plemstva kot mestne gospode v središčih, kot sta [[Krakov]] in [[Gdansk]]. Tako kot pri drugih evropskih narodih je renesančni navdih najprej prišel iz Italije. Proces je do neke mere pospešila poroka Sigismunda I. z Bono Sforzo. Številni Poljaki so odpotovali v Italijo študirat in spoznavat njeno kulturo. Ker je posnemanje italijanskega sloga postalo zelo trendovsko, so na Poljsko prihajali številni italijanski umetniki in misleci. Nekateri so se tam naselili in delali več let. Generacija, ki je sledila, je dajala večji poudarek razvoju domačih elementov in zaradi svoje družbene raznolikosti pospešila proces nacionalne integracije. Krakovska akademija in Sigismund II. sta imela bogati knjižnici, manjše zbirke pa so bile vse pogostejše na plemiških dvorih, šolah in gospodinjstvih meščanov. Stopnja nepismenosti je padala, saj je do konca 16. stoletja skoraj vsaka župnija imela šolo. ===Jagelonci in Habsburžani=== Leta 1515 je bil na [[Prvi Dunajski kongres|kongresu na Dunaju]] sklenjen dogovor med svetim rimskim cesarjem [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanom I.]] in bratoma [[Vladislav II. Ogrski|Vladislavom II.]] Češkim in Ogrskim ter [[Sigismund I. Poljski|Sigismundom I.]] Poljskim in Litovskim o dinastičnem nasledstvu. S tem dogovorom naj bi prenehala cesarska podpora poljskim sovražnikom [[Tevtonski viteški red|Tevtonskemu redu]] in ruskim državam, vendar so se po izvolitvi Maksimilijanovega naslednika [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] leta 1519 odnosi s Sigismundom I. ponovno poslabšali.<ref>Gierowski 1986, str. 122–125, 151.</ref> Rivalstvo Jageloncev in Habsburžanov v srednji Evropi je bilo nazadnje rešeno v korist Habsburžanov. Odločilni dejavnik, ki je načel ali oslabil monarhije zadnjih Jageloncev, je bila ekspanzija [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] v sednjo Evropo. Ranljivost Ogrske se je močno povečala, ko je [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]] leta 1521 zavzel [[Beograjska trdnjava|beograjsko trdnjavo]]. Da bi preprečil poljsko vojaško podporo Ogrski, je Sulejman leta 1524 izvedel tatarsko-turški napad na jugovzhodno Poljsko-Litvo. Ogrska vojska je bila poražena leta 1526 v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]], v kateri je bil ubit tudi mladi [[Ludvik II. Jagelo]], sin Vladislava II. Ogrska je bila kasneje po obdobju notranjih spopadov in zunanjega posredovanja razdeljena med Habsburžane in Osmane. ==Ogrsko in Češko kraljestvo== ===Vladislav II. Ogrski=== ====Kralj Češke==== [[Slika:Vladislaus II of Bohemia and Hungary.jpg|thumb|374x374px|[[Vladislav II. Ogrski|Vladislav II.]], kralj Češke in Ogrske]] Vladislav je bil rojen 1. marca 1456 kot najstarejši sin poljskega kralja in litovskega velikega kneza [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]] in [[Elizabeta Avstrijska|Elizabete Avstrijske]], hčerke nemškega, ogrskega in češkega kralja [[Albreht II. Nemški|Alberta II.]] Za kralja Češke ga je predlagala vdova njegovega predhodnika Jurija Podjebradskega. Kronan je bil 22. avgusta 1471. Obdobje po smrti [[Jurij Podjebradski|Jurija Podjebradskega]] je bilo obdobje spopadov za češki prestol (1468–1478), katerim se Vladislav ni mogel zoperstaviti. Ob prihodu v [[Praga|Prago]] je bil star komaj petnajst let, zato so v njegovem imenu v veliki meri vladali njegovi svetovalci. Spopadi za nasledstvo so se končali leta 1479 z Olomuškim mirom, ki je Vladislavu in [[Matija Korvin|Matiji Korvinu]] omogočil uporabo naslova "kralj Češke". Vladislav naj bi vladal na samem Češkem, medtem ko je Matija dobil [[Moravska|Moravsko]], [[Šlezija|Šlezijo]] in obe [[Lužica|Lužici]]. Dogovor je določal tudi to, da bo v primeru Matijeve smrti Vladislav plačal 400.000 goldinarjev za vse češke dežele. Plačilo ni bilo izvedeno, ker je Vladislav po Matijevi smrti postal ogrski kralj. ====Kralj Ogrske==== Ko je [[Matija Korvin]] leta 1490 umrl brez naslednika, je v Ogrski zavladal velik kaos. Njegovega nezakonskega sina Ivana Korvina ogrsko plemstvo ni priznalo. Prisililo ga je k odstopu in na Ogrsko povabilo Vladislava, ker je bila njegova mati sestra dolgo pred tem odstavljenega kralja Vladislava in vnukinja kralja Sigismunda. Vladislav je bil za ogrskega kralja kronan 18. septembra 1490. Po kronanju se je takoj preselil na Ogrsko in tam živel do smrti. Dvor je preselil na Budimski grad, kjer so bili rojeni tudi vsi njegovi otroci. V njegovem imenu je vladalo ogrsko plemstvo in v njegovem imenu sprejemalo številne pomembne odločitve. Njegova vloga monarha se je kmalu spremenila. Štefan Zápolja, nadškof Tamás Bakócz in Jurij Szatmári so se še naprej ukvarjali z vojnimi načrti proti Osmanskemu cesarstvu in skušali ohraniti kraljestvo, ki je po Matijevi smrti padlo v hudo gospodarsko krizo. Vladislav je bil vesel človek, a je po smrti tretje žene padel v hudo depresijo in se umaknil skoraj iz vseh uradnih dogajanj. Dobil je vzdevek "Vladislav Dobro", ker je na skoraj vsako prošnjo odgovoril "dobro". ===Ludvik II. Ogrski=== [[Slika:Lajos II.jpg|thumb|[[Ludvik II. Ogrski|Ludvik II.]] (1506–1526), kralj Ogrske in Češke]] [[Ludvik II. Jagelo|Ludvik II.]] je bil sin Ladislava II. in njegove tretje žene Ane Foix-Candalske. Leta 1515 se je skladno z določili [[Prvi dunajski kongres|Prvega dunajskega kongresa]] poročil z Marijo Avstrijsko, vnukinjo cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] Njegova sestra Ana je bila poročena z nadvojvodom Ferdinandom Avstrijskim, guvernerjem brata [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] in kasnejšim cesarjem [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandom I.]] Sultan Sulejman I. je po prihodu na osmanski prestol poslal Ludviku II. veleposlanika, da bi pobral letni davek, ki ga je bila Ogrska dolžna plačati. Ludvik je plačilo davka zavrnil, ukazal obglaviti osmanskega veleposlanika in njegovo glavo poslal sultanu. Ludvik je bil prepričan, da mu bodo papeške in druge krščanske države, vključno s svetim rimskim cesarjem Karlom V., pomagale v vojni proti Osmanskemu cesarstvu. Dogodek je pospešil padec Ogrskega kraljestva. Osmansko cesarstvo je napovedalo vojno Ogrski. Sulejman je odložil svoj načrt obleganja [[Rodos]]a in se odpravil na pohod na [[Beograd]]. Ludviku ni uspelo zbrati in uskladiti svojih sil in ni uspel dobiti pomoči drugih evropskih držav, na katero je upal. Osmani so zavzeli Beograd in številne strateške gradove v [[Srbija|Srbiji]], kar je pomenilo katastrofo za njegovo kraljestvo. Brez strateško pomembnega Beograda in [[Šabac|Šabca]] je bila Ogrska, vključno z Budimom, odprta za nadaljnja turška osvajanja. [[Slika:El descubrimiento del cuerpo del rey Luis II, por Bertalan Székely.jpg|thumb|left|250px|Odkritje trupla kralja Ludvika II. po bitki pri Mohaču]] Po obleganju Rodosa leta 1526 se je Sulejman opravil na pohod proti Ogrski. Ludvik je naredil taktično napako, ko je s srednjeveško vojsko z nezadostnim strelnim orožjem in zastarelo taktiko poskušal ustaviti osmansko vojsko v bitki na prostem. 29. avgusta 1526 je sam poveljeval svojim silam v katastrofalni [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] proti Sulejmanu Veličastnemu in osmanski vojski. Krila njegove vojske je vkleščila osmanska konjenica, sredina z ogrsko težko konjenico in pehoto pa je bila odbita in utrpela velike izgube, zlasti zaradi dobro postavljenih osmanskih topov ter dobro oboroženih in izurjenih [[janičar]]skih [[mušketir]]jev. Na bojišču je bila uničena skoraj vsa ogrska kraljeva vojska. Med umikom je dvajsetletni kralj utonil v močvirju. Ker Ludvik ni imel zakonitih otrok, je bil za njegovega naslednika v Kraljevini Češki in Ogrski izvoljen [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand Habsburški]]. Temu je nasprotoval [[Ivan Zapolja]], ki je kot osmanski [[vazal]] vladal na ozemlju, ki so ga osvojili Turki. ==Nadaljevanje Jagelonske rodbine== Četudi je zakon Ludvika II. ostal brez otrok, je imel pred poroko verjetno nezakonskega sina z materino nekdanjo družico Angelito Wass. Sinu je bilo ime Ivan (madžarsko János). V dunajskih virih se to ime pojavlja kot János Wass ali János Lanthos. Prvi priimek je dekliški priimek njegove matere, drugi pa bi se lahko nanašal na njegov poklic. Beseda ''lanthos'' pomeni ''igralec na lutnjo'' ali ''bard''. Imel je redne dohodke iz kraljeve blagajne in potomce. ==Litovski veliki knezi== [[Slika:Jagiellon Family.jpg|thumb|center|350px|{{center|Jagelonci}}]] {| class="wikitable" |- !Portret!!Ime!!Rojen!!Umrl!!Vladanje!!Soproga!!Komentar |- |[[Slika:Jogaila (Władysław II).jpg|90px]]||[[Vladislav II. Poljski|Vladislav II. Jagielo]]||ok. 1362||1434||1377–1381, 1382–1434||[[Jadwiga Poljska|Jadviga Poljska]],<br>[[Ana Celjska]],<br>[[Elizabeta Granovska]],<br>[[Zofija Halšanska]]||Ustanovitelj litovske Jegelonske dinastije, naslednice litovske dinastije [[Gediminoviči|Gediminovičev]]. Od leta 1377 litovski veliki knez. Po krstu leta 1386, poroki z Jadvigo Poljsko in kronanju je postal poljski kralj. Z Jadvigo ni imel nobenega otroka.<ref>{{cite web |last1=Gudavičius |first1=Edvardas |last2=Jučas |first2=Mečislovas |last3=Matulevičius |first3=Algirdas |title=Jogaila |url=https://www.vle.lt/straipsnis/jogaila/ |website=Vle.lt |access-date=14. aprila 2021 |language=lt}}</ref> |- ||[[Slika:Bacciarelli - Władysław III.jpeg|90px]]||[[Vladislav III. Poljski|Vladislav III.]]||1424||1444||1434–1444||neporočen||Vrhovni knez (''Supremus Dux'') Litovske velike kneževine.<ref name=ref>{{cite web |last1=Gudavičius |first1=Edvardas |title=Aukščiausiasis kunigaikštis |url=https://www.vle.lt/straipsnis/auksciausiasis-kunigaikstis/ |website=Vle.lt |access-date=11. aprila 2021 |language=lt}}</ref><ref name="Varnietis">{{cite web |title=Vladislovas Varnietis |url=https://www.vle.lt/straipsnis/vladislovas-varnietis/ |website=Vle.lt |access-date=11. aprila 2021 |language=lt}}</ref> Najstarejši sin Vladislava II. in Zofije Halšanske.<ref name="Oxford">{{cite web |title=Jagiellonians Timeline |url=https://www.jagiellonians.com/jagiellonians-timeline |website=Jagiellonians.com |publisher=[[University of Oxford]] |access-date=20. aprila 2021 |language=en}}</ref> |- ||[[Slika:Casimir IV Jagiellon.PNG|90px]]||[[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV.]]||1427||1492||1440–1492||[[Elizabeta Avstrijska]]||Od leta 1440 litovski veliki knez. Poljski kralj je postal leta 1447.<ref>{{cite web |last1=Gudavičius |first1=Edvardas |last2=Matulevičius |first2=Algirdas |title=Kazimieras Jogailaitis |url=https://www.vle.lt/straipsnis/kazimieras-jogailaitis/ |website=Vle.lt |access-date=14. aprila 2021 |language=lt}}</ref> Bil je mlajši sin Vladislava II. In Zofije Halšanske.<ref name="Oxford"/> |- ||[[Slika:Goraj Miracle of Saint Simeon Stylites (detail).jpg|90px]]||[[Aleksander I. Poljski|Aleksander I.]]||1461||1506||1492–1506||[[Helena Moskovska]]|| Njegov prvi naslov od leta 1492 je bil litovski veliki knez. Poljski kralj je postal leta 1501.<ref>{{cite web |last1=Gudavičius |first1=Edvardas |title=Aleksandras |url=https://www.vle.lt/straipsnis/aleksandras/ |website=Vle.lt |access-date=14. april 2021|language=lt}}</ref> |- ||[[Slika:Sigismund I of Poland.PNG|90px]]||[[Sigismund I. Poljski|Sigismund I. Stari]]<ref>{{cite web |last1=Lukšaitė |first1=Ingė |last2=Matulevičius |first2=Algirdas |title=Žygimantas Senasis |url=https://www.vle.lt/straipsnis/zygimantas-senasis/ |website=Vle.lt |access-date=14. aprila 2021 |language=lt}}</ref>||1467||1548||1506–1548||[[Barbara Zapolja]],<br />[[Bona Sforza]]||Skladno s privilegijem, ki ga je podelil ob svojem kronanju za litovskega velikega kneza, ni bil izvoljen samo za velikega kneza ampak tudi za vrhovnega vojvodo (''Supremus Dux'') Kneževine Litve.<ref>{{cite web |last1=Gudavičius |first1=Edvardas |authorlink= |title=Žygimanto Senojo privilegijos |url=https://www.vle.lt/straipsnis/zygimanto-senojo-privilegijos/ |website=Vle.lt |access-date=14. maja 2021 |language=lt}}</ref> |- ||[[Slika:Cranach the Younger Sigismund II Augustus.jpg|90px]]||[[Sigismund II. Poljski|Sigismund II. Avgust]]||1520||1572||1544–1572||[[Elizabeta Avstijska]],<br />[[Barbara Radziwiłł]],<br />[[Katarina Avstrijska (1533–1572)|Katarina Avstrijska]]||Od leta 1544 litovski veliki knez, za poljskega kralja kronan leta 1548. Prvi vladar poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] in zadnji moški monarh iz Jagelonske dinastije.<ref>{{cite web |last1=Lukšaitė |first1=Ingė |last2=Matulevičius |first2=Algirdas |title=Žygimantas Augustas |url=https://www.vle.lt/straipsnis/zygimantas-augustas/ |website=Vle.lt |access-date=14. aprila 2021 |language=lt}}</ref> |} Jagelonci so bili po smrti [[Vitold Veliki|Vitautasa Velikega]] in [[Sigismund Kęstutaitis]], sinov velikega kneza [[Kęstutis]]a, glavni dediči naslova litovski veliki knez, saj so bili najmočnejša moška veja dinastije [[Gediminoviči|Gediminovičev]].<ref>{{cite web |title=Gediminaičiai |url=https://www.vle.lt/straipsnis/gediminaiciai/ |website=Vle.lt |access-date=14. aprila 2021 |language=lt}}</ref> ==Kralji Poljske== {| class="wikitable" |- !Portret!!Ime!!Rojen!!Umrl!!Vladanje!!Soproga |- |[[Slika:Jogaila (Władysław II).jpg|90px]]||[[Vladislav II. Poljski|Vladislav II.]]||ok. 1362||1434||1386–1434||[[Jadwiga Poljska|Jadviga Poljska]],<br>[[Ana Cillijska]],<br>[[Elizabeta Piliška]]<br>[[Zofija Halšanska]] |- ||[[ Slika:Bacciarelli - Władysław III.jpeg|90px]]||[[Vladislav III. Poljski|Vladislav III.]]||1424||1444||1434–1444 Poljska<br />1440–1444 Ogrska||neporočen |- ||[[ Slika:Casimir IV Jagiellon.PNG|90px]]||[[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV.]]||1427||1492||1447–1492||[[Elizabeta Avstrijska (umrla 1505)| Elizabeta Avstrijska]] |- ||[[ Slika:Jan I Olbracht by Bacciarelli.jpg|90px]]||[[Ivan I. Albert]]||1459||1501||1492–1501||neporočen |- ||[[ Slika:Goraj Miracle of Saint Simeon Stylites (detail).jpg|90px]]||[[Aleksander I. Poljski|Aleksander I.]]||1461||1506||1501–1506||[[Helena Moskovska]] |- ||[[ Slika:Sigismund I of Poland.PNG|90px]]||[[Sigismund I. Poljski|Sigismund I. Stari]]||1467||1548||1507–1548||[[Barbara Zapolja]],<br />[[Bona Sforza]] |- ||[[ Slika:Cranach the Younger Sigismund II Augustus.jpg|90px]]||[[Sigismund II. Poljski|Sigismund II. Avgust]]||1520||1572||1530/1548-1572||[[Elizabeta Avstrijska (1526-1545)|Elizabeta Avstrijska]]<br />[[Barbara Radziwiłł]],<br />[[Katarina Avstrijska (1533–1572)| Katarina Avstrijska]] |} Po smrti Sigismunda II. Avgusta je dinastija doživela nadaljnje spremembe. Njegovi dedinji sta bili njegovi sestri [[Ana Jagelo]] in [[Katarina Jagelo]]. Slednja je bila poročena s finskim vojvodom Ivanom, ki je bil leta 1569 kronan za švedskega kralja [[Ivan III. Švedski|Ivana III.]] Njun sin je postal švedski kralj [[Sigismund III. Vasa]]. Poljska veja Jgeloncev se je združila z dinastijo Vasa, ki je na Poljskem vladala od leta 1587 da 1668. V tem času je, med drugimi, vladal tudi [[Štefan Báthory]], soprog in sovladar Ane Jagelo, ki ni imela otrok. ==Kralji Češke, Ogrske in Hrvaške== Jagelonci so v zadnji četrtini 15. in prvi četrtini 16. stoletja vladali tudi v Češkem, Ogrskem in Hrvaškem kraljestvu. Vladislav Jagelo, v zgodovinskih knjigah omenjan kot Vladisla(u)s II., je bil izvoljen in kronan za ogrskega kralja. Svoj dvor je preselil na Ogrsko, od koder je vladal obema državama. Tam so se rodili in odraščali tudi njegovi otroci. S smrtjo [[Ludvik II. Jagelo|Ludvika II. Jagela]] v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526 je ta kraljeva linija po moški liniji ugasnila. {| class="wikitable" |- !Portret!!Ime!!Rojen!!Umrl!!Vladanje!!Soproga |- |[[Slika:Vladislaus II of Bohemia and Hungary.jpg|90px]]||[[Vladislav II. Ogrski|Vladislav II. Češki in Ogrski]]||1456||1516||Češka: 1471–1516 <br>Ogrska in Hrvaška: 1490–1516||[[Barbara Brandenburška (1464–1515)|Barbara Brandenburška]]<br>[[Beatrika Neapeljska]]<br>[[Ana of Foix-Candalska]] |- ||[[Slika:Lajos II.jpg|90px]]||[[Ludvik II. Jagelo|Ludvik II. Ogrski in Češki]]||1506||1526||Češka, Ogrska in Hrvaška: 1516–1526 ||[[Marija Ogrska]] |} ==Drugi člani Jagelonske dinastije== {| class="wikitable" |- !Portret!!Ime!!Rojen!!Umrl!!Soprog/a!!Položaji in naslovi |- |[[Slika:JadwigaJagiellonka.jpg|90px]]||Hedvika Jagelo||1457||1502||Jurij, vojvoda Bavarske||vojvodinja-žena Bavarske-Landshuta |- |[[Slika:Schultz Saint Casimir.jpg|90px]]||[[Sveti Kazimir]]||1458||1484||neporočen||svetnik rimokatoliške cerkve, zavetnik poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] |- |[[Slika:SophiavonPolen.JPG|90px]]||Zofija Jagelo|||1464||1512||Friderik I., mejni grof Brandenburg-Ansbacha||mejna grofica-žena Brandenburg-Ansbacha,<br> mejna grofica-žena Brandenburg-Kulmbacha |- |[[Slika:Fryderyk Jagiellończyk-epitaph.jpg|90px]]||Friderik Jagelončik ||1468||1503||neporočen||nadškof [[Gniezno|Gniezna]],<br>škof Krakova,<br>primus Poljske |- |[[Slika:Anna Jagiellonka Duchess of Pomerania.jpg|90px]]||[[Ana Jagelo]]||1476||1503||Bogislav X., vojvoda Pomorjanskega||vojvodinja-žena Pomorjanskega |- |[[Slika:Lucas Cranach d.Ä. - Bildnis Barbara von Sachsen (Gemäldegalerie, Berlin).jpg|90px]]||Barbara Jagelo||1478||1534||Jurij, vojvoda Saške||vojvodinja-žena Saške,<br>mejna grofica-žena Meissena |- |[[Slika:Hans maler anne jagelon.jpg|90px]]||Ana Češka in Ogrska||1503||1547||[[Ferdinand I. Habsburški]]||cesarica-žena Rimljanov,<br>kraljica-žena Češke in Ogrske |- |[[Slika:Jadwiga Jagiellonka.jpg|90px]]||Hedvika Jagelo||1513||1573||Joahim II. Hektor, elector Brandenburga || elektorica-žena Brandenburga |- |[[Slika:Cranach the Younger Isabella Jagiellon.jpg|90px]]||Izabela Jagelo||1519||1559||[[Ivan Zapolja]]||kraljica-žena vzhodne Ogrske |- |[[Slika:Cranach the Younger Sophia Jagiellon.jpg|90px]]||Zofija Jagelo||1522||1575||Henrik V., vojvoda Brunswick-Lüneburga||vojvodinja-žena Brunswick-Lüneburga |- |[[Slika:Martin Kober 002.jpg|90px]]||Ana Jagelo||1523||1596||[[Štefan Báthory]]||kraljica Poljske,<br>kraljica-žena Poljske |- |[[Slika:Cranach the Younger Catherine Jagiellon.jpg|90px]]||Katarina Jagelo||1526||1583||[[Ivan III. Švedski]]||kraljica-žena Švedske |} ==Zapuščina== * Jagelonska univerza v Krakovu * Jagelonska knjižnica na Jagelonski univerzi v Krakovu * ''Globus Jagellonicus'', ki ga nekateri imajo za najstarejši znani globus, na katerem sta prikazani Ameriki * Jagelonske tapiserije (zbirka tapiserij) * Jagiellonia Białystok, nogometni klub v [[Białystok]]u * Jagiellonia Tuszyn, bivši nogometni klub v Tuszynu * Jagelonski hrast, nanslavnejši hrast v [[Beloveška pušča|Beloveški pušči]] * Jagiellonia, bratovščina, ustanovljena leta 1910 na Dunaju ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{cite book |first=Józef Andrzej |last=Gierowski |author-link= |title=''Historia Polski 1505–1764'' (History of Poland 1505–1764) |publisher=Państwowe Wydawnictwo Naukowe (Polish Scientific Publishers PWN) |location=Warszawa |year=1986 |ISBN=83-01-03732-6 }} *{{cite book |first=Jerzy |last=Wyrozumski |title=''Historia Polski do roku 1505'' (History of Poland until 1505) |publisher=Państwowe Wydawnictwo Naukowe (Polish Scientific Publishers PWN) |location=Warszawa |year=1986 |ISBN=83-01-03732-6 }} * Małgorzata Duczmal. ''Jagiellonowie: Leksykon biograficzny''. Kraków 1996. * Stanisław Grzybowski. ''Dzieje Polski i Litwy (1506–1648)''. Kraków 2000. {{ISBN|83-85719-48-2}} * Paweł Jasienica (1963). ''Polska Jagiellonów''. {{ISBN|978-83-7469-522-0}} * Wojciech Dominiak, Bożena Czwojdrak, Beata Jankowiak-Konik. ''Jagiellonowie''. * Marek Derwich. ''Monarchia Jagiellonów (1399–1586)'' * Krzysztof Baczkowski. ''Polska i jej sąsiedzi za Jagiellonów''. * Henryk Litwin. [https://www.msz.gov.pl/resource/49da65c5-9917-40de-b542-5c89751cacf6:JCR "Central European Superpower"], ''BUM Magazine'', oktober 2016. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Jagelonci]] nie2iadon6vg03iomyds9wdwj2q9fyv 0 519958 5736944 5706852 2022-08-20T06:57:47Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{lektura}} [[Slika:TombeauChdG.JPG|sličica|252x252_pik|Grob de Gaulla na pokopališču v [[Colombey-les-Deux-Églises]]]] [[Charles de Gaulle]], voditelj [[Francoske svobodne sile|Svobodne Francije]] in predsednik francoske vlade, je umrl 9. novembra 1970, dva tedna pred svojim 80. rojstnim dnevom. Njegov pogreb, ki je bil izveden 12. novembra, tri dni po njegovi smrti, do danes ostaja med največjimi državnimi pogrebi v [[Zgodovina Francije|zgodovini Francije]] in se ga je udeležilo na stotine tisoč Francozov in drugih političnih predstavnikov.      == Bolezen in smrt == De Gaulle v letih pred smrtjo ni kazal nobenih znakov katere koli bolezni, saj je celo življenje živel zdrav način življenja. V času služenja v vojski je sicer [[Kajenje tobaka|kadil]], s čimer je prenehal po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. V času služenja v politiki je opravil operacijo prostate, ki pa ni prispevala k poslabšanju njegovega zdravja. 9. novembra 1970 zvečer je De Gaulle gledal večerna poročila v dnevni sobi in igral Solitarie, ko se je ob 19:40 prijel za trup blizu vratu in svoji ženi, ki je sedela blizu njega, rekel: "Tukaj čutim močno bolečino!" To so bile tudi njegove zadnje besede. Takoj zatem je doživel hud [[kolaps]], zaradi česar je na kavču padel v [[Koma|komo]]. Njegova žena je takoj poklicala zdravnike in lokalnega duhovnika. Prispeli so zelo hitro, vendar je kmalu po prihodu 79-letni Charles de Gaulle zaradi [[Anevrzima|anevrzime]], ki je bila posledica [[Miokardni infarkt|srčnega infarkta]], ob 20:00 umrl.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1970/11/10/archives/de-gaulle-79-dies-from-heart-attack.html|title=De Gaulle, 79, Dies From Heart Attack|publisher=New York Times}}</ref> De Gaulle je umrl nepričakovano, saj je vedno živel zdrav način življenja. Njegova žena je novico o njegovi smrti najprej poročala družini, preden je bila objavljena na francoski nacionalni televiziji. Predsednik [[Georges Pompidou]] je bil o njegovi smrti obveščen 10. novembra zjutraj. Nato je v parlamentu izjavil: "General je mrtev. Francija je vdova."<ref>{{cite news|url=http://www.upi.com/Audio/Year_in_Review/Events-of-1970/DeGaulle-and-Nasser-Die/12303235577467-8|title=1970 – Year in Review. De Gaulle and Nasser die|work=United Press International|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130724130450/http://www.upi.com/Audio/Year_in_Review/Events-of-1970/DeGaulle-and-Nasser-Die/12303235577467-8/|archive-date=24 July 2013}}</ref> == Pogreb == De Gaulle ni hotel, da ga pokopljejo med slavnimi v [[Pariz|Parizu]], čeprav si je to več kot zaslužil. Na koncu je bilo dogovorjeno, da ga bodo pokopali na pokopališču [[Colombey-les-Deux-Eglises]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1970/11/11/archives/france-mourns-de-gaulle-world-leaders-to-attend-a-service-at-notre.html|title=FRANCE MOURNS DE GAULLE; WORLD LEADERS TO ATTEND A SERVICE AT NOTRE DAME}}</ref> Po smrti je bilo De Gaullovo truplo na voljo na ogled v dnevni sobi v hiši Colombey. Njegovo truplo je bilo oblečeno v uniformo vojaškega generala, s francosko zastavo, ki je visela čez njega. Na njegovih nogah je bil položen križ Lor Raine, simbol francoskega vojskovanja, in v njegovih rokah je bil rožni venec, ki ga je položil [[papež Pavel VI.]] V okviru nacionalnega žalovanja so radijske in televizijske postaje opustile predvajanje rednega programa v korist tistih s slavnostno zasedbo. 11. novembra so De Gaullovo truplo položili v krsto, krsto pa prekrili s francosko zastavo ter jo pripravili za pogreb. Državni pogreb je bil izveden 12. novembra 1970 popoldne, udeležilo pa se ga je na stotine tisoč Francozov ter na tisoče avtomobilov, ki so bili parkirani na cestah ali pa so bili polni vzdolž poti do obeh prizorišč. Najeti so bili dodatni posebni vlaki, da so na pogreb pripeljali dodatno skupino žalujočih, zaradi česar je bila množica zelo tesno nabita. Med gosti, ki so se udeležili De Gaullovega pogreba, so bili ameriški predsednik [[Richard Nixon]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1970/11/12/archives/nixon-is-in-france-for-the-services-to-attend-rite-for-de-gaulle-at.html|title=NIXON IS IN FRANCE FOR THE SERVICES|publisher=New York Times}}</ref> britanski premier [[Edward Heath]], sovjetski državnik [[Nikolai Podgorny]], italijanski predsednik [[Giuseppe Saragat]], zahodnonemški kancler [[Willy Brandt]] in kraljica [[Julijana Nizozemska]]. Na pogrebu je predsednik Pompidou dejal: <blockquote>Leta 1940 je De Gaulle rešil čast. Leta 1944 nas je vodil k osvoboditvi in zmagi. Leta 1958 nam je prihranil državljansko vojno. De Gaulle je dal Franciji njene vladne institucije, njeno neodvisnost in njeno mesto v svetu.</blockquote>Ob 14:50 so De Gaullovo truplo v krsti s francosko zastavo na vojaškem oklepnem vozilu pripeljali v cerkev. Pri tem se mu je poklonilo na stotine žaoljučih. Pogreb se je začel ob 15:00, ko so v cerkvi opravili molitev. Pri tem je eden od udeležencev dejal: "Molimo za Charlesa de Gaulla, vašega služabnika, ki ste ga poklicali." Zatem so opravili še minuto molka. Ob 15:15 pa je krsto na pokopališče odneslo osem mladeničev. Ko so njegovo truplo položili v grob, so zazvonili zvonovi vseh cerkva v [[Francija|Franciji]], vključno z [[Notre-Dame|Notre Dame]]. Ob 15:30 so nato De Gaulla pokopali na pokopališču Colombey-les-Deux-Eglises v grob.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1970/11/13/archives/de-gaulle-is-buried-with-quiet-simplicity-de-gaulle-buried-in.html|title=De Gaulle Is Buried With Quiet Simplicity|publisher=New York Times}}</ref> Njegov nagrobnik je skromen in preprost, nobenega granita ali marmorja. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Članki o smrtih ljudi|De Gaulle, Charles]] [[Kategorija:Charles de Gaulle]] nzfybxyty1sahtx5ed0gepknl0do9wc 0 520393 5737255 5731176 2022-08-20T07:38:51Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|name=Diane Downs|birth_date={{birth date and age|1955|8|7}}|birth_place=[[Phoenix, Arizona|Phoenix]], [[Arizona]], ZDA|image=Diane Downs 1984.JPG|caption=Diane Downs leta 1984|children=5|criminal_charge=Uboj in dva poiskusa uboja}}'''Elizabeth Diane Downs''', (prej '''Frederickson''') [[Američani|ameriška]] kriminalka *[[7. avgust]] [[1955]] Maja leta 1983 je s strelom s pištolo umorila svojo hčer Cheryl ter poskušala umoriti svoja dva druga otroka Christie in Stephena blizu [[Springfield|Springfielda]] v [[Oregon|Oregonu]] v [[ZDA]]. Po zločinu je policiji trdila, da so se z otroki zvečer vračali nazaj domov, ko se ji je na cesti prikazal nek moški, ki ji je poiskušal ukrasti avtomobil in ustrelil otroke. Leta 1984 je bila obsojena na [[Dosmrtna zaporna kazen|dosmrtno zaporno]] kazen in petdeset let zapora. Leta 1987 ji je uspelo pobegniti iz zapora vendar so jo po 10 dneh najšli in zopet pridržali. Diane Downs je trikrat prosila za pogojni izpust, vendar so ji vse tri zavrnili. == Zgodnje življenje == Diane Downs se je rodila 7. avgusta 1955 v [[Phoenix, Arizona|Phoenixu]] v [[Arizona|Arizoni]] staršema Wesleyju Lindenu in Willadene (Engle) Fredericsonu. <ref name="tru">{{Navedi splet|last=Geringer|first=Joseph|title=Diane Downs: Her Children Got in the Way of Her Love|url=http://www.trutv.com/library/crime/notorious_murders/famous/downs/3b.html|website=TruTV|accessdate=5 March 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080705202536/http://www.trutv.com/library/crime/notorious_murders/famous/downs/3b.html|archivedate=July 5, 2008}}</ref> Diane je pričala, da jo je oče spolno zlorabljal, ko je bila stara 12 let. <ref name="wapo">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/archive/lifestyle/1984/06/12/the-mother-38/13b24fdf-7294-4623-ad2d-0665435ceed4/|title=The Mother &|first=Jas|last=Saund|first2=Elisabeth|last2=Bumiller|date=June 12, 1984|work=[[The Washington Post]]|accessdate=October 26, 2019|language=en-US|issn=0190-8286|archivedate=October 25, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191025222356/https://www.washingtonpost.com/archive/lifestyle/1984/06/12/the-mother-38/13b24fdf-7294-4623-ad2d-0665435ceed4/}}</ref> Diplomirala je na srednji šoli Moon Valley v Phoenixu, kjer je spoznala svojega moža Steva Downsa. <ref name="tru" /> Po srednji šoli se je vpisala na Pacific Coast Baptist Bible College v [[Orange|Orangeu]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]], vendar so jo po enem letu izključili. == Poroka in otroci == Diane je pobegnila od doma, da se je lahko dne 13. novembra 1973 se je Diane poročila s Stevom Downsom. <ref name="tru2">{{Navedi splet|last=Geringer|first=Joseph|title=Diane Downs: Her Children Got in the Way of Her Love|url=http://www.trutv.com/library/crime/notorious_murders/famous/downs/3b.html|website=TruTV|accessdate=5 March 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080705202536/http://www.trutv.com/library/crime/notorious_murders/famous/downs/3b.html|archivedate=July 5, 2008}}</ref> <ref name="wapo2">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/archive/lifestyle/1984/06/12/the-mother-38/13b24fdf-7294-4623-ad2d-0665435ceed4/|title=The Mother &|first=Jas|last=Saund|first2=Elisabeth|last2=Bumiller|date=June 12, 1984|work=[[The Washington Post]]|accessdate=October 26, 2019|language=en-US|issn=0190-8286|archivedate=October 25, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191025222356/https://www.washingtonpost.com/archive/lifestyle/1984/06/12/the-mother-38/13b24fdf-7294-4623-ad2d-0665435ceed4/}}</ref> Njun prvi otrok je bila deklica Christie Ann, ki se je rodila leta 1974. Čez dve leti se je rodila Cheryl Lynn. Leta 1979 pa se je rodil še tretji otrok Stephen Daniel. Par se je ločil leta 1980, ker je Steve mislil, da je Stephen Daniel, znan kot Danny, posledica Dianinega varanja. <ref>{{Navedi splet|first=Inside Edition|last=Staff|date=March 22, 2019|title=The True Story of Diane Downs: How a Mother Shot Her 3 Kids for Her Lover|url=https://www.insideedition.com/true-story-diane-downs-how-mother-shot-her-3-kids-her-lover-51520|accessdate=March 23, 2019|archivedate=March 23, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190323034236/https://www.insideedition.com/true-story-diane-downs-how-mother-shot-her-3-kids-her-lover-51520}}</ref> Diane je 8. maja 1982 rodila hčer, ki ji je dala ime Jennifer kasneje se ji je pa odpovedala. Downs je bil zaposlen v poštni službi Združenih držav Amerike, ki je bila dodeljena poštnim potem v mestu [[Cottage Grove, Oregon|Cottage Grove]] v [[Oregon|Oregonu]]. == Streljanje == Dne 19. maja 1983 ustrelila svoje tri otroke in jih v okrvavljenem avtomobilu odpeljala v bolnišnico McKenzie-Willamette v [[Springfield, Oregon|Springfieldu v Oregonu]]. <ref name="minor">Painter, John Jr. "The 1980s". ''[[The Oregonian|The Sunday Oregonian]]''. December 31, 1989.</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/archive/lifestyle/1987/05/13/portrait-of-an-atrocity/a78994a5-6e6a-4699-9029-e52fef693217/|title=Portrait of an Atrocity|last=Banks|first=Carolyn|date=May 13, 1987|work=[[The Washington Post]]|accessdate=October 16, 2020}}</ref> Ob prihodu je bila Cheryl že mrtva, Danny je bil [[Ohromelost|paraliziran]] od pasu navzdol, Christie pa je utrpela [[Možganska kap|možgansko kap]]. <ref>{{Navedi splet|first=Jeca|last=Taudte|first2=Keren|last2=Schiffman|first3=Enjoli|last3=Francis|date=March 21, 2019|url=https://abcnews.go.com/US/woman-finding-peace-learning-mother-child-killer-diane/story?id=61692453|title=Woman finds peace after learning mother is convicted child killer Diane Downs|website=[[ABC News]]|publisher=[[American Broadcasting Company|ABC]]|location=New York City|accessdate=October 26, 2019|archivedate=October 22, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191022231342/https://abcnews.go.com/US/woman-finding-peace-learning-mother-child-killer-diane/story?id=61692453}}</ref> Diane pa, da bi prikrila svoje dejanje ustrelila še sebe v levo roko. Trdila je, da ji je hotel na podeželski cesti blizu Springfielda ugrabiti neznanec, ki je ustrelil njo in otroke. Vendar so policisti in delovci v bolnišnici postali sumničavi, zaradi njenega obnašanja saj je bila preveč mirna za osebo, ki je pred kratkim doživela tako travmatičen trenutek in smrt otrok. Sicer pa je podala tudi številne izjave, ki so jih tako policisti kot delavci v bolnišnici ocenili za zelo neprimerne. Sumi na njeno delo so se okrepili ko je ob prihodu v bolnišnico obiskala svoje otroke in poklicala Roberta Knickerbockerja, ki je bil njen sodelavec in je imela s njim afero. <ref>{{Navedi novice|title=Diane Downs|last=Baker|first=Mark|date=2008-05-19|work=The Register-Guard|page=A1}}</ref> Kasneje se tudi forenzični podatki niso ujemali z njeno zgodbo, saj na voznikovi strani avtomobila ni bilo škropljenja krvi, prav tako ni bilo ostankov [[Smodnik|smodnika]] na voznikovih vratih ali na notranji ploščih vrat. Takrat je tudi Knickerbocker policiji tudi prijavil, da ga je Downs zalezovala in mu rekla, da je bil pripravljena njegovo ženo, če bi to pomenilo, da bi ga lahko imela Diane zase. Diane pa policiji ni razkrila, da ima v lasti [[Kratkocevno orožje|pištolo]] [[.22 LR|kalibra .22]], vendar sta policijo obvestila tako Steve kot Knickerbocker, da ima pištolo v lasti. Preiskovalci so pozneje odkrili, da je pištolo kupila v Arizoni. Orožja sicer niso mogli najti vendar so pa na njenem domu našli [[Naboj (orožje)|neizstreljene naboje]], ki so pripadali morilskemu orožju. Diane je policistom na postaji tredila, da se je po streljanju peljaja v bolnišnico z »veliko hitrostjo«, vendar so jo pa videle priči, ki pa so trdili, da se je peljala izjemno počasi, predvidevajo da med 8-11km/h. Na podlagi dokazov je bila Diane Downs aretirana 28. februarja 1984. Obtožena je bila enega umora in vseh obtožb za poiskus umora in kaznjivega napada. === Tožilstvo === Tožilci so trdili, da je Downs ustrelil svoje otroke, da bi se jih osvobodila, saj bi tako lahko nadaljevala afero s Knickerbockerjem, ki pa ji je dal vedeti, da ne želi otrok v svojem življenju. <ref name="wapo3">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/archive/lifestyle/1984/06/12/the-mother-38/13b24fdf-7294-4623-ad2d-0665435ceed4/|title=The Mother &|first=Jas|last=Saund|first2=Elisabeth|last2=Bumiller|date=June 12, 1984|work=[[The Washington Post]]|accessdate=October 26, 2019|language=en-US|issn=0190-8286|archivedate=October 25, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191025222356/https://www.washingtonpost.com/archive/lifestyle/1984/06/12/the-mother-38/13b24fdf-7294-4623-ad2d-0665435ceed4/}}</ref> Velik pomen pa je imelo tudi pričanje preživele hčerke Christie, ki je, ko si je povrnila sposobnost govora opisala, kako je njena mama ustrelila vse tri otroke, ko so bili parkirani ob cesti in kako je nato ustrelila še sebe v roko. <ref name="wapo3" /> Downs je bila 17. junija 1984 obsojena na [[Dosmrtna zaporna kazen|dosmrtno zaporno kazen]] plus petdeset let. Preden bi obravnavali njeno prošnjo za pogojni izpust pa mora preživeti petindvajset let v zaporu, vendar ji je sodnik že na sojenju jasno povedal, da naj ne namerava, da bi bila še kdaj svobodna. === Posledice === Preživela otroka sta na koncu živela pri glavnem tožilcu v primeru Fredu Hugiju. Z ženo Joanne sta ju [[Posvojitev|posvojila]] leta 1986. Pred aretacijo je Downs zanosila s petim otrokom in mesec dni po sojenju leta 1984 pa je rodila deklico, ki ji je dala ime Amy Elizabeth. Deset dni pred njeno obsodbo pa je Amy zasegla država Oregon, posvojila pa sta jo Chris in Jackie Babcock, ki sta jo pozneje preimenovala v Rebecco. Kot odrasla je Rebecca nastopila v več pogovornih oddajah, kjer je razpravljala o tem, kako se počuti do svoje biološke matere. Priznala je da je biološki mami pisala v najstniških letih in izjavila, da obžaluje, da ji je sploh začela pisati ter jo primerjala s »pošast«. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.oprah.com/oprahshow/The-Daughter-of-Diane-Downs|title=The Daughter of Diane Downs|website=[[Oprah.com]]|accessdate=2010-12-10|archivedate=2010-12-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101205114313/http://www.oprah.com/oprahshow/The-Daughter-of-Diane-Downs}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=20/20: Blood Ties|url=http://www.dailymotion.com/video/x39gw3u|website=Dailymotion|publisher=ABC News|accessdate=14 July 2017|language=en|date=13 October 2015|archivedate=28 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171028172649/http://www.dailymotion.com/video/x39gw3u}}</ref> Diana Downs je bila sprva zaprta v zaporu za ženske v [[Salem, Oregon|Salemu]]. Vendar je dne 11. julija 1987 je pobegnila iz svoje celice tako, da se je povzpela na osemnajst metrov visoko ograjo iz žici. Uspelo ji je zbežati in se skriti za deset dni, iskali so pa jo v štirinajstih zvezdnih državah. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.oprah.com/oprahshow/The-Daughter-of-Diane-Downs|title=Diane Downs speaks from Prison|website=[[Oprah.com]]|accessdate=2021-03-20|archivedate=October 10, 2010}}</ref> Zaradi pobega je prejela še dodatnih pet let zapora. Po ponovnem pridržanju pa so jo premestili v popravni dom za ženske v New Jerseyu. <ref name="Currentprisons">{{Navedi splet|first=Joseph|last=Geringer|url=http://www.trutv.com/library/crime/notorious_murders/famous/downs/5b.html|title=Diane Downs: Her Children Got in the Way of Her Love'|website=[[TruTV]]|accessdate=May 28, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090304212650/http://www.trutv.com/library/crime/notorious_murders/famous/downs/5b.html|archivedate=March 4, 2009}}</ref> Po tem, ko je odslužila deset let je bila leta 1994 premeščena na kalifornijski oddelek za poboljšanje in rehabilitacijo. <ref name="kgw">{{Navedi novice|title=Diane Downs maintains innocence as parole hearing looms|work=[[KGW-TV]]|date=December 3, 2008|url=http://www.kgw.com/news-local/stories/kgw_120208_news_diane_downs_parole.2513dd69.html|accessdate=December 3, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081206005041/http://www.kgw.com/news-local/stories/kgw_120208_news_diane_downs_parole.2513dd69.html|archivedate=December 6, 2008}}</ref> V zaporu je pridobila diplomo iz splošnih študij. <ref name="kgw" /> Leta 2010 je bila premeščena v ženski zapor Valley State v [[Chowchilla, Kalifornija|Chowchilla v Kaliforniji]] <ref name="Currentprisons2">{{Navedi splet|first=Joseph|last=Geringer|url=http://www.trutv.com/library/crime/notorious_murders/famous/downs/5b.html|title=Diane Downs: Her Children Got in the Way of Her Love'|website=[[TruTV]]|accessdate=May 28, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090304212650/http://www.trutv.com/library/crime/notorious_murders/famous/downs/5b.html|archivedate=March 4, 2009}}</ref>, vendar so jo premestili leta 2013, zaradi prenove v zapor za moške. === Zaslišanje za pogojni izpust === Downsova kazen je pomenila, da ni mogla biti obravnavana za pogojni izpust do leta 2009. Po takratni zakonodaji Oregona bi bila kot [[Nevaren storilec|nevarna storilka]] Downs upravičena do zaslišanja za pogojni izpust vsaki dve leti, dokler je ne izpustijo ali ne umre v zaporu. V svoji prvi prošnji za pogojni izpust leta 2008 je Downs ponovno potrdila svojo nedolžnost. Vztrajala je, da je moški usrelil njo in njene otroke in, da nikoli ni spremenila svoje zgodbe. <ref name="salem-news1">{{Navedi splet|url=http://salem-news.com/articles/december102008/downs_denial_12-10-08.php|title=Diane Downs Denied by Oregon Parole Board|website=Salem-News.Com|accessdate=2010-12-10|archivedate=2010-12-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101206070754/http://salem-news.com/articles/december102008/downs_denial_12-10-08.php}}</ref> Njeno prvo zaslišanje za pogojni izpust je bilo 9. decembra 2008, vendar so jo zavrnili. <ref name="salem-news1" /> Downsova se je soočila z drugim zaslišanjem za pogojni izpust 10. decembra 2010, tudi tokrat so jo zavrnili. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.katu.com/news/local/107014714.html|title=Diane Downs is up for parole again|location=Portland, Oregon|website=[[KATU]]|date=November 9, 2010|accessdate=December 10, 2010|archivedate=November 13, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101113054734/http://www.katu.com/news/local/107014714.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://blogs.wweek.com/news/2010/11/09/diane-downs-latest-parole-hearing-is-next-month/|title=Diane Downs Latest Parole Hearing is Next Month|date=November 9, 2010|accessdate=December 10, 2010|archivedate=November 14, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101114015257/http://blogs.wweek.com/news/2010/11/09/diane-downs-latest-parole-hearing-is-next-month/}}</ref> Njena naslednja obravnava za pogojni izpust je bila predvidena za leto 2020, vendar je bila zavrnjena. == Otroci == Christie Downs ima dva otroko in svojo hčerko je poimenovala Cheryl v spomin na svojo pokojno sestro. <ref>[https://www.the-sun.com/news/1629652/diane-downs-children-what-happened/ Diane Downs children: Where are Christie and Stephen now?] Amanda Castro, February 4, 2022, The Sun</ref> == Sklici == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški morilci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] rgppqeh3y5rhnlvaqmfnmmgqq972efu 0 520486 5737095 5713935 2022-08-20T07:12:34Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Plavutonožci | image = Monachus schauinslandi.jpg | image_width = 200px | image_caption = [[havajska medvedjica]] (''Neomonachus schauinslandi'') | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | subclassis = [[Eutheria]] (višji sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | clade_familia = '''Pinnipedia''' | clade_familia_authority = [[Johann Karl Wilhelm Illiger|Illiger]], 1811 | subdivision_ranks = Družine | subdivision = * [[Odobenidae]] (mroži) * [[Otariidae]] (uhati tjulnji) * [[Phocidae]] (pravi tjulnji) | range_map = Pinniped range.jpg | range_map_caption = skupno območje razširjenosti }} '''Plavutonožci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Pinnipedia'''), preprosteje kar '''tjulnji''', so skupina [[zveri]], v katero združujemo 34 danes živečih [[vrsta (biologija)|vrst]] [[morski sesalec|morskih sesalcev]], prepoznavnih po gibčnem, hidrodinamičnem telesu in okončinah, preobraženih v plavuti. Po slednji značilnosti so dobili tudi ime.{{sfn|Macdonald|1996|pp=238}} Razen nekaj izjem naseljujejo polarne oceane<ref name="Kovacs2011">{{cite journal |last=Kovacs |first=Kit M. |last2=Aguilar |first2=Alex |last3=Aurioles |first3=David |last4=Burkanov |first4=Vladimir |last5=Campagna |first5=Claudio |last6=Gales |first6=Nick |last7=Gelatt |first7=Tom |last8=Goldsworthy |first8=Simon D. |last9=Goodman |first9=Simon J. |last10=Hofmeyr |first10=Greg J.G. |last11=Härkönen |first11=Tero |last12=Lowry |first12=Lloyd |last13=Lydersen |first13=Christian |last14=Schipper |first14=Jan |last15=Sipilä |first15=Tero |last16=Southwell |first16=Colin |last17=Stuart |first17=Simon |last18=Thompson |first18=Dave |last19=Trillmich |first19=Fritz |display-authors=5 |title=Global threats to pinnipeds |journal=Marine Mammal Science |volume=28 |issue=2 |date=2011-06-15 |doi=10.1111/j.1748-7692.2011.00479.x |pages=414–436}}</ref> in se prehranjujejo s priložnostnim plenom.{{sfn|Macdonald|1996|pp=246}} Danes živeče vrste združujemo v tri družine, [[uhati tjulnji|uhate tjulnje]], [[mrož]]e z eno samo vrsto – mrožem – in [[pravi tjulnji|prave tjulnje]], ki so se razvili iz istega skupnega prednika, najbolj sorodnega bodisi [[medvedi|medvedom]], bodisi [[Kune|kunam]].<ref name="Berta2018">{{cite journal | last1=Berta | first1=Annalisa | last2=Churchill | first2=Morgan | last3=Boessenecker | first3=Robert W. | title=The Origin and Evolutionary Biology of Pinnipeds: Seals, Sea Lions, and Walruses | journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences | volume=46 | issue=1 | date=2018-05-30 | doi=10.1146/annurev-earth-082517-010009 | pages=203–228| bibcode=2018AREPS..46..203B | s2cid=135439365 }}</ref> Za razliko od preostalih dveh večjih skupin morskih sesalcev, [[kiti|kitov]] in [[Morske krave|morskih krav]], niso v celoti vezani na morje in prihajajo na obalo počivat ter kotit mladiče, kar se odraža v njihovi telesni zgradbi in načinu življenja.{{sfn|Macdonald|1996|pp=238}} == Telesne značilnosti == [[slika:Southern Sea Lions.jpg|thumb|left|Samec in samica patagonijskega morskega leva; pri nekaterih vrstah je izražena [[spolna dvoličnost]], tu očitna v velikosti]] Imajo vretenasta telesa z zaokroženo glavo, gibčnim vratom brez zožitve med glavo in trupom, razmeroma kratkimi okončinami, preoblikovanimi v plavuti, in majhnim repom. V splošnem na njihovih telesih ni nobenih drugih štrlin: [[uhelj|uhlji]] so reducirani in so tudi pri uhatih tjulnjih vidni le še ostanki v obliki krpice kože, zunanja [[spolovila]] so skrita v kožni gubi in tudi prsne bradavice ne štrlijo nad ravnino kože.{{sfn|Macdonald|1996|pp=240}} [[Lobanja]] je prepoznavna po velikih očesnih jamicah, kratkem gobcu in zožanem medočesnem prostoru.{{sfn|Berta|Sumich|Kovacs|2006|p=165}} Med zvermi so posebni po tem, da njihove očesne jamice omejuje večinoma le [[zgornja čeljustnica]],<ref name="Berta">Berta, A. »Pinniped evolution«. V: {{harvnb|Perrin|Würsig|Thewissen|2009|pp=861–866}}</ref> poleg tega imajo nekoliko reducirano število zob, predvsem [[sekalec|sekalcev]] in [[kočnik]]ov.{{sfn|Scheffer|1958|p=16–17}} Pri mrožih so zgornji [[podočnik]]i preoblikovani v okle.{{sfn|Riedman|1990|pp=162–164}} Najmanjši plavutonožec je [[bajkalski tjulenj]], ki zraste 1 m v dolžino in doseže 45 kg telesne teže, medtem ko največji predstavnik, [[južnomorski slon]], doseže dolžino 5 m in težo 3200 kg. V povprečju so večji od ostalih zveri, južnomorski slon pa je sploh največja zver.<ref name=overview>Berta, A. »Pinnipedia, overview«. V: {{harvnb|Perrin|Würsig|Thewissen|2009|pp=881–884}}</ref> Skoraj vsi so pokriti s kožuhom, razen mroža, ki je le redko poraščen z dlakami, je pa kožuh redkejši kot pri večini kopenskih sesalcev.{{sfn|Riedman|1990|pp=3–9}} Za zadrževanje toplote je predvsem pod vodo prav tako pomembna kot kožuh plast tolšče, ki se nahaja tik pod kožo. Poleg tega daje obliko telesu in predstavlja zalogo hranil. Pravi tjulnji imajo praviloma debelejšo plast tolšče od uhatih, do 10 cm.{{sfn|Macdonald|1996|pp=240, 242}} Predstavlja lahko tudi do polovico telesne teže tjulnja.{{sfn|Riedman|1990|p=16}} == Taksonomija == {{Multiple image | direction = vertical | width = 220 | align = right | image1 = Pinniped underwater.jpg | image2 = Bigmalesealion.jpg | caption2 = Navadni tjulenj (zgoraj) in kalifornijski morski lev v vodi; prvi spada med prave tjulnje in se pod vodo poganja z zadnjimi plavutmi, slednji pa med uhate tjulnje in se bolj zanaša na sprednje plavuti. }} [[slika:Noaa-walrus22.jpg|thumb|Mrož počiva na ledu pred obalo [[Aljaska|Aljaske]]]] [[File:Activity-Time-Budget-during-Foraging-Trips-of-Emperor-Penguins-pone.0050357.s002.ogv|thumb|Morski leopard opreza za plenom – [[cesarski pingvin|cesarskimi pingvini]] – ob obali [[Antarktika|Antarktike]]]] Umestitev plavutonožcev znotraj razreda sesalcev je bila negotova vse do odkritja vmesnega člena med kunami in plavutonožci leta 2007, fosila iz [[rod (biologija)|rodu]] ''Puijila'', ki je bil delno prilagojen na sladkovodne habitate.<ref name="Dawson2009">{{Cite journal |author1=Rybczynski, N. |author2=Dawson, M. R. |author3=Tedford, R. H. |doi=10.1038/nature07985 |title=A semi-aquatic Arctic mammalian carnivore from the Miocene epoch and origin of Pinnipedia |journal=[[Nature]] |volume=458 |issue=7241 |pages=1021–24 |year=2009 |pmid=19396145|bibcode=2009Natur.458.1021R |s2cid=4371413 }}</ref> Odtlej jih uvrščamo med zveri. Nekaj časa je nato prevladovalo mnenje, da plavutonožci niso naravna skupina ([[klad]]), temveč da jo sestavljata dve evolucijski liniji, od katerih naj bi si uhati tjulnji in mroži delili skupnega prednika z medvedi, pravi tjulnji pa s kunami,<ref name="Berta">Berta, A. »Pinniped evolution«. V: {{harvnb|Perrin|Würsig|Thewissen|2009|pp=861–866}}</ref> leta 2021 pa je [[molekularna biologija|molekularna]] študija potrdila, da so vsi plavutonožci najbližje sorodni kunam.<ref>{{cite journal|author1=Hassanin, A.|author2=Veron, G.|author3=Ropiquet, A.|author4=van Vuuren, B.J.|author5=Lécu, A.|author6=Goodman, S.M.|author7=Haider, J.|author8=Nguyen, T.T.|year=2021|title=Evolutionary history of Carnivora (Mammalia, Laurasiatheria) inferred from mitochondrial genomes|journal=PLoS ONE|volume=16|issue=2|page=e0240770|doi=10.1371/journal.pone.0240770}}</ref> Delimo jih v tri družine. Za uhate tjulnje (Otariidae) je značilno, da se pod vodo poganjajo z močnimi sprenjimi plavutmi, zadnje pa lahko obrnejo naprej za »hojo« po kopnem.{{sfn|Riedman|1990|p=64}} Tradicionalno delimo uhate tjulnje na kožuhaste tjulnje in [[Morski levi|morske leve]], kar pa ne odraža njihove sorodnosti, zato se delitev v sodobni taksonomiji opušča.<ref>{{Cite journal |author1=Wynen, L.P. |author2=Goldsworthy, S.D. |author3=Insley, S.J. |author4=Adams, M. |author5=Bickham, J.W. |author6=Francis, J. |author7=Gallo, J.P. |author8=Hoelzel, A.R. |author9=Majluf, P. |author10=White, R.W. |author11=Slade, R. |title=Phylogenetic relationships within the eared seals (Otariidae: Carnivora): Implications for the historical biogeography of the family |doi=10.1006/mpev.2001.1012 |journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |volume=21 |issue=2 |pages=270–84 |year=2001 |pmid=11697921}}</ref><ref name="Arnason2006">{{Cite journal |author1=Arnason, U. |author2=Gullberg, A. |author3=Janke, A. |author4=Kullberg, M. |author5=Lehman, N. |author6=Petrov, E.A. |author7=Väinölä, R. |doi=10.1016/j.ympev.2006.05.022 |title=Pinniped phylogeny and a new hypothesis for their origin and dispersal |journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |volume=41 |issue=2 |pages=345–54 |year=2006 |pmid=16815048}}</ref> Mrož (edini predstavnik družine Odobenidae) je skoraj brez kožuha in ima značilne okle, tako kot uhati tjulnji lahko obrne zadnje plavuti naprej, nima pa kožne krpe na ušesih. Za razliko od uhatih tjulnjev uporablja zadnje plavuti tudi za poganjanje pod vodo, medtem ko so sprednje bolj za krmarjenje.{{sfn|Riedman|1990|pp=82–83}} Podobno plavajo pravi tjulnji, ki poleg tega ne morejo obrniti zadnjih plavuti naprej, zato so na kopnem še okornejši.{{sfn|Riedman|1990|p=64}} === Seznam vrst === Zdaj je znanih 34 živečih vrst,<ref name="Berta2018"/> poleg njih pa še več kot 50 [[fosil]]nih.<ref>{{cite journal |author1=Deméré, T.A. |author2=Berta, A. |author3=Adam, P.J. |title=Pinnipedimorph evolutionary biogeography |journal=Bulletin of the American Museum of Natural History |year=2003 |volume=279 |pages=32–76 |url=http://www.sdnhm.org/archive/research/paleontology/Demere_et_al_2003.pdf |doi=10.1206/0003-0090(2003)279<0032:C>2.0.CO;2}}</ref> * [[uhati tjulnji]] (družina Otariidae) ** [[južnoameriški morski medved]] (''Arctocephalus australis'') ** [[galapaški morski medved]] (''Arctocephalus galapagoensis'') ** [[novozelandski morski medved]] (''Arctocephalus forsteri'') ** [[filipov morski medved]] (''Arctocephalus philippii'') ** [[gvadelupski morski medved]] (''Arctocephalus townsendi'') ** [[antarktični morski medved]] (''Arctocephalus gazella'') ** [[subantarktični morski medved]] (''Arctocephalus tropicalis'') ** [[kapski morski medved]] (''Arctocephalus pusillus'') ** [[auklandski morski lev]] (''Phocarctos hookeri'') ** [[avstralski morski lev]] (''Neophoca cinerea'') ** [[patagonijski morski lev]] (''Otaria flavescens'') ** [[galapaški morski lev]] (''Zalophus wollebaeki'') ** [[kalifornijski morski lev]] (''Zalophus californianus'') ** [[stellerjev morski lev]] (''Eumetopias jubatus'') ** [[severni morski medved]] (''Callorhinus ursinus'') * [[mroži]] (družina Odobenidae) ** [[mrož]] (''Odobenus rosmarus'') * [[pravi tjulnji]] (družina Phocidae) ** [[brkati tjulenj]] (''Erignathus barbatus'') ** [[kapičasti tjulenj]] (''Cystophora cristata'') ** [[havajska medvedjica]] (''Neomonachus schauinslandi'') ** [[sredozemska medvedjica]] (''Monachus monachus'') ** [[severnomorski slon]] (''Mirounga angustirostris'') ** [[južnomorski slon]] (''Mirounga leonina'') ** [[rossov tjulenj]] (''Ommatophoca rossii'') ** [[rakar (tjulenj)|rakar]] (''Lobodon carcinophaga'') ** [[morski leopard]] (''Hydrurga leptonyx'') ** [[weddelov tjulenj]] (''Leptonychotes weddellii'') ** [[grenlandski tjulenj]] (''Pagophilus groenlandicus'') ** [[pasasti tjulenj]] (''Histriophoca fasciata'') ** [[sivi tjulenj]] (''Halichoerus grypus'') ** [[navadni tjulenj]] (''Phoca vitulina'') ** [[pikčasti tjulenj]] (''Phoca largha'') ** [[kaspijski tjulenj]] (''Pusa caspica'') ** [[bajkalski tjulenj]] (''Pusa sibirica'') ** [[kolobarjasti tjulenj]] (''Pusa hispida'') == Habitat in razširjenost == Kot skupina živijo v raznolikih [[habitat]]ih, od priobalnih voda od koder se podajajo na lov v globlje predele oceanov, do [[somornica|somornice]] in tudi sladkovodnih [[jezero|jezer]] ter [[reka|rek]]. Bajkalski tjulenj, ki živi v [[Bajkalsko jezero|Bajkalskem jezeru]], je edina izključno sladkovodna vrsta.{{sfn|Riedman|1990|pp=94–95}} Za aktivnosti, kot so parjenje, kotenje mladičev, počivanje in izogibanje plenilcem, uporabljajo obalne dele kopnega; takrat se zadržujejo na peščenih ali prodnatih plažah, blatnih ravnicah ipd. Nekatere vrste v ta namen s pridom izkoriščajo tudi umetne strukture, kot so [[Pomol|pomoli]], [[Boja (navtika)|boje]] in [[naftna ploščad|naftne ploščadi]]. V redkejših primerih se premaknejo dlje od vode in lahko tudi plezajo na pečine,{{sfn|Riedman|1990|p=96}} kolonije novozelandskih morskih medvedov lahko najdemo v [[gozd]]u tudi do 2 km od obale.<ref name=":1">{{Cite journal|last1=Augé|first1=Amélie A.|last2=Chilvers|first2=B. Louise|last3=Mathieu|first3=Renaud|last4=Moore|first4=Antoni B.|date=2012|title=On-land habitat preferences of female New Zealand sea lions at Sandy Bay, Auckland Islands|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/j.1748-7692.2011.00515.x|journal=Marine Mammal Science|language=en|volume=28|issue=3|pages=620–637|doi=10.1111/j.1748-7692.2011.00515.x|issn=1748-7692}}</ref> Polarne vrste splezajo iz vode na [[ledena polica|ledene police]] ali dovolj velike plavajoče kose ledu.{{sfn|Riedman|1990|p=99}} Večina vrst živi v polarnih in subpolarnih delih sveta, zlasti v severnem [[Atlantski ocean|Atlantiku]] in [[Tihi ocean|Pacifiku]] ter v [[Južni ocean|Južnem oceanu]]. Le medvedjice in nekatere vrste uhatih tjulnjev živijo v tropskih in subtropskih vodah. Praviloma potrebujejo hladne vode, bogate s hranili, in z izjemo medvedjic se tudi v tropskih morjih praviloma zadržujejo v predelih, kjer hladni [[Oceanski tok|tokovi]] prinašajo več hranil.{{sfn|Macdonald|1996|pp=245}}{{sfn|Riedman|1990|p=61}} Deset vrst je ogroženih ali ranljivih po merilih [[Svetovna zveza za varstvo narave|Svetovne zveze za varstvo narave]],<ref>{{navedi splet |title=Taxonomy search: Phocidae, Otarridae, Odobenidae |publisher=IUCN |url=http://www.iucnredlist.org/search |work=The IUCN Red List of Threatened species |id=2013.1 |access-date=2021-03-21}}</ref> posebej polarne vrste ogrožajo [[podnebne spremembe]], zaradi katerih se krči morski led.<ref>{{Cite journal |author1=Laidre, K. L. |author2=Stirling, I. |author3=Lowry, L. F. |author4=Wiig, Ø. |author5=Heide-Jørgensen, M. P. |author6=Ferguson, S.H. |year=2008 |title=Quantifying the sensitivity of Arctic marine mammals to climate-induced habitat change |journal=Ecological Applications |volume=18 |issue=2 Suppl |pages=S97–S125 |pmid=18494365 |doi=10.1890/06-0546.1 |doi-access=free }}</ref> Posredno jih ogrožata [[ribištvo]], saj se kot [[prilov]] ujamejo na trnke ali v mreže,{{sfn|Riedman|1990|pp=111–115}} in onesnaževanje.<ref>{{navedi splet |author=Metchalfe, C. |date=2012-02-23 |title=Persistent organic pollutants in the marine food chain |publisher=United Nations University |url=http://unu.edu/publications/articles/persistent-organic-pollutants-in-the-marine-food-chain.html |access-date=2013-08-16}}</ref>{{sfn|Riedman|1990|pp=111–115}} Po drugi strani so se vrste, kot je kalifornijski morski lev, zaradi zaščite izjemno namnožile, zaradi česar prihajajo v konflikt z ljudmi.<ref>{{cite web |author=French, C. |date=2013-04-10 |title=Sea lions take over Ventura docks |publisher=the Log.com |access-date=2013-08-17 |url=http://www.thelog.com/Local/Article/Sea-Lions-Take-Over-Ventura-Docks}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Berta |first1=Annalisa |last2=Sumich |first2=James L. |last3=Kovacs |first3=Kit M. |title=Marine Mammals |series=Evolutionary Biology |edition=2. |year=2006 |publisher=Academic Press |isbn=978-0-12-088552-7 |ref=harv}} * {{navedi knjigo |editor-last=Macdonald |editor-first=David |year=1996 |title=Velika enciklopedija: Sesalci |location=Ljubljana |publisher=[[Mladinska knjiga]] |isbn=86-11-14524-0 |cobiss=61844992 |pages=238–251 |ref=harv}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Perrin |editor1-first=William F. |editor2-last=Würsig |editor2-first=Bernd |editor3-last=Thewissen |editor3-first=J. G. M. |year=2009 |title=Encyclopedia of Marine Mammals |publisher=Academic Press |edition=2. |isbn=978-0-12-373553-9 |ref=harv}} * {{navedi knjigo |last=Riedman |first=Marianne |year=1990 |title=The Pinnipeds: Seals, sea lions, and walruses |url=https://archive.org/details/pinnipedssealsse0000ried |url-access=registration |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-06497-3 |ref=harv}} * {{navedi knjigo |last=Scheffer |first=Victor B. |title=Seals, Sea Lions, and Walruses: A Review of the Pinnipedia |year=1958 |publisher=Stanford University Press|isbn=978-0-8047-0544-8 |ref=harv}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Pinnipedia|plavutonožci}} {{Wikivrste|Pinnipedia|plavutonožci}} * [https://www.worldwildlife.org/species/seals Tjulnji] na straneh [[Svetovni sklad za naravo|Svetovnega sklad za naravo]] {{Taxonbar|from=Q30263}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plavutonožci| ]] [[Kategorija:Zveri]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1811]] 7axbala9t139zf7uqz24qtbfc4cbbw3 0 520580 5737217 5714862 2022-08-20T07:21:27Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{ločila| * }} '''Zvézdica''', tudi '''asterísk''', je pisno znamenje, zapisano kot '''*''', ki se uporablja kot izpostavno pisno znamenje<ref name=Pravopis_8.0>[https://www.fran.si/pravopis8 Pravopis 8.0: Pravila novega slovenskega pravopisa za javno razpravo], 24. 6. 2022.</ref><ref name=ESJ>Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.</ref> in tudi kot znamenje v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah.<ref name=Pravopis_8.0/> == Uporaba == * Podobno kot nadpisana številka se lahko zvezdica uporablja kot izpostavno znamenje, in sicer nadpisano levostično na desni strani enote, na katero se nanaša, in predstavlja opozorilo na ustrezno podčrtno opombo ali na opombo na koncu besedila ali poglavja.<ref name=Pravopis_8.0/> Za opombo 2 tako zapisujemo dve zvezdici, za opombo 3 tri zvezdice itd.<ref name=SP>Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 5.</ref> * Desnostična zvezdica levo zgoraj pred besedo pomeni v jezikoslovju, da gre za [[etimologija|etimološko]] domnevno (vzpostavljeno) besedo<ref name=ESJ/> (ampak < *''a-nъ-pakъ'') ali pa označuje [[pravopis]]no nesprejemljivost (*črno-bel – namesto črno-bel).<ref name=Pravopis_8.0/> * Ob navajanju biografskih podatkov pisana zvezdica pred letnico ali datumom pomeni ’rojen’: Ivan Cankar (*1876, †1918). (Za označevanje pomena ’umrl’ uporabljamo v enakem položaju [[križec]].)<ref name=Pravopis_8.0/> Trenutno veljavni Slovenski pravopis za tako uporabljeno zvezdico (in križec) predpisuje desnostični zapis – Ivan Cankar (*1876, †1918),<ref name=SP/> medtem ko predlog novega pravopisa v javni razpravi predlaga nestično pisanje – Ivan Cankar (* 1876, † 1918).<ref name=Pravopis_8.0/> * Zvezdica se uporablja tudi v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (pri sporazumevanju prek [[splet]]a in sodobnih komunikacijskih naprav),<ref name=Pravopis_8.0/> na primer kot del [[čustvenček|čustvenčka]] (:*). == Sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Ločila]] 2hwek94l41o016xpxey5u4fhbl4k7tz 5737497 5737217 2022-08-20T08:26:33Z Marko3 1829 Gre za pravopisno neustrezen zgled wikitext text/x-wiki {{ločila| * }} '''Zvézdica''', tudi '''asterísk''', je pisno znamenje, zapisano kot '''*''', ki se uporablja kot izpostavno pisno znamenje<ref name=Pravopis_8.0>[https://www.fran.si/pravopis8 Pravopis 8.0: Pravila novega slovenskega pravopisa za javno razpravo], 24. 6. 2022.</ref><ref name=ESJ>Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.</ref> in tudi kot znamenje v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah.<ref name=Pravopis_8.0/> == Uporaba == * Podobno kot nadpisana številka se lahko zvezdica uporablja kot izpostavno znamenje, in sicer nadpisano levostično na desni strani enote, na katero se nanaša, in predstavlja opozorilo na ustrezno podčrtno opombo ali na opombo na koncu besedila ali poglavja.<ref name=Pravopis_8.0/> Za opombo 2 tako zapisujemo dve zvezdici, za opombo 3 tri zvezdice itd.<ref name=SP>Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 5.</ref> * Desnostična zvezdica levo zgoraj pred besedo pomeni v jezikoslovju, da gre za [[etimologija|etimološko]] domnevno (vzpostavljeno) besedo<ref name=ESJ/> (ampak < *''a-nъ-pakъ'') ali pa označuje [[pravopis]]no nesprejemljivost (*črnobel – namesto črno-bel).<ref name=Pravopis_8.0/> * Ob navajanju biografskih podatkov pisana zvezdica pred letnico ali datumom pomeni ’rojen’: Ivan Cankar (*1876, †1918). (Za označevanje pomena ’umrl’ uporabljamo v enakem položaju [[križec]].)<ref name=Pravopis_8.0/> Trenutno veljavni Slovenski pravopis za tako uporabljeno zvezdico (in križec) predpisuje desnostični zapis – Ivan Cankar (*1876, †1918),<ref name=SP/> medtem ko predlog novega pravopisa v javni razpravi predlaga nestično pisanje – Ivan Cankar (* 1876, † 1918).<ref name=Pravopis_8.0/> * Zvezdica se uporablja tudi v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (pri sporazumevanju prek [[splet]]a in sodobnih komunikacijskih naprav),<ref name=Pravopis_8.0/> na primer kot del [[čustvenček|čustvenčka]] (:*). == Sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Ločila]] f9ghg928q7d7tmmv8i6p8wibue9gqi2 0 520709 5736803 5712873 2022-08-20T06:44:21Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | italic title = | name = Gesta principum Polonorum <br> <small>Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum</small> | image = Ms zanoyskich intro.jpg | image_size = 250px | border = | alt = | caption = | author = [[Gallus Anonimus]] | audio_read_by = | title_orig = | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] | language = [[latinščina|srednjeveška latinščina]] | series = | release_number = | subject = Vladavine poljskega kralja [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III.]] (knjigi ii in iii) in njegovih predhodnikov (knjiga i) | genre = kronika | set_in = | publisher = | publisher2 = | pub_date = med ok. 1112 – ok. 1118 | english_pub_date = | published = | media_type = | pages = | awards = | isbn = | isbn_note = | oclc = | dewey = | congress = | preceded_by = <!-- za knjige v serijah --> | followed_by = <!-- za knjige v serijah --> | native_wikisource = | wikisource = | notes = | exclude_cover = | website = }} '''''Gesta principum Polonorum''''' (poslovenjeno ''Dejanja poljskih knezov'') je najstarejša znana srednjeveška kronika, ki dokumentira zgodovino Poljske od legendarnih časov do leta 1113. V srednjeveški [[Latinščina|latinščini]] jo je napisal neznan avtor, dogovorno imenovan [[Gallus Anonimus]]. Dokončana je bila med letoma 1112 in 1118. Obsežno besedilo se je ohranilo v treh kasnejših prepisih iz dveh virov. Avtorjevo ime Gallus pomeni [[Galci|Galec]], kar pa ne pomeni, da je bil [[Francozi|Francoz]]. Bil je tujec neznane narodnosti, ki je na Poljsko prišel iz [[Ogrska|Ogrske]]. Pisanje kronike je naročil tedanji poljski kralj [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]]. Avtor je bil za svoje delo verjetno nagrajen in ostal na Poljskem do svoje smrti. Knjiga je najstarejši znani pisni dokument o zgodovini Poljske. Ponuja edinstven pogled na splošno zgodovino Evrope in dopolnjuje tisto, kar so nam zapustili zahodno in južnoevropski zgodovinarji. Napisana je bila pred kroniko ''Gesta Danorum'' (''Dejanja Dancev'') in približno sto let pred ''Chronica seu originale regum et principum Poloniae'' (Kronika ali izvor poljskih kraljev in knezov). Najstarejši znani prepis dela je trenutno v Poljski narodni knjižnici v [[Varšava|Varšavi]]. ==Naslov== [[Slika:Prima Pagina Chronicae Galli Anonymi Polona.jpg|thumb|250px|levo|Prva stran ''Gesta principum Polonorum'' (Codex Zamoyscianus, Poljska narodna knjižnica]] Izvirni naslov dela ni jasen. V veliki začetnici ''Zamojskega kodeksa'' je stiliziran napis ''Cronica Polonorum'', medtem ko se v istem rokopisu predgovor Prve knjige začne z ''Incipio Cronice et gesta ducum sive princeps Polonorum'' (''[Tu] se začnejo kronike in dejanja poljskih vojvod ali knezov'').<ref>Knoll & Schaer eds. (2003). ''Gesta Principum Polonorum'', str. xxiv; str. 10.</ref> Začetek Druge knjige ima naslov ''Liber Tertii Boleslaui'' (''Knjiga Boleslava III.''), Tretje knjiga pa ''Liber de Gestis Boleslaui III'' (''Knjiga dejanj Boleslava III.'').<ref>Knoll & Schaer eds. (2003). ''Gesta Principum Polonorum'', str. 116, 210.</ref> Naslovi seveda niso zanesljivi, ker so jih pogosto dodajali kasneje.<ref name=ref3>Knoll & Schaer eds. (2003). ''Gesta Principum Polonorum'', str. xxiv.</ref> Zadnji uredniki so dali kroniki naslov ''Gesta principum Polonorum'' (''Dejanja poljskih knezov''), da bi se razlikovala od kasnejše ''Chronica principum Poloniae'' (''Kronika poljskih knezov'').<ref>Knoll & Schaer eds. (2003). ''Gesta Principum Polonorum'', str. xxiv, & op. 20.</ref> Za avtorja velja, da je bil francoski menih, ki je živel na Poljskem med vladanjem Boleslava III.<ref>Dalewski (2008). ''Ritual and Politics'', str. 2–3, op. 3.</ref><ref>Knoll & Schaer eds. (2003). Gesta Principum Polonorum, str. xxiv–v.</ref> ==Datum== Na splošno velja, da je bila kronika napisana med letoma 1112 in 1117<ref>Tymowski (1996). ''Oral Tradition'', str. 243.</ref> ali 1118.<ref name=ref18>Knoll & Schaer eds. (2003). ''Gesta Principum Polonorum'', str. xxxi.</ref> Zadnji v kroniki opisan dogodek je Boleslavovo romanje v [[Székesfehérvár]] na [[Ogrska|Ogrskem]], ki se je zgodilo leta 1112 ali 1113.<ref name=ref18/> Delo je bilo skoraj zagotovo dokončano pred uporom v Skarbimirju leta 1117–1118.<ref name=ref18/> ==Vsebina== Delo se začne z nagovorom in posvetilom Martinu, nadškofu [[Gniezno|Gniezna]], in škofom poljskih dežel Simonu (škof v [[Polock]]u, ok. 1102-1129), Pavlu (škof v [[Poznanj]]u, 1098–ok. 1112), Mooru (škofu v [[Krakov]]u, 1110–1118) in Ziroslavu (škof v [[Vroclav]]u, 1112–1120).<ref>Knoll & Schaer eds. (2003). Gesta Principum Polonorum, str. 2–3 in sklici 2–4.</ref> Razdeljeno je na tri knjige, osredotočene na rodoslovje, politiko in vojskovanje. Prva knjiga ima 31 poglavij in obravnava dejanja prednikov Boleslava III., začenši z legendarnim [[Pjast Kolar|Pjastom Kolarjem]], in njihove vojne proti sosednjim germanskim in slovanskim narodom, kot so Rusi, Čehi, Pomorjancii, Mazovčani in obskurni Selenčani.<ref>Knoll & Schaer eds. (2003). ''Gesta Principum Polonorum'', str. 3–115.</ref> Avtor omenja, da Prva knjiga temelji na ustnem izročilu in je v veliki meri legendarna vse do vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]]<ref>Tymowski (1996). "Oral Tradition", str. 243–245.</ref> Pripoved o vzponu Pjastov od kmetov do vladarjev je pogosta v zgodnjih slovanskih ljudskih mitih.<ref>Tymowski (1996). "Oral Tradition", str. 251–252.</ref> Druga knjiga ima 50 poglavij in opisuje življenje Boleslava III. od njegovega rojstva, njehova dejanja v fantovskih letih in vojne, ki sta jih vodila on sam in "grof palatin" Skarbimir proti Pomorjancem.<ref>Knoll & Schaer eds. (2003). ''Gesta Principum Polonorum'', str. 117–209.</ref> Tretja knjiga ima 26 poglavij. V njej se nadaljuje zgodba o vojnah Boleslava III. in Poljakov proti Pomorjancem, nemškemu cesarju [[Henrik V. Nemški|Henriku V.]], Čehom in Prusom. ==Rokopisi== Gesta ni ohranjena v izvirniku, ampak v treh rokopisih iz dveh izročil. ''Codex Zamoyscianus'' in ''Codex Czartoryscianus'' predstavljata prvo in najstarejše dokumentirano izročilo, pri čemer slednji izhaja iz prvega. Kasnejši ''Heilsberški kodeks'', ki vsebuje manj podrobnosti, je predstavnik drugega izročila. ===''Codex Zamoiscianus''=== ''Codex Zamojscianus'' ali ''Zamojski kodeks''<ref name=ref27>Knoll & Schaer eds. (2003). ''Gesta Principum Polonorum'', str. xx.</ref> je najstarejši znani prepis izvirnega dela. Napisan je bil v poznem 14. stoletju, verjetno v Krakovu med letoma 1380 in 1392.<ref name=ref27/> Do 15. stoletja je bil v lasti družine Łaski<ref name=ref27/> in nazadnje grofov Zamošča. Hrani ga Narodna knjižnica v Varšavi.<ref name=ref27/> ===''Codex Czartoriscianus''=== Druga različica Geste je ''Codex Czartoryscianus'' ali ''Sjedzivojski kodeks''.<ref name=ref27/> Napisan je bil med letoma 1434 in 1439 na osnovi ''Zamojskega kodeksa''.<ref name=ref27/> Ker je dosleden prepis, je njegova uporabnost za rekonstruiranje izvirnega besedila omejena. Kodeks hrani Muzej Czartoryski v Krakovu. ===''Heilsberški kodeks''=== Tretja različica izvirnika je tako imenovani ''Heilsberški kodeks''.<ref name=ref27/> Napisan je bil med letoma 1469 in 1471 na osnovi starejše različice.<ref name=ref27/> Kodeks je bil od sredine 16. stoletja do 18. stoletja v nemško govorečem pruskem mestu Heilsberg (zdaj poljski Lidzbark Warmiński), po katerem je dobil ime.<ref name=ref27/> ''Heilsberški kodeks'' je neodvisna priča izvirnega besedila. V njem je izpuščenih več poglavij, vključno s 27. in 28. poglavjem Prve knjige. <ref>Knoll & Schaer eds. (2003). ''Gesta Principum Polonorum'', str. xxi.</ref> Hrani ga Narodna knjižnica v Varšavi.<ref name=ref27/> ==Sklici== {{sklici|1}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{cite journal |last= Bisson |first= Thomas N. |title= On Not Eating Polish Bread in Vain: Resonance and Conjuncture in the Deeds of the Princes of Poland (1109-1113) |journal= Viator: Medieval and Renaissance Studies |volume= 29 |pages= 275&ndash;90 |year= 1998 |doi= 10.1484/J.VIATOR.2.300931 |issn= 0083-5897}} * {{cite book |last= Dalewski |first= Zbigniew |author-link=<!--Zbigniew Dalewski (b. 1962, medieval historian)--> |title= Ritual and Politics: Writing the History of a Dynastic Conflict in Medieval Poland |series= East Central and Eastern Europe in the Middle Ages, 450&ndash;1450 3 |place= Leiden |publisher= Brill Publishers |date=30. april 2008 |url=https://books.google.com/books?id=IN-wCQAAQBAJ |issn= 1872-8103 |isbn= 978-90-04-16657-8}} * {{citation |last= Gumplowicz |first= Maximilian |author-link=<!--Maximilian Gumplowicz--> |title= Bischof Balduin Gallus von Kruszwica |place= Vienna |publisher= Tempsky |year= 1895 |lang=de}} * {{cite book|ref={{SfnRef|Knoll|Schaer eds.|2003}} |editor1-last=Knoll |editor1-first= Paul W. |editor1-link=<!--Paul W. Knoll-->|editor2-last=Schaer |editor2-first=Frank |editor2-link=<!--Frank Schaer -->|others=Preface and corrections by Thomas N. Bisson |title= Gesta principum Polonorum |trans-title= Deeds of the Princes of the Poles |publisher= Central European University Press |series= Central European Medieval Texts 3 |date=2003 |isbn= 978-9-6392-4140-4 |url=https://books.google.com/books?id=B_0OEAAAQBAJ |pages= 17–22}}<!--non-previewable: https://books.google.com/books?id=Xr0nW9ChZl0C--> * {{cite book |last= Plezia |first= Marian |contribution= Nowe Studia nad Gallem Anonimem |editor-last= Chŀopocka |editor-first= Helena |title= Mente et Litteris: O Kulturze i Spoŀeczeństwie Wieków Średnich |publisher= Wydawnictwo Naukowe UAM |place= Pozńan |year= 1984 |pages= 111&ndash;20 |series=Historia |issn=0554-8217 |issue=117}} * {{cite book |last= Tymowski |first= Michal |author-link= |contribution= Oral Tradition, Dynastic Legend and Legitimation of Ducal Power in the Process of the Formation of the Polish State |editor1-last= Claessen |editor1-first= Henri J. M. |editor1-link=|editor2-last= Oosten |editor2-first= Jarich G. |editor2-link=<!--Jarich G. Oosten -->|title= Ideology and the Formation of Early States |year= 1996 |series= Studies in Human Society 11 |issn=0920-6221 |publisher= Brill Publishers |location= Leiden |isbn=978-9-0041-0470-9 |pages= 242&ndash;55}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kronike]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] hj3p62czq79erj2wa740swg0p50s3fa 0 520734 5736937 5731208 2022-08-20T06:57:31Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Bebenhausen2.jpg|thumb|Bebenhausen iz severa]] [[Slika:Klosterkirche Bebenhausen.jpg|thumb|Samostanska cerkev Bebenhausen]] [[Slika:BebenhausenKloster.jpg|thumb|V samostanu Bebenhausen]] [[Slika:Eduard von Kallee - Kloster Bebenhausen.jpg|thumb|''Samostan Bebenhausen 3. oktobra 1854'' – akvarel general Eduard von Kallee]] [[Slika:Bebenhausen um 1900.jpg|thumb|Lovski dvorec Bebenhausen um 1900]] [[Slika:Bebenhausen Schulhaus.jpg|thumb|Šola Bebenhausen]] '''Bebenhausen''' je najmanjše okrožje glede na število prebivalcev in največje po površini v univerzitetnem mestu [[Tübingen]]. Celotna mestna krajina je pod zaščito. Tamkajšnji [[cistercijani|cistercijanski]] [[samostan]] zaznamuje kraj in je eden najlepših in najbolje ohranjenih srednjeveških samostanskih kompleksov v Nemčiji. V 19. stoletju in po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je mesto in nekdanji samostan pridobil politični pomen za deželo Württemberg-Hohenzollern, tedaj v francoski okupacijski coni. == Lega == Bebenhausen je tri kilometre severno od središča Tübingena na državni cesti L1208 na robu široke kotline ob sotočju rek Goldersbach in Seebach. Bebenhausen je edini kraj v naravnem parku Schönbuch. Južno od Bebenhausna je Univerza Eberhard Karls iz Tübingena leta 1977 na Kirnbergu odprla geološko naravoslovno pot, kjer so Keuperjeve plasti razložene na več razstavnih tablah in zagotavljajo dober geološki pregled okoliške pokrajine.<ref>Johannes Baier: ''Der neue Geologische Lehrpfad im Kirnbachtal (Keuper, Schönbuch).'' In: ''Aufschluss'', 71, 2020, S. 81–89.</ref> Kraj je od leta 1974 okrožje Tübingena z okoli 350 prebivalci. Do samostana se lahko pripeljete z javnim prevozom z avtobusnimi linijami. == Zgodovina vasi == 1. novembra 1974 je bil Bebenhausen vključen v okrožno mesto Tübingen.<ref> Statistisches Bundesamt (Hrsg.): Historisches Gemeindeverzeichnis für die Bundesrepublik Deutschland. Namens-, Grenz- und Schlüsselnummernänderungen bei Gemeinden, Kreisen und Regierungsbezirken vom 27.5.1970 bis 31.12.1982. W. Kohlhammer, Stuttgart/Mainz 1983, ISBN 3-17-003263-1, S. 539.</ref> == Zgodovina samostana == {{glavni|Samostan Bebenhausen}} Samostan Bebenhausen je okoli leta 1183 ustanovil palatinski grof Rudolf von Tübingen na mestu starejšega gradu kot družinsko grobišče in ga naselili s premonstratskimi kanoniki. Vendar so [[premonstratenci]] kmalu zapustili kraj. Okoli leta 1189/90 so bili pripeljani [[cistercijani]] iz samostana Schönau, da bi nadaljevali z ustanovitvijo samostana. Naselili so se v stavbah, ki so jih začeli premonstratenci in hitro razširili samostan. Vendar so bila kršena stroga pravila reda, ker kraj ni bil v potrebni izolaciji in je grof Palatin Rudolf želel biti pokopan v svoji ustanovi. Tu pa so menihi iz Schönaua, kjer je bil grob heidelberškega palatinskega grofa, že imeli ustrezne izkušnje. Konec 13. stoletja je imel samostan že preko 60 menihov in 130 konverzov. Njegova gospodarska moč se je povečala s številnimi donacijami, tako da je lahko leta 1301 kupil mesto in grad Tübingen in ga za kratek čas obdržal. V 14. stoletju je prišel v cesarstvo prek samostana ''advocatus'', a so s prodajo gospostva Tübingen s strani palatinskega grofa Tübingenskega leta 1342 suverene pravice nad samostanom Tübingen prešle na Württemberg, ki je te pravice korak za korakom širil in nazadnje odpravil staro cesarsko svobodo. Opat je imel od leta 1498 sedež v parlamentu dežele Württemberg. Po uvedbi [[reformacija|reformacije]] leta 1535 s strani vojvode Ulricha von Württemberškega je bil samostan ukinjen, vendar se je po Augsburškem verskem miru za kratek čas lahko vrnil. Leta 1556 je vojvoda Christoph von Württemberg v samostanu ustanovil protestantsko samostansko šolo, ki jo je vodil protestantski opat. Katoliški konvent je končno zapustil samostan leta 1560. Šola se je leta 1753 preselila v Tübingen.<ref>[http://books.google.de/books?id=aojrXZmrf6gC&lpg=PA179&ots=d2tXCku3s3&dq=Johann%20Adam%20Kurrer&hl=de&pg=PA179#v=onepage&q=Johann%20Adam%20Kurrer&f=false Actus oratorius atque valedictorius,] 114 Blatt, 20,5&nbsp;×&nbsp;17&nbsp;cm, Bebenhausen, 1753.</ref> Vendar je samostan ostal kot samostojna gospodarska panoga do leta 1807, ko sta bili razpuščena šolska in samostanska uprava. V gospodarskih poslopjih je bila Tübingenska gozdarska uprava, samostanske stavbe so služile kot kraljeva lovska koča. Po abdikaciji kot kralj sta tukaj živela vojvoda Viljem II. Württemberški in njegova žena Charlotte. Od leta 1946 do ustanovitve dežele Baden-Württemberg leta 1952 se je v samostanu Bebenhausen sestajal državni parlament zvezne dežele Württemberg-Hohenzollern. == Zgodovina dvorca== Kralj Friderik je leta 1806 razpustil samostansko šolo in uporabil Bebenhausen za lovski dvorec. Za to je dal nekdanjo samostansko opatovo hišo preurediti v lovsko kočo. Pod njegovim naslednikom Wilhelmom I. je Bebenhausen nazadoval in šele tretji kralj Württemberga Karl je Bebenhausen ponovno uporabil kot lovsko kočo, tako da so prenovili nekdanjo samostansko gostišče. Njegov naslednik Wilhelm II. je izvedel nadaljnje modifikacije in med lovsko sezono pogosto bival v Bebenhausnu. Kralj Viljem II. Württemberški je leta 1918 v Bebenhausnu zapisal svojo odpoved prestolu in tam živel do svoje smrti leta 1921. Tudi njegova žena, vojvodinja Charlotte, je ostala v Bebenhausnu do svoje smrti leta 1946. Po prenovi in obnovi, ki jo je opravila Staatliche Hochbauamt Reutlingen, sta bila nekdanje kraljevo predstavništvo in bivalni prostori leta 1986 ponovno odprti kot muzej. == Pohodna pot na doge razdalje == Skozi Bebenhausen vodi ''Schwarzwald-Schwäbische-Alb-Allgäu-Weg'', znana kot glavna pohodniška pot 5. Pohodniško pot na dolge razdalje kluba Schwäbischen Albvereins poteka med Pforzheimom in Westallgäuom. == Opomba == Po besedah ''Baedekerja'' je samostansko naselje Bebenhausen »eno najlepših in najbolje ohranjenih območij te vrste v Nemčiji«.<ref>''Deutschland 2000''. 5. Auflage. Karl Baedeker, Ostfildern 2000, ISBN 3-89525-976-4, S. 783.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Bebenhausen}} * [http://www.kloster-bebenhausen.de/de/kloster-bebenhausen Kloster und Schloss Bebenhausen] bei den ''Staatlichen Schlössern und Gärten Baden-Württemberg'' * [http://www.tuebingen.de/bebenhausen Bebenhausen.] tuebingen.de * [http://www.bebenhausen.de/ www.bebenhausen.de] * [http://www.landeskunde-online.de/rhein/kloester/zisterz/bbh/index.htm Präsentation] von Landeskunde online (m. zahlr. Bildern) * [http://www.tuebingen.de/148.html#330.331 Prominente Bewohner und Besucher in Bebenhausen] * [http://www.suehnekreuz.de/bw/bebenhausen.htm Mordsteine und Flurdenkmäler bei Bebenhausen] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Nemčiji]] [[Kategorija:Baden-Württemberg]] dmemg3858v55cx3qddzo3l5m3w9s7u9 0 520800 5736965 5713925 2022-08-20T06:58:38Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{lektura}} [[Slika:Katyń, ekshumacja ofiar.jpg|sličica|265x265_pik|Fotografija zakopanih trupel žrtev, ubitih v [[Katinski pokol|Katinskem pokolu]] leta 1940]] '''Sovjetski vojni zločini''' in '''zločini proti človeštvu''', so bili zločini, ki jih je storila [[Sovjetska zveza]] in njene oborožene sile, od leta 1919 do [[Razpad Sovjetske zveze|razpada države]] leta 1991, kar vključuje dejanja, ki jih je storila [[Rdeča armada]] (pozneje imenovano sovjetska armada), kot tudi dejanja, ki jih je storila sovjetska tajna policija [[NKVD]]. V nekaterih primerih so bila ta dejanja storjena na ukaz sovjetskega diktatorja [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], v skladu s politiko zgodnjega sovjetskega obdobja in [[Rdeči teror|rdečega terorja]], ki ga je izvajal [[Vladimir Lenin]]. V drugih primerih so bila dejanja storjena brez ukazov s strani sovjetskih vojakov proti vojnim ujetnikom in civilistom iz držav, ki so bile okupirane v spopadih z Sovjetsko zvezo, ali pa so bila storjena v času partizanskega gibanja.<ref name="Statiev2010">{{cite book|last=Statiev|first=Alexander|title=The Soviet Counterinsurgency in the Western Borderlands|url=https://books.google.com/books?id=YIRSwRDVqu4C&pg=PA277|year=2010|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-76833-7|page=277}}</ref>  Precejšnje število takšnih zločinov se je zgodilo v [[Severna Evropa|Severni]], [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] v zadnjem času pred, med in po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], kar vključuje usmrtitve in množične poboje vojnih ujetnikov, kot je [[Katinski pokol]] in množična posilstva s strani vojakov Rdeče armade na zasedenih ozemljih.<ref name="Davies2006">{{cite book|last=Davies|first=Norman|author-link=Norman Davies|title=Europe at War 1939-1945 : No Simple Victory|url=https://books.google.com/books?id=8xtTkaQhHYEC|year=2006|publisher=Macmillan|isbn=978-0-333-69285-1|page=198}}</ref> Ko so zavezniške sile ustanovile povojno Mednarodno vojaško sodišče, da bi preučili vojne zločine, storjene v času spopadov s strani [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]], so z uradniki iz Sovjetske zveze aktivno sodelovali v sodnih postopkih. Leta 1990 in 2000 so sojenja za nekatere vojne zločine, ki so potekala v [[Baltske države|baltskih državah]], privedla do pregona ruskih državljanov zaradi zločinov proti človeštvu, storjenih med ali kmalu po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vključno z usmrtitvami ali pregonom civilistov.<ref name="forbes">{{citation|url=https://www.forbes.com/sites/realspin/2014/05/05/how-putin-manipulates-russians-using-revisionist-history/|title=How Putin Manipulates Russians Using Revisionist History|work=Forbes|date=2014-05-14}}</ref> Danes se ruska vlada ukvarja predvsem z preučevanjem zločinov. Ruski mediji navajajo zločine proti človeštvu in vojne zločine kot zahodni mit.<ref name="The rape of Berlin">{{citation|title=The rape of Berlin|url=https://www.bbc.com/news/magazine-32529679|work=BBC News|author=Lucy Ash|date=1 May 2016|access-date=15 October 2018}}</ref> V ruskih šolskih učbenikih zgodovine so grozodejstva spremenila pozitivno prikazovanje Sovjetov.<ref name="How Russian Kids Are Taught World War II">{{citation|title=How Russian Kids Are Taught World War II|url=https://themoscowtimes.com/articles/how-russian-kids-are-taught-world-war-ii-57930|publisher=The Moscow Times|author=Ola Cichowlas|date=8 May 2017|access-date=14 October 2018}}</ref> Leta 2017 je ruski predsednik [[Vladimir Putin]] priznal grozote [[Stalinizem|stalinizma]], vendar je hkrati tudi kritiziral pretirano demonizacijo Stalina s strani "ruskih sovražnikov".<ref name="For Russians, Stalin is the 'most outstanding' figure in world history, followed by Putin">{{citation|title=For Russians, Stalin is the 'most outstanding' figure in world history, followed by Putin|url=https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2017/06/26/for-russians-stalin-is-the-most-outstanding-figure-in-world-history-putin-is-next/|work=The Washington Post|author=David Filipov|date=26 June 2017|access-date=7 August 2017}}</ref> [[Evropski parlament]] je v resoluciji ob 80. obletnici začetka druge svetovne vojne izrazil zaskrbljenost nad prizadevanji sedanjega ruskega vodstva, ker naj bi zamolčalo zločine, ki jih je storil sovjetski totalitarni režim.<ref>{{Cita web|url=https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2019-0021_IT.html|titolo=Testi approvati - Importanza della memoria europea per il futuro dell'Europa - Giovedì 19 settembre 2019|citazione="Il Parlamento europeo"...<br/>..."15. sostiene che la Russia rimane la più grande vittima del totalitarismo comunista e che il suo sviluppo in uno Stato democratico continuerà a essere ostacolato fintantoché il governo, l'élite politica e la propaganda politica continueranno a insabbiare i crimini del regime comunista e ad esaltare il regime totalitario sovietico; invita pertanto la società russa a confrontarsi con il suo tragico passato;<br/>16. è profondamente preoccupato per gli sforzi dell'attuale ''leadership'' russa volti a distorcere i fatti storici e a insabbiare i crimini commessi dal regime totalitario sovietico; considera tali sforzi una componente pericolosa della guerra d'informazione condotta contro l'Europa democratica allo scopo di dividere l'Europa e invita pertanto la Commissione a contrastare risolutamente tali sforzi;"|accesso=7 aprile 2020}}</ref><ref name=":0">{{Cita web|url=https://www.lrt.lt/en/news-in-english/19/1099086/ep-calls-to-counter-russia-s-attempts-to-whitewash-soviet-crimes-and-rewrite-history|titolo=EP calls to counter Russia's attempts to whitewash Soviet crimes and rewrite history|data=19 settembre 2019|lingua=en|accesso=7 aprile 2020}}</ref> == Pred drugo svetovno vojno == === Prva sovjetska leta === [[Slika:Victims of Bolshevik Cheka near Rakvere, Estonia, 1919.jpg|sličica|274x274_pik|Trupla usmrčenih žrtev v bližini [[Rakvere|Rakvereja]] leta 1919, katere so usmrtili Leninovi boljševiki.]] Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 je prve množične poboje in javne usmritve ter pošiljanje ljudi v koncentracijska taborišča za prislino delo prvi začel izvajati [[Vladimir Lenin]]. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena tajna policija [[ČEKA]], namenjena za aretacijo političnih nasprotnikov. Zaradi tega so bili v letu 1918 izvedeni številni atentati, da bi Lenina odstranili s položaja. Po zadnjem neuspešnem atentatu so kot rezultat tega Leninovi boljševiki septembra 1918 začeli izvajati [[Rdeči teror]], v katerem so pobili številne civiliste. To je bila prva kampanja, ki je izvedla prve zločine in prva, izvedena v času sovjetskega obdobja ter je trajala vse do konca [[Ruska državljanska vojna|ruske državljanske vojne]] leta 1922. V tem času je Sovjetsko zvezo prizadela tudi [[Ruska lakota 1921–1922|prva katastrofalna lakota]], ki je ubila okrog 4 milijone ljudi in je nastala predvsem kot posledica Leninove [[Totalitarizem|totalitarne]] politike. 6. februarja 1922 je bila ČEKA preimenovana v [[NKVD]]. NKVD je bila namenjena za zaščito državne varnosti Sovjetske zveze, ki je bila dosežena z obsežnim političnim preganjanjem "razrednih sovražnikov".<ref name="Nagorski">{{cite book|url=https://archive.org/details/greatestbattlest0000nago|url-access=registration|quote=Soviet terror Poland 1940.|title=The Greatest Battle|via=[[Internet Archive]]|first=Andrew|last=Nagorski|publisher=Simon and Schuster|page=[https://archive.org/details/greatestbattlest0000nago/page/83 83]|access-date=2015-02-15|isbn=9781416545736|date=2007-09-18}}</ref> Rdeča armada je pogosto dala podporo NKVD pri izvajanju politične represije. NKVD je bila posebej odgovorna tudi za ohranjanje [[Komunizem|komunističnega režima]] in delovanja koncentracijskih taborišč [[Gulag]] ter izvajanja množične deportacije in prisilne preselitve.<ref name="Applebaum583">[[Anne Applebaum|Applebaum, Anne]] (2003), ''[[Gulag: A History]].'' [[Doubleday (publisher)|Doubleday]]. {{ISBN|0-7679-0056-1}}, pg 583: "both archives and memoirs indicate that it was a common practice in many camps to release prisoners who were on the point of dying, thereby lowering camp death statistics."</ref> Januarja 1924 je po Leninovi smrti vodenje Sovjetske zveze prevzel [[Josif Stalin]]. Pod njegovo vladavino se je nadzor nad narodom še bolj povečal. Do leta 1927 je vladavina v državi postala totalitarna. Leta 1932 je Sovjetsko zvezo prizadela druga, še [[Sovjetska lakota 1932–1933|hujša lakota]], ki se velikokrat imenuje tudi [[Gladomor|holodmor]]. Ta lakota je ubila več kot 6 miljonov ljudi in je bila posledica predvsem politike kolektivizacije ter zaplembe žita z strani Stalinovih sodelavcev. Da bi odstranil svoje politične nasprotnike, je Stalin leta 1936 izvedel [[Velika čistka|veliko čistko]], v kateri so komunisti usmrtili tudi veliko članov iz sovjetske komunistične partije. Čistka se je končala leta 1938, pri tem pa je bilo pobitih 1,4 milijona ljudi. == Druga svetovna vojna == Vojni zločini sovjetskih oboroženih sil nad civilisti in vojnimi ujetniki na ozemljih, ki jih je zasedla Sovjetska zveza med leti 1939 in 1941 v regijah, vključno zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]], baltskimi državami in [[Besarabija|Besarabijo]] v [[Romunija|Romuniji]], skupaj z vojnimi zločini v letih 1944-1945, so bili v delu razprave v teh državah. Od razpada Sovjetske zveze, je prišla bolj sistematična, lokalno nadzorovana razprava o teh dogdokih.<ref>{{cite web|url=http://www.am.gov.lv/data/file/e/HC-Progress-Report2001.pdf|title=The Progress Report|publisher=Latvia's History Commission}}</ref> Ko se je Rdeča armada po [[Operacija Barbarossa|nemškem napadu leta 1941]] umaknila, so Nemci razširili raziskavo o sovjetskih vojnih zločinih. Zočine so raziskali tako sodelavci z Nemčijo in člani anti-komunističnega odporniškega gibanja, kot so bile uporniške vojske (UPA) v Ukrajini, Forest Brothers v [[Estonija|Estoniji]], [[Latvija|Latviji]] in [[Litva|Litvi]], in poljsko [[Armia Krajowa]].<ref>De Zayas, Alfred M., ''The Wehrmacht War Crimes Bureau, 1939–1945'', University of Nebraska Press, Lincoln, Nebraska, 1989, 3rd revised edition Picton Press, Rockland, Maine 2003. {{OCLC|598598774}} Translation of: ''Die Wehrmacht-Untersuchungsstelle.''</ref> NKVD je po naročilu Stalinovega sodelavca [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentija Berije]] izvedla tudi [[Katinski pokol]], v katerem so komunisti pobili več kot 20.000 poljskih vojaških uradnikov in drugih zapornikov, vključno z več civilisti. Sovjeti so izvedli tudi bombne napade med invazijo na [[Šindžjang|Xinjiang]]. Med napadi so ubili največ civilistov.<ref name="Pearson">{{cite web|url=https://fas.org/bwc/papers/review/cwtable.htm|title=Uses of CW since the First World War|last=Pearson|first=Graham S.|publisher=FEDERATION OF AMERICAN SCIENTISTS|access-date=2010-06-28|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100822165939/http://www.fas.org/bwc/papers/review/cwtable.htm|archive-date=2010-08-22}}</ref><ref>{{cite book|url=http://dsr.nii.ac.jp/toyobunko/E-290.9-HE01-025/V-3/page/0164.html.en|title=History of the expedition in Asia, 1927-1935, Part 3|author1=Sven Anders Hedin|author2=Folke Bergman|year=1944|publisher=Göteborg, Elanders boktryckeri aktiebolag|location=Stockholm|page=112|access-date=28 November 2010}}</ref> === Estonija === [[Slika:Victims of Soviet repressions in Kuressaare, Estonia, 1941.jpg|sličica|263x263_pik|Trupla Estoncev, ki so jih ubili sovjeti v [[Kuressaare|Kuressaareju]] v [[Estonija|Estoniji]], 1941.]] V skladu s paktom [[Pakt Ribbentrop-Molotov|Molotov-Ribbentrop]] je [[Estonija|Estonijo]] 6. avgusta 1940 priključila Sovjetska zveza in jo preimenovala v [[Estonska Sovjetska Socialistična republika|Estonsko Sovjetsko Socialistično republiko]]. Estonska vojska je bila poražena, njeni častniki pa so bili deportirani in usmrčeni. Leta 1941 je bilo okoli 34.000 Estoncev vpoklicanih v Rdečo armado, od katerih jih je manj kot 30 % preživelo vojno. Nič več kot polovica teh moških je bila uporabljena za služenje vojaškega roka. Preostale so poslali v koncentracijska taborišča, kjer jih je umrlo okoli 12.000, predvsem v prvih mesecih vojne. Potem ko je postalo jasno, da bo nemška invazija na Estonijo uspešna, je NKVD usmrtila politične zapornike, ki jih ni bilo mogoče evakuirati, da ne bi mogli vzpostaviti stika z nacistično vlado.<ref>The Baltic Revolution: Estonia, Latvia, Lithuania and the Path to Independence by Anatol Lieven p. 424 {{ISBN|0-300-06078-5}}</ref> Več kot 300.000 državljanov Estonije, skoraj tretjina takratnega prebivalstva, je bilo prizadetih zaradi deportacij, aretacij, usmrtitev in drugih dejanj, povezanih z zatiranjem.<ref>{{cite web|url=http://www.communistcrimes.org/en/Database/Estonia/Historical-Overview|title=CommunistCrimes.org – Historical Introduction|access-date=14 February 2016}}</ref> Zaradi sovjetske okupacije je Estonija trajno izgubila najmanj 200.000 ljudi ali 20 % svojega prebivalstva zaradi zatiranja, eksodusa in vojne.<ref>{{cite book|last=Vetik|first=Raivo|editor=Pål Kolstø|title=National Integration and Violent Conflict in Post-Soviet Societies: The Cases of Estonia and Moldova|year=2002|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|isbn=9781461639459|page=74|chapter=Cultural and Social Makeup of Estonia}}</ref> Sovjetske politične represije v Estoniji so naletele na oborožen odpor pripadnikov v gozdu, ki so jih sestavljali nekdanji naborniki nemške vojske in prostovoljci finskega pehotnega polka 200, ki so se borili v gverilski vojni, ki je bila popolnoma zatrta šele v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja.<ref name="vr25-30">[http://www.riigikogu.ee/public/Riigikogu/ValgeRaamat.pdf Valge raamat], pp. 25–30</ref> Poleg pričakovanih človeških in materialnih škod, ki so jih utrpele zaradi spopadov, je ta spopad vse do konca pripeljal do deportacije več deset tisoč ljudi, več sto političnih zapornikov in na tisoče civilistov je zaradi tega izgubilo življenje. [[Stalinizem]] je povzročil petkrat več smrtnih žrtev med Estonci kot pa [[Adolf Hitler|Hitlerjeva]] vladavina.<ref>{{cite journal|last=Mertelsmann|first=Olaf|year=2009|title=Soviet mass violence in Estonia revisited|url=https://semanticscholar.org/paper/077fc896308fe8b1bad05c00f4abf86d3ab6c3fd|journal=Journal of Genocide Research|volume=11|issue=2–3|pages=307–322|doi=10.1080/14623520903119001|s2cid=144908587}}</ref> ==== Množične deportacije ==== 14. junija 1941 in naslednja dva dni je bilo od 9.254 do 10.861 ljudi, večinoma mestnih prebivalcev, od tega več kot 5.000 žensk in več kot 2.500 otrok, mlajših od 16 let in 439 Judov (več kot 10 % estonskega judovskega prebivalstva)<ref>{{Cite journal|last1=Weiss-Wendt|first1=Anton|year=1998|title=The Soviet Occupation of Estonia in 1940–41 and the Jews|journal=[[Holocaust and Genocide Studies]]|volume=12|issue=2|pages=308–25|doi=10.1093/hgs/12.2.308}}</ref> deportiranih, večinoma v [[Kirovsko]], [[Novosibirska regija|Novosibirsko regijo]] ali v zapore.<ref name="commission">[http://www.historycommission.ee/temp/pdf/conclusions_en.pdf Conclusions of the Estonian International Commission for the Investigation of Crimes Against Humanity] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070609223156/http://www.historycommission.ee/temp/pdf/conclusions_en.pdf|date=9 June 2007}}, historycommission.ee; accessed 13 December 2016.</ref><ref>Kareda, Endel (1949). ''Estonia in the Soviet Grip: Life and Conditions under Soviet Occupation 1947–1949''. London: Boreas.<!-- ISSN/ISBN needed --></ref><ref>Uustalu, Evald (1952). ''The History of Estonian People''. London: Boreas.<!--ISSN/ISBN needed--></ref><ref name="laar">[[Laar, Mart]] (2006). [http://web-static.vm.ee/static/failid/128/Deportations_from_Estonia.pdf Deportation from Estonia in 1941 and 1949] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090225225623/http://web-static.vm.ee/static/failid/128/Deportations_from_Estonia.pdf|date=2009-02-25}}. ''Estonia Today'': Fact Sheet of the Press and Information Department, Estonian Ministry of Foreign Affairs (June 2006).</ref><ref>[http://www.baltictimes.com/news/articles/28936/ 70th anniversary of deportation and uprising of 1941], ''[[The Baltic Times]]'', 29 June 2011; retrieved 6 May 2013.</ref><ref>[http://www.mnemosyne.ee/hc.ee/pdf/conclusions_en_1940-1941.pdf The Soviet Occupation of Estonia in 1940-1941], mnemosyne.ee; retrieved 6 May 2013.</ref> Deportacije so potekale pretežno v Sibirijo in [[Kazahstan|Kazahstanu]], z železniškimi živinskimi vagoni, brez predhodne najave, medtem ko so deportirani imeli v najboljšem primeru ponoči nekaj ur časa, da so spakirali svoje najpomembnejše stvari in se ločili od družine. Estonci, ki so živeli v [[Leningradska regija|Leningradski regiji]], so bili že leta 1935 deportirani.<ref>{{cite journal|last1=Martin|first1=Terry|year=1998|title=The Origins of Soviet Ethnic Cleansing|url=https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/3229636/Martin%201998.pdf?sequence=2|journal=[[The Journal of Modern History]]|volume=70|issue=4|pages=813–861|doi=10.1086/235168|jstor=10.1086/235168}}</ref> ==== Uničevalni bataljoni ==== Leta 1941 so bili za izvajanje Stalinove zločinske politike, na požganih zemljah ustanovljeni uničevalni bataljoni v zahodnih regijah Sovjetske zveze. V Estoniji so ubili na tisoče ljudi, vključno z velikim deležem žensk in otrok, medtem ko so požgali na desetine vasi, šol in javnih zgradb. Šolarju po imenu Tullio Lindsaar, so komunisti zlomili vse kosti na rokah, nato pa so ga sistematično mučili, ker je dvignil zastavo Estonije, nato pa so ga dokončno usmrtili. Mauricius Parts, sin veterana estonske osamosvojitvene vojne Karla Partsa, so komunisti polili s kislino, ki ga je razžrla. Avgusta 1941 so bili ubiti vsi prebivalci vasi [[Viru-Kabala]], vključno z dveletnim otrokom in šestdnevnim dojenčkom. Kot odgovor na grozodejstva uničevalnih bataljonov je izbruhnila partizanska vojna, na desetine tisoč moških pa so zgradili gozdne zaščite, da bi zaščitili lokalno prebivalstvo pred temi bataljoni. Občasno so jih bataljoni živo sežgali.<ref>Mart Laar, ''War in the woods'', The Compass Press, Washington, 1992, p. 10</ref> Uničevalni bataljoni so v Estoniji ubili 1850 ljudi. Skoraj vsi so bili partizani ali neoboroženi civilisti.<ref>''Eesti rahva kannatuste aasta''. Tallinn, 1996, p. 234.</ref> Drug primer dejanj, ki so jih storili uničevalni bataljoni, je pokol v Kautli, kjer je bilo pobitih dvajset civilistov in uničenih na desetine kmetij. Veliko ljudi so najprej mučili, potem, pa so jih ubili. Nizko število človeških žrtev v primerjavi s številom požganih kmetij je posledica tega, da je izvidniška skupina Erna na dolgem dosegu prekinila blokado Rdeče armade na tem območju in omogočila pobeg številnim civilistom.<ref>{{cite web|url=http://kultuur.elu.ee/ke486_liim.htm|title=Kultuur ja Elu – kultuuriajakiri|access-date=14 February 2016}}</ref><ref>[[Mart Laar]]: [http://www.postimees.ee/160807/esileht/arvamus/277366.php Tavaline stalinism] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090827075510/http://www.postimees.ee/160807/esileht/arvamus/277366.php|date=2009-08-27}}, printed in [[Postimees]] 16 August 2007</ref> === Latvija === V skaldu z paktom Ribbendrop-Molotov je bila [[Latvija]] vključena v sovjetsko okupirano področje. 17. junija 1940 so Latvijo zasedle sovjetske sile. Vlada [[Kārlis Ulmanis|Kārlisa Ulmanisa]] je bila odstavljena in 21. junija 1940 so bile izvedene nove nepoštene in nedemokratične volitve na seznamu samo ene stranke, ki je "izvolila" lažni parlament, ki je sprejel resolucijo o pridružitvi Sovjetski zvezi, pri čemer je bila resolucija že sestavljena v Moskvi pred volitvami. Latvija je 5. avgusta postala del Sovjetske zveze, 25. avgusta pa so vsi ljudje v Latviji postali državljani Sovjetske zveze. Ministrstvo za zunanje zadeve je bilo zaprto in komunisti so Latvijo izolirali od preostalega sveta.<ref name="Starptautiska konference">{{cite web|url=https://latvianhistory.com/2012/06/14/soviet-mass-deportations-of-14-june-1941/|title=Deportation of 14 June 1941: crime against humanity: materials of an International Conference 12-13 June. (2001)|work=Latvijas vēstures institūts|via=latvianhistory.com|date=14 June 2012|access-date=18 June 2017}}</ref> 14. junija 1941 so na tisoče ljudi odpeljali z domov, jih naložili na tovorne vlake in odpeljali v koncentracijska taborišča v Sibiriji. Cele družine, ženske, otroke in starejše so pošiljali v delovna taborišča v Sibiriji. Zločin je storil sovjetski okupacijski režim po ukazu visokih oblasti v [[Moskva|Moskvi]]. Ljudski komisariat je pred deportacijo ustanovil operativne skupine, ki so izvajale aretacije, preiskave in zasege premoženja. Aretacije so potekale v vseh delih Latvije, vključno s podeželskimi območji.<ref name="Starptautiska konference2">{{cite web|url=https://latvianhistory.com/2012/06/14/soviet-mass-deportations-of-14-june-1941/|title=Deportation of 14 June 1941: crime against humanity: materials of an International Conference 12-13 June. (2001)|work=Latvijas vēstures institūts|via=latvianhistory.com|date=14 June 2012|access-date=18 June 2017}}</ref> === Litva === [[Slika:Corridor with Display of Partisans Killed by Soviet Forces - Museum of Genocide Victims - Vilnius - Lithuania (27829872456) (2).jpg|sličica|Spominski koridor v Muzeju okupacije in bojev za svobodo s prikazom litovskih partizanov, ki so jih ubile sovjetske sile v Litvi]] [[Litva]] in druge baltske države so postale žrtev pakta Molotov-Ribbentrop. Najprej je sporazum vodila k napadu Rdeče armade v Litvo 15. junija 1940, nato pa k njeni priključitvi in ​​vključitvi v Sovjetsko zvezo 3. avgusta 1940. Sovjetska aneksija je povzročila množični teror, zanikanje državljanskih svoboščin, uničenje gospodarskega sistema države in zatiranje litovske kulture. Med letoma 1940 in 1941 je bilo na tisoče Litovcev aretiranih, na stotine političnih zapornikov pa samovoljno usmrčenih. Več kot 17.000 ljudi je bilo junija 1941 deportiranih v koncentracijska taborišča v Sibiriji. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo je bil nastajajoči sovjetski politični aparat uničen ali pa se je umaknil proti vzhodu države. Litvo je nato za več kot tri leta okupirala nacistična Nemčija. Leta 1944 je Sovjetska zveza ponovno okupirala Litvo. Po drugi svetovni vojni in kasnejšem zatiranju litovskih gozdnih upornikov so sovjetske komunistične oblasti usmrtile na tisoče odporniških borcev in civilistov. Približno 300.000 Litovcev je bilo iz političnih razlogov deportiranih ali obsojenih na prisilno delo v koncentracijskih taboriščih. Ocenjuje se, da je Litva zaradi sovjetske okupacije izgubila skoraj 780.000 državljanov, od tega je bilo okoli 440.000 vojnih beguncev.<ref>{{cite web|url=http://www.communistcrimes.org/en/Database/Lithuania/Historical-Overview|title=CommunistCrimes.org – Historical Introduction|access-date=14 February 2016}}</ref> Ocenjeno število smrtnih žrtev v sovjetskih zaporih in taboriščih med letoma 1944 in 1953 je bilo najmanj 14.000.<ref>International Commission For the Evaluation of the Crimes of the Nazi and Soviet Occupation Regimes in Lithuania, [http://www.komisija.lt/Files/www.komisija.lt/File/Tyrimu_baze/II%20Sovietine%20okupacija%20I%20etapas/Nusikaltimai/Arestai%20ir%20kankinimai/ENG/Conclusions%20_ENG.pdf Mass Arrests and Torture in 1944-1953], pp. 2-3 (=10%+ of 142,579 arrested)</ref> Ocenjeno število smrtnih žrtev med izgnanci med letoma 1945 in 1958 je bilo 20.000, vključno s 5.000 otroki.<ref>International Commission For the Evaluation of the Crimes of the Nazi and Soviet Occupation Regimes in Lithuania, [http://www.komisija.lt/Files/www.komisija.lt/File/Tyrimu_baze/II%20Sovietine%20okupacija%20I%20etapas/Nusikaltimai/Tremimai/ENG/Conclusions%20ENG.pdf Deportations of the Population in 1944-1953] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130601173600/http://www.komisija.lt/Files/www.komisija.lt/File/Tyrimu_baze/II%20Sovietine%20okupacija%20I%20etapas/Nusikaltimai/Tremimai/ENG/Conclusions%20ENG.pdf|date=1 June 2013}}, paragraph 14</ref> === Poljska === ==== 1939—1941 ==== [[Slika:Katyn massacre 1.jpg|sličica|254x254_pik|Eno od množičnih grobišč v Katinu, kjer je NKVD usmrtila tisoče poljskih častnikov, intelektualcev in civilnih vojnih ujetnikov.]] Septembra 1939 je Rdeča armada napadla vzhodno [[Poljska|Poljsko]] in jo zasedla v skladu s tajnimi protokoli pakta Molotov-Ribbentrop. Sovjeti so kasneje na silo zasedli baltske države in dele [[Romunija|Romunije]], vključno z [[Besarabija|Besarabijo]] in severno [[Bukovina|Bukovino]]. Nemški zgodovinar [[Thomas Urban]] je zapisal,<ref name="OCLC/Urban">WorldCat, [http://classify.oclc.org/classify2/ClassifyDemo?search-author-txt=%22Urban%2C%20Thomas%2C%201954-%22&startRec=0 Thomas Urban.] Library catalog. Holdings. Retrieved December 28, 2014.</ref> da je bila sovjetska politika do ljudi, ki so padli pod njihov nadzor na okupiranih območjih, brutalna, kar kaže na elemente etničnega pobijanja. Delovne skupine NKVD so sledile Rdeči armadi, da bi odstranile "sovražne elemente" z osvojenih ozemelj v tako imenovani "revoluciji z obešanjem".<ref>[http://www.dpg-brandenburg.de/nr23/die_verschwiegene_kollaboration_strzembosz.pdf Interview] with Tomasz Strzembosz: ''Die verschwiegene Kollaboration'' Transodra, 23. Dezember 2001, p. 2 {{in lang|de}}</ref> Številni civilisti so poskušali pobegniti pred vojaškimi akcijami sovjetske NKVD; tiste, ki niso uspeli pobegniti, so zadržali v priporu, nato pa jih deportirali v Sibirijo in zaprli v [[Gulag|Gulage]].<ref name="Urban/Verlust">[[Thomas Urban]], ''[http://www.dpg-brandenburg.de/nr23/die_verschwiegene_kollaboration_strzembosz.pdf Der Verlust]'' (PDF file, direct download), p. 145. Verlag C. H. Beck 2004, {{ISBN|3-406-54156-9}}. "Revolution durch den Strick."</ref> Mučenje se je v različnih zaporih uporabljalo v širokem obsegu, zlasti v tistih zaporih, ki so bili v majhnih mestih. V Bobrki so ujetnike poparili z vrelo vodo; v Przemyslanyju so ljudem odrezali [[Nos|nosove]], [[Uho|ušesa]] in [[Prst (organ)|prste]] ter jim izpulili tudi [[Oko|oči]]; v Czortkówu so sojetnicam odrezali [[prsi]]; in v Drohobyczu so žrtve porezali z bodečo žico.<ref name="JanTGross">[[Jan T. Gross]]. ''Revolution From Abroad: The Soviet Conquest of Poland's Western Ukraine and Western Belorussia.'' Princeton University Press, 2002. {{ISBN|0-691-09603-1}} pp. 181–182</ref> Podobna grozodejstva so se zgodila v [[Sambor|Samboru]], [[Stanisławów|Stanisławówu]], [[Stry|Stryju]] in [[Złoczów|Złoczówu]]. Zgodoinar in profesor Jan T. Gross je izjavil:<blockquote>Ne moremo se izogniti zaključku: sovjetski državni varnostni organi so svoje ujetnike mučili ne le za priznanje lažnih dejanj, ampak tudi za smrt. Ne, da je imela NKVD v svojih vrstah zaposlene, ki so skrbeli za to; prej je izvajala velik in sistematičen postopek. — Jan T. Gross</blockquote>Po mnenju sociologa, prof. [[Tadeusz Piotrowski|Tadeusza Piotrowskega]], je bilo v letih od 1939 do 1941 skoraj 1,5 milijona ljudi (vključno z lokalnimi prebivalci in begunci iz Poljske, ki so jo okupirali Nemci) deportiranih iz območij nekdanje vzhodne Poljske pod komunističnim nadzorom globoko v Sovjetsko zvezo, od tega 58,0 % Poljakov, 19,4 % Judov in preostalih drugih etničnih narodnosti.<ref>Tadeusz Piotrowski (1998), ''Poland's Holocaust'', McFarland, {{ISBN|0-7864-0371-3}}. Chapter: Soviet terror, p.14 [https://books.google.com/books?id=NBbnrEMswbUC&lpg=PR1&pg=PA20#v=onepage&q&f=false (Google Books).] "By the time the war was over, some 1 million Polish citizens – Christians and Jews alike – had died at the hands of the Soviets."</ref> Le malo teh deportirancev se je po vojni vrnilo domov. Po mnenju ameriškega profesorja [[Carroll Quigley|Carrolla Quigleyja]] je bila umorjena najmanj ena tretjina od 320.000 poljskih vojnih ujetnikov, ki jih je Rdeča armada leta 1939 zaprla.<ref name="Quigley, Tragedy">[[Carroll Quigley]], ''Tragedy & Hope: A History of the World in Our Time'', G. S. G. & Associates, Incorporated; New Ed edition, June 1975, {{ISBN|0-945001-10-X}}</ref> Ocenjuje se, da je bilo v nekaj dneh po nemškem napadu na Sovjete 22. junija 1941, ubitih od 10 do 35 tisoč zapornikov v zaporih ali na zaporniški sledi Sovjetske zveze, kar vključuje zapore Brygidki, Zolochiv, Dubno, Drohobych.<ref>Jerzy Węgierski, Lwów pod okupacją sowiecką 1939–1941, Warszawa 1991, Editions Spotkania, {{ISBN|83-85195-15-7}} s. 272-273</ref><ref>"W czterdziestym nas Matko na Sibir zesłali". Polska a Rosja 1939–42. Wybór i opracowanie Jan Tomasz Gross, Irena Grudzińska-Gross. Wyd. I krajowe Warszawa 1990, Wyd. Res Publica i Wyd. Libra {{ISBN|83-7046-032-1}}., s.60.</ref><ref>Gottfried Schramm, Jan T. Gross, Manfred Zeidler et al. (1997). [[Bernd Wegner]], ed. From Peace to War: Germany, Soviet Russia and the World, 1939–1941. Berghahn Books. pp. 47–79. {{ISBN|1-57181-882-0}}.</ref><ref>Snyder, Timothy. Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin. Basic Books, 2010. {{ISBN|0-465-00239-0}} p. 194</ref> ==== 1944—1945 ==== Na Poljskem so se nemška nacistična grozodejstva končala konec leta 1944, vendar jih je nadomestilo sovjetsko zločinsko zatiranje z napredovanjem sil Rdeče armade. Sovjetski vojaki so se pogosto ukvarjali z ropanjem, posilstvom in drugimi zločini nad Poljaki, zaradi česar se je prebivalstvo balo in sovražilo sovjetski režim.<ref name="Baziur">Grzegorz Baziur, "Armia Czerwona na Pomorzu Gdańskim 1945–1947" ''Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej'' 2002, nr 7</ref><ref name="Jan">Janusz Wróbel, "Wyzwoliciele czy Okupanci. Żołnierze Sowieccy w Łódzkim 1945–1946" ''Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej'' 2002, nr 7.</ref><ref name="Kamin">Łukasz Kamiński "Obdarci,głodni,żli, Sowieci w oczach Polaków 1944–1948" ''Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej'' 2002, nr 7</ref><ref name="Krog">Mariusz Lesław Krogulski, "Okupacja w imię sojuszu" Poland 2001.</ref> Vojake poljske domobranske vojske (Armia Krajowa) so ruske sile samoumevno preganjale in zapirale.<ref name="Davies/reviews">From reviews of [[Norman Davies]], ''[[God's Playground]]'', Columbia, {{ISBN|0231128177}}. "On the 22 August the NKVD was ordered to arrest and disarm all members of the Home Army who fell into their hands." {{mdash}} Carlo D'Este [http://polish-jewish-heritage.org/eng/July_04_Two_reviews_Norman_Davies.htm Rising '44': Betraying Warsaw], New York Times, July 25, 2004. "While [at the same time] the NKVD under General Ivan Serov was unleashing another brutal purge against the Poles in the liberated territories of Poland." {{mdash}} Donald Davidson, [http://www.gbrussia.org/reviews.php?id=80 Rising '44' by Norman Davies], London, Macmillan, 2004. {{ISBN|0-333-90568-7}}. Retrieved December 28, 2014.</ref> Večina žrtev je bila deportirana v gulage v regiji [[Donetska regija|Donetsk]]. Samo leta 1945 je število pripadnikov poljske podzemne države, ki so bili deportirani v Sibirijo in različna delovna taborišča v Sovjetski zvezi, doseglo število 50.000. Enote Rdeče armade so izvajale zločine proti poljskim partizanom in civilistom. Med lovom na Augustów leta 1945 je bilo ujetih več kot 2000 Poljakov in približno 600 jih je domnevno umrlo v sovjetskem priporu.<ref name="Piotrowski, 131">[https://books.google.com/books?id=NBbnrEMswbUC&pg=PA131&dq=%22According+to+information+from+local+communist+sources%22&hl=en&ei=0mCsTYOiH-bf0QHfyKn5CA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CDQQ6AEwAA#v=onepage&q=%22According%20to%20information%20from%20local%20communist%20sources%22&f=false ''Poland's holocaust'' By Tadeusz Piotrowski. Page 131.] {{ISBN|0-7864-2913-5}}.</ref><ref name="Rzecz">[[Rzeczpospolita (newspaper)|Rzeczpospolita]], 02.10.04 Nr 232, ''[https://web.archive.org/web/20140910065136/http://www.rzeczpospolita.pl/specjal_041002/specjal_a_6.html Wielkie polowanie: Prześladowania akowców w Polsce Ludowej]'' (Great hunt: the persecutions of AK soldiers in the People's Republic of Poland). Retrieved June 7, 2006.</ref>Običajna sovjetska praksa je bila obtoževati svoje žrtve, da so [[Fašizem|fašisti]], da bi upravičili obsojanje na smrtno kazen. Vsa sprevrženost te sovjetske taktike je bila v tem, da so se praktično vsi obtoženi v resnici borili proti silam nacistične Nemčije od septembra 1939. Takrat so Sovjeti še več kot 20 mesecev pred operacijo sodelovali z nacistično Nemčijo. Ravno zato so te vrste Poljakov ocenili, da so se bili sposobni upreti Sovjetom, na enak način, kot so se uprli nacistom. Po vojni je bil pod Poljsko Ljudsko republiko uveden bolj dodelan videz pravice, ki so jo organizirali Sovjeti v obliki lažnih sojenj. Te so bile organizirane po aretaciji žrtev na podlagi lažnih obtožb s strani NKVD ali drugih varnostnih organizacij pod sovjetskim nadzorom, kot je Ministrstvo za javno varnost. Izrečenih je bilo najmanj 6000 političnih smrtnih obsodb, večina pa jih je bila izvršenih. Ocenjuje se, da je v sovjetskih zaporih umrlo več kot 20.000 ljudi.<ref name="ipn.gov.pl-2">{{cite web|url=http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/2/1002/Otwarcie_wystawy_8222Zbrodnie_w_majestacie_prawa_1944821119568221_8211_Krakow_2_.html|title="Zbrodnie w majestacie prawa 1944–1956"&nbsp;– Kraków 2006 [Crimes in the Name of the Law]|publisher=[[Instytut Pamięci Narodowej]]|author=IPN|access-date=30 September 2013|url-status=unfit|archive-url=https://web.archive.org/web/20120930192920/http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/2/1002/Otwarcie_wystawy_8222Zbrodnie_w_majestacie_prawa_1944821119568221_8211_Krakow_2_.html|archive-date=September 30, 2012}}</ref> Med njimi sta bila tudi Witold Pilecki in Emil August Fieldorf.<ref name="Kaczyński">Andrzej Kaczyński (02.10.04), {{cite web|url=http://www.rzeczpospolita.pl/specjal_041002/specjal_a_6.html|title=''Wielkie polowanie: Prześladowania akowców w Polsce Ludowej''|access-date=2011-11-06|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20071219051422/http://www.rzeczpospolita.pl/specjal_041002/specjal_a_6.html|archive-date=19 December 2007}} (Great hunt: The persecutions of AK soldiers in the People's Republic of Poland), [[Rzeczpospolita (newspaper)|Rzeczpospolita]], Nr 232, last accessed 30 September 2013. {{in lang|pl}}.</ref> Odnos sovjetskih vojakov do etničnih Poljakov je bil boljši od odnosa do Nemcev, vendar ni bil povsem boljši. Obseg posilstva poljskih žensk leta 1945 je povzročil pandemijo spolno prenosljivih bolezni. Čeprav je o skupnem številu žrtev še veliko ugibanja, poljski državni arhiv in statistika ministrstva za zdravje kažejo, da bi lahko preseglo 100.000.<ref name="polityka">{{cite web|url=http://archiwum.polityka.pl/art/kobieca-gehenna,353703.html|title="Kobieca gehenna" (The women's ordeal)|author1=Joanna Ostrowska|author2=Marcin Zaremba|date=2009-03-07|work=No 10 (2695)|publisher=[[Polityka]]|pages=64–66|language=pl|access-date=April 21, 2011|quote=Generally speaking, the attitude of Soviet servicemen toward women of Slavic background was better than toward those who spoke German. Whether the number of purely Polish victims could have reached or even exceeded 100,000 is only a matter of guessing.}}&nbsp; [http://www.ihuw.pl/biogramy/index.php?UID=87 Dr. Marcin Zaremba] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111007025551/http://www.ihuw.pl/biogramy/index.php?UID=87|date=2011-10-07}} of [[Polish Academy of Sciences]], the co-author of the article cited above – is a historian from [[Warsaw University]] Department of History Institute of 20th Century History ([https://scholar.google.ca/scholar?hl=en&q=%22Marcin+Zaremba%22&btnG=Search&as_sdt=0%2C5&as_ylo=&as_vis=0 cited 196 times in Google scholar]). Zaremba published a number of scholarly monographs, among them: ''Komunizm, legitymizacja, nacjonalizm'' (426 pages),[http://www.poczytaj.pl/145] ''Marzec 1968'' (274 pages), ''Dzień po dniu w raportach SB'' (274 pages), ''Immobilienwirtschaft'' (German, 359 pages), see [http://www.google.ca/search?tbo=p&tbm=bks&q=+inauthor:%22Marcin+Zaremba%22&source=gbs_metadata_r&cad=7 inauthor:"Marcin Zaremba" in Google Books.] [http://genderstudies.pl/index.php/zajecia/joanna_ostrowska/ Joanna Ostrowska] of [[Warsaw]], Poland, is a lecturer at Departments of Gender Studies at two universities: the [[Jagiellonian University]] of Kraków, the [[University of Warsaw]] as well as, at the [[Polish Academy of Sciences]]. She is the author of scholarly works on the subject of mass rape and forced prostitution in Poland in the Second World War (i.e. "Prostytucja jako praca przymusowa w czasie II Wojny Światowej. Próba odtabuizowania zjawiska," "Wielkie przemilczanie. Prostytucja w obozach koncentracyjnych," etc.), a recipient of [[Socrates-Erasmus]] research grant from [[Humboldt Universitat zu Berlin]], and a historian associated with [[Krytyka Polityczna]].</ref> V [[Krakov|Krakovu]] so sovjetski vstop v mesto spremljala množična posilstva poljskih žensk in deklet ter ropanje zasebne lastnine s strani vojakov Rdeče armade.<ref name="Alma">{{cite journal|author=Rita Pagacz-Moczarska|year=2004|title=Okupowany Kraków - z prorektorem Andrzejem Chwalbą rozmawia Rita Pagacz-Moczarska|trans-title=Prof. Andrzej Chwalba talks about the Soviet-occupied Kraków|url=http://www3.uj.edu.pl/alma/alma/64/01/02.html|url-status=bot: unknown|journal=Alma Mater|language=pl|publisher=[[Jagiellonian University]]|issue=4|archive-url=https://web.archive.org/web/20080524235517/http://www3.uj.edu.pl/alma/alma/64/01/02.html|archive-date=May 24, 2008|access-date=January 5, 2014|quote=An interview with [[Andrzej Chwalba]], Professor of history at the [[Jagiellonian University]] (and its [[prorector]]), conducted in [[Kraków]] by Rita Pagacz-Moczarska, and published by an online version of the Jagiellonian University's [[wikt:bulletin|Bulletin]] ''Alma Mater''. The article concerning World War II history of the city ("Occupied Krakow"), makes references to the fifth volume of [https://books.google.com/books?q=editions:ISBN%2B83-08-00115-7&id=58PSRAAACAAJ ''History of Krakow''] entitled "Kraków in the years 1939-1945," [https://books.google.com/books?id=yadFAAAAIAAJ&dq=bibliogroup%3A%22Dzieje%20Krakowa%3A%20Krak%C3%B3w%20w%20latach%201945-1989%22&source=gbs_book_other_versions see bibliogroup:"Dzieje Krakowa: Kraków w latach 1945-1989" in Google Books] ({{ISBN|83-08-03289-3}}) written by Chwalba from a historical perspective, also [https://scholar.google.ca/scholar?q=%22Andrzej+Chwalba%22+%22Dzieje+Krakowa%22&um=1&ie=UTF-8&sa=N&hl=en&tab=ps cited in Google scholar.]}}</ref> To vedenje je doseglo tako razsežnost, da so celo poljski komunisti, ki jih je postavila Sovjetska zveza, napisali protestno pismo samemu Josifu Stalinu, medtem ko so bile organizirane cerkvene maše, da bi molili za sovjetski umik.<ref name="Alma2">{{cite journal|author=Rita Pagacz-Moczarska|year=2004|title=Okupowany Kraków - z prorektorem Andrzejem Chwalbą rozmawia Rita Pagacz-Moczarska|trans-title=Prof. Andrzej Chwalba talks about the Soviet-occupied Kraków|url=http://www3.uj.edu.pl/alma/alma/64/01/02.html|url-status=bot: unknown|journal=Alma Mater|language=pl|publisher=[[Jagiellonian University]]|issue=4|archive-url=https://web.archive.org/web/20080524235517/http://www3.uj.edu.pl/alma/alma/64/01/02.html|archive-date=May 24, 2008|access-date=January 5, 2014|quote=An interview with [[Andrzej Chwalba]], Professor of history at the [[Jagiellonian University]] (and its [[prorector]]), conducted in [[Kraków]] by Rita Pagacz-Moczarska, and published by an online version of the Jagiellonian University's [[wikt:bulletin|Bulletin]] ''Alma Mater''. The article concerning World War II history of the city ("Occupied Krakow"), makes references to the fifth volume of [https://books.google.com/books?q=editions:ISBN%2B83-08-00115-7&id=58PSRAAACAAJ ''History of Krakow''] entitled "Kraków in the years 1939-1945," [https://books.google.com/books?id=yadFAAAAIAAJ&dq=bibliogroup%3A%22Dzieje%20Krakowa%3A%20Krak%C3%B3w%20w%20latach%201945-1989%22&source=gbs_book_other_versions see bibliogroup:"Dzieje Krakowa: Kraków w latach 1945-1989" in Google Books] ({{ISBN|83-08-03289-3}}) written by Chwalba from a historical perspective, also [https://scholar.google.ca/scholar?q=%22Andrzej+Chwalba%22+%22Dzieje+Krakowa%22&um=1&ie=UTF-8&sa=N&hl=en&tab=ps cited in Google scholar.]}}</ref>  Rdeča armada je bila vključena tudi v množično ropanje na osvobojenih ozemljih. === Finska === [[Slika:DeadFinnishcivilians1942.jpg|sličica|253x253_pik|Trupla finskih otrokov, ki so jih ubili sovjetski partizani pri Seitajärviju na Laponskem leta 1942.]] Med letoma 1941 in 1944 so sovjetske partizanske enote izvajale napade globoko na finsko ozemlje in napadale vasi in druge civilne cilje. Novembra 2006 so finske oblasti odstranile tajnost fotografij, ki prikazujejo sovjetska grozodejstva. Ti vključujejo slike umorjenih žensk in otrok.<ref>{{cite news|last=Nykänen|first=Anna-Stina|url=http://www.hs.fi/English/article/Too+awful+an+image+of+war/1135223124092|title=Too awful an image of war: Sixty years on, there are no grounds to withhold images kept in a Finnish Defence Forces' safe|newspaper=Helsingin Sanomat|date=19 November 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061216201947/http://www.hs.fi/English/article/Too+awful+an+image+of+war/1135223124092|archive-date=16 December 2006}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.iltalehti.fi/kuvagalleria/data/yleinen/544/1.shtml|title=Iltalehti – Kuvagalleria|access-date=14 February 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.iltalehti.fi/kuvagalleria/data/yleinen/546/4.shtml|title=Iltalehti – Kuvagalleria|access-date=14 February 2016}}</ref><ref>{{cite news|last=Nykänen|first=Anna-Stina|url=http://www.hs.fi/English/article/Too+awful+an+image+of+war/1135223124092|title=Too awful an image of war: Sixty years on, there are no grounds to withhold images kept in a Finnish Defence Forces' safe|newspaper=Helsingin Sanomat|date=19 November 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061216201947/http://www.hs.fi/English/article/Too+awful+an+image+of+war/1135223124092|archive-date=16 December 2006}}</ref> Partizani so svoje vojaške in civilne ujetnike običajno usmrtili po manjšem zaslišanju.<ref>{{cite book|last=Nikkilä|first=Reijo|editor1-first=Teuvo|editor1-last=Alava|editor2-first=Dmitri|editor2-last=Frolov|editor3-first=Reijo|editor3-last=Nikkilä|title=Rukiver!: Suomalaiset sotavangit Neuvostoliitossa|publisher=Edita|year=2002|page=17|language=fi|isbn=951-37-3706-3}}</ref> Rdeča armada je zajela okoli 3500 finskih vojnih ujetnikov, od tega pet žensk. Njihova umrljivost je ocenjena na približno 40 odstotkov. Najpogostejši vzroki smrti so bili lakota, mraz in zatiralski prevoz.<ref name="pikkujattilainen-malmi">{{cite book|last=Malmi|first=Timo|editor1-first=Jari|editor1-last=Leskinen|editor2-first=Antti|editor2-last=Juutilainen|title=Jatkosodan pikkujättiläinen|edition=1st|publisher=Werner Söderström Osakeyhtiö|year=2005|pages=1022–1032|chapter=Jatkosodan suomalaiset sotavangit|language=fi|isbn=951-0-28690-7}}</ref> === Sovjetska zveza === 9. avgusta 1937 je NKVD sprejela ukaz za "subverzivne dejavnosti poljskih obveščevalnih služb" v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], vendar je bil ukaz pozneje razširjen še na [[Latvijci|Latvijce]], [[Nemci|Nemce]], [[Estonci|Estonce]], [[Finci|Fince]], [[Grki|Grke]], [[Iranci|Irance]] in [[Kitajci|Kitajce]].{{sfn|Marshall|2010|p=335}} ==== Deportacija kulakov ==== [[Slika:Lithuania. Vilnius. Naujoji Vilnia 005.JPG|sličica|259x259_pik|Vagoni tovornega vlaka za prevoz deportirancev, ki je sedaj na ogled v Naujoji Vilnia.]] Veliko število kulakov, ne glede na njihovo narodnost, je bilo preseljenih v Sibirijo in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]]. Po podatkih iz sovjetskih arhivov, ki so bili objavljeni leta 1990, je bilo v letih 1930 in 1931 v delovne kolonije in taborišča poslanih 1.803.392 ljudi, na cilj pa jih je prispelo 1.317.022 deportiranih. Deportacije v manjšem obsegu so se nadaljevale po letu 1931. Podatki iz sovjetskih arhivov kažejo, da je bilo od leta 1930 do 1934 deportiranih 2,4 milijona Kulakov.<ref name="Against Their Will">{{cite book|last1=Polian|first1=Polian|title=Against Their Will|date=2004|publisher=Central European Press|location=Hungary|isbn=9639241687|page=313}}</ref> Navedeno število kulakov in njihovih sorodnikov, ki so umrli v delovnih kolonijah od leta 1932 do 1940, je bilo 389.521.<ref name="The Stalinist Penal System">{{cite book|last1=Pohl|first1=J. Otto|title=The Stalinist Penal System|date=1997|publisher=McFarland|isbn=0786403365|page=58}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20090114220819/http://users.cyberone.com.au/myers/courtois.html Archived] 14 January 2009 at the [[Wayback Machine]].</ref> [[Simon Sebag Montefiore]] je ocenil, da je bilo do leta 1937 izgnanih 15 milijonov kulakov in njihovih družin, med deportacijo pa je umrlo veliko ljudi. Točno število žrtev ni znano.<ref>Sebag Montefiore, Simon (2014). ''Stalin: The Court of the Red Tsar''. W&N. p. 84. {{ISBN|978-1780228358}}. "By 1937, 18,5 million were collevtivized but there were now only 19.9 million households: 5.7 million households, perhaps 15 million persons, had been deported, many of them dead"</ref> ==== Umik sovjetskih sil leta 1941 ==== Deportacije, usmrtitve političnih zapornikov ter sežiganje živil in vasi so se zgodili, ko se je Rdeča armada umaknila pred silami osi leta 1941. V baltskih državah, [[Belorusija|Belorusiji]], [[Ukrajina|Ukrajini]] in Besarabiji so NKVD in pridružene enote Rdeče armade pobile zapornike in politične nasprotnike, preden so pobegnili pred napredujočimi silami osi..<ref>[http://www.historisches-centrum.de/forum/musial01-1.html article] by [[Bogdan Musial]]: ''Ostpolen beim Einmarsch der Wehrmacht nach dem 22. Juni 1941'' on the website of "Historisches Centrum Hagen"</ref><ref>Bogdan Musial: ''Konterrevolutionäre Elemente sind zu erschießen'', Propyläen 2000, {{ISBN|3-549-07126-4}} {{in lang|de}}</ref> ==== Deportacija Grkov ==== Deportacija Grkov v Sovjetski zvezi je potekala postopoma: sprva so oblasti zaprle grške šole, kulturna središča in založbe. Nato je leta 1942, 1944 in 1949 NKVD neselektivno aretirala vse Grke, stare 16 let ali več. Vse Grke, ki so bili premožni ali samozaposleni, so najprej iskali za kazenski pregon. To je prizadelo predvsem priseljene Grke in druge manjšine v Krasnodarskem okraju in ob obali [[Črno morje|Črnega morja]]. Po eni oceni je bilo deportiranih okoli 50.000 Grkov.<ref name="ka">[http://news.kathimerini.gr/4dcgi/_w_articles_ell_100073_09/12/2007_252017 Το πογκρόμ κατά των Ελλήνων της ΕΣΣΔ], ''ΕΛΛΑΔΑ'', 09.12.2007</ref>{{sfn|Vouitra|2011|p=170}} 25. septembra 1956 je bila sprejeta odredba MVD št. 0402, ki je določala odpravo omejitev do izgnanih ljudstev v posebnih naseljih.{{sfn|Bugay|1996|p=94}} Nato so se sovjetski Grki začeli vračati na svoje domove ali pa so emigrirali v Grčijo. ==== Deportacija Kalmikov ==== Med deportacijami Kalmikov leta 1943, pod kodnim imenom Operacija Ulussy (Operation "Ulusy"), so bile med deportacijami večinoma ljudje kalmiške narodnosti v Sovjetski zvezi in Rusinje, poročene s Kalmiki, vendar brez Kalmikov. Približno polovica vseh (97-98.000) Kalmikov, deportiranih v Sibirijo, je umrla, preden so se leta 1957 lahko vrnili domov.<ref>http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/4580467.stm Regions and territories: Kalmykia</ref> ==== Deportacija krimish Tatarov ==== Po umiku [[Wehrmacht|Wehrmachta]] s [[Krim (polotok)|Krima]] je NKVD 18. maja 1944 s polotoka deportirala okoli 200.000 krimskih [[Tatari|Tatarov]].<ref>{{cite web|title=Press briefing notes on Crimean Tatars|url=https://www.ohchr.org/EN/NewsEvents/Pages/DisplayNews.aspx?NewsID=19970&LangID=E|date=17 May 2016|work=[[United Nations Human Rights Office]]|access-date=18 July 2019}}</ref> ==== Deportacija ingrskih Fincev ==== Do leta 1939 se je število ingrsko-finskega prebivalstva zmanjšalo na približno 50.000, kar je bilo približno 43 % števila prebivalcev iz leta 1928, in nacionalno okrožje Ingrskih Fincev je bilo ukinjeno. Po nemški invaziji na Sovjetsko zvezo in začetku invazije na [[Sankt Peterburg|Leningrad]], je bilo v začetku leta 1942 vseh 20.000 Ingrinskih Fincev, ki so ostali na ozemlju pod sovjetskim nadzorom, deportiranih v Sibirijo. Večina Ingrskih Fincev skupaj z [[Voti]] in [[Izhorci]], ki so živeli na ozemlju, ki so ga okupirali Nemci, je bila evakuirana na Finsko v letih 1943–1944.  Potem, ko je Finska zahtevala premirje, je bila prisiljena vrniti evakuirane osebe.<ref name="Taagepera22">[[Soviet war crimes#Taagepera2013|Taagepera (2013)]], p. 144</ref> Sovjetske oblasti niso dovolile 55.733 ljudem, ki so bili izročeni, da se vrnejo nazaj v Ingrijo, in so jih namesto tega deportirali v osrednje regije Rusije.<ref name="Taagepera2">[[Soviet war crimes#Taagepera2013|Taagepera (2013)]], p. 144</ref><ref name="Scott">[[Soviet war crimes#Scott2013|Scott and Liikanen (2013)]], pp. 59&#x2013;60</ref> Glavne regije prisilne naselitve ingrinskih Fincev so bila notranja območja Sibirije, osrednje Rusije in [[Tadžikistan|Tadžikistana]].<ref name="Evmenov">[[Soviet war crimes#Evmenov2010|Evmenov and Muslimov (2010)]], p. 92</ref> ==== Deportacija Čečencev in Ingušov ==== V letih 1943 in 1944 je sovjetska vlada več celih etničnih skupin obtožila kolaboracije Osi. Za kazen je bilo več celih etničnih skupin deportiranih, večinoma v Srednjo Azijo in Sibirijo v delovna taborišča. Evropski parlament je deportacijo Čečencev in Ingušov, kjer je umrla približno četrtina ljudi, leta 2004 razglasil za genocid in zapisal:<ref name="Europarl">{{cite web|url=http://www.unpo.org/article/438|publisher=[[Unrepresented Nations and Peoples Organization]]|title=Chechnya: European Parliament recognises the genocide of the Chechen People in 1944|date=February 27, 2004|access-date=May 23, 2012|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120604125012/http://www.unpo.org/article/438|archive-date=June 4, 2012|df=mdy-all}}</ref><blockquote>Deportacija celotnega čečenskega ljudstva v Srednjo Azijo 23. februarja 1944 po Stalinovem ukazu predstavlja dejanje, ki se šteje za genocid, v smislu Četrte haaške konvencije iz leta 1907 in Konvencije o preprečevanju in zatiranju zločina genocida, ki ga je Generalna skupščina ZN sprejela 9. decembra 1948.</blockquote> === Nemčija === Po mnenju zgodovinarja [[Norman Naimark|Normana Naimarka]] so bile izjave v sovjetskih vojaških časopisih in ukazi sovjetskega vrhovnega poveljstva skupno odgovorni za zločine Rdeče armade. Propaganda je razglašala, da je Rdeča armada vstopila v Nemčijo kot maščevalec, da bi kaznovala vse Nemce.<ref name="The Russians in Germany: A History of the Soviet Zone of Occupation, 1945–1949">[[Norman M. Naimark]] Cambridge: Belknap, 1995 {{ISBN|0-674-78405-7}}</ref> Nekateri zgodovinarji temu oporekajo in se sklicujejo na odredbo, izdano 19. januarja 1945, ki je zahtevala preprečevanje slabega ravnanja s civilisti. Ukaz vojaškega sveta 1. beloruske fronte, ki ga je podpisal maršal Rokossovski, je odredil streljanje roparjev in posiljevalcev na kraju zločina. V ukazu, ki ga je Stavka izdala 20. aprila 1945, je bilo zapisano, da je treba ohraniti dobre odnose z nemškimi civilisti, da bi zmanjšali odpor in hitreje končali sovražnosti.<ref>{{cite web|url=http://actualhistory.ru/51|title=Н. Мендкович. Кто "изнасиловал Германию"? (часть 1)|author=Yamaletdinov Ruslan aka Dime|access-date=14 February 2016}}</ref><ref>{{cite web|last=Rzheshevskii|first=Oleg Aleksandrovich|url=http://gpw.tellur.ru/page.html?r=books&s=beevor|script-title=ru:Берлинская операция 1945 г.: дискуссия продолжается|trans-title=The Berlin Operation of 1945: The debate continues|language=ru|publisher=gpw.tellur.ru|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120401022017/http://gpw.tellur.ru/page.html?r=books&s=beevor|archive-date=1 April 2012}}</ref><ref>{{cite web|last=Turchenko|first=Sergei|url=http://svpressa.ru/war/article/8271/|script-title=ru:Секс-Освобождение: эротические мифы Второй мировой|trans-title=Sexual Liberation: erotic myths about the Second World|language=ru|publisher=svpressa.ru|date=5 May 2011|access-date=18 June 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140530214602/http://svpressa.ru/war/article/8271/|archive-date=30 May 2014|df=dmy-all}}</ref> ==== Množične usmrtitve civilistov ==== [[Slika:Bundesarchiv Bild 101I-464-0383I-26, Nemmersdorf (Ostpreußen), ermordete Deutsche.jpg|sličica|250x250_pik|Nemški civilisti, ki so jih ubili sovjetski vojaki v poboju v Nemmersdorfu]] Med drugo svetovno vojno so sovjetski vojaki večkrat požgali stavbe, vasi ali dele mest in uporabili smrtonosno silo proti domačinom, ki so poskušali pogasiti požare. Večina grozodejstev Rdeče armade se je zgodila le na lokacijah, ki so bile imenovane za sovražno ozemlje. Vojaki Rdeče armade so skupaj s pripadniki NKVD v letih 1944 in 1945 pogosto izropali nemške transportne vlake na Poljskem.<ref name="Urban, Der Verlust">[[Thomas Urban]] ''Der Verlust'', p. 145, Verlag C. H. Beck 2004, {{ISBN|3-406-54156-9}}</ref> Za Nemce je nacistična vlada odložila organizirano evakuacijo civilistov pred napredujočo Rdečo armado, da ne bi demoralizirala čet, ki so se do zdaj borile v svoji državi. [[Propaganda v nacistični Nemčiji|Nacistična propaganda]], ki je bila prvotno namenjena krepitvi civilnega odpora z opisovanjem krvavih in olepšanih grozodejstev Rdeče armade, kot je pokol v Nemmersdorfu, je pogosto povzročila povratne posledice in povzročila paniko. Kadar koli je bilo mogoče, so lokalni civilisti takoj, ko se je Wehrmacht umaknil, na lastno pobudo začeli bežati proti zahodu. V begu pred napredujočo Rdečo armado je med evakuacijami umrlo veliko število prebivalcev nemških provinc Vzhodne [[Prusija|Prusije]], [[Šlezija|Šlezije]] in Pomeranija, nekateri zaradi mraza in lakote, nekateri med bojnimi operacijami. Pomemben odstotek tega števila žrtev pa se je zgodil, ko so evakuacijske kolone naletele na enote Rdeče armade. Civiliste so povozili tanki, jih ustrelili in na še druge načine umorili. Ženske in mlada dekleta so bila posiljena in umorjena s strani sovjetskih vojakov. <ref name="Beevor, Downfall">[[Antony Beevor]], ''Berlin: The Downfall 1945'', Penguin Books, 2002, {{ISBN|0-670-88695-5}}</ref><ref name="ARD Dokumentation">[http://kriegsende.ard.de/pages_std_lib/0,3275,OID1088988,00.html Documentary] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070807171305/http://kriegsende.ard.de/pages_std_lib/0,3275,OID1088988,00.html|date=7 August 2007}} on German public TV (ARD) of 2005</ref><ref name="Darnstädt, Wiegrefe, Vater, erschieß mich!">Thomas Darnstädt, Klaus Wiegrefe ''"Vater, erschieß mich!"'' in ''Die Flucht'', S. 28/29 (Herausgeber [[Stefan Aust]] und Stephan Burgdorff), dtv und SPIEGEL-Buchverlag, {{ISBN|3-423-34181-5}}</ref> Poleg tega so lovski bombniki sovjetskih letalskih sil izvajali bombardiranje in napade, ki so ciljali na kolone civilnih beguncev. [[Slika:Soviet Order 1945-00.png|sličica|Sovjetski izvršilni ukaz vojaškim tožilcem 48. armade zaradi sprejemanja pravnih ukrepov proti divjemu ropanju, sežiganju hiš in ubijanju civilistov s strani vojakov Rdeče armade. Ta izvršilni ukaz je bil sprejet januarja 1945.]] Čeprav so o množičnih usmrtitvah civilistov s strani Rdeče armade redko poročali v javnosti, je znan incident v Treuenbrietzenu, kjer je bilo 1. maja 1945 zbranih in ustreljenih najmanj 88 moških civilnih prebivalcev. Incident se je zgodil po slavju zmage, v katerem so bila številna dekleta iz Treuenbrietzena poslijena, neznani napadalec pa je ustrelil podpolkovnika Rdeče armade. Nekateri viri trdijo, da je bilo med incidentom ubitih kar 1000 civilistov. <ref>[http://www.berlinonline.de/berliner-zeitung/archiv/.bin/dump.fcgi/1998/0508/blickpunkt/0003/index.html article in ''Berliner Zeitung'' of 1998] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071225050937/http://www.berlinonline.de/berliner-zeitung/archiv/.bin/dump.fcgi/1998/0508/blickpunkt/0003/index.html|date=25 December 2007}}</ref><ref>Claus-Dieter Steyer, ''"Stadt ohne Männer"'' (''City without men''), [[Der Tagesspiegel]] at {{cite web|url=http://www.tagesspiegel.de/berlin/archiv/21.06.2006/2610181.asp|title=Archived copy|access-date=2012-05-27|url-status=dead|archive-url=https://archive.today/20120527030925/http://www.tagesspiegel.de/berlin/archiv/21.06.2006/2610181.asp|archive-date=27 May 2012|df=dmy-all}}</ref> Prvi župan berlinskega okrožja Charlottenburg [[Walter Kilian]], ki so ga po koncu vojne imenovali Sovjeti, je poročal o obsežnem ropanju z strani vojakov Rdeče armade na tem območju: »Posamezniki, veleblagovnice, trgovine, stanovanja ... vsi so bili oropani na slepo."<ref>{{cite book|author=Hubertus Knabe|author-link=Hubertus Knabe|language=de|title=Tag der Befreiung? Das Kriegsende in Ostdeutschland (A day of liberation? The end of the war in Eastern Germany)|publisher=Propyläen|year=2005|isbn=3-549-07245-7}}</ref> Na sovjetskem okupacijskem območju so člani SED poročali Stalinu, da bi lahko ropanje in posilstva sovjetskih vojakov povzročila negativno reakcijo nemškega prebivalstva na Sovjetsko zvezo in prihodnost [[Socializem|socializma]] v [[Nemška demokratična republika|Vzhodni Nemčiji]]. Stalin naj bi se jezno odzval: "Ne bom toleriral, da bi kdo vlačil čast Rdeče armade skozi blato."<ref name="Leonhard1979">{{cite book|last=Wolfgang|first=Leonhard|title=Child of the Revolution|publisher=Pathfinder Press|year=1979|isbn=0-906133-26-2}}</ref><ref>Norman M. Naimark. ''The Russians in Germany: A History of the Soviet Zone of Occupation, 1945–1949.'' Harvard University Press, 1995. {{ISBN|0-674-78405-7}}</ref> V skladu s tem so bili vsi dokazi – kot so poročila, fotografije in drugi dokumenti o ropanju, posilstvu, požiganju kmetij in vasi s strani Rdeče armade – izbrisani iz vseh arhivov v bodoči NDR.<ref name="Leonhard19792">{{cite book|last=Wolfgang|first=Leonhard|title=Child of the Revolution|publisher=Pathfinder Press|year=1979|isbn=0-906133-26-2}}</ref> Študija, ki jo je objavila nemška vlada leta 1974, je ocenila, da je število nemških civilnih žrtev zločinov med izgonom Nemcev po drugi svetovni vojni med letoma 1945 in 1948 več kot 600.000, z okoli 400.000 smrtnimi žrtvami na območjih vzhodno od Oder in Neisse (pribl. 120.000 v dejanjih neposrednega nasilja, večinoma s strani sovjetskih čet, pa tudi s strani Poljakov, 60.000 v poljskih in 40.000 v sovjetskih koncentracijskih taboriščih ali zaporih, večinoma zaradi lakote in bolezni, in 200.000 smrti med civilnimi deportiranimi na prisilno delo Nemcev v Sovjetski zvezi), 130.000 na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] (od tega 100.000 v taboriščih) in 80.000 v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] (od tega 15.000 do 20.000 zaradi nasilja izven taborišč in v taboriščih ter 59.000 smrti zaradi lakote in bolezni v taboriščih).<ref>Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40-41, 46-47, 51-53)</ref> Te številke ne vključujejo do 125.000 smrtnih žrtev civilistov v [[Bitka za Berlin|bitki za Berlin]].<ref>Clodfelter, Micheal, ''Warfare and Armed Conflicts: A Statistical Reference to Casualty and Other Figures, 1500–2000'', 2nd Ed. {{ISBN|0-7864-1204-6}}, p. 515</ref> Ocenjuje se, da je bilo ubitih okoli 22.000 civilistov samo med boji v Berlinu.<ref>Peter Antill/Peter Dennis, Berlin 1945: End of the Thousand Year Reich, 2005 Osprey Publishing, p. 85</ref> ==== Množična posilstva ==== Zahodne ocene števila žrtev posilstva se gibljejo od dvesto tisoč do dva milijona.<ref>Hanna Schissler ''The Miracle Years: A Cultural History of West Germany, 1949–1968'' [https://books.google.com/books?id=00fCzJKt1QMC&pg=PA28&lpg=PA28&dq=soviet+estimates+rape+tens+of+thousands&source=web&ots=xzyKzJm1sj&sig=cy2AfPmp7ZvT7K9YSWPRkXoyp6E]</ref> Po zimski ofenzivi leta 1945 je prišlo do množičnega posilstva z strani sovjetskih čet v vseh večjih mestih, ki jih je zavzela Rdeča armada. Ženske je med osvoboditvijo Poljske skupinsko posililo kar nekaj deset vojakov. V nekaterih primerih so bile žrtve, ki se niso skrivale v kleteh ves dan, posiljene do 15-krat.<ref name="polityka2">{{cite web|url=http://archiwum.polityka.pl/art/kobieca-gehenna,353703.html|title="Kobieca gehenna" (The women's ordeal)|author1=Joanna Ostrowska|author2=Marcin Zaremba|date=2009-03-07|work=No 10 (2695)|publisher=[[Polityka]]|pages=64–66|language=pl|access-date=April 21, 2011|quote=Generally speaking, the attitude of Soviet servicemen toward women of Slavic background was better than toward those who spoke German. Whether the number of purely Polish victims could have reached or even exceeded 100,000 is only a matter of guessing.}}&nbsp; [http://www.ihuw.pl/biogramy/index.php?UID=87 Dr. Marcin Zaremba] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111007025551/http://www.ihuw.pl/biogramy/index.php?UID=87|date=2011-10-07}} of [[Polish Academy of Sciences]], the co-author of the article cited above – is a historian from [[Warsaw University]] Department of History Institute of 20th Century History ([https://scholar.google.ca/scholar?hl=en&q=%22Marcin+Zaremba%22&btnG=Search&as_sdt=0%2C5&as_ylo=&as_vis=0 cited 196 times in Google scholar]). Zaremba published a number of scholarly monographs, among them: ''Komunizm, legitymizacja, nacjonalizm'' (426 pages),[http://www.poczytaj.pl/145] ''Marzec 1968'' (274 pages), ''Dzień po dniu w raportach SB'' (274 pages), ''Immobilienwirtschaft'' (German, 359 pages), see [http://www.google.ca/search?tbo=p&tbm=bks&q=+inauthor:%22Marcin+Zaremba%22&source=gbs_metadata_r&cad=7 inauthor:"Marcin Zaremba" in Google Books.] [http://genderstudies.pl/index.php/zajecia/joanna_ostrowska/ Joanna Ostrowska] of [[Warsaw]], Poland, is a lecturer at Departments of Gender Studies at two universities: the [[Jagiellonian University]] of Kraków, the [[University of Warsaw]] as well as, at the [[Polish Academy of Sciences]]. She is the author of scholarly works on the subject of mass rape and forced prostitution in Poland in the Second World War (i.e. "Prostytucja jako praca przymusowa w czasie II Wojny Światowej. Próba odtabuizowania zjawiska," "Wielkie przemilczanie. Prostytucja w obozach koncentracyjnych," etc.), a recipient of [[Socrates-Erasmus]] research grant from [[Humboldt Universitat zu Berlin]], and a historian associated with [[Krytyka Polityczna]].</ref><ref name="Krytyka">[http://www.krytykapolityczna.pl/Opinie/Kobieca-gehenna/menu-id-197.html Ostrowska, Zaremba: "Kobieca gehenna". ''Krytyka Polityczna'', 4 March 2009.] Source: [[Polityka]] nr 10/2009 (2695).</ref> Po besedah ​​zgodovinarja [[Antony Beevor|Antonyja Beevorja]] so sovjetske čete po zavzetju [[Berlin|Berlina]] s strani Rdeče armade leta 1945 posilile nemške ženske in deklice, stare tudi komaj osem let.<ref>[https://www.theguardian.com/books/2002/may/01/news.features11 'They raped every German female from eight to 80'], ''The Guardian''</ref> Beevor je zapisal, da so vojaki Rdeče armade posilili tudi sovjetske in poljske ženske, osvobojene iz koncentracijskih taborišč.<ref>{{Cite book|title=Berlin The Downfall 1945|last=Beevor|first=Antony|publisher=Viking Press|year=2002|isbn=978-0-670-03041-5|pages=326–327}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/russia/1382565/Red-Army-troops-raped-even-Russian-women-as-they-freed-them-from-camps.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/russia/1382565/Red-Army-troops-raped-even-Russian-women-as-they-freed-them-from-camps.html|archive-date=12 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|title=Red Army troops raped even Russian women as they freed them from camps|author=Daniel Johnson|date=24 January 2002|work=Telegraph.co.uk|access-date=14 February 2016}}{{cbignore}}</ref> Po besedah ​​[[Norman Naimark|Normana Naimarka]] so po poletju 1945 sovjetski vojaki, ki so jih ujeli pri posilstvu civilistov, običajno prejeli kazni od aretacije do usmrtitve.<ref>{{cite book|last=Naimark|first=Norman M.|title=The Russians in Germany: A History of the Soviet Zone of Occupation, 1945–1949|year=1995|publisher=Belknap|location=Cambridge|isbn=0-674-78405-7|page=92}}</ref> Vendar Naimark trdi, da so se posilstva nadaljevala vse do zime 1947–48, ko so sovjetske okupacijske oblasti končno omejile vojake na strogo varovane postojanke in taborišča.<ref>Naimark 1995, p. 79.</ref> Naimark je zaključil, da je »socialno psihologijo žensk in moških v sovjetskem okupacijskem območju zaznamoval zločin posilstva od prvih dni okupacije, preko ustanovitve NDR jeseni 1949, bi lahko trdili, prisotno."<ref>Naimark 1995, pp. 132-133.</ref> Po mnenju [[Richard Overy|Richarda Overyja]] so Rusi zavrnili priznanje sovjetskih vojnih zločinov, deloma "ker so menili, da je bilo veliko tega upravičeno kot maščevanje sovražniku in deloma zato, ker so pisali zgodovino zmagovalcev."<ref name="RedArmy">{{cite news|last=Summers|first=Chris|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/1939174.stm|title=Red Army rapists exposed|work=bbc.co.uk|date=29 April 2002|access-date=18 June 2017}}</ref> === Madžarska === Po besedah ​​raziskovalca in avtorja [[Krisztián Ungváry|Krisztiána Ungváryja]] je bilo med okupacijo [[Budimpešta|Budimpešte]] s strani Rdeče armade, ubitih okoli 38.000 civilistov: približno 13.000 zaradi vojaške akcije in 25.000 zaradi lakote, bolezni in drugih vzrokov. V slednjo številko je vključenih približno 15.000 Judov, večinoma žrtev usmrtitev s strani nacističnih SS in Arrow Cross Party. Ungváry je zapisal, da so Sovjeti, ko so končno razglasili zmago, sprožili nasilno kampanjo, vključno z gromozansko krajo vsega, kar jim je lahko padlo v roke, naključnimi usmrtitvami in množičnimi posilitvi. Ocene števila žrtev posilstva se gibljejo od 5.000 do 200.000.<ref>{{cite book|last=Bessel|first=Richard|author1-link=Richard Bessel|author2=Dirk Schumann|title=Life after Death: Approaches to a Cultural and Social History of Europe|publisher=Cambridge University Press|year=2003|isbn=0-521-00922-7|url=https://books.google.com/books?id=NilW70Yol74C|page=132}}</ref><ref name="Ungvary">{{cite book|first=Krisztian|last=Ungvary|title=The Siege of Budapest|publisher=Yale University Press|location=New Haven|year=2005|pages=[https://archive.org/details/siegeofbudapesto0000ungv/page/348 348–350]|isbn=0-300-10468-5|url=https://archive.org/details/siegeofbudapesto0000ungv/page/348}}</ref><ref name="Mark">{{cite journal|last=James|first=Mark|year=2005|title=Remembering Rape: Divided Social Memory and the Red Army in Hungary 1944–1945|url=http://muse.jhu.edu/journals/past_and_present/v188/188.1mark.html|journal=[[Past & Present (journal)|Past & Present]]|publisher=Oxford University Press|volume=188|issue=August 2005|pages=133–161|doi=10.1093/pastj/gti020|issn=1477-464X|s2cid=162539651}}</ref> Po podakih Normana Naimarka so bila madžarska dekleta ugrabljena in odpeljana v prostore Rdeče armade, kjer so bila zaprta, večkrat posiljena in včasih tudi umorjena.<ref name="Naimark">{{cite book|first=Norman M.|last=Naimark|title=The Russians in Germany: A History of the Soviet Zone of Occupation, 1945–1949|publisher=Cambridge: Belknap|year=1995|isbn=0-674-78405-7|pages=70–71}}</ref> Celo osebje veleposlaništva iz nevtralnih držav je bilo zajeto in posiljeno, kot je bilo dokumentirano, ko so sovjetski vojaki napadli švedsko poslanstvo v Nemčiji.<ref>{{cite web|url=http://cdi.org/russia/Johnson/6225-9.cfm|title=Johnson's Russia List|last=Birstein|first=Vadim|date=3 May 2002|access-date=2015-02-11|quote=What makes this particular memoir unusual is that Soviet officials confirmed at the diplomatic level one of his descriptions – the rape of a woman servant at the Swedish Legation|url-status=unfit|archive-url=https://web.archive.org/web/20120109062452/http://cdi.org/russia/Johnson/6225-9.cfm|archive-date=January 9, 2012}}</ref> Poročilo švicarske misije v Budimpešti opisuje vstop Rdeče armade v mesto:<blockquote>Med zavzetjem Budimpešte in tudi v naslednjih tednih so ruske čete mesto prosto oropale. Vstopili so tako rekoč v vsako stanovanje, tako v najrevnejše kot v najbogatejše. Odnesli so vse, kar so želeli, predvsem hrano, oblačila in dragocenosti... vsako stanovanje, trgovino, banko itd. je bilo večkrat izropano. Pohištvo in večje umetnine itd., ki jih ni bilo mogoče odpeljati, so pogosto preprosto uničili. V mnogih primerih so po ropanju tudi domove požgali, kar je povzročilo ogromno popolno škodo ... Bančni sefi so bili brez izjeme izpraznjeni — celo britanski in ameriški sefi — in kar je bilo najdeno, je bilo odvzeto. </blockquote>Po mnenju zgodovinarja [[James Mark|Jamesa Marka]] so spomini o zločinih Rdeče armade na [[Madžarska|Madžarskem]] različna.<ref name="Mark2">{{cite journal|last=James|first=Mark|year=2005|title=Remembering Rape: Divided Social Memory and the Red Army in Hungary 1944–1945|url=http://muse.jhu.edu/journals/past_and_present/v188/188.1mark.html|journal=[[Past & Present (journal)|Past & Present]]|publisher=Oxford University Press|volume=188|issue=August 2005|pages=133–161|doi=10.1093/pastj/gti020|issn=1477-464X|s2cid=162539651}}</ref> === Romunija === Sovjetska zveza je storila tudi številne vojne zločine v [[Romunija|Romuniji]] oziroma proti Romunom od začetka okupacije [[Besarabija|Besarabije]] in [[Severna Bukovina|Severne Bukovine]] leta 1940 pa vse do nemške invazije leta 1941 in kasneje od izgona Nemcev v regijo, vse do leta 1958. Eden primer je bil pokol Fântâna Albă, v katerem so sovjetske obmejne čete in NKVD ubile 44–3.000 Romunov, medtem ko so poskušali pobegniti v Romunijo.<ref>{{cite web|url=http://www.adevarul.ro/exclusiv_adevarul/Masacrul-Fantana-Alba-sovietice-Romania_0_245975565.html|title=Masacrul de la Fântâna Albă, îngropat de KGB: peste 2000 de români ucişi de trupele sovietice|language=Romanian|newspaper=[[Adevărul]]|date=April 18, 2010}}</ref><ref>{{cite web|first=Gabriel|last=Gherasim|title=Românii bucovineni sub cizma străină|url=http://www.ziua.net/display.php?id=182813&data=2005-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20070218005215/http://www.ziua.net/display.php?id=182813&data=2005-08-16|url-status=dead|archive-date=2007-02-18|website=ziua.net|publisher=[[Ziua]]|date=2005|access-date=11 May 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://adevarul.ro/locale/alexandria/masacrul-fantana-alba-fost-omorati-3000-romani-granita-romania-1-aprilie-1941-paste-1_56fcf95c5ab6550cb86cd167/index.html|title=Masacrul de la Fântâna Albă. Cum au fost omorâți 3.000 de români, la granița cu România, pe 1 aprilie 1941, de Paște|newspaper=[[Adevărul]]|language=Romanian|date=April 1, 2016|first=Elisabeth|last=Bouleanu|access-date=April 4, 2020}}</ref> Ta dogodek je bil označen kot "romunski Katin".<ref>{{cite web|url=https://www.romaniajournal.ro/society-people/75-years-since-the-romanian-katyn-massacre-at-fantana-alba-3000-romanians-killed/|title=75 Years Since 'The Romanian Katyn' Massacre At Fântâna Albă – 3,000 Romanians Killed|first=Victor|last=Lupu|date=April 1, 2016|access-date=April 4, 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.agerpres.ro/english/2017/04/02/reportage-commemoration-of-fantana-alba-massacre-tears-grief-gratitude-16-35-25|title=Commemoration of Fântâna Albă massacre: tears, grief, gratitude|website=agerpres.ro|date=April 2, 2017|access-date=April 5, 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.digi24.ro/special/campanii-digi24/23-august/masacrul-de-la-fantana-alba-in-aprilie-1941-trupele-nkvd-au-ucis-3-000-de-romani-107970|title=Masacrul de la Fântâna Albă. În aprilie 1941, trupele NKVD au ucis 3.000 de români|trans-title=The Fântâna Albă Massacre. In April 1941, NKVD troops killed 3,000 Romanians|language=Romanian|website=digi24.ro|date=August 20, 2013|access-date=April 5, 2020}}</ref> Še en zloglasni pokol, ki so ga storile sovjetske čete v Romuniji, je bil pokol v Lunci, ko so sovjetske obmejne čete streljale na več romunskih civilistov, ki so poskušali pobegniti čez mejo, pri čemer jih je bilo ubitih 600 ljudi, le 57 jih je uspelo pobegniti, še 44 pa so jih aretirali in jim sodili kot "pripadnike protirevolucionarne organizacije". Od tega jih je bilo 12 obsojenih na smrt, ostali pa na 10 let prisilnega dela in 5 let izgube državljanskih pravic. Družinske člane aretiranih in ustreljenih so kasneje aretirali in poslali v Sibirijo in Srednjo Azijo.<ref name="Pădurean">{{cite web|first=Bianca|last=Pădurean|title=Pagina de istorie: Masacrul de la Lunca, pedeapsa pentru cei care au dorit să evadeze din "paradisul sovietic"|url=https://www.rfi.ro/politica-101050-pagina-de-istorie-masacrul-lunca-pedeapsa-dorit-evadeze|website=rfi.ro|publisher=[[Radio France Internationale]]|date=7 February 2018|access-date=7 February 2022|language=Romanian}}</ref> Med okupacijo sta sovjetska vlada in vojska deportirali na tisoče romunskih civilistov iz okupiranih regij v "posebna naselja". Po tajnem poročilu sovjetskega ministrstva za notranje zadeve iz decembra 1965 je bilo v obdobju 1940–1953 iz [[Moldavska Sovjetska Socialistična republika|Moldavske Sovjetske Socialistične republike]] deportiranih 46.000 ljudi.{{sfn|Mawdsley|1998|p=73}} Razširjeno je bilo tudi preganjanje [[Religija|religije]], sovjetska komunistična vlada je poskušala zatreti vse oblike organizirane vere na svojih okupiranih ozemljih, pogosto je preganjala [[Katolištvo|katoliško]], [[Pravoslavne Cerkve|pravoslavno]], [[Muslimani|muslimansko]] in [[Judovstvo|judovsko]] cerkev, sovjetska politična policija je aretirala številne [[Duhovnik|duhovnike]], druge pa je aretirala in zaslišala sama NKVD. Nato so jih deportirali v notranjost Sovjetske zveze, kjer so jih ubili.<ref>{{in lang|ro}}Martiri pentru Hristos, din România, în perioada regimului comunist'', Editura Institutului Biblic şi de Misiune al Bisericii Ortodoxe Române, București, 2007, pp. 34–35.''</ref> Na tisoče transilvanskih Sasov je bilo pozneje deportiranih od leta 1944 do 1949 pod sovjetsko okupacijo, na stotine ali celo tisoče pa jih je umrlo na poti v taborišča v Sibirijo in Srednjo Azijo, preden so se lahko vrnili v svojo domovino.<ref>Marga</ref> === Jugoslavija === Po besedah ​​jugoslovanskega politika [[Milovan Đilas|Milovana Djilasa]] se je v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] zgodilo najmanj 121 primerov posilstva, od tega tudi 111 umorov. Dokumentiranih je bilo tudi 1204 primerov ropanja z napadi. Djilas je te ocene opisal kot "komaj nepomembne, če se upošteva, da je Rdeča armada zavzela le severovzhodni del Jugoslavije". To je vznemirjalo [[Jugoslovanski partizani|jugoslovanske komunistične partizane]], ki so se bali, da bi zgodbe o zločinih, ki so jih zagrešili njihovi sovjetski zavezniki, oslabili njihov položaj med jugoslovanskim prebivalstvom.<ref>Djilas (1962), ''Conversations with Stalin'', Harcourt, Brace & World, New York. pp. 88-89.</ref><ref name="Naimark_70-1">Naimark (1995), pp. 70–71.</ref> Djilas je zapisal, da je v odgovor jugoslovanski partizanski vodja [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] poklical šefa sovjetske vojaške misije generala Kornejeva in uradno protestiral. Kljub temu, da je bil povabljen "kot tovariš", je Kornejev besnel nad njimi, ker je ponujal "takšne insinuacije" proti Rdeči armadi. Djilas, ki je bil prisoten na sestanku, se je oglasil in pojasnil, da britanska vojska pri osvobajanju drugih regij Jugoslavije ni nikoli sodelovala v "takšnih ekscesih". General Kornejev je odgovoril z vpitjem: "Najostreje protestiram proti tej žalitvi Rdeče armade, ko jo primerjam z vojskami kapitalističnih držav."<ref>Djilas (1962), pp. 87-89.</ref> Srečanje s Kornejevim se ni samo "končalo brez rezultatov", temveč je tudi povzročilo, da je Stalin osebno napadel Djilasa med naslednjim obiskom Kremlja. Stalin je v besu obsodil jugoslovansko armado in način upravljanja z njo. Nato je "razburjeno govoril o trpljenju Rdeče armade in grozotah, ki jih je bila prisiljena prenašati, medtem ko se je borila skozi tisoče kilometrov opustošene države." Stalin je dosegel vrhunec z besedami: "In takšno vojsko ni žalil nihče drug kot Djilas! Djilas, od katerega sem najmanj pričakoval kaj takega, človek, ki sem ga tako dobro sprejel! In vojska, ki ni prizanašala krvi zate! Ali Djilas, ki je sam pisatelj, ne ve, kaj sta človeško trpljenje in človeško srce? Ali ne more razumeti, če se vojak, ki je čez kri in ogenj in smrt prehodil na tisoče kilometrov, zabava z žensko oz. si privošči kakšno malenkost?"<ref>Djilas (1962), page 95.</ref> Po Djilasovem mnenju je sovjetska zavrnitev obravnave protestov proti vojnim zločinom Rdeče armade v Jugoslaviji razjezila Titovo vlado in je prispevala k kasnejšemu izstopu Jugoslavije iz [[Vzhodni blok|sovjetskega bloka]]. === Češkoslovaška (1945) === Slovaški komunistični politik [[Vlado Clementis]] se je pritožil maršalu [[Ivan Konev|Ivanu Konevu]] nad ravnanjem sovjetskih čet na Češkoslovaškem. Konev je odgovoril, da so to storili predvsem poveljniki Rdeče armade.<ref name="Naimark_70-12">Naimark (1995), pp. 70–71.</ref> === Kitajska === Med invazijo na [[Mandžurija|Mandžurijo]] so sovjetski in mongolski vojaki napadali in posilili japonske civiliste, ki jih je pogosto spodbujalo lokalno kitajsko prebivalstvo, ki je bilo zamerljivo nad japonsko oblastjo.<ref name="Itoh_34">Mayumi Itoh<!--Mayumi Itoh is a former professor of Political Science at the University of Nevada, Las Vegas.-->, ''Japanese War Orphans in Manchuria: Forgotten Victims of World War II'', Palgrave Macmillan, April 2010, {{ISBN|978-0-230-62281-4}}, [https://books.google.com/books?id=hbjHAAAAQBAJ&pg=PA34&dq=%22Gegenmiao+incident%22&hl=en&sa=X&redir_esc=y#v=onepage&q=%22Gegenmiao%20incident%22&f=false p. 34.]</ref> Lokalno kitajsko prebivalstvo se je včasih celo pridružilo tem napadom na japonsko prebivalstvo s sovjetskimi vojaki. V enem znanem primeru so med pokolom v Gegenmiau sovjetski vojaki, ki jih je spodbujalo lokalno kitajsko prebivalstvo, posilili in pobili več kot tisoč japonskih žensk in otrok.<ref name="Fujiwara, 1995 p.3232">[[Soviet war crimes#Fujiwara|Fujiwara, 1995 p.323]]</ref><ref name="Itoh_342">Mayumi Itoh<!--Mayumi Itoh is a former professor of Political Science at the University of Nevada, Las Vegas.-->, ''Japanese War Orphans in Manchuria: Forgotten Victims of World War II'', Palgrave Macmillan, April 2010, {{ISBN|978-0-230-62281-4}}, [https://books.google.com/books?id=hbjHAAAAQBAJ&pg=PA34&dq=%22Gegenmiao+incident%22&hl=en&sa=X&redir_esc=y#v=onepage&q=%22Gegenmiao%20incident%22&f=false p. 34.]</ref><ref name="Ealey">{{cite web|last=Ealey|first=Mark|title=An August Storm: the Soviet-Japan Endgame in the Pacific War|url=http://japanfocus.org/-mark-ealey/1988|work=Japan Focus|access-date=21 February 2014}}</ref> Premoženje Japoncev so oropali tudi sovjetski vojaki in Kitajci.<ref>[[Soviet war crimes#Okushi|Okushi, 1996 pp.158–164]]</ref> Mnoge Japonke so se poročile z lokalnimi mandžurskimi moškimi, da bi se zaščitile pred preganjanjem sovjetskih vojakov. Te Japonke so se večinoma poročile s Kitajci in postale znane kot "nasedle vojne žene".<ref name="Fujiwara, 1995 p.323">[[Soviet war crimes#Fujiwara|Fujiwara, 1995 p.323]]</ref> Po invaziji na japonsko marionetno državo Mandžukuo (Mandžurija) so Sovjeti zahtevali dragocene japonske materiale in industrijsko opremo v regiji. En tujec je bil priča sovjetskim vojakom, ki so bili prej namejeti v Berlinu, ki jim je sovjetska vojska dovolila, da naj gredo v mesto "za tri dni posiljevanja in ropanja". <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=yCDv67C2BzkC&q=red+army+rape+manchuria&pg=PA82|title=The Soviet Union and communist China, 1945-1950: the arduous road to the alliance|author=Dieter Heinzig|year=2004|publisher=M.E. Sharpe|page=82|isbn=0-7656-0785-9|access-date=2010-11-28}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=falbrObQ11IC&q=red+army+rape+manchuria&pg=PA86|title=The geopolitics of East Asia: the search for equilibrium|author=Robyn Lim|year=2003|publisher=Psychology Press|page=86|isbn=0-415-29717-6|access-date=2010-11-28}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=9hE2xFxbca0C&q=red+army+rape+manchuria&pg=PA33|title=In the Ruins of Empire: The Japanese Surrender and the Battle for Postwar Asia|author=Ronald H. Spector|year=2008|publisher=Random House, Inc.|page=33|isbn=978-0-8129-6732-6|access-date=2010-11-28|author-link=Ronald H. Spector}}</ref>Večine Mukdena ni bilo več. Za njihovo zamenjavo so nato uporabili obsojene vojake; pričalo se je, da so pokradli vse na vidiku, s kladivi razbili kopalne kadi in stranišča, iz ometa izvlekli električno napeljavo, zakurili ogenj na tleh in bodisi zažgali hišo bodisi vsaj veliko lukenj v tleh, in se na splošno obnašali popolnoma kot divjaki.<ref>{{cite web|last1=Hess|first1=Christian A.|title=From Colonial Jewel to Socialist Metropolis: Dalian 1895-1955|url=https://escholarship.org/content/qt2zb7n2x9/qt2zb7n2x9.pdf}}</ref> Po nekaterih britanskih in ameriških virih so Sovjeti uvedli politiko plenjenja in posilstva civilistov v Mandžuriji. V [[Harbin|Harbinu]] so Kitajci objavili slogane, kot so "Dol z rdečim imperializmom!" Sovjetske sile so se soočile z nekaj protesti voditeljev kitajske komunistične partije proti ropanju in posilstvu, ki so jih zagrešile čete v Mandžuriji. Bilo je več primerov, ko so kitajske policijske sile v Mandžuriji aretirale ali celo ubile sovjetske čete zaradi različnih zločinov, kar je povzročilo nekaj konfliktov med sovjetskimi in kitajskimi oblastmi v Mandžuriji.<ref>{{cite book|url=https://archive.org/details/lastempressmadam00paku_0|url-access=registration|quote=mukden berlin rape and pillage.|title=The last empress: Madame Chiang Kai-Shek and the birth of modern China|author=Hannah Pakula|year=2009|publisher=Simon and Schuster|page=[https://archive.org/details/lastempressmadam00paku_0/page/530 530]|isbn=978-1-4391-4893-8|access-date=2010-06-28}}</ref> Ruski zgodovinar [[Konstantin Asmolov]] trdi, da so takšni zahodni prikazi sovjetskega nasilja nad civilisti na Daljnem vzhodu pretiravanje izoliranih incidentov in dokumenti tistega časa ne podpirajo trditev o množičnih zločinih. Asmolov tudi trdi, da so Sovjeti, za razliko od Nemcev in Japoncev, zaradi takšnih dejanj preganjali svoje vojake in častnike. Dejansko so bila posilstva, storjenega na Daljnem vzhodu, veliko manjša od števila incidentov, ki so jih storili sovjetski vojaki v [[Evropa|Evropi]].<ref>{{cite book|last1=Edele|first1=Mark|title=The Cambridge History of the Second World War|pages=487–508|doi=10.1017/CHO9781139524377.024|isbn=9781107034075|url=https://www.cambridge.org/core/books/cambridge-history-of-the-second-world-war/soviet-liberations-and-occupations-19391949/348C49251BFAB830DAC03CF957F37291/core-reader}}</ref> === Japonska === Sovjetska vojska je storila zločine nad japonskim civilnim prebivalstvom in predala vojaško osebje v zaključnih fazah druge svetovne vojne med napadi na [[Sahalin]] in [[Kurilske otoke]].<ref name="ealey-2006">{{cite web|url=http://japanfocus.org/-mark-ealey/1988/article.html|title=An August Storm: the Soviet-Japan Endgame in the Pacific War|first=Mark|last=Ealey|date=February 26, 2006|publisher=The Asia-Pacific Journal: Japan Focus|access-date=November 14, 2010}}</ref> 10. avgusta 1945 so sovjetske sile izvedle ostro pomorsko bombardiranje in topniške napade na civiliste, ki so čakali na evakuacijo, in na japonske objekte v [[Maoka|Maoki]]. Ti napadi so ubili skoraj 1000 civilistov.<ref name="ealey-20062">{{cite web|url=http://japanfocus.org/-mark-ealey/1988/article.html|title=An August Storm: the Soviet-Japan Endgame in the Pacific War|first=Mark|last=Ealey|date=February 26, 2006|publisher=The Asia-Pacific Journal: Japan Focus|access-date=November 14, 2010}}</ref> Med evakuacijo Kurilov in Karafuta so civilne konvoje napadle sovjetske podmornice v zalivu Aniva. Sovjetski podmornici razreda Leninets L-12 in L-19 sta 22. avgusta potopili dve japonski ladji za prevoz beguncev Ogasawara Maru in Taito Maru, hkrati pa poškodovali ladjo Shinko Maru, 7 dni po tem, ko je japonski cesar [[Hirohito]] napovedal brezpogojno predajo Japonske. Ubitih je bilo več kot 2400 civilistov.<ref name="ealey-20063">{{cite web|url=http://japanfocus.org/-mark-ealey/1988/article.html|title=An August Storm: the Soviet-Japan Endgame in the Pacific War|first=Mark|last=Ealey|date=February 26, 2006|publisher=The Asia-Pacific Journal: Japan Focus|access-date=November 14, 2010}}</ref> === Ravnanje z vojnimi ujetniki === Čeprav Sovjetska zveza ni uradno podpisala Haaške konvencije, je menila, da jo zavezujejo določbe konvencije.<ref>Jacob Robinson. Transfer of Property in Enemy Occupied Territory. ''The American Journal of International Law'', Vol. 39, No. 2 (Apr., 1945), pp. 216-230</ref><ref>''Isvestiya'', 28 April 1942.</ref> Med drugo svetovno vojno je urad Wehrmachta za vojne zločine zbiral in preiskoval poročila o zločinih proti ujetnikom osi. Kubansko-ameriški pisatelj [[Alfred de Zayas]] je dejal: "V celotnem času ruske kampanje se poročila o mučenju in umorih nemških ujetnikov niso prenehala širiti. Urad za vojne zločine je imel pet glavnih virov informacij: (1) zajete sovražnikove dokumente, zlasti ukaze, poročila o operacijah in propagandni letaki; (2) prestrežena radijska in brezžična sporočila; (3) pričevanja sovjetskih vojnih ujetnikov; (4) pričevanja ujetih Nemcev, ki so pobegnili; in (5) pričevanja Nemcev, ki so videli trupla ali pohabljena trupla usmrčenih vojnih ujetnikov. Od leta 1941 do 1945 je bilo zbranih več tisoč izjav, poročil in najdenih dokumentov, ki, če nič drugega, kažejo, da je bil poboj nemških vojnih ujetnikov ob ujetju ali kmalu po njihovem zaslišanju. Dokumenti, ki se nanašajo na vojno v [[Francija|Franciji]], [[Italija|Italiji]] in [[Severna Afrika|Severni Afriki]], vsebujejo nekaj poročil o namernem pobijanju nemških vojnih ujetnikov, vendar z dogodkom to ni mogoče primerjati na vzhodni fronti."<ref>Alfred-Maurice de Zayas (1990), ''The Wehrmacht War Crimes Bureau, 1939–1945'', [[University of Nebraska]] Press. pp. 164-165</ref> V poročilu iz novembra 1941 je urad Wehrmachta za vojne zločine obtožil Rdečo armado, da izvaja "teroristično politiko... proti nemočnim nemškim vojakom, ki so padli v njene roke, in proti pripadnikom nemškega zdravniškega zbora. Hkrati ...uporabila je naslednja zločinska sredstva: v ukazu Rdeče armade, ki ga je odobril Svet ljudskih komisarjev z dne 1. julija 1941, so javno objavljene norme mednarodnega prava. Sledili naj bi haaški predpisi o kopenskem vojskovanju ... Ta ... Ruski ukaz je bil verjetno zelo malo razširjen in ga zagotovo sploh niso upoštevali. Sicer ne bi prišlo do neopisljivih zločinov."<ref>Zayas (1990), page 178.</ref> Glede na izjave so sovjetske poboje nemških, italijanskih, španskih in drugih ujetnikov sil osi pogosto spodbujali komisarji enot, ki so trdili, da delujejo po ukazih Stalina in njegovih sodelavcev. Drugi dokazi so utrdili prepričanje Urada za vojne zločine, da je Stalin tajno ukazal poboj vojnih ujetnikov.<ref>Zayas (1990), pp. 162-210.</ref> Pozimi 1941–1942 je Rdeča armada vsak mesec ujela približno 10.000 nemških vojakov, vendar je stopnja umrljivosti postala tako visoka, da se je absolutno število ujetnikov zmanjšalo (ali birokratsko zmanjšalo).<ref name="Knabe, Tag der Befreiung?">[[Hubertus Knabe]] ''Tag der Befreiung? Das Kriegsende in Ostdeutschland'', Propyläen 2005, {{ISBN|3-549-07245-7}}</ref> Sovjetski viri navajajo 474.967 od 2.652.672 smrti nemških oboroženih sil, ujetih v vojni.<ref>Rossiiskaia Akademiia nauk. ''Liudskie poteri SSSR v period vtoroi mirovoi voiny:sbornik statei''. Sankt-Peterburg 1995 {{ISBN|5-86789-023-6}}</ref> Dr. [[Rüdiger Overmans]] meni, da se zdi povsem verjetno, čeprav ni dokazljivo, da je na seznamu dodatno nemško vojaško osebje, ker so pogrešani dejansko umrli v sovjetskem priporu kot ujetniki, zaradi česar je ocena dejanskega števila smrtnih žrtev nemških ujetnikov v Sovjetski zvezi približno 1,0 milijona.<ref>Rüdiger Overmans. ''Deutsche militärische Verluste im Zweiten Weltkrieg''. Oldenbourg 2000. {{ISBN|3-486-56531-1}}</ref> === Pokol v Feodosiji === Sovjetski vojaki so se le redko trudili nuditi zdravniško oskrbo ranjenim nemškim ujetnikom. Posebej znan primer se je zgodil po tem, ko so sovjetske sile 29. decembra 1942 za kratek čas ponovno zavzele krimsko mesto [[Feodosijo]]. Umikajoči se Wehrmacht je pustil 160 ranjenih vojakov v vojaških bolnišnicah. Potem, ko so Nemci ponovno zavzeli Feodosijo, se je izvedelo, da so vsakega ranjenega vojaka pobili pripadniki Rdeče armade, sovjetske mornarice in NKVD. Nekateri so bili ustreljeni v bolnišničnih posteljah, druge so večkrat pretepli do smrti, za tretje pa je bilo ugotovljeno, da so jih vrgli z bolnišničnih oken, preden so jih večkrat polili z ledeno vodo, dokler niso umrli zaradi podhladitve.<ref>Zayas (1990), pp. 180-186.</ref> === Pokol v Grischinu === Pokol v Grischinu je storila oklepna divizija Rdeče armade februarja 1943 v vzhodnih ukrajinskih mestih [[Krasnoarmeyskoye]], [[Postyschevo]] in [[Grischino]]. Wehrmacht Untersuchungsstelle, znan tudi kot WuSt (Wehrmachtev kazenski preiskovalni organ), je objavil, da je bilo med žrtvami 406 vojakov Wehrmachta, 58 članov Organizacije Todt (vključno z dvema danskima državljanoma), 89 italijanskih vojakov, 9 romunskih vojakov, 4 madžarski vojaki, 15 nemških civilnih uradnikov, 7 nemških civilnih delavcev in 8 ukrajinskih prostovoljcev. Naselja je v noči z 10. na 11. februar 1943 prevzel sovjetski 4. gardijski tankovski korpus. Po ponovni osvojitvi z strani 5. SS tankovske divizije Wiking s podporo 333. pehotne divizije in 7. tankovske divizije 18. februarja 1943 so vojaki Wehrmachta odkrili številne posmrtne ostanke. Veliko trupel je bilo grozovito pohabljenih, žrtvam so bila odrezana ušesa in nosovi, spolni organi pa so bili amputirani in porinjeni žrtvam v usta. Nekaterim medicinskim sestram so bile odrezane prsi, ženske pa so bile brutalno posiljene. Nemški vojaški sodnik, ki je bil na kraju dogodka, je v intervjuju v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja izjavil, da je videl žensko truplo z razprtimi nogami in metlo, zabodeno v njen hrbet. V kleti glavne železniške postaje so okoli 120 Nemcev zaprli v veliko skladišče in jih nato brutalno pomorili z [[Mitraljez|mitraljezi]].<ref>Zayas (1990), pp. 187-191.</ref> == Po drugi svetovni vojni == Nekateri nemški vojni ujetniki so bili kmalu po vojni izpuščeni. Mnogi drugi pa so ostali v gulagih še dolgo po predaji nacistične Nemčije. Med najbolj znanimi nemškimi ujetniki, ki so umrli v sovjetskem ujetništvu, je bil poveljnik [[Wilm Hosenfeld]], ki je leta 1952 umrl zaradi poškodb, najvrjetneje zaradi mučenja, v koncentracijskem taborišču blizu [[Volgograd|Stalingrada]]. Leta 2009 je [[Izrael]] poveljnika Hosenfelda posmrtno odlikoval, zaradi vloge pri reševanju judov med [[Holokavst|holokavstom]]. Podobna je bila usoda švedskega diplomata in operativca OSS [[Raoul Wallenberg|Raoula Wallenberga]]. Po vojni so se v Sovjetski zvezi nadaljevale aretacije in pošiljanja ljudi v Gulage v [[Sibirija|Sibiriji]] na prisilno delo. == Od konca druge svetovne vojne naprej == === Madžarska revolucija (1956) === [[Slika:Thaly Kálmán utca, az Üllői út 87. Thaly Kálmán utca felé eső homlokzata. Fortepan 24736.jpg|sličica|292x292_pik|Vrstna hiša, uničena v [[Budimpešta|Budimpešti]] med sovjetsko invazijo leta 1956]] Leta 1957 je Poročilo [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] Posebnega odbora o problemu na [[Madžarska|Madžarskem]] zapisalo: "Sovjetski tanki so nenehno streljali na vsako stavbo, iz katere so verjeli, da je primerna za napad.<ref>{{cite book|title=United Nations Report of the Special Committee on the problem of Hungary|year=1957|url=http://mek.oszk.hu/01200/01274/01274.pdf}}</ref>" Komisija ZN je prejela številna poročila o sovjetskih napadih in sprožiti streliva na naseljene četrti v delu mesta [[Buda, Madžarska|Buda]], kljub temu da ni bilo razglašeno za območje napada, in "naključno streljanje na nedolžne mimoidoče." === Češkoslovaška 1968 === Med invazijo [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]] je bilo ubitih 72 Čehov in 19 Slovakov, 266 jih je bilo huje ranjenih in še 436 lažje ranjenih.<ref>[http://www.local-life.com/prague/articles/prague-spring Prague Spring] – ''Springtime for Prague.'' Accessed 08/28/2017.</ref><ref>Williams (1997), p. 158.</ref> === Afganistan (1979—1989) === [[Slika:Afghan village destroyed by the Soviets.jpg|sličica|267x267_pik|Afganistanska vas, ki so jo uničili Sovjeti v času vojne v Afganistanu.]] Znanstveniki [[Mohammad Kakar]], [[W. Michael Reisman]] in [[Charles Norchi]] menijo, da je bila Sovjetska zveza kriva za [[genocid v Afganistanu]].<ref name=":02">{{Cite book|url=http://publishing.cdlib.org/ucpressebooks/view?docId=ft7b69p12h;brand=ucpress|title=The Soviet Invasion and the Afghan Response, 1979-1982|last=Kakar|first=Mohammed|publisher=University of California Press|isbn=9780520208933|quote=The Afghans are among the latest victims of genocide by a superpower. Large numbers of Afghans were killed to suppress resistance to the army of the Soviet Union, which wished to vindicate its client regime and realize its goal in Afghanistan.|date=3 March 1997}}</ref><ref name=":223">{{Cite web|url=http://www.paulbogdanor.com/left/afghan/genocide.pdf|title=Genocide and the Soviet Occupation of Afghanistan|last1=Reisman|first1=W. Michael|last2=Norchi|first2=Charles H.|access-date=7 January 2017|quote=According to widely reported accounts, substantial programmes of depopulation have been conducted in these Afghan provinces: Ghazni, Nagarhar, Lagham, Qandahar, Zabul, Badakhshan, Lowgar, Paktia, Paktika and Kunar...There is considerable evidence that genocide has been committed against the Afghan people by the combined forces of the Democratic Republic of Afghanistan and the Soviet Union.}}</ref> Sovjetska vojska je ubila veliko število [[Afganistanci|Afganistancev]], da bi zatrla njihov odpor. Sovjetske sile in njihovi pooblaščenci so ubili do 2 milijona Afganistancev. V enem večjem incidentu je sovjetska vojska poleti 1980 storila številne množične poboje civilistov. Eden od pomembnih vojnih zločinov je bil [[pokol v Laghmanu]] aprila 1985 v vaseh [[Kas-Aziz-Khan]], [[Charbagh]], [[Bala Bagh]], [[Sabzabad]], [[Mamdrawer]], [[Haider Khan]] in [[Pul-i-Joghi]] v provinci [[Laghman]]. Ubitih je bilo najmanj 500 civilistov. V pokolu Kulchabat, Bala Karz in Mushkizi 12. oktobra 1983 je sovjetska vojska zbrala 360 ljudi na vaškem trgu in jih ustrelila, med njimi 20 deklet in več kot ducat starejših ljudi.<ref>{{cite news|work=The New York Times|title=U.N. Rights Study Finds Afghan Abuses by Soviets|author=[[Richard Bernstein]]|url=http://www.nytimes.com/1985/03/01/world/un-rights-studt-finds-afghan-abuses-by-soviet.html|date=1 March 1985|access-date=17 April 2021}}</ref><ref>{{cite news|work=The Sydney Morning Herald|location=Sydney, New South Wales|date=4 March 1985|page=7|title=UN report attacks Afghan massacres|url=https://www.newspapers.com/newspage/121128050/|access-date=17 April 2021}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Ermacora|first1=Felix|year=1985|title=Report on the situation of human rights in Afghanistan / prepared by the Special Rapporteur, Felix Ermacora, in accordance with Commission on Human Rights resolution 1984/55|url=https://digitallibrary.un.org/record/86023?ln=en|journal=United Nations Commission on Human Rights|location=Geneva|page=31|access-date=17 April 2021}}</ref> Raziskana sta bila tudi pokol Rauzdi in pokol Padkhwab-e Shana.<ref name="HRW1984">{{cite web|last=Human Rights Watch|year=1984|url=https://www.hrw.org/reports/1984/afghan1284.pdf|title=Tears, Blood and Cries. Human Rights in Afghanistan Since the Invasion 1979–1984|pages=37–38|accessdate=6 July 2021}}</ref> Da bi mudžahide ločili od lokalnega prebivalstva in odpravila njihovo podporo, je sovjetska vojska ubijala in pregnala civiliste ter s taktiko požiganja zemlje preprečila njihovo vrnitev. Po vsej državi so nastavljali pasti ter postavljali [[Mina|mine]] in kemične snovi. Sovjetska vojska je zločinsko ubijala borce in neborce, da bi zagotovila podreditev lokalnega prebivalstva.<ref name=":5">{{Cite book|url=http://publishing.cdlib.org/ucpressebooks/view?docId=ft7b69p12h&chunk.id=d0e5195&toc.depth=1&toc.id=d0e5195&brand=ucpress|title=The Soviet Invasion and the Afghan Response, 1979-1982|last=Kakar|first=Mohammed|publisher=University of California Press|isbn=9780520208933|quote=Incidents of the mass killing of noncombatant civilians were observed in the summer of 1980...the Soviets felt it necessary to suppress defenseless civilians by killing them indiscriminately, by compelling them to flee abroad, and by destroying their crops and means of irrigation, the basis of their livelihood. The dropping of booby traps from the air, the planting of mines, and the use of chemical substances, though not on a wide scale, were also meant to serve the same purpose...they undertook military operations in an effort to ensure speedy submission: hence the wide use of aerial weapons, in particular helicopter gunships or the kind of inaccurate weapons that cannot discriminate between combatants and noncombatants.|date=3 March 1997}}</ref> Province [[Nangarhar]], [[Ghazni]], [[Lagham]], [[Kunar]], [[Zabul]], [[Qandahar]], [[Badakhshan]], [[Lowgar]], [[Paktia]] in [[Paktika]] so bile priča obsežnim programom depopulacije sovjetskih sil. Sovjetske sile so afganistanske ženske ugrabile s helikopterji med letenjem v državi v iskanju mudžahidov. Novembra 1980 so se v različnih delih države, vključno z [[Laghmana|Laghmanom]] in [[Kama|Kamo]], zgodili številni takšni incidenti. Sovjetski vojaki in agenti KhAD so ugrabili mlade ženske iz mesta Kabul in območij [[Darul Aman]] in [[Khair Khana]], blizu sovjetskih garnizonov, da bi jih posilili.<ref>{{Cite book|url=http://publishing.cdlib.org/ucpressebooks/view?docId=ft7b69p12h&brand=ucpress|title=The Soviet Invasion and the Afghan Response, 1979-1982|last=Kakar|first=M. Hassan|publisher=University of California Press|year=1995|isbn=9780520208933|quote=While military operations in the country were going on, women were abducted. While flying in the country in search of mujahideen, helicopters would land in fields where women were spotted. While Afghan women do mainly domestic chores, they also work in fields assisting their husbands or performing tasks by themselves. The women were now exposed to the Russians, who kidnapped them with helicopters. By November 1980 a number of such incidents had taken place in various parts of the country, including Laghman and Kama. In the city of Kabul, too, the Russians kidnapped women, taking them away in tanks and other vehicles, especially after dark. Such incidents happened mainly in the areas of Darul Aman and Khair Khana, near the Soviet garrisons. At times such acts were committed even during the day. KhAD agents also did the same. Small groups of them would pick up young women in the streets, apparently to question them but in reality to satisfy their lust: in the name of security, they had the power to commit excesses.}}</ref> Ženske, ki so jih sovjetski vojaki vzeli in posilili, so njihove družine štele za "osramočene", če so se vrnile domov. Dezerterji iz sovjetske armade so leta 1984 tudi potrdili grozodejstva sovjetskih čet nad afganistanskimi ženskami in otroci ter navedli, da so bile afganistanske ženske posiljene. Posilstvo afganistanskih žensk s strani sovjetskih čet je bilo običajno in 11,8 odstotka sovjetskih vojnih zločincev v Afganistanu je bilo spoznanih za krive zaradi posilstva ter bilo obsojenih na različne kazni, najpogosteje na dosmrtno ječo. V Sovjetski zvezi je prišlo do ogorčenja proti tisku, ker so ruske "vojne heroje" opisovali kot "morilce", "agresorje", "posiljevalce" in "odvisnike".<ref>{{cite book|author=Rodric Braithwaite|title=Afgantsy: The Russians in Afghanistan 1979-89|url=https://books.google.com/books?id=13cTDAAAQBAJ|date=11 September 2013|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-932248-0|pages=323–324}}</ref> === Pritisk v Azerbajdžanu (1988–1991) === [[Črni januar]] (azerbajdžansko Qara Yanvar), znan tudi kot črna sobota ali januarski pokol, je bil dogodek, v katerem so sovjeti izvedli nasilno zatrtje v [[Baku|Bakuju]] 19.–20. januarja 1990 v skladu z izrednim stanjem med [[Razpad Sovjetske zveze|razpadom Sovjetske zveze]]. V resoluciji z dne 22. januarja 1990 je Vrhovni sovjet Azerbajdžanske socialistične republike razglasil, da je odlok predsedstva Vrhovnega sovjeta ZSSR z dne 19. januarja, ki je bil uporabljen za uvedbo izrednih razmer v Bakuju in napotitev vojske, agresivno dejanje.<ref>Kushen, Neier, p. 45</ref> Črni januar je povezan s ponovno ustanovitvijo Azerbajdžanske republike. To je bila ena od priložnosti v času [[Glasnost|glasnosti]] in [[Perestrojka|perestrojke]], ko je Sovjetska zveza sprožila silo proti disidentom. == Sojenje za vojne zločine in kazenski pregon == Leta 1995 je latvijsko sodišče nekdanjega poveljnika sovjetske tajne polcije [[KGB]] [[Alfons Noviks|Alfonsa Noviksa]] obsodilo na dosmrtno zaporno kazen zaradi izvedenega genocida in zaradi prisilnih deportacij v času druge svetovne vojne.<ref>[https://www.nytimes.com/1995/12/14/world/latvia-gives-kgb-aide-a-life-term.html Latvia Gives K.G.B. Aide A Life Term] Associated Press. The New York Times. 14 December 1995</ref> Leta 2003 sta bila estonec [[Augusto Kolk]], in [[Rus Petr Kislyiy]] (rojen 1921) zaradi zločinov proti človeštvu obsojena na osem let zaporne kazni. Spoznali so ju za krive, zaradi deportacije Estoncev leta 1949. Kolk in Kislyiy sta vložila pritožbo na [[Evropsko sodišče za človekove pravice]], češ da je takrat veljal Kazenski zakonik Ruske Sovjetske Federativne Socialistične republike (SFSR) iz leta 1946, ki je veljal tudi v Estoniji in da omenjeni zakonik ni predvideval kaznovanja zločinov proti človeštvu. Njihova pritožba je bila zavrnjena, saj je sodišče ugotovilo, da je Resolucija 95 Generalne skupščine [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]], sprejeta 11. decembra 1946, potrdila deportacije civilistov kot zločin proti človeštvu po mednarodnem pravu.<ref>{{cite web|title=Full text of European Court of Human Rights Decision on the case Kolk and Kislyiy v. Estonia: Non-Applicability of Statutory Limitations to Crimes against Humanity|work=Council of Europe|url=http://www.derechos.org/nizkor/impu/kolk.html|date=17 January 2006}}</ref> Leta 2004 je latvijsko vrhovno sodišče [[Vasilij Kononov|Vasilija Kononova]], sovjetskega partizana med drugo svetovno vojno, spoznalo za krivega zaradi umora treh žensk, od katerih je bila ena noseča ter ga označilo za vojnega zločinca. Je edini nekdanji sovjetski partizan, obsojen za zločine proti človeštvu.<ref>[http://www.rferl.org/content/Amid_VDay_Festivities_Soviet_Partisan_Braces_For_War_Crimes_Verdict_/2035785.html?page=1&x=1#relatedInfoContainer "Amid V-Day Festivities, Soviet Partisan Braces For War Crimes Verdict"], Radio Free Europe. Claire Bigg. 7 May 2010. Retrieved 18 May 2010.</ref> 27. marca 2019 je Litva zaprla 67 nekdanjih sovjetskih vojaških uradnikov KGB-ja, ki so bili obsojeni na 14 let zaporne kazni zaradi zatiranja litovskih civilistov januarja 1991. Ob izreku obsodbe sta bila prisotna le [[Jurij Mel]], nekdanji sovjetski tankovski častnik, in [[Genady Ivanov]], nekdanji sovjetski častnik za strelivo, drugi pa so bili obsojeni v odsotnosti in se danes skrivajo v Rusiji.<ref>{{cite news|publisher=BBC News|date=27 March 2019|access-date=16 July 2019|title=Lithuania convicts Russians of war crimes under Soviet rule|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-47725239}}</ref> == Glej tudi == * [[Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi]] * [[Politična represija v Sovjetski zvezi]] * [[Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina]] * [[Rdeči teror]] * [[Množični poboji v komunizmu]] * [[Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev]] * [[Množični poboji zapornikov NKVD]] == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Sovjetski vojni zločini]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sovjetski zvezi]] [[Kategorija:Vojni zločini]] 3afnah0yt6uhnn91rcekz3lqwe4br61 0 520845 5736932 5714162 2022-08-20T06:57:13Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Petra Škofic |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Vodja kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije]] |predecessor=[[Peter Šuhel (informatik)|Peter Šuhel]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=1. junij 2022 |term_end= |successor= |order2=[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Vodja kabineta ministra za kulturo]] |term_start2=2013 |term_end2=2014 |premier=[[Robert Golob]] |minister2=Uroš Grilc }} '''Petra Škofic''', [[Slovenci|slovenska]] [[Seznam slovenskih politikov|političarka]], * [[21. april]] [[1966]]. Je aktualna vodja kabineta predsednika vlade v [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenski vladi]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet|title=Petra Škofic, vodja kabineta predsednika vlade |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/kabinet-predsednika-vlade/petra-skofic-vodja-kabineta-predsednika-vlade/|website=GOV.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> == Kariera == Petra Škofic je diplomirala na Višji upravni šoli v Ljubljani, smer javne uprave. V obdobju med 1988 in 1990 je bila organizacijska sekretarka na Republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije ter kasneje svetovalka za odnose z javnostmi v [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalni demokraciji Slovenije]]. Funkcijo je opravljala tudi v [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]] v obdobju od 1994 do 1997, na ministrstvu za kulturo od 1997 do 2006, pa tudi na [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|ministrstvu za notranje zadeve]]. Do 2022 je bila zaposlena [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]]. Bila je tudi članica sveta Cankarjevega doma in sveta RTV Slovenija. === Politika === Med letoma 2013 in 2014 je bila zaposlena kot vodja kabineta [[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministra za kulturo]], ki je bil takrat Uroš Grilc. Junija 2022 jo je Vlada Republike Slovenije imenovala na mesto državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]], kjer opravlja službo vodje kabineta.<ref>{{Navedi splet|title=Prve poteze nove vlade: na vrh Policije Lindav, Sovo bo kot v. d. vodil Kadivnik|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najprej-primopredaja-med-janso-in-golobov-nato-ze-prva-seja-nove-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Škofic, Petra}} [[Kategorija:Rojeni leta 1966]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Državni sekretarji v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije]] og45gua53i92cs8y01mw7fwyzwg4dvs 0 520955 5737226 5736492 2022-08-20T07:25:22Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki '''Pismo Titu''' skupaj s [[1. pismo Timoteju|prvim]] in [[2. pismo Timoteju|drugim pismom Timoteju]] označujemo kot enega izmed treh pastoralnih pisem [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki so zgodovinsko pripisana [[Apostol|apostolu]] [[Sveti Pavel|Pavlu]].<ref name="EB1911">{{cite EB1911|wstitle=Titus, The Epistle to|volume=26|pages=1031–1032|first=James|last=Moffatt|author-link=James Moffatt}}</ref> Mnogi tri pisma omenjajo tudi kot »poslanice«, sicer pa se jim ime pastoralna pisma pripisuje od začetka 18. stoletja zaradi njihove glavne teme, ki ni več [[Misijon|misijonarsko]] širjenje, temveč oznanjevanje [[Evangelij|evangelija]] skupnostim, potem ko so misijonarji odšli bodisi v krajevnem smislu ali zaradi smrti (Brown 2008, 634). V pismu Pavel izpostavi [[Vrlina|vrline]] in razvade, ki bi morale biti za [[Kristjani|kristjana]] same po sebi razvidne. Dejstvo, da mora nekatere izmed njih izrecno pohvaliti ali obsoditi, je dokaz brezpravnega in perverznega značaja [[Kreta|kretske]] družbe. Opisi pregreh in vrlin niso namenjeni samo tistim, ki si prizadevajo oz. so izbrani za vodstvo cerkve, temveč vsem vernikom. Krepostim naj bi sledili vsi in jih trudili dosegati, pregreh pa naj bi se branili. Pavel obenem opisuje učinke slabega in dobrega vodstva: dobro vodstvo vodi v cerkve, polne zdravih in angažiranih vernikov, ki živijo tisto, kar govorijo, medtem ko slabo vodstvo vodi v cerkve z ljudmi, ki so med sabo razdvojeni, se zatikajo v malenkosti in prazno retoriko. Življenje slednjih je na videz pravično, a njihova notranjost ne pozna ljubezni, milosti ali svetosti. Avtor na koncu pisma Titu poda še merila za določanje vodstva v cerkvi in prepoznavanje lažnih učiteljev: zvesti voditelji so skrbniki svoje hiše, brezhibni v svojem ugledu, ne iščejo nepoštene koristi, so zmerni in se držijo resnice, ki izhaja iz evangelija, lažni učitelji pa uničujejo družine, imajo umazano vest, um in ugled in so motivirani iz lastne koristi. Vodijo jih strasti in nagoni, lažejo sebi v prid ter v svoj nauk sprejemajo napake, ki jih poučujejo naprej (Gloer, Stepp 2015). == '''Nastanek''' == === Avtorstvo === Pismo je nastalo okrog leta 66, 67, če ga je napisal Pavel. Če pa je pismo [[Psevdonim|psevdonimno]], kar trdi od 80 do 90 odstotkov kritičnih razlagalcev, pa je domnevno nastalo proti koncu 1. stoletja ali manj verjetno v začetku 2. stoletja. Glede avtorstva pisem obstaja več razlag in pogledov. Strokovnjaki se delijo na dve strani – tiste, ki so proti avtentičnosti in te, ki jo zagovarjajo. S strani mnogih raziskovalcev se pastoralna pisma štejejo za psevdonimna. Glede avtorstva se na podlagi jezika in vsebine, ki je v pastoralnih pismih uporabljen, ne strinjajo s trditvijo, da jih je napisal Pavel, ampak, da jih je napisal anonimni avtor po Pavlovi smrti. Zagovorniki tega stališča na podlagi bibliografskih informacij trdijo, da besedišče in slog pisanja pastoralnih pisem ne ustrezajo pisanju Pavla, temveč da v večji meri odražajo čas in poglede nastajajoče Cerkve in ne časa [[Apostol|apostolov]]. Ti učenjaki postavljajo nastanek pisma Titu med letom 80. po Kr. in koncem 2. stoletja, večina pa meni, da je pismo nastalo do konca 1. stoletja. Pismo Titu ima veliko sorodnosti s prvim pismom Timoteju, s katerim si delita podobne fraze, izraze in vsebinske poudarke, kar je mnoge [[Eksegeza|eksegete]] prepričalo, da so vsa tri pisma, vključno z drugim pismom Timoteju, napisana od istega avtorja (Brown 2008, 633–635). Razlagalci, ki zagovarjajo avtentičnost pastoralnih pisem, datirajo njihov nastanek po Pavlovem obisku na Kreti. Vendar ta obisk ni mogoče enačiti z obiskom, omenjenim v [[Apostolska dela|Apostolskih delih]] (Apd 27,7), kjer Pavel kot ujetnik potuje v [[Rim]] in kjer dve leti preživi v hišnem priporu. Zato tradicionalna eksegeza sklepa, da je po izpustitvi Pavel odplul iz Rima proti [[Azija|Aziji]] in mimogrede obšel Kreto, kjer je pustil Tita, da bi v Cerkvi vzpostavil red. Nato je odpotoval naprej v [[Efez]], kjer je pustil Timoteja in od tam v [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonijo]], kjer je napisal prvo pismo Timoteju in po besedah tega pisma odpotoval naprej v [[Nicopolis ad Istrum|Nikopolis]] v Makedoniji, kjer je napisal pismo Titu okoli leta 66 ali 67. Beseda ''pastoralen'' izvira iz [[Latinščina|latinščine]] in pomeni pastir. Ta je tisti, ki pridobljeno ljudstvo vodi in hrani. Ker so omenjena pastoralna pisma med sabo podobna, jih je dobro preučevati v medsebojnem odnosu. Z vidika vrstnega reda so na splošno v slogu in vzdušju zelo homogena. Iz tega lahko izpeljemo, da jih je bodisi napisal isti pisec ali pa je prvi pisec napisal eno, drugi pisec pa drugi dve, pri čemer se je trudil čim bolj posnemati prvega. Vseeno so med pismi razlike, zato razlagalci opozarjajo, da bi lahko z enačenjem avtorstva pisma izgubila na individualnih razlikah med njimi. Pismo Titu nekateri primerjajo s priročnikom prve Cerkve, v katerem se tudi pojavljajo svarila pred lažnimi učitelji in preroki. Toda natančnih navodil, kako naj bi Cerkvena ureditev delovala v pastoralnih pismih, ne najdemo, dotakne se jih le bežno pismo Titu. Vprašanje vrstnega reda še vedno ostaja neodgovorjeno. Po zdajšnjem kanoničnem redu pastoralnih pisem tega ne moremo izvedeti, saj so postavljena zgolj od najdaljšega do najkrajšega. Obstaja nekaj teorij, med drugimi tudi ta, da je drugo pismo Timoteju napisal Pavel, po njegovi smrti pa je naslednik napisal pismo Titu in prvo pismo Timoteju, saj je vprašanje o cerkveni ureditvi postalo aktualno, pri tem pa se je trudil posnemati slog in besedišče prvega. Žal pa vrstnega reda zagotovo ne moremo spoznati. Glede na kriterij vsebine lahko pisma razporedimo glede na različno razvito cerkveno ureditev. Pismo Titu – manj razvita cerkvena ureditev, Prvo pismo Timoteju – bolj razvita cerkvena ureditev in Drugo pismo Timoteju – umirajoči Pavel (Gloer, Stepp 2015). === Zgodovinske okoliščine === O dogodkih, ki jih opisujejo pastoralna pisma, ne najdemo opisov v drugih dokumentih Nove zaveze ali Apostolskih del. Niti ne najdemo omembe Pavlovega potovanja na Kreto in prav tako ne Titovega postanka. Nikjer ne najdemo posebne omembe kraja, kjer bi se Pavel v času nastajanja pisma nahajal. Sklepa se, da sta maloazijska obala in Grčija področji, ki bi ustrezali prezimitvi, ki jo je Pavel načrtoval v Nikopoli (Brown 2008, 636). === Naslovnik === Naslovnik pisma je Tit, ki je bil eden izmed Pavlovih najbolj zaupanja vrednih sodelavcev. Čeprav v Apostolskih delih ni omenjen, je pomemben za Pavlovo delo, kot je opisano v [[Pismo Galačanom|Pismu Galačanom]] in [[2. pismo Korinčanom|Drugem Pismu Korinčanom]]. Na začetku Pavlovega misijonskega dela je Tit ([[Poganstvo|pogan]], neobrezan) spremljal Pavla v [[Jeruzalem]] kot »preizkusni kamen«, da bi videl, ali ga bo jeruzalemska Cerkev sprejela kot zakonitega spreobrnjenca h Kristusu (Gal 2,1–3) kljub temu, da bi moral biti po postavi [[Obrezovanje moških|obrezan]]. Tit je bil kasneje Pavlova desna roka, in sicer v zapletu s [[Korint|korintsko]] Cerkvijo, kjer so Pavla v javnosti spravili v težave in je bil »z žalostjo« pri njih. Tit jim je predal Pavlovo pismo, napisano »v mnogih solzah«, in ga iz Efeza prinesel v Korint in Pavlu vrnil novico o njihovem [[Kesanje|kesanju]] in pripravljenosti, da ponovno pozdravijo njegovo službo (2 Kor 2,1; 7,6–16). Pozneje so ga poslali v Korint, da bi zbral nabirko, ki naj bi jo Pavel v letu 58 odnesel v Jeruzalem (2 Kor 8,6.16.23; 12,17–18). (Brown 2008, 635–636) Pismo Titu predpostavlja, da sta bila Pavel in Tit skupaj na Kreti. Tita je Pavel pustil tam, da bi popravil, kar je še pomanjkljivega, še posebej pa, da vsaki krščanski skupnosti dodeli [[Prezbiterij|prezbiterije]]. Njegova naloga je bila organizirati Cerkev po Pavlovih navodilih. Kasneje se je ponovno srečal s Pavlom v Nikopolu in odšel v [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]]. Na podlagi knjige ''Zgodovina Cerkve'', ki jo je napisal [[Evzebij Cezarejski]], naj bi Tit Cerkvi služil kot prvi škof na Kreti. Pokopan je bil v Korintu, njegovo glavo pa so kasneje, ko je bila Kreta napadena s strani [[Saraceni|Saracenov]], premaknili v [[Benetke]].<ref>{{Navedi splet|title=sveti Tit – škof {{!}} svetniki.org|url=https://svetniki.org/sveti-tit-skof/|date=2013-01-25|accessdate=2022-07-05|language=sl-SI}}</ref> == '''Vsebina''' == === Struktura === ''Razdelitev po obliki:'' * A. Uvodni obrazec: 1,1–4 * B. Zahvale: jih ni * C. Glavno besedilo: 1,5–3,11 * D. Sklepni obrazec: 3,12–15 ''Razdelitev po vsebini:'' * 1,1–4: Naslov/pozdravi Titu * 1,5–9: Cerkvena ureditev in postavitev prezbiterijev/škofov * 1,10–16: Zmotni nauk, ki ogroža skupnost * 2,1–3,11: Obnašanje v skupnosti in verovanje, družinska pravila, kaj je Kristus storil in kaj to pomeni * 3,12–15: Sklepni pozdravi in blagoslov (Brown 2008, 633) === Splošna analiza sporočila === Sporočilo v Pismo Titu lahko razdelimo pod tri naslove: cerkvena ureditev, zmotni nauk in odnosi ter verovanje v skupnosti. Uvodni obrazec (1,1–4) je hkrati dolg in formalen. Daljši je le v [[Pismo Rimljanom|Pismu Rimljanom]], ki je napisan skupnostim, ki jih ni nikoli obiskal. Mnogi strokovnjaki se zato sprašujejo, če se je moral Pavel na tak način predstaviti svojemu učencu, ki ga je že tako dolgo poznal. Večina jih to zanika. Domnevajo, da to ni Pavlov spis ampak, da gre za uvod v tri pastoralna pisma. Drugi so mnenja, da je Pismo mišljeno kot javna podpora Titu in je začetek zato tako formalen, ker ga bo bral širši javnosti, v polnih Cerkvah, ko se bo ukvarjal z težavami njene ureditve. Prva oz. glavna tema je cerkvena ureditev ali red (1,5–9). Ta je glavna v vseh treh pastoralnih pismih, še posebej v Prvem Pismu Timoteju in Pismu Titu. Tak red je treba vzpostaviti zaradi nevarnosti, ki jo predstavljajo predvsem lažni učitelji. Ker Pavlu med njegovim postankom na Kreti ni uspelo vzpostaviti trdne strukture, to nalogo prepusti Titu, ki je ostal po Pavlovem odhodu (Tit 1,5). Omenja mu službo prezbiterijev/škofov. Ti naj bi bili zvesti Pavlovemu nauku in usposobljeni za vodstveno službo, ki bo vernike ščitila pred [[Herezija|krivimi nauki]] ter novotarijam. Njegova naloga je, da že obstoječo cerkveno strukturo, ki je že uveljavljena, uvede in zavaruje ter jo naredi učinkovito. Druga tema so zmotni nauki (1,10–16). Pismo Titu jasno opredeli grozečo nevarnost. Z veliko ostrino je naravnan opis učiteljev. Za te težko ugotovimo, ali so za svoje poučevanje plačani, saj v besedilu težko razločimo med zanesljivimi podatki in posploševanjem. Zato je težko razbrati nauk iz zahtev, ki se jim nasprotniki ne pokoravajo, blebetači, ki bi jim bilo treba zapreti usta, sleparji, ki spodkopavajo cele družine zaradi dobička, z omadeževanim umom in vestjo. Ljudje, ki zanikajo Boga z dejanji in so gnusni, neposlušni in nezmožni za dobra dela. Navedek v Tit 1,12 iz pesnitve [[Epimenid|Epimenida]] s [[Knosos|Knososa]] (6. stoletje pred Kr.) očrni Krečane kot lažnivce in lene požeruhe in daje slutiti, da so lažni učitelji domačini s Krete. V Tit 1,10 pridejo pod udar tudi »tisti iz obreze« – kristjani judovskega izvora. Namig, da se držijo človeško obarvanih predpisov, ki razglašajo stvari za nečiste (1,15), je v prid razlagi, da so se strogo držali Mojzesove postave in njenega izročila (gl. Mr 7,8). Pomen judovskih [[Mitologija|bajk]] v Tit 1,14 ni znan. Ena od možnih razlag je obsodba [[Gnosticizem|gnosticizma]]. Tretja tema je poučevanje zdravega nauka (2,1 – 3,11). Ta obsega približno dve tretjini Pisma Titu. Prvi del (2,1–10) je družinsko pravilo, katerih primere najdemo tudi v drugih Pavlovih pismih (npr. Kol 3,18–4,1 in Ef 5,21–6,9). Omenjena odlomka sta razdeljena na nasvete za tri pare, v katerih so najprej naslovljeni podrejeni v paru: žene/možje, otroci/očetje, sužnji/gospodarji. V Pismu Titu ta red ni izpostavljen glede na podrejenost, temveč na vzorno obnašanje in vzgajanje mlajših. V 2,4–5 se Pismo Titu bolj približa [[Pismo Kološanom|Pismu Kološanom]] in [[Pismo Efežanom|Pismu Efežanom]]. Naroča, naj mlade žene ljubijo in ubogajo svoje može in naj se [[Suženjstvo|sužnji]] podrejajo svojim gospodarjem. Ta zahteva po spodobnem obnašanju, ki jo najdemo tudi za prezbiterije v 1,7–9, dojemamo kot izraz nauka, da bi olepšali nauk Boga, odrešenika (2,10), tako da bi krščansko verovanje in način življenja bila kot službena obleka. V 2,11 – 3,11 avtor podaja pastoralna navodila z namenom spreobračanja, zasnovana na tem, kar je storil Kristus. Pred spreobrnjenjem so bili kristjani neumni, nepokorni, sužnji poželenja (3,3); toda »veliki Bog in naš odrešenik Jezus Kristus« je daroval samega sebe, da bi nas odkupil in rešil lastno ljudstvo, ki je vneto za dobra dela (2,13–14) – zaradi odrešenja vseh (2,11). Tako kot da Pavel samega sebe za zgled posnemanja v nespornih pismih, to ponovi v pastoralnih pismih. Hoče, da bi bili kristjani na Kreti za zgled (Tit 2,7), da bi še druge pritegnili k veri. Ta zgled v dobrih delih je tudi podrejenost oblastem in vladarjem (3,1). Nespametne razprave in pričkanje med kristjani samimi je škodljivo za takšno javno podobo (3,9–10). V sklepnem obrazcu 3,12–15, tako kot v drugih pismih, Pavel opiše načrte za svoje potovanje in potovanja njegovih sodelavcev. Titu omeni svoj načrt za prezimitev v Nikopolu, kamor ga tudi povabi, naj čim prej pride (3,12). Še prej pa mu omeni, da bo k njemu poslal sodelavca, saj sam ne more priti. Ta naj bi Tita zamenjala na Kreti, da se mu bo ta lahko pridružil v Nikopolu. Pismo se konča s pozdravi, ki kažejo na več poslušalstva, ne le na Tita, kar je značilno tudi za druga Pavlova pisma (Brown 2008, 637–639). === Slogovne posebnosti === Strokovnjaki, ki trdijo da Pismo Titu ni avtentično, izpostavljajo velik delež besed v pastoralnih pismih, ki jih ne najdemo drugje v Novi zavezi. Ta delež je do trikrat večji kot v pismih, ki so avtentična. Prav tako izpostavljajo pomankanje veznikov, značilnih za avtentična pisma. Pomankanje teh dajo pastoralnim pismom drugačen slog in stil. Besedišče v pastoralnih pismih se od avtentičnih razlikuje tudi v tem, da ima več skupnega z besediščem piscev 2. stoletja kot s pisci 1. stoletja. Stil pisanja se razlikuje tudi v odnosu avtorja pastoralnih pisem do nasprotnikov, s katerimi se ta ne pogovarja, tako kot se Pavel v drugih pristnih pismih. Pavel uporablja različne retorične strategije in vzpostavlja odnos, ki predpostavlja prisotnost sogovornika. Avtor pastoralnih pisem pa pokaže malo zanimanja za dialog z nasprotniki. Uporablja predvsem monolog, v katerem uporablja nauk vere in obnašanja na podlagi tradicije in s tem ne pusti prostora za dialog. V tem pogledu je slog pisanja pokazatelj, da Pavel ni avtor pastoralnih pisem. Po drugi strani so pastoralna pisma, tako kot druga Pavlova pisma, napisana z določenim namenom. Zato lahko dopuščamo uporabo drugačnega sloga in besedišča glede na zgodovinsko ozadje in namen. Pastoralna pisma se ukvarjajo predvsem z kvalifikacijo in določitvijo cerkvenega reda in zato potrebujejo drugačno besedišče kot ostala Pavlova pisma, ki se dotikajo drugih vprašanj (Gloer, Stepp 2015). === Glavne teme (teološki poudarki na podlagi ključnih besed): === Kriva vera, ki so ji »pastirska pisma« vztrajno nasprotovala, takó da so pozivala k trdnosti v nauku, je le na splošno opredeljena. Krivi učitelji, za katere se zdi, da so delovali v Cerkvi, so bili predvsem pod vplivom judovstva. To so bili predvsem Judje (Tit 1,10), ki so hoteli biti učitelji postave (1 Tim 1,7) in so načenjali prepire o njeni vsebini (Tit 3,9) ter se zatekali k judovskim bajkam (mitom) (Tit 1,14), k legendam in rodovnikom (1 Tim 1,4). Velik poudarek Pisma Titu je skrb za cerkveno ureditev, določitev prezbiterijev in pa kakšni naj bi ti bili. Vendar ne bi bilo prav, če bi v pastoralnih pismih poudarjali samo organizacijska vprašanja in nevšečnosti, ki so jih povzročale herezije.<ref>{{Navedi splet|title=Uvod v Prvo in Drugo pismo Timoteju in uvod v Pismo Titu|url=https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Tit+0&id0=1&pos=0&set=6&l=sl|website=BIBLIJA.net|accessdate=2022-07-05|first=|last=}}</ref> Pastoralna pisma poudarjajo tudi zdrav nauk (Tit, 1,1; 2,1) in spoznanje resnice (Tit 1,1), kakor tudi zdravo vero (Tit 1,13; 2,2) (Brown 2008, 640). == Sklici == {{Sklici}} == Seznam virov == * Brown, E. 2008. ''Uvod v Novo zavezo''. Celje: Mohorjeva družba. * W. Hulitt Gloer, Perry L. Stepp. 2015. "The Letters to Titus and Timothy", "Titus: The Necessity of Order" in: ''Reading Paul’s Letters to Individuals''. Smyth & Helwys. * Palmisano, Carmela, Samo Skralovnik, Maksimiljan Matjaž, Mirjana Filipič in Marijan Peklaj. 2022. ''Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov''. Ljubljana: Teološka fakulteta. {{sveto pismo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sveto pismo]] [[Kategorija:Nova zaveza]] fcwwai0xoiciqjtpq3iv5j596dxgajf 3 520996 5737529 5736308 2022-08-20T09:04:35Z MZaplotnik 13263 odg. in navodilo wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], ::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se obrni kar name. <br />Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}}--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:03, 6. julij 2022 (CEST) :Zivjo @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]. Najprej naj se Vam zahvalim za vaš trud pri urejanju strani. Prav zato upam na konstruktiven dialog z Vami. Imam slike g. Prebiliča, za katere imam avtorske pravice, a jih odmikate s pojasnilom, da nimam VRT prispevka. Če lahko bi Vas prosil, da mi pojasnete zakaj je ne morem objavit, ali pa ce bi bili tako prijazni in mi povedali kaj točno naj naredim, da bo objava na wikidata popolnoma pravilna. :Ze vnaprej hvala za odgovor. [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 18:22, 6. julij 2022 (CEST) ::Prosim brez zamere, a glede avtorskih pravic smo zaradi slabih izkušenj v preteklosti malo občutljivejši. Za začetek, kaj pomeni "imam avtorske pravice"? Ali si slike sam posnel ali kako? Mimogrede, na pogovornih straneh se po dogovoru tikamo, da je bolj kolegialno vzdušje. Tudi nas administratorjev ali katerihkoli drugih uporabnikov ni treba vikati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:30, 6. julij 2022 (CEST) :::Nikakor ti ne zamerim sem vesel vskae debate. Kot sem napisal odspodaj, ima avtorske pravice oseba o kateri govori stran. Oseba je tudi seznanjena z mojim delom, saj sem material dobil od nje direktno. LP [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 18:42, 6. julij 2022 (CEST) ::Pozdravljen, hvala za odgovor. Tu se med sourejevalci tikamo, zato upam, da te ne moti, "če sva tudi midva na ti". Stvar je precej kompleksna za začetnike. Zbirka (oz. Commons) zbira prosto gradivo (torej slike, videoposnetke), ki so zaščiteni pod licenco CC (0,1,2,3,4) ali so PD (javna last). Avtorske pravice pa morajo biti ob nalaganju jasne in kakor sem ti že napisal, mi je tvoj povzetek urejanja dal indice, da temu morda ni tako. Velikokrat se zgodi, da PR osebje pač naloži sliko naročnika, čeprav si avtorskih pravic ne lasti niti lastnik niti PR ekipa. Avtorske pravice si lahko lastiš le, če si avtor sam ali si z avtorjem podpisal pogodbo o prenosu avtorskih pravic. ::Na VRT ([[:commons:COM:VRT]]) pa se pošlje soglasje imetnika '''avtorskih pravic''', da se strinja z objavo pod licenco, ki je izbereta. Vsa navodila so na dani povezavi. Kot sem pa dejal v povzetku urejanja s samo sliko ni nič narobe, bi pa radi kot skupnost imeli radi čiste račune glede avtorskih pravic in to mislimo striktno upoštevati tudi v prihodnje. ::LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:35, 6. julij 2022 (CEST) :::Seveda in se absolutno strinjam. Kot sem ze napisal je slike posnel fotograf, ki je bil tudi plačan za to delo. Takrat so se avtorske pravice prenesle na osebo o kateri stran govori (VP), ki mi jih je potem posredovala z namenom, da bi uredil to stran. Seveda razumem zeljo po VRT dopisu, a si čakalne dobe za odgovarjanje dolge po več dni, v mojem interesu pa je imeti novo sliko še danes. [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 18:38, 6. julij 2022 (CEST) ::::Slika je lahko že danes nazaj (jo bom ob tem tudi obrezal). Ko bosta z g. Prebiličem poslala VRT zahtevek, bi moral bot na stran slike namestiti [[:commons:Template:VRT pending]]; v tem ni popolnoma nobenega problema. Zahtevek bo najverjetneje potrdil @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:43, 6. julij 2022 (CEST) :::::Najlepša hvala za vse. Res bi bilo super in sam zahtevek bo poslan v roku 3 ur. Mi je pa g. Prebilič poslal novo sliko, ki se mi zdi primernejša. Pravice za to sliko ima prav tako g,Prebilic. Kot sem rekel bo izjava poslana v najkrajšem možnem času. Še enkrat hvala za razumevanje in vso pomoč...:) [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 18:50, 6. julij 2022 (CEST) ::::Jaz ne bi prehiteval. Načeloma verjamemo ljudem na besedo, ampak pri nalaganju avtorskega dela tretjih oseb smo vseeno previdni. Priročnejši naslov za izjave je sicer opisan na naši strani [[WP:VRTIZJ|Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]], tam jo bom jaz takoj dobil in tudi ne bo čakala, če se res tako mudi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:48, 6. julij 2022 (CEST) :::::Hvala za odgovor. Kot sem rekel imam novo sliko, ki jo bom naložil na wikidata. Pravice ima pravtako g. Prebilič. Dokazilo o dovoljenju za objavo bom poslal čim hitreje (upam da še v roku naslednjih dveh ur). Hvala za sodelovanje in vso pomoč. [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 18:53, 6. julij 2022 (CEST) :::::samo zanima me če mi je sedaj vse jasno. Pošljeva VRT zahtevek ali Dokazilo o dovoljenju za objavo...? Hvala za odgovor in vso pomoč... [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 18:55, 6. julij 2022 (CEST) ::::::To je načeloma isto, samo v različnih jezikih. Kar po navodilih na linku, ki sem ga jaz dal, naj g. Prebilič pošlje izjavo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:24, 6. julij 2022 (CEST) :::::::Seveda. Izjava bo poslana še danes. Hvala ti za vso pomoč. [[Uporabnik:Nik1178|Nik1178]] ([[Uporabniški pogovor:Nik1178|pogovor]]) 19:29, 6. julij 2022 (CEST) :{{u|Yerpo}}, ali je bilo dovoljenje za sliko [[:c:File:Dr. Vladimir Prebilič.jpg]] sploh poslano? V Zbirki ni nič označeno. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:38, 18. avgust 2022 (CEST) ::{{ping|MZaplotnik}} ne, nič ni prišlo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:41, 18. avgust 2022 (CEST) :Yerpo, hvala, brisano. Nik1178, ko bo dovoljenje za prosto uporabo poslano po navodilih [[WP:VRTIZJ]] z uradnega e-naslova predsedniškega kandidata, se slika lahko takoj obnovi. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:03, 20. avgust 2022 (CEST) 5slm9xo10f0pfm5di6t4ien6oiva78v 0 521028 5736983 5720127 2022-08-20T07:04:33Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba}} '''Kate Chopin''' (rojena '''Katerine O'Flaherty'''), [[Američani|ameriška]] [[pisatelj]]ica, * [[8. februar]] [[1851]], [[St. Louis]], [[Misuri]], [[Združene države Amerike]], † [[22. avgust]] [[1904]], St. Louis Pisala je kratke zgodbe za odrasle in otroke, napisala je dva romana (''At Fault'', ''The Awakening''). Je ena prvih [[Feministična umetnost|feminističnih]] avtoric 20. stoletja. Najbolj je znana po svojem romanu ''Prebujenje'' (''The Awakening''), v katerem opisuje življenje ženske, ki se v vlogi, ki ji je kot ženski pripisana, ne čuti izpolnjena. Začne se zavedati vseh omejitev, ki jih ima kot pripadnica svojega spola in začne iskati načine, kako izpolniti svoje življenje. Roman ''Prebujenje'' je preveden v slovenščino. == Življenje == Kate Chopin se je rodila v družino, ki je bila močno povezana s francosko skupnostjo v St. Louisu. Njen oče, Thomas O'Flaherty, je bil irski priseljenec in uspešen poslovnež, njena mati, Eliza Faris, pa je bila del kreolske skupnosti. Kate je bila tretja od petih otrok. Šolala se je v katoliškem internatu Sacred Heart Academy (1855–1868). Po očetovi smrti je živela z materjo, babico in prababico, ki so bile vse vdove in neodvisne ženske. Od 1867 do 1870 je v beležnico zapisovala [[Dnevnik (književnost)|dnevnik]], [[Esej|eseje]], pesmi in druge zapise. Ko je bila stara 19 let je spoznala svojega bodočega moža Oscarja Chopina, poročila sta se 9. junija 1870, živela sta v [[New Orleans|New Orleansu]]. V zakonu se jima je rodilo pet sinov in ena hčerka. Leta 1979 je njen mož doživel poslovni neuspeh, zato sta se preselila v župnijo Natchitoches, kjer je imela moževa družina v lasti nekaj zemlje, vodila sta tudi prodajalno. Bila sta aktivna člana skupnosti, kjer se je Kate seznanila s kreolsko kulturo, ki je postala pomemben del njene literature. Oscar Chopin je umrl leta 1883, pred smrtjo je bil zadolžen, Kate se je trudila nadaljevati z družinskimi posli, vendar ji ni uspelo. Na mamino pobudo se je z otroki preselila nazaj v St. Louis. Naslednje leto je njena mati umrla. Zaradi vseh izgub v tako kratkem času je Kate zapadla v [[Velika depresivna motnja|depresijo]]. Družinski zdravnik ji je svetoval naj piše, ker je menil, da ji bo to koristilo. == Delo == Leta 1888 je objavila prvo pesem (''If It Might Be'') v reviji ''America.'' V raznih revijah, npr. ''St. Louis Post-Dispatch, Atlantic Monthly, Criterion'' in ''Vogue,'' je objavljala zgodbe in članke. Pisala je zgodbe o ljudeh, ki jih je poznala in so živeli v njeni bližini. Sodobniki so jo cenili predvsem zaradi tematike, ki se je navezovala na rasno problematiko. Bila je med vidnimi literati takratnega časa, objavljanje literarnih del je predstavljalo del njenih dohodkov, s katerimi je z družino lahko udobno živela. Sodobna literatna kritika pa jo ceni predvsem zaradi pisanja, s katerim je prelamljala družbene konvencije, saj je pisala o meščanskem zakonu, ki je bil prazen in zlagan. Leta 1890 je objavila svoj prvi roman ''At Fault,'' ki ni bil dobro sprejet. Napisala je še en roman, ''Young Dr. Gosse,'' vendar je rokopis uničila, ker ni našla založnika. Med leti 1892 in 1895 je pisala kratke zgodbe za otroke in odrasle, ki jih je objavljala v različnih revijah, npr. ''Atlantic Monthly, Vogue, The Century Magazine'' in ''The Youth’s Companion.'' Leta 1894 je izdala zbirko kratkih zgodb ''Bayou Folk,'' v kateri je bilo zbranih triindvajset zgodb. Med kratkimi zgodbami je izstopala ''Desiree's Baby (1893),'' v kateri je opisovala zgodbo Desiree, ki je bila kot otrok zapuščena, vendar jo je vzgajala dobra družina. V zakonu se ji rodi otrok s temno poltjo. Mož jo obtoži, da ima prednike s temno poltjo, zato jo zapusti. Po nekaj dneh odkrije pismo svoje matere, v katerem piše, da je on tisti, ki ima temnopolte prednike. Leta 1897 je izdala zbirko enaindvajsetih kratkih zgodb ''A Night in Acadie,'' v kateri se pojavljajo tematike zakona, strasti in spolnosti. Leta 1899 je izdala svoj drugi roman ''Prebujenje,'' ki je njeno najbolj znano delo. Zaradi slabih kritik, ki jih je bil deležen roman, je v zadnjih letih svojega življenja precej manj pisala, in sicer nekaj kratkih zgodb, od katerih jih je bilo le nekaj objavljenih. == Roman ''Prebujenje'' == Roman ''Prebujenje (The Awakening)'' je izdala leta 1899, doživel je izjemno slabe kritike. Zaradi tega so roman nehali tiskati in je bil nekaj desetletij v pozabi. Kritike so Kate potrle, zato je v zadnjih letih življenja napisala le še nekaj kratkih zgodb. Roman je doživel negativno recepcijo zaradi nemoralne percepcije nezvestobe v luči takratnih družbenih konvencij o zakonu in vlogi ženske znotraj institucije [[Zakonska zveza|zakona]]. Negativna kritika je bila vezana na opisovanje ženske seksualnosti in prelamljanja z družbeno vlogo, ki jo je imela ženska v takratnem družbeno-zgodovinskem kontekstu. Roman so ponovno odkrili v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je literarna kritika v njem začela odkrivati [[Feminizem|feministične]] tendence. Roman ''Prebujenje'' je njeno najbolj znano delo. Dogaja se v poznem 19. stoletju, protagonistka romana je Edna Pontellier. Edna se na začetku pripovedi prične zavedati, da je neizpolnjena v vlogi, ki jo ima v družbi kot ženska. Edna pride do spoznanja, da jo njen spol in življenje v zakonski zvezi omejujeta, zato začne iskati načine, kako živeti bolj polno življenje. Prične slikati in zanemarjati svoje dožnosti kot gospodinja in žena ter se s tem upira družbenim konvencijam. Edino uteho najde v prijateljevanju z gospo Reisz, ki prav tako ne sledi družbenim normam takratnega časa. Med tem ima tudi spolno afero, sreča se tudi z moškim, v katerega je zaljubljena, vendar se ji ta odreče in njuna ljubezen ostane neizpolnjena. Edna se na koncu romana odloči, da se bo prepustila valovom morja. == Viri == * [[Katja Mihurko Poniž|Mihurko Poniž]], K. (2021). Od lastnega glasu do lastne sobe: literarne ustvarjalke od začetkov do modernizma. [[Beletrina]]. {{COBISS|ID=82292483}} * [https://www.womenhistoryblog.com/ History of American Women]: [https://www.womenhistoryblog.com/2006/12/kate-chopin.html Kate Chopin] * [https://americanliterature.com/ American Literature]: [https://americanliterature.com/author/kate-chopin Kate Chopin] == Zunanje povezave == * [https://plus.cobiss.si/cobiss/si/sl/bib/236570368 Chopin, K. (2007). Prebujenje. Zamik.] * Černec, Ž. (2007). [https://plus.cobiss.si/cobiss/si/sl/bib/6732659#full Kate Chopin: Prebujenje]. Literatura ,20 (202), 211–212. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Chopin, Kate}} [[kategorija:Ameriški pisatelji]] k9rbtu5168b67o8kxdok6ygsg89qbb0 0 521042 5736936 5716968 2022-08-20T06:57:29Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama | name = Jelenca | other_name = | photo = | photo_caption = | map = Slovenija | relief = yes | map_caption = Geografski položaj | location = [[Občina Straža]], [[Slovenija]] | depth = 10 m | length = 73 m | survey = | discovery = | geology = [[kraška jama]] | altitude = | access = peš | entrance_count = | register = e-kataster jam<ref>{{cite cecad |id=4571 |title=Jelenca |accessdate=2022-07-08}}</ref> | website = | embedded = }} '''Jelenca''' je [[kraška jama]] v [[Jugovzhodna Slovenija|jugovzhodni Sloveniji]], in sicer v [[Občina Straža|občini Straža]]. Nahaja se na desnem bregu reke [[Krka|Krke]] blizu [[Vavta vas|Vavte vasi]]. Je položna, vodoravna in prehodna jama, dolga 73 metrov. Ima nizek vhod, ki se nato razširi v večjo sobano. Na koncu dvorane je velik kapniški steber. Mimo stebra se pot jame oža in niža iz česar je tudi razvidno, da je jama zasipana. Po stari zgodbi naj bi nek lovec izpustil psa v jamo in ta naj bi po ozkih predorih prikobacal vse do jame Straško brezno na [[Drganja sela|Drganjih selih]], kjer so nato slišali njegov lajež in ga potegnili iz brezna. Te zgodbe ni mogoče potrditi, vendar nam razodeva, da je bila morda jama včasih precej večja in bolj prehodna kot danes. Podor se je najverjetneje zgodil zaradi gradnje ceste Vavta vas-Drganja sela, pri čemer so minerali skale na poti. Nastala je zaradi ponikalnice Globočca, ki večkrat ponikne v gozdu in na travniku. Globočec je tudi stvarnik jame Karlovec, Dihalnika pri Jelenci, Vodnega brezna, Bruhalnika Karlovac in ostalih manjših občasnih ponorjev, ki nastanejo na okoliških travnikih. Uradno je bila raziskana leta 1976. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Vavta vas]] qo4tbgplaef2d8pjvgxc350r8v6nhaw 0 521043 5736845 5734211 2022-08-20T06:46:57Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste|title=Atentat na Šinza Abeja|image=Shinzo Abe 2022 (cropped).jpg|caption=Abe marca 2022|map={{infobox mapframe|coord={{Coord|34|41|38|N|135|47|02|E}}|zoom=15}}|map_size=|map_alt=|map_caption=Lokacija atentata|location=blizu postaje Jamato-Saidaiji, [[Nara, Nara|Nara]], [[Prefektura Nara]], Japonska|date={{start date|2022|7|8|df=yes}}|time={{Circa|11:30}} [[Japan Standard Time|JST]]|timezone=[[UTC+9:00]]|type=[[atentat]]|fatalities=[[Šinzo Abe]]|injuries=|victim=|perpetrators=|accused=<!-- Tetsuya Yamagami --> <!-- ne dodajaj do obtožnice -->|weapons=Improvizirana šibrovka<ref name="reuters">{{Cite news|last=Kim|first=Chang-Ran|date=June 7, 2022 |title=Shinzo Abe shot while making election speech in Japan |publisher=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/japan-ex-prime-minister-abe-may-have-been-shot-taken-hospital-nhk-2022-07-08/ |access-date=8 July 2022 |archive-date=8 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220708041916/https://www.reuters.com/world/asia-pacific/japan-ex-prime-minister-abe-may-have-been-shot-taken-hospital-nhk-2022-07-08/ |url-status=live }}</ref>|motive=|inquiry=|coroner=|convicted=|verdict=|convictions=|charges=|litigation=|website=<!-- {{URL|example.com}} -->|module=}} 8. julija 2022 ob približno 11.30 JST ([[UTC+09:00|UTC+9]]) je bil v bližini postaje Jamato-Saidaiji v Nari v prefekturi Nara [[Šinzo Abe]], nekdanji [[Predsednik vlade Japonske|japonski premier]], dvakrat ustreljen med predvolilnim govorom za lokalnega kandidata liberalno-demokratske stranke, katere član je bil tudi Abe.<ref name="NHKWorld">{{Navedi novice|date=8 July 2022|title=Man taken into custody after former Japanese PM Abe Shinzo collapses|url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20220708_19/|work=[[NHK World]]|accessdate=8 July 2022|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708032135/https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20220708_19/}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Former Japanese PM Abe Shinzo showing no vital signs after apparently being shot|url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20220708_22/|accessdate=8 July 2022|website=[[NHK World]]|language=en|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708034700/https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20220708_22/}}</ref> V napadu z improvizirano dvocevno [[šibrovka|šibrovko]] je bil kritično ranjen, ni kazal vitalnih znakov življenja, doživel je [[srčni zastoj]].<ref>{{Navedi novice|title=Ex-Japan PM Shinzo Abe feared dead after apparent shooting – local media|url=https://hongkongfp.com/2022/07/08/breaking-ex-japan-pm-shinzo-abe-feared-dead-after-apparent-shooting-local-media%EF%BF%BC/|accessdate=8 July 2022|work=Hong Kong Free Press|agency=AFP|date=8 July 2022|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708042951/https://hongkongfp.com/2022/07/08/breaking-ex-japan-pm-shinzo-abe-feared-dead-after-apparent-shooting-local-media%EF%BF%BC/}}</ref> Japonski državni mediji so kmalu zatem sporočili, da je ob 5:03, pet ur in pol po napadu, umrl v bolnišnici.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-asia-62088876|title=Shinzo Abe: Japan's ex-leader dies after being shot - local media|website=BBC News|accessdate=8 July 2022|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708085442/https://www.bbc.co.uk/news/live/world-asia-62088876}}</ref><ref>{{Navedi novice|3=NHK|last=日本放送協会|title=安倍晋三元首相死亡 奈良県で演説中に銃で撃たれる|url=https://www3.nhk.or.jp/news/html/20220708/k10013707681000.html|accessdate=2022-07-08|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708085058/https://www3.nhk.or.jp/news/html/20220708/k10013707681000.html}}</ref> Osumljenec, Tecuma Jamagami, je bil na kraju incidenta prijet in aretiran zaradi suma poskusa umora, ki je bilo kasneje spremenjeno v sum umora. Jamagami je preiskovalcem povedal, da je nasprotoval [[Unfikacijska Cerkev|Unifikacijski Cerkvi]] zaradi [[Osebni stečaj|bankrot]]a svoje mame ter je Abeja ustrelil, saj je verjel, da je bil blizu članom Unfikacijske Cerkve in je po Japonskem širil njen vpliv. Številni svetovni voditelji so Abejeve dosežke odobravali in so bili ob njegovi smrti močno užaloščeni.<ref name="Reactions2">{{cite web|date=8 July 2022|title=Reactions to Shinzo Abe shooting|url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/reaction-shooting-japans-former-pm-abe-2022-07-08/|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708105237/https://www.reuters.com/world/asia-pacific/reaction-shooting-japans-former-pm-abe-2022-07-08/|archive-date=8 July 2022|access-date=8 July 2022|work=[[Reuters]]}}</ref> Njegov atentat je bil prvi atentat na bivšega japonskega predsednika vlade po atentatu na Saita Makota ter Takašija Korekijo med [[Incident 26. februarja|incidentom 26. februarja]] 1936 ter tudi prvi atentat na voditelja države članice [[G7]] po atentatu na italijanskega politika [[Aldo Moro|Alda Mora]] leta 1978.<ref>{{Cite news|date=8 July 2022|title=Giappone, l'ex premier Shinzo Abe ucciso in un attentato|language=it|trans-title=Japan, former premier Shinzo Abe killed in an attack|work=Il Sole 24 Ore|url=https://www.ilsole24ore.com/art/attentato-all-ex-premier-giapponese-shinzo-abe-non-mostra-segni-vitali-AEidB5kB|url-status=live|access-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708100830/https://www.ilsole24ore.com/art/attentato-all-ex-premier-giapponese-shinzo-abe-non-mostra-segni-vitali-AEidB5kB|archive-date=8 July 2022}}</ref> == Ozadje == === Odnosi med Abejevo družino in Unifikacijsko Cerkev === Šinzo Abe je imel tako kot njegov oče Šintaro Abe in njegov dedek Nobusuke Kiši, dolgoletne povezave z Unifikacijsko Cerkvijo, kontroverzno novo religijo iz Južne Koreje. Cerkev je javnosti postala znana v času predsednikovanja dedka uživala podporo Liberalno-demokratske stranke navkljub ignoriranju večine novinarjev.<ref name="ft 0711 uc pc">{{Citation|url=https://www.ft.com/content/a31f0f6d-39c9-4990-9081-057f773d56d4|title=Killing of Shinzo Abe shines spotlight on politicians' links with Moonies|work=[[Financial Times]]|date=11 July 2022|accessdate=11 July 2022|language=en|archive-date=12 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220712023326/https://www.ft.com/content/a31f0f6d-39c9-4990-9081-057f773d56d4|url-status=live}}</ref> Leta 2006 je Abe z nekaterimi drugimi ministri med svojim prvim mandatom ustanovil Univerzalno Mirovno Federacijo (UPF), nevladno organizacijo, ki je bila s Cerkvijo povezana.<ref>{{Cite web|title=Prime Minister Abe sent congratulatory telegrams to Unification Church|url=https://www.japan-press.co.jp/2006/2499/cult.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20220407060631/https://www.japan-press.co.jp/2006/2499/cult.html|archive-date=7 April 2022|access-date=10 July 2022|website=japan-press.co.jp}}</ref> === Abejev urnik === Šinzo Abe bi moral 8. julija najprej imeti govor v [[Prefektura Nagano|prefekturi Nagano]] v podporo Sanširi Matsujami, kandidatu [[Liberalno demokratska stranka (Japonska)|Liberalno-demokratske stranke]] (LDP) na prihajajočih volitvah. Zaradi obtožb o korupciji je bil 7. julija<ref name="shinanomainichi20200708">{{cite news|url=https://www.shinmai.co.jp/news/article/CNTS2022070700975|script-title=ja:安倍元首相が松山氏の応援取りやめ 参院選長野県区 女性問題など週刊誌報道受け|newspaper=信濃毎日新聞|date=2022-07-08|access-date=2022-07-08|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708160428/https://www.shinmai.co.jp/news/article/CNTS2022070700975|url-status=live|language=ja|trans-title=Former Prime Minister Shinzo Abe suspends support for Nagano district House of Councilors candidate Matsuyama over sexual/female scandals, per weekly news reports}}</ref> dogodek odpovedan<ref>{{cite web|url=https://bunshun.jp/articles/-/55716|script-title=ja: 参院選 自民党・松山三四六候補が不倫の末、中絶同意書に偽名で署名していた|work=文春オンライン|date=2022-07-06|access-date=2022-07-07|archive-date=7 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220707021839/https://bunshun.jp/articles/-/55716|url-status=live|language=ja|trans-title=House of Councilors LDP candidate Sanshirou Matsuyama had an affair, signed letter of consent for an abortion with false name}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dailyshincho.jp/article/2022/07061132/?all=1|script-title=ja: 自民ものまねタレントに「900万円踏み倒し」の過去 法廷で偽証を求められた知人が告発|work=デイリー新潮|date=2022-07-06|access-date=2022-07-07|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708140532/https://www.dailyshincho.jp/article/2022/07061132/?all=1|url-status=live|language=ja|trans-title=LDP impersonator is accused of soliciting false testimony from an acquaintance in case of previous 9 million yen debt}}</ref> in nadomeščen z govorom v podporo Keji Satu, predstavniku LDP v [[Prefektura Nara|prefekturi Nara]].<ref>{{Cite web|url=https://www.fnn.jp/articles/-/386419|script-title=ja:自民党奈良県連「脅しみたいのはこれまでなかった」|website=FNNプライムオンライン|date=2022-07-08|access-date=2022-07-08|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708111004/https://www.fnn.jp/articles/-/386419|url-status=live|language=ja|trans-title=LDP's Nara Prefecture chapter: "The apparent threat up to now is no more"}}</ref> Lokalni odbor LDP je dejal, da govor v prefekturi Nara ni bil splošno znan,<ref name="asahi-1614">{{Cite web|url=https://www.asahi.com/articles/ASQ7856VXQ78OXIE00S.html|script-title=ja:安倍元首相の奈良入り「一般への周知はしていない」 自民県連が会見|website=朝日新聞デジタル|date=2022-07-08|accessdate=2022-07-08|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708093431/https://www.asahi.com/articles/ASQ7856VXQ78OXIE00S.html|url-status=live|language=ja|trans-title=LDP Prefecture Chapter Interview: Former Prime Minister Abe's Nara schedule was not generally known}}</ref> dogodek pa je na Twitterju in z oglasnim tovornjakom oglaševala NHK.<ref name="nhk-1418">{{Cite web|script-title=ja:自民奈良県連が会見 "演説７日急きょ決定 開始直後に発砲"|url=https://www3.nhk.or.jp/lnews/nara/20220708/2050010881.html|website=NHK NEWS WEB|date=2022-07-08|accessdate=2022-07-08|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708111201/https://www3.nhk.or.jp/lnews/nara/20220708/2050010881.html|url-status=live|language=ja|trans-title=LDP Nara Prefecture Chapter Interview: Speech on the 7th decided upon suddenly, gunfire immediately after commencing}}</ref> 8. julija 2022 ob 11:10 je Sato pričel z govorom v križišču pri severnem izhodu železniške postaje Jamato-Saidaj v Nari. Abe je prispel devet minut kasneje in svoj govor začel ob približno 11:29.<ref name="nhk-14182">{{Cite web|script-title=ja:自民奈良県連が会見 "演説７日急きょ決定 開始直後に発砲"|url=https://www3.nhk.or.jp/lnews/nara/20220708/2050010881.html|website=NHK NEWS WEB|date=2022-07-08|accessdate=2022-07-08|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708111201/https://www3.nhk.or.jp/lnews/nara/20220708/2050010881.html|url-status=live|language=ja|trans-title=LDP Nara Prefecture Chapter Interview: Speech on the 7th decided upon suddenly, gunfire immediately after commencing}}</ref><ref name="asahi-16142">{{Cite web|url=https://www.asahi.com/articles/ASQ7856VXQ78OXIE00S.html|script-title=ja:安倍元首相の奈良入り「一般への周知はしていない」 自民県連が会見|website=朝日新聞デジタル|date=2022-07-08|accessdate=2022-07-08|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708093431/https://www.asahi.com/articles/ASQ7856VXQ78OXIE00S.html|url-status=live|language=ja|trans-title=LDP Prefecture Chapter Interview: Former Prime Minister Abe's Nara schedule was not generally known}}</ref> Publika ga je poslušala z okoliških pločnikov.<ref name="asahi-16143">{{Cite web|url=https://www.asahi.com/articles/ASQ7856VXQ78OXIE00S.html|script-title=ja:安倍元首相の奈良入り「一般への周知はしていない」 自民県連が会見|website=朝日新聞デジタル|date=2022-07-08|accessdate=2022-07-08|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708093431/https://www.asahi.com/articles/ASQ7856VXQ78OXIE00S.html|url-status=live|language=ja|trans-title=LDP Prefecture Chapter Interview: Former Prime Minister Abe's Nara schedule was not generally known}}</ref> == Časovnica == === Atentat === Med Abejevim govorom zunaj postaje Jamatp-Sajdaj se je strelec navkljub varnostnikom približal na le nekaj metrov. Ob 11:30 je bil Abe ustreljen v hrbet z doma izdelanim orožjem, podobnim odrezani{{efn|While many sources report the weapon to be a shotgun,<ref name="BloombergShotgun">{{Cite web |title=Shooting of Japan's Ex-Leader Shocks Nation Where Guns Are Rare |archive-url=https://archive.today/20220708062536/https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-07-08/shooting-of-japan-s-ex-leader-shocks-country-where-guns-are-rare |date=8 July 2022 |archive-date=8 July 2022 |website=[[Bloomberg News]] |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-07-08/shooting-of-japan-s-ex-leader-shocks-country-where-guns-are-rare |access-date=8 July 2022 |url-status=live }}</ref> the Nara Prefectural Police Department reported that the weapon was a pistol.<ref>{{Cite news |date=2022-07-08 |title=Japanese police say former prime minister shot with pistol, weapon may have been made by shooter |language=en-US |url=https://soranews24.com/2022/07/08/japanese-police-say-former-prime-minister-shot-with-pistol-weapon-may-have-been-made-by-shooter/ |access-date=2022-07-08 |website=Sora News 24 |archive-date=8 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220708112037/https://soranews24.com/2022/07/08/japanese-police-say-former-prime-minister-shot-with-pistol-weapon-may-have-been-made-by-shooter/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite news |last=Teh |first=Cheryl |title=The man arrested over the shooting of former Japanese PM Shinzo Abe told police he was 'dissatisfied' with Abe: report |language=en-US |url=https://www.businessinsider.com/shinzo-abe-shooting-suspect-was-dissatisfied-ex-pm-report-2022-7 |access-date=2022-07-08 |website=Business Insider |archive-date=8 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220708112037/https://www.businessinsider.com/shinzo-abe-shooting-suspect-was-dissatisfied-ex-pm-report-2022-7 |url-status=live }}</ref>|name=Weapon}}<ref name="reuters">{{Cite news|last=Kim|first=Chang-Ran|date=July 8, 2022|title=Shinzo Abe shot while making election speech in Japan|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/japan-ex-prime-minister-abe-may-have-been-shot-taken-hospital-nhk-2022-07-08/|access-date=8 July 2022|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708041916/https://www.reuters.com/world/asia-pacific/japan-ex-prime-minister-abe-may-have-been-shot-taken-hospital-nhk-2022-07-08/|url-status=live}}</ref><ref name="NYTShotgun2">{{Cite news|last1=Ismay|first1=John|last2=Chivers|first2=C. J.|date=2022-07-08|title=An improvised firearm was used to assassinate Abe.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2022/07/08/world/japan-shinzo-abe-shooting/shinzo-abe-gun-assassination|access-date=2022-07-08|issn=0362-4331|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708035842/https://www.nytimes.com/live/2022/07/08/world/japan-shinzo-abe-shooting|url-status=live}}</ref> dvocevni šibrovki.<ref>{{Cite news|date=8 July 2022|title=Giappone, l'ex premier Shinzo Abe ucciso in un attentato|language=it|trans-title=Japan, former premier Shinzo Abe killed in an attack|work=Il Sole 24 Ore|url=https://www.ilsole24ore.com/art/attentato-all-ex-premier-giapponese-shinzo-abe-non-mostra-segni-vitali-AEidB5kB|url-status=live|access-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708100830/https://www.ilsole24ore.com/art/attentato-all-ex-premier-giapponese-shinzo-abe-non-mostra-segni-vitali-AEidB5kB|archive-date=8 July 2022}}</ref><ref name="NYTShotgun">{{Cite news|last1=Ismay|first1=John|last2=Chivers|first2=C. J.|date=2022-07-08|title=An improvised firearm was used to assassinate Abe.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2022/07/08/world/japan-shinzo-abe-shooting/shinzo-abe-gun-assassination|access-date=2022-07-08|issn=0362-4331|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708035842/https://www.nytimes.com/live/2022/07/08/world/japan-shinzo-abe-shooting|url-status=live}}</ref> Šibre so zadele Abejevo srce, ta se je po strelu zgrudil na tla.<ref>{{cite news|date=8 July 2022|title=Japan ex-leader Shinzo Abe apparently shot, in heart failure|url=https://apnews.com/article/elections-japan-shinzo-abe-22ec2248d92304deb9cc46b2142402d2|work=[[Associated Press]]|accessdate=8 July 2022|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708032006/https://apnews.com/article/elections-japan-shinzo-abe-22ec2248d92304deb9cc46b2142402d2|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2022/jul/08/shinzo-abe-former-japan-prime-minister-shot-during-speech-reports|title=Shinzo Abe, former Japan prime minister, shot during speech – report|website=[[The Guardian]]|date=8 July 2022|access-date=8 July 2022|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708031107/https://www.theguardian.com/world/2022/jul/08/shinzo-abe-former-japan-prime-minister-shot-during-speech-reports|url-status=live}}</ref><ref>{{Navedi novice|date=8 July 2022|title=Japan ex-leader Shinzo Abe apparently shot, in heart failure|url=https://apnews.com/article/elections-japan-shinzo-abe-22ec2248d92304deb9cc46b2142402d2|work=[[Associated Press]]|accessdate=8 July 2022|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708032006/https://apnews.com/article/elections-japan-shinzo-abe-22ec2248d92304deb9cc46b2142402d2}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2022/jul/08/shinzo-abe-former-japan-prime-minister-shot-during-speech-reports|title=Shinzo Abe, former Japan prime minister, shot during speech – report|website=[[TheGuardian.com]]|date=8 July 2022|accessdate=8 July 2022|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708031107/https://www.theguardian.com/world/2022/jul/08/shinzo-abe-former-japan-prime-minister-shot-during-speech-reports}}</ref><ref name="st">{{Navedi splet|last=Sim|first=Walter|date=8 July 2022|title=Japan's ex-PM Shinzo Abe collapses in Nara after being shot, shows no vital signs: Media|url=https://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japans-ex-pm-shinzo-abe-collapses-in-nara-shots-heard-nhk-says|accessdate=8 July 2022|website=[[The Straits Times]]|language=en|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708034659/https://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japans-ex-pm-shinzo-abe-collapses-in-nara-shots-heard-nhk-says}}</ref> Abejevi varnostniki so strelca prijeli, ta se pridržanju ni upiral.<ref>{{cite news|date=8 July 2022|title=Shinzo Abe: Japan ex-leader assassinated while giving speech|publisher=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-62089486|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708040554/https://www.bbc.com/news/world-asia-62089486|archive-date=8 July 2022|accessdate=8 July 2022}}</ref><ref>{{Cite news|last=Sang-Hun|first=Choe|date=2022-07-08|title=Shinzo Abe of Japan Dies After Being Shot During Speech|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2022/07/08/world/japan-shinzo-abe-shooting|access-date=2022-07-08|issn=0362-4331|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708035842/https://www.nytimes.com/live/2022/07/08/world/japan-shinzo-abe-shooting|url-status=live}}</ref> Abe je bil takoj po streljanju sprva pri zavesti in je z reševalci komuniciral. S helikopterjem so ga prepeljali v lokalno bolnišnico. Iz bolnišnice Nara Medical University v Kašihariju so ob njegovem prihodu sporočili, da je imel rano na prsnem košu in da ni kazal vitalnih znakov.<ref name="NHKWorld" /><ref name="Bloomberg">{{Navedi novice|last=Nakamaru|first=Ryotaro|date=7 July 2022|title=Former Japan PM Abe Unconscious After Shooting; Man in Custody|work=Bloomberg News|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-07-08/former-japan-pm-abe-collapses-after-shots-heard-man-in-custody|archiveurl=https://archive.today/20220708043657/https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-07-08/former-japan-pm-abe-collapses-after-shots-heard-man-in-custody|archivedate=8 July 2022|accessdate=8 July 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Tapp|first=Tom|date=June 7, 2022|title=Former Japanese Prime Minister Shinzo Abe Shot & Critically Wounded At Campaign Event, Suspect Arrested|work=Deadline|url=https://deadline.com/2022/07/shinzo-abe-japan-prime-minister-1235060213/|accessdate=8 July 2022|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708044924/https://deadline.com/2022/07/shinzo-abe-japan-prime-minister-1235060213/}}</ref> Poročali so, da je bil Abe nezavesten in da je doživel [[Srčni zastoj|zastoj srca]];<ref>{{Navedi splet|title=Japan's ex-PM Shinzo Abe shot in Nara: Reports|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/8/japans-shinzo-abe-attacked-left-bleeding-reports|accessdate=8 July 2022|website=www.aljazeera.com|language=en|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708040718/https://www.aljazeera.com/news/2022/7/8/japans-shinzo-abe-attacked-left-bleeding-reports}}</ref> to medicinsko stanje pa se na Japonskem pogosto uporablja pred uradno potrditvijo mrliškega oglednika.<ref name="st" /> Na novinarski konferenci, ki je potekala od 14.45 JST, je premier [[Fumio Kišida]] potrdil Abejevo kritično stanje in da »zdravniki v tem trenutku delajo vse, kar lahko«.<ref>{{Navedi splet|date=2022-07-08|title=Shinzo Abe shot: former Japan prime minister in critical condition, says PM Kishida – live updates|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/jul/08/shinzo-abe-shot-live-news-former-japan-prime-minister-feared-dead-shooting-japanese-pm-attack-speech|accessdate=2022-07-08|website=the Guardian|language=en|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708050639/https://www.theguardian.com/world/live/2022/jul/08/shinzo-abe-shot-live-news-former-japan-prime-minister-feared-dead-shooting-japanese-pm-attack-speech}}</ref> Abe je bil za mrtvega razglašen ob 5:03, približno pet ur in pol po streljanju.<ref name="Kyodo 2022-07-08">{{Cite news|date=8 July 2022|url=https://nordot.app/918069532928016384?c=39550187727945729|title=安倍氏は午後5時3分に死亡確認|trans-title=Mr. Abe confirmed dead at 5:03pm|agency=Kyodo News|lang=ja|access-date=8 July 2022|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708092326/https://nordot.app/918069532928016384?c=39550187727945729|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-asia-62088876|title=Shinzo Abe: Japan's ex-leader dies after being shot – local media|website=BBC News|access-date=8 July 2022|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708085442/https://www.bbc.co.uk/news/live/world-asia-62088876|url-status=live}}</ref><ref name="NHK 2022-07-08a">{{Cite news|author=<!-- Not attributed -->|script-title=ja:安倍晋三元首相死亡 奈良県で演説中に銃で撃たれる|trans-title=Former Prime Minister Shinzo Abe dead, shot while giving a speech in Nara Prefecture|date=8 July 2022|work=日本放送協会|trans-work=NHK|url=https://www3.nhk.or.jp/news/html/20220708/k10013707681000.html|access-date=8 July 2022|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708085058/https://www3.nhk.or.jp/news/html/20220708/k10013707681000.html|url-status=live|language=ja}}</ref> Star je bil sedeminšestdeset let. Hidetada Fukušima, zdravnik v bolnišnici, je kot razlog Abejeve smrti navedel izgubo krvi navkljub 4 uram krvnih transfuzij.<ref>{{Cite web|title=Shinzo Abe: Former Japanese prime minister dies after being shot while giving speech|url=https://news.sky.com/story/shinzo-abe-former-japanese-prime-minister-dies-after-being-shot-while-giving-speech-state-broadcaster-says-12648011|access-date=2022-07-08|publisher=Sky News|language=en|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708102116/https://news.sky.com/story/shinzo-abe-former-japanese-prime-minister-dies-after-being-shot-while-giving-speech-state-broadcaster-says-12648011|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|last=Rich|first=Motoko|date=2022-07-08|title=Abe received over 100 units of blood in transfusions over four hours as he hemorrhaged from a wound in the heart, said Hidetada Fukushima, the professor in charge of emergency medicine at Nara Medical University Hospital.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2022/07/08/world/japan-shinzo-abe-shooting|access-date=2022-07-08|issn=0362-4331|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708035842/https://www.nytimes.com/live/2022/07/08/world/japan-shinzo-abe-shooting|url-status=live}}</ref> Abe je bil prvi bivši atentirani japonski premier po atentatu na Saita Makota un Takahašija Korekija, ki sta bila ubita med incidentom 26. februarja 1936;<ref>{{cite web|last1=Landers|first1=Peter|title=Shinzo Abe Shooting Recalls Japan's Prewar History of Political Violence|url=https://www.wsj.com/livecoverage/shinzo-abe-japan-shot/card/shinzo-abe-shooting-recalls-japan-s-prewar-history-of-political-violence-3jPMkvJubM10jDcwXAla|website=[[The Wall Street Journal]]|access-date=8 July 2022|language=en|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708111835/https://www.wsj.com/livecoverage/shinzo-abe-japan-shot/card/shinzo-abe-shooting-recalls-japan-s-prewar-history-of-political-violence-3jPMkvJubM10jDcwXAla|url-status=live}}</ref> prvi japonska oseba na zakonodajnem položaju po atentatu na Kokija Išija leta 2002 in prvi japonski atentirani politik med volilno kampanjo po takratnem županu Nagasakija, Iču Itohu, ki je bil ustreljen leta 2007.<ref>{{Cite news|last=Brooke|first=James|date=2002-10-26|title=Anticorruption Lawmaker Slain in Japan; Rightist Detained|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2002/10/26/world/anticorruption-lawmaker-slain-in-japan-rightist-detained.html|access-date=2022-07-08|issn=0362-4331|archive-date=29 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180129102037/http://www.nytimes.com/2002/10/26/world/anticorruption-lawmaker-slain-in-japan-rightist-detained.html|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|date=2007-04-18|title=Japan mayor dies in suspected gangster shooting|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-japan-shooting-idUST33398520070418|access-date=2022-07-08|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708054018/https://www.reuters.com/article/us-japan-shooting-idUST33398520070418|url-status=live}}</ref> === Posledice === V kabinetu predsednika vlade je bil ustanovljen center za krizno upravljanje.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/live/2022/07/08/world/japan-shinzo-abe-shooting|title=Suspect Is in Custody After Shinzo Abe Is Wounded|first=Motoko|last=Rich|first2=Ben|last2=Dooley|work=The New York Times|date=8 July 2022|accessdate=8 July 2022|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708035842/https://www.nytimes.com/live/2022/07/08/world/japan-shinzo-abe-shooting}}</ref> Premier [[Fumio Kišida]], ki je bil zaradi predvolilne kampanije v prefekturi Jamagata, je odpovedal svoje preostale nastope in se vrnil v Tokio.<ref name="Bloomberg" /> Vsi drugi člani sedanjega kabineta so bili po podatkih glavnega sekretarja predsednikovega kabineta Hirokazuja Macune tudi poklicani nazaj v Tokio, z izjemo zunanjega ministra Jošimasija Hajašija, ki je bil v [[Indonezija|Indoneziji]] na zasedanju [[G20]].<ref>{{Navedi novice|date=8 July 2022|url=https://nordot.app/917988871027884032?c=39550187727945729|title=東京に戻るよう閣僚に指示と官房長官|trans-title=Directed ministers to come back to Tokyo - Chief Cabinet Secretary|publisher=Kyodo News|accessdate=8 July 2022|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708054930/https://nordot.app/917988871027884032?c=39550187727945729}}</ref> Po besedah predstavnikov Liberalno-demokratske stranke je Abe umrl v bolnišnici.<ref>{{Navedi novice|3=NHK|last=日本放送協会|title=安倍晋三元首相死亡 奈良県で演説中に銃で撃たれる|url=https://www3.nhk.or.jp/news/html/20220708/k10013707681000.html|accessdate=2022-07-08|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708085058/https://www3.nhk.or.jp/news/html/20220708/k10013707681000.html}}</ref> === Vizitacije === Ob približno 9. uri zvečer je bolnišnico obiskal Jošihide Suga.<ref>{{Cite news|date=8 July 2022|script-title=ja:【速報】菅前首相が病院に 搬送の病院前から中継|language=ja|trans-title=[Breaking news] Former Prime Minister Suga relays to the hospital from the front of the hospital|newspaper=FNNプライムオンライン|url=https://www.fnn.jp/articles/-/386739|archive-url=https://web.archive.org/web/20220709174134/https://www.fnn.jp/articles/-/386739|archive-date=9 July 2022}}</ref> Kmalu za njim je bolnišnico obiskal tudi generalni sekretar Hirokazu Macuno.<ref>{{Cite news|date=8 July 2022|script-title=ja:病院に入る松野官房長官|language=ja|trans-title=Secretary of State Matsuno entering the hospital|newspaper=jiji.com|url=https://www.jiji.com/jc/p?id=20220708223914-0042295186|archive-url=https://web.archive.org/web/20220709174408/https://www.jiji.com/jc/p?id=20220708223914-0042295186|archive-date=9 July 2022}}</ref> Abejevo truplo je prejelo uradno obdukcijo in je 9. julija ob 5:55 zjutraj odšlo iz bolnišnice skupaj z njegovo vdovo, Akijo Abe. 5 vozil in več njegovih starejših sodelavcev, med njimi tudi nekdanji minister za obrambo Tomomi Inada, je v konvoju prepeljalo Abejevo truplo nazaj na njegov dom v Tokiju. Ob 13:35 je karavana tudi prispela v Tokio. Pričakali so jih Sanae Takaiči, predsednik odbora za pravila LDP, Tatsuo Fukuda, predstavnik generalnega koncila LPD in Hišaši Hijeda, predsednik podjetja Fujisankei Communcations in Abejev prijatelj. Več vidnih japonskih politikov je nato prišlo na obisk in izrazilo sožalje. == Osumljenec == {{Nihongo|Tecuja Jamagami|山上徹也|lead=yes}}, 41-letni prebivalec Nare in bivši pripadnik mornariških teritorialnih sil, je bil na kraju aretiran zaradi suma poskusa umora in je bil prepeljan na zahodno policijsko postajo v Nari.<ref>{{Navedi novice|date=8 July 2022|title=Former Prime Minister Shinzo Abe unconscious after being shot in Nara|url=https://www.japantimes.co.jp/news/2022/07/08/national/abe-attacked-nara/|work=[[Japan Times]]|agency=[[Kyodo News]]|accessdate=8 July 2022|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708030016/https://www.japantimes.co.jp/news/2022/07/08/national/abe-attacked-nara/}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=日本放送協会|title=安倍元首相銃撃 41歳男"殺そうと思って狙った"【速報中】 {{!}} NHK|trans-title=Former Prime Minister Abe Shooter, 41-year-old man, “I intended to kill him.”|url=https://www3.nhk.or.jp/news/html/20220708/k10013707601000.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708050609/https://www3.nhk.or.jp/news/html/20220708/k10013707601000.html|archivedate=8 July 2022|accessdate=2022-07-08|website=NHKニュース|language=ja}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=8 July 2022|title=【速報】山上徹也容疑者は元海上自衛隊員 安倍首相、心肺停止|trans-title=[Breaking news] Tetsuya Yamagami is a former Maritime Self-Defense Force member Prime Minister Abe, cardiopulmonary arrest|url=https://www.fnn.jp/articles/-/386425|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708050526/https://www.fnn.jp/articles/-/386425|archivedate=8 July 2022|accessdate=8 July 2022|website=FNN|publisher=Fuji News Network|language=ja}}</ref> Jamagami je preiskovalcem dejal, da je »bil z bivšim predsednikom vlade nezadovoljen in ga je nameraval ubiti«.<ref>{{Navedi novice|date=8 July 2022|title=Police: Suspect 'intended to kill' former PM Abe|url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20220708_37/|work=[[NHK]]|agency=[[NHK]]|accessdate=8 July 2022|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708070233/https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20220708_37/}}</ref> == Odzivi == Številni svetovni voditelji so ob novici o smrti Šinza Abeja izrekli sožalja. [[Ursula von der Leyen]] je atentat označila za »brutalen in strahopeten umor«. Ob novici o umoru je bil globoko užaloščen tudi [[Jens Stoltenberg]]. [[Narendra Modi]], indijski premier, je ob prejetju novice v Indiji razglasil dan žalovanja.<ref>{{Cite news|last=Suliman|first=Adele|last2=Ye|first2=Hee Lee|last3=Inuma|first3=Mio|date=8 July 2022|title='Shocked’ and ‘saddened’ world leaders react to Shinzo Abe’s assassination|work=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/07/08/shinzo-abe-death-reactions/|access-date=8 July 2022}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Članki z besedilom v japonščini]] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Šinzo Abe]] [[Kategorija:Atentati|Abe]] [[Kategorija:Leto 2022]] [[Kategorija:Članki o smrtih ljudi]] fv6j0kqe2kmub0cfhr99g2j7vgxatrm 5737180 5736845 2022-08-20T07:18:27Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste|title=Atentat na Šinza Abeja|image=Shinzo Abe 2022 (cropped).jpg|caption=Abe marca 2022|map={{infobox mapframe|coord={{Coord|34|41|38|N|135|47|02|E}}|zoom=15}}|map_size=|map_alt=|map_caption=Lokacija atentata|location=blizu postaje Jamato-Saidaiji, [[Nara, Nara|Nara]], [[Prefektura Nara]], Japonska|date={{start date|2022|7|8|df=yes}}|time={{Circa|11:30}} [[Japan Standard Time|JST]]|timezone=[[UTC+9:00]]|type=[[atentat]]|fatalities=[[Šinzo Abe]]|injuries=|victim=|perpetrators=|accused=<!-- Tetsuya Yamagami --> <!-- ne dodajaj do obtožnice -->|weapons=Improvizirana šibrovka<ref name="reuters">{{Cite news|last=Kim|first=Chang-Ran|date=June 7, 2022 |title=Shinzo Abe shot while making election speech in Japan |publisher=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/japan-ex-prime-minister-abe-may-have-been-shot-taken-hospital-nhk-2022-07-08/ |access-date=8 July 2022 |archive-date=8 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220708041916/https://www.reuters.com/world/asia-pacific/japan-ex-prime-minister-abe-may-have-been-shot-taken-hospital-nhk-2022-07-08/ |url-status=live }}</ref>|motive=|inquiry=|coroner=|convicted=|verdict=|convictions=|charges=|litigation=|website=<!-- {{URL|example.com}} -->|module=}} 8. julija 2022 ob približno 11.30 JST ([[UTC+09:00|UTC+9]]) je bil v bližini postaje Jamato-Saidaiji v Nari v prefekturi Nara [[Šinzo Abe]], nekdanji [[Predsednik vlade Japonske|japonski premier]], dvakrat ustreljen med predvolilnim govorom za lokalnega kandidata liberalno-demokratske stranke, katere član je bil tudi Abe.<ref name="NHKWorld">{{Navedi novice|date=8 July 2022|title=Man taken into custody after former Japanese PM Abe Shinzo collapses|url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20220708_19/|work=[[NHK World]]|accessdate=8 July 2022|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708032135/https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20220708_19/}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Former Japanese PM Abe Shinzo showing no vital signs after apparently being shot|url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20220708_22/|accessdate=8 July 2022|website=[[NHK World]]|language=en|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708034700/https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20220708_22/}}</ref> V napadu z improvizirano dvocevno [[šibrovka|šibrovko]] je bil kritično ranjen, ni kazal vitalnih znakov življenja, doživel je [[srčni zastoj]].<ref>{{Navedi novice|title=Ex-Japan PM Shinzo Abe feared dead after apparent shooting – local media|url=https://hongkongfp.com/2022/07/08/breaking-ex-japan-pm-shinzo-abe-feared-dead-after-apparent-shooting-local-media%EF%BF%BC/|accessdate=8 July 2022|work=Hong Kong Free Press|agency=AFP|date=8 July 2022|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708042951/https://hongkongfp.com/2022/07/08/breaking-ex-japan-pm-shinzo-abe-feared-dead-after-apparent-shooting-local-media%EF%BF%BC/}}</ref> Japonski državni mediji so kmalu zatem sporočili, da je ob 5:03, pet ur in pol po napadu, umrl v bolnišnici.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-asia-62088876|title=Shinzo Abe: Japan's ex-leader dies after being shot - local media|website=BBC News|accessdate=8 July 2022|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708085442/https://www.bbc.co.uk/news/live/world-asia-62088876}}</ref><ref>{{Navedi novice|3=NHK|last=日本放送協会|title=安倍晋三元首相死亡 奈良県で演説中に銃で撃たれる|url=https://www3.nhk.or.jp/news/html/20220708/k10013707681000.html|accessdate=2022-07-08|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708085058/https://www3.nhk.or.jp/news/html/20220708/k10013707681000.html}}</ref> Osumljenec, Tecuma Jamagami, je bil na kraju incidenta prijet in aretiran zaradi suma poskusa umora, ki je bilo kasneje spremenjeno v sum umora. Jamagami je preiskovalcem povedal, da je nasprotoval [[Unfikacijska Cerkev|Unifikacijski Cerkvi]] zaradi [[Osebni stečaj|bankrot]]a svoje mame ter je Abeja ustrelil, saj je verjel, da je bil blizu članom Unfikacijske Cerkve in je po Japonskem širil njen vpliv. Številni svetovni voditelji so Abejeve dosežke odobravali in so bili ob njegovi smrti močno užaloščeni.<ref name="Reactions2">{{cite web|date=8 July 2022|title=Reactions to Shinzo Abe shooting|url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/reaction-shooting-japans-former-pm-abe-2022-07-08/|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708105237/https://www.reuters.com/world/asia-pacific/reaction-shooting-japans-former-pm-abe-2022-07-08/|archive-date=8 July 2022|access-date=8 July 2022|work=[[Reuters]]}}</ref> Njegov atentat je bil prvi atentat na bivšega japonskega predsednika vlade po atentatu na Saita Makota ter Takašija Korekijo med [[Incident 26. februarja|incidentom 26. februarja]] 1936 ter tudi prvi atentat na voditelja države članice [[G7]] po atentatu na italijanskega politika [[Aldo Moro|Alda Mora]] leta 1978.<ref>{{Cite news|date=8 July 2022|title=Giappone, l'ex premier Shinzo Abe ucciso in un attentato|language=it|trans-title=Japan, former premier Shinzo Abe killed in an attack|work=Il Sole 24 Ore|url=https://www.ilsole24ore.com/art/attentato-all-ex-premier-giapponese-shinzo-abe-non-mostra-segni-vitali-AEidB5kB|url-status=live|access-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708100830/https://www.ilsole24ore.com/art/attentato-all-ex-premier-giapponese-shinzo-abe-non-mostra-segni-vitali-AEidB5kB|archive-date=8 July 2022}}</ref> == Ozadje == === Odnosi med Abejevo družino in Unifikacijsko Cerkev === Šinzo Abe je imel tako kot njegov oče Šintaro Abe in njegov dedek Nobusuke Kiši, dolgoletne povezave z Unifikacijsko Cerkvijo, kontroverzno novo religijo iz Južne Koreje. Cerkev je javnosti postala znana v času predsednikovanja dedka uživala podporo Liberalno-demokratske stranke navkljub ignoriranju večine novinarjev.<ref name="ft 0711 uc pc">{{Citation|url=https://www.ft.com/content/a31f0f6d-39c9-4990-9081-057f773d56d4|title=Killing of Shinzo Abe shines spotlight on politicians' links with Moonies|work=[[Financial Times]]|date=11 July 2022|accessdate=11 July 2022|language=en|archive-date=12 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220712023326/https://www.ft.com/content/a31f0f6d-39c9-4990-9081-057f773d56d4|url-status=live}}</ref> Leta 2006 je Abe z nekaterimi drugimi ministri med svojim prvim mandatom ustanovil Univerzalno Mirovno Federacijo (UPF), nevladno organizacijo, ki je bila s Cerkvijo povezana.<ref>{{Cite web|title=Prime Minister Abe sent congratulatory telegrams to Unification Church|url=https://www.japan-press.co.jp/2006/2499/cult.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20220407060631/https://www.japan-press.co.jp/2006/2499/cult.html|archive-date=7 April 2022|access-date=10 July 2022|website=japan-press.co.jp}}</ref> === Abejev urnik === Šinzo Abe bi moral 8. julija najprej imeti govor v [[Prefektura Nagano|prefekturi Nagano]] v podporo Sanširi Matsujami, kandidatu [[Liberalno demokratska stranka (Japonska)|Liberalno-demokratske stranke]] (LDP) na prihajajočih volitvah. Zaradi obtožb o korupciji je bil 7. julija<ref name="shinanomainichi20200708">{{cite news|url=https://www.shinmai.co.jp/news/article/CNTS2022070700975|script-title=ja:安倍元首相が松山氏の応援取りやめ 参院選長野県区 女性問題など週刊誌報道受け|newspaper=信濃毎日新聞|date=2022-07-08|access-date=2022-07-08|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708160428/https://www.shinmai.co.jp/news/article/CNTS2022070700975|url-status=live|language=ja|trans-title=Former Prime Minister Shinzo Abe suspends support for Nagano district House of Councilors candidate Matsuyama over sexual/female scandals, per weekly news reports}}</ref> dogodek odpovedan<ref>{{cite web|url=https://bunshun.jp/articles/-/55716|script-title=ja: 参院選 自民党・松山三四六候補が不倫の末、中絶同意書に偽名で署名していた|work=文春オンライン|date=2022-07-06|access-date=2022-07-07|archive-date=7 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220707021839/https://bunshun.jp/articles/-/55716|url-status=live|language=ja|trans-title=House of Councilors LDP candidate Sanshirou Matsuyama had an affair, signed letter of consent for an abortion with false name}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dailyshincho.jp/article/2022/07061132/?all=1|script-title=ja: 自民ものまねタレントに「900万円踏み倒し」の過去 法廷で偽証を求められた知人が告発|work=デイリー新潮|date=2022-07-06|access-date=2022-07-07|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708140532/https://www.dailyshincho.jp/article/2022/07061132/?all=1|url-status=live|language=ja|trans-title=LDP impersonator is accused of soliciting false testimony from an acquaintance in case of previous 9 million yen debt}}</ref> in nadomeščen z govorom v podporo Keji Satu, predstavniku LDP v [[Prefektura Nara|prefekturi Nara]].<ref>{{Cite web|url=https://www.fnn.jp/articles/-/386419|script-title=ja:自民党奈良県連「脅しみたいのはこれまでなかった」|website=FNNプライムオンライン|date=2022-07-08|access-date=2022-07-08|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708111004/https://www.fnn.jp/articles/-/386419|url-status=live|language=ja|trans-title=LDP's Nara Prefecture chapter: "The apparent threat up to now is no more"}}</ref> Lokalni odbor LDP je dejal, da govor v prefekturi Nara ni bil splošno znan,<ref name="asahi-1614">{{Cite web|url=https://www.asahi.com/articles/ASQ7856VXQ78OXIE00S.html|script-title=ja:安倍元首相の奈良入り「一般への周知はしていない」 自民県連が会見|website=朝日新聞デジタル|date=2022-07-08|accessdate=2022-07-08|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708093431/https://www.asahi.com/articles/ASQ7856VXQ78OXIE00S.html|url-status=live|language=ja|trans-title=LDP Prefecture Chapter Interview: Former Prime Minister Abe's Nara schedule was not generally known}}</ref> dogodek pa je na Twitterju in z oglasnim tovornjakom oglaševala NHK.<ref name="nhk-1418">{{Cite web|script-title=ja:自民奈良県連が会見 "演説７日急きょ決定 開始直後に発砲"|url=https://www3.nhk.or.jp/lnews/nara/20220708/2050010881.html|website=NHK NEWS WEB|date=2022-07-08|accessdate=2022-07-08|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708111201/https://www3.nhk.or.jp/lnews/nara/20220708/2050010881.html|url-status=live|language=ja|trans-title=LDP Nara Prefecture Chapter Interview: Speech on the 7th decided upon suddenly, gunfire immediately after commencing}}</ref> 8. julija 2022 ob 11:10 je Sato pričel z govorom v križišču pri severnem izhodu železniške postaje Jamato-Saidaj v Nari. Abe je prispel devet minut kasneje in svoj govor začel ob približno 11:29.<ref name="nhk-14182">{{Cite web|script-title=ja:自民奈良県連が会見 "演説７日急きょ決定 開始直後に発砲"|url=https://www3.nhk.or.jp/lnews/nara/20220708/2050010881.html|website=NHK NEWS WEB|date=2022-07-08|accessdate=2022-07-08|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708111201/https://www3.nhk.or.jp/lnews/nara/20220708/2050010881.html|url-status=live|language=ja|trans-title=LDP Nara Prefecture Chapter Interview: Speech on the 7th decided upon suddenly, gunfire immediately after commencing}}</ref><ref name="asahi-16142">{{Cite web|url=https://www.asahi.com/articles/ASQ7856VXQ78OXIE00S.html|script-title=ja:安倍元首相の奈良入り「一般への周知はしていない」 自民県連が会見|website=朝日新聞デジタル|date=2022-07-08|accessdate=2022-07-08|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708093431/https://www.asahi.com/articles/ASQ7856VXQ78OXIE00S.html|url-status=live|language=ja|trans-title=LDP Prefecture Chapter Interview: Former Prime Minister Abe's Nara schedule was not generally known}}</ref> Publika ga je poslušala z okoliških pločnikov.<ref name="asahi-16143">{{Cite web|url=https://www.asahi.com/articles/ASQ7856VXQ78OXIE00S.html|script-title=ja:安倍元首相の奈良入り「一般への周知はしていない」 自民県連が会見|website=朝日新聞デジタル|date=2022-07-08|accessdate=2022-07-08|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708093431/https://www.asahi.com/articles/ASQ7856VXQ78OXIE00S.html|url-status=live|language=ja|trans-title=LDP Prefecture Chapter Interview: Former Prime Minister Abe's Nara schedule was not generally known}}</ref> == Časovnica == === Atentat === Med Abejevim govorom zunaj postaje Jamatp-Sajdaj se je strelec navkljub varnostnikom približal na le nekaj metrov. Ob 11:30 je bil Abe ustreljen v hrbet z doma izdelanim orožjem, podobnim odrezani{{efn|While many sources report the weapon to be a shotgun,<ref name="BloombergShotgun">{{Cite web |title=Shooting of Japan's Ex-Leader Shocks Nation Where Guns Are Rare |archive-url=https://archive.today/20220708062536/https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-07-08/shooting-of-japan-s-ex-leader-shocks-country-where-guns-are-rare |date=8 July 2022 |archive-date=8 July 2022 |website=[[Bloomberg News]] |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-07-08/shooting-of-japan-s-ex-leader-shocks-country-where-guns-are-rare |access-date=8 July 2022 |url-status=live }}</ref> the Nara Prefectural Police Department reported that the weapon was a pistol.<ref>{{Cite news |date=2022-07-08 |title=Japanese police say former prime minister shot with pistol, weapon may have been made by shooter |language=en-US |url=https://soranews24.com/2022/07/08/japanese-police-say-former-prime-minister-shot-with-pistol-weapon-may-have-been-made-by-shooter/ |access-date=2022-07-08 |website=Sora News 24 |archive-date=8 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220708112037/https://soranews24.com/2022/07/08/japanese-police-say-former-prime-minister-shot-with-pistol-weapon-may-have-been-made-by-shooter/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite news |last=Teh |first=Cheryl |title=The man arrested over the shooting of former Japanese PM Shinzo Abe told police he was 'dissatisfied' with Abe: report |language=en-US |url=https://www.businessinsider.com/shinzo-abe-shooting-suspect-was-dissatisfied-ex-pm-report-2022-7 |access-date=2022-07-08 |website=Business Insider |archive-date=8 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220708112037/https://www.businessinsider.com/shinzo-abe-shooting-suspect-was-dissatisfied-ex-pm-report-2022-7 |url-status=live }}</ref>|name=Weapon}}<ref name="reuters">{{Cite news|last=Kim|first=Chang-Ran|date=July 8, 2022|title=Shinzo Abe shot while making election speech in Japan|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/japan-ex-prime-minister-abe-may-have-been-shot-taken-hospital-nhk-2022-07-08/|access-date=8 July 2022|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708041916/https://www.reuters.com/world/asia-pacific/japan-ex-prime-minister-abe-may-have-been-shot-taken-hospital-nhk-2022-07-08/|url-status=live}}</ref><ref name="NYTShotgun2">{{Cite news|last1=Ismay|first1=John|last2=Chivers|first2=C. J.|date=2022-07-08|title=An improvised firearm was used to assassinate Abe.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2022/07/08/world/japan-shinzo-abe-shooting/shinzo-abe-gun-assassination|access-date=2022-07-08|issn=0362-4331|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708035842/https://www.nytimes.com/live/2022/07/08/world/japan-shinzo-abe-shooting|url-status=live}}</ref> dvocevni šibrovki.<ref>{{Cite news|date=8 July 2022|title=Giappone, l'ex premier Shinzo Abe ucciso in un attentato|language=it|trans-title=Japan, former premier Shinzo Abe killed in an attack|work=Il Sole 24 Ore|url=https://www.ilsole24ore.com/art/attentato-all-ex-premier-giapponese-shinzo-abe-non-mostra-segni-vitali-AEidB5kB|url-status=live|access-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708100830/https://www.ilsole24ore.com/art/attentato-all-ex-premier-giapponese-shinzo-abe-non-mostra-segni-vitali-AEidB5kB|archive-date=8 July 2022}}</ref><ref name="NYTShotgun">{{Cite news|last1=Ismay|first1=John|last2=Chivers|first2=C. J.|date=2022-07-08|title=An improvised firearm was used to assassinate Abe.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2022/07/08/world/japan-shinzo-abe-shooting/shinzo-abe-gun-assassination|access-date=2022-07-08|issn=0362-4331|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708035842/https://www.nytimes.com/live/2022/07/08/world/japan-shinzo-abe-shooting|url-status=live}}</ref> Šibre so zadele Abejevo srce, ta se je po strelu zgrudil na tla.<ref>{{cite news|date=8 July 2022|title=Japan ex-leader Shinzo Abe apparently shot, in heart failure|url=https://apnews.com/article/elections-japan-shinzo-abe-22ec2248d92304deb9cc46b2142402d2|work=[[Associated Press]]|accessdate=8 July 2022|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708032006/https://apnews.com/article/elections-japan-shinzo-abe-22ec2248d92304deb9cc46b2142402d2|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2022/jul/08/shinzo-abe-former-japan-prime-minister-shot-during-speech-reports|title=Shinzo Abe, former Japan prime minister, shot during speech – report|website=[[The Guardian]]|date=8 July 2022|access-date=8 July 2022|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708031107/https://www.theguardian.com/world/2022/jul/08/shinzo-abe-former-japan-prime-minister-shot-during-speech-reports|url-status=live}}</ref><ref>{{Navedi novice|date=8 July 2022|title=Japan ex-leader Shinzo Abe apparently shot, in heart failure|url=https://apnews.com/article/elections-japan-shinzo-abe-22ec2248d92304deb9cc46b2142402d2|work=[[Associated Press]]|accessdate=8 July 2022|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708032006/https://apnews.com/article/elections-japan-shinzo-abe-22ec2248d92304deb9cc46b2142402d2}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2022/jul/08/shinzo-abe-former-japan-prime-minister-shot-during-speech-reports|title=Shinzo Abe, former Japan prime minister, shot during speech – report|website=[[TheGuardian.com]]|date=8 July 2022|accessdate=8 July 2022|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708031107/https://www.theguardian.com/world/2022/jul/08/shinzo-abe-former-japan-prime-minister-shot-during-speech-reports}}</ref><ref name="st">{{Navedi splet|last=Sim|first=Walter|date=8 July 2022|title=Japan's ex-PM Shinzo Abe collapses in Nara after being shot, shows no vital signs: Media|url=https://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japans-ex-pm-shinzo-abe-collapses-in-nara-shots-heard-nhk-says|accessdate=8 July 2022|website=[[The Straits Times]]|language=en|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708034659/https://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japans-ex-pm-shinzo-abe-collapses-in-nara-shots-heard-nhk-says}}</ref> Abejevi varnostniki so strelca prijeli, ta se pridržanju ni upiral.<ref>{{cite news|date=8 July 2022|title=Shinzo Abe: Japan ex-leader assassinated while giving speech|publisher=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-62089486|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708040554/https://www.bbc.com/news/world-asia-62089486|archive-date=8 July 2022|accessdate=8 July 2022}}</ref><ref>{{Cite news|last=Sang-Hun|first=Choe|date=2022-07-08|title=Shinzo Abe of Japan Dies After Being Shot During Speech|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2022/07/08/world/japan-shinzo-abe-shooting|access-date=2022-07-08|issn=0362-4331|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708035842/https://www.nytimes.com/live/2022/07/08/world/japan-shinzo-abe-shooting|url-status=live}}</ref> Abe je bil takoj po streljanju sprva pri zavesti in je z reševalci komuniciral. S helikopterjem so ga prepeljali v lokalno bolnišnico. Iz bolnišnice Nara Medical University v Kašihariju so ob njegovem prihodu sporočili, da je imel rano na prsnem košu in da ni kazal vitalnih znakov.<ref name="NHKWorld" /><ref name="Bloomberg">{{Navedi novice|last=Nakamaru|first=Ryotaro|date=7 July 2022|title=Former Japan PM Abe Unconscious After Shooting; Man in Custody|work=Bloomberg News|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-07-08/former-japan-pm-abe-collapses-after-shots-heard-man-in-custody|archiveurl=https://archive.today/20220708043657/https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-07-08/former-japan-pm-abe-collapses-after-shots-heard-man-in-custody|archivedate=8 July 2022|accessdate=8 July 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Tapp|first=Tom|date=June 7, 2022|title=Former Japanese Prime Minister Shinzo Abe Shot & Critically Wounded At Campaign Event, Suspect Arrested|work=Deadline|url=https://deadline.com/2022/07/shinzo-abe-japan-prime-minister-1235060213/|accessdate=8 July 2022|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708044924/https://deadline.com/2022/07/shinzo-abe-japan-prime-minister-1235060213/}}</ref> Poročali so, da je bil Abe nezavesten in da je doživel [[Srčni zastoj|zastoj srca]];<ref>{{Navedi splet|title=Japan's ex-PM Shinzo Abe shot in Nara: Reports|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/8/japans-shinzo-abe-attacked-left-bleeding-reports|accessdate=8 July 2022|website=www.aljazeera.com|language=en|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708040718/https://www.aljazeera.com/news/2022/7/8/japans-shinzo-abe-attacked-left-bleeding-reports}}</ref> to medicinsko stanje pa se na Japonskem pogosto uporablja pred uradno potrditvijo mrliškega oglednika.<ref name="st" /> Na novinarski konferenci, ki je potekala od 14.45 JST, je premier [[Fumio Kišida]] potrdil Abejevo kritično stanje in da »zdravniki v tem trenutku delajo vse, kar lahko«.<ref>{{Navedi splet|date=2022-07-08|title=Shinzo Abe shot: former Japan prime minister in critical condition, says PM Kishida – live updates|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/jul/08/shinzo-abe-shot-live-news-former-japan-prime-minister-feared-dead-shooting-japanese-pm-attack-speech|accessdate=2022-07-08|website=the Guardian|language=en|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708050639/https://www.theguardian.com/world/live/2022/jul/08/shinzo-abe-shot-live-news-former-japan-prime-minister-feared-dead-shooting-japanese-pm-attack-speech}}</ref> Abe je bil za mrtvega razglašen ob 5:03, približno pet ur in pol po streljanju.<ref name="Kyodo 2022-07-08">{{Cite news|date=8 July 2022|url=https://nordot.app/918069532928016384?c=39550187727945729|title=安倍氏は午後5時3分に死亡確認|trans-title=Mr. Abe confirmed dead at 5:03pm|agency=Kyodo News|lang=ja|access-date=8 July 2022|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708092326/https://nordot.app/918069532928016384?c=39550187727945729|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-asia-62088876|title=Shinzo Abe: Japan's ex-leader dies after being shot – local media|website=BBC News|access-date=8 July 2022|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708085442/https://www.bbc.co.uk/news/live/world-asia-62088876|url-status=live}}</ref><ref name="NHK 2022-07-08a">{{Cite news|author=<!-- Not attributed -->|script-title=ja:安倍晋三元首相死亡 奈良県で演説中に銃で撃たれる|trans-title=Former Prime Minister Shinzo Abe dead, shot while giving a speech in Nara Prefecture|date=8 July 2022|work=日本放送協会|trans-work=NHK|url=https://www3.nhk.or.jp/news/html/20220708/k10013707681000.html|access-date=8 July 2022|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708085058/https://www3.nhk.or.jp/news/html/20220708/k10013707681000.html|url-status=live|language=ja}}</ref> Star je bil sedeminšestdeset let. Hidetada Fukušima, zdravnik v bolnišnici, je kot razlog Abejeve smrti navedel izgubo krvi navkljub 4 uram krvnih transfuzij.<ref>{{Cite web|title=Shinzo Abe: Former Japanese prime minister dies after being shot while giving speech|url=https://news.sky.com/story/shinzo-abe-former-japanese-prime-minister-dies-after-being-shot-while-giving-speech-state-broadcaster-says-12648011|access-date=2022-07-08|publisher=Sky News|language=en|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708102116/https://news.sky.com/story/shinzo-abe-former-japanese-prime-minister-dies-after-being-shot-while-giving-speech-state-broadcaster-says-12648011|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|last=Rich|first=Motoko|date=2022-07-08|title=Abe received over 100 units of blood in transfusions over four hours as he hemorrhaged from a wound in the heart, said Hidetada Fukushima, the professor in charge of emergency medicine at Nara Medical University Hospital.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2022/07/08/world/japan-shinzo-abe-shooting|access-date=2022-07-08|issn=0362-4331|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708035842/https://www.nytimes.com/live/2022/07/08/world/japan-shinzo-abe-shooting|url-status=live}}</ref> Abe je bil prvi bivši atentirani japonski premier po atentatu na Saita Makota un Takahašija Korekija, ki sta bila ubita med incidentom 26. februarja 1936;<ref>{{cite web|last1=Landers|first1=Peter|title=Shinzo Abe Shooting Recalls Japan's Prewar History of Political Violence|url=https://www.wsj.com/livecoverage/shinzo-abe-japan-shot/card/shinzo-abe-shooting-recalls-japan-s-prewar-history-of-political-violence-3jPMkvJubM10jDcwXAla|website=[[The Wall Street Journal]]|access-date=8 July 2022|language=en|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708111835/https://www.wsj.com/livecoverage/shinzo-abe-japan-shot/card/shinzo-abe-shooting-recalls-japan-s-prewar-history-of-political-violence-3jPMkvJubM10jDcwXAla|url-status=live}}</ref> prvi japonska oseba na zakonodajnem položaju po atentatu na Kokija Išija leta 2002 in prvi japonski atentirani politik med volilno kampanjo po takratnem županu Nagasakija, Iču Itohu, ki je bil ustreljen leta 2007.<ref>{{Cite news|last=Brooke|first=James|date=2002-10-26|title=Anticorruption Lawmaker Slain in Japan; Rightist Detained|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2002/10/26/world/anticorruption-lawmaker-slain-in-japan-rightist-detained.html|access-date=2022-07-08|issn=0362-4331|archive-date=29 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180129102037/http://www.nytimes.com/2002/10/26/world/anticorruption-lawmaker-slain-in-japan-rightist-detained.html|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|date=2007-04-18|title=Japan mayor dies in suspected gangster shooting|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-japan-shooting-idUST33398520070418|access-date=2022-07-08|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708054018/https://www.reuters.com/article/us-japan-shooting-idUST33398520070418|url-status=live}}</ref> === Posledice === V kabinetu predsednika vlade je bil ustanovljen center za krizno upravljanje.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/live/2022/07/08/world/japan-shinzo-abe-shooting|title=Suspect Is in Custody After Shinzo Abe Is Wounded|first=Motoko|last=Rich|first2=Ben|last2=Dooley|work=The New York Times|date=8 July 2022|accessdate=8 July 2022|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708035842/https://www.nytimes.com/live/2022/07/08/world/japan-shinzo-abe-shooting}}</ref> Premier [[Fumio Kišida]], ki je bil zaradi predvolilne kampanje v prefekturi Jamagata, je odpovedal svoje preostale nastope in se vrnil v Tokio.<ref name="Bloomberg" /> Vsi drugi člani sedanjega kabineta so bili po podatkih glavnega sekretarja predsednikovega kabineta Hirokazuja Macune tudi poklicani nazaj v Tokio, z izjemo zunanjega ministra Jošimasija Hajašija, ki je bil v [[Indonezija|Indoneziji]] na zasedanju [[G20]].<ref>{{Navedi novice|date=8 July 2022|url=https://nordot.app/917988871027884032?c=39550187727945729|title=東京に戻るよう閣僚に指示と官房長官|trans-title=Directed ministers to come back to Tokyo - Chief Cabinet Secretary|publisher=Kyodo News|accessdate=8 July 2022|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708054930/https://nordot.app/917988871027884032?c=39550187727945729}}</ref> Po besedah predstavnikov Liberalno-demokratske stranke je Abe umrl v bolnišnici.<ref>{{Navedi novice|3=NHK|last=日本放送協会|title=安倍晋三元首相死亡 奈良県で演説中に銃で撃たれる|url=https://www3.nhk.or.jp/news/html/20220708/k10013707681000.html|accessdate=2022-07-08|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708085058/https://www3.nhk.or.jp/news/html/20220708/k10013707681000.html}}</ref> === Vizitacije === Ob približno 9. uri zvečer je bolnišnico obiskal Jošihide Suga.<ref>{{Cite news|date=8 July 2022|script-title=ja:【速報】菅前首相が病院に 搬送の病院前から中継|language=ja|trans-title=[Breaking news] Former Prime Minister Suga relays to the hospital from the front of the hospital|newspaper=FNNプライムオンライン|url=https://www.fnn.jp/articles/-/386739|archive-url=https://web.archive.org/web/20220709174134/https://www.fnn.jp/articles/-/386739|archive-date=9 July 2022}}</ref> Kmalu za njim je bolnišnico obiskal tudi generalni sekretar Hirokazu Macuno.<ref>{{Cite news|date=8 July 2022|script-title=ja:病院に入る松野官房長官|language=ja|trans-title=Secretary of State Matsuno entering the hospital|newspaper=jiji.com|url=https://www.jiji.com/jc/p?id=20220708223914-0042295186|archive-url=https://web.archive.org/web/20220709174408/https://www.jiji.com/jc/p?id=20220708223914-0042295186|archive-date=9 July 2022}}</ref> Abejevo truplo je prejelo uradno obdukcijo in je 9. julija ob 5:55 zjutraj odšlo iz bolnišnice skupaj z njegovo vdovo, Akijo Abe. 5 vozil in več njegovih starejših sodelavcev, med njimi tudi nekdanji minister za obrambo Tomomi Inada, je v konvoju prepeljalo Abejevo truplo nazaj na njegov dom v Tokiju. Ob 13:35 je karavana tudi prispela v Tokio. Pričakali so jih Sanae Takaiči, predsednik odbora za pravila LDP, Tatsuo Fukuda, predstavnik generalnega koncila LPD in Hišaši Hijeda, predsednik podjetja Fujisankei Communcations in Abejev prijatelj. Več vidnih japonskih politikov je nato prišlo na obisk in izrazilo sožalje. == Osumljenec == {{Nihongo|Tecuja Jamagami|山上徹也|lead=yes}}, 41-letni prebivalec Nare in bivši pripadnik mornariških teritorialnih sil, je bil na kraju aretiran zaradi suma poskusa umora in je bil prepeljan na zahodno policijsko postajo v Nari.<ref>{{Navedi novice|date=8 July 2022|title=Former Prime Minister Shinzo Abe unconscious after being shot in Nara|url=https://www.japantimes.co.jp/news/2022/07/08/national/abe-attacked-nara/|work=[[Japan Times]]|agency=[[Kyodo News]]|accessdate=8 July 2022|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708030016/https://www.japantimes.co.jp/news/2022/07/08/national/abe-attacked-nara/}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=日本放送協会|title=安倍元首相銃撃 41歳男"殺そうと思って狙った"【速報中】 {{!}} NHK|trans-title=Former Prime Minister Abe Shooter, 41-year-old man, “I intended to kill him.”|url=https://www3.nhk.or.jp/news/html/20220708/k10013707601000.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708050609/https://www3.nhk.or.jp/news/html/20220708/k10013707601000.html|archivedate=8 July 2022|accessdate=2022-07-08|website=NHKニュース|language=ja}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=8 July 2022|title=【速報】山上徹也容疑者は元海上自衛隊員 安倍首相、心肺停止|trans-title=[Breaking news] Tetsuya Yamagami is a former Maritime Self-Defense Force member Prime Minister Abe, cardiopulmonary arrest|url=https://www.fnn.jp/articles/-/386425|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708050526/https://www.fnn.jp/articles/-/386425|archivedate=8 July 2022|accessdate=8 July 2022|website=FNN|publisher=Fuji News Network|language=ja}}</ref> Jamagami je preiskovalcem dejal, da je »bil z bivšim predsednikom vlade nezadovoljen in ga je nameraval ubiti«.<ref>{{Navedi novice|date=8 July 2022|title=Police: Suspect 'intended to kill' former PM Abe|url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20220708_37/|work=[[NHK]]|agency=[[NHK]]|accessdate=8 July 2022|archivedate=8 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220708070233/https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20220708_37/}}</ref> == Odzivi == Številni svetovni voditelji so ob novici o smrti Šinza Abeja izrekli sožalja. [[Ursula von der Leyen]] je atentat označila za »brutalen in strahopeten umor«. Ob novici o umoru je bil globoko užaloščen tudi [[Jens Stoltenberg]]. [[Narendra Modi]], indijski premier, je ob prejetju novice v Indiji razglasil dan žalovanja.<ref>{{Cite news|last=Suliman|first=Adele|last2=Ye|first2=Hee Lee|last3=Inuma|first3=Mio|date=8 July 2022|title='Shocked’ and ‘saddened’ world leaders react to Shinzo Abe’s assassination|work=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/07/08/shinzo-abe-death-reactions/|access-date=8 July 2022}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Članki z besedilom v japonščini]] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Šinzo Abe]] [[Kategorija:Atentati|Abe]] [[Kategorija:Leto 2022]] [[Kategorija:Članki o smrtih ljudi]] abjoziapb92ociyo3nsa7zgsu9cxf13 0 521219 5736888 5719570 2022-08-20T06:53:32Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes | image =PL Gloger-Encyklopedja staropolska ilustrowana T.3 355a.jpg | caption = Mješkov pečat iz leta 1145 | succession = Knez Velikopoljske | reign =1138–1177/1179 | coronation = | predecessor = - | successor = Odon Mješkovič | succession1 = Veliki knez Poljske <br> (krakovski knez) | reign1 =1173–1177 | coronation1 = | predecessor1 = [[Boleslav IV. Poljski|Boleslav IV. Kodravi]] | successor1 = [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]] | succession2 = Knez Velikopoljske | reign2 =1182–1202 | coronation2 = | predecessor2 = Odon Mješkovič | successor2 = [[Vladislav III. Poljski|Vladislav III. Tankonogi]] | succession3 = Veliki knez Poljske | reign3 =1191 | coronation3 = | predecessor3 = [[Kazimir II. Pravični]] | successor3 = [[Kazimir II. Pravični]] | succession4 = Veliki knez Poljske | reign4 =1198-1199 | coronation4 = | predecessor4 = [[Lešek I. Beli]] | successor4 = [[Lešek I. Beli]] | succession5 = Veliki knez Poljske | reign5 =1199-1202 | coronation5 = | predecessor5 = [[Lešek I. Beli]] | successor5 = [[Vladislav III. Poljski|Vladislav III. Tankonogi]] | spouse = Elizabeta Ogrska <br> Evdoksija Kijevska | issue = Odon <br> Štefan <br> Elizabeta, vojvodinja Češke <br> Ljudmila <br> Boleslav Kujavski <br> Mješko Velikopoljski<br> [[Vladislav III. Poljski|Vladislav III. Krivonogi]]<br>Anastazija | issue-link = #Marriages and issue | issue-pipe = več... | house =[[Pjasti]] | father =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | mother = Salomea Berška | birth_date =ok. 1126/1127<ref>{{Cite web|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/381769/Mieszko-III|title=Mieszko III &#124; Polish prince}}</ref> | birth_place = | death_date =13. marec 1202 (star 75 let) | death_place = [[Kalisz]] | place of burial = Stolnica sv. apostola Pavla, [[Kalisz]] | religion = [[Katolištvo|rimokatoliška]] |}} '''Mješko III. Stari''' (poljsko Mieszko III Stary) iz dinastija [[Pjasti|Pjastov]] je bil od leta 1138 knez [[Velikopoljska|Velikopoljske]] in od leta 1173 s prekinitvami do svoje smrti veliki knez [[Poljska|Poljske]], * okoli [[1138]], † [[13. marec]] [[1202]], [[Kalisz]]. Bil je četrti in drugi preživeli sin kneza [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] in njegove druge žene Salomee, hčerke nemškega grofa Henrika Berg-Schelklingenskega. ==Zgodnja leta== [[Slika:TestamentKrzywoustego.png|thumb|left|Poljska pod sinovi Boleslava Krivoustega: {{legend|pink|Seniorat Vladislava II.}} {{legend|blue|Provinca Šlezija Vladislava II.}} {{legend|lightblue|Provinca Mazovija Boleslava IV.}} {{legend|green|Provinca Velikopoljska Mješka III.}} {{legend|yellow|Henrikova Provinca Sandomierz}}<hr /> {{legend|gray|Salomeina Lečica}} {{legend|lightgreen|Pomorjanski vazali}}]] V oporoki Boleslava III. iz leta 1138 je Mješko nadledil novoustanovljeno kneževino Velikopoljsko, ki je obsegala zahodni del kratkožive Velikopoljske.<ref>von Güttner-Sporzyński, Darius. [https://www.academia.edu/399582 ''"Mieszko III Stary"'']. Academia.edu.</ref> Mješko je bil pred tem knez [[Poznanj]]a,<ref>"Encyclopædia Britannica", 1815 edition.</ref> kjer je imel svojo glavno rezidenco. [[Vladislav II. Izgnani]], starejši polbrat Mješka III., se je razglasil za velikega kneza in vladarja krakovskega Seniorata, vključno z velikopoljskima deželama [[Gniezno]] in Kališ, in kneza [[Šlezija|Šlezije]]. ==Prvi spopad z Vladislavom II.== Do prvega večjega spopada Mješka III. z velikim knezom je prišlo v letih 1140–1141, ko so si Vladislavovi mlajša polbrata Boleslav IV. in Mješko III. in njuna mati Salomea brez njegove vednosti razdelili Lečico, ki je bila v Salomeini posesti samo do njene smrti, potem pa bi se morala vrniti v Vladislavovo Senioratsko provinco. Salomea Berška je leta 1141 organizirala sestanek v Lečici, kjer so se ona in njena sinova odločili, da svojo mlajšo sestro Agnezo poročijo z enim od sinov kijevskega velikega kneza [[Vsevolod II. Kijevski|Vsevoloda II.]], da bi pridobili zaveznika proti velikemu knezu Vladislavu II. Zaradi hitrega Vladislavovega posredovanja je njihov načrt propadel. Veliki knez Vsevolod II., ki se je soočal z izbiro med zavezništvom z močnim velikim knezom in šibkima knezoma in njuno materjo, je izbral prvo. Odločitev so zapečatili z zaroko Vladislavovega najstarejšega sina Boleslava I. Visokega z Vsevolodovo hčerko Zvenislavo leta 1142. Vladislav II. na srečanje v Lečici ni bil povabljen, čeprav je imel kot veliki knez zadnji glas pri Agnezini zaroki. Za nespoštovanje se je maščeval s podporo kijevske vojaške akcije proti Salomei in njunima sinovoma pozimi 1142–1143. V prvem Mješkovem spopadu z bratom je zmagal veliki knez. ==Drugi spopad z Vladislavom II.== 27. julija 1144 je kneginja Salomea umrla in veliki knez Vladislav II. je Lečico vključil v svojo provinco Seniorat, kot je bilo predvideno z očetovo oporoko. Temu sta znova nasprotovala Boleslav IV. in Mješko III., ki sta nameravala to pokrajino dati svojemu mladoletnemu bratu Henriku. Do spopadov je prišlo leta 1145. Po nepričakovanem začetnem porazu je visokemu knezu s pomočjo kijevskih zaveznikov v bitki pri Pilici uspelo zmagati. Po zmagi je sklenil sporazum, s katerim je obdržal Lečico, vendar se je kot veliki knez še naprej trudil ponovno združiti vso Poljsko pod svojo oblastjo. Njegov načrt je naletel na močno nasprotovanje šlezijskega vojvode Piotra Włostowica, ki je podpiral interese mlajših knezov, da bi ohranil svojo moč in položaj. Vladislav se je na spodbudo svoje žene Agneze Babenberške odločil za vedno odstraniti Włostowica in ga ujel. Agneza je zanj zahtevala smrtno kazen zaradi izdaje, veliki knez pa je namesto smrti izbral strašnejšo kazen: Włostowica so oslepili, onemili in izgnali iz države. Włostowicovi številni pristaši so se zgražali nad tem krutim dejanjem. Włostowica je pobegnil na kijevski dvor, kjer je začel spletkati proti visokemu vojvodi, s čimer se je začel Vladislavov padec. ==Tretji spopad in izgon Vladislava II.== Vojna je ponovno izbruhnila v začetku leta 1146. Tokrat Vladislav ni mogel računati na svoje kijevske zaveznike, ki so se ukvarjali s svojimi težavami. Razen tega je kijevskemu knezu Vsevolodu poslal na pomoč nekaj svoje vojske pod poveljstvom najstarejšega sina Boleslava. Vladislav je bil kljub temu prepričan v svojo zmago in sprva se je zdelo, da je uspeh na njegovi strani, saj sta Boleslav IV. in Mješko III., ki sta se bala spopadov na odprtem polju, pobegnila v Poznanj. Propad velikega kneza Vladislava II. se je začel. Vladislavovi načrti so izgubili podporo, ko ga je gnjeznenski nadškof Jakob izobčil zaradi njegovega obnašanja do Piotra Włostowica. Soočiti se je moral tudi z uporom lastnih podanikov, ki so bili proti njegovi tiranski vladavini. Vladislavov poraz je bil popoln in maja 1146 je bila vsa Poljska v rokah mlajših knezov. Vladislav II. in njegova družina so bili prisiljeni pobegniti, da bi rešili svoja življenja, najprej na Češko in kasneje v Kaiserpfalz v Altenburgu v Nemčiji pod zaščito kralja [[Konrad III. Nemški|Konrada III.]] Ko sta Boleslav IV. in Mješko III. utrdila oblast nad Poljsko, je Boleskav kot starejši brat nasledil Vladislava II. na položaju velikega kneza in vladarja Šlezije. Mješko je obdržal Velikopoljsko in bil zadovoljen s svojo vlogo bratovega zaveznika. Njun mlajši brat Henrik, je končno dobil svoje vojvodino Sandomierz. Brez zemlje je ostal le najmlajši brat [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II.]] Nemški kralj Konrad III. je na spodbudo svojega svaka Vladidslava poskušal slednjega vrniti na poljski prestol. Sčasoma je bil dosežen dogovor, po katerem je kralj Konrad sprejel vladavino Boleslava IV., vendar mu je moral novi veliki knez v zameno plačevati davek. Spor med Vladislavom in mlajšimi knezi je ostal nerešen, saj je bil kralj Konrad III. zaposlen s pripravami na [[Druga križarska vojna|drugi križarski pohod]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. ==Priznanje oblasti mlajših knezov== Mlajša kneza nista imela namena pasivno čakati na dogovor, ki bi utrdil njuno oblast. Maja 1147 sta od [[Papež Evgen III.|papeža Evgena III.]] prejela potrditev ustanovitve samostana v Trzemesznu, ki je bila jasno priznanje njihove suverenosti. Poleg tega sta si prizadevala izboljšati odnose z nemškimi vladarji. Leta 1147 se je Mješko III. v času prihoda kralja Konrada III. v Sveto deželo pridružil vendski križarski vojni proti poganskim polabskim Slovanom v nekdanji Severni marki, ki sta jo organizirala askanski grof Albert Medved in wettinski mejni grof Konrad Meissenski. Mješko III. se je med pohodom odločil politično in vojaško podpreti nekatera slovanska plemena v prizadevanju za zaščito poljskih interesov v deželah Sprevane pred zahtevami, ki jih je postavil ambiciozni vojvoda Henrik Lev Saški. Pomoč poganom je Alberta Medveda razjezila in je v začetku leta 1148 prišel v Krušvico, da bi izboljšal zavezništvo z Mješkom III. Zaveznika sta končno sklenila spravo, ki sta jo potrdila s poroko sestre mlajših knezov Judite z Albertovim najstarejšim sinom Otom. ==Pohod cesarja Friderika Barbarosse na Poljsko== Da bi rešil spor z Vladislavom II. glede poljskega prestola, se je Boleslav IV. po posredovanju Alberta Medveda in mejnega grofa Konrada leta 1152 strinjal, da se pojavi na cesarskem zboru v Merseburgu in se pokloni novoizvoljenemu nemškemu kralju, Konradovemu nečaku [[Friderik I. Barbarossa|Frideriku Barbarossi]]. Veliki knez je prelomil svojo obljubo in se srečanja ni udeležil. Friderik se je v tem času ukvarjal z zagotavljanjem svoje oblasti v Kraljevini Italiji in kronanjem za cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], zato je sklenil zavezništvo z mejnim grofom Henrikom II. Avstrijskim, potomcem [[Babenberžani|Babenberžanov]] in bratom Vladislavove žene Agneze. Po sklenitvi koalicije je spet postalo aktualno vprašanje Poljske. Friderikov pohod na Poljsko se je zače leta 1157. Boleslav IV. in Mješko III. iz neznanih razlogov nista poskušala braniti tradicionalne meje Poljske na reki [[Odra|Odri]], ampak sta požgala gradova Glogov in Bitom in se začela umikati v notranjost Velikopoljske. Boleslavova vojska se je blizu Poznanja predala cesarski vojski. Knez je moral po porazu prositi cesarja za odpuščanje, mlajši vojvode pa so mu morali plačati velik davek. Na božični dan so v Magdeburgu obljubili, da bodo poslali hrano cesarjevi vojski na pohodu v Italijo in vrnili vsaj provinco Šlezijo. Kot jamstvo za izpolnitev so morali mlajšega brata [[Kazimir II. Poljski|Kazimirja II.]] poslali v Nemčijo za talca. Friderik Barbarossa je imel spor za rešenega in je naslednje leto krenil proti [[Milano|Milanu]]. Medtem ko se je cesar ukvarjal z italijanskimi zadevami, Boleslav IV. ni storil ničesar, da bi izpolnil dogovor. 30. maja 1159 je Vladislav II. v izgnanstvu umrl, ne da bi pred smrtjo še videl Poljsko. Ponovni cesarjev pritisk je omogočil Vladislavovima sinovoma Boleslavu Visokemu in [[Mješko IV. Krivonogi|Mješku IV. Krivonogemu]], da sta štiri leta kasneje prišla do svoje dediščine Šlezije, ki je z njuno vrnitvijo postala pradomovina šlezijskih Pjastov. ==Smrt Henrika Sandomjerskega in upor Kazimirja II. Pravičnega== Leta 1166 so Mješko III. in njegovi bratje začeli novo prusko križarsko vojno, v kateri je bil oktobra istega leta vojvoda Henrik Sandomjerski v bitki ubit. Pred odhodom je v oporoki svojo kneževino zapustil najmlajšemu bratu [[Kazimir II. Poljski|Kazimirju II. Pravičnemu]], ki je v očetovi oporoki ostal brez zemlje. Veliki knez Boleslav IV. se ni oziral na voljo svojega pokojnega brata. Zasedel je Sandomierz in ga priključil svoji Seniorski provinci. Njegova odločitev je sprožila Kazimirjev upor, ki so ga podprli brat Mješko III., magnat Jaksa iz Miechówa, Svjatoslav, sin Piotra Włostowica, gnjeznenski nadškof Jan I. in krakovski škof Gedko. Februarja 1168 so se uporniki zbrali v Jędrzejówu, kjer je bil Mješko III. izvoljen za novega velikega kneza in Kazimirju II. podelil Sandomierz. Do končnega poraza Boleslava IV. ni prišlo, ker je veliki knez sprejel zahteve upornikov in Henrikovo vojvodino razdelil na tri dele: Vislico je dobil Kazimir, Boleslav je dobil Sandomierz, preostanek pa je prepustil Mješku. ==Nasledstveni spor v Šleziji== Leta 1172 se je začel nov spor med šlezijskimi Pjasti, ko se je knez Boleslav Visoki odločil ignorirati zahteve svojega prvorojenega sina Jaroslava in za svojega edinega dediča določil [[Henrik I. Bradati|Henrika I. Bradatega]], svojega sina iz drugega zakona. Ko se je sin Jaroslav, ki je bil prisiljen postati duhovnik, vrnil iz nemškega izgnanstva, je zahteval svoj delež šlezijskih dežel. Mješko III. je podprl svojega pranečaka v njegovih zahtevah in začela se je državljanska vojna. Da bi preprečil nov cesarjev poseg, je knez Boleslav IV. poslal v [[Magdeburg]] Mješka III. z 8.000 srebrniki kot poklon cesarju in obljubo, da bo spor kmalu sam rešil. Tokrat naj bi se začeli dosledno uresničevati pogoji sporazuma iz leta 1173. Boleslav Visoki je ohranil oblast nad [[Vroclav]]om, vendar je moral svojemu sinu Jaroslavu dosmrtno prepustiti šlezijsko kneževino [[Opole]] in se dogovoriti o razdelitvi preostalih šlezijskih dežel s svojim mlajšim bratom Mješkom Krivonogim, ki je prevzel oblast v novi kneževini Racibórz. ==Veliki knez Poljske== [[Slika:Polska 1177-1194.PNG|thumb|Kazimirjeve pridobitve (zeleno)]] Po smrti Boleslava IV. 2. aprila 1173 je novi veliki knez Poljske (dux Totius Poloniae) postal Mješko III. Njegova politika je bila osredotočena na ohranitev popolne oblasti zase kot najstarejšega živega člana dinastije. Kljub nasledstvu prestola v Krakovu je ostal v Velikopoljski, medtem ko je v Malopoljski vladal njegov pooblaščeni guvener Henrik Kietlicz. Uvedel je nove davke, ki so povzročili nezadovoljstvo malopoljskih magnatov, po drugi strani pa je s porokami svojih hčera doosegel več zunanjepolitičnih uspehov: Elizabeto je okoli leta 1173 poročil s češkim vojvodom Soběslavom II., z dinastičnim dogovorom med njegovo hčerko Anastazijo in pomorjanskim knezom Bogislavom I. pa je okrepil poljsko suverenost nad Pomorjanskim vojvodstvom. Leta 1177 se je Mješkov prvorojenec Odon v strahu za svojo dediščino uprl očetu. Podpirali so ga krakovski škof Gedko, bratranec Boleslav Visoki in stric Kazimir II. Pravični. Glavni razlog za Odonov upor je bil očetovo favoriziranje njegovih potomcev iz drugega zakona in poskusi prisile, da Odon postane duhovnik, da bi ga izločil iz nasledstva. Za druge upornike je bil razlog ostra in diktatorska vlada velikega kneza. Upor je bil za Mješka popolno presenečenje. Med Veliko nočjo leta 1177 je bil namreč popolnoma prepričan v zvestobo svojih sorodnikov, zlasti ko so mlajši knezi organizirali srečanje v Gnieznu, kjer so množice Mješka navdušeno sprejele. Velikopoljska je sprva ostala trdno v Mješkovih rokah, zahvaljujoč se njegovemu najpomembnejšemu privržencu, guvernerju Henriku Kietliczu. Istočasno je glavni vodja upora Kazimir II. Pravični s svojimi zavezniki sklenil delitveni sporazum: cela Šlezija je bila podeljena knezu Boleslavu Visokemu, Velikopoljska pa Odonu. Delitev je pomenila pomemben zaplet, saj je Boleslav od leta 1173 v Šleziji vladal skupaj s svojim bratom Mješkom Krivonogim in svojim sinom Jaroslavom Opolskim. Ko sta slednja izvedela za sporazum, sta se oba postavila na stran velikega kneza in se uprla Vladislavu Visokemu. Vladislav Visoki je zaradi vojne s svojim bratom in sinom izgubil priložnost, da zase pridobi Krakov in Seniorat. Oblast v Senioratu je namesto njega prevzel Kazimir II. Ko je Mješko III. uvidel, da nima nobene možnosti za nadaljevanje upora, je pobegnil v Racibórz pod zaščito svojega nečaka, kneza Mješka Krivonogega. Kmalu zatem se je odločil zapustiti Poljsko in poiskati podporo v tujini. Odon je nazadnje zasedel celotno Velikopoljsko in bil razglašen za kneza. ==Izgnanstvo in vrnitev v Velikopoljsko== [[Slika:Wielkopolska za czasów Mieszka III Starego (1138-1202).jpg|thumb|Velikopoljska pod Mješkom III: {{legend|cyan|Poznanj pod Odonom (1177–1182)}} {{legend|yellow|Poznanj pod Odonom (1177–1194) in nato pod Vladislavom III. (1194–1202)}} {{legend|violet|Kališ, osvojen leta 1181, je dobil Mješko Mlajši (1191–1193) in za njim Odon (1193–1194)}} {{legend|lightgray|Gniezno, osvojeno leta 1181}}<hr /> {{legend|lightgreen|Kujavija pod Boleslavom (1186–1195)}}]] Do leta 1179 je bil Mješko na [[Češka (zgodovinska dežela)|Češkem]], kjer je vladal njegov zet Soběslav II., ki pa mu kljub sorodstvenim vezem ni hotel pomagati. Mješko se je nato obrnil na cesarja Friderika Barbarosso, ki mu je ponudil pomoč pri njegovi ponovni vrnitvi na poljski prestol po plačilu 10.000 srebrnikov, vsote, ki je Mješko ni mogel zbrati. Končno je njegov drugi zet, pomorjanski vojvoda Bogislav I. privolil, da mu pomaga. S posredovanjem pomorjanskih zaveznikov je Mješko stkal vezi z njihovimi poljskimi privrženci, zbranimi okoli gnjeznenskega nadškofa Zdislava. Leta 1181 mu je uspelo osvojiti vzhodni velikopoljski deželi Gniezno in Kalisz, ki sta bili takrat del Senioratske province. Kmalu zatem mu je uspelo pridobiti tudi zahodno Velikopoljsko in potisniti Odona na ozemlje južno od reke Obre. Leta 1182 je bila dosežena formalna sprava med očetom in sinom. Med temi dogodki je iz neznanih razlogov ostal visoki vojvoda Kazimir II. Pravični popolnom pasiven. Zahvaljujoč temu je imel Mješko priložnost povrniti celotno Velikopoljsko. Mješko III. je še vedno nameraval povrniti oblast nad vso Poljsko. Leta 1184 je poskušal skleniti zavezništvo z nemškim kraljem [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrikom VI.]], sinom Friderika Barbarosse, in mu ponudil veliko vsoto denarja. Kazimir II. Pravični je izvedel za njegove namere in Henriku preprosto ponudil še več denarja. Po neuspelem poskusu z nemškim kraljem se je Mješko odločil prevzeti oblast v [[Mazovija|Mazoviji]] in Kujaviji, kjer je takrat vladal njegov nečak Lešek, edini preživeli sin Boleslava IV. Mješko je prepričal Lešeka, da ga imenuje za svojega naslednika, če umre brez potomstva. Lešek je leta 1185, eno leto pred smrtjo, spremenil svojo oporoko in za svojega naslednika imenoval svojega mlajšega strica, velikega kneza Kazimirja II. Pravičnega, verjetno zaradi ostrih postopkov velikopoljskega kneza. Mješko je tokrat ukrepal hitro in po Lešekovi smrti leta 1186 zavzel Kujavijo in jo priključil k svoji kneževini. Kmalu zatem jo je odstopil svojemu sinu Boleslavu. ==Kratkotrajna obnova oblasti== Leta 1191 je zunanja politika velikega kneza Kazimirja II. povzročila nezadovoljstvo malopoljskega plemstva, ki ga je vodil bivši guverner Henrik Kietlicz. S pomočjo te opozicije je Mješku uspelo ponovno osvojiti Krakov in prevzeti naslov velikega kneza. Odločil se je, da bo oblast v Krakovu zaupal enemu od svojih sinov, Boleslavu ali Mješku mlajšemu. Kazimir je hitro ponovno osvojil Krakov in ujel kneza-guvernerja, vendar ga je kmalu osvobodil in poslal očetu. Mješko III. je Mješku mlajšemu prepustil velikopoljsko vojvodstvo Kalisz. Ko je Mješko mlajši 2. avgusta 1193 umrl, je vojvodstvo Kalisz ponovno pripadlo Velikopoljski. Mješko III. ga je kmalu zatem podelil svojemu starejšemu sinu Odonu, ki osem mesecev kasneje 20. aprila 1194 umrl. Ti dve prezgodnji smrti sta Mješka III. prisilili, da je sklenil nov delitveni sporazum: zase je obdržal Kalisz, južno Velikopoljsko pa je prepustil svojemu najmlajšemu sinu [[Vladislav III. Tankonogi|Vladislavu III. Tankonogemu]], ki je prevzel tudi skrbništvo mladoletnega Odonovega sina Vladislava Odonika. Veliki knez Kazimir II. Pravični je 5. maja 1194 umrl in Mješkove pretenzije nad Malopoljsko so se obudile. Na njegovo žalost se je lokalno plemstvo odločilo v korist Kazimirjevih mladoletnih sinov [[Lešek I. Beli|Lešeka Belega]] in [[Konrad I. Mazovski|Konrada]]. Mješkovi poskusi ponovne pridobitve oblasti so se končale v krvavi bitki pri Mozgavi 13. septembra 1195, v kateri je bil sam težko ranjen, njegov sin Boleslav Kujavski pa ubit. Po bitki se je Mješko III. umaknil v Kalisz in ni čakal na prihod šlezijskih čet pod poveljstvom Mješka Krivonogega in Jaroslava Opolskega. ==Končni obračun== Bitka pri Mozgavi je Mješka prepričala, da bo pridobitev prestola z vojno izjemno težka, zato se je začel pogajati s Kazimirjevo vdovo Heleno Znojmsko. Leta 1198 je končno dobil dovoljenje za vrnitev v Malopoljsko, vendar moral pred tem prepustiti Kujavijo Kazimirjevim sinovom. Leta 1199 sta vojvoda Mikolaj Grifita in krakovski škof Fulko ponovno odstavila Mješka in za velikega kneza ponovno postavila Lešeka Belega. Tri leta kasneje je bil sklenjen nov sporazum in Mješko se je lahko vrnil. Obdržal je naslov velikega kneza, vendar je bil prisiljen odpovedati se delu svojih pristojnosti. Kmalu zatem je umrl. Preživel je vse svoje brate in sestre ter sinove razen Vladislava III. Tankonogega, ki ga je nasledil kot veliki knez Poljske in velikopoljski knez. ==Družina== Okoli leta 1136 se je Mješko poročil z [[Elizabeta Ogrska|Elizabeto Ogrsko]] (ok. 1128 – ok. 1154), hčerko ogrskega kralja [[Béla II. Ogrski|Béle II.]],<ref name=ref4>Marek, Miroslav. [http://genealogy.euweb.cz/arpad/arpad2.html#EB2 ''"Complete Genealogy of the House of Arpad"'']. Genealogy.EU.</ref> s katero je imel pet otrok: * Odona (ok. 1149 – 20. april 1194) * Štefana (ok. 1150 – 18. oktober 1166/1177 ?) * Eiizabeto (ok. 1152 – 2. april 1209), poročeno okoli leta 1173 s knezom Soběslavom II. Češkim in drugič po januarju 1180 s Konradom II. Landsberškim, mejnim grofom [[Lužica|Lužice]] * Vjerčoslavo Ljudmilo (pred 1153 – pred 1223), poročeno okoli leta 1167 s Frderikom Bišskim, kasnejšim vojvodom [[Lorena|Lorene]] * Judito (pred 1154 – po 12. decembru 1201), poročeno okoli leta 1173 z Bernhardom Anhaltskim, kasnejšim vojvodom [[Saška|Saške]] Po letu 1154 se je poročil z [[Evdoksija Kijevska|Evdoksijo Kijevsko]] (ok. 1131 – po 1187), verjetno hčerko velikeka kijevskega kneza Izjaslava II.,<ref name=ref4/> s katero je imel pet otrok: * Boleskava (1159 – 13. september 1195 v bitki pri Mozgavi) * Mješka mlajšega (ok. 1160/1165 – 2. avgust 1193) * [[Vladislav III. Tankonogi|Vladislava III. Tankonogega]] (ok. 1161/1167 – 3. november 1231) * Salomejo (ok. 1162/1164 – 11. maj ok. 1183), poročeno pred letom 1177 s knezom Ratiborjem (II.) Pomorjanskim * Anastazijo (ok. 1164 – po 31. maju 1240), poročeno 26. arila 1177 z vojvodom Bogislavom I. Pomorjanskim ==Sklici== {{sklici|2}} {{S-start}} {{S-hou|[[Pjasti]]||ok. 1127|13. marec |1202|}} {{S-reg}} {{S-new}} {{S-ttl|title=Knez Velikopoljske|years=1138–1177}} {{S-aft|after=Odon Poznanjski}} {{S-bef|before=[[Boleslav IV. Kodravi]]}} {{S-ttl|title=Veliki knez Poljske |years=1173–1177}} {{S-aft|after=[[Kazimir II. Pravični]]}} {{S-bef|before=[[Kazimir II. Pravični]]}} {{S-ttl|title= Knez Kalisza|years=1182–1191}} {{S-aft|after=[[Mješko Mlajši]]}} {{S-bef|rows=2|before=Odon Poznanjski}} {{S-ttl|title=Knez Velikopoljske|years=1182–1202}} {{S-aft|rows=3|after=[[Vladislav III. Tankonogi]]}} {{S-ttl|title=Knez Poznanja|years=1182–1202}} {{S-bef|rows=2|before=[[Kazimir II. Pravični]]}} {{S-ttl|title=Knez Gniezna|years=1182–1202}} |- {{S-ttl|title=Veliki knez Poljske|years=1191}} {{S-aft|after=[[Kazimir II. Pravični]]}} {{S-bef|before=Odon Poznanjski}} {{S-ttl|title= Knez Kalisza|years=1194–1202}} {{S-aft|after=[[Vladislav III. Tankonogi]]}} {{S-bef|before=Bolesłav Kujavijski}} {{S-ttl|title=Knez Kujavije|years=1195–1198}} {{S-aft|after=[[Lešek I. Beli]],|after2=[[Konrad I. Mazovijski]]}} {{S-bef|rows=2|before=[[Lešek I. Beli]]}} {{S-ttl|title=Veliki knez Poljske|years=1198–1199}} {{S-aft|after=[[Lešek I. Beli]]}} {{S-ttl|title=Veliki knez Poljske|years=1202}} {{S-aft|after=[[Vladislav III. Tankonogi]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1138]] [[Kategorija:Umrli leta 1202]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]] mwvovdl6hv5kcl9eqe93a4wqn0z25v7 0 521247 5736847 5719505 2022-08-20T06:47:01Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Peutinger_Renus_Patabus.png|desno|sličica| Nigropullom upodobljen v sredini na [[Tabula Peutingeriana]] .]] [[Slika:romeinen kaart.png|thumb|[[Rimsko cesarstvo|Rimska]] mesta, trdnjave in naselbine v ''[[Spodnja Germanija|Spodnji Germaniji]]'', ki so jih nakopičili ob južnem bregu takratnega Rena, tvorijo močno utrjeno mejno črto. ''Nigrum pullum'' je na karti označen s številko 6. Utrdbe so prikazane kot kvadrat, mesta kot trikotnik, naselja kot pika.]] [[Slika: Nigrum Pullum.svg|desno|sličica| Podrobnejša karta Nigrum Pullum.]] [[Slika:Badhuis NigrumPullum impressie Stevie Xinas 2016 kl.png| sličica | Impresija kopališča, pogled iz trdnjave.]] [[Slika:Principia NigrumPullum binnenplaats impressie Stevie Xinas 2016.png| sličica |Impresija principija, glavne stavbe.]] '''Nigrum pullum''' (''črni piščanec'' ali ''črna prst'') je bila nekoč manjša rimska utrdba (''castellum'') v današnjem [[Zwammerdam|Zwammerdamu]]. Postavljen na južni obali reke [[Stari Ren (Utrecht in Južna Holandija)|Stari Ren]] (Oude Rijn) na sotočju z majhno reko Meije in je služil za zaščito [[Limes|rimskih meja]] v provinci [[Spodnja Germanija]] (''[[Limes Germanicus]]''). Na [[Tabula Peutingeriana|Peutingerjevem zemljevidu]] leži med naselji ''Albanijano'' (Alfen aan den Rijn) in ''[[Laurium]]'' (Woerden).<ref>''[[Tabula Peutingeriana]]'' Drugi segment.</ref> Utrdba je imela garnizijo približno 300 mož iz 15. kohorte »Prostovoljcev rimskih državljanov«. == Ime == Ime Nigrum Pullum se morda nanaša na črno obarvano šotno zemljo <ref>[https://web.archive.org/web/20070714220632/http://www.archeologienet.nl/tijds_periode/projectinfo.cfm?projectnummer=111 Archeologienet - ''Zwammerdam: rimska trdnjava in pokopališče ladij '']</ref><ref> Dobesedni prevod je "črni piščanec", kar so razlagali tudi kot močvirka </ref> ali črno vodo šotne reke Meije, ki se na nasprotnem bregu izteka v Stari Ren. <ref>[[Luit van der Tuuk]] (2017), ''Rimski limes, Založba Omniboek, 2019, p.181</ref> == Zgodovina == Prvi Rimljani so na mesto prispeli leta 47 našega štetja kot del večje operacije za okrepitev germanskih meja. Vojaško naselje je bilo ustanovljeno po letu 47, ko je rimski general [[Gnej Domicij Corbulon|Gnej Domicij Korbulon]] preuredil obmejno območje. Lesene barake so bile uničene med [[Batavska vstaja|batavskim uporom]] leta 69. Nato niso bile takoj obnovljene: drugo gradbeno fazo, ki je sledila lahko datiramo po 80. Ponovno so ga zgradili, tokrat iz naravnega kamna in opeke, po letu 175, kar je gradbena faza, ki je verjetno povezana s prisotnostjo [[Didij Julijan|Didija Julijana]], guvernerja , za katerega je znano, da je zgradil druge utrdbe ( Maldegem ). Ker vemo, da so vojaki legije [[[XXX Ulpia Victrix]] iz [[Castra Vetera]] (sodobni Xanten) izdelali strešnike, lahko domnevamo, da so bili zaslužni tudi za obnovo utrdbe kot celote. Sto let kasneje je bil Nigrum pullum sežgan in - kolikor vemo - nikoli več uporabljen. Ostanke te starodavne vojaške naselbine so odkrili in izkopali leta 1971. Temelje južnih vrat in poveljstva je še vedno mogoče videti v prostorih The Hooge Burgh, ki je jugozahodno od glavne ceste. Severovzhodno od utrdbe je bil pomol ob Renu, kjer so arheologi odkrili nič manj kot šest ladij, vključno s tremi jadrnicami z ravnim dnom (20 - 34 metrov). Ugotovljeno je bilo, da je bil les, iz katerega so bile izdelane, posekan na območju Srednjega Porenja, kar nakazuje, da so trgovci imeli dolgo plovbo. Možno je, da so prevažali kamenje, iz katerega je bila utrdba na novo zgrajena. Ena od teh ladij, jadrnica z ravnim dnom, znana kot »Zwammerdam 6«, se zdi, da je bila sestrska ladja tovorne galeje, najdene 15 kilometrov gorvodno, pri Woerdenu, ki je bila odkrita v rečnem pristanišču starodavnega Lauriuma. Prav tako spominja na podobno odkrito v Mainzu. == Vojaška cesta (Via Militaris) == Približno 150 metrov severno od železniške proge Utrecht-Leiden je bila velika vojaška povezovalna cesta ( via militaris ) v Zwammerdam, ki je povezovala vojaške postojanke in naselja med seboj in z zaledjem. Tamkajšnja cesta je bila široka 12,5 metra in je bila sestavljena iz 20–30 cm debele gramoznice, pomešane s tufom, črepinjami in ostanki strešnikov na debeli plasti naravne ilovice, vključno s plastjo peska. Najdeni so sledovi pripadajočega drenažnega jarka. == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://nigrumpullum.nl/ nigrumpullum.nl] {{Coor title dms|52|6|18|N|4|42|57|E|type:city_scale:29000_region:NL}} [[Kategorija:Rimska vojska]] 96wyy23bvec7k8o45grxk2y36ixmzb6 0 521360 5736885 5720634 2022-08-20T06:53:23Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |succession = Kraljica žena Češke | reign = 1285–1297 | coronation = 2. junij 1297, Praga | image = Guta.jpg | image_size = 250px | succession1 = Kraljica žena Poljske | reign1 = 1296–1297 | birth_date = 13. marec 1271 | birth_place = Rheinfelden, vojvodina Švabska | death_date = {{death date and age|1297|6|18|1271|3|13|df=yes}} | death_place = [[Praga]], [[Češka]] | burial_place = kraljeva kripta [[Stolnica svetega Vida, Praga]] | spouse = [[Venčeslav II. Češki]] | consort = yes | issue = {{plainlist| * [[Venčeslav III. Češki]] * [[Ana Češka|Ana]], češka kraljica * [[Elizabeta Češka|Elizabeta]], češka kraljica * Margareta, vojvodinja Brieška }} | house = [[Habsburžani]] | father = [[Rudolf I. Nemški]] | mother = Gertruda Hohenberška }} [[Judita Habsburška]] ([[nemško]] Guta) je bila žena [[Venčeslav II. Češki|Venčeslava II. Češkega]] in od leta 1285 do svoje smrti kraljica [[Češka|Češke]] in [[Krona kraljevine Poljske|Poljske]], * [[13. marec]] [[1271]], Rheinfelden, vojvodina Švabska, † [[21. maj]] [[1297]], [[Praga]], [[Češka]]. ==Mladost== Judita je bila najmlajša hči nemškega kralja [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa I.]] in Gertrude Hohenberške. Rodila se je v švabskem mestu Rheinfelden, kjer je njen oče prebival še kot grof, preden je bil leta 1273 izvoljen za nemškega kralja. Ko je imela pet let, je postala predmet očetovih političnih načrtov: 21. oktobra 1276 je kralj Rudolf v avstrijski prestolnici [[Dunaj]] sprejel poklon svojega hudega tekmeca, češkega kralja [[Otokar II. Přemysl|Otokarja II.]] in sklenitev miru potrdil z Juditino zaroko z Otokarjevim sinom [[Venčeslav II. Češki|Venčeslavom]]. Dogovor ni dolgo trajal. Spopad med kraljema je znova izbruhnil in se končal z Otokarjevim porazom in smrtjo v [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278. Po Otokarjevi smrti je skrbništvo nad mladoletnim kraljem Venčeslavom II. prevzel brandenburški mejni grof Oton V., ki je deloval kot češki regent. Po sporih z Otokarjevo vdovo [[Kunigunda Hališka|Kunigundo Hališko]] je mejni grof Oton Venčeslava začasno zadržal kot ujetnika na gradu Bezděz in v askanski trdnjavi Spandau v [[Brandenburg]]u. V Prago ga je vrnil šele leta 1283. Kot del spravnega procesa je bila uradna zaroka med Judito in Vaclavom obnovljena leta 1279 v Jihlavi, vendar sta se zaročenca prvič srečala šele januarja 1285, ko so Přemyslidi in Habsburžani organizirali poročni obred v Chebu ([[Eger]]).<ref>Joseph F. Patrouch. ''Early Modern Habsburg Women: Transnational Contexts, Cultural Conflicts, Dynastic Continuities''. ur. Anne J. Cruz, Maria Galli Stampino. Routledge, 2013. str. 30.</ref> Nevesta je dobila doto, ki je segala ''"od vojvodine Avstrije in moravske meje do Donave"''. Obredu v Chebu je sledila "praznična" poročna noč. Rudolf je Judito, ki je bila še otrok, odpeljal nazaj v Nemčijo. Rudolfu se je zdelo tudi neprimerno, da se je Venčeslavova mati Kunigunda po moževi smrti poročila s češkim plemičem Zavisom Falkensteinskim. ==Kraljica== Čeprav je Kunigunda še isto leto umrla in je Venčeslav II. prisegel zvestobo Rudolfu v zameno za svojo češko dediščino, je bilo njegovo kronanje za kralja Češke odloženo zaradi Juditine odsotnosti. Poleti 1287 je Judita končno zapustila družino v Nemčiji in prišla k svojemu možu na praški dvor. Leto kasneje je Venčeslav prevzel politično oblast. Tako kot kralj Rudolf je tudi Judita sovražila Venčeslavovega očima Zaviša Falkenštajnskega, ki je ob Kunigundi deloval kot regent. Judita je Venčeslava pozvala, naj Zavisa privede pred sodišče. Leta 1290 so ga aretirali in na gradu Hluboká usmrtili. Po očetovi smrti leta 1291 je Judita poskušala spraviti moža s svojim bratom [[Albreht I. Habsburški|Albertom]], ki se je z grofom Adolfom Nassauskim boril za nemški prestol. Judita in Venčeslav sta bila končno okronana 2. junija 1297. Judita takrat ni bila najbolj zdrava, saj je pravkar rodila svojega desetega otroka. Umrla je nekaj tednov po kronanju v Pragi, stara šestindvajset let. Večino svojega dvanajstletnega zakona je bila noseča in rodila skoraj vsako leto. V družinskih kronikah je bila Judita opisana kot lepa, plemenita in krepostna žena. Podprla je moževo zahtevo po Poljskem kraljestvu, kjer je Venčeslav od leta 1291 vladal seniorski provinci Krakov in je zato lahko leta 1296 nasledil kralja [[Przemisl II. Poljski|Przemisla II.]] na poljskem prestolu.<ref>[http://www.e-stredovek.cz/kniznica.php?info=80-Habsburska ''Guta Habsburg'']. Index of Persons.</ref> ==Otroci== Judita in Venčeslav II. sta imela deset otrok: * Přemisla Otakarja (6. maj 1288 – 19. november 1288) * [[Venčeslav III. Češki|Venčeslava III.]] (6. oktober 1289 – 4. avgust 1306), kralja Češke, Ogrske in Poljske * Nežo (6. oktober 1289 – po 1292 in pred 1306), Venčeslavovo dvojčico, zaročeno z Rupertom Nassauskim, sinom kralja Adolfa Nassauskega * [[Ana Češka|Ano]] (10. oktober 1290 – 3. september 1313), poročeno leta 1306 z vojvodom Henrikom Koroškim * [[Elizabeta Češka|Elizabeto]] (20 januar 1292 – 28. september 1330), poročeno leta 1310 z [[Ivan Češki|Ivanom I. Češkim]] * Judito (3. marec 1293 – 3. avgust 1294) * Ivana (26. februar 1294 – 1. marec 1295) * Ivana (21. februar 1295 – 6. december 1296) * Margareto (21. februar 1296 – 8. april 1322), poročeno z vroclavskim vojvodom Boleslavom III. Plemenitim * Judito (rojena in umrla 21. maja 1297) Od desetih otrok so odrasli samo štirje. ==Družinska zapuščina== Venčeslav III. in za njim Ana in Elizabeta so nasledili svojega očeta na ćeškem prestolu. Elizabeta je bila mati [[Sveto rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarja]] [[Karel IV. Luksemburški|Karla IV. Luksemburškega]] in stara mati njegovega sina, svetega rimskega cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda Luksemburškega]]. Judita je bila tudi prednica Ane Danske, poročene z [[Jakob I. Angleški|Jakobom I. Angleškim]]. Med Aninimi otroki sta bila tudi [[Karel I. Angleški]] in Elizabeta Češka. ==Sklica== {{sklici|2}} {{s-start}} {{s-hou|[[Habsburžani]]|13. marec|1271|21. maj|1297}} {{s-roy}} {{s-bef|before=[[Kunigunda Slavonska]]}} {{s-ttl|title=Kraljica žena Češke|years=1285–1297}} {{s-aft|after=[[Elizabeta Richeza Poljska]]|rows=2}} {{s-break}} {{s-bef|before=[[Margaret Brandenburška]]}} {{s-ttl|title=Kraljica žena Poljske|years=1296–1297}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1271]] [[Kategorija:Umrli leta 1297]] [[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]] [[Kategorija:Habsburžani]] c330axgogsj18vdfzowtxb1p72dk49d 0 521452 5737190 5735070 2022-08-20T07:19:20Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Osvoboditev Francije | place = [[Francija]] | image = HD-SN-99-02715.JPEG | caption = General De Gaulle med svojim govorom iz balkona v palači v Cherbourgu, 20. avgusta 1944. | date = 6. junij 1944 — 8. maj 1945 | result = Odločilna zmaga zaveznikov, Francija osvobojena od nemške okupacije. | combatant1 = [[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br />{{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]] | combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]]<br />[[File:Flag of Philippe Pétain, Chief of State of Vichy France.svg|22px]] [[Vichyjska Francija]] (do 20. avgusta 1944) }} '''Osvoboditev Francije''' je bila bitka, v kateri so zavezniki med junijem in septembrom 1944 osvobodili [[Francija|Francijo]] od nemške okupacije. S tem je Francija postala prva evropska država, ki je bila osvobojena od nemške okupacije.       [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]] je Francijo napadla maja 1940. Njihova napredujoča in neustavljiva vojska je premagala francosko vojsko in povzročila zlom v francoski vladi; kot posledica tega je julija tega leta [[Francoska Tretja republika|Tretja francoska republika]] razpadla, ustanovljena pa je bila [[Vichyjska Francija]] na čelu z maršalom [[Philippe Pétain|Philippom Pétainom]]. Pétain je podpisal premirje z Nemčijo, severni in zahodni del Francije pa je nato zasedla Nemčija. Na južnem delu, imenovan prosta cona, je bila ustanovljena Vichyjska Francija, s sedežem vlade v zdraviliškem mesu [[Vichy]]. Čeprav nominalno neodvisna, je Vichyjska Francija uveljavila kolaboracionistični režim in je postala država, ki je z Nemčijo sodelovala pri deportaciji [[Judje|Judov]].   Tik preden se je Francija 22. junija 1940 predala, je francoski general [[Charles de Gaulle]] pobegnil v [[London]], od koder je sporočil svojim državljanom, da naj se uprejo nemškemu okupatorju. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]] je priznala De Gaulla kot predsednika vlade [[Francoske svobodne sile|Svobodne Francije]] v izgnanstvu s sedežem v [[London|Londonu]]. Prizadevanja, da osvobodi Francijo, so se začela jeseni 1940 v kolonialnem francoskem imperiju v [[Afrika|Afriki]], ki je bil takrat že v rokah Vichyjskega režima. De Gaulle je prepričal francosko kolonijo [[Čad]], da naj podpre Francijo, in leta 1943 je večina drugih francoskih kolonij Severni Afriki sledila temu. De Gaulle je napovedal oblikovanje obrambnega sveta v mestu [[Brazzaville]], ki je postal glavno mesto Svobodne Francije. Leta 1942 so anglo-ameriška sile prispele na ozemlje francoskih kolonij v Severni Afriki, s čimer so zavezniki končali prevlado nad [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]], iz katerega so nato [[Zavezniška invazija na Italijo|napadli Italijo]]. Zavezniški vojaški napadi v severno zahodni Evropi so se začeli poleti 1944 z [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|izkrcanjem zaveznikov v Normandiji]]. Zahvaljujoč operaciji je na francosko obalo pristalo več kot dva milijona vojakov Svobodne Francije. Operacija Dragoon avgusta je prinesla drugo zmago. Potem, ko je bilo vsako mesto v Franciji po vrsti osvobojeno, je bil 25. avgusta 1944 [[Osvoboditev Pariza|osvobojen Pariz]]. Konec avgusta so Pétain in njegovi člani [[Vlada Vichyjske Francije|Vichyjske vlade]] zaradi zavezniške grožnje pobegnili v Nemčijo. Do konca tega meseca je bila Francija osvobojena. Nekaj ostankov nemškega odpora je ostalo v državi pod nadzorom glavnih pristanišč Atlantika do konca vojne 8. maja 1945. Po osvoboditvi države so bila ustanovljena posebna sodišča, kjer so sodili več pripadnikom Nemcev ali drugim, osumljenim sodelovanja z Nemci, drugi pa so bili spoznani za krive zaradi raznih usmrtitev in množične deportacije Judov. Nekateri so bili obsojeni na [[Smrtna kazen|smrtno kazen]]. Organizirane so bile tudi prve volitve, na katerih so lahko volile tudi ženske. S tem so volivci potrdili novo ustavo, ki je 27. oktobra 1946 ustanovila [[Francoska Četrta republika|četrto francosko republiko]]. == Ozadje == [[Slika:Vichy France Map.jpg|sličica|254x254_pik|Zemljevid okupirane Francije, ki je bila razdeljena po premirju leta 1940.]] 10. maja 1940 je Nacistična Nemčija začela z napadom na Francijo, kar je zaznamovalo začetek [[Bitka za Francijo|bitke za Francijo]] in ostale države [[Beneluks|Beneluksa]]. Nemška vojska je v Francijo vdrla konec maja in storila taktiko, ki je britanske čete ter tudi veliko francoskih čet prisililo, da so zapustili Francijo in z ladjami pobegnili v Veliko Britanijo. Nemška vojska je nato prodrla v notranjost Francije ter 14. junija [[Nemška okupacija Pariza|zavzela Pariz]], francoska vlada pa je kmalu spoznala, da države ne bo mogoče rešiti pred porazom, saj je nemška vojska premagala francosko vojsko. Velika večina ministrov v vladi je glasovalo za doseg premirja z Nemci, medtem, ko so drugi vztrajali z nadaljevanjem bojev proti nemškemu okupatorju. Zaradi tega je predsednik vlade [[Paul Reynaud]], ki je vztrajal pri nadaljevanju bojev proti Nemcem,<ref>Shlaim, Avi (July 1974). "Prelude to Downfall: The British Offer of Union to France, June 1940". Journal of Contemporary History. 3. 9: 27–63. doi:10.1177/002200947400900302. JSTOR 260024.</ref> 16. junija odstopil, nadomestil pa ga je 84-letni podpredsednik in francoski maršal [[Philippe Pétain]], ki je vztrajal pri dosegu premirja z Nemci.{{sfn|Boissoneault|2017}} Ta je 18. junija poslal prošnjo Nemcem za premirje. Tega dne je francoski general [[Charles de Gaulle]], ki je prav tako vztrajal pri nadaljevanju bojev proti Nemcem, pobegnil v [[London]], da bi se izognil ujetju nemške vojske. Od tam je nato pozval Francoze, da naj nadaljujejo upor. 22. junija 1940 so Francozi in Nemci [[Premirje 22. junija 1940|podpisali premirje]], s čimer se je končala bitka za Francijo. S tem je bila Francija poražena. Po podpisu premirja je veliko francoskih ministrov pobegnilo v francosko kolonijo [[Maroko]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]], medtem, ko so nekateri ostali v okupirani Franciji. Med njimi je bil tudi predsednik vlade Pétain, ki je napovedal, da bo ostal v Franciji, da bi Francozom delil njihovo trpljenje. Premirje je državo razdelilo na dva dela: severni in zahodni del Francije je zasedla Nemčija, južni del pa je ustanovil novo francosko državo, imenovano [[Vichyjska Francija]], katere voditelj je postal Philippe Pétain.<ref>{{cite book|page=78|title=World War II: The Essential Reference Guide|editor=Priscilla Mary Roberts|publisher=ABC-CLIO|year=2012|isbn=978-1610691017}}</ref> Z ustanovitvijo Vichyjske Francije je razpadla [[Francoska Tretja republika|Tretja francoska republika]].<ref name="JVL">{{cite web|quote="The French state, (l'État Français) in contrast to the French Republic, willfully collaborated with Nazi Germany to a high degree: raids to capture Jews and other “undesirables” were organized by the French police not only in the northern zone – occupied by the German Wehrmacht but also in the southern “free zone” which was occupied only after the Allies invaded North Africa in November 1942"|publisher=Jewish Virtual Library|title=The Holocaust: The French Vichy Regime|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/the-french-vichy-regime|author=American Israeli Cooperative Enterprise}}</ref> Vichyjska Francija je nato 24. oktobra 1940 do neke mere sklenila sodelovanje z Nacistično Nemčijo, s čimer je sodelovala pri deportaciji Judov. == De Gaulle in Svobodna Francija == [[Slika:Charles de Gaulle au micro de la BBC.jpg|sličica|249x249_pik|De Gaulle med govorom po radiju Francozom leta 1941.]] Potem, ko je bil general De Gaulle obveščen, da je Pétain postal predsednik vlade, je vedel, da bo ta hotel doseči premirje z Nemci. Obenem je spoznal tudi, da ko bo doseženo premirje, bi se lahko zgodilo, da bi nemška vojska ujela De Gaulla in ga kot vojnega ujetnika odpeljala v nemško koncentracijsko taborišče. Ta bi se izognil temu, kar se mu je že zgodilo v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], je De Gaulle 18. junija 1940 pozno popoldne zapustil Francijo, katera je bila že zelo blizu zloma in pobegnil v London v Združenem Kraljestvu. Od tam je kmalu po prihodu zvečer [[Poziv 18. junija|nagovoril]] francoze, da naj se uprejo Nemcem.{{sfn|Lacouture|1993|p=243}} Štiri dni pozneje je sta nato Francija in Nemčija podpisali premirje, istega dne pa je De Gaulle opravil še en govor. Ob tem je obljubil, da se bo boj proti okupatorju nadaljeval z vso silovitostjo, kar je Francozom, kateri so takrat utrpeli močno bolečino zaradi padca njihove države, dalo še nekaj upanja, da ni vse še izgubljeno. 26. junija je de Gaulle pisal predsedniku britanske vlade [[Winston Churchill|Winstonu Churchillu]], v katerem ga je prosil za priznanje njegovega francoskega odbora.{{sfn|Lacouture|1993|p=208}} Ministrstvo za zunanje zadeve je imelo zadržke glede De Gaulla kot voditelja,{{sfn|Lacouture|1993|p=239}} vendar so Churchillovi odposlanci poskušali in na koncu niso uspeli vzpostaviti stika s francoskimi voditelji v Severni Afriki, zato je britanska vlada 28. junija priznala De Gaulla za voditelja [[Francoske svobodne sile|Svobodne Francije]]. {{sfn|Lacouture|1993|p=261}} === Načrti za osvoboditev === Jeseni 1940 je De Gaulle začel z načrtovanjem prvih načrtov za osvoboditev Francije, medtem ko je bil v kolonialnem francoskem imperiju v Afriki, ki je bil takrat že v rokah Vichyjskega režima. Ob tem se je razvilo tudi gibanje notranjega in zunanjega odpora, ki je ga je večinoma vodil on, in so se izvajali predvsem v Londonu. S temi odpori so se zavezniki, predvsem [[Združene države Amerike]] in Združeno Kraljestvo, dogovorili, da bodo pomagali pri osvoboditvi države.<ref>Tony Chafer, "Forgotten Soldiers: Tony Chafer examines the paradoxes and complexities that underlie belated recognition of the contribution of African soldiers to the liberation of France in 1944" ''History Today'' 58#11 (November 2008): 35–37.</ref> Prvi korak, ki so ga storili kot del tega cilja, je bilo izkrcanje britanskih in ameriških čet v francoskih kolonijah Severne Afrike 8. novembra 1942, ki so bile takrat v rokah Vichyjskega režima.<ref>Panivong Norindr, "Incorporating Indigenous Soldiers in the Space of the French Nation: Rachid Bouchareb's Indigènes." ''Yale French Studies'' 115 (2009): 126–140 [https://www.jstor.org/stable/25679759 online].</ref> Kot odziv na to sta [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]] in [[Fašistična Italija (1922-1943)|Fašistična Italija]] zasedli in okupirali Vichyjsko Francijo. Kapitulacija Fašistične Italije septembra 1943 je zaveznikom omogočila, da so v začetku oktobra osvobodili [[Korzika|Korziko]]. Po tej opravljeni nalogi so se začela načrtovanja za izkrcanje zavezniških čet ob obalah Francije, da bi s tem najprej osvobodili državo, preden bi osvobodili še preostalo Evropo. Odločeno je bilo, da se čete izkrca v [[Normandija|Normandiji]] na severu države, in za datum začetka operacije je bil izbran 1. maj 1944, vendar je bil datum kmalu zaradi vojaške pripravljenosti premeščen na 5. junij. Na koncu je bil datum zaradi slabega vremena znova premeščen in sicer na 6. junij. == Spopad za osvoboditev Francije == === Osvoboditev Korzike === Še pred uradnim začetkom osvobajanja Francije so zavezniki septembra 1943, kmalu po kapitulaciji Italije, osvobodili Korziko. To je bil prvi korak k osvoboditvi države. === Izkrcanje v Normandiji === [[Slika:Into the Jaws of Death 23-0455M edit.jpg|sličica|242x242_pik|Ameriške, britanske, kanadske in francoske čete med izkrcanjem v Normandiji 6. junija 1944.]] 6. junija 1944 ob 6:30 zjutraj se je v Normandiji začelo [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|izkrcavanje zavezniških čet]], katere so sestavljali ameriški, britanski, francoski in kanadski vojaki. Kljub slabemu vremenu so bili poveljniki prisiljeni izvesti operacijo, saj bi, če bi znova premestili datum začetka operacije, bila izvedena šele 20. junija. Ob začetku te operacije je to zaznamovalo začetek osvoboditve Francije.<ref>[Behind Enemy Lines French-Canadian spies outfox the Nazis to save Allied airmen in preparation for D-Day https://www.canadashistory.ca/explore/military-war/behind-enemy-lines]. Tom Douglas. Canada's History Society, May 14, 2014</ref> Med izkrcanjem se je na obale Normandije izkrcalo več kot dva milijona zavezniških vojakov. Slabo vreme je zelo oviralo izkrcanje: nekatere ladje so v razburkanem morju potonile, druge pa so uničile nemške morske mine, ki so jih pred obalo nastavile nemške U-podmornice. 27 izmed 29 amfibijskih tankov, ki so se skušali izkrcati na plaži Omaha, se je skupaj s posadko potopilo. Številne vojake so močni valovi odplavili in so zaradi tega utonili, drugi pa so med prebijanjem skozi plažo, oteženi zaradi mokre opreme in težkega peska, postali lahka tarča nemških strelov.<ref>{{Cite book|title=D-Day, June 6, 1944: the Battle for the Normandy Beaches|last=Ambrose|first=Stephen|publisher=Simon & Schuster|year=1997|isbn=0-7434-4974-6|location=London|pages=34}}</ref> === Boji se preselijo v notranjost Francije === [[Slika:Liberation of Marseille, August 1944.jpg|levo|sličica|General Jean de Lattre de Tassigny med prihodom v osvobojeni [[Marseille]], poleti 1944.]] Po dveh tednih hudih bojev so zavezniki premagali Nemce ter osvobodili vse obale Normandije in dosegli notranjost kopnega. Začele so se osvoboditve francoskih mest, eno za drugo. Američani so 27. junija osvobodili [[Cherbourg-Octeville|Cherbourg]], 9. julija so Britanci in Kanadčani premagali nemški oklepni diviziji in osvobodili [[Caen|Caën]], 25. julija pa so tanki ameriške 7. armade napredovali na jug in St. Lô ter prebili nemško obrambo, pri tem pa so osvobodili vasi v bližnji okolici.<ref>[http://www.radiofrance.fr/reportage/cahiers/cahiers.php?rid=235000257 "''Les Cahiers Multimédias: Il y a 60 ans : la Libération de Paris''"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071014173359/http://www.radiofrance.fr/reportage/cahiers/cahiers.php?rid=235000257|date=14 October 2007}} (in French). Gérard Conreur/Mémorial du Maréchal Leclerc et de la Libération de Paris. [[Radio France]]. 6 July 2004.</ref> [[Slika:Crowds of French patriots line the Champs Elysees-edit2.jpg|sličica|248x248_pik|Parada po osvoboditvi [[Pariz|Pariza]], konec avgusta 1944.]] 14. avgusta 1944 se je zavezniška vojska izkrcala na južni obali Francije blizu [[Monako|Monaka]] in začela osvobajati mesta in pokrajine južne Francije. Dva dni pozneje so zavezniki z juga osvobodili [[Orléans]], medtem, ko so zavezniki s severa osvobodili [[Tulle]]. 19. avgusta je zavezniška vojska s severa dosegla [[Pariz]]. Naslednji dan je Vichyjska Francija zaradi napredovanja zavezniške vojske z juga razpadla. 24. avgusta je 2. francoska oklepna divizija vstopila v Pariz, zgodaj zjutraj naslednjega dne pa še 2. oklepni diviziji in ameriška 4. pehotna divizija ter druge zavezniške enote. Po več bojih na mestnih ulicah so zavezniki 25. avgusta 1944 [[Osvoboditev Pariza|osvobodili Pariz]]. Istega dne so osvobodili tudi [[Vernon, Eure|Vernon]]. V tem času so Nemci maršala Pétaina skupaj z ostalimi člani Vichyjskega režima zaradi zavezniške grožnje odpeljali v Nemčijo.<ref>{{cite book|language=de|last=Choltitz, von|first=Dietrich|title=Brennt Paris? Adolf Hitler ... Tatsachenbericht d. letzten deutschen Befehlshabers in Paris|trans-title=Factual report of the last German commander in Paris|publisher=UNA Weltbücherei|location=Mannheim|date=1950|oclc=1183798630}}</ref> 26. avgusta so zavezniki osvobodili [[Vichy]], dva dni pozneje pa še [[Nica|Nice]]. 1. septembra je zavezniška vojska z juga dosegla francosko mejo z [[Švica|Švico]]. 2. septembra je zavezniška vojska s severa dosegla francosko mejo z okupirano [[Belgija|Belgijo]]. Naslednji dan so zavezniki osvobodili [[Lyon]]. 5. septembra so zavezniki osvobodili [[Chalon-sur-Saône]]. Štiri dni pozneje so zavezniki osvobodili [[Dole]], [[Nevers]] in [[Autun]]. 10. septembra je južna zavezniška vojska osvobodila [[Issoudun|Issoudon]]. 12. septembra so zavezniki osvobodili še [[Le Havre]], tri dni pozneje pa so zavezniki dosegli francosko mejo s [[Španija|Španijo]], s čimer so osvobodili vso južno francosko obalo. V približno tem času sta severna in južna zavezniška vojska dosegli najbolj notranji del Francije, kjer sta se obe vojski srečali. V približno tem času so zavezniške čete dosegle francosko mejo z Nemčijo in prestopile na ozemlje Nemčije.{{sfnp|Zaloga|2009|pp=8, 29}} Do 18. septembra je bila vsa severna francoska obala osvobojena, dva dni pozneje pa so se ameriške, francoske, britanske in kanadske čete združile in dosegle zahodno atlantsko obalo Francije, katero so osvobodile do 28. septembra. Do 30. septembra so bile vse francoske obale in vse notranje francoske regije osvobojene. {{sfnp|Vogel|1983|pp=584–586}} === Osvoboditev === [[Slika:Free French armoured car which participated to the liberation of La Rochelle in 1945.jpg|levo|sličica|212x212_pik|Oklepnik francoske vojske, ki je sodeloval pri osvoboditvi [[La Rochelle]] leta 1945. [[Musée d'Orbigny-Bernon]].]] 30. septembra 1944, po več kot štirih letih nemške okupacije, je bila Francija osvobojena. Postala je prva evropska država, ki je bila osvobojena od nemške okupacije. Po osvoboditvi je bila ustanovljena začasna francoska republika, general Charles de Gaulle pa je postal predsednik začasne francoske vlade. V osvobojeni Franciji je na nekaj obmorskih in obmejnih območjih države ostalo nekaj manjših nemških odporov, zlasti v mestu [[La Rochelle]]. Ti nemški odpori so se končali po predaji Nacistične Nemčije 8. maja 1945 in takrat so ta mesta in območja osvobodili Francozi.<ref>{{cite book|last=Hamilton|first=Charles|title=Leaders & Personalities of the Third Reich, Vol. 2|publisher=R. James Bender Publishing|year=1996|isbn=978-0-912138-66-4|location=San Jose, CA|pages=285, 286}}</ref> Takrat je dokončno nastopila uradna priznana osvoboditev Francije. Na vzhodu države pa je Francija v drugi bitki za Alpe spomladi 1945 vrnila vsa svoja izgubljena ozemlja, ki jih je leta 1940 zasedla Italija. == Četrta francoska republika == [[Slika:Affiche Charles de Gaulle - RPF - 1947.jpg|sličica|284x284_pik|Plakat kampanje za stranko RPF Charlesa de Gaulla: "To lahko premagamo; moji sodržavljani Francije, glasujte za skupino Združenja francoskih ljudi". Litografija, Pariz, 1944–1947.]] Začasna vlada pod vodstvom De Gaulla je Franciji vladala od septembra 1944 do oktobra 1946. Preden so se začele priprave na ustanovitev četrte francoske republike, je morala začasna vlada opraviti številne obveznosti. Ustanovljena so bila posebna sodišča, kjer so sodili več pripadnikom Nemcev in vsem, ki so bili osumljeni sodelovanja z njimi. Veliko jih je bilo obsojenih na [[Smrtna kazen|smrtno kazen]]. Ustanovljena so bila tudi sodišča za pripadnike razpuščenega Vichyjskega režima. Med njimi se je poleti 1945 na sodišču znašel tudi maršal Philippe Pétain, ki so ga Nemci v Francijo vrnili konec aprila 1945, kateremu so sodili zaradi izdaje. Bil je spoznan za krivega in obsojen na smrtno kazen, vendar pa je De Gaulle njegovo kazen, zaradi visoke starosti in dobrega služenja v prvi svetovni vojni, spremenil v dosmrtno ječo. Medtem so potekala pogajanja o predlagani novi ustavi, ki naj bi jo dali na referendum. De Gaulle je zagovarjal predsedniški sistem vlade in je kritiziral ponovno vzpostavitev tega, kar je imenoval "strankarski sistem". 31. januarja 1946 je De Gaulle odstopil z mesta predsednika vlade, zamenjal pa ga je [[Felix Gouin]] iz francoske Delavske stranke.<ref>{{cite journal|author=Geoffrey C. Cook|date=September 1950|title=De Gaulle and the R.P.F.|url=https://www.jstor.org/stable/2145251|journal=Political Science Quarterly|publisher=The Academy of Political Science|volume=65|pages=335–352|doi=10.2307/2145251|jstor=2145251|number=3}}</ref> 13. oktobra 1946 je bil izveden referendum, na katerem je 53 % volivcev potrdilo novo ustavo. S tem je bila dva tedna pozneje ustanovljena [[Francoska Četrta republika|Četrta francoska republika]]. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Zgodovina Francije]] [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] [[Kategorija:Leto 1944]] ixojx1vk2ml6fxl3sw6vudef9n9v10u 0 521528 5736766 5722951 2022-08-20T06:42:37Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Raising a flag over the Reichstag 2.jpg|sličica|262x262_pik|Sovjetski vojaki med obešanjem sovjetske zastave po zmagi v [[Bitka za Berlin|bitki za Berlin]], 2. maja 1945.]] V začetku maja 1945 so se v Evropi zgodil zadnje bitke na [[Evropa|evropskih]] bojiščih v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], sledila je popolna [[Kapitulacija Nacistične Nemčije|predaja nacistične Nemčije]] zaveznikom. Po samomoru nemškega kanclerja [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] in predaji oblasti nemškemu admiralu [[Karl Dönitz|Karlu Dönitzu]] maja 1945 so sovjetske čete zavzele [[Berlin]] in sprejele nemško predajo pod vodstvom admirala Dönitza. Zadnji spopadi in predaja nemških sil drugod po Evropi so se zgodili 12. maja, približno 4 dni po uradni predaji Nemčije zaveznikom.           == Zadnji vojaški dogodki druge svetovne vojne v Evropi == === April 1945  === * [[Slika:Dachau Death Train.jpeg|sličica|Dachauski vlak smrti je sestavljalo skoraj štirideset vagonov s trupli med 2.000 in 3.000 zaporniki, ki so bili 7. aprila 1945 evakuirani iz Buchenwalda.]]16. april - Začetek sovjetske onfezive na reki [[Odra|Odri]] * 19. april - Sovjetski preboj na fronti Oderi * 22. april - Nemški diktator [[Adolf Hitler]] ugotovi, da Steinerjevega napada ni mogoče izvesti za obrambo [[Berlin|Berlina]] in je tako poraz neizbežen. Hitler zato napove, da bo v Berlinu ostal do konca bitke, nato pa se bo ubil. * 25. april - Sovjetske in ameriške enote se srečajo na bregovih reke [[Laba|Labe]] blizu Torgaua ter zavzamejo območja, ki jih še vedno nadzorujejo nemške sile. Prvi enoti, ki vzpostavita takšen stik, sta 69. pehotna divizija Združenih držav Amerike iz prve armade (ameriška 1. armada) in sovjetska 58. gardijska divizija iz 5. gardijske armade. ** Začetek sovjetskega napada na Berlin ** Italijanski diktator [[Benito Mussolini]] zapusti [[Milano]] in se odpravi proti [[Švica|Švici]]. * 26. april - Nemške sile izročijo izgnanega francoskega maršala [[Philippe Pétain|Philippa Pétaina]], bivšega predsednika razpuščene [[Vlada Vichyjske Francije|Vichyjske vlade]], nazaj v Francijo. Več drugih članov Vichyjske vlade pobegne v [[Italija|Italijo]] in [[Španija|Španijo]]. * 27. april - Zavezniške sile zavzamejo [[Milano]] ** Italijanski partizani ujamejo Mussolinija, ki z nemškim vozilom poskuša prečkati italijansko mejo v [[Švica|Švico]]. * 28. april - Mussolinija in več drugih ujetih fašistov, pripeljejo na kmetijo v [[Donga|Dongo]], kjer jih usmrtijo. Po usmrtitvi njihova trupla odpeljejo nazaj v Milano, kjer jih obesijo na droge na bencinski črpalki. * 29. april - Hitler prejme obvestilo, da je bil Mussolini ujet in usmrčen. Hitler s tem dokončno sprejme odločitev, da stori samomor, da se s tem izogne ujetju [[Rdeča armada|Rdeče armade]]. * 30. april - Hitler v svojem berlinskem bunkerju, skupaj z svojo ženo [[Eva Braun|Evo Braun]], stori samomor. Njuna trupla odpeljalo na vrt pred bunker, kjer jih z bencinom zažgejo ter pokopljejo posmrtne ostanku trupel. [[Joseph Goebbels]] prevzame položaj kanclerja, [[Karl Dönitz]] pa položaj predsednika Tretjega rajha. === Maj 1945 === * [[Slika:Stars & Stripes & Hitler Dead2.jpg|sličica|Prve novice o Hitlerjevi smrti, objavljene 2. maja 1945.]]1. maj - V Italiji general SS [[Karl Wolff]] in vrhovni poveljnik 10. nemške armade general [[Heinrich von Vietinghoff]] začneta tajna pogajanja z zahodnimi zavezniki (pogovori so se sicer začeli že marca 1945 v Švici med operacijo Sunrise). Z zahodnimi zavezniki si želijo skleniti ločen mir. Toda [[Sovjetska zveza]] zahteva, da vse nemške oborožene sile v Italiji prenehajo s sovražnostjo, in prosi, da podpišejo listino o predaji, ki naroča brezpogojno predajo naslednji dan. ** Joseph Goebbels, skupaj z svojo [[Otroci družine Goebbels|družino]], v berlinskem bunkerju stori samomor. Njihova trupla prav tako sežgejo pred bunkerjem, posmrtne ostanke trupel pa pokopajo. Položaj kanclerja prevzame [[Ludwig von Krosigk]], admiral Dönitz pa prevzame vodenje pogajanj o predaji. * 2. maj - General [[Hans Krebs]] v berlinskem bunkerju stori samomor, vendar pa njegovega trupla ne sežgejo. ** Bitka za Berlin se konča. Topniški general [[Helmut Weidling]], poveljnik obrambne cone prestolnice Tretjega rajha, zagotovi brezpogojno predajo nemške vojske sovjetskemu generalu [[Vasilij Ivanovič Čujkov|Vasiliju Čujkovu]]. ** častnika, ki poveljujeta dvema armadnima skupinama, nameščeni severno od Berlina, general [[Kurt von Tippelskirch]], poveljnik 35., in general [[Hasso von Manteuffel]], poveljnik 3. tankovske armade, predstavita predajo zahodnim silam. * 3. maj - RAF potopi nemške bojne ladje [[Cap Arcona]], [[Thielbek]] in [[Deutschland IV]], zasidrane v zalivu [[Zaliv Lübeck|Lübeck]], z več kot 7000 deportiranimi ljudmi na krovu. * 4. maj - Na lüneburškem vresišču, regiji med mesti [[Hamburg]], [[Hannover]] in [[Bremen]], britanski maršal Montgomery sprejeme brezpogojno predajo, ki jo predstavita generala [[Hans-George von Friedeburga]] in [[Hans Kinzel]]. ** Admiral Karl Dönitz razglasi, da je vojne v Evropi konec. * 5. maj - Dönitz ukažem vsem nemškim U-podmornicam, da naj prenehajo z vojaškimi operacijami in se vrnejo v svoje baze. ** Na [[Češka|Češkem]] general [[Hermann Foertsch]] ob 14:30 ameriškemu generalu [[Jacob L. Devers|Jacobu L. Deversu]], poveljniku 6. ameriške vojaške skupine, predstavi predajo vseh svojih sil med češkimi gorami in reko [[Inn]] . ** Na [[Nizozemska|Nizozemskem]] se general [[Johannes Blaskowitz]], vrhovni poveljnik nemških čet, ob 16:00 preda kanadskemu generalu [[Charles Foulkes (kanadski general)|Charlesu Foulkesu]] v majhnem nizozemskem mestu [[Wageningen]]. ** V [[Dresden|Dresdnu]] poveljnik [[Martin Mutschmann]] izvede obsežno nemško ofenzivo na vzhodni fronti, vendar ga dva dni pozneje sovjetske čete ujamejo med poskusom pobega. * 6. maj - V [[Vroclav|Breslauu]], mestu, ki je bilo več mesecev okupirano, se general [[Hermann Niehoff]] ob 18:00 uri preda sovjetskim četam. ** V [[Reims]] ob 18:30 prispe general [[Alfred Jodl]] in po Dönitzovih navodilih ponudi predajo vseh nemških bojnih sil na zahodu zaveznikom. Jodl pošlje sporočilo Dönitzu, ki je takrat v [[Flensburg|Flensburgu]], in ga obvesti o Eisenhowerjevem položaju. Slednji zagrozi, da bo prekinil vsa pogajanja, če se Nemci ne bodo strinjali z vsemi postavljenimi pogoji (to je povsem enak položaj, kot ga je von Friedeburg doživel na začetku pogovorov z Montgomeryjem). Kmalu zatem Dönitz, soočen z zahtevami zaveznikov, sprejme pogoje in ukaže Jodlu, da podpiše popolno predajo vseh nemških sil. * 7. maj - Ob 2:41 vrhovni poveljnik nemških oboroženih sil general [[Alfred Jodl]] na sedežu vrhovnega poveljstva zavezniških ekspedicijskih sil v Reimsu podpiše brezpogojno kapitulacijo nacistične Nemčije, s katerimi prizna brezpogojno predajo vseh nemških sil in pove: »Vse sile pod nemškim poveljstvom v Srednji Evropi morajo prenehati z aktivnim delovanjem do 23:01 ure 8. maja 1945«. * [[Slika:Field Marshall Keitel signs German surrender terms in Berlin 8 May 1945 - Restoration.jpg|sličica|Keitel med podpisovanjem nemške predaje 8. maja 1945.]]8. maj - Ob 23:01 nemški maršal [[Wilhelm Keitel]] kot načelnik generalštaba Oberkommando der Wehrmacht, general [[Hans-Jürgen Stumpff]] kot predstavnik [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] in admiral [[Hans-Georg von Friedeburg]] kot vrhovni poveljnik [[Kriegsmarine]], podpišejo dokument o predaji, v navzočnosti generala [[Georgij Konstantinovič Žukov|Georgija Žukova]] v imenu vrhovnega poveljstva [[Rdeča armada|Rdeče armade]], ameriškega generala [[Carl Spaatz|Carla Spaatza]], poveljnika strateških letalskih sil Združenih držav, maršala [[Arthur Tedder|Arthurja Tedderja]], delegata vrhovnega poveljnika zavezniške ekspedicijske sile in generala [[Jean de Lattre de Tassigny|Jeana de Lattre de Tassignyja]], poveljnika 1. francoske armade. S tem se Nacistična Nemčija preda zaveznikom in konča se druga svetovna vojna v Evropi. V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenemu Kraljestvu]] in [[Francija|Franciji]] 8. maj razglasijo za dan zmage in organizirajo številne proslave. Sovjetska zveza razglasi za dan zmage 9. maj, ker je bil čas v Sovjetski zvezi, ob podpisu nemške predaje, 00:16 9. maja. 23. maja 1945 Nacistična Nemčija dokončno razpade, njeno ozemlje pa okupirajo in zavzamejo Sovjetska zveza, Združene države Amerike, Združeno Kraljestvo in Francija. == Viri == {{Refbegin}} * {{Citation|last=Beevor|first=Antony|author-link=Antony Beevor|year=2002|title=[[Berlin: The Downfall 1945]]|publisher=Viking-Penguin Books}} * {{Citation|author=Plenipotentiaries|date=5 June 1945|chapter-url=http://www.army.gov.au/Our-history/Primary-Materials/World-War-Two-1939-to-1945/~/media/Files/Our%20history/AAHU/Primary%20Materials/World%20War%20Two%201939-1945/Documents/Unconditional%20surrender%20of%20Germany%20-%20Command%20Paper%206648-1945.pdf|chapter=Declaration Regarding the Defeat of Germany and the Assumption of Supreme Authority with respect to Germany by the United Kingdom, the United States of America and the Union of Soviet Socialist Republics, and the provisional government of the French Republic (facsimile)|title=Germany No. i (1945): Unconditional Surrender of Germany Declaration and other Documents issued by the Governments of the United Kingdom, the United States of America and the Union of Soviet Socialist Republics, and the Provisional Government of the French Republic|pages=1–6 (3–7 PDF)|access-date=24 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130429062917/http://army.gov.au/Our-history/Primary-Materials/World-War-Two-1939-to-1945/~/media/Files/Our%20history/AAHU/Primary%20Materials/World%20War%20Two%201939-1945/Documents/Unconditional%20surrender%20of%20Germany%20-%20Command%20Paper%206648-1945.pdf|archive-date=29 April 2013|url-status=dead|df=dmy-all}} * {{Citation|last=Ziemke|first=Earl F.|author-link=Earl F. Ziemke|year=1969|title=Battle for Berlin: End of the Third Reich|location=London|publisher=Macdomald & Co|page=128}} * {{Citation|last=Ziemke|first=Earl F.|year=1990|url=http://www.globalsecurity.org/military/library/report/other/us-army_germany_1944-46_index.htm#contents|title=The U.S. Army in the occupation of Germany 1944–1946|publisher=[[Center of Military History, United States Army]], Washington, D. C.|id=Library of Congress Catalog Card Number 75-619027|chapter-url=http://www.globalsecurity.org/military/library/report/other/us-army_germany_1944-46_ch15.htm|chapter=Chapter XV: The Victory Sealed: Surrender at Reims}} {{Refend}} == Literatura == * [https://web.archive.org/web/20050507150818/http://www6.dw-world.de/en/worldwarII.php Deutsche Welle special coverage of the end of World War II]—features a global perspective. * [http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/may/7/newsid_3578000/3578325.stm On this Day 7 May 1945: Germany signs unconditional surrender] * [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4497947.stm Account of German surrender], [[:en:BBC|BBC]] * Charles Kiley ([[:en:Stars_and_Stripes_(newspaper)|Stars and Stripes]] Staff Writer).[https://web.archive.org/web/20070928060841/http://web.empacc.net/~booklink/ Details of the Surrender Negotiations ''This Is How Germany Gave Up''] * [https://web.archive.org/web/20011219111055/http://www.geocities.com/skrzydla/Victory_parade.html London '45 Victory Parade, photos and the exclusion of the Polish ally] * [http://english.pobediteli.ru/ Multimedia map of the war] (1024x768 & Macromedia Flash Plugin 7.x) == Zunanje povezave == * {{Internet Archive short film|id=gov.archives.arc.36087|name=A Defeated People (1946)}} * {{Internet Archive film|id=gov.archives.arc.39159|name=Civil Affairs In Germany (1945)}} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Leto 1945]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Evropi]] lpxhqjvehxs5h6an13b782r2k1z6q87 0 521547 5736642 5735562 2022-08-19T17:46:44Z Tilenp8 213557 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | name = Slovenska veteranska avto-moto zveza | logo = SVAMZ LOGO.jpg | logo_size = 200px | logo_caption = Logotip zveze | abbreviation = SVAMZ | formation = 1997 | founding_location = [[Vransko]] | type = [[nevladna organizacija]] | purpose = varovanje premične tehnične dediščine | region = {{SLO}} | website = {{URL|https://svamz.com/}} }} '''Slovenska veteranska avto-moto zveza''' ('''SVAMZ''') je bila prva zveza društev za [[Starodobnik|starodobna vozila]] v Sloveniji. Zasnovana je bila ob otvoritvi Muzeja motociklov na Vranskem leta 1997, registrirana pa leta 1999. Na Vranskem ima zveza še danes sedež in glavno pisarno. Zveza skrbi za ohranjanje premične tehniške dediščine. == Zgodovina == Ustanovna društva so bila AMD Tržič, MDO Naklo, MK Leteči Kranjci, Moto Veterani Šoštanj, Klub ljubiteljev Klasičnih in Športnih Vozil Kidričevo, C.M.O.C. - Klub lastnikov in Ljubiteljev Klasičnih Motociklov ter MD Tržišče. V društveni register Občine Žalec je bila zapisana pod številko 283. Danes združuje več kot petdeset društev in ima v svojem registru zabeleženih več tisoč starodobnih vozil'''.''' Takoj po ustanovitvi je začela z izdajo nacionalno priznanih certifikatov (izkaznic) za starodobna vozila, ki so omogočala takrat različne ugodnosti, istočasno pa izkazovala status starodobnika. Leta 2005 je zveza pridobila status društva v javnem interesu na področju kulture, ki ji ga je dodelilo [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]], saj je ugotovilo, da zveza opravlja kulturno dejavnost, njeno delovanje pa je splošno koristno in v javnem interesu na področju varovanja kulturnih dobrin – premične tehniške dediščine. Danes ima zveza status [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] v javnem interesu na področju kulture. Leta 2001 je bila včlanjena v mednarodno organizacijo FIVA (Federation Internationale des Vehicules Anciens), ki je najpomembnejša tovrstna organizacija. Leta 2007 so se komisarji SVAMZ udeležili posebnega izobraževalnega seminarja pri organizaciji CTIF (International association of fire and rescue service) in pridobili mednarodno licenco za ocenjevanje starodobnih gasilskih vozil. Leta 2011 je postala zveza SVAMZ članica ICOM, Mednarodnega muzejskega sveta, in TICCIH''',''' mednarodne organizacije za industrijsko dediščino. Od svojih začetkov zveza SVAMZ  izdaja revijo Avto Motor Classic. Vsi člani jo prejemajo brezplačno na dom. Trenutni predsednik zveze je Franci Škrjanec. Pred njim so to vlogo opravljali Rok Rotar, Bernard Oblak ter Engelbert Černilec. == Cilji in namen zveze == Zveza je bila ustanovljena z namenom''':''' * ohranjanja tehnične-kulturne dediščine, zlasti vozil * zbiranja in izdajanje informatike s tega področja * izdelave strokovnih meril za ocenjevanje tehničnega stanja starodobnih vozil * izdelave meril za podelitev licence posameznikom za ocenjevanje tehničnega stanja starodobnih vozil * ocenjevanja tehničnega stanja starodobnih vozil po strokovnih merilih * izdelave seznama/ evidenc starodobnih vozil * usklajevanja dejavnosti, ki so skupnega interesa, včlanjenih društev * organiziranja razstav in strokovnih predavanj s tega področja   * izdelave strokovnih meril za ocenjevanje dosežkov na športnih tekmovanjih, ki jih organizirajo včlanjena društva * izdelave meril za podelitev licence posameznikom za nadzor in pomoč pri športnih * tekmovanjih, ki jih organizirajo včlanjena društva in izdajanje le-teh * izdelave meril za licence posameznikom kot športnikom s starodobnimi vozili in izdaja le-teh * usklajevanja športnih in drugih prireditev včlanjenih društev * izdelave meril za ocenjevanje kakovosti popravljanja oziroma obnavljanja (restavriranja) vozil in izdajanja ocen posameznikom in podjetjem * izdelave priporočil oziroma mnenj o stanju starodobnih (klasičnih) in posamično izdelanih vozil * glede varovanja okolja in voznih varnostno tehničnih meril * zastopanja interesov lastnikov starodobnih vozil pri sodelovanju s sorodnimi domačimi, inozemskimi in mednarodnimi organizacijami, oziroma včlanjenju v le-te * vse omenjene namene in naloge izvajati v duhu mednarodne organizacije starodobnih vozil FIVA * zastopanja interesov lastnikov starodobnih vozil pred državnimi organi * izdajanja certifikatov za starodobna vozila v skladu z zgoraj naštetimi točkami in z namenom dosega ciljev Cilji zveze SVAMZ so: * povezovanje ljubiteljev premične tehniške dediščine, tako društev kot posameznikov; * popularizacija pojma "premična tehniška dediščina" in varstva le te; * strokovno izpopolnjevanje in pospeševanje izobraževanja mlajših generacij, ohranjanje potencialno zanimivih vozil že danes za vse prihodnje generacije; * razvoj konservatorsko-restavratorskih dejavnosti na področju premične tehniške dediščine; zagotavljanje boljšega in ugodnejšega položaja vseh posameznikov ljubiteljev tehniške dediščine v Republiki Sloveniji; * predstavljanje in zastopanje skupnih interesov lastnikov starodobnih vozil pred vladnimi in drugimi organizacijami; * povezovanje z drugimi sorodnimi organizacijami in mrežami tako v Republiki Sloveniji kot tudi v mednarodnem prostoru. [[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]] [[Kategorija:Starodobniki]] [[Kategorija:Nevladne organizacije v Sloveniji]] q2x8vp4ncr7mdu73ikrhr7am8zne67j 5736643 5736642 2022-08-19T17:47:27Z Tilenp8 213557 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | name = Slovenska veteranska avto-moto zveza | logo = SVAMZ LOGO.jpg | logo_size = 200px | logo_caption = Logotip zveze | abbreviation = SVAMZ | formation = 1997 | founding_location = [[Vransko]] | type = [[nevladna organizacija]] | purpose = varovanje premične tehnične dediščine | region = {{SLO}} | website = {{URL|https://svamz.com/}} }} '''Slovenska veteranska avto-moto zveza''' ('''SVAMZ''') je bila prva zveza društev za [[Starodobnik|starodobna vozila]] v Sloveniji. Zasnovana je bila ob otvoritvi Muzeja motociklov na Vranskem leta 1997, registrirana pa leta 1999. Na Vranskem ima zveza še danes sedež in glavno pisarno. Zveza skrbi za ohranjanje premične tehniške dediščine. == Zgodovina == Ustanovna društva so bila AMD Tržič, MDO Naklo, MK Leteči Kranjci, Moto Veterani Šoštanj, Klub ljubiteljev Klasičnih in Športnih Vozil Kidričevo, C.M.O.C. - Klub lastnikov in Ljubiteljev Klasičnih Motociklov ter MD Tržišče. V društveni register Občine Žalec je bila zapisana pod številko 283. Danes združuje več kot petdeset društev in ima v svojem registru zabeleženih več tisoč starodobnih vozil'''.''' Takoj po ustanovitvi je začela z izdajo nacionalno priznanih certifikatov (izkaznic) za starodobna vozila, ki so omogočala takrat različne ugodnosti, istočasno pa izkazovala status starodobnika. Leta 2005 je zveza pridobila status društva v javnem interesu na področju kulture, ki ji ga je dodelilo [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]], saj je ugotovilo, da zveza opravlja kulturno dejavnost, njeno delovanje pa je splošno koristno in v javnem interesu na področju varovanja kulturnih dobrin – premične tehniške dediščine. Danes ima zveza status [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] v javnem interesu na področju kulture. Leta 2001 je bila včlanjena v mednarodno organizacijo FIVA (Federation Internationale des Vehicules Anciens), ki je najpomembnejša tovrstna organizacija. Leta 2007 so se komisarji SVAMZ udeležili posebnega izobraževalnega seminarja pri organizaciji CTIF (International association of fire and rescue service) in pridobili mednarodno licenco za ocenjevanje starodobnih gasilskih vozil. Leta 2011 je postala zveza SVAMZ članica ICOM, Mednarodnega muzejskega sveta, in TICCIH''',''' mednarodne organizacije za industrijsko dediščino. Od svojih začetkov zveza SVAMZ  izdaja revijo Avto Motor Classic. Vsi člani jo prejemajo brezplačno na dom. Trenutni predsednik zveze je Franci Škrjanec. Pred njim so to vlogo opravljali Rok Rotar, Bernard Oblak ter Engelbert Černilec. == Cilji in namen zveze == Zveza je bila ustanovljena z namenom''':''' * ohranjanja tehnične-kulturne dediščine, zlasti vozil * zbiranja in izdajanje informatike s tega področja * izdelave strokovnih meril za ocenjevanje tehničnega stanja starodobnih vozil * izdelave meril za podelitev licence posameznikom za ocenjevanje tehničnega stanja starodobnih vozil * ocenjevanja tehničnega stanja starodobnih vozil po strokovnih merilih * izdelave seznama/ evidenc starodobnih vozil * usklajevanja dejavnosti, ki so skupnega interesa, včlanjenih društev * organiziranja razstav in strokovnih predavanj s tega področja   * izdelave strokovnih meril za ocenjevanje dosežkov na športnih tekmovanjih, ki jih organizirajo včlanjena društva * izdelave meril za podelitev licence posameznikom za nadzor in pomoč pri športnih * tekmovanjih, ki jih organizirajo včlanjena društva in izdajanje le-teh * izdelave meril za licence posameznikom kot športnikom s starodobnimi vozili in izdaja le-teh * usklajevanja športnih in drugih prireditev včlanjenih društev * izdelave meril za ocenjevanje kakovosti popravljanja oziroma obnavljanja (restavriranja) vozil in izdajanja ocen posameznikom in podjetjem * izdelave priporočil oziroma mnenj o stanju starodobnih (klasičnih) in posamično izdelanih vozil * glede varovanja okolja in voznih varnostno tehničnih meril * zastopanja interesov lastnikov starodobnih vozil pri sodelovanju s sorodnimi domačimi, inozemskimi in mednarodnimi organizacijami, oziroma včlanjenju v le-te * vse omenjene namene in naloge izvajati v duhu mednarodne organizacije starodobnih vozil FIVA * zastopanja interesov lastnikov starodobnih vozil pred državnimi organi * izdajanja certifikatov za starodobna vozila v skladu z zgoraj naštetimi točkami in z namenom dosega ciljev Cilji zveze SVAMZ so: * povezovanje ljubiteljev premične tehniške dediščine, tako društev kot posameznikov * popularizacija pojma "premična tehniška dediščina" in varstva le te * strokovno izpopolnjevanje in pospeševanje izobraževanja mlajših generacij, ohranjanje potencialno zanimivih vozil že danes za vse prihodnje generacije * razvoj konservatorsko-restavratorskih dejavnosti na področju premične tehniške dediščine; zagotavljanje boljšega in ugodnejšega položaja vseh posameznikov ljubiteljev tehniške dediščine v Republiki Sloveniji * predstavljanje in zastopanje skupnih interesov lastnikov starodobnih vozil pred vladnimi in drugimi organizacijami * povezovanje z drugimi sorodnimi organizacijami in mrežami tako v Republiki Sloveniji kot tudi v mednarodnem prostoru. [[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]] [[Kategorija:Starodobniki]] [[Kategorija:Nevladne organizacije v Sloveniji]] 129qo3xigxchceykknw5vp7tgbcotcd 0 521864 5736891 5726873 2022-08-20T06:53:40Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort= | succession = Veliki vojvoda Poljske | predecessor = [[Vladislav II. Izgnani]] | successor = [[Mješko III. Stari]] | reign = 1146&ndash;1173 | spouse = [[Vjačeslava Novgorodska]]<br>[[Marija (žena Boleslava Kodravega)|Marija]] | issue = Lešek, vojvoda Mazovije | house =[[Pjasti]] | father =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | mother = [[Salomea Berška]] | birth_date = ok. 1122 | birth_place = | death_date =5. januar 1173 (star 51 let) | death_place = | place of burial = | religion = [[Katolištvo|rimokatoliška]] |}} '''Boleslav IV. Kodravi''' ([[poljsko]] Bolesław Kędzierzawy) je bil od leta 1138 vojvoda [[Mazovija|Mazovije]] in od leta 1146 do svoje smrti veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]], * ok. [[1122]], † [[5. januar]] [[1173]]. ==Mladost== Boleslav je bil tretji sin poljskega vojvode [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] od njegove druge žene [[Salomea Berška|Salomee Berške]]. Po smrti starejših bratov Leška in Kazimirja pred letom 1131 oziroma oktobra 1131, je postal najstarejši sin njunih staršev. Ob očetovi smrti leta 1138 je bil star 13 let in polnoleten, da prevzame vladanje v novoustanovljeni vojvodini [[Mazovija|Mazoviji]], sestavljene iz Mazovije in vzhodne [[Kujavija|Kujavije]], ki jo je podedoval z očetovo oporoko. V prvih letih svojega vladanja je mladi Boleslav ostal pod močnim vplivom svoje matere in vojvode Wszeborja, ki sta se bala častihlepnosti njegovega starejšega polbrata, velikega vojvode [[Vladislav II. Izgnani|Vladislava II.]] Slednji je poskušal obnoviti celovitost države in odstavil mlajše vojvode. ==Borba med brati za oblast== Težave so se resno začele leta 1141, ko je vdova vojvodinja Salomea brez soglasja velikega vojvode Vladislava II. organizirala srečanje s svojima sinovoma Boleslavom in [[Mješko III. Stari|Mješkom]] v svoji rezidenci v Łęczyci. Na srečanju so sklenili, da se njena najmlajša hčerka Agneza zaroči s kijevskim knezom [[Mstislav II. Kijevski|Mstislavom II.]], da bi pridobila zaveznika v morebitnem sporu. Salomea se je odločila, da njeno doto Łęczyco po njeni smrti nasledijo njeni sinovi. Mlajši vojvode so bili prvem spopadu z Vladislavom II. dokončno poraženi, ker se je kijevski veliki knez [[Vsevolod II. Kijevski|Vsevolod II.]] odločil skleniti zavezništvo z Vladislavom II. Zavezništvo je okrepil s poroko svoje hčere Zvenislave z najstarejšim sinom velikega vojvode, Boleslavom Visokim. Boleslav IV. in njegovi bratje so bili dodatno ponižani, ko jih je veliki vojvoda med letoma 1142–1143 kot veleposlanike poslal v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]]. Navidezni mir je trajal le dve leti do leta 1144, ko je po Salomeini smrti v skladu z oporoko Boleslava III. provinca Łęczyca ponovno pripadla [[Seniorska provinca|Senioratu]] velikega vojvode Vladislava II. Zamisel, da bi ozemlje obdržal za svoja mlajša brata Henrika in Kazimirja II., Vladislavu ni bila všeč, saj je mislil, da je ozemlje le začasno ločeno od njegovega Seniorata. Izbruh državljanske vojne je bil torej le še vprašanje časa. Vojna je z vso močjo izbruhnila leta 1145 in zdelo se je, da so bili mlajši vojvode poraženi, veliki vojvoda pa je končno dosegel združitev države. Združene sile Boleslava IV. in njegovih bratov so sprva preprečile katastrofo in zahtevale hitro reorganizacijo za bitko pri reki Pilici. Najpomembnejšo vlogo v tej bitki je imel nekdanji vojvoda Wszebor, čigar vojaške izkušnje so daleč presegale sposobnosti Vladislavovih poveljnikov. Situacija se je kmalu popolnoma obrnila zaradi kijevskih čet, ki so vstopile v državo kot Vladislavovi zavezniki. Bolesav IV. je bil prisiljen odstopiti in se odreči kakršnim koli zahtevam nad ozemlji, ki so pripadale njegovi materi. Koncesije mlajših vojvod na koncu niso rešile problema. Še več. Vladislavovo zaupanje v lastne sile ga je spodbudilo, da se je lotil dokončne rešitve, odstranitve polbratov iz njihovih dežel. Mlajši vojvode so se zdaj lahko zanesli samo na podporo vsemogočnega vojvode Piotra Włostowica, za katerega so bili Vladislavovi načrti preveč radikalni in so ogrožali njegov položaj. Vladislav se je na dogajanja hitro odzval. Vojvodo Włostowica je ukazal oslepiti in onemiti in ga primoral na odhod v Kijevsko Rusijo. Włostowic je tam Kijevčane prepričal, da so prekinili svoje zavezništvo z Vladislavom. ==Izgon Vladislava II.== V začetku leta 1146 so se upori proti Vladislavovi vladavini močno okrepili. Sprožila jih je kruta usoda Piotra Włostowica. Vlaldislavova končna zmaga se je kljub temu zdela verjetna, zlasti po zavzetju Mazovije, kar je Boleslava prisililo v pobeg, in obleganju Poznanja spomladi 1146. Zaradi upora v njegovih lastnih deželah in izobčenja, ki mu ga je izrekel nadškof v Gnieznu, je veliki vojvoda doživel nepričakovan poraz. Vladislav in njegova družina so morali pobegniti čez mejo v Sveto rimsko cesarstvo, najprej na Češko in kasneje v Nemčijo, kjer jih je sprejel kralj [[Konrad III. Nemški|Konrad III.]] Mlajši vojvode so med seboj razdelili poljske pokrajine. Vojvodino [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]] s [[Krakov]]om je dobil Boleslav skupaj z naslovom velikega vojvode. Zahodno [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] je obdržal njegov brat [[Mješko III. Stari|Mješko III.]], Henrik pa je končno prejel svojo dolgo obljubljeno deželo [[Sandomierz]]. Najmlajši brat [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II.]] je spet ostal brez vsega. ==Intervencije== Zahvaljujoč spletkam svoje žene, Agneze Babenberške, polsestre kralja Konrada III., je Vladislavu II. uspelo prepričati svojega svaka, da je krenil na vojni pohod na Poljsko. Naglo organizirana ekspedicija je naletela na nenaklonjenost nekdanjih podložnikov odstavljenega visokega vojvode in bila dokončno poražena že na poljski meji pri reki Odri avgusta 1146. V naslednjih letih je Boleslav IV. skupaj s svojimi mlajšimi, njemu naklonjenimi brati, poskušal ohraniti dobre odnose z Vladislavovo zaveznico, kraljevo hišo Hohenstaufen. Brarje so v ta namen leta 1148 organiziral srečanje v Kruszwici, na katerega so povabili tudi bojevitega mejnega grofa Alberta Medveda iz nemške Severne marke, kasneje mejne grofije Brandenburg, ki je med vendsko križarsko vojno pridobil ozemlje do poljske meje. Na srečanju je Boleslav uredil poroko svoje sestre Judite z Otonom, sinom brandenburškega mejnega grofa. Boleslav in Mješko sta tudi vojaško podprla Nemce v boju proti upornim zahodnoslovanskim lužiškim plemenom, kar je znatno prispevalo k stabilnosti nemške dominacije nad srednjim tokom reke Spree. Drug pomemben zaveznik kneza Boleslava IV. je bil wettinski mejni grof Konrad Meissenski. Sprva je imel Boleslav težavne odnose tudi z [[Rimska kurija|rimsko kurijo]] pod papežem [[Papež Evgen III.|Evgenom III.]] Papeški legat Humbold je leta 1147 Boleslava priznal za novega visokega vojvodo in gospodarja Poljske. Leto kasneje je zaradi spletk Vladislavove žene Agneza v državo prišel novopečeni papeški legat Guy. Ker je Poljska zavrnila vrnitev Vladislava II. na položaj velikega vojvode, je razglasil prekletstvo nad Poljsko. Kazen je zaradi podpore poljske cerkvene hierarhije vladajočim bratom minila tako rekoč brez posledic. Za Boleslava so se stvari poslabšale leta 1157, ko se je nečak Konrada III. [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]], zaradi nenehnega pritiska svoje tete in Vladislavove žene Agneze odločil za nov pohod na Poljsko. Tokrat je bila akcija dobro organizirana in cesar je bil trdno odločen, da prisili Boleslava IV., da sprejme njegove mirovne pogoje. Zakaj Boleslav ni branil močvirnatega območja pred srednjo Odro, ki je bila stoletja naravna obramba Poljske, niti trdnjav Głogów in Bytom v Šleziji, ni znano. Cesarska vojska je hitro napredovala in kmalu oblegala Poznanj. Boleslav IV. je bil zaradi težkih razmer prisiljen sprejeti ponižujoče mirovne pogoje in bil na sramotni slovesnosti v svojem taboru v Krzyszkowu 30. avgusta 1157 razglašen za [[vazal]]a [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Cesarja je moral na kolenih prositi za odpuščanje, v zameno pa je od Barbarosse prejel oblast nad poljskimi deželami. Cesarju je moral plačevati ogromen davek. Vladislav II. se iz neznanih razlogov in na svoje veliko razočaranje ni vrnil na poljski prestol. Boleslav je uradno prisegel zvestobo cesarju na božični dan v Magdeburgu in dal svojega mlajšega brata Kazimirja II. za talca. Dve leti kasneje je Vladislav umrl v izgnanstvu in se nikoli več ni vrnil v svojo državo. Vladislavova sinova Boleslav I. Visoki in [[Mješko IV. Krivonogi]] sta s podporo cesarja vztrajala, da z Boleslavom IV. skleneta sporazum, s katerim bi jima bila vrnjena dediščina v Šleziji. Vrnitev ni vplivala na moč Boleslava kot velikega vojvode. Veja šlezijskih Pjastov je zaradi nemške podpore uspela brez težav obdržati svoja šlezijska ozemlja (Wrocław, Legnica, Głogów, Opole in Racibórz). ==Križarski pohod proti Prusom== Po porazu nemških sil je Boleslav sprožil drzen načrt za osvojitev ozemlja poganskih [[Prusi|Prusov]] in razširitev poljske meje do baltske obale. Povod za vojno so bili stalni vdori baltskih plemen v poljsko provinco [[Mazovija|Mazovijo]]. Veliki vojvoda je razglasil [[Križarske vojne|križarsko vojno]] proti [[Poganstvo|poganom]] in s tem prisilil k sodelovanju tako papeža kot nemškega cesarja. Križarska vojska je bila leta 1146 dokončno poražena. V eni od bitk je bil ubit mlajši brat vojvode Henrika Sandomierskega.<ref>D. von Güttner-Sporzyński. "Constructing memory: holy war in the Chronicle of the Poles by Bishop Vincentius of Cracow". ''Journal of Medieval History'' '''40''' (3), 2014: 276-291.</ref> ==Upor Kazimirja Pravičnega== Po Henrikovi smrti je veliki vojvoda v nasprotju z določili oporoke Boleslava III. vključil Sandomierz v provinco Seniorat. To je povzročilo jezo in razočaranje njegovega najmlajšega brata [[Kazimir II. Poljski|Kazimirja II. Pravičnega]], ki je bil naslednji v vrsti za dedovanje tega ozemlja, in edini sin Boleslava III., ki je bil še vedno brez zemlje. Kazimirja so v uporu podprli njegov starejši brat, velikopoljski vojvoda [[Mješko III. Stari]], magnat Jaksa iz Miechówa, Svjatoslav, sin vojvode Piotra Włostowica ter nadškofa [[Gniezno|Gniezna]] in [[Krakov]]a. Na njegovi strani je bilo tudi skoraj vse malopoljsko plemstvo. Februarja 1168 so se uporniki zbrali v Jędrzejówu in tam za novega velikega vojvodo razglasili Mješka III., ki je Kazimirju uradno podelil Sandomierz. Na koncu je Boleslav IV. obdržal svojo oblast tako, da je večinoma sprejel zahteve upornikov. Vojvodino pokojnega Henrika je razdelil na tri dele: deželo Wiślica je podelil Kazimirju, ožji Sandomierz je obdržal zase, ostalo pa je prepustil Mješku III. Po katastrofalnem porazu v pruski križarski vojni sta šlezijska vojvoda Boleslav I. Visoki in Mješko IV. Krivonogi poskušala vreči velikega vojvodo s prestola in si povrniti provinco Seniorat in s tem poljsko nadvlado. Boleslavov povračilni pohod v naslednjem letu proti njima se je končal s popolno katastrofo, tako da se je moral veliki vojvoda na koncu pomiriti s svojima šlezijskima nečakoma. Leta 1172 se je vojvoda Mješko III. spet uprl. Tokrat je podprl svojega vnuka Jaroslava Opolskega, starejšega sina Boleslava I. Visokega, ki je bil v svojih zgodnjih letih prisiljen postati duhovnik in bil s tem izključen iz šlezijskega nasledstva. Jaroslav s tem ni bil zadovoljen in je poskušal pridobiti oblast in nekaj lastnega ozemlja. Podpora njegovemu uporu je bila tako močna, da je bil njegov oče prisiljen pobegniti v [[Erfurt]]. Njegov beg je sprožil še eno ekspedicijo cesarja Friderika Barbarosse njemu v pomoč. Cesar je v pohodu na Poljsko premagal upornike. Mješku III. je ukazal priti v [[Magdeburg]], kjer je bil po plačilu 8.000 srebrnikov sklenjen mir s cesarstvom, šlezijska vojvodina pa je bila ponovno podeljena Boleslavu I. Visokemu. Veliki vojvoda je nazadnje le sprejel neodvisnost svojih šlezijskih nečakov. Kmalu zatem se je zgodil nov upor, tokrat malopoljskih plemičev, ki so bili skrajno nezadovoljni z ostrim in diktatorskim vladanjem velikega vojvode. Uporniki so povabili Kazimirja II., takratnega vojvodo Wiślice, da prevzame krakovski prestol. Boleslavov odpor proti mlajšemu bratu je bil tako močan, da sta obe strani popustili. Upori proti Boleslavu IV. so se zatem končali. Kazimir II. je po Boleslavovi smrti leta 1173 nasledil Sandomierz in štiri leta kasneje postal veliki vojvoda. ==Odnosi s Cerkvijo== Boleslav IV. je bil znan po svoji radodarnosti do Cerkve. Med nadražjimi darili so bile cerkve sv. Marije, sv. Katarine in sv. Vincenca pri Vroclavu, benediktinski samostan v Trzemesznu in kolegijska cerkev v Tumu pri Łęczyci. Okoli leta 1151 je ustanovil kolegijat v Czerwińsku. ==Zakonski zvezi in otroci== Leta 1137 se je poročil z [[Vjačeslava Novgorodska|Vjačeslavo]] (ok. 1125-15. ok. 1162), hčerko kneza Vsevoloda Mstislaviča Novgorodskega in Psovskega. Z njo je imel tri otroke: * Boleslava (1156 – 1172), * hčerko (ok. 1160 – po 1178), poročeno okoli leta 1172/1173 z Vasiljkom Jaropolkovičem, knezom Šumska in Dorohičinska, in * Lešeka (ok. 1162 – 1186). Po smrti prve žene se je poročil z [[Marija (žena Boleslava Kodravega)|Marijo]], katere poreklo je predmet razprav. Njun zakon je bil brez otrok.{{efn-lr|Starejši zgodovinarji so bili prepričani, da je bil Lešek rojen v drugem zakonu Boleslava IV. Po odkritju kovancev, na katerih ke bil Lešek imenovan Anastazijin sin (Anastazija je grški ekvivalent imena Vjačeslava), se je ta teorija izkazala za netočno.<ref>Borys Paszkiewicz. "O matce Lestka Bolesławica i początkach mennictwa mazowieckiego". ''Przegląd Historyczny'' '''92''' (2001): 1-14.</ref>}} Boleslavov najstarejši sin je umrl leta 1172, star šestnajst let. Boleslava je njegova smrt močno pretresla. Mazovsko-kujavsko vojvodino je po njegovi smrti nasledil mlajši sin, star enajst let ali še manj. Mješka IV. je kot gospod Krakova in Gniezna nasledil Boleslavov brat [[Mješko III. Stari]]. ==Opomba== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklica== {{sklici|2}} {{S-start}} {{S-hou|[[Pjasti]]||ok. 1123|5. januar|1173|}} {{S-reg}} {{S-new}} {{S-ttl|title= Vojvoda Mazovije in Kujavije |years=1138&ndash;1173}} {{S-aft|after= Lešek Mazovski }} {{S-bef | rows=2 | before=[[Vladislav II. Izgnani| Vladislav II.]]}} {{S-ttl | title= Vojvoda Šlezije | years=1146&ndash;1163}} {{S-aft | after= Boleslav I. Visoki in <br/> [[Mješko IV. Krivonogi]]}} |- {{S-ttl | title= Veliki vojvoda Poljske | years=1146&ndash;1173}} {{S-aft | after=[[Mješko III. Stari]]}} {{S-bef|before= Henrik Sandomierski }} {{S-ttl|title=Vojvoda Sandomierza|years=1166&ndash;1173}} {{S-aft|after=[[Kazimir II. Pravični]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1122]] [[Kategorija:Umrli leta 1173]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] ==== Naslov poglavja ==== prerfthhu5abo693c565g7s47puqtp7 14 521891 5736701 5726489 2022-08-19T20:34:05Z A09 188929 ds wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Andrea del Verrocchio]] [[Kategorija:Dela po avtorjih|Verrocchio]] [[Kategorija:Renesančno kiparstvo]] 4dgo474akgz3jio9v3viwes8tsxb07l 0 521911 5736612 5730348 2022-08-19T15:17:16Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki {{Infobox subdivision type | name = Prefektura<br />{{nobold|{{lang|ja|都道府県}}}}<br />''Todōfuken'' | alt_name = | map = [[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|330px]] | category = Prvostopenjska upravna razdelitev enotne države | territory = [[Japonska]] | start_date = | current_number = 47 Prefektur | number_date = | population_range = 553.407 ([[Prefektura Totori|Totori]]) – 14.047.594 ([[Tokio]]) | area_range = 1861,7 km² ([[prefektura Kagava|Kagava]]) – 83453,6 km² ([[Hokaido]]) | government = Vlada prefekture, Centralna vlada | subdivision = sosednji: [[Japonske občine|občine]]<br /> delno: Podprefekture <br/>zgodovinsko: okraji }} [[Japonska]] je razdeljena na 47 [[prefektura|prefektur]] (都道府県, t''odōfuken'', [todoːɸɯ̥ꜜkeɴ]), ki se uvrščajo takoj pod nacionalno vlado in tvorijo prvo raven pristojnosti in upravne delitve države. Vključujejo 43 prefektur (県, '''''ken'''''), dve mestni prefekturi (府, '''''fu''''': Osaka in Kjoto), eno "okrožje" ali "ozemlje" (道, '''''dō''''': Hokkai-dō) in eno metropolo (都, '''''to''''': Tokio ). Leta 1868 je administracija subnacionalne vladne strukture v zgodnjem [[obdobje Meidži|obdobju Meidži]] ''Fuhanken sanchisei'' ustanovila prve prefekture (urbani ''fu'' in podeželski ''ken''), ki so nadomestile mestne in podeželske upravitelje (''bugyō'', ''daikan'' itd.) v delih države, ki jih je prej neposredno nadzoroval [[šogunat Tokugava]] in nekaj ozemelj upornikov/lojalistov šogunata, ki se niso podredili novi vladi, kot je Aizu/Vakamacu. Leta 1871 so se v prefekture preoblikovale tudi vse preostale fevdalne oblasti (''han''), tako da so prefekture razdelile vso državo. V več valovih teritorialne konsolidacije je do preloma stoletja nastalo današnjih 47 prefektur. V mnogih primerih so te povezane s starodavnimi japonskimi provincami ''ricurjo''.<ref name="nussbaum780">Louis-Frédéric, 2002: [https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA780&dq=#v=onepage&q&f=false "Provinces and prefectures"] in ''Japan encyclopedia'', p.&nbsp;780.</ref> Glavni izvršni vodja vsake prefekture je neposredno izvoljen guverner (知事, ''čiji''). Odloke in proračune sprejema enodomna skupščina (議会, ''gikai''), katere člani so izvoljeni za štiri leta. V skladu z nizom zakonov o lokalni upravi iz let 1888–1890 <ref>{{nihongo|{{ill|prefectural code|ja|府県制}}|府県制|fukensei}}, {{nihongo|{{ill|district code|ja|郡制}}|郡制|gunsei}}, {{nihongo|{{ill|City code (Japan)|ja|市制|lt=city code}}|市制|shisei}}, {{nihongo|{{ill|town and village code|ja|町村制}}|町村制|chōsonsei}}</ref> do dvajsetih let 20. stoletja je bila vsaka prefektura (takrat samo 3 -fu in 42 -ken; za Hokkai-dō in Okinawa-ken so do 20. stoletja veljali različni zakoni) v mesta (市, ši) in okrožja (郡, gun) ter vsako okrožje v mesta (町, čō/mači) in vasi (村, son/mura). Hokaido ima 14 podprefektur, ki delujejo kot generalni podprefekturni uradi (総合振興局, ''sōgō-šinkō-kjoku'', Urad za celovito promocijo) in podprefekturni uradi (振興局, ''šinkō-kjoku'', Urad za promocijo) prefekture. Nekatere druge prefekture imajo tudi podružnice, ki opravljajo prefekturne upravne funkcije zunaj glavnega mesta. [[Tokio]], [[glavno mesto]] Japonske, je združenje mestnih-prefektur; [[velemesto|metropola]], ima značilnosti tako mest kot prefektur. == Ozadje == Zahodna uporaba ''prefekture'' za označevanje teh japonskih regij izhaja iz uporabe besede ''prefeitura'', ki so jo portugalski raziskovalci in trgovci v 16. stoletju uporabljali za opisovanje [[fevd]]ov, na katere so tam naleteli. Prvotni pomen v portugalščini pa je bil bližji na ''občino'' kot na ''pokrajino''. Danes Japonska uporablja besedo ''ken'' (県), ki pomeni ''prefektura'', za identifikacijo portugalskih okrožij, medtem ko se na primer v [[Brazilija|Braziliji]] beseda ''prefeitura'' uporablja za označevanje [[mestna hiša|mestne hiše]]. Te fevde je vodil lokalni vojskovodja ali družina. Čeprav so bili fevdi že zdavnaj večkrat razstavljeni, združeni in reorganizirani ter so jim podelili zakonodajno upravljanje in nadzor, se je grobi prevod besede obdržal. Vlada Meidži je vzpostavila sedanji sistem julija 1871 z ukinitvijo sistema ''han'' (japonsko za podroćje, domena) in vzpostavitvijo sistema prefekture (廃藩置県, ''haihan-ćiken''). Čeprav je bilo sprva več kot 300 prefektur, od katerih so bile mnoge nekdanja ozemlja ''[[sistem han|han]]'', se je to število zmanjšalo na 72 v drugi polovici leta 1871 in 47 leta 1888. Zakon o lokalni avtonomiji iz leta 1947 je prefekturam dal več politične moči in uvedel prefekture guvernerji in parlamenti. Leta 2003 je premier Junichiro Koizumi predlagal, da vlada konsolidira sedanje prefekture v približno 10 regionalnih držav (tako imenovani ''dōšūsei'' - predlog za organiziranje Japonske v eno okrožje (''dō'') Hokaido in več novih držav (''šū''), ki so vsaka kombinacija več prefektur). Načrt je zahteval, da ima vsaka regija večjo avtonomijo od obstoječih prefektur. Ta postopek bi zmanjšal število podprefekturnih upravnih regij in znižal upravne stroške.<ref>Mabuchi, Masaru, [http://siteresources.worldbank.org/WBI/Resources/wbi37175.pdf "Municipal Amalgamation in Japan"], World Bank, 2001.</ref> Japonska vlada je prav tako razmišljala o načrtu za združitev več skupin prefektur, s čimer bi ustvarila subnacionalni sistem upravne delitve, sestavljen iz med devet in 13 držav, in tem državam dala več lokalne avtonomije, kot jo prefekture trenutno uživajo.<ref>[http://www.nira.go.jp/publ/seiken/ev18n10/ev18n10-s.html "''Doshusei'' Regional System"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060926160741/http://www.nira.go.jp/publ/seiken/ev18n10/ev18n10-s.html |date=2006-09-26 }} National Association for Research Advancement.</ref> Od avgusta 2012 je bil ta načrt opuščen. == Pooblastila == Japonska je enotna država. Osrednja vlada prenese številne funkcije (kot sta izobraževanje in policija) na prefekture in občine, vendar obdrži splošno pravico do njihovega nadzora. Čeprav izdatki lokalnih oblasti predstavljajo 70 odstotkov vseh izdatkov države, centralna država nadzoruje lokalne proračune, davčne stopnje in zadolževanje.<ref>Mochida, "Local Government Organization and Finance: Japan", in {{cite book|title=Local Governance in Industrial Countries|first=Anwar |last=Shah |year=2006 |publisher=World Bank |url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/WBI/WBIPROGRAMS/PSGLP/0,,contentMDK:21215193~pagePK:64156158~piPK:64152884~theSitePK:461606~isCURL:Y,00.html}}</ref> Funkcije prefekturne vlade vključujejo organizacijo prefekturne policije, nadzorovanje šol in vzdrževanje prefekturnih šol (predvsem srednjih šol), prefekturnih bolnišnic, prefekturnih cest, nadzorovanje prefekturnih vodnih poti in regionalno urbanistično načrtovanje. Njihove odgovornosti vključujejo naloge, ki jim jih prenese nacionalna vlada, kot je vzdrževanje večine običajnih državnih cest (razen v določenih večjih mestih), prefekture pa usklajujejo in podpirajo svoje občine pri njihovih funkcijah. ''[[De facto]]'' so bile prefekture in občine pogosto manj avtonomne, kot nakazuje formalni obseg zakona o lokalni avtonomiji, ker * jih je večina močno odvisnih od financiranja centralne vlade – odvisnost, ki se je nedavno v mnogih regijah še povečala zaradi demografskega prehoda, ki močneje / zgodaj prizadene podeželje, saj ga lahko mesta delno nadomestijo z migracijo s podeželja in *na številnih področjih politik je osnovni okvir strogo določen z nacionalnimi zakoni, prefekture in občine pa so avtonomne samo znotraj tega okvira. == Tipi prefektur == Zgodovinsko gledano je v obdobju Edo Tokugava šogunat okoli devetih največjih mest na Japonskem ustanovil cone, ki so jim vladale ''bugjō'' (奉行支配地), drugod pa 302 območji, ki so jim vladale občine (郡代支配地). Ko je vlada Meidži leta 1868 začela ustvarjati prefekturni sistem, je devet območij, v katerih vlada ''bugjō'', postalo ''fu'' (府), medtem ko so območja, v katerih vladajo občine in ostala območja, v katerih vlada ''bugyo'', postala ''ken'' (県). Kasneje, leta 1871, je vlada Tokio, Osako in Kjoto označila za ''fu'', ostale ''fu'' pa je znižala na status ''ken''. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] leta 1943 je Tokio postal ''to'', nova vrsta psevdoprefekture. Kljub razlikam v terminologiji je med štirimi vrstami lokalnih oblasti malo funkcionalnih razlik. Podnacionalne vlade se v japonščini včasih imenujejo ''todōfuken'' (都道府県, [todoːɸɯ̥ꜜkeɴ]), kar je kombinacija štirih izrazov. === Fu === Prefekturi Osaka in Kjoto se imenujeta ''fu'' (府, izgovorjeno [ɸɯꜜ], ko je ločena beseda, vendar [ꜜɸɯ], ko je del polnega imena prefekture, npr. [kʲoꜜːto] in [ɸɯꜜ] postaneta [kʲoːtoꜜɸɯ]). Klasična kitajska pismenost, iz katere je to izpeljano, pomeni osrednje mestno območje nacionalnega pomena. Pred drugo svetovno vojno so za ''fu'' in ''ken'' veljali različni zakoni, vendar je bilo to razlikovanje po vojni odpravljeno in obe vrsti prefektur sta zdaj funkcionalno enaki. === Ken === 43 od 47 prefektur se imenuje ''ken'' (県, izgovorjeno [keꜜɴ], ko je ločena beseda, vendar [ꜜkeɴ], ko je del polnega imena prefekture, npr. [aꜜitɕi] in [keꜜɴ] postaneta [aitɕi̥ꜜkeɴ]). Klasična kitajska pismenka, iz katere je to izpeljano, nosi podeželsko ali provincialno konotacijo, analogna črka pa se uporablja za sklicevanje na okrožja Kitajske, okrožja Tajvana in okrožja Vietnama. === Dō === Hokaidō se imenuje ''dō'' (道, [doꜜː]) ali krožje. Ta izraz je bil prvotno uporabljen za označevanje japonskih regij, sestavljenih iz več provinc - so bile prvostopenjske upravne enote Japonske od 600-ih do 1868. (npr. regija vzhodne obale Tōkaidō in regija zahodne obale Saikaido). To je bila tudi zgodovinska uporaba oznak na Kitajskem. (V Koreji se ta zgodovinska raba uporablja še danes in se je ohranila v obdobju japonske vladavine.) ''Hokkai-dō'' (北海道, [hokkaꜜidoː]), edini preostali ''dō'' danes, ni bil eden od prvotnih sedmih ''dō'' (v predmoderni dobi je bil znan kot Ezo - japonski izraz, ki se je v zgodovini uporabljal za ozemlja severno od japonskega otoka Honšu). Njegovo trenutno ime naj bi izviralo po [[Macura Takeširo|Macuri Takeširo]] (1818 – 1888), zgodnjem japonskem raziskovalcu otoka. Ker Hokaido ni sodil v obstoječo klasifikacijo ''dō'', je bil za to ustvarjen nov ''dō''. Vlada Meidžija je Hokkaidō prvotno razvrstila kot »odposlanstvo naselbine« (開拓使, kaitakuši), kasneje pa je otok razdelila na tri prefekture (Saporo, Hakodate in Nemuro). Ti so bili leta 1886 združeni v en sam departma Hokaido (北海道庁, Hokkaido-chō) na ravni prefekture, vendar bolj organiziran po ozemlju. Leta 1947 je bil departma razpuščen in Hokaido je postal polnopravna prefektura. Pripona ''-ken'' ni bila nikoli dodana njenemu imenu, zato je pripona ''-dō'' postala razumljena kot prefektura. Ko je bil Hokaidō vključen, je bil promet na otoku še premalo razvit, zato je bila prefektura razdeljena na več podprefektur (支庁, šičō), ki so lahko izpolnjevale upravne naloge prefekturne vlade in držale strog nadzor nad razvijajočim se otokom. Te subprefekture obstajajo še danes, čeprav imajo veliko manj moči, kot so jo imele pred in med drugo svetovno vojno. Zdaj obstajajo predvsem za urejanje papirologije in drugih birokratskih nalog. Prefektura Hokaido je tehnično gledano odvečen izraz, ker ''dō'' sam po sebi označuje prefekturo, čeprav se občasno uporablja za razlikovanje vlade od samega otoka. Vlada prefekture se imenuje ''vlada Hokaidō'' in ne ''vlada prefekture Hokaidō''. === To === [[Tokio]] se imenuje (都, [toꜜ]), kar se pogosto prevaja kot ''metropola''. Japonska vlada skoraj v vseh primerih prevaja Tōkyō-to (東京都, [toːkʲoꜜːto]) kot ''tokijska metropola'', vlada pa se uradno imenuje ''tokijska metropolitanska vlada''. Po kapitulaciji šogunata Edo leta 1868 je bil ustanovljen Tōkyō-fu (mestna prefektura, kot sta Kjoto in Osaka) in je obsegal nekdanje mestno območje Edo pod ''Fuhanken sanchisei''. Po ukinitvi sistema ''han'' v prvem valu prefekturnih združitev leta 1871/72 je bilo več okoliških območij (deli prefektur Urava, Kosuge, Šinagava in Hikone) združenih v Tokio in po sistemu (oštevilčenih) »velikih okrožij in majhnih okrožij« (''daiku-šōku''), je bilo razdeljeno na enajst velikih okrožij, nadalje razdeljenih na 103 majhna okrožja, od katerih je šest velikih okrožij (97 majhnih okrožij) pokrivalo nekdanje mestno območje Edo.<ref>National Archives of Japan: [http://www.archives.go.jp/exhibition/digital/henbou/contents/11.html 『明治東京全図』]</ref> Ko so bila starodavna okrožja ''ricurjo'' leta 1878 ponovno aktivirana kot upravne enote, je bil Tokio razdeljen na 15 [urbanih] okrožij (''-ku'') in sprva šest [podeželskih] okrožij (''-gun''; devet po prenosu Tame iz Kanagave leta 1893, osem po združitev East Tame in Južni Tošime v Tojota leta 1896). Mestna in podeželska okrožja so bila, kot povsod po državi, nadalje razdeljena na urbane enote/mesta/soseske (''-čō/-mači'') in podeželske enote/vasi (''-mura/-son''). Še neinkorporirane skupnosti na otoških skupinah Izu (prej del Šizuoke) in Ogasavara (prej neposredno pod upravo ministrstva za notranje zadeve) so postale del Tokia v 19. stoletju. Ko so bile moderne občine – [od okrožja neodvisna] mesta in [podeželska] okrožja, ki vsebujejo mesta in vasi – uvedene v skladu z zakoni Jamagata-Mosse o lokalni upravi in je bila leta 1889 izvedena sočasna Velika Meidži združitev, je 15 ''-kujev'' postalo podrejenih Tokio mesto, sprva edino neodvisno mesto Tokio (''-shi''), šest podeželskih okrožij Tokia pa je bilo združenih v 85 mest in vasi.<ref>Tokyo Metropolitan Archives: [http://www.soumu.metro.tokyo.jp/01soumu/archives/0714tokyo_ku.htm 大東京35区物語～15区から23区へ～東京23区の歴史]</ref> Leta 1893 so tri četrti Tama in njihovih 91 mest in vasi postale del Tokia. Ko so se predmestja Tokia v začetku 20. stoletja hitro povečala, so se številna mesta in vasi v Tokiu z leti združila ali povečala. Leta 1932 je bilo pet popolnih okrožij z 82 mesti in vasmi združenih v Tokio in organiziranih v 20 novih okrožjih. Do leta 1940 sta bili v Tokiu še dve mesti: Hachiōji (mesto) in Tačikava (mesto). Leta 1943 je bilo mesto Tokio ukinjeno, Tōkyō-fu je postal Tōkyō-to, 35 okrajev Tokyo-shi pa je ostalo 35 okrajev Tokyo-to, vendar so podobčinski organi okrajev Tokyo-shi, ki so prej spadali neposredno pod občino, zdaj ukinjeno, spadali neposredno pod prefekturo ali zdaj »metropolitansko« oblast. Vsa druga mesta, kraji in vasi v Tokio-fu so ostala mesta, kraji in vasi v Tokio-to. Cilj reorganizacije je bil utrditi upravljanje območja okoli prestolnice z odpravo dodatne ravni oblasti v Tokiu. Prav tako se guverner ni več imenoval ''chiji'', ampak ''chōkan'' (~»vodja/šef [običajno: osrednje vladne agencije]«) kot na Hokaidoju). Osrednja vlada je želela imeti večji nadzor nad vsemi lokalnimi vladami zaradi vse slabšega položaja Japonske v drugi svetovni vojni – na primer vsi župani v državi so postali imenovani kot v dobi Meidži – in zlasti nad Tokiom zaradi možnosti izrednih razmer v metropoli. Po vojni je bila Japonska prisiljena ponovno decentralizirati Tokio v skladu s splošnimi pogoji demokratizacije, začrtanimi v [[Potsdamska deklaracija|Potsdamski deklaraciji]]. Številne posebne vladne značilnosti Tokia so v tem času izginile in okraji so v desetletjih po predaji dobivali vse bolj občinski status. Današnji posebni oddelki se administrativno skoraj ne razlikujejo od drugih občin. Povojne reforme so močno spremenile tudi zemljevid Tokia: leta 1947 je bilo 35 oddelkov reorganiziranih v 23 posebnih oddelkov, ker je veliko prebivalcev umrlo med vojno, zapustilo mesto ali pa so bili vpoklicani in se niso vrnili. V okupacijskih reformah naj bi bili posebni oddelki, vsak s svojimi izvoljenimi skupščinami (''kugikai'') in župani (''kučō''), enakovredni drugim občinam, tudi če še vedno veljajo nekatere omejitve. (Med okupacijo je na primer obstajala namenska občinska policijska agencija za 23 posebnih oddelkov/nekdanje mesto Tokio, vendar komisije za javno varnost posebnih oddelkov niso imenovale vlade posebnih oddelkov, ampak vlada celotne »metropole«. Leta 1954 so bile neodvisne občinske policijske enote na splošno ukinjene po vsej državi in prefekturna / »metropolitanska« policija v Tokiu je ponovno odgovorna za celotno prefekturo / »metropolis« in je tako kot vse prefekturne policije pod nadzorom prefekture / »metropolitanske« komisija za javno varnost, katere člane imenujeta guverner prefekture / »metropolitanskega« in skupščina. Toda kot del "obratne smeri" v 1950-ih so bile nekatere od teh novih pravic odpravljene, najbolj očiten ukrep je bila zavrnitev neposredne izvoljeni župani. Nekatere od teh omejitev so bile čez desetletja spet odpravljene. Toda šele leta 2000 so bili posebni oddelki v celoti priznani kot enote na občinski ravni. Neodvisno od teh korakov, ko je urbana rast Tokia med povojnim gospodarskim čudežem znova zajela tempo in je večina glavnega otoškega dela tokijske "metropole" postala vse bolj osrednji del metropolitanskega območja Tokia, so številne druge občine v Tokiu prenesle nekaj njihove pristojnosti metropolitanski vladi. Na primer, tokijska gasilska služba, ki je bila do leta 1960 odgovorna le za 23 posebnih oddelkov, je do danes prevzela občinske gasilske službe v skoraj celotnem Tokiu. Skupna vladna struktura za celotno metropolitansko območje Tokia (in ne samo za zahodna predmestja posebnih oddelkov, ki so del tokijske prefekture/metropole), kot so jo zagovarjali nekateri politiki, kot je nekdanji guverner Kanagave Šigefumi Macuzava, ni bila vzpostavljena. Obstoječi medprefekturni forumi za sodelovanje med lokalnimi vladami v tokijskem metropolitanskem območju so Združenje regionalnih guvernerjev Kantō (Kantō chihō chijikai) <ref>Kanagawa prefectural government: [http://www.pref.kanagawa.jp/cnt/f7700/ 関東地方知事会]</ref><ref>Saitama prefectural government: [https://www.pref.saitama.lg.jp/a0101/kanto/ 関東地方知事会]</ref> in "vrh v Šutokenu" (formalno "konferenca" izvršnih direktorjev devetih prefektur in mest", ''9 to-ken-shi shunō kaigi'').<ref>{{cite web|url=http://www.9tokenshi-syunoukaigi.jp/|title=九都県市首脳会議|website=www.9tokenshi-syunoukaigi.jp}}</ref> Vendar ti sami po zakonu o lokalni avtonomiji niso lokalni javni subjekti in funkcij nacionalne ali lokalne uprave ni mogoče neposredno prenesti nanje, za razliko od Zveze kansajskih vlad (''Kansai kōiki-rengō'')<ref>{{cite web|url=https://www.kouiki-kansai.jp/|title=ホーム-関西広域連合}}</ref>, ki jo je ustanovilo več prefekturnih vlad v regiji Kansai. Obstaja nekaj razlik v terminologiji med Tokiom in drugimi prefekturami: policija in gasilci se na primer imenujejo ''chō'' (庁) namesto ''honbu'' (本部). Toda edina funkcionalna razlika med Tōkyō-to in drugimi prefekturami je ta, da Tokio upravlja tako z oddelki kot z mesti. Danes, ker imajo posebni oddelki skoraj enako stopnjo neodvisnosti kot japonska mesta, je razlika v upravi med Tokiom in drugimi prefekturami precej majhna. V Osaki je več vidnih politikov na čelu s Tōrujem Hashimotom, takratnim županom mesta Osaka in nekdanjim guvernerjem prefekture Osaka, predlagalo načrt metropole Osaka, po katerem bi mesto Osaka in morda druga sosednja mesta nadomestili posebni oddelki, podobni Tokiu. Načrt je bil tesno poražen na referendumu leta 2015 in ponovno leta 2020.<ref>{{cite news |title=Osaka metropolis plan rejected by slim margin in 2nd referendum |url=https://english.kyodonews.net/news/2020/11/602c90c5b457-voting-begins-in-2nd-referendum-on-osaka-metropolis-plan.html |access-date=14 July 2021 |agency=Kyodo News |date=2 Nov 2020}}</ref> == Seznam prefektur == <imagemap>File:Regions_and_Prefectures_of_Japan_2.svg|550px|thumb| Japonske prefecture z obarvanimi regijami poly 421 1 549 43 569 93 492 177 412 197 382 220 366 203 358 161 408 13 413 7 [[Hokaido]] poly 382 264 388 261 411 261 415 257 420 257 421 260 421 264 422 266 426 266 431 264 433 260 439 259 445 256 431 205 409 203 387 221 372 255 [[Prefektura Aomori |Aomori]] poly 382 266 389 263 409 263 413 262 415 258 418 258 420 260 420 265 421 267 418 271 418 296 415 300 415 312 420 318 423 324 423 329 418 332 415 333 399 327 387 327 373 291 [[Prefektura Akita |Akita]] poly 455 335 446 337 443 336 434 331 425 329 425 322 420 314 417 311 417 302 419 297 419 272 422 268 428 268 432 265 435 261 440 260 446 257 454 264 467 281 470 300 466 319 [[Prefektura Ivate |Ivate]] poly 387 328 366 341 367 355 380 357 391 365 394 368 394 374 389 377 388 381 388 385 392 389 394 390 407 390 411 388 414 384 409 380 409 376 416 367 417 363 418 346 416 343 415 335 399 329 388 329 [[Prefektura Jamagata |Jamagata]] poly 417 335 424 331 433 332 444 339 454 337 462 357 440 381 431 382 425 380 419 380 415 383 411 379 411 376 418 367 420 347 418 342 417 340 416 338 [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] poly 378 357 339 372 332 387 317 441 325 449 328 447 330 444 334 447 336 447 337 445 344 444 349 436 353 435 356 437 361 445 362 446 365 446 369 442 371 436 375 432 380 433 379 430 375 425 374 416 375 411 379 409 382 409 387 405 387 396 391 391 387 387 386 379 392 372 393 372 393 368 [[Prefektura Nigata |Nigata]] poly 381 433 380 428 376 424 376 415 379 411 385 410 389 405 389 397 392 391 409 392 416 384 421 381 425 382 431 384 441 383 447 393 450 419 444 431 438 429 435 429 431 431 429 434 427 434 413 421 406 420 402 423 396 430 391 433 389 434 383 434 [[Prefektura Fukušima|Fukušima]] poly 422 432 427 436 431 435 432 431 436 430 443 433 451 480 448 480 445 478 442 475 437 474 429 477 426 481 422 481 413 475 408 474 402 469 408 468 419 459 423 454 [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]] poly 384 436 391 435 398 430 404 422 406 422 410 422 413 424 421 431 420 437 421 454 415 460 409 465 407 466 400 468 391 459 390 456 390 450 389 447 386 445 386 438 [[Prefektura Točigi |Točigi]] poly 409 476 414 477 420 482 426 483 430 478 438 475 442 477 446 481 449 482 451 481 453 485 442 490 440 495 440 513 423 530 417 529 413 503 413 493 412 486 411 480 [[Prefektura Čiba |Čiba]] poly 362 448 365 448 370 443 372 436 375 434 380 434 385 439 385 445 388 450 389 450 389 457 391 461 399 468 384 468 374 478 370 482 369 486 363 480 362 476 362 468 360 466 355 465 352 461 353 457 [[Prefektura Gunma |Gunma]] poly 381 493 381 489 384 488 388 488 392 490 394 491 398 491 402 490 406 490 410 488 410 483 408 476 400 469 385 469 371 483 370 487 374 491 [[Prefektura Saitama |Saitama]] poly 382 493 382 491 383 489 387 489 392 491 393 492 399 492 401 491 406 491 410 489 411 490 412 494 407 498 401 498 399 499 388 499 386 496 [[Tokio]] poly 393 500 400 500 403 499 408 499 413 510 412 518 389 521 385 520 383 517 383 512 380 510 378 510 379 507 393 507 [[Prefektura Kanagava |Kanagava]] rect 423 538 457 551 [[Tokio]] rect 386 551 438 565 [[Prefektura Kanagava |Kanagava]] circle 551 737 119 [[Prefektura Okinava |Okinava]] poly 352 493 364 493 367 491 368 487 373 492 381 494 384 496 387 499 392 499 392 507 378 507 377 510 376 511 369 511 366 513 364 515 364 520 362 521 359 519 351 508 351 506 343 506 343 499 352 499 [[Prefektura Jamanaši |Jamanaši]] poly 338 529 345 520 348 514 349 511 350 510 353 513 359 521 362 522 365 521 365 515 369 512 377 512 378 511 380 511 382 513 382 518 385 521 389 522 393 526 393 540 383 551 356 556 325 557 325 547 328 541 335 534 [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]] poly 325 450 330 446 334 449 338 447 343 446 346 444 350 437 352 436 355 437 361 447 352 456 351 462 354 466 359 467 360 468 361 470 361 479 363 483 367 486 366 490 363 492 351 492 351 499 343 499 343 506 350 506 350 508 348 510 347 513 338 527 336 528 326 527 326 512 321 503 316 499 316 497 321 492 322 486 322 477 321 473 321 471 323 470 323 454 [[Prefektura Nagano |Nagano]] poly 294 447 316 441 324 450 322 453 322 469 320 471 301 471 297 476 296 476 293 475 291 475 290 466 287 459 287 458 290 458 291 449 [[Prefektura Tojama |Tojama]] poly 291 476 293 476 295 478 298 478 302 472 320 472 321 479 321 488 320 492 315 496 315 500 320 504 324 512 325 514 325 524 324 527 313 527 307 523 296 523 293 526 292 530 289 534 288 534 283 534 280 529 279 524 272 511 274 508 279 505 285 505 291 501 291 497 286 493 286 489 291 483 [[Prefektura Gifu |Gifu]] poly 290 535 293 530 294 526 297 524 305 524 312 528 328 528 336 529 334 533 327 540 324 547 324 557 308 561 298 552 296 542 [[Prefektura Aiči |Aiči]] poly 268 477 247 477 247 462 276 461 276 431 299 415 307 418 305 425 294 446 291 447 289 451 289 458 287 458 289 464 290 482 285 488 280 488 [[Prefektura Išikava |Išikava]] poly 267 478 280 489 285 489 285 493 289 497 289 499 289 500 285 504 278 504 272 508 270 512 261 521 257 523 253 527 247 527 243 524 243 521 256 492 [[Prefektura Fukui |Fukui]] poly 271 512 277 524 280 532 280 544 278 547 275 549 271 549 268 551 264 556 258 542 257 541 256 531 254 528 261 522 [[Prefektura Šiga |Šiga]] poly 280 533 284 535 288 535 294 542 297 555 307 568 306 577 271 606 265 604 262 600 262 598 270 591 272 586 272 564 265 557 269 552 277 550 281 544 [[Prefektura Mie |Mie]] poly 217 518 225 508 237 509 242 520 242 524 246 528 252 528 255 533 256 535 256 542 263 556 263 558 255 556 247 547 241 547 235 538 231 536 225 535 222 533 223 531 226 528 226 526 220 522 [[Prefektura Kjoto |Kjoto]] poly 242 548 246 548 252 555 252 573 253 575 239 575 243 566 244 564 243 553 [[Prefektura Osaka |Osaka]] poly 253 556 257 559 263 559 264 558 270 564 271 580 272 580 272 587 268 592 261 598 261 600 256 600 251 597 251 589 252 586 252 579 255 579 253 572 [[Prefektura Nara |Nara]] rect 222 616 253 628 [[Prefektura Osaka |Osaka]] poly 238 576 241 576 253 576 254 579 252 579 252 585 250 589 250 597 253 600 256 601 261 601 265 605 271 607 271 618 260 623 260 631 285 631 285 644 228 644 228 631 254 631 254 617 253 616 242 614 230 600 229 581 [[Prefektura Vakajama |Vakajama]] poly 198 518 202 515 215 517 219 523 224 526 224 528 221 532 222 535 226 537 231 537 235 540 237 545 240 548 242 555 242 565 230 567 227 578 223 587 216 587 214 577 222 567 221 565 200 563 197 557 197 553 195 549 197 544 204 535 204 527 [[Prefektura Hjogo |Hjogo]] poly 156 529 163 521 197 519 203 528 203 534 200 538 191 538 186 534 181 534 178 537 169 537 163 542 155 549 152 550 149 547 149 544 152 541 157 535 [[Prefektura Totori |Totori]] poly 154 551 157 549 169 539 172 538 178 538 182 535 185 535 190 539 199 539 194 545 194 551 197 554 197 561 200 565 185 578 167 579 162 569 159 562 156 558 155 553 [[Prefektura Okajama |Okajama]] poly 92 574 89 558 89 549 142 523 149 523 155 531 155 536 148 543 148 548 151 551 138 551 133 557 129 564 126 565 119 565 109 573 106 580 104 587 102 588 96 585 92 580 [[Prefektura Šimane |Šimane]] poly 106 582 110 574 119 566 128 566 130 564 139 552 153 552 155 554 155 558 159 564 159 566 166 579 164 582 158 582 150 589 133 596 116 592 112 590 110 585 [[Prefektura Hirošima |Hirošima]] poly 91 574 91 581 96 587 101 589 104 589 106 583 109 586 111 590 117 593 113 616 75 613 59 602 62 588 [[Prefektura Jamaguči |Jamaguči]] poly 158 582 177 582 185 579 204 582 203 587 198 591 186 594 181 595 174 600 171 596 158 592 [[Prefektura Kagava |Kagava]] poly 175 601 182 596 198 592 205 586 213 586 218 597 229 598 229 607 217 607 202 620 197 615 187 607 181 607 175 604 [[Prefektura Tokušima |Tokušima]] poly 132 658 138 653 138 650 136 647 136 644 145 636 145 629 150 625 155 616 155 614 166 608 174 605 181 608 187 608 202 622 196 635 162 635 152 662 137 667 [[Prefektura Koči |Koči]] poly 118 610 133 610 139 597 147 594 171 597 174 601 174 604 166 607 155 612 151 621 145 627 143 629 143 636 135 642 134 647 137 651 136 653 131 658 120 663 119 658 126 641 124 636 107 635 108 628 118 622 [[Prefektura Ehime |Ehime]] poly 77 624 67 608 62 605 34 619 29 634 32 636 51 636 52 638 51 641 42 651 46 657 52 652 60 650 63 648 63 637 68 632 72 631 [[Prefektura Fukuoka |Fukuoka]] poly 64 649 64 638 69 633 74 631 79 625 91 620 97 621 102 632 113 657 110 662 100 662 98 665 96 665 93 664 88 664 84 661 80 655 79 648 78 646 73 646 70 649 69 652 66 652 [[Prefektura Oita |Oita]] poly 84 663 87 665 94 665 98 666 102 663 109 663 104 681 103 688 120 688 120 700 96 700 94 735 87 737 83 731 83 723 79 719 71 713 64 702 74 698 77 693 76 683 73 679 73 676 [[Prefektura Mijazaki |Mijazaki]] poly 27 633 31 637 50 637 51 638 50 640 38 653 36 657 26 653 21 648 20 641 18 633 23 632 [[Prefektura Saga |Saga]] poly 19 641 19 648 25 654 49 662 49 673 37 678 17 679 6 671 7 641 12 638 [[Prefektura Nagasaki |Nagasaki]] poly 46 658 53 653 62 650 64 650 66 653 69 653 70 651 74 647 76 647 78 649 78 654 83 662 72 676 72 680 74 684 75 686 75 694 73 698 63 701 58 697 43 698 22 693 22 682 25 681 48 681 48 674 51 672 51 663 [[Prefektura Kumamoto |Kumamoto]] poly 13 707 43 699 57 699 62 702 70 714 81 723 82 733 80 744 64 753 39 744 35 721 12 720 [[Prefektura Kagošima |Kagošima]] </imagemap> {{clear|left}} Različni sistemi razčlenjevanja oblikujejo načine, na katere se dojemajo japonske prefekture: === Po japonskem ISO === Prefekture so pogosto združene v osem regij (Chihō). Te regije niso uradno določene, nimajo izvoljenih uradnikov, niti niso pravne osebe. Toda praksa razvrščanja prefektur glede na njihovo geografsko regijo je tradicionalna. Ta vrstni red se odraža v kodiranju Japonske mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO). Od severa proti jugu (oštevilčenje v vrstnem redu ISO 3166-2:JP) so prefekture Japonske in z njimi povezane regije: {{div col|colwidth=10em}} * [[Hokaido]] {{ordered list|[[Hokaido]]}} * [[Tohoku]] {{ordered list|start=2|[[prefektura Aomori|Aomori]]|[[Ivate Prefecture|Ivate]]|[[prefektura Mijagi|Mijagi]]|[[prefektura Akita |Akita]]|[[prefektura Jamagata |Jamagata]]|[[prefektura Fukušima |Fukušima]]}} * [[Kanto]] {{ordered list|start=8|[[prefektura Ibaraki |Ibaraki]]|[[prefektura Točigi |Točigi]]|[[prefektura Gunma |Gunma]]|[[prefektura Saitama |Saitama]]|[[prefektura Čiba |Čiba]]|[[Tokio]]|[[prefektura Kanagava |Kanagava]]}} * [[Čubu]] {{ordered list|start=15|[[prefektura Nigata |Nigata]]|[[prefektura Tojama|Tojama]]|[[prefektura Išikava |Išikava]]|[[prefektura Fukui |Fukui]]|[[prefektura Jamanaši |Jamanaši]]|[[prefektura Nagano |Nagano]]|[[ prefektura Gifu |Gifu]]|[[prefektura Šizuoka |Šizuoka]]|[[prefektura Aiči |Aiči]]}} * [[Kansai]] {{ordered list|start=24|[[prefektura Mie |Mie]]|[[prefektura Šiga |Šiga]]|[[prefektura Kjoto |Kjoto]]|[[prefektura Osaka |Osaka]]|[[prefektura Hjogo |Hjogo]]|[[prefektura Nara |Nara]]|[[ prefektura Vakajama |Vakajama]]}} * [[Čugoku]] {{ordered list|start=31|[[prefektura Totori |Totori]]|[[prefektura Šimane |Šimane]]|[[prefektura Okajama |Okajama]]|[[prefektura Hirošima |Hirošima]]|[[prefektura Jamaguči |Jamaguči]]}} * [[Šikoku]] {{ordered list|start=36|[[prefektura Tokušima |Tokušima]]|[[prefektura Kagava |Kagava]]|[[prefektura Ehime |Ehime]]|[[prefektura Koči |Koči]]}} * [[Kjušu]] {{ordered list|start=40|[[prefektura Fukuoka |Fukuoka]]|[[prefektura Saga |Saga]]|[[prefektura Nagasaki |Nagasaki]]|[[prefektura Kumamoto |Kumamoto]]|[[prefektura Oita |Oita]]|[[prefektura Mijazaki |Mijazaki]]|[[prefektura Kagošima |Kagošima]]|[[prefektura Okinava |Okinava]]}} {{div col end}} ===Pregled=== :''Privzeti abecedni vrstni red v tej tabeli je mogoče spremeniti tako, da odraža tradicionalne japonske regije in razčlenjevanje ISO..'' {| class="wikitable sortable" |- ! [[Prefektura]] ! [[Glavno mesto]] ! Regija ! Glavni otok ! Št. prebivalcev<br>(2020) ! Površina<br>(km²)<br><ref name=":0">{{Cite web|date=October 1, 2020|title=全国都道府県市区町村別面積調 (10月1日時点) [Areas of prefectures, cities, towns and villages (October 1)]|url=https://www.gsi.go.jp/KOKUJYOHO/MENCHO/backnumber/GSI-menseki20201001.pdf|url-status=live|access-date=18 March 2021|website=Geospatial Information Authority of Japan|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport, and Tourism|page=5}}</ref> ! Gostota<br>(na km²) ! Okrožje !Občine ! [[ISO 3166-2:JP|ISO]] ! Območna<br/>koda |- | {{flag|Aiči}}<br/> 愛知県 | [[Nagoja]] <br/>名古屋市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 7.542.415 | align="right" | 5173,07 | align="right" | 1458 | align="right" | 7 | align="right" | 54 | align="right" | JP-23 | align="right" | 052 |- | {{flag|Akita}}<br/>秋田県 | [[Akita (mesto) |Akita]] <br/>秋田市 | bgcolor=#efe979|[[Tohoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 959.502 | align="right" | 11.637,52 | align="right" | 82,4 | align="right" | 6 | align="right" | 25 | align="right" | JP-05 | align="right" | 018 |- | {{flag|Aomori}}<br/>青森県 | [[Aomori]] <br/>青森市 | bgcolor=#efe979|[[ Tohoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.237.984 | align="right" | 9645,64 | align="right" | 128,3 | align="right" | 8 | align="right" | 40 | align="right" | JP-02 | align="right" | 017 |- | [[File:Flag of Chiba Prefecture.svg|25px|Čiba]] [[Prefektura Čiba|Čiba]]<br/>千葉県 | [[Čiba, Čiba|Čiba]] <br/>千葉市 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 6.28.480 | align="right" | 5157,57 | align="right" | 1218.50 | align="right" | 6 | align="right" | 54 | align="right" | JP-12 | align="right" | 043 |- | [[File:Flag of Ehime Prefecture.svg|25px|Ehime]] [[Prefektura Ehime|Ehime]]<br/>愛媛県 | [[Macujama]] <br/>松山市 | bgcolor=#cc79ef|[[Šikoku]] | [[Šikoku]] | align="right" | 1.334.841 | align="right" | 5676,19 | align="right" | 235,2 | align="right" | 7 | align="right" | 20 | align="right" | JP-38 | align="right" | 089 |- | [[File:Flag of Fukui Prefecture.svg|25px|Fukui]] [[Prefektura Fukui|Fukui]]<br/>福井県 | [[Fukui, Fukui|Fukui]] <br/>福井市 | bgcolor=#79efd8|[[Chūbu region|Chūbu]] | [[Honšu]] | align="right" | 766.863 | align="right" | 4190.52 | align="right" | 183 | align="right" | 7 | align="right" | 17 | align="right" | JP-18 | align="right" | 077 |- | [[File:Flag of Fukuoka Prefecture.svg|25px|Fukuoka]] [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]<br/>福岡県 | [[Fukuoka]] <br/>福岡市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 5.135.214 | align="right" | 4986,51 | align="right" | 1029,80 | align="right" | 12 | align="right" | 60 | align="right" | JP-40 | align="right" | 092 |- | [[File:Flag of Fukushima Prefecture.svg|25px|Fukušima]] [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]<br/>福島県 | [[Fukušima, Fukušima|Fukušima]]<br/>福島市 | bgcolor=#efe979|[[Tōhoku region|Tōhoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.833.152 | align="right" | 13.784,14 | align="right" | 133 | align="right" | 13 | align="right" | 59 | align="right" | JP-07 | align="right" | 024 |- | [[File:Flag of Gifu Prefecture.svg|25px|Gifu]] [[Prefektura Gifu|Gifu]]<br/>岐阜県 | [[Gifu]] <br/>岐阜市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.978.742 | align="right" | 10.621,29 | align="right" | 186,3 | align="right" | 9 | align="right" | 42 | align="right" | JP-21 | align="right" | 058 |- | [[File:Flag of Gunma Prefecture.svg|25px|Gunma]] [[Prefektura Gunma|Gunma]]<br/>群馬県 | [[Maebaši]] <br/>前橋市 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.939.110 | align="right" | 6362,28 | align="right" | 304,8 | align="right" | 7 | align="right" | 35 | align="right" | JP-10 | align="right" | 027 |- | [[File:Flag of Hiroshima Prefecture.svg|25px|Hirošima]] [[Prefektura Hirošima|Hirošima]]<br/>広島県 | [[Hirošima]] <br/>広島市 | bgcolor=#efb179|[[Čugoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 2.799.702 | align="right" | 8479,65 | align="right" | 330,2 | align="right" | 5 | align="right" | 23 | align="right" | JP-34 | align="right" | 082 |- | [[File:Flag of Hokkaido Prefecture.svg|25px|Hokaido]] [[Prefektura Hokaido|Hokaido]]<br/>北海道 | [[Saporo]] <br/>札幌市 | bgcolor=#ef7979|[[Hokaido]] | [[Hokaido]] | align="right" | 5.224.614 | align="right" | 83.424,44 | align="right" | 66,6 | align="right" | 66 | align="right" | 180 | align="right" | JP-01 | align="right" | 011–016 |- | [[File:Flag of Hyogo Prefecture.svg|25px|Hjogo]] [[Prefektura Hjogo|Hjogo]]<br/>兵庫県 | [[Kobe]] <br/>神戸市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 5.465.002 | align="right" | 8401,02 | align="right" | 650,5 | align="right" | 8 | align="right" | 41 | align="right" | JP-28 | align="right" | 073 |- | [[File:Flag of Ibaraki Prefecture.svg|25px|Ibaraki]] [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]<br/>茨城県 | [[Mito, Ibaraki|Mito]] <br/>水戸市 | bgcolor=#87ef79|[[Kantol]] | [[Honšu]] | align="right" | 2.867.009 | align="right" | 6097,39 | align="right" | 470,2 | align="right" | 7 | align="right" | 44 | align="right" | JP-08 | align="right" | 029 |- | [[File:Flag of Ishikawa Prefecture.svg|25px|Išikava]] [[Prefektura Išikava|Išikava]]<br/>石川県 | [[Kanazava]] <br/>金沢市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.132.526 | align="right" | 4186,21 | align="right" | 270,5 | align="right" | 5 | align="right" | 19 | align="right" | JP-17 | align="right" | 076 |- | [[File:Flag of Iwate Prefecture.svg|25px|Ivate]] [[Prefektura Ivate|Ivate]]<br/>岩手県 | [[Morioka]] <br/>盛岡市 | bgcolor=#efe979|[[Tohoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.210.534 | align="right" | 15.275,01 | align="right" | 79,2 | align="right" | 10 | align="right" | 33 | align="right" | JP-03 | align="right" | 019 |- | [[File:Flag of Kagawa Prefecture.svg|25px|Kagava]] [[Prefektura Kagava|Kagava]]<br/>香川県 | [[Takamacu, Kagava|Takamacu]] <br/>高松市 | bgcolor=#cc79ef|[[Šikoku]] | [[Šikoku]] | align="right" | 950.244 | align="right" | 1876,78 | align="right" | 506,3 | align="right" | 5 | align="right" | 17 | align="right" | JP-37 | align="right" | 087 |- | [[File:Flag of Kagoshima Prefecture.svg|25px|Kagošima]] [[Prefektura Kagošima|Kagošima]]<br/>鹿児島県 | [[Kagošima]] <br/>鹿児島市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 1.588.256 | align="right" | 9187,06 | align="right" | 172,9 | align="right" | 8 | align="right" | 43 | align="right" | JP-46 | align="right" | 099 |- | [[File:Flag of Kanagawa Prefecture.svg|25px|Kanagava]] [[Prefektura Kanagava|Kanagava]]<br/>神奈川県 | [[Jokohama]] <br/>横浜市 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 9.237.337 | align="right" | 2416,11 | align="right" | 3823,20 | align="right" | 6 | align="right" | 33 | align="right" | JP-14 | align="right" | 045 |- | [[File:Flag of Kochi Prefecture.svg|25px|Koči]] [[Prefektura Koči|Koči]]<br/>高知県 | [[Koči, Koči|Kooči]] <br/>高知市 | bgcolor=#cc79ef|[[Šikoku]] | [[Šikoku]] | align="right" | 691.527 | align="right" | 7103,63 | align="right" | 97,3 | align="right" | 6 | align="right" | 34 | align="right" | JP-39 | align="right" | 088 |- | [[File:Flag of Kumamoto Prefecture.svg|25px|Kumamoto]] [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]]<br/>熊本県 | [[Kumamoto]] <br/>熊本市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 1.738.301 | align="right" | 7409,46 | align="right" | 234,6 | align="right" | 9 | align="right" | 45 | align="right" | JP-43 | align="right" | 096 |- | [[File:Flag of Kyoto Prefecture.svg|25px|Kjoto]] [[Prefektura Kjoto|Kjoto]]<br/>京都府 | [[Kjoto]] <br/>京都市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 2,578.087 | align="right" | 4612,20 | align="right" | 559 | align="right" | 6 | align="right" | 26 | align="right" | JP-26 | align="right" | 074 |- | [[File:Flag of Mie Prefecture.svg|25px|Mie]] [[Prefektura Mie|Mie]]<br/>三重県 | [[Cu, Mie|Cu]] <br/>津市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.770.254 | align="right" | 5774,49 | align="right" | 306,6 | align="right" | 7 | align="right" | 29 | align="right" | JP-24 | align="right" | 059 |- | [[File:Flag of Miyagi Prefecture.svg|25px|Mijagi]] [[Prefektura Mijagi|Mijagi]]<br/>宮城県 | [[Sendai]] <br/>仙台市 | bgcolor=#efe979|[[Tohoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 2.301.996 | align="right" | 7282,29 | align="right" | 316,1 | align="right" | 10 | align="right" | 35 | align="right" | JP-04 | align="right" | 022 |- | [[File:Flag of Miyazaki Prefecture.svg|25px|Mijazaki]] [[Prefektura Mijazaki|Mijazaki]]<br/>宮崎県 | [[Mijazaki, Mijazaki|Mijazaki]] <br/>宮崎市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 1.069.576 | align="right" | 7735,22 | align="right" | 138,3 | align="right" | 6 | align="right" | 26 | align="right" | JP-45 | align="right" | 098 |- | [[File:Flag of Nagano Prefecture.svg|25px|Nagano]] [[Prefektura Nagano|Nagano]]<br/>長野県 | [[Nagano, Nagano|Nagano]] <br/>長野市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 2.048.011 | align="right" | 13.561,56 | align="right" | 151 | align="right" | 14 | align="right" | 77 | align="right" | JP-20 | align="right" | 026 |- | [[File:Flag of Nagasaki Prefecture.svg|25px|Nagasaki]] [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]<br/>長崎県 | [[Nagasaki]] <br/>長崎市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 1.312.317 | align="right" | 4130,98 | align="right" | 317,7 | align="right" | 4 | align="right" | 21 | align="right" | JP-42 | align="right" | 095 |- | [[File:Flag of Nara Prefecture.svg|25px|Nara]] [[Prefektura Nara|Nara]]<br/>奈良県 | [[Nara, Nara|Nara]] <br/>奈良市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.324.473 | align="right" | 3690,94 | align="right" | 358,8 | align="right" | 7 | align="right" | 39 | align="right" | JP-29 | align="right" | 074 |- | [[File:Flag of Niigata Prefecture.svg|25px|Nigata]] [[Prefektura Nigata|Nigata]]<br/>新潟県 | [[Nigata, Nigata|Nigata]] <br/>新潟市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 2.201.272 | align="right" | 12.583,96 | align="right" | 174,9 | align="right" | 9 | align="right" | 30 | align="right" | JP-15 | align="right" | 025 |- | [[File:Flag of Oita Prefecture.svg|25px|Oita]] [[Prefektura Oita|Oita]]<br/>大分県 | [[Oita, Oita|{{hs|Oita}}Oita]] <br/>大分市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 1.123.852 | align="right" | 6340,76 | align="right" | 177,2 | align="right" | 3 | align="right" | 18 | align="right" | JP-44 | align="right" | 097 |- | [[File:Flag of Okayama Prefecture.svg|25px|Okajama]] [[Prefektura Okajama|Okajama]]<br/>岡山県 | [[Okajama]] <br/>岡山市 |bgcolor=#efb179|[[Čugoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.888.432 | align="right" | 7114,33 | align="right" | 265,4 | align="right" | 10 | align="right" | 27 | align="right" | JP-33 | align="right" | 086 |- | [[File:Flag of Okinawa Prefecture.svg|25px|Okinava]] [[Prefektura Okinava|Okinava]]<br/>沖縄県 | [[Naha]] <br/>那覇市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Otočje Rjukju]] | align="right" | 1.467.480 | align="right" | 2282,59 | align="right" | 642,9 | align="right" | 5 | align="right" | 41 | align="right" | JP-47 | align="right" | 098 |- | [[File:Flag of Osaka Prefecture.svg|25px|Osaka]] [[Prefektura Osaka|Osaka]]<br/>大阪府 | [[Osaka|Osaka]] <br/>大阪市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 8.837.685 | align="right" | 1905,32 | align="right" | 4638,40 | align="right" | 5 | align="right" | 43 | align="right" | JP-27 | align="right" | 06x |- | [[File:Flag of Saga Prefecture.svg|25px|Saga]] [[Prefektura Saga|Saga]]<br/>佐賀県 | [[Saga, Saga|Saga]] <br/>佐賀市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 811.442 | align="right" | 2440,69 | align="right" | 332,5 | align="right" | 6 | align="right" | 20 | align="right" | JP-41 | align="right" | 095 |- | [[File:Flag of Saitama Prefecture.svg|25px|Saitama]] [[Prefektura Saitama|Saitama]]<br/>埼玉県 | [[Saitama, Saitama|Saitama]] <br/>さいたま市 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 7.344.765 | align="right" | 3797,75 | align="right" | 1.934 | align="right" | 8 | align="right" | 63 | align="right" | JP-11 | align="right" | 048 |- | [[File:Flag of Shiga Prefecture.svg|25px|Šiga]] [[Prefektura Šiga|Šiga]]<br/>滋賀県 | [[Ocu, Šiga|Ocu]] <br/>大津市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.413.610 | align="right" | 4017,38 | align="right" | 351,9 | align="right" | 3 | align="right" | 19 | align="right" | JP-25 | align="right" | 077 |- | [[File:Flag of Shimane Prefecture.svg|25px|Šimane]] [[Prefektura Šimane|Šimane]]<br/>島根県 | [[Macue, Šimane|Macue]] <br/>松江市 | bgcolor=#efb179|[[Čugoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 671.126 | align="right" | 6707,89 | align="right" | 100,1 | align="right" | 5 | align="right" | 19 | align="right" | JP-32 | align="right" | 085 |- | [[File:Flag of Shizuoka Prefecture.svg|25px|Šizuoka]] [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]]<br/>静岡県 | [[Šizuoka (mesto)|Šizuoka]] <br/>静岡市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 3,633.202 | align="right" | 7777,35 | align="right" | 467,2 | align="right" | 5 | align="right" | 35 | align="right" | JP-22 | align="right" | 054 |- | [[File:Flag of Tochigi Prefecture.svg|25px|Točigi]] [[Prefektura Točigi|Točigi]]<br/>栃木県 | [[Ucunomija]] <br/>宇都宮市 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 1,933.146 | align="right" | 6408,09 | align="right" | 301,7 | align="right" | 5 | align="right" | 26 | align="right" | JP-09 | align="right" | 028 |- | [[File:Flag of Tokushima Prefecture.svg|25px|Tokušima]] [[Prefektura Tokušima|Tokušima]]<br/>徳島県 | [[Tokušima, Tokušima|Tokušima]] <br/>徳島市 | bgcolor=#cc79ef|[[Šikoku]] | [[Šikoku]] | align="right" | 719.559 | align="right" | 4146,75 | align="right" | 173,5 | align="right" | 8 | align="right" | 24 | align="right" | JP-36 | align="right" | 088 |- | [[File:Flag of Tokyo Metropolis.svg|25px|Tokio]] [[Prefektura Tokio|Tokio]]<br/>東京都 | [[Posebni oddelki Tokia |Tokio]]<ref>{{cite web |url=http://www.chijihon.metro.tokyo.jp/sonota/syozaiti.htm |script-title=ja:都庁は新宿区 |publisher=Tokyo Metropolitan Government |access-date=April 12, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140419085331/http://www.chijihon.metro.tokyo.jp/sonota/syozaiti.htm |archive-date=April 19, 2014 |url-status=dead }} Shinjuku is the location of the Tokyo Metropolitan Government Office. But Tokyo is not a "municipality". Therefore, for the sake of convenience, the notation of prefectural is "Tokyo".</ref><br/>新宿区 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 14.047.594 | align="right" | 2194,03 | align="right" | 6402,60 | align="right" | 1 | align="right" | 39 | align="right" | JP-13 | align="right" | 03x<br />042 |- | [[File:Flag of Tottori Prefecture.svg|25px|Totori]] [[Prefektura Totori|Totori]]<br/>鳥取県 | [[Totori, Totori|Totori]] <br/>鳥取市 | bgcolor=#efb179|[[Čugoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 553.407 | align="right" | 3507,14 | align="right" | 157,8 | align="right" | 5 | align="right" | 19 | align="right" | JP-31 | align="right" | 085 |- | [[File:Flag of Toyama Prefecture.svg|25px|Tojama]] [[Prefektura Tojama|Tojama]]<br/>富山県 | [[Tojama (mesto)|Tojama]] <br/>富山市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.034.814 | align="right" | 4247,58 | align="right" | 243,6 | align="right" | 2 | align="right" | 15 | align="right" | JP-16 | align="right" | 076 |- | [[File:Flag of Wakayama Prefecture.svg|25px|Vakajama]] [[Prefektura Vakajama|Vakajama]]<br/>和歌山県 | [[Vakajama, Vakajama|Vakajama]] <br/>和歌山市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 922.584 | align="right" | 4724,65 | align="right" | 195,3 | align="right" | 6 | align="right" | 30 | align="right" | JP-30 | align="right" | 075 |- | [[File:Flag of Yamagata Prefecture.svg|25px|Jamagata]] [[Prefektura Jamagata|Jamagata]]<br/>山形県 | [[Jamagata, Jamagata|Jamagata]] <br/>山形市 | bgcolor=#efe979|[[Tohoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.068.027 | align="right" | 9323,15 | align="right" | 114,6 | align="right" | 8 | align="right" | 35 | align="right" | JP-06 | align="right" | 023 |- | [[File:Flag of Yamaguchi Prefecture.svg|25px|Jamaguči]] [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]<br/>山口県 | [[Jamaguči, Jamaguči| Jamaguči]] <br/>山口市 | bgcolor=#efb179|[[Čugoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.342.059 | align="right" | 6112,54 | align="right" | 219,6 | align="right" | 4 | align="right" | 19 | align="right" | JP-35 | align="right" | 083 |- | [[File:Flag of Yamanashi Prefecture.svg|25px|Jamanaši]] [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]<br/>山梨県 | [[Kofu]] <br/>甲府市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 809.974 | align="right" | 4465,27 | align="right" | 181,4 | align="right" | 5 | align="right" | 27 | align="right" | JP-19 | align="right" | 055 |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Prefectures of Japan}} * [http://www.nga.gr.jp/english/index.html National Governors' Association website] * [http://gojapan.about.com/cs/japanmaps/l/blprefecturemap.htm Map of Japan showing prefectures] * [http://www.biwa.ne.jp/~toda-m/geo-hist/prefrank.html Japanese essay on types of prefectures] * [http://citymayors.com/government/jap_locgov.html CityMayors.com profile of prefectures] [[Kategorija:Prefekture Japonske]] hks23gqzdfl6cqwk505m8v9g6rldo7u 0 521982 5737086 5733686 2022-08-20T07:12:05Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Regions and Prefectures of Japan no labels.svg|thumb|300px| Zemljevid regij Japonske. Od severovzhoda proti jugozahodu: Hokaidō (rdeča), Tōhoku (rumena), Kantō (zelena), Čūbu (cian), Kansai (vijolična), Čūgoku (oranžna), Šikoku (vijolična) in Kjušu & Okinava (siva).]] [[Japonska]] je razdeljena na osem '''[[regija|tradicionalnih regij]]'''. Niso uradne upravne enote, čeprav jih vladni uradniki uporabljajo za statistične in druge namene od leta 1905. Pogosto se uporabljajo na primer v zemljevidih, geografskih učbenikih in vremenskih poročilih, številna podjetja in ustanove pa uporabljajo svoje domače regije v svojih imenih, na primer ''Kinki Nippon Railway'', ''Chūgoku Bank'' in ''Tōhoku University''. Vsaka regija vsebuje eno ali več od 47 [[prefekture Japonske|prefektur]] v državi. Od štirih glavnih [[Japonsko otočje|japonskih otokov]] [[Hokaido]], [[Šikoku]] in [[Kjušu]] sestavljajo po eno regijo, slednja vsebuje tudi [[otočje Rjukju]], medtem ko je največji otok [[Honšu]] razdeljen na pet regij. Prefektura Okinava je običajno vključena v Kjušu, a se včasih obravnava kot lastna deveta regija.[1][2][3] Japonska ima osem višjih sodišč, vendar njihove pristojnosti ne ustrezajo osmim regijam. {| class="wikitable sortable" |- ! Regija !! Št. prebivalcev !! Površina v km²<ref>[https://web.archive.org/web/20190226151644/http://pdfs.semanticscholar.org/7309/6877bbd0534110c40c6881b7ae075991557f.pdf Japan's Regional Megamarkets - Semantic Scholar] (PDF)</ref> !! Prefekture |- | [[Hokaido]] || 5,4 milijonov<ref>[https://web-japan.org/kidsweb/explore/regions/q2.html What special characteristics does Hokkaido have?] from Kids Web Japan</ref> || 83.000 || [[Hokaido]] |- | [[Tohoku]] || 8,9 milijonov<ref>[https://web-japan.org/kidsweb/explore/regions/q3.html What special characteristics does the Tohoku region have?] from Kids Web Japan</ref> || 67.000 || [[Prefektura Akita |Akita]], [[Prefektura Aomori |Aomori]], [[Prefektura Fukušima |Fukušima]], [[Prefektura Ivate |Ivate]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]], [[Prefektura Jamagata |Jamagata]] |- | [[Kanto]] || 43,3 milione<ref>[https://web-japan.org/kidsweb/explore/regions/q4.html What special characteristics does the Kanto region have?] from Kids Web Japan</ref> || 32.000 || [[Prefektura Čiba |Čiba]], [[Prefektura Gunma |Gunma]], [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]], [[Prefektura Kanagava |Kanagava]], [[Prefektura Saitama |Saitama]], [[Prefektura Točigi |Točigi]], [[Tokoo|Tōkjō]] |- | [[Čubu]] || 21,4 milione<ref>[https://web-japan.org/kidsweb/explore/regions/q5.html What special characteristics does the Chubu region have?] from Kids Web Japan</ref> || 67.000 || [[Prefektura Aiči |Aiči]], [[Prefektura Fukui |Fukui]], [[Prefektura Gifu |Gifu]], [[Prefektura Išikava |Išikava]], [[Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Nigata |Nigata]], [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]], [[Prefektura Tojama |Tojama]], [[Prefektura Jamanaši |Jamanaši]] |- | [[Kansai]] (znana tudi kot Kinki) || 22,5 milijonov<ref>[https://web-japan.org/kidsweb/explore/regions/q6.html What special characteristics does the Kinki region have?] from Kids Web Japan</ref> || 33.000 || [[Prefektura Hjogo |Hyōgo]], [[Prefektura Kjoto |Kjōto]], [[Prefektura Mie |Mie]], [[Prefektura Nara |Nara]], [[Prefektura Osaka |Ōsaka]], [[Prefektura Šiga |Šiga]], [[Prefektura Vakajama |Vakajama]] |- | [[Čugoku]] || 7,3 miliona<ref>[https://web-japan.org/kidsweb/explore/regions/chugoku.html What special characteristics does the Chugoku region have?] from Kids Web Japan</ref> || 32.000 || [[Prefektura Hirošima |Hirošima]], [[Prefektura Okajama |Okajama]], [[Prefektura Šimane |Šimane]], [[Prefektura Totori |Totori]], [[Prefektura Jamaguči |Jamaguči]] |- | [[Šikoku]] || 3,8 miliona<ref>[https://web-japan.org/kidsweb/explore/regions/q8.html What special characteristics does the Shikoku region have?] from Kids Web Japan</ref> || 19.000 || [[Prefektura Ehime |Ehime]], [[Prefektura Kagava |Kagava]], [[Prefektura Koči |Kōči]], [[Prefektura Tokušima |Tokušima]] |- | [[Kjušu]] & [[Prefektura Okinava |Okinava]] || 14 milijonov<ref>[https://web-japan.org/kidsweb/explore/regions/q9.html What special characteristics does the Kyushu-Okinawa region have?] from Kids Web Japan</ref> || 44.000 || [[Prefektura Fukuoka |Fukuoka]], [[Prefektura Kagošima |Kagošima]], [[Prefektura Kumamoto |Kumamoto]], [[Prefektura Mijazaki |Mijazaki]], [[Prefektura Nagasaki |Nagasaki]], [[Prefektura Oita |Ōita]], [[Prefektura Okinava |Okinava]], [[Prefektura Saga |Saga]] |} == Regije in otoki == To je seznam večjih japonskih otokov, tradicionalnih regij in podregij, ki poteka od severovzhoda proti jugozahodu.[13][14] Osem tradicionalnih regij je označenih s krepkim tiskom. * '''[[Hokaido]]''' (otok in arhipelag) * Honšu ** regija '''[[Tohoku]]''' (severni del) ** regija '''[[Kanto]]''' (vzhodni del) *** [[Otoki Nanpo]] (del tokijske metropole) ** regija '''[[Čubu]]''' (osrednji del) *** regija Hokuriku (severozahodni Čubu) *** regija Kōšin'ecu (severovzhodni Čubu) *** regija Tōkai (južni Čubu) ** regija '''[[Kansai]]''' (ali Kinki) (južni osrednji del) ** regija '''[[Čugoku]]''' (zahodni del) *** regija San'in (severni Čugoku) *** regija San'jō (južni Čugoku) * '''[[Šikoku]]''' * '''[[Kjušu]]''' ** severni Kjušu ** južni Kjušu ** [[prefektura Okinava|Okinava]] == Druge regionalne enote == V mnogih kontekstih na Japonskem (vlada, medijski trgi, šport, regionalna podjetja ali sindikalne konfederacije) se uporabljajo regije, ki odstopajo od zgoraj omenjene skupne geografske delitve na 8 regij, in se v tujih jezikih včasih tudi imenujejo "regije Japonske". Primeri regionalnih delitev Japonske, kot jih uporabljajo različne institucije, so: {| class="wikitable sortable" |+ Regionalni nadzorni uradi Nacionalne policijske agencije <ref>NPA: [https://www.npa.go.jp/hakusyo/h19/honbun/html/j5500000.html 管区警察局の活動], retrieved September 24, 2021.</ref> |- ! Regija || Prefektura |- | – || Hokaidō (ločen urad za zvezo z nacionalno policijsko agencijo) |- | Tōhoku || Aomori, Ivate, Mijagi, Akita, Jamagata, Fukušima |- | – || Tokio (ločena pisarna za zvezo z nacionalno policijsko agencijo) |- | Kantō || Ibaraki, Točigi, Gunma, Saitama, Čiba, Kanagava, Nigata, Jamanaši, Šizuoka |- | Čubu || Tojama, Išikava, Fukui, Gifu, Aiči, Mie |- | Kinki || Šiga, Kjoto, Osaka, Hjōgo, Nara, Vakajama |- | Čugoku || Totori, Šimane, Okajama, Hirošima, Jamaguči |- | Šikoku || Tokušima, Kagava, Ehime, Koči |- | Kjušu|| Fukuoka, Saga, Nagasaki, Kumamoto, Ōita, Mijazaki, Kagošima, Okinava |} {| class="wikitable" |+[[NHK]] (Japan Broadcasting Corporation) radiotelevizijske regije<ref>NHK: [https://www.nhk.or.jp/toppage/zenkoku/ 全国のNHK], retrieved September 24, 2021.</ref> |- ! Regija || Prefektura |- | Hokaidō || Hokaidō |- | Tōhoku || Aomori, Ivate, Mijagi, Akita, Jamagata, Fukušima |- | Kantō-Kōšin'ecu || Ibaraki, Točigi, Gunma, Saitama, Čiba, Tokio, Kanagava, Nigata, Jamanaši |- | Tōkai-Hokuriku || Tojama, Išikava, Fukui, Gifu, Aiči, Mie, Šizuoka |- | Kinki || Šiga, Kjoto, Osaka, Hjōgo, Nara, Vakajama |- | Čugoku || Totori, Šimane, Okajama, Hirošima, Jamaguči |- | Šikoku || Tokušima, Kagava, Ehime, Koči |- | Kjušu|| Fukuoka, Saga, Nagasaki, Kumamoto, Ōita, Mijazaki, Kagošima, Okinava |} {| class="wikitable" |+ Ministrstvo za zemljišče, infrastrukturo, promet in turizem (MLIT ) službe za regionalni razvoj <ref>MLIT: [https://www.mlit.go.jp/about/chihoseibi.html 地方整備局], retrieved September 24, 2021.</ref> |- ! Regija || Prefektura (Nagano je razdeljen) |- | – || Hokaidō (prvotno je imel ločeno razvojno agencijo na ravni kabineta, zdaj ločen oddelek MLIT) |- | Tōhoku || Aomori, Ivate, Mijagi, Akita, Jamagata, Fukušima |- | Kantō || Ibaraki, Točigi, Gunma, Saitama, Čiba, Tokio, Kanagava, Jamanaši, severni Nagano |- | Hokuriku || Nigata, Tojama, Išikava |- | Čubu || severni Nagano, Gifu, Šizuoka, Aiči, Mie |- | Kinki || Šiga, Kjoto, Osaka, Hjōgo, Nara, Vakajama, Fukui |- | Čugoku || Totori, Šimane, Okajama, Hirošima, Jamaguči |- | Šikoku || Tokušima, Kagava, Ehime, Koči |- | Kjušu || Fukuoka, Saga, Nagasaki, Kumamoto, Ōita, Mijazaki, Kagošima |- | – || Okinava (prvotno je imelo ločeno razvojno agencijo na ravni kabineta, zdaj oddelek v uradu kabineta)) |} {| class="wikitable" |+ Japan Meteorological Agency (JMA) regije vremenske napovedi <ref>JMA: [http://www.jma.go.jp/jma/kishou/know/yougo_hp/tiikimei.html 天気予報等で用いる用語>地域名], retrieved September 24, 2021.</ref> |- ! Regija || Prefektura |- | Hokaidō || Hokaidō |- | Tōhoku || Aomori, Ivate, Mijagi, Akita, Jamagata, Fukušima |- | Kantō-Kōšin || Ibaraki, Točigi, Gunma, Saitama, Čiba, Tokio, Kanagava, Jamanaši, Nagano |- | Hokuriku || Nigata, Tojama, Išikava, Fukui |- | Tōkai || Gifu, Šizuoka, Aiči, Mie |- | Kinki || Šiga, Kjoto, Osaka, Hjōgo, Nara, Vakajama |- | Čugoku || Totori, Šimane, Okajama, Hirošima |- | Šikoku || Tokušima, Kagava, Ehime, Koči |- | Severni Kjušu || Jamaguči, Fukuoka, Saga, Nagasaki, Kumamoto, Ōita |- | Južni Kjušu-Amami || Mijazaki, Kagošima |- | Okinava || Okinava |} [[File:Japanese House of Representatives Proportional Representation Blocks.svg|thumb|300px|Regionalne proporcionalne volilne enote za spodnji dom japonskega parlamenta]] {| class="wikitable" |+Proporcionalne volilne enote ("bloki") za volitve v predstavniški dom |- ! Volilna enota || Prefektura |- | Hokaidō || Hokaidō |- | Tōhoku || Aomori, Ivate, Mijagi, Akita, Jamagata, Fukušima |- | Severni Kantō || Ibaraki, Točigi, Gunma, Saitama |- | Tokio || Tokio |- | Južni Kantō || Čiba, Kanagava, Jamanaši |- | Hokuriku-Šin'ecu || Nigata, Nagano, Tojama, Išikava, Fukui |- | Tōkai || Gifu, Šizuoka, Aiči, Mie |- | Kinki || Šiga, Kjoto, Osaka, Hjōgo, Nara, Vakajama |- | Čugoku || Totori, Šimane, Okajama, Hirošima, Jamaguči |- | Šikoku || Tokušima, Kagava, Ehime, Koči |- | Kjušu || Fukuoka, Saga, Nagasaki, Kumamoto, Ōita, Mijazaki, Kagošima, Okinava |} {| class="wikitable" |+ Pristojnosti višjega sodišča |- ! Višje sodišče || Prefektura |- | Saporo || Hokaidō |- | Sendai || Aomori, Ivate, Mijagi, Akita, Jamagata, Fukušima |- | Tokio || Tokio, Ibaraki, Točigi, Gunma, Saitama, Čiba, Kanagava, Nigata, Jamanaši, Nagano, Shizuoka |- | Nagoja || Aiči, Mie, Gifu, Išikava, Fukui, Tojama |- | Osaka || Šiga, Kjoto, Osaka, Hjōgo, Nara, Vakajama |- | Hirošima || Totori, Šimane, Okajama, Hirošima, Jamaguči |- | Takamacu || Tokušima, Kagava, Ehime, Koči |- | Fukuoka || Fukuoka, Saga, Nagasaki, Kumamoto, Ōita, Mijazaki, Kagošima, Okinava |} == Glej tudi == *[[Geografija Japonske]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Regions of Japan}} [[Kategorija:Japonske regije|* ]] 7u45mx6oxymawua4kj3bbnh0uvsgdvq 1 522091 5736659 5736153 2022-08-19T18:14:23Z Czar 101149 /* Naslov */ Odgovor wikitext text/x-wiki == Naslov == Predlagam prestavitev na Mahnovš(č)ina, ker: a) slovenskih virov o teh temi ni dovolj in b) je trenuten naslov napačno slovenjen. Zaenkrat urejanje vračam. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:31, 8. avgust 2022 (CEST) :'''Mahnovšina''' ima smisel. Uporabil sem samo "Mahnovia", ker je že v članku. Glavna stvar je, da [[:w:en:Wikipedia talk:WikiProject Anarchism#Free Territory ➤ Makhnovshchina|viri ne podpirajo]] "Svobodni teritorij". [[Uporabnik:Czar|Czar]] ([[Uporabniški pogovor:Czar|pogovor]]) 15:50, 8. avgust 2022 (CEST) ::Slovenščina ne podpira dvojnih samoglasnikov (diftongov) oz. so ti zelo redki. Pri slovanskih jezikih je ta vzorec še manjši, zato bi edina opcija (priredba) angleške Mahnovie bila 'Mahnovija'. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:39, 8. avgust 2022 (CEST) :::Hvala vam. Možnost, ki ste jo priporočili, zveni dobro. Ali naj bo »Mahnovščina« ali »Mahnovšina«? Ali želite pustiti razpravo odprto ali bi bilo v redu, če bi to spremenili? <span style="background:#F3F3F3; padding:3px 9px 4px">[[User talk:Czar|<span style='font:bold small-caps 1.2em sans-serif;color:#871E8D'>czar</span>]]</span> 23:49, 8. avgust 2022 (CEST) ::::Predlagam Mahnovšino. Morda počakaj še na kakšno mnenje drugih urejevalcev. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:24, 9. avgust 2022 (CEST) :::::Ker drugi ne sodelujejo, bomo članek preimenovali v '''Mahnovšino'''? <span style="background:#F3F3F3; padding:3px 9px 4px">[[User talk:Czar|<span style='font:bold small-caps 1.2em sans-serif;color:#871E8D'>czar</span>]]</span> 04:35, 18. avgust 2022 (CEST) ::::::Črka '''щ''' v ruščini pomeni ''šč''. Ne spreglejta kljukice na desni, ki jo loči od '''ш''' - ''š''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:17, 18. avgust 2022 (CEST) :::::::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Potem '''Mahnovščina'''? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:14, 18. avgust 2022 (CEST) ::::::::Za tole ozemlje slišim prvič, tako da se ne znam opredeliti glede vprašanja "Svobodni teritorij"/"Mahnovščina"/"Guljajpolščina"/..., ampak Махновщина = Mahnovščina, ja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:31, 18. avgust 2022 (CEST) :::::::::Hvala! <span style="background:#F3F3F3; padding:3px 9px 4px">[[User talk:Czar|<span style='font:bold small-caps 1.2em sans-serif;color:#871E8D'>czar</span>]]</span> 20:14, 19. avgust 2022 (CEST) 1ivqrxijkws5ty5dsecqu7flwsdewnf 0 522104 5736954 5736375 2022-08-20T06:58:16Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox earthquake | title = {{Unbulleted list|Potres in cunami|v Tohokuju (2011)}} | image = SH-60B helicopter flies over Sendai.jpg | image alt = | caption = Ameriški helikopterji [[Sikorsky SH-60 Seahawk|SH-60F]] s humanitarno pomočjo letijo proti [[Sendai, Mijagi|Sendaiju]] | map = 2011 Japan shakemap.jpg | map alt = | map_caption = | map2 = {{Location map+|Japan|relief=1|width=260|float=center|border=yes|caption=|places= {{Location map~|Japan|lat=38.322|long=142.369|mark=Bullseye1.png|marksize=40|position=top}} {{Location map~|Japan|lat=35.7|long=139.715|label=Tokio|position=left|mark=Green pog.svg}} {{Location map~|Japan|lat=38.26|long=140.87|label=Sendai|position=left|mark=Green pog.svg}}}} | local-date = {{Start date|2011|03|11|df=y}} | local-time = 14.46 [[japonski standardni čas|JST]] | timestamp = 2011-03-11 05:46:24 | anss-url = official20110311054624120_30 | isc-event = 16461282 | duration = 6&nbsp;minut | magnitude = 9,0–9,1 {{M|w|link=y}} | depth = 29 km | location = {{Coord|38.322|N|142.369|E|type:event_scale:50000000|display=inline,title}} | type = [[Tektonski potres|tektonski]] | countries affected = {{ubl|Japonska (tresenje, cunami)|[[Tihooceanski lok]] (cunami)}} | damage = 360 milijard [[USD]] | intensity = {{ubl|IX ([[Mercallijeva lestvica|rušilen]])|JMA 7<ref name="JMA_Earthquake_summary">{{cite web |publisher=Japonska meteorološka agencija |title=Information on the 2011 Great East Japan Earthquake |url=https://www.jma.go.jp/jma/en/2011_Earthquake/Information_on_2011_Earthquake.html |access-date=2021-02-22}}</ref>}} | pga = 2,99 ''g''<ref name="kyoshin-bosai">{{cite web | url= https://www.kyoshin.bosai.go.jp/kyoshin/topics/html20110311144626/main_20110311144626.html | title=平成23年(2011年)東北地方太平洋沖地震による強震動| trans-title=O močnem premikanju tal pred pacifiško obalo, ki ga je povzročil potres v Tohokuju leta 2011 |language=ja |publisher=Kjošin Bosaj | access-date=2021-11-03}}</ref> | pgv = 117,41&nbsp;cm/s | tsunami = do 40,5 m v kraju [[Mijako, Ivate|Mijako]], [[Ivate (prefektura)|Ivate]], [[Tohoku]] | landslide = da | foreshocks = | aftershocks = 13.386 ({{as of|2018|3|6|lc=y}})<ref>{{cite web|url=http://www.jma.go.jp/jma/press/1803/08d/1802offtohokueq.pdf |title=「平成23年（2011年）東北地方太平洋沖地震」について～７年間の地震活動～ |publisher=Japonska meteorološka agencija |trans-title=O potresu v Tohokuju leta 2011 – sedemletna seizmična aktivnost |access-date=2018-06-18}} na dan 6. marca 2018.</ref><!-- Navedeno skupno število (計) na koncu 5. strani vključuje glavni sunek. --> | casualties = {{ubl|19.747 mrtvih|6242 ranjenih|2556 pogrešanih}}<ref name="uradne_stevilke"/> | citations = <ref name="USGS9.0"/><ref name="Asahi-ERI-Takashi"/><ref name=15wcee/><ref name="balance"/><ref name="Jakarta Globe"/><ref name="AP Oregon"/> | native_name = 東北地方太平洋沖地震<br/>東日本大震災 | native_name_lang = ja }} '''Potres in cunami v Tohokuju''' ({{jezik-ja|東北地方太平洋沖地震}}) sta se zgodila 11. marca 2011, ko je [[potres]]ni sunek z magnitudo 9,0–9,1 {{M|w|link=y}} ob 14.46 po lokalnem času (05.46 [[UTC]]) stresel oceansko dno 72 km vzhodno od polotoka [[Ošika]] v [[japonska|japonski]] regiji [[Tohoku]] na severu otoka [[Honšu]]. Trajal je šest minut in sprožil močan [[cunami]], ki je prizadel zlasti vzhodno obalo Japonske, nekaj škode pa je povzročil tudi na drugi strani [[Tihi ocean|Tihega oceana]]. Na Japonskem dogodek imenujejo tudi '''veliki vzhodnojaponski potres''' (東日本大震災, Higaši nihon dajšinsaj) ali še preprosteje '''3.11'''. Šlo je za najmočnejši potres, kdajkoli zabeležen na Japonskem in četrti najmočnejši potres na svetu od začetka meritev leta 1900. Močan val cunamija je v prefekturi [[Ivate (prefektura)|Ivate]] dosegel višino preko 40 m,<ref name="yomiuri">[http://www.yomiuri.co.jp/science/news/20110415-OYT1T00389.htm 大震災の津波、宮古で38.9 m…明治三陸上回る] by okayasu Akio (岡安 章夫) {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110418144715/http://www.yomiuri.co.jp/science/news/20110415-OYT1T00389.htm |date=2011-04-18}}</ref> na območju mesta [[Sendai, Mijagi|Sendai]] pa so izmerili, da je potoval s hitrostjo 700 km/h,<ref name=w>{{cite book |page=77 | title=Warnings: Finding Cassandras to stop catastrophe |first1=Richard A. |last1=Clarke |author2=Eddy, R.P. |publisher=Harper Collins |year=2017}}</ref> pri čemer je voda prodrla do 10 km v notranjost celine.<ref name="roland buerk">{{cite news|author=Roland Buerk |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-pacific-12709598 |title=Japan earthquake: Tsunami hits north-east |publisher=BBC |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110312003317/http://www.bbc.co.uk/news/world-asia-pacific-12709598 |archive-date=2011-03-12 |url-status=live }}</ref> Prebivalci so bili opozorjeni samo osem do deset minut vnaprej in smernice za primer cunamija niso predvidevale tako velikega vala.<ref name=w /> Stanje so poslabšale nizke temperature s sneženjem, ki so močno ovirale reševanje;<ref name="GQ Okawa school">{{cite news|title=Graduation Day|newspaper=[[GQ (revija)|GQ]]|date=2012-03-12 |last=Heath|first=Chris|url=https://www.gq.com/story/japan-tohoku-tsunami-earthquake-disaster|archive-url=https://web.archive.org/web/20210310125134/https://www.gq.com/story/japan-tohoku-tsunami-earthquake-disaster |archive-date=2021-03-10}}</ref><ref name="asahi 20110316">{{navedi novice |title=無情の雪 増す疲労 沿岸真冬並み寒さ 「とにかく燃料必要」 |trans-title=Neusmiljen sneg, vedno večja utrujenost, obalni kraji zmrzujejo kot pozimi |language=ja |newspaper=Ivate Nippo |date=2011-03-17 |url=http://iwate-archive.pref.iwate.jp/wp/?kiseki-year-cat=2011年 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170912091457/http://iwate-archive.pref.iwate.jp/wp/?kiseki-year-cat=2011%E5%B9%B4 |archive-date=2017-09-12 |access-date=2021-08-08 |url-status=live}}</ref> Po uradnih podatkih je zaradi posledic potresa umrlo 19.747 ljudi, 6242 je bilo ranjenih, 2556 pa je bilo leta 2021 še vedno pogrešanih.<ref name="uradne_stevilke"/> Ob četrti obletnici, spomladi 2015, je bilo preseljenih še skoraj četrt milijona ljudi, bodisi stalno, bodisi so še vedno živeli v začasnih namestitvah.<ref>{{cite news|title=4th Anniversary today|publisher=Kobe Shinbun|date=2015-03-11 |page=1}}</ref> Cunami je povzročil tudi [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|katastrofo v jedrski elektrarni Fukušima-Daiči]], kjer je zaradi izpada elektrike za hladilni sistem prišlo do taljenja sredice treh [[jedrski reaktor|reaktorjev]]; zaradi evakuacije in izpusta radioaktivno kontaminirane vode je bilo prizadetih več sto tisoč prebivalcev okoliškega območja.<ref>{{cite news |url=http://www.cnn.com/2011/WORLD/asiapcf/06/06/japan.nuclear.meltdown/index.html |title=3 nuclear reactors melted down after quake, Japan confirms |publisher=CNN |access-date=2011-06-07 |date=2011-06-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20120725071232/http://www.cnn.com/2011/WORLD/asiapcf/06/06/japan.nuclear.meltdown/index.html| archive-date=25 July 2012| url-status= live}}</ref> Po zgodnjih ocenah je zavarovana škoda potresa znašala 14,5 do 34,6 milijarde [[ameriški dolar|USD]].<ref>{{cite news |first=Molly |last=Hennessy-Fiske |work=Los Angeles Times |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-11 |title=Japan earthquake: Insurance cost for quake alone pegged at $35&nbsp;billion, AIR says |url=https://latimes.com/news/nationworld/world/la-fgw-japan-quake-insurance-20110314,0,866931.story |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316002506/http://www.latimes.com/news/nationworld/world/la-fgw-japan-quake-insurance-20110314,0,866931.story |archive-date=2011-03-16 |url-status=live }}</ref> [[Banka Japonske]] je ponudila 15 bilijonov [[japonski jen|jenov]] (183 milijard USD) injekcije v bančni sistem, da bi stabilizirala trg.<ref>{{Cite news|url=https://news.yahoo.com/s/nm/20110314/wl_nm/us_japan_quake |title=New explosion shakes stricken Japanese nuclear plant |last=Uranaka |first=Taiga |last2=Kwon |first2=Ki Joon |date=2011-03-14 |agency=Reuters |access-date=2011-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110317002638/http://news.yahoo.com/s/nm/20110314/wl_nm/us_japan_quake/print |archive-date=2011-03-17 |url-status=live}}</ref> Gospodarska škoda je po kasnejši oceni [[Svetovna banka|Svetovne banke]] znašala 235 milijard USD, s čemer je bil potres s cunamijem v Tohokuju najdražja [[naravna katastrofa]] v zgodovini.<ref>{{cite web |last=Zhang |first=Bo |title=Top 5 Most Expensive Natural Disasters in History |url=http://www.accuweather.com/blogs/news/story/47459/top-5-most-expensive-natural-d.asp |website=AccuWeather.com |publisher=News & Video |access-date=2011-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110331005015/http://www.accuweather.com/blogs/news/story/47459/top-5-most-expensive-natural-d.asp |archive-date=2011-03-31 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite news |first=Victoria |last=Kim |work=Los Angeles Times |date=2011-03-21 |access-date=2011-03-21 |title=Japan damage could reach $235&nbsp;billion, World Bank estimates |url=https://latimes.com/business/la-fgw-japan-quake-world-bank-20110322,0,3799976.story |archive-url=https://web.archive.org/web/20110331005023/http://www.latimes.com/business/la-fgw-japan-quake-world-bank-20110322,0,3799976.story |archive-date=2011-03-31 |url-status=live }}</ref> Po eni od študij naj bi posledice potresa povzročile 0,47 odstotne točke nižji prirast [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] Japonske v letu po katastrofi.<ref>{{Cite journal|last1=Carvalho|first1=Vasco M. |last2=Nirei |first2=Makoto |last3=Saito |first3=Yukiko U. |last4=Tahbaz-Salehi |first4=Alireza |date=2020|title=Supply Chain Disruptions: Evidence from the Great East Japan Earthquake* |journal=The Quarterly Journal of Economics |volume=136 |issue=2 |pages=1255–1321|doi=10.1093/qje/qjaa044 |doi-access=free}}</ref> == Osnovne značilnosti potresa == [[File:A seismogram of 2011 Tōhoku earthquake and tsunami.jpg|thumb|left|[[Seizmogram]], zabeležen v [[Massachusetts]]u na vzhodni obali Združenih držav Amerike]] Podmorski [[tektonski potres]] z magnitudo 9,1 po [[momentna magnitudna lestvica|momentni magnitudni lestvici]] se je zgodil 11. marca 2011 ob 14.46 po lokalnem času ([[japonski standardni čas|JST]]) v severozahodnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] na razmeroma majhni globini 32 km<ref name=USGS9.0 /><ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/world/2011/mar/11/japan-earthquake-tsunami-questions-answers |title=Japan earthquake and tsunami: what happened and why |work=[[The Guardian]] |accessdate=2011-04-03 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110314184000/http://www.guardian.co.uk/world/2011/mar/11/japan-earthquake-tsunami-questions-answers |archivedate=2011-03-14}}</ref> z [[epicenter|epicentrom]] približno 72 km vzhodno od polotoka Ošika v japonski regiji Tohoku; trajal je približno šest minut.<ref name="USGS9.0" /><ref name="Asahi-ERI-Takashi"/> Najbližje velemesto, Sendai, stoji približno 130 km zahodno od epicentra, glavno mesto [[Tokio]] pa nekoliko južneje, 373 km jugozahodno od epicentra.<ref name="USGS9.0" /> Glavni sunek je napovedovalo več močnejših [[predpotresni sunek|predpotresnih sunkov]], sledilo pa mu je na stotine [[popotresni sunek|popotresnih]]. Med prvimi je bil sunek 9. marca stopnje 7,2 {{M|w}} približno 40 km od epicentra glavnega sunka, še isti dan so mu sledili trije z magnitudo nad 6,0 {{M|w}}.<ref name="USGS9.0" /><ref>{{Cite news|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2011/03/110315-japan-earthquake-tsunami-big-one-science/ |title=Japan Earthquake Not the 'Big One'? |last=Lovett |first=Richard A. |date=2011-03-14 |work=[[National Geographic News]] |access-date=2011-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316002506/http://news.nationalgeographic.com/news/2011/03/110315-japan-earthquake-tsunami-big-one-science/ |archive-date=2011-03-16 |url-status=live }}</ref> Glavnemu sunku 11. marca je sledil popotresni sunek z magnitudo 7,4 {{M|w}} ob 15.08 JST, nato popotresni sunek z magnitudo 7,9 {{M|w}} ob 15.15 JST in še en z magnitudo 7,7 {{M|w}} ob 15.26 JST.<ref>{{cite web |url=http://tenki.jp/earthquake/detail-3612.html |title=地震情報 – 2011年3月10日 15時6分 – 日本気象協会 tenki.jp |archive-url=https://www.webcitation.org/5y2MROEAe?url=http://tenki.jp/earthquake/detail-3612.html |archive-date=2011-04-18 |url-status=dead |access-date=2011-03-11 }}</ref><ref>{{cite web |url=http://tenki.jp/earthquake/detail-3616.html |title=地震情報 – 2011年3月11日 15時15分 – 日本気象協会 tenki.jp |archive-url=https://www.webcitation.org/5y2MROEAe?url=http://tenki.jp/earthquake/detail-3612.html |archive-date=18 April 2011 |url-status=dead |access-date=2011-03-11 }}</ref> Skupno je glavnemu sunku sledilo še več kot 800 popotresnih sunkov z magnitudo vsaj 4,5 {{M|w}},<ref>{{cite web|url=http://www.jma.go.jp/en/quake/quake_singendo_index.html |title=Earthquake Information |access-date=2011-03-11 |publisher=Japan Meteorological Agency |archive-url=https://web.archive.org/web/20110324003148/http://www.jma.go.jp/en/quake/quake_singendo_index.html |archive-date=2011-03-24 |url-status=live }}</ref> vključno z enim 7,1 {{M|w}} 26. oktobra 2013.<ref>{{cite news|url=https://www.thestar.com/news/world/2013/10/25/earthquake_strikes_near_fukushima_region_of_japan.html |title=Earthquake strikes near Japan's Fukushima nuclear plant; no reports of damage |agency=Associated Press |date=2013-10-25 |access-date=2013-10-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131025232609/http://www.thestar.com/news/world/2013/10/25/earthquake_strikes_near_fukushima_region_of_japan.html |archive-date=2013-10-25 |quote=A 7.3-magnitude earthquake struck early Saturday morning off Japan's east coast [...] Japan's meteorological agency said the quake was an aftershock of the magnitude-9.0 earthquake and tsunami that struck the same area in 2011. |location=Toronto |work=The Star}}</ref> Vzorec popotresnih sunkov je bil skladen z Omorijevim zakonom, po katerem povprečna pogostost in jakost upadata s časom po potresu.<ref name=CBSMcNutt>{{Cite video|people=Marcia McNutt |title=Energy from quake: if harnessed, could power L.A. for a year |url=https://www.youtube.com/watch?v=_C7KKwIMapw |date=2011-03-12 |publisher=CBS News |via=YouTube |access-date=2011-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005304/http://www.youtube.com/watch?v=_C7KKwIMapw |archive-date=2011-04-07 |url-status=live }}</ref> Potres je prestavil del otoka Honšu 2,4 m proti vzhodu, premaknil Zemljino vrtilno os za 10 do 25 cm,<ref name="DW">{{Cite news |title=Quake shifted Japan by over two metres |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=2011-03-14 |access-date=2011-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315181343/http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |archive-date=2011-03-15 |url-status=live }}</ref><ref name="NYTimes-Chang2011-03-13">{{Cite news |first=Kenneth|last=Chang|title=Quake Moves Japan Closer to U.S. and Alters Earth's Spin |url=https://www.nytimes.com/2011/03/14/world/asia/14seismic.html |work=The New York Times |date=2011-03-13 |access-date=2011-03-14 | archive-url= https://web.archive.org/web/20110316002603/http://www.nytimes.com/2011/03/14/world/asia/14seismic.html| archive-date= 2011-03-16 | url-status= live}}</ref><ref name="Chai">{{Cite news |url=https://montrealgazette.com/news/Japan+quake+shifts+earth+axis+centimetres/4426356/story.html |title=Japan's quake shifts earth's axis by 25 centimetres |last=Chai |first=Carmen |date=2011-03-11 |work=Montreal Gazette |access-date=2011-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110314015814/http://www.montrealgazette.com/news/Japan+quake+shifts+earth+axis+centimetres/4426356/story.html |archive-date=2011-03-14 |url-status=live }}</ref> pospešil [[Gibanje Zemlje|vrtenje Zemlje]] za 1,8 [[Mikrosekunda|µs]] na dan,<ref>{{navedi revijo |language = ja|url = http://www.nationalgeographic.co.jp/news/news_article.php?file_id=20110317002&expand&source=gnews|title = 大地震で一日が短縮、軸の振動も変化|magazine = [[National Geographic]]|date = 2011-03-17 |access-date = 2011-03-19 |url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20130513233043/http://www.nationalgeographic.co.jp/news/news_article.php?file_id=20110317002&expand&source=gnews|archive-date = 2013-05-13}}</ref> in vzbudil [[Infrazvok|infrazvočno valovanje]], ki ga je zaznal tudi satelit [[Gravity Field and Steady-State Ocean Circulation Explorer]] (GOCE) v nizki orbiti.<ref name="esa.int">{{cite web |url= http://www.esa.int/Our_Activities/Observing_the_Earth/GOCE/GOCE_the_first_seismometer_in_orbit | date=2013-03-08 |title=GOCE: The First Seismometer in Orbit |access-date= 21 August 2016 |publisher=[[Evropska vesoljska agencija]]}}</ref> Sprva se je pacifiška obala Honšuja zaradi potresa znižala za en meter, po približno treh letih pa se je pričela dvigovati in presegla prvotno višino.<ref>[http://imakawa.net/wp/wp-content/uploads/9f13afd3f43e4db8a55e43ae8294c9fe.pdf 未来を考える力を 気仙沼復興レポート㉘ 地盤の沈下と隆起] 11 June 2016 今川 悟</ref><ref>{{cite news |url=http://headlines.yahoo.co.jp/videonews/jnn?a=20141011-00000027-jnn-soci |title= 震災で沈下の地盤が隆起、高すぎる岸壁に漁師困惑 |archive-date=2014-10-11 |archive-url=https://archive.today/20141011180532/http://headlines.yahoo.co.jp/videonews/jnn?a=20141011-00000027-jnn-soci|access-date=2017-11-02 |date=2014-10-11 |publisher=TBS Newsi}}</ref><ref>[https://www.nikkei.com/article/DGKKASDG20HAE_Y5A300C1CR8000/ 地盤が隆起 漁業者困惑 最大40センチ、積み荷に影響 三陸沿岸で地殻変動か] Nikkei 9. marec 2015</ref><ref>[https://www.nikkei.com/article/DGXLZO13400150W7A220C1TJM000/ 東北沿岸、地震で沈んだ地盤が謎の隆起 マントル影響か] Nikkei 2017-02-27</ref> == Cunami == Navpičen sunek 180 km širokega pasu morskega dna v višini 6 do 8 m je povzročil močan cunami, ki je povzročil razdejanje na pacifiških obalah severnih [[Japonsko otočje|japonskih otokov]], saj je val tako blizu epicentra presegel višino 40 m.<ref name="yomiuri"/> Nato se je širil čez ves Tihi ocean do vzhodnih obal od [[Aljaska|Aljaske]] na severu [[Severna Amerika|Severne Amerike]] do [[Čile|Čila]] na jugu [[Južne Amerike]]. Do tam je val močno upadel, a je vseeno imel posledice.<ref name="a2">{{cite web |url=http://www.weather.gov/ptwc/text.php?id=pacific.2011.03.11.073000 |title=Tsunami bulletin number 3 |publisher=Pacific Tsunami Warning Center/NOAA/NWS |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110314183704/http://www.weather.gov/ptwc/text.php?id=pacific.2011.03.11.073000 |archive-date=2011-03-14 |url-status=dead }}</ref><ref name="a3">{{cite news|url=http://edition.cnn.com/2011/WORLD/asiapcf/03/11/tsunami.warning/index.html |title=Tsunami warnings issued for at least 20 countries after quake |publisher=CNN |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110312101731/http://edition.cnn.com/2011/WORLD/asiapcf/03/11/tsunami.warning/index.html |archive-date=2011-03-12 |url-status=live }}</ref><ref name="a4">{{cite web |url=http://www.weather.gov/ptwc/text.php?id=pacific.2011.03.11.103059 |title=PTWC warnings complete list |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://archive.today/20120530060546/http://www.weather.gov/ptwc/text.php?id=pacific.2011.03.11.103059 |archive-date=30 May 2012 |url-status=dead }}</ref> V Čilu, najdlje od Japonske (17.000 km stran), so valovi dosegli 2 m.<ref>{{cite news|last=Attwood |first=James |url=https://www.bloomberg.com/news/2011-03-12/chile-maintains-tsunami-warning-no-major-damage-reported-1-.html |title=Chile Lifts Tsunami Alerts After Japan Quake Spawns Waves |publisher=Bloomberg |access-date=2011-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110312162618/http://www.bloomberg.com/news/2011-03-12/chile-maintains-tsunami-warning-no-major-damage-reported-1-.html |archive-date=2011-03-12 |url-status=live |date=2011-03-12 }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.publimetro.cl/nota/mundo/marejadas-ingresaron-entre-70-y-100-metros-en-varias-zonas-del-pais/xIQkcl!9ReTs79Sw66U/ |title=Chilean site: (Tsunami) waves penetrated 70–100&nbsp;m in different parts of the country |work=Publimetro.cl |access-date=2011-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110317002503/http://www.publimetro.cl/nota/mundo/marejadas-ingresaron-entre-70-y-100-metros-en-varias-zonas-del-pais/xIQkcl!9ReTs79Sw66U/ |archive-date=2011-03-17 |url-status=dead }}</ref> === Japonska === [[Japonska meteorološka agencija]] je takoj po zaznanem potresu izdala opozorilo pred cunamijem najvišje stopnje, kar je pomenilo val, višji od 3 m.<ref>{{cite web |url=http://www.seisvol.kishou.go.jp/eq/eng/fig/tsunamiinfo.html |title=Tsunami Warning / Advisory and Tsunami Information |access-date=2011-04-18 |archive-date=2011-03-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316002507/http://www.seisvol.kishou.go.jp/eq/eng/fig/tsunamiinfo.html |url-status=dead }}</ref> Konkretne napovedi so se razlikovale, najvišja za prefekturo [[Mijagi]] je znašala 6 m.<ref>{{Cite news|url=http://www.jma.go.jp/en/tsunami/info_04_20110311145026.html |title=Tsunami Information (Estimated Tsunami arrival time and Height) |date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110414005043/http://www.jma.go.jp/en/tsunami/info_04_20110311145026.html |archive-date=2011-04-14 |url-status=live }}</ref> Dejanski val je bil mnogo višji in je poplavil približno 561 km² veliko območje Japonske.<ref>{{cite web |url=http://www.gsi.go.jp/common/000059939.pdf | script-title=ja:津波による浸水範囲の面積（概略値）について（第5報）|publisher=Geospatial Information Authority in Japan(国土地理院) |language=ja|date=2011-04-18 |access-date=2011-06-20 | archive-url= https://web.archive.org/web/20110623011856/http://www.gsi.go.jp/common/000059939.pdf| archive-date=2011-06-23 | url-status= live}}</ref> Potres se je zgodil ob 14.46 po lokalnem času in ob 15.55 so nadzorne kamere pokazale poplavljanje letališča v Sendaiju, ki leži blizu obale prefekture Mijagi najbližje epicentru.<ref name="AVH1">{{cite web|url=http://avherald.com/h?article=43928907&opt=0 |title=News: Tsunami rolls through Pacific, Sendai Airport under water, Tokyo Narita closed, Pacific region airports endangered |publisher=Avherald.com |date=6 July 2001 |access-date=2011-03-11}}</ref><ref name="10m">{{Cite news|agency=Kyodo News |url=http://www.japantimes.co.jp/text/nn20110311x4.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20111026194858/http://www.japantimes.co.jp/text/nn20110311x4.html|archive-date=26 October 2011|title=10-meter tsunami observed in area near Sendai in Miyagi Pref.|date=2011-03-11 |work=The Japan Times |access-date=2012-03-12}}</ref> Naraščajoča voda je na poti proti notranjosti odnašala avtomobile in letala ter poplavljala okoliške zgradbe.<ref name="nhk-english-stream">{{cite web|url=http://www3.nhk.or.jp/nhkworld/r0/high.asx |title=World English |access-date=2011-03-12 |date=2011-03-12 |publisher=NHK |archive-url=https://web.archive.org/web/20110330155724/http://www3.nhk.or.jp/nhkworld/r0/high.asx |archive-date=2011-03-30 |url-status=dead }}</ref><ref name="heraldsun1">{{Cite news|url=http://www.heraldsun.com.au/news/japan-on-tsunami-alert-after-another-quake/story-e6frf7jo-1226019884379 |title=Japan 8.9-magnitude earthquake sparks massive tsunami |work=Herald Sun |location=Australia |agency=Associated Press |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20110316002517/http://www.heraldsun.com.au/news/special-reports/japan-on-tsunami-alert-after-another-quake/story-fn7zkbgs-1226019884379 |archive-date=2011-03-16 |url-status=live }}</ref> Helikopter japonske javne televizije, ki je bil ravno takrat v zraku, je snemal voznike na lokalnih cestah, ki so poskušali ubežati, a jih je voda ujela in odplavila.<ref>NHK News, ~16:00 JST.</ref> Podobno kot v primeru [[Potres v Indijskem oceanu (2004)|potresa v Indijskem oceanu leta 2004]] je bil cunami mnogo bolj uničujoč in smrtonosen kot sam potres, čeprav občutno bolj lokaliziran. V najbolj prizadetih območjih vzhodnih obal Japonske so bila uničena celotna naselja, v kraju [[Minamisanriku, Mijagi|Minamisanriku]] je tako odplavilo 9500 ljudi,<ref>{{cite news|url=http://english.kyodonews.jp/news/2011/03/77165.html |title=9,500 unaccounted for in Miyagi's Minamisanriku: local gov't |agency=Kyodo News |access-date=2011-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110313081758/http://english.kyodonews.jp/news/2011/03/77165.html |archive-date=2011-03-13 |url-status=live }}</ref> od katerih so jih nato približno tisoč našli mrtvih.<ref>{{navedi novice |url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110315a2.html |title=2,000 more added to death toll in Miyagi |work=The Japan Times 2011-03-15 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110316002507/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110315a2.html |archivedate=2011-03-16 }}</ref> Med razlogi za tako veliko število žrtev je nepričakovano visok val. [[Morski zid]]ovi so bili zgrajeni proti mnogo manjšim cunamijem, mnogi, ki jih je ujela naraščajoča voda, pa so mislili, da so dovolj visoko.<ref>{{navedi novice |last=Watts |first=Jonathan |title=Quake survivors search for hope and shelter |work=The Japan Times |date=2011-03-26 |pages=13}}</ref> Samo v Tohokuju je voda dosegla in poplavila več kot 100 zatočišč, kamor so bili ljudje napoteni za evakuacijo pred cunamijem.<ref>{{navedi novice |url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110414a4.html |title=Tsunami hit more than 100 designated evacuation sites |work=The Japan Times |date=2011-04-14 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110415044929/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110414a4.html |archivedate=2011-04-15 |accessdate=2022-08-09}}</ref> Komite japonske vlade za preprečevanje katastrof je v svojem poročilu izpostavil, da so bile takratne smernice namenjene varstvu pred takimi cunamiji, ki jih je možo realno pričakovati na krajši rok. Priporočil je preoblikovanje smernic za predvidevanje najvišjih možnih cunamijev; to bi vključevalo gradnjo višjih morskih zidov in navodila prebivalcem za evakuacijo v primeru zelo velikih valov.<ref>{{navedi novice |url = http://www.yomiuri.co.jp/science/news/20110619-OYT1T00584.htm|title = 津波、最大想定に対処…防災会議・中間報告骨子 |work = Jomiuri Šimbun |date = 2011-06-20 |access-date = 2011-08-11 |archive-url=https://archive.today/20130501062216/http://www.yomiuri.co.jp/science/news/20110619-OYT1T00584.htm |archive-date=2013-05-01 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url = http://www.bousai.go.jp/kaigirep/chousakai/tohokukyokun/pdf/tyuukan.pdf|title = 東北地方太平洋沖地震を教訓とした地震・津波対策に関する専門調査会中間とりまとめ|publisher = 中央防災会議 「東北地方太平洋沖地震を教訓とした地震・津波対策に関する専門調査会」|date = 2011-06-26 |access-date = 2011-08-11}}</ref> === Drugi deli Pacifika === Pacifiški center za opozarjanje pred cunamiji (PTWC) na [[Havaji]]h je ob 7.30 UTC izdal splošno opozorilo za ves Pacifik<ref>{{cite web|url=http://www.staradvertiser.com/news/breaking/117783848.html |title=Evacuate all coastal areas immediately, Hawaii Civil Defense says |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005102/http://www.staradvertiser.com/news/breaking/117783848.html |archive-date=2011-04-07 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.prh.noaa.gov/hnl/tsunami_msgs/HEBTSUPAC.201103110932 |title=Text of PTWC Pacific-wide tsunami warning |access-date=2011-03-13 |date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316002511/http://www.prh.noaa.gov/hnl/tsunami_msgs/HEBTSUPAC.201103110932 |archive-date=2011-03-16 |url-status=live }}</ref> [[Rusija]] je odredila evakuacijo 11.000 prebivalcev obalnih predelov [[Kurilsko otočje|Kurilskega otočja]],<ref>{{Cite news|title=Tsunami from Japanese quake prompts evacuation of 11,000 residents on Russia's Pacific islands |url=http://www.1310news.com/news/world/article/195950--tsunami-from-japanese-quake-prompts-evacuation-of-11-000-residents-on-russia-s-pacific-islands |access-date=2012-03-13 |agency=Associated Press |publisher=1310News.com |date=2011-03-11 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120314063455/http://www.1310news.com/news/world/article/195950--tsunami-from-japanese-quake-prompts-evacuation-of-11-000-residents-on-russia-s-pacific-islands |archive-date=2012-03-14 }}</ref> ameriški Nacionalni center za opozorila pred cunamiji pa je izdal opozorilo za obalne predele večine [[Kalifornija|Kalifornije]], celotnega [[Oregon]]a in zahoda [[Aljaska|Aljaske]] ter nasvet za preostale obale.<ref name="noaa6">{{cite web |title=Tsunami Warning and Advisory No.&nbsp;7 issued 03/11/2011 at 3:39&nbsp;am PST |url=http://ntwc.arh.noaa.gov/2011/03/11/lhvpd9/07/messagelhvpd9-07.htm |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316002507/http://wcatwc.arh.noaa.gov/2011/03/11/lhvpd9/07/messagelhvpd9-07.htm |archive-date=2011-03-16 |url-status=dead }}</ref><ref name="bctsunami">{{Cite news|url=http://www.cbc.ca/news/canada/british-columbia/story/2011/03/11/tsunami-warnings-bc.html?ref=rss |title=B.C. tsunami threat passes |publisher=Canadian Broadcasting Corporation |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005102/http://www.cbc.ca/news/canada/british-columbia/story/2011/03/11/tsunami-warnings-bc.html?ref=rss |archive-date=2011-04-07 |url-status=live }}</ref> V Kaliforniji in Oregonu so nekatere predele obale dosegli 2,4 m visoki valovi in poškodovali doke ter pristanišča, skupno je bilo 10 milijonov USD škode.<ref>{{navedi novice |first1=Helen |last1=Jung |first2=Jeff |last2=Manning |title=Waves bring destruction to Oregon's south coast |work=The Oregonian |date=2011-03-12 |pages=1+}}</ref> V okolici [[Vancouvrov otok|Vancouvrovega otoka]] je morje naraslo do 1 m, zaradi česar so se nekateri evakuirali, lokalne oblasti pa so prepovedale tudi vodni promet v vodah okrog otoka za 12 ur po tem, zaradi česar mnogi niso mogli na delo.<ref>{{navedi novice |url=http://www.couriermail.com.au/ipad/twilight-tsunami-evacuattion/story-fn6cc53j-1226021294350 |title=Twilight tsunami evacuation |work=Courier Mail |date=2011-03-14 |accessdate=2011-04-03 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110407005104/http://www.couriermail.com.au/ipad/twilight-tsunami-evacuattion/story-fn6cc53j-1226021294350 |archivedate=2011-04-07}}</ref> [[File:Boats left nearby the 'costanera' for safety in Pichilemu, March 11, 2011.jpg|thumb|left|Ribiške barke, ki so jih ljudje umaknilli na suho v pričakovanju cunamija, v Čilu]] Na Havajih je bila škoda na javni infrastrukturi ocenjena na 3 milijone USD, zasebniki in podjetja, vključno z velikimi letovišči, pa so utrpeli na desetine milijonov USD škode.<ref name="Hawaii Star 1">{{navedi novice |last=Nakaso |first=Dan |date=2011-03-14 |url=http://www.staradvertiser.com/news/breaking/117965429.html |title=Tsunami damage estimate for Hawaii now tens of millions |work=Star Advertiser |accessdate=2011-03-15 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110315014511/http://www.staradvertiser.com/news/breaking/117965429.html |archivedate=2011-03-15}}</ref> Do 1,5 m visoki valovi so preplavili dele obale in otoček Spit v [[Midwayski atol|Midwayskem atolu]] in pomoril več kot 110.000 mladičev gnezdečih morskih ptic v zavarovanem območju.<ref name=cnnmarch19>{{navedi novice |title=Tsunami washes away feathered victims west of Hawaii |url=http://www.cnn.com/2011/US/03/18/tsunami.birds.deaths/?hpt=C2 |publisher=CNN |date=2011-03-19 |access-date=2022-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120725071238/http://www.cnn.com/2011/US/03/18/tsunami.birds.deaths/?hpt=C2 |archive-date=2012-07-25 |url-status=live}}</ref> Z nekaterih drugih ozemelj južnega Tihega oceana, kot so [[Tonga]], [[Nova Zelandija]], [[Ameriška Samoa]] in [[Gvam]], so poročali o valovih, višjih od običajnega, vendar večje škode tam ni bilo.<ref>{{cite web |url=http://www.staradvertiser.com/news/breaking/117828543.html# |title=South Pacific islands hit by tsunami swells |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005108/http://www.staradvertiser.com/news/breaking/117828543.html |archive-date=2011-04-07 |url-status=dead }}</ref> V Gvamu so kljub temu zaprli nekatere ceste in evakuirali prebivalce nižje ležečih predelov.<ref>{{navedi novice |url=http://www.pacificnewscenter.com/index.php?option=com_content&view=article&id=12303:tsunami-warning-for-guam-pushed-back-to-11-pm&catid=45:guam-news&Itemid=156 |title=Tsunami Warning For Guam Extended Until 11 p.m |work=Pacificnewscenter.com |date=2011-03-11 |accessdate=2011-04-03 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110407005102/http://www.pacificnewscenter.com/index.php?option=com_content&view=article&id=12303:tsunami-warning-for-guam-pushed-back-to-11-pm&catid=45:guam-news&Itemid=156 |archivedate=2011-04-07}}</ref> Do pol metra visoki valovi so dosegli vzhodne obale [[Filipini|Filipinov]] in uničili nekaj priobalnih hiš na območju [[Jayapura|Jayapure]] ob severni obali [[Nova Gvineja|Nove Gvineje]],<ref>{{navedi novice |url=http://www.thejakartapost.com/news/2011/03/12/tsunami-destroys-houses-jayapura.html |title=Tsunami destroys houses in Jayapura |website=The Jakarta Post |access-date=2011-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315013946/http://www.thejakartapost.com/news/2011/03/12/tsunami-destroys-houses-jayapura.html |archive-date=2011-03-15 |url-status=dead }}</ref> v [[Wewak]]u nekoliko bolj vzhodno pa je narasla voda poškodovala lokalno bolnišnico.<ref name="abcaus">{{navedi novice |title=PNG's Wewak hospital damaged by tsunami waves |url=http://www.radioaustralianews.net.au/story.htm?id=38078 |publisher=Australian Broadcasting Corporation |date=2011-03-16 |access-date=2011-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005103/http://www.radioaustralianews.net.au/story.htm?id=38078 |archive-date=2011-04-07 |url-status=live}}</ref> Na [[Galapaški otoki|Galapaških otokih]] je več sto družin zaprosilo za pomoč zaradi 3 m visokega vala, ki je dosegel otočje 20 ur po potresu, ko je bilo opozorilo že preklicano.<ref name="NBR_88155">{{navedi novice |url=http://www.nbr.co.nz/article/gareth-morgans-galapagos-hotel-destroyed-tsunami-ck-88155 |title=Gareth Morgan's Galapagos hotel destroyed by tsunami |last=Keall |first=Chris |date=2011-03-13 |website=National Business Review |access-date=2011-09-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110314173029/http://www.nbr.co.nz/article/gareth-morgans-galapagos-hotel-destroyed-tsunami-ck-88155 |archive-date=2011-03-14 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi novice |title=Ecuador Sends Aid To Galapagos After Islands Hit By Tsunami From Japan |url=http://latindispatch.com/2011/03/15/ecuador-sends-aid-to-galapagos-after-islands-hit-by-tsunami-from-japan/ |access-date=2011-03-17 |newspaper=Latin American News Dispatch |date=2011-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005102/http://latindispatch.com/2011/03/15/ecuador-sends-aid-to-galapagos-after-islands-hit-by-tsunami-from-japan/ |archive-date=2011-04-07 |url-status=live}}</ref> Povzročil je precej škode in poškodoval enega človeka, smrtnih žrtev pa ni bilo.<ref name="NBR_88155" /><ref>{{navedi splet |url=http://www.galapagos.org/2008/index.php?id=287 |title=Tsunami Aftermath in Galapagos: Update from CDRS' Director Dr. J. Gabriel Lopez |publisher=Galapagos Conservancy |accessdate=2022-08-10 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110331005038/http://www.galapagos.org/2008/index.php?id=287 |archivedate=2011-03-31 |date=2011-03-14}}</ref> Naraščanje vode so opazili na pacifiških obalah [[Mehika|Mehike]] in Južne Amerike, kjer v večinoma ni bilo omembe vredne škode.<ref name="channelnewsasia1">{{navedi novice |url=http://www.channelnewsasia.com/stories/afp_asiapacific/view/1116127/1/.html |title=Minor damage in Latin America by Japan's tsunami |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110316002508/http://www.channelnewsasia.com/stories/afp_asiapacific/view/1116127/1/.html |archivedate=2011-03-16 |publisher=Channel NewsAsia |date=2011-03-13}}</ref> Kljub temu so denimo v [[Peru]]ju zabeležili 1,5 m visoke valove in poškodbe na več kot 300 hišah.<ref name="channelnewsasia1" /> Tudi v Čilu so dosegli 3 m<ref>{{navedi novice |url=http://www.biobiochile.cl/2011/03/12/caldera-80-viviendas-resultaron-destruidas-en-puerto-viejo-tras-subida-de-mar.shtml |title=Caldera: 80 viviendas resultaron destruidas en Puerto Viejo por efecto de las olas |publisher=Radio Bio-Bio |date=2011-12-03 |language=es |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110407005102/http://www.biobiochile.cl/2011/03/12/caldera-80-viviendas-resultaron-destruidas-en-puerto-viejo-tras-subida-de-mar.shtml |archivedate=2011-04-07}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://diario.latercera.com/2011/03/13/01/contenido/otros/12-62305-9-mas-de-200-casas-danadas-dejo-seguidilla-de-olas-que-azotaron-las-costas.shtml |title=Más de 200 casas dañadas dejó seguidilla de olas que azotaron las costas chilenas |work=La Tercera |date=2011-12-03 |language=es |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110317002508/http://diario.latercera.com/2011/03/13/01/contenido/otros/12-62305-9-mas-de-200-casas-danadas-dejo-seguidilla-de-olas-que-azotaron-las-costas.shtml |archivedate=2011-03-17}}</ref> in poškodoval več kot 200 hiš.<ref>(Spanish) [https://web.archive.org/web/20110317002502/http://www.ansa.it/ansalatina/notizie/notiziari/chile/20110313183235232122.html Más de 200 casas dañadas dejó seguidilla de olas]. ANSA Latina. 13 March 2011.</ref> Na Japonskem je 47 do 48 ur po potresu več merilnikov višine vode zaznalo 30–60 m visok val, ki se je odbil od obale Čila in še enkrat prepotoval Tihi ocean.<ref>「津波 太平洋を往復」Nikkei 2 May 2014 Morning News</ref> Na [[Antarktika|Antarktiki]] je cunami odlomil več [[ledena gora|ledenih gor]] z roba Sulzbergerjeve ledene police 13.000 km stran, največja je merila 9,5 × 6,5 km.<ref>{{cite web|url=http://www.esa.int/esaCP/SEMV87JTPQG_index_0.html|title=Japan tsunami caused icebergs to break off in Antarctica|publisher=Evropska vesoljska agencija |date=2011-08-09 |accessdate=2022-08-10}}</ref><ref>{{cite journal|last=Brunt|first=Kelly M.|first2=Emile A. |last2=Okal |first3=Douglas R. |last3=MacAyeal |title=Antarctic ice-shelf calving triggered by the Honshu (Japan) earthquake and tsunami, March 2011|journal=Journal of Glaciology |year=2011|volume=57|issue=205|pages=785–788|bibcode = 2011JGlac..57..785B |doi = 10.3189/002214311798043681}}</ref> Tekom naslednjega leta je morje naplavilo razbitine po različnih delih sveta, med njimi [[Nogometna žoga|nogometno žogo]], ki so jo našli na [[Middletonov otok|Middletonovem otoku]] pred obalo Aljaske, in japonski motocikel, najden na obali kanadske [[Britanska Kolumbija|Britanske Kolumbije]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.nbcnews.com/news/world/japanese-teen-traced-owner-tsunami-soccer-ball-found-alaska-flna729374 |title=Japanese teen traced as owner of tsunami soccer ball found in Alaska |date=2011-04-23 |work=NBC News |accessdate=2022-08-10}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.cbc.ca/news/canada/british-columbia/story/2012/05/01/bc-tsunami-motorcycle-owner.html |title=Tsunami motorcycle owner located in Japan |publisher=Canadian Broadcasting Corporation |date=2012-05-01 |access-date=2013-08-22}}</ref> == Sklici == {{sklici|refs= <ref name="uradne_stevilke">{{cite web|url=https://www.fdma.go.jp/disaster/higashinihon/items/161.pdf |title=平成23年（2011年）東北地方太平洋沖地震（東日本大震災）について（第161報）（令和3年3月9日）|trans-title=Izjava za tisk št. 161 o potresu v Tohokuju 2011 |language=ja |publisher=Agencija za upravljanje s požari in katastrofami |archiveurl=https://web.archive.org/web/20210309040708/https://www.fdma.go.jp/disaster/higashinihon/items/161.pdf|archivedate=2021-03-09|accessdate=2021-03-10 |pages=31}}</ref> <ref name="USGS9.0">{{cite web|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=[[United States Geological Survey]] (USGS) |access-date=2016-11-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005101/http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eqinthenews/2011/usc0001xgp/ |archive-date=2011-04-07 |url-status=live }}</ref> <ref name="Asahi-ERI-Takashi">{{cite web|url=http://www.asahi.com/science/update/0317/TKY201103170129.html |title=震災の揺れは６分間 キラーパルス少なく 東大地震研 |website=Asahi Šimbun |date=2011-03-17 |access-date=2011-03-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005044/http://www.asahi.com/science/update/0317/TKY201103170129.html |archive-date=2011-04-07 |url-status=live }}</ref> <ref name=15wcee>{{cite conference|title=Source rupture process of the 2011 Tohoku-Oki earthquake derived from strong-motion records|url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_1650.pdf|first1=W.|last1=Suzuki|first2=S.|last2=Aoi|first3=H.|last3=Sekiguchi|first4=T.|last4=Kunugi|conference=Proceedings of the fifteenth world conference on earthquake engineering|year=2012|location=Lizbona|page=1}}</ref> <ref name="balance">{{cite web|url=https://www.thebalance.com/japan-s-2011-earthquake-tsunami-and-nuclear-disaster-3305662|title=How the 2011 Earthquake in Japan Affected the Global Economy|first=Kimberly|last=Amadeo|website=The Balance|access-date=2017-10-08 |archive-date=2019-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190513143622/https://www.thebalance.com/japan-s-2011-earthquake-tsunami-and-nuclear-disaster-3305662|url-status=dead}}</ref> <ref name="Jakarta Globe">{{cite news|url=http://www.thejakartaglobe.com/news/japan-tsunami-strikes-indonesia-one-confirmed-dead/428545 |title=Japan Tsunami Strikes Indonesia, One Confirmed Dead |date=2011-03-12 |work=Jakarta Globe |access-date=2011-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315085530/http://www.thejakartaglobe.com/news/japan-tsunami-strikes-indonesia-one-confirmed-dead/428545 |archive-date=2011-03-15 |url-status=dead }}</ref> <ref name="AP Oregon">{{cite news |agency=Associated Press |date=2011-04-12 |title=Body of Calif. man killed by tsunami washes up |url=https://www.cbsnews.com/news/body-of-calif-man-killed-by-tsunami-washes-up/ |publisher=CBS News |access-date=2018-07-03 }}</ref> }} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|2011 Tōhoku earthquake|potres in cunami v Tohokuju (2011)}} * [http://isc-mirror.iris.washington.edu/cgi-bin/web-db-v4?event_id=16461282&out_format=IMS1.0&request=COMPREHENSIVE Izčrpni podatki] in [http://isc-mirror.iris.washington.edu/cgi-bin/FormatBibprint.pl?evid=16461282 bibliografija] o potresu (Mednarodni seizmološki center) * [https://www.science.org/action/doSearch?AllField=Tohoku-Oki Special: The Tōhoku-Oki Earthquake, Japan] – zbirka člankov znanstvene revije ''[[Science]]'', povezanih s potresom {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2011]] [[Kategorija:Potresi na Japonskem|Tohoku]] [[Kategorija:Cunamiji]] mamw5sgvbohvvqzikx92hkwxmr5m866 0 522181 5736917 5736390 2022-08-20T06:56:01Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | native_name =''Małopolska'' | native_name_lang =pl | settlement_type = Zgodovinska regija | image_map =Krakowskie sandomierskie lubelskie.png | image_shield =[[Slika:POL województwo sandomierskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo krakowskie IRP COA.svg|60px]] [[Slika:POL województwo lubelskie IRP COA.svg|60px]]<hr>[[Sandomierz]], [[Krakov]] in [[Lublin]] | mapsize =240px | seat = [[Krakov]] | map_caption = Zgodovinska Malopoljska (temno rožnato) na zemljevidu sedanje Poljske | subdivision_type =Država | subdivision_name ={{flag|Poljska}} | area_total_km2 = 60000 | population_total = ok. 9.000.000 | population_density_km2 = auto | timezone =[[Central European Time|CET]] | utc_offset =+1 | timezone_DST =[[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST =+2 }} '''Malopoljska''' ([[poljsko]] Małopolska, [[latinsko]] Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni [[Poljska|Poljski]]. Njena prestolnica in največje mesto je [[Krakov]]. Malopoljska se je več stoletij razvijala samostojno in razvila svojo kulturo, arhitekturo, nošo, plese, kuhinjo, običaje in malopoljsko narečje. Regija je bogata z zgodovinskimi znamenitostmi, spomeniki, gradovi, naravno pokrajino in mesti [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Regije se ne sme zamenjevati s sodobnim [[Malopoljsko vojvodstvo|Malopoljskim vojvodstvom]], ki pokriva samo jugozahodni del Malopoljske.<ref>{{cite web|url=http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|work=Heme Oxygenases 2007 Conference|publisher=Jagiellonian University|title=About Kraków|access-date=14. avgusta 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715084251/http://biotka.mol.uj.edu.pl/ho-conference/html/krakow.html|archive-date=15. julija 2007}}</ref> Zgodovinska Malopoljska je bila veliko večja od današnjega vojvodstva, ki nosi njeno ime. Segala je od Bielsko-Biale na jugozahodu do Siedlca na severovzhodu.<ref>{{cite web|url=http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|title=Malopolska (Little Poland)|publisher=University at Buffalo, SUNY|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604233223/http://info-poland.buffalo.edu/web/geography/regions/malopolska/link.shtml|archive-date=4. junija 2011}}</ref> Sestavljala so jo tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomierško in Lublinsko. Obsegala je skoraj 60.000 km² površine. Na tem ozemlju danes živi okoli 9.000.000 prebivalcev. Pokrajina je večinoma hribovita, s [[Karpati]] in [[Visoke Tatre|Visokimi Tatrami]] na jugu. Nahaja se v porečju zgornje [[Visla|Visle]]. Znana je bila po svoji mogočni aristokraciji (magnateria) in bogatem plemstvu (szlachta).<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=1wpCTcAOhwMC&q=malopolska%20nobles%20magnates&pg=PA153|title=What Makes the Nobility Noble?: Comparative Perspectives from the Sixteenth to the Twentieth Century|first1=Christian|last1=Wieland|first2=Jörn|last2=Leonhard|date=18 May 2011|publisher=Vandenhoeck & Ruprecht|access-date=5. marca 2017|via=Google Books|isbn=9783647310411}}</ref> Med 14. in 18. stoletjem v Malopoljski provinci poljske krone obsegala tudi zgodovinsko regijo [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]]. Po [[Delitve Poljske|delitvah Poljske]] je južni del Malopoljske postal znan kot [[Galicija]], ki je bila pod avstrijskim nadzorom, dokler ni Poljska leta 1918. ponovno pridobila neodvisnosti. Zaradi te dolgotrajne delitve številni prebivalci severnega dela Malopoljske, vključno s tistimi v mestih [[Lublin]], Radom, Kielce in [[Čenstohova|Częstochowa]], prebivalcem Galicije ne priznavajo malopoljske identitete.<ref>{{cite web|url=http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|last=Podraza|first=Antoni|title=Małopolska w przeszłości i dziś|publisher=Wspólnota Małopolska|date=1. junij 1999|quote=|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288|archive-date=26. junija 2015}}</ref> Lublin (Lubelskie), ki je bil že leta 1474 razglašen za neodvisno vojvodstvo,<ref>http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rządami_pierwszych_jagiellonów_1434–1474#6 {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161026171952/http://teatrnn.pl/leksykon/node/1819/lublin_pod_rz%C4%85dami_pierwszych_jagiellon%C3%B3w_1434%E2%80%931474 |date=26. oktober 2016 }} Lublin pod rządami pierwszych Jagiellonów 1434–1474.</ref> ima še vedno govorce malopoljskega narečja. Skozi zgodovino je na Malopoljskem obstajalo veliko etničnih in verskih manjšin, ki so bežale pred preganjanjem iz drugih območij ali držav. Poljska nekoč strpna politika do teh manjšin jim je omogočila razcvet in ustvarjanje ločenih samoupravnih skupnosti. Nekatere manjšine še vedno obstajajo, vendar so na robu izumrtja, predvsem vimisorsko govoreči Vilamovci, Halcnovci, Gorali, [[Lemki]], Pogorjani in nekoč poljski Judje in Nemci. ==Ime== Zygmunt Gloger v svoji ''Zgodovinski geografiji ozemlja starodavne Poljske'' (''Geografia historyczna ziem dawnej Polski'') navaja, da so Poljaki vse, kar je nastalo ob nečem starem, na primer vas, poimenovali s pridevnikom ''malo'' (ali ''manjše''), staro pa kot ''veliko'' (ali ''večje''). Na enak način so poimenovali tudi dve poljski pokrajini: starejšo in zibelko poljske države so poimenovali Velika Poljska, njeno mlajšo sestro, ki je čez nekaj let postala del Poljske, pa Mala Poljska. Ime Velikopoljska (Polonia Maior) sta leta 1242 prvič uporabila ćeška vojvoda Boleslav Pobožni in Přemislav I., ki sta se naslavljala z ''Duces Majoris Poloniae'' (vojvoda Starejše Poljske).<ref>Gloger 1903, str. 170.</ref> Ime Mala Poljska ali Polonia Minor se je prvič pojavilo v zgodovinskih dokumentih leta 1493 v ''Statutu Piotrkówa'' v času vladavine kralja [[Ivan I. Albert|Jana Olbrachta]],<ref>[http://www.polityka.pl/archive/do/registry/secure/showArticle?id=2004047 Jerzy Krasuski, Inne spojrzenie na początki Polski]. Polityka weekly, 9. julij 2005].{{cbignore}}</ref> da bi jo razlikovali od Velike Poljske. ==Zgodovina== ===Zgodnje obdobje in Kraljevina Poljska=== [[Slika:Zamek-niepolomice.jpg|thumb|250px|Niepołomice]] [[Slika:Sokolica a1.jpg|thumb|250px|Pjeninjski narodni park]] V prvih letih poljske državnosti je južno Malpoljsko poseljevalo zahodnoslovansko pleme Vistulanov z dvema glavnima središčema v Krakovu in Wiślici. Njihovo deželo, ki je bila verjetno del [[Velikomoravska|Velikomoravske]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]],<ref name=ref25>Lerski 1996, str. 309.</ref> je v poznem 10. stoletju [[Mješko I.]] za nekaj časa priključil k Poljski. Kozma Praški je v svoji ''Češki kroniki'' zapisal: ''"Poljski knez Mješko, zvit mož, je z zvijačo zasedel mesto Krakov in z mečem pobil vse Čehe, ki jih je tam našel"''.<ref>Cosmas of Prague 2006, str. 155.</ref> Severni del Malopoljske (Lublin in Sandomierz) je verjetno poseljevalo drugo pleme, Lendi.<ref>[http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm Kievan Rus and the Old Polish state: historical parallels] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111009083120/http://www.wyklady.ekpu.lublin.pl/wyklady/segedaew4.htm |date=9. oktober 2011}}</ref> Dr. Antoni Podraza, zgodovinar z Jagielonske univerze, trdi, da je starodavna delitev Malopoljske na dva velika dela – deželo (vojvodstvo) Krakov in deželo (vojvodstvo) Sandomierz, temeljila na obstoju dveh slovanskih plemen na tem območju.<ref>[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015 }}</ref> Natančna lokacija Lendov do danes ni bila ugotovljena. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da so zasedli [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]], njihovo središče pa je bilo v Przemyślu.<ref>Labuda 1988, str. 167–211.</ref> Okoli leta 1000 je bila ustanovljena rimskokatoliška krakovska nadškofija, ki je zajemala celotno Malopoljsko. V času vladavine [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I. Obnovitelja]] je Krakov okoli leta 1040 prvič postal glavno mesto Poljske, ker je [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] in [[Šlezija|Šlezijo]] z glavnimi poljskimi urbanimi središči, kot sta [[Gniezno]] in [[Poznanj]], opustošil češki vojvoda [[Břetislav I.]]<ref>[http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&location=f&msg=1 Official portal of Lesser Poland Voivodeship] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091123094601/http://www.malopolskie.iap.pl/?id=30876&location=f&msg=1 |date=23. novembra 2009}}.</ref> Leta 1138 je bila država z oporoko [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] razdeljena med njegove sinove. Boleslav III. je ustanovil [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]], ki je med drugim obsegala Krakov. Istočasno je bila Malopoljska razdeljena na dva dela. Njen vzhodni del je tvoril vojvodstvo Sandomierz,<ref>[http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 StayPoland portal. History of Sandomierz] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090629230527/http://www.staypoland.com/cityHistory.aspx?TownId=67 |date=29. junij2009}}.</ref> ki ga je vladar ustanovil za svojega sina Henrika Sandomierškega. V obdobju razdrobljenosti Poljske je obema malopoljskima deželama pogosto vladal isti vojvoda. Med njimi so bili [[Boleslav IV. Kodravi]], [[Mješko III. Stari]], [[Kazimir II. Pravični]], [[Lešek I. Beli]], [[Boleslav V. Sramežljivi]], [[Lešek II. Črni]], [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Komolec]] in češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]], ki je leta 1290/1291 združil Malopoljsko. Med mongolsko invazijo na Poljsko je [[Bajdar]] v [[Bitka pri Hmeljniku|bitki pri Hmeljniku]] uničil združeno vojsko Krakova in Sandomierza in izropal deželo. Izguba je bila tako velika, da je Norman Davies zapisal: ''"Pri Hmeljniku je zbrano malopoljsko plemstvo umrlo za enega človeka"''.<ref>Davies 2005, str. 71.</ref> Mongoli so med vpadi leta 1241, 1259 in 1287 požgali večja malopoljska mesta in ubili na tisoče ljudi. ljudi. Poleg njih so pokrajino, zlasti njen severovzhodni del, pogosto napadali [[Litovci]], [[Rusini]], [[Jotvingi]] in [[Prusi|Stari Prusi]]. Najpogosteje je trpelo mesto [[Lublin]]: leta 1244 so ga požgali Rusini, leta 1255 Litovci, leta 1266 Prusi in leta 1282 Jotvingi.<ref>{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |title=History of Lublin, Border conflicts 1241–1288 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053908/http://www.tnn.pl/Konflikty_przygraniczne_1241_-_1288,2752.html |archive-date=1. oktobra 2011}}.</ref> Drugo središče province, Sandomierz, so leta 1260 uničili [[Tatari]],<ref>Bedford 2008, str. 224.</ref> leta 1349 pa so ga požgali Litovci.<ref>{{cite web |url=http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |title=The cathedral of Sandomierz |publisher=Dziedzictwo.ekai.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009095028/http://dziedzictwo.ekai.pl/@@sandomierz_katedra |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> [[Slika:Zamek w Będzinie.jpg|thumb|250px|Grad Będzin, ki je varoval zahodno mejo Malopoljske]] Za razliko od drugih poljskih provinc, zlasti [[Šlezija|Šlezije]], Malopoljska ni doživela nadaljnje drobitve in je v začetku 14. stoletja skupaj z Velikopoljsko postala jedro ponovno združene države.<ref>[http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf Malopolska or Galicia. Cracow's Dilemmas in Central Europe, by Jacek Purchla] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607074725/http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no15_ses/13_purchla.pdf |date=7. junij 2011 }} (pdf).</ref> Obdobje razdrobljenosti države se je simbolično končalo 30. januarja 1320, ko je bil [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I.]] okronan za poljskega kralja. Slovesnost je potekala v krakovski [[Vavelska stolnica|Vavelski stolnici]]. Kralj ponovno združene države se je odločil, da bo prestolnica države Krakov. V 14. in 15. stoletju se je utrdil položaj Malopoljske kot najpomembnejše province v državi. To je postalo vidno med vladavino [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]], ki je dajal prednost manj znanim malopoljskim plemiškim družinam na račun velikopoljskega plemstva.<ref>{{cite web |author=Grzesiek Supeł |url=http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |title=Kings of Poland – Kazimierz Wielki |publisher=Wiw.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926220944/http://www.wiw.pl/historia/poczet/termin.asp?et=kazimierz_wielki |archive-date=26. septembra 2011}}.</ref> Vladavina Kazimirja Velikega je bila obdobje razcveta Malopoljske. Z visoko gostoto prebivalstva, rodovitno prstjo in bogatimi nahajališči [[mineral]]ov, zlasti [[Sol|soli]] v Bochnii in [[Rudnik soli Wieliczka|Wieliczki]] ter svinca v Olkuszu, je bila pokrajina najbogatejši del Poljske. Po priključitvi Rdeče Rutenije je Malopoljska izgubila status obmejne pokrajine in obe deželi sta ustvarili gospodarski most med Poljsko in pristanišči [[Črno morje|Črnega morja]].<ref name=ref25/> Kralj, ki je s svojo strpno politiko v državo privabil judovske naseljence iz vse Evrope, je zgradil več gradov ob zahodni meji Malopoljske, med katerimi so najznamenitejši Skawina, Pieskowa Skała, Będzin, Lanckorona, Olkusz, Lelów, Bobolice, Krzepice, Ogrodzieniec, Ojców , Olsztyn, Bobolice in Mirów. Poleg tega je zgradil ali utrdil gradove tudi v drugih delih province, kot so Szydlow, Chęciny, Wiślica, Radom, Niedzica, Opoczno, Lublin, Sandomierz in sam Wawel. Kazimir Veliki je med svojo vladavino ustanovil več mest z [[Magdeburške pravice|magdeburškimi pravicami]] in urbaniziral dotedaj podeželske pokrajine.<ref>[http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html Anna Beredecka, NOWE LOKACJE MIAST KRÓLEWSKICH W MAŁOPOLSCE W LATACH 1333–1370] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081026075713/http://www.pwsos.pl/prace/pluszczynskik/art27.html |date=26. oktober 2008}}.</ref> Med večjimi malopoljskimi mesti, ki jih je ustanovil kralj, so: :{| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:90%;" |- ! # ! Mesto ! Ustanovitev ! Sedanje vojvodstvo |- | 1. | style="text-align:left;"| [[File:POL Kraków COA.svg|20px]] '''Kazimierz''' | 1334 | zdaj predmestje Krakova |- | 2. | style="text-align:left;"| [[File:POL Kłobuck COA.svg|20px]] '''Kłobuck''' | 1339 | Šlezijsko vojvodstvo |- | 3. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Dobczyce COA.svg|20px]] '''Dobczyce''' | 1340 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 4. | style="text-align:left;"| [[File:POL Grybów COA.svg|20px]] '''Grybów''' | 1340 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 5. | style="text-align:left;"| [[File:POL Tuchów COA.svg|20px]] '''Tuchów''' | 1340 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 6. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Lelów COA.png|20px]] '''Lelów''' | 1340 | Šlezijsko vojvodstvo |- | 7. | style="text-align:left;"| [[File:POL Myślenice COA.svg|20px]] '''Myślenice''' | 1342 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 8. | style="text-align:left;"| [[File:POL Nowy Targ COA.svg|20px]] '''[[Nowy Targ]]''' | 1346 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 9. | style="text-align:left;"| [[File:POL Biecz COA.svg|20px]] '''Biecz''' | 1348 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 10. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Krościenko nad Dunajcem COA.jpg|20px]] '''Krościenko nad Dunajcem''' | 1348 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 11. | style="text-align:left;"| [[File:POL Piwniczna-Zdrój COA.svg|20px]] '''Piwniczna-Zdrój''' | 1348 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 12. | style="text-align:left;"| [[File:POL Opoczno COA.svg|20px]] '''Opoczno''' | 1350 | Loško vojvodstvo |- | 13. | style="text-align:left;"| [[File:POL Radom COA.svg|20px]] '''Radom''' | 1350 | Mazovsko vojvodstvo |- | 14. | style="text-align:left;"| [[File:POL Tymbark COA.svg|20px]] '''Tymbark''' | 1354 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 15. | style="text-align:left;"| [[File:POL Pilzno COA.svg|20px]] '''Pilzno''' | 1354 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 16. | style="text-align:left;"| [[File:Gmina checiny herb.svg|20px]] '''Chęciny''' | 1354 | Svetokriško vojvodstvo |- | 17. | style="text-align:left;"| [[File:POL Proszowice COA.svg|20px]] '''Proszowice''' | 1358 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 18. | style="text-align:left;"| [[File:POL Będzin COA.svg|20px]] '''Będzin''' | 1358 | Šlezijsko vojvodstvo |- | 19. | style="text-align:left;"| [[File:POL Dębica N COA.svg|20px]] '''Dębica''' | 1358 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 20. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Stopnica COA.svg|20px]] '''Stopnica''' | 1362 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 21. | style="text-align:left;"| [[File:POL Ropczyce COA.svg|20px]] '''Ropczyce''' | 1362 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 22. | style="text-align:left;"| [[File:POL Skawina COA.svg|20px]] '''Skawina''' | 1364 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 23. | style="text-align:left;"| [[File:POL Muszyna COA.svg|20px]] '''Muszyna''' | 1364 | Malopoljsko vojvodstvo |- | 24. | style="text-align:left;"| [[File:POL Jasło COA.svg|20px]] '''Jasło''' | 1366 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 25. | style="text-align:left;"| [[File:POL gmina Brzostek COA.svg|20px]] '''Brzostek''' | 1366 | Podkarpatsko vojvodstvo |- | 26. | style="text-align:left;"| [[File:POL Wojnicz COA.svg|20px]] '''Wojnicz''' | 1369 | Malopoljsko vojvodstvo |} [[Slika:Kozlowka palac lubelskie foto28.JPG|thumb|Palača Kozłówka]] [[Slika:Pałac w Kurozwękach.jpg|thumb|Dvorna rezidenca v Kurozwękih]] {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 219 | image1 = Royal Castle in Lublin.JPG | caption1 = Novogotsko pročelje Lublinskega gradu | image2 = Lublin Donżon i dziedziniec zamku.jpg | caption2 = Dvorišče Lublinskega gradu z utrjenim osrednjim stolpom }} V [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevini Poljski]] je bila Malopoljska razdeljena na tri vojvodstva: Krakovsko, Sandomiersko in Lublinsko, ustanovljeno leta 1474 iz vzhodnega dela Sandomierskega vojvodstva.<ref name=ref39>[http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 Antoni Podraza, Małopolska w przeszłości i dziś. Wspólnota Małopolska, 1 June 1999] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150626172228/http://www.nowamalopolska.pl/newsysn/formatka.php?idwyb=288 |date=26. junij 2015}}</ref> Meje province so ostale nespremenjene do leta 1772. Edina izjema je bil velik del takratne Zgornje Šlezije okrog Bytoma, Toszeka, Siewierza in Oświęcima, ki je do leta 1179 pripadal Krakovskemu vojvodstvu. Tega leta je veliki vojvoda [[Kazimir II. Pravični]] te dežele predal opolskemu vojvodi Mješku I.<ref>{{cite web |url=http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |title=History of Bytom |publisher=Bytom.pl |date=13 December 2007 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111007170713/http://www.bytom.pl/pl/9/1197155410/1197128419/4 |archive-date=7. oktobra 2011}}</ref> Kneževina Siewierz, ki ji je od leta 1443 vladal krakovski nadškof, se je leta 1790 združila z Malopoljsko. Malopoljski sta bili vrnjeni tudi šlezijski vojvodini, izgubljeni leta 1179: vojvodina Zator leta 1513 in vojvodina Oświęcim leta 1564. Obe vojvodini sta se združili v Šlezijsko grofijo Krakovskega vojvodstva in delili usodo Malopoljske. Med etničnimi manjšinami v pokrajini so bili poleg [[Judje|Judov]] številni tudi [[Nemci]], ki so od 14. do 17. stoletja poselili obmejno območje Malopoljske in Rdeče Rutenije. V srednjem veku so bili Nemci naseljeni tudi v številnih mestih, zlasti v Krakovu in Sandomierzu. V poznem srednjem veku je Malopoljska postopoma postala središče poljske državnosti.<ref>{{cite web|url=http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|title=LESSER POLAND|publisher=Poland.com portal|access-date=19. aprila 2011|quote=|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715101725/http://travel.poland.com/texts/en/t-ap-4-1.php|archive-date=15. julija 2011}}</ref> Krakov je bil glavno mesto države od sredine 11. stoletja do leta 1596. V 15. in 16. stoletju je Malopoljska ostala najpomembnejši del države. Po smrti [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je malopoljsko plemstvo za novega kralja izvolilo [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] in po njegovi smrti podprlo njegovo hčer [[Jadwiga Poljska|Jadwigo Poljsko]] v zameno za [[Košiški privilegij]]. Ker je bila Jadwiga, okronana 16. oktobra 1384, premlada, da bi vladala državi, je Poljsko dejansko vodilo malopoljsko plemstvo, ki se je odločilo, da jo poroči v velikim vojvodom [[Velika litovska kneževina|Litve]] [[Vladislav II. Poljski|Jogailo]].<ref>{{cite web |url=http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |title=Królowa Jadwiga Andegaweƒska, by Martyna Bandurewicz, Gazeta Wyborcza, 12. junij 2009 |publisher=Historia.gazeta.pl |date=12. junij 2009 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009063604/http://historia.gazeta.pl/historia/1,99863,6713823,krolowa_Jadwiga_Andegawenska.html |archive-date=9. oktobra 2011 }}</ref> [[Krevska unija|Krevska]] in [[Horodelska unija]] Poljske in Litve sta bili plod zamisli malopoljskega plemstva<ref>[http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&func=viewpage&pageid=615 Wladyslaw Konopczynski – O idei jagielloƒskiej] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716110507/http://www.omp.org.pl/index.php?module=subjects&func=viewpage&pageid=615 |date=16. julija 2011}} </ref> med katerimi sta bila najvplivnejša Spytek z Melsztyna in kardinal Zbigniew Olesnicki. Druge vplivne malopoljske družine so bile družine Lubomirski, Kmita, Tarnowski, Potocki, Sobieski, Koniecpolski, Ossolinsk in Poniatowski. Ker je bila Malopoljska najpomembnejša dežela v državi, se je na njenem ozemlju zvrstilo več pomembnih dogodkov. Leta 1364 je Kazimir Veliki sklical [[Krakovski kongres]], leta 1401 je bila podpisana zveza Vilne in Radoma in leta 1505 je Sejm v Radomu sprejel zakon ''[[Nihil novi]]'', ki je kralju prepovedoval izdajanje zakonov brez soglasja plemstva. Istega leta in na istem mestu je bilo poljsko pravo kodificirano v [[Łaskijev statut|Łaskijevem statutu]], v Lublinu pa je zasedalo kronsko sodišče, najvišje prizivno sodišče v [[Krona kraljevine Poljske|Kroni poljskega kraljestva]]. Leta 1525 je bil podpisan [[Krakovski sporazum]], ki je končala poljsko-tevtonsko vojno. Na Malopoljskem je tudi najstarejša poljska univerza, [[Jagelonska univerza]] v Krakovu, ki jo je leta 1364 ustanovil Kazimir Veliki. V Malopoljski je bilo rojenih več izjemnih osebnosti zgodnje poljske kulture, kot so [[Jan Kochanowski]], [[Mikołaj Rej]], Jan z Lublina, Mikołaj Gomółka, Maciej Miechowita, Marcin Kromer, Łukasz Górnicki in Mikołaj Radomski. ===Poljsko-litovska Republika obeh narodov=== V 16. stoletju je Malopoljska ohranila svoj položaj najpomembnejše dežele v državi. Ker na njenem ozemlju ni bilo večjih spopadov, je bila središče renesanse na Poljskem. Pokrajina je bila dom številnim učenjakom, pisateljem in državnikom in tu je bila leta 1569 tudi ustanovljena [[Lublinska unija|poljsko-litovska skupna država]]. V [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] je bila Malopoljska sestavljena iz same Malopoljske ter [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]], [[Volinija|Volinije]], [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolja]] in ukrajinskih vojvodstev – Kijevskega, Černihivskega in Braclavskega, ki so bila do leta 1569 del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]. Obdobje poljske zgodovine, znano kot poljska zlata doba, je bilo za Malopoljsko res zlato. Kralji iz [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]], zlasti [[Sigismund I. Poljski|Sigismund I. Stari]], rojen v malopoljskih Kozienicah, in njegov sin [[Sigismund II. Avgust]], rojen v Krakovu, so prebivali v Krakovu, ki je bil glavno mesto ogromne poljsko-litovske skupne države. Blaginja Malopoljske se je odražala v številnih renesančnih arhitekturnih kompleksih, zgrajenih po vsej pokrajini. Leta 1499 je bil gotski grad Wawel poškodovan v požaru. Nekaj let kasneje ga je Sigismund I. s pomočjo najboljših domačih in tujih umetnikov, kot so bili Francesco Firentinec, Bartolomeo Berrecci in Niccolo Castiglione,<ref>{{cite web |url=http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |title=Wawel – the Seat of Kings |publisher=Krakow-poland.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110915094954/http://www.krakow-poland.com/Tourist-Attractions/Wawel-Castle-Krakow,he |archive-date=15. septembra 2011}}</ref> obnovil v kompleks s čudovito renesančno palačo. V začetku 16. stoletja je bilo več palač zgrajenih tudi drugod v Malopoljski: v Drzewici, Szydłowiecu, Ogrodzieniecu in Pieskowi Skałi. Pokrajina je obogatela predvsem s trgovanjem z žitom, ki je potekalo ob [[Visla|Visli]]. Med najbolj cvetoča mesta so spadala Krakov, Sandomierz, Lublin, Kazimierz Dolny, Pilzno, Tarnów, Radom in Biecz. Kasneje v 16. stoletja so bile zgrajene ali prezidane palače v Baranowu Sandomierskem in Niepołomicah. [[Slika:Zamek Pieskowa Skała, ogród włoski.jpg|thumb|Grad Pieskowa Skała]] V zgodnjem 16. stoletju se je [[reformacija]] razširila tudi v Republiko obeh narodov. V Krakov so ideje prinesli študentje iz Wittenberga in mesto je postalo eno od zgodnjih središč gibanja.<ref>{{cite web |url=http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |title=Dr. E. L. Skip Knox, The Reformation in Poland. Boise State University |publisher=Boisestate.edu |date=18. avgust 2000 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927042011/http://www.boisestate.edu/courses/westciv/reformat/poland.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> V prvih letih je bil eden glavnih promotorjev gibanja v regiji profesor [[Jagelonska univerza|Jagelonske univerze]] Jakub iz Iłze (Jakub z Ilzy, umrl 1542). Aktivno je podpiral ideje [[Martin Luter|Martina Lutra]] in bil leta 1528 poklican na zagovor na dvor krakovskega škofa. Zaradi krivoverstva je bil leta 1535 prisiljen zapustiti Poljsko. Reformacija je kmalu postala zelo priljubljena med malopoljskim plemstvom, zlasti [[kalvinizem]]. Po eni od ocen se je iz katolištva v kalvinizem spreobrnilo okoli 20 % lokalnega plemstva.<ref>{{cite web |author=Marek Kurkierewicz |url=http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |title=Marek Kurkierewicz, Reformacja na ziemiach polskich, published in Magazyn Teologiczny Semper Reformanda |publisher=Magazyn.ekumenizm.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009134447/http://www.magazyn.ekumenizm.pl/content/article/20041209161417737.htm |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> Privlačil jih je demokratični značaj kalvinizma. Središče malopoljskega reformističnega gibanja je bilo v mestu Pińczów, ki je postalo znano kot Sarmatske Atene. V Pińczówu je lokalni plemič rimskokatoliško župnijo spremenil v protestantsko, odprl kalvinistično akademijo in leta 1560 in 1561 objavil njeno antitrinitarijansko veroizpoved.<ref>{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> Na Malopoljskem je bilo več kalvinističnih sinod, prva v Słomnikih (1554) in nato v Pińczówu (prva združena sinoda Poljske in Litve 1556<ref>{{cite web |url=http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |title=ocinian Precursors of the American Constitutional Separation of Church and State by Marian Hillar, Houston, Texas |publisher=Americanunitarian.org |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927143710/http://www.americanunitarian.org/hillarsocinian1.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> in 1561) in Krakovu (1562). Leta 1563 so prav tako v Pińczówu prevedli v poljščino tako imenovano ''[[Brestovska Biblija|Brestovsko Biblijo]]''. Leta 1570 je več protestantskih skupin podpisalo ''[[Sandomierski sporazum]]''. Izjema so bili [[poljski bratje]], druga najvplivnejša verska skupina v Malopoljski. Bratje so imeli svoje središče v malopoljski vasi Raków, kjer sta bili glavna arijanska tiskarna in leta 1602 ustanovljena visoka šola, znana kot Akademia Rakowska (Gimnazija lepih umetnosti). Med uglednimi evropskimi učenjaki, povezanimi s to šolo, so bili Johannes Crellius, Corderius in Valentinus Smalcius, ki je v nemščino prevedel ''[[Rakovski katekizem]]''. Leta 1572 je [[Jagelonci |Jagelonska dinastija]] izumrla in naslednje leto je kot prvi izvoljeni kralj države postal francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Po njegovi kratki vladavini in vojni za poljsko nasledstvo, ki je potekala tudi v Malopoljski, je novi vladar postal [[Štefan Báthory]] iz [[Transilvanija|Transilvanije]], ki je umrl leta 1586. Njemu je sledil [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Švedski]], katerega vladavina je zaznamovala postopno propadanje province. Sigismundove oči so bile uprte v [[Švedska|Švedsko]] in dolga leta je svoja prizadevanja osredotočal na jalov poskus, da bi si povrnil nekdanji švedski prestol. Malopoljska, ki je ležala v jugozahodnem kotu Republike obeh narodov, je začela izgubljati svoj pomen. Prelomnico je zaznamovalo leto 1596, ko je Sigismund svoje stalno prebivališče, dvor in sedež države preselil iz Krakova v [[Varšava|Varšavo]].<ref>[http://www.warsawhotelstart.com/ Tourist Information – Warsaw Hotel Start] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091030022311/http://www.warsawhotelstart.com/ |date=30. oktobra 2009 }}</ref> [[Slika:Śmierguśnicy.jpg|thumb|left|250px|Člani folklorne skupine "Cepelia Fil-Wilamowice" iz Wilamowic<ref>{{Cite web|url=http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|title=Regionalny Zespół Pieśni i Tańca "Cepelia Fil-Wilamowice"|website=www.fil.wilamowice.pl|access-date=3. avgusta 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160817083707/http://www.fil.wilamowice.pl/page.php?id=14|archive-date=17. avgusta 2016}}</ref>]] [[Slika:Wyszehradzki Festiwal Folklorystyczny w Jaśle Lachy Sądeckie 4.JPG|thumb|left|250px|Lachy Sądeckie so skupina etnićnih Poljakov, ki živijo v južni Malopoljski]] Čeprav je bila prva polovica 17. stoletja polna vojn, vsi večji konflikti niso dosegli Malopoljske. Pokrajina je še naprej cvetela, kar se odraža v njenih gradovih in palačah. Razen manjših vojn, kot sta bila upora Zebrzydowskega in Kostka-Napierskega, je provinca ostala varna. [[Kozaki]] so med vstajo Hmelnickega prodrli daleč na zahod do Zamošća in [[Lvov]]a, vendar ne v Malopoljsko. Pokrajina se je izognila tudi drugim vojnam, kot so bile poljsko-švedska vojna (1626–1629), poljsko-moskovska vojna (1605–1618), poljsko-osmanska vojna (1620–1621) in smolenska vojna. Malopoljsko plemstvo je kljub temu dejavno sodelovalo v teh spopadih. Poleg tega je Malopoljska, zlasti njen severovzhodni del, postala oporišče za poljske čete, ki so se bojevale s kozaki. V [[Lublin]]u je s svojim dvorom bival in pripravljal vojaške pohode v [[Ukrajina|Ukrajino]] kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]].<ref>{{cite web |url=http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |title=Chmielnicki Uprising in Lublin 1648–1655 |publisher=Tnn.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111001053925/http://www.tnn.pl/Powstanie_Chmielnickiego_w_Lublinie_1648_%E2%80%93_1655,2788.html |archive-date=1. oktobra 2011}}</ref> Stanje se je spremenilo z izbruhom rusko-poljske vojne (1654–1667). Oktobra 1655 je rusko-kozaška vojska pod vodstvom Ivana Vihovskega vdrla v vzhodno Malopoljsko, dosegla [[Visla|Vislo]] in izropala Lublin, Puławy in Kazimierz Dolny. Zavojevalci so se hitro umaknili, potem pa so nekaj mesecev pozneje Malopoljsko preplavili Švedi. Invazija Švedov na Poljsko je imela katastrofalne posledice na dotlej cvetočo provinco. Napadalci so s podporo iz Transilvanije zasedli ceko Malopoljsko in prodrli na jug do mest Nowy Targ, Nowy Sącz in Żywiec.<ref>{{cite web |url=http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |title=Jerzy Giza. Pulkownik Mikolaj Giza – komendant Nowego Sacza |publisher=Nsi.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152623/http://www.nsi.pl/almanach/art-ludzie/pulkownik_mikolaj_giza.htm |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> Vsa večja mesta so izropali in požgali. Nekatera mesta, kot na primer Radom, se niso opomogla do 19. stoletja.<ref>{{cite web|author=Dariusz Milewski, "Mówią wieki", nr. 3, 2008 |url=http://www.wilanow-palac.art.pl/index.php?enc=895 |title=Jak szwedzki potop zalal Radom, by Dariusz Milewski |publisher=Wilanow-palac.art.pl |access-date=8. oktobra 2011}}</ref> Švedi so zasedli in izropali Sandomierz in porušili Kraljevi grad (mesto se ni nikoli opomoglo),<ref>{{cite web |url=http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |title=Sandomierski Serwis Informacyjny |publisher=Sandomierz.net |date=25. februar 1977 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152613/http://www.sandomierz.net/kochac_miasto/przestrzen.html |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref>) Opoczno,<ref>{{cite web |url=http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |title=Urząd Miejski w Opocznie |publisher=Opoczno.pl |access-date=8. oktober 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090412041948/http://www.opoczno.pl/opoczno/_portal/118966257546e8cf6f48221/Co_o_Opocznie_wiedzie%C4%87_warto.html |archive-date=12. aprila 2009}}</ref> Lublin,<ref>{{cite web |url=http://www.lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |title=Lublin – miasto inspiracji {{pipe}} oficjalny portal miasta Lublin |publisher=Lublin.eu |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111012231724/http://lublin.eu/Najwazniejsze_wydarzenia_z_historii_Lublina-1-92.html |archive-date=12. oktobra 2011}}</ref> Kazimierz Dolny<ref>{{cite web|url=http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|title=www.kazimierzdolny-aktywnie.pl - Wymyszkowane Strony|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100313160929/http://www.kazimierzdolny-aktywnie.pl/|archive-date=13. marca 2010}}</ref> Pilzno,<ref>{{cite web |url=http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |title=obraz |publisher=Pilzno.karmelici.pl |date=28. februar 2006 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20120908072350/http://www.pilzno.karmelici.pl/obraz/obraz.htm |archive-date=8. septembra 2012}}</ref> Szydlow,<ref>{{cite web |url=http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis/historia |title=Serwis internetowy Gminy Szydłów |publisher=Szydlow.pl |date=28. september 2011 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719175024/http://www.szydlow.pl/index.php?id=opis%2Fhistoria |archive-date=19. julija 2011}}</ref> Szydłowiec,<ref>{{cite web |url=http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |title=Sprzęt Turystyczny – Szydłowiec |publisher=Traper |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152621/http://www.traper.waw.pl/s66/Szydlowiec |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> Tarnów,<ref>{{cite web |url=http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |title=Archived copy |access-date=17. novembra 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090620224614/http://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki_tematyczne/spt_male_miasteczka/ |archive-date=20. junija 2009}}</ref> Kielce,<ref>{{cite web |url=http://www.sztetl.org.pl/?a=showCity&action=view&city_id=458&cat_id=3 |title=Historia miejscowości – Informacje o mieście – Kielce – Wirtualny Sztetl |publisher=Sztetl.org.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180501010953/https://sztetl.org.pl/?a=showCity&action=view&city_id=458&cat_id=3 |archive-date=1. maja 2018}}</ref> Kraśnik<ref>{{cite web |url=http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |title=Rys historyczny Miasta Kraśnika Kraśnik |publisher=1sp.krasnik.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009152624/http://www.1sp.krasnik.pl/szkola/inne_str/historia/hist_kra.html |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> in Krakov. Napadalci so prestolnico Malopoljske zavzeli leta 1655 po kratkem obleganju, njihova zasedba pokrajine pa je bila potrjena po njihovih zmagah v bitka pri Wojniczu in Golabu. V tistih letih se je na Malopoljskem zgodil eden najpomembnejših in simbolnih dogodkov v zgodovini naroda, obleganje Jasne gore, ki je po nekaterih trditvah obrnilo potek vojne. Poleg tega je po sklenitvi [[Radnoški sporazum|Radnoškega sporazuma]] Malopoljsko januarja 1657 napadel [[Jurij II. Rákóczi]], čigar čete so povzročile še več uničenja. Tuje vojske so bile iz Malopoljske pregnane šele leta 1657, sam Krakov pa je bil ponovno zavzet 18. avgusta 1657. Po teh vdorih je bila provinca uničena. Požganih je bilo na stotine vasi, naselij in mest. Prebivalstvo se je zmanjšalo. mestno za skoraj polovico.<ref>Jaroslav Miller. ''Urban Societies in East-Central Europe''. Ashgate Publishing, Ltd. 2008. str. 31.</ref> Prebivalci so stradali. Obdobje miru je trajalo približno štirideset let, ko se je leta 1700 začel nov večji spopad, [[velika severna vojna]]. Malopoljska je ponovno postala bojišče, saj je leta 1702 tam potekala bitka pri Kliszówu. Leta 1704 je bila ustanovljena [[Sandomierška konfederacija]]. Po tej vojni je Malopoljska začela okrevati. Razvoj je oviralo več dejavnikov. Deželna mesta so pogosto pogorela: Lublin leta 1719, a Noy Targ 1784, Nowy Sącz in Dukla 1758, Wieliczka 1718, Miechów 1745 in Drzewica. Številni so bili tudi izbruhi [[Kuga|kuge]] in [[tifus]]a. V letih 1707 in 1708 je v Krakovu in okolici zaradi bolezni umrlo okoli 20.000 ljudi.<ref>{{cite web |url=http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |title=Krakow in dates and figures |publisher=Wawel.net |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927110137/http://www.wawel.net/liczby_kleski.htm |archive-date=27. septembra 2011}}</ref> Malopoljska je bila eno glavnih središč [[Barska konfederacija|Barske konfederacije]]. 21. junija 1786 so v Krakovu razglasili lokalno konfederacijo in istega dne je krakovski vojvoda Michal Czarnocki pozval svoje državljane, naj se pridružijo gibanju. Kmalu zatem so Krakov zavzele ruske čete in središče malopoljskega upora se je preselilo v gorat jug – na območja okoli Dukle in Nowega Sącza v [[Visoke Tatre|Visokih Tatrah]].<ref>{{cite web |url=http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&pa=showpage&pid=258&page=2 |title=Beskid Niski – informacje regionalne |publisher=Beskidniski.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009172903/http://www.beskidniski.pl/modules.php?name=Content&pa=showpage&pid=258&page=2 |archive-date=9. oktobra 2011}}</ref> V času konfederacije je tam potekalo več bitk in spopadov. Drugo lokalno središče gibanja je bil samostan Jasna Gora v Čenstohovi, ki ga je Kazimierz Pulaski branil skoraj dve leti (1770–1772).<ref>{{cite web|url=http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|title=Krakow Info - Czestochowa Sanctuary - Jasna Gora monastery - Our Lady of Czestochowa|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170401092924/http://www.krakow-info.com/czestoch.htm|archive-date=1. aprila 2017}}</ref> Leta 1770 so Rusi po bitki pri Iwoniczu oplenili Biecz. Gibanje se je končalo leta 1772, njegov zaton pa je bil povezan z [[Delitve Poljske|delitvijo Poljske]]. [[Slika:D5sp-czarny.jpg|thumb|right|250px|Czarny Staw ('Črno jezero) v Visokih Tatrah]] ===Delitve Poljske (1772-1918)=== [[Delitve Poljske]] so se v Malopoljski začele prej kot v drugih provincah države. Leta 1769 je [[Avstrijsko cesarstvo]] priključilo majhno ozemlje okoli Spiša, naslednje leto pa še mesta Czorsztyn, Nowy Sącz in Nowy Targ.{{sfn|Davies|2005|p=393}} Leta 1771 so se Rusi in Prusi dogovorili za prvo razdelitev države, v začetku leta 1772 pa se je avstrijska cesarica [[Marija Terezija]] odločila pridružiti obema silama. V prvi delitvi Republike obeh narodov so Avstrijci zasedli ozemlje, ki se je pozneje imenovalo [[Galicija]] in je vključevalo jugozahodni del Malopoljske južno od reke Visle z Żywiecom, Tarnówom in Bieczom, vendar brez večjih mestnih središč, kot so Krakov, Sandomierz, Radom, Lublin, Čenstohova in Kielce. [[Slika:Zamek w Wiśniczu 12.jpg|thumb|250px|Nowy Wiśnicz]] [[Slika:Baranow Sandomierski Castle 09.jpg|thumb|250px|Baranów Sandomierški]] [[Slika:Sandomierz Wisła Statki.jpg|thumb|250px|Visla v [[Sandomierz]]u]] Druga delitev Poljske (1793) ni povzročila bistvenih sprememb meja na tem območju, saj Avstrijsko cesarstvo pri njej ni sodelovalo. Prusi so leta 1793 priključili severozahodni del province, skupaj z mestom Čenstohova<ref name=ref82>[http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 Jewish Guide, Galicia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100323053119/http://www.jewish-guide.pl/galicia/37 |date=23. marca 2010 }}</ref><ref>{{cite web|title=Częstochowa – Local history|publisher=Museum of the History of Polish Jews|url=http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|quote=In 1793, Częstochowa found itself annexed to Prussia.|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723112518/http://www.sztetl.org.pl/en/article/czestochowa/3,local-history/|archive-date=23. julija 2011}}</ref> in njegovo okolico, ki je postal del novoustanovljene province [[Južna Prusija]]. Malopoljska je bila torej konec leta 1793 že razdeljena med tri države - Avstrijsko cesarstvo (južno od Visle), Prusko kraljestvo (Čenstohova in severozahodni del Malopoljske) in še obstoječo Republiko obeh narodov. Po tretji delitvi leta 1795 je bil večji del Malopoljske z vsemi večjimi mesti priključen k Avstriji. Prusiji je uspelo zasesti majhen zahodni del province z mesti Siewierz, Zawiercie, Będzin in Myszków. To deželo so poimenovali [[Nova Šlezija]]. Avstrijci so novopridobljene dežele severne Malopoljske poimenovali Zahodna Galicija. Leta 1803 so Zahodno Galicijo združili s Kraljevino Galicijo in Lodomerijo, vendar je ohranila nekaj avtonomije. Malopoljska je bila eno večjih središč poljskega odpora proti okupatorjem. 24. marca 1794 je [[Tadeusz Kościuszko]] v Krakovu razglasil splošno vstajo, ki je mobilizirala vse za vojaško službo sposobne moške v Malopoljski. Dva tedna pozneje je prišlo do bitke pri Racławicah, ki se je končala s poljsko zmago. Vstajo so zadušile združene prusko-ruske sile. Med pomembne bitke v Malopoljski je spadala bitka pri Szczekocinyju. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je [[Napoleon Bonaparte]] iz poljskih ozemelj, ki so bila med delitvami podeljena Prusiji, ustvaril [[Vojvodina Varšava|Varšavsko vojvodino]]. Po poljsko-avstrijski vojni in Schönbrunnskem sporazumu je bila vojvodina leta 1809 razširjena. K njenemu ozemlju je bila priključena severna Malopoljska s Kielcami, Radomom in Lublinom. Po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] je bila Varšavska vojvodina spremenjena v [[Kongresna Poljska|Kongresno Poljsko]] pod rusko vladavino, zgodovinsko glavno mesto pokrajine Krakov pa v Svobodno mesto Krakov, ki je vključevalo tudi mesta Trzebinia, Chrzanów, Jaworzno, in Krzeszowice. V Kongresni Poljski so bile malopoljske dežele sprva razdeljene na štiri palatinate – Krakov s prestolnico Kielce, Sandomierz s prestolnico Radom, Lublin in Podlasje s prestolnico Siedlce. Palatinati so bili kasneje spremenjeni v gubernije. Ruski del Malopoljske je bil razdeljen na gubernije Kielce, Lublin, Radom, Siedlce in Piotrków. Zadnja je obsegala zahodne okraje s Čenstohovo in industrijsko območje Zagłębie Dąbrowskie. Meje upravnih enot niso odražale zgodovinskih meja pokrajine. [[Slika:Galician slaughter in 1846.PNG|thumb||250px|Lewicki (1795–1871): ''Kmečki upor'']] [[Slika:Wappen Königreich Galizien & Lodomerien.png|left|thumb|150px|Grb [[Galicija|Galicije]]]] Novembrska vstaja, ki se je začela leta 1830, je večinoma obšla Malopoljsko, saj so glavne bitke potekale okoli Varšave. V začetku leta 1831 je med napadom ruske vojske na Kongresno Poljsko nekaj spopadov potekalo tudi v severnih okrajih province pri Puławyju, Kurowu in Kazimierzu Dolnemu. V začetku leta 1846 se je skupina poljskih domoljubov poskusila upreti v Svobodnem mestu Krakov. Upor so avstrijski vojaki hitro zatrli, Svobodno mesto pa je bilo posledično priključeno k Avstrijskemu cesarstvu. Istega leta je bil avstrijski del Malopoljske priča pokolu poljskega plemstva s strani kmetov, znanemu kot galicijski poboj. Kmetje pod vodstvom Jakuba Szele so pomorili okoli 1000 plemičev in uničili okoli 500 dvorcev.<ref>{{cite web|url=http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|title=rabacja galicyjska|publisher=Internetowa encyklopedia PWN|language=pl|access-date=19. aprila 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110607152642/http://encyklopedia.pwn.pl/haslo.php?id=3965088|archive-date=7. junija 2011}}</ref> Poboji so se dogajali v okrožjih Sanok, Jasło in Tarnów. Severna in osrednja Malopoljska, ki je spadala v Rusko carstvo, je bila eno glavnih središč januarskega upora (1863–1864). V prvih dneh upora je prišlo do spopadov z rusko vojsko v mestih Łuków, Kraśnik, Szydłowiec, Bodzentyn in Suchedniów. Ker so bili Poljaki slabo oboroženi, Rusi z njimi niso imeli večjih težav. Vstajniki so se kmalu zatem odločili organizirati vojaške tabore. Med največjimi na Malopoljskem sta bila Ojców (3000 vojakov) in Wąchock, kjer je Marian Langiewicz zbral do 1500 ljudi. Do zgodnje pomladi leta 1864 je vstaja zamrla. Najdlje je trajala na skrajnem severovzhodu Malopoljske v okolici Łukówa, kjer je deloval duhovnik Stanisław Brzóska. Ruska vojaška premoč je bila uničujoča in Poljaki so bili prisiljeni svoje akcije omejiti na gverilsko vojskovanje. Med največjimi bitkami, ki so se zgodile na Malopoljskem, so bile bitka pri Szydłowiecu 23. januarja 1863, Miechówu 17. februarja 1863, Malogoszczu 24. februarja 1863, Staszówu 17. februarja 1863, Pieskovi skali 4. marca 1863 in Opatówu 25. november 1863 in 21. februarja 1864. Zaradi podpore neuspešnemu uporu je veliko malopoljskih mest izgubilo mestne pravice in bilo spremenjenih v vasi. [[Slika:Collegium Maius 07.JPG|thumb|250px|Collegium Maius: v 19. stoletju je bila krakovska [[Jagelonska univerza]] glavno središke poljske znanosti in kulture]] V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je Malopoljska ostala eno od središč poljske kulture, zlasti mesto Krakov, kjer je bila Jagielonska univerza ena od le dveh poljsko govorečih univerz tistega obdobja. Druga je bila Univerza v Lvovu. Drugo pomembno središče nacionalne kulture je bilo mesto Puławy, kjer je v poznem 18. stoletju lokalna palača v lasti družine Czartoryski postala muzej poljskih narodnih spominov ter pomembno kulturno in politično središče. Številni ugledni poljski umetniki, tako predstavniki romantike kot pozitivizma, so bili rojeni v Malopoljski, med njimi Wincenty Pol, rojen v Lublinu, Štefan Żeromski, rojen blizu Kielc, Aleksander Świętochowski, rojen blizu Łukówa v skrajnem severovzhodnem kotu Malopoljske, Walery Przyborowski, rojen blizu Kielc, Piotr Michałowski, Helena Modjeska, Henryk Wieniawski, rojen v Lublinu, Leon Wyczółkowski, rojen v bližini Siedlc, Juliusz Kossak, rojen v Noem Wiśniczu in Józef Szujski, rojen v Tarnówu. V začetku 20. stoletiškega gibanja, imenovanega Mlada Poljska. Številni umetniki, povezani z gibanjem, so bili rojeni na Malopoljskem. Med njimi so bili najpomembnejšimi Władysław Orkan, Kazimierz Przerwa-Tetmajer, Xawery Dunikowski, Jacek Malczewski, Józef Mehoffer in Stanisław Wyspiański. Ker je avstrijski del Poljske užival široko avtonomijo, je provinca Galicija, katere zahodni del je sestavljala Malopoljska, postala žarišče poljskih zarotniških dejavnosti. V pričakovanju prihodnje vojne so galicijski Poljaki s pomočjo svojih bratov iz drugih delov razdeljene države ustanovili več paravojaških organizacij, kot sta bila Poljski strelski odred in Strelska zveza. Glavno mesto Male Poljske, Krakov, je bilo ključno središče gibanj za neodvisnost, pri čemer so bili posamezniki, kot je Józef Piłsudski, aktivno vključeni v te dejavnosti. Avgusta 1914, po izbruhu prve svetovne vojne, so legije Pilsudskega prestopile avstrijsko-rusko mejo severno od Krakova in vstopile v Kongresno Poljsko. Pilsudski in njegovi vojaki so bili kmalu razočarani, ko so videli, da jih prebivalci Kielc niso sprejeli z veseljem.<ref>{{cite web|url=http://www.niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|title=ŁUW - serwis internetowy Łódzkiego Urzędu Wojewódzkiego w Łodzi - Niepodległość - Józef Piłsudski|access-date=5. marca 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312064702/http://niepodleglosc.lodzkie.eu/page/index.php?str=35|archive-date=12. marca 2016}}</ref> Razdeljenost Malopoljske je bila vidnejša kot kdaj koli prej. [[Slika:43. TKB - Fickowa Pokusa z Jeleśni 01.JPG|thumb|Gorjan iz Beskidov]] Med prvo svetovno vojno je bila Malopoljska eno glavnih prizorišč vzhodne fronte. Ruski prodor na ozemlje Avstro-Ogrske je povzročil bitko za Galicijo. Med drugimi velikimi bitkami, ki so potekale na Malopoljskem, sta bili bitka pri Visli in ofenziva Gorlice-Tarnów. Ko so se ruske čete umaknile proti vzhodu, je bila celotna pokrajina pod nadzorom Avstrijcev in Nemcev, severna Malopoljska pa je bila kot del Kraljevine Poljske pod Nemčijo (1916–1918). V poznejših fazah vojne je razdeljena provinca ponovno postala središče gibanja za poljsko neodvisnost. C mestu Lublin na severu Malopoljske je bila 7. novembra 1918 ustanovljena neodvisna poljska vlada. Malopoljska je kmalu zatem ponovno tvorila osnovo nove poljske države.<ref>{{cite web |author=Stamp Domain |url=http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |title=POSTAL HISTORY OF POLAND 1918 |publisher=Stampdomain.com |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110930052621/http://www.stampdomain.com/country/poland/poland1918/ |archive-date=30. septembra 2011}}</ref> V drugih delih province sta bili ustanovljeni drugi vladi – Poljska likvidacijska komisija v Krakovu in kratkoživa republika Tarnobrzeg. Razdelitev Malopoljske po reki Visli, ki je trajala od leta 1772 do leta 1918, je vidna še danes. Južno Malopoljsko (Kraków, Tarnów, Biala Krakowska in Nowy Sącz) je več kot 100 let upravljala Avstrija, medtem ko je bil severni večji del pokrajine (Čenstohova, Sosnowiec, Kielce, Radom, Lublin, Sandomierz) del Ruskega imperija. Prebivalci avstrijskega dela Poljske so uživali omejeno avtonomijo<ref name=ref82/> z ustanovami v poljskem jeziku, kot je Jagelonska univerza. Istočasno je bila Poljska pod ruskim nadzorom predmet rusifikacije. Zaradi desetletij te delitve se večina prebivalcev območij, ki jih je posedovala Rusija, ne zaveda svoje malopoljske dediščine. Poleg tega sedanje upravne meje države še vedno odražajo nefunkcionalno mejo med nekdanjim ruskim in avstro-ogrskim cesarstvom. [[Slika:Zamek Bobolice (Castle of Bobolice).JPG|thumb|250px|Grad Bobolice v Šlezijskem vojvodstvu]] ===Medvojna Poljska (1918-1939)=== Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika, v katero je bila vključena celotna zgodovinska Malopoljska. Zgodovinsko območje pokrajine je bilo razdeljeno na štiri vojvodstva: Krakov, Kielce, Lvov in Lublin. V osrednji Malopoljski je bila načrtovana še ena upravna enota, vojvodstvo Sandomierz, ki zaradi izbruha druge svetovne vojne ni bila nikoli ustanovljena. Meje med dvema glavnima malopoljskima vojvodstvoma, Krakovom in Kielcami, so bile enake mejam Avstro-Ogrske in Rusije pred letom 1914. Razen tega so v medvojnem obdobju pojem Malopoljska pogosto povezoval le z nekdanjo avstrijsko provinco Galicijo.<ref name=ref39/> Zahodna Galicija do reke San se je imenovala Zahodna Malopoljska, medtem ko se je Galicija vzhodno od Sana z mestom Lvov imenovala Vzhodna Malopoljska (vojvodstva Tarnopol, Stanisławów in Lvov). Po besedah poljskega zgodovinarja Jana Pisulińskega je uporaba izraza Vzhodna Malopoljska za označevanje Vzhodne Galicije nepravilna, saj nima zgodovinske utemeljitve in je le oznaka nacionalističnega in propagandnega pomena. Podoben je bil izraz Zahodna Ukrajina, ki ga je istočasno uporabljala ukrajinska stran. Oboje je v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja služilo za močnejšo povezavo območja med rekama San in Zbruh s poljsko državo in poudarjanje domnevne avtohtonosti poljščine v tej regiji.<ref>{{cite web | url = http://cejsh.icm.edu.pl/cejsh/element/bwmeta1.element.desklight-a8ddd8b9-b3cf-41ae-9c61-a5788c4d2f03/c/12._Kozubel_Marek.pdf | title = Przegląd ukraińskiej historiografii dotyczącej obrony Lwowa i wojny polsko-ukraińskiej w latach 1918–1919 | author = Marek Kozubel | publisher = cejsh.icm.edu.pl | access-date =2. februarja 2021}}</ref> Konec leta 1918 je Malopoljska postala eno glavnih središč nastajajoče poljske uprave in gibanja za neodvisnost. Po besedah zgodovinarja Kazimierza Banburskega iz okrožnega muzeja Tarnów je bil Tarnów prvo poljsko mesto, ki je postalo neodvisno po 123 letih zatiranja. 31. oktobra 1918 ob 8. uri zjutraj so prebivalci Tarnowa začeli razoroževati demoralizirane avstrijske vojake in po treh urah je bilo mesto popolnoma v poljskih rokah.<ref>{{cite web |author=Marek Ciesielczyk |url=http://interia360.pl/artykul/tarnow-byl-pierwszym-niepodleglym-miastem-w-polsce,8913 |title=Tarnów był pierwszym niepodległym miastem w Polsce – Informacje w Interia360.pl – wiadomości, dziennikarstwo obywatelskie |publisher=Interia360.pl |date=11. april 2008 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110818144242/http://interia360.pl/artykul/tarnow-byl-pierwszym-niepodleglym-miastem-w-polsce,8913 |archive-date=18. avgusta 2011}}</ref> 28. oktobra 1918 je bil v Krakovu ustanovljen Poljski likvidacijski odbor, nekaj dni pozneje pa so socialistični kmetje ustanovili republiko Tarnobrzeg. V noči s 6. na 7. november 1918 so Ignacy Daszynski in drugi aktivisti so Lublinu razglasili Poljsko ljudsko republiko. Leta 1919 so zakonodajne volitve na Malopoljskem potekale brez večjih težav. [[Slika:Wieliczka salt mine.jpg|thumb|left|250px|Rudnik soli Wieliczka je na Unescovem seznamu svetovne dediščine]] Malopoljska se je takrat, tako kot druge pokrajine v državi, soočala s številnimi težavami. Čeprav večjih spopadov po prvi svetovni vojni tam ni bilo, je trpela zaradi brezposelnosti, prenaseljenosti in revščine, tako v mestih kot na podeželju. Poleg tega je morala nova poljska vlada povezati dele prej razdeljene države. Med Krakovom, Kielcami, Radomom in Lublinom ni bilo neposredne železniške povezave. Do leta 1934, ko je bila odprta proga od Krakova do Tunela, so morali vsi potniki potovati čez Sosnowiec-Maczki. Pomanjkanje železniške povezave med nekdanjim avstrijskim in nekdanjim ruskim delom Malopoljske je vidno še danes. Prebivalci province so poskušali s pravnimi sredstvi izboljšati svoj položaj, ko se je izkazalo, da je to nemogoče, pa so se začeli nemiri – v Krakovu leta 1923 in kmečka stavka v celi Poljski leta 1937. Obupne razmere so v Malopoljski zaostrile še katastrofalne poplave leta 1934, po katerih se je vlada odločila zgraditi jezove na lokalnih rekah. Podeželje Malopoljske je bilo skoraj izključno poljsko, v njenih mestih pa je bilo naseljenih veliko [[Judje|Judov]] z zelo živahnimi skupnostmi. V Krakovu so Judje predstavljali 25 % prebivalstva, v Lublinu 31 %, v Kielcah 30 % in v Radomu 32 %. Razen Judov in [[Romi|Romov]], raztresenih na jugu, v medvojni Malopoljski ni bilo drugih pomembnih narodnih manjšin. Ker je bila Malopoljska varno odmaknjena od nemških in sovjetskih meja, je poljska vlada sredi tridesetih let 20. stoletja sprožila enega najbolj ambicioznih projektov – Malopoljska naj bi postala osrednja industrijska regija poljske države. Projekt ni bil nikoli dokončan. Zgrajenih je bilo samo nekaj več industrijski obratov kot drugod po državi. V gostih gozdovih okoli jeklarne je bilo zgrajeno povsem novo mesto Stalowa Wola. V poznih 30. letih prejšnjega stoletja se je Malopoljska hitro spreminjala, saj je gradnja več tovarn in povečala možnosti za zaposlitev in povzročila priliv podeželskega prebivalstva v mesta. Med takšna mesta so spadala Dębica, Starachowice, Puławy ali Kraśnik. Pred tem je leta 1927 malopoljski Dęblin postal veliko središče poljskega letalstva. V njem je bila odprta Poljska letalska akademija, v Mielcu pa je bil odprt PZL Mielec, največji proizvajalec letal na Poljskem. Poljska vlada je načrtovala nadaljnje naložbe, na primer v železniško progo, ki bi povezovala Volinjo in Zgornjo Šlezijo, ki se niso nikoli uresničile. Obupne razmere in pomanjkanje delovnih mest so povzročile, da je na tisoče prebivalcev Malopoljske, zlasti iz njenega južnega dela, zapustilo svojo domovino in odšlo večinoma v [[Združene države Amerike]],<ref>{{cite web |author=hlclark |url=http://ellis-island-immigration.com/ellis-island-immigrants-italian-irish-and-polish/ |title=Ellis Island Immigrants: Italian, Irish and Polish – Ellis Island Immigration |publisher=Ellis-island-immigration.com |date=8. januar 2010 |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110815150029/http://ellis-island-immigration.com/ellis-island-immigrants-italian-irish-and-polish/ |archive-date=15. avgusta 2011}}</ref> pa tudi v [[Brazilija|Brazilijo]] in [[Kanada|Kanado]]. [[Slika:JohannesPaul2-portrait.jpg|thumb|upright|V malopoljskih Wadowicah je bil leta 1920 rojen papež Janez Pavel II.]] Malopoljska je ostala središče poljske kulture z Jagelonsko univerzo v Krakovu, Univerzo za znanost in tehnologijo AGH ter katoliško univerzo v Lublinu, ki je bila odprta leta 1918. V Malopoljski je bilo rojenih več pomembnih osebnosti iz medvojnega političnega, vojaškega in kulturnega življenja na Poljskem, med njimi Vincenty Witos, Władysław Sikorski, Eugeniusz Kwiatkowski, Józef Dowbor-Muśnicki, Józef Haller, Władysław Belina-Prażmowski, Tadeusz Kutrzeba, Feliks Koneczny, Stefan Żeromski, Tadeusz Peiper, Maria Pawlikowska-Jasnorzewska, Witold Jazepura, Stefan Gombrowicz. Leta 1920 je bil v malopoljskem mestu Wadowice rojen Karol Wojtyla, bodoči [[papež Janez Pavel II.]] ===Druga svetovna vojna=== 1. septembra 1939 je [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] napadla Poljsko. V Malopoljski so se zaradi bližine nemške meje boji začeli že prvi dan vojne. Malopoljsko je branilo pet poljskih armad, a je bila bitka za mejo že v nekaj dneh izgubljena. 6. septembra je maršal Edward Rydz-Śmigły ukazal umil vseh vojašku enot na druugo obrambno črto na rekah Visla in San. V tednu dni je bila okupirana skoraj cela Malopoljska. Vzhodni del Poljske je skladno s sporazumom Molotov-Rbenntrop napadla Rdeća armada, ki se je 28. septembra umaknila. [[Slika:Brygada Świętokrzyska 1945.jpg|right|250px|Vojaki poljske Gorske brigade Svetega križa na paradi leta 1945]] 12. oktobra 1939 je bila na [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] ukaz kot del [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] ustanovljena Generalna gubernija z guvernerjem [[Hans Frank|Hansom Frankom]]. Glavno mesto gubernije, ki je obsegala večino zgodovinske Malopoljske, je bil Krakov. Zahodni deli Malopoljske so bili vključeni v nemško provinco Gornja Šlezija. V cello okupirani Poljski so nacisti vladali z divjo brutalnostjo in pobili na stotisoče prebivalcev, tako Poljakov kot Judov. Na meji med Malopoljsko in Gornjo Šlezijo je bilo 14. junija 1940 ustanovljeno [[koncentracijsko taborišče Auschwitz]]. 1. oktobra so Nemci na obrobju Lublina odprli še [[koncentracijsko taborišče Majdanek]]. Tretje koncentracijsko taborišče na Malopoljskem je bilo v krakovskem okrožju Płaszów. Konec leta 1939 in v začetku leta 1940 je v malopoljskem zdravilišču [[Zakopane]] in v Krakovu potekalo več konferenc [[Gestapo|Gestapa]] in [[NKVD]], na katerih so razpravljali o medsebojnem sodelovanju med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Protinacistični odpor je bil še posebej močan na Malopoljskem in prav tam se je v okolici Opoczna konec leta 1939 in v začetku leta 1940 začel oboroženi boj proti okupatorju. Med Operacijo vihar sredi leta 1944 je bilo osvobojenih več malopoljskih mest. Pripravljala se je tudi vstaja v Krakovu, ki ni bila nikoli uresničena. Poleg domobranske vojske so bile v provinci močne tudi druge odporniške skupine, kot so bile prokomunistična Armia Ludowa, kmečki bataljon Chłopskie in desničarske nacionalistične oborožene sile s svojo brigado Svetega Križa. V vseh večjih malopoljskih mestih so Nemci odprli judovske [[Geto|gete]], največja v Krakovu in Lublinu. Nacisti so sprva nameravali ustvariti tako imenovani "rezervat" za evropske Jude, ki bi se nahajal okoli malopoljskega mesta Nisko, vendar so načrt spremenili in se odločili pobiti vse Jude. Na smrt obsojeni Judje v Malopoljski so se začeli boriti, na primer v vstaji v Čenstohovi, vendar so njihova prizadevanja propadla. Zaradi [[holokavst]]a na Poljskem je bilo nekoč uspešno in številčno judovsko prebivalstvo Malopoljske skoraj v celoti pomorjeno. Poleti 1944 je [[Rdeča armada]] v ofenzivi Lvov–Sandomierz izrinila [[Wehrmacht]] iz vzhodne Malopoljske. Mesto Lublin so Sovjeti zavzeli 22. julija 1944, Stalowo Wolo 1. avgusta in Sandomierz na levem bregu Visle 18. avgusta 944. Frontna črta se je za približno šest mesecev stabilizirala vzdolž Visle z nekaj mostišči na zahodnem bregu reke. V začetku leta 1945 se je začela sovjetska ofenziva Visla–Odra, ki je Nemce potisnila pred vrata Berlina. Sovjeti so 15. januarja 1945 vstopili v Kielce, 17. januarja v Čenstohovo, 19. januarja v Krakov in 27. januarja v Sosnowiec. Sovjeti so potrebovali veliko več časa za čiščenje goratega dela Malopoljske in v Żywiec vstopili šele 5. aprila 1945.<ref name="nsik.com.pl">{{cite web |url=http://www.nsik.com.pl/archiwum/38/a1.html |title=Wyzwolenie ziemi żywieckiej i realizacja planu AK "Burza" |publisher=Nsik.com.pl |access-date=8. oktobra 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120322102040/http://www.nsik.com.pl/archiwum/38/a1.html |archive-date=22. marca 2012}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovinske regije]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] guvbxmcr3pnr8iyg5qanh58x08jijwg 0 522189 5736633 5735768 2022-08-19T16:45:43Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Datoteka Gregor_Bezenšek_ml.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No permission since 11 August 2022. Odstranjevanje. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name=Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist |caption=''Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist | image= | birth_date= 29.04.1983 | birth_place= Celje | profession= glasbenik, humanitarec | spouse= Nina Bezenšek |}} '''Gregor Bezenšek ml.''' (umetniško ime: '''SoulGreg Artist'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Glasbenik|glasbenik]], humanitarec in družbeni aktivist, [[29. april]] [[1983]] [[Celje]]. Gregor Bezenšek ml. je akademski glasbenik z umetniškim imenom SoulGreg Artist.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/glasba/koncerti-s-kavca-soulgreg-artistu-se-bo-pridruzila-soproga-nina.html|title= Koncerti s kavča: SoulGreg Artist navdušil z mešanico glasbenih stilov|website=24ur.com|accessdate=2022-08-12}}</ref> Znan je tudi po svojem humanitarnem delovanju kot ustanovitelj Društva Viljem Julijan.<ref>{{navedi splet |url= https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/6162f9b8d45cf/ko-je-sin-umiral-ni-bilo-nikogar-ki-bi-ga-imel-pod-medicinskim-okriljem|title= Ko je sin umiral, ni bilo nikogar, ki bi ga imel pod medicinskim okriljem|website=Svet24.si|accessdate=2022-08-12}}</ref> Leta 2022 je pristopil h kandidaturi za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-predsednisko-tekmo-tudi-glasbenik-gregor-bezensek.html|title= V predsedniško tekmo tudi glasbenik Gregor Bezenšek|website=24ur.com|accessdate=2022-08-12}}</ref> == Življenjepis == Po izobrazbi je akademski glasbenik – jazz kitarist. Študij glasbe je opravil na [[Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec|Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Je skladatelj, kitarist, pevec, multiinstrumentalist ter glasbeni producent.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/kultura/glasba/glasba-nima-meja-in-vedno-najde-poslusalca/|title= Glasba nima meja in vedno najde poslušalca|website=DELO.si|accessdate=2022-08-12}}</ref> Poročen je z Nino Bezenšek, s katero imata hčerko Ella Vito in sina Julijana Valentina.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/slovenski-glasbenik-spet-ocka-pokojnemu-sinu-se-je-poklonil-z-izbiro-imena.html|title= Slovenski glasbenik spet očka, pokojnemu sinu se je poklonil z izbiro imena|website=24ur.com|accessdate=2022-08-12}}</ref> Je tudi oče fantka Viljema Julijana, ki je pri starosti dveh let in pol umrl za smrtonosno neozdravljivo [[Redka bolezen|redko boleznijo]], gangliozidozo GM-1.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-viljem-julijan-fantek-ki-je-ganil-slovenijo-497945|title= Umrl je Viljem Julijan, dveletni fantek, ki je ganil Slovenijo|website=Siol.net|accessdate=2022-08-12}}</ref> Z ženo sta zato leta 2018 ustanovila Društvo Viljem Julijan, s katerim pomagata otrokom z redkimi boleznimi in njihovim družinam.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/novice/slovenija/neozdravljivo-bolni-otroci-potrebujejo-hospic/|title= Neozdravljivo bolni otroci potrebujejo hospic|website=DELO.si |accessdate=2022-08-12}}</ref> Kot prostovoljec sodeluje tudi v družbeno odgovornih projektih skozi katere se je srečeval z nekaterimi najvišjimi državnimi predstavniki. Junija 2022 je kot neodvisni kandidat napovedal kandidaturo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|title= Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-12}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|title= Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-17}}</ref> Živi v [[Šentjur|Šentjurju]]. == Viri == [[Kategorija:Rojeni leta 1983]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeniki]] cntl72bw5d3l0r6n8otraq4h2liu22m 5736744 5736633 2022-08-20T06:15:16Z VidicK01 193275 pop. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name=Gregor Bezenšek ml. - SoulGreg Artist | image= | birth_date= 29.04.1983 | birth_place= Celje | profession= glasbenik, humanitarec | spouse= Nina Bezenšek |}} '''Gregor Bezenšek ml.''' (umetniško ime: '''SoulGreg Artist'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Glasbenik|glasbenik]], humanitarec in družbeni aktivist, [[29. april]] [[1983]] [[Celje]]. Gregor Bezenšek ml. je akademski glasbenik z umetniškim imenom SoulGreg Artist.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/glasba/koncerti-s-kavca-soulgreg-artistu-se-bo-pridruzila-soproga-nina.html|title= Koncerti s kavča: SoulGreg Artist navdušil z mešanico glasbenih stilov|website=24ur.com|accessdate=2022-08-12}}</ref> Znan je tudi po svojem humanitarnem delovanju kot ustanovitelj Društva Viljem Julijan.<ref>{{navedi splet |url= https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/6162f9b8d45cf/ko-je-sin-umiral-ni-bilo-nikogar-ki-bi-ga-imel-pod-medicinskim-okriljem|title= Ko je sin umiral, ni bilo nikogar, ki bi ga imel pod medicinskim okriljem|website=Svet24.si|accessdate=2022-08-12}}</ref> Leta 2022 je pristopil h kandidaturi za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-predsednisko-tekmo-tudi-glasbenik-gregor-bezensek.html|title= V predsedniško tekmo tudi glasbenik Gregor Bezenšek|website=24ur.com|accessdate=2022-08-12}}</ref> == Življenjepis == Po izobrazbi je akademski glasbenik – jazz kitarist. Študij glasbe je opravil na [[Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec|Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Je skladatelj, kitarist, pevec, multiinstrumentalist ter glasbeni producent.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/kultura/glasba/glasba-nima-meja-in-vedno-najde-poslusalca/|title= Glasba nima meja in vedno najde poslušalca|website=DELO.si|accessdate=2022-08-12}}</ref> Poročen je z Nino Bezenšek, s katero imata hčerko Ella Vito in sina Julijana Valentina.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/slovenski-glasbenik-spet-ocka-pokojnemu-sinu-se-je-poklonil-z-izbiro-imena.html|title= Slovenski glasbenik spet očka, pokojnemu sinu se je poklonil z izbiro imena|website=24ur.com|accessdate=2022-08-12}}</ref> Je tudi oče fantka Viljema Julijana, ki je pri starosti dveh let in pol umrl za smrtonosno neozdravljivo [[Redka bolezen|redko boleznijo]], gangliozidozo GM-1.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-viljem-julijan-fantek-ki-je-ganil-slovenijo-497945|title= Umrl je Viljem Julijan, dveletni fantek, ki je ganil Slovenijo|website=Siol.net|accessdate=2022-08-12}}</ref> Z ženo sta zato leta 2018 ustanovila Društvo Viljem Julijan, s katerim pomagata otrokom z redkimi boleznimi in njihovim družinam.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/novice/slovenija/neozdravljivo-bolni-otroci-potrebujejo-hospic/|title= Neozdravljivo bolni otroci potrebujejo hospic|website=DELO.si |accessdate=2022-08-12}}</ref> Kot prostovoljec sodeluje tudi v družbeno odgovornih projektih skozi katere se je srečeval z nekaterimi najvišjimi državnimi predstavniki. Junija 2022 je kot neodvisni kandidat napovedal kandidaturo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|title= Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-12}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|title= Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-17}}</ref> Živi v [[Šentjur|Šentjurju]]. == Viri == [[Kategorija:Rojeni leta 1983]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeniki]] pr6v8vuejpo6cjg3o79dfotbq7972uz 5737437 5736744 2022-08-20T08:14:03Z Yerpo 8417 {{infopolje Predsednik}} se mi zdi malo domišljavo tule wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | other_names = SoulGreg Artist | spouse= Nina Bezenšek |}} '''Gregor Bezenšek ml.''' (umetniško ime: '''SoulGreg Artist'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Glasbenik|glasbenik]], humanitarec in družbeni aktivist, [[29. april]] [[1983]] [[Celje]]. Gregor Bezenšek ml. je akademski glasbenik z umetniškim imenom SoulGreg Artist.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/glasba/koncerti-s-kavca-soulgreg-artistu-se-bo-pridruzila-soproga-nina.html|title= Koncerti s kavča: SoulGreg Artist navdušil z mešanico glasbenih stilov|website=24ur.com|accessdate=2022-08-12}}</ref> Znan je tudi po svojem humanitarnem delovanju kot ustanovitelj Društva Viljem Julijan.<ref>{{navedi splet |url= https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/6162f9b8d45cf/ko-je-sin-umiral-ni-bilo-nikogar-ki-bi-ga-imel-pod-medicinskim-okriljem|title= Ko je sin umiral, ni bilo nikogar, ki bi ga imel pod medicinskim okriljem|website=Svet24.si|accessdate=2022-08-12}}</ref> Leta 2022 je pristopil h kandidaturi za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-predsednisko-tekmo-tudi-glasbenik-gregor-bezensek.html|title= V predsedniško tekmo tudi glasbenik Gregor Bezenšek|website=24ur.com|accessdate=2022-08-12}}</ref> == Življenjepis == Po izobrazbi je akademski glasbenik – jazz kitarist. Študij glasbe je opravil na [[Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec|Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Je skladatelj, kitarist, pevec, multiinstrumentalist ter glasbeni producent.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/kultura/glasba/glasba-nima-meja-in-vedno-najde-poslusalca/|title= Glasba nima meja in vedno najde poslušalca|website=DELO.si|accessdate=2022-08-12}}</ref> Poročen je z Nino Bezenšek, s katero imata hčerko Ella Vito in sina Julijana Valentina.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/slovenski-glasbenik-spet-ocka-pokojnemu-sinu-se-je-poklonil-z-izbiro-imena.html|title= Slovenski glasbenik spet očka, pokojnemu sinu se je poklonil z izbiro imena|website=24ur.com|accessdate=2022-08-12}}</ref> Je tudi oče fantka Viljema Julijana, ki je pri starosti dveh let in pol umrl za smrtonosno neozdravljivo [[Redka bolezen|redko boleznijo]], gangliozidozo GM-1.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-viljem-julijan-fantek-ki-je-ganil-slovenijo-497945|title= Umrl je Viljem Julijan, dveletni fantek, ki je ganil Slovenijo|website=Siol.net|accessdate=2022-08-12}}</ref> Z ženo sta zato leta 2018 ustanovila Društvo Viljem Julijan, s katerim pomagata otrokom z redkimi boleznimi in njihovim družinam.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/novice/slovenija/neozdravljivo-bolni-otroci-potrebujejo-hospic/|title= Neozdravljivo bolni otroci potrebujejo hospic|website=DELO.si |accessdate=2022-08-12}}</ref> Kot prostovoljec sodeluje tudi v družbeno odgovornih projektih skozi katere se je srečeval z nekaterimi najvišjimi državnimi predstavniki. Junija 2022 je kot neodvisni kandidat napovedal kandidaturo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|title= Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-12}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|title= Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-17}}</ref> Živi v [[Šentjur|Šentjurju]]. == Viri == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Bezenšek, Gregor}} [[Kategorija:Rojeni leta 1983]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeniki]] kwcsbmg83s6xtemojytqbgd620fjxz9 0 522196 5736664 5730228 2022-08-19T18:56:32Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Delo */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mikloš Lutar''' ({{lang-hu|Luttár Miklós}}), [[Slovenci|slovenski]] [[učitelj]], [[ravnatelj]], [[prevajalec]], [[pisatelj]] in [[Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem|madžaron]] na [[Madžarska|Ogrskem]], * [[15. junij]] [[1851]], [[Murska Sobota]]; † [[8. november]] [[1936]], [[Budimpešta]]. == Življenje == Rodil se je očetu Miklošu Lutarju st. in materi Elizabeti (roj. Stergar). Najprej se je šolal v sirotišnici Kelcz-Adélffy v [[Kőszeg]]u (1863-1870). Leta 1873 so ga imenovali za učitelja državne osnovne šole v [[Gančani]]h s svojo [[Madžari|madžarsko]] soprogo Amálio Kapocsy. Od 1891 je delal v šoli kot stalni učitelj. V Gančancih je Lutar naredil vse, da bi pomadžaril [[Slovenci|Slovence]]. 9. januarja 1898 je bil premeščen na [[Reka, Hrvaška|Reko]] (danes [[Hrvaška]]), kjer je postal ravnatelj mestne madžarske osnovne šole. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je zapustil Reko in se preselil v Budimpešto. == Delo == Leta 1888 je na pobudo madžaronov v Murski Soboti in njihovega tednika ''[[Murska Sobota in okolica|Muraszombat és vidéke]]'' prevedel v [[prekmurščina|prekmurščino]] madžarski šolski katekizem ''Elemi katekizmus katholikus kezdő tanulók számára'' pod naslovom ''Máli katekizmus za katholicsánszke soule,'' ki je bil še trikrat ponatisnjen (1891, 1892, 1894). Lutar je z dvojezično prekmursko-madžarsko izdajo hotel doseči, da bi se ogrski Slovenci hitreje pomadžarili. Toda Lutarjev jezik v katekizmu je zelo slab in nerazumljiv, ker je avtor suženjsko sledil madžarskemu izvirniku brez upoštevanja jezikovnih pravil. Poleg tega se je slepo držal madžarskega besednega reda, da bi samovoljno preoblikoval prekmurščino, da bi bila čim bolj podobna madžarščini. Društvo Sv. Štefana v Budimpešti se je uprlo Lutarjevemu katekizmu, ker uporaba verskih učbenikov, ki niso bili izdani po Društvu, ni bila dovoljena. Šolski nadzornik v [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenski krajini]] [[Vendel Ratkovič]] je skušal popraviti besedilo, a brez uspeha. Tudi je ugotovil, da Lutarjeva knjiga nasprotuje nauku [[rimokatoliška cerkev|katoliške cerkve]], ker je avtor izpustil ogromno stavkov iz madžarskega izvirnika. Zaradi tega je bil Lutarjev Máli katekizmus popolnoma neuspešen v Slovenski krajini. Lutar je 1914 naprosil madžarsko vlado, da mu dovoli izdajo madžarsko-prekmurskega in prekmursko-madžarskega slovarja. Madžarski slavist in jezikoslovec Oszkár Asbóth je pregledal gradivo, ampak je ugotovil, da je Lutar tudi v tem delu naredil veliko napak, ker ne obvlada prekmurščine. Predlagal je, naj rokopis pregleda [[Avgust Pavel]] in naj vzpostavijo tudi stik z ljudmi, ki govorijo prekmursko. Do izdaje slovarja ni prišlo zaradi izbruha [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] * [[Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem]] == Zunanje povezave == * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/luttar-miklos/ LUTTAR, Mikloš (Obrazi slovenskih pokrajin)] == Literatura == * [[Jožef Smej|Smej, Jožef]] (2001): Skrb dekana Vendela Ratkoviča in dekanijske komisije za čistejši jezik v Málem katekizmusu Mikloša Luttarja iz leta 1888. Slavistična revija, 2001, let. 49, št. 1, str. 85 – 93. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lutar, Mikloš}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem]] [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Murskosobočani]] cu87ye403zez2dnfax5j61ox5rk6qlp 0 522208 5737063 5730252 2022-08-20T07:11:02Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Rade Šerbedžija | native_name = Раде Шербеџија | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | death_cause = | citizenship = {{hlist|[[Hrvaška]]|[[Severna Makedonija]]|[[Slovenija]]<ref name=blic>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/vesti/rade-serbedzija-dobio-makedonsko-drzavljanstvo/6fg0chl|title=Rade Šerbedžija dobio makedonsko državljanstvo|work=blic.rs|date=25 May 2014}}</ref>}} | other_names = Rade Sherbedgia | occupation = <!-- WD --> | years_active = 1967–danes | children = 5, tudi [[Danilo Šerbedžija|Danilo]] in [[Lucija Šerbedžija|Lucija]] | awards = | spouse = {{marriage|Ivanka Cerovac<br>|1969|1987|end=divorced}}<br>{{marriage|[[Lenka Udovicki|Lenka Udovički]]<br>|1991}} }} '''Rade Šerbedžija''' ({{lang-sr|Раде Шербеџија}}, {{IPA2|rǎːde ʃerbědʒija|pron}}), [[Srbi|srbsko]]-[[Hrvati|hrvaški]] [[igralec]], [[režiser]] in [[glasbenik]], * [[27. julij]] [[1946]], [[Bunić]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslavija]].<ref name="FilmReference 2021-03-03">{{cite news |url=http://www.filmreference.com/film/42/Rade-Serbedzija.html |title=Rade Serbedzija Biography |work=Film Reference |access-date=2021-03-03 |quote=Surname is sometimes transliterated "Serbedgia" or "Serbedjija"; born July 27, 1946, in Bunic kraj Korenice }}</ref> Šerbedžija je znan po portretih impozantnih likov na obeh straneh zakona. Je eden najbolj prepoznavnih jugoslovanskih igralcev [[1970.|sedemdesetih]] in [[1980.|osemdesetih let]]. V tujini je znan predvsem po stranskih vlogah v [[Hollywood]]skih filmskih ''[[Harry Potter in Svetinje smrti - 1. del]]'', ''[[Možje X: Prvi razred]]'', ''[[Svetnik (film, 1997)|Svetnik]]'' in ''[[Misija: nemogoče 2]]'' ter po vlogi sovjetskega generala Dimitrija Gredenka v šesti sezoni serije ''[[24 (TV-serija)|24]]''. Nastopil je tudi v slovenskih filmih ''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'', ''[[Rdeče klasje]]'' in ''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]''. V svoji karieri je prejel številne nagrade in priznanja. Štirikrat je osvojil [[zlata arena|zlato areno]] za najboljšega igralca, najvišje priznanje na Hrvaškem. Osvojil je tudi nagrado kritikov za najboljšega igralca za [[Beneški filmski festival|Beneškem filmskem festivalu]] za vlogo v filmu ''[[Pred dežjem (film, 1994)|Pred dežjem]]''. Njegova igra v kanadskem filmu ''[[Razsuti delci]]'' je bila nominirana za nagradi [[nagrada Genie|Genie]] in [[nagrada Satellite|Satellite]]. Leta 2019 ga je [[International Press Academy|IPA]] nagradila s častno nagrado [[nagrada Mary Pickford|Mary Pickford]] za »izjemni umetniški doprinos k zabavni industriji«.<ref>{{cite web |last1=Van Blaricom |first1=Mirjana |title=The International Press Academy Honors Rade Serbedzija With its Prestigious Mary Pickford Award |url=https://www.pressacademy.com/news/the-international-press-academy-honors-rade-serbedzija-with-its-prestigious-mary-pickford-award/ |website=pressacademy.com |date=1 February 2019}}</ref> Isrega leta je osvojil svojo drugo nagrado [[nagrada Vladimirja Nazorja|Vladimirja Nazorja]] za življenjsko delo v filmi umetnosti.<ref>{{cite web |title=Rade Šerbedžija i Nebojša Slijepčević dobitnici Nagrade Vladimir Nazor |url=https://www.havc.hr/infocentar/novosti/rade-erbedija-i-neboja-slijepevi-dobitnici-nagrade-vladimir-nazor |website=havc.hr |publisher=Croatian Audiovisual Centre |date=29 May 2019}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *{{IMDb name|0784884}} {{normativna kontrola}} {{igralec škrbina}} {{DEFAULTSORT:Šerbedžija, Rade}} [[Kategorija:Srbski filmski igralci]] [[Kategorija:Hrvaški filmski igralci]] [[Kategorija:Srbski televizijski igralci]] [[Kategorija:Hrvaški televizijski igralci]] [[Kategorija:Srbski gledališki igralci]] [[Kategorija:Hrvaški gledališki igralci]] hhchlelpypmjsd66jkuuxxo7av7ggrd 0 522238 5736854 5735163 2022-08-20T06:50:28Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Plum trees Kitano Tenmangu.jpg|thumb|Dve ženski molita pred svetiščem|432x432px]] '''Šintoistično svetišče''' (神社, džindža, arhaično: šinša, kar pomeni: »kraj boga(-ov)«)<ref>Stuart D. B. Picken, 1994. p. xxiii</ref> je stavba, katere glavni namen je namestitev ([[relikvija|relikvije]]) enega ali več ''[[kami]]jev'', božanstev sveta šintoistične religije. == Splošno == Strukturno je šintoistično svetišče običajno sestavljeno iz več zgradb. ''Honden'' (本殿), kar pomeni: »glavna dvorana«) je kraj, kjer je/so relikvije ''kami'' zavetnika svetišča.<ref name="scheid2">{{cite web |last=Bernhard Scheid |title=Religiöse Bauwerke in Japan |url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/bauten/bauten.htm |access-date=27 June 2010 |publisher=University of Vienna |language=de}}</ref> Honden je lahko odsoten v primerih, ko svetišče stoji na ali blizu svete gore, drevesa ali drugega predmeta, ki ga je mogoče častiti neposredno, ali v primerih, ko ima svetišče oltarju podobno strukturo, imenovano ''himorogi'' ali predmet, za katerega se verjame, biti sposoben pritegniti duhove, imenovan ''joriširo'', ki lahko služi tudi kot neposredna vez s ''kamijem''. Obstaja lahko tudi ''haiden'' (拝殿, kar pomeni: "dvorana za čaščenje") in druge strukture. Čeprav se v slovenščini uporablja samo ena beseda (»svetišče«), lahko v japonščini šintoistična svetišča nosijo katero koli od mnogih različnih, neenakovrednih imen, kot so ''gongen, -gū, džindža, džingū, mori, mjōdžin, -ša, taiša, ubusuna'' ali ''jaširo''. Ob cestah lahko občasno najdemo miniaturna svetišča (''hokore''). Velika svetišča imajo včasih na svojih območjih miniaturna svetišča, ''sesša'' (摂社) ali ''maša'' (末社). ''Mikoši'', nosilnice, ki jih nosijo na palicah med festivali (''macuri''), prav tako vsebujejo ''kami'' in se zato štejejo za svetišča. Leta 927 n. št. je bil razglašen ''Engi-šiki'' (延喜式, dobesedno: »postopki obdobja Engi«). To delo je naštelo vseh 2861 šintoističnih svetišč, ki so obstajala v tistem času, in 3131 uradno priznanih in posvečenih ''kamijev''.<ref>" Engishiki" in Stuart D. B. Pecken, ed., ''Historical Dictionary of Shinto''. Second edition. (Lanham, MD, USA: Scarecrow Press, Inc., 2011) p. 92.</ref> Leta 1972 je Agencija za kulturne zadeve ocenila število svetišč na 79.467, večinoma povezanih z Združenjem šintoističnih svetišč (神社本庁).<ref>''Japanese Religion: A Survey by the Agency for Cultural Affairs''. Abe Yoshiya and David Reid, translators. (Tokyo: Kodansha International Ltd., 1972) p. 239.</ref> Nekatera svetišča, kot je svetišče Jasukuni, so popolnoma neodvisna od katere koli zunanje oblasti.<ref>{{cite web|url=http://www.politicsandreligionjournal.com/images/pdf_files/srpski/godina3_broj2/Analiza%201.pdf |title=The Yasukuni Shrine Problem in the East Asian Context: Religion and Politics in Modern Japan: Foundation |access-date=1 January 2014}}</ref> Število šintoističnih svetišč na Japonskem je ocenjeno na okoli 100.000. Ta številka lahko vključuje ali ne vključuje zasebnih svetišč v domovih in v lasti majhnih skupin, zapuščenih ali zapuščenih svetišč, hokore ob cesti itd. Že od antičnih časov so družine ''Šake'' (社家) prevladovale v šintoističnih svetiščih prek dednih položajev in v nekaterih svetiščih se dedno nasledstvo nadaljuje še danes. Znak Unicode, ki predstavlja šintoistično svetišče (na primer na zemljevidih), je U+26E9 ⛩. == Rojstvo in evolucija == === Zgodnji izvor === [[File:Mount nantai and lake chuzenji.jpg|thumb| Gora Nantai, ki jo častijo v svetišču Futarasan, ima obliko faličnih kamnitih palic, ki jih najdemo na mestih [[obdobje Džomon|kulture Džomon]].]] Predniki so ''kami'', ki jih je treba častiti. Vaški sveti iz [[Obdobje Jajoj|obdobja Jajoj]] so iskali nasvet prednikov in drugih ''kamijev'' ter razvili instrumente, ''joriširo'' (依り代), da bi jih priklicali. ''Jošiširo'' pomeni »nadomestek pristopa« in je bil zasnovan za privabljanje ''kamijev'', da jim omogoči fizični prostor, s čimer postane kami dostopen ljudem. Zasedanja vaškega sveta so potekala na mirnih mestih v gorah ali v gozdovih v bližini velikih dreves ali drugih naravnih predmetov, ki so služili kot ''joriširo''. Ti sveti kraji in njihov ''joriširo'' so se postopoma razvili v današnja svetišča, katerih izvor še vedno lahko vidimo v japonskih besedah za »goro« in »gozd«, kar lahko pomeni tudi »svetišče«. Mnoga svetišča imajo na svojem ozemlju enega od prvotnih velikih ''joriširo'': veliko drevo, obdano s sveto vrvjo, imenovano ''šimenava'' (標縄・注連縄・七五三縄). Prve stavbe na krajih, posvečenih bogoslužju, so bile kočam podobne stavbe, zgrajene za bivanje nekaterih ''joriširo''. Sled tega izvora je mogoče najti v izrazu ''hokura'' (神庫), »skladišče božanstev«, ki se je razvil v ''hokora'' (zapisano z enakimi črkami 神庫) in velja za eno prvih besed za svetišče. === Prva začasna svetišča === Prava svetišča so nastala z začetkom poljedelstva, ko se je pojavila potreba po privabljanju ''kamijev'', da bi zagotovili dobre letine. Vendar so bile to le začasne strukture, zgrajene za določen namen, tradicijo katere je mogoče najti v nekaterih obredih. Tu in tam se še najdejo namigi o prvih svetiščih. Svetišče Ōmiva v Nari, na primer, ne vsebuje svetih podob ali predmetov, ker naj bi služilo gori, na kateri stoji – slike ali predmeti so zato nepotrebni.<ref>{{Cite web|url=http://oomiwa.or.jp/english/|title=English &#124; Ohmiwa Jinja Shrine &#124; 大神神社（おおみわじんじゃ）|date=April 17, 2014}}</ref> Iz istega razloga ima bogoslužno dvorano, ''haiden'' (拝殿), vendar nima prostora za namestitev ''kamija'', imenovanega ''šinden'' (神殿). Arheologija potrjuje, da so bili v obdobju Jajoi najpogostejši ''šintai'' (神体) (''joriširo'', v katerem so dejansko bili skriti ''kami'') v najzgodnejših svetiščih bližnji gorski vrhovi, ki so oskrbovali ravnice, kjer so živeli ljudje, z vodo.<ref name="cambridge">Cambridge History of Japan (1993:524)</ref> Poleg že omenjenega svetišča Ōmiva je še en pomemben primer gora Nantai, gora v obliki [[falus]]a v Nikku, ki predstavlja ''šintai'' svetišča Futarasan. Pomembno je, da ime ''Nantai'' (男体) pomeni »moško telo«. Gora ne oskrbuje z vodo samo riževih polj pod seboj, ampak ima obliko faličnih kamnitih palic, ki jih najdemo na mestih pred kulturo Džōmon. === Obredi in slovesnosti === Leta 905 n. št. je [[cesar Daigo]] ukazal zbirko šintoističnih obredov in pravil. Znano je, da so bili prejšnji poskusi kodifikacije, vendar niti ''Konin'' niti ''Džogan Gišiki'' <ref>"Jogan Gishiki" in Stuart D. B. Pecken, ed., ''Historical Dictionary of Shinto''. Second edition. (Lanham, MD, USA: Scarecrow Press, Inc., 2011) p. 139.</ref> nista preživela. Sprva pod vodstvom Fudživara no Tokihira (državnik, dvorjan in politik 880-949) je projekt obstal ob njegovi smrti aprila 909. Njegov brat je prevzel vodenje in leta 912 <ref name="nussbaum178">Louis-Frédéric. (2005). [https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA178&dq= "''Engi-shiki''"] in ''Japan Encyclopedia'', p. 178.</ref> ter leta 927 je bila v petdesetih zvezkih objavljena knjiga o zakonih in običajih ''Engi-šiki'' (延喜式, dobesedno: »Postopki dobe Engi«). Ta prva uradna kodifikacija šintoističnih obredov in ''Norita'' (liturgična besedila ali obredni zaklini), ki je preživela, je postala osnova za vso kasnejšo šintoistično liturgično prakso in prizadevanja.<ref>" Engishiki" in Stuart D. B. Pecken, ed., ''Historical Dictionary of Shinto''. Second edition. (Lanham, MD, USA: Scarecrow Press, Inv, 2011) p. 92.</ref> Poleg prvih desetih zvezkov tega dela v petdesetih zvezkih (ki je zadevalo bogoslužje in oddelek za bogoslužje) so razdelki v naslednjih zvezkih, ki obravnavajo ministrstvo za obrede (治部省) in ministrstvo za cesarsko hišo (宮内省), prav tako urejali šintoistično bogoslužje in je vsebovalo liturgične obrede in predpise.<ref>{{cite book|last=Philippi|first=Donald L.|title=Norito: A Translation of the Ancient Japanese Ritual Prayers|year=1990|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0691014890|page=1}}</ref> Felicia Gressitt Brock je leta 1970 izdala dvodelni komentirani angleški prevod prvih desetih zvezkov z uvodom ''Engi-šiki; procedures of the Engi Era''. == Prihod in vpliv budizma == Prihod [[budizem na Japonskem|budizma na Japonsko]] okoli 6. stoletja je uvedel koncept stalnega svetišča. Veliko število [[budistični templji na Japonskem|budističnih templjev]] je bilo zgrajenih poleg obstoječih svetišč v mešanih kompleksih, imenovanih ''džingū-dži (神宮寺, dobesedno: »svetišče tempelj«), da bi duhovništvom pomagali pri spopadanju z lokalnimi ''kamiji'', zaradi česar so ta svetišča postala trajna. Nekaj časa v njihovem razvoju se je začela uporabljati beseda ''mija'' (宮), ki pomeni »palača«, kar kaže na to, da so svetišča do takrat postala impozantne strukture današnjega časa. Ko so bila zgrajena prva stalna svetišča, je šintoizem razkril močno težnjo po upiranju arhitekturnim spremembam, težnjo, ki se je pokazala v tako imenovanem ''šikinen sengū-saidžu'' (式年遷宮祭), tradiciji zveste obnove svetišč v rednih intervalih ob strogem upoštevanju njihovega izvirnega oblikovanja. Ta običaj je razlog, da so se starodavni slogi ponavljali skozi stoletja do danes in so ostali bolj ali manj nedotaknjeni. Najboljši obstoječi primer tega je [[Veliko svetišče Ise]], ki ga še vedno obnavljajo vsakih 20 let. Tradicija obnove svetišč ali templjev je prisotna tudi v drugih religijah. Izumo-taiša, Sumijoši-taiša in svetišče Nišina Šinmei pravzaprav predstavljajo vsak drugačen slog, katerega izvor naj bi bil pred budizmom na Japonskem. Ti trije slogi so znani kot ''taiša-zukuri'', ''sumijoši-zukuri'' in ''šinmei-zukuri'' (glej spodaj). Svetišča niso bila popolnoma imuna na spremembe in dejansko kažejo različne vplive, zlasti budizma, kulturnega uvoza, ki je zagotovil velik del besednjaka šintoistične arhitekture. ''Rōmon'' (楼門, stolpna vrata), ''haiden'', ''[[kairo]]'' (回廊, koridor), ''tōrō'' ali kamnita svetilka in ''komainu'' ali levji psi (glej spodaj za razlago teh izrazov) so vsi elementi izposojeni iz budizma. === ''Šinbucu šūgō'' in ''džingūdži'' === Main articles: Shinbutsu-shūgō and Jingū-ji [[File:Tsurugaoka Hachimangū-ji.jpg|thumb| Primer ''džingū-dži'': Curugaoka Hačiman-gū-dži na stari risbi. V ospredju budistične strukture svetišča-templja (niso ohranjene), med njimi pagoda, zvonik in ''niōmon''. Svetišče (ohranjeno) je zgoraj.]] Do obdobja Meidži (1868–1912) so bila svetišča, kot jih poznamo danes, redka. Z zelo redkimi izjemami, kot sta Veliko svetišče Ise in Izumo-taiša, so bili le del kompleksa templja in svetišča, ki ga je nadzorovala budistična duhovščina. Ti kompleksi so se imenovali džingū-dži (神宮寺, dobesedno: »tempelj svetišča«), kraji čaščenja, sestavljeni iz budističnega templja in svetišča, posvečenega lokalnemu ''kamiju''. Kompleksi so nastali, ko je bil poleg svetišča postavljen tempelj, da bi pomagal ''kamiju'' pri karmičnih težavah. Takrat so mislili, da so tudi ''kamiji'' podvrženi karmi in zato potrebujejo odrešitev, ki jo lahko zagotovi samo budizem. Ko so se džingū-dži prvič pojavili v obdobju Nara (710–794), so ostali običajni več kot tisočletje, dokler niso bili z redkimi izjemami uničeni v skladu z novo politiko uprave Meidži leta 1868. === ''Šinbucu bunri'' === Šintoistično svetišče je doživelo veliko spremembo, ko je administracija Meidži razglasila novo politiko ločevanja ''kamijev'' in tujih Bud (''šinbucu bunri'') z redom ločevanja (神仏判然令, ''Šinbucu Hanzenrei''). Ta dogodek je velikega zgodovinskega pomena deloma zato, ker je sprožil ''haibucu kišaku'', nasilno protibudistično gibanje, ki je v zadnjih letih šogunata Tokugava in med obnovo Meidži povzročilo prisilno zaprtje na tisoče budističnih templjev in zaplembo njihove zemlje, prisilno vrnitev menihov v laiško življenje in uničenje knjig, kipov in druge budistične lastnine.<ref name="EoSHK">{{citation | title = Haibutsukishaku | encyclopedia = Encyclopedia of Shinto}}.</ref> Do konca [[obdobje Edo|obdobja Edo]] so bila lokalna verovanja o ''kami'' in budizem tesno povezana v tako imenovani ''šinbucu šūgō'' (神仏習合), vse do točke, ko so bile celo iste stavbe uporabljene kot šintoistična svetišča in budistične templje. Po zakonu bi bila oba na silo ločena. To je potekalo v več fazah. Sprva je ukaz, ki ga je izdal Džingidžimuka aprila 1868, odredil odstavitev ''šasō'' in ''bettō'' (menihi v svetiščih, ki izvajajo budistične obrede v šintoističnih svetiščih).<ref name = "Burkman">{{citation | last = Burkman | title = The Urakami Incidents and the Struggle for Religious Toleration in Early Meiji Japan | page = 175}}.</ref> Nekaj dni pozneje je 'Daidžōkan' prepovedal uporabo budistične terminologije, kot je ''gongen'', za japonske ''kami'' in čaščenje budističnih kipov v svetiščih. Tretja stopnja je bila prepoved uporabe budističnega izraza ''Daibosacu'' (Veliki bodhisatva) za sinkretičnega ''kamija'' Hačimana v svetiščih Ivašimizu Hačiman-gū in Usa Hačiman-gū.<ref name="EoSSB">{{citation | encyclopedia = Encyclopedia of Shinto | title = Shinbutsu Bunri}}.</ref> V četrti in zadnji fazi je bilo vsem razglašenim ''bettō'' in ''šasō'' rečeno, naj postanejo »duhovniki v svetiščih« (''kannuši'') in se vrnejo v svoja svetišča. Poleg tega je bilo menihom sekte Ničiren rečeno, naj nekaterih božanstev ne imenujejo ''kami''. Po kratkem obdobju, v katerem je užival naklonjenost ljudi, je proces ločitve Bud in ''kamijev'' vendarle zastal in je še vedno le delno zaključen. Do danes imajo skoraj vsi budistični templji na Japonskem majhno svetišče (''čindžuša''), posvečeno šintoističnemu ''kamiju'' in obratno, budistične figure (npr. boginja Kannon) so čaščene v šintoističnih svetiščih.<ref name="Scheid">{{citation | last = Scheid | first = Grundbegriffe | title = Shinto}}.</ref> ==''Šintai ''== [[File:Kodaki fuji frm shojinko refurb.jpg|left|thumb| Gora Fudži je najbolj znan japonski ''šintai''.]] Značilnosti svetišča so ''kami'', ki ga vsebuje in ''šintai'' (ali ''go-šintai'', če se uporablja častna predpona ''go-''), v katerem je. Medtem ko ime dobesedno pomeni »telo kamija«, so ''šintaji'' fizični predmeti, ki se častijo v šintoističnih svetiščih ali blizu njih, ker se verjame, da v njih prebiva ''kami''.<ref name="sos">''Shintai'', Encyclopedia of Shinto</ref> Kljub temu, kar morda nakazuje njihovo ime, ''šintaji'' sami po sebi niso del ''kamijev'', temveč le simbolična skladišča, zaradi katerih so dostopni ljudem za čaščenje. Zato je rečeno, da jih naseljuje ''kami''.<ref name="scheid1">{{cite web|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/bauten/schrein.htm|title=Schreine|last=Bernhard Scheid|publisher=University of Vienna|language=de|access-date=27 March 2010}}.</ref> ''Šintai'' so prav tako nujni ''joriširo'', to so predmeti po svoji naravi, ki lahko pritegnejo ''kami''. Najpogostejši ''šintai'' so umetni predmeti, kot so ogledala, meči, dragulji (na primer kamni v obliki vejice, imenovani ''magatama''), ''gohei'' (palice, ki se uporabljajo med verskimi obredi) in kipi ''kamijev'', imenovani ''šinzō'' (神像),<ref>''Kami'' are as a rule not represented in anthropomorphic or physical terms, however numerous paintings and statues representing them have appeared under Buddhist influence</ref> vendar lahko so tudi naravni objekti, kot so skale, gore, drevesa in slapovi. Gore so bile med prvimi in so še vedno med najpomembnejšimi ''šintaji'' in jih častijo v več znanih svetiščih. Gora, za katero verjamejo, da je dom ''kamija'', kot na primer gora [[Fudži]] ali gora Miva, se imenuje ''šintai-zan'' (神体山).<ref name="ono">Ono, Woodard (2004:100)</ref> V primeru ''šintaija'', ki ga je naredil človek, je treba ''kamija'' povabiti, da prebiva vanj (glej naslednji pododdelek, Kandžō). Ustanovitev novega svetišča zahteva prisotnost že obstoječega, naravnega ''šintai'' (na primer skala ali slap, v katerem živi lokalni ''kami'') ali umetnega, ki ga je zato treba nabaviti ali narediti za ta namen. Primer prvega primera so slapovi Nači, ki jih častijo v svetišču Hirjū v bližini Kumano Nači-taiša in naj bi jih naselil ''kami'', imenovan Hirjū Gongen.<ref name="nachi">{{cite web|url=http://www.kkr.mlit.go.jp/wakayama/rekishi/disco131.html|title=Hiryū Gongen|last=Kamizaka|first=Jirō|publisher=Ministry of Land, Infrastructure and Transport - Kinki Regional Development Bureau|language=ja|access-date=28 March 2010}}</ref> Prva dolžnost svetišča je namestiti in zaščititi svoj ''šintai'' in ''kami'', ki ga naseljuje. Če ima svetišče več kot eno stavbo, se tista, ki vsebuje ''šintai'', imenuje ''honden''; ker je namenjen izključno uporabi ''kamijev'', je vedno zaprt za javnost in se ne uporablja za molitve ali verske obrede. ''Šintai'' zapusti ''honden'' le med prazniki (''macuri''), ko ga dajo v prenosna svetišča (''mikoši'') in ga med verniki nosijo po ulicah. Prenosno svetišče se uporablja za fizično zaščito ''šintai'' in njegovo skrivanje pred pogledi. === Ponovna umestitev === {{glavni| Kandžo}} Pogosto bo odprtje novega svetišča zahtevalo obredno razdelitev ''kami'' in prenos enega od dveh nastalih duhov na novo lokacijo, kjer bo animiral ''šintai''. Ta proces se imenuje ''kandžō'', razdeljeni duhovi pa ''bunrei'' (分霊, dobesedno: »razdeljen duh«), ''go-bunrei'' (御分霊) ali ''vakemitama'' (分霊).<ref name="Smyers147">Smyers (1999:235)</ref> Ta postopek razmnoževanja, ki so ga duhovniki kljub temu imenu opisali ne kot delitev, temveč kot podoben prižigu sveče od druge že prižgane sveče, pusti prvotni ''kami'' nedotaknjen na njegovem prvotnem mestu in zato ne spremeni ničesar njegovih lastnosti. Nastali duh ima vse lastnosti izvirnika in je zato »živ« in trajen. Postopek se pogosto uporablja - na primer med šintoističnimi festivali (''macuri'') za animiranje začasnih svetišč, imenovanih ''mikoši''.<ref name="sonoda12">Sonoda (1975:12)</ref> Ni nujno, da pride do prenosa iz svetišča v drugo: nova lokacija razdeljenega duha je lahko zasebni objekt ali hiša posameznika. Proces kandžō je bil temeljnega pomena pri ustvarjanju vseh mrež svetišč na Japonskem (svetišča [[ Inari (mitologija)‎|Inari]], svetišča Hačiman itd.). == ''Šake'' družine == ''Šake'' (社家) je ime za družine in nekdanji družbeni razred, ki je prevladoval v šintoističnih svetiščih prek dednih položajev v svetiščih. Družbeni razred je bil ukinjen leta 1871, vendar številne družine šake še vedno nadaljujejo dedno nasledstvo do danes in nekatere so bile po obnovi Meidži imenovane za dedno plemstvo (''Kazoku'').<ref name=":02">{{Cite book|title=Encyclopedia Nipponica|publisher=Shogakukan|year=2001|at=Shake (社家)|oclc=14970117}}</ref> Nekatere najbolj znane družine ''šake'' so: *Arakida in Vatarai iz velikega svetišča Ise<ref name=":13">{{Cite book|last=Gibney|first=Frank B|title=Britannica International Encyclopædia|publisher=TBS Britannica|year=1991|at=Shake (社家)|oclc=834589717}}</ref> *Senge in Kitadžima Izumo-taiša *Ōnakatomi Kasuga-taiša *Urabe iz svetišča Jošida == Znana svetišča in mreže svetišč == Tisti, ki jih častijo v svetišču, so na splošno šintoistični ''kami'', včasih pa so lahko budistična ali taoistična božanstva, pa tudi druga, za katera na splošno ne velja, da pripadajo šintoizmu. Nekatera svetišča so bila ustanovljena za čaščenje živih ljudi ali figur iz mitov in legend. Znan primer so svetišča Tōšō-gū, postavljena v svetišče Tokugava Iejasu ali številna svetišča, posvečena Sugavara no Mičizaneju, kot je Kitano Tenman-gū. [[File:Haiden of Izumo-taisha-1.JPG|thumb|[[Izumo-taiša]]]] Pogosto svetišča, ki so bila zgodovinsko najpomembnejša, ne ležijo v nekdanjem središču moči, kot so Kjoto, Nara ali Kamakura. Na primer, Veliko svetišče Ise, družinsko svetišče cesarske družine, je v prefekturi Mie. Izumo-taiša, eno najstarejših in najbolj cenjenih svetišč na Japonskem, je v prefekturi Šimane.<ref name="schreine">{{cite web|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/bauten/bekannteschreine.htm|title=Bekannte Schreine|last=Scheid|first=Bernhard|publisher=University of Vienna|language=de|access-date=23 March 2010}}</ref> To je zato, ker je njihova lokacija lokacija tradicionalno pomembnega ''kamija'' in ne lokacija posvetnih institucij. Nekatera svetišča obstajajo samo v enem kraju, druga pa so na čelu mreže svetišč podružnic (分社, ''bunša'').<ref name="bunpu">{{cite web|url=http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=776|title=Shamei Bunpu (Shrine Names and Distributions)|last=Motegi|first=Sadazumi|publisher=Encyclopedia of Shinto|language=ja|access-date=23 March 2010}}</ref> Širjenje ''kamija'' lahko povzroči enega ali več različnih mehanizmov. Tipična je operacija, imenovana ''kandžō'', postopek razmnoževanja, skozi katerega je ''kami'' povabljen na novo lokacijo in tam ponovno uvrščen. Novo svetišče se upravlja popolnoma neodvisno od tistega, iz katerega izvira. Vendar pa obstajajo tudi drugi mehanizmi prenosa. V primeru velikega svetišča Ise se je na primer njegova mreža svetišč Šinmei (iz ''Šinmei'', 神明; drugo ime za Amaterasu) povečala zaradi dveh sočasnih vzrokov. V poznem obdobju Heian se je kult Amaterasuja, ki so ga sprva častili samo v velikem svetišču Ise, začel širiti na posest svetišča prek običajnega mehanizma kandžō. Kasneje so se podružnična svetišča začela pojavljati še dlje. Prvi dokaz o svetišču Šinmei daleč od Iseja je ''Azuma Kagami'', besedilo iz [[obdobje Kamakura|obdobja Kamakura]], ki se nanaša na pojav Amanave Šinmei-gū'' v Kamakuri, Kanagava. Amaterasu so začeli častiti v drugih delih države zaradi tako imenovanega fenomena ''tobi šinmei'' (飛び神明, leteči ''Šinmei''), prepričanja, da bo odletel na druge lokacije in se tam naselil. Podobni mehanizmi so odgovorni za širjenje drugih ''kamijev'' po državi. === Pomembna svetišča === [[File:Naiku 04.jpg|thumb| Veliko svetišče Ise je bilo najpomembnejše svetišče na Japonskem.]] [[Veliko svetišče Ise]] v prefekturi Mie je skupaj z [[Izumo-taiša]] najbolj reprezentativno in zgodovinsko pomembno svetišče na Japonskem.<ref name="IUI">{{cite web|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/bauten/ise_izumo.htm|title=Ise und Izumo|last=Scheid|first=Bernhard|publisher=University of Vienna|language=de|access-date=31 March 2010}}</ref> Dve svetišči ''kami'' igrata temeljne vloge v ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'', dveh besedilih, ki sta zelo pomembni za šintoizem. Ker je njegov ''kami'', Amaterasu, prednik cesarja, je veliko svetišče Ise družinsko svetišče cesarske hiše. Veliko svetišče Ise pa je posvečeno posebej cesarju in v preteklosti so celo njegova mati, žena in babica potrebovale njegovo dovoljenje za čaščenje tam.<ref name="EOS-IS">{{cite web|url=http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=781|title=Ise Shinkō|publisher=Encyclopedia of Shinto|access-date=31 March 2010}}</ref> Njegov tradicionalni in mitološki datum ustanovitve sega v leto 4 pred našim štetjem, vendar zgodovinarji menijo, da je bilo ustanovljeno okoli 3. do 5. stoletja našega štetja. Izumo-taiša (v prefekturi Šimane) je tako star, da o njegovem nastanku ni ohranjen noben dokument, zato leto ustanovitve ni znano. Svetišče je središče vrste priljubljenih sag in mitov. ''Kami'', ki ga vsebuje, Ōkuninuši, je ustvaril Japonsko, preden so jo naselili Amaterasujevi potomci, cesarjevi predniki. Zaradi svoje fizične oddaljenosti je Izumo v zgodovinskih časih zasenčila slava drugih krajev, vendar je še vedno razširjeno prepričanje, da se oktobra tam srečajo vsi japonski bogovi. Zaradi tega je mesec oktober znan tudi kot »mesec brez bogov« (神無月, Kannazuki, eno od njegovih imen v starem lunarnem koledarju), medtem ko se samo pri Izumo-taiši imenuje mesec z bogovi (神在月・神有月, ''Kamiarizuki'').<ref>Iwanami {{nihongo|Kōjien|広辞苑}} Japanese dictionary, 6th Edition (2008), DVD version</ref> [[File:Fushimi Inari Taisha Shrine, Kyoto (30173750748).jpg|thumb|left|''Senbon tori'', ki vodijo do Fušimi Inari-taiša]] [[Fušimi Inari-taiša]] je glavno svetišče največje mreže svetišč na Japonskem, ki ima več kot 32.000 članov (približno tretjina vseh). Čaščenje Inari Okami se je tukaj začelo v 8. stoletju in se od takrat nadaljuje ter se širi na preostalo državo. Svetišče v kraju Fušimi-ku v [[Kjoto|Kjotu]] stoji ob vznožju gore, tudi imenovane Inari in vključuje poti navzgor do številnih manjših svetišč. Drug zelo velik primer je svetišče Jūtoku Inari v mestu Kašima, prefektura Saga. Svetišče Usa v prefekturi Ōita (imenovano v japonščini Usa Džingū ali Usa Hačiman-gū) je skupaj z Ivašimizu Hačiman-gū vodja mreže svetišč Hačiman.<ref name="usa">{{cite web|url=http://www.usajinguu.com/lineage.html|title=Yuisho|publisher=Usa Jingū|language=ja|access-date=1 April 2010|archive-date=7 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207130748/http://www.usajinguu.com/lineage.html|url-status=dead}}</ref> Čaščenje Hačimana se je tukaj začelo vsaj še v obdobju Nara (710–794). Leta 860 je bil ''kami'' razdeljen in pripeljan v Ivašimizu Hačiman-gū v Kjotu, ki je postal središče čaščenja Hačimana v prestolnici. Usa Hačiman-gū, ki je na vrhu gore Otokojama, je posvečen cesarju Odžinu, njegovi materi cesarici Džungū in ženski ''kami'' Hime no Okami.<ref name="iwa">{{cite web|url=http://www.kiis.or.jp/kansaida/yawata/yawata01-e.html|title=Iwashimizu Hachimangu Shrine |publisher=Kansai Institute of Information Systems and Industrial|access-date=1 April 2010}}</ref> [[Svetišče Icukušima]] je skupaj z Munakata-taišo na čelu mreže svetišč Munakata. Poznan po tem, da je dvignil torije iz vode in je Unescov seznam svetovne dediščine. Svetišče je posvečeno trem hčeram Susano-o no Mikoto, ''kamiju'' morij in neviht ter bratu velikega sončnega ''kamija''. Kasuga-taiša je šintoistično svetišče v mestu Nara v prefekturi Nara na Japonskem. Ustanovljeno leta 768 našega štetja in večkrat prezidano skozi stoletja, je svetišče družine Fudživara. Notranjost je znana po številnih bronastih lučeh, pa tudi po številnih kamnitih lučeh, ki vodijo do svetišča. Arhitekturni slog ''Kasuga-zukuri'' je dobil ime po ''honden'' Kasuga-taiša. [[File:Yasukuni Shrine 201005.jpg|thumb| Svetišče Jasukuni v Čijodi v Tokiu]] Kompleks svetišč Kumano Sanzan, vodja mreže svetišč Kumano, vključuje Kumano Hajatama-taiša (prefektura Vakajama, Šingu), Kumano Hongu-taiša (prefektura Vakajama, Tanabe) in Kumano Nači.taiša (prefektura Vakajama, Načikacura). Svetišča ležijo med 20 in 40 km eno od drugega. Povezuje jih romarska pot, znana kot »Kumano Sankeimiči« (熊野参詣道). Veliki kompleks Kumano Sanzan vključuje tudi dva budistična templja, Seiganto-dži in Fudarakusan-dži. <ref>The presence of Buddhist temples within a Shinto shrine complex is due to an integration of Buddhism and Shinto (''Shinbutsu shūgō'') which used to be normal before the Meiji restoration and is still common. The ''kami'' which inhabits the Nachi Falls within the Kumano Sanzan shrine complex, the already mentioned Hiryū Gongen, is itself syncretic.</ref><ref name="ks">[http://www.pref.wakayama.lg.jp/sekaiisan/english/e-kumano_e.html Sacred site "Kumano Sanzan"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090303221919/http://www.pref.wakayama.lg.jp/sekaiisan/english/e-kumano_e.html |date=2009-03-03 }} accessed on June 12, 2008</ref> Verski pomen regije Kumano sega v prazgodovino in torej pred vsemi sodobnimi religijami na Japonskem. Območje je veljalo in še vedno velja za kraj telesnega zdravljenja. Svetišče Jasukuni v Tokiu je posvečeno vojakom in drugim, ki so umrli v boju za japonskega cesarja. === Mreža svetišč === Ocenjuje se, da je na Japonskem približno 80.000 svetišč.<ref>Karan, Pradyumna. (2010). [https://books.google.com/books?id=oze_mWihnU0C&pg=PA72&dq= ''Japan in the 21st Century: Environment, Economy, and Society,'' p. 72]; (1997). [https://books.google.com/books?id=ytOHbLdtSY4C&pg=PA191 ''Living Religions: An Encyclopaedia of the World's Faiths,'' p. 191].</ref> Večina šintoističnih svetišč je povezana z mrežo svetišč. To šteje samo svetišča z rezidenčnimi duhovniki; če so vključena manjša svetišča (kot so obcestna ali gospodinjska svetišča), bi se število podvojilo. Te so zelo koncentrirane; več kot ena tretjina jih je povezana z Inari (več kot 30.000 svetišč), prvih šest omrežij pa obsega več kot 90 % vseh svetišč, čeprav obstaja vsaj 20 omrežij z več kot 200 svetišči. {| class="wikitable" |- ! 10 največjih mrež svetišč na Japonskem<ref name="bunshanum">"[http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/images/uploads/EOS070712Kb.pdf Nationwide numbers of Emanation Branches(bunsha) of Famous Shrine]", from "Shamei Bunpu (Shrine Names and Distributions)"</ref> ! Podružnična svetišča ! Glavno svetišče |- | Svetišča Inari | 32.000 | [[Fušimi Inari-taiša]] ([[Kjoto]]) |- | Svetišča Hačiman | 25.000 | Usa Hačiman-gū (Prefektura Ōita, [[Kjušu]]), Ivašimizu Hačiman-gū (Kjoto) |- | Svetišča Šinmei | 18.000 | Ise Džingū (prefektura Mie) |- | Svetišča Tendžin |10.500 |Kitano Tenman-gū (Kjoto), Dazaifu Tenman-gū (prefektura Fukuoka]], Kjušu) |- | Svetišča Munakata | 8500 | Munakata taiša]] (prefektura Fukuoka, Kjušu), [[Svetišče Icukušima]] (Hirošima) |- | Svetišča Suva | 5000 | Suva taiša]] (prefektura Nagano) |- | Svetišča Hijoši | 4000 | Hijoši taiša]] (prefektura Šiga) |- | Svetišča Kumano | 3000 | Kumano Nači taiša (prefektura Vakajama) |- | Svetišča Csušima | 3000 || svetišče Cušima (prefektura Aiči) |- | Svetišča Jasaka | 3000 | Svetišče Jasaka (Kjoto) |} Naslednjih deset največjih mrež vsebuje od 2000 podružnic do približno 200 podružnic in med drugim vključujejo mreže, ki jih vodijo Macunoo-taiša, svetišče Kibune in Taga-taiša. ==== Svetišča Inari ==== {{glavni| Inari (mitologija)‎}} Število podružničnih svetišč daje približen pokazatelj njihovega verskega pomena in niti Veliko svetišče Ise niti Izumo-taiša ne moreta zasesti prvega mesta. Daleč najštevilčnejša so svetišča, posvečena [[Inari]]ju, ''kamiju'' varuhu kmetijstva, priljubljenemu po vsej Japonski, ki sama predstavljajo skoraj tretjino vseh. Inari ščiti tudi ribolov, trgovino in produktivnost na splošno. Zaradi tega imajo številne sodobne japonske korporacije v svojih prostorih svetišča, posvečena Inari. Svetišča Inari so običajno zelo majhna in jih je zato enostavno vzdrževati, lahko pa so tudi zelo velika, kot v primeru Fušimi Inari-taiša, glavnega svetišča mreže. ''Kami'' je zapisan tudi v nekaterih budističnih templjih. Vhod v svetišče Inari je običajno označen z enim ali več cinobrskimi [[tori]]ji in dvema belima lisicama (''kicune''). To rdečo barvo so začeli identificirati z Inari zaradi razširjenosti njene uporabe med Inari svetišči in njihovimi toriji.<ref>Smyers (1999:60, 177)</ref> Za kipe ''kicune'' se včasih zmotno verjame, da so oblika, ki jo je prevzel Inari in običajno prihajajo v parih, ki predstavljajo moškega in žensko, čeprav spol običajno ni očiten.<ref name="Smyers93">Smyers (1999:93)</ref> Ti kipi lisice držijo v ustih ali pod sprednjo taco simboličen predmet – najpogosteje dragulj in ključ, pogosti pa so tudi sveženj riža, zvitek ali lisičji mladič. Skoraj vsa svetišča Inari, ne glede na to, kako majhna, bodo vsebovala vsaj par teh kipov, običajno ob strani, na oltarju ali pred glavnim svetiščem. ==== Svetišča Hačiman ==== [[File:Sōgyō Hachiman.jpg|thumb| Hačiman v budističnih oblačilih zaradi ''šinbucu-šūgō'']] Sinkretična entiteta, ki jo častijo kot ''kamija'' in budističnega ''[[Bodhisatva|daibosacuja]]'', je [[Hačiman]] tesno povezan tako z učenjem kot z bojevniki. V 6. ali 7. stoletju so [[cesar Odžin|cesarja Ōdžina]] in njegovo mater cesarico Džingū identificirali skupaj s Hačimanom.<ref name="ash">{{cite book|last=Ashkenazy|first=Michael|title=Handbook of Japanese Mythology (World Mythology) (Hardcover)|publisher=ABC-CLIO|date=November 5, 2003|isbn=978-1-57607-467-1|url-access=registration|url=https://archive.org/details/handbookofjapane0000ashk}}</ref> Hačiman, ki je bil prvič zapisan v [[Usa Džingu]] v prefekturi Ōita, je bil globoko čaščen v obdobju Heian. Po ''kodžikiju'' je bil Ōdžin tisti, ki je korejske in kitajske učenjake povabil na Japonsko, zato je pokrovitelj pisanja in učenja. Ker je bil kot cesar Ōdžin prednik klana Minamoto, je Hačiman postal skrbniški ''kami'' (氏神, ''udžigami'') samurajskega klana Minamoto iz Kavačija ([[Osaka]]). Potem ko je [[Minamoto no Joritomo]] postal [[šogun]] in ustanovil šogunat Kamakura, je Hačimanova priljubljenost narasla in posledično je postal zaščitnik bojevniškega razreda, ki ga je šogun pripeljal na oblast. Iz tega razloga je ''šintai'' Hačimanovega svetišča običajno streme ali lok. V [[obdobje Kamakura|japonskem srednjem veku]] se je čaščenje Hačimana razširilo po vsej Japonski ne le med [[samuraj]]i, ampak tudi med kmeti. Na Japonskem je njemu posvečenih 25.000 svetišč, drugo najštevilčnejše za svetišči mreže Inari. Usa Džingu je glavno svetišče mreže skupaj z Ivašimizu Hačiman-gū. Vendar pa svetišče Hakozaki in Curugaoka Hačiman-gū nista zgodovinsko nič manj pomembni svetišči in sta bolj priljubljeni. ==== Svetišča Munakata ==== Na čelu s Kjūšūjevim svetiščem Munakata taiša in Icukušima, svetišča v tem omrežju zajemajo tri ženske ''kami'' iz Munakata (宗像三女神, ''Munakata Sandžošin'') in sicer Čikišima Hime-no-Kami, Tagicu Hime-no-Kami in Tagori Hime-no- Kami.<ref name="munakata">{{cite web|url=http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=1085|title=Munakata Shinkō|publisher=Encyclopedia of Shinto|access-date=5 April 2010}}</ref> Isti trije kamiji so zapisani drugje v omrežju, včasih pod drugim imenom. Vendar, medtem ko Munakata taiša hrani vse tri na ločenih otokih, ki pripadajo njegovemu kompleksu, svetišča podružnic na splošno ne; katerega kamija zapišejo, je odvisno od zgodovine svetišča in z njim povezanih mitov. ==== Svetišča Tendžin ==== Mreža svetišč Tendžin vključuje učenjaka Sugavaro no Mičizaneja iz 9. stoletja. Sugavara je bil prvotno posvečen, da bi pomiril svojega duha, ne pa da bi ga častili.<ref name="suga">{{cite book |editor=John Breen |editor2=Mark Teeuwen | title = Shinto in History: Ways of the Kami| publisher = University of Hawaii Press| date = July 2000| location = Honolulu| isbn = 978-0-8248-2363-4| oclc = 43487317}}</ref> Mičizane je bil v svojem življenju neupravičeno izgnan, zato je bilo treba nekako pomiriti njegov bes, ki naj bi bil vzrok za kugo in druge katastrofe. Kitano Tenman-gū je bilo prvo od svetišč, posvečenih njemu. Ker je bil v življenju učenjak, je postal ''kami'' učenja in v obdobju Edo so šole zanj pogosto odprle podružnično svetišče. Drugo pomembno svetišče, posvečeno njemu, je Dazaifu Tenman-gū. === Svetišča Šinmei ==== Medtem ko je bil v uporabi pravni sistem ''ricurjō, so bili obiski prebivalcev Iseja prepovedani. Z oslabitvijo v obdobju Heian so v svetišče odprli tudi za navadne ljudi. Rast mreže svetišč Šinmei je bila posledica dveh sočasnih vzrokov. V poznem obdobju Heian so boginjo Amaterasu, ki so jo sprva častili le v velikem svetišču Ise, začeli ponovno uveljavljati v svetiščih podružnic v lastni posesti Ise prek značilnega mehanizma ''kandžō''. Prvi dokaz o svetišču Šinmei drugje je podan z ''Azuma Kagami'', besedilom iz obdobja Kamakure, ki se nanaša na pojav Amanawa Šinmei-gū v Kamakuri. Amaterasu se je razširil v druge dele države tudi zaradi tako imenovanega fenomena ''tobi šinmei'' (飛び神明, dobesedno: »leteči Šinmei«), prepričanja, da je Amaterasu odletel na druge lokacije in se tam naselil. ==== Svetišča Kumano ==== Svetišča Kumano zajemajo tri gore Kumano: Hongū, Šingū in Nači (Kumano Gongen (熊野権現)).<ref name="kumano">Encyclopedia of Shinto, [http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=1076 Kumano Shinkō], accessed on April 1, 2010</ref> Izvor kulta Kumano je kompleks svetišč Kumano Sanzan, ki vključuje Kumano Hajatama taiša (熊野速玉大社) (prefektura Vakajama, Šingu), Kumano Hongu taiša (prefektura Vakajama, Tanabe) in Kumano Nači taiša (prefektura Vakajama, Načikacura). Na Japonskem je več kot 3000 svetišč Kumano. == Struktura == [[Image:Plan of Shinto Shrine.jpg|thumb|The composition of a Shinto shrine]] Sledi seznam in diagram, ki prikazuje najpomembnejše dele šintoističnega svetišča: #''[[Tori]]'' – šintoistična vrata #Kamnite stopnice #''Sando'' – pristop do svetišča #''Čōzuja'' ali ''temizuja'' – mesto čiščenja za čiščenje rok in ust #''Tōrō'' – okrasne kamnite lanterne #''Kagura-den'' – stavba posvečena ''Noh'' ali svetemu plesu ''kagura'' #''Šamušo'' – upravni urad svetišča #''Ema'' – lesene ploščice z molitvami ali željami #''Secsumacuša – majhna pomožna svetišča #''Komainu'' – tako imenovani "levji psi", varuhi svetišča #''Haiden'' – oratorij ali bogoslužna dvorana #''Tamagaki'' – ograja, ki obdaja ''honden'' #''[[Honden]]'' – glavna dvorana, v kateri so kami #Na strehi ''haiden'' in ''honden'' sta vidna ''čigi'' ([[fiala]] in ''kacuogi '' (kratka vodoravna bruna), oboje pogosta tempeljska ornamentika. Splošni načrt šintoističnega svetišča je budističnega izvora. Prisotnost verand, kamnitih luči in dovršenih vrat je primer tega vpliva. Sestava šintoističnega svetišča je izjemno spremenljiva in nobena od številnih možnih značilnosti ni nujno prisotna. Celo ''honden'' lahko manjka, če svetišče časti bližnji naravni ''šintai''. Ker pa je njegovo zemljišče sveto, je običajno obdano z ograjo iz kamna ali lesa, imenovano ''tamagaki'', medtem ko je dostop omogočen s pristopom, imenovanim ''sandō''. Sami vhodi so prepredeni z vrati, imenovanimi ''tori'', ki so običajno najpreprostejši način za identifikacijo šintoističnega svetišča. [[Image:---File---蒙疆神社.JPG|thumb| Svetišče Mengdžiang v Džangdžiakou, Hebei, Kitajska, leta 1952]] Svetišče lahko na svojem ozemlju vključuje več struktur, od katerih je vsaka zgrajena za drugačen namen. Med njimi so ''honden'' ali svetišča, kjer so posvečeni ''kamiji'', ''heiden'' ali daritvena dvorana, kjer se darujejo daritve in molitve in ''haiden'' ali bogoslužna dvorana, kjer so lahko sedeži za častilce. ''Honden'' je stavba, ki vsebuje ''šintai'', dobesedno »sveto telo kamija«. Od teh je samo ''haiden'' odprt za laike. ''Honden'' je običajno za ''haidnom'' in je pogosto veliko manjši in neokrašen. Druge pomembne značilnosti svetišča so ''temizuja'', vodnjak, kjer si obiskovalci očistijo roke in usta, in ''šamušo'' (社務所), pisarna, ki nadzoruje svetišče. Stavbe pogosto krasijo ''čigi'' in ''kacuogi'', različno usmerjeni drogovi, ki štrlijo iz njihove strehe. Kot je bilo že pojasnjeno zgoraj, je bilo pred obnovo Meidži običajno, da so budistični tempelj zgradili znotraj ali poleg svetišča ali obratno.<ref name="SS">See Shinbutsu shūgō article</ref> Če je bilo v svetišču budistični tempelj, so ga imenovali ''džingūdži'' (神宮寺). Podobno so templji po vsej Japonski sprejeli skrbniške ''kamije'' (鎮守/鎮主, ''čindžu'') in zgradili tempeljska svetišča (寺社, džiša++), da bi jih nastanili.<ref name="BT95">Mark Teeuwen in ''Breen and Teeuwen'' (2000:95-96)</ref> Po nasilni ločitvi budističnih templjev in šintoističnih svetišč (''šinbucu bunri''), ki jo je odredila nova vlada v obdobju Meidži, je bila povezava med obema religijama uradno prekinjena, vendar se je v praksi kljub temu nadaljevala in je vidna še danes. == Arhitekturni slog == {{glavni|Šintoistična arhitektura}} Stavbe svetišč imajo lahko veliko različnih osnovnih tlorisov, ki so običajno poimenovane bodisi po ''hondenu'' slavnega svetišča (npr. ''hijoši-zukuri'', poimenovano po Hijoši-taiša) ali strukturni značilnosti (npr. ''irimoja-zukuri'', po dvokapni in zatrepni strehi. Pripona ''-zukuri'' v tem primeru pomeni »struktura«.) Streha ''hondena'' je vedno dvokapna, nekateri slogi pa imajo tudi verandi podoben prehod, imenovan ''hisaši'' (1 ''ken'' širok hodnik, ki obdaja eno ali več strani jedra svetišča ali templja). Med dejavniki, vključenimi v razvrstitev, so pomembni prisotnost ali odsotnost: *''hirairi'' ali ''hirairi-zukuri'' (平入・平入造) – slog gradnje, pri katerem ima stavba glavni vhod na strani, ki poteka vzporedno s slemenom strehe (stran brez dvokapnice). Temu tipu pripadajo ''šinmei-zukuri'', ''nagare-zukuri'', ''hačiman-zukuri'' in ''hie-zukuri''.<ref>Jinja Kenchiku, Shogakukan Nihon Daihyakka Zensho, accessed on November 29, 2009</ref> *''cumairi'' ali ''cumairi-zukuri'' (妻入・妻入造) – slog gradnje, pri katerem ima stavba glavni vhod na strani, ki poteka pravokotno na sleme strehe (dvokapna stran). Tej vrsti pripadajo ''taiša-zukuri'', ''sumijoši-zukuri'', ''ōtori-zukuri'' in ''kasuga-zukuri''. (Galerija na koncu tega članka vsebuje primere obeh slogov.) Pomembna so tudi razmerja. Stavba določenega sloga mora pogosto imeti določena razmerja, merjena v ''kenih'' (razdalja med stebri, spremenljiva količina od enega svetišča do drugega ali celo znotraj istega svetišča). Najstarejši slogi so ''cumairi šinmei-zukuri'', ''taiša-zukuri'' in ''sumijoši-zukuri'', za katere se verjame, da so nastali pred prihodom budizma. Dva najpogostejša sta ''hirairi nagare-zukuri'' in ''cumairi kasuga-zukuri''.<ref name="ko">[http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=248 History and Typology of Shrine Architecture], Encyclopedia of Shinto accessed on November 29, 2009</ref> Večja, pomembnejša svetišča imajo ponavadi edinstven stil. == Razlaga imen svetišč == [[File:Hakusan gongen.jpg|thumb| Majhno svetišče, imenovano Hakusan Gongen (白山権現), po navadi pred Meidži.]] Nomenklatura svetišč se je od obdobja Meidži precej spremenila. Do takrat je bila velika večina svetišč majhnih in brez stalnega duhovnika. Z zelo redkimi izjemami so bili le del kompleksa templja in svetišča, ki ga je nadzorovala budistična duhovščina. Običajno so imeli lokalnega skrbniškega ''kamija'', zato so jih klicali z imenom ''kami'', ki so mu sledili izrazi, kot je ''gongen''; ''ubusuna'' (産土), okrajšava za ''ubusuna no kami'' ali božanstvo varuh rojstnega kraja; ali veliki ''kami'' (明神, ''mjōdžin''). Izraz ''džindža'' (神社), ki je zdaj najpogostejši, je bil redek. Primera te vrste uporabe pred Meidžijem sta ''Tokusō Daigongen'' in ''Kanda Mjōdžin''. Danes se izraz »šintoistično svetišče« uporablja v nasprotju z »budističnim templjem«, da bi zrcalili japonsko razlikovanje med šintoističnimi in budističnimi verskimi strukturami. Ta ena sama beseda pa prevede več neenakovrednih japonskih besed, vključno z ''džindža'' (神社), kot v Jasukuni džindža; ''jaširo'' (社) kot v Cubaki Ōkami Jaširo; ''mija'' (宮) kot v Vatarai no Mija; ''-gū'' (宮) kot v Ivašimizu Hačiman-gū; ''džingū'' (神宮) kot v Meidži Džngū; ''taiša'' (大社) kot v Izumo-taiša; ''mori'' (杜); in ''hokora/hokura'' (神庫). Imena svetišč so opisna in velika težava pri obravnavanju njih je razumevanje, kaj točno pomenijo. Čeprav je njihova sestava zelo raznolika, je v njih običajno mogoče prepoznati dva dela. Prvo je pravo ime svetišča ali ''meišō'' (名称), drugo je tako imenovani ''šōgō'' (称号) ali »naslov«.<ref name="jinja.jp">Shinto Online Network Association [http://jinja.jp/modules/chishiki/index.php?content_id=56 Jinja no Shōgō ni Tsuite Oshiete Kudasai] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141019044202/http://jinja.jp/modules/chishiki/index.php?content_id=56 |date=2014-10-19 }}</ref> === ''Meišō'' === Najpogostejši ''meišō'' je lokacija, kjer stoji svetišče, kot na primer v primeru Ise Džingū, najsvetejšega svetišča, ki je v mestu Ise, prefektura Mie.<ref>[http://orias.berkeley.edu/visuals/japan_visuals/shintoC.HTM#ISE Ise, the Holiest Shrine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080704083054/http://orias.berkeley.edu/visuals/japan_visuals/shintoC.HTM#ISE |date=2008-07-04 }}, Berkeley University ORIAS site accessed on August 10, 2008</ref> Zelo pogosto bo ''meišō'' ime vpisanega ''kamija''. Svetišče Inari je na primer svetišče, posvečeno ''kami'' Inari. Podobno je svetišče Kumano svetišče, ki zajema tri gore Kumano. Svetišče Hačiman zajema ''kami'' Hačiman. Tokijsko svetišče Meidži prikazuje [[cesar Meidži|cesarja Meidžija]]. Ime ima lahko tudi drug izvor, pogosto neznan ali nejasen. === ''Šōgō'' === Drugi del imena opredeljuje status svetišča. * ''Džindža'' (神社) je najbolj splošno ime za svetišče. Vsak kraj, ki ima v lasti ''honden'' (本殿), je džindža. Ta dva znaka sta se včasih brala bodisi ''kamu-cu-jaširo'' bodisi ''mori'', oba pa sta pomenila ''kami gaj''. Oba načina lahko najdemo na primer v Man'jōšū. * ''Jaširo'' (社) je generični izraz za šintoistično svetišče, kot je džindža. * ''Mori'' (杜) je kraj, kjer je prisoten ''kami''. Zato je lahko svetišče in pravzaprav se znaki 神社, 社 in 杜 lahko berejo »mori« (gaj). To branje odraža dejstvo, da so bila prva svetišča preprosto sveti nasadi ali gozdovi, kjer so bili prisotni ''kami''. * Pripona ''-ša'' ali ''-dža'' (社), kot v Šinmei-ša ali Tendžin-dža, označuje manjše svetišče, ki je s procesom ''kandžō'' prejelo ''kami'' od pomembnejšega. * ''Hokora/hokura'' (神庫) je izjemno majhno svetišče, kakršno najdemo na primer ob podeželskih cestah.<ref>[http://www2.kokugakuin.ac.jp/ijcc/wp/bts/bts_h.html#hokora Basic Terms of Shinto, ''Hokora''] retrieved on July 1, 2008</ref> * ''Džingū'' (神宮) je svetišče s posebno visokim statusom, ki ima globok odnos s cesarsko družino ali časti cesarja, kot na primer v primeru Ise Džingū in Meidži Džingū. Samo ime ''Džingū'' pa se lahko nanaša le na Ise Džingū, katerega uradno ime je samo »Džingū«. * ''Mija'' (宮) označuje svetišče, v katerem je posvečen poseben ''kami'' ali član cesarske družine, kot je cesarica, vendar obstaja veliko primerov, v katerih se uporablja preprosto kot tradicija. V obdobju državne ureditve so se mnoga imena ''-mija'' spremenila v džindža. * ''-gū'' (宮) označuje svetišče cesarskega princa, vendar je veliko primerov, v katerih se uporablja zgolj kot tradicija. * ''Taiša'' (大社) (znaki se berejo tudi ''ōjaširo'') je dobesedno »veliko svetišče«, ki je bilo kot tako razvrščeno po starem sistemu razvrščanja svetišč, ''šakaku'' (社格), ki je bil odpravljen leta 1946.<ref>[http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=260 Myōjin taisha], Encyclopedia of Shinto, retrieved on July 2, 2008</ref> Mnoga svetišča, ki vsebujejo ta shōgō, so ga sprejela šele po vojni. * V japonskem srednjem veku so svetišča začeli imenovati z imenom ''gongen'', izrazom budističnega izvora.<ref name="sos3">Encyclopedia of Shinto, [http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/entry.php?entryID=790 Gongen shinkō], accessed on October 5, 2008</ref> Na primer, na vzhodu Japonske je še vedno veliko svetišč Hakusan, kjer se samo svetišče imenuje ''gongen''. Ker predstavlja uporabo budistične terminologije za šinto ''kami'', je njegovo uporabo zakonsko odpravila vlada Meidži z Odredbo o ločitvi šintoizma in budizma (神仏判然令, ''Šin-bucu Hanzenrei'') in svetišča so se začela imenovati džindža. Ta imena si niso enakovredna v smislu prestiža: ''taiša'' je bolj prestižna kot ''-gū'', ki pa je pomembnejši od ''džindža''. == Svetišča s strukturami, označenimi kot nacionalni zakladi == Svetišča, ki so del svetovne dediščine, so označena z (↑). *Regija [[Tohoku]] **Svetišče Ōsaki Hačiman (Sendai, Miyagi) *Regija [[Kanto]] **Nikō Tōšō-gū ↑ (Nikō, Točigi) **Rinnō-dži ↑ (Nikō, Točigi) *Regija [[Čubu]] **Svetišče Nišina Šinmei (Ōmachi, Nagano) *Regija [[Kansai]] **Ondžō-dži (Ōcu, Šiga) **Hijoši taiša (Ōcu, Šiga) **Svetišče Mikami (Jasu, Šiga) **Svetišče Ōsasahara (Jasu, Šiga) **Svetišče Cukubusuma (Nagahama, Šiga) **Svetišče Namura (Rjūō, Šiga) **Svetišče Kamo ↑ (Kjoto, Kjoto) **Daigo-dži ↑ (Kjoto, Kjoto) **Svetišče Tojokuni (Kjoto, Kjoto) **Kitano Tenman-gū (Kjoto, Kjoto) **Svetišče Udžigami ↑ (Udži, Kjoto) **Sumijoši taiša (Osaka, Osaka) **Svetišče Sakurai (Sakai, Osaka) **Svetišče Kasuga ↑ (Nara, Nara) **Endžō-dži (Nara, Nara) **Svetišče Isonokami (Tenri, Nara) **Svetišče Udamikumari (Uda, Nara) *Regija [[Čugoku]] **Sanbutsu-ji (Misasa, Totori) **Izumo-taiša (Taiša, Šimane) **Svetišče Kamosu (Macue, Šimane) **Svetišče Kibicu (Okajama, Okajama) **Svetišče Icukušima ↑ (Hacukaiči, Hirošima) **Svetišče Sumijoši (Šimonoseki, Jamaguči) *Regija [[Šikoku]] **Svetišče Kandani (Sakaide, Kagava) *Regija [[Kjušu]] **Svetišče Usa (Usa, Ōita) **Svetišče Aoi Aso (Hitojoši, Kumamoto) == Galerija == <gallery widths="160" heights="120"> File:Shinra Zenjin Hall.jpg|''Hirairi'' slog: vhod na strani brez zatrepa File:Outside of Itsukushima main shrine.jpg|''Csumairi'' slog: vhod na zatrepni strani File:Katsuragi-jinja (Gose, Nara) massha.jpg|Nekaj ''secumasša'' File:Hokora-DSC2202.jpg|''Hokora'' File:Ise Shrine Meizukuri.jpg|''Šinmei-zukuri'' File:Sumiyoshi shrine Honden.jpg|''Sumijoši-zukuri'' File:Izumo Shrine Honden.jpg|''Taiša-zukuri'', [[Izumo-taiša]] File:Kayashima shrine - panoramio (1).jpg|Postaja Kajašima s svetim drevesom [[Cinnamomum camphora|kafra]], ki raste skozi njo, s svetiščem ob vznožju<ref>{{cite web |url=https://mymodernmet.com/kayashima-station-camphor-tree/ |title = Kayashima Station in Osaka is Built Around a Large Camphor Tree|date = 27 January 2017}}</ref> File:Jinja no Mori Yuni Hokkaido.jpg|Džindža no Mori blizu Junija, Hokaido </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Reference == *Breen, John; Mark Teeuwen, eds. (July 2000). Shinto in History: Ways of the Kami. Honolulu: University of Hawaii Press. ISBN 978-0-8248-2363-4. *Brown, Delmer M. (1993). The Early Evolution of Historical Consciousness in "Cambridge History of Japan", Vol. 1. Cambridge, New York & Victoria: Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-22352-2. *Burkman, Thomas W. (June–September 1974). "The Urakami Incidents and the Struggle for Religious Tolerance in Early Meiji Japan" (PDF). Japanese Journal of Religious Studies. 1 (2–3): 143–216. doi:10.18874/jjrs.1.2-3.1974.143-216. Retrieved 2008-07-17.[permanent dead link] *Fujita Masaya; Koga Shūsaku, eds. (April 10, 1990). Nihon Kenchiku-shi (in Japanese) (September 30, 2008 ed.). Shōwa-dō. ISBN 978-4-8122-9805-3. *Hardacre, Helen (1986). "Creating State Shinto: The Great Promulgation Campaign and the New Religions". Journal of Japanese Studies. 12 (1): 29–63. doi:10.2307/132446. JSTOR 132446. *Havens, Norman; Inoue, Nobutaka (translated by Norman Havens and Helen Hardacre), eds. (2004). "Jinja (Encyclopedia of Shinto, vol. 2)" [Shrines]. Encyclopedia of Shinto. Institute for Japanese Culture and Classics, Kokugakuin University. ISBN 978-4-905853-12-1. *Mori, Mizue (2005-06-02). "Honden". Encyclopedia of Shinto. Kokugakuin University. Retrieved 2008-12-19. *Sokyo Ono; William Woodard (2004). Shinto - The Kami Way. Tuttle Publishing. ISBN 978-0-8048-3557-2. *Smyers, Karen Ann (1999). The Fox and the Jewel: Shared and Private Meanings in Contemporary Japanese Inari Worship. Honolulu: University of Hawaii Press. ISBN 978-0-8248-2102-9. *The History of Shrines, Encyclopedia of Shinto, retrieved on June 10, 2008 *Shinto Shrines or Temples?[permanent dead link] retrieved on June 10, 2008 *Shrine Architecture Encyclopedia of Shinto, retrieved on June 10, 2008 *Overview of a Shinto Shrine, a detailed visual introduction to the structure of a Shinto shrine, Encyclopedia of Shinto retrieved on June 8, 2008 *Jinja no Shōgō ni Tsuite Oshiete Kudasai Archived 2014-10-19 at the Wayback Machine, Shinto Online Network Association, retrieved on July 2, 2008 (in Japanese) *Tamura, Yoshiro (2000). "The Birth of the Japanese nation in". Japanese Buddhism: A Cultural History (First ed.). Tokyo: Kosei Publishing Company. ISBN 978-4-333-01684-6. *Stuart D. B. Picken. Essentials of Shinto: An Analytical Guide to Principal Teachings. Greenwood, 1994. ISBN 0313264317 ==Zunanje povezave== {{Commons category|Shinto shrines}} * [http://eos.kokugakuin.ac.jp/modules/xwords/ Encyclopedia of Shinto], Kokugakuin University * [http://jinja.or.jp/ Jinja and Shinto], site of the Shinto Online Network Association * [http://www.jinjahoncho.or.jp/en/ Jinja Honchō], the Association of Shinto Shrines * {{in lang|ja}} [http://21coe.kokugakuin.ac.jp/db/jinja/ Kokugakuin University Shinto Jinja Database] * [http://www.onmarkproductions.com/html/shrine-guide.shtml Shinto Shrine types] [[Kategorija:Šintoistična svetišča]] [[Kategorija:Japonska arhitektura]] m6aeo2bpky118vxu7ybyzxedj0wi5xm 4 522264 5737500 5734233 2022-08-20T08:28:35Z Yerpo 8417 /* Stanovanjska soseska Viška sončava */ mnenje wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Stanovanjska soseska Viška sončava]]=== :{{la|Stanovanjska soseska Viška sončava}} V tej obliki [[Wikipedija:Pomembnost|nepomembno]]. Razen, če bi se komu dalo razširiti članek s [https://www.dnevnik.si/1042389935 težavami stanovalcev], zaradi česar se je edino ta soseska pojavljala v medijih. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 18:00, 13. avgust 2022 (CEST) :{{za}}: četudi imamo link, ki je [[WP:RS]]; bi sam apliciral [[WP:NEZA]] in [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:11, 13. avgust 2022 (CEST) :Rahlo {{proti}} brisanju - meni se ne zdi prenepomembno, pri pojavljanju v medijih bi koga morda zanimale informacije o kompleksu. Bi pa bilo higienično navesti vire, pa tudi potencial za dopolnitev obstaja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:50, 15. avgust 2022 (CEST) *{{za}}; zelo povprečna gradbeniška investicija (na misel pride 7. člen seznama [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni]]), ki nima potenciala, da bi se v resnih virih pojavljala drugače kot v blago negativni luči, kar daje vtis, da samo kritiziramo in nas izpostavlja užaljenim odzivom vpletenih. Če bo postala izrazito kontroverzna (recimo da jo odplavi Gradaščica in pride v strokovno literaturo kot zgled za malverzacije investitorjev), pa se lahko obnovi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:28, 20. avgust 2022 (CEST) 2oi644mw0vuga1gl3g2qcxx4260apwv 0 522348 5736657 5736316 2022-08-19T18:04:23Z Marko3 1829 /* Mehanizem delovanja */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]], v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].<ref name=AHFS2022/> <!-- Zgodovina in kultura --> Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.<ref name=Fis2006>{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&pg=PA541}}</ref> == Klinična uporaba == === Kot dekongestiv === Fenilefrin se uporablja kot [[dekongestiv]] v lokalnih pripravkih za uporabo v nosu, in sicer v kapljicah in pršilih za nos.<ref name=SMS/> Lajša nabreklost nosne sluznice in zamašenost nosu, pa tudi [[obnosna votlina|obnosnih votlin]] in [[evstahijeva cev|evstahijeve cevi]], ki so posledica [[prehlad|prehladnih obolenj]], [[sinuzitis]]a, [[alergija|alergij]] in drugih bolezenskih stanj.<ref>https://www.webmd.com/drugs/2/drug-93252/nasal-decongestant-phenylephrine-oral/details, vpogled: 17. 8. 2022.</ref> Za enak namen se uporablja tudi v peroralnih zdravilih, zlasti v kombinaciji z drugimi zdravili za lajšanje prehladnih obolenj, predvsem s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi učinkovinami]].<ref>Kerec Kos, Mojca (2011). Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 4, str. 195-202.</ref> Vendar pa nekatere raziskave ne kažejo na učinkovitost pri dekongestiji nosne sluznice po peroralni uporabi.<ref>Sbaraglia F. s sod. (2013). Phenylephrine eye drops in pediatric patients undergoing ophthalmic surgery: Incidence, presentation, and management of complications during general anesthesia. Paediatric anaesthesia. 24. 10.1111/pan.12329.</ref><ref>Hatton R., Winterstein A., Mckelvey R., Shuster J., Hendeles L. (2007). Efficacy and Safety of Oral Phenylephrine: Systematic Review and Meta-Analysis. The Annals of pharmacotherapy. 41. 381-90. 10.1345/aph.1H679.</ref> === V oftalmologiji === V kapljicah za oko se fenilefrin uporablja pred določenimi očesnimi pregledi mrežnice, saj povzroči razširitev [[zenica|zenice]]. Pogosto se uporablja v kombinaciji s [[tropikamid|tropikamidom]], ki deluje sinergistično. Kombinacija se uporablja zlasti, ko sam tropikamid ni dovolj učinkovit. Uporaba fenilefrina je kontraindicirana pri bolnikih z [[glavkom zaprtega zakotja|glavkomom zaprtega zakotja]]. Kot midriaza|midriatik je na voljo v 2,5-% in 10-% koncentraciji. Kapljice s fenilefrinom se uporabijo v očesu po tem, ko je bil že apliciran [[lokalni anestetik]].<ref>{{cite web | title = Phenylephrine Hydrochloride Ophthalmic Solution, USP 2.5% — Sterile | url = http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303234455/http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-date = 3 March 2016 | url-status = dead | publisher = Akorn }}</ref> === Zvišanje krvnega tlaka === Fenilefrin se zaradi vazokonstriktornega delovanja uporablja sistemsko za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] pri nestabilnih bolnikih s [[hipotenzija|hipotenzijo]], zlasti kot posledice [[septični šok|septičnega šoka]]. Takšna uporaba fenilefrina je pogosta v [[anesteziologija|anesteziologiji]] in na oddelkih za [[intenzivno zdravljenje]]. Učinkovit je pri blaženju učinka [[epiduralna anestezija|epiduralne]] in [[subarahnoidna anestezija|subarahnoidne anestezije]] na znižanje krvnega tlaka in vazodilatornega učinka pri izpostavljenosti bakterijskim toksinom in kot odziva na vnetno dogajanje pri [[sepsa|sepsi]] ali [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromu sistemskega vnetnega odziva]]. Eliminacijski razpolovni čas fenilefrina je okoli 2,5 do 3,0 h.<ref>{{cite journal | vauthors = Kanfer I, Dowse R, Vuma V | title = Pharmacokinetics of oral decongestants | journal = Pharmacotherapy | volume = 13 | issue = 6 Pt 2 | pages = 116S–128S; discussion 143S–146S | year = 1993 | pmid = 7507589 | doi = 10.1002/j.1875-9114.1993.tb02780.x | s2cid = 23528004 }}</ref> Klinični učinek enkratnega odmerka v obliki intravenskega [[bolus]]a traja kratek čas, zato je apliciranje treba ponavljati na 10–15 minut. == Mehanizem delovanja == Fenilefrin svoje učinke dosega preko [[agonist|agonističnega]] delovanja na [[adrenergični receptor|adrenergične receptorje]]. Deluje predvsem z neposrednim učinkom na adrenergične receptorje alfa. Pri terapevtskih odmerkih nima pomembnega spodbujevalnega učinka na srčne adrenergične receptorje beta 1, pomembna aktivacija le-teh pa se lahko pojavi ob dajanju večjih odmerkov. Fenilefrin ne stimulira adrenergičnih receptorjev beta 2 v [[sapnica]]h ali perifernih krvnih žilah.<ref>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/112E4D4CDA530D76C125875A0083C877/$File/s-026508.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila Fenilefrin Sintetica 0,1 mg/ml raztopina za injiciranje/infundiranje, dostop: 18. 8. 2022.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] ooz10me67w449qhk6dombursy1thgqr 5736658 5736657 2022-08-19T18:04:58Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 464201108 | type = <!-- empty --> | image = Phenylephrine Structural Formula V1.svg | alt = Skeletna formula fenilefrina | caption = | image2 = (R)-Phenylephrine molecule ball.png | alt2 = Model kroglic in paličic fenilefrina <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Neo-synephrine, drugo<ref name = DB/> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|phenylephrine}} | MedlinePlus = | licence_EU = yes | DailyMedID = Phenylephrine | licence_US = | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category = | routes_of_administration = skozi usta, v nos, v oko, intravensko, v mišico | class = | ATCvet = | ATC_prefix = C01 | ATC_suffix = CA06 | ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA04}}, {{ATC|R01|AB01}} (combinations), {{ATC|R01|BA03}}, {{ATC|S01|FB01}}, {{ATC|S01|GA05}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S2 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = GSL | legal_UK_comment = | legal_US = OTC | legal_US_comment = /&nbsp;Rx-only | legal_EU = | legal_EU_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 38 % skozi prebavila | protein_bound = 95 % | metabolism = v [[jetra|jetrih]] ([[oksidativna deaminacija]]) | metabolites = | onset = zelo hiter pri i.v. uporabi; po 20{{nbsp}}min pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | elimination_half-life = {{nowrap|2,1–3,4 h}} | duration_of_action = do 20{{nbsp}}min pri i.v. uporabi; 4{{nbsp}}h pri uporabi skozi usta<ref name=AHFS2022/> | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 59-42-7 | CAS_number2 = 61-76-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 6041 | IUPHAR_ligand = 485 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00388 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5818 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 1WS297W6MV | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08365 | KEGG2 = D00511 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 8093 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1215 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = (''R'')-3-[-1-hidrokdi-2-(metilamino)etil]fenol | C = 9 | H = 13 | N = 1 | O = 2 | SMILES = O[C@H](c1cc(O)ccc1)CNC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C9H13NO2/c1-10-6-9(12)7-3-2-4-8(11)5-7/h2-5,9-12H,6H2,1H3/t9-/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SONNWYBIRXJNDC-VIFPVBQESA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Fenílefrín''' je učinkovina iz skupine [[alfaadrenergični agonist|alfaadrenergičnih agonistov]], ki se uporablja zaradi [[vazokonstriktor|vazokonstriktornega delovanja]] (oži krvne žile) v [[kapljice za oko|kapljicah za oči]], kot [[dekongestiv]] v [[kapljice za nos|kapljicah]] ali [[pršilo za nos|pršilih za nos]],<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515110/fenilefrin?query=Fenilefrin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2022.</ref> pa tudi v zdravilih za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] in lajšanje simptomov pri [[zlata žila|zlati žili]].<ref name=AHFS2022/><ref name=BNF76>{{cite book|title=British national formulary : BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=9780857113382|pages=188–189|edition=76, 1140}}</ref> Uporablja se lahko [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], v [[okularna pot uporabe|oko]], v [[intranazalna pot uporabe|nos]], z [[intravenska pot uporabe|injiciranjem v veno]] ali [[intramuskularna pot uporabe|injiciranjem v mišico]] ter [[topična aplikacija|topično na koži]].<ref name=AHFS2022/> <!-- Zgodovina in kultura --> Fenilefrin so patentirali leta 1927, klinično pa so ga začeli uporabljati leta 1938.<ref name=Fis2006>{{cite book|last1=Fischer|first1=Janos|last2=Ganellin|first2=C. Robin | name-list-style = vanc |title=Analogue-based Drug Discovery|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9783527607495|page=541|url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&pg=PA541}}</ref> == Klinična uporaba == === Kot dekongestiv === Fenilefrin se uporablja kot [[dekongestiv]] v lokalnih pripravkih za uporabo v nosu, in sicer v kapljicah in pršilih za nos.<ref name=SMS/> Lajša nabreklost nosne sluznice in zamašenost nosu, pa tudi [[obnosna votlina|obnosnih votlin]] in [[evstahijeva cev|evstahijeve cevi]], ki so posledica [[prehlad|prehladnih obolenj]], [[sinuzitis]]a, [[alergija|alergij]] in drugih bolezenskih stanj.<ref>https://www.webmd.com/drugs/2/drug-93252/nasal-decongestant-phenylephrine-oral/details, vpogled: 17. 8. 2022.</ref> Za enak namen se uporablja tudi v peroralnih zdravilih, zlasti v kombinaciji z drugimi zdravili za lajšanje prehladnih obolenj, predvsem s [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinskimi učinkovinami]].<ref>Kerec Kos, Mojca (2011). Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 4, str. 195-202.</ref> Vendar pa nekatere raziskave ne kažejo na učinkovitost pri dekongestiji nosne sluznice po peroralni uporabi.<ref>Sbaraglia F. s sod. (2013). Phenylephrine eye drops in pediatric patients undergoing ophthalmic surgery: Incidence, presentation, and management of complications during general anesthesia. Paediatric anaesthesia. 24. 10.1111/pan.12329.</ref><ref>Hatton R., Winterstein A., Mckelvey R., Shuster J., Hendeles L. (2007). Efficacy and Safety of Oral Phenylephrine: Systematic Review and Meta-Analysis. The Annals of pharmacotherapy. 41. 381-90. 10.1345/aph.1H679.</ref> === V oftalmologiji === V kapljicah za oko se fenilefrin uporablja pred določenimi očesnimi pregledi mrežnice, saj povzroči razširitev [[zenica|zenice]]. Pogosto se uporablja v kombinaciji s [[tropikamid|tropikamidom]], ki deluje sinergistično. Kombinacija se uporablja zlasti, ko sam tropikamid ni dovolj učinkovit. Uporaba fenilefrina je kontraindicirana pri bolnikih z [[glavkom zaprtega zakotja|glavkomom zaprtega zakotja]]. Kot midriaza|midriatik je na voljo v 2,5-% in 10-% koncentraciji. Kapljice s fenilefrinom se uporabijo v očesu po tem, ko je bil že apliciran [[lokalni anestetik]].<ref>{{cite web | title = Phenylephrine Hydrochloride Ophthalmic Solution, USP 2.5% — Sterile | url = http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303234455/http://akorn.com/documents/catalog/sell_sheets/17478-205-10.pdf | archive-date = 3 March 2016 | url-status = dead | publisher = Akorn }}</ref> === Zvišanje krvnega tlaka === Fenilefrin se zaradi vazokonstriktornega delovanja uporablja sistemsko za zvišanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] pri nestabilnih bolnikih s [[hipotenzija|hipotenzijo]], zlasti kot posledice [[septični šok|septičnega šoka]]. Takšna uporaba fenilefrina je pogosta v [[anesteziologija|anesteziologiji]] in na oddelkih za [[intenzivno zdravljenje]]. Učinkovit je pri blaženju učinka [[epiduralna anestezija|epiduralne]] in [[subarahnoidna anestezija|subarahnoidne anestezije]] na znižanje krvnega tlaka in vazodilatornega učinka pri izpostavljenosti bakterijskim toksinom in kot odziva na vnetno dogajanje pri [[sepsa|sepsi]] ali [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromu sistemskega vnetnega odziva]]. Eliminacijski razpolovni čas fenilefrina je okoli 2,5 do 3,0 h.<ref>{{cite journal | vauthors = Kanfer I, Dowse R, Vuma V | title = Pharmacokinetics of oral decongestants | journal = Pharmacotherapy | volume = 13 | issue = 6 Pt 2 | pages = 116S–128S; discussion 143S–146S | year = 1993 | pmid = 7507589 | doi = 10.1002/j.1875-9114.1993.tb02780.x | s2cid = 23528004 }}</ref> Klinični učinek enkratnega odmerka v obliki intravenskega [[bolus]]a traja kratek čas, zato je apliciranje treba ponavljati na 10–15 minut. == Mehanizem delovanja == Fenilefrin svoje učinke dosega preko [[agonist|agonističnega]] delovanja na [[adrenergični receptor|adrenergične receptorje]].<ref name=SMS/> Deluje predvsem z neposrednim učinkom na adrenergične receptorje alfa. Pri terapevtskih odmerkih nima pomembnega spodbujevalnega učinka na srčne adrenergične receptorje beta 1, pomembna aktivacija le-teh pa se lahko pojavi ob dajanju večjih odmerkov. Fenilefrin ne stimulira adrenergičnih receptorjev beta 2 v [[sapnica]]h ali perifernih krvnih žilah.<ref>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/112E4D4CDA530D76C125875A0083C877/$File/s-026508.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila Fenilefrin Sintetica 0,1 mg/ml raztopina za injiciranje/infundiranje, dostop: 18. 8. 2022.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] 9v3066i7wcwkx4tdyveoza1w2928a5m 0 522352 5736627 5735228 2022-08-19T16:13:49Z Jurij5 159659 dodal [[Kategorija:Sveto pismo]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Jakobovo pismo''' je eno od pisem [[Nova zaveza|Nove zaveze]], naslovljeno na prve [[Cerkev (organizacija)|krščanske cerkve]] (»dvanajstim rodovom v razseljenosti«) in pripisano Jakobu, [[Kristjan|krščanskemu]] [[Judje|Judu]], čigar identiteta je nedorečena. Veliko nesoglasij je tudi glede datuma nastanka. Številni raziskovalci menijo, verjetno napisano na sredi prvega stoletja<ref name=":0">{{Navedi splet|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: Epistle of St. James|url=https://www.newadvent.org/cathen/08275b.htm|website=www.newadvent.org|accessdate=2022-08-16}}</ref> ali prelomu iz 1. v 2. stoletje. Pismo je eno od sedmih tako imenovanih [[Katoliška pisma|katoliških pisem]] (tj. Jakobovo, 1. in 2. Petrovo, 1., 2. in 3. Janezovo ter Judovo), ki so bila med zadnjimi deli, ki so bila določena kot [[Kanoničnost|kanonična]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Letter of James {{!}} Summary, Authorship, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/Letter-of-James|website=www.britannica.com|accessdate=2022-08-16|language=en}}</ref> Pisec obravnava teme, kot so vztrajnost v preganjanju, revščina in bogastvo, obvladovanje jezika, skrb za sirote in vdove, preklinjanje, hvalisanje, prisege in molitev. Odlomek, ki poudarja pomen vere z dobrimi deli (»Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva.« 2,17), je bil moteč za [[Protestantizem|protestantske]] [[Teologija|teologe]], kot je bil [[Martin Luter|Martin Luther]], ki so zanikali človekovo sodelovanje v procesu odrešenja.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Uvod v Jakobovo pismo|url=https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jak+0&id0=1&pos=0&set=6&l=sl|website=BIBLIJA.net|accessdate=2022-08-16|first=|last=|publisher=Svetopisemska družba Slovenije}}</ref> == Nastanek == Avtor pisma se predstavlja kot Jakob, »služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa« (1,1). Omenjajo ga [[Apostolska dela]] (prim. Apd 15,13; 21,18), iz drugih virov pa je razvidno, da je do svoje mučeniške smrti leta 62 vodil jeruzalemsko krščansko občestvo. Avtorja je kasneje [[Sveti Hieronim|Hieronim]] neutemeljeno enačil z [[Jakob Mlajši|Jakobom Mlajšim]], Alfejevim sinom (prim. Mr 3,18). Pravtako ga ne moremo enačiti z [[Sveti Jakob|Jakobom Velikim]] ali [[Jakob Gospodov brat|Jakobom Pravičnim]], čeprav je slednji po mnenju nekaterih biblicistov verjetnejši.<ref name=":2" /> Nejasen je tudi kraj nastanka: nekateri pismo umeščajo v [[Grčija|grški]] ali [[Egipt (rimska provinca)|egiptovski]] del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], ker v njem prepoznavajo miselnost in težave helenistične Cerkve, medtem ko ga drugi, predvsem zaradi povezav s [[Hermov Pastir|''Hermovim'' ''Pastirjem'']], postavljajo v [[Rim]]. Večina pa ga postavlja v [[Palestina (regija)|Palestino]] zaradi omembe podrobnosti, tipičnih za tisto regijo, kot so ovenevanje travnika v 1,10–11, prispodoba o studencu v 3,11–12, zgodnji in pozni dež v 5,7, trgovci in zemljiški posestniki v 4,13–5,6.<ref name=":2" /> V začetku Jakobovo pismo Cerkev ni povsem sprejela. Najprej je bil sprejet v kanon v Egiptu, kjer ga [[Origen]] sprejme med svetopisemska besedila kot ''navdinjenega''. Drugod je bilo Jakobovo pismo iz kanona izključeno. Šele proti koncu 4. stoletja ga sprejmejo tako v vzhodnih kot zahodnih Cerkvah.<ref name=":0" /> == Vsebina == === Jezik === Jakobovo pismo je po literarni zvrsti opredeljeno kot »modrostni govor«, ki ima obliko pisma. Lahko bi rekli, da je pismo zbirka moralnih ugotovitev in navodil, ki so izražena kot spodbude v gnostičnem in pregovornem slogu.<ref name=":2" /> Avtor pisma nagovarja k moralnemu življenju, podobno kot pri drugemu delu Pavlovih pisem. V pismu se prav tako odraža eshatološki vidik, ki je značilen za zgodnje krščansko pričakovanje [[Jezusov drugi prihod|paruzije]]. Sorodno je književni zvrsti stoiško–kiniške diatribe, za katero je značilna dialoškost in retorične prvine, kot so nagovor, uvajanje izmišljenega nasprotnika, retorična vprašanja, ironija in prispodobe.<ref name=":2" /> === Zgradba pisma === Skozi celo pismo je prisotna ena prevladujoča tema – tema preizkušnje, h kateri se avtor vrača in o njej piše v različnih kontekstih. Jakobovo pismo je razdeljeno na pet poglavji. Začne se z uvodnim pozdravom in konča z vzpodbudnimi besedami o preizkušnjah in molitivi. V jedru pisma pa nas avtor svari pred preizkušnjami in spodbuja k pravemu, modremu vedenju.<ref name=":2" /> '''I. Pozdrav (1,1)''' '''II. Uvod (1,2–27)''' * Preizkušnja, vera in bogastvo (1,2–11) * Preizkušnja, govor in delo (1,12–27) '''III. Bogastvo in vera (2,1–26)''' * Bogastvo in pristranskost (2,1–13) * Dajanje in vera (2,14–26) '''IV. Modrost in govor (3,1–4,12)''' * Nevarnost govora (3,1–12) * Božji dar modrosti (3,13–18) * Odvrnitev od grešnega govorjenja in dejanja (4,1–10) * Primer grešnega govora: obrekovanje (4,11–12) * Preizkušnja in bogastvo (4,13–5,6) '''V. Zaključek: Potrpežljivost in molitev (5,7–20)''' * Potrpežljivost (5,7–11) * Prisege (5,12) * Molitev in bolezen (5,13–18) * Namen pisma (5,19–20) === Povzetek === V uvodnem delu, pozdravu (Jak 1,1 –1,8), avtor spregovori o tem, kako tisti, ki prosijo Boga modrosti, vendar molijo brez vere, ne bodo prejeli ničesar. V nadaljevanju spregovori o pobožnost in ponižanju ter poslušanju in izpolnjevanju postave, kajti ta postava predstavlja popolno svobodo (Jak 1,12–1,27). Nato avtor govori predvsem o tem, naj ne bomo pristranski in naj nas zemeljsko bogastvo ne zaslepi. Govori tudi o odnosu med vero v Jezusa Kristusa in postavo (izpolnjevanjem postave). Na koncu nas avtor še opozori na to, da je do tistih, ki ne izkazujejo usmiljenja, tudi sodba neusmiljena (Jak 2,1–2,13). V nadaljevanju se ukvarja predvsem z odnosom med vero in deli: »Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je mrtva vera brez del« (Jak 2,26). Spregovori tudi o jeziku in kako velika je njegova moč (kot enega od primerov navede ladjo, ki jo obrača le malo krmilo. Maš jezik je kot krmilo, saj je majhen, a se ponaša z velikimi rečmi (Jak 3,5). Nadaljuje o modrosti od zgoraj (Jak 3,13–3,18), ki jo primerja z zemeljsko. Za slednjo je značilna nevoščljivost in preperljivost, ki vodita v vsakršno zlo. Modrost od zgoraj pa je najprej čista, miroljubna, prizanesljiva, polna usmiljenja in dobrih sadov (Jak 3,17). Nato govori o prijateljstvu s svetom, kjer nagovarja k ponižnosti v naših dejanjih: »Ponižajte se pred Gospodom in povišal vas bo« (Jak 4,10). Prav tako spregovori o obsojanju brata in poziva, naj ne obsojamo bližnjih (Jak 3,11–3,12). Obenem svari prevzetne, da je vsakršno bahanje zlo (Jak 4,13–4,17). V zaključku besedo nameni še bogatim, ki jih spomni na minljivost časa (Jak 5,1–6), ter pismo zaključi s pozivom k potrpežljivosti v pričakovanju Gospodovega prihoda in molitvi. Doda še, da tisti, ki rešijo in spreobrnejo bližnje, ki so se oddaljili od resnice, rešijo njihovo dušo iz smrti in pokrijejo množico grehov (Jak 5,7–19). === Teološki poudarki: === Vsebinsko je pismo temeljito posvečeno [[Kateheza|katehezi]] [[Etika|etičnega]] življenja. Vsaj trije dejavniki tvorijo temelj njegovih moralnih in duhovnih navodil: (1) Mnogi raziskovalci so Jakobovo pismo označili za primer krščanske modrostne literature, saj se modrostna izročila Svetega pisma na podoben način ukvarjajo s praktičnimi vidiki verske vere in življenja. Ne le, da Jakob ohranja isti poudarek na načelih pravičnega ravnanja, ampak celo njegov didaktični pristop posnema nekatere knjige, kot sta [[Knjiga modrosti]] in [[Sirah]], zlastvi v uporabi konkretnih podob, paralelizma in ritmičnega sloga. (2) Če Jakob črpa navdih iz izraelskega modrostnega izročila, je v enaki meri dolžan tudi nauku Jezusa Kristusa. Še posebej dobro pozna tok izročila, ki se je sčasoma prelil v Matejev evangelij. To najbolj izstopa v stavkih o ubogih in kraljestvu (2,5; Mt 5,3), drevesu in njegovih sadovih (3,12; Mt 7,16), mirovnikih (3,18; Mt 5,9), ponižnosti in poveličevanju (4: 10; Mt 23,12), zarjavelem in od moljev razjedenem bogastvu (5,2–3; Mt 6,19), sodniku, ki stoji pred vrati (5,9; Mt 24,33), in zapovedi o prisegi (5,12; Mt 5,3337). (3) Nazadnje je moralni poduk, ki ga daje Jakob, postavljen v okvir prihajajoče sodbe (2,13; 4,12; 5,1–11). Njegov nujni poziv k uskladitvi lastne izpovedi in ravnanja izhaja iz možnosti, da je Jezus, mesijanski sodnik, že blizu (5,8) in bo pravične in nepravične popeljal na ločene poti.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ignatius Catholic Study Bible: New Testament|last=Scott|first=Hahn|publisher=Ignatius Press|year=2019|last2=Mitch|first2=Curtis|chapter=The Letter of Saint James: Introduction}}</ref> Odlomek 2,14-26 so razlagalci pogosto razlagali kot Jakobovo nasprotovanje Pavlovemu nauku o opravičenju po veri brez del postave. Toda avtor pisma izraz »delo« uporablja v drugačnem pomenu kot apostol; za Jakoba so to dela ljubezni, kot jih pozna judovstvo, medtem ko so za Pavla predvsem »dela zakona«, tj. obredna dejanja, npr. obrezovanje. Za Pavla je opravičeni tisti, ki prejme odrešilno Božje opravičenje, za Jakoba pa je to preprosto tisti, ki ravna pravično. Zato je površinsko nesoglasje med Pavlom in Jakobom v bistvu le različno izražanje skupnega krščanskega nauka o odnosu med vero in deli. Po eni razlagi je polemika usmerjena proti sprevrženim oblikam napačno razumljenega ali zlorabljenega Pavlovega nauka, po drugi pa Jakobovo pismo preprosto napada nevarnost, da bi vera postala zgolj miselna drža, ne pa celovita preobrazba življenja v občestvu ubogih in ponižnih.<ref name=":2" /> == Sklici == {{Sklici}} == Vira == * Brown, E. 2008. ''Uvod v Novo zavezo''. Celje: Mohorjeva družba. * Palmisano, Carmela, Samo Skralovnik, Maksimiljan Matjaž, Mirjana Filipič in Marijan Peklaj. 2022. ''Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov''. Ljubljana: Teološka fakulteta. {{sveto pismo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nova zaveza]] [[Kategorija:Sveto pismo]] 7qvhgj454jgzlqnmspy9lokm4mblxqu 0 522390 5736687 5735618 2022-08-19T20:11:35Z JozefD 5744 /* Poglej tudi */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Locator Burgundian Circle.svg|300px|thumb| Burgundski cesarski okraj v Svetem rimskem cesarstvu. Po Augsburški transakciji leta 1555.]] [[Slika:Map of the Imperial Circles (1560)-NL cropped.svg|300px|thumb|Lega dežel v Burgundskem in Vestfalskem cesarskem okraju leta 1560.]] '''Burgundski cesarski okraj''' (nemško: ''Burgundischer Kreis'', tj. 'Burgundski krog') je bil eden od desetih [[okraj]]ev znotraj [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], , in sicer tisti, ki je od leta 1512 zajemal regiji [[Habsburška Nizozemska|Habsburško Nizozemsko]] in [[Franche-Comté]]. Prva delitev na cesarske okraje je iz leta 1500. Leta 1512 je bil Burgundski okraj odcepljen od okraja [[Spodnje Porenje in Vestfalija|Spodnjega Porenja in Vestfalije]]. Okraj je obsegal vse dežele zahodno od Utrechta in Geldersa ter zahodno in južno od Maasa. Leta 1549 so bila habsburška ozemlja znotraj okraja podvržena [[Pragmatična sankcija (1549)|Pragmatični sankciji]] [[Habsburžani|Habsburške]] dinastije je zagotovila dinastično enotnost, ki so jo poznejši zgodovinarji poimenovali Sedemnajsta Nizozemska. == Zgodovina == S kombinacijo poročne politike in osvajanja so [[Nizke dežele]] v 15. in 16. stoletju združili [[Burgundski vojvode|Burgundijci]], , ki so jih nato nasledili [[Habsburžani]]. Ti so imeli pravo oblast le na svojih avstrijskih ozemljih, tam so imeli tako imenovane dedne dežele. Habsburžani so morda redno oskrbovali cesarja Svetega rimskega cesarstva, toda v precej ohlapnih zveznih deželah cesarstva so bili posamezni vladarji zveznih držav pogosto pravi vladarji. Na Nizozemskem pa je cesar res odločal. S poroko cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] z [[Marija Burgundska|Marijo Burgundsko]] je Nizke dežele prevzel kot osebno 'dediščino' predhodne burgundske hiše in tam je vladal tudi rimski cesar [[Karel V. Habsburški]] kot [[Vojvodina Brabant|vojvoda Brabantski]], [[Grofija Flandrija|grof Flandrije]], [[Gospostvo Mechelen|gospod Mechelena]], in tako naprej. Ko je bila [[Vojvodina Gelders]] dodana njegovim posestim v Pogodbi iz Venlo-ja leta 1543, je na koncu nastalo bolj ali manj neprekinjeno teritorialno območje. Upravna zveza tega konglomerata je nastala leta 1548 z [[Augsburška pogodba|augsburško transakcijo ali pogodbo]], ki je večinoma osvobodila [[Sedemnajst provinc]] izpod rimsko-nemškega cesarstva. Vezi s Svetim rimskim cesarstvom so bile drastično okrnjene. Nizozemski generalni stanovi niso bile več podrejeni Državnemu zboru, čeprav se je cesarju še vedno plačevala letna pristojbina. To je bil politični uspeh [[Marija Ogrska|Marije Ogrske]], ki je kot guvernerka Nizozemske nasprotovala Nacionalni ligi zvestih držav, ki jo je želel ustanoviti njen brat cesar Karel V. Leto pozneje je Karlu uspelo urediti nasledstvo teh cesarskih okrajev. To je bilo zapečateno v Pragmatični sankciji (1549), ki je določala, da bo burgundski okraj od takrat naprej obstajal kot dinastična enota. [[Knezo-škofija Liège]], [[Vojvodstvo Bouillon]], [[grofija Horn]], cesarska [[knezo-opatija Stavelot-Malmedy|Stavelot-Malmedy]] in [[knezo-opatija Thorn|Thorn]], cerkveno gospostvo Cambrai in mesto Cambrai , [[Ameland]], dežela Cuyk, Bommel, Ravenstein in Vijfherenlanden so bili od leta 1500 del cesarskega okraja Spodnje Porenje-Vestfalija in so takrat ostali v celoti rimsko-nemški. Vendar pa je Burgundski okraj doživel drastično spremembo z neodvisnostjo [[Republika Nizozemska|Republike sedmih združenih provinc]] leta 1581. Čeprav sta novo državo med drugim kmalu priznali Francija in Anglija, je trajalo vse do leta 1648 do [[Mirovni sporazum iz Münstra|mirovnega sporazuma v Münstru]] , preden so jo priznali tudi španski in avstrijski Habsburžani. Od leta 1648 je bilo priznano, da republika ni več del Burgundskega okraja, ki je tako v veliki meri izgubil svoj pomen. Leta 1678 je Franche-Comté prešel iz španskih v francoske roke, nato pa se je del, ki je ostal v lasti Habsburžanov, imenoval španska in kasneje avstrijska Nizozemska. Burgundski cesarski okraj je izginil s priključitvijo levega brega Rena Francoski republiki leta 1797. ==Dežele Burgundskega cesarskega okraja== {| class="wikitable sortable" ! ime ! vključitev ! izključitev ! pripomba |- | [[Spodnja Lorena]] | | | naslov povezan z Vojvodino Brabant |- | [[Vojvodstvo Brabant]] | 1512 | 1648, 1797 | Stanovski Brabant in Španski Brabant |- | [[Vojvodina Limburg]] | 1548 | 1797 | |- | [[Vojvodstvo Luxemburg]] | 1548 | 1797 | |- | [[Vojvodina Gelders]] | 1548 | 1648, 1713 | Zgornji Gelders ostane del do Utrechtskega miru |- | [[Grofija Flandrija]] | 1512 | 1797 | |- | [[Grofija Artesija]] | 1512 | 1678 | Nijmegenski mir |- | [[Svobodna grofija Franche-Comté]] | 1512 | 1678 | Nijmegenski mir |- | [[Grofija Hainaut]] | 1512 | 1797 | |- | [[Grofija Holandija]] | 1512 | 1648 | |- | [[Grofija Zeeland]] | 1512 | 1648 | |- | [[Grofija Namur]] | 1512 | 1797 | |- | [[Grofija Zutphen]] | 1548 | 1648 | |- | [[Mejna grofija Antwerpen]] | 1512 | 1797 | del Brabanta |- | [[Gospostbvo Frizija]] | 1548 | 1648 | |- | [[Gospostvo Utrecht]] | 1548 | 1648 | |- | [[Gospostvo Overijssel]] | 1548 | 1648 | vključno z [[Drenthe (pokrajina)]] |- | [[Gospostvo Groningen]] | 1548 | 1648 | |- | [[Gospostvo Valkenburg]] | 1548 | 1648, 1797 | Stanovski in Španski Valkenburg |- | [[Grofija Dalhem|Gospostvo Daelhem]] | 1548 | 1648, 1797 | Stanovski in Španski Daelhem |- | [[Dežela 's-Hertogenrade]] | 1512 | 1648, 1797 | Stanovski in Španski 's-Hertogenrade |- | [[Salins-les-Bains|Gospostvo Salins]] | | | naslov povezan z Franche-Comté |- | [[Gospostvo Mechelen]] | 1512 | 1797 | |- | [[Dvojno gospostvo Maastricht|Maastricht]] | 1548 | 1648 | kondominij Lièga v Brabantu |- | [[Markizat Bergen op Zoom]] | 1512 | 1648 | del Brabanta |- | [[Walhain-Saint-Paul]] | 1512 | 1797 | del Brabanta |- | [[Baronstvo Breda]] | 1512 | 1648 | del Brabanta |- | [[Sombreffe]] | 1512 | 1797 | del Brabanta |- | [[Rodemack|Rodemachern]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Neuerburg]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[grofje Manderscheidski|Manderscheid]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Kronenburg (Severno-Porenje-Vestfalija)|Kronenburg]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Opatija Echternach]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Batenburg]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[Dežela Bergh|Bergh]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[van Bronckhorst|Bronkhorst]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[Bylandt]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[Grofija Culemborg]] | 1548 | 1648 | spor med Holandija in Geldersom |- | [[Dinastija Egmont|Egmond]] | 1512 | 1648 | del Holandije |- |[[Gospostvo Jever]] |1531 |1575 |kot fevd cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] |- | [[Baronstvo IJsselstein]] | 1512 | 1648 | del Holandije |} ==Literatura== P.L Nève, Het Rijkskamergerecht en de Nederlanden, Assen (1972) ==Poglej tudi== * [[Sedemnajst provinc]] [[Kategorija:Srednjeveško Sveto rimsko cesarstvo]] 99m5v383tncdi4hxbr5xqms0d36ev5x 5736707 5736687 2022-08-19T20:44:54Z JozefD 5744 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Locator Burgundian Circle.svg|300px|thumb| Burgundski cesarski okraj v Svetem rimskem cesarstvu. Po Augsburški transakciji leta 1555.]] [[Slika:Map of the Imperial Circles (1560)-NL cropped.svg|300px|thumb|Lega dežel v Burgundskem in Vestfalskem cesarskem okraju leta 1560.]] '''Burgundski cesarski okraj''' (nemško: ''Burgundischer Kreis'', tj. 'Burgundski krog') je bil eden od desetih [[okraj]]ev znotraj [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], , in sicer tisti, ki je od leta 1512 zajemal regiji [[Habsburška Nizozemska|Habsburško Nizozemsko]] in [[Franche-Comté]]. Prva delitev na cesarske okraje je iz leta 1500. Leta 1512 je bil Burgundski okraj odcepljen od okraja [[Spodnje Porenje in Vestfalija|Spodnjega Porenja in Vestfalije]]. Okraj je obsegal vse dežele zahodno od Utrechta in Geldersa ter zahodno in južno od Maasa. Leta 1549 so bila habsburška ozemlja znotraj okraja podvržena [[Pragmatična sankcija (1549)|Pragmatični sankciji]] [[Habsburžani|Habsburške]] dinastije je zagotovila dinastično enotnost, ki so jo poznejši zgodovinarji poimenovali Sedemnajsta Nizozemska. == Zgodovina == S kombinacijo poročne politike in osvajanja so [[Nizozemske dežele]] v 15. in 16. stoletju združili [[Burgundski vojvode|Burgundijci]], , ki so jih nato nasledili [[Habsburžani]]. Ti so imeli pravo oblast le na svojih avstrijskih ozemljih, tam so imeli tako imenovane dedne dežele. Habsburžani so morda redno oskrbovali cesarja Svetega rimskega cesarstva, toda v precej ohlapnih zveznih deželah cesarstva so bili posamezni vladarji zveznih držav pogosto pravi vladarji. Na Nizozemskem pa je cesar res odločal. S poroko cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] z [[Marija Burgundska|Marijo Burgundsko]] je Nizke dežele prevzel kot osebno 'dediščino' predhodne burgundske hiše in tam je vladal tudi rimski cesar [[Karel V. Habsburški]] kot [[Vojvodina Brabant|vojvoda Brabantski]], [[Grofija Flandrija|grof Flandrije]], [[Gospostvo Mechelen|gospod Mechelena]], in tako naprej. Ko je bila [[Vojvodina Gelders]] dodana njegovim posestim v Pogodbi iz Venlo-ja leta 1543, je na koncu nastalo bolj ali manj neprekinjeno teritorialno območje. Upravna zveza tega konglomerata je nastala leta 1548 z [[Augsburška pogodba|augsburško transakcijo ali pogodbo]], ki je večinoma osvobodila [[Sedemnajst provinc]] izpod rimsko-nemškega cesarstva. Vezi s Svetim rimskim cesarstvom so bile drastično okrnjene. Nizozemski generalni stanovi niso bile več podrejeni Državnemu zboru, čeprav se je cesarju še vedno plačevala letna pristojbina. To je bil politični uspeh [[Marija Ogrska|Marije Ogrske]], ki je kot guvernerka Nizozemske nasprotovala Nacionalni ligi zvestih držav, ki jo je želel ustanoviti njen brat cesar Karel V. Leto pozneje je Karlu uspelo urediti nasledstvo teh cesarskih okrajev. To je bilo zapečateno v Pragmatični sankciji (1549), ki je določala, da bo burgundski okraj od takrat naprej obstajal kot dinastična enota. [[Knezo-škofija Liège]], [[Vojvodstvo Bouillon]], [[grofija Horn]], cesarska [[knezo-opatija Stavelot-Malmedy|Stavelot-Malmedy]] in [[knezo-opatija Thorn|Thorn]], cerkveno gospostvo Cambrai in mesto Cambrai , [[Ameland]], dežela Cuyk, Bommel, Ravenstein in Vijfherenlanden so bili od leta 1500 del cesarskega okraja Spodnje Porenje-Vestfalija in so takrat ostali v celoti rimsko-nemški. Vendar pa je Burgundski okraj doživel drastično spremembo z neodvisnostjo [[Republika Nizozemska|Republike sedmih združenih provinc]] leta 1581. Čeprav sta novo državo med drugim kmalu priznali Francija in Anglija, je trajalo vse do leta 1648 do [[Mirovni sporazum iz Münstra|mirovnega sporazuma v Münstru]] , preden so jo priznali tudi španski in avstrijski Habsburžani. Od leta 1648 je bilo priznano, da republika ni več del Burgundskega okraja, ki je tako v veliki meri izgubil svoj pomen. Leta 1678 je Franche-Comté prešel iz španskih v francoske roke, nato pa se je del, ki je ostal v lasti Habsburžanov, imenoval španska in kasneje avstrijska Nizozemska. Burgundski cesarski okraj je izginil s priključitvijo levega brega Rena Francoski republiki leta 1797. ==Dežele Burgundskega cesarskega okraja== {| class="wikitable sortable" ! ime ! vključitev ! izključitev ! pripomba |- | [[Spodnja Lorena]] | | | naslov povezan z Vojvodino Brabant |- | [[Vojvodstvo Brabant]] | 1512 | 1648, 1797 | Stanovski Brabant in Španski Brabant |- | [[Vojvodina Limburg]] | 1548 | 1797 | |- | [[Vojvodstvo Luxemburg]] | 1548 | 1797 | |- | [[Vojvodina Gelders]] | 1548 | 1648, 1713 | Zgornji Gelders ostane del do Utrechtskega miru |- | [[Grofija Flandrija]] | 1512 | 1797 | |- | [[Grofija Artesija]] | 1512 | 1678 | Nijmegenski mir |- | [[Svobodna grofija Franche-Comté]] | 1512 | 1678 | Nijmegenski mir |- | [[Grofija Hainaut]] | 1512 | 1797 | |- | [[Grofija Holandija]] | 1512 | 1648 | |- | [[Grofija Zeeland]] | 1512 | 1648 | |- | [[Grofija Namur]] | 1512 | 1797 | |- | [[Grofija Zutphen]] | 1548 | 1648 | |- | [[Mejna grofija Antwerpen]] | 1512 | 1797 | del Brabanta |- | [[Gospostbvo Frizija]] | 1548 | 1648 | |- | [[Gospostvo Utrecht]] | 1548 | 1648 | |- | [[Gospostvo Overijssel]] | 1548 | 1648 | vključno z [[Drenthe (pokrajina)]] |- | [[Gospostvo Groningen]] | 1548 | 1648 | |- | [[Gospostvo Valkenburg]] | 1548 | 1648, 1797 | Stanovski in Španski Valkenburg |- | [[Grofija Dalhem|Gospostvo Daelhem]] | 1548 | 1648, 1797 | Stanovski in Španski Daelhem |- | [[Dežela 's-Hertogenrade]] | 1512 | 1648, 1797 | Stanovski in Španski 's-Hertogenrade |- | [[Salins-les-Bains|Gospostvo Salins]] | | | naslov povezan z Franche-Comté |- | [[Gospostvo Mechelen]] | 1512 | 1797 | |- | [[Dvojno gospostvo Maastricht|Maastricht]] | 1548 | 1648 | kondominij Lièga v Brabantu |- | [[Markizat Bergen op Zoom]] | 1512 | 1648 | del Brabanta |- | [[Walhain-Saint-Paul]] | 1512 | 1797 | del Brabanta |- | [[Baronstvo Breda]] | 1512 | 1648 | del Brabanta |- | [[Sombreffe]] | 1512 | 1797 | del Brabanta |- | [[Rodemack|Rodemachern]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Neuerburg]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[grofje Manderscheidski|Manderscheid]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Kronenburg (Severno-Porenje-Vestfalija)|Kronenburg]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Opatija Echternach]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Batenburg]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[Dežela Bergh|Bergh]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[van Bronckhorst|Bronkhorst]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[Bylandt]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[Grofija Culemborg]] | 1548 | 1648 | spor med Holandija in Geldersom |- | [[Dinastija Egmont|Egmond]] | 1512 | 1648 | del Holandije |- |[[Gospostvo Jever]] |1531 |1575 |kot fevd cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] |- | [[Baronstvo IJsselstein]] | 1512 | 1648 | del Holandije |} ==Literatura== P.L Nève, Het Rijkskamergerecht en de Nederlanden, Assen (1972) ==Poglej tudi== * [[Sedemnajst provinc]] [[Kategorija:Srednjeveško Sveto rimsko cesarstvo]] m9m56d6hozmifus8ztoqcs3ymf6z9gf 5736708 5736707 2022-08-19T20:45:29Z JozefD 5744 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Locator Burgundian Circle.svg|300px|thumb| Burgundski cesarski okraj v Svetem rimskem cesarstvu. Po Augsburški transakciji leta 1555.]] [[Slika:Map of the Imperial Circles (1560)-NL cropped.svg|300px|thumb|Lega dežel v Burgundskem in Vestfalskem cesarskem okraju leta 1560.]] '''Burgundski cesarski okraj''' (nemško: ''Burgundischer Kreis'', tj. 'Burgundski krog') je bil eden od desetih [[okraj]]ev znotraj [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], , in sicer tisti, ki je od leta 1512 zajemal regiji [[Habsburška Nizozemska|Habsburško Nizozemsko]] in [[Franche-Comté]]. Prva delitev na cesarske okraje je iz leta 1500. Leta 1512 je bil Burgundski okraj odcepljen od okraja [[Spodnje Porenje in Vestfalija|Spodnjega Porenja in Vestfalije]]. Okraj je obsegal vse dežele zahodno od Utrechta in Geldersa ter zahodno in južno od Maasa. Leta 1549 so bila habsburška ozemlja znotraj okraja podvržena [[Pragmatična sankcija (1549)|Pragmatični sankciji]] [[Habsburžani|Habsburške]] dinastije je zagotovila dinastično enotnost, ki so jo poznejši zgodovinarji poimenovali Sedemnajsta Nizozemska. == Zgodovina == S kombinacijo poročne politike in osvajanja so [[Nizozemske dežele]] v 15. in 16. stoletju združili [[Burgundski vojvode|Burgundijci]], ki so jih nato nasledili [[Habsburžani]]. Ti so imeli pravo oblast le na svojih avstrijskih ozemljih, tam so imeli tako imenovane dedne dežele. Habsburžani so morda redno oskrbovali cesarja Svetega rimskega cesarstva, toda v precej ohlapnih zveznih deželah cesarstva so bili posamezni vladarji zveznih držav pogosto pravi vladarji. Na Nizozemskem pa je cesar res odločal. S poroko cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] z [[Marija Burgundska|Marijo Burgundsko]] je Nizke dežele prevzel kot osebno 'dediščino' predhodne burgundske hiše in tam je vladal tudi rimski cesar [[Karel V. Habsburški]] kot [[Vojvodina Brabant|vojvoda Brabantski]], [[Grofija Flandrija|grof Flandrije]], [[Gospostvo Mechelen|gospod Mechelena]], in tako naprej. Ko je bila [[Vojvodina Gelders]] dodana njegovim posestim v Pogodbi iz Venlo-ja leta 1543, je na koncu nastalo bolj ali manj neprekinjeno teritorialno območje. Upravna zveza tega konglomerata je nastala leta 1548 z [[Augsburška pogodba|augsburško transakcijo ali pogodbo]], ki je večinoma osvobodila [[Sedemnajst provinc]] izpod rimsko-nemškega cesarstva. Vezi s Svetim rimskim cesarstvom so bile drastično okrnjene. Nizozemski generalni stanovi niso bile več podrejeni Državnemu zboru, čeprav se je cesarju še vedno plačevala letna pristojbina. To je bil politični uspeh [[Marija Ogrska|Marije Ogrske]], ki je kot guvernerka Nizozemske nasprotovala Nacionalni ligi zvestih držav, ki jo je želel ustanoviti njen brat cesar Karel V. Leto pozneje je Karlu uspelo urediti nasledstvo teh cesarskih okrajev. To je bilo zapečateno v Pragmatični sankciji (1549), ki je določala, da bo burgundski okraj od takrat naprej obstajal kot dinastična enota. [[Knezo-škofija Liège]], [[Vojvodstvo Bouillon]], [[grofija Horn]], cesarska [[knezo-opatija Stavelot-Malmedy|Stavelot-Malmedy]] in [[knezo-opatija Thorn|Thorn]], cerkveno gospostvo Cambrai in mesto Cambrai , [[Ameland]], dežela Cuyk, Bommel, Ravenstein in Vijfherenlanden so bili od leta 1500 del cesarskega okraja Spodnje Porenje-Vestfalija in so takrat ostali v celoti rimsko-nemški. Vendar pa je Burgundski okraj doživel drastično spremembo z neodvisnostjo [[Republika Nizozemska|Republike sedmih združenih provinc]] leta 1581. Čeprav sta novo državo med drugim kmalu priznali Francija in Anglija, je trajalo vse do leta 1648 do [[Mirovni sporazum iz Münstra|mirovnega sporazuma v Münstru]] , preden so jo priznali tudi španski in avstrijski Habsburžani. Od leta 1648 je bilo priznano, da republika ni več del Burgundskega okraja, ki je tako v veliki meri izgubil svoj pomen. Leta 1678 je Franche-Comté prešel iz španskih v francoske roke, nato pa se je del, ki je ostal v lasti Habsburžanov, imenoval španska in kasneje avstrijska Nizozemska. Burgundski cesarski okraj je izginil s priključitvijo levega brega Rena Francoski republiki leta 1797. ==Dežele Burgundskega cesarskega okraja== {| class="wikitable sortable" ! ime ! vključitev ! izključitev ! pripomba |- | [[Spodnja Lorena]] | | | naslov povezan z Vojvodino Brabant |- | [[Vojvodstvo Brabant]] | 1512 | 1648, 1797 | Stanovski Brabant in Španski Brabant |- | [[Vojvodina Limburg]] | 1548 | 1797 | |- | [[Vojvodstvo Luxemburg]] | 1548 | 1797 | |- | [[Vojvodina Gelders]] | 1548 | 1648, 1713 | Zgornji Gelders ostane del do Utrechtskega miru |- | [[Grofija Flandrija]] | 1512 | 1797 | |- | [[Grofija Artesija]] | 1512 | 1678 | Nijmegenski mir |- | [[Svobodna grofija Franche-Comté]] | 1512 | 1678 | Nijmegenski mir |- | [[Grofija Hainaut]] | 1512 | 1797 | |- | [[Grofija Holandija]] | 1512 | 1648 | |- | [[Grofija Zeeland]] | 1512 | 1648 | |- | [[Grofija Namur]] | 1512 | 1797 | |- | [[Grofija Zutphen]] | 1548 | 1648 | |- | [[Mejna grofija Antwerpen]] | 1512 | 1797 | del Brabanta |- | [[Gospostbvo Frizija]] | 1548 | 1648 | |- | [[Gospostvo Utrecht]] | 1548 | 1648 | |- | [[Gospostvo Overijssel]] | 1548 | 1648 | vključno z [[Drenthe (pokrajina)]] |- | [[Gospostvo Groningen]] | 1548 | 1648 | |- | [[Gospostvo Valkenburg]] | 1548 | 1648, 1797 | Stanovski in Španski Valkenburg |- | [[Grofija Dalhem|Gospostvo Daelhem]] | 1548 | 1648, 1797 | Stanovski in Španski Daelhem |- | [[Dežela 's-Hertogenrade]] | 1512 | 1648, 1797 | Stanovski in Španski 's-Hertogenrade |- | [[Salins-les-Bains|Gospostvo Salins]] | | | naslov povezan z Franche-Comté |- | [[Gospostvo Mechelen]] | 1512 | 1797 | |- | [[Dvojno gospostvo Maastricht|Maastricht]] | 1548 | 1648 | kondominij Lièga v Brabantu |- | [[Markizat Bergen op Zoom]] | 1512 | 1648 | del Brabanta |- | [[Walhain-Saint-Paul]] | 1512 | 1797 | del Brabanta |- | [[Baronstvo Breda]] | 1512 | 1648 | del Brabanta |- | [[Sombreffe]] | 1512 | 1797 | del Brabanta |- | [[Rodemack|Rodemachern]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Neuerburg]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[grofje Manderscheidski|Manderscheid]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Kronenburg (Severno-Porenje-Vestfalija)|Kronenburg]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Opatija Echternach]] | 1548 | 1797 | del Luxemburga |- | [[Batenburg]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[Dežela Bergh|Bergh]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[van Bronckhorst|Bronkhorst]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[Bylandt]] | 1548 | 1648 | del Geldersa |- | [[Grofija Culemborg]] | 1548 | 1648 | spor med Holandija in Geldersom |- | [[Dinastija Egmont|Egmond]] | 1512 | 1648 | del Holandije |- |[[Gospostvo Jever]] |1531 |1575 |kot fevd cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] |- | [[Baronstvo IJsselstein]] | 1512 | 1648 | del Holandije |} ==Literatura== P.L Nève, Het Rijkskamergerecht en de Nederlanden, Assen (1972) ==Poglej tudi== * [[Sedemnajst provinc]] [[Kategorija:Srednjeveško Sveto rimsko cesarstvo]] 3njph2yd9ays4tlyzbdvtkmk3fua5au 0 522410 5737512 5735882 2022-08-20T08:37:58Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infobox university|name=Institut des hautes études scientifiques|established=1958|city=[[Pariz]]|image=IHES main building.jpg|caption=Glavno poslopje|type=[[visoka šola]]|country={{FRA}}}} '''Institut des hautes études scientifiques''' je prestižna javna visokošolska ustanova in eden izmed raziskovalnih inštitutov s sedežem v [[Pariz|Parizu]] v [[Francija|Franciji]]. Kampus se nahaja nasproti zgodovinskega kampusa pariške ''Université Paris-Saclay''.<ref>[https://www.radiofrance.fr/franceculture/podcasts/continent-sciences/les-50-ans-de-l-ihes-8397216 Les 50 ans de l'IHES]</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Institut des hautes études scientifiques}} {{official|https://www.ihes.fr}} {{school-stub}} [[Kategorija:Univerze v Franciji]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1958]] {{normativna kontrola}} 17s7cn5rcpb4k7pkwoxqdh05emeldj4 0 522412 5736844 5735770 2022-08-20T06:46:56Z SportiBot 86399 pravopis wikitext text/x-wiki [[File:Kyoto-Ryoan-Ji MG 4512.jpg|upright=1.35|thumb|[[Rjoan-dži]] (konec 16. stoletja) v Kjotu na Japonskem, znan primer zen vrta]] [[File:Daisen-in2.jpg|upright=1.35|thumb|Gora, slap in prodnata »reka« v Daisen-inu (1509–1513)]] '''Japonski suhi vrt''' (枯山水, ''karesansui'') ali '''japonski skalnjak''', pogosto imenovan '''zen vrt''', je značilen slog [[japonski vrt|japonskega vrta]]. Ustvarja miniaturno stilizirano pokrajino s skrbno sestavljenimi razporeditvami skal, vodnih elementov, mahu, obrezanih dreves in grmovja ter uporablja gramoz ali pesek, ki je zgrabljen, da predstavlja valovanje v vodi.<ref>Ono Kenkichi and Walter Edwards: "Dvojezični (angleški in japonski) slovar japonskih vrtnih izrazov (Karesansui. str. 20) iz Kansai Main Pageocess, Nara 2001 Definicija Karesansui je bila pridobljena z dovoljenjem iz [http://www.zen-garden.org/ Spletni "živi" vodnik za ustvarjanje zen vrta] by P.M. Patings.</ref> Zen vrtove običajno najdemo v templjih ali samostanih. Običajno je razmeroma majhen, obdan z zidom ali stavbami in je mišljen tako, da si ga lahko ogledate sedeč z enega samega zornega kota zunaj vrta, kot je veranda, rezidenca glavnega meniha templja ali samostana. V mnoge, z gramozom namesto s travo, stopijo le zaradi vzdrževanja. Klasični zen vrtovi so bili ustvarjeni v templjih [[zen budizem|zen budizma]] v [[Kjoto|Kjotu]] v [[obdobje Muromači|obdobju Muromači]]. Namenjeni so bili posnemanju bistva narave, ne njenega dejanskega videza in služili kot pomoč pri meditaciji.<ref>Gunter Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 65.</ref> == Zgodovina == === Zgodnji japonski skalni vrtovi === Kamniti vrtovi so na Japonskem obstajali vsaj od [[obdobje Heian|obdobja Heian]] (794–1185). Ti zgodnji vrtovi so bili opisani v prvem priročniku japonskih vrtov ''Sakuteiki'' (»Zapisi o vzdrževanju vrtov«), ki ga je konec 11. stoletja napisal Tačibana no Tošicuna (1028–1094). Prilagodili so kitajsko vrtno filozofijo [[dinastija Song|dinastije Song]] (960–1279), kjer so skupine skal simbolizirale goro Penglai, legendarno gorsko otoško domovino osmih nesmrtnikov v [[kitajska mitologija|kitajski mitologiji]], v japonščini znano kot Horai.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins- Paysagistes, Jardinieres, Poetes'', pp. 485–87.</ref> ''Sakuteiki'' je natančno opisal, kako je treba postaviti kamne. V enem odlomku je zapisal: :»Na mestu, kjer ni ne jezera ne potoka, lahko postavimo tako imenovano ''kare-sansui'' ali suho pokrajino«. Ta vrsta vrta je vsebovala skale, postavljene pokonci kot gore ali pa v miniaturni pokrajini hribe in grape z malo rastlinami. Opisal je več drugih slogov skalnjakov, ki so običajno vključevali potok ali ribnik, vključno s slogom velike reke, slogom gorske reke in slogom močvirja. Oceanski slog je vseboval skale, za katere se je zdelo, da so jih razjedli valovi, obdane z bregom belega peska, kot plaža.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 488</ref> Bel pesek in prod sta bila dolgo značilnost japonskih vrtov. V [[šintoizem|šintoistični]] veri so ga uporabljali za simbol čistosti in ga uporabljali okoli svetišč, templjev in palač. V zen vrtovih predstavlja vodo ali, kot beli prostor na japonskih slikah, praznino in daljavo. So mesta meditacije. === Zen budizem in obdobje Muromači (1336–1573) === Za obdobje Muromačija na Japonskem, ki je potekalo približno v istem času kot [[renesansa]] v [[Evropa|Evropi]], so bila značilna politična rivalstva, ki so pogosto vodila v vojne, a tudi izjemen razcvet [[japonska kultura|japonske kulture]]. Tam se je začelo gledališče ''[[Noh]]'', [[japonski obred pitja čaja]], slog japonske arhitekture ''[[šoin]]'' in vrt zen.<ref>Nitschke, ''le jardin japonais'', p. 67.</ref> Zen budizem je bil uveden na Japonsko ob koncu 12. stoletja in je hitro pridobil veliko privržencev, zlasti med razredom [[samuraj]]ev in vojnimi gospodarji, ki so občudovali njegovo doktrino samodiscipline. Vrtovi zgodnjih zen templjev na Japonskem so spominjali na kitajske vrtove tistega časa z jezeri in otoki. Toda v Kjotu se je v 14. in 15. stoletju ob pomembnih zen templjih pojavila nova vrsta vrtov. Ti zen vrtovi so bili zasnovani za spodbujanje meditacije. «Narava, če bi jo naredili ekspresivno tako, da bi jo zmanjšali na njene abstraktne oblike, bi lahko posredovala najgloblje misli s svojo preprosto prisotnostjo«, je zapisal Michel Baridon. »Kompozicije iz kamna, ki so bile že običajne na Kitajskem, so na Japonskem postale prave okamenele pokrajine, ki so se zdele obešene v času, kot v določenih trenutkih gledališča Noh, ki sega v isto obdobje«.<ref>Baridon, Les Jardins p. 472.</ref> Mnogi strokovnjaki menijo, da je prvi vrt, ki je začel prehod na nov slog, Saihō-dži, »tempelj dišav Zahoda«, popularno znan kot Koke-dera, tempelj mahu, v zahodnem delu Kjota. Budistični menih in zen mojster Musō Kokuši je leta 1334 preoblikoval budistični tempelj v zen samostan in zgradil vrtove. Spodnji vrt Saihō-dži je v tradicionalnem slogu obdobja Heian; ribnik z več skalnimi kompozicijami, ki predstavljajo otoke. Zgornji vrt je suhi skalnjak, ki ima tri skalne »otoke«. Prvi, imenovan ''Kamešima'', otok želve, je podoben želvi, ki plava v »jezeru« mahu. Drugi, ''Zazen-seki'', je ravna »meditacijska skala«, za katero se verjame, da izžareva mir in tišino; in tretji je ''kare-taki'', suh »slap«, sestavljen iz stopnic ravnih granitnih skal. Mah, ki zdaj obdaja skale in predstavlja vodo, ni bil del prvotnega vrtnega načrta; zrasel je nekaj stoletij kasneje, ko je bil vrt neurejen, zdaj pa je najbolj znana značilnost vrta.<ref name="Nitschke, pg. 68-73">Nitschke, ''le jardin japonais'', pp. 68–73.</ref> Muso Kokuši je zgradil še en tempeljski vrt v Tenrjū-dži, »tempelj nebeškega zmaja«. Zdi se, da je na ta vrt močno vplivalo kitajsko krajinsko slikarstvo dinastije Song, ki prikazuje gore, ki se dvigajo v megli in namiguje na veliko globino in višino. Vrt v Tenrjū-dži ima pravi ribnik z vodo in suhim slapom iz kamnov, ki je videti kot kitajska pokrajina. Saihō-dži in Tenrjū-dži prikazujeta prehod iz vrta v slogu Heian proti bolj abstraktnemu in stiliziranemu pogledu na naravo. Vrtovi Ginkaku-dži, znani tudi kot Srebrni paviljon, se prav tako pripisujejo Muso Kokušiju. Ta tempeljski vrt je vključeval tradicionalni vrt z ribnikom, vendar je imel novo funkcijo za japonski vrt; območje z nabranim belim prodom s popolno oblikovano goro iz belega proda, ki spominja na goro [[Fudži]], v središču. Prizor so poimenovali ''ginšanada'', dobesedno »srebrni pesek in odprto morje«. Ta vrtna značilnost je postala znana kot ''kogecudai'' ali »majhna gora, obrnjena proti luni«, in podobna majhna gora Fudži, narejena iz peska ali zemlje, prekrite s travo, se je stoletja pozneje pojavljala v japonskih vrtovih.<ref>Nitschke, ''Le jardin japonais'', p. 86.</ref> Najbolj znan od vseh zen vrtov v Kjotu je [[Rjoan-dži]], zgrajen v poznem 15. stoletju, kjer je zen vrt prvič postal povsem abstrakten. Vrt je pravokotnik velikosti 340 kvadratnih metrov.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais''. Young and Young put the size at twenty-five meters by ten meters.</ref> V njej je postavljenih petnajst kamnov različnih velikosti, skrbno sestavljenih v pet skupin; ena skupina po pet kamnov, dve skupini po tri in dve skupini po dva kamna. Kamni so obdani z belim prodom, ki ga menihi vsak dan skrbno grabijo. Edina vegetacija na vrtu je nekaj mahu okoli kamnov. Vrt je namenjen opazovanju iz sedečega položaja na verandi ''hōdžō'', rezidence opata samostana.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais'', p. 90.</ref> Vrt v Daisen-inu (1509–1513) je imel bolj literaren pristop kot Rjoan-dži. Tam »reka« belega proda predstavlja metaforično potovanje skozi življenje; začne se s suhim slapom v gorah, poteka skozi brzice in skale in se konča v mirnem morju belega proda z dvema prodnatima gorama. Izum zen vrta je bil tesno povezan z razvojem japonskih pokrajinskih slik s tušem. Japonski slikarji, kot sta Sesshū Tōjō (1420–1506) in Soami (umrl 1525), so močno poenostavili svoje poglede na naravo in prikazali le najbolj bistvene vidike narave, pri čemer so okoli črnih in sivih risb pustili velike bele površine. Soami naj bi bil osebno vpleten v načrtovanje dveh najbolj znanih zen vrtov v Kjotu, Rjoan-dži in Daisen-in, čeprav njegova vpletenost ni bila nikoli z gotovostjo dokumentirana. Michel Baridon je zapisal: »Slavni zen vrtovi iz obdobja Muromači so pokazali, da je japonska umetnost vrtov popeljala do najvišje stopnje intelektualne prefinjenosti, ki jo je bilo mogoče doseči.«<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 474. Translation of this excerpt from French by D.R. Siefkin.</ref> <gallery> File:Saihouji-kokedera01.jpg|Saihō-dži - vrt mahu, zgodnji zen vrt iz sredine 14. stoletja. Mah je prišel veliko kasneje, ko vrt ni bil negovan. File:Ginkakuji-M1953.jpg|V vrtu Ginkaku-dži je replika gore Fudži, narejena iz proda v prodnatem morju. stoletja je bil model za podobne miniaturne gore v japonskih vrtovih. Image:RyoanJi-Dry garden.jpg|Del vrta v Rjoan-dži (pozno 15. stoletje), najbolj abstrakten od vseh japonskih zen vrtov File:Ryoanji rock garden close up.jpg|Klasična triadna skalna kompozicija v Rjoan-dži. File:Daisen-in3.jpg|Beli prodnati »ocean« vrta Daisen-dži, v katerega teče prodnata reka. File:Daitokuji-Zuihoin-Zuihotei-M1827.jpg|Vrt blažene gore v Zuiho-inu, podtempelj Daitoku-dži. File:Daitokuji-Zuihoin-M1836.jpg|V vrtu Zuiho-in – nekatere skale naj bi tvorile križ. Vrt je zgradil daimjō Ōtomo Sōrin, ki se je spreobrnil v krščanstvo. File:Korakuen Okayama26s3872.jpg File:Zuihou-in2.JPG File:Toufuku-ji hojyo5.JPG File:Harima-ankokuji-sekitei01.jpg </gallery> === Poznejši skalni vrtovi === V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je velik sprehajalni vrt postal prevladujoč slog japonskega vrta, vendar so zen vrtovi še naprej obstajali v zen templjih. Zgrajenih je bilo nekaj majhnih novih skalnjakov, običajno kot del vrta, kjer pravi potok ali ribnik ni bil praktičen. Leta 1880 je stavbe templja Tōfuku-dži v Kjotu, enega najstarejših templjev v mestu, uničil požar. Leta 1940 je tempelj naročil krajinski zgodovinar in arhitekt Šigemori Mirei, da poustvari vrtove. Ustvaril je štiri različne vrtove, enega za vsako stran glavne tempeljske stavbe. Naredil je en vrt s petimi umetnimi griči, pokritimi s travo, ki simbolizirajo pet velikih starodavnih templjev Kjota; sodoben skalnjak z navpičnimi skalami, ki simbolizirajo goro Horai; veliko »morje« belega gramoza, nagrabljenega v vzorcu šahovnice in intimen vrt z vrtinčastimi peščenimi vzorci.<ref>Nitschke, ''Le jardin Japonais'', pp. 217–18</ref> V zadnjem stoletju so se zen vrtovi pojavili v mnogih državah zunaj Japonske. <gallery> File:TofukujiGarden1.jpg|Vrt Tofuku-dži (1940). Pet gričev simbolizira pet velikih zen templjev Kjota. File:Toufuku-ji hojyo3.JPG|Sodobni zen vrt v Tōfuku-dži (1940). File:Toufuku-ji kaizandou3.JPG|Zen vrt v vzorcu šahovnice, v Tōfuku-dži (1940). File:TofukujiReiunin1.jpg|Dvoriščni zen vrt v Tōfuku-dži (1940). File:Toufuku-ji hojyo4.JPG|Del sodobnega zen vrta v Tōfuku-dži (1940). ''Otoki nesmrtnih''. File:ReiunIn GaunNoNiwa.jpg|Del sodobnega zen vrta v Tōfuku-dži (1940). File:Shitennoj honbo garden06s3200.jpg| Honbō vrt v [[Šiteno-dži]] File:Japanese Tea Garden (San Francisco, California).jpg|Majhen vrt v japonskem čajnem vrtu v parku Golden Gate v [[San Francisco|San Franciscu]] File:Portland Japanese gardens zen garden.jpg|Peščeni in kamniti vrt v japonskih vrtovih Portlanda. File:Anyoin02 1024.jpg|An'jō-in vrt v Taisan-dži v Kobeju, Japonska. File:RosanjiTeien.jpg|Rosan-dži vrt File:Adachi Museum of Art04st3200.jpg|Muzej umetnosti Adači File:MyoshinjiTaizoin2.jpg|Taizō-in, Mjōšin-dži, v Kjotu File:Komyozenji Stone garden 1.JPG|Kōmjōzen-dži File:Jissoin-Temple-Stone-Garden.JPG|Jissō-in, Kjoto (Ivakura) File:Japanese Garden at Hamilton Gardens, Waikato, New Zealand..jpg|Japonski vrt v vrtovih Hamilton, Waikato, [[Nova Zelandija]] File:Japanese Rock Garden Chandigarh 1.jpg|Japonski skalnjak (1. faza), Chandigarh (Indija) File:Japanese Rock Garden Chandigarh 2.jpg|Japonski skalnjak (faza 2), Chandigarh (Indija) </gallery> == Izbira in razporeditev kamnov == Kamniti aranžmaji in drugi miniaturni elementi se uporabljajo za upodobitev gora in naravnih vodnih elementov in prizorov, otokov, rek in slapov. Kamniti in oblikovani grmi (''karikomi, hako-zukuri'' topiarij) se uporabljajo izmenično. V večini vrtov se mah uporablja kot pokrivalo tal za ustvarjanje »zemlje«, prekrite z gozdom. Izbira in postavitev kamnov je najpomembnejši del izdelave japonskega skalnjaka. V prvem znanem priročniku japonskega vrtnarjenja, ''Sakuteiki'' (»Zapisi o urejanju vrtov«), je izraženo kot »postavljanje kamnov«, ''iši vo tateru koto''; dobesedno »dejanje postavljanja kamnov pokonci«. Določil je zelo natančna pravila za izbiro in postavitev kamnov ter opozoril, da bo lastnik vrta trpel nesrečo, če se pravila ne bodo upoštevala.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', pp. 485–90.</ref> V japonskem vrtnarjenju so skale razvrščene kot visoke navpične, nizke navpične, obokane, ležeče ali ravne.<ref name="Young">Young and Young, ''The Art of the Japanese Garden''. p. 22.</ref> Za ustvarjanje »gora« se običajno uporabljajo magmatske vulkanske kamnine, razgibane gorske skale z ostrimi robovi. Gladke, zaobljene sedimentne kamnine se uporabljajo za robove prodnatih »rek« ali »morskih obal«. V kitajskih vrtovih dinastije Song so bile posamezne skale, ki so izgledale kot živali ali imele druge nenavadne lastnosti, pogosto glavna atrakcija vrta. V japonskih vrtovih posamezne skale redko igrajo glavno vlogo; poudarek je na skladnosti kompozicije. Za urejanje skal je v ''Sakuteiki'' veliko pravil, na primer: <blockquote>Poskrbite, da bodo vsi kamni, vse do sprednjega dela aranžmaja, postavljeni tako, da bodo vidne njihove najboljše strani. Če ima kamen grdo zgornjo stran, jo postavite tako, da bo ta stran poudarjena. Tudi če to pomeni, da se mora nagniti pod precejšnjim kotom, nihče ne bo opazil. Vedno mora biti več vodoravnih kot navpičnih kamnov. Če obstajajo kamni, ki »bežijo«, morajo biti kamni, ki se »lovijo«. Če obstajajo »naslonjeni« kamni, morajo biti tudi »podporni« kamni. </blockquote> Skale so redko, če sploh kdaj, postavljene v ravne črte ali v simetrične vzorce. Najpogostejša razporeditev je ena ali več skupin treh kamnov. Ena pogosta triadna ureditev ima visoko navpično skalo, ob kateri sta dve manjši skali, ki predstavljata Budo in njegova dva spremljevalca. Druge osnovne kombinacije so visoka navpična skala z ležečo skalo; kratka navpična skala in ravna skala; in triado visoke navpične skale, ležeče skale in ploščate skale. Druga pomembna načela so, da izberete kamnine, ki se razlikujejo po barvi, obliki in velikosti, da se izognete kamninam s svetlimi barvami, ki bi lahko motile gledalca in poskrbite, da zrna kamnin tečejo v isto smer. Ob koncu obdobja Edo je bilo izumljeno novo načelo: uporaba ''suteiši'', »zavrženih« ali »brezimnih« kamnov, postavljenih na videz naključna mesta, da bi dodali vrtu spontanost. Druga pomembna načela razporeditve kamnov vključujejo uravnoteženje števila navpičnih in vodoravnih skal. == Gramoz == V zen vrtovih se običajno uporablja gramoz namesto peska, ker ga manj motita dež in veter. Grabljenje gramoza v vzorec, ki spominja na valove ali valovanje vode, znan kot ''samon'' (砂紋) <ref>''JAANUS,'' "[http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/s/samon.htm samon　砂紋]"</ref> ali ''hōkime'' (箒目), ima estetsko funkcijo. Zen duhovniki vadijo to grabljenje tudi za pomoč pri koncentraciji. Do popolnosti linij ni enostavno. Grabi se po vzorcih grebenov po želji in omejeno na nekatere kamnite objekte, ki so znotraj gramoznega območja. Kljub temu vzorci pogosto niso statični. Razvijanje variacij vzorcev je ustvarjalen in navdihujoč izziv. Običajno obstajajo štirje vzorci grabljenja, linija, val, drsenje in karo.<ref name=Zhang1>{{cite journal |last1= Zhang |first1= Pingxing |last2= Fukamachi |first2= Katsue |last3= Shibata |first3= Shozo |last4= Amasaki |first4= Hiromasa |title= The Use and Maintenance of Shirakawa-suna in Temples of Kyoto City |journal= Journal of the Japanese Institute of Landscape Architecture |volume= 78 |issue= 5 |pages= 497–500 |publisher= Japanese Institute of Landscape Architecture |place= Tokyo |year= 2015|doi= 10.5632/jila.78.497 |language= Japanese |url= https://www.jstage.jst.go.jp/article/jila/78/5/78_497/_pdf|doi-access= free }}</ref> Prod, ki se uporablja v japonskih vrtovih, je znan kot ''suna'' (pesek), čeprav so posamezni delci veliko večji od delcev tistega, kar velja za običajen pesek. Ti so veliki od 2 mm do celo 30 do 50 mm.<ref name=Kawaguchi1>{{cite book |last= Kawaguchi |first= Yoko |title= Japanese Zen Gardens |location= London |publisher= Francis Lincoln |date= 2014 |pages= 198 |isbn= 978-0-7112-3447-5}}</ref> Vrtovi v Kjotu so v zgodovini uporabljali ''širakava-suna'' (白川砂利, pesek širakava), ki je znan po precej umirjeni barvni paleti. Ta vrsta zamolklo črno pegastega [[granit]]a je mešanica treh glavnih mineralov, belega glinenca, sivega kremena in črne sljude, ki se ujema z estetiko večine zen vrtov. ''širakava-suna'' ima tudi erodirano teksturo, ki se spreminja med nazobčano in gladko in je cenjena zaradi svoje sposobnosti, da zadrži nagnjene utore, z vzorci, ki trajajo tedne, razen če se vmešajo vreme, živali ali ljudje. Od leta 2018 samo v Kjotu obstaja 341 območij, ki se razprostirajo na 166 templjih s površino več kot 29.000 m ², ki uporabljajo ''širakava-suna''. Prod se uporablja na območju vhoda, glavnega vrta in hodnika in je v štirih oblikah, raztresen prod, prodnata terasa, gramoz in vrtna pot. Običajno je na območjih, ki pokrivajo manj kot 100 m ², gramoz globok od 20 do 50 mm in ima velikost delcev 9 mm. Med vrtovi, ki so uporabljali ''širakava-suna'', sta Rjoan-dži in Daitoku-dži.<ref name= Morimoto1>{{cite book |last= Morimoto |first= Yukihiro |date= 2007 |chapter= Kyoto as a garden city – A landscape ecological perception of Japanese garden design |editor1-last= Hong |editor1-first= Sun-Kee |editor2-last= Nakagoshi |editor2-first= Nobukazu |editor3-last= Fu |editor3-first= Bojie |editor4-last= Morimoto |editor4-first= Yukihiro |title= Landscape Ecological Applications in Man-Influenced Areas: Linking Man and Nature Systems |url= https://link.springer.com/chapter/10.1007%2F1-4020-5488-2_22 |location= Dordrecht, The Netherlands |publisher= Springer |page= 377 |doi= 10.1007/1-4020-5488-2_22 |isbn=9781402054884 }}</ref> ''Širakava-suna'' izvira iz zgornjega toka reke Širakava. Vendar je od poznih1950-ih reka zaščitena vodna pot in je črpanje gramoza iz reke nezakonito. Sčasoma se gramoz uniči zaradi vremenskih vplivov in postane drobnejši, zaradi česar morajo vrtnarji občasno nadomestiti gramoz, da bi ta ohranil vzorce, narejene v njih. Od prepovedi črpanja iz reke Širakava se gramoz, ki se uporablja tako za vzdrževanje obstoječih vrtov kot za ustvarjanje novih, pridobiva iz kamnolomskega gorskega granita podobne sestave, ki je zdrobljen in presejan. Vendar postopek izdelave ustvari zaobljene delce enake velikosti, ki nimajo značilnosti vzorca pravega ''širakava-sune'', ki imajo vogale in niso enake velikosti. Portlandski japonski vrt je na primer eksperimentiral z granitnimi drobci, pridobljenimi iz kanadskih kamnolomov, da bi nadomestil izgubo dostopa do ''širakava-sune''.<ref>{{cite web |last= Funderburg |first= Lise |title= Set in Stone |url= https://www.gardendesign.com/hardscape/gravel.html |website= Garden Design|access-date=11 May 2017}}</ref> Vzdrževanje gramoza na Japonskem se običajno izvaja dvakrat do trikrat na mesec. == Simbolika == V japonskem skalnjaku skale včasih simbolizirajo gore (zlasti Horai, legendarni dom osmih nesmrtnih v taoistični mitologiji); ali pa so lahko čolni ali živo bitje (običajno želva ali krap). V skupini so lahko slap ali žerjav v letu. V najzgodnejših skalnjakih v obdobju Heian je kamenje v vrtu včasih imelo politično sporočilo. Kot je zapisal Sakutei-ki: <blockquote> »Včasih, ko so gore šibke, jih voda zagotovo uniči. Z drugimi besedami, kot da bi podložniki napadli svojega cesarja. Gora je šibka, če nima kamnov za oporo. Cesar je šibak, če nima svetovalcev. Zato pravijo, da je gora varna zaradi kamnov in da je cesar varen zaradi svojih podložnikov. Zato morate, ko gradite pokrajino, okoli gore za vsako ceno postaviti skale.<ref>Baridon, ''Les Jardins'', p. 492.</ref> </blockquote> Nekateri klasični zen vrtovi, kot je Daisen-in, imajo simboliko, ki jo je mogoče zlahka prebrati; je metaforično potovanje po reki življenja. Drugi, kot je Rjoan-dži, se upirajo enostavni interpretaciji. Izpostavljenih je bilo veliko različnih teorij o tem, kaj naj bi vrt predstavljal, od otokov v potoku do plavajočih mladičev tigrov do vrhov gora, ki se dvigajo nad oblake, do teorij o skrivnostih geometrije ali pravilih ravnovesja lihih števil. Zgodovinar vrtov Gunter Nitschke je zapisal: »Vrt Rjoan-dži ne simbolizira ničesar, ali natančneje, da bi se izognili morebitnim nesporazumom, vrt Rjoan-dži ne simbolizira niti nima vrednosti reproduciranja naravne lepote, ki jo lahko najdemo v resničnem ali mitskem svetu. Menim, da gre za abstraktno kompozicijo naravnih objektov v prostoru, kompozicijo, katere funkcija je spodbujanje meditacije.«<ref>Nitschke, Le jardin Japonais," p. 92. Translation of this citation from French by D.R. Siefkin.</ref> Nedavni predlog Gerta van Tonderja z univerze v Kjotu in Michaela Lyonsa z univerze Ritsumeikan je, da skale Rjoan-džija tvorijo subliminalno podobo drevesa. Raziskovalci trdijo, da je podzavest občutljiva na subtilno povezavo med kamni. Menijo, da je to morda odgovorno za pomirjujoč učinek vrta.<ref>{{cite journal | last = van Tonder | first = Gert |author2=Lyons, Michael J. | title = Visual Perception in Japanese Rock Garden Design | journal = Axiomathes | volume = 15 | issue = 3 | pages = 353–71 (19) |date=September 2005 | url = http://www.kasrl.org/axiomathes.pdf | doi = 10.1007/s10516-004-5448-8 | access-date = 2007-01-08| citeseerx = 10.1.1.125.463 | s2cid = 121488942 }}</ref> == Krajinsko slikanje in kritika zenovskega vrta == Kitajsko krajinsko slikarstvo je bilo ena od mnogih kitajskih umetnosti, ki so prišle na Japonsko z zen budizmom v 14. stoletju. Da je zen budizem vplival na načrtovanje vrtov, ni prvič predlagala havajska vrtna novinarka Loraine Kuck v1930-ih, ne na Japonskem, ampak na Zahodu, leta 1988 pa ji je oporekal strokovnjak za japonsko vrtno zgodovino Wybe Kuitert.<ref>Wybe Kuitert, ''Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art'', pp. 150–60, Japonica Neerlandica Volume 3, Gieben Publishers, Amsterdam {{ISBN|90-5063-021-9}} [http://edepot.wur.nl/206169 edepot.wur.nl]</ref> To je bilo precej preden so se znanstveniki v 1990-ih lotili dekonstrukcije promocije in sprejemanja zena.<ref>{{Cite journal|author=Grotenhuis, Elizabeth ten|title = Reviewed work: Themes in the History of Japanese Garden Art, Wybe Kuitert|year=2003|journal=Journal of Japanese Studies|volume=29|issue=2|pages=429–432|jstor = 25064424}}</ref> Kritika se nanaša na dejstvo, da budistični duhovniki niso poskušali izražati zena v vrtovih. Pregled citatov budističnih duhovnikov, ki so vzeti za »dokaz« zena za vrt, so pravzaprav fraze, prepisane iz kitajskih razprav o krajinskem slikarstvu. Sekundarni pisci o japonskem vrtu, kot sta Keane in Nitschke, ki sta se družila s Kuitertom, ko je delal na svojih raziskavah na univerzi v Kjotu, so se pridružili kritiki vrta Zen, kot je Kendall H. Brown, ki je zavzel podobno distanco do vrta Zen. Na Japonskem je kritiko prevzel Jamada Šoudži, ki je zavzel kritično držo do razumevanja vse japonske kulture, vključno z vrtovi, pod nominacijo zen.<ref>Yamada Shoji, (Earl Hartman transl.) ''Shots in the Dark, Japan, Zen, and the West'', The University of Chicago Press, 2009</ref> Christian Tagsold je razpravo povzel tako, da je dojemanje japonskega vrta postavil v kontekst interdisciplinarne primerjave kultur Japonske in Zahoda.<ref>Christian Tagsold, ''Spaces in Translation: Japanese Gardens and the West'', University of Pennsylvania Press, 2017</ref> Zen duhovniki citirajo kitajske razprave o krajinskem slikarstvu, ki kažejo, da sta japonski skalnjak in njegova vrtna kulisa ''karesansui'' bila in še vedno navdihujeta ali temeljita na prvem kitajskem in kasneje tudi japonskem krajinskem slikarstvu.<ref>{{cite journal|last=Kuitert|first=Wybe|date=March 2013|title=Composition of Scenery in Japanese Pre-Modern Gardens and the Three Distances of Guo Xi|journal=Studies in the History of Gardens & Designed Landscapes|volume=33|issue=1|pages=1–15|doi=10.1080/02666286.2012.753189|s2cid=163624117}}<!--| access-date = 2013-03-25--></ref> Krajinsko slikarstvo in krajinsko vrtnarjenje sta bila tesno povezana in prakticirali so jih intelektualci, literati, ki jih je navdihnila kitajska kultura. Primarno načelo oblikovanja je bilo ustvarjanje pokrajine, ki je temeljila na tridimenzionalnem enobarvnem krajinskem slikanju s črnilom (''sumi''), ''sumi-e'' ali ''suiboku-ga'' ali pa je na to vsaj močno vplivalo. Na Japonskem ima vrt enak status kot umetniško delo. Čeprav je vsak vrt drugačen po svoji sestavi, večinoma uporabljajo skalne skupine in grmičevje, da predstavljajo klasičen prizor gora, dolin in slapov, vzetih iz kitajskega krajinskega slikarstva. V nekaterih primerih je lahko tako abstrakten kot le nekaj otokov v morju. Vsak japonski vrt lahko vključuje tudi obstoječo kuliso zunaj svoje omejitve, npr. hribe zadaj, kot »izposojeno kuliso« (z uporabo tehnike, imenovane ''šakei''). ==Seznam svetišč in templjev s skalnimi vrtovi == {{Col-begin}} {{Col-2}} InV [[Kjoto|Kjotu]]: * [[Daitoku-dži]] * [[Daisen-in]] * Džišoji * Džisso-in * [[Mjošin-dži]] * [[Rozan-dži]] * [[Rjoan-dži]] * [[Tofuku-dži]] {{Col-2}} Zunaj Kjota: * An'jō-in ([[Kobe]]) * Bingo-Ankoku.dži (Fukujama) * Harima Ankoku-dži (Katō, Hjōgo) * Džōmjō-dži (Kamakura, Kanagava) * Kinbjōzan Zuisen-dži (Kamakura) * Komjozen.dži (Fukuoka) * [[Šiteno-dži]] ([[Osaka]]) {{Col-end}} == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * {{cite book| author = Wybe Kuitert| title = Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art| year = 1988| publisher = Gieben Amsterdam| isbn = 978-90-5063-021-4 }} * {{cite book| author = Wybe Kuitert| title = Themes in the History of Japanese Garden Art| year = 2002| publisher = Hawaii University Press | isbn = 978-0-8248-2312-2 }} * {{cite book| author = David Young|author2=Michiko Young| title = The Art of the Japanese Garden| date = July 2005| publisher = Tuttle Pub| isbn = 978-0-8048-3598-5 }} * {{cite book| author = Günter Nitschke| title = Le jardin japonais: Angle droit et forme naturelle| year = 2007| isbn = 978-3-8228-3034-5 }} * {{cite book|last=Baridon|first=Michel|title=Les Jardins- Paysagistes, Jardiniers, Poetes|year=1998}}, Éditions Robert Lafont, Paris, ({{ISBN|2-221-06707-X}}) * {{cite book| author = Miyeko Murase| title = L Art Du Japon| year = 1996| publisher = LGF/Le Livre de Poche| isbn = 978-2-253-13054-3 }} * {{cite book| author = Danielle Elisseeff| title = Jardins japonais| date = 2010-09-23| isbn = 978-2-35988-029-8 }} * {{cite book| author = Virginie Klecka| title = Jardins Japonais| date = 2011-04-15| isbn = 978-2-8153-0052-0 }} * {{cite book| author = Christian Tagsold | title = Spaces in Translation: Japanese Gardens and the West| year = 2017| publisher = University of Pennsylvania Press| isbn = 978-0-8122-4674-2 }} ===Opomba=== <small>*Sakuteiki je vrtna knjiga z zapiski o vrtnarstvu, ki sega v pozno sedemnajsto stoletje. Njegov najstarejši naslov je Senzai Hishõ, "Skrivni izvlečki o vrtovih", napisan pa je bil pred skoraj 1000 leti, zaradi česar je najstarejše delo o japonskem vrtnarstvu. Domneva se, da je to v 11. stoletju napisal plemeniti človek po imenu Tachibana no Tichitsuna. V tem besedilu je prva omemba karesansuija v literaturi. Šele pred kratkim smo videli angleški sodobni prevod te vrtnarske klasike.</small> ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [https://web.archive.org/web/20051127032306/http://phototravels.net/kyoto/zen-gardens-index.html Photo Gallery of Japanese Zen Gardens] * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/index.php?com=location&c=rock&d=365 Map of Japanese Rock (Zen) Garden in the United States] * [http://learn.bowdoin.edu/japanesegardens/ Virtual tour of the Zen Gardens in and around Kyoto] * [http://www.phantomgallery.64g.ru/sad/sad1en.htm Geometrical concepts of Japanese rock garden] * {{cite web|url= http://www.stanford.edu/group/sjeaa/journal42/japan2.pdf |title=Stanford University article on the history and meaning of some Japanese gardens }}&nbsp;{{small|(180&nbsp;KB)}} * [http://www.zen-garden.org/ ''Tsubo-en''] – A virtual tour of the karesansui garden in The Netherlands * [http://www.zen-garden.org/html/page_samurai.htm Study into the karesansui gardens of the Edo era] – ''karesansui gardens of Traditional Samurai Residences'' * [http://www.nature.com/nsu/020923/020923-8.html Neuroscience unlocks secrets of Zen garden] (Requires subscription) *: [https://web.archive.org/web/20041213081907/http://www.lauralee.com/news/zensecrets.htm Neuroscience unlocks secrets of Zen garden] (Mirror) * [http://www.rothteien.com/superbait/zenviewpoints.htm Criticisms of the term "Zen Garden"] - in ''Japanese Garden Journal'' [[Kategorija:Japonski vrtovi]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Parki]] nl6hpimbfvsqaovdv3ps3uqbsgst1rj 5736879 5736844 2022-08-20T06:53:15Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/SportiBot|SportiBot]] ([[User talk:SportiBot|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Ljuba brank|Ljuba brank]] wikitext text/x-wiki [[File:Kyoto-Ryoan-Ji MG 4512.jpg|upright=1.35|thumb|[[Rjoan-dži]] (konec 16. stoletja) v Kjotu na Japonskem, znan primer zen vrta]] [[File:Daisen-in2.jpg|upright=1.35|thumb|Gora, slap in prodnata »reka« v Daisen-inu (1509–1513)]] '''Japonski suhi vrt''' (枯山水, ''karesansui'') ali '''japonski skalnjak''', pogosto imenovan '''zen vrt''', je značilen slog [[japonski vrt|japonskega vrta]]. Ustvarja miniaturno stilizirano pokrajino s skrbno sestavljenimi razporeditvami skal, vodnih elementov, mahu, obrezanih dreves in grmovja ter uporablja gramoz ali pesek, ki je zgrabljen, da predstavlja valovanje v vodi.<ref>Ono Kenkichi and Walter Edwards: "Dvojezični (angleški in japonski) slovar japonskih vrtnih izrazov (Karesansui. str. 20) iz Kansai Main Pageocess, Nara 2001 Definicija Karesansui je bila pridobljena z dovoljenjem iz [http://www.zen-garden.org/ Spletni "živi" vodnik za ustvarjanje zen vrta] by P.M. Patings.</ref> Zen vrtove običajno najdemo v templjih ali samostanih. Običajno je razmeroma majhen, obdan z zidom ali stavbami in je mišljen tako, da si ga lahko ogledate sedeč z enega samega zornega kota zunaj vrta, kot je veranda, rezidenca glavnega meniha templja ali samostana. V mnoge, z gramozom namesto s travo, stopijo le zaradi vzdrževanja. Klasični zen vrtovi so bili ustvarjeni v templjih [[zen budizem|zen budizma]] v [[Kjoto|Kjotu]] v [[obdobje Muromači|obdobju Muromači]]. Namenjeni so bili posnemanju bistva narave, ne njenega dejanskega videza in služili kot pomoč pri meditaciji.<ref>Gunter Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 65.</ref> == Zgodovina == === Zgodnji japonski skalni vrtovi === Kamniti vrtovi so na Japonskem obstajali vsaj od [[obdobje Heian|obdobja Heian]] (794–1185). Ti zgodnji vrtovi so bili opisani v prvem priročniku japonskih vrtov ''Sakuteiki'' (»Zapisi o vzdrževanju vrtov«), ki ga je konec 11. stoletja napisal Tačibana no Tošicuna (1028–1094). Prilagodili so kitajsko vrtno filozofijo [[dinastija Song|dinastije Song]] (960–1279), kjer so skupine skal simbolizirale goro Penglai, legendarno gorsko otoško domovino osmih nesmrtnikov v [[kitajska mitologija|kitajski mitologiji]], v japonščini znano kot Horai.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins- Paysagistes, Jardinieres, Poetes'', pp. 485–87.</ref> ''Sakuteiki'' je natančno opisal, kako je treba postaviti kamne. V enem odlomku je zapisal: :»Na mestu, kjer ni ne jezera ne potoka, lahko postavimo tako imenovano ''kare-sansui'' ali suho pokrajino«. Ta vrsta vrta je vsebovala skale, postavljene pokonci kot gore ali pa v miniaturni pokrajini hribe in grape z malo rastlinami. Opisal je več drugih slogov skalnjakov, ki so običajno vključevali potok ali ribnik, vključno s slogom velike reke, slogom gorske reke in slogom močvirja. Oceanski slog je vseboval skale, za katere se je zdelo, da so jih razjedli valovi, obdane z bregom belega peska, kot plaža.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 488</ref> Bel pesek in prod sta bila dolgo značilnost japonskih vrtov. V [[šintoizem|šintoistični]] veri so ga uporabljali za simbol čistosti in ga uporabljali okoli svetišč, templjev in palač. V zen vrtovih predstavlja vodo ali, kot beli prostor na japonskih slikah, praznino in daljavo. So mesta meditacije. === Zen budizem in obdobje Muromači (1336–1573) === Za obdobje Muromačija na Japonskem, ki je potekalo približno v istem času kot [[renesansa]] v [[Evropa|Evropi]], so bila značilna politična rivalstva, ki so pogosto vodila v vojne, a tudi izjemen razcvet [[japonska kultura|japonske kulture]]. Tam se je začelo gledališče ''[[Noh]]'', [[japonski obred pitja čaja]], slog japonske arhitekture ''[[šoin]]'' in vrt zen.<ref>Nitschke, ''le jardin japonais'', p. 67.</ref> Zen budizem je bil uveden na Japonsko ob koncu 12. stoletja in je hitro pridobil veliko privržencev, zlasti med razredom [[samuraj]]ev in vojnimi gospodarji, ki so občudovali njegovo doktrino samodiscipline. Vrtovi zgodnjih zen templjev na Japonskem so spominjali na kitajske vrtove tistega časa z jezeri in otoki. Toda v Kjotu se je v 14. in 15. stoletju ob pomembnih zen templjih pojavila nova vrsta vrtov. Ti zen vrtovi so bili zasnovani za spodbujanje meditacije. «Narava, če bi jo naredili ekspresivno tako, da bi jo zmanjšali na njene abstraktne oblike, bi lahko posredovala najgloblje misli s svojo preprosto prisotnostjo«, je zapisal Michel Baridon. »Kompozicije iz kamna, ki so bile že običajne na Kitajskem, so na Japonskem postale prave okamenele pokrajine, ki so se zdele obešene v času, kot v določenih trenutkih gledališča Noh, ki sega v isto obdobje«.<ref>Baridon, Les Jardins p. 472.</ref> Mnogi strokovnjaki menijo, da je prvi vrt, ki je začel prehod na nov slog, Saihō-dži, »tempelj dišav Zahoda«, popularno znan kot Koke-dera, tempelj mahu, v zahodnem delu Kjota. Budistični menih in zen mojster Musō Kokuši je leta 1334 preoblikoval budistični tempelj v zen samostan in zgradil vrtove. Spodnji vrt Saihō-dži je v tradicionalnem slogu obdobja Heian; ribnik z več skalnimi kompozicijami, ki predstavljajo otoke. Zgornji vrt je suhi skalnjak, ki ima tri skalne »otoke«. Prvi, imenovan ''Kamešima'', otok želve, je podoben želvi, ki plava v »jezeru« mahu. Drugi, ''Zazen-seki'', je ravna »meditacijska skala«, za katero se verjame, da izžareva mir in tišino; in tretji je ''kare-taki'', suh »slap«, sestavljen iz stopnic ravnih granitnih skal. Mah, ki zdaj obdaja skale in predstavlja vodo, ni bil del prvotnega vrtnega načrta; zrasel je nekaj stoletij kasneje, ko je bil vrt neurejen, zdaj pa je najbolj znana značilnost vrta.<ref name="Nitschke, pg. 68-73">Nitschke, ''le jardin japonais'', pp. 68–73.</ref> Muso Kokuši je zgradil še en tempeljski vrt v Tenrjū-dži, »tempelj nebeškega zmaja«. Zdi se, da je na ta vrt močno vplivalo kitajsko krajinsko slikarstvo dinastije Song, ki prikazuje gore, ki se dvigajo v megli in namiguje na veliko globino in višino. Vrt v Tenrjū-dži ima pravi ribnik z vodo in suhim slapom iz kamnov, ki je videti kot kitajska pokrajina. Saihō-dži in Tenrjū-dži prikazujeta prehod iz vrta v slogu Heian proti bolj abstraktnemu in stiliziranemu pogledu na naravo. Vrtovi Ginkaku-dži, znani tudi kot Srebrni paviljon, se prav tako pripisujejo Muso Kokušiju. Ta tempeljski vrt je vključeval tradicionalni vrt z ribnikom, vendar je imel novo funkcijo za japonski vrt; območje z nabranim belim prodom s popolno oblikovano goro iz belega proda, ki spominja na goro [[Fudži]], v središču. Prizor so poimenovali ''ginšanada'', dobesedno »srebrni pesek in odprto morje«. Ta vrtna značilnost je postala znana kot ''kogecudai'' ali »majhna gora, obrnjena proti luni«, in podobna majhna gora Fudži, narejena iz peska ali zemlje, prekrite s travo, se je stoletja pozneje pojavljala v japonskih vrtovih.<ref>Nitschke, ''Le jardin japonais'', p. 86.</ref> Najbolj znan od vseh zen vrtov v Kjotu je [[Rjoan-dži]], zgrajen v poznem 15. stoletju, kjer je zen vrt prvič postal povsem abstrakten. Vrt je pravokotnik velikosti 340 kvadratnih metrov.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais''. Young and Young put the size at twenty-five meters by ten meters.</ref> V njej je postavljenih petnajst kamnov različnih velikosti, skrbno sestavljenih v pet skupin; ena skupina po pet kamnov, dve skupini po tri in dve skupini po dva kamna. Kamni so obdani z belim prodom, ki ga menihi vsak dan skrbno grabijo. Edina vegetacija na vrtu je nekaj mahu okoli kamnov. Vrt je namenjen opazovanju iz sedečega položaja na verandi ''hōdžō'', rezidence opata samostana.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais'', p. 90.</ref> Vrt v Daisen-inu (1509–1513) je imel bolj literaren pristop kot Rjoan-dži. Tam »reka« belega proda predstavlja metaforično potovanje skozi življenje; začne se s suhim slapom v gorah, poteka skozi brzice in skale in se konča v mirnem morju belega proda z dvema prodnatima gorama. Izum zen vrta je bil tesno povezan z razvojem japonskih pokrajinskih slik s tušem. Japonski slikarji, kot sta Sesshū Tōjō (1420–1506) in Soami (umrl 1525), so močno poenostavili svoje poglede na naravo in prikazali le najbolj bistvene vidike narave, pri čemer so okoli črnih in sivih risb pustili velike bele površine. Soami naj bi bil osebno vpleten v načrtovanje dveh najbolj znanih zen vrtov v Kjotu, Rjoan-dži in Daisen-in, čeprav njegova vpletenost ni bila nikoli z gotovostjo dokumentirana. Michel Baridon je zapisal: »Slavni zen vrtovi iz obdobja Muromači so pokazali, da je japonska umetnost vrtov popeljala do najvišje stopnje intelektualne prefinjenosti, ki jo je bilo mogoče doseči.«<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 474. Translation of this excerpt from French by D.R. Siefkin.</ref> <gallery> File:Saihouji-kokedera01.jpg|Saihō-dži - vrt mahu, zgodnji zen vrt iz sredine 14. stoletja. Mah je prišel veliko kasneje, ko vrt ni bil negovan. File:Ginkakuji-M1953.jpg|V vrtu Ginkaku-dži je replika gore Fudži, narejena iz proda v prodnatem morju. stoletja je bil model za podobne miniaturne gore v japonskih vrtovih. Image:RyoanJi-Dry garden.jpg|Del vrta v Rjoan-dži (pozno 15. stoletje), najbolj abstrakten od vseh japonskih zen vrtov File:Ryoanji rock garden close up.jpg|Klasična triadna skalna kompozicija v Rjoan-dži. File:Daisen-in3.jpg|Beli prodnati »ocean« vrta Daisen-dži, v katerega teče prodnata reka. File:Daitokuji-Zuihoin-Zuihotei-M1827.jpg|Vrt blažene gore v Zuiho-inu, podtempelj Daitoku-dži. File:Daitokuji-Zuihoin-M1836.jpg|V vrtu Zuiho-in – nekatere skale naj bi tvorile križ. Vrt je zgradil daimjō Ōtomo Sōrin, ki se je spreobrnil v krščanstvo. File:Korakuen Okayama26s3872.jpg File:Zuihou-in2.JPG File:Toufuku-ji hojyo5.JPG File:Harima-ankokuji-sekitei01.jpg </gallery> === Poznejši skalni vrtovi === V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je velik sprehajalni vrt postal prevladujoč slog japonskega vrta, vendar so zen vrtovi še naprej obstajali v zen templjih. Zgrajenih je bilo nekaj majhnih novih skalnjakov, običajno kot del vrta, kjer pravi potok ali ribnik ni bil praktičen. Leta 1880 je stavbe templja Tōfuku-dži v Kjotu, enega najstarejših templjev v mestu, uničil požar. Leta 1940 je tempelj naročil krajinski zgodovinar in arhitekt Šigemori Mirei, da poustvari vrtove. Ustvaril je štiri različne vrtove, enega za vsako stran glavne tempeljske stavbe. Naredil je en vrt s petimi umetnimi griči, pokritimi s travo, ki simbolizirajo pet velikih starodavnih templjev Kjota; sodoben skalnjak z navpičnimi skalami, ki simbolizirajo goro Horai; veliko »morje« belega gramoza, nagrabljenega v vzorcu šahovnice in intimen vrt z vrtinčastimi peščenimi vzorci.<ref>Nitschke, ''Le jardin Japonais'', pp. 217–18</ref> V zadnjem stoletju so se zen vrtovi pojavili v mnogih državah zunaj Japonske. <gallery> File:TofukujiGarden1.jpg|Vrt Tofuku-dži (1940). Pet gričev simbolizira pet velikih zen templjev Kjota. File:Toufuku-ji hojyo3.JPG|Sodobni zen vrt v Tōfuku-dži (1940). File:Toufuku-ji kaizandou3.JPG|Zen vrt v vzorcu šahovnice, v Tōfuku-dži (1940). File:TofukujiReiunin1.jpg|Dvoriščni zen vrt v Tōfuku-dži (1940). File:Toufuku-ji hojyo4.JPG|Del sodobnega zen vrta v Tōfuku-dži (1940). ''Otoki nesmrtnih''. File:ReiunIn GaunNoNiwa.jpg|Del sodobnega zen vrta v Tōfuku-dži (1940). File:Shitennoj honbo garden06s3200.jpg| Honbō vrt v [[Šiteno-dži]] File:Japanese Tea Garden (San Francisco, California).jpg|Majhen vrt v japonskem čajnem vrtu v parku Golden Gate v [[San Francisco|San Franciscu]] File:Portland Japanese gardens zen garden.jpg|Peščeni in kamniti vrt v japonskih vrtovih Portlanda. File:Anyoin02 1024.jpg|An'jō-in vrt v Taisan-dži v Kobeju, Japonska. File:RosanjiTeien.jpg|Rosan-dži vrt File:Adachi Museum of Art04st3200.jpg|Muzej umetnosti Adači File:MyoshinjiTaizoin2.jpg|Taizō-in, Mjōšin-dži, v Kjotu File:Komyozenji Stone garden 1.JPG|Kōmjōzen-dži File:Jissoin-Temple-Stone-Garden.JPG|Jissō-in, Kjoto (Ivakura) File:Japanese Garden at Hamilton Gardens, Waikato, New Zealand..jpg|Japonski vrt v vrtovih Hamilton, Waikato, [[Nova Zelandija]] File:Japanese Rock Garden Chandigarh 1.jpg|Japonski skalnjak (1. faza), Chandigarh (Indija) File:Japanese Rock Garden Chandigarh 2.jpg|Japonski skalnjak (faza 2), Chandigarh (Indija) </gallery> == Izbira in razporeditev kamnov == Kamniti aranžmaji in drugi miniaturni elementi se uporabljajo za upodobitev gora in naravnih vodnih elementov in prizorov, otokov, rek in slapov. Kamniti in oblikovani grmi (''karikomi, hako-zukuri'' topiarij) se uporabljajo izmenično. V večini vrtov se mah uporablja kot pokrivalo tal za ustvarjanje »zemlje«, prekrite z gozdom. Izbira in postavitev kamnov je najpomembnejši del izdelave japonskega skalnjaka. V prvem znanem priročniku japonskega vrtnarjenja, ''Sakuteiki'' (»Zapisi o urejanju vrtov«), je izraženo kot »postavljanje kamnov«, ''iši vo tateru koto''; dobesedno »dejanje postavljanja kamnov pokonci«. Določil je zelo natančna pravila za izbiro in postavitev kamnov ter opozoril, da bo lastnik vrta trpel nesrečo, če se pravila ne bodo upoštevala.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', pp. 485–90.</ref> V japonskem vrtnarjenju so skale razvrščene kot visoke navpične, nizke navpične, obokane, ležeče ali ravne.<ref name="Young">Young and Young, ''The Art of the Japanese Garden''. p. 22.</ref> Za ustvarjanje »gora« se običajno uporabljajo magmatske vulkanske kamnine, razgibane gorske skale z ostrimi robovi. Gladke, zaobljene sedimentne kamnine se uporabljajo za robove prodnatih »rek« ali »morskih obal«. V kitajskih vrtovih dinastije Song so bile posamezne skale, ki so izgledale kot živali ali imele druge nenavadne lastnosti, pogosto glavna atrakcija vrta. V japonskih vrtovih posamezne skale redko igrajo glavno vlogo; poudarek je na skladnosti kompozicije. Za urejanje skal je v ''Sakuteiki'' veliko pravil, na primer: <blockquote>Poskrbite, da bodo vsi kamni, vse do sprednjega dela aranžmaja, postavljeni tako, da bodo vidne njihove najboljše strani. Če ima kamen grdo zgornjo stran, jo postavite tako, da bo ta stran poudarjena. Tudi če to pomeni, da se mora nagniti pod precejšnjim kotom, nihče ne bo opazil. Vedno mora biti več vodoravnih kot navpičnih kamnov. Če obstajajo kamni, ki »bežijo«, morajo biti kamni, ki se »lovijo«. Če obstajajo »naslonjeni« kamni, morajo biti tudi »podporni« kamni. </blockquote> Skale so redko, če sploh kdaj, postavljene v ravne črte ali v simetrične vzorce. Najpogostejša razporeditev je ena ali več skupin treh kamnov. Ena pogosta triadna ureditev ima visoko navpično skalo, ob kateri sta dve manjši skali, ki predstavljata Budo in njegova dva spremljevalca. Druge osnovne kombinacije so visoka navpična skala z ležečo skalo; kratka navpična skala in ravna skala; in triado visoke navpične skale, ležeče skale in ploščate skale. Druga pomembna načela so, da izberete kamnine, ki se razlikujejo po barvi, obliki in velikosti, da se izognete kamninam s svetlimi barvami, ki bi lahko motile gledalca in poskrbite, da zrna kamnin tečejo v isto smer. Ob koncu obdobja Edo je bilo izumljeno novo načelo: uporaba ''suteiši'', »zavrženih« ali »brezimnih« kamnov, postavljenih na na videz naključna mesta, da bi dodali vrtu spontanost. Druga pomembna načela razporeditve kamnov vključujejo uravnoteženje števila navpičnih in vodoravnih skal. == Gramoz == V zen vrtovih se običajno uporablja gramoz namesto peska, ker ga manj motita dež in veter. Grabljenje gramoza v vzorec, ki spominja na valove ali valovanje vode, znan kot ''samon'' (砂紋) <ref>''JAANUS,'' "[http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/s/samon.htm samon　砂紋]"</ref> ali ''hōkime'' (箒目), ima estetsko funkcijo. Zen duhovniki vadijo to grabljenje tudi za pomoč pri koncentraciji. Do popolnosti linij ni enostavno. Grabi se po vzorcih grebenov po želji in omejeno na nekatere kamnite objekte, ki so znotraj gramoznega območja. Kljub temu vzorci pogosto niso statični. Razvijanje variacij vzorcev je ustvarjalen in navdihujoč izziv. Običajno obstajajo štirje vzorci grabljenja, linija, val, drsenje in karo.<ref name=Zhang1>{{cite journal |last1= Zhang |first1= Pingxing |last2= Fukamachi |first2= Katsue |last3= Shibata |first3= Shozo |last4= Amasaki |first4= Hiromasa |title= The Use and Maintenance of Shirakawa-suna in Temples of Kyoto City |journal= Journal of the Japanese Institute of Landscape Architecture |volume= 78 |issue= 5 |pages= 497–500 |publisher= Japanese Institute of Landscape Architecture |place= Tokyo |year= 2015|doi= 10.5632/jila.78.497 |language= Japanese |url= https://www.jstage.jst.go.jp/article/jila/78/5/78_497/_pdf|doi-access= free }}</ref> Prod, ki se uporablja v japonskih vrtovih, je znan kot ''suna'' (pesek), čeprav so posamezni delci veliko večji od delcev tistega, kar velja za običajen pesek. Ti so veliki od 2 mm do celo 30 do 50 mm.<ref name=Kawaguchi1>{{cite book |last= Kawaguchi |first= Yoko |title= Japanese Zen Gardens |location= London |publisher= Francis Lincoln |date= 2014 |pages= 198 |isbn= 978-0-7112-3447-5}}</ref> Vrtovi v Kjotu so v zgodovini uporabljali ''širakava-suna'' (白川砂利, pesek širakava), ki je znan po precej umirjeni barvni paleti. Ta vrsta zamolklo črno pegastega [[granit]]a je mešanica treh glavnih mineralov, belega glinenca, sivega kremena in črne sljude, ki se ujema z estetiko večine zen vrtov. ''širakava-suna'' ima tudi erodirano teksturo, ki se spreminja med nazobčano in gladko in je cenjena zaradi svoje sposobnosti, da zadrži nagnjene utore, z vzorci, ki trajajo tedne, razen če se vmešajo vreme, živali ali ljudje. Od leta 2018 samo v Kjotu obstaja 341 območij, ki se razprostirajo na 166 templjih s površino več kot 29.000 m ², ki uporabljajo ''širakava-suna''. Prod se uporablja na območju vhoda, glavnega vrta in hodnika in je v štirih oblikah, raztresen prod, prodnata terasa, gramoz in vrtna pot. Običajno je na območjih, ki pokrivajo manj kot 100 m ², gramoz globok od 20 do 50 mm in ima velikost delcev 9 mm. Med vrtovi, ki so uporabljali ''širakava-suna'', sta Rjoan-dži in Daitoku-dži.<ref name= Morimoto1>{{cite book |last= Morimoto |first= Yukihiro |date= 2007 |chapter= Kyoto as a garden city – A landscape ecological perception of Japanese garden design |editor1-last= Hong |editor1-first= Sun-Kee |editor2-last= Nakagoshi |editor2-first= Nobukazu |editor3-last= Fu |editor3-first= Bojie |editor4-last= Morimoto |editor4-first= Yukihiro |title= Landscape Ecological Applications in Man-Influenced Areas: Linking Man and Nature Systems |url= https://link.springer.com/chapter/10.1007%2F1-4020-5488-2_22 |location= Dordrecht, The Netherlands |publisher= Springer |page= 377 |doi= 10.1007/1-4020-5488-2_22 |isbn=9781402054884 }}</ref> ''Širakava-suna'' izvira iz zgornjega toka reke Širakava. Vendar je od poznih1950-ih reka zaščitena vodna pot in je črpanje gramoza iz reke nezakonito. Sčasoma se gramoz uniči zaradi vremenskih vplivov in postane drobnejši, zaradi česar morajo vrtnarji občasno nadomestiti gramoz, da bi ta ohranil vzorce, narejene v njih. Od prepovedi črpanja iz reke Širakava se gramoz, ki se uporablja tako za vzdrževanje obstoječih vrtov kot za ustvarjanje novih, pridobiva iz kamnolomskega gorskega granita podobne sestave, ki je zdrobljen in presejan. Vendar postopek izdelave ustvari zaobljene delce enake velikosti, ki nimajo značilnosti vzorca pravega ''širakava-sune'', ki imajo vogale in niso enake velikosti. Portlandski japonski vrt je na primer eksperimentiral z granitnimi drobci, pridobljenimi iz kanadskih kamnolomov, da bi nadomestil izgubo dostopa do ''širakava-sune''.<ref>{{cite web |last= Funderburg |first= Lise |title= Set in Stone |url= https://www.gardendesign.com/hardscape/gravel.html |website= Garden Design|access-date=11 May 2017}}</ref> Vzdrževanje gramoza na Japonskem se običajno izvaja dvakrat do trikrat na mesec. == Simbolika == V japonskem skalnjaku skale včasih simbolizirajo gore (zlasti Horai, legendarni dom osmih nesmrtnih v taoistični mitologiji); ali pa so lahko čolni ali živo bitje (običajno želva ali krap). V skupini so lahko slap ali žerjav v letu. V najzgodnejših skalnjakih v obdobju Heian je kamenje v vrtu včasih imelo politično sporočilo. Kot je zapisal Sakutei-ki: <blockquote> »Včasih, ko so gore šibke, jih voda zagotovo uniči. Z drugimi besedami, kot da bi podložniki napadli svojega cesarja. Gora je šibka, če nima kamnov za oporo. Cesar je šibak, če nima svetovalcev. Zato pravijo, da je gora varna zaradi kamnov in da je cesar varen zaradi svojih podložnikov. Zato morate, ko gradite pokrajino, okoli gore za vsako ceno postaviti skale.<ref>Baridon, ''Les Jardins'', p. 492.</ref> </blockquote> Nekateri klasični zen vrtovi, kot je Daisen-in, imajo simboliko, ki jo je mogoče zlahka prebrati; je metaforično potovanje po reki življenja. Drugi, kot je Rjoan-dži, se upirajo enostavni interpretaciji. Izpostavljenih je bilo veliko različnih teorij o tem, kaj naj bi vrt predstavljal, od otokov v potoku do plavajočih mladičev tigrov do vrhov gora, ki se dvigajo nad oblake, do teorij o skrivnostih geometrije ali pravilih ravnovesja lihih števil. Zgodovinar vrtov Gunter Nitschke je zapisal: »Vrt Rjoan-dži ne simbolizira ničesar, ali natančneje, da bi se izognili morebitnim nesporazumom, vrt Rjoan-dži ne simbolizira niti nima vrednosti reproduciranja naravne lepote, ki jo lahko najdemo v resničnem ali mitskem svetu. Menim, da gre za abstraktno kompozicijo naravnih objektov v prostoru, kompozicijo, katere funkcija je spodbujanje meditacije.«<ref>Nitschke, Le jardin Japonais," p. 92. Translation of this citation from French by D.R. Siefkin.</ref> Nedavni predlog Gerta van Tonderja z univerze v Kjotu in Michaela Lyonsa z univerze Ritsumeikan je, da skale Rjoan-džija tvorijo subliminalno podobo drevesa. Raziskovalci trdijo, da je podzavest občutljiva na subtilno povezavo med kamni. Menijo, da je to morda odgovorno za pomirjujoč učinek vrta.<ref>{{cite journal | last = van Tonder | first = Gert |author2=Lyons, Michael J. | title = Visual Perception in Japanese Rock Garden Design | journal = Axiomathes | volume = 15 | issue = 3 | pages = 353–71 (19) |date=September 2005 | url = http://www.kasrl.org/axiomathes.pdf | doi = 10.1007/s10516-004-5448-8 | access-date = 2007-01-08| citeseerx = 10.1.1.125.463 | s2cid = 121488942 }}</ref> == Krajinsko slikanje in kritika zenovskega vrta == Kitajsko krajinsko slikarstvo je bilo ena od mnogih kitajskih umetnosti, ki so prišle na Japonsko z zen budizmom v 14. stoletju. Da je zen budizem vplival na načrtovanje vrtov, ni prvič predlagala havajska vrtna novinarka Loraine Kuck v1930-ih, ne na Japonskem, ampak na Zahodu, leta 1988 pa ji je oporekal strokovnjak za japonsko vrtno zgodovino Wybe Kuitert.<ref>Wybe Kuitert, ''Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art'', pp. 150–60, Japonica Neerlandica Volume 3, Gieben Publishers, Amsterdam {{ISBN|90-5063-021-9}} [http://edepot.wur.nl/206169 edepot.wur.nl]</ref> To je bilo precej preden so se znanstveniki v 1990-ih lotili dekonstrukcije promocije in sprejemanja zena.<ref>{{Cite journal|author=Grotenhuis, Elizabeth ten|title = Reviewed work: Themes in the History of Japanese Garden Art, Wybe Kuitert|year=2003|journal=Journal of Japanese Studies|volume=29|issue=2|pages=429–432|jstor = 25064424}}</ref> Kritika se nanaša na dejstvo, da budistični duhovniki niso poskušali izražati zena v vrtovih. Pregled citatov budističnih duhovnikov, ki so vzeti za »dokaz« zena za vrt, so pravzaprav fraze, prepisane iz kitajskih razprav o krajinskem slikarstvu. Sekundarni pisci o japonskem vrtu, kot sta Keane in Nitschke, ki sta se družila s Kuitertom, ko je delal na svojih raziskavah na univerzi v Kjotu, so se pridružili kritiki vrta Zen, kot je Kendall H. Brown, ki je zavzel podobno distanco do vrta Zen. Na Japonskem je kritiko prevzel Jamada Šoudži, ki je zavzel kritično držo do razumevanja vse japonske kulture, vključno z vrtovi, pod nominacijo zen.<ref>Yamada Shoji, (Earl Hartman transl.) ''Shots in the Dark, Japan, Zen, and the West'', The University of Chicago Press, 2009</ref> Christian Tagsold je razpravo povzel tako, da je dojemanje japonskega vrta postavil v kontekst interdisciplinarne primerjave kultur Japonske in Zahoda.<ref>Christian Tagsold, ''Spaces in Translation: Japanese Gardens and the West'', University of Pennsylvania Press, 2017</ref> Zen duhovniki citirajo kitajske razprave o krajinskem slikarstvu, ki kažejo, da sta japonski skalnjak in njegova vrtna kulisa ''karesansui'' bila in še vedno navdihujeta ali temeljita na prvem kitajskem in kasneje tudi japonskem krajinskem slikarstvu.<ref>{{cite journal|last=Kuitert|first=Wybe|date=March 2013|title=Composition of Scenery in Japanese Pre-Modern Gardens and the Three Distances of Guo Xi|journal=Studies in the History of Gardens & Designed Landscapes|volume=33|issue=1|pages=1–15|doi=10.1080/02666286.2012.753189|s2cid=163624117}}<!--| access-date = 2013-03-25--></ref> Krajinsko slikarstvo in krajinsko vrtnarjenje sta bila tesno povezana in prakticirali so jih intelektualci, literati, ki jih je navdihnila kitajska kultura. Primarno načelo oblikovanja je bilo ustvarjanje pokrajine, ki je temeljila na tridimenzionalnem enobarvnem krajinskem slikanju s črnilom (''sumi''), ''sumi-e'' ali ''suiboku-ga'' ali pa je na to vsaj močno vplivalo. Na Japonskem ima vrt enak status kot umetniško delo. Čeprav je vsak vrt drugačen po svoji sestavi, večinoma uporabljajo skalne skupine in grmičevje, da predstavljajo klasičen prizor gora, dolin in slapov, vzetih iz kitajskega krajinskega slikarstva. V nekaterih primerih je lahko tako abstrakten kot le nekaj otokov v morju. Vsak japonski vrt lahko vključuje tudi obstoječo kuliso zunaj svoje omejitve, npr. hribe zadaj, kot »izposojeno kuliso« (z uporabo tehnike, imenovane ''šakei''). ==Seznam svetišč in templjev s skalnimi vrtovi == {{Col-begin}} {{Col-2}} InV [[Kjoto|Kjotu]]: * [[Daitoku-dži]] * [[Daisen-in]] * Džišoji * Džisso-in * [[Mjošin-dži]] * [[Rozan-dži]] * [[Rjoan-dži]] * [[Tofuku-dži]] {{Col-2}} Zunaj Kjota: * An'jō-in ([[Kobe]]) * Bingo-Ankoku.dži (Fukujama) * Harima Ankoku-dži (Katō, Hjōgo) * Džōmjō-dži (Kamakura, Kanagava) * Kinbjōzan Zuisen-dži (Kamakura) * Komjozen.dži (Fukuoka) * [[Šiteno-dži]] ([[Osaka]]) {{Col-end}} == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * {{cite book| author = Wybe Kuitert| title = Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art| year = 1988| publisher = Gieben Amsterdam| isbn = 978-90-5063-021-4 }} * {{cite book| author = Wybe Kuitert| title = Themes in the History of Japanese Garden Art| year = 2002| publisher = Hawaii University Press | isbn = 978-0-8248-2312-2 }} * {{cite book| author = David Young|author2=Michiko Young| title = The Art of the Japanese Garden| date = July 2005| publisher = Tuttle Pub| isbn = 978-0-8048-3598-5 }} * {{cite book| author = Günter Nitschke| title = Le jardin japonais: Angle droit et forme naturelle| year = 2007| isbn = 978-3-8228-3034-5 }} * {{cite book|last=Baridon|first=Michel|title=Les Jardins- Paysagistes, Jardiniers, Poetes|year=1998}}, Éditions Robert Lafont, Paris, ({{ISBN|2-221-06707-X}}) * {{cite book| author = Miyeko Murase| title = L Art Du Japon| year = 1996| publisher = LGF/Le Livre de Poche| isbn = 978-2-253-13054-3 }} * {{cite book| author = Danielle Elisseeff| title = Jardins japonais| date = 2010-09-23| isbn = 978-2-35988-029-8 }} * {{cite book| author = Virginie Klecka| title = Jardins Japonais| date = 2011-04-15| isbn = 978-2-8153-0052-0 }} * {{cite book| author = Christian Tagsold | title = Spaces in Translation: Japanese Gardens and the West| year = 2017| publisher = University of Pennsylvania Press| isbn = 978-0-8122-4674-2 }} ===Opomba=== <small>*Sakuteiki je vrtna knjiga z zapiski o vrtnarstvu, ki sega v pozno sedemnajsto stoletje. Njegov najstarejši naslov je Senzai Hishõ, "Skrivni izvlečki o vrtovih", napisan pa je bil pred skoraj 1000 leti, zaradi česar je najstarejše delo o japonskem vrtnarstvu. Domneva se, da je to v 11. stoletju napisal plemeniti človek po imenu Tachibana no Tichitsuna. V tem besedilu je prva omemba karesansuija v literaturi. Šele pred kratkim smo videli angleški sodobni prevod te vrtnarske klasike.</small> ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [https://web.archive.org/web/20051127032306/http://phototravels.net/kyoto/zen-gardens-index.html Photo Gallery of Japanese Zen Gardens] * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/index.php?com=location&c=rock&d=365 Map of Japanese Rock (Zen) Garden in the United States] * [http://learn.bowdoin.edu/japanesegardens/ Virtual tour of the Zen Gardens in and around Kyoto] * [http://www.phantomgallery.64g.ru/sad/sad1en.htm Geometrical concepts of Japanese rock garden] * {{cite web|url= http://www.stanford.edu/group/sjeaa/journal42/japan2.pdf |title=Stanford University article on the history and meaning of some Japanese gardens }}&nbsp;{{small|(180&nbsp;KB)}} * [http://www.zen-garden.org/ ''Tsubo-en''] – A virtual tour of the karesansui garden in The Netherlands * [http://www.zen-garden.org/html/page_samurai.htm Study into the karesansui gardens of the Edo era] – ''karesansui gardens of Traditional Samurai Residences'' * [http://www.nature.com/nsu/020923/020923-8.html Neuroscience unlocks secrets of Zen garden] (Requires subscription) *: [https://web.archive.org/web/20041213081907/http://www.lauralee.com/news/zensecrets.htm Neuroscience unlocks secrets of Zen garden] (Mirror) * [http://www.rothteien.com/superbait/zenviewpoints.htm Criticisms of the term "Zen Garden"] - in ''Japanese Garden Journal'' [[Kategorija:Japonski vrtovi]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Parki]] obabadvr9cq8jgrse9bjvlzmvhpsncf 2 522422 5736555 5735984 2022-08-19T12:27:07Z Stebunik 55592 wikitext text/x-wiki {{v delu}} 201 sl-sh Najnovejši razpored poglavij in prevod poglavje za poglavjem Glej tudi del: https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Vadnica_(Oblikovanje)/peskovnik Wikipedija:Vadnica (Oblikovanje)/peskovnik - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org) =Bog vse obrača na dobro= ===Zlatomašnikovi spomini=== ====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo==== »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dragi bralec! Pred seboj imaš spomine zlatomašnika na prehojeno pot, pa tudi spodbudo mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom, ki je najbolj zanimiva pustolovščina, ki se lahko zgodi človeku in je zato vedno razburljiva in privlačna. Danes primanjkuje dobrih duhovnih poklicev; to je posledica pomanjkanja dobrih družinskih očetov in mater, propadanje družinskega življenja, predvsem pa pomanjkanja čuta za nadnaravno. Če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki ni prepričan, da je Bog človekov Stvarnik in Dobrotnik – nekoč pa bo tudi človekov Sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Prepričanje, da nad nami čuje Božja Previdnost, odganja bivanjski strah: glede nas samih, glede naših potomcev, glede naše sedanjosti in prihodnosti. Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak vsemogočni Bog, ki po krivih črtah človeške zmot piše ravno - ter ureja Božjo zgodovino. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici uokvirjeni sliki angelčkov z napisoma: »Ti o Bog si moj Gospod, jaz tvoj služabnik« (Ps 103,1); ter: »Upaj v Gospoda in delaj dobro« (Ps 37,3)! Če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali mnogi krščanski, pa tudi moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem; otrok je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu Bog pri spočetju ustvari neumrljivo dušo. Pred vsakim človekom je torej izbira: ali bo živel tako, »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj, in se je prvo vprašanje glasilo takole: »Čemu smo na svetu? – Na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.« To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. Potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, nerojenemu otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »Da postane dober kristjan in pošten državljan.« Vsako človeško življenje – tudi še nerojeno – je torej največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« V tej večnostni povezavi ima končno smisel druga rečenica istega profesorja: „Življenje je polno izgubljenih priložnosti.“ Te male priložnosti dobivajo svoj smisel le, če obstaja tudi velika Priložnost – a to je srečno življenje z Bogom v nebesih – drugače pa sploh nobena priložnost ne bi odgovarjala na zadnji „zakaj?“ in „čemu?“ Življenje brez Boga bi bilo torej življenje brez smisla. Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati od le v ta svet zagledanih ljudi ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet ravno v tistem času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenski izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (del; srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro ter izkoristil priložnosti, ki mu jih ponuja življenje. Iz take čvrste vere bodo rastli vrli in pošteni poklici, pa tudi novi in dobri duhovni poklici; če pa je družina ogrožena – in danes hudi duh uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast dobrega, koristnega in poštenega poklica. Ta zapis ne želi biti podoben morda Liutprandovi (920-972) »Antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja – vsem podobnostim sem se v prevodu želel izogniti. Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjovega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. Bo pa v njem od vsega po nekaj z namenom, da bi vsakdo našel zase kako spodbudo. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini; spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem jo dojemal. Na ta način bodo moji tukajšnji verniki, številni prijatelji in znanci dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in spodbudo za lepo življenje v slogi in miru ter za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu, saj »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo, kar poraja ljubezen do sočloveka. Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz dileme. Na ta način sem se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi jih je uspelo odstreti izpod tenčice pozabe. Proza je manj urejena, a pesmi so skbno sestavljene. Kolikor se spomnim, sem prvo pesem kot osemnajstletnik napisal v noviciatu 1962 na Reki na ulici Narodnog ustanka 62, sedaj Tržaški ulici. Tedaj smo bili še mladi in smo z odprtimi očmi sanjarili, zato nas ni bilo težko spodbuditi k pisanju pesmi. Tistikrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in na razpis smo se priglasili trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej vmes tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje. Moja mati Marija r. Brenčič je namreč bila pesnica in pisateljica, moj oče Anton Jelen je bil sicer umen drevesničar in sadjar, vendar tudi pisatelj in poročevalec, pa ima to nagnjenje tudi več mojih bratov in sester, med drugimi sestra Marica, ki rada poroča o krajevnih dogodkih, brat Blaž pa piše pesmi-črkospeve. Za konec tega uvoda pa naj bo pesem mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984 ter sem z njimi in zanje vztrajal v miru in vojni, v zdravju in bolezni, v veselju in žalosti. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik)</center> ! <center> László Kovács: Oče Janez (slovenski prevod)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Jovan (srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Zelo imam rad tega človeka; vedno ljubezen iz njega odseva. Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, prav kakor je nekoč to delal Učenik. Opravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih. V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. Značilna zanj je otroška ljubezen in radost. Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. (Prevedel Stebunik) </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad natapa rosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveo Stebunik) </poem> |} =Bog sve okreće na dobro= ===Zlatnomisnikovi memoari=== ====Moja mladomisničko i zlatnomisničko geslo==== “Sve surađuje na dobro onima koji ljube Boga” (Rimljanima 8:28) ===Uvod 1 === Poštovani čitatelji! Pred vama su zlatnomisnikova sećanja na prohodani put, ali i poticaj mladima da se odluče na putovanje s Isusom, što je najzanimljivija pustolovina koja se čoveku može ikada dogoditi te je stoga uvek uzbudljiva i privlačna. Danas postoji manjak dobrih duhovnih zvanja; to je zbog toga, jer nedostaju dobri očevi i majke, propada obiteljski život, a iznad svega, nestaje osjećaj za nadnaravno. Ako čovjek shvati da iznad sebe ima nekoga kome je odgovoran i kome će na kraju života davati odgovor, živeće drugačije nego onaj koji nije uveren da je Bog čovekov Stvoritelj i Dobročinitelj – i jednog dana on će također biti čovekov Sudija, koji dobro naplaćuje a zlo kažnjava. Vera u Boga, koji nas voli kao otac te bdije nad našom sudbinom odagnava strah te uliva nadu i poverenje: za sebe, za svoje potomke, za našu sadašnjost i budućnost. Živimo u teška vremena – ipak kršćanina teši spoznaja da ne pišu istoriju zemaljski moćnici, ma kako poznato im ime bilo i koliko velika njihova moć bila - već svemogući Bog, koji piše ravno i krivudavim crtama ljudske grešnosti - i sređuje Božju povest. Iz svoje sam obitelji – usprkos mnogim iskušenjima, opasnostima i teškoćama tokom i nakon Drugog svetskog rata – ponio u svet uverenje da Bog vodi našu sudbinu i da „što god Bog čini, sve čini dobro, pa makar i ne čini nam se dobro." U našoj staroj Klemšetovoj kući u spavaćoj sobi stajale su uokvirene slike dvaju anđelčića s natpisima: „Ti si, Bože, moj Gospodin, ja sam tvoj sluga“ (Ps 103,1); i: "Uzdaj se u Gospodina i čini dobro" (Ps 37,3)! Ako čovek živi u tom poverenju u Božje sveznanje, svemoć i sveprisutnost, tada će rado prihvatiti potomstvo iz Božjih ruku, kao što su to činili mnogi kršćani, uključujući i moje roditelje. Usprkos „modernim“ strujanjima i novim metodama „kulture smrti“, usprkos životu neprijateljskoj sredini, u veri su primali decu iz Božjih ruku kao njegov najveći dar. Bili su svjesni da je novorođeno dete najvredniji dar koji mogu darovati Crkvi, narodu i čovečanstvu. Čovek ne živi samo na ovom svetu, nego ima pred sobom svu večnost, za koju se odlučuje ovde i sada svojim životom; dakle, dete ima puno veću vrednost od auta ili kuće ili novca, jer će živeti večno jer mu Bog stvara besmrtnu dušu već pri začeću. Čovek dakle ima izbor: hoće li živeti tako da “jednog dana ode u raj” ili “da dođe u pakao.” Tako smo učili u prvom razredu pripremajući se za krizmu 1952. Među stotinjak pitanja je pitanje glasilo: „Zašto jesmo na svetu? – Na svetu jesmo da živimo po Božjoj volji i da se spasimo. Toliko je jednostavan, a opet tako siguran odgovor da učenjake ovog sveta ostavlja bez daha. Stoga svaki ljudski život ima neprocenjivu vrednost i treba ga čuvati, omogućujući nerođenom djetetu da dođe na ovaj svet i dobije prikladno obrazovanje, kako je rekao don Bosco: „Da postane dobar kršćanin i pošten građanin“. Svaki ljudski život – pa i nerođeni – stoga je najveća vrednost u svemiru, ili kako bi rekao pokojni lekar i branitelj nerođenog života Antun Lisec: „Začećem se stvara najveća vrednost svemira u najmanjoj mogućoj veličini i u najmanjem. prostoru." Život bez Boga bio bi dakle život bez smisla i za rođene i za nerođene. Koliko je neugodnosti naša majka morala pretrpeti od opakih ljudi koji nisu naklonošću pratili nas, njenu decu, koji smo jedan za drugim dolazili na svet baš u vreme, koje mnogobrojnim obiteljima nije bilo sklono, govori ova pesma moje majke: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenački izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (deo; srpskohrvatski prevod)</center> |- |<poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Čak iako te svijet prima s mržnjom i obema se zlobno ruga, da sam ponekad tužna do smrti - Samo s tvojim malim srcem moje srce kuca - i moja duša čeka samo taj tren, kad vidim tvoje oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970., u: Mir plave visine) </poem> |} Ako je čovek svestan svoje odgovornosti pred Bogom, te da mora dobro i ispravno koristiti sposobnosti koje mu je Bog dao, izbegavat će greh i činiti dobro. Iz takve će čvrste vere izrasti čestita i poštena zvanja, kao i nova i dobra duhovna zvanja; ali ako je obitelj ugrožena - a danas se đavao služi svim sredstvima da je uništi - naravno da je rast dobrih zvanja u korenu zaustavljen. Ovaj zapis ne želi sličiti Liutprandovom (920.-972.) "Antapodosis" (Obračun, Osveta), gde je poznati istoričar ocrnio svoje stvarne i navodne protivnike, kako iz svetovnog tako i iz crkvenog života. Neće to biti ni slika Augustinovih “Ispovesti” ili Finžgarovih “Godina moga putovanja”, gdje ima puno osobnih podataka i unutarnjih događaja. Nadam se ipak, da će svako naći neki poticaj za sebe. Ovom prilikom ističem da su to sećanja; a sećanje je poput sita kroz koje mnoge stvari odlaze u zaborav, dok se drugi događaji pojavljuju u osobno obojenom svetlu. Stoga možda neka tvrdnja ili zaključak u knjizi ne odgovara stvarnom stanju, nego je napisan onako kako sam ja čuo stvar ili kako sam je shvatio. Tako će moji ovdašnji vernici, brojni prijatelji i poznanici dobiti uvid u moj životni put – i poticaj da svi mi živimo lepim životom u razumevanju i miru i da strpljivo nosimo sve poteškoće po Isusovu primeru, jer „Bog sve na dobro okreće“ – naravno onima koje iskreno traže istinu i vole u dubini srca Boga i bližnjega svoga. Zamislio sam da će to zapravo biti poučan i zanimljiv životopis sa poglavljima koja obrađuju pojedina područja, koja će čitatelju, dakle, reći nešto novo, a možda kroz opisane događaje odgovoriti na neka njegova pitanja ili mu pokazati izlaz iz dileme. Na taj sam se način ograničio samo na pojedine stvari i područja iz svog dosadašnjeg života i rada, koliko sam ih uspio maknuti ispod vela zaborava. Koliko se sjećam, prvu sam pjesmu napisao kao osamnaestogodišnjak u novicijatu 1962. godine u Rijeci. Tada smo još bili mladi i maštali otvorenih očiju, pa nas nije bilo teško potaknuti na pisanje. Tada smo mi kao novaci išli na izlet na Učku s duhovnikom Serafinom Peliconom - i na natjecanje se prijavilo nas troje: jednu pjesmu je napisao Tone Krnc, drugu ja, ali se ne sećam ko napisao treću pesmu. Pesme će obogatiti ovu knjigu. Moja majka Marija je bila domaćica i pesnikinja, moj otac Anton bio je spretan rasadničar i voćar, ali i pisac; a tu sklonost ima i nekoliko moje braće i sestara, uključujući sestru Maricu koja voli izvještavati o lokalnim događanjima, dok brat Blaž piše pesme. Na kraju ovog uvoda trebala bi biti pesma mužljanskog pesnika Lászla Kovácsa, a izvornik glasi: „János atya“, što bi značilo "Otac Ivan". Neka ova pesma pokaže kako me moji Mužljanci vole, gotovo kao i ja njih – da barem neke od njih pridobijem za ljubav Kristovu. Ko pročita ovu pesmu u prozi, neće se čuditi zašto toliko volim biti među ovim dobrim i dragim ljudima, među koje me je Božja Providnost poslala davne 1984. godine, te sam s njima i za njih ustrajao u miru i ratu, u zdravlju. i bolesti, u radosti i tuzi. Razume se da ne umišljam da sam takav u stvarnosti: ali ovo mi je ipak poticaj da takav sve više postajem: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: János atya (mađarski izvornik)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Ivan (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Jako volim ovog čoveka; ljubav uvek zrači iz njega. Svoj svakodnevni posao škropi rosom čiste nakane; on vodi stado koje mu je povereno u duhu Gospoda Isusa i s toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kao što je nekoć to činio Učitelj. Obilazi bolesnike – i decu i odrasle. U službi Božjoj nastoji pružiti pomoć anđela. Značajna je za njega dečja ljubav i radost. Veliki je štovatelj Srca Isusova i gorljivi širitelj njegove ljubavi naš otac Ivan, koji ovdje živi sa nama. </poem> |} === Moja mati 4 === Moja mati je bila Marija Brenčičeva, po domače Gojerjeva; zvesta žena možu Antonu Jelenu, po domače Klemšetovemu, nam otrokom dobra in skrbna mati. V svojem času pa je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in dopisnica (tj. publicistka). Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. Rodila se je v revni družini očetu Francu Brenčiču in materi Mariji rojeni Cankar iz Kajndola, po domače pri »Gojerju«. Imela je brata Franceta in Jožeta ter sestro Cilko; v tej družini niso poznali jetike, ki je razsajala po tolikerih slovenskih družinah in pobirala žrtve zlasti med mladimi naraščaji. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica nacionaliziranega, tako rekoč »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah. Tam je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem Antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru, ki pa je večji in bolj znan. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sestoji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče. === Moja majka === Majka mi je bila Marija Brenčičeva, s nadimkom Gojerjeva; verna žena svom suprugu Antonu Jelenu, dobra i brižna majka svoje dece. U Staroj Jugoslaviji u svoje vreme bila je najslavnija mlada slovenačka pesnikinja, a zrelim godinama postala je oduševljena spisateljica. Rođena je 28. januara 1919. u Podlipi kod Vrhnike u Notranjskoj, 26 km jugozapadno od Ljubljane a umrla je na prvi dan proleća, 21. marta 2000. u Arnačama, župa Št. Ilj kod Velenja. Rođena je od oca Franca Brenčiča i majke Marije rođene Cankar iz Kajndola. Braća su joj bili France i Jože a sestra Cilka; u ovoj obitelji nisu poznavali tuberkulozu koja se raširila po tolikim obiteljima i tražila žrtve, osobito među mladima. Nakon završene pučke škole u rodnom mjestu, 1938.-1939. bila je učenica Banovinske poljoprivredne i gospodarske škole u Maloj Loki kod Trebnja, koju su vodile školske sestre. Tadašnja poglavarica bila je izrazito bistra, dalekovidna i uravnotežena Hedvika Puntar, i sama književnica. Godine 1959. Mohorova izdavačka kuća objavila je njezinu knjigu “Na ženi dom stoji” koja je čitateljstvo rado prihvatilo, jer je to praktični priručnik za žene, majke i domaćice; ta i danas je dom u ženskim rukama." Bila je izuzetno snalažljiva, reklo bi se moderna žena koja je i u socijalizmu mogla biti direktorica nacionaliziranog, da tako kažemo, "svog" sestrinskog imanja. u Repnju. Tu je godinama bio kućni svećenik poznati psiholog Anton Trstenjak. To što je mogao "proizvoditi" knjige u vreme kada nije bilo računara velika je zasluga školskih časnih sestara koje su mu nesebično pomagale u opsežnom poslu. Tako je moja majka bila u školi kod tih sestara i uređivala je školsko spomen-glasilo „Sončni žar“ s prilozima u prozi i pesmama – svojima i onih od drugarica. Dana 5. novembra 1939. venčanje je bilo u kapeli Jožeta Plečnika. Venčao ih je katedralni župnik, dekan i skladatelj Franc Kimovec. Bilo je to prvo venčanje u ovoj dvorskoj kapeli, gde je Marija bila učenica 10. godine Banovinske poljoprivredne i domaćinske škole. Postoji slika njihovog venčanja, kao i njezina višejezična stranica na internetu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Kada se Marija opraštala od Vrhnike, društvo vrhničkih momaka oprostio se od nje posebnom grupnom razglednicom, na kojoj je Marija prikazana kao pesnička muza. Nakon venčanja u Maloj Loki sa Antonom Jelenom, otišla je na njegovo imanje, u Šentilj kod Velenja, to je 24 km severnozapadno od Celja. Mnogi naš Šentilj brkaju s onim na granici kod Maribora, koji je veći i poznatiji. Možda još ne znate da, osim ova dva, postoji Šentilj kod Mislinja, kao i Št.Ilj u Koruškoj, u Rožu, kod Celovca. Št.Ilj se naziva i gradska župa u Celovcu u južnoj Austriji. Naš Šentilj je župa u dekanatu Šaleške doline koja se sastoji od nekoliko "službenih" zaseoka: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje i Spodnje) i Ložnica. Osim ovih, tu su i "neslužbeni" manji zaseoci kao Podkoželj i Kote. ==== Selitev 5 ==== Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje; zlasti tisti, ki so svojo vernost kazali tudi na zunaj, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj zaznamovala selitev. Takrat so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin Južne Štajerske in Gorenjske v Srbijo ali na Hrvaško. Med drugimi je bil izseljen duhovnik in pisatelj Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, kdaj bo na vrsti naslednji. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je zasedlo partizanstvo. Med Nemčijo so se morali otroci in odrasli učiti nemščine. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih je pisala v gotici nemščino – in sem se je iz njenih zvezkov tudi jaz priučil. Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli – prispel do Pragerskega, so prišle dobre ženske, ki so prinesle hrano odraslim in mleko otrokom. V Mariboru jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil vojak z Dunaja: prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas. Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa: »Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno vojašnico v Mariboru. Rešil jih je vojak – katoličan in Dunajčan Josef Hummel. »Spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942; na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti;« ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. Zgodilo pa se je takole: „Bum, bum, bum!“ je zaropotalo po leseni steni naše kočice. Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »Aufmachen! auf!« »Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož; vedela sem: »Po nas so prišli!« In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila: »Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! Takrat boste pa vi šli!« In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma! In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov; nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj; nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) Čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? Najprej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega; njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. Vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. Ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku; on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov; starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka; v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. ==== Seoba 5 ==== Moje roditelje, posebno moju majku, Drugi svetski rat sa svojim užasima teško je pogodio i doživotno obeležio, kao i željezno doba nakon njega, kada su vernici koji su odbijali poslušati naredbe bezbožne vlasti morali živeti ne samo u siromaštvu, nego i u svim vrstama drugorazrednosti i ponižavanja; pogotovo oni koji su svoju veru iskazivali očito. Tekom samog rata našu je obitelj najviše obeležilo preseljenje. U to su vreme nacisti započeli iseljavanje svesnih Slovenaca iz zaposednutih područja Južne Štajerske i Gorenjske u Srbiju ili Hrvatsku. Između ostalih, iseljen je bio i poznati svećenik i književnik Franc Ksaver Meško, kao i naš domaći župnik Jurij Lebič. Niko nije znao kada će doći na red. Tim svojim neljudskim ponašanjem Hitler je zapravo nehotice pripremio prazninu koju je zauzelo partizanstvo. Za vreme Nemačke deca i odrasli morali su učiti nemački. Moja je majka pisala u svesku gotski njemački – a i ja sam ga naučio iz njezinih beležnica. Moja sestra Hedvika tada je imala samo šest meseci. Kad je transport s brojnim iseljenicima - od kojih se nisu svi vratili, jer su neki umrli tekom iseljavanja - stigao u Pragersko, došle su dobre žene i donele hranu za odrasle i mleko za decu. U Mariboru ih je od daljnjeg puta do Slavonske Požege spasio vojnik iz Beča: isti onaj koji je s kolegom došao po njih u automobilu u pola dva ujutro; čak im je na vlastitu odgovornost ishodio dopuštenje da se isti dan vrate kući. Ovako je majka ispričala za novine „Kmečki glas“: “Svaki dan je bilo nešto; rat u Poljskoj počeo je već kad sam bila u Maloj Loki; ali onda si svaki dan nešto očekivao, bojao si se, deca su dolazila. Četrdesete godine Hedvika je bila rođena, a s četrdeset i prve - jedne nedelje u julu – Jelenovu mladu porodicu su usred noći odveli u gradsku vojarnu u Mariboru.“ Spasio ih je vojnik – katolik i Bečlija Josef Hummel. “Sreli smo se tada, u pola dva ujutro 1942. godine; ali mu posle rata nismo smeli ići na sprovod“ jer nisu bili u partiji i jer su redovito išli u crkvu s celom obitelji. Ali evo kako se to dogodilo: “Bum, bum, bum!” zatutnjalo je uz drveni zid naše kuće. „Jelen - Anton, Marie, Hedwig!" i opet: "Aufmachen! auf!" - Došli su po radio - tešio je muž u polusnu; znala sam: "Došli su po nas!" I kad je konačno moj muž, još uvek zbunjen, otvorio vrata hodnika, vratio se u spavaću sobu i rekao: “Mama, moramo ići!” Ja sam pojurila prema strancima i viknula: „Ako moramo ići, ići ćemo! I vratićemo se! Onda ćete vi otići!" I nisam osećala nikakvu tugu, nisam vrištala, nisam psovala, samo sam osjećala duboku mržnju i otpor. Kad bi barem mogla uništiti ove nasilnike koji nas teraju od kuće! „A taj neprijatelj, koji je došao po nas da nas uhapsi i odvede u vojarnu Melje u Mariboru pa dalje u Slavonsku Požegu, bio je prijateljski nastrojen Bečlija Josef Hummel. Toliko je dugo govorio za nas u uredu u Mariboru da smo se vratili kući; nismo gledali na sat kad je bilo, ali iz noći u noć, godinama i godinama, budila sam se nekoliko minuta pre pola dva ujutro; nema noćnih mora, nema teškog sna, samo trzaj buđenja. Ostala sam budna do dva i onda opet zaspala, a nisam znala zašto...“ (M. Brenčič-Jelen: „Priča mog života, Tisuće su ih selili;“ objavljena u reviji Zdravje) Čemu bi se mogao pripisati ovaj gotovo čudesan povratak? Prvo, naravno, pobožnosti koju je cela naša obitelj gajila prema Presvetom Srcu Isusovu; njegova je slika vladala dnevnim boravkom koji smo zvali "hiša". Molili smo kod večernjih molitava krunicu svaku večer pod vodstvom bake. Razmišljajući o tim neobičnim događajima, zaključio sam da je na tijek događaja uticao i prijateljski prijem nepoznatog vojnika iz Beča, koji je kod kuće ostavio svoju mladu ženu i dvoje dece - dečaka i devojčicu. Naravno, vojnici nisu bili krivi što su noću poslani na tako tužnu misiju. Zato je baka poslužila toplim čajem Jozefa koji je čekao povratak drug da preseli još jednu obitelj iz Šentandraža. I ne samo to: tada su ruže, jer se i otac bavio uzgojem ruža, najljepše cvetale i išli su ih pokazati ovom vojniku; a pokazao se i zahvalnim. Zapečatio je „kočo“ – tako smo zvali donju kuću u kojoj smo mi „mladi“ živeli, dao baki ključ govoreći: „Kuća je zapečaćena; ako ko dođe tražiti ključ, nemojte mu ga nikako davati.“ I dođe on – jedan naš komšija; roditelji nikad nisu hteli otkriti ime onoga ko bi želeo uživati u uređenom imanju s rasadnikom i ružičnjakom. Mislim da su moji roditelji bili pravi heroji u čuvanju takve tajne; u strahu da se neko ne osveti, odneli su ovu tajnu u grob; ja sam iz drugih okolnosti izveo svoj zaključak, kojega neću nikome poveriti iako su sada su već svi pokojni. ==== Mama pesnica 6 ==== Mama je pesmi začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''; objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: {| class="wikitable" |- ! List je odpadel |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> |} Vse pesmi razen ene – »Maturantka« (92 – Griški) – so v tistem koledarju od moje mame – tako je bila takrat upoštevana! Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. Med vojno ni pisala, saj »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': #''Spev tihe doline'' (1937), #''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), #''Vrisk jasne planine'' (1969) ter #''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3): {| class="wikitable" |- ! Stopil bom k oltarju (del) |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> |} Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. Izdala je dve knjigi izvirnih črtic: #''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter #''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal; nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil ob slovesnsostih pritrkovalec na Rakovniku, doma pa pred vojno gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je nič hudega sluteč na poziv javil novim oblastem, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem Rogu; o tem priča spomenik komunističnim žrtvam na podlipskem pokopališču, ko je bil brez sodbe pomorjen cvet podlipske mladosti. Od Marije Jelen Brenčičeve smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju in upanju na vstajenje, na šentiljskem pokopališču v soboto, dne 25. marca 2000. ==== Majka pesnikinja 6 ==== Majka je počela pisati pesme u pučkoj školi i kasnije ih objavljivala u nedeljnim dodacima slovenskih novina Mladem Slovencu i Družini; objavljivala je u još nekoliko novina (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) te u Slovenskom i Mohorjevom kalendaru. Zanimljivo: urednici su njezin rad uzeli u obzir u tolikoj meri da je „Kalendar Družbe sv. Mohorja" za 1939. godinu objavio svega četiri pesme: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca« ("Na dnu srca mi sreća počiva"), »Vzklik« (Usklik), »List je odpadel« (List je otpao), koja je tako svojstvena za njeno pesničko raspoloženje: {| class="wikitable" |- ! <center>List je odpadel (slovenački izvornik)</center> ! <center>Otpao je list (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> | <poem> Povjetarac je zapuhao kroz krošnje drveća; list je pao sa zelene grane. Sve je drvo radosno zadrhtalo, tiho šuškajući na blagom povetarcu. Pomislila sam: „Je li već stvarno jesen? Sve je u punom rastu - a list je već žut. Ah, naravno, jer već usred leta mnogo lišća otpada, mnogo cveća uvene. Ne samo usred leta - u rano proleće mnogi lepi snovi umiru u duši mladi... </poem> |} Sve su pesme osim jedne - u tom kalendaru od moje majke - tako se ona tada smatrala cenjenom! U samoizdavanju je objavila četiri zbirke. Pesme su joj same dolazile za vreme rada u polju ili na livadi. Kad je stigla kući, zapisala ih je - imala je tako neverojatno pamćenje. Napisala je i sonetni venac i druge vrste – pravo čudo od deteta. Pesme za prvu zbirku sama je prikupila i objavila u samoizdavanju, a većinu ih je i sama prodala, vozeći se biciklom po Notranjskoj i Dolenjskoj. Nakon udaje povremeno je objavljivala u verskom listu Lavantinske biskupije. Za vreme rata nije pisala, jer "inter arma tacent musae". I kasnije se retko oglašavala, uglavnom pjesmama vjerskog sadržaja u „Družini“. Krajem šezdesetih godina priredila je još tri zbirke pesama, koje s prvom čine ciklus zajedničkog naziva „Spev tihe doline“: #''Spev tihe doline'' (''Pesma tihe doline'' (1937.), #''Vzdih cvetne dobrave'' (''Uzdah cvetne dubrave'') (1968.), #''Vrisk jasne planine'' (''Vik planine jasne'') (1969) te #''Mir sinje višave'' (''Mir plave visine'') (1970). Ovu posljednju zbirku pesama posvetila je meni – mladomisniku rečima: „Za uspomenu na Tvoj veliki dan!“ To posebno dolazi do izražaja u pesmi „Pristupam ka oltaru“: {| class="wikitable" |- ! <center>Stopil bom k oltarju (slovenački izvornik)</center> ! <center>Pristupam ka oltaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> | <poem> Čime da ti uzvratim, Gospodine, za sve tvoje milosti? Uzeću kalež spasenja u posvećene ruke: s pouzdanjem ću iz dana u dan zazivati tvoje Ime — i ti ćeš prihvatiti moje molitve i hvale! Na tvom oltaru Magnificat peva moja duša... U samoći svetišta verno ću slušati tvoj glas. Moje srce je spremno na svaku tvoju naredbu - Govori, Gospodine! – tvoj odani sluga sluša! </poem> |} Napisala je nekoliko dramskih igrokaza za djecu: Radio Ljubljana emitirala je njezinu radiodramu u stihovima: "Mamica, spet si naša" ("Majčice, opet si naša" (1939.). U ljubljanskom opernom kazalištu (1939.) izvedena je dječja opereta ''Mamice naše z dejanji slavimo'' (»S djelima slavimo naše majčice«), skladatelja Matije Tomca. Autorica je stihova za glazbeno delo prema narodnim motivima za dramu koju je napisao njezin suprug: ''Elektriko hočemo!'' ("Struju hoćemo!" 1947.). Godine 1986. počela je pisati prozu uspomena. Pripovetke i priče, u kojima se priseća mladosti u rodnoj dolini, objavljivala je u Kmečkom glasu i drugim časopisima te u dve zbirke knjiga. Odjeknula je njezina priča “Pravičnik in krivičnik” ("Pravednik i nepravednik"). Objavila je dve knjige izvornih crtica: #''Naših njiv nihče več ne orje'' ("Naše njive više niko ne ore" Kmečki glas 1991) i #"Sedem ključavnic" (''Sedam brava'' Ognjišče 1995), koja je zbog lepog jezika bila obavezna lektira u osnovnoj školi. Mnoge pjesme i stihovi ostali su u rukopisu; među ostalim, iznimno zanimljiv zapis "Naš Miško" - o našem vrednom konju lipicancu Mišku koji nas je vozio zaprežnim kolima stotinjak kilometara: od Šentilja preko tadašnje Ljubljane preko Vrhnike sve do maminog rodnog sela Podlipa, gdje smo proveli ugodne dane odmora s majkom. Ovaj naš Miško se jako bojao automobila, iako ih tada nije bilo puno. Ali ovaj put u Ljubljani, kad smo se vozili Tržaškom cestom, nije ih se nimalo bojao ni automobila ni tramvaja - toliko je bio umoran. Ali izdržao je test nevjerojatno dobro. U Podlipi se je odmorio on i mi; vraćali smo se tada preko Repnja i Kamnika i po nekom strašno strmom klancu kući. Od 1992. kao udovica nikako nije mogla zaboraviti dobrog supruga. Rekla nam je da su časne sestre rekle imale čudnu naviku, da su kazale pitomkama neka spale ljubavna pisma jer dečki lažu. Ali rekla je da otac nije bio takav. Kao dečko napisao joj je i ovo: „Ja sam običan seljački momak koji te iskreno voli i poštuje. Znaćeš što sam ti značio i koga si izgubila tek kad mene više ne bude na svetu.” “I bila je istina, bio je baš onakav kakav je napisao u ljubavnom pismu” – rekla nam je više puta i mi smo se svi s time slagali. Mama se rastresla skupljajući svoje rukopise koje je tipkala na starom pisaćem stroju Underwood iz 1922. godine. Nakon muževe smrti, cela obitelj otišla je na tako voljenu "Uršku", kako smo zvali "Uršlju goru" iznad Slovenjgradca. Kasnije je slomila kuk te se lečila u Celju i Laškom. Bila je ugodno iznenađena kada sam je nekoliko puta posetio iz "tako daleke Vojvodine". U to vreme morali smo dugo putovati kroz Mađarsku, jer se preko Hrvatske nije moglo zbog ratnih opasnosti. Čitav život u brizi za veliku obitelj i pod pritiskom nepovoljne okoline - posebno pod bezbožnom vlašću - te poslednjih meseci u teškim bolovima zbog neizlečive bolesti - na kraju života potpuno se smirila i vedro nam pričala nepoznate pojedinosti iz svog bogatog života, a okrepljena svetim sakramentima ispoveđu, pomazanjem i pričešću, gotovo je radosno iščekivala smrt, koja ju je odvela na susret s Bogom, s ljubljenim mužem i ostalom rodbinom, a posebno s bratom Francem, koji je na Rakovniku bio klepac prilikom svečanosti, a kod kuće vođa prosvetnog rada u Podlipi. Nakon rata se ne sluteći zlo prijavio novoj vlasti, te je zajedno s drugim nevinim ljudima ubijen daleko od kuće u Kočevskom Rogu; o tome svedoči i spomenik brojnim komunističkim žrtvama na podlipskom groblju, kada je bez suđenja ubijen cvet ne samo podlipske mladosti. Sprovodom koji je nalikovao trijumfu i nadom u uskrsnuće, oprostili smo se od majke na groblju u Šentilju u subotu 25. marta jubilarne 2000. godine. ===Moj oče sadjar 8 === Tudi moj oče Anton Jelen ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen On je bil v prvi vrsti skrben oče in dober ter zvest mož svoje žene Marije, s katero se je poročil, ko je imel že spoštljivih 32 let. Po mojem osebnem mnenju je težko dobil nevesto v hišo, v kateri je razsajala jetika, ki je odnašala eno mlado življenje za drugim, saj takrat še ni bilo zdravila zanjo. Po domače se pri hiši pravi pri Klemšetovih – je že moral kdo od davnih prednikov imeti ime Klemen. Med drugim pa se je ukvarjal že v tistih časih amatersko s fotografiranjem. Verjetno je to nagnjenje zapisano že v naših genih – česar pa prejšnji banatski škof László Huzsvár (1931-2016) ni mogel razumeti – in me je menda zato poslal 2007 na neprostovoljne počitnice, na kar je moj veliki prijatelj, izreden dušni pastir in dobrotnik vseh potrebnih – polzelski župnik Jože Kovačec – nejeverno zmajal z glavo: »Zaradi slikanja?« Ni pa poslal le mene… Oče je objavljal članke v raznih strokovnih revijah; na mamino pobudo in z njeno pomočjo je izdal tudi knjigo črtic iz svoje mladosti. Podobno sem tudi jaz na željo sobratov – po prihodu v Beograd – pošiljal poročila v razne liste, ki so bili v več jezikih: slovenska Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvaški Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica), madžarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), včasih pa tudi v naše salezijansko glasilo Bollettino Salesiano (Turin). Poročilo brez slike pa ne pove veliko: zato sem članke opremljal z lastnimi fotkami. S tem je bilo pred nastopom digitalne fotografije izredno veliko dela: moral si kupiti film, poslikat, ga dati razvit, in šele nato si lahko poslal slike – vedno seveda z zamudo… Moj oče je še znal na pamet staroavstrijsko himno in je tudi sicer rad pel, kot sploh vsi Klemšetovi. Poročil se je 1939 na Mali Loki z Marijo rojeno Brenčič. Skupaj z njo je napisal neke vrste opereto »Elektriko hočemo«. Po njegovi lastni pripovedi je sam šel z vozom po žico tja nekam v Dravograd. Posmrtno pa je izšla zbirka njegovih črtic »Moj križev pot« (Kmečki glas, Ljubljana 2001). Priden kot mravlja je že ob pol petih zjutraj nahranil živino v hlevu. Mi otroci smo pasli krave in skoraj vedno smo imeli tri ali štiri. Liča je imela roge čisto v oči in je bila prívodna (=pohlevna), Čebela mlajša in živahna, Bavča pa je imele roge navzgor in je pa bila precej muhasta. Kravam smo ukazovali na desno »čo«, na levo pa »hejc«, medtem ko smo konju Mišku na desno ukazali »tibo«, a na levo »bistahar«, nazaj pa »zurik« (nemško »nazaj«). Od kod so ti drugi izrazi, nimam pojma. Toliko krav je bilo potrebno, da je bilo za otroke in tudi drugo veliko družino vedno zadosti mleka pri hiši. Ko sem bil še majhen, smo vse pridelovali doma, tudi vse vrste žita: pšenico, koruzo, pa tudi oves, lan, proso in ajdo. Spominjam se še, kako smo na pokošenem travniku sušili lanena stebelca, iz katerih so potem dobivali temnosivo prejo. Dela na statvah – ki smo jih tudi imeli – se ne spomnim – spomnim pa se, da smo predli ovčjo volno, čeprav ovc pri hiši nikoli nismo redili. Stara hiša »pri ta zgornjih«, v kateri so se rodili moji strici in tete, je bila postavljena in je imela letnico na lesenih vratih 1881. Na tem mestu so zgradili novo hišo, le da so jo obrnili drugače, v pričakovanju moje nove maše že leta 1964 – kajti v tistih zlatih časih so bile take slovesnosti skoraj obvezno doma. Oče Anton se je torej rodil 4. januarja 1907 v vasici Arnače; Šentilj je bil tedaj središče in občine in župnije. Že v zgodnji mladosti ga je zanimalo drevesničarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo; pritegnil ga je zgled sorodnikov bratov Dolinšek (p.d. Vrbajak), ki so se vsi ukvarjali s to panogo: Blaž na domu v Podkožlju, Vinko v Selnici ob Dravi, najbolj znan pa je postal Ivan, ki si je ustvaril dom v Kamnici pri Mariboru. Šentiljska zemlja je bila težka in ilovnata in dokaj nehvaležna za obdelovanje. Če si pa presadil drevesca iz težke šentiljske zemlje na primer v lažjo savinjsko, so izredno dobro uspevala. V mladosti je izgubil oče več bratov in sester zaradi neozdravljive jetike. Tudi sam je zbolel pri sedmem letu, vendar se je pri njem ko po čudežu zazdravila, da je dočakal skoraj 86 let. Kako rad je imel nas otroke, izpričuje tudi božično voščilo za Božič, ki mi ga je poslal v Beograd 16. decembra 1983, kjer takole pravi: :Dragi Ivo! Premišljujem, kakšne lepe besede naj napišem sinku v daljni, mrzli tujini. Kar vem, da ne bom našel tiste odrešilne besede. »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« so uporabljali že naši pradedje in dedje, četudi ne pove vsega, kar hoče povedati to ubogo srce. Vedno smo v duhu s Teboj. - Vsi Tvoji, posebno atek. 5. novembra 1939 se je torej poročil z gojenko gospodinjske šole, ki so jo vodile šolske sestre v malološki Plečnikovi kapeli. Poročal je stolni dekan in skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je pravila, da ju je poročal novomeški frančiškan pater Ciprijan Napast. Možno je, da je Kimovec kot priznan glasbenik pri tej maši orglal, Napast pa poročal. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki. Marija Brenčič je po končani šoli odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetovim« v Šentilju, kjer so poleg matere-vdove Marije živeli še njegovi neporočeni bratje in sestre: Ivan, Martin (organist), Jožefa. Zaradi dela v drevesnici je bila pri hiši vedno tudi še delovna sila, navadno kak bližnji sorodnik ali birmanec. oni so pomagali nam pri delu, v zameno pa so dobivali hrano, ki jo je takrat v povojnem času večkrat primanjkovalo. Tako je zame skrbela v moji mladosti in me v času bolezni mame in stare mame tako rekoč vzgajala sorodnica Borčenova Pepa (Jožefa Cvikl) – ki se je pozneje poročila z Goršekovim Francem, ki se je pa pisal Jelen, kot mi. V moji mladosti je bilo v naši vasi 12 družin s priimkom Jelen: jeleni in košute so se pa sčasoma v vasi neverjetno namnožili. Kot odlična cerkvena pevka je znala veliko starih pesmi, in me je nekaterih tudi naučila. Moj oče Anton se je začel ukvarjati z drevesničarstvom že pri svojih šestnajstih letih, ko je za lepo sadje dobil prvo priznanje. Kot omenjeno, je bil tudi amaterski fotograf, ki je slikal še na steklene plošče in potem odlične slike sam izdeloval; med drugim je slikal tudi Rajhovo družino s 13-imi otroki pred njihovo hišico, ki je danes last politika Janeza Janša in njegove žene zdravnice Urške Bačovnikove. V razne časopise je pošiljal moj oče strokovne članke s svojega področja, pa tudi imel predavanja o sadjarstvu in drevesničarstvu po raznih krajih Slovenije, kamor sem ga včasih tudi jaz spremljal. Bil je v pravem pomenu napreden in umen gospodar, ki je spremljal razvoj kmetijstva, vrtnarstva in sadjarstva. Imel je navado reči: »Kdor ne hodi s časom vštric, postane času stric!« Trudil se je priskrbeti vsakdanji kruh do osemnajstčlanski družini. Motil bi se pa tisti, ki bi menil, da je bil sebičen. V njem sem nasprotno videl zgled pravega kristjana, ki ni narejeno pobožen le v cerkvi, ampak je večkrat tudi gmotno podpiral ljudi, ki so bili v potrebi – čeprav v naši družini ni bilo bogastva in smo zaradi visokih davkov sami težko shajali. Davki so trkali na vrata štirikrat na leto - drevesca je pa mogoče prodajati le jeseni – pa si je večkrat sposojal denar pri sosedih, ki so delali v velenjskem rudniku in so imeli redno in dobro plačo. Zasebnega kmeta so tedaj tako v Sloveniji, Vojvodini in drugod po Jugoslaviji hoteli uničiti. Oče nam je večkrat dejal: »Nas 'kulakov', kakor nas zmerjajo, v komunizmu pravzaprav ne bi smelo več biti.« Kljub temu je vsak berač pri nas našel gostoljubno prenočišče: dobil je večerjo, očetu je izročil cigarete in vžigalice, ter lahko odšel spat na slamo na marofu. Moj oče glede vere ni poznal šale. Vse je žrtvoval, da bi svoje otroke vzgojil v poštene državljane in dobre kristjane. Zvedel je nekoč, da je neki učitelj govoril proti veri. Bilo pa je takole: očetov vnuk je prinesel domov nezaslišano novico, da en učitelj govori proti veri. Ta učitelj, ki je stanoval v Šentilju, je imel hčerko, ki je v šoli pred vsem razredom rekla, in je verjetno bila tako naučena: »V začetku so ljudje ustvarili Boga.« In on je nadaljeval v tem slogu… Pri očetu pa je nedavno tega kupil mlada drevesca in ga prosil, naj mu obreže starejše drevje. Ko mu je sicer dobri učitelj držal lojtro in tako ni imel kam pobegniti, ga je oče vprašal: »Ali vi res našim otrokom v šoli govorite da ni Boga?« Učitelj je v zadregi odgovoril: »Jaz imam pač tako prepričanje – pač ne verujem v Boga.« »Vi lahko imate tako prepričanje, ampak s tem še nimate pravice, da ga vsiljujete našim otrokom. Mi ne želimo, da bi se kaj takega delalo v šoli. Če mislite s tem nadaljevati, pojdite učit drugam, kjer vas bodo radi poslušali.« In učitelj je res začel učiti v Velenju. Kmalu pa se je temeljito razočaral nad »socialistično svetlo prihodnostjo«, nad katero je bil poprej tako navdušen: velenjska občina je namreč hotela zazidati središče naše vasi, in po načrtih bi podrli tudi njegovo lepo in novo hišo s sadovnjakom vred. To ga je hudo potrlo in verjetno si je to tako gnal k srcu, da je kmalu umrl. Nekoč mi je dejal, ko sva se vračala iz Velenja, tam nekje pri Krančeku, kjer je v slepem oknu bil postavljen lep Marijin kipec: »Veš Ivo, človek mora imeti vero. Če ti vzamejo vero, potem te oropajo tistega najdragocenejšega in tak človek ne ve niti zakaj živi in kako naj živi. Ljudje brez prave vere so res nesrečni.« On pa je bil v svoji dobroti in nesebičnosti vedno vesel in srečen. Cela družina – s posli vred – je vsako nedeljo – razen če je bil kdo bolan – prisostvovala sveti maši. Redno smo molili pred jedjo in po jedi, pa tudi večerne molitve smo skupaj opravljali – in nam ni bilo težko. V tistih sicer težkih časih smo tudi zelo veliko skupaj prepevali. To se je dogajalo zlasti, kadar smo delali v vinogradu, na travniku, pri žetvi – posebno pa pri kožuhanju (=ličkanju) koruze. Kljub temu, da ga je v mladosti napadla jetika, je dočakal častitljivo starost in se je še vozil z mopedom: s tistim mopedom, s katerim je mene obiskal ponoči – z vožnjo 150 km čez hribe in doline v Križevcih, ko sem hotel nazaj domov ob spoznanju, da je tam »šola za pripravljanje duhovnikov« in ne »šola kar tako«. Pozneje pa sem se sam odločil za ta poklic in sem – z Božjo pomočjo – v njem vztrajal. Ko se je oče še na stara leta tako vozil, ga je dež dobro premočil in takrat se je prehladil; od tega si ni več opomogel in je moral v posteljo; vsak prvi petek ga je obiskoval župnik Jože Škrinjar in ga krepčal s svetimi zakramenti. Jaz sem očeta nekoč vprašal, ali se kaj spoveduje; vedeli smo namreč, da je hodil k celjskim kapucinom vsako leto enkrat in sicer za Porcijunkulo – in da se je tam spovedal in obhajal. Ko mu je nekoč ljudski misijonar Janez Jenko dobronamerno predlagal, naj hodi kot tak poštenjak bolj pogosto ali celo vsak dan k obhajilu, se je celo razhudil: »Kaj me bo le silil k temu, ko smo pa tako navajeni od mladosti.« Poznal je namreč ljudi, ki so pobožni samo v cerkvi, zunaj pa živijo drugače. On je bil pa dosleden: iskrena pobožnost, iskrena praksa, kar je tako redko v današnjem zmaterializiranem svetu – čeprav je po stari navadi k zakramentom redko pristopal. Je pa v zvezi s spovedjo dejal: »Ko sem bil pri spovedi pred poroko leta 1939, mi je spovednik dejal: 'Morem vam zagotoviti, da v življenju še niste napravili nobenega smrtnega greha; nadaljujte sodelovanje z Božjo milostjo.'« In kolikor sem ga poznal, pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji bi mogli potrditi, da je živel čednostno tudi naprej ne le zase, ampak zgledno tudi za družino in družbo. Ob njegovem pogrebu je sovaščan – Toničev Tone – zapisal: :»Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin salezijanec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Poslovili smo se »od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu dopadljivem delu v sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo.« <ref> (Tone Tajnšek v naš čas, 29. oktobra 1992).</ref> Teden dni pozneje pa je v njegov spomin naš profesor angleščine in njegov prijatelj, publicist, pisatelj in pesnik Vinko Šmajs pod naslovom – »Radi smo ga imeli« - v isti časopis zapisal: :»Pred dnevi je nenadoma preminul v Arnačah pri Velenju gospod Anton Jelen. Menda skoraj ni vrtičkarja, sadjarjev in vrtnarjev, ki bi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen. vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad. drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi. Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves. Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine. Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. njegov delovni čas je bil neomejen. delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka ... Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odprt in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njegovo poglobljeno misel. Kljub takemu bogatemu delu se je v delovni vnemi vedno rad pošali. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi! radi bi bili tudi mi taki: skromni, pošteni, modri in delavni! Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še pred nedavnim bingljali bogati sadovi. vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi. domača dolina mu bo zato hvaležna! <ref> (viš – »Naš čas«, Velenje, 5. novembra 1992) </ref> Ob tretji obletnici pa sem mu posvetil sonet-črkospev-akrostih z naslovom: »Klemšetovmu ateku«. Mi otroci smo namreč starše vedno vikali; očetu smo rekli atek, materi pa mama – in pred nami sta se tudi onadva vedno med seboj vikala. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovemu ateku (črkrospev - slovensko) ! <center> Moj otac Tone Jelen (del; srbohrvaški prevod - avtor)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! (Janez Jelen: Klemšetovmu ateku) </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svoju nadu. (Janez Jelen: Moj otac Tone Jelen – preveo autor) </poem> |} ===Moj otac voćar i rasadničar 8 === Moj otac Anton Jelen također ima svoju spletnu stranicu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen Bio je pri svega brižan otac te veran suprug svojoj izabranici Mariji, s kojom se venčao kada je već imao časne 32 godine. Po mom osobnom mišljenju, teško mu je bilo dobiti mladu u kuću koja je bila napadnuta tuberkuloznim bacilom, koji je odnosio jedan mladi život za drugim, jer u to vreme još nije bilo leka. Domaći naziv kuće je Klemšetovi - jedan od davnih predaka se dakle zvao Klemen. Između ostalog, već se onih dana bavio amaterskom fotografijom. Verovatno nam je ta sklonost već zapisana u genima – ali to prethodni banatski biskup László Huzsvár (1931. – 2016.) nije mogao shvatiti – pa me vjerojatno zato 2007. godine poslao na neradovoljni godišnji odmor; tada je moj veliki prijatelj, izvanredni duhovni pastir i dobročinitelj svih potrebnih – župnik Polzele Jože Kovačec – odmahnuo glavom u neverici: „Poradi slikanja?“ Niko nezna tačno. Otac je objavljivao članke u raznim stručnim časopisima; na poticaj moje majke i uz njezinu pomoć objavio je i knjigu krhotina iz mladosti. Njegova tetka Elizabeta, sestra njegovog oca Florjana, koja se udala za Vrbajakovoga Blaža (Dolinšek), je također pisala pesme, koje je njen sin Ivan tobože objavio pod svojim imenom. Slično sam imao sklonost pisanja i ja, te na molbu subraće slao izveštaje raznim novinama na više jezika: slovenačka Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvatski Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica) , mađarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), a ponekad i našem salezijanskom glasilu Bollettino Salesiano (Torino). Reportaža bez slike ne govori mnogo: zato sam članke opremio svojim fotografijama, čime je pre pojave digitalne fotografije bilo iznimno puno posla: trebalo je kupiti film, slikati, razviti ga, pa tek onda slati slike - uvek sa zakašnjenjem. Otac je još znao napamet staru austrijsku himnu i volio se šaliti i pevati, kao i svi u našoj porodici. Oženio se 1939. godine u Maloj Loki s Marijom Brenčič. Zajedno s njom napisao je svojevrsnu operetu “Elektriku hoćemo” („Hoćemo struju!“). Sam je, prema vlastitom kazivanju, otišao s kolima po žicu negdje u Dravograd, da je Šentilj među prvima dobio struju posle rata. Posthumno mu je objavljena zbirka crtica "Moj križev pot" ("Moj križni put"; Kmečki glas 2001.). Vredan kao mrav nahranio je stoku u staji ustavši u pola pet ujutro. Mi deca smo čuvali krave, kad smo stigli iz škole - gotovo uvek smo imali tri-četiri. Liča je imala rogove tačno u oči i bila je krotka, Čebela je bila mlađa i živahna, a Bavča je imao rogove uvis i bila je prilično ćudljiva. Kravama smo zapovedali desno "čo", levo "hejc", a konju Miški desno "tibo", levo "bistahar" i natrag "zurik". Odakle ti drugi izrazi, nemam pojma. Trebalo je toliko krava da je kod kuće uvek bilo dovoljno mleka za decu i poslugu te ostale. Kad sam još bio mali, kod kuće smo uzgajali sve vrste žitarica: pšenicu, kukuruz, pa i zob, lan, proso i heljdu. Još se sećam kako smo na pokošenom travnjaku sušili lanene stabljike od kojih su onda dobivali tamnosivu pređu. Zimi su žene na kolovrat prele ovčju vunu, iako kod kuće nikad nismo uzgajali ovce. Stara gornja kuća iz kamena, u kojoj su rođeni moji stričevi i tetke bila je podignuta i imala je na drvenim vratima godinu 1881. Na ovom mjestu sagrađena je nova kuća, samo okrenuta na drugu stranu, u iščekivanju moje prve mise već 1964. - jer u ta zlatna vremena takve seu se svečanosti – ručkovi – obavljali redovno kod kuće. Otac Anton je rođen 4. januara 1907. u selu Arnače; Šentilj je tada bio središte i opštine i župe. Još u ranoj mladosti zanimao se za rasadništvo, voćarstvo, vrtlarstvo i vinogradarstvo; privukao ga je primer rodbine braće Dolinšek, koji su se svi bavili ovom delatnošću: Blaž kod kuće u Podkožlju, Vinko u Selnici ob Dravi, a najpoznatiji je Ivan koji se udomio u Kamnici kod Maribora. Šentiljsko je tlo bilo teško i glinasto i prilično nezahvalno za obradu; ali ako ste stabla presadili s teškog šentiljskog npr. u lakše savinjsko tlo, izvrsno su uspevala. U mladosti je njegov otac izgubio nekoliko braće i sestara zbog tada neizlečive tuberkuloze; i sam je obolio u dobi od sedam godina, ali je nekim čudom ozdravio tako da je doživio gotovo 86 godina. Koliko je volio nas djecu, svedoči i njegova božićna čestitka u Beograd od 16. decembra 1983., gde piše: :Dragi Ivo! Razmišljam o tome koje bih lepe reči trebao napisati svom sinu u dalekoj, hladnoj tuđini. Ono što znam je da neću pronaći tu iskupljujuću reč. „Sretan Božić i Nova godina!“ koristili su već naši pradedovi i prabake, iako ne govori sve što ovo jadno srce želi reći. Uvek smo duhom s Tobom. - Sve Tvoji, posebno tata. Tako se 5. novembra 1939. venčao s učenicom Gospodarske škole koju su vodile časne sestre u malološkoj Plečnikovoj kapeli. Venčanje je vodio katedralni dekan i skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je rekla da ih je venčao franjevac Ciprijan Napast iz Novog Mesta. Moguće je da je Kimovec, kao priznati glazbenik, svirao orgulje na ovoj misi, a venčavao je Napast. Marija Brenčič je nakon završetka školovanja otišla na njegovo imanje u Šentilju, gde su osim majke udovice Marije živela njegova neoženjena braća i sestre: Ivan, Martin (orguljaš), Jožefa. Zbog posla u rasadniku uvek je u kući bila radna snaga, obično bliski rođaci ili krizmanici; moj otac je rado prihvatio tu čast naročito siromašnoj deci. Oni su nam pomagali u poslu, a zauzvrat su dobivali hranu, koje je u posleratnom razdoblju često nedostajalo. Tako me u mladosti i za vrijeme bolesti moje majke i bake, da tako kažem, odgajala Borčenova rođakinja Pepa - koja se kasnije udala za Goršekova Franca, koji se kao i mi prezivao Jelen. Kad sam bio mlad, u našem je selu bilo 12 obitelji s prezimenom Jelen: jeleni i košute, međutim, s vremenom su se u selu neverovatno namnožili. Kao vrsna crkvena pjevačica, znala je Pepca mnoge stare pesme i mene je naučila. Moj otac Anton počeo se baviti uzgojem drveća već sa šesnaest godina, kada je dobio i prva priznanja za svoje prelepe plodove. Kao što je spomenuto, bio je i amaterski fotograf koji je također slikao na staklenim pločama, a potom i sam razvijao i napravio izvrsne slike; između ostalog naslikao je i Rajhovu obitelj s 13 djece ispred njihove drvene kućice koja je danas vlasništvo slavnog političara Janeza Janše i njegove supruge lekarke Urške Bačovnikove. Otac je slao stručne članke iz svog područja u razne novine, kao i držao predavanja o voćarstvu i rasadništvu u raznim krajevima Slovenije, gde sam ga ponekad pratio. Bio je u pravom smislu napredan i razuman gospodar koji je pratio razvoj poljoprivrede, vrtlarstva i voćarstva. Govorio je: "Tko ne ide u korak s vremenom, postaje ćaća vremena!" Bio je nesebičan. U njemu sam stvarno video primer pravog kršćanina, koji nije samo bio pobožan u crkvi, nego je i vani novčano pomagao ljude koji su bili u potrebi - iako u našoj obitelji nije bilo bogatstva i bilo nam je teško zbog visokih poreza: četiri puta godišnje su uplatnice pokucale na vrata. Stabla se mogu prodavati samo u jesen – stoga je više puta posuđivao novac od suseda koji su radili u rudniku lignita Velenje i imali redovitu i dobru platu. U to vreme terali su seljake u zadruge: hteli su uništiti privatnog seljaka ne samo u Sloveniji, nego i drugde u Jugoslaviji. Otac je govorio: “Mi 'kulaci', kako nas vređaju, zapravo više ne bismo trebali postojati u socijalizmu.” Ipak, svaki je prosjak i siromah našao kod nas gostoljubivo mesto: dobio je večeru, dao ocu cigarete i šibice, i mogao ići spavat na slamu na marof. Moj otac nije znao šalu kad se radilo o verskim pitanjima: sve je žrtvovao da svoju decu odgoji u poštene građane i dobre kršćane. Jednom je saznao da neki učitelj u našem selu govori protiv vere. Očev unuk donio je kući nečuvenu vest da učitelj govori protiv vere. Ovaj učitelj, koji je živeo u Šentilju, imao je kćer koja je u školi na času rekla: “U početku su ljudi stvorili Boga.” I njen otac je nastavio u tom stilu... Nedavno je taj isti od oca kupio mlada stabla i zamolio ga da mu obreže starija stabla. Kad ga mu je držao lestve, otac ga upita: „Zar stvarno našoj deci u školi govorite da nema Boga?“ Učitelj je odgovorio: "Jednostavno imam takvo uvjerenje - ja ne vjerujem u Boga." “Možete imati takvo uvjerenje, ali to vam ne daje za pravo da ga namećete našoj deci. Ne želimo da se tako nešto dešava u školi. Ako želite nastaviti s tim, idite predavati negde drugde, gde će takvo učenje rado slušati." I učitelj je stvarno počeo predavati u Velenju. Ubrzo se, međutim, temeljito razočarao u "svetlu socijalističku budućnost", kojom je pre toliko bio obmanut i oduševljen: opština Velenje htela je izgraditi ogromno novo naselje u središtu našeg sela, a prema planu njegova lepa nova kuća bila je među prvima predviđena za rušenje. To ga je jako shrvalo i verojatno si je stvar toliko uzeo k srcu da je ubrzo umro – makar je štetni i nesmisleni plan opštine već drugiput propao zbog opšte ljudske pobune, koju je pak vodila moja majka. Rekao mi je otac jednom prilikom, kad smo se vraćali iz Velenja, negdje kod Krančeka, gdje je na slepom prozoru bio postavljen lep Marijin kip: „Znaš Ivo, čovek mora imati veru. Ako mu uzmu veru, onda mu otmu ono najdragocenije, a takav čovek onda ne zna ni zašto živi ni kako treba živeti. Ljudi bez prave i delatne vere su stvarno nesretni." Ali on je uvek bio vedar i sretan u svojoj nepokolebivoj veri, iz koje je proizlazila dobrota i nesebičnost. Cela je obitelj – ostavivši sve poslove - svake nedjelje bila na svetoj misi – osim ako je neko bio bolestan. Redovno smo se molili pre i posle jela, a zajedno smo obavljali i večernje molitve – i nije nam bilo teško. U tim inače teškim vremenima puno smo zajedno razgovarali i pevali: kod posla u vinogradu, na livadi, za vrijeme berbe - a osobito kod guljenja (=komušanja) kukuruza. Tako imam pravom na svoju mladost lepe uspomene. Unatoč tome što ga je u mladosti napala tuberkuloza, doživeo je časnu dob i još uvek vozio moped: isti onaj Tomosov, s kojim me je onu noć 1959. noću posetio - vozeći 150 km po zagorskim i prigorskim brdima i dolinama, kada sam se hteo vratiti kući shvativši da postoji "škola za spremanje svećenika", a ne "škola samo takva". Zanimljivo, da sam se kasnije ipak sam odlučio za to zanimanje i - uz Božju pomoć - ustrajao u njemu. Kad je moj otac pod stare dane tako vozio svoj moped, kiša ga je jednom dobro smočila, a onda se prehladio; nikad se nije oporavio od ovoga i morao je u krevet; svakog prvog petka pohodio ga je župnik Jože Škrinjar i nahranio ga svetim sakramentima. Jednom sam pitao oca ispoveda li se kada; znali smo da je jednom godišnje išao k celjskim kapucinima na Porcijunkulu - i da je tamo išao na ispoved i pričest. Kad mu je pučki misionar Janez Jenko jednom dobronamjerno predložio da bi kao tako pošten čovjek trebao češće ili čak svaki dan ići na pričest, čak se i naljutio: „Zašto će me na to prisiljavati kad smo tako navikli od mladosti.“ Poznavao je ljude koji su bili pobožni samo u crkvi, a vani su drukčije živeli. Ali on nije bio takav: nije bio pobožnjakar, nego je bio ozbiljno pobožan te dosljedan: iskrena vernost, iskrena praksa, što je tako retko u današnjem izmaterijaliziranom svetu. Verujem da se Bogu više svideo od onih, koji su ili u crkvi pobožni a vani se drugačije vladaju – ili uopšte ne idu u crkvu imajući sebe za pobožnije od onih koji tamo idu. Iako je on po staroj navici retko pristupao svetim sakramentima – on je bio uravnotežena ličnost po onoj Isusovoj: „Dajte Bogu što je Božje a caru što je carevo“ (Mt 22,21). O ispovedi je rekao: „Kad sam išao na ispoved pre vjenčanja 1939. godine, ispovednik mi je rekao: 'Uveravam vas da niste počinio nijedan smrtni greh u svom životu; nastavite surađivati s Božjom milošću.'' Koliko sam ga poznavao ja ili ostali poznanici i prijatelji, mogao sam potvrditi da je nastavio živeti tom čistoćom duše ne samo za sebe, nego i kao primer svojoj obitelji i društvu. Na njegovom sprovodu sumeštanin Toničev Tone napisao je: : „Od poznate Jelenove kuće krenula je duga žalobna povorka prema Šentilju. Ožalošćenu Jelenovu obitelj ispratilo je i dvadesetak svećenika, isto toliko časnih sestara i mnoštvo naroda. U crkvenom delu sprovoda istaknuto je da smo nazočni obredu posvećenom dobročinitelju župe Šentilj. Na otvorenom grobu salezijanski sin dirljivo je zahvaljivao ocu, a isto je osećala i njegova kći Ivanka, časna sestra Vesna. Oprostili smo se "od čoveka koji je za svoga mukotrpnog i bogougodnog rada u Sloveniji najčešće klečao na štovanoj slovenskoj zemlji." <ref> (Tone Tajnšek v Naš čas, 29. novembra 1992.).</ref> Nedelju dana kasnije, naš profesor engleskog i njegov prijatelj, književnik i pjesnik Vinko Šmajs u istim je novinama pod naslovom - "Voleli smo ga" - napisao: :"Pre nekoliko dana u Arnačama kod Velenja iznenada je preminuo gospodin Anton Jelen. Kažu da gotovo da nema odgojitelja, voćara i vrtlara koji ne bi sreo muža koji je bio vrlo ljubazan; bio je spreman svakome dati koristan savjet. Tisuće stabala voćaka izlazile su svake godine iz njegova vrta, a tisuće stabala donosilo je plemenite plodove. Stablo i ruža darovani su s ljubavlju; stoga se u domaćoj i široj okolini oseća uticaj dobročinitelja i stručnjaka koji je znao i voleo pomoći svima onima koji vole bića u prirodi. Gde god zakoračite ovom dolinom, osećate prisutnost stručnjaka i čoveka koji je i sam bio potpuno zaljubljen u svet ruža i sadnica. I inače je pokojnik bio dobar obiteljski čovek i odgojitelj brojne porodice. Bio je pobožan i odan čovek svemu što ga je u životu milovalo i bilo. Radno vreme mu je bilo neograničeno; posao ga je držao do tog trenutka... Sa suprugom, onom kojoj je duhovni svet uvek otvoren i još uvek ga otvara poezijom i prozom, osmislio je svašta. I suprug je zapisao mnoge stručne stvari i ono što je pripadalo njegovoj dubokoj misli. Unatoč tako bogatom poslu, uvek se volio našaliti u zanosu posla. Svi smo mu se divili, velikodušnom i marljivom! i mi bismo htjeli biti takvi: skromni, pošteni, mudri i radišni! Gledam pustu jesenju prirodu. Iz magle vire grane, mnoge grane, one s kojih su ne tako davno viseli bogati plodovi; u njih se uplelo sećanje koje će ostati: ostati uz muškarca, koji je čvrstom verom, znanjem i radom gradio mostove među ljudima. Rodna će mu dolina zato biti zahvalna! <ref> (viš – "Naš čas", Velenje, 05.11.1992.) </ref> Povodom treće obletnice posvetio sam mu sonet-slovostih s naslovom: „Klemšetovemu ateku“. Mi deca uvek smo roditelje oslovljavali sa vi – a to smo naučili od njih, koji su se pred nama uvek imenovali sa vi. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovmu ateku (slovenački izvirnik) ! <center> Moj otac Tone Jelen (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svaku nadu. </poem> |} ==== Bratje in sestre 15 ==== Moja verna starša sta sprejela iz Božjih rok devet otrok. #Hedvika (1940) je prvorojenka. V njej smo mi mlajši gledali ne le skrbno sestro, ampak pravzaprav mamico. Mama je bila namreč dolga leta bolna in zato je sestra Hedvika po osnovni šoli ostala doma. Ona se je žrtvovala za nas vse – do današnjega dne. Poročila se je z Otonom in sta dobila tri otroke. Lahko si mislimo, kako težko jih je bilo vzgajati in tudi materialno skrbeti zanje, ko je mož družino nenadoma zapustil brez kakršnekoli podpore. #Anton (1942-2022), je bil od mene dve leti starejši. On je bil najbrž še vedno pod pritiskom vojne, med katero je bil spočet in se rodil za ta neusmiljeni svet; zato se je že od mladosti rad igral vojno, kar pa je zame bilo nesmiselno početje. Tudi pozneje je imel neko čudno nagnjenost k zbiranju orožja in je imel zaradi tega težave on in še oče. Nekoč je osem let mlajšega brata nosil štuporamo – vsaj dve uri hoda – celo na Goro Oljko, priljubljeno Božjo pot, ki se vidi tudi od Klemšetove hiše. In namesto, da bi bil pohvaljen za to dobro delo, sta jih oba dobila – mi mlajši pa včasih od njega. Ko sem bil že v srednji šoli, sem zvedel, da je moj brat 1960 odšel v Avstralijo. Takrat ni mogel nihče v socialistični Jugoslaviji dobiti potnega lista, razen če je bil v partiji, kot naši sosedje, ki so lahko vsako leto šli v tujino, vendar le v socialitične dežele Vzhodnega bloka. Niti oče in mati nista dobila potnega lista, ko je umrl na Dunaju naš dobrotnik in rešitelj Jozef Humml, ki je izposloval od zasedbenih oblasti v Mariboru, da so se lahko oče, mati in Hedvika vrnili nazaj domov. Naš dobrotnik je bil sicer vojak v nemški vojski, vendar je bil zoper vojno in nasilje, ubijanje in rasizem. Ko je bil na službi v Šoštanju, je večkrat obiskal Klemšetove: »Tisto o nacijah in rasah je lari-fari. Jaz poznam le dve vrsti ljudi: dobre in slabe.« In on je bil dober avstrijski katoličan, ter je umrl za rakom. Moj brat Anton pa je brez potrebnih dokumentov šel nekje pri Dravogradu peš čez mejo in ga nihče ni niti ustavil niti nič vprašal. Prišel je srečno čez mejo in nato zaprosil za azil, ki ga je tudi dobil ter odšel v Avstralijo. Ohranil pa je v najlepšem spominu frančiškanskega patra Bernarda, ki je nesebično pomagal v vsakem pogledu slovenskim izseljencem; tako je tudi moj brat zaslužil sorazmerno lepo pokojnino za tisto ne ravno veliko število let, ki jih je tam preživel. Bolezen – ki je bila najbrž posledica strahov, ki so se vanj zažrli že med Drugo svetovno vojno – ga je končno pripeljala v Dom na Impoljci, kjer je bilo zanj v vsakem pogledu odlično poskrbljeno. Mučil pa ga je cel kup zdravstvenih problemov, saj ga je pred tem zadela srčna kap in se je zdravil v bolnici v Brežicah. Tam mi je zdravnik prijazno mi je dovolil obisk in s sestro Marico sva se brez težave prišla do njegove sobe. Tam je prijazna sestra-negovalka velikodušno dovolila, da smo se lahko pogovarjali; prejel je tudi svete zakramente. Po začasnem okrevanju je zbolel za korono in nas zapustil, ko mu je duhovnik podelil še zadnjo tolažbo. Na poslednji poti smo ga spremili ožji sorodniki na domači Božji njivi zraven cerkve v Št.Ilju dne 8. marca letos na krasen, prav spomladanski dan, ki nam je klical v spomin zarjo večnega življenja. #Janez (1944), to sem jaz, salezijanski duhovnik, ki letos obhajam zlatomašni jubilej. Lahko omenim, da pišem članke v razne časopise v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini – včasih tudi italijanščini. Občasno pišem tudi pesmi, zlasti večjezične akrostihe (črkospeve). Nekaj sem napisal tudi proze, med drugim ciklus pridig z zgledi iz življenja s skupnim naslovom »Izvoljeno ljudstvo«. Posamezni naslovi pa so: »Jaz sem s teboj« (leto A, 1992), »Pogumno naprej!« (leto B, 1991) ter »Nikar se ne boj!« (za leto C, 1990). Knjige je založil salezijanski sobrat Vinko Furlan na Rakovniku, tiskane pa so bile pri Tipografu (Benito Superina) na Reki. Na Bučki sem napisal 1979 še neizdano povest iz naše preteklosti „Kaj sem ti storil?“ #Dve leti mlajša od mene je sestra z maminim imenom Marija (1946), ki je inženir agronomije in piše članke ter črtice. #Na posestvu je ostal Florjan (1948), ki se kot oče ukvarja s sadjarstvom ter ima drevesnico. Z ženo Marjano sta sprejela od stvarnika 6 otrok, od katerih je eden izgubil življenje v prometni nesreči. Pri Klemšetovih se počutim še vedno kot doma, s tako dobroto in ustrežljivostjo me vedno sprejemajo, kadar prihajam na počitnice ali po opravkih. #Naslednji je brat Franc (1950), poročen z Malčko, ki je rodila tri otroke. Najstarejši je na domu, hči ima tudi tri otroke, najmlajši, ki me je izbral za birmanskega botra, pa pa pet. Tudi tukaj se še vedno počutim kot doma. #Jož (1952) je prišel na svet dve leti nato in se je poročil z vdovo Slavico, ki je prinesla v zakon dva otroka in tudi njima se je rodil eden. #Blaž (1955) je razveselil starša tri leta nato. Blaž piše pesmi (največ akrostihe kot praznična voščila) in je ilustriral prozni knjižni zbirki matere Marije, kakor tudi moj pridigarski ciklus. Z ženo Zdenko sta se razveselila dveh otrok. #Najmlajša pa je Ivanka (1958). Naša družina je bila tudi v najtežjih vojnih in povojnih časih vedno tesno povezana s šolskimi sestrami, zlasti prek sestre Hedvike, ki smo jo vsi klicali »teta Hedvika« in je po njej dobila ime tudi moja najstarejša sestra. Ivanka je postala šolska sestra z redovniškim imenom Vesna; pri prvih zaobljubah v Repnjah je prisostvovala cela naša družina. Vesna je študirala naprej in postala profesorica angleščine in nemščine ter prevajalka in sodelavka pri tedniku Družina. ==== Braća i sestre 15 ==== Moji velikodušni roditelji primili su iz Božjih ruku devetero dece i to u najteža moguća vremena. #Hedvika (1940.) je prvorođena. U njoj smo mi mlađi videli ne samo brižnu sestru, nego zapravo majku. Majka je dugo bila bolesna te je sestra Hedvika nakon osnovne škole ostala kod kuće. Žrtvovala se za sve nas – sve do danas. Udala se za Ota i dobili su troje dece. Možemo zamisliti koliko ih je bilo teško odgajati, ali i novčano za njih brinuti kada je suprug iznenada napustio obitelj bez ikakve podrške. #Anton (1942-2022), bio je dve godine stariji od mene. Verovatno je još uvek bio pod pritiskom rata tekom kojeg je rođen; zato se od mladosti volio igrati rata, što je meni izgledalo besmisleno. I kasnije je imao čudnu sklonost skupljanju oružja, što je njega i oca dovovodilo u probleme. Jednom je svog osam godina mlađeg brata u na ramenima – barem dva sata hoda – nosio čak do Gore Oljke, omiljelog hodočašća, koji se vidi i iz Klemšetove kuće. I umesto pohvale za ovo dobro delo, dobili su ih obojica od oca - a ponekad i mi mlađi od njega. Kad sam već bio u srednjoj školi, saznao sam da je otišao u Australiju 1960. godine. U to vreme niko u socijalističkoj Jugoslaviji nije mogao dobiti putovnicu ako nije bio u partiji, poput naših suseda, koji su svake godine mogli odlaziti u inozemstvo, ali samo u zemlje istočnog bloka. Čak ni otac i majka nisu dobili putovnicu kada je u Beču umro naš dobročinitelj i spasitelj Jozef Humml, koji je postigao da se otac, majka i Hedvika vrate kući iz Maribora. Naš dobročinitelj bio je vojnik u nemačkoj vojsci, ali je bio protiv rata i nasilja, ubijanja i rasizma. Kad je bio na poslu u Šoštanju, nekoliko je puta posetio Klemšetove: „Veštačka je priča o nacijama i rasama. Poznajem samo dve vrste ljudi: dobre i loše.” I on je bio dobar, a umro je od raka. Moj brat Anton je, međutim, prešao granicu pešice negdje kod Dravograda bez potrebnih dokumenata i nitko ga nije zaustavio niti ga je išta pitao; verovatno su ga zamenili za komšijskog sina, koji su imali njivu na drugoj strani. Zatražio je azil te otišao u Australiju. U najljepšem sjećanju zadržao je franjevca oca Bernarda koji je nesebično u svakom pogledu pomagao iseljenike; pa je i moj brat zaradio relativno lijepu mirovinu za ne baš veliki broj godina koje je tamo proveo. Bolest - koja je vjerojatno bila posledica strahova koji su ga izjedali već tokom Drugog svetskog rata - konačno ga je dovela u dom Impoljca, gdje je u svakom pogledu bio zbrinut. Mučio ga je čitav niz zdravstvenih problema: doživeo je srčani udar i lečio se u bolnici u Brežicama. Tamošnji doktor mi je ljubazno dopustio posetu, a moja sestra Marica i ja smo bez problema stigli do njegove sobe, gde je primio svete sakramente. Na posljednji put ispratila ga je bliža rodbina na Božjoj njivi pored crkve u Št.Ilju 8. marta 2022. godine, po lijepom, proljetnom danu koji nas je podsetio na svitanje večnog života. #Janez (1944.), svećenik salezijanac koji ove godine slavi zlatni jubilej. Mogu spomenuti da pišem članke za razne novine na slovenskom, srpskohrvatskom, mađarskom - ponekad i na talijanskom. Povremeno pišem i pjesme za čestitke, posebno višejezične akrostihove. Napisao sam i nešto proze, uključujući i ciklus propovijedi s primjerima iz života pod zajedničkim naslovom "Odabrani narod". Na Bučki sam 1979. napisao neobjavljenu priču "Kaj sem ti storil?“ ("Što sam ti učinio?") #Od mene je dvije godine mlađa sestra Marija (1946.), koja je inženjerka agronomije; piše članke i objave. #Florjan (1948.) se kao i otac bavi voćarstvom i ima rasadnik. On i njegova supruga Marjana rodili su 6 dece, od kojih je jedno izgubilo život u prometnoj nesreći. Kod Klemšetovih osećam se kao kod kuće, uvek me dočekuju s takvom ljubaznošću i uslugom kad dođem na odmor. #Franc (1950.) je oženjen Malčkom, te imaju troje dece. Najstariji je doma, kći ima isto troje dece, a najmlađi, koji me izabrao za krizmenog kuma, ima petero potomaka. I ovdje se osećam kao kod kuće. #Jož (1952) rođen je dve godine kasnije i oženio se udovicom Slavicom koja je u brak donela dvoje dece, a jedno imaju zajedničko. #Blaž (1955.) piše pesme, a ilustrirao je i proznu majčinu zbirku, kao i moj ciklus propovedi. On i njegova supruga Zdenka bili su blagoslovljeni s dvoje dece. #Najmlađa je Ivanka (1958). I u najtežim ratnim i poratnim vremenima naša je obitelj uvijek bila usko povezana sa školskim sestrama, posebno preko sestre Hedvike, po kojoj je i moja najstarija sestra dobila ime. Ivanka je postala školska sestra s redovničkim imenom Vesna; na prvim zavetima u Repnju bila je prisutna cela naša obitelj. Vesna je nastavila studij i postala profesorica engleskog i nemačkog te prevoditeljica i suradnica tednika Družina. === Moja babica 17 === Svojih starih očetov nisem poznal: mamin oče je bil Franc, očetov pa Florjan – in sta oba umrla sorazmerno mlada. Obe moji stari materi sta se imenovali Marija, prav kakor tudi moja mati. V spominu mi je ostala zlasti podoba Marije, očetove matere, saj je to bila oseba, ki je pozlatila mojo mladost. Jaz sem se je spominjal le kot hudo bolne osebe in si nikoli nisem mogel zamišljati, da jo bom presegel v njeni starosti komaj 72 let, ki so bile nekdaj zame „tako visoka starost“. Ko je Marija rojena Skaza, Lovričeva Micka, umrla, sem bil star dobrih devet let. Ona je pravzaprav prva oseba iz moje mladosti, ki sem jo ohranil v svojem spominu ponekod do podrobnosti. Pri nas doma smo imeli v „hiši“ veliko krušno peč, na kateri smo sedeli otroci – pa tudi odrasli, ne le pozimi. Kadar so starši delali na polju ali pri živini, nas malih niso mogli vzeti s seboj. Babica je bila pa bolna in se ni mogla premakniti iz postelje. Ko sem jaz ali kdo drugi lezel po peči proti robu in je bila nevarnost, da padem dol kak meter in pol, je začela ona vpiti: „Pob lejze!“ to je „deček leze.“ Ko je pob prilezel do roba, se je včasih prekucnil dol na klop. Kljub stalni nevarnosti za naš naraščaj nihče ni padel s peči; če pa je, si ničesar nikoli ni zlomil. Za primero so imeli tudi pri sosedovih Vrbanetovih podobno krušno peč; ko je njihov otrok padel s peči, si je zlomil roko. Zato so mama imeli navado govoriti: „Pri nas imamo izurjene angele varuhe.“ Kot po nekem čudežu se ni nič zgodilo bratu Franceku, ko je kot malček zlezel na zapravljivček, ki je zdrvel navzdol po strmem bregu, zavil levo in se ustavil. Posebno so mi ostali v spominu trenutki babičinega odhajanja v večnost. Zvečer tega dne je bila pri stari mami še Klemšetova Lojzka, ki je bila nekdaj sestra v Zagrebu in se je precej spoznala na zdravstvene zadeve. Merila je z roko mamin srčni utrip na roki, in je dejala, da je zelo slabo zaznaven. Istega večera je stara mati res zaspala. Zbrala se je okoli nje v hiši cela navzoča družina, med njimi tudi oče, mati in Pepa. Vsi so jokali, jaz pa nisem vedel, zakaj naj bi jokal, saj je stara mama samo zaspala. Naslednjega dne sem šel k botru Lavšekovemu Antonu. Po poti sem mislil na staro mamo in mi je bilo tako nekam tesno in žalostno pri srcu, saj sem slutil, da je ne bom več videl na tem svetu. Ni se mi pa bilo potrebno žalostiti, saj sem bil prepričan, da je – zaradi svojega zglednega življenja in pobožnosti – že med izvoljenimi v nebesih. Sedaj je bila postelja v hiši prazna in so jo določili meni. V njej nihče ni hotel spati, saj je tam umrla moja stara mama. Jaz sem pa prav zato toliko rajši spal v njej in se nikoli nisem nič bal. Oče je imel svojo mater – mojo staro mamo – zelo rad. Ko so pisali – ne vem kdaj – oporoko, je bilo v njej vse napisano, kaj njej pripada za preužitek: pravzaprav je pa lahko uživala vse, kar je bilo našega, saj bi ji oče dal še več, če bi rabila – pa je bila zelo skromna – po njej je to podedoval tudi oče. Ne spomnim se sploh, da bi bil kdaj videl mojo babico zdravo – vedno je ležala ali sedela v veliki postelji v tako imenovani hiši – največji sobi „pri ta zgornjih“ – in molila rožni venec, da ne vem, če je katera Šentljanka še toliko premolila. Posebna pobožnost so bile večerne molitve. Najprej je molila Angelovo češčenje. Na koncu pa je molitve končala z vzklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.“ Pri večernih molitvah je nanizala celo vrsto namenov in pri vsakem je bil očenaš z zdravamarijo. Ne vem, če teh namenov ni bilo vsaj 50. Mi smo pri večernih molitvah klečali – pa se nam niso nikoli zdele dolge. Je bil nek poseben čar v povezanosti in vdanosti, s katero je molil oče, mati pa tudi drugi družinski člani. Škoda, da takrat še ni bilo možnosti posnemanja besed ali pesmi, saj še slikali nismo dosti, ker je bilo pač predrago. Posebna naklonjenost je bila, če sem smel postrgati jajček, ki ga je dobila – mehko kuhanega – kot poseben priboljšek. Verjetno bi ji kava vsaj malo dvignila pritisk in povečala puls, saj pace-makerja oziroma pospeševalnika takrat še niso poznali. Kave pa je dobila včasih le kako zrno, ko so poslali sorodniki iz Amerike paket. Ko je kak mesec pozneje prišlo pismo, smo vedeli, da so tovariši tiste boljše stvari – med drugim kavo in čokolado – prisvojili zase in svoje družine. Ko je stara mama umrla, smo prvič šli na počitnice k drugi – mamini stari mami v Podlipo – ki je bila prav tako Marija, rojena Cankar iz Kajndola – od koder izhajajo tudi predniki pisatelja Ivana Cankarja. Ona nas je velikodušno sprejela – in smo spali na senu v zgornji hiši, ki je 2022 postala žrtev širitve ceste. Od spodnje hiše so ostali le kameniti temelji tik ob potoku. Nekega večera sem šel s košaro lovit postrvi v potoku Podlipščici. Čeprav v tem nisem bil ravno izurjen, so mi fantje dali nekaj rib, ki so jih stara mati naslednjega dne pripravili za okusno kosilo. Ko smo šli spat na senik, mi je še v polsnu prijetno donela na uho notranjska govorica mimoidočih sprehajalcev… Najbolj imenitno je bilo potovanje v Podlipo na zapravljivčku, ko nas je vozil lipicanec Miško. To je bila pravzaprav poizkusna vožnja, ki jo je pa odlično prestal. Med potjo so se ate na Trojanskem klancu ustavili in pogovarjali z nekimi svojimi prijatelji, ki so prav takrat imeli orožne vaje. Oče je imel povsod znancev in prijateljev, kar je naši družini vsaj malo olajšalo težke povojne razmere. === Moja baka 17 === Svojih dedova nisam poznavao: mamin otac bio je Franc, a očev Florjan – i obojica su umrli srazmerno mladi. Obe moje bake zvale su se Marija. Posebno mi je u sjećanju ostala slika očeve majke, jer je ona bila osoba koja je pozlatila moju mladost. Pamtio sam je samo kao tešku bolesnu osobu i nisam mogao ni zamisliti da ću je nadmašiti; umrla je s jedva 72 godine, što je za mene nekada bila “takva starost”. Kad je Marija rođena Skaza, imao sam oko devet godina. Ona je zapravo prva osoba iz moje mladosti koju sam sačuvao u sećanju. Kod kuće smo u "hiši" imali veliku krušnu peć na kojoj su sedela deca - a i odrasli. Kad su naši roditelji radili u polju ili oko stoke, nas male nisu mogli povesti sa sobom. Baka je bila bolesna i nije mogla ustati iz kreveta. Kada sam ja ili neko drugi na peći puzao prema rubu i postojala je opasnost da padnem oko metar i pol dole na klupu, ona je počela vikati: “Pob lejze!” (“dečak puže”). Kad bi dečak dopuzao do ruba, ponekad bi se srušio na klupu. Unatoč stalnoj opasnosti za naš naraštaj, niko nije pao sa peći; ali ako i jest, nikad ništa nije slomio. Primerice, sličnu krušnu peć imali su i susedi Vrbanetovi; kad im je dečak pao dole, slomio je ruku. Zato je mama govorila: “Imamo kod nas visoko kvalificirane anđele čuvare.” Kao nekim čudom ništa se nije dogodilo bratu Franceku kad se kao mali popeo na voz „ajnšpaniger“ koji je pojurio niz breg – sam je pravovremeno skrenuo ulevo i stao. Posebno pamtim trenutke bakinog odlaska u večnost. U večernjim satima toga dana kod bake je bila i Sedovnikova Lojzka, koju su zvali Klemšetova, jer je bila sa našom obitelji često u vezi. Ranije je radila u bolnici u Zagrebu kao sestra te je znala mnogo o zdravlju i bolesti. Te večeri je rukom opipala žilu te merila otkucaje bakinog srca i rekla da je baka pri kraju: iste večeri je naša baka stvarno zaspala za uvek. Oko nje se u kući okupila cela prisutna obitelj: otac, majka, braća i sestre te Pepca. Svi su plakali, ali ja nisam znao zašto bih plakao, ta bakica je samo zaspala i otišla u bolji život kod Boga. Sutradan sam mislio nanju, a srce mi je bilo tako stegnuto i tužno, jer sam imao osećaj da je više neću videti na ovom svetu. Ipak sam bio siguran da je ona – zbog svog uzornog života i izuzetne pobožnosti – već među izabranicima na nebu. Sada je krevet u „hiši“ bio prazan i dodeljen je meni, ta u njemu niko nije hteo spavati, jer je u njemu umrla baka; baš zato sam u njemu najradije spavao i nikad se ničega nisam bojao. Moj otac je jako volio svoju majku - moju baku. Kad su napisali - ne znam kada - oporuku, u njoj je bilo zapisano sve što joj pripada na uživanje: jednu krušku smo čak zvali „bakina kruška“; ipak, mogla je uživati sve što je naše, jer bi joj otac dao i više - ali bila je vrlo skromna - to je i otac nasledio od nje. Baka je u mojoj uspomeni kao bolesnica, koja je ležala ili sedela u velikom krevetu u „hiši“, molila krunicu, tako da mislim, da nijedna od naših pobožnih Šentljanki tolikou. Večernje molitve bile su poseban događaj. Prvo je izmolila „Sveti angel varuh moj“ („Anđele ččuvaru mili“). Na kraju je molitve mnogih nakana sa očenašima završila usklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu Gospodu našem.“ ("Daj nam Bože da jedno sretno veče u milosti Božjoj provedemo po Isusu Kristu, Gospodinu našemu.") Tekom večernjih molitvi izmolila je cijeli niz nakana, a na svakoj je bila molitva sa zdravomarijom. Za vreme molitve klečali smo – ali nikad nam se nije činilo duge. Posebna je draž bila u povezanosti i predanosti kojom su molili otac i majka te ostali članovi obitelji. Šteta što tada nije bilo mogućnosti snimanja i slikanja, da bi imali za uspomenu. Prava kava bi joj verojatno barem malo podigla krvni pritisak i ubrzala otkucaje srca, ali tada nisu bili poznati pacemakeri i druga divna medicinska sredstva, koja pomažu srcu i produžavaju ljudsk život u našem veku. Ponekad je dobivala po koje zrno kave kad su nam rođaci iz Amerike poslali paket; ali kad je nakon mesec dana stiglo pismo, saznali smo da su drugovi te bolje stvari – kavu i čokoladu – prisvojili za sebe i svoje obitelji, jer je to manjkalo u paketu, po kojeg smo obično zimi išli u Velenje sankama. Kad je baka umrla, otišli smo prvi put na godišnji odmor kod druge - mamine bake u Podlipu - koja je također bila Marija, rođena Cankar iz Kajndola - odakle potiču i preci književnika Ivana Cankara. Velikodušno nas je primila - i spavali smo na sijenu u gornjoj kući, koja je 2022. pala kao žrtva proširenja ceste. Od donje kućice ostali su samo kameni temelji tik uz potok… Jedne večeri otišli su podlipski dečaci s košarom loviti pastrve u potok Podlipščicu. Iako u tome nisam bio baš vešt, drugovi su mi dali nekoliko riba koje je baka sutradan pripremila za ukusan ručak. Kad smo otišli spavati na senik, još sam mi je u polusnu do uha dopirao ugodni razgovor šetača u prolazu ispod našeg prenočišta... Najzanimljiviji je bio za mene izlet u Podlipu našim vozom „ajnšpanigerom“, kada nas je vozio lipicanac Miško. Bila je to zapravo probna vožnja, ali ju je savršeno prošao. Putem su se zaustavili na trojanskoj padini i porazgovarali s nekim svojim prijateljima koji su u to vrijeme imali oružane vežbe, a bili su nekada kod nas po sadnice. Otac je svugdje imao poznanike i prijatelje, što je našoj obitelji barem malo olakšalo tešku poratnu situaciju, kada je svega manjkalo, ali ne i dobrih i razumevajućih ljudi. ===Teta Hedvika 19 === Ko je mama končala gospodinjsko šolo na Mali Loki, je še vedno ostala povezana s sestrami in drugim tamkajšnjim osebjem. Prav tako smo tudi mi otroci imeli radi te požrtvovalne redovnice in sestro Hedviko smo klicali kar “teta Hedvika”. Po njej je moja najstarejša sestra Hedvika (1940) tudi dobila ime. Ko sem odšel v semenišče k salezijancem, me teta Hedvika ni pozabila. občasno mi je poslala kak dinar z naročilom: „To pa je samo za tebe.” Seveda sem bil jaz vesten in sem ves denar izročal predstojnikom – pa saj nisem ničesar potreboval – za vse je bilo poskrbljeno. Hrane smo imeli zadosti, od doma pa so ate redno pošiljali jabolka, ki smo jih za ozimnico dobivali tudi od drugod, zlasti iz Slavonije. Ker sem bil v šoli, nisem bil vedno na tekočem glede dogajanja doma, saj sem prihajal domov le ob počitnicah. Zato mi je še toliko dragocenejši mamin zapis, v katerem omenja teto Hedviko, pa tudi mene in druge iz naše družine. Iz pisma veje skrb in ljubezen, ki jo je čutila in kazala do vseh nas, zlasti pa do mene, ki sem bival najdalje. Zato prinašam njen zapis skoraj v celoti, saj odkriva takratne razmere: :Leta 1937. sem izdala majceno knjižico pesmi z naslovom Spev tihe doline. Odmev je bil precejšen, saj je n. pr. urednik Mladega junaka pisal, da »še nimamo primera v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado kmetsko dekle pesmi samo izdalo in samo prodajalo.« v Slovencu in slovenskem domu je bilo nekaj pisanja in priporočanja, kakor tudi pri drugih listih, kjer sem sodelovala. veliko šuma, malo volne! Učiteljica albina Zakrajšček me je priporočala urednikom in se pobrigala za ustrezen honorar, to pa je bilo tudi vse. da bi na vsak način morala v šole, je bilo splošno mnenje, celo nasprotna politika se je zgražala in je pri tem ostalo. V marcu 1938. leta je sestra Hedvika poslala absolventko malološke šole, Kristino Gubanc k nam v Podlipo, naj me vpraša, če bi bila voljna obiskovati to šolo. Takoj sva se dogovorili in do oktobra, ko se je šola začela, sem dobila vse ustrezne dokumente, pa nastopila šolanje. 8. majnika sva šli z gospo Albino pogledat na Malo Loko in takrat sem prvič videla sestro Hedviko in se dogovorila za sprejem v šolo, pa za sodelovanje v listu Kmečka žena, ki ga je sourejevala. v njem sem imela blizu petdeset pesmi – žal pa je izhajal le blizu štiri leta.– Ko je ob nekem shodu na Vrhniki notranji minister dr. Anton Korošec dal takratnemu županu Hrenu zame večjo vsoto in obljubil šolanje, če hočem tudi v inozemstvu, sem pomislila, da je nekoliko pozno za moj študij in je tudi ženin želel, da se po končanem šolanju na Mali Loki poročiva. sestra Hedvika je bila za to, tudi dr. Kimovec, ki je hodil za prve petke na Malo Loko poleg gospoda Koželja, je dejal, da inozemske šole niso nič več vredne kot naše. gospod Šašelj je bil vesel, da bo poroka na Mali Loki in po zaključeni šoli je bila poroka sedmega novembra 1939. Moževa mama, brat Tinček, organist v Gornjem gradu, pa moj brat Jože sta bila za pričo, Zefka za družico, še moja mama in nekaj deklet, ki so še ostale na šoli, pa sestre – in je bila vsa svatovska družba skupaj. naj še pripomnim, da je sestra Hedvika naročila pohištvo v Št. Lovrencu pri mizarju ostanku, nakupila posteljnino, posodo in obleko zame – še dr. Koroščev dar in podporo dr. Stanka Majcna je porabila za to. Jutro po poroki smo stali po maši pred malološko kapelo. vse je bilo mokro po dolgem dežju, oblačno po celem nebu. Takrat pa je posijalo sonce samo na malološki grad, kapelo in na nas, ki smo tam začudeni obstali, tudi dr. Kimovec je bil zraven. Lahko bi rekla: Bog obvaruj žar, ki vžgal ga je na Mali Loki! kakor sem zapisala v listu sončni žar, ki je izšel vsako leto. Izvoljena urednica sem bila jaz, v resnici ga je pa uredila sestra Hedvika, jaz sem le nekaj prispevala zraven, kakor druga dekleta. Večkrat smo se pismeno pogovarjali, a med vojsko je skoraj vse prenehalo. 15. junija 1941 sva šla z možem na obisk na Malo Loko. na Mirni so naju vrgli Nemci z vlaka in sva jo mahnila peš »skozi pustinje in puščavo« na Malo Loko. Po telefonskem posredovanju sestre Hedvike sva smela na veliki Loki stopiti na vlak, z nama pa še Jakobova Zofka, ki je bila v šoli, pa je še mogla domov, dokler ni bilo trdne meje med nemčijo in Italijo. Po vojski so delali spet drugačne meje ... Takrat sem šla na Vrhniko z vlakom. naša Cilka mi je posodila kolo in sem se peljala z njim iz Podlipe v Repnje. Ko sem prišla na dovoz pri sestrskem posestvu, ki je bilo že v posesti menda podjetja Emona /toliko je bilo tedaj lastnikov, da človek ni mogel vsemu slediti/ sem ugledala pred seboj tri sestre v redovnih oblekah. sestra Hedvika, Davida in Matjana. dohitela sem jih s kolesom, se ustavila in nisem mogla do besede. Ulile so se mi solze, ko sem pomislila, kako vse drugače je zdaj, kot je bilo na Mali Loki. Kako suženjska je bila ta naša tako težko pričakovana svoboda! Malo smo pokramljali, pa sem se peljala v Ljubljano prenočit. Ceste niso bile razsvetljene, celo na Celovški sem le od daleč videla en sam avtomobil z lučmi. vendar sem se peljala s kolesom brez luči po pločnikih. Polno ljudi, sprehajalcev je bilo po njih, a se ni nihče obregnil obme, lepo so se mi umikali, molče so hodili. nobenega veselja, nobenega smeha ali vedre besede nisem slišala. Prenočila sem v gostilni Pri Nacetu na Šmartinski cesti. domača hči je kupila pri nas jabolka in jih pripeljala v Ljubljano. Hiša je bila zaplenjena, le zgoraj so stanovali lastniki. Komaj sem jih našla, pa mi je ošabno dekle v gostilni dejalo, da oni nimajo zdaj nič več tukaj, starejši možak mi je pa le pokazal, da zgoraj stanujejo. Ko sem se drug dan vrnila domov, so povedali, da so naša jabolka že v Št. Andražu zaplenili, ker bi jih morali dati v zadrugo. čudili so se, ko sem rekla, da sem jih jaz sama videla v gostilni pri Nacetu v Ljubljani! Takrat je bilo v modi, vse zapleniti. naj še pripomnim, da so gospej, ki je kupila naša jabolka, Nemci med vojsko ustrelili moža, hkrati z možem Valenčakove Micke. oba sta bila inženirja na šahtu v Velenju. sestre so bile takrat v leseni baraki, ki je pozneje pogorela. Lepe spomine imam na tisto barako. Z možem sva se peljala do Ljubljane z vlakom in kolesi dala na vlak. naprej sva se peljala s kolesi skozi Repnje. Mož je peljal malo Hedviko, jaz pa sem se peljala zraven na Brezje. Pred vojsko, 16. septembra 1940. je bila rojena naša prvorojenka Hedvika. Takrat sta prišli sestri Hedvika in Davida k nam na obisk in ji prinesli prelepo krstno pregrinjalo. Po vojski smo se ustavili v Repnjah tudi s konjem, ko smo z otroki šli v Podlipo. veliko hudega je bilo med vojsko in še več po njej. dekleta našega letnika smo se vendar večkrat sešle, tudi v Ljubljani, s sestrami in učiteljico Anico Šušteršič. Pozneje, ko je bila sestra Hedvika na Brezjah, sem jo večkrat obiskala, tudi z možem in z otroki, tako, da je zmeraj sledila dogajanjem z našimi otroki in sploh jo je zanimala cela Klemšetova družina; ona sama je pa le enkrat prišla z dr. Kimovcem na obisk. Večinoma sva se pogovarjali o naših otrocih, pa mi je tudi povedala, kako je odvetnica brez uspeha branila štiri obsojence na božičnem procesu. Povedala je krivičnim sodnikom, da so obsojenci popolnoma nedolžni, ker pa ni nič dosegla, se je odpeljala z avtom na Brezje in tam pred Marijo preklela te krivične sodnike. Potem je spomnila, da je sveti večer in je začela moliti ... Ta odvetnica je bila pozneje z Boltekovo Zefko (našo sosedo iz Št. Ilja – opomba JJ) v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. Sestra Hedvika je povedala, kako so naščuvani Trboveljčani zmerjali in pretepali g. kaplana Adolfa Volasko in ga pregnali, ker je učil veronauk v gimnaziji. Odpeljali so ga proti Trebnjem, da bi ga tam umorili; snelo se jim je kolo s kamiona in je g. Volasko v temi pobegnil, nekako prišel do neke hiše, kjer je lajal pes, tam pričakal jutra, sprosil na postaji uradnika, da mu je dal karto do Sevnice, kjer ga je g. Šoba nekako oskrbel in je pozneje prišel v Repnje. Ob zlati poroki (1989) sva šla z možem na Brezje in k sestri Hedviki in se zahvalila Bogu in njej za vse dobro v teh letih. Zelo je bila vesela, ko je Ivo imel novo mašo (1972) in ko je šla Ivanka kot sestra Vesna v samostan; gotovo je tudi ona imela svoj delež molitve pri tem. In prav čudno je bilo, da je Ivo prišel domov ravno ob času smrti sestre Hedvike, tako, da je somaševal pri pogrebni maši (na Brezjah). On je namreč v Vojvodini in mora preko Madžarske priti v Slovenijo, zato pride zelo poredkoma. Gotovo je bila vesela Ivota, Ivanke, pa tudi nas. Jožek je bil na pogrebu, pa Francek z Malčko in Klemenom, pa Marija (iz Borovnice) in jaz; v cerkvi sem se ji v imenu maloloških gojenk zelo na kratko zahvalila. Upam, da nas bo veselo sprejela, kadar jo v večnosti obiščemo, kakor nas je rada sprejemala na Mali Loki, v Repnjah in na Brezjah, kjer zdaj počiva. Sestra Davida počiva v Repnjah, najmlajša sestra Jasna pa na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Mnogo več dobrega so storile za slovenski narod, kakor tisti, katerih imena strašijo vsak dan po listih in begajo ter vznemirjajo ljudi. Št. Ilj pri Velenju, 16. kimovca 1996. Dodajmo še, kaj je moji mami teta Hedvika zapisala v spominsko knjigo: :Sreča Tvoja bo takrat največja, ko boš videla srečne tiste, ki s Teboj žive. Zato naj: Tvoje roke nesebično delajo za srečo Tvojih dragih; Tvoje oko naj bo samó dobrohotno; Tvoja usta naj govore le besede, ki dvigajo, bodrijo, odpuščajo, osrečujejo; Tvoje srce pa naj vdano moli za vse, ki Ti bodo od Boga dani, da jih osrečuješ in si z njimi srečna - - -! Ostani pridna! s. Hedvika Mala Loka, dne 14. oktobra 1939 Vsekakor je mami v srcu celo življenje ostalo to vodilo. Osrečevala je ne le svojega ljubljenega Tončeka, ampak ves drobiž, ki ji ga je Bog podaril, tudi mene. Ko je kot revna kmečka mati šla v Šoštanj na občino po Drugi svetovni vojni prosit za davčno olajšavo, jo je tam sedeča mlada našminkana tovarišica ljubeznivo vprašala: »Kateri razlog pa bi navedli?« »Imam veliko malih otrok.« In jo je takoj neljubeznivo zavrnila: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« Pred nekaj leti mi je tudi tukaj v Mužlji predsednik RK predlagal sodelovanje. Jaz sem vedno za sodelovanje v dobro naših bližnjih, posebno pa naših ubogih faranov. »V čem pa bi lahko sodelovali?« »Mi vsako leto za praznike odnesemo paket najrevnejšim starejšim občanom. Slišimo, da jih vi redno obiskujete. Zato bi nam dostavili seznam tistih najpotrebnejših.« »Kaj pa tiste družine, ki največkrat v župnišče hodijo prosit za kako pomoč, ker imajo veliko otrok?« »Zakaj so jih pa toliko rodile!?« mi je prijazno odvrnil; in iz sodelovanja ni bilo nič! S takim odgovorom me je tako užalil, da mi je vzel vsakršno voljo za sodelovanje – saj sem se spomnil, koliko je morala moja mati od takih sovražnikov številnih družin pretrpeti in mirno požreti žaljivk in zmerljivk. Spomnil sem se namreč, koliko so našo mamo poniževali, pa ne le na davčnem uradu, ampak so morali prenašati zafrkavanje tudi od drugih, ko so jo na enak način zmerjali zaradi številnih otrok. In koliko morajo požrtvovalni starši in njihovi številni otroci tudi danes poslušati takih in podobnih očitkov, češ da se množijo ko zajci itd. – pa vendar bodo samo oni jutrišnji delavci, ki bodo pridobivali sredstva ne le zase, ampak tudi pokojnine za upokojence! Nekoč v rani mladosti sem slišal sosedi, kako se pogovarjata (verjetno misleč na Klemšejlo, ali pa tudi na mene, ki sem bil „že tretji“): »Mi napredne ženske si pa že znamo pomagati!« - seveda z raznimi grešnimi sredstvi, pa naj se imenujejo splav, pa spirala, pa tabletke, pa hudič si ga vedi kaka mogoča in nemogoča nova sredstva! Saj mislijo te mame-ne-mame, da lahko delajo »s svojim trebuhom« karkoli hočejo. Pa so zato srečne? Dvomim; kajti vest se ne da preslepiti: ena od teh sogovornic se je zapila, sin druge pa je storil samomor! In takrat je žalovala: »Ko bi jih bila vsaj več imela!« Takrat je šele spoznala, da drži star pregovor, češ da „otrok in črepinj ni nikoli preveč“ – pa je bilo že prepozno. Podobno se je zgodilo nekje drugje, ko sta me dve napredni mamici napadli, češ ali bomo mi duhovniki še naprej tako nazadnjaški, da bomo govorili zoper ženske pravice nad njihovim trebuhom, tako zoper splav kot tudi zoper kontracepcijo. Ko je pa eni od sogovornic kmalu potem nenadoma umrl odrasel sin, se nikakor ni mogla potolažiti in je vsak dan hodila jokat na pokopališče z mislijo: ko bi bila vsaj še enega rodila. Seveda nekaterim staršem Bog ne da otrok – pa hočejo z umetno oploditvijo priti do potomstva. Pri teh poskusih pa navadno umorijo ali zamrznejo več komaj spočetih otrok. Doktor Anton Lisec je prepričan, da se še ni nikoli posrečila odzmrnitev takega otroka. Končno ni cilj matere ali očeta, da imata toliko in toliko otrok, ampak da izpolnjujeto Božjo voljo ter da tiste otroke, ki jima jih Bog nakloni, sprejmeta in pošteno vzgojita – ter da ne izsilita otroka, ki ga ni načrtoval Bog. Nerojeni otrok torej ni ženski trebuh, ampak je novo bitje, ki ima telo in dušo; zanj bo mati, pa mož, pa zdravniki, sorodniki in sosedje, pa družbena občila, pa politiki, pa cela družba dajala Bogu nekoč odgovor! Morda bi koga od njih le ganila mamina pesem »Klic nerojenega«: {| class="wikitable" |- ! Klic nerojenega (del) (Mir sinje višave, s. 16) |- | <poem> Tako sem ti blizu, o mati, da morem Ti zašepetati neslišno v srce: Tvoj Stvarnik in moj me je tebi podaril. Živim! – Ne zavrzi me! Misli na mé! Življenje, ki vsak dan ga znova prejemam Od tebe, pa vendar ni tvoja last! Bog hoče, da ti bdiš in čuvaš nad mano, Da mogel živeti v Njegovo bom čast! O, mati, kajne, saj ne boš me zavrgla – In z mano ne bratcev, ne mlajših sestric; Čeprav ti s skrbmi prenapolnimo dušo In rože ti rdeče izpijemo z lic. Ko zadnjikrat blagoslovljaje ozrlo Na nas se bo tvoje ljubeče oko: Za tvoje trpljenje za naša življenja Bog večno življenje podaril ti bo! - - - </poem> |} ===Tetka Hedvika 19 === Kad je moja majka završila školu za domaćinstvo u Maloj Loki, i dalje je ostala u vezi sa časnim sestrama. I mi deca voleli smo te požrtvovne školske sestre i sestru Hedviku zvali „tetka Hedvika“. Po njoj je dobila ime i moja najstarija sestra Hedvika (1940.). Kad sam otišao u salezijansko semenište u Križevcima, tetka Hedvika me nije zaboravila; s vremena na vreme slala mi je koji dinar uz narudžbu: »Ovo je samo za tebe«. Naravno, bio sam savestan i sav novac predavao poglavarima – ali ionako sam bio skromnih zahteva in ništa mi nije trebalo – sve je bilo sređeno. Imali smo dovoljno hrane, a roditelji su nam redovito od kuće slali jabuke, koje smo za zimu dobivali i iz drugih krajeva, posebno iz Slavonije, gde su imali neke meni do sada nepoznate vrste. Budući da sam bio u školi, nisam uvek bio u toku s događajima kod kuće, jer sam dolazio kući samo za raspust. Zato mi je tim dragoceniji mamin zapis u kojem spominje tetku Hedviku, ali i mene i ostale iz naše obitelji – a našao sam ga nedavno među maminim zapisima. Pismo pokazuje svu majčinsku brigu i ljubav koju je osećala i iskazivala prema svima nama, a posebno prema meni, koji sam živeo najudaljenije. Eto jednog dela tog pisma: :Godine 1937. objavila sam malu knjižicu pesama pod naslovom „Spev tihe doline“. Odaziv je bio znatan, kako n.pr. urednik Mladog Junaka je napisao da "još nemamo primera u slovenačkoj književnosti da bi tako mlada seljanka sama objavljivala i prodavala pesme;" da bi svakako trebala ići u školu bilo je opće mišljenje i tako sam krenula u školu. Tamo sam prvi put videla sestru Hedviku koja je me je primila te pozvala da sarađujem u listu Kmečka žena, koji je ona suuređivala. U njoj sam objavila pedesetak pesama. Na jednom susretu u Vrhniki ministar unutarnjih poslova Anton Korošec dao je tadašnjem gradonačelniku Hrenu poveću svotu za mene i obećao da ću studirati u inozemstvu ako želim; ja sam mislila da je malo kasno za studij, a i mladoženja je hteo da se venčamo nakon završetka škole u Maloj Loki i stvarno: svadba je bila 7. novembra 1939. Muževa majka, njegov brat Tinček, orguljaš u Gornjem Gradu, i moj brat Jože bili su svedoci, deveruša Zefka i moja majka i nekoliko djevojaka i sestre - i svi svatovi su bili na okupu. Sestra Hedvika je naručila namještaj i posteljinu, posuđe i odeću – za što je potrošila i pristigle darove. Jutro nakon venčanja stajali smo nakon mise pred malološkom kapelom; sve je bilo mokro nakon duge kiše, oblačno po celom nebu. Tada je sunce obasjalo samo dvorac Mala Loka, kapelu i nas koji smo tu zadivljeni stajali. Mogli bismo reći: „Bože sačuvaj žar koji je zapaljen na Maloj Loki!“ - kako sam napisala u novinama „Sončni žar“, kojih sam bila izabrana urednica, a zapravo ju je uređivala sestra Hedvika, ja sam samo nešto uz nju doprinela, kao i ostale pitomice. Razgovarali smo nekoliko puta pismeno, ali gotovo sve je prestalo tokom rata. S mužem smo 15. juna 1941. otišli u posetu na Malu Loku. Nemci su nas izbacili iz vlaka na Mirni i mahnuli smo dalje pešice; nakon telefonskog poziva sestre Hedvike dopušteno nam je ući u vlak u Velikoj Loki, a Jakobova Zofka, koja je bila u školi, još je mogla s nama kući, sve dok nije bila čvrsta granica između Nemačke i Italije. Posle rata sam vlakom išla na Vrhniku. Moja sestra Cilka mi je posudila bicikl i vozila sam od Podlipe do Repnja. Kad sam došla do prilaza imanju sestara, koje je navodno već bilo u vlasništvu tvrtke Emona, ispred sebe sam ugledal tri sestre u redovničkom ruhu: bile su sestra Hedvika, Davida i Matjana. Sustigla sam ih na biciklu, stala bez reči, i suze su mi potekle kad sam pomislila kako je sada sve drugačije nego što je bilo u Maloj Loki. Kako je ropska bila ova naša dugo očekivana sloboda! Malo smo popričali, a ja sam otišao u Ljubljanu prespavati. Ceste nisu bile osvetljene, čak sam i na Celovškoj izdaleka videla samo jedan auto sa svetlima. Terala sam bicikl bez svetla po pločnicima, koji su bili puni ljudi i šetača, ali me niko nije ometao: lepo su se sklanjali, hodale su šutke. Nisam čula ni radosti, ni smeha ni veselih reči. Prenoćila sam u gostionici Pri Nacetu na Šmartinskoj cesti; njihova domaća kćer je od nas kupila jabuke i dovezla ih u Ljubljanu. Kuća je konfiscirana, gore su živjeli samo vlasnici. Jedva sam ih našla, ali mi je bahata devojka u gostionici rekla da oni ovde više nemaju ništa, a stariji mi je čovek samo pokazao da oni žive na katu. Kad sam se drugi dan vratila kući, rekli su da su naše jabuke već u Št. Andražu oduzeli jer su ih trebali dati zadruzi. Čudili su se kad sam rekla da sam ih videla u gostionici kod Naceta u Ljubljani! U to vrijeme bilo je moderno sve konfiscirati. Sestre su tada bile u drvenoj baraci, koja je kasnije izgorela. Za tu kolibu me vežu lepa sećanja. Suprug i ja smo išli u Ljubljanu vlakom i stavili bicikle na vlak. vozili smo se biciklima kroz Repnje. Suprug je uzeo malu Hedviku, a ja sam s njim otišla u Brezje. Pre rata, 16. sptembra 1940. rodila se naša prvorođenka Hedvika. Tada su nam u posjet došle sestre Hedvika i Davida i donele joj prekrasnu dekicu za krštenje. Posle rata smo s konjem stali i u Repnju, kad smo s decom išli u Podlipu. Kasnije, kad je sestra Hedvika bila u Brezju, više puta sam je posetila, i s mužem i decom, tako da je uvek pratila šta se događa s našom decom i zanimala se za celu obitelj Klemšetovih; ona sama je samo jednom došla s skladateljem Kimovcem u posetu. Sestra Hedvika ispričala je kako su nahuškani Trboveljčani vređali i tukli kapelana Adolfa Volaska jer je predavao veronauku u gimnaziji. Odveli su ga u Trebnje da ga tamo ubiju; kotač je otpao s njihovog kamiona i Volasko je po mraku pobegao, nekako došao do neke kuće u kojoj je lajao pas, tamo dočekao jutro, zamolio službenika na kolodvoru da mu da kartu do Sevnice, gde mu je župnik Šoba isposlovao da je kasnije došao u Repnje. Povodom naše zlatnog venčanja (1989.) suprug i ja otišli smo na Brezje i mojoj sestri Hedviki i zahvalili Bogu i njoj za sva dobra u ovim godinama. Bila je jako sretna kad je Ivo (to sam ja) imao mladu misu (1972.) i kad je Ivanka otišla u samostan kao sestra Vesna; sigurno je i ona imala svoj udeo u molitvi u ovome. I bilo je vrlo čudno da je Ivo došao kući baš u vreme smrti sestre Hedvike, pa je suslavio misu zadušnicu (u Brezju). On je u Vojvodini i mora doći u Sloveniju preko Mađarske, tako da dolazi vrlo retko. Sigurno je bila sretna zbog Iva, Ivanke, a i nas. Jožek je bio na sprovodu, i Francek s Malčkom i Klemenom, te Marija (iz Borovnice) i ja; u crkvi sam joj vrlo kratko zahvalila u ime maloloških devojaka. Nadam se da će nas rado dočekati kad je posjetimo u vječnosti, kao što nas je volela dočekivati u Maloj Loki, Repnju i Brezju, gdje sada počiva. Ove časne sestre su učinile puno više dobra za svoj narod od onih čija imena svakodnevno kruže po novinama i zbunjuju i uznemiruju ljude. Št. Ilj pri Velenju, 16. septembra 1996. Dodajmo i ono i ono što je tetka Hedvika napisala mojoj mami u spomen knjigu: :Tvoja sreća bit će najveća kad vidiš sretne one koji s tobom žive. Stoga neka: tvoje ruke nesebično rade za sreću tvojih najmilijih; neka tvoje oko bude samo dobrohotno; tvoja usta trebaju govoriti samo reči koje podižu, ohrabruju, opraštaju, usrećuju; neka srce tvoje predano moli za sve one koji će ti od Boga biti dani, da ih usrećiš i s njima budeš srećna! Nastavi s dobrim radom! sestra Hedvika Mala Loka, 14.10.1939 U svakom slučaju, ovaj je vodič ostao u srcu moje majke skroz celi njen život. Usrećivala je ne samo svog voljenog Tončeka, nego svu mladež koju joj je Bog podario, pa tako i mene. Kad je kao siromašna seljačka majka nakon Drugog svjetskog rata otišla u opštinu u Šoštanju tražiti porezne olakšice, mlada drugarica koja je tamo sedela našminkana upitala je: "Koji biste razlog naveli?" “Imam mnogo male djece.” A ona ju je odmah neljubazno odbila: — Što si ih toliko rodila! Našu su majku i oca zbog brojne dece ponižavali ne samo na poreznoj upravi. Nije ni čudo, da je u to doba pala u tešku depresiju, koju godinama nije mogla izlečiti. A koliko samoprijegorni roditelji i njihova brojna djeca i danas moraju slušati ovakve i slične psovke, na primer: da se kote kao zečevi… Zato su pravi junaci, koji potomstvo ipak prihvataju. Po drugoj strani greše i oni, koji idu na veštačku oplodnju, koja se vrši uspavanjem. Poradi nje je umrla jedna učiteljica iz naše škole. Doktor Lisec kaže, da ostalu zaćetu decu stave u zamrzivač – ali se još nije dogodilo, da bi odmrzavanje uspelo! To znači, da je Božja volja ipak najbolja, pa kad od nas traži žrtve – makar danas nekoji ljudi žele biti pametniji od Boga, te zato svet tako reći stoji naglavačke. Zato bi smele pročitati mudre savete sestre Hedvike i današnje devojke, žene, majke. === Stric Ivan 23 === Ivan (1910-1946) ima grob sredi starega britofa v Št.Ilju. 8. marca 2022 so vanj položili truplo mojega starejšega brata Antona. Na spomeniku je poleg rojstnih podatkov tudi nagrobni napis – pesmica, ki jo je napisala moja mama Marija Jelen Brenčič, ki je bila v Stari Jugoslaviji priznana pesnica, med vojno pa ni pisala, saj »ko govori orožje, muze molčijo«. Ta epitaf je eden najlepših, kar sem jih kdaj bral. V njem je mimogrede povedano, da je bil tudi izvrsten čebelar: {| class="wikitable" |- ! Na mojem grobu (epitaf) |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> |} Ivan se je med vojno skrival v nekakšnem iz zemlje narejenem »bunkerju« pod našim nekdanjim vinogradom, na dnu brega proti Doli, v smeri proti Fundiževim. Njegovi ostanki so se še dolgo potem videli. Nakopal si je jetiko in za njo tudi umrl sredi mrzlega februarja 1946. Nabirala se mu je voda, pa takrat niso tako hodili k zdravniku kot zdaj, pa mu tako ne bi mogli pomagat. Streptomicin – prvi učinkoviti protivnet ali antibiotik zoper jetiko ali sušico, so tako iznašli šele leto dni po njegovi smrti, prepozno za cele rodove mojih sorodnikov, za Malo Cvetko, za Branka Radičevića in mnogo drugih. Šele to zdravilo je končno zaustavilo zmagoviti pohod smrtonosne tuberkuloze s kratico TBC. Bil pa je Ivan umen čebelar, in ni bil poročen. Večkrat sem si mislil, zakaj sem imel toliko neporočenih stricev in tet. Glavni vzrok je bil po mojem mnenju, da so se iz hiše, kjer je razsajala sušica, težko poročali, saj so se te hiše mladi ženini in neveste raje izogibali. Po njegovi smrti pa je čebele prevzela moja mama in tako smo kot otroci uživali pri točenju meda, zlasti ko smo sesali med iz satja. Panje pa je poslikal Zefkin Ivan. Bile so lepe klasične slike, in sicer sta bila na panjih dva napisa. Prvi se je glasil: {| class="wikitable" |- ! Čebelni varuh |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> |} Zgoraj je pa bil pregovor: „Brez potu – ni medu!“ ter: »Muha, daj mi kruha!« Panji so bili pobarvani vsak z drugo barvo, saj med ljudstvom še danes velja prepričanje, da tako čebele hitreje najdejo domov. Pozneje je ta zanimiva slikarija propadla, a čebelnjak so podrli. Ko je bil Ivan 1944 že hudo bolan, sem se rodil jaz, 25. julija 1944. Rekli so: »Prinesel je ime s seboj, ime mu bo Jakob.« Pa je dejal stric Ivan: »Dajte mu raje ime Ivan, naj ne bo Jakec, da bo vsaj kdo, ki bo imel ime po meni;« in tako sem dobil ime Ivan jaz. Okrog 1970 smo lahko izbirali, katero ime bomo ohranili: ali si zadržimo tisto ime, ki je zapisano v krstni oziroma rojstni knjigi, ali pa kako drugo. Jaz sem si izbral takrat ime Janez, čeprav so me klicali ali Ivo ali Ivek, v šoli pa Ivan. === Ujak Ivan 23 === Moj ujak Ivan (1910.-1946.) ima grob usred starog groblja u Št.Ilju, u kojeg je 8. marta 2022. položeno i telo mog starijeg brata Antona. Osim osnovnih podataka, na spomeniku je i pesma moje majke – a to je jedan od najlepših koje sam ikada pročitao: {| class="wikitable" |- ! <center>Nagrobni napis čebelarju (slovenački izvirnik) ! <center> Nadgrobni natpis pćelaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> | <poem> "Na mome grobu mi je procvetalo cveće, na njima skupljaju med pčele, te grade u zlatnoj košnici saće... Ulijte mi iz voska bele sveće! Nek plamen sja ka Božjoj časti; za pokoj moje duše neka gore!" </poem> |} Ujak Ivan se za vreme rata sklonio u svojevrsnom "bunkeru" od zemlje ispod našeg bivšeg vinograda, podno brega prema Doli, u pravcu Fundižu; njegovi ostaci viđeni su još dugo nakon toga. Nakopao si je tuberkulozu i za njom umro usred hladnog februara 1946. Voda mu se nakupljala u bolesnim plućam, ali tada nije bilo leke te mu lekari nisu mogli pomoći. Streptomicin - prvi učinkoviti protuupalni lijek ili antibiotik pronađen je tek godinu dana nakon njegove smrti, prekasno za cele generacije moje rodbine, za Malu Cvetku – svetu Tereziju, za pesnika Branka Radičevića i mnoge druge. Tek je ovaj lek konačno zaustavio pobednički pohod smrtonosne tuberkuloze. Ivan je bio vešt pčelar, ali nije bio oženjen. Često sam se pitao zašto imam toliko neoženjenih stričeva i tetki. Glavni je razlog, po meni, bio taj, što su kuću, u kojoj je uvrežila tuberkuloza, mladoženje izbegavali. Nakon njegove smrti, moja majka je preuzela pčele i mi smo kao deca uživali u točenju meda, pogotovo onoga iz saća. Košnicu je oslikao Zefkin muž Ivan. Bilo je lepih klasičnih slika, značajnih za Ivana, sa dva natpisa: {| class="wikitable" |- ! <center>Čebelni varuh (slovenački izvirnik) ! <center>Pčelinji zaštitnik (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> | <poem> "Pčelinji zaštitnik sveti Ambrozije, podaj nam slatkog cveća u obilje. Dovoljno hrane za gladne pčele – tako da s nama ostatak podele." </poem> |} Gore na vrhu je bila stara poslovica: „Brez potu – ni medu!“ ("Bez znoja - nema meda!") i druga: „Muha – daj mi kruha!“ („Muho, daj mi hleba!“) Košnice su bile obojene u različite boje, jer u narodu postoji verovanje da pčele tako brže nalaze svoj dom. Nažalost je kasnije ova zanimljivost propala. Kad je Ivan već bio teško bolestan 1944., ja sam rođen 25. jula 1944., na dan svetog Jakoba apostola. Rođaci su rekli: “Doneo je ime sa sobom, zvatće se Jakob.” A ujak Ivan je rekao: “Dajte mu radije ime Ivan, pa da se nađe barem neko ko će se zvati po meni, kad ja umrem;" i tako sam dobio ime Ivan. Oko 1970. godine mogli smo birati koje ćemo ime zadržati ili izabrati: ili ćemo zadržati ime upisano u krštenici ili knjizi rođenih, ili nešto drugo. Tada sam odabrao ime Janez; kod kuće su me zvali Ivo ili Ivek, a u školi Ivan. === Stric Tinček 24 === Očetov brat Martin, ki so ga vsi klicali Tinček, je v celem sorodstvu dočakal najvišjo starost in sicer 93 let. V otroštvu pa je tudi on imel jetiko, ko je bil star okoli 6 let, in sicer v hrbtenici, da je postal nepokreten. Stalno je iz hrbtenice tekel gnoj. Mama Marija (Lovričeva, rojena Skaza) pa ga je kopala v bani, v katero je vlivala »čaj« iz hrastove skorje. Fantek ni mogel hoditi. Ko je bila birma, je rekla mama, da bi otroka rada poslala k birmi, čeprav fantek ne more hoditi. Pa je rekel škof: »Kar pripeljite ga z vozom, ga bom birmal.« In so ga res pripeljali. Po birmi se mu je stanje vidno izboljšalo in kmalu je shodil. Svojo tako rekoč čudežno ozdravitev je pripisoval učinkovanju svete birme. To je zakrament, ki nam podeli darove Svetega Duha. V Stari Jugoslaviji je bil organist v Gornjem gradu in se je rad spominjal ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča (1850-1937). Omenil je tudi izredno dragocena marmornata dvorano, ki so jo po vojni uničili, kakor tudi celoten benediktinski samostan. Pokojni Janez Zorko, ki je bil tam dolga leta župnik, je pravil, da so ljudem obljubili, da bodo dobili obsežne cerkvene gozdove, če bodo cerkvene stavbe požgali in podrli. To se je res zgodilo in veličastno poslopje je nekaj dni gorelo; iz ostankov pa so zgradili nekaj stanovanjskih blokov. Med vojno je bil Tinček – ki se je preselil v Šentilj – v nevarnosti, da ga bodo vpoklicali v nemško vojsko. On – kot cela naša rodovina – smo želeli le, da bi se mir čimprej vrnil v domovino. Ko je bil na naboru na pregledu, se je delal, ko da hujša in ne more nič jesti. Zdravnik je hitro uvidel ukano, vendar je fanta hotel rešiti pred nevarnim vpoklicem. Poslal ga je v celjsko bolnico in tam tudi niso mogli ugotoviti, kaj mu pravzaprav je: kar je pojedel, vse je izbruhal. Ponoči pa je na skrivaj nekaj pojedel, da ni umrl od lakote. Po nekajdnevnem bivanju so ga odpustili kot nesposobnega za vojaško službo. Zdravnik-Slovenec je vedel za vzrok. On je bil potem organist v Št.Ilju pri Velenju. Prišla pa je zapoved, da v cerkvah ne smejo peti slovensko, ampak le nemško. Duhovni svetnik, pisatelj in župnik Franc Schreiner (1872-1943), ki je sicer bil Slovenec, vendar je imel nemški priimek in ga verjetno zato Nemci niso izselili, je poskušal ugoditi nemški zahtevi: maša je pa tako bila v latinščini. Zato je prevedel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi v nemščino. Ker pevci niso znali brati nemško, je bilo napisano po izgovoru in so še dolgo ležala ta besedila na koru. Ko je pokojni salezijanec Štefan Ferenčak pisal doktorsko nalogo, in je obdelal najstarejšo slovensko pesem – »Lepa si, lepa si Roža Marija« - je uporabil tudi ta vir. Z roko sta bili na listu napisani dve pesmi: »Lepa si lepa« (»Šen bist du šen bist du roze Marija«…) ter »S cvetlicami te venčamo« (»Marija vir du rozen kranc…«). Nekega večera pa je dobil stric Tinček pismo: »Če boste še naprej peli po nemško, boste gor plačali!« s podpisom »Pozdrav bratci s Pohorja«. Posledica tega je bila, da so prenehali peti nemško. Zato potem skozi celo vojno v cerkvi niso nič peli, niti nemško niti slovensko. Zasebne pobožnosti, kot šmarnice in križev pot, pa so bile v slovenščini. Udeleževale so se jih tudi nemške učiteljice, ki slovensko niso razumele, pa so odgovarjale skupaj z drugimi pri litanijah namesto: »Sveta Marija – prosi za nas!« je ena učiteljica odgovarjala: »Prosi za mast!« Besedo »mast« je že razumela, saj je bilo med vojno veliko pomanjkanje ne le masti, ampak tudi drugih živil. === Stric Tinček 24 === Očev brat Martin, kojeg su svi zvali Tinček, doživeo je najvišu starost u celoj rodbini, tačnije 93 godine. U detinjstvu je, međutim, imao i ozledu leđa zbog tuberkuloze, te je postao nepokretan. Iz kralježnice je neprestano tekao gnoj. Njegova majka Marija (Lovričeva, rođena Skaza) kupala ga je u kadi u koju je ulevala "čaj" od hrastove kore. Dečak ipak nije mogao hodati. Kad je bila krizma, majka je rekla da bi volela poslati dete na krizmu, i biskup se time složio: “Čim ga dovezete s kolima, ja ću ga krizmati.” I doveli su ga. Nakon potvrde stanje mu se vidljivo popravilo i ubrzo je prohodao. Svoje takoreći čudesno ozdravljenje pripisivao je učincima svete potvrde. To je naime sakrament ili tajna koji nam daje darove Duha Svetoga, među kojima je i jakost, koja je ojačala njegovo zdravlje za celi život. U staroj Jugoslaviji bio je orguljaš u Gornjem Gradu i rado se sećao poodmaklog ljubljanskog biskupa Antona Bonaventure Jegliča (1850.-1937.). Spominjao je i iznimno vrednu mramornu dvoranu koju su partizani nakon rata uništili, kao i celi benediktinski samostan. Janez Zorko, koji je tamo bio dugogodišnji župnik, pričao nam je, kako su tadašnje vlasti ljudima obećale da će dobiti prostrane crkvene šume ako crkvene zgrade budu spaljene i srušene. To se doista i dogodilo, te je velebna umetnička zgrada gorela nekoliko dana; a neki stambeni blokovi sagrađeni su od ostataka. Tokom rata Tinčeku - koji se preselio u Šentilj - pretila je opasnost da bude pozvan u nemačku vojsku. On je želeo svojoj domovini mir i slogu. Kad je bio na predvojničkom pregledu, dobio je proliv te nije mogao ništa jesti. Lekar-Slovenac je uvidio lukavost, ali je hteo spasiti momka od opasnog novačenja. Poslao ga je u bolnicu u Celju, a ni tamo nisu mogli otkriti što mu je zapravo: povratio je sve što je pojeo. No noću je potajno nešto pojeo da ne umre od gladi. Nakon boravka od nekoliko dana, otpušten je kao nesposoban za vojnu službu. Bio je tada orguljaš u Št. Ilju kod Velenja. Ali je došla od vlasti zapovest da se u crkvama ne peva sloveački, nego samo nemački – a misa je sve do Drugog vatikanskog koncila bila ionako na latinskom. Književnik i župnik Franc Schreiner (1872.-1943.), koji je bio Slovenac, ali imao njemačko prezime, pa ga Nijemci možda zbog toga nisu iselili, nastojao je udovoljiti njemačkom zahtjevu. Zato je neke slovenačke crkvene pesme preveo na nemački. Budući da pevači nisu znali čitati nemački, pisalo se po izgovoru, te su ti tekstovi dugo ostali na koru. Kada je pokojni salezijanac Štefan Ferenčak pisao doktorsku disertaciju i obrađivao najstariju slovenačku pesmu „Lepa si, lepa si Roža Marija“ - također je naveo ovaj primer. Na listu su rukom ispisane dve pjesme: "Lepa si" ("Šen bist du šen bist du roze Marija"...) i „S cvetlicami te venčamo“ ("Mi te venčamo cvećem" - "Marija vir du rozen kranc..." ). Jedne večeri stiglo je stricu Tinčeku pismo: “Ako nastaviš pevati na njemačkom, nećeš dugo!” s potpisom “Pozdrav od braće s Pohorja”. Zbog toga su prestali pevati njemački te kroz celo ratno razdoblje u crkvi za vreme mise nisu pjevali ništa, ni nemački ni slovenački. Privatne pobožnosti, poput majske pobožnosti (šmarnice) ili križnog puta, bile su na slovenačkom i nadalje. Prisustvovale su i nemačke učiteljice koji nisu razumele slovenački, a odgovarali su zajedno s ostalima tekom litanija, umesto: „Sveta Marija – prosi za nas!“, jedna je učiteljica odgovarala: „Prosi za mast!“ Već je razumela reč „ mast", jer je tekom rata vladala velika nestašica ne samo masti, nego i drugih namirnica. ==== Moja birma 25 ==== Za časa Pija XII. smo imeli v Št.Ilju verouk, ko je moja sestra Hedvika (r. 1940) hodila v osnovno šolo. Ko sem začel hoditi v šolo septembra 1951 jaz, smo imeli šolski verouk le še prvo polletje. Učiteljica Venturinova Slava je tisto zadnjo uro šla iz učilnice, noter je pa prišel župnik in dekan Jurij Lebič. Ta učiteljica – čeprav je bila na liniji, nam nikoli ni govorila (kakor tudi drugi učitelji ne) kaj zoper vero. Neko pepelnično sredo smo jo vprašali, če je dovoljeno jesti krape (krofe), ki so pečeni na masti in da pri nas ne jemo krapov na Pepelnico, če so pečeni na masti in ne na olju. Pa je dejala, da se smejo jesti tudi tisti pečeni na masti. Takrat sem mislil, da se moti - pozneje sem ugotovil, da je po takratni postni postavi ona res imela prav. Pravili so, da je takrat, ko je papež Pij XII. imenoval Alojzija Stepinca za kardinala, kot povračilni ukrep Tito hudo omejil delovanje Cerkve in vrgel verouk iz šol. Vendar to ne drži. Kardinal je postal Stepinac pozneje, in verouk je Tito vrgel iz šole že prej, česar se njegovi nasledniki v Sloveniji držijo žal še danes. To je storil zato, ker je bil ateist. Ko je našega očeta takoj po vojni Pečak predložil za člana partije, ne da bi ga vprašal, je na naslednji seji sekretar – tako nam je pripovedoval oče – dejal: »Doslej ste hodili na sestanke skupaj z delovnim ljudstvom in pred njimi nismo smeli vsega praviti. Sedaj smo pa sami partijci, pa vam povem odkrito: naš namen je podreti cerkve in pobiti duhovnike.« Ko je oče to slišal, ga ni bilo več na partijski sestanek – kar pa so mu zamerili. Oddolžili so se z visokimi davki, ki so skoraj prisilili očeta v zadrugo – vendar se skoraj po čudežu – ni uklonil. Ni si pa več delal utvar o novem družbenem redu – jasno mu je postalo, da je to bojevito brezboštvo, katerega nasledniki počenjajo tudi danes mutatis mutando – isto: očrniti duhovnike in razgnati vernike. Njegov občudovani prijatelj – krščanski socialist Edvard Kocbek – pa tega ni mogel dojeti do konca življenja, čeprav je prvi javno spregovoril o zločinskih povojnih pobojih. Strle pa je z grenkobo dejal: »Ko so brezbožneži pobijali naše verne fante po breznih, je Kocbek planinaril in nabiral cvetlice.« Glede verouka pa ni bilo po vseh šolah enako – ponekod se je verouk obdržal še nekaj časa, ponekod so ga ukinili že prej. Potem smo imeli verouk v cerkvi, bolj ali manj redno. Bilo je res vse na prostovoljni osnovi, saj smo bili pri birmi že na koncu tega šolskega leta. Ta birma je bila čisto nekaj posebnega – v znamenju divjaškega preganjanja katoliške Cerkve. Za našo družino pa je pomenila veliko slovesnost: saj smo bili pri birmi kar trije iz naše družine: Hedvika, Anton in jaz – birma je bila namreč vsakih šest let in je zajela nekako vse šolske otroke, ki še niso bili pri birmi: jaz sem takrat ravno končal prvi razred. Ko smo prišli k birmi, mislim da od prvega do osmega razreda, je bilo v cerkvi le tiho igranje. Mama so pozneje rekli: »Vprašala sem se: 'Kako to, da stric Tinček ne pritisne vseh registrov, kot se za birmo spodobi?'« Pozneje so osumili ljudje matičarja, ki pa je verjetno dobil namig ali celo ukaz od višjih, da je to napravil. Ko so pevci prišli na kor, se jim je kislina oprijemala za obleko in razžirala in snov in kožo. Tako se je godilo tudi naši Pepi in teti Zefki. Obenem so bile uničene tudi orgle, pa zato Tinček ni mogel nanje igrati. Pozneje je ta matičar – ki sicer ni bil slab človek in si ni bil z nikomer v jezi – napravil samomor: s kolesom se je zapeljal v takrat nastajajoče Velenjsko jezero in utonil ter svojo skrivnost odnesel s seboj… Na tisto birmo smo se pripravljali z na pamet učenjem na ciklostil razmnoženih vprašanj in odgovorov – mislim, da jih je bilo nekaj čez sto. Kljub vsem nevšečnostim pa je birma sama v miru potekla. Birmal nas je škof Maksimilijan Držečnik, doma z Ribnice na Pohorju. O njem so pripovedovali anekdoto, da so ga prišli iz neke fare prosit za duhovnika. »Nimam vam koga poslat, vsi so zasedeni.« »Pa nam dajte kakega bolnega, bomo zanj lepo skrbeli.« - »Tudi takega bolnega nimam.« Pa so vseeno vztrajali: »Gospod škof, vsekakor nam dajte duhovnika, da ne bo fara brez maše. Dajte nam enega, pa četudi je Pohorc.« Škof pa jim je odvrnil: »Kaj smo res mi Pohorci tako zanič?« Pravijo, da je tudi on bil mnenja, da je »bolje dva koraka naprej, kot enega nazaj.« Ko je šlo za izbiro njegovega naslednika, je bil baje v Rimu in si je rekel, da naj bo njegov naslednik tisti, ki bo prvi prišel v cerkev. In je bil ta prvi – Vekoslav Grmič. Le-ta je bil sicer dober in družaben človek, vendar je verjetno šel predaleč v koncilski želji, da Cerkev približa današnjemu svetu, ter je noter vdrla posvetna miselnost. Ko sem bil za kaplana na Bučki, mi je Selakova Tinca – kamor sem hodil poleg k Železnikovi Micki na kosilo – med drugim pravila, kako so njihovo družino takorekoč na silo spravili v zadrugo. Brezbožniki so pa istega 1952. leta, tudi tam za birmo napravili cirkus: sovražnik je pobral vse prte z oltarjev in jih je hotel politi z gnojnico. Toda zvonar Dolenškov Polde, ki je cerkev pustil odprto, je takrat že končal zvonjenje jutranjice in tako je nepridiprav pobegnil ter pozabil v naglici vedro z gnojnico. Škof Anton Vovk (1900-1963) je takrat birmal na Raki. Ko so mu povedali o izgredu, je dejal: »Prinesite navadne namizne prte in z njimi pokrijte oltarje. Birma bo.« In je res bila, zelo slovesna. Ljudje se niso dali ustrahovati. Pozneje je bila cela razprava v Krškem. Obtožen pa ni bil nepridiprav, ki je prte vlekel celo do neke hiše pod cerkvijo in je hotel z gnojnico politi oltarje – ampak tisti, ki so zadevo prijavili. Krivec pa – ki je delal seveda po naročilu – ni dobil nobene kazni. Tistega leta se je zaostrilo preganjanje katoliške Cerkve ne le v Sloveniji, ampak po celi takratni Jugoslaviji, saj je šele 1953. leta bila objavljena ustava, ki je jamčila nekatere pravice tudi vernim – veljala pa je zlasti za svetovno javnost. Doma pa se je preganjanje nadaljevalo. Enega leta je bilo takrat zaprtih samo v Sloveniji 300 duhovnikov. Ko je papež Pij XII. umrl, se spominjam, da je visela z zvonika v Šentilju dolga, črna zastava. Bil je res velik papež, pri ljudeh zelo spoštovan. Spraševali so se, kaj bo zdaj s Cerkvijo, ko je tako sposoben papež umrl. Katoliška Cerkev pa ima jamstvo svojega ustanovitelja, da je »peklenska vrata na bodo premagala« (Mt 16,18) in torej ni odvisna le od ljudi in njihove krhkosti, celo niti od papeža niti od koga drugega: vodi jo namreč Sveti Duh, ki zna tudi po krivih črtah človeške zmotnosti in nepopolnosti ravno in pravilno pisati. ==== Moja potvrda 25 ==== Za vreme Pija XII. imali smo veronauku u Št.Ilju kad je moja sestra Hedvika (r. 1940.) išla u osnovnu školu. Kad sam u rujnu 1951. krenuo u školu ja, imali smo školsku versku nastavu samo u prvom polugodištu. Učiteljica Venturinova Slava je tada izašla iz učionice taj zadnji sat, a ušo je župnik i dekan Jurij Lebič. Ova profesorica - iako je bila na liniji, nikad nam (kao ni drugi učitelji) nije rekla ništa protiv vere. Jedne Čiste srede pitali smo je sme li se jesti „krape“ (krofe, uštipce) koji se peku na masti i na Pepelnicu. Ona je rekla je da ne moraju biti pečeni na ulju, da se mogu jesti na Pepelnicu - to jeste na Čistu sredu. Tada sam mislio da je u krivu – i tek kasnije sam saznao da je, prema tadašnjem korizmenom zakonu, doista bila u pravu. Nakon rata Tito je sve više ograničavao versku slobodu te konačno izbacio veronauku iz školskih klupa, čega se njegovi pristalice u Sloveniji nažalost drže i danas. Za vreme rata su morali svi seljani prisustvovati partizanskim mitinzima. Kad je odmah nakon rata Pečak predložio našeg oca i dva druga ugledna seljana: Lovriča in Vrbajaka - za člane partije, a da nije nikoga od njih pitao za privolu, na sledećem sastanku sekretar je – prema očevom kazivanju – rekao doslovce: “Do sada ste išli na sastanke zajedno s ostalim ljudima i nismo smeli sve reći pred njima. Ali sada smo i sami partijaši i otvoreno vam kažem: naša je namera porušiti crkve i poubijati sveštenike.” Kad je moj otac to čuo, nije više dolazio na partijske sastanke – što su mu zamerali te se osvetili visokim porezima koji su tatu gotovo naterali u zadrugu - ali ipak se nije predao. Postalo mu je jasno da je reč o militantnom bezboštvu, čiji naslednici i danas rade - isto: pred narodom ocrnjuju sveštenike a vernike teraju iz crkve. Njegov cenjeni prijatelj – kršćanski socijalist Edvard Kocbek – to do kraja života nije mogao shvatiti, iako je prvi javno progovorio o zločinačkim poratnim masakrima. Naš profesor Anton Strle je s gorčinom rekao: “Kad su partizani ubijali naše verne momke i bacali ih u kraške ponore, Kocbek je šetao i brao cveće”. Što se tiče veronauke, nije isteran iz svih škola u isto vreme – u nekima se je neko vreme još zadržao – a onda smo imali veronauku manje-više redovito u crkvi. Zaista je sve bilo na dobrovoljnoj bazi, jer smo već bili jedni na krizmi ili potvrdi već na kraju prve školske godine. Ta je potvrda ipak bila nešto posebno – u znaku divljačkog progona Katoličke Crkve. Za našu obitelj to je, međutim, značilo veliku svečanost: jer je na krizmi bilo čak troje članova naše obitelji: Hedvika, Anton i ja; krizma je bila nekako na svakih šest godina te je obuhvatila svu školsku decu koja nisu još bio na potvrdi: a zbog ratnih komešanja i decu od ranije. Kad smo došli sa kumovima Orozlovim Antonom i ženom Anicom na krizmu, začuđeni smo slušali, što se samo tiho sviralo. Mama je kasnije rekla: “Pitala sam se: Kako to da striček Tinček ne pritisne sve registre na orguljama, kako to i priliči za krizmu?” Kasnije su ljudi posumnjali u matičara, koji je verojatno dobio nalog od viših da to učini. A šta je učinio, kako se prepričavalo? Kad su pevači došli na kor, solna kiselina, koju je kriomice prosuo po orguljama i sedištima, se uhvatila za njihovu odeću te izjedala i tkaninu i kožu. Tako se dogodilo našoj Pepi i teti Zefki, koje su bile vrsne i stalne pevačice u crkvi. Istodobno su stradale i orgulje pa Tinček nije mogao na njih svirati. Kasnije je taj matičar - koji inače nije bio sa nikim u zavadi - počinio samoubojstvo: biciklom se odvezao u Velenjsko jezero koje je u to vreme nastajalo i utopio se, ponevši sa sobom svoju tužnu tajnu... Za tu smo se potvrdu pripremali tako što smo napamet naučili pitanja i odgovore - mislim da ih je bilo preko stotinu. Unatoč svim neugodnostima, sama krizma prošla je mirno. Potvrdio nas je u veri mariborski odnosno lavantinski biskup Maksimilijan Držečnik, doma iz Ribnice na Pohorju. Za njega su pričali anegdotu da su ga iz jedne župe došli moliti za sveštenika. “Nemam vam koga poslati, svi su zauzeti.” “Pa dajte nam bolesnog, mi ćemo ga dobro paziti.” – “Ni bolesnog nemam na raspolaganju.” Ali oni se nisu dali: „Preuzvišeni gospodine biskupe, dajte nam svakako sveštenika da ne bude naša župa bez mise; pošaljite nam jednoga, pa makar i Pohorca." A biskup im je odgovorio: „Zar smo mi Pohorci zaista tako loši?" – jer je i sam bio rodom sa Pohorja. Priča se da je i on smatrao da je „bolje učiniti dva koraka napred nego jedan nazad.” Kad je trebalo birati naslednika, bio je u Rimu i rekao si da će postati njegov naslednik onaj koji prvi dođe u crkvu. A bio je kao mogući kandidat Maksimilijan Jezernik – moj propovednik na prvoj misi – kao i Vekoslav Grmič. Potonji je došao tada prvi u crkvu; on je bio dobar i društven čovek, ali je verovatno preterao u želji da Crkvu približi današnjem svetu. Kad sam bio kapelan na Bučki, išao sam jedan vikend na ručak kod Železnikove Micke, a druge nedelje kod Selakova Tince, koja mi je ispričala među ostalim, kako su njihovu obitelj praktički utjerali u zadrugu. Iste 1952. godine bezbožnici su napravili cirkus za krizmu također na Bučki, tako da je njihov sin primio potvrdu u Ljubljani. Neprijatelj je odneo sve prtove s oltara i hteo je crkvu politi gnojnicom. No zvonar Dolenškov Polde, koji je ostavio crkvu otvorenom za vreme jutarnje zvonjave, do tada je već završio posao, pa je počinilac pobegao, zaboravivši u žurbi vedro gnojnice. U Raki je tada krizmao biskup Anton Vovk (1900.-1963.). Kad su mu javili za oskvrnuće, rekao je: “Potvrda će biti! Donesite obične stolnjake i pokrijte njima oltare." I doista, bilo je vrlo svečano. Ljudi se usprkos nasilju nisu dali zastrašiti. Posle ovog nemilog događaja je bila cela rasprava u Krškom. Optuženi nije bio izgrednik koji je čak na očigled seljana dovukao stolnjake u kuću ispod crkve i hteo prosuti gnojnicu po oltarima - nego oni koji su to prijavili, da tobože lažu. Ali onda je branilac podigao u sudnici vedro te zavikao: „Corpus delicti!“ („Predmet prestupa!“) i rasprava je bila završena. No, krivac - koji je, naravno, radio po narudžbi - nije dobio nikakvu kaznu. Te se godine su komučnisti pojačali progon Katoličke Crkve, ne samo u Sloveniji, nego i u celoj tadašnjoj Jugoslaviji, jer je tek 1953. objavljen ustav koji je jamčio određena prava i slobode građanima – ali se on odnosio pre svega na svetsku javnost. Kod kuće se, međutim, progon nastavio. Samo u Sloveniji je u godinu dana zatvoreno 300 svećenika. Usledili su montirani sudski procesi po Stalinovom naređenju: u Sloveniji protiv Gregorija Rožmana, u Hrvatskoj protiv Alojzija Stepinca; a gotovo u isto doba u Mađarskoj protiv kardinala Józsefa Mindszentija, da ne govorimo o sličnim postupcima po drugim zemljama istočnog bloka. Kada je papa Pio XII. umro, sećam se dobro da je na zvoniku u Šentilju visela dugačka, crna zastava. Po mišljenju ljudi je uistinu bio veliki papa, vrlo cenjen u narodu. Pitali su se što će se dogoditi s Crkvom sada kada je tako sposoban papa umro. Katolička Crkva, pak, ima jamstvo svoga utemeljitelja Isusa Krista, da je „vrata paklena neće nadvladati“ (Mt 16,18) te da stoga njen opstoj ne ovisi samo o ljudima i njihovoj krhkosti, pa ni o Papi ili bilo kom drugom: vodi je Duh Sveti, koji zna ispravno pisati čak i duž krivudavih crta ljudske pogrešivosti i nesavršenosti. === Osnovna šola 26 === Ravno v tistem času je bila nekaj časa imenovana kot osnovna, nekaj časa pa kot osemletna šola ali osemletka. V zvezi s šolanjem bi rad omenil nekaj sošolcev in učiteljev. Omejil bi se torej le na najožje možno število. Iz prvega razreda osnovne šole bi omenil Jakoba Grošla, po domače Minkšovega, ki je ostal moj prijatelj in dobrotnik vse do danes. Čeprav se ne spomnim, da bi se bil on takrat ukvarjal s športom, kar je bilo meni vedno kot španska vas. Pozneje se je odlikoval zlasti v teku in si je nabral kar precej odlikovanj. Danes pa je srečno poročen in se ukvarja tudi s čebelarstvom in fotografiranjem. V prvem in drugem razredu nas je učila Venturinova Slava, ki se je pisala Kralj, v tretjem razredu pa Rudi Eberlinc, ki je z ženo in otrokom - punčko - stanoval v šoli. Zapomnil sem si njegov rek, ki ga je večkrat ponavljal: »Če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.« Do nas je bil dober učitelj in je znal zelo zanimivo pripovedovati. Takrat smo imeli v istem razredu "tretji" in "šesti" razred, ki jima je dajal istočasno različne naloge. Kaj lahko in uspešno tako učenje najbrž ni bilo. V njegovi družini pa je baje večkrat prišlo do napetosti, in tedaj, so baje leteli po sobi »leteči krožniki«. V tistem času se je o letečih krožnikih, ki da krožijo po vesolju in da včasih tudi pristanejo kje na zemlji skupaj s čudnimi bitji - vesoljci -, veliko govorilo. V četrtem razredu pa nas je učil Mirko Grešovnik, ki je znal tudi dobro igrati na harmonij. Slišal sem, da je imel pozneje lepe uspehe tudi pri družbenem delu. V Šentilju je bila sicer osnovna šola, vendar se niso učili tujega jezika. Kdor je hotel torej naprej v šolo, je moral v Velenje. Med njimi sem bil tudi jaz. Do Starega Velenja, kjer sta bili takrat dve stavbi osemletke oziroma osnovne šole od 5. do 8. razreda, je bilo kake tri kilometre, ki smo jih vedno prehodili peš. Vozil se je s kolesom samo Štoberjov Oto. V petem razredu je bila razredničarka Iva Srebotnik, ki se je poročila Brčkalja. Bili smo v tako imenovanih grajskih konjušnicah, pritlični rumeni stavbi ob Golovi žagi, blizu Vile Bijanke. Petje nas je učila Rozika Kmecl, žena Edvarda Kmecla, ki je zbolela na grlu. Še zadnjič smo z njo zapeli v 5. razredu še zadnjo uro njeno priljubljeno pesem »Prišel je ciganček« - ona pa zaradi bolezni z nami ni mogla več peti. V šesti razred smo hodili v »nemško šolo« - rumeno stavbo poleg »konjušnic«. Ko se je začela šola, jih je prvo uro nekaj zamudilo, in nam je Rozika imela nam je nauk, kako je čas dragocen in koliko časa bomo zgubili, če ne bomo točni. Potem pa ni več predavala, ker ji je bolezen to preprečila in je kmalu nato tudi umrla. Njen pogreb je bil v njeni domači vasi nekje ob Savi. Razrednik pa nam je bil tisto leto njen mož Edvard, ki nas je poučeval zemljepis. Spomnim se, da sem bil nekoč vprašan, kaj je to »sleme«. Ne samo jaz, nihče od sošolcev tega ni vedel – pa nam je lepo razložil. Z njim smo bili skupaj na izletu v Celju in se kopali v Savinji. Naslednje leto sem zopet šel na izlet z njegovim razredom – šli so na Kum in je bilo zelo zanimivo, ko smo zvedeli za zgodbo, kako je nastalo ime Kum: sveta Neža je baje dejala svetemu Joštu: „Komm!“ – to je „Pridi!“ In zato sta na vrhu hriba dve cerkvi. Tretje leto smo hodili v novo šolo v Novem Velenju, kjer so bile poleg Doma za onemogle zgradili čisto nove ločene učilnice, in jih je povezoval le hodnik. To je bilo zelo praktično in se razredi med seboj niso mešali ali se motili, četudi so morda imeli petje ali glasbo. Zaradi take razporeditve smo jih imenovali »kurniki«. Če kurniki, so bili vendarle imenitni in gosposki. Notri je bil parket – in smo smeli vstopati le v copatih. Tja sem hodil le eno leto, v osmi razred pa spet v Starem Velenju, kjer smo imeli manjše učilnice v stari, takoimenovani »nemški« šoli. Učitelj Arnold nas je učil risanja, za katero pa jaz nikoli nisem imel smisla. Med drugim nam je svetoval, naj fotografiramo stara znamenja in kapelice, ki so jih tedaj podirali in uničevali: med drugimi tudi staro kužno znamenje na poti med Tišlerjem in šmarško cerkvijo. V sedmem razredu nam je bil razrednik Milan Klančnik, ki je hodil poučevat iz Šoštanja in nas je učil slovenščino. Na Božič nas je vprašal takoj na začetku, če vemo, kaj je to »hora legalis«. Seveda od nas nihče ni vedel, da je to osma ura zvečer, ko dijaki brez spremstva staršev ne smejo biti zunaj. Nato je nadaljeval: »Nekateri od vas pa so bili ponoči na polnočnici v cerkvi, torej po osmi uri zvečer; naj tisti vstanejo.« Vstali smo trije ali štirje učenci. Med njimi sva bila dva po ocenah najboljša – tako med dečki jaz in med deklicami Jelica. Učitelj torej ni mogel reči, da hodijo k maši najslabši učenci – ampak je dejal, da v prihodnje tako ne bomo več šli ponoči ven, česar pa se mi s kmetov seveda nismo držali. Ni omenil, da smo bili pri maši vsi po vrsti v spremstvu staršev, saj so tudi oni bili verniki in so redno hodili k maši. Posledic ni bilo nobenih; mislim pa, da je bilo pri maši več dijakov. Eden od predmetnih učiteljev je že enkrat prej delal nekakšno »anketo«. Vprašal je namreč, kdo hodi k verouku. K verouku smo hodili v šolo v Št. Ilju le pol leta – do zimskih počitnic 1951. Takrat pa je Tito pretrgal diplomatske stike z Vatikanom, ker je hotel komunizem uničiti vero, zlasti katoliško. Takrat so oblasti zaprle tudi zagrebškega nadškofa in predsednika jugoslovanske škofovske konference Alojzija Stepinca, ker ni hotel pretrgati vezi s papežem in ustanoviti hrvaške pravoslavne Cerkve. Jaz sem bil pri birmi že v prvem razredu, zato sem pozneje hodil bolj neredno k cerkvenemu verouku v naši župnijski cerkvi, ki ga je imel dekan in župnik Jurij Lebič, čeprav smo Klemšetovi fantje hodili redno k nedeljski maši in po možnosti tudi ministrirat skozi celo osnovno šolo. Takrat se torej – bilo je že v Velenju – nisem javil, da hodim k verouku. Ko sem to doma povedal, je oče bil žalosten: »Jezus pravi: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim nebeškim Očetom« (Mt 10,33). Nisem si bil v svesti, da bi bil zatajil Jezusa, vendar sem si ta dogodek tako vzel k srcu, da sem pri spraševanju glede polnočnice tudi jaz vstal. Resnici na ljubo pa moram povedati, da – čeprav je Velenje veljalo za »rdeče« - kot vsa rudarska mesta – nas v šoli nihče ni odvračal od vere. Tega vprašanja se v pogovorih nismo niti lotevali. Nekako smo vedeli v razredu, kateri smo verni in »hodimo v cerkev«, glede drugih pa si nismo belili glave. Samo enkrat je Rozika Kugoničeva, ki je bila doma nekje z Dolenjskega, pripovedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kamor so jo internirali med Drugo svetovno vojno. To ni bilo med šolsko uro, ampak mislim, da je bilo med odmorom, ko smo se o nečem sproščeno pogovarjali. Dejala je nekako takole: »Veliko smo molili, da bi se rešili, pa nam molitev ni nič pomagala. Takrat sem izgubila vero.« Ne na glas, ampak v srcu se z njo že takrat nisem strinjal. Pomislil sem, koliko njenih sojetnic je končalo internacijo s smrtjo ali hudimi zdravstvenimi posledicami. Ona pa se je le rešila, čeprav ne takoj in na način, za katerega je molila. Nisem videl nobenega razloga, da bi zato izgubila vero, ampak bi morala biti Bogu hvaležna, da jo je pripeljal iz tega pekla trpljenja, medtem ko so mnogi od sojetnikov in sojetnic tam pustili svoje kosti in mlada življenja. Pripovedovala je tudi, kako so bili Italijani – ki so že precej razumeli – nekoč kot straža pri maši. Ravno takrat je bil evangelij o tem, kako je Janez Krstnik jedel kobilice in divji med. »Slaba košta!« - je zamomljal vojak. Drugič pa je prišel k njim domov neki laški vojak, ki jih je prosil, naj mu pripravijo polže, in so mu ustregli. Rozikin brat pa je bil radoveden, kakšnega okusa so ti polži, ki so za Lahe bili taka poslastica. Ko je prosil za svoj delež, je njemu pripadla ravno polževa – glava! Vsi domači so od studa zbežali iz kuhinje. Od vere nas nihče ni odvračal, enkrat pa od duhovnikov, ko so nas na dvorišče »konjušnice« zbobnali menda vse razrede. Govoril je učitelj glasbe. Pravil je, da je veliko mladih duhovnikov sklenilo protidržavno zaroto in jo podpisalo, kar da so dali v steklenico in zapečatili. »Od tedaj naprej teh duhovnikov ne imenujem drugače kot flašarje«, je končal svoje predavanje učitelj Bojerman. Ali pa je bilo kaj na tem – nisem nikoli zvedel. Kmalu pa so premestili gorečega šmarškega kaplana in glasbenika – Jožeta Tovšaka (1929-2008) iz Velenja na Pohorje, češ da je tudi on sodeloval ali je bil celo glavni pri tej »zaroti«. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za tega učitelja so fantje-sošolci govorili, da zapeljuje dekleta, ki hodijo k njemu v glasbeno šolo, ki je bila nekako tam, kjer je danes Nama v Novem Velenju. Za take prestopke so v tistih časih bili sicer grobi – vendar nedolžni fantje izredno občutljivi. Za nekega učitelja – ne spomnim se več njegovega imena – so fantje-sošolci pravili, da jih je med poukom „šlatal“; čeprav je bila zadeva menda znana, se zaradi takih „malenkosti“ takrat nihče od občinskega ali šolskega vodstva ni vznemirjal, ali nas pred podobnimi nevarnostmi opozarjal – pa bi bilo dobro, da bi nas… V spominu mi je ostal tudi izletu na Bled, ko nas je spremljal učitelj Bojerman. Zvečer pred spanjem nam je pripovedoval neslane vice. Ko smo se vračali z Bleda, smo okrog desetih zvečer prišli z vlakom v Celje in čakali »savinjčana«. Malo smo šli na sprehod; midva s »Sivijem« - tako so klicali mojega sošolca Ivana Sevčnikarja – sva potem zašla – kajti na vogalu neke celjske ulice je bila enaka reklama na obeh straneh – in midva sva zavila v napačno smer ter le še videla, kako jo je savinjčan odsopihal. Kaj storiti sedaj? Potem sva šla ponoči peš, da bi prišla pravi čas v šolo – kar kakih 24 kilometrov do Šentilja, kjer sva pri nas doma prespala. Sicer pa smo se v šoli na splošno lepo imeli. Bili smo polni mladostnih sil in načrtov, od katerih so se le redki uresničili. Jaz v tistem času še nisem mislil na duhovniški poklic, ampak sem se le želel šolati. Velenje so takrat na veliko gradili; moj oče je imel tam še nekaj časa drevesnico: enkrat pod šmarško cerkvijo – tam blizu je stanoval učitelj Kmecl – drugič pa pri Ramšakovih – poleg železniške postaje, kjer so pri sosedovih imeli lepo izdelan posnetek pogreznjenega škalskega središča. V prostem času smo pomagali staršem pri delu. Oče je delal v drevesnici, ali z okopalnikom (kuntivatorjem) okopaval drevesca ali pa cepil, mi otroci pa smo brisali divjake, ki so jih potem cepili in ovijali z rafijo. Glede počitnic lahko omenim, da mi kmečki otroci nismo nikamor hodili na počitnice – razen včasih v Podlipo k mamini stari mami. V poletni vročini pa sem se hodil kopat na nastajajoče Velenjsko jezero – in se tudi sam naučil plavat. Nisem nikdar plaval daleč proč, saj se nisem niti čutil zadosti močnega – najprej sem plaval kot pesek, potem pa tudi kravl in prsno, kar mi je najbolj ustrezalo. Delovnih počitnic sem se torej navadil že od doma. Kot duhovnik v Mužlji pa sem počitnice preživljal navadno na raznih katehetskih tečajih; pozneje pa v Ankaranu, pod gostoljubno streho župnika Iva Miklavca (1938-2022) – ki je pod trdo pohorsko skorjo skrival zlato srce. Kakršnakoli da je bila gneča, on je za sobrata vedno našel kak kotiček: naslednjega dne pa že sobico. Tako sem imel možnost, da sem se kopal v morju po cele dneve – navadno za Valdoltro – pa tudi pred njo, kjer so imeli svoje letovišče med hotelom Adria in področjem ortopedske bolnice Kranjčani. Večkrat sem preplaval tisti zaliv – nekoč tik pred nevihto, ki je povzročila precejšnje valovje – hvala Bogu, brez hujših posledic. Jaz sem sploh imel rajši morje kot hribe, kjer se jih – največ zaradi neprevidnosti – prav vsako leto veliko mladih ponesreči. Po prometni nesreči 2000 pa mi veliko bolj ustreza ravnina – kajti noga se v hoji v hribe kaj lahko spotakne še zdravemu človeku. Zato hodim včasih – razen koronskega obdobja – na peskaro plavat. Tukaj je družba mirna in večinoma starejša, obenem pa je tukaj tudi manjše gostišče, ki skrbi za urejenost in dostop do malega jezerca – kopališča. Dostop je po travi, ki je sedaj vsa posušena, vendar se po njej še vedno lažje hodi kot po razžarjenem pesku, === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. === Školovanje u Velenju 28 === U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi. O jednom učitelju dečaci iz razreda govorili su da ih "pipa" na času; iako se stvar navodno znala, niko se od ogovornih nije oglasio zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti i zloupotrebe – ali bilo bi dobro da jeste... Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. ==== Nadaljevanje ==== === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. To je značilo pešačenje do starog Velenja 3km tamo i natrag, a u Novo Velenje 5 km. Ali nama mladima to nije bilo teško. Obično sam išao sam, ili sa drugarima – i vreme nam je brzo prolazilo. Tada nije bilo ni bicikla, a kamo automobila ili autobusa! === Školovanje u Velenju 28 === Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi – ali zvanično se tada propovedala „slobodna ljubav“... O jednom drugom učitelju drugovi iz razreda kazivali su da ih je "pipao" na satu; Iako se stvar navodno znala, nitko se iz tadašnjeg rukovodstva tada nije uzbunjivao zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti - ali bilo bi dobro da bi... Baš ti momci su jednom dogovorili, da će svi zajedno nepomično gledati u našu mladu i privlačnu nastavnicu engleskog, kad dođe u razred; ova bezazlena šala toliko ju je uspaničila, da je pozvala ravnatelja Arliča, koji se odmah pojavijo; izderao na čitav razred, a naročito na ove derane, koji ipak time nisu mislili nešto loše – a od tada je ipak imala mir. Za ostale učitelje i nastavnike mogu reći, da su bili na visini svoga zvanja i prema naobrazbi i prema svom vladanju. Tako su nas lepo pripremali na zadaće, koje su nas čekale u životu. === Izleti i raspusti 51a=== Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. To su bile još nevine šale u poređenju sa bezobraštinama, kojima nas je „vaspitavao“ naš pokvareni desetar za vreme služenja vojnog roka u Pirotu. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. === Srednja šola 30 === V srednjo šolo sem se najprej vpisal na Ravne na Koroškem; oče je menil, da bo tam zame najbolje poskrbljeno, ker je bil ravnatelj Ivan Sušnik, koroški borec, ki je redno hodil k maši in je bil tudi praktičen vernik. Bil je ugledna osebnost in ga v njegovi vernosti niso motili. V tistih poletnih počitnicah sem se torej odšel vpisovat v sredno šolo. Do Otiškega vrha sem se peljal z vlakom in nanj naložil brzovozno tudi kolo; od tam naprej pa sem se peljal do Raven s kolesom. Srečno sem se vpisal in sem bil kar vesel, da bom začel novo življenje. Toda tokrat se je dobesedno uresničil pregovor: „Človek obrača – Bog obrne.“ Pri nas doma smo sicer imeli drevesnico – in torej denar in zaslužek le jeseni, ko so od vseh strani prihajali kupci po mlada drevesca. Zato je za družino pomenilo plačilo internata – ki v tistih socialističnih časih najbrž ni bilo veliko – vendarle dodatno breme. Prav takrat pa je bil kaplan v Šmartnem pri Velenju, nekaj časa pa tudi župnik v Velenju - mladi Janez Zorko. Od sošolcev sem slišal, da so pri njem imeli zelo zanimiv verouk, in da so večkrat gledali tudi filmčke. Jaz sem hodil k verouku v Št.Ilj k dekanu Juriju Lebiču, kjer pa takih „novotarij“ nismo imeli. Danes menim, da je le bolje, da je birma na koncu osnovne šole; saj na ta način mladi hodijo k verouku tudi v času dozorevanja, ko jim je pravzaprav verska in nravna vzgoja najbolj potrebna. V tistem času smo zbirali vse mogoče in nemogoče; kot je pri mladih pogosto, sem tudi jaz zbiral takorekoč vse, kar se je zbirati dalo: znamke, žveplenkove škatle, filmske reklame, razglednice. Največ sreče sem imel z znamkami; Vrajekov stric iz Ložnice mi jih je podaril cel zvezek in sicer kar cele serije čudovitih znamk: madžarske, staroavstrijske, od SHS. Med njimi so bile najlepše japonske pokrajinske znamke, ki jih je odlikovala izredno lepa izdelava in za tisti čas neverjetno jasne barve na belem papirju – se je takoj opazilo, da so na čelu napredka. Ne vem točno, kaj me je prineslo tja v farovž – mogoče tudi zbiranje znamk. Sicer smo včasih šli v Šmartno tudi k maši, saj je v nekdanji stari šoli ob cerkvi stanovala moja teta Ančka in njen mož Ciril Venišnik, ki je bil iz Škal in je bil po razpadu škalske prafarne cerkve organist v Šmartnem. Spomnim se še prejšnjega župnika Hohnjeca, ki je dočakal lepo starost in je bil nekoč pri orlih ter je ostal telovadec do konca življenja. Slišali so ga včasih, kako je v sobi telovadil in govoril: „Hohnjec gor, Hohnjec dol!“ Mislim vsekakor, da je kaplan Janez Zorko imel znamke; imel pa je tudi krasne razglednice, zlasti iz Turina in okolice, s katerimi nikakor ni skoparil. Zorko je bil pred vojno salezijanec, med vojno je študiral na Madžarskem, in je po vojni prešel k škofijskim duhovnikom; rad se je šalil, zlasti na tuj račun. Tako so pripovedovali, da se je nekoč v Zagrebu na Knežiji preoblekel v miličarja. Takrat niso bili redki obiski – toda ne preoblečenih, ampak pravih. Kmalu po vojni so salezijance tudi nasilno izgnali iz mladinskega doma. Naš salezijanski sobrat pomočnik Vinko Furlan pa je imel prekrasno zbirko znamk. Zorko je kot strogi miličnik vstopil in Vinko mu je ves prestrašen razkazoval sobo in albume. Ko je pa „miličnik“ z roko segel po znamkah in jih začel mešati, se Vinko ni mogel zadržati in je Janezu zbil kapo – tako je odkril vsiljivca. Preoblečen v miličarja je torej hudo prestrašil Furlana. Ukazal mu je, da odpre predale, kjer je imel albume z dragocenimi znamkami. Janez pa je kljub temu ostal celo življenje naklonjen don Bosku: vse poklice je pošiljal k salezijancem. Med drugimi poklici je poslal s Pohorja Ivota Miklava, ki je bil dolga leta odličen župnik v Ankaranu; pa njegov poklic je Srečko Golob iz Nove Štifte pri Gornjem gradu, kjer je bil Janči župnik, pa tudi jaz sem odšel k salezijancem po njegovi zaslugi, ko je bil kaplan v Šaleški dekaniji. Pozneje je večkrat obiskal svojega brata Štefana v Mužlji, od koder je svojim prijateljem nosil race in goske, ki so jih z domačo pičo redili Kalapiševi. Zorko je torej predložil mojemu očetu, naj mene pošlje v Križevce, kjer bodo pač plačali, kolikor bodo mogli; lahko tudi v pridelkih. Jaz sem takrat zadevo razumel tako, kakor da je v Križevcih šola, iz katere bom lahko šel naprej kot iz kakršnekoli gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič je slutil, da kakega posebnega nagnjenja do duhovnega poklica nisem kazal, čeprav sem redno – kot vsi moji bratje – ministriral pri maši. Zato je prišel nekega dne k nam domov in me vprašal glede te moje nenavadne odločitve, saj je le tako lahko napisal svoje priporočilno pismo. Ni bilo nikakršne težave, da se izpišem iz ravenske gimnazije; menda se je Sušniku to še dobro zdelo. V srednjo šolo sem se vpisal torej najprej k salezijancem v Križevce, nadaljeval pa na Reki: po drugem razredu gimanzije smo prišli v noviciat, nato pa tako v tako imenovani klerikat (tretji in četrti razred gimnazije). Na Mali Šmaren sem torej prišel na Rakovnik, kjer smo se zbirali kandidati za Križevce. Vseh skupaj nas je bilo Slovencev prvo leto osem. Lojze Rajk iz Bele Krajine je bil v Križevcih že več dni in se je počutil čisto domače. Na Rakovniku je bil moj znanec brat pomočnik Drago ali Karel Felicijan, ki sem ga že nekoč prej obiskal in me je spremljal tudi v mesto – malo pogledat Ljubljano. Spomnim se, da mi je gredoč kupil tudi neke malenkosti – ali neke bonbone ali fige: torej mi Rakovnik ni bil neznan. Slovo od doma pa me je vendarle napolnilo z domotožjem – to pa šele, ko sem se znašel v Križevcih med samimi tujimi ljudmi. Z Zorkom smo se ustavili na zagrebškem kolodvoru ter obiskali še zagrebško stolnico. Tisto prvo leto je bilo odločilno za moj poklic ne le zaradi okoliščin – bivanja v semenišču – ampak tudi zaradi odličnih vzgojiteljev in sošolcev. Kakor nas je bilo v prvem razredu osnovne šole 32, seveda vsi iz Št.Ilja, nas je bilo tudi v prvem razredu srednje šole, ki se je imenovala »Škola za spremanje svećenika« - prav tako 32, vendar iz vseh republik Nove Jugoslavije, razen iz Makedonije in Črne gore. V začetku sem imel hudo domotožje; ne le jaz, ampak tudi drugi fantje, ki več dni niso nič govorili, ampak so med odmorom molče sloneli ob velikanskem stogu slame sredi prigorskega dvorišča ter tiho vzdihovali. Kdor ni tega sam izkusil, tega ne bo verjel. Stavba je bil bivši benediktinski samostan, ki ga je Marija Terezija podarila grkokatoličanom, ko so jim nekje pri Čazmi zažgali njihovo tamkajšnjo cerkev-stolnico. Tu v Križevcih so bili pravzaprav miroljubnejši prebivalci, ki so se nanje hitro privadili. V našem času je bilo tam okoli grkokatoličanov le neznatno število. Ker je bila tukaj stolnica, je bilo stalno poleg škofa tudi več duhovnikov. Tu je bil oče Makaj, star prijazen gospod. Ko je ob neki slovesnosti v naši jedilnici – v pritličju – govoril, mu je izpod talarja ušla miš, kar je povzročilo veliko veselje med nami. Včasih je bil tam tudi kanonik Kiš, ki je bil profesor v Džakovem. On nas je pripravljal na kake cerkvene slovesnosti. Bil je zelo natančen, vendar tudi duhovit – sicer majhne postave in nas je takole poučeval: „Prvo pravilo pri bogoslužju je, da ne smeta biti dva obenem na istem mestu“. Vsako nedeljo smo sodelovali pri grškotoliškem bogoslužju v stolnici, ki se je na levi strani držala palače. Peli smo liturgijo sv. Janeza Zlatoustega – žumberški napev – melodije, ki so zelo podobne slovenskim narodnim pesmim – in so se nam kar priljubile – v staroslovanščini, seveda napisano v latinici. Mi smo tudi ministrirali. Škof Bukatko je imel čudovit glas, kot nalašč za vzhodno bogoslužje. Ko je prepeval prefacijo in dvignil roke k nebesom, je zgledal kot kak angel. V prvem razredu je bil ravnatelj šole in učitelj matematike Anton Bajuk, doma iz Bele krajine. Imel je še posledice ran, ko so partizani napadli procesijo, ki se je v Marijinem dvoru odvijala za praznik Marije Pomočnice 1945. Šolski svetnik je bil Mirko Bajić, doma blizu Omiša na Hrvaškem. On je bil profesor latinščine, a od drugega razreda tudi grščine. Na fakulteti so imeli navado, da so diplomirancem nazdravili z vinom. On je bil pa tak odličnjak, da so mu nazdravili s šampanjcem. Seveda takrat še nismo imeli asimil metode, ampak smo ta klasična jezika le prevajali. Katehet je bil blagi Marin Mandić (1926-2011), ki je bil doma iz zaselka Mandići – tudi blizu Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Bil je zaradi posta tako suh ko trlica. Nekoč je dejal: »Če telo hujša zaradi posta, se duša debeli; če pa se telo debeli zaradi preobilne jedače in pijače, takrat duša hujša.« Postil se je sam, nam dijakom pa ni dovolil posta. Spovednik je bil Karel Podkubovšek, pri katerem smo odgovarjali verouk tako, da smo gledali v veroučno knjigo in iz nje brali. Dobričina je to najbrž videl, a si je mislil: »Bodo vsaj enkrat prebrali gradivo, če ga niso prej.« Med sošolci nas je bilo v prvem razredu v Križevcih osem Slovencev. Drugi so bili največ s Hrvaškega – iz Zagorja in Slavonije, nekaj jih je bilo iz Bosne in Hercegovine. Lahko rečem, da smo se dobro razumeli; nekateri od njih so že umrli. Prvi je bil Zvonko Kristić iz Duvna (danes Tomislavgrad), ki je zaradi prometne nesreče dobil tumor v glavi. Med njimi pa je dosegel najvišji položaj Ambrozij Matušić iz Janjeva, ki je bil v dveh mandatih inšpektor hrvaške inšpektorije. === Gimnazija u Križevcima 30 === Školsku godinu 1959. sam sa odličnim uspehom završio u Velenju, sam upisao srednju školu – gimnaziju – u Ravnama u Koruškoj; moj otac je smatrao da ću tamo biti najbolje zbrinut, jer je ravnatelj bio Ivan Sušnik, koruški borac koji je redovito išao na misu, a bio je i praktični vernik – istaknuta ličnost, koruški borac iza prvog svetskog rata: zanimljivo, da ga niko nije ometao zbog njegove vernosti, koja je bila povezana sa poštenjem – kao kod mog oca. Tako sam tih letnih praznika krenuo upisati srednju školu. Vozio sam se do Otiškog vrha iz Velenja vlakom na koji sam brzovozno natovario bicikl; a odatle sam biciklom otišao do Ravna, koje su se ranije zvale Guštanj sa velikim rudnikom olova, koji je tada još bio u pogonu. Uspešno sam se upisao i bio sretan što ću sad sam započeo novi i mirni život, daleko od brata, koji mi je ponekad pomogao, da brže rastem. Ali ovaj put obistinila se doslovce poslovica: “Človek obrača – Bog obrne.“ („Čovek okreće – Bog obrati.”) Kod kuće smo imali rasadnik – a samim tim i novac i zaradu samo u jesen, kad su kupci dolazili sa svih strana kupovati mlada drvca. Stoga je za obitelj plaćanje internata - koje u ono socijalističko vreme možda ni nije bilo veliko - bilo dodatno opterećenje. Ja se time nisam bavio – možda je bilo bivanje u internatu besplatno, kao i samo školovanje od osnovne škole preko srednje uključno sa univerzitetom. U to je vreme mladi Janez Zorko bio kapelan u Šmartnom kod Velenja, a jedno vreme i župnik u Velenju. Čuo sam od svojih školskih drugova da su s njim imali vrlo zanimljivu veronauku, a i da su puno puta gledali filmove. Na veronauku sam ja išao u Št.Ilj kod dekana Jurija Lebiča, gde dakakokod nas nije bilo takvih "novotarija". U današnje vreme mislim da je bolje da je krizma na kraju osnovne škole; jer na taj način mladi idu na veronauk i tekom sazrevanja, kada im je zapravo verski i moralni odgoj najviše potreban. Kao deca smo mi skupljali tada sve moguće i nemoguće; I ja sam, kao što to često biva s mladima, skupljao praktički sve što se dalo skupiti: šibične kutije, filmske reklame zajedno sa suškolarcem Perbilovim Otonom, razglednice. Ja sam imao najviše sreće s poštanskim markama; Vrajekov stric iz Ložnice poklonio mi ih je čitav svezak, naime čitav niz divnih maraka: mađarskih, staroaustrijskih, iz SHS. Među njima su bile i najljepše japanske krajinske marke, koje su se odlikovale izuzetno lepom izradom i za ono vrijeme nevjerojatno jasnim bojama na belom papiru – odmah se primijetilo da su Japanci prednjačili u tehničkom napretku. Ne znam tačno šta me dovelo tamo u šmarški župni dvor - možda skupljanje maraka. Ponekad smo išli na misu i u Šmartno, jer je u bivšoj staroj školi uz crkvu – koja još danas stoji – živela moja tetka Ančka i njen suprug Ciril Venišnik, koji je bio iz Škala i bio je orguljaš u Šmartnom nakon propada škalske župne crkve, koju je progutalo kopanje lignita. Sećam se i prijašnjeg župnika Hohnjeca koji je doživeo duboku starost; pošto je bio davno član društva orlova, ostao je gimnastičar do kraja života. Ponekad se čulo kako vežba u sobi i govori: "Hohnjec gor, Hohnjec dol!" Svakako mislim da je kapelan Janez Zorko imao lepe marke; ali imao je i lijepih razglednica, posebno iz Torina i okolice, na kojima nije štedio te nama ih je delio. On je pre rata bio salezijanac, za vreme rata studirao je u Mađarskoj, a nakon rata pridružio se biskupijskim sveštenicima; volio se šaliti, pogotovo na tuđi račun, zato smo ga naročito mi mladi rado slušali – a i kod naših roditelja je bio omiljen, jer je ponekada misio u našoj crkvi. Pričalo se da se jednom u Zagrebu na Knežiji prerušio u milicajca. U to posleratno vreme slične posete nisu bile retke – ali ne prikriveni, nego stvarni milicajci su često uznemiravali crkvene ljude. Ubrzo nakon rata salezijanci su nasilno isterani iz omladinskog doma. Naš brat salezijanac Vinko Furlan imao je prekrasnu kolekciju maraka. Zorko je ušao kao strogi milicajac, a Vinko mu je sav prestrašen pokazao sobu i pojedinosti. Prerušen u milicajca je najprvo gadno prestrašio Furlana te mu oštro naredio da otvori sve ladice, da se tobože u njima krije oružje – ali on je u nekojima držao albume vrednih maraka. Sve je teklo po protokolu. No, kad je "milicioner" posegnuo za markicama i počeo ih mešati, Vinko se nije mogao suzdržati: uhvatio je „milicajca“ za ruku i srušio Janezu šešir - tako je otkrio uljeza: smehu nije bilo kraja. Ipak, Ivan je ostao veran don Boscu celoga života: sva je zvanja slao salezijancima. Između ostalih zvanja poslao je s Pohorja Ivota Miklavc, koji je godinama bio vrsni župnik u Ankaranu i moj dugogodišnji dobrotvor; njegovo zvanje je bio i vredni Srečko Golob iz Nove Štifte kod Gornjeg grada, gdje je Janči bio župnik; zajedno smo otišli u Križevce sa njegovim dugogodišnjim ministrantom Francom Jevšekom, koji je već od malih nogu pokazivao zvanje. Konačno sam i ja zahvaljujući njegovom posredovanju otišao u salezijance dok je bio dušebrižnik u Šaleškom dekanatu. Kasnije je više puta posjećivao brata Štefana u Mužlji, odakle je prijateljima nosio patke i guske koje su uz domaću hranu eko-zdravo uzgajali Kalapiševi u Belom Blatu. Sveštenik Zorko je dakle predložio ocu, da me pošalje u Križevce, gde će platiti koliko mogu; može biti i u prirodi. Tada sam ja stvar shvatao kao da u Križevcima postoji škola iz koje ću moći ići dalje kao iz svake druge srednje škole ili gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič osetio je da ne pokazujem neku posebnu sklonost duhovnom zvanju, iako sam redovito – kao i sva moja braća – ministrirao na misi. Tako je jednog dana došao u našu kuću i pitao me za ovu moju neobičnu i neočekivanu odluku, jer je jedino tako mogao napisati svoju preporuku. Nije mi bio problem ispisati se iz ravenske gimnazije; valjda je Sušnik ipak mislio da je to za mene čak i bolje. Tako sam naknadno upisao srednju školu kod salezijanaca u Križevcima, a nastavio u Rijeci: nakon drugog razreda gimnazije ušli smo u novicijat, a zatim u tzv. klerikat – to jeste treći i četvrti razred klasične gimnazije. Tako sam došao na Malu Gospu u Ljubljanu na Rakovnik, gde su se okupljali kandidati za Križevce. Sve u svemu, prvu godinu bilo nas je osam Slovenaca. Lojze Rajk iz Bele Krajine već je nekoliko dana bio u Križevcima i osećao se potpuno kao kod kuće. Na Rakovniku mi je prijatelj bio brat-pomoćnik Karel Felicijan iz našeg sela, kojemu je moj otac bio kum i kojega sam već jednom posetio. Tada me je vodio po Ljubljani - da malo razgledam stari grad. Sećam se da mi je usput kupovao i neke sitnice - ili neke bombone ili smove: tako da mi Rakovnik nije bio nepoznat. Rastanak s domom, međutim, ispunio me čežnjom za domom - i to tek kad sam se našao u Križevcima među gotovo samim strancima. Sa pratiocem Zorkom smo se zaustavili na zagrebačkom kolodvoru, i posetili znamenitu zagrebačku katedralu. Ta prva godina bila je odlučujuća za moje zvanje ne samo zbog okolnosti - boravka u semeništu - nego i zbog izvrsnih odgojitelja drugova. Kao što nas je bilo 32 u prvom razredu osnovne škole, naravno svi iz Št. Ilja, bilo nas je 32 i u prvom razredu srednje škole koja se zvala "Škola za spremanje svećenika", ali iz svih republika Nove Jugoslavije, osim iz Makedonije i Crne Gore. U početku sam jako čeznula za domom; uhvatila me neka do sada nepoznata tuga, koju slovenački zovemo „domotožje“, nostalgija, čežnja po domu. To sam duboko osećao ne samo ja, nego i ostali dečaci koji nekoliko dana nisu ništa govorili, ali su u školskom odmoru šutke sjedeli uz golemu hrpu slame usred prigorskog dvorišta i tiho uzdisali; ko nešto slično nije sam doživeo, neće verovati. Zgrada je bila nekadašnji benediktinski samostan, koji je Marija Terezija darovala grkokatolicima kada su im prema prepričavanjima pravoslavci spalili tamošnju crkvu-katedralu negde oko Čazme. Ovde u Križevcima osećali su se sigurnije, jer stari slavni grad je bio selište mirnijih stanovnika koji su se brzo navikli na njih te se jedni drugima prilagodili. Grkokatolika je u naše vreme bilo ovde samo neznatan broj. Budući da je ovde bila katedrala, ukrašena divnim slikama i freskama, uz grkokatoličkog biskupa je uvek bilo nekoliko njegovih sveštenika. Otac Makaj je bio ovdje, ljubazan stariji gospodin. Kad je jednom govorio na svečanosti u našoj blagovaonici - u prizemlju - ispod halje mu je pobegao miš, što je kod nas pitomaca izazvalo veliku radost. Bio je tu i kanonik Kiš koji je bio profesor na bogosloviji u Đakovu. Pripremao nas je za neke crkvene obrede. Bio je vrlo precizan, ali i duhovit - inače malen rastom, a učio nas je ovako: "Prvo pravilo kod crkvenih obreda jeste, da se ne smeju nalaziti dvoje ljudi na istom mestu u isto vreme." Svake nedelje sudelovali smo u grkokatoličkoj službi u katedrali, koja je bila na levoj strani palače. Pevali smo liturgiju svetoga Ivana Zlatoustoga - žumberački napev - melodije koje su vrlo slične slovenačkim narodnim i crkvenim pesmama - i jako su nam se svidele - na staroslavenskom, naravno napisane latinicom. I mi smo vrlo rado ministrirali. Biskup Gabrijel Bukatko bio je visokog stasa te imao divan glas, savršen za istočno bogosluženje. Kad je pevao kod prefacije „Gore srca!“ i podigao ruke prema nebu, izgledao je poput anđela. U prvom razredu školski ravnatelj i profesor matematike bio je Anton Bajuk, poreklom iz Bele krajine. Imao je i posledice ranjavanja kada su partizani 1945. godine provalili u Marijin Dvor u Slavoniji te napali procesiju koja se odvijala za blagdan Marije Pomoćnice 24. maja 1945. Školski savetnik bio je Mirko Bajić rodom od Omiša u Dalmaciji. Bio je profesor latinskog, ali i grčkog od drugog razreda nadalje. Kad je završio školovanje se na filozofskom fakultetu znalo vinom nazdravljati odličnim maturantima. Bio je tako izvrstan u učenju, da su jedino njemu nadravili šampanjcem. Naravno, u to vreme nismo imali asimil-metodu, nego smo samo prevodili ove klasične jezike a da nikada nismo u njima razgovarali, što je svakako bila šteta. Kateheta je bio blagi Marin Mandić (1926.-2011.), koji je bio iz zaseoka Mandići - također kod Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Od posta bio mršav ko trlica i govorio je: „Ako telo od posta mršavi, duša se goji; ali ako se telo udeblja od previše jela ili pića, onda duša omršavi.« On je sam mnogo postio, ali nama đacima nije dopustio da postimo. Ispovednik je bio Karel Podkubovšek; kod njega smo veronauk odgovarali gledajući u knjigu i čitajući iz nje. Verovatno je dobričina to video, ali se pravio kao da ne primećuje; možda je on u sebi pomislio: "Pročitaće građu barem jednom, ako već do sada nisu." Među školskim drugovima u prvom razredu u Križevcima bilo je osmero Slovenaca; svi su bili dobri matematici, naročito Ciril Slapšak – a i vrsni pevači; ostali su svi bili Hrvati; većina bila je iz Zagorja i Slavonije, a ostali iz Bosne i Hercegovine. Mogu reći da smo se dobro slagali; neki od njih su već umrli; prvi je bio Zvonko Kristić iz Duvna (danas Tomislavgrad), koji je u prometnoj nesreći kod Senja, kada se tumbao zbog bure autobus, dobio tumor u glavi. Među njima je najviše mjesto zauzeo Ambrozij Matušić iz Janjeva, koji je u dva mandata bio provincijal novoosnovane Hrvatske salezijanske provincije. Moj prvi asistent bio je Peter Bogataj koji je danas, kada to pišem (7. jula 2022.) preminuo u 87. godini života. Zbog činjenice da je obolio od covida-19, nije primljen na ljubljansku onkologiju. Kad su ga jučer konačno primili, preminuo je noću u bolnici gde se trebao lečiti od raka. Drugu godinu asistent nam je bio Janez Poprijan, koji je već davno umro a radio je na nuncijaturi u Beogradu. U svakom slučaju, u Križevcima smo se dobro osjećali. Neki Ivan, koji je bio doma negdje tu blizu iz Zagorja, otpušten je pošto je "ukrao" jednu krušku u dvorištu. Drugi, Vlado Kozina, otpušten je, možda, jer je na prvim duhovnim vežbama čitao neke partizanske priče: nešto priređeno za mlade, ilustrirano. Tada su brzo otpuštali ta bilo je mnogo zvanja. Gore je bilo kad je neki dečko iz Prigorja – pričalo se da se zvao Ivan Babec – a iz osvete zapalio onaj ogromni marof sa štalom u dvorištu, ukrao kobilu i htio s njom u Mađarsku: u vreme kad je nakon ubojstva vođe mađarskog ustanka Imrea Nađa granica sa Jugoslavijom bila tako čuvana da ni miš nije mogao proći neprimetno – on je hteo pobeći kobilom! Mladost - ludost. Pričalo se, da je bio otpušten zbog pušenja, koje je kod salezijanaca strogo zabranjeno i danas. Općenito, pak, marljivo smo učili, zabavljali se uz šetnje, igre i salezijanske filmove koje nam je donosio i priređivao ih Vinko Furlan iz Italije. Volio sam učiti, a na kraju drugog razreda smo Blaž Topolovac iz Modriče u Bosni i ja bili najbolji učenici po uspehu; s obzirom da je sve bilo na hrvatskom odnosno na hrvatsko-srpskom, za mene je to bio veliki napredak. Ovo mi se svakako sviđalo jer me strogi Mirko Bajić kod prve školske zadaće iz hrvatskog toliko ispravljao crvenom tintom, da je bila stranica više crvena nego plava. Što se tiče mog pisanja videćete, da je to više ili manje srpsko-hrvatsko, ili ako hoćete – hrvatsko-srpsko, ili bolje jugoslovensko, kao što se ovde u Vojvodini govori u narodu. Sviđao mi se taj život: bio je uredan, ništa mi nije bilo teško, a iskušenja kao da su zaspala. Smenjivali su se učenje, molitva, rad, šetnja i igra. === Predvojaška (pre)vzgoja 32 === Predvojaška vzgoja – tako so na Slovenskem imenovali takrat tisto obdobje, na srbohrvaškem področju pa »predvojnička obuka« - ko so fantje imeli pripravo na vojaščino. Mislim, da je trajala kak mesec dni in je bila obvezna. Jaz sem ravno končal drugi razred »Klasične gimnazije – škole za spremanje svećenika« v Križevcih na Hrvaškem. Tako je ta »vojaščina« prišla na vrsto ravno v počitnicah, in sem je bil deležen nekje v bližini tega sicer lepega prigorskega mesteca z bogato zgodovino. Z disciplino tam sicer nisem imel težav, saj je bila naša v zavodu bolj zahtevna – pa tudi bolj prijetna. Tam ni bilo JNA-oficirjev kot pri vojakih, ampak so bili domačini. Predvojaško smo imeli nekje blizu Križevcev, nekje pod Kalnikom. V zavodu smo imeli svetniške vzgojitelje: ravnatelj je bil Anton Bajuk, Slovenec in Bele krajine, ki je po vojni od komunistov veliko trpel. Šolski svetnik je bil lumen Mirko Bajić, ki je bil iz istega kraja kot katehet Marin Mandić: iz kraja Mandići pri Omišu. Asistent je bil prav danes (7.VII.2022) v 87. letu starosti umrli Peter Bogataj. Zaradi tega, ker je dobil covid-19, ga niso sprejeli na onkologijo. Ko so ga končno včeraj sprejeli, je že ponoči izdihnil v bolnici, kjer bi se moral zdraviti za rakom. Drugo leto je bil naš asistent Janez Poprijan. Vsekakor pa smo se v Križevcih dobro počutili – v prvem letniku 1959 nas je bilo 32. Enega, ki je bil doma tam nekje blizu – so odpustili. Mislim da je bila taka malenkost, da ni bila vredna omembe – menda je na dvorišču pobral eno hruško »ukradel«. Drugega, iz Hercegovine, so pa odpustili menda zato, ker je med prvimi duhovnimi vajami prebiral neke partizanske zgodbe. Ni sicer bilo nič političnega, ampak nekaj za mladino, ilustrirano. Hujše je bilo, ko je neki fant iz Prigorja, zažgal iz maščevalnosti tisti ogromni marof na dvorišču, ukradel kobilo in hotel z njo na Madžarsko: takrat, ko je bila meja tako zastražena, da še miš ne bi mogla neopaženo čez. Pravili so, da so ga odpustili zaradi kajenja, ki je pri salezijancih po pravilih strogo prepovedano. Na splošno pa smo se pridno učili, razvedrilo imeli v sprehodih, igri in salezijanskih filminah, ki jih je oskrboval Vinko Furlan iz Italije. Jaz sem se rad učil in na koncu drugega razreda sva bila po uspehu najboljša dijaka Blaž Topolovac iz Modriče v Bosni in jaz; glede na to, da je bilo vse v hrvaščini, je bil zame to velik napredek. Meni se je to vsekakor dobro zdelo, saj mi je pri prvi hrvaški šolski nalogi Mirko Bajić veliko popravil z rdečilom. Meni je pač tisto življenje ugajalo: bilo je urejeno, zame nič pretežko, skušnjave pa ko da so zadremale. Izmenjavalo se je učenje, molitev, delo, razvedrilo. Pri predvojaški vzgoji pa je nadomestila molitev – kletev. Koliko so ti hrvaški pobi kleli! Še nikoli nisem slišal tako grdih in za katoliško vero žaljivih kletvin! Pri nas doma ni bilo kletvine, še »hudiča« ne. Pa so bili vsi ti mladeniči katoliške vere! Neverjetno! Res da se je preklinjalo tudi, ko sem bil pri vojakih v Pirotu in Prištini – pa tudi, kadar smo se vozili kam z vlakom – vendar toliko, kot so ti Zagorci oziroma Prigorci preklinjali Boga, Marijo, Srce Jezusovo – naše največje svetinje – menda nikjer. Mislim, da so celo Srbe – ki so imeli sicer zelo nesramne kletve in so nekateri preklinjali »sve po spisku« - posekali. Za nas, ki smo bili gojenci urejenega katoliškega zavoda, je to bilo res kot skok iz čiste vode v umazano mlakužo. Vendar nisem opazil, da bi nas kdo od fantov ali častnikov kaj pregovarjal ali odgovarjal od poklica – celo nekam naklonjeni so nam bili vsi po vrsti. Bil sem pa vseeno zelo srečen, ko je to neprostovoljno obdobje vendarle minilo. Sicer so se ti mladi fantje spodobno obnašali. Tako tudi pozneje večina sovojakov v Pirotu. Desetar kozavega obraza – da se ga je oče, ki me je tam obiskal, kar ustrašil – pa nas je med zanimanjem »zabaval« s svojimi osvajanji deklet do podrobnosti. Pa mu to ni bilo dovolj: ko smo imeli čiščenje orožja v sobi po kosilu, se je objemal z drugim oblečenim desetarjem pred vsemi. Ko sem se po tej »predvojaški vzgoji« vrnil nazaj v zavod v Križevce, sem se vendarle počutil spočetka nekam tuje, ko da je v mojo dušo vdrl nekakšen tuj, meni in mojim načelom sovražen svet – in ko da sem se vrnil na Zemljo s kakega tujega planeta. Ta občutek praznote in zbeganosti me je spremljal še dalj časa, dokler se nisem spet vklopil v ustaljeni življenjski ritem. Tista sladkost duhovnega življenja, odsotnost skušnjav in lahkota v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti – pa se je za vselej poslovila. Bilo mi je zelo težko s tem novim stanjem suhote se soočiti; jaz spremembe nisem razumel, drugi mi je pa ni znal razložitil. Bil sem pozneje pri vojakih v Pirotu in Prištini, pa se nikjer ni toliko preklinjalo, kot takrat na prigorski predvojaški »vzgoji«. Bila je vse, samo ne vzgoja. Pozneje sem bral, da mladi – pa tudi odrasli ljudje največkrat preklinjajo zato, ker zanemarijo molitev. Kdor se hoče odvaditi preklinjanja, naj začne redno moliti: ne le, da se bo rešil grde razvade – na sebe in na svojo okolico bo priklical Božji blagoslov. === Predvojničko (pre)vaspitanje 32 === Predvojničko vaspitanje, obuka ili odgoj - tako se to razdoblje nazivalo u bivšoj Jugoslaviji, a na slovenačkom području "predvojaška vzgoja" – je bilo doba, kada su momci imali pripreme za vojnu službu. Mislim da je trajalo oko mjesec dana i bilo je obavezno. Upravo sam završio drugi razred "Klasične gimnazije - škole za spremanje svećenika" u hrvatskim Križevcima. Tako je ta "vojna obuka" iskrsnula baš za vreme letnjih praznika, a ja sam se njome bavop negde u blizini ovog inače lepog prigorskog gradića bogate historije ili povijesti. Tamo nisam imao problema s disciplinom, jer je ona u našoj ustanovi bila zahtevnija – ali i ugodnija. Nije bila stroga i kruta kao kasnije za vreme služenja vojnog roka. Tamo nije bilo oficira JNA, jer je bo u službi domaći kadar a imali smo predvojničku obuku negdje kod Križevaca, negde ispod Kalnika. U predvojničkom odgoju molitva je zamenjena kletvom. Koliko su psovali ovi mladići! Nikada nisam čuo tako ružne i uvredljive psovke za svetu katoličku veru, makar su oni svi redom bili katolici! U našem domu kod kuće nije bilo psovanja, pa ni “vraga” ili slovenačkog „hudiča“ niko u kući nije spominjao. Istina da je bilo psovanja i kad sam služio vojsku u Pirotu i Prištini - kao i kad smo negdje išli vlakom - ali koliko god su ti Zagorci ili Prigorci psovali sveta imena - naše najveće svetinje – valjda nigde. Mislim da su čak i Srbe - koji su inače imali vrlo grube i bezobrazne psovke, a neki su psovali i "sve po spisku" - prevazišli. Za nas, koji smo odgajani u urednoj katoličkoj ustanovi, to je bilo stvarno kao skok iz čistog jezera u prljavu lokvu. Nisam primetio da nas je iko od momaka ili časnika nagovarao ili odvraćao od našeg zvanja - svi su se redom ponašali prema nama poštovanjem – čak i kad su ispričali po koju sumnjivu stvar. Tako nam je neki crnokosi oficir pričao, kako je bilo na latisnkom u školi, valjda u semeništu. Kod slobodnog spisa je napisao na latinskom neku bezobraznu rečenicu, da se kod čitanja njegov profesor toliko uzbudio, da se gotovo šlogirao – ali njemu i drugovima je to kao pubertetniku bilo naročito smešno; razume se, da je bio otpušten. Inače, ovi mladi momci su se pristojno ponašali te nisu bili u stvari loši ili pokvareni. Tako i kasnije većina suvojnika u Pirotu. Desetar kozavog lica - kojeg se moj otac, koji me tamo posetio, dodobra uplašio – posle zvaničnog zanimanja, "zabavljao" nas je svojim osvajanjem devojaka te svoja „junačke podvige“ opisivao do svih sitnica. Ali to mu nije bilo dovoljno: kad smo nakon ručka jednom u Pirotu čistili oružje u sobi, pred svima je se grlio sa svojim drugom-desetarom uz izgovaranje nepristojnih reči. To je mene i drugove svakako uznemiravalo. Ne mogu tvrditi, da se ono njegovo hvalisanje stvarno događalo ili se hteo samo praviti važnim pred vojnicima. Njemu u dobro ipak moram priznati, da mene lično nikad nije napastovao, nego me je čak branio i zaštitio, kad smo nešto obnavljali u stogodišnjoj pirotskoj kasarni i to posle grubog zlostavljanja od strane vojnika Sime – on i njegov drug-desetar su me uzeli u zaštitu, kao i svi ostali vojnici. Toga ovde u Prigorju nije bilo – više izostatak molitve i obilje psovke. Kad sam se nakon tog "predvojničkog odgoja" vratio u križevački salezijanski zavod, osećao sam se još uvek kao tuđin, kao da mi je u dušu upao neki strani svet, meni i mojim načelima neprijateljski nastroje: kao da sam se vratio na majčicu Zemlju sa neke vanzemaljske planete. Tada je verovatno počela ona tako mučna duhovna suša – iza nekog ugodnog razdoblja Božje blizine – kada je svako dobro delo postajalo iz dana u dan sve teže i napornije. Taj osećaj praznine i zbunjenosti pratio me dugo dok se nisam vratio u ustaljeni ritam života. Ranija slast duhovnog života iza prvih duhovnih vežbi na prvom polugodištu u Križevcima, odsutnost iskušenja i lakoća u ispunjavanju svakodnevnih obaveza – zauvek se oprostila. Bilo mi je jako teško nositi se s tim novim stanjem suhoće; nisam nikako razumeo promenu, ali drugi mi to nije mogao objasniti – niti bi znao to rastumačiti svom duhovnom vođi. U nekim stvarima na kraju dakle ostaje čovek sam sa svojim Bogom i sa svojom borbom. Kasnije sam bio s vojnicima u Pirotu i Prištini, ali nigdje nije bilo toliko psovki kao na predvojničkom “odgoju” u Prigorju. Bilo je to sve samo ne odgoj, vaspitanje ili obrazovanje. Kasnije sam čitao da mladi – kao i odrasli i stari – najčešće psuju jer zanemaruju redovnu molitvu. Ko se želi osloboditi psovke, neka se počne redovito moliti: ne samo da će se rešiti ružnog poroka, nego će prizvati Božji blagoslov na sebe i okolinu. Takve korisne upute sam čitao kod omiljelog narodnog sveca – svetog Antuna Padovanskog, koji čak tvrdi, da je redovita molitva osnovni uvet za večno spasenje. === Noviciat na Reki 33 === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda klasične gimnazije za pripravljanje duhovnikov, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenski hriboviti pokrajini. Tam v Prigorju so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je bilo poveznjeno starodavno mesto Križevci, a na enem bregu je stala tudi stolnica, v katero smo hodili k maši. na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, ki smo jih pomagali obdelovati. Reka pa je bila z okolico nekaj čisto drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje ter bedno grmičevje jo je oklepalo vse naokoli – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber – tudi od Podmurvic navzgor. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili seveda Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Ta zadnji je kmalu po posvetitvi imel hudo prometno nesrečo: hud veter je nekje pri Senju prevrgel njihov avtobus, da se je prevračal po strmini; bil je hudo ranjen in kot posledica je nastala bula v glavi in je kmalu nato tudi umrl. Na pogrebu na Mirogoju sem se poslovil kot sošolec od njega, ki »je prestal v Križevcih ognjeni krst – zdaj pa se je skozi ogenj vic preselil v večno blaženost.« V noviciatu pravzaprav ni bilo kakih iger, razen tako imenovane zastave, kjer sem rad sodeloval; medtem sem bil za nogomet, odbojko ali košarko preneroden. Ivo Ljubić, ki je bil profesor in glasbenik, je bil tudi skladatelj ter je sestavil več lahko pevnih pesmi; med drugimi tudi poslovilno pesem, ko so morali oditi na pritisk komunističnih oblasti italijanski salezijanci – ki z Reke niso odnesli niti zobotrebca: {| class="wikitable" |- ! Slovo italijanskih salezijancev z Reke (del) |- | <poem> Oj zbogom more, i Rijeko predivna Još prije zore bit ćeš mi daleka – Ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre bel mare Fjuma. </poem> |} Onje opeval na znano melodijo tudi naš breg, na katerem smo igrali nogomet: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (del) |- | <poem> »Nema Reka lepšeg kraja negoli je smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg…« </poem> |} Naši predhodniki so v noviciatu celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali: mi smo pa lahko igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Učko, drugega pa na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča in je tam živel en njegov brat, drugi pa v Ljubljani. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po nerazumljivi odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga vendarle množiččno in navdušeno pozdravljali. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – smo se malo spočili pred cerkvijo, kjer je župnikoval neki jezuit; oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo, kjer imajo letne duhovne vaje za duhovnike. Po več urah hoje smo prispeli na vrh. Kdor je prehiteval, je moral nositi nahrbtnik s hrano – kar pa je bilo za nas mlade in polne življenjske moči prava igrača. Učka (1396m) je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – namesto bujnih gozdov in gostega rastja le gmota kraškega kamenja in nizkega grmičevja: vendar najvišja gora Istre. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben; pomembno je bilo sodelovati. Danes se čudim, kako da ni mogel izbrati kaj bolj koristnega – je pač bila takrat po vojni huda revščina. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal – z Reke smo jo sicer redno videli na zahodnem obzorju. Naš magister je imel zanimivo navado: vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je Aleksander Ranković prišel pri Titu v nemilost – in odslej so tudi navadni ljudje mogli brez težav dobiti potni list ter iti čez mejo. Moja tozadevna pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – pa se glasi takole: {| class="wikitable" |- ! Naš izlet na goro Učko |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> |} === Novicijat u Rijeci 33 === U jesen, sredinom kolovoza 1961., nakon dvogodišnjeg "aspirantata", to jest pripremnog razdoblja, koji je uključivao dva niža razreda klasične gimnazije, krenuli smo iz Križevaca vlakom u Rijeku. Ovo putovanje mi je bilo zanimljivo, jer je Gorski kotar vrlo sličan slovenskom brdovitom krajoliku. Bilo je i tamo u Prigorju šume, ali su bile manje. Okolinu su najvećim dijelom krasila polja i livade, razastrte po pitomim brežuljcima, na kojima se smestio drevni grad Križevci. Na jednoj takvoj uzvisini bila je i katedrala, u koju smo išli na misu; na drugoj strani je bila uzvisina "Kosovec", gde su bile biskupijske njive, koje smo mi pomagali obrađivati. Rijeka i njezina okolica bili su nešto sasvim drugo: ne plodna polja, nego gole krške stene i jadno grmlje koje su je okruživale sve u naokolo - tada još osim uz more nije bilo toliko novih naselja, koja se danas protežu visoko uzbrdo od obale - čak od Podmurvica naviše. Iznad crkve Marije Pomoćnice u Rijeci, koju su sagradili italijanski salezijanci, bila je obala „Smušen breg“, gde smo igrali nogomet u nekoj vrtači. Najbolji nogometaši bili su, naravno, Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Potonji je nedugo nakon svećeničkog ređenja i župnikovanja u Zagrebu doživeo tešku saobraćajnu nesreću: jak vjetar prevrnuo im je autobus negdje kod Senja pa se skotrljao niz padinu; teško je ranjen i od toga mu se stvorio u glavi tumor te je ubrzo preminuo. Na sprovodu na Mirogoju oprostio sam se kao njegov školski drug od mučenika, koje je „križevačko vatreno krštenje prošao – ali se sada kroz oganj smrti i čistilišta preselio u vječno blaženstvo na nebesima“. U novicijatu zapravo nije bilo posebnih igara, osim tzv. zastave, u kojoj sam volio sudelovati; u uostalom ja sam bio previše nespretan za nogomet, odbojku ili košarku, koje smo igrali u gornjem dvorištu, levo od crkve Marije Pomoćnice. Ivo Ljubić, koji je bio i profesor i glazbenik te skladatelj, sastavio je nekoliko pesama lakih za pjevanje; između ostalih i oproštajni kuplet kada su italijanski salezijanci morali otići zbog promene vlasti: i tada oni sa sobom iz riječkog zavoda nisu ponijeli ni čačkalicu: {| class="wikitable" |- ! Oproštaj riječkih italijanskih salezijanaca (dio) |- | <pjesma> Oj, zbogom more, i Rijeko predivna još prije zore bit ćeš mi daleka - ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre - bel mare, Fjuma. <ref>Zbogom za uvek – lepo more i Rijeka</ref> </pjesma> |} Sastavio je i humnu našem Smušenom bregu, na kojem smo igrali nogomet uz poznatu melodiju: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (dio) |- | <pjesma> "Nema Reka lepšeg kraja nego li je Smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg... </pjesma> |} Naši prethodnici su čak iu novicijatu igrali nogomet u reverendama, koje su bile od lošeg materijala i brzo su se prljale: mi smo mogli igrati bez talara ili mantija, pa smo imali mnogo manje posla oko čišćenja. Tekom novicijata imali smo dva izleta: jedan na Učku, a drugi na Svetu goru kod Gorice. To je bilo razumljivo, jer je naš duhovnik - Slovenac Serafin Pelicon - bio iz Sovodnja kod Gorice. Tu se sastaju reke Vipava i Soča, a tu mu je živeo jedan njegov brat, a drugi u Ljubljani. Tako je njegovo mesto bilo na italijanskoj strani granice, po neshvatljivoj odluci saveznika, koji su Staru Goricu neprirodno odsekli od ostatka Slovenije, u uverenju, da su Italijani bili žrtve fašizma - a zapravo su ga dočekali oduševljeno i podržavali, te ugnjetavali tamo živuće Slovence. U ponedeljak, 28. maja 1962., kad smo išli na izlet te se penjali na Učku - naravno celim putem pešice, prolazeći kroz Lovran i Vepric - malo smo se odmorili pred crkvom u kojoj je župnikovao neki isusovac; oni imaju i sada u svojoj upravi i Opatiju, gdje se održavaju godišnje duhovne vežbe za sveštenike. Nakon nekoliko sati hoda stigli smo na vrh. Svako ko je preticao skupinu, morao je nositi za kaznu ruksak s hranom – što je za nas mlade i pune snage bila prava igračka. Učka (1396 m) prava je sirotinja u usporedbi sa slovenskim brdima ili već sa Kalnikom kod Križevaca. Umesto bujne šume i gustog rastinja, samo gomila krškog kamenja i niskog grmlja: ali ipak je to najviša planina Istre. Naš magister je raspisao natečaj za najbolju pjesmu. Javila su se nas trojica: jedan je bio Slovenac Tone Krnc, drugi sam bio ja, a trećeg se ne sećam. Ždrebom su - da se niko ne uvredi - moju pesmu izabrali za najbolju. Za nagradu sam dobio stari italijanski misal, koji je bio praktički beskoristan; ali nije bilo važno pobediti nego surađivati zajedno. Zanimljivo je da smo, naravno, morali napisati pesmu pre nego što smo krenuli na put. Zato mi se i danas čini čudnim kako sam uspio uhvatiti raspoloženje i okolnosti koje su nas doista pratile na putu, iako o planini i okolišu od pre, razumljivo, nisam znao ništa – i makar smo Učku od Smušenog brega redovito svakog dana mogli gledati iz Rijeke na zapadnom obzoru. Naš duhovnik je imao zanimljivu naviku: usprkos Crkvi ne baš sklonoj okolini uvek je hodao u mantiji, iako su ga ponekad zbog toga zadirkivali ili pustili dugo čekati. Možda i zato nije od Tita dobio pasoš ili putovnicu da bi mogao posetiti svoju obitelj u Sovodnju: osam puta je poslao molbu i osam puta je bio odbijen. Ovako nam je jednom ogorčeno rekao – što je za ovog asketskog čovjeka doista bila iznimka – nikad naime nije kritizirao ni Tita ni komunizam: “Zalepit ću na zid svih osam zahteva, a do njih Titovu sliku.” Ubrzo nakon toga Aleksandar Ranković pao je u nemilost kod Tita – a od tada su i obični ljudi mogli lako dobivati putovnicu i prelaziti granicu. Moja pesma na ovu temu nije neko veliko umjetničko delo - ispevana je na narodni način - jer sam poznavao i voleo slovenačke narodne pesme - a tako jednostavno je pevala i moja majka - pesnikinja Marija Brenčič. Ali ova moja pesma - za koju mislim da je bila prva u mom životu – bila mi je posebno draga te glasi ovako: {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet na Učko (slovenački izvirnik)</center> ! <center> Naš izlet na Učku (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi po nama poput potoka, Ali ipak svi smo sretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; vesela pjesma je odjeknula - a povetarac nam hladi lice. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> |} === Bogoslovje 36 === Veliko napako delajo starši ali predstojniki, ki nekoga silijo v šolo ali poklic, ki ga ne mara. Bog je namreč dal v srce vsakemu otroku določene sposobnosti a ne starši ali vzgojitelji, ki večkrat s svojim nasiljem pokvarijo Božji načrt. Podobno je seveda tudi z izbiro poklica ali zakonskega tovariša: otrokom – pa tudi staršem – je pri tej izbiri treba pustiti svobodo. Večkrat pa otroci svojemu ovdovelemu očetu ali materi pri tem postavljajo neverjetne ovire – kar je seveda tudi proti Božji volji. Mene pa so predstojniki po srednji šoli proti moji želji poslali na študij latinščine in grščine, ki ni peljal do srečnega konca. Odslej sem imel veliko razumevanje do neuspešnih dijakov. Zgodilo pa se mi je namreč podobno, kot najboljšemu dijaku v izredno zanimivem ter poučnem romanu »Golobček«, ki jo je napisal Jindřich Šimon Baar pod naslovom Holoubek (Kněžská idyla – Duhovniška idila), in je med vojno izšel pri Slovenčevi knjižici. Glavni junak in odličnjak je pred maturo dejal: »Če ne naredim teh izpitov, se vpišem v bogoslovje!« In se je zmotil pri matematiki zaradi enega minusa, pa je pri maturi padel. Res se je vpisal v bogoslovje, postal goreč duhovnik in marsikaj doživel. Po vpisu v bogoslovje sem opravil vse izpite pravočasno. Celo iz hebrejščine pri Jakobu Aleksiču sem dobil desetko. Za tiste, ki so imeli desetko, so pravili, da so »mente captus«, torej malce prismojeni. Pa nič hudega, če je človek samo malo prismojen in le pri učenju; boljše malo prismuknjen kot hudoben. Tudi hebrejščina je bila mrtev jezik, vendar mi je bila zanimiva. Naučil sem se na pamet celo (najkrajši) psalm, in ga znam še danes, in bi se v latinici glasil nekako takole: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalm 116 (117 – hebrejski izvirnik, fonetično)</center> ! <center> Psalm 116 (117 – slovenski prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospoda vsi narodi, Slavite ga vsa ljudstva. Zakaj močna je do nas njegova dobrota, Gospodova zvestoba traja na veke. </poem> |} Kakor hitro sem se vpisal v bogoslovje, so me že imeli na piki na vojaškem odseku in me vpoklicali k vojakom. Bogoslovne študije so dijakom v Titovi Jugoslaviji radi prekinjali, da bi jih ovirali na poti k duhovniškemu poklicu. Pri vojakih so pa tako ali tako vsakega še posebej obdelovali in ga skušali odvrniti od poklica ali celo pridobiti za partijo. Tako sem 24. septembra 1967 zapustil Slovenijo in se napotil v Pirot, ki je bil za moje pojme mestece Bogu za hrbtom. Študiral sem nekaj tudi med vojaščino – zlasti filozofijo; ker nisem vedel, da študentje dobijo vprašanja in da se po njih lažje pripravijo na izpite, sem po vrnitvi iz filozofije pri Janezu Janžekoviču (1901-1988) dobil komaj prehodno oceno. Ni pa tako bilo pri drugih predmetih. Imeli smo takrat v bogoslovju odlične profesorje. nekateri so name napravili prav poseben vtis, zlasti asketski in učeni profesor dogmatike – Božji služabnik Anton Strle (1915-2003). Enkrat je pokojni Igor Lovišček – to je pozneje sam izjavil na našem izletu v Romunijo – poslal vprašanje: »Kako da papež in škofje lahko oporekajo tako velikemu teologu, kot je Hans Küng”. Mož se je tako razburil, da bi ga skoraj kap. Ker je znal sveto pismo nove zaveza na pamet – naučil se ga je v večletnem komunističnem zaporu – nam je citiral cel odlomek iz pisma svetega Petra, kjer prvi papež opozarja: »Bratje, trezni bodite!« (1 Pt 5,8) In je nadaljeval, češ, mar škofje in papež res nimajo nobene veljave in avtoritete, kadar gre za pravi nauk? In ker je Hans velik teolog, mu ne bi smeli oporekati. In ker je Goethe velik pesnik – pa je dvomil o Jezusovem božanstvu – pa mu nihče ne bi smel oporekati, ker je pač velik pesnik. da ga drugič morda res ne bi zadela kap, so se bogoslovci dogovorili, da ne bodo napisanih vprašanj dajali profesorjem kar tako v roke, ampak, da jih bodo prej pregledali, ali niso morda samo izzivanje. Igor je pozneje dejal, da je hotel skrajšati uro, ki jo je menda goreči profesor že podaljšal – pa je bila zaradi tega dodatka še daljša. Psihologijo nam je predaval svetovno znani Anton Trstenjak (1906-1996), ki je zaslovel s svojimi poljudno-znanstvenimi knjigami prek Mohorjeve družbe po vsej Sloveniji. Tisto leto je bil tudi dekan Teološke fakultete in je zaradi zgleda redno prihajal na predavanja – kar mu sicer zaradi mnogih drugih obveznosti ni bilo vedno mogoče. Klicali pa so ga za izredna predavanja tudi v Ameriko in drugam. Imel je neverjetno dober spomin in predaval tako zanimivo, da je bila njegova predavalnica zmeraj nabito polna, tako samo še pri Strletu. Bil je osebni prijatelj mojih staršev. Ko sem že bil v Križevcih, nas je nekoč obiskal na domu skupaj s stolnim kanonikom Francem Kimovcem (1878-1964). Postavil mi je vprašanje, ali ne bi rajši šel k škofijskim. Nisem odgovoril pritrdilno, saj se mi je za malo zdelo, da me nagovarja sedaj, ko sem se že trdno odločil. Takšnega odgovarjanja oziroma odvračanja pa ni malo; navadno pa se tisti poklic izjalovi. Poklic namreč daje Bog in ne ljudje, niti starši niti učitelji niti politiki – ampak oni morajo odkrivati, kaj se skriva v mladem človeku in ga tja usmerjati. Prvo leto je bil v Križevcih iz Hrvaškega Zagorja neki dober fant – Silvester Vorih, ki je imel vesel značaj, prav primeren za salezijanca. Pravili so, da ga je njegov župnik peljal po različnih krajih, da bi ga odvrnil od salezijancev in naslednje leto se fant res ni vrnil v Križevce. Na začetku bogoslovnega študija – ki sem ga moral prekiniti zaradi vojaške obveznosti, sem napisal eno svojih prvih pesmi, ki se nanaša na Škale pri Velenju. Tam se je pogreznila zaradi izkopa lignita in nezavarovanja hriba, na katerem je stala na skali, prafarna cerkev sv. Jurija s čudovitimi freskami, pa še župnišče, prosvetni dom, gostilna in še nekaj drugih pomembnih stavb, med njimi tudi gostilna, kamor se je poročila teta Ančka. {| class="wikitable" |- ! Škalsko mirje |- | <poem> ŠKALSKO MIRJE (Žalostinka Škalam 1967) Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in zamolklo Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> |} Med študijem bogoslovja sem napisal še drugo pesem; tej sem dodal okrog 2015 še srbski, hrvaški in madžarski prevod: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} Po končanem študiju bogoslovja – filozofije in teologije – sem nadaljeval z vpisom v letnik priprave na magisterij in s primerno oceno opravil izpite: celo pri strogemu Francu Rozmanu, pa pri Francu Perku – poznejšemu beograjskem nadškofu in pri Antonu Srletu. Manjkala je samo še ustrezna naloga… Vmes pa sem bil na lastno željo prestavljen – ne v misijone, ampak v diasporo. === Bogoslovija u Ljubljani 36 === Veliku grešku čine roditelji ili nadređeni koji teraju dete da ide u školu ili zanimanje koje ne voli. Svakom je detetu Bog stavio određene sposobnosti u srce, ali ne roditeljima ili odgajateljima koji svojim nasiljem opetovano kvare Božji plan. Naravno, isto vredi i za izbor zanimanja ili supružnika: deci – kao i roditeljima – treba dati slobodu u tom izboru. Mnogo puta, međutim, deca stavljaju neverovatne prepreke svom ocu ili majci udovici – što je, naravno, također protiv Božje volje. Međutim, nakon srednje škole poglavari su me, protiv moje volje, poslali na studij latinskog i grčkog jezika, što nije završilo sretno. Od tada sam imao puno razumevanja prema neuspešnim đacima. Meni se dogodilo slično onome što se dogodilo najboljem učeniku u iznimno zanimljivom i poučnom romanu „Golubić“, koji je pod naslovom Holoubek napisao Jindřich Šimon Baar, a za vrijeme rata objavila u prevodu Slovenčeva knjižnica. Glavni lik i odlikaš je pre mature samouvereno obećao: “Ako ne položim ove ispite, upisat ću teologiju!” A iz matematike je pogriješio zbog jednog jedinog minusa i tako je uznemiren pogrešio i na drugim predmetima te konačno propao na maturi. Zaista je upisao bogosloviju, te postao gorljiv sveštenik. Nakon upisa na teologiju sve sam ispite položio u roku. Čak sam dobio desetku iz hebrejskog kod Jakoba Aleksiča. Za one koji su imali desetku, govorili su u šali, da su "mente captus", tj. pomalo čaknuti. I hebrejski je bio mrtav jezik, ali mi je bio zanimljiv. Čak sam i (najkraći) psalam naučio napamet, znam ga i danas, a glasio bi otprilike ovako: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalam 116 (117 - hebrejski izvirnik, fonetski)</center> ! <center> Psalam 116 (117 – srpskohrvatski slobodan prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospodina svi narodi, Slavite ga svi puci. Jer je njegova dobrota velika prema nama, Večna je vernost Gospodnja. </poem> |} Čim sam upisao bogosloviju, već sam kao sumnjiv na vojnom odseku te usred školovanja pozvan u vojsku. Studentima su u Titovoj Jugoslaviji voleli prekidati teološki studij kako bi ih omeli na putu do svešteničkog zvanja. Za vreme služenja vojnog roka su, međutim, postupali sa svakim posebno i pokušavali ga odvratiti od zvanja ili čak pridobiti za komunističku partiju. Slične stvari sam prolazio i ja, makar u blažem obliku nego nekoji moji drugovi. Tako sam 24. septembra 1967. napustio Sloveniju i otišao u Pirot, koji je po meni tada bio grad Bogu iza leđa. Nešto sam i studirao tekom vojnog roka - posebno filozofiju; nisam ni znao da se studentima daju pitanja i da se nakon njih lakše spremaju za ispite. Ja sam naprotiv učio sve po redu te kod povratka iz vojske iz filozofije kod Janeza Janžekoviča (1901.-1988.) dobio jedva prolaznu ocenu. Međutim, to nije bio slučaj s drugim predmetima. Imali smo u to vreme izvrsne profesore na ljubljanskoj bogosloviji; neki su me se posebno dojmili, osobito asketski i učeni profesor dogmatike - sluga Božji Anton Strle (1915.-2003.). Jednom je bogoslov Igor Lovišček - to je kasnije sam izjavio na našem izletu u Romuniju - poslao na listu napisano pitanje: "Kako Papa i biskupi mogu osporavati tako velikog teologa kao što je Hans Küng?". Predavač se toliko uznemirio da je umalo doživio moždani udar. Budući da je Sveto pismo Novoga zaveta znao napamet - učio ga je godinama u komunističkom zatvoru - citirao nam je celi odlomak iz poslanice svetog Petra, gde prvi papa upozorava: "Braćo, budite trezni!" (1 Pt 5,8) I nastavio je, govoreći, nemaju li biskupi i papa doista nikakvu valjanost i autoritet kada je u pitanju pravi nauk? A budući da je Hans veliki teolog, ne treba se mu suprotstavljati. A budući da je Goethe bio veliki pesnik – a on je sumnjao u Isusovo božanstvo – niko s njim ne treba raspravljati ili mu protivrečiti, jer on je veliki pjesnik. Kako se drugi put možda doista ne bi šlogirao, bogoslovi su se dogovorili da profesorima neće samo uručiti napisana pitanja, nego da će ih prvo pregledati da vide nisu li možda samo provokacije. Igor je kasnije rekao da je želio skratiti sat, koji je vatreni profesor već produžio – ali je zbog ovog dodatka bio još dulji. Psihologiju nam je predavao svetski poznati Anton Trstenjak (1906.-1996.), koji se preko Mohorjeve družbe proslavio diljem Slovenije svojim znanstveno-popularnim knjigama. Te je godine bio i dekan Bogoslovnog fakulteta i, primera radi, redovito je dolazio na predavanja - što mu zbog mnogih drugih obveza nije uvek bilo moguće. Također je bio pozvan da drži izvanredna predavanja u Americi i drugdje. Imao je neverovatno dobro pamćenje i toliko je zanimljivo predavao da mu je predavaonica uvek bila puna, baš kao i kod Strleta. Bio je osobni prijatelj mojih roditelja. Kad sam već bio u Križevcima, jednom nas je posjetio kod kuće zajedno s katedralnim kanonikom Franom Kimovcem i „našom tetkom“ Hedvikom (1878.-1964.). Prve godine bio je u Križevcima jedan dobar dečko iz Hrvatskog Zagorja - Silvester Vorih, koji je bio vesela karaktera, prikladan za salezijanca. Pričalo se da ga je župnik vodio na razna mesta kako bi ga odvratio od redovničkog zvanja, i sledeće se godine dečak se stvarno nije više vratio u Križevce. Takvo odgovaranje ili odbijanje od duhovnog zvanja nije retko; međutim, obično izgubi takav kandidat smisao za duhovno zvanje uopšte. Zvanje je naime dato od Boga, a ne od ljudi; stoga ga ne smeju ometati ni roditelji, ni učitelji, ni političari – ali oni moraju radije otkrivati što se u mladoj osobi krije i tamo ga uputiti: onda ćemo imati ne samo dovoljno dobrih zvanja, nego i dovoljno dobrih duhovnih zvanja. Na početku studija teologije - koju sam morao nasilno prekinuti zbog služenja vojnog roka - napisao sam jednu od svojih prvih pesama koja se odnosi na Škale pri Velenju. Drevna pražupska crkva sv. Jurija s prekrasnim freskama, kao i župni dvor, prosvetni dom, gostionica i još nekoliko važnih zgrada među kojima je bila i gostionica u kojoj je radila moja tetka Ančka, se urušilo u dubinu zbog nesmotrenog iskopavanja ugljena, koji se nalazio u dubinama također ispd te divne crkve, koju smo još videli stajati 1950. godine, kad nas je vodio otac na izlet. {| class="wikitable" |- ! <center> Škalsko mirje (Žalostinka Škalam 1967, slovenački izvornik)</center> ! <center> Škalsko groblje (Žalopojka Škalama 1967, srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in pošastno Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> | <poem> Zamišljeno lutam uz tiho jezero. „Nema dalje!“ zaustavlja me preteći natpis. Zemlja se ugreznula... Čudno i zastrašujuće Zvižduk sirena nestaje u daljini. Teška noga gazi po polomljenim panjevima; Gledam duž uplakanog šljunka - Gorka me bol jede i grize, Smrdljivi tvornički dim ko da mi se ruga. Šaleškoga okruga, o Škale, rajski bisere, Sećanje na tebe zadaje mi gorku bol: Izgubio si srce, jadno selo, Progutali su ga tragovi ugljena. Ugljena? Ne! Opljačkalo ga je zlo Tog stranoga, bezbožnoga tiranina; Uvuklo se nekoć nepoznato zlo – Proždirala te kao živi polip. Znaju reći da je bilo loše... Ali nada ne jenjava. Samo Božji hram na brdu uzdiše u noć: "Polagano umiranje — ah — gorko je!" Lepejna proždrljiva – stoj, dovoljno! Zar potok kani li zadnju mrvicu umesiti u blato? Potop je poplavio dom nesretnih vernika - U pustoj hosti lete divlje sove. Zidovi starodrevni neumitno tonu, U ponor ga vuče nepoznata sila. “Nećeš popustiti?” – “Ne mogu više, priznajem: Ti si od mene jača sila zle sreće!” Onde je sada samo mali humak svedok, da je ovde nekada stajalo središte sela; ogromne, neutešne suze skrivaju od očiju naših groblju domova. A suze rastu dalje, dalje, šire, stapaju se preko močvare koja prodire: Dobivaju naziv: Velenjsko jezero. ali znate: pravo bi bilo - "Škalsko groblje!" </poem> |} Nakon završenog studija filozofije i teologije – nastavio sam upisivati sa godinom priprave za magisterij i položio ispite s primerenom ocenom: čak i kod strogog Franca Rozmana, pa i kod Franca Perka – kasnijeg beogradskog nadbiskupa, te kod Antona Srletom. Nedostajalo je samo odgovarajuća zadaća... U međuvremenu sam premješten - ne u misije, nego u dijasporu. Za vreme bogoslovskog študuja sam napisao još i drugu pesmu, kojoj sam dodao još i originalne prepeve na druge jezike: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Zdravnik Anton Lisec 42 ==== V časopisu „Vrelo života“ je potekala razprava med Štefanom Šteinerjem in Jordanom Kuničićem glede načinov, kako uravnavati rojstva v krščanskem duhu. Zagrebški profesor moralne teologije Kuničić je zagovarjal v celoti nauk Humanae vitae, ki preporeduje kakršno uporabo protispočetnih sredstev. Ljubljanski profesor moralke Šteiner pa je zagovarjal uporabo umetnih sredstev pri uravnavanju rojstev, češ da to ni greh, ampak le manjše zlo – po starodavnem načelu o manjšem zlu. Tako naj bi bila dovoljena uporaba kondoma, včasih pa tudi tabletk in spirale; takrat še ni bilo jasno, da to ni le kontracepcija, ampak način, ki večkrat umori komaj spočeto življenje. V zvezi s tem je popolnoma soglašal z učenjem okrožnice papeža Pavla VI. tudi zdravnik-kirurg Anton Lisec iz Vetova v Slavoniji, ki se je popolnoma posvetil pripravi mladih na zakonsko življenje, k čemur ga je povabil župnik Marko Majstorović v Slavonskem Brodu. Tam so sprožili gibanje za življenje po imenu Pro vita, ki je pritegnilo tudi mnoge zakonce, da so apostolsko delovali zoper splav in kontracepcijo, kakor tudi zoper umetno oplodnjo. Na ta način so rešili mnogo nerojenih življenj, in ti otroci so vsako leto v spremstvu svojih staršev imeli svoj praznik – in bila jih je polna cerkev. Gibanje je zajelo ne le katoličane, ampak tudi pravoslavne in druge – je torej postalo pravo ekumensko gibanje za življenje. V zvezi s tem je izdal veliko brošur, od katerih je najbolj znan letak „Otrok – Božji dar“, ki je preveden v veliko jezikov – tudi slovenščino. Na spletu je najti njegova besedila pod skupnim naslovom „Moja besedila“ („Moji tekstovi“). Temu je podobno v Sloveniji „Gibanje za življenje“. Da se vrnemo k osnovnem načelu, na temelju katerega so zagovorniki dopuščali uporabo kontracepcije. Načelo o manjšem zlu bi preprosto razložili takole: »Če se človek mora odločiti med dvema zahtevama, ki sta obe neko zlo, naj izbere tisto, za katero misli v tem trenutku, da je manjše zlo.« Tukaj, v primeru uravnavanja rojstev, pa je bilo postavljeno vprašanje takole: »Eden od zakoncev ne želi katoliškega načina uravnavanja rojstev, in zato pride v nevarnost sama trdnost zakona. Da bi rešila zakon, se lahko odločita zakonca za manjše zlo – za uporabo kontracepcije, ne le kondoma, ampak tudi tabletk.« To je bil zapleten in pravzaprav čisto nov moralni primer, ki mu v zgodovini še ni bilo enakega. Zato rešitev ni tako preprosta. In našel sem pri moralistu – jezuitu Arthurju Veermeschu (1858-1936), da opisuje ta problem, oziroma staro in sprejeto načelo o manjšem zlu: Če se človek najde pred nujno odločitvijo, pa ima na razpolago samo dve možnosti, sme izbrati eno od njih. Ne greši, katerokoli izbere, dokler nima možnosti da se posvetuje o cerkvenem in Božjem nauku glede zadeve. Tako so bili naši fantje med drugo svetovno vojno pred izbiro, ali bodo šli med domobrance ali med partizane. Nobena od teh odločitev ni bila lahka, nobena brez možnosti za greh, vsaka je bila moralno tveganje, a večkrat niso mogli niti prostovoljno odločati, ker so bili nasilno odpeljani. Mnenje: »Zaradi nevarnosti, da zakon propade, lahko zakonca uporabljata kontracepcijo« torej ne drži in je dilema umetna: 1.Tu se ni treba posvetovati, kaj je prav, ker jasen cerkveni nauk pravi, da umetna kontracepcija ni dovoljena in da je grešna, pa najsi bo abortivna ali neabortivna, saj take razlike cerkveno učiteljstvo ne pozna. Poleg tega je uporaba tabletk abortivna – a v času okrožnice Humanae vitae tega še niso vedeli. To so odkrili šele mnogo pozneje. 2.Ne sme se enačiti moralno zlo in fizično zlo. Moralno zlo je greh in se ga je treba izogibati in se mu tudi lahko izognemo, če hočemo, čeprav je treba za to včasih prispevati velike žrtve. Fizično zlo pa ni greh, in ga torej moramo trpeti, če bi se mu brez greha ne mogli izogniti. Če pa uporaba kontracepcije ne bi bila greh, potem sploh ne bi bilo problema; izgleda torej, da njeni zagovorniki menijo, da ni greh. 3.Glede vesti koncil pravi: »Na dnu vesti odkriva človek postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati. Vest je človekovo najbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam z Bogom, čigar glas zveni v človekovi notranjosti (CS 16). To pomeni, da je glas vesti treba poslušati, ne pa vesti (pre)oblikovati po svojih grešnih željah, kot so to delali zagovorniki »spolne revolucije«, ki je takrat od 1968 bila vsepovsod na pohodu, tudi v glasbi Beatles-ov. 4. Sveto pismo poleg tega pravi, da za dobro, ki ga nameravamo, ne smemo uporabljati slabega. Na primer, nekdo krade, da bi pomagal revnim: v tem primeru je sicer namen dober, vendar manjka pravilnost volje, ker so dejanja slaba. Skratka, dober namen ne daje pooblastila za nobeno slabo dejanje. “Ali naj bi počenjali zlo, da bi iz tega prišlo dobro, kakor nam obrekljivo podtikajo nekateri? Obsodba takih je pravična” ( Rim 3,8)« Cilj torej ne posvečuje sredstva. 5.Janez Pavel II. je omenil prav ta problem v svoji okrožnici o družini. Tam trdi, da uporaba kontracepcije ne more rešiti zakona, ampak prav nasprotno: spoštovanje Božjega in naravnega zakona bo učvrstilo tudi zakonsko ljubezen. Tam nedvoumno spodbuja starše k velikodušnem sprejemanju otrok in pravi, da je manjše zlo, če starša sprejmeta še kakega otroka, ko pa da se sebično ogibata otrok zaradi svojega ugodja in uporabljata protispočetna sredstva. On je poudaril, da večkrat prav zaradi grešnega uravnavanja rojstev propade in razpade marsikak zakon. Vermeersh (1858-1936) ima tudi splet: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur Tako sem sam prišel do prepričanja, da je nauk Cerkve jasen: prepoveduje kakršnokoli namerno preprečevanje spočetja v krščanskem zakonu in da v tej točki moj sicer učeni profesor Steiner ne uči cerkvenega nauka. Zato sem ga nekoč pri predavanju vprašal prek listka: »Jaz ne vidim, kako bi vaš nauk uskladil s papeževim učenjem v Humanae vitae.« Pa se je diplomatsko izognil odgovoru rekoč, da je papeževo učenje je vredno upoštevanja. V resnici pa je nekoč dejal, da mi kot spovedniki ne bi smeli spraševati ljudi glede njihovega načina uravnavanja rojstev. To bi seveda bilo upravičeno, če ne bi šlo za smrtni greh, ki se ga človek mora spovedati zaradi očiščenja duše in umiritve vesti. Koncil je sicer dejal, da si zakonci glede uravnavanja rojstev ustvarjajo svojo sodbo v svoji vesti: vendar ta vest mora biti pravilno oblikovana po nauku svetega pisma in cerkvenega učiteljstva. Končno odločitev glede tega vprašanja – o katerem se pravzaprav koncilski očetje niso mogli zediniti – pa so prepustili papeževi odločitvi. Čakala ga je torej nehvaležna naloga, da razglasi odločitev glede tega vprašanja, ki ne bo nikogar zadovoljila. Preveč stroga se bo zdela tistim, ki so zagovarjali neomejeno uporabo tabletk pri uravnavanju rojstev ne vedoč, da ta uporaba povzroča ne le preprečitev spočetja, ampak tudi uničenje že spočetega življenja, in da je torej tudi abortivna. Po drugi strani pa so obstajali tudi nekateri, ki so zagovarjali še ožjo opredelitev. Poudarjali so, da je sklicevanje na vest pravzaprav protestantovsko načelo, ker oni nimajo najvišjega cerkvenega učiteljstva, ki bi usmerjalo človeško vest. Vest je pa seveda raztegljiva ko harmonika, posebno dandanes. Tako dvomljivo učenje je v dvom in stisko vesti spravilo veliko zakonskih parov – kar sem pozneje lahko spremljal v praksi, saj tisto sklicevanje na vest ni bilo ravno najbolj prepričljivo. Tako mi je neka žena dejala, da o takem ravnanju meni včasih, da je pravilno, včasih pa, da ni. Najbolj se je pa bala ustavljati se nasilnemu možu, ki se je požvižgal na take »malenkosti«. Jasen cerkveni nauk pa daje zakoncem oporo in možnost sklicevanja na vest, ki bi jo moral spoštovati, če ima ženo res rad. Še veliko bolj to velja za pravico žene, da rodi otroka. V svetu namreč ni redko nasilje nad ženami – ki ga občila redko omenjajo – da bi naredile splav. Koliko morajo nekatere ženske v tem smislu pretrpeti nasilja od neprijaznega okolja, ne bi človek verjel, če ne bi bral na primer takega pisma, ki ga je neka mamina prijateljica iz Podlipe pisala vsa obupana. V njem pravi, da jo je mož prisilil, da je proti svoji volji in vesti naredila splav v zavesti, da s tem umori svojega lastnega otroka. Ženske, ki trdijo, da je otrok njihov trebuh, s katerim lahko razpolagajo, prvič ne govorijo resnice, saj je danes znanstveno dokazano, da tu gre za novo bitje, ki ima lastne organa in lasten krvotok, kjer je celo krvna skupina večkrat različna od materine. Vsi verniki pa verujemo, da temu bitju v trenutku spočetja Bog vdihne neumrljivo dušo, za zveličanje katere bodo starši dajali Bogu nekoč odgovor. Popolnoma se je strinjal s tem koncilskim papežem in z učenjem okrožnice Humanae vitae borec za nerojene otroke Anton Lisec. Spoznala sva se ob pripravljanju mladih na zakon. Takrat je bilo še veliko mladine, ki so se pripravljali skupno na zakonsko življenje. Povezali smo se s skupino iz Bačke, iz Novega Sada, ki je imela predavanje tudi v Mužlji: zakonski par, duhovnik, zdravnik. Nihče od njih pa se ni dotaknil najbolj občutljive teme – a to je krščansko uravnavanje rojstev. Navadno so le razlagali sredstva za to metodo. V Slavoniji pa so že takoj po 2. vatikanskem koncilu uvedli obvezno pripravo mladih na zakon. Vodil jo je župnik Marko Majstorović iz Slavonskega broda, ki je kot zdravnika zaposlil mladega in navdušenega branitelja življenja kirurga Antona Lisca. Le-ta je bil pripravljen celo zastonj priti tudi v Mužljo. Tako smo sedaj tudi mi imeli celotno ekipo: duhovnik je bil naš župnik Stanko Tratnjek, zakonski par je bil tudi iz Mužlje, zdravnik pa je bil gost, ki je bil prepričan, da je težko dobiti primerno usposobljenega zdravnika na to temo, saj navadno razlagajo zadevo tako, kot so se je naučili na medicini: a to je medicina brez morale, ki vsa ta protispočetna sredstva poučuje, dovoljuje in celo priporoča. Skozi več let je ta zdravnik prihajal k nam, kjer je vodil tečaje priprave na zakon. Včasih je uspel priti tudi v osnovno šolo v Mužlji, pa tudi na srednjo medicinsko šolo v Zrenjaninu. Tam je imel splošno predavanje o zdravem načinu življenja, pa tudi o krščanskem gledanju na pripravo na zakon. Osrednja tema pa je bila čistost pred zakonom, zvestoba v zakonu ter sprejemanje otrok, kajti otrok je največji Božji dar. Obiskal je tudi državno bolnico Đorđe Joanović. Želel se je sicer sestati z glavnim aborterjem na ginekologiji – to stavbo so pred nekaj leti podrli – Tiborjem Jeszenszkim – vendar on ni sprejel povabila, češ da je ateist. Zdravnik Lisec poudarja, da morajo starši sprejemati življenje otroka, če jim ga Bog podari – in nadaljuje: – Katolička Crkva je učiteljica vjere i morala. Ona trajno naučava neraskidivost povezanosti bračnog sjedinjenja sa začećem, pri čemu Bog daje dušu novom čovjeku. Obrazloženja se mogu naći u Katekizmu Katoličke Crkve, u Enciklikama “Casti conubii” i “Humanae Vitae” i dokumentu Zbora za nauk vjere ”Donum Vitae”. Tako su smrtni grijesi ne samo ubijanje nerođenog djeteta, nego i kontracepcija, sterilizacija i umjetna oplodnja kao npr. u epruveti i inseminacija. – Čujemo da se rodi manje od 5 % djece začete u epruveti, a ostalu pobiju ili ih drže žive, smrznute u frižiderima. Otrok je Božji dar in edino Bog je gospodar življenja tako rojenega kot nerojenega. ==== Lekar Anton Lisec 42 ==== U listu "Vrelo života" raspravljalo se između Štefana Šteinera i Jordana Kuničića o načinima planiranja porodice te reguliranja rađanja u kršćanskom duhu. Kuničić, zagrebački profesor moralne teologije, u potpunosti je branio nauk okružnice Humanae vitae koji zabranjuje bilo kakvu uporabu kontracepcijskih sredstava. Ljubljanski profesor moralke Šteiner zagovarao je korištenje veštačkih sredstava u nacrtovanju porodice rekavši da to nije greh, već samo manje zlo - prema prastarom principu manjeg zla. Stoga po njegovu treba redovno dopustiti korištenje kondoma, a ponekad i pilula i spirale; tada još nije bilo jasno da se kod ovih troje ne radi samo o kontracepciji, već o načinu koji opetovano ubija jedva začeti život. U tom pogledu u potpunosti se složio s naukom enciklike pape Pavla VI. također lekar kirurg Anton Lisec iz Vetova u Slavoniji, koji se odrekao medicinskoj karijeri jer se potpuno posvetio pripremanju mladih za bračni život, na što ga je pozvao župnik Marko Majstorović u Slavonskom Brodu. Tamo su pokrenuli pokret za obranu života pod nazivom Pro vita, koji je također privukao mnoge supružnike da apostolski deluju protiv pobačaja i kontracepcije, kao i protiv veštačke oplodnje. Na taj su način spasili mnoge nerođene živote, a svake su godine ta deca u pratnji roditelja imala svoj praznik – te napunili župnu crkvu. Pokret je zahvatio ne samo katolike, nego i pravoslavne i druge – tako je postao pravi ekumenski pokret za život. S tim u vezi objavio je Lisec mnoge brošure, od kojih je najpoznatiji letak "Dete - Božji dar", koji je preveden na mnoge jezike. Njegove tekstove možete pronaći i danas na internetu pod zajedničkim naslovom "Moji tekstovi", gde je značajan članak: »Zavoli dete i daj mu da živi!« https://kamenjar.com/antun-lisec-zavoli-dijete-i-daj-mu-da-zivi/ Antun Lisec: Zavoli dijete i daj mu da živi ! (kamenjar.com) Kako da objasnimo načelo manjeg zla? "Ako se čovjek mora odlučiti između dva zahtjeva, a oba su zla, treba izabrati onaj za koji trenutno misli da je manje zlo." Ovde se, u slučaju kontrole rađanja, postavilo pitanje na sledeći način: „Jedan od supružnika ne želi katoličku metodu kontrole rađanja, pa stoga samo postojanje braka dolazi u opasnost. Kako bi spasili brak, supružnici se mogu odlučiti na manje zlo - koristiti kontracepciju." Bio je to složen i, zapravo, potpuno novi moralni slučaj, bez presedana u istoriji. Ipak to nije nešto potpuno novo; nakon dugog traženja sam naišao na odgovarajući odgovor kod moralista-isusovca Arthura Veermescha (1858.-1936.) gde staro i prihvaćeno načelo manjeg zla: Vermeersch (1858-1936) također ima web: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur Ako je osoba suočena s hitnom odlukom i ima samo dve mogućnosti, može izabrati jednu od njih. Ne greši, što god odabere, dok nije imala priliku posavjetovati se s Crkvom i Božjim naukom. Tako su tijekom Drugog svjetskog rata naši dečki stavljeni pred izbor odlaska u domobrane ili u partizane. Nijedna od tih odluka nije bila laka, nijedna bez mogućnosti greha, svaka je bila i opasna i moralni rizik, ali mnogo puta se nisu mogli ni odlučivati jer su bili nasilno odvedeni. Mišljenje: “Zbog opasnosti od propasti braka oba supružnici mogu koristiti kontracepciju” nije, dakle, istinito, a dilema je veštački stvorena. Zašto? #1. Nema potrebe raspravljati što je tu ispravno, jer jasno crkveno učenje kaže da umetna kontracepcija nije dopuštena i da je grešna, bez obzira da li je abortivna ili neabortivna, jer crkveni nauk ne poznaje takvu razliku. . Osim toga, upotreba pilule i spirale – kao i veštačka oplodnja - jesu abortivne - ali to u vreme Humanae vitae to nisu znali, nego je otkriveno tek kasnije. https://hr.wikipedia.org/wiki/Humanae_Vitae Humanae Vitae – Wikipedija (wikipedia.org) #2. Moralno zlo i fizičko zlo ne smeju se poistovećivati. Moralno zlo je greh i mora se izbegavati za svaku cenu i žrtvu. Fizičko zlo pak nije greh i smemo ga izbegavati, ali ga moramo trpeti i podnositi, ako ga ne možemo otkloniti bez greha. #3. O savesti koncil kaže: "Na dnu savjesti čovjek otkriva zakon koji ne daje sam sebi, ali ga mora poštovati." Savjest je čovjekova najskrivenija jezgra i svetište, gdje je posve sam s Bogom, čiji glas zvuči u čovjekovoj nutrini (CS 16). To znači da se glas savesti mora slušati, ali ne (pre)oblikovati prema grešnim željama, kao što su to činili branitelji "seksualne revolucije" koja je buknula baš 1968. nastupom Beatlesa; slučajno je iste godine objavljena i Humanae vitae. #4. Nije dozvoljeno koristiti zlo za postignuće dobra: „Zar trebamo činiti zlo da bi iz njega proizašlo dobro, kako nas neki klevetnički potiču? Osuda takvih je pravedna" (Rimljanima 3:8)" Dobar cilj dakle ne opravdava grešno sredstvo. #5. Ivan Pavao II. spomenuo je upravo ovaj problem u svojoj okružnici o obitelji »Familiaris consortio«, gde kaže, uporaba kontracepcije ne može spasiti brak, već upravo suprotno: poštivanje Božjeg i prirodnog zakona ojačaće i bračnu ljubav; stoga potiče roditelje na velikodušno prihvaćanje dece pošto je manje zlo prihvaćanje deteta nego sebično izbegavanje rađanje poradi komoditeta; mnogi se brakovi raspadnu baš zbog toga. Tako sam i sam došao do uvjerenja da nauk Crkve, koji zabranjuje namerno sprečavanje začeća, treba poštivati i da moj inače učeni profesor Steiner po tom pitanju ne naučava nauk Crkve. Zato sam ga jednom prilikom na predavanju preko papirića upitao: „Ne vidim kako bi se moglo uskladiti vaše učenje s Papinim naučavanjem u Humanae vitae.“ Ali on je diplomatski odgovorio rekavši da Papino učenje zaslužuje uvažavanje. Konačna odluka o ovom pitanju - oko kojeg se saborski oci zapravo nisu mogli složiti - prepuštena je dakle papi, koji se našao pred nezahvalnom zadaćom da po tom pitanju objavi odluku koja nikoga neće zadovoljiti. Prestroga će se činiti onima koji su zagovarali neograničenu upotrebu kontracepcijskih pilula; bilo je i onih koji su zagovarali još užu definiciju. Naglašavali su kako je priziv savjesti zapravo protestantsko načelo, jer oni nemaju najviši crkveni autoritet koji bi usmjeravao ljudsku savest, koja se može rastezati poput harmonike. Takvo dvojbeno učenje dovelo je mnoge bračne parove do griže savesti. Tako mi je jedna žena rekla da ponekad misli da je takvo ponašanje ispravno, a ponekad nije i nije se usudila kazati ne nasilnom mužu koji se pozviždao na takve “sitnice”. Jasan crkveni nauk, međutim, daje supružnicima potporu i mogućnost pozivanja na svoju savest, koje načelo je osnov demokracije. Ima žena koje moraju trpeti od okruženja, od rodbine ili od vlastitog muža strašno nasilje, da bi učinile pobača. Jedno ovakvo pismo je napisala jedna moja mamina prijateljica iz Podlipe. U njemu kaže da ju je suprug prisilio na pobačaj protiv njezine volje i bilo joj je strašno čekati na red u abortirnici, znajući da ubija vlastito dijete: osećala se kao da vodi nevino janje u klanicu. Žene koje tvrde da je dete njihov trbuh, kojim mogu raspolagati, ne govore istinu, jer danas je znanstveno dokazano da je to novo biće, koje ima svoje organe i svoj krvotok, gdje se čak i krvna grupa obično razlikuje od majčine. Svi vjernici, međutim, vjeruju da u trenutku začeća Bog ovom stvorenju udahnjuje besmrtnu dušu za čije će spasenje roditelji jednog dana davati Bogu odgovor. Anton Lisec, borac za nerođenu decu, u potpunosti se slagao s učenjem Humanae vitae. Upoznali smo se pripremajući mlade za brak. U to vreme još je bilo u Mužlji mnogo – oko pedeset mladih - , koji su redovno dolazili na predavanja o pripremi na kršćanski brak. Povezali smo se s grupom iz Bačke, iz Novog Sada, koja je održavala predavanja u Mužlji: bračni par, svećenik, lekar. Bilo je puno lepih reči, ali niko se nije dotaknuo najosetljivije teme – kršćanskog planiranja porodice, nego su objasnili kontracepciju i tako mlade još potakli na greh. U Slavoniji je odmah nakon Drugog vatikanskog sabora uvedena obvezna priprema mladih za brak. Vodio ju je župnik Marko Majstorović iz Slavonskog Broda, koji je kao lekara zaposlio mladog i poletnog branitelja života, kirurga Antona Lisca, koji je čak bio spreman besplatno doći u Mužlju. Tako smo sada imali celu ekipu mi sami: sveštenik je bio župnik Stanko Tratnjek, bračni par je također bio iz Mužlje iz pokreta vikendaša (hétvégesek), na primer Aranka i Ervin Kovács, a lekar je bio sam doktor Lisec, koji je iskusio da je danas teško naći primjereno osoblje za takva predavanja, pošto postoji medicina bez morala, koja podučava, dopušta ili čak preporučuje ne samo kontracepciju, nego i veštačku oplodnju i pobačaj. Tijekom godina ovaj je liječnik dolazio k nama, gdje je vodio tečajeve pripreme za brak. Ponekad je uspijevao doći i do osnovne škole u Mužlji, kao i do srednje medicinske škole u Zrenjaninu. Ondje je održao opće predavanje o zdravom načinu života, kao io kršćanskom pogledu na pripravu za brak. Središnja tema bila je čistoća pred zakonom, vjernost u braku i prihvaćanje djece, jer dijete je najveći Božji dar. Posetio je i državnu bolnicu Đorđe Joanović. Želio je upoznati glavnog abortera na odelu ginekologije - ta je zgrada srušena pre nekoliko godina - ali je odbio poziv rekavši da je ateist – a na susretu su bili samo četvorica lekara. Doktor Lisec poručuje, da je Katolička crkva je učiteljica vere i morala. Ona trajno naučava o nerazrješivosti bračne zajednice, kao i da život počinje sa začećem, kada Bog stvara dušu začetom čoveku. Objašnjenja se nalaze u Katekizmu Katoličke Crkve, u okružnicama „Casti conubii“ i „Humanae Vitae“ te dokumentu Kongregacije za nauk vjere „Donum Vitae“. Dakle, smrtni gresi nisu samo pobačaj, nego i kontracepcija, sterilizacija i veštačka oplodnja. On tumači: „Čujemo da se rađa manje od 5% dece začete u epruveti, no ostala se ubijaju ili drže na životu, zamrznuta u hladnjačama. Nikad se još nije čulo, da bi uspelo odmrzavanje.“ Dete je Božji dar i samo je Bog gospodar života. === Knjižničar v vojaški suknji 44 === Pod Titom so bogoslovce vpoklicali k vojakom skoraj redno sredi šolskega leta ali sredi študija, da bi jih ja čim bolj zmedli. Niti bogoslovje niti srednje šole niso bile priznane od države, ampak so jih računali za edine dovoljene zasebne šole, ki so kot take obstajale. Čeprav je na Madžarskem in Poljskem sovjetski komunizem huje pritiskal, je dal Cerkvi glede šolstva večjo svobodo. Glede na svoj poklic sem pri vojakih v primeri z drugimi bogoslovci jaz še kar dobro skoz prišel. Na Rakovniku sem bil skozi več let knjižničar skupaj s Francom Vidicem. Ko sem šel 1967 kupovat neko knjigo za knjižnico v »Mladinsko knjigo« v Ljubljani na tedanji Titovi cesti pred Nebotičnikom, sem se moral oglasiti v neki zadevi tudi pri ravnatelju in pisatelju Ivanu Potrču (1913-1993). Še danes mi zvenijo v ušesih njegove besede, ki so bile kot besede očeta sinu: »Tistih vojaških ukazov ni treba dobesedno jemati in jih izvrševati, ampak mora človek misliti s svojo glavo.« Začudil sem se, da mi človek, ki sem ga imel za »rdečega«, daje take »pregrešne« nasvete zoper našo »idealno socialistično družbo«. Čeprav na to nisem nič odgovoril, menim, da mi je s tem veliko pomagal – me je pripravljal na razmere, ki so bile čisto drugačne od tistih samostanskih, čisto drugačne od normalnih. Moram reči, da sem se pri salezijancih dobro počutil. Tudi poklic se mi je dopadel. Takratni naš ravnatelj Avguštin Jakob je dejal pred odhodom k vojakom: »Ko boš pri vojakih, se ti bo razbrzdanost pokazala v tako grdi luči, da te gotovo ne bo premotila.« Mislim, da je tako tudi bilo. Gospod Stanko Rebek nam je redno vsak mesec pošiljal – mislim da po 500 ali 1000 dinarjev. Mi smo bili takrat tako varčno vzgojeni, da sem ta denar dajal v hranilnico, in sem kar nekaj prišparal za našo družbo. Če bi danes bil v istih razmerah, bi si seveda s tem kaj malega privoščil sebi, ali pa bi dal tistim, ki jim je manjkalo, saj jaz nisem pri vojakih ničesar potreboval. Največji reveži pa so bili strastni kadilci: ko niso imeli denarja, so pobirali čike in jih kadili do zadnjega – kjer je največja koncentracija nikotina in drugih strupov. 24. septembra 1967 smo morali biti na postaji v Velenju. Takrat vojaški naborniki še niso smeli potovati sami k vojakom kot pozneje, ampak le organizirano, po pozivu. V Zidanem mostu pa se je kompozicija iz Velenja in Celja ustavila. Ali je bilo to slučajno ali načrtovano, ne vem. Celo noč smo morali tam čakati. Ni bilo hladno, ampak strašno dolgočasno in že kar obupno. Nekateri vojaki so bili pijani, pa so nekaj prepevali kot neko »Marijano«, drugi vzdihovali, tretji preklinjali usodo, četrti molče buljili pred sebe – pač smo se počutili na milost in nemilost prepuščeni svojim predpostavljenim. Imel sem podoben občutek kot na Reki, ko smo bili na naboru ali nekaj podobnega. Tri ure so nas gole imeli v neki veliki dvorani – in to vse skupaj vse vsem na ogled. Ne vem, zakaj je bilo potrebno, da smo bili čisto brez obleke tako dolgo. Morda so nam hoteli vladajoči dati do znanja, da imajo nad nami vso oblast in da čisto nič ne veljamo in da ne moremo pred nobene svoje skrivnosti. Tiste formalnosti – ko smo z nekimi papirji tam stali v vrsti in hodili od enega oficirja do drugega, bi se dalo opraviti tudi v obleki, kot se za človeška bitja spodobi. Glede služenja vojaškega roka moram sicer priznati, da kot taka zame ni bila nekaj pretežkega – vendar se s takim načinom mišljenja in delovanja nikoli nisem mogel sprijazniti. Prva preizkušnja me je čakala že takoj po prihodu v vojašnico Stevan Sinđelić v Pirotu, ki je zgrajena ali 1884 ali 1920. Prvo noč še nismo spali v stavbah vojašnice, ampak mi „fazani“ nekje drugje desno tam nekje, kjer smo se prijavili na območju kasarne. Pred spanjem se je k meni obrnil neki nabornik, ki je imel tam poleg ležišče, in me povabil, da bi spala skupaj. Bil sem presenečen nad tako predrznostjo in sem posumil, da so mi morda toplega tovariša podtaknili. Odgovoril pa sem mu čisto mirno in resno: „Midva nisva otroka ampak odrasla fanta in oba veva, da skupaj spita samo mož in žena.“ Takoj se je obrnil in sam zaspal. Ko sem ga nekaj dni pozneje srečal v krogu vojašnice, je samo zardel in povesil oči ter se izgubil v množici. Tovrstni fantje baje menjajo partnerje in gredoč staknejo okužbo, ki jo nevede prenašajo naprej. Zahvalil sem se angelu varuhu, da me je navdihnil s pravilnim in sprejemljivim odgovorom. Glede hotništva pravi KKC (Katekizam katoličke Crkve) iz 1993 v točki 2357: Sveto pismo dejanja homoseksualnosti prikazuje kot hude zablode (1 Mz 19,1--29; Rim 1,24-27; 1 Kor 6,10; 1 Tim 1, 10.) Cerkveno učiteljstvo obsoja taka dejanja kot grešna – ne pa nagnjenje ali usmerjenost (Persona humana 8). To pomeni, da kristjan, ki želi zveličanje svoje duše, sprejema ta nauk in se po njem ravna tudi v življenju ne glede na okoliščine, v katerih živi. Sicer pa se v Pirotu sploh nisem srečeval s tem vprašanjem, pa niti ne v Prištini – razen ene izjeme. Večina teh preprostih fantov je imela svoje punce, in nekateri so zatrjevali, da bodo do poroke spoštljivo čakali; nekateri pa so doma pustili tudi svoje zakonske žene in otroke. Kako težka je bila taka ločitev takoj po poroki, mi je iskreno zaupal neki mlad mož-poštenjak od nog do glave, ko sva bila požarna v tisti stari kasarni v Pirotu. V Sloveniji smo se učili srbohrvaščine; na Hrvaškem so temu istemu jeziku pravili hrvaško-srbski, a danes m pravijo hrvaščina, Srbi pa srbščina. Poleg tega dobivamo še bosanščino in črnogorščino. Za nas Slovence so razločki tako mali, da gledamo na vse te skupine kot na en jezik v različnih narečjih, ki se med seboj komaj razlikujejo: v taki srbohrvašččini oziroma bolje jugoslovanščini smo pri vojakih govorili, in v takem jeziku, kot ga govorijo tukaj v Vojvodini, so napisani tudi moji spomini. Tak način življenja je meni kot večini vojakov nenavaden in tuj, kar nesprejemljiv. Nekateri »fazani«, tj. novi vojaki, so poskušali napraviti zaradi težkih okoliščin celo samomor – ki se vsaj v mojem času ni nobenemu posrečil; in so jih nato poslali domov kot nesposobne. Kar se tiče dobre vzgoje mladih fantov, mislim, da sovraštvo in ubijanje „sovražnikov“ ni ravno vzgojno. Meni pa je bila vojaščina težavna in zoprna iz več razlogov: #a. Neprijetno in zoprno mi je bilo odgovarjanje od poklica – kar je opravljal podporočnik Novica Đorđević #b. Še bolj zoprno mi je bilo vznemirjanje, ki ga je včasih skušal počenjati neki Simo Simendić v Pirotu, a da nihče ni ukrepal – čeprav so bili desetarji vedno z nami; nič čuda – saj so v nesramnem govorjenju ali obnašanju nekateri od njih celo prednjačili – vsaj moj pirotski. #c. Poleg tega je bilo pri vojakih – tudi med oficirji – veliko preklinjanja in grdega govorjenja, pri srbohrvaškem govoru zlasti z začetnico jeb…, medtem ko so Kosovarji začenjali s čiv... #d. K (pre)vzgoji pa so pripadala tudi krščanstvu čisto tuja in nasprotna načela, ki so nam jih dan na dan vtepali v glavo, na primer: »Mrziti na neprijatelja!« (»Sovražiti sovražnika!«) Zakaj bi neki posameznik ali narod sovražil drugega, če mi pa ni nič hudega storil. Krščanstvo pa zahteva od človeka, ne da sovraži, ampak da ljubi vse, tudi sovražnike. Ker se navadno preprosti ljudje med seboj ne sovražijo, za podžiganje sovraštva poskrbi vojaški propagandni stroj, kar smo lahko spremljali tudi med zadnjo nesrečno balkansko vojno ob razpadu Jugoslavije. #e. Naslednje tako nemoralno načelo je bilo: »Naređenje – izvršenje!« Malokdo ve, da to načelo izhaja iz pruske protestantovske vojske izza konca 19. stoletja, ki je hotela iz vojakov napraviti poslušen stroj, ki avtomatsko uboga zapovedi, pa četudi so nemoralne in grešne. To lahko privede in je skozi zgodovino privedlo do hudih zločinov; ko ubogljivi stroj – zdresirani vojak - izvršuje brez pomisleka in lastne presoje tudi najbolj grešne, nore in škodljive ukaze, kar vodi do neverjetnih in gnusnih zločinov, množičnega ubijanja in uničevanja. === Knjižničar u vojničkom odelu 44 === Pod Titom su redovno katoličke bogoslove pozivali u vojsku usred školske godine ili usred studija, kako bi ih što više zbunili. Ni semeništa ni srednje škole nisu bile priznate od strane države, već su se smatrale jedinim dopuštenim privatnim školama koje su kao takve postojale. Iako je u Mađarskoj i Poljskoj sovjetski komunizam vršio veći pritisak na veru i slobodu, dao je Crkvi veće mogućnosti u pogledu obrazovanja i veronauke. Bio sam tada kroz više godina knjižničar na Rakovniku zajedno s Francom Vidićem. Kad sam 1967. išao kupiti knjigu za knjižnicu u "Mladinsku knjigo" u Ljubljani na tadašnjoj Titovoj cesti ispred Nebotičnika, morao sam se obratiti i ravnatelju i književniku Ivanu Potrču (1913.-1993.). I danas mi u ušima odzvanjaju njegove riječi koje su bile kao riječi oca sinu: "Ne morate doslovno shvatiti te vojne zapovijedi i izvršiti ih, ali morate misliti svojom glavom." Bio sam iznenađen da mi čovjek kojeg sam smatrao "crvenim" daje tako "grešne" savjete protiv naše " idealno socijalističko društvo" ". Iako mu nisam odgovorio, mislim da mi je on u tome puno pomogao - pripremio me za uvjete koji su bili potpuno drugačiji od onih u samostanu, potpuno drugačiji od normalnih. Moram reći da sam se dobro osjećao kod salezijanaca. Svidjelo mi se i zanimanje. Naš tadašnji ravnatelj Avguštin Jakob rekao je pre odlaska u vojsku: „Kad budeš u vojski, razuzdanost će ti se pokazati u tako ružnom svetlu da ti sigurno neće smetati.“ Mislim da je tako i bilo. . Ekonom Stanko Rebek slao nam je redovito svaki mjesec - mislim da svakome po 500 ili 1000 dinara. U to smo vrijeme bili odgajani tako štedljivo da sam taj novac stavio na štedionicu i uštedio sam prilično za našu tvrtku. Da sam danas u istoj situaciji, naravno da bih se počastio nekom sitnicom, ili bih dao onima kojima nedostaje, jer meni od vojnika ništa nije trebalo. Najsiromašniji su bili strastveni pušači: kad nisu imali novca, skupljali su chicas i pušili ih do posljednjeg mjesta - tamo gdje je koncentracija nikotina i drugih otrova najveća. 24. rujna 1967. morali smo biti na stanici u Velenju. U to vrijeme vojni obveznici još nisu smjeli sami odlaziti u vojnike kao kasnije, već samo organizirano, na poziv. Sastav iz Velenja i Celja zaustavio se u Zidan mostu. Je li to bilo slučajno ili planirano, ne znam. Tamo smo morali čekati cijelu noć. Nije bilo hladno, nego užasno dosadno i već prilično očajno. Neki su vojnici bili pijani, ali su pjevali nešto poput "Marijane", drugi su uzdisali, treći proklinjali sudbinu, treći nijemo gledali ispred nas - jednostavno smo se osjećali prepušteni na milost i nemilost nadređenih. Imao sam sličan osjećaj kao na Reki, kad smo bili na setu ili tako nešto. Tri sata držali su nas gole u velikoj dvorani - i sve to da svi vide. Ne znam zašto nam je trebalo toliko dugo da se potpuno skinemo. Možda su nam vlastodršci htjeli dati do znanja da oni imaju svu moć nad nama i da ne vrijedimo baš ništa i da im ne možemo tajiti nijednu njihovu tajnu. Te formalnosti - kada smo stajali u redu s nekakvim papirima i hodali od jednog do drugog službenika, mogle su se obaviti čak iu odjeći, kako i dolikuje ljudima. Što se tiče služenja vojnog roka, moram priznati da mi kao takvo nije bilo teško - ali s takvim načinom razmišljanja i postupanja nikada se nisam mogao složiti ili pomiriti. Prvi ispit čekao me odmah po dolasku u kasarnu Stevan Sinđelić u Pirotu, koja je sagrađena najverovatnije daleke 1920. godine, dakle pred više od sto godina – te je pretrpela neka manja oštećenja za vreme NATO-vog bombardiranja 1999. Prvu noć po dolasku još nismo spavali u zgradama kasarne, već smo „fazani“ – dakle „mladi vojnici“ za razliku od „stare vojske“ prenoćili tamo negde, gde smo se prijavili po dolasku u kasarnu. Pre spavanja, neki „fazan“-zemljak, koji je imao ležaj do mene okrenuo se prema meni i pozvao me da zajedno spavamo. Iznenadio sam se takvoj drskosti i posumnjao da susret sa toplim sudrugom nije slučajan, nego možda namešten. Ali ja sam imao odmah spreman sasvim miran i ozbiljan odgovor: “Mi nismo deca, nego oboje odrasli momci, i znamo dobro da samo muž i žena spavaju zajedno.” Složio se te se odmah okrenuo na drugu stranu i zaspao. Kad sam ga nekoliko dana kasnije sreo u krugu vojarne, samo je pocrvenio, oborio oči i nestao u mnoštvu. Priča se, da su takvi tipovi skloni menjanju partnera i usput dobiju zarazu koju nesvesno prenose dalje. Zahvalio sam anđelu čuvaru što me nadahnuo pravilnim i prihvatljivim odgovorom bez vređanja, i tako mi sačuvao zdravu i dušu i telo. Što se tiče homoseksualnosti, Katekizam Katoličke Crkve (KKC) u tački 2357 kaže: Sveto pismo prikazuje homoseksualne činove kao velike zablude te nabraja: #Propast Sodome i Gomore, koje je gradove Bog uništio sumporom i vatrom zbog istospolnog načina života (Postanak 19:1-29); # Stoga ih je Bog predao sramotnim strastima: njihove žene zamijeniše naravno općenje protunaravnim, a tako su i muškarci napustili naravno općenje sa ženom i raspalili se pohotom jedni za drugima te muškarci s muškarcima sramotno čine i sami na sebi primaju zasluženu plaću svoga zastranjenja (Rimljanima 1,24-27); # Ili zar ne znate da nepravednici neće baštiniti kraljevstva Božjega? Ne varajte se! Ni bludnici, ni idolopoklonici, ni preljubnici, ni mekoputnici, ni muškoložnici, ni kradljivci, ni lakomci, ni pijanice, ni psovačič, ni razbojnici neće baštiniti kraljevstva Božjega (1 Korinćanima 6,9.10) # A mi znamo da je Zakon dobar ako se tko njime služi zakonito, 9 svjestan toga da je Zakon tu ne za pravednika nego za bezakonike i nepokornike, nepobožnike i grešnike, bezbožnike i svetogrdnike, ocoubojice i materoubojice, koljače, 10 bludnike, muškoložnike, trgovce ljudima, varalice, krivokletnike, i ima li još što protivno zdravom nauku - 11 po evanđelju Slave blaženoga Boga koje je meni povjereno (1 Tim 1,8-11). Sveto pismo i crkveno učiteljstvo dakle osuđuje takve postupke kao grešne – ali ne sklonost ili usmerenje te preporučuje blagi postupak prema osobama sa takvim navikama. (KKC 2358) Kršćanin koji želi spasenje svoje duše dakako prihvata ovo učenje. Inače, za vreme služenja vojnog roka u Pirotu se sa tim pitanjem uopšte nisam susreo, pa čak ni u Prištini – tamo sa jednim izuzetkom. Većina tih nepokvarenih dečaka – makar po njihovim rečima ne bi se to moglo zaključivati – imala je kod kuće svoje devojke, a neki su tvrdili da s poštovanjem čekaju do vjenčanja onaj čas; drugi su kod kuće ostavili i svoje žene i djecu. Koliko mu je takav rastanak teško pao, iskreno mi poverio jedan čestiti mladić na noćnom dežurstvu u onoj staroj Sinđelićevoj kasarni u Pirotu... Takav način života bio je meni i većini vojnika neobičan i stran. Neki "fazani", t.j. novi vojnici, zbog teških prilika i robovske poslušnosti koja se tražila – u suprotnošču sa potpunom slobodom koju su uživali u civilstvu – pokušavali su čak i samoubojstvo, najviše rezanjem žila – što, barem u moje vrijeme, nikome nije uspelo; posle spašavanja su poslati kući kao nesposobni. Što se tiče dobrog odgoja momaka, mislim da poticanje na mržnju i ubijanje 'neprijatelja' ne deluje baš odgojno. Usprkos nekoj podnošljivosti za mene je vojni rok bio težak iz više razloga: #a. Bilo mi je neugodno i odvratno odgovaranje od mog svešteničkog zvanja, koje je vršio naš potporučnik Piroćanin Novica Đorđević. #b. Još mi se više gadilo pipanje, koje je vojnik Simo Simendić ponekad pokušavao nad drugovima i na meni, a da niko ništa nije poduzimao - iako su desetari uvek bili s nama; nije ni čudo - jer su neki od njih prednjačili u nepristojnom govoru ili ponašanju - barem moj desetar. #c. Među vojnicima - čak i među oficirima - bilo je dosta psovki i ružnih reči, koje su počinjale u srpskohrvatskom govoru sa jeb..., dok kod Kosovara sa čiv... #d. U (pre)odgoj su uključena i kršćanstvu potpuno strana i suprotna načela, koja su nam se iz dana u dan ubijala u glavu, npr.: „Hate the enemy!“ („Mrzite na neprijatelja!“) Zašto bi bilo koji pojedinac ili narod mrzio drugoga , ako mi nije učinio ništa loše? Kršćanstvo, nasuprot, traži od čoveka da ne mrzi, nego voli sve, pa i svoje neprijatelje. Kako se obični ljudi međusobno ne mrze, za raspirivanje mržnje brine se vojna propaganda, što smo mogli videti i tekom raspada Jugoslavije ali i u ratu u Ukrajini. #e. Bez priziva na savest su tražili: „Naređenje – izvršenje!“ To krivo načelo potiče iz pruske protestantske vojske s kraja 19. veka, koja je od vojnika htela napraviti poslušne strojeve koji automatski slušaju naredbe, čak i ako su nemoralne i grešne . To može i dovelo je do ozbiljnih zločina, ubijanja i uništenja. == Sklici == {{sklici|2}} 4rber3lzxkhmfq5kci7xp7ardk2p2sc 5736557 5736555 2022-08-19T12:29:56Z Stebunik 55592 /* Zdravnik Anton Lisec 42 */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} 201 sl-sh Najnovejši razpored poglavij in prevod poglavje za poglavjem Glej tudi del: https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Vadnica_(Oblikovanje)/peskovnik Wikipedija:Vadnica (Oblikovanje)/peskovnik - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org) =Bog vse obrača na dobro= ===Zlatomašnikovi spomini=== ====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo==== »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dragi bralec! Pred seboj imaš spomine zlatomašnika na prehojeno pot, pa tudi spodbudo mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom, ki je najbolj zanimiva pustolovščina, ki se lahko zgodi človeku in je zato vedno razburljiva in privlačna. Danes primanjkuje dobrih duhovnih poklicev; to je posledica pomanjkanja dobrih družinskih očetov in mater, propadanje družinskega življenja, predvsem pa pomanjkanja čuta za nadnaravno. Če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki ni prepričan, da je Bog človekov Stvarnik in Dobrotnik – nekoč pa bo tudi človekov Sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Prepričanje, da nad nami čuje Božja Previdnost, odganja bivanjski strah: glede nas samih, glede naših potomcev, glede naše sedanjosti in prihodnosti. Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak vsemogočni Bog, ki po krivih črtah človeške zmot piše ravno - ter ureja Božjo zgodovino. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici uokvirjeni sliki angelčkov z napisoma: »Ti o Bog si moj Gospod, jaz tvoj služabnik« (Ps 103,1); ter: »Upaj v Gospoda in delaj dobro« (Ps 37,3)! Če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali mnogi krščanski, pa tudi moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem; otrok je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu Bog pri spočetju ustvari neumrljivo dušo. Pred vsakim človekom je torej izbira: ali bo živel tako, »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj, in se je prvo vprašanje glasilo takole: »Čemu smo na svetu? – Na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.« To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. Potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, nerojenemu otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »Da postane dober kristjan in pošten državljan.« Vsako človeško življenje – tudi še nerojeno – je torej največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« V tej večnostni povezavi ima končno smisel druga rečenica istega profesorja: „Življenje je polno izgubljenih priložnosti.“ Te male priložnosti dobivajo svoj smisel le, če obstaja tudi velika Priložnost – a to je srečno življenje z Bogom v nebesih – drugače pa sploh nobena priložnost ne bi odgovarjala na zadnji „zakaj?“ in „čemu?“ Življenje brez Boga bi bilo torej življenje brez smisla. Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati od le v ta svet zagledanih ljudi ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet ravno v tistem času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenski izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (del; srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro ter izkoristil priložnosti, ki mu jih ponuja življenje. Iz take čvrste vere bodo rastli vrli in pošteni poklici, pa tudi novi in dobri duhovni poklici; če pa je družina ogrožena – in danes hudi duh uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast dobrega, koristnega in poštenega poklica. Ta zapis ne želi biti podoben morda Liutprandovi (920-972) »Antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja – vsem podobnostim sem se v prevodu želel izogniti. Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjovega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. Bo pa v njem od vsega po nekaj z namenom, da bi vsakdo našel zase kako spodbudo. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini; spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem jo dojemal. Na ta način bodo moji tukajšnji verniki, številni prijatelji in znanci dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in spodbudo za lepo življenje v slogi in miru ter za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu, saj »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo, kar poraja ljubezen do sočloveka. Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz dileme. Na ta način sem se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi jih je uspelo odstreti izpod tenčice pozabe. Proza je manj urejena, a pesmi so skbno sestavljene. Kolikor se spomnim, sem prvo pesem kot osemnajstletnik napisal v noviciatu 1962 na Reki na ulici Narodnog ustanka 62, sedaj Tržaški ulici. Tedaj smo bili še mladi in smo z odprtimi očmi sanjarili, zato nas ni bilo težko spodbuditi k pisanju pesmi. Tistikrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in na razpis smo se priglasili trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej vmes tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje. Moja mati Marija r. Brenčič je namreč bila pesnica in pisateljica, moj oče Anton Jelen je bil sicer umen drevesničar in sadjar, vendar tudi pisatelj in poročevalec, pa ima to nagnjenje tudi več mojih bratov in sester, med drugimi sestra Marica, ki rada poroča o krajevnih dogodkih, brat Blaž pa piše pesmi-črkospeve. Za konec tega uvoda pa naj bo pesem mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984 ter sem z njimi in zanje vztrajal v miru in vojni, v zdravju in bolezni, v veselju in žalosti. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik)</center> ! <center> László Kovács: Oče Janez (slovenski prevod)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Jovan (srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Zelo imam rad tega človeka; vedno ljubezen iz njega odseva. Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, prav kakor je nekoč to delal Učenik. Opravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih. V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. Značilna zanj je otroška ljubezen in radost. Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. (Prevedel Stebunik) </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad natapa rosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveo Stebunik) </poem> |} =Bog sve okreće na dobro= ===Zlatnomisnikovi memoari=== ====Moja mladomisničko i zlatnomisničko geslo==== “Sve surađuje na dobro onima koji ljube Boga” (Rimljanima 8:28) ===Uvod 1 === Poštovani čitatelji! Pred vama su zlatnomisnikova sećanja na prohodani put, ali i poticaj mladima da se odluče na putovanje s Isusom, što je najzanimljivija pustolovina koja se čoveku može ikada dogoditi te je stoga uvek uzbudljiva i privlačna. Danas postoji manjak dobrih duhovnih zvanja; to je zbog toga, jer nedostaju dobri očevi i majke, propada obiteljski život, a iznad svega, nestaje osjećaj za nadnaravno. Ako čovjek shvati da iznad sebe ima nekoga kome je odgovoran i kome će na kraju života davati odgovor, živeće drugačije nego onaj koji nije uveren da je Bog čovekov Stvoritelj i Dobročinitelj – i jednog dana on će također biti čovekov Sudija, koji dobro naplaćuje a zlo kažnjava. Vera u Boga, koji nas voli kao otac te bdije nad našom sudbinom odagnava strah te uliva nadu i poverenje: za sebe, za svoje potomke, za našu sadašnjost i budućnost. Živimo u teška vremena – ipak kršćanina teši spoznaja da ne pišu istoriju zemaljski moćnici, ma kako poznato im ime bilo i koliko velika njihova moć bila - već svemogući Bog, koji piše ravno i krivudavim crtama ljudske grešnosti - i sređuje Božju povest. Iz svoje sam obitelji – usprkos mnogim iskušenjima, opasnostima i teškoćama tokom i nakon Drugog svetskog rata – ponio u svet uverenje da Bog vodi našu sudbinu i da „što god Bog čini, sve čini dobro, pa makar i ne čini nam se dobro." U našoj staroj Klemšetovoj kući u spavaćoj sobi stajale su uokvirene slike dvaju anđelčića s natpisima: „Ti si, Bože, moj Gospodin, ja sam tvoj sluga“ (Ps 103,1); i: "Uzdaj se u Gospodina i čini dobro" (Ps 37,3)! Ako čovek živi u tom poverenju u Božje sveznanje, svemoć i sveprisutnost, tada će rado prihvatiti potomstvo iz Božjih ruku, kao što su to činili mnogi kršćani, uključujući i moje roditelje. Usprkos „modernim“ strujanjima i novim metodama „kulture smrti“, usprkos životu neprijateljskoj sredini, u veri su primali decu iz Božjih ruku kao njegov najveći dar. Bili su svjesni da je novorođeno dete najvredniji dar koji mogu darovati Crkvi, narodu i čovečanstvu. Čovek ne živi samo na ovom svetu, nego ima pred sobom svu večnost, za koju se odlučuje ovde i sada svojim životom; dakle, dete ima puno veću vrednost od auta ili kuće ili novca, jer će živeti večno jer mu Bog stvara besmrtnu dušu već pri začeću. Čovek dakle ima izbor: hoće li živeti tako da “jednog dana ode u raj” ili “da dođe u pakao.” Tako smo učili u prvom razredu pripremajući se za krizmu 1952. Među stotinjak pitanja je pitanje glasilo: „Zašto jesmo na svetu? – Na svetu jesmo da živimo po Božjoj volji i da se spasimo. Toliko je jednostavan, a opet tako siguran odgovor da učenjake ovog sveta ostavlja bez daha. Stoga svaki ljudski život ima neprocenjivu vrednost i treba ga čuvati, omogućujući nerođenom djetetu da dođe na ovaj svet i dobije prikladno obrazovanje, kako je rekao don Bosco: „Da postane dobar kršćanin i pošten građanin“. Svaki ljudski život – pa i nerođeni – stoga je najveća vrednost u svemiru, ili kako bi rekao pokojni lekar i branitelj nerođenog života Antun Lisec: „Začećem se stvara najveća vrednost svemira u najmanjoj mogućoj veličini i u najmanjem. prostoru." Život bez Boga bio bi dakle život bez smisla i za rođene i za nerođene. Koliko je neugodnosti naša majka morala pretrpeti od opakih ljudi koji nisu naklonošću pratili nas, njenu decu, koji smo jedan za drugim dolazili na svet baš u vreme, koje mnogobrojnim obiteljima nije bilo sklono, govori ova pesma moje majke: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenački izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (deo; srpskohrvatski prevod)</center> |- |<poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Čak iako te svijet prima s mržnjom i obema se zlobno ruga, da sam ponekad tužna do smrti - Samo s tvojim malim srcem moje srce kuca - i moja duša čeka samo taj tren, kad vidim tvoje oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970., u: Mir plave visine) </poem> |} Ako je čovek svestan svoje odgovornosti pred Bogom, te da mora dobro i ispravno koristiti sposobnosti koje mu je Bog dao, izbegavat će greh i činiti dobro. Iz takve će čvrste vere izrasti čestita i poštena zvanja, kao i nova i dobra duhovna zvanja; ali ako je obitelj ugrožena - a danas se đavao služi svim sredstvima da je uništi - naravno da je rast dobrih zvanja u korenu zaustavljen. Ovaj zapis ne želi sličiti Liutprandovom (920.-972.) "Antapodosis" (Obračun, Osveta), gde je poznati istoričar ocrnio svoje stvarne i navodne protivnike, kako iz svetovnog tako i iz crkvenog života. Neće to biti ni slika Augustinovih “Ispovesti” ili Finžgarovih “Godina moga putovanja”, gdje ima puno osobnih podataka i unutarnjih događaja. Nadam se ipak, da će svako naći neki poticaj za sebe. Ovom prilikom ističem da su to sećanja; a sećanje je poput sita kroz koje mnoge stvari odlaze u zaborav, dok se drugi događaji pojavljuju u osobno obojenom svetlu. Stoga možda neka tvrdnja ili zaključak u knjizi ne odgovara stvarnom stanju, nego je napisan onako kako sam ja čuo stvar ili kako sam je shvatio. Tako će moji ovdašnji vernici, brojni prijatelji i poznanici dobiti uvid u moj životni put – i poticaj da svi mi živimo lepim životom u razumevanju i miru i da strpljivo nosimo sve poteškoće po Isusovu primeru, jer „Bog sve na dobro okreće“ – naravno onima koje iskreno traže istinu i vole u dubini srca Boga i bližnjega svoga. Zamislio sam da će to zapravo biti poučan i zanimljiv životopis sa poglavljima koja obrađuju pojedina područja, koja će čitatelju, dakle, reći nešto novo, a možda kroz opisane događaje odgovoriti na neka njegova pitanja ili mu pokazati izlaz iz dileme. Na taj sam se način ograničio samo na pojedine stvari i područja iz svog dosadašnjeg života i rada, koliko sam ih uspio maknuti ispod vela zaborava. Koliko se sjećam, prvu sam pjesmu napisao kao osamnaestogodišnjak u novicijatu 1962. godine u Rijeci. Tada smo još bili mladi i maštali otvorenih očiju, pa nas nije bilo teško potaknuti na pisanje. Tada smo mi kao novaci išli na izlet na Učku s duhovnikom Serafinom Peliconom - i na natjecanje se prijavilo nas troje: jednu pjesmu je napisao Tone Krnc, drugu ja, ali se ne sećam ko napisao treću pesmu. Pesme će obogatiti ovu knjigu. Moja majka Marija je bila domaćica i pesnikinja, moj otac Anton bio je spretan rasadničar i voćar, ali i pisac; a tu sklonost ima i nekoliko moje braće i sestara, uključujući sestru Maricu koja voli izvještavati o lokalnim događanjima, dok brat Blaž piše pesme. Na kraju ovog uvoda trebala bi biti pesma mužljanskog pesnika Lászla Kovácsa, a izvornik glasi: „János atya“, što bi značilo "Otac Ivan". Neka ova pesma pokaže kako me moji Mužljanci vole, gotovo kao i ja njih – da barem neke od njih pridobijem za ljubav Kristovu. Ko pročita ovu pesmu u prozi, neće se čuditi zašto toliko volim biti među ovim dobrim i dragim ljudima, među koje me je Božja Providnost poslala davne 1984. godine, te sam s njima i za njih ustrajao u miru i ratu, u zdravlju. i bolesti, u radosti i tuzi. Razume se da ne umišljam da sam takav u stvarnosti: ali ovo mi je ipak poticaj da takav sve više postajem: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: János atya (mađarski izvornik)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Ivan (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Jako volim ovog čoveka; ljubav uvek zrači iz njega. Svoj svakodnevni posao škropi rosom čiste nakane; on vodi stado koje mu je povereno u duhu Gospoda Isusa i s toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kao što je nekoć to činio Učitelj. Obilazi bolesnike – i decu i odrasle. U službi Božjoj nastoji pružiti pomoć anđela. Značajna je za njega dečja ljubav i radost. Veliki je štovatelj Srca Isusova i gorljivi širitelj njegove ljubavi naš otac Ivan, koji ovdje živi sa nama. </poem> |} === Moja mati 4 === Moja mati je bila Marija Brenčičeva, po domače Gojerjeva; zvesta žena možu Antonu Jelenu, po domače Klemšetovemu, nam otrokom dobra in skrbna mati. V svojem času pa je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in dopisnica (tj. publicistka). Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. Rodila se je v revni družini očetu Francu Brenčiču in materi Mariji rojeni Cankar iz Kajndola, po domače pri »Gojerju«. Imela je brata Franceta in Jožeta ter sestro Cilko; v tej družini niso poznali jetike, ki je razsajala po tolikerih slovenskih družinah in pobirala žrtve zlasti med mladimi naraščaji. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica nacionaliziranega, tako rekoč »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah. Tam je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem Antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru, ki pa je večji in bolj znan. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sestoji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče. === Moja majka === Majka mi je bila Marija Brenčičeva, s nadimkom Gojerjeva; verna žena svom suprugu Antonu Jelenu, dobra i brižna majka svoje dece. U Staroj Jugoslaviji u svoje vreme bila je najslavnija mlada slovenačka pesnikinja, a zrelim godinama postala je oduševljena spisateljica. Rođena je 28. januara 1919. u Podlipi kod Vrhnike u Notranjskoj, 26 km jugozapadno od Ljubljane a umrla je na prvi dan proleća, 21. marta 2000. u Arnačama, župa Št. Ilj kod Velenja. Rođena je od oca Franca Brenčiča i majke Marije rođene Cankar iz Kajndola. Braća su joj bili France i Jože a sestra Cilka; u ovoj obitelji nisu poznavali tuberkulozu koja se raširila po tolikim obiteljima i tražila žrtve, osobito među mladima. Nakon završene pučke škole u rodnom mjestu, 1938.-1939. bila je učenica Banovinske poljoprivredne i gospodarske škole u Maloj Loki kod Trebnja, koju su vodile školske sestre. Tadašnja poglavarica bila je izrazito bistra, dalekovidna i uravnotežena Hedvika Puntar, i sama književnica. Godine 1959. Mohorova izdavačka kuća objavila je njezinu knjigu “Na ženi dom stoji” koja je čitateljstvo rado prihvatilo, jer je to praktični priručnik za žene, majke i domaćice; ta i danas je dom u ženskim rukama." Bila je izuzetno snalažljiva, reklo bi se moderna žena koja je i u socijalizmu mogla biti direktorica nacionaliziranog, da tako kažemo, "svog" sestrinskog imanja. u Repnju. Tu je godinama bio kućni svećenik poznati psiholog Anton Trstenjak. To što je mogao "proizvoditi" knjige u vreme kada nije bilo računara velika je zasluga školskih časnih sestara koje su mu nesebično pomagale u opsežnom poslu. Tako je moja majka bila u školi kod tih sestara i uređivala je školsko spomen-glasilo „Sončni žar“ s prilozima u prozi i pesmama – svojima i onih od drugarica. Dana 5. novembra 1939. venčanje je bilo u kapeli Jožeta Plečnika. Venčao ih je katedralni župnik, dekan i skladatelj Franc Kimovec. Bilo je to prvo venčanje u ovoj dvorskoj kapeli, gde je Marija bila učenica 10. godine Banovinske poljoprivredne i domaćinske škole. Postoji slika njihovog venčanja, kao i njezina višejezična stranica na internetu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Kada se Marija opraštala od Vrhnike, društvo vrhničkih momaka oprostio se od nje posebnom grupnom razglednicom, na kojoj je Marija prikazana kao pesnička muza. Nakon venčanja u Maloj Loki sa Antonom Jelenom, otišla je na njegovo imanje, u Šentilj kod Velenja, to je 24 km severnozapadno od Celja. Mnogi naš Šentilj brkaju s onim na granici kod Maribora, koji je veći i poznatiji. Možda još ne znate da, osim ova dva, postoji Šentilj kod Mislinja, kao i Št.Ilj u Koruškoj, u Rožu, kod Celovca. Št.Ilj se naziva i gradska župa u Celovcu u južnoj Austriji. Naš Šentilj je župa u dekanatu Šaleške doline koja se sastoji od nekoliko "službenih" zaseoka: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje i Spodnje) i Ložnica. Osim ovih, tu su i "neslužbeni" manji zaseoci kao Podkoželj i Kote. ==== Selitev 5 ==== Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje; zlasti tisti, ki so svojo vernost kazali tudi na zunaj, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj zaznamovala selitev. Takrat so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin Južne Štajerske in Gorenjske v Srbijo ali na Hrvaško. Med drugimi je bil izseljen duhovnik in pisatelj Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, kdaj bo na vrsti naslednji. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je zasedlo partizanstvo. Med Nemčijo so se morali otroci in odrasli učiti nemščine. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih je pisala v gotici nemščino – in sem se je iz njenih zvezkov tudi jaz priučil. Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli – prispel do Pragerskega, so prišle dobre ženske, ki so prinesle hrano odraslim in mleko otrokom. V Mariboru jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil vojak z Dunaja: prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas. Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa: »Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno vojašnico v Mariboru. Rešil jih je vojak – katoličan in Dunajčan Josef Hummel. »Spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942; na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti;« ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. Zgodilo pa se je takole: „Bum, bum, bum!“ je zaropotalo po leseni steni naše kočice. Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »Aufmachen! auf!« »Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož; vedela sem: »Po nas so prišli!« In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila: »Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! Takrat boste pa vi šli!« In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma! In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov; nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj; nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) Čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? Najprej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega; njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. Vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. Ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku; on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov; starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka; v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. ==== Seoba 5 ==== Moje roditelje, posebno moju majku, Drugi svetski rat sa svojim užasima teško je pogodio i doživotno obeležio, kao i željezno doba nakon njega, kada su vernici koji su odbijali poslušati naredbe bezbožne vlasti morali živeti ne samo u siromaštvu, nego i u svim vrstama drugorazrednosti i ponižavanja; pogotovo oni koji su svoju veru iskazivali očito. Tekom samog rata našu je obitelj najviše obeležilo preseljenje. U to su vreme nacisti započeli iseljavanje svesnih Slovenaca iz zaposednutih područja Južne Štajerske i Gorenjske u Srbiju ili Hrvatsku. Između ostalih, iseljen je bio i poznati svećenik i književnik Franc Ksaver Meško, kao i naš domaći župnik Jurij Lebič. Niko nije znao kada će doći na red. Tim svojim neljudskim ponašanjem Hitler je zapravo nehotice pripremio prazninu koju je zauzelo partizanstvo. Za vreme Nemačke deca i odrasli morali su učiti nemački. Moja je majka pisala u svesku gotski njemački – a i ja sam ga naučio iz njezinih beležnica. Moja sestra Hedvika tada je imala samo šest meseci. Kad je transport s brojnim iseljenicima - od kojih se nisu svi vratili, jer su neki umrli tekom iseljavanja - stigao u Pragersko, došle su dobre žene i donele hranu za odrasle i mleko za decu. U Mariboru ih je od daljnjeg puta do Slavonske Požege spasio vojnik iz Beča: isti onaj koji je s kolegom došao po njih u automobilu u pola dva ujutro; čak im je na vlastitu odgovornost ishodio dopuštenje da se isti dan vrate kući. Ovako je majka ispričala za novine „Kmečki glas“: “Svaki dan je bilo nešto; rat u Poljskoj počeo je već kad sam bila u Maloj Loki; ali onda si svaki dan nešto očekivao, bojao si se, deca su dolazila. Četrdesete godine Hedvika je bila rođena, a s četrdeset i prve - jedne nedelje u julu – Jelenovu mladu porodicu su usred noći odveli u gradsku vojarnu u Mariboru.“ Spasio ih je vojnik – katolik i Bečlija Josef Hummel. “Sreli smo se tada, u pola dva ujutro 1942. godine; ali mu posle rata nismo smeli ići na sprovod“ jer nisu bili u partiji i jer su redovito išli u crkvu s celom obitelji. Ali evo kako se to dogodilo: “Bum, bum, bum!” zatutnjalo je uz drveni zid naše kuće. „Jelen - Anton, Marie, Hedwig!" i opet: "Aufmachen! auf!" - Došli su po radio - tešio je muž u polusnu; znala sam: "Došli su po nas!" I kad je konačno moj muž, još uvek zbunjen, otvorio vrata hodnika, vratio se u spavaću sobu i rekao: “Mama, moramo ići!” Ja sam pojurila prema strancima i viknula: „Ako moramo ići, ići ćemo! I vratićemo se! Onda ćete vi otići!" I nisam osećala nikakvu tugu, nisam vrištala, nisam psovala, samo sam osjećala duboku mržnju i otpor. Kad bi barem mogla uništiti ove nasilnike koji nas teraju od kuće! „A taj neprijatelj, koji je došao po nas da nas uhapsi i odvede u vojarnu Melje u Mariboru pa dalje u Slavonsku Požegu, bio je prijateljski nastrojen Bečlija Josef Hummel. Toliko je dugo govorio za nas u uredu u Mariboru da smo se vratili kući; nismo gledali na sat kad je bilo, ali iz noći u noć, godinama i godinama, budila sam se nekoliko minuta pre pola dva ujutro; nema noćnih mora, nema teškog sna, samo trzaj buđenja. Ostala sam budna do dva i onda opet zaspala, a nisam znala zašto...“ (M. Brenčič-Jelen: „Priča mog života, Tisuće su ih selili;“ objavljena u reviji Zdravje) Čemu bi se mogao pripisati ovaj gotovo čudesan povratak? Prvo, naravno, pobožnosti koju je cela naša obitelj gajila prema Presvetom Srcu Isusovu; njegova je slika vladala dnevnim boravkom koji smo zvali "hiša". Molili smo kod večernjih molitava krunicu svaku večer pod vodstvom bake. Razmišljajući o tim neobičnim događajima, zaključio sam da je na tijek događaja uticao i prijateljski prijem nepoznatog vojnika iz Beča, koji je kod kuće ostavio svoju mladu ženu i dvoje dece - dečaka i devojčicu. Naravno, vojnici nisu bili krivi što su noću poslani na tako tužnu misiju. Zato je baka poslužila toplim čajem Jozefa koji je čekao povratak drug da preseli još jednu obitelj iz Šentandraža. I ne samo to: tada su ruže, jer se i otac bavio uzgojem ruža, najljepše cvetale i išli su ih pokazati ovom vojniku; a pokazao se i zahvalnim. Zapečatio je „kočo“ – tako smo zvali donju kuću u kojoj smo mi „mladi“ živeli, dao baki ključ govoreći: „Kuća je zapečaćena; ako ko dođe tražiti ključ, nemojte mu ga nikako davati.“ I dođe on – jedan naš komšija; roditelji nikad nisu hteli otkriti ime onoga ko bi želeo uživati u uređenom imanju s rasadnikom i ružičnjakom. Mislim da su moji roditelji bili pravi heroji u čuvanju takve tajne; u strahu da se neko ne osveti, odneli su ovu tajnu u grob; ja sam iz drugih okolnosti izveo svoj zaključak, kojega neću nikome poveriti iako su sada su već svi pokojni. ==== Mama pesnica 6 ==== Mama je pesmi začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''; objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: {| class="wikitable" |- ! List je odpadel |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> |} Vse pesmi razen ene – »Maturantka« (92 – Griški) – so v tistem koledarju od moje mame – tako je bila takrat upoštevana! Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. Med vojno ni pisala, saj »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': #''Spev tihe doline'' (1937), #''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), #''Vrisk jasne planine'' (1969) ter #''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3): {| class="wikitable" |- ! Stopil bom k oltarju (del) |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> |} Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. Izdala je dve knjigi izvirnih črtic: #''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter #''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal; nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil ob slovesnsostih pritrkovalec na Rakovniku, doma pa pred vojno gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je nič hudega sluteč na poziv javil novim oblastem, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem Rogu; o tem priča spomenik komunističnim žrtvam na podlipskem pokopališču, ko je bil brez sodbe pomorjen cvet podlipske mladosti. Od Marije Jelen Brenčičeve smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju in upanju na vstajenje, na šentiljskem pokopališču v soboto, dne 25. marca 2000. ==== Majka pesnikinja 6 ==== Majka je počela pisati pesme u pučkoj školi i kasnije ih objavljivala u nedeljnim dodacima slovenskih novina Mladem Slovencu i Družini; objavljivala je u još nekoliko novina (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) te u Slovenskom i Mohorjevom kalendaru. Zanimljivo: urednici su njezin rad uzeli u obzir u tolikoj meri da je „Kalendar Družbe sv. Mohorja" za 1939. godinu objavio svega četiri pesme: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca« ("Na dnu srca mi sreća počiva"), »Vzklik« (Usklik), »List je odpadel« (List je otpao), koja je tako svojstvena za njeno pesničko raspoloženje: {| class="wikitable" |- ! <center>List je odpadel (slovenački izvornik)</center> ! <center>Otpao je list (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> | <poem> Povjetarac je zapuhao kroz krošnje drveća; list je pao sa zelene grane. Sve je drvo radosno zadrhtalo, tiho šuškajući na blagom povetarcu. Pomislila sam: „Je li već stvarno jesen? Sve je u punom rastu - a list je već žut. Ah, naravno, jer već usred leta mnogo lišća otpada, mnogo cveća uvene. Ne samo usred leta - u rano proleće mnogi lepi snovi umiru u duši mladi... </poem> |} Sve su pesme osim jedne - u tom kalendaru od moje majke - tako se ona tada smatrala cenjenom! U samoizdavanju je objavila četiri zbirke. Pesme su joj same dolazile za vreme rada u polju ili na livadi. Kad je stigla kući, zapisala ih je - imala je tako neverojatno pamćenje. Napisala je i sonetni venac i druge vrste – pravo čudo od deteta. Pesme za prvu zbirku sama je prikupila i objavila u samoizdavanju, a većinu ih je i sama prodala, vozeći se biciklom po Notranjskoj i Dolenjskoj. Nakon udaje povremeno je objavljivala u verskom listu Lavantinske biskupije. Za vreme rata nije pisala, jer "inter arma tacent musae". I kasnije se retko oglašavala, uglavnom pjesmama vjerskog sadržaja u „Družini“. Krajem šezdesetih godina priredila je još tri zbirke pesama, koje s prvom čine ciklus zajedničkog naziva „Spev tihe doline“: #''Spev tihe doline'' (''Pesma tihe doline'' (1937.), #''Vzdih cvetne dobrave'' (''Uzdah cvetne dubrave'') (1968.), #''Vrisk jasne planine'' (''Vik planine jasne'') (1969) te #''Mir sinje višave'' (''Mir plave visine'') (1970). Ovu posljednju zbirku pesama posvetila je meni – mladomisniku rečima: „Za uspomenu na Tvoj veliki dan!“ To posebno dolazi do izražaja u pesmi „Pristupam ka oltaru“: {| class="wikitable" |- ! <center>Stopil bom k oltarju (slovenački izvornik)</center> ! <center>Pristupam ka oltaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> | <poem> Čime da ti uzvratim, Gospodine, za sve tvoje milosti? Uzeću kalež spasenja u posvećene ruke: s pouzdanjem ću iz dana u dan zazivati tvoje Ime — i ti ćeš prihvatiti moje molitve i hvale! Na tvom oltaru Magnificat peva moja duša... U samoći svetišta verno ću slušati tvoj glas. Moje srce je spremno na svaku tvoju naredbu - Govori, Gospodine! – tvoj odani sluga sluša! </poem> |} Napisala je nekoliko dramskih igrokaza za djecu: Radio Ljubljana emitirala je njezinu radiodramu u stihovima: "Mamica, spet si naša" ("Majčice, opet si naša" (1939.). U ljubljanskom opernom kazalištu (1939.) izvedena je dječja opereta ''Mamice naše z dejanji slavimo'' (»S djelima slavimo naše majčice«), skladatelja Matije Tomca. Autorica je stihova za glazbeno delo prema narodnim motivima za dramu koju je napisao njezin suprug: ''Elektriko hočemo!'' ("Struju hoćemo!" 1947.). Godine 1986. počela je pisati prozu uspomena. Pripovetke i priče, u kojima se priseća mladosti u rodnoj dolini, objavljivala je u Kmečkom glasu i drugim časopisima te u dve zbirke knjiga. Odjeknula je njezina priča “Pravičnik in krivičnik” ("Pravednik i nepravednik"). Objavila je dve knjige izvornih crtica: #''Naših njiv nihče več ne orje'' ("Naše njive više niko ne ore" Kmečki glas 1991) i #"Sedem ključavnic" (''Sedam brava'' Ognjišče 1995), koja je zbog lepog jezika bila obavezna lektira u osnovnoj školi. Mnoge pjesme i stihovi ostali su u rukopisu; među ostalim, iznimno zanimljiv zapis "Naš Miško" - o našem vrednom konju lipicancu Mišku koji nas je vozio zaprežnim kolima stotinjak kilometara: od Šentilja preko tadašnje Ljubljane preko Vrhnike sve do maminog rodnog sela Podlipa, gdje smo proveli ugodne dane odmora s majkom. Ovaj naš Miško se jako bojao automobila, iako ih tada nije bilo puno. Ali ovaj put u Ljubljani, kad smo se vozili Tržaškom cestom, nije ih se nimalo bojao ni automobila ni tramvaja - toliko je bio umoran. Ali izdržao je test nevjerojatno dobro. U Podlipi se je odmorio on i mi; vraćali smo se tada preko Repnja i Kamnika i po nekom strašno strmom klancu kući. Od 1992. kao udovica nikako nije mogla zaboraviti dobrog supruga. Rekla nam je da su časne sestre rekle imale čudnu naviku, da su kazale pitomkama neka spale ljubavna pisma jer dečki lažu. Ali rekla je da otac nije bio takav. Kao dečko napisao joj je i ovo: „Ja sam običan seljački momak koji te iskreno voli i poštuje. Znaćeš što sam ti značio i koga si izgubila tek kad mene više ne bude na svetu.” “I bila je istina, bio je baš onakav kakav je napisao u ljubavnom pismu” – rekla nam je više puta i mi smo se svi s time slagali. Mama se rastresla skupljajući svoje rukopise koje je tipkala na starom pisaćem stroju Underwood iz 1922. godine. Nakon muževe smrti, cela obitelj otišla je na tako voljenu "Uršku", kako smo zvali "Uršlju goru" iznad Slovenjgradca. Kasnije je slomila kuk te se lečila u Celju i Laškom. Bila je ugodno iznenađena kada sam je nekoliko puta posetio iz "tako daleke Vojvodine". U to vreme morali smo dugo putovati kroz Mađarsku, jer se preko Hrvatske nije moglo zbog ratnih opasnosti. Čitav život u brizi za veliku obitelj i pod pritiskom nepovoljne okoline - posebno pod bezbožnom vlašću - te poslednjih meseci u teškim bolovima zbog neizlečive bolesti - na kraju života potpuno se smirila i vedro nam pričala nepoznate pojedinosti iz svog bogatog života, a okrepljena svetim sakramentima ispoveđu, pomazanjem i pričešću, gotovo je radosno iščekivala smrt, koja ju je odvela na susret s Bogom, s ljubljenim mužem i ostalom rodbinom, a posebno s bratom Francem, koji je na Rakovniku bio klepac prilikom svečanosti, a kod kuće vođa prosvetnog rada u Podlipi. Nakon rata se ne sluteći zlo prijavio novoj vlasti, te je zajedno s drugim nevinim ljudima ubijen daleko od kuće u Kočevskom Rogu; o tome svedoči i spomenik brojnim komunističkim žrtvama na podlipskom groblju, kada je bez suđenja ubijen cvet ne samo podlipske mladosti. Sprovodom koji je nalikovao trijumfu i nadom u uskrsnuće, oprostili smo se od majke na groblju u Šentilju u subotu 25. marta jubilarne 2000. godine. ===Moj oče sadjar 8 === Tudi moj oče Anton Jelen ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen On je bil v prvi vrsti skrben oče in dober ter zvest mož svoje žene Marije, s katero se je poročil, ko je imel že spoštljivih 32 let. Po mojem osebnem mnenju je težko dobil nevesto v hišo, v kateri je razsajala jetika, ki je odnašala eno mlado življenje za drugim, saj takrat še ni bilo zdravila zanjo. Po domače se pri hiši pravi pri Klemšetovih – je že moral kdo od davnih prednikov imeti ime Klemen. Med drugim pa se je ukvarjal že v tistih časih amatersko s fotografiranjem. Verjetno je to nagnjenje zapisano že v naših genih – česar pa prejšnji banatski škof László Huzsvár (1931-2016) ni mogel razumeti – in me je menda zato poslal 2007 na neprostovoljne počitnice, na kar je moj veliki prijatelj, izreden dušni pastir in dobrotnik vseh potrebnih – polzelski župnik Jože Kovačec – nejeverno zmajal z glavo: »Zaradi slikanja?« Ni pa poslal le mene… Oče je objavljal članke v raznih strokovnih revijah; na mamino pobudo in z njeno pomočjo je izdal tudi knjigo črtic iz svoje mladosti. Podobno sem tudi jaz na željo sobratov – po prihodu v Beograd – pošiljal poročila v razne liste, ki so bili v več jezikih: slovenska Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvaški Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica), madžarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), včasih pa tudi v naše salezijansko glasilo Bollettino Salesiano (Turin). Poročilo brez slike pa ne pove veliko: zato sem članke opremljal z lastnimi fotkami. S tem je bilo pred nastopom digitalne fotografije izredno veliko dela: moral si kupiti film, poslikat, ga dati razvit, in šele nato si lahko poslal slike – vedno seveda z zamudo… Moj oče je še znal na pamet staroavstrijsko himno in je tudi sicer rad pel, kot sploh vsi Klemšetovi. Poročil se je 1939 na Mali Loki z Marijo rojeno Brenčič. Skupaj z njo je napisal neke vrste opereto »Elektriko hočemo«. Po njegovi lastni pripovedi je sam šel z vozom po žico tja nekam v Dravograd. Posmrtno pa je izšla zbirka njegovih črtic »Moj križev pot« (Kmečki glas, Ljubljana 2001). Priden kot mravlja je že ob pol petih zjutraj nahranil živino v hlevu. Mi otroci smo pasli krave in skoraj vedno smo imeli tri ali štiri. Liča je imela roge čisto v oči in je bila prívodna (=pohlevna), Čebela mlajša in živahna, Bavča pa je imele roge navzgor in je pa bila precej muhasta. Kravam smo ukazovali na desno »čo«, na levo pa »hejc«, medtem ko smo konju Mišku na desno ukazali »tibo«, a na levo »bistahar«, nazaj pa »zurik« (nemško »nazaj«). Od kod so ti drugi izrazi, nimam pojma. Toliko krav je bilo potrebno, da je bilo za otroke in tudi drugo veliko družino vedno zadosti mleka pri hiši. Ko sem bil še majhen, smo vse pridelovali doma, tudi vse vrste žita: pšenico, koruzo, pa tudi oves, lan, proso in ajdo. Spominjam se še, kako smo na pokošenem travniku sušili lanena stebelca, iz katerih so potem dobivali temnosivo prejo. Dela na statvah – ki smo jih tudi imeli – se ne spomnim – spomnim pa se, da smo predli ovčjo volno, čeprav ovc pri hiši nikoli nismo redili. Stara hiša »pri ta zgornjih«, v kateri so se rodili moji strici in tete, je bila postavljena in je imela letnico na lesenih vratih 1881. Na tem mestu so zgradili novo hišo, le da so jo obrnili drugače, v pričakovanju moje nove maše že leta 1964 – kajti v tistih zlatih časih so bile take slovesnosti skoraj obvezno doma. Oče Anton se je torej rodil 4. januarja 1907 v vasici Arnače; Šentilj je bil tedaj središče in občine in župnije. Že v zgodnji mladosti ga je zanimalo drevesničarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo; pritegnil ga je zgled sorodnikov bratov Dolinšek (p.d. Vrbajak), ki so se vsi ukvarjali s to panogo: Blaž na domu v Podkožlju, Vinko v Selnici ob Dravi, najbolj znan pa je postal Ivan, ki si je ustvaril dom v Kamnici pri Mariboru. Šentiljska zemlja je bila težka in ilovnata in dokaj nehvaležna za obdelovanje. Če si pa presadil drevesca iz težke šentiljske zemlje na primer v lažjo savinjsko, so izredno dobro uspevala. V mladosti je izgubil oče več bratov in sester zaradi neozdravljive jetike. Tudi sam je zbolel pri sedmem letu, vendar se je pri njem ko po čudežu zazdravila, da je dočakal skoraj 86 let. Kako rad je imel nas otroke, izpričuje tudi božično voščilo za Božič, ki mi ga je poslal v Beograd 16. decembra 1983, kjer takole pravi: :Dragi Ivo! Premišljujem, kakšne lepe besede naj napišem sinku v daljni, mrzli tujini. Kar vem, da ne bom našel tiste odrešilne besede. »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« so uporabljali že naši pradedje in dedje, četudi ne pove vsega, kar hoče povedati to ubogo srce. Vedno smo v duhu s Teboj. - Vsi Tvoji, posebno atek. 5. novembra 1939 se je torej poročil z gojenko gospodinjske šole, ki so jo vodile šolske sestre v malološki Plečnikovi kapeli. Poročal je stolni dekan in skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je pravila, da ju je poročal novomeški frančiškan pater Ciprijan Napast. Možno je, da je Kimovec kot priznan glasbenik pri tej maši orglal, Napast pa poročal. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki. Marija Brenčič je po končani šoli odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetovim« v Šentilju, kjer so poleg matere-vdove Marije živeli še njegovi neporočeni bratje in sestre: Ivan, Martin (organist), Jožefa. Zaradi dela v drevesnici je bila pri hiši vedno tudi še delovna sila, navadno kak bližnji sorodnik ali birmanec. oni so pomagali nam pri delu, v zameno pa so dobivali hrano, ki jo je takrat v povojnem času večkrat primanjkovalo. Tako je zame skrbela v moji mladosti in me v času bolezni mame in stare mame tako rekoč vzgajala sorodnica Borčenova Pepa (Jožefa Cvikl) – ki se je pozneje poročila z Goršekovim Francem, ki se je pa pisal Jelen, kot mi. V moji mladosti je bilo v naši vasi 12 družin s priimkom Jelen: jeleni in košute so se pa sčasoma v vasi neverjetno namnožili. Kot odlična cerkvena pevka je znala veliko starih pesmi, in me je nekaterih tudi naučila. Moj oče Anton se je začel ukvarjati z drevesničarstvom že pri svojih šestnajstih letih, ko je za lepo sadje dobil prvo priznanje. Kot omenjeno, je bil tudi amaterski fotograf, ki je slikal še na steklene plošče in potem odlične slike sam izdeloval; med drugim je slikal tudi Rajhovo družino s 13-imi otroki pred njihovo hišico, ki je danes last politika Janeza Janša in njegove žene zdravnice Urške Bačovnikove. V razne časopise je pošiljal moj oče strokovne članke s svojega področja, pa tudi imel predavanja o sadjarstvu in drevesničarstvu po raznih krajih Slovenije, kamor sem ga včasih tudi jaz spremljal. Bil je v pravem pomenu napreden in umen gospodar, ki je spremljal razvoj kmetijstva, vrtnarstva in sadjarstva. Imel je navado reči: »Kdor ne hodi s časom vštric, postane času stric!« Trudil se je priskrbeti vsakdanji kruh do osemnajstčlanski družini. Motil bi se pa tisti, ki bi menil, da je bil sebičen. V njem sem nasprotno videl zgled pravega kristjana, ki ni narejeno pobožen le v cerkvi, ampak je večkrat tudi gmotno podpiral ljudi, ki so bili v potrebi – čeprav v naši družini ni bilo bogastva in smo zaradi visokih davkov sami težko shajali. Davki so trkali na vrata štirikrat na leto - drevesca je pa mogoče prodajati le jeseni – pa si je večkrat sposojal denar pri sosedih, ki so delali v velenjskem rudniku in so imeli redno in dobro plačo. Zasebnega kmeta so tedaj tako v Sloveniji, Vojvodini in drugod po Jugoslaviji hoteli uničiti. Oče nam je večkrat dejal: »Nas 'kulakov', kakor nas zmerjajo, v komunizmu pravzaprav ne bi smelo več biti.« Kljub temu je vsak berač pri nas našel gostoljubno prenočišče: dobil je večerjo, očetu je izročil cigarete in vžigalice, ter lahko odšel spat na slamo na marofu. Moj oče glede vere ni poznal šale. Vse je žrtvoval, da bi svoje otroke vzgojil v poštene državljane in dobre kristjane. Zvedel je nekoč, da je neki učitelj govoril proti veri. Bilo pa je takole: očetov vnuk je prinesel domov nezaslišano novico, da en učitelj govori proti veri. Ta učitelj, ki je stanoval v Šentilju, je imel hčerko, ki je v šoli pred vsem razredom rekla, in je verjetno bila tako naučena: »V začetku so ljudje ustvarili Boga.« In on je nadaljeval v tem slogu… Pri očetu pa je nedavno tega kupil mlada drevesca in ga prosil, naj mu obreže starejše drevje. Ko mu je sicer dobri učitelj držal lojtro in tako ni imel kam pobegniti, ga je oče vprašal: »Ali vi res našim otrokom v šoli govorite da ni Boga?« Učitelj je v zadregi odgovoril: »Jaz imam pač tako prepričanje – pač ne verujem v Boga.« »Vi lahko imate tako prepričanje, ampak s tem še nimate pravice, da ga vsiljujete našim otrokom. Mi ne želimo, da bi se kaj takega delalo v šoli. Če mislite s tem nadaljevati, pojdite učit drugam, kjer vas bodo radi poslušali.« In učitelj je res začel učiti v Velenju. Kmalu pa se je temeljito razočaral nad »socialistično svetlo prihodnostjo«, nad katero je bil poprej tako navdušen: velenjska občina je namreč hotela zazidati središče naše vasi, in po načrtih bi podrli tudi njegovo lepo in novo hišo s sadovnjakom vred. To ga je hudo potrlo in verjetno si je to tako gnal k srcu, da je kmalu umrl. Nekoč mi je dejal, ko sva se vračala iz Velenja, tam nekje pri Krančeku, kjer je v slepem oknu bil postavljen lep Marijin kipec: »Veš Ivo, človek mora imeti vero. Če ti vzamejo vero, potem te oropajo tistega najdragocenejšega in tak človek ne ve niti zakaj živi in kako naj živi. Ljudje brez prave vere so res nesrečni.« On pa je bil v svoji dobroti in nesebičnosti vedno vesel in srečen. Cela družina – s posli vred – je vsako nedeljo – razen če je bil kdo bolan – prisostvovala sveti maši. Redno smo molili pred jedjo in po jedi, pa tudi večerne molitve smo skupaj opravljali – in nam ni bilo težko. V tistih sicer težkih časih smo tudi zelo veliko skupaj prepevali. To se je dogajalo zlasti, kadar smo delali v vinogradu, na travniku, pri žetvi – posebno pa pri kožuhanju (=ličkanju) koruze. Kljub temu, da ga je v mladosti napadla jetika, je dočakal častitljivo starost in se je še vozil z mopedom: s tistim mopedom, s katerim je mene obiskal ponoči – z vožnjo 150 km čez hribe in doline v Križevcih, ko sem hotel nazaj domov ob spoznanju, da je tam »šola za pripravljanje duhovnikov« in ne »šola kar tako«. Pozneje pa sem se sam odločil za ta poklic in sem – z Božjo pomočjo – v njem vztrajal. Ko se je oče še na stara leta tako vozil, ga je dež dobro premočil in takrat se je prehladil; od tega si ni več opomogel in je moral v posteljo; vsak prvi petek ga je obiskoval župnik Jože Škrinjar in ga krepčal s svetimi zakramenti. Jaz sem očeta nekoč vprašal, ali se kaj spoveduje; vedeli smo namreč, da je hodil k celjskim kapucinom vsako leto enkrat in sicer za Porcijunkulo – in da se je tam spovedal in obhajal. Ko mu je nekoč ljudski misijonar Janez Jenko dobronamerno predlagal, naj hodi kot tak poštenjak bolj pogosto ali celo vsak dan k obhajilu, se je celo razhudil: »Kaj me bo le silil k temu, ko smo pa tako navajeni od mladosti.« Poznal je namreč ljudi, ki so pobožni samo v cerkvi, zunaj pa živijo drugače. On je bil pa dosleden: iskrena pobožnost, iskrena praksa, kar je tako redko v današnjem zmaterializiranem svetu – čeprav je po stari navadi k zakramentom redko pristopal. Je pa v zvezi s spovedjo dejal: »Ko sem bil pri spovedi pred poroko leta 1939, mi je spovednik dejal: 'Morem vam zagotoviti, da v življenju še niste napravili nobenega smrtnega greha; nadaljujte sodelovanje z Božjo milostjo.'« In kolikor sem ga poznal, pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji bi mogli potrditi, da je živel čednostno tudi naprej ne le zase, ampak zgledno tudi za družino in družbo. Ob njegovem pogrebu je sovaščan – Toničev Tone – zapisal: :»Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin salezijanec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Poslovili smo se »od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu dopadljivem delu v sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo.« <ref> (Tone Tajnšek v naš čas, 29. oktobra 1992).</ref> Teden dni pozneje pa je v njegov spomin naš profesor angleščine in njegov prijatelj, publicist, pisatelj in pesnik Vinko Šmajs pod naslovom – »Radi smo ga imeli« - v isti časopis zapisal: :»Pred dnevi je nenadoma preminul v Arnačah pri Velenju gospod Anton Jelen. Menda skoraj ni vrtičkarja, sadjarjev in vrtnarjev, ki bi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen. vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad. drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi. Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves. Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine. Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. njegov delovni čas je bil neomejen. delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka ... Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odprt in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njegovo poglobljeno misel. Kljub takemu bogatemu delu se je v delovni vnemi vedno rad pošali. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi! radi bi bili tudi mi taki: skromni, pošteni, modri in delavni! Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še pred nedavnim bingljali bogati sadovi. vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi. domača dolina mu bo zato hvaležna! <ref> (viš – »Naš čas«, Velenje, 5. novembra 1992) </ref> Ob tretji obletnici pa sem mu posvetil sonet-črkospev-akrostih z naslovom: »Klemšetovmu ateku«. Mi otroci smo namreč starše vedno vikali; očetu smo rekli atek, materi pa mama – in pred nami sta se tudi onadva vedno med seboj vikala. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovemu ateku (črkrospev - slovensko) ! <center> Moj otac Tone Jelen (del; srbohrvaški prevod - avtor)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! (Janez Jelen: Klemšetovmu ateku) </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svoju nadu. (Janez Jelen: Moj otac Tone Jelen – preveo autor) </poem> |} ===Moj otac voćar i rasadničar 8 === Moj otac Anton Jelen također ima svoju spletnu stranicu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen Bio je pri svega brižan otac te veran suprug svojoj izabranici Mariji, s kojom se venčao kada je već imao časne 32 godine. Po mom osobnom mišljenju, teško mu je bilo dobiti mladu u kuću koja je bila napadnuta tuberkuloznim bacilom, koji je odnosio jedan mladi život za drugim, jer u to vreme još nije bilo leka. Domaći naziv kuće je Klemšetovi - jedan od davnih predaka se dakle zvao Klemen. Između ostalog, već se onih dana bavio amaterskom fotografijom. Verovatno nam je ta sklonost već zapisana u genima – ali to prethodni banatski biskup László Huzsvár (1931. – 2016.) nije mogao shvatiti – pa me vjerojatno zato 2007. godine poslao na neradovoljni godišnji odmor; tada je moj veliki prijatelj, izvanredni duhovni pastir i dobročinitelj svih potrebnih – župnik Polzele Jože Kovačec – odmahnuo glavom u neverici: „Poradi slikanja?“ Niko nezna tačno. Otac je objavljivao članke u raznim stručnim časopisima; na poticaj moje majke i uz njezinu pomoć objavio je i knjigu krhotina iz mladosti. Njegova tetka Elizabeta, sestra njegovog oca Florjana, koja se udala za Vrbajakovoga Blaža (Dolinšek), je također pisala pesme, koje je njen sin Ivan tobože objavio pod svojim imenom. Slično sam imao sklonost pisanja i ja, te na molbu subraće slao izveštaje raznim novinama na više jezika: slovenačka Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvatski Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica) , mađarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), a ponekad i našem salezijanskom glasilu Bollettino Salesiano (Torino). Reportaža bez slike ne govori mnogo: zato sam članke opremio svojim fotografijama, čime je pre pojave digitalne fotografije bilo iznimno puno posla: trebalo je kupiti film, slikati, razviti ga, pa tek onda slati slike - uvek sa zakašnjenjem. Otac je još znao napamet staru austrijsku himnu i volio se šaliti i pevati, kao i svi u našoj porodici. Oženio se 1939. godine u Maloj Loki s Marijom Brenčič. Zajedno s njom napisao je svojevrsnu operetu “Elektriku hoćemo” („Hoćemo struju!“). Sam je, prema vlastitom kazivanju, otišao s kolima po žicu negdje u Dravograd, da je Šentilj među prvima dobio struju posle rata. Posthumno mu je objavljena zbirka crtica "Moj križev pot" ("Moj križni put"; Kmečki glas 2001.). Vredan kao mrav nahranio je stoku u staji ustavši u pola pet ujutro. Mi deca smo čuvali krave, kad smo stigli iz škole - gotovo uvek smo imali tri-četiri. Liča je imala rogove tačno u oči i bila je krotka, Čebela je bila mlađa i živahna, a Bavča je imao rogove uvis i bila je prilično ćudljiva. Kravama smo zapovedali desno "čo", levo "hejc", a konju Miški desno "tibo", levo "bistahar" i natrag "zurik". Odakle ti drugi izrazi, nemam pojma. Trebalo je toliko krava da je kod kuće uvek bilo dovoljno mleka za decu i poslugu te ostale. Kad sam još bio mali, kod kuće smo uzgajali sve vrste žitarica: pšenicu, kukuruz, pa i zob, lan, proso i heljdu. Još se sećam kako smo na pokošenom travnjaku sušili lanene stabljike od kojih su onda dobivali tamnosivu pređu. Zimi su žene na kolovrat prele ovčju vunu, iako kod kuće nikad nismo uzgajali ovce. Stara gornja kuća iz kamena, u kojoj su rođeni moji stričevi i tetke bila je podignuta i imala je na drvenim vratima godinu 1881. Na ovom mjestu sagrađena je nova kuća, samo okrenuta na drugu stranu, u iščekivanju moje prve mise već 1964. - jer u ta zlatna vremena takve seu se svečanosti – ručkovi – obavljali redovno kod kuće. Otac Anton je rođen 4. januara 1907. u selu Arnače; Šentilj je tada bio središte i opštine i župe. Još u ranoj mladosti zanimao se za rasadništvo, voćarstvo, vrtlarstvo i vinogradarstvo; privukao ga je primer rodbine braće Dolinšek, koji su se svi bavili ovom delatnošću: Blaž kod kuće u Podkožlju, Vinko u Selnici ob Dravi, a najpoznatiji je Ivan koji se udomio u Kamnici kod Maribora. Šentiljsko je tlo bilo teško i glinasto i prilično nezahvalno za obradu; ali ako ste stabla presadili s teškog šentiljskog npr. u lakše savinjsko tlo, izvrsno su uspevala. U mladosti je njegov otac izgubio nekoliko braće i sestara zbog tada neizlečive tuberkuloze; i sam je obolio u dobi od sedam godina, ali je nekim čudom ozdravio tako da je doživio gotovo 86 godina. Koliko je volio nas djecu, svedoči i njegova božićna čestitka u Beograd od 16. decembra 1983., gde piše: :Dragi Ivo! Razmišljam o tome koje bih lepe reči trebao napisati svom sinu u dalekoj, hladnoj tuđini. Ono što znam je da neću pronaći tu iskupljujuću reč. „Sretan Božić i Nova godina!“ koristili su već naši pradedovi i prabake, iako ne govori sve što ovo jadno srce želi reći. Uvek smo duhom s Tobom. - Sve Tvoji, posebno tata. Tako se 5. novembra 1939. venčao s učenicom Gospodarske škole koju su vodile časne sestre u malološkoj Plečnikovoj kapeli. Venčanje je vodio katedralni dekan i skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je rekla da ih je venčao franjevac Ciprijan Napast iz Novog Mesta. Moguće je da je Kimovec, kao priznati glazbenik, svirao orgulje na ovoj misi, a venčavao je Napast. Marija Brenčič je nakon završetka školovanja otišla na njegovo imanje u Šentilju, gde su osim majke udovice Marije živela njegova neoženjena braća i sestre: Ivan, Martin (orguljaš), Jožefa. Zbog posla u rasadniku uvek je u kući bila radna snaga, obično bliski rođaci ili krizmanici; moj otac je rado prihvatio tu čast naročito siromašnoj deci. Oni su nam pomagali u poslu, a zauzvrat su dobivali hranu, koje je u posleratnom razdoblju često nedostajalo. Tako me u mladosti i za vrijeme bolesti moje majke i bake, da tako kažem, odgajala Borčenova rođakinja Pepa - koja se kasnije udala za Goršekova Franca, koji se kao i mi prezivao Jelen. Kad sam bio mlad, u našem je selu bilo 12 obitelji s prezimenom Jelen: jeleni i košute, međutim, s vremenom su se u selu neverovatno namnožili. Kao vrsna crkvena pjevačica, znala je Pepca mnoge stare pesme i mene je naučila. Moj otac Anton počeo se baviti uzgojem drveća već sa šesnaest godina, kada je dobio i prva priznanja za svoje prelepe plodove. Kao što je spomenuto, bio je i amaterski fotograf koji je također slikao na staklenim pločama, a potom i sam razvijao i napravio izvrsne slike; između ostalog naslikao je i Rajhovu obitelj s 13 djece ispred njihove drvene kućice koja je danas vlasništvo slavnog političara Janeza Janše i njegove supruge lekarke Urške Bačovnikove. Otac je slao stručne članke iz svog područja u razne novine, kao i držao predavanja o voćarstvu i rasadništvu u raznim krajevima Slovenije, gde sam ga ponekad pratio. Bio je u pravom smislu napredan i razuman gospodar koji je pratio razvoj poljoprivrede, vrtlarstva i voćarstva. Govorio je: "Tko ne ide u korak s vremenom, postaje ćaća vremena!" Bio je nesebičan. U njemu sam stvarno video primer pravog kršćanina, koji nije samo bio pobožan u crkvi, nego je i vani novčano pomagao ljude koji su bili u potrebi - iako u našoj obitelji nije bilo bogatstva i bilo nam je teško zbog visokih poreza: četiri puta godišnje su uplatnice pokucale na vrata. Stabla se mogu prodavati samo u jesen – stoga je više puta posuđivao novac od suseda koji su radili u rudniku lignita Velenje i imali redovitu i dobru platu. U to vreme terali su seljake u zadruge: hteli su uništiti privatnog seljaka ne samo u Sloveniji, nego i drugde u Jugoslaviji. Otac je govorio: “Mi 'kulaci', kako nas vređaju, zapravo više ne bismo trebali postojati u socijalizmu.” Ipak, svaki je prosjak i siromah našao kod nas gostoljubivo mesto: dobio je večeru, dao ocu cigarete i šibice, i mogao ići spavat na slamu na marof. Moj otac nije znao šalu kad se radilo o verskim pitanjima: sve je žrtvovao da svoju decu odgoji u poštene građane i dobre kršćane. Jednom je saznao da neki učitelj u našem selu govori protiv vere. Očev unuk donio je kući nečuvenu vest da učitelj govori protiv vere. Ovaj učitelj, koji je živeo u Šentilju, imao je kćer koja je u školi na času rekla: “U početku su ljudi stvorili Boga.” I njen otac je nastavio u tom stilu... Nedavno je taj isti od oca kupio mlada stabla i zamolio ga da mu obreže starija stabla. Kad ga mu je držao lestve, otac ga upita: „Zar stvarno našoj deci u školi govorite da nema Boga?“ Učitelj je odgovorio: "Jednostavno imam takvo uvjerenje - ja ne vjerujem u Boga." “Možete imati takvo uvjerenje, ali to vam ne daje za pravo da ga namećete našoj deci. Ne želimo da se tako nešto dešava u školi. Ako želite nastaviti s tim, idite predavati negde drugde, gde će takvo učenje rado slušati." I učitelj je stvarno počeo predavati u Velenju. Ubrzo se, međutim, temeljito razočarao u "svetlu socijalističku budućnost", kojom je pre toliko bio obmanut i oduševljen: opština Velenje htela je izgraditi ogromno novo naselje u središtu našeg sela, a prema planu njegova lepa nova kuća bila je među prvima predviđena za rušenje. To ga je jako shrvalo i verojatno si je stvar toliko uzeo k srcu da je ubrzo umro – makar je štetni i nesmisleni plan opštine već drugiput propao zbog opšte ljudske pobune, koju je pak vodila moja majka. Rekao mi je otac jednom prilikom, kad smo se vraćali iz Velenja, negdje kod Krančeka, gdje je na slepom prozoru bio postavljen lep Marijin kip: „Znaš Ivo, čovek mora imati veru. Ako mu uzmu veru, onda mu otmu ono najdragocenije, a takav čovek onda ne zna ni zašto živi ni kako treba živeti. Ljudi bez prave i delatne vere su stvarno nesretni." Ali on je uvek bio vedar i sretan u svojoj nepokolebivoj veri, iz koje je proizlazila dobrota i nesebičnost. Cela je obitelj – ostavivši sve poslove - svake nedjelje bila na svetoj misi – osim ako je neko bio bolestan. Redovno smo se molili pre i posle jela, a zajedno smo obavljali i večernje molitve – i nije nam bilo teško. U tim inače teškim vremenima puno smo zajedno razgovarali i pevali: kod posla u vinogradu, na livadi, za vrijeme berbe - a osobito kod guljenja (=komušanja) kukuruza. Tako imam pravom na svoju mladost lepe uspomene. Unatoč tome što ga je u mladosti napala tuberkuloza, doživeo je časnu dob i još uvek vozio moped: isti onaj Tomosov, s kojim me je onu noć 1959. noću posetio - vozeći 150 km po zagorskim i prigorskim brdima i dolinama, kada sam se hteo vratiti kući shvativši da postoji "škola za spremanje svećenika", a ne "škola samo takva". Zanimljivo, da sam se kasnije ipak sam odlučio za to zanimanje i - uz Božju pomoć - ustrajao u njemu. Kad je moj otac pod stare dane tako vozio svoj moped, kiša ga je jednom dobro smočila, a onda se prehladio; nikad se nije oporavio od ovoga i morao je u krevet; svakog prvog petka pohodio ga je župnik Jože Škrinjar i nahranio ga svetim sakramentima. Jednom sam pitao oca ispoveda li se kada; znali smo da je jednom godišnje išao k celjskim kapucinima na Porcijunkulu - i da je tamo išao na ispoved i pričest. Kad mu je pučki misionar Janez Jenko jednom dobronamjerno predložio da bi kao tako pošten čovjek trebao češće ili čak svaki dan ići na pričest, čak se i naljutio: „Zašto će me na to prisiljavati kad smo tako navikli od mladosti.“ Poznavao je ljude koji su bili pobožni samo u crkvi, a vani su drukčije živeli. Ali on nije bio takav: nije bio pobožnjakar, nego je bio ozbiljno pobožan te dosljedan: iskrena vernost, iskrena praksa, što je tako retko u današnjem izmaterijaliziranom svetu. Verujem da se Bogu više svideo od onih, koji su ili u crkvi pobožni a vani se drugačije vladaju – ili uopšte ne idu u crkvu imajući sebe za pobožnije od onih koji tamo idu. Iako je on po staroj navici retko pristupao svetim sakramentima – on je bio uravnotežena ličnost po onoj Isusovoj: „Dajte Bogu što je Božje a caru što je carevo“ (Mt 22,21). O ispovedi je rekao: „Kad sam išao na ispoved pre vjenčanja 1939. godine, ispovednik mi je rekao: 'Uveravam vas da niste počinio nijedan smrtni greh u svom životu; nastavite surađivati s Božjom milošću.'' Koliko sam ga poznavao ja ili ostali poznanici i prijatelji, mogao sam potvrditi da je nastavio živeti tom čistoćom duše ne samo za sebe, nego i kao primer svojoj obitelji i društvu. Na njegovom sprovodu sumeštanin Toničev Tone napisao je: : „Od poznate Jelenove kuće krenula je duga žalobna povorka prema Šentilju. Ožalošćenu Jelenovu obitelj ispratilo je i dvadesetak svećenika, isto toliko časnih sestara i mnoštvo naroda. U crkvenom delu sprovoda istaknuto je da smo nazočni obredu posvećenom dobročinitelju župe Šentilj. Na otvorenom grobu salezijanski sin dirljivo je zahvaljivao ocu, a isto je osećala i njegova kći Ivanka, časna sestra Vesna. Oprostili smo se "od čoveka koji je za svoga mukotrpnog i bogougodnog rada u Sloveniji najčešće klečao na štovanoj slovenskoj zemlji." <ref> (Tone Tajnšek v Naš čas, 29. novembra 1992.).</ref> Nedelju dana kasnije, naš profesor engleskog i njegov prijatelj, književnik i pjesnik Vinko Šmajs u istim je novinama pod naslovom - "Voleli smo ga" - napisao: :"Pre nekoliko dana u Arnačama kod Velenja iznenada je preminuo gospodin Anton Jelen. Kažu da gotovo da nema odgojitelja, voćara i vrtlara koji ne bi sreo muža koji je bio vrlo ljubazan; bio je spreman svakome dati koristan savjet. Tisuće stabala voćaka izlazile su svake godine iz njegova vrta, a tisuće stabala donosilo je plemenite plodove. Stablo i ruža darovani su s ljubavlju; stoga se u domaćoj i široj okolini oseća uticaj dobročinitelja i stručnjaka koji je znao i voleo pomoći svima onima koji vole bića u prirodi. Gde god zakoračite ovom dolinom, osećate prisutnost stručnjaka i čoveka koji je i sam bio potpuno zaljubljen u svet ruža i sadnica. I inače je pokojnik bio dobar obiteljski čovek i odgojitelj brojne porodice. Bio je pobožan i odan čovek svemu što ga je u životu milovalo i bilo. Radno vreme mu je bilo neograničeno; posao ga je držao do tog trenutka... Sa suprugom, onom kojoj je duhovni svet uvek otvoren i još uvek ga otvara poezijom i prozom, osmislio je svašta. I suprug je zapisao mnoge stručne stvari i ono što je pripadalo njegovoj dubokoj misli. Unatoč tako bogatom poslu, uvek se volio našaliti u zanosu posla. Svi smo mu se divili, velikodušnom i marljivom! i mi bismo htjeli biti takvi: skromni, pošteni, mudri i radišni! Gledam pustu jesenju prirodu. Iz magle vire grane, mnoge grane, one s kojih su ne tako davno viseli bogati plodovi; u njih se uplelo sećanje koje će ostati: ostati uz muškarca, koji je čvrstom verom, znanjem i radom gradio mostove među ljudima. Rodna će mu dolina zato biti zahvalna! <ref> (viš – "Naš čas", Velenje, 05.11.1992.) </ref> Povodom treće obletnice posvetio sam mu sonet-slovostih s naslovom: „Klemšetovemu ateku“. Mi deca uvek smo roditelje oslovljavali sa vi – a to smo naučili od njih, koji su se pred nama uvek imenovali sa vi. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovmu ateku (slovenački izvirnik) ! <center> Moj otac Tone Jelen (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svaku nadu. </poem> |} ==== Bratje in sestre 15 ==== Moja verna starša sta sprejela iz Božjih rok devet otrok. #Hedvika (1940) je prvorojenka. V njej smo mi mlajši gledali ne le skrbno sestro, ampak pravzaprav mamico. Mama je bila namreč dolga leta bolna in zato je sestra Hedvika po osnovni šoli ostala doma. Ona se je žrtvovala za nas vse – do današnjega dne. Poročila se je z Otonom in sta dobila tri otroke. Lahko si mislimo, kako težko jih je bilo vzgajati in tudi materialno skrbeti zanje, ko je mož družino nenadoma zapustil brez kakršnekoli podpore. #Anton (1942-2022), je bil od mene dve leti starejši. On je bil najbrž še vedno pod pritiskom vojne, med katero je bil spočet in se rodil za ta neusmiljeni svet; zato se je že od mladosti rad igral vojno, kar pa je zame bilo nesmiselno početje. Tudi pozneje je imel neko čudno nagnjenost k zbiranju orožja in je imel zaradi tega težave on in še oče. Nekoč je osem let mlajšega brata nosil štuporamo – vsaj dve uri hoda – celo na Goro Oljko, priljubljeno Božjo pot, ki se vidi tudi od Klemšetove hiše. In namesto, da bi bil pohvaljen za to dobro delo, sta jih oba dobila – mi mlajši pa včasih od njega. Ko sem bil že v srednji šoli, sem zvedel, da je moj brat 1960 odšel v Avstralijo. Takrat ni mogel nihče v socialistični Jugoslaviji dobiti potnega lista, razen če je bil v partiji, kot naši sosedje, ki so lahko vsako leto šli v tujino, vendar le v socialitične dežele Vzhodnega bloka. Niti oče in mati nista dobila potnega lista, ko je umrl na Dunaju naš dobrotnik in rešitelj Jozef Humml, ki je izposloval od zasedbenih oblasti v Mariboru, da so se lahko oče, mati in Hedvika vrnili nazaj domov. Naš dobrotnik je bil sicer vojak v nemški vojski, vendar je bil zoper vojno in nasilje, ubijanje in rasizem. Ko je bil na službi v Šoštanju, je večkrat obiskal Klemšetove: »Tisto o nacijah in rasah je lari-fari. Jaz poznam le dve vrsti ljudi: dobre in slabe.« In on je bil dober avstrijski katoličan, ter je umrl za rakom. Moj brat Anton pa je brez potrebnih dokumentov šel nekje pri Dravogradu peš čez mejo in ga nihče ni niti ustavil niti nič vprašal. Prišel je srečno čez mejo in nato zaprosil za azil, ki ga je tudi dobil ter odšel v Avstralijo. Ohranil pa je v najlepšem spominu frančiškanskega patra Bernarda, ki je nesebično pomagal v vsakem pogledu slovenskim izseljencem; tako je tudi moj brat zaslužil sorazmerno lepo pokojnino za tisto ne ravno veliko število let, ki jih je tam preživel. Bolezen – ki je bila najbrž posledica strahov, ki so se vanj zažrli že med Drugo svetovno vojno – ga je končno pripeljala v Dom na Impoljci, kjer je bilo zanj v vsakem pogledu odlično poskrbljeno. Mučil pa ga je cel kup zdravstvenih problemov, saj ga je pred tem zadela srčna kap in se je zdravil v bolnici v Brežicah. Tam mi je zdravnik prijazno mi je dovolil obisk in s sestro Marico sva se brez težave prišla do njegove sobe. Tam je prijazna sestra-negovalka velikodušno dovolila, da smo se lahko pogovarjali; prejel je tudi svete zakramente. Po začasnem okrevanju je zbolel za korono in nas zapustil, ko mu je duhovnik podelil še zadnjo tolažbo. Na poslednji poti smo ga spremili ožji sorodniki na domači Božji njivi zraven cerkve v Št.Ilju dne 8. marca letos na krasen, prav spomladanski dan, ki nam je klical v spomin zarjo večnega življenja. #Janez (1944), to sem jaz, salezijanski duhovnik, ki letos obhajam zlatomašni jubilej. Lahko omenim, da pišem članke v razne časopise v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini – včasih tudi italijanščini. Občasno pišem tudi pesmi, zlasti večjezične akrostihe (črkospeve). Nekaj sem napisal tudi proze, med drugim ciklus pridig z zgledi iz življenja s skupnim naslovom »Izvoljeno ljudstvo«. Posamezni naslovi pa so: »Jaz sem s teboj« (leto A, 1992), »Pogumno naprej!« (leto B, 1991) ter »Nikar se ne boj!« (za leto C, 1990). Knjige je založil salezijanski sobrat Vinko Furlan na Rakovniku, tiskane pa so bile pri Tipografu (Benito Superina) na Reki. Na Bučki sem napisal 1979 še neizdano povest iz naše preteklosti „Kaj sem ti storil?“ #Dve leti mlajša od mene je sestra z maminim imenom Marija (1946), ki je inženir agronomije in piše članke ter črtice. #Na posestvu je ostal Florjan (1948), ki se kot oče ukvarja s sadjarstvom ter ima drevesnico. Z ženo Marjano sta sprejela od stvarnika 6 otrok, od katerih je eden izgubil življenje v prometni nesreči. Pri Klemšetovih se počutim še vedno kot doma, s tako dobroto in ustrežljivostjo me vedno sprejemajo, kadar prihajam na počitnice ali po opravkih. #Naslednji je brat Franc (1950), poročen z Malčko, ki je rodila tri otroke. Najstarejši je na domu, hči ima tudi tri otroke, najmlajši, ki me je izbral za birmanskega botra, pa pa pet. Tudi tukaj se še vedno počutim kot doma. #Jož (1952) je prišel na svet dve leti nato in se je poročil z vdovo Slavico, ki je prinesla v zakon dva otroka in tudi njima se je rodil eden. #Blaž (1955) je razveselil starša tri leta nato. Blaž piše pesmi (največ akrostihe kot praznična voščila) in je ilustriral prozni knjižni zbirki matere Marije, kakor tudi moj pridigarski ciklus. Z ženo Zdenko sta se razveselila dveh otrok. #Najmlajša pa je Ivanka (1958). Naša družina je bila tudi v najtežjih vojnih in povojnih časih vedno tesno povezana s šolskimi sestrami, zlasti prek sestre Hedvike, ki smo jo vsi klicali »teta Hedvika« in je po njej dobila ime tudi moja najstarejša sestra. Ivanka je postala šolska sestra z redovniškim imenom Vesna; pri prvih zaobljubah v Repnjah je prisostvovala cela naša družina. Vesna je študirala naprej in postala profesorica angleščine in nemščine ter prevajalka in sodelavka pri tedniku Družina. ==== Braća i sestre 15 ==== Moji velikodušni roditelji primili su iz Božjih ruku devetero dece i to u najteža moguća vremena. #Hedvika (1940.) je prvorođena. U njoj smo mi mlađi videli ne samo brižnu sestru, nego zapravo majku. Majka je dugo bila bolesna te je sestra Hedvika nakon osnovne škole ostala kod kuće. Žrtvovala se za sve nas – sve do danas. Udala se za Ota i dobili su troje dece. Možemo zamisliti koliko ih je bilo teško odgajati, ali i novčano za njih brinuti kada je suprug iznenada napustio obitelj bez ikakve podrške. #Anton (1942-2022), bio je dve godine stariji od mene. Verovatno je još uvek bio pod pritiskom rata tekom kojeg je rođen; zato se od mladosti volio igrati rata, što je meni izgledalo besmisleno. I kasnije je imao čudnu sklonost skupljanju oružja, što je njega i oca dovovodilo u probleme. Jednom je svog osam godina mlađeg brata u na ramenima – barem dva sata hoda – nosio čak do Gore Oljke, omiljelog hodočašća, koji se vidi i iz Klemšetove kuće. I umesto pohvale za ovo dobro delo, dobili su ih obojica od oca - a ponekad i mi mlađi od njega. Kad sam već bio u srednjoj školi, saznao sam da je otišao u Australiju 1960. godine. U to vreme niko u socijalističkoj Jugoslaviji nije mogao dobiti putovnicu ako nije bio u partiji, poput naših suseda, koji su svake godine mogli odlaziti u inozemstvo, ali samo u zemlje istočnog bloka. Čak ni otac i majka nisu dobili putovnicu kada je u Beču umro naš dobročinitelj i spasitelj Jozef Humml, koji je postigao da se otac, majka i Hedvika vrate kući iz Maribora. Naš dobročinitelj bio je vojnik u nemačkoj vojsci, ali je bio protiv rata i nasilja, ubijanja i rasizma. Kad je bio na poslu u Šoštanju, nekoliko je puta posetio Klemšetove: „Veštačka je priča o nacijama i rasama. Poznajem samo dve vrste ljudi: dobre i loše.” I on je bio dobar, a umro je od raka. Moj brat Anton je, međutim, prešao granicu pešice negdje kod Dravograda bez potrebnih dokumenata i nitko ga nije zaustavio niti ga je išta pitao; verovatno su ga zamenili za komšijskog sina, koji su imali njivu na drugoj strani. Zatražio je azil te otišao u Australiju. U najljepšem sjećanju zadržao je franjevca oca Bernarda koji je nesebično u svakom pogledu pomagao iseljenike; pa je i moj brat zaradio relativno lijepu mirovinu za ne baš veliki broj godina koje je tamo proveo. Bolest - koja je vjerojatno bila posledica strahova koji su ga izjedali već tokom Drugog svetskog rata - konačno ga je dovela u dom Impoljca, gdje je u svakom pogledu bio zbrinut. Mučio ga je čitav niz zdravstvenih problema: doživeo je srčani udar i lečio se u bolnici u Brežicama. Tamošnji doktor mi je ljubazno dopustio posetu, a moja sestra Marica i ja smo bez problema stigli do njegove sobe, gde je primio svete sakramente. Na posljednji put ispratila ga je bliža rodbina na Božjoj njivi pored crkve u Št.Ilju 8. marta 2022. godine, po lijepom, proljetnom danu koji nas je podsetio na svitanje večnog života. #Janez (1944.), svećenik salezijanac koji ove godine slavi zlatni jubilej. Mogu spomenuti da pišem članke za razne novine na slovenskom, srpskohrvatskom, mađarskom - ponekad i na talijanskom. Povremeno pišem i pjesme za čestitke, posebno višejezične akrostihove. Napisao sam i nešto proze, uključujući i ciklus propovijedi s primjerima iz života pod zajedničkim naslovom "Odabrani narod". Na Bučki sam 1979. napisao neobjavljenu priču "Kaj sem ti storil?“ ("Što sam ti učinio?") #Od mene je dvije godine mlađa sestra Marija (1946.), koja je inženjerka agronomije; piše članke i objave. #Florjan (1948.) se kao i otac bavi voćarstvom i ima rasadnik. On i njegova supruga Marjana rodili su 6 dece, od kojih je jedno izgubilo život u prometnoj nesreći. Kod Klemšetovih osećam se kao kod kuće, uvek me dočekuju s takvom ljubaznošću i uslugom kad dođem na odmor. #Franc (1950.) je oženjen Malčkom, te imaju troje dece. Najstariji je doma, kći ima isto troje dece, a najmlađi, koji me izabrao za krizmenog kuma, ima petero potomaka. I ovdje se osećam kao kod kuće. #Jož (1952) rođen je dve godine kasnije i oženio se udovicom Slavicom koja je u brak donela dvoje dece, a jedno imaju zajedničko. #Blaž (1955.) piše pesme, a ilustrirao je i proznu majčinu zbirku, kao i moj ciklus propovedi. On i njegova supruga Zdenka bili su blagoslovljeni s dvoje dece. #Najmlađa je Ivanka (1958). I u najtežim ratnim i poratnim vremenima naša je obitelj uvijek bila usko povezana sa školskim sestrama, posebno preko sestre Hedvike, po kojoj je i moja najstarija sestra dobila ime. Ivanka je postala školska sestra s redovničkim imenom Vesna; na prvim zavetima u Repnju bila je prisutna cela naša obitelj. Vesna je nastavila studij i postala profesorica engleskog i nemačkog te prevoditeljica i suradnica tednika Družina. === Moja babica 17 === Svojih starih očetov nisem poznal: mamin oče je bil Franc, očetov pa Florjan – in sta oba umrla sorazmerno mlada. Obe moji stari materi sta se imenovali Marija, prav kakor tudi moja mati. V spominu mi je ostala zlasti podoba Marije, očetove matere, saj je to bila oseba, ki je pozlatila mojo mladost. Jaz sem se je spominjal le kot hudo bolne osebe in si nikoli nisem mogel zamišljati, da jo bom presegel v njeni starosti komaj 72 let, ki so bile nekdaj zame „tako visoka starost“. Ko je Marija rojena Skaza, Lovričeva Micka, umrla, sem bil star dobrih devet let. Ona je pravzaprav prva oseba iz moje mladosti, ki sem jo ohranil v svojem spominu ponekod do podrobnosti. Pri nas doma smo imeli v „hiši“ veliko krušno peč, na kateri smo sedeli otroci – pa tudi odrasli, ne le pozimi. Kadar so starši delali na polju ali pri živini, nas malih niso mogli vzeti s seboj. Babica je bila pa bolna in se ni mogla premakniti iz postelje. Ko sem jaz ali kdo drugi lezel po peči proti robu in je bila nevarnost, da padem dol kak meter in pol, je začela ona vpiti: „Pob lejze!“ to je „deček leze.“ Ko je pob prilezel do roba, se je včasih prekucnil dol na klop. Kljub stalni nevarnosti za naš naraščaj nihče ni padel s peči; če pa je, si ničesar nikoli ni zlomil. Za primero so imeli tudi pri sosedovih Vrbanetovih podobno krušno peč; ko je njihov otrok padel s peči, si je zlomil roko. Zato so mama imeli navado govoriti: „Pri nas imamo izurjene angele varuhe.“ Kot po nekem čudežu se ni nič zgodilo bratu Franceku, ko je kot malček zlezel na zapravljivček, ki je zdrvel navzdol po strmem bregu, zavil levo in se ustavil. Posebno so mi ostali v spominu trenutki babičinega odhajanja v večnost. Zvečer tega dne je bila pri stari mami še Klemšetova Lojzka, ki je bila nekdaj sestra v Zagrebu in se je precej spoznala na zdravstvene zadeve. Merila je z roko mamin srčni utrip na roki, in je dejala, da je zelo slabo zaznaven. Istega večera je stara mati res zaspala. Zbrala se je okoli nje v hiši cela navzoča družina, med njimi tudi oče, mati in Pepa. Vsi so jokali, jaz pa nisem vedel, zakaj naj bi jokal, saj je stara mama samo zaspala. Naslednjega dne sem šel k botru Lavšekovemu Antonu. Po poti sem mislil na staro mamo in mi je bilo tako nekam tesno in žalostno pri srcu, saj sem slutil, da je ne bom več videl na tem svetu. Ni se mi pa bilo potrebno žalostiti, saj sem bil prepričan, da je – zaradi svojega zglednega življenja in pobožnosti – že med izvoljenimi v nebesih. Sedaj je bila postelja v hiši prazna in so jo določili meni. V njej nihče ni hotel spati, saj je tam umrla moja stara mama. Jaz sem pa prav zato toliko rajši spal v njej in se nikoli nisem nič bal. Oče je imel svojo mater – mojo staro mamo – zelo rad. Ko so pisali – ne vem kdaj – oporoko, je bilo v njej vse napisano, kaj njej pripada za preužitek: pravzaprav je pa lahko uživala vse, kar je bilo našega, saj bi ji oče dal še več, če bi rabila – pa je bila zelo skromna – po njej je to podedoval tudi oče. Ne spomnim se sploh, da bi bil kdaj videl mojo babico zdravo – vedno je ležala ali sedela v veliki postelji v tako imenovani hiši – največji sobi „pri ta zgornjih“ – in molila rožni venec, da ne vem, če je katera Šentljanka še toliko premolila. Posebna pobožnost so bile večerne molitve. Najprej je molila Angelovo češčenje. Na koncu pa je molitve končala z vzklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.“ Pri večernih molitvah je nanizala celo vrsto namenov in pri vsakem je bil očenaš z zdravamarijo. Ne vem, če teh namenov ni bilo vsaj 50. Mi smo pri večernih molitvah klečali – pa se nam niso nikoli zdele dolge. Je bil nek poseben čar v povezanosti in vdanosti, s katero je molil oče, mati pa tudi drugi družinski člani. Škoda, da takrat še ni bilo možnosti posnemanja besed ali pesmi, saj še slikali nismo dosti, ker je bilo pač predrago. Posebna naklonjenost je bila, če sem smel postrgati jajček, ki ga je dobila – mehko kuhanega – kot poseben priboljšek. Verjetno bi ji kava vsaj malo dvignila pritisk in povečala puls, saj pace-makerja oziroma pospeševalnika takrat še niso poznali. Kave pa je dobila včasih le kako zrno, ko so poslali sorodniki iz Amerike paket. Ko je kak mesec pozneje prišlo pismo, smo vedeli, da so tovariši tiste boljše stvari – med drugim kavo in čokolado – prisvojili zase in svoje družine. Ko je stara mama umrla, smo prvič šli na počitnice k drugi – mamini stari mami v Podlipo – ki je bila prav tako Marija, rojena Cankar iz Kajndola – od koder izhajajo tudi predniki pisatelja Ivana Cankarja. Ona nas je velikodušno sprejela – in smo spali na senu v zgornji hiši, ki je 2022 postala žrtev širitve ceste. Od spodnje hiše so ostali le kameniti temelji tik ob potoku. Nekega večera sem šel s košaro lovit postrvi v potoku Podlipščici. Čeprav v tem nisem bil ravno izurjen, so mi fantje dali nekaj rib, ki so jih stara mati naslednjega dne pripravili za okusno kosilo. Ko smo šli spat na senik, mi je še v polsnu prijetno donela na uho notranjska govorica mimoidočih sprehajalcev… Najbolj imenitno je bilo potovanje v Podlipo na zapravljivčku, ko nas je vozil lipicanec Miško. To je bila pravzaprav poizkusna vožnja, ki jo je pa odlično prestal. Med potjo so se ate na Trojanskem klancu ustavili in pogovarjali z nekimi svojimi prijatelji, ki so prav takrat imeli orožne vaje. Oče je imel povsod znancev in prijateljev, kar je naši družini vsaj malo olajšalo težke povojne razmere. === Moja baka 17 === Svojih dedova nisam poznavao: mamin otac bio je Franc, a očev Florjan – i obojica su umrli srazmerno mladi. Obe moje bake zvale su se Marija. Posebno mi je u sjećanju ostala slika očeve majke, jer je ona bila osoba koja je pozlatila moju mladost. Pamtio sam je samo kao tešku bolesnu osobu i nisam mogao ni zamisliti da ću je nadmašiti; umrla je s jedva 72 godine, što je za mene nekada bila “takva starost”. Kad je Marija rođena Skaza, imao sam oko devet godina. Ona je zapravo prva osoba iz moje mladosti koju sam sačuvao u sećanju. Kod kuće smo u "hiši" imali veliku krušnu peć na kojoj su sedela deca - a i odrasli. Kad su naši roditelji radili u polju ili oko stoke, nas male nisu mogli povesti sa sobom. Baka je bila bolesna i nije mogla ustati iz kreveta. Kada sam ja ili neko drugi na peći puzao prema rubu i postojala je opasnost da padnem oko metar i pol dole na klupu, ona je počela vikati: “Pob lejze!” (“dečak puže”). Kad bi dečak dopuzao do ruba, ponekad bi se srušio na klupu. Unatoč stalnoj opasnosti za naš naraštaj, niko nije pao sa peći; ali ako i jest, nikad ništa nije slomio. Primerice, sličnu krušnu peć imali su i susedi Vrbanetovi; kad im je dečak pao dole, slomio je ruku. Zato je mama govorila: “Imamo kod nas visoko kvalificirane anđele čuvare.” Kao nekim čudom ništa se nije dogodilo bratu Franceku kad se kao mali popeo na voz „ajnšpaniger“ koji je pojurio niz breg – sam je pravovremeno skrenuo ulevo i stao. Posebno pamtim trenutke bakinog odlaska u večnost. U večernjim satima toga dana kod bake je bila i Sedovnikova Lojzka, koju su zvali Klemšetova, jer je bila sa našom obitelji često u vezi. Ranije je radila u bolnici u Zagrebu kao sestra te je znala mnogo o zdravlju i bolesti. Te večeri je rukom opipala žilu te merila otkucaje bakinog srca i rekla da je baka pri kraju: iste večeri je naša baka stvarno zaspala za uvek. Oko nje se u kući okupila cela prisutna obitelj: otac, majka, braća i sestre te Pepca. Svi su plakali, ali ja nisam znao zašto bih plakao, ta bakica je samo zaspala i otišla u bolji život kod Boga. Sutradan sam mislio nanju, a srce mi je bilo tako stegnuto i tužno, jer sam imao osećaj da je više neću videti na ovom svetu. Ipak sam bio siguran da je ona – zbog svog uzornog života i izuzetne pobožnosti – već među izabranicima na nebu. Sada je krevet u „hiši“ bio prazan i dodeljen je meni, ta u njemu niko nije hteo spavati, jer je u njemu umrla baka; baš zato sam u njemu najradije spavao i nikad se ničega nisam bojao. Moj otac je jako volio svoju majku - moju baku. Kad su napisali - ne znam kada - oporuku, u njoj je bilo zapisano sve što joj pripada na uživanje: jednu krušku smo čak zvali „bakina kruška“; ipak, mogla je uživati sve što je naše, jer bi joj otac dao i više - ali bila je vrlo skromna - to je i otac nasledio od nje. Baka je u mojoj uspomeni kao bolesnica, koja je ležala ili sedela u velikom krevetu u „hiši“, molila krunicu, tako da mislim, da nijedna od naših pobožnih Šentljanki tolikou. Večernje molitve bile su poseban događaj. Prvo je izmolila „Sveti angel varuh moj“ („Anđele ččuvaru mili“). Na kraju je molitve mnogih nakana sa očenašima završila usklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu Gospodu našem.“ ("Daj nam Bože da jedno sretno veče u milosti Božjoj provedemo po Isusu Kristu, Gospodinu našemu.") Tekom večernjih molitvi izmolila je cijeli niz nakana, a na svakoj je bila molitva sa zdravomarijom. Za vreme molitve klečali smo – ali nikad nam se nije činilo duge. Posebna je draž bila u povezanosti i predanosti kojom su molili otac i majka te ostali članovi obitelji. Šteta što tada nije bilo mogućnosti snimanja i slikanja, da bi imali za uspomenu. Prava kava bi joj verojatno barem malo podigla krvni pritisak i ubrzala otkucaje srca, ali tada nisu bili poznati pacemakeri i druga divna medicinska sredstva, koja pomažu srcu i produžavaju ljudsk život u našem veku. Ponekad je dobivala po koje zrno kave kad su nam rođaci iz Amerike poslali paket; ali kad je nakon mesec dana stiglo pismo, saznali smo da su drugovi te bolje stvari – kavu i čokoladu – prisvojili za sebe i svoje obitelji, jer je to manjkalo u paketu, po kojeg smo obično zimi išli u Velenje sankama. Kad je baka umrla, otišli smo prvi put na godišnji odmor kod druge - mamine bake u Podlipu - koja je također bila Marija, rođena Cankar iz Kajndola - odakle potiču i preci književnika Ivana Cankara. Velikodušno nas je primila - i spavali smo na sijenu u gornjoj kući, koja je 2022. pala kao žrtva proširenja ceste. Od donje kućice ostali su samo kameni temelji tik uz potok… Jedne večeri otišli su podlipski dečaci s košarom loviti pastrve u potok Podlipščicu. Iako u tome nisam bio baš vešt, drugovi su mi dali nekoliko riba koje je baka sutradan pripremila za ukusan ručak. Kad smo otišli spavati na senik, još sam mi je u polusnu do uha dopirao ugodni razgovor šetača u prolazu ispod našeg prenočišta... Najzanimljiviji je bio za mene izlet u Podlipu našim vozom „ajnšpanigerom“, kada nas je vozio lipicanac Miško. Bila je to zapravo probna vožnja, ali ju je savršeno prošao. Putem su se zaustavili na trojanskoj padini i porazgovarali s nekim svojim prijateljima koji su u to vrijeme imali oružane vežbe, a bili su nekada kod nas po sadnice. Otac je svugdje imao poznanike i prijatelje, što je našoj obitelji barem malo olakšalo tešku poratnu situaciju, kada je svega manjkalo, ali ne i dobrih i razumevajućih ljudi. ===Teta Hedvika 19 === Ko je mama končala gospodinjsko šolo na Mali Loki, je še vedno ostala povezana s sestrami in drugim tamkajšnjim osebjem. Prav tako smo tudi mi otroci imeli radi te požrtvovalne redovnice in sestro Hedviko smo klicali kar “teta Hedvika”. Po njej je moja najstarejša sestra Hedvika (1940) tudi dobila ime. Ko sem odšel v semenišče k salezijancem, me teta Hedvika ni pozabila. občasno mi je poslala kak dinar z naročilom: „To pa je samo za tebe.” Seveda sem bil jaz vesten in sem ves denar izročal predstojnikom – pa saj nisem ničesar potreboval – za vse je bilo poskrbljeno. Hrane smo imeli zadosti, od doma pa so ate redno pošiljali jabolka, ki smo jih za ozimnico dobivali tudi od drugod, zlasti iz Slavonije. Ker sem bil v šoli, nisem bil vedno na tekočem glede dogajanja doma, saj sem prihajal domov le ob počitnicah. Zato mi je še toliko dragocenejši mamin zapis, v katerem omenja teto Hedviko, pa tudi mene in druge iz naše družine. Iz pisma veje skrb in ljubezen, ki jo je čutila in kazala do vseh nas, zlasti pa do mene, ki sem bival najdalje. Zato prinašam njen zapis skoraj v celoti, saj odkriva takratne razmere: :Leta 1937. sem izdala majceno knjižico pesmi z naslovom Spev tihe doline. Odmev je bil precejšen, saj je n. pr. urednik Mladega junaka pisal, da »še nimamo primera v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado kmetsko dekle pesmi samo izdalo in samo prodajalo.« v Slovencu in slovenskem domu je bilo nekaj pisanja in priporočanja, kakor tudi pri drugih listih, kjer sem sodelovala. veliko šuma, malo volne! Učiteljica albina Zakrajšček me je priporočala urednikom in se pobrigala za ustrezen honorar, to pa je bilo tudi vse. da bi na vsak način morala v šole, je bilo splošno mnenje, celo nasprotna politika se je zgražala in je pri tem ostalo. V marcu 1938. leta je sestra Hedvika poslala absolventko malološke šole, Kristino Gubanc k nam v Podlipo, naj me vpraša, če bi bila voljna obiskovati to šolo. Takoj sva se dogovorili in do oktobra, ko se je šola začela, sem dobila vse ustrezne dokumente, pa nastopila šolanje. 8. majnika sva šli z gospo Albino pogledat na Malo Loko in takrat sem prvič videla sestro Hedviko in se dogovorila za sprejem v šolo, pa za sodelovanje v listu Kmečka žena, ki ga je sourejevala. v njem sem imela blizu petdeset pesmi – žal pa je izhajal le blizu štiri leta.– Ko je ob nekem shodu na Vrhniki notranji minister dr. Anton Korošec dal takratnemu županu Hrenu zame večjo vsoto in obljubil šolanje, če hočem tudi v inozemstvu, sem pomislila, da je nekoliko pozno za moj študij in je tudi ženin želel, da se po končanem šolanju na Mali Loki poročiva. sestra Hedvika je bila za to, tudi dr. Kimovec, ki je hodil za prve petke na Malo Loko poleg gospoda Koželja, je dejal, da inozemske šole niso nič več vredne kot naše. gospod Šašelj je bil vesel, da bo poroka na Mali Loki in po zaključeni šoli je bila poroka sedmega novembra 1939. Moževa mama, brat Tinček, organist v Gornjem gradu, pa moj brat Jože sta bila za pričo, Zefka za družico, še moja mama in nekaj deklet, ki so še ostale na šoli, pa sestre – in je bila vsa svatovska družba skupaj. naj še pripomnim, da je sestra Hedvika naročila pohištvo v Št. Lovrencu pri mizarju ostanku, nakupila posteljnino, posodo in obleko zame – še dr. Koroščev dar in podporo dr. Stanka Majcna je porabila za to. Jutro po poroki smo stali po maši pred malološko kapelo. vse je bilo mokro po dolgem dežju, oblačno po celem nebu. Takrat pa je posijalo sonce samo na malološki grad, kapelo in na nas, ki smo tam začudeni obstali, tudi dr. Kimovec je bil zraven. Lahko bi rekla: Bog obvaruj žar, ki vžgal ga je na Mali Loki! kakor sem zapisala v listu sončni žar, ki je izšel vsako leto. Izvoljena urednica sem bila jaz, v resnici ga je pa uredila sestra Hedvika, jaz sem le nekaj prispevala zraven, kakor druga dekleta. Večkrat smo se pismeno pogovarjali, a med vojsko je skoraj vse prenehalo. 15. junija 1941 sva šla z možem na obisk na Malo Loko. na Mirni so naju vrgli Nemci z vlaka in sva jo mahnila peš »skozi pustinje in puščavo« na Malo Loko. Po telefonskem posredovanju sestre Hedvike sva smela na veliki Loki stopiti na vlak, z nama pa še Jakobova Zofka, ki je bila v šoli, pa je še mogla domov, dokler ni bilo trdne meje med nemčijo in Italijo. Po vojski so delali spet drugačne meje ... Takrat sem šla na Vrhniko z vlakom. naša Cilka mi je posodila kolo in sem se peljala z njim iz Podlipe v Repnje. Ko sem prišla na dovoz pri sestrskem posestvu, ki je bilo že v posesti menda podjetja Emona /toliko je bilo tedaj lastnikov, da človek ni mogel vsemu slediti/ sem ugledala pred seboj tri sestre v redovnih oblekah. sestra Hedvika, Davida in Matjana. dohitela sem jih s kolesom, se ustavila in nisem mogla do besede. Ulile so se mi solze, ko sem pomislila, kako vse drugače je zdaj, kot je bilo na Mali Loki. Kako suženjska je bila ta naša tako težko pričakovana svoboda! Malo smo pokramljali, pa sem se peljala v Ljubljano prenočit. Ceste niso bile razsvetljene, celo na Celovški sem le od daleč videla en sam avtomobil z lučmi. vendar sem se peljala s kolesom brez luči po pločnikih. Polno ljudi, sprehajalcev je bilo po njih, a se ni nihče obregnil obme, lepo so se mi umikali, molče so hodili. nobenega veselja, nobenega smeha ali vedre besede nisem slišala. Prenočila sem v gostilni Pri Nacetu na Šmartinski cesti. domača hči je kupila pri nas jabolka in jih pripeljala v Ljubljano. Hiša je bila zaplenjena, le zgoraj so stanovali lastniki. Komaj sem jih našla, pa mi je ošabno dekle v gostilni dejalo, da oni nimajo zdaj nič več tukaj, starejši možak mi je pa le pokazal, da zgoraj stanujejo. Ko sem se drug dan vrnila domov, so povedali, da so naša jabolka že v Št. Andražu zaplenili, ker bi jih morali dati v zadrugo. čudili so se, ko sem rekla, da sem jih jaz sama videla v gostilni pri Nacetu v Ljubljani! Takrat je bilo v modi, vse zapleniti. naj še pripomnim, da so gospej, ki je kupila naša jabolka, Nemci med vojsko ustrelili moža, hkrati z možem Valenčakove Micke. oba sta bila inženirja na šahtu v Velenju. sestre so bile takrat v leseni baraki, ki je pozneje pogorela. Lepe spomine imam na tisto barako. Z možem sva se peljala do Ljubljane z vlakom in kolesi dala na vlak. naprej sva se peljala s kolesi skozi Repnje. Mož je peljal malo Hedviko, jaz pa sem se peljala zraven na Brezje. Pred vojsko, 16. septembra 1940. je bila rojena naša prvorojenka Hedvika. Takrat sta prišli sestri Hedvika in Davida k nam na obisk in ji prinesli prelepo krstno pregrinjalo. Po vojski smo se ustavili v Repnjah tudi s konjem, ko smo z otroki šli v Podlipo. veliko hudega je bilo med vojsko in še več po njej. dekleta našega letnika smo se vendar večkrat sešle, tudi v Ljubljani, s sestrami in učiteljico Anico Šušteršič. Pozneje, ko je bila sestra Hedvika na Brezjah, sem jo večkrat obiskala, tudi z možem in z otroki, tako, da je zmeraj sledila dogajanjem z našimi otroki in sploh jo je zanimala cela Klemšetova družina; ona sama je pa le enkrat prišla z dr. Kimovcem na obisk. Večinoma sva se pogovarjali o naših otrocih, pa mi je tudi povedala, kako je odvetnica brez uspeha branila štiri obsojence na božičnem procesu. Povedala je krivičnim sodnikom, da so obsojenci popolnoma nedolžni, ker pa ni nič dosegla, se je odpeljala z avtom na Brezje in tam pred Marijo preklela te krivične sodnike. Potem je spomnila, da je sveti večer in je začela moliti ... Ta odvetnica je bila pozneje z Boltekovo Zefko (našo sosedo iz Št. Ilja – opomba JJ) v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. Sestra Hedvika je povedala, kako so naščuvani Trboveljčani zmerjali in pretepali g. kaplana Adolfa Volasko in ga pregnali, ker je učil veronauk v gimnaziji. Odpeljali so ga proti Trebnjem, da bi ga tam umorili; snelo se jim je kolo s kamiona in je g. Volasko v temi pobegnil, nekako prišel do neke hiše, kjer je lajal pes, tam pričakal jutra, sprosil na postaji uradnika, da mu je dal karto do Sevnice, kjer ga je g. Šoba nekako oskrbel in je pozneje prišel v Repnje. Ob zlati poroki (1989) sva šla z možem na Brezje in k sestri Hedviki in se zahvalila Bogu in njej za vse dobro v teh letih. Zelo je bila vesela, ko je Ivo imel novo mašo (1972) in ko je šla Ivanka kot sestra Vesna v samostan; gotovo je tudi ona imela svoj delež molitve pri tem. In prav čudno je bilo, da je Ivo prišel domov ravno ob času smrti sestre Hedvike, tako, da je somaševal pri pogrebni maši (na Brezjah). On je namreč v Vojvodini in mora preko Madžarske priti v Slovenijo, zato pride zelo poredkoma. Gotovo je bila vesela Ivota, Ivanke, pa tudi nas. Jožek je bil na pogrebu, pa Francek z Malčko in Klemenom, pa Marija (iz Borovnice) in jaz; v cerkvi sem se ji v imenu maloloških gojenk zelo na kratko zahvalila. Upam, da nas bo veselo sprejela, kadar jo v večnosti obiščemo, kakor nas je rada sprejemala na Mali Loki, v Repnjah in na Brezjah, kjer zdaj počiva. Sestra Davida počiva v Repnjah, najmlajša sestra Jasna pa na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Mnogo več dobrega so storile za slovenski narod, kakor tisti, katerih imena strašijo vsak dan po listih in begajo ter vznemirjajo ljudi. Št. Ilj pri Velenju, 16. kimovca 1996. Dodajmo še, kaj je moji mami teta Hedvika zapisala v spominsko knjigo: :Sreča Tvoja bo takrat največja, ko boš videla srečne tiste, ki s Teboj žive. Zato naj: Tvoje roke nesebično delajo za srečo Tvojih dragih; Tvoje oko naj bo samó dobrohotno; Tvoja usta naj govore le besede, ki dvigajo, bodrijo, odpuščajo, osrečujejo; Tvoje srce pa naj vdano moli za vse, ki Ti bodo od Boga dani, da jih osrečuješ in si z njimi srečna - - -! Ostani pridna! s. Hedvika Mala Loka, dne 14. oktobra 1939 Vsekakor je mami v srcu celo življenje ostalo to vodilo. Osrečevala je ne le svojega ljubljenega Tončeka, ampak ves drobiž, ki ji ga je Bog podaril, tudi mene. Ko je kot revna kmečka mati šla v Šoštanj na občino po Drugi svetovni vojni prosit za davčno olajšavo, jo je tam sedeča mlada našminkana tovarišica ljubeznivo vprašala: »Kateri razlog pa bi navedli?« »Imam veliko malih otrok.« In jo je takoj neljubeznivo zavrnila: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« Pred nekaj leti mi je tudi tukaj v Mužlji predsednik RK predlagal sodelovanje. Jaz sem vedno za sodelovanje v dobro naših bližnjih, posebno pa naših ubogih faranov. »V čem pa bi lahko sodelovali?« »Mi vsako leto za praznike odnesemo paket najrevnejšim starejšim občanom. Slišimo, da jih vi redno obiskujete. Zato bi nam dostavili seznam tistih najpotrebnejših.« »Kaj pa tiste družine, ki največkrat v župnišče hodijo prosit za kako pomoč, ker imajo veliko otrok?« »Zakaj so jih pa toliko rodile!?« mi je prijazno odvrnil; in iz sodelovanja ni bilo nič! S takim odgovorom me je tako užalil, da mi je vzel vsakršno voljo za sodelovanje – saj sem se spomnil, koliko je morala moja mati od takih sovražnikov številnih družin pretrpeti in mirno požreti žaljivk in zmerljivk. Spomnil sem se namreč, koliko so našo mamo poniževali, pa ne le na davčnem uradu, ampak so morali prenašati zafrkavanje tudi od drugih, ko so jo na enak način zmerjali zaradi številnih otrok. In koliko morajo požrtvovalni starši in njihovi številni otroci tudi danes poslušati takih in podobnih očitkov, češ da se množijo ko zajci itd. – pa vendar bodo samo oni jutrišnji delavci, ki bodo pridobivali sredstva ne le zase, ampak tudi pokojnine za upokojence! Nekoč v rani mladosti sem slišal sosedi, kako se pogovarjata (verjetno misleč na Klemšejlo, ali pa tudi na mene, ki sem bil „že tretji“): »Mi napredne ženske si pa že znamo pomagati!« - seveda z raznimi grešnimi sredstvi, pa naj se imenujejo splav, pa spirala, pa tabletke, pa hudič si ga vedi kaka mogoča in nemogoča nova sredstva! Saj mislijo te mame-ne-mame, da lahko delajo »s svojim trebuhom« karkoli hočejo. Pa so zato srečne? Dvomim; kajti vest se ne da preslepiti: ena od teh sogovornic se je zapila, sin druge pa je storil samomor! In takrat je žalovala: »Ko bi jih bila vsaj več imela!« Takrat je šele spoznala, da drži star pregovor, češ da „otrok in črepinj ni nikoli preveč“ – pa je bilo že prepozno. Podobno se je zgodilo nekje drugje, ko sta me dve napredni mamici napadli, češ ali bomo mi duhovniki še naprej tako nazadnjaški, da bomo govorili zoper ženske pravice nad njihovim trebuhom, tako zoper splav kot tudi zoper kontracepcijo. Ko je pa eni od sogovornic kmalu potem nenadoma umrl odrasel sin, se nikakor ni mogla potolažiti in je vsak dan hodila jokat na pokopališče z mislijo: ko bi bila vsaj še enega rodila. Seveda nekaterim staršem Bog ne da otrok – pa hočejo z umetno oploditvijo priti do potomstva. Pri teh poskusih pa navadno umorijo ali zamrznejo več komaj spočetih otrok. Doktor Anton Lisec je prepričan, da se še ni nikoli posrečila odzmrnitev takega otroka. Končno ni cilj matere ali očeta, da imata toliko in toliko otrok, ampak da izpolnjujeto Božjo voljo ter da tiste otroke, ki jima jih Bog nakloni, sprejmeta in pošteno vzgojita – ter da ne izsilita otroka, ki ga ni načrtoval Bog. Nerojeni otrok torej ni ženski trebuh, ampak je novo bitje, ki ima telo in dušo; zanj bo mati, pa mož, pa zdravniki, sorodniki in sosedje, pa družbena občila, pa politiki, pa cela družba dajala Bogu nekoč odgovor! Morda bi koga od njih le ganila mamina pesem »Klic nerojenega«: {| class="wikitable" |- ! Klic nerojenega (del) (Mir sinje višave, s. 16) |- | <poem> Tako sem ti blizu, o mati, da morem Ti zašepetati neslišno v srce: Tvoj Stvarnik in moj me je tebi podaril. Živim! – Ne zavrzi me! Misli na mé! Življenje, ki vsak dan ga znova prejemam Od tebe, pa vendar ni tvoja last! Bog hoče, da ti bdiš in čuvaš nad mano, Da mogel živeti v Njegovo bom čast! O, mati, kajne, saj ne boš me zavrgla – In z mano ne bratcev, ne mlajših sestric; Čeprav ti s skrbmi prenapolnimo dušo In rože ti rdeče izpijemo z lic. Ko zadnjikrat blagoslovljaje ozrlo Na nas se bo tvoje ljubeče oko: Za tvoje trpljenje za naša življenja Bog večno življenje podaril ti bo! - - - </poem> |} ===Tetka Hedvika 19 === Kad je moja majka završila školu za domaćinstvo u Maloj Loki, i dalje je ostala u vezi sa časnim sestrama. I mi deca voleli smo te požrtvovne školske sestre i sestru Hedviku zvali „tetka Hedvika“. Po njoj je dobila ime i moja najstarija sestra Hedvika (1940.). Kad sam otišao u salezijansko semenište u Križevcima, tetka Hedvika me nije zaboravila; s vremena na vreme slala mi je koji dinar uz narudžbu: »Ovo je samo za tebe«. Naravno, bio sam savestan i sav novac predavao poglavarima – ali ionako sam bio skromnih zahteva in ništa mi nije trebalo – sve je bilo sređeno. Imali smo dovoljno hrane, a roditelji su nam redovito od kuće slali jabuke, koje smo za zimu dobivali i iz drugih krajeva, posebno iz Slavonije, gde su imali neke meni do sada nepoznate vrste. Budući da sam bio u školi, nisam uvek bio u toku s događajima kod kuće, jer sam dolazio kući samo za raspust. Zato mi je tim dragoceniji mamin zapis u kojem spominje tetku Hedviku, ali i mene i ostale iz naše obitelji – a našao sam ga nedavno među maminim zapisima. Pismo pokazuje svu majčinsku brigu i ljubav koju je osećala i iskazivala prema svima nama, a posebno prema meni, koji sam živeo najudaljenije. Eto jednog dela tog pisma: :Godine 1937. objavila sam malu knjižicu pesama pod naslovom „Spev tihe doline“. Odaziv je bio znatan, kako n.pr. urednik Mladog Junaka je napisao da "još nemamo primera u slovenačkoj književnosti da bi tako mlada seljanka sama objavljivala i prodavala pesme;" da bi svakako trebala ići u školu bilo je opće mišljenje i tako sam krenula u školu. Tamo sam prvi put videla sestru Hedviku koja je me je primila te pozvala da sarađujem u listu Kmečka žena, koji je ona suuređivala. U njoj sam objavila pedesetak pesama. Na jednom susretu u Vrhniki ministar unutarnjih poslova Anton Korošec dao je tadašnjem gradonačelniku Hrenu poveću svotu za mene i obećao da ću studirati u inozemstvu ako želim; ja sam mislila da je malo kasno za studij, a i mladoženja je hteo da se venčamo nakon završetka škole u Maloj Loki i stvarno: svadba je bila 7. novembra 1939. Muževa majka, njegov brat Tinček, orguljaš u Gornjem Gradu, i moj brat Jože bili su svedoci, deveruša Zefka i moja majka i nekoliko djevojaka i sestre - i svi svatovi su bili na okupu. Sestra Hedvika je naručila namještaj i posteljinu, posuđe i odeću – za što je potrošila i pristigle darove. Jutro nakon venčanja stajali smo nakon mise pred malološkom kapelom; sve je bilo mokro nakon duge kiše, oblačno po celom nebu. Tada je sunce obasjalo samo dvorac Mala Loka, kapelu i nas koji smo tu zadivljeni stajali. Mogli bismo reći: „Bože sačuvaj žar koji je zapaljen na Maloj Loki!“ - kako sam napisala u novinama „Sončni žar“, kojih sam bila izabrana urednica, a zapravo ju je uređivala sestra Hedvika, ja sam samo nešto uz nju doprinela, kao i ostale pitomice. Razgovarali smo nekoliko puta pismeno, ali gotovo sve je prestalo tokom rata. S mužem smo 15. juna 1941. otišli u posetu na Malu Loku. Nemci su nas izbacili iz vlaka na Mirni i mahnuli smo dalje pešice; nakon telefonskog poziva sestre Hedvike dopušteno nam je ući u vlak u Velikoj Loki, a Jakobova Zofka, koja je bila u školi, još je mogla s nama kući, sve dok nije bila čvrsta granica između Nemačke i Italije. Posle rata sam vlakom išla na Vrhniku. Moja sestra Cilka mi je posudila bicikl i vozila sam od Podlipe do Repnja. Kad sam došla do prilaza imanju sestara, koje je navodno već bilo u vlasništvu tvrtke Emona, ispred sebe sam ugledal tri sestre u redovničkom ruhu: bile su sestra Hedvika, Davida i Matjana. Sustigla sam ih na biciklu, stala bez reči, i suze su mi potekle kad sam pomislila kako je sada sve drugačije nego što je bilo u Maloj Loki. Kako je ropska bila ova naša dugo očekivana sloboda! Malo smo popričali, a ja sam otišao u Ljubljanu prespavati. Ceste nisu bile osvetljene, čak sam i na Celovškoj izdaleka videla samo jedan auto sa svetlima. Terala sam bicikl bez svetla po pločnicima, koji su bili puni ljudi i šetača, ali me niko nije ometao: lepo su se sklanjali, hodale su šutke. Nisam čula ni radosti, ni smeha ni veselih reči. Prenoćila sam u gostionici Pri Nacetu na Šmartinskoj cesti; njihova domaća kćer je od nas kupila jabuke i dovezla ih u Ljubljanu. Kuća je konfiscirana, gore su živjeli samo vlasnici. Jedva sam ih našla, ali mi je bahata devojka u gostionici rekla da oni ovde više nemaju ništa, a stariji mi je čovek samo pokazao da oni žive na katu. Kad sam se drugi dan vratila kući, rekli su da su naše jabuke već u Št. Andražu oduzeli jer su ih trebali dati zadruzi. Čudili su se kad sam rekla da sam ih videla u gostionici kod Naceta u Ljubljani! U to vrijeme bilo je moderno sve konfiscirati. Sestre su tada bile u drvenoj baraci, koja je kasnije izgorela. Za tu kolibu me vežu lepa sećanja. Suprug i ja smo išli u Ljubljanu vlakom i stavili bicikle na vlak. vozili smo se biciklima kroz Repnje. Suprug je uzeo malu Hedviku, a ja sam s njim otišla u Brezje. Pre rata, 16. sptembra 1940. rodila se naša prvorođenka Hedvika. Tada su nam u posjet došle sestre Hedvika i Davida i donele joj prekrasnu dekicu za krštenje. Posle rata smo s konjem stali i u Repnju, kad smo s decom išli u Podlipu. Kasnije, kad je sestra Hedvika bila u Brezju, više puta sam je posetila, i s mužem i decom, tako da je uvek pratila šta se događa s našom decom i zanimala se za celu obitelj Klemšetovih; ona sama je samo jednom došla s skladateljem Kimovcem u posetu. Sestra Hedvika ispričala je kako su nahuškani Trboveljčani vređali i tukli kapelana Adolfa Volaska jer je predavao veronauku u gimnaziji. Odveli su ga u Trebnje da ga tamo ubiju; kotač je otpao s njihovog kamiona i Volasko je po mraku pobegao, nekako došao do neke kuće u kojoj je lajao pas, tamo dočekao jutro, zamolio službenika na kolodvoru da mu da kartu do Sevnice, gde mu je župnik Šoba isposlovao da je kasnije došao u Repnje. Povodom naše zlatnog venčanja (1989.) suprug i ja otišli smo na Brezje i mojoj sestri Hedviki i zahvalili Bogu i njoj za sva dobra u ovim godinama. Bila je jako sretna kad je Ivo (to sam ja) imao mladu misu (1972.) i kad je Ivanka otišla u samostan kao sestra Vesna; sigurno je i ona imala svoj udeo u molitvi u ovome. I bilo je vrlo čudno da je Ivo došao kući baš u vreme smrti sestre Hedvike, pa je suslavio misu zadušnicu (u Brezju). On je u Vojvodini i mora doći u Sloveniju preko Mađarske, tako da dolazi vrlo retko. Sigurno je bila sretna zbog Iva, Ivanke, a i nas. Jožek je bio na sprovodu, i Francek s Malčkom i Klemenom, te Marija (iz Borovnice) i ja; u crkvi sam joj vrlo kratko zahvalila u ime maloloških devojaka. Nadam se da će nas rado dočekati kad je posjetimo u vječnosti, kao što nas je volela dočekivati u Maloj Loki, Repnju i Brezju, gdje sada počiva. Ove časne sestre su učinile puno više dobra za svoj narod od onih čija imena svakodnevno kruže po novinama i zbunjuju i uznemiruju ljude. Št. Ilj pri Velenju, 16. septembra 1996. Dodajmo i ono i ono što je tetka Hedvika napisala mojoj mami u spomen knjigu: :Tvoja sreća bit će najveća kad vidiš sretne one koji s tobom žive. Stoga neka: tvoje ruke nesebično rade za sreću tvojih najmilijih; neka tvoje oko bude samo dobrohotno; tvoja usta trebaju govoriti samo reči koje podižu, ohrabruju, opraštaju, usrećuju; neka srce tvoje predano moli za sve one koji će ti od Boga biti dani, da ih usrećiš i s njima budeš srećna! Nastavi s dobrim radom! sestra Hedvika Mala Loka, 14.10.1939 U svakom slučaju, ovaj je vodič ostao u srcu moje majke skroz celi njen život. Usrećivala je ne samo svog voljenog Tončeka, nego svu mladež koju joj je Bog podario, pa tako i mene. Kad je kao siromašna seljačka majka nakon Drugog svjetskog rata otišla u opštinu u Šoštanju tražiti porezne olakšice, mlada drugarica koja je tamo sedela našminkana upitala je: "Koji biste razlog naveli?" “Imam mnogo male djece.” A ona ju je odmah neljubazno odbila: — Što si ih toliko rodila! Našu su majku i oca zbog brojne dece ponižavali ne samo na poreznoj upravi. Nije ni čudo, da je u to doba pala u tešku depresiju, koju godinama nije mogla izlečiti. A koliko samoprijegorni roditelji i njihova brojna djeca i danas moraju slušati ovakve i slične psovke, na primer: da se kote kao zečevi… Zato su pravi junaci, koji potomstvo ipak prihvataju. Po drugoj strani greše i oni, koji idu na veštačku oplodnju, koja se vrši uspavanjem. Poradi nje je umrla jedna učiteljica iz naše škole. Doktor Lisec kaže, da ostalu zaćetu decu stave u zamrzivač – ali se još nije dogodilo, da bi odmrzavanje uspelo! To znači, da je Božja volja ipak najbolja, pa kad od nas traži žrtve – makar danas nekoji ljudi žele biti pametniji od Boga, te zato svet tako reći stoji naglavačke. Zato bi smele pročitati mudre savete sestre Hedvike i današnje devojke, žene, majke. === Stric Ivan 23 === Ivan (1910-1946) ima grob sredi starega britofa v Št.Ilju. 8. marca 2022 so vanj položili truplo mojega starejšega brata Antona. Na spomeniku je poleg rojstnih podatkov tudi nagrobni napis – pesmica, ki jo je napisala moja mama Marija Jelen Brenčič, ki je bila v Stari Jugoslaviji priznana pesnica, med vojno pa ni pisala, saj »ko govori orožje, muze molčijo«. Ta epitaf je eden najlepših, kar sem jih kdaj bral. V njem je mimogrede povedano, da je bil tudi izvrsten čebelar: {| class="wikitable" |- ! Na mojem grobu (epitaf) |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> |} Ivan se je med vojno skrival v nekakšnem iz zemlje narejenem »bunkerju« pod našim nekdanjim vinogradom, na dnu brega proti Doli, v smeri proti Fundiževim. Njegovi ostanki so se še dolgo potem videli. Nakopal si je jetiko in za njo tudi umrl sredi mrzlega februarja 1946. Nabirala se mu je voda, pa takrat niso tako hodili k zdravniku kot zdaj, pa mu tako ne bi mogli pomagat. Streptomicin – prvi učinkoviti protivnet ali antibiotik zoper jetiko ali sušico, so tako iznašli šele leto dni po njegovi smrti, prepozno za cele rodove mojih sorodnikov, za Malo Cvetko, za Branka Radičevića in mnogo drugih. Šele to zdravilo je končno zaustavilo zmagoviti pohod smrtonosne tuberkuloze s kratico TBC. Bil pa je Ivan umen čebelar, in ni bil poročen. Večkrat sem si mislil, zakaj sem imel toliko neporočenih stricev in tet. Glavni vzrok je bil po mojem mnenju, da so se iz hiše, kjer je razsajala sušica, težko poročali, saj so se te hiše mladi ženini in neveste raje izogibali. Po njegovi smrti pa je čebele prevzela moja mama in tako smo kot otroci uživali pri točenju meda, zlasti ko smo sesali med iz satja. Panje pa je poslikal Zefkin Ivan. Bile so lepe klasične slike, in sicer sta bila na panjih dva napisa. Prvi se je glasil: {| class="wikitable" |- ! Čebelni varuh |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> |} Zgoraj je pa bil pregovor: „Brez potu – ni medu!“ ter: »Muha, daj mi kruha!« Panji so bili pobarvani vsak z drugo barvo, saj med ljudstvom še danes velja prepričanje, da tako čebele hitreje najdejo domov. Pozneje je ta zanimiva slikarija propadla, a čebelnjak so podrli. Ko je bil Ivan 1944 že hudo bolan, sem se rodil jaz, 25. julija 1944. Rekli so: »Prinesel je ime s seboj, ime mu bo Jakob.« Pa je dejal stric Ivan: »Dajte mu raje ime Ivan, naj ne bo Jakec, da bo vsaj kdo, ki bo imel ime po meni;« in tako sem dobil ime Ivan jaz. Okrog 1970 smo lahko izbirali, katero ime bomo ohranili: ali si zadržimo tisto ime, ki je zapisano v krstni oziroma rojstni knjigi, ali pa kako drugo. Jaz sem si izbral takrat ime Janez, čeprav so me klicali ali Ivo ali Ivek, v šoli pa Ivan. === Ujak Ivan 23 === Moj ujak Ivan (1910.-1946.) ima grob usred starog groblja u Št.Ilju, u kojeg je 8. marta 2022. položeno i telo mog starijeg brata Antona. Osim osnovnih podataka, na spomeniku je i pesma moje majke – a to je jedan od najlepših koje sam ikada pročitao: {| class="wikitable" |- ! <center>Nagrobni napis čebelarju (slovenački izvirnik) ! <center> Nadgrobni natpis pćelaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> | <poem> "Na mome grobu mi je procvetalo cveće, na njima skupljaju med pčele, te grade u zlatnoj košnici saće... Ulijte mi iz voska bele sveće! Nek plamen sja ka Božjoj časti; za pokoj moje duše neka gore!" </poem> |} Ujak Ivan se za vreme rata sklonio u svojevrsnom "bunkeru" od zemlje ispod našeg bivšeg vinograda, podno brega prema Doli, u pravcu Fundižu; njegovi ostaci viđeni su još dugo nakon toga. Nakopao si je tuberkulozu i za njom umro usred hladnog februara 1946. Voda mu se nakupljala u bolesnim plućam, ali tada nije bilo leke te mu lekari nisu mogli pomoći. Streptomicin - prvi učinkoviti protuupalni lijek ili antibiotik pronađen je tek godinu dana nakon njegove smrti, prekasno za cele generacije moje rodbine, za Malu Cvetku – svetu Tereziju, za pesnika Branka Radičevića i mnoge druge. Tek je ovaj lek konačno zaustavio pobednički pohod smrtonosne tuberkuloze. Ivan je bio vešt pčelar, ali nije bio oženjen. Često sam se pitao zašto imam toliko neoženjenih stričeva i tetki. Glavni je razlog, po meni, bio taj, što su kuću, u kojoj je uvrežila tuberkuloza, mladoženje izbegavali. Nakon njegove smrti, moja majka je preuzela pčele i mi smo kao deca uživali u točenju meda, pogotovo onoga iz saća. Košnicu je oslikao Zefkin muž Ivan. Bilo je lepih klasičnih slika, značajnih za Ivana, sa dva natpisa: {| class="wikitable" |- ! <center>Čebelni varuh (slovenački izvirnik) ! <center>Pčelinji zaštitnik (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> | <poem> "Pčelinji zaštitnik sveti Ambrozije, podaj nam slatkog cveća u obilje. Dovoljno hrane za gladne pčele – tako da s nama ostatak podele." </poem> |} Gore na vrhu je bila stara poslovica: „Brez potu – ni medu!“ ("Bez znoja - nema meda!") i druga: „Muha – daj mi kruha!“ („Muho, daj mi hleba!“) Košnice su bile obojene u različite boje, jer u narodu postoji verovanje da pčele tako brže nalaze svoj dom. Nažalost je kasnije ova zanimljivost propala. Kad je Ivan već bio teško bolestan 1944., ja sam rođen 25. jula 1944., na dan svetog Jakoba apostola. Rođaci su rekli: “Doneo je ime sa sobom, zvatće se Jakob.” A ujak Ivan je rekao: “Dajte mu radije ime Ivan, pa da se nađe barem neko ko će se zvati po meni, kad ja umrem;" i tako sam dobio ime Ivan. Oko 1970. godine mogli smo birati koje ćemo ime zadržati ili izabrati: ili ćemo zadržati ime upisano u krštenici ili knjizi rođenih, ili nešto drugo. Tada sam odabrao ime Janez; kod kuće su me zvali Ivo ili Ivek, a u školi Ivan. === Stric Tinček 24 === Očetov brat Martin, ki so ga vsi klicali Tinček, je v celem sorodstvu dočakal najvišjo starost in sicer 93 let. V otroštvu pa je tudi on imel jetiko, ko je bil star okoli 6 let, in sicer v hrbtenici, da je postal nepokreten. Stalno je iz hrbtenice tekel gnoj. Mama Marija (Lovričeva, rojena Skaza) pa ga je kopala v bani, v katero je vlivala »čaj« iz hrastove skorje. Fantek ni mogel hoditi. Ko je bila birma, je rekla mama, da bi otroka rada poslala k birmi, čeprav fantek ne more hoditi. Pa je rekel škof: »Kar pripeljite ga z vozom, ga bom birmal.« In so ga res pripeljali. Po birmi se mu je stanje vidno izboljšalo in kmalu je shodil. Svojo tako rekoč čudežno ozdravitev je pripisoval učinkovanju svete birme. To je zakrament, ki nam podeli darove Svetega Duha. V Stari Jugoslaviji je bil organist v Gornjem gradu in se je rad spominjal ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča (1850-1937). Omenil je tudi izredno dragocena marmornata dvorano, ki so jo po vojni uničili, kakor tudi celoten benediktinski samostan. Pokojni Janez Zorko, ki je bil tam dolga leta župnik, je pravil, da so ljudem obljubili, da bodo dobili obsežne cerkvene gozdove, če bodo cerkvene stavbe požgali in podrli. To se je res zgodilo in veličastno poslopje je nekaj dni gorelo; iz ostankov pa so zgradili nekaj stanovanjskih blokov. Med vojno je bil Tinček – ki se je preselil v Šentilj – v nevarnosti, da ga bodo vpoklicali v nemško vojsko. On – kot cela naša rodovina – smo želeli le, da bi se mir čimprej vrnil v domovino. Ko je bil na naboru na pregledu, se je delal, ko da hujša in ne more nič jesti. Zdravnik je hitro uvidel ukano, vendar je fanta hotel rešiti pred nevarnim vpoklicem. Poslal ga je v celjsko bolnico in tam tudi niso mogli ugotoviti, kaj mu pravzaprav je: kar je pojedel, vse je izbruhal. Ponoči pa je na skrivaj nekaj pojedel, da ni umrl od lakote. Po nekajdnevnem bivanju so ga odpustili kot nesposobnega za vojaško službo. Zdravnik-Slovenec je vedel za vzrok. On je bil potem organist v Št.Ilju pri Velenju. Prišla pa je zapoved, da v cerkvah ne smejo peti slovensko, ampak le nemško. Duhovni svetnik, pisatelj in župnik Franc Schreiner (1872-1943), ki je sicer bil Slovenec, vendar je imel nemški priimek in ga verjetno zato Nemci niso izselili, je poskušal ugoditi nemški zahtevi: maša je pa tako bila v latinščini. Zato je prevedel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi v nemščino. Ker pevci niso znali brati nemško, je bilo napisano po izgovoru in so še dolgo ležala ta besedila na koru. Ko je pokojni salezijanec Štefan Ferenčak pisal doktorsko nalogo, in je obdelal najstarejšo slovensko pesem – »Lepa si, lepa si Roža Marija« - je uporabil tudi ta vir. Z roko sta bili na listu napisani dve pesmi: »Lepa si lepa« (»Šen bist du šen bist du roze Marija«…) ter »S cvetlicami te venčamo« (»Marija vir du rozen kranc…«). Nekega večera pa je dobil stric Tinček pismo: »Če boste še naprej peli po nemško, boste gor plačali!« s podpisom »Pozdrav bratci s Pohorja«. Posledica tega je bila, da so prenehali peti nemško. Zato potem skozi celo vojno v cerkvi niso nič peli, niti nemško niti slovensko. Zasebne pobožnosti, kot šmarnice in križev pot, pa so bile v slovenščini. Udeleževale so se jih tudi nemške učiteljice, ki slovensko niso razumele, pa so odgovarjale skupaj z drugimi pri litanijah namesto: »Sveta Marija – prosi za nas!« je ena učiteljica odgovarjala: »Prosi za mast!« Besedo »mast« je že razumela, saj je bilo med vojno veliko pomanjkanje ne le masti, ampak tudi drugih živil. === Stric Tinček 24 === Očev brat Martin, kojeg su svi zvali Tinček, doživeo je najvišu starost u celoj rodbini, tačnije 93 godine. U detinjstvu je, međutim, imao i ozledu leđa zbog tuberkuloze, te je postao nepokretan. Iz kralježnice je neprestano tekao gnoj. Njegova majka Marija (Lovričeva, rođena Skaza) kupala ga je u kadi u koju je ulevala "čaj" od hrastove kore. Dečak ipak nije mogao hodati. Kad je bila krizma, majka je rekla da bi volela poslati dete na krizmu, i biskup se time složio: “Čim ga dovezete s kolima, ja ću ga krizmati.” I doveli su ga. Nakon potvrde stanje mu se vidljivo popravilo i ubrzo je prohodao. Svoje takoreći čudesno ozdravljenje pripisivao je učincima svete potvrde. To je naime sakrament ili tajna koji nam daje darove Duha Svetoga, među kojima je i jakost, koja je ojačala njegovo zdravlje za celi život. U staroj Jugoslaviji bio je orguljaš u Gornjem Gradu i rado se sećao poodmaklog ljubljanskog biskupa Antona Bonaventure Jegliča (1850.-1937.). Spominjao je i iznimno vrednu mramornu dvoranu koju su partizani nakon rata uništili, kao i celi benediktinski samostan. Janez Zorko, koji je tamo bio dugogodišnji župnik, pričao nam je, kako su tadašnje vlasti ljudima obećale da će dobiti prostrane crkvene šume ako crkvene zgrade budu spaljene i srušene. To se doista i dogodilo, te je velebna umetnička zgrada gorela nekoliko dana; a neki stambeni blokovi sagrađeni su od ostataka. Tokom rata Tinčeku - koji se preselio u Šentilj - pretila je opasnost da bude pozvan u nemačku vojsku. On je želeo svojoj domovini mir i slogu. Kad je bio na predvojničkom pregledu, dobio je proliv te nije mogao ništa jesti. Lekar-Slovenac je uvidio lukavost, ali je hteo spasiti momka od opasnog novačenja. Poslao ga je u bolnicu u Celju, a ni tamo nisu mogli otkriti što mu je zapravo: povratio je sve što je pojeo. No noću je potajno nešto pojeo da ne umre od gladi. Nakon boravka od nekoliko dana, otpušten je kao nesposoban za vojnu službu. Bio je tada orguljaš u Št. Ilju kod Velenja. Ali je došla od vlasti zapovest da se u crkvama ne peva sloveački, nego samo nemački – a misa je sve do Drugog vatikanskog koncila bila ionako na latinskom. Književnik i župnik Franc Schreiner (1872.-1943.), koji je bio Slovenac, ali imao njemačko prezime, pa ga Nijemci možda zbog toga nisu iselili, nastojao je udovoljiti njemačkom zahtjevu. Zato je neke slovenačke crkvene pesme preveo na nemački. Budući da pevači nisu znali čitati nemački, pisalo se po izgovoru, te su ti tekstovi dugo ostali na koru. Kada je pokojni salezijanac Štefan Ferenčak pisao doktorsku disertaciju i obrađivao najstariju slovenačku pesmu „Lepa si, lepa si Roža Marija“ - također je naveo ovaj primer. Na listu su rukom ispisane dve pjesme: "Lepa si" ("Šen bist du šen bist du roze Marija"...) i „S cvetlicami te venčamo“ ("Mi te venčamo cvećem" - "Marija vir du rozen kranc..." ). Jedne večeri stiglo je stricu Tinčeku pismo: “Ako nastaviš pevati na njemačkom, nećeš dugo!” s potpisom “Pozdrav od braće s Pohorja”. Zbog toga su prestali pevati njemački te kroz celo ratno razdoblje u crkvi za vreme mise nisu pjevali ništa, ni nemački ni slovenački. Privatne pobožnosti, poput majske pobožnosti (šmarnice) ili križnog puta, bile su na slovenačkom i nadalje. Prisustvovale su i nemačke učiteljice koji nisu razumele slovenački, a odgovarali su zajedno s ostalima tekom litanija, umesto: „Sveta Marija – prosi za nas!“, jedna je učiteljica odgovarala: „Prosi za mast!“ Već je razumela reč „ mast", jer je tekom rata vladala velika nestašica ne samo masti, nego i drugih namirnica. ==== Moja birma 25 ==== Za časa Pija XII. smo imeli v Št.Ilju verouk, ko je moja sestra Hedvika (r. 1940) hodila v osnovno šolo. Ko sem začel hoditi v šolo septembra 1951 jaz, smo imeli šolski verouk le še prvo polletje. Učiteljica Venturinova Slava je tisto zadnjo uro šla iz učilnice, noter je pa prišel župnik in dekan Jurij Lebič. Ta učiteljica – čeprav je bila na liniji, nam nikoli ni govorila (kakor tudi drugi učitelji ne) kaj zoper vero. Neko pepelnično sredo smo jo vprašali, če je dovoljeno jesti krape (krofe), ki so pečeni na masti in da pri nas ne jemo krapov na Pepelnico, če so pečeni na masti in ne na olju. Pa je dejala, da se smejo jesti tudi tisti pečeni na masti. Takrat sem mislil, da se moti - pozneje sem ugotovil, da je po takratni postni postavi ona res imela prav. Pravili so, da je takrat, ko je papež Pij XII. imenoval Alojzija Stepinca za kardinala, kot povračilni ukrep Tito hudo omejil delovanje Cerkve in vrgel verouk iz šol. Vendar to ne drži. Kardinal je postal Stepinac pozneje, in verouk je Tito vrgel iz šole že prej, česar se njegovi nasledniki v Sloveniji držijo žal še danes. To je storil zato, ker je bil ateist. Ko je našega očeta takoj po vojni Pečak predložil za člana partije, ne da bi ga vprašal, je na naslednji seji sekretar – tako nam je pripovedoval oče – dejal: »Doslej ste hodili na sestanke skupaj z delovnim ljudstvom in pred njimi nismo smeli vsega praviti. Sedaj smo pa sami partijci, pa vam povem odkrito: naš namen je podreti cerkve in pobiti duhovnike.« Ko je oče to slišal, ga ni bilo več na partijski sestanek – kar pa so mu zamerili. Oddolžili so se z visokimi davki, ki so skoraj prisilili očeta v zadrugo – vendar se skoraj po čudežu – ni uklonil. Ni si pa več delal utvar o novem družbenem redu – jasno mu je postalo, da je to bojevito brezboštvo, katerega nasledniki počenjajo tudi danes mutatis mutando – isto: očrniti duhovnike in razgnati vernike. Njegov občudovani prijatelj – krščanski socialist Edvard Kocbek – pa tega ni mogel dojeti do konca življenja, čeprav je prvi javno spregovoril o zločinskih povojnih pobojih. Strle pa je z grenkobo dejal: »Ko so brezbožneži pobijali naše verne fante po breznih, je Kocbek planinaril in nabiral cvetlice.« Glede verouka pa ni bilo po vseh šolah enako – ponekod se je verouk obdržal še nekaj časa, ponekod so ga ukinili že prej. Potem smo imeli verouk v cerkvi, bolj ali manj redno. Bilo je res vse na prostovoljni osnovi, saj smo bili pri birmi že na koncu tega šolskega leta. Ta birma je bila čisto nekaj posebnega – v znamenju divjaškega preganjanja katoliške Cerkve. Za našo družino pa je pomenila veliko slovesnost: saj smo bili pri birmi kar trije iz naše družine: Hedvika, Anton in jaz – birma je bila namreč vsakih šest let in je zajela nekako vse šolske otroke, ki še niso bili pri birmi: jaz sem takrat ravno končal prvi razred. Ko smo prišli k birmi, mislim da od prvega do osmega razreda, je bilo v cerkvi le tiho igranje. Mama so pozneje rekli: »Vprašala sem se: 'Kako to, da stric Tinček ne pritisne vseh registrov, kot se za birmo spodobi?'« Pozneje so osumili ljudje matičarja, ki pa je verjetno dobil namig ali celo ukaz od višjih, da je to napravil. Ko so pevci prišli na kor, se jim je kislina oprijemala za obleko in razžirala in snov in kožo. Tako se je godilo tudi naši Pepi in teti Zefki. Obenem so bile uničene tudi orgle, pa zato Tinček ni mogel nanje igrati. Pozneje je ta matičar – ki sicer ni bil slab človek in si ni bil z nikomer v jezi – napravil samomor: s kolesom se je zapeljal v takrat nastajajoče Velenjsko jezero in utonil ter svojo skrivnost odnesel s seboj… Na tisto birmo smo se pripravljali z na pamet učenjem na ciklostil razmnoženih vprašanj in odgovorov – mislim, da jih je bilo nekaj čez sto. Kljub vsem nevšečnostim pa je birma sama v miru potekla. Birmal nas je škof Maksimilijan Držečnik, doma z Ribnice na Pohorju. O njem so pripovedovali anekdoto, da so ga prišli iz neke fare prosit za duhovnika. »Nimam vam koga poslat, vsi so zasedeni.« »Pa nam dajte kakega bolnega, bomo zanj lepo skrbeli.« - »Tudi takega bolnega nimam.« Pa so vseeno vztrajali: »Gospod škof, vsekakor nam dajte duhovnika, da ne bo fara brez maše. Dajte nam enega, pa četudi je Pohorc.« Škof pa jim je odvrnil: »Kaj smo res mi Pohorci tako zanič?« Pravijo, da je tudi on bil mnenja, da je »bolje dva koraka naprej, kot enega nazaj.« Ko je šlo za izbiro njegovega naslednika, je bil baje v Rimu in si je rekel, da naj bo njegov naslednik tisti, ki bo prvi prišel v cerkev. In je bil ta prvi – Vekoslav Grmič. Le-ta je bil sicer dober in družaben človek, vendar je verjetno šel predaleč v koncilski želji, da Cerkev približa današnjemu svetu, ter je noter vdrla posvetna miselnost. Ko sem bil za kaplana na Bučki, mi je Selakova Tinca – kamor sem hodil poleg k Železnikovi Micki na kosilo – med drugim pravila, kako so njihovo družino takorekoč na silo spravili v zadrugo. Brezbožniki so pa istega 1952. leta, tudi tam za birmo napravili cirkus: sovražnik je pobral vse prte z oltarjev in jih je hotel politi z gnojnico. Toda zvonar Dolenškov Polde, ki je cerkev pustil odprto, je takrat že končal zvonjenje jutranjice in tako je nepridiprav pobegnil ter pozabil v naglici vedro z gnojnico. Škof Anton Vovk (1900-1963) je takrat birmal na Raki. Ko so mu povedali o izgredu, je dejal: »Prinesite navadne namizne prte in z njimi pokrijte oltarje. Birma bo.« In je res bila, zelo slovesna. Ljudje se niso dali ustrahovati. Pozneje je bila cela razprava v Krškem. Obtožen pa ni bil nepridiprav, ki je prte vlekel celo do neke hiše pod cerkvijo in je hotel z gnojnico politi oltarje – ampak tisti, ki so zadevo prijavili. Krivec pa – ki je delal seveda po naročilu – ni dobil nobene kazni. Tistega leta se je zaostrilo preganjanje katoliške Cerkve ne le v Sloveniji, ampak po celi takratni Jugoslaviji, saj je šele 1953. leta bila objavljena ustava, ki je jamčila nekatere pravice tudi vernim – veljala pa je zlasti za svetovno javnost. Doma pa se je preganjanje nadaljevalo. Enega leta je bilo takrat zaprtih samo v Sloveniji 300 duhovnikov. Ko je papež Pij XII. umrl, se spominjam, da je visela z zvonika v Šentilju dolga, črna zastava. Bil je res velik papež, pri ljudeh zelo spoštovan. Spraševali so se, kaj bo zdaj s Cerkvijo, ko je tako sposoben papež umrl. Katoliška Cerkev pa ima jamstvo svojega ustanovitelja, da je »peklenska vrata na bodo premagala« (Mt 16,18) in torej ni odvisna le od ljudi in njihove krhkosti, celo niti od papeža niti od koga drugega: vodi jo namreč Sveti Duh, ki zna tudi po krivih črtah človeške zmotnosti in nepopolnosti ravno in pravilno pisati. ==== Moja potvrda 25 ==== Za vreme Pija XII. imali smo veronauku u Št.Ilju kad je moja sestra Hedvika (r. 1940.) išla u osnovnu školu. Kad sam u rujnu 1951. krenuo u školu ja, imali smo školsku versku nastavu samo u prvom polugodištu. Učiteljica Venturinova Slava je tada izašla iz učionice taj zadnji sat, a ušo je župnik i dekan Jurij Lebič. Ova profesorica - iako je bila na liniji, nikad nam (kao ni drugi učitelji) nije rekla ništa protiv vere. Jedne Čiste srede pitali smo je sme li se jesti „krape“ (krofe, uštipce) koji se peku na masti i na Pepelnicu. Ona je rekla je da ne moraju biti pečeni na ulju, da se mogu jesti na Pepelnicu - to jeste na Čistu sredu. Tada sam mislio da je u krivu – i tek kasnije sam saznao da je, prema tadašnjem korizmenom zakonu, doista bila u pravu. Nakon rata Tito je sve više ograničavao versku slobodu te konačno izbacio veronauku iz školskih klupa, čega se njegovi pristalice u Sloveniji nažalost drže i danas. Za vreme rata su morali svi seljani prisustvovati partizanskim mitinzima. Kad je odmah nakon rata Pečak predložio našeg oca i dva druga ugledna seljana: Lovriča in Vrbajaka - za člane partije, a da nije nikoga od njih pitao za privolu, na sledećem sastanku sekretar je – prema očevom kazivanju – rekao doslovce: “Do sada ste išli na sastanke zajedno s ostalim ljudima i nismo smeli sve reći pred njima. Ali sada smo i sami partijaši i otvoreno vam kažem: naša je namera porušiti crkve i poubijati sveštenike.” Kad je moj otac to čuo, nije više dolazio na partijske sastanke – što su mu zamerali te se osvetili visokim porezima koji su tatu gotovo naterali u zadrugu - ali ipak se nije predao. Postalo mu je jasno da je reč o militantnom bezboštvu, čiji naslednici i danas rade - isto: pred narodom ocrnjuju sveštenike a vernike teraju iz crkve. Njegov cenjeni prijatelj – kršćanski socijalist Edvard Kocbek – to do kraja života nije mogao shvatiti, iako je prvi javno progovorio o zločinačkim poratnim masakrima. Naš profesor Anton Strle je s gorčinom rekao: “Kad su partizani ubijali naše verne momke i bacali ih u kraške ponore, Kocbek je šetao i brao cveće”. Što se tiče veronauke, nije isteran iz svih škola u isto vreme – u nekima se je neko vreme još zadržao – a onda smo imali veronauku manje-više redovito u crkvi. Zaista je sve bilo na dobrovoljnoj bazi, jer smo već bili jedni na krizmi ili potvrdi već na kraju prve školske godine. Ta je potvrda ipak bila nešto posebno – u znaku divljačkog progona Katoličke Crkve. Za našu obitelj to je, međutim, značilo veliku svečanost: jer je na krizmi bilo čak troje članova naše obitelji: Hedvika, Anton i ja; krizma je bila nekako na svakih šest godina te je obuhvatila svu školsku decu koja nisu još bio na potvrdi: a zbog ratnih komešanja i decu od ranije. Kad smo došli sa kumovima Orozlovim Antonom i ženom Anicom na krizmu, začuđeni smo slušali, što se samo tiho sviralo. Mama je kasnije rekla: “Pitala sam se: Kako to da striček Tinček ne pritisne sve registre na orguljama, kako to i priliči za krizmu?” Kasnije su ljudi posumnjali u matičara, koji je verojatno dobio nalog od viših da to učini. A šta je učinio, kako se prepričavalo? Kad su pevači došli na kor, solna kiselina, koju je kriomice prosuo po orguljama i sedištima, se uhvatila za njihovu odeću te izjedala i tkaninu i kožu. Tako se dogodilo našoj Pepi i teti Zefki, koje su bile vrsne i stalne pevačice u crkvi. Istodobno su stradale i orgulje pa Tinček nije mogao na njih svirati. Kasnije je taj matičar - koji inače nije bio sa nikim u zavadi - počinio samoubojstvo: biciklom se odvezao u Velenjsko jezero koje je u to vreme nastajalo i utopio se, ponevši sa sobom svoju tužnu tajnu... Za tu smo se potvrdu pripremali tako što smo napamet naučili pitanja i odgovore - mislim da ih je bilo preko stotinu. Unatoč svim neugodnostima, sama krizma prošla je mirno. Potvrdio nas je u veri mariborski odnosno lavantinski biskup Maksimilijan Držečnik, doma iz Ribnice na Pohorju. Za njega su pričali anegdotu da su ga iz jedne župe došli moliti za sveštenika. “Nemam vam koga poslati, svi su zauzeti.” “Pa dajte nam bolesnog, mi ćemo ga dobro paziti.” – “Ni bolesnog nemam na raspolaganju.” Ali oni se nisu dali: „Preuzvišeni gospodine biskupe, dajte nam svakako sveštenika da ne bude naša župa bez mise; pošaljite nam jednoga, pa makar i Pohorca." A biskup im je odgovorio: „Zar smo mi Pohorci zaista tako loši?" – jer je i sam bio rodom sa Pohorja. Priča se da je i on smatrao da je „bolje učiniti dva koraka napred nego jedan nazad.” Kad je trebalo birati naslednika, bio je u Rimu i rekao si da će postati njegov naslednik onaj koji prvi dođe u crkvu. A bio je kao mogući kandidat Maksimilijan Jezernik – moj propovednik na prvoj misi – kao i Vekoslav Grmič. Potonji je došao tada prvi u crkvu; on je bio dobar i društven čovek, ali je verovatno preterao u želji da Crkvu približi današnjem svetu. Kad sam bio kapelan na Bučki, išao sam jedan vikend na ručak kod Železnikove Micke, a druge nedelje kod Selakova Tince, koja mi je ispričala među ostalim, kako su njihovu obitelj praktički utjerali u zadrugu. Iste 1952. godine bezbožnici su napravili cirkus za krizmu također na Bučki, tako da je njihov sin primio potvrdu u Ljubljani. Neprijatelj je odneo sve prtove s oltara i hteo je crkvu politi gnojnicom. No zvonar Dolenškov Polde, koji je ostavio crkvu otvorenom za vreme jutarnje zvonjave, do tada je već završio posao, pa je počinilac pobegao, zaboravivši u žurbi vedro gnojnice. U Raki je tada krizmao biskup Anton Vovk (1900.-1963.). Kad su mu javili za oskvrnuće, rekao je: “Potvrda će biti! Donesite obične stolnjake i pokrijte njima oltare." I doista, bilo je vrlo svečano. Ljudi se usprkos nasilju nisu dali zastrašiti. Posle ovog nemilog događaja je bila cela rasprava u Krškom. Optuženi nije bio izgrednik koji je čak na očigled seljana dovukao stolnjake u kuću ispod crkve i hteo prosuti gnojnicu po oltarima - nego oni koji su to prijavili, da tobože lažu. Ali onda je branilac podigao u sudnici vedro te zavikao: „Corpus delicti!“ („Predmet prestupa!“) i rasprava je bila završena. No, krivac - koji je, naravno, radio po narudžbi - nije dobio nikakvu kaznu. Te se godine su komučnisti pojačali progon Katoličke Crkve, ne samo u Sloveniji, nego i u celoj tadašnjoj Jugoslaviji, jer je tek 1953. objavljen ustav koji je jamčio određena prava i slobode građanima – ali se on odnosio pre svega na svetsku javnost. Kod kuće se, međutim, progon nastavio. Samo u Sloveniji je u godinu dana zatvoreno 300 svećenika. Usledili su montirani sudski procesi po Stalinovom naređenju: u Sloveniji protiv Gregorija Rožmana, u Hrvatskoj protiv Alojzija Stepinca; a gotovo u isto doba u Mađarskoj protiv kardinala Józsefa Mindszentija, da ne govorimo o sličnim postupcima po drugim zemljama istočnog bloka. Kada je papa Pio XII. umro, sećam se dobro da je na zvoniku u Šentilju visela dugačka, crna zastava. Po mišljenju ljudi je uistinu bio veliki papa, vrlo cenjen u narodu. Pitali su se što će se dogoditi s Crkvom sada kada je tako sposoban papa umro. Katolička Crkva, pak, ima jamstvo svoga utemeljitelja Isusa Krista, da je „vrata paklena neće nadvladati“ (Mt 16,18) te da stoga njen opstoj ne ovisi samo o ljudima i njihovoj krhkosti, pa ni o Papi ili bilo kom drugom: vodi je Duh Sveti, koji zna ispravno pisati čak i duž krivudavih crta ljudske pogrešivosti i nesavršenosti. === Osnovna šola 26 === Ravno v tistem času je bila nekaj časa imenovana kot osnovna, nekaj časa pa kot osemletna šola ali osemletka. V zvezi s šolanjem bi rad omenil nekaj sošolcev in učiteljev. Omejil bi se torej le na najožje možno število. Iz prvega razreda osnovne šole bi omenil Jakoba Grošla, po domače Minkšovega, ki je ostal moj prijatelj in dobrotnik vse do danes. Čeprav se ne spomnim, da bi se bil on takrat ukvarjal s športom, kar je bilo meni vedno kot španska vas. Pozneje se je odlikoval zlasti v teku in si je nabral kar precej odlikovanj. Danes pa je srečno poročen in se ukvarja tudi s čebelarstvom in fotografiranjem. V prvem in drugem razredu nas je učila Venturinova Slava, ki se je pisala Kralj, v tretjem razredu pa Rudi Eberlinc, ki je z ženo in otrokom - punčko - stanoval v šoli. Zapomnil sem si njegov rek, ki ga je večkrat ponavljal: »Če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.« Do nas je bil dober učitelj in je znal zelo zanimivo pripovedovati. Takrat smo imeli v istem razredu "tretji" in "šesti" razred, ki jima je dajal istočasno različne naloge. Kaj lahko in uspešno tako učenje najbrž ni bilo. V njegovi družini pa je baje večkrat prišlo do napetosti, in tedaj, so baje leteli po sobi »leteči krožniki«. V tistem času se je o letečih krožnikih, ki da krožijo po vesolju in da včasih tudi pristanejo kje na zemlji skupaj s čudnimi bitji - vesoljci -, veliko govorilo. V četrtem razredu pa nas je učil Mirko Grešovnik, ki je znal tudi dobro igrati na harmonij. Slišal sem, da je imel pozneje lepe uspehe tudi pri družbenem delu. V Šentilju je bila sicer osnovna šola, vendar se niso učili tujega jezika. Kdor je hotel torej naprej v šolo, je moral v Velenje. Med njimi sem bil tudi jaz. Do Starega Velenja, kjer sta bili takrat dve stavbi osemletke oziroma osnovne šole od 5. do 8. razreda, je bilo kake tri kilometre, ki smo jih vedno prehodili peš. Vozil se je s kolesom samo Štoberjov Oto. V petem razredu je bila razredničarka Iva Srebotnik, ki se je poročila Brčkalja. Bili smo v tako imenovanih grajskih konjušnicah, pritlični rumeni stavbi ob Golovi žagi, blizu Vile Bijanke. Petje nas je učila Rozika Kmecl, žena Edvarda Kmecla, ki je zbolela na grlu. Še zadnjič smo z njo zapeli v 5. razredu še zadnjo uro njeno priljubljeno pesem »Prišel je ciganček« - ona pa zaradi bolezni z nami ni mogla več peti. V šesti razred smo hodili v »nemško šolo« - rumeno stavbo poleg »konjušnic«. Ko se je začela šola, jih je prvo uro nekaj zamudilo, in nam je Rozika imela nam je nauk, kako je čas dragocen in koliko časa bomo zgubili, če ne bomo točni. Potem pa ni več predavala, ker ji je bolezen to preprečila in je kmalu nato tudi umrla. Njen pogreb je bil v njeni domači vasi nekje ob Savi. Razrednik pa nam je bil tisto leto njen mož Edvard, ki nas je poučeval zemljepis. Spomnim se, da sem bil nekoč vprašan, kaj je to »sleme«. Ne samo jaz, nihče od sošolcev tega ni vedel – pa nam je lepo razložil. Z njim smo bili skupaj na izletu v Celju in se kopali v Savinji. Naslednje leto sem zopet šel na izlet z njegovim razredom – šli so na Kum in je bilo zelo zanimivo, ko smo zvedeli za zgodbo, kako je nastalo ime Kum: sveta Neža je baje dejala svetemu Joštu: „Komm!“ – to je „Pridi!“ In zato sta na vrhu hriba dve cerkvi. Tretje leto smo hodili v novo šolo v Novem Velenju, kjer so bile poleg Doma za onemogle zgradili čisto nove ločene učilnice, in jih je povezoval le hodnik. To je bilo zelo praktično in se razredi med seboj niso mešali ali se motili, četudi so morda imeli petje ali glasbo. Zaradi take razporeditve smo jih imenovali »kurniki«. Če kurniki, so bili vendarle imenitni in gosposki. Notri je bil parket – in smo smeli vstopati le v copatih. Tja sem hodil le eno leto, v osmi razred pa spet v Starem Velenju, kjer smo imeli manjše učilnice v stari, takoimenovani »nemški« šoli. Učitelj Arnold nas je učil risanja, za katero pa jaz nikoli nisem imel smisla. Med drugim nam je svetoval, naj fotografiramo stara znamenja in kapelice, ki so jih tedaj podirali in uničevali: med drugimi tudi staro kužno znamenje na poti med Tišlerjem in šmarško cerkvijo. V sedmem razredu nam je bil razrednik Milan Klančnik, ki je hodil poučevat iz Šoštanja in nas je učil slovenščino. Na Božič nas je vprašal takoj na začetku, če vemo, kaj je to »hora legalis«. Seveda od nas nihče ni vedel, da je to osma ura zvečer, ko dijaki brez spremstva staršev ne smejo biti zunaj. Nato je nadaljeval: »Nekateri od vas pa so bili ponoči na polnočnici v cerkvi, torej po osmi uri zvečer; naj tisti vstanejo.« Vstali smo trije ali štirje učenci. Med njimi sva bila dva po ocenah najboljša – tako med dečki jaz in med deklicami Jelica. Učitelj torej ni mogel reči, da hodijo k maši najslabši učenci – ampak je dejal, da v prihodnje tako ne bomo več šli ponoči ven, česar pa se mi s kmetov seveda nismo držali. Ni omenil, da smo bili pri maši vsi po vrsti v spremstvu staršev, saj so tudi oni bili verniki in so redno hodili k maši. Posledic ni bilo nobenih; mislim pa, da je bilo pri maši več dijakov. Eden od predmetnih učiteljev je že enkrat prej delal nekakšno »anketo«. Vprašal je namreč, kdo hodi k verouku. K verouku smo hodili v šolo v Št. Ilju le pol leta – do zimskih počitnic 1951. Takrat pa je Tito pretrgal diplomatske stike z Vatikanom, ker je hotel komunizem uničiti vero, zlasti katoliško. Takrat so oblasti zaprle tudi zagrebškega nadškofa in predsednika jugoslovanske škofovske konference Alojzija Stepinca, ker ni hotel pretrgati vezi s papežem in ustanoviti hrvaške pravoslavne Cerkve. Jaz sem bil pri birmi že v prvem razredu, zato sem pozneje hodil bolj neredno k cerkvenemu verouku v naši župnijski cerkvi, ki ga je imel dekan in župnik Jurij Lebič, čeprav smo Klemšetovi fantje hodili redno k nedeljski maši in po možnosti tudi ministrirat skozi celo osnovno šolo. Takrat se torej – bilo je že v Velenju – nisem javil, da hodim k verouku. Ko sem to doma povedal, je oče bil žalosten: »Jezus pravi: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim nebeškim Očetom« (Mt 10,33). Nisem si bil v svesti, da bi bil zatajil Jezusa, vendar sem si ta dogodek tako vzel k srcu, da sem pri spraševanju glede polnočnice tudi jaz vstal. Resnici na ljubo pa moram povedati, da – čeprav je Velenje veljalo za »rdeče« - kot vsa rudarska mesta – nas v šoli nihče ni odvračal od vere. Tega vprašanja se v pogovorih nismo niti lotevali. Nekako smo vedeli v razredu, kateri smo verni in »hodimo v cerkev«, glede drugih pa si nismo belili glave. Samo enkrat je Rozika Kugoničeva, ki je bila doma nekje z Dolenjskega, pripovedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kamor so jo internirali med Drugo svetovno vojno. To ni bilo med šolsko uro, ampak mislim, da je bilo med odmorom, ko smo se o nečem sproščeno pogovarjali. Dejala je nekako takole: »Veliko smo molili, da bi se rešili, pa nam molitev ni nič pomagala. Takrat sem izgubila vero.« Ne na glas, ampak v srcu se z njo že takrat nisem strinjal. Pomislil sem, koliko njenih sojetnic je končalo internacijo s smrtjo ali hudimi zdravstvenimi posledicami. Ona pa se je le rešila, čeprav ne takoj in na način, za katerega je molila. Nisem videl nobenega razloga, da bi zato izgubila vero, ampak bi morala biti Bogu hvaležna, da jo je pripeljal iz tega pekla trpljenja, medtem ko so mnogi od sojetnikov in sojetnic tam pustili svoje kosti in mlada življenja. Pripovedovala je tudi, kako so bili Italijani – ki so že precej razumeli – nekoč kot straža pri maši. Ravno takrat je bil evangelij o tem, kako je Janez Krstnik jedel kobilice in divji med. »Slaba košta!« - je zamomljal vojak. Drugič pa je prišel k njim domov neki laški vojak, ki jih je prosil, naj mu pripravijo polže, in so mu ustregli. Rozikin brat pa je bil radoveden, kakšnega okusa so ti polži, ki so za Lahe bili taka poslastica. Ko je prosil za svoj delež, je njemu pripadla ravno polževa – glava! Vsi domači so od studa zbežali iz kuhinje. Od vere nas nihče ni odvračal, enkrat pa od duhovnikov, ko so nas na dvorišče »konjušnice« zbobnali menda vse razrede. Govoril je učitelj glasbe. Pravil je, da je veliko mladih duhovnikov sklenilo protidržavno zaroto in jo podpisalo, kar da so dali v steklenico in zapečatili. »Od tedaj naprej teh duhovnikov ne imenujem drugače kot flašarje«, je končal svoje predavanje učitelj Bojerman. Ali pa je bilo kaj na tem – nisem nikoli zvedel. Kmalu pa so premestili gorečega šmarškega kaplana in glasbenika – Jožeta Tovšaka (1929-2008) iz Velenja na Pohorje, češ da je tudi on sodeloval ali je bil celo glavni pri tej »zaroti«. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za tega učitelja so fantje-sošolci govorili, da zapeljuje dekleta, ki hodijo k njemu v glasbeno šolo, ki je bila nekako tam, kjer je danes Nama v Novem Velenju. Za take prestopke so v tistih časih bili sicer grobi – vendar nedolžni fantje izredno občutljivi. Za nekega učitelja – ne spomnim se več njegovega imena – so fantje-sošolci pravili, da jih je med poukom „šlatal“; čeprav je bila zadeva menda znana, se zaradi takih „malenkosti“ takrat nihče od občinskega ali šolskega vodstva ni vznemirjal, ali nas pred podobnimi nevarnostmi opozarjal – pa bi bilo dobro, da bi nas… V spominu mi je ostal tudi izletu na Bled, ko nas je spremljal učitelj Bojerman. Zvečer pred spanjem nam je pripovedoval neslane vice. Ko smo se vračali z Bleda, smo okrog desetih zvečer prišli z vlakom v Celje in čakali »savinjčana«. Malo smo šli na sprehod; midva s »Sivijem« - tako so klicali mojega sošolca Ivana Sevčnikarja – sva potem zašla – kajti na vogalu neke celjske ulice je bila enaka reklama na obeh straneh – in midva sva zavila v napačno smer ter le še videla, kako jo je savinjčan odsopihal. Kaj storiti sedaj? Potem sva šla ponoči peš, da bi prišla pravi čas v šolo – kar kakih 24 kilometrov do Šentilja, kjer sva pri nas doma prespala. Sicer pa smo se v šoli na splošno lepo imeli. Bili smo polni mladostnih sil in načrtov, od katerih so se le redki uresničili. Jaz v tistem času še nisem mislil na duhovniški poklic, ampak sem se le želel šolati. Velenje so takrat na veliko gradili; moj oče je imel tam še nekaj časa drevesnico: enkrat pod šmarško cerkvijo – tam blizu je stanoval učitelj Kmecl – drugič pa pri Ramšakovih – poleg železniške postaje, kjer so pri sosedovih imeli lepo izdelan posnetek pogreznjenega škalskega središča. V prostem času smo pomagali staršem pri delu. Oče je delal v drevesnici, ali z okopalnikom (kuntivatorjem) okopaval drevesca ali pa cepil, mi otroci pa smo brisali divjake, ki so jih potem cepili in ovijali z rafijo. Glede počitnic lahko omenim, da mi kmečki otroci nismo nikamor hodili na počitnice – razen včasih v Podlipo k mamini stari mami. V poletni vročini pa sem se hodil kopat na nastajajoče Velenjsko jezero – in se tudi sam naučil plavat. Nisem nikdar plaval daleč proč, saj se nisem niti čutil zadosti močnega – najprej sem plaval kot pesek, potem pa tudi kravl in prsno, kar mi je najbolj ustrezalo. Delovnih počitnic sem se torej navadil že od doma. Kot duhovnik v Mužlji pa sem počitnice preživljal navadno na raznih katehetskih tečajih; pozneje pa v Ankaranu, pod gostoljubno streho župnika Iva Miklavca (1938-2022) – ki je pod trdo pohorsko skorjo skrival zlato srce. Kakršnakoli da je bila gneča, on je za sobrata vedno našel kak kotiček: naslednjega dne pa že sobico. Tako sem imel možnost, da sem se kopal v morju po cele dneve – navadno za Valdoltro – pa tudi pred njo, kjer so imeli svoje letovišče med hotelom Adria in področjem ortopedske bolnice Kranjčani. Večkrat sem preplaval tisti zaliv – nekoč tik pred nevihto, ki je povzročila precejšnje valovje – hvala Bogu, brez hujših posledic. Jaz sem sploh imel rajši morje kot hribe, kjer se jih – največ zaradi neprevidnosti – prav vsako leto veliko mladih ponesreči. Po prometni nesreči 2000 pa mi veliko bolj ustreza ravnina – kajti noga se v hoji v hribe kaj lahko spotakne še zdravemu človeku. Zato hodim včasih – razen koronskega obdobja – na peskaro plavat. Tukaj je družba mirna in večinoma starejša, obenem pa je tukaj tudi manjše gostišče, ki skrbi za urejenost in dostop do malega jezerca – kopališča. Dostop je po travi, ki je sedaj vsa posušena, vendar se po njej še vedno lažje hodi kot po razžarjenem pesku, === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. === Školovanje u Velenju 28 === U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi. O jednom učitelju dečaci iz razreda govorili su da ih "pipa" na času; iako se stvar navodno znala, niko se od ogovornih nije oglasio zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti i zloupotrebe – ali bilo bi dobro da jeste... Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. ==== Nadaljevanje ==== === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. To je značilo pešačenje do starog Velenja 3km tamo i natrag, a u Novo Velenje 5 km. Ali nama mladima to nije bilo teško. Obično sam išao sam, ili sa drugarima – i vreme nam je brzo prolazilo. Tada nije bilo ni bicikla, a kamo automobila ili autobusa! === Školovanje u Velenju 28 === Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi – ali zvanično se tada propovedala „slobodna ljubav“... O jednom drugom učitelju drugovi iz razreda kazivali su da ih je "pipao" na satu; Iako se stvar navodno znala, nitko se iz tadašnjeg rukovodstva tada nije uzbunjivao zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti - ali bilo bi dobro da bi... Baš ti momci su jednom dogovorili, da će svi zajedno nepomično gledati u našu mladu i privlačnu nastavnicu engleskog, kad dođe u razred; ova bezazlena šala toliko ju je uspaničila, da je pozvala ravnatelja Arliča, koji se odmah pojavijo; izderao na čitav razred, a naročito na ove derane, koji ipak time nisu mislili nešto loše – a od tada je ipak imala mir. Za ostale učitelje i nastavnike mogu reći, da su bili na visini svoga zvanja i prema naobrazbi i prema svom vladanju. Tako su nas lepo pripremali na zadaće, koje su nas čekale u životu. === Izleti i raspusti 51a=== Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. To su bile još nevine šale u poređenju sa bezobraštinama, kojima nas je „vaspitavao“ naš pokvareni desetar za vreme služenja vojnog roka u Pirotu. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. === Srednja šola 30 === V srednjo šolo sem se najprej vpisal na Ravne na Koroškem; oče je menil, da bo tam zame najbolje poskrbljeno, ker je bil ravnatelj Ivan Sušnik, koroški borec, ki je redno hodil k maši in je bil tudi praktičen vernik. Bil je ugledna osebnost in ga v njegovi vernosti niso motili. V tistih poletnih počitnicah sem se torej odšel vpisovat v sredno šolo. Do Otiškega vrha sem se peljal z vlakom in nanj naložil brzovozno tudi kolo; od tam naprej pa sem se peljal do Raven s kolesom. Srečno sem se vpisal in sem bil kar vesel, da bom začel novo življenje. Toda tokrat se je dobesedno uresničil pregovor: „Človek obrača – Bog obrne.“ Pri nas doma smo sicer imeli drevesnico – in torej denar in zaslužek le jeseni, ko so od vseh strani prihajali kupci po mlada drevesca. Zato je za družino pomenilo plačilo internata – ki v tistih socialističnih časih najbrž ni bilo veliko – vendarle dodatno breme. Prav takrat pa je bil kaplan v Šmartnem pri Velenju, nekaj časa pa tudi župnik v Velenju - mladi Janez Zorko. Od sošolcev sem slišal, da so pri njem imeli zelo zanimiv verouk, in da so večkrat gledali tudi filmčke. Jaz sem hodil k verouku v Št.Ilj k dekanu Juriju Lebiču, kjer pa takih „novotarij“ nismo imeli. Danes menim, da je le bolje, da je birma na koncu osnovne šole; saj na ta način mladi hodijo k verouku tudi v času dozorevanja, ko jim je pravzaprav verska in nravna vzgoja najbolj potrebna. V tistem času smo zbirali vse mogoče in nemogoče; kot je pri mladih pogosto, sem tudi jaz zbiral takorekoč vse, kar se je zbirati dalo: znamke, žveplenkove škatle, filmske reklame, razglednice. Največ sreče sem imel z znamkami; Vrajekov stric iz Ložnice mi jih je podaril cel zvezek in sicer kar cele serije čudovitih znamk: madžarske, staroavstrijske, od SHS. Med njimi so bile najlepše japonske pokrajinske znamke, ki jih je odlikovala izredno lepa izdelava in za tisti čas neverjetno jasne barve na belem papirju – se je takoj opazilo, da so na čelu napredka. Ne vem točno, kaj me je prineslo tja v farovž – mogoče tudi zbiranje znamk. Sicer smo včasih šli v Šmartno tudi k maši, saj je v nekdanji stari šoli ob cerkvi stanovala moja teta Ančka in njen mož Ciril Venišnik, ki je bil iz Škal in je bil po razpadu škalske prafarne cerkve organist v Šmartnem. Spomnim se še prejšnjega župnika Hohnjeca, ki je dočakal lepo starost in je bil nekoč pri orlih ter je ostal telovadec do konca življenja. Slišali so ga včasih, kako je v sobi telovadil in govoril: „Hohnjec gor, Hohnjec dol!“ Mislim vsekakor, da je kaplan Janez Zorko imel znamke; imel pa je tudi krasne razglednice, zlasti iz Turina in okolice, s katerimi nikakor ni skoparil. Zorko je bil pred vojno salezijanec, med vojno je študiral na Madžarskem, in je po vojni prešel k škofijskim duhovnikom; rad se je šalil, zlasti na tuj račun. Tako so pripovedovali, da se je nekoč v Zagrebu na Knežiji preoblekel v miličarja. Takrat niso bili redki obiski – toda ne preoblečenih, ampak pravih. Kmalu po vojni so salezijance tudi nasilno izgnali iz mladinskega doma. Naš salezijanski sobrat pomočnik Vinko Furlan pa je imel prekrasno zbirko znamk. Zorko je kot strogi miličnik vstopil in Vinko mu je ves prestrašen razkazoval sobo in albume. Ko je pa „miličnik“ z roko segel po znamkah in jih začel mešati, se Vinko ni mogel zadržati in je Janezu zbil kapo – tako je odkril vsiljivca. Preoblečen v miličarja je torej hudo prestrašil Furlana. Ukazal mu je, da odpre predale, kjer je imel albume z dragocenimi znamkami. Janez pa je kljub temu ostal celo življenje naklonjen don Bosku: vse poklice je pošiljal k salezijancem. Med drugimi poklici je poslal s Pohorja Ivota Miklava, ki je bil dolga leta odličen župnik v Ankaranu; pa njegov poklic je Srečko Golob iz Nove Štifte pri Gornjem gradu, kjer je bil Janči župnik, pa tudi jaz sem odšel k salezijancem po njegovi zaslugi, ko je bil kaplan v Šaleški dekaniji. Pozneje je večkrat obiskal svojega brata Štefana v Mužlji, od koder je svojim prijateljem nosil race in goske, ki so jih z domačo pičo redili Kalapiševi. Zorko je torej predložil mojemu očetu, naj mene pošlje v Križevce, kjer bodo pač plačali, kolikor bodo mogli; lahko tudi v pridelkih. Jaz sem takrat zadevo razumel tako, kakor da je v Križevcih šola, iz katere bom lahko šel naprej kot iz kakršnekoli gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič je slutil, da kakega posebnega nagnjenja do duhovnega poklica nisem kazal, čeprav sem redno – kot vsi moji bratje – ministriral pri maši. Zato je prišel nekega dne k nam domov in me vprašal glede te moje nenavadne odločitve, saj je le tako lahko napisal svoje priporočilno pismo. Ni bilo nikakršne težave, da se izpišem iz ravenske gimnazije; menda se je Sušniku to še dobro zdelo. V srednjo šolo sem se vpisal torej najprej k salezijancem v Križevce, nadaljeval pa na Reki: po drugem razredu gimanzije smo prišli v noviciat, nato pa tako v tako imenovani klerikat (tretji in četrti razred gimnazije). Na Mali Šmaren sem torej prišel na Rakovnik, kjer smo se zbirali kandidati za Križevce. Vseh skupaj nas je bilo Slovencev prvo leto osem. Lojze Rajk iz Bele Krajine je bil v Križevcih že več dni in se je počutil čisto domače. Na Rakovniku je bil moj znanec brat pomočnik Drago ali Karel Felicijan, ki sem ga že nekoč prej obiskal in me je spremljal tudi v mesto – malo pogledat Ljubljano. Spomnim se, da mi je gredoč kupil tudi neke malenkosti – ali neke bonbone ali fige: torej mi Rakovnik ni bil neznan. Slovo od doma pa me je vendarle napolnilo z domotožjem – to pa šele, ko sem se znašel v Križevcih med samimi tujimi ljudmi. Z Zorkom smo se ustavili na zagrebškem kolodvoru ter obiskali še zagrebško stolnico. Tisto prvo leto je bilo odločilno za moj poklic ne le zaradi okoliščin – bivanja v semenišču – ampak tudi zaradi odličnih vzgojiteljev in sošolcev. Kakor nas je bilo v prvem razredu osnovne šole 32, seveda vsi iz Št.Ilja, nas je bilo tudi v prvem razredu srednje šole, ki se je imenovala »Škola za spremanje svećenika« - prav tako 32, vendar iz vseh republik Nove Jugoslavije, razen iz Makedonije in Črne gore. V začetku sem imel hudo domotožje; ne le jaz, ampak tudi drugi fantje, ki več dni niso nič govorili, ampak so med odmorom molče sloneli ob velikanskem stogu slame sredi prigorskega dvorišča ter tiho vzdihovali. Kdor ni tega sam izkusil, tega ne bo verjel. Stavba je bil bivši benediktinski samostan, ki ga je Marija Terezija podarila grkokatoličanom, ko so jim nekje pri Čazmi zažgali njihovo tamkajšnjo cerkev-stolnico. Tu v Križevcih so bili pravzaprav miroljubnejši prebivalci, ki so se nanje hitro privadili. V našem času je bilo tam okoli grkokatoličanov le neznatno število. Ker je bila tukaj stolnica, je bilo stalno poleg škofa tudi več duhovnikov. Tu je bil oče Makaj, star prijazen gospod. Ko je ob neki slovesnosti v naši jedilnici – v pritličju – govoril, mu je izpod talarja ušla miš, kar je povzročilo veliko veselje med nami. Včasih je bil tam tudi kanonik Kiš, ki je bil profesor v Džakovem. On nas je pripravljal na kake cerkvene slovesnosti. Bil je zelo natančen, vendar tudi duhovit – sicer majhne postave in nas je takole poučeval: „Prvo pravilo pri bogoslužju je, da ne smeta biti dva obenem na istem mestu“. Vsako nedeljo smo sodelovali pri grškotoliškem bogoslužju v stolnici, ki se je na levi strani držala palače. Peli smo liturgijo sv. Janeza Zlatoustega – žumberški napev – melodije, ki so zelo podobne slovenskim narodnim pesmim – in so se nam kar priljubile – v staroslovanščini, seveda napisano v latinici. Mi smo tudi ministrirali. Škof Bukatko je imel čudovit glas, kot nalašč za vzhodno bogoslužje. Ko je prepeval prefacijo in dvignil roke k nebesom, je zgledal kot kak angel. V prvem razredu je bil ravnatelj šole in učitelj matematike Anton Bajuk, doma iz Bele krajine. Imel je še posledice ran, ko so partizani napadli procesijo, ki se je v Marijinem dvoru odvijala za praznik Marije Pomočnice 1945. Šolski svetnik je bil Mirko Bajić, doma blizu Omiša na Hrvaškem. On je bil profesor latinščine, a od drugega razreda tudi grščine. Na fakulteti so imeli navado, da so diplomirancem nazdravili z vinom. On je bil pa tak odličnjak, da so mu nazdravili s šampanjcem. Seveda takrat še nismo imeli asimil metode, ampak smo ta klasična jezika le prevajali. Katehet je bil blagi Marin Mandić (1926-2011), ki je bil doma iz zaselka Mandići – tudi blizu Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Bil je zaradi posta tako suh ko trlica. Nekoč je dejal: »Če telo hujša zaradi posta, se duša debeli; če pa se telo debeli zaradi preobilne jedače in pijače, takrat duša hujša.« Postil se je sam, nam dijakom pa ni dovolil posta. Spovednik je bil Karel Podkubovšek, pri katerem smo odgovarjali verouk tako, da smo gledali v veroučno knjigo in iz nje brali. Dobričina je to najbrž videl, a si je mislil: »Bodo vsaj enkrat prebrali gradivo, če ga niso prej.« Med sošolci nas je bilo v prvem razredu v Križevcih osem Slovencev. Drugi so bili največ s Hrvaškega – iz Zagorja in Slavonije, nekaj jih je bilo iz Bosne in Hercegovine. Lahko rečem, da smo se dobro razumeli; nekateri od njih so že umrli. Prvi je bil Zvonko Kristić iz Duvna (danes Tomislavgrad), ki je zaradi prometne nesreče dobil tumor v glavi. Med njimi pa je dosegel najvišji položaj Ambrozij Matušić iz Janjeva, ki je bil v dveh mandatih inšpektor hrvaške inšpektorije. === Gimnazija u Križevcima 30 === Školsku godinu 1959. sam sa odličnim uspehom završio u Velenju, sam upisao srednju školu – gimnaziju – u Ravnama u Koruškoj; moj otac je smatrao da ću tamo biti najbolje zbrinut, jer je ravnatelj bio Ivan Sušnik, koruški borac koji je redovito išao na misu, a bio je i praktični vernik – istaknuta ličnost, koruški borac iza prvog svetskog rata: zanimljivo, da ga niko nije ometao zbog njegove vernosti, koja je bila povezana sa poštenjem – kao kod mog oca. Tako sam tih letnih praznika krenuo upisati srednju školu. Vozio sam se do Otiškog vrha iz Velenja vlakom na koji sam brzovozno natovario bicikl; a odatle sam biciklom otišao do Ravna, koje su se ranije zvale Guštanj sa velikim rudnikom olova, koji je tada još bio u pogonu. Uspešno sam se upisao i bio sretan što ću sad sam započeo novi i mirni život, daleko od brata, koji mi je ponekad pomogao, da brže rastem. Ali ovaj put obistinila se doslovce poslovica: “Človek obrača – Bog obrne.“ („Čovek okreće – Bog obrati.”) Kod kuće smo imali rasadnik – a samim tim i novac i zaradu samo u jesen, kad su kupci dolazili sa svih strana kupovati mlada drvca. Stoga je za obitelj plaćanje internata - koje u ono socijalističko vreme možda ni nije bilo veliko - bilo dodatno opterećenje. Ja se time nisam bavio – možda je bilo bivanje u internatu besplatno, kao i samo školovanje od osnovne škole preko srednje uključno sa univerzitetom. U to je vreme mladi Janez Zorko bio kapelan u Šmartnom kod Velenja, a jedno vreme i župnik u Velenju. Čuo sam od svojih školskih drugova da su s njim imali vrlo zanimljivu veronauku, a i da su puno puta gledali filmove. Na veronauku sam ja išao u Št.Ilj kod dekana Jurija Lebiča, gde dakakokod nas nije bilo takvih "novotarija". U današnje vreme mislim da je bolje da je krizma na kraju osnovne škole; jer na taj način mladi idu na veronauk i tekom sazrevanja, kada im je zapravo verski i moralni odgoj najviše potreban. Kao deca smo mi skupljali tada sve moguće i nemoguće; I ja sam, kao što to često biva s mladima, skupljao praktički sve što se dalo skupiti: šibične kutije, filmske reklame zajedno sa suškolarcem Perbilovim Otonom, razglednice. Ja sam imao najviše sreće s poštanskim markama; Vrajekov stric iz Ložnice poklonio mi ih je čitav svezak, naime čitav niz divnih maraka: mađarskih, staroaustrijskih, iz SHS. Među njima su bile i najljepše japanske krajinske marke, koje su se odlikovale izuzetno lepom izradom i za ono vrijeme nevjerojatno jasnim bojama na belom papiru – odmah se primijetilo da su Japanci prednjačili u tehničkom napretku. Ne znam tačno šta me dovelo tamo u šmarški župni dvor - možda skupljanje maraka. Ponekad smo išli na misu i u Šmartno, jer je u bivšoj staroj školi uz crkvu – koja još danas stoji – živela moja tetka Ančka i njen suprug Ciril Venišnik, koji je bio iz Škala i bio je orguljaš u Šmartnom nakon propada škalske župne crkve, koju je progutalo kopanje lignita. Sećam se i prijašnjeg župnika Hohnjeca koji je doživeo duboku starost; pošto je bio davno član društva orlova, ostao je gimnastičar do kraja života. Ponekad se čulo kako vežba u sobi i govori: "Hohnjec gor, Hohnjec dol!" Svakako mislim da je kapelan Janez Zorko imao lepe marke; ali imao je i lijepih razglednica, posebno iz Torina i okolice, na kojima nije štedio te nama ih je delio. On je pre rata bio salezijanac, za vreme rata studirao je u Mađarskoj, a nakon rata pridružio se biskupijskim sveštenicima; volio se šaliti, pogotovo na tuđi račun, zato smo ga naročito mi mladi rado slušali – a i kod naših roditelja je bio omiljen, jer je ponekada misio u našoj crkvi. Pričalo se da se jednom u Zagrebu na Knežiji prerušio u milicajca. U to posleratno vreme slične posete nisu bile retke – ali ne prikriveni, nego stvarni milicajci su često uznemiravali crkvene ljude. Ubrzo nakon rata salezijanci su nasilno isterani iz omladinskog doma. Naš brat salezijanac Vinko Furlan imao je prekrasnu kolekciju maraka. Zorko je ušao kao strogi milicajac, a Vinko mu je sav prestrašen pokazao sobu i pojedinosti. Prerušen u milicajca je najprvo gadno prestrašio Furlana te mu oštro naredio da otvori sve ladice, da se tobože u njima krije oružje – ali on je u nekojima držao albume vrednih maraka. Sve je teklo po protokolu. No, kad je "milicioner" posegnuo za markicama i počeo ih mešati, Vinko se nije mogao suzdržati: uhvatio je „milicajca“ za ruku i srušio Janezu šešir - tako je otkrio uljeza: smehu nije bilo kraja. Ipak, Ivan je ostao veran don Boscu celoga života: sva je zvanja slao salezijancima. Između ostalih zvanja poslao je s Pohorja Ivota Miklavc, koji je godinama bio vrsni župnik u Ankaranu i moj dugogodišnji dobrotvor; njegovo zvanje je bio i vredni Srečko Golob iz Nove Štifte kod Gornjeg grada, gdje je Janči bio župnik; zajedno smo otišli u Križevce sa njegovim dugogodišnjim ministrantom Francom Jevšekom, koji je već od malih nogu pokazivao zvanje. Konačno sam i ja zahvaljujući njegovom posredovanju otišao u salezijance dok je bio dušebrižnik u Šaleškom dekanatu. Kasnije je više puta posjećivao brata Štefana u Mužlji, odakle je prijateljima nosio patke i guske koje su uz domaću hranu eko-zdravo uzgajali Kalapiševi u Belom Blatu. Sveštenik Zorko je dakle predložio ocu, da me pošalje u Križevce, gde će platiti koliko mogu; može biti i u prirodi. Tada sam ja stvar shvatao kao da u Križevcima postoji škola iz koje ću moći ići dalje kao iz svake druge srednje škole ili gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič osetio je da ne pokazujem neku posebnu sklonost duhovnom zvanju, iako sam redovito – kao i sva moja braća – ministrirao na misi. Tako je jednog dana došao u našu kuću i pitao me za ovu moju neobičnu i neočekivanu odluku, jer je jedino tako mogao napisati svoju preporuku. Nije mi bio problem ispisati se iz ravenske gimnazije; valjda je Sušnik ipak mislio da je to za mene čak i bolje. Tako sam naknadno upisao srednju školu kod salezijanaca u Križevcima, a nastavio u Rijeci: nakon drugog razreda gimnazije ušli smo u novicijat, a zatim u tzv. klerikat – to jeste treći i četvrti razred klasične gimnazije. Tako sam došao na Malu Gospu u Ljubljanu na Rakovnik, gde su se okupljali kandidati za Križevce. Sve u svemu, prvu godinu bilo nas je osam Slovenaca. Lojze Rajk iz Bele Krajine već je nekoliko dana bio u Križevcima i osećao se potpuno kao kod kuće. Na Rakovniku mi je prijatelj bio brat-pomoćnik Karel Felicijan iz našeg sela, kojemu je moj otac bio kum i kojega sam već jednom posetio. Tada me je vodio po Ljubljani - da malo razgledam stari grad. Sećam se da mi je usput kupovao i neke sitnice - ili neke bombone ili smove: tako da mi Rakovnik nije bio nepoznat. Rastanak s domom, međutim, ispunio me čežnjom za domom - i to tek kad sam se našao u Križevcima među gotovo samim strancima. Sa pratiocem Zorkom smo se zaustavili na zagrebačkom kolodvoru, i posetili znamenitu zagrebačku katedralu. Ta prva godina bila je odlučujuća za moje zvanje ne samo zbog okolnosti - boravka u semeništu - nego i zbog izvrsnih odgojitelja drugova. Kao što nas je bilo 32 u prvom razredu osnovne škole, naravno svi iz Št. Ilja, bilo nas je 32 i u prvom razredu srednje škole koja se zvala "Škola za spremanje svećenika", ali iz svih republika Nove Jugoslavije, osim iz Makedonije i Crne Gore. U početku sam jako čeznula za domom; uhvatila me neka do sada nepoznata tuga, koju slovenački zovemo „domotožje“, nostalgija, čežnja po domu. To sam duboko osećao ne samo ja, nego i ostali dečaci koji nekoliko dana nisu ništa govorili, ali su u školskom odmoru šutke sjedeli uz golemu hrpu slame usred prigorskog dvorišta i tiho uzdisali; ko nešto slično nije sam doživeo, neće verovati. Zgrada je bila nekadašnji benediktinski samostan, koji je Marija Terezija darovala grkokatolicima kada su im prema prepričavanjima pravoslavci spalili tamošnju crkvu-katedralu negde oko Čazme. Ovde u Križevcima osećali su se sigurnije, jer stari slavni grad je bio selište mirnijih stanovnika koji su se brzo navikli na njih te se jedni drugima prilagodili. Grkokatolika je u naše vreme bilo ovde samo neznatan broj. Budući da je ovde bila katedrala, ukrašena divnim slikama i freskama, uz grkokatoličkog biskupa je uvek bilo nekoliko njegovih sveštenika. Otac Makaj je bio ovdje, ljubazan stariji gospodin. Kad je jednom govorio na svečanosti u našoj blagovaonici - u prizemlju - ispod halje mu je pobegao miš, što je kod nas pitomaca izazvalo veliku radost. Bio je tu i kanonik Kiš koji je bio profesor na bogosloviji u Đakovu. Pripremao nas je za neke crkvene obrede. Bio je vrlo precizan, ali i duhovit - inače malen rastom, a učio nas je ovako: "Prvo pravilo kod crkvenih obreda jeste, da se ne smeju nalaziti dvoje ljudi na istom mestu u isto vreme." Svake nedelje sudelovali smo u grkokatoličkoj službi u katedrali, koja je bila na levoj strani palače. Pevali smo liturgiju svetoga Ivana Zlatoustoga - žumberački napev - melodije koje su vrlo slične slovenačkim narodnim i crkvenim pesmama - i jako su nam se svidele - na staroslavenskom, naravno napisane latinicom. I mi smo vrlo rado ministrirali. Biskup Gabrijel Bukatko bio je visokog stasa te imao divan glas, savršen za istočno bogosluženje. Kad je pevao kod prefacije „Gore srca!“ i podigao ruke prema nebu, izgledao je poput anđela. U prvom razredu školski ravnatelj i profesor matematike bio je Anton Bajuk, poreklom iz Bele krajine. Imao je i posledice ranjavanja kada su partizani 1945. godine provalili u Marijin Dvor u Slavoniji te napali procesiju koja se odvijala za blagdan Marije Pomoćnice 24. maja 1945. Školski savetnik bio je Mirko Bajić rodom od Omiša u Dalmaciji. Bio je profesor latinskog, ali i grčkog od drugog razreda nadalje. Kad je završio školovanje se na filozofskom fakultetu znalo vinom nazdravljati odličnim maturantima. Bio je tako izvrstan u učenju, da su jedino njemu nadravili šampanjcem. Naravno, u to vreme nismo imali asimil-metodu, nego smo samo prevodili ove klasične jezike a da nikada nismo u njima razgovarali, što je svakako bila šteta. Kateheta je bio blagi Marin Mandić (1926.-2011.), koji je bio iz zaseoka Mandići - također kod Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Od posta bio mršav ko trlica i govorio je: „Ako telo od posta mršavi, duša se goji; ali ako se telo udeblja od previše jela ili pića, onda duša omršavi.« On je sam mnogo postio, ali nama đacima nije dopustio da postimo. Ispovednik je bio Karel Podkubovšek; kod njega smo veronauk odgovarali gledajući u knjigu i čitajući iz nje. Verovatno je dobričina to video, ali se pravio kao da ne primećuje; možda je on u sebi pomislio: "Pročitaće građu barem jednom, ako već do sada nisu." Među školskim drugovima u prvom razredu u Križevcima bilo je osmero Slovenaca; svi su bili dobri matematici, naročito Ciril Slapšak – a i vrsni pevači; ostali su svi bili Hrvati; većina bila je iz Zagorja i Slavonije, a ostali iz Bosne i Hercegovine. Mogu reći da smo se dobro slagali; neki od njih su već umrli; prvi je bio Zvonko Kristić iz Duvna (danas Tomislavgrad), koji je u prometnoj nesreći kod Senja, kada se tumbao zbog bure autobus, dobio tumor u glavi. Među njima je najviše mjesto zauzeo Ambrozij Matušić iz Janjeva, koji je u dva mandata bio provincijal novoosnovane Hrvatske salezijanske provincije. Moj prvi asistent bio je Peter Bogataj koji je danas, kada to pišem (7. jula 2022.) preminuo u 87. godini života. Zbog činjenice da je obolio od covida-19, nije primljen na ljubljansku onkologiju. Kad su ga jučer konačno primili, preminuo je noću u bolnici gde se trebao lečiti od raka. Drugu godinu asistent nam je bio Janez Poprijan, koji je već davno umro a radio je na nuncijaturi u Beogradu. U svakom slučaju, u Križevcima smo se dobro osjećali. Neki Ivan, koji je bio doma negdje tu blizu iz Zagorja, otpušten je pošto je "ukrao" jednu krušku u dvorištu. Drugi, Vlado Kozina, otpušten je, možda, jer je na prvim duhovnim vežbama čitao neke partizanske priče: nešto priređeno za mlade, ilustrirano. Tada su brzo otpuštali ta bilo je mnogo zvanja. Gore je bilo kad je neki dečko iz Prigorja – pričalo se da se zvao Ivan Babec – a iz osvete zapalio onaj ogromni marof sa štalom u dvorištu, ukrao kobilu i htio s njom u Mađarsku: u vreme kad je nakon ubojstva vođe mađarskog ustanka Imrea Nađa granica sa Jugoslavijom bila tako čuvana da ni miš nije mogao proći neprimetno – on je hteo pobeći kobilom! Mladost - ludost. Pričalo se, da je bio otpušten zbog pušenja, koje je kod salezijanaca strogo zabranjeno i danas. Općenito, pak, marljivo smo učili, zabavljali se uz šetnje, igre i salezijanske filmove koje nam je donosio i priređivao ih Vinko Furlan iz Italije. Volio sam učiti, a na kraju drugog razreda smo Blaž Topolovac iz Modriče u Bosni i ja bili najbolji učenici po uspehu; s obzirom da je sve bilo na hrvatskom odnosno na hrvatsko-srpskom, za mene je to bio veliki napredak. Ovo mi se svakako sviđalo jer me strogi Mirko Bajić kod prve školske zadaće iz hrvatskog toliko ispravljao crvenom tintom, da je bila stranica više crvena nego plava. Što se tiče mog pisanja videćete, da je to više ili manje srpsko-hrvatsko, ili ako hoćete – hrvatsko-srpsko, ili bolje jugoslovensko, kao što se ovde u Vojvodini govori u narodu. Sviđao mi se taj život: bio je uredan, ništa mi nije bilo teško, a iskušenja kao da su zaspala. Smenjivali su se učenje, molitva, rad, šetnja i igra. === Predvojaška (pre)vzgoja 32 === Predvojaška vzgoja – tako so na Slovenskem imenovali takrat tisto obdobje, na srbohrvaškem področju pa »predvojnička obuka« - ko so fantje imeli pripravo na vojaščino. Mislim, da je trajala kak mesec dni in je bila obvezna. Jaz sem ravno končal drugi razred »Klasične gimnazije – škole za spremanje svećenika« v Križevcih na Hrvaškem. Tako je ta »vojaščina« prišla na vrsto ravno v počitnicah, in sem je bil deležen nekje v bližini tega sicer lepega prigorskega mesteca z bogato zgodovino. Z disciplino tam sicer nisem imel težav, saj je bila naša v zavodu bolj zahtevna – pa tudi bolj prijetna. Tam ni bilo JNA-oficirjev kot pri vojakih, ampak so bili domačini. Predvojaško smo imeli nekje blizu Križevcev, nekje pod Kalnikom. V zavodu smo imeli svetniške vzgojitelje: ravnatelj je bil Anton Bajuk, Slovenec in Bele krajine, ki je po vojni od komunistov veliko trpel. Šolski svetnik je bil lumen Mirko Bajić, ki je bil iz istega kraja kot katehet Marin Mandić: iz kraja Mandići pri Omišu. Asistent je bil prav danes (7.VII.2022) v 87. letu starosti umrli Peter Bogataj. Zaradi tega, ker je dobil covid-19, ga niso sprejeli na onkologijo. Ko so ga končno včeraj sprejeli, je že ponoči izdihnil v bolnici, kjer bi se moral zdraviti za rakom. Drugo leto je bil naš asistent Janez Poprijan. Vsekakor pa smo se v Križevcih dobro počutili – v prvem letniku 1959 nas je bilo 32. Enega, ki je bil doma tam nekje blizu – so odpustili. Mislim da je bila taka malenkost, da ni bila vredna omembe – menda je na dvorišču pobral eno hruško »ukradel«. Drugega, iz Hercegovine, so pa odpustili menda zato, ker je med prvimi duhovnimi vajami prebiral neke partizanske zgodbe. Ni sicer bilo nič političnega, ampak nekaj za mladino, ilustrirano. Hujše je bilo, ko je neki fant iz Prigorja, zažgal iz maščevalnosti tisti ogromni marof na dvorišču, ukradel kobilo in hotel z njo na Madžarsko: takrat, ko je bila meja tako zastražena, da še miš ne bi mogla neopaženo čez. Pravili so, da so ga odpustili zaradi kajenja, ki je pri salezijancih po pravilih strogo prepovedano. Na splošno pa smo se pridno učili, razvedrilo imeli v sprehodih, igri in salezijanskih filminah, ki jih je oskrboval Vinko Furlan iz Italije. Jaz sem se rad učil in na koncu drugega razreda sva bila po uspehu najboljša dijaka Blaž Topolovac iz Modriče v Bosni in jaz; glede na to, da je bilo vse v hrvaščini, je bil zame to velik napredek. Meni se je to vsekakor dobro zdelo, saj mi je pri prvi hrvaški šolski nalogi Mirko Bajić veliko popravil z rdečilom. Meni je pač tisto življenje ugajalo: bilo je urejeno, zame nič pretežko, skušnjave pa ko da so zadremale. Izmenjavalo se je učenje, molitev, delo, razvedrilo. Pri predvojaški vzgoji pa je nadomestila molitev – kletev. Koliko so ti hrvaški pobi kleli! Še nikoli nisem slišal tako grdih in za katoliško vero žaljivih kletvin! Pri nas doma ni bilo kletvine, še »hudiča« ne. Pa so bili vsi ti mladeniči katoliške vere! Neverjetno! Res da se je preklinjalo tudi, ko sem bil pri vojakih v Pirotu in Prištini – pa tudi, kadar smo se vozili kam z vlakom – vendar toliko, kot so ti Zagorci oziroma Prigorci preklinjali Boga, Marijo, Srce Jezusovo – naše največje svetinje – menda nikjer. Mislim, da so celo Srbe – ki so imeli sicer zelo nesramne kletve in so nekateri preklinjali »sve po spisku« - posekali. Za nas, ki smo bili gojenci urejenega katoliškega zavoda, je to bilo res kot skok iz čiste vode v umazano mlakužo. Vendar nisem opazil, da bi nas kdo od fantov ali častnikov kaj pregovarjal ali odgovarjal od poklica – celo nekam naklonjeni so nam bili vsi po vrsti. Bil sem pa vseeno zelo srečen, ko je to neprostovoljno obdobje vendarle minilo. Sicer so se ti mladi fantje spodobno obnašali. Tako tudi pozneje večina sovojakov v Pirotu. Desetar kozavega obraza – da se ga je oče, ki me je tam obiskal, kar ustrašil – pa nas je med zanimanjem »zabaval« s svojimi osvajanji deklet do podrobnosti. Pa mu to ni bilo dovolj: ko smo imeli čiščenje orožja v sobi po kosilu, se je objemal z drugim oblečenim desetarjem pred vsemi. Ko sem se po tej »predvojaški vzgoji« vrnil nazaj v zavod v Križevce, sem se vendarle počutil spočetka nekam tuje, ko da je v mojo dušo vdrl nekakšen tuj, meni in mojim načelom sovražen svet – in ko da sem se vrnil na Zemljo s kakega tujega planeta. Ta občutek praznote in zbeganosti me je spremljal še dalj časa, dokler se nisem spet vklopil v ustaljeni življenjski ritem. Tista sladkost duhovnega življenja, odsotnost skušnjav in lahkota v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti – pa se je za vselej poslovila. Bilo mi je zelo težko s tem novim stanjem suhote se soočiti; jaz spremembe nisem razumel, drugi mi je pa ni znal razložitil. Bil sem pozneje pri vojakih v Pirotu in Prištini, pa se nikjer ni toliko preklinjalo, kot takrat na prigorski predvojaški »vzgoji«. Bila je vse, samo ne vzgoja. Pozneje sem bral, da mladi – pa tudi odrasli ljudje največkrat preklinjajo zato, ker zanemarijo molitev. Kdor se hoče odvaditi preklinjanja, naj začne redno moliti: ne le, da se bo rešil grde razvade – na sebe in na svojo okolico bo priklical Božji blagoslov. === Predvojničko (pre)vaspitanje 32 === Predvojničko vaspitanje, obuka ili odgoj - tako se to razdoblje nazivalo u bivšoj Jugoslaviji, a na slovenačkom području "predvojaška vzgoja" – je bilo doba, kada su momci imali pripreme za vojnu službu. Mislim da je trajalo oko mjesec dana i bilo je obavezno. Upravo sam završio drugi razred "Klasične gimnazije - škole za spremanje svećenika" u hrvatskim Križevcima. Tako je ta "vojna obuka" iskrsnula baš za vreme letnjih praznika, a ja sam se njome bavop negde u blizini ovog inače lepog prigorskog gradića bogate historije ili povijesti. Tamo nisam imao problema s disciplinom, jer je ona u našoj ustanovi bila zahtevnija – ali i ugodnija. Nije bila stroga i kruta kao kasnije za vreme služenja vojnog roka. Tamo nije bilo oficira JNA, jer je bo u službi domaći kadar a imali smo predvojničku obuku negdje kod Križevaca, negde ispod Kalnika. U predvojničkom odgoju molitva je zamenjena kletvom. Koliko su psovali ovi mladići! Nikada nisam čuo tako ružne i uvredljive psovke za svetu katoličku veru, makar su oni svi redom bili katolici! U našem domu kod kuće nije bilo psovanja, pa ni “vraga” ili slovenačkog „hudiča“ niko u kući nije spominjao. Istina da je bilo psovanja i kad sam služio vojsku u Pirotu i Prištini - kao i kad smo negdje išli vlakom - ali koliko god su ti Zagorci ili Prigorci psovali sveta imena - naše najveće svetinje – valjda nigde. Mislim da su čak i Srbe - koji su inače imali vrlo grube i bezobrazne psovke, a neki su psovali i "sve po spisku" - prevazišli. Za nas, koji smo odgajani u urednoj katoličkoj ustanovi, to je bilo stvarno kao skok iz čistog jezera u prljavu lokvu. Nisam primetio da nas je iko od momaka ili časnika nagovarao ili odvraćao od našeg zvanja - svi su se redom ponašali prema nama poštovanjem – čak i kad su ispričali po koju sumnjivu stvar. Tako nam je neki crnokosi oficir pričao, kako je bilo na latisnkom u školi, valjda u semeništu. Kod slobodnog spisa je napisao na latinskom neku bezobraznu rečenicu, da se kod čitanja njegov profesor toliko uzbudio, da se gotovo šlogirao – ali njemu i drugovima je to kao pubertetniku bilo naročito smešno; razume se, da je bio otpušten. Inače, ovi mladi momci su se pristojno ponašali te nisu bili u stvari loši ili pokvareni. Tako i kasnije većina suvojnika u Pirotu. Desetar kozavog lica - kojeg se moj otac, koji me tamo posetio, dodobra uplašio – posle zvaničnog zanimanja, "zabavljao" nas je svojim osvajanjem devojaka te svoja „junačke podvige“ opisivao do svih sitnica. Ali to mu nije bilo dovoljno: kad smo nakon ručka jednom u Pirotu čistili oružje u sobi, pred svima je se grlio sa svojim drugom-desetarom uz izgovaranje nepristojnih reči. To je mene i drugove svakako uznemiravalo. Ne mogu tvrditi, da se ono njegovo hvalisanje stvarno događalo ili se hteo samo praviti važnim pred vojnicima. Njemu u dobro ipak moram priznati, da mene lično nikad nije napastovao, nego me je čak branio i zaštitio, kad smo nešto obnavljali u stogodišnjoj pirotskoj kasarni i to posle grubog zlostavljanja od strane vojnika Sime – on i njegov drug-desetar su me uzeli u zaštitu, kao i svi ostali vojnici. Toga ovde u Prigorju nije bilo – više izostatak molitve i obilje psovke. Kad sam se nakon tog "predvojničkog odgoja" vratio u križevački salezijanski zavod, osećao sam se još uvek kao tuđin, kao da mi je u dušu upao neki strani svet, meni i mojim načelima neprijateljski nastroje: kao da sam se vratio na majčicu Zemlju sa neke vanzemaljske planete. Tada je verovatno počela ona tako mučna duhovna suša – iza nekog ugodnog razdoblja Božje blizine – kada je svako dobro delo postajalo iz dana u dan sve teže i napornije. Taj osećaj praznine i zbunjenosti pratio me dugo dok se nisam vratio u ustaljeni ritam života. Ranija slast duhovnog života iza prvih duhovnih vežbi na prvom polugodištu u Križevcima, odsutnost iskušenja i lakoća u ispunjavanju svakodnevnih obaveza – zauvek se oprostila. Bilo mi je jako teško nositi se s tim novim stanjem suhoće; nisam nikako razumeo promenu, ali drugi mi to nije mogao objasniti – niti bi znao to rastumačiti svom duhovnom vođi. U nekim stvarima na kraju dakle ostaje čovek sam sa svojim Bogom i sa svojom borbom. Kasnije sam bio s vojnicima u Pirotu i Prištini, ali nigdje nije bilo toliko psovki kao na predvojničkom “odgoju” u Prigorju. Bilo je to sve samo ne odgoj, vaspitanje ili obrazovanje. Kasnije sam čitao da mladi – kao i odrasli i stari – najčešće psuju jer zanemaruju redovnu molitvu. Ko se želi osloboditi psovke, neka se počne redovito moliti: ne samo da će se rešiti ružnog poroka, nego će prizvati Božji blagoslov na sebe i okolinu. Takve korisne upute sam čitao kod omiljelog narodnog sveca – svetog Antuna Padovanskog, koji čak tvrdi, da je redovita molitva osnovni uvet za večno spasenje. === Noviciat na Reki 33 === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda klasične gimnazije za pripravljanje duhovnikov, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenski hriboviti pokrajini. Tam v Prigorju so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je bilo poveznjeno starodavno mesto Križevci, a na enem bregu je stala tudi stolnica, v katero smo hodili k maši. na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, ki smo jih pomagali obdelovati. Reka pa je bila z okolico nekaj čisto drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje ter bedno grmičevje jo je oklepalo vse naokoli – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber – tudi od Podmurvic navzgor. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili seveda Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Ta zadnji je kmalu po posvetitvi imel hudo prometno nesrečo: hud veter je nekje pri Senju prevrgel njihov avtobus, da se je prevračal po strmini; bil je hudo ranjen in kot posledica je nastala bula v glavi in je kmalu nato tudi umrl. Na pogrebu na Mirogoju sem se poslovil kot sošolec od njega, ki »je prestal v Križevcih ognjeni krst – zdaj pa se je skozi ogenj vic preselil v večno blaženost.« V noviciatu pravzaprav ni bilo kakih iger, razen tako imenovane zastave, kjer sem rad sodeloval; medtem sem bil za nogomet, odbojko ali košarko preneroden. Ivo Ljubić, ki je bil profesor in glasbenik, je bil tudi skladatelj ter je sestavil več lahko pevnih pesmi; med drugimi tudi poslovilno pesem, ko so morali oditi na pritisk komunističnih oblasti italijanski salezijanci – ki z Reke niso odnesli niti zobotrebca: {| class="wikitable" |- ! Slovo italijanskih salezijancev z Reke (del) |- | <poem> Oj zbogom more, i Rijeko predivna Još prije zore bit ćeš mi daleka – Ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre bel mare Fjuma. </poem> |} Onje opeval na znano melodijo tudi naš breg, na katerem smo igrali nogomet: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (del) |- | <poem> »Nema Reka lepšeg kraja negoli je smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg…« </poem> |} Naši predhodniki so v noviciatu celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali: mi smo pa lahko igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Učko, drugega pa na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča in je tam živel en njegov brat, drugi pa v Ljubljani. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po nerazumljivi odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga vendarle množiččno in navdušeno pozdravljali. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – smo se malo spočili pred cerkvijo, kjer je župnikoval neki jezuit; oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo, kjer imajo letne duhovne vaje za duhovnike. Po več urah hoje smo prispeli na vrh. Kdor je prehiteval, je moral nositi nahrbtnik s hrano – kar pa je bilo za nas mlade in polne življenjske moči prava igrača. Učka (1396m) je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – namesto bujnih gozdov in gostega rastja le gmota kraškega kamenja in nizkega grmičevja: vendar najvišja gora Istre. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben; pomembno je bilo sodelovati. Danes se čudim, kako da ni mogel izbrati kaj bolj koristnega – je pač bila takrat po vojni huda revščina. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal – z Reke smo jo sicer redno videli na zahodnem obzorju. Naš magister je imel zanimivo navado: vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je Aleksander Ranković prišel pri Titu v nemilost – in odslej so tudi navadni ljudje mogli brez težav dobiti potni list ter iti čez mejo. Moja tozadevna pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – pa se glasi takole: {| class="wikitable" |- ! Naš izlet na goro Učko |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> |} === Novicijat u Rijeci 33 === U jesen, sredinom kolovoza 1961., nakon dvogodišnjeg "aspirantata", to jest pripremnog razdoblja, koji je uključivao dva niža razreda klasične gimnazije, krenuli smo iz Križevaca vlakom u Rijeku. Ovo putovanje mi je bilo zanimljivo, jer je Gorski kotar vrlo sličan slovenskom brdovitom krajoliku. Bilo je i tamo u Prigorju šume, ali su bile manje. Okolinu su najvećim dijelom krasila polja i livade, razastrte po pitomim brežuljcima, na kojima se smestio drevni grad Križevci. Na jednoj takvoj uzvisini bila je i katedrala, u koju smo išli na misu; na drugoj strani je bila uzvisina "Kosovec", gde su bile biskupijske njive, koje smo mi pomagali obrađivati. Rijeka i njezina okolica bili su nešto sasvim drugo: ne plodna polja, nego gole krške stene i jadno grmlje koje su je okruživale sve u naokolo - tada još osim uz more nije bilo toliko novih naselja, koja se danas protežu visoko uzbrdo od obale - čak od Podmurvica naviše. Iznad crkve Marije Pomoćnice u Rijeci, koju su sagradili italijanski salezijanci, bila je obala „Smušen breg“, gde smo igrali nogomet u nekoj vrtači. Najbolji nogometaši bili su, naravno, Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Potonji je nedugo nakon svećeničkog ređenja i župnikovanja u Zagrebu doživeo tešku saobraćajnu nesreću: jak vjetar prevrnuo im je autobus negdje kod Senja pa se skotrljao niz padinu; teško je ranjen i od toga mu se stvorio u glavi tumor te je ubrzo preminuo. Na sprovodu na Mirogoju oprostio sam se kao njegov školski drug od mučenika, koje je „križevačko vatreno krštenje prošao – ali se sada kroz oganj smrti i čistilišta preselio u vječno blaženstvo na nebesima“. U novicijatu zapravo nije bilo posebnih igara, osim tzv. zastave, u kojoj sam volio sudelovati; u uostalom ja sam bio previše nespretan za nogomet, odbojku ili košarku, koje smo igrali u gornjem dvorištu, levo od crkve Marije Pomoćnice. Ivo Ljubić, koji je bio i profesor i glazbenik te skladatelj, sastavio je nekoliko pesama lakih za pjevanje; između ostalih i oproštajni kuplet kada su italijanski salezijanci morali otići zbog promene vlasti: i tada oni sa sobom iz riječkog zavoda nisu ponijeli ni čačkalicu: {| class="wikitable" |- ! Oproštaj riječkih italijanskih salezijanaca (dio) |- | <pjesma> Oj, zbogom more, i Rijeko predivna još prije zore bit ćeš mi daleka - ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre - bel mare, Fjuma. <ref>Zbogom za uvek – lepo more i Rijeka</ref> </pjesma> |} Sastavio je i humnu našem Smušenom bregu, na kojem smo igrali nogomet uz poznatu melodiju: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (dio) |- | <pjesma> "Nema Reka lepšeg kraja nego li je Smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg... </pjesma> |} Naši prethodnici su čak iu novicijatu igrali nogomet u reverendama, koje su bile od lošeg materijala i brzo su se prljale: mi smo mogli igrati bez talara ili mantija, pa smo imali mnogo manje posla oko čišćenja. Tekom novicijata imali smo dva izleta: jedan na Učku, a drugi na Svetu goru kod Gorice. To je bilo razumljivo, jer je naš duhovnik - Slovenac Serafin Pelicon - bio iz Sovodnja kod Gorice. Tu se sastaju reke Vipava i Soča, a tu mu je živeo jedan njegov brat, a drugi u Ljubljani. Tako je njegovo mesto bilo na italijanskoj strani granice, po neshvatljivoj odluci saveznika, koji su Staru Goricu neprirodno odsekli od ostatka Slovenije, u uverenju, da su Italijani bili žrtve fašizma - a zapravo su ga dočekali oduševljeno i podržavali, te ugnjetavali tamo živuće Slovence. U ponedeljak, 28. maja 1962., kad smo išli na izlet te se penjali na Učku - naravno celim putem pešice, prolazeći kroz Lovran i Vepric - malo smo se odmorili pred crkvom u kojoj je župnikovao neki isusovac; oni imaju i sada u svojoj upravi i Opatiju, gdje se održavaju godišnje duhovne vežbe za sveštenike. Nakon nekoliko sati hoda stigli smo na vrh. Svako ko je preticao skupinu, morao je nositi za kaznu ruksak s hranom – što je za nas mlade i pune snage bila prava igračka. Učka (1396 m) prava je sirotinja u usporedbi sa slovenskim brdima ili već sa Kalnikom kod Križevaca. Umesto bujne šume i gustog rastinja, samo gomila krškog kamenja i niskog grmlja: ali ipak je to najviša planina Istre. Naš magister je raspisao natečaj za najbolju pjesmu. Javila su se nas trojica: jedan je bio Slovenac Tone Krnc, drugi sam bio ja, a trećeg se ne sećam. Ždrebom su - da se niko ne uvredi - moju pesmu izabrali za najbolju. Za nagradu sam dobio stari italijanski misal, koji je bio praktički beskoristan; ali nije bilo važno pobediti nego surađivati zajedno. Zanimljivo je da smo, naravno, morali napisati pesmu pre nego što smo krenuli na put. Zato mi se i danas čini čudnim kako sam uspio uhvatiti raspoloženje i okolnosti koje su nas doista pratile na putu, iako o planini i okolišu od pre, razumljivo, nisam znao ništa – i makar smo Učku od Smušenog brega redovito svakog dana mogli gledati iz Rijeke na zapadnom obzoru. Naš duhovnik je imao zanimljivu naviku: usprkos Crkvi ne baš sklonoj okolini uvek je hodao u mantiji, iako su ga ponekad zbog toga zadirkivali ili pustili dugo čekati. Možda i zato nije od Tita dobio pasoš ili putovnicu da bi mogao posetiti svoju obitelj u Sovodnju: osam puta je poslao molbu i osam puta je bio odbijen. Ovako nam je jednom ogorčeno rekao – što je za ovog asketskog čovjeka doista bila iznimka – nikad naime nije kritizirao ni Tita ni komunizam: “Zalepit ću na zid svih osam zahteva, a do njih Titovu sliku.” Ubrzo nakon toga Aleksandar Ranković pao je u nemilost kod Tita – a od tada su i obični ljudi mogli lako dobivati putovnicu i prelaziti granicu. Moja pesma na ovu temu nije neko veliko umjetničko delo - ispevana je na narodni način - jer sam poznavao i voleo slovenačke narodne pesme - a tako jednostavno je pevala i moja majka - pesnikinja Marija Brenčič. Ali ova moja pesma - za koju mislim da je bila prva u mom životu – bila mi je posebno draga te glasi ovako: {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet na Učko (slovenački izvirnik)</center> ! <center> Naš izlet na Učku (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi po nama poput potoka, Ali ipak svi smo sretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; vesela pjesma je odjeknula - a povetarac nam hladi lice. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> |} === Bogoslovje 36 === Veliko napako delajo starši ali predstojniki, ki nekoga silijo v šolo ali poklic, ki ga ne mara. Bog je namreč dal v srce vsakemu otroku določene sposobnosti a ne starši ali vzgojitelji, ki večkrat s svojim nasiljem pokvarijo Božji načrt. Podobno je seveda tudi z izbiro poklica ali zakonskega tovariša: otrokom – pa tudi staršem – je pri tej izbiri treba pustiti svobodo. Večkrat pa otroci svojemu ovdovelemu očetu ali materi pri tem postavljajo neverjetne ovire – kar je seveda tudi proti Božji volji. Mene pa so predstojniki po srednji šoli proti moji želji poslali na študij latinščine in grščine, ki ni peljal do srečnega konca. Odslej sem imel veliko razumevanje do neuspešnih dijakov. Zgodilo pa se mi je namreč podobno, kot najboljšemu dijaku v izredno zanimivem ter poučnem romanu »Golobček«, ki jo je napisal Jindřich Šimon Baar pod naslovom Holoubek (Kněžská idyla – Duhovniška idila), in je med vojno izšel pri Slovenčevi knjižici. Glavni junak in odličnjak je pred maturo dejal: »Če ne naredim teh izpitov, se vpišem v bogoslovje!« In se je zmotil pri matematiki zaradi enega minusa, pa je pri maturi padel. Res se je vpisal v bogoslovje, postal goreč duhovnik in marsikaj doživel. Po vpisu v bogoslovje sem opravil vse izpite pravočasno. Celo iz hebrejščine pri Jakobu Aleksiču sem dobil desetko. Za tiste, ki so imeli desetko, so pravili, da so »mente captus«, torej malce prismojeni. Pa nič hudega, če je človek samo malo prismojen in le pri učenju; boljše malo prismuknjen kot hudoben. Tudi hebrejščina je bila mrtev jezik, vendar mi je bila zanimiva. Naučil sem se na pamet celo (najkrajši) psalm, in ga znam še danes, in bi se v latinici glasil nekako takole: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalm 116 (117 – hebrejski izvirnik, fonetično)</center> ! <center> Psalm 116 (117 – slovenski prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospoda vsi narodi, Slavite ga vsa ljudstva. Zakaj močna je do nas njegova dobrota, Gospodova zvestoba traja na veke. </poem> |} Kakor hitro sem se vpisal v bogoslovje, so me že imeli na piki na vojaškem odseku in me vpoklicali k vojakom. Bogoslovne študije so dijakom v Titovi Jugoslaviji radi prekinjali, da bi jih ovirali na poti k duhovniškemu poklicu. Pri vojakih so pa tako ali tako vsakega še posebej obdelovali in ga skušali odvrniti od poklica ali celo pridobiti za partijo. Tako sem 24. septembra 1967 zapustil Slovenijo in se napotil v Pirot, ki je bil za moje pojme mestece Bogu za hrbtom. Študiral sem nekaj tudi med vojaščino – zlasti filozofijo; ker nisem vedel, da študentje dobijo vprašanja in da se po njih lažje pripravijo na izpite, sem po vrnitvi iz filozofije pri Janezu Janžekoviču (1901-1988) dobil komaj prehodno oceno. Ni pa tako bilo pri drugih predmetih. Imeli smo takrat v bogoslovju odlične profesorje. nekateri so name napravili prav poseben vtis, zlasti asketski in učeni profesor dogmatike – Božji služabnik Anton Strle (1915-2003). Enkrat je pokojni Igor Lovišček – to je pozneje sam izjavil na našem izletu v Romunijo – poslal vprašanje: »Kako da papež in škofje lahko oporekajo tako velikemu teologu, kot je Hans Küng”. Mož se je tako razburil, da bi ga skoraj kap. Ker je znal sveto pismo nove zaveza na pamet – naučil se ga je v večletnem komunističnem zaporu – nam je citiral cel odlomek iz pisma svetega Petra, kjer prvi papež opozarja: »Bratje, trezni bodite!« (1 Pt 5,8) In je nadaljeval, češ, mar škofje in papež res nimajo nobene veljave in avtoritete, kadar gre za pravi nauk? In ker je Hans velik teolog, mu ne bi smeli oporekati. In ker je Goethe velik pesnik – pa je dvomil o Jezusovem božanstvu – pa mu nihče ne bi smel oporekati, ker je pač velik pesnik. da ga drugič morda res ne bi zadela kap, so se bogoslovci dogovorili, da ne bodo napisanih vprašanj dajali profesorjem kar tako v roke, ampak, da jih bodo prej pregledali, ali niso morda samo izzivanje. Igor je pozneje dejal, da je hotel skrajšati uro, ki jo je menda goreči profesor že podaljšal – pa je bila zaradi tega dodatka še daljša. Psihologijo nam je predaval svetovno znani Anton Trstenjak (1906-1996), ki je zaslovel s svojimi poljudno-znanstvenimi knjigami prek Mohorjeve družbe po vsej Sloveniji. Tisto leto je bil tudi dekan Teološke fakultete in je zaradi zgleda redno prihajal na predavanja – kar mu sicer zaradi mnogih drugih obveznosti ni bilo vedno mogoče. Klicali pa so ga za izredna predavanja tudi v Ameriko in drugam. Imel je neverjetno dober spomin in predaval tako zanimivo, da je bila njegova predavalnica zmeraj nabito polna, tako samo še pri Strletu. Bil je osebni prijatelj mojih staršev. Ko sem že bil v Križevcih, nas je nekoč obiskal na domu skupaj s stolnim kanonikom Francem Kimovcem (1878-1964). Postavil mi je vprašanje, ali ne bi rajši šel k škofijskim. Nisem odgovoril pritrdilno, saj se mi je za malo zdelo, da me nagovarja sedaj, ko sem se že trdno odločil. Takšnega odgovarjanja oziroma odvračanja pa ni malo; navadno pa se tisti poklic izjalovi. Poklic namreč daje Bog in ne ljudje, niti starši niti učitelji niti politiki – ampak oni morajo odkrivati, kaj se skriva v mladem človeku in ga tja usmerjati. Prvo leto je bil v Križevcih iz Hrvaškega Zagorja neki dober fant – Silvester Vorih, ki je imel vesel značaj, prav primeren za salezijanca. Pravili so, da ga je njegov župnik peljal po različnih krajih, da bi ga odvrnil od salezijancev in naslednje leto se fant res ni vrnil v Križevce. Na začetku bogoslovnega študija – ki sem ga moral prekiniti zaradi vojaške obveznosti, sem napisal eno svojih prvih pesmi, ki se nanaša na Škale pri Velenju. Tam se je pogreznila zaradi izkopa lignita in nezavarovanja hriba, na katerem je stala na skali, prafarna cerkev sv. Jurija s čudovitimi freskami, pa še župnišče, prosvetni dom, gostilna in še nekaj drugih pomembnih stavb, med njimi tudi gostilna, kamor se je poročila teta Ančka. {| class="wikitable" |- ! Škalsko mirje |- | <poem> ŠKALSKO MIRJE (Žalostinka Škalam 1967) Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in zamolklo Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> |} Med študijem bogoslovja sem napisal še drugo pesem; tej sem dodal okrog 2015 še srbski, hrvaški in madžarski prevod: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} Po končanem študiju bogoslovja – filozofije in teologije – sem nadaljeval z vpisom v letnik priprave na magisterij in s primerno oceno opravil izpite: celo pri strogemu Francu Rozmanu, pa pri Francu Perku – poznejšemu beograjskem nadškofu in pri Antonu Srletu. Manjkala je samo še ustrezna naloga… Vmes pa sem bil na lastno željo prestavljen – ne v misijone, ampak v diasporo. === Bogoslovija u Ljubljani 36 === Veliku grešku čine roditelji ili nadređeni koji teraju dete da ide u školu ili zanimanje koje ne voli. Svakom je detetu Bog stavio određene sposobnosti u srce, ali ne roditeljima ili odgajateljima koji svojim nasiljem opetovano kvare Božji plan. Naravno, isto vredi i za izbor zanimanja ili supružnika: deci – kao i roditeljima – treba dati slobodu u tom izboru. Mnogo puta, međutim, deca stavljaju neverovatne prepreke svom ocu ili majci udovici – što je, naravno, također protiv Božje volje. Međutim, nakon srednje škole poglavari su me, protiv moje volje, poslali na studij latinskog i grčkog jezika, što nije završilo sretno. Od tada sam imao puno razumevanja prema neuspešnim đacima. Meni se dogodilo slično onome što se dogodilo najboljem učeniku u iznimno zanimljivom i poučnom romanu „Golubić“, koji je pod naslovom Holoubek napisao Jindřich Šimon Baar, a za vrijeme rata objavila u prevodu Slovenčeva knjižnica. Glavni lik i odlikaš je pre mature samouvereno obećao: “Ako ne položim ove ispite, upisat ću teologiju!” A iz matematike je pogriješio zbog jednog jedinog minusa i tako je uznemiren pogrešio i na drugim predmetima te konačno propao na maturi. Zaista je upisao bogosloviju, te postao gorljiv sveštenik. Nakon upisa na teologiju sve sam ispite položio u roku. Čak sam dobio desetku iz hebrejskog kod Jakoba Aleksiča. Za one koji su imali desetku, govorili su u šali, da su "mente captus", tj. pomalo čaknuti. I hebrejski je bio mrtav jezik, ali mi je bio zanimljiv. Čak sam i (najkraći) psalam naučio napamet, znam ga i danas, a glasio bi otprilike ovako: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalam 116 (117 - hebrejski izvirnik, fonetski)</center> ! <center> Psalam 116 (117 – srpskohrvatski slobodan prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospodina svi narodi, Slavite ga svi puci. Jer je njegova dobrota velika prema nama, Večna je vernost Gospodnja. </poem> |} Čim sam upisao bogosloviju, već sam kao sumnjiv na vojnom odseku te usred školovanja pozvan u vojsku. Studentima su u Titovoj Jugoslaviji voleli prekidati teološki studij kako bi ih omeli na putu do svešteničkog zvanja. Za vreme služenja vojnog roka su, međutim, postupali sa svakim posebno i pokušavali ga odvratiti od zvanja ili čak pridobiti za komunističku partiju. Slične stvari sam prolazio i ja, makar u blažem obliku nego nekoji moji drugovi. Tako sam 24. septembra 1967. napustio Sloveniju i otišao u Pirot, koji je po meni tada bio grad Bogu iza leđa. Nešto sam i studirao tekom vojnog roka - posebno filozofiju; nisam ni znao da se studentima daju pitanja i da se nakon njih lakše spremaju za ispite. Ja sam naprotiv učio sve po redu te kod povratka iz vojske iz filozofije kod Janeza Janžekoviča (1901.-1988.) dobio jedva prolaznu ocenu. Međutim, to nije bio slučaj s drugim predmetima. Imali smo u to vreme izvrsne profesore na ljubljanskoj bogosloviji; neki su me se posebno dojmili, osobito asketski i učeni profesor dogmatike - sluga Božji Anton Strle (1915.-2003.). Jednom je bogoslov Igor Lovišček - to je kasnije sam izjavio na našem izletu u Romuniju - poslao na listu napisano pitanje: "Kako Papa i biskupi mogu osporavati tako velikog teologa kao što je Hans Küng?". Predavač se toliko uznemirio da je umalo doživio moždani udar. Budući da je Sveto pismo Novoga zaveta znao napamet - učio ga je godinama u komunističkom zatvoru - citirao nam je celi odlomak iz poslanice svetog Petra, gde prvi papa upozorava: "Braćo, budite trezni!" (1 Pt 5,8) I nastavio je, govoreći, nemaju li biskupi i papa doista nikakvu valjanost i autoritet kada je u pitanju pravi nauk? A budući da je Hans veliki teolog, ne treba se mu suprotstavljati. A budući da je Goethe bio veliki pesnik – a on je sumnjao u Isusovo božanstvo – niko s njim ne treba raspravljati ili mu protivrečiti, jer on je veliki pjesnik. Kako se drugi put možda doista ne bi šlogirao, bogoslovi su se dogovorili da profesorima neće samo uručiti napisana pitanja, nego da će ih prvo pregledati da vide nisu li možda samo provokacije. Igor je kasnije rekao da je želio skratiti sat, koji je vatreni profesor već produžio – ali je zbog ovog dodatka bio još dulji. Psihologiju nam je predavao svetski poznati Anton Trstenjak (1906.-1996.), koji se preko Mohorjeve družbe proslavio diljem Slovenije svojim znanstveno-popularnim knjigama. Te je godine bio i dekan Bogoslovnog fakulteta i, primera radi, redovito je dolazio na predavanja - što mu zbog mnogih drugih obveza nije uvek bilo moguće. Također je bio pozvan da drži izvanredna predavanja u Americi i drugdje. Imao je neverovatno dobro pamćenje i toliko je zanimljivo predavao da mu je predavaonica uvek bila puna, baš kao i kod Strleta. Bio je osobni prijatelj mojih roditelja. Kad sam već bio u Križevcima, jednom nas je posjetio kod kuće zajedno s katedralnim kanonikom Franom Kimovcem i „našom tetkom“ Hedvikom (1878.-1964.). Prve godine bio je u Križevcima jedan dobar dečko iz Hrvatskog Zagorja - Silvester Vorih, koji je bio vesela karaktera, prikladan za salezijanca. Pričalo se da ga je župnik vodio na razna mesta kako bi ga odvratio od redovničkog zvanja, i sledeće se godine dečak se stvarno nije više vratio u Križevce. Takvo odgovaranje ili odbijanje od duhovnog zvanja nije retko; međutim, obično izgubi takav kandidat smisao za duhovno zvanje uopšte. Zvanje je naime dato od Boga, a ne od ljudi; stoga ga ne smeju ometati ni roditelji, ni učitelji, ni političari – ali oni moraju radije otkrivati što se u mladoj osobi krije i tamo ga uputiti: onda ćemo imati ne samo dovoljno dobrih zvanja, nego i dovoljno dobrih duhovnih zvanja. Na početku studija teologije - koju sam morao nasilno prekinuti zbog služenja vojnog roka - napisao sam jednu od svojih prvih pesama koja se odnosi na Škale pri Velenju. Drevna pražupska crkva sv. Jurija s prekrasnim freskama, kao i župni dvor, prosvetni dom, gostionica i još nekoliko važnih zgrada među kojima je bila i gostionica u kojoj je radila moja tetka Ančka, se urušilo u dubinu zbog nesmotrenog iskopavanja ugljena, koji se nalazio u dubinama također ispd te divne crkve, koju smo još videli stajati 1950. godine, kad nas je vodio otac na izlet. {| class="wikitable" |- ! <center> Škalsko mirje (Žalostinka Škalam 1967, slovenački izvornik)</center> ! <center> Škalsko groblje (Žalopojka Škalama 1967, srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in pošastno Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> | <poem> Zamišljeno lutam uz tiho jezero. „Nema dalje!“ zaustavlja me preteći natpis. Zemlja se ugreznula... Čudno i zastrašujuće Zvižduk sirena nestaje u daljini. Teška noga gazi po polomljenim panjevima; Gledam duž uplakanog šljunka - Gorka me bol jede i grize, Smrdljivi tvornički dim ko da mi se ruga. Šaleškoga okruga, o Škale, rajski bisere, Sećanje na tebe zadaje mi gorku bol: Izgubio si srce, jadno selo, Progutali su ga tragovi ugljena. Ugljena? Ne! Opljačkalo ga je zlo Tog stranoga, bezbožnoga tiranina; Uvuklo se nekoć nepoznato zlo – Proždirala te kao živi polip. Znaju reći da je bilo loše... Ali nada ne jenjava. Samo Božji hram na brdu uzdiše u noć: "Polagano umiranje — ah — gorko je!" Lepejna proždrljiva – stoj, dovoljno! Zar potok kani li zadnju mrvicu umesiti u blato? Potop je poplavio dom nesretnih vernika - U pustoj hosti lete divlje sove. Zidovi starodrevni neumitno tonu, U ponor ga vuče nepoznata sila. “Nećeš popustiti?” – “Ne mogu više, priznajem: Ti si od mene jača sila zle sreće!” Onde je sada samo mali humak svedok, da je ovde nekada stajalo središte sela; ogromne, neutešne suze skrivaju od očiju naših groblju domova. A suze rastu dalje, dalje, šire, stapaju se preko močvare koja prodire: Dobivaju naziv: Velenjsko jezero. ali znate: pravo bi bilo - "Škalsko groblje!" </poem> |} Nakon završenog studija filozofije i teologije – nastavio sam upisivati sa godinom priprave za magisterij i položio ispite s primerenom ocenom: čak i kod strogog Franca Rozmana, pa i kod Franca Perka – kasnijeg beogradskog nadbiskupa, te kod Antona Srletom. Nedostajalo je samo odgovarajuća zadaća... U međuvremenu sam premješten - ne u misije, nego u dijasporu. Za vreme bogoslovskog študuja sam napisao još i drugu pesmu, kojoj sam dodao još i originalne prepeve na druge jezike: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Zdravnik Anton Lisec 42 ==== V časopisu „Vrelo života“ je potekala razprava med Štefanom Šteinerjem in Jordanom Kuničićem glede načinov, kako uravnavati rojstva v krščanskem duhu. Zagrebški profesor moralne teologije Kuničić je zagovarjal v celoti nauk Humanae vitae, ki preporeduje kakršno uporabo protispočetnih sredstev. Ljubljanski profesor moralke Šteiner pa je zagovarjal uporabo umetnih sredstev pri uravnavanju rojstev, češ da to ni greh, ampak le manjše zlo – po starodavnem načelu o manjšem zlu. Tako naj bi bila dovoljena uporaba kondoma, včasih pa tudi tabletk in spirale; takrat še ni bilo jasno, da to ni le kontracepcija, ampak način, ki večkrat umori komaj spočeto življenje. V zvezi s tem je popolnoma soglašal z učenjem okrožnice papeža Pavla VI. tudi zdravnik-kirurg Anton Lisec iz Vetova v Slavoniji, ki se je popolnoma posvetil pripravi mladih na zakonsko življenje, k čemur ga je povabil župnik Marko Majstorović v Slavonskem Brodu. Tam so sprožili gibanje za življenje po imenu Pro vita, ki je pritegnilo tudi mnoge zakonce, da so apostolsko delovali zoper splav in kontracepcijo, kakor tudi zoper umetno oplodnjo. Na ta način so rešili mnogo nerojenih življenj, in ti otroci so vsako leto v spremstvu svojih staršev imeli svoj praznik – in bila jih je polna cerkev. Gibanje je zajelo ne le katoličane, ampak tudi pravoslavne in druge – je torej postalo pravo ekumensko gibanje za življenje. V zvezi s tem je izdal veliko brošur, od katerih je najbolj znan letak „Otrok – Božji dar“, ki je preveden v veliko jezikov – tudi slovenščino. Na spletu je najti njegova besedila pod skupnim naslovom „Moja besedila“ („Moji tekstovi“). Temu je podobno v Sloveniji „Gibanje za življenje“. Da se vrnemo k osnovnem načelu, na temelju katerega so zagovorniki dopuščali uporabo kontracepcije. Načelo o manjšem zlu bi preprosto razložili takole: »Če se človek mora odločiti med dvema zahtevama, ki sta obe neko zlo, naj izbere tisto, za katero misli v tem trenutku, da je manjše zlo.« Tukaj, v primeru uravnavanja rojstev, pa je bilo postavljeno vprašanje takole: »Eden od zakoncev ne želi katoliškega načina uravnavanja rojstev, in zato pride v nevarnost sama trdnost zakona. Da bi rešila zakon, se lahko odločita zakonca za manjše zlo – za uporabo kontracepcije, ne le kondoma, ampak tudi tabletk.« To je bil zapleten in pravzaprav čisto nov moralni primer, ki mu v zgodovini še ni bilo enakega. Zato rešitev ni tako preprosta. In našel sem pri moralistu – jezuitu Arthurju Veermeschu (1858-1936), da opisuje ta problem, oziroma staro in sprejeto načelo o manjšem zlu: Če se človek najde pred nujno odločitvijo, pa ima na razpolago samo dve možnosti, sme izbrati eno od njih. Ne greši, katerokoli izbere, dokler nima možnosti da se posvetuje o cerkvenem in Božjem nauku glede zadeve. Tako so bili naši fantje med drugo svetovno vojno pred izbiro, ali bodo šli med domobrance ali med partizane. Nobena od teh odločitev ni bila lahka, nobena brez možnosti za greh, vsaka je bila moralno tveganje, a večkrat niso mogli niti prostovoljno odločati, ker so bili nasilno odpeljani. Mnenje: »Zaradi nevarnosti, da zakon propade, lahko zakonca uporabljata kontracepcijo« torej ne drži in je dilema umetna: #1.Tu se ni treba posvetovati, kaj je prav, ker jasen cerkveni nauk pravi, da umetna kontracepcija ni dovoljena in da je grešna, pa najsi bo abortivna ali neabortivna, saj take razlike cerkveno učiteljstvo ne pozna. Poleg tega je uporaba tabletk abortivna – a v času okrožnice Humanae vitae tega še niso vedeli. To so odkrili šele mnogo pozneje. #2.Ne sme se enačiti moralno zlo in fizično zlo. Moralno zlo je greh in se ga je treba izogibati in se mu tudi lahko izognemo, če hočemo, čeprav je treba za to včasih prispevati velike žrtve. Fizično zlo pa ni greh, in ga torej moramo trpeti, če bi se mu brez greha ne mogli izogniti. Če pa uporaba kontracepcije ne bi bila greh, potem sploh ne bi bilo problema; izgleda torej, da njeni zagovorniki menijo, da ni greh. #3.Glede vesti koncil pravi: »Na dnu vesti odkriva človek postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati. Vest je človekovo najbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam z Bogom, čigar glas zveni v človekovi notranjosti (CS 16). To pomeni, da je glas vesti treba poslušati, ne pa vesti (pre)oblikovati po svojih grešnih željah, kot so to delali zagovorniki »spolne revolucije«, ki je takrat od 1968 bila vsepovsod na pohodu, tudi v glasbi Beatles-ov. #4. Sveto pismo poleg tega pravi, da za dobro, ki ga nameravamo, ne smemo uporabljati slabega. Na primer, nekdo krade, da bi pomagal revnim: v tem primeru je sicer namen dober, vendar manjka pravilnost volje, ker so dejanja slaba. Skratka, dober namen ne daje pooblastila za nobeno slabo dejanje. “Ali naj bi počenjali zlo, da bi iz tega prišlo dobro, kakor nam obrekljivo podtikajo nekateri? Obsodba takih je pravična” ( Rim 3,8)« Cilj torej ne posvečuje sredstva. #5.Janez Pavel II. je omenil prav ta problem v svoji okrožnici o družini. Tam trdi, da uporaba kontracepcije ne more rešiti zakona, ampak prav nasprotno: spoštovanje Božjega in naravnega zakona bo učvrstilo tudi zakonsko ljubezen. Tam nedvoumno spodbuja starše k velikodušnem sprejemanju otrok in pravi, da je manjše zlo, če starša sprejmeta še kakega otroka, ko pa da se sebično ogibata otrok zaradi svojega ugodja in uporabljata protispočetna sredstva. On je poudaril, da večkrat prav zaradi grešnega uravnavanja rojstev propade in razpade marsikak zakon. Vermeersh (1858-1936) ima tudi splet: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur #6. Tako sem sam prišel do prepričanja, da je nauk Cerkve jasen: prepoveduje kakršnokoli namerno preprečevanje spočetja v krščanskem zakonu in da v tej točki moj sicer učeni profesor Steiner ne uči cerkvenega nauka. Zato sem ga nekoč pri predavanju vprašal prek listka: »Jaz ne vidim, kako bi vaš nauk uskladil s papeževim učenjem v Humanae vitae.« Pa se je diplomatsko izognil odgovoru rekoč, da je papeževo učenje je vredno upoštevanja. V resnici pa je nekoč dejal, da mi kot spovedniki ne bi smeli spraševati ljudi glede njihovega načina uravnavanja rojstev. To bi seveda bilo upravičeno, če ne bi šlo za smrtni greh, ki se ga človek mora spovedati zaradi očiščenja duše in umiritve vesti. Koncil je sicer dejal, da si zakonci glede uravnavanja rojstev ustvarjajo svojo sodbo v svoji vesti: vendar ta vest mora biti pravilno oblikovana po nauku svetega pisma in cerkvenega učiteljstva. Končno odločitev glede tega vprašanja – o katerem se pravzaprav koncilski očetje niso mogli zediniti – pa so prepustili papeževi odločitvi. Čakala ga je torej nehvaležna naloga, da razglasi odločitev glede tega vprašanja, ki ne bo nikogar zadovoljila. Preveč stroga se bo zdela tistim, ki so zagovarjali neomejeno uporabo tabletk pri uravnavanju rojstev ne vedoč, da ta uporaba povzroča ne le preprečitev spočetja, ampak tudi uničenje že spočetega življenja, in da je torej tudi abortivna. Po drugi strani pa so obstajali tudi nekateri, ki so zagovarjali še ožjo opredelitev. Poudarjali so, da je sklicevanje na vest pravzaprav protestantovsko načelo, ker oni nimajo najvišjega cerkvenega učiteljstva, ki bi usmerjalo človeško vest. Vest je pa seveda raztegljiva ko harmonika, posebno dandanes. Tako dvomljivo učenje je v dvom in stisko vesti spravilo veliko zakonskih parov – kar sem pozneje lahko spremljal v praksi, saj tisto sklicevanje na vest ni bilo ravno najbolj prepričljivo. Tako mi je neka žena dejala, da o takem ravnanju meni včasih, da je pravilno, včasih pa, da ni. Najbolj se je pa bala ustavljati se nasilnemu možu, ki se je požvižgal na take »malenkosti«. Jasen cerkveni nauk pa daje zakoncem oporo in možnost sklicevanja na vest, ki bi jo moral spoštovati, če ima ženo res rad. Še veliko bolj to velja za pravico žene, da rodi otroka. V svetu namreč ni redko nasilje nad ženami – ki ga občila redko omenjajo – da bi naredile splav. Koliko morajo nekatere ženske v tem smislu pretrpeti nasilja od neprijaznega okolja, ne bi človek verjel, če ne bi bral na primer takega pisma, ki ga je neka mamina prijateljica iz Podlipe pisala vsa obupana. V njem pravi, da jo je mož prisilil, da je proti svoji volji in vesti naredila splav v zavesti, da s tem umori svojega lastnega otroka. Ženske, ki trdijo, da je otrok njihov trebuh, s katerim lahko razpolagajo, prvič ne govorijo resnice, saj je danes znanstveno dokazano, da tu gre za novo bitje, ki ima lastne organa in lasten krvotok, kjer je celo krvna skupina večkrat različna od materine. Vsi verniki pa verujemo, da temu bitju v trenutku spočetja Bog vdihne neumrljivo dušo, za zveličanje katere bodo starši dajali Bogu nekoč odgovor. Popolnoma se je strinjal s tem koncilskim papežem in z učenjem okrožnice Humanae vitae borec za nerojene otroke Anton Lisec. Spoznala sva se ob pripravljanju mladih na zakon. Takrat je bilo še veliko mladine, ki so se pripravljali skupno na zakonsko življenje. Povezali smo se s skupino iz Bačke, iz Novega Sada, ki je imela predavanje tudi v Mužlji: zakonski par, duhovnik, zdravnik. Nihče od njih pa se ni dotaknil najbolj občutljive teme – a to je krščansko uravnavanje rojstev. Navadno so le razlagali sredstva za to metodo. V Slavoniji pa so že takoj po 2. vatikanskem koncilu uvedli obvezno pripravo mladih na zakon. Vodil jo je župnik Marko Majstorović iz Slavonskega broda, ki je kot zdravnika zaposlil mladega in navdušenega branitelja življenja kirurga Antona Lisca. Le-ta je bil pripravljen celo zastonj priti tudi v Mužljo. Tako smo sedaj tudi mi imeli celotno ekipo: duhovnik je bil naš župnik Stanko Tratnjek, zakonski par je bil tudi iz Mužlje, zdravnik pa je bil gost, ki je bil prepričan, da je težko dobiti primerno usposobljenega zdravnika na to temo, saj navadno razlagajo zadevo tako, kot so se je naučili na medicini: a to je medicina brez morale, ki vsa ta protispočetna sredstva poučuje, dovoljuje in celo priporoča. Skozi več let je ta zdravnik prihajal k nam, kjer je vodil tečaje priprave na zakon. Včasih je uspel priti tudi v osnovno šolo v Mužlji, pa tudi na srednjo medicinsko šolo v Zrenjaninu. Tam je imel splošno predavanje o zdravem načinu življenja, pa tudi o krščanskem gledanju na pripravo na zakon. Osrednja tema pa je bila čistost pred zakonom, zvestoba v zakonu ter sprejemanje otrok, kajti otrok je največji Božji dar. Obiskal je tudi državno bolnico Đorđe Joanović. Želel se je sicer sestati z glavnim aborterjem na ginekologiji – to stavbo so pred nekaj leti podrli – Tiborjem Jeszenszkim – vendar on ni sprejel povabila, češ da je ateist. Zdravnik Lisec poudarja, da morajo starši sprejemati življenje otroka, če jim ga Bog podari – in nadaljuje: – Katolička Crkva je učiteljica vjere i morala. Ona trajno naučava neraskidivost povezanosti bračnog sjedinjenja sa začećem, pri čemu Bog daje dušu novom čovjeku. Obrazloženja se mogu naći u Katekizmu Katoličke Crkve, u Enciklikama “Casti conubii” i “Humanae Vitae” i dokumentu Zbora za nauk vjere ”Donum Vitae”. Tako su smrtni grijesi ne samo ubijanje nerođenog djeteta, nego i kontracepcija, sterilizacija i umjetna oplodnja kao npr. u epruveti i inseminacija. – Čujemo da se rodi manje od 5 % djece začete u epruveti, a ostalu pobiju ili ih drže žive, smrznute u frižiderima. Otrok je Božji dar in edino Bog je gospodar življenja tako rojenega kot nerojenega. ==== Lekar Anton Lisec 42 ==== U listu "Vrelo života" raspravljalo se između Štefana Šteinera i Jordana Kuničića o načinima planiranja porodice te reguliranja rađanja u kršćanskom duhu. Kuničić, zagrebački profesor moralne teologije, u potpunosti je branio nauk okružnice Humanae vitae koji zabranjuje bilo kakvu uporabu kontracepcijskih sredstava. Ljubljanski profesor moralke Šteiner zagovarao je korištenje veštačkih sredstava u nacrtovanju porodice rekavši da to nije greh, već samo manje zlo - prema prastarom principu manjeg zla. Stoga po njegovu treba redovno dopustiti korištenje kondoma, a ponekad i pilula i spirale; tada još nije bilo jasno da se kod ovih troje ne radi samo o kontracepciji, već o načinu koji opetovano ubija jedva začeti život. U tom pogledu u potpunosti se složio s naukom enciklike pape Pavla VI. također lekar kirurg Anton Lisec iz Vetova u Slavoniji, koji se odrekao medicinskoj karijeri jer se potpuno posvetio pripremanju mladih za bračni život, na što ga je pozvao župnik Marko Majstorović u Slavonskom Brodu. Tamo su pokrenuli pokret za obranu života pod nazivom Pro vita, koji je također privukao mnoge supružnike da apostolski deluju protiv pobačaja i kontracepcije, kao i protiv veštačke oplodnje. Na taj su način spasili mnoge nerođene živote, a svake su godine ta deca u pratnji roditelja imala svoj praznik – te napunili župnu crkvu. Pokret je zahvatio ne samo katolike, nego i pravoslavne i druge – tako je postao pravi ekumenski pokret za život. S tim u vezi objavio je Lisec mnoge brošure, od kojih je najpoznatiji letak "Dete - Božji dar", koji je preveden na mnoge jezike. Njegove tekstove možete pronaći i danas na internetu pod zajedničkim naslovom "Moji tekstovi", gde je značajan članak: »Zavoli dete i daj mu da živi!« https://kamenjar.com/antun-lisec-zavoli-dijete-i-daj-mu-da-zivi/ Antun Lisec: Zavoli dijete i daj mu da živi ! (kamenjar.com) Kako da objasnimo načelo manjeg zla? "Ako se čovjek mora odlučiti između dva zahtjeva, a oba su zla, treba izabrati onaj za koji trenutno misli da je manje zlo." Ovde se, u slučaju kontrole rađanja, postavilo pitanje na sledeći način: „Jedan od supružnika ne želi katoličku metodu kontrole rađanja, pa stoga samo postojanje braka dolazi u opasnost. Kako bi spasili brak, supružnici se mogu odlučiti na manje zlo - koristiti kontracepciju." Bio je to složen i, zapravo, potpuno novi moralni slučaj, bez presedana u istoriji. Ipak to nije nešto potpuno novo; nakon dugog traženja sam naišao na odgovarajući odgovor kod moralista-isusovca Arthura Veermescha (1858.-1936.) gde staro i prihvaćeno načelo manjeg zla: Vermeersch (1858-1936) također ima web: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur Ako je osoba suočena s hitnom odlukom i ima samo dve mogućnosti, može izabrati jednu od njih. Ne greši, što god odabere, dok nije imala priliku posavjetovati se s Crkvom i Božjim naukom. Tako su tijekom Drugog svjetskog rata naši dečki stavljeni pred izbor odlaska u domobrane ili u partizane. Nijedna od tih odluka nije bila laka, nijedna bez mogućnosti greha, svaka je bila i opasna i moralni rizik, ali mnogo puta se nisu mogli ni odlučivati jer su bili nasilno odvedeni. Mišljenje: “Zbog opasnosti od propasti braka oba supružnici mogu koristiti kontracepciju” nije, dakle, istinito, a dilema je veštački stvorena. Zašto? #1. Nema potrebe raspravljati što je tu ispravno, jer jasno crkveno učenje kaže da umetna kontracepcija nije dopuštena i da je grešna, bez obzira da li je abortivna ili neabortivna, jer crkveni nauk ne poznaje takvu razliku. . Osim toga, upotreba pilule i spirale – kao i veštačka oplodnja - jesu abortivne - ali to u vreme Humanae vitae to nisu znali, nego je otkriveno tek kasnije. https://hr.wikipedia.org/wiki/Humanae_Vitae Humanae Vitae – Wikipedija (wikipedia.org) #2. Moralno zlo i fizičko zlo ne smeju se poistovećivati. Moralno zlo je greh i mora se izbegavati za svaku cenu i žrtvu. Fizičko zlo pak nije greh i smemo ga izbegavati, ali ga moramo trpeti i podnositi, ako ga ne možemo otkloniti bez greha. #3. O savesti koncil kaže: "Na dnu savjesti čovjek otkriva zakon koji ne daje sam sebi, ali ga mora poštovati." Savjest je čovjekova najskrivenija jezgra i svetište, gdje je posve sam s Bogom, čiji glas zvuči u čovjekovoj nutrini (CS 16). To znači da se glas savesti mora slušati, ali ne (pre)oblikovati prema grešnim željama, kao što su to činili branitelji "seksualne revolucije" koja je buknula baš 1968. nastupom Beatlesa; slučajno je iste godine objavljena i Humanae vitae. #4. Nije dozvoljeno koristiti zlo za postignuće dobra: „Zar trebamo činiti zlo da bi iz njega proizašlo dobro, kako nas neki klevetnički potiču? Osuda takvih je pravedna" (Rimljanima 3:8)" Dobar cilj dakle ne opravdava grešno sredstvo. #5. Ivan Pavao II. spomenuo je upravo ovaj problem u svojoj okružnici o obitelji »Familiaris consortio«, gde kaže, uporaba kontracepcije ne može spasiti brak, već upravo suprotno: poštivanje Božjeg i prirodnog zakona ojačaće i bračnu ljubav; stoga potiče roditelje na velikodušno prihvaćanje dece pošto je manje zlo prihvaćanje deteta nego sebično izbegavanje rađanje poradi komoditeta; mnogi se brakovi raspadnu baš zbog toga. Tako sam i sam došao do uvjerenja da nauk Crkve, koji zabranjuje namerno sprečavanje začeća, treba poštivati i da moj inače učeni profesor Steiner po tom pitanju ne naučava nauk Crkve. Zato sam ga jednom prilikom na predavanju preko papirića upitao: „Ne vidim kako bi se moglo uskladiti vaše učenje s Papinim naučavanjem u Humanae vitae.“ Ali on je diplomatski odgovorio rekavši da Papino učenje zaslužuje uvažavanje. Konačna odluka o ovom pitanju - oko kojeg se saborski oci zapravo nisu mogli složiti - prepuštena je dakle papi, koji se našao pred nezahvalnom zadaćom da po tom pitanju objavi odluku koja nikoga neće zadovoljiti. Prestroga će se činiti onima koji su zagovarali neograničenu upotrebu kontracepcijskih pilula; bilo je i onih koji su zagovarali još užu definiciju. Naglašavali su kako je priziv savjesti zapravo protestantsko načelo, jer oni nemaju najviši crkveni autoritet koji bi usmjeravao ljudsku savest, koja se može rastezati poput harmonike. Takvo dvojbeno učenje dovelo je mnoge bračne parove do griže savesti. Tako mi je jedna žena rekla da ponekad misli da je takvo ponašanje ispravno, a ponekad nije i nije se usudila kazati ne nasilnom mužu koji se pozviždao na takve “sitnice”. Jasan crkveni nauk, međutim, daje supružnicima potporu i mogućnost pozivanja na svoju savest, koje načelo je osnov demokracije. Ima žena koje moraju trpeti od okruženja, od rodbine ili od vlastitog muža strašno nasilje, da bi učinile pobača. Jedno ovakvo pismo je napisala jedna moja mamina prijateljica iz Podlipe. U njemu kaže da ju je suprug prisilio na pobačaj protiv njezine volje i bilo joj je strašno čekati na red u abortirnici, znajući da ubija vlastito dijete: osećala se kao da vodi nevino janje u klanicu. Žene koje tvrde da je dete njihov trbuh, kojim mogu raspolagati, ne govore istinu, jer danas je znanstveno dokazano da je to novo biće, koje ima svoje organe i svoj krvotok, gdje se čak i krvna grupa obično razlikuje od majčine. Svi vjernici, međutim, vjeruju da u trenutku začeća Bog ovom stvorenju udahnjuje besmrtnu dušu za čije će spasenje roditelji jednog dana davati Bogu odgovor. Anton Lisec, borac za nerođenu decu, u potpunosti se slagao s učenjem Humanae vitae. Upoznali smo se pripremajući mlade za brak. U to vreme još je bilo u Mužlji mnogo – oko pedeset mladih - , koji su redovno dolazili na predavanja o pripremi na kršćanski brak. Povezali smo se s grupom iz Bačke, iz Novog Sada, koja je održavala predavanja u Mužlji: bračni par, svećenik, lekar. Bilo je puno lepih reči, ali niko se nije dotaknuo najosetljivije teme – kršćanskog planiranja porodice, nego su objasnili kontracepciju i tako mlade još potakli na greh. U Slavoniji je odmah nakon Drugog vatikanskog sabora uvedena obvezna priprema mladih za brak. Vodio ju je župnik Marko Majstorović iz Slavonskog Broda, koji je kao lekara zaposlio mladog i poletnog branitelja života, kirurga Antona Lisca, koji je čak bio spreman besplatno doći u Mužlju. Tako smo sada imali celu ekipu mi sami: sveštenik je bio župnik Stanko Tratnjek, bračni par je također bio iz Mužlje iz pokreta vikendaša (hétvégesek), na primer Aranka i Ervin Kovács, a lekar je bio sam doktor Lisec, koji je iskusio da je danas teško naći primjereno osoblje za takva predavanja, pošto postoji medicina bez morala, koja podučava, dopušta ili čak preporučuje ne samo kontracepciju, nego i veštačku oplodnju i pobačaj. Tijekom godina ovaj je liječnik dolazio k nama, gdje je vodio tečajeve pripreme za brak. Ponekad je uspijevao doći i do osnovne škole u Mužlji, kao i do srednje medicinske škole u Zrenjaninu. Ondje je održao opće predavanje o zdravom načinu života, kao io kršćanskom pogledu na pripravu za brak. Središnja tema bila je čistoća pred zakonom, vjernost u braku i prihvaćanje djece, jer dijete je najveći Božji dar. Posetio je i državnu bolnicu Đorđe Joanović. Želio je upoznati glavnog abortera na odelu ginekologije - ta je zgrada srušena pre nekoliko godina - ali je odbio poziv rekavši da je ateist – a na susretu su bili samo četvorica lekara. Doktor Lisec poručuje, da je Katolička crkva je učiteljica vere i morala. Ona trajno naučava o nerazrješivosti bračne zajednice, kao i da život počinje sa začećem, kada Bog stvara dušu začetom čoveku. Objašnjenja se nalaze u Katekizmu Katoličke Crkve, u okružnicama „Casti conubii“ i „Humanae Vitae“ te dokumentu Kongregacije za nauk vjere „Donum Vitae“. Dakle, smrtni gresi nisu samo pobačaj, nego i kontracepcija, sterilizacija i veštačka oplodnja. On tumači: „Čujemo da se rađa manje od 5% dece začete u epruveti, no ostala se ubijaju ili drže na životu, zamrznuta u hladnjačama. Nikad se još nije čulo, da bi uspelo odmrzavanje.“ Dete je Božji dar i samo je Bog gospodar života. === Knjižničar v vojaški suknji 44 === Pod Titom so bogoslovce vpoklicali k vojakom skoraj redno sredi šolskega leta ali sredi študija, da bi jih ja čim bolj zmedli. Niti bogoslovje niti srednje šole niso bile priznane od države, ampak so jih računali za edine dovoljene zasebne šole, ki so kot take obstajale. Čeprav je na Madžarskem in Poljskem sovjetski komunizem huje pritiskal, je dal Cerkvi glede šolstva večjo svobodo. Glede na svoj poklic sem pri vojakih v primeri z drugimi bogoslovci jaz še kar dobro skoz prišel. Na Rakovniku sem bil skozi več let knjižničar skupaj s Francom Vidicem. Ko sem šel 1967 kupovat neko knjigo za knjižnico v »Mladinsko knjigo« v Ljubljani na tedanji Titovi cesti pred Nebotičnikom, sem se moral oglasiti v neki zadevi tudi pri ravnatelju in pisatelju Ivanu Potrču (1913-1993). Še danes mi zvenijo v ušesih njegove besede, ki so bile kot besede očeta sinu: »Tistih vojaških ukazov ni treba dobesedno jemati in jih izvrševati, ampak mora človek misliti s svojo glavo.« Začudil sem se, da mi človek, ki sem ga imel za »rdečega«, daje take »pregrešne« nasvete zoper našo »idealno socialistično družbo«. Čeprav na to nisem nič odgovoril, menim, da mi je s tem veliko pomagal – me je pripravljal na razmere, ki so bile čisto drugačne od tistih samostanskih, čisto drugačne od normalnih. Moram reči, da sem se pri salezijancih dobro počutil. Tudi poklic se mi je dopadel. Takratni naš ravnatelj Avguštin Jakob je dejal pred odhodom k vojakom: »Ko boš pri vojakih, se ti bo razbrzdanost pokazala v tako grdi luči, da te gotovo ne bo premotila.« Mislim, da je tako tudi bilo. Gospod Stanko Rebek nam je redno vsak mesec pošiljal – mislim da po 500 ali 1000 dinarjev. Mi smo bili takrat tako varčno vzgojeni, da sem ta denar dajal v hranilnico, in sem kar nekaj prišparal za našo družbo. Če bi danes bil v istih razmerah, bi si seveda s tem kaj malega privoščil sebi, ali pa bi dal tistim, ki jim je manjkalo, saj jaz nisem pri vojakih ničesar potreboval. Največji reveži pa so bili strastni kadilci: ko niso imeli denarja, so pobirali čike in jih kadili do zadnjega – kjer je največja koncentracija nikotina in drugih strupov. 24. septembra 1967 smo morali biti na postaji v Velenju. Takrat vojaški naborniki še niso smeli potovati sami k vojakom kot pozneje, ampak le organizirano, po pozivu. V Zidanem mostu pa se je kompozicija iz Velenja in Celja ustavila. Ali je bilo to slučajno ali načrtovano, ne vem. Celo noč smo morali tam čakati. Ni bilo hladno, ampak strašno dolgočasno in že kar obupno. Nekateri vojaki so bili pijani, pa so nekaj prepevali kot neko »Marijano«, drugi vzdihovali, tretji preklinjali usodo, četrti molče buljili pred sebe – pač smo se počutili na milost in nemilost prepuščeni svojim predpostavljenim. Imel sem podoben občutek kot na Reki, ko smo bili na naboru ali nekaj podobnega. Tri ure so nas gole imeli v neki veliki dvorani – in to vse skupaj vse vsem na ogled. Ne vem, zakaj je bilo potrebno, da smo bili čisto brez obleke tako dolgo. Morda so nam hoteli vladajoči dati do znanja, da imajo nad nami vso oblast in da čisto nič ne veljamo in da ne moremo pred nobene svoje skrivnosti. Tiste formalnosti – ko smo z nekimi papirji tam stali v vrsti in hodili od enega oficirja do drugega, bi se dalo opraviti tudi v obleki, kot se za človeška bitja spodobi. Glede služenja vojaškega roka moram sicer priznati, da kot taka zame ni bila nekaj pretežkega – vendar se s takim načinom mišljenja in delovanja nikoli nisem mogel sprijazniti. Prva preizkušnja me je čakala že takoj po prihodu v vojašnico Stevan Sinđelić v Pirotu, ki je zgrajena ali 1884 ali 1920. Prvo noč še nismo spali v stavbah vojašnice, ampak mi „fazani“ nekje drugje desno tam nekje, kjer smo se prijavili na območju kasarne. Pred spanjem se je k meni obrnil neki nabornik, ki je imel tam poleg ležišče, in me povabil, da bi spala skupaj. Bil sem presenečen nad tako predrznostjo in sem posumil, da so mi morda toplega tovariša podtaknili. Odgovoril pa sem mu čisto mirno in resno: „Midva nisva otroka ampak odrasla fanta in oba veva, da skupaj spita samo mož in žena.“ Takoj se je obrnil in sam zaspal. Ko sem ga nekaj dni pozneje srečal v krogu vojašnice, je samo zardel in povesil oči ter se izgubil v množici. Tovrstni fantje baje menjajo partnerje in gredoč staknejo okužbo, ki jo nevede prenašajo naprej. Zahvalil sem se angelu varuhu, da me je navdihnil s pravilnim in sprejemljivim odgovorom. Glede hotništva pravi KKC (Katekizam katoličke Crkve) iz 1993 v točki 2357: Sveto pismo dejanja homoseksualnosti prikazuje kot hude zablode (1 Mz 19,1--29; Rim 1,24-27; 1 Kor 6,10; 1 Tim 1, 10.) Cerkveno učiteljstvo obsoja taka dejanja kot grešna – ne pa nagnjenje ali usmerjenost (Persona humana 8). To pomeni, da kristjan, ki želi zveličanje svoje duše, sprejema ta nauk in se po njem ravna tudi v življenju ne glede na okoliščine, v katerih živi. Sicer pa se v Pirotu sploh nisem srečeval s tem vprašanjem, pa niti ne v Prištini – razen ene izjeme. Večina teh preprostih fantov je imela svoje punce, in nekateri so zatrjevali, da bodo do poroke spoštljivo čakali; nekateri pa so doma pustili tudi svoje zakonske žene in otroke. Kako težka je bila taka ločitev takoj po poroki, mi je iskreno zaupal neki mlad mož-poštenjak od nog do glave, ko sva bila požarna v tisti stari kasarni v Pirotu. V Sloveniji smo se učili srbohrvaščine; na Hrvaškem so temu istemu jeziku pravili hrvaško-srbski, a danes m pravijo hrvaščina, Srbi pa srbščina. Poleg tega dobivamo še bosanščino in črnogorščino. Za nas Slovence so razločki tako mali, da gledamo na vse te skupine kot na en jezik v različnih narečjih, ki se med seboj komaj razlikujejo: v taki srbohrvašččini oziroma bolje jugoslovanščini smo pri vojakih govorili, in v takem jeziku, kot ga govorijo tukaj v Vojvodini, so napisani tudi moji spomini. Tak način življenja je meni kot večini vojakov nenavaden in tuj, kar nesprejemljiv. Nekateri »fazani«, tj. novi vojaki, so poskušali napraviti zaradi težkih okoliščin celo samomor – ki se vsaj v mojem času ni nobenemu posrečil; in so jih nato poslali domov kot nesposobne. Kar se tiče dobre vzgoje mladih fantov, mislim, da sovraštvo in ubijanje „sovražnikov“ ni ravno vzgojno. Meni pa je bila vojaščina težavna in zoprna iz več razlogov: #a. Neprijetno in zoprno mi je bilo odgovarjanje od poklica – kar je opravljal podporočnik Novica Đorđević #b. Še bolj zoprno mi je bilo vznemirjanje, ki ga je včasih skušal počenjati neki Simo Simendić v Pirotu, a da nihče ni ukrepal – čeprav so bili desetarji vedno z nami; nič čuda – saj so v nesramnem govorjenju ali obnašanju nekateri od njih celo prednjačili – vsaj moj pirotski. #c. Poleg tega je bilo pri vojakih – tudi med oficirji – veliko preklinjanja in grdega govorjenja, pri srbohrvaškem govoru zlasti z začetnico jeb…, medtem ko so Kosovarji začenjali s čiv... #d. K (pre)vzgoji pa so pripadala tudi krščanstvu čisto tuja in nasprotna načela, ki so nam jih dan na dan vtepali v glavo, na primer: »Mrziti na neprijatelja!« (»Sovražiti sovražnika!«) Zakaj bi neki posameznik ali narod sovražil drugega, če mi pa ni nič hudega storil. Krščanstvo pa zahteva od človeka, ne da sovraži, ampak da ljubi vse, tudi sovražnike. Ker se navadno preprosti ljudje med seboj ne sovražijo, za podžiganje sovraštva poskrbi vojaški propagandni stroj, kar smo lahko spremljali tudi med zadnjo nesrečno balkansko vojno ob razpadu Jugoslavije. #e. Naslednje tako nemoralno načelo je bilo: »Naređenje – izvršenje!« Malokdo ve, da to načelo izhaja iz pruske protestantovske vojske izza konca 19. stoletja, ki je hotela iz vojakov napraviti poslušen stroj, ki avtomatsko uboga zapovedi, pa četudi so nemoralne in grešne. To lahko privede in je skozi zgodovino privedlo do hudih zločinov; ko ubogljivi stroj – zdresirani vojak - izvršuje brez pomisleka in lastne presoje tudi najbolj grešne, nore in škodljive ukaze, kar vodi do neverjetnih in gnusnih zločinov, množičnega ubijanja in uničevanja. === Knjižničar u vojničkom odelu 44 === Pod Titom su redovno katoličke bogoslove pozivali u vojsku usred školske godine ili usred studija, kako bi ih što više zbunili. Ni semeništa ni srednje škole nisu bile priznate od strane države, već su se smatrale jedinim dopuštenim privatnim školama koje su kao takve postojale. Iako je u Mađarskoj i Poljskoj sovjetski komunizam vršio veći pritisak na veru i slobodu, dao je Crkvi veće mogućnosti u pogledu obrazovanja i veronauke. Bio sam tada kroz više godina knjižničar na Rakovniku zajedno s Francom Vidićem. Kad sam 1967. išao kupiti knjigu za knjižnicu u "Mladinsku knjigo" u Ljubljani na tadašnjoj Titovoj cesti ispred Nebotičnika, morao sam se obratiti i ravnatelju i književniku Ivanu Potrču (1913.-1993.). I danas mi u ušima odzvanjaju njegove riječi koje su bile kao riječi oca sinu: "Ne morate doslovno shvatiti te vojne zapovijedi i izvršiti ih, ali morate misliti svojom glavom." Bio sam iznenađen da mi čovjek kojeg sam smatrao "crvenim" daje tako "grešne" savjete protiv naše " idealno socijalističko društvo" ". Iako mu nisam odgovorio, mislim da mi je on u tome puno pomogao - pripremio me za uvjete koji su bili potpuno drugačiji od onih u samostanu, potpuno drugačiji od normalnih. Moram reći da sam se dobro osjećao kod salezijanaca. Svidjelo mi se i zanimanje. Naš tadašnji ravnatelj Avguštin Jakob rekao je pre odlaska u vojsku: „Kad budeš u vojski, razuzdanost će ti se pokazati u tako ružnom svetlu da ti sigurno neće smetati.“ Mislim da je tako i bilo. . Ekonom Stanko Rebek slao nam je redovito svaki mjesec - mislim da svakome po 500 ili 1000 dinara. U to smo vrijeme bili odgajani tako štedljivo da sam taj novac stavio na štedionicu i uštedio sam prilično za našu tvrtku. Da sam danas u istoj situaciji, naravno da bih se počastio nekom sitnicom, ili bih dao onima kojima nedostaje, jer meni od vojnika ništa nije trebalo. Najsiromašniji su bili strastveni pušači: kad nisu imali novca, skupljali su chicas i pušili ih do posljednjeg mjesta - tamo gdje je koncentracija nikotina i drugih otrova najveća. 24. rujna 1967. morali smo biti na stanici u Velenju. U to vrijeme vojni obveznici još nisu smjeli sami odlaziti u vojnike kao kasnije, već samo organizirano, na poziv. Sastav iz Velenja i Celja zaustavio se u Zidan mostu. Je li to bilo slučajno ili planirano, ne znam. Tamo smo morali čekati cijelu noć. Nije bilo hladno, nego užasno dosadno i već prilično očajno. Neki su vojnici bili pijani, ali su pjevali nešto poput "Marijane", drugi su uzdisali, treći proklinjali sudbinu, treći nijemo gledali ispred nas - jednostavno smo se osjećali prepušteni na milost i nemilost nadređenih. Imao sam sličan osjećaj kao na Reki, kad smo bili na setu ili tako nešto. Tri sata držali su nas gole u velikoj dvorani - i sve to da svi vide. Ne znam zašto nam je trebalo toliko dugo da se potpuno skinemo. Možda su nam vlastodršci htjeli dati do znanja da oni imaju svu moć nad nama i da ne vrijedimo baš ništa i da im ne možemo tajiti nijednu njihovu tajnu. Te formalnosti - kada smo stajali u redu s nekakvim papirima i hodali od jednog do drugog službenika, mogle su se obaviti čak iu odjeći, kako i dolikuje ljudima. Što se tiče služenja vojnog roka, moram priznati da mi kao takvo nije bilo teško - ali s takvim načinom razmišljanja i postupanja nikada se nisam mogao složiti ili pomiriti. Prvi ispit čekao me odmah po dolasku u kasarnu Stevan Sinđelić u Pirotu, koja je sagrađena najverovatnije daleke 1920. godine, dakle pred više od sto godina – te je pretrpela neka manja oštećenja za vreme NATO-vog bombardiranja 1999. Prvu noć po dolasku još nismo spavali u zgradama kasarne, već smo „fazani“ – dakle „mladi vojnici“ za razliku od „stare vojske“ prenoćili tamo negde, gde smo se prijavili po dolasku u kasarnu. Pre spavanja, neki „fazan“-zemljak, koji je imao ležaj do mene okrenuo se prema meni i pozvao me da zajedno spavamo. Iznenadio sam se takvoj drskosti i posumnjao da susret sa toplim sudrugom nije slučajan, nego možda namešten. Ali ja sam imao odmah spreman sasvim miran i ozbiljan odgovor: “Mi nismo deca, nego oboje odrasli momci, i znamo dobro da samo muž i žena spavaju zajedno.” Složio se te se odmah okrenuo na drugu stranu i zaspao. Kad sam ga nekoliko dana kasnije sreo u krugu vojarne, samo je pocrvenio, oborio oči i nestao u mnoštvu. Priča se, da su takvi tipovi skloni menjanju partnera i usput dobiju zarazu koju nesvesno prenose dalje. Zahvalio sam anđelu čuvaru što me nadahnuo pravilnim i prihvatljivim odgovorom bez vređanja, i tako mi sačuvao zdravu i dušu i telo. Što se tiče homoseksualnosti, Katekizam Katoličke Crkve (KKC) u tački 2357 kaže: Sveto pismo prikazuje homoseksualne činove kao velike zablude te nabraja: #Propast Sodome i Gomore, koje je gradove Bog uništio sumporom i vatrom zbog istospolnog načina života (Postanak 19:1-29); # Stoga ih je Bog predao sramotnim strastima: njihove žene zamijeniše naravno općenje protunaravnim, a tako su i muškarci napustili naravno općenje sa ženom i raspalili se pohotom jedni za drugima te muškarci s muškarcima sramotno čine i sami na sebi primaju zasluženu plaću svoga zastranjenja (Rimljanima 1,24-27); # Ili zar ne znate da nepravednici neće baštiniti kraljevstva Božjega? Ne varajte se! Ni bludnici, ni idolopoklonici, ni preljubnici, ni mekoputnici, ni muškoložnici, ni kradljivci, ni lakomci, ni pijanice, ni psovačič, ni razbojnici neće baštiniti kraljevstva Božjega (1 Korinćanima 6,9.10) # A mi znamo da je Zakon dobar ako se tko njime služi zakonito, 9 svjestan toga da je Zakon tu ne za pravednika nego za bezakonike i nepokornike, nepobožnike i grešnike, bezbožnike i svetogrdnike, ocoubojice i materoubojice, koljače, 10 bludnike, muškoložnike, trgovce ljudima, varalice, krivokletnike, i ima li još što protivno zdravom nauku - 11 po evanđelju Slave blaženoga Boga koje je meni povjereno (1 Tim 1,8-11). Sveto pismo i crkveno učiteljstvo dakle osuđuje takve postupke kao grešne – ali ne sklonost ili usmerenje te preporučuje blagi postupak prema osobama sa takvim navikama. (KKC 2358) Kršćanin koji želi spasenje svoje duše dakako prihvata ovo učenje. Inače, za vreme služenja vojnog roka u Pirotu se sa tim pitanjem uopšte nisam susreo, pa čak ni u Prištini – tamo sa jednim izuzetkom. Većina tih nepokvarenih dečaka – makar po njihovim rečima ne bi se to moglo zaključivati – imala je kod kuće svoje devojke, a neki su tvrdili da s poštovanjem čekaju do vjenčanja onaj čas; drugi su kod kuće ostavili i svoje žene i djecu. Koliko mu je takav rastanak teško pao, iskreno mi poverio jedan čestiti mladić na noćnom dežurstvu u onoj staroj Sinđelićevoj kasarni u Pirotu... Takav način života bio je meni i većini vojnika neobičan i stran. Neki "fazani", t.j. novi vojnici, zbog teških prilika i robovske poslušnosti koja se tražila – u suprotnošču sa potpunom slobodom koju su uživali u civilstvu – pokušavali su čak i samoubojstvo, najviše rezanjem žila – što, barem u moje vrijeme, nikome nije uspelo; posle spašavanja su poslati kući kao nesposobni. Što se tiče dobrog odgoja momaka, mislim da poticanje na mržnju i ubijanje 'neprijatelja' ne deluje baš odgojno. Usprkos nekoj podnošljivosti za mene je vojni rok bio težak iz više razloga: #a. Bilo mi je neugodno i odvratno odgovaranje od mog svešteničkog zvanja, koje je vršio naš potporučnik Piroćanin Novica Đorđević. #b. Još mi se više gadilo pipanje, koje je vojnik Simo Simendić ponekad pokušavao nad drugovima i na meni, a da niko ništa nije poduzimao - iako su desetari uvek bili s nama; nije ni čudo - jer su neki od njih prednjačili u nepristojnom govoru ili ponašanju - barem moj desetar. #c. Među vojnicima - čak i među oficirima - bilo je dosta psovki i ružnih reči, koje su počinjale u srpskohrvatskom govoru sa jeb..., dok kod Kosovara sa čiv... #d. U (pre)odgoj su uključena i kršćanstvu potpuno strana i suprotna načela, koja su nam se iz dana u dan ubijala u glavu, npr.: „Hate the enemy!“ („Mrzite na neprijatelja!“) Zašto bi bilo koji pojedinac ili narod mrzio drugoga , ako mi nije učinio ništa loše? Kršćanstvo, nasuprot, traži od čoveka da ne mrzi, nego voli sve, pa i svoje neprijatelje. Kako se obični ljudi međusobno ne mrze, za raspirivanje mržnje brine se vojna propaganda, što smo mogli videti i tekom raspada Jugoslavije ali i u ratu u Ukrajini. #e. Bez priziva na savest su tražili: „Naređenje – izvršenje!“ To krivo načelo potiče iz pruske protestantske vojske s kraja 19. veka, koja je od vojnika htela napraviti poslušne strojeve koji automatski slušaju naredbe, čak i ako su nemoralne i grešne . To može i dovelo je do ozbiljnih zločina, ubijanja i uništenja. == Sklici == {{sklici|2}} rkfaj52ut2v2gehsf4ocuz60bi4ar61 5736558 5736557 2022-08-19T12:31:59Z Stebunik 55592 /* Lekar Anton Lisec 42 */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} 201 sl-sh Najnovejši razpored poglavij in prevod poglavje za poglavjem Glej tudi del: https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Vadnica_(Oblikovanje)/peskovnik Wikipedija:Vadnica (Oblikovanje)/peskovnik - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org) =Bog vse obrača na dobro= ===Zlatomašnikovi spomini=== ====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo==== »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dragi bralec! Pred seboj imaš spomine zlatomašnika na prehojeno pot, pa tudi spodbudo mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom, ki je najbolj zanimiva pustolovščina, ki se lahko zgodi človeku in je zato vedno razburljiva in privlačna. Danes primanjkuje dobrih duhovnih poklicev; to je posledica pomanjkanja dobrih družinskih očetov in mater, propadanje družinskega življenja, predvsem pa pomanjkanja čuta za nadnaravno. Če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki ni prepričan, da je Bog človekov Stvarnik in Dobrotnik – nekoč pa bo tudi človekov Sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Prepričanje, da nad nami čuje Božja Previdnost, odganja bivanjski strah: glede nas samih, glede naših potomcev, glede naše sedanjosti in prihodnosti. Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak vsemogočni Bog, ki po krivih črtah človeške zmot piše ravno - ter ureja Božjo zgodovino. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici uokvirjeni sliki angelčkov z napisoma: »Ti o Bog si moj Gospod, jaz tvoj služabnik« (Ps 103,1); ter: »Upaj v Gospoda in delaj dobro« (Ps 37,3)! Če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali mnogi krščanski, pa tudi moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem; otrok je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu Bog pri spočetju ustvari neumrljivo dušo. Pred vsakim človekom je torej izbira: ali bo živel tako, »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj, in se je prvo vprašanje glasilo takole: »Čemu smo na svetu? – Na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.« To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. Potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, nerojenemu otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »Da postane dober kristjan in pošten državljan.« Vsako človeško življenje – tudi še nerojeno – je torej največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« V tej večnostni povezavi ima končno smisel druga rečenica istega profesorja: „Življenje je polno izgubljenih priložnosti.“ Te male priložnosti dobivajo svoj smisel le, če obstaja tudi velika Priložnost – a to je srečno življenje z Bogom v nebesih – drugače pa sploh nobena priložnost ne bi odgovarjala na zadnji „zakaj?“ in „čemu?“ Življenje brez Boga bi bilo torej življenje brez smisla. Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati od le v ta svet zagledanih ljudi ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet ravno v tistem času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenski izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (del; srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro ter izkoristil priložnosti, ki mu jih ponuja življenje. Iz take čvrste vere bodo rastli vrli in pošteni poklici, pa tudi novi in dobri duhovni poklici; če pa je družina ogrožena – in danes hudi duh uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast dobrega, koristnega in poštenega poklica. Ta zapis ne želi biti podoben morda Liutprandovi (920-972) »Antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja – vsem podobnostim sem se v prevodu želel izogniti. Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjovega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. Bo pa v njem od vsega po nekaj z namenom, da bi vsakdo našel zase kako spodbudo. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini; spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem jo dojemal. Na ta način bodo moji tukajšnji verniki, številni prijatelji in znanci dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in spodbudo za lepo življenje v slogi in miru ter za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu, saj »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo, kar poraja ljubezen do sočloveka. Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz dileme. Na ta način sem se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi jih je uspelo odstreti izpod tenčice pozabe. Proza je manj urejena, a pesmi so skbno sestavljene. Kolikor se spomnim, sem prvo pesem kot osemnajstletnik napisal v noviciatu 1962 na Reki na ulici Narodnog ustanka 62, sedaj Tržaški ulici. Tedaj smo bili še mladi in smo z odprtimi očmi sanjarili, zato nas ni bilo težko spodbuditi k pisanju pesmi. Tistikrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in na razpis smo se priglasili trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej vmes tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje. Moja mati Marija r. Brenčič je namreč bila pesnica in pisateljica, moj oče Anton Jelen je bil sicer umen drevesničar in sadjar, vendar tudi pisatelj in poročevalec, pa ima to nagnjenje tudi več mojih bratov in sester, med drugimi sestra Marica, ki rada poroča o krajevnih dogodkih, brat Blaž pa piše pesmi-črkospeve. Za konec tega uvoda pa naj bo pesem mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984 ter sem z njimi in zanje vztrajal v miru in vojni, v zdravju in bolezni, v veselju in žalosti. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik)</center> ! <center> László Kovács: Oče Janez (slovenski prevod)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Jovan (srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Zelo imam rad tega človeka; vedno ljubezen iz njega odseva. Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, prav kakor je nekoč to delal Učenik. Opravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih. V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. Značilna zanj je otroška ljubezen in radost. Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. (Prevedel Stebunik) </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad natapa rosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveo Stebunik) </poem> |} =Bog sve okreće na dobro= ===Zlatnomisnikovi memoari=== ====Moja mladomisničko i zlatnomisničko geslo==== “Sve surađuje na dobro onima koji ljube Boga” (Rimljanima 8:28) ===Uvod 1 === Poštovani čitatelji! Pred vama su zlatnomisnikova sećanja na prohodani put, ali i poticaj mladima da se odluče na putovanje s Isusom, što je najzanimljivija pustolovina koja se čoveku može ikada dogoditi te je stoga uvek uzbudljiva i privlačna. Danas postoji manjak dobrih duhovnih zvanja; to je zbog toga, jer nedostaju dobri očevi i majke, propada obiteljski život, a iznad svega, nestaje osjećaj za nadnaravno. Ako čovjek shvati da iznad sebe ima nekoga kome je odgovoran i kome će na kraju života davati odgovor, živeće drugačije nego onaj koji nije uveren da je Bog čovekov Stvoritelj i Dobročinitelj – i jednog dana on će također biti čovekov Sudija, koji dobro naplaćuje a zlo kažnjava. Vera u Boga, koji nas voli kao otac te bdije nad našom sudbinom odagnava strah te uliva nadu i poverenje: za sebe, za svoje potomke, za našu sadašnjost i budućnost. Živimo u teška vremena – ipak kršćanina teši spoznaja da ne pišu istoriju zemaljski moćnici, ma kako poznato im ime bilo i koliko velika njihova moć bila - već svemogući Bog, koji piše ravno i krivudavim crtama ljudske grešnosti - i sređuje Božju povest. Iz svoje sam obitelji – usprkos mnogim iskušenjima, opasnostima i teškoćama tokom i nakon Drugog svetskog rata – ponio u svet uverenje da Bog vodi našu sudbinu i da „što god Bog čini, sve čini dobro, pa makar i ne čini nam se dobro." U našoj staroj Klemšetovoj kući u spavaćoj sobi stajale su uokvirene slike dvaju anđelčića s natpisima: „Ti si, Bože, moj Gospodin, ja sam tvoj sluga“ (Ps 103,1); i: "Uzdaj se u Gospodina i čini dobro" (Ps 37,3)! Ako čovek živi u tom poverenju u Božje sveznanje, svemoć i sveprisutnost, tada će rado prihvatiti potomstvo iz Božjih ruku, kao što su to činili mnogi kršćani, uključujući i moje roditelje. Usprkos „modernim“ strujanjima i novim metodama „kulture smrti“, usprkos životu neprijateljskoj sredini, u veri su primali decu iz Božjih ruku kao njegov najveći dar. Bili su svjesni da je novorođeno dete najvredniji dar koji mogu darovati Crkvi, narodu i čovečanstvu. Čovek ne živi samo na ovom svetu, nego ima pred sobom svu večnost, za koju se odlučuje ovde i sada svojim životom; dakle, dete ima puno veću vrednost od auta ili kuće ili novca, jer će živeti večno jer mu Bog stvara besmrtnu dušu već pri začeću. Čovek dakle ima izbor: hoće li živeti tako da “jednog dana ode u raj” ili “da dođe u pakao.” Tako smo učili u prvom razredu pripremajući se za krizmu 1952. Među stotinjak pitanja je pitanje glasilo: „Zašto jesmo na svetu? – Na svetu jesmo da živimo po Božjoj volji i da se spasimo. Toliko je jednostavan, a opet tako siguran odgovor da učenjake ovog sveta ostavlja bez daha. Stoga svaki ljudski život ima neprocenjivu vrednost i treba ga čuvati, omogućujući nerođenom djetetu da dođe na ovaj svet i dobije prikladno obrazovanje, kako je rekao don Bosco: „Da postane dobar kršćanin i pošten građanin“. Svaki ljudski život – pa i nerođeni – stoga je najveća vrednost u svemiru, ili kako bi rekao pokojni lekar i branitelj nerođenog života Antun Lisec: „Začećem se stvara najveća vrednost svemira u najmanjoj mogućoj veličini i u najmanjem. prostoru." Život bez Boga bio bi dakle život bez smisla i za rođene i za nerođene. Koliko je neugodnosti naša majka morala pretrpeti od opakih ljudi koji nisu naklonošću pratili nas, njenu decu, koji smo jedan za drugim dolazili na svet baš u vreme, koje mnogobrojnim obiteljima nije bilo sklono, govori ova pesma moje majke: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenački izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (deo; srpskohrvatski prevod)</center> |- |<poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Čak iako te svijet prima s mržnjom i obema se zlobno ruga, da sam ponekad tužna do smrti - Samo s tvojim malim srcem moje srce kuca - i moja duša čeka samo taj tren, kad vidim tvoje oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970., u: Mir plave visine) </poem> |} Ako je čovek svestan svoje odgovornosti pred Bogom, te da mora dobro i ispravno koristiti sposobnosti koje mu je Bog dao, izbegavat će greh i činiti dobro. Iz takve će čvrste vere izrasti čestita i poštena zvanja, kao i nova i dobra duhovna zvanja; ali ako je obitelj ugrožena - a danas se đavao služi svim sredstvima da je uništi - naravno da je rast dobrih zvanja u korenu zaustavljen. Ovaj zapis ne želi sličiti Liutprandovom (920.-972.) "Antapodosis" (Obračun, Osveta), gde je poznati istoričar ocrnio svoje stvarne i navodne protivnike, kako iz svetovnog tako i iz crkvenog života. Neće to biti ni slika Augustinovih “Ispovesti” ili Finžgarovih “Godina moga putovanja”, gdje ima puno osobnih podataka i unutarnjih događaja. Nadam se ipak, da će svako naći neki poticaj za sebe. Ovom prilikom ističem da su to sećanja; a sećanje je poput sita kroz koje mnoge stvari odlaze u zaborav, dok se drugi događaji pojavljuju u osobno obojenom svetlu. Stoga možda neka tvrdnja ili zaključak u knjizi ne odgovara stvarnom stanju, nego je napisan onako kako sam ja čuo stvar ili kako sam je shvatio. Tako će moji ovdašnji vernici, brojni prijatelji i poznanici dobiti uvid u moj životni put – i poticaj da svi mi živimo lepim životom u razumevanju i miru i da strpljivo nosimo sve poteškoće po Isusovu primeru, jer „Bog sve na dobro okreće“ – naravno onima koje iskreno traže istinu i vole u dubini srca Boga i bližnjega svoga. Zamislio sam da će to zapravo biti poučan i zanimljiv životopis sa poglavljima koja obrađuju pojedina područja, koja će čitatelju, dakle, reći nešto novo, a možda kroz opisane događaje odgovoriti na neka njegova pitanja ili mu pokazati izlaz iz dileme. Na taj sam se način ograničio samo na pojedine stvari i područja iz svog dosadašnjeg života i rada, koliko sam ih uspio maknuti ispod vela zaborava. Koliko se sjećam, prvu sam pjesmu napisao kao osamnaestogodišnjak u novicijatu 1962. godine u Rijeci. Tada smo još bili mladi i maštali otvorenih očiju, pa nas nije bilo teško potaknuti na pisanje. Tada smo mi kao novaci išli na izlet na Učku s duhovnikom Serafinom Peliconom - i na natjecanje se prijavilo nas troje: jednu pjesmu je napisao Tone Krnc, drugu ja, ali se ne sećam ko napisao treću pesmu. Pesme će obogatiti ovu knjigu. Moja majka Marija je bila domaćica i pesnikinja, moj otac Anton bio je spretan rasadničar i voćar, ali i pisac; a tu sklonost ima i nekoliko moje braće i sestara, uključujući sestru Maricu koja voli izvještavati o lokalnim događanjima, dok brat Blaž piše pesme. Na kraju ovog uvoda trebala bi biti pesma mužljanskog pesnika Lászla Kovácsa, a izvornik glasi: „János atya“, što bi značilo "Otac Ivan". Neka ova pesma pokaže kako me moji Mužljanci vole, gotovo kao i ja njih – da barem neke od njih pridobijem za ljubav Kristovu. Ko pročita ovu pesmu u prozi, neće se čuditi zašto toliko volim biti među ovim dobrim i dragim ljudima, među koje me je Božja Providnost poslala davne 1984. godine, te sam s njima i za njih ustrajao u miru i ratu, u zdravlju. i bolesti, u radosti i tuzi. Razume se da ne umišljam da sam takav u stvarnosti: ali ovo mi je ipak poticaj da takav sve više postajem: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: János atya (mađarski izvornik)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Ivan (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Jako volim ovog čoveka; ljubav uvek zrači iz njega. Svoj svakodnevni posao škropi rosom čiste nakane; on vodi stado koje mu je povereno u duhu Gospoda Isusa i s toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kao što je nekoć to činio Učitelj. Obilazi bolesnike – i decu i odrasle. U službi Božjoj nastoji pružiti pomoć anđela. Značajna je za njega dečja ljubav i radost. Veliki je štovatelj Srca Isusova i gorljivi širitelj njegove ljubavi naš otac Ivan, koji ovdje živi sa nama. </poem> |} === Moja mati 4 === Moja mati je bila Marija Brenčičeva, po domače Gojerjeva; zvesta žena možu Antonu Jelenu, po domače Klemšetovemu, nam otrokom dobra in skrbna mati. V svojem času pa je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in dopisnica (tj. publicistka). Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. Rodila se je v revni družini očetu Francu Brenčiču in materi Mariji rojeni Cankar iz Kajndola, po domače pri »Gojerju«. Imela je brata Franceta in Jožeta ter sestro Cilko; v tej družini niso poznali jetike, ki je razsajala po tolikerih slovenskih družinah in pobirala žrtve zlasti med mladimi naraščaji. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica nacionaliziranega, tako rekoč »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah. Tam je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem Antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru, ki pa je večji in bolj znan. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sestoji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče. === Moja majka === Majka mi je bila Marija Brenčičeva, s nadimkom Gojerjeva; verna žena svom suprugu Antonu Jelenu, dobra i brižna majka svoje dece. U Staroj Jugoslaviji u svoje vreme bila je najslavnija mlada slovenačka pesnikinja, a zrelim godinama postala je oduševljena spisateljica. Rođena je 28. januara 1919. u Podlipi kod Vrhnike u Notranjskoj, 26 km jugozapadno od Ljubljane a umrla je na prvi dan proleća, 21. marta 2000. u Arnačama, župa Št. Ilj kod Velenja. Rođena je od oca Franca Brenčiča i majke Marije rođene Cankar iz Kajndola. Braća su joj bili France i Jože a sestra Cilka; u ovoj obitelji nisu poznavali tuberkulozu koja se raširila po tolikim obiteljima i tražila žrtve, osobito među mladima. Nakon završene pučke škole u rodnom mjestu, 1938.-1939. bila je učenica Banovinske poljoprivredne i gospodarske škole u Maloj Loki kod Trebnja, koju su vodile školske sestre. Tadašnja poglavarica bila je izrazito bistra, dalekovidna i uravnotežena Hedvika Puntar, i sama književnica. Godine 1959. Mohorova izdavačka kuća objavila je njezinu knjigu “Na ženi dom stoji” koja je čitateljstvo rado prihvatilo, jer je to praktični priručnik za žene, majke i domaćice; ta i danas je dom u ženskim rukama." Bila je izuzetno snalažljiva, reklo bi se moderna žena koja je i u socijalizmu mogla biti direktorica nacionaliziranog, da tako kažemo, "svog" sestrinskog imanja. u Repnju. Tu je godinama bio kućni svećenik poznati psiholog Anton Trstenjak. To što je mogao "proizvoditi" knjige u vreme kada nije bilo računara velika je zasluga školskih časnih sestara koje su mu nesebično pomagale u opsežnom poslu. Tako je moja majka bila u školi kod tih sestara i uređivala je školsko spomen-glasilo „Sončni žar“ s prilozima u prozi i pesmama – svojima i onih od drugarica. Dana 5. novembra 1939. venčanje je bilo u kapeli Jožeta Plečnika. Venčao ih je katedralni župnik, dekan i skladatelj Franc Kimovec. Bilo je to prvo venčanje u ovoj dvorskoj kapeli, gde je Marija bila učenica 10. godine Banovinske poljoprivredne i domaćinske škole. Postoji slika njihovog venčanja, kao i njezina višejezična stranica na internetu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Kada se Marija opraštala od Vrhnike, društvo vrhničkih momaka oprostio se od nje posebnom grupnom razglednicom, na kojoj je Marija prikazana kao pesnička muza. Nakon venčanja u Maloj Loki sa Antonom Jelenom, otišla je na njegovo imanje, u Šentilj kod Velenja, to je 24 km severnozapadno od Celja. Mnogi naš Šentilj brkaju s onim na granici kod Maribora, koji je veći i poznatiji. Možda još ne znate da, osim ova dva, postoji Šentilj kod Mislinja, kao i Št.Ilj u Koruškoj, u Rožu, kod Celovca. Št.Ilj se naziva i gradska župa u Celovcu u južnoj Austriji. Naš Šentilj je župa u dekanatu Šaleške doline koja se sastoji od nekoliko "službenih" zaseoka: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje i Spodnje) i Ložnica. Osim ovih, tu su i "neslužbeni" manji zaseoci kao Podkoželj i Kote. ==== Selitev 5 ==== Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje; zlasti tisti, ki so svojo vernost kazali tudi na zunaj, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj zaznamovala selitev. Takrat so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin Južne Štajerske in Gorenjske v Srbijo ali na Hrvaško. Med drugimi je bil izseljen duhovnik in pisatelj Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, kdaj bo na vrsti naslednji. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je zasedlo partizanstvo. Med Nemčijo so se morali otroci in odrasli učiti nemščine. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih je pisala v gotici nemščino – in sem se je iz njenih zvezkov tudi jaz priučil. Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli – prispel do Pragerskega, so prišle dobre ženske, ki so prinesle hrano odraslim in mleko otrokom. V Mariboru jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil vojak z Dunaja: prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas. Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa: »Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno vojašnico v Mariboru. Rešil jih je vojak – katoličan in Dunajčan Josef Hummel. »Spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942; na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti;« ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. Zgodilo pa se je takole: „Bum, bum, bum!“ je zaropotalo po leseni steni naše kočice. Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »Aufmachen! auf!« »Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož; vedela sem: »Po nas so prišli!« In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila: »Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! Takrat boste pa vi šli!« In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma! In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov; nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj; nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) Čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? Najprej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega; njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. Vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. Ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku; on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov; starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka; v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. ==== Seoba 5 ==== Moje roditelje, posebno moju majku, Drugi svetski rat sa svojim užasima teško je pogodio i doživotno obeležio, kao i željezno doba nakon njega, kada su vernici koji su odbijali poslušati naredbe bezbožne vlasti morali živeti ne samo u siromaštvu, nego i u svim vrstama drugorazrednosti i ponižavanja; pogotovo oni koji su svoju veru iskazivali očito. Tekom samog rata našu je obitelj najviše obeležilo preseljenje. U to su vreme nacisti započeli iseljavanje svesnih Slovenaca iz zaposednutih područja Južne Štajerske i Gorenjske u Srbiju ili Hrvatsku. Između ostalih, iseljen je bio i poznati svećenik i književnik Franc Ksaver Meško, kao i naš domaći župnik Jurij Lebič. Niko nije znao kada će doći na red. Tim svojim neljudskim ponašanjem Hitler je zapravo nehotice pripremio prazninu koju je zauzelo partizanstvo. Za vreme Nemačke deca i odrasli morali su učiti nemački. Moja je majka pisala u svesku gotski njemački – a i ja sam ga naučio iz njezinih beležnica. Moja sestra Hedvika tada je imala samo šest meseci. Kad je transport s brojnim iseljenicima - od kojih se nisu svi vratili, jer su neki umrli tekom iseljavanja - stigao u Pragersko, došle su dobre žene i donele hranu za odrasle i mleko za decu. U Mariboru ih je od daljnjeg puta do Slavonske Požege spasio vojnik iz Beča: isti onaj koji je s kolegom došao po njih u automobilu u pola dva ujutro; čak im je na vlastitu odgovornost ishodio dopuštenje da se isti dan vrate kući. Ovako je majka ispričala za novine „Kmečki glas“: “Svaki dan je bilo nešto; rat u Poljskoj počeo je već kad sam bila u Maloj Loki; ali onda si svaki dan nešto očekivao, bojao si se, deca su dolazila. Četrdesete godine Hedvika je bila rođena, a s četrdeset i prve - jedne nedelje u julu – Jelenovu mladu porodicu su usred noći odveli u gradsku vojarnu u Mariboru.“ Spasio ih je vojnik – katolik i Bečlija Josef Hummel. “Sreli smo se tada, u pola dva ujutro 1942. godine; ali mu posle rata nismo smeli ići na sprovod“ jer nisu bili u partiji i jer su redovito išli u crkvu s celom obitelji. Ali evo kako se to dogodilo: “Bum, bum, bum!” zatutnjalo je uz drveni zid naše kuće. „Jelen - Anton, Marie, Hedwig!" i opet: "Aufmachen! auf!" - Došli su po radio - tešio je muž u polusnu; znala sam: "Došli su po nas!" I kad je konačno moj muž, još uvek zbunjen, otvorio vrata hodnika, vratio se u spavaću sobu i rekao: “Mama, moramo ići!” Ja sam pojurila prema strancima i viknula: „Ako moramo ići, ići ćemo! I vratićemo se! Onda ćete vi otići!" I nisam osećala nikakvu tugu, nisam vrištala, nisam psovala, samo sam osjećala duboku mržnju i otpor. Kad bi barem mogla uništiti ove nasilnike koji nas teraju od kuće! „A taj neprijatelj, koji je došao po nas da nas uhapsi i odvede u vojarnu Melje u Mariboru pa dalje u Slavonsku Požegu, bio je prijateljski nastrojen Bečlija Josef Hummel. Toliko je dugo govorio za nas u uredu u Mariboru da smo se vratili kući; nismo gledali na sat kad je bilo, ali iz noći u noć, godinama i godinama, budila sam se nekoliko minuta pre pola dva ujutro; nema noćnih mora, nema teškog sna, samo trzaj buđenja. Ostala sam budna do dva i onda opet zaspala, a nisam znala zašto...“ (M. Brenčič-Jelen: „Priča mog života, Tisuće su ih selili;“ objavljena u reviji Zdravje) Čemu bi se mogao pripisati ovaj gotovo čudesan povratak? Prvo, naravno, pobožnosti koju je cela naša obitelj gajila prema Presvetom Srcu Isusovu; njegova je slika vladala dnevnim boravkom koji smo zvali "hiša". Molili smo kod večernjih molitava krunicu svaku večer pod vodstvom bake. Razmišljajući o tim neobičnim događajima, zaključio sam da je na tijek događaja uticao i prijateljski prijem nepoznatog vojnika iz Beča, koji je kod kuće ostavio svoju mladu ženu i dvoje dece - dečaka i devojčicu. Naravno, vojnici nisu bili krivi što su noću poslani na tako tužnu misiju. Zato je baka poslužila toplim čajem Jozefa koji je čekao povratak drug da preseli još jednu obitelj iz Šentandraža. I ne samo to: tada su ruže, jer se i otac bavio uzgojem ruža, najljepše cvetale i išli su ih pokazati ovom vojniku; a pokazao se i zahvalnim. Zapečatio je „kočo“ – tako smo zvali donju kuću u kojoj smo mi „mladi“ živeli, dao baki ključ govoreći: „Kuća je zapečaćena; ako ko dođe tražiti ključ, nemojte mu ga nikako davati.“ I dođe on – jedan naš komšija; roditelji nikad nisu hteli otkriti ime onoga ko bi želeo uživati u uređenom imanju s rasadnikom i ružičnjakom. Mislim da su moji roditelji bili pravi heroji u čuvanju takve tajne; u strahu da se neko ne osveti, odneli su ovu tajnu u grob; ja sam iz drugih okolnosti izveo svoj zaključak, kojega neću nikome poveriti iako su sada su već svi pokojni. ==== Mama pesnica 6 ==== Mama je pesmi začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''; objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: {| class="wikitable" |- ! List je odpadel |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> |} Vse pesmi razen ene – »Maturantka« (92 – Griški) – so v tistem koledarju od moje mame – tako je bila takrat upoštevana! Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. Med vojno ni pisala, saj »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': #''Spev tihe doline'' (1937), #''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), #''Vrisk jasne planine'' (1969) ter #''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3): {| class="wikitable" |- ! Stopil bom k oltarju (del) |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> |} Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. Izdala je dve knjigi izvirnih črtic: #''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter #''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal; nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil ob slovesnsostih pritrkovalec na Rakovniku, doma pa pred vojno gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je nič hudega sluteč na poziv javil novim oblastem, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem Rogu; o tem priča spomenik komunističnim žrtvam na podlipskem pokopališču, ko je bil brez sodbe pomorjen cvet podlipske mladosti. Od Marije Jelen Brenčičeve smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju in upanju na vstajenje, na šentiljskem pokopališču v soboto, dne 25. marca 2000. ==== Majka pesnikinja 6 ==== Majka je počela pisati pesme u pučkoj školi i kasnije ih objavljivala u nedeljnim dodacima slovenskih novina Mladem Slovencu i Družini; objavljivala je u još nekoliko novina (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) te u Slovenskom i Mohorjevom kalendaru. Zanimljivo: urednici su njezin rad uzeli u obzir u tolikoj meri da je „Kalendar Družbe sv. Mohorja" za 1939. godinu objavio svega četiri pesme: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca« ("Na dnu srca mi sreća počiva"), »Vzklik« (Usklik), »List je odpadel« (List je otpao), koja je tako svojstvena za njeno pesničko raspoloženje: {| class="wikitable" |- ! <center>List je odpadel (slovenački izvornik)</center> ! <center>Otpao je list (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> | <poem> Povjetarac je zapuhao kroz krošnje drveća; list je pao sa zelene grane. Sve je drvo radosno zadrhtalo, tiho šuškajući na blagom povetarcu. Pomislila sam: „Je li već stvarno jesen? Sve je u punom rastu - a list je već žut. Ah, naravno, jer već usred leta mnogo lišća otpada, mnogo cveća uvene. Ne samo usred leta - u rano proleće mnogi lepi snovi umiru u duši mladi... </poem> |} Sve su pesme osim jedne - u tom kalendaru od moje majke - tako se ona tada smatrala cenjenom! U samoizdavanju je objavila četiri zbirke. Pesme su joj same dolazile za vreme rada u polju ili na livadi. Kad je stigla kući, zapisala ih je - imala je tako neverojatno pamćenje. Napisala je i sonetni venac i druge vrste – pravo čudo od deteta. Pesme za prvu zbirku sama je prikupila i objavila u samoizdavanju, a većinu ih je i sama prodala, vozeći se biciklom po Notranjskoj i Dolenjskoj. Nakon udaje povremeno je objavljivala u verskom listu Lavantinske biskupije. Za vreme rata nije pisala, jer "inter arma tacent musae". I kasnije se retko oglašavala, uglavnom pjesmama vjerskog sadržaja u „Družini“. Krajem šezdesetih godina priredila je još tri zbirke pesama, koje s prvom čine ciklus zajedničkog naziva „Spev tihe doline“: #''Spev tihe doline'' (''Pesma tihe doline'' (1937.), #''Vzdih cvetne dobrave'' (''Uzdah cvetne dubrave'') (1968.), #''Vrisk jasne planine'' (''Vik planine jasne'') (1969) te #''Mir sinje višave'' (''Mir plave visine'') (1970). Ovu posljednju zbirku pesama posvetila je meni – mladomisniku rečima: „Za uspomenu na Tvoj veliki dan!“ To posebno dolazi do izražaja u pesmi „Pristupam ka oltaru“: {| class="wikitable" |- ! <center>Stopil bom k oltarju (slovenački izvornik)</center> ! <center>Pristupam ka oltaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> | <poem> Čime da ti uzvratim, Gospodine, za sve tvoje milosti? Uzeću kalež spasenja u posvećene ruke: s pouzdanjem ću iz dana u dan zazivati tvoje Ime — i ti ćeš prihvatiti moje molitve i hvale! Na tvom oltaru Magnificat peva moja duša... U samoći svetišta verno ću slušati tvoj glas. Moje srce je spremno na svaku tvoju naredbu - Govori, Gospodine! – tvoj odani sluga sluša! </poem> |} Napisala je nekoliko dramskih igrokaza za djecu: Radio Ljubljana emitirala je njezinu radiodramu u stihovima: "Mamica, spet si naša" ("Majčice, opet si naša" (1939.). U ljubljanskom opernom kazalištu (1939.) izvedena je dječja opereta ''Mamice naše z dejanji slavimo'' (»S djelima slavimo naše majčice«), skladatelja Matije Tomca. Autorica je stihova za glazbeno delo prema narodnim motivima za dramu koju je napisao njezin suprug: ''Elektriko hočemo!'' ("Struju hoćemo!" 1947.). Godine 1986. počela je pisati prozu uspomena. Pripovetke i priče, u kojima se priseća mladosti u rodnoj dolini, objavljivala je u Kmečkom glasu i drugim časopisima te u dve zbirke knjiga. Odjeknula je njezina priča “Pravičnik in krivičnik” ("Pravednik i nepravednik"). Objavila je dve knjige izvornih crtica: #''Naših njiv nihče več ne orje'' ("Naše njive više niko ne ore" Kmečki glas 1991) i #"Sedem ključavnic" (''Sedam brava'' Ognjišče 1995), koja je zbog lepog jezika bila obavezna lektira u osnovnoj školi. Mnoge pjesme i stihovi ostali su u rukopisu; među ostalim, iznimno zanimljiv zapis "Naš Miško" - o našem vrednom konju lipicancu Mišku koji nas je vozio zaprežnim kolima stotinjak kilometara: od Šentilja preko tadašnje Ljubljane preko Vrhnike sve do maminog rodnog sela Podlipa, gdje smo proveli ugodne dane odmora s majkom. Ovaj naš Miško se jako bojao automobila, iako ih tada nije bilo puno. Ali ovaj put u Ljubljani, kad smo se vozili Tržaškom cestom, nije ih se nimalo bojao ni automobila ni tramvaja - toliko je bio umoran. Ali izdržao je test nevjerojatno dobro. U Podlipi se je odmorio on i mi; vraćali smo se tada preko Repnja i Kamnika i po nekom strašno strmom klancu kući. Od 1992. kao udovica nikako nije mogla zaboraviti dobrog supruga. Rekla nam je da su časne sestre rekle imale čudnu naviku, da su kazale pitomkama neka spale ljubavna pisma jer dečki lažu. Ali rekla je da otac nije bio takav. Kao dečko napisao joj je i ovo: „Ja sam običan seljački momak koji te iskreno voli i poštuje. Znaćeš što sam ti značio i koga si izgubila tek kad mene više ne bude na svetu.” “I bila je istina, bio je baš onakav kakav je napisao u ljubavnom pismu” – rekla nam je više puta i mi smo se svi s time slagali. Mama se rastresla skupljajući svoje rukopise koje je tipkala na starom pisaćem stroju Underwood iz 1922. godine. Nakon muževe smrti, cela obitelj otišla je na tako voljenu "Uršku", kako smo zvali "Uršlju goru" iznad Slovenjgradca. Kasnije je slomila kuk te se lečila u Celju i Laškom. Bila je ugodno iznenađena kada sam je nekoliko puta posetio iz "tako daleke Vojvodine". U to vreme morali smo dugo putovati kroz Mađarsku, jer se preko Hrvatske nije moglo zbog ratnih opasnosti. Čitav život u brizi za veliku obitelj i pod pritiskom nepovoljne okoline - posebno pod bezbožnom vlašću - te poslednjih meseci u teškim bolovima zbog neizlečive bolesti - na kraju života potpuno se smirila i vedro nam pričala nepoznate pojedinosti iz svog bogatog života, a okrepljena svetim sakramentima ispoveđu, pomazanjem i pričešću, gotovo je radosno iščekivala smrt, koja ju je odvela na susret s Bogom, s ljubljenim mužem i ostalom rodbinom, a posebno s bratom Francem, koji je na Rakovniku bio klepac prilikom svečanosti, a kod kuće vođa prosvetnog rada u Podlipi. Nakon rata se ne sluteći zlo prijavio novoj vlasti, te je zajedno s drugim nevinim ljudima ubijen daleko od kuće u Kočevskom Rogu; o tome svedoči i spomenik brojnim komunističkim žrtvama na podlipskom groblju, kada je bez suđenja ubijen cvet ne samo podlipske mladosti. Sprovodom koji je nalikovao trijumfu i nadom u uskrsnuće, oprostili smo se od majke na groblju u Šentilju u subotu 25. marta jubilarne 2000. godine. ===Moj oče sadjar 8 === Tudi moj oče Anton Jelen ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen On je bil v prvi vrsti skrben oče in dober ter zvest mož svoje žene Marije, s katero se je poročil, ko je imel že spoštljivih 32 let. Po mojem osebnem mnenju je težko dobil nevesto v hišo, v kateri je razsajala jetika, ki je odnašala eno mlado življenje za drugim, saj takrat še ni bilo zdravila zanjo. Po domače se pri hiši pravi pri Klemšetovih – je že moral kdo od davnih prednikov imeti ime Klemen. Med drugim pa se je ukvarjal že v tistih časih amatersko s fotografiranjem. Verjetno je to nagnjenje zapisano že v naših genih – česar pa prejšnji banatski škof László Huzsvár (1931-2016) ni mogel razumeti – in me je menda zato poslal 2007 na neprostovoljne počitnice, na kar je moj veliki prijatelj, izreden dušni pastir in dobrotnik vseh potrebnih – polzelski župnik Jože Kovačec – nejeverno zmajal z glavo: »Zaradi slikanja?« Ni pa poslal le mene… Oče je objavljal članke v raznih strokovnih revijah; na mamino pobudo in z njeno pomočjo je izdal tudi knjigo črtic iz svoje mladosti. Podobno sem tudi jaz na željo sobratov – po prihodu v Beograd – pošiljal poročila v razne liste, ki so bili v več jezikih: slovenska Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvaški Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica), madžarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), včasih pa tudi v naše salezijansko glasilo Bollettino Salesiano (Turin). Poročilo brez slike pa ne pove veliko: zato sem članke opremljal z lastnimi fotkami. S tem je bilo pred nastopom digitalne fotografije izredno veliko dela: moral si kupiti film, poslikat, ga dati razvit, in šele nato si lahko poslal slike – vedno seveda z zamudo… Moj oče je še znal na pamet staroavstrijsko himno in je tudi sicer rad pel, kot sploh vsi Klemšetovi. Poročil se je 1939 na Mali Loki z Marijo rojeno Brenčič. Skupaj z njo je napisal neke vrste opereto »Elektriko hočemo«. Po njegovi lastni pripovedi je sam šel z vozom po žico tja nekam v Dravograd. Posmrtno pa je izšla zbirka njegovih črtic »Moj križev pot« (Kmečki glas, Ljubljana 2001). Priden kot mravlja je že ob pol petih zjutraj nahranil živino v hlevu. Mi otroci smo pasli krave in skoraj vedno smo imeli tri ali štiri. Liča je imela roge čisto v oči in je bila prívodna (=pohlevna), Čebela mlajša in živahna, Bavča pa je imele roge navzgor in je pa bila precej muhasta. Kravam smo ukazovali na desno »čo«, na levo pa »hejc«, medtem ko smo konju Mišku na desno ukazali »tibo«, a na levo »bistahar«, nazaj pa »zurik« (nemško »nazaj«). Od kod so ti drugi izrazi, nimam pojma. Toliko krav je bilo potrebno, da je bilo za otroke in tudi drugo veliko družino vedno zadosti mleka pri hiši. Ko sem bil še majhen, smo vse pridelovali doma, tudi vse vrste žita: pšenico, koruzo, pa tudi oves, lan, proso in ajdo. Spominjam se še, kako smo na pokošenem travniku sušili lanena stebelca, iz katerih so potem dobivali temnosivo prejo. Dela na statvah – ki smo jih tudi imeli – se ne spomnim – spomnim pa se, da smo predli ovčjo volno, čeprav ovc pri hiši nikoli nismo redili. Stara hiša »pri ta zgornjih«, v kateri so se rodili moji strici in tete, je bila postavljena in je imela letnico na lesenih vratih 1881. Na tem mestu so zgradili novo hišo, le da so jo obrnili drugače, v pričakovanju moje nove maše že leta 1964 – kajti v tistih zlatih časih so bile take slovesnosti skoraj obvezno doma. Oče Anton se je torej rodil 4. januarja 1907 v vasici Arnače; Šentilj je bil tedaj središče in občine in župnije. Že v zgodnji mladosti ga je zanimalo drevesničarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo; pritegnil ga je zgled sorodnikov bratov Dolinšek (p.d. Vrbajak), ki so se vsi ukvarjali s to panogo: Blaž na domu v Podkožlju, Vinko v Selnici ob Dravi, najbolj znan pa je postal Ivan, ki si je ustvaril dom v Kamnici pri Mariboru. Šentiljska zemlja je bila težka in ilovnata in dokaj nehvaležna za obdelovanje. Če si pa presadil drevesca iz težke šentiljske zemlje na primer v lažjo savinjsko, so izredno dobro uspevala. V mladosti je izgubil oče več bratov in sester zaradi neozdravljive jetike. Tudi sam je zbolel pri sedmem letu, vendar se je pri njem ko po čudežu zazdravila, da je dočakal skoraj 86 let. Kako rad je imel nas otroke, izpričuje tudi božično voščilo za Božič, ki mi ga je poslal v Beograd 16. decembra 1983, kjer takole pravi: :Dragi Ivo! Premišljujem, kakšne lepe besede naj napišem sinku v daljni, mrzli tujini. Kar vem, da ne bom našel tiste odrešilne besede. »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« so uporabljali že naši pradedje in dedje, četudi ne pove vsega, kar hoče povedati to ubogo srce. Vedno smo v duhu s Teboj. - Vsi Tvoji, posebno atek. 5. novembra 1939 se je torej poročil z gojenko gospodinjske šole, ki so jo vodile šolske sestre v malološki Plečnikovi kapeli. Poročal je stolni dekan in skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je pravila, da ju je poročal novomeški frančiškan pater Ciprijan Napast. Možno je, da je Kimovec kot priznan glasbenik pri tej maši orglal, Napast pa poročal. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki. Marija Brenčič je po končani šoli odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetovim« v Šentilju, kjer so poleg matere-vdove Marije živeli še njegovi neporočeni bratje in sestre: Ivan, Martin (organist), Jožefa. Zaradi dela v drevesnici je bila pri hiši vedno tudi še delovna sila, navadno kak bližnji sorodnik ali birmanec. oni so pomagali nam pri delu, v zameno pa so dobivali hrano, ki jo je takrat v povojnem času večkrat primanjkovalo. Tako je zame skrbela v moji mladosti in me v času bolezni mame in stare mame tako rekoč vzgajala sorodnica Borčenova Pepa (Jožefa Cvikl) – ki se je pozneje poročila z Goršekovim Francem, ki se je pa pisal Jelen, kot mi. V moji mladosti je bilo v naši vasi 12 družin s priimkom Jelen: jeleni in košute so se pa sčasoma v vasi neverjetno namnožili. Kot odlična cerkvena pevka je znala veliko starih pesmi, in me je nekaterih tudi naučila. Moj oče Anton se je začel ukvarjati z drevesničarstvom že pri svojih šestnajstih letih, ko je za lepo sadje dobil prvo priznanje. Kot omenjeno, je bil tudi amaterski fotograf, ki je slikal še na steklene plošče in potem odlične slike sam izdeloval; med drugim je slikal tudi Rajhovo družino s 13-imi otroki pred njihovo hišico, ki je danes last politika Janeza Janša in njegove žene zdravnice Urške Bačovnikove. V razne časopise je pošiljal moj oče strokovne članke s svojega področja, pa tudi imel predavanja o sadjarstvu in drevesničarstvu po raznih krajih Slovenije, kamor sem ga včasih tudi jaz spremljal. Bil je v pravem pomenu napreden in umen gospodar, ki je spremljal razvoj kmetijstva, vrtnarstva in sadjarstva. Imel je navado reči: »Kdor ne hodi s časom vštric, postane času stric!« Trudil se je priskrbeti vsakdanji kruh do osemnajstčlanski družini. Motil bi se pa tisti, ki bi menil, da je bil sebičen. V njem sem nasprotno videl zgled pravega kristjana, ki ni narejeno pobožen le v cerkvi, ampak je večkrat tudi gmotno podpiral ljudi, ki so bili v potrebi – čeprav v naši družini ni bilo bogastva in smo zaradi visokih davkov sami težko shajali. Davki so trkali na vrata štirikrat na leto - drevesca je pa mogoče prodajati le jeseni – pa si je večkrat sposojal denar pri sosedih, ki so delali v velenjskem rudniku in so imeli redno in dobro plačo. Zasebnega kmeta so tedaj tako v Sloveniji, Vojvodini in drugod po Jugoslaviji hoteli uničiti. Oče nam je večkrat dejal: »Nas 'kulakov', kakor nas zmerjajo, v komunizmu pravzaprav ne bi smelo več biti.« Kljub temu je vsak berač pri nas našel gostoljubno prenočišče: dobil je večerjo, očetu je izročil cigarete in vžigalice, ter lahko odšel spat na slamo na marofu. Moj oče glede vere ni poznal šale. Vse je žrtvoval, da bi svoje otroke vzgojil v poštene državljane in dobre kristjane. Zvedel je nekoč, da je neki učitelj govoril proti veri. Bilo pa je takole: očetov vnuk je prinesel domov nezaslišano novico, da en učitelj govori proti veri. Ta učitelj, ki je stanoval v Šentilju, je imel hčerko, ki je v šoli pred vsem razredom rekla, in je verjetno bila tako naučena: »V začetku so ljudje ustvarili Boga.« In on je nadaljeval v tem slogu… Pri očetu pa je nedavno tega kupil mlada drevesca in ga prosil, naj mu obreže starejše drevje. Ko mu je sicer dobri učitelj držal lojtro in tako ni imel kam pobegniti, ga je oče vprašal: »Ali vi res našim otrokom v šoli govorite da ni Boga?« Učitelj je v zadregi odgovoril: »Jaz imam pač tako prepričanje – pač ne verujem v Boga.« »Vi lahko imate tako prepričanje, ampak s tem še nimate pravice, da ga vsiljujete našim otrokom. Mi ne želimo, da bi se kaj takega delalo v šoli. Če mislite s tem nadaljevati, pojdite učit drugam, kjer vas bodo radi poslušali.« In učitelj je res začel učiti v Velenju. Kmalu pa se je temeljito razočaral nad »socialistično svetlo prihodnostjo«, nad katero je bil poprej tako navdušen: velenjska občina je namreč hotela zazidati središče naše vasi, in po načrtih bi podrli tudi njegovo lepo in novo hišo s sadovnjakom vred. To ga je hudo potrlo in verjetno si je to tako gnal k srcu, da je kmalu umrl. Nekoč mi je dejal, ko sva se vračala iz Velenja, tam nekje pri Krančeku, kjer je v slepem oknu bil postavljen lep Marijin kipec: »Veš Ivo, človek mora imeti vero. Če ti vzamejo vero, potem te oropajo tistega najdragocenejšega in tak človek ne ve niti zakaj živi in kako naj živi. Ljudje brez prave vere so res nesrečni.« On pa je bil v svoji dobroti in nesebičnosti vedno vesel in srečen. Cela družina – s posli vred – je vsako nedeljo – razen če je bil kdo bolan – prisostvovala sveti maši. Redno smo molili pred jedjo in po jedi, pa tudi večerne molitve smo skupaj opravljali – in nam ni bilo težko. V tistih sicer težkih časih smo tudi zelo veliko skupaj prepevali. To se je dogajalo zlasti, kadar smo delali v vinogradu, na travniku, pri žetvi – posebno pa pri kožuhanju (=ličkanju) koruze. Kljub temu, da ga je v mladosti napadla jetika, je dočakal častitljivo starost in se je še vozil z mopedom: s tistim mopedom, s katerim je mene obiskal ponoči – z vožnjo 150 km čez hribe in doline v Križevcih, ko sem hotel nazaj domov ob spoznanju, da je tam »šola za pripravljanje duhovnikov« in ne »šola kar tako«. Pozneje pa sem se sam odločil za ta poklic in sem – z Božjo pomočjo – v njem vztrajal. Ko se je oče še na stara leta tako vozil, ga je dež dobro premočil in takrat se je prehladil; od tega si ni več opomogel in je moral v posteljo; vsak prvi petek ga je obiskoval župnik Jože Škrinjar in ga krepčal s svetimi zakramenti. Jaz sem očeta nekoč vprašal, ali se kaj spoveduje; vedeli smo namreč, da je hodil k celjskim kapucinom vsako leto enkrat in sicer za Porcijunkulo – in da se je tam spovedal in obhajal. Ko mu je nekoč ljudski misijonar Janez Jenko dobronamerno predlagal, naj hodi kot tak poštenjak bolj pogosto ali celo vsak dan k obhajilu, se je celo razhudil: »Kaj me bo le silil k temu, ko smo pa tako navajeni od mladosti.« Poznal je namreč ljudi, ki so pobožni samo v cerkvi, zunaj pa živijo drugače. On je bil pa dosleden: iskrena pobožnost, iskrena praksa, kar je tako redko v današnjem zmaterializiranem svetu – čeprav je po stari navadi k zakramentom redko pristopal. Je pa v zvezi s spovedjo dejal: »Ko sem bil pri spovedi pred poroko leta 1939, mi je spovednik dejal: 'Morem vam zagotoviti, da v življenju še niste napravili nobenega smrtnega greha; nadaljujte sodelovanje z Božjo milostjo.'« In kolikor sem ga poznal, pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji bi mogli potrditi, da je živel čednostno tudi naprej ne le zase, ampak zgledno tudi za družino in družbo. Ob njegovem pogrebu je sovaščan – Toničev Tone – zapisal: :»Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin salezijanec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Poslovili smo se »od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu dopadljivem delu v sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo.« <ref> (Tone Tajnšek v naš čas, 29. oktobra 1992).</ref> Teden dni pozneje pa je v njegov spomin naš profesor angleščine in njegov prijatelj, publicist, pisatelj in pesnik Vinko Šmajs pod naslovom – »Radi smo ga imeli« - v isti časopis zapisal: :»Pred dnevi je nenadoma preminul v Arnačah pri Velenju gospod Anton Jelen. Menda skoraj ni vrtičkarja, sadjarjev in vrtnarjev, ki bi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen. vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad. drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi. Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves. Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine. Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. njegov delovni čas je bil neomejen. delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka ... Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odprt in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njegovo poglobljeno misel. Kljub takemu bogatemu delu se je v delovni vnemi vedno rad pošali. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi! radi bi bili tudi mi taki: skromni, pošteni, modri in delavni! Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še pred nedavnim bingljali bogati sadovi. vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi. domača dolina mu bo zato hvaležna! <ref> (viš – »Naš čas«, Velenje, 5. novembra 1992) </ref> Ob tretji obletnici pa sem mu posvetil sonet-črkospev-akrostih z naslovom: »Klemšetovmu ateku«. Mi otroci smo namreč starše vedno vikali; očetu smo rekli atek, materi pa mama – in pred nami sta se tudi onadva vedno med seboj vikala. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovemu ateku (črkrospev - slovensko) ! <center> Moj otac Tone Jelen (del; srbohrvaški prevod - avtor)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! (Janez Jelen: Klemšetovmu ateku) </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svoju nadu. (Janez Jelen: Moj otac Tone Jelen – preveo autor) </poem> |} ===Moj otac voćar i rasadničar 8 === Moj otac Anton Jelen također ima svoju spletnu stranicu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen Bio je pri svega brižan otac te veran suprug svojoj izabranici Mariji, s kojom se venčao kada je već imao časne 32 godine. Po mom osobnom mišljenju, teško mu je bilo dobiti mladu u kuću koja je bila napadnuta tuberkuloznim bacilom, koji je odnosio jedan mladi život za drugim, jer u to vreme još nije bilo leka. Domaći naziv kuće je Klemšetovi - jedan od davnih predaka se dakle zvao Klemen. Između ostalog, već se onih dana bavio amaterskom fotografijom. Verovatno nam je ta sklonost već zapisana u genima – ali to prethodni banatski biskup László Huzsvár (1931. – 2016.) nije mogao shvatiti – pa me vjerojatno zato 2007. godine poslao na neradovoljni godišnji odmor; tada je moj veliki prijatelj, izvanredni duhovni pastir i dobročinitelj svih potrebnih – župnik Polzele Jože Kovačec – odmahnuo glavom u neverici: „Poradi slikanja?“ Niko nezna tačno. Otac je objavljivao članke u raznim stručnim časopisima; na poticaj moje majke i uz njezinu pomoć objavio je i knjigu krhotina iz mladosti. Njegova tetka Elizabeta, sestra njegovog oca Florjana, koja se udala za Vrbajakovoga Blaža (Dolinšek), je također pisala pesme, koje je njen sin Ivan tobože objavio pod svojim imenom. Slično sam imao sklonost pisanja i ja, te na molbu subraće slao izveštaje raznim novinama na više jezika: slovenačka Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvatski Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica) , mađarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), a ponekad i našem salezijanskom glasilu Bollettino Salesiano (Torino). Reportaža bez slike ne govori mnogo: zato sam članke opremio svojim fotografijama, čime je pre pojave digitalne fotografije bilo iznimno puno posla: trebalo je kupiti film, slikati, razviti ga, pa tek onda slati slike - uvek sa zakašnjenjem. Otac je još znao napamet staru austrijsku himnu i volio se šaliti i pevati, kao i svi u našoj porodici. Oženio se 1939. godine u Maloj Loki s Marijom Brenčič. Zajedno s njom napisao je svojevrsnu operetu “Elektriku hoćemo” („Hoćemo struju!“). Sam je, prema vlastitom kazivanju, otišao s kolima po žicu negdje u Dravograd, da je Šentilj među prvima dobio struju posle rata. Posthumno mu je objavljena zbirka crtica "Moj križev pot" ("Moj križni put"; Kmečki glas 2001.). Vredan kao mrav nahranio je stoku u staji ustavši u pola pet ujutro. Mi deca smo čuvali krave, kad smo stigli iz škole - gotovo uvek smo imali tri-četiri. Liča je imala rogove tačno u oči i bila je krotka, Čebela je bila mlađa i živahna, a Bavča je imao rogove uvis i bila je prilično ćudljiva. Kravama smo zapovedali desno "čo", levo "hejc", a konju Miški desno "tibo", levo "bistahar" i natrag "zurik". Odakle ti drugi izrazi, nemam pojma. Trebalo je toliko krava da je kod kuće uvek bilo dovoljno mleka za decu i poslugu te ostale. Kad sam još bio mali, kod kuće smo uzgajali sve vrste žitarica: pšenicu, kukuruz, pa i zob, lan, proso i heljdu. Još se sećam kako smo na pokošenom travnjaku sušili lanene stabljike od kojih su onda dobivali tamnosivu pređu. Zimi su žene na kolovrat prele ovčju vunu, iako kod kuće nikad nismo uzgajali ovce. Stara gornja kuća iz kamena, u kojoj su rođeni moji stričevi i tetke bila je podignuta i imala je na drvenim vratima godinu 1881. Na ovom mjestu sagrađena je nova kuća, samo okrenuta na drugu stranu, u iščekivanju moje prve mise već 1964. - jer u ta zlatna vremena takve seu se svečanosti – ručkovi – obavljali redovno kod kuće. Otac Anton je rođen 4. januara 1907. u selu Arnače; Šentilj je tada bio središte i opštine i župe. Još u ranoj mladosti zanimao se za rasadništvo, voćarstvo, vrtlarstvo i vinogradarstvo; privukao ga je primer rodbine braće Dolinšek, koji su se svi bavili ovom delatnošću: Blaž kod kuće u Podkožlju, Vinko u Selnici ob Dravi, a najpoznatiji je Ivan koji se udomio u Kamnici kod Maribora. Šentiljsko je tlo bilo teško i glinasto i prilično nezahvalno za obradu; ali ako ste stabla presadili s teškog šentiljskog npr. u lakše savinjsko tlo, izvrsno su uspevala. U mladosti je njegov otac izgubio nekoliko braće i sestara zbog tada neizlečive tuberkuloze; i sam je obolio u dobi od sedam godina, ali je nekim čudom ozdravio tako da je doživio gotovo 86 godina. Koliko je volio nas djecu, svedoči i njegova božićna čestitka u Beograd od 16. decembra 1983., gde piše: :Dragi Ivo! Razmišljam o tome koje bih lepe reči trebao napisati svom sinu u dalekoj, hladnoj tuđini. Ono što znam je da neću pronaći tu iskupljujuću reč. „Sretan Božić i Nova godina!“ koristili su već naši pradedovi i prabake, iako ne govori sve što ovo jadno srce želi reći. Uvek smo duhom s Tobom. - Sve Tvoji, posebno tata. Tako se 5. novembra 1939. venčao s učenicom Gospodarske škole koju su vodile časne sestre u malološkoj Plečnikovoj kapeli. Venčanje je vodio katedralni dekan i skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je rekla da ih je venčao franjevac Ciprijan Napast iz Novog Mesta. Moguće je da je Kimovec, kao priznati glazbenik, svirao orgulje na ovoj misi, a venčavao je Napast. Marija Brenčič je nakon završetka školovanja otišla na njegovo imanje u Šentilju, gde su osim majke udovice Marije živela njegova neoženjena braća i sestre: Ivan, Martin (orguljaš), Jožefa. Zbog posla u rasadniku uvek je u kući bila radna snaga, obično bliski rođaci ili krizmanici; moj otac je rado prihvatio tu čast naročito siromašnoj deci. Oni su nam pomagali u poslu, a zauzvrat su dobivali hranu, koje je u posleratnom razdoblju često nedostajalo. Tako me u mladosti i za vrijeme bolesti moje majke i bake, da tako kažem, odgajala Borčenova rođakinja Pepa - koja se kasnije udala za Goršekova Franca, koji se kao i mi prezivao Jelen. Kad sam bio mlad, u našem je selu bilo 12 obitelji s prezimenom Jelen: jeleni i košute, međutim, s vremenom su se u selu neverovatno namnožili. Kao vrsna crkvena pjevačica, znala je Pepca mnoge stare pesme i mene je naučila. Moj otac Anton počeo se baviti uzgojem drveća već sa šesnaest godina, kada je dobio i prva priznanja za svoje prelepe plodove. Kao što je spomenuto, bio je i amaterski fotograf koji je također slikao na staklenim pločama, a potom i sam razvijao i napravio izvrsne slike; između ostalog naslikao je i Rajhovu obitelj s 13 djece ispred njihove drvene kućice koja je danas vlasništvo slavnog političara Janeza Janše i njegove supruge lekarke Urške Bačovnikove. Otac je slao stručne članke iz svog područja u razne novine, kao i držao predavanja o voćarstvu i rasadništvu u raznim krajevima Slovenije, gde sam ga ponekad pratio. Bio je u pravom smislu napredan i razuman gospodar koji je pratio razvoj poljoprivrede, vrtlarstva i voćarstva. Govorio je: "Tko ne ide u korak s vremenom, postaje ćaća vremena!" Bio je nesebičan. U njemu sam stvarno video primer pravog kršćanina, koji nije samo bio pobožan u crkvi, nego je i vani novčano pomagao ljude koji su bili u potrebi - iako u našoj obitelji nije bilo bogatstva i bilo nam je teško zbog visokih poreza: četiri puta godišnje su uplatnice pokucale na vrata. Stabla se mogu prodavati samo u jesen – stoga je više puta posuđivao novac od suseda koji su radili u rudniku lignita Velenje i imali redovitu i dobru platu. U to vreme terali su seljake u zadruge: hteli su uništiti privatnog seljaka ne samo u Sloveniji, nego i drugde u Jugoslaviji. Otac je govorio: “Mi 'kulaci', kako nas vređaju, zapravo više ne bismo trebali postojati u socijalizmu.” Ipak, svaki je prosjak i siromah našao kod nas gostoljubivo mesto: dobio je večeru, dao ocu cigarete i šibice, i mogao ići spavat na slamu na marof. Moj otac nije znao šalu kad se radilo o verskim pitanjima: sve je žrtvovao da svoju decu odgoji u poštene građane i dobre kršćane. Jednom je saznao da neki učitelj u našem selu govori protiv vere. Očev unuk donio je kući nečuvenu vest da učitelj govori protiv vere. Ovaj učitelj, koji je živeo u Šentilju, imao je kćer koja je u školi na času rekla: “U početku su ljudi stvorili Boga.” I njen otac je nastavio u tom stilu... Nedavno je taj isti od oca kupio mlada stabla i zamolio ga da mu obreže starija stabla. Kad ga mu je držao lestve, otac ga upita: „Zar stvarno našoj deci u školi govorite da nema Boga?“ Učitelj je odgovorio: "Jednostavno imam takvo uvjerenje - ja ne vjerujem u Boga." “Možete imati takvo uvjerenje, ali to vam ne daje za pravo da ga namećete našoj deci. Ne želimo da se tako nešto dešava u školi. Ako želite nastaviti s tim, idite predavati negde drugde, gde će takvo učenje rado slušati." I učitelj je stvarno počeo predavati u Velenju. Ubrzo se, međutim, temeljito razočarao u "svetlu socijalističku budućnost", kojom je pre toliko bio obmanut i oduševljen: opština Velenje htela je izgraditi ogromno novo naselje u središtu našeg sela, a prema planu njegova lepa nova kuća bila je među prvima predviđena za rušenje. To ga je jako shrvalo i verojatno si je stvar toliko uzeo k srcu da je ubrzo umro – makar je štetni i nesmisleni plan opštine već drugiput propao zbog opšte ljudske pobune, koju je pak vodila moja majka. Rekao mi je otac jednom prilikom, kad smo se vraćali iz Velenja, negdje kod Krančeka, gdje je na slepom prozoru bio postavljen lep Marijin kip: „Znaš Ivo, čovek mora imati veru. Ako mu uzmu veru, onda mu otmu ono najdragocenije, a takav čovek onda ne zna ni zašto živi ni kako treba živeti. Ljudi bez prave i delatne vere su stvarno nesretni." Ali on je uvek bio vedar i sretan u svojoj nepokolebivoj veri, iz koje je proizlazila dobrota i nesebičnost. Cela je obitelj – ostavivši sve poslove - svake nedjelje bila na svetoj misi – osim ako je neko bio bolestan. Redovno smo se molili pre i posle jela, a zajedno smo obavljali i večernje molitve – i nije nam bilo teško. U tim inače teškim vremenima puno smo zajedno razgovarali i pevali: kod posla u vinogradu, na livadi, za vrijeme berbe - a osobito kod guljenja (=komušanja) kukuruza. Tako imam pravom na svoju mladost lepe uspomene. Unatoč tome što ga je u mladosti napala tuberkuloza, doživeo je časnu dob i još uvek vozio moped: isti onaj Tomosov, s kojim me je onu noć 1959. noću posetio - vozeći 150 km po zagorskim i prigorskim brdima i dolinama, kada sam se hteo vratiti kući shvativši da postoji "škola za spremanje svećenika", a ne "škola samo takva". Zanimljivo, da sam se kasnije ipak sam odlučio za to zanimanje i - uz Božju pomoć - ustrajao u njemu. Kad je moj otac pod stare dane tako vozio svoj moped, kiša ga je jednom dobro smočila, a onda se prehladio; nikad se nije oporavio od ovoga i morao je u krevet; svakog prvog petka pohodio ga je župnik Jože Škrinjar i nahranio ga svetim sakramentima. Jednom sam pitao oca ispoveda li se kada; znali smo da je jednom godišnje išao k celjskim kapucinima na Porcijunkulu - i da je tamo išao na ispoved i pričest. Kad mu je pučki misionar Janez Jenko jednom dobronamjerno predložio da bi kao tako pošten čovjek trebao češće ili čak svaki dan ići na pričest, čak se i naljutio: „Zašto će me na to prisiljavati kad smo tako navikli od mladosti.“ Poznavao je ljude koji su bili pobožni samo u crkvi, a vani su drukčije živeli. Ali on nije bio takav: nije bio pobožnjakar, nego je bio ozbiljno pobožan te dosljedan: iskrena vernost, iskrena praksa, što je tako retko u današnjem izmaterijaliziranom svetu. Verujem da se Bogu više svideo od onih, koji su ili u crkvi pobožni a vani se drugačije vladaju – ili uopšte ne idu u crkvu imajući sebe za pobožnije od onih koji tamo idu. Iako je on po staroj navici retko pristupao svetim sakramentima – on je bio uravnotežena ličnost po onoj Isusovoj: „Dajte Bogu što je Božje a caru što je carevo“ (Mt 22,21). O ispovedi je rekao: „Kad sam išao na ispoved pre vjenčanja 1939. godine, ispovednik mi je rekao: 'Uveravam vas da niste počinio nijedan smrtni greh u svom životu; nastavite surađivati s Božjom milošću.'' Koliko sam ga poznavao ja ili ostali poznanici i prijatelji, mogao sam potvrditi da je nastavio živeti tom čistoćom duše ne samo za sebe, nego i kao primer svojoj obitelji i društvu. Na njegovom sprovodu sumeštanin Toničev Tone napisao je: : „Od poznate Jelenove kuće krenula je duga žalobna povorka prema Šentilju. Ožalošćenu Jelenovu obitelj ispratilo je i dvadesetak svećenika, isto toliko časnih sestara i mnoštvo naroda. U crkvenom delu sprovoda istaknuto je da smo nazočni obredu posvećenom dobročinitelju župe Šentilj. Na otvorenom grobu salezijanski sin dirljivo je zahvaljivao ocu, a isto je osećala i njegova kći Ivanka, časna sestra Vesna. Oprostili smo se "od čoveka koji je za svoga mukotrpnog i bogougodnog rada u Sloveniji najčešće klečao na štovanoj slovenskoj zemlji." <ref> (Tone Tajnšek v Naš čas, 29. novembra 1992.).</ref> Nedelju dana kasnije, naš profesor engleskog i njegov prijatelj, književnik i pjesnik Vinko Šmajs u istim je novinama pod naslovom - "Voleli smo ga" - napisao: :"Pre nekoliko dana u Arnačama kod Velenja iznenada je preminuo gospodin Anton Jelen. Kažu da gotovo da nema odgojitelja, voćara i vrtlara koji ne bi sreo muža koji je bio vrlo ljubazan; bio je spreman svakome dati koristan savjet. Tisuće stabala voćaka izlazile su svake godine iz njegova vrta, a tisuće stabala donosilo je plemenite plodove. Stablo i ruža darovani su s ljubavlju; stoga se u domaćoj i široj okolini oseća uticaj dobročinitelja i stručnjaka koji je znao i voleo pomoći svima onima koji vole bića u prirodi. Gde god zakoračite ovom dolinom, osećate prisutnost stručnjaka i čoveka koji je i sam bio potpuno zaljubljen u svet ruža i sadnica. I inače je pokojnik bio dobar obiteljski čovek i odgojitelj brojne porodice. Bio je pobožan i odan čovek svemu što ga je u životu milovalo i bilo. Radno vreme mu je bilo neograničeno; posao ga je držao do tog trenutka... Sa suprugom, onom kojoj je duhovni svet uvek otvoren i još uvek ga otvara poezijom i prozom, osmislio je svašta. I suprug je zapisao mnoge stručne stvari i ono što je pripadalo njegovoj dubokoj misli. Unatoč tako bogatom poslu, uvek se volio našaliti u zanosu posla. Svi smo mu se divili, velikodušnom i marljivom! i mi bismo htjeli biti takvi: skromni, pošteni, mudri i radišni! Gledam pustu jesenju prirodu. Iz magle vire grane, mnoge grane, one s kojih su ne tako davno viseli bogati plodovi; u njih se uplelo sećanje koje će ostati: ostati uz muškarca, koji je čvrstom verom, znanjem i radom gradio mostove među ljudima. Rodna će mu dolina zato biti zahvalna! <ref> (viš – "Naš čas", Velenje, 05.11.1992.) </ref> Povodom treće obletnice posvetio sam mu sonet-slovostih s naslovom: „Klemšetovemu ateku“. Mi deca uvek smo roditelje oslovljavali sa vi – a to smo naučili od njih, koji su se pred nama uvek imenovali sa vi. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovmu ateku (slovenački izvirnik) ! <center> Moj otac Tone Jelen (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svaku nadu. </poem> |} ==== Bratje in sestre 15 ==== Moja verna starša sta sprejela iz Božjih rok devet otrok. #Hedvika (1940) je prvorojenka. V njej smo mi mlajši gledali ne le skrbno sestro, ampak pravzaprav mamico. Mama je bila namreč dolga leta bolna in zato je sestra Hedvika po osnovni šoli ostala doma. Ona se je žrtvovala za nas vse – do današnjega dne. Poročila se je z Otonom in sta dobila tri otroke. Lahko si mislimo, kako težko jih je bilo vzgajati in tudi materialno skrbeti zanje, ko je mož družino nenadoma zapustil brez kakršnekoli podpore. #Anton (1942-2022), je bil od mene dve leti starejši. On je bil najbrž še vedno pod pritiskom vojne, med katero je bil spočet in se rodil za ta neusmiljeni svet; zato se je že od mladosti rad igral vojno, kar pa je zame bilo nesmiselno početje. Tudi pozneje je imel neko čudno nagnjenost k zbiranju orožja in je imel zaradi tega težave on in še oče. Nekoč je osem let mlajšega brata nosil štuporamo – vsaj dve uri hoda – celo na Goro Oljko, priljubljeno Božjo pot, ki se vidi tudi od Klemšetove hiše. In namesto, da bi bil pohvaljen za to dobro delo, sta jih oba dobila – mi mlajši pa včasih od njega. Ko sem bil že v srednji šoli, sem zvedel, da je moj brat 1960 odšel v Avstralijo. Takrat ni mogel nihče v socialistični Jugoslaviji dobiti potnega lista, razen če je bil v partiji, kot naši sosedje, ki so lahko vsako leto šli v tujino, vendar le v socialitične dežele Vzhodnega bloka. Niti oče in mati nista dobila potnega lista, ko je umrl na Dunaju naš dobrotnik in rešitelj Jozef Humml, ki je izposloval od zasedbenih oblasti v Mariboru, da so se lahko oče, mati in Hedvika vrnili nazaj domov. Naš dobrotnik je bil sicer vojak v nemški vojski, vendar je bil zoper vojno in nasilje, ubijanje in rasizem. Ko je bil na službi v Šoštanju, je večkrat obiskal Klemšetove: »Tisto o nacijah in rasah je lari-fari. Jaz poznam le dve vrsti ljudi: dobre in slabe.« In on je bil dober avstrijski katoličan, ter je umrl za rakom. Moj brat Anton pa je brez potrebnih dokumentov šel nekje pri Dravogradu peš čez mejo in ga nihče ni niti ustavil niti nič vprašal. Prišel je srečno čez mejo in nato zaprosil za azil, ki ga je tudi dobil ter odšel v Avstralijo. Ohranil pa je v najlepšem spominu frančiškanskega patra Bernarda, ki je nesebično pomagal v vsakem pogledu slovenskim izseljencem; tako je tudi moj brat zaslužil sorazmerno lepo pokojnino za tisto ne ravno veliko število let, ki jih je tam preživel. Bolezen – ki je bila najbrž posledica strahov, ki so se vanj zažrli že med Drugo svetovno vojno – ga je končno pripeljala v Dom na Impoljci, kjer je bilo zanj v vsakem pogledu odlično poskrbljeno. Mučil pa ga je cel kup zdravstvenih problemov, saj ga je pred tem zadela srčna kap in se je zdravil v bolnici v Brežicah. Tam mi je zdravnik prijazno mi je dovolil obisk in s sestro Marico sva se brez težave prišla do njegove sobe. Tam je prijazna sestra-negovalka velikodušno dovolila, da smo se lahko pogovarjali; prejel je tudi svete zakramente. Po začasnem okrevanju je zbolel za korono in nas zapustil, ko mu je duhovnik podelil še zadnjo tolažbo. Na poslednji poti smo ga spremili ožji sorodniki na domači Božji njivi zraven cerkve v Št.Ilju dne 8. marca letos na krasen, prav spomladanski dan, ki nam je klical v spomin zarjo večnega življenja. #Janez (1944), to sem jaz, salezijanski duhovnik, ki letos obhajam zlatomašni jubilej. Lahko omenim, da pišem članke v razne časopise v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini – včasih tudi italijanščini. Občasno pišem tudi pesmi, zlasti večjezične akrostihe (črkospeve). Nekaj sem napisal tudi proze, med drugim ciklus pridig z zgledi iz življenja s skupnim naslovom »Izvoljeno ljudstvo«. Posamezni naslovi pa so: »Jaz sem s teboj« (leto A, 1992), »Pogumno naprej!« (leto B, 1991) ter »Nikar se ne boj!« (za leto C, 1990). Knjige je založil salezijanski sobrat Vinko Furlan na Rakovniku, tiskane pa so bile pri Tipografu (Benito Superina) na Reki. Na Bučki sem napisal 1979 še neizdano povest iz naše preteklosti „Kaj sem ti storil?“ #Dve leti mlajša od mene je sestra z maminim imenom Marija (1946), ki je inženir agronomije in piše članke ter črtice. #Na posestvu je ostal Florjan (1948), ki se kot oče ukvarja s sadjarstvom ter ima drevesnico. Z ženo Marjano sta sprejela od stvarnika 6 otrok, od katerih je eden izgubil življenje v prometni nesreči. Pri Klemšetovih se počutim še vedno kot doma, s tako dobroto in ustrežljivostjo me vedno sprejemajo, kadar prihajam na počitnice ali po opravkih. #Naslednji je brat Franc (1950), poročen z Malčko, ki je rodila tri otroke. Najstarejši je na domu, hči ima tudi tri otroke, najmlajši, ki me je izbral za birmanskega botra, pa pa pet. Tudi tukaj se še vedno počutim kot doma. #Jož (1952) je prišel na svet dve leti nato in se je poročil z vdovo Slavico, ki je prinesla v zakon dva otroka in tudi njima se je rodil eden. #Blaž (1955) je razveselil starša tri leta nato. Blaž piše pesmi (največ akrostihe kot praznična voščila) in je ilustriral prozni knjižni zbirki matere Marije, kakor tudi moj pridigarski ciklus. Z ženo Zdenko sta se razveselila dveh otrok. #Najmlajša pa je Ivanka (1958). Naša družina je bila tudi v najtežjih vojnih in povojnih časih vedno tesno povezana s šolskimi sestrami, zlasti prek sestre Hedvike, ki smo jo vsi klicali »teta Hedvika« in je po njej dobila ime tudi moja najstarejša sestra. Ivanka je postala šolska sestra z redovniškim imenom Vesna; pri prvih zaobljubah v Repnjah je prisostvovala cela naša družina. Vesna je študirala naprej in postala profesorica angleščine in nemščine ter prevajalka in sodelavka pri tedniku Družina. ==== Braća i sestre 15 ==== Moji velikodušni roditelji primili su iz Božjih ruku devetero dece i to u najteža moguća vremena. #Hedvika (1940.) je prvorođena. U njoj smo mi mlađi videli ne samo brižnu sestru, nego zapravo majku. Majka je dugo bila bolesna te je sestra Hedvika nakon osnovne škole ostala kod kuće. Žrtvovala se za sve nas – sve do danas. Udala se za Ota i dobili su troje dece. Možemo zamisliti koliko ih je bilo teško odgajati, ali i novčano za njih brinuti kada je suprug iznenada napustio obitelj bez ikakve podrške. #Anton (1942-2022), bio je dve godine stariji od mene. Verovatno je još uvek bio pod pritiskom rata tekom kojeg je rođen; zato se od mladosti volio igrati rata, što je meni izgledalo besmisleno. I kasnije je imao čudnu sklonost skupljanju oružja, što je njega i oca dovovodilo u probleme. Jednom je svog osam godina mlađeg brata u na ramenima – barem dva sata hoda – nosio čak do Gore Oljke, omiljelog hodočašća, koji se vidi i iz Klemšetove kuće. I umesto pohvale za ovo dobro delo, dobili su ih obojica od oca - a ponekad i mi mlađi od njega. Kad sam već bio u srednjoj školi, saznao sam da je otišao u Australiju 1960. godine. U to vreme niko u socijalističkoj Jugoslaviji nije mogao dobiti putovnicu ako nije bio u partiji, poput naših suseda, koji su svake godine mogli odlaziti u inozemstvo, ali samo u zemlje istočnog bloka. Čak ni otac i majka nisu dobili putovnicu kada je u Beču umro naš dobročinitelj i spasitelj Jozef Humml, koji je postigao da se otac, majka i Hedvika vrate kući iz Maribora. Naš dobročinitelj bio je vojnik u nemačkoj vojsci, ali je bio protiv rata i nasilja, ubijanja i rasizma. Kad je bio na poslu u Šoštanju, nekoliko je puta posetio Klemšetove: „Veštačka je priča o nacijama i rasama. Poznajem samo dve vrste ljudi: dobre i loše.” I on je bio dobar, a umro je od raka. Moj brat Anton je, međutim, prešao granicu pešice negdje kod Dravograda bez potrebnih dokumenata i nitko ga nije zaustavio niti ga je išta pitao; verovatno su ga zamenili za komšijskog sina, koji su imali njivu na drugoj strani. Zatražio je azil te otišao u Australiju. U najljepšem sjećanju zadržao je franjevca oca Bernarda koji je nesebično u svakom pogledu pomagao iseljenike; pa je i moj brat zaradio relativno lijepu mirovinu za ne baš veliki broj godina koje je tamo proveo. Bolest - koja je vjerojatno bila posledica strahova koji su ga izjedali već tokom Drugog svetskog rata - konačno ga je dovela u dom Impoljca, gdje je u svakom pogledu bio zbrinut. Mučio ga je čitav niz zdravstvenih problema: doživeo je srčani udar i lečio se u bolnici u Brežicama. Tamošnji doktor mi je ljubazno dopustio posetu, a moja sestra Marica i ja smo bez problema stigli do njegove sobe, gde je primio svete sakramente. Na posljednji put ispratila ga je bliža rodbina na Božjoj njivi pored crkve u Št.Ilju 8. marta 2022. godine, po lijepom, proljetnom danu koji nas je podsetio na svitanje večnog života. #Janez (1944.), svećenik salezijanac koji ove godine slavi zlatni jubilej. Mogu spomenuti da pišem članke za razne novine na slovenskom, srpskohrvatskom, mađarskom - ponekad i na talijanskom. Povremeno pišem i pjesme za čestitke, posebno višejezične akrostihove. Napisao sam i nešto proze, uključujući i ciklus propovijedi s primjerima iz života pod zajedničkim naslovom "Odabrani narod". Na Bučki sam 1979. napisao neobjavljenu priču "Kaj sem ti storil?“ ("Što sam ti učinio?") #Od mene je dvije godine mlađa sestra Marija (1946.), koja je inženjerka agronomije; piše članke i objave. #Florjan (1948.) se kao i otac bavi voćarstvom i ima rasadnik. On i njegova supruga Marjana rodili su 6 dece, od kojih je jedno izgubilo život u prometnoj nesreći. Kod Klemšetovih osećam se kao kod kuće, uvek me dočekuju s takvom ljubaznošću i uslugom kad dođem na odmor. #Franc (1950.) je oženjen Malčkom, te imaju troje dece. Najstariji je doma, kći ima isto troje dece, a najmlađi, koji me izabrao za krizmenog kuma, ima petero potomaka. I ovdje se osećam kao kod kuće. #Jož (1952) rođen je dve godine kasnije i oženio se udovicom Slavicom koja je u brak donela dvoje dece, a jedno imaju zajedničko. #Blaž (1955.) piše pesme, a ilustrirao je i proznu majčinu zbirku, kao i moj ciklus propovedi. On i njegova supruga Zdenka bili su blagoslovljeni s dvoje dece. #Najmlađa je Ivanka (1958). I u najtežim ratnim i poratnim vremenima naša je obitelj uvijek bila usko povezana sa školskim sestrama, posebno preko sestre Hedvike, po kojoj je i moja najstarija sestra dobila ime. Ivanka je postala školska sestra s redovničkim imenom Vesna; na prvim zavetima u Repnju bila je prisutna cela naša obitelj. Vesna je nastavila studij i postala profesorica engleskog i nemačkog te prevoditeljica i suradnica tednika Družina. === Moja babica 17 === Svojih starih očetov nisem poznal: mamin oče je bil Franc, očetov pa Florjan – in sta oba umrla sorazmerno mlada. Obe moji stari materi sta se imenovali Marija, prav kakor tudi moja mati. V spominu mi je ostala zlasti podoba Marije, očetove matere, saj je to bila oseba, ki je pozlatila mojo mladost. Jaz sem se je spominjal le kot hudo bolne osebe in si nikoli nisem mogel zamišljati, da jo bom presegel v njeni starosti komaj 72 let, ki so bile nekdaj zame „tako visoka starost“. Ko je Marija rojena Skaza, Lovričeva Micka, umrla, sem bil star dobrih devet let. Ona je pravzaprav prva oseba iz moje mladosti, ki sem jo ohranil v svojem spominu ponekod do podrobnosti. Pri nas doma smo imeli v „hiši“ veliko krušno peč, na kateri smo sedeli otroci – pa tudi odrasli, ne le pozimi. Kadar so starši delali na polju ali pri živini, nas malih niso mogli vzeti s seboj. Babica je bila pa bolna in se ni mogla premakniti iz postelje. Ko sem jaz ali kdo drugi lezel po peči proti robu in je bila nevarnost, da padem dol kak meter in pol, je začela ona vpiti: „Pob lejze!“ to je „deček leze.“ Ko je pob prilezel do roba, se je včasih prekucnil dol na klop. Kljub stalni nevarnosti za naš naraščaj nihče ni padel s peči; če pa je, si ničesar nikoli ni zlomil. Za primero so imeli tudi pri sosedovih Vrbanetovih podobno krušno peč; ko je njihov otrok padel s peči, si je zlomil roko. Zato so mama imeli navado govoriti: „Pri nas imamo izurjene angele varuhe.“ Kot po nekem čudežu se ni nič zgodilo bratu Franceku, ko je kot malček zlezel na zapravljivček, ki je zdrvel navzdol po strmem bregu, zavil levo in se ustavil. Posebno so mi ostali v spominu trenutki babičinega odhajanja v večnost. Zvečer tega dne je bila pri stari mami še Klemšetova Lojzka, ki je bila nekdaj sestra v Zagrebu in se je precej spoznala na zdravstvene zadeve. Merila je z roko mamin srčni utrip na roki, in je dejala, da je zelo slabo zaznaven. Istega večera je stara mati res zaspala. Zbrala se je okoli nje v hiši cela navzoča družina, med njimi tudi oče, mati in Pepa. Vsi so jokali, jaz pa nisem vedel, zakaj naj bi jokal, saj je stara mama samo zaspala. Naslednjega dne sem šel k botru Lavšekovemu Antonu. Po poti sem mislil na staro mamo in mi je bilo tako nekam tesno in žalostno pri srcu, saj sem slutil, da je ne bom več videl na tem svetu. Ni se mi pa bilo potrebno žalostiti, saj sem bil prepričan, da je – zaradi svojega zglednega življenja in pobožnosti – že med izvoljenimi v nebesih. Sedaj je bila postelja v hiši prazna in so jo določili meni. V njej nihče ni hotel spati, saj je tam umrla moja stara mama. Jaz sem pa prav zato toliko rajši spal v njej in se nikoli nisem nič bal. Oče je imel svojo mater – mojo staro mamo – zelo rad. Ko so pisali – ne vem kdaj – oporoko, je bilo v njej vse napisano, kaj njej pripada za preužitek: pravzaprav je pa lahko uživala vse, kar je bilo našega, saj bi ji oče dal še več, če bi rabila – pa je bila zelo skromna – po njej je to podedoval tudi oče. Ne spomnim se sploh, da bi bil kdaj videl mojo babico zdravo – vedno je ležala ali sedela v veliki postelji v tako imenovani hiši – največji sobi „pri ta zgornjih“ – in molila rožni venec, da ne vem, če je katera Šentljanka še toliko premolila. Posebna pobožnost so bile večerne molitve. Najprej je molila Angelovo češčenje. Na koncu pa je molitve končala z vzklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.“ Pri večernih molitvah je nanizala celo vrsto namenov in pri vsakem je bil očenaš z zdravamarijo. Ne vem, če teh namenov ni bilo vsaj 50. Mi smo pri večernih molitvah klečali – pa se nam niso nikoli zdele dolge. Je bil nek poseben čar v povezanosti in vdanosti, s katero je molil oče, mati pa tudi drugi družinski člani. Škoda, da takrat še ni bilo možnosti posnemanja besed ali pesmi, saj še slikali nismo dosti, ker je bilo pač predrago. Posebna naklonjenost je bila, če sem smel postrgati jajček, ki ga je dobila – mehko kuhanega – kot poseben priboljšek. Verjetno bi ji kava vsaj malo dvignila pritisk in povečala puls, saj pace-makerja oziroma pospeševalnika takrat še niso poznali. Kave pa je dobila včasih le kako zrno, ko so poslali sorodniki iz Amerike paket. Ko je kak mesec pozneje prišlo pismo, smo vedeli, da so tovariši tiste boljše stvari – med drugim kavo in čokolado – prisvojili zase in svoje družine. Ko je stara mama umrla, smo prvič šli na počitnice k drugi – mamini stari mami v Podlipo – ki je bila prav tako Marija, rojena Cankar iz Kajndola – od koder izhajajo tudi predniki pisatelja Ivana Cankarja. Ona nas je velikodušno sprejela – in smo spali na senu v zgornji hiši, ki je 2022 postala žrtev širitve ceste. Od spodnje hiše so ostali le kameniti temelji tik ob potoku. Nekega večera sem šel s košaro lovit postrvi v potoku Podlipščici. Čeprav v tem nisem bil ravno izurjen, so mi fantje dali nekaj rib, ki so jih stara mati naslednjega dne pripravili za okusno kosilo. Ko smo šli spat na senik, mi je še v polsnu prijetno donela na uho notranjska govorica mimoidočih sprehajalcev… Najbolj imenitno je bilo potovanje v Podlipo na zapravljivčku, ko nas je vozil lipicanec Miško. To je bila pravzaprav poizkusna vožnja, ki jo je pa odlično prestal. Med potjo so se ate na Trojanskem klancu ustavili in pogovarjali z nekimi svojimi prijatelji, ki so prav takrat imeli orožne vaje. Oče je imel povsod znancev in prijateljev, kar je naši družini vsaj malo olajšalo težke povojne razmere. === Moja baka 17 === Svojih dedova nisam poznavao: mamin otac bio je Franc, a očev Florjan – i obojica su umrli srazmerno mladi. Obe moje bake zvale su se Marija. Posebno mi je u sjećanju ostala slika očeve majke, jer je ona bila osoba koja je pozlatila moju mladost. Pamtio sam je samo kao tešku bolesnu osobu i nisam mogao ni zamisliti da ću je nadmašiti; umrla je s jedva 72 godine, što je za mene nekada bila “takva starost”. Kad je Marija rođena Skaza, imao sam oko devet godina. Ona je zapravo prva osoba iz moje mladosti koju sam sačuvao u sećanju. Kod kuće smo u "hiši" imali veliku krušnu peć na kojoj su sedela deca - a i odrasli. Kad su naši roditelji radili u polju ili oko stoke, nas male nisu mogli povesti sa sobom. Baka je bila bolesna i nije mogla ustati iz kreveta. Kada sam ja ili neko drugi na peći puzao prema rubu i postojala je opasnost da padnem oko metar i pol dole na klupu, ona je počela vikati: “Pob lejze!” (“dečak puže”). Kad bi dečak dopuzao do ruba, ponekad bi se srušio na klupu. Unatoč stalnoj opasnosti za naš naraštaj, niko nije pao sa peći; ali ako i jest, nikad ništa nije slomio. Primerice, sličnu krušnu peć imali su i susedi Vrbanetovi; kad im je dečak pao dole, slomio je ruku. Zato je mama govorila: “Imamo kod nas visoko kvalificirane anđele čuvare.” Kao nekim čudom ništa se nije dogodilo bratu Franceku kad se kao mali popeo na voz „ajnšpaniger“ koji je pojurio niz breg – sam je pravovremeno skrenuo ulevo i stao. Posebno pamtim trenutke bakinog odlaska u večnost. U večernjim satima toga dana kod bake je bila i Sedovnikova Lojzka, koju su zvali Klemšetova, jer je bila sa našom obitelji često u vezi. Ranije je radila u bolnici u Zagrebu kao sestra te je znala mnogo o zdravlju i bolesti. Te večeri je rukom opipala žilu te merila otkucaje bakinog srca i rekla da je baka pri kraju: iste večeri je naša baka stvarno zaspala za uvek. Oko nje se u kući okupila cela prisutna obitelj: otac, majka, braća i sestre te Pepca. Svi su plakali, ali ja nisam znao zašto bih plakao, ta bakica je samo zaspala i otišla u bolji život kod Boga. Sutradan sam mislio nanju, a srce mi je bilo tako stegnuto i tužno, jer sam imao osećaj da je više neću videti na ovom svetu. Ipak sam bio siguran da je ona – zbog svog uzornog života i izuzetne pobožnosti – već među izabranicima na nebu. Sada je krevet u „hiši“ bio prazan i dodeljen je meni, ta u njemu niko nije hteo spavati, jer je u njemu umrla baka; baš zato sam u njemu najradije spavao i nikad se ničega nisam bojao. Moj otac je jako volio svoju majku - moju baku. Kad su napisali - ne znam kada - oporuku, u njoj je bilo zapisano sve što joj pripada na uživanje: jednu krušku smo čak zvali „bakina kruška“; ipak, mogla je uživati sve što je naše, jer bi joj otac dao i više - ali bila je vrlo skromna - to je i otac nasledio od nje. Baka je u mojoj uspomeni kao bolesnica, koja je ležala ili sedela u velikom krevetu u „hiši“, molila krunicu, tako da mislim, da nijedna od naših pobožnih Šentljanki tolikou. Večernje molitve bile su poseban događaj. Prvo je izmolila „Sveti angel varuh moj“ („Anđele ččuvaru mili“). Na kraju je molitve mnogih nakana sa očenašima završila usklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu Gospodu našem.“ ("Daj nam Bože da jedno sretno veče u milosti Božjoj provedemo po Isusu Kristu, Gospodinu našemu.") Tekom večernjih molitvi izmolila je cijeli niz nakana, a na svakoj je bila molitva sa zdravomarijom. Za vreme molitve klečali smo – ali nikad nam se nije činilo duge. Posebna je draž bila u povezanosti i predanosti kojom su molili otac i majka te ostali članovi obitelji. Šteta što tada nije bilo mogućnosti snimanja i slikanja, da bi imali za uspomenu. Prava kava bi joj verojatno barem malo podigla krvni pritisak i ubrzala otkucaje srca, ali tada nisu bili poznati pacemakeri i druga divna medicinska sredstva, koja pomažu srcu i produžavaju ljudsk život u našem veku. Ponekad je dobivala po koje zrno kave kad su nam rođaci iz Amerike poslali paket; ali kad je nakon mesec dana stiglo pismo, saznali smo da su drugovi te bolje stvari – kavu i čokoladu – prisvojili za sebe i svoje obitelji, jer je to manjkalo u paketu, po kojeg smo obično zimi išli u Velenje sankama. Kad je baka umrla, otišli smo prvi put na godišnji odmor kod druge - mamine bake u Podlipu - koja je također bila Marija, rođena Cankar iz Kajndola - odakle potiču i preci književnika Ivana Cankara. Velikodušno nas je primila - i spavali smo na sijenu u gornjoj kući, koja je 2022. pala kao žrtva proširenja ceste. Od donje kućice ostali su samo kameni temelji tik uz potok… Jedne večeri otišli su podlipski dečaci s košarom loviti pastrve u potok Podlipščicu. Iako u tome nisam bio baš vešt, drugovi su mi dali nekoliko riba koje je baka sutradan pripremila za ukusan ručak. Kad smo otišli spavati na senik, još sam mi je u polusnu do uha dopirao ugodni razgovor šetača u prolazu ispod našeg prenočišta... Najzanimljiviji je bio za mene izlet u Podlipu našim vozom „ajnšpanigerom“, kada nas je vozio lipicanac Miško. Bila je to zapravo probna vožnja, ali ju je savršeno prošao. Putem su se zaustavili na trojanskoj padini i porazgovarali s nekim svojim prijateljima koji su u to vrijeme imali oružane vežbe, a bili su nekada kod nas po sadnice. Otac je svugdje imao poznanike i prijatelje, što je našoj obitelji barem malo olakšalo tešku poratnu situaciju, kada je svega manjkalo, ali ne i dobrih i razumevajućih ljudi. ===Teta Hedvika 19 === Ko je mama končala gospodinjsko šolo na Mali Loki, je še vedno ostala povezana s sestrami in drugim tamkajšnjim osebjem. Prav tako smo tudi mi otroci imeli radi te požrtvovalne redovnice in sestro Hedviko smo klicali kar “teta Hedvika”. Po njej je moja najstarejša sestra Hedvika (1940) tudi dobila ime. Ko sem odšel v semenišče k salezijancem, me teta Hedvika ni pozabila. občasno mi je poslala kak dinar z naročilom: „To pa je samo za tebe.” Seveda sem bil jaz vesten in sem ves denar izročal predstojnikom – pa saj nisem ničesar potreboval – za vse je bilo poskrbljeno. Hrane smo imeli zadosti, od doma pa so ate redno pošiljali jabolka, ki smo jih za ozimnico dobivali tudi od drugod, zlasti iz Slavonije. Ker sem bil v šoli, nisem bil vedno na tekočem glede dogajanja doma, saj sem prihajal domov le ob počitnicah. Zato mi je še toliko dragocenejši mamin zapis, v katerem omenja teto Hedviko, pa tudi mene in druge iz naše družine. Iz pisma veje skrb in ljubezen, ki jo je čutila in kazala do vseh nas, zlasti pa do mene, ki sem bival najdalje. Zato prinašam njen zapis skoraj v celoti, saj odkriva takratne razmere: :Leta 1937. sem izdala majceno knjižico pesmi z naslovom Spev tihe doline. Odmev je bil precejšen, saj je n. pr. urednik Mladega junaka pisal, da »še nimamo primera v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado kmetsko dekle pesmi samo izdalo in samo prodajalo.« v Slovencu in slovenskem domu je bilo nekaj pisanja in priporočanja, kakor tudi pri drugih listih, kjer sem sodelovala. veliko šuma, malo volne! Učiteljica albina Zakrajšček me je priporočala urednikom in se pobrigala za ustrezen honorar, to pa je bilo tudi vse. da bi na vsak način morala v šole, je bilo splošno mnenje, celo nasprotna politika se je zgražala in je pri tem ostalo. V marcu 1938. leta je sestra Hedvika poslala absolventko malološke šole, Kristino Gubanc k nam v Podlipo, naj me vpraša, če bi bila voljna obiskovati to šolo. Takoj sva se dogovorili in do oktobra, ko se je šola začela, sem dobila vse ustrezne dokumente, pa nastopila šolanje. 8. majnika sva šli z gospo Albino pogledat na Malo Loko in takrat sem prvič videla sestro Hedviko in se dogovorila za sprejem v šolo, pa za sodelovanje v listu Kmečka žena, ki ga je sourejevala. v njem sem imela blizu petdeset pesmi – žal pa je izhajal le blizu štiri leta.– Ko je ob nekem shodu na Vrhniki notranji minister dr. Anton Korošec dal takratnemu županu Hrenu zame večjo vsoto in obljubil šolanje, če hočem tudi v inozemstvu, sem pomislila, da je nekoliko pozno za moj študij in je tudi ženin želel, da se po končanem šolanju na Mali Loki poročiva. sestra Hedvika je bila za to, tudi dr. Kimovec, ki je hodil za prve petke na Malo Loko poleg gospoda Koželja, je dejal, da inozemske šole niso nič več vredne kot naše. gospod Šašelj je bil vesel, da bo poroka na Mali Loki in po zaključeni šoli je bila poroka sedmega novembra 1939. Moževa mama, brat Tinček, organist v Gornjem gradu, pa moj brat Jože sta bila za pričo, Zefka za družico, še moja mama in nekaj deklet, ki so še ostale na šoli, pa sestre – in je bila vsa svatovska družba skupaj. naj še pripomnim, da je sestra Hedvika naročila pohištvo v Št. Lovrencu pri mizarju ostanku, nakupila posteljnino, posodo in obleko zame – še dr. Koroščev dar in podporo dr. Stanka Majcna je porabila za to. Jutro po poroki smo stali po maši pred malološko kapelo. vse je bilo mokro po dolgem dežju, oblačno po celem nebu. Takrat pa je posijalo sonce samo na malološki grad, kapelo in na nas, ki smo tam začudeni obstali, tudi dr. Kimovec je bil zraven. Lahko bi rekla: Bog obvaruj žar, ki vžgal ga je na Mali Loki! kakor sem zapisala v listu sončni žar, ki je izšel vsako leto. Izvoljena urednica sem bila jaz, v resnici ga je pa uredila sestra Hedvika, jaz sem le nekaj prispevala zraven, kakor druga dekleta. Večkrat smo se pismeno pogovarjali, a med vojsko je skoraj vse prenehalo. 15. junija 1941 sva šla z možem na obisk na Malo Loko. na Mirni so naju vrgli Nemci z vlaka in sva jo mahnila peš »skozi pustinje in puščavo« na Malo Loko. Po telefonskem posredovanju sestre Hedvike sva smela na veliki Loki stopiti na vlak, z nama pa še Jakobova Zofka, ki je bila v šoli, pa je še mogla domov, dokler ni bilo trdne meje med nemčijo in Italijo. Po vojski so delali spet drugačne meje ... Takrat sem šla na Vrhniko z vlakom. naša Cilka mi je posodila kolo in sem se peljala z njim iz Podlipe v Repnje. Ko sem prišla na dovoz pri sestrskem posestvu, ki je bilo že v posesti menda podjetja Emona /toliko je bilo tedaj lastnikov, da človek ni mogel vsemu slediti/ sem ugledala pred seboj tri sestre v redovnih oblekah. sestra Hedvika, Davida in Matjana. dohitela sem jih s kolesom, se ustavila in nisem mogla do besede. Ulile so se mi solze, ko sem pomislila, kako vse drugače je zdaj, kot je bilo na Mali Loki. Kako suženjska je bila ta naša tako težko pričakovana svoboda! Malo smo pokramljali, pa sem se peljala v Ljubljano prenočit. Ceste niso bile razsvetljene, celo na Celovški sem le od daleč videla en sam avtomobil z lučmi. vendar sem se peljala s kolesom brez luči po pločnikih. Polno ljudi, sprehajalcev je bilo po njih, a se ni nihče obregnil obme, lepo so se mi umikali, molče so hodili. nobenega veselja, nobenega smeha ali vedre besede nisem slišala. Prenočila sem v gostilni Pri Nacetu na Šmartinski cesti. domača hči je kupila pri nas jabolka in jih pripeljala v Ljubljano. Hiša je bila zaplenjena, le zgoraj so stanovali lastniki. Komaj sem jih našla, pa mi je ošabno dekle v gostilni dejalo, da oni nimajo zdaj nič več tukaj, starejši možak mi je pa le pokazal, da zgoraj stanujejo. Ko sem se drug dan vrnila domov, so povedali, da so naša jabolka že v Št. Andražu zaplenili, ker bi jih morali dati v zadrugo. čudili so se, ko sem rekla, da sem jih jaz sama videla v gostilni pri Nacetu v Ljubljani! Takrat je bilo v modi, vse zapleniti. naj še pripomnim, da so gospej, ki je kupila naša jabolka, Nemci med vojsko ustrelili moža, hkrati z možem Valenčakove Micke. oba sta bila inženirja na šahtu v Velenju. sestre so bile takrat v leseni baraki, ki je pozneje pogorela. Lepe spomine imam na tisto barako. Z možem sva se peljala do Ljubljane z vlakom in kolesi dala na vlak. naprej sva se peljala s kolesi skozi Repnje. Mož je peljal malo Hedviko, jaz pa sem se peljala zraven na Brezje. Pred vojsko, 16. septembra 1940. je bila rojena naša prvorojenka Hedvika. Takrat sta prišli sestri Hedvika in Davida k nam na obisk in ji prinesli prelepo krstno pregrinjalo. Po vojski smo se ustavili v Repnjah tudi s konjem, ko smo z otroki šli v Podlipo. veliko hudega je bilo med vojsko in še več po njej. dekleta našega letnika smo se vendar večkrat sešle, tudi v Ljubljani, s sestrami in učiteljico Anico Šušteršič. Pozneje, ko je bila sestra Hedvika na Brezjah, sem jo večkrat obiskala, tudi z možem in z otroki, tako, da je zmeraj sledila dogajanjem z našimi otroki in sploh jo je zanimala cela Klemšetova družina; ona sama je pa le enkrat prišla z dr. Kimovcem na obisk. Večinoma sva se pogovarjali o naših otrocih, pa mi je tudi povedala, kako je odvetnica brez uspeha branila štiri obsojence na božičnem procesu. Povedala je krivičnim sodnikom, da so obsojenci popolnoma nedolžni, ker pa ni nič dosegla, se je odpeljala z avtom na Brezje in tam pred Marijo preklela te krivične sodnike. Potem je spomnila, da je sveti večer in je začela moliti ... Ta odvetnica je bila pozneje z Boltekovo Zefko (našo sosedo iz Št. Ilja – opomba JJ) v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. Sestra Hedvika je povedala, kako so naščuvani Trboveljčani zmerjali in pretepali g. kaplana Adolfa Volasko in ga pregnali, ker je učil veronauk v gimnaziji. Odpeljali so ga proti Trebnjem, da bi ga tam umorili; snelo se jim je kolo s kamiona in je g. Volasko v temi pobegnil, nekako prišel do neke hiše, kjer je lajal pes, tam pričakal jutra, sprosil na postaji uradnika, da mu je dal karto do Sevnice, kjer ga je g. Šoba nekako oskrbel in je pozneje prišel v Repnje. Ob zlati poroki (1989) sva šla z možem na Brezje in k sestri Hedviki in se zahvalila Bogu in njej za vse dobro v teh letih. Zelo je bila vesela, ko je Ivo imel novo mašo (1972) in ko je šla Ivanka kot sestra Vesna v samostan; gotovo je tudi ona imela svoj delež molitve pri tem. In prav čudno je bilo, da je Ivo prišel domov ravno ob času smrti sestre Hedvike, tako, da je somaševal pri pogrebni maši (na Brezjah). On je namreč v Vojvodini in mora preko Madžarske priti v Slovenijo, zato pride zelo poredkoma. Gotovo je bila vesela Ivota, Ivanke, pa tudi nas. Jožek je bil na pogrebu, pa Francek z Malčko in Klemenom, pa Marija (iz Borovnice) in jaz; v cerkvi sem se ji v imenu maloloških gojenk zelo na kratko zahvalila. Upam, da nas bo veselo sprejela, kadar jo v večnosti obiščemo, kakor nas je rada sprejemala na Mali Loki, v Repnjah in na Brezjah, kjer zdaj počiva. Sestra Davida počiva v Repnjah, najmlajša sestra Jasna pa na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Mnogo več dobrega so storile za slovenski narod, kakor tisti, katerih imena strašijo vsak dan po listih in begajo ter vznemirjajo ljudi. Št. Ilj pri Velenju, 16. kimovca 1996. Dodajmo še, kaj je moji mami teta Hedvika zapisala v spominsko knjigo: :Sreča Tvoja bo takrat največja, ko boš videla srečne tiste, ki s Teboj žive. Zato naj: Tvoje roke nesebično delajo za srečo Tvojih dragih; Tvoje oko naj bo samó dobrohotno; Tvoja usta naj govore le besede, ki dvigajo, bodrijo, odpuščajo, osrečujejo; Tvoje srce pa naj vdano moli za vse, ki Ti bodo od Boga dani, da jih osrečuješ in si z njimi srečna - - -! Ostani pridna! s. Hedvika Mala Loka, dne 14. oktobra 1939 Vsekakor je mami v srcu celo življenje ostalo to vodilo. Osrečevala je ne le svojega ljubljenega Tončeka, ampak ves drobiž, ki ji ga je Bog podaril, tudi mene. Ko je kot revna kmečka mati šla v Šoštanj na občino po Drugi svetovni vojni prosit za davčno olajšavo, jo je tam sedeča mlada našminkana tovarišica ljubeznivo vprašala: »Kateri razlog pa bi navedli?« »Imam veliko malih otrok.« In jo je takoj neljubeznivo zavrnila: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« Pred nekaj leti mi je tudi tukaj v Mužlji predsednik RK predlagal sodelovanje. Jaz sem vedno za sodelovanje v dobro naših bližnjih, posebno pa naših ubogih faranov. »V čem pa bi lahko sodelovali?« »Mi vsako leto za praznike odnesemo paket najrevnejšim starejšim občanom. Slišimo, da jih vi redno obiskujete. Zato bi nam dostavili seznam tistih najpotrebnejših.« »Kaj pa tiste družine, ki največkrat v župnišče hodijo prosit za kako pomoč, ker imajo veliko otrok?« »Zakaj so jih pa toliko rodile!?« mi je prijazno odvrnil; in iz sodelovanja ni bilo nič! S takim odgovorom me je tako užalil, da mi je vzel vsakršno voljo za sodelovanje – saj sem se spomnil, koliko je morala moja mati od takih sovražnikov številnih družin pretrpeti in mirno požreti žaljivk in zmerljivk. Spomnil sem se namreč, koliko so našo mamo poniževali, pa ne le na davčnem uradu, ampak so morali prenašati zafrkavanje tudi od drugih, ko so jo na enak način zmerjali zaradi številnih otrok. In koliko morajo požrtvovalni starši in njihovi številni otroci tudi danes poslušati takih in podobnih očitkov, češ da se množijo ko zajci itd. – pa vendar bodo samo oni jutrišnji delavci, ki bodo pridobivali sredstva ne le zase, ampak tudi pokojnine za upokojence! Nekoč v rani mladosti sem slišal sosedi, kako se pogovarjata (verjetno misleč na Klemšejlo, ali pa tudi na mene, ki sem bil „že tretji“): »Mi napredne ženske si pa že znamo pomagati!« - seveda z raznimi grešnimi sredstvi, pa naj se imenujejo splav, pa spirala, pa tabletke, pa hudič si ga vedi kaka mogoča in nemogoča nova sredstva! Saj mislijo te mame-ne-mame, da lahko delajo »s svojim trebuhom« karkoli hočejo. Pa so zato srečne? Dvomim; kajti vest se ne da preslepiti: ena od teh sogovornic se je zapila, sin druge pa je storil samomor! In takrat je žalovala: »Ko bi jih bila vsaj več imela!« Takrat je šele spoznala, da drži star pregovor, češ da „otrok in črepinj ni nikoli preveč“ – pa je bilo že prepozno. Podobno se je zgodilo nekje drugje, ko sta me dve napredni mamici napadli, češ ali bomo mi duhovniki še naprej tako nazadnjaški, da bomo govorili zoper ženske pravice nad njihovim trebuhom, tako zoper splav kot tudi zoper kontracepcijo. Ko je pa eni od sogovornic kmalu potem nenadoma umrl odrasel sin, se nikakor ni mogla potolažiti in je vsak dan hodila jokat na pokopališče z mislijo: ko bi bila vsaj še enega rodila. Seveda nekaterim staršem Bog ne da otrok – pa hočejo z umetno oploditvijo priti do potomstva. Pri teh poskusih pa navadno umorijo ali zamrznejo več komaj spočetih otrok. Doktor Anton Lisec je prepričan, da se še ni nikoli posrečila odzmrnitev takega otroka. Končno ni cilj matere ali očeta, da imata toliko in toliko otrok, ampak da izpolnjujeto Božjo voljo ter da tiste otroke, ki jima jih Bog nakloni, sprejmeta in pošteno vzgojita – ter da ne izsilita otroka, ki ga ni načrtoval Bog. Nerojeni otrok torej ni ženski trebuh, ampak je novo bitje, ki ima telo in dušo; zanj bo mati, pa mož, pa zdravniki, sorodniki in sosedje, pa družbena občila, pa politiki, pa cela družba dajala Bogu nekoč odgovor! Morda bi koga od njih le ganila mamina pesem »Klic nerojenega«: {| class="wikitable" |- ! Klic nerojenega (del) (Mir sinje višave, s. 16) |- | <poem> Tako sem ti blizu, o mati, da morem Ti zašepetati neslišno v srce: Tvoj Stvarnik in moj me je tebi podaril. Živim! – Ne zavrzi me! Misli na mé! Življenje, ki vsak dan ga znova prejemam Od tebe, pa vendar ni tvoja last! Bog hoče, da ti bdiš in čuvaš nad mano, Da mogel živeti v Njegovo bom čast! O, mati, kajne, saj ne boš me zavrgla – In z mano ne bratcev, ne mlajših sestric; Čeprav ti s skrbmi prenapolnimo dušo In rože ti rdeče izpijemo z lic. Ko zadnjikrat blagoslovljaje ozrlo Na nas se bo tvoje ljubeče oko: Za tvoje trpljenje za naša življenja Bog večno življenje podaril ti bo! - - - </poem> |} ===Tetka Hedvika 19 === Kad je moja majka završila školu za domaćinstvo u Maloj Loki, i dalje je ostala u vezi sa časnim sestrama. I mi deca voleli smo te požrtvovne školske sestre i sestru Hedviku zvali „tetka Hedvika“. Po njoj je dobila ime i moja najstarija sestra Hedvika (1940.). Kad sam otišao u salezijansko semenište u Križevcima, tetka Hedvika me nije zaboravila; s vremena na vreme slala mi je koji dinar uz narudžbu: »Ovo je samo za tebe«. Naravno, bio sam savestan i sav novac predavao poglavarima – ali ionako sam bio skromnih zahteva in ništa mi nije trebalo – sve je bilo sređeno. Imali smo dovoljno hrane, a roditelji su nam redovito od kuće slali jabuke, koje smo za zimu dobivali i iz drugih krajeva, posebno iz Slavonije, gde su imali neke meni do sada nepoznate vrste. Budući da sam bio u školi, nisam uvek bio u toku s događajima kod kuće, jer sam dolazio kući samo za raspust. Zato mi je tim dragoceniji mamin zapis u kojem spominje tetku Hedviku, ali i mene i ostale iz naše obitelji – a našao sam ga nedavno među maminim zapisima. Pismo pokazuje svu majčinsku brigu i ljubav koju je osećala i iskazivala prema svima nama, a posebno prema meni, koji sam živeo najudaljenije. Eto jednog dela tog pisma: :Godine 1937. objavila sam malu knjižicu pesama pod naslovom „Spev tihe doline“. Odaziv je bio znatan, kako n.pr. urednik Mladog Junaka je napisao da "još nemamo primera u slovenačkoj književnosti da bi tako mlada seljanka sama objavljivala i prodavala pesme;" da bi svakako trebala ići u školu bilo je opće mišljenje i tako sam krenula u školu. Tamo sam prvi put videla sestru Hedviku koja je me je primila te pozvala da sarađujem u listu Kmečka žena, koji je ona suuređivala. U njoj sam objavila pedesetak pesama. Na jednom susretu u Vrhniki ministar unutarnjih poslova Anton Korošec dao je tadašnjem gradonačelniku Hrenu poveću svotu za mene i obećao da ću studirati u inozemstvu ako želim; ja sam mislila da je malo kasno za studij, a i mladoženja je hteo da se venčamo nakon završetka škole u Maloj Loki i stvarno: svadba je bila 7. novembra 1939. Muževa majka, njegov brat Tinček, orguljaš u Gornjem Gradu, i moj brat Jože bili su svedoci, deveruša Zefka i moja majka i nekoliko djevojaka i sestre - i svi svatovi su bili na okupu. Sestra Hedvika je naručila namještaj i posteljinu, posuđe i odeću – za što je potrošila i pristigle darove. Jutro nakon venčanja stajali smo nakon mise pred malološkom kapelom; sve je bilo mokro nakon duge kiše, oblačno po celom nebu. Tada je sunce obasjalo samo dvorac Mala Loka, kapelu i nas koji smo tu zadivljeni stajali. Mogli bismo reći: „Bože sačuvaj žar koji je zapaljen na Maloj Loki!“ - kako sam napisala u novinama „Sončni žar“, kojih sam bila izabrana urednica, a zapravo ju je uređivala sestra Hedvika, ja sam samo nešto uz nju doprinela, kao i ostale pitomice. Razgovarali smo nekoliko puta pismeno, ali gotovo sve je prestalo tokom rata. S mužem smo 15. juna 1941. otišli u posetu na Malu Loku. Nemci su nas izbacili iz vlaka na Mirni i mahnuli smo dalje pešice; nakon telefonskog poziva sestre Hedvike dopušteno nam je ući u vlak u Velikoj Loki, a Jakobova Zofka, koja je bila u školi, još je mogla s nama kući, sve dok nije bila čvrsta granica između Nemačke i Italije. Posle rata sam vlakom išla na Vrhniku. Moja sestra Cilka mi je posudila bicikl i vozila sam od Podlipe do Repnja. Kad sam došla do prilaza imanju sestara, koje je navodno već bilo u vlasništvu tvrtke Emona, ispred sebe sam ugledal tri sestre u redovničkom ruhu: bile su sestra Hedvika, Davida i Matjana. Sustigla sam ih na biciklu, stala bez reči, i suze su mi potekle kad sam pomislila kako je sada sve drugačije nego što je bilo u Maloj Loki. Kako je ropska bila ova naša dugo očekivana sloboda! Malo smo popričali, a ja sam otišao u Ljubljanu prespavati. Ceste nisu bile osvetljene, čak sam i na Celovškoj izdaleka videla samo jedan auto sa svetlima. Terala sam bicikl bez svetla po pločnicima, koji su bili puni ljudi i šetača, ali me niko nije ometao: lepo su se sklanjali, hodale su šutke. Nisam čula ni radosti, ni smeha ni veselih reči. Prenoćila sam u gostionici Pri Nacetu na Šmartinskoj cesti; njihova domaća kćer je od nas kupila jabuke i dovezla ih u Ljubljanu. Kuća je konfiscirana, gore su živjeli samo vlasnici. Jedva sam ih našla, ali mi je bahata devojka u gostionici rekla da oni ovde više nemaju ništa, a stariji mi je čovek samo pokazao da oni žive na katu. Kad sam se drugi dan vratila kući, rekli su da su naše jabuke već u Št. Andražu oduzeli jer su ih trebali dati zadruzi. Čudili su se kad sam rekla da sam ih videla u gostionici kod Naceta u Ljubljani! U to vrijeme bilo je moderno sve konfiscirati. Sestre su tada bile u drvenoj baraci, koja je kasnije izgorela. Za tu kolibu me vežu lepa sećanja. Suprug i ja smo išli u Ljubljanu vlakom i stavili bicikle na vlak. vozili smo se biciklima kroz Repnje. Suprug je uzeo malu Hedviku, a ja sam s njim otišla u Brezje. Pre rata, 16. sptembra 1940. rodila se naša prvorođenka Hedvika. Tada su nam u posjet došle sestre Hedvika i Davida i donele joj prekrasnu dekicu za krštenje. Posle rata smo s konjem stali i u Repnju, kad smo s decom išli u Podlipu. Kasnije, kad je sestra Hedvika bila u Brezju, više puta sam je posetila, i s mužem i decom, tako da je uvek pratila šta se događa s našom decom i zanimala se za celu obitelj Klemšetovih; ona sama je samo jednom došla s skladateljem Kimovcem u posetu. Sestra Hedvika ispričala je kako su nahuškani Trboveljčani vređali i tukli kapelana Adolfa Volaska jer je predavao veronauku u gimnaziji. Odveli su ga u Trebnje da ga tamo ubiju; kotač je otpao s njihovog kamiona i Volasko je po mraku pobegao, nekako došao do neke kuće u kojoj je lajao pas, tamo dočekao jutro, zamolio službenika na kolodvoru da mu da kartu do Sevnice, gde mu je župnik Šoba isposlovao da je kasnije došao u Repnje. Povodom naše zlatnog venčanja (1989.) suprug i ja otišli smo na Brezje i mojoj sestri Hedviki i zahvalili Bogu i njoj za sva dobra u ovim godinama. Bila je jako sretna kad je Ivo (to sam ja) imao mladu misu (1972.) i kad je Ivanka otišla u samostan kao sestra Vesna; sigurno je i ona imala svoj udeo u molitvi u ovome. I bilo je vrlo čudno da je Ivo došao kući baš u vreme smrti sestre Hedvike, pa je suslavio misu zadušnicu (u Brezju). On je u Vojvodini i mora doći u Sloveniju preko Mađarske, tako da dolazi vrlo retko. Sigurno je bila sretna zbog Iva, Ivanke, a i nas. Jožek je bio na sprovodu, i Francek s Malčkom i Klemenom, te Marija (iz Borovnice) i ja; u crkvi sam joj vrlo kratko zahvalila u ime maloloških devojaka. Nadam se da će nas rado dočekati kad je posjetimo u vječnosti, kao što nas je volela dočekivati u Maloj Loki, Repnju i Brezju, gdje sada počiva. Ove časne sestre su učinile puno više dobra za svoj narod od onih čija imena svakodnevno kruže po novinama i zbunjuju i uznemiruju ljude. Št. Ilj pri Velenju, 16. septembra 1996. Dodajmo i ono i ono što je tetka Hedvika napisala mojoj mami u spomen knjigu: :Tvoja sreća bit će najveća kad vidiš sretne one koji s tobom žive. Stoga neka: tvoje ruke nesebično rade za sreću tvojih najmilijih; neka tvoje oko bude samo dobrohotno; tvoja usta trebaju govoriti samo reči koje podižu, ohrabruju, opraštaju, usrećuju; neka srce tvoje predano moli za sve one koji će ti od Boga biti dani, da ih usrećiš i s njima budeš srećna! Nastavi s dobrim radom! sestra Hedvika Mala Loka, 14.10.1939 U svakom slučaju, ovaj je vodič ostao u srcu moje majke skroz celi njen život. Usrećivala je ne samo svog voljenog Tončeka, nego svu mladež koju joj je Bog podario, pa tako i mene. Kad je kao siromašna seljačka majka nakon Drugog svjetskog rata otišla u opštinu u Šoštanju tražiti porezne olakšice, mlada drugarica koja je tamo sedela našminkana upitala je: "Koji biste razlog naveli?" “Imam mnogo male djece.” A ona ju je odmah neljubazno odbila: — Što si ih toliko rodila! Našu su majku i oca zbog brojne dece ponižavali ne samo na poreznoj upravi. Nije ni čudo, da je u to doba pala u tešku depresiju, koju godinama nije mogla izlečiti. A koliko samoprijegorni roditelji i njihova brojna djeca i danas moraju slušati ovakve i slične psovke, na primer: da se kote kao zečevi… Zato su pravi junaci, koji potomstvo ipak prihvataju. Po drugoj strani greše i oni, koji idu na veštačku oplodnju, koja se vrši uspavanjem. Poradi nje je umrla jedna učiteljica iz naše škole. Doktor Lisec kaže, da ostalu zaćetu decu stave u zamrzivač – ali se još nije dogodilo, da bi odmrzavanje uspelo! To znači, da je Božja volja ipak najbolja, pa kad od nas traži žrtve – makar danas nekoji ljudi žele biti pametniji od Boga, te zato svet tako reći stoji naglavačke. Zato bi smele pročitati mudre savete sestre Hedvike i današnje devojke, žene, majke. === Stric Ivan 23 === Ivan (1910-1946) ima grob sredi starega britofa v Št.Ilju. 8. marca 2022 so vanj položili truplo mojega starejšega brata Antona. Na spomeniku je poleg rojstnih podatkov tudi nagrobni napis – pesmica, ki jo je napisala moja mama Marija Jelen Brenčič, ki je bila v Stari Jugoslaviji priznana pesnica, med vojno pa ni pisala, saj »ko govori orožje, muze molčijo«. Ta epitaf je eden najlepših, kar sem jih kdaj bral. V njem je mimogrede povedano, da je bil tudi izvrsten čebelar: {| class="wikitable" |- ! Na mojem grobu (epitaf) |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> |} Ivan se je med vojno skrival v nekakšnem iz zemlje narejenem »bunkerju« pod našim nekdanjim vinogradom, na dnu brega proti Doli, v smeri proti Fundiževim. Njegovi ostanki so se še dolgo potem videli. Nakopal si je jetiko in za njo tudi umrl sredi mrzlega februarja 1946. Nabirala se mu je voda, pa takrat niso tako hodili k zdravniku kot zdaj, pa mu tako ne bi mogli pomagat. Streptomicin – prvi učinkoviti protivnet ali antibiotik zoper jetiko ali sušico, so tako iznašli šele leto dni po njegovi smrti, prepozno za cele rodove mojih sorodnikov, za Malo Cvetko, za Branka Radičevića in mnogo drugih. Šele to zdravilo je končno zaustavilo zmagoviti pohod smrtonosne tuberkuloze s kratico TBC. Bil pa je Ivan umen čebelar, in ni bil poročen. Večkrat sem si mislil, zakaj sem imel toliko neporočenih stricev in tet. Glavni vzrok je bil po mojem mnenju, da so se iz hiše, kjer je razsajala sušica, težko poročali, saj so se te hiše mladi ženini in neveste raje izogibali. Po njegovi smrti pa je čebele prevzela moja mama in tako smo kot otroci uživali pri točenju meda, zlasti ko smo sesali med iz satja. Panje pa je poslikal Zefkin Ivan. Bile so lepe klasične slike, in sicer sta bila na panjih dva napisa. Prvi se je glasil: {| class="wikitable" |- ! Čebelni varuh |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> |} Zgoraj je pa bil pregovor: „Brez potu – ni medu!“ ter: »Muha, daj mi kruha!« Panji so bili pobarvani vsak z drugo barvo, saj med ljudstvom še danes velja prepričanje, da tako čebele hitreje najdejo domov. Pozneje je ta zanimiva slikarija propadla, a čebelnjak so podrli. Ko je bil Ivan 1944 že hudo bolan, sem se rodil jaz, 25. julija 1944. Rekli so: »Prinesel je ime s seboj, ime mu bo Jakob.« Pa je dejal stric Ivan: »Dajte mu raje ime Ivan, naj ne bo Jakec, da bo vsaj kdo, ki bo imel ime po meni;« in tako sem dobil ime Ivan jaz. Okrog 1970 smo lahko izbirali, katero ime bomo ohranili: ali si zadržimo tisto ime, ki je zapisano v krstni oziroma rojstni knjigi, ali pa kako drugo. Jaz sem si izbral takrat ime Janez, čeprav so me klicali ali Ivo ali Ivek, v šoli pa Ivan. === Ujak Ivan 23 === Moj ujak Ivan (1910.-1946.) ima grob usred starog groblja u Št.Ilju, u kojeg je 8. marta 2022. položeno i telo mog starijeg brata Antona. Osim osnovnih podataka, na spomeniku je i pesma moje majke – a to je jedan od najlepših koje sam ikada pročitao: {| class="wikitable" |- ! <center>Nagrobni napis čebelarju (slovenački izvirnik) ! <center> Nadgrobni natpis pćelaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> | <poem> "Na mome grobu mi je procvetalo cveće, na njima skupljaju med pčele, te grade u zlatnoj košnici saće... Ulijte mi iz voska bele sveće! Nek plamen sja ka Božjoj časti; za pokoj moje duše neka gore!" </poem> |} Ujak Ivan se za vreme rata sklonio u svojevrsnom "bunkeru" od zemlje ispod našeg bivšeg vinograda, podno brega prema Doli, u pravcu Fundižu; njegovi ostaci viđeni su još dugo nakon toga. Nakopao si je tuberkulozu i za njom umro usred hladnog februara 1946. Voda mu se nakupljala u bolesnim plućam, ali tada nije bilo leke te mu lekari nisu mogli pomoći. Streptomicin - prvi učinkoviti protuupalni lijek ili antibiotik pronađen je tek godinu dana nakon njegove smrti, prekasno za cele generacije moje rodbine, za Malu Cvetku – svetu Tereziju, za pesnika Branka Radičevića i mnoge druge. Tek je ovaj lek konačno zaustavio pobednički pohod smrtonosne tuberkuloze. Ivan je bio vešt pčelar, ali nije bio oženjen. Često sam se pitao zašto imam toliko neoženjenih stričeva i tetki. Glavni je razlog, po meni, bio taj, što su kuću, u kojoj je uvrežila tuberkuloza, mladoženje izbegavali. Nakon njegove smrti, moja majka je preuzela pčele i mi smo kao deca uživali u točenju meda, pogotovo onoga iz saća. Košnicu je oslikao Zefkin muž Ivan. Bilo je lepih klasičnih slika, značajnih za Ivana, sa dva natpisa: {| class="wikitable" |- ! <center>Čebelni varuh (slovenački izvirnik) ! <center>Pčelinji zaštitnik (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> | <poem> "Pčelinji zaštitnik sveti Ambrozije, podaj nam slatkog cveća u obilje. Dovoljno hrane za gladne pčele – tako da s nama ostatak podele." </poem> |} Gore na vrhu je bila stara poslovica: „Brez potu – ni medu!“ ("Bez znoja - nema meda!") i druga: „Muha – daj mi kruha!“ („Muho, daj mi hleba!“) Košnice su bile obojene u različite boje, jer u narodu postoji verovanje da pčele tako brže nalaze svoj dom. Nažalost je kasnije ova zanimljivost propala. Kad je Ivan već bio teško bolestan 1944., ja sam rođen 25. jula 1944., na dan svetog Jakoba apostola. Rođaci su rekli: “Doneo je ime sa sobom, zvatće se Jakob.” A ujak Ivan je rekao: “Dajte mu radije ime Ivan, pa da se nađe barem neko ko će se zvati po meni, kad ja umrem;" i tako sam dobio ime Ivan. Oko 1970. godine mogli smo birati koje ćemo ime zadržati ili izabrati: ili ćemo zadržati ime upisano u krštenici ili knjizi rođenih, ili nešto drugo. Tada sam odabrao ime Janez; kod kuće su me zvali Ivo ili Ivek, a u školi Ivan. === Stric Tinček 24 === Očetov brat Martin, ki so ga vsi klicali Tinček, je v celem sorodstvu dočakal najvišjo starost in sicer 93 let. V otroštvu pa je tudi on imel jetiko, ko je bil star okoli 6 let, in sicer v hrbtenici, da je postal nepokreten. Stalno je iz hrbtenice tekel gnoj. Mama Marija (Lovričeva, rojena Skaza) pa ga je kopala v bani, v katero je vlivala »čaj« iz hrastove skorje. Fantek ni mogel hoditi. Ko je bila birma, je rekla mama, da bi otroka rada poslala k birmi, čeprav fantek ne more hoditi. Pa je rekel škof: »Kar pripeljite ga z vozom, ga bom birmal.« In so ga res pripeljali. Po birmi se mu je stanje vidno izboljšalo in kmalu je shodil. Svojo tako rekoč čudežno ozdravitev je pripisoval učinkovanju svete birme. To je zakrament, ki nam podeli darove Svetega Duha. V Stari Jugoslaviji je bil organist v Gornjem gradu in se je rad spominjal ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča (1850-1937). Omenil je tudi izredno dragocena marmornata dvorano, ki so jo po vojni uničili, kakor tudi celoten benediktinski samostan. Pokojni Janez Zorko, ki je bil tam dolga leta župnik, je pravil, da so ljudem obljubili, da bodo dobili obsežne cerkvene gozdove, če bodo cerkvene stavbe požgali in podrli. To se je res zgodilo in veličastno poslopje je nekaj dni gorelo; iz ostankov pa so zgradili nekaj stanovanjskih blokov. Med vojno je bil Tinček – ki se je preselil v Šentilj – v nevarnosti, da ga bodo vpoklicali v nemško vojsko. On – kot cela naša rodovina – smo želeli le, da bi se mir čimprej vrnil v domovino. Ko je bil na naboru na pregledu, se je delal, ko da hujša in ne more nič jesti. Zdravnik je hitro uvidel ukano, vendar je fanta hotel rešiti pred nevarnim vpoklicem. Poslal ga je v celjsko bolnico in tam tudi niso mogli ugotoviti, kaj mu pravzaprav je: kar je pojedel, vse je izbruhal. Ponoči pa je na skrivaj nekaj pojedel, da ni umrl od lakote. Po nekajdnevnem bivanju so ga odpustili kot nesposobnega za vojaško službo. Zdravnik-Slovenec je vedel za vzrok. On je bil potem organist v Št.Ilju pri Velenju. Prišla pa je zapoved, da v cerkvah ne smejo peti slovensko, ampak le nemško. Duhovni svetnik, pisatelj in župnik Franc Schreiner (1872-1943), ki je sicer bil Slovenec, vendar je imel nemški priimek in ga verjetno zato Nemci niso izselili, je poskušal ugoditi nemški zahtevi: maša je pa tako bila v latinščini. Zato je prevedel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi v nemščino. Ker pevci niso znali brati nemško, je bilo napisano po izgovoru in so še dolgo ležala ta besedila na koru. Ko je pokojni salezijanec Štefan Ferenčak pisal doktorsko nalogo, in je obdelal najstarejšo slovensko pesem – »Lepa si, lepa si Roža Marija« - je uporabil tudi ta vir. Z roko sta bili na listu napisani dve pesmi: »Lepa si lepa« (»Šen bist du šen bist du roze Marija«…) ter »S cvetlicami te venčamo« (»Marija vir du rozen kranc…«). Nekega večera pa je dobil stric Tinček pismo: »Če boste še naprej peli po nemško, boste gor plačali!« s podpisom »Pozdrav bratci s Pohorja«. Posledica tega je bila, da so prenehali peti nemško. Zato potem skozi celo vojno v cerkvi niso nič peli, niti nemško niti slovensko. Zasebne pobožnosti, kot šmarnice in križev pot, pa so bile v slovenščini. Udeleževale so se jih tudi nemške učiteljice, ki slovensko niso razumele, pa so odgovarjale skupaj z drugimi pri litanijah namesto: »Sveta Marija – prosi za nas!« je ena učiteljica odgovarjala: »Prosi za mast!« Besedo »mast« je že razumela, saj je bilo med vojno veliko pomanjkanje ne le masti, ampak tudi drugih živil. === Stric Tinček 24 === Očev brat Martin, kojeg su svi zvali Tinček, doživeo je najvišu starost u celoj rodbini, tačnije 93 godine. U detinjstvu je, međutim, imao i ozledu leđa zbog tuberkuloze, te je postao nepokretan. Iz kralježnice je neprestano tekao gnoj. Njegova majka Marija (Lovričeva, rođena Skaza) kupala ga je u kadi u koju je ulevala "čaj" od hrastove kore. Dečak ipak nije mogao hodati. Kad je bila krizma, majka je rekla da bi volela poslati dete na krizmu, i biskup se time složio: “Čim ga dovezete s kolima, ja ću ga krizmati.” I doveli su ga. Nakon potvrde stanje mu se vidljivo popravilo i ubrzo je prohodao. Svoje takoreći čudesno ozdravljenje pripisivao je učincima svete potvrde. To je naime sakrament ili tajna koji nam daje darove Duha Svetoga, među kojima je i jakost, koja je ojačala njegovo zdravlje za celi život. U staroj Jugoslaviji bio je orguljaš u Gornjem Gradu i rado se sećao poodmaklog ljubljanskog biskupa Antona Bonaventure Jegliča (1850.-1937.). Spominjao je i iznimno vrednu mramornu dvoranu koju su partizani nakon rata uništili, kao i celi benediktinski samostan. Janez Zorko, koji je tamo bio dugogodišnji župnik, pričao nam je, kako su tadašnje vlasti ljudima obećale da će dobiti prostrane crkvene šume ako crkvene zgrade budu spaljene i srušene. To se doista i dogodilo, te je velebna umetnička zgrada gorela nekoliko dana; a neki stambeni blokovi sagrađeni su od ostataka. Tokom rata Tinčeku - koji se preselio u Šentilj - pretila je opasnost da bude pozvan u nemačku vojsku. On je želeo svojoj domovini mir i slogu. Kad je bio na predvojničkom pregledu, dobio je proliv te nije mogao ništa jesti. Lekar-Slovenac je uvidio lukavost, ali je hteo spasiti momka od opasnog novačenja. Poslao ga je u bolnicu u Celju, a ni tamo nisu mogli otkriti što mu je zapravo: povratio je sve što je pojeo. No noću je potajno nešto pojeo da ne umre od gladi. Nakon boravka od nekoliko dana, otpušten je kao nesposoban za vojnu službu. Bio je tada orguljaš u Št. Ilju kod Velenja. Ali je došla od vlasti zapovest da se u crkvama ne peva sloveački, nego samo nemački – a misa je sve do Drugog vatikanskog koncila bila ionako na latinskom. Književnik i župnik Franc Schreiner (1872.-1943.), koji je bio Slovenac, ali imao njemačko prezime, pa ga Nijemci možda zbog toga nisu iselili, nastojao je udovoljiti njemačkom zahtjevu. Zato je neke slovenačke crkvene pesme preveo na nemački. Budući da pevači nisu znali čitati nemački, pisalo se po izgovoru, te su ti tekstovi dugo ostali na koru. Kada je pokojni salezijanac Štefan Ferenčak pisao doktorsku disertaciju i obrađivao najstariju slovenačku pesmu „Lepa si, lepa si Roža Marija“ - također je naveo ovaj primer. Na listu su rukom ispisane dve pjesme: "Lepa si" ("Šen bist du šen bist du roze Marija"...) i „S cvetlicami te venčamo“ ("Mi te venčamo cvećem" - "Marija vir du rozen kranc..." ). Jedne večeri stiglo je stricu Tinčeku pismo: “Ako nastaviš pevati na njemačkom, nećeš dugo!” s potpisom “Pozdrav od braće s Pohorja”. Zbog toga su prestali pevati njemački te kroz celo ratno razdoblje u crkvi za vreme mise nisu pjevali ništa, ni nemački ni slovenački. Privatne pobožnosti, poput majske pobožnosti (šmarnice) ili križnog puta, bile su na slovenačkom i nadalje. Prisustvovale su i nemačke učiteljice koji nisu razumele slovenački, a odgovarali su zajedno s ostalima tekom litanija, umesto: „Sveta Marija – prosi za nas!“, jedna je učiteljica odgovarala: „Prosi za mast!“ Već je razumela reč „ mast", jer je tekom rata vladala velika nestašica ne samo masti, nego i drugih namirnica. ==== Moja birma 25 ==== Za časa Pija XII. smo imeli v Št.Ilju verouk, ko je moja sestra Hedvika (r. 1940) hodila v osnovno šolo. Ko sem začel hoditi v šolo septembra 1951 jaz, smo imeli šolski verouk le še prvo polletje. Učiteljica Venturinova Slava je tisto zadnjo uro šla iz učilnice, noter je pa prišel župnik in dekan Jurij Lebič. Ta učiteljica – čeprav je bila na liniji, nam nikoli ni govorila (kakor tudi drugi učitelji ne) kaj zoper vero. Neko pepelnično sredo smo jo vprašali, če je dovoljeno jesti krape (krofe), ki so pečeni na masti in da pri nas ne jemo krapov na Pepelnico, če so pečeni na masti in ne na olju. Pa je dejala, da se smejo jesti tudi tisti pečeni na masti. Takrat sem mislil, da se moti - pozneje sem ugotovil, da je po takratni postni postavi ona res imela prav. Pravili so, da je takrat, ko je papež Pij XII. imenoval Alojzija Stepinca za kardinala, kot povračilni ukrep Tito hudo omejil delovanje Cerkve in vrgel verouk iz šol. Vendar to ne drži. Kardinal je postal Stepinac pozneje, in verouk je Tito vrgel iz šole že prej, česar se njegovi nasledniki v Sloveniji držijo žal še danes. To je storil zato, ker je bil ateist. Ko je našega očeta takoj po vojni Pečak predložil za člana partije, ne da bi ga vprašal, je na naslednji seji sekretar – tako nam je pripovedoval oče – dejal: »Doslej ste hodili na sestanke skupaj z delovnim ljudstvom in pred njimi nismo smeli vsega praviti. Sedaj smo pa sami partijci, pa vam povem odkrito: naš namen je podreti cerkve in pobiti duhovnike.« Ko je oče to slišal, ga ni bilo več na partijski sestanek – kar pa so mu zamerili. Oddolžili so se z visokimi davki, ki so skoraj prisilili očeta v zadrugo – vendar se skoraj po čudežu – ni uklonil. Ni si pa več delal utvar o novem družbenem redu – jasno mu je postalo, da je to bojevito brezboštvo, katerega nasledniki počenjajo tudi danes mutatis mutando – isto: očrniti duhovnike in razgnati vernike. Njegov občudovani prijatelj – krščanski socialist Edvard Kocbek – pa tega ni mogel dojeti do konca življenja, čeprav je prvi javno spregovoril o zločinskih povojnih pobojih. Strle pa je z grenkobo dejal: »Ko so brezbožneži pobijali naše verne fante po breznih, je Kocbek planinaril in nabiral cvetlice.« Glede verouka pa ni bilo po vseh šolah enako – ponekod se je verouk obdržal še nekaj časa, ponekod so ga ukinili že prej. Potem smo imeli verouk v cerkvi, bolj ali manj redno. Bilo je res vse na prostovoljni osnovi, saj smo bili pri birmi že na koncu tega šolskega leta. Ta birma je bila čisto nekaj posebnega – v znamenju divjaškega preganjanja katoliške Cerkve. Za našo družino pa je pomenila veliko slovesnost: saj smo bili pri birmi kar trije iz naše družine: Hedvika, Anton in jaz – birma je bila namreč vsakih šest let in je zajela nekako vse šolske otroke, ki še niso bili pri birmi: jaz sem takrat ravno končal prvi razred. Ko smo prišli k birmi, mislim da od prvega do osmega razreda, je bilo v cerkvi le tiho igranje. Mama so pozneje rekli: »Vprašala sem se: 'Kako to, da stric Tinček ne pritisne vseh registrov, kot se za birmo spodobi?'« Pozneje so osumili ljudje matičarja, ki pa je verjetno dobil namig ali celo ukaz od višjih, da je to napravil. Ko so pevci prišli na kor, se jim je kislina oprijemala za obleko in razžirala in snov in kožo. Tako se je godilo tudi naši Pepi in teti Zefki. Obenem so bile uničene tudi orgle, pa zato Tinček ni mogel nanje igrati. Pozneje je ta matičar – ki sicer ni bil slab človek in si ni bil z nikomer v jezi – napravil samomor: s kolesom se je zapeljal v takrat nastajajoče Velenjsko jezero in utonil ter svojo skrivnost odnesel s seboj… Na tisto birmo smo se pripravljali z na pamet učenjem na ciklostil razmnoženih vprašanj in odgovorov – mislim, da jih je bilo nekaj čez sto. Kljub vsem nevšečnostim pa je birma sama v miru potekla. Birmal nas je škof Maksimilijan Držečnik, doma z Ribnice na Pohorju. O njem so pripovedovali anekdoto, da so ga prišli iz neke fare prosit za duhovnika. »Nimam vam koga poslat, vsi so zasedeni.« »Pa nam dajte kakega bolnega, bomo zanj lepo skrbeli.« - »Tudi takega bolnega nimam.« Pa so vseeno vztrajali: »Gospod škof, vsekakor nam dajte duhovnika, da ne bo fara brez maše. Dajte nam enega, pa četudi je Pohorc.« Škof pa jim je odvrnil: »Kaj smo res mi Pohorci tako zanič?« Pravijo, da je tudi on bil mnenja, da je »bolje dva koraka naprej, kot enega nazaj.« Ko je šlo za izbiro njegovega naslednika, je bil baje v Rimu in si je rekel, da naj bo njegov naslednik tisti, ki bo prvi prišel v cerkev. In je bil ta prvi – Vekoslav Grmič. Le-ta je bil sicer dober in družaben človek, vendar je verjetno šel predaleč v koncilski želji, da Cerkev približa današnjemu svetu, ter je noter vdrla posvetna miselnost. Ko sem bil za kaplana na Bučki, mi je Selakova Tinca – kamor sem hodil poleg k Železnikovi Micki na kosilo – med drugim pravila, kako so njihovo družino takorekoč na silo spravili v zadrugo. Brezbožniki so pa istega 1952. leta, tudi tam za birmo napravili cirkus: sovražnik je pobral vse prte z oltarjev in jih je hotel politi z gnojnico. Toda zvonar Dolenškov Polde, ki je cerkev pustil odprto, je takrat že končal zvonjenje jutranjice in tako je nepridiprav pobegnil ter pozabil v naglici vedro z gnojnico. Škof Anton Vovk (1900-1963) je takrat birmal na Raki. Ko so mu povedali o izgredu, je dejal: »Prinesite navadne namizne prte in z njimi pokrijte oltarje. Birma bo.« In je res bila, zelo slovesna. Ljudje se niso dali ustrahovati. Pozneje je bila cela razprava v Krškem. Obtožen pa ni bil nepridiprav, ki je prte vlekel celo do neke hiše pod cerkvijo in je hotel z gnojnico politi oltarje – ampak tisti, ki so zadevo prijavili. Krivec pa – ki je delal seveda po naročilu – ni dobil nobene kazni. Tistega leta se je zaostrilo preganjanje katoliške Cerkve ne le v Sloveniji, ampak po celi takratni Jugoslaviji, saj je šele 1953. leta bila objavljena ustava, ki je jamčila nekatere pravice tudi vernim – veljala pa je zlasti za svetovno javnost. Doma pa se je preganjanje nadaljevalo. Enega leta je bilo takrat zaprtih samo v Sloveniji 300 duhovnikov. Ko je papež Pij XII. umrl, se spominjam, da je visela z zvonika v Šentilju dolga, črna zastava. Bil je res velik papež, pri ljudeh zelo spoštovan. Spraševali so se, kaj bo zdaj s Cerkvijo, ko je tako sposoben papež umrl. Katoliška Cerkev pa ima jamstvo svojega ustanovitelja, da je »peklenska vrata na bodo premagala« (Mt 16,18) in torej ni odvisna le od ljudi in njihove krhkosti, celo niti od papeža niti od koga drugega: vodi jo namreč Sveti Duh, ki zna tudi po krivih črtah človeške zmotnosti in nepopolnosti ravno in pravilno pisati. ==== Moja potvrda 25 ==== Za vreme Pija XII. imali smo veronauku u Št.Ilju kad je moja sestra Hedvika (r. 1940.) išla u osnovnu školu. Kad sam u rujnu 1951. krenuo u školu ja, imali smo školsku versku nastavu samo u prvom polugodištu. Učiteljica Venturinova Slava je tada izašla iz učionice taj zadnji sat, a ušo je župnik i dekan Jurij Lebič. Ova profesorica - iako je bila na liniji, nikad nam (kao ni drugi učitelji) nije rekla ništa protiv vere. Jedne Čiste srede pitali smo je sme li se jesti „krape“ (krofe, uštipce) koji se peku na masti i na Pepelnicu. Ona je rekla je da ne moraju biti pečeni na ulju, da se mogu jesti na Pepelnicu - to jeste na Čistu sredu. Tada sam mislio da je u krivu – i tek kasnije sam saznao da je, prema tadašnjem korizmenom zakonu, doista bila u pravu. Nakon rata Tito je sve više ograničavao versku slobodu te konačno izbacio veronauku iz školskih klupa, čega se njegovi pristalice u Sloveniji nažalost drže i danas. Za vreme rata su morali svi seljani prisustvovati partizanskim mitinzima. Kad je odmah nakon rata Pečak predložio našeg oca i dva druga ugledna seljana: Lovriča in Vrbajaka - za člane partije, a da nije nikoga od njih pitao za privolu, na sledećem sastanku sekretar je – prema očevom kazivanju – rekao doslovce: “Do sada ste išli na sastanke zajedno s ostalim ljudima i nismo smeli sve reći pred njima. Ali sada smo i sami partijaši i otvoreno vam kažem: naša je namera porušiti crkve i poubijati sveštenike.” Kad je moj otac to čuo, nije više dolazio na partijske sastanke – što su mu zamerali te se osvetili visokim porezima koji su tatu gotovo naterali u zadrugu - ali ipak se nije predao. Postalo mu je jasno da je reč o militantnom bezboštvu, čiji naslednici i danas rade - isto: pred narodom ocrnjuju sveštenike a vernike teraju iz crkve. Njegov cenjeni prijatelj – kršćanski socijalist Edvard Kocbek – to do kraja života nije mogao shvatiti, iako je prvi javno progovorio o zločinačkim poratnim masakrima. Naš profesor Anton Strle je s gorčinom rekao: “Kad su partizani ubijali naše verne momke i bacali ih u kraške ponore, Kocbek je šetao i brao cveće”. Što se tiče veronauke, nije isteran iz svih škola u isto vreme – u nekima se je neko vreme još zadržao – a onda smo imali veronauku manje-više redovito u crkvi. Zaista je sve bilo na dobrovoljnoj bazi, jer smo već bili jedni na krizmi ili potvrdi već na kraju prve školske godine. Ta je potvrda ipak bila nešto posebno – u znaku divljačkog progona Katoličke Crkve. Za našu obitelj to je, međutim, značilo veliku svečanost: jer je na krizmi bilo čak troje članova naše obitelji: Hedvika, Anton i ja; krizma je bila nekako na svakih šest godina te je obuhvatila svu školsku decu koja nisu još bio na potvrdi: a zbog ratnih komešanja i decu od ranije. Kad smo došli sa kumovima Orozlovim Antonom i ženom Anicom na krizmu, začuđeni smo slušali, što se samo tiho sviralo. Mama je kasnije rekla: “Pitala sam se: Kako to da striček Tinček ne pritisne sve registre na orguljama, kako to i priliči za krizmu?” Kasnije su ljudi posumnjali u matičara, koji je verojatno dobio nalog od viših da to učini. A šta je učinio, kako se prepričavalo? Kad su pevači došli na kor, solna kiselina, koju je kriomice prosuo po orguljama i sedištima, se uhvatila za njihovu odeću te izjedala i tkaninu i kožu. Tako se dogodilo našoj Pepi i teti Zefki, koje su bile vrsne i stalne pevačice u crkvi. Istodobno su stradale i orgulje pa Tinček nije mogao na njih svirati. Kasnije je taj matičar - koji inače nije bio sa nikim u zavadi - počinio samoubojstvo: biciklom se odvezao u Velenjsko jezero koje je u to vreme nastajalo i utopio se, ponevši sa sobom svoju tužnu tajnu... Za tu smo se potvrdu pripremali tako što smo napamet naučili pitanja i odgovore - mislim da ih je bilo preko stotinu. Unatoč svim neugodnostima, sama krizma prošla je mirno. Potvrdio nas je u veri mariborski odnosno lavantinski biskup Maksimilijan Držečnik, doma iz Ribnice na Pohorju. Za njega su pričali anegdotu da su ga iz jedne župe došli moliti za sveštenika. “Nemam vam koga poslati, svi su zauzeti.” “Pa dajte nam bolesnog, mi ćemo ga dobro paziti.” – “Ni bolesnog nemam na raspolaganju.” Ali oni se nisu dali: „Preuzvišeni gospodine biskupe, dajte nam svakako sveštenika da ne bude naša župa bez mise; pošaljite nam jednoga, pa makar i Pohorca." A biskup im je odgovorio: „Zar smo mi Pohorci zaista tako loši?" – jer je i sam bio rodom sa Pohorja. Priča se da je i on smatrao da je „bolje učiniti dva koraka napred nego jedan nazad.” Kad je trebalo birati naslednika, bio je u Rimu i rekao si da će postati njegov naslednik onaj koji prvi dođe u crkvu. A bio je kao mogući kandidat Maksimilijan Jezernik – moj propovednik na prvoj misi – kao i Vekoslav Grmič. Potonji je došao tada prvi u crkvu; on je bio dobar i društven čovek, ali je verovatno preterao u želji da Crkvu približi današnjem svetu. Kad sam bio kapelan na Bučki, išao sam jedan vikend na ručak kod Železnikove Micke, a druge nedelje kod Selakova Tince, koja mi je ispričala među ostalim, kako su njihovu obitelj praktički utjerali u zadrugu. Iste 1952. godine bezbožnici su napravili cirkus za krizmu također na Bučki, tako da je njihov sin primio potvrdu u Ljubljani. Neprijatelj je odneo sve prtove s oltara i hteo je crkvu politi gnojnicom. No zvonar Dolenškov Polde, koji je ostavio crkvu otvorenom za vreme jutarnje zvonjave, do tada je već završio posao, pa je počinilac pobegao, zaboravivši u žurbi vedro gnojnice. U Raki je tada krizmao biskup Anton Vovk (1900.-1963.). Kad su mu javili za oskvrnuće, rekao je: “Potvrda će biti! Donesite obične stolnjake i pokrijte njima oltare." I doista, bilo je vrlo svečano. Ljudi se usprkos nasilju nisu dali zastrašiti. Posle ovog nemilog događaja je bila cela rasprava u Krškom. Optuženi nije bio izgrednik koji je čak na očigled seljana dovukao stolnjake u kuću ispod crkve i hteo prosuti gnojnicu po oltarima - nego oni koji su to prijavili, da tobože lažu. Ali onda je branilac podigao u sudnici vedro te zavikao: „Corpus delicti!“ („Predmet prestupa!“) i rasprava je bila završena. No, krivac - koji je, naravno, radio po narudžbi - nije dobio nikakvu kaznu. Te se godine su komučnisti pojačali progon Katoličke Crkve, ne samo u Sloveniji, nego i u celoj tadašnjoj Jugoslaviji, jer je tek 1953. objavljen ustav koji je jamčio određena prava i slobode građanima – ali se on odnosio pre svega na svetsku javnost. Kod kuće se, međutim, progon nastavio. Samo u Sloveniji je u godinu dana zatvoreno 300 svećenika. Usledili su montirani sudski procesi po Stalinovom naređenju: u Sloveniji protiv Gregorija Rožmana, u Hrvatskoj protiv Alojzija Stepinca; a gotovo u isto doba u Mađarskoj protiv kardinala Józsefa Mindszentija, da ne govorimo o sličnim postupcima po drugim zemljama istočnog bloka. Kada je papa Pio XII. umro, sećam se dobro da je na zvoniku u Šentilju visela dugačka, crna zastava. Po mišljenju ljudi je uistinu bio veliki papa, vrlo cenjen u narodu. Pitali su se što će se dogoditi s Crkvom sada kada je tako sposoban papa umro. Katolička Crkva, pak, ima jamstvo svoga utemeljitelja Isusa Krista, da je „vrata paklena neće nadvladati“ (Mt 16,18) te da stoga njen opstoj ne ovisi samo o ljudima i njihovoj krhkosti, pa ni o Papi ili bilo kom drugom: vodi je Duh Sveti, koji zna ispravno pisati čak i duž krivudavih crta ljudske pogrešivosti i nesavršenosti. === Osnovna šola 26 === Ravno v tistem času je bila nekaj časa imenovana kot osnovna, nekaj časa pa kot osemletna šola ali osemletka. V zvezi s šolanjem bi rad omenil nekaj sošolcev in učiteljev. Omejil bi se torej le na najožje možno število. Iz prvega razreda osnovne šole bi omenil Jakoba Grošla, po domače Minkšovega, ki je ostal moj prijatelj in dobrotnik vse do danes. Čeprav se ne spomnim, da bi se bil on takrat ukvarjal s športom, kar je bilo meni vedno kot španska vas. Pozneje se je odlikoval zlasti v teku in si je nabral kar precej odlikovanj. Danes pa je srečno poročen in se ukvarja tudi s čebelarstvom in fotografiranjem. V prvem in drugem razredu nas je učila Venturinova Slava, ki se je pisala Kralj, v tretjem razredu pa Rudi Eberlinc, ki je z ženo in otrokom - punčko - stanoval v šoli. Zapomnil sem si njegov rek, ki ga je večkrat ponavljal: »Če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.« Do nas je bil dober učitelj in je znal zelo zanimivo pripovedovati. Takrat smo imeli v istem razredu "tretji" in "šesti" razred, ki jima je dajal istočasno različne naloge. Kaj lahko in uspešno tako učenje najbrž ni bilo. V njegovi družini pa je baje večkrat prišlo do napetosti, in tedaj, so baje leteli po sobi »leteči krožniki«. V tistem času se je o letečih krožnikih, ki da krožijo po vesolju in da včasih tudi pristanejo kje na zemlji skupaj s čudnimi bitji - vesoljci -, veliko govorilo. V četrtem razredu pa nas je učil Mirko Grešovnik, ki je znal tudi dobro igrati na harmonij. Slišal sem, da je imel pozneje lepe uspehe tudi pri družbenem delu. V Šentilju je bila sicer osnovna šola, vendar se niso učili tujega jezika. Kdor je hotel torej naprej v šolo, je moral v Velenje. Med njimi sem bil tudi jaz. Do Starega Velenja, kjer sta bili takrat dve stavbi osemletke oziroma osnovne šole od 5. do 8. razreda, je bilo kake tri kilometre, ki smo jih vedno prehodili peš. Vozil se je s kolesom samo Štoberjov Oto. V petem razredu je bila razredničarka Iva Srebotnik, ki se je poročila Brčkalja. Bili smo v tako imenovanih grajskih konjušnicah, pritlični rumeni stavbi ob Golovi žagi, blizu Vile Bijanke. Petje nas je učila Rozika Kmecl, žena Edvarda Kmecla, ki je zbolela na grlu. Še zadnjič smo z njo zapeli v 5. razredu še zadnjo uro njeno priljubljeno pesem »Prišel je ciganček« - ona pa zaradi bolezni z nami ni mogla več peti. V šesti razred smo hodili v »nemško šolo« - rumeno stavbo poleg »konjušnic«. Ko se je začela šola, jih je prvo uro nekaj zamudilo, in nam je Rozika imela nam je nauk, kako je čas dragocen in koliko časa bomo zgubili, če ne bomo točni. Potem pa ni več predavala, ker ji je bolezen to preprečila in je kmalu nato tudi umrla. Njen pogreb je bil v njeni domači vasi nekje ob Savi. Razrednik pa nam je bil tisto leto njen mož Edvard, ki nas je poučeval zemljepis. Spomnim se, da sem bil nekoč vprašan, kaj je to »sleme«. Ne samo jaz, nihče od sošolcev tega ni vedel – pa nam je lepo razložil. Z njim smo bili skupaj na izletu v Celju in se kopali v Savinji. Naslednje leto sem zopet šel na izlet z njegovim razredom – šli so na Kum in je bilo zelo zanimivo, ko smo zvedeli za zgodbo, kako je nastalo ime Kum: sveta Neža je baje dejala svetemu Joštu: „Komm!“ – to je „Pridi!“ In zato sta na vrhu hriba dve cerkvi. Tretje leto smo hodili v novo šolo v Novem Velenju, kjer so bile poleg Doma za onemogle zgradili čisto nove ločene učilnice, in jih je povezoval le hodnik. To je bilo zelo praktično in se razredi med seboj niso mešali ali se motili, četudi so morda imeli petje ali glasbo. Zaradi take razporeditve smo jih imenovali »kurniki«. Če kurniki, so bili vendarle imenitni in gosposki. Notri je bil parket – in smo smeli vstopati le v copatih. Tja sem hodil le eno leto, v osmi razred pa spet v Starem Velenju, kjer smo imeli manjše učilnice v stari, takoimenovani »nemški« šoli. Učitelj Arnold nas je učil risanja, za katero pa jaz nikoli nisem imel smisla. Med drugim nam je svetoval, naj fotografiramo stara znamenja in kapelice, ki so jih tedaj podirali in uničevali: med drugimi tudi staro kužno znamenje na poti med Tišlerjem in šmarško cerkvijo. V sedmem razredu nam je bil razrednik Milan Klančnik, ki je hodil poučevat iz Šoštanja in nas je učil slovenščino. Na Božič nas je vprašal takoj na začetku, če vemo, kaj je to »hora legalis«. Seveda od nas nihče ni vedel, da je to osma ura zvečer, ko dijaki brez spremstva staršev ne smejo biti zunaj. Nato je nadaljeval: »Nekateri od vas pa so bili ponoči na polnočnici v cerkvi, torej po osmi uri zvečer; naj tisti vstanejo.« Vstali smo trije ali štirje učenci. Med njimi sva bila dva po ocenah najboljša – tako med dečki jaz in med deklicami Jelica. Učitelj torej ni mogel reči, da hodijo k maši najslabši učenci – ampak je dejal, da v prihodnje tako ne bomo več šli ponoči ven, česar pa se mi s kmetov seveda nismo držali. Ni omenil, da smo bili pri maši vsi po vrsti v spremstvu staršev, saj so tudi oni bili verniki in so redno hodili k maši. Posledic ni bilo nobenih; mislim pa, da je bilo pri maši več dijakov. Eden od predmetnih učiteljev je že enkrat prej delal nekakšno »anketo«. Vprašal je namreč, kdo hodi k verouku. K verouku smo hodili v šolo v Št. Ilju le pol leta – do zimskih počitnic 1951. Takrat pa je Tito pretrgal diplomatske stike z Vatikanom, ker je hotel komunizem uničiti vero, zlasti katoliško. Takrat so oblasti zaprle tudi zagrebškega nadškofa in predsednika jugoslovanske škofovske konference Alojzija Stepinca, ker ni hotel pretrgati vezi s papežem in ustanoviti hrvaške pravoslavne Cerkve. Jaz sem bil pri birmi že v prvem razredu, zato sem pozneje hodil bolj neredno k cerkvenemu verouku v naši župnijski cerkvi, ki ga je imel dekan in župnik Jurij Lebič, čeprav smo Klemšetovi fantje hodili redno k nedeljski maši in po možnosti tudi ministrirat skozi celo osnovno šolo. Takrat se torej – bilo je že v Velenju – nisem javil, da hodim k verouku. Ko sem to doma povedal, je oče bil žalosten: »Jezus pravi: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim nebeškim Očetom« (Mt 10,33). Nisem si bil v svesti, da bi bil zatajil Jezusa, vendar sem si ta dogodek tako vzel k srcu, da sem pri spraševanju glede polnočnice tudi jaz vstal. Resnici na ljubo pa moram povedati, da – čeprav je Velenje veljalo za »rdeče« - kot vsa rudarska mesta – nas v šoli nihče ni odvračal od vere. Tega vprašanja se v pogovorih nismo niti lotevali. Nekako smo vedeli v razredu, kateri smo verni in »hodimo v cerkev«, glede drugih pa si nismo belili glave. Samo enkrat je Rozika Kugoničeva, ki je bila doma nekje z Dolenjskega, pripovedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kamor so jo internirali med Drugo svetovno vojno. To ni bilo med šolsko uro, ampak mislim, da je bilo med odmorom, ko smo se o nečem sproščeno pogovarjali. Dejala je nekako takole: »Veliko smo molili, da bi se rešili, pa nam molitev ni nič pomagala. Takrat sem izgubila vero.« Ne na glas, ampak v srcu se z njo že takrat nisem strinjal. Pomislil sem, koliko njenih sojetnic je končalo internacijo s smrtjo ali hudimi zdravstvenimi posledicami. Ona pa se je le rešila, čeprav ne takoj in na način, za katerega je molila. Nisem videl nobenega razloga, da bi zato izgubila vero, ampak bi morala biti Bogu hvaležna, da jo je pripeljal iz tega pekla trpljenja, medtem ko so mnogi od sojetnikov in sojetnic tam pustili svoje kosti in mlada življenja. Pripovedovala je tudi, kako so bili Italijani – ki so že precej razumeli – nekoč kot straža pri maši. Ravno takrat je bil evangelij o tem, kako je Janez Krstnik jedel kobilice in divji med. »Slaba košta!« - je zamomljal vojak. Drugič pa je prišel k njim domov neki laški vojak, ki jih je prosil, naj mu pripravijo polže, in so mu ustregli. Rozikin brat pa je bil radoveden, kakšnega okusa so ti polži, ki so za Lahe bili taka poslastica. Ko je prosil za svoj delež, je njemu pripadla ravno polževa – glava! Vsi domači so od studa zbežali iz kuhinje. Od vere nas nihče ni odvračal, enkrat pa od duhovnikov, ko so nas na dvorišče »konjušnice« zbobnali menda vse razrede. Govoril je učitelj glasbe. Pravil je, da je veliko mladih duhovnikov sklenilo protidržavno zaroto in jo podpisalo, kar da so dali v steklenico in zapečatili. »Od tedaj naprej teh duhovnikov ne imenujem drugače kot flašarje«, je končal svoje predavanje učitelj Bojerman. Ali pa je bilo kaj na tem – nisem nikoli zvedel. Kmalu pa so premestili gorečega šmarškega kaplana in glasbenika – Jožeta Tovšaka (1929-2008) iz Velenja na Pohorje, češ da je tudi on sodeloval ali je bil celo glavni pri tej »zaroti«. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za tega učitelja so fantje-sošolci govorili, da zapeljuje dekleta, ki hodijo k njemu v glasbeno šolo, ki je bila nekako tam, kjer je danes Nama v Novem Velenju. Za take prestopke so v tistih časih bili sicer grobi – vendar nedolžni fantje izredno občutljivi. Za nekega učitelja – ne spomnim se več njegovega imena – so fantje-sošolci pravili, da jih je med poukom „šlatal“; čeprav je bila zadeva menda znana, se zaradi takih „malenkosti“ takrat nihče od občinskega ali šolskega vodstva ni vznemirjal, ali nas pred podobnimi nevarnostmi opozarjal – pa bi bilo dobro, da bi nas… V spominu mi je ostal tudi izletu na Bled, ko nas je spremljal učitelj Bojerman. Zvečer pred spanjem nam je pripovedoval neslane vice. Ko smo se vračali z Bleda, smo okrog desetih zvečer prišli z vlakom v Celje in čakali »savinjčana«. Malo smo šli na sprehod; midva s »Sivijem« - tako so klicali mojega sošolca Ivana Sevčnikarja – sva potem zašla – kajti na vogalu neke celjske ulice je bila enaka reklama na obeh straneh – in midva sva zavila v napačno smer ter le še videla, kako jo je savinjčan odsopihal. Kaj storiti sedaj? Potem sva šla ponoči peš, da bi prišla pravi čas v šolo – kar kakih 24 kilometrov do Šentilja, kjer sva pri nas doma prespala. Sicer pa smo se v šoli na splošno lepo imeli. Bili smo polni mladostnih sil in načrtov, od katerih so se le redki uresničili. Jaz v tistem času še nisem mislil na duhovniški poklic, ampak sem se le želel šolati. Velenje so takrat na veliko gradili; moj oče je imel tam še nekaj časa drevesnico: enkrat pod šmarško cerkvijo – tam blizu je stanoval učitelj Kmecl – drugič pa pri Ramšakovih – poleg železniške postaje, kjer so pri sosedovih imeli lepo izdelan posnetek pogreznjenega škalskega središča. V prostem času smo pomagali staršem pri delu. Oče je delal v drevesnici, ali z okopalnikom (kuntivatorjem) okopaval drevesca ali pa cepil, mi otroci pa smo brisali divjake, ki so jih potem cepili in ovijali z rafijo. Glede počitnic lahko omenim, da mi kmečki otroci nismo nikamor hodili na počitnice – razen včasih v Podlipo k mamini stari mami. V poletni vročini pa sem se hodil kopat na nastajajoče Velenjsko jezero – in se tudi sam naučil plavat. Nisem nikdar plaval daleč proč, saj se nisem niti čutil zadosti močnega – najprej sem plaval kot pesek, potem pa tudi kravl in prsno, kar mi je najbolj ustrezalo. Delovnih počitnic sem se torej navadil že od doma. Kot duhovnik v Mužlji pa sem počitnice preživljal navadno na raznih katehetskih tečajih; pozneje pa v Ankaranu, pod gostoljubno streho župnika Iva Miklavca (1938-2022) – ki je pod trdo pohorsko skorjo skrival zlato srce. Kakršnakoli da je bila gneča, on je za sobrata vedno našel kak kotiček: naslednjega dne pa že sobico. Tako sem imel možnost, da sem se kopal v morju po cele dneve – navadno za Valdoltro – pa tudi pred njo, kjer so imeli svoje letovišče med hotelom Adria in področjem ortopedske bolnice Kranjčani. Večkrat sem preplaval tisti zaliv – nekoč tik pred nevihto, ki je povzročila precejšnje valovje – hvala Bogu, brez hujših posledic. Jaz sem sploh imel rajši morje kot hribe, kjer se jih – največ zaradi neprevidnosti – prav vsako leto veliko mladih ponesreči. Po prometni nesreči 2000 pa mi veliko bolj ustreza ravnina – kajti noga se v hoji v hribe kaj lahko spotakne še zdravemu človeku. Zato hodim včasih – razen koronskega obdobja – na peskaro plavat. Tukaj je družba mirna in večinoma starejša, obenem pa je tukaj tudi manjše gostišče, ki skrbi za urejenost in dostop do malega jezerca – kopališča. Dostop je po travi, ki je sedaj vsa posušena, vendar se po njej še vedno lažje hodi kot po razžarjenem pesku, === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. === Školovanje u Velenju 28 === U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi. O jednom učitelju dečaci iz razreda govorili su da ih "pipa" na času; iako se stvar navodno znala, niko se od ogovornih nije oglasio zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti i zloupotrebe – ali bilo bi dobro da jeste... Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. ==== Nadaljevanje ==== === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. To je značilo pešačenje do starog Velenja 3km tamo i natrag, a u Novo Velenje 5 km. Ali nama mladima to nije bilo teško. Obično sam išao sam, ili sa drugarima – i vreme nam je brzo prolazilo. Tada nije bilo ni bicikla, a kamo automobila ili autobusa! === Školovanje u Velenju 28 === Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi – ali zvanično se tada propovedala „slobodna ljubav“... O jednom drugom učitelju drugovi iz razreda kazivali su da ih je "pipao" na satu; Iako se stvar navodno znala, nitko se iz tadašnjeg rukovodstva tada nije uzbunjivao zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti - ali bilo bi dobro da bi... Baš ti momci su jednom dogovorili, da će svi zajedno nepomično gledati u našu mladu i privlačnu nastavnicu engleskog, kad dođe u razred; ova bezazlena šala toliko ju je uspaničila, da je pozvala ravnatelja Arliča, koji se odmah pojavijo; izderao na čitav razred, a naročito na ove derane, koji ipak time nisu mislili nešto loše – a od tada je ipak imala mir. Za ostale učitelje i nastavnike mogu reći, da su bili na visini svoga zvanja i prema naobrazbi i prema svom vladanju. Tako su nas lepo pripremali na zadaće, koje su nas čekale u životu. === Izleti i raspusti 51a=== Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. To su bile još nevine šale u poređenju sa bezobraštinama, kojima nas je „vaspitavao“ naš pokvareni desetar za vreme služenja vojnog roka u Pirotu. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. === Srednja šola 30 === V srednjo šolo sem se najprej vpisal na Ravne na Koroškem; oče je menil, da bo tam zame najbolje poskrbljeno, ker je bil ravnatelj Ivan Sušnik, koroški borec, ki je redno hodil k maši in je bil tudi praktičen vernik. Bil je ugledna osebnost in ga v njegovi vernosti niso motili. V tistih poletnih počitnicah sem se torej odšel vpisovat v sredno šolo. Do Otiškega vrha sem se peljal z vlakom in nanj naložil brzovozno tudi kolo; od tam naprej pa sem se peljal do Raven s kolesom. Srečno sem se vpisal in sem bil kar vesel, da bom začel novo življenje. Toda tokrat se je dobesedno uresničil pregovor: „Človek obrača – Bog obrne.“ Pri nas doma smo sicer imeli drevesnico – in torej denar in zaslužek le jeseni, ko so od vseh strani prihajali kupci po mlada drevesca. Zato je za družino pomenilo plačilo internata – ki v tistih socialističnih časih najbrž ni bilo veliko – vendarle dodatno breme. Prav takrat pa je bil kaplan v Šmartnem pri Velenju, nekaj časa pa tudi župnik v Velenju - mladi Janez Zorko. Od sošolcev sem slišal, da so pri njem imeli zelo zanimiv verouk, in da so večkrat gledali tudi filmčke. Jaz sem hodil k verouku v Št.Ilj k dekanu Juriju Lebiču, kjer pa takih „novotarij“ nismo imeli. Danes menim, da je le bolje, da je birma na koncu osnovne šole; saj na ta način mladi hodijo k verouku tudi v času dozorevanja, ko jim je pravzaprav verska in nravna vzgoja najbolj potrebna. V tistem času smo zbirali vse mogoče in nemogoče; kot je pri mladih pogosto, sem tudi jaz zbiral takorekoč vse, kar se je zbirati dalo: znamke, žveplenkove škatle, filmske reklame, razglednice. Največ sreče sem imel z znamkami; Vrajekov stric iz Ložnice mi jih je podaril cel zvezek in sicer kar cele serije čudovitih znamk: madžarske, staroavstrijske, od SHS. Med njimi so bile najlepše japonske pokrajinske znamke, ki jih je odlikovala izredno lepa izdelava in za tisti čas neverjetno jasne barve na belem papirju – se je takoj opazilo, da so na čelu napredka. Ne vem točno, kaj me je prineslo tja v farovž – mogoče tudi zbiranje znamk. Sicer smo včasih šli v Šmartno tudi k maši, saj je v nekdanji stari šoli ob cerkvi stanovala moja teta Ančka in njen mož Ciril Venišnik, ki je bil iz Škal in je bil po razpadu škalske prafarne cerkve organist v Šmartnem. Spomnim se še prejšnjega župnika Hohnjeca, ki je dočakal lepo starost in je bil nekoč pri orlih ter je ostal telovadec do konca življenja. Slišali so ga včasih, kako je v sobi telovadil in govoril: „Hohnjec gor, Hohnjec dol!“ Mislim vsekakor, da je kaplan Janez Zorko imel znamke; imel pa je tudi krasne razglednice, zlasti iz Turina in okolice, s katerimi nikakor ni skoparil. Zorko je bil pred vojno salezijanec, med vojno je študiral na Madžarskem, in je po vojni prešel k škofijskim duhovnikom; rad se je šalil, zlasti na tuj račun. Tako so pripovedovali, da se je nekoč v Zagrebu na Knežiji preoblekel v miličarja. Takrat niso bili redki obiski – toda ne preoblečenih, ampak pravih. Kmalu po vojni so salezijance tudi nasilno izgnali iz mladinskega doma. Naš salezijanski sobrat pomočnik Vinko Furlan pa je imel prekrasno zbirko znamk. Zorko je kot strogi miličnik vstopil in Vinko mu je ves prestrašen razkazoval sobo in albume. Ko je pa „miličnik“ z roko segel po znamkah in jih začel mešati, se Vinko ni mogel zadržati in je Janezu zbil kapo – tako je odkril vsiljivca. Preoblečen v miličarja je torej hudo prestrašil Furlana. Ukazal mu je, da odpre predale, kjer je imel albume z dragocenimi znamkami. Janez pa je kljub temu ostal celo življenje naklonjen don Bosku: vse poklice je pošiljal k salezijancem. Med drugimi poklici je poslal s Pohorja Ivota Miklava, ki je bil dolga leta odličen župnik v Ankaranu; pa njegov poklic je Srečko Golob iz Nove Štifte pri Gornjem gradu, kjer je bil Janči župnik, pa tudi jaz sem odšel k salezijancem po njegovi zaslugi, ko je bil kaplan v Šaleški dekaniji. Pozneje je večkrat obiskal svojega brata Štefana v Mužlji, od koder je svojim prijateljem nosil race in goske, ki so jih z domačo pičo redili Kalapiševi. Zorko je torej predložil mojemu očetu, naj mene pošlje v Križevce, kjer bodo pač plačali, kolikor bodo mogli; lahko tudi v pridelkih. Jaz sem takrat zadevo razumel tako, kakor da je v Križevcih šola, iz katere bom lahko šel naprej kot iz kakršnekoli gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič je slutil, da kakega posebnega nagnjenja do duhovnega poklica nisem kazal, čeprav sem redno – kot vsi moji bratje – ministriral pri maši. Zato je prišel nekega dne k nam domov in me vprašal glede te moje nenavadne odločitve, saj je le tako lahko napisal svoje priporočilno pismo. Ni bilo nikakršne težave, da se izpišem iz ravenske gimnazije; menda se je Sušniku to še dobro zdelo. V srednjo šolo sem se vpisal torej najprej k salezijancem v Križevce, nadaljeval pa na Reki: po drugem razredu gimanzije smo prišli v noviciat, nato pa tako v tako imenovani klerikat (tretji in četrti razred gimnazije). Na Mali Šmaren sem torej prišel na Rakovnik, kjer smo se zbirali kandidati za Križevce. Vseh skupaj nas je bilo Slovencev prvo leto osem. Lojze Rajk iz Bele Krajine je bil v Križevcih že več dni in se je počutil čisto domače. Na Rakovniku je bil moj znanec brat pomočnik Drago ali Karel Felicijan, ki sem ga že nekoč prej obiskal in me je spremljal tudi v mesto – malo pogledat Ljubljano. Spomnim se, da mi je gredoč kupil tudi neke malenkosti – ali neke bonbone ali fige: torej mi Rakovnik ni bil neznan. Slovo od doma pa me je vendarle napolnilo z domotožjem – to pa šele, ko sem se znašel v Križevcih med samimi tujimi ljudmi. Z Zorkom smo se ustavili na zagrebškem kolodvoru ter obiskali še zagrebško stolnico. Tisto prvo leto je bilo odločilno za moj poklic ne le zaradi okoliščin – bivanja v semenišču – ampak tudi zaradi odličnih vzgojiteljev in sošolcev. Kakor nas je bilo v prvem razredu osnovne šole 32, seveda vsi iz Št.Ilja, nas je bilo tudi v prvem razredu srednje šole, ki se je imenovala »Škola za spremanje svećenika« - prav tako 32, vendar iz vseh republik Nove Jugoslavije, razen iz Makedonije in Črne gore. V začetku sem imel hudo domotožje; ne le jaz, ampak tudi drugi fantje, ki več dni niso nič govorili, ampak so med odmorom molče sloneli ob velikanskem stogu slame sredi prigorskega dvorišča ter tiho vzdihovali. Kdor ni tega sam izkusil, tega ne bo verjel. Stavba je bil bivši benediktinski samostan, ki ga je Marija Terezija podarila grkokatoličanom, ko so jim nekje pri Čazmi zažgali njihovo tamkajšnjo cerkev-stolnico. Tu v Križevcih so bili pravzaprav miroljubnejši prebivalci, ki so se nanje hitro privadili. V našem času je bilo tam okoli grkokatoličanov le neznatno število. Ker je bila tukaj stolnica, je bilo stalno poleg škofa tudi več duhovnikov. Tu je bil oče Makaj, star prijazen gospod. Ko je ob neki slovesnosti v naši jedilnici – v pritličju – govoril, mu je izpod talarja ušla miš, kar je povzročilo veliko veselje med nami. Včasih je bil tam tudi kanonik Kiš, ki je bil profesor v Džakovem. On nas je pripravljal na kake cerkvene slovesnosti. Bil je zelo natančen, vendar tudi duhovit – sicer majhne postave in nas je takole poučeval: „Prvo pravilo pri bogoslužju je, da ne smeta biti dva obenem na istem mestu“. Vsako nedeljo smo sodelovali pri grškotoliškem bogoslužju v stolnici, ki se je na levi strani držala palače. Peli smo liturgijo sv. Janeza Zlatoustega – žumberški napev – melodije, ki so zelo podobne slovenskim narodnim pesmim – in so se nam kar priljubile – v staroslovanščini, seveda napisano v latinici. Mi smo tudi ministrirali. Škof Bukatko je imel čudovit glas, kot nalašč za vzhodno bogoslužje. Ko je prepeval prefacijo in dvignil roke k nebesom, je zgledal kot kak angel. V prvem razredu je bil ravnatelj šole in učitelj matematike Anton Bajuk, doma iz Bele krajine. Imel je še posledice ran, ko so partizani napadli procesijo, ki se je v Marijinem dvoru odvijala za praznik Marije Pomočnice 1945. Šolski svetnik je bil Mirko Bajić, doma blizu Omiša na Hrvaškem. On je bil profesor latinščine, a od drugega razreda tudi grščine. Na fakulteti so imeli navado, da so diplomirancem nazdravili z vinom. On je bil pa tak odličnjak, da so mu nazdravili s šampanjcem. Seveda takrat še nismo imeli asimil metode, ampak smo ta klasična jezika le prevajali. Katehet je bil blagi Marin Mandić (1926-2011), ki je bil doma iz zaselka Mandići – tudi blizu Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Bil je zaradi posta tako suh ko trlica. Nekoč je dejal: »Če telo hujša zaradi posta, se duša debeli; če pa se telo debeli zaradi preobilne jedače in pijače, takrat duša hujša.« Postil se je sam, nam dijakom pa ni dovolil posta. Spovednik je bil Karel Podkubovšek, pri katerem smo odgovarjali verouk tako, da smo gledali v veroučno knjigo in iz nje brali. Dobričina je to najbrž videl, a si je mislil: »Bodo vsaj enkrat prebrali gradivo, če ga niso prej.« Med sošolci nas je bilo v prvem razredu v Križevcih osem Slovencev. Drugi so bili največ s Hrvaškega – iz Zagorja in Slavonije, nekaj jih je bilo iz Bosne in Hercegovine. Lahko rečem, da smo se dobro razumeli; nekateri od njih so že umrli. Prvi je bil Zvonko Kristić iz Duvna (danes Tomislavgrad), ki je zaradi prometne nesreče dobil tumor v glavi. Med njimi pa je dosegel najvišji položaj Ambrozij Matušić iz Janjeva, ki je bil v dveh mandatih inšpektor hrvaške inšpektorije. === Gimnazija u Križevcima 30 === Školsku godinu 1959. sam sa odličnim uspehom završio u Velenju, sam upisao srednju školu – gimnaziju – u Ravnama u Koruškoj; moj otac je smatrao da ću tamo biti najbolje zbrinut, jer je ravnatelj bio Ivan Sušnik, koruški borac koji je redovito išao na misu, a bio je i praktični vernik – istaknuta ličnost, koruški borac iza prvog svetskog rata: zanimljivo, da ga niko nije ometao zbog njegove vernosti, koja je bila povezana sa poštenjem – kao kod mog oca. Tako sam tih letnih praznika krenuo upisati srednju školu. Vozio sam se do Otiškog vrha iz Velenja vlakom na koji sam brzovozno natovario bicikl; a odatle sam biciklom otišao do Ravna, koje su se ranije zvale Guštanj sa velikim rudnikom olova, koji je tada još bio u pogonu. Uspešno sam se upisao i bio sretan što ću sad sam započeo novi i mirni život, daleko od brata, koji mi je ponekad pomogao, da brže rastem. Ali ovaj put obistinila se doslovce poslovica: “Človek obrača – Bog obrne.“ („Čovek okreće – Bog obrati.”) Kod kuće smo imali rasadnik – a samim tim i novac i zaradu samo u jesen, kad su kupci dolazili sa svih strana kupovati mlada drvca. Stoga je za obitelj plaćanje internata - koje u ono socijalističko vreme možda ni nije bilo veliko - bilo dodatno opterećenje. Ja se time nisam bavio – možda je bilo bivanje u internatu besplatno, kao i samo školovanje od osnovne škole preko srednje uključno sa univerzitetom. U to je vreme mladi Janez Zorko bio kapelan u Šmartnom kod Velenja, a jedno vreme i župnik u Velenju. Čuo sam od svojih školskih drugova da su s njim imali vrlo zanimljivu veronauku, a i da su puno puta gledali filmove. Na veronauku sam ja išao u Št.Ilj kod dekana Jurija Lebiča, gde dakakokod nas nije bilo takvih "novotarija". U današnje vreme mislim da je bolje da je krizma na kraju osnovne škole; jer na taj način mladi idu na veronauk i tekom sazrevanja, kada im je zapravo verski i moralni odgoj najviše potreban. Kao deca smo mi skupljali tada sve moguće i nemoguće; I ja sam, kao što to često biva s mladima, skupljao praktički sve što se dalo skupiti: šibične kutije, filmske reklame zajedno sa suškolarcem Perbilovim Otonom, razglednice. Ja sam imao najviše sreće s poštanskim markama; Vrajekov stric iz Ložnice poklonio mi ih je čitav svezak, naime čitav niz divnih maraka: mađarskih, staroaustrijskih, iz SHS. Među njima su bile i najljepše japanske krajinske marke, koje su se odlikovale izuzetno lepom izradom i za ono vrijeme nevjerojatno jasnim bojama na belom papiru – odmah se primijetilo da su Japanci prednjačili u tehničkom napretku. Ne znam tačno šta me dovelo tamo u šmarški župni dvor - možda skupljanje maraka. Ponekad smo išli na misu i u Šmartno, jer je u bivšoj staroj školi uz crkvu – koja još danas stoji – živela moja tetka Ančka i njen suprug Ciril Venišnik, koji je bio iz Škala i bio je orguljaš u Šmartnom nakon propada škalske župne crkve, koju je progutalo kopanje lignita. Sećam se i prijašnjeg župnika Hohnjeca koji je doživeo duboku starost; pošto je bio davno član društva orlova, ostao je gimnastičar do kraja života. Ponekad se čulo kako vežba u sobi i govori: "Hohnjec gor, Hohnjec dol!" Svakako mislim da je kapelan Janez Zorko imao lepe marke; ali imao je i lijepih razglednica, posebno iz Torina i okolice, na kojima nije štedio te nama ih je delio. On je pre rata bio salezijanac, za vreme rata studirao je u Mađarskoj, a nakon rata pridružio se biskupijskim sveštenicima; volio se šaliti, pogotovo na tuđi račun, zato smo ga naročito mi mladi rado slušali – a i kod naših roditelja je bio omiljen, jer je ponekada misio u našoj crkvi. Pričalo se da se jednom u Zagrebu na Knežiji prerušio u milicajca. U to posleratno vreme slične posete nisu bile retke – ali ne prikriveni, nego stvarni milicajci su često uznemiravali crkvene ljude. Ubrzo nakon rata salezijanci su nasilno isterani iz omladinskog doma. Naš brat salezijanac Vinko Furlan imao je prekrasnu kolekciju maraka. Zorko je ušao kao strogi milicajac, a Vinko mu je sav prestrašen pokazao sobu i pojedinosti. Prerušen u milicajca je najprvo gadno prestrašio Furlana te mu oštro naredio da otvori sve ladice, da se tobože u njima krije oružje – ali on je u nekojima držao albume vrednih maraka. Sve je teklo po protokolu. No, kad je "milicioner" posegnuo za markicama i počeo ih mešati, Vinko se nije mogao suzdržati: uhvatio je „milicajca“ za ruku i srušio Janezu šešir - tako je otkrio uljeza: smehu nije bilo kraja. Ipak, Ivan je ostao veran don Boscu celoga života: sva je zvanja slao salezijancima. Između ostalih zvanja poslao je s Pohorja Ivota Miklavc, koji je godinama bio vrsni župnik u Ankaranu i moj dugogodišnji dobrotvor; njegovo zvanje je bio i vredni Srečko Golob iz Nove Štifte kod Gornjeg grada, gdje je Janči bio župnik; zajedno smo otišli u Križevce sa njegovim dugogodišnjim ministrantom Francom Jevšekom, koji je već od malih nogu pokazivao zvanje. Konačno sam i ja zahvaljujući njegovom posredovanju otišao u salezijance dok je bio dušebrižnik u Šaleškom dekanatu. Kasnije je više puta posjećivao brata Štefana u Mužlji, odakle je prijateljima nosio patke i guske koje su uz domaću hranu eko-zdravo uzgajali Kalapiševi u Belom Blatu. Sveštenik Zorko je dakle predložio ocu, da me pošalje u Križevce, gde će platiti koliko mogu; može biti i u prirodi. Tada sam ja stvar shvatao kao da u Križevcima postoji škola iz koje ću moći ići dalje kao iz svake druge srednje škole ili gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič osetio je da ne pokazujem neku posebnu sklonost duhovnom zvanju, iako sam redovito – kao i sva moja braća – ministrirao na misi. Tako je jednog dana došao u našu kuću i pitao me za ovu moju neobičnu i neočekivanu odluku, jer je jedino tako mogao napisati svoju preporuku. Nije mi bio problem ispisati se iz ravenske gimnazije; valjda je Sušnik ipak mislio da je to za mene čak i bolje. Tako sam naknadno upisao srednju školu kod salezijanaca u Križevcima, a nastavio u Rijeci: nakon drugog razreda gimnazije ušli smo u novicijat, a zatim u tzv. klerikat – to jeste treći i četvrti razred klasične gimnazije. Tako sam došao na Malu Gospu u Ljubljanu na Rakovnik, gde su se okupljali kandidati za Križevce. Sve u svemu, prvu godinu bilo nas je osam Slovenaca. Lojze Rajk iz Bele Krajine već je nekoliko dana bio u Križevcima i osećao se potpuno kao kod kuće. Na Rakovniku mi je prijatelj bio brat-pomoćnik Karel Felicijan iz našeg sela, kojemu je moj otac bio kum i kojega sam već jednom posetio. Tada me je vodio po Ljubljani - da malo razgledam stari grad. Sećam se da mi je usput kupovao i neke sitnice - ili neke bombone ili smove: tako da mi Rakovnik nije bio nepoznat. Rastanak s domom, međutim, ispunio me čežnjom za domom - i to tek kad sam se našao u Križevcima među gotovo samim strancima. Sa pratiocem Zorkom smo se zaustavili na zagrebačkom kolodvoru, i posetili znamenitu zagrebačku katedralu. Ta prva godina bila je odlučujuća za moje zvanje ne samo zbog okolnosti - boravka u semeništu - nego i zbog izvrsnih odgojitelja drugova. Kao što nas je bilo 32 u prvom razredu osnovne škole, naravno svi iz Št. Ilja, bilo nas je 32 i u prvom razredu srednje škole koja se zvala "Škola za spremanje svećenika", ali iz svih republika Nove Jugoslavije, osim iz Makedonije i Crne Gore. U početku sam jako čeznula za domom; uhvatila me neka do sada nepoznata tuga, koju slovenački zovemo „domotožje“, nostalgija, čežnja po domu. To sam duboko osećao ne samo ja, nego i ostali dečaci koji nekoliko dana nisu ništa govorili, ali su u školskom odmoru šutke sjedeli uz golemu hrpu slame usred prigorskog dvorišta i tiho uzdisali; ko nešto slično nije sam doživeo, neće verovati. Zgrada je bila nekadašnji benediktinski samostan, koji je Marija Terezija darovala grkokatolicima kada su im prema prepričavanjima pravoslavci spalili tamošnju crkvu-katedralu negde oko Čazme. Ovde u Križevcima osećali su se sigurnije, jer stari slavni grad je bio selište mirnijih stanovnika koji su se brzo navikli na njih te se jedni drugima prilagodili. Grkokatolika je u naše vreme bilo ovde samo neznatan broj. Budući da je ovde bila katedrala, ukrašena divnim slikama i freskama, uz grkokatoličkog biskupa je uvek bilo nekoliko njegovih sveštenika. Otac Makaj je bio ovdje, ljubazan stariji gospodin. Kad je jednom govorio na svečanosti u našoj blagovaonici - u prizemlju - ispod halje mu je pobegao miš, što je kod nas pitomaca izazvalo veliku radost. Bio je tu i kanonik Kiš koji je bio profesor na bogosloviji u Đakovu. Pripremao nas je za neke crkvene obrede. Bio je vrlo precizan, ali i duhovit - inače malen rastom, a učio nas je ovako: "Prvo pravilo kod crkvenih obreda jeste, da se ne smeju nalaziti dvoje ljudi na istom mestu u isto vreme." Svake nedelje sudelovali smo u grkokatoličkoj službi u katedrali, koja je bila na levoj strani palače. Pevali smo liturgiju svetoga Ivana Zlatoustoga - žumberački napev - melodije koje su vrlo slične slovenačkim narodnim i crkvenim pesmama - i jako su nam se svidele - na staroslavenskom, naravno napisane latinicom. I mi smo vrlo rado ministrirali. Biskup Gabrijel Bukatko bio je visokog stasa te imao divan glas, savršen za istočno bogosluženje. Kad je pevao kod prefacije „Gore srca!“ i podigao ruke prema nebu, izgledao je poput anđela. U prvom razredu školski ravnatelj i profesor matematike bio je Anton Bajuk, poreklom iz Bele krajine. Imao je i posledice ranjavanja kada su partizani 1945. godine provalili u Marijin Dvor u Slavoniji te napali procesiju koja se odvijala za blagdan Marije Pomoćnice 24. maja 1945. Školski savetnik bio je Mirko Bajić rodom od Omiša u Dalmaciji. Bio je profesor latinskog, ali i grčkog od drugog razreda nadalje. Kad je završio školovanje se na filozofskom fakultetu znalo vinom nazdravljati odličnim maturantima. Bio je tako izvrstan u učenju, da su jedino njemu nadravili šampanjcem. Naravno, u to vreme nismo imali asimil-metodu, nego smo samo prevodili ove klasične jezike a da nikada nismo u njima razgovarali, što je svakako bila šteta. Kateheta je bio blagi Marin Mandić (1926.-2011.), koji je bio iz zaseoka Mandići - također kod Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Od posta bio mršav ko trlica i govorio je: „Ako telo od posta mršavi, duša se goji; ali ako se telo udeblja od previše jela ili pića, onda duša omršavi.« On je sam mnogo postio, ali nama đacima nije dopustio da postimo. Ispovednik je bio Karel Podkubovšek; kod njega smo veronauk odgovarali gledajući u knjigu i čitajući iz nje. Verovatno je dobričina to video, ali se pravio kao da ne primećuje; možda je on u sebi pomislio: "Pročitaće građu barem jednom, ako već do sada nisu." Među školskim drugovima u prvom razredu u Križevcima bilo je osmero Slovenaca; svi su bili dobri matematici, naročito Ciril Slapšak – a i vrsni pevači; ostali su svi bili Hrvati; većina bila je iz Zagorja i Slavonije, a ostali iz Bosne i Hercegovine. Mogu reći da smo se dobro slagali; neki od njih su već umrli; prvi je bio Zvonko Kristić iz Duvna (danas Tomislavgrad), koji je u prometnoj nesreći kod Senja, kada se tumbao zbog bure autobus, dobio tumor u glavi. Među njima je najviše mjesto zauzeo Ambrozij Matušić iz Janjeva, koji je u dva mandata bio provincijal novoosnovane Hrvatske salezijanske provincije. Moj prvi asistent bio je Peter Bogataj koji je danas, kada to pišem (7. jula 2022.) preminuo u 87. godini života. Zbog činjenice da je obolio od covida-19, nije primljen na ljubljansku onkologiju. Kad su ga jučer konačno primili, preminuo je noću u bolnici gde se trebao lečiti od raka. Drugu godinu asistent nam je bio Janez Poprijan, koji je već davno umro a radio je na nuncijaturi u Beogradu. U svakom slučaju, u Križevcima smo se dobro osjećali. Neki Ivan, koji je bio doma negdje tu blizu iz Zagorja, otpušten je pošto je "ukrao" jednu krušku u dvorištu. Drugi, Vlado Kozina, otpušten je, možda, jer je na prvim duhovnim vežbama čitao neke partizanske priče: nešto priređeno za mlade, ilustrirano. Tada su brzo otpuštali ta bilo je mnogo zvanja. Gore je bilo kad je neki dečko iz Prigorja – pričalo se da se zvao Ivan Babec – a iz osvete zapalio onaj ogromni marof sa štalom u dvorištu, ukrao kobilu i htio s njom u Mađarsku: u vreme kad je nakon ubojstva vođe mađarskog ustanka Imrea Nađa granica sa Jugoslavijom bila tako čuvana da ni miš nije mogao proći neprimetno – on je hteo pobeći kobilom! Mladost - ludost. Pričalo se, da je bio otpušten zbog pušenja, koje je kod salezijanaca strogo zabranjeno i danas. Općenito, pak, marljivo smo učili, zabavljali se uz šetnje, igre i salezijanske filmove koje nam je donosio i priređivao ih Vinko Furlan iz Italije. Volio sam učiti, a na kraju drugog razreda smo Blaž Topolovac iz Modriče u Bosni i ja bili najbolji učenici po uspehu; s obzirom da je sve bilo na hrvatskom odnosno na hrvatsko-srpskom, za mene je to bio veliki napredak. Ovo mi se svakako sviđalo jer me strogi Mirko Bajić kod prve školske zadaće iz hrvatskog toliko ispravljao crvenom tintom, da je bila stranica više crvena nego plava. Što se tiče mog pisanja videćete, da je to više ili manje srpsko-hrvatsko, ili ako hoćete – hrvatsko-srpsko, ili bolje jugoslovensko, kao što se ovde u Vojvodini govori u narodu. Sviđao mi se taj život: bio je uredan, ništa mi nije bilo teško, a iskušenja kao da su zaspala. Smenjivali su se učenje, molitva, rad, šetnja i igra. === Predvojaška (pre)vzgoja 32 === Predvojaška vzgoja – tako so na Slovenskem imenovali takrat tisto obdobje, na srbohrvaškem področju pa »predvojnička obuka« - ko so fantje imeli pripravo na vojaščino. Mislim, da je trajala kak mesec dni in je bila obvezna. Jaz sem ravno končal drugi razred »Klasične gimnazije – škole za spremanje svećenika« v Križevcih na Hrvaškem. Tako je ta »vojaščina« prišla na vrsto ravno v počitnicah, in sem je bil deležen nekje v bližini tega sicer lepega prigorskega mesteca z bogato zgodovino. Z disciplino tam sicer nisem imel težav, saj je bila naša v zavodu bolj zahtevna – pa tudi bolj prijetna. Tam ni bilo JNA-oficirjev kot pri vojakih, ampak so bili domačini. Predvojaško smo imeli nekje blizu Križevcev, nekje pod Kalnikom. V zavodu smo imeli svetniške vzgojitelje: ravnatelj je bil Anton Bajuk, Slovenec in Bele krajine, ki je po vojni od komunistov veliko trpel. Šolski svetnik je bil lumen Mirko Bajić, ki je bil iz istega kraja kot katehet Marin Mandić: iz kraja Mandići pri Omišu. Asistent je bil prav danes (7.VII.2022) v 87. letu starosti umrli Peter Bogataj. Zaradi tega, ker je dobil covid-19, ga niso sprejeli na onkologijo. Ko so ga končno včeraj sprejeli, je že ponoči izdihnil v bolnici, kjer bi se moral zdraviti za rakom. Drugo leto je bil naš asistent Janez Poprijan. Vsekakor pa smo se v Križevcih dobro počutili – v prvem letniku 1959 nas je bilo 32. Enega, ki je bil doma tam nekje blizu – so odpustili. Mislim da je bila taka malenkost, da ni bila vredna omembe – menda je na dvorišču pobral eno hruško »ukradel«. Drugega, iz Hercegovine, so pa odpustili menda zato, ker je med prvimi duhovnimi vajami prebiral neke partizanske zgodbe. Ni sicer bilo nič političnega, ampak nekaj za mladino, ilustrirano. Hujše je bilo, ko je neki fant iz Prigorja, zažgal iz maščevalnosti tisti ogromni marof na dvorišču, ukradel kobilo in hotel z njo na Madžarsko: takrat, ko je bila meja tako zastražena, da še miš ne bi mogla neopaženo čez. Pravili so, da so ga odpustili zaradi kajenja, ki je pri salezijancih po pravilih strogo prepovedano. Na splošno pa smo se pridno učili, razvedrilo imeli v sprehodih, igri in salezijanskih filminah, ki jih je oskrboval Vinko Furlan iz Italije. Jaz sem se rad učil in na koncu drugega razreda sva bila po uspehu najboljša dijaka Blaž Topolovac iz Modriče v Bosni in jaz; glede na to, da je bilo vse v hrvaščini, je bil zame to velik napredek. Meni se je to vsekakor dobro zdelo, saj mi je pri prvi hrvaški šolski nalogi Mirko Bajić veliko popravil z rdečilom. Meni je pač tisto življenje ugajalo: bilo je urejeno, zame nič pretežko, skušnjave pa ko da so zadremale. Izmenjavalo se je učenje, molitev, delo, razvedrilo. Pri predvojaški vzgoji pa je nadomestila molitev – kletev. Koliko so ti hrvaški pobi kleli! Še nikoli nisem slišal tako grdih in za katoliško vero žaljivih kletvin! Pri nas doma ni bilo kletvine, še »hudiča« ne. Pa so bili vsi ti mladeniči katoliške vere! Neverjetno! Res da se je preklinjalo tudi, ko sem bil pri vojakih v Pirotu in Prištini – pa tudi, kadar smo se vozili kam z vlakom – vendar toliko, kot so ti Zagorci oziroma Prigorci preklinjali Boga, Marijo, Srce Jezusovo – naše največje svetinje – menda nikjer. Mislim, da so celo Srbe – ki so imeli sicer zelo nesramne kletve in so nekateri preklinjali »sve po spisku« - posekali. Za nas, ki smo bili gojenci urejenega katoliškega zavoda, je to bilo res kot skok iz čiste vode v umazano mlakužo. Vendar nisem opazil, da bi nas kdo od fantov ali častnikov kaj pregovarjal ali odgovarjal od poklica – celo nekam naklonjeni so nam bili vsi po vrsti. Bil sem pa vseeno zelo srečen, ko je to neprostovoljno obdobje vendarle minilo. Sicer so se ti mladi fantje spodobno obnašali. Tako tudi pozneje večina sovojakov v Pirotu. Desetar kozavega obraza – da se ga je oče, ki me je tam obiskal, kar ustrašil – pa nas je med zanimanjem »zabaval« s svojimi osvajanji deklet do podrobnosti. Pa mu to ni bilo dovolj: ko smo imeli čiščenje orožja v sobi po kosilu, se je objemal z drugim oblečenim desetarjem pred vsemi. Ko sem se po tej »predvojaški vzgoji« vrnil nazaj v zavod v Križevce, sem se vendarle počutil spočetka nekam tuje, ko da je v mojo dušo vdrl nekakšen tuj, meni in mojim načelom sovražen svet – in ko da sem se vrnil na Zemljo s kakega tujega planeta. Ta občutek praznote in zbeganosti me je spremljal še dalj časa, dokler se nisem spet vklopil v ustaljeni življenjski ritem. Tista sladkost duhovnega življenja, odsotnost skušnjav in lahkota v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti – pa se je za vselej poslovila. Bilo mi je zelo težko s tem novim stanjem suhote se soočiti; jaz spremembe nisem razumel, drugi mi je pa ni znal razložitil. Bil sem pozneje pri vojakih v Pirotu in Prištini, pa se nikjer ni toliko preklinjalo, kot takrat na prigorski predvojaški »vzgoji«. Bila je vse, samo ne vzgoja. Pozneje sem bral, da mladi – pa tudi odrasli ljudje največkrat preklinjajo zato, ker zanemarijo molitev. Kdor se hoče odvaditi preklinjanja, naj začne redno moliti: ne le, da se bo rešil grde razvade – na sebe in na svojo okolico bo priklical Božji blagoslov. === Predvojničko (pre)vaspitanje 32 === Predvojničko vaspitanje, obuka ili odgoj - tako se to razdoblje nazivalo u bivšoj Jugoslaviji, a na slovenačkom području "predvojaška vzgoja" – je bilo doba, kada su momci imali pripreme za vojnu službu. Mislim da je trajalo oko mjesec dana i bilo je obavezno. Upravo sam završio drugi razred "Klasične gimnazije - škole za spremanje svećenika" u hrvatskim Križevcima. Tako je ta "vojna obuka" iskrsnula baš za vreme letnjih praznika, a ja sam se njome bavop negde u blizini ovog inače lepog prigorskog gradića bogate historije ili povijesti. Tamo nisam imao problema s disciplinom, jer je ona u našoj ustanovi bila zahtevnija – ali i ugodnija. Nije bila stroga i kruta kao kasnije za vreme služenja vojnog roka. Tamo nije bilo oficira JNA, jer je bo u službi domaći kadar a imali smo predvojničku obuku negdje kod Križevaca, negde ispod Kalnika. U predvojničkom odgoju molitva je zamenjena kletvom. Koliko su psovali ovi mladići! Nikada nisam čuo tako ružne i uvredljive psovke za svetu katoličku veru, makar su oni svi redom bili katolici! U našem domu kod kuće nije bilo psovanja, pa ni “vraga” ili slovenačkog „hudiča“ niko u kući nije spominjao. Istina da je bilo psovanja i kad sam služio vojsku u Pirotu i Prištini - kao i kad smo negdje išli vlakom - ali koliko god su ti Zagorci ili Prigorci psovali sveta imena - naše najveće svetinje – valjda nigde. Mislim da su čak i Srbe - koji su inače imali vrlo grube i bezobrazne psovke, a neki su psovali i "sve po spisku" - prevazišli. Za nas, koji smo odgajani u urednoj katoličkoj ustanovi, to je bilo stvarno kao skok iz čistog jezera u prljavu lokvu. Nisam primetio da nas je iko od momaka ili časnika nagovarao ili odvraćao od našeg zvanja - svi su se redom ponašali prema nama poštovanjem – čak i kad su ispričali po koju sumnjivu stvar. Tako nam je neki crnokosi oficir pričao, kako je bilo na latisnkom u školi, valjda u semeništu. Kod slobodnog spisa je napisao na latinskom neku bezobraznu rečenicu, da se kod čitanja njegov profesor toliko uzbudio, da se gotovo šlogirao – ali njemu i drugovima je to kao pubertetniku bilo naročito smešno; razume se, da je bio otpušten. Inače, ovi mladi momci su se pristojno ponašali te nisu bili u stvari loši ili pokvareni. Tako i kasnije većina suvojnika u Pirotu. Desetar kozavog lica - kojeg se moj otac, koji me tamo posetio, dodobra uplašio – posle zvaničnog zanimanja, "zabavljao" nas je svojim osvajanjem devojaka te svoja „junačke podvige“ opisivao do svih sitnica. Ali to mu nije bilo dovoljno: kad smo nakon ručka jednom u Pirotu čistili oružje u sobi, pred svima je se grlio sa svojim drugom-desetarom uz izgovaranje nepristojnih reči. To je mene i drugove svakako uznemiravalo. Ne mogu tvrditi, da se ono njegovo hvalisanje stvarno događalo ili se hteo samo praviti važnim pred vojnicima. Njemu u dobro ipak moram priznati, da mene lično nikad nije napastovao, nego me je čak branio i zaštitio, kad smo nešto obnavljali u stogodišnjoj pirotskoj kasarni i to posle grubog zlostavljanja od strane vojnika Sime – on i njegov drug-desetar su me uzeli u zaštitu, kao i svi ostali vojnici. Toga ovde u Prigorju nije bilo – više izostatak molitve i obilje psovke. Kad sam se nakon tog "predvojničkog odgoja" vratio u križevački salezijanski zavod, osećao sam se još uvek kao tuđin, kao da mi je u dušu upao neki strani svet, meni i mojim načelima neprijateljski nastroje: kao da sam se vratio na majčicu Zemlju sa neke vanzemaljske planete. Tada je verovatno počela ona tako mučna duhovna suša – iza nekog ugodnog razdoblja Božje blizine – kada je svako dobro delo postajalo iz dana u dan sve teže i napornije. Taj osećaj praznine i zbunjenosti pratio me dugo dok se nisam vratio u ustaljeni ritam života. Ranija slast duhovnog života iza prvih duhovnih vežbi na prvom polugodištu u Križevcima, odsutnost iskušenja i lakoća u ispunjavanju svakodnevnih obaveza – zauvek se oprostila. Bilo mi je jako teško nositi se s tim novim stanjem suhoće; nisam nikako razumeo promenu, ali drugi mi to nije mogao objasniti – niti bi znao to rastumačiti svom duhovnom vođi. U nekim stvarima na kraju dakle ostaje čovek sam sa svojim Bogom i sa svojom borbom. Kasnije sam bio s vojnicima u Pirotu i Prištini, ali nigdje nije bilo toliko psovki kao na predvojničkom “odgoju” u Prigorju. Bilo je to sve samo ne odgoj, vaspitanje ili obrazovanje. Kasnije sam čitao da mladi – kao i odrasli i stari – najčešće psuju jer zanemaruju redovnu molitvu. Ko se želi osloboditi psovke, neka se počne redovito moliti: ne samo da će se rešiti ružnog poroka, nego će prizvati Božji blagoslov na sebe i okolinu. Takve korisne upute sam čitao kod omiljelog narodnog sveca – svetog Antuna Padovanskog, koji čak tvrdi, da je redovita molitva osnovni uvet za večno spasenje. === Noviciat na Reki 33 === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda klasične gimnazije za pripravljanje duhovnikov, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenski hriboviti pokrajini. Tam v Prigorju so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je bilo poveznjeno starodavno mesto Križevci, a na enem bregu je stala tudi stolnica, v katero smo hodili k maši. na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, ki smo jih pomagali obdelovati. Reka pa je bila z okolico nekaj čisto drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje ter bedno grmičevje jo je oklepalo vse naokoli – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber – tudi od Podmurvic navzgor. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili seveda Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Ta zadnji je kmalu po posvetitvi imel hudo prometno nesrečo: hud veter je nekje pri Senju prevrgel njihov avtobus, da se je prevračal po strmini; bil je hudo ranjen in kot posledica je nastala bula v glavi in je kmalu nato tudi umrl. Na pogrebu na Mirogoju sem se poslovil kot sošolec od njega, ki »je prestal v Križevcih ognjeni krst – zdaj pa se je skozi ogenj vic preselil v večno blaženost.« V noviciatu pravzaprav ni bilo kakih iger, razen tako imenovane zastave, kjer sem rad sodeloval; medtem sem bil za nogomet, odbojko ali košarko preneroden. Ivo Ljubić, ki je bil profesor in glasbenik, je bil tudi skladatelj ter je sestavil več lahko pevnih pesmi; med drugimi tudi poslovilno pesem, ko so morali oditi na pritisk komunističnih oblasti italijanski salezijanci – ki z Reke niso odnesli niti zobotrebca: {| class="wikitable" |- ! Slovo italijanskih salezijancev z Reke (del) |- | <poem> Oj zbogom more, i Rijeko predivna Još prije zore bit ćeš mi daleka – Ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre bel mare Fjuma. </poem> |} Onje opeval na znano melodijo tudi naš breg, na katerem smo igrali nogomet: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (del) |- | <poem> »Nema Reka lepšeg kraja negoli je smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg…« </poem> |} Naši predhodniki so v noviciatu celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali: mi smo pa lahko igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Učko, drugega pa na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča in je tam živel en njegov brat, drugi pa v Ljubljani. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po nerazumljivi odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga vendarle množiččno in navdušeno pozdravljali. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – smo se malo spočili pred cerkvijo, kjer je župnikoval neki jezuit; oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo, kjer imajo letne duhovne vaje za duhovnike. Po več urah hoje smo prispeli na vrh. Kdor je prehiteval, je moral nositi nahrbtnik s hrano – kar pa je bilo za nas mlade in polne življenjske moči prava igrača. Učka (1396m) je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – namesto bujnih gozdov in gostega rastja le gmota kraškega kamenja in nizkega grmičevja: vendar najvišja gora Istre. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben; pomembno je bilo sodelovati. Danes se čudim, kako da ni mogel izbrati kaj bolj koristnega – je pač bila takrat po vojni huda revščina. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal – z Reke smo jo sicer redno videli na zahodnem obzorju. Naš magister je imel zanimivo navado: vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je Aleksander Ranković prišel pri Titu v nemilost – in odslej so tudi navadni ljudje mogli brez težav dobiti potni list ter iti čez mejo. Moja tozadevna pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – pa se glasi takole: {| class="wikitable" |- ! Naš izlet na goro Učko |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> |} === Novicijat u Rijeci 33 === U jesen, sredinom kolovoza 1961., nakon dvogodišnjeg "aspirantata", to jest pripremnog razdoblja, koji je uključivao dva niža razreda klasične gimnazije, krenuli smo iz Križevaca vlakom u Rijeku. Ovo putovanje mi je bilo zanimljivo, jer je Gorski kotar vrlo sličan slovenskom brdovitom krajoliku. Bilo je i tamo u Prigorju šume, ali su bile manje. Okolinu su najvećim dijelom krasila polja i livade, razastrte po pitomim brežuljcima, na kojima se smestio drevni grad Križevci. Na jednoj takvoj uzvisini bila je i katedrala, u koju smo išli na misu; na drugoj strani je bila uzvisina "Kosovec", gde su bile biskupijske njive, koje smo mi pomagali obrađivati. Rijeka i njezina okolica bili su nešto sasvim drugo: ne plodna polja, nego gole krške stene i jadno grmlje koje su je okruživale sve u naokolo - tada još osim uz more nije bilo toliko novih naselja, koja se danas protežu visoko uzbrdo od obale - čak od Podmurvica naviše. Iznad crkve Marije Pomoćnice u Rijeci, koju su sagradili italijanski salezijanci, bila je obala „Smušen breg“, gde smo igrali nogomet u nekoj vrtači. Najbolji nogometaši bili su, naravno, Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Potonji je nedugo nakon svećeničkog ređenja i župnikovanja u Zagrebu doživeo tešku saobraćajnu nesreću: jak vjetar prevrnuo im je autobus negdje kod Senja pa se skotrljao niz padinu; teško je ranjen i od toga mu se stvorio u glavi tumor te je ubrzo preminuo. Na sprovodu na Mirogoju oprostio sam se kao njegov školski drug od mučenika, koje je „križevačko vatreno krštenje prošao – ali se sada kroz oganj smrti i čistilišta preselio u vječno blaženstvo na nebesima“. U novicijatu zapravo nije bilo posebnih igara, osim tzv. zastave, u kojoj sam volio sudelovati; u uostalom ja sam bio previše nespretan za nogomet, odbojku ili košarku, koje smo igrali u gornjem dvorištu, levo od crkve Marije Pomoćnice. Ivo Ljubić, koji je bio i profesor i glazbenik te skladatelj, sastavio je nekoliko pesama lakih za pjevanje; između ostalih i oproštajni kuplet kada su italijanski salezijanci morali otići zbog promene vlasti: i tada oni sa sobom iz riječkog zavoda nisu ponijeli ni čačkalicu: {| class="wikitable" |- ! Oproštaj riječkih italijanskih salezijanaca (dio) |- | <pjesma> Oj, zbogom more, i Rijeko predivna još prije zore bit ćeš mi daleka - ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre - bel mare, Fjuma. <ref>Zbogom za uvek – lepo more i Rijeka</ref> </pjesma> |} Sastavio je i humnu našem Smušenom bregu, na kojem smo igrali nogomet uz poznatu melodiju: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (dio) |- | <pjesma> "Nema Reka lepšeg kraja nego li je Smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg... </pjesma> |} Naši prethodnici su čak iu novicijatu igrali nogomet u reverendama, koje su bile od lošeg materijala i brzo su se prljale: mi smo mogli igrati bez talara ili mantija, pa smo imali mnogo manje posla oko čišćenja. Tekom novicijata imali smo dva izleta: jedan na Učku, a drugi na Svetu goru kod Gorice. To je bilo razumljivo, jer je naš duhovnik - Slovenac Serafin Pelicon - bio iz Sovodnja kod Gorice. Tu se sastaju reke Vipava i Soča, a tu mu je živeo jedan njegov brat, a drugi u Ljubljani. Tako je njegovo mesto bilo na italijanskoj strani granice, po neshvatljivoj odluci saveznika, koji su Staru Goricu neprirodno odsekli od ostatka Slovenije, u uverenju, da su Italijani bili žrtve fašizma - a zapravo su ga dočekali oduševljeno i podržavali, te ugnjetavali tamo živuće Slovence. U ponedeljak, 28. maja 1962., kad smo išli na izlet te se penjali na Učku - naravno celim putem pešice, prolazeći kroz Lovran i Vepric - malo smo se odmorili pred crkvom u kojoj je župnikovao neki isusovac; oni imaju i sada u svojoj upravi i Opatiju, gdje se održavaju godišnje duhovne vežbe za sveštenike. Nakon nekoliko sati hoda stigli smo na vrh. Svako ko je preticao skupinu, morao je nositi za kaznu ruksak s hranom – što je za nas mlade i pune snage bila prava igračka. Učka (1396 m) prava je sirotinja u usporedbi sa slovenskim brdima ili već sa Kalnikom kod Križevaca. Umesto bujne šume i gustog rastinja, samo gomila krškog kamenja i niskog grmlja: ali ipak je to najviša planina Istre. Naš magister je raspisao natečaj za najbolju pjesmu. Javila su se nas trojica: jedan je bio Slovenac Tone Krnc, drugi sam bio ja, a trećeg se ne sećam. Ždrebom su - da se niko ne uvredi - moju pesmu izabrali za najbolju. Za nagradu sam dobio stari italijanski misal, koji je bio praktički beskoristan; ali nije bilo važno pobediti nego surađivati zajedno. Zanimljivo je da smo, naravno, morali napisati pesmu pre nego što smo krenuli na put. Zato mi se i danas čini čudnim kako sam uspio uhvatiti raspoloženje i okolnosti koje su nas doista pratile na putu, iako o planini i okolišu od pre, razumljivo, nisam znao ništa – i makar smo Učku od Smušenog brega redovito svakog dana mogli gledati iz Rijeke na zapadnom obzoru. Naš duhovnik je imao zanimljivu naviku: usprkos Crkvi ne baš sklonoj okolini uvek je hodao u mantiji, iako su ga ponekad zbog toga zadirkivali ili pustili dugo čekati. Možda i zato nije od Tita dobio pasoš ili putovnicu da bi mogao posetiti svoju obitelj u Sovodnju: osam puta je poslao molbu i osam puta je bio odbijen. Ovako nam je jednom ogorčeno rekao – što je za ovog asketskog čovjeka doista bila iznimka – nikad naime nije kritizirao ni Tita ni komunizam: “Zalepit ću na zid svih osam zahteva, a do njih Titovu sliku.” Ubrzo nakon toga Aleksandar Ranković pao je u nemilost kod Tita – a od tada su i obični ljudi mogli lako dobivati putovnicu i prelaziti granicu. Moja pesma na ovu temu nije neko veliko umjetničko delo - ispevana je na narodni način - jer sam poznavao i voleo slovenačke narodne pesme - a tako jednostavno je pevala i moja majka - pesnikinja Marija Brenčič. Ali ova moja pesma - za koju mislim da je bila prva u mom životu – bila mi je posebno draga te glasi ovako: {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet na Učko (slovenački izvirnik)</center> ! <center> Naš izlet na Učku (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi po nama poput potoka, Ali ipak svi smo sretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; vesela pjesma je odjeknula - a povetarac nam hladi lice. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> |} === Bogoslovje 36 === Veliko napako delajo starši ali predstojniki, ki nekoga silijo v šolo ali poklic, ki ga ne mara. Bog je namreč dal v srce vsakemu otroku določene sposobnosti a ne starši ali vzgojitelji, ki večkrat s svojim nasiljem pokvarijo Božji načrt. Podobno je seveda tudi z izbiro poklica ali zakonskega tovariša: otrokom – pa tudi staršem – je pri tej izbiri treba pustiti svobodo. Večkrat pa otroci svojemu ovdovelemu očetu ali materi pri tem postavljajo neverjetne ovire – kar je seveda tudi proti Božji volji. Mene pa so predstojniki po srednji šoli proti moji želji poslali na študij latinščine in grščine, ki ni peljal do srečnega konca. Odslej sem imel veliko razumevanje do neuspešnih dijakov. Zgodilo pa se mi je namreč podobno, kot najboljšemu dijaku v izredno zanimivem ter poučnem romanu »Golobček«, ki jo je napisal Jindřich Šimon Baar pod naslovom Holoubek (Kněžská idyla – Duhovniška idila), in je med vojno izšel pri Slovenčevi knjižici. Glavni junak in odličnjak je pred maturo dejal: »Če ne naredim teh izpitov, se vpišem v bogoslovje!« In se je zmotil pri matematiki zaradi enega minusa, pa je pri maturi padel. Res se je vpisal v bogoslovje, postal goreč duhovnik in marsikaj doživel. Po vpisu v bogoslovje sem opravil vse izpite pravočasno. Celo iz hebrejščine pri Jakobu Aleksiču sem dobil desetko. Za tiste, ki so imeli desetko, so pravili, da so »mente captus«, torej malce prismojeni. Pa nič hudega, če je človek samo malo prismojen in le pri učenju; boljše malo prismuknjen kot hudoben. Tudi hebrejščina je bila mrtev jezik, vendar mi je bila zanimiva. Naučil sem se na pamet celo (najkrajši) psalm, in ga znam še danes, in bi se v latinici glasil nekako takole: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalm 116 (117 – hebrejski izvirnik, fonetično)</center> ! <center> Psalm 116 (117 – slovenski prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospoda vsi narodi, Slavite ga vsa ljudstva. Zakaj močna je do nas njegova dobrota, Gospodova zvestoba traja na veke. </poem> |} Kakor hitro sem se vpisal v bogoslovje, so me že imeli na piki na vojaškem odseku in me vpoklicali k vojakom. Bogoslovne študije so dijakom v Titovi Jugoslaviji radi prekinjali, da bi jih ovirali na poti k duhovniškemu poklicu. Pri vojakih so pa tako ali tako vsakega še posebej obdelovali in ga skušali odvrniti od poklica ali celo pridobiti za partijo. Tako sem 24. septembra 1967 zapustil Slovenijo in se napotil v Pirot, ki je bil za moje pojme mestece Bogu za hrbtom. Študiral sem nekaj tudi med vojaščino – zlasti filozofijo; ker nisem vedel, da študentje dobijo vprašanja in da se po njih lažje pripravijo na izpite, sem po vrnitvi iz filozofije pri Janezu Janžekoviču (1901-1988) dobil komaj prehodno oceno. Ni pa tako bilo pri drugih predmetih. Imeli smo takrat v bogoslovju odlične profesorje. nekateri so name napravili prav poseben vtis, zlasti asketski in učeni profesor dogmatike – Božji služabnik Anton Strle (1915-2003). Enkrat je pokojni Igor Lovišček – to je pozneje sam izjavil na našem izletu v Romunijo – poslal vprašanje: »Kako da papež in škofje lahko oporekajo tako velikemu teologu, kot je Hans Küng”. Mož se je tako razburil, da bi ga skoraj kap. Ker je znal sveto pismo nove zaveza na pamet – naučil se ga je v večletnem komunističnem zaporu – nam je citiral cel odlomek iz pisma svetega Petra, kjer prvi papež opozarja: »Bratje, trezni bodite!« (1 Pt 5,8) In je nadaljeval, češ, mar škofje in papež res nimajo nobene veljave in avtoritete, kadar gre za pravi nauk? In ker je Hans velik teolog, mu ne bi smeli oporekati. In ker je Goethe velik pesnik – pa je dvomil o Jezusovem božanstvu – pa mu nihče ne bi smel oporekati, ker je pač velik pesnik. da ga drugič morda res ne bi zadela kap, so se bogoslovci dogovorili, da ne bodo napisanih vprašanj dajali profesorjem kar tako v roke, ampak, da jih bodo prej pregledali, ali niso morda samo izzivanje. Igor je pozneje dejal, da je hotel skrajšati uro, ki jo je menda goreči profesor že podaljšal – pa je bila zaradi tega dodatka še daljša. Psihologijo nam je predaval svetovno znani Anton Trstenjak (1906-1996), ki je zaslovel s svojimi poljudno-znanstvenimi knjigami prek Mohorjeve družbe po vsej Sloveniji. Tisto leto je bil tudi dekan Teološke fakultete in je zaradi zgleda redno prihajal na predavanja – kar mu sicer zaradi mnogih drugih obveznosti ni bilo vedno mogoče. Klicali pa so ga za izredna predavanja tudi v Ameriko in drugam. Imel je neverjetno dober spomin in predaval tako zanimivo, da je bila njegova predavalnica zmeraj nabito polna, tako samo še pri Strletu. Bil je osebni prijatelj mojih staršev. Ko sem že bil v Križevcih, nas je nekoč obiskal na domu skupaj s stolnim kanonikom Francem Kimovcem (1878-1964). Postavil mi je vprašanje, ali ne bi rajši šel k škofijskim. Nisem odgovoril pritrdilno, saj se mi je za malo zdelo, da me nagovarja sedaj, ko sem se že trdno odločil. Takšnega odgovarjanja oziroma odvračanja pa ni malo; navadno pa se tisti poklic izjalovi. Poklic namreč daje Bog in ne ljudje, niti starši niti učitelji niti politiki – ampak oni morajo odkrivati, kaj se skriva v mladem človeku in ga tja usmerjati. Prvo leto je bil v Križevcih iz Hrvaškega Zagorja neki dober fant – Silvester Vorih, ki je imel vesel značaj, prav primeren za salezijanca. Pravili so, da ga je njegov župnik peljal po različnih krajih, da bi ga odvrnil od salezijancev in naslednje leto se fant res ni vrnil v Križevce. Na začetku bogoslovnega študija – ki sem ga moral prekiniti zaradi vojaške obveznosti, sem napisal eno svojih prvih pesmi, ki se nanaša na Škale pri Velenju. Tam se je pogreznila zaradi izkopa lignita in nezavarovanja hriba, na katerem je stala na skali, prafarna cerkev sv. Jurija s čudovitimi freskami, pa še župnišče, prosvetni dom, gostilna in še nekaj drugih pomembnih stavb, med njimi tudi gostilna, kamor se je poročila teta Ančka. {| class="wikitable" |- ! Škalsko mirje |- | <poem> ŠKALSKO MIRJE (Žalostinka Škalam 1967) Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in zamolklo Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> |} Med študijem bogoslovja sem napisal še drugo pesem; tej sem dodal okrog 2015 še srbski, hrvaški in madžarski prevod: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} Po končanem študiju bogoslovja – filozofije in teologije – sem nadaljeval z vpisom v letnik priprave na magisterij in s primerno oceno opravil izpite: celo pri strogemu Francu Rozmanu, pa pri Francu Perku – poznejšemu beograjskem nadškofu in pri Antonu Srletu. Manjkala je samo še ustrezna naloga… Vmes pa sem bil na lastno željo prestavljen – ne v misijone, ampak v diasporo. === Bogoslovija u Ljubljani 36 === Veliku grešku čine roditelji ili nadređeni koji teraju dete da ide u školu ili zanimanje koje ne voli. Svakom je detetu Bog stavio određene sposobnosti u srce, ali ne roditeljima ili odgajateljima koji svojim nasiljem opetovano kvare Božji plan. Naravno, isto vredi i za izbor zanimanja ili supružnika: deci – kao i roditeljima – treba dati slobodu u tom izboru. Mnogo puta, međutim, deca stavljaju neverovatne prepreke svom ocu ili majci udovici – što je, naravno, također protiv Božje volje. Međutim, nakon srednje škole poglavari su me, protiv moje volje, poslali na studij latinskog i grčkog jezika, što nije završilo sretno. Od tada sam imao puno razumevanja prema neuspešnim đacima. Meni se dogodilo slično onome što se dogodilo najboljem učeniku u iznimno zanimljivom i poučnom romanu „Golubić“, koji je pod naslovom Holoubek napisao Jindřich Šimon Baar, a za vrijeme rata objavila u prevodu Slovenčeva knjižnica. Glavni lik i odlikaš je pre mature samouvereno obećao: “Ako ne položim ove ispite, upisat ću teologiju!” A iz matematike je pogriješio zbog jednog jedinog minusa i tako je uznemiren pogrešio i na drugim predmetima te konačno propao na maturi. Zaista je upisao bogosloviju, te postao gorljiv sveštenik. Nakon upisa na teologiju sve sam ispite položio u roku. Čak sam dobio desetku iz hebrejskog kod Jakoba Aleksiča. Za one koji su imali desetku, govorili su u šali, da su "mente captus", tj. pomalo čaknuti. I hebrejski je bio mrtav jezik, ali mi je bio zanimljiv. Čak sam i (najkraći) psalam naučio napamet, znam ga i danas, a glasio bi otprilike ovako: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalam 116 (117 - hebrejski izvirnik, fonetski)</center> ! <center> Psalam 116 (117 – srpskohrvatski slobodan prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospodina svi narodi, Slavite ga svi puci. Jer je njegova dobrota velika prema nama, Večna je vernost Gospodnja. </poem> |} Čim sam upisao bogosloviju, već sam kao sumnjiv na vojnom odseku te usred školovanja pozvan u vojsku. Studentima su u Titovoj Jugoslaviji voleli prekidati teološki studij kako bi ih omeli na putu do svešteničkog zvanja. Za vreme služenja vojnog roka su, međutim, postupali sa svakim posebno i pokušavali ga odvratiti od zvanja ili čak pridobiti za komunističku partiju. Slične stvari sam prolazio i ja, makar u blažem obliku nego nekoji moji drugovi. Tako sam 24. septembra 1967. napustio Sloveniju i otišao u Pirot, koji je po meni tada bio grad Bogu iza leđa. Nešto sam i studirao tekom vojnog roka - posebno filozofiju; nisam ni znao da se studentima daju pitanja i da se nakon njih lakše spremaju za ispite. Ja sam naprotiv učio sve po redu te kod povratka iz vojske iz filozofije kod Janeza Janžekoviča (1901.-1988.) dobio jedva prolaznu ocenu. Međutim, to nije bio slučaj s drugim predmetima. Imali smo u to vreme izvrsne profesore na ljubljanskoj bogosloviji; neki su me se posebno dojmili, osobito asketski i učeni profesor dogmatike - sluga Božji Anton Strle (1915.-2003.). Jednom je bogoslov Igor Lovišček - to je kasnije sam izjavio na našem izletu u Romuniju - poslao na listu napisano pitanje: "Kako Papa i biskupi mogu osporavati tako velikog teologa kao što je Hans Küng?". Predavač se toliko uznemirio da je umalo doživio moždani udar. Budući da je Sveto pismo Novoga zaveta znao napamet - učio ga je godinama u komunističkom zatvoru - citirao nam je celi odlomak iz poslanice svetog Petra, gde prvi papa upozorava: "Braćo, budite trezni!" (1 Pt 5,8) I nastavio je, govoreći, nemaju li biskupi i papa doista nikakvu valjanost i autoritet kada je u pitanju pravi nauk? A budući da je Hans veliki teolog, ne treba se mu suprotstavljati. A budući da je Goethe bio veliki pesnik – a on je sumnjao u Isusovo božanstvo – niko s njim ne treba raspravljati ili mu protivrečiti, jer on je veliki pjesnik. Kako se drugi put možda doista ne bi šlogirao, bogoslovi su se dogovorili da profesorima neće samo uručiti napisana pitanja, nego da će ih prvo pregledati da vide nisu li možda samo provokacije. Igor je kasnije rekao da je želio skratiti sat, koji je vatreni profesor već produžio – ali je zbog ovog dodatka bio još dulji. Psihologiju nam je predavao svetski poznati Anton Trstenjak (1906.-1996.), koji se preko Mohorjeve družbe proslavio diljem Slovenije svojim znanstveno-popularnim knjigama. Te je godine bio i dekan Bogoslovnog fakulteta i, primera radi, redovito je dolazio na predavanja - što mu zbog mnogih drugih obveza nije uvek bilo moguće. Također je bio pozvan da drži izvanredna predavanja u Americi i drugdje. Imao je neverovatno dobro pamćenje i toliko je zanimljivo predavao da mu je predavaonica uvek bila puna, baš kao i kod Strleta. Bio je osobni prijatelj mojih roditelja. Kad sam već bio u Križevcima, jednom nas je posjetio kod kuće zajedno s katedralnim kanonikom Franom Kimovcem i „našom tetkom“ Hedvikom (1878.-1964.). Prve godine bio je u Križevcima jedan dobar dečko iz Hrvatskog Zagorja - Silvester Vorih, koji je bio vesela karaktera, prikladan za salezijanca. Pričalo se da ga je župnik vodio na razna mesta kako bi ga odvratio od redovničkog zvanja, i sledeće se godine dečak se stvarno nije više vratio u Križevce. Takvo odgovaranje ili odbijanje od duhovnog zvanja nije retko; međutim, obično izgubi takav kandidat smisao za duhovno zvanje uopšte. Zvanje je naime dato od Boga, a ne od ljudi; stoga ga ne smeju ometati ni roditelji, ni učitelji, ni političari – ali oni moraju radije otkrivati što se u mladoj osobi krije i tamo ga uputiti: onda ćemo imati ne samo dovoljno dobrih zvanja, nego i dovoljno dobrih duhovnih zvanja. Na početku studija teologije - koju sam morao nasilno prekinuti zbog služenja vojnog roka - napisao sam jednu od svojih prvih pesama koja se odnosi na Škale pri Velenju. Drevna pražupska crkva sv. Jurija s prekrasnim freskama, kao i župni dvor, prosvetni dom, gostionica i još nekoliko važnih zgrada među kojima je bila i gostionica u kojoj je radila moja tetka Ančka, se urušilo u dubinu zbog nesmotrenog iskopavanja ugljena, koji se nalazio u dubinama također ispd te divne crkve, koju smo još videli stajati 1950. godine, kad nas je vodio otac na izlet. {| class="wikitable" |- ! <center> Škalsko mirje (Žalostinka Škalam 1967, slovenački izvornik)</center> ! <center> Škalsko groblje (Žalopojka Škalama 1967, srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in pošastno Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> | <poem> Zamišljeno lutam uz tiho jezero. „Nema dalje!“ zaustavlja me preteći natpis. Zemlja se ugreznula... Čudno i zastrašujuće Zvižduk sirena nestaje u daljini. Teška noga gazi po polomljenim panjevima; Gledam duž uplakanog šljunka - Gorka me bol jede i grize, Smrdljivi tvornički dim ko da mi se ruga. Šaleškoga okruga, o Škale, rajski bisere, Sećanje na tebe zadaje mi gorku bol: Izgubio si srce, jadno selo, Progutali su ga tragovi ugljena. Ugljena? Ne! Opljačkalo ga je zlo Tog stranoga, bezbožnoga tiranina; Uvuklo se nekoć nepoznato zlo – Proždirala te kao živi polip. Znaju reći da je bilo loše... Ali nada ne jenjava. Samo Božji hram na brdu uzdiše u noć: "Polagano umiranje — ah — gorko je!" Lepejna proždrljiva – stoj, dovoljno! Zar potok kani li zadnju mrvicu umesiti u blato? Potop je poplavio dom nesretnih vernika - U pustoj hosti lete divlje sove. Zidovi starodrevni neumitno tonu, U ponor ga vuče nepoznata sila. “Nećeš popustiti?” – “Ne mogu više, priznajem: Ti si od mene jača sila zle sreće!” Onde je sada samo mali humak svedok, da je ovde nekada stajalo središte sela; ogromne, neutešne suze skrivaju od očiju naših groblju domova. A suze rastu dalje, dalje, šire, stapaju se preko močvare koja prodire: Dobivaju naziv: Velenjsko jezero. ali znate: pravo bi bilo - "Škalsko groblje!" </poem> |} Nakon završenog studija filozofije i teologije – nastavio sam upisivati sa godinom priprave za magisterij i položio ispite s primerenom ocenom: čak i kod strogog Franca Rozmana, pa i kod Franca Perka – kasnijeg beogradskog nadbiskupa, te kod Antona Srletom. Nedostajalo je samo odgovarajuća zadaća... U međuvremenu sam premješten - ne u misije, nego u dijasporu. Za vreme bogoslovskog študuja sam napisao još i drugu pesmu, kojoj sam dodao još i originalne prepeve na druge jezike: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Zdravnik Anton Lisec 42 ==== V časopisu „Vrelo života“ je potekala razprava med Štefanom Šteinerjem in Jordanom Kuničićem glede načinov, kako uravnavati rojstva v krščanskem duhu. Zagrebški profesor moralne teologije Kuničić je zagovarjal v celoti nauk Humanae vitae, ki preporeduje kakršno uporabo protispočetnih sredstev. Ljubljanski profesor moralke Šteiner pa je zagovarjal uporabo umetnih sredstev pri uravnavanju rojstev, češ da to ni greh, ampak le manjše zlo – po starodavnem načelu o manjšem zlu. Tako naj bi bila dovoljena uporaba kondoma, včasih pa tudi tabletk in spirale; takrat še ni bilo jasno, da to ni le kontracepcija, ampak način, ki večkrat umori komaj spočeto življenje. V zvezi s tem je popolnoma soglašal z učenjem okrožnice papeža Pavla VI. tudi zdravnik-kirurg Anton Lisec iz Vetova v Slavoniji, ki se je popolnoma posvetil pripravi mladih na zakonsko življenje, k čemur ga je povabil župnik Marko Majstorović v Slavonskem Brodu. Tam so sprožili gibanje za življenje po imenu Pro vita, ki je pritegnilo tudi mnoge zakonce, da so apostolsko delovali zoper splav in kontracepcijo, kakor tudi zoper umetno oplodnjo. Na ta način so rešili mnogo nerojenih življenj, in ti otroci so vsako leto v spremstvu svojih staršev imeli svoj praznik – in bila jih je polna cerkev. Gibanje je zajelo ne le katoličane, ampak tudi pravoslavne in druge – je torej postalo pravo ekumensko gibanje za življenje. V zvezi s tem je izdal veliko brošur, od katerih je najbolj znan letak „Otrok – Božji dar“, ki je preveden v veliko jezikov – tudi slovenščino. Na spletu je najti njegova besedila pod skupnim naslovom „Moja besedila“ („Moji tekstovi“). Temu je podobno v Sloveniji „Gibanje za življenje“. Da se vrnemo k osnovnem načelu, na temelju katerega so zagovorniki dopuščali uporabo kontracepcije. Načelo o manjšem zlu bi preprosto razložili takole: »Če se človek mora odločiti med dvema zahtevama, ki sta obe neko zlo, naj izbere tisto, za katero misli v tem trenutku, da je manjše zlo.« Tukaj, v primeru uravnavanja rojstev, pa je bilo postavljeno vprašanje takole: »Eden od zakoncev ne želi katoliškega načina uravnavanja rojstev, in zato pride v nevarnost sama trdnost zakona. Da bi rešila zakon, se lahko odločita zakonca za manjše zlo – za uporabo kontracepcije, ne le kondoma, ampak tudi tabletk.« To je bil zapleten in pravzaprav čisto nov moralni primer, ki mu v zgodovini še ni bilo enakega. Zato rešitev ni tako preprosta. In našel sem pri moralistu – jezuitu Arthurju Veermeschu (1858-1936), da opisuje ta problem, oziroma staro in sprejeto načelo o manjšem zlu: Če se človek najde pred nujno odločitvijo, pa ima na razpolago samo dve možnosti, sme izbrati eno od njih. Ne greši, katerokoli izbere, dokler nima možnosti da se posvetuje o cerkvenem in Božjem nauku glede zadeve. Tako so bili naši fantje med drugo svetovno vojno pred izbiro, ali bodo šli med domobrance ali med partizane. Nobena od teh odločitev ni bila lahka, nobena brez možnosti za greh, vsaka je bila moralno tveganje, a večkrat niso mogli niti prostovoljno odločati, ker so bili nasilno odpeljani. Mnenje: »Zaradi nevarnosti, da zakon propade, lahko zakonca uporabljata kontracepcijo« torej ne drži in je dilema umetna: #1.Tu se ni treba posvetovati, kaj je prav, ker jasen cerkveni nauk pravi, da umetna kontracepcija ni dovoljena in da je grešna, pa najsi bo abortivna ali neabortivna, saj take razlike cerkveno učiteljstvo ne pozna. Poleg tega je uporaba tabletk abortivna – a v času okrožnice Humanae vitae tega še niso vedeli. To so odkrili šele mnogo pozneje. #2.Ne sme se enačiti moralno zlo in fizično zlo. Moralno zlo je greh in se ga je treba izogibati in se mu tudi lahko izognemo, če hočemo, čeprav je treba za to včasih prispevati velike žrtve. Fizično zlo pa ni greh, in ga torej moramo trpeti, če bi se mu brez greha ne mogli izogniti. Če pa uporaba kontracepcije ne bi bila greh, potem sploh ne bi bilo problema; izgleda torej, da njeni zagovorniki menijo, da ni greh. #3.Glede vesti koncil pravi: »Na dnu vesti odkriva človek postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati. Vest je človekovo najbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam z Bogom, čigar glas zveni v človekovi notranjosti (CS 16). To pomeni, da je glas vesti treba poslušati, ne pa vesti (pre)oblikovati po svojih grešnih željah, kot so to delali zagovorniki »spolne revolucije«, ki je takrat od 1968 bila vsepovsod na pohodu, tudi v glasbi Beatles-ov. #4. Sveto pismo poleg tega pravi, da za dobro, ki ga nameravamo, ne smemo uporabljati slabega. Na primer, nekdo krade, da bi pomagal revnim: v tem primeru je sicer namen dober, vendar manjka pravilnost volje, ker so dejanja slaba. Skratka, dober namen ne daje pooblastila za nobeno slabo dejanje. “Ali naj bi počenjali zlo, da bi iz tega prišlo dobro, kakor nam obrekljivo podtikajo nekateri? Obsodba takih je pravična” ( Rim 3,8)« Cilj torej ne posvečuje sredstva. #5.Janez Pavel II. je omenil prav ta problem v svoji okrožnici o družini. Tam trdi, da uporaba kontracepcije ne more rešiti zakona, ampak prav nasprotno: spoštovanje Božjega in naravnega zakona bo učvrstilo tudi zakonsko ljubezen. Tam nedvoumno spodbuja starše k velikodušnem sprejemanju otrok in pravi, da je manjše zlo, če starša sprejmeta še kakega otroka, ko pa da se sebično ogibata otrok zaradi svojega ugodja in uporabljata protispočetna sredstva. On je poudaril, da večkrat prav zaradi grešnega uravnavanja rojstev propade in razpade marsikak zakon. Vermeersh (1858-1936) ima tudi splet: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur #6. Tako sem sam prišel do prepričanja, da je nauk Cerkve jasen: prepoveduje kakršnokoli namerno preprečevanje spočetja v krščanskem zakonu in da v tej točki moj sicer učeni profesor Steiner ne uči cerkvenega nauka. Zato sem ga nekoč pri predavanju vprašal prek listka: »Jaz ne vidim, kako bi vaš nauk uskladil s papeževim učenjem v Humanae vitae.« Pa se je diplomatsko izognil odgovoru rekoč, da je papeževo učenje je vredno upoštevanja. V resnici pa je nekoč dejal, da mi kot spovedniki ne bi smeli spraševati ljudi glede njihovega načina uravnavanja rojstev. To bi seveda bilo upravičeno, če ne bi šlo za smrtni greh, ki se ga človek mora spovedati zaradi očiščenja duše in umiritve vesti. Koncil je sicer dejal, da si zakonci glede uravnavanja rojstev ustvarjajo svojo sodbo v svoji vesti: vendar ta vest mora biti pravilno oblikovana po nauku svetega pisma in cerkvenega učiteljstva. Končno odločitev glede tega vprašanja – o katerem se pravzaprav koncilski očetje niso mogli zediniti – pa so prepustili papeževi odločitvi. Čakala ga je torej nehvaležna naloga, da razglasi odločitev glede tega vprašanja, ki ne bo nikogar zadovoljila. Preveč stroga se bo zdela tistim, ki so zagovarjali neomejeno uporabo tabletk pri uravnavanju rojstev ne vedoč, da ta uporaba povzroča ne le preprečitev spočetja, ampak tudi uničenje že spočetega življenja, in da je torej tudi abortivna. Po drugi strani pa so obstajali tudi nekateri, ki so zagovarjali še ožjo opredelitev. Poudarjali so, da je sklicevanje na vest pravzaprav protestantovsko načelo, ker oni nimajo najvišjega cerkvenega učiteljstva, ki bi usmerjalo človeško vest. Vest je pa seveda raztegljiva ko harmonika, posebno dandanes. Tako dvomljivo učenje je v dvom in stisko vesti spravilo veliko zakonskih parov – kar sem pozneje lahko spremljal v praksi, saj tisto sklicevanje na vest ni bilo ravno najbolj prepričljivo. Tako mi je neka žena dejala, da o takem ravnanju meni včasih, da je pravilno, včasih pa, da ni. Najbolj se je pa bala ustavljati se nasilnemu možu, ki se je požvižgal na take »malenkosti«. Jasen cerkveni nauk pa daje zakoncem oporo in možnost sklicevanja na vest, ki bi jo moral spoštovati, če ima ženo res rad. Še veliko bolj to velja za pravico žene, da rodi otroka. V svetu namreč ni redko nasilje nad ženami – ki ga občila redko omenjajo – da bi naredile splav. Koliko morajo nekatere ženske v tem smislu pretrpeti nasilja od neprijaznega okolja, ne bi človek verjel, če ne bi bral na primer takega pisma, ki ga je neka mamina prijateljica iz Podlipe pisala vsa obupana. V njem pravi, da jo je mož prisilil, da je proti svoji volji in vesti naredila splav v zavesti, da s tem umori svojega lastnega otroka. Ženske, ki trdijo, da je otrok njihov trebuh, s katerim lahko razpolagajo, prvič ne govorijo resnice, saj je danes znanstveno dokazano, da tu gre za novo bitje, ki ima lastne organa in lasten krvotok, kjer je celo krvna skupina večkrat različna od materine. Vsi verniki pa verujemo, da temu bitju v trenutku spočetja Bog vdihne neumrljivo dušo, za zveličanje katere bodo starši dajali Bogu nekoč odgovor. Popolnoma se je strinjal s tem koncilskim papežem in z učenjem okrožnice Humanae vitae borec za nerojene otroke Anton Lisec. Spoznala sva se ob pripravljanju mladih na zakon. Takrat je bilo še veliko mladine, ki so se pripravljali skupno na zakonsko življenje. Povezali smo se s skupino iz Bačke, iz Novega Sada, ki je imela predavanje tudi v Mužlji: zakonski par, duhovnik, zdravnik. Nihče od njih pa se ni dotaknil najbolj občutljive teme – a to je krščansko uravnavanje rojstev. Navadno so le razlagali sredstva za to metodo. V Slavoniji pa so že takoj po 2. vatikanskem koncilu uvedli obvezno pripravo mladih na zakon. Vodil jo je župnik Marko Majstorović iz Slavonskega broda, ki je kot zdravnika zaposlil mladega in navdušenega branitelja življenja kirurga Antona Lisca. Le-ta je bil pripravljen celo zastonj priti tudi v Mužljo. Tako smo sedaj tudi mi imeli celotno ekipo: duhovnik je bil naš župnik Stanko Tratnjek, zakonski par je bil tudi iz Mužlje, zdravnik pa je bil gost, ki je bil prepričan, da je težko dobiti primerno usposobljenega zdravnika na to temo, saj navadno razlagajo zadevo tako, kot so se je naučili na medicini: a to je medicina brez morale, ki vsa ta protispočetna sredstva poučuje, dovoljuje in celo priporoča. Skozi več let je ta zdravnik prihajal k nam, kjer je vodil tečaje priprave na zakon. Včasih je uspel priti tudi v osnovno šolo v Mužlji, pa tudi na srednjo medicinsko šolo v Zrenjaninu. Tam je imel splošno predavanje o zdravem načinu življenja, pa tudi o krščanskem gledanju na pripravo na zakon. Osrednja tema pa je bila čistost pred zakonom, zvestoba v zakonu ter sprejemanje otrok, kajti otrok je največji Božji dar. Obiskal je tudi državno bolnico Đorđe Joanović. Želel se je sicer sestati z glavnim aborterjem na ginekologiji – to stavbo so pred nekaj leti podrli – Tiborjem Jeszenszkim – vendar on ni sprejel povabila, češ da je ateist. Zdravnik Lisec poudarja, da morajo starši sprejemati življenje otroka, če jim ga Bog podari – in nadaljuje: – Katolička Crkva je učiteljica vjere i morala. Ona trajno naučava neraskidivost povezanosti bračnog sjedinjenja sa začećem, pri čemu Bog daje dušu novom čovjeku. Obrazloženja se mogu naći u Katekizmu Katoličke Crkve, u Enciklikama “Casti conubii” i “Humanae Vitae” i dokumentu Zbora za nauk vjere ”Donum Vitae”. Tako su smrtni grijesi ne samo ubijanje nerođenog djeteta, nego i kontracepcija, sterilizacija i umjetna oplodnja kao npr. u epruveti i inseminacija. – Čujemo da se rodi manje od 5 % djece začete u epruveti, a ostalu pobiju ili ih drže žive, smrznute u frižiderima. Otrok je Božji dar in edino Bog je gospodar življenja tako rojenega kot nerojenega. ==== Lekar Anton Lisec 42 ==== U listu "Vrelo života" raspravljalo se između Štefana Šteinera i Jordana Kuničića o načinima planiranja porodice te reguliranja rađanja u kršćanskom duhu. Kuničić, zagrebački profesor moralne teologije, u potpunosti je branio nauk okružnice Humanae vitae koji zabranjuje bilo kakvu uporabu kontracepcijskih sredstava. Ljubljanski profesor moralke Šteiner zagovarao je korištenje veštačkih sredstava u nacrtovanju porodice rekavši da to nije greh, već samo manje zlo - prema prastarom principu manjeg zla. Stoga po njegovu treba redovno dopustiti korištenje kondoma, a ponekad i pilula i spirale; tada još nije bilo jasno da se kod ovih troje ne radi samo o kontracepciji, već o načinu koji opetovano ubija jedva začeti život. U tom pogledu u potpunosti se složio s naukom enciklike pape Pavla VI. također lekar kirurg Anton Lisec iz Vetova u Slavoniji, koji se odrekao medicinskoj karijeri jer se potpuno posvetio pripremanju mladih za bračni život, na što ga je pozvao župnik Marko Majstorović u Slavonskom Brodu. Tamo su pokrenuli pokret za obranu života pod nazivom Pro vita, koji je također privukao mnoge supružnike da apostolski deluju protiv pobačaja i kontracepcije, kao i protiv veštačke oplodnje. Na taj su način spasili mnoge nerođene živote, a svake su godine ta deca u pratnji roditelja imala svoj praznik – te napunili župnu crkvu. Pokret je zahvatio ne samo katolike, nego i pravoslavne i druge – tako je postao pravi ekumenski pokret za život. S tim u vezi objavio je Lisec mnoge brošure, od kojih je najpoznatiji letak "Dete - Božji dar", koji je preveden na mnoge jezike. Njegove tekstove možete pronaći i danas na internetu pod zajedničkim naslovom "Moji tekstovi", gde je značajan članak: »Zavoli dete i daj mu da živi!« https://kamenjar.com/antun-lisec-zavoli-dijete-i-daj-mu-da-zivi/ Antun Lisec: Zavoli dijete i daj mu da živi ! (kamenjar.com) Kako da objasnimo načelo manjeg zla? "Ako se čovjek mora odlučiti između dva zahtjeva, a oba su zla, treba izabrati onaj za koji trenutno misli da je manje zlo." Ovde se, u slučaju kontrole rađanja, postavilo pitanje na sledeći način: „Jedan od supružnika ne želi katoličku metodu kontrole rađanja, pa stoga samo postojanje braka dolazi u opasnost. Kako bi spasili brak, supružnici se mogu odlučiti na manje zlo - koristiti kontracepciju." Bio je to složen i, zapravo, potpuno novi moralni slučaj, bez presedana u istoriji. Ipak to nije nešto potpuno novo; nakon dugog traženja sam naišao na odgovarajući odgovor kod moralista-isusovca Arthura Veermescha (1858.-1936.) gde staro i prihvaćeno načelo manjeg zla: Vermeersch (1858-1936) također ima web: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur Ako je osoba suočena s hitnom odlukom i ima samo dve mogućnosti, može izabrati jednu od njih. Ne greši, što god odabere, dok nije imala priliku posavjetovati se s Crkvom i Božjim naukom. Tako su tijekom Drugog svjetskog rata naši dečki stavljeni pred izbor odlaska u domobrane ili u partizane. Nijedna od tih odluka nije bila laka, nijedna bez mogućnosti greha, svaka je bila i opasna i moralni rizik, ali mnogo puta se nisu mogli ni odlučivati jer su bili nasilno odvedeni. Mišljenje: “Zbog opasnosti od propasti braka oba supružnici mogu koristiti kontracepciju” nije, dakle, istinito, a dilema je veštački stvorena. Zašto? #1. Nema potrebe raspravljati što je tu ispravno, jer jasno crkveno učenje kaže da umetna kontracepcija nije dopuštena i da je grešna, bez obzira da li je abortivna ili neabortivna, jer crkveni nauk ne poznaje takvu razliku. . Osim toga, upotreba pilule i spirale – kao i veštačka oplodnja - jesu abortivne - ali to u vreme Humanae vitae to nisu znali, nego je otkriveno tek kasnije. https://hr.wikipedia.org/wiki/Humanae_Vitae Humanae Vitae – Wikipedija (wikipedia.org) #2. Moralno zlo i fizičko zlo ne smeju se poistovećivati. Moralno zlo je greh i mora se izbegavati za svaku cenu i žrtvu. Fizičko zlo pak nije greh i smemo ga izbegavati, ali ga moramo trpeti i podnositi, ako ga ne možemo otkloniti bez greha. #3. O savesti koncil kaže: "Na dnu savjesti čovjek otkriva zakon koji ne daje sam sebi, ali ga mora poštovati." Savjest je čovjekova najskrivenija jezgra i svetište, gdje je posve sam s Bogom, čiji glas zvuči u čovjekovoj nutrini (CS 16). To znači da se glas savesti mora slušati, ali ne (pre)oblikovati prema grešnim željama, kao što su to činili branitelji "seksualne revolucije" koja je buknula baš 1968. nastupom Beatlesa; slučajno je iste godine objavljena i Humanae vitae. #4. Nije dozvoljeno koristiti zlo za postignuće dobra: „Zar trebamo činiti zlo da bi iz njega proizašlo dobro, kako nas neki klevetnički potiču? Osuda takvih je pravedna" (Rimljanima 3:8)" Dobar cilj dakle ne opravdava grešno sredstvo. #5. Ivan Pavao II. spomenuo je upravo ovaj problem u svojoj okružnici o obitelji »Familiaris consortio«, gde kaže, uporaba kontracepcije ne može spasiti brak, već upravo suprotno: poštivanje Božjeg i prirodnog zakona ojačaće i bračnu ljubav; stoga potiče roditelje na velikodušno prihvaćanje dece pošto je manje zlo prihvaćanje deteta nego sebično izbegavanje rađanje poradi komoditeta; mnogi se brakovi raspadnu baš zbog toga. Tako sam i sam došao do uvjerenja da nauk Crkve, koji zabranjuje namerno sprečavanje začeća, treba poštivati i da moj inače učeni profesor Steiner po tom pitanju ne naučava nauk Crkve. Zato sam ga jednom prilikom na predavanju preko papirića upitao: „Ne vidim kako bi se moglo uskladiti vaše učenje s Papinim naučavanjem u Humanae vitae.“ Ali on je diplomatski odgovorio rekavši da Papino učenje zaslužuje uvažavanje. Konačna odluka o ovom pitanju - oko kojeg se saborski oci zapravo nisu mogli složiti - prepuštena je dakle papi, koji se našao pred nezahvalnom zadaćom da po tom pitanju objavi odluku koja nikoga neće zadovoljiti. Prestroga će se činiti onima koji su zagovarali neograničenu upotrebu kontracepcijskih pilula; bilo je i onih koji su zagovarali još užu definiciju. Naglašavali su kako je priziv savjesti zapravo protestantsko načelo, jer oni nemaju najviši crkveni autoritet koji bi usmjeravao ljudsku savest, koja se može rastezati poput harmonike. Takvo dvojbeno učenje dovelo je mnoge bračne parove do griže savesti. Tako mi je jedna žena rekla da ponekad misli da je takvo ponašanje ispravno, a ponekad nije i nije se usudila kazati ne nasilnom mužu koji se pozviždao na takve “sitnice”. Jasan crkveni nauk, međutim, daje supružnicima potporu i mogućnost pozivanja na svoju savest, koje načelo je osnov demokracije. Ima žena koje moraju trpeti od okruženja, od rodbine ili od vlastitog muža strašno nasilje, da bi učinile pobača. Jedno ovakvo pismo je napisala jedna moja mamina prijateljica iz Podlipe. U njemu kaže da ju je suprug prisilio na pobačaj protiv njezine volje i bilo joj je strašno čekati na red u abortirnici, znajući da ubija vlastito dijete: osećala se kao da vodi nevino janje u klanicu. Žene koje tvrde da je dete njihov trbuh, kojim mogu raspolagati, ne govore istinu, jer danas je znanstveno dokazano da je to novo biće, koje ima svoje organe i svoj krvotok, gdje se čak i krvna grupa obično razlikuje od majčine. Svi vjernici, međutim, vjeruju da u trenutku začeća Bog ovom stvorenju udahnjuje besmrtnu dušu za čije će spasenje roditelji jednog dana davati Bogu odgovor. Anton Lisec, borac za nerođenu decu, u potpunosti se slagao s učenjem Humanae vitae. Upoznali smo se pripremajući mlade za brak. U to vreme još je bilo u Mužlji mnogo – oko pedeset mladih - , koji su redovno dolazili na predavanja o pripremi na kršćanski brak. Povezali smo se s grupom iz Bačke, iz Novog Sada, koja je održavala predavanja u Mužlji: bračni par, svećenik, lekar. Bilo je puno lepih reči, ali niko se nije dotaknuo najosetljivije teme – kršćanskog planiranja porodice, nego su objasnili kontracepciju i tako mlade još potakli na greh. U Slavoniji je odmah nakon Drugog vatikanskog sabora uvedena obvezna priprema mladih za brak. Vodio ju je župnik Marko Majstorović iz Slavonskog Broda, koji je kao lekara zaposlio mladog i poletnog branitelja života, kirurga Antona Lisca, koji je čak bio spreman besplatno doći u Mužlju. Tako smo sada imali celu ekipu mi sami: sveštenik je bio župnik Stanko Tratnjek, bračni par je također bio iz Mužlje iz pokreta vikendaša (hétvégesek), na primer Aranka i Ervin Kovács, a lekar je bio sam doktor Lisec, koji je iskusio da je danas teško naći primjereno osoblje za takva predavanja, pošto postoji medicina bez morala, koja podučava, dopušta ili čak preporučuje ne samo kontracepciju, nego i veštačku oplodnju i pobačaj. Tijekom godina ovaj je liječnik dolazio k nama, gdje je vodio tečajeve pripreme za brak. Ponekad je uspijevao doći i do osnovne škole u Mužlji, kao i do srednje medicinske škole u Zrenjaninu. Ondje je održao opće predavanje o zdravom načinu života, kao io kršćanskom pogledu na pripravu za brak. Središnja tema bila je čistoća pred zakonom, vjernost u braku i prihvaćanje djece, jer dijete je najveći Božji dar. Posetio je i državnu bolnicu Đorđe Joanović. Želio je upoznati glavnog abortera na odelu ginekologije - ta je zgrada srušena pre nekoliko godina - ali je odbio poziv rekavši da je ateist – a na susretu su bili samo četvorica lekara. Doktor Lisec poručuje, da je Katolička crkva je učiteljica vere i morala. Ona trajno naučava o nerazrješivosti bračne zajednice, kao i da život počinje sa začećem, kada Bog stvara dušu začetom čoveku. Objašnjenja se nalaze u Katekizmu Katoličke Crkve, u okružnicama „Casti conubii“ i „Humanae Vitae“ te dokumentu Kongregacije za nauk vjere „Donum Vitae“. Dakle, smrtni gresi nisu samo pobačaj, nego i kontracepcija, sterilizacija i veštačka oplodnja. On tumači: „Čujemo da se rađa manje od 5% dece začete u epruveti, no ostala se ubijaju ili drže na životu, zamrznuta u hladnjačama. Nikad se još nije čulo, da bi uspelo odmrzavanje.“ Dete je Božji dar i samo je Bog gospodar života. === Knjižničar v vojaški suknji 44 === Pod Titom so bogoslovce vpoklicali k vojakom skoraj redno sredi šolskega leta ali sredi študija, da bi jih ja čim bolj zmedli. Niti bogoslovje niti srednje šole niso bile priznane od države, ampak so jih računali za edine dovoljene zasebne šole, ki so kot take obstajale. Čeprav je na Madžarskem in Poljskem sovjetski komunizem huje pritiskal, je dal Cerkvi glede šolstva večjo svobodo. Glede na svoj poklic sem pri vojakih v primeri z drugimi bogoslovci jaz še kar dobro skoz prišel. Na Rakovniku sem bil skozi več let knjižničar skupaj s Francom Vidicem. Ko sem šel 1967 kupovat neko knjigo za knjižnico v »Mladinsko knjigo« v Ljubljani na tedanji Titovi cesti pred Nebotičnikom, sem se moral oglasiti v neki zadevi tudi pri ravnatelju in pisatelju Ivanu Potrču (1913-1993). Še danes mi zvenijo v ušesih njegove besede, ki so bile kot besede očeta sinu: »Tistih vojaških ukazov ni treba dobesedno jemati in jih izvrševati, ampak mora človek misliti s svojo glavo.« Začudil sem se, da mi človek, ki sem ga imel za »rdečega«, daje take »pregrešne« nasvete zoper našo »idealno socialistično družbo«. Čeprav na to nisem nič odgovoril, menim, da mi je s tem veliko pomagal – me je pripravljal na razmere, ki so bile čisto drugačne od tistih samostanskih, čisto drugačne od normalnih. Moram reči, da sem se pri salezijancih dobro počutil. Tudi poklic se mi je dopadel. Takratni naš ravnatelj Avguštin Jakob je dejal pred odhodom k vojakom: »Ko boš pri vojakih, se ti bo razbrzdanost pokazala v tako grdi luči, da te gotovo ne bo premotila.« Mislim, da je tako tudi bilo. Gospod Stanko Rebek nam je redno vsak mesec pošiljal – mislim da po 500 ali 1000 dinarjev. Mi smo bili takrat tako varčno vzgojeni, da sem ta denar dajal v hranilnico, in sem kar nekaj prišparal za našo družbo. Če bi danes bil v istih razmerah, bi si seveda s tem kaj malega privoščil sebi, ali pa bi dal tistim, ki jim je manjkalo, saj jaz nisem pri vojakih ničesar potreboval. Največji reveži pa so bili strastni kadilci: ko niso imeli denarja, so pobirali čike in jih kadili do zadnjega – kjer je največja koncentracija nikotina in drugih strupov. 24. septembra 1967 smo morali biti na postaji v Velenju. Takrat vojaški naborniki še niso smeli potovati sami k vojakom kot pozneje, ampak le organizirano, po pozivu. V Zidanem mostu pa se je kompozicija iz Velenja in Celja ustavila. Ali je bilo to slučajno ali načrtovano, ne vem. Celo noč smo morali tam čakati. Ni bilo hladno, ampak strašno dolgočasno in že kar obupno. Nekateri vojaki so bili pijani, pa so nekaj prepevali kot neko »Marijano«, drugi vzdihovali, tretji preklinjali usodo, četrti molče buljili pred sebe – pač smo se počutili na milost in nemilost prepuščeni svojim predpostavljenim. Imel sem podoben občutek kot na Reki, ko smo bili na naboru ali nekaj podobnega. Tri ure so nas gole imeli v neki veliki dvorani – in to vse skupaj vse vsem na ogled. Ne vem, zakaj je bilo potrebno, da smo bili čisto brez obleke tako dolgo. Morda so nam hoteli vladajoči dati do znanja, da imajo nad nami vso oblast in da čisto nič ne veljamo in da ne moremo pred nobene svoje skrivnosti. Tiste formalnosti – ko smo z nekimi papirji tam stali v vrsti in hodili od enega oficirja do drugega, bi se dalo opraviti tudi v obleki, kot se za človeška bitja spodobi. Glede služenja vojaškega roka moram sicer priznati, da kot taka zame ni bila nekaj pretežkega – vendar se s takim načinom mišljenja in delovanja nikoli nisem mogel sprijazniti. Prva preizkušnja me je čakala že takoj po prihodu v vojašnico Stevan Sinđelić v Pirotu, ki je zgrajena ali 1884 ali 1920. Prvo noč še nismo spali v stavbah vojašnice, ampak mi „fazani“ nekje drugje desno tam nekje, kjer smo se prijavili na območju kasarne. Pred spanjem se je k meni obrnil neki nabornik, ki je imel tam poleg ležišče, in me povabil, da bi spala skupaj. Bil sem presenečen nad tako predrznostjo in sem posumil, da so mi morda toplega tovariša podtaknili. Odgovoril pa sem mu čisto mirno in resno: „Midva nisva otroka ampak odrasla fanta in oba veva, da skupaj spita samo mož in žena.“ Takoj se je obrnil in sam zaspal. Ko sem ga nekaj dni pozneje srečal v krogu vojašnice, je samo zardel in povesil oči ter se izgubil v množici. Tovrstni fantje baje menjajo partnerje in gredoč staknejo okužbo, ki jo nevede prenašajo naprej. Zahvalil sem se angelu varuhu, da me je navdihnil s pravilnim in sprejemljivim odgovorom. Glede hotništva pravi KKC (Katekizam katoličke Crkve) iz 1993 v točki 2357: Sveto pismo dejanja homoseksualnosti prikazuje kot hude zablode (1 Mz 19,1--29; Rim 1,24-27; 1 Kor 6,10; 1 Tim 1, 10.) Cerkveno učiteljstvo obsoja taka dejanja kot grešna – ne pa nagnjenje ali usmerjenost (Persona humana 8). To pomeni, da kristjan, ki želi zveličanje svoje duše, sprejema ta nauk in se po njem ravna tudi v življenju ne glede na okoliščine, v katerih živi. Sicer pa se v Pirotu sploh nisem srečeval s tem vprašanjem, pa niti ne v Prištini – razen ene izjeme. Večina teh preprostih fantov je imela svoje punce, in nekateri so zatrjevali, da bodo do poroke spoštljivo čakali; nekateri pa so doma pustili tudi svoje zakonske žene in otroke. Kako težka je bila taka ločitev takoj po poroki, mi je iskreno zaupal neki mlad mož-poštenjak od nog do glave, ko sva bila požarna v tisti stari kasarni v Pirotu. V Sloveniji smo se učili srbohrvaščine; na Hrvaškem so temu istemu jeziku pravili hrvaško-srbski, a danes m pravijo hrvaščina, Srbi pa srbščina. Poleg tega dobivamo še bosanščino in črnogorščino. Za nas Slovence so razločki tako mali, da gledamo na vse te skupine kot na en jezik v različnih narečjih, ki se med seboj komaj razlikujejo: v taki srbohrvašččini oziroma bolje jugoslovanščini smo pri vojakih govorili, in v takem jeziku, kot ga govorijo tukaj v Vojvodini, so napisani tudi moji spomini. Tak način življenja je meni kot večini vojakov nenavaden in tuj, kar nesprejemljiv. Nekateri »fazani«, tj. novi vojaki, so poskušali napraviti zaradi težkih okoliščin celo samomor – ki se vsaj v mojem času ni nobenemu posrečil; in so jih nato poslali domov kot nesposobne. Kar se tiče dobre vzgoje mladih fantov, mislim, da sovraštvo in ubijanje „sovražnikov“ ni ravno vzgojno. Meni pa je bila vojaščina težavna in zoprna iz več razlogov: #a. Neprijetno in zoprno mi je bilo odgovarjanje od poklica – kar je opravljal podporočnik Novica Đorđević #b. Še bolj zoprno mi je bilo vznemirjanje, ki ga je včasih skušal počenjati neki Simo Simendić v Pirotu, a da nihče ni ukrepal – čeprav so bili desetarji vedno z nami; nič čuda – saj so v nesramnem govorjenju ali obnašanju nekateri od njih celo prednjačili – vsaj moj pirotski. #c. Poleg tega je bilo pri vojakih – tudi med oficirji – veliko preklinjanja in grdega govorjenja, pri srbohrvaškem govoru zlasti z začetnico jeb…, medtem ko so Kosovarji začenjali s čiv... #d. K (pre)vzgoji pa so pripadala tudi krščanstvu čisto tuja in nasprotna načela, ki so nam jih dan na dan vtepali v glavo, na primer: »Mrziti na neprijatelja!« (»Sovražiti sovražnika!«) Zakaj bi neki posameznik ali narod sovražil drugega, če mi pa ni nič hudega storil. Krščanstvo pa zahteva od človeka, ne da sovraži, ampak da ljubi vse, tudi sovražnike. Ker se navadno preprosti ljudje med seboj ne sovražijo, za podžiganje sovraštva poskrbi vojaški propagandni stroj, kar smo lahko spremljali tudi med zadnjo nesrečno balkansko vojno ob razpadu Jugoslavije. #e. Naslednje tako nemoralno načelo je bilo: »Naređenje – izvršenje!« Malokdo ve, da to načelo izhaja iz pruske protestantovske vojske izza konca 19. stoletja, ki je hotela iz vojakov napraviti poslušen stroj, ki avtomatsko uboga zapovedi, pa četudi so nemoralne in grešne. To lahko privede in je skozi zgodovino privedlo do hudih zločinov; ko ubogljivi stroj – zdresirani vojak - izvršuje brez pomisleka in lastne presoje tudi najbolj grešne, nore in škodljive ukaze, kar vodi do neverjetnih in gnusnih zločinov, množičnega ubijanja in uničevanja. === Knjižničar u vojničkom odelu 44 === Pod Titom su redovno katoličke bogoslove pozivali u vojsku usred školske godine ili usred studija, kako bi ih što više zbunili. Ni semeništa ni srednje škole nisu bile priznate od strane države, već su se smatrale jedinim dopuštenim privatnim školama koje su kao takve postojale. Iako je u Mađarskoj i Poljskoj sovjetski komunizam vršio veći pritisak na veru i slobodu, dao je Crkvi veće mogućnosti u pogledu obrazovanja i veronauke. Bio sam tada kroz više godina knjižničar na Rakovniku zajedno s Francom Vidićem. Kad sam 1967. išao kupiti knjigu za knjižnicu u "Mladinsku knjigo" u Ljubljani na tadašnjoj Titovoj cesti ispred Nebotičnika, morao sam se obratiti i ravnatelju i književniku Ivanu Potrču (1913.-1993.). I danas mi u ušima odzvanjaju njegove riječi koje su bile kao riječi oca sinu: "Ne morate doslovno shvatiti te vojne zapovijedi i izvršiti ih, ali morate misliti svojom glavom." Bio sam iznenađen da mi čovjek kojeg sam smatrao "crvenim" daje tako "grešne" savjete protiv naše " idealno socijalističko društvo" ". Iako mu nisam odgovorio, mislim da mi je on u tome puno pomogao - pripremio me za uvjete koji su bili potpuno drugačiji od onih u samostanu, potpuno drugačiji od normalnih. Moram reći da sam se dobro osjećao kod salezijanaca. Svidjelo mi se i zanimanje. Naš tadašnji ravnatelj Avguštin Jakob rekao je pre odlaska u vojsku: „Kad budeš u vojski, razuzdanost će ti se pokazati u tako ružnom svetlu da ti sigurno neće smetati.“ Mislim da je tako i bilo. . Ekonom Stanko Rebek slao nam je redovito svaki mjesec - mislim da svakome po 500 ili 1000 dinara. U to smo vrijeme bili odgajani tako štedljivo da sam taj novac stavio na štedionicu i uštedio sam prilično za našu tvrtku. Da sam danas u istoj situaciji, naravno da bih se počastio nekom sitnicom, ili bih dao onima kojima nedostaje, jer meni od vojnika ništa nije trebalo. Najsiromašniji su bili strastveni pušači: kad nisu imali novca, skupljali su chicas i pušili ih do posljednjeg mjesta - tamo gdje je koncentracija nikotina i drugih otrova najveća. 24. rujna 1967. morali smo biti na stanici u Velenju. U to vrijeme vojni obveznici još nisu smjeli sami odlaziti u vojnike kao kasnije, već samo organizirano, na poziv. Sastav iz Velenja i Celja zaustavio se u Zidan mostu. Je li to bilo slučajno ili planirano, ne znam. Tamo smo morali čekati cijelu noć. Nije bilo hladno, nego užasno dosadno i već prilično očajno. Neki su vojnici bili pijani, ali su pjevali nešto poput "Marijane", drugi su uzdisali, treći proklinjali sudbinu, treći nijemo gledali ispred nas - jednostavno smo se osjećali prepušteni na milost i nemilost nadređenih. Imao sam sličan osjećaj kao na Reki, kad smo bili na setu ili tako nešto. Tri sata držali su nas gole u velikoj dvorani - i sve to da svi vide. Ne znam zašto nam je trebalo toliko dugo da se potpuno skinemo. Možda su nam vlastodršci htjeli dati do znanja da oni imaju svu moć nad nama i da ne vrijedimo baš ništa i da im ne možemo tajiti nijednu njihovu tajnu. Te formalnosti - kada smo stajali u redu s nekakvim papirima i hodali od jednog do drugog službenika, mogle su se obaviti čak iu odjeći, kako i dolikuje ljudima. Što se tiče služenja vojnog roka, moram priznati da mi kao takvo nije bilo teško - ali s takvim načinom razmišljanja i postupanja nikada se nisam mogao složiti ili pomiriti. Prvi ispit čekao me odmah po dolasku u kasarnu Stevan Sinđelić u Pirotu, koja je sagrađena najverovatnije daleke 1920. godine, dakle pred više od sto godina – te je pretrpela neka manja oštećenja za vreme NATO-vog bombardiranja 1999. Prvu noć po dolasku još nismo spavali u zgradama kasarne, već smo „fazani“ – dakle „mladi vojnici“ za razliku od „stare vojske“ prenoćili tamo negde, gde smo se prijavili po dolasku u kasarnu. Pre spavanja, neki „fazan“-zemljak, koji je imao ležaj do mene okrenuo se prema meni i pozvao me da zajedno spavamo. Iznenadio sam se takvoj drskosti i posumnjao da susret sa toplim sudrugom nije slučajan, nego možda namešten. Ali ja sam imao odmah spreman sasvim miran i ozbiljan odgovor: “Mi nismo deca, nego oboje odrasli momci, i znamo dobro da samo muž i žena spavaju zajedno.” Složio se te se odmah okrenuo na drugu stranu i zaspao. Kad sam ga nekoliko dana kasnije sreo u krugu vojarne, samo je pocrvenio, oborio oči i nestao u mnoštvu. Priča se, da su takvi tipovi skloni menjanju partnera i usput dobiju zarazu koju nesvesno prenose dalje. Zahvalio sam anđelu čuvaru što me nadahnuo pravilnim i prihvatljivim odgovorom bez vređanja, i tako mi sačuvao zdravu i dušu i telo. Što se tiče homoseksualnosti, Katekizam Katoličke Crkve (KKC) u tački 2357 kaže: Sveto pismo prikazuje homoseksualne činove kao velike zablude te nabraja: #Propast Sodome i Gomore, koje je gradove Bog uništio sumporom i vatrom zbog istospolnog načina života (Postanak 19:1-29); # Stoga ih je Bog predao sramotnim strastima: njihove žene zamijeniše naravno općenje protunaravnim, a tako su i muškarci napustili naravno općenje sa ženom i raspalili se pohotom jedni za drugima te muškarci s muškarcima sramotno čine i sami na sebi primaju zasluženu plaću svoga zastranjenja (Rimljanima 1,24-27); # Ili zar ne znate da nepravednici neće baštiniti kraljevstva Božjega? Ne varajte se! Ni bludnici, ni idolopoklonici, ni preljubnici, ni mekoputnici, ni muškoložnici, ni kradljivci, ni lakomci, ni pijanice, ni psovačič, ni razbojnici neće baštiniti kraljevstva Božjega (1 Korinćanima 6,9.10) # A mi znamo da je Zakon dobar ako se tko njime služi zakonito, 9 svjestan toga da je Zakon tu ne za pravednika nego za bezakonike i nepokornike, nepobožnike i grešnike, bezbožnike i svetogrdnike, ocoubojice i materoubojice, koljače, 10 bludnike, muškoložnike, trgovce ljudima, varalice, krivokletnike, i ima li još što protivno zdravom nauku - 11 po evanđelju Slave blaženoga Boga koje je meni povjereno (1 Tim 1,8-11). Sveto pismo i crkveno učiteljstvo dakle osuđuje takve postupke kao grešne – ali ne sklonost ili usmerenje te preporučuje blagi postupak prema osobama sa takvim navikama. (KKC 2358) Kršćanin koji želi spasenje svoje duše dakako prihvata ovo učenje. Inače, za vreme služenja vojnog roka u Pirotu se sa tim pitanjem uopšte nisam susreo, pa čak ni u Prištini – tamo sa jednim izuzetkom. Većina tih nepokvarenih dečaka – makar po njihovim rečima ne bi se to moglo zaključivati – imala je kod kuće svoje devojke, a neki su tvrdili da s poštovanjem čekaju do vjenčanja onaj čas; drugi su kod kuće ostavili i svoje žene i djecu. Koliko mu je takav rastanak teško pao, iskreno mi poverio jedan čestiti mladić na noćnom dežurstvu u onoj staroj Sinđelićevoj kasarni u Pirotu... Takav način života bio je meni i većini vojnika neobičan i stran. Neki "fazani", t.j. novi vojnici, zbog teških prilika i robovske poslušnosti koja se tražila – u suprotnošču sa potpunom slobodom koju su uživali u civilstvu – pokušavali su čak i samoubojstvo, najviše rezanjem žila – što, barem u moje vrijeme, nikome nije uspelo; posle spašavanja su poslati kući kao nesposobni. Što se tiče dobrog odgoja momaka, mislim da poticanje na mržnju i ubijanje 'neprijatelja' ne deluje baš odgojno. Usprkos nekoj podnošljivosti za mene je vojni rok bio težak iz više razloga: #a. Bilo mi je neugodno i odvratno odgovaranje od mog svešteničkog zvanja, koje je vršio naš potporučnik Piroćanin Novica Đorđević. #b. Još mi se više gadilo pipanje, koje je vojnik Simo Simendić ponekad pokušavao nad drugovima i na meni, a da niko ništa nije poduzimao - iako su desetari uvek bili s nama; nije ni čudo - jer su neki od njih prednjačili u nepristojnom govoru ili ponašanju - barem moj desetar. #c. Među vojnicima - čak i među oficirima - bilo je dosta psovki i ružnih reči, koje su počinjale u srpskohrvatskom govoru sa jeb..., dok kod Kosovara sa čiv... #d. U (pre)odgoj su uključena i kršćanstvu potpuno strana i suprotna načela, koja su nam se iz dana u dan ubijala u glavu, npr.: „Hate the enemy!“ („Mrzite na neprijatelja!“) Zašto bi bilo koji pojedinac ili narod mrzio drugoga , ako mi nije učinio ništa loše? Kršćanstvo, nasuprot, traži od čoveka da ne mrzi, nego voli sve, pa i svoje neprijatelje. Kako se obični ljudi međusobno ne mrze, za raspirivanje mržnje brine se vojna propaganda, što smo mogli videti i tekom raspada Jugoslavije ali i u ratu u Ukrajini. #e. Bez priziva na savest su tražili: „Naređenje – izvršenje!“ To krivo načelo potiče iz pruske protestantske vojske s kraja 19. veka, koja je od vojnika htela napraviti poslušne strojeve koji automatski slušaju naredbe, čak i ako su nemoralne i grešne . To može i dovelo je do ozbiljnih zločina, ubijanja i uništenja. == Sklici == {{sklici|2}} pz7irbbvxn0ss20br5qd25jxizf2vdr 5736681 5736558 2022-08-19T19:56:49Z Stebunik 55592 wikitext text/x-wiki {{v delu}} 201 sl-sh Najnovejši razpored poglavij in prevod poglavje za poglavjem Glej tudi del: https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Vadnica_(Oblikovanje)/peskovnik Wikipedija:Vadnica (Oblikovanje)/peskovnik - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org) =Bog vse obrača na dobro= ===Zlatomašnikovi spomini=== ====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo==== »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dragi bralec! Pred seboj imaš spomine zlatomašnika na prehojeno pot, pa tudi spodbudo mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom, ki je najbolj zanimiva pustolovščina, ki se lahko zgodi človeku in je zato vedno razburljiva in privlačna. Danes primanjkuje dobrih duhovnih poklicev; to je posledica pomanjkanja dobrih družinskih očetov in mater, propadanje družinskega življenja, predvsem pa pomanjkanja čuta za nadnaravno. Če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki ni prepričan, da je Bog človekov Stvarnik in Dobrotnik – nekoč pa bo tudi človekov Sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Prepričanje, da nad nami čuje Božja Previdnost, odganja bivanjski strah: glede nas samih, glede naših potomcev, glede naše sedanjosti in prihodnosti. Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak vsemogočni Bog, ki po krivih črtah človeške zmot piše ravno - ter ureja Božjo zgodovino. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici uokvirjeni sliki angelčkov z napisoma: »Ti o Bog si moj Gospod, jaz tvoj služabnik« (Ps 103,1); ter: »Upaj v Gospoda in delaj dobro« (Ps 37,3)! Če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali mnogi krščanski, pa tudi moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem; otrok je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu Bog pri spočetju ustvari neumrljivo dušo. Pred vsakim človekom je torej izbira: ali bo živel tako, »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj, in se je prvo vprašanje glasilo takole: »Čemu smo na svetu? – Na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.« To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. Potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, nerojenemu otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »Da postane dober kristjan in pošten državljan.« Vsako človeško življenje – tudi še nerojeno – je torej največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« V tej večnostni povezavi ima končno smisel druga rečenica istega profesorja: „Življenje je polno izgubljenih priložnosti.“ Te male priložnosti dobivajo svoj smisel le, če obstaja tudi velika Priložnost – a to je srečno življenje z Bogom v nebesih – drugače pa sploh nobena priložnost ne bi odgovarjala na zadnji „zakaj?“ in „čemu?“ Življenje brez Boga bi bilo torej življenje brez smisla. Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati od le v ta svet zagledanih ljudi ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet ravno v tistem času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenski izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (del; srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro ter izkoristil priložnosti, ki mu jih ponuja življenje. Iz take čvrste vere bodo rastli vrli in pošteni poklici, pa tudi novi in dobri duhovni poklici; če pa je družina ogrožena – in danes hudi duh uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast dobrega, koristnega in poštenega poklica. Ta zapis ne želi biti podoben morda Liutprandovi (920-972) »Antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja – vsem podobnostim sem se v prevodu želel izogniti. Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjovega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. Bo pa v njem od vsega po nekaj z namenom, da bi vsakdo našel zase kako spodbudo. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini; spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem jo dojemal. Na ta način bodo moji tukajšnji verniki, številni prijatelji in znanci dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in spodbudo za lepo življenje v slogi in miru ter za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu, saj »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo, kar poraja ljubezen do sočloveka. Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz dileme. Na ta način sem se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi jih je uspelo odstreti izpod tenčice pozabe. Proza je manj urejena, a pesmi so skbno sestavljene. Kolikor se spomnim, sem prvo pesem kot osemnajstletnik napisal v noviciatu 1962 na Reki na ulici Narodnog ustanka 62, sedaj Tržaški ulici. Tedaj smo bili še mladi in smo z odprtimi očmi sanjarili, zato nas ni bilo težko spodbuditi k pisanju pesmi. Tistikrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in na razpis smo se priglasili trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej vmes tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje. Moja mati Marija r. Brenčič je namreč bila pesnica in pisateljica, moj oče Anton Jelen je bil sicer umen drevesničar in sadjar, vendar tudi pisatelj in poročevalec, pa ima to nagnjenje tudi več mojih bratov in sester, med drugimi sestra Marica, ki rada poroča o krajevnih dogodkih, brat Blaž pa piše pesmi-črkospeve. Za konec tega uvoda pa naj bo pesem mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984 ter sem z njimi in zanje vztrajal v miru in vojni, v zdravju in bolezni, v veselju in žalosti. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik)</center> ! <center> László Kovács: Oče Janez (slovenski prevod)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Jovan (srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Zelo imam rad tega človeka; vedno ljubezen iz njega odseva. Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, prav kakor je nekoč to delal Učenik. Opravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih. V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. Značilna zanj je otroška ljubezen in radost. Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. (Prevedel Stebunik) </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad natapa rosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveo Stebunik) </poem> |} =Bog sve okreće na dobro= ===Zlatnomisnikovi memoari=== ====Moja mladomisničko i zlatnomisničko geslo==== “Sve surađuje na dobro onima koji ljube Boga” (Rimljanima 8:28) ===Uvod 1 === Poštovani čitatelji! Pred vama su zlatnomisnikova sećanja na prohodani put, ali i poticaj mladima da se odluče na putovanje s Isusom, što je najzanimljivija pustolovina koja se čoveku može ikada dogoditi te je stoga uvek uzbudljiva i privlačna. Danas postoji manjak dobrih duhovnih zvanja; to je zbog toga, jer nedostaju dobri očevi i majke, propada obiteljski život, a iznad svega, nestaje osjećaj za nadnaravno. Ako čovjek shvati da iznad sebe ima nekoga kome je odgovoran i kome će na kraju života davati odgovor, živeće drugačije nego onaj koji nije uveren da je Bog čovekov Stvoritelj i Dobročinitelj – i jednog dana on će također biti čovekov Sudija, koji dobro naplaćuje a zlo kažnjava. Vera u Boga, koji nas voli kao otac te bdije nad našom sudbinom odagnava strah te uliva nadu i poverenje: za sebe, za svoje potomke, za našu sadašnjost i budućnost. Živimo u teška vremena – ipak kršćanina teši spoznaja da ne pišu istoriju zemaljski moćnici, ma kako poznato im ime bilo i koliko velika njihova moć bila - već svemogući Bog, koji piše ravno i krivudavim crtama ljudske grešnosti - i sređuje Božju povest. Iz svoje sam obitelji – usprkos mnogim iskušenjima, opasnostima i teškoćama tokom i nakon Drugog svetskog rata – ponio u svet uverenje da Bog vodi našu sudbinu i da „što god Bog čini, sve čini dobro, pa makar i ne čini nam se dobro." U našoj staroj Klemšetovoj kući u spavaćoj sobi stajale su uokvirene slike dvaju anđelčića s natpisima: „Ti si, Bože, moj Gospodin, ja sam tvoj sluga“ (Ps 103,1); i: "Uzdaj se u Gospodina i čini dobro" (Ps 37,3)! Ako čovek živi u tom poverenju u Božje sveznanje, svemoć i sveprisutnost, tada će rado prihvatiti potomstvo iz Božjih ruku, kao što su to činili mnogi kršćani, uključujući i moje roditelje. Usprkos „modernim“ strujanjima i novim metodama „kulture smrti“, usprkos životu neprijateljskoj sredini, u veri su primali decu iz Božjih ruku kao njegov najveći dar. Bili su svjesni da je novorođeno dete najvredniji dar koji mogu darovati Crkvi, narodu i čovečanstvu. Čovek ne živi samo na ovom svetu, nego ima pred sobom svu večnost, za koju se odlučuje ovde i sada svojim životom; dakle, dete ima puno veću vrednost od auta ili kuće ili novca, jer će živeti večno jer mu Bog stvara besmrtnu dušu već pri začeću. Čovek dakle ima izbor: hoće li živeti tako da “jednog dana ode u raj” ili “da dođe u pakao.” Tako smo učili u prvom razredu pripremajući se za krizmu 1952. Među stotinjak pitanja je pitanje glasilo: „Zašto jesmo na svetu? – Na svetu jesmo da živimo po Božjoj volji i da se spasimo. Toliko je jednostavan, a opet tako siguran odgovor da učenjake ovog sveta ostavlja bez daha. Stoga svaki ljudski život ima neprocenjivu vrednost i treba ga čuvati, omogućujući nerođenom djetetu da dođe na ovaj svet i dobije prikladno obrazovanje, kako je rekao don Bosco: „Da postane dobar kršćanin i pošten građanin“. Svaki ljudski život – pa i nerođeni – stoga je najveća vrednost u svemiru, ili kako bi rekao pokojni lekar i branitelj nerođenog života Antun Lisec: „Začećem se stvara najveća vrednost svemira u najmanjoj mogućoj veličini i u najmanjem. prostoru." Život bez Boga bio bi dakle život bez smisla i za rođene i za nerođene. Koliko je neugodnosti naša majka morala pretrpeti od opakih ljudi koji nisu naklonošću pratili nas, njenu decu, koji smo jedan za drugim dolazili na svet baš u vreme, koje mnogobrojnim obiteljima nije bilo sklono, govori ova pesma moje majke: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenački izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (deo; srpskohrvatski prevod)</center> |- |<poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Čak iako te svijet prima s mržnjom i obema se zlobno ruga, da sam ponekad tužna do smrti - Samo s tvojim malim srcem moje srce kuca - i moja duša čeka samo taj tren, kad vidim tvoje oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970., u: Mir plave visine) </poem> |} Ako je čovek svestan svoje odgovornosti pred Bogom, te da mora dobro i ispravno koristiti sposobnosti koje mu je Bog dao, izbegavat će greh i činiti dobro. Iz takve će čvrste vere izrasti čestita i poštena zvanja, kao i nova i dobra duhovna zvanja; ali ako je obitelj ugrožena - a danas se đavao služi svim sredstvima da je uništi - naravno da je rast dobrih zvanja u korenu zaustavljen. Ovaj zapis ne želi sličiti Liutprandovom (920.-972.) "Antapodosis" (Obračun, Osveta), gde je poznati istoričar ocrnio svoje stvarne i navodne protivnike, kako iz svetovnog tako i iz crkvenog života. Neće to biti ni slika Augustinovih “Ispovesti” ili Finžgarovih “Godina moga putovanja”, gdje ima puno osobnih podataka i unutarnjih događaja. Nadam se ipak, da će svako naći neki poticaj za sebe. Ovom prilikom ističem da su to sećanja; a sećanje je poput sita kroz koje mnoge stvari odlaze u zaborav, dok se drugi događaji pojavljuju u osobno obojenom svetlu. Stoga možda neka tvrdnja ili zaključak u knjizi ne odgovara stvarnom stanju, nego je napisan onako kako sam ja čuo stvar ili kako sam je shvatio. Tako će moji ovdašnji vernici, brojni prijatelji i poznanici dobiti uvid u moj životni put – i poticaj da svi mi živimo lepim životom u razumevanju i miru i da strpljivo nosimo sve poteškoće po Isusovu primeru, jer „Bog sve na dobro okreće“ – naravno onima koje iskreno traže istinu i vole u dubini srca Boga i bližnjega svoga. Zamislio sam da će to zapravo biti poučan i zanimljiv životopis sa poglavljima koja obrađuju pojedina područja, koja će čitatelju, dakle, reći nešto novo, a možda kroz opisane događaje odgovoriti na neka njegova pitanja ili mu pokazati izlaz iz dileme. Na taj sam se način ograničio samo na pojedine stvari i područja iz svog dosadašnjeg života i rada, koliko sam ih uspio maknuti ispod vela zaborava. Koliko se sjećam, prvu sam pjesmu napisao kao osamnaestogodišnjak u novicijatu 1962. godine u Rijeci. Tada smo još bili mladi i maštali otvorenih očiju, pa nas nije bilo teško potaknuti na pisanje. Tada smo mi kao novaci išli na izlet na Učku s duhovnikom Serafinom Peliconom - i na natjecanje se prijavilo nas troje: jednu pjesmu je napisao Tone Krnc, drugu ja, ali se ne sećam ko napisao treću pesmu. Pesme će obogatiti ovu knjigu. Moja majka Marija je bila domaćica i pesnikinja, moj otac Anton bio je spretan rasadničar i voćar, ali i pisac; a tu sklonost ima i nekoliko moje braće i sestara, uključujući sestru Maricu koja voli izvještavati o lokalnim događanjima, dok brat Blaž piše pesme. Na kraju ovog uvoda trebala bi biti pesma mužljanskog pesnika Lászla Kovácsa, a izvornik glasi: „János atya“, što bi značilo "Otac Ivan". Neka ova pesma pokaže kako me moji Mužljanci vole, gotovo kao i ja njih – da barem neke od njih pridobijem za ljubav Kristovu. Ko pročita ovu pesmu u prozi, neće se čuditi zašto toliko volim biti među ovim dobrim i dragim ljudima, među koje me je Božja Providnost poslala davne 1984. godine, te sam s njima i za njih ustrajao u miru i ratu, u zdravlju. i bolesti, u radosti i tuzi. Razume se da ne umišljam da sam takav u stvarnosti: ali ovo mi je ipak poticaj da takav sve više postajem: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: János atya (mađarski izvornik)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Ivan (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Jako volim ovog čoveka; ljubav uvek zrači iz njega. Svoj svakodnevni posao škropi rosom čiste nakane; on vodi stado koje mu je povereno u duhu Gospoda Isusa i s toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kao što je nekoć to činio Učitelj. Obilazi bolesnike – i decu i odrasle. U službi Božjoj nastoji pružiti pomoć anđela. Značajna je za njega dečja ljubav i radost. Veliki je štovatelj Srca Isusova i gorljivi širitelj njegove ljubavi naš otac Ivan, koji ovdje živi sa nama. </poem> |} === Moja mati 4 === Moja mati je bila Marija Brenčičeva, po domače Gojerjeva; zvesta žena možu Antonu Jelenu, po domače Klemšetovemu, nam otrokom dobra in skrbna mati. V svojem času pa je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in dopisnica (tj. publicistka). Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. Rodila se je v revni družini očetu Francu Brenčiču in materi Mariji rojeni Cankar iz Kajndola, po domače pri »Gojerju«. Imela je brata Franceta in Jožeta ter sestro Cilko; v tej družini niso poznali jetike, ki je razsajala po tolikerih slovenskih družinah in pobirala žrtve zlasti med mladimi naraščaji. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica nacionaliziranega, tako rekoč »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah. Tam je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem Antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru, ki pa je večji in bolj znan. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sestoji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče. === Moja majka === Majka mi je bila Marija Brenčičeva, s nadimkom Gojerjeva; verna žena svom suprugu Antonu Jelenu, dobra i brižna majka svoje dece. U Staroj Jugoslaviji u svoje vreme bila je najslavnija mlada slovenačka pesnikinja, a zrelim godinama postala je oduševljena spisateljica. Rođena je 28. januara 1919. u Podlipi kod Vrhnike u Notranjskoj, 26 km jugozapadno od Ljubljane a umrla je na prvi dan proleća, 21. marta 2000. u Arnačama, župa Št. Ilj kod Velenja. Rođena je od oca Franca Brenčiča i majke Marije rođene Cankar iz Kajndola. Braća su joj bili France i Jože a sestra Cilka; u ovoj obitelji nisu poznavali tuberkulozu koja se raširila po tolikim obiteljima i tražila žrtve, osobito među mladima. Nakon završene pučke škole u rodnom mjestu, 1938.-1939. bila je učenica Banovinske poljoprivredne i gospodarske škole u Maloj Loki kod Trebnja, koju su vodile školske sestre. Tadašnja poglavarica bila je izrazito bistra, dalekovidna i uravnotežena Hedvika Puntar, i sama književnica. Godine 1959. Mohorova izdavačka kuća objavila je njezinu knjigu “Na ženi dom stoji” koja je čitateljstvo rado prihvatilo, jer je to praktični priručnik za žene, majke i domaćice; ta i danas je dom u ženskim rukama." Bila je izuzetno snalažljiva, reklo bi se moderna žena koja je i u socijalizmu mogla biti direktorica nacionaliziranog, da tako kažemo, "svog" sestrinskog imanja. u Repnju. Tu je godinama bio kućni svećenik poznati psiholog Anton Trstenjak. To što je mogao "proizvoditi" knjige u vreme kada nije bilo računara velika je zasluga školskih časnih sestara koje su mu nesebično pomagale u opsežnom poslu. Tako je moja majka bila u školi kod tih sestara i uređivala je školsko spomen-glasilo „Sončni žar“ s prilozima u prozi i pesmama – svojima i onih od drugarica. Dana 5. novembra 1939. venčanje je bilo u kapeli Jožeta Plečnika. Venčao ih je katedralni župnik, dekan i skladatelj Franc Kimovec. Bilo je to prvo venčanje u ovoj dvorskoj kapeli, gde je Marija bila učenica 10. godine Banovinske poljoprivredne i domaćinske škole. Postoji slika njihovog venčanja, kao i njezina višejezična stranica na internetu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Kada se Marija opraštala od Vrhnike, društvo vrhničkih momaka oprostio se od nje posebnom grupnom razglednicom, na kojoj je Marija prikazana kao pesnička muza. Nakon venčanja u Maloj Loki sa Antonom Jelenom, otišla je na njegovo imanje, u Šentilj kod Velenja, to je 24 km severnozapadno od Celja. Mnogi naš Šentilj brkaju s onim na granici kod Maribora, koji je veći i poznatiji. Možda još ne znate da, osim ova dva, postoji Šentilj kod Mislinja, kao i Št.Ilj u Koruškoj, u Rožu, kod Celovca. Št.Ilj se naziva i gradska župa u Celovcu u južnoj Austriji. Naš Šentilj je župa u dekanatu Šaleške doline koja se sastoji od nekoliko "službenih" zaseoka: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje i Spodnje) i Ložnica. Osim ovih, tu su i "neslužbeni" manji zaseoci kao Podkoželj i Kote. ==== Selitev 5 ==== Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje; zlasti tisti, ki so svojo vernost kazali tudi na zunaj, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj zaznamovala selitev. Takrat so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin Južne Štajerske in Gorenjske v Srbijo ali na Hrvaško. Med drugimi je bil izseljen duhovnik in pisatelj Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, kdaj bo na vrsti naslednji. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je zasedlo partizanstvo. Med Nemčijo so se morali otroci in odrasli učiti nemščine. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih je pisala v gotici nemščino – in sem se je iz njenih zvezkov tudi jaz priučil. Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli – prispel do Pragerskega, so prišle dobre ženske, ki so prinesle hrano odraslim in mleko otrokom. V Mariboru jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil vojak z Dunaja: prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas. Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa: »Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno vojašnico v Mariboru. Rešil jih je vojak – katoličan in Dunajčan Josef Hummel. »Spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942; na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti;« ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. Zgodilo pa se je takole: „Bum, bum, bum!“ je zaropotalo po leseni steni naše kočice. Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »Aufmachen! auf!« »Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož; vedela sem: »Po nas so prišli!« In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila: »Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! Takrat boste pa vi šli!« In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma! In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov; nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj; nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) Čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? Najprej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega; njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. Vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. Ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku; on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov; starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka; v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. ==== Seoba 5 ==== Moje roditelje, posebno moju majku, Drugi svetski rat sa svojim užasima teško je pogodio i doživotno obeležio, kao i željezno doba nakon njega, kada su vernici koji su odbijali poslušati naredbe bezbožne vlasti morali živeti ne samo u siromaštvu, nego i u svim vrstama drugorazrednosti i ponižavanja; pogotovo oni koji su svoju veru iskazivali očito. Tekom samog rata našu je obitelj najviše obeležilo preseljenje. U to su vreme nacisti započeli iseljavanje svesnih Slovenaca iz zaposednutih područja Južne Štajerske i Gorenjske u Srbiju ili Hrvatsku. Između ostalih, iseljen je bio i poznati svećenik i književnik Franc Ksaver Meško, kao i naš domaći župnik Jurij Lebič. Niko nije znao kada će doći na red. Tim svojim neljudskim ponašanjem Hitler je zapravo nehotice pripremio prazninu koju je zauzelo partizanstvo. Za vreme Nemačke deca i odrasli morali su učiti nemački. Moja je majka pisala u svesku gotski njemački – a i ja sam ga naučio iz njezinih beležnica. Moja sestra Hedvika tada je imala samo šest meseci. Kad je transport s brojnim iseljenicima - od kojih se nisu svi vratili, jer su neki umrli tekom iseljavanja - stigao u Pragersko, došle su dobre žene i donele hranu za odrasle i mleko za decu. U Mariboru ih je od daljnjeg puta do Slavonske Požege spasio vojnik iz Beča: isti onaj koji je s kolegom došao po njih u automobilu u pola dva ujutro; čak im je na vlastitu odgovornost ishodio dopuštenje da se isti dan vrate kući. Ovako je majka ispričala za novine „Kmečki glas“: “Svaki dan je bilo nešto; rat u Poljskoj počeo je već kad sam bila u Maloj Loki; ali onda si svaki dan nešto očekivao, bojao si se, deca su dolazila. Četrdesete godine Hedvika je bila rođena, a s četrdeset i prve - jedne nedelje u julu – Jelenovu mladu porodicu su usred noći odveli u gradsku vojarnu u Mariboru.“ Spasio ih je vojnik – katolik i Bečlija Josef Hummel. “Sreli smo se tada, u pola dva ujutro 1942. godine; ali mu posle rata nismo smeli ići na sprovod“ jer nisu bili u partiji i jer su redovito išli u crkvu s celom obitelji. Ali evo kako se to dogodilo: “Bum, bum, bum!” zatutnjalo je uz drveni zid naše kuće. „Jelen - Anton, Marie, Hedwig!" i opet: "Aufmachen! auf!" - Došli su po radio - tešio je muž u polusnu; znala sam: "Došli su po nas!" I kad je konačno moj muž, još uvek zbunjen, otvorio vrata hodnika, vratio se u spavaću sobu i rekao: “Mama, moramo ići!” Ja sam pojurila prema strancima i viknula: „Ako moramo ići, ići ćemo! I vratićemo se! Onda ćete vi otići!" I nisam osećala nikakvu tugu, nisam vrištala, nisam psovala, samo sam osjećala duboku mržnju i otpor. Kad bi barem mogla uništiti ove nasilnike koji nas teraju od kuće! „A taj neprijatelj, koji je došao po nas da nas uhapsi i odvede u vojarnu Melje u Mariboru pa dalje u Slavonsku Požegu, bio je prijateljski nastrojen Bečlija Josef Hummel. Toliko je dugo govorio za nas u uredu u Mariboru da smo se vratili kući; nismo gledali na sat kad je bilo, ali iz noći u noć, godinama i godinama, budila sam se nekoliko minuta pre pola dva ujutro; nema noćnih mora, nema teškog sna, samo trzaj buđenja. Ostala sam budna do dva i onda opet zaspala, a nisam znala zašto...“ (M. Brenčič-Jelen: „Priča mog života, Tisuće su ih selili;“ objavljena u reviji Zdravje) Čemu bi se mogao pripisati ovaj gotovo čudesan povratak? Prvo, naravno, pobožnosti koju je cela naša obitelj gajila prema Presvetom Srcu Isusovu; njegova je slika vladala dnevnim boravkom koji smo zvali "hiša". Molili smo kod večernjih molitava krunicu svaku večer pod vodstvom bake. Razmišljajući o tim neobičnim događajima, zaključio sam da je na tijek događaja uticao i prijateljski prijem nepoznatog vojnika iz Beča, koji je kod kuće ostavio svoju mladu ženu i dvoje dece - dečaka i devojčicu. Naravno, vojnici nisu bili krivi što su noću poslani na tako tužnu misiju. Zato je baka poslužila toplim čajem Jozefa koji je čekao povratak drug da preseli još jednu obitelj iz Šentandraža. I ne samo to: tada su ruže, jer se i otac bavio uzgojem ruža, najljepše cvetale i išli su ih pokazati ovom vojniku; a pokazao se i zahvalnim. Zapečatio je „kočo“ – tako smo zvali donju kuću u kojoj smo mi „mladi“ živeli, dao baki ključ govoreći: „Kuća je zapečaćena; ako ko dođe tražiti ključ, nemojte mu ga nikako davati.“ I dođe on – jedan naš komšija; roditelji nikad nisu hteli otkriti ime onoga ko bi želeo uživati u uređenom imanju s rasadnikom i ružičnjakom. Mislim da su moji roditelji bili pravi heroji u čuvanju takve tajne; u strahu da se neko ne osveti, odneli su ovu tajnu u grob; ja sam iz drugih okolnosti izveo svoj zaključak, kojega neću nikome poveriti iako su sada su već svi pokojni. ==== Mama pesnica 6 ==== Mama je pesmi začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''; objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: {| class="wikitable" |- ! List je odpadel |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> |} Vse pesmi razen ene – »Maturantka« (92 – Griški) – so v tistem koledarju od moje mame – tako je bila takrat upoštevana! Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. Med vojno ni pisala, saj »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': #''Spev tihe doline'' (1937), #''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), #''Vrisk jasne planine'' (1969) ter #''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3): {| class="wikitable" |- ! Stopil bom k oltarju (del) |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> |} Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. Izdala je dve knjigi izvirnih črtic: #''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter #''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal; nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil ob slovesnsostih pritrkovalec na Rakovniku, doma pa pred vojno gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je nič hudega sluteč na poziv javil novim oblastem, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem Rogu; o tem priča spomenik komunističnim žrtvam na podlipskem pokopališču, ko je bil brez sodbe pomorjen cvet podlipske mladosti. Od Marije Jelen Brenčičeve smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju in upanju na vstajenje, na šentiljskem pokopališču v soboto, dne 25. marca 2000. ==== Majka pesnikinja 6 ==== Majka je počela pisati pesme u pučkoj školi i kasnije ih objavljivala u nedeljnim dodacima slovenskih novina Mladem Slovencu i Družini; objavljivala je u još nekoliko novina (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) te u Slovenskom i Mohorjevom kalendaru. Zanimljivo: urednici su njezin rad uzeli u obzir u tolikoj meri da je „Kalendar Družbe sv. Mohorja" za 1939. godinu objavio svega četiri pesme: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca« ("Na dnu srca mi sreća počiva"), »Vzklik« (Usklik), »List je odpadel« (List je otpao), koja je tako svojstvena za njeno pesničko raspoloženje: {| class="wikitable" |- ! <center>List je odpadel (slovenački izvornik)</center> ! <center>Otpao je list (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> | <poem> Povjetarac je zapuhao kroz krošnje drveća; list je pao sa zelene grane. Sve je drvo radosno zadrhtalo, tiho šuškajući na blagom povetarcu. Pomislila sam: „Je li već stvarno jesen? Sve je u punom rastu - a list je već žut. Ah, naravno, jer već usred leta mnogo lišća otpada, mnogo cveća uvene. Ne samo usred leta - u rano proleće mnogi lepi snovi umiru u duši mladi... </poem> |} Sve su pesme osim jedne - u tom kalendaru od moje majke - tako se ona tada smatrala cenjenom! U samoizdavanju je objavila četiri zbirke. Pesme su joj same dolazile za vreme rada u polju ili na livadi. Kad je stigla kući, zapisala ih je - imala je tako neverojatno pamćenje. Napisala je i sonetni venac i druge vrste – pravo čudo od deteta. Pesme za prvu zbirku sama je prikupila i objavila u samoizdavanju, a većinu ih je i sama prodala, vozeći se biciklom po Notranjskoj i Dolenjskoj. Nakon udaje povremeno je objavljivala u verskom listu Lavantinske biskupije. Za vreme rata nije pisala, jer "inter arma tacent musae". I kasnije se retko oglašavala, uglavnom pjesmama vjerskog sadržaja u „Družini“. Krajem šezdesetih godina priredila je još tri zbirke pesama, koje s prvom čine ciklus zajedničkog naziva „Spev tihe doline“: #''Spev tihe doline'' (''Pesma tihe doline'' (1937.), #''Vzdih cvetne dobrave'' (''Uzdah cvetne dubrave'') (1968.), #''Vrisk jasne planine'' (''Vik planine jasne'') (1969) te #''Mir sinje višave'' (''Mir plave visine'') (1970). Ovu posljednju zbirku pesama posvetila je meni – mladomisniku rečima: „Za uspomenu na Tvoj veliki dan!“ To posebno dolazi do izražaja u pesmi „Pristupam ka oltaru“: {| class="wikitable" |- ! <center>Stopil bom k oltarju (slovenački izvornik)</center> ! <center>Pristupam ka oltaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> | <poem> Čime da ti uzvratim, Gospodine, za sve tvoje milosti? Uzeću kalež spasenja u posvećene ruke: s pouzdanjem ću iz dana u dan zazivati tvoje Ime — i ti ćeš prihvatiti moje molitve i hvale! Na tvom oltaru Magnificat peva moja duša... U samoći svetišta verno ću slušati tvoj glas. Moje srce je spremno na svaku tvoju naredbu - Govori, Gospodine! – tvoj odani sluga sluša! </poem> |} Napisala je nekoliko dramskih igrokaza za djecu: Radio Ljubljana emitirala je njezinu radiodramu u stihovima: "Mamica, spet si naša" ("Majčice, opet si naša" (1939.). U ljubljanskom opernom kazalištu (1939.) izvedena je dječja opereta ''Mamice naše z dejanji slavimo'' (»S djelima slavimo naše majčice«), skladatelja Matije Tomca. Autorica je stihova za glazbeno delo prema narodnim motivima za dramu koju je napisao njezin suprug: ''Elektriko hočemo!'' ("Struju hoćemo!" 1947.). Godine 1986. počela je pisati prozu uspomena. Pripovetke i priče, u kojima se priseća mladosti u rodnoj dolini, objavljivala je u Kmečkom glasu i drugim časopisima te u dve zbirke knjiga. Odjeknula je njezina priča “Pravičnik in krivičnik” ("Pravednik i nepravednik"). Objavila je dve knjige izvornih crtica: #''Naših njiv nihče več ne orje'' ("Naše njive više niko ne ore" Kmečki glas 1991) i #"Sedem ključavnic" (''Sedam brava'' Ognjišče 1995), koja je zbog lepog jezika bila obavezna lektira u osnovnoj školi. Mnoge pjesme i stihovi ostali su u rukopisu; među ostalim, iznimno zanimljiv zapis "Naš Miško" - o našem vrednom konju lipicancu Mišku koji nas je vozio zaprežnim kolima stotinjak kilometara: od Šentilja preko tadašnje Ljubljane preko Vrhnike sve do maminog rodnog sela Podlipa, gdje smo proveli ugodne dane odmora s majkom. Ovaj naš Miško se jako bojao automobila, iako ih tada nije bilo puno. Ali ovaj put u Ljubljani, kad smo se vozili Tržaškom cestom, nije ih se nimalo bojao ni automobila ni tramvaja - toliko je bio umoran. Ali izdržao je test nevjerojatno dobro. U Podlipi se je odmorio on i mi; vraćali smo se tada preko Repnja i Kamnika i po nekom strašno strmom klancu kući. Od 1992. kao udovica nikako nije mogla zaboraviti dobrog supruga. Rekla nam je da su časne sestre rekle imale čudnu naviku, da su kazale pitomkama neka spale ljubavna pisma jer dečki lažu. Ali rekla je da otac nije bio takav. Kao dečko napisao joj je i ovo: „Ja sam običan seljački momak koji te iskreno voli i poštuje. Znaćeš što sam ti značio i koga si izgubila tek kad mene više ne bude na svetu.” “I bila je istina, bio je baš onakav kakav je napisao u ljubavnom pismu” – rekla nam je više puta i mi smo se svi s time slagali. Mama se rastresla skupljajući svoje rukopise koje je tipkala na starom pisaćem stroju Underwood iz 1922. godine. Nakon muževe smrti, cela obitelj otišla je na tako voljenu "Uršku", kako smo zvali "Uršlju goru" iznad Slovenjgradca. Kasnije je slomila kuk te se lečila u Celju i Laškom. Bila je ugodno iznenađena kada sam je nekoliko puta posetio iz "tako daleke Vojvodine". U to vreme morali smo dugo putovati kroz Mađarsku, jer se preko Hrvatske nije moglo zbog ratnih opasnosti. Čitav život u brizi za veliku obitelj i pod pritiskom nepovoljne okoline - posebno pod bezbožnom vlašću - te poslednjih meseci u teškim bolovima zbog neizlečive bolesti - na kraju života potpuno se smirila i vedro nam pričala nepoznate pojedinosti iz svog bogatog života, a okrepljena svetim sakramentima ispoveđu, pomazanjem i pričešću, gotovo je radosno iščekivala smrt, koja ju je odvela na susret s Bogom, s ljubljenim mužem i ostalom rodbinom, a posebno s bratom Francem, koji je na Rakovniku bio klepac prilikom svečanosti, a kod kuće vođa prosvetnog rada u Podlipi. Nakon rata se ne sluteći zlo prijavio novoj vlasti, te je zajedno s drugim nevinim ljudima ubijen daleko od kuće u Kočevskom Rogu; o tome svedoči i spomenik brojnim komunističkim žrtvama na podlipskom groblju, kada je bez suđenja ubijen cvet ne samo podlipske mladosti. Sprovodom koji je nalikovao trijumfu i nadom u uskrsnuće, oprostili smo se od majke na groblju u Šentilju u subotu 25. marta jubilarne 2000. godine. ===Moj oče sadjar 8 === Tudi moj oče Anton Jelen ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen On je bil v prvi vrsti skrben oče in dober ter zvest mož svoje žene Marije, s katero se je poročil, ko je imel že spoštljivih 32 let. Po mojem osebnem mnenju je težko dobil nevesto v hišo, v kateri je razsajala jetika, ki je odnašala eno mlado življenje za drugim, saj takrat še ni bilo zdravila zanjo. Po domače se pri hiši pravi pri Klemšetovih – je že moral kdo od davnih prednikov imeti ime Klemen. Med drugim pa se je ukvarjal že v tistih časih amatersko s fotografiranjem. Verjetno je to nagnjenje zapisano že v naših genih – česar pa prejšnji banatski škof László Huzsvár (1931-2016) ni mogel razumeti – in me je menda zato poslal 2007 na neprostovoljne počitnice, na kar je moj veliki prijatelj, izreden dušni pastir in dobrotnik vseh potrebnih – polzelski župnik Jože Kovačec – nejeverno zmajal z glavo: »Zaradi slikanja?« Ni pa poslal le mene… Oče je objavljal članke v raznih strokovnih revijah; na mamino pobudo in z njeno pomočjo je izdal tudi knjigo črtic iz svoje mladosti. Podobno sem tudi jaz na željo sobratov – po prihodu v Beograd – pošiljal poročila v razne liste, ki so bili v več jezikih: slovenska Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvaški Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica), madžarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), včasih pa tudi v naše salezijansko glasilo Bollettino Salesiano (Turin). Poročilo brez slike pa ne pove veliko: zato sem članke opremljal z lastnimi fotkami. S tem je bilo pred nastopom digitalne fotografije izredno veliko dela: moral si kupiti film, poslikat, ga dati razvit, in šele nato si lahko poslal slike – vedno seveda z zamudo… Moj oče je še znal na pamet staroavstrijsko himno in je tudi sicer rad pel, kot sploh vsi Klemšetovi. Poročil se je 1939 na Mali Loki z Marijo rojeno Brenčič. Skupaj z njo je napisal neke vrste opereto »Elektriko hočemo«. Po njegovi lastni pripovedi je sam šel z vozom po žico tja nekam v Dravograd. Posmrtno pa je izšla zbirka njegovih črtic »Moj križev pot« (Kmečki glas, Ljubljana 2001). Priden kot mravlja je že ob pol petih zjutraj nahranil živino v hlevu. Mi otroci smo pasli krave in skoraj vedno smo imeli tri ali štiri. Liča je imela roge čisto v oči in je bila prívodna (=pohlevna), Čebela mlajša in živahna, Bavča pa je imele roge navzgor in je pa bila precej muhasta. Kravam smo ukazovali na desno »čo«, na levo pa »hejc«, medtem ko smo konju Mišku na desno ukazali »tibo«, a na levo »bistahar«, nazaj pa »zurik« (nemško »nazaj«). Od kod so ti drugi izrazi, nimam pojma. Toliko krav je bilo potrebno, da je bilo za otroke in tudi drugo veliko družino vedno zadosti mleka pri hiši. Ko sem bil še majhen, smo vse pridelovali doma, tudi vse vrste žita: pšenico, koruzo, pa tudi oves, lan, proso in ajdo. Spominjam se še, kako smo na pokošenem travniku sušili lanena stebelca, iz katerih so potem dobivali temnosivo prejo. Dela na statvah – ki smo jih tudi imeli – se ne spomnim – spomnim pa se, da smo predli ovčjo volno, čeprav ovc pri hiši nikoli nismo redili. Stara hiša »pri ta zgornjih«, v kateri so se rodili moji strici in tete, je bila postavljena in je imela letnico na lesenih vratih 1881. Na tem mestu so zgradili novo hišo, le da so jo obrnili drugače, v pričakovanju moje nove maše že leta 1964 – kajti v tistih zlatih časih so bile take slovesnosti skoraj obvezno doma. Oče Anton se je torej rodil 4. januarja 1907 v vasici Arnače; Šentilj je bil tedaj središče in občine in župnije. Že v zgodnji mladosti ga je zanimalo drevesničarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo; pritegnil ga je zgled sorodnikov bratov Dolinšek (p.d. Vrbajak), ki so se vsi ukvarjali s to panogo: Blaž na domu v Podkožlju, Vinko v Selnici ob Dravi, najbolj znan pa je postal Ivan, ki si je ustvaril dom v Kamnici pri Mariboru. Šentiljska zemlja je bila težka in ilovnata in dokaj nehvaležna za obdelovanje. Če si pa presadil drevesca iz težke šentiljske zemlje na primer v lažjo savinjsko, so izredno dobro uspevala. V mladosti je izgubil oče več bratov in sester zaradi neozdravljive jetike. Tudi sam je zbolel pri sedmem letu, vendar se je pri njem ko po čudežu zazdravila, da je dočakal skoraj 86 let. Kako rad je imel nas otroke, izpričuje tudi božično voščilo za Božič, ki mi ga je poslal v Beograd 16. decembra 1983, kjer takole pravi: :Dragi Ivo! Premišljujem, kakšne lepe besede naj napišem sinku v daljni, mrzli tujini. Kar vem, da ne bom našel tiste odrešilne besede. »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« so uporabljali že naši pradedje in dedje, četudi ne pove vsega, kar hoče povedati to ubogo srce. Vedno smo v duhu s Teboj. - Vsi Tvoji, posebno atek. 5. novembra 1939 se je torej poročil z gojenko gospodinjske šole, ki so jo vodile šolske sestre v malološki Plečnikovi kapeli. Poročal je stolni dekan in skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je pravila, da ju je poročal novomeški frančiškan pater Ciprijan Napast. Možno je, da je Kimovec kot priznan glasbenik pri tej maši orglal, Napast pa poročal. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki. Marija Brenčič je po končani šoli odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetovim« v Šentilju, kjer so poleg matere-vdove Marije živeli še njegovi neporočeni bratje in sestre: Ivan, Martin (organist), Jožefa. Zaradi dela v drevesnici je bila pri hiši vedno tudi še delovna sila, navadno kak bližnji sorodnik ali birmanec. oni so pomagali nam pri delu, v zameno pa so dobivali hrano, ki jo je takrat v povojnem času večkrat primanjkovalo. Tako je zame skrbela v moji mladosti in me v času bolezni mame in stare mame tako rekoč vzgajala sorodnica Borčenova Pepa (Jožefa Cvikl) – ki se je pozneje poročila z Goršekovim Francem, ki se je pa pisal Jelen, kot mi. V moji mladosti je bilo v naši vasi 12 družin s priimkom Jelen: jeleni in košute so se pa sčasoma v vasi neverjetno namnožili. Kot odlična cerkvena pevka je znala veliko starih pesmi, in me je nekaterih tudi naučila. Moj oče Anton se je začel ukvarjati z drevesničarstvom že pri svojih šestnajstih letih, ko je za lepo sadje dobil prvo priznanje. Kot omenjeno, je bil tudi amaterski fotograf, ki je slikal še na steklene plošče in potem odlične slike sam izdeloval; med drugim je slikal tudi Rajhovo družino s 13-imi otroki pred njihovo hišico, ki je danes last politika Janeza Janša in njegove žene zdravnice Urške Bačovnikove. V razne časopise je pošiljal moj oče strokovne članke s svojega področja, pa tudi imel predavanja o sadjarstvu in drevesničarstvu po raznih krajih Slovenije, kamor sem ga včasih tudi jaz spremljal. Bil je v pravem pomenu napreden in umen gospodar, ki je spremljal razvoj kmetijstva, vrtnarstva in sadjarstva. Imel je navado reči: »Kdor ne hodi s časom vštric, postane času stric!« Trudil se je priskrbeti vsakdanji kruh do osemnajstčlanski družini. Motil bi se pa tisti, ki bi menil, da je bil sebičen. V njem sem nasprotno videl zgled pravega kristjana, ki ni narejeno pobožen le v cerkvi, ampak je večkrat tudi gmotno podpiral ljudi, ki so bili v potrebi – čeprav v naši družini ni bilo bogastva in smo zaradi visokih davkov sami težko shajali. Davki so trkali na vrata štirikrat na leto - drevesca je pa mogoče prodajati le jeseni – pa si je večkrat sposojal denar pri sosedih, ki so delali v velenjskem rudniku in so imeli redno in dobro plačo. Zasebnega kmeta so tedaj tako v Sloveniji, Vojvodini in drugod po Jugoslaviji hoteli uničiti. Oče nam je večkrat dejal: »Nas 'kulakov', kakor nas zmerjajo, v komunizmu pravzaprav ne bi smelo več biti.« Kljub temu je vsak berač pri nas našel gostoljubno prenočišče: dobil je večerjo, očetu je izročil cigarete in vžigalice, ter lahko odšel spat na slamo na marofu. Moj oče glede vere ni poznal šale. Vse je žrtvoval, da bi svoje otroke vzgojil v poštene državljane in dobre kristjane. Zvedel je nekoč, da je neki učitelj govoril proti veri. Bilo pa je takole: očetov vnuk je prinesel domov nezaslišano novico, da en učitelj govori proti veri. Ta učitelj, ki je stanoval v Šentilju, je imel hčerko, ki je v šoli pred vsem razredom rekla, in je verjetno bila tako naučena: »V začetku so ljudje ustvarili Boga.« In on je nadaljeval v tem slogu… Pri očetu pa je nedavno tega kupil mlada drevesca in ga prosil, naj mu obreže starejše drevje. Ko mu je sicer dobri učitelj držal lojtro in tako ni imel kam pobegniti, ga je oče vprašal: »Ali vi res našim otrokom v šoli govorite da ni Boga?« Učitelj je v zadregi odgovoril: »Jaz imam pač tako prepričanje – pač ne verujem v Boga.« »Vi lahko imate tako prepričanje, ampak s tem še nimate pravice, da ga vsiljujete našim otrokom. Mi ne želimo, da bi se kaj takega delalo v šoli. Če mislite s tem nadaljevati, pojdite učit drugam, kjer vas bodo radi poslušali.« In učitelj je res začel učiti v Velenju. Kmalu pa se je temeljito razočaral nad »socialistično svetlo prihodnostjo«, nad katero je bil poprej tako navdušen: velenjska občina je namreč hotela zazidati središče naše vasi, in po načrtih bi podrli tudi njegovo lepo in novo hišo s sadovnjakom vred. To ga je hudo potrlo in verjetno si je to tako gnal k srcu, da je kmalu umrl. Nekoč mi je dejal, ko sva se vračala iz Velenja, tam nekje pri Krančeku, kjer je v slepem oknu bil postavljen lep Marijin kipec: »Veš Ivo, človek mora imeti vero. Če ti vzamejo vero, potem te oropajo tistega najdragocenejšega in tak človek ne ve niti zakaj živi in kako naj živi. Ljudje brez prave vere so res nesrečni.« On pa je bil v svoji dobroti in nesebičnosti vedno vesel in srečen. Cela družina – s posli vred – je vsako nedeljo – razen če je bil kdo bolan – prisostvovala sveti maši. Redno smo molili pred jedjo in po jedi, pa tudi večerne molitve smo skupaj opravljali – in nam ni bilo težko. V tistih sicer težkih časih smo tudi zelo veliko skupaj prepevali. To se je dogajalo zlasti, kadar smo delali v vinogradu, na travniku, pri žetvi – posebno pa pri kožuhanju (=ličkanju) koruze. Kljub temu, da ga je v mladosti napadla jetika, je dočakal častitljivo starost in se je še vozil z mopedom: s tistim mopedom, s katerim je mene obiskal ponoči – z vožnjo 150 km čez hribe in doline v Križevcih, ko sem hotel nazaj domov ob spoznanju, da je tam »šola za pripravljanje duhovnikov« in ne »šola kar tako«. Pozneje pa sem se sam odločil za ta poklic in sem – z Božjo pomočjo – v njem vztrajal. Ko se je oče še na stara leta tako vozil, ga je dež dobro premočil in takrat se je prehladil; od tega si ni več opomogel in je moral v posteljo; vsak prvi petek ga je obiskoval župnik Jože Škrinjar in ga krepčal s svetimi zakramenti. Jaz sem očeta nekoč vprašal, ali se kaj spoveduje; vedeli smo namreč, da je hodil k celjskim kapucinom vsako leto enkrat in sicer za Porcijunkulo – in da se je tam spovedal in obhajal. Ko mu je nekoč ljudski misijonar Janez Jenko dobronamerno predlagal, naj hodi kot tak poštenjak bolj pogosto ali celo vsak dan k obhajilu, se je celo razhudil: »Kaj me bo le silil k temu, ko smo pa tako navajeni od mladosti.« Poznal je namreč ljudi, ki so pobožni samo v cerkvi, zunaj pa živijo drugače. On je bil pa dosleden: iskrena pobožnost, iskrena praksa, kar je tako redko v današnjem zmaterializiranem svetu – čeprav je po stari navadi k zakramentom redko pristopal. Je pa v zvezi s spovedjo dejal: »Ko sem bil pri spovedi pred poroko leta 1939, mi je spovednik dejal: 'Morem vam zagotoviti, da v življenju še niste napravili nobenega smrtnega greha; nadaljujte sodelovanje z Božjo milostjo.'« In kolikor sem ga poznal, pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji bi mogli potrditi, da je živel čednostno tudi naprej ne le zase, ampak zgledno tudi za družino in družbo. Ob njegovem pogrebu je sovaščan – Toničev Tone – zapisal: :»Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin salezijanec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Poslovili smo se »od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu dopadljivem delu v sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo.« <ref> (Tone Tajnšek v naš čas, 29. oktobra 1992).</ref> Teden dni pozneje pa je v njegov spomin naš profesor angleščine in njegov prijatelj, publicist, pisatelj in pesnik Vinko Šmajs pod naslovom – »Radi smo ga imeli« - v isti časopis zapisal: :»Pred dnevi je nenadoma preminul v Arnačah pri Velenju gospod Anton Jelen. Menda skoraj ni vrtičkarja, sadjarjev in vrtnarjev, ki bi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen. vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad. drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi. Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves. Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine. Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. njegov delovni čas je bil neomejen. delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka ... Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odprt in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njegovo poglobljeno misel. Kljub takemu bogatemu delu se je v delovni vnemi vedno rad pošali. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi! radi bi bili tudi mi taki: skromni, pošteni, modri in delavni! Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še pred nedavnim bingljali bogati sadovi. vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi. domača dolina mu bo zato hvaležna! <ref> (viš – »Naš čas«, Velenje, 5. novembra 1992) </ref> Ob tretji obletnici pa sem mu posvetil sonet-črkospev-akrostih z naslovom: »Klemšetovmu ateku«. Mi otroci smo namreč starše vedno vikali; očetu smo rekli atek, materi pa mama – in pred nami sta se tudi onadva vedno med seboj vikala. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovemu ateku (črkrospev - slovensko) ! <center> Moj otac Tone Jelen (del; srbohrvaški prevod - avtor)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! (Janez Jelen: Klemšetovmu ateku) </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svoju nadu. (Janez Jelen: Moj otac Tone Jelen – preveo autor) </poem> |} ===Moj otac voćar i rasadničar 8 === Moj otac Anton Jelen također ima svoju spletnu stranicu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen Bio je pri svega brižan otac te veran suprug svojoj izabranici Mariji, s kojom se venčao kada je već imao časne 32 godine. Po mom osobnom mišljenju, teško mu je bilo dobiti mladu u kuću koja je bila napadnuta tuberkuloznim bacilom, koji je odnosio jedan mladi život za drugim, jer u to vreme još nije bilo leka. Domaći naziv kuće je Klemšetovi - jedan od davnih predaka se dakle zvao Klemen. Između ostalog, već se onih dana bavio amaterskom fotografijom. Verovatno nam je ta sklonost već zapisana u genima – ali to prethodni banatski biskup László Huzsvár (1931. – 2016.) nije mogao shvatiti – pa me vjerojatno zato 2007. godine poslao na neradovoljni godišnji odmor; tada je moj veliki prijatelj, izvanredni duhovni pastir i dobročinitelj svih potrebnih – župnik Polzele Jože Kovačec – odmahnuo glavom u neverici: „Poradi slikanja?“ Niko nezna tačno. Otac je objavljivao članke u raznim stručnim časopisima; na poticaj moje majke i uz njezinu pomoć objavio je i knjigu krhotina iz mladosti. Njegova tetka Elizabeta, sestra njegovog oca Florjana, koja se udala za Vrbajakovoga Blaža (Dolinšek), je također pisala pesme, koje je njen sin Ivan tobože objavio pod svojim imenom. Slično sam imao sklonost pisanja i ja, te na molbu subraće slao izveštaje raznim novinama na više jezika: slovenačka Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvatski Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica) , mađarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), a ponekad i našem salezijanskom glasilu Bollettino Salesiano (Torino). Reportaža bez slike ne govori mnogo: zato sam članke opremio svojim fotografijama, čime je pre pojave digitalne fotografije bilo iznimno puno posla: trebalo je kupiti film, slikati, razviti ga, pa tek onda slati slike - uvek sa zakašnjenjem. Otac je još znao napamet staru austrijsku himnu i volio se šaliti i pevati, kao i svi u našoj porodici. Oženio se 1939. godine u Maloj Loki s Marijom Brenčič. Zajedno s njom napisao je svojevrsnu operetu “Elektriku hoćemo” („Hoćemo struju!“). Sam je, prema vlastitom kazivanju, otišao s kolima po žicu negdje u Dravograd, da je Šentilj među prvima dobio struju posle rata. Posthumno mu je objavljena zbirka crtica "Moj križev pot" ("Moj križni put"; Kmečki glas 2001.). Vredan kao mrav nahranio je stoku u staji ustavši u pola pet ujutro. Mi deca smo čuvali krave, kad smo stigli iz škole - gotovo uvek smo imali tri-četiri. Liča je imala rogove tačno u oči i bila je krotka, Čebela je bila mlađa i živahna, a Bavča je imao rogove uvis i bila je prilično ćudljiva. Kravama smo zapovedali desno "čo", levo "hejc", a konju Miški desno "tibo", levo "bistahar" i natrag "zurik". Odakle ti drugi izrazi, nemam pojma. Trebalo je toliko krava da je kod kuće uvek bilo dovoljno mleka za decu i poslugu te ostale. Kad sam još bio mali, kod kuće smo uzgajali sve vrste žitarica: pšenicu, kukuruz, pa i zob, lan, proso i heljdu. Još se sećam kako smo na pokošenom travnjaku sušili lanene stabljike od kojih su onda dobivali tamnosivu pređu. Zimi su žene na kolovrat prele ovčju vunu, iako kod kuće nikad nismo uzgajali ovce. Stara gornja kuća iz kamena, u kojoj su rođeni moji stričevi i tetke bila je podignuta i imala je na drvenim vratima godinu 1881. Na ovom mjestu sagrađena je nova kuća, samo okrenuta na drugu stranu, u iščekivanju moje prve mise već 1964. - jer u ta zlatna vremena takve seu se svečanosti – ručkovi – obavljali redovno kod kuće. Otac Anton je rođen 4. januara 1907. u selu Arnače; Šentilj je tada bio središte i opštine i župe. Još u ranoj mladosti zanimao se za rasadništvo, voćarstvo, vrtlarstvo i vinogradarstvo; privukao ga je primer rodbine braće Dolinšek, koji su se svi bavili ovom delatnošću: Blaž kod kuće u Podkožlju, Vinko u Selnici ob Dravi, a najpoznatiji je Ivan koji se udomio u Kamnici kod Maribora. Šentiljsko je tlo bilo teško i glinasto i prilično nezahvalno za obradu; ali ako ste stabla presadili s teškog šentiljskog npr. u lakše savinjsko tlo, izvrsno su uspevala. U mladosti je njegov otac izgubio nekoliko braće i sestara zbog tada neizlečive tuberkuloze; i sam je obolio u dobi od sedam godina, ali je nekim čudom ozdravio tako da je doživio gotovo 86 godina. Koliko je volio nas djecu, svedoči i njegova božićna čestitka u Beograd od 16. decembra 1983., gde piše: :Dragi Ivo! Razmišljam o tome koje bih lepe reči trebao napisati svom sinu u dalekoj, hladnoj tuđini. Ono što znam je da neću pronaći tu iskupljujuću reč. „Sretan Božić i Nova godina!“ koristili su već naši pradedovi i prabake, iako ne govori sve što ovo jadno srce želi reći. Uvek smo duhom s Tobom. - Sve Tvoji, posebno tata. Tako se 5. novembra 1939. venčao s učenicom Gospodarske škole koju su vodile časne sestre u malološkoj Plečnikovoj kapeli. Venčanje je vodio katedralni dekan i skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je rekla da ih je venčao franjevac Ciprijan Napast iz Novog Mesta. Moguće je da je Kimovec, kao priznati glazbenik, svirao orgulje na ovoj misi, a venčavao je Napast. Marija Brenčič je nakon završetka školovanja otišla na njegovo imanje u Šentilju, gde su osim majke udovice Marije živela njegova neoženjena braća i sestre: Ivan, Martin (orguljaš), Jožefa. Zbog posla u rasadniku uvek je u kući bila radna snaga, obično bliski rođaci ili krizmanici; moj otac je rado prihvatio tu čast naročito siromašnoj deci. Oni su nam pomagali u poslu, a zauzvrat su dobivali hranu, koje je u posleratnom razdoblju često nedostajalo. Tako me u mladosti i za vrijeme bolesti moje majke i bake, da tako kažem, odgajala Borčenova rođakinja Pepa - koja se kasnije udala za Goršekova Franca, koji se kao i mi prezivao Jelen. Kad sam bio mlad, u našem je selu bilo 12 obitelji s prezimenom Jelen: jeleni i košute, međutim, s vremenom su se u selu neverovatno namnožili. Kao vrsna crkvena pjevačica, znala je Pepca mnoge stare pesme i mene je naučila. Moj otac Anton počeo se baviti uzgojem drveća već sa šesnaest godina, kada je dobio i prva priznanja za svoje prelepe plodove. Kao što je spomenuto, bio je i amaterski fotograf koji je također slikao na staklenim pločama, a potom i sam razvijao i napravio izvrsne slike; između ostalog naslikao je i Rajhovu obitelj s 13 djece ispred njihove drvene kućice koja je danas vlasništvo slavnog političara Janeza Janše i njegove supruge lekarke Urške Bačovnikove. Otac je slao stručne članke iz svog područja u razne novine, kao i držao predavanja o voćarstvu i rasadništvu u raznim krajevima Slovenije, gde sam ga ponekad pratio. Bio je u pravom smislu napredan i razuman gospodar koji je pratio razvoj poljoprivrede, vrtlarstva i voćarstva. Govorio je: "Tko ne ide u korak s vremenom, postaje ćaća vremena!" Bio je nesebičan. U njemu sam stvarno video primer pravog kršćanina, koji nije samo bio pobožan u crkvi, nego je i vani novčano pomagao ljude koji su bili u potrebi - iako u našoj obitelji nije bilo bogatstva i bilo nam je teško zbog visokih poreza: četiri puta godišnje su uplatnice pokucale na vrata. Stabla se mogu prodavati samo u jesen – stoga je više puta posuđivao novac od suseda koji su radili u rudniku lignita Velenje i imali redovitu i dobru platu. U to vreme terali su seljake u zadruge: hteli su uništiti privatnog seljaka ne samo u Sloveniji, nego i drugde u Jugoslaviji. Otac je govorio: “Mi 'kulaci', kako nas vređaju, zapravo više ne bismo trebali postojati u socijalizmu.” Ipak, svaki je prosjak i siromah našao kod nas gostoljubivo mesto: dobio je večeru, dao ocu cigarete i šibice, i mogao ići spavat na slamu na marof. Moj otac nije znao šalu kad se radilo o verskim pitanjima: sve je žrtvovao da svoju decu odgoji u poštene građane i dobre kršćane. Jednom je saznao da neki učitelj u našem selu govori protiv vere. Očev unuk donio je kući nečuvenu vest da učitelj govori protiv vere. Ovaj učitelj, koji je živeo u Šentilju, imao je kćer koja je u školi na času rekla: “U početku su ljudi stvorili Boga.” I njen otac je nastavio u tom stilu... Nedavno je taj isti od oca kupio mlada stabla i zamolio ga da mu obreže starija stabla. Kad ga mu je držao lestve, otac ga upita: „Zar stvarno našoj deci u školi govorite da nema Boga?“ Učitelj je odgovorio: "Jednostavno imam takvo uvjerenje - ja ne vjerujem u Boga." “Možete imati takvo uvjerenje, ali to vam ne daje za pravo da ga namećete našoj deci. Ne želimo da se tako nešto dešava u školi. Ako želite nastaviti s tim, idite predavati negde drugde, gde će takvo učenje rado slušati." I učitelj je stvarno počeo predavati u Velenju. Ubrzo se, međutim, temeljito razočarao u "svetlu socijalističku budućnost", kojom je pre toliko bio obmanut i oduševljen: opština Velenje htela je izgraditi ogromno novo naselje u središtu našeg sela, a prema planu njegova lepa nova kuća bila je među prvima predviđena za rušenje. To ga je jako shrvalo i verojatno si je stvar toliko uzeo k srcu da je ubrzo umro – makar je štetni i nesmisleni plan opštine već drugiput propao zbog opšte ljudske pobune, koju je pak vodila moja majka. Rekao mi je otac jednom prilikom, kad smo se vraćali iz Velenja, negdje kod Krančeka, gdje je na slepom prozoru bio postavljen lep Marijin kip: „Znaš Ivo, čovek mora imati veru. Ako mu uzmu veru, onda mu otmu ono najdragocenije, a takav čovek onda ne zna ni zašto živi ni kako treba živeti. Ljudi bez prave i delatne vere su stvarno nesretni." Ali on je uvek bio vedar i sretan u svojoj nepokolebivoj veri, iz koje je proizlazila dobrota i nesebičnost. Cela je obitelj – ostavivši sve poslove - svake nedjelje bila na svetoj misi – osim ako je neko bio bolestan. Redovno smo se molili pre i posle jela, a zajedno smo obavljali i večernje molitve – i nije nam bilo teško. U tim inače teškim vremenima puno smo zajedno razgovarali i pevali: kod posla u vinogradu, na livadi, za vrijeme berbe - a osobito kod guljenja (=komušanja) kukuruza. Tako imam pravom na svoju mladost lepe uspomene. Unatoč tome što ga je u mladosti napala tuberkuloza, doživeo je časnu dob i još uvek vozio moped: isti onaj Tomosov, s kojim me je onu noć 1959. noću posetio - vozeći 150 km po zagorskim i prigorskim brdima i dolinama, kada sam se hteo vratiti kući shvativši da postoji "škola za spremanje svećenika", a ne "škola samo takva". Zanimljivo, da sam se kasnije ipak sam odlučio za to zanimanje i - uz Božju pomoć - ustrajao u njemu. Kad je moj otac pod stare dane tako vozio svoj moped, kiša ga je jednom dobro smočila, a onda se prehladio; nikad se nije oporavio od ovoga i morao je u krevet; svakog prvog petka pohodio ga je župnik Jože Škrinjar i nahranio ga svetim sakramentima. Jednom sam pitao oca ispoveda li se kada; znali smo da je jednom godišnje išao k celjskim kapucinima na Porcijunkulu - i da je tamo išao na ispoved i pričest. Kad mu je pučki misionar Janez Jenko jednom dobronamjerno predložio da bi kao tako pošten čovjek trebao češće ili čak svaki dan ići na pričest, čak se i naljutio: „Zašto će me na to prisiljavati kad smo tako navikli od mladosti.“ Poznavao je ljude koji su bili pobožni samo u crkvi, a vani su drukčije živeli. Ali on nije bio takav: nije bio pobožnjakar, nego je bio ozbiljno pobožan te dosljedan: iskrena vernost, iskrena praksa, što je tako retko u današnjem izmaterijaliziranom svetu. Verujem da se Bogu više svideo od onih, koji su ili u crkvi pobožni a vani se drugačije vladaju – ili uopšte ne idu u crkvu imajući sebe za pobožnije od onih koji tamo idu. Iako je on po staroj navici retko pristupao svetim sakramentima – on je bio uravnotežena ličnost po onoj Isusovoj: „Dajte Bogu što je Božje a caru što je carevo“ (Mt 22,21). O ispovedi je rekao: „Kad sam išao na ispoved pre vjenčanja 1939. godine, ispovednik mi je rekao: 'Uveravam vas da niste počinio nijedan smrtni greh u svom životu; nastavite surađivati s Božjom milošću.'' Koliko sam ga poznavao ja ili ostali poznanici i prijatelji, mogao sam potvrditi da je nastavio živeti tom čistoćom duše ne samo za sebe, nego i kao primer svojoj obitelji i društvu. Na njegovom sprovodu sumeštanin Toničev Tone napisao je: : „Od poznate Jelenove kuće krenula je duga žalobna povorka prema Šentilju. Ožalošćenu Jelenovu obitelj ispratilo je i dvadesetak svećenika, isto toliko časnih sestara i mnoštvo naroda. U crkvenom delu sprovoda istaknuto je da smo nazočni obredu posvećenom dobročinitelju župe Šentilj. Na otvorenom grobu salezijanski sin dirljivo je zahvaljivao ocu, a isto je osećala i njegova kći Ivanka, časna sestra Vesna. Oprostili smo se "od čoveka koji je za svoga mukotrpnog i bogougodnog rada u Sloveniji najčešće klečao na štovanoj slovenskoj zemlji." <ref> (Tone Tajnšek v Naš čas, 29. novembra 1992.).</ref> Nedelju dana kasnije, naš profesor engleskog i njegov prijatelj, književnik i pjesnik Vinko Šmajs u istim je novinama pod naslovom - "Voleli smo ga" - napisao: :"Pre nekoliko dana u Arnačama kod Velenja iznenada je preminuo gospodin Anton Jelen. Kažu da gotovo da nema odgojitelja, voćara i vrtlara koji ne bi sreo muža koji je bio vrlo ljubazan; bio je spreman svakome dati koristan savjet. Tisuće stabala voćaka izlazile su svake godine iz njegova vrta, a tisuće stabala donosilo je plemenite plodove. Stablo i ruža darovani su s ljubavlju; stoga se u domaćoj i široj okolini oseća uticaj dobročinitelja i stručnjaka koji je znao i voleo pomoći svima onima koji vole bića u prirodi. Gde god zakoračite ovom dolinom, osećate prisutnost stručnjaka i čoveka koji je i sam bio potpuno zaljubljen u svet ruža i sadnica. I inače je pokojnik bio dobar obiteljski čovek i odgojitelj brojne porodice. Bio je pobožan i odan čovek svemu što ga je u životu milovalo i bilo. Radno vreme mu je bilo neograničeno; posao ga je držao do tog trenutka... Sa suprugom, onom kojoj je duhovni svet uvek otvoren i još uvek ga otvara poezijom i prozom, osmislio je svašta. I suprug je zapisao mnoge stručne stvari i ono što je pripadalo njegovoj dubokoj misli. Unatoč tako bogatom poslu, uvek se volio našaliti u zanosu posla. Svi smo mu se divili, velikodušnom i marljivom! i mi bismo htjeli biti takvi: skromni, pošteni, mudri i radišni! Gledam pustu jesenju prirodu. Iz magle vire grane, mnoge grane, one s kojih su ne tako davno viseli bogati plodovi; u njih se uplelo sećanje koje će ostati: ostati uz muškarca, koji je čvrstom verom, znanjem i radom gradio mostove među ljudima. Rodna će mu dolina zato biti zahvalna! <ref> (viš – "Naš čas", Velenje, 05.11.1992.) </ref> Povodom treće obletnice posvetio sam mu sonet-slovostih s naslovom: „Klemšetovemu ateku“. Mi deca uvek smo roditelje oslovljavali sa vi – a to smo naučili od njih, koji su se pred nama uvek imenovali sa vi. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovmu ateku (slovenački izvirnik) ! <center> Moj otac Tone Jelen (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svaku nadu. </poem> |} ==== Bratje in sestre 15 ==== Moja verna starša sta sprejela iz Božjih rok devet otrok. #Hedvika (1940) je prvorojenka. V njej smo mi mlajši gledali ne le skrbno sestro, ampak pravzaprav mamico. Mama je bila namreč dolga leta bolna in zato je sestra Hedvika po osnovni šoli ostala doma. Ona se je žrtvovala za nas vse – do današnjega dne. Poročila se je z Otonom in sta dobila tri otroke. Lahko si mislimo, kako težko jih je bilo vzgajati in tudi materialno skrbeti zanje, ko je mož družino nenadoma zapustil brez kakršnekoli podpore. #Anton (1942-2022), je bil od mene dve leti starejši. On je bil najbrž še vedno pod pritiskom vojne, med katero je bil spočet in se rodil za ta neusmiljeni svet; zato se je že od mladosti rad igral vojno, kar pa je zame bilo nesmiselno početje. Tudi pozneje je imel neko čudno nagnjenost k zbiranju orožja in je imel zaradi tega težave on in še oče. Nekoč je osem let mlajšega brata nosil štuporamo – vsaj dve uri hoda – celo na Goro Oljko, priljubljeno Božjo pot, ki se vidi tudi od Klemšetove hiše. In namesto, da bi bil pohvaljen za to dobro delo, sta jih oba dobila – mi mlajši pa včasih od njega. Ko sem bil že v srednji šoli, sem zvedel, da je moj brat 1960 odšel v Avstralijo. Takrat ni mogel nihče v socialistični Jugoslaviji dobiti potnega lista, razen če je bil v partiji, kot naši sosedje, ki so lahko vsako leto šli v tujino, vendar le v socialitične dežele Vzhodnega bloka. Niti oče in mati nista dobila potnega lista, ko je umrl na Dunaju naš dobrotnik in rešitelj Jozef Humml, ki je izposloval od zasedbenih oblasti v Mariboru, da so se lahko oče, mati in Hedvika vrnili nazaj domov. Naš dobrotnik je bil sicer vojak v nemški vojski, vendar je bil zoper vojno in nasilje, ubijanje in rasizem. Ko je bil na službi v Šoštanju, je večkrat obiskal Klemšetove: »Tisto o nacijah in rasah je lari-fari. Jaz poznam le dve vrsti ljudi: dobre in slabe.« In on je bil dober avstrijski katoličan, ter je umrl za rakom. Moj brat Anton pa je brez potrebnih dokumentov šel nekje pri Dravogradu peš čez mejo in ga nihče ni niti ustavil niti nič vprašal. Prišel je srečno čez mejo in nato zaprosil za azil, ki ga je tudi dobil ter odšel v Avstralijo. Ohranil pa je v najlepšem spominu frančiškanskega patra Bernarda, ki je nesebično pomagal v vsakem pogledu slovenskim izseljencem; tako je tudi moj brat zaslužil sorazmerno lepo pokojnino za tisto ne ravno veliko število let, ki jih je tam preživel. Bolezen – ki je bila najbrž posledica strahov, ki so se vanj zažrli že med Drugo svetovno vojno – ga je končno pripeljala v Dom na Impoljci, kjer je bilo zanj v vsakem pogledu odlično poskrbljeno. Mučil pa ga je cel kup zdravstvenih problemov, saj ga je pred tem zadela srčna kap in se je zdravil v bolnici v Brežicah. Tam mi je zdravnik prijazno mi je dovolil obisk in s sestro Marico sva se brez težave prišla do njegove sobe. Tam je prijazna sestra-negovalka velikodušno dovolila, da smo se lahko pogovarjali; prejel je tudi svete zakramente. Po začasnem okrevanju je zbolel za korono in nas zapustil, ko mu je duhovnik podelil še zadnjo tolažbo. Na poslednji poti smo ga spremili ožji sorodniki na domači Božji njivi zraven cerkve v Št.Ilju dne 8. marca letos na krasen, prav spomladanski dan, ki nam je klical v spomin zarjo večnega življenja. #Janez (1944), to sem jaz, salezijanski duhovnik, ki letos obhajam zlatomašni jubilej. Lahko omenim, da pišem članke v razne časopise v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini – včasih tudi italijanščini. Občasno pišem tudi pesmi, zlasti večjezične akrostihe (črkospeve). Nekaj sem napisal tudi proze, med drugim ciklus pridig z zgledi iz življenja s skupnim naslovom »Izvoljeno ljudstvo«. Posamezni naslovi pa so: »Jaz sem s teboj« (leto A, 1992), »Pogumno naprej!« (leto B, 1991) ter »Nikar se ne boj!« (za leto C, 1990). Knjige je založil salezijanski sobrat Vinko Furlan na Rakovniku, tiskane pa so bile pri Tipografu (Benito Superina) na Reki. Na Bučki sem napisal 1979 še neizdano povest iz naše preteklosti „Kaj sem ti storil?“ #Dve leti mlajša od mene je sestra z maminim imenom Marija (1946), ki je inženir agronomije in piše članke ter črtice. #Na posestvu je ostal Florjan (1948), ki se kot oče ukvarja s sadjarstvom ter ima drevesnico. Z ženo Marjano sta sprejela od stvarnika 6 otrok, od katerih je eden izgubil življenje v prometni nesreči. Pri Klemšetovih se počutim še vedno kot doma, s tako dobroto in ustrežljivostjo me vedno sprejemajo, kadar prihajam na počitnice ali po opravkih. #Naslednji je brat Franc (1950), poročen z Malčko, ki je rodila tri otroke. Najstarejši je na domu, hči ima tudi tri otroke, najmlajši, ki me je izbral za birmanskega botra, pa pa pet. Tudi tukaj se še vedno počutim kot doma. #Jož (1952) je prišel na svet dve leti nato in se je poročil z vdovo Slavico, ki je prinesla v zakon dva otroka in tudi njima se je rodil eden. #Blaž (1955) je razveselil starša tri leta nato. Blaž piše pesmi (največ akrostihe kot praznična voščila) in je ilustriral prozni knjižni zbirki matere Marije, kakor tudi moj pridigarski ciklus. Z ženo Zdenko sta se razveselila dveh otrok. #Najmlajša pa je Ivanka (1958). Naša družina je bila tudi v najtežjih vojnih in povojnih časih vedno tesno povezana s šolskimi sestrami, zlasti prek sestre Hedvike, ki smo jo vsi klicali »teta Hedvika« in je po njej dobila ime tudi moja najstarejša sestra. Ivanka je postala šolska sestra z redovniškim imenom Vesna; pri prvih zaobljubah v Repnjah je prisostvovala cela naša družina. Vesna je študirala naprej in postala profesorica angleščine in nemščine ter prevajalka in sodelavka pri tedniku Družina. ==== Braća i sestre 15 ==== Moji velikodušni roditelji primili su iz Božjih ruku devetero dece i to u najteža moguća vremena. #Hedvika (1940.) je prvorođena. U njoj smo mi mlađi videli ne samo brižnu sestru, nego zapravo majku. Majka je dugo bila bolesna te je sestra Hedvika nakon osnovne škole ostala kod kuće. Žrtvovala se za sve nas – sve do danas. Udala se za Ota i dobili su troje dece. Možemo zamisliti koliko ih je bilo teško odgajati, ali i novčano za njih brinuti kada je suprug iznenada napustio obitelj bez ikakve podrške. #Anton (1942-2022), bio je dve godine stariji od mene. Verovatno je još uvek bio pod pritiskom rata tekom kojeg je rođen; zato se od mladosti volio igrati rata, što je meni izgledalo besmisleno. I kasnije je imao čudnu sklonost skupljanju oružja, što je njega i oca dovovodilo u probleme. Jednom je svog osam godina mlađeg brata u na ramenima – barem dva sata hoda – nosio čak do Gore Oljke, omiljelog hodočašća, koji se vidi i iz Klemšetove kuće. I umesto pohvale za ovo dobro delo, dobili su ih obojica od oca - a ponekad i mi mlađi od njega. Kad sam već bio u srednjoj školi, saznao sam da je otišao u Australiju 1960. godine. U to vreme niko u socijalističkoj Jugoslaviji nije mogao dobiti putovnicu ako nije bio u partiji, poput naših suseda, koji su svake godine mogli odlaziti u inozemstvo, ali samo u zemlje istočnog bloka. Čak ni otac i majka nisu dobili putovnicu kada je u Beču umro naš dobročinitelj i spasitelj Jozef Humml, koji je postigao da se otac, majka i Hedvika vrate kući iz Maribora. Naš dobročinitelj bio je vojnik u nemačkoj vojsci, ali je bio protiv rata i nasilja, ubijanja i rasizma. Kad je bio na poslu u Šoštanju, nekoliko je puta posetio Klemšetove: „Veštačka je priča o nacijama i rasama. Poznajem samo dve vrste ljudi: dobre i loše.” I on je bio dobar, a umro je od raka. Moj brat Anton je, međutim, prešao granicu pešice negdje kod Dravograda bez potrebnih dokumenata i nitko ga nije zaustavio niti ga je išta pitao; verovatno su ga zamenili za komšijskog sina, koji su imali njivu na drugoj strani. Zatražio je azil te otišao u Australiju. U najljepšem sjećanju zadržao je franjevca oca Bernarda koji je nesebično u svakom pogledu pomagao iseljenike; pa je i moj brat zaradio relativno lijepu mirovinu za ne baš veliki broj godina koje je tamo proveo. Bolest - koja je vjerojatno bila posledica strahova koji su ga izjedali već tokom Drugog svetskog rata - konačno ga je dovela u dom Impoljca, gdje je u svakom pogledu bio zbrinut. Mučio ga je čitav niz zdravstvenih problema: doživeo je srčani udar i lečio se u bolnici u Brežicama. Tamošnji doktor mi je ljubazno dopustio posetu, a moja sestra Marica i ja smo bez problema stigli do njegove sobe, gde je primio svete sakramente. Na posljednji put ispratila ga je bliža rodbina na Božjoj njivi pored crkve u Št.Ilju 8. marta 2022. godine, po lijepom, proljetnom danu koji nas je podsetio na svitanje večnog života. #Janez (1944.), svećenik salezijanac koji ove godine slavi zlatni jubilej. Mogu spomenuti da pišem članke za razne novine na slovenskom, srpskohrvatskom, mađarskom - ponekad i na talijanskom. Povremeno pišem i pjesme za čestitke, posebno višejezične akrostihove. Napisao sam i nešto proze, uključujući i ciklus propovijedi s primjerima iz života pod zajedničkim naslovom "Odabrani narod". Na Bučki sam 1979. napisao neobjavljenu priču "Kaj sem ti storil?“ ("Što sam ti učinio?") #Od mene je dvije godine mlađa sestra Marija (1946.), koja je inženjerka agronomije; piše članke i objave. #Florjan (1948.) se kao i otac bavi voćarstvom i ima rasadnik. On i njegova supruga Marjana rodili su 6 dece, od kojih je jedno izgubilo život u prometnoj nesreći. Kod Klemšetovih osećam se kao kod kuće, uvek me dočekuju s takvom ljubaznošću i uslugom kad dođem na odmor. #Franc (1950.) je oženjen Malčkom, te imaju troje dece. Najstariji je doma, kći ima isto troje dece, a najmlađi, koji me izabrao za krizmenog kuma, ima petero potomaka. I ovdje se osećam kao kod kuće. #Jož (1952) rođen je dve godine kasnije i oženio se udovicom Slavicom koja je u brak donela dvoje dece, a jedno imaju zajedničko. #Blaž (1955.) piše pesme, a ilustrirao je i proznu majčinu zbirku, kao i moj ciklus propovedi. On i njegova supruga Zdenka bili su blagoslovljeni s dvoje dece. #Najmlađa je Ivanka (1958). I u najtežim ratnim i poratnim vremenima naša je obitelj uvijek bila usko povezana sa školskim sestrama, posebno preko sestre Hedvike, po kojoj je i moja najstarija sestra dobila ime. Ivanka je postala školska sestra s redovničkim imenom Vesna; na prvim zavetima u Repnju bila je prisutna cela naša obitelj. Vesna je nastavila studij i postala profesorica engleskog i nemačkog te prevoditeljica i suradnica tednika Družina. === Moja babica 17 === Svojih starih očetov nisem poznal: mamin oče je bil Franc, očetov pa Florjan – in sta oba umrla sorazmerno mlada. Obe moji stari materi sta se imenovali Marija, prav kakor tudi moja mati. V spominu mi je ostala zlasti podoba Marije, očetove matere, saj je to bila oseba, ki je pozlatila mojo mladost. Jaz sem se je spominjal le kot hudo bolne osebe in si nikoli nisem mogel zamišljati, da jo bom presegel v njeni starosti komaj 72 let, ki so bile nekdaj zame „tako visoka starost“. Ko je Marija rojena Skaza, Lovričeva Micka, umrla, sem bil star dobrih devet let. Ona je pravzaprav prva oseba iz moje mladosti, ki sem jo ohranil v svojem spominu ponekod do podrobnosti. Pri nas doma smo imeli v „hiši“ veliko krušno peč, na kateri smo sedeli otroci – pa tudi odrasli, ne le pozimi. Kadar so starši delali na polju ali pri živini, nas malih niso mogli vzeti s seboj. Babica je bila pa bolna in se ni mogla premakniti iz postelje. Ko sem jaz ali kdo drugi lezel po peči proti robu in je bila nevarnost, da padem dol kak meter in pol, je začela ona vpiti: „Pob lejze!“ to je „deček leze.“ Ko je pob prilezel do roba, se je včasih prekucnil dol na klop. Kljub stalni nevarnosti za naš naraščaj nihče ni padel s peči; če pa je, si ničesar nikoli ni zlomil. Za primero so imeli tudi pri sosedovih Vrbanetovih podobno krušno peč; ko je njihov otrok padel s peči, si je zlomil roko. Zato so mama imeli navado govoriti: „Pri nas imamo izurjene angele varuhe.“ Kot po nekem čudežu se ni nič zgodilo bratu Franceku, ko je kot malček zlezel na zapravljivček, ki je zdrvel navzdol po strmem bregu, zavil levo in se ustavil. Posebno so mi ostali v spominu trenutki babičinega odhajanja v večnost. Zvečer tega dne je bila pri stari mami še Klemšetova Lojzka, ki je bila nekdaj sestra v Zagrebu in se je precej spoznala na zdravstvene zadeve. Merila je z roko mamin srčni utrip na roki, in je dejala, da je zelo slabo zaznaven. Istega večera je stara mati res zaspala. Zbrala se je okoli nje v hiši cela navzoča družina, med njimi tudi oče, mati in Pepa. Vsi so jokali, jaz pa nisem vedel, zakaj naj bi jokal, saj je stara mama samo zaspala. Naslednjega dne sem šel k botru Lavšekovemu Antonu. Po poti sem mislil na staro mamo in mi je bilo tako nekam tesno in žalostno pri srcu, saj sem slutil, da je ne bom več videl na tem svetu. Ni se mi pa bilo potrebno žalostiti, saj sem bil prepričan, da je – zaradi svojega zglednega življenja in pobožnosti – že med izvoljenimi v nebesih. Sedaj je bila postelja v hiši prazna in so jo določili meni. V njej nihče ni hotel spati, saj je tam umrla moja stara mama. Jaz sem pa prav zato toliko rajši spal v njej in se nikoli nisem nič bal. Oče je imel svojo mater – mojo staro mamo – zelo rad. Ko so pisali – ne vem kdaj – oporoko, je bilo v njej vse napisano, kaj njej pripada za preužitek: pravzaprav je pa lahko uživala vse, kar je bilo našega, saj bi ji oče dal še več, če bi rabila – pa je bila zelo skromna – po njej je to podedoval tudi oče. Ne spomnim se sploh, da bi bil kdaj videl mojo babico zdravo – vedno je ležala ali sedela v veliki postelji v tako imenovani hiši – največji sobi „pri ta zgornjih“ – in molila rožni venec, da ne vem, če je katera Šentljanka še toliko premolila. Posebna pobožnost so bile večerne molitve. Najprej je molila Angelovo češčenje. Na koncu pa je molitve končala z vzklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.“ Pri večernih molitvah je nanizala celo vrsto namenov in pri vsakem je bil očenaš z zdravamarijo. Ne vem, če teh namenov ni bilo vsaj 50. Mi smo pri večernih molitvah klečali – pa se nam niso nikoli zdele dolge. Je bil nek poseben čar v povezanosti in vdanosti, s katero je molil oče, mati pa tudi drugi družinski člani. Škoda, da takrat še ni bilo možnosti posnemanja besed ali pesmi, saj še slikali nismo dosti, ker je bilo pač predrago. Posebna naklonjenost je bila, če sem smel postrgati jajček, ki ga je dobila – mehko kuhanega – kot poseben priboljšek. Verjetno bi ji kava vsaj malo dvignila pritisk in povečala puls, saj pace-makerja oziroma pospeševalnika takrat še niso poznali. Kave pa je dobila včasih le kako zrno, ko so poslali sorodniki iz Amerike paket. Ko je kak mesec pozneje prišlo pismo, smo vedeli, da so tovariši tiste boljše stvari – med drugim kavo in čokolado – prisvojili zase in svoje družine. Ko je stara mama umrla, smo prvič šli na počitnice k drugi – mamini stari mami v Podlipo – ki je bila prav tako Marija, rojena Cankar iz Kajndola – od koder izhajajo tudi predniki pisatelja Ivana Cankarja. Ona nas je velikodušno sprejela – in smo spali na senu v zgornji hiši, ki je 2022 postala žrtev širitve ceste. Od spodnje hiše so ostali le kameniti temelji tik ob potoku. Nekega večera sem šel s košaro lovit postrvi v potoku Podlipščici. Čeprav v tem nisem bil ravno izurjen, so mi fantje dali nekaj rib, ki so jih stara mati naslednjega dne pripravili za okusno kosilo. Ko smo šli spat na senik, mi je še v polsnu prijetno donela na uho notranjska govorica mimoidočih sprehajalcev… Najbolj imenitno je bilo potovanje v Podlipo na zapravljivčku, ko nas je vozil lipicanec Miško. To je bila pravzaprav poizkusna vožnja, ki jo je pa odlično prestal. Med potjo so se ate na Trojanskem klancu ustavili in pogovarjali z nekimi svojimi prijatelji, ki so prav takrat imeli orožne vaje. Oče je imel povsod znancev in prijateljev, kar je naši družini vsaj malo olajšalo težke povojne razmere. === Moja baka 17 === Svojih dedova nisam poznavao: mamin otac bio je Franc, a očev Florjan – i obojica su umrli srazmerno mladi. Obe moje bake zvale su se Marija. Posebno mi je u sjećanju ostala slika očeve majke, jer je ona bila osoba koja je pozlatila moju mladost. Pamtio sam je samo kao tešku bolesnu osobu i nisam mogao ni zamisliti da ću je nadmašiti; umrla je s jedva 72 godine, što je za mene nekada bila “takva starost”. Kad je Marija rođena Skaza, imao sam oko devet godina. Ona je zapravo prva osoba iz moje mladosti koju sam sačuvao u sećanju. Kod kuće smo u "hiši" imali veliku krušnu peć na kojoj su sedela deca - a i odrasli. Kad su naši roditelji radili u polju ili oko stoke, nas male nisu mogli povesti sa sobom. Baka je bila bolesna i nije mogla ustati iz kreveta. Kada sam ja ili neko drugi na peći puzao prema rubu i postojala je opasnost da padnem oko metar i pol dole na klupu, ona je počela vikati: “Pob lejze!” (“dečak puže”). Kad bi dečak dopuzao do ruba, ponekad bi se srušio na klupu. Unatoč stalnoj opasnosti za naš naraštaj, niko nije pao sa peći; ali ako i jest, nikad ništa nije slomio. Primerice, sličnu krušnu peć imali su i susedi Vrbanetovi; kad im je dečak pao dole, slomio je ruku. Zato je mama govorila: “Imamo kod nas visoko kvalificirane anđele čuvare.” Kao nekim čudom ništa se nije dogodilo bratu Franceku kad se kao mali popeo na voz „ajnšpaniger“ koji je pojurio niz breg – sam je pravovremeno skrenuo ulevo i stao. Posebno pamtim trenutke bakinog odlaska u večnost. U večernjim satima toga dana kod bake je bila i Sedovnikova Lojzka, koju su zvali Klemšetova, jer je bila sa našom obitelji često u vezi. Ranije je radila u bolnici u Zagrebu kao sestra te je znala mnogo o zdravlju i bolesti. Te večeri je rukom opipala žilu te merila otkucaje bakinog srca i rekla da je baka pri kraju: iste večeri je naša baka stvarno zaspala za uvek. Oko nje se u kući okupila cela prisutna obitelj: otac, majka, braća i sestre te Pepca. Svi su plakali, ali ja nisam znao zašto bih plakao, ta bakica je samo zaspala i otišla u bolji život kod Boga. Sutradan sam mislio nanju, a srce mi je bilo tako stegnuto i tužno, jer sam imao osećaj da je više neću videti na ovom svetu. Ipak sam bio siguran da je ona – zbog svog uzornog života i izuzetne pobožnosti – već među izabranicima na nebu. Sada je krevet u „hiši“ bio prazan i dodeljen je meni, ta u njemu niko nije hteo spavati, jer je u njemu umrla baka; baš zato sam u njemu najradije spavao i nikad se ničega nisam bojao. Moj otac je jako volio svoju majku - moju baku. Kad su napisali - ne znam kada - oporuku, u njoj je bilo zapisano sve što joj pripada na uživanje: jednu krušku smo čak zvali „bakina kruška“; ipak, mogla je uživati sve što je naše, jer bi joj otac dao i više - ali bila je vrlo skromna - to je i otac nasledio od nje. Baka je u mojoj uspomeni kao bolesnica, koja je ležala ili sedela u velikom krevetu u „hiši“, molila krunicu, tako da mislim, da nijedna od naših pobožnih Šentljanki tolikou. Večernje molitve bile su poseban događaj. Prvo je izmolila „Sveti angel varuh moj“ („Anđele ččuvaru mili“). Na kraju je molitve mnogih nakana sa očenašima završila usklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu Gospodu našem.“ ("Daj nam Bože da jedno sretno veče u milosti Božjoj provedemo po Isusu Kristu, Gospodinu našemu.") Tekom večernjih molitvi izmolila je cijeli niz nakana, a na svakoj je bila molitva sa zdravomarijom. Za vreme molitve klečali smo – ali nikad nam se nije činilo duge. Posebna je draž bila u povezanosti i predanosti kojom su molili otac i majka te ostali članovi obitelji. Šteta što tada nije bilo mogućnosti snimanja i slikanja, da bi imali za uspomenu. Prava kava bi joj verojatno barem malo podigla krvni pritisak i ubrzala otkucaje srca, ali tada nisu bili poznati pacemakeri i druga divna medicinska sredstva, koja pomažu srcu i produžavaju ljudsk život u našem veku. Ponekad je dobivala po koje zrno kave kad su nam rođaci iz Amerike poslali paket; ali kad je nakon mesec dana stiglo pismo, saznali smo da su drugovi te bolje stvari – kavu i čokoladu – prisvojili za sebe i svoje obitelji, jer je to manjkalo u paketu, po kojeg smo obično zimi išli u Velenje sankama. Kad je baka umrla, otišli smo prvi put na godišnji odmor kod druge - mamine bake u Podlipu - koja je također bila Marija, rođena Cankar iz Kajndola - odakle potiču i preci književnika Ivana Cankara. Velikodušno nas je primila - i spavali smo na sijenu u gornjoj kući, koja je 2022. pala kao žrtva proširenja ceste. Od donje kućice ostali su samo kameni temelji tik uz potok… Jedne večeri otišli su podlipski dečaci s košarom loviti pastrve u potok Podlipščicu. Iako u tome nisam bio baš vešt, drugovi su mi dali nekoliko riba koje je baka sutradan pripremila za ukusan ručak. Kad smo otišli spavati na senik, još sam mi je u polusnu do uha dopirao ugodni razgovor šetača u prolazu ispod našeg prenočišta... Najzanimljiviji je bio za mene izlet u Podlipu našim vozom „ajnšpanigerom“, kada nas je vozio lipicanac Miško. Bila je to zapravo probna vožnja, ali ju je savršeno prošao. Putem su se zaustavili na trojanskoj padini i porazgovarali s nekim svojim prijateljima koji su u to vrijeme imali oružane vežbe, a bili su nekada kod nas po sadnice. Otac je svugdje imao poznanike i prijatelje, što je našoj obitelji barem malo olakšalo tešku poratnu situaciju, kada je svega manjkalo, ali ne i dobrih i razumevajućih ljudi. ===Teta Hedvika 19 === Ko je mama končala gospodinjsko šolo na Mali Loki, je še vedno ostala povezana s sestrami in drugim tamkajšnjim osebjem. Prav tako smo tudi mi otroci imeli radi te požrtvovalne redovnice in sestro Hedviko smo klicali kar “teta Hedvika”. Po njej je moja najstarejša sestra Hedvika (1940) tudi dobila ime. Ko sem odšel v semenišče k salezijancem, me teta Hedvika ni pozabila. občasno mi je poslala kak dinar z naročilom: „To pa je samo za tebe.” Seveda sem bil jaz vesten in sem ves denar izročal predstojnikom – pa saj nisem ničesar potreboval – za vse je bilo poskrbljeno. Hrane smo imeli zadosti, od doma pa so ate redno pošiljali jabolka, ki smo jih za ozimnico dobivali tudi od drugod, zlasti iz Slavonije. Ker sem bil v šoli, nisem bil vedno na tekočem glede dogajanja doma, saj sem prihajal domov le ob počitnicah. Zato mi je še toliko dragocenejši mamin zapis, v katerem omenja teto Hedviko, pa tudi mene in druge iz naše družine. Iz pisma veje skrb in ljubezen, ki jo je čutila in kazala do vseh nas, zlasti pa do mene, ki sem bival najdalje. Zato prinašam njen zapis skoraj v celoti, saj odkriva takratne razmere: :Leta 1937. sem izdala majceno knjižico pesmi z naslovom Spev tihe doline. Odmev je bil precejšen, saj je n. pr. urednik Mladega junaka pisal, da »še nimamo primera v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado kmetsko dekle pesmi samo izdalo in samo prodajalo.« v Slovencu in slovenskem domu je bilo nekaj pisanja in priporočanja, kakor tudi pri drugih listih, kjer sem sodelovala. veliko šuma, malo volne! Učiteljica albina Zakrajšček me je priporočala urednikom in se pobrigala za ustrezen honorar, to pa je bilo tudi vse. da bi na vsak način morala v šole, je bilo splošno mnenje, celo nasprotna politika se je zgražala in je pri tem ostalo. V marcu 1938. leta je sestra Hedvika poslala absolventko malološke šole, Kristino Gubanc k nam v Podlipo, naj me vpraša, če bi bila voljna obiskovati to šolo. Takoj sva se dogovorili in do oktobra, ko se je šola začela, sem dobila vse ustrezne dokumente, pa nastopila šolanje. 8. majnika sva šli z gospo Albino pogledat na Malo Loko in takrat sem prvič videla sestro Hedviko in se dogovorila za sprejem v šolo, pa za sodelovanje v listu Kmečka žena, ki ga je sourejevala. v njem sem imela blizu petdeset pesmi – žal pa je izhajal le blizu štiri leta.– Ko je ob nekem shodu na Vrhniki notranji minister dr. Anton Korošec dal takratnemu županu Hrenu zame večjo vsoto in obljubil šolanje, če hočem tudi v inozemstvu, sem pomislila, da je nekoliko pozno za moj študij in je tudi ženin želel, da se po končanem šolanju na Mali Loki poročiva. sestra Hedvika je bila za to, tudi dr. Kimovec, ki je hodil za prve petke na Malo Loko poleg gospoda Koželja, je dejal, da inozemske šole niso nič več vredne kot naše. gospod Šašelj je bil vesel, da bo poroka na Mali Loki in po zaključeni šoli je bila poroka sedmega novembra 1939. Moževa mama, brat Tinček, organist v Gornjem gradu, pa moj brat Jože sta bila za pričo, Zefka za družico, še moja mama in nekaj deklet, ki so še ostale na šoli, pa sestre – in je bila vsa svatovska družba skupaj. naj še pripomnim, da je sestra Hedvika naročila pohištvo v Št. Lovrencu pri mizarju ostanku, nakupila posteljnino, posodo in obleko zame – še dr. Koroščev dar in podporo dr. Stanka Majcna je porabila za to. Jutro po poroki smo stali po maši pred malološko kapelo. vse je bilo mokro po dolgem dežju, oblačno po celem nebu. Takrat pa je posijalo sonce samo na malološki grad, kapelo in na nas, ki smo tam začudeni obstali, tudi dr. Kimovec je bil zraven. Lahko bi rekla: Bog obvaruj žar, ki vžgal ga je na Mali Loki! kakor sem zapisala v listu sončni žar, ki je izšel vsako leto. Izvoljena urednica sem bila jaz, v resnici ga je pa uredila sestra Hedvika, jaz sem le nekaj prispevala zraven, kakor druga dekleta. Večkrat smo se pismeno pogovarjali, a med vojsko je skoraj vse prenehalo. 15. junija 1941 sva šla z možem na obisk na Malo Loko. na Mirni so naju vrgli Nemci z vlaka in sva jo mahnila peš »skozi pustinje in puščavo« na Malo Loko. Po telefonskem posredovanju sestre Hedvike sva smela na veliki Loki stopiti na vlak, z nama pa še Jakobova Zofka, ki je bila v šoli, pa je še mogla domov, dokler ni bilo trdne meje med nemčijo in Italijo. Po vojski so delali spet drugačne meje ... Takrat sem šla na Vrhniko z vlakom. naša Cilka mi je posodila kolo in sem se peljala z njim iz Podlipe v Repnje. Ko sem prišla na dovoz pri sestrskem posestvu, ki je bilo že v posesti menda podjetja Emona /toliko je bilo tedaj lastnikov, da človek ni mogel vsemu slediti/ sem ugledala pred seboj tri sestre v redovnih oblekah. sestra Hedvika, Davida in Matjana. dohitela sem jih s kolesom, se ustavila in nisem mogla do besede. Ulile so se mi solze, ko sem pomislila, kako vse drugače je zdaj, kot je bilo na Mali Loki. Kako suženjska je bila ta naša tako težko pričakovana svoboda! Malo smo pokramljali, pa sem se peljala v Ljubljano prenočit. Ceste niso bile razsvetljene, celo na Celovški sem le od daleč videla en sam avtomobil z lučmi. vendar sem se peljala s kolesom brez luči po pločnikih. Polno ljudi, sprehajalcev je bilo po njih, a se ni nihče obregnil obme, lepo so se mi umikali, molče so hodili. nobenega veselja, nobenega smeha ali vedre besede nisem slišala. Prenočila sem v gostilni Pri Nacetu na Šmartinski cesti. domača hči je kupila pri nas jabolka in jih pripeljala v Ljubljano. Hiša je bila zaplenjena, le zgoraj so stanovali lastniki. Komaj sem jih našla, pa mi je ošabno dekle v gostilni dejalo, da oni nimajo zdaj nič več tukaj, starejši možak mi je pa le pokazal, da zgoraj stanujejo. Ko sem se drug dan vrnila domov, so povedali, da so naša jabolka že v Št. Andražu zaplenili, ker bi jih morali dati v zadrugo. čudili so se, ko sem rekla, da sem jih jaz sama videla v gostilni pri Nacetu v Ljubljani! Takrat je bilo v modi, vse zapleniti. naj še pripomnim, da so gospej, ki je kupila naša jabolka, Nemci med vojsko ustrelili moža, hkrati z možem Valenčakove Micke. oba sta bila inženirja na šahtu v Velenju. sestre so bile takrat v leseni baraki, ki je pozneje pogorela. Lepe spomine imam na tisto barako. Z možem sva se peljala do Ljubljane z vlakom in kolesi dala na vlak. naprej sva se peljala s kolesi skozi Repnje. Mož je peljal malo Hedviko, jaz pa sem se peljala zraven na Brezje. Pred vojsko, 16. septembra 1940. je bila rojena naša prvorojenka Hedvika. Takrat sta prišli sestri Hedvika in Davida k nam na obisk in ji prinesli prelepo krstno pregrinjalo. Po vojski smo se ustavili v Repnjah tudi s konjem, ko smo z otroki šli v Podlipo. veliko hudega je bilo med vojsko in še več po njej. dekleta našega letnika smo se vendar večkrat sešle, tudi v Ljubljani, s sestrami in učiteljico Anico Šušteršič. Pozneje, ko je bila sestra Hedvika na Brezjah, sem jo večkrat obiskala, tudi z možem in z otroki, tako, da je zmeraj sledila dogajanjem z našimi otroki in sploh jo je zanimala cela Klemšetova družina; ona sama je pa le enkrat prišla z dr. Kimovcem na obisk. Večinoma sva se pogovarjali o naših otrocih, pa mi je tudi povedala, kako je odvetnica brez uspeha branila štiri obsojence na božičnem procesu. Povedala je krivičnim sodnikom, da so obsojenci popolnoma nedolžni, ker pa ni nič dosegla, se je odpeljala z avtom na Brezje in tam pred Marijo preklela te krivične sodnike. Potem je spomnila, da je sveti večer in je začela moliti ... Ta odvetnica je bila pozneje z Boltekovo Zefko (našo sosedo iz Št. Ilja – opomba JJ) v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. Sestra Hedvika je povedala, kako so naščuvani Trboveljčani zmerjali in pretepali g. kaplana Adolfa Volasko in ga pregnali, ker je učil veronauk v gimnaziji. Odpeljali so ga proti Trebnjem, da bi ga tam umorili; snelo se jim je kolo s kamiona in je g. Volasko v temi pobegnil, nekako prišel do neke hiše, kjer je lajal pes, tam pričakal jutra, sprosil na postaji uradnika, da mu je dal karto do Sevnice, kjer ga je g. Šoba nekako oskrbel in je pozneje prišel v Repnje. Ob zlati poroki (1989) sva šla z možem na Brezje in k sestri Hedviki in se zahvalila Bogu in njej za vse dobro v teh letih. Zelo je bila vesela, ko je Ivo imel novo mašo (1972) in ko je šla Ivanka kot sestra Vesna v samostan; gotovo je tudi ona imela svoj delež molitve pri tem. In prav čudno je bilo, da je Ivo prišel domov ravno ob času smrti sestre Hedvike, tako, da je somaševal pri pogrebni maši (na Brezjah). On je namreč v Vojvodini in mora preko Madžarske priti v Slovenijo, zato pride zelo poredkoma. Gotovo je bila vesela Ivota, Ivanke, pa tudi nas. Jožek je bil na pogrebu, pa Francek z Malčko in Klemenom, pa Marija (iz Borovnice) in jaz; v cerkvi sem se ji v imenu maloloških gojenk zelo na kratko zahvalila. Upam, da nas bo veselo sprejela, kadar jo v večnosti obiščemo, kakor nas je rada sprejemala na Mali Loki, v Repnjah in na Brezjah, kjer zdaj počiva. Sestra Davida počiva v Repnjah, najmlajša sestra Jasna pa na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Mnogo več dobrega so storile za slovenski narod, kakor tisti, katerih imena strašijo vsak dan po listih in begajo ter vznemirjajo ljudi. Št. Ilj pri Velenju, 16. kimovca 1996. Dodajmo še, kaj je moji mami teta Hedvika zapisala v spominsko knjigo: :Sreča Tvoja bo takrat največja, ko boš videla srečne tiste, ki s Teboj žive. Zato naj: Tvoje roke nesebično delajo za srečo Tvojih dragih; Tvoje oko naj bo samó dobrohotno; Tvoja usta naj govore le besede, ki dvigajo, bodrijo, odpuščajo, osrečujejo; Tvoje srce pa naj vdano moli za vse, ki Ti bodo od Boga dani, da jih osrečuješ in si z njimi srečna - - -! Ostani pridna! s. Hedvika Mala Loka, dne 14. oktobra 1939 Vsekakor je mami v srcu celo življenje ostalo to vodilo. Osrečevala je ne le svojega ljubljenega Tončeka, ampak ves drobiž, ki ji ga je Bog podaril, tudi mene. Ko je kot revna kmečka mati šla v Šoštanj na občino po Drugi svetovni vojni prosit za davčno olajšavo, jo je tam sedeča mlada našminkana tovarišica ljubeznivo vprašala: »Kateri razlog pa bi navedli?« »Imam veliko malih otrok.« In jo je takoj neljubeznivo zavrnila: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« Pred nekaj leti mi je tudi tukaj v Mužlji predsednik RK predlagal sodelovanje. Jaz sem vedno za sodelovanje v dobro naših bližnjih, posebno pa naših ubogih faranov. »V čem pa bi lahko sodelovali?« »Mi vsako leto za praznike odnesemo paket najrevnejšim starejšim občanom. Slišimo, da jih vi redno obiskujete. Zato bi nam dostavili seznam tistih najpotrebnejših.« »Kaj pa tiste družine, ki največkrat v župnišče hodijo prosit za kako pomoč, ker imajo veliko otrok?« »Zakaj so jih pa toliko rodile!?« mi je prijazno odvrnil; in iz sodelovanja ni bilo nič! S takim odgovorom me je tako užalil, da mi je vzel vsakršno voljo za sodelovanje – saj sem se spomnil, koliko je morala moja mati od takih sovražnikov številnih družin pretrpeti in mirno požreti žaljivk in zmerljivk. Spomnil sem se namreč, koliko so našo mamo poniževali, pa ne le na davčnem uradu, ampak so morali prenašati zafrkavanje tudi od drugih, ko so jo na enak način zmerjali zaradi številnih otrok. In koliko morajo požrtvovalni starši in njihovi številni otroci tudi danes poslušati takih in podobnih očitkov, češ da se množijo ko zajci itd. – pa vendar bodo samo oni jutrišnji delavci, ki bodo pridobivali sredstva ne le zase, ampak tudi pokojnine za upokojence! Nekoč v rani mladosti sem slišal sosedi, kako se pogovarjata (verjetno misleč na Klemšejlo, ali pa tudi na mene, ki sem bil „že tretji“): »Mi napredne ženske si pa že znamo pomagati!« - seveda z raznimi grešnimi sredstvi, pa naj se imenujejo splav, pa spirala, pa tabletke, pa hudič si ga vedi kaka mogoča in nemogoča nova sredstva! Saj mislijo te mame-ne-mame, da lahko delajo »s svojim trebuhom« karkoli hočejo. Pa so zato srečne? Dvomim; kajti vest se ne da preslepiti: ena od teh sogovornic se je zapila, sin druge pa je storil samomor! In takrat je žalovala: »Ko bi jih bila vsaj več imela!« Takrat je šele spoznala, da drži star pregovor, češ da „otrok in črepinj ni nikoli preveč“ – pa je bilo že prepozno. Podobno se je zgodilo nekje drugje, ko sta me dve napredni mamici napadli, češ ali bomo mi duhovniki še naprej tako nazadnjaški, da bomo govorili zoper ženske pravice nad njihovim trebuhom, tako zoper splav kot tudi zoper kontracepcijo. Ko je pa eni od sogovornic kmalu potem nenadoma umrl odrasel sin, se nikakor ni mogla potolažiti in je vsak dan hodila jokat na pokopališče z mislijo: ko bi bila vsaj še enega rodila. Seveda nekaterim staršem Bog ne da otrok – pa hočejo z umetno oploditvijo priti do potomstva. Pri teh poskusih pa navadno umorijo ali zamrznejo več komaj spočetih otrok. Doktor Anton Lisec je prepričan, da se še ni nikoli posrečila odzmrnitev takega otroka. Končno ni cilj matere ali očeta, da imata toliko in toliko otrok, ampak da izpolnjujeto Božjo voljo ter da tiste otroke, ki jima jih Bog nakloni, sprejmeta in pošteno vzgojita – ter da ne izsilita otroka, ki ga ni načrtoval Bog. Nerojeni otrok torej ni ženski trebuh, ampak je novo bitje, ki ima telo in dušo; zanj bo mati, pa mož, pa zdravniki, sorodniki in sosedje, pa družbena občila, pa politiki, pa cela družba dajala Bogu nekoč odgovor! Morda bi koga od njih le ganila mamina pesem »Klic nerojenega«: {| class="wikitable" |- ! Klic nerojenega (del) (Mir sinje višave, s. 16) |- | <poem> Tako sem ti blizu, o mati, da morem Ti zašepetati neslišno v srce: Tvoj Stvarnik in moj me je tebi podaril. Živim! – Ne zavrzi me! Misli na mé! Življenje, ki vsak dan ga znova prejemam Od tebe, pa vendar ni tvoja last! Bog hoče, da ti bdiš in čuvaš nad mano, Da mogel živeti v Njegovo bom čast! O, mati, kajne, saj ne boš me zavrgla – In z mano ne bratcev, ne mlajših sestric; Čeprav ti s skrbmi prenapolnimo dušo In rože ti rdeče izpijemo z lic. Ko zadnjikrat blagoslovljaje ozrlo Na nas se bo tvoje ljubeče oko: Za tvoje trpljenje za naša življenja Bog večno življenje podaril ti bo! - - - </poem> |} ===Tetka Hedvika 19 === Kad je moja majka završila školu za domaćinstvo u Maloj Loki, i dalje je ostala u vezi sa časnim sestrama. I mi deca voleli smo te požrtvovne školske sestre i sestru Hedviku zvali „tetka Hedvika“. Po njoj je dobila ime i moja najstarija sestra Hedvika (1940.). Kad sam otišao u salezijansko semenište u Križevcima, tetka Hedvika me nije zaboravila; s vremena na vreme slala mi je koji dinar uz narudžbu: »Ovo je samo za tebe«. Naravno, bio sam savestan i sav novac predavao poglavarima – ali ionako sam bio skromnih zahteva in ništa mi nije trebalo – sve je bilo sređeno. Imali smo dovoljno hrane, a roditelji su nam redovito od kuće slali jabuke, koje smo za zimu dobivali i iz drugih krajeva, posebno iz Slavonije, gde su imali neke meni do sada nepoznate vrste. Budući da sam bio u školi, nisam uvek bio u toku s događajima kod kuće, jer sam dolazio kući samo za raspust. Zato mi je tim dragoceniji mamin zapis u kojem spominje tetku Hedviku, ali i mene i ostale iz naše obitelji – a našao sam ga nedavno među maminim zapisima. Pismo pokazuje svu majčinsku brigu i ljubav koju je osećala i iskazivala prema svima nama, a posebno prema meni, koji sam živeo najudaljenije. Eto jednog dela tog pisma: :Godine 1937. objavila sam malu knjižicu pesama pod naslovom „Spev tihe doline“. Odaziv je bio znatan, kako n.pr. urednik Mladog Junaka je napisao da "još nemamo primera u slovenačkoj književnosti da bi tako mlada seljanka sama objavljivala i prodavala pesme;" da bi svakako trebala ići u školu bilo je opće mišljenje i tako sam krenula u školu. Tamo sam prvi put videla sestru Hedviku koja je me je primila te pozvala da sarađujem u listu Kmečka žena, koji je ona suuređivala. U njoj sam objavila pedesetak pesama. Na jednom susretu u Vrhniki ministar unutarnjih poslova Anton Korošec dao je tadašnjem gradonačelniku Hrenu poveću svotu za mene i obećao da ću studirati u inozemstvu ako želim; ja sam mislila da je malo kasno za studij, a i mladoženja je hteo da se venčamo nakon završetka škole u Maloj Loki i stvarno: svadba je bila 7. novembra 1939. Muževa majka, njegov brat Tinček, orguljaš u Gornjem Gradu, i moj brat Jože bili su svedoci, deveruša Zefka i moja majka i nekoliko djevojaka i sestre - i svi svatovi su bili na okupu. Sestra Hedvika je naručila namještaj i posteljinu, posuđe i odeću – za što je potrošila i pristigle darove. Jutro nakon venčanja stajali smo nakon mise pred malološkom kapelom; sve je bilo mokro nakon duge kiše, oblačno po celom nebu. Tada je sunce obasjalo samo dvorac Mala Loka, kapelu i nas koji smo tu zadivljeni stajali. Mogli bismo reći: „Bože sačuvaj žar koji je zapaljen na Maloj Loki!“ - kako sam napisala u novinama „Sončni žar“, kojih sam bila izabrana urednica, a zapravo ju je uređivala sestra Hedvika, ja sam samo nešto uz nju doprinela, kao i ostale pitomice. Razgovarali smo nekoliko puta pismeno, ali gotovo sve je prestalo tokom rata. S mužem smo 15. juna 1941. otišli u posetu na Malu Loku. Nemci su nas izbacili iz vlaka na Mirni i mahnuli smo dalje pešice; nakon telefonskog poziva sestre Hedvike dopušteno nam je ući u vlak u Velikoj Loki, a Jakobova Zofka, koja je bila u školi, još je mogla s nama kući, sve dok nije bila čvrsta granica između Nemačke i Italije. Posle rata sam vlakom išla na Vrhniku. Moja sestra Cilka mi je posudila bicikl i vozila sam od Podlipe do Repnja. Kad sam došla do prilaza imanju sestara, koje je navodno već bilo u vlasništvu tvrtke Emona, ispred sebe sam ugledal tri sestre u redovničkom ruhu: bile su sestra Hedvika, Davida i Matjana. Sustigla sam ih na biciklu, stala bez reči, i suze su mi potekle kad sam pomislila kako je sada sve drugačije nego što je bilo u Maloj Loki. Kako je ropska bila ova naša dugo očekivana sloboda! Malo smo popričali, a ja sam otišao u Ljubljanu prespavati. Ceste nisu bile osvetljene, čak sam i na Celovškoj izdaleka videla samo jedan auto sa svetlima. Terala sam bicikl bez svetla po pločnicima, koji su bili puni ljudi i šetača, ali me niko nije ometao: lepo su se sklanjali, hodale su šutke. Nisam čula ni radosti, ni smeha ni veselih reči. Prenoćila sam u gostionici Pri Nacetu na Šmartinskoj cesti; njihova domaća kćer je od nas kupila jabuke i dovezla ih u Ljubljanu. Kuća je konfiscirana, gore su živjeli samo vlasnici. Jedva sam ih našla, ali mi je bahata devojka u gostionici rekla da oni ovde više nemaju ništa, a stariji mi je čovek samo pokazao da oni žive na katu. Kad sam se drugi dan vratila kući, rekli su da su naše jabuke već u Št. Andražu oduzeli jer su ih trebali dati zadruzi. Čudili su se kad sam rekla da sam ih videla u gostionici kod Naceta u Ljubljani! U to vrijeme bilo je moderno sve konfiscirati. Sestre su tada bile u drvenoj baraci, koja je kasnije izgorela. Za tu kolibu me vežu lepa sećanja. Suprug i ja smo išli u Ljubljanu vlakom i stavili bicikle na vlak. vozili smo se biciklima kroz Repnje. Suprug je uzeo malu Hedviku, a ja sam s njim otišla u Brezje. Pre rata, 16. sptembra 1940. rodila se naša prvorođenka Hedvika. Tada su nam u posjet došle sestre Hedvika i Davida i donele joj prekrasnu dekicu za krštenje. Posle rata smo s konjem stali i u Repnju, kad smo s decom išli u Podlipu. Kasnije, kad je sestra Hedvika bila u Brezju, više puta sam je posetila, i s mužem i decom, tako da je uvek pratila šta se događa s našom decom i zanimala se za celu obitelj Klemšetovih; ona sama je samo jednom došla s skladateljem Kimovcem u posetu. Sestra Hedvika ispričala je kako su nahuškani Trboveljčani vređali i tukli kapelana Adolfa Volaska jer je predavao veronauku u gimnaziji. Odveli su ga u Trebnje da ga tamo ubiju; kotač je otpao s njihovog kamiona i Volasko je po mraku pobegao, nekako došao do neke kuće u kojoj je lajao pas, tamo dočekao jutro, zamolio službenika na kolodvoru da mu da kartu do Sevnice, gde mu je župnik Šoba isposlovao da je kasnije došao u Repnje. Povodom naše zlatnog venčanja (1989.) suprug i ja otišli smo na Brezje i mojoj sestri Hedviki i zahvalili Bogu i njoj za sva dobra u ovim godinama. Bila je jako sretna kad je Ivo (to sam ja) imao mladu misu (1972.) i kad je Ivanka otišla u samostan kao sestra Vesna; sigurno je i ona imala svoj udeo u molitvi u ovome. I bilo je vrlo čudno da je Ivo došao kući baš u vreme smrti sestre Hedvike, pa je suslavio misu zadušnicu (u Brezju). On je u Vojvodini i mora doći u Sloveniju preko Mađarske, tako da dolazi vrlo retko. Sigurno je bila sretna zbog Iva, Ivanke, a i nas. Jožek je bio na sprovodu, i Francek s Malčkom i Klemenom, te Marija (iz Borovnice) i ja; u crkvi sam joj vrlo kratko zahvalila u ime maloloških devojaka. Nadam se da će nas rado dočekati kad je posjetimo u vječnosti, kao što nas je volela dočekivati u Maloj Loki, Repnju i Brezju, gdje sada počiva. Ove časne sestre su učinile puno više dobra za svoj narod od onih čija imena svakodnevno kruže po novinama i zbunjuju i uznemiruju ljude. Št. Ilj pri Velenju, 16. septembra 1996. Dodajmo i ono i ono što je tetka Hedvika napisala mojoj mami u spomen knjigu: :Tvoja sreća bit će najveća kad vidiš sretne one koji s tobom žive. Stoga neka: tvoje ruke nesebično rade za sreću tvojih najmilijih; neka tvoje oko bude samo dobrohotno; tvoja usta trebaju govoriti samo reči koje podižu, ohrabruju, opraštaju, usrećuju; neka srce tvoje predano moli za sve one koji će ti od Boga biti dani, da ih usrećiš i s njima budeš srećna! Nastavi s dobrim radom! sestra Hedvika Mala Loka, 14.10.1939 U svakom slučaju, ovaj je vodič ostao u srcu moje majke skroz celi njen život. Usrećivala je ne samo svog voljenog Tončeka, nego svu mladež koju joj je Bog podario, pa tako i mene. Kad je kao siromašna seljačka majka nakon Drugog svjetskog rata otišla u opštinu u Šoštanju tražiti porezne olakšice, mlada drugarica koja je tamo sedela našminkana upitala je: "Koji biste razlog naveli?" “Imam mnogo male djece.” A ona ju je odmah neljubazno odbila: — Što si ih toliko rodila! Našu su majku i oca zbog brojne dece ponižavali ne samo na poreznoj upravi. Nije ni čudo, da je u to doba pala u tešku depresiju, koju godinama nije mogla izlečiti. A koliko samoprijegorni roditelji i njihova brojna djeca i danas moraju slušati ovakve i slične psovke, na primer: da se kote kao zečevi… Zato su pravi junaci, koji potomstvo ipak prihvataju. Po drugoj strani greše i oni, koji idu na veštačku oplodnju, koja se vrši uspavanjem. Poradi nje je umrla jedna učiteljica iz naše škole. Doktor Lisec kaže, da ostalu zaćetu decu stave u zamrzivač – ali se još nije dogodilo, da bi odmrzavanje uspelo! To znači, da je Božja volja ipak najbolja, pa kad od nas traži žrtve – makar danas nekoji ljudi žele biti pametniji od Boga, te zato svet tako reći stoji naglavačke. Zato bi smele pročitati mudre savete sestre Hedvike i današnje devojke, žene, majke. === Stric Ivan 23 === Ivan (1910-1946) ima grob sredi starega britofa v Št.Ilju. 8. marca 2022 so vanj položili truplo mojega starejšega brata Antona. Na spomeniku je poleg rojstnih podatkov tudi nagrobni napis – pesmica, ki jo je napisala moja mama Marija Jelen Brenčič, ki je bila v Stari Jugoslaviji priznana pesnica, med vojno pa ni pisala, saj »ko govori orožje, muze molčijo«. Ta epitaf je eden najlepših, kar sem jih kdaj bral. V njem je mimogrede povedano, da je bil tudi izvrsten čebelar: {| class="wikitable" |- ! Na mojem grobu (epitaf) |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> |} Ivan se je med vojno skrival v nekakšnem iz zemlje narejenem »bunkerju« pod našim nekdanjim vinogradom, na dnu brega proti Doli, v smeri proti Fundiževim. Njegovi ostanki so se še dolgo potem videli. Nakopal si je jetiko in za njo tudi umrl sredi mrzlega februarja 1946. Nabirala se mu je voda, pa takrat niso tako hodili k zdravniku kot zdaj, pa mu tako ne bi mogli pomagat. Streptomicin – prvi učinkoviti protivnet ali antibiotik zoper jetiko ali sušico, so tako iznašli šele leto dni po njegovi smrti, prepozno za cele rodove mojih sorodnikov, za Malo Cvetko, za Branka Radičevića in mnogo drugih. Šele to zdravilo je končno zaustavilo zmagoviti pohod smrtonosne tuberkuloze s kratico TBC. Bil pa je Ivan umen čebelar, in ni bil poročen. Večkrat sem si mislil, zakaj sem imel toliko neporočenih stricev in tet. Glavni vzrok je bil po mojem mnenju, da so se iz hiše, kjer je razsajala sušica, težko poročali, saj so se te hiše mladi ženini in neveste raje izogibali. Po njegovi smrti pa je čebele prevzela moja mama in tako smo kot otroci uživali pri točenju meda, zlasti ko smo sesali med iz satja. Panje pa je poslikal Zefkin Ivan. Bile so lepe klasične slike, in sicer sta bila na panjih dva napisa. Prvi se je glasil: {| class="wikitable" |- ! Čebelni varuh |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> |} Zgoraj je pa bil pregovor: „Brez potu – ni medu!“ ter: »Muha, daj mi kruha!« Panji so bili pobarvani vsak z drugo barvo, saj med ljudstvom še danes velja prepričanje, da tako čebele hitreje najdejo domov. Pozneje je ta zanimiva slikarija propadla, a čebelnjak so podrli. Ko je bil Ivan 1944 že hudo bolan, sem se rodil jaz, 25. julija 1944. Rekli so: »Prinesel je ime s seboj, ime mu bo Jakob.« Pa je dejal stric Ivan: »Dajte mu raje ime Ivan, naj ne bo Jakec, da bo vsaj kdo, ki bo imel ime po meni;« in tako sem dobil ime Ivan jaz. Okrog 1970 smo lahko izbirali, katero ime bomo ohranili: ali si zadržimo tisto ime, ki je zapisano v krstni oziroma rojstni knjigi, ali pa kako drugo. Jaz sem si izbral takrat ime Janez, čeprav so me klicali ali Ivo ali Ivek, v šoli pa Ivan. === Ujak Ivan 23 === Moj ujak Ivan (1910.-1946.) ima grob usred starog groblja u Št.Ilju, u kojeg je 8. marta 2022. položeno i telo mog starijeg brata Antona. Osim osnovnih podataka, na spomeniku je i pesma moje majke – a to je jedan od najlepših koje sam ikada pročitao: {| class="wikitable" |- ! <center>Nagrobni napis čebelarju (slovenački izvirnik) ! <center> Nadgrobni natpis pćelaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> | <poem> "Na mome grobu mi je procvetalo cveće, na njima skupljaju med pčele, te grade u zlatnoj košnici saće... Ulijte mi iz voska bele sveće! Nek plamen sja ka Božjoj časti; za pokoj moje duše neka gore!" </poem> |} Ujak Ivan se za vreme rata sklonio u svojevrsnom "bunkeru" od zemlje ispod našeg bivšeg vinograda, podno brega prema Doli, u pravcu Fundižu; njegovi ostaci viđeni su još dugo nakon toga. Nakopao si je tuberkulozu i za njom umro usred hladnog februara 1946. Voda mu se nakupljala u bolesnim plućam, ali tada nije bilo leke te mu lekari nisu mogli pomoći. Streptomicin - prvi učinkoviti protuupalni lijek ili antibiotik pronađen je tek godinu dana nakon njegove smrti, prekasno za cele generacije moje rodbine, za Malu Cvetku – svetu Tereziju, za pesnika Branka Radičevića i mnoge druge. Tek je ovaj lek konačno zaustavio pobednički pohod smrtonosne tuberkuloze. Ivan je bio vešt pčelar, ali nije bio oženjen. Često sam se pitao zašto imam toliko neoženjenih stričeva i tetki. Glavni je razlog, po meni, bio taj, što su kuću, u kojoj je uvrežila tuberkuloza, mladoženje izbegavali. Nakon njegove smrti, moja majka je preuzela pčele i mi smo kao deca uživali u točenju meda, pogotovo onoga iz saća. Košnicu je oslikao Zefkin muž Ivan. Bilo je lepih klasičnih slika, značajnih za Ivana, sa dva natpisa: {| class="wikitable" |- ! <center>Čebelni varuh (slovenački izvirnik) ! <center>Pčelinji zaštitnik (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> | <poem> "Pčelinji zaštitnik sveti Ambrozije, podaj nam slatkog cveća u obilje. Dovoljno hrane za gladne pčele – tako da s nama ostatak podele." </poem> |} Gore na vrhu je bila stara poslovica: „Brez potu – ni medu!“ ("Bez znoja - nema meda!") i druga: „Muha – daj mi kruha!“ („Muho, daj mi hleba!“) Košnice su bile obojene u različite boje, jer u narodu postoji verovanje da pčele tako brže nalaze svoj dom. Nažalost je kasnije ova zanimljivost propala. Kad je Ivan već bio teško bolestan 1944., ja sam rođen 25. jula 1944., na dan svetog Jakoba apostola. Rođaci su rekli: “Doneo je ime sa sobom, zvatće se Jakob.” A ujak Ivan je rekao: “Dajte mu radije ime Ivan, pa da se nađe barem neko ko će se zvati po meni, kad ja umrem;" i tako sam dobio ime Ivan. Oko 1970. godine mogli smo birati koje ćemo ime zadržati ili izabrati: ili ćemo zadržati ime upisano u krštenici ili knjizi rođenih, ili nešto drugo. Tada sam odabrao ime Janez; kod kuće su me zvali Ivo ili Ivek, a u školi Ivan. === Stric Tinček 24 === Očetov brat Martin, ki so ga vsi klicali Tinček, je v celem sorodstvu dočakal najvišjo starost in sicer 93 let. V otroštvu pa je tudi on imel jetiko, ko je bil star okoli 6 let, in sicer v hrbtenici, da je postal nepokreten. Stalno je iz hrbtenice tekel gnoj. Mama Marija (Lovričeva, rojena Skaza) pa ga je kopala v bani, v katero je vlivala »čaj« iz hrastove skorje. Fantek ni mogel hoditi. Ko je bila birma, je rekla mama, da bi otroka rada poslala k birmi, čeprav fantek ne more hoditi. Pa je rekel škof: »Kar pripeljite ga z vozom, ga bom birmal.« In so ga res pripeljali. Po birmi se mu je stanje vidno izboljšalo in kmalu je shodil. Svojo tako rekoč čudežno ozdravitev je pripisoval učinkovanju svete birme. To je zakrament, ki nam podeli darove Svetega Duha. V Stari Jugoslaviji je bil organist v Gornjem gradu in se je rad spominjal ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča (1850-1937). Omenil je tudi izredno dragocena marmornata dvorano, ki so jo po vojni uničili, kakor tudi celoten benediktinski samostan. Pokojni Janez Zorko, ki je bil tam dolga leta župnik, je pravil, da so ljudem obljubili, da bodo dobili obsežne cerkvene gozdove, če bodo cerkvene stavbe požgali in podrli. To se je res zgodilo in veličastno poslopje je nekaj dni gorelo; iz ostankov pa so zgradili nekaj stanovanjskih blokov. Med vojno je bil Tinček – ki se je preselil v Šentilj – v nevarnosti, da ga bodo vpoklicali v nemško vojsko. On – kot cela naša rodovina – smo želeli le, da bi se mir čimprej vrnil v domovino. Ko je bil na naboru na pregledu, se je delal, ko da hujša in ne more nič jesti. Zdravnik je hitro uvidel ukano, vendar je fanta hotel rešiti pred nevarnim vpoklicem. Poslal ga je v celjsko bolnico in tam tudi niso mogli ugotoviti, kaj mu pravzaprav je: kar je pojedel, vse je izbruhal. Ponoči pa je na skrivaj nekaj pojedel, da ni umrl od lakote. Po nekajdnevnem bivanju so ga odpustili kot nesposobnega za vojaško službo. Zdravnik-Slovenec je vedel za vzrok. On je bil potem organist v Št.Ilju pri Velenju. Prišla pa je zapoved, da v cerkvah ne smejo peti slovensko, ampak le nemško. Duhovni svetnik, pisatelj in župnik Franc Schreiner (1872-1943), ki je sicer bil Slovenec, vendar je imel nemški priimek in ga verjetno zato Nemci niso izselili, je poskušal ugoditi nemški zahtevi: maša je pa tako bila v latinščini. Zato je prevedel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi v nemščino. Ker pevci niso znali brati nemško, je bilo napisano po izgovoru in so še dolgo ležala ta besedila na koru. Ko je pokojni salezijanec Štefan Ferenčak pisal doktorsko nalogo, in je obdelal najstarejšo slovensko pesem – »Lepa si, lepa si Roža Marija« - je uporabil tudi ta vir. Z roko sta bili na listu napisani dve pesmi: »Lepa si lepa« (»Šen bist du šen bist du roze Marija«…) ter »S cvetlicami te venčamo« (»Marija vir du rozen kranc…«). Nekega večera pa je dobil stric Tinček pismo: »Če boste še naprej peli po nemško, boste gor plačali!« s podpisom »Pozdrav bratci s Pohorja«. Posledica tega je bila, da so prenehali peti nemško. Zato potem skozi celo vojno v cerkvi niso nič peli, niti nemško niti slovensko. Zasebne pobožnosti, kot šmarnice in križev pot, pa so bile v slovenščini. Udeleževale so se jih tudi nemške učiteljice, ki slovensko niso razumele, pa so odgovarjale skupaj z drugimi pri litanijah namesto: »Sveta Marija – prosi za nas!« je ena učiteljica odgovarjala: »Prosi za mast!« Besedo »mast« je že razumela, saj je bilo med vojno veliko pomanjkanje ne le masti, ampak tudi drugih živil. === Stric Tinček 24 === Očev brat Martin, kojeg su svi zvali Tinček, doživeo je najvišu starost u celoj rodbini, tačnije 93 godine. U detinjstvu je, međutim, imao i ozledu leđa zbog tuberkuloze, te je postao nepokretan. Iz kralježnice je neprestano tekao gnoj. Njegova majka Marija (Lovričeva, rođena Skaza) kupala ga je u kadi u koju je ulevala "čaj" od hrastove kore. Dečak ipak nije mogao hodati. Kad je bila krizma, majka je rekla da bi volela poslati dete na krizmu, i biskup se time složio: “Čim ga dovezete s kolima, ja ću ga krizmati.” I doveli su ga. Nakon potvrde stanje mu se vidljivo popravilo i ubrzo je prohodao. Svoje takoreći čudesno ozdravljenje pripisivao je učincima svete potvrde. To je naime sakrament ili tajna koji nam daje darove Duha Svetoga, među kojima je i jakost, koja je ojačala njegovo zdravlje za celi život. U staroj Jugoslaviji bio je orguljaš u Gornjem Gradu i rado se sećao poodmaklog ljubljanskog biskupa Antona Bonaventure Jegliča (1850.-1937.). Spominjao je i iznimno vrednu mramornu dvoranu koju su partizani nakon rata uništili, kao i celi benediktinski samostan. Janez Zorko, koji je tamo bio dugogodišnji župnik, pričao nam je, kako su tadašnje vlasti ljudima obećale da će dobiti prostrane crkvene šume ako crkvene zgrade budu spaljene i srušene. To se doista i dogodilo, te je velebna umetnička zgrada gorela nekoliko dana; a neki stambeni blokovi sagrađeni su od ostataka. Tokom rata Tinčeku - koji se preselio u Šentilj - pretila je opasnost da bude pozvan u nemačku vojsku. On je želeo svojoj domovini mir i slogu. Kad je bio na predvojničkom pregledu, dobio je proliv te nije mogao ništa jesti. Lekar-Slovenac je uvidio lukavost, ali je hteo spasiti momka od opasnog novačenja. Poslao ga je u bolnicu u Celju, a ni tamo nisu mogli otkriti što mu je zapravo: povratio je sve što je pojeo. No noću je potajno nešto pojeo da ne umre od gladi. Nakon boravka od nekoliko dana, otpušten je kao nesposoban za vojnu službu. Bio je tada orguljaš u Št. Ilju kod Velenja. Ali je došla od vlasti zapovest da se u crkvama ne peva sloveački, nego samo nemački – a misa je sve do Drugog vatikanskog koncila bila ionako na latinskom. Književnik i župnik Franc Schreiner (1872.-1943.), koji je bio Slovenac, ali imao njemačko prezime, pa ga Nijemci možda zbog toga nisu iselili, nastojao je udovoljiti njemačkom zahtjevu. Zato je neke slovenačke crkvene pesme preveo na nemački. Budući da pevači nisu znali čitati nemački, pisalo se po izgovoru, te su ti tekstovi dugo ostali na koru. Kada je pokojni salezijanac Štefan Ferenčak pisao doktorsku disertaciju i obrađivao najstariju slovenačku pesmu „Lepa si, lepa si Roža Marija“ - također je naveo ovaj primer. Na listu su rukom ispisane dve pjesme: "Lepa si" ("Šen bist du šen bist du roze Marija"...) i „S cvetlicami te venčamo“ ("Mi te venčamo cvećem" - "Marija vir du rozen kranc..." ). Jedne večeri stiglo je stricu Tinčeku pismo: “Ako nastaviš pevati na njemačkom, nećeš dugo!” s potpisom “Pozdrav od braće s Pohorja”. Zbog toga su prestali pevati njemački te kroz celo ratno razdoblje u crkvi za vreme mise nisu pjevali ništa, ni nemački ni slovenački. Privatne pobožnosti, poput majske pobožnosti (šmarnice) ili križnog puta, bile su na slovenačkom i nadalje. Prisustvovale su i nemačke učiteljice koji nisu razumele slovenački, a odgovarali su zajedno s ostalima tekom litanija, umesto: „Sveta Marija – prosi za nas!“, jedna je učiteljica odgovarala: „Prosi za mast!“ Već je razumela reč „ mast", jer je tekom rata vladala velika nestašica ne samo masti, nego i drugih namirnica. ==== Moja birma 25 ==== Za časa Pija XII. smo imeli v Št.Ilju verouk, ko je moja sestra Hedvika (r. 1940) hodila v osnovno šolo. Ko sem začel hoditi v šolo septembra 1951 jaz, smo imeli šolski verouk le še prvo polletje. Učiteljica Venturinova Slava je tisto zadnjo uro šla iz učilnice, noter je pa prišel župnik in dekan Jurij Lebič. Ta učiteljica – čeprav je bila na liniji, nam nikoli ni govorila (kakor tudi drugi učitelji ne) kaj zoper vero. Neko pepelnično sredo smo jo vprašali, če je dovoljeno jesti krape (krofe), ki so pečeni na masti in da pri nas ne jemo krapov na Pepelnico, če so pečeni na masti in ne na olju. Pa je dejala, da se smejo jesti tudi tisti pečeni na masti. Takrat sem mislil, da se moti - pozneje sem ugotovil, da je po takratni postni postavi ona res imela prav. Pravili so, da je takrat, ko je papež Pij XII. imenoval Alojzija Stepinca za kardinala, kot povračilni ukrep Tito hudo omejil delovanje Cerkve in vrgel verouk iz šol. Vendar to ne drži. Kardinal je postal Stepinac pozneje, in verouk je Tito vrgel iz šole že prej, česar se njegovi nasledniki v Sloveniji držijo žal še danes. To je storil zato, ker je bil ateist. Ko je našega očeta takoj po vojni Pečak predložil za člana partije, ne da bi ga vprašal, je na naslednji seji sekretar – tako nam je pripovedoval oče – dejal: »Doslej ste hodili na sestanke skupaj z delovnim ljudstvom in pred njimi nismo smeli vsega praviti. Sedaj smo pa sami partijci, pa vam povem odkrito: naš namen je podreti cerkve in pobiti duhovnike.« Ko je oče to slišal, ga ni bilo več na partijski sestanek – kar pa so mu zamerili. Oddolžili so se z visokimi davki, ki so skoraj prisilili očeta v zadrugo – vendar se skoraj po čudežu – ni uklonil. Ni si pa več delal utvar o novem družbenem redu – jasno mu je postalo, da je to bojevito brezboštvo, katerega nasledniki počenjajo tudi danes mutatis mutando – isto: očrniti duhovnike in razgnati vernike. Njegov občudovani prijatelj – krščanski socialist Edvard Kocbek – pa tega ni mogel dojeti do konca življenja, čeprav je prvi javno spregovoril o zločinskih povojnih pobojih. Strle pa je z grenkobo dejal: »Ko so brezbožneži pobijali naše verne fante po breznih, je Kocbek planinaril in nabiral cvetlice.« Glede verouka pa ni bilo po vseh šolah enako – ponekod se je verouk obdržal še nekaj časa, ponekod so ga ukinili že prej. Potem smo imeli verouk v cerkvi, bolj ali manj redno. Bilo je res vse na prostovoljni osnovi, saj smo bili pri birmi že na koncu tega šolskega leta. Ta birma je bila čisto nekaj posebnega – v znamenju divjaškega preganjanja katoliške Cerkve. Za našo družino pa je pomenila veliko slovesnost: saj smo bili pri birmi kar trije iz naše družine: Hedvika, Anton in jaz – birma je bila namreč vsakih šest let in je zajela nekako vse šolske otroke, ki še niso bili pri birmi: jaz sem takrat ravno končal prvi razred. Ko smo prišli k birmi, mislim da od prvega do osmega razreda, je bilo v cerkvi le tiho igranje. Mama so pozneje rekli: »Vprašala sem se: 'Kako to, da stric Tinček ne pritisne vseh registrov, kot se za birmo spodobi?'« Pozneje so osumili ljudje matičarja, ki pa je verjetno dobil namig ali celo ukaz od višjih, da je to napravil. Ko so pevci prišli na kor, se jim je kislina oprijemala za obleko in razžirala in snov in kožo. Tako se je godilo tudi naši Pepi in teti Zefki. Obenem so bile uničene tudi orgle, pa zato Tinček ni mogel nanje igrati. Pozneje je ta matičar – ki sicer ni bil slab človek in si ni bil z nikomer v jezi – napravil samomor: s kolesom se je zapeljal v takrat nastajajoče Velenjsko jezero in utonil ter svojo skrivnost odnesel s seboj… Na tisto birmo smo se pripravljali z na pamet učenjem na ciklostil razmnoženih vprašanj in odgovorov – mislim, da jih je bilo nekaj čez sto. Kljub vsem nevšečnostim pa je birma sama v miru potekla. Birmal nas je škof Maksimilijan Držečnik, doma z Ribnice na Pohorju. O njem so pripovedovali anekdoto, da so ga prišli iz neke fare prosit za duhovnika. »Nimam vam koga poslat, vsi so zasedeni.« »Pa nam dajte kakega bolnega, bomo zanj lepo skrbeli.« - »Tudi takega bolnega nimam.« Pa so vseeno vztrajali: »Gospod škof, vsekakor nam dajte duhovnika, da ne bo fara brez maše. Dajte nam enega, pa četudi je Pohorc.« Škof pa jim je odvrnil: »Kaj smo res mi Pohorci tako zanič?« Pravijo, da je tudi on bil mnenja, da je »bolje dva koraka naprej, kot enega nazaj.« Ko je šlo za izbiro njegovega naslednika, je bil baje v Rimu in si je rekel, da naj bo njegov naslednik tisti, ki bo prvi prišel v cerkev. In je bil ta prvi – Vekoslav Grmič. Le-ta je bil sicer dober in družaben človek, vendar je verjetno šel predaleč v koncilski želji, da Cerkev približa današnjemu svetu, ter je noter vdrla posvetna miselnost. Ko sem bil za kaplana na Bučki, mi je Selakova Tinca – kamor sem hodil poleg k Železnikovi Micki na kosilo – med drugim pravila, kako so njihovo družino takorekoč na silo spravili v zadrugo. Brezbožniki so pa istega 1952. leta, tudi tam za birmo napravili cirkus: sovražnik je pobral vse prte z oltarjev in jih je hotel politi z gnojnico. Toda zvonar Dolenškov Polde, ki je cerkev pustil odprto, je takrat že končal zvonjenje jutranjice in tako je nepridiprav pobegnil ter pozabil v naglici vedro z gnojnico. Škof Anton Vovk (1900-1963) je takrat birmal na Raki. Ko so mu povedali o izgredu, je dejal: »Prinesite navadne namizne prte in z njimi pokrijte oltarje. Birma bo.« In je res bila, zelo slovesna. Ljudje se niso dali ustrahovati. Pozneje je bila cela razprava v Krškem. Obtožen pa ni bil nepridiprav, ki je prte vlekel celo do neke hiše pod cerkvijo in je hotel z gnojnico politi oltarje – ampak tisti, ki so zadevo prijavili. Krivec pa – ki je delal seveda po naročilu – ni dobil nobene kazni. Tistega leta se je zaostrilo preganjanje katoliške Cerkve ne le v Sloveniji, ampak po celi takratni Jugoslaviji, saj je šele 1953. leta bila objavljena ustava, ki je jamčila nekatere pravice tudi vernim – veljala pa je zlasti za svetovno javnost. Doma pa se je preganjanje nadaljevalo. Enega leta je bilo takrat zaprtih samo v Sloveniji 300 duhovnikov. Ko je papež Pij XII. umrl, se spominjam, da je visela z zvonika v Šentilju dolga, črna zastava. Bil je res velik papež, pri ljudeh zelo spoštovan. Spraševali so se, kaj bo zdaj s Cerkvijo, ko je tako sposoben papež umrl. Katoliška Cerkev pa ima jamstvo svojega ustanovitelja, da je »peklenska vrata na bodo premagala« (Mt 16,18) in torej ni odvisna le od ljudi in njihove krhkosti, celo niti od papeža niti od koga drugega: vodi jo namreč Sveti Duh, ki zna tudi po krivih črtah človeške zmotnosti in nepopolnosti ravno in pravilno pisati. ==== Moja potvrda 25 ==== Za vreme Pija XII. imali smo veronauku u Št.Ilju kad je moja sestra Hedvika (r. 1940.) išla u osnovnu školu. Kad sam u rujnu 1951. krenuo u školu ja, imali smo školsku versku nastavu samo u prvom polugodištu. Učiteljica Venturinova Slava je tada izašla iz učionice taj zadnji sat, a ušo je župnik i dekan Jurij Lebič. Ova profesorica - iako je bila na liniji, nikad nam (kao ni drugi učitelji) nije rekla ništa protiv vere. Jedne Čiste srede pitali smo je sme li se jesti „krape“ (krofe, uštipce) koji se peku na masti i na Pepelnicu. Ona je rekla je da ne moraju biti pečeni na ulju, da se mogu jesti na Pepelnicu - to jeste na Čistu sredu. Tada sam mislio da je u krivu – i tek kasnije sam saznao da je, prema tadašnjem korizmenom zakonu, doista bila u pravu. Nakon rata Tito je sve više ograničavao versku slobodu te konačno izbacio veronauku iz školskih klupa, čega se njegovi pristalice u Sloveniji nažalost drže i danas. Za vreme rata su morali svi seljani prisustvovati partizanskim mitinzima. Kad je odmah nakon rata Pečak predložio našeg oca i dva druga ugledna seljana: Lovriča in Vrbajaka - za člane partije, a da nije nikoga od njih pitao za privolu, na sledećem sastanku sekretar je – prema očevom kazivanju – rekao doslovce: “Do sada ste išli na sastanke zajedno s ostalim ljudima i nismo smeli sve reći pred njima. Ali sada smo i sami partijaši i otvoreno vam kažem: naša je namera porušiti crkve i poubijati sveštenike.” Kad je moj otac to čuo, nije više dolazio na partijske sastanke – što su mu zamerali te se osvetili visokim porezima koji su tatu gotovo naterali u zadrugu - ali ipak se nije predao. Postalo mu je jasno da je reč o militantnom bezboštvu, čiji naslednici i danas rade - isto: pred narodom ocrnjuju sveštenike a vernike teraju iz crkve. Njegov cenjeni prijatelj – kršćanski socijalist Edvard Kocbek – to do kraja života nije mogao shvatiti, iako je prvi javno progovorio o zločinačkim poratnim masakrima. Naš profesor Anton Strle je s gorčinom rekao: “Kad su partizani ubijali naše verne momke i bacali ih u kraške ponore, Kocbek je šetao i brao cveće”. Što se tiče veronauke, nije isteran iz svih škola u isto vreme – u nekima se je neko vreme još zadržao – a onda smo imali veronauku manje-više redovito u crkvi. Zaista je sve bilo na dobrovoljnoj bazi, jer smo već bili jedni na krizmi ili potvrdi već na kraju prve školske godine. Ta je potvrda ipak bila nešto posebno – u znaku divljačkog progona Katoličke Crkve. Za našu obitelj to je, međutim, značilo veliku svečanost: jer je na krizmi bilo čak troje članova naše obitelji: Hedvika, Anton i ja; krizma je bila nekako na svakih šest godina te je obuhvatila svu školsku decu koja nisu još bio na potvrdi: a zbog ratnih komešanja i decu od ranije. Kad smo došli sa kumovima Orozlovim Antonom i ženom Anicom na krizmu, začuđeni smo slušali, što se samo tiho sviralo. Mama je kasnije rekla: “Pitala sam se: Kako to da striček Tinček ne pritisne sve registre na orguljama, kako to i priliči za krizmu?” Kasnije su ljudi posumnjali u matičara, koji je verojatno dobio nalog od viših da to učini. A šta je učinio, kako se prepričavalo? Kad su pevači došli na kor, solna kiselina, koju je kriomice prosuo po orguljama i sedištima, se uhvatila za njihovu odeću te izjedala i tkaninu i kožu. Tako se dogodilo našoj Pepi i teti Zefki, koje su bile vrsne i stalne pevačice u crkvi. Istodobno su stradale i orgulje pa Tinček nije mogao na njih svirati. Kasnije je taj matičar - koji inače nije bio sa nikim u zavadi - počinio samoubojstvo: biciklom se odvezao u Velenjsko jezero koje je u to vreme nastajalo i utopio se, ponevši sa sobom svoju tužnu tajnu... Za tu smo se potvrdu pripremali tako što smo napamet naučili pitanja i odgovore - mislim da ih je bilo preko stotinu. Unatoč svim neugodnostima, sama krizma prošla je mirno. Potvrdio nas je u veri mariborski odnosno lavantinski biskup Maksimilijan Držečnik, doma iz Ribnice na Pohorju. Za njega su pričali anegdotu da su ga iz jedne župe došli moliti za sveštenika. “Nemam vam koga poslati, svi su zauzeti.” “Pa dajte nam bolesnog, mi ćemo ga dobro paziti.” – “Ni bolesnog nemam na raspolaganju.” Ali oni se nisu dali: „Preuzvišeni gospodine biskupe, dajte nam svakako sveštenika da ne bude naša župa bez mise; pošaljite nam jednoga, pa makar i Pohorca." A biskup im je odgovorio: „Zar smo mi Pohorci zaista tako loši?" – jer je i sam bio rodom sa Pohorja. Priča se da je i on smatrao da je „bolje učiniti dva koraka napred nego jedan nazad.” Kad je trebalo birati naslednika, bio je u Rimu i rekao si da će postati njegov naslednik onaj koji prvi dođe u crkvu. A bio je kao mogući kandidat Maksimilijan Jezernik – moj propovednik na prvoj misi – kao i Vekoslav Grmič. Potonji je došao tada prvi u crkvu; on je bio dobar i društven čovek, ali je verovatno preterao u želji da Crkvu približi današnjem svetu. Kad sam bio kapelan na Bučki, išao sam jedan vikend na ručak kod Železnikove Micke, a druge nedelje kod Selakova Tince, koja mi je ispričala među ostalim, kako su njihovu obitelj praktički utjerali u zadrugu. Iste 1952. godine bezbožnici su napravili cirkus za krizmu također na Bučki, tako da je njihov sin primio potvrdu u Ljubljani. Neprijatelj je odneo sve prtove s oltara i hteo je crkvu politi gnojnicom. No zvonar Dolenškov Polde, koji je ostavio crkvu otvorenom za vreme jutarnje zvonjave, do tada je već završio posao, pa je počinilac pobegao, zaboravivši u žurbi vedro gnojnice. U Raki je tada krizmao biskup Anton Vovk (1900.-1963.). Kad su mu javili za oskvrnuće, rekao je: “Potvrda će biti! Donesite obične stolnjake i pokrijte njima oltare." I doista, bilo je vrlo svečano. Ljudi se usprkos nasilju nisu dali zastrašiti. Posle ovog nemilog događaja je bila cela rasprava u Krškom. Optuženi nije bio izgrednik koji je čak na očigled seljana dovukao stolnjake u kuću ispod crkve i hteo prosuti gnojnicu po oltarima - nego oni koji su to prijavili, da tobože lažu. Ali onda je branilac podigao u sudnici vedro te zavikao: „Corpus delicti!“ („Predmet prestupa!“) i rasprava je bila završena. No, krivac - koji je, naravno, radio po narudžbi - nije dobio nikakvu kaznu. Te se godine su komučnisti pojačali progon Katoličke Crkve, ne samo u Sloveniji, nego i u celoj tadašnjoj Jugoslaviji, jer je tek 1953. objavljen ustav koji je jamčio određena prava i slobode građanima – ali se on odnosio pre svega na svetsku javnost. Kod kuće se, međutim, progon nastavio. Samo u Sloveniji je u godinu dana zatvoreno 300 svećenika. Usledili su montirani sudski procesi po Stalinovom naređenju: u Sloveniji protiv Gregorija Rožmana, u Hrvatskoj protiv Alojzija Stepinca; a gotovo u isto doba u Mađarskoj protiv kardinala Józsefa Mindszentija, da ne govorimo o sličnim postupcima po drugim zemljama istočnog bloka. Kada je papa Pio XII. umro, sećam se dobro da je na zvoniku u Šentilju visela dugačka, crna zastava. Po mišljenju ljudi je uistinu bio veliki papa, vrlo cenjen u narodu. Pitali su se što će se dogoditi s Crkvom sada kada je tako sposoban papa umro. Katolička Crkva, pak, ima jamstvo svoga utemeljitelja Isusa Krista, da je „vrata paklena neće nadvladati“ (Mt 16,18) te da stoga njen opstoj ne ovisi samo o ljudima i njihovoj krhkosti, pa ni o Papi ili bilo kom drugom: vodi je Duh Sveti, koji zna ispravno pisati čak i duž krivudavih crta ljudske pogrešivosti i nesavršenosti. === Osnovna šola 26 === Ravno v tistem času je bila nekaj časa imenovana kot osnovna, nekaj časa pa kot osemletna šola ali osemletka. V zvezi s šolanjem bi rad omenil nekaj sošolcev in učiteljev. Omejil bi se torej le na najožje možno število. Iz prvega razreda osnovne šole bi omenil Jakoba Grošla, po domače Minkšovega, ki je ostal moj prijatelj in dobrotnik vse do danes. Čeprav se ne spomnim, da bi se bil on takrat ukvarjal s športom, kar je bilo meni vedno kot španska vas. Pozneje se je odlikoval zlasti v teku in si je nabral kar precej odlikovanj. Danes pa je srečno poročen in se ukvarja tudi s čebelarstvom in fotografiranjem. V prvem in drugem razredu nas je učila Venturinova Slava, ki se je pisala Kralj, v tretjem razredu pa Rudi Eberlinc, ki je z ženo in otrokom - punčko - stanoval v šoli. Zapomnil sem si njegov rek, ki ga je večkrat ponavljal: »Če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.« Do nas je bil dober učitelj in je znal zelo zanimivo pripovedovati. Takrat smo imeli v istem razredu "tretji" in "šesti" razred, ki jima je dajal istočasno različne naloge. Kaj lahko in uspešno tako učenje najbrž ni bilo. V njegovi družini pa je baje večkrat prišlo do napetosti, in tedaj, so baje leteli po sobi »leteči krožniki«. V tistem času se je o letečih krožnikih, ki da krožijo po vesolju in da včasih tudi pristanejo kje na zemlji skupaj s čudnimi bitji - vesoljci -, veliko govorilo. V četrtem razredu pa nas je učil Mirko Grešovnik, ki je znal tudi dobro igrati na harmonij. Slišal sem, da je imel pozneje lepe uspehe tudi pri družbenem delu. V Šentilju je bila sicer osnovna šola, vendar se niso učili tujega jezika. Kdor je hotel torej naprej v šolo, je moral v Velenje. Med njimi sem bil tudi jaz. Do Starega Velenja, kjer sta bili takrat dve stavbi osemletke oziroma osnovne šole od 5. do 8. razreda, je bilo kake tri kilometre, ki smo jih vedno prehodili peš. Vozil se je s kolesom samo Štoberjov Oto. V petem razredu je bila razredničarka Iva Srebotnik, ki se je poročila Brčkalja. Bili smo v tako imenovanih grajskih konjušnicah, pritlični rumeni stavbi ob Golovi žagi, blizu Vile Bijanke. Petje nas je učila Rozika Kmecl, žena Edvarda Kmecla, ki je zbolela na grlu. Še zadnjič smo z njo zapeli v 5. razredu še zadnjo uro njeno priljubljeno pesem »Prišel je ciganček« - ona pa zaradi bolezni z nami ni mogla več peti. V šesti razred smo hodili v »nemško šolo« - rumeno stavbo poleg »konjušnic«. Ko se je začela šola, jih je prvo uro nekaj zamudilo, in nam je Rozika imela nam je nauk, kako je čas dragocen in koliko časa bomo zgubili, če ne bomo točni. Potem pa ni več predavala, ker ji je bolezen to preprečila in je kmalu nato tudi umrla. Njen pogreb je bil v njeni domači vasi nekje ob Savi. Razrednik pa nam je bil tisto leto njen mož Edvard, ki nas je poučeval zemljepis. Spomnim se, da sem bil nekoč vprašan, kaj je to »sleme«. Ne samo jaz, nihče od sošolcev tega ni vedel – pa nam je lepo razložil. Z njim smo bili skupaj na izletu v Celju in se kopali v Savinji. Naslednje leto sem zopet šel na izlet z njegovim razredom – šli so na Kum in je bilo zelo zanimivo, ko smo zvedeli za zgodbo, kako je nastalo ime Kum: sveta Neža je baje dejala svetemu Joštu: „Komm!“ – to je „Pridi!“ In zato sta na vrhu hriba dve cerkvi. Tretje leto smo hodili v novo šolo v Novem Velenju, kjer so bile poleg Doma za onemogle zgradili čisto nove ločene učilnice, in jih je povezoval le hodnik. To je bilo zelo praktično in se razredi med seboj niso mešali ali se motili, četudi so morda imeli petje ali glasbo. Zaradi take razporeditve smo jih imenovali »kurniki«. Če kurniki, so bili vendarle imenitni in gosposki. Notri je bil parket – in smo smeli vstopati le v copatih. Tja sem hodil le eno leto, v osmi razred pa spet v Starem Velenju, kjer smo imeli manjše učilnice v stari, takoimenovani »nemški« šoli. Učitelj Arnold nas je učil risanja, za katero pa jaz nikoli nisem imel smisla. Med drugim nam je svetoval, naj fotografiramo stara znamenja in kapelice, ki so jih tedaj podirali in uničevali: med drugimi tudi staro kužno znamenje na poti med Tišlerjem in šmarško cerkvijo. V sedmem razredu nam je bil razrednik Milan Klančnik, ki je hodil poučevat iz Šoštanja in nas je učil slovenščino. Na Božič nas je vprašal takoj na začetku, če vemo, kaj je to »hora legalis«. Seveda od nas nihče ni vedel, da je to osma ura zvečer, ko dijaki brez spremstva staršev ne smejo biti zunaj. Nato je nadaljeval: »Nekateri od vas pa so bili ponoči na polnočnici v cerkvi, torej po osmi uri zvečer; naj tisti vstanejo.« Vstali smo trije ali štirje učenci. Med njimi sva bila dva po ocenah najboljša – tako med dečki jaz in med deklicami Jelica. Učitelj torej ni mogel reči, da hodijo k maši najslabši učenci – ampak je dejal, da v prihodnje tako ne bomo več šli ponoči ven, česar pa se mi s kmetov seveda nismo držali. Ni omenil, da smo bili pri maši vsi po vrsti v spremstvu staršev, saj so tudi oni bili verniki in so redno hodili k maši. Posledic ni bilo nobenih; mislim pa, da je bilo pri maši več dijakov. Eden od predmetnih učiteljev je že enkrat prej delal nekakšno »anketo«. Vprašal je namreč, kdo hodi k verouku. K verouku smo hodili v šolo v Št. Ilju le pol leta – do zimskih počitnic 1951. Takrat pa je Tito pretrgal diplomatske stike z Vatikanom, ker je hotel komunizem uničiti vero, zlasti katoliško. Takrat so oblasti zaprle tudi zagrebškega nadškofa in predsednika jugoslovanske škofovske konference Alojzija Stepinca, ker ni hotel pretrgati vezi s papežem in ustanoviti hrvaške pravoslavne Cerkve. Jaz sem bil pri birmi že v prvem razredu, zato sem pozneje hodil bolj neredno k cerkvenemu verouku v naši župnijski cerkvi, ki ga je imel dekan in župnik Jurij Lebič, čeprav smo Klemšetovi fantje hodili redno k nedeljski maši in po možnosti tudi ministrirat skozi celo osnovno šolo. Takrat se torej – bilo je že v Velenju – nisem javil, da hodim k verouku. Ko sem to doma povedal, je oče bil žalosten: »Jezus pravi: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim nebeškim Očetom« (Mt 10,33). Nisem si bil v svesti, da bi bil zatajil Jezusa, vendar sem si ta dogodek tako vzel k srcu, da sem pri spraševanju glede polnočnice tudi jaz vstal. Resnici na ljubo pa moram povedati, da – čeprav je Velenje veljalo za »rdeče« - kot vsa rudarska mesta – nas v šoli nihče ni odvračal od vere. Tega vprašanja se v pogovorih nismo niti lotevali. Nekako smo vedeli v razredu, kateri smo verni in »hodimo v cerkev«, glede drugih pa si nismo belili glave. Samo enkrat je Rozika Kugoničeva, ki je bila doma nekje z Dolenjskega, pripovedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kamor so jo internirali med Drugo svetovno vojno. To ni bilo med šolsko uro, ampak mislim, da je bilo med odmorom, ko smo se o nečem sproščeno pogovarjali. Dejala je nekako takole: »Veliko smo molili, da bi se rešili, pa nam molitev ni nič pomagala. Takrat sem izgubila vero.« Ne na glas, ampak v srcu se z njo že takrat nisem strinjal. Pomislil sem, koliko njenih sojetnic je končalo internacijo s smrtjo ali hudimi zdravstvenimi posledicami. Ona pa se je le rešila, čeprav ne takoj in na način, za katerega je molila. Nisem videl nobenega razloga, da bi zato izgubila vero, ampak bi morala biti Bogu hvaležna, da jo je pripeljal iz tega pekla trpljenja, medtem ko so mnogi od sojetnikov in sojetnic tam pustili svoje kosti in mlada življenja. Pripovedovala je tudi, kako so bili Italijani – ki so že precej razumeli – nekoč kot straža pri maši. Ravno takrat je bil evangelij o tem, kako je Janez Krstnik jedel kobilice in divji med. »Slaba košta!« - je zamomljal vojak. Drugič pa je prišel k njim domov neki laški vojak, ki jih je prosil, naj mu pripravijo polže, in so mu ustregli. Rozikin brat pa je bil radoveden, kakšnega okusa so ti polži, ki so za Lahe bili taka poslastica. Ko je prosil za svoj delež, je njemu pripadla ravno polževa – glava! Vsi domači so od studa zbežali iz kuhinje. Od vere nas nihče ni odvračal, enkrat pa od duhovnikov, ko so nas na dvorišče »konjušnice« zbobnali menda vse razrede. Govoril je učitelj glasbe. Pravil je, da je veliko mladih duhovnikov sklenilo protidržavno zaroto in jo podpisalo, kar da so dali v steklenico in zapečatili. »Od tedaj naprej teh duhovnikov ne imenujem drugače kot flašarje«, je končal svoje predavanje učitelj Bojerman. Ali pa je bilo kaj na tem – nisem nikoli zvedel. Kmalu pa so premestili gorečega šmarškega kaplana in glasbenika – Jožeta Tovšaka (1929-2008) iz Velenja na Pohorje, češ da je tudi on sodeloval ali je bil celo glavni pri tej »zaroti«. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za tega učitelja so fantje-sošolci govorili, da zapeljuje dekleta, ki hodijo k njemu v glasbeno šolo, ki je bila nekako tam, kjer je danes Nama v Novem Velenju. Za take prestopke so v tistih časih bili sicer grobi – vendar nedolžni fantje izredno občutljivi. Za nekega učitelja – ne spomnim se več njegovega imena – so fantje-sošolci pravili, da jih je med poukom „šlatal“; čeprav je bila zadeva menda znana, se zaradi takih „malenkosti“ takrat nihče od občinskega ali šolskega vodstva ni vznemirjal, ali nas pred podobnimi nevarnostmi opozarjal – pa bi bilo dobro, da bi nas… V spominu mi je ostal tudi izletu na Bled, ko nas je spremljal učitelj Bojerman. Zvečer pred spanjem nam je pripovedoval neslane vice. Ko smo se vračali z Bleda, smo okrog desetih zvečer prišli z vlakom v Celje in čakali »savinjčana«. Malo smo šli na sprehod; midva s »Sivijem« - tako so klicali mojega sošolca Ivana Sevčnikarja – sva potem zašla – kajti na vogalu neke celjske ulice je bila enaka reklama na obeh straneh – in midva sva zavila v napačno smer ter le še videla, kako jo je savinjčan odsopihal. Kaj storiti sedaj? Potem sva šla ponoči peš, da bi prišla pravi čas v šolo – kar kakih 24 kilometrov do Šentilja, kjer sva pri nas doma prespala. Sicer pa smo se v šoli na splošno lepo imeli. Bili smo polni mladostnih sil in načrtov, od katerih so se le redki uresničili. Jaz v tistem času še nisem mislil na duhovniški poklic, ampak sem se le želel šolati. Velenje so takrat na veliko gradili; moj oče je imel tam še nekaj časa drevesnico: enkrat pod šmarško cerkvijo – tam blizu je stanoval učitelj Kmecl – drugič pa pri Ramšakovih – poleg železniške postaje, kjer so pri sosedovih imeli lepo izdelan posnetek pogreznjenega škalskega središča. V prostem času smo pomagali staršem pri delu. Oče je delal v drevesnici, ali z okopalnikom (kuntivatorjem) okopaval drevesca ali pa cepil, mi otroci pa smo brisali divjake, ki so jih potem cepili in ovijali z rafijo. Glede počitnic lahko omenim, da mi kmečki otroci nismo nikamor hodili na počitnice – razen včasih v Podlipo k mamini stari mami. V poletni vročini pa sem se hodil kopat na nastajajoče Velenjsko jezero – in se tudi sam naučil plavat. Nisem nikdar plaval daleč proč, saj se nisem niti čutil zadosti močnega – najprej sem plaval kot pesek, potem pa tudi kravl in prsno, kar mi je najbolj ustrezalo. Delovnih počitnic sem se torej navadil že od doma. Kot duhovnik v Mužlji pa sem počitnice preživljal navadno na raznih katehetskih tečajih; pozneje pa v Ankaranu, pod gostoljubno streho župnika Iva Miklavca (1938-2022) – ki je pod trdo pohorsko skorjo skrival zlato srce. Kakršnakoli da je bila gneča, on je za sobrata vedno našel kak kotiček: naslednjega dne pa že sobico. Tako sem imel možnost, da sem se kopal v morju po cele dneve – navadno za Valdoltro – pa tudi pred njo, kjer so imeli svoje letovišče med hotelom Adria in področjem ortopedske bolnice Kranjčani. Večkrat sem preplaval tisti zaliv – nekoč tik pred nevihto, ki je povzročila precejšnje valovje – hvala Bogu, brez hujših posledic. Jaz sem sploh imel rajši morje kot hribe, kjer se jih – največ zaradi neprevidnosti – prav vsako leto veliko mladih ponesreči. Po prometni nesreči 2000 pa mi veliko bolj ustreza ravnina – kajti noga se v hoji v hribe kaj lahko spotakne še zdravemu človeku. Zato hodim včasih – razen koronskega obdobja – na peskaro plavat. Tukaj je družba mirna in večinoma starejša, obenem pa je tukaj tudi manjše gostišče, ki skrbi za urejenost in dostop do malega jezerca – kopališča. Dostop je po travi, ki je sedaj vsa posušena, vendar se po njej še vedno lažje hodi kot po razžarjenem pesku, === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. === Školovanje u Velenju 28 === U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi. O jednom učitelju dečaci iz razreda govorili su da ih "pipa" na času; iako se stvar navodno znala, niko se od ogovornih nije oglasio zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti i zloupotrebe – ali bilo bi dobro da jeste... Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. ==== Nadaljevanje ==== === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. To je značilo pešačenje do starog Velenja 3km tamo i natrag, a u Novo Velenje 5 km. Ali nama mladima to nije bilo teško. Obično sam išao sam, ili sa drugarima – i vreme nam je brzo prolazilo. Tada nije bilo ni bicikla, a kamo automobila ili autobusa! === Školovanje u Velenju 28 === Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi – ali zvanično se tada propovedala „slobodna ljubav“... O jednom drugom učitelju drugovi iz razreda kazivali su da ih je "pipao" na satu; Iako se stvar navodno znala, nitko se iz tadašnjeg rukovodstva tada nije uzbunjivao zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti - ali bilo bi dobro da bi... Baš ti momci su jednom dogovorili, da će svi zajedno nepomično gledati u našu mladu i privlačnu nastavnicu engleskog, kad dođe u razred; ova bezazlena šala toliko ju je uspaničila, da je pozvala ravnatelja Arliča, koji se odmah pojavijo; izderao na čitav razred, a naročito na ove derane, koji ipak time nisu mislili nešto loše – a od tada je ipak imala mir. Za ostale učitelje i nastavnike mogu reći, da su bili na visini svoga zvanja i prema naobrazbi i prema svom vladanju. Tako su nas lepo pripremali na zadaće, koje su nas čekale u životu. === Izleti i raspusti 51a=== Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. To su bile još nevine šale u poređenju sa bezobraštinama, kojima nas je „vaspitavao“ naš pokvareni desetar za vreme služenja vojnog roka u Pirotu. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. === Srednja šola 30 === V srednjo šolo sem se najprej vpisal na Ravne na Koroškem; oče je menil, da bo tam zame najbolje poskrbljeno, ker je bil ravnatelj Ivan Sušnik, koroški borec, ki je redno hodil k maši in je bil tudi praktičen vernik. Bil je ugledna osebnost in ga v njegovi vernosti niso motili. V tistih poletnih počitnicah sem se torej odšel vpisovat v sredno šolo. Do Otiškega vrha sem se peljal z vlakom in nanj naložil brzovozno tudi kolo; od tam naprej pa sem se peljal do Raven s kolesom. Srečno sem se vpisal in sem bil kar vesel, da bom začel novo življenje. Toda tokrat se je dobesedno uresničil pregovor: „Človek obrača – Bog obrne.“ Pri nas doma smo sicer imeli drevesnico – in torej denar in zaslužek le jeseni, ko so od vseh strani prihajali kupci po mlada drevesca. Zato je za družino pomenilo plačilo internata – ki v tistih socialističnih časih najbrž ni bilo veliko – vendarle dodatno breme. Prav takrat pa je bil kaplan v Šmartnem pri Velenju, nekaj časa pa tudi župnik v Velenju - mladi Janez Zorko. Od sošolcev sem slišal, da so pri njem imeli zelo zanimiv verouk, in da so večkrat gledali tudi filmčke. Jaz sem hodil k verouku v Št.Ilj k dekanu Juriju Lebiču, kjer pa takih „novotarij“ nismo imeli. Danes menim, da je le bolje, da je birma na koncu osnovne šole; saj na ta način mladi hodijo k verouku tudi v času dozorevanja, ko jim je pravzaprav verska in nravna vzgoja najbolj potrebna. V tistem času smo zbirali vse mogoče in nemogoče; kot je pri mladih pogosto, sem tudi jaz zbiral takorekoč vse, kar se je zbirati dalo: znamke, žveplenkove škatle, filmske reklame, razglednice. Največ sreče sem imel z znamkami; Vrajekov stric iz Ložnice mi jih je podaril cel zvezek in sicer kar cele serije čudovitih znamk: madžarske, staroavstrijske, od SHS. Med njimi so bile najlepše japonske pokrajinske znamke, ki jih je odlikovala izredno lepa izdelava in za tisti čas neverjetno jasne barve na belem papirju – se je takoj opazilo, da so na čelu napredka. Ne vem točno, kaj me je prineslo tja v farovž – mogoče tudi zbiranje znamk. Sicer smo včasih šli v Šmartno tudi k maši, saj je v nekdanji stari šoli ob cerkvi stanovala moja teta Ančka in njen mož Ciril Venišnik, ki je bil iz Škal in je bil po razpadu škalske prafarne cerkve organist v Šmartnem. Spomnim se še prejšnjega župnika Hohnjeca, ki je dočakal lepo starost in je bil nekoč pri orlih ter je ostal telovadec do konca življenja. Slišali so ga včasih, kako je v sobi telovadil in govoril: „Hohnjec gor, Hohnjec dol!“ Mislim vsekakor, da je kaplan Janez Zorko imel znamke; imel pa je tudi krasne razglednice, zlasti iz Turina in okolice, s katerimi nikakor ni skoparil. Zorko je bil pred vojno salezijanec, med vojno je študiral na Madžarskem, in je po vojni prešel k škofijskim duhovnikom; rad se je šalil, zlasti na tuj račun. Tako so pripovedovali, da se je nekoč v Zagrebu na Knežiji preoblekel v miličarja. Takrat niso bili redki obiski – toda ne preoblečenih, ampak pravih. Kmalu po vojni so salezijance tudi nasilno izgnali iz mladinskega doma. Naš salezijanski sobrat pomočnik Vinko Furlan pa je imel prekrasno zbirko znamk. Zorko je kot strogi miličnik vstopil in Vinko mu je ves prestrašen razkazoval sobo in albume. Ko je pa „miličnik“ z roko segel po znamkah in jih začel mešati, se Vinko ni mogel zadržati in je Janezu zbil kapo – tako je odkril vsiljivca. Preoblečen v miličarja je torej hudo prestrašil Furlana. Ukazal mu je, da odpre predale, kjer je imel albume z dragocenimi znamkami. Janez pa je kljub temu ostal celo življenje naklonjen don Bosku: vse poklice je pošiljal k salezijancem. Med drugimi poklici je poslal s Pohorja Ivota Miklava, ki je bil dolga leta odličen župnik v Ankaranu; pa njegov poklic je Srečko Golob iz Nove Štifte pri Gornjem gradu, kjer je bil Janči župnik, pa tudi jaz sem odšel k salezijancem po njegovi zaslugi, ko je bil kaplan v Šaleški dekaniji. Pozneje je večkrat obiskal svojega brata Štefana v Mužlji, od koder je svojim prijateljem nosil race in goske, ki so jih z domačo pičo redili Kalapiševi. Zorko je torej predložil mojemu očetu, naj mene pošlje v Križevce, kjer bodo pač plačali, kolikor bodo mogli; lahko tudi v pridelkih. Jaz sem takrat zadevo razumel tako, kakor da je v Križevcih šola, iz katere bom lahko šel naprej kot iz kakršnekoli gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič je slutil, da kakega posebnega nagnjenja do duhovnega poklica nisem kazal, čeprav sem redno – kot vsi moji bratje – ministriral pri maši. Zato je prišel nekega dne k nam domov in me vprašal glede te moje nenavadne odločitve, saj je le tako lahko napisal svoje priporočilno pismo. Ni bilo nikakršne težave, da se izpišem iz ravenske gimnazije; menda se je Sušniku to še dobro zdelo. V srednjo šolo sem se vpisal torej najprej k salezijancem v Križevce, nadaljeval pa na Reki: po drugem razredu gimanzije smo prišli v noviciat, nato pa tako v tako imenovani klerikat (tretji in četrti razred gimnazije). Na Mali Šmaren sem torej prišel na Rakovnik, kjer smo se zbirali kandidati za Križevce. Vseh skupaj nas je bilo Slovencev prvo leto osem. Lojze Rajk iz Bele Krajine je bil v Križevcih že več dni in se je počutil čisto domače. Na Rakovniku je bil moj znanec brat pomočnik Drago ali Karel Felicijan, ki sem ga že nekoč prej obiskal in me je spremljal tudi v mesto – malo pogledat Ljubljano. Spomnim se, da mi je gredoč kupil tudi neke malenkosti – ali neke bonbone ali fige: torej mi Rakovnik ni bil neznan. Slovo od doma pa me je vendarle napolnilo z domotožjem – to pa šele, ko sem se znašel v Križevcih med samimi tujimi ljudmi. Z Zorkom smo se ustavili na zagrebškem kolodvoru ter obiskali še zagrebško stolnico. Tisto prvo leto je bilo odločilno za moj poklic ne le zaradi okoliščin – bivanja v semenišču – ampak tudi zaradi odličnih vzgojiteljev in sošolcev. Kakor nas je bilo v prvem razredu osnovne šole 32, seveda vsi iz Št.Ilja, nas je bilo tudi v prvem razredu srednje šole, ki se je imenovala »Škola za spremanje svećenika« - prav tako 32, vendar iz vseh republik Nove Jugoslavije, razen iz Makedonije in Črne gore. V začetku sem imel hudo domotožje; ne le jaz, ampak tudi drugi fantje, ki več dni niso nič govorili, ampak so med odmorom molče sloneli ob velikanskem stogu slame sredi prigorskega dvorišča ter tiho vzdihovali. Kdor ni tega sam izkusil, tega ne bo verjel. Stavba je bil bivši benediktinski samostan, ki ga je Marija Terezija podarila grkokatoličanom, ko so jim nekje pri Čazmi zažgali njihovo tamkajšnjo cerkev-stolnico. Tu v Križevcih so bili pravzaprav miroljubnejši prebivalci, ki so se nanje hitro privadili. V našem času je bilo tam okoli grkokatoličanov le neznatno število. Ker je bila tukaj stolnica, je bilo stalno poleg škofa tudi več duhovnikov. Tu je bil oče Makaj, star prijazen gospod. Ko je ob neki slovesnosti v naši jedilnici – v pritličju – govoril, mu je izpod talarja ušla miš, kar je povzročilo veliko veselje med nami. Včasih je bil tam tudi kanonik Kiš, ki je bil profesor v Džakovem. On nas je pripravljal na kake cerkvene slovesnosti. Bil je zelo natančen, vendar tudi duhovit – sicer majhne postave in nas je takole poučeval: „Prvo pravilo pri bogoslužju je, da ne smeta biti dva obenem na istem mestu“. Vsako nedeljo smo sodelovali pri grškotoliškem bogoslužju v stolnici, ki se je na levi strani držala palače. Peli smo liturgijo sv. Janeza Zlatoustega – žumberški napev – melodije, ki so zelo podobne slovenskim narodnim pesmim – in so se nam kar priljubile – v staroslovanščini, seveda napisano v latinici. Mi smo tudi ministrirali. Škof Bukatko je imel čudovit glas, kot nalašč za vzhodno bogoslužje. Ko je prepeval prefacijo in dvignil roke k nebesom, je zgledal kot kak angel. V prvem razredu je bil ravnatelj šole in učitelj matematike Anton Bajuk, doma iz Bele krajine. Imel je še posledice ran, ko so partizani napadli procesijo, ki se je v Marijinem dvoru odvijala za praznik Marije Pomočnice 1945. Šolski svetnik je bil Mirko Bajić, doma blizu Omiša na Hrvaškem. On je bil profesor latinščine, a od drugega razreda tudi grščine. Na fakulteti so imeli navado, da so diplomirancem nazdravili z vinom. On je bil pa tak odličnjak, da so mu nazdravili s šampanjcem. Seveda takrat še nismo imeli asimil metode, ampak smo ta klasična jezika le prevajali. Katehet je bil blagi Marin Mandić (1926-2011), ki je bil doma iz zaselka Mandići – tudi blizu Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Bil je zaradi posta tako suh ko trlica. Nekoč je dejal: »Če telo hujša zaradi posta, se duša debeli; če pa se telo debeli zaradi preobilne jedače in pijače, takrat duša hujša.« Postil se je sam, nam dijakom pa ni dovolil posta. Spovednik je bil Karel Podkubovšek, pri katerem smo odgovarjali verouk tako, da smo gledali v veroučno knjigo in iz nje brali. Dobričina je to najbrž videl, a si je mislil: »Bodo vsaj enkrat prebrali gradivo, če ga niso prej.« Med sošolci nas je bilo v prvem razredu v Križevcih osem Slovencev. Drugi so bili največ s Hrvaškega – iz Zagorja in Slavonije, nekaj jih je bilo iz Bosne in Hercegovine. Lahko rečem, da smo se dobro razumeli; nekateri od njih so že umrli. Prvi je bil Zvonko Kristić iz Duvna (danes Tomislavgrad), ki je zaradi prometne nesreče dobil tumor v glavi. Med njimi pa je dosegel najvišji položaj Ambrozij Matušić iz Janjeva, ki je bil v dveh mandatih inšpektor hrvaške inšpektorije. === Gimnazija u Križevcima 30 === Školsku godinu 1959. sam sa odličnim uspehom završio u Velenju, sam upisao srednju školu – gimnaziju – u Ravnama u Koruškoj; moj otac je smatrao da ću tamo biti najbolje zbrinut, jer je ravnatelj bio Ivan Sušnik, koruški borac koji je redovito išao na misu, a bio je i praktični vernik – istaknuta ličnost, koruški borac iza prvog svetskog rata: zanimljivo, da ga niko nije ometao zbog njegove vernosti, koja je bila povezana sa poštenjem – kao kod mog oca. Tako sam tih letnih praznika krenuo upisati srednju školu. Vozio sam se do Otiškog vrha iz Velenja vlakom na koji sam brzovozno natovario bicikl; a odatle sam biciklom otišao do Ravna, koje su se ranije zvale Guštanj sa velikim rudnikom olova, koji je tada još bio u pogonu. Uspešno sam se upisao i bio sretan što ću sad sam započeo novi i mirni život, daleko od brata, koji mi je ponekad pomogao, da brže rastem. Ali ovaj put obistinila se doslovce poslovica: “Človek obrača – Bog obrne.“ („Čovek okreće – Bog obrati.”) Kod kuće smo imali rasadnik – a samim tim i novac i zaradu samo u jesen, kad su kupci dolazili sa svih strana kupovati mlada drvca. Stoga je za obitelj plaćanje internata - koje u ono socijalističko vreme možda ni nije bilo veliko - bilo dodatno opterećenje. Ja se time nisam bavio – možda je bilo bivanje u internatu besplatno, kao i samo školovanje od osnovne škole preko srednje uključno sa univerzitetom. U to je vreme mladi Janez Zorko bio kapelan u Šmartnom kod Velenja, a jedno vreme i župnik u Velenju. Čuo sam od svojih školskih drugova da su s njim imali vrlo zanimljivu veronauku, a i da su puno puta gledali filmove. Na veronauku sam ja išao u Št.Ilj kod dekana Jurija Lebiča, gde dakakokod nas nije bilo takvih "novotarija". U današnje vreme mislim da je bolje da je krizma na kraju osnovne škole; jer na taj način mladi idu na veronauk i tekom sazrevanja, kada im je zapravo verski i moralni odgoj najviše potreban. Kao deca smo mi skupljali tada sve moguće i nemoguće; I ja sam, kao što to često biva s mladima, skupljao praktički sve što se dalo skupiti: šibične kutije, filmske reklame zajedno sa suškolarcem Perbilovim Otonom, razglednice. Ja sam imao najviše sreće s poštanskim markama; Vrajekov stric iz Ložnice poklonio mi ih je čitav svezak, naime čitav niz divnih maraka: mađarskih, staroaustrijskih, iz SHS. Među njima su bile i najljepše japanske krajinske marke, koje su se odlikovale izuzetno lepom izradom i za ono vrijeme nevjerojatno jasnim bojama na belom papiru – odmah se primijetilo da su Japanci prednjačili u tehničkom napretku. Ne znam tačno šta me dovelo tamo u šmarški župni dvor - možda skupljanje maraka. Ponekad smo išli na misu i u Šmartno, jer je u bivšoj staroj školi uz crkvu – koja još danas stoji – živela moja tetka Ančka i njen suprug Ciril Venišnik, koji je bio iz Škala i bio je orguljaš u Šmartnom nakon propada škalske župne crkve, koju je progutalo kopanje lignita. Sećam se i prijašnjeg župnika Hohnjeca koji je doživeo duboku starost; pošto je bio davno član društva orlova, ostao je gimnastičar do kraja života. Ponekad se čulo kako vežba u sobi i govori: "Hohnjec gor, Hohnjec dol!" Svakako mislim da je kapelan Janez Zorko imao lepe marke; ali imao je i lijepih razglednica, posebno iz Torina i okolice, na kojima nije štedio te nama ih je delio. On je pre rata bio salezijanac, za vreme rata studirao je u Mađarskoj, a nakon rata pridružio se biskupijskim sveštenicima; volio se šaliti, pogotovo na tuđi račun, zato smo ga naročito mi mladi rado slušali – a i kod naših roditelja je bio omiljen, jer je ponekada misio u našoj crkvi. Pričalo se da se jednom u Zagrebu na Knežiji prerušio u milicajca. U to posleratno vreme slične posete nisu bile retke – ali ne prikriveni, nego stvarni milicajci su često uznemiravali crkvene ljude. Ubrzo nakon rata salezijanci su nasilno isterani iz omladinskog doma. Naš brat salezijanac Vinko Furlan imao je prekrasnu kolekciju maraka. Zorko je ušao kao strogi milicajac, a Vinko mu je sav prestrašen pokazao sobu i pojedinosti. Prerušen u milicajca je najprvo gadno prestrašio Furlana te mu oštro naredio da otvori sve ladice, da se tobože u njima krije oružje – ali on je u nekojima držao albume vrednih maraka. Sve je teklo po protokolu. No, kad je "milicioner" posegnuo za markicama i počeo ih mešati, Vinko se nije mogao suzdržati: uhvatio je „milicajca“ za ruku i srušio Janezu šešir - tako je otkrio uljeza: smehu nije bilo kraja. Ipak, Ivan je ostao veran don Boscu celoga života: sva je zvanja slao salezijancima. Između ostalih zvanja poslao je s Pohorja Ivota Miklavc, koji je godinama bio vrsni župnik u Ankaranu i moj dugogodišnji dobrotvor; njegovo zvanje je bio i vredni Srečko Golob iz Nove Štifte kod Gornjeg grada, gdje je Janči bio župnik; zajedno smo otišli u Križevce sa njegovim dugogodišnjim ministrantom Francom Jevšekom, koji je već od malih nogu pokazivao zvanje. Konačno sam i ja zahvaljujući njegovom posredovanju otišao u salezijance dok je bio dušebrižnik u Šaleškom dekanatu. Kasnije je više puta posjećivao brata Štefana u Mužlji, odakle je prijateljima nosio patke i guske koje su uz domaću hranu eko-zdravo uzgajali Kalapiševi u Belom Blatu. Sveštenik Zorko je dakle predložio ocu, da me pošalje u Križevce, gde će platiti koliko mogu; može biti i u prirodi. Tada sam ja stvar shvatao kao da u Križevcima postoji škola iz koje ću moći ići dalje kao iz svake druge srednje škole ili gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič osetio je da ne pokazujem neku posebnu sklonost duhovnom zvanju, iako sam redovito – kao i sva moja braća – ministrirao na misi. Tako je jednog dana došao u našu kuću i pitao me za ovu moju neobičnu i neočekivanu odluku, jer je jedino tako mogao napisati svoju preporuku. Nije mi bio problem ispisati se iz ravenske gimnazije; valjda je Sušnik ipak mislio da je to za mene čak i bolje. Tako sam naknadno upisao srednju školu kod salezijanaca u Križevcima, a nastavio u Rijeci: nakon drugog razreda gimnazije ušli smo u novicijat, a zatim u tzv. klerikat – to jeste treći i četvrti razred klasične gimnazije. Tako sam došao na Malu Gospu u Ljubljanu na Rakovnik, gde su se okupljali kandidati za Križevce. Sve u svemu, prvu godinu bilo nas je osam Slovenaca. Lojze Rajk iz Bele Krajine već je nekoliko dana bio u Križevcima i osećao se potpuno kao kod kuće. Na Rakovniku mi je prijatelj bio brat-pomoćnik Karel Felicijan iz našeg sela, kojemu je moj otac bio kum i kojega sam već jednom posetio. Tada me je vodio po Ljubljani - da malo razgledam stari grad. Sećam se da mi je usput kupovao i neke sitnice - ili neke bombone ili smove: tako da mi Rakovnik nije bio nepoznat. Rastanak s domom, međutim, ispunio me čežnjom za domom - i to tek kad sam se našao u Križevcima među gotovo samim strancima. Sa pratiocem Zorkom smo se zaustavili na zagrebačkom kolodvoru, i posetili znamenitu zagrebačku katedralu. Ta prva godina bila je odlučujuća za moje zvanje ne samo zbog okolnosti - boravka u semeništu - nego i zbog izvrsnih odgojitelja drugova. Kao što nas je bilo 32 u prvom razredu osnovne škole, naravno svi iz Št. Ilja, bilo nas je 32 i u prvom razredu srednje škole koja se zvala "Škola za spremanje svećenika", ali iz svih republika Nove Jugoslavije, osim iz Makedonije i Crne Gore. U početku sam jako čeznula za domom; uhvatila me neka do sada nepoznata tuga, koju slovenački zovemo „domotožje“, nostalgija, čežnja po domu. To sam duboko osećao ne samo ja, nego i ostali dečaci koji nekoliko dana nisu ništa govorili, ali su u školskom odmoru šutke sjedeli uz golemu hrpu slame usred prigorskog dvorišta i tiho uzdisali; ko nešto slično nije sam doživeo, neće verovati. Zgrada je bila nekadašnji benediktinski samostan, koji je Marija Terezija darovala grkokatolicima kada su im prema prepričavanjima pravoslavci spalili tamošnju crkvu-katedralu negde oko Čazme. Ovde u Križevcima osećali su se sigurnije, jer stari slavni grad je bio selište mirnijih stanovnika koji su se brzo navikli na njih te se jedni drugima prilagodili. Grkokatolika je u naše vreme bilo ovde samo neznatan broj. Budući da je ovde bila katedrala, ukrašena divnim slikama i freskama, uz grkokatoličkog biskupa je uvek bilo nekoliko njegovih sveštenika. Otac Makaj je bio ovdje, ljubazan stariji gospodin. Kad je jednom govorio na svečanosti u našoj blagovaonici - u prizemlju - ispod halje mu je pobegao miš, što je kod nas pitomaca izazvalo veliku radost. Bio je tu i kanonik Kiš koji je bio profesor na bogosloviji u Đakovu. Pripremao nas je za neke crkvene obrede. Bio je vrlo precizan, ali i duhovit - inače malen rastom, a učio nas je ovako: "Prvo pravilo kod crkvenih obreda jeste, da se ne smeju nalaziti dvoje ljudi na istom mestu u isto vreme." Svake nedelje sudelovali smo u grkokatoličkoj službi u katedrali, koja je bila na levoj strani palače. Pevali smo liturgiju svetoga Ivana Zlatoustoga - žumberački napev - melodije koje su vrlo slične slovenačkim narodnim i crkvenim pesmama - i jako su nam se svidele - na staroslavenskom, naravno napisane latinicom. I mi smo vrlo rado ministrirali. Biskup Gabrijel Bukatko bio je visokog stasa te imao divan glas, savršen za istočno bogosluženje. Kad je pevao kod prefacije „Gore srca!“ i podigao ruke prema nebu, izgledao je poput anđela. U prvom razredu školski ravnatelj i profesor matematike bio je Anton Bajuk, poreklom iz Bele krajine. Imao je i posledice ranjavanja kada su partizani 1945. godine provalili u Marijin Dvor u Slavoniji te napali procesiju koja se odvijala za blagdan Marije Pomoćnice 24. maja 1945. Školski savetnik bio je Mirko Bajić rodom od Omiša u Dalmaciji. Bio je profesor latinskog, ali i grčkog od drugog razreda nadalje. Kad je završio školovanje se na filozofskom fakultetu znalo vinom nazdravljati odličnim maturantima. Bio je tako izvrstan u učenju, da su jedino njemu nadravili šampanjcem. Naravno, u to vreme nismo imali asimil-metodu, nego smo samo prevodili ove klasične jezike a da nikada nismo u njima razgovarali, što je svakako bila šteta. Kateheta je bio blagi Marin Mandić (1926.-2011.), koji je bio iz zaseoka Mandići - također kod Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Od posta bio mršav ko trlica i govorio je: „Ako telo od posta mršavi, duša se goji; ali ako se telo udeblja od previše jela ili pića, onda duša omršavi.« On je sam mnogo postio, ali nama đacima nije dopustio da postimo. Ispovednik je bio Karel Podkubovšek; kod njega smo veronauk odgovarali gledajući u knjigu i čitajući iz nje. Verovatno je dobričina to video, ali se pravio kao da ne primećuje; možda je on u sebi pomislio: "Pročitaće građu barem jednom, ako već do sada nisu." Među školskim drugovima u prvom razredu u Križevcima bilo je osmero Slovenaca; svi su bili dobri matematici, naročito Ciril Slapšak – a i vrsni pevači; ostali su svi bili Hrvati; većina bila je iz Zagorja i Slavonije, a ostali iz Bosne i Hercegovine. Mogu reći da smo se dobro slagali; neki od njih su već umrli; prvi je bio Zvonko Kristić iz Duvna (danas Tomislavgrad), koji je u prometnoj nesreći kod Senja, kada se tumbao zbog bure autobus, dobio tumor u glavi. Među njima je najviše mjesto zauzeo Ambrozij Matušić iz Janjeva, koji je u dva mandata bio provincijal novoosnovane Hrvatske salezijanske provincije. Moj prvi asistent bio je Peter Bogataj koji je danas, kada to pišem (7. jula 2022.) preminuo u 87. godini života. Zbog činjenice da je obolio od covida-19, nije primljen na ljubljansku onkologiju. Kad su ga jučer konačno primili, preminuo je noću u bolnici gde se trebao lečiti od raka. Drugu godinu asistent nam je bio Janez Poprijan, koji je već davno umro a radio je na nuncijaturi u Beogradu. U svakom slučaju, u Križevcima smo se dobro osjećali. Neki Ivan, koji je bio doma negdje tu blizu iz Zagorja, otpušten je pošto je "ukrao" jednu krušku u dvorištu. Drugi, Vlado Kozina, otpušten je, možda, jer je na prvim duhovnim vežbama čitao neke partizanske priče: nešto priređeno za mlade, ilustrirano. Tada su brzo otpuštali ta bilo je mnogo zvanja. Gore je bilo kad je neki dečko iz Prigorja – pričalo se da se zvao Ivan Babec – a iz osvete zapalio onaj ogromni marof sa štalom u dvorištu, ukrao kobilu i htio s njom u Mađarsku: u vreme kad je nakon ubojstva vođe mađarskog ustanka Imrea Nađa granica sa Jugoslavijom bila tako čuvana da ni miš nije mogao proći neprimetno – on je hteo pobeći kobilom! Mladost - ludost. Pričalo se, da je bio otpušten zbog pušenja, koje je kod salezijanaca strogo zabranjeno i danas. Općenito, pak, marljivo smo učili, zabavljali se uz šetnje, igre i salezijanske filmove koje nam je donosio i priređivao ih Vinko Furlan iz Italije. Volio sam učiti, a na kraju drugog razreda smo Blaž Topolovac iz Modriče u Bosni i ja bili najbolji učenici po uspehu; s obzirom da je sve bilo na hrvatskom odnosno na hrvatsko-srpskom, za mene je to bio veliki napredak. Ovo mi se svakako sviđalo jer me strogi Mirko Bajić kod prve školske zadaće iz hrvatskog toliko ispravljao crvenom tintom, da je bila stranica više crvena nego plava. Što se tiče mog pisanja videćete, da je to više ili manje srpsko-hrvatsko, ili ako hoćete – hrvatsko-srpsko, ili bolje jugoslovensko, kao što se ovde u Vojvodini govori u narodu. Sviđao mi se taj život: bio je uredan, ništa mi nije bilo teško, a iskušenja kao da su zaspala. Smenjivali su se učenje, molitva, rad, šetnja i igra. === Predvojaška (pre)vzgoja 32 === Predvojaška vzgoja – tako so na Slovenskem imenovali takrat tisto obdobje, na srbohrvaškem področju pa »predvojnička obuka« - ko so fantje imeli pripravo na vojaščino. Mislim, da je trajala kak mesec dni in je bila obvezna. Jaz sem ravno končal drugi razred »Klasične gimnazije – škole za spremanje svećenika« v Križevcih na Hrvaškem. Tako je ta »vojaščina« prišla na vrsto ravno v počitnicah, in sem je bil deležen nekje v bližini tega sicer lepega prigorskega mesteca z bogato zgodovino. Z disciplino tam sicer nisem imel težav, saj je bila naša v zavodu bolj zahtevna – pa tudi bolj prijetna. Tam ni bilo JNA-oficirjev kot pri vojakih, ampak so bili domačini. Predvojaško smo imeli nekje blizu Križevcev, nekje pod Kalnikom. V zavodu smo imeli svetniške vzgojitelje: ravnatelj je bil Anton Bajuk, Slovenec in Bele krajine, ki je po vojni od komunistov veliko trpel. Šolski svetnik je bil lumen Mirko Bajić, ki je bil iz istega kraja kot katehet Marin Mandić: iz kraja Mandići pri Omišu. Asistent je bil prav danes (7.VII.2022) v 87. letu starosti umrli Peter Bogataj. Zaradi tega, ker je dobil covid-19, ga niso sprejeli na onkologijo. Ko so ga končno včeraj sprejeli, je že ponoči izdihnil v bolnici, kjer bi se moral zdraviti za rakom. Drugo leto je bil naš asistent Janez Poprijan. Vsekakor pa smo se v Križevcih dobro počutili – v prvem letniku 1959 nas je bilo 32. Enega, ki je bil doma tam nekje blizu – so odpustili. Mislim da je bila taka malenkost, da ni bila vredna omembe – menda je na dvorišču pobral eno hruško »ukradel«. Drugega, iz Hercegovine, so pa odpustili menda zato, ker je med prvimi duhovnimi vajami prebiral neke partizanske zgodbe. Ni sicer bilo nič političnega, ampak nekaj za mladino, ilustrirano. Hujše je bilo, ko je neki fant iz Prigorja, zažgal iz maščevalnosti tisti ogromni marof na dvorišču, ukradel kobilo in hotel z njo na Madžarsko: takrat, ko je bila meja tako zastražena, da še miš ne bi mogla neopaženo čez. Pravili so, da so ga odpustili zaradi kajenja, ki je pri salezijancih po pravilih strogo prepovedano. Na splošno pa smo se pridno učili, razvedrilo imeli v sprehodih, igri in salezijanskih filminah, ki jih je oskrboval Vinko Furlan iz Italije. Jaz sem se rad učil in na koncu drugega razreda sva bila po uspehu najboljša dijaka Blaž Topolovac iz Modriče v Bosni in jaz; glede na to, da je bilo vse v hrvaščini, je bil zame to velik napredek. Meni se je to vsekakor dobro zdelo, saj mi je pri prvi hrvaški šolski nalogi Mirko Bajić veliko popravil z rdečilom. Meni je pač tisto življenje ugajalo: bilo je urejeno, zame nič pretežko, skušnjave pa ko da so zadremale. Izmenjavalo se je učenje, molitev, delo, razvedrilo. Pri predvojaški vzgoji pa je nadomestila molitev – kletev. Koliko so ti hrvaški pobi kleli! Še nikoli nisem slišal tako grdih in za katoliško vero žaljivih kletvin! Pri nas doma ni bilo kletvine, še »hudiča« ne. Pa so bili vsi ti mladeniči katoliške vere! Neverjetno! Res da se je preklinjalo tudi, ko sem bil pri vojakih v Pirotu in Prištini – pa tudi, kadar smo se vozili kam z vlakom – vendar toliko, kot so ti Zagorci oziroma Prigorci preklinjali Boga, Marijo, Srce Jezusovo – naše največje svetinje – menda nikjer. Mislim, da so celo Srbe – ki so imeli sicer zelo nesramne kletve in so nekateri preklinjali »sve po spisku« - posekali. Za nas, ki smo bili gojenci urejenega katoliškega zavoda, je to bilo res kot skok iz čiste vode v umazano mlakužo. Vendar nisem opazil, da bi nas kdo od fantov ali častnikov kaj pregovarjal ali odgovarjal od poklica – celo nekam naklonjeni so nam bili vsi po vrsti. Bil sem pa vseeno zelo srečen, ko je to neprostovoljno obdobje vendarle minilo. Sicer so se ti mladi fantje spodobno obnašali. Tako tudi pozneje večina sovojakov v Pirotu. Desetar kozavega obraza – da se ga je oče, ki me je tam obiskal, kar ustrašil – pa nas je med zanimanjem »zabaval« s svojimi osvajanji deklet do podrobnosti. Pa mu to ni bilo dovolj: ko smo imeli čiščenje orožja v sobi po kosilu, se je objemal z drugim oblečenim desetarjem pred vsemi. Ko sem se po tej »predvojaški vzgoji« vrnil nazaj v zavod v Križevce, sem se vendarle počutil spočetka nekam tuje, ko da je v mojo dušo vdrl nekakšen tuj, meni in mojim načelom sovražen svet – in ko da sem se vrnil na Zemljo s kakega tujega planeta. Ta občutek praznote in zbeganosti me je spremljal še dalj časa, dokler se nisem spet vklopil v ustaljeni življenjski ritem. Tista sladkost duhovnega življenja, odsotnost skušnjav in lahkota v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti – pa se je za vselej poslovila. Bilo mi je zelo težko s tem novim stanjem suhote se soočiti; jaz spremembe nisem razumel, drugi mi je pa ni znal razložitil. Bil sem pozneje pri vojakih v Pirotu in Prištini, pa se nikjer ni toliko preklinjalo, kot takrat na prigorski predvojaški »vzgoji«. Bila je vse, samo ne vzgoja. Pozneje sem bral, da mladi – pa tudi odrasli ljudje največkrat preklinjajo zato, ker zanemarijo molitev. Kdor se hoče odvaditi preklinjanja, naj začne redno moliti: ne le, da se bo rešil grde razvade – na sebe in na svojo okolico bo priklical Božji blagoslov. === Predvojničko (pre)vaspitanje 32 === Predvojničko vaspitanje, obuka ili odgoj - tako se to razdoblje nazivalo u bivšoj Jugoslaviji, a na slovenačkom području "predvojaška vzgoja" – je bilo doba, kada su momci imali pripreme za vojnu službu. Mislim da je trajalo oko mjesec dana i bilo je obavezno. Upravo sam završio drugi razred "Klasične gimnazije - škole za spremanje svećenika" u hrvatskim Križevcima. Tako je ta "vojna obuka" iskrsnula baš za vreme letnjih praznika, a ja sam se njome bavop negde u blizini ovog inače lepog prigorskog gradića bogate historije ili povijesti. Tamo nisam imao problema s disciplinom, jer je ona u našoj ustanovi bila zahtevnija – ali i ugodnija. Nije bila stroga i kruta kao kasnije za vreme služenja vojnog roka. Tamo nije bilo oficira JNA, jer je bo u službi domaći kadar a imali smo predvojničku obuku negdje kod Križevaca, negde ispod Kalnika. U predvojničkom odgoju molitva je zamenjena kletvom. Koliko su psovali ovi mladići! Nikada nisam čuo tako ružne i uvredljive psovke za svetu katoličku veru, makar su oni svi redom bili katolici! U našem domu kod kuće nije bilo psovanja, pa ni “vraga” ili slovenačkog „hudiča“ niko u kući nije spominjao. Istina da je bilo psovanja i kad sam služio vojsku u Pirotu i Prištini - kao i kad smo negdje išli vlakom - ali koliko god su ti Zagorci ili Prigorci psovali sveta imena - naše najveće svetinje – valjda nigde. Mislim da su čak i Srbe - koji su inače imali vrlo grube i bezobrazne psovke, a neki su psovali i "sve po spisku" - prevazišli. Za nas, koji smo odgajani u urednoj katoličkoj ustanovi, to je bilo stvarno kao skok iz čistog jezera u prljavu lokvu. Nisam primetio da nas je iko od momaka ili časnika nagovarao ili odvraćao od našeg zvanja - svi su se redom ponašali prema nama poštovanjem – čak i kad su ispričali po koju sumnjivu stvar. Tako nam je neki crnokosi oficir pričao, kako je bilo na latisnkom u školi, valjda u semeništu. Kod slobodnog spisa je napisao na latinskom neku bezobraznu rečenicu, da se kod čitanja njegov profesor toliko uzbudio, da se gotovo šlogirao – ali njemu i drugovima je to kao pubertetniku bilo naročito smešno; razume se, da je bio otpušten. Inače, ovi mladi momci su se pristojno ponašali te nisu bili u stvari loši ili pokvareni. Tako i kasnije većina suvojnika u Pirotu. Desetar kozavog lica - kojeg se moj otac, koji me tamo posetio, dodobra uplašio – posle zvaničnog zanimanja, "zabavljao" nas je svojim osvajanjem devojaka te svoja „junačke podvige“ opisivao do svih sitnica. Ali to mu nije bilo dovoljno: kad smo nakon ručka jednom u Pirotu čistili oružje u sobi, pred svima je se grlio sa svojim drugom-desetarom uz izgovaranje nepristojnih reči. To je mene i drugove svakako uznemiravalo. Ne mogu tvrditi, da se ono njegovo hvalisanje stvarno događalo ili se hteo samo praviti važnim pred vojnicima. Njemu u dobro ipak moram priznati, da mene lično nikad nije napastovao, nego me je čak branio i zaštitio, kad smo nešto obnavljali u stogodišnjoj pirotskoj kasarni i to posle grubog zlostavljanja od strane vojnika Sime – on i njegov drug-desetar su me uzeli u zaštitu, kao i svi ostali vojnici. Toga ovde u Prigorju nije bilo – više izostatak molitve i obilje psovke. Kad sam se nakon tog "predvojničkog odgoja" vratio u križevački salezijanski zavod, osećao sam se još uvek kao tuđin, kao da mi je u dušu upao neki strani svet, meni i mojim načelima neprijateljski nastroje: kao da sam se vratio na majčicu Zemlju sa neke vanzemaljske planete. Tada je verovatno počela ona tako mučna duhovna suša – iza nekog ugodnog razdoblja Božje blizine – kada je svako dobro delo postajalo iz dana u dan sve teže i napornije. Taj osećaj praznine i zbunjenosti pratio me dugo dok se nisam vratio u ustaljeni ritam života. Ranija slast duhovnog života iza prvih duhovnih vežbi na prvom polugodištu u Križevcima, odsutnost iskušenja i lakoća u ispunjavanju svakodnevnih obaveza – zauvek se oprostila. Bilo mi je jako teško nositi se s tim novim stanjem suhoće; nisam nikako razumeo promenu, ali drugi mi to nije mogao objasniti – niti bi znao to rastumačiti svom duhovnom vođi. U nekim stvarima na kraju dakle ostaje čovek sam sa svojim Bogom i sa svojom borbom. Kasnije sam bio s vojnicima u Pirotu i Prištini, ali nigdje nije bilo toliko psovki kao na predvojničkom “odgoju” u Prigorju. Bilo je to sve samo ne odgoj, vaspitanje ili obrazovanje. Kasnije sam čitao da mladi – kao i odrasli i stari – najčešće psuju jer zanemaruju redovnu molitvu. Ko se želi osloboditi psovke, neka se počne redovito moliti: ne samo da će se rešiti ružnog poroka, nego će prizvati Božji blagoslov na sebe i okolinu. Takve korisne upute sam čitao kod omiljelog narodnog sveca – svetog Antuna Padovanskog, koji čak tvrdi, da je redovita molitva osnovni uvet za večno spasenje. === Noviciat na Reki 33 === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda klasične gimnazije za pripravljanje duhovnikov, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenski hriboviti pokrajini. Tam v Prigorju so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je bilo poveznjeno starodavno mesto Križevci, a na enem bregu je stala tudi stolnica, v katero smo hodili k maši. na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, ki smo jih pomagali obdelovati. Reka pa je bila z okolico nekaj čisto drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje ter bedno grmičevje jo je oklepalo vse naokoli – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber – tudi od Podmurvic navzgor. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili seveda Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Ta zadnji je kmalu po posvetitvi imel hudo prometno nesrečo: hud veter je nekje pri Senju prevrgel njihov avtobus, da se je prevračal po strmini; bil je hudo ranjen in kot posledica je nastala bula v glavi in je kmalu nato tudi umrl. Na pogrebu na Mirogoju sem se poslovil kot sošolec od njega, ki »je prestal v Križevcih ognjeni krst – zdaj pa se je skozi ogenj vic preselil v večno blaženost.« V noviciatu pravzaprav ni bilo kakih iger, razen tako imenovane zastave, kjer sem rad sodeloval; medtem sem bil za nogomet, odbojko ali košarko preneroden. Ivo Ljubić, ki je bil profesor in glasbenik, je bil tudi skladatelj ter je sestavil več lahko pevnih pesmi; med drugimi tudi poslovilno pesem, ko so morali oditi na pritisk komunističnih oblasti italijanski salezijanci – ki z Reke niso odnesli niti zobotrebca: {| class="wikitable" |- ! Slovo italijanskih salezijancev z Reke (del) |- | <poem> Oj zbogom more, i Rijeko predivna Još prije zore bit ćeš mi daleka – Ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre bel mare Fjuma. </poem> |} Onje opeval na znano melodijo tudi naš breg, na katerem smo igrali nogomet: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (del) |- | <poem> »Nema Reka lepšeg kraja negoli je smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg…« </poem> |} Naši predhodniki so v noviciatu celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali: mi smo pa lahko igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Učko, drugega pa na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča in je tam živel en njegov brat, drugi pa v Ljubljani. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po nerazumljivi odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga vendarle množiččno in navdušeno pozdravljali. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – smo se malo spočili pred cerkvijo, kjer je župnikoval neki jezuit; oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo, kjer imajo letne duhovne vaje za duhovnike. Po več urah hoje smo prispeli na vrh. Kdor je prehiteval, je moral nositi nahrbtnik s hrano – kar pa je bilo za nas mlade in polne življenjske moči prava igrača. Učka (1396m) je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – namesto bujnih gozdov in gostega rastja le gmota kraškega kamenja in nizkega grmičevja: vendar najvišja gora Istre. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben; pomembno je bilo sodelovati. Danes se čudim, kako da ni mogel izbrati kaj bolj koristnega – je pač bila takrat po vojni huda revščina. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal – z Reke smo jo sicer redno videli na zahodnem obzorju. Naš magister je imel zanimivo navado: vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je Aleksander Ranković prišel pri Titu v nemilost – in odslej so tudi navadni ljudje mogli brez težav dobiti potni list ter iti čez mejo. Moja tozadevna pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – pa se glasi takole: {| class="wikitable" |- ! Naš izlet na goro Učko |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> |} === Novicijat u Rijeci 33 === U jesen, sredinom kolovoza 1961., nakon dvogodišnjeg "aspirantata", to jest pripremnog razdoblja, koji je uključivao dva niža razreda klasične gimnazije, krenuli smo iz Križevaca vlakom u Rijeku. Ovo putovanje mi je bilo zanimljivo, jer je Gorski kotar vrlo sličan slovenskom brdovitom krajoliku. Bilo je i tamo u Prigorju šume, ali su bile manje. Okolinu su najvećim dijelom krasila polja i livade, razastrte po pitomim brežuljcima, na kojima se smestio drevni grad Križevci. Na jednoj takvoj uzvisini bila je i katedrala, u koju smo išli na misu; na drugoj strani je bila uzvisina "Kosovec", gde su bile biskupijske njive, koje smo mi pomagali obrađivati. Rijeka i njezina okolica bili su nešto sasvim drugo: ne plodna polja, nego gole krške stene i jadno grmlje koje su je okruživale sve u naokolo - tada još osim uz more nije bilo toliko novih naselja, koja se danas protežu visoko uzbrdo od obale - čak od Podmurvica naviše. Iznad crkve Marije Pomoćnice u Rijeci, koju su sagradili italijanski salezijanci, bila je obala „Smušen breg“, gde smo igrali nogomet u nekoj vrtači. Najbolji nogometaši bili su, naravno, Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Potonji je nedugo nakon svećeničkog ređenja i župnikovanja u Zagrebu doživeo tešku saobraćajnu nesreću: jak vjetar prevrnuo im je autobus negdje kod Senja pa se skotrljao niz padinu; teško je ranjen i od toga mu se stvorio u glavi tumor te je ubrzo preminuo. Na sprovodu na Mirogoju oprostio sam se kao njegov školski drug od mučenika, koje je „križevačko vatreno krštenje prošao – ali se sada kroz oganj smrti i čistilišta preselio u vječno blaženstvo na nebesima“. U novicijatu zapravo nije bilo posebnih igara, osim tzv. zastave, u kojoj sam volio sudelovati; u uostalom ja sam bio previše nespretan za nogomet, odbojku ili košarku, koje smo igrali u gornjem dvorištu, levo od crkve Marije Pomoćnice. Ivo Ljubić, koji je bio i profesor i glazbenik te skladatelj, sastavio je nekoliko pesama lakih za pjevanje; između ostalih i oproštajni kuplet kada su italijanski salezijanci morali otići zbog promene vlasti: i tada oni sa sobom iz riječkog zavoda nisu ponijeli ni čačkalicu: {| class="wikitable" |- ! Oproštaj riječkih italijanskih salezijanaca (dio) |- | <pjesma> Oj, zbogom more, i Rijeko predivna još prije zore bit ćeš mi daleka - ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre - bel mare, Fjuma. <ref>Zbogom za uvek – lepo more i Rijeka</ref> </pjesma> |} Sastavio je i humnu našem Smušenom bregu, na kojem smo igrali nogomet uz poznatu melodiju: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (dio) |- | <pjesma> "Nema Reka lepšeg kraja nego li je Smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg... </pjesma> |} Naši prethodnici su čak iu novicijatu igrali nogomet u reverendama, koje su bile od lošeg materijala i brzo su se prljale: mi smo mogli igrati bez talara ili mantija, pa smo imali mnogo manje posla oko čišćenja. Tekom novicijata imali smo dva izleta: jedan na Učku, a drugi na Svetu goru kod Gorice. To je bilo razumljivo, jer je naš duhovnik - Slovenac Serafin Pelicon - bio iz Sovodnja kod Gorice. Tu se sastaju reke Vipava i Soča, a tu mu je živeo jedan njegov brat, a drugi u Ljubljani. Tako je njegovo mesto bilo na italijanskoj strani granice, po neshvatljivoj odluci saveznika, koji su Staru Goricu neprirodno odsekli od ostatka Slovenije, u uverenju, da su Italijani bili žrtve fašizma - a zapravo su ga dočekali oduševljeno i podržavali, te ugnjetavali tamo živuće Slovence. U ponedeljak, 28. maja 1962., kad smo išli na izlet te se penjali na Učku - naravno celim putem pešice, prolazeći kroz Lovran i Vepric - malo smo se odmorili pred crkvom u kojoj je župnikovao neki isusovac; oni imaju i sada u svojoj upravi i Opatiju, gdje se održavaju godišnje duhovne vežbe za sveštenike. Nakon nekoliko sati hoda stigli smo na vrh. Svako ko je preticao skupinu, morao je nositi za kaznu ruksak s hranom – što je za nas mlade i pune snage bila prava igračka. Učka (1396 m) prava je sirotinja u usporedbi sa slovenskim brdima ili već sa Kalnikom kod Križevaca. Umesto bujne šume i gustog rastinja, samo gomila krškog kamenja i niskog grmlja: ali ipak je to najviša planina Istre. Naš magister je raspisao natečaj za najbolju pjesmu. Javila su se nas trojica: jedan je bio Slovenac Tone Krnc, drugi sam bio ja, a trećeg se ne sećam. Ždrebom su - da se niko ne uvredi - moju pesmu izabrali za najbolju. Za nagradu sam dobio stari italijanski misal, koji je bio praktički beskoristan; ali nije bilo važno pobediti nego surađivati zajedno. Zanimljivo je da smo, naravno, morali napisati pesmu pre nego što smo krenuli na put. Zato mi se i danas čini čudnim kako sam uspio uhvatiti raspoloženje i okolnosti koje su nas doista pratile na putu, iako o planini i okolišu od pre, razumljivo, nisam znao ništa – i makar smo Učku od Smušenog brega redovito svakog dana mogli gledati iz Rijeke na zapadnom obzoru. Naš duhovnik je imao zanimljivu naviku: usprkos Crkvi ne baš sklonoj okolini uvek je hodao u mantiji, iako su ga ponekad zbog toga zadirkivali ili pustili dugo čekati. Možda i zato nije od Tita dobio pasoš ili putovnicu da bi mogao posetiti svoju obitelj u Sovodnju: osam puta je poslao molbu i osam puta je bio odbijen. Ovako nam je jednom ogorčeno rekao – što je za ovog asketskog čovjeka doista bila iznimka – nikad naime nije kritizirao ni Tita ni komunizam: “Zalepit ću na zid svih osam zahteva, a do njih Titovu sliku.” Ubrzo nakon toga Aleksandar Ranković pao je u nemilost kod Tita – a od tada su i obični ljudi mogli lako dobivati putovnicu i prelaziti granicu. Moja pesma na ovu temu nije neko veliko umjetničko delo - ispevana je na narodni način - jer sam poznavao i voleo slovenačke narodne pesme - a tako jednostavno je pevala i moja majka - pesnikinja Marija Brenčič. Ali ova moja pesma - za koju mislim da je bila prva u mom životu – bila mi je posebno draga te glasi ovako: {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet na Učko (slovenački izvirnik)</center> ! <center> Naš izlet na Učku (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi po nama poput potoka, Ali ipak svi smo sretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; vesela pjesma je odjeknula - a povetarac nam hladi lice. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> |} === Bogoslovje 36 === Veliko napako delajo starši ali predstojniki, ki nekoga silijo v šolo ali poklic, ki ga ne mara. Bog je namreč dal v srce vsakemu otroku določene sposobnosti a ne starši ali vzgojitelji, ki večkrat s svojim nasiljem pokvarijo Božji načrt. Podobno je seveda tudi z izbiro poklica ali zakonskega tovariša: otrokom – pa tudi staršem – je pri tej izbiri treba pustiti svobodo. Večkrat pa otroci svojemu ovdovelemu očetu ali materi pri tem postavljajo neverjetne ovire – kar je seveda tudi proti Božji volji. Mene pa so predstojniki po srednji šoli proti moji želji poslali na študij latinščine in grščine, ki ni peljal do srečnega konca. Odslej sem imel veliko razumevanje do neuspešnih dijakov. Zgodilo pa se mi je namreč podobno, kot najboljšemu dijaku v izredno zanimivem ter poučnem romanu »Golobček«, ki jo je napisal Jindřich Šimon Baar pod naslovom Holoubek (Kněžská idyla – Duhovniška idila), in je med vojno izšel pri Slovenčevi knjižici. Glavni junak in odličnjak je pred maturo dejal: »Če ne naredim teh izpitov, se vpišem v bogoslovje!« In se je zmotil pri matematiki zaradi enega minusa, pa je pri maturi padel. Res se je vpisal v bogoslovje, postal goreč duhovnik in marsikaj doživel. Po vpisu v bogoslovje sem opravil vse izpite pravočasno. Celo iz hebrejščine pri Jakobu Aleksiču sem dobil desetko. Za tiste, ki so imeli desetko, so pravili, da so »mente captus«, torej malce prismojeni. Pa nič hudega, če je človek samo malo prismojen in le pri učenju; boljše malo prismuknjen kot hudoben. Tudi hebrejščina je bila mrtev jezik, vendar mi je bila zanimiva. Naučil sem se na pamet celo (najkrajši) psalm, in ga znam še danes, in bi se v latinici glasil nekako takole: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalm 116 (117 – hebrejski izvirnik, fonetično)</center> ! <center> Psalm 116 (117 – slovenski prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospoda vsi narodi, Slavite ga vsa ljudstva. Zakaj močna je do nas njegova dobrota, Gospodova zvestoba traja na veke. </poem> |} Kakor hitro sem se vpisal v bogoslovje, so me že imeli na piki na vojaškem odseku in me vpoklicali k vojakom. Bogoslovne študije so dijakom v Titovi Jugoslaviji radi prekinjali, da bi jih ovirali na poti k duhovniškemu poklicu. Pri vojakih so pa tako ali tako vsakega še posebej obdelovali in ga skušali odvrniti od poklica ali celo pridobiti za partijo. Tako sem 24. septembra 1967 zapustil Slovenijo in se napotil v Pirot, ki je bil za moje pojme mestece Bogu za hrbtom. Študiral sem nekaj tudi med vojaščino – zlasti filozofijo; ker nisem vedel, da študentje dobijo vprašanja in da se po njih lažje pripravijo na izpite, sem po vrnitvi iz filozofije pri Janezu Janžekoviču (1901-1988) dobil komaj prehodno oceno. Ni pa tako bilo pri drugih predmetih. Imeli smo takrat v bogoslovju odlične profesorje. nekateri so name napravili prav poseben vtis, zlasti asketski in učeni profesor dogmatike – Božji služabnik Anton Strle (1915-2003). Enkrat je pokojni Igor Lovišček – to je pozneje sam izjavil na našem izletu v Romunijo – poslal vprašanje: »Kako da papež in škofje lahko oporekajo tako velikemu teologu, kot je Hans Küng”. Mož se je tako razburil, da bi ga skoraj kap. Ker je znal sveto pismo nove zaveza na pamet – naučil se ga je v večletnem komunističnem zaporu – nam je citiral cel odlomek iz pisma svetega Petra, kjer prvi papež opozarja: »Bratje, trezni bodite!« (1 Pt 5,8) In je nadaljeval, češ, mar škofje in papež res nimajo nobene veljave in avtoritete, kadar gre za pravi nauk? In ker je Hans velik teolog, mu ne bi smeli oporekati. In ker je Goethe velik pesnik – pa je dvomil o Jezusovem božanstvu – pa mu nihče ne bi smel oporekati, ker je pač velik pesnik. da ga drugič morda res ne bi zadela kap, so se bogoslovci dogovorili, da ne bodo napisanih vprašanj dajali profesorjem kar tako v roke, ampak, da jih bodo prej pregledali, ali niso morda samo izzivanje. Igor je pozneje dejal, da je hotel skrajšati uro, ki jo je menda goreči profesor že podaljšal – pa je bila zaradi tega dodatka še daljša. Psihologijo nam je predaval svetovno znani Anton Trstenjak (1906-1996), ki je zaslovel s svojimi poljudno-znanstvenimi knjigami prek Mohorjeve družbe po vsej Sloveniji. Tisto leto je bil tudi dekan Teološke fakultete in je zaradi zgleda redno prihajal na predavanja – kar mu sicer zaradi mnogih drugih obveznosti ni bilo vedno mogoče. Klicali pa so ga za izredna predavanja tudi v Ameriko in drugam. Imel je neverjetno dober spomin in predaval tako zanimivo, da je bila njegova predavalnica zmeraj nabito polna, tako samo še pri Strletu. Bil je osebni prijatelj mojih staršev. Ko sem že bil v Križevcih, nas je nekoč obiskal na domu skupaj s stolnim kanonikom Francem Kimovcem (1878-1964). Postavil mi je vprašanje, ali ne bi rajši šel k škofijskim. Nisem odgovoril pritrdilno, saj se mi je za malo zdelo, da me nagovarja sedaj, ko sem se že trdno odločil. Takšnega odgovarjanja oziroma odvračanja pa ni malo; navadno pa se tisti poklic izjalovi. Poklic namreč daje Bog in ne ljudje, niti starši niti učitelji niti politiki – ampak oni morajo odkrivati, kaj se skriva v mladem človeku in ga tja usmerjati. Prvo leto je bil v Križevcih iz Hrvaškega Zagorja neki dober fant – Silvester Vorih, ki je imel vesel značaj, prav primeren za salezijanca. Pravili so, da ga je njegov župnik peljal po različnih krajih, da bi ga odvrnil od salezijancev in naslednje leto se fant res ni vrnil v Križevce. Na začetku bogoslovnega študija – ki sem ga moral prekiniti zaradi vojaške obveznosti, sem napisal eno svojih prvih pesmi, ki se nanaša na Škale pri Velenju. Tam se je pogreznila zaradi izkopa lignita in nezavarovanja hriba, na katerem je stala na skali, prafarna cerkev sv. Jurija s čudovitimi freskami, pa še župnišče, prosvetni dom, gostilna in še nekaj drugih pomembnih stavb, med njimi tudi gostilna, kamor se je poročila teta Ančka. {| class="wikitable" |- ! Škalsko mirje |- | <poem> ŠKALSKO MIRJE (Žalostinka Škalam 1967) Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in zamolklo Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> |} Med študijem bogoslovja sem napisal še drugo pesem; tej sem dodal okrog 2015 še srbski, hrvaški in madžarski prevod: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} Po končanem študiju bogoslovja – filozofije in teologije – sem nadaljeval z vpisom v letnik priprave na magisterij in s primerno oceno opravil izpite: celo pri strogemu Francu Rozmanu, pa pri Francu Perku – poznejšemu beograjskem nadškofu in pri Antonu Srletu. Manjkala je samo še ustrezna naloga… Vmes pa sem bil na lastno željo prestavljen – ne v misijone, ampak v diasporo. === Bogoslovija u Ljubljani 36 === Veliku grešku čine roditelji ili nadređeni koji teraju dete da ide u školu ili zanimanje koje ne voli. Svakom je detetu Bog stavio određene sposobnosti u srce, ali ne roditeljima ili odgajateljima koji svojim nasiljem opetovano kvare Božji plan. Naravno, isto vredi i za izbor zanimanja ili supružnika: deci – kao i roditeljima – treba dati slobodu u tom izboru. Mnogo puta, međutim, deca stavljaju neverovatne prepreke svom ocu ili majci udovici – što je, naravno, također protiv Božje volje. Međutim, nakon srednje škole poglavari su me, protiv moje volje, poslali na studij latinskog i grčkog jezika, što nije završilo sretno. Od tada sam imao puno razumevanja prema neuspešnim đacima. Meni se dogodilo slično onome što se dogodilo najboljem učeniku u iznimno zanimljivom i poučnom romanu „Golubić“, koji je pod naslovom Holoubek napisao Jindřich Šimon Baar, a za vrijeme rata objavila u prevodu Slovenčeva knjižnica. Glavni lik i odlikaš je pre mature samouvereno obećao: “Ako ne položim ove ispite, upisat ću teologiju!” A iz matematike je pogriješio zbog jednog jedinog minusa i tako je uznemiren pogrešio i na drugim predmetima te konačno propao na maturi. Zaista je upisao bogosloviju, te postao gorljiv sveštenik. Nakon upisa na teologiju sve sam ispite položio u roku. Čak sam dobio desetku iz hebrejskog kod Jakoba Aleksiča. Za one koji su imali desetku, govorili su u šali, da su "mente captus", tj. pomalo čaknuti. I hebrejski je bio mrtav jezik, ali mi je bio zanimljiv. Čak sam i (najkraći) psalam naučio napamet, znam ga i danas, a glasio bi otprilike ovako: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalam 116 (117 - hebrejski izvirnik, fonetski)</center> ! <center> Psalam 116 (117 – srpskohrvatski slobodan prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospodina svi narodi, Slavite ga svi puci. Jer je njegova dobrota velika prema nama, Večna je vernost Gospodnja. </poem> |} Čim sam upisao bogosloviju, već sam kao sumnjiv na vojnom odseku te usred školovanja pozvan u vojsku. Studentima su u Titovoj Jugoslaviji voleli prekidati teološki studij kako bi ih omeli na putu do svešteničkog zvanja. Za vreme služenja vojnog roka su, međutim, postupali sa svakim posebno i pokušavali ga odvratiti od zvanja ili čak pridobiti za komunističku partiju. Slične stvari sam prolazio i ja, makar u blažem obliku nego nekoji moji drugovi. Tako sam 24. septembra 1967. napustio Sloveniju i otišao u Pirot, koji je po meni tada bio grad Bogu iza leđa. Nešto sam i studirao tekom vojnog roka - posebno filozofiju; nisam ni znao da se studentima daju pitanja i da se nakon njih lakše spremaju za ispite. Ja sam naprotiv učio sve po redu te kod povratka iz vojske iz filozofije kod Janeza Janžekoviča (1901.-1988.) dobio jedva prolaznu ocenu. Međutim, to nije bio slučaj s drugim predmetima. Imali smo u to vreme izvrsne profesore na ljubljanskoj bogosloviji; neki su me se posebno dojmili, osobito asketski i učeni profesor dogmatike - sluga Božji Anton Strle (1915.-2003.). Jednom je bogoslov Igor Lovišček - to je kasnije sam izjavio na našem izletu u Romuniju - poslao na listu napisano pitanje: "Kako Papa i biskupi mogu osporavati tako velikog teologa kao što je Hans Küng?". Predavač se toliko uznemirio da je umalo doživio moždani udar. Budući da je Sveto pismo Novoga zaveta znao napamet - učio ga je godinama u komunističkom zatvoru - citirao nam je celi odlomak iz poslanice svetog Petra, gde prvi papa upozorava: "Braćo, budite trezni!" (1 Pt 5,8) I nastavio je, govoreći, nemaju li biskupi i papa doista nikakvu valjanost i autoritet kada je u pitanju pravi nauk? A budući da je Hans veliki teolog, ne treba se mu suprotstavljati. A budući da je Goethe bio veliki pesnik – a on je sumnjao u Isusovo božanstvo – niko s njim ne treba raspravljati ili mu protivrečiti, jer on je veliki pjesnik. Kako se drugi put možda doista ne bi šlogirao, bogoslovi su se dogovorili da profesorima neće samo uručiti napisana pitanja, nego da će ih prvo pregledati da vide nisu li možda samo provokacije. Igor je kasnije rekao da je želio skratiti sat, koji je vatreni profesor već produžio – ali je zbog ovog dodatka bio još dulji. Psihologiju nam je predavao svetski poznati Anton Trstenjak (1906.-1996.), koji se preko Mohorjeve družbe proslavio diljem Slovenije svojim znanstveno-popularnim knjigama. Te je godine bio i dekan Bogoslovnog fakulteta i, primera radi, redovito je dolazio na predavanja - što mu zbog mnogih drugih obveza nije uvek bilo moguće. Također je bio pozvan da drži izvanredna predavanja u Americi i drugdje. Imao je neverovatno dobro pamćenje i toliko je zanimljivo predavao da mu je predavaonica uvek bila puna, baš kao i kod Strleta. Bio je osobni prijatelj mojih roditelja. Kad sam već bio u Križevcima, jednom nas je posjetio kod kuće zajedno s katedralnim kanonikom Franom Kimovcem i „našom tetkom“ Hedvikom (1878.-1964.). Prve godine bio je u Križevcima jedan dobar dečko iz Hrvatskog Zagorja - Silvester Vorih, koji je bio vesela karaktera, prikladan za salezijanca. Pričalo se da ga je župnik vodio na razna mesta kako bi ga odvratio od redovničkog zvanja, i sledeće se godine dečak se stvarno nije više vratio u Križevce. Takvo odgovaranje ili odbijanje od duhovnog zvanja nije retko; međutim, obično izgubi takav kandidat smisao za duhovno zvanje uopšte. Zvanje je naime dato od Boga, a ne od ljudi; stoga ga ne smeju ometati ni roditelji, ni učitelji, ni političari – ali oni moraju radije otkrivati što se u mladoj osobi krije i tamo ga uputiti: onda ćemo imati ne samo dovoljno dobrih zvanja, nego i dovoljno dobrih duhovnih zvanja. Na početku studija teologije - koju sam morao nasilno prekinuti zbog služenja vojnog roka - napisao sam jednu od svojih prvih pesama koja se odnosi na Škale pri Velenju. Drevna pražupska crkva sv. Jurija s prekrasnim freskama, kao i župni dvor, prosvetni dom, gostionica i još nekoliko važnih zgrada među kojima je bila i gostionica u kojoj je radila moja tetka Ančka, se urušilo u dubinu zbog nesmotrenog iskopavanja ugljena, koji se nalazio u dubinama također ispd te divne crkve, koju smo još videli stajati 1950. godine, kad nas je vodio otac na izlet. {| class="wikitable" |- ! <center> Škalsko mirje (Žalostinka Škalam 1967, slovenački izvornik)</center> ! <center> Škalsko groblje (Žalopojka Škalama 1967, srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in pošastno Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> | <poem> Zamišljeno lutam uz tiho jezero. „Nema dalje!“ zaustavlja me preteći natpis. Zemlja se ugreznula... Čudno i zastrašujuće Zvižduk sirena nestaje u daljini. Teška noga gazi po polomljenim panjevima; Gledam duž uplakanog šljunka - Gorka me bol jede i grize, Smrdljivi tvornički dim ko da mi se ruga. Šaleškoga okruga, o Škale, rajski bisere, Sećanje na tebe zadaje mi gorku bol: Izgubio si srce, jadno selo, Progutali su ga tragovi ugljena. Ugljena? Ne! Opljačkalo ga je zlo Tog stranoga, bezbožnoga tiranina; Uvuklo se nekoć nepoznato zlo – Proždirala te kao živi polip. Znaju reći da je bilo loše... Ali nada ne jenjava. Samo Božji hram na brdu uzdiše u noć: "Polagano umiranje — ah — gorko je!" Lepejna proždrljiva – stoj, dovoljno! Zar potok kani li zadnju mrvicu umesiti u blato? Potop je poplavio dom nesretnih vernika - U pustoj hosti lete divlje sove. Zidovi starodrevni neumitno tonu, U ponor ga vuče nepoznata sila. “Nećeš popustiti?” – “Ne mogu više, priznajem: Ti si od mene jača sila zle sreće!” Onde je sada samo mali humak svedok, da je ovde nekada stajalo središte sela; ogromne, neutešne suze skrivaju od očiju naših groblju domova. A suze rastu dalje, dalje, šire, stapaju se preko močvare koja prodire: Dobivaju naziv: Velenjsko jezero. ali znate: pravo bi bilo - "Škalsko groblje!" </poem> |} Nakon završenog studija filozofije i teologije – nastavio sam upisivati sa godinom priprave za magisterij i položio ispite s primerenom ocenom: čak i kod strogog Franca Rozmana, pa i kod Franca Perka – kasnijeg beogradskog nadbiskupa, te kod Antona Srletom. Nedostajalo je samo odgovarajuća zadaća... U međuvremenu sam premješten - ne u misije, nego u dijasporu. Za vreme bogoslovskog študuja sam napisao još i drugu pesmu, kojoj sam dodao još i originalne prepeve na druge jezike: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Zdravnik Anton Lisec 42 ==== V časopisu „Vrelo života“ je potekala razprava med Štefanom Šteinerjem in Jordanom Kuničićem glede načinov, kako uravnavati rojstva v krščanskem duhu. Zagrebški profesor moralne teologije Kuničić je zagovarjal v celoti nauk Humanae vitae, ki preporeduje kakršno uporabo protispočetnih sredstev. Ljubljanski profesor moralke Šteiner pa je zagovarjal uporabo umetnih sredstev pri uravnavanju rojstev, češ da to ni greh, ampak le manjše zlo – po starodavnem načelu o manjšem zlu. Tako naj bi bila dovoljena uporaba kondoma, včasih pa tudi tabletk in spirale; takrat še ni bilo jasno, da to ni le kontracepcija, ampak način, ki večkrat umori komaj spočeto življenje. V zvezi s tem je popolnoma soglašal z učenjem okrožnice papeža Pavla VI. tudi zdravnik-kirurg Anton Lisec iz Vetova v Slavoniji, ki se je popolnoma posvetil pripravi mladih na zakonsko življenje, k čemur ga je povabil župnik Marko Majstorović v Slavonskem Brodu. Tam so sprožili gibanje za življenje po imenu Pro vita, ki je pritegnilo tudi mnoge zakonce, da so apostolsko delovali zoper splav in kontracepcijo, kakor tudi zoper umetno oplodnjo. Na ta način so rešili mnogo nerojenih življenj, in ti otroci so vsako leto v spremstvu svojih staršev imeli svoj praznik – in bila jih je polna cerkev. Gibanje je zajelo ne le katoličane, ampak tudi pravoslavne in druge – je torej postalo pravo ekumensko gibanje za življenje. V zvezi s tem je izdal veliko brošur, od katerih je najbolj znan letak „Otrok – Božji dar“, ki je preveden v veliko jezikov – tudi slovenščino. Na spletu je najti njegova besedila pod skupnim naslovom „Moja besedila“ („Moji tekstovi“). Temu je podobno v Sloveniji „Gibanje za življenje“. Da se vrnemo k osnovnem načelu, na temelju katerega so zagovorniki dopuščali uporabo kontracepcije. Načelo o manjšem zlu bi preprosto razložili takole: »Če se človek mora odločiti med dvema zahtevama, ki sta obe neko zlo, naj izbere tisto, za katero misli v tem trenutku, da je manjše zlo.« Tukaj, v primeru uravnavanja rojstev, pa je bilo postavljeno vprašanje takole: »Eden od zakoncev ne želi katoliškega načina uravnavanja rojstev, in zato pride v nevarnost sama trdnost zakona. Da bi rešila zakon, se lahko odločita zakonca za manjše zlo – za uporabo kontracepcije, ne le kondoma, ampak tudi tabletk.« To je bil zapleten in pravzaprav čisto nov moralni primer, ki mu v zgodovini še ni bilo enakega. Zato rešitev ni tako preprosta. In našel sem pri moralistu – jezuitu Arthurju Veermeschu (1858-1936), da opisuje ta problem, oziroma staro in sprejeto načelo o manjšem zlu: Če se človek najde pred nujno odločitvijo, pa ima na razpolago samo dve možnosti, sme izbrati eno od njih. Ne greši, katerokoli izbere, dokler nima možnosti da se posvetuje o cerkvenem in Božjem nauku glede zadeve. Tako so bili naši fantje med drugo svetovno vojno pred izbiro, ali bodo šli med domobrance ali med partizane. Nobena od teh odločitev ni bila lahka, nobena brez možnosti za greh, vsaka je bila moralno tveganje, a večkrat niso mogli niti prostovoljno odločati, ker so bili nasilno odpeljani. Mnenje: »Zaradi nevarnosti, da zakon propade, lahko zakonca uporabljata kontracepcijo« torej ne drži in je dilema umetna: #1.Tu se ni treba posvetovati, kaj je prav, ker jasen cerkveni nauk pravi, da umetna kontracepcija ni dovoljena in da je grešna, pa najsi bo abortivna ali neabortivna, saj take razlike cerkveno učiteljstvo ne pozna. Poleg tega je uporaba tabletk abortivna – a v času okrožnice Humanae vitae tega še niso vedeli. To so odkrili šele mnogo pozneje. #2.Ne sme se enačiti moralno zlo in fizično zlo. Moralno zlo je greh in se ga je treba izogibati in se mu tudi lahko izognemo, če hočemo, čeprav je treba za to včasih prispevati velike žrtve. Fizično zlo pa ni greh, in ga torej moramo trpeti, če bi se mu brez greha ne mogli izogniti. Če pa uporaba kontracepcije ne bi bila greh, potem sploh ne bi bilo problema; izgleda torej, da njeni zagovorniki menijo, da ni greh. #3.Glede vesti koncil pravi: »Na dnu vesti odkriva človek postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati. Vest je človekovo najbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam z Bogom, čigar glas zveni v človekovi notranjosti (CS 16). To pomeni, da je glas vesti treba poslušati, ne pa vesti (pre)oblikovati po svojih grešnih željah, kot so to delali zagovorniki »spolne revolucije«, ki je takrat od 1968 bila vsepovsod na pohodu, tudi v glasbi Beatles-ov. #4. Sveto pismo poleg tega pravi, da za dobro, ki ga nameravamo, ne smemo uporabljati slabega. Na primer, nekdo krade, da bi pomagal revnim: v tem primeru je sicer namen dober, vendar manjka pravilnost volje, ker so dejanja slaba. Skratka, dober namen ne daje pooblastila za nobeno slabo dejanje. “Ali naj bi počenjali zlo, da bi iz tega prišlo dobro, kakor nam obrekljivo podtikajo nekateri? Obsodba takih je pravična” ( Rim 3,8)« Cilj torej ne posvečuje sredstva. #5.Janez Pavel II. je omenil prav ta problem v svoji okrožnici o družini. Tam trdi, da uporaba kontracepcije ne more rešiti zakona, ampak prav nasprotno: spoštovanje Božjega in naravnega zakona bo učvrstilo tudi zakonsko ljubezen. Tam nedvoumno spodbuja starše k velikodušnem sprejemanju otrok in pravi, da je manjše zlo, če starša sprejmeta še kakega otroka, ko pa da se sebično ogibata otrok zaradi svojega ugodja in uporabljata protispočetna sredstva. On je poudaril, da večkrat prav zaradi grešnega uravnavanja rojstev propade in razpade marsikak zakon. Vermeersh (1858-1936) ima tudi splet: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur #6. Tako sem sam prišel do prepričanja, da je nauk Cerkve jasen: prepoveduje kakršnokoli namerno preprečevanje spočetja v krščanskem zakonu in da v tej točki moj sicer učeni profesor Steiner ne uči cerkvenega nauka. Zato sem ga nekoč pri predavanju vprašal prek listka: »Jaz ne vidim, kako bi vaš nauk uskladil s papeževim učenjem v Humanae vitae.« Pa se je diplomatsko izognil odgovoru rekoč, da je papeževo učenje je vredno upoštevanja. V resnici pa je nekoč dejal, da mi kot spovedniki ne bi smeli spraševati ljudi glede njihovega načina uravnavanja rojstev. To bi seveda bilo upravičeno, če ne bi šlo za smrtni greh, ki se ga človek mora spovedati zaradi očiščenja duše in umiritve vesti. Koncil je sicer dejal, da si zakonci glede uravnavanja rojstev ustvarjajo svojo sodbo v svoji vesti: vendar ta vest mora biti pravilno oblikovana po nauku svetega pisma in cerkvenega učiteljstva. Končno odločitev glede tega vprašanja – o katerem se pravzaprav koncilski očetje niso mogli zediniti – pa so prepustili papeževi odločitvi. Čakala ga je torej nehvaležna naloga, da razglasi odločitev glede tega vprašanja, ki ne bo nikogar zadovoljila. Preveč stroga se bo zdela tistim, ki so zagovarjali neomejeno uporabo tabletk pri uravnavanju rojstev ne vedoč, da ta uporaba povzroča ne le preprečitev spočetja, ampak tudi uničenje že spočetega življenja, in da je torej tudi abortivna. Po drugi strani pa so obstajali tudi nekateri, ki so zagovarjali še ožjo opredelitev. Poudarjali so, da je sklicevanje na vest pravzaprav protestantovsko načelo, ker oni nimajo najvišjega cerkvenega učiteljstva, ki bi usmerjalo človeško vest. Vest je pa seveda raztegljiva ko harmonika, posebno dandanes. Tako dvomljivo učenje je v dvom in stisko vesti spravilo veliko zakonskih parov – kar sem pozneje lahko spremljal v praksi, saj tisto sklicevanje na vest ni bilo ravno najbolj prepričljivo. Tako mi je neka žena dejala, da o takem ravnanju meni včasih, da je pravilno, včasih pa, da ni. Najbolj se je pa bala ustavljati se nasilnemu možu, ki se je požvižgal na take »malenkosti«. Jasen cerkveni nauk pa daje zakoncem oporo in možnost sklicevanja na vest, ki bi jo moral spoštovati, če ima ženo res rad. Še veliko bolj to velja za pravico žene, da rodi otroka. V svetu namreč ni redko nasilje nad ženami – ki ga občila redko omenjajo – da bi naredile splav. Koliko morajo nekatere ženske v tem smislu pretrpeti nasilja od neprijaznega okolja, ne bi človek verjel, če ne bi bral na primer takega pisma, ki ga je neka mamina prijateljica iz Podlipe pisala vsa obupana. V njem pravi, da jo je mož prisilil, da je proti svoji volji in vesti naredila splav v zavesti, da s tem umori svojega lastnega otroka. Ženske, ki trdijo, da je otrok njihov trebuh, s katerim lahko razpolagajo, prvič ne govorijo resnice, saj je danes znanstveno dokazano, da tu gre za novo bitje, ki ima lastne organa in lasten krvotok, kjer je celo krvna skupina večkrat različna od materine. Vsi verniki pa verujemo, da temu bitju v trenutku spočetja Bog vdihne neumrljivo dušo, za zveličanje katere bodo starši dajali Bogu nekoč odgovor. Popolnoma se je strinjal s tem koncilskim papežem in z učenjem okrožnice Humanae vitae borec za nerojene otroke Anton Lisec. Spoznala sva se ob pripravljanju mladih na zakon. Takrat je bilo še veliko mladine, ki so se pripravljali skupno na zakonsko življenje. Povezali smo se s skupino iz Bačke, iz Novega Sada, ki je imela predavanje tudi v Mužlji: zakonski par, duhovnik, zdravnik. Nihče od njih pa se ni dotaknil najbolj občutljive teme – a to je krščansko uravnavanje rojstev. Navadno so le razlagali sredstva za to metodo. V Slavoniji pa so že takoj po 2. vatikanskem koncilu uvedli obvezno pripravo mladih na zakon. Vodil jo je župnik Marko Majstorović iz Slavonskega broda, ki je kot zdravnika zaposlil mladega in navdušenega branitelja življenja kirurga Antona Lisca. Le-ta je bil pripravljen celo zastonj priti tudi v Mužljo. Tako smo sedaj tudi mi imeli celotno ekipo: duhovnik je bil naš župnik Stanko Tratnjek, zakonski par je bil tudi iz Mužlje, zdravnik pa je bil gost, ki je bil prepričan, da je težko dobiti primerno usposobljenega zdravnika na to temo, saj navadno razlagajo zadevo tako, kot so se je naučili na medicini: a to je medicina brez morale, ki vsa ta protispočetna sredstva poučuje, dovoljuje in celo priporoča. Skozi več let je ta zdravnik prihajal k nam, kjer je vodil tečaje priprave na zakon. Včasih je uspel priti tudi v osnovno šolo v Mužlji, pa tudi na srednjo medicinsko šolo v Zrenjaninu. Tam je imel splošno predavanje o zdravem načinu življenja, pa tudi o krščanskem gledanju na pripravo na zakon. Osrednja tema pa je bila čistost pred zakonom, zvestoba v zakonu ter sprejemanje otrok, kajti otrok je največji Božji dar. Obiskal je tudi državno bolnico Đorđe Joanović. Želel se je sicer sestati z glavnim aborterjem na ginekologiji – to stavbo so pred nekaj leti podrli – Tiborjem Jeszenszkim – vendar on ni sprejel povabila, češ da je ateist. Zdravnik Lisec poudarja, da morajo starši sprejemati življenje otroka, če jim ga Bog podari – in nadaljuje: – Katolička Crkva je učiteljica vjere i morala. Ona trajno naučava neraskidivost povezanosti bračnog sjedinjenja sa začećem, pri čemu Bog daje dušu novom čovjeku. Obrazloženja se mogu naći u Katekizmu Katoličke Crkve, u Enciklikama “Casti conubii” i “Humanae Vitae” i dokumentu Zbora za nauk vjere ”Donum Vitae”. Tako su smrtni grijesi ne samo ubijanje nerođenog djeteta, nego i kontracepcija, sterilizacija i umjetna oplodnja kao npr. u epruveti i inseminacija. – Čujemo da se rodi manje od 5 % djece začete u epruveti, a ostalu pobiju ili ih drže žive, smrznute u frižiderima. Otrok je Božji dar in edino Bog je gospodar življenja tako rojenega kot nerojenega. ==== Lekar Anton Lisec 42 ==== U listu "Vrelo života" raspravljalo se između Štefana Šteinera i Jordana Kuničića o načinima planiranja porodice te reguliranja rađanja u kršćanskom duhu. Kuničić, zagrebački profesor moralne teologije, u potpunosti je branio nauk okružnice Humanae vitae koji zabranjuje bilo kakvu uporabu kontracepcijskih sredstava. Ljubljanski profesor moralke Šteiner zagovarao je korištenje veštačkih sredstava u nacrtovanju porodice rekavši da to nije greh, već samo manje zlo - prema prastarom principu manjeg zla. Stoga po njegovu treba redovno dopustiti korištenje kondoma, a ponekad i pilula i spirale; tada još nije bilo jasno da se kod ovih troje ne radi samo o kontracepciji, već o načinu koji opetovano ubija jedva začeti život. U tom pogledu u potpunosti se složio s naukom enciklike pape Pavla VI. također lekar kirurg Anton Lisec iz Vetova u Slavoniji, koji se odrekao medicinskoj karijeri jer se potpuno posvetio pripremanju mladih za bračni život, na što ga je pozvao župnik Marko Majstorović u Slavonskom Brodu. Tamo su pokrenuli pokret za obranu života pod nazivom Pro vita, koji je također privukao mnoge supružnike da apostolski deluju protiv pobačaja i kontracepcije, kao i protiv veštačke oplodnje. Na taj su način spasili mnoge nerođene živote, a svake su godine ta deca u pratnji roditelja imala svoj praznik – te napunili župnu crkvu. Pokret je zahvatio ne samo katolike, nego i pravoslavne i druge – tako je postao pravi ekumenski pokret za život. S tim u vezi objavio je Lisec mnoge brošure, od kojih je najpoznatiji letak "Dete - Božji dar", koji je preveden na mnoge jezike. Njegove tekstove možete pronaći i danas na internetu pod zajedničkim naslovom "Moji tekstovi", gde je značajan članak: »Zavoli dete i daj mu da živi!« https://kamenjar.com/antun-lisec-zavoli-dijete-i-daj-mu-da-zivi/ Antun Lisec: Zavoli dijete i daj mu da živi ! (kamenjar.com) Kako da objasnimo načelo manjeg zla? "Ako se čovjek mora odlučiti između dva zahtjeva, a oba su zla, treba izabrati onaj za koji trenutno misli da je manje zlo." Ovde se, u slučaju kontrole rađanja, postavilo pitanje na sledeći način: „Jedan od supružnika ne želi katoličku metodu kontrole rađanja, pa stoga samo postojanje braka dolazi u opasnost. Kako bi spasili brak, supružnici se mogu odlučiti na manje zlo - koristiti kontracepciju." Bio je to složen i, zapravo, potpuno novi moralni slučaj, bez presedana u istoriji. Ipak to nije nešto potpuno novo; nakon dugog traženja sam naišao na odgovarajući odgovor kod moralista-isusovca Arthura Veermescha (1858.-1936.) gde staro i prihvaćeno načelo manjeg zla: Vermeersch (1858-1936) također ima web: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur Ako je osoba suočena s hitnom odlukom i ima samo dve mogućnosti, može izabrati jednu od njih. Ne greši, što god odabere, dok nije imala priliku posavjetovati se s Crkvom i Božjim naukom. Tako su tijekom Drugog svjetskog rata naši dečki stavljeni pred izbor odlaska u domobrane ili u partizane. Nijedna od tih odluka nije bila laka, nijedna bez mogućnosti greha, svaka je bila i opasna i moralni rizik, ali mnogo puta se nisu mogli ni odlučivati jer su bili nasilno odvedeni. Mišljenje: “Zbog opasnosti od propasti braka oba supružnici mogu koristiti kontracepciju” nije, dakle, istinito, a dilema je veštački stvorena. Zašto? #1. Nema potrebe raspravljati što je tu ispravno, jer jasno crkveno učenje kaže da umetna kontracepcija nije dopuštena i da je grešna, bez obzira da li je abortivna ili neabortivna, jer crkveni nauk ne poznaje takvu razliku. . Osim toga, upotreba pilule i spirale – kao i veštačka oplodnja - jesu abortivne - ali to u vreme Humanae vitae to nisu znali, nego je otkriveno tek kasnije. https://hr.wikipedia.org/wiki/Humanae_Vitae Humanae Vitae – Wikipedija (wikipedia.org) #2. Moralno zlo i fizičko zlo ne smeju se poistovećivati. Moralno zlo je greh i mora se izbegavati za svaku cenu i žrtvu. Fizičko zlo pak nije greh i smemo ga izbegavati, ali ga moramo trpeti i podnositi, ako ga ne možemo otkloniti bez greha. #3. O savesti koncil kaže: "Na dnu savjesti čovjek otkriva zakon koji ne daje sam sebi, ali ga mora poštovati." Savjest je čovjekova najskrivenija jezgra i svetište, gdje je posve sam s Bogom, čiji glas zvuči u čovjekovoj nutrini (CS 16). To znači da se glas savesti mora slušati, ali ne (pre)oblikovati prema grešnim željama, kao što su to činili branitelji "seksualne revolucije" koja je buknula baš 1968. nastupom Beatlesa; slučajno je iste godine objavljena i Humanae vitae. #4. Nije dozvoljeno koristiti zlo za postignuće dobra: „Zar trebamo činiti zlo da bi iz njega proizašlo dobro, kako nas neki klevetnički potiču? Osuda takvih je pravedna" (Rimljanima 3:8)" Dobar cilj dakle ne opravdava grešno sredstvo. #5. Ivan Pavao II. spomenuo je upravo ovaj problem u svojoj okružnici o obitelji »Familiaris consortio«, gde kaže, uporaba kontracepcije ne može spasiti brak, već upravo suprotno: poštivanje Božjeg i prirodnog zakona ojačaće i bračnu ljubav; stoga potiče roditelje na velikodušno prihvaćanje dece pošto je manje zlo prihvaćanje deteta nego sebično izbegavanje rađanje poradi komoditeta; mnogi se brakovi raspadnu baš zbog toga. Tako sam i sam došao do uvjerenja da nauk Crkve, koji zabranjuje namerno sprečavanje začeća, treba poštivati i da moj inače učeni profesor Steiner po tom pitanju ne naučava nauk Crkve. Zato sam ga jednom prilikom na predavanju preko papirića upitao: „Ne vidim kako bi se moglo uskladiti vaše učenje s Papinim naučavanjem u Humanae vitae.“ Ali on je diplomatski odgovorio rekavši da Papino učenje zaslužuje uvažavanje. Konačna odluka o ovom pitanju - oko kojeg se saborski oci zapravo nisu mogli složiti - prepuštena je dakle papi, koji se našao pred nezahvalnom zadaćom da po tom pitanju objavi odluku koja nikoga neće zadovoljiti. Prestroga će se činiti onima koji su zagovarali neograničenu upotrebu kontracepcijskih pilula; bilo je i onih koji su zagovarali još užu definiciju. Naglašavali su kako je priziv savjesti zapravo protestantsko načelo, jer oni nemaju najviši crkveni autoritet koji bi usmjeravao ljudsku savest, koja se može rastezati poput harmonike. Takvo dvojbeno učenje dovelo je mnoge bračne parove do griže savesti. Tako mi je jedna žena rekla da ponekad misli da je takvo ponašanje ispravno, a ponekad nije i nije se usudila kazati ne nasilnom mužu koji se pozviždao na takve “sitnice”. Jasan crkveni nauk, međutim, daje supružnicima potporu i mogućnost pozivanja na svoju savest, koje načelo je osnov demokracije. Ima žena koje moraju trpeti od okruženja, od rodbine ili od vlastitog muža strašno nasilje, da bi učinile pobača. Jedno ovakvo pismo je napisala jedna moja mamina prijateljica iz Podlipe. U njemu kaže da ju je suprug prisilio na pobačaj protiv njezine volje i bilo joj je strašno čekati na red u abortirnici, znajući da ubija vlastito dijete: osećala se kao da vodi nevino janje u klanicu. Žene koje tvrde da je dete njihov trbuh, kojim mogu raspolagati, ne govore istinu, jer danas je znanstveno dokazano da je to novo biće, koje ima svoje organe i svoj krvotok, gdje se čak i krvna grupa obično razlikuje od majčine. Svi vjernici, međutim, vjeruju da u trenutku začeća Bog ovom stvorenju udahnjuje besmrtnu dušu za čije će spasenje roditelji jednog dana davati Bogu odgovor. Anton Lisec, borac za nerođenu decu, u potpunosti se slagao s učenjem Humanae vitae. Upoznali smo se pripremajući mlade za brak. U to vreme još je bilo u Mužlji mnogo – oko pedeset mladih - , koji su redovno dolazili na predavanja o pripremi na kršćanski brak. Povezali smo se s grupom iz Bačke, iz Novog Sada, koja je održavala predavanja u Mužlji: bračni par, svećenik, lekar. Bilo je puno lepih reči, ali niko se nije dotaknuo najosetljivije teme – kršćanskog planiranja porodice, nego su objasnili kontracepciju i tako mlade još potakli na greh. U Slavoniji je odmah nakon Drugog vatikanskog sabora uvedena obvezna priprema mladih za brak. Vodio ju je župnik Marko Majstorović iz Slavonskog Broda, koji je kao lekara zaposlio mladog i poletnog branitelja života, kirurga Antona Lisca, koji je čak bio spreman besplatno doći u Mužlju. Tako smo sada imali celu ekipu mi sami: sveštenik je bio župnik Stanko Tratnjek, bračni par je također bio iz Mužlje iz pokreta vikendaša (hétvégesek), na primer Aranka i Ervin Kovács, a lekar je bio sam doktor Lisec, koji je iskusio da je danas teško naći primjereno osoblje za takva predavanja, pošto postoji medicina bez morala, koja podučava, dopušta ili čak preporučuje ne samo kontracepciju, nego i veštačku oplodnju i pobačaj. Tijekom godina ovaj je liječnik dolazio k nama, gdje je vodio tečajeve pripreme za brak. Ponekad je uspijevao doći i do osnovne škole u Mužlji, kao i do srednje medicinske škole u Zrenjaninu. Ondje je održao opće predavanje o zdravom načinu života, kao io kršćanskom pogledu na pripravu za brak. Središnja tema bila je čistoća pred zakonom, vjernost u braku i prihvaćanje djece, jer dijete je najveći Božji dar. Posetio je i državnu bolnicu Đorđe Joanović. Želio je upoznati glavnog abortera na odelu ginekologije - ta je zgrada srušena pre nekoliko godina - ali je odbio poziv rekavši da je ateist – a na susretu su bili samo četvorica lekara. Doktor Lisec poručuje, da je Katolička crkva je učiteljica vere i morala. Ona trajno naučava o nerazrješivosti bračne zajednice, kao i da život počinje sa začećem, kada Bog stvara dušu začetom čoveku. Objašnjenja se nalaze u Katekizmu Katoličke Crkve, u okružnicama „Casti conubii“ i „Humanae Vitae“ te dokumentu Kongregacije za nauk vjere „Donum Vitae“. Dakle, smrtni gresi nisu samo pobačaj, nego i kontracepcija, sterilizacija i veštačka oplodnja. On tumači: „Čujemo da se rađa manje od 5% dece začete u epruveti, no ostala se ubijaju ili drže na životu, zamrznuta u hladnjačama. Nikad se još nije čulo, da bi uspelo odmrzavanje.“ Dete je Božji dar i samo je Bog gospodar života. === Knjižničar v vojaški suknji 44 === Pod Titom so bogoslovce vpoklicali k vojakom skoraj redno sredi šolskega leta ali sredi študija, da bi jih ja čim bolj zmedli. Niti bogoslovje niti srednje šole niso bile priznane od države, ampak so jih računali za edine dovoljene zasebne šole, ki so kot take obstajale. Čeprav je na Madžarskem in Poljskem sovjetski komunizem huje pritiskal, je dal Cerkvi glede šolstva večjo svobodo. Glede na svoj poklic sem pri vojakih v primeri z drugimi bogoslovci jaz še kar dobro skoz prišel. Na Rakovniku sem bil skozi več let knjižničar skupaj s Francom Vidicem. Ko sem šel 1967 kupovat neko knjigo za knjižnico v »Mladinsko knjigo« v Ljubljani na tedanji Titovi cesti pred Nebotičnikom, sem se moral oglasiti v neki zadevi tudi pri ravnatelju in pisatelju Ivanu Potrču (1913-1993). Še danes mi zvenijo v ušesih njegove besede, ki so bile kot besede očeta sinu: »Tistih vojaških ukazov ni treba dobesedno jemati in jih izvrševati, ampak mora človek misliti s svojo glavo.« Začudil sem se, da mi človek, ki sem ga imel za »rdečega«, daje take »pregrešne« nasvete zoper našo »idealno socialistično družbo«. Čeprav na to nisem nič odgovoril, menim, da mi je s tem veliko pomagal – me je pripravljal na razmere, ki so bile čisto drugačne od tistih samostanskih, čisto drugačne od normalnih. Moram reči, da sem se pri salezijancih dobro počutil. Tudi poklic se mi je dopadel. Takratni naš ravnatelj Avguštin Jakob je dejal pred odhodom k vojakom: »Ko boš pri vojakih, se ti bo razbrzdanost pokazala v tako grdi luči, da te gotovo ne bo premotila.« Mislim, da je tako tudi bilo. Gospod Stanko Rebek nam je redno vsak mesec pošiljal – mislim da po 500 ali 1000 dinarjev. Mi smo bili takrat tako varčno vzgojeni, da sem ta denar dajal v hranilnico, in sem kar nekaj prišparal za našo družbo. Če bi danes bil v istih razmerah, bi si seveda s tem kaj malega privoščil sebi, ali pa bi dal tistim, ki jim je manjkalo, saj jaz nisem pri vojakih ničesar potreboval. Največji reveži pa so bili strastni kadilci: ko niso imeli denarja, so pobirali čike in jih kadili do zadnjega – kjer je največja koncentracija nikotina in drugih strupov. 24. septembra 1967 smo morali biti na postaji v Velenju. Takrat vojaški naborniki še niso smeli potovati sami k vojakom kot pozneje, ampak le organizirano, po pozivu. V Zidanem mostu pa se je kompozicija iz Velenja in Celja ustavila. Ali je bilo to slučajno ali načrtovano, ne vem. Celo noč smo morali tam čakati. Ni bilo hladno, ampak strašno dolgočasno in že kar obupno. Nekateri vojaki so bili pijani, pa so nekaj prepevali kot neko »Marijano«, drugi vzdihovali, tretji preklinjali usodo, četrti molče buljili pred sebe – pač smo se počutili na milost in nemilost prepuščeni svojim predpostavljenim. Imel sem podoben občutek kot na Reki, ko smo bili na naboru ali nekaj podobnega. Tri ure so nas gole imeli v neki veliki dvorani – in to vse skupaj vse vsem na ogled. Ne vem, zakaj je bilo potrebno, da smo bili čisto brez obleke tako dolgo. Morda so nam hoteli vladajoči dati do znanja, da imajo nad nami vso oblast in da čisto nič ne veljamo in da ne moremo pred nobene svoje skrivnosti. Tiste formalnosti – ko smo z nekimi papirji tam stali v vrsti in hodili od enega oficirja do drugega, bi se dalo opraviti tudi v obleki, kot se za človeška bitja spodobi. Glede služenja vojaškega roka moram sicer priznati, da kot taka zame ni bila nekaj pretežkega – vendar se s takim načinom mišljenja in delovanja nikoli nisem mogel sprijazniti. Prva preizkušnja me je čakala že takoj po prihodu v vojašnico Stevan Sinđelić v Pirotu, ki je zgrajena ali 1884 ali 1920. Prvo noč še nismo spali v stavbah vojašnice, ampak mi „fazani“ nekje drugje desno tam nekje, kjer smo se prijavili na območju kasarne. Pred spanjem se je k meni obrnil neki nabornik, ki je imel tam poleg ležišče, in me povabil, da bi spala skupaj. Bil sem presenečen nad tako predrznostjo in sem posumil, da so mi morda toplega tovariša podtaknili. Odgovoril pa sem mu čisto mirno in resno: „Midva nisva otroka ampak odrasla fanta in oba veva, da skupaj spita samo mož in žena.“ Takoj se je obrnil in sam zaspal. Ko sem ga nekaj dni pozneje srečal v krogu vojašnice, je samo zardel in povesil oči ter se izgubil v množici. Tovrstni fantje baje menjajo partnerje in gredoč staknejo okužbo, ki jo nevede prenašajo naprej. Zahvalil sem se angelu varuhu, da me je navdihnil s pravilnim in sprejemljivim odgovorom. Glede hotništva pravi KKC (Katekizam katoličke Crkve) iz 1993 v točki 2357: Sveto pismo dejanja homoseksualnosti prikazuje kot hude zablode (1 Mz 19,1--29; Rim 1,24-27; 1 Kor 6,10; 1 Tim 1, 10.) Cerkveno učiteljstvo obsoja taka dejanja kot grešna – ne pa nagnjenje ali usmerjenost (Persona humana 8). To pomeni, da kristjan, ki želi zveličanje svoje duše, sprejema ta nauk in se po njem ravna tudi v življenju ne glede na okoliščine, v katerih živi. Sicer pa se v Pirotu sploh nisem srečeval s tem vprašanjem, pa niti ne v Prištini – razen ene izjeme. Večina teh preprostih fantov je imela svoje punce, in nekateri so zatrjevali, da bodo do poroke spoštljivo čakali; nekateri pa so doma pustili tudi svoje zakonske žene in otroke. Kako težka je bila taka ločitev takoj po poroki, mi je iskreno zaupal neki mlad mož-poštenjak od nog do glave, ko sva bila požarna v tisti stari kasarni v Pirotu. V Sloveniji smo se učili srbohrvaščine; na Hrvaškem so temu istemu jeziku pravili hrvaško-srbski, a danes m pravijo hrvaščina, Srbi pa srbščina. Poleg tega dobivamo še bosanščino in črnogorščino. Za nas Slovence so razločki tako mali, da gledamo na vse te skupine kot na en jezik v različnih narečjih, ki se med seboj komaj razlikujejo: v taki srbohrvašččini oziroma bolje jugoslovanščini smo pri vojakih govorili, in v takem jeziku, kot ga govorijo tukaj v Vojvodini, so napisani tudi moji spomini. Tak način življenja je meni kot večini vojakov nenavaden in tuj, kar nesprejemljiv. Nekateri »fazani«, tj. novi vojaki, so poskušali napraviti zaradi težkih okoliščin celo samomor – ki se vsaj v mojem času ni nobenemu posrečil; in so jih nato poslali domov kot nesposobne. Kar se tiče dobre vzgoje mladih fantov, mislim, da sovraštvo in ubijanje „sovražnikov“ ni ravno vzgojno. Meni pa je bila vojaščina težavna in zoprna iz več razlogov: #a. Neprijetno in zoprno mi je bilo odgovarjanje od poklica – kar je opravljal podporočnik Novica Đorđević #b. Še bolj zoprno mi je bilo vznemirjanje, ki ga je včasih skušal počenjati neki Simo Simendić v Pirotu, a da nihče ni ukrepal – čeprav so bili desetarji vedno z nami; nič čuda – saj so v nesramnem govorjenju ali obnašanju nekateri od njih celo prednjačili – vsaj moj pirotski. #c. Poleg tega je bilo pri vojakih – tudi med oficirji – veliko preklinjanja in grdega govorjenja, pri srbohrvaškem govoru zlasti z začetnico jeb…, medtem ko so Kosovarji začenjali s čiv... #d. K (pre)vzgoji pa so pripadala tudi krščanstvu čisto tuja in nasprotna načela, ki so nam jih dan na dan vtepali v glavo, na primer: »Mrziti na neprijatelja!« (»Sovražiti sovražnika!«) Zakaj bi neki posameznik ali narod sovražil drugega, če mi pa ni nič hudega storil. Krščanstvo pa zahteva od človeka, ne da sovraži, ampak da ljubi vse, tudi sovražnike. Ker se navadno preprosti ljudje med seboj ne sovražijo, za podžiganje sovraštva poskrbi vojaški propagandni stroj, kar smo lahko spremljali tudi med zadnjo nesrečno balkansko vojno ob razpadu Jugoslavije. #e. Naslednje tako nemoralno načelo je bilo: »Naređenje – izvršenje!« Malokdo ve, da to načelo izhaja iz pruske protestantovske vojske izza konca 19. stoletja, ki je hotela iz vojakov napraviti poslušen stroj, ki avtomatsko uboga zapovedi, pa četudi so nemoralne in grešne. To lahko privede in je skozi zgodovino privedlo do hudih zločinov; ko ubogljivi stroj – zdresirani vojak - izvršuje brez pomisleka in lastne presoje tudi najbolj grešne, nore in škodljive ukaze, kar vodi do neverjetnih in gnusnih zločinov, množičnega ubijanja in uničevanja. === Knjižničar u vojničkom odelu 44 === Pod Titom su redovno katoličke bogoslove pozivali u vojsku usred školske godine ili usred studija, kako bi ih što više zbunili. Ni semeništa ni srednje škole nisu bile priznate od strane države, već su se smatrale jedinim dopuštenim privatnim školama koje su kao takve postojale. Iako je u Mađarskoj i Poljskoj sovjetski komunizam vršio veći pritisak na veru i slobodu, dao je Crkvi veće mogućnosti u pogledu obrazovanja i veronauke. Bio sam tada kroz više godina knjižničar na Rakovniku zajedno s Francom Vidićem. Kad sam 1967. išao kupiti knjigu za knjižnicu u "Mladinsku knjigo" u Ljubljani na tadašnjoj Titovoj cesti ispred Nebotičnika, morao sam se obratiti i ravnatelju i književniku Ivanu Potrču (1913.-1993.). I danas mi u ušima odzvanjaju njegove riječi koje su bile kao riječi oca sinu: "Ne morate doslovno shvatiti te vojne zapovijedi i izvršiti ih, ali morate misliti svojom glavom." Bio sam iznenađen da mi čovjek kojeg sam smatrao "crvenim" daje tako "grešne" savjete protiv naše " idealno socijalističko društvo" ". Iako mu nisam odgovorio, mislim da mi je on u tome puno pomogao - pripremio me za uvjete koji su bili potpuno drugačiji od onih u samostanu, potpuno drugačiji od normalnih. Moram reći da sam se dobro osjećao kod salezijanaca. Svidjelo mi se i zanimanje. Naš tadašnji ravnatelj Avguštin Jakob rekao je pre odlaska u vojsku: „Kad budeš u vojski, razuzdanost će ti se pokazati u tako ružnom svetlu da ti sigurno neće smetati.“ Mislim da je tako i bilo. . Ekonom Stanko Rebek slao nam je redovito svaki mjesec - mislim da svakome po 500 ili 1000 dinara. U to smo vrijeme bili odgajani tako štedljivo da sam taj novac stavio na štedionicu i uštedio sam prilično za našu tvrtku. Da sam danas u istoj situaciji, naravno da bih se počastio nekom sitnicom, ili bih dao onima kojima nedostaje, jer meni od vojnika ništa nije trebalo. Najsiromašniji su bili strastveni pušači: kad nisu imali novca, skupljali su chicas i pušili ih do posljednjeg mjesta - tamo gdje je koncentracija nikotina i drugih otrova najveća. 24. rujna 1967. morali smo biti na stanici u Velenju. U to vrijeme vojni obveznici još nisu smjeli sami odlaziti u vojnike kao kasnije, već samo organizirano, na poziv. Sastav iz Velenja i Celja zaustavio se u Zidan mostu. Je li to bilo slučajno ili planirano, ne znam. Tamo smo morali čekati cijelu noć. Nije bilo hladno, nego užasno dosadno i već prilično očajno. Neki su vojnici bili pijani, ali su pjevali nešto poput "Marijane", drugi su uzdisali, treći proklinjali sudbinu, treći nijemo gledali ispred nas - jednostavno smo se osjećali prepušteni na milost i nemilost nadređenih. Imao sam sličan osjećaj kao na Reki, kad smo bili na setu ili tako nešto. Tri sata držali su nas gole u velikoj dvorani - i sve to da svi vide. Ne znam zašto nam je trebalo toliko dugo da se potpuno skinemo. Možda su nam vlastodršci htjeli dati do znanja da oni imaju svu moć nad nama i da ne vrijedimo baš ništa i da im ne možemo tajiti nijednu njihovu tajnu. Te formalnosti - kada smo stajali u redu s nekakvim papirima i hodali od jednog do drugog službenika, mogle su se obaviti čak iu odjeći, kako i dolikuje ljudima. Što se tiče služenja vojnog roka, moram priznati da mi kao takvo nije bilo teško - ali s takvim načinom razmišljanja i postupanja nikada se nisam mogao složiti ili pomiriti. Prvi ispit čekao me odmah po dolasku u kasarnu Stevan Sinđelić u Pirotu, koja je sagrađena najverovatnije daleke 1920. godine, dakle pred više od sto godina – te je pretrpela neka manja oštećenja za vreme NATO-vog bombardiranja 1999. Prvu noć po dolasku još nismo spavali u zgradama kasarne, već smo „fazani“ – dakle „mladi vojnici“ za razliku od „stare vojske“ prenoćili tamo negde, gde smo se prijavili po dolasku u kasarnu. Pre spavanja, neki „fazan“-zemljak, koji je imao ležaj do mene okrenuo se prema meni i pozvao me da zajedno spavamo. Iznenadio sam se takvoj drskosti i posumnjao da susret sa toplim sudrugom nije slučajan, nego možda namešten. Ali ja sam imao odmah spreman sasvim miran i ozbiljan odgovor: “Mi nismo deca, nego oboje odrasli momci, i znamo dobro da samo muž i žena spavaju zajedno.” Složio se te se odmah okrenuo na drugu stranu i zaspao. Kad sam ga nekoliko dana kasnije sreo u krugu vojarne, samo je pocrvenio, oborio oči i nestao u mnoštvu. Priča se, da su takvi tipovi skloni menjanju partnera i usput dobiju zarazu koju nesvesno prenose dalje. Zahvalio sam anđelu čuvaru što me nadahnuo pravilnim i prihvatljivim odgovorom bez vređanja, i tako mi sačuvao zdravu i dušu i telo. Što se tiče homoseksualnosti, Katekizam Katoličke Crkve (KKC) u tački 2357 kaže: Sveto pismo prikazuje homoseksualne činove kao velike zablude te nabraja: #Propast Sodome i Gomore, koje je gradove Bog uništio sumporom i vatrom zbog istospolnog načina života (Postanak 19:1-29); # Stoga ih je Bog predao sramotnim strastima: njihove žene zamijeniše naravno općenje protunaravnim, a tako su i muškarci napustili naravno općenje sa ženom i raspalili se pohotom jedni za drugima te muškarci s muškarcima sramotno čine i sami na sebi primaju zasluženu plaću svoga zastranjenja (Rimljanima 1,24-27); # Ili zar ne znate da nepravednici neće baštiniti kraljevstva Božjega? Ne varajte se! Ni bludnici, ni idolopoklonici, ni preljubnici, ni mekoputnici, ni muškoložnici, ni kradljivci, ni lakomci, ni pijanice, ni psovačič, ni razbojnici neće baštiniti kraljevstva Božjega (1 Korinćanima 6,9.10) # A mi znamo da je Zakon dobar ako se tko njime služi zakonito, 9 svjestan toga da je Zakon tu ne za pravednika nego za bezakonike i nepokornike, nepobožnike i grešnike, bezbožnike i svetogrdnike, ocoubojice i materoubojice, koljače, 10 bludnike, muškoložnike, trgovce ljudima, varalice, krivokletnike, i ima li još što protivno zdravom nauku - 11 po evanđelju Slave blaženoga Boga koje je meni povjereno (1 Tim 1,8-11). Sveto pismo i crkveno učiteljstvo dakle osuđuje takve postupke kao grešne – ali ne sklonost ili usmerenje te preporučuje blagi postupak prema osobama sa takvim navikama. (KKC 2358) Kršćanin koji želi spasenje svoje duše dakako prihvata ovo učenje. Inače, za vreme služenja vojnog roka u Pirotu se sa tim pitanjem uopšte nisam susreo, pa čak ni u Prištini – tamo sa jednim izuzetkom. Većina tih nepokvarenih dečaka – makar po njihovim rečima ne bi se to moglo zaključivati – imala je kod kuće svoje devojke, a neki su tvrdili da s poštovanjem čekaju do vjenčanja onaj čas; drugi su kod kuće ostavili i svoje žene i djecu. Koliko mu je takav rastanak teško pao, iskreno mi poverio jedan čestiti mladić na noćnom dežurstvu u onoj staroj Sinđelićevoj kasarni u Pirotu... Takav način života bio je meni i većini vojnika neobičan i stran. Neki "fazani", t.j. novi vojnici, zbog teških prilika i robovske poslušnosti koja se tražila – u suprotnošču sa potpunom slobodom koju su uživali u civilstvu – pokušavali su čak i samoubojstvo, najviše rezanjem žila – što, barem u moje vrijeme, nikome nije uspelo; posle spašavanja su poslati kući kao nesposobni. Što se tiče dobrog odgoja momaka, mislim da poticanje na mržnju i ubijanje 'neprijatelja' ne deluje baš odgojno. Usprkos nekoj podnošljivosti za mene je vojni rok bio težak iz više razloga: #a. Bilo mi je neugodno i odvratno odgovaranje od mog svešteničkog zvanja, koje je vršio naš potporučnik Piroćanin Novica Đorđević. #b. Još mi se više gadilo pipanje, koje je vojnik Simo Simendić ponekad pokušavao nad drugovima i na meni, a da niko ništa nije poduzimao - iako su desetari uvek bili s nama; nije ni čudo - jer su neki od njih prednjačili u nepristojnom govoru ili ponašanju - barem moj desetar. #c. Među vojnicima - čak i među oficirima - bilo je dosta psovki i ružnih reči, koje su počinjale u srpskohrvatskom govoru sa jeb..., dok kod Kosovara sa čiv... #d. U (pre)odgoj su uključena i kršćanstvu potpuno strana i suprotna načela, koja su nam se iz dana u dan ubijala u glavu, npr.: „Hate the enemy!“ („Mrzite na neprijatelja!“) Zašto bi bilo koji pojedinac ili narod mrzio drugoga , ako mi nije učinio ništa loše? Kršćanstvo, nasuprot, traži od čoveka da ne mrzi, nego voli sve, pa i svoje neprijatelje. Kako se obični ljudi međusobno ne mrze, za raspirivanje mržnje brine se vojna propaganda, što smo mogli videti i tekom raspada Jugoslavije ali i u ratu u Ukrajini. #e. Bez priziva na savest su tražili: „Naređenje – izvršenje!“ To krivo načelo potiče iz pruske protestantske vojske s kraja 19. veka, koja je od vojnika htela napraviti poslušne strojeve koji automatski slušaju naredbe, čak i ako su nemoralne i grešne . To može i dovelo je do ozbiljnih zločina, ubijanja i uništenja. === Knjižničar u vojničkom ruhu 44 === Pod Titom su redovno katoličke bogoslove pozivali u vojsku usred školske godine ili usred studija, kako bi ih što više zbunili. Ni semeništa ni srednje škole nisu bile priznate od strane države, već su se smatrale jedinim dopuštenim privatnim školama koje su kao takve postojale. Iako je u Mađarskoj i Poljskoj sovjetski komunizam vršio veći pritisak na veru i slobodu, dao je Crkvi veće mogućnosti u pogledu obrazovanja i veronauke. Bio sam tada kroz više godina knjižničar na Rakovniku zajedno s Francom Vidićem. Kad sam 1967. išao kupiti knjigu za knjižnicu u "Mladinsku knjigo" u Ljubljani na tadašnjoj Titovoj cesti ispred Nebotičnika, morao sam se obratiti i ravnatelju i književniku Ivanu Potrču (1913.-1993.). I danas mi u ušima odzvanjaju njegove riječi koje su bile kao riječi oca sinu: "Ne morate doslovno shvatiti te vojne zapovijedi i izvršiti ih, ali morate misliti svojom glavom." Bio sam iznenađen da mi čovjek kojeg sam smatrao "crvenim" daje tako "grešne" savjete protiv naše " idealno socijalističko društvo" ". Iako mu nisam odgovorio, mislim da mi je on u tome puno pomogao - pripremio me za uvjete koji su bili potpuno drugačiji od onih u samostanu, potpuno drugačiji od normalnih. Moram reći da sam se dobro osjećao kod salezijanaca. Svidjelo mi se i zanimanje. Naš tadašnji ravnatelj Avguštin Jakob rekao je pre odlaska u vojsku: „Kad budeš u vojski, razuzdanost će ti se pokazati u tako ružnom svetlu da ti sigurno neće smetati.“ Mislim da je tako i bilo. . Ekonom Stanko Rebek slao nam je redovito svaki mjesec - mislim da svakome po 500 ili 1000 dinara. U to smo vrijeme bili odgajani tako štedljivo da sam taj novac stavio na štedionicu i uštedio sam prilično za našu tvrtku. Da sam danas u istoj situaciji, naravno da bih se počastio nekom sitnicom, ili bih dao onima kojima nedostaje, jer meni od vojnika ništa nije trebalo. Najsiromašniji su bili strastveni pušači: kad nisu imali novca, skupljali su chicas i pušili ih do posljednjeg mjesta - tamo gdje je koncentracija nikotina i drugih otrova najveća. 24. rujna 1967. morali smo biti na stanici u Velenju. U to vrijeme vojni obveznici još nisu smjeli sami odlaziti u vojnike kao kasnije, već samo organizirano, na poziv. Sastav iz Velenja i Celja zaustavio se u Zidan mostu. Je li to bilo slučajno ili planirano, ne znam. Tamo smo morali čekati cijelu noć. Nije bilo hladno, nego užasno dosadno i već prilično očajno. Neki su vojnici bili pijani, ali su pjevali nešto poput "Marijane", drugi su uzdisali, treći proklinjali sudbinu, treći nijemo gledali ispred nas - jednostavno smo se osjećali prepušteni na milost i nemilost nadređenih. Imao sam sličan osjećaj kao na Reki, kad smo bili na setu ili tako nešto. Tri sata držali su nas gole u velikoj dvorani - i sve to da svi vide. Ne znam zašto nam je trebalo toliko dugo da se potpuno skinemo. Možda su nam vlastodršci htjeli dati do znanja da oni imaju svu moć nad nama i da ne vrijedimo baš ništa i da im ne možemo tajiti nijednu njihovu tajnu. Te formalnosti - kada smo stajali u redu s nekakvim papirima i hodali od jednog do drugog službenika, mogle su se obaviti čak iu odjeći, kako i dolikuje ljudima. Što se tiče služenja vojnog roka, moram priznati da mi kao takvo nije bilo teško - ali s takvim načinom razmišljanja i postupanja nikada se nisam mogao složiti ili pomiriti. Prvi ispit čekao me odmah po dolasku u kasarnu Stevan Sinđelić u Pirotu, koja je sagrađena najverovatnije daleke 1920. godine, dakle pred više od sto godina – te je pretrpela neka manja oštećenja za vreme NATO-vog bombardiranja 1999. Prvu noć po dolasku još nismo spavali u zgradama kasarne, već smo „fazani“ – dakle „mladi vojnici“ za razliku od „stare vojske“ prenoćili tamo negde, gde smo se prijavili po dolasku u kasarnu. Pre spavanja, neki „fazan“-zemljak, koji je imao ležaj do mene okrenuo se prema meni i pozvao me da zajedno spavamo. Iznenadio sam se takvoj drskosti i posumnjao da susret sa toplim sudrugom nije slučajan, nego možda namešten. Ali ja sam imao odmah spreman sasvim miran i ozbiljan odgovor: “Mi nismo deca, nego oboje odrasli momci, i znamo dobro da samo muž i žena spavaju zajedno.” Složio se te se odmah okrenuo na drugu stranu i zaspao. Kad sam ga nekoliko dana kasnije sreo u krugu vojarne, samo je pocrvenio, oborio oči i nestao u mnoštvu. Priča se, da su takvi tipovi skloni menjanju partnera i usput dobiju zarazu koju nesvesno prenose dalje. Zahvalio sam anđelu čuvaru što me nadahnuo pravilnim i prihvatljivim odgovorom bez vređanja, i tako mi sačuvao zdravu i dušu i telo. Što se tiče homoseksualnosti, Katekizam Katoličke Crkve (KKC) u tački 2357 kaže: Sveto pismo prikazuje homoseksualne činove kao velike zablude te nabraja: #Propast Sodome i Gomore, koje je gradove Bog uništio sumporom i vatrom zbog istospolnog načina života (Postanak 19:1-29); # Stoga ih je Bog predao sramotnim strastima: njihove žene zamijeniše naravno općenje protunaravnim, a tako su i muškarci napustili naravno općenje sa ženom i raspalili se pohotom jedni za drugima te muškarci s muškarcima sramotno čine i sami na sebi primaju zasluženu plaću svoga zastranjenja (Rimljanima 1,24-27); # Ili zar ne znate da nepravednici neće baštiniti kraljevstva Božjega? Ne varajte se! Ni bludnici, ni idolopoklonici, ni preljubnici, ni mekoputnici, ni muškoložnici, ni kradljivci, ni lakomci, ni pijanice, ni psovačič, ni razbojnici neće baštiniti kraljevstva Božjega (1 Korinćanima 6,9.10) # A mi znamo da je Zakon dobar ako se tko njime služi zakonito, 9 svjestan toga da je Zakon tu ne za pravednika nego za bezakonike i nepokornike, nepobožnike i grešnike, bezbožnike i svetogrdnike, ocoubojice i materoubojice, koljače, 10 bludnike, muškoložnike, trgovce ljudima, varalice, krivokletnike, i ima li još što protivno zdravom nauku - 11 po evanđelju Slave blaženoga Boga koje je meni povjereno (1 Tim 1,8-11). Sveto pismo i crkveno učiteljstvo dakle osuđuje takve postupke kao grešne – ali ne sklonost ili usmerenje te preporučuje blagi postupak prema osobama sa takvim navikama. (KKC 2358) Kršćanin koji želi spasenje svoje duše dakako prihvata ovo učenje. Inače, za vreme služenja vojnog roka u Pirotu se sa tim pitanjem uopšte nisam susreo, pa čak ni u Prištini – tamo sa jednim izuzetkom. Većina tih nepokvarenih dečaka – makar po njihovim rečima ne bi se to moglo zaključivati – imala je kod kuće svoje devojke, a neki su tvrdili da s poštovanjem čekaju do vjenčanja onaj čas; drugi su kod kuće ostavili i svoje žene i djecu. Koliko mu je takav rastanak teško pao, iskreno mi poverio jedan čestiti mladić na noćnom dežurstvu u onoj staroj Sinđelićevoj kasarni u Pirotu... Takav način života bio je meni i većini vojnika neobičan i stran. Neki "fazani", t.j. novi vojnici, zbog teških prilika i robovske poslušnosti koja se tražila – u suprotnošču sa potpunom slobodom koju su uživali u civilstvu – pokušavali su čak i samoubojstvo, najviše rezanjem žila – što, barem u moje vrijeme, nikome nije uspelo; posle spašavanja su poslati kući kao nesposobni. Što se tiče dobrog odgoja momaka, mislim da poticanje na mržnju i ubijanje 'neprijatelja' ne deluje baš odgojno. Usprkos nekoj podnošljivosti za mene je vojni rok bio težak iz više razloga: #a. Bilo mi je neugodno i odvratno odgovaranje od mog svešteničkog zvanja, koje je vršio naš potporučnik Piroćanin Novica Đorđević. #b. Još mi se više gadilo pipanje, koje je vojnik Simo Simendić ponekad pokušavao nad drugovima i na meni, a da niko ništa nije poduzimao - iako su desetari uvek bili s nama; nije ni čudo - jer su neki od njih prednjačili u nepristojnom govoru ili ponašanju - barem moj desetar. #c. Među vojnicima - čak i među oficirima - bilo je dosta psovki i ružnih reči, koje su počinjale u srpskohrvatskom govoru sa jeb..., dok kod Kosovara sa čiv... #d. U (pre)odgoj su uključena i kršćanstvu potpuno strana i suprotna načela, koja su nam se iz dana u dan ubijala u glavu, npr.: „Hate the enemy!“ („Mrzite na neprijatelja!“) Zašto bi bilo koji pojedinac ili narod mrzio drugoga , ako mi nije učinio ništa loše? Kršćanstvo, nasuprot, traži od čoveka da ne mrzi, nego voli sve, pa i svoje neprijatelje. Kako se obični ljudi međusobno ne mrze, za raspirivanje mržnje brine se vojna propaganda, što smo mogli videti i tekom raspada Jugoslavije ali i u ratu u Ukrajini. #e. Bez priziva na savest su tražili: „Naređenje – izvršenje!“ To krivo načelo potiče iz pruske protestantske vojske s kraja 19. veka, koja je od vojnika htela napraviti poslušne strojeve koji automatski slušaju naredbe, čak i ako su nemoralne i grešne . To može i dovelo je do ozbiljnih zločina, ubijanja i uništenja, kao što imamo slučajeva u bližnjoj i daljnoj, domaćoj i stranoj istoriji. ====Odvračanje od poklica 46 ==== Ko smo se peljali od Beograda proti Nišu, sem zaman z očmi iskal kako cerkev. Srbi so pravzaprav v tistem času malo hodili v cerkev, pa cerkva niso niti rabili niti jih zidali. Katere pa so bile po vaseh ali mestih, so bile na tako skritih krajih, da jih ni bilo z vlaka opaziti – mislim da je takrat bilo možno najbolj opaziti Saborno cerkev v Beogradu, pa tudi župnijsko pravoslavno cerkev v Paračinu. Oziral sem se po gričih in hribih, pa na nobenem cerkve – kot so bile po Sloveniji posejane po vseh pomembnejših hribih. Obenem so bili vsi hribi goli – brez drevja, ko da je gozdove pometel tajfun. Pozneje je pravil takratni niški dekan Herman Habič, da mu je niški vladika dejal: „Naši ljudi su verujući, ali nisu crkveni.“ V Pirotu smo bili v starih vojašnicah, ki so bile še izza časa stare Srbije – po nekaterih navedbah so jih gradili od 1884-1887; verjetneje pa je vojašnica Stevan Sinđelić zgrajena po letu 1920. Kasarna je bila kar velika – po dvorišču je bilo pa posajeno drevje – mislim da je bila neka vrsta javorja, da smo v jeseni imeli veliko dela, ko smo morali vsako jutro pometati listje. Nekega popoldneva, ko smo »čistili krug« - tj. dvorišče, je prišel naš podporočnik – doma sicer iz Pirota – Novica Đorđević. Poklical me je od dela in povabil, naj sedem na klop za pogovor. Nisem imel pojma, kaj namerava. V glavnih obrisih mi je pogovor še vedno v spominu. Pozneje sem premišljeval, da je pravzaprav bil glavni namen pogovora odvrnitev od duhovniškega poklica, kar mi je tudi direktno omenil. To se mi je zdelo poniževalno postopanje in pod častjo: sedaj torej, ko sem v vojaški službi in nisem samostojen, bo on hotel name vplivati kot moj predstojnik, ki mu po vojaških zakonih moram vedno odgovarjati: »Razumem, druže potpouručniče!« Zato sem se – ker sem o podobnih poskusih slišal že od drugih bogoslovcev – podzavestno postavil v obrambno držo. Takrat je bila ravno končana Šestdnevna vojna. Podporočnik je začel s tem dogajanjem in vprašanjem: „Misliš, da je prav, da so Arabci molili, namesto da bi se borili proti Izraelcem?” Jaz sem mu odgovoril: „‘Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal.’ Ne moremo pričakovati pomoči od Boga, če sami ne storimo ničesar za dosego našega cilja.” S tem odgovorom se je strinjal tudi moj sogovornik. Pa je nadaljeval: „Vera tako ali tako človeku nič ne pomaga. Tudi moja stara mati je umrla, čeprav je verovala, molila in hodila v cerkev.« Na tak prav neumen protiverski ugovor pravzaprav nisem našel odgovora. Menda sem odgovoril, češ da pač moramo enkrat vsi umreti, tako verni kot neverni. Mislil sem si pa: »Koliko let pa bi morala živeti njegova stara mati, da bi on veroval?« Podoben ugovor mi je kako desetletje pozneje postavil neki brezverni Vene na Bučki, ki mu je pa umrla mati okrog 90 let stara! Podporočnik je sedaj speljal pogovor v drugo smer: »Stopi v partijo, pa ti bomo omogočili, da končaš šolanje.« Temu sem se zelo začudil. Pomislil sem, da pač sicer on ima o meni vse podatke, vendar še zdaleč ne ve o meni in okoliščinah vsega. Bolj zoprne zadeve mi ni mogel predložiti; dejal sem torej: »Ko je človek dopolnil svojih dvajset let, pač že ima svoje prepričanje in ga ne menja kar tako.« Bil sem med vojaki če že ne najstarejši, pa vsaj eden izmed starejših, kar je le bila neka prednost. večina vojakov jih je bilo namreč osemnajstletnikov, jaz pa sem bil s svojimi 23 leti menda v četi ali pa vsaj v vodu najstarejši, kar mi je večkrat prišlo prav – sem bil vsaj že malo od pubertetniških skušnjav, ki so se jim nekateri desetarji in vojaki brezvoljno predajali. Tako se je torej najin pogovor – vsaj zanj – končal neuspešno. Podporočnik mi je dejal, da se bova še srečala in pogovarjala, pa je to bilo – hvala Bogu – prvič in zadnjič. Bil pa sem na sebe kar ponosen, da sem se dobro držal. v svoji notranjosti sem bil takrat neverjetno bojevito nastrojen in sem komaj čakal, da bi imel priložnost dokazati, da sem zvest svojim načelom. slišal sem namreč, da so marsikakšnega semeniščnika oziroma bogoslovca taki »prijateljski« nastopi njihovih oficirjev hudo zbegali in jih precej tudi odvrnili od njihovega svetega poklica. Ko sem bil pozneje kaplan na Karaburmi, sem večkrat rad obiskoval vojake. s tem sem jim dal možnost spovedi in obhajila, pa v kasarno zaprtemu človeku tudi priložnost, da je za nekaj časa dobil »izlaz«, tj. izhod iz vojašnice in vsaj malo svobodno zadihal. To so bili vsi po vrsti idealni fantje, od katerih je večina težko prenašala vojaško disciplino, pa tudi nesramnost, izživljanje in surovost, ki so jih večkrat morali prenašati. ====Odgovaranje od duhovnog zvanja 46 ==== Makar još nisam bio sveštenik, od detinstva sam voleo sve što je povezano sa Bogom, svetim pismom i Katoličkom Crkvom. Kod kuće smo imali domaću kapelicu i kad su nepoznati – zapravo poznati ljudi – ukrali oko 1990 .starodrevni kip Blažene Device Marije iz kapele – pošto je bio obnovljen u Kamniku, to je teško pogodilo naročito moje roditelje. Još teže im je palo, što se milicija nije potrudila da kradljivcima dođe u trag nego je stavila kao vrednost neku beznačajnu svotu, samo da nije bila dužna stupiti u poteru. Sve oko nas je puno križeva i kapelica, i svaka od njih ima svoju priču. Pored toga ima ne samo u našem selu, nego po čitavoj Sloveniji mnogo divnih crkava – i također sva značajnija brda su njima urešena. Gotovo da nema većeg sela a da ne bi kraljevala u njegovom središtu obično crkva časne starosti. Kad smo se 1967. vozili od Beograda prema Nišu, uzalud sam tražio očičma neku crkvu. Srbi su tada zapravo malo išli u crkvu, ali crkve nisu ni mnogo koristili stare ni gradili nove. To je počelo tek po promeni vlasti – tu već posle Titove smrti. One crkve koje su u ono vreme bile po selima bile su obično na tako skrovitim mestima da se nisu mogle videti iz voza – mislim da se tada u gradovima najviše mogla vidjeti Saborna crkva u Beogradu, kao i parohijska pravoslavna crkva u Paraćinu. Gledao sam po brdima i brežuljcima, ali crkava nije bilo nigde. Pritom su sva brda bila gola - bez drveća, kao da je šume odnela bura. Što se tiče tadašnje vernosti kod pravoslavnih, je tadašnji niški dekan Herman Habič pričao da mu je niški vladika – sa kojim je bio u dobrim odnosima - jednom rekao: “Vaši katolici u lepom broju svake nedelje idu na misu. Naši ljudi su također vernici, ali nisu crkveni”. U Pirotu smo bili u starim kasarnama, koje su bile još iz vremena stare Srbije - po nekim izveštajima građene su 1884-1887; ali vjerojatnije je da je kasarna Stevan Sinđelić građena posle 1920. Kasarna je bila dosta velika - ali je u dvorištu bilo posađeno drveće - mislim da je bio neke vrste javor, tako da smo imali dosta posla na jesen, kad smo svako jutro morali pomesti lišće. Jednog popodneva, kada smo tako „čistili krug“ – tj. dvorište, došao je naš potporučnik - rodom iz Pirota - Novica Đorđević. Rekao mi je neka prekinem posao i pozvao da sednemo na klupu na razgovor tamo blizu ulazne kapije – a do nje je bila naša zgrada. Nisam imao pojma što smera, ali sam brzo shvatio i podsvesno se postavioe u obrambeni položaj. Još uvijek se sećam glavnih obrisa razgovora. Kasnije sam razmišljao da je glavna svrha razgovora zapravo bila da me odvrati od svešteničkog poziva, što mi je i on izravno spomenuo. To mi se činilo ponižavajućim i nečasnim činom: sada kad sam u vojnoj službi, kada potpuno zavisim od njega i nisam samostalan, pokušaće uticati na mene kao pretpostavljeni na podređenog, koji prepma pravilu službe uvek mora odgovarati: "Razumem, druže potporučniče!" Zato sam - budući da sam već čuo za slične pokušaje od drugih bogoslova – odgovarao doduše sa poštovanjem, ali jasno i odlučno na postavljena pitanja odnosno na predložene dileme. U to vrijeme upravo je završio Šestodnevni rat između Izraela i Arapa, koje su zastupali Ujedinjena arapska republika (Egipat-Sirija) i Jodanija pod vodstvom Gamal Abdel Nasera, a završio se sa potpunim porazom Arapa. Poručnik je započeo s ovim poznatim događajem i postavio pitanje: "Misliš li da je ispravno što su se Arapi molili umesto da se bore protiv Izraelaca?" Prema njegovu stanovištu oni su tada slavili neki praznik i nisu se borili, što mislim da nije tačno. Odgovorio sam mu: "’Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal’ ('Pomozi sam sebi, pa će ti i Bog pomoći'), kaže slovenačka poslovica. Ne možemo očekivati pomoć od Boga ako sami ne učinimo ništa da postignemo svoj cilj." S ovim se odgovorom složio i moj sugovornik. I nastavi: “Vera ionako ne pomaže čoveku. Čak mi je i stara majka umrla, iako je verovala, molila i išla u crkvu.“ Na takav glupi antireligijski prigovor zapravo nisam našao odgovor. Mislim da sam odgovorio rekavši da svi jednom moramo umreti, i vernici i nevernici. Ali sam si mislio: „Koliko bi mu godina trebala živeti njegova baka da poveruje? A šta ako on i ranije nije verovao?“ Sličan mi je prigovor desetak godina kasnije stavio neverni Vene na Bučki, čija je majka umrla kad je imala oko 90 godina! Potporučnik je sad skrenuo razgovor u drugom pravcu: “Učlanite se u stranku, a mi ćemo vam omogućiti da završite školovanje kod nas.” To me jako iznenadilo. Smatrao sam da on ima sva obaveštenja o meni, ali daleko je od toga da zna o meni i okolnostima svega; nije mi mogao predstaviti odvratniju stvar; pa sam rekao: “Čovek kad navrši dvadeset godina već ima svoja uverenja i ne menja ih tek tako.” Bio sam među vojnicima, ako ne najstariji, onda barem jedan od starijih, što je bila prednost; većina vojnika bili su neiskusna deca od osamnaest godina, a ja sam sa svoje 23 godine možda bio najstariji u četi ili barem vodu, što mi je više puta dobro došlo - bio sam barem malo iza pubertetskih iskušenja kojima su se neki desetari i vojnici bezvojno prepuštali. Tako je naš razgovor – barem za njega – završio neuspešno. Potporučnik mi je rekao da ćemo se opet naći i razgovarati, ali to je - hvala Bogu - bio prvi i zadnji put. Pomalo sam ipak bio zbunjen i u strahu, ali bio sam i poprilično ponosan na sebe što sam se dobro držao: na sva pitanja sam pametno odgovorio, odlučno ali ipak sa poštovanjem. U svoj duši sam bio mlad i u to vreme bio vrlo ratoborno nastrojen te sam jedva čekao priliku da se pokažem veran svojim načelima. Nije mi bilo nepoznato, da su mnogi semeništarci i bogoslovi bili ozbiljno zbunjeni ovakvim "prijateljskim" nastupima svojih časnika, koji su ih svojim obećanjima uspeli čak odvratiti od njihovog svetog zvanja. Kasnije, dok sam bio kapelan na Karaburmi, često sam volio posjećivati vojnike, da im dadem podršku, da lahkše pobede taj strah pred ljudima; time sam im dao mogućnost razgovora, ispovedi i pričesti, a ujedno sam ih barem za neko vreme "izvukao" iz vojničke stege, da su se vani barem nekoliko sati slobodnije osećali. Sve su to redom bili idealni i veri odani momci, od kojih je većina teško podnosila vojnu stegu, kao i ponekada grubosti i ponižavanja. ==== V Prištini 47 ==== Med služenjem v Prištini, kamor smo bili premeščeni iz Pirota konec februarja 1968, me je hudo prizadela huda nesreča: pri iztovarjanju premoga je po nesreči umrl dober in vedno vesel vojak iz Bosne – Munib Hasanbašić, fant iz naše, to je druge čete, ki je imela stavbo desno tik glavnega vhoda v novo kasarno Maršala Tita. Desetar je tega dne vprašal, kdo se prostovoljno javi za iztovarjanje premoga. Med drugimi se je javil tudi Munib, ki je bil vesel in družaben fant. Nekoč mi je sicer kot dežurni prepovedal sušiti ob peči gležnjake – ampak taka je bila zapoved od zgoraj. Ko je tokrat iztovarjal premog, je nenadoma začel tovornjak drseti proti vagonu, ker je šofer popustil zavoro. Nisem raziskoval, in menda niti niso mogli ugotoviti, kaj je temu bilo vzrok. Tovornjak je začel drseti, ker je bil teren malo nagnjen na prištinski tovorni postaji – ter je nesrečnega fanta pritisnilo ob vagon, da mu je zdrobilo prsa, ter je kmalu nato umrl. Huda žalost je zavladala v celi vojašnici; najbolj žalosten pa je bil šofer, ki tega ni storil nalašč. Kako žalostni so bile šele starši in žlahta! Veliko tolažbo mi je prinesel v Pirotu obisk Franca Jamnika, ki je bil v Nišu kaplan pri Hermanu Habiču. V Prištini pa sem skoraj redno lahko prihajal k spovedi in obhajilu, ker je tam služboval naš župnik Franc Skuhala. Naša stavba – 2. četa – je stala desno od vrat, blizu ograje. Tam smo posadili bore, ki smo jih v poletni vročini redno zalivali. Ostali so le pri nas – drugod po veliki vojašnici so se posušili, ker jih niso zalivali. V našem vodu je bil v Prištini moj desetar Bicak Jusuf iz okolice Peči na Kosovem, Tomislav Stojanovski iz Jabuke pri Pančevem, in Šuvalić Ređža iz vasi Šatorovići pri Modriči v Bosni, ki pa je bil hodža. Kar se tiče moje oznake »pop« (»duhovnik«), čeprav to še nisem bil, meni ni pravzaprav nič škodovala. Le v začetku me je naš podporočnik v Pirotu odgovarjal od poklica, sicer so me pa celo vojaščino pustili pri miru. Neki moj prijatelj pa se je hvalil, da ga le niso »pogruntali«. Kako je bilo to mogoče? Tudi na njegovem vojaškem oddelku so napisali kot njegovo karakteristiko, da je »pop«. Desetar pa je to prebral po cirilično: »ror«. »A kakvo zanimanje je to – ror?« »Jednostavno – mi pravimo rorove.« In niso si prišli gori do konca vojaščine, da je tudi on duhovniški pripravnik. Vojak v Prištini sem bil od februarja 1968 do februarja 1969 – torej eno celo leto; čeprav se čudno sliši, je bilo za vojaka v Prištini – vsaj kar se mene tiče - več ugodnosti kot v Pirotu. #Obstajala je katoliška cerkev, ki jo je gradil Jože Bakan. Ko sem jaz bil tam pri vojakih, pa je župnikoval svetniški duhovnik Franc skuhala, ki je pred tem bil spiritual v semenišču v Zadru. Imel sem torej priložnost, kadar sem smel v mesto – mislim, da je bila možnost mesečno – da prisostvujem sveti maši. če pa maše ni bilo, pa sem lahko opravil spoved. Potem so mi sestre postregle z malico. Kakega posebnega duhovnega vodstva nisem imel, ker je župnik vedno hitel maševat na neko podružnico in ni našel tako časa za vojake. #Ni bilo niti spolnega niti drugačnega nadlegovanja, razen enkrat na straži, ko me je neki kosovski Albanec izzival, češ »Ti pope, očeš da j. devojke«, pa sva se skoraj stepla. Komandant kasarne Milorad Manić je bil uvideven, pa me ni več pošiljal na stražo, ki ni bila daleč – vrata vojašnice Maršala Tita. #V Pirotu smo bili nastanjeni v starih vojašnicah, še izza stare kraljevine Srbije (stare okrog 100 let). Nato ni zbombardiral 1999 le tistih v Prištini, ampak tudi v Pirotu. A v Prištini so bile stavbe skoraj čisto nove, nekako po vzoru na tiste lepe velenjske stavbe, ki smo jim pravili četvorčki – ker so v eni stavbi lahko živele štiri družine. In tukaj in tam pa je bila pomanjkljivost, da je bilo pozimi dokaj hladno, ker so šparali z gorivom – premogom. v Pirotu se je to bolj občutilo. Zlasti pa smo prezebali, ko smo imeli zimske vojne vežbe, in smo kopali jarke, ravno za katoliški Božič 1968. Takrat smo spali v plehnatih halah, ki jih tisti mali ogenjček v sredini ni kaj dosti ogrel – in smo se na hladnem betonu nalezli revme. #Hrana je bila slej ko prej dokaj skromna. Medtem ko v Pirotu niti ni bila dobro pripravljena, je bila v Prištini dobro pripravljena. Za meso so govorili, da so najboljše kose pokradli oficirji in le redki je bil kuhar, ki se jim je upal zoperstaviti. Zato mesa skoraj nismo poznali med hrano. Je pa bilo hrane zadosti, zlasti za nas bolj suhe, drugi pa so večinoma lahko dobili repete. #Ni bilo nadlegovanja, ampak sem imel nekaj prijate-ljev; med njimi je bil Tone Ferlic, potem omenjeni Mijo Korade iz Zagreba, ki je bil jezuit, ki sem ga ob tistem srečanju na Jordanovcu, - kamor me je poklical Joška Rašaj, in smo tam obravnavali pastoralo za Cigane in druge selivce, - tudi obiskal na Palmotičevi 31, kjer je narodno svetišče Srca Jezusovega. Pri vojakih smo se družili tudi s tistim pravoslavnim bogoslovcem, ki je s svojo resnostjo in vernostjo napravil dober vtis. #V cerkev takrat ni bilo prepovedano hoditi, ampak na kopanje v neko umetno jezero jugovzhodno od Prištine, kjer je utonilo že nekaj vojakov. Kolikor sem hodil v cerkev, se ne spomnim, da bi bil razen Toneta opazil tam še kakega vojaka. #Že omenjeni Milorad Manić je bil poštenjak, ki ni dovolil, da bi se kdo izživljal nad vojaki. Bil je major in neki njegov kolega je maltretiral vojake: atomska z leva, atomska z desna, poleti pod polno opremo trčečim korakom itd. Njemu je bilo zadosti, pa mu je prisolil zaušnico. Za kazen so ga degradirali na kapetana prve klase, namesto da bi nagradili njegov čut za pravičnost. ==== U Prištini 47 ==== Za vrijeme služenja u Prištini, gdje smo krajem veljače 1968. prebačeni iz Pirota, doživio sam tešku nesreću: nesretnim slučajem poginuo je dobri i uvijek veseli vojnik iz Bosne - Munib Hasanbašić, momak iz naše, odnosno druge čete. dok je iskrcavao ugljen imao zgradu desno od glavnog ulaza u novu vojarnu Maršal Tito. Desetar je pitao tko se dobrovoljno javio da taj dan istovari ugljen. Među ostalima javio se Munib koji je bio veseo i druželjubiv dječak. Jednom mi je kao dežurnom zabranio da sušim gležnjače kraj peći – ali to je bila naredba odozgo. Ovaj put dok je istovarao ugljen, kamion je odjednom počeo kliziti prema vagonu jer je vozač otpustio kočnicu. Nisam istraživao, a pretpostavljam da nisu mogli ni otkriti što je uzrok tome. Kamion je počeo otklizavati jer je teren bio malo nagnut na teretnoj stanici u Prištini - a nesretnog dječaka pritisnuo je uz vagon i pritom mu prignječio prsa te je nedugo zatim preminuo. Teška je tuga zavladala cijelom vojarnom; najžalosniji je bio vozač koji to nije napravio savršeno. Kako su samo roditelji i plemstvo bili tužni! Poseta Franca Jamnika, koji je bio kapelan Hermana Habiča u Nišu, pružila mi je veliku utehu u Pirotu. U Prištini sam, međutim, mogao gotovo redovito dolaziti na ispovijed i pričest, jer je ondje služio naš župnik Franc Skuhala. Naša zgrada – 2. satnija – stajala je desno od kapije, blizu ograde. Tamo smo posadili borove koje smo za ljetnih vrućina redovito zalijevali. Ostali su samo kod nas - drugdje u velikim barakama su se osušili jer ih nisu zalijevali. U našem vodu u Prištini bili su moj desetar Bicak Jusuf iz okoline Peći na Kosovu, Tomislav Stojanovski iz Jabuke kod Pančeva i Šuvalić Redža iz sela Šatorovići kod Modriče u Bosni, koji je bio hodža. Što se tiče moje "pop" ("svećeničke") etikete, iako to još nisam bio, nije mi baš ništa naškodilo. Samo u početku me je naš potporučnik u Pirotu odvraćao od mog zvanja, a inače su me i u vojsci ostavljali samog. Jedan moj prijatelj se pohvalio kako ga samo što nisu "skinuli". Kako je to moguće? Čak su i u njegovom vojnom odjelu kao njegovu karakteristiku napisali da je "pop". Kaplar je to pročitao na ćirilici: "ror". "Ali kakva je ovo kamata - ror?" “Jednostavno – mi ih zovemo rorovi.” I nije im palo na pamet do kraja vojnog roka da je i on svećenik pripravnik. Bio sam vojnik u Prištini od veljače 1968. do veljače 1969. - dakle jednu cijelu godinu; Iako čudno zvuči, za vojnika u Prištini je - bar što se mene tiče - bilo više beneficija nego u Pirotu. #Bila je katolička crkva koju je sagradio Jože Bakan. Kad sam bio tamo s vojnicima, župnik je bio župnik Franc Skuhala, koji je prije toga bio duhovnik u sjemeništu u Zadru. Tako sam imao priliku kad god mi je bilo dopušteno otići u grad - mislim da je to bila mjesečna prilika - prisustvovati svetoj misi. ali ako nije bilo mise, mogao sam ići na ispovijed. Zatim su me sestre poslužile zakuskom. Nisam imao nekog posebnog duhovnog vodstva, jer je župnik uvijek žurio služiti misu u filijalu i nije imao vremena za vojnike. #Nije bilo ni seksualnog ni drugog uznemiravanja, osim jednom na straži, kada me jedan kosovski Albanac izazivao govoreći: "Ti pape, ti želiš j. cure“, i skoro smo se potukle. Zapovjednik vojarne Milorad Manić bio je pronicljiv, ali me više nije slao na stražu koja je bila nedaleko - kapija vojarne Maršal Tito. #U Pirotu smo bili smešteni u starim barakama, iza stare Kraljevine Srbije (oko 100 godina). Onda je 1999. bombardirao ne samo Prištinu, nego i Pirot. No, u Prištini su zgrade bile gotovo potpuno nove, pomalo po uzoru na one lijepe zgrade u Velenju, koje smo zvali četvorke - jer su u jednoj zgradi mogle živjeti četiri obitelji. A tu i tamo bila je mana da je zimi bilo dosta hladno jer su koristili gorivo – ugljen. to se više osjetilo u Pirotu. Posebno nam je bilo hladno kad smo imali zimske vojne vježbe i kopali rovove, baš za katolički Božić 1968. Tada smo spavali u limenim kolibama, koje nije grijala baš ona mala vatra u sredini - i uhvatila nas je reuma hladni beton. #Hrana je prije ili kasnije bila prilično skromna. Dok u Pirotu nije bila dobro pripremljena, u Prištini je bila dobro pripremljena. Što se mesa tiče, pričalo se da su najbolje komade krali časnici, a samo rijetki kuhar im se usudio suprotstaviti. Zato smo jedva poznavali meso kao hranu. Ali hrane je bilo dovoljno, pogotovo za nas koji smo bili suši, a ostali su uglavnom mogli dobiti repete. #Nije bilo uznemiravanja rečima ili drugčije, kakvog sam gotovo svakog dana doživljavao u Pirotu, ali sam ovde imao neke prijatelje; među njima je bio i Tone Ferlic, s kojim sam bio u istoj kasarni i u Pirotu; zatim spomenuti Mijo Korade iz Zagreba, koji je bio isusovac, kojeg sam također posjetio tijekom tog susreta na Jordanovcu - gdje me je pozvao Joška Rašaj, te smo tamo u Palmotičevoj 31 razgovarali o pastoralnoj skrbi za Rome i druge doseljenike. , gdje se nalazi Nacionalno svetište Presvetog Srca Isusova. Među vojnicima smo se družili i s tim pravoslavnim teologom koji svojom ozbiljnošću i vjerom == Sklici == {{sklici|2}} qx87jwa4wrtrw9g3mxdvt270w33dnbm 5736723 5736681 2022-08-19T21:48:41Z Stebunik 55592 /* U Prištini 47 */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} 201 sl-sh Najnovejši razpored poglavij in prevod poglavje za poglavjem Glej tudi del: https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Vadnica_(Oblikovanje)/peskovnik Wikipedija:Vadnica (Oblikovanje)/peskovnik - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org) =Bog vse obrača na dobro= ===Zlatomašnikovi spomini=== ====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo==== »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dragi bralec! Pred seboj imaš spomine zlatomašnika na prehojeno pot, pa tudi spodbudo mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom, ki je najbolj zanimiva pustolovščina, ki se lahko zgodi človeku in je zato vedno razburljiva in privlačna. Danes primanjkuje dobrih duhovnih poklicev; to je posledica pomanjkanja dobrih družinskih očetov in mater, propadanje družinskega življenja, predvsem pa pomanjkanja čuta za nadnaravno. Če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki ni prepričan, da je Bog človekov Stvarnik in Dobrotnik – nekoč pa bo tudi človekov Sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Prepričanje, da nad nami čuje Božja Previdnost, odganja bivanjski strah: glede nas samih, glede naših potomcev, glede naše sedanjosti in prihodnosti. Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak vsemogočni Bog, ki po krivih črtah človeške zmot piše ravno - ter ureja Božjo zgodovino. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici uokvirjeni sliki angelčkov z napisoma: »Ti o Bog si moj Gospod, jaz tvoj služabnik« (Ps 103,1); ter: »Upaj v Gospoda in delaj dobro« (Ps 37,3)! Če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali mnogi krščanski, pa tudi moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem; otrok je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu Bog pri spočetju ustvari neumrljivo dušo. Pred vsakim človekom je torej izbira: ali bo živel tako, »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj, in se je prvo vprašanje glasilo takole: »Čemu smo na svetu? – Na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.« To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. Potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, nerojenemu otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »Da postane dober kristjan in pošten državljan.« Vsako človeško življenje – tudi še nerojeno – je torej največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« V tej večnostni povezavi ima končno smisel druga rečenica istega profesorja: „Življenje je polno izgubljenih priložnosti.“ Te male priložnosti dobivajo svoj smisel le, če obstaja tudi velika Priložnost – a to je srečno življenje z Bogom v nebesih – drugače pa sploh nobena priložnost ne bi odgovarjala na zadnji „zakaj?“ in „čemu?“ Življenje brez Boga bi bilo torej življenje brez smisla. Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati od le v ta svet zagledanih ljudi ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet ravno v tistem času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenski izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (del; srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro ter izkoristil priložnosti, ki mu jih ponuja življenje. Iz take čvrste vere bodo rastli vrli in pošteni poklici, pa tudi novi in dobri duhovni poklici; če pa je družina ogrožena – in danes hudi duh uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast dobrega, koristnega in poštenega poklica. Ta zapis ne želi biti podoben morda Liutprandovi (920-972) »Antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja – vsem podobnostim sem se v prevodu želel izogniti. Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjovega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. Bo pa v njem od vsega po nekaj z namenom, da bi vsakdo našel zase kako spodbudo. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini; spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem jo dojemal. Na ta način bodo moji tukajšnji verniki, številni prijatelji in znanci dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in spodbudo za lepo življenje v slogi in miru ter za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu, saj »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo, kar poraja ljubezen do sočloveka. Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz dileme. Na ta način sem se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi jih je uspelo odstreti izpod tenčice pozabe. Proza je manj urejena, a pesmi so skbno sestavljene. Kolikor se spomnim, sem prvo pesem kot osemnajstletnik napisal v noviciatu 1962 na Reki na ulici Narodnog ustanka 62, sedaj Tržaški ulici. Tedaj smo bili še mladi in smo z odprtimi očmi sanjarili, zato nas ni bilo težko spodbuditi k pisanju pesmi. Tistikrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in na razpis smo se priglasili trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej vmes tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje. Moja mati Marija r. Brenčič je namreč bila pesnica in pisateljica, moj oče Anton Jelen je bil sicer umen drevesničar in sadjar, vendar tudi pisatelj in poročevalec, pa ima to nagnjenje tudi več mojih bratov in sester, med drugimi sestra Marica, ki rada poroča o krajevnih dogodkih, brat Blaž pa piše pesmi-črkospeve. Za konec tega uvoda pa naj bo pesem mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984 ter sem z njimi in zanje vztrajal v miru in vojni, v zdravju in bolezni, v veselju in žalosti. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik)</center> ! <center> László Kovács: Oče Janez (slovenski prevod)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Jovan (srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Zelo imam rad tega človeka; vedno ljubezen iz njega odseva. Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, prav kakor je nekoč to delal Učenik. Opravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih. V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. Značilna zanj je otroška ljubezen in radost. Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. (Prevedel Stebunik) </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad natapa rosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveo Stebunik) </poem> |} =Bog sve okreće na dobro= ===Zlatnomisnikovi memoari=== ====Moja mladomisničko i zlatnomisničko geslo==== “Sve surađuje na dobro onima koji ljube Boga” (Rimljanima 8:28) ===Uvod 1 === Poštovani čitatelji! Pred vama su zlatnomisnikova sećanja na prohodani put, ali i poticaj mladima da se odluče na putovanje s Isusom, što je najzanimljivija pustolovina koja se čoveku može ikada dogoditi te je stoga uvek uzbudljiva i privlačna. Danas postoji manjak dobrih duhovnih zvanja; to je zbog toga, jer nedostaju dobri očevi i majke, propada obiteljski život, a iznad svega, nestaje osjećaj za nadnaravno. Ako čovjek shvati da iznad sebe ima nekoga kome je odgovoran i kome će na kraju života davati odgovor, živeće drugačije nego onaj koji nije uveren da je Bog čovekov Stvoritelj i Dobročinitelj – i jednog dana on će također biti čovekov Sudija, koji dobro naplaćuje a zlo kažnjava. Vera u Boga, koji nas voli kao otac te bdije nad našom sudbinom odagnava strah te uliva nadu i poverenje: za sebe, za svoje potomke, za našu sadašnjost i budućnost. Živimo u teška vremena – ipak kršćanina teši spoznaja da ne pišu istoriju zemaljski moćnici, ma kako poznato im ime bilo i koliko velika njihova moć bila - već svemogući Bog, koji piše ravno i krivudavim crtama ljudske grešnosti - i sređuje Božju povest. Iz svoje sam obitelji – usprkos mnogim iskušenjima, opasnostima i teškoćama tokom i nakon Drugog svetskog rata – ponio u svet uverenje da Bog vodi našu sudbinu i da „što god Bog čini, sve čini dobro, pa makar i ne čini nam se dobro." U našoj staroj Klemšetovoj kući u spavaćoj sobi stajale su uokvirene slike dvaju anđelčića s natpisima: „Ti si, Bože, moj Gospodin, ja sam tvoj sluga“ (Ps 103,1); i: "Uzdaj se u Gospodina i čini dobro" (Ps 37,3)! Ako čovek živi u tom poverenju u Božje sveznanje, svemoć i sveprisutnost, tada će rado prihvatiti potomstvo iz Božjih ruku, kao što su to činili mnogi kršćani, uključujući i moje roditelje. Usprkos „modernim“ strujanjima i novim metodama „kulture smrti“, usprkos životu neprijateljskoj sredini, u veri su primali decu iz Božjih ruku kao njegov najveći dar. Bili su svjesni da je novorođeno dete najvredniji dar koji mogu darovati Crkvi, narodu i čovečanstvu. Čovek ne živi samo na ovom svetu, nego ima pred sobom svu večnost, za koju se odlučuje ovde i sada svojim životom; dakle, dete ima puno veću vrednost od auta ili kuće ili novca, jer će živeti večno jer mu Bog stvara besmrtnu dušu već pri začeću. Čovek dakle ima izbor: hoće li živeti tako da “jednog dana ode u raj” ili “da dođe u pakao.” Tako smo učili u prvom razredu pripremajući se za krizmu 1952. Među stotinjak pitanja je pitanje glasilo: „Zašto jesmo na svetu? – Na svetu jesmo da živimo po Božjoj volji i da se spasimo. Toliko je jednostavan, a opet tako siguran odgovor da učenjake ovog sveta ostavlja bez daha. Stoga svaki ljudski život ima neprocenjivu vrednost i treba ga čuvati, omogućujući nerođenom djetetu da dođe na ovaj svet i dobije prikladno obrazovanje, kako je rekao don Bosco: „Da postane dobar kršćanin i pošten građanin“. Svaki ljudski život – pa i nerođeni – stoga je najveća vrednost u svemiru, ili kako bi rekao pokojni lekar i branitelj nerođenog života Antun Lisec: „Začećem se stvara najveća vrednost svemira u najmanjoj mogućoj veličini i u najmanjem. prostoru." Život bez Boga bio bi dakle život bez smisla i za rođene i za nerođene. Koliko je neugodnosti naša majka morala pretrpeti od opakih ljudi koji nisu naklonošću pratili nas, njenu decu, koji smo jedan za drugim dolazili na svet baš u vreme, koje mnogobrojnim obiteljima nije bilo sklono, govori ova pesma moje majke: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenački izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (deo; srpskohrvatski prevod)</center> |- |<poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Čak iako te svijet prima s mržnjom i obema se zlobno ruga, da sam ponekad tužna do smrti - Samo s tvojim malim srcem moje srce kuca - i moja duša čeka samo taj tren, kad vidim tvoje oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970., u: Mir plave visine) </poem> |} Ako je čovek svestan svoje odgovornosti pred Bogom, te da mora dobro i ispravno koristiti sposobnosti koje mu je Bog dao, izbegavat će greh i činiti dobro. Iz takve će čvrste vere izrasti čestita i poštena zvanja, kao i nova i dobra duhovna zvanja; ali ako je obitelj ugrožena - a danas se đavao služi svim sredstvima da je uništi - naravno da je rast dobrih zvanja u korenu zaustavljen. Ovaj zapis ne želi sličiti Liutprandovom (920.-972.) "Antapodosis" (Obračun, Osveta), gde je poznati istoričar ocrnio svoje stvarne i navodne protivnike, kako iz svetovnog tako i iz crkvenog života. Neće to biti ni slika Augustinovih “Ispovesti” ili Finžgarovih “Godina moga putovanja”, gdje ima puno osobnih podataka i unutarnjih događaja. Nadam se ipak, da će svako naći neki poticaj za sebe. Ovom prilikom ističem da su to sećanja; a sećanje je poput sita kroz koje mnoge stvari odlaze u zaborav, dok se drugi događaji pojavljuju u osobno obojenom svetlu. Stoga možda neka tvrdnja ili zaključak u knjizi ne odgovara stvarnom stanju, nego je napisan onako kako sam ja čuo stvar ili kako sam je shvatio. Tako će moji ovdašnji vernici, brojni prijatelji i poznanici dobiti uvid u moj životni put – i poticaj da svi mi živimo lepim životom u razumevanju i miru i da strpljivo nosimo sve poteškoće po Isusovu primeru, jer „Bog sve na dobro okreće“ – naravno onima koje iskreno traže istinu i vole u dubini srca Boga i bližnjega svoga. Zamislio sam da će to zapravo biti poučan i zanimljiv životopis sa poglavljima koja obrađuju pojedina područja, koja će čitatelju, dakle, reći nešto novo, a možda kroz opisane događaje odgovoriti na neka njegova pitanja ili mu pokazati izlaz iz dileme. Na taj sam se način ograničio samo na pojedine stvari i područja iz svog dosadašnjeg života i rada, koliko sam ih uspio maknuti ispod vela zaborava. Koliko se sjećam, prvu sam pjesmu napisao kao osamnaestogodišnjak u novicijatu 1962. godine u Rijeci. Tada smo još bili mladi i maštali otvorenih očiju, pa nas nije bilo teško potaknuti na pisanje. Tada smo mi kao novaci išli na izlet na Učku s duhovnikom Serafinom Peliconom - i na natjecanje se prijavilo nas troje: jednu pjesmu je napisao Tone Krnc, drugu ja, ali se ne sećam ko napisao treću pesmu. Pesme će obogatiti ovu knjigu. Moja majka Marija je bila domaćica i pesnikinja, moj otac Anton bio je spretan rasadničar i voćar, ali i pisac; a tu sklonost ima i nekoliko moje braće i sestara, uključujući sestru Maricu koja voli izvještavati o lokalnim događanjima, dok brat Blaž piše pesme. Na kraju ovog uvoda trebala bi biti pesma mužljanskog pesnika Lászla Kovácsa, a izvornik glasi: „János atya“, što bi značilo "Otac Ivan". Neka ova pesma pokaže kako me moji Mužljanci vole, gotovo kao i ja njih – da barem neke od njih pridobijem za ljubav Kristovu. Ko pročita ovu pesmu u prozi, neće se čuditi zašto toliko volim biti među ovim dobrim i dragim ljudima, među koje me je Božja Providnost poslala davne 1984. godine, te sam s njima i za njih ustrajao u miru i ratu, u zdravlju. i bolesti, u radosti i tuzi. Razume se da ne umišljam da sam takav u stvarnosti: ali ovo mi je ipak poticaj da takav sve više postajem: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: János atya (mađarski izvornik)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Ivan (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Jako volim ovog čoveka; ljubav uvek zrači iz njega. Svoj svakodnevni posao škropi rosom čiste nakane; on vodi stado koje mu je povereno u duhu Gospoda Isusa i s toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kao što je nekoć to činio Učitelj. Obilazi bolesnike – i decu i odrasle. U službi Božjoj nastoji pružiti pomoć anđela. Značajna je za njega dečja ljubav i radost. Veliki je štovatelj Srca Isusova i gorljivi širitelj njegove ljubavi naš otac Ivan, koji ovdje živi sa nama. </poem> |} === Moja mati 4 === Moja mati je bila Marija Brenčičeva, po domače Gojerjeva; zvesta žena možu Antonu Jelenu, po domače Klemšetovemu, nam otrokom dobra in skrbna mati. V svojem času pa je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in dopisnica (tj. publicistka). Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. Rodila se je v revni družini očetu Francu Brenčiču in materi Mariji rojeni Cankar iz Kajndola, po domače pri »Gojerju«. Imela je brata Franceta in Jožeta ter sestro Cilko; v tej družini niso poznali jetike, ki je razsajala po tolikerih slovenskih družinah in pobirala žrtve zlasti med mladimi naraščaji. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica nacionaliziranega, tako rekoč »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah. Tam je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem Antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru, ki pa je večji in bolj znan. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sestoji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče. === Moja majka === Majka mi je bila Marija Brenčičeva, s nadimkom Gojerjeva; verna žena svom suprugu Antonu Jelenu, dobra i brižna majka svoje dece. U Staroj Jugoslaviji u svoje vreme bila je najslavnija mlada slovenačka pesnikinja, a zrelim godinama postala je oduševljena spisateljica. Rođena je 28. januara 1919. u Podlipi kod Vrhnike u Notranjskoj, 26 km jugozapadno od Ljubljane a umrla je na prvi dan proleća, 21. marta 2000. u Arnačama, župa Št. Ilj kod Velenja. Rođena je od oca Franca Brenčiča i majke Marije rođene Cankar iz Kajndola. Braća su joj bili France i Jože a sestra Cilka; u ovoj obitelji nisu poznavali tuberkulozu koja se raširila po tolikim obiteljima i tražila žrtve, osobito među mladima. Nakon završene pučke škole u rodnom mjestu, 1938.-1939. bila je učenica Banovinske poljoprivredne i gospodarske škole u Maloj Loki kod Trebnja, koju su vodile školske sestre. Tadašnja poglavarica bila je izrazito bistra, dalekovidna i uravnotežena Hedvika Puntar, i sama književnica. Godine 1959. Mohorova izdavačka kuća objavila je njezinu knjigu “Na ženi dom stoji” koja je čitateljstvo rado prihvatilo, jer je to praktični priručnik za žene, majke i domaćice; ta i danas je dom u ženskim rukama." Bila je izuzetno snalažljiva, reklo bi se moderna žena koja je i u socijalizmu mogla biti direktorica nacionaliziranog, da tako kažemo, "svog" sestrinskog imanja. u Repnju. Tu je godinama bio kućni svećenik poznati psiholog Anton Trstenjak. To što je mogao "proizvoditi" knjige u vreme kada nije bilo računara velika je zasluga školskih časnih sestara koje su mu nesebično pomagale u opsežnom poslu. Tako je moja majka bila u školi kod tih sestara i uređivala je školsko spomen-glasilo „Sončni žar“ s prilozima u prozi i pesmama – svojima i onih od drugarica. Dana 5. novembra 1939. venčanje je bilo u kapeli Jožeta Plečnika. Venčao ih je katedralni župnik, dekan i skladatelj Franc Kimovec. Bilo je to prvo venčanje u ovoj dvorskoj kapeli, gde je Marija bila učenica 10. godine Banovinske poljoprivredne i domaćinske škole. Postoji slika njihovog venčanja, kao i njezina višejezična stranica na internetu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Kada se Marija opraštala od Vrhnike, društvo vrhničkih momaka oprostio se od nje posebnom grupnom razglednicom, na kojoj je Marija prikazana kao pesnička muza. Nakon venčanja u Maloj Loki sa Antonom Jelenom, otišla je na njegovo imanje, u Šentilj kod Velenja, to je 24 km severnozapadno od Celja. Mnogi naš Šentilj brkaju s onim na granici kod Maribora, koji je veći i poznatiji. Možda još ne znate da, osim ova dva, postoji Šentilj kod Mislinja, kao i Št.Ilj u Koruškoj, u Rožu, kod Celovca. Št.Ilj se naziva i gradska župa u Celovcu u južnoj Austriji. Naš Šentilj je župa u dekanatu Šaleške doline koja se sastoji od nekoliko "službenih" zaseoka: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje i Spodnje) i Ložnica. Osim ovih, tu su i "neslužbeni" manji zaseoci kao Podkoželj i Kote. ==== Selitev 5 ==== Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje; zlasti tisti, ki so svojo vernost kazali tudi na zunaj, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj zaznamovala selitev. Takrat so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin Južne Štajerske in Gorenjske v Srbijo ali na Hrvaško. Med drugimi je bil izseljen duhovnik in pisatelj Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, kdaj bo na vrsti naslednji. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je zasedlo partizanstvo. Med Nemčijo so se morali otroci in odrasli učiti nemščine. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih je pisala v gotici nemščino – in sem se je iz njenih zvezkov tudi jaz priučil. Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli – prispel do Pragerskega, so prišle dobre ženske, ki so prinesle hrano odraslim in mleko otrokom. V Mariboru jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil vojak z Dunaja: prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas. Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa: »Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno vojašnico v Mariboru. Rešil jih je vojak – katoličan in Dunajčan Josef Hummel. »Spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942; na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti;« ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. Zgodilo pa se je takole: „Bum, bum, bum!“ je zaropotalo po leseni steni naše kočice. Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »Aufmachen! auf!« »Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož; vedela sem: »Po nas so prišli!« In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila: »Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! Takrat boste pa vi šli!« In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma! In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov; nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj; nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) Čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? Najprej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega; njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. Vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. Ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku; on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov; starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka; v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. ==== Seoba 5 ==== Moje roditelje, posebno moju majku, Drugi svetski rat sa svojim užasima teško je pogodio i doživotno obeležio, kao i željezno doba nakon njega, kada su vernici koji su odbijali poslušati naredbe bezbožne vlasti morali živeti ne samo u siromaštvu, nego i u svim vrstama drugorazrednosti i ponižavanja; pogotovo oni koji su svoju veru iskazivali očito. Tekom samog rata našu je obitelj najviše obeležilo preseljenje. U to su vreme nacisti započeli iseljavanje svesnih Slovenaca iz zaposednutih područja Južne Štajerske i Gorenjske u Srbiju ili Hrvatsku. Između ostalih, iseljen je bio i poznati svećenik i književnik Franc Ksaver Meško, kao i naš domaći župnik Jurij Lebič. Niko nije znao kada će doći na red. Tim svojim neljudskim ponašanjem Hitler je zapravo nehotice pripremio prazninu koju je zauzelo partizanstvo. Za vreme Nemačke deca i odrasli morali su učiti nemački. Moja je majka pisala u svesku gotski njemački – a i ja sam ga naučio iz njezinih beležnica. Moja sestra Hedvika tada je imala samo šest meseci. Kad je transport s brojnim iseljenicima - od kojih se nisu svi vratili, jer su neki umrli tekom iseljavanja - stigao u Pragersko, došle su dobre žene i donele hranu za odrasle i mleko za decu. U Mariboru ih je od daljnjeg puta do Slavonske Požege spasio vojnik iz Beča: isti onaj koji je s kolegom došao po njih u automobilu u pola dva ujutro; čak im je na vlastitu odgovornost ishodio dopuštenje da se isti dan vrate kući. Ovako je majka ispričala za novine „Kmečki glas“: “Svaki dan je bilo nešto; rat u Poljskoj počeo je već kad sam bila u Maloj Loki; ali onda si svaki dan nešto očekivao, bojao si se, deca su dolazila. Četrdesete godine Hedvika je bila rođena, a s četrdeset i prve - jedne nedelje u julu – Jelenovu mladu porodicu su usred noći odveli u gradsku vojarnu u Mariboru.“ Spasio ih je vojnik – katolik i Bečlija Josef Hummel. “Sreli smo se tada, u pola dva ujutro 1942. godine; ali mu posle rata nismo smeli ići na sprovod“ jer nisu bili u partiji i jer su redovito išli u crkvu s celom obitelji. Ali evo kako se to dogodilo: “Bum, bum, bum!” zatutnjalo je uz drveni zid naše kuće. „Jelen - Anton, Marie, Hedwig!" i opet: "Aufmachen! auf!" - Došli su po radio - tešio je muž u polusnu; znala sam: "Došli su po nas!" I kad je konačno moj muž, još uvek zbunjen, otvorio vrata hodnika, vratio se u spavaću sobu i rekao: “Mama, moramo ići!” Ja sam pojurila prema strancima i viknula: „Ako moramo ići, ići ćemo! I vratićemo se! Onda ćete vi otići!" I nisam osećala nikakvu tugu, nisam vrištala, nisam psovala, samo sam osjećala duboku mržnju i otpor. Kad bi barem mogla uništiti ove nasilnike koji nas teraju od kuće! „A taj neprijatelj, koji je došao po nas da nas uhapsi i odvede u vojarnu Melje u Mariboru pa dalje u Slavonsku Požegu, bio je prijateljski nastrojen Bečlija Josef Hummel. Toliko je dugo govorio za nas u uredu u Mariboru da smo se vratili kući; nismo gledali na sat kad je bilo, ali iz noći u noć, godinama i godinama, budila sam se nekoliko minuta pre pola dva ujutro; nema noćnih mora, nema teškog sna, samo trzaj buđenja. Ostala sam budna do dva i onda opet zaspala, a nisam znala zašto...“ (M. Brenčič-Jelen: „Priča mog života, Tisuće su ih selili;“ objavljena u reviji Zdravje) Čemu bi se mogao pripisati ovaj gotovo čudesan povratak? Prvo, naravno, pobožnosti koju je cela naša obitelj gajila prema Presvetom Srcu Isusovu; njegova je slika vladala dnevnim boravkom koji smo zvali "hiša". Molili smo kod večernjih molitava krunicu svaku večer pod vodstvom bake. Razmišljajući o tim neobičnim događajima, zaključio sam da je na tijek događaja uticao i prijateljski prijem nepoznatog vojnika iz Beča, koji je kod kuće ostavio svoju mladu ženu i dvoje dece - dečaka i devojčicu. Naravno, vojnici nisu bili krivi što su noću poslani na tako tužnu misiju. Zato je baka poslužila toplim čajem Jozefa koji je čekao povratak drug da preseli još jednu obitelj iz Šentandraža. I ne samo to: tada su ruže, jer se i otac bavio uzgojem ruža, najljepše cvetale i išli su ih pokazati ovom vojniku; a pokazao se i zahvalnim. Zapečatio je „kočo“ – tako smo zvali donju kuću u kojoj smo mi „mladi“ živeli, dao baki ključ govoreći: „Kuća je zapečaćena; ako ko dođe tražiti ključ, nemojte mu ga nikako davati.“ I dođe on – jedan naš komšija; roditelji nikad nisu hteli otkriti ime onoga ko bi želeo uživati u uređenom imanju s rasadnikom i ružičnjakom. Mislim da su moji roditelji bili pravi heroji u čuvanju takve tajne; u strahu da se neko ne osveti, odneli su ovu tajnu u grob; ja sam iz drugih okolnosti izveo svoj zaključak, kojega neću nikome poveriti iako su sada su već svi pokojni. ==== Mama pesnica 6 ==== Mama je pesmi začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''; objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: {| class="wikitable" |- ! List je odpadel |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> |} Vse pesmi razen ene – »Maturantka« (92 – Griški) – so v tistem koledarju od moje mame – tako je bila takrat upoštevana! Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. Med vojno ni pisala, saj »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': #''Spev tihe doline'' (1937), #''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), #''Vrisk jasne planine'' (1969) ter #''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3): {| class="wikitable" |- ! Stopil bom k oltarju (del) |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> |} Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. Izdala je dve knjigi izvirnih črtic: #''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter #''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal; nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil ob slovesnsostih pritrkovalec na Rakovniku, doma pa pred vojno gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je nič hudega sluteč na poziv javil novim oblastem, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem Rogu; o tem priča spomenik komunističnim žrtvam na podlipskem pokopališču, ko je bil brez sodbe pomorjen cvet podlipske mladosti. Od Marije Jelen Brenčičeve smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju in upanju na vstajenje, na šentiljskem pokopališču v soboto, dne 25. marca 2000. ==== Majka pesnikinja 6 ==== Majka je počela pisati pesme u pučkoj školi i kasnije ih objavljivala u nedeljnim dodacima slovenskih novina Mladem Slovencu i Družini; objavljivala je u još nekoliko novina (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) te u Slovenskom i Mohorjevom kalendaru. Zanimljivo: urednici su njezin rad uzeli u obzir u tolikoj meri da je „Kalendar Družbe sv. Mohorja" za 1939. godinu objavio svega četiri pesme: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca« ("Na dnu srca mi sreća počiva"), »Vzklik« (Usklik), »List je odpadel« (List je otpao), koja je tako svojstvena za njeno pesničko raspoloženje: {| class="wikitable" |- ! <center>List je odpadel (slovenački izvornik)</center> ! <center>Otpao je list (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> | <poem> Povjetarac je zapuhao kroz krošnje drveća; list je pao sa zelene grane. Sve je drvo radosno zadrhtalo, tiho šuškajući na blagom povetarcu. Pomislila sam: „Je li već stvarno jesen? Sve je u punom rastu - a list je već žut. Ah, naravno, jer već usred leta mnogo lišća otpada, mnogo cveća uvene. Ne samo usred leta - u rano proleće mnogi lepi snovi umiru u duši mladi... </poem> |} Sve su pesme osim jedne - u tom kalendaru od moje majke - tako se ona tada smatrala cenjenom! U samoizdavanju je objavila četiri zbirke. Pesme su joj same dolazile za vreme rada u polju ili na livadi. Kad je stigla kući, zapisala ih je - imala je tako neverojatno pamćenje. Napisala je i sonetni venac i druge vrste – pravo čudo od deteta. Pesme za prvu zbirku sama je prikupila i objavila u samoizdavanju, a većinu ih je i sama prodala, vozeći se biciklom po Notranjskoj i Dolenjskoj. Nakon udaje povremeno je objavljivala u verskom listu Lavantinske biskupije. Za vreme rata nije pisala, jer "inter arma tacent musae". I kasnije se retko oglašavala, uglavnom pjesmama vjerskog sadržaja u „Družini“. Krajem šezdesetih godina priredila je još tri zbirke pesama, koje s prvom čine ciklus zajedničkog naziva „Spev tihe doline“: #''Spev tihe doline'' (''Pesma tihe doline'' (1937.), #''Vzdih cvetne dobrave'' (''Uzdah cvetne dubrave'') (1968.), #''Vrisk jasne planine'' (''Vik planine jasne'') (1969) te #''Mir sinje višave'' (''Mir plave visine'') (1970). Ovu posljednju zbirku pesama posvetila je meni – mladomisniku rečima: „Za uspomenu na Tvoj veliki dan!“ To posebno dolazi do izražaja u pesmi „Pristupam ka oltaru“: {| class="wikitable" |- ! <center>Stopil bom k oltarju (slovenački izvornik)</center> ! <center>Pristupam ka oltaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> | <poem> Čime da ti uzvratim, Gospodine, za sve tvoje milosti? Uzeću kalež spasenja u posvećene ruke: s pouzdanjem ću iz dana u dan zazivati tvoje Ime — i ti ćeš prihvatiti moje molitve i hvale! Na tvom oltaru Magnificat peva moja duša... U samoći svetišta verno ću slušati tvoj glas. Moje srce je spremno na svaku tvoju naredbu - Govori, Gospodine! – tvoj odani sluga sluša! </poem> |} Napisala je nekoliko dramskih igrokaza za djecu: Radio Ljubljana emitirala je njezinu radiodramu u stihovima: "Mamica, spet si naša" ("Majčice, opet si naša" (1939.). U ljubljanskom opernom kazalištu (1939.) izvedena je dječja opereta ''Mamice naše z dejanji slavimo'' (»S djelima slavimo naše majčice«), skladatelja Matije Tomca. Autorica je stihova za glazbeno delo prema narodnim motivima za dramu koju je napisao njezin suprug: ''Elektriko hočemo!'' ("Struju hoćemo!" 1947.). Godine 1986. počela je pisati prozu uspomena. Pripovetke i priče, u kojima se priseća mladosti u rodnoj dolini, objavljivala je u Kmečkom glasu i drugim časopisima te u dve zbirke knjiga. Odjeknula je njezina priča “Pravičnik in krivičnik” ("Pravednik i nepravednik"). Objavila je dve knjige izvornih crtica: #''Naših njiv nihče več ne orje'' ("Naše njive više niko ne ore" Kmečki glas 1991) i #"Sedem ključavnic" (''Sedam brava'' Ognjišče 1995), koja je zbog lepog jezika bila obavezna lektira u osnovnoj školi. Mnoge pjesme i stihovi ostali su u rukopisu; među ostalim, iznimno zanimljiv zapis "Naš Miško" - o našem vrednom konju lipicancu Mišku koji nas je vozio zaprežnim kolima stotinjak kilometara: od Šentilja preko tadašnje Ljubljane preko Vrhnike sve do maminog rodnog sela Podlipa, gdje smo proveli ugodne dane odmora s majkom. Ovaj naš Miško se jako bojao automobila, iako ih tada nije bilo puno. Ali ovaj put u Ljubljani, kad smo se vozili Tržaškom cestom, nije ih se nimalo bojao ni automobila ni tramvaja - toliko je bio umoran. Ali izdržao je test nevjerojatno dobro. U Podlipi se je odmorio on i mi; vraćali smo se tada preko Repnja i Kamnika i po nekom strašno strmom klancu kući. Od 1992. kao udovica nikako nije mogla zaboraviti dobrog supruga. Rekla nam je da su časne sestre rekle imale čudnu naviku, da su kazale pitomkama neka spale ljubavna pisma jer dečki lažu. Ali rekla je da otac nije bio takav. Kao dečko napisao joj je i ovo: „Ja sam običan seljački momak koji te iskreno voli i poštuje. Znaćeš što sam ti značio i koga si izgubila tek kad mene više ne bude na svetu.” “I bila je istina, bio je baš onakav kakav je napisao u ljubavnom pismu” – rekla nam je više puta i mi smo se svi s time slagali. Mama se rastresla skupljajući svoje rukopise koje je tipkala na starom pisaćem stroju Underwood iz 1922. godine. Nakon muževe smrti, cela obitelj otišla je na tako voljenu "Uršku", kako smo zvali "Uršlju goru" iznad Slovenjgradca. Kasnije je slomila kuk te se lečila u Celju i Laškom. Bila je ugodno iznenađena kada sam je nekoliko puta posetio iz "tako daleke Vojvodine". U to vreme morali smo dugo putovati kroz Mađarsku, jer se preko Hrvatske nije moglo zbog ratnih opasnosti. Čitav život u brizi za veliku obitelj i pod pritiskom nepovoljne okoline - posebno pod bezbožnom vlašću - te poslednjih meseci u teškim bolovima zbog neizlečive bolesti - na kraju života potpuno se smirila i vedro nam pričala nepoznate pojedinosti iz svog bogatog života, a okrepljena svetim sakramentima ispoveđu, pomazanjem i pričešću, gotovo je radosno iščekivala smrt, koja ju je odvela na susret s Bogom, s ljubljenim mužem i ostalom rodbinom, a posebno s bratom Francem, koji je na Rakovniku bio klepac prilikom svečanosti, a kod kuće vođa prosvetnog rada u Podlipi. Nakon rata se ne sluteći zlo prijavio novoj vlasti, te je zajedno s drugim nevinim ljudima ubijen daleko od kuće u Kočevskom Rogu; o tome svedoči i spomenik brojnim komunističkim žrtvama na podlipskom groblju, kada je bez suđenja ubijen cvet ne samo podlipske mladosti. Sprovodom koji je nalikovao trijumfu i nadom u uskrsnuće, oprostili smo se od majke na groblju u Šentilju u subotu 25. marta jubilarne 2000. godine. ===Moj oče sadjar 8 === Tudi moj oče Anton Jelen ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen On je bil v prvi vrsti skrben oče in dober ter zvest mož svoje žene Marije, s katero se je poročil, ko je imel že spoštljivih 32 let. Po mojem osebnem mnenju je težko dobil nevesto v hišo, v kateri je razsajala jetika, ki je odnašala eno mlado življenje za drugim, saj takrat še ni bilo zdravila zanjo. Po domače se pri hiši pravi pri Klemšetovih – je že moral kdo od davnih prednikov imeti ime Klemen. Med drugim pa se je ukvarjal že v tistih časih amatersko s fotografiranjem. Verjetno je to nagnjenje zapisano že v naših genih – česar pa prejšnji banatski škof László Huzsvár (1931-2016) ni mogel razumeti – in me je menda zato poslal 2007 na neprostovoljne počitnice, na kar je moj veliki prijatelj, izreden dušni pastir in dobrotnik vseh potrebnih – polzelski župnik Jože Kovačec – nejeverno zmajal z glavo: »Zaradi slikanja?« Ni pa poslal le mene… Oče je objavljal članke v raznih strokovnih revijah; na mamino pobudo in z njeno pomočjo je izdal tudi knjigo črtic iz svoje mladosti. Podobno sem tudi jaz na željo sobratov – po prihodu v Beograd – pošiljal poročila v razne liste, ki so bili v več jezikih: slovenska Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvaški Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica), madžarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), včasih pa tudi v naše salezijansko glasilo Bollettino Salesiano (Turin). Poročilo brez slike pa ne pove veliko: zato sem članke opremljal z lastnimi fotkami. S tem je bilo pred nastopom digitalne fotografije izredno veliko dela: moral si kupiti film, poslikat, ga dati razvit, in šele nato si lahko poslal slike – vedno seveda z zamudo… Moj oče je še znal na pamet staroavstrijsko himno in je tudi sicer rad pel, kot sploh vsi Klemšetovi. Poročil se je 1939 na Mali Loki z Marijo rojeno Brenčič. Skupaj z njo je napisal neke vrste opereto »Elektriko hočemo«. Po njegovi lastni pripovedi je sam šel z vozom po žico tja nekam v Dravograd. Posmrtno pa je izšla zbirka njegovih črtic »Moj križev pot« (Kmečki glas, Ljubljana 2001). Priden kot mravlja je že ob pol petih zjutraj nahranil živino v hlevu. Mi otroci smo pasli krave in skoraj vedno smo imeli tri ali štiri. Liča je imela roge čisto v oči in je bila prívodna (=pohlevna), Čebela mlajša in živahna, Bavča pa je imele roge navzgor in je pa bila precej muhasta. Kravam smo ukazovali na desno »čo«, na levo pa »hejc«, medtem ko smo konju Mišku na desno ukazali »tibo«, a na levo »bistahar«, nazaj pa »zurik« (nemško »nazaj«). Od kod so ti drugi izrazi, nimam pojma. Toliko krav je bilo potrebno, da je bilo za otroke in tudi drugo veliko družino vedno zadosti mleka pri hiši. Ko sem bil še majhen, smo vse pridelovali doma, tudi vse vrste žita: pšenico, koruzo, pa tudi oves, lan, proso in ajdo. Spominjam se še, kako smo na pokošenem travniku sušili lanena stebelca, iz katerih so potem dobivali temnosivo prejo. Dela na statvah – ki smo jih tudi imeli – se ne spomnim – spomnim pa se, da smo predli ovčjo volno, čeprav ovc pri hiši nikoli nismo redili. Stara hiša »pri ta zgornjih«, v kateri so se rodili moji strici in tete, je bila postavljena in je imela letnico na lesenih vratih 1881. Na tem mestu so zgradili novo hišo, le da so jo obrnili drugače, v pričakovanju moje nove maše že leta 1964 – kajti v tistih zlatih časih so bile take slovesnosti skoraj obvezno doma. Oče Anton se je torej rodil 4. januarja 1907 v vasici Arnače; Šentilj je bil tedaj središče in občine in župnije. Že v zgodnji mladosti ga je zanimalo drevesničarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo; pritegnil ga je zgled sorodnikov bratov Dolinšek (p.d. Vrbajak), ki so se vsi ukvarjali s to panogo: Blaž na domu v Podkožlju, Vinko v Selnici ob Dravi, najbolj znan pa je postal Ivan, ki si je ustvaril dom v Kamnici pri Mariboru. Šentiljska zemlja je bila težka in ilovnata in dokaj nehvaležna za obdelovanje. Če si pa presadil drevesca iz težke šentiljske zemlje na primer v lažjo savinjsko, so izredno dobro uspevala. V mladosti je izgubil oče več bratov in sester zaradi neozdravljive jetike. Tudi sam je zbolel pri sedmem letu, vendar se je pri njem ko po čudežu zazdravila, da je dočakal skoraj 86 let. Kako rad je imel nas otroke, izpričuje tudi božično voščilo za Božič, ki mi ga je poslal v Beograd 16. decembra 1983, kjer takole pravi: :Dragi Ivo! Premišljujem, kakšne lepe besede naj napišem sinku v daljni, mrzli tujini. Kar vem, da ne bom našel tiste odrešilne besede. »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« so uporabljali že naši pradedje in dedje, četudi ne pove vsega, kar hoče povedati to ubogo srce. Vedno smo v duhu s Teboj. - Vsi Tvoji, posebno atek. 5. novembra 1939 se je torej poročil z gojenko gospodinjske šole, ki so jo vodile šolske sestre v malološki Plečnikovi kapeli. Poročal je stolni dekan in skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je pravila, da ju je poročal novomeški frančiškan pater Ciprijan Napast. Možno je, da je Kimovec kot priznan glasbenik pri tej maši orglal, Napast pa poročal. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki. Marija Brenčič je po končani šoli odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetovim« v Šentilju, kjer so poleg matere-vdove Marije živeli še njegovi neporočeni bratje in sestre: Ivan, Martin (organist), Jožefa. Zaradi dela v drevesnici je bila pri hiši vedno tudi še delovna sila, navadno kak bližnji sorodnik ali birmanec. oni so pomagali nam pri delu, v zameno pa so dobivali hrano, ki jo je takrat v povojnem času večkrat primanjkovalo. Tako je zame skrbela v moji mladosti in me v času bolezni mame in stare mame tako rekoč vzgajala sorodnica Borčenova Pepa (Jožefa Cvikl) – ki se je pozneje poročila z Goršekovim Francem, ki se je pa pisal Jelen, kot mi. V moji mladosti je bilo v naši vasi 12 družin s priimkom Jelen: jeleni in košute so se pa sčasoma v vasi neverjetno namnožili. Kot odlična cerkvena pevka je znala veliko starih pesmi, in me je nekaterih tudi naučila. Moj oče Anton se je začel ukvarjati z drevesničarstvom že pri svojih šestnajstih letih, ko je za lepo sadje dobil prvo priznanje. Kot omenjeno, je bil tudi amaterski fotograf, ki je slikal še na steklene plošče in potem odlične slike sam izdeloval; med drugim je slikal tudi Rajhovo družino s 13-imi otroki pred njihovo hišico, ki je danes last politika Janeza Janša in njegove žene zdravnice Urške Bačovnikove. V razne časopise je pošiljal moj oče strokovne članke s svojega področja, pa tudi imel predavanja o sadjarstvu in drevesničarstvu po raznih krajih Slovenije, kamor sem ga včasih tudi jaz spremljal. Bil je v pravem pomenu napreden in umen gospodar, ki je spremljal razvoj kmetijstva, vrtnarstva in sadjarstva. Imel je navado reči: »Kdor ne hodi s časom vštric, postane času stric!« Trudil se je priskrbeti vsakdanji kruh do osemnajstčlanski družini. Motil bi se pa tisti, ki bi menil, da je bil sebičen. V njem sem nasprotno videl zgled pravega kristjana, ki ni narejeno pobožen le v cerkvi, ampak je večkrat tudi gmotno podpiral ljudi, ki so bili v potrebi – čeprav v naši družini ni bilo bogastva in smo zaradi visokih davkov sami težko shajali. Davki so trkali na vrata štirikrat na leto - drevesca je pa mogoče prodajati le jeseni – pa si je večkrat sposojal denar pri sosedih, ki so delali v velenjskem rudniku in so imeli redno in dobro plačo. Zasebnega kmeta so tedaj tako v Sloveniji, Vojvodini in drugod po Jugoslaviji hoteli uničiti. Oče nam je večkrat dejal: »Nas 'kulakov', kakor nas zmerjajo, v komunizmu pravzaprav ne bi smelo več biti.« Kljub temu je vsak berač pri nas našel gostoljubno prenočišče: dobil je večerjo, očetu je izročil cigarete in vžigalice, ter lahko odšel spat na slamo na marofu. Moj oče glede vere ni poznal šale. Vse je žrtvoval, da bi svoje otroke vzgojil v poštene državljane in dobre kristjane. Zvedel je nekoč, da je neki učitelj govoril proti veri. Bilo pa je takole: očetov vnuk je prinesel domov nezaslišano novico, da en učitelj govori proti veri. Ta učitelj, ki je stanoval v Šentilju, je imel hčerko, ki je v šoli pred vsem razredom rekla, in je verjetno bila tako naučena: »V začetku so ljudje ustvarili Boga.« In on je nadaljeval v tem slogu… Pri očetu pa je nedavno tega kupil mlada drevesca in ga prosil, naj mu obreže starejše drevje. Ko mu je sicer dobri učitelj držal lojtro in tako ni imel kam pobegniti, ga je oče vprašal: »Ali vi res našim otrokom v šoli govorite da ni Boga?« Učitelj je v zadregi odgovoril: »Jaz imam pač tako prepričanje – pač ne verujem v Boga.« »Vi lahko imate tako prepričanje, ampak s tem še nimate pravice, da ga vsiljujete našim otrokom. Mi ne želimo, da bi se kaj takega delalo v šoli. Če mislite s tem nadaljevati, pojdite učit drugam, kjer vas bodo radi poslušali.« In učitelj je res začel učiti v Velenju. Kmalu pa se je temeljito razočaral nad »socialistično svetlo prihodnostjo«, nad katero je bil poprej tako navdušen: velenjska občina je namreč hotela zazidati središče naše vasi, in po načrtih bi podrli tudi njegovo lepo in novo hišo s sadovnjakom vred. To ga je hudo potrlo in verjetno si je to tako gnal k srcu, da je kmalu umrl. Nekoč mi je dejal, ko sva se vračala iz Velenja, tam nekje pri Krančeku, kjer je v slepem oknu bil postavljen lep Marijin kipec: »Veš Ivo, človek mora imeti vero. Če ti vzamejo vero, potem te oropajo tistega najdragocenejšega in tak človek ne ve niti zakaj živi in kako naj živi. Ljudje brez prave vere so res nesrečni.« On pa je bil v svoji dobroti in nesebičnosti vedno vesel in srečen. Cela družina – s posli vred – je vsako nedeljo – razen če je bil kdo bolan – prisostvovala sveti maši. Redno smo molili pred jedjo in po jedi, pa tudi večerne molitve smo skupaj opravljali – in nam ni bilo težko. V tistih sicer težkih časih smo tudi zelo veliko skupaj prepevali. To se je dogajalo zlasti, kadar smo delali v vinogradu, na travniku, pri žetvi – posebno pa pri kožuhanju (=ličkanju) koruze. Kljub temu, da ga je v mladosti napadla jetika, je dočakal častitljivo starost in se je še vozil z mopedom: s tistim mopedom, s katerim je mene obiskal ponoči – z vožnjo 150 km čez hribe in doline v Križevcih, ko sem hotel nazaj domov ob spoznanju, da je tam »šola za pripravljanje duhovnikov« in ne »šola kar tako«. Pozneje pa sem se sam odločil za ta poklic in sem – z Božjo pomočjo – v njem vztrajal. Ko se je oče še na stara leta tako vozil, ga je dež dobro premočil in takrat se je prehladil; od tega si ni več opomogel in je moral v posteljo; vsak prvi petek ga je obiskoval župnik Jože Škrinjar in ga krepčal s svetimi zakramenti. Jaz sem očeta nekoč vprašal, ali se kaj spoveduje; vedeli smo namreč, da je hodil k celjskim kapucinom vsako leto enkrat in sicer za Porcijunkulo – in da se je tam spovedal in obhajal. Ko mu je nekoč ljudski misijonar Janez Jenko dobronamerno predlagal, naj hodi kot tak poštenjak bolj pogosto ali celo vsak dan k obhajilu, se je celo razhudil: »Kaj me bo le silil k temu, ko smo pa tako navajeni od mladosti.« Poznal je namreč ljudi, ki so pobožni samo v cerkvi, zunaj pa živijo drugače. On je bil pa dosleden: iskrena pobožnost, iskrena praksa, kar je tako redko v današnjem zmaterializiranem svetu – čeprav je po stari navadi k zakramentom redko pristopal. Je pa v zvezi s spovedjo dejal: »Ko sem bil pri spovedi pred poroko leta 1939, mi je spovednik dejal: 'Morem vam zagotoviti, da v življenju še niste napravili nobenega smrtnega greha; nadaljujte sodelovanje z Božjo milostjo.'« In kolikor sem ga poznal, pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji bi mogli potrditi, da je živel čednostno tudi naprej ne le zase, ampak zgledno tudi za družino in družbo. Ob njegovem pogrebu je sovaščan – Toničev Tone – zapisal: :»Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin salezijanec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Poslovili smo se »od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu dopadljivem delu v sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo.« <ref> (Tone Tajnšek v naš čas, 29. oktobra 1992).</ref> Teden dni pozneje pa je v njegov spomin naš profesor angleščine in njegov prijatelj, publicist, pisatelj in pesnik Vinko Šmajs pod naslovom – »Radi smo ga imeli« - v isti časopis zapisal: :»Pred dnevi je nenadoma preminul v Arnačah pri Velenju gospod Anton Jelen. Menda skoraj ni vrtičkarja, sadjarjev in vrtnarjev, ki bi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen. vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad. drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi. Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves. Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine. Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. njegov delovni čas je bil neomejen. delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka ... Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odprt in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njegovo poglobljeno misel. Kljub takemu bogatemu delu se je v delovni vnemi vedno rad pošali. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi! radi bi bili tudi mi taki: skromni, pošteni, modri in delavni! Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še pred nedavnim bingljali bogati sadovi. vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi. domača dolina mu bo zato hvaležna! <ref> (viš – »Naš čas«, Velenje, 5. novembra 1992) </ref> Ob tretji obletnici pa sem mu posvetil sonet-črkospev-akrostih z naslovom: »Klemšetovmu ateku«. Mi otroci smo namreč starše vedno vikali; očetu smo rekli atek, materi pa mama – in pred nami sta se tudi onadva vedno med seboj vikala. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovemu ateku (črkrospev - slovensko) ! <center> Moj otac Tone Jelen (del; srbohrvaški prevod - avtor)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! (Janez Jelen: Klemšetovmu ateku) </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svoju nadu. (Janez Jelen: Moj otac Tone Jelen – preveo autor) </poem> |} ===Moj otac voćar i rasadničar 8 === Moj otac Anton Jelen također ima svoju spletnu stranicu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen Bio je pri svega brižan otac te veran suprug svojoj izabranici Mariji, s kojom se venčao kada je već imao časne 32 godine. Po mom osobnom mišljenju, teško mu je bilo dobiti mladu u kuću koja je bila napadnuta tuberkuloznim bacilom, koji je odnosio jedan mladi život za drugim, jer u to vreme još nije bilo leka. Domaći naziv kuće je Klemšetovi - jedan od davnih predaka se dakle zvao Klemen. Između ostalog, već se onih dana bavio amaterskom fotografijom. Verovatno nam je ta sklonost već zapisana u genima – ali to prethodni banatski biskup László Huzsvár (1931. – 2016.) nije mogao shvatiti – pa me vjerojatno zato 2007. godine poslao na neradovoljni godišnji odmor; tada je moj veliki prijatelj, izvanredni duhovni pastir i dobročinitelj svih potrebnih – župnik Polzele Jože Kovačec – odmahnuo glavom u neverici: „Poradi slikanja?“ Niko nezna tačno. Otac je objavljivao članke u raznim stručnim časopisima; na poticaj moje majke i uz njezinu pomoć objavio je i knjigu krhotina iz mladosti. Njegova tetka Elizabeta, sestra njegovog oca Florjana, koja se udala za Vrbajakovoga Blaža (Dolinšek), je također pisala pesme, koje je njen sin Ivan tobože objavio pod svojim imenom. Slično sam imao sklonost pisanja i ja, te na molbu subraće slao izveštaje raznim novinama na više jezika: slovenačka Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvatski Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica) , mađarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), a ponekad i našem salezijanskom glasilu Bollettino Salesiano (Torino). Reportaža bez slike ne govori mnogo: zato sam članke opremio svojim fotografijama, čime je pre pojave digitalne fotografije bilo iznimno puno posla: trebalo je kupiti film, slikati, razviti ga, pa tek onda slati slike - uvek sa zakašnjenjem. Otac je još znao napamet staru austrijsku himnu i volio se šaliti i pevati, kao i svi u našoj porodici. Oženio se 1939. godine u Maloj Loki s Marijom Brenčič. Zajedno s njom napisao je svojevrsnu operetu “Elektriku hoćemo” („Hoćemo struju!“). Sam je, prema vlastitom kazivanju, otišao s kolima po žicu negdje u Dravograd, da je Šentilj među prvima dobio struju posle rata. Posthumno mu je objavljena zbirka crtica "Moj križev pot" ("Moj križni put"; Kmečki glas 2001.). Vredan kao mrav nahranio je stoku u staji ustavši u pola pet ujutro. Mi deca smo čuvali krave, kad smo stigli iz škole - gotovo uvek smo imali tri-četiri. Liča je imala rogove tačno u oči i bila je krotka, Čebela je bila mlađa i živahna, a Bavča je imao rogove uvis i bila je prilično ćudljiva. Kravama smo zapovedali desno "čo", levo "hejc", a konju Miški desno "tibo", levo "bistahar" i natrag "zurik". Odakle ti drugi izrazi, nemam pojma. Trebalo je toliko krava da je kod kuće uvek bilo dovoljno mleka za decu i poslugu te ostale. Kad sam još bio mali, kod kuće smo uzgajali sve vrste žitarica: pšenicu, kukuruz, pa i zob, lan, proso i heljdu. Još se sećam kako smo na pokošenom travnjaku sušili lanene stabljike od kojih su onda dobivali tamnosivu pređu. Zimi su žene na kolovrat prele ovčju vunu, iako kod kuće nikad nismo uzgajali ovce. Stara gornja kuća iz kamena, u kojoj su rođeni moji stričevi i tetke bila je podignuta i imala je na drvenim vratima godinu 1881. Na ovom mjestu sagrađena je nova kuća, samo okrenuta na drugu stranu, u iščekivanju moje prve mise već 1964. - jer u ta zlatna vremena takve seu se svečanosti – ručkovi – obavljali redovno kod kuće. Otac Anton je rođen 4. januara 1907. u selu Arnače; Šentilj je tada bio središte i opštine i župe. Još u ranoj mladosti zanimao se za rasadništvo, voćarstvo, vrtlarstvo i vinogradarstvo; privukao ga je primer rodbine braće Dolinšek, koji su se svi bavili ovom delatnošću: Blaž kod kuće u Podkožlju, Vinko u Selnici ob Dravi, a najpoznatiji je Ivan koji se udomio u Kamnici kod Maribora. Šentiljsko je tlo bilo teško i glinasto i prilično nezahvalno za obradu; ali ako ste stabla presadili s teškog šentiljskog npr. u lakše savinjsko tlo, izvrsno su uspevala. U mladosti je njegov otac izgubio nekoliko braće i sestara zbog tada neizlečive tuberkuloze; i sam je obolio u dobi od sedam godina, ali je nekim čudom ozdravio tako da je doživio gotovo 86 godina. Koliko je volio nas djecu, svedoči i njegova božićna čestitka u Beograd od 16. decembra 1983., gde piše: :Dragi Ivo! Razmišljam o tome koje bih lepe reči trebao napisati svom sinu u dalekoj, hladnoj tuđini. Ono što znam je da neću pronaći tu iskupljujuću reč. „Sretan Božić i Nova godina!“ koristili su već naši pradedovi i prabake, iako ne govori sve što ovo jadno srce želi reći. Uvek smo duhom s Tobom. - Sve Tvoji, posebno tata. Tako se 5. novembra 1939. venčao s učenicom Gospodarske škole koju su vodile časne sestre u malološkoj Plečnikovoj kapeli. Venčanje je vodio katedralni dekan i skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je rekla da ih je venčao franjevac Ciprijan Napast iz Novog Mesta. Moguće je da je Kimovec, kao priznati glazbenik, svirao orgulje na ovoj misi, a venčavao je Napast. Marija Brenčič je nakon završetka školovanja otišla na njegovo imanje u Šentilju, gde su osim majke udovice Marije živela njegova neoženjena braća i sestre: Ivan, Martin (orguljaš), Jožefa. Zbog posla u rasadniku uvek je u kući bila radna snaga, obično bliski rođaci ili krizmanici; moj otac je rado prihvatio tu čast naročito siromašnoj deci. Oni su nam pomagali u poslu, a zauzvrat su dobivali hranu, koje je u posleratnom razdoblju često nedostajalo. Tako me u mladosti i za vrijeme bolesti moje majke i bake, da tako kažem, odgajala Borčenova rođakinja Pepa - koja se kasnije udala za Goršekova Franca, koji se kao i mi prezivao Jelen. Kad sam bio mlad, u našem je selu bilo 12 obitelji s prezimenom Jelen: jeleni i košute, međutim, s vremenom su se u selu neverovatno namnožili. Kao vrsna crkvena pjevačica, znala je Pepca mnoge stare pesme i mene je naučila. Moj otac Anton počeo se baviti uzgojem drveća već sa šesnaest godina, kada je dobio i prva priznanja za svoje prelepe plodove. Kao što je spomenuto, bio je i amaterski fotograf koji je također slikao na staklenim pločama, a potom i sam razvijao i napravio izvrsne slike; između ostalog naslikao je i Rajhovu obitelj s 13 djece ispred njihove drvene kućice koja je danas vlasništvo slavnog političara Janeza Janše i njegove supruge lekarke Urške Bačovnikove. Otac je slao stručne članke iz svog područja u razne novine, kao i držao predavanja o voćarstvu i rasadništvu u raznim krajevima Slovenije, gde sam ga ponekad pratio. Bio je u pravom smislu napredan i razuman gospodar koji je pratio razvoj poljoprivrede, vrtlarstva i voćarstva. Govorio je: "Tko ne ide u korak s vremenom, postaje ćaća vremena!" Bio je nesebičan. U njemu sam stvarno video primer pravog kršćanina, koji nije samo bio pobožan u crkvi, nego je i vani novčano pomagao ljude koji su bili u potrebi - iako u našoj obitelji nije bilo bogatstva i bilo nam je teško zbog visokih poreza: četiri puta godišnje su uplatnice pokucale na vrata. Stabla se mogu prodavati samo u jesen – stoga je više puta posuđivao novac od suseda koji su radili u rudniku lignita Velenje i imali redovitu i dobru platu. U to vreme terali su seljake u zadruge: hteli su uništiti privatnog seljaka ne samo u Sloveniji, nego i drugde u Jugoslaviji. Otac je govorio: “Mi 'kulaci', kako nas vređaju, zapravo više ne bismo trebali postojati u socijalizmu.” Ipak, svaki je prosjak i siromah našao kod nas gostoljubivo mesto: dobio je večeru, dao ocu cigarete i šibice, i mogao ići spavat na slamu na marof. Moj otac nije znao šalu kad se radilo o verskim pitanjima: sve je žrtvovao da svoju decu odgoji u poštene građane i dobre kršćane. Jednom je saznao da neki učitelj u našem selu govori protiv vere. Očev unuk donio je kući nečuvenu vest da učitelj govori protiv vere. Ovaj učitelj, koji je živeo u Šentilju, imao je kćer koja je u školi na času rekla: “U početku su ljudi stvorili Boga.” I njen otac je nastavio u tom stilu... Nedavno je taj isti od oca kupio mlada stabla i zamolio ga da mu obreže starija stabla. Kad ga mu je držao lestve, otac ga upita: „Zar stvarno našoj deci u školi govorite da nema Boga?“ Učitelj je odgovorio: "Jednostavno imam takvo uvjerenje - ja ne vjerujem u Boga." “Možete imati takvo uvjerenje, ali to vam ne daje za pravo da ga namećete našoj deci. Ne želimo da se tako nešto dešava u školi. Ako želite nastaviti s tim, idite predavati negde drugde, gde će takvo učenje rado slušati." I učitelj je stvarno počeo predavati u Velenju. Ubrzo se, međutim, temeljito razočarao u "svetlu socijalističku budućnost", kojom je pre toliko bio obmanut i oduševljen: opština Velenje htela je izgraditi ogromno novo naselje u središtu našeg sela, a prema planu njegova lepa nova kuća bila je među prvima predviđena za rušenje. To ga je jako shrvalo i verojatno si je stvar toliko uzeo k srcu da je ubrzo umro – makar je štetni i nesmisleni plan opštine već drugiput propao zbog opšte ljudske pobune, koju je pak vodila moja majka. Rekao mi je otac jednom prilikom, kad smo se vraćali iz Velenja, negdje kod Krančeka, gdje je na slepom prozoru bio postavljen lep Marijin kip: „Znaš Ivo, čovek mora imati veru. Ako mu uzmu veru, onda mu otmu ono najdragocenije, a takav čovek onda ne zna ni zašto živi ni kako treba živeti. Ljudi bez prave i delatne vere su stvarno nesretni." Ali on je uvek bio vedar i sretan u svojoj nepokolebivoj veri, iz koje je proizlazila dobrota i nesebičnost. Cela je obitelj – ostavivši sve poslove - svake nedjelje bila na svetoj misi – osim ako je neko bio bolestan. Redovno smo se molili pre i posle jela, a zajedno smo obavljali i večernje molitve – i nije nam bilo teško. U tim inače teškim vremenima puno smo zajedno razgovarali i pevali: kod posla u vinogradu, na livadi, za vrijeme berbe - a osobito kod guljenja (=komušanja) kukuruza. Tako imam pravom na svoju mladost lepe uspomene. Unatoč tome što ga je u mladosti napala tuberkuloza, doživeo je časnu dob i još uvek vozio moped: isti onaj Tomosov, s kojim me je onu noć 1959. noću posetio - vozeći 150 km po zagorskim i prigorskim brdima i dolinama, kada sam se hteo vratiti kući shvativši da postoji "škola za spremanje svećenika", a ne "škola samo takva". Zanimljivo, da sam se kasnije ipak sam odlučio za to zanimanje i - uz Božju pomoć - ustrajao u njemu. Kad je moj otac pod stare dane tako vozio svoj moped, kiša ga je jednom dobro smočila, a onda se prehladio; nikad se nije oporavio od ovoga i morao je u krevet; svakog prvog petka pohodio ga je župnik Jože Škrinjar i nahranio ga svetim sakramentima. Jednom sam pitao oca ispoveda li se kada; znali smo da je jednom godišnje išao k celjskim kapucinima na Porcijunkulu - i da je tamo išao na ispoved i pričest. Kad mu je pučki misionar Janez Jenko jednom dobronamjerno predložio da bi kao tako pošten čovjek trebao češće ili čak svaki dan ići na pričest, čak se i naljutio: „Zašto će me na to prisiljavati kad smo tako navikli od mladosti.“ Poznavao je ljude koji su bili pobožni samo u crkvi, a vani su drukčije živeli. Ali on nije bio takav: nije bio pobožnjakar, nego je bio ozbiljno pobožan te dosljedan: iskrena vernost, iskrena praksa, što je tako retko u današnjem izmaterijaliziranom svetu. Verujem da se Bogu više svideo od onih, koji su ili u crkvi pobožni a vani se drugačije vladaju – ili uopšte ne idu u crkvu imajući sebe za pobožnije od onih koji tamo idu. Iako je on po staroj navici retko pristupao svetim sakramentima – on je bio uravnotežena ličnost po onoj Isusovoj: „Dajte Bogu što je Božje a caru što je carevo“ (Mt 22,21). O ispovedi je rekao: „Kad sam išao na ispoved pre vjenčanja 1939. godine, ispovednik mi je rekao: 'Uveravam vas da niste počinio nijedan smrtni greh u svom životu; nastavite surađivati s Božjom milošću.'' Koliko sam ga poznavao ja ili ostali poznanici i prijatelji, mogao sam potvrditi da je nastavio živeti tom čistoćom duše ne samo za sebe, nego i kao primer svojoj obitelji i društvu. Na njegovom sprovodu sumeštanin Toničev Tone napisao je: : „Od poznate Jelenove kuće krenula je duga žalobna povorka prema Šentilju. Ožalošćenu Jelenovu obitelj ispratilo je i dvadesetak svećenika, isto toliko časnih sestara i mnoštvo naroda. U crkvenom delu sprovoda istaknuto je da smo nazočni obredu posvećenom dobročinitelju župe Šentilj. Na otvorenom grobu salezijanski sin dirljivo je zahvaljivao ocu, a isto je osećala i njegova kći Ivanka, časna sestra Vesna. Oprostili smo se "od čoveka koji je za svoga mukotrpnog i bogougodnog rada u Sloveniji najčešće klečao na štovanoj slovenskoj zemlji." <ref> (Tone Tajnšek v Naš čas, 29. novembra 1992.).</ref> Nedelju dana kasnije, naš profesor engleskog i njegov prijatelj, književnik i pjesnik Vinko Šmajs u istim je novinama pod naslovom - "Voleli smo ga" - napisao: :"Pre nekoliko dana u Arnačama kod Velenja iznenada je preminuo gospodin Anton Jelen. Kažu da gotovo da nema odgojitelja, voćara i vrtlara koji ne bi sreo muža koji je bio vrlo ljubazan; bio je spreman svakome dati koristan savjet. Tisuće stabala voćaka izlazile su svake godine iz njegova vrta, a tisuće stabala donosilo je plemenite plodove. Stablo i ruža darovani su s ljubavlju; stoga se u domaćoj i široj okolini oseća uticaj dobročinitelja i stručnjaka koji je znao i voleo pomoći svima onima koji vole bića u prirodi. Gde god zakoračite ovom dolinom, osećate prisutnost stručnjaka i čoveka koji je i sam bio potpuno zaljubljen u svet ruža i sadnica. I inače je pokojnik bio dobar obiteljski čovek i odgojitelj brojne porodice. Bio je pobožan i odan čovek svemu što ga je u životu milovalo i bilo. Radno vreme mu je bilo neograničeno; posao ga je držao do tog trenutka... Sa suprugom, onom kojoj je duhovni svet uvek otvoren i još uvek ga otvara poezijom i prozom, osmislio je svašta. I suprug je zapisao mnoge stručne stvari i ono što je pripadalo njegovoj dubokoj misli. Unatoč tako bogatom poslu, uvek se volio našaliti u zanosu posla. Svi smo mu se divili, velikodušnom i marljivom! i mi bismo htjeli biti takvi: skromni, pošteni, mudri i radišni! Gledam pustu jesenju prirodu. Iz magle vire grane, mnoge grane, one s kojih su ne tako davno viseli bogati plodovi; u njih se uplelo sećanje koje će ostati: ostati uz muškarca, koji je čvrstom verom, znanjem i radom gradio mostove među ljudima. Rodna će mu dolina zato biti zahvalna! <ref> (viš – "Naš čas", Velenje, 05.11.1992.) </ref> Povodom treće obletnice posvetio sam mu sonet-slovostih s naslovom: „Klemšetovemu ateku“. Mi deca uvek smo roditelje oslovljavali sa vi – a to smo naučili od njih, koji su se pred nama uvek imenovali sa vi. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovmu ateku (slovenački izvirnik) ! <center> Moj otac Tone Jelen (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svaku nadu. </poem> |} ==== Bratje in sestre 15 ==== Moja verna starša sta sprejela iz Božjih rok devet otrok. #Hedvika (1940) je prvorojenka. V njej smo mi mlajši gledali ne le skrbno sestro, ampak pravzaprav mamico. Mama je bila namreč dolga leta bolna in zato je sestra Hedvika po osnovni šoli ostala doma. Ona se je žrtvovala za nas vse – do današnjega dne. Poročila se je z Otonom in sta dobila tri otroke. Lahko si mislimo, kako težko jih je bilo vzgajati in tudi materialno skrbeti zanje, ko je mož družino nenadoma zapustil brez kakršnekoli podpore. #Anton (1942-2022), je bil od mene dve leti starejši. On je bil najbrž še vedno pod pritiskom vojne, med katero je bil spočet in se rodil za ta neusmiljeni svet; zato se je že od mladosti rad igral vojno, kar pa je zame bilo nesmiselno početje. Tudi pozneje je imel neko čudno nagnjenost k zbiranju orožja in je imel zaradi tega težave on in še oče. Nekoč je osem let mlajšega brata nosil štuporamo – vsaj dve uri hoda – celo na Goro Oljko, priljubljeno Božjo pot, ki se vidi tudi od Klemšetove hiše. In namesto, da bi bil pohvaljen za to dobro delo, sta jih oba dobila – mi mlajši pa včasih od njega. Ko sem bil že v srednji šoli, sem zvedel, da je moj brat 1960 odšel v Avstralijo. Takrat ni mogel nihče v socialistični Jugoslaviji dobiti potnega lista, razen če je bil v partiji, kot naši sosedje, ki so lahko vsako leto šli v tujino, vendar le v socialitične dežele Vzhodnega bloka. Niti oče in mati nista dobila potnega lista, ko je umrl na Dunaju naš dobrotnik in rešitelj Jozef Humml, ki je izposloval od zasedbenih oblasti v Mariboru, da so se lahko oče, mati in Hedvika vrnili nazaj domov. Naš dobrotnik je bil sicer vojak v nemški vojski, vendar je bil zoper vojno in nasilje, ubijanje in rasizem. Ko je bil na službi v Šoštanju, je večkrat obiskal Klemšetove: »Tisto o nacijah in rasah je lari-fari. Jaz poznam le dve vrsti ljudi: dobre in slabe.« In on je bil dober avstrijski katoličan, ter je umrl za rakom. Moj brat Anton pa je brez potrebnih dokumentov šel nekje pri Dravogradu peš čez mejo in ga nihče ni niti ustavil niti nič vprašal. Prišel je srečno čez mejo in nato zaprosil za azil, ki ga je tudi dobil ter odšel v Avstralijo. Ohranil pa je v najlepšem spominu frančiškanskega patra Bernarda, ki je nesebično pomagal v vsakem pogledu slovenskim izseljencem; tako je tudi moj brat zaslužil sorazmerno lepo pokojnino za tisto ne ravno veliko število let, ki jih je tam preživel. Bolezen – ki je bila najbrž posledica strahov, ki so se vanj zažrli že med Drugo svetovno vojno – ga je končno pripeljala v Dom na Impoljci, kjer je bilo zanj v vsakem pogledu odlično poskrbljeno. Mučil pa ga je cel kup zdravstvenih problemov, saj ga je pred tem zadela srčna kap in se je zdravil v bolnici v Brežicah. Tam mi je zdravnik prijazno mi je dovolil obisk in s sestro Marico sva se brez težave prišla do njegove sobe. Tam je prijazna sestra-negovalka velikodušno dovolila, da smo se lahko pogovarjali; prejel je tudi svete zakramente. Po začasnem okrevanju je zbolel za korono in nas zapustil, ko mu je duhovnik podelil še zadnjo tolažbo. Na poslednji poti smo ga spremili ožji sorodniki na domači Božji njivi zraven cerkve v Št.Ilju dne 8. marca letos na krasen, prav spomladanski dan, ki nam je klical v spomin zarjo večnega življenja. #Janez (1944), to sem jaz, salezijanski duhovnik, ki letos obhajam zlatomašni jubilej. Lahko omenim, da pišem članke v razne časopise v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini – včasih tudi italijanščini. Občasno pišem tudi pesmi, zlasti večjezične akrostihe (črkospeve). Nekaj sem napisal tudi proze, med drugim ciklus pridig z zgledi iz življenja s skupnim naslovom »Izvoljeno ljudstvo«. Posamezni naslovi pa so: »Jaz sem s teboj« (leto A, 1992), »Pogumno naprej!« (leto B, 1991) ter »Nikar se ne boj!« (za leto C, 1990). Knjige je založil salezijanski sobrat Vinko Furlan na Rakovniku, tiskane pa so bile pri Tipografu (Benito Superina) na Reki. Na Bučki sem napisal 1979 še neizdano povest iz naše preteklosti „Kaj sem ti storil?“ #Dve leti mlajša od mene je sestra z maminim imenom Marija (1946), ki je inženir agronomije in piše članke ter črtice. #Na posestvu je ostal Florjan (1948), ki se kot oče ukvarja s sadjarstvom ter ima drevesnico. Z ženo Marjano sta sprejela od stvarnika 6 otrok, od katerih je eden izgubil življenje v prometni nesreči. Pri Klemšetovih se počutim še vedno kot doma, s tako dobroto in ustrežljivostjo me vedno sprejemajo, kadar prihajam na počitnice ali po opravkih. #Naslednji je brat Franc (1950), poročen z Malčko, ki je rodila tri otroke. Najstarejši je na domu, hči ima tudi tri otroke, najmlajši, ki me je izbral za birmanskega botra, pa pa pet. Tudi tukaj se še vedno počutim kot doma. #Jož (1952) je prišel na svet dve leti nato in se je poročil z vdovo Slavico, ki je prinesla v zakon dva otroka in tudi njima se je rodil eden. #Blaž (1955) je razveselil starša tri leta nato. Blaž piše pesmi (največ akrostihe kot praznična voščila) in je ilustriral prozni knjižni zbirki matere Marije, kakor tudi moj pridigarski ciklus. Z ženo Zdenko sta se razveselila dveh otrok. #Najmlajša pa je Ivanka (1958). Naša družina je bila tudi v najtežjih vojnih in povojnih časih vedno tesno povezana s šolskimi sestrami, zlasti prek sestre Hedvike, ki smo jo vsi klicali »teta Hedvika« in je po njej dobila ime tudi moja najstarejša sestra. Ivanka je postala šolska sestra z redovniškim imenom Vesna; pri prvih zaobljubah v Repnjah je prisostvovala cela naša družina. Vesna je študirala naprej in postala profesorica angleščine in nemščine ter prevajalka in sodelavka pri tedniku Družina. ==== Braća i sestre 15 ==== Moji velikodušni roditelji primili su iz Božjih ruku devetero dece i to u najteža moguća vremena. #Hedvika (1940.) je prvorođena. U njoj smo mi mlađi videli ne samo brižnu sestru, nego zapravo majku. Majka je dugo bila bolesna te je sestra Hedvika nakon osnovne škole ostala kod kuće. Žrtvovala se za sve nas – sve do danas. Udala se za Ota i dobili su troje dece. Možemo zamisliti koliko ih je bilo teško odgajati, ali i novčano za njih brinuti kada je suprug iznenada napustio obitelj bez ikakve podrške. #Anton (1942-2022), bio je dve godine stariji od mene. Verovatno je još uvek bio pod pritiskom rata tekom kojeg je rođen; zato se od mladosti volio igrati rata, što je meni izgledalo besmisleno. I kasnije je imao čudnu sklonost skupljanju oružja, što je njega i oca dovovodilo u probleme. Jednom je svog osam godina mlađeg brata u na ramenima – barem dva sata hoda – nosio čak do Gore Oljke, omiljelog hodočašća, koji se vidi i iz Klemšetove kuće. I umesto pohvale za ovo dobro delo, dobili su ih obojica od oca - a ponekad i mi mlađi od njega. Kad sam već bio u srednjoj školi, saznao sam da je otišao u Australiju 1960. godine. U to vreme niko u socijalističkoj Jugoslaviji nije mogao dobiti putovnicu ako nije bio u partiji, poput naših suseda, koji su svake godine mogli odlaziti u inozemstvo, ali samo u zemlje istočnog bloka. Čak ni otac i majka nisu dobili putovnicu kada je u Beču umro naš dobročinitelj i spasitelj Jozef Humml, koji je postigao da se otac, majka i Hedvika vrate kući iz Maribora. Naš dobročinitelj bio je vojnik u nemačkoj vojsci, ali je bio protiv rata i nasilja, ubijanja i rasizma. Kad je bio na poslu u Šoštanju, nekoliko je puta posetio Klemšetove: „Veštačka je priča o nacijama i rasama. Poznajem samo dve vrste ljudi: dobre i loše.” I on je bio dobar, a umro je od raka. Moj brat Anton je, međutim, prešao granicu pešice negdje kod Dravograda bez potrebnih dokumenata i nitko ga nije zaustavio niti ga je išta pitao; verovatno su ga zamenili za komšijskog sina, koji su imali njivu na drugoj strani. Zatražio je azil te otišao u Australiju. U najljepšem sjećanju zadržao je franjevca oca Bernarda koji je nesebično u svakom pogledu pomagao iseljenike; pa je i moj brat zaradio relativno lijepu mirovinu za ne baš veliki broj godina koje je tamo proveo. Bolest - koja je vjerojatno bila posledica strahova koji su ga izjedali već tokom Drugog svetskog rata - konačno ga je dovela u dom Impoljca, gdje je u svakom pogledu bio zbrinut. Mučio ga je čitav niz zdravstvenih problema: doživeo je srčani udar i lečio se u bolnici u Brežicama. Tamošnji doktor mi je ljubazno dopustio posetu, a moja sestra Marica i ja smo bez problema stigli do njegove sobe, gde je primio svete sakramente. Na posljednji put ispratila ga je bliža rodbina na Božjoj njivi pored crkve u Št.Ilju 8. marta 2022. godine, po lijepom, proljetnom danu koji nas je podsetio na svitanje večnog života. #Janez (1944.), svećenik salezijanac koji ove godine slavi zlatni jubilej. Mogu spomenuti da pišem članke za razne novine na slovenskom, srpskohrvatskom, mađarskom - ponekad i na talijanskom. Povremeno pišem i pjesme za čestitke, posebno višejezične akrostihove. Napisao sam i nešto proze, uključujući i ciklus propovijedi s primjerima iz života pod zajedničkim naslovom "Odabrani narod". Na Bučki sam 1979. napisao neobjavljenu priču "Kaj sem ti storil?“ ("Što sam ti učinio?") #Od mene je dvije godine mlađa sestra Marija (1946.), koja je inženjerka agronomije; piše članke i objave. #Florjan (1948.) se kao i otac bavi voćarstvom i ima rasadnik. On i njegova supruga Marjana rodili su 6 dece, od kojih je jedno izgubilo život u prometnoj nesreći. Kod Klemšetovih osećam se kao kod kuće, uvek me dočekuju s takvom ljubaznošću i uslugom kad dođem na odmor. #Franc (1950.) je oženjen Malčkom, te imaju troje dece. Najstariji je doma, kći ima isto troje dece, a najmlađi, koji me izabrao za krizmenog kuma, ima petero potomaka. I ovdje se osećam kao kod kuće. #Jož (1952) rođen je dve godine kasnije i oženio se udovicom Slavicom koja je u brak donela dvoje dece, a jedno imaju zajedničko. #Blaž (1955.) piše pesme, a ilustrirao je i proznu majčinu zbirku, kao i moj ciklus propovedi. On i njegova supruga Zdenka bili su blagoslovljeni s dvoje dece. #Najmlađa je Ivanka (1958). I u najtežim ratnim i poratnim vremenima naša je obitelj uvijek bila usko povezana sa školskim sestrama, posebno preko sestre Hedvike, po kojoj je i moja najstarija sestra dobila ime. Ivanka je postala školska sestra s redovničkim imenom Vesna; na prvim zavetima u Repnju bila je prisutna cela naša obitelj. Vesna je nastavila studij i postala profesorica engleskog i nemačkog te prevoditeljica i suradnica tednika Družina. === Moja babica 17 === Svojih starih očetov nisem poznal: mamin oče je bil Franc, očetov pa Florjan – in sta oba umrla sorazmerno mlada. Obe moji stari materi sta se imenovali Marija, prav kakor tudi moja mati. V spominu mi je ostala zlasti podoba Marije, očetove matere, saj je to bila oseba, ki je pozlatila mojo mladost. Jaz sem se je spominjal le kot hudo bolne osebe in si nikoli nisem mogel zamišljati, da jo bom presegel v njeni starosti komaj 72 let, ki so bile nekdaj zame „tako visoka starost“. Ko je Marija rojena Skaza, Lovričeva Micka, umrla, sem bil star dobrih devet let. Ona je pravzaprav prva oseba iz moje mladosti, ki sem jo ohranil v svojem spominu ponekod do podrobnosti. Pri nas doma smo imeli v „hiši“ veliko krušno peč, na kateri smo sedeli otroci – pa tudi odrasli, ne le pozimi. Kadar so starši delali na polju ali pri živini, nas malih niso mogli vzeti s seboj. Babica je bila pa bolna in se ni mogla premakniti iz postelje. Ko sem jaz ali kdo drugi lezel po peči proti robu in je bila nevarnost, da padem dol kak meter in pol, je začela ona vpiti: „Pob lejze!“ to je „deček leze.“ Ko je pob prilezel do roba, se je včasih prekucnil dol na klop. Kljub stalni nevarnosti za naš naraščaj nihče ni padel s peči; če pa je, si ničesar nikoli ni zlomil. Za primero so imeli tudi pri sosedovih Vrbanetovih podobno krušno peč; ko je njihov otrok padel s peči, si je zlomil roko. Zato so mama imeli navado govoriti: „Pri nas imamo izurjene angele varuhe.“ Kot po nekem čudežu se ni nič zgodilo bratu Franceku, ko je kot malček zlezel na zapravljivček, ki je zdrvel navzdol po strmem bregu, zavil levo in se ustavil. Posebno so mi ostali v spominu trenutki babičinega odhajanja v večnost. Zvečer tega dne je bila pri stari mami še Klemšetova Lojzka, ki je bila nekdaj sestra v Zagrebu in se je precej spoznala na zdravstvene zadeve. Merila je z roko mamin srčni utrip na roki, in je dejala, da je zelo slabo zaznaven. Istega večera je stara mati res zaspala. Zbrala se je okoli nje v hiši cela navzoča družina, med njimi tudi oče, mati in Pepa. Vsi so jokali, jaz pa nisem vedel, zakaj naj bi jokal, saj je stara mama samo zaspala. Naslednjega dne sem šel k botru Lavšekovemu Antonu. Po poti sem mislil na staro mamo in mi je bilo tako nekam tesno in žalostno pri srcu, saj sem slutil, da je ne bom več videl na tem svetu. Ni se mi pa bilo potrebno žalostiti, saj sem bil prepričan, da je – zaradi svojega zglednega življenja in pobožnosti – že med izvoljenimi v nebesih. Sedaj je bila postelja v hiši prazna in so jo določili meni. V njej nihče ni hotel spati, saj je tam umrla moja stara mama. Jaz sem pa prav zato toliko rajši spal v njej in se nikoli nisem nič bal. Oče je imel svojo mater – mojo staro mamo – zelo rad. Ko so pisali – ne vem kdaj – oporoko, je bilo v njej vse napisano, kaj njej pripada za preužitek: pravzaprav je pa lahko uživala vse, kar je bilo našega, saj bi ji oče dal še več, če bi rabila – pa je bila zelo skromna – po njej je to podedoval tudi oče. Ne spomnim se sploh, da bi bil kdaj videl mojo babico zdravo – vedno je ležala ali sedela v veliki postelji v tako imenovani hiši – največji sobi „pri ta zgornjih“ – in molila rožni venec, da ne vem, če je katera Šentljanka še toliko premolila. Posebna pobožnost so bile večerne molitve. Najprej je molila Angelovo češčenje. Na koncu pa je molitve končala z vzklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.“ Pri večernih molitvah je nanizala celo vrsto namenov in pri vsakem je bil očenaš z zdravamarijo. Ne vem, če teh namenov ni bilo vsaj 50. Mi smo pri večernih molitvah klečali – pa se nam niso nikoli zdele dolge. Je bil nek poseben čar v povezanosti in vdanosti, s katero je molil oče, mati pa tudi drugi družinski člani. Škoda, da takrat še ni bilo možnosti posnemanja besed ali pesmi, saj še slikali nismo dosti, ker je bilo pač predrago. Posebna naklonjenost je bila, če sem smel postrgati jajček, ki ga je dobila – mehko kuhanega – kot poseben priboljšek. Verjetno bi ji kava vsaj malo dvignila pritisk in povečala puls, saj pace-makerja oziroma pospeševalnika takrat še niso poznali. Kave pa je dobila včasih le kako zrno, ko so poslali sorodniki iz Amerike paket. Ko je kak mesec pozneje prišlo pismo, smo vedeli, da so tovariši tiste boljše stvari – med drugim kavo in čokolado – prisvojili zase in svoje družine. Ko je stara mama umrla, smo prvič šli na počitnice k drugi – mamini stari mami v Podlipo – ki je bila prav tako Marija, rojena Cankar iz Kajndola – od koder izhajajo tudi predniki pisatelja Ivana Cankarja. Ona nas je velikodušno sprejela – in smo spali na senu v zgornji hiši, ki je 2022 postala žrtev širitve ceste. Od spodnje hiše so ostali le kameniti temelji tik ob potoku. Nekega večera sem šel s košaro lovit postrvi v potoku Podlipščici. Čeprav v tem nisem bil ravno izurjen, so mi fantje dali nekaj rib, ki so jih stara mati naslednjega dne pripravili za okusno kosilo. Ko smo šli spat na senik, mi je še v polsnu prijetno donela na uho notranjska govorica mimoidočih sprehajalcev… Najbolj imenitno je bilo potovanje v Podlipo na zapravljivčku, ko nas je vozil lipicanec Miško. To je bila pravzaprav poizkusna vožnja, ki jo je pa odlično prestal. Med potjo so se ate na Trojanskem klancu ustavili in pogovarjali z nekimi svojimi prijatelji, ki so prav takrat imeli orožne vaje. Oče je imel povsod znancev in prijateljev, kar je naši družini vsaj malo olajšalo težke povojne razmere. === Moja baka 17 === Svojih dedova nisam poznavao: mamin otac bio je Franc, a očev Florjan – i obojica su umrli srazmerno mladi. Obe moje bake zvale su se Marija. Posebno mi je u sjećanju ostala slika očeve majke, jer je ona bila osoba koja je pozlatila moju mladost. Pamtio sam je samo kao tešku bolesnu osobu i nisam mogao ni zamisliti da ću je nadmašiti; umrla je s jedva 72 godine, što je za mene nekada bila “takva starost”. Kad je Marija rođena Skaza, imao sam oko devet godina. Ona je zapravo prva osoba iz moje mladosti koju sam sačuvao u sećanju. Kod kuće smo u "hiši" imali veliku krušnu peć na kojoj su sedela deca - a i odrasli. Kad su naši roditelji radili u polju ili oko stoke, nas male nisu mogli povesti sa sobom. Baka je bila bolesna i nije mogla ustati iz kreveta. Kada sam ja ili neko drugi na peći puzao prema rubu i postojala je opasnost da padnem oko metar i pol dole na klupu, ona je počela vikati: “Pob lejze!” (“dečak puže”). Kad bi dečak dopuzao do ruba, ponekad bi se srušio na klupu. Unatoč stalnoj opasnosti za naš naraštaj, niko nije pao sa peći; ali ako i jest, nikad ništa nije slomio. Primerice, sličnu krušnu peć imali su i susedi Vrbanetovi; kad im je dečak pao dole, slomio je ruku. Zato je mama govorila: “Imamo kod nas visoko kvalificirane anđele čuvare.” Kao nekim čudom ništa se nije dogodilo bratu Franceku kad se kao mali popeo na voz „ajnšpaniger“ koji je pojurio niz breg – sam je pravovremeno skrenuo ulevo i stao. Posebno pamtim trenutke bakinog odlaska u večnost. U večernjim satima toga dana kod bake je bila i Sedovnikova Lojzka, koju su zvali Klemšetova, jer je bila sa našom obitelji često u vezi. Ranije je radila u bolnici u Zagrebu kao sestra te je znala mnogo o zdravlju i bolesti. Te večeri je rukom opipala žilu te merila otkucaje bakinog srca i rekla da je baka pri kraju: iste večeri je naša baka stvarno zaspala za uvek. Oko nje se u kući okupila cela prisutna obitelj: otac, majka, braća i sestre te Pepca. Svi su plakali, ali ja nisam znao zašto bih plakao, ta bakica je samo zaspala i otišla u bolji život kod Boga. Sutradan sam mislio nanju, a srce mi je bilo tako stegnuto i tužno, jer sam imao osećaj da je više neću videti na ovom svetu. Ipak sam bio siguran da je ona – zbog svog uzornog života i izuzetne pobožnosti – već među izabranicima na nebu. Sada je krevet u „hiši“ bio prazan i dodeljen je meni, ta u njemu niko nije hteo spavati, jer je u njemu umrla baka; baš zato sam u njemu najradije spavao i nikad se ničega nisam bojao. Moj otac je jako volio svoju majku - moju baku. Kad su napisali - ne znam kada - oporuku, u njoj je bilo zapisano sve što joj pripada na uživanje: jednu krušku smo čak zvali „bakina kruška“; ipak, mogla je uživati sve što je naše, jer bi joj otac dao i više - ali bila je vrlo skromna - to je i otac nasledio od nje. Baka je u mojoj uspomeni kao bolesnica, koja je ležala ili sedela u velikom krevetu u „hiši“, molila krunicu, tako da mislim, da nijedna od naših pobožnih Šentljanki tolikou. Večernje molitve bile su poseban događaj. Prvo je izmolila „Sveti angel varuh moj“ („Anđele ččuvaru mili“). Na kraju je molitve mnogih nakana sa očenašima završila usklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu Gospodu našem.“ ("Daj nam Bože da jedno sretno veče u milosti Božjoj provedemo po Isusu Kristu, Gospodinu našemu.") Tekom večernjih molitvi izmolila je cijeli niz nakana, a na svakoj je bila molitva sa zdravomarijom. Za vreme molitve klečali smo – ali nikad nam se nije činilo duge. Posebna je draž bila u povezanosti i predanosti kojom su molili otac i majka te ostali članovi obitelji. Šteta što tada nije bilo mogućnosti snimanja i slikanja, da bi imali za uspomenu. Prava kava bi joj verojatno barem malo podigla krvni pritisak i ubrzala otkucaje srca, ali tada nisu bili poznati pacemakeri i druga divna medicinska sredstva, koja pomažu srcu i produžavaju ljudsk život u našem veku. Ponekad je dobivala po koje zrno kave kad su nam rođaci iz Amerike poslali paket; ali kad je nakon mesec dana stiglo pismo, saznali smo da su drugovi te bolje stvari – kavu i čokoladu – prisvojili za sebe i svoje obitelji, jer je to manjkalo u paketu, po kojeg smo obično zimi išli u Velenje sankama. Kad je baka umrla, otišli smo prvi put na godišnji odmor kod druge - mamine bake u Podlipu - koja je također bila Marija, rođena Cankar iz Kajndola - odakle potiču i preci književnika Ivana Cankara. Velikodušno nas je primila - i spavali smo na sijenu u gornjoj kući, koja je 2022. pala kao žrtva proširenja ceste. Od donje kućice ostali su samo kameni temelji tik uz potok… Jedne večeri otišli su podlipski dečaci s košarom loviti pastrve u potok Podlipščicu. Iako u tome nisam bio baš vešt, drugovi su mi dali nekoliko riba koje je baka sutradan pripremila za ukusan ručak. Kad smo otišli spavati na senik, još sam mi je u polusnu do uha dopirao ugodni razgovor šetača u prolazu ispod našeg prenočišta... Najzanimljiviji je bio za mene izlet u Podlipu našim vozom „ajnšpanigerom“, kada nas je vozio lipicanac Miško. Bila je to zapravo probna vožnja, ali ju je savršeno prošao. Putem su se zaustavili na trojanskoj padini i porazgovarali s nekim svojim prijateljima koji su u to vrijeme imali oružane vežbe, a bili su nekada kod nas po sadnice. Otac je svugdje imao poznanike i prijatelje, što je našoj obitelji barem malo olakšalo tešku poratnu situaciju, kada je svega manjkalo, ali ne i dobrih i razumevajućih ljudi. ===Teta Hedvika 19 === Ko je mama končala gospodinjsko šolo na Mali Loki, je še vedno ostala povezana s sestrami in drugim tamkajšnjim osebjem. Prav tako smo tudi mi otroci imeli radi te požrtvovalne redovnice in sestro Hedviko smo klicali kar “teta Hedvika”. Po njej je moja najstarejša sestra Hedvika (1940) tudi dobila ime. Ko sem odšel v semenišče k salezijancem, me teta Hedvika ni pozabila. občasno mi je poslala kak dinar z naročilom: „To pa je samo za tebe.” Seveda sem bil jaz vesten in sem ves denar izročal predstojnikom – pa saj nisem ničesar potreboval – za vse je bilo poskrbljeno. Hrane smo imeli zadosti, od doma pa so ate redno pošiljali jabolka, ki smo jih za ozimnico dobivali tudi od drugod, zlasti iz Slavonije. Ker sem bil v šoli, nisem bil vedno na tekočem glede dogajanja doma, saj sem prihajal domov le ob počitnicah. Zato mi je še toliko dragocenejši mamin zapis, v katerem omenja teto Hedviko, pa tudi mene in druge iz naše družine. Iz pisma veje skrb in ljubezen, ki jo je čutila in kazala do vseh nas, zlasti pa do mene, ki sem bival najdalje. Zato prinašam njen zapis skoraj v celoti, saj odkriva takratne razmere: :Leta 1937. sem izdala majceno knjižico pesmi z naslovom Spev tihe doline. Odmev je bil precejšen, saj je n. pr. urednik Mladega junaka pisal, da »še nimamo primera v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado kmetsko dekle pesmi samo izdalo in samo prodajalo.« v Slovencu in slovenskem domu je bilo nekaj pisanja in priporočanja, kakor tudi pri drugih listih, kjer sem sodelovala. veliko šuma, malo volne! Učiteljica albina Zakrajšček me je priporočala urednikom in se pobrigala za ustrezen honorar, to pa je bilo tudi vse. da bi na vsak način morala v šole, je bilo splošno mnenje, celo nasprotna politika se je zgražala in je pri tem ostalo. V marcu 1938. leta je sestra Hedvika poslala absolventko malološke šole, Kristino Gubanc k nam v Podlipo, naj me vpraša, če bi bila voljna obiskovati to šolo. Takoj sva se dogovorili in do oktobra, ko se je šola začela, sem dobila vse ustrezne dokumente, pa nastopila šolanje. 8. majnika sva šli z gospo Albino pogledat na Malo Loko in takrat sem prvič videla sestro Hedviko in se dogovorila za sprejem v šolo, pa za sodelovanje v listu Kmečka žena, ki ga je sourejevala. v njem sem imela blizu petdeset pesmi – žal pa je izhajal le blizu štiri leta.– Ko je ob nekem shodu na Vrhniki notranji minister dr. Anton Korošec dal takratnemu županu Hrenu zame večjo vsoto in obljubil šolanje, če hočem tudi v inozemstvu, sem pomislila, da je nekoliko pozno za moj študij in je tudi ženin želel, da se po končanem šolanju na Mali Loki poročiva. sestra Hedvika je bila za to, tudi dr. Kimovec, ki je hodil za prve petke na Malo Loko poleg gospoda Koželja, je dejal, da inozemske šole niso nič več vredne kot naše. gospod Šašelj je bil vesel, da bo poroka na Mali Loki in po zaključeni šoli je bila poroka sedmega novembra 1939. Moževa mama, brat Tinček, organist v Gornjem gradu, pa moj brat Jože sta bila za pričo, Zefka za družico, še moja mama in nekaj deklet, ki so še ostale na šoli, pa sestre – in je bila vsa svatovska družba skupaj. naj še pripomnim, da je sestra Hedvika naročila pohištvo v Št. Lovrencu pri mizarju ostanku, nakupila posteljnino, posodo in obleko zame – še dr. Koroščev dar in podporo dr. Stanka Majcna je porabila za to. Jutro po poroki smo stali po maši pred malološko kapelo. vse je bilo mokro po dolgem dežju, oblačno po celem nebu. Takrat pa je posijalo sonce samo na malološki grad, kapelo in na nas, ki smo tam začudeni obstali, tudi dr. Kimovec je bil zraven. Lahko bi rekla: Bog obvaruj žar, ki vžgal ga je na Mali Loki! kakor sem zapisala v listu sončni žar, ki je izšel vsako leto. Izvoljena urednica sem bila jaz, v resnici ga je pa uredila sestra Hedvika, jaz sem le nekaj prispevala zraven, kakor druga dekleta. Večkrat smo se pismeno pogovarjali, a med vojsko je skoraj vse prenehalo. 15. junija 1941 sva šla z možem na obisk na Malo Loko. na Mirni so naju vrgli Nemci z vlaka in sva jo mahnila peš »skozi pustinje in puščavo« na Malo Loko. Po telefonskem posredovanju sestre Hedvike sva smela na veliki Loki stopiti na vlak, z nama pa še Jakobova Zofka, ki je bila v šoli, pa je še mogla domov, dokler ni bilo trdne meje med nemčijo in Italijo. Po vojski so delali spet drugačne meje ... Takrat sem šla na Vrhniko z vlakom. naša Cilka mi je posodila kolo in sem se peljala z njim iz Podlipe v Repnje. Ko sem prišla na dovoz pri sestrskem posestvu, ki je bilo že v posesti menda podjetja Emona /toliko je bilo tedaj lastnikov, da človek ni mogel vsemu slediti/ sem ugledala pred seboj tri sestre v redovnih oblekah. sestra Hedvika, Davida in Matjana. dohitela sem jih s kolesom, se ustavila in nisem mogla do besede. Ulile so se mi solze, ko sem pomislila, kako vse drugače je zdaj, kot je bilo na Mali Loki. Kako suženjska je bila ta naša tako težko pričakovana svoboda! Malo smo pokramljali, pa sem se peljala v Ljubljano prenočit. Ceste niso bile razsvetljene, celo na Celovški sem le od daleč videla en sam avtomobil z lučmi. vendar sem se peljala s kolesom brez luči po pločnikih. Polno ljudi, sprehajalcev je bilo po njih, a se ni nihče obregnil obme, lepo so se mi umikali, molče so hodili. nobenega veselja, nobenega smeha ali vedre besede nisem slišala. Prenočila sem v gostilni Pri Nacetu na Šmartinski cesti. domača hči je kupila pri nas jabolka in jih pripeljala v Ljubljano. Hiša je bila zaplenjena, le zgoraj so stanovali lastniki. Komaj sem jih našla, pa mi je ošabno dekle v gostilni dejalo, da oni nimajo zdaj nič več tukaj, starejši možak mi je pa le pokazal, da zgoraj stanujejo. Ko sem se drug dan vrnila domov, so povedali, da so naša jabolka že v Št. Andražu zaplenili, ker bi jih morali dati v zadrugo. čudili so se, ko sem rekla, da sem jih jaz sama videla v gostilni pri Nacetu v Ljubljani! Takrat je bilo v modi, vse zapleniti. naj še pripomnim, da so gospej, ki je kupila naša jabolka, Nemci med vojsko ustrelili moža, hkrati z možem Valenčakove Micke. oba sta bila inženirja na šahtu v Velenju. sestre so bile takrat v leseni baraki, ki je pozneje pogorela. Lepe spomine imam na tisto barako. Z možem sva se peljala do Ljubljane z vlakom in kolesi dala na vlak. naprej sva se peljala s kolesi skozi Repnje. Mož je peljal malo Hedviko, jaz pa sem se peljala zraven na Brezje. Pred vojsko, 16. septembra 1940. je bila rojena naša prvorojenka Hedvika. Takrat sta prišli sestri Hedvika in Davida k nam na obisk in ji prinesli prelepo krstno pregrinjalo. Po vojski smo se ustavili v Repnjah tudi s konjem, ko smo z otroki šli v Podlipo. veliko hudega je bilo med vojsko in še več po njej. dekleta našega letnika smo se vendar večkrat sešle, tudi v Ljubljani, s sestrami in učiteljico Anico Šušteršič. Pozneje, ko je bila sestra Hedvika na Brezjah, sem jo večkrat obiskala, tudi z možem in z otroki, tako, da je zmeraj sledila dogajanjem z našimi otroki in sploh jo je zanimala cela Klemšetova družina; ona sama je pa le enkrat prišla z dr. Kimovcem na obisk. Večinoma sva se pogovarjali o naših otrocih, pa mi je tudi povedala, kako je odvetnica brez uspeha branila štiri obsojence na božičnem procesu. Povedala je krivičnim sodnikom, da so obsojenci popolnoma nedolžni, ker pa ni nič dosegla, se je odpeljala z avtom na Brezje in tam pred Marijo preklela te krivične sodnike. Potem je spomnila, da je sveti večer in je začela moliti ... Ta odvetnica je bila pozneje z Boltekovo Zefko (našo sosedo iz Št. Ilja – opomba JJ) v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. Sestra Hedvika je povedala, kako so naščuvani Trboveljčani zmerjali in pretepali g. kaplana Adolfa Volasko in ga pregnali, ker je učil veronauk v gimnaziji. Odpeljali so ga proti Trebnjem, da bi ga tam umorili; snelo se jim je kolo s kamiona in je g. Volasko v temi pobegnil, nekako prišel do neke hiše, kjer je lajal pes, tam pričakal jutra, sprosil na postaji uradnika, da mu je dal karto do Sevnice, kjer ga je g. Šoba nekako oskrbel in je pozneje prišel v Repnje. Ob zlati poroki (1989) sva šla z možem na Brezje in k sestri Hedviki in se zahvalila Bogu in njej za vse dobro v teh letih. Zelo je bila vesela, ko je Ivo imel novo mašo (1972) in ko je šla Ivanka kot sestra Vesna v samostan; gotovo je tudi ona imela svoj delež molitve pri tem. In prav čudno je bilo, da je Ivo prišel domov ravno ob času smrti sestre Hedvike, tako, da je somaševal pri pogrebni maši (na Brezjah). On je namreč v Vojvodini in mora preko Madžarske priti v Slovenijo, zato pride zelo poredkoma. Gotovo je bila vesela Ivota, Ivanke, pa tudi nas. Jožek je bil na pogrebu, pa Francek z Malčko in Klemenom, pa Marija (iz Borovnice) in jaz; v cerkvi sem se ji v imenu maloloških gojenk zelo na kratko zahvalila. Upam, da nas bo veselo sprejela, kadar jo v večnosti obiščemo, kakor nas je rada sprejemala na Mali Loki, v Repnjah in na Brezjah, kjer zdaj počiva. Sestra Davida počiva v Repnjah, najmlajša sestra Jasna pa na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Mnogo več dobrega so storile za slovenski narod, kakor tisti, katerih imena strašijo vsak dan po listih in begajo ter vznemirjajo ljudi. Št. Ilj pri Velenju, 16. kimovca 1996. Dodajmo še, kaj je moji mami teta Hedvika zapisala v spominsko knjigo: :Sreča Tvoja bo takrat največja, ko boš videla srečne tiste, ki s Teboj žive. Zato naj: Tvoje roke nesebično delajo za srečo Tvojih dragih; Tvoje oko naj bo samó dobrohotno; Tvoja usta naj govore le besede, ki dvigajo, bodrijo, odpuščajo, osrečujejo; Tvoje srce pa naj vdano moli za vse, ki Ti bodo od Boga dani, da jih osrečuješ in si z njimi srečna - - -! Ostani pridna! s. Hedvika Mala Loka, dne 14. oktobra 1939 Vsekakor je mami v srcu celo življenje ostalo to vodilo. Osrečevala je ne le svojega ljubljenega Tončeka, ampak ves drobiž, ki ji ga je Bog podaril, tudi mene. Ko je kot revna kmečka mati šla v Šoštanj na občino po Drugi svetovni vojni prosit za davčno olajšavo, jo je tam sedeča mlada našminkana tovarišica ljubeznivo vprašala: »Kateri razlog pa bi navedli?« »Imam veliko malih otrok.« In jo je takoj neljubeznivo zavrnila: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« Pred nekaj leti mi je tudi tukaj v Mužlji predsednik RK predlagal sodelovanje. Jaz sem vedno za sodelovanje v dobro naših bližnjih, posebno pa naših ubogih faranov. »V čem pa bi lahko sodelovali?« »Mi vsako leto za praznike odnesemo paket najrevnejšim starejšim občanom. Slišimo, da jih vi redno obiskujete. Zato bi nam dostavili seznam tistih najpotrebnejših.« »Kaj pa tiste družine, ki največkrat v župnišče hodijo prosit za kako pomoč, ker imajo veliko otrok?« »Zakaj so jih pa toliko rodile!?« mi je prijazno odvrnil; in iz sodelovanja ni bilo nič! S takim odgovorom me je tako užalil, da mi je vzel vsakršno voljo za sodelovanje – saj sem se spomnil, koliko je morala moja mati od takih sovražnikov številnih družin pretrpeti in mirno požreti žaljivk in zmerljivk. Spomnil sem se namreč, koliko so našo mamo poniževali, pa ne le na davčnem uradu, ampak so morali prenašati zafrkavanje tudi od drugih, ko so jo na enak način zmerjali zaradi številnih otrok. In koliko morajo požrtvovalni starši in njihovi številni otroci tudi danes poslušati takih in podobnih očitkov, češ da se množijo ko zajci itd. – pa vendar bodo samo oni jutrišnji delavci, ki bodo pridobivali sredstva ne le zase, ampak tudi pokojnine za upokojence! Nekoč v rani mladosti sem slišal sosedi, kako se pogovarjata (verjetno misleč na Klemšejlo, ali pa tudi na mene, ki sem bil „že tretji“): »Mi napredne ženske si pa že znamo pomagati!« - seveda z raznimi grešnimi sredstvi, pa naj se imenujejo splav, pa spirala, pa tabletke, pa hudič si ga vedi kaka mogoča in nemogoča nova sredstva! Saj mislijo te mame-ne-mame, da lahko delajo »s svojim trebuhom« karkoli hočejo. Pa so zato srečne? Dvomim; kajti vest se ne da preslepiti: ena od teh sogovornic se je zapila, sin druge pa je storil samomor! In takrat je žalovala: »Ko bi jih bila vsaj več imela!« Takrat je šele spoznala, da drži star pregovor, češ da „otrok in črepinj ni nikoli preveč“ – pa je bilo že prepozno. Podobno se je zgodilo nekje drugje, ko sta me dve napredni mamici napadli, češ ali bomo mi duhovniki še naprej tako nazadnjaški, da bomo govorili zoper ženske pravice nad njihovim trebuhom, tako zoper splav kot tudi zoper kontracepcijo. Ko je pa eni od sogovornic kmalu potem nenadoma umrl odrasel sin, se nikakor ni mogla potolažiti in je vsak dan hodila jokat na pokopališče z mislijo: ko bi bila vsaj še enega rodila. Seveda nekaterim staršem Bog ne da otrok – pa hočejo z umetno oploditvijo priti do potomstva. Pri teh poskusih pa navadno umorijo ali zamrznejo več komaj spočetih otrok. Doktor Anton Lisec je prepričan, da se še ni nikoli posrečila odzmrnitev takega otroka. Končno ni cilj matere ali očeta, da imata toliko in toliko otrok, ampak da izpolnjujeto Božjo voljo ter da tiste otroke, ki jima jih Bog nakloni, sprejmeta in pošteno vzgojita – ter da ne izsilita otroka, ki ga ni načrtoval Bog. Nerojeni otrok torej ni ženski trebuh, ampak je novo bitje, ki ima telo in dušo; zanj bo mati, pa mož, pa zdravniki, sorodniki in sosedje, pa družbena občila, pa politiki, pa cela družba dajala Bogu nekoč odgovor! Morda bi koga od njih le ganila mamina pesem »Klic nerojenega«: {| class="wikitable" |- ! Klic nerojenega (del) (Mir sinje višave, s. 16) |- | <poem> Tako sem ti blizu, o mati, da morem Ti zašepetati neslišno v srce: Tvoj Stvarnik in moj me je tebi podaril. Živim! – Ne zavrzi me! Misli na mé! Življenje, ki vsak dan ga znova prejemam Od tebe, pa vendar ni tvoja last! Bog hoče, da ti bdiš in čuvaš nad mano, Da mogel živeti v Njegovo bom čast! O, mati, kajne, saj ne boš me zavrgla – In z mano ne bratcev, ne mlajših sestric; Čeprav ti s skrbmi prenapolnimo dušo In rože ti rdeče izpijemo z lic. Ko zadnjikrat blagoslovljaje ozrlo Na nas se bo tvoje ljubeče oko: Za tvoje trpljenje za naša življenja Bog večno življenje podaril ti bo! - - - </poem> |} ===Tetka Hedvika 19 === Kad je moja majka završila školu za domaćinstvo u Maloj Loki, i dalje je ostala u vezi sa časnim sestrama. I mi deca voleli smo te požrtvovne školske sestre i sestru Hedviku zvali „tetka Hedvika“. Po njoj je dobila ime i moja najstarija sestra Hedvika (1940.). Kad sam otišao u salezijansko semenište u Križevcima, tetka Hedvika me nije zaboravila; s vremena na vreme slala mi je koji dinar uz narudžbu: »Ovo je samo za tebe«. Naravno, bio sam savestan i sav novac predavao poglavarima – ali ionako sam bio skromnih zahteva in ništa mi nije trebalo – sve je bilo sređeno. Imali smo dovoljno hrane, a roditelji su nam redovito od kuće slali jabuke, koje smo za zimu dobivali i iz drugih krajeva, posebno iz Slavonije, gde su imali neke meni do sada nepoznate vrste. Budući da sam bio u školi, nisam uvek bio u toku s događajima kod kuće, jer sam dolazio kući samo za raspust. Zato mi je tim dragoceniji mamin zapis u kojem spominje tetku Hedviku, ali i mene i ostale iz naše obitelji – a našao sam ga nedavno među maminim zapisima. Pismo pokazuje svu majčinsku brigu i ljubav koju je osećala i iskazivala prema svima nama, a posebno prema meni, koji sam živeo najudaljenije. Eto jednog dela tog pisma: :Godine 1937. objavila sam malu knjižicu pesama pod naslovom „Spev tihe doline“. Odaziv je bio znatan, kako n.pr. urednik Mladog Junaka je napisao da "još nemamo primera u slovenačkoj književnosti da bi tako mlada seljanka sama objavljivala i prodavala pesme;" da bi svakako trebala ići u školu bilo je opće mišljenje i tako sam krenula u školu. Tamo sam prvi put videla sestru Hedviku koja je me je primila te pozvala da sarađujem u listu Kmečka žena, koji je ona suuređivala. U njoj sam objavila pedesetak pesama. Na jednom susretu u Vrhniki ministar unutarnjih poslova Anton Korošec dao je tadašnjem gradonačelniku Hrenu poveću svotu za mene i obećao da ću studirati u inozemstvu ako želim; ja sam mislila da je malo kasno za studij, a i mladoženja je hteo da se venčamo nakon završetka škole u Maloj Loki i stvarno: svadba je bila 7. novembra 1939. Muževa majka, njegov brat Tinček, orguljaš u Gornjem Gradu, i moj brat Jože bili su svedoci, deveruša Zefka i moja majka i nekoliko djevojaka i sestre - i svi svatovi su bili na okupu. Sestra Hedvika je naručila namještaj i posteljinu, posuđe i odeću – za što je potrošila i pristigle darove. Jutro nakon venčanja stajali smo nakon mise pred malološkom kapelom; sve je bilo mokro nakon duge kiše, oblačno po celom nebu. Tada je sunce obasjalo samo dvorac Mala Loka, kapelu i nas koji smo tu zadivljeni stajali. Mogli bismo reći: „Bože sačuvaj žar koji je zapaljen na Maloj Loki!“ - kako sam napisala u novinama „Sončni žar“, kojih sam bila izabrana urednica, a zapravo ju je uređivala sestra Hedvika, ja sam samo nešto uz nju doprinela, kao i ostale pitomice. Razgovarali smo nekoliko puta pismeno, ali gotovo sve je prestalo tokom rata. S mužem smo 15. juna 1941. otišli u posetu na Malu Loku. Nemci su nas izbacili iz vlaka na Mirni i mahnuli smo dalje pešice; nakon telefonskog poziva sestre Hedvike dopušteno nam je ući u vlak u Velikoj Loki, a Jakobova Zofka, koja je bila u školi, još je mogla s nama kući, sve dok nije bila čvrsta granica između Nemačke i Italije. Posle rata sam vlakom išla na Vrhniku. Moja sestra Cilka mi je posudila bicikl i vozila sam od Podlipe do Repnja. Kad sam došla do prilaza imanju sestara, koje je navodno već bilo u vlasništvu tvrtke Emona, ispred sebe sam ugledal tri sestre u redovničkom ruhu: bile su sestra Hedvika, Davida i Matjana. Sustigla sam ih na biciklu, stala bez reči, i suze su mi potekle kad sam pomislila kako je sada sve drugačije nego što je bilo u Maloj Loki. Kako je ropska bila ova naša dugo očekivana sloboda! Malo smo popričali, a ja sam otišao u Ljubljanu prespavati. Ceste nisu bile osvetljene, čak sam i na Celovškoj izdaleka videla samo jedan auto sa svetlima. Terala sam bicikl bez svetla po pločnicima, koji su bili puni ljudi i šetača, ali me niko nije ometao: lepo su se sklanjali, hodale su šutke. Nisam čula ni radosti, ni smeha ni veselih reči. Prenoćila sam u gostionici Pri Nacetu na Šmartinskoj cesti; njihova domaća kćer je od nas kupila jabuke i dovezla ih u Ljubljanu. Kuća je konfiscirana, gore su živjeli samo vlasnici. Jedva sam ih našla, ali mi je bahata devojka u gostionici rekla da oni ovde više nemaju ništa, a stariji mi je čovek samo pokazao da oni žive na katu. Kad sam se drugi dan vratila kući, rekli su da su naše jabuke već u Št. Andražu oduzeli jer su ih trebali dati zadruzi. Čudili su se kad sam rekla da sam ih videla u gostionici kod Naceta u Ljubljani! U to vrijeme bilo je moderno sve konfiscirati. Sestre su tada bile u drvenoj baraci, koja je kasnije izgorela. Za tu kolibu me vežu lepa sećanja. Suprug i ja smo išli u Ljubljanu vlakom i stavili bicikle na vlak. vozili smo se biciklima kroz Repnje. Suprug je uzeo malu Hedviku, a ja sam s njim otišla u Brezje. Pre rata, 16. sptembra 1940. rodila se naša prvorođenka Hedvika. Tada su nam u posjet došle sestre Hedvika i Davida i donele joj prekrasnu dekicu za krštenje. Posle rata smo s konjem stali i u Repnju, kad smo s decom išli u Podlipu. Kasnije, kad je sestra Hedvika bila u Brezju, više puta sam je posetila, i s mužem i decom, tako da je uvek pratila šta se događa s našom decom i zanimala se za celu obitelj Klemšetovih; ona sama je samo jednom došla s skladateljem Kimovcem u posetu. Sestra Hedvika ispričala je kako su nahuškani Trboveljčani vređali i tukli kapelana Adolfa Volaska jer je predavao veronauku u gimnaziji. Odveli su ga u Trebnje da ga tamo ubiju; kotač je otpao s njihovog kamiona i Volasko je po mraku pobegao, nekako došao do neke kuće u kojoj je lajao pas, tamo dočekao jutro, zamolio službenika na kolodvoru da mu da kartu do Sevnice, gde mu je župnik Šoba isposlovao da je kasnije došao u Repnje. Povodom naše zlatnog venčanja (1989.) suprug i ja otišli smo na Brezje i mojoj sestri Hedviki i zahvalili Bogu i njoj za sva dobra u ovim godinama. Bila je jako sretna kad je Ivo (to sam ja) imao mladu misu (1972.) i kad je Ivanka otišla u samostan kao sestra Vesna; sigurno je i ona imala svoj udeo u molitvi u ovome. I bilo je vrlo čudno da je Ivo došao kući baš u vreme smrti sestre Hedvike, pa je suslavio misu zadušnicu (u Brezju). On je u Vojvodini i mora doći u Sloveniju preko Mađarske, tako da dolazi vrlo retko. Sigurno je bila sretna zbog Iva, Ivanke, a i nas. Jožek je bio na sprovodu, i Francek s Malčkom i Klemenom, te Marija (iz Borovnice) i ja; u crkvi sam joj vrlo kratko zahvalila u ime maloloških devojaka. Nadam se da će nas rado dočekati kad je posjetimo u vječnosti, kao što nas je volela dočekivati u Maloj Loki, Repnju i Brezju, gdje sada počiva. Ove časne sestre su učinile puno više dobra za svoj narod od onih čija imena svakodnevno kruže po novinama i zbunjuju i uznemiruju ljude. Št. Ilj pri Velenju, 16. septembra 1996. Dodajmo i ono i ono što je tetka Hedvika napisala mojoj mami u spomen knjigu: :Tvoja sreća bit će najveća kad vidiš sretne one koji s tobom žive. Stoga neka: tvoje ruke nesebično rade za sreću tvojih najmilijih; neka tvoje oko bude samo dobrohotno; tvoja usta trebaju govoriti samo reči koje podižu, ohrabruju, opraštaju, usrećuju; neka srce tvoje predano moli za sve one koji će ti od Boga biti dani, da ih usrećiš i s njima budeš srećna! Nastavi s dobrim radom! sestra Hedvika Mala Loka, 14.10.1939 U svakom slučaju, ovaj je vodič ostao u srcu moje majke skroz celi njen život. Usrećivala je ne samo svog voljenog Tončeka, nego svu mladež koju joj je Bog podario, pa tako i mene. Kad je kao siromašna seljačka majka nakon Drugog svjetskog rata otišla u opštinu u Šoštanju tražiti porezne olakšice, mlada drugarica koja je tamo sedela našminkana upitala je: "Koji biste razlog naveli?" “Imam mnogo male djece.” A ona ju je odmah neljubazno odbila: — Što si ih toliko rodila! Našu su majku i oca zbog brojne dece ponižavali ne samo na poreznoj upravi. Nije ni čudo, da je u to doba pala u tešku depresiju, koju godinama nije mogla izlečiti. A koliko samoprijegorni roditelji i njihova brojna djeca i danas moraju slušati ovakve i slične psovke, na primer: da se kote kao zečevi… Zato su pravi junaci, koji potomstvo ipak prihvataju. Po drugoj strani greše i oni, koji idu na veštačku oplodnju, koja se vrši uspavanjem. Poradi nje je umrla jedna učiteljica iz naše škole. Doktor Lisec kaže, da ostalu zaćetu decu stave u zamrzivač – ali se još nije dogodilo, da bi odmrzavanje uspelo! To znači, da je Božja volja ipak najbolja, pa kad od nas traži žrtve – makar danas nekoji ljudi žele biti pametniji od Boga, te zato svet tako reći stoji naglavačke. Zato bi smele pročitati mudre savete sestre Hedvike i današnje devojke, žene, majke. === Stric Ivan 23 === Ivan (1910-1946) ima grob sredi starega britofa v Št.Ilju. 8. marca 2022 so vanj položili truplo mojega starejšega brata Antona. Na spomeniku je poleg rojstnih podatkov tudi nagrobni napis – pesmica, ki jo je napisala moja mama Marija Jelen Brenčič, ki je bila v Stari Jugoslaviji priznana pesnica, med vojno pa ni pisala, saj »ko govori orožje, muze molčijo«. Ta epitaf je eden najlepših, kar sem jih kdaj bral. V njem je mimogrede povedano, da je bil tudi izvrsten čebelar: {| class="wikitable" |- ! Na mojem grobu (epitaf) |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> |} Ivan se je med vojno skrival v nekakšnem iz zemlje narejenem »bunkerju« pod našim nekdanjim vinogradom, na dnu brega proti Doli, v smeri proti Fundiževim. Njegovi ostanki so se še dolgo potem videli. Nakopal si je jetiko in za njo tudi umrl sredi mrzlega februarja 1946. Nabirala se mu je voda, pa takrat niso tako hodili k zdravniku kot zdaj, pa mu tako ne bi mogli pomagat. Streptomicin – prvi učinkoviti protivnet ali antibiotik zoper jetiko ali sušico, so tako iznašli šele leto dni po njegovi smrti, prepozno za cele rodove mojih sorodnikov, za Malo Cvetko, za Branka Radičevića in mnogo drugih. Šele to zdravilo je končno zaustavilo zmagoviti pohod smrtonosne tuberkuloze s kratico TBC. Bil pa je Ivan umen čebelar, in ni bil poročen. Večkrat sem si mislil, zakaj sem imel toliko neporočenih stricev in tet. Glavni vzrok je bil po mojem mnenju, da so se iz hiše, kjer je razsajala sušica, težko poročali, saj so se te hiše mladi ženini in neveste raje izogibali. Po njegovi smrti pa je čebele prevzela moja mama in tako smo kot otroci uživali pri točenju meda, zlasti ko smo sesali med iz satja. Panje pa je poslikal Zefkin Ivan. Bile so lepe klasične slike, in sicer sta bila na panjih dva napisa. Prvi se je glasil: {| class="wikitable" |- ! Čebelni varuh |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> |} Zgoraj je pa bil pregovor: „Brez potu – ni medu!“ ter: »Muha, daj mi kruha!« Panji so bili pobarvani vsak z drugo barvo, saj med ljudstvom še danes velja prepričanje, da tako čebele hitreje najdejo domov. Pozneje je ta zanimiva slikarija propadla, a čebelnjak so podrli. Ko je bil Ivan 1944 že hudo bolan, sem se rodil jaz, 25. julija 1944. Rekli so: »Prinesel je ime s seboj, ime mu bo Jakob.« Pa je dejal stric Ivan: »Dajte mu raje ime Ivan, naj ne bo Jakec, da bo vsaj kdo, ki bo imel ime po meni;« in tako sem dobil ime Ivan jaz. Okrog 1970 smo lahko izbirali, katero ime bomo ohranili: ali si zadržimo tisto ime, ki je zapisano v krstni oziroma rojstni knjigi, ali pa kako drugo. Jaz sem si izbral takrat ime Janez, čeprav so me klicali ali Ivo ali Ivek, v šoli pa Ivan. === Ujak Ivan 23 === Moj ujak Ivan (1910.-1946.) ima grob usred starog groblja u Št.Ilju, u kojeg je 8. marta 2022. položeno i telo mog starijeg brata Antona. Osim osnovnih podataka, na spomeniku je i pesma moje majke – a to je jedan od najlepših koje sam ikada pročitao: {| class="wikitable" |- ! <center>Nagrobni napis čebelarju (slovenački izvirnik) ! <center> Nadgrobni natpis pćelaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> | <poem> "Na mome grobu mi je procvetalo cveće, na njima skupljaju med pčele, te grade u zlatnoj košnici saće... Ulijte mi iz voska bele sveće! Nek plamen sja ka Božjoj časti; za pokoj moje duše neka gore!" </poem> |} Ujak Ivan se za vreme rata sklonio u svojevrsnom "bunkeru" od zemlje ispod našeg bivšeg vinograda, podno brega prema Doli, u pravcu Fundižu; njegovi ostaci viđeni su još dugo nakon toga. Nakopao si je tuberkulozu i za njom umro usred hladnog februara 1946. Voda mu se nakupljala u bolesnim plućam, ali tada nije bilo leke te mu lekari nisu mogli pomoći. Streptomicin - prvi učinkoviti protuupalni lijek ili antibiotik pronađen je tek godinu dana nakon njegove smrti, prekasno za cele generacije moje rodbine, za Malu Cvetku – svetu Tereziju, za pesnika Branka Radičevića i mnoge druge. Tek je ovaj lek konačno zaustavio pobednički pohod smrtonosne tuberkuloze. Ivan je bio vešt pčelar, ali nije bio oženjen. Često sam se pitao zašto imam toliko neoženjenih stričeva i tetki. Glavni je razlog, po meni, bio taj, što su kuću, u kojoj je uvrežila tuberkuloza, mladoženje izbegavali. Nakon njegove smrti, moja majka je preuzela pčele i mi smo kao deca uživali u točenju meda, pogotovo onoga iz saća. Košnicu je oslikao Zefkin muž Ivan. Bilo je lepih klasičnih slika, značajnih za Ivana, sa dva natpisa: {| class="wikitable" |- ! <center>Čebelni varuh (slovenački izvirnik) ! <center>Pčelinji zaštitnik (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> | <poem> "Pčelinji zaštitnik sveti Ambrozije, podaj nam slatkog cveća u obilje. Dovoljno hrane za gladne pčele – tako da s nama ostatak podele." </poem> |} Gore na vrhu je bila stara poslovica: „Brez potu – ni medu!“ ("Bez znoja - nema meda!") i druga: „Muha – daj mi kruha!“ („Muho, daj mi hleba!“) Košnice su bile obojene u različite boje, jer u narodu postoji verovanje da pčele tako brže nalaze svoj dom. Nažalost je kasnije ova zanimljivost propala. Kad je Ivan već bio teško bolestan 1944., ja sam rođen 25. jula 1944., na dan svetog Jakoba apostola. Rođaci su rekli: “Doneo je ime sa sobom, zvatće se Jakob.” A ujak Ivan je rekao: “Dajte mu radije ime Ivan, pa da se nađe barem neko ko će se zvati po meni, kad ja umrem;" i tako sam dobio ime Ivan. Oko 1970. godine mogli smo birati koje ćemo ime zadržati ili izabrati: ili ćemo zadržati ime upisano u krštenici ili knjizi rođenih, ili nešto drugo. Tada sam odabrao ime Janez; kod kuće su me zvali Ivo ili Ivek, a u školi Ivan. === Stric Tinček 24 === Očetov brat Martin, ki so ga vsi klicali Tinček, je v celem sorodstvu dočakal najvišjo starost in sicer 93 let. V otroštvu pa je tudi on imel jetiko, ko je bil star okoli 6 let, in sicer v hrbtenici, da je postal nepokreten. Stalno je iz hrbtenice tekel gnoj. Mama Marija (Lovričeva, rojena Skaza) pa ga je kopala v bani, v katero je vlivala »čaj« iz hrastove skorje. Fantek ni mogel hoditi. Ko je bila birma, je rekla mama, da bi otroka rada poslala k birmi, čeprav fantek ne more hoditi. Pa je rekel škof: »Kar pripeljite ga z vozom, ga bom birmal.« In so ga res pripeljali. Po birmi se mu je stanje vidno izboljšalo in kmalu je shodil. Svojo tako rekoč čudežno ozdravitev je pripisoval učinkovanju svete birme. To je zakrament, ki nam podeli darove Svetega Duha. V Stari Jugoslaviji je bil organist v Gornjem gradu in se je rad spominjal ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča (1850-1937). Omenil je tudi izredno dragocena marmornata dvorano, ki so jo po vojni uničili, kakor tudi celoten benediktinski samostan. Pokojni Janez Zorko, ki je bil tam dolga leta župnik, je pravil, da so ljudem obljubili, da bodo dobili obsežne cerkvene gozdove, če bodo cerkvene stavbe požgali in podrli. To se je res zgodilo in veličastno poslopje je nekaj dni gorelo; iz ostankov pa so zgradili nekaj stanovanjskih blokov. Med vojno je bil Tinček – ki se je preselil v Šentilj – v nevarnosti, da ga bodo vpoklicali v nemško vojsko. On – kot cela naša rodovina – smo želeli le, da bi se mir čimprej vrnil v domovino. Ko je bil na naboru na pregledu, se je delal, ko da hujša in ne more nič jesti. Zdravnik je hitro uvidel ukano, vendar je fanta hotel rešiti pred nevarnim vpoklicem. Poslal ga je v celjsko bolnico in tam tudi niso mogli ugotoviti, kaj mu pravzaprav je: kar je pojedel, vse je izbruhal. Ponoči pa je na skrivaj nekaj pojedel, da ni umrl od lakote. Po nekajdnevnem bivanju so ga odpustili kot nesposobnega za vojaško službo. Zdravnik-Slovenec je vedel za vzrok. On je bil potem organist v Št.Ilju pri Velenju. Prišla pa je zapoved, da v cerkvah ne smejo peti slovensko, ampak le nemško. Duhovni svetnik, pisatelj in župnik Franc Schreiner (1872-1943), ki je sicer bil Slovenec, vendar je imel nemški priimek in ga verjetno zato Nemci niso izselili, je poskušal ugoditi nemški zahtevi: maša je pa tako bila v latinščini. Zato je prevedel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi v nemščino. Ker pevci niso znali brati nemško, je bilo napisano po izgovoru in so še dolgo ležala ta besedila na koru. Ko je pokojni salezijanec Štefan Ferenčak pisal doktorsko nalogo, in je obdelal najstarejšo slovensko pesem – »Lepa si, lepa si Roža Marija« - je uporabil tudi ta vir. Z roko sta bili na listu napisani dve pesmi: »Lepa si lepa« (»Šen bist du šen bist du roze Marija«…) ter »S cvetlicami te venčamo« (»Marija vir du rozen kranc…«). Nekega večera pa je dobil stric Tinček pismo: »Če boste še naprej peli po nemško, boste gor plačali!« s podpisom »Pozdrav bratci s Pohorja«. Posledica tega je bila, da so prenehali peti nemško. Zato potem skozi celo vojno v cerkvi niso nič peli, niti nemško niti slovensko. Zasebne pobožnosti, kot šmarnice in križev pot, pa so bile v slovenščini. Udeleževale so se jih tudi nemške učiteljice, ki slovensko niso razumele, pa so odgovarjale skupaj z drugimi pri litanijah namesto: »Sveta Marija – prosi za nas!« je ena učiteljica odgovarjala: »Prosi za mast!« Besedo »mast« je že razumela, saj je bilo med vojno veliko pomanjkanje ne le masti, ampak tudi drugih živil. === Stric Tinček 24 === Očev brat Martin, kojeg su svi zvali Tinček, doživeo je najvišu starost u celoj rodbini, tačnije 93 godine. U detinjstvu je, međutim, imao i ozledu leđa zbog tuberkuloze, te je postao nepokretan. Iz kralježnice je neprestano tekao gnoj. Njegova majka Marija (Lovričeva, rođena Skaza) kupala ga je u kadi u koju je ulevala "čaj" od hrastove kore. Dečak ipak nije mogao hodati. Kad je bila krizma, majka je rekla da bi volela poslati dete na krizmu, i biskup se time složio: “Čim ga dovezete s kolima, ja ću ga krizmati.” I doveli su ga. Nakon potvrde stanje mu se vidljivo popravilo i ubrzo je prohodao. Svoje takoreći čudesno ozdravljenje pripisivao je učincima svete potvrde. To je naime sakrament ili tajna koji nam daje darove Duha Svetoga, među kojima je i jakost, koja je ojačala njegovo zdravlje za celi život. U staroj Jugoslaviji bio je orguljaš u Gornjem Gradu i rado se sećao poodmaklog ljubljanskog biskupa Antona Bonaventure Jegliča (1850.-1937.). Spominjao je i iznimno vrednu mramornu dvoranu koju su partizani nakon rata uništili, kao i celi benediktinski samostan. Janez Zorko, koji je tamo bio dugogodišnji župnik, pričao nam je, kako su tadašnje vlasti ljudima obećale da će dobiti prostrane crkvene šume ako crkvene zgrade budu spaljene i srušene. To se doista i dogodilo, te je velebna umetnička zgrada gorela nekoliko dana; a neki stambeni blokovi sagrađeni su od ostataka. Tokom rata Tinčeku - koji se preselio u Šentilj - pretila je opasnost da bude pozvan u nemačku vojsku. On je želeo svojoj domovini mir i slogu. Kad je bio na predvojničkom pregledu, dobio je proliv te nije mogao ništa jesti. Lekar-Slovenac je uvidio lukavost, ali je hteo spasiti momka od opasnog novačenja. Poslao ga je u bolnicu u Celju, a ni tamo nisu mogli otkriti što mu je zapravo: povratio je sve što je pojeo. No noću je potajno nešto pojeo da ne umre od gladi. Nakon boravka od nekoliko dana, otpušten je kao nesposoban za vojnu službu. Bio je tada orguljaš u Št. Ilju kod Velenja. Ali je došla od vlasti zapovest da se u crkvama ne peva sloveački, nego samo nemački – a misa je sve do Drugog vatikanskog koncila bila ionako na latinskom. Književnik i župnik Franc Schreiner (1872.-1943.), koji je bio Slovenac, ali imao njemačko prezime, pa ga Nijemci možda zbog toga nisu iselili, nastojao je udovoljiti njemačkom zahtjevu. Zato je neke slovenačke crkvene pesme preveo na nemački. Budući da pevači nisu znali čitati nemački, pisalo se po izgovoru, te su ti tekstovi dugo ostali na koru. Kada je pokojni salezijanac Štefan Ferenčak pisao doktorsku disertaciju i obrađivao najstariju slovenačku pesmu „Lepa si, lepa si Roža Marija“ - također je naveo ovaj primer. Na listu su rukom ispisane dve pjesme: "Lepa si" ("Šen bist du šen bist du roze Marija"...) i „S cvetlicami te venčamo“ ("Mi te venčamo cvećem" - "Marija vir du rozen kranc..." ). Jedne večeri stiglo je stricu Tinčeku pismo: “Ako nastaviš pevati na njemačkom, nećeš dugo!” s potpisom “Pozdrav od braće s Pohorja”. Zbog toga su prestali pevati njemački te kroz celo ratno razdoblje u crkvi za vreme mise nisu pjevali ništa, ni nemački ni slovenački. Privatne pobožnosti, poput majske pobožnosti (šmarnice) ili križnog puta, bile su na slovenačkom i nadalje. Prisustvovale su i nemačke učiteljice koji nisu razumele slovenački, a odgovarali su zajedno s ostalima tekom litanija, umesto: „Sveta Marija – prosi za nas!“, jedna je učiteljica odgovarala: „Prosi za mast!“ Već je razumela reč „ mast", jer je tekom rata vladala velika nestašica ne samo masti, nego i drugih namirnica. ==== Moja birma 25 ==== Za časa Pija XII. smo imeli v Št.Ilju verouk, ko je moja sestra Hedvika (r. 1940) hodila v osnovno šolo. Ko sem začel hoditi v šolo septembra 1951 jaz, smo imeli šolski verouk le še prvo polletje. Učiteljica Venturinova Slava je tisto zadnjo uro šla iz učilnice, noter je pa prišel župnik in dekan Jurij Lebič. Ta učiteljica – čeprav je bila na liniji, nam nikoli ni govorila (kakor tudi drugi učitelji ne) kaj zoper vero. Neko pepelnično sredo smo jo vprašali, če je dovoljeno jesti krape (krofe), ki so pečeni na masti in da pri nas ne jemo krapov na Pepelnico, če so pečeni na masti in ne na olju. Pa je dejala, da se smejo jesti tudi tisti pečeni na masti. Takrat sem mislil, da se moti - pozneje sem ugotovil, da je po takratni postni postavi ona res imela prav. Pravili so, da je takrat, ko je papež Pij XII. imenoval Alojzija Stepinca za kardinala, kot povračilni ukrep Tito hudo omejil delovanje Cerkve in vrgel verouk iz šol. Vendar to ne drži. Kardinal je postal Stepinac pozneje, in verouk je Tito vrgel iz šole že prej, česar se njegovi nasledniki v Sloveniji držijo žal še danes. To je storil zato, ker je bil ateist. Ko je našega očeta takoj po vojni Pečak predložil za člana partije, ne da bi ga vprašal, je na naslednji seji sekretar – tako nam je pripovedoval oče – dejal: »Doslej ste hodili na sestanke skupaj z delovnim ljudstvom in pred njimi nismo smeli vsega praviti. Sedaj smo pa sami partijci, pa vam povem odkrito: naš namen je podreti cerkve in pobiti duhovnike.« Ko je oče to slišal, ga ni bilo več na partijski sestanek – kar pa so mu zamerili. Oddolžili so se z visokimi davki, ki so skoraj prisilili očeta v zadrugo – vendar se skoraj po čudežu – ni uklonil. Ni si pa več delal utvar o novem družbenem redu – jasno mu je postalo, da je to bojevito brezboštvo, katerega nasledniki počenjajo tudi danes mutatis mutando – isto: očrniti duhovnike in razgnati vernike. Njegov občudovani prijatelj – krščanski socialist Edvard Kocbek – pa tega ni mogel dojeti do konca življenja, čeprav je prvi javno spregovoril o zločinskih povojnih pobojih. Strle pa je z grenkobo dejal: »Ko so brezbožneži pobijali naše verne fante po breznih, je Kocbek planinaril in nabiral cvetlice.« Glede verouka pa ni bilo po vseh šolah enako – ponekod se je verouk obdržal še nekaj časa, ponekod so ga ukinili že prej. Potem smo imeli verouk v cerkvi, bolj ali manj redno. Bilo je res vse na prostovoljni osnovi, saj smo bili pri birmi že na koncu tega šolskega leta. Ta birma je bila čisto nekaj posebnega – v znamenju divjaškega preganjanja katoliške Cerkve. Za našo družino pa je pomenila veliko slovesnost: saj smo bili pri birmi kar trije iz naše družine: Hedvika, Anton in jaz – birma je bila namreč vsakih šest let in je zajela nekako vse šolske otroke, ki še niso bili pri birmi: jaz sem takrat ravno končal prvi razred. Ko smo prišli k birmi, mislim da od prvega do osmega razreda, je bilo v cerkvi le tiho igranje. Mama so pozneje rekli: »Vprašala sem se: 'Kako to, da stric Tinček ne pritisne vseh registrov, kot se za birmo spodobi?'« Pozneje so osumili ljudje matičarja, ki pa je verjetno dobil namig ali celo ukaz od višjih, da je to napravil. Ko so pevci prišli na kor, se jim je kislina oprijemala za obleko in razžirala in snov in kožo. Tako se je godilo tudi naši Pepi in teti Zefki. Obenem so bile uničene tudi orgle, pa zato Tinček ni mogel nanje igrati. Pozneje je ta matičar – ki sicer ni bil slab človek in si ni bil z nikomer v jezi – napravil samomor: s kolesom se je zapeljal v takrat nastajajoče Velenjsko jezero in utonil ter svojo skrivnost odnesel s seboj… Na tisto birmo smo se pripravljali z na pamet učenjem na ciklostil razmnoženih vprašanj in odgovorov – mislim, da jih je bilo nekaj čez sto. Kljub vsem nevšečnostim pa je birma sama v miru potekla. Birmal nas je škof Maksimilijan Držečnik, doma z Ribnice na Pohorju. O njem so pripovedovali anekdoto, da so ga prišli iz neke fare prosit za duhovnika. »Nimam vam koga poslat, vsi so zasedeni.« »Pa nam dajte kakega bolnega, bomo zanj lepo skrbeli.« - »Tudi takega bolnega nimam.« Pa so vseeno vztrajali: »Gospod škof, vsekakor nam dajte duhovnika, da ne bo fara brez maše. Dajte nam enega, pa četudi je Pohorc.« Škof pa jim je odvrnil: »Kaj smo res mi Pohorci tako zanič?« Pravijo, da je tudi on bil mnenja, da je »bolje dva koraka naprej, kot enega nazaj.« Ko je šlo za izbiro njegovega naslednika, je bil baje v Rimu in si je rekel, da naj bo njegov naslednik tisti, ki bo prvi prišel v cerkev. In je bil ta prvi – Vekoslav Grmič. Le-ta je bil sicer dober in družaben človek, vendar je verjetno šel predaleč v koncilski želji, da Cerkev približa današnjemu svetu, ter je noter vdrla posvetna miselnost. Ko sem bil za kaplana na Bučki, mi je Selakova Tinca – kamor sem hodil poleg k Železnikovi Micki na kosilo – med drugim pravila, kako so njihovo družino takorekoč na silo spravili v zadrugo. Brezbožniki so pa istega 1952. leta, tudi tam za birmo napravili cirkus: sovražnik je pobral vse prte z oltarjev in jih je hotel politi z gnojnico. Toda zvonar Dolenškov Polde, ki je cerkev pustil odprto, je takrat že končal zvonjenje jutranjice in tako je nepridiprav pobegnil ter pozabil v naglici vedro z gnojnico. Škof Anton Vovk (1900-1963) je takrat birmal na Raki. Ko so mu povedali o izgredu, je dejal: »Prinesite navadne namizne prte in z njimi pokrijte oltarje. Birma bo.« In je res bila, zelo slovesna. Ljudje se niso dali ustrahovati. Pozneje je bila cela razprava v Krškem. Obtožen pa ni bil nepridiprav, ki je prte vlekel celo do neke hiše pod cerkvijo in je hotel z gnojnico politi oltarje – ampak tisti, ki so zadevo prijavili. Krivec pa – ki je delal seveda po naročilu – ni dobil nobene kazni. Tistega leta se je zaostrilo preganjanje katoliške Cerkve ne le v Sloveniji, ampak po celi takratni Jugoslaviji, saj je šele 1953. leta bila objavljena ustava, ki je jamčila nekatere pravice tudi vernim – veljala pa je zlasti za svetovno javnost. Doma pa se je preganjanje nadaljevalo. Enega leta je bilo takrat zaprtih samo v Sloveniji 300 duhovnikov. Ko je papež Pij XII. umrl, se spominjam, da je visela z zvonika v Šentilju dolga, črna zastava. Bil je res velik papež, pri ljudeh zelo spoštovan. Spraševali so se, kaj bo zdaj s Cerkvijo, ko je tako sposoben papež umrl. Katoliška Cerkev pa ima jamstvo svojega ustanovitelja, da je »peklenska vrata na bodo premagala« (Mt 16,18) in torej ni odvisna le od ljudi in njihove krhkosti, celo niti od papeža niti od koga drugega: vodi jo namreč Sveti Duh, ki zna tudi po krivih črtah človeške zmotnosti in nepopolnosti ravno in pravilno pisati. ==== Moja potvrda 25 ==== Za vreme Pija XII. imali smo veronauku u Št.Ilju kad je moja sestra Hedvika (r. 1940.) išla u osnovnu školu. Kad sam u rujnu 1951. krenuo u školu ja, imali smo školsku versku nastavu samo u prvom polugodištu. Učiteljica Venturinova Slava je tada izašla iz učionice taj zadnji sat, a ušo je župnik i dekan Jurij Lebič. Ova profesorica - iako je bila na liniji, nikad nam (kao ni drugi učitelji) nije rekla ništa protiv vere. Jedne Čiste srede pitali smo je sme li se jesti „krape“ (krofe, uštipce) koji se peku na masti i na Pepelnicu. Ona je rekla je da ne moraju biti pečeni na ulju, da se mogu jesti na Pepelnicu - to jeste na Čistu sredu. Tada sam mislio da je u krivu – i tek kasnije sam saznao da je, prema tadašnjem korizmenom zakonu, doista bila u pravu. Nakon rata Tito je sve više ograničavao versku slobodu te konačno izbacio veronauku iz školskih klupa, čega se njegovi pristalice u Sloveniji nažalost drže i danas. Za vreme rata su morali svi seljani prisustvovati partizanskim mitinzima. Kad je odmah nakon rata Pečak predložio našeg oca i dva druga ugledna seljana: Lovriča in Vrbajaka - za člane partije, a da nije nikoga od njih pitao za privolu, na sledećem sastanku sekretar je – prema očevom kazivanju – rekao doslovce: “Do sada ste išli na sastanke zajedno s ostalim ljudima i nismo smeli sve reći pred njima. Ali sada smo i sami partijaši i otvoreno vam kažem: naša je namera porušiti crkve i poubijati sveštenike.” Kad je moj otac to čuo, nije više dolazio na partijske sastanke – što su mu zamerali te se osvetili visokim porezima koji su tatu gotovo naterali u zadrugu - ali ipak se nije predao. Postalo mu je jasno da je reč o militantnom bezboštvu, čiji naslednici i danas rade - isto: pred narodom ocrnjuju sveštenike a vernike teraju iz crkve. Njegov cenjeni prijatelj – kršćanski socijalist Edvard Kocbek – to do kraja života nije mogao shvatiti, iako je prvi javno progovorio o zločinačkim poratnim masakrima. Naš profesor Anton Strle je s gorčinom rekao: “Kad su partizani ubijali naše verne momke i bacali ih u kraške ponore, Kocbek je šetao i brao cveće”. Što se tiče veronauke, nije isteran iz svih škola u isto vreme – u nekima se je neko vreme još zadržao – a onda smo imali veronauku manje-više redovito u crkvi. Zaista je sve bilo na dobrovoljnoj bazi, jer smo već bili jedni na krizmi ili potvrdi već na kraju prve školske godine. Ta je potvrda ipak bila nešto posebno – u znaku divljačkog progona Katoličke Crkve. Za našu obitelj to je, međutim, značilo veliku svečanost: jer je na krizmi bilo čak troje članova naše obitelji: Hedvika, Anton i ja; krizma je bila nekako na svakih šest godina te je obuhvatila svu školsku decu koja nisu još bio na potvrdi: a zbog ratnih komešanja i decu od ranije. Kad smo došli sa kumovima Orozlovim Antonom i ženom Anicom na krizmu, začuđeni smo slušali, što se samo tiho sviralo. Mama je kasnije rekla: “Pitala sam se: Kako to da striček Tinček ne pritisne sve registre na orguljama, kako to i priliči za krizmu?” Kasnije su ljudi posumnjali u matičara, koji je verojatno dobio nalog od viših da to učini. A šta je učinio, kako se prepričavalo? Kad su pevači došli na kor, solna kiselina, koju je kriomice prosuo po orguljama i sedištima, se uhvatila za njihovu odeću te izjedala i tkaninu i kožu. Tako se dogodilo našoj Pepi i teti Zefki, koje su bile vrsne i stalne pevačice u crkvi. Istodobno su stradale i orgulje pa Tinček nije mogao na njih svirati. Kasnije je taj matičar - koji inače nije bio sa nikim u zavadi - počinio samoubojstvo: biciklom se odvezao u Velenjsko jezero koje je u to vreme nastajalo i utopio se, ponevši sa sobom svoju tužnu tajnu... Za tu smo se potvrdu pripremali tako što smo napamet naučili pitanja i odgovore - mislim da ih je bilo preko stotinu. Unatoč svim neugodnostima, sama krizma prošla je mirno. Potvrdio nas je u veri mariborski odnosno lavantinski biskup Maksimilijan Držečnik, doma iz Ribnice na Pohorju. Za njega su pričali anegdotu da su ga iz jedne župe došli moliti za sveštenika. “Nemam vam koga poslati, svi su zauzeti.” “Pa dajte nam bolesnog, mi ćemo ga dobro paziti.” – “Ni bolesnog nemam na raspolaganju.” Ali oni se nisu dali: „Preuzvišeni gospodine biskupe, dajte nam svakako sveštenika da ne bude naša župa bez mise; pošaljite nam jednoga, pa makar i Pohorca." A biskup im je odgovorio: „Zar smo mi Pohorci zaista tako loši?" – jer je i sam bio rodom sa Pohorja. Priča se da je i on smatrao da je „bolje učiniti dva koraka napred nego jedan nazad.” Kad je trebalo birati naslednika, bio je u Rimu i rekao si da će postati njegov naslednik onaj koji prvi dođe u crkvu. A bio je kao mogući kandidat Maksimilijan Jezernik – moj propovednik na prvoj misi – kao i Vekoslav Grmič. Potonji je došao tada prvi u crkvu; on je bio dobar i društven čovek, ali je verovatno preterao u želji da Crkvu približi današnjem svetu. Kad sam bio kapelan na Bučki, išao sam jedan vikend na ručak kod Železnikove Micke, a druge nedelje kod Selakova Tince, koja mi je ispričala među ostalim, kako su njihovu obitelj praktički utjerali u zadrugu. Iste 1952. godine bezbožnici su napravili cirkus za krizmu također na Bučki, tako da je njihov sin primio potvrdu u Ljubljani. Neprijatelj je odneo sve prtove s oltara i hteo je crkvu politi gnojnicom. No zvonar Dolenškov Polde, koji je ostavio crkvu otvorenom za vreme jutarnje zvonjave, do tada je već završio posao, pa je počinilac pobegao, zaboravivši u žurbi vedro gnojnice. U Raki je tada krizmao biskup Anton Vovk (1900.-1963.). Kad su mu javili za oskvrnuće, rekao je: “Potvrda će biti! Donesite obične stolnjake i pokrijte njima oltare." I doista, bilo je vrlo svečano. Ljudi se usprkos nasilju nisu dali zastrašiti. Posle ovog nemilog događaja je bila cela rasprava u Krškom. Optuženi nije bio izgrednik koji je čak na očigled seljana dovukao stolnjake u kuću ispod crkve i hteo prosuti gnojnicu po oltarima - nego oni koji su to prijavili, da tobože lažu. Ali onda je branilac podigao u sudnici vedro te zavikao: „Corpus delicti!“ („Predmet prestupa!“) i rasprava je bila završena. No, krivac - koji je, naravno, radio po narudžbi - nije dobio nikakvu kaznu. Te se godine su komučnisti pojačali progon Katoličke Crkve, ne samo u Sloveniji, nego i u celoj tadašnjoj Jugoslaviji, jer je tek 1953. objavljen ustav koji je jamčio određena prava i slobode građanima – ali se on odnosio pre svega na svetsku javnost. Kod kuće se, međutim, progon nastavio. Samo u Sloveniji je u godinu dana zatvoreno 300 svećenika. Usledili su montirani sudski procesi po Stalinovom naređenju: u Sloveniji protiv Gregorija Rožmana, u Hrvatskoj protiv Alojzija Stepinca; a gotovo u isto doba u Mađarskoj protiv kardinala Józsefa Mindszentija, da ne govorimo o sličnim postupcima po drugim zemljama istočnog bloka. Kada je papa Pio XII. umro, sećam se dobro da je na zvoniku u Šentilju visela dugačka, crna zastava. Po mišljenju ljudi je uistinu bio veliki papa, vrlo cenjen u narodu. Pitali su se što će se dogoditi s Crkvom sada kada je tako sposoban papa umro. Katolička Crkva, pak, ima jamstvo svoga utemeljitelja Isusa Krista, da je „vrata paklena neće nadvladati“ (Mt 16,18) te da stoga njen opstoj ne ovisi samo o ljudima i njihovoj krhkosti, pa ni o Papi ili bilo kom drugom: vodi je Duh Sveti, koji zna ispravno pisati čak i duž krivudavih crta ljudske pogrešivosti i nesavršenosti. === Osnovna šola 26 === Ravno v tistem času je bila nekaj časa imenovana kot osnovna, nekaj časa pa kot osemletna šola ali osemletka. V zvezi s šolanjem bi rad omenil nekaj sošolcev in učiteljev. Omejil bi se torej le na najožje možno število. Iz prvega razreda osnovne šole bi omenil Jakoba Grošla, po domače Minkšovega, ki je ostal moj prijatelj in dobrotnik vse do danes. Čeprav se ne spomnim, da bi se bil on takrat ukvarjal s športom, kar je bilo meni vedno kot španska vas. Pozneje se je odlikoval zlasti v teku in si je nabral kar precej odlikovanj. Danes pa je srečno poročen in se ukvarja tudi s čebelarstvom in fotografiranjem. V prvem in drugem razredu nas je učila Venturinova Slava, ki se je pisala Kralj, v tretjem razredu pa Rudi Eberlinc, ki je z ženo in otrokom - punčko - stanoval v šoli. Zapomnil sem si njegov rek, ki ga je večkrat ponavljal: »Če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.« Do nas je bil dober učitelj in je znal zelo zanimivo pripovedovati. Takrat smo imeli v istem razredu "tretji" in "šesti" razred, ki jima je dajal istočasno različne naloge. Kaj lahko in uspešno tako učenje najbrž ni bilo. V njegovi družini pa je baje večkrat prišlo do napetosti, in tedaj, so baje leteli po sobi »leteči krožniki«. V tistem času se je o letečih krožnikih, ki da krožijo po vesolju in da včasih tudi pristanejo kje na zemlji skupaj s čudnimi bitji - vesoljci -, veliko govorilo. V četrtem razredu pa nas je učil Mirko Grešovnik, ki je znal tudi dobro igrati na harmonij. Slišal sem, da je imel pozneje lepe uspehe tudi pri družbenem delu. V Šentilju je bila sicer osnovna šola, vendar se niso učili tujega jezika. Kdor je hotel torej naprej v šolo, je moral v Velenje. Med njimi sem bil tudi jaz. Do Starega Velenja, kjer sta bili takrat dve stavbi osemletke oziroma osnovne šole od 5. do 8. razreda, je bilo kake tri kilometre, ki smo jih vedno prehodili peš. Vozil se je s kolesom samo Štoberjov Oto. V petem razredu je bila razredničarka Iva Srebotnik, ki se je poročila Brčkalja. Bili smo v tako imenovanih grajskih konjušnicah, pritlični rumeni stavbi ob Golovi žagi, blizu Vile Bijanke. Petje nas je učila Rozika Kmecl, žena Edvarda Kmecla, ki je zbolela na grlu. Še zadnjič smo z njo zapeli v 5. razredu še zadnjo uro njeno priljubljeno pesem »Prišel je ciganček« - ona pa zaradi bolezni z nami ni mogla več peti. V šesti razred smo hodili v »nemško šolo« - rumeno stavbo poleg »konjušnic«. Ko se je začela šola, jih je prvo uro nekaj zamudilo, in nam je Rozika imela nam je nauk, kako je čas dragocen in koliko časa bomo zgubili, če ne bomo točni. Potem pa ni več predavala, ker ji je bolezen to preprečila in je kmalu nato tudi umrla. Njen pogreb je bil v njeni domači vasi nekje ob Savi. Razrednik pa nam je bil tisto leto njen mož Edvard, ki nas je poučeval zemljepis. Spomnim se, da sem bil nekoč vprašan, kaj je to »sleme«. Ne samo jaz, nihče od sošolcev tega ni vedel – pa nam je lepo razložil. Z njim smo bili skupaj na izletu v Celju in se kopali v Savinji. Naslednje leto sem zopet šel na izlet z njegovim razredom – šli so na Kum in je bilo zelo zanimivo, ko smo zvedeli za zgodbo, kako je nastalo ime Kum: sveta Neža je baje dejala svetemu Joštu: „Komm!“ – to je „Pridi!“ In zato sta na vrhu hriba dve cerkvi. Tretje leto smo hodili v novo šolo v Novem Velenju, kjer so bile poleg Doma za onemogle zgradili čisto nove ločene učilnice, in jih je povezoval le hodnik. To je bilo zelo praktično in se razredi med seboj niso mešali ali se motili, četudi so morda imeli petje ali glasbo. Zaradi take razporeditve smo jih imenovali »kurniki«. Če kurniki, so bili vendarle imenitni in gosposki. Notri je bil parket – in smo smeli vstopati le v copatih. Tja sem hodil le eno leto, v osmi razred pa spet v Starem Velenju, kjer smo imeli manjše učilnice v stari, takoimenovani »nemški« šoli. Učitelj Arnold nas je učil risanja, za katero pa jaz nikoli nisem imel smisla. Med drugim nam je svetoval, naj fotografiramo stara znamenja in kapelice, ki so jih tedaj podirali in uničevali: med drugimi tudi staro kužno znamenje na poti med Tišlerjem in šmarško cerkvijo. V sedmem razredu nam je bil razrednik Milan Klančnik, ki je hodil poučevat iz Šoštanja in nas je učil slovenščino. Na Božič nas je vprašal takoj na začetku, če vemo, kaj je to »hora legalis«. Seveda od nas nihče ni vedel, da je to osma ura zvečer, ko dijaki brez spremstva staršev ne smejo biti zunaj. Nato je nadaljeval: »Nekateri od vas pa so bili ponoči na polnočnici v cerkvi, torej po osmi uri zvečer; naj tisti vstanejo.« Vstali smo trije ali štirje učenci. Med njimi sva bila dva po ocenah najboljša – tako med dečki jaz in med deklicami Jelica. Učitelj torej ni mogel reči, da hodijo k maši najslabši učenci – ampak je dejal, da v prihodnje tako ne bomo več šli ponoči ven, česar pa se mi s kmetov seveda nismo držali. Ni omenil, da smo bili pri maši vsi po vrsti v spremstvu staršev, saj so tudi oni bili verniki in so redno hodili k maši. Posledic ni bilo nobenih; mislim pa, da je bilo pri maši več dijakov. Eden od predmetnih učiteljev je že enkrat prej delal nekakšno »anketo«. Vprašal je namreč, kdo hodi k verouku. K verouku smo hodili v šolo v Št. Ilju le pol leta – do zimskih počitnic 1951. Takrat pa je Tito pretrgal diplomatske stike z Vatikanom, ker je hotel komunizem uničiti vero, zlasti katoliško. Takrat so oblasti zaprle tudi zagrebškega nadškofa in predsednika jugoslovanske škofovske konference Alojzija Stepinca, ker ni hotel pretrgati vezi s papežem in ustanoviti hrvaške pravoslavne Cerkve. Jaz sem bil pri birmi že v prvem razredu, zato sem pozneje hodil bolj neredno k cerkvenemu verouku v naši župnijski cerkvi, ki ga je imel dekan in župnik Jurij Lebič, čeprav smo Klemšetovi fantje hodili redno k nedeljski maši in po možnosti tudi ministrirat skozi celo osnovno šolo. Takrat se torej – bilo je že v Velenju – nisem javil, da hodim k verouku. Ko sem to doma povedal, je oče bil žalosten: »Jezus pravi: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim nebeškim Očetom« (Mt 10,33). Nisem si bil v svesti, da bi bil zatajil Jezusa, vendar sem si ta dogodek tako vzel k srcu, da sem pri spraševanju glede polnočnice tudi jaz vstal. Resnici na ljubo pa moram povedati, da – čeprav je Velenje veljalo za »rdeče« - kot vsa rudarska mesta – nas v šoli nihče ni odvračal od vere. Tega vprašanja se v pogovorih nismo niti lotevali. Nekako smo vedeli v razredu, kateri smo verni in »hodimo v cerkev«, glede drugih pa si nismo belili glave. Samo enkrat je Rozika Kugoničeva, ki je bila doma nekje z Dolenjskega, pripovedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kamor so jo internirali med Drugo svetovno vojno. To ni bilo med šolsko uro, ampak mislim, da je bilo med odmorom, ko smo se o nečem sproščeno pogovarjali. Dejala je nekako takole: »Veliko smo molili, da bi se rešili, pa nam molitev ni nič pomagala. Takrat sem izgubila vero.« Ne na glas, ampak v srcu se z njo že takrat nisem strinjal. Pomislil sem, koliko njenih sojetnic je končalo internacijo s smrtjo ali hudimi zdravstvenimi posledicami. Ona pa se je le rešila, čeprav ne takoj in na način, za katerega je molila. Nisem videl nobenega razloga, da bi zato izgubila vero, ampak bi morala biti Bogu hvaležna, da jo je pripeljal iz tega pekla trpljenja, medtem ko so mnogi od sojetnikov in sojetnic tam pustili svoje kosti in mlada življenja. Pripovedovala je tudi, kako so bili Italijani – ki so že precej razumeli – nekoč kot straža pri maši. Ravno takrat je bil evangelij o tem, kako je Janez Krstnik jedel kobilice in divji med. »Slaba košta!« - je zamomljal vojak. Drugič pa je prišel k njim domov neki laški vojak, ki jih je prosil, naj mu pripravijo polže, in so mu ustregli. Rozikin brat pa je bil radoveden, kakšnega okusa so ti polži, ki so za Lahe bili taka poslastica. Ko je prosil za svoj delež, je njemu pripadla ravno polževa – glava! Vsi domači so od studa zbežali iz kuhinje. Od vere nas nihče ni odvračal, enkrat pa od duhovnikov, ko so nas na dvorišče »konjušnice« zbobnali menda vse razrede. Govoril je učitelj glasbe. Pravil je, da je veliko mladih duhovnikov sklenilo protidržavno zaroto in jo podpisalo, kar da so dali v steklenico in zapečatili. »Od tedaj naprej teh duhovnikov ne imenujem drugače kot flašarje«, je končal svoje predavanje učitelj Bojerman. Ali pa je bilo kaj na tem – nisem nikoli zvedel. Kmalu pa so premestili gorečega šmarškega kaplana in glasbenika – Jožeta Tovšaka (1929-2008) iz Velenja na Pohorje, češ da je tudi on sodeloval ali je bil celo glavni pri tej »zaroti«. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za tega učitelja so fantje-sošolci govorili, da zapeljuje dekleta, ki hodijo k njemu v glasbeno šolo, ki je bila nekako tam, kjer je danes Nama v Novem Velenju. Za take prestopke so v tistih časih bili sicer grobi – vendar nedolžni fantje izredno občutljivi. Za nekega učitelja – ne spomnim se več njegovega imena – so fantje-sošolci pravili, da jih je med poukom „šlatal“; čeprav je bila zadeva menda znana, se zaradi takih „malenkosti“ takrat nihče od občinskega ali šolskega vodstva ni vznemirjal, ali nas pred podobnimi nevarnostmi opozarjal – pa bi bilo dobro, da bi nas… V spominu mi je ostal tudi izletu na Bled, ko nas je spremljal učitelj Bojerman. Zvečer pred spanjem nam je pripovedoval neslane vice. Ko smo se vračali z Bleda, smo okrog desetih zvečer prišli z vlakom v Celje in čakali »savinjčana«. Malo smo šli na sprehod; midva s »Sivijem« - tako so klicali mojega sošolca Ivana Sevčnikarja – sva potem zašla – kajti na vogalu neke celjske ulice je bila enaka reklama na obeh straneh – in midva sva zavila v napačno smer ter le še videla, kako jo je savinjčan odsopihal. Kaj storiti sedaj? Potem sva šla ponoči peš, da bi prišla pravi čas v šolo – kar kakih 24 kilometrov do Šentilja, kjer sva pri nas doma prespala. Sicer pa smo se v šoli na splošno lepo imeli. Bili smo polni mladostnih sil in načrtov, od katerih so se le redki uresničili. Jaz v tistem času še nisem mislil na duhovniški poklic, ampak sem se le želel šolati. Velenje so takrat na veliko gradili; moj oče je imel tam še nekaj časa drevesnico: enkrat pod šmarško cerkvijo – tam blizu je stanoval učitelj Kmecl – drugič pa pri Ramšakovih – poleg železniške postaje, kjer so pri sosedovih imeli lepo izdelan posnetek pogreznjenega škalskega središča. V prostem času smo pomagali staršem pri delu. Oče je delal v drevesnici, ali z okopalnikom (kuntivatorjem) okopaval drevesca ali pa cepil, mi otroci pa smo brisali divjake, ki so jih potem cepili in ovijali z rafijo. Glede počitnic lahko omenim, da mi kmečki otroci nismo nikamor hodili na počitnice – razen včasih v Podlipo k mamini stari mami. V poletni vročini pa sem se hodil kopat na nastajajoče Velenjsko jezero – in se tudi sam naučil plavat. Nisem nikdar plaval daleč proč, saj se nisem niti čutil zadosti močnega – najprej sem plaval kot pesek, potem pa tudi kravl in prsno, kar mi je najbolj ustrezalo. Delovnih počitnic sem se torej navadil že od doma. Kot duhovnik v Mužlji pa sem počitnice preživljal navadno na raznih katehetskih tečajih; pozneje pa v Ankaranu, pod gostoljubno streho župnika Iva Miklavca (1938-2022) – ki je pod trdo pohorsko skorjo skrival zlato srce. Kakršnakoli da je bila gneča, on je za sobrata vedno našel kak kotiček: naslednjega dne pa že sobico. Tako sem imel možnost, da sem se kopal v morju po cele dneve – navadno za Valdoltro – pa tudi pred njo, kjer so imeli svoje letovišče med hotelom Adria in področjem ortopedske bolnice Kranjčani. Večkrat sem preplaval tisti zaliv – nekoč tik pred nevihto, ki je povzročila precejšnje valovje – hvala Bogu, brez hujših posledic. Jaz sem sploh imel rajši morje kot hribe, kjer se jih – največ zaradi neprevidnosti – prav vsako leto veliko mladih ponesreči. Po prometni nesreči 2000 pa mi veliko bolj ustreza ravnina – kajti noga se v hoji v hribe kaj lahko spotakne še zdravemu človeku. Zato hodim včasih – razen koronskega obdobja – na peskaro plavat. Tukaj je družba mirna in večinoma starejša, obenem pa je tukaj tudi manjše gostišče, ki skrbi za urejenost in dostop do malega jezerca – kopališča. Dostop je po travi, ki je sedaj vsa posušena, vendar se po njej še vedno lažje hodi kot po razžarjenem pesku, === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. === Školovanje u Velenju 28 === U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi. O jednom učitelju dečaci iz razreda govorili su da ih "pipa" na času; iako se stvar navodno znala, niko se od ogovornih nije oglasio zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti i zloupotrebe – ali bilo bi dobro da jeste... Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. ==== Nadaljevanje ==== === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. To je značilo pešačenje do starog Velenja 3km tamo i natrag, a u Novo Velenje 5 km. Ali nama mladima to nije bilo teško. Obično sam išao sam, ili sa drugarima – i vreme nam je brzo prolazilo. Tada nije bilo ni bicikla, a kamo automobila ili autobusa! === Školovanje u Velenju 28 === Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi – ali zvanično se tada propovedala „slobodna ljubav“... O jednom drugom učitelju drugovi iz razreda kazivali su da ih je "pipao" na satu; Iako se stvar navodno znala, nitko se iz tadašnjeg rukovodstva tada nije uzbunjivao zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti - ali bilo bi dobro da bi... Baš ti momci su jednom dogovorili, da će svi zajedno nepomično gledati u našu mladu i privlačnu nastavnicu engleskog, kad dođe u razred; ova bezazlena šala toliko ju je uspaničila, da je pozvala ravnatelja Arliča, koji se odmah pojavijo; izderao na čitav razred, a naročito na ove derane, koji ipak time nisu mislili nešto loše – a od tada je ipak imala mir. Za ostale učitelje i nastavnike mogu reći, da su bili na visini svoga zvanja i prema naobrazbi i prema svom vladanju. Tako su nas lepo pripremali na zadaće, koje su nas čekale u životu. === Izleti i raspusti 51a=== Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. To su bile još nevine šale u poređenju sa bezobraštinama, kojima nas je „vaspitavao“ naš pokvareni desetar za vreme služenja vojnog roka u Pirotu. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. === Srednja šola 30 === V srednjo šolo sem se najprej vpisal na Ravne na Koroškem; oče je menil, da bo tam zame najbolje poskrbljeno, ker je bil ravnatelj Ivan Sušnik, koroški borec, ki je redno hodil k maši in je bil tudi praktičen vernik. Bil je ugledna osebnost in ga v njegovi vernosti niso motili. V tistih poletnih počitnicah sem se torej odšel vpisovat v sredno šolo. Do Otiškega vrha sem se peljal z vlakom in nanj naložil brzovozno tudi kolo; od tam naprej pa sem se peljal do Raven s kolesom. Srečno sem se vpisal in sem bil kar vesel, da bom začel novo življenje. Toda tokrat se je dobesedno uresničil pregovor: „Človek obrača – Bog obrne.“ Pri nas doma smo sicer imeli drevesnico – in torej denar in zaslužek le jeseni, ko so od vseh strani prihajali kupci po mlada drevesca. Zato je za družino pomenilo plačilo internata – ki v tistih socialističnih časih najbrž ni bilo veliko – vendarle dodatno breme. Prav takrat pa je bil kaplan v Šmartnem pri Velenju, nekaj časa pa tudi župnik v Velenju - mladi Janez Zorko. Od sošolcev sem slišal, da so pri njem imeli zelo zanimiv verouk, in da so večkrat gledali tudi filmčke. Jaz sem hodil k verouku v Št.Ilj k dekanu Juriju Lebiču, kjer pa takih „novotarij“ nismo imeli. Danes menim, da je le bolje, da je birma na koncu osnovne šole; saj na ta način mladi hodijo k verouku tudi v času dozorevanja, ko jim je pravzaprav verska in nravna vzgoja najbolj potrebna. V tistem času smo zbirali vse mogoče in nemogoče; kot je pri mladih pogosto, sem tudi jaz zbiral takorekoč vse, kar se je zbirati dalo: znamke, žveplenkove škatle, filmske reklame, razglednice. Največ sreče sem imel z znamkami; Vrajekov stric iz Ložnice mi jih je podaril cel zvezek in sicer kar cele serije čudovitih znamk: madžarske, staroavstrijske, od SHS. Med njimi so bile najlepše japonske pokrajinske znamke, ki jih je odlikovala izredno lepa izdelava in za tisti čas neverjetno jasne barve na belem papirju – se je takoj opazilo, da so na čelu napredka. Ne vem točno, kaj me je prineslo tja v farovž – mogoče tudi zbiranje znamk. Sicer smo včasih šli v Šmartno tudi k maši, saj je v nekdanji stari šoli ob cerkvi stanovala moja teta Ančka in njen mož Ciril Venišnik, ki je bil iz Škal in je bil po razpadu škalske prafarne cerkve organist v Šmartnem. Spomnim se še prejšnjega župnika Hohnjeca, ki je dočakal lepo starost in je bil nekoč pri orlih ter je ostal telovadec do konca življenja. Slišali so ga včasih, kako je v sobi telovadil in govoril: „Hohnjec gor, Hohnjec dol!“ Mislim vsekakor, da je kaplan Janez Zorko imel znamke; imel pa je tudi krasne razglednice, zlasti iz Turina in okolice, s katerimi nikakor ni skoparil. Zorko je bil pred vojno salezijanec, med vojno je študiral na Madžarskem, in je po vojni prešel k škofijskim duhovnikom; rad se je šalil, zlasti na tuj račun. Tako so pripovedovali, da se je nekoč v Zagrebu na Knežiji preoblekel v miličarja. Takrat niso bili redki obiski – toda ne preoblečenih, ampak pravih. Kmalu po vojni so salezijance tudi nasilno izgnali iz mladinskega doma. Naš salezijanski sobrat pomočnik Vinko Furlan pa je imel prekrasno zbirko znamk. Zorko je kot strogi miličnik vstopil in Vinko mu je ves prestrašen razkazoval sobo in albume. Ko je pa „miličnik“ z roko segel po znamkah in jih začel mešati, se Vinko ni mogel zadržati in je Janezu zbil kapo – tako je odkril vsiljivca. Preoblečen v miličarja je torej hudo prestrašil Furlana. Ukazal mu je, da odpre predale, kjer je imel albume z dragocenimi znamkami. Janez pa je kljub temu ostal celo življenje naklonjen don Bosku: vse poklice je pošiljal k salezijancem. Med drugimi poklici je poslal s Pohorja Ivota Miklava, ki je bil dolga leta odličen župnik v Ankaranu; pa njegov poklic je Srečko Golob iz Nove Štifte pri Gornjem gradu, kjer je bil Janči župnik, pa tudi jaz sem odšel k salezijancem po njegovi zaslugi, ko je bil kaplan v Šaleški dekaniji. Pozneje je večkrat obiskal svojega brata Štefana v Mužlji, od koder je svojim prijateljem nosil race in goske, ki so jih z domačo pičo redili Kalapiševi. Zorko je torej predložil mojemu očetu, naj mene pošlje v Križevce, kjer bodo pač plačali, kolikor bodo mogli; lahko tudi v pridelkih. Jaz sem takrat zadevo razumel tako, kakor da je v Križevcih šola, iz katere bom lahko šel naprej kot iz kakršnekoli gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič je slutil, da kakega posebnega nagnjenja do duhovnega poklica nisem kazal, čeprav sem redno – kot vsi moji bratje – ministriral pri maši. Zato je prišel nekega dne k nam domov in me vprašal glede te moje nenavadne odločitve, saj je le tako lahko napisal svoje priporočilno pismo. Ni bilo nikakršne težave, da se izpišem iz ravenske gimnazije; menda se je Sušniku to še dobro zdelo. V srednjo šolo sem se vpisal torej najprej k salezijancem v Križevce, nadaljeval pa na Reki: po drugem razredu gimanzije smo prišli v noviciat, nato pa tako v tako imenovani klerikat (tretji in četrti razred gimnazije). Na Mali Šmaren sem torej prišel na Rakovnik, kjer smo se zbirali kandidati za Križevce. Vseh skupaj nas je bilo Slovencev prvo leto osem. Lojze Rajk iz Bele Krajine je bil v Križevcih že več dni in se je počutil čisto domače. Na Rakovniku je bil moj znanec brat pomočnik Drago ali Karel Felicijan, ki sem ga že nekoč prej obiskal in me je spremljal tudi v mesto – malo pogledat Ljubljano. Spomnim se, da mi je gredoč kupil tudi neke malenkosti – ali neke bonbone ali fige: torej mi Rakovnik ni bil neznan. Slovo od doma pa me je vendarle napolnilo z domotožjem – to pa šele, ko sem se znašel v Križevcih med samimi tujimi ljudmi. Z Zorkom smo se ustavili na zagrebškem kolodvoru ter obiskali še zagrebško stolnico. Tisto prvo leto je bilo odločilno za moj poklic ne le zaradi okoliščin – bivanja v semenišču – ampak tudi zaradi odličnih vzgojiteljev in sošolcev. Kakor nas je bilo v prvem razredu osnovne šole 32, seveda vsi iz Št.Ilja, nas je bilo tudi v prvem razredu srednje šole, ki se je imenovala »Škola za spremanje svećenika« - prav tako 32, vendar iz vseh republik Nove Jugoslavije, razen iz Makedonije in Črne gore. V začetku sem imel hudo domotožje; ne le jaz, ampak tudi drugi fantje, ki več dni niso nič govorili, ampak so med odmorom molče sloneli ob velikanskem stogu slame sredi prigorskega dvorišča ter tiho vzdihovali. Kdor ni tega sam izkusil, tega ne bo verjel. Stavba je bil bivši benediktinski samostan, ki ga je Marija Terezija podarila grkokatoličanom, ko so jim nekje pri Čazmi zažgali njihovo tamkajšnjo cerkev-stolnico. Tu v Križevcih so bili pravzaprav miroljubnejši prebivalci, ki so se nanje hitro privadili. V našem času je bilo tam okoli grkokatoličanov le neznatno število. Ker je bila tukaj stolnica, je bilo stalno poleg škofa tudi več duhovnikov. Tu je bil oče Makaj, star prijazen gospod. Ko je ob neki slovesnosti v naši jedilnici – v pritličju – govoril, mu je izpod talarja ušla miš, kar je povzročilo veliko veselje med nami. Včasih je bil tam tudi kanonik Kiš, ki je bil profesor v Džakovem. On nas je pripravljal na kake cerkvene slovesnosti. Bil je zelo natančen, vendar tudi duhovit – sicer majhne postave in nas je takole poučeval: „Prvo pravilo pri bogoslužju je, da ne smeta biti dva obenem na istem mestu“. Vsako nedeljo smo sodelovali pri grškotoliškem bogoslužju v stolnici, ki se je na levi strani držala palače. Peli smo liturgijo sv. Janeza Zlatoustega – žumberški napev – melodije, ki so zelo podobne slovenskim narodnim pesmim – in so se nam kar priljubile – v staroslovanščini, seveda napisano v latinici. Mi smo tudi ministrirali. Škof Bukatko je imel čudovit glas, kot nalašč za vzhodno bogoslužje. Ko je prepeval prefacijo in dvignil roke k nebesom, je zgledal kot kak angel. V prvem razredu je bil ravnatelj šole in učitelj matematike Anton Bajuk, doma iz Bele krajine. Imel je še posledice ran, ko so partizani napadli procesijo, ki se je v Marijinem dvoru odvijala za praznik Marije Pomočnice 1945. Šolski svetnik je bil Mirko Bajić, doma blizu Omiša na Hrvaškem. On je bil profesor latinščine, a od drugega razreda tudi grščine. Na fakulteti so imeli navado, da so diplomirancem nazdravili z vinom. On je bil pa tak odličnjak, da so mu nazdravili s šampanjcem. Seveda takrat še nismo imeli asimil metode, ampak smo ta klasična jezika le prevajali. Katehet je bil blagi Marin Mandić (1926-2011), ki je bil doma iz zaselka Mandići – tudi blizu Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Bil je zaradi posta tako suh ko trlica. Nekoč je dejal: »Če telo hujša zaradi posta, se duša debeli; če pa se telo debeli zaradi preobilne jedače in pijače, takrat duša hujša.« Postil se je sam, nam dijakom pa ni dovolil posta. Spovednik je bil Karel Podkubovšek, pri katerem smo odgovarjali verouk tako, da smo gledali v veroučno knjigo in iz nje brali. Dobričina je to najbrž videl, a si je mislil: »Bodo vsaj enkrat prebrali gradivo, če ga niso prej.« Med sošolci nas je bilo v prvem razredu v Križevcih osem Slovencev. Drugi so bili največ s Hrvaškega – iz Zagorja in Slavonije, nekaj jih je bilo iz Bosne in Hercegovine. Lahko rečem, da smo se dobro razumeli; nekateri od njih so že umrli. Prvi je bil Zvonko Kristić iz Duvna (danes Tomislavgrad), ki je zaradi prometne nesreče dobil tumor v glavi. Med njimi pa je dosegel najvišji položaj Ambrozij Matušić iz Janjeva, ki je bil v dveh mandatih inšpektor hrvaške inšpektorije. === Gimnazija u Križevcima 30 === Školsku godinu 1959. sam sa odličnim uspehom završio u Velenju, sam upisao srednju školu – gimnaziju – u Ravnama u Koruškoj; moj otac je smatrao da ću tamo biti najbolje zbrinut, jer je ravnatelj bio Ivan Sušnik, koruški borac koji je redovito išao na misu, a bio je i praktični vernik – istaknuta ličnost, koruški borac iza prvog svetskog rata: zanimljivo, da ga niko nije ometao zbog njegove vernosti, koja je bila povezana sa poštenjem – kao kod mog oca. Tako sam tih letnih praznika krenuo upisati srednju školu. Vozio sam se do Otiškog vrha iz Velenja vlakom na koji sam brzovozno natovario bicikl; a odatle sam biciklom otišao do Ravna, koje su se ranije zvale Guštanj sa velikim rudnikom olova, koji je tada još bio u pogonu. Uspešno sam se upisao i bio sretan što ću sad sam započeo novi i mirni život, daleko od brata, koji mi je ponekad pomogao, da brže rastem. Ali ovaj put obistinila se doslovce poslovica: “Človek obrača – Bog obrne.“ („Čovek okreće – Bog obrati.”) Kod kuće smo imali rasadnik – a samim tim i novac i zaradu samo u jesen, kad su kupci dolazili sa svih strana kupovati mlada drvca. Stoga je za obitelj plaćanje internata - koje u ono socijalističko vreme možda ni nije bilo veliko - bilo dodatno opterećenje. Ja se time nisam bavio – možda je bilo bivanje u internatu besplatno, kao i samo školovanje od osnovne škole preko srednje uključno sa univerzitetom. U to je vreme mladi Janez Zorko bio kapelan u Šmartnom kod Velenja, a jedno vreme i župnik u Velenju. Čuo sam od svojih školskih drugova da su s njim imali vrlo zanimljivu veronauku, a i da su puno puta gledali filmove. Na veronauku sam ja išao u Št.Ilj kod dekana Jurija Lebiča, gde dakakokod nas nije bilo takvih "novotarija". U današnje vreme mislim da je bolje da je krizma na kraju osnovne škole; jer na taj način mladi idu na veronauk i tekom sazrevanja, kada im je zapravo verski i moralni odgoj najviše potreban. Kao deca smo mi skupljali tada sve moguće i nemoguće; I ja sam, kao što to često biva s mladima, skupljao praktički sve što se dalo skupiti: šibične kutije, filmske reklame zajedno sa suškolarcem Perbilovim Otonom, razglednice. Ja sam imao najviše sreće s poštanskim markama; Vrajekov stric iz Ložnice poklonio mi ih je čitav svezak, naime čitav niz divnih maraka: mađarskih, staroaustrijskih, iz SHS. Među njima su bile i najljepše japanske krajinske marke, koje su se odlikovale izuzetno lepom izradom i za ono vrijeme nevjerojatno jasnim bojama na belom papiru – odmah se primijetilo da su Japanci prednjačili u tehničkom napretku. Ne znam tačno šta me dovelo tamo u šmarški župni dvor - možda skupljanje maraka. Ponekad smo išli na misu i u Šmartno, jer je u bivšoj staroj školi uz crkvu – koja još danas stoji – živela moja tetka Ančka i njen suprug Ciril Venišnik, koji je bio iz Škala i bio je orguljaš u Šmartnom nakon propada škalske župne crkve, koju je progutalo kopanje lignita. Sećam se i prijašnjeg župnika Hohnjeca koji je doživeo duboku starost; pošto je bio davno član društva orlova, ostao je gimnastičar do kraja života. Ponekad se čulo kako vežba u sobi i govori: "Hohnjec gor, Hohnjec dol!" Svakako mislim da je kapelan Janez Zorko imao lepe marke; ali imao je i lijepih razglednica, posebno iz Torina i okolice, na kojima nije štedio te nama ih je delio. On je pre rata bio salezijanac, za vreme rata studirao je u Mađarskoj, a nakon rata pridružio se biskupijskim sveštenicima; volio se šaliti, pogotovo na tuđi račun, zato smo ga naročito mi mladi rado slušali – a i kod naših roditelja je bio omiljen, jer je ponekada misio u našoj crkvi. Pričalo se da se jednom u Zagrebu na Knežiji prerušio u milicajca. U to posleratno vreme slične posete nisu bile retke – ali ne prikriveni, nego stvarni milicajci su često uznemiravali crkvene ljude. Ubrzo nakon rata salezijanci su nasilno isterani iz omladinskog doma. Naš brat salezijanac Vinko Furlan imao je prekrasnu kolekciju maraka. Zorko je ušao kao strogi milicajac, a Vinko mu je sav prestrašen pokazao sobu i pojedinosti. Prerušen u milicajca je najprvo gadno prestrašio Furlana te mu oštro naredio da otvori sve ladice, da se tobože u njima krije oružje – ali on je u nekojima držao albume vrednih maraka. Sve je teklo po protokolu. No, kad je "milicioner" posegnuo za markicama i počeo ih mešati, Vinko se nije mogao suzdržati: uhvatio je „milicajca“ za ruku i srušio Janezu šešir - tako je otkrio uljeza: smehu nije bilo kraja. Ipak, Ivan je ostao veran don Boscu celoga života: sva je zvanja slao salezijancima. Između ostalih zvanja poslao je s Pohorja Ivota Miklavc, koji je godinama bio vrsni župnik u Ankaranu i moj dugogodišnji dobrotvor; njegovo zvanje je bio i vredni Srečko Golob iz Nove Štifte kod Gornjeg grada, gdje je Janči bio župnik; zajedno smo otišli u Križevce sa njegovim dugogodišnjim ministrantom Francom Jevšekom, koji je već od malih nogu pokazivao zvanje. Konačno sam i ja zahvaljujući njegovom posredovanju otišao u salezijance dok je bio dušebrižnik u Šaleškom dekanatu. Kasnije je više puta posjećivao brata Štefana u Mužlji, odakle je prijateljima nosio patke i guske koje su uz domaću hranu eko-zdravo uzgajali Kalapiševi u Belom Blatu. Sveštenik Zorko je dakle predložio ocu, da me pošalje u Križevce, gde će platiti koliko mogu; može biti i u prirodi. Tada sam ja stvar shvatao kao da u Križevcima postoji škola iz koje ću moći ići dalje kao iz svake druge srednje škole ili gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič osetio je da ne pokazujem neku posebnu sklonost duhovnom zvanju, iako sam redovito – kao i sva moja braća – ministrirao na misi. Tako je jednog dana došao u našu kuću i pitao me za ovu moju neobičnu i neočekivanu odluku, jer je jedino tako mogao napisati svoju preporuku. Nije mi bio problem ispisati se iz ravenske gimnazije; valjda je Sušnik ipak mislio da je to za mene čak i bolje. Tako sam naknadno upisao srednju školu kod salezijanaca u Križevcima, a nastavio u Rijeci: nakon drugog razreda gimnazije ušli smo u novicijat, a zatim u tzv. klerikat – to jeste treći i četvrti razred klasične gimnazije. Tako sam došao na Malu Gospu u Ljubljanu na Rakovnik, gde su se okupljali kandidati za Križevce. Sve u svemu, prvu godinu bilo nas je osam Slovenaca. Lojze Rajk iz Bele Krajine već je nekoliko dana bio u Križevcima i osećao se potpuno kao kod kuće. Na Rakovniku mi je prijatelj bio brat-pomoćnik Karel Felicijan iz našeg sela, kojemu je moj otac bio kum i kojega sam već jednom posetio. Tada me je vodio po Ljubljani - da malo razgledam stari grad. Sećam se da mi je usput kupovao i neke sitnice - ili neke bombone ili smove: tako da mi Rakovnik nije bio nepoznat. Rastanak s domom, međutim, ispunio me čežnjom za domom - i to tek kad sam se našao u Križevcima među gotovo samim strancima. Sa pratiocem Zorkom smo se zaustavili na zagrebačkom kolodvoru, i posetili znamenitu zagrebačku katedralu. Ta prva godina bila je odlučujuća za moje zvanje ne samo zbog okolnosti - boravka u semeništu - nego i zbog izvrsnih odgojitelja drugova. Kao što nas je bilo 32 u prvom razredu osnovne škole, naravno svi iz Št. Ilja, bilo nas je 32 i u prvom razredu srednje škole koja se zvala "Škola za spremanje svećenika", ali iz svih republika Nove Jugoslavije, osim iz Makedonije i Crne Gore. U početku sam jako čeznula za domom; uhvatila me neka do sada nepoznata tuga, koju slovenački zovemo „domotožje“, nostalgija, čežnja po domu. To sam duboko osećao ne samo ja, nego i ostali dečaci koji nekoliko dana nisu ništa govorili, ali su u školskom odmoru šutke sjedeli uz golemu hrpu slame usred prigorskog dvorišta i tiho uzdisali; ko nešto slično nije sam doživeo, neće verovati. Zgrada je bila nekadašnji benediktinski samostan, koji je Marija Terezija darovala grkokatolicima kada su im prema prepričavanjima pravoslavci spalili tamošnju crkvu-katedralu negde oko Čazme. Ovde u Križevcima osećali su se sigurnije, jer stari slavni grad je bio selište mirnijih stanovnika koji su se brzo navikli na njih te se jedni drugima prilagodili. Grkokatolika je u naše vreme bilo ovde samo neznatan broj. Budući da je ovde bila katedrala, ukrašena divnim slikama i freskama, uz grkokatoličkog biskupa je uvek bilo nekoliko njegovih sveštenika. Otac Makaj je bio ovdje, ljubazan stariji gospodin. Kad je jednom govorio na svečanosti u našoj blagovaonici - u prizemlju - ispod halje mu je pobegao miš, što je kod nas pitomaca izazvalo veliku radost. Bio je tu i kanonik Kiš koji je bio profesor na bogosloviji u Đakovu. Pripremao nas je za neke crkvene obrede. Bio je vrlo precizan, ali i duhovit - inače malen rastom, a učio nas je ovako: "Prvo pravilo kod crkvenih obreda jeste, da se ne smeju nalaziti dvoje ljudi na istom mestu u isto vreme." Svake nedelje sudelovali smo u grkokatoličkoj službi u katedrali, koja je bila na levoj strani palače. Pevali smo liturgiju svetoga Ivana Zlatoustoga - žumberački napev - melodije koje su vrlo slične slovenačkim narodnim i crkvenim pesmama - i jako su nam se svidele - na staroslavenskom, naravno napisane latinicom. I mi smo vrlo rado ministrirali. Biskup Gabrijel Bukatko bio je visokog stasa te imao divan glas, savršen za istočno bogosluženje. Kad je pevao kod prefacije „Gore srca!“ i podigao ruke prema nebu, izgledao je poput anđela. U prvom razredu školski ravnatelj i profesor matematike bio je Anton Bajuk, poreklom iz Bele krajine. Imao je i posledice ranjavanja kada su partizani 1945. godine provalili u Marijin Dvor u Slavoniji te napali procesiju koja se odvijala za blagdan Marije Pomoćnice 24. maja 1945. Školski savetnik bio je Mirko Bajić rodom od Omiša u Dalmaciji. Bio je profesor latinskog, ali i grčkog od drugog razreda nadalje. Kad je završio školovanje se na filozofskom fakultetu znalo vinom nazdravljati odličnim maturantima. Bio je tako izvrstan u učenju, da su jedino njemu nadravili šampanjcem. Naravno, u to vreme nismo imali asimil-metodu, nego smo samo prevodili ove klasične jezike a da nikada nismo u njima razgovarali, što je svakako bila šteta. Kateheta je bio blagi Marin Mandić (1926.-2011.), koji je bio iz zaseoka Mandići - također kod Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Od posta bio mršav ko trlica i govorio je: „Ako telo od posta mršavi, duša se goji; ali ako se telo udeblja od previše jela ili pića, onda duša omršavi.« On je sam mnogo postio, ali nama đacima nije dopustio da postimo. Ispovednik je bio Karel Podkubovšek; kod njega smo veronauk odgovarali gledajući u knjigu i čitajući iz nje. Verovatno je dobričina to video, ali se pravio kao da ne primećuje; možda je on u sebi pomislio: "Pročitaće građu barem jednom, ako već do sada nisu." Među školskim drugovima u prvom razredu u Križevcima bilo je osmero Slovenaca; svi su bili dobri matematici, naročito Ciril Slapšak – a i vrsni pevači; ostali su svi bili Hrvati; većina bila je iz Zagorja i Slavonije, a ostali iz Bosne i Hercegovine. Mogu reći da smo se dobro slagali; neki od njih su već umrli; prvi je bio Zvonko Kristić iz Duvna (danas Tomislavgrad), koji je u prometnoj nesreći kod Senja, kada se tumbao zbog bure autobus, dobio tumor u glavi. Među njima je najviše mjesto zauzeo Ambrozij Matušić iz Janjeva, koji je u dva mandata bio provincijal novoosnovane Hrvatske salezijanske provincije. Moj prvi asistent bio je Peter Bogataj koji je danas, kada to pišem (7. jula 2022.) preminuo u 87. godini života. Zbog činjenice da je obolio od covida-19, nije primljen na ljubljansku onkologiju. Kad su ga jučer konačno primili, preminuo je noću u bolnici gde se trebao lečiti od raka. Drugu godinu asistent nam je bio Janez Poprijan, koji je već davno umro a radio je na nuncijaturi u Beogradu. U svakom slučaju, u Križevcima smo se dobro osjećali. Neki Ivan, koji je bio doma negdje tu blizu iz Zagorja, otpušten je pošto je "ukrao" jednu krušku u dvorištu. Drugi, Vlado Kozina, otpušten je, možda, jer je na prvim duhovnim vežbama čitao neke partizanske priče: nešto priređeno za mlade, ilustrirano. Tada su brzo otpuštali ta bilo je mnogo zvanja. Gore je bilo kad je neki dečko iz Prigorja – pričalo se da se zvao Ivan Babec – a iz osvete zapalio onaj ogromni marof sa štalom u dvorištu, ukrao kobilu i htio s njom u Mađarsku: u vreme kad je nakon ubojstva vođe mađarskog ustanka Imrea Nađa granica sa Jugoslavijom bila tako čuvana da ni miš nije mogao proći neprimetno – on je hteo pobeći kobilom! Mladost - ludost. Pričalo se, da je bio otpušten zbog pušenja, koje je kod salezijanaca strogo zabranjeno i danas. Općenito, pak, marljivo smo učili, zabavljali se uz šetnje, igre i salezijanske filmove koje nam je donosio i priređivao ih Vinko Furlan iz Italije. Volio sam učiti, a na kraju drugog razreda smo Blaž Topolovac iz Modriče u Bosni i ja bili najbolji učenici po uspehu; s obzirom da je sve bilo na hrvatskom odnosno na hrvatsko-srpskom, za mene je to bio veliki napredak. Ovo mi se svakako sviđalo jer me strogi Mirko Bajić kod prve školske zadaće iz hrvatskog toliko ispravljao crvenom tintom, da je bila stranica više crvena nego plava. Što se tiče mog pisanja videćete, da je to više ili manje srpsko-hrvatsko, ili ako hoćete – hrvatsko-srpsko, ili bolje jugoslovensko, kao što se ovde u Vojvodini govori u narodu. Sviđao mi se taj život: bio je uredan, ništa mi nije bilo teško, a iskušenja kao da su zaspala. Smenjivali su se učenje, molitva, rad, šetnja i igra. === Predvojaška (pre)vzgoja 32 === Predvojaška vzgoja – tako so na Slovenskem imenovali takrat tisto obdobje, na srbohrvaškem področju pa »predvojnička obuka« - ko so fantje imeli pripravo na vojaščino. Mislim, da je trajala kak mesec dni in je bila obvezna. Jaz sem ravno končal drugi razred »Klasične gimnazije – škole za spremanje svećenika« v Križevcih na Hrvaškem. Tako je ta »vojaščina« prišla na vrsto ravno v počitnicah, in sem je bil deležen nekje v bližini tega sicer lepega prigorskega mesteca z bogato zgodovino. Z disciplino tam sicer nisem imel težav, saj je bila naša v zavodu bolj zahtevna – pa tudi bolj prijetna. Tam ni bilo JNA-oficirjev kot pri vojakih, ampak so bili domačini. Predvojaško smo imeli nekje blizu Križevcev, nekje pod Kalnikom. V zavodu smo imeli svetniške vzgojitelje: ravnatelj je bil Anton Bajuk, Slovenec in Bele krajine, ki je po vojni od komunistov veliko trpel. Šolski svetnik je bil lumen Mirko Bajić, ki je bil iz istega kraja kot katehet Marin Mandić: iz kraja Mandići pri Omišu. Asistent je bil prav danes (7.VII.2022) v 87. letu starosti umrli Peter Bogataj. Zaradi tega, ker je dobil covid-19, ga niso sprejeli na onkologijo. Ko so ga končno včeraj sprejeli, je že ponoči izdihnil v bolnici, kjer bi se moral zdraviti za rakom. Drugo leto je bil naš asistent Janez Poprijan. Vsekakor pa smo se v Križevcih dobro počutili – v prvem letniku 1959 nas je bilo 32. Enega, ki je bil doma tam nekje blizu – so odpustili. Mislim da je bila taka malenkost, da ni bila vredna omembe – menda je na dvorišču pobral eno hruško »ukradel«. Drugega, iz Hercegovine, so pa odpustili menda zato, ker je med prvimi duhovnimi vajami prebiral neke partizanske zgodbe. Ni sicer bilo nič političnega, ampak nekaj za mladino, ilustrirano. Hujše je bilo, ko je neki fant iz Prigorja, zažgal iz maščevalnosti tisti ogromni marof na dvorišču, ukradel kobilo in hotel z njo na Madžarsko: takrat, ko je bila meja tako zastražena, da še miš ne bi mogla neopaženo čez. Pravili so, da so ga odpustili zaradi kajenja, ki je pri salezijancih po pravilih strogo prepovedano. Na splošno pa smo se pridno učili, razvedrilo imeli v sprehodih, igri in salezijanskih filminah, ki jih je oskrboval Vinko Furlan iz Italije. Jaz sem se rad učil in na koncu drugega razreda sva bila po uspehu najboljša dijaka Blaž Topolovac iz Modriče v Bosni in jaz; glede na to, da je bilo vse v hrvaščini, je bil zame to velik napredek. Meni se je to vsekakor dobro zdelo, saj mi je pri prvi hrvaški šolski nalogi Mirko Bajić veliko popravil z rdečilom. Meni je pač tisto življenje ugajalo: bilo je urejeno, zame nič pretežko, skušnjave pa ko da so zadremale. Izmenjavalo se je učenje, molitev, delo, razvedrilo. Pri predvojaški vzgoji pa je nadomestila molitev – kletev. Koliko so ti hrvaški pobi kleli! Še nikoli nisem slišal tako grdih in za katoliško vero žaljivih kletvin! Pri nas doma ni bilo kletvine, še »hudiča« ne. Pa so bili vsi ti mladeniči katoliške vere! Neverjetno! Res da se je preklinjalo tudi, ko sem bil pri vojakih v Pirotu in Prištini – pa tudi, kadar smo se vozili kam z vlakom – vendar toliko, kot so ti Zagorci oziroma Prigorci preklinjali Boga, Marijo, Srce Jezusovo – naše največje svetinje – menda nikjer. Mislim, da so celo Srbe – ki so imeli sicer zelo nesramne kletve in so nekateri preklinjali »sve po spisku« - posekali. Za nas, ki smo bili gojenci urejenega katoliškega zavoda, je to bilo res kot skok iz čiste vode v umazano mlakužo. Vendar nisem opazil, da bi nas kdo od fantov ali častnikov kaj pregovarjal ali odgovarjal od poklica – celo nekam naklonjeni so nam bili vsi po vrsti. Bil sem pa vseeno zelo srečen, ko je to neprostovoljno obdobje vendarle minilo. Sicer so se ti mladi fantje spodobno obnašali. Tako tudi pozneje večina sovojakov v Pirotu. Desetar kozavega obraza – da se ga je oče, ki me je tam obiskal, kar ustrašil – pa nas je med zanimanjem »zabaval« s svojimi osvajanji deklet do podrobnosti. Pa mu to ni bilo dovolj: ko smo imeli čiščenje orožja v sobi po kosilu, se je objemal z drugim oblečenim desetarjem pred vsemi. Ko sem se po tej »predvojaški vzgoji« vrnil nazaj v zavod v Križevce, sem se vendarle počutil spočetka nekam tuje, ko da je v mojo dušo vdrl nekakšen tuj, meni in mojim načelom sovražen svet – in ko da sem se vrnil na Zemljo s kakega tujega planeta. Ta občutek praznote in zbeganosti me je spremljal še dalj časa, dokler se nisem spet vklopil v ustaljeni življenjski ritem. Tista sladkost duhovnega življenja, odsotnost skušnjav in lahkota v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti – pa se je za vselej poslovila. Bilo mi je zelo težko s tem novim stanjem suhote se soočiti; jaz spremembe nisem razumel, drugi mi je pa ni znal razložitil. Bil sem pozneje pri vojakih v Pirotu in Prištini, pa se nikjer ni toliko preklinjalo, kot takrat na prigorski predvojaški »vzgoji«. Bila je vse, samo ne vzgoja. Pozneje sem bral, da mladi – pa tudi odrasli ljudje največkrat preklinjajo zato, ker zanemarijo molitev. Kdor se hoče odvaditi preklinjanja, naj začne redno moliti: ne le, da se bo rešil grde razvade – na sebe in na svojo okolico bo priklical Božji blagoslov. === Predvojničko (pre)vaspitanje 32 === Predvojničko vaspitanje, obuka ili odgoj - tako se to razdoblje nazivalo u bivšoj Jugoslaviji, a na slovenačkom području "predvojaška vzgoja" – je bilo doba, kada su momci imali pripreme za vojnu službu. Mislim da je trajalo oko mjesec dana i bilo je obavezno. Upravo sam završio drugi razred "Klasične gimnazije - škole za spremanje svećenika" u hrvatskim Križevcima. Tako je ta "vojna obuka" iskrsnula baš za vreme letnjih praznika, a ja sam se njome bavop negde u blizini ovog inače lepog prigorskog gradića bogate historije ili povijesti. Tamo nisam imao problema s disciplinom, jer je ona u našoj ustanovi bila zahtevnija – ali i ugodnija. Nije bila stroga i kruta kao kasnije za vreme služenja vojnog roka. Tamo nije bilo oficira JNA, jer je bo u službi domaći kadar a imali smo predvojničku obuku negdje kod Križevaca, negde ispod Kalnika. U predvojničkom odgoju molitva je zamenjena kletvom. Koliko su psovali ovi mladići! Nikada nisam čuo tako ružne i uvredljive psovke za svetu katoličku veru, makar su oni svi redom bili katolici! U našem domu kod kuće nije bilo psovanja, pa ni “vraga” ili slovenačkog „hudiča“ niko u kući nije spominjao. Istina da je bilo psovanja i kad sam služio vojsku u Pirotu i Prištini - kao i kad smo negdje išli vlakom - ali koliko god su ti Zagorci ili Prigorci psovali sveta imena - naše najveće svetinje – valjda nigde. Mislim da su čak i Srbe - koji su inače imali vrlo grube i bezobrazne psovke, a neki su psovali i "sve po spisku" - prevazišli. Za nas, koji smo odgajani u urednoj katoličkoj ustanovi, to je bilo stvarno kao skok iz čistog jezera u prljavu lokvu. Nisam primetio da nas je iko od momaka ili časnika nagovarao ili odvraćao od našeg zvanja - svi su se redom ponašali prema nama poštovanjem – čak i kad su ispričali po koju sumnjivu stvar. Tako nam je neki crnokosi oficir pričao, kako je bilo na latisnkom u školi, valjda u semeništu. Kod slobodnog spisa je napisao na latinskom neku bezobraznu rečenicu, da se kod čitanja njegov profesor toliko uzbudio, da se gotovo šlogirao – ali njemu i drugovima je to kao pubertetniku bilo naročito smešno; razume se, da je bio otpušten. Inače, ovi mladi momci su se pristojno ponašali te nisu bili u stvari loši ili pokvareni. Tako i kasnije većina suvojnika u Pirotu. Desetar kozavog lica - kojeg se moj otac, koji me tamo posetio, dodobra uplašio – posle zvaničnog zanimanja, "zabavljao" nas je svojim osvajanjem devojaka te svoja „junačke podvige“ opisivao do svih sitnica. Ali to mu nije bilo dovoljno: kad smo nakon ručka jednom u Pirotu čistili oružje u sobi, pred svima je se grlio sa svojim drugom-desetarom uz izgovaranje nepristojnih reči. To je mene i drugove svakako uznemiravalo. Ne mogu tvrditi, da se ono njegovo hvalisanje stvarno događalo ili se hteo samo praviti važnim pred vojnicima. Njemu u dobro ipak moram priznati, da mene lično nikad nije napastovao, nego me je čak branio i zaštitio, kad smo nešto obnavljali u stogodišnjoj pirotskoj kasarni i to posle grubog zlostavljanja od strane vojnika Sime – on i njegov drug-desetar su me uzeli u zaštitu, kao i svi ostali vojnici. Toga ovde u Prigorju nije bilo – više izostatak molitve i obilje psovke. Kad sam se nakon tog "predvojničkog odgoja" vratio u križevački salezijanski zavod, osećao sam se još uvek kao tuđin, kao da mi je u dušu upao neki strani svet, meni i mojim načelima neprijateljski nastroje: kao da sam se vratio na majčicu Zemlju sa neke vanzemaljske planete. Tada je verovatno počela ona tako mučna duhovna suša – iza nekog ugodnog razdoblja Božje blizine – kada je svako dobro delo postajalo iz dana u dan sve teže i napornije. Taj osećaj praznine i zbunjenosti pratio me dugo dok se nisam vratio u ustaljeni ritam života. Ranija slast duhovnog života iza prvih duhovnih vežbi na prvom polugodištu u Križevcima, odsutnost iskušenja i lakoća u ispunjavanju svakodnevnih obaveza – zauvek se oprostila. Bilo mi je jako teško nositi se s tim novim stanjem suhoće; nisam nikako razumeo promenu, ali drugi mi to nije mogao objasniti – niti bi znao to rastumačiti svom duhovnom vođi. U nekim stvarima na kraju dakle ostaje čovek sam sa svojim Bogom i sa svojom borbom. Kasnije sam bio s vojnicima u Pirotu i Prištini, ali nigdje nije bilo toliko psovki kao na predvojničkom “odgoju” u Prigorju. Bilo je to sve samo ne odgoj, vaspitanje ili obrazovanje. Kasnije sam čitao da mladi – kao i odrasli i stari – najčešće psuju jer zanemaruju redovnu molitvu. Ko se želi osloboditi psovke, neka se počne redovito moliti: ne samo da će se rešiti ružnog poroka, nego će prizvati Božji blagoslov na sebe i okolinu. Takve korisne upute sam čitao kod omiljelog narodnog sveca – svetog Antuna Padovanskog, koji čak tvrdi, da je redovita molitva osnovni uvet za večno spasenje. === Noviciat na Reki 33 === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda klasične gimnazije za pripravljanje duhovnikov, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenski hriboviti pokrajini. Tam v Prigorju so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je bilo poveznjeno starodavno mesto Križevci, a na enem bregu je stala tudi stolnica, v katero smo hodili k maši. na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, ki smo jih pomagali obdelovati. Reka pa je bila z okolico nekaj čisto drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje ter bedno grmičevje jo je oklepalo vse naokoli – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber – tudi od Podmurvic navzgor. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili seveda Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Ta zadnji je kmalu po posvetitvi imel hudo prometno nesrečo: hud veter je nekje pri Senju prevrgel njihov avtobus, da se je prevračal po strmini; bil je hudo ranjen in kot posledica je nastala bula v glavi in je kmalu nato tudi umrl. Na pogrebu na Mirogoju sem se poslovil kot sošolec od njega, ki »je prestal v Križevcih ognjeni krst – zdaj pa se je skozi ogenj vic preselil v večno blaženost.« V noviciatu pravzaprav ni bilo kakih iger, razen tako imenovane zastave, kjer sem rad sodeloval; medtem sem bil za nogomet, odbojko ali košarko preneroden. Ivo Ljubić, ki je bil profesor in glasbenik, je bil tudi skladatelj ter je sestavil več lahko pevnih pesmi; med drugimi tudi poslovilno pesem, ko so morali oditi na pritisk komunističnih oblasti italijanski salezijanci – ki z Reke niso odnesli niti zobotrebca: {| class="wikitable" |- ! Slovo italijanskih salezijancev z Reke (del) |- | <poem> Oj zbogom more, i Rijeko predivna Još prije zore bit ćeš mi daleka – Ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre bel mare Fjuma. </poem> |} Onje opeval na znano melodijo tudi naš breg, na katerem smo igrali nogomet: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (del) |- | <poem> »Nema Reka lepšeg kraja negoli je smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg…« </poem> |} Naši predhodniki so v noviciatu celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali: mi smo pa lahko igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Učko, drugega pa na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča in je tam živel en njegov brat, drugi pa v Ljubljani. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po nerazumljivi odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga vendarle množiččno in navdušeno pozdravljali. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – smo se malo spočili pred cerkvijo, kjer je župnikoval neki jezuit; oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo, kjer imajo letne duhovne vaje za duhovnike. Po več urah hoje smo prispeli na vrh. Kdor je prehiteval, je moral nositi nahrbtnik s hrano – kar pa je bilo za nas mlade in polne življenjske moči prava igrača. Učka (1396m) je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – namesto bujnih gozdov in gostega rastja le gmota kraškega kamenja in nizkega grmičevja: vendar najvišja gora Istre. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben; pomembno je bilo sodelovati. Danes se čudim, kako da ni mogel izbrati kaj bolj koristnega – je pač bila takrat po vojni huda revščina. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal – z Reke smo jo sicer redno videli na zahodnem obzorju. Naš magister je imel zanimivo navado: vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je Aleksander Ranković prišel pri Titu v nemilost – in odslej so tudi navadni ljudje mogli brez težav dobiti potni list ter iti čez mejo. Moja tozadevna pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – pa se glasi takole: {| class="wikitable" |- ! Naš izlet na goro Učko |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> |} === Novicijat u Rijeci 33 === U jesen, sredinom kolovoza 1961., nakon dvogodišnjeg "aspirantata", to jest pripremnog razdoblja, koji je uključivao dva niža razreda klasične gimnazije, krenuli smo iz Križevaca vlakom u Rijeku. Ovo putovanje mi je bilo zanimljivo, jer je Gorski kotar vrlo sličan slovenskom brdovitom krajoliku. Bilo je i tamo u Prigorju šume, ali su bile manje. Okolinu su najvećim dijelom krasila polja i livade, razastrte po pitomim brežuljcima, na kojima se smestio drevni grad Križevci. Na jednoj takvoj uzvisini bila je i katedrala, u koju smo išli na misu; na drugoj strani je bila uzvisina "Kosovec", gde su bile biskupijske njive, koje smo mi pomagali obrađivati. Rijeka i njezina okolica bili su nešto sasvim drugo: ne plodna polja, nego gole krške stene i jadno grmlje koje su je okruživale sve u naokolo - tada još osim uz more nije bilo toliko novih naselja, koja se danas protežu visoko uzbrdo od obale - čak od Podmurvica naviše. Iznad crkve Marije Pomoćnice u Rijeci, koju su sagradili italijanski salezijanci, bila je obala „Smušen breg“, gde smo igrali nogomet u nekoj vrtači. Najbolji nogometaši bili su, naravno, Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Potonji je nedugo nakon svećeničkog ređenja i župnikovanja u Zagrebu doživeo tešku saobraćajnu nesreću: jak vjetar prevrnuo im je autobus negdje kod Senja pa se skotrljao niz padinu; teško je ranjen i od toga mu se stvorio u glavi tumor te je ubrzo preminuo. Na sprovodu na Mirogoju oprostio sam se kao njegov školski drug od mučenika, koje je „križevačko vatreno krštenje prošao – ali se sada kroz oganj smrti i čistilišta preselio u vječno blaženstvo na nebesima“. U novicijatu zapravo nije bilo posebnih igara, osim tzv. zastave, u kojoj sam volio sudelovati; u uostalom ja sam bio previše nespretan za nogomet, odbojku ili košarku, koje smo igrali u gornjem dvorištu, levo od crkve Marije Pomoćnice. Ivo Ljubić, koji je bio i profesor i glazbenik te skladatelj, sastavio je nekoliko pesama lakih za pjevanje; između ostalih i oproštajni kuplet kada su italijanski salezijanci morali otići zbog promene vlasti: i tada oni sa sobom iz riječkog zavoda nisu ponijeli ni čačkalicu: {| class="wikitable" |- ! Oproštaj riječkih italijanskih salezijanaca (dio) |- | <pjesma> Oj, zbogom more, i Rijeko predivna još prije zore bit ćeš mi daleka - ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre - bel mare, Fjuma. <ref>Zbogom za uvek – lepo more i Rijeka</ref> </pjesma> |} Sastavio je i humnu našem Smušenom bregu, na kojem smo igrali nogomet uz poznatu melodiju: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (dio) |- | <pjesma> "Nema Reka lepšeg kraja nego li je Smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg... </pjesma> |} Naši prethodnici su čak iu novicijatu igrali nogomet u reverendama, koje su bile od lošeg materijala i brzo su se prljale: mi smo mogli igrati bez talara ili mantija, pa smo imali mnogo manje posla oko čišćenja. Tekom novicijata imali smo dva izleta: jedan na Učku, a drugi na Svetu goru kod Gorice. To je bilo razumljivo, jer je naš duhovnik - Slovenac Serafin Pelicon - bio iz Sovodnja kod Gorice. Tu se sastaju reke Vipava i Soča, a tu mu je živeo jedan njegov brat, a drugi u Ljubljani. Tako je njegovo mesto bilo na italijanskoj strani granice, po neshvatljivoj odluci saveznika, koji su Staru Goricu neprirodno odsekli od ostatka Slovenije, u uverenju, da su Italijani bili žrtve fašizma - a zapravo su ga dočekali oduševljeno i podržavali, te ugnjetavali tamo živuće Slovence. U ponedeljak, 28. maja 1962., kad smo išli na izlet te se penjali na Učku - naravno celim putem pešice, prolazeći kroz Lovran i Vepric - malo smo se odmorili pred crkvom u kojoj je župnikovao neki isusovac; oni imaju i sada u svojoj upravi i Opatiju, gdje se održavaju godišnje duhovne vežbe za sveštenike. Nakon nekoliko sati hoda stigli smo na vrh. Svako ko je preticao skupinu, morao je nositi za kaznu ruksak s hranom – što je za nas mlade i pune snage bila prava igračka. Učka (1396 m) prava je sirotinja u usporedbi sa slovenskim brdima ili već sa Kalnikom kod Križevaca. Umesto bujne šume i gustog rastinja, samo gomila krškog kamenja i niskog grmlja: ali ipak je to najviša planina Istre. Naš magister je raspisao natečaj za najbolju pjesmu. Javila su se nas trojica: jedan je bio Slovenac Tone Krnc, drugi sam bio ja, a trećeg se ne sećam. Ždrebom su - da se niko ne uvredi - moju pesmu izabrali za najbolju. Za nagradu sam dobio stari italijanski misal, koji je bio praktički beskoristan; ali nije bilo važno pobediti nego surađivati zajedno. Zanimljivo je da smo, naravno, morali napisati pesmu pre nego što smo krenuli na put. Zato mi se i danas čini čudnim kako sam uspio uhvatiti raspoloženje i okolnosti koje su nas doista pratile na putu, iako o planini i okolišu od pre, razumljivo, nisam znao ništa – i makar smo Učku od Smušenog brega redovito svakog dana mogli gledati iz Rijeke na zapadnom obzoru. Naš duhovnik je imao zanimljivu naviku: usprkos Crkvi ne baš sklonoj okolini uvek je hodao u mantiji, iako su ga ponekad zbog toga zadirkivali ili pustili dugo čekati. Možda i zato nije od Tita dobio pasoš ili putovnicu da bi mogao posetiti svoju obitelj u Sovodnju: osam puta je poslao molbu i osam puta je bio odbijen. Ovako nam je jednom ogorčeno rekao – što je za ovog asketskog čovjeka doista bila iznimka – nikad naime nije kritizirao ni Tita ni komunizam: “Zalepit ću na zid svih osam zahteva, a do njih Titovu sliku.” Ubrzo nakon toga Aleksandar Ranković pao je u nemilost kod Tita – a od tada su i obični ljudi mogli lako dobivati putovnicu i prelaziti granicu. Moja pesma na ovu temu nije neko veliko umjetničko delo - ispevana je na narodni način - jer sam poznavao i voleo slovenačke narodne pesme - a tako jednostavno je pevala i moja majka - pesnikinja Marija Brenčič. Ali ova moja pesma - za koju mislim da je bila prva u mom životu – bila mi je posebno draga te glasi ovako: {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet na Učko (slovenački izvirnik)</center> ! <center> Naš izlet na Učku (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi po nama poput potoka, Ali ipak svi smo sretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; vesela pjesma je odjeknula - a povetarac nam hladi lice. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> |} === Bogoslovje 36 === Veliko napako delajo starši ali predstojniki, ki nekoga silijo v šolo ali poklic, ki ga ne mara. Bog je namreč dal v srce vsakemu otroku določene sposobnosti a ne starši ali vzgojitelji, ki večkrat s svojim nasiljem pokvarijo Božji načrt. Podobno je seveda tudi z izbiro poklica ali zakonskega tovariša: otrokom – pa tudi staršem – je pri tej izbiri treba pustiti svobodo. Večkrat pa otroci svojemu ovdovelemu očetu ali materi pri tem postavljajo neverjetne ovire – kar je seveda tudi proti Božji volji. Mene pa so predstojniki po srednji šoli proti moji želji poslali na študij latinščine in grščine, ki ni peljal do srečnega konca. Odslej sem imel veliko razumevanje do neuspešnih dijakov. Zgodilo pa se mi je namreč podobno, kot najboljšemu dijaku v izredno zanimivem ter poučnem romanu »Golobček«, ki jo je napisal Jindřich Šimon Baar pod naslovom Holoubek (Kněžská idyla – Duhovniška idila), in je med vojno izšel pri Slovenčevi knjižici. Glavni junak in odličnjak je pred maturo dejal: »Če ne naredim teh izpitov, se vpišem v bogoslovje!« In se je zmotil pri matematiki zaradi enega minusa, pa je pri maturi padel. Res se je vpisal v bogoslovje, postal goreč duhovnik in marsikaj doživel. Po vpisu v bogoslovje sem opravil vse izpite pravočasno. Celo iz hebrejščine pri Jakobu Aleksiču sem dobil desetko. Za tiste, ki so imeli desetko, so pravili, da so »mente captus«, torej malce prismojeni. Pa nič hudega, če je človek samo malo prismojen in le pri učenju; boljše malo prismuknjen kot hudoben. Tudi hebrejščina je bila mrtev jezik, vendar mi je bila zanimiva. Naučil sem se na pamet celo (najkrajši) psalm, in ga znam še danes, in bi se v latinici glasil nekako takole: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalm 116 (117 – hebrejski izvirnik, fonetično)</center> ! <center> Psalm 116 (117 – slovenski prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospoda vsi narodi, Slavite ga vsa ljudstva. Zakaj močna je do nas njegova dobrota, Gospodova zvestoba traja na veke. </poem> |} Kakor hitro sem se vpisal v bogoslovje, so me že imeli na piki na vojaškem odseku in me vpoklicali k vojakom. Bogoslovne študije so dijakom v Titovi Jugoslaviji radi prekinjali, da bi jih ovirali na poti k duhovniškemu poklicu. Pri vojakih so pa tako ali tako vsakega še posebej obdelovali in ga skušali odvrniti od poklica ali celo pridobiti za partijo. Tako sem 24. septembra 1967 zapustil Slovenijo in se napotil v Pirot, ki je bil za moje pojme mestece Bogu za hrbtom. Študiral sem nekaj tudi med vojaščino – zlasti filozofijo; ker nisem vedel, da študentje dobijo vprašanja in da se po njih lažje pripravijo na izpite, sem po vrnitvi iz filozofije pri Janezu Janžekoviču (1901-1988) dobil komaj prehodno oceno. Ni pa tako bilo pri drugih predmetih. Imeli smo takrat v bogoslovju odlične profesorje. nekateri so name napravili prav poseben vtis, zlasti asketski in učeni profesor dogmatike – Božji služabnik Anton Strle (1915-2003). Enkrat je pokojni Igor Lovišček – to je pozneje sam izjavil na našem izletu v Romunijo – poslal vprašanje: »Kako da papež in škofje lahko oporekajo tako velikemu teologu, kot je Hans Küng”. Mož se je tako razburil, da bi ga skoraj kap. Ker je znal sveto pismo nove zaveza na pamet – naučil se ga je v večletnem komunističnem zaporu – nam je citiral cel odlomek iz pisma svetega Petra, kjer prvi papež opozarja: »Bratje, trezni bodite!« (1 Pt 5,8) In je nadaljeval, češ, mar škofje in papež res nimajo nobene veljave in avtoritete, kadar gre za pravi nauk? In ker je Hans velik teolog, mu ne bi smeli oporekati. In ker je Goethe velik pesnik – pa je dvomil o Jezusovem božanstvu – pa mu nihče ne bi smel oporekati, ker je pač velik pesnik. da ga drugič morda res ne bi zadela kap, so se bogoslovci dogovorili, da ne bodo napisanih vprašanj dajali profesorjem kar tako v roke, ampak, da jih bodo prej pregledali, ali niso morda samo izzivanje. Igor je pozneje dejal, da je hotel skrajšati uro, ki jo je menda goreči profesor že podaljšal – pa je bila zaradi tega dodatka še daljša. Psihologijo nam je predaval svetovno znani Anton Trstenjak (1906-1996), ki je zaslovel s svojimi poljudno-znanstvenimi knjigami prek Mohorjeve družbe po vsej Sloveniji. Tisto leto je bil tudi dekan Teološke fakultete in je zaradi zgleda redno prihajal na predavanja – kar mu sicer zaradi mnogih drugih obveznosti ni bilo vedno mogoče. Klicali pa so ga za izredna predavanja tudi v Ameriko in drugam. Imel je neverjetno dober spomin in predaval tako zanimivo, da je bila njegova predavalnica zmeraj nabito polna, tako samo še pri Strletu. Bil je osebni prijatelj mojih staršev. Ko sem že bil v Križevcih, nas je nekoč obiskal na domu skupaj s stolnim kanonikom Francem Kimovcem (1878-1964). Postavil mi je vprašanje, ali ne bi rajši šel k škofijskim. Nisem odgovoril pritrdilno, saj se mi je za malo zdelo, da me nagovarja sedaj, ko sem se že trdno odločil. Takšnega odgovarjanja oziroma odvračanja pa ni malo; navadno pa se tisti poklic izjalovi. Poklic namreč daje Bog in ne ljudje, niti starši niti učitelji niti politiki – ampak oni morajo odkrivati, kaj se skriva v mladem človeku in ga tja usmerjati. Prvo leto je bil v Križevcih iz Hrvaškega Zagorja neki dober fant – Silvester Vorih, ki je imel vesel značaj, prav primeren za salezijanca. Pravili so, da ga je njegov župnik peljal po različnih krajih, da bi ga odvrnil od salezijancev in naslednje leto se fant res ni vrnil v Križevce. Na začetku bogoslovnega študija – ki sem ga moral prekiniti zaradi vojaške obveznosti, sem napisal eno svojih prvih pesmi, ki se nanaša na Škale pri Velenju. Tam se je pogreznila zaradi izkopa lignita in nezavarovanja hriba, na katerem je stala na skali, prafarna cerkev sv. Jurija s čudovitimi freskami, pa še župnišče, prosvetni dom, gostilna in še nekaj drugih pomembnih stavb, med njimi tudi gostilna, kamor se je poročila teta Ančka. {| class="wikitable" |- ! Škalsko mirje |- | <poem> ŠKALSKO MIRJE (Žalostinka Škalam 1967) Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in zamolklo Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> |} Med študijem bogoslovja sem napisal še drugo pesem; tej sem dodal okrog 2015 še srbski, hrvaški in madžarski prevod: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} Po končanem študiju bogoslovja – filozofije in teologije – sem nadaljeval z vpisom v letnik priprave na magisterij in s primerno oceno opravil izpite: celo pri strogemu Francu Rozmanu, pa pri Francu Perku – poznejšemu beograjskem nadškofu in pri Antonu Srletu. Manjkala je samo še ustrezna naloga… Vmes pa sem bil na lastno željo prestavljen – ne v misijone, ampak v diasporo. === Bogoslovija u Ljubljani 36 === Veliku grešku čine roditelji ili nadređeni koji teraju dete da ide u školu ili zanimanje koje ne voli. Svakom je detetu Bog stavio određene sposobnosti u srce, ali ne roditeljima ili odgajateljima koji svojim nasiljem opetovano kvare Božji plan. Naravno, isto vredi i za izbor zanimanja ili supružnika: deci – kao i roditeljima – treba dati slobodu u tom izboru. Mnogo puta, međutim, deca stavljaju neverovatne prepreke svom ocu ili majci udovici – što je, naravno, također protiv Božje volje. Međutim, nakon srednje škole poglavari su me, protiv moje volje, poslali na studij latinskog i grčkog jezika, što nije završilo sretno. Od tada sam imao puno razumevanja prema neuspešnim đacima. Meni se dogodilo slično onome što se dogodilo najboljem učeniku u iznimno zanimljivom i poučnom romanu „Golubić“, koji je pod naslovom Holoubek napisao Jindřich Šimon Baar, a za vrijeme rata objavila u prevodu Slovenčeva knjižnica. Glavni lik i odlikaš je pre mature samouvereno obećao: “Ako ne položim ove ispite, upisat ću teologiju!” A iz matematike je pogriješio zbog jednog jedinog minusa i tako je uznemiren pogrešio i na drugim predmetima te konačno propao na maturi. Zaista je upisao bogosloviju, te postao gorljiv sveštenik. Nakon upisa na teologiju sve sam ispite položio u roku. Čak sam dobio desetku iz hebrejskog kod Jakoba Aleksiča. Za one koji su imali desetku, govorili su u šali, da su "mente captus", tj. pomalo čaknuti. I hebrejski je bio mrtav jezik, ali mi je bio zanimljiv. Čak sam i (najkraći) psalam naučio napamet, znam ga i danas, a glasio bi otprilike ovako: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalam 116 (117 - hebrejski izvirnik, fonetski)</center> ! <center> Psalam 116 (117 – srpskohrvatski slobodan prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospodina svi narodi, Slavite ga svi puci. Jer je njegova dobrota velika prema nama, Večna je vernost Gospodnja. </poem> |} Čim sam upisao bogosloviju, već sam kao sumnjiv na vojnom odseku te usred školovanja pozvan u vojsku. Studentima su u Titovoj Jugoslaviji voleli prekidati teološki studij kako bi ih omeli na putu do svešteničkog zvanja. Za vreme služenja vojnog roka su, međutim, postupali sa svakim posebno i pokušavali ga odvratiti od zvanja ili čak pridobiti za komunističku partiju. Slične stvari sam prolazio i ja, makar u blažem obliku nego nekoji moji drugovi. Tako sam 24. septembra 1967. napustio Sloveniju i otišao u Pirot, koji je po meni tada bio grad Bogu iza leđa. Nešto sam i studirao tekom vojnog roka - posebno filozofiju; nisam ni znao da se studentima daju pitanja i da se nakon njih lakše spremaju za ispite. Ja sam naprotiv učio sve po redu te kod povratka iz vojske iz filozofije kod Janeza Janžekoviča (1901.-1988.) dobio jedva prolaznu ocenu. Međutim, to nije bio slučaj s drugim predmetima. Imali smo u to vreme izvrsne profesore na ljubljanskoj bogosloviji; neki su me se posebno dojmili, osobito asketski i učeni profesor dogmatike - sluga Božji Anton Strle (1915.-2003.). Jednom je bogoslov Igor Lovišček - to je kasnije sam izjavio na našem izletu u Romuniju - poslao na listu napisano pitanje: "Kako Papa i biskupi mogu osporavati tako velikog teologa kao što je Hans Küng?". Predavač se toliko uznemirio da je umalo doživio moždani udar. Budući da je Sveto pismo Novoga zaveta znao napamet - učio ga je godinama u komunističkom zatvoru - citirao nam je celi odlomak iz poslanice svetog Petra, gde prvi papa upozorava: "Braćo, budite trezni!" (1 Pt 5,8) I nastavio je, govoreći, nemaju li biskupi i papa doista nikakvu valjanost i autoritet kada je u pitanju pravi nauk? A budući da je Hans veliki teolog, ne treba se mu suprotstavljati. A budući da je Goethe bio veliki pesnik – a on je sumnjao u Isusovo božanstvo – niko s njim ne treba raspravljati ili mu protivrečiti, jer on je veliki pjesnik. Kako se drugi put možda doista ne bi šlogirao, bogoslovi su se dogovorili da profesorima neće samo uručiti napisana pitanja, nego da će ih prvo pregledati da vide nisu li možda samo provokacije. Igor je kasnije rekao da je želio skratiti sat, koji je vatreni profesor već produžio – ali je zbog ovog dodatka bio još dulji. Psihologiju nam je predavao svetski poznati Anton Trstenjak (1906.-1996.), koji se preko Mohorjeve družbe proslavio diljem Slovenije svojim znanstveno-popularnim knjigama. Te je godine bio i dekan Bogoslovnog fakulteta i, primera radi, redovito je dolazio na predavanja - što mu zbog mnogih drugih obveza nije uvek bilo moguće. Također je bio pozvan da drži izvanredna predavanja u Americi i drugdje. Imao je neverovatno dobro pamćenje i toliko je zanimljivo predavao da mu je predavaonica uvek bila puna, baš kao i kod Strleta. Bio je osobni prijatelj mojih roditelja. Kad sam već bio u Križevcima, jednom nas je posjetio kod kuće zajedno s katedralnim kanonikom Franom Kimovcem i „našom tetkom“ Hedvikom (1878.-1964.). Prve godine bio je u Križevcima jedan dobar dečko iz Hrvatskog Zagorja - Silvester Vorih, koji je bio vesela karaktera, prikladan za salezijanca. Pričalo se da ga je župnik vodio na razna mesta kako bi ga odvratio od redovničkog zvanja, i sledeće se godine dečak se stvarno nije više vratio u Križevce. Takvo odgovaranje ili odbijanje od duhovnog zvanja nije retko; međutim, obično izgubi takav kandidat smisao za duhovno zvanje uopšte. Zvanje je naime dato od Boga, a ne od ljudi; stoga ga ne smeju ometati ni roditelji, ni učitelji, ni političari – ali oni moraju radije otkrivati što se u mladoj osobi krije i tamo ga uputiti: onda ćemo imati ne samo dovoljno dobrih zvanja, nego i dovoljno dobrih duhovnih zvanja. Na početku studija teologije - koju sam morao nasilno prekinuti zbog služenja vojnog roka - napisao sam jednu od svojih prvih pesama koja se odnosi na Škale pri Velenju. Drevna pražupska crkva sv. Jurija s prekrasnim freskama, kao i župni dvor, prosvetni dom, gostionica i još nekoliko važnih zgrada među kojima je bila i gostionica u kojoj je radila moja tetka Ančka, se urušilo u dubinu zbog nesmotrenog iskopavanja ugljena, koji se nalazio u dubinama također ispd te divne crkve, koju smo još videli stajati 1950. godine, kad nas je vodio otac na izlet. {| class="wikitable" |- ! <center> Škalsko mirje (Žalostinka Škalam 1967, slovenački izvornik)</center> ! <center> Škalsko groblje (Žalopojka Škalama 1967, srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in pošastno Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> | <poem> Zamišljeno lutam uz tiho jezero. „Nema dalje!“ zaustavlja me preteći natpis. Zemlja se ugreznula... Čudno i zastrašujuće Zvižduk sirena nestaje u daljini. Teška noga gazi po polomljenim panjevima; Gledam duž uplakanog šljunka - Gorka me bol jede i grize, Smrdljivi tvornički dim ko da mi se ruga. Šaleškoga okruga, o Škale, rajski bisere, Sećanje na tebe zadaje mi gorku bol: Izgubio si srce, jadno selo, Progutali su ga tragovi ugljena. Ugljena? Ne! Opljačkalo ga je zlo Tog stranoga, bezbožnoga tiranina; Uvuklo se nekoć nepoznato zlo – Proždirala te kao živi polip. Znaju reći da je bilo loše... Ali nada ne jenjava. Samo Božji hram na brdu uzdiše u noć: "Polagano umiranje — ah — gorko je!" Lepejna proždrljiva – stoj, dovoljno! Zar potok kani li zadnju mrvicu umesiti u blato? Potop je poplavio dom nesretnih vernika - U pustoj hosti lete divlje sove. Zidovi starodrevni neumitno tonu, U ponor ga vuče nepoznata sila. “Nećeš popustiti?” – “Ne mogu više, priznajem: Ti si od mene jača sila zle sreće!” Onde je sada samo mali humak svedok, da je ovde nekada stajalo središte sela; ogromne, neutešne suze skrivaju od očiju naših groblju domova. A suze rastu dalje, dalje, šire, stapaju se preko močvare koja prodire: Dobivaju naziv: Velenjsko jezero. ali znate: pravo bi bilo - "Škalsko groblje!" </poem> |} Nakon završenog studija filozofije i teologije – nastavio sam upisivati sa godinom priprave za magisterij i položio ispite s primerenom ocenom: čak i kod strogog Franca Rozmana, pa i kod Franca Perka – kasnijeg beogradskog nadbiskupa, te kod Antona Srletom. Nedostajalo je samo odgovarajuća zadaća... U međuvremenu sam premješten - ne u misije, nego u dijasporu. Za vreme bogoslovskog študuja sam napisao još i drugu pesmu, kojoj sam dodao još i originalne prepeve na druge jezike: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Zdravnik Anton Lisec 42 ==== V časopisu „Vrelo života“ je potekala razprava med Štefanom Šteinerjem in Jordanom Kuničićem glede načinov, kako uravnavati rojstva v krščanskem duhu. Zagrebški profesor moralne teologije Kuničić je zagovarjal v celoti nauk Humanae vitae, ki preporeduje kakršno uporabo protispočetnih sredstev. Ljubljanski profesor moralke Šteiner pa je zagovarjal uporabo umetnih sredstev pri uravnavanju rojstev, češ da to ni greh, ampak le manjše zlo – po starodavnem načelu o manjšem zlu. Tako naj bi bila dovoljena uporaba kondoma, včasih pa tudi tabletk in spirale; takrat še ni bilo jasno, da to ni le kontracepcija, ampak način, ki večkrat umori komaj spočeto življenje. V zvezi s tem je popolnoma soglašal z učenjem okrožnice papeža Pavla VI. tudi zdravnik-kirurg Anton Lisec iz Vetova v Slavoniji, ki se je popolnoma posvetil pripravi mladih na zakonsko življenje, k čemur ga je povabil župnik Marko Majstorović v Slavonskem Brodu. Tam so sprožili gibanje za življenje po imenu Pro vita, ki je pritegnilo tudi mnoge zakonce, da so apostolsko delovali zoper splav in kontracepcijo, kakor tudi zoper umetno oplodnjo. Na ta način so rešili mnogo nerojenih življenj, in ti otroci so vsako leto v spremstvu svojih staršev imeli svoj praznik – in bila jih je polna cerkev. Gibanje je zajelo ne le katoličane, ampak tudi pravoslavne in druge – je torej postalo pravo ekumensko gibanje za življenje. V zvezi s tem je izdal veliko brošur, od katerih je najbolj znan letak „Otrok – Božji dar“, ki je preveden v veliko jezikov – tudi slovenščino. Na spletu je najti njegova besedila pod skupnim naslovom „Moja besedila“ („Moji tekstovi“). Temu je podobno v Sloveniji „Gibanje za življenje“. Da se vrnemo k osnovnem načelu, na temelju katerega so zagovorniki dopuščali uporabo kontracepcije. Načelo o manjšem zlu bi preprosto razložili takole: »Če se človek mora odločiti med dvema zahtevama, ki sta obe neko zlo, naj izbere tisto, za katero misli v tem trenutku, da je manjše zlo.« Tukaj, v primeru uravnavanja rojstev, pa je bilo postavljeno vprašanje takole: »Eden od zakoncev ne želi katoliškega načina uravnavanja rojstev, in zato pride v nevarnost sama trdnost zakona. Da bi rešila zakon, se lahko odločita zakonca za manjše zlo – za uporabo kontracepcije, ne le kondoma, ampak tudi tabletk.« To je bil zapleten in pravzaprav čisto nov moralni primer, ki mu v zgodovini še ni bilo enakega. Zato rešitev ni tako preprosta. In našel sem pri moralistu – jezuitu Arthurju Veermeschu (1858-1936), da opisuje ta problem, oziroma staro in sprejeto načelo o manjšem zlu: Če se človek najde pred nujno odločitvijo, pa ima na razpolago samo dve možnosti, sme izbrati eno od njih. Ne greši, katerokoli izbere, dokler nima možnosti da se posvetuje o cerkvenem in Božjem nauku glede zadeve. Tako so bili naši fantje med drugo svetovno vojno pred izbiro, ali bodo šli med domobrance ali med partizane. Nobena od teh odločitev ni bila lahka, nobena brez možnosti za greh, vsaka je bila moralno tveganje, a večkrat niso mogli niti prostovoljno odločati, ker so bili nasilno odpeljani. Mnenje: »Zaradi nevarnosti, da zakon propade, lahko zakonca uporabljata kontracepcijo« torej ne drži in je dilema umetna: #1.Tu se ni treba posvetovati, kaj je prav, ker jasen cerkveni nauk pravi, da umetna kontracepcija ni dovoljena in da je grešna, pa najsi bo abortivna ali neabortivna, saj take razlike cerkveno učiteljstvo ne pozna. Poleg tega je uporaba tabletk abortivna – a v času okrožnice Humanae vitae tega še niso vedeli. To so odkrili šele mnogo pozneje. #2.Ne sme se enačiti moralno zlo in fizično zlo. Moralno zlo je greh in se ga je treba izogibati in se mu tudi lahko izognemo, če hočemo, čeprav je treba za to včasih prispevati velike žrtve. Fizično zlo pa ni greh, in ga torej moramo trpeti, če bi se mu brez greha ne mogli izogniti. Če pa uporaba kontracepcije ne bi bila greh, potem sploh ne bi bilo problema; izgleda torej, da njeni zagovorniki menijo, da ni greh. #3.Glede vesti koncil pravi: »Na dnu vesti odkriva človek postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati. Vest je človekovo najbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam z Bogom, čigar glas zveni v človekovi notranjosti (CS 16). To pomeni, da je glas vesti treba poslušati, ne pa vesti (pre)oblikovati po svojih grešnih željah, kot so to delali zagovorniki »spolne revolucije«, ki je takrat od 1968 bila vsepovsod na pohodu, tudi v glasbi Beatles-ov. #4. Sveto pismo poleg tega pravi, da za dobro, ki ga nameravamo, ne smemo uporabljati slabega. Na primer, nekdo krade, da bi pomagal revnim: v tem primeru je sicer namen dober, vendar manjka pravilnost volje, ker so dejanja slaba. Skratka, dober namen ne daje pooblastila za nobeno slabo dejanje. “Ali naj bi počenjali zlo, da bi iz tega prišlo dobro, kakor nam obrekljivo podtikajo nekateri? Obsodba takih je pravična” ( Rim 3,8)« Cilj torej ne posvečuje sredstva. #5.Janez Pavel II. je omenil prav ta problem v svoji okrožnici o družini. Tam trdi, da uporaba kontracepcije ne more rešiti zakona, ampak prav nasprotno: spoštovanje Božjega in naravnega zakona bo učvrstilo tudi zakonsko ljubezen. Tam nedvoumno spodbuja starše k velikodušnem sprejemanju otrok in pravi, da je manjše zlo, če starša sprejmeta še kakega otroka, ko pa da se sebično ogibata otrok zaradi svojega ugodja in uporabljata protispočetna sredstva. On je poudaril, da večkrat prav zaradi grešnega uravnavanja rojstev propade in razpade marsikak zakon. Vermeersh (1858-1936) ima tudi splet: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur #6. Tako sem sam prišel do prepričanja, da je nauk Cerkve jasen: prepoveduje kakršnokoli namerno preprečevanje spočetja v krščanskem zakonu in da v tej točki moj sicer učeni profesor Steiner ne uči cerkvenega nauka. Zato sem ga nekoč pri predavanju vprašal prek listka: »Jaz ne vidim, kako bi vaš nauk uskladil s papeževim učenjem v Humanae vitae.« Pa se je diplomatsko izognil odgovoru rekoč, da je papeževo učenje je vredno upoštevanja. V resnici pa je nekoč dejal, da mi kot spovedniki ne bi smeli spraševati ljudi glede njihovega načina uravnavanja rojstev. To bi seveda bilo upravičeno, če ne bi šlo za smrtni greh, ki se ga človek mora spovedati zaradi očiščenja duše in umiritve vesti. Koncil je sicer dejal, da si zakonci glede uravnavanja rojstev ustvarjajo svojo sodbo v svoji vesti: vendar ta vest mora biti pravilno oblikovana po nauku svetega pisma in cerkvenega učiteljstva. Končno odločitev glede tega vprašanja – o katerem se pravzaprav koncilski očetje niso mogli zediniti – pa so prepustili papeževi odločitvi. Čakala ga je torej nehvaležna naloga, da razglasi odločitev glede tega vprašanja, ki ne bo nikogar zadovoljila. Preveč stroga se bo zdela tistim, ki so zagovarjali neomejeno uporabo tabletk pri uravnavanju rojstev ne vedoč, da ta uporaba povzroča ne le preprečitev spočetja, ampak tudi uničenje že spočetega življenja, in da je torej tudi abortivna. Po drugi strani pa so obstajali tudi nekateri, ki so zagovarjali še ožjo opredelitev. Poudarjali so, da je sklicevanje na vest pravzaprav protestantovsko načelo, ker oni nimajo najvišjega cerkvenega učiteljstva, ki bi usmerjalo človeško vest. Vest je pa seveda raztegljiva ko harmonika, posebno dandanes. Tako dvomljivo učenje je v dvom in stisko vesti spravilo veliko zakonskih parov – kar sem pozneje lahko spremljal v praksi, saj tisto sklicevanje na vest ni bilo ravno najbolj prepričljivo. Tako mi je neka žena dejala, da o takem ravnanju meni včasih, da je pravilno, včasih pa, da ni. Najbolj se je pa bala ustavljati se nasilnemu možu, ki se je požvižgal na take »malenkosti«. Jasen cerkveni nauk pa daje zakoncem oporo in možnost sklicevanja na vest, ki bi jo moral spoštovati, če ima ženo res rad. Še veliko bolj to velja za pravico žene, da rodi otroka. V svetu namreč ni redko nasilje nad ženami – ki ga občila redko omenjajo – da bi naredile splav. Koliko morajo nekatere ženske v tem smislu pretrpeti nasilja od neprijaznega okolja, ne bi človek verjel, če ne bi bral na primer takega pisma, ki ga je neka mamina prijateljica iz Podlipe pisala vsa obupana. V njem pravi, da jo je mož prisilil, da je proti svoji volji in vesti naredila splav v zavesti, da s tem umori svojega lastnega otroka. Ženske, ki trdijo, da je otrok njihov trebuh, s katerim lahko razpolagajo, prvič ne govorijo resnice, saj je danes znanstveno dokazano, da tu gre za novo bitje, ki ima lastne organa in lasten krvotok, kjer je celo krvna skupina večkrat različna od materine. Vsi verniki pa verujemo, da temu bitju v trenutku spočetja Bog vdihne neumrljivo dušo, za zveličanje katere bodo starši dajali Bogu nekoč odgovor. Popolnoma se je strinjal s tem koncilskim papežem in z učenjem okrožnice Humanae vitae borec za nerojene otroke Anton Lisec. Spoznala sva se ob pripravljanju mladih na zakon. Takrat je bilo še veliko mladine, ki so se pripravljali skupno na zakonsko življenje. Povezali smo se s skupino iz Bačke, iz Novega Sada, ki je imela predavanje tudi v Mužlji: zakonski par, duhovnik, zdravnik. Nihče od njih pa se ni dotaknil najbolj občutljive teme – a to je krščansko uravnavanje rojstev. Navadno so le razlagali sredstva za to metodo. V Slavoniji pa so že takoj po 2. vatikanskem koncilu uvedli obvezno pripravo mladih na zakon. Vodil jo je župnik Marko Majstorović iz Slavonskega broda, ki je kot zdravnika zaposlil mladega in navdušenega branitelja življenja kirurga Antona Lisca. Le-ta je bil pripravljen celo zastonj priti tudi v Mužljo. Tako smo sedaj tudi mi imeli celotno ekipo: duhovnik je bil naš župnik Stanko Tratnjek, zakonski par je bil tudi iz Mužlje, zdravnik pa je bil gost, ki je bil prepričan, da je težko dobiti primerno usposobljenega zdravnika na to temo, saj navadno razlagajo zadevo tako, kot so se je naučili na medicini: a to je medicina brez morale, ki vsa ta protispočetna sredstva poučuje, dovoljuje in celo priporoča. Skozi več let je ta zdravnik prihajal k nam, kjer je vodil tečaje priprave na zakon. Včasih je uspel priti tudi v osnovno šolo v Mužlji, pa tudi na srednjo medicinsko šolo v Zrenjaninu. Tam je imel splošno predavanje o zdravem načinu življenja, pa tudi o krščanskem gledanju na pripravo na zakon. Osrednja tema pa je bila čistost pred zakonom, zvestoba v zakonu ter sprejemanje otrok, kajti otrok je največji Božji dar. Obiskal je tudi državno bolnico Đorđe Joanović. Želel se je sicer sestati z glavnim aborterjem na ginekologiji – to stavbo so pred nekaj leti podrli – Tiborjem Jeszenszkim – vendar on ni sprejel povabila, češ da je ateist. Zdravnik Lisec poudarja, da morajo starši sprejemati življenje otroka, če jim ga Bog podari – in nadaljuje: – Katolička Crkva je učiteljica vjere i morala. Ona trajno naučava neraskidivost povezanosti bračnog sjedinjenja sa začećem, pri čemu Bog daje dušu novom čovjeku. Obrazloženja se mogu naći u Katekizmu Katoličke Crkve, u Enciklikama “Casti conubii” i “Humanae Vitae” i dokumentu Zbora za nauk vjere ”Donum Vitae”. Tako su smrtni grijesi ne samo ubijanje nerođenog djeteta, nego i kontracepcija, sterilizacija i umjetna oplodnja kao npr. u epruveti i inseminacija. – Čujemo da se rodi manje od 5 % djece začete u epruveti, a ostalu pobiju ili ih drže žive, smrznute u frižiderima. Otrok je Božji dar in edino Bog je gospodar življenja tako rojenega kot nerojenega. ==== Lekar Anton Lisec 42 ==== U listu "Vrelo života" raspravljalo se između Štefana Šteinera i Jordana Kuničića o načinima planiranja porodice te reguliranja rađanja u kršćanskom duhu. Kuničić, zagrebački profesor moralne teologije, u potpunosti je branio nauk okružnice Humanae vitae koji zabranjuje bilo kakvu uporabu kontracepcijskih sredstava. Ljubljanski profesor moralke Šteiner zagovarao je korištenje veštačkih sredstava u nacrtovanju porodice rekavši da to nije greh, već samo manje zlo - prema prastarom principu manjeg zla. Stoga po njegovu treba redovno dopustiti korištenje kondoma, a ponekad i pilula i spirale; tada još nije bilo jasno da se kod ovih troje ne radi samo o kontracepciji, već o načinu koji opetovano ubija jedva začeti život. U tom pogledu u potpunosti se složio s naukom enciklike pape Pavla VI. također lekar kirurg Anton Lisec iz Vetova u Slavoniji, koji se odrekao medicinskoj karijeri jer se potpuno posvetio pripremanju mladih za bračni život, na što ga je pozvao župnik Marko Majstorović u Slavonskom Brodu. Tamo su pokrenuli pokret za obranu života pod nazivom Pro vita, koji je također privukao mnoge supružnike da apostolski deluju protiv pobačaja i kontracepcije, kao i protiv veštačke oplodnje. Na taj su način spasili mnoge nerođene živote, a svake su godine ta deca u pratnji roditelja imala svoj praznik – te napunili župnu crkvu. Pokret je zahvatio ne samo katolike, nego i pravoslavne i druge – tako je postao pravi ekumenski pokret za život. S tim u vezi objavio je Lisec mnoge brošure, od kojih je najpoznatiji letak "Dete - Božji dar", koji je preveden na mnoge jezike. Njegove tekstove možete pronaći i danas na internetu pod zajedničkim naslovom "Moji tekstovi", gde je značajan članak: »Zavoli dete i daj mu da živi!« https://kamenjar.com/antun-lisec-zavoli-dijete-i-daj-mu-da-zivi/ Antun Lisec: Zavoli dijete i daj mu da živi ! (kamenjar.com) Kako da objasnimo načelo manjeg zla? "Ako se čovjek mora odlučiti između dva zahtjeva, a oba su zla, treba izabrati onaj za koji trenutno misli da je manje zlo." Ovde se, u slučaju kontrole rađanja, postavilo pitanje na sledeći način: „Jedan od supružnika ne želi katoličku metodu kontrole rađanja, pa stoga samo postojanje braka dolazi u opasnost. Kako bi spasili brak, supružnici se mogu odlučiti na manje zlo - koristiti kontracepciju." Bio je to složen i, zapravo, potpuno novi moralni slučaj, bez presedana u istoriji. Ipak to nije nešto potpuno novo; nakon dugog traženja sam naišao na odgovarajući odgovor kod moralista-isusovca Arthura Veermescha (1858.-1936.) gde staro i prihvaćeno načelo manjeg zla: Vermeersch (1858-1936) također ima web: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur Ako je osoba suočena s hitnom odlukom i ima samo dve mogućnosti, može izabrati jednu od njih. Ne greši, što god odabere, dok nije imala priliku posavjetovati se s Crkvom i Božjim naukom. Tako su tijekom Drugog svjetskog rata naši dečki stavljeni pred izbor odlaska u domobrane ili u partizane. Nijedna od tih odluka nije bila laka, nijedna bez mogućnosti greha, svaka je bila i opasna i moralni rizik, ali mnogo puta se nisu mogli ni odlučivati jer su bili nasilno odvedeni. Mišljenje: “Zbog opasnosti od propasti braka oba supružnici mogu koristiti kontracepciju” nije, dakle, istinito, a dilema je veštački stvorena. Zašto? #1. Nema potrebe raspravljati što je tu ispravno, jer jasno crkveno učenje kaže da umetna kontracepcija nije dopuštena i da je grešna, bez obzira da li je abortivna ili neabortivna, jer crkveni nauk ne poznaje takvu razliku. . Osim toga, upotreba pilule i spirale – kao i veštačka oplodnja - jesu abortivne - ali to u vreme Humanae vitae to nisu znali, nego je otkriveno tek kasnije. https://hr.wikipedia.org/wiki/Humanae_Vitae Humanae Vitae – Wikipedija (wikipedia.org) #2. Moralno zlo i fizičko zlo ne smeju se poistovećivati. Moralno zlo je greh i mora se izbegavati za svaku cenu i žrtvu. Fizičko zlo pak nije greh i smemo ga izbegavati, ali ga moramo trpeti i podnositi, ako ga ne možemo otkloniti bez greha. #3. O savesti koncil kaže: "Na dnu savjesti čovjek otkriva zakon koji ne daje sam sebi, ali ga mora poštovati." Savjest je čovjekova najskrivenija jezgra i svetište, gdje je posve sam s Bogom, čiji glas zvuči u čovjekovoj nutrini (CS 16). To znači da se glas savesti mora slušati, ali ne (pre)oblikovati prema grešnim željama, kao što su to činili branitelji "seksualne revolucije" koja je buknula baš 1968. nastupom Beatlesa; slučajno je iste godine objavljena i Humanae vitae. #4. Nije dozvoljeno koristiti zlo za postignuće dobra: „Zar trebamo činiti zlo da bi iz njega proizašlo dobro, kako nas neki klevetnički potiču? Osuda takvih je pravedna" (Rimljanima 3:8)" Dobar cilj dakle ne opravdava grešno sredstvo. #5. Ivan Pavao II. spomenuo je upravo ovaj problem u svojoj okružnici o obitelji »Familiaris consortio«, gde kaže, uporaba kontracepcije ne može spasiti brak, već upravo suprotno: poštivanje Božjeg i prirodnog zakona ojačaće i bračnu ljubav; stoga potiče roditelje na velikodušno prihvaćanje dece pošto je manje zlo prihvaćanje deteta nego sebično izbegavanje rađanje poradi komoditeta; mnogi se brakovi raspadnu baš zbog toga. Tako sam i sam došao do uvjerenja da nauk Crkve, koji zabranjuje namerno sprečavanje začeća, treba poštivati i da moj inače učeni profesor Steiner po tom pitanju ne naučava nauk Crkve. Zato sam ga jednom prilikom na predavanju preko papirića upitao: „Ne vidim kako bi se moglo uskladiti vaše učenje s Papinim naučavanjem u Humanae vitae.“ Ali on je diplomatski odgovorio rekavši da Papino učenje zaslužuje uvažavanje. Konačna odluka o ovom pitanju - oko kojeg se saborski oci zapravo nisu mogli složiti - prepuštena je dakle papi, koji se našao pred nezahvalnom zadaćom da po tom pitanju objavi odluku koja nikoga neće zadovoljiti. Prestroga će se činiti onima koji su zagovarali neograničenu upotrebu kontracepcijskih pilula; bilo je i onih koji su zagovarali još užu definiciju. Naglašavali su kako je priziv savjesti zapravo protestantsko načelo, jer oni nemaju najviši crkveni autoritet koji bi usmjeravao ljudsku savest, koja se može rastezati poput harmonike. Takvo dvojbeno učenje dovelo je mnoge bračne parove do griže savesti. Tako mi je jedna žena rekla da ponekad misli da je takvo ponašanje ispravno, a ponekad nije i nije se usudila kazati ne nasilnom mužu koji se pozviždao na takve “sitnice”. Jasan crkveni nauk, međutim, daje supružnicima potporu i mogućnost pozivanja na svoju savest, koje načelo je osnov demokracije. Ima žena koje moraju trpeti od okruženja, od rodbine ili od vlastitog muža strašno nasilje, da bi učinile pobača. Jedno ovakvo pismo je napisala jedna moja mamina prijateljica iz Podlipe. U njemu kaže da ju je suprug prisilio na pobačaj protiv njezine volje i bilo joj je strašno čekati na red u abortirnici, znajući da ubija vlastito dijete: osećala se kao da vodi nevino janje u klanicu. Žene koje tvrde da je dete njihov trbuh, kojim mogu raspolagati, ne govore istinu, jer danas je znanstveno dokazano da je to novo biće, koje ima svoje organe i svoj krvotok, gdje se čak i krvna grupa obično razlikuje od majčine. Svi vjernici, međutim, vjeruju da u trenutku začeća Bog ovom stvorenju udahnjuje besmrtnu dušu za čije će spasenje roditelji jednog dana davati Bogu odgovor. Anton Lisec, borac za nerođenu decu, u potpunosti se slagao s učenjem Humanae vitae. Upoznali smo se pripremajući mlade za brak. U to vreme još je bilo u Mužlji mnogo – oko pedeset mladih - , koji su redovno dolazili na predavanja o pripremi na kršćanski brak. Povezali smo se s grupom iz Bačke, iz Novog Sada, koja je održavala predavanja u Mužlji: bračni par, svećenik, lekar. Bilo je puno lepih reči, ali niko se nije dotaknuo najosetljivije teme – kršćanskog planiranja porodice, nego su objasnili kontracepciju i tako mlade još potakli na greh. U Slavoniji je odmah nakon Drugog vatikanskog sabora uvedena obvezna priprema mladih za brak. Vodio ju je župnik Marko Majstorović iz Slavonskog Broda, koji je kao lekara zaposlio mladog i poletnog branitelja života, kirurga Antona Lisca, koji je čak bio spreman besplatno doći u Mužlju. Tako smo sada imali celu ekipu mi sami: sveštenik je bio župnik Stanko Tratnjek, bračni par je također bio iz Mužlje iz pokreta vikendaša (hétvégesek), na primer Aranka i Ervin Kovács, a lekar je bio sam doktor Lisec, koji je iskusio da je danas teško naći primjereno osoblje za takva predavanja, pošto postoji medicina bez morala, koja podučava, dopušta ili čak preporučuje ne samo kontracepciju, nego i veštačku oplodnju i pobačaj. Tijekom godina ovaj je liječnik dolazio k nama, gdje je vodio tečajeve pripreme za brak. Ponekad je uspijevao doći i do osnovne škole u Mužlji, kao i do srednje medicinske škole u Zrenjaninu. Ondje je održao opće predavanje o zdravom načinu života, kao io kršćanskom pogledu na pripravu za brak. Središnja tema bila je čistoća pred zakonom, vjernost u braku i prihvaćanje djece, jer dijete je najveći Božji dar. Posetio je i državnu bolnicu Đorđe Joanović. Želio je upoznati glavnog abortera na odelu ginekologije - ta je zgrada srušena pre nekoliko godina - ali je odbio poziv rekavši da je ateist – a na susretu su bili samo četvorica lekara. Doktor Lisec poručuje, da je Katolička crkva je učiteljica vere i morala. Ona trajno naučava o nerazrješivosti bračne zajednice, kao i da život počinje sa začećem, kada Bog stvara dušu začetom čoveku. Objašnjenja se nalaze u Katekizmu Katoličke Crkve, u okružnicama „Casti conubii“ i „Humanae Vitae“ te dokumentu Kongregacije za nauk vjere „Donum Vitae“. Dakle, smrtni gresi nisu samo pobačaj, nego i kontracepcija, sterilizacija i veštačka oplodnja. On tumači: „Čujemo da se rađa manje od 5% dece začete u epruveti, no ostala se ubijaju ili drže na životu, zamrznuta u hladnjačama. Nikad se još nije čulo, da bi uspelo odmrzavanje.“ Dete je Božji dar i samo je Bog gospodar života. === Knjižničar v vojaški suknji 44 === Pod Titom so bogoslovce vpoklicali k vojakom skoraj redno sredi šolskega leta ali sredi študija, da bi jih ja čim bolj zmedli. Niti bogoslovje niti srednje šole niso bile priznane od države, ampak so jih računali za edine dovoljene zasebne šole, ki so kot take obstajale. Čeprav je na Madžarskem in Poljskem sovjetski komunizem huje pritiskal, je dal Cerkvi glede šolstva večjo svobodo. Glede na svoj poklic sem pri vojakih v primeri z drugimi bogoslovci jaz še kar dobro skoz prišel. Na Rakovniku sem bil skozi več let knjižničar skupaj s Francom Vidicem. Ko sem šel 1967 kupovat neko knjigo za knjižnico v »Mladinsko knjigo« v Ljubljani na tedanji Titovi cesti pred Nebotičnikom, sem se moral oglasiti v neki zadevi tudi pri ravnatelju in pisatelju Ivanu Potrču (1913-1993). Še danes mi zvenijo v ušesih njegove besede, ki so bile kot besede očeta sinu: »Tistih vojaških ukazov ni treba dobesedno jemati in jih izvrševati, ampak mora človek misliti s svojo glavo.« Začudil sem se, da mi človek, ki sem ga imel za »rdečega«, daje take »pregrešne« nasvete zoper našo »idealno socialistično družbo«. Čeprav na to nisem nič odgovoril, menim, da mi je s tem veliko pomagal – me je pripravljal na razmere, ki so bile čisto drugačne od tistih samostanskih, čisto drugačne od normalnih. Moram reči, da sem se pri salezijancih dobro počutil. Tudi poklic se mi je dopadel. Takratni naš ravnatelj Avguštin Jakob je dejal pred odhodom k vojakom: »Ko boš pri vojakih, se ti bo razbrzdanost pokazala v tako grdi luči, da te gotovo ne bo premotila.« Mislim, da je tako tudi bilo. Gospod Stanko Rebek nam je redno vsak mesec pošiljal – mislim da po 500 ali 1000 dinarjev. Mi smo bili takrat tako varčno vzgojeni, da sem ta denar dajal v hranilnico, in sem kar nekaj prišparal za našo družbo. Če bi danes bil v istih razmerah, bi si seveda s tem kaj malega privoščil sebi, ali pa bi dal tistim, ki jim je manjkalo, saj jaz nisem pri vojakih ničesar potreboval. Največji reveži pa so bili strastni kadilci: ko niso imeli denarja, so pobirali čike in jih kadili do zadnjega – kjer je največja koncentracija nikotina in drugih strupov. 24. septembra 1967 smo morali biti na postaji v Velenju. Takrat vojaški naborniki še niso smeli potovati sami k vojakom kot pozneje, ampak le organizirano, po pozivu. V Zidanem mostu pa se je kompozicija iz Velenja in Celja ustavila. Ali je bilo to slučajno ali načrtovano, ne vem. Celo noč smo morali tam čakati. Ni bilo hladno, ampak strašno dolgočasno in že kar obupno. Nekateri vojaki so bili pijani, pa so nekaj prepevali kot neko »Marijano«, drugi vzdihovali, tretji preklinjali usodo, četrti molče buljili pred sebe – pač smo se počutili na milost in nemilost prepuščeni svojim predpostavljenim. Imel sem podoben občutek kot na Reki, ko smo bili na naboru ali nekaj podobnega. Tri ure so nas gole imeli v neki veliki dvorani – in to vse skupaj vse vsem na ogled. Ne vem, zakaj je bilo potrebno, da smo bili čisto brez obleke tako dolgo. Morda so nam hoteli vladajoči dati do znanja, da imajo nad nami vso oblast in da čisto nič ne veljamo in da ne moremo pred nobene svoje skrivnosti. Tiste formalnosti – ko smo z nekimi papirji tam stali v vrsti in hodili od enega oficirja do drugega, bi se dalo opraviti tudi v obleki, kot se za človeška bitja spodobi. Glede služenja vojaškega roka moram sicer priznati, da kot taka zame ni bila nekaj pretežkega – vendar se s takim načinom mišljenja in delovanja nikoli nisem mogel sprijazniti. Prva preizkušnja me je čakala že takoj po prihodu v vojašnico Stevan Sinđelić v Pirotu, ki je zgrajena ali 1884 ali 1920. Prvo noč še nismo spali v stavbah vojašnice, ampak mi „fazani“ nekje drugje desno tam nekje, kjer smo se prijavili na območju kasarne. Pred spanjem se je k meni obrnil neki nabornik, ki je imel tam poleg ležišče, in me povabil, da bi spala skupaj. Bil sem presenečen nad tako predrznostjo in sem posumil, da so mi morda toplega tovariša podtaknili. Odgovoril pa sem mu čisto mirno in resno: „Midva nisva otroka ampak odrasla fanta in oba veva, da skupaj spita samo mož in žena.“ Takoj se je obrnil in sam zaspal. Ko sem ga nekaj dni pozneje srečal v krogu vojašnice, je samo zardel in povesil oči ter se izgubil v množici. Tovrstni fantje baje menjajo partnerje in gredoč staknejo okužbo, ki jo nevede prenašajo naprej. Zahvalil sem se angelu varuhu, da me je navdihnil s pravilnim in sprejemljivim odgovorom. Glede hotništva pravi KKC (Katekizam katoličke Crkve) iz 1993 v točki 2357: Sveto pismo dejanja homoseksualnosti prikazuje kot hude zablode (1 Mz 19,1--29; Rim 1,24-27; 1 Kor 6,10; 1 Tim 1, 10.) Cerkveno učiteljstvo obsoja taka dejanja kot grešna – ne pa nagnjenje ali usmerjenost (Persona humana 8). To pomeni, da kristjan, ki želi zveličanje svoje duše, sprejema ta nauk in se po njem ravna tudi v življenju ne glede na okoliščine, v katerih živi. Sicer pa se v Pirotu sploh nisem srečeval s tem vprašanjem, pa niti ne v Prištini – razen ene izjeme. Večina teh preprostih fantov je imela svoje punce, in nekateri so zatrjevali, da bodo do poroke spoštljivo čakali; nekateri pa so doma pustili tudi svoje zakonske žene in otroke. Kako težka je bila taka ločitev takoj po poroki, mi je iskreno zaupal neki mlad mož-poštenjak od nog do glave, ko sva bila požarna v tisti stari kasarni v Pirotu. V Sloveniji smo se učili srbohrvaščine; na Hrvaškem so temu istemu jeziku pravili hrvaško-srbski, a danes m pravijo hrvaščina, Srbi pa srbščina. Poleg tega dobivamo še bosanščino in črnogorščino. Za nas Slovence so razločki tako mali, da gledamo na vse te skupine kot na en jezik v različnih narečjih, ki se med seboj komaj razlikujejo: v taki srbohrvašččini oziroma bolje jugoslovanščini smo pri vojakih govorili, in v takem jeziku, kot ga govorijo tukaj v Vojvodini, so napisani tudi moji spomini. Tak način življenja je meni kot večini vojakov nenavaden in tuj, kar nesprejemljiv. Nekateri »fazani«, tj. novi vojaki, so poskušali napraviti zaradi težkih okoliščin celo samomor – ki se vsaj v mojem času ni nobenemu posrečil; in so jih nato poslali domov kot nesposobne. Kar se tiče dobre vzgoje mladih fantov, mislim, da sovraštvo in ubijanje „sovražnikov“ ni ravno vzgojno. Meni pa je bila vojaščina težavna in zoprna iz več razlogov: #a. Neprijetno in zoprno mi je bilo odgovarjanje od poklica – kar je opravljal podporočnik Novica Đorđević #b. Še bolj zoprno mi je bilo vznemirjanje, ki ga je včasih skušal počenjati neki Simo Simendić v Pirotu, a da nihče ni ukrepal – čeprav so bili desetarji vedno z nami; nič čuda – saj so v nesramnem govorjenju ali obnašanju nekateri od njih celo prednjačili – vsaj moj pirotski. #c. Poleg tega je bilo pri vojakih – tudi med oficirji – veliko preklinjanja in grdega govorjenja, pri srbohrvaškem govoru zlasti z začetnico jeb…, medtem ko so Kosovarji začenjali s čiv... #d. K (pre)vzgoji pa so pripadala tudi krščanstvu čisto tuja in nasprotna načela, ki so nam jih dan na dan vtepali v glavo, na primer: »Mrziti na neprijatelja!« (»Sovražiti sovražnika!«) Zakaj bi neki posameznik ali narod sovražil drugega, če mi pa ni nič hudega storil. Krščanstvo pa zahteva od človeka, ne da sovraži, ampak da ljubi vse, tudi sovražnike. Ker se navadno preprosti ljudje med seboj ne sovražijo, za podžiganje sovraštva poskrbi vojaški propagandni stroj, kar smo lahko spremljali tudi med zadnjo nesrečno balkansko vojno ob razpadu Jugoslavije. #e. Naslednje tako nemoralno načelo je bilo: »Naređenje – izvršenje!« Malokdo ve, da to načelo izhaja iz pruske protestantovske vojske izza konca 19. stoletja, ki je hotela iz vojakov napraviti poslušen stroj, ki avtomatsko uboga zapovedi, pa četudi so nemoralne in grešne. To lahko privede in je skozi zgodovino privedlo do hudih zločinov; ko ubogljivi stroj – zdresirani vojak - izvršuje brez pomisleka in lastne presoje tudi najbolj grešne, nore in škodljive ukaze, kar vodi do neverjetnih in gnusnih zločinov, množičnega ubijanja in uničevanja. === Knjižničar u vojničkom odelu 44 === Pod Titom su redovno katoličke bogoslove pozivali u vojsku usred školske godine ili usred studija, kako bi ih što više zbunili. Ni semeništa ni srednje škole nisu bile priznate od strane države, već su se smatrale jedinim dopuštenim privatnim školama koje su kao takve postojale. Iako je u Mađarskoj i Poljskoj sovjetski komunizam vršio veći pritisak na veru i slobodu, dao je Crkvi veće mogućnosti u pogledu obrazovanja i veronauke. Bio sam tada kroz više godina knjižničar na Rakovniku zajedno s Francom Vidićem. Kad sam 1967. išao kupiti knjigu za knjižnicu u "Mladinsku knjigo" u Ljubljani na tadašnjoj Titovoj cesti ispred Nebotičnika, morao sam se obratiti i ravnatelju i književniku Ivanu Potrču (1913.-1993.). I danas mi u ušima odzvanjaju njegove riječi koje su bile kao riječi oca sinu: "Ne morate doslovno shvatiti te vojne zapovijedi i izvršiti ih, ali morate misliti svojom glavom." Bio sam iznenađen da mi čovjek kojeg sam smatrao "crvenim" daje tako "grešne" savjete protiv naše " idealno socijalističko društvo" ". Iako mu nisam odgovorio, mislim da mi je on u tome puno pomogao - pripremio me za uvjete koji su bili potpuno drugačiji od onih u samostanu, potpuno drugačiji od normalnih. Moram reći da sam se dobro osjećao kod salezijanaca. Svidjelo mi se i zanimanje. Naš tadašnji ravnatelj Avguštin Jakob rekao je pre odlaska u vojsku: „Kad budeš u vojski, razuzdanost će ti se pokazati u tako ružnom svetlu da ti sigurno neće smetati.“ Mislim da je tako i bilo. . Ekonom Stanko Rebek slao nam je redovito svaki mjesec - mislim da svakome po 500 ili 1000 dinara. U to smo vrijeme bili odgajani tako štedljivo da sam taj novac stavio na štedionicu i uštedio sam prilično za našu tvrtku. Da sam danas u istoj situaciji, naravno da bih se počastio nekom sitnicom, ili bih dao onima kojima nedostaje, jer meni od vojnika ništa nije trebalo. Najsiromašniji su bili strastveni pušači: kad nisu imali novca, skupljali su chicas i pušili ih do posljednjeg mjesta - tamo gdje je koncentracija nikotina i drugih otrova najveća. 24. rujna 1967. morali smo biti na stanici u Velenju. U to vrijeme vojni obveznici još nisu smjeli sami odlaziti u vojnike kao kasnije, već samo organizirano, na poziv. Sastav iz Velenja i Celja zaustavio se u Zidan mostu. Je li to bilo slučajno ili planirano, ne znam. Tamo smo morali čekati cijelu noć. Nije bilo hladno, nego užasno dosadno i već prilično očajno. Neki su vojnici bili pijani, ali su pjevali nešto poput "Marijane", drugi su uzdisali, treći proklinjali sudbinu, treći nijemo gledali ispred nas - jednostavno smo se osjećali prepušteni na milost i nemilost nadređenih. Imao sam sličan osjećaj kao na Reki, kad smo bili na setu ili tako nešto. Tri sata držali su nas gole u velikoj dvorani - i sve to da svi vide. Ne znam zašto nam je trebalo toliko dugo da se potpuno skinemo. Možda su nam vlastodršci htjeli dati do znanja da oni imaju svu moć nad nama i da ne vrijedimo baš ništa i da im ne možemo tajiti nijednu njihovu tajnu. Te formalnosti - kada smo stajali u redu s nekakvim papirima i hodali od jednog do drugog službenika, mogle su se obaviti čak iu odjeći, kako i dolikuje ljudima. Što se tiče služenja vojnog roka, moram priznati da mi kao takvo nije bilo teško - ali s takvim načinom razmišljanja i postupanja nikada se nisam mogao složiti ili pomiriti. Prvi ispit čekao me odmah po dolasku u kasarnu Stevan Sinđelić u Pirotu, koja je sagrađena najverovatnije daleke 1920. godine, dakle pred više od sto godina – te je pretrpela neka manja oštećenja za vreme NATO-vog bombardiranja 1999. Prvu noć po dolasku još nismo spavali u zgradama kasarne, već smo „fazani“ – dakle „mladi vojnici“ za razliku od „stare vojske“ prenoćili tamo negde, gde smo se prijavili po dolasku u kasarnu. Pre spavanja, neki „fazan“-zemljak, koji je imao ležaj do mene okrenuo se prema meni i pozvao me da zajedno spavamo. Iznenadio sam se takvoj drskosti i posumnjao da susret sa toplim sudrugom nije slučajan, nego možda namešten. Ali ja sam imao odmah spreman sasvim miran i ozbiljan odgovor: “Mi nismo deca, nego oboje odrasli momci, i znamo dobro da samo muž i žena spavaju zajedno.” Složio se te se odmah okrenuo na drugu stranu i zaspao. Kad sam ga nekoliko dana kasnije sreo u krugu vojarne, samo je pocrvenio, oborio oči i nestao u mnoštvu. Priča se, da su takvi tipovi skloni menjanju partnera i usput dobiju zarazu koju nesvesno prenose dalje. Zahvalio sam anđelu čuvaru što me nadahnuo pravilnim i prihvatljivim odgovorom bez vređanja, i tako mi sačuvao zdravu i dušu i telo. Što se tiče homoseksualnosti, Katekizam Katoličke Crkve (KKC) u tački 2357 kaže: Sveto pismo prikazuje homoseksualne činove kao velike zablude te nabraja: #Propast Sodome i Gomore, koje je gradove Bog uništio sumporom i vatrom zbog istospolnog načina života (Postanak 19:1-29); # Stoga ih je Bog predao sramotnim strastima: njihove žene zamijeniše naravno općenje protunaravnim, a tako su i muškarci napustili naravno općenje sa ženom i raspalili se pohotom jedni za drugima te muškarci s muškarcima sramotno čine i sami na sebi primaju zasluženu plaću svoga zastranjenja (Rimljanima 1,24-27); # Ili zar ne znate da nepravednici neće baštiniti kraljevstva Božjega? Ne varajte se! Ni bludnici, ni idolopoklonici, ni preljubnici, ni mekoputnici, ni muškoložnici, ni kradljivci, ni lakomci, ni pijanice, ni psovačič, ni razbojnici neće baštiniti kraljevstva Božjega (1 Korinćanima 6,9.10) # A mi znamo da je Zakon dobar ako se tko njime služi zakonito, 9 svjestan toga da je Zakon tu ne za pravednika nego za bezakonike i nepokornike, nepobožnike i grešnike, bezbožnike i svetogrdnike, ocoubojice i materoubojice, koljače, 10 bludnike, muškoložnike, trgovce ljudima, varalice, krivokletnike, i ima li još što protivno zdravom nauku - 11 po evanđelju Slave blaženoga Boga koje je meni povjereno (1 Tim 1,8-11). Sveto pismo i crkveno učiteljstvo dakle osuđuje takve postupke kao grešne – ali ne sklonost ili usmerenje te preporučuje blagi postupak prema osobama sa takvim navikama. (KKC 2358) Kršćanin koji želi spasenje svoje duše dakako prihvata ovo učenje. Inače, za vreme služenja vojnog roka u Pirotu se sa tim pitanjem uopšte nisam susreo, pa čak ni u Prištini – tamo sa jednim izuzetkom. Većina tih nepokvarenih dečaka – makar po njihovim rečima ne bi se to moglo zaključivati – imala je kod kuće svoje devojke, a neki su tvrdili da s poštovanjem čekaju do vjenčanja onaj čas; drugi su kod kuće ostavili i svoje žene i djecu. Koliko mu je takav rastanak teško pao, iskreno mi poverio jedan čestiti mladić na noćnom dežurstvu u onoj staroj Sinđelićevoj kasarni u Pirotu... Takav način života bio je meni i većini vojnika neobičan i stran. Neki "fazani", t.j. novi vojnici, zbog teških prilika i robovske poslušnosti koja se tražila – u suprotnošču sa potpunom slobodom koju su uživali u civilstvu – pokušavali su čak i samoubojstvo, najviše rezanjem žila – što, barem u moje vrijeme, nikome nije uspelo; posle spašavanja su poslati kući kao nesposobni. Što se tiče dobrog odgoja momaka, mislim da poticanje na mržnju i ubijanje 'neprijatelja' ne deluje baš odgojno. Usprkos nekoj podnošljivosti za mene je vojni rok bio težak iz više razloga: #a. Bilo mi je neugodno i odvratno odgovaranje od mog svešteničkog zvanja, koje je vršio naš potporučnik Piroćanin Novica Đorđević. #b. Još mi se više gadilo pipanje, koje je vojnik Simo Simendić ponekad pokušavao nad drugovima i na meni, a da niko ništa nije poduzimao - iako su desetari uvek bili s nama; nije ni čudo - jer su neki od njih prednjačili u nepristojnom govoru ili ponašanju - barem moj desetar. #c. Među vojnicima - čak i među oficirima - bilo je dosta psovki i ružnih reči, koje su počinjale u srpskohrvatskom govoru sa jeb..., dok kod Kosovara sa čiv... #d. U (pre)odgoj su uključena i kršćanstvu potpuno strana i suprotna načela, koja su nam se iz dana u dan ubijala u glavu, npr.: „Hate the enemy!“ („Mrzite na neprijatelja!“) Zašto bi bilo koji pojedinac ili narod mrzio drugoga , ako mi nije učinio ništa loše? Kršćanstvo, nasuprot, traži od čoveka da ne mrzi, nego voli sve, pa i svoje neprijatelje. Kako se obični ljudi međusobno ne mrze, za raspirivanje mržnje brine se vojna propaganda, što smo mogli videti i tekom raspada Jugoslavije ali i u ratu u Ukrajini. #e. Bez priziva na savest su tražili: „Naređenje – izvršenje!“ To krivo načelo potiče iz pruske protestantske vojske s kraja 19. veka, koja je od vojnika htela napraviti poslušne strojeve koji automatski slušaju naredbe, čak i ako su nemoralne i grešne . To može i dovelo je do ozbiljnih zločina, ubijanja i uništenja. === Knjižničar u vojničkom ruhu 44 === Pod Titom su redovno katoličke bogoslove pozivali u vojsku usred školske godine ili usred studija, kako bi ih što više zbunili. Ni semeništa ni srednje škole nisu bile priznate od strane države, već su se smatrale jedinim dopuštenim privatnim školama koje su kao takve postojale. Iako je u Mađarskoj i Poljskoj sovjetski komunizam vršio veći pritisak na veru i slobodu, dao je Crkvi veće mogućnosti u pogledu obrazovanja i veronauke. Bio sam tada kroz više godina knjižničar na Rakovniku zajedno s Francom Vidićem. Kad sam 1967. išao kupiti knjigu za knjižnicu u "Mladinsku knjigo" u Ljubljani na tadašnjoj Titovoj cesti ispred Nebotičnika, morao sam se obratiti i ravnatelju i književniku Ivanu Potrču (1913.-1993.). I danas mi u ušima odzvanjaju njegove riječi koje su bile kao riječi oca sinu: "Ne morate doslovno shvatiti te vojne zapovijedi i izvršiti ih, ali morate misliti svojom glavom." Bio sam iznenađen da mi čovjek kojeg sam smatrao "crvenim" daje tako "grešne" savjete protiv naše " idealno socijalističko društvo" ". Iako mu nisam odgovorio, mislim da mi je on u tome puno pomogao - pripremio me za uvjete koji su bili potpuno drugačiji od onih u samostanu, potpuno drugačiji od normalnih. Moram reći da sam se dobro osjećao kod salezijanaca. Svidjelo mi se i zanimanje. Naš tadašnji ravnatelj Avguštin Jakob rekao je pre odlaska u vojsku: „Kad budeš u vojski, razuzdanost će ti se pokazati u tako ružnom svetlu da ti sigurno neće smetati.“ Mislim da je tako i bilo. . Ekonom Stanko Rebek slao nam je redovito svaki mjesec - mislim da svakome po 500 ili 1000 dinara. U to smo vrijeme bili odgajani tako štedljivo da sam taj novac stavio na štedionicu i uštedio sam prilično za našu tvrtku. Da sam danas u istoj situaciji, naravno da bih se počastio nekom sitnicom, ili bih dao onima kojima nedostaje, jer meni od vojnika ništa nije trebalo. Najsiromašniji su bili strastveni pušači: kad nisu imali novca, skupljali su chicas i pušili ih do posljednjeg mjesta - tamo gdje je koncentracija nikotina i drugih otrova najveća. 24. rujna 1967. morali smo biti na stanici u Velenju. U to vrijeme vojni obveznici još nisu smjeli sami odlaziti u vojnike kao kasnije, već samo organizirano, na poziv. Sastav iz Velenja i Celja zaustavio se u Zidan mostu. Je li to bilo slučajno ili planirano, ne znam. Tamo smo morali čekati cijelu noć. Nije bilo hladno, nego užasno dosadno i već prilično očajno. Neki su vojnici bili pijani, ali su pjevali nešto poput "Marijane", drugi su uzdisali, treći proklinjali sudbinu, treći nijemo gledali ispred nas - jednostavno smo se osjećali prepušteni na milost i nemilost nadređenih. Imao sam sličan osjećaj kao na Reki, kad smo bili na setu ili tako nešto. Tri sata držali su nas gole u velikoj dvorani - i sve to da svi vide. Ne znam zašto nam je trebalo toliko dugo da se potpuno skinemo. Možda su nam vlastodršci htjeli dati do znanja da oni imaju svu moć nad nama i da ne vrijedimo baš ništa i da im ne možemo tajiti nijednu njihovu tajnu. Te formalnosti - kada smo stajali u redu s nekakvim papirima i hodali od jednog do drugog službenika, mogle su se obaviti čak iu odjeći, kako i dolikuje ljudima. Što se tiče služenja vojnog roka, moram priznati da mi kao takvo nije bilo teško - ali s takvim načinom razmišljanja i postupanja nikada se nisam mogao složiti ili pomiriti. Prvi ispit čekao me odmah po dolasku u kasarnu Stevan Sinđelić u Pirotu, koja je sagrađena najverovatnije daleke 1920. godine, dakle pred više od sto godina – te je pretrpela neka manja oštećenja za vreme NATO-vog bombardiranja 1999. Prvu noć po dolasku još nismo spavali u zgradama kasarne, već smo „fazani“ – dakle „mladi vojnici“ za razliku od „stare vojske“ prenoćili tamo negde, gde smo se prijavili po dolasku u kasarnu. Pre spavanja, neki „fazan“-zemljak, koji je imao ležaj do mene okrenuo se prema meni i pozvao me da zajedno spavamo. Iznenadio sam se takvoj drskosti i posumnjao da susret sa toplim sudrugom nije slučajan, nego možda namešten. Ali ja sam imao odmah spreman sasvim miran i ozbiljan odgovor: “Mi nismo deca, nego oboje odrasli momci, i znamo dobro da samo muž i žena spavaju zajedno.” Složio se te se odmah okrenuo na drugu stranu i zaspao. Kad sam ga nekoliko dana kasnije sreo u krugu vojarne, samo je pocrvenio, oborio oči i nestao u mnoštvu. Priča se, da su takvi tipovi skloni menjanju partnera i usput dobiju zarazu koju nesvesno prenose dalje. Zahvalio sam anđelu čuvaru što me nadahnuo pravilnim i prihvatljivim odgovorom bez vređanja, i tako mi sačuvao zdravu i dušu i telo. Što se tiče homoseksualnosti, Katekizam Katoličke Crkve (KKC) u tački 2357 kaže: Sveto pismo prikazuje homoseksualne činove kao velike zablude te nabraja: #Propast Sodome i Gomore, koje je gradove Bog uništio sumporom i vatrom zbog istospolnog načina života (Postanak 19:1-29); # Stoga ih je Bog predao sramotnim strastima: njihove žene zamijeniše naravno općenje protunaravnim, a tako su i muškarci napustili naravno općenje sa ženom i raspalili se pohotom jedni za drugima te muškarci s muškarcima sramotno čine i sami na sebi primaju zasluženu plaću svoga zastranjenja (Rimljanima 1,24-27); # Ili zar ne znate da nepravednici neće baštiniti kraljevstva Božjega? Ne varajte se! Ni bludnici, ni idolopoklonici, ni preljubnici, ni mekoputnici, ni muškoložnici, ni kradljivci, ni lakomci, ni pijanice, ni psovačič, ni razbojnici neće baštiniti kraljevstva Božjega (1 Korinćanima 6,9.10) # A mi znamo da je Zakon dobar ako se tko njime služi zakonito, 9 svjestan toga da je Zakon tu ne za pravednika nego za bezakonike i nepokornike, nepobožnike i grešnike, bezbožnike i svetogrdnike, ocoubojice i materoubojice, koljače, 10 bludnike, muškoložnike, trgovce ljudima, varalice, krivokletnike, i ima li još što protivno zdravom nauku - 11 po evanđelju Slave blaženoga Boga koje je meni povjereno (1 Tim 1,8-11). Sveto pismo i crkveno učiteljstvo dakle osuđuje takve postupke kao grešne – ali ne sklonost ili usmerenje te preporučuje blagi postupak prema osobama sa takvim navikama. (KKC 2358) Kršćanin koji želi spasenje svoje duše dakako prihvata ovo učenje. Inače, za vreme služenja vojnog roka u Pirotu se sa tim pitanjem uopšte nisam susreo, pa čak ni u Prištini – tamo sa jednim izuzetkom. Većina tih nepokvarenih dečaka – makar po njihovim rečima ne bi se to moglo zaključivati – imala je kod kuće svoje devojke, a neki su tvrdili da s poštovanjem čekaju do vjenčanja onaj čas; drugi su kod kuće ostavili i svoje žene i djecu. Koliko mu je takav rastanak teško pao, iskreno mi poverio jedan čestiti mladić na noćnom dežurstvu u onoj staroj Sinđelićevoj kasarni u Pirotu... Takav način života bio je meni i većini vojnika neobičan i stran. Neki "fazani", t.j. novi vojnici, zbog teških prilika i robovske poslušnosti koja se tražila – u suprotnošču sa potpunom slobodom koju su uživali u civilstvu – pokušavali su čak i samoubojstvo, najviše rezanjem žila – što, barem u moje vrijeme, nikome nije uspelo; posle spašavanja su poslati kući kao nesposobni. Što se tiče dobrog odgoja momaka, mislim da poticanje na mržnju i ubijanje 'neprijatelja' ne deluje baš odgojno. Usprkos nekoj podnošljivosti za mene je vojni rok bio težak iz više razloga: #a. Bilo mi je neugodno i odvratno odgovaranje od mog svešteničkog zvanja, koje je vršio naš potporučnik Piroćanin Novica Đorđević. #b. Još mi se više gadilo pipanje, koje je vojnik Simo Simendić ponekad pokušavao nad drugovima i na meni, a da niko ništa nije poduzimao - iako su desetari uvek bili s nama; nije ni čudo - jer su neki od njih prednjačili u nepristojnom govoru ili ponašanju - barem moj desetar. #c. Među vojnicima - čak i među oficirima - bilo je dosta psovki i ružnih reči, koje su počinjale u srpskohrvatskom govoru sa jeb..., dok kod Kosovara sa čiv... #d. U (pre)odgoj su uključena i kršćanstvu potpuno strana i suprotna načela, koja su nam se iz dana u dan ubijala u glavu, npr.: „Hate the enemy!“ („Mrzite na neprijatelja!“) Zašto bi bilo koji pojedinac ili narod mrzio drugoga , ako mi nije učinio ništa loše? Kršćanstvo, nasuprot, traži od čoveka da ne mrzi, nego voli sve, pa i svoje neprijatelje. Kako se obični ljudi međusobno ne mrze, za raspirivanje mržnje brine se vojna propaganda, što smo mogli videti i tekom raspada Jugoslavije ali i u ratu u Ukrajini. #e. Bez priziva na savest su tražili: „Naređenje – izvršenje!“ To krivo načelo potiče iz pruske protestantske vojske s kraja 19. veka, koja je od vojnika htela napraviti poslušne strojeve koji automatski slušaju naredbe, čak i ako su nemoralne i grešne . To može i dovelo je do ozbiljnih zločina, ubijanja i uništenja, kao što imamo slučajeva u bližnjoj i daljnoj, domaćoj i stranoj istoriji. ====Odvračanje od poklica 46 ==== Ko smo se peljali od Beograda proti Nišu, sem zaman z očmi iskal kako cerkev. Srbi so pravzaprav v tistem času malo hodili v cerkev, pa cerkva niso niti rabili niti jih zidali. Katere pa so bile po vaseh ali mestih, so bile na tako skritih krajih, da jih ni bilo z vlaka opaziti – mislim da je takrat bilo možno najbolj opaziti Saborno cerkev v Beogradu, pa tudi župnijsko pravoslavno cerkev v Paračinu. Oziral sem se po gričih in hribih, pa na nobenem cerkve – kot so bile po Sloveniji posejane po vseh pomembnejših hribih. Obenem so bili vsi hribi goli – brez drevja, ko da je gozdove pometel tajfun. Pozneje je pravil takratni niški dekan Herman Habič, da mu je niški vladika dejal: „Naši ljudi su verujući, ali nisu crkveni.“ V Pirotu smo bili v starih vojašnicah, ki so bile še izza časa stare Srbije – po nekaterih navedbah so jih gradili od 1884-1887; verjetneje pa je vojašnica Stevan Sinđelić zgrajena po letu 1920. Kasarna je bila kar velika – po dvorišču je bilo pa posajeno drevje – mislim da je bila neka vrsta javorja, da smo v jeseni imeli veliko dela, ko smo morali vsako jutro pometati listje. Nekega popoldneva, ko smo »čistili krug« - tj. dvorišče, je prišel naš podporočnik – doma sicer iz Pirota – Novica Đorđević. Poklical me je od dela in povabil, naj sedem na klop za pogovor. Nisem imel pojma, kaj namerava. V glavnih obrisih mi je pogovor še vedno v spominu. Pozneje sem premišljeval, da je pravzaprav bil glavni namen pogovora odvrnitev od duhovniškega poklica, kar mi je tudi direktno omenil. To se mi je zdelo poniževalno postopanje in pod častjo: sedaj torej, ko sem v vojaški službi in nisem samostojen, bo on hotel name vplivati kot moj predstojnik, ki mu po vojaških zakonih moram vedno odgovarjati: »Razumem, druže potpouručniče!« Zato sem se – ker sem o podobnih poskusih slišal že od drugih bogoslovcev – podzavestno postavil v obrambno držo. Takrat je bila ravno končana Šestdnevna vojna. Podporočnik je začel s tem dogajanjem in vprašanjem: „Misliš, da je prav, da so Arabci molili, namesto da bi se borili proti Izraelcem?” Jaz sem mu odgovoril: „‘Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal.’ Ne moremo pričakovati pomoči od Boga, če sami ne storimo ničesar za dosego našega cilja.” S tem odgovorom se je strinjal tudi moj sogovornik. Pa je nadaljeval: „Vera tako ali tako človeku nič ne pomaga. Tudi moja stara mati je umrla, čeprav je verovala, molila in hodila v cerkev.« Na tak prav neumen protiverski ugovor pravzaprav nisem našel odgovora. Menda sem odgovoril, češ da pač moramo enkrat vsi umreti, tako verni kot neverni. Mislil sem si pa: »Koliko let pa bi morala živeti njegova stara mati, da bi on veroval?« Podoben ugovor mi je kako desetletje pozneje postavil neki brezverni Vene na Bučki, ki mu je pa umrla mati okrog 90 let stara! Podporočnik je sedaj speljal pogovor v drugo smer: »Stopi v partijo, pa ti bomo omogočili, da končaš šolanje.« Temu sem se zelo začudil. Pomislil sem, da pač sicer on ima o meni vse podatke, vendar še zdaleč ne ve o meni in okoliščinah vsega. Bolj zoprne zadeve mi ni mogel predložiti; dejal sem torej: »Ko je človek dopolnil svojih dvajset let, pač že ima svoje prepričanje in ga ne menja kar tako.« Bil sem med vojaki če že ne najstarejši, pa vsaj eden izmed starejših, kar je le bila neka prednost. večina vojakov jih je bilo namreč osemnajstletnikov, jaz pa sem bil s svojimi 23 leti menda v četi ali pa vsaj v vodu najstarejši, kar mi je večkrat prišlo prav – sem bil vsaj že malo od pubertetniških skušnjav, ki so se jim nekateri desetarji in vojaki brezvoljno predajali. Tako se je torej najin pogovor – vsaj zanj – končal neuspešno. Podporočnik mi je dejal, da se bova še srečala in pogovarjala, pa je to bilo – hvala Bogu – prvič in zadnjič. Bil pa sem na sebe kar ponosen, da sem se dobro držal. v svoji notranjosti sem bil takrat neverjetno bojevito nastrojen in sem komaj čakal, da bi imel priložnost dokazati, da sem zvest svojim načelom. slišal sem namreč, da so marsikakšnega semeniščnika oziroma bogoslovca taki »prijateljski« nastopi njihovih oficirjev hudo zbegali in jih precej tudi odvrnili od njihovega svetega poklica. Ko sem bil pozneje kaplan na Karaburmi, sem večkrat rad obiskoval vojake. s tem sem jim dal možnost spovedi in obhajila, pa v kasarno zaprtemu človeku tudi priložnost, da je za nekaj časa dobil »izlaz«, tj. izhod iz vojašnice in vsaj malo svobodno zadihal. To so bili vsi po vrsti idealni fantje, od katerih je večina težko prenašala vojaško disciplino, pa tudi nesramnost, izživljanje in surovost, ki so jih večkrat morali prenašati. ====Odgovaranje od duhovnog zvanja 46 ==== Makar još nisam bio sveštenik, od detinstva sam voleo sve što je povezano sa Bogom, svetim pismom i Katoličkom Crkvom. Kod kuće smo imali domaću kapelicu i kad su nepoznati – zapravo poznati ljudi – ukrali oko 1990 .starodrevni kip Blažene Device Marije iz kapele – pošto je bio obnovljen u Kamniku, to je teško pogodilo naročito moje roditelje. Još teže im je palo, što se milicija nije potrudila da kradljivcima dođe u trag nego je stavila kao vrednost neku beznačajnu svotu, samo da nije bila dužna stupiti u poteru. Sve oko nas je puno križeva i kapelica, i svaka od njih ima svoju priču. Pored toga ima ne samo u našem selu, nego po čitavoj Sloveniji mnogo divnih crkava – i također sva značajnija brda su njima urešena. Gotovo da nema većeg sela a da ne bi kraljevala u njegovom središtu obično crkva časne starosti. Kad smo se 1967. vozili od Beograda prema Nišu, uzalud sam tražio očičma neku crkvu. Srbi su tada zapravo malo išli u crkvu, ali crkve nisu ni mnogo koristili stare ni gradili nove. To je počelo tek po promeni vlasti – tu već posle Titove smrti. One crkve koje su u ono vreme bile po selima bile su obično na tako skrovitim mestima da se nisu mogle videti iz voza – mislim da se tada u gradovima najviše mogla vidjeti Saborna crkva u Beogradu, kao i parohijska pravoslavna crkva u Paraćinu. Gledao sam po brdima i brežuljcima, ali crkava nije bilo nigde. Pritom su sva brda bila gola - bez drveća, kao da je šume odnela bura. Što se tiče tadašnje vernosti kod pravoslavnih, je tadašnji niški dekan Herman Habič pričao da mu je niški vladika – sa kojim je bio u dobrim odnosima - jednom rekao: “Vaši katolici u lepom broju svake nedelje idu na misu. Naši ljudi su također vernici, ali nisu crkveni”. U Pirotu smo bili u starim kasarnama, koje su bile još iz vremena stare Srbije - po nekim izveštajima građene su 1884-1887; ali vjerojatnije je da je kasarna Stevan Sinđelić građena posle 1920. Kasarna je bila dosta velika - ali je u dvorištu bilo posađeno drveće - mislim da je bio neke vrste javor, tako da smo imali dosta posla na jesen, kad smo svako jutro morali pomesti lišće. Jednog popodneva, kada smo tako „čistili krug“ – tj. dvorište, došao je naš potporučnik - rodom iz Pirota - Novica Đorđević. Rekao mi je neka prekinem posao i pozvao da sednemo na klupu na razgovor tamo blizu ulazne kapije – a do nje je bila naša zgrada. Nisam imao pojma što smera, ali sam brzo shvatio i podsvesno se postavioe u obrambeni položaj. Još uvijek se sećam glavnih obrisa razgovora. Kasnije sam razmišljao da je glavna svrha razgovora zapravo bila da me odvrati od svešteničkog poziva, što mi je i on izravno spomenuo. To mi se činilo ponižavajućim i nečasnim činom: sada kad sam u vojnoj službi, kada potpuno zavisim od njega i nisam samostalan, pokušaće uticati na mene kao pretpostavljeni na podređenog, koji prepma pravilu službe uvek mora odgovarati: "Razumem, druže potporučniče!" Zato sam - budući da sam već čuo za slične pokušaje od drugih bogoslova – odgovarao doduše sa poštovanjem, ali jasno i odlučno na postavljena pitanja odnosno na predložene dileme. U to vrijeme upravo je završio Šestodnevni rat između Izraela i Arapa, koje su zastupali Ujedinjena arapska republika (Egipat-Sirija) i Jodanija pod vodstvom Gamal Abdel Nasera, a završio se sa potpunim porazom Arapa. Poručnik je započeo s ovim poznatim događajem i postavio pitanje: "Misliš li da je ispravno što su se Arapi molili umesto da se bore protiv Izraelaca?" Prema njegovu stanovištu oni su tada slavili neki praznik i nisu se borili, što mislim da nije tačno. Odgovorio sam mu: "’Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal’ ('Pomozi sam sebi, pa će ti i Bog pomoći'), kaže slovenačka poslovica. Ne možemo očekivati pomoć od Boga ako sami ne učinimo ništa da postignemo svoj cilj." S ovim se odgovorom složio i moj sugovornik. I nastavi: “Vera ionako ne pomaže čoveku. Čak mi je i stara majka umrla, iako je verovala, molila i išla u crkvu.“ Na takav glupi antireligijski prigovor zapravo nisam našao odgovor. Mislim da sam odgovorio rekavši da svi jednom moramo umreti, i vernici i nevernici. Ali sam si mislio: „Koliko bi mu godina trebala živeti njegova baka da poveruje? A šta ako on i ranije nije verovao?“ Sličan mi je prigovor desetak godina kasnije stavio neverni Vene na Bučki, čija je majka umrla kad je imala oko 90 godina! Potporučnik je sad skrenuo razgovor u drugom pravcu: “Učlanite se u stranku, a mi ćemo vam omogućiti da završite školovanje kod nas.” To me jako iznenadilo. Smatrao sam da on ima sva obaveštenja o meni, ali daleko je od toga da zna o meni i okolnostima svega; nije mi mogao predstaviti odvratniju stvar; pa sam rekao: “Čovek kad navrši dvadeset godina već ima svoja uverenja i ne menja ih tek tako.” Bio sam među vojnicima, ako ne najstariji, onda barem jedan od starijih, što je bila prednost; većina vojnika bili su neiskusna deca od osamnaest godina, a ja sam sa svoje 23 godine možda bio najstariji u četi ili barem vodu, što mi je više puta dobro došlo - bio sam barem malo iza pubertetskih iskušenja kojima su se neki desetari i vojnici bezvojno prepuštali. Tako je naš razgovor – barem za njega – završio neuspešno. Potporučnik mi je rekao da ćemo se opet naći i razgovarati, ali to je - hvala Bogu - bio prvi i zadnji put. Pomalo sam ipak bio zbunjen i u strahu, ali bio sam i poprilično ponosan na sebe što sam se dobro držao: na sva pitanja sam pametno odgovorio, odlučno ali ipak sa poštovanjem. U svoj duši sam bio mlad i u to vreme bio vrlo ratoborno nastrojen te sam jedva čekao priliku da se pokažem veran svojim načelima. Nije mi bilo nepoznato, da su mnogi semeništarci i bogoslovi bili ozbiljno zbunjeni ovakvim "prijateljskim" nastupima svojih časnika, koji su ih svojim obećanjima uspeli čak odvratiti od njihovog svetog zvanja. Kasnije, dok sam bio kapelan na Karaburmi, često sam volio posjećivati vojnike, da im dadem podršku, da lahkše pobede taj strah pred ljudima; time sam im dao mogućnost razgovora, ispovedi i pričesti, a ujedno sam ih barem za neko vreme "izvukao" iz vojničke stege, da su se vani barem nekoliko sati slobodnije osećali. Sve su to redom bili idealni i veri odani momci, od kojih je većina teško podnosila vojnu stegu, kao i ponekada grubosti i ponižavanja. ==== V Prištini 47 ==== Med služenjem v Prištini, kamor smo bili premeščeni iz Pirota konec februarja 1968, me je hudo prizadela huda nesreča: pri iztovarjanju premoga je po nesreči umrl dober in vedno vesel vojak iz Bosne – Munib Hasanbašić, fant iz naše, to je druge čete, ki je imela stavbo desno tik glavnega vhoda v novo kasarno Maršala Tita. Desetar je tega dne vprašal, kdo se prostovoljno javi za iztovarjanje premoga. Med drugimi se je javil tudi Munib, ki je bil vesel in družaben fant. Nekoč mi je sicer kot dežurni prepovedal sušiti ob peči gležnjake – ampak taka je bila zapoved od zgoraj. Ko je tokrat iztovarjal premog, je nenadoma začel tovornjak drseti proti vagonu, ker je šofer popustil zavoro. Nisem raziskoval, in menda niti niso mogli ugotoviti, kaj je temu bilo vzrok. Tovornjak je začel drseti, ker je bil teren malo nagnjen na prištinski tovorni postaji – ter je nesrečnega fanta pritisnilo ob vagon, da mu je zdrobilo prsa, ter je kmalu nato umrl. Huda žalost je zavladala v celi vojašnici; najbolj žalosten pa je bil šofer, ki tega ni storil nalašč. Kako žalostni so bile šele starši in žlahta! Veliko tolažbo mi je prinesel v Pirotu obisk Franca Jamnika, ki je bil v Nišu kaplan pri Hermanu Habiču. V Prištini pa sem skoraj redno lahko prihajal k spovedi in obhajilu, ker je tam služboval naš župnik Franc Skuhala. Naša stavba – 2. četa – je stala desno od vrat, blizu ograje. Tam smo posadili bore, ki smo jih v poletni vročini redno zalivali. Ostali so le pri nas – drugod po veliki vojašnici so se posušili, ker jih niso zalivali. V našem vodu je bil v Prištini moj desetar Bicak Jusuf iz okolice Peči na Kosovem, Tomislav Stojanovski iz Jabuke pri Pančevem, in Šuvalić Ređža iz vasi Šatorovići pri Modriči v Bosni, ki pa je bil hodža. Kar se tiče moje oznake »pop« (»duhovnik«), čeprav to še nisem bil, meni ni pravzaprav nič škodovala. Le v začetku me je naš podporočnik v Pirotu odgovarjal od poklica, sicer so me pa celo vojaščino pustili pri miru. Neki moj prijatelj pa se je hvalil, da ga le niso »pogruntali«. Kako je bilo to mogoče? Tudi na njegovem vojaškem oddelku so napisali kot njegovo karakteristiko, da je »pop«. Desetar pa je to prebral po cirilično: »ror«. »A kakvo zanimanje je to – ror?« »Jednostavno – mi pravimo rorove.« In niso si prišli gori do konca vojaščine, da je tudi on duhovniški pripravnik. Vojak v Prištini sem bil od februarja 1968 do februarja 1969 – torej eno celo leto; čeprav se čudno sliši, je bilo za vojaka v Prištini – vsaj kar se mene tiče - več ugodnosti kot v Pirotu. #Obstajala je katoliška cerkev, ki jo je gradil Jože Bakan. Ko sem jaz bil tam pri vojakih, pa je župnikoval svetniški duhovnik Franc skuhala, ki je pred tem bil spiritual v semenišču v Zadru. Imel sem torej priložnost, kadar sem smel v mesto – mislim, da je bila možnost mesečno – da prisostvujem sveti maši. če pa maše ni bilo, pa sem lahko opravil spoved. Potem so mi sestre postregle z malico. Kakega posebnega duhovnega vodstva nisem imel, ker je župnik vedno hitel maševat na neko podružnico in ni našel tako časa za vojake. #Ni bilo niti spolnega niti drugačnega nadlegovanja, razen enkrat na straži, ko me je neki kosovski Albanec izzival, češ »Ti pope, očeš da j. devojke«, pa sva se skoraj stepla. Komandant kasarne Milorad Manić je bil uvideven, pa me ni več pošiljal na stražo, ki ni bila daleč – vrata vojašnice Maršala Tita. #V Pirotu smo bili nastanjeni v starih vojašnicah, še izza stare kraljevine Srbije (stare okrog 100 let). Nato ni zbombardiral 1999 le tistih v Prištini, ampak tudi v Pirotu. A v Prištini so bile stavbe skoraj čisto nove, nekako po vzoru na tiste lepe velenjske stavbe, ki smo jim pravili četvorčki – ker so v eni stavbi lahko živele štiri družine. In tukaj in tam pa je bila pomanjkljivost, da je bilo pozimi dokaj hladno, ker so šparali z gorivom – premogom. v Pirotu se je to bolj občutilo. Zlasti pa smo prezebali, ko smo imeli zimske vojne vežbe, in smo kopali jarke, ravno za katoliški Božič 1968. Takrat smo spali v plehnatih halah, ki jih tisti mali ogenjček v sredini ni kaj dosti ogrel – in smo se na hladnem betonu nalezli revme. #Hrana je bila slej ko prej dokaj skromna. Medtem ko v Pirotu niti ni bila dobro pripravljena, je bila v Prištini dobro pripravljena. Za meso so govorili, da so najboljše kose pokradli oficirji in le redki je bil kuhar, ki se jim je upal zoperstaviti. Zato mesa skoraj nismo poznali med hrano. Je pa bilo hrane zadosti, zlasti za nas bolj suhe, drugi pa so večinoma lahko dobili repete. #Ni bilo nadlegovanja, ampak sem imel nekaj prijate-ljev; med njimi je bil Tone Ferlic, potem omenjeni Mijo Korade iz Zagreba, ki je bil jezuit, ki sem ga ob tistem srečanju na Jordanovcu, - kamor me je poklical Joška Rašaj, in smo tam obravnavali pastoralo za Cigane in druge selivce, - tudi obiskal na Palmotičevi 31, kjer je narodno svetišče Srca Jezusovega. Pri vojakih smo se družili tudi s tistim pravoslavnim bogoslovcem, ki je s svojo resnostjo in vernostjo napravil dober vtis. #V cerkev takrat ni bilo prepovedano hoditi, ampak na kopanje v neko umetno jezero jugovzhodno od Prištine, kjer je utonilo že nekaj vojakov. Kolikor sem hodil v cerkev, se ne spomnim, da bi bil razen Toneta opazil tam še kakega vojaka. #Že omenjeni Milorad Manić je bil poštenjak, ki ni dovolil, da bi se kdo izživljal nad vojaki. Bil je major in neki njegov kolega je maltretiral vojake: atomska z leva, atomska z desna, poleti pod polno opremo trčečim korakom itd. Njemu je bilo zadosti, pa mu je prisolil zaušnico. Za kazen so ga degradirali na kapetana prve klase, namesto da bi nagradili njegov čut za pravičnost. ==== U Prištini 47 ==== Za vreme služenja vojnog roka u Prištini, kuda smo krajem februara 1968. bili dobili prekomandu iz Pirota, čini mi se da sam bio svedok teške nesreće: nesretnim slučajem poginuo je dobri i uvijek veseli vojnik iz Bosne - Munib Hasanbašić, momak iz naše, odnosno druge čete, dok je istovarivao ugljen; mislim ipak, da sam okolnosti saznao kasnije, jer su bili na poslu momci malo jači od mene. Desetar je pitao ko se dobrovoljno javi da taj dan istovare ugljen. Među ostalima javio se Munib koji je bio veseo i druželjubiv momak. Jednom mi je kao dežurnom doduše zabranio da sušim gležnjake kraj peći dol kod kupatila – ali to je bila naredba odozgo i nisam mu zamerio. Ovaj put dok je istovarao ugljen, kamion je odjednom počeo kliziti prema vagonu jer je vozač – također vredan momak iz naše čete – iz neznanih razloga otpustio kočnicu. U svakom slučaju kamion je počeo kliziti bliže teretnom vagonu jer je teren bio malo nagnut na teretnoj stanici u Prištini - a nesretnog mladića pritisnuo je uz vagon tako jako, da mu je pritom prignečio prsa te je on nedugo zatim preminuo u bolnici. Teška je tuga zavladala celom vojarnom; najžalosniji je bio vozač koji to nije napravio navlaš; kakova je žalost zavladala tek u njegovoj porodici, ali najviše među nama, koji smo bili povezani kao braća! Poseta Franca Jamnika, koji je bio kapelan Hermana Habiča u Nišu te je meni i drugovima donosio svetu pričest te priliku za ispoved, pružala nam je veliku utehu u Pirotu. U Prištini sam, međutim, mogao gotovo redovito – barem jednom mesečno – dolaziti na ispoved i pričest, jer je ondje služio naš župnik Franc Skuhala. Naša zgrada – 2. četa – stajala je desno od kapije, blizu ograde. Tamo smo posadili borove koje smo za letnih vrućina redovito zalijevali. Ostali su samo kod nas – drugde sve nagore su se osušili jer ih nisu zalivali. U našem vodu u Prištini bili su moj desetar Bicak Jusuf iz okoline Peći na Kosovu, Tomislav Stojanovski iz Jabuke kod Pančeva i Šuvalić Redža iz sela Šatorovići kod Modriče u Bosni, koji je bio hodža; jedan je bio nišandžija, drugi donositoc (ja), a treći pomoćnik ili tako nešto, koji je nosio postolje. Naša grupa je bila primer bratstva i jedinstva: desetar Kosovar, mi vojnici jedan Slovenac, drugi Makedonac, a treći bosanski Musliman. Postali smo tako uvežbani, da smo išli čak držati predavanja za predvojničku obuku za mitraljez: jedanput dole na jug blizu Ljubotena u neko veliko selo, a drugi put na sever gore negde kod Kosovske Mitrovice – dakako sve napamet: sklapanje i rasklapanje… Što se tiče moje "pop" ("svećeničke") etikete, iako to još nisam bio, nije mi baš ništa naškodilo. Samo u početku me je naš potporučnik u Pirotu – kako sam već spomenuo – bezuspešno probao odvratiti me od mog zvanja, a možda i od katoličke vere; inače su me u vojsci ostavljali na miru i čak sam osećao neko poštovanje. Onog Simu, koji me je u Pirotu toliko namučio, poslali su u tkzv. „kaznenu kasarnu“, kako su vojnici govorili, u Đakovicu na jugu Kosova – i tako sam se ga oslobodio, što mi je mnogo značilo. Kad je jedanput moj desetar izustio neku bezobraznu reč, moj i njegov potporučnik odmah ga je ukorio. Jedan moj prijatelj se pohvalio kako njega ipak nisu otkrili, da je „pop“. Kako je to bilo moguće? I to se dogodilo usprkos činjenice, da su i u njegovom vojnom odseku kao njegovu karakteristiku napisali da je "pop". Njegov desetar, koji nije znao čitati latinicu, je to pročitao na ćirilici kao "ror". "Ali kakvo ti je to zanimanje - ror?" “Jednostavno – mi izrađujemo rorove.” I nije nikome palo na pamet do kraja vojnog roka da je i on pripravnik za katoličkog sveštenika; uostalom – koliko su drugi pretrpeli zbog svog duhovnog zvanja, mi smo u ono doba – posle pada Rankovića i u doba Titove posete Papi Pavlu VI. u Vatikanu – glede našeg verskog uverenja – barem u mojoj kasarni – prošli neobično dobro. Bio sam vojnik u Prištini od februara 1968. do februara 1969. - dakle jednu cijelu godinu; pošto sam dva puta davao krv, otišao sam kući četiri dana ranije. Iako čudno zvuči, za vojnika u Prištini je - bar što se mene tiče - bilo iz više razloga bolje nego u Pirotu. #Bila je katolička crkva koju je sagradio salezijanac Jože Bakan. Kad sam bio tamo s vojnicima, ali u pratnji samo jednoga ili dvojice, lepo nas je primao župnik Franc Skuhala, koji je pre toga bio duhovnik u Zadarskom semeništu. Tako sam imao priliku da idem u crkvu kad god mi je bilo dopušteno otići u grad - mislim da je to bila mesečna prilika – i primati svete sakramente. Zatim su mene i društvo časne sestre milosrdnice – koje su inače bile zaposlene u bližnjoj bolnici, poslužile zakuskom. Nisam imao nekog posebnog duhovnog vodstva, jer je župnik uvek žurio služiti misu na neku podružnicu – makar bi bilo dobro, da je imao više vremena za vojnike. #Nije bilo ni neprijatnog uznemiravanja, osim jednom na straži, koju sam držao sa ostalima samo kroz jedno razdoblje u vratarnici kasarne Maršala Tita, gde je bio natpis i na albanskom: „Kazerma e Marshall Titos“. Tada me je jedan drug muslimanski Kosovar izazivao govoreći: "Ti pope, želiš li da jeb. cure“, što me je toliko naljutilo, da smo se skoro ozbiljno potukli. Mislim da je bio zapovjednik naše čete Milorad Manić toliko pronicljiv i uviđavan, da me više uopšte nije slao na stražu, koja je bila nedaleko – na kapiji. Meni je to i odgovaralo, da bila je velika odgovornost imati sa sobom uvek bojevu municiju. #U Pirotu smo bili smešteni u starim zgradama, verovatno još iza stare Kraljevine Srbije (oko 100 ili čak 140 godina). Onda je 1999. bombardirana kasarna ne samo u Prištini, nego i u Pirotu. U Prištini su bile zgrade potpuno nove – celi breg je obuhvatalo mnogo lepih postojbi, pomalo po uzoru na one lepe zgrade u Novom Velenju, koje smo zvali četvorčke - jer su u jednoj zgradi mogle živeti četiri obitelji. A i u Pirotu i u Prištini je bio taj manjak da je zimi bilo dosta hladno jer su vrlo štedeli s gorivom – ugljenom. Posebno nam je bilo hladno kad smo imali zimske vojne vježbe i kopali rovove, slučajno ili namerno baš za katolički Božić 1968. Tada smo spavali u limenim halama, koje nimalo nije mogla ogrejati ona mala vatra u sredini – koja je po pravilu službe morala biti ugašena kod sviranja povečerja u 9 navečer. Nikakvo čudo, da smo zbog spavanja gotovo na golom hladnom betonu „zaradili“ reumu ili još što gore. #Hrana je i tu i tamo bila prilično skromna. Dok u Pirotu nije bila ni dobro pripremljena, u Prištini je bila uvek dovoljno kuhana. Što se mesa tiče, pričalo se da su najbolje komade krali časnici, a samo rijetki kuhar im se usudio suprotstaviti. Zato smo jedva poznavali meso; svakog ponedeljka smo „uživali“ jedući porciju „slanih i slatkih makarona“. Ali hrane je bilo dovoljno, barem za nas koji sitnije, dok su krupniji obično mogli tražiti i dobiti repete. #Nije bilo uznemiravanja rečima ili drugčije, kakvog sam gotovo svakog dana doživljavao u Pirotu, ali sam ovde imao suprotno Pirotu nekoliko dobrih prijatelja; među njima je bio svakako na prvom mestu bogoslov Tone Ferlic, s kojim sam bio u istoj kasarni i u Pirotu; zatim spomenuti Mijo Korade iz Zagreba, koji je bio isusovac, kojeg sam posetio tokom onog susreta na Jordanovcu - gdje me je pozvao Joška Rašaj, te smo tamo u Palmotičevoj 31 razgovarali o CCIT na Jordanovcu, koji je imao na skrbi Cigane i druge selioce. Bio sam tada kod njega u Nacionalnom svetištu Presvetog Srca Isusova. Među vojnicima je bio jedan od najboljih drugova i jedan pravoslavni bogoslov, koji nam je bio primer svojom ozbiljnošću i dubokom verom. == Sklici == {{sklici|2}} 5l5dun16cduodwebw7ipkw3byezk9fj 5736724 5736723 2022-08-19T21:49:43Z Stebunik 55592 /* U Prištini 47 */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} 201 sl-sh Najnovejši razpored poglavij in prevod poglavje za poglavjem Glej tudi del: https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Vadnica_(Oblikovanje)/peskovnik Wikipedija:Vadnica (Oblikovanje)/peskovnik - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org) =Bog vse obrača na dobro= ===Zlatomašnikovi spomini=== ====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo==== »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dragi bralec! Pred seboj imaš spomine zlatomašnika na prehojeno pot, pa tudi spodbudo mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom, ki je najbolj zanimiva pustolovščina, ki se lahko zgodi človeku in je zato vedno razburljiva in privlačna. Danes primanjkuje dobrih duhovnih poklicev; to je posledica pomanjkanja dobrih družinskih očetov in mater, propadanje družinskega življenja, predvsem pa pomanjkanja čuta za nadnaravno. Če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki ni prepričan, da je Bog človekov Stvarnik in Dobrotnik – nekoč pa bo tudi človekov Sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Prepričanje, da nad nami čuje Božja Previdnost, odganja bivanjski strah: glede nas samih, glede naših potomcev, glede naše sedanjosti in prihodnosti. Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak vsemogočni Bog, ki po krivih črtah človeške zmot piše ravno - ter ureja Božjo zgodovino. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici uokvirjeni sliki angelčkov z napisoma: »Ti o Bog si moj Gospod, jaz tvoj služabnik« (Ps 103,1); ter: »Upaj v Gospoda in delaj dobro« (Ps 37,3)! Če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali mnogi krščanski, pa tudi moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem; otrok je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu Bog pri spočetju ustvari neumrljivo dušo. Pred vsakim človekom je torej izbira: ali bo živel tako, »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj, in se je prvo vprašanje glasilo takole: »Čemu smo na svetu? – Na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.« To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. Potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, nerojenemu otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »Da postane dober kristjan in pošten državljan.« Vsako človeško življenje – tudi še nerojeno – je torej največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« V tej večnostni povezavi ima končno smisel druga rečenica istega profesorja: „Življenje je polno izgubljenih priložnosti.“ Te male priložnosti dobivajo svoj smisel le, če obstaja tudi velika Priložnost – a to je srečno življenje z Bogom v nebesih – drugače pa sploh nobena priložnost ne bi odgovarjala na zadnji „zakaj?“ in „čemu?“ Življenje brez Boga bi bilo torej življenje brez smisla. Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati od le v ta svet zagledanih ljudi ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet ravno v tistem času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenski izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (del; srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro ter izkoristil priložnosti, ki mu jih ponuja življenje. Iz take čvrste vere bodo rastli vrli in pošteni poklici, pa tudi novi in dobri duhovni poklici; če pa je družina ogrožena – in danes hudi duh uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast dobrega, koristnega in poštenega poklica. Ta zapis ne želi biti podoben morda Liutprandovi (920-972) »Antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja – vsem podobnostim sem se v prevodu želel izogniti. Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjovega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. Bo pa v njem od vsega po nekaj z namenom, da bi vsakdo našel zase kako spodbudo. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini; spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem jo dojemal. Na ta način bodo moji tukajšnji verniki, številni prijatelji in znanci dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in spodbudo za lepo življenje v slogi in miru ter za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu, saj »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo, kar poraja ljubezen do sočloveka. Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz dileme. Na ta način sem se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi jih je uspelo odstreti izpod tenčice pozabe. Proza je manj urejena, a pesmi so skbno sestavljene. Kolikor se spomnim, sem prvo pesem kot osemnajstletnik napisal v noviciatu 1962 na Reki na ulici Narodnog ustanka 62, sedaj Tržaški ulici. Tedaj smo bili še mladi in smo z odprtimi očmi sanjarili, zato nas ni bilo težko spodbuditi k pisanju pesmi. Tistikrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in na razpis smo se priglasili trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej vmes tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje. Moja mati Marija r. Brenčič je namreč bila pesnica in pisateljica, moj oče Anton Jelen je bil sicer umen drevesničar in sadjar, vendar tudi pisatelj in poročevalec, pa ima to nagnjenje tudi več mojih bratov in sester, med drugimi sestra Marica, ki rada poroča o krajevnih dogodkih, brat Blaž pa piše pesmi-črkospeve. Za konec tega uvoda pa naj bo pesem mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984 ter sem z njimi in zanje vztrajal v miru in vojni, v zdravju in bolezni, v veselju in žalosti. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik)</center> ! <center> László Kovács: Oče Janez (slovenski prevod)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Jovan (srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Zelo imam rad tega človeka; vedno ljubezen iz njega odseva. Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, prav kakor je nekoč to delal Učenik. Opravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih. V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. Značilna zanj je otroška ljubezen in radost. Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. (Prevedel Stebunik) </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad natapa rosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveo Stebunik) </poem> |} =Bog sve okreće na dobro= ===Zlatnomisnikovi memoari=== ====Moja mladomisničko i zlatnomisničko geslo==== “Sve surađuje na dobro onima koji ljube Boga” (Rimljanima 8:28) ===Uvod 1 === Poštovani čitatelji! Pred vama su zlatnomisnikova sećanja na prohodani put, ali i poticaj mladima da se odluče na putovanje s Isusom, što je najzanimljivija pustolovina koja se čoveku može ikada dogoditi te je stoga uvek uzbudljiva i privlačna. Danas postoji manjak dobrih duhovnih zvanja; to je zbog toga, jer nedostaju dobri očevi i majke, propada obiteljski život, a iznad svega, nestaje osjećaj za nadnaravno. Ako čovjek shvati da iznad sebe ima nekoga kome je odgovoran i kome će na kraju života davati odgovor, živeće drugačije nego onaj koji nije uveren da je Bog čovekov Stvoritelj i Dobročinitelj – i jednog dana on će također biti čovekov Sudija, koji dobro naplaćuje a zlo kažnjava. Vera u Boga, koji nas voli kao otac te bdije nad našom sudbinom odagnava strah te uliva nadu i poverenje: za sebe, za svoje potomke, za našu sadašnjost i budućnost. Živimo u teška vremena – ipak kršćanina teši spoznaja da ne pišu istoriju zemaljski moćnici, ma kako poznato im ime bilo i koliko velika njihova moć bila - već svemogući Bog, koji piše ravno i krivudavim crtama ljudske grešnosti - i sređuje Božju povest. Iz svoje sam obitelji – usprkos mnogim iskušenjima, opasnostima i teškoćama tokom i nakon Drugog svetskog rata – ponio u svet uverenje da Bog vodi našu sudbinu i da „što god Bog čini, sve čini dobro, pa makar i ne čini nam se dobro." U našoj staroj Klemšetovoj kući u spavaćoj sobi stajale su uokvirene slike dvaju anđelčića s natpisima: „Ti si, Bože, moj Gospodin, ja sam tvoj sluga“ (Ps 103,1); i: "Uzdaj se u Gospodina i čini dobro" (Ps 37,3)! Ako čovek živi u tom poverenju u Božje sveznanje, svemoć i sveprisutnost, tada će rado prihvatiti potomstvo iz Božjih ruku, kao što su to činili mnogi kršćani, uključujući i moje roditelje. Usprkos „modernim“ strujanjima i novim metodama „kulture smrti“, usprkos životu neprijateljskoj sredini, u veri su primali decu iz Božjih ruku kao njegov najveći dar. Bili su svjesni da je novorođeno dete najvredniji dar koji mogu darovati Crkvi, narodu i čovečanstvu. Čovek ne živi samo na ovom svetu, nego ima pred sobom svu večnost, za koju se odlučuje ovde i sada svojim životom; dakle, dete ima puno veću vrednost od auta ili kuće ili novca, jer će živeti večno jer mu Bog stvara besmrtnu dušu već pri začeću. Čovek dakle ima izbor: hoće li živeti tako da “jednog dana ode u raj” ili “da dođe u pakao.” Tako smo učili u prvom razredu pripremajući se za krizmu 1952. Među stotinjak pitanja je pitanje glasilo: „Zašto jesmo na svetu? – Na svetu jesmo da živimo po Božjoj volji i da se spasimo. Toliko je jednostavan, a opet tako siguran odgovor da učenjake ovog sveta ostavlja bez daha. Stoga svaki ljudski život ima neprocenjivu vrednost i treba ga čuvati, omogućujući nerođenom djetetu da dođe na ovaj svet i dobije prikladno obrazovanje, kako je rekao don Bosco: „Da postane dobar kršćanin i pošten građanin“. Svaki ljudski život – pa i nerođeni – stoga je najveća vrednost u svemiru, ili kako bi rekao pokojni lekar i branitelj nerođenog života Antun Lisec: „Začećem se stvara najveća vrednost svemira u najmanjoj mogućoj veličini i u najmanjem. prostoru." Život bez Boga bio bi dakle život bez smisla i za rođene i za nerođene. Koliko je neugodnosti naša majka morala pretrpeti od opakih ljudi koji nisu naklonošću pratili nas, njenu decu, koji smo jedan za drugim dolazili na svet baš u vreme, koje mnogobrojnim obiteljima nije bilo sklono, govori ova pesma moje majke: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenački izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (deo; srpskohrvatski prevod)</center> |- |<poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Čak iako te svijet prima s mržnjom i obema se zlobno ruga, da sam ponekad tužna do smrti - Samo s tvojim malim srcem moje srce kuca - i moja duša čeka samo taj tren, kad vidim tvoje oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970., u: Mir plave visine) </poem> |} Ako je čovek svestan svoje odgovornosti pred Bogom, te da mora dobro i ispravno koristiti sposobnosti koje mu je Bog dao, izbegavat će greh i činiti dobro. Iz takve će čvrste vere izrasti čestita i poštena zvanja, kao i nova i dobra duhovna zvanja; ali ako je obitelj ugrožena - a danas se đavao služi svim sredstvima da je uništi - naravno da je rast dobrih zvanja u korenu zaustavljen. Ovaj zapis ne želi sličiti Liutprandovom (920.-972.) "Antapodosis" (Obračun, Osveta), gde je poznati istoričar ocrnio svoje stvarne i navodne protivnike, kako iz svetovnog tako i iz crkvenog života. Neće to biti ni slika Augustinovih “Ispovesti” ili Finžgarovih “Godina moga putovanja”, gdje ima puno osobnih podataka i unutarnjih događaja. Nadam se ipak, da će svako naći neki poticaj za sebe. Ovom prilikom ističem da su to sećanja; a sećanje je poput sita kroz koje mnoge stvari odlaze u zaborav, dok se drugi događaji pojavljuju u osobno obojenom svetlu. Stoga možda neka tvrdnja ili zaključak u knjizi ne odgovara stvarnom stanju, nego je napisan onako kako sam ja čuo stvar ili kako sam je shvatio. Tako će moji ovdašnji vernici, brojni prijatelji i poznanici dobiti uvid u moj životni put – i poticaj da svi mi živimo lepim životom u razumevanju i miru i da strpljivo nosimo sve poteškoće po Isusovu primeru, jer „Bog sve na dobro okreće“ – naravno onima koje iskreno traže istinu i vole u dubini srca Boga i bližnjega svoga. Zamislio sam da će to zapravo biti poučan i zanimljiv životopis sa poglavljima koja obrađuju pojedina područja, koja će čitatelju, dakle, reći nešto novo, a možda kroz opisane događaje odgovoriti na neka njegova pitanja ili mu pokazati izlaz iz dileme. Na taj sam se način ograničio samo na pojedine stvari i područja iz svog dosadašnjeg života i rada, koliko sam ih uspio maknuti ispod vela zaborava. Koliko se sjećam, prvu sam pjesmu napisao kao osamnaestogodišnjak u novicijatu 1962. godine u Rijeci. Tada smo još bili mladi i maštali otvorenih očiju, pa nas nije bilo teško potaknuti na pisanje. Tada smo mi kao novaci išli na izlet na Učku s duhovnikom Serafinom Peliconom - i na natjecanje se prijavilo nas troje: jednu pjesmu je napisao Tone Krnc, drugu ja, ali se ne sećam ko napisao treću pesmu. Pesme će obogatiti ovu knjigu. Moja majka Marija je bila domaćica i pesnikinja, moj otac Anton bio je spretan rasadničar i voćar, ali i pisac; a tu sklonost ima i nekoliko moje braće i sestara, uključujući sestru Maricu koja voli izvještavati o lokalnim događanjima, dok brat Blaž piše pesme. Na kraju ovog uvoda trebala bi biti pesma mužljanskog pesnika Lászla Kovácsa, a izvornik glasi: „János atya“, što bi značilo "Otac Ivan". Neka ova pesma pokaže kako me moji Mužljanci vole, gotovo kao i ja njih – da barem neke od njih pridobijem za ljubav Kristovu. Ko pročita ovu pesmu u prozi, neće se čuditi zašto toliko volim biti među ovim dobrim i dragim ljudima, među koje me je Božja Providnost poslala davne 1984. godine, te sam s njima i za njih ustrajao u miru i ratu, u zdravlju. i bolesti, u radosti i tuzi. Razume se da ne umišljam da sam takav u stvarnosti: ali ovo mi je ipak poticaj da takav sve više postajem: {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: János atya (mađarski izvornik)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Ivan (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Jako volim ovog čoveka; ljubav uvek zrači iz njega. Svoj svakodnevni posao škropi rosom čiste nakane; on vodi stado koje mu je povereno u duhu Gospoda Isusa i s toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kao što je nekoć to činio Učitelj. Obilazi bolesnike – i decu i odrasle. U službi Božjoj nastoji pružiti pomoć anđela. Značajna je za njega dečja ljubav i radost. Veliki je štovatelj Srca Isusova i gorljivi širitelj njegove ljubavi naš otac Ivan, koji ovdje živi sa nama. </poem> |} === Moja mati 4 === Moja mati je bila Marija Brenčičeva, po domače Gojerjeva; zvesta žena možu Antonu Jelenu, po domače Klemšetovemu, nam otrokom dobra in skrbna mati. V svojem času pa je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in dopisnica (tj. publicistka). Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. Rodila se je v revni družini očetu Francu Brenčiču in materi Mariji rojeni Cankar iz Kajndola, po domače pri »Gojerju«. Imela je brata Franceta in Jožeta ter sestro Cilko; v tej družini niso poznali jetike, ki je razsajala po tolikerih slovenskih družinah in pobirala žrtve zlasti med mladimi naraščaji. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica nacionaliziranega, tako rekoč »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah. Tam je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem Antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru, ki pa je večji in bolj znan. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sestoji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče. === Moja majka === Majka mi je bila Marija Brenčičeva, s nadimkom Gojerjeva; verna žena svom suprugu Antonu Jelenu, dobra i brižna majka svoje dece. U Staroj Jugoslaviji u svoje vreme bila je najslavnija mlada slovenačka pesnikinja, a zrelim godinama postala je oduševljena spisateljica. Rođena je 28. januara 1919. u Podlipi kod Vrhnike u Notranjskoj, 26 km jugozapadno od Ljubljane a umrla je na prvi dan proleća, 21. marta 2000. u Arnačama, župa Št. Ilj kod Velenja. Rođena je od oca Franca Brenčiča i majke Marije rođene Cankar iz Kajndola. Braća su joj bili France i Jože a sestra Cilka; u ovoj obitelji nisu poznavali tuberkulozu koja se raširila po tolikim obiteljima i tražila žrtve, osobito među mladima. Nakon završene pučke škole u rodnom mjestu, 1938.-1939. bila je učenica Banovinske poljoprivredne i gospodarske škole u Maloj Loki kod Trebnja, koju su vodile školske sestre. Tadašnja poglavarica bila je izrazito bistra, dalekovidna i uravnotežena Hedvika Puntar, i sama književnica. Godine 1959. Mohorova izdavačka kuća objavila je njezinu knjigu “Na ženi dom stoji” koja je čitateljstvo rado prihvatilo, jer je to praktični priručnik za žene, majke i domaćice; ta i danas je dom u ženskim rukama." Bila je izuzetno snalažljiva, reklo bi se moderna žena koja je i u socijalizmu mogla biti direktorica nacionaliziranog, da tako kažemo, "svog" sestrinskog imanja. u Repnju. Tu je godinama bio kućni svećenik poznati psiholog Anton Trstenjak. To što je mogao "proizvoditi" knjige u vreme kada nije bilo računara velika je zasluga školskih časnih sestara koje su mu nesebično pomagale u opsežnom poslu. Tako je moja majka bila u školi kod tih sestara i uređivala je školsko spomen-glasilo „Sončni žar“ s prilozima u prozi i pesmama – svojima i onih od drugarica. Dana 5. novembra 1939. venčanje je bilo u kapeli Jožeta Plečnika. Venčao ih je katedralni župnik, dekan i skladatelj Franc Kimovec. Bilo je to prvo venčanje u ovoj dvorskoj kapeli, gde je Marija bila učenica 10. godine Banovinske poljoprivredne i domaćinske škole. Postoji slika njihovog venčanja, kao i njezina višejezična stranica na internetu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Kada se Marija opraštala od Vrhnike, društvo vrhničkih momaka oprostio se od nje posebnom grupnom razglednicom, na kojoj je Marija prikazana kao pesnička muza. Nakon venčanja u Maloj Loki sa Antonom Jelenom, otišla je na njegovo imanje, u Šentilj kod Velenja, to je 24 km severnozapadno od Celja. Mnogi naš Šentilj brkaju s onim na granici kod Maribora, koji je veći i poznatiji. Možda još ne znate da, osim ova dva, postoji Šentilj kod Mislinja, kao i Št.Ilj u Koruškoj, u Rožu, kod Celovca. Št.Ilj se naziva i gradska župa u Celovcu u južnoj Austriji. Naš Šentilj je župa u dekanatu Šaleške doline koja se sastoji od nekoliko "službenih" zaseoka: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje i Spodnje) i Ložnica. Osim ovih, tu su i "neslužbeni" manji zaseoci kao Podkoželj i Kote. ==== Selitev 5 ==== Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje; zlasti tisti, ki so svojo vernost kazali tudi na zunaj, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj zaznamovala selitev. Takrat so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin Južne Štajerske in Gorenjske v Srbijo ali na Hrvaško. Med drugimi je bil izseljen duhovnik in pisatelj Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, kdaj bo na vrsti naslednji. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je zasedlo partizanstvo. Med Nemčijo so se morali otroci in odrasli učiti nemščine. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih je pisala v gotici nemščino – in sem se je iz njenih zvezkov tudi jaz priučil. Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli – prispel do Pragerskega, so prišle dobre ženske, ki so prinesle hrano odraslim in mleko otrokom. V Mariboru jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil vojak z Dunaja: prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas. Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa: »Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno vojašnico v Mariboru. Rešil jih je vojak – katoličan in Dunajčan Josef Hummel. »Spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942; na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti;« ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. Zgodilo pa se je takole: „Bum, bum, bum!“ je zaropotalo po leseni steni naše kočice. Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »Aufmachen! auf!« »Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož; vedela sem: »Po nas so prišli!« In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila: »Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! Takrat boste pa vi šli!« In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma! In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov; nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj; nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) Čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? Najprej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega; njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. Vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. Ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku; on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov; starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka; v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. ==== Seoba 5 ==== Moje roditelje, posebno moju majku, Drugi svetski rat sa svojim užasima teško je pogodio i doživotno obeležio, kao i željezno doba nakon njega, kada su vernici koji su odbijali poslušati naredbe bezbožne vlasti morali živeti ne samo u siromaštvu, nego i u svim vrstama drugorazrednosti i ponižavanja; pogotovo oni koji su svoju veru iskazivali očito. Tekom samog rata našu je obitelj najviše obeležilo preseljenje. U to su vreme nacisti započeli iseljavanje svesnih Slovenaca iz zaposednutih područja Južne Štajerske i Gorenjske u Srbiju ili Hrvatsku. Između ostalih, iseljen je bio i poznati svećenik i književnik Franc Ksaver Meško, kao i naš domaći župnik Jurij Lebič. Niko nije znao kada će doći na red. Tim svojim neljudskim ponašanjem Hitler je zapravo nehotice pripremio prazninu koju je zauzelo partizanstvo. Za vreme Nemačke deca i odrasli morali su učiti nemački. Moja je majka pisala u svesku gotski njemački – a i ja sam ga naučio iz njezinih beležnica. Moja sestra Hedvika tada je imala samo šest meseci. Kad je transport s brojnim iseljenicima - od kojih se nisu svi vratili, jer su neki umrli tekom iseljavanja - stigao u Pragersko, došle su dobre žene i donele hranu za odrasle i mleko za decu. U Mariboru ih je od daljnjeg puta do Slavonske Požege spasio vojnik iz Beča: isti onaj koji je s kolegom došao po njih u automobilu u pola dva ujutro; čak im je na vlastitu odgovornost ishodio dopuštenje da se isti dan vrate kući. Ovako je majka ispričala za novine „Kmečki glas“: “Svaki dan je bilo nešto; rat u Poljskoj počeo je već kad sam bila u Maloj Loki; ali onda si svaki dan nešto očekivao, bojao si se, deca su dolazila. Četrdesete godine Hedvika je bila rođena, a s četrdeset i prve - jedne nedelje u julu – Jelenovu mladu porodicu su usred noći odveli u gradsku vojarnu u Mariboru.“ Spasio ih je vojnik – katolik i Bečlija Josef Hummel. “Sreli smo se tada, u pola dva ujutro 1942. godine; ali mu posle rata nismo smeli ići na sprovod“ jer nisu bili u partiji i jer su redovito išli u crkvu s celom obitelji. Ali evo kako se to dogodilo: “Bum, bum, bum!” zatutnjalo je uz drveni zid naše kuće. „Jelen - Anton, Marie, Hedwig!" i opet: "Aufmachen! auf!" - Došli su po radio - tešio je muž u polusnu; znala sam: "Došli su po nas!" I kad je konačno moj muž, još uvek zbunjen, otvorio vrata hodnika, vratio se u spavaću sobu i rekao: “Mama, moramo ići!” Ja sam pojurila prema strancima i viknula: „Ako moramo ići, ići ćemo! I vratićemo se! Onda ćete vi otići!" I nisam osećala nikakvu tugu, nisam vrištala, nisam psovala, samo sam osjećala duboku mržnju i otpor. Kad bi barem mogla uništiti ove nasilnike koji nas teraju od kuće! „A taj neprijatelj, koji je došao po nas da nas uhapsi i odvede u vojarnu Melje u Mariboru pa dalje u Slavonsku Požegu, bio je prijateljski nastrojen Bečlija Josef Hummel. Toliko je dugo govorio za nas u uredu u Mariboru da smo se vratili kući; nismo gledali na sat kad je bilo, ali iz noći u noć, godinama i godinama, budila sam se nekoliko minuta pre pola dva ujutro; nema noćnih mora, nema teškog sna, samo trzaj buđenja. Ostala sam budna do dva i onda opet zaspala, a nisam znala zašto...“ (M. Brenčič-Jelen: „Priča mog života, Tisuće su ih selili;“ objavljena u reviji Zdravje) Čemu bi se mogao pripisati ovaj gotovo čudesan povratak? Prvo, naravno, pobožnosti koju je cela naša obitelj gajila prema Presvetom Srcu Isusovu; njegova je slika vladala dnevnim boravkom koji smo zvali "hiša". Molili smo kod večernjih molitava krunicu svaku večer pod vodstvom bake. Razmišljajući o tim neobičnim događajima, zaključio sam da je na tijek događaja uticao i prijateljski prijem nepoznatog vojnika iz Beča, koji je kod kuće ostavio svoju mladu ženu i dvoje dece - dečaka i devojčicu. Naravno, vojnici nisu bili krivi što su noću poslani na tako tužnu misiju. Zato je baka poslužila toplim čajem Jozefa koji je čekao povratak drug da preseli još jednu obitelj iz Šentandraža. I ne samo to: tada su ruže, jer se i otac bavio uzgojem ruža, najljepše cvetale i išli su ih pokazati ovom vojniku; a pokazao se i zahvalnim. Zapečatio je „kočo“ – tako smo zvali donju kuću u kojoj smo mi „mladi“ živeli, dao baki ključ govoreći: „Kuća je zapečaćena; ako ko dođe tražiti ključ, nemojte mu ga nikako davati.“ I dođe on – jedan naš komšija; roditelji nikad nisu hteli otkriti ime onoga ko bi želeo uživati u uređenom imanju s rasadnikom i ružičnjakom. Mislim da su moji roditelji bili pravi heroji u čuvanju takve tajne; u strahu da se neko ne osveti, odneli su ovu tajnu u grob; ja sam iz drugih okolnosti izveo svoj zaključak, kojega neću nikome poveriti iako su sada su već svi pokojni. ==== Mama pesnica 6 ==== Mama je pesmi začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''; objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: {| class="wikitable" |- ! List je odpadel |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> |} Vse pesmi razen ene – »Maturantka« (92 – Griški) – so v tistem koledarju od moje mame – tako je bila takrat upoštevana! Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. Med vojno ni pisala, saj »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': #''Spev tihe doline'' (1937), #''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), #''Vrisk jasne planine'' (1969) ter #''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3): {| class="wikitable" |- ! Stopil bom k oltarju (del) |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> |} Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. Izdala je dve knjigi izvirnih črtic: #''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter #''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal; nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil ob slovesnsostih pritrkovalec na Rakovniku, doma pa pred vojno gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je nič hudega sluteč na poziv javil novim oblastem, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem Rogu; o tem priča spomenik komunističnim žrtvam na podlipskem pokopališču, ko je bil brez sodbe pomorjen cvet podlipske mladosti. Od Marije Jelen Brenčičeve smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju in upanju na vstajenje, na šentiljskem pokopališču v soboto, dne 25. marca 2000. ==== Majka pesnikinja 6 ==== Majka je počela pisati pesme u pučkoj školi i kasnije ih objavljivala u nedeljnim dodacima slovenskih novina Mladem Slovencu i Družini; objavljivala je u još nekoliko novina (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) te u Slovenskom i Mohorjevom kalendaru. Zanimljivo: urednici su njezin rad uzeli u obzir u tolikoj meri da je „Kalendar Družbe sv. Mohorja" za 1939. godinu objavio svega četiri pesme: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca« ("Na dnu srca mi sreća počiva"), »Vzklik« (Usklik), »List je odpadel« (List je otpao), koja je tako svojstvena za njeno pesničko raspoloženje: {| class="wikitable" |- ! <center>List je odpadel (slovenački izvornik)</center> ! <center>Otpao je list (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> | <poem> Povjetarac je zapuhao kroz krošnje drveća; list je pao sa zelene grane. Sve je drvo radosno zadrhtalo, tiho šuškajući na blagom povetarcu. Pomislila sam: „Je li već stvarno jesen? Sve je u punom rastu - a list je već žut. Ah, naravno, jer već usred leta mnogo lišća otpada, mnogo cveća uvene. Ne samo usred leta - u rano proleće mnogi lepi snovi umiru u duši mladi... </poem> |} Sve su pesme osim jedne - u tom kalendaru od moje majke - tako se ona tada smatrala cenjenom! U samoizdavanju je objavila četiri zbirke. Pesme su joj same dolazile za vreme rada u polju ili na livadi. Kad je stigla kući, zapisala ih je - imala je tako neverojatno pamćenje. Napisala je i sonetni venac i druge vrste – pravo čudo od deteta. Pesme za prvu zbirku sama je prikupila i objavila u samoizdavanju, a većinu ih je i sama prodala, vozeći se biciklom po Notranjskoj i Dolenjskoj. Nakon udaje povremeno je objavljivala u verskom listu Lavantinske biskupije. Za vreme rata nije pisala, jer "inter arma tacent musae". I kasnije se retko oglašavala, uglavnom pjesmama vjerskog sadržaja u „Družini“. Krajem šezdesetih godina priredila je još tri zbirke pesama, koje s prvom čine ciklus zajedničkog naziva „Spev tihe doline“: #''Spev tihe doline'' (''Pesma tihe doline'' (1937.), #''Vzdih cvetne dobrave'' (''Uzdah cvetne dubrave'') (1968.), #''Vrisk jasne planine'' (''Vik planine jasne'') (1969) te #''Mir sinje višave'' (''Mir plave visine'') (1970). Ovu posljednju zbirku pesama posvetila je meni – mladomisniku rečima: „Za uspomenu na Tvoj veliki dan!“ To posebno dolazi do izražaja u pesmi „Pristupam ka oltaru“: {| class="wikitable" |- ! <center>Stopil bom k oltarju (slovenački izvornik)</center> ! <center>Pristupam ka oltaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> | <poem> Čime da ti uzvratim, Gospodine, za sve tvoje milosti? Uzeću kalež spasenja u posvećene ruke: s pouzdanjem ću iz dana u dan zazivati tvoje Ime — i ti ćeš prihvatiti moje molitve i hvale! Na tvom oltaru Magnificat peva moja duša... U samoći svetišta verno ću slušati tvoj glas. Moje srce je spremno na svaku tvoju naredbu - Govori, Gospodine! – tvoj odani sluga sluša! </poem> |} Napisala je nekoliko dramskih igrokaza za djecu: Radio Ljubljana emitirala je njezinu radiodramu u stihovima: "Mamica, spet si naša" ("Majčice, opet si naša" (1939.). U ljubljanskom opernom kazalištu (1939.) izvedena je dječja opereta ''Mamice naše z dejanji slavimo'' (»S djelima slavimo naše majčice«), skladatelja Matije Tomca. Autorica je stihova za glazbeno delo prema narodnim motivima za dramu koju je napisao njezin suprug: ''Elektriko hočemo!'' ("Struju hoćemo!" 1947.). Godine 1986. počela je pisati prozu uspomena. Pripovetke i priče, u kojima se priseća mladosti u rodnoj dolini, objavljivala je u Kmečkom glasu i drugim časopisima te u dve zbirke knjiga. Odjeknula je njezina priča “Pravičnik in krivičnik” ("Pravednik i nepravednik"). Objavila je dve knjige izvornih crtica: #''Naših njiv nihče več ne orje'' ("Naše njive više niko ne ore" Kmečki glas 1991) i #"Sedem ključavnic" (''Sedam brava'' Ognjišče 1995), koja je zbog lepog jezika bila obavezna lektira u osnovnoj školi. Mnoge pjesme i stihovi ostali su u rukopisu; među ostalim, iznimno zanimljiv zapis "Naš Miško" - o našem vrednom konju lipicancu Mišku koji nas je vozio zaprežnim kolima stotinjak kilometara: od Šentilja preko tadašnje Ljubljane preko Vrhnike sve do maminog rodnog sela Podlipa, gdje smo proveli ugodne dane odmora s majkom. Ovaj naš Miško se jako bojao automobila, iako ih tada nije bilo puno. Ali ovaj put u Ljubljani, kad smo se vozili Tržaškom cestom, nije ih se nimalo bojao ni automobila ni tramvaja - toliko je bio umoran. Ali izdržao je test nevjerojatno dobro. U Podlipi se je odmorio on i mi; vraćali smo se tada preko Repnja i Kamnika i po nekom strašno strmom klancu kući. Od 1992. kao udovica nikako nije mogla zaboraviti dobrog supruga. Rekla nam je da su časne sestre rekle imale čudnu naviku, da su kazale pitomkama neka spale ljubavna pisma jer dečki lažu. Ali rekla je da otac nije bio takav. Kao dečko napisao joj je i ovo: „Ja sam običan seljački momak koji te iskreno voli i poštuje. Znaćeš što sam ti značio i koga si izgubila tek kad mene više ne bude na svetu.” “I bila je istina, bio je baš onakav kakav je napisao u ljubavnom pismu” – rekla nam je više puta i mi smo se svi s time slagali. Mama se rastresla skupljajući svoje rukopise koje je tipkala na starom pisaćem stroju Underwood iz 1922. godine. Nakon muževe smrti, cela obitelj otišla je na tako voljenu "Uršku", kako smo zvali "Uršlju goru" iznad Slovenjgradca. Kasnije je slomila kuk te se lečila u Celju i Laškom. Bila je ugodno iznenađena kada sam je nekoliko puta posetio iz "tako daleke Vojvodine". U to vreme morali smo dugo putovati kroz Mađarsku, jer se preko Hrvatske nije moglo zbog ratnih opasnosti. Čitav život u brizi za veliku obitelj i pod pritiskom nepovoljne okoline - posebno pod bezbožnom vlašću - te poslednjih meseci u teškim bolovima zbog neizlečive bolesti - na kraju života potpuno se smirila i vedro nam pričala nepoznate pojedinosti iz svog bogatog života, a okrepljena svetim sakramentima ispoveđu, pomazanjem i pričešću, gotovo je radosno iščekivala smrt, koja ju je odvela na susret s Bogom, s ljubljenim mužem i ostalom rodbinom, a posebno s bratom Francem, koji je na Rakovniku bio klepac prilikom svečanosti, a kod kuće vođa prosvetnog rada u Podlipi. Nakon rata se ne sluteći zlo prijavio novoj vlasti, te je zajedno s drugim nevinim ljudima ubijen daleko od kuće u Kočevskom Rogu; o tome svedoči i spomenik brojnim komunističkim žrtvama na podlipskom groblju, kada je bez suđenja ubijen cvet ne samo podlipske mladosti. Sprovodom koji je nalikovao trijumfu i nadom u uskrsnuće, oprostili smo se od majke na groblju u Šentilju u subotu 25. marta jubilarne 2000. godine. ===Moj oče sadjar 8 === Tudi moj oče Anton Jelen ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen On je bil v prvi vrsti skrben oče in dober ter zvest mož svoje žene Marije, s katero se je poročil, ko je imel že spoštljivih 32 let. Po mojem osebnem mnenju je težko dobil nevesto v hišo, v kateri je razsajala jetika, ki je odnašala eno mlado življenje za drugim, saj takrat še ni bilo zdravila zanjo. Po domače se pri hiši pravi pri Klemšetovih – je že moral kdo od davnih prednikov imeti ime Klemen. Med drugim pa se je ukvarjal že v tistih časih amatersko s fotografiranjem. Verjetno je to nagnjenje zapisano že v naših genih – česar pa prejšnji banatski škof László Huzsvár (1931-2016) ni mogel razumeti – in me je menda zato poslal 2007 na neprostovoljne počitnice, na kar je moj veliki prijatelj, izreden dušni pastir in dobrotnik vseh potrebnih – polzelski župnik Jože Kovačec – nejeverno zmajal z glavo: »Zaradi slikanja?« Ni pa poslal le mene… Oče je objavljal članke v raznih strokovnih revijah; na mamino pobudo in z njeno pomočjo je izdal tudi knjigo črtic iz svoje mladosti. Podobno sem tudi jaz na željo sobratov – po prihodu v Beograd – pošiljal poročila v razne liste, ki so bili v več jezikih: slovenska Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvaški Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica), madžarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), včasih pa tudi v naše salezijansko glasilo Bollettino Salesiano (Turin). Poročilo brez slike pa ne pove veliko: zato sem članke opremljal z lastnimi fotkami. S tem je bilo pred nastopom digitalne fotografije izredno veliko dela: moral si kupiti film, poslikat, ga dati razvit, in šele nato si lahko poslal slike – vedno seveda z zamudo… Moj oče je še znal na pamet staroavstrijsko himno in je tudi sicer rad pel, kot sploh vsi Klemšetovi. Poročil se je 1939 na Mali Loki z Marijo rojeno Brenčič. Skupaj z njo je napisal neke vrste opereto »Elektriko hočemo«. Po njegovi lastni pripovedi je sam šel z vozom po žico tja nekam v Dravograd. Posmrtno pa je izšla zbirka njegovih črtic »Moj križev pot« (Kmečki glas, Ljubljana 2001). Priden kot mravlja je že ob pol petih zjutraj nahranil živino v hlevu. Mi otroci smo pasli krave in skoraj vedno smo imeli tri ali štiri. Liča je imela roge čisto v oči in je bila prívodna (=pohlevna), Čebela mlajša in živahna, Bavča pa je imele roge navzgor in je pa bila precej muhasta. Kravam smo ukazovali na desno »čo«, na levo pa »hejc«, medtem ko smo konju Mišku na desno ukazali »tibo«, a na levo »bistahar«, nazaj pa »zurik« (nemško »nazaj«). Od kod so ti drugi izrazi, nimam pojma. Toliko krav je bilo potrebno, da je bilo za otroke in tudi drugo veliko družino vedno zadosti mleka pri hiši. Ko sem bil še majhen, smo vse pridelovali doma, tudi vse vrste žita: pšenico, koruzo, pa tudi oves, lan, proso in ajdo. Spominjam se še, kako smo na pokošenem travniku sušili lanena stebelca, iz katerih so potem dobivali temnosivo prejo. Dela na statvah – ki smo jih tudi imeli – se ne spomnim – spomnim pa se, da smo predli ovčjo volno, čeprav ovc pri hiši nikoli nismo redili. Stara hiša »pri ta zgornjih«, v kateri so se rodili moji strici in tete, je bila postavljena in je imela letnico na lesenih vratih 1881. Na tem mestu so zgradili novo hišo, le da so jo obrnili drugače, v pričakovanju moje nove maše že leta 1964 – kajti v tistih zlatih časih so bile take slovesnosti skoraj obvezno doma. Oče Anton se je torej rodil 4. januarja 1907 v vasici Arnače; Šentilj je bil tedaj središče in občine in župnije. Že v zgodnji mladosti ga je zanimalo drevesničarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo; pritegnil ga je zgled sorodnikov bratov Dolinšek (p.d. Vrbajak), ki so se vsi ukvarjali s to panogo: Blaž na domu v Podkožlju, Vinko v Selnici ob Dravi, najbolj znan pa je postal Ivan, ki si je ustvaril dom v Kamnici pri Mariboru. Šentiljska zemlja je bila težka in ilovnata in dokaj nehvaležna za obdelovanje. Če si pa presadil drevesca iz težke šentiljske zemlje na primer v lažjo savinjsko, so izredno dobro uspevala. V mladosti je izgubil oče več bratov in sester zaradi neozdravljive jetike. Tudi sam je zbolel pri sedmem letu, vendar se je pri njem ko po čudežu zazdravila, da je dočakal skoraj 86 let. Kako rad je imel nas otroke, izpričuje tudi božično voščilo za Božič, ki mi ga je poslal v Beograd 16. decembra 1983, kjer takole pravi: :Dragi Ivo! Premišljujem, kakšne lepe besede naj napišem sinku v daljni, mrzli tujini. Kar vem, da ne bom našel tiste odrešilne besede. »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« so uporabljali že naši pradedje in dedje, četudi ne pove vsega, kar hoče povedati to ubogo srce. Vedno smo v duhu s Teboj. - Vsi Tvoji, posebno atek. 5. novembra 1939 se je torej poročil z gojenko gospodinjske šole, ki so jo vodile šolske sestre v malološki Plečnikovi kapeli. Poročal je stolni dekan in skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je pravila, da ju je poročal novomeški frančiškan pater Ciprijan Napast. Možno je, da je Kimovec kot priznan glasbenik pri tej maši orglal, Napast pa poročal. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki. Marija Brenčič je po končani šoli odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetovim« v Šentilju, kjer so poleg matere-vdove Marije živeli še njegovi neporočeni bratje in sestre: Ivan, Martin (organist), Jožefa. Zaradi dela v drevesnici je bila pri hiši vedno tudi še delovna sila, navadno kak bližnji sorodnik ali birmanec. oni so pomagali nam pri delu, v zameno pa so dobivali hrano, ki jo je takrat v povojnem času večkrat primanjkovalo. Tako je zame skrbela v moji mladosti in me v času bolezni mame in stare mame tako rekoč vzgajala sorodnica Borčenova Pepa (Jožefa Cvikl) – ki se je pozneje poročila z Goršekovim Francem, ki se je pa pisal Jelen, kot mi. V moji mladosti je bilo v naši vasi 12 družin s priimkom Jelen: jeleni in košute so se pa sčasoma v vasi neverjetno namnožili. Kot odlična cerkvena pevka je znala veliko starih pesmi, in me je nekaterih tudi naučila. Moj oče Anton se je začel ukvarjati z drevesničarstvom že pri svojih šestnajstih letih, ko je za lepo sadje dobil prvo priznanje. Kot omenjeno, je bil tudi amaterski fotograf, ki je slikal še na steklene plošče in potem odlične slike sam izdeloval; med drugim je slikal tudi Rajhovo družino s 13-imi otroki pred njihovo hišico, ki je danes last politika Janeza Janša in njegove žene zdravnice Urške Bačovnikove. V razne časopise je pošiljal moj oče strokovne članke s svojega področja, pa tudi imel predavanja o sadjarstvu in drevesničarstvu po raznih krajih Slovenije, kamor sem ga včasih tudi jaz spremljal. Bil je v pravem pomenu napreden in umen gospodar, ki je spremljal razvoj kmetijstva, vrtnarstva in sadjarstva. Imel je navado reči: »Kdor ne hodi s časom vštric, postane času stric!« Trudil se je priskrbeti vsakdanji kruh do osemnajstčlanski družini. Motil bi se pa tisti, ki bi menil, da je bil sebičen. V njem sem nasprotno videl zgled pravega kristjana, ki ni narejeno pobožen le v cerkvi, ampak je večkrat tudi gmotno podpiral ljudi, ki so bili v potrebi – čeprav v naši družini ni bilo bogastva in smo zaradi visokih davkov sami težko shajali. Davki so trkali na vrata štirikrat na leto - drevesca je pa mogoče prodajati le jeseni – pa si je večkrat sposojal denar pri sosedih, ki so delali v velenjskem rudniku in so imeli redno in dobro plačo. Zasebnega kmeta so tedaj tako v Sloveniji, Vojvodini in drugod po Jugoslaviji hoteli uničiti. Oče nam je večkrat dejal: »Nas 'kulakov', kakor nas zmerjajo, v komunizmu pravzaprav ne bi smelo več biti.« Kljub temu je vsak berač pri nas našel gostoljubno prenočišče: dobil je večerjo, očetu je izročil cigarete in vžigalice, ter lahko odšel spat na slamo na marofu. Moj oče glede vere ni poznal šale. Vse je žrtvoval, da bi svoje otroke vzgojil v poštene državljane in dobre kristjane. Zvedel je nekoč, da je neki učitelj govoril proti veri. Bilo pa je takole: očetov vnuk je prinesel domov nezaslišano novico, da en učitelj govori proti veri. Ta učitelj, ki je stanoval v Šentilju, je imel hčerko, ki je v šoli pred vsem razredom rekla, in je verjetno bila tako naučena: »V začetku so ljudje ustvarili Boga.« In on je nadaljeval v tem slogu… Pri očetu pa je nedavno tega kupil mlada drevesca in ga prosil, naj mu obreže starejše drevje. Ko mu je sicer dobri učitelj držal lojtro in tako ni imel kam pobegniti, ga je oče vprašal: »Ali vi res našim otrokom v šoli govorite da ni Boga?« Učitelj je v zadregi odgovoril: »Jaz imam pač tako prepričanje – pač ne verujem v Boga.« »Vi lahko imate tako prepričanje, ampak s tem še nimate pravice, da ga vsiljujete našim otrokom. Mi ne želimo, da bi se kaj takega delalo v šoli. Če mislite s tem nadaljevati, pojdite učit drugam, kjer vas bodo radi poslušali.« In učitelj je res začel učiti v Velenju. Kmalu pa se je temeljito razočaral nad »socialistično svetlo prihodnostjo«, nad katero je bil poprej tako navdušen: velenjska občina je namreč hotela zazidati središče naše vasi, in po načrtih bi podrli tudi njegovo lepo in novo hišo s sadovnjakom vred. To ga je hudo potrlo in verjetno si je to tako gnal k srcu, da je kmalu umrl. Nekoč mi je dejal, ko sva se vračala iz Velenja, tam nekje pri Krančeku, kjer je v slepem oknu bil postavljen lep Marijin kipec: »Veš Ivo, človek mora imeti vero. Če ti vzamejo vero, potem te oropajo tistega najdragocenejšega in tak človek ne ve niti zakaj živi in kako naj živi. Ljudje brez prave vere so res nesrečni.« On pa je bil v svoji dobroti in nesebičnosti vedno vesel in srečen. Cela družina – s posli vred – je vsako nedeljo – razen če je bil kdo bolan – prisostvovala sveti maši. Redno smo molili pred jedjo in po jedi, pa tudi večerne molitve smo skupaj opravljali – in nam ni bilo težko. V tistih sicer težkih časih smo tudi zelo veliko skupaj prepevali. To se je dogajalo zlasti, kadar smo delali v vinogradu, na travniku, pri žetvi – posebno pa pri kožuhanju (=ličkanju) koruze. Kljub temu, da ga je v mladosti napadla jetika, je dočakal častitljivo starost in se je še vozil z mopedom: s tistim mopedom, s katerim je mene obiskal ponoči – z vožnjo 150 km čez hribe in doline v Križevcih, ko sem hotel nazaj domov ob spoznanju, da je tam »šola za pripravljanje duhovnikov« in ne »šola kar tako«. Pozneje pa sem se sam odločil za ta poklic in sem – z Božjo pomočjo – v njem vztrajal. Ko se je oče še na stara leta tako vozil, ga je dež dobro premočil in takrat se je prehladil; od tega si ni več opomogel in je moral v posteljo; vsak prvi petek ga je obiskoval župnik Jože Škrinjar in ga krepčal s svetimi zakramenti. Jaz sem očeta nekoč vprašal, ali se kaj spoveduje; vedeli smo namreč, da je hodil k celjskim kapucinom vsako leto enkrat in sicer za Porcijunkulo – in da se je tam spovedal in obhajal. Ko mu je nekoč ljudski misijonar Janez Jenko dobronamerno predlagal, naj hodi kot tak poštenjak bolj pogosto ali celo vsak dan k obhajilu, se je celo razhudil: »Kaj me bo le silil k temu, ko smo pa tako navajeni od mladosti.« Poznal je namreč ljudi, ki so pobožni samo v cerkvi, zunaj pa živijo drugače. On je bil pa dosleden: iskrena pobožnost, iskrena praksa, kar je tako redko v današnjem zmaterializiranem svetu – čeprav je po stari navadi k zakramentom redko pristopal. Je pa v zvezi s spovedjo dejal: »Ko sem bil pri spovedi pred poroko leta 1939, mi je spovednik dejal: 'Morem vam zagotoviti, da v življenju še niste napravili nobenega smrtnega greha; nadaljujte sodelovanje z Božjo milostjo.'« In kolikor sem ga poznal, pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji bi mogli potrditi, da je živel čednostno tudi naprej ne le zase, ampak zgledno tudi za družino in družbo. Ob njegovem pogrebu je sovaščan – Toničev Tone – zapisal: :»Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin salezijanec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Poslovili smo se »od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu dopadljivem delu v sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo.« <ref> (Tone Tajnšek v naš čas, 29. oktobra 1992).</ref> Teden dni pozneje pa je v njegov spomin naš profesor angleščine in njegov prijatelj, publicist, pisatelj in pesnik Vinko Šmajs pod naslovom – »Radi smo ga imeli« - v isti časopis zapisal: :»Pred dnevi je nenadoma preminul v Arnačah pri Velenju gospod Anton Jelen. Menda skoraj ni vrtičkarja, sadjarjev in vrtnarjev, ki bi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen. vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad. drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi. Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves. Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine. Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. njegov delovni čas je bil neomejen. delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka ... Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odprt in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njegovo poglobljeno misel. Kljub takemu bogatemu delu se je v delovni vnemi vedno rad pošali. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi! radi bi bili tudi mi taki: skromni, pošteni, modri in delavni! Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še pred nedavnim bingljali bogati sadovi. vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi. domača dolina mu bo zato hvaležna! <ref> (viš – »Naš čas«, Velenje, 5. novembra 1992) </ref> Ob tretji obletnici pa sem mu posvetil sonet-črkospev-akrostih z naslovom: »Klemšetovmu ateku«. Mi otroci smo namreč starše vedno vikali; očetu smo rekli atek, materi pa mama – in pred nami sta se tudi onadva vedno med seboj vikala. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovemu ateku (črkrospev - slovensko) ! <center> Moj otac Tone Jelen (del; srbohrvaški prevod - avtor)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! (Janez Jelen: Klemšetovmu ateku) </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svoju nadu. (Janez Jelen: Moj otac Tone Jelen – preveo autor) </poem> |} ===Moj otac voćar i rasadničar 8 === Moj otac Anton Jelen također ima svoju spletnu stranicu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen Bio je pri svega brižan otac te veran suprug svojoj izabranici Mariji, s kojom se venčao kada je već imao časne 32 godine. Po mom osobnom mišljenju, teško mu je bilo dobiti mladu u kuću koja je bila napadnuta tuberkuloznim bacilom, koji je odnosio jedan mladi život za drugim, jer u to vreme još nije bilo leka. Domaći naziv kuće je Klemšetovi - jedan od davnih predaka se dakle zvao Klemen. Između ostalog, već se onih dana bavio amaterskom fotografijom. Verovatno nam je ta sklonost već zapisana u genima – ali to prethodni banatski biskup László Huzsvár (1931. – 2016.) nije mogao shvatiti – pa me vjerojatno zato 2007. godine poslao na neradovoljni godišnji odmor; tada je moj veliki prijatelj, izvanredni duhovni pastir i dobročinitelj svih potrebnih – župnik Polzele Jože Kovačec – odmahnuo glavom u neverici: „Poradi slikanja?“ Niko nezna tačno. Otac je objavljivao članke u raznim stručnim časopisima; na poticaj moje majke i uz njezinu pomoć objavio je i knjigu krhotina iz mladosti. Njegova tetka Elizabeta, sestra njegovog oca Florjana, koja se udala za Vrbajakovoga Blaža (Dolinšek), je također pisala pesme, koje je njen sin Ivan tobože objavio pod svojim imenom. Slično sam imao sklonost pisanja i ja, te na molbu subraće slao izveštaje raznim novinama na više jezika: slovenačka Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvatski Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica) , mađarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), a ponekad i našem salezijanskom glasilu Bollettino Salesiano (Torino). Reportaža bez slike ne govori mnogo: zato sam članke opremio svojim fotografijama, čime je pre pojave digitalne fotografije bilo iznimno puno posla: trebalo je kupiti film, slikati, razviti ga, pa tek onda slati slike - uvek sa zakašnjenjem. Otac je još znao napamet staru austrijsku himnu i volio se šaliti i pevati, kao i svi u našoj porodici. Oženio se 1939. godine u Maloj Loki s Marijom Brenčič. Zajedno s njom napisao je svojevrsnu operetu “Elektriku hoćemo” („Hoćemo struju!“). Sam je, prema vlastitom kazivanju, otišao s kolima po žicu negdje u Dravograd, da je Šentilj među prvima dobio struju posle rata. Posthumno mu je objavljena zbirka crtica "Moj križev pot" ("Moj križni put"; Kmečki glas 2001.). Vredan kao mrav nahranio je stoku u staji ustavši u pola pet ujutro. Mi deca smo čuvali krave, kad smo stigli iz škole - gotovo uvek smo imali tri-četiri. Liča je imala rogove tačno u oči i bila je krotka, Čebela je bila mlađa i živahna, a Bavča je imao rogove uvis i bila je prilično ćudljiva. Kravama smo zapovedali desno "čo", levo "hejc", a konju Miški desno "tibo", levo "bistahar" i natrag "zurik". Odakle ti drugi izrazi, nemam pojma. Trebalo je toliko krava da je kod kuće uvek bilo dovoljno mleka za decu i poslugu te ostale. Kad sam još bio mali, kod kuće smo uzgajali sve vrste žitarica: pšenicu, kukuruz, pa i zob, lan, proso i heljdu. Još se sećam kako smo na pokošenom travnjaku sušili lanene stabljike od kojih su onda dobivali tamnosivu pređu. Zimi su žene na kolovrat prele ovčju vunu, iako kod kuće nikad nismo uzgajali ovce. Stara gornja kuća iz kamena, u kojoj su rođeni moji stričevi i tetke bila je podignuta i imala je na drvenim vratima godinu 1881. Na ovom mjestu sagrađena je nova kuća, samo okrenuta na drugu stranu, u iščekivanju moje prve mise već 1964. - jer u ta zlatna vremena takve seu se svečanosti – ručkovi – obavljali redovno kod kuće. Otac Anton je rođen 4. januara 1907. u selu Arnače; Šentilj je tada bio središte i opštine i župe. Još u ranoj mladosti zanimao se za rasadništvo, voćarstvo, vrtlarstvo i vinogradarstvo; privukao ga je primer rodbine braće Dolinšek, koji su se svi bavili ovom delatnošću: Blaž kod kuće u Podkožlju, Vinko u Selnici ob Dravi, a najpoznatiji je Ivan koji se udomio u Kamnici kod Maribora. Šentiljsko je tlo bilo teško i glinasto i prilično nezahvalno za obradu; ali ako ste stabla presadili s teškog šentiljskog npr. u lakše savinjsko tlo, izvrsno su uspevala. U mladosti je njegov otac izgubio nekoliko braće i sestara zbog tada neizlečive tuberkuloze; i sam je obolio u dobi od sedam godina, ali je nekim čudom ozdravio tako da je doživio gotovo 86 godina. Koliko je volio nas djecu, svedoči i njegova božićna čestitka u Beograd od 16. decembra 1983., gde piše: :Dragi Ivo! Razmišljam o tome koje bih lepe reči trebao napisati svom sinu u dalekoj, hladnoj tuđini. Ono što znam je da neću pronaći tu iskupljujuću reč. „Sretan Božić i Nova godina!“ koristili su već naši pradedovi i prabake, iako ne govori sve što ovo jadno srce želi reći. Uvek smo duhom s Tobom. - Sve Tvoji, posebno tata. Tako se 5. novembra 1939. venčao s učenicom Gospodarske škole koju su vodile časne sestre u malološkoj Plečnikovoj kapeli. Venčanje je vodio katedralni dekan i skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je rekla da ih je venčao franjevac Ciprijan Napast iz Novog Mesta. Moguće je da je Kimovec, kao priznati glazbenik, svirao orgulje na ovoj misi, a venčavao je Napast. Marija Brenčič je nakon završetka školovanja otišla na njegovo imanje u Šentilju, gde su osim majke udovice Marije živela njegova neoženjena braća i sestre: Ivan, Martin (orguljaš), Jožefa. Zbog posla u rasadniku uvek je u kući bila radna snaga, obično bliski rođaci ili krizmanici; moj otac je rado prihvatio tu čast naročito siromašnoj deci. Oni su nam pomagali u poslu, a zauzvrat su dobivali hranu, koje je u posleratnom razdoblju često nedostajalo. Tako me u mladosti i za vrijeme bolesti moje majke i bake, da tako kažem, odgajala Borčenova rođakinja Pepa - koja se kasnije udala za Goršekova Franca, koji se kao i mi prezivao Jelen. Kad sam bio mlad, u našem je selu bilo 12 obitelji s prezimenom Jelen: jeleni i košute, međutim, s vremenom su se u selu neverovatno namnožili. Kao vrsna crkvena pjevačica, znala je Pepca mnoge stare pesme i mene je naučila. Moj otac Anton počeo se baviti uzgojem drveća već sa šesnaest godina, kada je dobio i prva priznanja za svoje prelepe plodove. Kao što je spomenuto, bio je i amaterski fotograf koji je također slikao na staklenim pločama, a potom i sam razvijao i napravio izvrsne slike; između ostalog naslikao je i Rajhovu obitelj s 13 djece ispred njihove drvene kućice koja je danas vlasništvo slavnog političara Janeza Janše i njegove supruge lekarke Urške Bačovnikove. Otac je slao stručne članke iz svog područja u razne novine, kao i držao predavanja o voćarstvu i rasadništvu u raznim krajevima Slovenije, gde sam ga ponekad pratio. Bio je u pravom smislu napredan i razuman gospodar koji je pratio razvoj poljoprivrede, vrtlarstva i voćarstva. Govorio je: "Tko ne ide u korak s vremenom, postaje ćaća vremena!" Bio je nesebičan. U njemu sam stvarno video primer pravog kršćanina, koji nije samo bio pobožan u crkvi, nego je i vani novčano pomagao ljude koji su bili u potrebi - iako u našoj obitelji nije bilo bogatstva i bilo nam je teško zbog visokih poreza: četiri puta godišnje su uplatnice pokucale na vrata. Stabla se mogu prodavati samo u jesen – stoga je više puta posuđivao novac od suseda koji su radili u rudniku lignita Velenje i imali redovitu i dobru platu. U to vreme terali su seljake u zadruge: hteli su uništiti privatnog seljaka ne samo u Sloveniji, nego i drugde u Jugoslaviji. Otac je govorio: “Mi 'kulaci', kako nas vređaju, zapravo više ne bismo trebali postojati u socijalizmu.” Ipak, svaki je prosjak i siromah našao kod nas gostoljubivo mesto: dobio je večeru, dao ocu cigarete i šibice, i mogao ići spavat na slamu na marof. Moj otac nije znao šalu kad se radilo o verskim pitanjima: sve je žrtvovao da svoju decu odgoji u poštene građane i dobre kršćane. Jednom je saznao da neki učitelj u našem selu govori protiv vere. Očev unuk donio je kući nečuvenu vest da učitelj govori protiv vere. Ovaj učitelj, koji je živeo u Šentilju, imao je kćer koja je u školi na času rekla: “U početku su ljudi stvorili Boga.” I njen otac je nastavio u tom stilu... Nedavno je taj isti od oca kupio mlada stabla i zamolio ga da mu obreže starija stabla. Kad ga mu je držao lestve, otac ga upita: „Zar stvarno našoj deci u školi govorite da nema Boga?“ Učitelj je odgovorio: "Jednostavno imam takvo uvjerenje - ja ne vjerujem u Boga." “Možete imati takvo uvjerenje, ali to vam ne daje za pravo da ga namećete našoj deci. Ne želimo da se tako nešto dešava u školi. Ako želite nastaviti s tim, idite predavati negde drugde, gde će takvo učenje rado slušati." I učitelj je stvarno počeo predavati u Velenju. Ubrzo se, međutim, temeljito razočarao u "svetlu socijalističku budućnost", kojom je pre toliko bio obmanut i oduševljen: opština Velenje htela je izgraditi ogromno novo naselje u središtu našeg sela, a prema planu njegova lepa nova kuća bila je među prvima predviđena za rušenje. To ga je jako shrvalo i verojatno si je stvar toliko uzeo k srcu da je ubrzo umro – makar je štetni i nesmisleni plan opštine već drugiput propao zbog opšte ljudske pobune, koju je pak vodila moja majka. Rekao mi je otac jednom prilikom, kad smo se vraćali iz Velenja, negdje kod Krančeka, gdje je na slepom prozoru bio postavljen lep Marijin kip: „Znaš Ivo, čovek mora imati veru. Ako mu uzmu veru, onda mu otmu ono najdragocenije, a takav čovek onda ne zna ni zašto živi ni kako treba živeti. Ljudi bez prave i delatne vere su stvarno nesretni." Ali on je uvek bio vedar i sretan u svojoj nepokolebivoj veri, iz koje je proizlazila dobrota i nesebičnost. Cela je obitelj – ostavivši sve poslove - svake nedjelje bila na svetoj misi – osim ako je neko bio bolestan. Redovno smo se molili pre i posle jela, a zajedno smo obavljali i večernje molitve – i nije nam bilo teško. U tim inače teškim vremenima puno smo zajedno razgovarali i pevali: kod posla u vinogradu, na livadi, za vrijeme berbe - a osobito kod guljenja (=komušanja) kukuruza. Tako imam pravom na svoju mladost lepe uspomene. Unatoč tome što ga je u mladosti napala tuberkuloza, doživeo je časnu dob i još uvek vozio moped: isti onaj Tomosov, s kojim me je onu noć 1959. noću posetio - vozeći 150 km po zagorskim i prigorskim brdima i dolinama, kada sam se hteo vratiti kući shvativši da postoji "škola za spremanje svećenika", a ne "škola samo takva". Zanimljivo, da sam se kasnije ipak sam odlučio za to zanimanje i - uz Božju pomoć - ustrajao u njemu. Kad je moj otac pod stare dane tako vozio svoj moped, kiša ga je jednom dobro smočila, a onda se prehladio; nikad se nije oporavio od ovoga i morao je u krevet; svakog prvog petka pohodio ga je župnik Jože Škrinjar i nahranio ga svetim sakramentima. Jednom sam pitao oca ispoveda li se kada; znali smo da je jednom godišnje išao k celjskim kapucinima na Porcijunkulu - i da je tamo išao na ispoved i pričest. Kad mu je pučki misionar Janez Jenko jednom dobronamjerno predložio da bi kao tako pošten čovjek trebao češće ili čak svaki dan ići na pričest, čak se i naljutio: „Zašto će me na to prisiljavati kad smo tako navikli od mladosti.“ Poznavao je ljude koji su bili pobožni samo u crkvi, a vani su drukčije živeli. Ali on nije bio takav: nije bio pobožnjakar, nego je bio ozbiljno pobožan te dosljedan: iskrena vernost, iskrena praksa, što je tako retko u današnjem izmaterijaliziranom svetu. Verujem da se Bogu više svideo od onih, koji su ili u crkvi pobožni a vani se drugačije vladaju – ili uopšte ne idu u crkvu imajući sebe za pobožnije od onih koji tamo idu. Iako je on po staroj navici retko pristupao svetim sakramentima – on je bio uravnotežena ličnost po onoj Isusovoj: „Dajte Bogu što je Božje a caru što je carevo“ (Mt 22,21). O ispovedi je rekao: „Kad sam išao na ispoved pre vjenčanja 1939. godine, ispovednik mi je rekao: 'Uveravam vas da niste počinio nijedan smrtni greh u svom životu; nastavite surađivati s Božjom milošću.'' Koliko sam ga poznavao ja ili ostali poznanici i prijatelji, mogao sam potvrditi da je nastavio živeti tom čistoćom duše ne samo za sebe, nego i kao primer svojoj obitelji i društvu. Na njegovom sprovodu sumeštanin Toničev Tone napisao je: : „Od poznate Jelenove kuće krenula je duga žalobna povorka prema Šentilju. Ožalošćenu Jelenovu obitelj ispratilo je i dvadesetak svećenika, isto toliko časnih sestara i mnoštvo naroda. U crkvenom delu sprovoda istaknuto je da smo nazočni obredu posvećenom dobročinitelju župe Šentilj. Na otvorenom grobu salezijanski sin dirljivo je zahvaljivao ocu, a isto je osećala i njegova kći Ivanka, časna sestra Vesna. Oprostili smo se "od čoveka koji je za svoga mukotrpnog i bogougodnog rada u Sloveniji najčešće klečao na štovanoj slovenskoj zemlji." <ref> (Tone Tajnšek v Naš čas, 29. novembra 1992.).</ref> Nedelju dana kasnije, naš profesor engleskog i njegov prijatelj, književnik i pjesnik Vinko Šmajs u istim je novinama pod naslovom - "Voleli smo ga" - napisao: :"Pre nekoliko dana u Arnačama kod Velenja iznenada je preminuo gospodin Anton Jelen. Kažu da gotovo da nema odgojitelja, voćara i vrtlara koji ne bi sreo muža koji je bio vrlo ljubazan; bio je spreman svakome dati koristan savjet. Tisuće stabala voćaka izlazile su svake godine iz njegova vrta, a tisuće stabala donosilo je plemenite plodove. Stablo i ruža darovani su s ljubavlju; stoga se u domaćoj i široj okolini oseća uticaj dobročinitelja i stručnjaka koji je znao i voleo pomoći svima onima koji vole bića u prirodi. Gde god zakoračite ovom dolinom, osećate prisutnost stručnjaka i čoveka koji je i sam bio potpuno zaljubljen u svet ruža i sadnica. I inače je pokojnik bio dobar obiteljski čovek i odgojitelj brojne porodice. Bio je pobožan i odan čovek svemu što ga je u životu milovalo i bilo. Radno vreme mu je bilo neograničeno; posao ga je držao do tog trenutka... Sa suprugom, onom kojoj je duhovni svet uvek otvoren i još uvek ga otvara poezijom i prozom, osmislio je svašta. I suprug je zapisao mnoge stručne stvari i ono što je pripadalo njegovoj dubokoj misli. Unatoč tako bogatom poslu, uvek se volio našaliti u zanosu posla. Svi smo mu se divili, velikodušnom i marljivom! i mi bismo htjeli biti takvi: skromni, pošteni, mudri i radišni! Gledam pustu jesenju prirodu. Iz magle vire grane, mnoge grane, one s kojih su ne tako davno viseli bogati plodovi; u njih se uplelo sećanje koje će ostati: ostati uz muškarca, koji je čvrstom verom, znanjem i radom gradio mostove među ljudima. Rodna će mu dolina zato biti zahvalna! <ref> (viš – "Naš čas", Velenje, 05.11.1992.) </ref> Povodom treće obletnice posvetio sam mu sonet-slovostih s naslovom: „Klemšetovemu ateku“. Mi deca uvek smo roditelje oslovljavali sa vi – a to smo naučili od njih, koji su se pred nama uvek imenovali sa vi. {| class="wikitable" |- ! <center> Klemšetovmu ateku (slovenački izvirnik) ! <center> Moj otac Tone Jelen (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! </poem> | <poem> Moj otac imao je svoje tajne - O njemu priča selo, grad Velenje: Je voćke gajio i ruže sjajne Okružilo je krajinu zelenje. Ta bio ličnost on je izuzetna A deca rasli smo u porodici Ceo dan rada – odmor neprimetna To bila pauza – otpor dokolici. On nije poznao ni osvetu ni mržnju, Nikome nije pomoć odrekao svoju E, radio je od zore do mraka, Je bio uzor radnika-junaka. Euopsku gledao je perspektivu, Lepote otkrio u selu, gradu - Enormno volio je plodnu njivu, Na Boga stavljao je svaku nadu. </poem> |} ==== Bratje in sestre 15 ==== Moja verna starša sta sprejela iz Božjih rok devet otrok. #Hedvika (1940) je prvorojenka. V njej smo mi mlajši gledali ne le skrbno sestro, ampak pravzaprav mamico. Mama je bila namreč dolga leta bolna in zato je sestra Hedvika po osnovni šoli ostala doma. Ona se je žrtvovala za nas vse – do današnjega dne. Poročila se je z Otonom in sta dobila tri otroke. Lahko si mislimo, kako težko jih je bilo vzgajati in tudi materialno skrbeti zanje, ko je mož družino nenadoma zapustil brez kakršnekoli podpore. #Anton (1942-2022), je bil od mene dve leti starejši. On je bil najbrž še vedno pod pritiskom vojne, med katero je bil spočet in se rodil za ta neusmiljeni svet; zato se je že od mladosti rad igral vojno, kar pa je zame bilo nesmiselno početje. Tudi pozneje je imel neko čudno nagnjenost k zbiranju orožja in je imel zaradi tega težave on in še oče. Nekoč je osem let mlajšega brata nosil štuporamo – vsaj dve uri hoda – celo na Goro Oljko, priljubljeno Božjo pot, ki se vidi tudi od Klemšetove hiše. In namesto, da bi bil pohvaljen za to dobro delo, sta jih oba dobila – mi mlajši pa včasih od njega. Ko sem bil že v srednji šoli, sem zvedel, da je moj brat 1960 odšel v Avstralijo. Takrat ni mogel nihče v socialistični Jugoslaviji dobiti potnega lista, razen če je bil v partiji, kot naši sosedje, ki so lahko vsako leto šli v tujino, vendar le v socialitične dežele Vzhodnega bloka. Niti oče in mati nista dobila potnega lista, ko je umrl na Dunaju naš dobrotnik in rešitelj Jozef Humml, ki je izposloval od zasedbenih oblasti v Mariboru, da so se lahko oče, mati in Hedvika vrnili nazaj domov. Naš dobrotnik je bil sicer vojak v nemški vojski, vendar je bil zoper vojno in nasilje, ubijanje in rasizem. Ko je bil na službi v Šoštanju, je večkrat obiskal Klemšetove: »Tisto o nacijah in rasah je lari-fari. Jaz poznam le dve vrsti ljudi: dobre in slabe.« In on je bil dober avstrijski katoličan, ter je umrl za rakom. Moj brat Anton pa je brez potrebnih dokumentov šel nekje pri Dravogradu peš čez mejo in ga nihče ni niti ustavil niti nič vprašal. Prišel je srečno čez mejo in nato zaprosil za azil, ki ga je tudi dobil ter odšel v Avstralijo. Ohranil pa je v najlepšem spominu frančiškanskega patra Bernarda, ki je nesebično pomagal v vsakem pogledu slovenskim izseljencem; tako je tudi moj brat zaslužil sorazmerno lepo pokojnino za tisto ne ravno veliko število let, ki jih je tam preživel. Bolezen – ki je bila najbrž posledica strahov, ki so se vanj zažrli že med Drugo svetovno vojno – ga je končno pripeljala v Dom na Impoljci, kjer je bilo zanj v vsakem pogledu odlično poskrbljeno. Mučil pa ga je cel kup zdravstvenih problemov, saj ga je pred tem zadela srčna kap in se je zdravil v bolnici v Brežicah. Tam mi je zdravnik prijazno mi je dovolil obisk in s sestro Marico sva se brez težave prišla do njegove sobe. Tam je prijazna sestra-negovalka velikodušno dovolila, da smo se lahko pogovarjali; prejel je tudi svete zakramente. Po začasnem okrevanju je zbolel za korono in nas zapustil, ko mu je duhovnik podelil še zadnjo tolažbo. Na poslednji poti smo ga spremili ožji sorodniki na domači Božji njivi zraven cerkve v Št.Ilju dne 8. marca letos na krasen, prav spomladanski dan, ki nam je klical v spomin zarjo večnega življenja. #Janez (1944), to sem jaz, salezijanski duhovnik, ki letos obhajam zlatomašni jubilej. Lahko omenim, da pišem članke v razne časopise v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini – včasih tudi italijanščini. Občasno pišem tudi pesmi, zlasti večjezične akrostihe (črkospeve). Nekaj sem napisal tudi proze, med drugim ciklus pridig z zgledi iz življenja s skupnim naslovom »Izvoljeno ljudstvo«. Posamezni naslovi pa so: »Jaz sem s teboj« (leto A, 1992), »Pogumno naprej!« (leto B, 1991) ter »Nikar se ne boj!« (za leto C, 1990). Knjige je založil salezijanski sobrat Vinko Furlan na Rakovniku, tiskane pa so bile pri Tipografu (Benito Superina) na Reki. Na Bučki sem napisal 1979 še neizdano povest iz naše preteklosti „Kaj sem ti storil?“ #Dve leti mlajša od mene je sestra z maminim imenom Marija (1946), ki je inženir agronomije in piše članke ter črtice. #Na posestvu je ostal Florjan (1948), ki se kot oče ukvarja s sadjarstvom ter ima drevesnico. Z ženo Marjano sta sprejela od stvarnika 6 otrok, od katerih je eden izgubil življenje v prometni nesreči. Pri Klemšetovih se počutim še vedno kot doma, s tako dobroto in ustrežljivostjo me vedno sprejemajo, kadar prihajam na počitnice ali po opravkih. #Naslednji je brat Franc (1950), poročen z Malčko, ki je rodila tri otroke. Najstarejši je na domu, hči ima tudi tri otroke, najmlajši, ki me je izbral za birmanskega botra, pa pa pet. Tudi tukaj se še vedno počutim kot doma. #Jož (1952) je prišel na svet dve leti nato in se je poročil z vdovo Slavico, ki je prinesla v zakon dva otroka in tudi njima se je rodil eden. #Blaž (1955) je razveselil starša tri leta nato. Blaž piše pesmi (največ akrostihe kot praznična voščila) in je ilustriral prozni knjižni zbirki matere Marije, kakor tudi moj pridigarski ciklus. Z ženo Zdenko sta se razveselila dveh otrok. #Najmlajša pa je Ivanka (1958). Naša družina je bila tudi v najtežjih vojnih in povojnih časih vedno tesno povezana s šolskimi sestrami, zlasti prek sestre Hedvike, ki smo jo vsi klicali »teta Hedvika« in je po njej dobila ime tudi moja najstarejša sestra. Ivanka je postala šolska sestra z redovniškim imenom Vesna; pri prvih zaobljubah v Repnjah je prisostvovala cela naša družina. Vesna je študirala naprej in postala profesorica angleščine in nemščine ter prevajalka in sodelavka pri tedniku Družina. ==== Braća i sestre 15 ==== Moji velikodušni roditelji primili su iz Božjih ruku devetero dece i to u najteža moguća vremena. #Hedvika (1940.) je prvorođena. U njoj smo mi mlađi videli ne samo brižnu sestru, nego zapravo majku. Majka je dugo bila bolesna te je sestra Hedvika nakon osnovne škole ostala kod kuće. Žrtvovala se za sve nas – sve do danas. Udala se za Ota i dobili su troje dece. Možemo zamisliti koliko ih je bilo teško odgajati, ali i novčano za njih brinuti kada je suprug iznenada napustio obitelj bez ikakve podrške. #Anton (1942-2022), bio je dve godine stariji od mene. Verovatno je još uvek bio pod pritiskom rata tekom kojeg je rođen; zato se od mladosti volio igrati rata, što je meni izgledalo besmisleno. I kasnije je imao čudnu sklonost skupljanju oružja, što je njega i oca dovovodilo u probleme. Jednom je svog osam godina mlađeg brata u na ramenima – barem dva sata hoda – nosio čak do Gore Oljke, omiljelog hodočašća, koji se vidi i iz Klemšetove kuće. I umesto pohvale za ovo dobro delo, dobili su ih obojica od oca - a ponekad i mi mlađi od njega. Kad sam već bio u srednjoj školi, saznao sam da je otišao u Australiju 1960. godine. U to vreme niko u socijalističkoj Jugoslaviji nije mogao dobiti putovnicu ako nije bio u partiji, poput naših suseda, koji su svake godine mogli odlaziti u inozemstvo, ali samo u zemlje istočnog bloka. Čak ni otac i majka nisu dobili putovnicu kada je u Beču umro naš dobročinitelj i spasitelj Jozef Humml, koji je postigao da se otac, majka i Hedvika vrate kući iz Maribora. Naš dobročinitelj bio je vojnik u nemačkoj vojsci, ali je bio protiv rata i nasilja, ubijanja i rasizma. Kad je bio na poslu u Šoštanju, nekoliko je puta posetio Klemšetove: „Veštačka je priča o nacijama i rasama. Poznajem samo dve vrste ljudi: dobre i loše.” I on je bio dobar, a umro je od raka. Moj brat Anton je, međutim, prešao granicu pešice negdje kod Dravograda bez potrebnih dokumenata i nitko ga nije zaustavio niti ga je išta pitao; verovatno su ga zamenili za komšijskog sina, koji su imali njivu na drugoj strani. Zatražio je azil te otišao u Australiju. U najljepšem sjećanju zadržao je franjevca oca Bernarda koji je nesebično u svakom pogledu pomagao iseljenike; pa je i moj brat zaradio relativno lijepu mirovinu za ne baš veliki broj godina koje je tamo proveo. Bolest - koja je vjerojatno bila posledica strahova koji su ga izjedali već tokom Drugog svetskog rata - konačno ga je dovela u dom Impoljca, gdje je u svakom pogledu bio zbrinut. Mučio ga je čitav niz zdravstvenih problema: doživeo je srčani udar i lečio se u bolnici u Brežicama. Tamošnji doktor mi je ljubazno dopustio posetu, a moja sestra Marica i ja smo bez problema stigli do njegove sobe, gde je primio svete sakramente. Na posljednji put ispratila ga je bliža rodbina na Božjoj njivi pored crkve u Št.Ilju 8. marta 2022. godine, po lijepom, proljetnom danu koji nas je podsetio na svitanje večnog života. #Janez (1944.), svećenik salezijanac koji ove godine slavi zlatni jubilej. Mogu spomenuti da pišem članke za razne novine na slovenskom, srpskohrvatskom, mađarskom - ponekad i na talijanskom. Povremeno pišem i pjesme za čestitke, posebno višejezične akrostihove. Napisao sam i nešto proze, uključujući i ciklus propovijedi s primjerima iz života pod zajedničkim naslovom "Odabrani narod". Na Bučki sam 1979. napisao neobjavljenu priču "Kaj sem ti storil?“ ("Što sam ti učinio?") #Od mene je dvije godine mlađa sestra Marija (1946.), koja je inženjerka agronomije; piše članke i objave. #Florjan (1948.) se kao i otac bavi voćarstvom i ima rasadnik. On i njegova supruga Marjana rodili su 6 dece, od kojih je jedno izgubilo život u prometnoj nesreći. Kod Klemšetovih osećam se kao kod kuće, uvek me dočekuju s takvom ljubaznošću i uslugom kad dođem na odmor. #Franc (1950.) je oženjen Malčkom, te imaju troje dece. Najstariji je doma, kći ima isto troje dece, a najmlađi, koji me izabrao za krizmenog kuma, ima petero potomaka. I ovdje se osećam kao kod kuće. #Jož (1952) rođen je dve godine kasnije i oženio se udovicom Slavicom koja je u brak donela dvoje dece, a jedno imaju zajedničko. #Blaž (1955.) piše pesme, a ilustrirao je i proznu majčinu zbirku, kao i moj ciklus propovedi. On i njegova supruga Zdenka bili su blagoslovljeni s dvoje dece. #Najmlađa je Ivanka (1958). I u najtežim ratnim i poratnim vremenima naša je obitelj uvijek bila usko povezana sa školskim sestrama, posebno preko sestre Hedvike, po kojoj je i moja najstarija sestra dobila ime. Ivanka je postala školska sestra s redovničkim imenom Vesna; na prvim zavetima u Repnju bila je prisutna cela naša obitelj. Vesna je nastavila studij i postala profesorica engleskog i nemačkog te prevoditeljica i suradnica tednika Družina. === Moja babica 17 === Svojih starih očetov nisem poznal: mamin oče je bil Franc, očetov pa Florjan – in sta oba umrla sorazmerno mlada. Obe moji stari materi sta se imenovali Marija, prav kakor tudi moja mati. V spominu mi je ostala zlasti podoba Marije, očetove matere, saj je to bila oseba, ki je pozlatila mojo mladost. Jaz sem se je spominjal le kot hudo bolne osebe in si nikoli nisem mogel zamišljati, da jo bom presegel v njeni starosti komaj 72 let, ki so bile nekdaj zame „tako visoka starost“. Ko je Marija rojena Skaza, Lovričeva Micka, umrla, sem bil star dobrih devet let. Ona je pravzaprav prva oseba iz moje mladosti, ki sem jo ohranil v svojem spominu ponekod do podrobnosti. Pri nas doma smo imeli v „hiši“ veliko krušno peč, na kateri smo sedeli otroci – pa tudi odrasli, ne le pozimi. Kadar so starši delali na polju ali pri živini, nas malih niso mogli vzeti s seboj. Babica je bila pa bolna in se ni mogla premakniti iz postelje. Ko sem jaz ali kdo drugi lezel po peči proti robu in je bila nevarnost, da padem dol kak meter in pol, je začela ona vpiti: „Pob lejze!“ to je „deček leze.“ Ko je pob prilezel do roba, se je včasih prekucnil dol na klop. Kljub stalni nevarnosti za naš naraščaj nihče ni padel s peči; če pa je, si ničesar nikoli ni zlomil. Za primero so imeli tudi pri sosedovih Vrbanetovih podobno krušno peč; ko je njihov otrok padel s peči, si je zlomil roko. Zato so mama imeli navado govoriti: „Pri nas imamo izurjene angele varuhe.“ Kot po nekem čudežu se ni nič zgodilo bratu Franceku, ko je kot malček zlezel na zapravljivček, ki je zdrvel navzdol po strmem bregu, zavil levo in se ustavil. Posebno so mi ostali v spominu trenutki babičinega odhajanja v večnost. Zvečer tega dne je bila pri stari mami še Klemšetova Lojzka, ki je bila nekdaj sestra v Zagrebu in se je precej spoznala na zdravstvene zadeve. Merila je z roko mamin srčni utrip na roki, in je dejala, da je zelo slabo zaznaven. Istega večera je stara mati res zaspala. Zbrala se je okoli nje v hiši cela navzoča družina, med njimi tudi oče, mati in Pepa. Vsi so jokali, jaz pa nisem vedel, zakaj naj bi jokal, saj je stara mama samo zaspala. Naslednjega dne sem šel k botru Lavšekovemu Antonu. Po poti sem mislil na staro mamo in mi je bilo tako nekam tesno in žalostno pri srcu, saj sem slutil, da je ne bom več videl na tem svetu. Ni se mi pa bilo potrebno žalostiti, saj sem bil prepričan, da je – zaradi svojega zglednega življenja in pobožnosti – že med izvoljenimi v nebesih. Sedaj je bila postelja v hiši prazna in so jo določili meni. V njej nihče ni hotel spati, saj je tam umrla moja stara mama. Jaz sem pa prav zato toliko rajši spal v njej in se nikoli nisem nič bal. Oče je imel svojo mater – mojo staro mamo – zelo rad. Ko so pisali – ne vem kdaj – oporoko, je bilo v njej vse napisano, kaj njej pripada za preužitek: pravzaprav je pa lahko uživala vse, kar je bilo našega, saj bi ji oče dal še več, če bi rabila – pa je bila zelo skromna – po njej je to podedoval tudi oče. Ne spomnim se sploh, da bi bil kdaj videl mojo babico zdravo – vedno je ležala ali sedela v veliki postelji v tako imenovani hiši – največji sobi „pri ta zgornjih“ – in molila rožni venec, da ne vem, če je katera Šentljanka še toliko premolila. Posebna pobožnost so bile večerne molitve. Najprej je molila Angelovo češčenje. Na koncu pa je molitve končala z vzklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.“ Pri večernih molitvah je nanizala celo vrsto namenov in pri vsakem je bil očenaš z zdravamarijo. Ne vem, če teh namenov ni bilo vsaj 50. Mi smo pri večernih molitvah klečali – pa se nam niso nikoli zdele dolge. Je bil nek poseben čar v povezanosti in vdanosti, s katero je molil oče, mati pa tudi drugi družinski člani. Škoda, da takrat še ni bilo možnosti posnemanja besed ali pesmi, saj še slikali nismo dosti, ker je bilo pač predrago. Posebna naklonjenost je bila, če sem smel postrgati jajček, ki ga je dobila – mehko kuhanega – kot poseben priboljšek. Verjetno bi ji kava vsaj malo dvignila pritisk in povečala puls, saj pace-makerja oziroma pospeševalnika takrat še niso poznali. Kave pa je dobila včasih le kako zrno, ko so poslali sorodniki iz Amerike paket. Ko je kak mesec pozneje prišlo pismo, smo vedeli, da so tovariši tiste boljše stvari – med drugim kavo in čokolado – prisvojili zase in svoje družine. Ko je stara mama umrla, smo prvič šli na počitnice k drugi – mamini stari mami v Podlipo – ki je bila prav tako Marija, rojena Cankar iz Kajndola – od koder izhajajo tudi predniki pisatelja Ivana Cankarja. Ona nas je velikodušno sprejela – in smo spali na senu v zgornji hiši, ki je 2022 postala žrtev širitve ceste. Od spodnje hiše so ostali le kameniti temelji tik ob potoku. Nekega večera sem šel s košaro lovit postrvi v potoku Podlipščici. Čeprav v tem nisem bil ravno izurjen, so mi fantje dali nekaj rib, ki so jih stara mati naslednjega dne pripravili za okusno kosilo. Ko smo šli spat na senik, mi je še v polsnu prijetno donela na uho notranjska govorica mimoidočih sprehajalcev… Najbolj imenitno je bilo potovanje v Podlipo na zapravljivčku, ko nas je vozil lipicanec Miško. To je bila pravzaprav poizkusna vožnja, ki jo je pa odlično prestal. Med potjo so se ate na Trojanskem klancu ustavili in pogovarjali z nekimi svojimi prijatelji, ki so prav takrat imeli orožne vaje. Oče je imel povsod znancev in prijateljev, kar je naši družini vsaj malo olajšalo težke povojne razmere. === Moja baka 17 === Svojih dedova nisam poznavao: mamin otac bio je Franc, a očev Florjan – i obojica su umrli srazmerno mladi. Obe moje bake zvale su se Marija. Posebno mi je u sjećanju ostala slika očeve majke, jer je ona bila osoba koja je pozlatila moju mladost. Pamtio sam je samo kao tešku bolesnu osobu i nisam mogao ni zamisliti da ću je nadmašiti; umrla je s jedva 72 godine, što je za mene nekada bila “takva starost”. Kad je Marija rođena Skaza, imao sam oko devet godina. Ona je zapravo prva osoba iz moje mladosti koju sam sačuvao u sećanju. Kod kuće smo u "hiši" imali veliku krušnu peć na kojoj su sedela deca - a i odrasli. Kad su naši roditelji radili u polju ili oko stoke, nas male nisu mogli povesti sa sobom. Baka je bila bolesna i nije mogla ustati iz kreveta. Kada sam ja ili neko drugi na peći puzao prema rubu i postojala je opasnost da padnem oko metar i pol dole na klupu, ona je počela vikati: “Pob lejze!” (“dečak puže”). Kad bi dečak dopuzao do ruba, ponekad bi se srušio na klupu. Unatoč stalnoj opasnosti za naš naraštaj, niko nije pao sa peći; ali ako i jest, nikad ništa nije slomio. Primerice, sličnu krušnu peć imali su i susedi Vrbanetovi; kad im je dečak pao dole, slomio je ruku. Zato je mama govorila: “Imamo kod nas visoko kvalificirane anđele čuvare.” Kao nekim čudom ništa se nije dogodilo bratu Franceku kad se kao mali popeo na voz „ajnšpaniger“ koji je pojurio niz breg – sam je pravovremeno skrenuo ulevo i stao. Posebno pamtim trenutke bakinog odlaska u večnost. U večernjim satima toga dana kod bake je bila i Sedovnikova Lojzka, koju su zvali Klemšetova, jer je bila sa našom obitelji često u vezi. Ranije je radila u bolnici u Zagrebu kao sestra te je znala mnogo o zdravlju i bolesti. Te večeri je rukom opipala žilu te merila otkucaje bakinog srca i rekla da je baka pri kraju: iste večeri je naša baka stvarno zaspala za uvek. Oko nje se u kući okupila cela prisutna obitelj: otac, majka, braća i sestre te Pepca. Svi su plakali, ali ja nisam znao zašto bih plakao, ta bakica je samo zaspala i otišla u bolji život kod Boga. Sutradan sam mislio nanju, a srce mi je bilo tako stegnuto i tužno, jer sam imao osećaj da je više neću videti na ovom svetu. Ipak sam bio siguran da je ona – zbog svog uzornog života i izuzetne pobožnosti – već među izabranicima na nebu. Sada je krevet u „hiši“ bio prazan i dodeljen je meni, ta u njemu niko nije hteo spavati, jer je u njemu umrla baka; baš zato sam u njemu najradije spavao i nikad se ničega nisam bojao. Moj otac je jako volio svoju majku - moju baku. Kad su napisali - ne znam kada - oporuku, u njoj je bilo zapisano sve što joj pripada na uživanje: jednu krušku smo čak zvali „bakina kruška“; ipak, mogla je uživati sve što je naše, jer bi joj otac dao i više - ali bila je vrlo skromna - to je i otac nasledio od nje. Baka je u mojoj uspomeni kao bolesnica, koja je ležala ili sedela u velikom krevetu u „hiši“, molila krunicu, tako da mislim, da nijedna od naših pobožnih Šentljanki tolikou. Večernje molitve bile su poseban događaj. Prvo je izmolila „Sveti angel varuh moj“ („Anđele ččuvaru mili“). Na kraju je molitve mnogih nakana sa očenašima završila usklikom: „Bog nam daj en srečen večer v milosti Božji preživet po Jezusu Kristusu Gospodu našem.“ ("Daj nam Bože da jedno sretno veče u milosti Božjoj provedemo po Isusu Kristu, Gospodinu našemu.") Tekom večernjih molitvi izmolila je cijeli niz nakana, a na svakoj je bila molitva sa zdravomarijom. Za vreme molitve klečali smo – ali nikad nam se nije činilo duge. Posebna je draž bila u povezanosti i predanosti kojom su molili otac i majka te ostali članovi obitelji. Šteta što tada nije bilo mogućnosti snimanja i slikanja, da bi imali za uspomenu. Prava kava bi joj verojatno barem malo podigla krvni pritisak i ubrzala otkucaje srca, ali tada nisu bili poznati pacemakeri i druga divna medicinska sredstva, koja pomažu srcu i produžavaju ljudsk život u našem veku. Ponekad je dobivala po koje zrno kave kad su nam rođaci iz Amerike poslali paket; ali kad je nakon mesec dana stiglo pismo, saznali smo da su drugovi te bolje stvari – kavu i čokoladu – prisvojili za sebe i svoje obitelji, jer je to manjkalo u paketu, po kojeg smo obično zimi išli u Velenje sankama. Kad je baka umrla, otišli smo prvi put na godišnji odmor kod druge - mamine bake u Podlipu - koja je također bila Marija, rođena Cankar iz Kajndola - odakle potiču i preci književnika Ivana Cankara. Velikodušno nas je primila - i spavali smo na sijenu u gornjoj kući, koja je 2022. pala kao žrtva proširenja ceste. Od donje kućice ostali su samo kameni temelji tik uz potok… Jedne večeri otišli su podlipski dečaci s košarom loviti pastrve u potok Podlipščicu. Iako u tome nisam bio baš vešt, drugovi su mi dali nekoliko riba koje je baka sutradan pripremila za ukusan ručak. Kad smo otišli spavati na senik, još sam mi je u polusnu do uha dopirao ugodni razgovor šetača u prolazu ispod našeg prenočišta... Najzanimljiviji je bio za mene izlet u Podlipu našim vozom „ajnšpanigerom“, kada nas je vozio lipicanac Miško. Bila je to zapravo probna vožnja, ali ju je savršeno prošao. Putem su se zaustavili na trojanskoj padini i porazgovarali s nekim svojim prijateljima koji su u to vrijeme imali oružane vežbe, a bili su nekada kod nas po sadnice. Otac je svugdje imao poznanike i prijatelje, što je našoj obitelji barem malo olakšalo tešku poratnu situaciju, kada je svega manjkalo, ali ne i dobrih i razumevajućih ljudi. ===Teta Hedvika 19 === Ko je mama končala gospodinjsko šolo na Mali Loki, je še vedno ostala povezana s sestrami in drugim tamkajšnjim osebjem. Prav tako smo tudi mi otroci imeli radi te požrtvovalne redovnice in sestro Hedviko smo klicali kar “teta Hedvika”. Po njej je moja najstarejša sestra Hedvika (1940) tudi dobila ime. Ko sem odšel v semenišče k salezijancem, me teta Hedvika ni pozabila. občasno mi je poslala kak dinar z naročilom: „To pa je samo za tebe.” Seveda sem bil jaz vesten in sem ves denar izročal predstojnikom – pa saj nisem ničesar potreboval – za vse je bilo poskrbljeno. Hrane smo imeli zadosti, od doma pa so ate redno pošiljali jabolka, ki smo jih za ozimnico dobivali tudi od drugod, zlasti iz Slavonije. Ker sem bil v šoli, nisem bil vedno na tekočem glede dogajanja doma, saj sem prihajal domov le ob počitnicah. Zato mi je še toliko dragocenejši mamin zapis, v katerem omenja teto Hedviko, pa tudi mene in druge iz naše družine. Iz pisma veje skrb in ljubezen, ki jo je čutila in kazala do vseh nas, zlasti pa do mene, ki sem bival najdalje. Zato prinašam njen zapis skoraj v celoti, saj odkriva takratne razmere: :Leta 1937. sem izdala majceno knjižico pesmi z naslovom Spev tihe doline. Odmev je bil precejšen, saj je n. pr. urednik Mladega junaka pisal, da »še nimamo primera v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado kmetsko dekle pesmi samo izdalo in samo prodajalo.« v Slovencu in slovenskem domu je bilo nekaj pisanja in priporočanja, kakor tudi pri drugih listih, kjer sem sodelovala. veliko šuma, malo volne! Učiteljica albina Zakrajšček me je priporočala urednikom in se pobrigala za ustrezen honorar, to pa je bilo tudi vse. da bi na vsak način morala v šole, je bilo splošno mnenje, celo nasprotna politika se je zgražala in je pri tem ostalo. V marcu 1938. leta je sestra Hedvika poslala absolventko malološke šole, Kristino Gubanc k nam v Podlipo, naj me vpraša, če bi bila voljna obiskovati to šolo. Takoj sva se dogovorili in do oktobra, ko se je šola začela, sem dobila vse ustrezne dokumente, pa nastopila šolanje. 8. majnika sva šli z gospo Albino pogledat na Malo Loko in takrat sem prvič videla sestro Hedviko in se dogovorila za sprejem v šolo, pa za sodelovanje v listu Kmečka žena, ki ga je sourejevala. v njem sem imela blizu petdeset pesmi – žal pa je izhajal le blizu štiri leta.– Ko je ob nekem shodu na Vrhniki notranji minister dr. Anton Korošec dal takratnemu županu Hrenu zame večjo vsoto in obljubil šolanje, če hočem tudi v inozemstvu, sem pomislila, da je nekoliko pozno za moj študij in je tudi ženin želel, da se po končanem šolanju na Mali Loki poročiva. sestra Hedvika je bila za to, tudi dr. Kimovec, ki je hodil za prve petke na Malo Loko poleg gospoda Koželja, je dejal, da inozemske šole niso nič več vredne kot naše. gospod Šašelj je bil vesel, da bo poroka na Mali Loki in po zaključeni šoli je bila poroka sedmega novembra 1939. Moževa mama, brat Tinček, organist v Gornjem gradu, pa moj brat Jože sta bila za pričo, Zefka za družico, še moja mama in nekaj deklet, ki so še ostale na šoli, pa sestre – in je bila vsa svatovska družba skupaj. naj še pripomnim, da je sestra Hedvika naročila pohištvo v Št. Lovrencu pri mizarju ostanku, nakupila posteljnino, posodo in obleko zame – še dr. Koroščev dar in podporo dr. Stanka Majcna je porabila za to. Jutro po poroki smo stali po maši pred malološko kapelo. vse je bilo mokro po dolgem dežju, oblačno po celem nebu. Takrat pa je posijalo sonce samo na malološki grad, kapelo in na nas, ki smo tam začudeni obstali, tudi dr. Kimovec je bil zraven. Lahko bi rekla: Bog obvaruj žar, ki vžgal ga je na Mali Loki! kakor sem zapisala v listu sončni žar, ki je izšel vsako leto. Izvoljena urednica sem bila jaz, v resnici ga je pa uredila sestra Hedvika, jaz sem le nekaj prispevala zraven, kakor druga dekleta. Večkrat smo se pismeno pogovarjali, a med vojsko je skoraj vse prenehalo. 15. junija 1941 sva šla z možem na obisk na Malo Loko. na Mirni so naju vrgli Nemci z vlaka in sva jo mahnila peš »skozi pustinje in puščavo« na Malo Loko. Po telefonskem posredovanju sestre Hedvike sva smela na veliki Loki stopiti na vlak, z nama pa še Jakobova Zofka, ki je bila v šoli, pa je še mogla domov, dokler ni bilo trdne meje med nemčijo in Italijo. Po vojski so delali spet drugačne meje ... Takrat sem šla na Vrhniko z vlakom. naša Cilka mi je posodila kolo in sem se peljala z njim iz Podlipe v Repnje. Ko sem prišla na dovoz pri sestrskem posestvu, ki je bilo že v posesti menda podjetja Emona /toliko je bilo tedaj lastnikov, da človek ni mogel vsemu slediti/ sem ugledala pred seboj tri sestre v redovnih oblekah. sestra Hedvika, Davida in Matjana. dohitela sem jih s kolesom, se ustavila in nisem mogla do besede. Ulile so se mi solze, ko sem pomislila, kako vse drugače je zdaj, kot je bilo na Mali Loki. Kako suženjska je bila ta naša tako težko pričakovana svoboda! Malo smo pokramljali, pa sem se peljala v Ljubljano prenočit. Ceste niso bile razsvetljene, celo na Celovški sem le od daleč videla en sam avtomobil z lučmi. vendar sem se peljala s kolesom brez luči po pločnikih. Polno ljudi, sprehajalcev je bilo po njih, a se ni nihče obregnil obme, lepo so se mi umikali, molče so hodili. nobenega veselja, nobenega smeha ali vedre besede nisem slišala. Prenočila sem v gostilni Pri Nacetu na Šmartinski cesti. domača hči je kupila pri nas jabolka in jih pripeljala v Ljubljano. Hiša je bila zaplenjena, le zgoraj so stanovali lastniki. Komaj sem jih našla, pa mi je ošabno dekle v gostilni dejalo, da oni nimajo zdaj nič več tukaj, starejši možak mi je pa le pokazal, da zgoraj stanujejo. Ko sem se drug dan vrnila domov, so povedali, da so naša jabolka že v Št. Andražu zaplenili, ker bi jih morali dati v zadrugo. čudili so se, ko sem rekla, da sem jih jaz sama videla v gostilni pri Nacetu v Ljubljani! Takrat je bilo v modi, vse zapleniti. naj še pripomnim, da so gospej, ki je kupila naša jabolka, Nemci med vojsko ustrelili moža, hkrati z možem Valenčakove Micke. oba sta bila inženirja na šahtu v Velenju. sestre so bile takrat v leseni baraki, ki je pozneje pogorela. Lepe spomine imam na tisto barako. Z možem sva se peljala do Ljubljane z vlakom in kolesi dala na vlak. naprej sva se peljala s kolesi skozi Repnje. Mož je peljal malo Hedviko, jaz pa sem se peljala zraven na Brezje. Pred vojsko, 16. septembra 1940. je bila rojena naša prvorojenka Hedvika. Takrat sta prišli sestri Hedvika in Davida k nam na obisk in ji prinesli prelepo krstno pregrinjalo. Po vojski smo se ustavili v Repnjah tudi s konjem, ko smo z otroki šli v Podlipo. veliko hudega je bilo med vojsko in še več po njej. dekleta našega letnika smo se vendar večkrat sešle, tudi v Ljubljani, s sestrami in učiteljico Anico Šušteršič. Pozneje, ko je bila sestra Hedvika na Brezjah, sem jo večkrat obiskala, tudi z možem in z otroki, tako, da je zmeraj sledila dogajanjem z našimi otroki in sploh jo je zanimala cela Klemšetova družina; ona sama je pa le enkrat prišla z dr. Kimovcem na obisk. Večinoma sva se pogovarjali o naših otrocih, pa mi je tudi povedala, kako je odvetnica brez uspeha branila štiri obsojence na božičnem procesu. Povedala je krivičnim sodnikom, da so obsojenci popolnoma nedolžni, ker pa ni nič dosegla, se je odpeljala z avtom na Brezje in tam pred Marijo preklela te krivične sodnike. Potem je spomnila, da je sveti večer in je začela moliti ... Ta odvetnica je bila pozneje z Boltekovo Zefko (našo sosedo iz Št. Ilja – opomba JJ) v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. Sestra Hedvika je povedala, kako so naščuvani Trboveljčani zmerjali in pretepali g. kaplana Adolfa Volasko in ga pregnali, ker je učil veronauk v gimnaziji. Odpeljali so ga proti Trebnjem, da bi ga tam umorili; snelo se jim je kolo s kamiona in je g. Volasko v temi pobegnil, nekako prišel do neke hiše, kjer je lajal pes, tam pričakal jutra, sprosil na postaji uradnika, da mu je dal karto do Sevnice, kjer ga je g. Šoba nekako oskrbel in je pozneje prišel v Repnje. Ob zlati poroki (1989) sva šla z možem na Brezje in k sestri Hedviki in se zahvalila Bogu in njej za vse dobro v teh letih. Zelo je bila vesela, ko je Ivo imel novo mašo (1972) in ko je šla Ivanka kot sestra Vesna v samostan; gotovo je tudi ona imela svoj delež molitve pri tem. In prav čudno je bilo, da je Ivo prišel domov ravno ob času smrti sestre Hedvike, tako, da je somaševal pri pogrebni maši (na Brezjah). On je namreč v Vojvodini in mora preko Madžarske priti v Slovenijo, zato pride zelo poredkoma. Gotovo je bila vesela Ivota, Ivanke, pa tudi nas. Jožek je bil na pogrebu, pa Francek z Malčko in Klemenom, pa Marija (iz Borovnice) in jaz; v cerkvi sem se ji v imenu maloloških gojenk zelo na kratko zahvalila. Upam, da nas bo veselo sprejela, kadar jo v večnosti obiščemo, kakor nas je rada sprejemala na Mali Loki, v Repnjah in na Brezjah, kjer zdaj počiva. Sestra Davida počiva v Repnjah, najmlajša sestra Jasna pa na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Mnogo več dobrega so storile za slovenski narod, kakor tisti, katerih imena strašijo vsak dan po listih in begajo ter vznemirjajo ljudi. Št. Ilj pri Velenju, 16. kimovca 1996. Dodajmo še, kaj je moji mami teta Hedvika zapisala v spominsko knjigo: :Sreča Tvoja bo takrat največja, ko boš videla srečne tiste, ki s Teboj žive. Zato naj: Tvoje roke nesebično delajo za srečo Tvojih dragih; Tvoje oko naj bo samó dobrohotno; Tvoja usta naj govore le besede, ki dvigajo, bodrijo, odpuščajo, osrečujejo; Tvoje srce pa naj vdano moli za vse, ki Ti bodo od Boga dani, da jih osrečuješ in si z njimi srečna - - -! Ostani pridna! s. Hedvika Mala Loka, dne 14. oktobra 1939 Vsekakor je mami v srcu celo življenje ostalo to vodilo. Osrečevala je ne le svojega ljubljenega Tončeka, ampak ves drobiž, ki ji ga je Bog podaril, tudi mene. Ko je kot revna kmečka mati šla v Šoštanj na občino po Drugi svetovni vojni prosit za davčno olajšavo, jo je tam sedeča mlada našminkana tovarišica ljubeznivo vprašala: »Kateri razlog pa bi navedli?« »Imam veliko malih otrok.« In jo je takoj neljubeznivo zavrnila: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« Pred nekaj leti mi je tudi tukaj v Mužlji predsednik RK predlagal sodelovanje. Jaz sem vedno za sodelovanje v dobro naših bližnjih, posebno pa naših ubogih faranov. »V čem pa bi lahko sodelovali?« »Mi vsako leto za praznike odnesemo paket najrevnejšim starejšim občanom. Slišimo, da jih vi redno obiskujete. Zato bi nam dostavili seznam tistih najpotrebnejših.« »Kaj pa tiste družine, ki največkrat v župnišče hodijo prosit za kako pomoč, ker imajo veliko otrok?« »Zakaj so jih pa toliko rodile!?« mi je prijazno odvrnil; in iz sodelovanja ni bilo nič! S takim odgovorom me je tako užalil, da mi je vzel vsakršno voljo za sodelovanje – saj sem se spomnil, koliko je morala moja mati od takih sovražnikov številnih družin pretrpeti in mirno požreti žaljivk in zmerljivk. Spomnil sem se namreč, koliko so našo mamo poniževali, pa ne le na davčnem uradu, ampak so morali prenašati zafrkavanje tudi od drugih, ko so jo na enak način zmerjali zaradi številnih otrok. In koliko morajo požrtvovalni starši in njihovi številni otroci tudi danes poslušati takih in podobnih očitkov, češ da se množijo ko zajci itd. – pa vendar bodo samo oni jutrišnji delavci, ki bodo pridobivali sredstva ne le zase, ampak tudi pokojnine za upokojence! Nekoč v rani mladosti sem slišal sosedi, kako se pogovarjata (verjetno misleč na Klemšejlo, ali pa tudi na mene, ki sem bil „že tretji“): »Mi napredne ženske si pa že znamo pomagati!« - seveda z raznimi grešnimi sredstvi, pa naj se imenujejo splav, pa spirala, pa tabletke, pa hudič si ga vedi kaka mogoča in nemogoča nova sredstva! Saj mislijo te mame-ne-mame, da lahko delajo »s svojim trebuhom« karkoli hočejo. Pa so zato srečne? Dvomim; kajti vest se ne da preslepiti: ena od teh sogovornic se je zapila, sin druge pa je storil samomor! In takrat je žalovala: »Ko bi jih bila vsaj več imela!« Takrat je šele spoznala, da drži star pregovor, češ da „otrok in črepinj ni nikoli preveč“ – pa je bilo že prepozno. Podobno se je zgodilo nekje drugje, ko sta me dve napredni mamici napadli, češ ali bomo mi duhovniki še naprej tako nazadnjaški, da bomo govorili zoper ženske pravice nad njihovim trebuhom, tako zoper splav kot tudi zoper kontracepcijo. Ko je pa eni od sogovornic kmalu potem nenadoma umrl odrasel sin, se nikakor ni mogla potolažiti in je vsak dan hodila jokat na pokopališče z mislijo: ko bi bila vsaj še enega rodila. Seveda nekaterim staršem Bog ne da otrok – pa hočejo z umetno oploditvijo priti do potomstva. Pri teh poskusih pa navadno umorijo ali zamrznejo več komaj spočetih otrok. Doktor Anton Lisec je prepričan, da se še ni nikoli posrečila odzmrnitev takega otroka. Končno ni cilj matere ali očeta, da imata toliko in toliko otrok, ampak da izpolnjujeto Božjo voljo ter da tiste otroke, ki jima jih Bog nakloni, sprejmeta in pošteno vzgojita – ter da ne izsilita otroka, ki ga ni načrtoval Bog. Nerojeni otrok torej ni ženski trebuh, ampak je novo bitje, ki ima telo in dušo; zanj bo mati, pa mož, pa zdravniki, sorodniki in sosedje, pa družbena občila, pa politiki, pa cela družba dajala Bogu nekoč odgovor! Morda bi koga od njih le ganila mamina pesem »Klic nerojenega«: {| class="wikitable" |- ! Klic nerojenega (del) (Mir sinje višave, s. 16) |- | <poem> Tako sem ti blizu, o mati, da morem Ti zašepetati neslišno v srce: Tvoj Stvarnik in moj me je tebi podaril. Živim! – Ne zavrzi me! Misli na mé! Življenje, ki vsak dan ga znova prejemam Od tebe, pa vendar ni tvoja last! Bog hoče, da ti bdiš in čuvaš nad mano, Da mogel živeti v Njegovo bom čast! O, mati, kajne, saj ne boš me zavrgla – In z mano ne bratcev, ne mlajših sestric; Čeprav ti s skrbmi prenapolnimo dušo In rože ti rdeče izpijemo z lic. Ko zadnjikrat blagoslovljaje ozrlo Na nas se bo tvoje ljubeče oko: Za tvoje trpljenje za naša življenja Bog večno življenje podaril ti bo! - - - </poem> |} ===Tetka Hedvika 19 === Kad je moja majka završila školu za domaćinstvo u Maloj Loki, i dalje je ostala u vezi sa časnim sestrama. I mi deca voleli smo te požrtvovne školske sestre i sestru Hedviku zvali „tetka Hedvika“. Po njoj je dobila ime i moja najstarija sestra Hedvika (1940.). Kad sam otišao u salezijansko semenište u Križevcima, tetka Hedvika me nije zaboravila; s vremena na vreme slala mi je koji dinar uz narudžbu: »Ovo je samo za tebe«. Naravno, bio sam savestan i sav novac predavao poglavarima – ali ionako sam bio skromnih zahteva in ništa mi nije trebalo – sve je bilo sređeno. Imali smo dovoljno hrane, a roditelji su nam redovito od kuće slali jabuke, koje smo za zimu dobivali i iz drugih krajeva, posebno iz Slavonije, gde su imali neke meni do sada nepoznate vrste. Budući da sam bio u školi, nisam uvek bio u toku s događajima kod kuće, jer sam dolazio kući samo za raspust. Zato mi je tim dragoceniji mamin zapis u kojem spominje tetku Hedviku, ali i mene i ostale iz naše obitelji – a našao sam ga nedavno među maminim zapisima. Pismo pokazuje svu majčinsku brigu i ljubav koju je osećala i iskazivala prema svima nama, a posebno prema meni, koji sam živeo najudaljenije. Eto jednog dela tog pisma: :Godine 1937. objavila sam malu knjižicu pesama pod naslovom „Spev tihe doline“. Odaziv je bio znatan, kako n.pr. urednik Mladog Junaka je napisao da "još nemamo primera u slovenačkoj književnosti da bi tako mlada seljanka sama objavljivala i prodavala pesme;" da bi svakako trebala ići u školu bilo je opće mišljenje i tako sam krenula u školu. Tamo sam prvi put videla sestru Hedviku koja je me je primila te pozvala da sarađujem u listu Kmečka žena, koji je ona suuređivala. U njoj sam objavila pedesetak pesama. Na jednom susretu u Vrhniki ministar unutarnjih poslova Anton Korošec dao je tadašnjem gradonačelniku Hrenu poveću svotu za mene i obećao da ću studirati u inozemstvu ako želim; ja sam mislila da je malo kasno za studij, a i mladoženja je hteo da se venčamo nakon završetka škole u Maloj Loki i stvarno: svadba je bila 7. novembra 1939. Muževa majka, njegov brat Tinček, orguljaš u Gornjem Gradu, i moj brat Jože bili su svedoci, deveruša Zefka i moja majka i nekoliko djevojaka i sestre - i svi svatovi su bili na okupu. Sestra Hedvika je naručila namještaj i posteljinu, posuđe i odeću – za što je potrošila i pristigle darove. Jutro nakon venčanja stajali smo nakon mise pred malološkom kapelom; sve je bilo mokro nakon duge kiše, oblačno po celom nebu. Tada je sunce obasjalo samo dvorac Mala Loka, kapelu i nas koji smo tu zadivljeni stajali. Mogli bismo reći: „Bože sačuvaj žar koji je zapaljen na Maloj Loki!“ - kako sam napisala u novinama „Sončni žar“, kojih sam bila izabrana urednica, a zapravo ju je uređivala sestra Hedvika, ja sam samo nešto uz nju doprinela, kao i ostale pitomice. Razgovarali smo nekoliko puta pismeno, ali gotovo sve je prestalo tokom rata. S mužem smo 15. juna 1941. otišli u posetu na Malu Loku. Nemci su nas izbacili iz vlaka na Mirni i mahnuli smo dalje pešice; nakon telefonskog poziva sestre Hedvike dopušteno nam je ući u vlak u Velikoj Loki, a Jakobova Zofka, koja je bila u školi, još je mogla s nama kući, sve dok nije bila čvrsta granica između Nemačke i Italije. Posle rata sam vlakom išla na Vrhniku. Moja sestra Cilka mi je posudila bicikl i vozila sam od Podlipe do Repnja. Kad sam došla do prilaza imanju sestara, koje je navodno već bilo u vlasništvu tvrtke Emona, ispred sebe sam ugledal tri sestre u redovničkom ruhu: bile su sestra Hedvika, Davida i Matjana. Sustigla sam ih na biciklu, stala bez reči, i suze su mi potekle kad sam pomislila kako je sada sve drugačije nego što je bilo u Maloj Loki. Kako je ropska bila ova naša dugo očekivana sloboda! Malo smo popričali, a ja sam otišao u Ljubljanu prespavati. Ceste nisu bile osvetljene, čak sam i na Celovškoj izdaleka videla samo jedan auto sa svetlima. Terala sam bicikl bez svetla po pločnicima, koji su bili puni ljudi i šetača, ali me niko nije ometao: lepo su se sklanjali, hodale su šutke. Nisam čula ni radosti, ni smeha ni veselih reči. Prenoćila sam u gostionici Pri Nacetu na Šmartinskoj cesti; njihova domaća kćer je od nas kupila jabuke i dovezla ih u Ljubljanu. Kuća je konfiscirana, gore su živjeli samo vlasnici. Jedva sam ih našla, ali mi je bahata devojka u gostionici rekla da oni ovde više nemaju ništa, a stariji mi je čovek samo pokazao da oni žive na katu. Kad sam se drugi dan vratila kući, rekli su da su naše jabuke već u Št. Andražu oduzeli jer su ih trebali dati zadruzi. Čudili su se kad sam rekla da sam ih videla u gostionici kod Naceta u Ljubljani! U to vrijeme bilo je moderno sve konfiscirati. Sestre su tada bile u drvenoj baraci, koja je kasnije izgorela. Za tu kolibu me vežu lepa sećanja. Suprug i ja smo išli u Ljubljanu vlakom i stavili bicikle na vlak. vozili smo se biciklima kroz Repnje. Suprug je uzeo malu Hedviku, a ja sam s njim otišla u Brezje. Pre rata, 16. sptembra 1940. rodila se naša prvorođenka Hedvika. Tada su nam u posjet došle sestre Hedvika i Davida i donele joj prekrasnu dekicu za krštenje. Posle rata smo s konjem stali i u Repnju, kad smo s decom išli u Podlipu. Kasnije, kad je sestra Hedvika bila u Brezju, više puta sam je posetila, i s mužem i decom, tako da je uvek pratila šta se događa s našom decom i zanimala se za celu obitelj Klemšetovih; ona sama je samo jednom došla s skladateljem Kimovcem u posetu. Sestra Hedvika ispričala je kako su nahuškani Trboveljčani vređali i tukli kapelana Adolfa Volaska jer je predavao veronauku u gimnaziji. Odveli su ga u Trebnje da ga tamo ubiju; kotač je otpao s njihovog kamiona i Volasko je po mraku pobegao, nekako došao do neke kuće u kojoj je lajao pas, tamo dočekao jutro, zamolio službenika na kolodvoru da mu da kartu do Sevnice, gde mu je župnik Šoba isposlovao da je kasnije došao u Repnje. Povodom naše zlatnog venčanja (1989.) suprug i ja otišli smo na Brezje i mojoj sestri Hedviki i zahvalili Bogu i njoj za sva dobra u ovim godinama. Bila je jako sretna kad je Ivo (to sam ja) imao mladu misu (1972.) i kad je Ivanka otišla u samostan kao sestra Vesna; sigurno je i ona imala svoj udeo u molitvi u ovome. I bilo je vrlo čudno da je Ivo došao kući baš u vreme smrti sestre Hedvike, pa je suslavio misu zadušnicu (u Brezju). On je u Vojvodini i mora doći u Sloveniju preko Mađarske, tako da dolazi vrlo retko. Sigurno je bila sretna zbog Iva, Ivanke, a i nas. Jožek je bio na sprovodu, i Francek s Malčkom i Klemenom, te Marija (iz Borovnice) i ja; u crkvi sam joj vrlo kratko zahvalila u ime maloloških devojaka. Nadam se da će nas rado dočekati kad je posjetimo u vječnosti, kao što nas je volela dočekivati u Maloj Loki, Repnju i Brezju, gdje sada počiva. Ove časne sestre su učinile puno više dobra za svoj narod od onih čija imena svakodnevno kruže po novinama i zbunjuju i uznemiruju ljude. Št. Ilj pri Velenju, 16. septembra 1996. Dodajmo i ono i ono što je tetka Hedvika napisala mojoj mami u spomen knjigu: :Tvoja sreća bit će najveća kad vidiš sretne one koji s tobom žive. Stoga neka: tvoje ruke nesebično rade za sreću tvojih najmilijih; neka tvoje oko bude samo dobrohotno; tvoja usta trebaju govoriti samo reči koje podižu, ohrabruju, opraštaju, usrećuju; neka srce tvoje predano moli za sve one koji će ti od Boga biti dani, da ih usrećiš i s njima budeš srećna! Nastavi s dobrim radom! sestra Hedvika Mala Loka, 14.10.1939 U svakom slučaju, ovaj je vodič ostao u srcu moje majke skroz celi njen život. Usrećivala je ne samo svog voljenog Tončeka, nego svu mladež koju joj je Bog podario, pa tako i mene. Kad je kao siromašna seljačka majka nakon Drugog svjetskog rata otišla u opštinu u Šoštanju tražiti porezne olakšice, mlada drugarica koja je tamo sedela našminkana upitala je: "Koji biste razlog naveli?" “Imam mnogo male djece.” A ona ju je odmah neljubazno odbila: — Što si ih toliko rodila! Našu su majku i oca zbog brojne dece ponižavali ne samo na poreznoj upravi. Nije ni čudo, da je u to doba pala u tešku depresiju, koju godinama nije mogla izlečiti. A koliko samoprijegorni roditelji i njihova brojna djeca i danas moraju slušati ovakve i slične psovke, na primer: da se kote kao zečevi… Zato su pravi junaci, koji potomstvo ipak prihvataju. Po drugoj strani greše i oni, koji idu na veštačku oplodnju, koja se vrši uspavanjem. Poradi nje je umrla jedna učiteljica iz naše škole. Doktor Lisec kaže, da ostalu zaćetu decu stave u zamrzivač – ali se još nije dogodilo, da bi odmrzavanje uspelo! To znači, da je Božja volja ipak najbolja, pa kad od nas traži žrtve – makar danas nekoji ljudi žele biti pametniji od Boga, te zato svet tako reći stoji naglavačke. Zato bi smele pročitati mudre savete sestre Hedvike i današnje devojke, žene, majke. === Stric Ivan 23 === Ivan (1910-1946) ima grob sredi starega britofa v Št.Ilju. 8. marca 2022 so vanj položili truplo mojega starejšega brata Antona. Na spomeniku je poleg rojstnih podatkov tudi nagrobni napis – pesmica, ki jo je napisala moja mama Marija Jelen Brenčič, ki je bila v Stari Jugoslaviji priznana pesnica, med vojno pa ni pisala, saj »ko govori orožje, muze molčijo«. Ta epitaf je eden najlepših, kar sem jih kdaj bral. V njem je mimogrede povedano, da je bil tudi izvrsten čebelar: {| class="wikitable" |- ! Na mojem grobu (epitaf) |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> |} Ivan se je med vojno skrival v nekakšnem iz zemlje narejenem »bunkerju« pod našim nekdanjim vinogradom, na dnu brega proti Doli, v smeri proti Fundiževim. Njegovi ostanki so se še dolgo potem videli. Nakopal si je jetiko in za njo tudi umrl sredi mrzlega februarja 1946. Nabirala se mu je voda, pa takrat niso tako hodili k zdravniku kot zdaj, pa mu tako ne bi mogli pomagat. Streptomicin – prvi učinkoviti protivnet ali antibiotik zoper jetiko ali sušico, so tako iznašli šele leto dni po njegovi smrti, prepozno za cele rodove mojih sorodnikov, za Malo Cvetko, za Branka Radičevića in mnogo drugih. Šele to zdravilo je končno zaustavilo zmagoviti pohod smrtonosne tuberkuloze s kratico TBC. Bil pa je Ivan umen čebelar, in ni bil poročen. Večkrat sem si mislil, zakaj sem imel toliko neporočenih stricev in tet. Glavni vzrok je bil po mojem mnenju, da so se iz hiše, kjer je razsajala sušica, težko poročali, saj so se te hiše mladi ženini in neveste raje izogibali. Po njegovi smrti pa je čebele prevzela moja mama in tako smo kot otroci uživali pri točenju meda, zlasti ko smo sesali med iz satja. Panje pa je poslikal Zefkin Ivan. Bile so lepe klasične slike, in sicer sta bila na panjih dva napisa. Prvi se je glasil: {| class="wikitable" |- ! Čebelni varuh |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> |} Zgoraj je pa bil pregovor: „Brez potu – ni medu!“ ter: »Muha, daj mi kruha!« Panji so bili pobarvani vsak z drugo barvo, saj med ljudstvom še danes velja prepričanje, da tako čebele hitreje najdejo domov. Pozneje je ta zanimiva slikarija propadla, a čebelnjak so podrli. Ko je bil Ivan 1944 že hudo bolan, sem se rodil jaz, 25. julija 1944. Rekli so: »Prinesel je ime s seboj, ime mu bo Jakob.« Pa je dejal stric Ivan: »Dajte mu raje ime Ivan, naj ne bo Jakec, da bo vsaj kdo, ki bo imel ime po meni;« in tako sem dobil ime Ivan jaz. Okrog 1970 smo lahko izbirali, katero ime bomo ohranili: ali si zadržimo tisto ime, ki je zapisano v krstni oziroma rojstni knjigi, ali pa kako drugo. Jaz sem si izbral takrat ime Janez, čeprav so me klicali ali Ivo ali Ivek, v šoli pa Ivan. === Ujak Ivan 23 === Moj ujak Ivan (1910.-1946.) ima grob usred starog groblja u Št.Ilju, u kojeg je 8. marta 2022. položeno i telo mog starijeg brata Antona. Osim osnovnih podataka, na spomeniku je i pesma moje majke – a to je jedan od najlepših koje sam ikada pročitao: {| class="wikitable" |- ! <center>Nagrobni napis čebelarju (slovenački izvirnik) ! <center> Nadgrobni natpis pćelaru (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> | <poem> "Na mome grobu mi je procvetalo cveće, na njima skupljaju med pčele, te grade u zlatnoj košnici saće... Ulijte mi iz voska bele sveće! Nek plamen sja ka Božjoj časti; za pokoj moje duše neka gore!" </poem> |} Ujak Ivan se za vreme rata sklonio u svojevrsnom "bunkeru" od zemlje ispod našeg bivšeg vinograda, podno brega prema Doli, u pravcu Fundižu; njegovi ostaci viđeni su još dugo nakon toga. Nakopao si je tuberkulozu i za njom umro usred hladnog februara 1946. Voda mu se nakupljala u bolesnim plućam, ali tada nije bilo leke te mu lekari nisu mogli pomoći. Streptomicin - prvi učinkoviti protuupalni lijek ili antibiotik pronađen je tek godinu dana nakon njegove smrti, prekasno za cele generacije moje rodbine, za Malu Cvetku – svetu Tereziju, za pesnika Branka Radičevića i mnoge druge. Tek je ovaj lek konačno zaustavio pobednički pohod smrtonosne tuberkuloze. Ivan je bio vešt pčelar, ali nije bio oženjen. Često sam se pitao zašto imam toliko neoženjenih stričeva i tetki. Glavni je razlog, po meni, bio taj, što su kuću, u kojoj je uvrežila tuberkuloza, mladoženje izbegavali. Nakon njegove smrti, moja majka je preuzela pčele i mi smo kao deca uživali u točenju meda, pogotovo onoga iz saća. Košnicu je oslikao Zefkin muž Ivan. Bilo je lepih klasičnih slika, značajnih za Ivana, sa dva natpisa: {| class="wikitable" |- ! <center>Čebelni varuh (slovenački izvirnik) ! <center>Pčelinji zaštitnik (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> | <poem> "Pčelinji zaštitnik sveti Ambrozije, podaj nam slatkog cveća u obilje. Dovoljno hrane za gladne pčele – tako da s nama ostatak podele." </poem> |} Gore na vrhu je bila stara poslovica: „Brez potu – ni medu!“ ("Bez znoja - nema meda!") i druga: „Muha – daj mi kruha!“ („Muho, daj mi hleba!“) Košnice su bile obojene u različite boje, jer u narodu postoji verovanje da pčele tako brže nalaze svoj dom. Nažalost je kasnije ova zanimljivost propala. Kad je Ivan već bio teško bolestan 1944., ja sam rođen 25. jula 1944., na dan svetog Jakoba apostola. Rođaci su rekli: “Doneo je ime sa sobom, zvatće se Jakob.” A ujak Ivan je rekao: “Dajte mu radije ime Ivan, pa da se nađe barem neko ko će se zvati po meni, kad ja umrem;" i tako sam dobio ime Ivan. Oko 1970. godine mogli smo birati koje ćemo ime zadržati ili izabrati: ili ćemo zadržati ime upisano u krštenici ili knjizi rođenih, ili nešto drugo. Tada sam odabrao ime Janez; kod kuće su me zvali Ivo ili Ivek, a u školi Ivan. === Stric Tinček 24 === Očetov brat Martin, ki so ga vsi klicali Tinček, je v celem sorodstvu dočakal najvišjo starost in sicer 93 let. V otroštvu pa je tudi on imel jetiko, ko je bil star okoli 6 let, in sicer v hrbtenici, da je postal nepokreten. Stalno je iz hrbtenice tekel gnoj. Mama Marija (Lovričeva, rojena Skaza) pa ga je kopala v bani, v katero je vlivala »čaj« iz hrastove skorje. Fantek ni mogel hoditi. Ko je bila birma, je rekla mama, da bi otroka rada poslala k birmi, čeprav fantek ne more hoditi. Pa je rekel škof: »Kar pripeljite ga z vozom, ga bom birmal.« In so ga res pripeljali. Po birmi se mu je stanje vidno izboljšalo in kmalu je shodil. Svojo tako rekoč čudežno ozdravitev je pripisoval učinkovanju svete birme. To je zakrament, ki nam podeli darove Svetega Duha. V Stari Jugoslaviji je bil organist v Gornjem gradu in se je rad spominjal ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča (1850-1937). Omenil je tudi izredno dragocena marmornata dvorano, ki so jo po vojni uničili, kakor tudi celoten benediktinski samostan. Pokojni Janez Zorko, ki je bil tam dolga leta župnik, je pravil, da so ljudem obljubili, da bodo dobili obsežne cerkvene gozdove, če bodo cerkvene stavbe požgali in podrli. To se je res zgodilo in veličastno poslopje je nekaj dni gorelo; iz ostankov pa so zgradili nekaj stanovanjskih blokov. Med vojno je bil Tinček – ki se je preselil v Šentilj – v nevarnosti, da ga bodo vpoklicali v nemško vojsko. On – kot cela naša rodovina – smo želeli le, da bi se mir čimprej vrnil v domovino. Ko je bil na naboru na pregledu, se je delal, ko da hujša in ne more nič jesti. Zdravnik je hitro uvidel ukano, vendar je fanta hotel rešiti pred nevarnim vpoklicem. Poslal ga je v celjsko bolnico in tam tudi niso mogli ugotoviti, kaj mu pravzaprav je: kar je pojedel, vse je izbruhal. Ponoči pa je na skrivaj nekaj pojedel, da ni umrl od lakote. Po nekajdnevnem bivanju so ga odpustili kot nesposobnega za vojaško službo. Zdravnik-Slovenec je vedel za vzrok. On je bil potem organist v Št.Ilju pri Velenju. Prišla pa je zapoved, da v cerkvah ne smejo peti slovensko, ampak le nemško. Duhovni svetnik, pisatelj in župnik Franc Schreiner (1872-1943), ki je sicer bil Slovenec, vendar je imel nemški priimek in ga verjetno zato Nemci niso izselili, je poskušal ugoditi nemški zahtevi: maša je pa tako bila v latinščini. Zato je prevedel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi v nemščino. Ker pevci niso znali brati nemško, je bilo napisano po izgovoru in so še dolgo ležala ta besedila na koru. Ko je pokojni salezijanec Štefan Ferenčak pisal doktorsko nalogo, in je obdelal najstarejšo slovensko pesem – »Lepa si, lepa si Roža Marija« - je uporabil tudi ta vir. Z roko sta bili na listu napisani dve pesmi: »Lepa si lepa« (»Šen bist du šen bist du roze Marija«…) ter »S cvetlicami te venčamo« (»Marija vir du rozen kranc…«). Nekega večera pa je dobil stric Tinček pismo: »Če boste še naprej peli po nemško, boste gor plačali!« s podpisom »Pozdrav bratci s Pohorja«. Posledica tega je bila, da so prenehali peti nemško. Zato potem skozi celo vojno v cerkvi niso nič peli, niti nemško niti slovensko. Zasebne pobožnosti, kot šmarnice in križev pot, pa so bile v slovenščini. Udeleževale so se jih tudi nemške učiteljice, ki slovensko niso razumele, pa so odgovarjale skupaj z drugimi pri litanijah namesto: »Sveta Marija – prosi za nas!« je ena učiteljica odgovarjala: »Prosi za mast!« Besedo »mast« je že razumela, saj je bilo med vojno veliko pomanjkanje ne le masti, ampak tudi drugih živil. === Stric Tinček 24 === Očev brat Martin, kojeg su svi zvali Tinček, doživeo je najvišu starost u celoj rodbini, tačnije 93 godine. U detinjstvu je, međutim, imao i ozledu leđa zbog tuberkuloze, te je postao nepokretan. Iz kralježnice je neprestano tekao gnoj. Njegova majka Marija (Lovričeva, rođena Skaza) kupala ga je u kadi u koju je ulevala "čaj" od hrastove kore. Dečak ipak nije mogao hodati. Kad je bila krizma, majka je rekla da bi volela poslati dete na krizmu, i biskup se time složio: “Čim ga dovezete s kolima, ja ću ga krizmati.” I doveli su ga. Nakon potvrde stanje mu se vidljivo popravilo i ubrzo je prohodao. Svoje takoreći čudesno ozdravljenje pripisivao je učincima svete potvrde. To je naime sakrament ili tajna koji nam daje darove Duha Svetoga, među kojima je i jakost, koja je ojačala njegovo zdravlje za celi život. U staroj Jugoslaviji bio je orguljaš u Gornjem Gradu i rado se sećao poodmaklog ljubljanskog biskupa Antona Bonaventure Jegliča (1850.-1937.). Spominjao je i iznimno vrednu mramornu dvoranu koju su partizani nakon rata uništili, kao i celi benediktinski samostan. Janez Zorko, koji je tamo bio dugogodišnji župnik, pričao nam je, kako su tadašnje vlasti ljudima obećale da će dobiti prostrane crkvene šume ako crkvene zgrade budu spaljene i srušene. To se doista i dogodilo, te je velebna umetnička zgrada gorela nekoliko dana; a neki stambeni blokovi sagrađeni su od ostataka. Tokom rata Tinčeku - koji se preselio u Šentilj - pretila je opasnost da bude pozvan u nemačku vojsku. On je želeo svojoj domovini mir i slogu. Kad je bio na predvojničkom pregledu, dobio je proliv te nije mogao ništa jesti. Lekar-Slovenac je uvidio lukavost, ali je hteo spasiti momka od opasnog novačenja. Poslao ga je u bolnicu u Celju, a ni tamo nisu mogli otkriti što mu je zapravo: povratio je sve što je pojeo. No noću je potajno nešto pojeo da ne umre od gladi. Nakon boravka od nekoliko dana, otpušten je kao nesposoban za vojnu službu. Bio je tada orguljaš u Št. Ilju kod Velenja. Ali je došla od vlasti zapovest da se u crkvama ne peva sloveački, nego samo nemački – a misa je sve do Drugog vatikanskog koncila bila ionako na latinskom. Književnik i župnik Franc Schreiner (1872.-1943.), koji je bio Slovenac, ali imao njemačko prezime, pa ga Nijemci možda zbog toga nisu iselili, nastojao je udovoljiti njemačkom zahtjevu. Zato je neke slovenačke crkvene pesme preveo na nemački. Budući da pevači nisu znali čitati nemački, pisalo se po izgovoru, te su ti tekstovi dugo ostali na koru. Kada je pokojni salezijanac Štefan Ferenčak pisao doktorsku disertaciju i obrađivao najstariju slovenačku pesmu „Lepa si, lepa si Roža Marija“ - također je naveo ovaj primer. Na listu su rukom ispisane dve pjesme: "Lepa si" ("Šen bist du šen bist du roze Marija"...) i „S cvetlicami te venčamo“ ("Mi te venčamo cvećem" - "Marija vir du rozen kranc..." ). Jedne večeri stiglo je stricu Tinčeku pismo: “Ako nastaviš pevati na njemačkom, nećeš dugo!” s potpisom “Pozdrav od braće s Pohorja”. Zbog toga su prestali pevati njemački te kroz celo ratno razdoblje u crkvi za vreme mise nisu pjevali ništa, ni nemački ni slovenački. Privatne pobožnosti, poput majske pobožnosti (šmarnice) ili križnog puta, bile su na slovenačkom i nadalje. Prisustvovale su i nemačke učiteljice koji nisu razumele slovenački, a odgovarali su zajedno s ostalima tekom litanija, umesto: „Sveta Marija – prosi za nas!“, jedna je učiteljica odgovarala: „Prosi za mast!“ Već je razumela reč „ mast", jer je tekom rata vladala velika nestašica ne samo masti, nego i drugih namirnica. ==== Moja birma 25 ==== Za časa Pija XII. smo imeli v Št.Ilju verouk, ko je moja sestra Hedvika (r. 1940) hodila v osnovno šolo. Ko sem začel hoditi v šolo septembra 1951 jaz, smo imeli šolski verouk le še prvo polletje. Učiteljica Venturinova Slava je tisto zadnjo uro šla iz učilnice, noter je pa prišel župnik in dekan Jurij Lebič. Ta učiteljica – čeprav je bila na liniji, nam nikoli ni govorila (kakor tudi drugi učitelji ne) kaj zoper vero. Neko pepelnično sredo smo jo vprašali, če je dovoljeno jesti krape (krofe), ki so pečeni na masti in da pri nas ne jemo krapov na Pepelnico, če so pečeni na masti in ne na olju. Pa je dejala, da se smejo jesti tudi tisti pečeni na masti. Takrat sem mislil, da se moti - pozneje sem ugotovil, da je po takratni postni postavi ona res imela prav. Pravili so, da je takrat, ko je papež Pij XII. imenoval Alojzija Stepinca za kardinala, kot povračilni ukrep Tito hudo omejil delovanje Cerkve in vrgel verouk iz šol. Vendar to ne drži. Kardinal je postal Stepinac pozneje, in verouk je Tito vrgel iz šole že prej, česar se njegovi nasledniki v Sloveniji držijo žal še danes. To je storil zato, ker je bil ateist. Ko je našega očeta takoj po vojni Pečak predložil za člana partije, ne da bi ga vprašal, je na naslednji seji sekretar – tako nam je pripovedoval oče – dejal: »Doslej ste hodili na sestanke skupaj z delovnim ljudstvom in pred njimi nismo smeli vsega praviti. Sedaj smo pa sami partijci, pa vam povem odkrito: naš namen je podreti cerkve in pobiti duhovnike.« Ko je oče to slišal, ga ni bilo več na partijski sestanek – kar pa so mu zamerili. Oddolžili so se z visokimi davki, ki so skoraj prisilili očeta v zadrugo – vendar se skoraj po čudežu – ni uklonil. Ni si pa več delal utvar o novem družbenem redu – jasno mu je postalo, da je to bojevito brezboštvo, katerega nasledniki počenjajo tudi danes mutatis mutando – isto: očrniti duhovnike in razgnati vernike. Njegov občudovani prijatelj – krščanski socialist Edvard Kocbek – pa tega ni mogel dojeti do konca življenja, čeprav je prvi javno spregovoril o zločinskih povojnih pobojih. Strle pa je z grenkobo dejal: »Ko so brezbožneži pobijali naše verne fante po breznih, je Kocbek planinaril in nabiral cvetlice.« Glede verouka pa ni bilo po vseh šolah enako – ponekod se je verouk obdržal še nekaj časa, ponekod so ga ukinili že prej. Potem smo imeli verouk v cerkvi, bolj ali manj redno. Bilo je res vse na prostovoljni osnovi, saj smo bili pri birmi že na koncu tega šolskega leta. Ta birma je bila čisto nekaj posebnega – v znamenju divjaškega preganjanja katoliške Cerkve. Za našo družino pa je pomenila veliko slovesnost: saj smo bili pri birmi kar trije iz naše družine: Hedvika, Anton in jaz – birma je bila namreč vsakih šest let in je zajela nekako vse šolske otroke, ki še niso bili pri birmi: jaz sem takrat ravno končal prvi razred. Ko smo prišli k birmi, mislim da od prvega do osmega razreda, je bilo v cerkvi le tiho igranje. Mama so pozneje rekli: »Vprašala sem se: 'Kako to, da stric Tinček ne pritisne vseh registrov, kot se za birmo spodobi?'« Pozneje so osumili ljudje matičarja, ki pa je verjetno dobil namig ali celo ukaz od višjih, da je to napravil. Ko so pevci prišli na kor, se jim je kislina oprijemala za obleko in razžirala in snov in kožo. Tako se je godilo tudi naši Pepi in teti Zefki. Obenem so bile uničene tudi orgle, pa zato Tinček ni mogel nanje igrati. Pozneje je ta matičar – ki sicer ni bil slab človek in si ni bil z nikomer v jezi – napravil samomor: s kolesom se je zapeljal v takrat nastajajoče Velenjsko jezero in utonil ter svojo skrivnost odnesel s seboj… Na tisto birmo smo se pripravljali z na pamet učenjem na ciklostil razmnoženih vprašanj in odgovorov – mislim, da jih je bilo nekaj čez sto. Kljub vsem nevšečnostim pa je birma sama v miru potekla. Birmal nas je škof Maksimilijan Držečnik, doma z Ribnice na Pohorju. O njem so pripovedovali anekdoto, da so ga prišli iz neke fare prosit za duhovnika. »Nimam vam koga poslat, vsi so zasedeni.« »Pa nam dajte kakega bolnega, bomo zanj lepo skrbeli.« - »Tudi takega bolnega nimam.« Pa so vseeno vztrajali: »Gospod škof, vsekakor nam dajte duhovnika, da ne bo fara brez maše. Dajte nam enega, pa četudi je Pohorc.« Škof pa jim je odvrnil: »Kaj smo res mi Pohorci tako zanič?« Pravijo, da je tudi on bil mnenja, da je »bolje dva koraka naprej, kot enega nazaj.« Ko je šlo za izbiro njegovega naslednika, je bil baje v Rimu in si je rekel, da naj bo njegov naslednik tisti, ki bo prvi prišel v cerkev. In je bil ta prvi – Vekoslav Grmič. Le-ta je bil sicer dober in družaben človek, vendar je verjetno šel predaleč v koncilski želji, da Cerkev približa današnjemu svetu, ter je noter vdrla posvetna miselnost. Ko sem bil za kaplana na Bučki, mi je Selakova Tinca – kamor sem hodil poleg k Železnikovi Micki na kosilo – med drugim pravila, kako so njihovo družino takorekoč na silo spravili v zadrugo. Brezbožniki so pa istega 1952. leta, tudi tam za birmo napravili cirkus: sovražnik je pobral vse prte z oltarjev in jih je hotel politi z gnojnico. Toda zvonar Dolenškov Polde, ki je cerkev pustil odprto, je takrat že končal zvonjenje jutranjice in tako je nepridiprav pobegnil ter pozabil v naglici vedro z gnojnico. Škof Anton Vovk (1900-1963) je takrat birmal na Raki. Ko so mu povedali o izgredu, je dejal: »Prinesite navadne namizne prte in z njimi pokrijte oltarje. Birma bo.« In je res bila, zelo slovesna. Ljudje se niso dali ustrahovati. Pozneje je bila cela razprava v Krškem. Obtožen pa ni bil nepridiprav, ki je prte vlekel celo do neke hiše pod cerkvijo in je hotel z gnojnico politi oltarje – ampak tisti, ki so zadevo prijavili. Krivec pa – ki je delal seveda po naročilu – ni dobil nobene kazni. Tistega leta se je zaostrilo preganjanje katoliške Cerkve ne le v Sloveniji, ampak po celi takratni Jugoslaviji, saj je šele 1953. leta bila objavljena ustava, ki je jamčila nekatere pravice tudi vernim – veljala pa je zlasti za svetovno javnost. Doma pa se je preganjanje nadaljevalo. Enega leta je bilo takrat zaprtih samo v Sloveniji 300 duhovnikov. Ko je papež Pij XII. umrl, se spominjam, da je visela z zvonika v Šentilju dolga, črna zastava. Bil je res velik papež, pri ljudeh zelo spoštovan. Spraševali so se, kaj bo zdaj s Cerkvijo, ko je tako sposoben papež umrl. Katoliška Cerkev pa ima jamstvo svojega ustanovitelja, da je »peklenska vrata na bodo premagala« (Mt 16,18) in torej ni odvisna le od ljudi in njihove krhkosti, celo niti od papeža niti od koga drugega: vodi jo namreč Sveti Duh, ki zna tudi po krivih črtah človeške zmotnosti in nepopolnosti ravno in pravilno pisati. ==== Moja potvrda 25 ==== Za vreme Pija XII. imali smo veronauku u Št.Ilju kad je moja sestra Hedvika (r. 1940.) išla u osnovnu školu. Kad sam u rujnu 1951. krenuo u školu ja, imali smo školsku versku nastavu samo u prvom polugodištu. Učiteljica Venturinova Slava je tada izašla iz učionice taj zadnji sat, a ušo je župnik i dekan Jurij Lebič. Ova profesorica - iako je bila na liniji, nikad nam (kao ni drugi učitelji) nije rekla ništa protiv vere. Jedne Čiste srede pitali smo je sme li se jesti „krape“ (krofe, uštipce) koji se peku na masti i na Pepelnicu. Ona je rekla je da ne moraju biti pečeni na ulju, da se mogu jesti na Pepelnicu - to jeste na Čistu sredu. Tada sam mislio da je u krivu – i tek kasnije sam saznao da je, prema tadašnjem korizmenom zakonu, doista bila u pravu. Nakon rata Tito je sve više ograničavao versku slobodu te konačno izbacio veronauku iz školskih klupa, čega se njegovi pristalice u Sloveniji nažalost drže i danas. Za vreme rata su morali svi seljani prisustvovati partizanskim mitinzima. Kad je odmah nakon rata Pečak predložio našeg oca i dva druga ugledna seljana: Lovriča in Vrbajaka - za člane partije, a da nije nikoga od njih pitao za privolu, na sledećem sastanku sekretar je – prema očevom kazivanju – rekao doslovce: “Do sada ste išli na sastanke zajedno s ostalim ljudima i nismo smeli sve reći pred njima. Ali sada smo i sami partijaši i otvoreno vam kažem: naša je namera porušiti crkve i poubijati sveštenike.” Kad je moj otac to čuo, nije više dolazio na partijske sastanke – što su mu zamerali te se osvetili visokim porezima koji su tatu gotovo naterali u zadrugu - ali ipak se nije predao. Postalo mu je jasno da je reč o militantnom bezboštvu, čiji naslednici i danas rade - isto: pred narodom ocrnjuju sveštenike a vernike teraju iz crkve. Njegov cenjeni prijatelj – kršćanski socijalist Edvard Kocbek – to do kraja života nije mogao shvatiti, iako je prvi javno progovorio o zločinačkim poratnim masakrima. Naš profesor Anton Strle je s gorčinom rekao: “Kad su partizani ubijali naše verne momke i bacali ih u kraške ponore, Kocbek je šetao i brao cveće”. Što se tiče veronauke, nije isteran iz svih škola u isto vreme – u nekima se je neko vreme još zadržao – a onda smo imali veronauku manje-više redovito u crkvi. Zaista je sve bilo na dobrovoljnoj bazi, jer smo već bili jedni na krizmi ili potvrdi već na kraju prve školske godine. Ta je potvrda ipak bila nešto posebno – u znaku divljačkog progona Katoličke Crkve. Za našu obitelj to je, međutim, značilo veliku svečanost: jer je na krizmi bilo čak troje članova naše obitelji: Hedvika, Anton i ja; krizma je bila nekako na svakih šest godina te je obuhvatila svu školsku decu koja nisu još bio na potvrdi: a zbog ratnih komešanja i decu od ranije. Kad smo došli sa kumovima Orozlovim Antonom i ženom Anicom na krizmu, začuđeni smo slušali, što se samo tiho sviralo. Mama je kasnije rekla: “Pitala sam se: Kako to da striček Tinček ne pritisne sve registre na orguljama, kako to i priliči za krizmu?” Kasnije su ljudi posumnjali u matičara, koji je verojatno dobio nalog od viših da to učini. A šta je učinio, kako se prepričavalo? Kad su pevači došli na kor, solna kiselina, koju je kriomice prosuo po orguljama i sedištima, se uhvatila za njihovu odeću te izjedala i tkaninu i kožu. Tako se dogodilo našoj Pepi i teti Zefki, koje su bile vrsne i stalne pevačice u crkvi. Istodobno su stradale i orgulje pa Tinček nije mogao na njih svirati. Kasnije je taj matičar - koji inače nije bio sa nikim u zavadi - počinio samoubojstvo: biciklom se odvezao u Velenjsko jezero koje je u to vreme nastajalo i utopio se, ponevši sa sobom svoju tužnu tajnu... Za tu smo se potvrdu pripremali tako što smo napamet naučili pitanja i odgovore - mislim da ih je bilo preko stotinu. Unatoč svim neugodnostima, sama krizma prošla je mirno. Potvrdio nas je u veri mariborski odnosno lavantinski biskup Maksimilijan Držečnik, doma iz Ribnice na Pohorju. Za njega su pričali anegdotu da su ga iz jedne župe došli moliti za sveštenika. “Nemam vam koga poslati, svi su zauzeti.” “Pa dajte nam bolesnog, mi ćemo ga dobro paziti.” – “Ni bolesnog nemam na raspolaganju.” Ali oni se nisu dali: „Preuzvišeni gospodine biskupe, dajte nam svakako sveštenika da ne bude naša župa bez mise; pošaljite nam jednoga, pa makar i Pohorca." A biskup im je odgovorio: „Zar smo mi Pohorci zaista tako loši?" – jer je i sam bio rodom sa Pohorja. Priča se da je i on smatrao da je „bolje učiniti dva koraka napred nego jedan nazad.” Kad je trebalo birati naslednika, bio je u Rimu i rekao si da će postati njegov naslednik onaj koji prvi dođe u crkvu. A bio je kao mogući kandidat Maksimilijan Jezernik – moj propovednik na prvoj misi – kao i Vekoslav Grmič. Potonji je došao tada prvi u crkvu; on je bio dobar i društven čovek, ali je verovatno preterao u želji da Crkvu približi današnjem svetu. Kad sam bio kapelan na Bučki, išao sam jedan vikend na ručak kod Železnikove Micke, a druge nedelje kod Selakova Tince, koja mi je ispričala među ostalim, kako su njihovu obitelj praktički utjerali u zadrugu. Iste 1952. godine bezbožnici su napravili cirkus za krizmu također na Bučki, tako da je njihov sin primio potvrdu u Ljubljani. Neprijatelj je odneo sve prtove s oltara i hteo je crkvu politi gnojnicom. No zvonar Dolenškov Polde, koji je ostavio crkvu otvorenom za vreme jutarnje zvonjave, do tada je već završio posao, pa je počinilac pobegao, zaboravivši u žurbi vedro gnojnice. U Raki je tada krizmao biskup Anton Vovk (1900.-1963.). Kad su mu javili za oskvrnuće, rekao je: “Potvrda će biti! Donesite obične stolnjake i pokrijte njima oltare." I doista, bilo je vrlo svečano. Ljudi se usprkos nasilju nisu dali zastrašiti. Posle ovog nemilog događaja je bila cela rasprava u Krškom. Optuženi nije bio izgrednik koji je čak na očigled seljana dovukao stolnjake u kuću ispod crkve i hteo prosuti gnojnicu po oltarima - nego oni koji su to prijavili, da tobože lažu. Ali onda je branilac podigao u sudnici vedro te zavikao: „Corpus delicti!“ („Predmet prestupa!“) i rasprava je bila završena. No, krivac - koji je, naravno, radio po narudžbi - nije dobio nikakvu kaznu. Te se godine su komučnisti pojačali progon Katoličke Crkve, ne samo u Sloveniji, nego i u celoj tadašnjoj Jugoslaviji, jer je tek 1953. objavljen ustav koji je jamčio određena prava i slobode građanima – ali se on odnosio pre svega na svetsku javnost. Kod kuće se, međutim, progon nastavio. Samo u Sloveniji je u godinu dana zatvoreno 300 svećenika. Usledili su montirani sudski procesi po Stalinovom naređenju: u Sloveniji protiv Gregorija Rožmana, u Hrvatskoj protiv Alojzija Stepinca; a gotovo u isto doba u Mađarskoj protiv kardinala Józsefa Mindszentija, da ne govorimo o sličnim postupcima po drugim zemljama istočnog bloka. Kada je papa Pio XII. umro, sećam se dobro da je na zvoniku u Šentilju visela dugačka, crna zastava. Po mišljenju ljudi je uistinu bio veliki papa, vrlo cenjen u narodu. Pitali su se što će se dogoditi s Crkvom sada kada je tako sposoban papa umro. Katolička Crkva, pak, ima jamstvo svoga utemeljitelja Isusa Krista, da je „vrata paklena neće nadvladati“ (Mt 16,18) te da stoga njen opstoj ne ovisi samo o ljudima i njihovoj krhkosti, pa ni o Papi ili bilo kom drugom: vodi je Duh Sveti, koji zna ispravno pisati čak i duž krivudavih crta ljudske pogrešivosti i nesavršenosti. === Osnovna šola 26 === Ravno v tistem času je bila nekaj časa imenovana kot osnovna, nekaj časa pa kot osemletna šola ali osemletka. V zvezi s šolanjem bi rad omenil nekaj sošolcev in učiteljev. Omejil bi se torej le na najožje možno število. Iz prvega razreda osnovne šole bi omenil Jakoba Grošla, po domače Minkšovega, ki je ostal moj prijatelj in dobrotnik vse do danes. Čeprav se ne spomnim, da bi se bil on takrat ukvarjal s športom, kar je bilo meni vedno kot španska vas. Pozneje se je odlikoval zlasti v teku in si je nabral kar precej odlikovanj. Danes pa je srečno poročen in se ukvarja tudi s čebelarstvom in fotografiranjem. V prvem in drugem razredu nas je učila Venturinova Slava, ki se je pisala Kralj, v tretjem razredu pa Rudi Eberlinc, ki je z ženo in otrokom - punčko - stanoval v šoli. Zapomnil sem si njegov rek, ki ga je večkrat ponavljal: »Če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.« Do nas je bil dober učitelj in je znal zelo zanimivo pripovedovati. Takrat smo imeli v istem razredu "tretji" in "šesti" razred, ki jima je dajal istočasno različne naloge. Kaj lahko in uspešno tako učenje najbrž ni bilo. V njegovi družini pa je baje večkrat prišlo do napetosti, in tedaj, so baje leteli po sobi »leteči krožniki«. V tistem času se je o letečih krožnikih, ki da krožijo po vesolju in da včasih tudi pristanejo kje na zemlji skupaj s čudnimi bitji - vesoljci -, veliko govorilo. V četrtem razredu pa nas je učil Mirko Grešovnik, ki je znal tudi dobro igrati na harmonij. Slišal sem, da je imel pozneje lepe uspehe tudi pri družbenem delu. V Šentilju je bila sicer osnovna šola, vendar se niso učili tujega jezika. Kdor je hotel torej naprej v šolo, je moral v Velenje. Med njimi sem bil tudi jaz. Do Starega Velenja, kjer sta bili takrat dve stavbi osemletke oziroma osnovne šole od 5. do 8. razreda, je bilo kake tri kilometre, ki smo jih vedno prehodili peš. Vozil se je s kolesom samo Štoberjov Oto. V petem razredu je bila razredničarka Iva Srebotnik, ki se je poročila Brčkalja. Bili smo v tako imenovanih grajskih konjušnicah, pritlični rumeni stavbi ob Golovi žagi, blizu Vile Bijanke. Petje nas je učila Rozika Kmecl, žena Edvarda Kmecla, ki je zbolela na grlu. Še zadnjič smo z njo zapeli v 5. razredu še zadnjo uro njeno priljubljeno pesem »Prišel je ciganček« - ona pa zaradi bolezni z nami ni mogla več peti. V šesti razred smo hodili v »nemško šolo« - rumeno stavbo poleg »konjušnic«. Ko se je začela šola, jih je prvo uro nekaj zamudilo, in nam je Rozika imela nam je nauk, kako je čas dragocen in koliko časa bomo zgubili, če ne bomo točni. Potem pa ni več predavala, ker ji je bolezen to preprečila in je kmalu nato tudi umrla. Njen pogreb je bil v njeni domači vasi nekje ob Savi. Razrednik pa nam je bil tisto leto njen mož Edvard, ki nas je poučeval zemljepis. Spomnim se, da sem bil nekoč vprašan, kaj je to »sleme«. Ne samo jaz, nihče od sošolcev tega ni vedel – pa nam je lepo razložil. Z njim smo bili skupaj na izletu v Celju in se kopali v Savinji. Naslednje leto sem zopet šel na izlet z njegovim razredom – šli so na Kum in je bilo zelo zanimivo, ko smo zvedeli za zgodbo, kako je nastalo ime Kum: sveta Neža je baje dejala svetemu Joštu: „Komm!“ – to je „Pridi!“ In zato sta na vrhu hriba dve cerkvi. Tretje leto smo hodili v novo šolo v Novem Velenju, kjer so bile poleg Doma za onemogle zgradili čisto nove ločene učilnice, in jih je povezoval le hodnik. To je bilo zelo praktično in se razredi med seboj niso mešali ali se motili, četudi so morda imeli petje ali glasbo. Zaradi take razporeditve smo jih imenovali »kurniki«. Če kurniki, so bili vendarle imenitni in gosposki. Notri je bil parket – in smo smeli vstopati le v copatih. Tja sem hodil le eno leto, v osmi razred pa spet v Starem Velenju, kjer smo imeli manjše učilnice v stari, takoimenovani »nemški« šoli. Učitelj Arnold nas je učil risanja, za katero pa jaz nikoli nisem imel smisla. Med drugim nam je svetoval, naj fotografiramo stara znamenja in kapelice, ki so jih tedaj podirali in uničevali: med drugimi tudi staro kužno znamenje na poti med Tišlerjem in šmarško cerkvijo. V sedmem razredu nam je bil razrednik Milan Klančnik, ki je hodil poučevat iz Šoštanja in nas je učil slovenščino. Na Božič nas je vprašal takoj na začetku, če vemo, kaj je to »hora legalis«. Seveda od nas nihče ni vedel, da je to osma ura zvečer, ko dijaki brez spremstva staršev ne smejo biti zunaj. Nato je nadaljeval: »Nekateri od vas pa so bili ponoči na polnočnici v cerkvi, torej po osmi uri zvečer; naj tisti vstanejo.« Vstali smo trije ali štirje učenci. Med njimi sva bila dva po ocenah najboljša – tako med dečki jaz in med deklicami Jelica. Učitelj torej ni mogel reči, da hodijo k maši najslabši učenci – ampak je dejal, da v prihodnje tako ne bomo več šli ponoči ven, česar pa se mi s kmetov seveda nismo držali. Ni omenil, da smo bili pri maši vsi po vrsti v spremstvu staršev, saj so tudi oni bili verniki in so redno hodili k maši. Posledic ni bilo nobenih; mislim pa, da je bilo pri maši več dijakov. Eden od predmetnih učiteljev je že enkrat prej delal nekakšno »anketo«. Vprašal je namreč, kdo hodi k verouku. K verouku smo hodili v šolo v Št. Ilju le pol leta – do zimskih počitnic 1951. Takrat pa je Tito pretrgal diplomatske stike z Vatikanom, ker je hotel komunizem uničiti vero, zlasti katoliško. Takrat so oblasti zaprle tudi zagrebškega nadškofa in predsednika jugoslovanske škofovske konference Alojzija Stepinca, ker ni hotel pretrgati vezi s papežem in ustanoviti hrvaške pravoslavne Cerkve. Jaz sem bil pri birmi že v prvem razredu, zato sem pozneje hodil bolj neredno k cerkvenemu verouku v naši župnijski cerkvi, ki ga je imel dekan in župnik Jurij Lebič, čeprav smo Klemšetovi fantje hodili redno k nedeljski maši in po možnosti tudi ministrirat skozi celo osnovno šolo. Takrat se torej – bilo je že v Velenju – nisem javil, da hodim k verouku. Ko sem to doma povedal, je oče bil žalosten: »Jezus pravi: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim nebeškim Očetom« (Mt 10,33). Nisem si bil v svesti, da bi bil zatajil Jezusa, vendar sem si ta dogodek tako vzel k srcu, da sem pri spraševanju glede polnočnice tudi jaz vstal. Resnici na ljubo pa moram povedati, da – čeprav je Velenje veljalo za »rdeče« - kot vsa rudarska mesta – nas v šoli nihče ni odvračal od vere. Tega vprašanja se v pogovorih nismo niti lotevali. Nekako smo vedeli v razredu, kateri smo verni in »hodimo v cerkev«, glede drugih pa si nismo belili glave. Samo enkrat je Rozika Kugoničeva, ki je bila doma nekje z Dolenjskega, pripovedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kamor so jo internirali med Drugo svetovno vojno. To ni bilo med šolsko uro, ampak mislim, da je bilo med odmorom, ko smo se o nečem sproščeno pogovarjali. Dejala je nekako takole: »Veliko smo molili, da bi se rešili, pa nam molitev ni nič pomagala. Takrat sem izgubila vero.« Ne na glas, ampak v srcu se z njo že takrat nisem strinjal. Pomislil sem, koliko njenih sojetnic je končalo internacijo s smrtjo ali hudimi zdravstvenimi posledicami. Ona pa se je le rešila, čeprav ne takoj in na način, za katerega je molila. Nisem videl nobenega razloga, da bi zato izgubila vero, ampak bi morala biti Bogu hvaležna, da jo je pripeljal iz tega pekla trpljenja, medtem ko so mnogi od sojetnikov in sojetnic tam pustili svoje kosti in mlada življenja. Pripovedovala je tudi, kako so bili Italijani – ki so že precej razumeli – nekoč kot straža pri maši. Ravno takrat je bil evangelij o tem, kako je Janez Krstnik jedel kobilice in divji med. »Slaba košta!« - je zamomljal vojak. Drugič pa je prišel k njim domov neki laški vojak, ki jih je prosil, naj mu pripravijo polže, in so mu ustregli. Rozikin brat pa je bil radoveden, kakšnega okusa so ti polži, ki so za Lahe bili taka poslastica. Ko je prosil za svoj delež, je njemu pripadla ravno polževa – glava! Vsi domači so od studa zbežali iz kuhinje. Od vere nas nihče ni odvračal, enkrat pa od duhovnikov, ko so nas na dvorišče »konjušnice« zbobnali menda vse razrede. Govoril je učitelj glasbe. Pravil je, da je veliko mladih duhovnikov sklenilo protidržavno zaroto in jo podpisalo, kar da so dali v steklenico in zapečatili. »Od tedaj naprej teh duhovnikov ne imenujem drugače kot flašarje«, je končal svoje predavanje učitelj Bojerman. Ali pa je bilo kaj na tem – nisem nikoli zvedel. Kmalu pa so premestili gorečega šmarškega kaplana in glasbenika – Jožeta Tovšaka (1929-2008) iz Velenja na Pohorje, češ da je tudi on sodeloval ali je bil celo glavni pri tej »zaroti«. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za tega učitelja so fantje-sošolci govorili, da zapeljuje dekleta, ki hodijo k njemu v glasbeno šolo, ki je bila nekako tam, kjer je danes Nama v Novem Velenju. Za take prestopke so v tistih časih bili sicer grobi – vendar nedolžni fantje izredno občutljivi. Za nekega učitelja – ne spomnim se več njegovega imena – so fantje-sošolci pravili, da jih je med poukom „šlatal“; čeprav je bila zadeva menda znana, se zaradi takih „malenkosti“ takrat nihče od občinskega ali šolskega vodstva ni vznemirjal, ali nas pred podobnimi nevarnostmi opozarjal – pa bi bilo dobro, da bi nas… V spominu mi je ostal tudi izletu na Bled, ko nas je spremljal učitelj Bojerman. Zvečer pred spanjem nam je pripovedoval neslane vice. Ko smo se vračali z Bleda, smo okrog desetih zvečer prišli z vlakom v Celje in čakali »savinjčana«. Malo smo šli na sprehod; midva s »Sivijem« - tako so klicali mojega sošolca Ivana Sevčnikarja – sva potem zašla – kajti na vogalu neke celjske ulice je bila enaka reklama na obeh straneh – in midva sva zavila v napačno smer ter le še videla, kako jo je savinjčan odsopihal. Kaj storiti sedaj? Potem sva šla ponoči peš, da bi prišla pravi čas v šolo – kar kakih 24 kilometrov do Šentilja, kjer sva pri nas doma prespala. Sicer pa smo se v šoli na splošno lepo imeli. Bili smo polni mladostnih sil in načrtov, od katerih so se le redki uresničili. Jaz v tistem času še nisem mislil na duhovniški poklic, ampak sem se le želel šolati. Velenje so takrat na veliko gradili; moj oče je imel tam še nekaj časa drevesnico: enkrat pod šmarško cerkvijo – tam blizu je stanoval učitelj Kmecl – drugič pa pri Ramšakovih – poleg železniške postaje, kjer so pri sosedovih imeli lepo izdelan posnetek pogreznjenega škalskega središča. V prostem času smo pomagali staršem pri delu. Oče je delal v drevesnici, ali z okopalnikom (kuntivatorjem) okopaval drevesca ali pa cepil, mi otroci pa smo brisali divjake, ki so jih potem cepili in ovijali z rafijo. Glede počitnic lahko omenim, da mi kmečki otroci nismo nikamor hodili na počitnice – razen včasih v Podlipo k mamini stari mami. V poletni vročini pa sem se hodil kopat na nastajajoče Velenjsko jezero – in se tudi sam naučil plavat. Nisem nikdar plaval daleč proč, saj se nisem niti čutil zadosti močnega – najprej sem plaval kot pesek, potem pa tudi kravl in prsno, kar mi je najbolj ustrezalo. Delovnih počitnic sem se torej navadil že od doma. Kot duhovnik v Mužlji pa sem počitnice preživljal navadno na raznih katehetskih tečajih; pozneje pa v Ankaranu, pod gostoljubno streho župnika Iva Miklavca (1938-2022) – ki je pod trdo pohorsko skorjo skrival zlato srce. Kakršnakoli da je bila gneča, on je za sobrata vedno našel kak kotiček: naslednjega dne pa že sobico. Tako sem imel možnost, da sem se kopal v morju po cele dneve – navadno za Valdoltro – pa tudi pred njo, kjer so imeli svoje letovišče med hotelom Adria in področjem ortopedske bolnice Kranjčani. Večkrat sem preplaval tisti zaliv – nekoč tik pred nevihto, ki je povzročila precejšnje valovje – hvala Bogu, brez hujših posledic. Jaz sem sploh imel rajši morje kot hribe, kjer se jih – največ zaradi neprevidnosti – prav vsako leto veliko mladih ponesreči. Po prometni nesreči 2000 pa mi veliko bolj ustreza ravnina – kajti noga se v hoji v hribe kaj lahko spotakne še zdravemu človeku. Zato hodim včasih – razen koronskega obdobja – na peskaro plavat. Tukaj je družba mirna in večinoma starejša, obenem pa je tukaj tudi manjše gostišče, ki skrbi za urejenost in dostop do malega jezerca – kopališča. Dostop je po travi, ki je sedaj vsa posušena, vendar se po njej še vedno lažje hodi kot po razžarjenem pesku, === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. === Školovanje u Velenju 28 === U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi. O jednom učitelju dečaci iz razreda govorili su da ih "pipa" na času; iako se stvar navodno znala, niko se od ogovornih nije oglasio zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti i zloupotrebe – ali bilo bi dobro da jeste... Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. ==== Nadaljevanje ==== === Pučka škola u Šentilju 26 === Što se tiče školovanja, spomenula bih nekoliko učitelja. Od prvog razreda osnovne škole izdvajam i školskog druga Jakoba Grošla, zvanog Minkšov, koji je do danas ostao moj prijatelj i dobročinitelj. Iako se ne sećam da se tada bavio sportom, koji je za mene uvek bio kao špansko selo, se kasnije posebno istaknuo u trčanju i skupio dosta priznanja. Danas je pak sretno oženjen, a bavi se i pčelarstvom i fotografijom. U prvom i drugom razredu učila nas je već spomenuta Venturinova Slava, a u trećem razredu Rudi Eberlinc, koji je u školi živio sa suprugom i detetom – devojčicom. Sećam se njegove rečenice koju je ponavljao: “Če bi ljudje ne mrli bi svet podrli.“ („Da ljudi ne umiru, svet bi se srušio.”) Bio nam je dobar učitelj i znao je ispričati vrlo zanimljive priče. Tada smo u istom razredu imali „treći“ i „šesti“ razred koji su u isto vreme dobivali različite zadatke. Baš jednostavno i uspešno takvo zajedničko učenje verovatno nije bilo. Ali u njegovoj obitelji više je puta bilo napetosti, a tada su prostorijom – prema prepričavanjima – leteli "leteći tanjiri". U to se vreme puno pričalo o letećim tanjirima koji tobože kruže svemirom i koji ponekad slete negde na Zemlju zajedno sa čudnim bićima - izvanzemaljcima. U tom razredu smo išli sa vlakom na izlet u Ptuj, gde smo posetili stari grad i njegove dragocenosti. Tada smo videli i crkvu Svetoga Petra u Rimu kao kroz rupicu – ali kod naredne posete te iznimne dragocenosti više nismo videli. Kad smo se vraćali, čitelj Rudi je nosio grančicu hortenzije, za koju sam tada prvi puta čuo. U četvrtom razredu učio nas je Mirko Grešovnik koji je znao dobro svirati harmonij. Čuo sam da je kasnije imao uspeha i u političkom radu te je bio župan u Mislinju od 1994-2004, a u nekoj parnici tužio Sloveniju na europskom sudu pravde. Na izlet smo išli u Postojnsku jamu, koja je svojim podzemnim lepotama izazivala naše čuđenje nad divnim delima Boga Stvoritelja. U Šentilju je bila pučka škola, ali nisu učili strani jezik; ko je hteo nastaviti školovanje, morao je ići u Velenje. Bio sam među njima. To je značilo pešačenje do starog Velenja 3km tamo i natrag, a u Novo Velenje 5 km. Ali nama mladima to nije bilo teško. Obično sam išao sam, ili sa drugarima – i vreme nam je brzo prolazilo. Tada nije bilo ni bicikla, a kamo automobila ili autobusa! === Školovanje u Velenju 28 === Do Starog Velenja, gde su tada bile dve zgrade osmogodišnje škole, odnosno osnovne škole od 5. do 8. razreda, bilo je oko tri kilometra, koje smo uvek prelazili peške. Samo je Štoberjov Oto vozio bicikl, a njegov je tata dobro zarađivao radom u rudniku. U petom razredu razrednica i učiteljica engleskog je bila Iva Srebotnik, udata Brčkalja. Bili smo u takozvanoj konjušnici od Velenjskog grada, prizemnoj žutoj zgradi pokraj Golove pilane, u blizini Vile Bijanke. Pevanje nas je učila Rozika Kmecl, supruga Edvarda Kmecla koja se razbolela upravo na grlu. Poslednji put zapevali smo njenu omiljenu pesmu "Prišel je ciganček" („Stigao je cigančić“) u 5. razredu zadnji sat - ali više nije mogla pevati s nama zbog bolesti nego nas je samo sa suzama u očima slušala. U šestom razredu išli smo u „nemačku školu“ – žutu zgradu pored „štale“. Kad je škola počela, neki su zakasnili na prvi sat, a Rozika nas je poučila koliko je vreme dragoceno i koliko ćemo minuta izgubiti ako nismo tačni. Nakon toga je prestala s predavanjima jer ju je bolest sprečila u tome te je ubrzo umrla. Sprovod joj je bio u rodnom selu negdje uz Savu. Razredničar nam je te godine bio njezin suprug Edvard koji nam je predavao zemljopis. U tom predmetu, koji sam voleo, sam bio dosta dobar; ali se sećam da mu jednom nisam znao odgovoriti na pitanje „Šta je to sleme?“ Ne samo ja, niko od mojih drugova to nije znao – ali on nam je to lepo objasnio. Zajedno s njim išli smo na izlet u Celje i kupali se u Savinji. Sledeće godine opet sam s njegovim razredom išao na izlet - na brdo Kum i bilo je jako zanimljivo kada smo saznali za priču kako je nastalo ime Kum: Sveta Neža je rekla svetom Joštu: "Komm!" to jest, "Dođi!" I zato postoje dve crkve na vrhu brda. Treću godinu smo išli u novu školu u Novom Velenju, gde su uz Dom za starije napravljene potpuno nove odvojene učionice, a bile su povezane samo hodnikom. Bilo je vrlo praktično i nastava se nije mešala niti ometala, iako je možda bilo pevanja ili glazba. Zbog ovakvog rasporeda zvali smo ih "kurniki" („kokošinjaci“). Ako su i bili kokošinjaci, ipak su bile sobe otmene i gospodstvene. Unutra je bio parket - a ući smo smeli samo u papučama. Tamo sam išao samo jednu godinu, a u osmom razredu opet u Staro Velenje, gde smo imali manje učionice opet u staroj, takozvanoj „nemačkoj“ školi. Učitelj Arnold nas je učio crtati, o čemu ja nikad nisam imao prednosti. Između ostalog, savjetovao nam je da fotografiramo stara znamenja i kapelice, koje su u to vreme bezbožnici rušili i uništavali: između ostalih i staro znamenje kuge na cesti između Tišlera i Šmarške crkve. Tamo stojeću spomen-kapelu su komunisti također hteli srušiti, ipak je nisu jer ju je vlasnik osigurao u Švici za veliku odštetu – i nagrobna kapela između blokova stoji još danas! U sedmom razredu učitelj nam je bio Milan Klančnik koji je došao predavati iz Šoštanja i predavao nam je slovenački. Za Božić nas je odmah na početku pitao znamo li što je to "hora legalis". Naravno, nitko od nas nije znao da je to osam sati navečer, kada učenici ne smeju biti vani bez roditelja. Zatim je nastavio: „Ali neki od vas bili su na ponoćki u crkvi noću, to jest iza osam sati navečer; neka oni ustanu." Nas troje-četvoro učenika je ustalo. Među njima, prema ocenama, dvoje smo bili najbolji – ja među dečacima i Jelica među devojčicama. Dakle, učitelj nije mogao reći da najgori učenici idu na misu - ali je rekao da ubuduće više nećemo tako izlaziti noću, čega se naravno mi sa sela nismo pridržavali. Nije spomenuo da su nas na misi sve pratili roditelji, jer su i oni vernici i redovito su išli na misu. Posledica nije bilo; ali mislim da je na misi bilo više od prijavljenih. Jedan od nastavnika već je jednom napravio sličnu "anketu". Pitao je ko ide na veronauku. Kao spomenuto, sam imao veronauku u školi samo pola godine – do zimskih praznika 1951. Tada je Tito prekinuo diplomatske odnose s Vatikanom te počele sudske procese. Među ostalima su vlasti zatvorile i Alojzija Stepinca, zagrebačkog nadbiskupa i predsednika Biskupske konferencije Jugoslavije, jer nije želio prekinuti veze s Papom i osnovati Hrvatsku pravoslavnu crkvu. On je u vernosti Papi kao Kristovu zameniku ustrajao sve do svoje mučeničke smrti. Bio sam već u prvom razredu na potvrdi, pa sam kasnije neredovito išao na crkvenu veronauku u našoj župnoj crkvi, koji je držao dekan i župnik Jurij Lebič. Inače smo mi Klemšetovi dečki redovito išli na nedeljnu misu i, ako je bilo moguće, također ministrirali kroz celu osnovnu školu. Tako se tada – bilo je to već u Velenju – nisam javio da idem na veronauku. Kad sam to kući ispričao, otac je bio tužan: „Isus kaže: Ko se odreče mene pred ljudima, i ja ću se odreći njega pred Ocem svojim nebeskim“ (Mt 10,33). Nisam bio svestan da bi zatajio Isusa, ali sam taj događaj toliko uzeo k srcu da sam i ovog puta i ja ustao kad su pitali u vezi sa ponoćkom. Iskreno govoreći, moram reći da nas – iako se Velenje smatralo “crvenim” – kao i svi rudarski krajevi – niko u školi nije odvraćao od vere. To pitanje u razgovorima nismo ni dotakli. Nekako smo u razredu znali koji smo verujući ili "idemo u crkvu", ali o tome međusobno nismo pričali. Samo je jednom Rozika Kugoničeva, mislim da nas je učila istoriju, koja je bila doma negde iz Dolenjske, ispričala kako je bilo loše u logoru u koji je bila zatočena tokom Drugog svetskog rata: “Puno smo se molili da se spasimo, ali molitva nam nije bila uslišana. Tada sam izgubila veru.“ Ne naglas, već u duši, ni tada se nisam složio s njom. Razmišljao sam o tome koliko je njezinih suzatvorenika završilo internaciju smrću ili teškim posledicama. Ali ona se ipak kasnije spasila iz Auschwitza, iako ne odmah i na način na koji je želela. Nisam video razloga zašto bi izgubila veru, nego bi čak trebala biti zahvalna Bogu što ju je izveo iz tog pakla patnje, dok su mnogi njeni suzatvorenici tamo ostavili svoje kosti i mlade živote. Ispričala nam je također događaj, kad je u njihovu kuću došao italijanski vojnik sa molbom, da mu pripreme puževe, što su oni poslušali. Rozikinog brata zanimao je okus ovih puževa koji su za „Lahe“ bili prava poslastica; ali kad mu je u deo pala puževa glava, svi su odmah pobegli iz sobe od gađenja. Niko nas dakle nije odvraćao od naše vere, osim jednom od sveštenika, kad su nas dobubali u dvorište "štale", čini se da sve razredi. Govorio je učitelj glazbenog. Rekao je da su mladi sveštenici skovali protudržavnu urotu i potpisali je, a listinu stavili u bocu i zatvorili. Od tada te svećenike ne zovem drugačije nego „flašari“, završio je svoje predavanje učitelj Bojerman. Ili je bilo nečega u tome - nikad nisam saznao. Pričalo se da je bio povod toj hajci sprovod našeg sluge, koji je bio nekada vlakovođa a sada je radio u školi, u našoj „konjušnici“. Njegova sahrana je bila na starom groblju uz crkvu u Šmartnom. Kapelan Tovšak je u govoru na groblju upoređivao ljudski život sa postajama; a slično kao što vlak konačno dođe na poslednju, tako je i sa čovekom, kad umre: tada mu duša dolazi pred Boga, pred kojim mora davati odgovor za svako svoje delo ili nedelo. Nekoji učitelji, koji su na sahrani bili nazočni, samo su se povukli prema šumici, koja je groblje okruživala. - Ubrzo su, međutim, gorljivog kapelana i glazbenika Jožeta Tovšaka (1929.-2008.) iz Velenja prebacili na Pohorje, tvrdeći da je i on sudelovao ili čak bio vođa te "urote" sa flašama. Dobio je čak sudsku zabranu da izlazi iz svoje opštine. Ljudi su pričali, da ne zbog urote, nego zbog velikog uticaja, koji je taj gorljivi svećenik imao na mlade – a Tito je hteo da bude omladina samo njegova. http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 Za ovog učitelja Bojermana dečaci iz razreda govorili su da zavodi devojke koje su išle kod njega u glazbenu školu, a to je bila negde gdje je danas Nama u Novom Velenju. U to se vreme za takve prestupe nije zanimala ni škola ni država – ali su ovi nevini – inače dosta grubi dečaci, zanje bili iznimno osetljivi – ali zvanično se tada propovedala „slobodna ljubav“... O jednom drugom učitelju drugovi iz razreda kazivali su da ih je "pipao" na satu; Iako se stvar navodno znala, nitko se iz tadašnjeg rukovodstva tada nije uzbunjivao zbog takvih "sitnica", niti nas upozoravao na slične opasnosti - ali bilo bi dobro da bi... Baš ti momci su jednom dogovorili, da će svi zajedno nepomično gledati u našu mladu i privlačnu nastavnicu engleskog, kad dođe u razred; ova bezazlena šala toliko ju je uspaničila, da je pozvala ravnatelja Arliča, koji se odmah pojavijo; izderao na čitav razred, a naročito na ove derane, koji ipak time nisu mislili nešto loše – a od tada je ipak imala mir. Za ostale učitelje i nastavnike mogu reći, da su bili na visini svoga zvanja i prema naobrazbi i prema svom vladanju. Tako su nas lepo pripremali na zadaće, koje su nas čekale u životu. === Izleti i raspusti 51a=== Između ostalih događaja se sećam izleta na Bled, kada nas je pratio i učitelj Bojerman. Navečer pre spavanja pričao nam je bezobrazne viceve. To su bile još nevine šale u poređenju sa bezobraštinama, kojima nas je „vaspitavao“ naš pokvareni desetar za vreme služenja vojnog roka u Pirotu. Kad smo se vraćali s Bleda, oko deset navečer vlakom smo stigli u Celje i čekali "savinjčana", sa kojim bismo stigli do Velenja. Nekolicina nas smo išli u šetnju po gradu; "Sivi" i ja – takav je naziv imao moj mirni drug iz razreda Ivan Sevčnikar - tada smo se izgubili - jer je na uglu jedne celjske ulice s obe strane sjala ista reklama - skrenuli smo u krivom smjeru i samo još samo videli kako naš vlak osvetljenih prozora odlazi bez nas. Što učiniti sada? Krenuli smo peške da bismo stigli u školu na vreme - nekih 24 kilometra do Šentilja, gdje smo prenoćili kod naših roditelja. U jednoj kući, u kojoj je gorelo svetlo, smo doduše zamolili za prenoćište, ali se nas nisu usudili primiti. Nastavili smo put po Socki; uplašio sam se, kad je moj drug za vreme hodanja zaspao te poćeo u polusnu buncati – ipak sam ga podupirao te tako smo srećno došli do naše kuće i tamo prespavali. Inače, općenito nam je bilo lepo u školi. Bili smo puni mladenačke energije i planova od kojih se malo toga ostvarilo. Došao sam do spoznaje, da većina stvari u životu krene drugim putem nego što si mi zamišljamo; ali onima, koji vole Boga i bližnjega svoga, sve se okreće na dobro. U to vreme uopšte nisam razmišljao o svom zvanju; kad sam bio još mali, sam govorio, da ću biti „vrtnarček in pevček“ („vrtlarić i pevačić“), a u osmogodišnjoj školi mi se najviše sviđao zemljopis. Izričito o nekom zanimanju ipak nisam mislio, a kamo li o tome da postanem jednom sveštenik, već sam samo želeo nastaviti školovanje. Velenje se tada naveliko gradilo; moj otac je tu jedno vreme još imao rasadnik: jednom pod šmarškom crkvom - učitelj Kmecl je stanovao u blizini u vrsnoj kući – „enojčku“ - a drugi put je bio rasadnik kod Ramšakovih - uz željezničku stanicu, gdje su njihovi komšije lepo napravljeni relijef potopljenog središte pražupe Škale. U slobodno vreme pomagali smo roditeljima u poslu. Otac je radio u rasadniku i plevio ga kultivatorom ili cepio divljake, a mi deca smo ih brisali krpom gde su odrasli potom cepili, a mi opet zavezali rafijom. Što se tiče praznika, mogu napomenuti da mi deca sa sela nismo poznavali raspusta u pravom smislu, ta nigde nismo išli na praznike - osim ponekad u Podlipu kod mamine majke. Za letnjih vrućina ipak sam se kupao u Velenjskom jezeru u nastajanju - i sam naučio plivati. Nikada nisam plivao daleko, jer se nisam ni osjećao dovoljno jakim - prvo sam plivao kao psić, a onda krenuo sa kraulom i prsno, što mi najviše odgovara sve do danas. Kao svećenik u Mužlji svoj polugodišnji odmor sam uglavnom provodio na raznim katehetskim tečajevima; a kasnije u Ankaranu, pod gostoljubivim krovom župnika Ive Miklavca (1938.-2022.) - koji je pod tvrdom pohorskom korom krio zlatno srce. Ma kakva gužva bila, uvek je našao kutak za svog subrata: a sutradan sobičak. Tako sam se imao priliku kupati u moru po cele dane - obično iza Valdoltre - ali i ispred nje, gdje su imali svoje odmaralište između hotela Adria i kruga ortopedske bolnice Kranjčani. Preplivao sam tu uvalu nekoliko puta - jednom neposredno pre oluje koja je izazvala velike valove - hvala Bogu, bez težih posledica. Bilo mi je zapravo more draže od brda, gde - uglavnom zbog nepažnje - svake godine mnogo mladih ljudi doživi nezgode a i smrtno strada. Nakon prometne nesreće 2000. ravnica mi puno više odgovara - pa i zdravom čoveku noga može lakše posrnuti pri hodu uzbrdicama nego po ravnome. Zato ponekad – osim u vreme korone – odem na peskaru na plivanje i sunčanje. Ovde u Mužlji postoji takvo manje i mirno jezerce, gde se skuplja uglavnom starije i ozbiljnije društvo, uz koju nečasnu iznimku. Ujedno postoji i mala gostionica koja brine o čistoći i pristupu malom jezeru - kupalištu. Prilaz je po travi koja je sada sva osušena, ali je ipak lakše hodati po njoj nego po užarenom pesku, koji okružuje veliko gradsko kupalište u blizini. === Srednja šola 30 === V srednjo šolo sem se najprej vpisal na Ravne na Koroškem; oče je menil, da bo tam zame najbolje poskrbljeno, ker je bil ravnatelj Ivan Sušnik, koroški borec, ki je redno hodil k maši in je bil tudi praktičen vernik. Bil je ugledna osebnost in ga v njegovi vernosti niso motili. V tistih poletnih počitnicah sem se torej odšel vpisovat v sredno šolo. Do Otiškega vrha sem se peljal z vlakom in nanj naložil brzovozno tudi kolo; od tam naprej pa sem se peljal do Raven s kolesom. Srečno sem se vpisal in sem bil kar vesel, da bom začel novo življenje. Toda tokrat se je dobesedno uresničil pregovor: „Človek obrača – Bog obrne.“ Pri nas doma smo sicer imeli drevesnico – in torej denar in zaslužek le jeseni, ko so od vseh strani prihajali kupci po mlada drevesca. Zato je za družino pomenilo plačilo internata – ki v tistih socialističnih časih najbrž ni bilo veliko – vendarle dodatno breme. Prav takrat pa je bil kaplan v Šmartnem pri Velenju, nekaj časa pa tudi župnik v Velenju - mladi Janez Zorko. Od sošolcev sem slišal, da so pri njem imeli zelo zanimiv verouk, in da so večkrat gledali tudi filmčke. Jaz sem hodil k verouku v Št.Ilj k dekanu Juriju Lebiču, kjer pa takih „novotarij“ nismo imeli. Danes menim, da je le bolje, da je birma na koncu osnovne šole; saj na ta način mladi hodijo k verouku tudi v času dozorevanja, ko jim je pravzaprav verska in nravna vzgoja najbolj potrebna. V tistem času smo zbirali vse mogoče in nemogoče; kot je pri mladih pogosto, sem tudi jaz zbiral takorekoč vse, kar se je zbirati dalo: znamke, žveplenkove škatle, filmske reklame, razglednice. Največ sreče sem imel z znamkami; Vrajekov stric iz Ložnice mi jih je podaril cel zvezek in sicer kar cele serije čudovitih znamk: madžarske, staroavstrijske, od SHS. Med njimi so bile najlepše japonske pokrajinske znamke, ki jih je odlikovala izredno lepa izdelava in za tisti čas neverjetno jasne barve na belem papirju – se je takoj opazilo, da so na čelu napredka. Ne vem točno, kaj me je prineslo tja v farovž – mogoče tudi zbiranje znamk. Sicer smo včasih šli v Šmartno tudi k maši, saj je v nekdanji stari šoli ob cerkvi stanovala moja teta Ančka in njen mož Ciril Venišnik, ki je bil iz Škal in je bil po razpadu škalske prafarne cerkve organist v Šmartnem. Spomnim se še prejšnjega župnika Hohnjeca, ki je dočakal lepo starost in je bil nekoč pri orlih ter je ostal telovadec do konca življenja. Slišali so ga včasih, kako je v sobi telovadil in govoril: „Hohnjec gor, Hohnjec dol!“ Mislim vsekakor, da je kaplan Janez Zorko imel znamke; imel pa je tudi krasne razglednice, zlasti iz Turina in okolice, s katerimi nikakor ni skoparil. Zorko je bil pred vojno salezijanec, med vojno je študiral na Madžarskem, in je po vojni prešel k škofijskim duhovnikom; rad se je šalil, zlasti na tuj račun. Tako so pripovedovali, da se je nekoč v Zagrebu na Knežiji preoblekel v miličarja. Takrat niso bili redki obiski – toda ne preoblečenih, ampak pravih. Kmalu po vojni so salezijance tudi nasilno izgnali iz mladinskega doma. Naš salezijanski sobrat pomočnik Vinko Furlan pa je imel prekrasno zbirko znamk. Zorko je kot strogi miličnik vstopil in Vinko mu je ves prestrašen razkazoval sobo in albume. Ko je pa „miličnik“ z roko segel po znamkah in jih začel mešati, se Vinko ni mogel zadržati in je Janezu zbil kapo – tako je odkril vsiljivca. Preoblečen v miličarja je torej hudo prestrašil Furlana. Ukazal mu je, da odpre predale, kjer je imel albume z dragocenimi znamkami. Janez pa je kljub temu ostal celo življenje naklonjen don Bosku: vse poklice je pošiljal k salezijancem. Med drugimi poklici je poslal s Pohorja Ivota Miklava, ki je bil dolga leta odličen župnik v Ankaranu; pa njegov poklic je Srečko Golob iz Nove Štifte pri Gornjem gradu, kjer je bil Janči župnik, pa tudi jaz sem odšel k salezijancem po njegovi zaslugi, ko je bil kaplan v Šaleški dekaniji. Pozneje je večkrat obiskal svojega brata Štefana v Mužlji, od koder je svojim prijateljem nosil race in goske, ki so jih z domačo pičo redili Kalapiševi. Zorko je torej predložil mojemu očetu, naj mene pošlje v Križevce, kjer bodo pač plačali, kolikor bodo mogli; lahko tudi v pridelkih. Jaz sem takrat zadevo razumel tako, kakor da je v Križevcih šola, iz katere bom lahko šel naprej kot iz kakršnekoli gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič je slutil, da kakega posebnega nagnjenja do duhovnega poklica nisem kazal, čeprav sem redno – kot vsi moji bratje – ministriral pri maši. Zato je prišel nekega dne k nam domov in me vprašal glede te moje nenavadne odločitve, saj je le tako lahko napisal svoje priporočilno pismo. Ni bilo nikakršne težave, da se izpišem iz ravenske gimnazije; menda se je Sušniku to še dobro zdelo. V srednjo šolo sem se vpisal torej najprej k salezijancem v Križevce, nadaljeval pa na Reki: po drugem razredu gimanzije smo prišli v noviciat, nato pa tako v tako imenovani klerikat (tretji in četrti razred gimnazije). Na Mali Šmaren sem torej prišel na Rakovnik, kjer smo se zbirali kandidati za Križevce. Vseh skupaj nas je bilo Slovencev prvo leto osem. Lojze Rajk iz Bele Krajine je bil v Križevcih že več dni in se je počutil čisto domače. Na Rakovniku je bil moj znanec brat pomočnik Drago ali Karel Felicijan, ki sem ga že nekoč prej obiskal in me je spremljal tudi v mesto – malo pogledat Ljubljano. Spomnim se, da mi je gredoč kupil tudi neke malenkosti – ali neke bonbone ali fige: torej mi Rakovnik ni bil neznan. Slovo od doma pa me je vendarle napolnilo z domotožjem – to pa šele, ko sem se znašel v Križevcih med samimi tujimi ljudmi. Z Zorkom smo se ustavili na zagrebškem kolodvoru ter obiskali še zagrebško stolnico. Tisto prvo leto je bilo odločilno za moj poklic ne le zaradi okoliščin – bivanja v semenišču – ampak tudi zaradi odličnih vzgojiteljev in sošolcev. Kakor nas je bilo v prvem razredu osnovne šole 32, seveda vsi iz Št.Ilja, nas je bilo tudi v prvem razredu srednje šole, ki se je imenovala »Škola za spremanje svećenika« - prav tako 32, vendar iz vseh republik Nove Jugoslavije, razen iz Makedonije in Črne gore. V začetku sem imel hudo domotožje; ne le jaz, ampak tudi drugi fantje, ki več dni niso nič govorili, ampak so med odmorom molče sloneli ob velikanskem stogu slame sredi prigorskega dvorišča ter tiho vzdihovali. Kdor ni tega sam izkusil, tega ne bo verjel. Stavba je bil bivši benediktinski samostan, ki ga je Marija Terezija podarila grkokatoličanom, ko so jim nekje pri Čazmi zažgali njihovo tamkajšnjo cerkev-stolnico. Tu v Križevcih so bili pravzaprav miroljubnejši prebivalci, ki so se nanje hitro privadili. V našem času je bilo tam okoli grkokatoličanov le neznatno število. Ker je bila tukaj stolnica, je bilo stalno poleg škofa tudi več duhovnikov. Tu je bil oče Makaj, star prijazen gospod. Ko je ob neki slovesnosti v naši jedilnici – v pritličju – govoril, mu je izpod talarja ušla miš, kar je povzročilo veliko veselje med nami. Včasih je bil tam tudi kanonik Kiš, ki je bil profesor v Džakovem. On nas je pripravljal na kake cerkvene slovesnosti. Bil je zelo natančen, vendar tudi duhovit – sicer majhne postave in nas je takole poučeval: „Prvo pravilo pri bogoslužju je, da ne smeta biti dva obenem na istem mestu“. Vsako nedeljo smo sodelovali pri grškotoliškem bogoslužju v stolnici, ki se je na levi strani držala palače. Peli smo liturgijo sv. Janeza Zlatoustega – žumberški napev – melodije, ki so zelo podobne slovenskim narodnim pesmim – in so se nam kar priljubile – v staroslovanščini, seveda napisano v latinici. Mi smo tudi ministrirali. Škof Bukatko je imel čudovit glas, kot nalašč za vzhodno bogoslužje. Ko je prepeval prefacijo in dvignil roke k nebesom, je zgledal kot kak angel. V prvem razredu je bil ravnatelj šole in učitelj matematike Anton Bajuk, doma iz Bele krajine. Imel je še posledice ran, ko so partizani napadli procesijo, ki se je v Marijinem dvoru odvijala za praznik Marije Pomočnice 1945. Šolski svetnik je bil Mirko Bajić, doma blizu Omiša na Hrvaškem. On je bil profesor latinščine, a od drugega razreda tudi grščine. Na fakulteti so imeli navado, da so diplomirancem nazdravili z vinom. On je bil pa tak odličnjak, da so mu nazdravili s šampanjcem. Seveda takrat še nismo imeli asimil metode, ampak smo ta klasična jezika le prevajali. Katehet je bil blagi Marin Mandić (1926-2011), ki je bil doma iz zaselka Mandići – tudi blizu Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Bil je zaradi posta tako suh ko trlica. Nekoč je dejal: »Če telo hujša zaradi posta, se duša debeli; če pa se telo debeli zaradi preobilne jedače in pijače, takrat duša hujša.« Postil se je sam, nam dijakom pa ni dovolil posta. Spovednik je bil Karel Podkubovšek, pri katerem smo odgovarjali verouk tako, da smo gledali v veroučno knjigo in iz nje brali. Dobričina je to najbrž videl, a si je mislil: »Bodo vsaj enkrat prebrali gradivo, če ga niso prej.« Med sošolci nas je bilo v prvem razredu v Križevcih osem Slovencev. Drugi so bili največ s Hrvaškega – iz Zagorja in Slavonije, nekaj jih je bilo iz Bosne in Hercegovine. Lahko rečem, da smo se dobro razumeli; nekateri od njih so že umrli. Prvi je bil Zvonko Kristić iz Duvna (danes Tomislavgrad), ki je zaradi prometne nesreče dobil tumor v glavi. Med njimi pa je dosegel najvišji položaj Ambrozij Matušić iz Janjeva, ki je bil v dveh mandatih inšpektor hrvaške inšpektorije. === Gimnazija u Križevcima 30 === Školsku godinu 1959. sam sa odličnim uspehom završio u Velenju, sam upisao srednju školu – gimnaziju – u Ravnama u Koruškoj; moj otac je smatrao da ću tamo biti najbolje zbrinut, jer je ravnatelj bio Ivan Sušnik, koruški borac koji je redovito išao na misu, a bio je i praktični vernik – istaknuta ličnost, koruški borac iza prvog svetskog rata: zanimljivo, da ga niko nije ometao zbog njegove vernosti, koja je bila povezana sa poštenjem – kao kod mog oca. Tako sam tih letnih praznika krenuo upisati srednju školu. Vozio sam se do Otiškog vrha iz Velenja vlakom na koji sam brzovozno natovario bicikl; a odatle sam biciklom otišao do Ravna, koje su se ranije zvale Guštanj sa velikim rudnikom olova, koji je tada još bio u pogonu. Uspešno sam se upisao i bio sretan što ću sad sam započeo novi i mirni život, daleko od brata, koji mi je ponekad pomogao, da brže rastem. Ali ovaj put obistinila se doslovce poslovica: “Človek obrača – Bog obrne.“ („Čovek okreće – Bog obrati.”) Kod kuće smo imali rasadnik – a samim tim i novac i zaradu samo u jesen, kad su kupci dolazili sa svih strana kupovati mlada drvca. Stoga je za obitelj plaćanje internata - koje u ono socijalističko vreme možda ni nije bilo veliko - bilo dodatno opterećenje. Ja se time nisam bavio – možda je bilo bivanje u internatu besplatno, kao i samo školovanje od osnovne škole preko srednje uključno sa univerzitetom. U to je vreme mladi Janez Zorko bio kapelan u Šmartnom kod Velenja, a jedno vreme i župnik u Velenju. Čuo sam od svojih školskih drugova da su s njim imali vrlo zanimljivu veronauku, a i da su puno puta gledali filmove. Na veronauku sam ja išao u Št.Ilj kod dekana Jurija Lebiča, gde dakakokod nas nije bilo takvih "novotarija". U današnje vreme mislim da je bolje da je krizma na kraju osnovne škole; jer na taj način mladi idu na veronauk i tekom sazrevanja, kada im je zapravo verski i moralni odgoj najviše potreban. Kao deca smo mi skupljali tada sve moguće i nemoguće; I ja sam, kao što to često biva s mladima, skupljao praktički sve što se dalo skupiti: šibične kutije, filmske reklame zajedno sa suškolarcem Perbilovim Otonom, razglednice. Ja sam imao najviše sreće s poštanskim markama; Vrajekov stric iz Ložnice poklonio mi ih je čitav svezak, naime čitav niz divnih maraka: mađarskih, staroaustrijskih, iz SHS. Među njima su bile i najljepše japanske krajinske marke, koje su se odlikovale izuzetno lepom izradom i za ono vrijeme nevjerojatno jasnim bojama na belom papiru – odmah se primijetilo da su Japanci prednjačili u tehničkom napretku. Ne znam tačno šta me dovelo tamo u šmarški župni dvor - možda skupljanje maraka. Ponekad smo išli na misu i u Šmartno, jer je u bivšoj staroj školi uz crkvu – koja još danas stoji – živela moja tetka Ančka i njen suprug Ciril Venišnik, koji je bio iz Škala i bio je orguljaš u Šmartnom nakon propada škalske župne crkve, koju je progutalo kopanje lignita. Sećam se i prijašnjeg župnika Hohnjeca koji je doživeo duboku starost; pošto je bio davno član društva orlova, ostao je gimnastičar do kraja života. Ponekad se čulo kako vežba u sobi i govori: "Hohnjec gor, Hohnjec dol!" Svakako mislim da je kapelan Janez Zorko imao lepe marke; ali imao je i lijepih razglednica, posebno iz Torina i okolice, na kojima nije štedio te nama ih je delio. On je pre rata bio salezijanac, za vreme rata studirao je u Mađarskoj, a nakon rata pridružio se biskupijskim sveštenicima; volio se šaliti, pogotovo na tuđi račun, zato smo ga naročito mi mladi rado slušali – a i kod naših roditelja je bio omiljen, jer je ponekada misio u našoj crkvi. Pričalo se da se jednom u Zagrebu na Knežiji prerušio u milicajca. U to posleratno vreme slične posete nisu bile retke – ali ne prikriveni, nego stvarni milicajci su često uznemiravali crkvene ljude. Ubrzo nakon rata salezijanci su nasilno isterani iz omladinskog doma. Naš brat salezijanac Vinko Furlan imao je prekrasnu kolekciju maraka. Zorko je ušao kao strogi milicajac, a Vinko mu je sav prestrašen pokazao sobu i pojedinosti. Prerušen u milicajca je najprvo gadno prestrašio Furlana te mu oštro naredio da otvori sve ladice, da se tobože u njima krije oružje – ali on je u nekojima držao albume vrednih maraka. Sve je teklo po protokolu. No, kad je "milicioner" posegnuo za markicama i počeo ih mešati, Vinko se nije mogao suzdržati: uhvatio je „milicajca“ za ruku i srušio Janezu šešir - tako je otkrio uljeza: smehu nije bilo kraja. Ipak, Ivan je ostao veran don Boscu celoga života: sva je zvanja slao salezijancima. Između ostalih zvanja poslao je s Pohorja Ivota Miklavc, koji je godinama bio vrsni župnik u Ankaranu i moj dugogodišnji dobrotvor; njegovo zvanje je bio i vredni Srečko Golob iz Nove Štifte kod Gornjeg grada, gdje je Janči bio župnik; zajedno smo otišli u Križevce sa njegovim dugogodišnjim ministrantom Francom Jevšekom, koji je već od malih nogu pokazivao zvanje. Konačno sam i ja zahvaljujući njegovom posredovanju otišao u salezijance dok je bio dušebrižnik u Šaleškom dekanatu. Kasnije je više puta posjećivao brata Štefana u Mužlji, odakle je prijateljima nosio patke i guske koje su uz domaću hranu eko-zdravo uzgajali Kalapiševi u Belom Blatu. Sveštenik Zorko je dakle predložio ocu, da me pošalje u Križevce, gde će platiti koliko mogu; može biti i u prirodi. Tada sam ja stvar shvatao kao da u Križevcima postoji škola iz koje ću moći ići dalje kao iz svake druge srednje škole ili gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič osetio je da ne pokazujem neku posebnu sklonost duhovnom zvanju, iako sam redovito – kao i sva moja braća – ministrirao na misi. Tako je jednog dana došao u našu kuću i pitao me za ovu moju neobičnu i neočekivanu odluku, jer je jedino tako mogao napisati svoju preporuku. Nije mi bio problem ispisati se iz ravenske gimnazije; valjda je Sušnik ipak mislio da je to za mene čak i bolje. Tako sam naknadno upisao srednju školu kod salezijanaca u Križevcima, a nastavio u Rijeci: nakon drugog razreda gimnazije ušli smo u novicijat, a zatim u tzv. klerikat – to jeste treći i četvrti razred klasične gimnazije. Tako sam došao na Malu Gospu u Ljubljanu na Rakovnik, gde su se okupljali kandidati za Križevce. Sve u svemu, prvu godinu bilo nas je osam Slovenaca. Lojze Rajk iz Bele Krajine već je nekoliko dana bio u Križevcima i osećao se potpuno kao kod kuće. Na Rakovniku mi je prijatelj bio brat-pomoćnik Karel Felicijan iz našeg sela, kojemu je moj otac bio kum i kojega sam već jednom posetio. Tada me je vodio po Ljubljani - da malo razgledam stari grad. Sećam se da mi je usput kupovao i neke sitnice - ili neke bombone ili smove: tako da mi Rakovnik nije bio nepoznat. Rastanak s domom, međutim, ispunio me čežnjom za domom - i to tek kad sam se našao u Križevcima među gotovo samim strancima. Sa pratiocem Zorkom smo se zaustavili na zagrebačkom kolodvoru, i posetili znamenitu zagrebačku katedralu. Ta prva godina bila je odlučujuća za moje zvanje ne samo zbog okolnosti - boravka u semeništu - nego i zbog izvrsnih odgojitelja drugova. Kao što nas je bilo 32 u prvom razredu osnovne škole, naravno svi iz Št. Ilja, bilo nas je 32 i u prvom razredu srednje škole koja se zvala "Škola za spremanje svećenika", ali iz svih republika Nove Jugoslavije, osim iz Makedonije i Crne Gore. U početku sam jako čeznula za domom; uhvatila me neka do sada nepoznata tuga, koju slovenački zovemo „domotožje“, nostalgija, čežnja po domu. To sam duboko osećao ne samo ja, nego i ostali dečaci koji nekoliko dana nisu ništa govorili, ali su u školskom odmoru šutke sjedeli uz golemu hrpu slame usred prigorskog dvorišta i tiho uzdisali; ko nešto slično nije sam doživeo, neće verovati. Zgrada je bila nekadašnji benediktinski samostan, koji je Marija Terezija darovala grkokatolicima kada su im prema prepričavanjima pravoslavci spalili tamošnju crkvu-katedralu negde oko Čazme. Ovde u Križevcima osećali su se sigurnije, jer stari slavni grad je bio selište mirnijih stanovnika koji su se brzo navikli na njih te se jedni drugima prilagodili. Grkokatolika je u naše vreme bilo ovde samo neznatan broj. Budući da je ovde bila katedrala, ukrašena divnim slikama i freskama, uz grkokatoličkog biskupa je uvek bilo nekoliko njegovih sveštenika. Otac Makaj je bio ovdje, ljubazan stariji gospodin. Kad je jednom govorio na svečanosti u našoj blagovaonici - u prizemlju - ispod halje mu je pobegao miš, što je kod nas pitomaca izazvalo veliku radost. Bio je tu i kanonik Kiš koji je bio profesor na bogosloviji u Đakovu. Pripremao nas je za neke crkvene obrede. Bio je vrlo precizan, ali i duhovit - inače malen rastom, a učio nas je ovako: "Prvo pravilo kod crkvenih obreda jeste, da se ne smeju nalaziti dvoje ljudi na istom mestu u isto vreme." Svake nedelje sudelovali smo u grkokatoličkoj službi u katedrali, koja je bila na levoj strani palače. Pevali smo liturgiju svetoga Ivana Zlatoustoga - žumberački napev - melodije koje su vrlo slične slovenačkim narodnim i crkvenim pesmama - i jako su nam se svidele - na staroslavenskom, naravno napisane latinicom. I mi smo vrlo rado ministrirali. Biskup Gabrijel Bukatko bio je visokog stasa te imao divan glas, savršen za istočno bogosluženje. Kad je pevao kod prefacije „Gore srca!“ i podigao ruke prema nebu, izgledao je poput anđela. U prvom razredu školski ravnatelj i profesor matematike bio je Anton Bajuk, poreklom iz Bele krajine. Imao je i posledice ranjavanja kada su partizani 1945. godine provalili u Marijin Dvor u Slavoniji te napali procesiju koja se odvijala za blagdan Marije Pomoćnice 24. maja 1945. Školski savetnik bio je Mirko Bajić rodom od Omiša u Dalmaciji. Bio je profesor latinskog, ali i grčkog od drugog razreda nadalje. Kad je završio školovanje se na filozofskom fakultetu znalo vinom nazdravljati odličnim maturantima. Bio je tako izvrstan u učenju, da su jedino njemu nadravili šampanjcem. Naravno, u to vreme nismo imali asimil-metodu, nego smo samo prevodili ove klasične jezike a da nikada nismo u njima razgovarali, što je svakako bila šteta. Kateheta je bio blagi Marin Mandić (1926.-2011.), koji je bio iz zaseoka Mandići - također kod Omiša. https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) Od posta bio mršav ko trlica i govorio je: „Ako telo od posta mršavi, duša se goji; ali ako se telo udeblja od previše jela ili pića, onda duša omršavi.« On je sam mnogo postio, ali nama đacima nije dopustio da postimo. Ispovednik je bio Karel Podkubovšek; kod njega smo veronauk odgovarali gledajući u knjigu i čitajući iz nje. Verovatno je dobričina to video, ali se pravio kao da ne primećuje; možda je on u sebi pomislio: "Pročitaće građu barem jednom, ako već do sada nisu." Među školskim drugovima u prvom razredu u Križevcima bilo je osmero Slovenaca; svi su bili dobri matematici, naročito Ciril Slapšak – a i vrsni pevači; ostali su svi bili Hrvati; većina bila je iz Zagorja i Slavonije, a ostali iz Bosne i Hercegovine. Mogu reći da smo se dobro slagali; neki od njih su već umrli; prvi je bio Zvonko Kristić iz Duvna (danas Tomislavgrad), koji je u prometnoj nesreći kod Senja, kada se tumbao zbog bure autobus, dobio tumor u glavi. Među njima je najviše mjesto zauzeo Ambrozij Matušić iz Janjeva, koji je u dva mandata bio provincijal novoosnovane Hrvatske salezijanske provincije. Moj prvi asistent bio je Peter Bogataj koji je danas, kada to pišem (7. jula 2022.) preminuo u 87. godini života. Zbog činjenice da je obolio od covida-19, nije primljen na ljubljansku onkologiju. Kad su ga jučer konačno primili, preminuo je noću u bolnici gde se trebao lečiti od raka. Drugu godinu asistent nam je bio Janez Poprijan, koji je već davno umro a radio je na nuncijaturi u Beogradu. U svakom slučaju, u Križevcima smo se dobro osjećali. Neki Ivan, koji je bio doma negdje tu blizu iz Zagorja, otpušten je pošto je "ukrao" jednu krušku u dvorištu. Drugi, Vlado Kozina, otpušten je, možda, jer je na prvim duhovnim vežbama čitao neke partizanske priče: nešto priređeno za mlade, ilustrirano. Tada su brzo otpuštali ta bilo je mnogo zvanja. Gore je bilo kad je neki dečko iz Prigorja – pričalo se da se zvao Ivan Babec – a iz osvete zapalio onaj ogromni marof sa štalom u dvorištu, ukrao kobilu i htio s njom u Mađarsku: u vreme kad je nakon ubojstva vođe mađarskog ustanka Imrea Nađa granica sa Jugoslavijom bila tako čuvana da ni miš nije mogao proći neprimetno – on je hteo pobeći kobilom! Mladost - ludost. Pričalo se, da je bio otpušten zbog pušenja, koje je kod salezijanaca strogo zabranjeno i danas. Općenito, pak, marljivo smo učili, zabavljali se uz šetnje, igre i salezijanske filmove koje nam je donosio i priređivao ih Vinko Furlan iz Italije. Volio sam učiti, a na kraju drugog razreda smo Blaž Topolovac iz Modriče u Bosni i ja bili najbolji učenici po uspehu; s obzirom da je sve bilo na hrvatskom odnosno na hrvatsko-srpskom, za mene je to bio veliki napredak. Ovo mi se svakako sviđalo jer me strogi Mirko Bajić kod prve školske zadaće iz hrvatskog toliko ispravljao crvenom tintom, da je bila stranica više crvena nego plava. Što se tiče mog pisanja videćete, da je to više ili manje srpsko-hrvatsko, ili ako hoćete – hrvatsko-srpsko, ili bolje jugoslovensko, kao što se ovde u Vojvodini govori u narodu. Sviđao mi se taj život: bio je uredan, ništa mi nije bilo teško, a iskušenja kao da su zaspala. Smenjivali su se učenje, molitva, rad, šetnja i igra. === Predvojaška (pre)vzgoja 32 === Predvojaška vzgoja – tako so na Slovenskem imenovali takrat tisto obdobje, na srbohrvaškem področju pa »predvojnička obuka« - ko so fantje imeli pripravo na vojaščino. Mislim, da je trajala kak mesec dni in je bila obvezna. Jaz sem ravno končal drugi razred »Klasične gimnazije – škole za spremanje svećenika« v Križevcih na Hrvaškem. Tako je ta »vojaščina« prišla na vrsto ravno v počitnicah, in sem je bil deležen nekje v bližini tega sicer lepega prigorskega mesteca z bogato zgodovino. Z disciplino tam sicer nisem imel težav, saj je bila naša v zavodu bolj zahtevna – pa tudi bolj prijetna. Tam ni bilo JNA-oficirjev kot pri vojakih, ampak so bili domačini. Predvojaško smo imeli nekje blizu Križevcev, nekje pod Kalnikom. V zavodu smo imeli svetniške vzgojitelje: ravnatelj je bil Anton Bajuk, Slovenec in Bele krajine, ki je po vojni od komunistov veliko trpel. Šolski svetnik je bil lumen Mirko Bajić, ki je bil iz istega kraja kot katehet Marin Mandić: iz kraja Mandići pri Omišu. Asistent je bil prav danes (7.VII.2022) v 87. letu starosti umrli Peter Bogataj. Zaradi tega, ker je dobil covid-19, ga niso sprejeli na onkologijo. Ko so ga končno včeraj sprejeli, je že ponoči izdihnil v bolnici, kjer bi se moral zdraviti za rakom. Drugo leto je bil naš asistent Janez Poprijan. Vsekakor pa smo se v Križevcih dobro počutili – v prvem letniku 1959 nas je bilo 32. Enega, ki je bil doma tam nekje blizu – so odpustili. Mislim da je bila taka malenkost, da ni bila vredna omembe – menda je na dvorišču pobral eno hruško »ukradel«. Drugega, iz Hercegovine, so pa odpustili menda zato, ker je med prvimi duhovnimi vajami prebiral neke partizanske zgodbe. Ni sicer bilo nič političnega, ampak nekaj za mladino, ilustrirano. Hujše je bilo, ko je neki fant iz Prigorja, zažgal iz maščevalnosti tisti ogromni marof na dvorišču, ukradel kobilo in hotel z njo na Madžarsko: takrat, ko je bila meja tako zastražena, da še miš ne bi mogla neopaženo čez. Pravili so, da so ga odpustili zaradi kajenja, ki je pri salezijancih po pravilih strogo prepovedano. Na splošno pa smo se pridno učili, razvedrilo imeli v sprehodih, igri in salezijanskih filminah, ki jih je oskrboval Vinko Furlan iz Italije. Jaz sem se rad učil in na koncu drugega razreda sva bila po uspehu najboljša dijaka Blaž Topolovac iz Modriče v Bosni in jaz; glede na to, da je bilo vse v hrvaščini, je bil zame to velik napredek. Meni se je to vsekakor dobro zdelo, saj mi je pri prvi hrvaški šolski nalogi Mirko Bajić veliko popravil z rdečilom. Meni je pač tisto življenje ugajalo: bilo je urejeno, zame nič pretežko, skušnjave pa ko da so zadremale. Izmenjavalo se je učenje, molitev, delo, razvedrilo. Pri predvojaški vzgoji pa je nadomestila molitev – kletev. Koliko so ti hrvaški pobi kleli! Še nikoli nisem slišal tako grdih in za katoliško vero žaljivih kletvin! Pri nas doma ni bilo kletvine, še »hudiča« ne. Pa so bili vsi ti mladeniči katoliške vere! Neverjetno! Res da se je preklinjalo tudi, ko sem bil pri vojakih v Pirotu in Prištini – pa tudi, kadar smo se vozili kam z vlakom – vendar toliko, kot so ti Zagorci oziroma Prigorci preklinjali Boga, Marijo, Srce Jezusovo – naše največje svetinje – menda nikjer. Mislim, da so celo Srbe – ki so imeli sicer zelo nesramne kletve in so nekateri preklinjali »sve po spisku« - posekali. Za nas, ki smo bili gojenci urejenega katoliškega zavoda, je to bilo res kot skok iz čiste vode v umazano mlakužo. Vendar nisem opazil, da bi nas kdo od fantov ali častnikov kaj pregovarjal ali odgovarjal od poklica – celo nekam naklonjeni so nam bili vsi po vrsti. Bil sem pa vseeno zelo srečen, ko je to neprostovoljno obdobje vendarle minilo. Sicer so se ti mladi fantje spodobno obnašali. Tako tudi pozneje večina sovojakov v Pirotu. Desetar kozavega obraza – da se ga je oče, ki me je tam obiskal, kar ustrašil – pa nas je med zanimanjem »zabaval« s svojimi osvajanji deklet do podrobnosti. Pa mu to ni bilo dovolj: ko smo imeli čiščenje orožja v sobi po kosilu, se je objemal z drugim oblečenim desetarjem pred vsemi. Ko sem se po tej »predvojaški vzgoji« vrnil nazaj v zavod v Križevce, sem se vendarle počutil spočetka nekam tuje, ko da je v mojo dušo vdrl nekakšen tuj, meni in mojim načelom sovražen svet – in ko da sem se vrnil na Zemljo s kakega tujega planeta. Ta občutek praznote in zbeganosti me je spremljal še dalj časa, dokler se nisem spet vklopil v ustaljeni življenjski ritem. Tista sladkost duhovnega življenja, odsotnost skušnjav in lahkota v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti – pa se je za vselej poslovila. Bilo mi je zelo težko s tem novim stanjem suhote se soočiti; jaz spremembe nisem razumel, drugi mi je pa ni znal razložitil. Bil sem pozneje pri vojakih v Pirotu in Prištini, pa se nikjer ni toliko preklinjalo, kot takrat na prigorski predvojaški »vzgoji«. Bila je vse, samo ne vzgoja. Pozneje sem bral, da mladi – pa tudi odrasli ljudje največkrat preklinjajo zato, ker zanemarijo molitev. Kdor se hoče odvaditi preklinjanja, naj začne redno moliti: ne le, da se bo rešil grde razvade – na sebe in na svojo okolico bo priklical Božji blagoslov. === Predvojničko (pre)vaspitanje 32 === Predvojničko vaspitanje, obuka ili odgoj - tako se to razdoblje nazivalo u bivšoj Jugoslaviji, a na slovenačkom području "predvojaška vzgoja" – je bilo doba, kada su momci imali pripreme za vojnu službu. Mislim da je trajalo oko mjesec dana i bilo je obavezno. Upravo sam završio drugi razred "Klasične gimnazije - škole za spremanje svećenika" u hrvatskim Križevcima. Tako je ta "vojna obuka" iskrsnula baš za vreme letnjih praznika, a ja sam se njome bavop negde u blizini ovog inače lepog prigorskog gradića bogate historije ili povijesti. Tamo nisam imao problema s disciplinom, jer je ona u našoj ustanovi bila zahtevnija – ali i ugodnija. Nije bila stroga i kruta kao kasnije za vreme služenja vojnog roka. Tamo nije bilo oficira JNA, jer je bo u službi domaći kadar a imali smo predvojničku obuku negdje kod Križevaca, negde ispod Kalnika. U predvojničkom odgoju molitva je zamenjena kletvom. Koliko su psovali ovi mladići! Nikada nisam čuo tako ružne i uvredljive psovke za svetu katoličku veru, makar su oni svi redom bili katolici! U našem domu kod kuće nije bilo psovanja, pa ni “vraga” ili slovenačkog „hudiča“ niko u kući nije spominjao. Istina da je bilo psovanja i kad sam služio vojsku u Pirotu i Prištini - kao i kad smo negdje išli vlakom - ali koliko god su ti Zagorci ili Prigorci psovali sveta imena - naše najveće svetinje – valjda nigde. Mislim da su čak i Srbe - koji su inače imali vrlo grube i bezobrazne psovke, a neki su psovali i "sve po spisku" - prevazišli. Za nas, koji smo odgajani u urednoj katoličkoj ustanovi, to je bilo stvarno kao skok iz čistog jezera u prljavu lokvu. Nisam primetio da nas je iko od momaka ili časnika nagovarao ili odvraćao od našeg zvanja - svi su se redom ponašali prema nama poštovanjem – čak i kad su ispričali po koju sumnjivu stvar. Tako nam je neki crnokosi oficir pričao, kako je bilo na latisnkom u školi, valjda u semeništu. Kod slobodnog spisa je napisao na latinskom neku bezobraznu rečenicu, da se kod čitanja njegov profesor toliko uzbudio, da se gotovo šlogirao – ali njemu i drugovima je to kao pubertetniku bilo naročito smešno; razume se, da je bio otpušten. Inače, ovi mladi momci su se pristojno ponašali te nisu bili u stvari loši ili pokvareni. Tako i kasnije većina suvojnika u Pirotu. Desetar kozavog lica - kojeg se moj otac, koji me tamo posetio, dodobra uplašio – posle zvaničnog zanimanja, "zabavljao" nas je svojim osvajanjem devojaka te svoja „junačke podvige“ opisivao do svih sitnica. Ali to mu nije bilo dovoljno: kad smo nakon ručka jednom u Pirotu čistili oružje u sobi, pred svima je se grlio sa svojim drugom-desetarom uz izgovaranje nepristojnih reči. To je mene i drugove svakako uznemiravalo. Ne mogu tvrditi, da se ono njegovo hvalisanje stvarno događalo ili se hteo samo praviti važnim pred vojnicima. Njemu u dobro ipak moram priznati, da mene lično nikad nije napastovao, nego me je čak branio i zaštitio, kad smo nešto obnavljali u stogodišnjoj pirotskoj kasarni i to posle grubog zlostavljanja od strane vojnika Sime – on i njegov drug-desetar su me uzeli u zaštitu, kao i svi ostali vojnici. Toga ovde u Prigorju nije bilo – više izostatak molitve i obilje psovke. Kad sam se nakon tog "predvojničkog odgoja" vratio u križevački salezijanski zavod, osećao sam se još uvek kao tuđin, kao da mi je u dušu upao neki strani svet, meni i mojim načelima neprijateljski nastroje: kao da sam se vratio na majčicu Zemlju sa neke vanzemaljske planete. Tada je verovatno počela ona tako mučna duhovna suša – iza nekog ugodnog razdoblja Božje blizine – kada je svako dobro delo postajalo iz dana u dan sve teže i napornije. Taj osećaj praznine i zbunjenosti pratio me dugo dok se nisam vratio u ustaljeni ritam života. Ranija slast duhovnog života iza prvih duhovnih vežbi na prvom polugodištu u Križevcima, odsutnost iskušenja i lakoća u ispunjavanju svakodnevnih obaveza – zauvek se oprostila. Bilo mi je jako teško nositi se s tim novim stanjem suhoće; nisam nikako razumeo promenu, ali drugi mi to nije mogao objasniti – niti bi znao to rastumačiti svom duhovnom vođi. U nekim stvarima na kraju dakle ostaje čovek sam sa svojim Bogom i sa svojom borbom. Kasnije sam bio s vojnicima u Pirotu i Prištini, ali nigdje nije bilo toliko psovki kao na predvojničkom “odgoju” u Prigorju. Bilo je to sve samo ne odgoj, vaspitanje ili obrazovanje. Kasnije sam čitao da mladi – kao i odrasli i stari – najčešće psuju jer zanemaruju redovnu molitvu. Ko se želi osloboditi psovke, neka se počne redovito moliti: ne samo da će se rešiti ružnog poroka, nego će prizvati Božji blagoslov na sebe i okolinu. Takve korisne upute sam čitao kod omiljelog narodnog sveca – svetog Antuna Padovanskog, koji čak tvrdi, da je redovita molitva osnovni uvet za večno spasenje. === Noviciat na Reki 33 === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda klasične gimnazije za pripravljanje duhovnikov, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenski hriboviti pokrajini. Tam v Prigorju so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je bilo poveznjeno starodavno mesto Križevci, a na enem bregu je stala tudi stolnica, v katero smo hodili k maši. na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, ki smo jih pomagali obdelovati. Reka pa je bila z okolico nekaj čisto drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje ter bedno grmičevje jo je oklepalo vse naokoli – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber – tudi od Podmurvic navzgor. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili seveda Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Ta zadnji je kmalu po posvetitvi imel hudo prometno nesrečo: hud veter je nekje pri Senju prevrgel njihov avtobus, da se je prevračal po strmini; bil je hudo ranjen in kot posledica je nastala bula v glavi in je kmalu nato tudi umrl. Na pogrebu na Mirogoju sem se poslovil kot sošolec od njega, ki »je prestal v Križevcih ognjeni krst – zdaj pa se je skozi ogenj vic preselil v večno blaženost.« V noviciatu pravzaprav ni bilo kakih iger, razen tako imenovane zastave, kjer sem rad sodeloval; medtem sem bil za nogomet, odbojko ali košarko preneroden. Ivo Ljubić, ki je bil profesor in glasbenik, je bil tudi skladatelj ter je sestavil več lahko pevnih pesmi; med drugimi tudi poslovilno pesem, ko so morali oditi na pritisk komunističnih oblasti italijanski salezijanci – ki z Reke niso odnesli niti zobotrebca: {| class="wikitable" |- ! Slovo italijanskih salezijancev z Reke (del) |- | <poem> Oj zbogom more, i Rijeko predivna Još prije zore bit ćeš mi daleka – Ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre bel mare Fjuma. </poem> |} Onje opeval na znano melodijo tudi naš breg, na katerem smo igrali nogomet: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (del) |- | <poem> »Nema Reka lepšeg kraja negoli je smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg…« </poem> |} Naši predhodniki so v noviciatu celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali: mi smo pa lahko igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Učko, drugega pa na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča in je tam živel en njegov brat, drugi pa v Ljubljani. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po nerazumljivi odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga vendarle množiččno in navdušeno pozdravljali. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – smo se malo spočili pred cerkvijo, kjer je župnikoval neki jezuit; oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo, kjer imajo letne duhovne vaje za duhovnike. Po več urah hoje smo prispeli na vrh. Kdor je prehiteval, je moral nositi nahrbtnik s hrano – kar pa je bilo za nas mlade in polne življenjske moči prava igrača. Učka (1396m) je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – namesto bujnih gozdov in gostega rastja le gmota kraškega kamenja in nizkega grmičevja: vendar najvišja gora Istre. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben; pomembno je bilo sodelovati. Danes se čudim, kako da ni mogel izbrati kaj bolj koristnega – je pač bila takrat po vojni huda revščina. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal – z Reke smo jo sicer redno videli na zahodnem obzorju. Naš magister je imel zanimivo navado: vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je Aleksander Ranković prišel pri Titu v nemilost – in odslej so tudi navadni ljudje mogli brez težav dobiti potni list ter iti čez mejo. Moja tozadevna pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – pa se glasi takole: {| class="wikitable" |- ! Naš izlet na goro Učko |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> |} === Novicijat u Rijeci 33 === U jesen, sredinom kolovoza 1961., nakon dvogodišnjeg "aspirantata", to jest pripremnog razdoblja, koji je uključivao dva niža razreda klasične gimnazije, krenuli smo iz Križevaca vlakom u Rijeku. Ovo putovanje mi je bilo zanimljivo, jer je Gorski kotar vrlo sličan slovenskom brdovitom krajoliku. Bilo je i tamo u Prigorju šume, ali su bile manje. Okolinu su najvećim dijelom krasila polja i livade, razastrte po pitomim brežuljcima, na kojima se smestio drevni grad Križevci. Na jednoj takvoj uzvisini bila je i katedrala, u koju smo išli na misu; na drugoj strani je bila uzvisina "Kosovec", gde su bile biskupijske njive, koje smo mi pomagali obrađivati. Rijeka i njezina okolica bili su nešto sasvim drugo: ne plodna polja, nego gole krške stene i jadno grmlje koje su je okruživale sve u naokolo - tada još osim uz more nije bilo toliko novih naselja, koja se danas protežu visoko uzbrdo od obale - čak od Podmurvica naviše. Iznad crkve Marije Pomoćnice u Rijeci, koju su sagradili italijanski salezijanci, bila je obala „Smušen breg“, gde smo igrali nogomet u nekoj vrtači. Najbolji nogometaši bili su, naravno, Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Potonji je nedugo nakon svećeničkog ređenja i župnikovanja u Zagrebu doživeo tešku saobraćajnu nesreću: jak vjetar prevrnuo im je autobus negdje kod Senja pa se skotrljao niz padinu; teško je ranjen i od toga mu se stvorio u glavi tumor te je ubrzo preminuo. Na sprovodu na Mirogoju oprostio sam se kao njegov školski drug od mučenika, koje je „križevačko vatreno krštenje prošao – ali se sada kroz oganj smrti i čistilišta preselio u vječno blaženstvo na nebesima“. U novicijatu zapravo nije bilo posebnih igara, osim tzv. zastave, u kojoj sam volio sudelovati; u uostalom ja sam bio previše nespretan za nogomet, odbojku ili košarku, koje smo igrali u gornjem dvorištu, levo od crkve Marije Pomoćnice. Ivo Ljubić, koji je bio i profesor i glazbenik te skladatelj, sastavio je nekoliko pesama lakih za pjevanje; između ostalih i oproštajni kuplet kada su italijanski salezijanci morali otići zbog promene vlasti: i tada oni sa sobom iz riječkog zavoda nisu ponijeli ni čačkalicu: {| class="wikitable" |- ! Oproštaj riječkih italijanskih salezijanaca (dio) |- | <pjesma> Oj, zbogom more, i Rijeko predivna još prije zore bit ćeš mi daleka - ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre - bel mare, Fjuma. <ref>Zbogom za uvek – lepo more i Rijeka</ref> </pjesma> |} Sastavio je i humnu našem Smušenom bregu, na kojem smo igrali nogomet uz poznatu melodiju: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (dio) |- | <pjesma> "Nema Reka lepšeg kraja nego li je Smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg... </pjesma> |} Naši prethodnici su čak iu novicijatu igrali nogomet u reverendama, koje su bile od lošeg materijala i brzo su se prljale: mi smo mogli igrati bez talara ili mantija, pa smo imali mnogo manje posla oko čišćenja. Tekom novicijata imali smo dva izleta: jedan na Učku, a drugi na Svetu goru kod Gorice. To je bilo razumljivo, jer je naš duhovnik - Slovenac Serafin Pelicon - bio iz Sovodnja kod Gorice. Tu se sastaju reke Vipava i Soča, a tu mu je živeo jedan njegov brat, a drugi u Ljubljani. Tako je njegovo mesto bilo na italijanskoj strani granice, po neshvatljivoj odluci saveznika, koji su Staru Goricu neprirodno odsekli od ostatka Slovenije, u uverenju, da su Italijani bili žrtve fašizma - a zapravo su ga dočekali oduševljeno i podržavali, te ugnjetavali tamo živuće Slovence. U ponedeljak, 28. maja 1962., kad smo išli na izlet te se penjali na Učku - naravno celim putem pešice, prolazeći kroz Lovran i Vepric - malo smo se odmorili pred crkvom u kojoj je župnikovao neki isusovac; oni imaju i sada u svojoj upravi i Opatiju, gdje se održavaju godišnje duhovne vežbe za sveštenike. Nakon nekoliko sati hoda stigli smo na vrh. Svako ko je preticao skupinu, morao je nositi za kaznu ruksak s hranom – što je za nas mlade i pune snage bila prava igračka. Učka (1396 m) prava je sirotinja u usporedbi sa slovenskim brdima ili već sa Kalnikom kod Križevaca. Umesto bujne šume i gustog rastinja, samo gomila krškog kamenja i niskog grmlja: ali ipak je to najviša planina Istre. Naš magister je raspisao natečaj za najbolju pjesmu. Javila su se nas trojica: jedan je bio Slovenac Tone Krnc, drugi sam bio ja, a trećeg se ne sećam. Ždrebom su - da se niko ne uvredi - moju pesmu izabrali za najbolju. Za nagradu sam dobio stari italijanski misal, koji je bio praktički beskoristan; ali nije bilo važno pobediti nego surađivati zajedno. Zanimljivo je da smo, naravno, morali napisati pesmu pre nego što smo krenuli na put. Zato mi se i danas čini čudnim kako sam uspio uhvatiti raspoloženje i okolnosti koje su nas doista pratile na putu, iako o planini i okolišu od pre, razumljivo, nisam znao ništa – i makar smo Učku od Smušenog brega redovito svakog dana mogli gledati iz Rijeke na zapadnom obzoru. Naš duhovnik je imao zanimljivu naviku: usprkos Crkvi ne baš sklonoj okolini uvek je hodao u mantiji, iako su ga ponekad zbog toga zadirkivali ili pustili dugo čekati. Možda i zato nije od Tita dobio pasoš ili putovnicu da bi mogao posetiti svoju obitelj u Sovodnju: osam puta je poslao molbu i osam puta je bio odbijen. Ovako nam je jednom ogorčeno rekao – što je za ovog asketskog čovjeka doista bila iznimka – nikad naime nije kritizirao ni Tita ni komunizam: “Zalepit ću na zid svih osam zahteva, a do njih Titovu sliku.” Ubrzo nakon toga Aleksandar Ranković pao je u nemilost kod Tita – a od tada su i obični ljudi mogli lako dobivati putovnicu i prelaziti granicu. Moja pesma na ovu temu nije neko veliko umjetničko delo - ispevana je na narodni način - jer sam poznavao i voleo slovenačke narodne pesme - a tako jednostavno je pevala i moja majka - pesnikinja Marija Brenčič. Ali ova moja pesma - za koju mislim da je bila prva u mom životu – bila mi je posebno draga te glasi ovako: {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet na Učko (slovenački izvirnik)</center> ! <center> Naš izlet na Učku (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi po nama poput potoka, Ali ipak svi smo sretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; vesela pjesma je odjeknula - a povetarac nam hladi lice. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> |} === Bogoslovje 36 === Veliko napako delajo starši ali predstojniki, ki nekoga silijo v šolo ali poklic, ki ga ne mara. Bog je namreč dal v srce vsakemu otroku določene sposobnosti a ne starši ali vzgojitelji, ki večkrat s svojim nasiljem pokvarijo Božji načrt. Podobno je seveda tudi z izbiro poklica ali zakonskega tovariša: otrokom – pa tudi staršem – je pri tej izbiri treba pustiti svobodo. Večkrat pa otroci svojemu ovdovelemu očetu ali materi pri tem postavljajo neverjetne ovire – kar je seveda tudi proti Božji volji. Mene pa so predstojniki po srednji šoli proti moji želji poslali na študij latinščine in grščine, ki ni peljal do srečnega konca. Odslej sem imel veliko razumevanje do neuspešnih dijakov. Zgodilo pa se mi je namreč podobno, kot najboljšemu dijaku v izredno zanimivem ter poučnem romanu »Golobček«, ki jo je napisal Jindřich Šimon Baar pod naslovom Holoubek (Kněžská idyla – Duhovniška idila), in je med vojno izšel pri Slovenčevi knjižici. Glavni junak in odličnjak je pred maturo dejal: »Če ne naredim teh izpitov, se vpišem v bogoslovje!« In se je zmotil pri matematiki zaradi enega minusa, pa je pri maturi padel. Res se je vpisal v bogoslovje, postal goreč duhovnik in marsikaj doživel. Po vpisu v bogoslovje sem opravil vse izpite pravočasno. Celo iz hebrejščine pri Jakobu Aleksiču sem dobil desetko. Za tiste, ki so imeli desetko, so pravili, da so »mente captus«, torej malce prismojeni. Pa nič hudega, če je človek samo malo prismojen in le pri učenju; boljše malo prismuknjen kot hudoben. Tudi hebrejščina je bila mrtev jezik, vendar mi je bila zanimiva. Naučil sem se na pamet celo (najkrajši) psalm, in ga znam še danes, in bi se v latinici glasil nekako takole: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalm 116 (117 – hebrejski izvirnik, fonetično)</center> ! <center> Psalm 116 (117 – slovenski prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospoda vsi narodi, Slavite ga vsa ljudstva. Zakaj močna je do nas njegova dobrota, Gospodova zvestoba traja na veke. </poem> |} Kakor hitro sem se vpisal v bogoslovje, so me že imeli na piki na vojaškem odseku in me vpoklicali k vojakom. Bogoslovne študije so dijakom v Titovi Jugoslaviji radi prekinjali, da bi jih ovirali na poti k duhovniškemu poklicu. Pri vojakih so pa tako ali tako vsakega še posebej obdelovali in ga skušali odvrniti od poklica ali celo pridobiti za partijo. Tako sem 24. septembra 1967 zapustil Slovenijo in se napotil v Pirot, ki je bil za moje pojme mestece Bogu za hrbtom. Študiral sem nekaj tudi med vojaščino – zlasti filozofijo; ker nisem vedel, da študentje dobijo vprašanja in da se po njih lažje pripravijo na izpite, sem po vrnitvi iz filozofije pri Janezu Janžekoviču (1901-1988) dobil komaj prehodno oceno. Ni pa tako bilo pri drugih predmetih. Imeli smo takrat v bogoslovju odlične profesorje. nekateri so name napravili prav poseben vtis, zlasti asketski in učeni profesor dogmatike – Božji služabnik Anton Strle (1915-2003). Enkrat je pokojni Igor Lovišček – to je pozneje sam izjavil na našem izletu v Romunijo – poslal vprašanje: »Kako da papež in škofje lahko oporekajo tako velikemu teologu, kot je Hans Küng”. Mož se je tako razburil, da bi ga skoraj kap. Ker je znal sveto pismo nove zaveza na pamet – naučil se ga je v večletnem komunističnem zaporu – nam je citiral cel odlomek iz pisma svetega Petra, kjer prvi papež opozarja: »Bratje, trezni bodite!« (1 Pt 5,8) In je nadaljeval, češ, mar škofje in papež res nimajo nobene veljave in avtoritete, kadar gre za pravi nauk? In ker je Hans velik teolog, mu ne bi smeli oporekati. In ker je Goethe velik pesnik – pa je dvomil o Jezusovem božanstvu – pa mu nihče ne bi smel oporekati, ker je pač velik pesnik. da ga drugič morda res ne bi zadela kap, so se bogoslovci dogovorili, da ne bodo napisanih vprašanj dajali profesorjem kar tako v roke, ampak, da jih bodo prej pregledali, ali niso morda samo izzivanje. Igor je pozneje dejal, da je hotel skrajšati uro, ki jo je menda goreči profesor že podaljšal – pa je bila zaradi tega dodatka še daljša. Psihologijo nam je predaval svetovno znani Anton Trstenjak (1906-1996), ki je zaslovel s svojimi poljudno-znanstvenimi knjigami prek Mohorjeve družbe po vsej Sloveniji. Tisto leto je bil tudi dekan Teološke fakultete in je zaradi zgleda redno prihajal na predavanja – kar mu sicer zaradi mnogih drugih obveznosti ni bilo vedno mogoče. Klicali pa so ga za izredna predavanja tudi v Ameriko in drugam. Imel je neverjetno dober spomin in predaval tako zanimivo, da je bila njegova predavalnica zmeraj nabito polna, tako samo še pri Strletu. Bil je osebni prijatelj mojih staršev. Ko sem že bil v Križevcih, nas je nekoč obiskal na domu skupaj s stolnim kanonikom Francem Kimovcem (1878-1964). Postavil mi je vprašanje, ali ne bi rajši šel k škofijskim. Nisem odgovoril pritrdilno, saj se mi je za malo zdelo, da me nagovarja sedaj, ko sem se že trdno odločil. Takšnega odgovarjanja oziroma odvračanja pa ni malo; navadno pa se tisti poklic izjalovi. Poklic namreč daje Bog in ne ljudje, niti starši niti učitelji niti politiki – ampak oni morajo odkrivati, kaj se skriva v mladem človeku in ga tja usmerjati. Prvo leto je bil v Križevcih iz Hrvaškega Zagorja neki dober fant – Silvester Vorih, ki je imel vesel značaj, prav primeren za salezijanca. Pravili so, da ga je njegov župnik peljal po različnih krajih, da bi ga odvrnil od salezijancev in naslednje leto se fant res ni vrnil v Križevce. Na začetku bogoslovnega študija – ki sem ga moral prekiniti zaradi vojaške obveznosti, sem napisal eno svojih prvih pesmi, ki se nanaša na Škale pri Velenju. Tam se je pogreznila zaradi izkopa lignita in nezavarovanja hriba, na katerem je stala na skali, prafarna cerkev sv. Jurija s čudovitimi freskami, pa še župnišče, prosvetni dom, gostilna in še nekaj drugih pomembnih stavb, med njimi tudi gostilna, kamor se je poročila teta Ančka. {| class="wikitable" |- ! Škalsko mirje |- | <poem> ŠKALSKO MIRJE (Žalostinka Škalam 1967) Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in zamolklo Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> |} Med študijem bogoslovja sem napisal še drugo pesem; tej sem dodal okrog 2015 še srbski, hrvaški in madžarski prevod: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} Po končanem študiju bogoslovja – filozofije in teologije – sem nadaljeval z vpisom v letnik priprave na magisterij in s primerno oceno opravil izpite: celo pri strogemu Francu Rozmanu, pa pri Francu Perku – poznejšemu beograjskem nadškofu in pri Antonu Srletu. Manjkala je samo še ustrezna naloga… Vmes pa sem bil na lastno željo prestavljen – ne v misijone, ampak v diasporo. === Bogoslovija u Ljubljani 36 === Veliku grešku čine roditelji ili nadređeni koji teraju dete da ide u školu ili zanimanje koje ne voli. Svakom je detetu Bog stavio određene sposobnosti u srce, ali ne roditeljima ili odgajateljima koji svojim nasiljem opetovano kvare Božji plan. Naravno, isto vredi i za izbor zanimanja ili supružnika: deci – kao i roditeljima – treba dati slobodu u tom izboru. Mnogo puta, međutim, deca stavljaju neverovatne prepreke svom ocu ili majci udovici – što je, naravno, također protiv Božje volje. Međutim, nakon srednje škole poglavari su me, protiv moje volje, poslali na studij latinskog i grčkog jezika, što nije završilo sretno. Od tada sam imao puno razumevanja prema neuspešnim đacima. Meni se dogodilo slično onome što se dogodilo najboljem učeniku u iznimno zanimljivom i poučnom romanu „Golubić“, koji je pod naslovom Holoubek napisao Jindřich Šimon Baar, a za vrijeme rata objavila u prevodu Slovenčeva knjižnica. Glavni lik i odlikaš je pre mature samouvereno obećao: “Ako ne položim ove ispite, upisat ću teologiju!” A iz matematike je pogriješio zbog jednog jedinog minusa i tako je uznemiren pogrešio i na drugim predmetima te konačno propao na maturi. Zaista je upisao bogosloviju, te postao gorljiv sveštenik. Nakon upisa na teologiju sve sam ispite položio u roku. Čak sam dobio desetku iz hebrejskog kod Jakoba Aleksiča. Za one koji su imali desetku, govorili su u šali, da su "mente captus", tj. pomalo čaknuti. I hebrejski je bio mrtav jezik, ali mi je bio zanimljiv. Čak sam i (najkraći) psalam naučio napamet, znam ga i danas, a glasio bi otprilike ovako: {| class="wikitable" |- ! <center> Psalam 116 (117 - hebrejski izvirnik, fonetski)</center> ! <center> Psalam 116 (117 – srpskohrvatski slobodan prevod)</center> |- | <poem> Halelu et Jahve kol gojim, šabehu hu kol ha umim. Ki gabar alejnu hasedo, v imet Jahvel le olam. </poem> | <poem> Hvalite Gospodina svi narodi, Slavite ga svi puci. Jer je njegova dobrota velika prema nama, Večna je vernost Gospodnja. </poem> |} Čim sam upisao bogosloviju, već sam kao sumnjiv na vojnom odseku te usred školovanja pozvan u vojsku. Studentima su u Titovoj Jugoslaviji voleli prekidati teološki studij kako bi ih omeli na putu do svešteničkog zvanja. Za vreme služenja vojnog roka su, međutim, postupali sa svakim posebno i pokušavali ga odvratiti od zvanja ili čak pridobiti za komunističku partiju. Slične stvari sam prolazio i ja, makar u blažem obliku nego nekoji moji drugovi. Tako sam 24. septembra 1967. napustio Sloveniju i otišao u Pirot, koji je po meni tada bio grad Bogu iza leđa. Nešto sam i studirao tekom vojnog roka - posebno filozofiju; nisam ni znao da se studentima daju pitanja i da se nakon njih lakše spremaju za ispite. Ja sam naprotiv učio sve po redu te kod povratka iz vojske iz filozofije kod Janeza Janžekoviča (1901.-1988.) dobio jedva prolaznu ocenu. Međutim, to nije bio slučaj s drugim predmetima. Imali smo u to vreme izvrsne profesore na ljubljanskoj bogosloviji; neki su me se posebno dojmili, osobito asketski i učeni profesor dogmatike - sluga Božji Anton Strle (1915.-2003.). Jednom je bogoslov Igor Lovišček - to je kasnije sam izjavio na našem izletu u Romuniju - poslao na listu napisano pitanje: "Kako Papa i biskupi mogu osporavati tako velikog teologa kao što je Hans Küng?". Predavač se toliko uznemirio da je umalo doživio moždani udar. Budući da je Sveto pismo Novoga zaveta znao napamet - učio ga je godinama u komunističkom zatvoru - citirao nam je celi odlomak iz poslanice svetog Petra, gde prvi papa upozorava: "Braćo, budite trezni!" (1 Pt 5,8) I nastavio je, govoreći, nemaju li biskupi i papa doista nikakvu valjanost i autoritet kada je u pitanju pravi nauk? A budući da je Hans veliki teolog, ne treba se mu suprotstavljati. A budući da je Goethe bio veliki pesnik – a on je sumnjao u Isusovo božanstvo – niko s njim ne treba raspravljati ili mu protivrečiti, jer on je veliki pjesnik. Kako se drugi put možda doista ne bi šlogirao, bogoslovi su se dogovorili da profesorima neće samo uručiti napisana pitanja, nego da će ih prvo pregledati da vide nisu li možda samo provokacije. Igor je kasnije rekao da je želio skratiti sat, koji je vatreni profesor već produžio – ali je zbog ovog dodatka bio još dulji. Psihologiju nam je predavao svetski poznati Anton Trstenjak (1906.-1996.), koji se preko Mohorjeve družbe proslavio diljem Slovenije svojim znanstveno-popularnim knjigama. Te je godine bio i dekan Bogoslovnog fakulteta i, primera radi, redovito je dolazio na predavanja - što mu zbog mnogih drugih obveza nije uvek bilo moguće. Također je bio pozvan da drži izvanredna predavanja u Americi i drugdje. Imao je neverovatno dobro pamćenje i toliko je zanimljivo predavao da mu je predavaonica uvek bila puna, baš kao i kod Strleta. Bio je osobni prijatelj mojih roditelja. Kad sam već bio u Križevcima, jednom nas je posjetio kod kuće zajedno s katedralnim kanonikom Franom Kimovcem i „našom tetkom“ Hedvikom (1878.-1964.). Prve godine bio je u Križevcima jedan dobar dečko iz Hrvatskog Zagorja - Silvester Vorih, koji je bio vesela karaktera, prikladan za salezijanca. Pričalo se da ga je župnik vodio na razna mesta kako bi ga odvratio od redovničkog zvanja, i sledeće se godine dečak se stvarno nije više vratio u Križevce. Takvo odgovaranje ili odbijanje od duhovnog zvanja nije retko; međutim, obično izgubi takav kandidat smisao za duhovno zvanje uopšte. Zvanje je naime dato od Boga, a ne od ljudi; stoga ga ne smeju ometati ni roditelji, ni učitelji, ni političari – ali oni moraju radije otkrivati što se u mladoj osobi krije i tamo ga uputiti: onda ćemo imati ne samo dovoljno dobrih zvanja, nego i dovoljno dobrih duhovnih zvanja. Na početku studija teologije - koju sam morao nasilno prekinuti zbog služenja vojnog roka - napisao sam jednu od svojih prvih pesama koja se odnosi na Škale pri Velenju. Drevna pražupska crkva sv. Jurija s prekrasnim freskama, kao i župni dvor, prosvetni dom, gostionica i još nekoliko važnih zgrada među kojima je bila i gostionica u kojoj je radila moja tetka Ančka, se urušilo u dubinu zbog nesmotrenog iskopavanja ugljena, koji se nalazio u dubinama također ispd te divne crkve, koju smo još videli stajati 1950. godine, kad nas je vodio otac na izlet. {| class="wikitable" |- ! <center> Škalsko mirje (Žalostinka Škalam 1967, slovenački izvornik)</center> ! <center> Škalsko groblje (Žalopojka Škalama 1967, srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in pošastno Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> | <poem> Zamišljeno lutam uz tiho jezero. „Nema dalje!“ zaustavlja me preteći natpis. Zemlja se ugreznula... Čudno i zastrašujuće Zvižduk sirena nestaje u daljini. Teška noga gazi po polomljenim panjevima; Gledam duž uplakanog šljunka - Gorka me bol jede i grize, Smrdljivi tvornički dim ko da mi se ruga. Šaleškoga okruga, o Škale, rajski bisere, Sećanje na tebe zadaje mi gorku bol: Izgubio si srce, jadno selo, Progutali su ga tragovi ugljena. Ugljena? Ne! Opljačkalo ga je zlo Tog stranoga, bezbožnoga tiranina; Uvuklo se nekoć nepoznato zlo – Proždirala te kao živi polip. Znaju reći da je bilo loše... Ali nada ne jenjava. Samo Božji hram na brdu uzdiše u noć: "Polagano umiranje — ah — gorko je!" Lepejna proždrljiva – stoj, dovoljno! Zar potok kani li zadnju mrvicu umesiti u blato? Potop je poplavio dom nesretnih vernika - U pustoj hosti lete divlje sove. Zidovi starodrevni neumitno tonu, U ponor ga vuče nepoznata sila. “Nećeš popustiti?” – “Ne mogu više, priznajem: Ti si od mene jača sila zle sreće!” Onde je sada samo mali humak svedok, da je ovde nekada stajalo središte sela; ogromne, neutešne suze skrivaju od očiju naših groblju domova. A suze rastu dalje, dalje, šire, stapaju se preko močvare koja prodire: Dobivaju naziv: Velenjsko jezero. ali znate: pravo bi bilo - "Škalsko groblje!" </poem> |} Nakon završenog studija filozofije i teologije – nastavio sam upisivati sa godinom priprave za magisterij i položio ispite s primerenom ocenom: čak i kod strogog Franca Rozmana, pa i kod Franca Perka – kasnijeg beogradskog nadbiskupa, te kod Antona Srletom. Nedostajalo je samo odgovarajuća zadaća... U međuvremenu sam premješten - ne u misije, nego u dijasporu. Za vreme bogoslovskog študuja sam napisao još i drugu pesmu, kojoj sam dodao još i originalne prepeve na druge jezike: {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! <ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Zdravnik Anton Lisec 42 ==== V časopisu „Vrelo života“ je potekala razprava med Štefanom Šteinerjem in Jordanom Kuničićem glede načinov, kako uravnavati rojstva v krščanskem duhu. Zagrebški profesor moralne teologije Kuničić je zagovarjal v celoti nauk Humanae vitae, ki preporeduje kakršno uporabo protispočetnih sredstev. Ljubljanski profesor moralke Šteiner pa je zagovarjal uporabo umetnih sredstev pri uravnavanju rojstev, češ da to ni greh, ampak le manjše zlo – po starodavnem načelu o manjšem zlu. Tako naj bi bila dovoljena uporaba kondoma, včasih pa tudi tabletk in spirale; takrat še ni bilo jasno, da to ni le kontracepcija, ampak način, ki večkrat umori komaj spočeto življenje. V zvezi s tem je popolnoma soglašal z učenjem okrožnice papeža Pavla VI. tudi zdravnik-kirurg Anton Lisec iz Vetova v Slavoniji, ki se je popolnoma posvetil pripravi mladih na zakonsko življenje, k čemur ga je povabil župnik Marko Majstorović v Slavonskem Brodu. Tam so sprožili gibanje za življenje po imenu Pro vita, ki je pritegnilo tudi mnoge zakonce, da so apostolsko delovali zoper splav in kontracepcijo, kakor tudi zoper umetno oplodnjo. Na ta način so rešili mnogo nerojenih življenj, in ti otroci so vsako leto v spremstvu svojih staršev imeli svoj praznik – in bila jih je polna cerkev. Gibanje je zajelo ne le katoličane, ampak tudi pravoslavne in druge – je torej postalo pravo ekumensko gibanje za življenje. V zvezi s tem je izdal veliko brošur, od katerih je najbolj znan letak „Otrok – Božji dar“, ki je preveden v veliko jezikov – tudi slovenščino. Na spletu je najti njegova besedila pod skupnim naslovom „Moja besedila“ („Moji tekstovi“). Temu je podobno v Sloveniji „Gibanje za življenje“. Da se vrnemo k osnovnem načelu, na temelju katerega so zagovorniki dopuščali uporabo kontracepcije. Načelo o manjšem zlu bi preprosto razložili takole: »Če se človek mora odločiti med dvema zahtevama, ki sta obe neko zlo, naj izbere tisto, za katero misli v tem trenutku, da je manjše zlo.« Tukaj, v primeru uravnavanja rojstev, pa je bilo postavljeno vprašanje takole: »Eden od zakoncev ne želi katoliškega načina uravnavanja rojstev, in zato pride v nevarnost sama trdnost zakona. Da bi rešila zakon, se lahko odločita zakonca za manjše zlo – za uporabo kontracepcije, ne le kondoma, ampak tudi tabletk.« To je bil zapleten in pravzaprav čisto nov moralni primer, ki mu v zgodovini še ni bilo enakega. Zato rešitev ni tako preprosta. In našel sem pri moralistu – jezuitu Arthurju Veermeschu (1858-1936), da opisuje ta problem, oziroma staro in sprejeto načelo o manjšem zlu: Če se človek najde pred nujno odločitvijo, pa ima na razpolago samo dve možnosti, sme izbrati eno od njih. Ne greši, katerokoli izbere, dokler nima možnosti da se posvetuje o cerkvenem in Božjem nauku glede zadeve. Tako so bili naši fantje med drugo svetovno vojno pred izbiro, ali bodo šli med domobrance ali med partizane. Nobena od teh odločitev ni bila lahka, nobena brez možnosti za greh, vsaka je bila moralno tveganje, a večkrat niso mogli niti prostovoljno odločati, ker so bili nasilno odpeljani. Mnenje: »Zaradi nevarnosti, da zakon propade, lahko zakonca uporabljata kontracepcijo« torej ne drži in je dilema umetna: #1.Tu se ni treba posvetovati, kaj je prav, ker jasen cerkveni nauk pravi, da umetna kontracepcija ni dovoljena in da je grešna, pa najsi bo abortivna ali neabortivna, saj take razlike cerkveno učiteljstvo ne pozna. Poleg tega je uporaba tabletk abortivna – a v času okrožnice Humanae vitae tega še niso vedeli. To so odkrili šele mnogo pozneje. #2.Ne sme se enačiti moralno zlo in fizično zlo. Moralno zlo je greh in se ga je treba izogibati in se mu tudi lahko izognemo, če hočemo, čeprav je treba za to včasih prispevati velike žrtve. Fizično zlo pa ni greh, in ga torej moramo trpeti, če bi se mu brez greha ne mogli izogniti. Če pa uporaba kontracepcije ne bi bila greh, potem sploh ne bi bilo problema; izgleda torej, da njeni zagovorniki menijo, da ni greh. #3.Glede vesti koncil pravi: »Na dnu vesti odkriva človek postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati. Vest je človekovo najbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam z Bogom, čigar glas zveni v človekovi notranjosti (CS 16). To pomeni, da je glas vesti treba poslušati, ne pa vesti (pre)oblikovati po svojih grešnih željah, kot so to delali zagovorniki »spolne revolucije«, ki je takrat od 1968 bila vsepovsod na pohodu, tudi v glasbi Beatles-ov. #4. Sveto pismo poleg tega pravi, da za dobro, ki ga nameravamo, ne smemo uporabljati slabega. Na primer, nekdo krade, da bi pomagal revnim: v tem primeru je sicer namen dober, vendar manjka pravilnost volje, ker so dejanja slaba. Skratka, dober namen ne daje pooblastila za nobeno slabo dejanje. “Ali naj bi počenjali zlo, da bi iz tega prišlo dobro, kakor nam obrekljivo podtikajo nekateri? Obsodba takih je pravična” ( Rim 3,8)« Cilj torej ne posvečuje sredstva. #5.Janez Pavel II. je omenil prav ta problem v svoji okrožnici o družini. Tam trdi, da uporaba kontracepcije ne more rešiti zakona, ampak prav nasprotno: spoštovanje Božjega in naravnega zakona bo učvrstilo tudi zakonsko ljubezen. Tam nedvoumno spodbuja starše k velikodušnem sprejemanju otrok in pravi, da je manjše zlo, če starša sprejmeta še kakega otroka, ko pa da se sebično ogibata otrok zaradi svojega ugodja in uporabljata protispočetna sredstva. On je poudaril, da večkrat prav zaradi grešnega uravnavanja rojstev propade in razpade marsikak zakon. Vermeersh (1858-1936) ima tudi splet: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur #6. Tako sem sam prišel do prepričanja, da je nauk Cerkve jasen: prepoveduje kakršnokoli namerno preprečevanje spočetja v krščanskem zakonu in da v tej točki moj sicer učeni profesor Steiner ne uči cerkvenega nauka. Zato sem ga nekoč pri predavanju vprašal prek listka: »Jaz ne vidim, kako bi vaš nauk uskladil s papeževim učenjem v Humanae vitae.« Pa se je diplomatsko izognil odgovoru rekoč, da je papeževo učenje je vredno upoštevanja. V resnici pa je nekoč dejal, da mi kot spovedniki ne bi smeli spraševati ljudi glede njihovega načina uravnavanja rojstev. To bi seveda bilo upravičeno, če ne bi šlo za smrtni greh, ki se ga človek mora spovedati zaradi očiščenja duše in umiritve vesti. Koncil je sicer dejal, da si zakonci glede uravnavanja rojstev ustvarjajo svojo sodbo v svoji vesti: vendar ta vest mora biti pravilno oblikovana po nauku svetega pisma in cerkvenega učiteljstva. Končno odločitev glede tega vprašanja – o katerem se pravzaprav koncilski očetje niso mogli zediniti – pa so prepustili papeževi odločitvi. Čakala ga je torej nehvaležna naloga, da razglasi odločitev glede tega vprašanja, ki ne bo nikogar zadovoljila. Preveč stroga se bo zdela tistim, ki so zagovarjali neomejeno uporabo tabletk pri uravnavanju rojstev ne vedoč, da ta uporaba povzroča ne le preprečitev spočetja, ampak tudi uničenje že spočetega življenja, in da je torej tudi abortivna. Po drugi strani pa so obstajali tudi nekateri, ki so zagovarjali še ožjo opredelitev. Poudarjali so, da je sklicevanje na vest pravzaprav protestantovsko načelo, ker oni nimajo najvišjega cerkvenega učiteljstva, ki bi usmerjalo človeško vest. Vest je pa seveda raztegljiva ko harmonika, posebno dandanes. Tako dvomljivo učenje je v dvom in stisko vesti spravilo veliko zakonskih parov – kar sem pozneje lahko spremljal v praksi, saj tisto sklicevanje na vest ni bilo ravno najbolj prepričljivo. Tako mi je neka žena dejala, da o takem ravnanju meni včasih, da je pravilno, včasih pa, da ni. Najbolj se je pa bala ustavljati se nasilnemu možu, ki se je požvižgal na take »malenkosti«. Jasen cerkveni nauk pa daje zakoncem oporo in možnost sklicevanja na vest, ki bi jo moral spoštovati, če ima ženo res rad. Še veliko bolj to velja za pravico žene, da rodi otroka. V svetu namreč ni redko nasilje nad ženami – ki ga občila redko omenjajo – da bi naredile splav. Koliko morajo nekatere ženske v tem smislu pretrpeti nasilja od neprijaznega okolja, ne bi človek verjel, če ne bi bral na primer takega pisma, ki ga je neka mamina prijateljica iz Podlipe pisala vsa obupana. V njem pravi, da jo je mož prisilil, da je proti svoji volji in vesti naredila splav v zavesti, da s tem umori svojega lastnega otroka. Ženske, ki trdijo, da je otrok njihov trebuh, s katerim lahko razpolagajo, prvič ne govorijo resnice, saj je danes znanstveno dokazano, da tu gre za novo bitje, ki ima lastne organa in lasten krvotok, kjer je celo krvna skupina večkrat različna od materine. Vsi verniki pa verujemo, da temu bitju v trenutku spočetja Bog vdihne neumrljivo dušo, za zveličanje katere bodo starši dajali Bogu nekoč odgovor. Popolnoma se je strinjal s tem koncilskim papežem in z učenjem okrožnice Humanae vitae borec za nerojene otroke Anton Lisec. Spoznala sva se ob pripravljanju mladih na zakon. Takrat je bilo še veliko mladine, ki so se pripravljali skupno na zakonsko življenje. Povezali smo se s skupino iz Bačke, iz Novega Sada, ki je imela predavanje tudi v Mužlji: zakonski par, duhovnik, zdravnik. Nihče od njih pa se ni dotaknil najbolj občutljive teme – a to je krščansko uravnavanje rojstev. Navadno so le razlagali sredstva za to metodo. V Slavoniji pa so že takoj po 2. vatikanskem koncilu uvedli obvezno pripravo mladih na zakon. Vodil jo je župnik Marko Majstorović iz Slavonskega broda, ki je kot zdravnika zaposlil mladega in navdušenega branitelja življenja kirurga Antona Lisca. Le-ta je bil pripravljen celo zastonj priti tudi v Mužljo. Tako smo sedaj tudi mi imeli celotno ekipo: duhovnik je bil naš župnik Stanko Tratnjek, zakonski par je bil tudi iz Mužlje, zdravnik pa je bil gost, ki je bil prepričan, da je težko dobiti primerno usposobljenega zdravnika na to temo, saj navadno razlagajo zadevo tako, kot so se je naučili na medicini: a to je medicina brez morale, ki vsa ta protispočetna sredstva poučuje, dovoljuje in celo priporoča. Skozi več let je ta zdravnik prihajal k nam, kjer je vodil tečaje priprave na zakon. Včasih je uspel priti tudi v osnovno šolo v Mužlji, pa tudi na srednjo medicinsko šolo v Zrenjaninu. Tam je imel splošno predavanje o zdravem načinu življenja, pa tudi o krščanskem gledanju na pripravo na zakon. Osrednja tema pa je bila čistost pred zakonom, zvestoba v zakonu ter sprejemanje otrok, kajti otrok je največji Božji dar. Obiskal je tudi državno bolnico Đorđe Joanović. Želel se je sicer sestati z glavnim aborterjem na ginekologiji – to stavbo so pred nekaj leti podrli – Tiborjem Jeszenszkim – vendar on ni sprejel povabila, češ da je ateist. Zdravnik Lisec poudarja, da morajo starši sprejemati življenje otroka, če jim ga Bog podari – in nadaljuje: – Katolička Crkva je učiteljica vjere i morala. Ona trajno naučava neraskidivost povezanosti bračnog sjedinjenja sa začećem, pri čemu Bog daje dušu novom čovjeku. Obrazloženja se mogu naći u Katekizmu Katoličke Crkve, u Enciklikama “Casti conubii” i “Humanae Vitae” i dokumentu Zbora za nauk vjere ”Donum Vitae”. Tako su smrtni grijesi ne samo ubijanje nerođenog djeteta, nego i kontracepcija, sterilizacija i umjetna oplodnja kao npr. u epruveti i inseminacija. – Čujemo da se rodi manje od 5 % djece začete u epruveti, a ostalu pobiju ili ih drže žive, smrznute u frižiderima. Otrok je Božji dar in edino Bog je gospodar življenja tako rojenega kot nerojenega. ==== Lekar Anton Lisec 42 ==== U listu "Vrelo života" raspravljalo se između Štefana Šteinera i Jordana Kuničića o načinima planiranja porodice te reguliranja rađanja u kršćanskom duhu. Kuničić, zagrebački profesor moralne teologije, u potpunosti je branio nauk okružnice Humanae vitae koji zabranjuje bilo kakvu uporabu kontracepcijskih sredstava. Ljubljanski profesor moralke Šteiner zagovarao je korištenje veštačkih sredstava u nacrtovanju porodice rekavši da to nije greh, već samo manje zlo - prema prastarom principu manjeg zla. Stoga po njegovu treba redovno dopustiti korištenje kondoma, a ponekad i pilula i spirale; tada još nije bilo jasno da se kod ovih troje ne radi samo o kontracepciji, već o načinu koji opetovano ubija jedva začeti život. U tom pogledu u potpunosti se složio s naukom enciklike pape Pavla VI. također lekar kirurg Anton Lisec iz Vetova u Slavoniji, koji se odrekao medicinskoj karijeri jer se potpuno posvetio pripremanju mladih za bračni život, na što ga je pozvao župnik Marko Majstorović u Slavonskom Brodu. Tamo su pokrenuli pokret za obranu života pod nazivom Pro vita, koji je također privukao mnoge supružnike da apostolski deluju protiv pobačaja i kontracepcije, kao i protiv veštačke oplodnje. Na taj su način spasili mnoge nerođene živote, a svake su godine ta deca u pratnji roditelja imala svoj praznik – te napunili župnu crkvu. Pokret je zahvatio ne samo katolike, nego i pravoslavne i druge – tako je postao pravi ekumenski pokret za život. S tim u vezi objavio je Lisec mnoge brošure, od kojih je najpoznatiji letak "Dete - Božji dar", koji je preveden na mnoge jezike. Njegove tekstove možete pronaći i danas na internetu pod zajedničkim naslovom "Moji tekstovi", gde je značajan članak: »Zavoli dete i daj mu da živi!« https://kamenjar.com/antun-lisec-zavoli-dijete-i-daj-mu-da-zivi/ Antun Lisec: Zavoli dijete i daj mu da živi ! (kamenjar.com) Kako da objasnimo načelo manjeg zla? "Ako se čovjek mora odlučiti između dva zahtjeva, a oba su zla, treba izabrati onaj za koji trenutno misli da je manje zlo." Ovde se, u slučaju kontrole rađanja, postavilo pitanje na sledeći način: „Jedan od supružnika ne želi katoličku metodu kontrole rađanja, pa stoga samo postojanje braka dolazi u opasnost. Kako bi spasili brak, supružnici se mogu odlučiti na manje zlo - koristiti kontracepciju." Bio je to složen i, zapravo, potpuno novi moralni slučaj, bez presedana u istoriji. Ipak to nije nešto potpuno novo; nakon dugog traženja sam naišao na odgovarajući odgovor kod moralista-isusovca Arthura Veermescha (1858.-1936.) gde staro i prihvaćeno načelo manjeg zla: Vermeersch (1858-1936) također ima web: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur Ako je osoba suočena s hitnom odlukom i ima samo dve mogućnosti, može izabrati jednu od njih. Ne greši, što god odabere, dok nije imala priliku posavjetovati se s Crkvom i Božjim naukom. Tako su tijekom Drugog svjetskog rata naši dečki stavljeni pred izbor odlaska u domobrane ili u partizane. Nijedna od tih odluka nije bila laka, nijedna bez mogućnosti greha, svaka je bila i opasna i moralni rizik, ali mnogo puta se nisu mogli ni odlučivati jer su bili nasilno odvedeni. Mišljenje: “Zbog opasnosti od propasti braka oba supružnici mogu koristiti kontracepciju” nije, dakle, istinito, a dilema je veštački stvorena. Zašto? #1. Nema potrebe raspravljati što je tu ispravno, jer jasno crkveno učenje kaže da umetna kontracepcija nije dopuštena i da je grešna, bez obzira da li je abortivna ili neabortivna, jer crkveni nauk ne poznaje takvu razliku. . Osim toga, upotreba pilule i spirale – kao i veštačka oplodnja - jesu abortivne - ali to u vreme Humanae vitae to nisu znali, nego je otkriveno tek kasnije. https://hr.wikipedia.org/wiki/Humanae_Vitae Humanae Vitae – Wikipedija (wikipedia.org) #2. Moralno zlo i fizičko zlo ne smeju se poistovećivati. Moralno zlo je greh i mora se izbegavati za svaku cenu i žrtvu. Fizičko zlo pak nije greh i smemo ga izbegavati, ali ga moramo trpeti i podnositi, ako ga ne možemo otkloniti bez greha. #3. O savesti koncil kaže: "Na dnu savjesti čovjek otkriva zakon koji ne daje sam sebi, ali ga mora poštovati." Savjest je čovjekova najskrivenija jezgra i svetište, gdje je posve sam s Bogom, čiji glas zvuči u čovjekovoj nutrini (CS 16). To znači da se glas savesti mora slušati, ali ne (pre)oblikovati prema grešnim željama, kao što su to činili branitelji "seksualne revolucije" koja je buknula baš 1968. nastupom Beatlesa; slučajno je iste godine objavljena i Humanae vitae. #4. Nije dozvoljeno koristiti zlo za postignuće dobra: „Zar trebamo činiti zlo da bi iz njega proizašlo dobro, kako nas neki klevetnički potiču? Osuda takvih je pravedna" (Rimljanima 3:8)" Dobar cilj dakle ne opravdava grešno sredstvo. #5. Ivan Pavao II. spomenuo je upravo ovaj problem u svojoj okružnici o obitelji »Familiaris consortio«, gde kaže, uporaba kontracepcije ne može spasiti brak, već upravo suprotno: poštivanje Božjeg i prirodnog zakona ojačaće i bračnu ljubav; stoga potiče roditelje na velikodušno prihvaćanje dece pošto je manje zlo prihvaćanje deteta nego sebično izbegavanje rađanje poradi komoditeta; mnogi se brakovi raspadnu baš zbog toga. Tako sam i sam došao do uvjerenja da nauk Crkve, koji zabranjuje namerno sprečavanje začeća, treba poštivati i da moj inače učeni profesor Steiner po tom pitanju ne naučava nauk Crkve. Zato sam ga jednom prilikom na predavanju preko papirića upitao: „Ne vidim kako bi se moglo uskladiti vaše učenje s Papinim naučavanjem u Humanae vitae.“ Ali on je diplomatski odgovorio rekavši da Papino učenje zaslužuje uvažavanje. Konačna odluka o ovom pitanju - oko kojeg se saborski oci zapravo nisu mogli složiti - prepuštena je dakle papi, koji se našao pred nezahvalnom zadaćom da po tom pitanju objavi odluku koja nikoga neće zadovoljiti. Prestroga će se činiti onima koji su zagovarali neograničenu upotrebu kontracepcijskih pilula; bilo je i onih koji su zagovarali još užu definiciju. Naglašavali su kako je priziv savjesti zapravo protestantsko načelo, jer oni nemaju najviši crkveni autoritet koji bi usmjeravao ljudsku savest, koja se može rastezati poput harmonike. Takvo dvojbeno učenje dovelo je mnoge bračne parove do griže savesti. Tako mi je jedna žena rekla da ponekad misli da je takvo ponašanje ispravno, a ponekad nije i nije se usudila kazati ne nasilnom mužu koji se pozviždao na takve “sitnice”. Jasan crkveni nauk, međutim, daje supružnicima potporu i mogućnost pozivanja na svoju savest, koje načelo je osnov demokracije. Ima žena koje moraju trpeti od okruženja, od rodbine ili od vlastitog muža strašno nasilje, da bi učinile pobača. Jedno ovakvo pismo je napisala jedna moja mamina prijateljica iz Podlipe. U njemu kaže da ju je suprug prisilio na pobačaj protiv njezine volje i bilo joj je strašno čekati na red u abortirnici, znajući da ubija vlastito dijete: osećala se kao da vodi nevino janje u klanicu. Žene koje tvrde da je dete njihov trbuh, kojim mogu raspolagati, ne govore istinu, jer danas je znanstveno dokazano da je to novo biće, koje ima svoje organe i svoj krvotok, gdje se čak i krvna grupa obično razlikuje od majčine. Svi vjernici, međutim, vjeruju da u trenutku začeća Bog ovom stvorenju udahnjuje besmrtnu dušu za čije će spasenje roditelji jednog dana davati Bogu odgovor. Anton Lisec, borac za nerođenu decu, u potpunosti se slagao s učenjem Humanae vitae. Upoznali smo se pripremajući mlade za brak. U to vreme još je bilo u Mužlji mnogo – oko pedeset mladih - , koji su redovno dolazili na predavanja o pripremi na kršćanski brak. Povezali smo se s grupom iz Bačke, iz Novog Sada, koja je održavala predavanja u Mužlji: bračni par, svećenik, lekar. Bilo je puno lepih reči, ali niko se nije dotaknuo najosetljivije teme – kršćanskog planiranja porodice, nego su objasnili kontracepciju i tako mlade još potakli na greh. U Slavoniji je odmah nakon Drugog vatikanskog sabora uvedena obvezna priprema mladih za brak. Vodio ju je župnik Marko Majstorović iz Slavonskog Broda, koji je kao lekara zaposlio mladog i poletnog branitelja života, kirurga Antona Lisca, koji je čak bio spreman besplatno doći u Mužlju. Tako smo sada imali celu ekipu mi sami: sveštenik je bio župnik Stanko Tratnjek, bračni par je također bio iz Mužlje iz pokreta vikendaša (hétvégesek), na primer Aranka i Ervin Kovács, a lekar je bio sam doktor Lisec, koji je iskusio da je danas teško naći primjereno osoblje za takva predavanja, pošto postoji medicina bez morala, koja podučava, dopušta ili čak preporučuje ne samo kontracepciju, nego i veštačku oplodnju i pobačaj. Tijekom godina ovaj je liječnik dolazio k nama, gdje je vodio tečajeve pripreme za brak. Ponekad je uspijevao doći i do osnovne škole u Mužlji, kao i do srednje medicinske škole u Zrenjaninu. Ondje je održao opće predavanje o zdravom načinu života, kao io kršćanskom pogledu na pripravu za brak. Središnja tema bila je čistoća pred zakonom, vjernost u braku i prihvaćanje djece, jer dijete je najveći Božji dar. Posetio je i državnu bolnicu Đorđe Joanović. Želio je upoznati glavnog abortera na odelu ginekologije - ta je zgrada srušena pre nekoliko godina - ali je odbio poziv rekavši da je ateist – a na susretu su bili samo četvorica lekara. Doktor Lisec poručuje, da je Katolička crkva je učiteljica vere i morala. Ona trajno naučava o nerazrješivosti bračne zajednice, kao i da život počinje sa začećem, kada Bog stvara dušu začetom čoveku. Objašnjenja se nalaze u Katekizmu Katoličke Crkve, u okružnicama „Casti conubii“ i „Humanae Vitae“ te dokumentu Kongregacije za nauk vjere „Donum Vitae“. Dakle, smrtni gresi nisu samo pobačaj, nego i kontracepcija, sterilizacija i veštačka oplodnja. On tumači: „Čujemo da se rađa manje od 5% dece začete u epruveti, no ostala se ubijaju ili drže na životu, zamrznuta u hladnjačama. Nikad se još nije čulo, da bi uspelo odmrzavanje.“ Dete je Božji dar i samo je Bog gospodar života. === Knjižničar v vojaški suknji 44 === Pod Titom so bogoslovce vpoklicali k vojakom skoraj redno sredi šolskega leta ali sredi študija, da bi jih ja čim bolj zmedli. Niti bogoslovje niti srednje šole niso bile priznane od države, ampak so jih računali za edine dovoljene zasebne šole, ki so kot take obstajale. Čeprav je na Madžarskem in Poljskem sovjetski komunizem huje pritiskal, je dal Cerkvi glede šolstva večjo svobodo. Glede na svoj poklic sem pri vojakih v primeri z drugimi bogoslovci jaz še kar dobro skoz prišel. Na Rakovniku sem bil skozi več let knjižničar skupaj s Francom Vidicem. Ko sem šel 1967 kupovat neko knjigo za knjižnico v »Mladinsko knjigo« v Ljubljani na tedanji Titovi cesti pred Nebotičnikom, sem se moral oglasiti v neki zadevi tudi pri ravnatelju in pisatelju Ivanu Potrču (1913-1993). Še danes mi zvenijo v ušesih njegove besede, ki so bile kot besede očeta sinu: »Tistih vojaških ukazov ni treba dobesedno jemati in jih izvrševati, ampak mora človek misliti s svojo glavo.« Začudil sem se, da mi človek, ki sem ga imel za »rdečega«, daje take »pregrešne« nasvete zoper našo »idealno socialistično družbo«. Čeprav na to nisem nič odgovoril, menim, da mi je s tem veliko pomagal – me je pripravljal na razmere, ki so bile čisto drugačne od tistih samostanskih, čisto drugačne od normalnih. Moram reči, da sem se pri salezijancih dobro počutil. Tudi poklic se mi je dopadel. Takratni naš ravnatelj Avguštin Jakob je dejal pred odhodom k vojakom: »Ko boš pri vojakih, se ti bo razbrzdanost pokazala v tako grdi luči, da te gotovo ne bo premotila.« Mislim, da je tako tudi bilo. Gospod Stanko Rebek nam je redno vsak mesec pošiljal – mislim da po 500 ali 1000 dinarjev. Mi smo bili takrat tako varčno vzgojeni, da sem ta denar dajal v hranilnico, in sem kar nekaj prišparal za našo družbo. Če bi danes bil v istih razmerah, bi si seveda s tem kaj malega privoščil sebi, ali pa bi dal tistim, ki jim je manjkalo, saj jaz nisem pri vojakih ničesar potreboval. Največji reveži pa so bili strastni kadilci: ko niso imeli denarja, so pobirali čike in jih kadili do zadnjega – kjer je največja koncentracija nikotina in drugih strupov. 24. septembra 1967 smo morali biti na postaji v Velenju. Takrat vojaški naborniki še niso smeli potovati sami k vojakom kot pozneje, ampak le organizirano, po pozivu. V Zidanem mostu pa se je kompozicija iz Velenja in Celja ustavila. Ali je bilo to slučajno ali načrtovano, ne vem. Celo noč smo morali tam čakati. Ni bilo hladno, ampak strašno dolgočasno in že kar obupno. Nekateri vojaki so bili pijani, pa so nekaj prepevali kot neko »Marijano«, drugi vzdihovali, tretji preklinjali usodo, četrti molče buljili pred sebe – pač smo se počutili na milost in nemilost prepuščeni svojim predpostavljenim. Imel sem podoben občutek kot na Reki, ko smo bili na naboru ali nekaj podobnega. Tri ure so nas gole imeli v neki veliki dvorani – in to vse skupaj vse vsem na ogled. Ne vem, zakaj je bilo potrebno, da smo bili čisto brez obleke tako dolgo. Morda so nam hoteli vladajoči dati do znanja, da imajo nad nami vso oblast in da čisto nič ne veljamo in da ne moremo pred nobene svoje skrivnosti. Tiste formalnosti – ko smo z nekimi papirji tam stali v vrsti in hodili od enega oficirja do drugega, bi se dalo opraviti tudi v obleki, kot se za človeška bitja spodobi. Glede služenja vojaškega roka moram sicer priznati, da kot taka zame ni bila nekaj pretežkega – vendar se s takim načinom mišljenja in delovanja nikoli nisem mogel sprijazniti. Prva preizkušnja me je čakala že takoj po prihodu v vojašnico Stevan Sinđelić v Pirotu, ki je zgrajena ali 1884 ali 1920. Prvo noč še nismo spali v stavbah vojašnice, ampak mi „fazani“ nekje drugje desno tam nekje, kjer smo se prijavili na območju kasarne. Pred spanjem se je k meni obrnil neki nabornik, ki je imel tam poleg ležišče, in me povabil, da bi spala skupaj. Bil sem presenečen nad tako predrznostjo in sem posumil, da so mi morda toplega tovariša podtaknili. Odgovoril pa sem mu čisto mirno in resno: „Midva nisva otroka ampak odrasla fanta in oba veva, da skupaj spita samo mož in žena.“ Takoj se je obrnil in sam zaspal. Ko sem ga nekaj dni pozneje srečal v krogu vojašnice, je samo zardel in povesil oči ter se izgubil v množici. Tovrstni fantje baje menjajo partnerje in gredoč staknejo okužbo, ki jo nevede prenašajo naprej. Zahvalil sem se angelu varuhu, da me je navdihnil s pravilnim in sprejemljivim odgovorom. Glede hotništva pravi KKC (Katekizam katoličke Crkve) iz 1993 v točki 2357: Sveto pismo dejanja homoseksualnosti prikazuje kot hude zablode (1 Mz 19,1--29; Rim 1,24-27; 1 Kor 6,10; 1 Tim 1, 10.) Cerkveno učiteljstvo obsoja taka dejanja kot grešna – ne pa nagnjenje ali usmerjenost (Persona humana 8). To pomeni, da kristjan, ki želi zveličanje svoje duše, sprejema ta nauk in se po njem ravna tudi v življenju ne glede na okoliščine, v katerih živi. Sicer pa se v Pirotu sploh nisem srečeval s tem vprašanjem, pa niti ne v Prištini – razen ene izjeme. Večina teh preprostih fantov je imela svoje punce, in nekateri so zatrjevali, da bodo do poroke spoštljivo čakali; nekateri pa so doma pustili tudi svoje zakonske žene in otroke. Kako težka je bila taka ločitev takoj po poroki, mi je iskreno zaupal neki mlad mož-poštenjak od nog do glave, ko sva bila požarna v tisti stari kasarni v Pirotu. V Sloveniji smo se učili srbohrvaščine; na Hrvaškem so temu istemu jeziku pravili hrvaško-srbski, a danes m pravijo hrvaščina, Srbi pa srbščina. Poleg tega dobivamo še bosanščino in črnogorščino. Za nas Slovence so razločki tako mali, da gledamo na vse te skupine kot na en jezik v različnih narečjih, ki se med seboj komaj razlikujejo: v taki srbohrvašččini oziroma bolje jugoslovanščini smo pri vojakih govorili, in v takem jeziku, kot ga govorijo tukaj v Vojvodini, so napisani tudi moji spomini. Tak način življenja je meni kot večini vojakov nenavaden in tuj, kar nesprejemljiv. Nekateri »fazani«, tj. novi vojaki, so poskušali napraviti zaradi težkih okoliščin celo samomor – ki se vsaj v mojem času ni nobenemu posrečil; in so jih nato poslali domov kot nesposobne. Kar se tiče dobre vzgoje mladih fantov, mislim, da sovraštvo in ubijanje „sovražnikov“ ni ravno vzgojno. Meni pa je bila vojaščina težavna in zoprna iz več razlogov: #a. Neprijetno in zoprno mi je bilo odgovarjanje od poklica – kar je opravljal podporočnik Novica Đorđević #b. Še bolj zoprno mi je bilo vznemirjanje, ki ga je včasih skušal počenjati neki Simo Simendić v Pirotu, a da nihče ni ukrepal – čeprav so bili desetarji vedno z nami; nič čuda – saj so v nesramnem govorjenju ali obnašanju nekateri od njih celo prednjačili – vsaj moj pirotski. #c. Poleg tega je bilo pri vojakih – tudi med oficirji – veliko preklinjanja in grdega govorjenja, pri srbohrvaškem govoru zlasti z začetnico jeb…, medtem ko so Kosovarji začenjali s čiv... #d. K (pre)vzgoji pa so pripadala tudi krščanstvu čisto tuja in nasprotna načela, ki so nam jih dan na dan vtepali v glavo, na primer: »Mrziti na neprijatelja!« (»Sovražiti sovražnika!«) Zakaj bi neki posameznik ali narod sovražil drugega, če mi pa ni nič hudega storil. Krščanstvo pa zahteva od človeka, ne da sovraži, ampak da ljubi vse, tudi sovražnike. Ker se navadno preprosti ljudje med seboj ne sovražijo, za podžiganje sovraštva poskrbi vojaški propagandni stroj, kar smo lahko spremljali tudi med zadnjo nesrečno balkansko vojno ob razpadu Jugoslavije. #e. Naslednje tako nemoralno načelo je bilo: »Naređenje – izvršenje!« Malokdo ve, da to načelo izhaja iz pruske protestantovske vojske izza konca 19. stoletja, ki je hotela iz vojakov napraviti poslušen stroj, ki avtomatsko uboga zapovedi, pa četudi so nemoralne in grešne. To lahko privede in je skozi zgodovino privedlo do hudih zločinov; ko ubogljivi stroj – zdresirani vojak - izvršuje brez pomisleka in lastne presoje tudi najbolj grešne, nore in škodljive ukaze, kar vodi do neverjetnih in gnusnih zločinov, množičnega ubijanja in uničevanja. === Knjižničar u vojničkom odelu 44 === Pod Titom su redovno katoličke bogoslove pozivali u vojsku usred školske godine ili usred studija, kako bi ih što više zbunili. Ni semeništa ni srednje škole nisu bile priznate od strane države, već su se smatrale jedinim dopuštenim privatnim školama koje su kao takve postojale. Iako je u Mađarskoj i Poljskoj sovjetski komunizam vršio veći pritisak na veru i slobodu, dao je Crkvi veće mogućnosti u pogledu obrazovanja i veronauke. Bio sam tada kroz više godina knjižničar na Rakovniku zajedno s Francom Vidićem. Kad sam 1967. išao kupiti knjigu za knjižnicu u "Mladinsku knjigo" u Ljubljani na tadašnjoj Titovoj cesti ispred Nebotičnika, morao sam se obratiti i ravnatelju i književniku Ivanu Potrču (1913.-1993.). I danas mi u ušima odzvanjaju njegove riječi koje su bile kao riječi oca sinu: "Ne morate doslovno shvatiti te vojne zapovijedi i izvršiti ih, ali morate misliti svojom glavom." Bio sam iznenađen da mi čovjek kojeg sam smatrao "crvenim" daje tako "grešne" savjete protiv naše " idealno socijalističko društvo" ". Iako mu nisam odgovorio, mislim da mi je on u tome puno pomogao - pripremio me za uvjete koji su bili potpuno drugačiji od onih u samostanu, potpuno drugačiji od normalnih. Moram reći da sam se dobro osjećao kod salezijanaca. Svidjelo mi se i zanimanje. Naš tadašnji ravnatelj Avguštin Jakob rekao je pre odlaska u vojsku: „Kad budeš u vojski, razuzdanost će ti se pokazati u tako ružnom svetlu da ti sigurno neće smetati.“ Mislim da je tako i bilo. . Ekonom Stanko Rebek slao nam je redovito svaki mjesec - mislim da svakome po 500 ili 1000 dinara. U to smo vrijeme bili odgajani tako štedljivo da sam taj novac stavio na štedionicu i uštedio sam prilično za našu tvrtku. Da sam danas u istoj situaciji, naravno da bih se počastio nekom sitnicom, ili bih dao onima kojima nedostaje, jer meni od vojnika ništa nije trebalo. Najsiromašniji su bili strastveni pušači: kad nisu imali novca, skupljali su chicas i pušili ih do posljednjeg mjesta - tamo gdje je koncentracija nikotina i drugih otrova najveća. 24. rujna 1967. morali smo biti na stanici u Velenju. U to vrijeme vojni obveznici još nisu smjeli sami odlaziti u vojnike kao kasnije, već samo organizirano, na poziv. Sastav iz Velenja i Celja zaustavio se u Zidan mostu. Je li to bilo slučajno ili planirano, ne znam. Tamo smo morali čekati cijelu noć. Nije bilo hladno, nego užasno dosadno i već prilično očajno. Neki su vojnici bili pijani, ali su pjevali nešto poput "Marijane", drugi su uzdisali, treći proklinjali sudbinu, treći nijemo gledali ispred nas - jednostavno smo se osjećali prepušteni na milost i nemilost nadređenih. Imao sam sličan osjećaj kao na Reki, kad smo bili na setu ili tako nešto. Tri sata držali su nas gole u velikoj dvorani - i sve to da svi vide. Ne znam zašto nam je trebalo toliko dugo da se potpuno skinemo. Možda su nam vlastodršci htjeli dati do znanja da oni imaju svu moć nad nama i da ne vrijedimo baš ništa i da im ne možemo tajiti nijednu njihovu tajnu. Te formalnosti - kada smo stajali u redu s nekakvim papirima i hodali od jednog do drugog službenika, mogle su se obaviti čak iu odjeći, kako i dolikuje ljudima. Što se tiče služenja vojnog roka, moram priznati da mi kao takvo nije bilo teško - ali s takvim načinom razmišljanja i postupanja nikada se nisam mogao složiti ili pomiriti. Prvi ispit čekao me odmah po dolasku u kasarnu Stevan Sinđelić u Pirotu, koja je sagrađena najverovatnije daleke 1920. godine, dakle pred više od sto godina – te je pretrpela neka manja oštećenja za vreme NATO-vog bombardiranja 1999. Prvu noć po dolasku još nismo spavali u zgradama kasarne, već smo „fazani“ – dakle „mladi vojnici“ za razliku od „stare vojske“ prenoćili tamo negde, gde smo se prijavili po dolasku u kasarnu. Pre spavanja, neki „fazan“-zemljak, koji je imao ležaj do mene okrenuo se prema meni i pozvao me da zajedno spavamo. Iznenadio sam se takvoj drskosti i posumnjao da susret sa toplim sudrugom nije slučajan, nego možda namešten. Ali ja sam imao odmah spreman sasvim miran i ozbiljan odgovor: “Mi nismo deca, nego oboje odrasli momci, i znamo dobro da samo muž i žena spavaju zajedno.” Složio se te se odmah okrenuo na drugu stranu i zaspao. Kad sam ga nekoliko dana kasnije sreo u krugu vojarne, samo je pocrvenio, oborio oči i nestao u mnoštvu. Priča se, da su takvi tipovi skloni menjanju partnera i usput dobiju zarazu koju nesvesno prenose dalje. Zahvalio sam anđelu čuvaru što me nadahnuo pravilnim i prihvatljivim odgovorom bez vređanja, i tako mi sačuvao zdravu i dušu i telo. Što se tiče homoseksualnosti, Katekizam Katoličke Crkve (KKC) u tački 2357 kaže: Sveto pismo prikazuje homoseksualne činove kao velike zablude te nabraja: #Propast Sodome i Gomore, koje je gradove Bog uništio sumporom i vatrom zbog istospolnog načina života (Postanak 19:1-29); # Stoga ih je Bog predao sramotnim strastima: njihove žene zamijeniše naravno općenje protunaravnim, a tako su i muškarci napustili naravno općenje sa ženom i raspalili se pohotom jedni za drugima te muškarci s muškarcima sramotno čine i sami na sebi primaju zasluženu plaću svoga zastranjenja (Rimljanima 1,24-27); # Ili zar ne znate da nepravednici neće baštiniti kraljevstva Božjega? Ne varajte se! Ni bludnici, ni idolopoklonici, ni preljubnici, ni mekoputnici, ni muškoložnici, ni kradljivci, ni lakomci, ni pijanice, ni psovačič, ni razbojnici neće baštiniti kraljevstva Božjega (1 Korinćanima 6,9.10) # A mi znamo da je Zakon dobar ako se tko njime služi zakonito, 9 svjestan toga da je Zakon tu ne za pravednika nego za bezakonike i nepokornike, nepobožnike i grešnike, bezbožnike i svetogrdnike, ocoubojice i materoubojice, koljače, 10 bludnike, muškoložnike, trgovce ljudima, varalice, krivokletnike, i ima li još što protivno zdravom nauku - 11 po evanđelju Slave blaženoga Boga koje je meni povjereno (1 Tim 1,8-11). Sveto pismo i crkveno učiteljstvo dakle osuđuje takve postupke kao grešne – ali ne sklonost ili usmerenje te preporučuje blagi postupak prema osobama sa takvim navikama. (KKC 2358) Kršćanin koji želi spasenje svoje duše dakako prihvata ovo učenje. Inače, za vreme služenja vojnog roka u Pirotu se sa tim pitanjem uopšte nisam susreo, pa čak ni u Prištini – tamo sa jednim izuzetkom. Većina tih nepokvarenih dečaka – makar po njihovim rečima ne bi se to moglo zaključivati – imala je kod kuće svoje devojke, a neki su tvrdili da s poštovanjem čekaju do vjenčanja onaj čas; drugi su kod kuće ostavili i svoje žene i djecu. Koliko mu je takav rastanak teško pao, iskreno mi poverio jedan čestiti mladić na noćnom dežurstvu u onoj staroj Sinđelićevoj kasarni u Pirotu... Takav način života bio je meni i većini vojnika neobičan i stran. Neki "fazani", t.j. novi vojnici, zbog teških prilika i robovske poslušnosti koja se tražila – u suprotnošču sa potpunom slobodom koju su uživali u civilstvu – pokušavali su čak i samoubojstvo, najviše rezanjem žila – što, barem u moje vrijeme, nikome nije uspelo; posle spašavanja su poslati kući kao nesposobni. Što se tiče dobrog odgoja momaka, mislim da poticanje na mržnju i ubijanje 'neprijatelja' ne deluje baš odgojno. Usprkos nekoj podnošljivosti za mene je vojni rok bio težak iz više razloga: #a. Bilo mi je neugodno i odvratno odgovaranje od mog svešteničkog zvanja, koje je vršio naš potporučnik Piroćanin Novica Đorđević. #b. Još mi se više gadilo pipanje, koje je vojnik Simo Simendić ponekad pokušavao nad drugovima i na meni, a da niko ništa nije poduzimao - iako su desetari uvek bili s nama; nije ni čudo - jer su neki od njih prednjačili u nepristojnom govoru ili ponašanju - barem moj desetar. #c. Među vojnicima - čak i među oficirima - bilo je dosta psovki i ružnih reči, koje su počinjale u srpskohrvatskom govoru sa jeb..., dok kod Kosovara sa čiv... #d. U (pre)odgoj su uključena i kršćanstvu potpuno strana i suprotna načela, koja su nam se iz dana u dan ubijala u glavu, npr.: „Hate the enemy!“ („Mrzite na neprijatelja!“) Zašto bi bilo koji pojedinac ili narod mrzio drugoga , ako mi nije učinio ništa loše? Kršćanstvo, nasuprot, traži od čoveka da ne mrzi, nego voli sve, pa i svoje neprijatelje. Kako se obični ljudi međusobno ne mrze, za raspirivanje mržnje brine se vojna propaganda, što smo mogli videti i tekom raspada Jugoslavije ali i u ratu u Ukrajini. #e. Bez priziva na savest su tražili: „Naređenje – izvršenje!“ To krivo načelo potiče iz pruske protestantske vojske s kraja 19. veka, koja je od vojnika htela napraviti poslušne strojeve koji automatski slušaju naredbe, čak i ako su nemoralne i grešne . To može i dovelo je do ozbiljnih zločina, ubijanja i uništenja. === Knjižničar u vojničkom ruhu 44 === Pod Titom su redovno katoličke bogoslove pozivali u vojsku usred školske godine ili usred studija, kako bi ih što više zbunili. Ni semeništa ni srednje škole nisu bile priznate od strane države, već su se smatrale jedinim dopuštenim privatnim školama koje su kao takve postojale. Iako je u Mađarskoj i Poljskoj sovjetski komunizam vršio veći pritisak na veru i slobodu, dao je Crkvi veće mogućnosti u pogledu obrazovanja i veronauke. Bio sam tada kroz više godina knjižničar na Rakovniku zajedno s Francom Vidićem. Kad sam 1967. išao kupiti knjigu za knjižnicu u "Mladinsku knjigo" u Ljubljani na tadašnjoj Titovoj cesti ispred Nebotičnika, morao sam se obratiti i ravnatelju i književniku Ivanu Potrču (1913.-1993.). I danas mi u ušima odzvanjaju njegove riječi koje su bile kao riječi oca sinu: "Ne morate doslovno shvatiti te vojne zapovijedi i izvršiti ih, ali morate misliti svojom glavom." Bio sam iznenađen da mi čovjek kojeg sam smatrao "crvenim" daje tako "grešne" savjete protiv naše " idealno socijalističko društvo" ". Iako mu nisam odgovorio, mislim da mi je on u tome puno pomogao - pripremio me za uvjete koji su bili potpuno drugačiji od onih u samostanu, potpuno drugačiji od normalnih. Moram reći da sam se dobro osjećao kod salezijanaca. Svidjelo mi se i zanimanje. Naš tadašnji ravnatelj Avguštin Jakob rekao je pre odlaska u vojsku: „Kad budeš u vojski, razuzdanost će ti se pokazati u tako ružnom svetlu da ti sigurno neće smetati.“ Mislim da je tako i bilo. . Ekonom Stanko Rebek slao nam je redovito svaki mjesec - mislim da svakome po 500 ili 1000 dinara. U to smo vrijeme bili odgajani tako štedljivo da sam taj novac stavio na štedionicu i uštedio sam prilično za našu tvrtku. Da sam danas u istoj situaciji, naravno da bih se počastio nekom sitnicom, ili bih dao onima kojima nedostaje, jer meni od vojnika ništa nije trebalo. Najsiromašniji su bili strastveni pušači: kad nisu imali novca, skupljali su chicas i pušili ih do posljednjeg mjesta - tamo gdje je koncentracija nikotina i drugih otrova najveća. 24. rujna 1967. morali smo biti na stanici u Velenju. U to vrijeme vojni obveznici još nisu smjeli sami odlaziti u vojnike kao kasnije, već samo organizirano, na poziv. Sastav iz Velenja i Celja zaustavio se u Zidan mostu. Je li to bilo slučajno ili planirano, ne znam. Tamo smo morali čekati cijelu noć. Nije bilo hladno, nego užasno dosadno i već prilično očajno. Neki su vojnici bili pijani, ali su pjevali nešto poput "Marijane", drugi su uzdisali, treći proklinjali sudbinu, treći nijemo gledali ispred nas - jednostavno smo se osjećali prepušteni na milost i nemilost nadređenih. Imao sam sličan osjećaj kao na Reki, kad smo bili na setu ili tako nešto. Tri sata držali su nas gole u velikoj dvorani - i sve to da svi vide. Ne znam zašto nam je trebalo toliko dugo da se potpuno skinemo. Možda su nam vlastodršci htjeli dati do znanja da oni imaju svu moć nad nama i da ne vrijedimo baš ništa i da im ne možemo tajiti nijednu njihovu tajnu. Te formalnosti - kada smo stajali u redu s nekakvim papirima i hodali od jednog do drugog službenika, mogle su se obaviti čak iu odjeći, kako i dolikuje ljudima. Što se tiče služenja vojnog roka, moram priznati da mi kao takvo nije bilo teško - ali s takvim načinom razmišljanja i postupanja nikada se nisam mogao složiti ili pomiriti. Prvi ispit čekao me odmah po dolasku u kasarnu Stevan Sinđelić u Pirotu, koja je sagrađena najverovatnije daleke 1920. godine, dakle pred više od sto godina – te je pretrpela neka manja oštećenja za vreme NATO-vog bombardiranja 1999. Prvu noć po dolasku još nismo spavali u zgradama kasarne, već smo „fazani“ – dakle „mladi vojnici“ za razliku od „stare vojske“ prenoćili tamo negde, gde smo se prijavili po dolasku u kasarnu. Pre spavanja, neki „fazan“-zemljak, koji je imao ležaj do mene okrenuo se prema meni i pozvao me da zajedno spavamo. Iznenadio sam se takvoj drskosti i posumnjao da susret sa toplim sudrugom nije slučajan, nego možda namešten. Ali ja sam imao odmah spreman sasvim miran i ozbiljan odgovor: “Mi nismo deca, nego oboje odrasli momci, i znamo dobro da samo muž i žena spavaju zajedno.” Složio se te se odmah okrenuo na drugu stranu i zaspao. Kad sam ga nekoliko dana kasnije sreo u krugu vojarne, samo je pocrvenio, oborio oči i nestao u mnoštvu. Priča se, da su takvi tipovi skloni menjanju partnera i usput dobiju zarazu koju nesvesno prenose dalje. Zahvalio sam anđelu čuvaru što me nadahnuo pravilnim i prihvatljivim odgovorom bez vređanja, i tako mi sačuvao zdravu i dušu i telo. Što se tiče homoseksualnosti, Katekizam Katoličke Crkve (KKC) u tački 2357 kaže: Sveto pismo prikazuje homoseksualne činove kao velike zablude te nabraja: #Propast Sodome i Gomore, koje je gradove Bog uništio sumporom i vatrom zbog istospolnog načina života (Postanak 19:1-29); # Stoga ih je Bog predao sramotnim strastima: njihove žene zamijeniše naravno općenje protunaravnim, a tako su i muškarci napustili naravno općenje sa ženom i raspalili se pohotom jedni za drugima te muškarci s muškarcima sramotno čine i sami na sebi primaju zasluženu plaću svoga zastranjenja (Rimljanima 1,24-27); # Ili zar ne znate da nepravednici neće baštiniti kraljevstva Božjega? Ne varajte se! Ni bludnici, ni idolopoklonici, ni preljubnici, ni mekoputnici, ni muškoložnici, ni kradljivci, ni lakomci, ni pijanice, ni psovačič, ni razbojnici neće baštiniti kraljevstva Božjega (1 Korinćanima 6,9.10) # A mi znamo da je Zakon dobar ako se tko njime služi zakonito, 9 svjestan toga da je Zakon tu ne za pravednika nego za bezakonike i nepokornike, nepobožnike i grešnike, bezbožnike i svetogrdnike, ocoubojice i materoubojice, koljače, 10 bludnike, muškoložnike, trgovce ljudima, varalice, krivokletnike, i ima li još što protivno zdravom nauku - 11 po evanđelju Slave blaženoga Boga koje je meni povjereno (1 Tim 1,8-11). Sveto pismo i crkveno učiteljstvo dakle osuđuje takve postupke kao grešne – ali ne sklonost ili usmerenje te preporučuje blagi postupak prema osobama sa takvim navikama. (KKC 2358) Kršćanin koji želi spasenje svoje duše dakako prihvata ovo učenje. Inače, za vreme služenja vojnog roka u Pirotu se sa tim pitanjem uopšte nisam susreo, pa čak ni u Prištini – tamo sa jednim izuzetkom. Većina tih nepokvarenih dečaka – makar po njihovim rečima ne bi se to moglo zaključivati – imala je kod kuće svoje devojke, a neki su tvrdili da s poštovanjem čekaju do vjenčanja onaj čas; drugi su kod kuće ostavili i svoje žene i djecu. Koliko mu je takav rastanak teško pao, iskreno mi poverio jedan čestiti mladić na noćnom dežurstvu u onoj staroj Sinđelićevoj kasarni u Pirotu... Takav način života bio je meni i većini vojnika neobičan i stran. Neki "fazani", t.j. novi vojnici, zbog teških prilika i robovske poslušnosti koja se tražila – u suprotnošču sa potpunom slobodom koju su uživali u civilstvu – pokušavali su čak i samoubojstvo, najviše rezanjem žila – što, barem u moje vrijeme, nikome nije uspelo; posle spašavanja su poslati kući kao nesposobni. Što se tiče dobrog odgoja momaka, mislim da poticanje na mržnju i ubijanje 'neprijatelja' ne deluje baš odgojno. Usprkos nekoj podnošljivosti za mene je vojni rok bio težak iz više razloga: #a. Bilo mi je neugodno i odvratno odgovaranje od mog svešteničkog zvanja, koje je vršio naš potporučnik Piroćanin Novica Đorđević. #b. Još mi se više gadilo pipanje, koje je vojnik Simo Simendić ponekad pokušavao nad drugovima i na meni, a da niko ništa nije poduzimao - iako su desetari uvek bili s nama; nije ni čudo - jer su neki od njih prednjačili u nepristojnom govoru ili ponašanju - barem moj desetar. #c. Među vojnicima - čak i među oficirima - bilo je dosta psovki i ružnih reči, koje su počinjale u srpskohrvatskom govoru sa jeb..., dok kod Kosovara sa čiv... #d. U (pre)odgoj su uključena i kršćanstvu potpuno strana i suprotna načela, koja su nam se iz dana u dan ubijala u glavu, npr.: „Hate the enemy!“ („Mrzite na neprijatelja!“) Zašto bi bilo koji pojedinac ili narod mrzio drugoga , ako mi nije učinio ništa loše? Kršćanstvo, nasuprot, traži od čoveka da ne mrzi, nego voli sve, pa i svoje neprijatelje. Kako se obični ljudi međusobno ne mrze, za raspirivanje mržnje brine se vojna propaganda, što smo mogli videti i tekom raspada Jugoslavije ali i u ratu u Ukrajini. #e. Bez priziva na savest su tražili: „Naređenje – izvršenje!“ To krivo načelo potiče iz pruske protestantske vojske s kraja 19. veka, koja je od vojnika htela napraviti poslušne strojeve koji automatski slušaju naredbe, čak i ako su nemoralne i grešne . To može i dovelo je do ozbiljnih zločina, ubijanja i uništenja, kao što imamo slučajeva u bližnjoj i daljnoj, domaćoj i stranoj istoriji. ====Odvračanje od poklica 46 ==== Ko smo se peljali od Beograda proti Nišu, sem zaman z očmi iskal kako cerkev. Srbi so pravzaprav v tistem času malo hodili v cerkev, pa cerkva niso niti rabili niti jih zidali. Katere pa so bile po vaseh ali mestih, so bile na tako skritih krajih, da jih ni bilo z vlaka opaziti – mislim da je takrat bilo možno najbolj opaziti Saborno cerkev v Beogradu, pa tudi župnijsko pravoslavno cerkev v Paračinu. Oziral sem se po gričih in hribih, pa na nobenem cerkve – kot so bile po Sloveniji posejane po vseh pomembnejših hribih. Obenem so bili vsi hribi goli – brez drevja, ko da je gozdove pometel tajfun. Pozneje je pravil takratni niški dekan Herman Habič, da mu je niški vladika dejal: „Naši ljudi su verujući, ali nisu crkveni.“ V Pirotu smo bili v starih vojašnicah, ki so bile še izza časa stare Srbije – po nekaterih navedbah so jih gradili od 1884-1887; verjetneje pa je vojašnica Stevan Sinđelić zgrajena po letu 1920. Kasarna je bila kar velika – po dvorišču je bilo pa posajeno drevje – mislim da je bila neka vrsta javorja, da smo v jeseni imeli veliko dela, ko smo morali vsako jutro pometati listje. Nekega popoldneva, ko smo »čistili krug« - tj. dvorišče, je prišel naš podporočnik – doma sicer iz Pirota – Novica Đorđević. Poklical me je od dela in povabil, naj sedem na klop za pogovor. Nisem imel pojma, kaj namerava. V glavnih obrisih mi je pogovor še vedno v spominu. Pozneje sem premišljeval, da je pravzaprav bil glavni namen pogovora odvrnitev od duhovniškega poklica, kar mi je tudi direktno omenil. To se mi je zdelo poniževalno postopanje in pod častjo: sedaj torej, ko sem v vojaški službi in nisem samostojen, bo on hotel name vplivati kot moj predstojnik, ki mu po vojaških zakonih moram vedno odgovarjati: »Razumem, druže potpouručniče!« Zato sem se – ker sem o podobnih poskusih slišal že od drugih bogoslovcev – podzavestno postavil v obrambno držo. Takrat je bila ravno končana Šestdnevna vojna. Podporočnik je začel s tem dogajanjem in vprašanjem: „Misliš, da je prav, da so Arabci molili, namesto da bi se borili proti Izraelcem?” Jaz sem mu odgovoril: „‘Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal.’ Ne moremo pričakovati pomoči od Boga, če sami ne storimo ničesar za dosego našega cilja.” S tem odgovorom se je strinjal tudi moj sogovornik. Pa je nadaljeval: „Vera tako ali tako človeku nič ne pomaga. Tudi moja stara mati je umrla, čeprav je verovala, molila in hodila v cerkev.« Na tak prav neumen protiverski ugovor pravzaprav nisem našel odgovora. Menda sem odgovoril, češ da pač moramo enkrat vsi umreti, tako verni kot neverni. Mislil sem si pa: »Koliko let pa bi morala živeti njegova stara mati, da bi on veroval?« Podoben ugovor mi je kako desetletje pozneje postavil neki brezverni Vene na Bučki, ki mu je pa umrla mati okrog 90 let stara! Podporočnik je sedaj speljal pogovor v drugo smer: »Stopi v partijo, pa ti bomo omogočili, da končaš šolanje.« Temu sem se zelo začudil. Pomislil sem, da pač sicer on ima o meni vse podatke, vendar še zdaleč ne ve o meni in okoliščinah vsega. Bolj zoprne zadeve mi ni mogel predložiti; dejal sem torej: »Ko je človek dopolnil svojih dvajset let, pač že ima svoje prepričanje in ga ne menja kar tako.« Bil sem med vojaki če že ne najstarejši, pa vsaj eden izmed starejših, kar je le bila neka prednost. večina vojakov jih je bilo namreč osemnajstletnikov, jaz pa sem bil s svojimi 23 leti menda v četi ali pa vsaj v vodu najstarejši, kar mi je večkrat prišlo prav – sem bil vsaj že malo od pubertetniških skušnjav, ki so se jim nekateri desetarji in vojaki brezvoljno predajali. Tako se je torej najin pogovor – vsaj zanj – končal neuspešno. Podporočnik mi je dejal, da se bova še srečala in pogovarjala, pa je to bilo – hvala Bogu – prvič in zadnjič. Bil pa sem na sebe kar ponosen, da sem se dobro držal. v svoji notranjosti sem bil takrat neverjetno bojevito nastrojen in sem komaj čakal, da bi imel priložnost dokazati, da sem zvest svojim načelom. slišal sem namreč, da so marsikakšnega semeniščnika oziroma bogoslovca taki »prijateljski« nastopi njihovih oficirjev hudo zbegali in jih precej tudi odvrnili od njihovega svetega poklica. Ko sem bil pozneje kaplan na Karaburmi, sem večkrat rad obiskoval vojake. s tem sem jim dal možnost spovedi in obhajila, pa v kasarno zaprtemu človeku tudi priložnost, da je za nekaj časa dobil »izlaz«, tj. izhod iz vojašnice in vsaj malo svobodno zadihal. To so bili vsi po vrsti idealni fantje, od katerih je večina težko prenašala vojaško disciplino, pa tudi nesramnost, izživljanje in surovost, ki so jih večkrat morali prenašati. ====Odgovaranje od duhovnog zvanja 46 ==== Makar još nisam bio sveštenik, od detinstva sam voleo sve što je povezano sa Bogom, svetim pismom i Katoličkom Crkvom. Kod kuće smo imali domaću kapelicu i kad su nepoznati – zapravo poznati ljudi – ukrali oko 1990 .starodrevni kip Blažene Device Marije iz kapele – pošto je bio obnovljen u Kamniku, to je teško pogodilo naročito moje roditelje. Još teže im je palo, što se milicija nije potrudila da kradljivcima dođe u trag nego je stavila kao vrednost neku beznačajnu svotu, samo da nije bila dužna stupiti u poteru. Sve oko nas je puno križeva i kapelica, i svaka od njih ima svoju priču. Pored toga ima ne samo u našem selu, nego po čitavoj Sloveniji mnogo divnih crkava – i također sva značajnija brda su njima urešena. Gotovo da nema većeg sela a da ne bi kraljevala u njegovom središtu obično crkva časne starosti. Kad smo se 1967. vozili od Beograda prema Nišu, uzalud sam tražio očičma neku crkvu. Srbi su tada zapravo malo išli u crkvu, ali crkve nisu ni mnogo koristili stare ni gradili nove. To je počelo tek po promeni vlasti – tu već posle Titove smrti. One crkve koje su u ono vreme bile po selima bile su obično na tako skrovitim mestima da se nisu mogle videti iz voza – mislim da se tada u gradovima najviše mogla vidjeti Saborna crkva u Beogradu, kao i parohijska pravoslavna crkva u Paraćinu. Gledao sam po brdima i brežuljcima, ali crkava nije bilo nigde. Pritom su sva brda bila gola - bez drveća, kao da je šume odnela bura. Što se tiče tadašnje vernosti kod pravoslavnih, je tadašnji niški dekan Herman Habič pričao da mu je niški vladika – sa kojim je bio u dobrim odnosima - jednom rekao: “Vaši katolici u lepom broju svake nedelje idu na misu. Naši ljudi su također vernici, ali nisu crkveni”. U Pirotu smo bili u starim kasarnama, koje su bile još iz vremena stare Srbije - po nekim izveštajima građene su 1884-1887; ali vjerojatnije je da je kasarna Stevan Sinđelić građena posle 1920. Kasarna je bila dosta velika - ali je u dvorištu bilo posađeno drveće - mislim da je bio neke vrste javor, tako da smo imali dosta posla na jesen, kad smo svako jutro morali pomesti lišće. Jednog popodneva, kada smo tako „čistili krug“ – tj. dvorište, došao je naš potporučnik - rodom iz Pirota - Novica Đorđević. Rekao mi je neka prekinem posao i pozvao da sednemo na klupu na razgovor tamo blizu ulazne kapije – a do nje je bila naša zgrada. Nisam imao pojma što smera, ali sam brzo shvatio i podsvesno se postavioe u obrambeni položaj. Još uvijek se sećam glavnih obrisa razgovora. Kasnije sam razmišljao da je glavna svrha razgovora zapravo bila da me odvrati od svešteničkog poziva, što mi je i on izravno spomenuo. To mi se činilo ponižavajućim i nečasnim činom: sada kad sam u vojnoj službi, kada potpuno zavisim od njega i nisam samostalan, pokušaće uticati na mene kao pretpostavljeni na podređenog, koji prepma pravilu službe uvek mora odgovarati: "Razumem, druže potporučniče!" Zato sam - budući da sam već čuo za slične pokušaje od drugih bogoslova – odgovarao doduše sa poštovanjem, ali jasno i odlučno na postavljena pitanja odnosno na predložene dileme. U to vrijeme upravo je završio Šestodnevni rat između Izraela i Arapa, koje su zastupali Ujedinjena arapska republika (Egipat-Sirija) i Jodanija pod vodstvom Gamal Abdel Nasera, a završio se sa potpunim porazom Arapa. Poručnik je započeo s ovim poznatim događajem i postavio pitanje: "Misliš li da je ispravno što su se Arapi molili umesto da se bore protiv Izraelaca?" Prema njegovu stanovištu oni su tada slavili neki praznik i nisu se borili, što mislim da nije tačno. Odgovorio sam mu: "’Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal’ ('Pomozi sam sebi, pa će ti i Bog pomoći'), kaže slovenačka poslovica. Ne možemo očekivati pomoć od Boga ako sami ne učinimo ništa da postignemo svoj cilj." S ovim se odgovorom složio i moj sugovornik. I nastavi: “Vera ionako ne pomaže čoveku. Čak mi je i stara majka umrla, iako je verovala, molila i išla u crkvu.“ Na takav glupi antireligijski prigovor zapravo nisam našao odgovor. Mislim da sam odgovorio rekavši da svi jednom moramo umreti, i vernici i nevernici. Ali sam si mislio: „Koliko bi mu godina trebala živeti njegova baka da poveruje? A šta ako on i ranije nije verovao?“ Sličan mi je prigovor desetak godina kasnije stavio neverni Vene na Bučki, čija je majka umrla kad je imala oko 90 godina! Potporučnik je sad skrenuo razgovor u drugom pravcu: “Učlanite se u stranku, a mi ćemo vam omogućiti da završite školovanje kod nas.” To me jako iznenadilo. Smatrao sam da on ima sva obaveštenja o meni, ali daleko je od toga da zna o meni i okolnostima svega; nije mi mogao predstaviti odvratniju stvar; pa sam rekao: “Čovek kad navrši dvadeset godina već ima svoja uverenja i ne menja ih tek tako.” Bio sam među vojnicima, ako ne najstariji, onda barem jedan od starijih, što je bila prednost; većina vojnika bili su neiskusna deca od osamnaest godina, a ja sam sa svoje 23 godine možda bio najstariji u četi ili barem vodu, što mi je više puta dobro došlo - bio sam barem malo iza pubertetskih iskušenja kojima su se neki desetari i vojnici bezvojno prepuštali. Tako je naš razgovor – barem za njega – završio neuspešno. Potporučnik mi je rekao da ćemo se opet naći i razgovarati, ali to je - hvala Bogu - bio prvi i zadnji put. Pomalo sam ipak bio zbunjen i u strahu, ali bio sam i poprilično ponosan na sebe što sam se dobro držao: na sva pitanja sam pametno odgovorio, odlučno ali ipak sa poštovanjem. U svoj duši sam bio mlad i u to vreme bio vrlo ratoborno nastrojen te sam jedva čekao priliku da se pokažem veran svojim načelima. Nije mi bilo nepoznato, da su mnogi semeništarci i bogoslovi bili ozbiljno zbunjeni ovakvim "prijateljskim" nastupima svojih časnika, koji su ih svojim obećanjima uspeli čak odvratiti od njihovog svetog zvanja. Kasnije, dok sam bio kapelan na Karaburmi, često sam volio posjećivati vojnike, da im dadem podršku, da lahkše pobede taj strah pred ljudima; time sam im dao mogućnost razgovora, ispovedi i pričesti, a ujedno sam ih barem za neko vreme "izvukao" iz vojničke stege, da su se vani barem nekoliko sati slobodnije osećali. Sve su to redom bili idealni i veri odani momci, od kojih je većina teško podnosila vojnu stegu, kao i ponekada grubosti i ponižavanja. ==== V Prištini 47 ==== Med služenjem v Prištini, kamor smo bili premeščeni iz Pirota konec februarja 1968, me je hudo prizadela huda nesreča: pri iztovarjanju premoga je po nesreči umrl dober in vedno vesel vojak iz Bosne – Munib Hasanbašić, fant iz naše, to je druge čete, ki je imela stavbo desno tik glavnega vhoda v novo kasarno Maršala Tita. Desetar je tega dne vprašal, kdo se prostovoljno javi za iztovarjanje premoga. Med drugimi se je javil tudi Munib, ki je bil vesel in družaben fant. Nekoč mi je sicer kot dežurni prepovedal sušiti ob peči gležnjake – ampak taka je bila zapoved od zgoraj. Ko je tokrat iztovarjal premog, je nenadoma začel tovornjak drseti proti vagonu, ker je šofer popustil zavoro. Nisem raziskoval, in menda niti niso mogli ugotoviti, kaj je temu bilo vzrok. Tovornjak je začel drseti, ker je bil teren malo nagnjen na prištinski tovorni postaji – ter je nesrečnega fanta pritisnilo ob vagon, da mu je zdrobilo prsa, ter je kmalu nato umrl. Huda žalost je zavladala v celi vojašnici; najbolj žalosten pa je bil šofer, ki tega ni storil nalašč. Kako žalostni so bile šele starši in žlahta! Veliko tolažbo mi je prinesel v Pirotu obisk Franca Jamnika, ki je bil v Nišu kaplan pri Hermanu Habiču. V Prištini pa sem skoraj redno lahko prihajal k spovedi in obhajilu, ker je tam služboval naš župnik Franc Skuhala. Naša stavba – 2. četa – je stala desno od vrat, blizu ograje. Tam smo posadili bore, ki smo jih v poletni vročini redno zalivali. Ostali so le pri nas – drugod po veliki vojašnici so se posušili, ker jih niso zalivali. V našem vodu je bil v Prištini moj desetar Bicak Jusuf iz okolice Peči na Kosovem, Tomislav Stojanovski iz Jabuke pri Pančevem, in Šuvalić Ređža iz vasi Šatorovići pri Modriči v Bosni, ki pa je bil hodža. Kar se tiče moje oznake »pop« (»duhovnik«), čeprav to še nisem bil, meni ni pravzaprav nič škodovala. Le v začetku me je naš podporočnik v Pirotu odgovarjal od poklica, sicer so me pa celo vojaščino pustili pri miru. Neki moj prijatelj pa se je hvalil, da ga le niso »pogruntali«. Kako je bilo to mogoče? Tudi na njegovem vojaškem oddelku so napisali kot njegovo karakteristiko, da je »pop«. Desetar pa je to prebral po cirilično: »ror«. »A kakvo zanimanje je to – ror?« »Jednostavno – mi pravimo rorove.« In niso si prišli gori do konca vojaščine, da je tudi on duhovniški pripravnik. Vojak v Prištini sem bil od februarja 1968 do februarja 1969 – torej eno celo leto; čeprav se čudno sliši, je bilo za vojaka v Prištini – vsaj kar se mene tiče - več ugodnosti kot v Pirotu. #Obstajala je katoliška cerkev, ki jo je gradil Jože Bakan. Ko sem jaz bil tam pri vojakih, pa je župnikoval svetniški duhovnik Franc skuhala, ki je pred tem bil spiritual v semenišču v Zadru. Imel sem torej priložnost, kadar sem smel v mesto – mislim, da je bila možnost mesečno – da prisostvujem sveti maši. če pa maše ni bilo, pa sem lahko opravil spoved. Potem so mi sestre postregle z malico. Kakega posebnega duhovnega vodstva nisem imel, ker je župnik vedno hitel maševat na neko podružnico in ni našel tako časa za vojake. #Ni bilo niti spolnega niti drugačnega nadlegovanja, razen enkrat na straži, ko me je neki kosovski Albanec izzival, češ »Ti pope, očeš da j. devojke«, pa sva se skoraj stepla. Komandant kasarne Milorad Manić je bil uvideven, pa me ni več pošiljal na stražo, ki ni bila daleč – vrata vojašnice Maršala Tita. #V Pirotu smo bili nastanjeni v starih vojašnicah, še izza stare kraljevine Srbije (stare okrog 100 let). Nato ni zbombardiral 1999 le tistih v Prištini, ampak tudi v Pirotu. A v Prištini so bile stavbe skoraj čisto nove, nekako po vzoru na tiste lepe velenjske stavbe, ki smo jim pravili četvorčki – ker so v eni stavbi lahko živele štiri družine. In tukaj in tam pa je bila pomanjkljivost, da je bilo pozimi dokaj hladno, ker so šparali z gorivom – premogom. v Pirotu se je to bolj občutilo. Zlasti pa smo prezebali, ko smo imeli zimske vojne vežbe, in smo kopali jarke, ravno za katoliški Božič 1968. Takrat smo spali v plehnatih halah, ki jih tisti mali ogenjček v sredini ni kaj dosti ogrel – in smo se na hladnem betonu nalezli revme. #Hrana je bila slej ko prej dokaj skromna. Medtem ko v Pirotu niti ni bila dobro pripravljena, je bila v Prištini dobro pripravljena. Za meso so govorili, da so najboljše kose pokradli oficirji in le redki je bil kuhar, ki se jim je upal zoperstaviti. Zato mesa skoraj nismo poznali med hrano. Je pa bilo hrane zadosti, zlasti za nas bolj suhe, drugi pa so večinoma lahko dobili repete. #Ni bilo nadlegovanja, ampak sem imel nekaj prijate-ljev; med njimi je bil Tone Ferlic, potem omenjeni Mijo Korade iz Zagreba, ki je bil jezuit, ki sem ga ob tistem srečanju na Jordanovcu, - kamor me je poklical Joška Rašaj, in smo tam obravnavali pastoralo za Cigane in druge selivce, - tudi obiskal na Palmotičevi 31, kjer je narodno svetišče Srca Jezusovega. Pri vojakih smo se družili tudi s tistim pravoslavnim bogoslovcem, ki je s svojo resnostjo in vernostjo napravil dober vtis. #V cerkev takrat ni bilo prepovedano hoditi, ampak na kopanje v neko umetno jezero jugovzhodno od Prištine, kjer je utonilo že nekaj vojakov. Kolikor sem hodil v cerkev, se ne spomnim, da bi bil razen Toneta opazil tam še kakega vojaka. #Že omenjeni Milorad Manić je bil poštenjak, ki ni dovolil, da bi se kdo izživljal nad vojaki. Bil je major in neki njegov kolega je maltretiral vojake: atomska z leva, atomska z desna, poleti pod polno opremo trčečim korakom itd. Njemu je bilo zadosti, pa mu je prisolil zaušnico. Za kazen so ga degradirali na kapetana prve klase, namesto da bi nagradili njegov čut za pravičnost. ==== U Prištini 47 ==== Za vreme služenja vojnog roka u Prištini, kuda smo krajem februara 1968. bili dobili prekomandu iz Pirota, čini mi se da sam bio svedok teške nesreće: nesretnim slučajem poginuo je dobri i uvijek veseli vojnik iz Bosne - Munib Hasanbašić, momak iz naše, odnosno druge čete, dok je istovarivao ugljen; mislim ipak, da sam okolnosti saznao kasnije, jer su bili na poslu momci malo jači od mene. Desetar je pitao ko se dobrovoljno javi da taj dan istovare ugljen. Među ostalima javio se Munib koji je bio veseo i druželjubiv momak. Jednom mi je kao dežurnom doduše zabranio da sušim gležnjake kraj peći dol kod kupatila – ali to je bila naredba odozgo i nisam mu zamerio. Ovaj put dok je istovarao ugljen, kamion je odjednom počeo kliziti prema vagonu jer je vozač – također vredan momak iz naše čete – iz neznanih razloga otpustio kočnicu. U svakom slučaju kamion je počeo kliziti bliže teretnom vagonu jer je teren bio malo nagnut na teretnoj stanici u Prištini - a nesretnog mladića pritisnuo je uz vagon tako jako, da mu je pritom prignečio prsa te je on nedugo zatim preminuo u bolnici. Teška je tuga zavladala celom vojarnom; najžalosniji je bio vozač koji to nije napravio navlaš; kakova je žalost zavladala tek u njegovoj porodici, ali najviše među nama, koji smo bili povezani kao braća! Poseta Franca Jamnika, koji je bio kapelan Hermana Habiča u Nišu te je meni i drugovima donosio svetu pričest te priliku za ispoved, pružala nam je veliku utehu u Pirotu. U Prištini sam, međutim, mogao gotovo redovito – barem jednom mesečno – dolaziti na ispoved i pričest, jer je ondje služio naš župnik Franc Skuhala. Naša zgrada – 2. četa – stajala je desno od kapije, blizu ograde. Tamo smo posadili borove koje smo za letnih vrućina redovito zalijevali. Ostali su samo kod nas – drugde sve nagore su se osušili jer ih nisu zalivali. U našem vodu u Prištini bili su moj desetar Bicaj Jusuf iz okoline Peći na Kosovu, Tomislav Stojanovski iz Jabuke kod Pančeva i Šuvalić Redža iz sela Šatorovići kod Modriče u Bosni, koji je bio hodža; jedan je bio nišandžija, drugi donositoc (ja), a treći pomoćnik ili tako nešto, koji je nosio postolje. Naša grupa je bila primer bratstva i jedinstva: desetar Kosovar, mi vojnici jedan Slovenac, drugi Makedonac, a treći bosanski Musliman. Postali smo tako uvežbani, da smo išli čak držati predavanja za predvojničku obuku za mitraljez: jedanput dole na jug blizu Ljubotena u neko veliko selo, a drugi put na sever gore negde kod Kosovske Mitrovice – dakako sve napamet: sklapanje i rasklapanje… Što se tiče moje "pop" ("svećeničke") etikete, iako to još nisam bio, nije mi baš ništa naškodilo. Samo u početku me je naš potporučnik u Pirotu – kako sam već spomenuo – bezuspešno probao odvratiti me od mog zvanja, a možda i od katoličke vere; inače su me u vojsci ostavljali na miru i čak sam osećao neko poštovanje. Onog Simu, koji me je u Pirotu toliko namučio, poslali su u tkzv. „kaznenu kasarnu“, kako su vojnici govorili, u Đakovicu na jugu Kosova – i tako sam se ga oslobodio, što mi je mnogo značilo. Kad je jedanput moj desetar izustio neku bezobraznu reč, moj i njegov potporučnik odmah ga je ukorio. Jedan moj prijatelj se pohvalio kako njega ipak nisu otkrili, da je „pop“. Kako je to bilo moguće? I to se dogodilo usprkos činjenice, da su i u njegovom vojnom odseku kao njegovu karakteristiku napisali da je "pop". Njegov desetar, koji nije znao čitati latinicu, je to pročitao na ćirilici kao "ror". "Ali kakvo ti je to zanimanje - ror?" “Jednostavno – mi izrađujemo rorove.” I nije nikome palo na pamet do kraja vojnog roka da je i on pripravnik za katoličkog sveštenika; uostalom – koliko su drugi pretrpeli zbog svog duhovnog zvanja, mi smo u ono doba – posle pada Rankovića i u doba Titove posete Papi Pavlu VI. u Vatikanu – glede našeg verskog uverenja – barem u mojoj kasarni – prošli neobično dobro. Bio sam vojnik u Prištini od februara 1968. do februara 1969. - dakle jednu cijelu godinu; pošto sam dva puta davao krv, otišao sam kući četiri dana ranije. Iako čudno zvuči, za vojnika u Prištini je - bar što se mene tiče - bilo iz više razloga bolje nego u Pirotu. #Bila je katolička crkva koju je sagradio salezijanac Jože Bakan. Kad sam bio tamo s vojnicima, ali u pratnji samo jednoga ili dvojice, lepo nas je primao župnik Franc Skuhala, koji je pre toga bio duhovnik u Zadarskom semeništu. Tako sam imao priliku da idem u crkvu kad god mi je bilo dopušteno otići u grad - mislim da je to bila mesečna prilika – i primati svete sakramente. Zatim su mene i društvo časne sestre milosrdnice – koje su inače bile zaposlene u bližnjoj bolnici, poslužile zakuskom. Nisam imao nekog posebnog duhovnog vodstva, jer je župnik uvek žurio služiti misu na neku podružnicu – makar bi bilo dobro, da je imao više vremena za vojnike. #Nije bilo ni neprijatnog uznemiravanja, osim jednom na straži, koju sam držao sa ostalima samo kroz jedno razdoblje u vratarnici kasarne Maršala Tita, gde je bio natpis i na albanskom: „Kazerma e Marshall Titos“. Tada me je jedan drug muslimanski Kosovar izazivao govoreći: "Ti pope, želiš li da jeb. cure“, što me je toliko naljutilo, da smo se skoro ozbiljno potukli. Mislim da je bio zapovjednik naše čete Milorad Manić toliko pronicljiv i uviđavan, da me više uopšte nije slao na stražu, koja je bila nedaleko – na kapiji. Meni je to i odgovaralo, da bila je velika odgovornost imati sa sobom uvek bojevu municiju. #U Pirotu smo bili smešteni u starim zgradama, verovatno još iza stare Kraljevine Srbije (oko 100 ili čak 140 godina). Onda je 1999. bombardirana kasarna ne samo u Prištini, nego i u Pirotu. U Prištini su bile zgrade potpuno nove – celi breg je obuhvatalo mnogo lepih postojbi, pomalo po uzoru na one lepe zgrade u Novom Velenju, koje smo zvali četvorčke - jer su u jednoj zgradi mogle živeti četiri obitelji. A i u Pirotu i u Prištini je bio taj manjak da je zimi bilo dosta hladno jer su vrlo štedeli s gorivom – ugljenom. Posebno nam je bilo hladno kad smo imali zimske vojne vježbe i kopali rovove, slučajno ili namerno baš za katolički Božić 1968. Tada smo spavali u limenim halama, koje nimalo nije mogla ogrejati ona mala vatra u sredini – koja je po pravilu službe morala biti ugašena kod sviranja povečerja u 9 navečer. Nikakvo čudo, da smo zbog spavanja gotovo na golom hladnom betonu „zaradili“ reumu ili još što gore. #Hrana je i tu i tamo bila prilično skromna. Dok u Pirotu nije bila ni dobro pripremljena, u Prištini je bila uvek dovoljno kuhana. Što se mesa tiče, pričalo se da su najbolje komade krali časnici, a samo rijetki kuhar im se usudio suprotstaviti. Zato smo jedva poznavali meso; svakog ponedeljka smo „uživali“ jedući porciju „slanih i slatkih makarona“. Ali hrane je bilo dovoljno, barem za nas koji sitnije, dok su krupniji obično mogli tražiti i dobiti repete. #Nije bilo uznemiravanja rečima ili drugčije, kakvog sam gotovo svakog dana doživljavao u Pirotu, ali sam ovde imao suprotno Pirotu nekoliko dobrih prijatelja; među njima je bio svakako na prvom mestu bogoslov Tone Ferlic, s kojim sam bio u istoj kasarni i u Pirotu; zatim spomenuti Mijo Korade iz Zagreba, koji je bio isusovac, kojeg sam posetio tokom onog susreta na Jordanovcu - gdje me je pozvao Joška Rašaj, te smo tamo u Palmotičevoj 31 razgovarali o CCIT na Jordanovcu, koji je imao na skrbi Cigane i druge selioce. Bio sam tada kod njega u Nacionalnom svetištu Presvetog Srca Isusova. Među vojnicima je bio jedan od najboljih drugova i jedan pravoslavni bogoslov, koji nam je bio primer svojom ozbiljnošću i dubokom verom. == Sklici == {{sklici|2}} jzmnd3i7tk0ouuxb0rszcpjf9yc6oe2 0 522448 5736667 5736190 2022-08-19T19:11:39Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Rojeni leta 1990]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Freddie | image = ESC2016 - Hungary Meet & Greet 06.jpg | image_size = | alt = | caption = Freddie leta 2016 | birth_name = Gábor Alfréd Fehérvári | alias = | birth_date = {{birth date and age|1990|4|8|df=yes}} | birth_place = [[Győr]], [[Madžarska]] | genre = {{Hlist|[[Pop]]|[[pop rock]]|[[R&B]]}} | years_active = 2010-danes | label = {{Hlist|Misztral Music}} | website = http://www.fehervarigaboralfred.hu/ }} '''Gábor Alfréd Fehérvári''', znan pod umetniškim imenom '''Freddie''', [[Madžari|madžarski]] [[pevec]] *[[8. april]] [[1990]] == Kariera == Freddiejev dedek je bil madžarski nogometni trener [[Alfréd Fehérvári]]. Freddie je pred glasbeno kariero študiral na komercialni fakulteti in delal kot asistent v [[Gjur|Győru]]. Freddie je prvič profesionalno nastopal v madžarski različici ''[[Vzhajajoča zvezda (TV serija)|Rising Star]]''. V finalu je končal na četrtem mestu. Decembra 2015 je bilo objavljeno, da bo Freddie sodeloval na »''[[Madžarska na Pesmi Evrovizije 2016|A Dal 2016]]«'' s pesmijo »Pioneer«. Zmagal je na A Dal in zastopal svojo državo [[Pesem Evrovizije 2016|na Pesmi Evrovizije 2016]]. Nastopil je v prvem polfinalu in se prebil v finale v katerem je zasedel 19. mesto. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=freddie_wins_in_hungary|title=Freddie wins in Hungary!|accessdate=3 March 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=hungary_participants_of_a_dal_2016_announced|title=Hungary: Participants of A Dal 2016 announced|last=Brey|first=Marco|publisher=EBU|date=15 December 2015}}</ref> Leta 2018 je tudi vodil madžarski nacionalni izbor je tudi s [[Krisztina Rátonyi|Krisztino Rátonyi]]. [[Slika:A_Dal_2016_Freddie_2016-02-27_(cropped).JPG|link=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7e/A_Dal_2016_Freddie_2016-02-27_%28cropped%29.JPG/220px-A_Dal_2016_Freddie_2016-02-27_%28cropped%29.JPG|sličica|Freddie po zmagi na izboru leta 2016.]] == Diskografija == === Pesmi === * »Mary Joe« <small>(2015)</small> * »Naked nem kell« <small>(2015)</small> * »Pioneer« <small>(2015)</small> * »Na jó, Hello« <small>(2016)</small> * »Ez a vihar« <small>(2017)</small> * »Csodák« <small>(2017)</small> * »Nincsen holnap« <small>(2017)</small> == Sklici == [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Madžarski pevci]] c1mjpft2yxlve3rsj91e6557pr8f9ka 5736668 5736667 2022-08-19T19:13:20Z Pinky sl 2932 pp infopolje, wd wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Freddie | image = ESC2016 - Hungary Meet & Greet 06.jpg | image_size = | alt = | caption = Freddie leta 2016 | birth_name = Gábor Alfréd Fehérvári | alias = | birth_date = <!-- wd --> | birth_place = <!-- wd --> | genre = {{Hlist|[[Pop]]|[[pop rock]]|[[R&B]]}} | years_active = 2010-danes | label = {{Hlist|Misztral Music}} | website = http://www.fehervarigaboralfred.hu/ }} '''Gábor Alfréd Fehérvári''', znan pod umetniškim imenom '''Freddie''', [[Madžari|madžarski]] [[pevec]] *[[8. april]] [[1990]] == Kariera == Freddiejev dedek je bil madžarski nogometni trener [[Alfréd Fehérvári]]. Freddie je pred glasbeno kariero študiral na komercialni fakulteti in delal kot asistent v [[Gjur|Győru]]. Freddie je prvič profesionalno nastopal v madžarski različici ''[[Vzhajajoča zvezda (TV serija)|Rising Star]]''. V finalu je končal na četrtem mestu. Decembra 2015 je bilo objavljeno, da bo Freddie sodeloval na »''[[Madžarska na Pesmi Evrovizije 2016|A Dal 2016]]«'' s pesmijo »Pioneer«. Zmagal je na A Dal in zastopal svojo državo [[Pesem Evrovizije 2016|na Pesmi Evrovizije 2016]]. Nastopil je v prvem polfinalu in se prebil v finale v katerem je zasedel 19. mesto. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=freddie_wins_in_hungary|title=Freddie wins in Hungary!|accessdate=3 March 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=hungary_participants_of_a_dal_2016_announced|title=Hungary: Participants of A Dal 2016 announced|last=Brey|first=Marco|publisher=EBU|date=15 December 2015}}</ref> Leta 2018 je tudi vodil madžarski nacionalni izbor je tudi s [[Krisztina Rátonyi|Krisztino Rátonyi]]. [[Slika:A_Dal_2016_Freddie_2016-02-27_(cropped).JPG|link=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7e/A_Dal_2016_Freddie_2016-02-27_%28cropped%29.JPG/220px-A_Dal_2016_Freddie_2016-02-27_%28cropped%29.JPG|sličica|Freddie po zmagi na izboru leta 2016.]] == Diskografija == === Pesmi === * »Mary Joe« <small>(2015)</small> * »Naked nem kell« <small>(2015)</small> * »Pioneer« <small>(2015)</small> * »Na jó, Hello« <small>(2016)</small> * »Ez a vihar« <small>(2017)</small> * »Csodák« <small>(2017)</small> * »Nincsen holnap« <small>(2017)</small> == Sklici == [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Madžarski pevci]] eo2vsp7qckaoifnk2wqoey8erhyl9yi 0 522452 5736540 5736471 2022-08-19T12:09:48Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = Kragulji | image = Milvus milvus R(ThKraft).jpg | image_width = 220px | image_caption = [[rjavi škarnik]] | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Aves]] (ptiči) | ordo = [[Accipitriformes]] (ujede) | familia = '''Accipitridae''' | familia_authority = [[Louis Jean Pierre Vieillot|Vieillot]], 1816 }} '''Kragulji''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Accipitridae''') so [[Družina (biologija)|družina]] iz reda [[Ujede|ujed]], ki je po številu vrst in rodov (ok. 20) največja in najbolj razčlenjena med ujedami. Med kragulje uvrščamo naslednje glavne [[Rod (biologija)|rodove]]: * [[Kragulj (rod)|kragulji (in skobci)]] (''Accipiter'') - 27 vrst * [[orel]] (''Aquila'') - 11 vrst * [[jastreb starega sveta]] (''Gyps''; prej Aegypiinae) ([[beloglavi jastreb]], ...) * [[belorepec]] (tudi postójna) (''Haliaeetus'') * [[klinkač]] (''Clanga'') ([[veliki klinkač]], [[mali klinkač]]) * kanja (''Buteo'') ([[kanja]] ali mišar, [[koconoga kanja]], [[rjasta kanja]]) * [[sršenar]] (''Pernis'') * [[škarnik]] ali škarnjek (''Milvus'') ([[rjavi škarnik]], [[črni škarnik]]) * [[lunj]] (''Circus'') ([[rjavi lunj]], [[pepelasti lunj]], [[močvirski lunj]], [[Stepni lunj|stepski lunj]]) * [[lebduh]] (''Elanus'') ([[sinji lebduh]], ...) * [[kačar]] (''Circaetus'') * [[brkati ser]] (''Gypaetus'') * [[mali orel]] (''Hieraaetus'') * [[egiptovski jastreb]] (''Neophron'') * [[rjavi jastreb]] (''Aegypius'') {{Taxonbar|from=Q25510}} [[Kategorija:Kragulji| ]] [[Kategorija:Ujede]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]] o8vqr96nyhhliuwv904axssw0vt29jf 5736543 5736540 2022-08-19T12:10:31Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = Kragulji | image = Milvus milvus R(ThKraft).jpg | image_width = 220px | image_caption = [[rjavi škarnik]] | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Aves]] (ptiči) | ordo = [[Accipitriformes]] (ujede) | familia = '''Accipitridae''' | familia_authority = [[Louis Jean Pierre Vieillot|Vieillot]], 1816 }} '''Kragulji''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Accipitridae''') so [[Družina (biologija)|družina]] iz reda [[Ujede|ujed]], ki je po številu vrst in rodov (ok. 20) največja in najbolj razčlenjena med ujedami. Med kragulje uvrščamo naslednje glavne [[Rod (biologija)|rodove]]: * [[Kragulj (rod)|kragulji (in skobci)]] (''Accipiter'') - 27 vrst * [[orel]] (''Aquila'') - 11 vrst * [[jastrebi starega sveta]] (''Gyps''; prej Aegypiinae) ([[beloglavi jastreb]], ...) * [[belorepec]] (tudi postójna) (''Haliaeetus'') * [[klinkač]] (''Clanga'') ([[veliki klinkač]], [[mali klinkač]]) * kanja (''Buteo'') ([[kanja]] ali mišar, [[koconoga kanja]], [[rjasta kanja]]) * [[sršenar]] (''Pernis'') * [[škarnik]] ali škarnjek (''Milvus'') ([[rjavi škarnik]], [[črni škarnik]]) * [[lunj]] (''Circus'') ([[rjavi lunj]], [[pepelasti lunj]], [[močvirski lunj]], [[Stepni lunj|stepski lunj]]) * [[lebduh]] (''Elanus'') ([[sinji lebduh]], ...) * [[kačar]] (''Circaetus'') * [[brkati ser]] (''Gypaetus'') * [[mali orel]] (''Hieraaetus'') * [[egiptovski jastreb]] (''Neophron'') * [[rjavi jastreb]] (''Aegypius'') {{Taxonbar|from=Q25510}} [[Kategorija:Kragulji| ]] [[Kategorija:Ujede]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]] 8b8gd2gyqbrisknfs0yif3ikgyqwuj1 5736554 5736543 2022-08-19T12:22:59Z 193.2.11.205 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = Kragulji | image = Milvus milvus R(ThKraft).jpg | image_width = 220px | image_caption = [[rjavi škarnik]] | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Aves]] (ptiči) | ordo = [[Accipitriformes]] (ujede) | familia = '''Accipitridae''' | familia_authority = [[Louis Jean Pierre Vieillot|Vieillot]], 1816 }} '''Kragulji''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Accipitridae''') so [[Družina (biologija)|družina]] iz reda [[Ujede|ujed]], ki je po številu vrst in rodov (ok. 20) največja in najbolj razčlenjena med ujedami. Med kragulje uvrščamo naslednje glavne [[Rod (biologija)|rodove]]: * [[Kragulj (rod)|kragulji (in skobci)]] (''Accipiter'') - 27 vrst * [[orel]] (''Aquila'') - 11 vrst * [[jastrebi starega sveta]] (''Gyps''; prej posebna družina [[Jastreb|jastrebi]]-Aegypiinae) ([[beloglavi jastreb]], [[črni jastreb]], [[indijski jastreb]]; [[bradati jastreb]]=poseben takson?...) * [[belorepec]] (tudi postójna) (''Haliaeetus'') * [[klinkač]] (''Clanga'') ([[veliki klinkač]], [[mali klinkač]]) * kanja (''Buteo'') ([[kanja]] ali mišar, [[koconoga kanja]], [[rjasta kanja]]) * [[sršenar]] (''Pernis'') * [[škarnik]] ali škarnjek (''Milvus'') ([[rjavi škarnik]], [[črni škarnik]]) * [[lunj]] (''Circus'') ([[rjavi lunj]], [[pepelasti lunj]], [[močvirski lunj]], [[Stepni lunj|stepski lunj]]) * [[lebduh]] (''Elanus'') ([[sinji lebduh]], ...) * [[kačar]] (''Circaetus'') * [[brkati ser]] (''Gypaetus'') * [[mali orel]] (''Hieraaetus'') * [[egiptovski jastreb]] (''Neophron'') * [[rjavi jastreb]] (''Aegypius'') {{Taxonbar|from=Q25510}} [[Kategorija:Kragulji| ]] [[Kategorija:Ujede]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]] 5zip1xbkadib7t6hu3jby6rj2xmjp2g 0 522470 5736572 5736466 2022-08-19T13:41:56Z Octopus 13285 nadaljevanje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Sjemomisl | succession = Vojvoda Poljenov | reign = ok. 930 - ok. 960 | reign-type = Tenure | predecessor = [[Lestek]] | pre-type = Predhodnik | successor =[[Mješko I.]] | suc-type = Naslednik | house = [[Pjasti]] | father = [[Lestek]] | mother = | spouse = | issue = [[Mješko I.]] <br> Scibor | birth_date = ok. 900 | birth_place = | death_date = 950–960 | death_place = | religion = [[slovansko poganstvo]] }} '''Sjemomisl''' ali '''Zjemomisl''' ([[poljsko]] Siemomysł<ref name=ref1>Encyklopedia PWN. Siemomysł. Pridobljeno 3. februarja 2022.</ref> ali Ziemomysł) je bil tretji vojvoda [[Zahodni Poljani|Zahodnih Poljanov]] iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]] in oče prvega krščenega poljskega vladarja [[Mješko I.|Mješka I.]], * okoli [[900]], † 950-960.<ref>K. Jasiński. Siemomysł. Polski Słownik Biograficzny, vol. 37, 1996, str. 58-59.</ref> V kroniki ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih vojvod'') [[Gallus Anonimus|Gallusa Anonimusa]] je omenjen kot sin drugega znanega poljanskega vojvode [[Lestek]]a. Sjemomisl je svoje ozemlje Poljanov, [[Goplani|Goplanov]] in [[Mazovijcici|Mazovijcev]] prepustil svojemu sinu Mješku I., ki ga je med svojim vladanjem še razširil.<ref>{{Cite book | last = Lukowski | first = Jerzy | authorlink = | author2 = Hubert Zawadzki | title = A Concise History of Poland | publisher = Cambridge University Press | year = 2006 | location = | pages = [https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/n38 3]–4 | url = https://archive.org/details/concisehistoryof00luko | doi = | id = | isbn = 978-0-521-61857-1 | url-access = }}</ref> Po mnenju sodobnega poljskega zgodovinarja Henryka Łowmiańskega je Sjemomisl leta 954 pomagal Ukrajincem v uporu proti Nemcem. Vladal naj bi od okoli leta 930, čeprav nekateri zgodovinarji menijo, da je vladal od okoli leta 950. Združitev dežel Poljanov, Goplanov in Mazovijcev, ki jo pripisujejo njemu, je po mnenju nekaterih zgodovinarjev morda storil že njegov oče. Datum Sjemomislove smrti in kraj pokopa nista znana. Ime Sjemomislove žene (ali žene) ni znano. Obstaja teorija, da bi njegova žena lahko bila hči Vlodzilava, kneza [[Lendzijani|Lendzijanov]], vendar zanjo ni zgodovinskih dokazov. V preteklosti se je domevalo, da je bilo njegovi ženi ime Gorka, vendar je Oswald Balzer leta 1895 to domnevo ovrgel. Sjemomisl je imel sinova [[Mješko I.|Mješka I.]] in ove Mieszko I. in Sciborja. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 900]] [[Kategorija:Umrli v 10. stoletju]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] 8e8mf0ryf5kmsxskictmh3x6na47xk2 5736574 5736572 2022-08-19T13:50:14Z Octopus 13285 slika wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Sjemomisl | succession = Vojvoda Poljenov | reign = ok. 930 - ok. 960 | reign-type = Tenure | predecessor = [[Lestek]] | pre-type = Predhodnik | successor =[[Mješko I.]] | suc-type = Naslednik | house = [[Pjasti]] | father = [[Lestek]] | mother = | spouse = | issue = [[Mješko I.]] <br> Scibor | birth_date = ok. 900 | birth_place = | death_date = 950–960 | death_place = | religion = [[slovansko poganstvo]] }} [[Slika:Grody w okresie Mieszka I.png|thumb|265px|Ozemlje vojvode Sjemomisla (modrozeleno) in njegovega Sina Mješka I. (rumeno)]] '''Sjemomisl''' ali '''Zjemomisl''' ([[poljsko]] Siemomysł<ref name=ref1>Encyklopedia PWN. Siemomysł. Pridobljeno 3. februarja 2022.</ref> ali Ziemomysł) je bil tretji vojvoda [[Zahodni Poljani|Zahodnih Poljanov]] iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]] in oče prvega krščenega poljskega vladarja [[Mješko I.|Mješka I.]], * okoli [[900]], † 950-960.<ref>K. Jasiński. Siemomysł. Polski Słownik Biograficzny, vol. 37, 1996, str. 58-59.</ref> V kroniki ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih vojvod'') [[Gallus Anonimus|Gallusa Anonimusa]] je omenjen kot sin drugega znanega poljanskega vojvode [[Lestek]]a. Sjemomisl je svoje ozemlje Poljanov, [[Goplani|Goplanov]] in [[Mazovijcici|Mazovijcev]] prepustil svojemu sinu Mješku I., ki ga je med svojim vladanjem še razširil.<ref>{{Cite book | last = Lukowski | first = Jerzy | authorlink = | author2 = Hubert Zawadzki | title = A Concise History of Poland | publisher = Cambridge University Press | year = 2006 | location = | pages = [https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/n38 3]–4 | url = https://archive.org/details/concisehistoryof00luko | doi = | id = | isbn = 978-0-521-61857-1 | url-access = }}</ref> Po mnenju sodobnega poljskega zgodovinarja Henryka Łowmiańskega je Sjemomisl leta 954 pomagal Ukrajincem v uporu proti Nemcem. Vladal naj bi od okoli leta 930, čeprav nekateri zgodovinarji menijo, da je vladal od okoli leta 950. Združitev dežel Poljanov, Goplanov in Mazovijcev, ki jo pripisujejo njemu, je po mnenju nekaterih zgodovinarjev morda storil že njegov oče. Datum Sjemomislove smrti in kraj pokopa nista znana. Ime Sjemomislove žene (ali žene) ni znano. Obstaja teorija, da bi njegova žena lahko bila hči Vlodzilava, kneza [[Lendzijani|Lendzijanov]], vendar zanjo ni zgodovinskih dokazov. V preteklosti se je domevalo, da je bilo njegovi ženi ime Gorka, vendar je Oswald Balzer leta 1895 to domnevo ovrgel. Sjemomisl je imel sinova [[Mješko I.|Mješka I.]] in ove Mieszko I. in Sciborja. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 900]] [[Kategorija:Umrli v 10. stoletju]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] paf2mhyajpq1yd8gwab6ihl5llfiwlr 5736575 5736574 2022-08-19T13:51:54Z Octopus 13285 /* Sklici */ vladanje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Sjemomisl | succession = Vojvoda Poljenov | reign = ok. 930 - ok. 960 | reign-type = Tenure | predecessor = [[Lestek]] | pre-type = Predhodnik | successor =[[Mješko I.]] | suc-type = Naslednik | house = [[Pjasti]] | father = [[Lestek]] | mother = | spouse = | issue = [[Mješko I.]] <br> Scibor | birth_date = ok. 900 | birth_place = | death_date = 950–960 | death_place = | religion = [[slovansko poganstvo]] }} [[Slika:Grody w okresie Mieszka I.png|thumb|265px|Ozemlje vojvode Sjemomisla (modrozeleno) in njegovega Sina Mješka I. (rumeno)]] '''Sjemomisl''' ali '''Zjemomisl''' ([[poljsko]] Siemomysł<ref name=ref1>Encyklopedia PWN. Siemomysł. Pridobljeno 3. februarja 2022.</ref> ali Ziemomysł) je bil tretji vojvoda [[Zahodni Poljani|Zahodnih Poljanov]] iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]] in oče prvega krščenega poljskega vladarja [[Mješko I.|Mješka I.]], * okoli [[900]], † 950-960.<ref>K. Jasiński. Siemomysł. Polski Słownik Biograficzny, vol. 37, 1996, str. 58-59.</ref> V kroniki ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih vojvod'') [[Gallus Anonimus|Gallusa Anonimusa]] je omenjen kot sin drugega znanega poljanskega vojvode [[Lestek]]a. Sjemomisl je svoje ozemlje Poljanov, [[Goplani|Goplanov]] in [[Mazovijcici|Mazovijcev]] prepustil svojemu sinu Mješku I., ki ga je med svojim vladanjem še razširil.<ref>{{Cite book | last = Lukowski | first = Jerzy | authorlink = | author2 = Hubert Zawadzki | title = A Concise History of Poland | publisher = Cambridge University Press | year = 2006 | location = | pages = [https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/n38 3]–4 | url = https://archive.org/details/concisehistoryof00luko | doi = | id = | isbn = 978-0-521-61857-1 | url-access = }}</ref> Po mnenju sodobnega poljskega zgodovinarja Henryka Łowmiańskega je Sjemomisl leta 954 pomagal Ukrajincem v uporu proti Nemcem. Vladal naj bi od okoli leta 930, čeprav nekateri zgodovinarji menijo, da je vladal od okoli leta 950. Združitev dežel Poljanov, Goplanov in Mazovijcev, ki jo pripisujejo njemu, je po mnenju nekaterih zgodovinarjev morda storil že njegov oče. Datum Sjemomislove smrti in kraj pokopa nista znana. Ime Sjemomislove žene (ali žene) ni znano. Obstaja teorija, da bi njegova žena lahko bila hči Vlodzilava, kneza [[Lendzijani|Lendzijanov]], vendar zanjo ni zgodovinskih dokazov. V preteklosti se je domevalo, da je bilo njegovi ženi ime Gorka, vendar je Oswald Balzer leta 1895 to domnevo ovrgel. Sjemomisl je imel sinova [[Mješko I.|Mješka I.]] in ove Mieszko I. in Sciborja. ==Sklici== {{sklici|2}} {{s-start}} {{s-hou|Dinastija [[Pjasti]]|okoli |900||950–960}} {{s-reg}} {{s-bef| before=[[Lestek]]}} {{s-ttl| title=Vojvoda Zahodnih Poljanov | years= 10. stoletje | }} {{s-aft| after=[[Mješko I.]]}} {{end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 900]] [[Kategorija:Umrli v 10. stoletju]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] 1xzpl7ubj1g0jswc97xtpfwqt0thprb 5737505 5736575 2022-08-20T08:32:59Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Sjemomisl | succession = Vojvoda Poljenov | reign = ok. 930 - ok. 960 | reign-type = Tenure | predecessor = [[Lestek]] | pre-type = Predhodnik | successor =[[Mješko I.]] | suc-type = Naslednik | house = [[Pjasti]] | father = [[Lestek]] | mother = | spouse = | issue = [[Mješko I.]] <br> Scibor | birth_date = ok. 900 | birth_place = | death_date = 950–960 | death_place = | religion = [[slovansko poganstvo]] }} [[Slika:Grody w okresie Mieszka I.png|thumb|265px|Ozemlje vojvode Sjemomisla (modrozeleno) in njegovega Sina Mješka I. (rumeno)]] '''Sjemomisl''' ali '''Zjemomisl''' ([[poljsko]] Siemomysł<ref name=ref1>Encyklopedia PWN. Siemomysł. Pridobljeno 3. februarja 2022.</ref> ali Ziemomysł) je bil tretji vojvoda [[Zahodni Poljani|Zahodnih Poljanov]] iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]] in oče prvega krščenega poljskega vladarja [[Mješko I.|Mješka I.]], * okoli [[900]], † 950–960.<ref>K. Jasiński. Siemomysł. Polski Słownik Biograficzny, vol. 37, 1996, str. 58-59.</ref> V kroniki ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih vojvod'') [[Gallus Anonimus|Gallusa Anonimusa]] je omenjen kot sin drugega znanega poljanskega vojvode [[Lestek]]a. Sjemomisl je svoje ozemlje Poljanov, [[Goplani|Goplanov]] in [[Mazovijcici|Mazovijcev]] prepustil svojemu sinu Mješku I., ki ga je med svojim vladanjem še razširil.<ref>{{Cite book | last = Lukowski | first = Jerzy | authorlink = | author2 = Hubert Zawadzki | title = A Concise History of Poland | publisher = Cambridge University Press | year = 2006 | location = | pages = [https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/n38 3]–4 | url = https://archive.org/details/concisehistoryof00luko | doi = | id = | isbn = 978-0-521-61857-1 | url-access = }}</ref> Po mnenju sodobnega poljskega zgodovinarja Henryka Łowmiańskega je Sjemomisl leta 954 pomagal Ukrajincem v uporu proti Nemcem. Vladal naj bi od okoli leta 930, čeprav nekateri zgodovinarji menijo, da je vladal od okoli leta 950. Združitev dežel Poljanov, Goplanov in Mazovijcev, ki mu jo pripisujejo, je po mnenju nekaterih zgodovinarjev morda storil že njegov oče. Datum Sjemomislove smrti in kraj pokopa nista znana. Ime Sjemomislove žene (ali več žena) ni znano. Obstaja teorija, da bi njegova žena lahko bila hči Vlodzilava, kneza [[Lendzijani|Lendzijanov]], vendar zanjo ni zgodovinskih dokazov. V preteklosti se je domevalo, da je bilo njegovi ženi ime Gorka, vendar je Oswald Balzer leta 1895 to domnevo ovrgel. Sjemomisl je imel sinova [[Mješko I.|Mješka I.]] in Sciborja. ==Sklici== {{sklici|2}} {{s-start}} {{s-hou|Dinastija [[Pjasti]]|okoli |900||950–960}} {{s-reg}} {{s-bef| before=[[Lestek]]}} {{s-ttl| title=Vojvoda Zahodnih Poljanov | years= 10. stoletje | }} {{s-aft| after=[[Mješko I.]]}} {{end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 900]] [[Kategorija:Umrli v 10. stoletju]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] rhnpfii2r6h635h1bbdzndoghy2h854 5737506 5737505 2022-08-20T08:34:38Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Sjemomisl | succession = Vojvoda Poljenov | reign = ok. 930 – ok. 960 | reign-type = Tenure | predecessor = [[Lestek]] | pre-type = Predhodnik | successor =[[Mješko I.]] | suc-type = Naslednik | house = [[Pjasti]] | father = [[Lestek]] | mother = | spouse = | issue = [[Mješko I.]] <br> Scibor | birth_date = ok. 900 | birth_place = | death_date = 950–960 | death_place = | religion = [[slovansko poganstvo]] }} [[Slika:Grody w okresie Mieszka I.png|thumb|265px|Ozemlje vojvode Sjemomisla (modrozeleno) in njegovega Sina Mješka I. (rumeno)]] '''Sjemomisl''' ali '''Zjemomisl''' ([[poljsko]] Siemomysł<ref name=ref1>Encyklopedia PWN. Siemomysł. Pridobljeno 3. februarja 2022.</ref> ali Ziemomysł) je bil tretji vojvoda [[Zahodni Poljani|Zahodnih Poljanov]] iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]] in oče prvega krščenega poljskega vladarja [[Mješko I.|Mješka I.]], * okoli [[900]], † 950–960.<ref>K. Jasiński. Siemomysł. Polski Słownik Biograficzny, vol. 37, 1996, str. 58-59.</ref> V kroniki ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih vojvod'') [[Gallus Anonimus|Gallusa Anonimusa]] je omenjen kot sin drugega znanega poljanskega vojvode [[Lestek]]a. Sjemomisl je svoje ozemlje Poljanov, [[Goplani|Goplanov]] in [[Mazovijcici|Mazovijcev]] prepustil svojemu sinu Mješku I., ki ga je med svojim vladanjem še razširil.<ref>{{Cite book | last = Lukowski | first = Jerzy | authorlink = | author2 = Hubert Zawadzki | title = A Concise History of Poland | publisher = Cambridge University Press | year = 2006 | location = | pages = [https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/n38 3]–4 | url = https://archive.org/details/concisehistoryof00luko | doi = | id = | isbn = 978-0-521-61857-1 | url-access = }}</ref> Po mnenju sodobnega poljskega zgodovinarja Henryka Łowmiańskega je Sjemomisl leta 954 pomagal Ukrajincem v uporu proti Nemcem. Vladal naj bi od okoli leta 930, čeprav nekateri zgodovinarji menijo, da je vladal od okoli leta 950. Združitev dežel Poljanov, Goplanov in Mazovijcev, ki mu jo pripisujejo, je po mnenju nekaterih zgodovinarjev morda storil že njegov oče. Datum Sjemomislove smrti in kraj pokopa nista znana. Ime Sjemomislove žene (ali več žena) ni znano. Obstaja teorija, da bi njegova žena lahko bila hči Vlodzilava, kneza [[Lendzijani|Lendzijanov]], vendar zanjo ni zgodovinskih dokazov. V preteklosti se je domevalo, da je bilo njegovi ženi ime Gorka, vendar je Oswald Balzer leta 1895 to domnevo ovrgel. Sjemomisl je imel sinova [[Mješko I.|Mješka I.]] in Sciborja. ==Sklici== {{sklici|2}} {{s-start}} {{s-hou|Dinastija [[Pjasti]]|okoli |900||950–960}} {{s-reg}} {{s-bef| before=[[Lestek]]}} {{s-ttl| title=Vojvoda Zahodnih Poljanov | years= 10. stoletje | }} {{s-aft| after=[[Mješko I.]]}} {{end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 900]] [[Kategorija:Umrli v 10. stoletju]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] bglkcj7y6xf49hlbm2x0b6tn13nsv9p 0 522483 5736546 5736528 2022-08-19T12:11:53Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Infobox earthquake | title = Veliki potres v Kantoju (1923) | timestamp = 1923-09-01 02:58:35 | anss-url = iscgem911526 | isc-event = 911526 | image = Ryounkaku.jpg | image alt = | imagecaption = | map = 1923 Kanto earthquake intensity-2.png | map alt = | image name = | map2 = {{Location map+|Japan |relief=1|width=260|float=right|border=yes|caption=|places= {{Location map~|Japan|lat=19.6|long=139.812|mark=Bullseye1.png |marksize=40|position=top}} {{Location map~|Japan|lat=35.689|long=139.49|label=Tokio |position=right|mark=Green pog.svg}}}} | mapsize = | caption = Rjounkaku v Asakusi, ki je na koncu propadel | local-date = {{Start date|1923|9|1}} | local-time = 11:58:32 [[Japonski standardni čas|JST]] ([[UTC+09:00]]) | duration = 48 s<ref>{{cite journal |last1=Kobayashi|first1=Reiji|last2=Koketsu|first2=Kazuki|year=2005|title=Source process of the 1923 Kanto earthquake inferred from historical geodetic, teleseismic, and strong motion data|journal=Earth, Planets and Space|volume=57|issue=4|pages=261|doi=10.1186/BF03352562|bibcode=2005EP&S...57..261K|doi-access=free}}</ref> 4 min<ref>{{cite web|last=Panda|first=Rajaram|title=Japan Coping with a National Calamity|url=http://www.idsa.in/idsacomments/JapanCopingwithaNationalCalamity_rpanda_160311|publisher=Institute for Defence Studies and Analyses (IDSA)|location=Delhi|access-date=21 December 2011}}</ref> | magnitude = 7,9–8,2 {{M|w|link=y}}<ref>{{cite journal|last=Kanamori|first=Hiroo|year=1977|title=The energy release in great earthquakes|journal=J. Geophys. Res.|volume=82|issue=20|pages= 2981–2987|doi=10.1029/JB082i020p02981|bibcode=1977JGR....82.2981K|url=https://authors.library.caltech.edu/51386/1/jgr13796.pdf}}</ref><ref>{{cite web|last1=Namegaya|first1=Yuichi|last2=Satake|first2=Kenji|last3=Shishikura|first3=Masanobu|year=2011|title=Fault models of the 1703 Genroku and 1923 Taisho Kanto earthquakes inferred from coastal movements in the southern Kanto erea|url=https://www.gsj.jp/data/actfault-eq/h22seika/pdf/namegaya.pdf|access-date=27 September 2015}}</ref><ref>{{cite web|url= http://www.bousai.go.jp/kaigirep/chuobou/senmon/shutochokkajishinmodel/pdf/dansoumodel_01.pdf |title=首都直下地震モデル検討会 }} 首都直下のM7クラスの地震及び相模トラフ沿いのM8クラスの地震等の震源断層モデルと震度分布・津波高等に関する報告書</ref> | depth = 23 km | location = {{Coord|35|19.6|N|139|8.3|E|source:dewiki_region:JP-13_type:landmark|display=inline,title}}<ref>Usami, Tatsuo[[#Soran (2003)|『最新版 日本被害地震総覧』]] p272.</ref> | type = [[tektonski potres]] | countries affected = Japonska | damage = | intensity = 11 MMI <br /> <br /> 7 JMA | PGA = ~ 0,41 g <br> ~ 400 ''[[Gal_(enota)|gal]]'' | tsunami = Do 12 m<br>v Atami, Šizuoka, prefektura Šizuoka, južni [[Čubu]]<ref>{{cite web|last=Hatori|first=Tokutaro|title=Tsunami Behavior of the 1923 Kanto Earthquake at Atami and Hatsushima Island in Sagami Bay|url=http://repository.dl.itc.u-tokyo.ac.jp/dspace/handle/2261/12893|access-date=27 September 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150929224549/http://repository.dl.itc.u-tokyo.ac.jp/dspace/handle/2261/12893|archive-date=29 September 2015}}</ref> | landslide = da | aftershocks = 6 od 7,0 M ali več <ref>{{cite web|last=Takemura|first=Masayuki|year=1994|title=Aftershock Activities for Two Days after the 1923 Kanto Earthquake (M=7.9) Inferred from Seismograms at Gifu Observatory|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/zisin1948/46/4/46_4_439/_pdf|access-date=27 September 2015}}</ref> | casualties = 105.385–142.800 mrtvih<ref>{{cite journal|last1=Takemura|first1=Masayuki|last2=Moroi|first2=Takafumi|year=2004|title=Mortality Estimation by Causes of Death Due to the 1923 Kanto Earthquake|journal=Journal of Jaee|volume=4|issue=4|pages=21–45|doi=10.5610/jaee.4.4_21|doi-access=free}}</ref><ref>{{cite web|url=https://earthquake.usgs.gov/learn/today/index.php?month=9&day=1&submit=View+Date|title=Today in Earthquake History|access-date=15 April 2016}}</ref> | native_name = 関東大地震<br />関東大震災 | native_name_lang = ja | alt = Uničene trgovine, nanizane vzdolž ulice proti templju Sensō-dži v Asakusi, s sprehajajočimi ljudmi. Tako srednja vrata (na sredini) kot pagoda (levo, pozneje izgubljena) so prikazana stoječa. }} '''Veliki potres v Kantoju''' (関東大地震, ''Kantō dai-džišin''; ''Kantō ō-džšin'')<ref>{{cite book |last=Doboku Gakkai|url=https://www.worldcat.org/title/taisho-juninen-kanto-ojishin-shingai-chosa-hokoku-report-on-investigation-of-damagescaused-by-the-great-kanto-earthquake-1923/oclc/68327364|title=Taishô jûninen Kantô ôjishin, shingai chôsa hôkoku. (Report on investigation of damages caused by the great Kantô earthquake, 1923.)|date=0000|publisher=Doboku gakkai (Civil engineer Society)|location=Tokyo|language=Japanese|oclc=68327364}}</ref><ref>{{cite book |last1=田中|first1=哮義|url=https://www.worldcat.org/title/taisho-daishinsai-daikasai/oclc/852120700?lang=en|title=大正大震災大火災／関東大震災と帝都復興事業 (Taishō dai-shinsai/dai-kasai: Kantō Daishinsai to Teito fukkō jigyō)|last2=中村|first2=淸二|last3=Nakamura|first3=Seiji (narrated)|date=2013|publisher=Kodansha (大日本雄辯會講談社)|isbn=978-4-87733-759-9|editor-last=Tanaka|editor-first=Takeyoshi|language=Japanese|trans-title=Dai Nihon Yūbenkai Kōdansha hensan. Daijishin ni yoru daikasai / Rigaku Hakushi Nakamura Seiji jutsu. Kantō Daishinsai to Teito fukkō jigyō / Tanaka Takeyoshi hen, kaisetsu.|oclc=852120700}}</ref> je prizadel nižino Kanto na glavnem japonskem otoku [[Honšu]] ob 11:58:44 JST (02:58:44 UTC). ) v soboto, 1. septembra 1923. Različni podatki kažejo, da je potres trajal med štirimi in desetimi minutami.<ref name="James">{{cite web|last=James |first=Charles |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California, Berkeley |access-date=21 December 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archive-date=16 March 2007 }}</ref> Obsežne požarne nevihte in celo ognjeni vrtinec so povečali število smrtnih žrtev. Dokumentirani so bili državljanski nemiri po katastrofi (tj. pokol v Kantoju). [[Potres]] je imel [[Momentna magnitudna lestvica|magnitudo]] 7,9 na trenutni lestvici (Mw),<ref>{{cite web|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/world/most_destructive.php |title=Most Destructive Earthquakes|publisher=U.S. Geological Survey |access-date=2013-02-18 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091102112417/http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/world/most_destructive.php |archive-date=2009-11-02 }}</ref> z žariščem globoko pod otokom Izu Ōšima v zalivu Sagami. Vzrok je bil pretrganje dela [[konvergentna meja|konvergentne meje]], kjer se Filipinska morska plošča pogreza pod Ohotsko ploščo vzdolž črte [[tektonski jarek|tektonskega jarka]] Sagami.<ref name="Bakun">{{cite journal|last=Bakun|first=W.H.|year=2005|title=Magnitude and location of historical earthquakes in Japan and implications for the 1855 Ansei Edo earthquake|journal=Journal of Geophysical Research|volume=110|issue=B02304|pages=B02304|doi=10.1029/2004JB003329|url=http://sicarius.wr.usgs.gov/tokyo/submitted/Bakun_JGR_revised8Nov2004.pdf|bibcode=2005JGRB..110.2304B|doi-access=free}}</ref> Od leta 1960 je japonska vlada 1. september razglasila za dan preprečevanja nesreč (防災の日, ''Bōsai no hi'') ali dan v spomin in priprave na velike naravne nesreče, vključno s [[cunami]]jem in [[tajfun]]om.<ref>{{cite web |title=東京消防庁＜消防マメ知識＞＜消防雑学事典＞|trans-title=Tokyo Fire Department > Trivia around fire fighting|url=https://www.tfd.metro.tokyo.lg.jp/libr/qa/qa_59.htm|access-date=2021-07-17|website=tfd.metro.tokyo.lg.jp|publisher=Tokyo Fire Department|via=Sourced by Tokuo Fire Department, from "新 消防雑学事典" (Shin Shōbō Zatsugakujiten) 2nd ed., published by ''Tokyo Union of Fire Prevention Association'' (財)東京連合防火協会発行).}}</ref> Vaje in dogodki za promocijo znanja so osredotočeni na ta datum, kot tudi podelitve nagrad za zasluge.<ref>{{cite web |date=10 December 2012|title=「防災の日」の創設について：昭和前半期閣議決定等凡例 {{!}} 政治・法律・行政|trans-title=The Disaster Prevention Date designated : Cabinet decisions {{!}} Politics, lawmaking, and administration|url=https://rnavi.ndl.go.jp/politics/entry/bib01341.php|access-date=2021-07-17|website=rnavi.ndl.go.jp|publisher=[[National Diet Library]]|language=Ja|publication-date=17 June 1960}}</ref> == Potres == Kapitan ladje ''SS Dongola'' je poročal, da je bil zasidran v notranjem pristanišču Jokohame: {{blockquote|Ob 11.55 uri ladja se je začela močno tresti in vibrirati in ob pogledu proti obali je bilo videti, da se dogaja strašen potres, stavbe so se rušile na vse strani in v nekaj minutah ni bilo videti ničesar od oblakov prahu. Ko so ti odstranili, je bilo videti ogenj, ki se je širil v mnogih smereh in v pol ure je bilo vse mesto v plamenih.<ref>[http://www.poheritage.com/Upload/Mimsy/Media/factsheet/93060DONGOLA-1905pdf.pdf Ship Fact Sheet: Dongola]</ref>}} Ta potres je opustošil [[Tokio]], pristaniško mesto [[Jokohama]] in okoliške prefekture [[prefektura Čiba|Čiba]], [[prefektura Kanagava|Kanagava]] in [[prefektura Šizuoka| Šizuoka]] ter povzročil obsežno škodo po vsej regiji [[Kanto]]. Moč potresa je bila tako velika, da se je v [[Kamakura|Kamakuri]], več kot 60 km od epicentra, kip [[Kotoku-in| Velikega Bude]], ki tehta približno 121 ton, premaknil za skoraj 60 centimetrov. Ocenjenih je bilo približno 142.800 smrtnih žrtev, vključno s približno 40.000 pogrešanimi in domnevno mrtvimi. Po zaključnem poročilu japonskega gradbenega podjetja Kajima Kobori Research iz septembra 2004 je bilo v potresu leta 1923 potrjenih 105.385 smrtnih žrtev.<ref name="eas">{{cite web|url=http://www.eas.slu.edu/Earthquake_Center/1923EQ/|title=The 1923 Tokyo Earthquake|access-date=2007-02-22| archive-url= http://webarchive.loc.gov/all/20011109225525/http%3A//www%2Eeas%2Eslu%2Eedu/earthquake_center/1923eq/| archive-date= November 9, 2001 | url-status= dead}}</ref> Škoda zaradi te naravne nesreče je bila ena največjih, ki jih je utrpela cesarska Japonska. Leta 1960, ob 37. obletnici potresa, je vlada 1. september razglasila za letni »dan preprečevanja nesreč«. === Škoda in smrti === Ker se je potres zgodil, ko so ljudje kuhali obroke, so mnogi umrli zaradi velikih požarov, ki so izbruhnili. Požari so izbruhnili takoj po potresu.<ref>{{cite book |last1=Gulick |first1=Sidney L. |title=The Winning of the Far East: A Study of the Christian Movement in China, Korea, Japan |url=https://archive.org/details/winningoffareast00guli |date=1923 |publisher=George H. Doran Company |location=New York |page=[https://archive.org/details/winningoffareast00guli/page/15 15]}}</ref> Nekateri požari so se razvili v ognjene nevihte,<ref>{{cite web|url=http://www.greatkantoearthquake.com/earthquake.html|title=The Earthquake and Fires - The Great Kantō Earthquake.com|website=greatkantoearthquake.com}}</ref><ref>{{cite web|url=http://library.brown.edu/cds/kanto/ksmith.html|title=The Great Kanto Earthquake of 1923|website=library.brown.edu}}</ref> ki so zajele mesto. Veliko ljudi je umrlo, ko so njihova stopala obtičala na talečem se asfaltu. Največjo posamezno izgubo življenj je povzročil ognjeni vrtinec, ki je zajel Rikugun Hondžo Hifukušo (prej skladišče vojaških oblačil) v središču Tokia, kjer je bilo sežganih okoli 38.000 ljudi, potem ko so se tja zatekli po potresu. Potres je prekinil vodovode po vsem mestu, gašenje požarov pa je trajalo skoraj dva polna dneva do poznega jutra 3. septembra.<ref>{{cite book|title=Fire Following Earthquake|year=2005|publisher=ASCE, NFPA|location=Reston, Virginia|isbn=978-0-7844-0739-4|url=http://www.asce.org/Product.aspx?id=2147485909&productid=5362|editor-last=Scawthorn|editor2-last=Eidinger|editor3-last=Schiff|access-date=2012-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130928111244/http://www.asce.org/Product.aspx?id=2147485909&productid=5362|archive-date=2013-09-28|url-status=dead}}</ref> [[File:Desolation of Nihonbashi and Kanda after Kanto Earthquake.jpg|thumb|left|400x400px| Opustošenje Nihonbašija in Kande, videno s strehe stavbe Dai-iči Sogo]] Močan [[tajfun]] s središčem ob obali polotoka Noto v prefekturi Išikava je približno istočasno kot potres v [[Tokijski zaliv]] prinesel močan veter. Ti vetrovi so povzročili hitro širjenje požarov. Cesar in cesarica sta bivala v Nikku, ko je Tokio prizadel potres in nikoli nista bila v nevarnosti.<ref name="nyt1">{{cite news|url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=FB0F12FE3E5416738DDDAA0894D1405B838EF1D3|title=Yokohama is Practically Destroyed|newspaper=The New York Times|date= September 3, 1923}}</ref> Ameriški vršilec dolžnosti generalnega konzula Max David Kirjassoff in njegova žena Alice Josephine Ballantine Kirjassoff sta umrla v potresu. Sam konzulat je v poznejših požarih izgubil celotno svojo evidenco.<ref>"Brother Thinks Consul Kirjassoff May Be Alive"[https://catalog.archives.gov/id/79322859|item-id=79322859] September 6, 1923.</ref> Številne domove so zasuli ali odnesli [[zemeljski plaz|zemeljski plazovi]] v gorskih in hribovitih obalnih območjih v zahodni prefekturi Kanagava; umrlo okoli 800 ljudi. Rušeče se gorsko pobočje v vasi Nebukava, zahodno od Odavara, je celotno vas in potniški vlak, na katerem je bilo več kot 100 potnikov, skupaj z železniško postajo, potisnilo v morje. RMS ''Empress of Australia'' je bila na tem, da zapusti pristanišče Jokohama, ko je prizadel potres. Komaj je preživela in pomagala pri reševanju 2000 preživelih. V času nesreče je bila v pristanišču tudi linijska ladja P&O ''Dongola'', ki je rešila 505 ljudi in jih odpeljala v [[Kobe]].<ref>[http://www.poheritage.com/Upload/Mimsy/Media/factsheet/93060DONGOLA-1905pdf.pdf Ship Fact Sheet Dongola (1905)] at poheritage.com. Retrieved 9 May 2020</ref> [[File: Marunouchi after the Great Kanto Earthquake.JPG|thumb|Marunouči v plamenih]] [[Cunami]] z valovi, visokimi do 10 m, je v nekaj minutah zadel obalo zaliva Sagami, polotoka Bōsō, otoke Izu in vzhodno obalo polotoka Izu. Cunami je povzročil številne smrti, vključno s približno 100 ljudmi ob plaži Jui-ga-hama v Kamakuri in približno 50 ljudi na nasipu Enošima. Več kot 570.000 domov je bilo uničenih, tako da je po ocenah 1,9 milijona ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Evakuirane so z ladjo prepeljali iz Kantoja do mesta Kobe v [[Kansai]]ju. Ocenjuje se, da je škoda presegla milijardo ameriških dolarjev (ali približno 16 milijard dolarjev danes).<ref>{{cite news|url=https://www.newspapers.com/clip/46776002/the-miami-herald/|agency=Associated Press|title=Billion Dollars' Damage in Japan|date=September 26, 1923|newspaper=Miami Herald|page=1|access-date=March 16, 2020|via=Newspapers.com}} {{free access}}</ref> Bilo je 57 popotresnih sunkov. === Posledično nasilje === [[File:8-2earthquake-kanto.jpg|thumb|left| Etnični Korejci so bili po potresu pobiti.]] Etnični Korejci so bili po potresu pobiti.<ref>{{Cite news|url=http://english.hani.co.kr/arti/english_edition/e_international/601938.html|title=Collection of 1923 Japan earthquake massacre testimonies released|access-date=2018-04-21}}</ref> Ministrstvo za notranje zadeve je razglasilo vojno stanje in ukazalo vsem vodjem oddelkov policije, naj ohranitev reda in varnosti postane glavna prednostna naloga. Širile so se lažne govorice, da Korejci izkoriščajo katastrofo, izvajajo požige in rope ter da imajo v lasti bombe.<ref name="chosen">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Kokushi Daijiten |title=朝鮮人虐殺事件 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-08-11 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Korean Massacre Incident |oclc=683276033 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref> Protikorejsko razpoloženje je okrepil strah pred korejskim neodvisnim gibanjem. V zmedi po potresu je prišlo do množičnih umorov Korejcev s strani drhali v mestnem Tokiu in Jokohami, ki so jih spodbudile govorice o uporih in sabotažah.<ref>{{harvnb|Hammer|2006|pp=149–170}}</ref> Vlada je poročala, da so mafije v Tokiu in Jokohami v prvem tednu septembra ubile 231 Korejcev. Neodvisna poročila pravijo, da je bilo število mrtvih veliko višje, od 6000 do 10.000.<ref>{{cite web|last=Neff |first=Robert |title=The Great Kanto Earthquake Massacre |url=http://english.ohmynews.com/articleview/article_view.asp?at_code=363496 |access-date=29 August 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202222256/https://english.ohmynews.com/articleview/article_view.asp?at_code=363496 |archive-date=2 December 2013 }}</ref> Nekateri časopisi so govorice poročali kot dejstva, vključno z obtožbo, da so Korejci zastrupljali vodnjake. Številni požari in motna voda iz vodnjakov, malo znani učinek močnega potresa, so potrjevali govorice prestrašenih preživelih, ki so živeli sredi ruševin. Skupine vigilantov so v mestih postavljale cestne zapore in civiliste s šibo preizkušale za domnevno Japonce s korejskim naglasom: tiste, ki niso uspeli, so deportirale, pretepale ali ubijale. Vojska in policijsko osebje sta sodelovali pri ubojih na nekaterih območjih. Od 3000 Korejcev, ki so jih aretirali v bazi vojaškega konjeniškega polka v Narašinu v prefekturi Čiba, jih je bilo 10 % ubitih v bazi ali potem, ko so jih izpustili v bližnje vasi. Še več, enako usodo je doletelo vsakogar, ki je bil pomotoma identificiran kot Korejec, kot so Kitajci, Rjukjuanci in Japonci, ki govorijo nekatera regionalna narečja. Približno 700 Kitajcev, večinoma iz Vendžouja, je bilo ubitih.<ref>{{cite web|date=2008-05-27|title=日本１９２３年关东大地震 在日朝鲜人和华工为何地震后惨遭屠杀|publisher=Elite Reference|url=http://qnck.cyol.com/content/2008-05/27/content_2199196.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20080625005914/http://qnck.cyol.com/content/2008-05/27/content_2199196.htm|archive-date=2008-06-25|access-date=2008-06-25}}</ref> Spomenik v spomin na to je bil zgrajen leta 1993 v Vendžouju. [[File:Metropolitan Police Office after Kanto Earthquake.jpg|right|thumb| Metropolitanska policijska uprava gori v Marunoučiju blizu parka Hibija]] V odgovor je vlada pozvala japonsko vojsko in policijo, naj zaščitita Korejce; 23.715 Korejcev je bilo nameščenih v zaščitni pripor po vsej Japonski, 12.000 samo v Tokiu.<ref name="kamado">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Kokushi Daijiten |title=亀戸事件 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-08-11 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Kameido Incident |oclc=683276033 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref> Šef policije mesta Curumi (ali Kavasaki po nekaterih poročilih) naj bi javno pil vodo iz vodnjaka, da bi ovrgel govorice, da so Korejci zastrupljali vodnjake. V nekaterih mestih so celo policijske postaje, v katere so pobegnili Korejci, napadli drhal, medtem ko so v drugih soseskah civilisti ukrepali, da bi jih zaščitili. Vojska je razdelila letake, ki so zanikali govorice in prebivalce svarili pred napadi na Korejce, toda v mnogih primerih se je dejavnost nadzora ustavila šele zaradi operacij vojske proti temu. V več dokumentiranih primerih so pri ubojih sodelovali vojaki in policisti, v drugih primerih pa so oblasti skupine Korejcev predale lokalnim stražarjem, ki so jih ubili.<ref>{{cite AV media|people=Choongkong Oh (Director)|year=1986 | title=払い下げられた朝鮮人-関東大震災と習志野収容所 | trans-title = The Disposed-of Koreans: The Great Kanto Earthquake and Camp Narashino | medium=Motion picture}}</ref> Sredi mafijskega nasilja nad Korejci v regiji Kanto sta regionalna policija in cesarska vojska uporabili pretvezo državljanskih nemirov za likvidacijo političnih disidentov. Socialiste, kot je Hirasava Keišiči [ja] (平澤計七), anarhiste, kot sta Sakae Ōsugi in Noe Itō, in vodjo kitajske skupnosti Ō Kiten [ja] (王希天), sta ugrabila in ubila lokalna policija in cesarska vojska, ki sta je trdil, da nameravajo radikalci izkoristiti krizo kot priložnost za strmoglavljenje japonske vlade.<ref>Mikiso Hane, ''Reflections on the Way to the Gallows: Rebel Women in Prewar Japan'', University of California Press, Berkeley, 1988, p.176 (Hane references the memoirs of Japanese socialist Tanno Setsu)</ref> Režiser Čongkong Oh je posnel dva dokumentarna filma o pogromu: ''Hidden Scars'': ''The Massacre of Koreans from the Arakawa River Bank to Shitamachi in Tokyo'' (1983) in ''The Disposed-of Koreans: The Great Kanto Earthquake and Camp Narashino'' (1986). Večinoma so sestavljeni iz intervjujev s preživelimi, pričami in storilci. Na Japonskem vse od takrat poudarjajo pomen pridobivanja in zagotavljanja natančnih informacij po naravnih nesrečah. Literatura o pripravah na potres v sodobni Japonski državljane skoraj vedno usmerja, naj imajo pri sebi prenosni radio in ga uporabljajo za poslušanje zanesljivih informacij ter naj jih ne zavedejo govorice v primeru velikega potresa. == Posledice == [[File:Kanto-daishinsai.jpg|left|thumb| Pogled na uničenje v Jokohami]] Po uničujočem potresu so nekateri v vladi razmišljali o možnosti, da bi prestolnico preselili drugam. Razpravljali so celo o predlaganih lokacijah za novo prestolnico. Japonski komentatorji so katastrofo razumeli kot dejanje božje kazni, da bi Japonce opomnili zaradi njihovega egocentričnega, nemoralnega in ekstravagantnega načina življenja. Dolgoročno je bil odgovor na katastrofo močan občutek, da je Japonska dobila neprimerljivo priložnost za obnovo mesta in japonskih vrednot. Pri obnovi mesta, naroda in Japoncev je potres spodbudil kulturo katastrofe in obnove, ki je okrepila diskurze o moralni degeneraciji in nacionalni prenovi na medvojnem Japonskem.<ref>J. Charles Schenck, "The Great Kanto Earthquake and the Culture of Catastrophe and Reconstruction in 1920s Japan", ''Journal of Japanese Studies'' (2008) 34:2 pp&nbsp;295–331. [http://muse.jhu.edu/journals/journal_of_japanese_studies/v034/34.2.schencking.html online in project MUSE]</ref> Po potresu je Gotō Šinpei organiziral načrt obnove Tokia s sodobnimi mrežami cest, vlakov in javnih storitev. Parki so bili postavljeni po vsem Tokiu kot zatočišča, javne stavbe pa so bile zgrajene po strožjih standardih kot zasebne stavbe za namestitev beguncev. Izbruh druge svetovne vojne in kasnejše uničenje sta močno omejila vire. [[File:Memorial Service for foreigners who died at the earthquake.jpg|thumb| Spominska slovesnost za tujce, umrle v potresu: ženska, ki kadi, je žena italijanskega veleposlanika na Japonskem. Prizorišče je Zōdžō-dži v parku Šiba.]] [[Frank Lloyd Wright]] je dobil zasluge za načrtovanje hotela ''Imperial'' v Tokiu, da je vzdržal potres, čeprav je bila stavba zaradi sunka dejansko poškodovana, a je stala. Uničenje ameriške ambasade je povzročilo, da je veleposlanik Cyrus Woods veleposlaništvo preselil v hotel. Wrightova struktura je zdržala pričakovane potresne obremenitve in hotel je ostal v uporabi do leta 1968. Inovativna zasnova, uporabljena za gradnjo hotela ''Imperial'' in njegova strukturna moč sta navdihnila ustvarjanje priljubljene igrače ''Lincoln Logs''.<ref>{{cite web |url=https://www.history.com/news/the-birth-of-lincoln-logs|title=The Birth of Lincoln Logs|last=Klein|first=Christopher|website=HISTORY|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref> Nedokončana bojna križarka ''Amagi'' je bila v suhem doku, kjer so jo predelali v letalonosilko v ''Jokosuki'' v skladu z washingtonsko pomorsko pogodbo iz leta 1922. Potres je nepopravljivo poškodoval trup ladje, zaradi česar so jo dali na razrez, nedokončano hitro bojno ladjo ''Kaga'' pa so spremenili v letalonosilko na svojem mestu. [[File: Clouds of conflagration caused by Great Kanto earthquake.JPG|thumb| Ognjeni oblaki nad Kantojem]] V nasprotju z [[London]]om, kjer je [[tifus]] vztrajno upadal od leta 1870, je stopnja v Tokiu ostala visoka, bolj v stanovanjskih severnih in zahodnih okrožjih višjega razreda kot v gosto poseljenem vzhodnem okrožju delavskega razreda. Razlaga je upad odlaganja odpadkov, ki je postal še posebej resen v severnem in zahodnem okrožju, ko so zaradi urbanizacije propadli tradicionalni načini odlaganja odpadkov. Potres leta 1923 je povzročil rekordno visoko obolevnost zaradi nehigienskih razmer, ki so sledile potresu, in spodbudil vzpostavitev ukrepov proti tifusu in gradnjo mestne infrastrukture.<ref>{{cite journal | last1 = Nagashima | first1 = Takeshi | year = 2004 | title = Sewage Disposal and Typhoid Fever: the Case of Tokyo 1912–1940 | journal = Annales de Démographie Historique | volume = 2 | issue = 1| pages = 105–117 | doi = 10.3917/adh.108.0105 }}</ref> ''Katastrofa Honda Point'' na zahodni obali ZDA, v kateri je nasedlo sedem rušilcev ameriške mornarice in izgubilo 23 življenj, je bila pripisana navigacijskim napakam, ki so jih povzročili nenavadni tokovi, ki so jih povzročili potres na Japonskem.<ref>{{citation|publisher=Naval History and Heritage Command, U.S. Department of the Navy|year=2002|title=Honda Point Disaster, 8 September 1923|url=http://www.history.navy.mil/library/online/honda.htm|access-date=24 May 2014|archive-date=8 November 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131108032918/http://www.history.navy.mil/library/online/honda.htm|url-status=dead}}</ref> == Spomin == Od leta 1960 je vsak 1. september določen kot dan preprečevanja nesreč v spomin na potres in ljudi opomni na pomen pripravljenosti, saj sta avgusta in septembra vrhunec sezone tajfunov. Šole ter javne in zasebne organizacije gostijo vaje ob nesrečah. Tokio je v bližini prelomne cone pod polotokom Izu, ki v povprečju povzroči močan potres približno enkrat na 70 let, prav tako je v bližini tektonskega jarka Sagami, velikega subdukcijskega območja, ki lahko povzroči močne potrese. Vsako leto na ta datum se šole po vsej Japonski z trenutkom molka počastijo v spomin na izgubljena življenja točno v času potresa. Nekateri diskretni spomeniki so v parku Jokoamičo v okraju Sumida, na mestu odprtega prostora, kjer je po ocenah en sam ognjeni vrtinec ubil 38.000 ljudi. V parku je spominska dvorana/muzej v budističnem slogu, spominski zvon, ki so ga darovali tajvanski budisti, spomenik žrtvam zračnih napadov na Tokio iz druge svetovne vojne in spomenik korejskim žrtvam pobojev vigilantov. == Sklici == {{sklici|2}} ==Reference in druga literatura== {{refbegin}} * Aldrich, Daniel P. "Social, not physical, infrastructure: the critical role of civil society after the 1923 Tokyo earthquake." ''Disasters'' 36.3 (2012): 398–419 [http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.660.7977&rep=rep1&type=pdf online]. * {{cite journal | last = Borland | first = Janet | title = Capitalising on catastrophe: reinvigorating the Japanese state with moral values through education following the 1923 Great Kantō Earthquake | journal = Modern Asian Studies | volume = 40 | issue = 4 | pages = 875–907 | doi = 10.1017/S0026749X06002010 | jstor = 3876637 | date = October 2006 | s2cid = 145241763 }} * {{cite journal | last = Borland | first = Janet | title = Stories of ideal Japanese subjects from the great Kantō earthquake of 1923 | journal = Japanese Studies| volume = 25 | issue = 1 | pages = 21–34 | doi = 10.1080/10371390500067645 | date = May 2005 | s2cid = 145063880 }} * Borland, Janet. "Voices of vulnerability and resilience: children and their recollections in post-earthquake Tokyo." ''Japanese Studies'' 36.3 (2016): 299–317. * Clancey, Gregory. "The Changing Character of Disaster Victimhood: Evidence from Japan's 'Great Earthquakes'." ''Critical Asian Studies'' 48.3 (2016): 356–379. * {{cite book | last = Clancey | first = Gregory | title = Earthquake nation: the cultural politics of Japanese Seismicity | publisher = University of California Press | location = Berkeley | year = 2006 | isbn = 9780520246072 }} * {{cite book |last=Gulick |first=Sidney L. |date=1923 |title=The Winning of the Far East: A Study of the Christian Movement in China, Korea, and Japan |chapter-url=https://archive.org/details/winningoffareast00guli |publisher=George H. Doran Company |chapter=The Great Earthquake and Fire in Japan: An Interpretation }} * {{Citation | last = Hammer | first = Joshua | title = Yokohama burning: the deadly 1923 earthquake and fire that helped forge the path to World War II | publisher = Simon & Schuster | year = 2006 | isbn = 9780743264655 | url = https://archive.org/details/yokohamaburningd00hamm }} * {{Cite news | last = Helibrun | first = Jacob | title = Aftershocks | work = The New York Times | url = https://www.nytimes.com/2006/09/17/books/review/Heilbrunn.t.html | date = September 17, 2006 }} * Hunter, Janet. "'Extreme confusion and disorder'? the Japanese economy in the Great Kantō earthquake of 1923." ''Journal of Asian Studies'' (2014): 753–773 [http://eprints.lse.ac.uk/57693/1/Hunter_Extreme%20Confusion.pdf online]. * Hunter, Janet, and Kota Ogasawara. "Price shocks in regional markets: Japan's Great Kantō Earthquake of 1923." ''Economic History Review'' 72.4 (2019): 1335–1362. * {{cite journal | last = Lee | first = Eun-gyong | title = The Great Kantō Earthquake and "life-rationalization" by modern Japanese women | journal = Asian Journal of Women's Studies | volume = 21 | issue = 1 | pages = 2–18 | doi = 10.1080/12259276.2015.1029230 | date = January 2015 | s2cid = 143301950 }} * {{cite journal | last1 = Nyst | first1 = M. | last2 = Nishimura | first2 = T. | last3 = Pollitz | first3 = F. F. | last4 = Thatcher | first4 = W. | title = The 1923 Kantō earthquake reevaluated using a newly augmented geodetic data set | journal = Journal of Geophysical Research | volume = 111 | issue = B11306 | doi = 10.1029/2005JB003628 | date = November 2006 | pages = n/a |bibcode = 2006JGRB..11111306N | doi-access = free }} [http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1029/2005JB003628/pdf Pdf.] * {{cite book | last1 = Scawthorn | first1 = Charles | last2 = Eidinger | first2 = John M. | last3 = Schiff | first3 = Anshel J. | title = Fire following earthquake | publisher = American Society of Civil Engineers | location = Reston, Virginia | year = 2006 | isbn = 9780784407394 }} * {{cite journal | last = Schencking | first = J. Charles | title = The Great Kantō Earthquake and the culture of catastrophe and reconstruction in 1920s Japan | journal = Journal of Japanese Studies | volume = 34 | issue = 2 | pages = 295–331 | doi = 10.1353/jjs.0.0021 | date = Summer 2008 | s2cid = 146673960 }} * Weisenfeld, Gennifer. ''Imaging Disaster: Tokyo and the visual culture of Japan's Great Earthquake of 1923'' (Univ of California Press, 2012). {{refend}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|1923 Great Kantō earthquake}} *[http://www.greatkantoearthquake.com/ The Great Kantō earthquake of 1923] – Great Kanto Earthquake.com *[http://www.japan-guide.com/a/earthquake/ Great Kanto Earthquake 1923] – Photographs by August Kengelbacher *[http://www.britishpathe.com/workspace.php?id=11103 Japan Earthquake 1923] – Pathé News *[http://dl.lib.brown.edu/kanto The Great Kanto Earthquake of 1923] – Brown University Library Center for Digital Scholarship *[http://english.ohmynews.com/articleview/article_view.asp?menu=c10400&no=320400&rel_no=1 The Great Kanto Earthquake Massacre] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110317165553/http://english.ohmynews.com/articleview/article_view.asp?menu=c10400&no=320400&rel_no=1 |date=2011-03-17 }} – OhmyNews *[http://www.check123.com/videos/9520-1923-great-kanto-earthquake-fire-tornado 1923 Great Kanto Earthquake – Fire Tornado – Video] | Check123 – Video encyclopedia [[Kategorija:Katastrofe leta 1923]] [[Kategorija:Potresi na Japonskem|Tokio]] [[Kategorija:Tokio]] [[Kategorija:Cunamiji]] 23nt88wqfghszs7a3pinipl7h634fv2 5736556 5736546 2022-08-19T12:27:29Z Ljuba brank 92351 /* Spomin */ wikitext text/x-wiki {{Infobox earthquake | title = Veliki potres v Kantoju (1923) | timestamp = 1923-09-01 02:58:35 | anss-url = iscgem911526 | isc-event = 911526 | image = Ryounkaku.jpg | image alt = | imagecaption = | map = 1923 Kanto earthquake intensity-2.png | map alt = | image name = | map2 = {{Location map+|Japan |relief=1|width=260|float=right|border=yes|caption=|places= {{Location map~|Japan|lat=19.6|long=139.812|mark=Bullseye1.png |marksize=40|position=top}} {{Location map~|Japan|lat=35.689|long=139.49|label=Tokio |position=right|mark=Green pog.svg}}}} | mapsize = | caption = Rjounkaku v Asakusi, ki je na koncu propadel | local-date = {{Start date|1923|9|1}} | local-time = 11:58:32 [[Japonski standardni čas|JST]] ([[UTC+09:00]]) | duration = 48 s<ref>{{cite journal |last1=Kobayashi|first1=Reiji|last2=Koketsu|first2=Kazuki|year=2005|title=Source process of the 1923 Kanto earthquake inferred from historical geodetic, teleseismic, and strong motion data|journal=Earth, Planets and Space|volume=57|issue=4|pages=261|doi=10.1186/BF03352562|bibcode=2005EP&S...57..261K|doi-access=free}}</ref> 4 min<ref>{{cite web|last=Panda|first=Rajaram|title=Japan Coping with a National Calamity|url=http://www.idsa.in/idsacomments/JapanCopingwithaNationalCalamity_rpanda_160311|publisher=Institute for Defence Studies and Analyses (IDSA)|location=Delhi|access-date=21 December 2011}}</ref> | magnitude = 7,9–8,2 {{M|w|link=y}}<ref>{{cite journal|last=Kanamori|first=Hiroo|year=1977|title=The energy release in great earthquakes|journal=J. Geophys. Res.|volume=82|issue=20|pages= 2981–2987|doi=10.1029/JB082i020p02981|bibcode=1977JGR....82.2981K|url=https://authors.library.caltech.edu/51386/1/jgr13796.pdf}}</ref><ref>{{cite web|last1=Namegaya|first1=Yuichi|last2=Satake|first2=Kenji|last3=Shishikura|first3=Masanobu|year=2011|title=Fault models of the 1703 Genroku and 1923 Taisho Kanto earthquakes inferred from coastal movements in the southern Kanto erea|url=https://www.gsj.jp/data/actfault-eq/h22seika/pdf/namegaya.pdf|access-date=27 September 2015}}</ref><ref>{{cite web|url= http://www.bousai.go.jp/kaigirep/chuobou/senmon/shutochokkajishinmodel/pdf/dansoumodel_01.pdf |title=首都直下地震モデル検討会 }} 首都直下のM7クラスの地震及び相模トラフ沿いのM8クラスの地震等の震源断層モデルと震度分布・津波高等に関する報告書</ref> | depth = 23 km | location = {{Coord|35|19.6|N|139|8.3|E|source:dewiki_region:JP-13_type:landmark|display=inline,title}}<ref>Usami, Tatsuo[[#Soran (2003)|『最新版 日本被害地震総覧』]] p272.</ref> | type = [[tektonski potres]] | countries affected = Japonska | damage = | intensity = 11 MMI <br /> <br /> 7 JMA | PGA = ~ 0,41 g <br> ~ 400 ''[[Gal_(enota)|gal]]'' | tsunami = Do 12 m<br>v Atami, Šizuoka, prefektura Šizuoka, južni [[Čubu]]<ref>{{cite web|last=Hatori|first=Tokutaro|title=Tsunami Behavior of the 1923 Kanto Earthquake at Atami and Hatsushima Island in Sagami Bay|url=http://repository.dl.itc.u-tokyo.ac.jp/dspace/handle/2261/12893|access-date=27 September 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150929224549/http://repository.dl.itc.u-tokyo.ac.jp/dspace/handle/2261/12893|archive-date=29 September 2015}}</ref> | landslide = da | aftershocks = 6 od 7,0 M ali več <ref>{{cite web|last=Takemura|first=Masayuki|year=1994|title=Aftershock Activities for Two Days after the 1923 Kanto Earthquake (M=7.9) Inferred from Seismograms at Gifu Observatory|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/zisin1948/46/4/46_4_439/_pdf|access-date=27 September 2015}}</ref> | casualties = 105.385–142.800 mrtvih<ref>{{cite journal|last1=Takemura|first1=Masayuki|last2=Moroi|first2=Takafumi|year=2004|title=Mortality Estimation by Causes of Death Due to the 1923 Kanto Earthquake|journal=Journal of Jaee|volume=4|issue=4|pages=21–45|doi=10.5610/jaee.4.4_21|doi-access=free}}</ref><ref>{{cite web|url=https://earthquake.usgs.gov/learn/today/index.php?month=9&day=1&submit=View+Date|title=Today in Earthquake History|access-date=15 April 2016}}</ref> | native_name = 関東大地震<br />関東大震災 | native_name_lang = ja | alt = Uničene trgovine, nanizane vzdolž ulice proti templju Sensō-dži v Asakusi, s sprehajajočimi ljudmi. Tako srednja vrata (na sredini) kot pagoda (levo, pozneje izgubljena) so prikazana stoječa. }} '''Veliki potres v Kantoju''' (関東大地震, ''Kantō dai-džišin''; ''Kantō ō-džšin'')<ref>{{cite book |last=Doboku Gakkai|url=https://www.worldcat.org/title/taisho-juninen-kanto-ojishin-shingai-chosa-hokoku-report-on-investigation-of-damagescaused-by-the-great-kanto-earthquake-1923/oclc/68327364|title=Taishô jûninen Kantô ôjishin, shingai chôsa hôkoku. (Report on investigation of damages caused by the great Kantô earthquake, 1923.)|date=0000|publisher=Doboku gakkai (Civil engineer Society)|location=Tokyo|language=Japanese|oclc=68327364}}</ref><ref>{{cite book |last1=田中|first1=哮義|url=https://www.worldcat.org/title/taisho-daishinsai-daikasai/oclc/852120700?lang=en|title=大正大震災大火災／関東大震災と帝都復興事業 (Taishō dai-shinsai/dai-kasai: Kantō Daishinsai to Teito fukkō jigyō)|last2=中村|first2=淸二|last3=Nakamura|first3=Seiji (narrated)|date=2013|publisher=Kodansha (大日本雄辯會講談社)|isbn=978-4-87733-759-9|editor-last=Tanaka|editor-first=Takeyoshi|language=Japanese|trans-title=Dai Nihon Yūbenkai Kōdansha hensan. Daijishin ni yoru daikasai / Rigaku Hakushi Nakamura Seiji jutsu. Kantō Daishinsai to Teito fukkō jigyō / Tanaka Takeyoshi hen, kaisetsu.|oclc=852120700}}</ref> je prizadel nižino Kanto na glavnem japonskem otoku [[Honšu]] ob 11:58:44 JST (02:58:44 UTC). ) v soboto, 1. septembra 1923. Različni podatki kažejo, da je potres trajal med štirimi in desetimi minutami.<ref name="James">{{cite web|last=James |first=Charles |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California, Berkeley |access-date=21 December 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archive-date=16 March 2007 }}</ref> Obsežne požarne nevihte in celo ognjeni vrtinec so povečali število smrtnih žrtev. Dokumentirani so bili državljanski nemiri po katastrofi (tj. pokol v Kantoju). [[Potres]] je imel [[Momentna magnitudna lestvica|magnitudo]] 7,9 na trenutni lestvici (Mw),<ref>{{cite web|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/world/most_destructive.php |title=Most Destructive Earthquakes|publisher=U.S. Geological Survey |access-date=2013-02-18 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091102112417/http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/world/most_destructive.php |archive-date=2009-11-02 }}</ref> z žariščem globoko pod otokom Izu Ōšima v zalivu Sagami. Vzrok je bil pretrganje dela [[konvergentna meja|konvergentne meje]], kjer se Filipinska morska plošča pogreza pod Ohotsko ploščo vzdolž črte [[tektonski jarek|tektonskega jarka]] Sagami.<ref name="Bakun">{{cite journal|last=Bakun|first=W.H.|year=2005|title=Magnitude and location of historical earthquakes in Japan and implications for the 1855 Ansei Edo earthquake|journal=Journal of Geophysical Research|volume=110|issue=B02304|pages=B02304|doi=10.1029/2004JB003329|url=http://sicarius.wr.usgs.gov/tokyo/submitted/Bakun_JGR_revised8Nov2004.pdf|bibcode=2005JGRB..110.2304B|doi-access=free}}</ref> Od leta 1960 je japonska vlada 1. september razglasila za dan preprečevanja nesreč (防災の日, ''Bōsai no hi'') ali dan v spomin in priprave na velike naravne nesreče, vključno s [[cunami]]jem in [[tajfun]]om.<ref>{{cite web |title=東京消防庁＜消防マメ知識＞＜消防雑学事典＞|trans-title=Tokyo Fire Department > Trivia around fire fighting|url=https://www.tfd.metro.tokyo.lg.jp/libr/qa/qa_59.htm|access-date=2021-07-17|website=tfd.metro.tokyo.lg.jp|publisher=Tokyo Fire Department|via=Sourced by Tokuo Fire Department, from "新 消防雑学事典" (Shin Shōbō Zatsugakujiten) 2nd ed., published by ''Tokyo Union of Fire Prevention Association'' (財)東京連合防火協会発行).}}</ref> Vaje in dogodki za promocijo znanja so osredotočeni na ta datum, kot tudi podelitve nagrad za zasluge.<ref>{{cite web |date=10 December 2012|title=「防災の日」の創設について：昭和前半期閣議決定等凡例 {{!}} 政治・法律・行政|trans-title=The Disaster Prevention Date designated : Cabinet decisions {{!}} Politics, lawmaking, and administration|url=https://rnavi.ndl.go.jp/politics/entry/bib01341.php|access-date=2021-07-17|website=rnavi.ndl.go.jp|publisher=[[National Diet Library]]|language=Ja|publication-date=17 June 1960}}</ref> == Potres == Kapitan ladje ''SS Dongola'' je poročal, da je bil zasidran v notranjem pristanišču Jokohame: {{blockquote|Ob 11.55 uri ladja se je začela močno tresti in vibrirati in ob pogledu proti obali je bilo videti, da se dogaja strašen potres, stavbe so se rušile na vse strani in v nekaj minutah ni bilo videti ničesar od oblakov prahu. Ko so ti odstranili, je bilo videti ogenj, ki se je širil v mnogih smereh in v pol ure je bilo vse mesto v plamenih.<ref>[http://www.poheritage.com/Upload/Mimsy/Media/factsheet/93060DONGOLA-1905pdf.pdf Ship Fact Sheet: Dongola]</ref>}} Ta potres je opustošil [[Tokio]], pristaniško mesto [[Jokohama]] in okoliške prefekture [[prefektura Čiba|Čiba]], [[prefektura Kanagava|Kanagava]] in [[prefektura Šizuoka| Šizuoka]] ter povzročil obsežno škodo po vsej regiji [[Kanto]]. Moč potresa je bila tako velika, da se je v [[Kamakura|Kamakuri]], več kot 60 km od epicentra, kip [[Kotoku-in| Velikega Bude]], ki tehta približno 121 ton, premaknil za skoraj 60 centimetrov. Ocenjenih je bilo približno 142.800 smrtnih žrtev, vključno s približno 40.000 pogrešanimi in domnevno mrtvimi. Po zaključnem poročilu japonskega gradbenega podjetja Kajima Kobori Research iz septembra 2004 je bilo v potresu leta 1923 potrjenih 105.385 smrtnih žrtev.<ref name="eas">{{cite web|url=http://www.eas.slu.edu/Earthquake_Center/1923EQ/|title=The 1923 Tokyo Earthquake|access-date=2007-02-22| archive-url= http://webarchive.loc.gov/all/20011109225525/http%3A//www%2Eeas%2Eslu%2Eedu/earthquake_center/1923eq/| archive-date= November 9, 2001 | url-status= dead}}</ref> Škoda zaradi te naravne nesreče je bila ena največjih, ki jih je utrpela cesarska Japonska. Leta 1960, ob 37. obletnici potresa, je vlada 1. september razglasila za letni »dan preprečevanja nesreč«. === Škoda in smrti === Ker se je potres zgodil, ko so ljudje kuhali obroke, so mnogi umrli zaradi velikih požarov, ki so izbruhnili. Požari so izbruhnili takoj po potresu.<ref>{{cite book |last1=Gulick |first1=Sidney L. |title=The Winning of the Far East: A Study of the Christian Movement in China, Korea, Japan |url=https://archive.org/details/winningoffareast00guli |date=1923 |publisher=George H. Doran Company |location=New York |page=[https://archive.org/details/winningoffareast00guli/page/15 15]}}</ref> Nekateri požari so se razvili v ognjene nevihte,<ref>{{cite web|url=http://www.greatkantoearthquake.com/earthquake.html|title=The Earthquake and Fires - The Great Kantō Earthquake.com|website=greatkantoearthquake.com}}</ref><ref>{{cite web|url=http://library.brown.edu/cds/kanto/ksmith.html|title=The Great Kanto Earthquake of 1923|website=library.brown.edu}}</ref> ki so zajele mesto. Veliko ljudi je umrlo, ko so njihova stopala obtičala na talečem se asfaltu. Največjo posamezno izgubo življenj je povzročil ognjeni vrtinec, ki je zajel Rikugun Hondžo Hifukušo (prej skladišče vojaških oblačil) v središču Tokia, kjer je bilo sežganih okoli 38.000 ljudi, potem ko so se tja zatekli po potresu. Potres je prekinil vodovode po vsem mestu, gašenje požarov pa je trajalo skoraj dva polna dneva do poznega jutra 3. septembra.<ref>{{cite book|title=Fire Following Earthquake|year=2005|publisher=ASCE, NFPA|location=Reston, Virginia|isbn=978-0-7844-0739-4|url=http://www.asce.org/Product.aspx?id=2147485909&productid=5362|editor-last=Scawthorn|editor2-last=Eidinger|editor3-last=Schiff|access-date=2012-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130928111244/http://www.asce.org/Product.aspx?id=2147485909&productid=5362|archive-date=2013-09-28|url-status=dead}}</ref> [[File:Desolation of Nihonbashi and Kanda after Kanto Earthquake.jpg|thumb|left|400x400px| Opustošenje Nihonbašija in Kande, videno s strehe stavbe Dai-iči Sogo]] Močan [[tajfun]] s središčem ob obali polotoka Noto v prefekturi Išikava je približno istočasno kot potres v [[Tokijski zaliv]] prinesel močan veter. Ti vetrovi so povzročili hitro širjenje požarov. Cesar in cesarica sta bivala v Nikku, ko je Tokio prizadel potres in nikoli nista bila v nevarnosti.<ref name="nyt1">{{cite news|url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=FB0F12FE3E5416738DDDAA0894D1405B838EF1D3|title=Yokohama is Practically Destroyed|newspaper=The New York Times|date= September 3, 1923}}</ref> Ameriški vršilec dolžnosti generalnega konzula Max David Kirjassoff in njegova žena Alice Josephine Ballantine Kirjassoff sta umrla v potresu. Sam konzulat je v poznejših požarih izgubil celotno svojo evidenco.<ref>"Brother Thinks Consul Kirjassoff May Be Alive"[https://catalog.archives.gov/id/79322859|item-id=79322859] September 6, 1923.</ref> Številne domove so zasuli ali odnesli [[zemeljski plaz|zemeljski plazovi]] v gorskih in hribovitih obalnih območjih v zahodni prefekturi Kanagava; umrlo okoli 800 ljudi. Rušeče se gorsko pobočje v vasi Nebukava, zahodno od Odavara, je celotno vas in potniški vlak, na katerem je bilo več kot 100 potnikov, skupaj z železniško postajo, potisnilo v morje. RMS ''Empress of Australia'' je bila na tem, da zapusti pristanišče Jokohama, ko je prizadel potres. Komaj je preživela in pomagala pri reševanju 2000 preživelih. V času nesreče je bila v pristanišču tudi linijska ladja P&O ''Dongola'', ki je rešila 505 ljudi in jih odpeljala v [[Kobe]].<ref>[http://www.poheritage.com/Upload/Mimsy/Media/factsheet/93060DONGOLA-1905pdf.pdf Ship Fact Sheet Dongola (1905)] at poheritage.com. Retrieved 9 May 2020</ref> [[File: Marunouchi after the Great Kanto Earthquake.JPG|thumb|Marunouči v plamenih]] [[Cunami]] z valovi, visokimi do 10 m, je v nekaj minutah zadel obalo zaliva Sagami, polotoka Bōsō, otoke Izu in vzhodno obalo polotoka Izu. Cunami je povzročil številne smrti, vključno s približno 100 ljudmi ob plaži Jui-ga-hama v Kamakuri in približno 50 ljudi na nasipu Enošima. Več kot 570.000 domov je bilo uničenih, tako da je po ocenah 1,9 milijona ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Evakuirane so z ladjo prepeljali iz Kantoja do mesta Kobe v [[Kansai]]ju. Ocenjuje se, da je škoda presegla milijardo ameriških dolarjev (ali približno 16 milijard dolarjev danes).<ref>{{cite news|url=https://www.newspapers.com/clip/46776002/the-miami-herald/|agency=Associated Press|title=Billion Dollars' Damage in Japan|date=September 26, 1923|newspaper=Miami Herald|page=1|access-date=March 16, 2020|via=Newspapers.com}} {{free access}}</ref> Bilo je 57 popotresnih sunkov. === Posledično nasilje === [[File:8-2earthquake-kanto.jpg|thumb|left| Etnični Korejci so bili po potresu pobiti.]] Etnični Korejci so bili po potresu pobiti.<ref>{{Cite news|url=http://english.hani.co.kr/arti/english_edition/e_international/601938.html|title=Collection of 1923 Japan earthquake massacre testimonies released|access-date=2018-04-21}}</ref> Ministrstvo za notranje zadeve je razglasilo vojno stanje in ukazalo vsem vodjem oddelkov policije, naj ohranitev reda in varnosti postane glavna prednostna naloga. Širile so se lažne govorice, da Korejci izkoriščajo katastrofo, izvajajo požige in rope ter da imajo v lasti bombe.<ref name="chosen">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Kokushi Daijiten |title=朝鮮人虐殺事件 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-08-11 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Korean Massacre Incident |oclc=683276033 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref> Protikorejsko razpoloženje je okrepil strah pred korejskim neodvisnim gibanjem. V zmedi po potresu je prišlo do množičnih umorov Korejcev s strani drhali v mestnem Tokiu in Jokohami, ki so jih spodbudile govorice o uporih in sabotažah.<ref>{{harvnb|Hammer|2006|pp=149–170}}</ref> Vlada je poročala, da so mafije v Tokiu in Jokohami v prvem tednu septembra ubile 231 Korejcev. Neodvisna poročila pravijo, da je bilo število mrtvih veliko višje, od 6000 do 10.000.<ref>{{cite web|last=Neff |first=Robert |title=The Great Kanto Earthquake Massacre |url=http://english.ohmynews.com/articleview/article_view.asp?at_code=363496 |access-date=29 August 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202222256/https://english.ohmynews.com/articleview/article_view.asp?at_code=363496 |archive-date=2 December 2013 }}</ref> Nekateri časopisi so govorice poročali kot dejstva, vključno z obtožbo, da so Korejci zastrupljali vodnjake. Številni požari in motna voda iz vodnjakov, malo znani učinek močnega potresa, so potrjevali govorice prestrašenih preživelih, ki so živeli sredi ruševin. Skupine vigilantov so v mestih postavljale cestne zapore in civiliste s šibo preizkušale za domnevno Japonce s korejskim naglasom: tiste, ki niso uspeli, so deportirale, pretepale ali ubijale. Vojska in policijsko osebje sta sodelovali pri ubojih na nekaterih območjih. Od 3000 Korejcev, ki so jih aretirali v bazi vojaškega konjeniškega polka v Narašinu v prefekturi Čiba, jih je bilo 10 % ubitih v bazi ali potem, ko so jih izpustili v bližnje vasi. Še več, enako usodo je doletelo vsakogar, ki je bil pomotoma identificiran kot Korejec, kot so Kitajci, Rjukjuanci in Japonci, ki govorijo nekatera regionalna narečja. Približno 700 Kitajcev, večinoma iz Vendžouja, je bilo ubitih.<ref>{{cite web|date=2008-05-27|title=日本１９２３年关东大地震 在日朝鲜人和华工为何地震后惨遭屠杀|publisher=Elite Reference|url=http://qnck.cyol.com/content/2008-05/27/content_2199196.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20080625005914/http://qnck.cyol.com/content/2008-05/27/content_2199196.htm|archive-date=2008-06-25|access-date=2008-06-25}}</ref> Spomenik v spomin na to je bil zgrajen leta 1993 v Vendžouju. [[File:Metropolitan Police Office after Kanto Earthquake.jpg|right|thumb| Metropolitanska policijska uprava gori v Marunoučiju blizu parka Hibija]] V odgovor je vlada pozvala japonsko vojsko in policijo, naj zaščitita Korejce; 23.715 Korejcev je bilo nameščenih v zaščitni pripor po vsej Japonski, 12.000 samo v Tokiu.<ref name="kamado">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Kokushi Daijiten |title=亀戸事件 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-08-11 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Kameido Incident |oclc=683276033 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref> Šef policije mesta Curumi (ali Kavasaki po nekaterih poročilih) naj bi javno pil vodo iz vodnjaka, da bi ovrgel govorice, da so Korejci zastrupljali vodnjake. V nekaterih mestih so celo policijske postaje, v katere so pobegnili Korejci, napadli drhal, medtem ko so v drugih soseskah civilisti ukrepali, da bi jih zaščitili. Vojska je razdelila letake, ki so zanikali govorice in prebivalce svarili pred napadi na Korejce, toda v mnogih primerih se je dejavnost nadzora ustavila šele zaradi operacij vojske proti temu. V več dokumentiranih primerih so pri ubojih sodelovali vojaki in policisti, v drugih primerih pa so oblasti skupine Korejcev predale lokalnim stražarjem, ki so jih ubili.<ref>{{cite AV media|people=Choongkong Oh (Director)|year=1986 | title=払い下げられた朝鮮人-関東大震災と習志野収容所 | trans-title = The Disposed-of Koreans: The Great Kanto Earthquake and Camp Narashino | medium=Motion picture}}</ref> Sredi mafijskega nasilja nad Korejci v regiji Kanto sta regionalna policija in cesarska vojska uporabili pretvezo državljanskih nemirov za likvidacijo političnih disidentov. Socialiste, kot je Hirasava Keišiči [ja] (平澤計七), anarhiste, kot sta Sakae Ōsugi in Noe Itō, in vodjo kitajske skupnosti Ō Kiten [ja] (王希天), sta ugrabila in ubila lokalna policija in cesarska vojska, ki sta je trdil, da nameravajo radikalci izkoristiti krizo kot priložnost za strmoglavljenje japonske vlade.<ref>Mikiso Hane, ''Reflections on the Way to the Gallows: Rebel Women in Prewar Japan'', University of California Press, Berkeley, 1988, p.176 (Hane references the memoirs of Japanese socialist Tanno Setsu)</ref> Režiser Čongkong Oh je posnel dva dokumentarna filma o pogromu: ''Hidden Scars'': ''The Massacre of Koreans from the Arakawa River Bank to Shitamachi in Tokyo'' (1983) in ''The Disposed-of Koreans: The Great Kanto Earthquake and Camp Narashino'' (1986). Večinoma so sestavljeni iz intervjujev s preživelimi, pričami in storilci. Na Japonskem vse od takrat poudarjajo pomen pridobivanja in zagotavljanja natančnih informacij po naravnih nesrečah. Literatura o pripravah na potres v sodobni Japonski državljane skoraj vedno usmerja, naj imajo pri sebi prenosni radio in ga uporabljajo za poslušanje zanesljivih informacij ter naj jih ne zavedejo govorice v primeru velikega potresa. == Posledice == [[File:Kanto-daishinsai.jpg|left|thumb| Pogled na uničenje v Jokohami]] Po uničujočem potresu so nekateri v vladi razmišljali o možnosti, da bi prestolnico preselili drugam. Razpravljali so celo o predlaganih lokacijah za novo prestolnico. Japonski komentatorji so katastrofo razumeli kot dejanje božje kazni, da bi Japonce opomnili zaradi njihovega egocentričnega, nemoralnega in ekstravagantnega načina življenja. Dolgoročno je bil odgovor na katastrofo močan občutek, da je Japonska dobila neprimerljivo priložnost za obnovo mesta in japonskih vrednot. Pri obnovi mesta, naroda in Japoncev je potres spodbudil kulturo katastrofe in obnove, ki je okrepila diskurze o moralni degeneraciji in nacionalni prenovi na medvojnem Japonskem.<ref>J. Charles Schenck, "The Great Kanto Earthquake and the Culture of Catastrophe and Reconstruction in 1920s Japan", ''Journal of Japanese Studies'' (2008) 34:2 pp&nbsp;295–331. [http://muse.jhu.edu/journals/journal_of_japanese_studies/v034/34.2.schencking.html online in project MUSE]</ref> Po potresu je Gotō Šinpei organiziral načrt obnove Tokia s sodobnimi mrežami cest, vlakov in javnih storitev. Parki so bili postavljeni po vsem Tokiu kot zatočišča, javne stavbe pa so bile zgrajene po strožjih standardih kot zasebne stavbe za namestitev beguncev. Izbruh druge svetovne vojne in kasnejše uničenje sta močno omejila vire. [[File:Memorial Service for foreigners who died at the earthquake.jpg|thumb| Spominska slovesnost za tujce, umrle v potresu: ženska, ki kadi, je žena italijanskega veleposlanika na Japonskem. Prizorišče je Zōdžō-dži v parku Šiba.]] [[Frank Lloyd Wright]] je dobil zasluge za načrtovanje hotela ''Imperial'' v Tokiu, da je vzdržal potres, čeprav je bila stavba zaradi sunka dejansko poškodovana, a je stala. Uničenje ameriške ambasade je povzročilo, da je veleposlanik Cyrus Woods veleposlaništvo preselil v hotel. Wrightova struktura je zdržala pričakovane potresne obremenitve in hotel je ostal v uporabi do leta 1968. Inovativna zasnova, uporabljena za gradnjo hotela ''Imperial'' in njegova strukturna moč sta navdihnila ustvarjanje priljubljene igrače ''Lincoln Logs''.<ref>{{cite web |url=https://www.history.com/news/the-birth-of-lincoln-logs|title=The Birth of Lincoln Logs|last=Klein|first=Christopher|website=HISTORY|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref> Nedokončana bojna križarka ''Amagi'' je bila v suhem doku, kjer so jo predelali v letalonosilko v ''Jokosuki'' v skladu z washingtonsko pomorsko pogodbo iz leta 1922. Potres je nepopravljivo poškodoval trup ladje, zaradi česar so jo dali na razrez, nedokončano hitro bojno ladjo ''Kaga'' pa so spremenili v letalonosilko na svojem mestu. [[File: Clouds of conflagration caused by Great Kanto earthquake.JPG|thumb| Ognjeni oblaki nad Kantojem]] V nasprotju z [[London]]om, kjer je [[tifus]] vztrajno upadal od leta 1870, je stopnja v Tokiu ostala visoka, bolj v stanovanjskih severnih in zahodnih okrožjih višjega razreda kot v gosto poseljenem vzhodnem okrožju delavskega razreda. Razlaga je upad odlaganja odpadkov, ki je postal še posebej resen v severnem in zahodnem okrožju, ko so zaradi urbanizacije propadli tradicionalni načini odlaganja odpadkov. Potres leta 1923 je povzročil rekordno visoko obolevnost zaradi nehigienskih razmer, ki so sledile potresu, in spodbudil vzpostavitev ukrepov proti tifusu in gradnjo mestne infrastrukture.<ref>{{cite journal | last1 = Nagashima | first1 = Takeshi | year = 2004 | title = Sewage Disposal and Typhoid Fever: the Case of Tokyo 1912–1940 | journal = Annales de Démographie Historique | volume = 2 | issue = 1| pages = 105–117 | doi = 10.3917/adh.108.0105 }}</ref> ''Katastrofa Honda Point'' na zahodni obali ZDA, v kateri je nasedlo sedem rušilcev ameriške mornarice in izgubilo 23 življenj, je bila pripisana navigacijskim napakam, ki so jih povzročili nenavadni tokovi, ki so jih povzročili potres na Japonskem.<ref>{{citation|publisher=Naval History and Heritage Command, U.S. Department of the Navy|year=2002|title=Honda Point Disaster, 8 September 1923|url=http://www.history.navy.mil/library/online/honda.htm|access-date=24 May 2014|archive-date=8 November 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131108032918/http://www.history.navy.mil/library/online/honda.htm|url-status=dead}}</ref> == Spomin == Od leta 1960 je vsak 1. september določen kot dan preprečevanja nesreč v spomin na potres in ljudi opomni na pomen pripravljenosti, saj sta avgusta in septembra vrhunec sezone tajfunov. Šole ter javne in zasebne organizacije gostijo vaje ob nesrečah. Tokio je v bližini prelomne cone pod polotokom Izu, ki v povprečju povzroči močan potres približno enkrat na 70 let, prav tako je v bližini tektonskega jarka Sagami, velikega subdukcijskega območja, ki lahko povzroči močne potrese. Vsako leto na ta datum se šole po vsej Japonski z trenutkom molka počastijo v spomin na izgubljena življenja točno v času potresa. Nekateri diskretni spomeniki so v parku Jokoamičo v okraju Sumida, na mestu odprtega prostora, kjer je po ocenah en sam ognjeni vrtinec ubil 38.000 ljudi. V parku je spominska dvorana/muzej v budističnem slogu, spominski zvon, ki so ga darovali tajvanski budisti, spomenik žrtvam zračnih napadov na Tokio iz druge svetovne vojne in spomenik korejskim žrtvam pobojev vigilantov. == V popularni kulturi == === V literaturi in grafiki === V zgodovinskem fantastičnem romanu ''Teito Monogatari'' (Hiroši Aramata) je podana nadnaravna razlaga vzroka potresa v Velikem Kantoju, ki jo povezuje z načeli [[feng šuj]]a. V romanu Jasunarija Kavabate iz leta 1930 ''Škrlatna tolpa Asakusa'' ( (浅草紅, ''Asakusa Kurenaidan'') se več poglavij ukvarja s potresom v Velikem Kantoju. V enem od prizorov v knjigi,'' Japan Sinks'' (avtor Sakjo Komacu), zaradi hitrega podrivanja pacifiške in evrazijske plošče jarek Sagami poči v potresu z magnitudo 8,5 in ubije več milijonov ljudi v Tokiu in drugih območjih, povzročajo velike cunamije in povzročajo velike požarne nevihte. V filmski priredbi ''Japan Sinks, Nihon Činbocu'', Sagami Trough poči v močnem potresu, imenovanem »Drugi veliki potres Kanto«. V ''mangi'' (komični) priredbi ''Japan Sinks'' je drugi potres Kantō ubil več kot pet milijonov. V romanu Pačinko in TV-priredbi Min Jin Lee mladi Hansu pobegne iz Jokohame z očetovim nekdanjim delodajalcem Jakuzo, Rjoič, pred velikim potresom Kantō. V romanu Oswalda Wynda ''The Ginger Tree'' Mary Mackenzie preživi potres in pozneje ustanovi svoje podjetje za oblikovanje oblačil v eni redkih stavb, ki so ostale obstoječe po potresu. === V filmu ali animaciji === Incident po potresu v Velikem Kantu je ponovno ustvarjen v filmu ''After Life'' iz leta 1998, v japonščini znanem kot ''Wandafuru Raifu'' (ali ''Čudovito življenje''). V režiji Hirokazuja Kore-ede se dogajanje odvija na vmesni postaji za tiste, ki so pravkar umrli. Novopokojni bodo svoj najlepši spomin odnesli s seboj v onostranstvo. Eden od novopečenih se spominja, da je bil po potresu v gozdu. Michijo Akaišijev ''džosei manga'' (ženski strip) ''Akacuki no Aria'' opisuje potres v 8. zvezku. Več krajev, ki jih obiskuje protagonistka Aria Kanbara, kot sta njen internat in hiša bogatega klana Nišimikado, katerega nezakonska članica je, postanejo zatočišča za ranjene in brezdomce. Arijino rojstno mamo hudo poškodujejo ruševine in kasneje umre, kar sproži podzaplet o Arijini lastni dediščini. V ''josei mangi'' ''Fušigi Jûgi Bjakko Senki'' Juuja Vataseja iz leta 2017 junakinja Suzuno Osugi takoj po potresu prvič vstopi v vesolje štirih bogov: njen oče Takao, ki umira zaradi poškodb, ki jih je utrpel, ko se je družinska hiša usodno zrušila nanj in Suzunova mati Tamajo, ji to naroči, da bo preživela katastrofo in njene posledice. Po kratkem času tam jo pošljejo nazaj v že uničeni Tokio, kjer jo skupaj z njeno skorajšnjo ljubezen Seidži Horie in dvema mladima fantoma Hideo in Keniči sprejme prijatelj pokojnega Takaoa, dr. Oikava. ''Manga''Vakija Jamata ''Haikara-san ga Tōru'' dejansko doseže svoj vrhunec po potresu v Velikem Kantoju – ki se zgodi tik pred poroko glavne ženske vloge Benio Hanamure in njena druga ljubezen Tousei. Benio komaj preživi, ko krščanska cerkev, v kateri se je poročila, propade, nato pa najde svojo dolgo izgubljeno ljubezen Šinobuja, čigar druga ljubezen je Larisa med žrtvami; spet se zberejo in Tousei jim to dovoli. V ''josei mangi'' Makiko Hirata in [[anime]]ju ''Kasei Jakjoku'' se zgodba konča nekaj časa po potresu, kot posledica glavnega ljubezenskega trikotnika med plemkinjo Akiko Hašou, njenim ljubimcem Taka Itoujem in Akikino osebno služkinjo Saro Učida. Potres se zgodi ravno v trenutku, ko je napovedana poroka med Akiko in njenim zaročencem Kijosujem Saionjijem. Sara je na ulici, Taka pa odpelje Sarinega brata Juničirouja v bolnišnico, potem ko je bil poškodovan v incidentu, povezanem z jakuzami. Hašoujev dvorec je uničen, kar privede do čustvenega spopada med Akiko in Saionjijem; medtem je tudi Sarina skromna hiša v predmestju uničena, njena in Juničiroujeva mati pa umreta zaradi poškodb, ki jih je utrpela v potresu.[55] Nemi film Mauricea Tourneurja iz leta 1924 ''Torment'' ima v zapletu potres v Jokohami in v filmu uporablja posnetke potresa v Kantō. V animirani seriji, ''Tokio z magnitudo 8,0'', jarek Sagami poći v potresu z magnitudo 8,0, ki je v Tokiu ubil več kot 200.000 ljudi, povzročil poplave in požare ter ogrožal glavnega junaka. Go Nagaijeva ''manga'' ''Violence Jack'' je postavljena v scenarij, v katerem ogromen potres, imenovan »The Great Kanto Hellquake«, ki spominja na potres leta 1923, opustoši Tokio in loči regijo Kanto od preostale Japonske ter jo odseka od zunanji svet. V animiranem filmu režiserja Hajaa Mijazakija ''The Wind Rises'' iz leta 2013 glavni junak Džiro Horikoši potuje z vlakom v Tokio na študij inženirstva. Na poti leta 1923 pride do potresa, ki poškoduje vlak in povzroči velik požar v mestu. Del zgodbe v različicah anime in mange Taišo Otome Fairj Tale (avtor Sana Kirioka) se je zgodil med potresom. Takrat je bil Juzuki v Tokiu na obisku pri prijatelju, zaradi česar je Tamahiko skrbelo in ji je sledil v Tokio. == Sklici == {{sklici|2}} ==Reference in druga literatura== {{refbegin}} * Aldrich, Daniel P. "Social, not physical, infrastructure: the critical role of civil society after the 1923 Tokyo earthquake." ''Disasters'' 36.3 (2012): 398–419 [http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.660.7977&rep=rep1&type=pdf online]. * {{cite journal | last = Borland | first = Janet | title = Capitalising on catastrophe: reinvigorating the Japanese state with moral values through education following the 1923 Great Kantō Earthquake | journal = Modern Asian Studies | volume = 40 | issue = 4 | pages = 875–907 | doi = 10.1017/S0026749X06002010 | jstor = 3876637 | date = October 2006 | s2cid = 145241763 }} * {{cite journal | last = Borland | first = Janet | title = Stories of ideal Japanese subjects from the great Kantō earthquake of 1923 | journal = Japanese Studies| volume = 25 | issue = 1 | pages = 21–34 | doi = 10.1080/10371390500067645 | date = May 2005 | s2cid = 145063880 }} * Borland, Janet. "Voices of vulnerability and resilience: children and their recollections in post-earthquake Tokyo." ''Japanese Studies'' 36.3 (2016): 299–317. * Clancey, Gregory. "The Changing Character of Disaster Victimhood: Evidence from Japan's 'Great Earthquakes'." ''Critical Asian Studies'' 48.3 (2016): 356–379. * {{cite book | last = Clancey | first = Gregory | title = Earthquake nation: the cultural politics of Japanese Seismicity | publisher = University of California Press | location = Berkeley | year = 2006 | isbn = 9780520246072 }} * {{cite book |last=Gulick |first=Sidney L. |date=1923 |title=The Winning of the Far East: A Study of the Christian Movement in China, Korea, and Japan |chapter-url=https://archive.org/details/winningoffareast00guli |publisher=George H. Doran Company |chapter=The Great Earthquake and Fire in Japan: An Interpretation }} * {{Citation | last = Hammer | first = Joshua | title = Yokohama burning: the deadly 1923 earthquake and fire that helped forge the path to World War II | publisher = Simon & Schuster | year = 2006 | isbn = 9780743264655 | url = https://archive.org/details/yokohamaburningd00hamm }} * {{Cite news | last = Helibrun | first = Jacob | title = Aftershocks | work = The New York Times | url = https://www.nytimes.com/2006/09/17/books/review/Heilbrunn.t.html | date = September 17, 2006 }} * Hunter, Janet. "'Extreme confusion and disorder'? the Japanese economy in the Great Kantō earthquake of 1923." ''Journal of Asian Studies'' (2014): 753–773 [http://eprints.lse.ac.uk/57693/1/Hunter_Extreme%20Confusion.pdf online]. * Hunter, Janet, and Kota Ogasawara. "Price shocks in regional markets: Japan's Great Kantō Earthquake of 1923." ''Economic History Review'' 72.4 (2019): 1335–1362. * {{cite journal | last = Lee | first = Eun-gyong | title = The Great Kantō Earthquake and "life-rationalization" by modern Japanese women | journal = Asian Journal of Women's Studies | volume = 21 | issue = 1 | pages = 2–18 | doi = 10.1080/12259276.2015.1029230 | date = January 2015 | s2cid = 143301950 }} * {{cite journal | last1 = Nyst | first1 = M. | last2 = Nishimura | first2 = T. | last3 = Pollitz | first3 = F. F. | last4 = Thatcher | first4 = W. | title = The 1923 Kantō earthquake reevaluated using a newly augmented geodetic data set | journal = Journal of Geophysical Research | volume = 111 | issue = B11306 | doi = 10.1029/2005JB003628 | date = November 2006 | pages = n/a |bibcode = 2006JGRB..11111306N | doi-access = free }} [http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1029/2005JB003628/pdf Pdf.] * {{cite book | last1 = Scawthorn | first1 = Charles | last2 = Eidinger | first2 = John M. | last3 = Schiff | first3 = Anshel J. | title = Fire following earthquake | publisher = American Society of Civil Engineers | location = Reston, Virginia | year = 2006 | isbn = 9780784407394 }} * {{cite journal | last = Schencking | first = J. Charles | title = The Great Kantō Earthquake and the culture of catastrophe and reconstruction in 1920s Japan | journal = Journal of Japanese Studies | volume = 34 | issue = 2 | pages = 295–331 | doi = 10.1353/jjs.0.0021 | date = Summer 2008 | s2cid = 146673960 }} * Weisenfeld, Gennifer. ''Imaging Disaster: Tokyo and the visual culture of Japan's Great Earthquake of 1923'' (Univ of California Press, 2012). {{refend}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|1923 Great Kantō earthquake}} *[http://www.greatkantoearthquake.com/ The Great Kantō earthquake of 1923] – Great Kanto Earthquake.com *[http://www.japan-guide.com/a/earthquake/ Great Kanto Earthquake 1923] – Photographs by August Kengelbacher *[http://www.britishpathe.com/workspace.php?id=11103 Japan Earthquake 1923] – Pathé News *[http://dl.lib.brown.edu/kanto The Great Kanto Earthquake of 1923] – Brown University Library Center for Digital Scholarship *[http://english.ohmynews.com/articleview/article_view.asp?menu=c10400&no=320400&rel_no=1 The Great Kanto Earthquake Massacre] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110317165553/http://english.ohmynews.com/articleview/article_view.asp?menu=c10400&no=320400&rel_no=1 |date=2011-03-17 }} – OhmyNews *[http://www.check123.com/videos/9520-1923-great-kanto-earthquake-fire-tornado 1923 Great Kanto Earthquake – Fire Tornado – Video] | Check123 – Video encyclopedia [[Kategorija:Katastrofe leta 1923]] [[Kategorija:Potresi na Japonskem|Tokio]] [[Kategorija:Tokio]] [[Kategorija:Cunamiji]] giha4pkbe0xyeqi91q34h4dcp87y0co 3 522485 5736547 2022-08-19T12:12:10Z A09 188929 ! wikitext text/x-wiki <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = warning | image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]] | text = '''Ta {{#if: 1 | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!''' ---- Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: |, kot ste to počeli na strani [[:{{{1}}}|{{{1}}}]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. ---- {{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px" {{!}}- {{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika'''] {{!}}- {{!}}} }} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:12, 19. avgust 2022 (CEST) 8fbygdlznl8jple21r77xml0zlyixng 3 522486 5736551 2022-08-19T12:13:38Z Upwinxp 126544 ! wikitext text/x-wiki <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = warning | image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]] | text = '''Ta {{#if: 1 | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!''' ---- Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: |, kot ste to počeli na strani [[:{{{1}}}|{{{1}}}]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. ---- {{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px" {{!}}- {{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika'''] {{!}}- {{!}}} }} dyfraaby0tzdg63pfo2z5s4ngr6iufp 0 522487 5736569 2022-08-19T13:29:18Z Romanm 13 preusmeritev na [[Hrvaška pomlad]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Hrvaška pomlad]] 6jiqfsdxntr989fqy1dfqcel57mhgkl 1 522488 5736570 2022-08-19T13:30:34Z Romanm 13 /* Naslov članka */ nov razdelek wikitext text/x-wiki == Naslov članka == Svoj čas so bili ti dogodki bolj znani pod imenom [[maspok]]. Kdaj se je začel uporabljati izraz [[hrvaška pomlad]] in ali je ta izraz danes res bolj razširjen? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:30, 19. avgust 2022 (CEST) 1z2pkty4woz3vff65k9yep9ouvdgipq 5736578 5736570 2022-08-19T13:59:31Z GeographieMan 179499 /* Naslov članka */ Odgovor wikitext text/x-wiki == Naslov članka == Svoj čas so bili ti dogodki bolj znani pod imenom [[maspok]]. Kdaj se je začel uporabljati izraz [[hrvaška pomlad]] in ali je ta izraz danes res bolj razširjen? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:30, 19. avgust 2022 (CEST) :Gigafida 2.0 najde [https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?Query=Hrva%C5%A1ka+pomlad 110 zadetkov] na "hrvaška pomlad" in [https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?Query=Maspok 47 zadetkov] na "maspok". Iz tega je razvidno, da je izraz hrvaška pomlad bolj razširjen. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 15:59, 19. avgust 2022 (CEST) 3r40keszuzh8z6delqrzbjllggp1dyg 0 522489 5736584 2022-08-19T14:11:07Z Octopus 13285 Nova stran z vsebino: '''Goplani''' ([[poljsko]] Goplanie, [[latinsko]] Glopeani) so bili [[Slovani|zahodnoslovansko]] pleme, naseljeno v osrednjem delu [[Kujavija|Kujavije]] s središčem verjetno v Kruszwici.<ref>{{cite journal|author-last=Tyszkiewicz|author-first=Wiesława|journal=Geographia Polonica |title=Problèmes agricoles de la Cujavie et du Pays de Chełmno |url=http://rcin.org.pl/igipz/Content/4229/Wa51_13448_r1974-t29_Geogr-Polonica.pdf#page=403|date=1974|publisher=Polish Scien... wikitext text/x-wiki '''Goplani''' ([[poljsko]] Goplanie, [[latinsko]] Glopeani) so bili [[Slovani|zahodnoslovansko]] pleme, naseljeno v osrednjem delu [[Kujavija|Kujavije]] s središčem verjetno v Kruszwici.<ref>{{cite journal|author-last=Tyszkiewicz|author-first=Wiesława|journal=Geographia Polonica |title=Problèmes agricoles de la Cujavie et du Pays de Chełmno |url=http://rcin.org.pl/igipz/Content/4229/Wa51_13448_r1974-t29_Geogr-Polonica.pdf#page=403|date=1974|publisher=Polish Scientific Publishers |quote= |language=French|volume=29|pages=399-418}}</ref> Ime so dobili verjetno po jezeru Gopło. Okoli jezera so odkrili veliko ostankov majhnih trdnjav.<ref>Kmietowicz, Frank A. (1976). Ancient Slavs. Worzalla Publishing Company. str. 239.</ref> Goplane so v 10. stoletju absorbirali [[Zahodni Poljani|Poljani]]. ==Sklica== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zahodni Slovani]] f0v6bs9d2ioe9nlmngc9byglqk20g4u 5736588 5736584 2022-08-19T14:17:13Z Octopus 13285 slog wikitext text/x-wiki '''Goplani''' ([[poljsko]] Goplanie, [[latinsko]] Glopeani) so bili [[Slovani|zahodnoslovansko]] pleme, naseljeno v osrednjem delu [[Kujavija|Kujavije]] s središčem verjetno v Kruszwici.<ref>{{cite journal|author-last=Tyszkiewicz|author-first=Wiesława|journal=Geographia Polonica |title=Problèmes agricoles de la Cujavie et du Pays de Chełmno |url=http://rcin.org.pl/igipz/Content/4229/Wa51_13448_r1974-t29_Geogr-Polonica.pdf#page=403|date=1974|publisher=Polish Scientific Publishers |quote= |language=francosko|volume=29|pages=399-418}}</ref> Ime so dobili verjetno po jezeru Gopło. Okoli jezera so odkrili veliko ostankov majhnih trdnjav.<ref>Kmietowicz, Frank A. (1976). Ancient Slavs. Worzalla Publishing Company. str. 239.</ref> Goplane so v 10. stoletju absorbirali [[Zahodni Poljani|Poljani]]. ==Sklica== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zahodni Slovani]] alzm93r25vn42hc1f210l7bovew0bhl 5736605 5736588 2022-08-19T14:53:21Z Octopus 13285 nadaljevanje wikitext text/x-wiki '''Goplani''' ([[poljsko]] Goplanie, [[latinsko]] Glopeani) so bili [[Slovani|zahodnoslovansko]] pleme, naseljeno v osrednjem delu [[Kujavija|Kujavije]] s središčem verjetno v Kruszwici.<ref>{{cite journal|author-last=Tyszkiewicz|author-first=Wiesława|journal=Geographia Polonica |title=Problèmes agricoles de la Cujavie et du Pays de Chełmno |url=http://rcin.org.pl/igipz/Content/4229/Wa51_13448_r1974-t29_Geogr-Polonica.pdf#page=403|date=1974|publisher=Polish Scientific Publishers |quote= |language=francosko|volume=29|pages=399-418}}</ref> Ime so dobili verjetno po jezeru Gopło. Okoli jezera so odkrili veliko ostankov majhnih trdnjav.<ref>Kmietowicz, Frank A. (1976). Ancient Slavs. Worzalla Publishing Company. str. 239.</ref> Goplane so v 10. stoletju absorbirali [[Zahodni Poljani|Poljani]]. ==Bavarska kronika== Srednjeveška kronika trdi, da so Goplanie imeli 400 gord (utrjena lesena naselbina), in bili zato verjetno glavni na tem ozemlju. Arheološke raziskave v Kruszwici niso uspele odkriti trdnjave, čeprav najišče kaže na prisotnost večje naselbine. Možno rešitev je predlagal Gerard Labuda, ki je domneval, da so bili Goplanie Poljani ali del Poljanov, katerih glavno središče je bilo [[Gniezno]]. Kronika ne navaja ozemlja plemena, vendar je iz seznama sosednjih plemen in njihovih znanih lokacij mogoče sklepati, kje so živeli. Med plemeni so omenjeni Osterabtrezi, ki so prepoznani kot vzhodni [[Obodriti]], Miloksi, Fesnuzi, Tadesi, Glopeani, Zuireani in Busani, prepoznani kot Bužani ob reki [[Bug]]. Položaj Goplanov na seznamu nakazuje, da so morda živeli na [[Pomorjansko|Pomorjanskem]], v [[Velikopoljska|Velikopoljski]] ali [[Mazovija|Mazoviji]]. ==Sklica== {{sklici|2}} ==Vir== {{refbegin|2}} * Kmietowicz, Frank A. (1976). ''Ancient Slavs''. Worzalla Publishing Company. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zahodni Slovani]] oj7i1d1c19o264flrfasackc7iwhkee 5737510 5736605 2022-08-20T08:36:29Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki '''Goplani''' ([[poljsko]] Goplanie, [[latinsko]] Glopeani) so bili [[Slovani|zahodnoslovansko]] pleme, naseljeno v osrednjem delu [[Kujavija|Kujavije]] s središčem verjetno v Kruszwici.<ref>{{cite journal|author-last=Tyszkiewicz|author-first=Wiesława|journal=Geographia Polonica |title=Problèmes agricoles de la Cujavie et du Pays de Chełmno |url=http://rcin.org.pl/igipz/Content/4229/Wa51_13448_r1974-t29_Geogr-Polonica.pdf#page=403|date=1974|publisher=Polish Scientific Publishers |quote= |language=francosko|volume=29|pages=399-418}}</ref> Ime so dobili verjetno po jezeru Gopło. Okoli jezera so odkrili veliko ostankov majhnih trdnjav.<ref>Kmietowicz, Frank A. (1976). Ancient Slavs. Worzalla Publishing Company. str. 239.</ref> Goplane so v 10. stoletju absorbirali [[Zahodni Poljani|Poljani]]. ==Bavarska kronika== Srednjeveška kronika trdi, da so Goplanie imeli 400 gord (utrjena lesena naselbina) in bili zato verjetno glavni na tem ozemlju. Arheološke raziskave v Kruszwici niso uspele odkriti trdnjave, čeprav najdišče kaže na prisotnost večje naselbine. Možno rešitev je predlagal Gerard Labuda, ki je domneval, da so bili Goplanie Poljani ali del Poljanov, katerih glavno središče je bilo [[Gniezno]]. Kronika ne navaja ozemlja plemena, vendar je iz seznama sosednjih plemen in njihovih znanih lokacij mogoče sklepati, kje so živeli. Med plemeni so omenjeni Osterabtrezi, ki so prepoznani kot vzhodni [[Obodriti]], Miloksi, Fesnuzi, Tadesi, Glopeani, Zuireani in Busani, prepoznani kot Bužani ob reki [[Bug]]. Položaj Goplanov na seznamu nakazuje, da so morda živeli na [[Pomorjansko|Pomorjanskem]], v [[Velikopoljska|Velikopoljski]] ali [[Mazovija|Mazoviji]]. ==Sklica== {{sklici|2}} ==Vir== {{refbegin|2}} * Kmietowicz, Frank A. (1976). ''Ancient Slavs''. Worzalla Publishing Company. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zahodni Slovani]] axu0ze9knblbnomvzfqcr1zvmswmpsr 828 522490 5736587 2022-08-19T14:16:57Z A09 188929 n Scribunto text/plain return { name = 'Kärnten', top = 47.16, bottom = 46.27, left = 12.60, right = 15.12, image = 'Austria Carinthia location map.svg', image1 = 'Austria Carinthia relief location map.svg' } km8jp7ol1mrbowszvrwggycu0mue93q 828 522491 5736589 2022-08-19T14:17:41Z A09 188929 n wikitext text/x-wiki <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{Module:Location map/data/doc|image=[[File:Austria Carinthia location map.svg|thumb|250px|Map of Carinthia]] |examples= }} <includeonly>{{#ifeq:{{SUBPAGENAME}}|sandbox | | <!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidata --> [[Category:Austria location map modules|Carinthia]] }}</includeonly> 9uli86rzlze11dqfmn5zzsb5d3rh49i 5736591 5736589 2022-08-19T14:19:18Z A09 188929 pp wikitext text/x-wiki <!-- Categories go at the bottom of this page and interwikis go in Wikidata. --> == Uporaba == Ta modul uporabljajo predloge {{tl|Lokacijska karta}}, {{tl|Lokacijska karta+}}, {{tl|Lokacijska karta~}} in {{tl|Lokacijska karta mnogo}}. Za navodila uporabe poglejte na straneh predlog. <includeonly>{{#ifeq:{{SUBPAGENAME}}|peskovnik|| <!-- Categories go here and interwikis go in Wikidata. --> }}</includeonly> fiubh6wl87phw208v6x6ji4llhfccgv 0 522492 5736593 2022-08-19T14:21:49Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:170811 Rokko-Arima Ropeway Kobe Japan00n.jpg|thumb|Mesto Arima Onsen]] [[File:Arima Onsen Yumotozaka01s3200.jpg|thumb|Ulica Jumotozaka]] [[File:Taiko-no-yudonokan01s3872.jpg|thumb|Taiko-no-judonokan]] '''Arima Onsen''' (有馬温泉, ''Arima Onsen'') je ''onsen'' ali [[topli vrelec]] v Kita-ku, [[Kobe]], [[Japonska]]. Ta ''onsen'' je še vedno skriti zaklad sodobnega Kobeja, za goro Rokkō. Privablja številne Japonce, ki si želijo tišine s čudovitim naravnim okoljem in hkrati preprostega dostopa iz živahnih mest v metropolitanskem območju Kansai, vključno z [[Osaka|Osako]]. Arima Onsen je bil imenovan v ''The Pillow Book'', slavni knjigi iz [[obdobje Heian|obdobja Heian]], kot eden od treh slavnih izvirov na Japonskem. V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je bil izbran za najprestižnejši vroč izvir.<ref>{{Cite web|url=https://planetyze.com/en/japan/hyogo/arima-onsen|title=Arima Onsen - Hyogo Travel Guide {{!}} Planetyze|website=Planetyze|language=en|access-date=2018-03-02}}</ref> == Zgodovina == Ta ''onsen'' je eden najstarejših na Japonskem, z Dōgo Onsen v prefekturi Ehime in Širahama Onsen v prefekturi Vakajama. Številni dokumenti od 8. stoletja našega štetja omenjajo ta onsen. Glede na te dokumente sta med številnimi obiskovalci Arima Onsen sta Gjoki (行基), karizmatični budistični menih iz 7. stoletja, in Ninsai (仁西), še en menih iz 12. stoletja. Ninsai naj bi zelo občudoval Arima Onsen in pomagal pri njegovem razvoju. [[Tojotomi Hidejoši]] je v 16. stoletju večkrat obiskal ta onsen. == Izviri == Arima Onsen ima dve vrsti izvirov. En je ''kinsen'' (金泉, »zlati izvir«), ki ima vodo, obarvano rumeno-rjavo zaradi [[železo|železa]] in soli. Drugi je ''ginsen'' (銀泉, »srebrni izvir«), ki je brezbarven in vsebuje [[radij]] in [[karbonat]]. == Nastanitve == Leta 2007 je bilo na območju Arima Onsen več kot 20 hotelov in gostiln, pri čemer je bil Arima Grand Hotel eden največjih na tem območju.<ref>{{Cite news|last=Dayman|first=Lucy|date=8 May 2019|title=Arima Onsen: the Japanese hot springs resort that's much more than a winter spa town|work=South China Morning Post|url=https://www.scmp.com/lifestyle/travel-leisure/article/3009029/arima-onsen-japanese-hot-springs-resort-thats-much-more}}</ref> == Galerija == <gallery> File:Kin-no-yu Arima Onsen 2013.jpg|Kin-no-ju File:Zuihoji park14n4272.jpg|Park Zuihodži File:Tudumi-ga-taki Park Kobe01s4272.jpg|Park Tudumi-ga-taki File:Arima Grand Hotel01s4s4272.jpg|Arima Grand Hotel File:Arima Onsen Gosho-bessho02s5s4272.jpg|Rjokan Gošo-besšo File:XIV Arima Rikyu Kobe01n.jpg|XIV Arima Rikju </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Arima Onsen}} * {{Wikivoyage-inline}} * [http://visit.arima-onsen.com/ Arima Onsen Sightseeing Association] {{Coord|34|47|53|N|135|14|51|E|region:JP-28|display=title}} [[Kategorija:Kobe]] b3jw63rzmcb0mufok07l6c6sk79iyde 5736598 5736593 2022-08-19T14:41:08Z Romanm 13 [[toplice]] wikitext text/x-wiki [[File:170811 Rokko-Arima Ropeway Kobe Japan00n.jpg|thumb|Mesto Arima Onsen]] [[File:Arima Onsen Yumotozaka01s3200.jpg|thumb|Ulica Jumotozaka]] [[File:Taiko-no-yudonokan01s3872.jpg|thumb|Taiko-no-judonokan]] '''Arima Onsen''' (有馬温泉, ''Arima Onsen'') so ''onsen'' ali [[toplice]] v Kita-ku, [[Kobe]], [[Japonska]]. Ta ''onsen'' je še vedno skriti zaklad sodobnega Kobeja, za goro Rokkō. Privablja številne Japonce, ki si želijo tišine s čudovitim naravnim okoljem in hkrati preprostega dostopa iz živahnih mest v metropolitanskem območju Kansai, vključno z [[Osaka|Osako]]. Arima Onsen je bil imenovan v ''The Pillow Book'', slavni knjigi iz [[obdobje Heian|obdobja Heian]], kot eden od treh slavnih izvirov na Japonskem. V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je bil izbran za najprestižnejši vroč izvir.<ref>{{Cite web|url=https://planetyze.com/en/japan/hyogo/arima-onsen|title=Arima Onsen - Hyogo Travel Guide {{!}} Planetyze|website=Planetyze|language=en|access-date=2018-03-02}}</ref> == Zgodovina == Ta ''onsen'' je eden najstarejših na Japonskem, z Dōgo Onsen v prefekturi Ehime in Širahama Onsen v prefekturi Vakajama. Številni dokumenti od 8. stoletja našega štetja omenjajo ta onsen. Glede na te dokumente sta med številnimi obiskovalci Arima Onsen sta Gjoki (行基), karizmatični budistični menih iz 7. stoletja, in Ninsai (仁西), še en menih iz 12. stoletja. Ninsai naj bi zelo občudoval Arima Onsen in pomagal pri njegovem razvoju. [[Tojotomi Hidejoši]] je v 16. stoletju večkrat obiskal ta onsen. == Izviri == Arima Onsen ima dve vrsti izvirov. En je ''kinsen'' (金泉, »zlati izvir«), ki ima vodo, obarvano rumeno-rjavo zaradi [[železo|železa]] in soli. Drugi je ''ginsen'' (銀泉, »srebrni izvir«), ki je brezbarven in vsebuje [[radij]] in [[karbonat]]. == Nastanitve == Leta 2007 je bilo na območju Arima Onsen več kot 20 hotelov in gostiln, pri čemer je bil Arima Grand Hotel eden največjih na tem območju.<ref>{{Cite news|last=Dayman|first=Lucy|date=8 May 2019|title=Arima Onsen: the Japanese hot springs resort that's much more than a winter spa town|work=South China Morning Post|url=https://www.scmp.com/lifestyle/travel-leisure/article/3009029/arima-onsen-japanese-hot-springs-resort-thats-much-more}}</ref> == Galerija == <gallery> File:Kin-no-yu Arima Onsen 2013.jpg|Kin-no-ju File:Zuihoji park14n4272.jpg|Park Zuihodži File:Tudumi-ga-taki Park Kobe01s4272.jpg|Park Tudumi-ga-taki File:Arima Grand Hotel01s4s4272.jpg|Arima Grand Hotel File:Arima Onsen Gosho-bessho02s5s4272.jpg|Rjokan Gošo-besšo File:XIV Arima Rikyu Kobe01n.jpg|XIV Arima Rikju </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Arima Onsen}} * {{Wikivoyage-inline}} * [http://visit.arima-onsen.com/ Arima Onsen Sightseeing Association] {{Coord|34|47|53|N|135|14|51|E|region:JP-28|display=title}} [[Kategorija:Kobe]] 5pk49pxwfhihb6whuhpjeo4kiolarqg 5736725 5736598 2022-08-19T22:10:28Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki [[File:170811 Rokko-Arima Ropeway Kobe Japan00n.jpg|thumb|Mesto Arima Onsen]] [[File:Arima Onsen Yumotozaka01s3200.jpg|thumb|Ulica Jumotozaka]] [[File:Taiko-no-yudonokan01s3872.jpg|thumb|Taiko-no-judonokan]] '''Arima Onsen''' (有馬温泉, ''Arima Onsen'') je ''onsen'' (japonske [[toplice]]) v Kita-ku v [[Kobe]]ju na [[Japonska|Japonskem]]. Ta ''onsen'' je še vedno skriti zaklad sodobnega Kobeja, za goro Rokkō. Privablja številne Japonce, ki si želijo tišine s čudovitim naravnim okoljem in hkrati preprostega dostopa iz živahnih mest v metropolitanskem območju Kansai, vključno z [[Osaka|Osako]]. Arima Onsen je bil imenovan v ''The Pillow Book'', slavni knjigi iz [[obdobje Heian|obdobja Heian]], kot eden od treh slavnih izvirov na Japonskem. V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je bil izbran za najprestižnejši vroč izvir.<ref>{{Cite web|url=https://planetyze.com/en/japan/hyogo/arima-onsen|title=Arima Onsen - Hyogo Travel Guide {{!}} Planetyze|website=Planetyze|language=en|access-date=2018-03-02}}</ref> == Zgodovina == Ta ''onsen'' je eden najstarejših na Japonskem, z Dōgo Onsenom v prefekturi Ehime in Širahama Onsenom v prefekturi Vakajama. Številni dokumenti od 8. stoletja našega štetja omenjajo ta onsen. Glede na te dokumente sta bila med številnimi obiskovalci Arima Onsena tudi Gjoki (行基), karizmatični budistični menih iz 7. stoletja, in Ninsai (仁西), še en menih iz 12. stoletja. Ninsai naj bi zelo občudoval Arima Onsen in pomagal pri njegovem razvoju. [[Tojotomi Hidejoši]] je v 16. stoletju večkrat obiskal ta onsen. == Izviri == Arima Onsen ima dve vrsti izvirov. En je ''kinsen'' (金泉, »zlati izvir«), ki ima vodo, obarvano rumenorjavo zaradi [[železo|železa]] in soli. Drugi je ''ginsen'' (銀泉, »srebrni izvir«), ki je brezbarven in vsebuje [[radij]] in [[karbonat]]. == Nastanitve == Leta 2007 je bilo na območju Arima Onsen več kot 20 hotelov in gostiln, pri čemer je bil Arima Grand Hotel eden največjih na tem območju.<ref>{{Cite news|last=Dayman|first=Lucy|date=8 May 2019|title=Arima Onsen: the Japanese hot springs resort that's much more than a winter spa town|work=South China Morning Post|url=https://www.scmp.com/lifestyle/travel-leisure/article/3009029/arima-onsen-japanese-hot-springs-resort-thats-much-more}}</ref> == Galerija == <gallery> File:Kin-no-yu Arima Onsen 2013.jpg|Kin-no-ju File:Zuihoji park14n4272.jpg|Park Zuihodži File:Tudumi-ga-taki Park Kobe01s4272.jpg|Park Tudumi-ga-taki File:Arima Grand Hotel01s4s4272.jpg|Arima Grand Hotel File:Arima Onsen Gosho-bessho02s5s4272.jpg|Rjokan Gošo-besšo File:XIV Arima Rikyu Kobe01n.jpg|XIV Arima Rikju </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Arima Onsen}} * {{Wikivoyage-inline}} * [http://visit.arima-onsen.com/ Arima Onsen Sightseeing Association] {{Coord|34|47|53|N|135|14|51|E|region:JP-28|display=title}} [[Kategorija:Kobe]] nmw7kb8u78k5v8quqxwvj1buiwf3v4w 5736726 5736725 2022-08-19T22:12:07Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki [[File:170811 Rokko-Arima Ropeway Kobe Japan00n.jpg|thumb|Mesto Arima Onsen]] [[File:Arima Onsen Yumotozaka01s3200.jpg|thumb|Ulica Jumotozaka]] [[File:Taiko-no-yudonokan01s3872.jpg|thumb|Taiko-no-judonokan]] '''Arima Onsen''' (有馬温泉, ''Arima Onsen'') je ''onsen'' (japonske [[toplice]]) v [[Kobe|kobejski]] četrti Kita-ju na [[Japonska|Japonskem]]. Ta ''onsen'' je še vedno skriti zaklad sodobnega Kobeja, za goro Rokkō. Privablja številne Japonce, ki si želijo tišine s čudovitim naravnim okoljem in hkrati preprostega dostopa iz živahnih mest v metropolitanskem območju Kansai, vključno z [[Osaka|Osako]]. Arima Onsen je bil imenovan v ''The Pillow Book'', slavni knjigi iz [[obdobje Heian|obdobja Heian]], kot eden od treh slavnih izvirov na Japonskem. V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je bil izbran za najprestižnejši vroč izvir.<ref>{{Cite web|url=https://planetyze.com/en/japan/hyogo/arima-onsen|title=Arima Onsen - Hyogo Travel Guide {{!}} Planetyze|website=Planetyze|language=en|access-date=2018-03-02}}</ref> == Zgodovina == Ta ''onsen'' je eden najstarejših na Japonskem, z Dōgo Onsenom v prefekturi Ehime in Širahama Onsenom v prefekturi Vakajama. Številni dokumenti od 8. stoletja našega štetja omenjajo ta onsen. Glede na te dokumente sta bila med številnimi obiskovalci Arima Onsena tudi Gjoki (行基), karizmatični budistični menih iz 7. stoletja, in Ninsai (仁西), še en menih iz 12. stoletja. Ninsai naj bi zelo občudoval Arima Onsen in pomagal pri njegovem razvoju. [[Tojotomi Hidejoši]] je v 16. stoletju večkrat obiskal ta onsen. == Izviri == Arima Onsen ima dve vrsti izvirov. En je ''kinsen'' (金泉, »zlati izvir«), ki ima vodo, obarvano rumenorjavo zaradi [[železo|železa]] in soli. Drugi je ''ginsen'' (銀泉, »srebrni izvir«), ki je brezbarven in vsebuje [[radij]] in [[karbonat]]. == Nastanitve == Leta 2007 je bilo na območju Arima Onsen več kot 20 hotelov in gostiln, pri čemer je bil Arima Grand Hotel eden največjih na tem območju.<ref>{{Cite news|last=Dayman|first=Lucy|date=8 May 2019|title=Arima Onsen: the Japanese hot springs resort that's much more than a winter spa town|work=South China Morning Post|url=https://www.scmp.com/lifestyle/travel-leisure/article/3009029/arima-onsen-japanese-hot-springs-resort-thats-much-more}}</ref> == Galerija == <gallery> File:Kin-no-yu Arima Onsen 2013.jpg|Kin-no-ju File:Zuihoji park14n4272.jpg|Park Zuihodži File:Tudumi-ga-taki Park Kobe01s4272.jpg|Park Tudumi-ga-taki File:Arima Grand Hotel01s4s4272.jpg|Arima Grand Hotel File:Arima Onsen Gosho-bessho02s5s4272.jpg|Rjokan Gošo-besšo File:XIV Arima Rikyu Kobe01n.jpg|XIV Arima Rikju </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Arima Onsen}} * {{Wikivoyage-inline}} * [http://visit.arima-onsen.com/ Arima Onsen Sightseeing Association] {{Coord|34|47|53|N|135|14|51|E|region:JP-28|display=title}} [[Kategorija:Kobe]] 4k97x30rx988jl4nza2m2engpri00gm 5736727 5736726 2022-08-19T22:13:22Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki [[File:170811 Rokko-Arima Ropeway Kobe Japan00n.jpg|thumb|Mesto Arima Onsen]] [[File:Arima Onsen Yumotozaka01s3200.jpg|thumb|Ulica Jumotozaka]] [[File:Taiko-no-yudonokan01s3872.jpg|thumb|Taiko-no-judonokan]] '''Arima Onsen''' (有馬温泉, ''Arima Onsen'') je ''[[onsen]]'' (japonske [[toplice]]) v [[Kobe|kobejski]] četrti Kita-ju na [[Japonska|Japonskem]]. Ta ''onsen'' je še vedno skriti zaklad sodobnega Kobeja, za goro Rokkō. Privablja številne Japonce, ki si želijo tišine s čudovitim naravnim okoljem in hkrati preprostega dostopa iz živahnih mest v metropolitanskem območju Kansai, vključno z [[Osaka|Osako]]. Arima Onsen je bil imenovan v ''The Pillow Book'', slavni knjigi iz [[obdobje Heian|obdobja Heian]], kot eden od treh slavnih izvirov na Japonskem. V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je bil izbran za najprestižnejši vroč izvir.<ref>{{Cite web|url=https://planetyze.com/en/japan/hyogo/arima-onsen|title=Arima Onsen - Hyogo Travel Guide {{!}} Planetyze|website=Planetyze|language=en|access-date=2018-03-02}}</ref> == Zgodovina == Ta ''onsen'' je eden najstarejših na Japonskem, z Dōgo Onsenom v prefekturi Ehime in Širahama Onsenom v prefekturi Vakajama. Številni dokumenti od 8. stoletja našega štetja omenjajo ta onsen. Glede na te dokumente sta bila med številnimi obiskovalci Arima Onsena tudi Gjoki (行基), karizmatični budistični menih iz 7. stoletja, in Ninsai (仁西), še en menih iz 12. stoletja. Ninsai naj bi zelo občudoval Arima Onsen in pomagal pri njegovem razvoju. [[Tojotomi Hidejoši]] je v 16. stoletju večkrat obiskal ta onsen. == Izviri == Arima Onsen ima dve vrsti izvirov. En je ''kinsen'' (金泉, »zlati izvir«), ki ima vodo, obarvano rumenorjavo zaradi [[železo|železa]] in soli. Drugi je ''ginsen'' (銀泉, »srebrni izvir«), ki je brezbarven in vsebuje [[radij]] in [[karbonat]]. == Nastanitve == Leta 2007 je bilo na območju Arima Onsen več kot 20 hotelov in gostiln, pri čemer je bil Arima Grand Hotel eden največjih na tem območju.<ref>{{Cite news|last=Dayman|first=Lucy|date=8 May 2019|title=Arima Onsen: the Japanese hot springs resort that's much more than a winter spa town|work=South China Morning Post|url=https://www.scmp.com/lifestyle/travel-leisure/article/3009029/arima-onsen-japanese-hot-springs-resort-thats-much-more}}</ref> == Galerija == <gallery> File:Kin-no-yu Arima Onsen 2013.jpg|Kin-no-ju File:Zuihoji park14n4272.jpg|Park Zuihodži File:Tudumi-ga-taki Park Kobe01s4272.jpg|Park Tudumi-ga-taki File:Arima Grand Hotel01s4s4272.jpg|Arima Grand Hotel File:Arima Onsen Gosho-bessho02s5s4272.jpg|Rjokan Gošo-besšo File:XIV Arima Rikyu Kobe01n.jpg|XIV Arima Rikju </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Arima Onsen}} * {{Wikivoyage-inline}} * [http://visit.arima-onsen.com/ Arima Onsen Sightseeing Association] {{Coord|34|47|53|N|135|14|51|E|region:JP-28|display=title}} [[Kategorija:Kobe]] mylfj0mlwdkkn3kvsoiyndc8w1a2tv4 5736728 5736727 2022-08-19T22:14:08Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki [[File:170811 Rokko-Arima Ropeway Kobe Japan00n.jpg|thumb|Mesto Arima Onsen]] [[File:Arima Onsen Yumotozaka01s3200.jpg|thumb|Ulica Jumotozaka]] [[File:Taiko-no-yudonokan01s3872.jpg|thumb|Taiko-no-judonokan]] '''Arima Onsen''' (有馬温泉, ''Arima Onsen'') je ''[[onsen]]'' (japonske [[toplice]]) v [[Kobe|kobejski]] četrti Kita-ju na [[Japonska|Japonskem]]. Velja za še vedno skriti zaklad sodobnega Kobeja, za goro Rokkō. Privablja številne Japonce, ki si želijo tišine s čudovitim naravnim okoljem in hkrati preprostega dostopa iz živahnih mest v metropolitanskem območju Kansai, vključno z [[Osaka|Osako]]. Arima Onsen je bil imenovan v ''The Pillow Book'', slavni knjigi iz [[obdobje Heian|obdobja Heian]], kot eden od treh slavnih izvirov na Japonskem. V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je bil izbran za najprestižnejši vroč izvir.<ref>{{Cite web|url=https://planetyze.com/en/japan/hyogo/arima-onsen|title=Arima Onsen - Hyogo Travel Guide {{!}} Planetyze|website=Planetyze|language=en|access-date=2018-03-02}}</ref> == Zgodovina == Ta ''onsen'' je eden najstarejših na Japonskem, z Dōgo Onsenom v prefekturi Ehime in Širahama Onsenom v prefekturi Vakajama. Številni dokumenti od 8. stoletja našega štetja omenjajo ta onsen. Glede na te dokumente sta bila med številnimi obiskovalci Arima Onsena tudi Gjoki (行基), karizmatični budistični menih iz 7. stoletja, in Ninsai (仁西), še en menih iz 12. stoletja. Ninsai naj bi zelo občudoval Arima Onsen in pomagal pri njegovem razvoju. [[Tojotomi Hidejoši]] je v 16. stoletju večkrat obiskal ta onsen. == Izviri == Arima Onsen ima dve vrsti izvirov. En je ''kinsen'' (金泉, »zlati izvir«), ki ima vodo, obarvano rumenorjavo zaradi [[železo|železa]] in soli. Drugi je ''ginsen'' (銀泉, »srebrni izvir«), ki je brezbarven in vsebuje [[radij]] in [[karbonat]]. == Nastanitve == Leta 2007 je bilo na območju Arima Onsen več kot 20 hotelov in gostiln, pri čemer je bil Arima Grand Hotel eden največjih na tem območju.<ref>{{Cite news|last=Dayman|first=Lucy|date=8 May 2019|title=Arima Onsen: the Japanese hot springs resort that's much more than a winter spa town|work=South China Morning Post|url=https://www.scmp.com/lifestyle/travel-leisure/article/3009029/arima-onsen-japanese-hot-springs-resort-thats-much-more}}</ref> == Galerija == <gallery> File:Kin-no-yu Arima Onsen 2013.jpg|Kin-no-ju File:Zuihoji park14n4272.jpg|Park Zuihodži File:Tudumi-ga-taki Park Kobe01s4272.jpg|Park Tudumi-ga-taki File:Arima Grand Hotel01s4s4272.jpg|Arima Grand Hotel File:Arima Onsen Gosho-bessho02s5s4272.jpg|Rjokan Gošo-besšo File:XIV Arima Rikyu Kobe01n.jpg|XIV Arima Rikju </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Arima Onsen}} * {{Wikivoyage-inline}} * [http://visit.arima-onsen.com/ Arima Onsen Sightseeing Association] {{Coord|34|47|53|N|135|14|51|E|region:JP-28|display=title}} [[Kategorija:Kobe]] j1psjk7blxyfxq3gbco7p44fn6nm7pn 0 522494 5736610 2022-08-19T15:02:32Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:4 Kobe Beef, Kobe Japan.jpg|thumb|Kobe govedina]] [[File:Kobe beef meal served in a steakhouse in Kobe.jpeg|thumb| Govedina Kobe, postrežena v ''steakhouse'' v Kobeju]] '''Govedina Kobe''' (神戸ビーフ, ''Kōbe bīfu'') je govedina [[Wagyu]] iz japonskega črnega goveda Tadžima, vzrejenega v japonski prefekturi [[prefektura Hjogo| Hjogo]] v skladu s pravili, ki jih je določilo Združenje za trženje in distribucijo govedine Kobe.<ref name="bylaw">{{cite web|url=http://www.kobe-niku.jp/en/contents/council/index.html|title=Kobe Beef Marketing & Distribution Promotion Association Bylaws|access-date=30 September 2010}}</ref> Meso je delikatesa, cenjena zaradi svojega okusa, mehkobe in mastne, dobro marmorirane teksture. Govedino Kobe se lahko pripravi kot zrezek, sukijaki, šabu-šabu, sašimi in tepanjaki. Govedina Kobe na splošno velja za eno od treh najboljših blagovnih znamk (znana kot Sandai Wagyu, »tri velike govedi«), skupaj z govedino Macusaka in govedino Ōmi ali govedino Jonezava. Govedina Kobe se v japonščini imenuje tudi ''Kōbe-niku'' (神戸肉, »meso Kobe«), ''Kōbe-gjū'' ali ''Kōbe-uši'' (神戸牛, »govedo Kobe«). == Zgodovina == [[File:Tajimagyu2.jpg|thumb| Govedo Tadžima na farmi v Hjogo]] [[File:Tajimagyu1.jpg|thumb| Govedo Tadžima na farmi v Hjogo]] Govedo so na Japonsko pripeljali iz Kitajske približno v 2. stoletju našega štetja, v [[obdobje Jajoi|obdobju Jajoi]].<ref> Valerie Porter, Lawrence Alderson, Stephen J.G. Hall, D. Phillip Sponenberg (2016). Masonova svetovna enciklopedija pasem in reje živine (šesta izdaja), str. 209, Wallingford: CABI. ISBN 9781780647944.</ref> Približno do [[obnova Meidži |obnove Meidži]] leta 1868 so ga uporabljali le kot vprežno živino, v poljedelstvu, gozdarstvu, rudarstvu in za transport ter kot vir gnojila. Poraba mleka ni bila znana, zaradi kulturnih in verskih razlogov pa mesa niso jedli.<ref name=globalmeat>{{cite news |author1=Simone Baroke |title=Japanese Wagyu Beef – Too Authentic ?|url=http://www.globalmeatnews.com/Analysis/Japanese-Wagyu-Beef-Too-Authentic |work=Global Meat News|date=8 August 2014}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www.chefseattle.com/articles/kobe-beef/ |title=The Real Beef on Kobe Beef|first=Grant|last=Y.|date=1 December 2008 |work=Cheff Seattle}}</ref> Japonska je bila od leta 1635 do 1854 učinkovito izolirana od preostalega sveta; v tem času ni bilo možnosti vnosa tujih genov v populacijo goveda. Med letom 1868, letom obnove Meidži in letom 1887 je bilo uvoženih približno 2600 glav tujega goveda, vključno s pasmami Braunvieh, Shorthorn in Devon.<ref name="wagyu_history">{{cite web |last1=Bennett|first1=Steve|title=History of Wagyu beef cattle breed in Japan. |url=http://www.wagyuinternational.com/global_Japan.php |website=www.wagyuinternational.com|access-date=15 December 2017}}</ref> Med približno 1900 in 1910 je prišlo do obsežnega križanja teh z domačimi živalmi. Od leta 1919 so bile različne heterogene regionalne populacije, ki so nastale s tem kratkim obdobjem križanja, registrirane in izbrane kot »izboljšano japonsko govedo«. Označeni so bile štiri ločene pasme, ki so v glavnem temeljile na tem, katera vrsta tujega goveda je najbolj vplivala na hibride in so bile priznane kot pasme leta 1944. To so bile štiri pasme [[wagyu]], japonska črna, japonska rjava, japonska brez rogov in japonska kratkoroga pasma. Tadžima je vrsta japonske črne pasme, najbolj razširjene pasme (približno 90 % od štirih pasem).<ref name=paste>{{cite news|author1=Jim Vorel|title=Adventures in Beef: A First-Time Taste of Authentic Japanese Wagyu|url=http://www.pastemagazine.com/articles/2015/02/adventures-in-beef-a-first-time-taste-of-authentic.html|work=Paste|date=24 February 2015}}</ref><ref>{{Cite news |url=http://www.luciesfarm.com/artman/publish/article_37.php |title=The History of Kobe Beef in Japan |first=John W. |last=Longworth |date=28 October 2004 |work=Lucies Farm: Meat Digest |access-date=5 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070811175406/http://luciesfarm.com/artman/publish/article_37.php |archive-date=11 August 2007 |url-status=dead}}</ref> Poraba govejega mesa je ostala nizka vse do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Govedina Kobe je v 1980-ih in 1990-ih postajala vse bolj priljubljena in razširila svoj globalni doseg.<ref name=ted>{{cite web|author1=Meghan Staley|title=Kobe Beef|url=http://www1.american.edu/ted/kobe.htm|website=Trade Environment Database |publisher=American University |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150328005935/http://www1.american.edu/ted/kobe.htm|archive-date=28 March 2015 |df=dmy-all}}</ref> Leta 1983 je bilo ustanovljeno Združenje za trženje govedine Kobe in promocijo distribucije, da bi definirali in promovirali blagovno znamko Kobe. Določa standarde za živali, ki so označene kot govedina Kobe.<ref>{{Cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/life/2010/08/26/life/all-for-the-love-of-tajima-cows |title=All for the love of Tajima cows |work=Japan Times |first=Daniel |last=Krieger |date=26 August 2010}}</ref> Leta 2009 je USDA prepovedala uvoz vse japonske govedine, da bi preprečila, da bi japonska slinavka in parkljevka dosegla obale ZDA. Prepoved je bila sproščena avgusta 2012 in nato je bila govedina Kobe uvožena tudi v ZDA.<ref>{{Cite web |url=https://www.forbes.com/sites/larryolmsted/2014/01/07/the-new-truth-about-kobe-beef-2/|title=The New Truth About Kobe Beef |first=Larry |last=Olmsted |date=7 January 2014 |work=Forbes}}</ref> == Industrija == [[File:Map of Japan with highlight on 28 Hyōgo prefecture.svg|thumb| Prefektura Hjogo, kjer pridelujejo pristno govedino Kobe]] Govedina Kobe je na Japonskem registrirana blagovna znamka ''Kobe Beef Marketing and Distribution Promotion Association'' (神戸肉流通推進協議会, ''Kōbeniku Rjūcū Suišin Kjōgikai'').<ref name="trademark">{{cite web |url=http://www.kobe-niku.jp/english/contents/trademark/index.html |title=Kobe Beef Registered Trademarks |access-date=30 September 2010}}</ref> Izpolnjevati mora vse naslednje pogoje: * Govedo Tadžima, skoteno v prefekturi Hjogo * Krmljenje na kmetiji v prefekturi Hjogo * Telica (samica, ki ni kotila) ali bik (vol ali kastriran bik) * Predelano v klavnicah v Kobeju, Nišinomija, Sanda, Kakogava ali Himedži v prefekturi Hjogo * Razmerje marmoriranja, imenovano BMS, stopnje 6 in več <ref name="JapaneseMeatGrading">{{cite web|url=http://www.lonemountaincattle.com/pdf/articles/JapaneseMeatGrading.pdf|title=Japanese Meat Grading|access-date=3 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20111121151422/http://lonemountaincattle.com/pdf/articles/JapaneseMeatGrading.pdf|archive-date=21 November 2011|url-status=dead}}</ref> * Ocena kakovosti mesa 4 ali 5, stopnja donosa A ali B * Masa trupa 499,9 kg ali manj. Govedo hranijo z zrnato krmo in jo včasih krtačijo, da se namesti dlaka.<ref>Mail magazine entitled ''Kobe Merumaga Club'' 2 June 2002 issue by Kobe City Office</ref><ref>{{cite news |url=http://nwj-web.jp/cover/contents/20070919.html |title=edition September 19, 2007 issue |work=News Week Japanese |date=19 September 2007 |access-date=16 March 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426212259/http://nwj-web.jp/cover/contents/20070919.html |archive-date=26 April 2009 |df=dmy-all}}</ref> Tališče maščobe govedine Kobe (govedo Tadžima) je nižje od običajne goveje maščobe.<ref>{{cite news |author=Shin-Onsen town office|url=http://www.town.shinonsen.hyogo.jp/page/84b00ea1db1d07535a39075e121e0710.html |title=Taste of Tajima-ushi|access-date=6 September 2010|language=ja}}</ref> Govedina Kobe je draga, deloma zato, ker se lahko le približno 3000 glav goveda na leto šteje za Kobe. Na Japonskem je vsemu govedu, vključno s tistim, ki je odobreno kot govedina Kobe, mogoče slediti prek 10-mestne številke skozi vsak korak njihovega celotnega življenjskega cikla.<ref>{{cite web |last1=Yoshihisa |first1=Godo |title=The Beef Traceability System in Japan |url=http://ap.fftc.agnet.org/ap_db.php?id=530 |website=FFTC Agricultural Policy Platform |access-date=15 December 2017}}</ref> == Zunaj Japonske == Govedina Kobe ni bila izvožena do leta 2012. Izvožena je bila januarja 2012 v [[Macau]], nato pa v [[Hong Kong]] julija 2012.<ref name=chow>{{cite news| author1=Jason Chow| title = Kobe Beef Arrives in Hong Kong|url=https://blogs.wsj.com/scene/2012/07/27/kobe-beef-arrives-in-hong-kong |work= Wall Street Journal|date=27 July 2012}}</ref> Od takrat se izvaža tudi v ZDA, Singapur, Švico, na Tajsko <ref name="exportbeef">{{cite web | url=http://www.kobe-niku.jp/en/contents/exported/index.php | title=Kobe Beef Marketing and Distribution Information}}</ref>, v Združeno kraljestvo <ref>{{Cite web |url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2018/mar/11/farm-girl-cafe-chelsea-we-dont-stay-for-dessert-because-we-have-suffered-enough-restaurant-review |title=Farm Girl Café, Chelsea: 'We don't stay for dessert, because we have suffered enough' – restaurant review |last=Rayner |first=Jay |date=11 March 2018 |work=The Guardian |language=en |access-date=12 March 2018}}</ref> in Kanado.<ref name="exportbeef2">{{cite news | url=https://www.theglobeandmail.com/life/food-and-wine/food-trends/if-you-think-youve-had-kobe-beef-in-canada-youre-wrong-but-now-you-actually-can/article24079613/ | title=If you think you've had Kobe beef in Canada, you're wrong. But here's your chance| newspaper=The Globe and Mail| date=23 April 2015| last1=Sufrin| first1=Jon}}</ref> V nekaterih državah, vključno s Kanado, Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike, govedo ''wagyu'', uvoženo iz Japonske, gojijo čistokrvno ali križano z drugimi pasmami goveda, kot je ''aberdeen angus''. Ponekod se lahko meso tega goveda trži pod imeni, kot je »govedina v slogu Kobe«; ni govedina Kobe in ne izpolnjuje zahtev za certificiranje pristnega japonskega proizvoda.<ref name="beer">{{cite news| url= http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/cornwall/6345289.stm |title = Cattle on 40 pints a day of beer| work =BBC News | date=9 February 2007}}</ref> Zaradi pomanjkanja pravnega priznanja blagovne znamke govedine Kobe v Združenih državah je to meso mogoče prodajati tudi kot »govedina Kobe«.<ref>{{Cite news | url= https://www.forbes.com/sites/larryolmsted/2012/04/12/foods-biggest-scam-the-great-kobe-beef-lie |title=Food's Biggest Scam: The Great Kobe Beef Lie |work=Forbes |date=12 April 2012 |last=Olmstead |first=Larry}}</ref> Združenje za trženje in spodbujanje distribucije govedine Kobe je nameravalo izdati brošure o govedini Kobe v tujih jezikih. Ameriška govedina ''kobe style'' je po navadi temnejša in močnejšega okusa kot pristen izdelek. Morda bo bolj všeč zahodnim brbončicam, ki ne poznajo blagega okusa in visoke vsebnosti maščobe prave govedine Kobe. ==Sklici== {{sklici}} == Reference == *Kiyoshi Namikawa (2016 [1992]). [https://ansci.wsu.edu/wp-content/uploads/sites/386/2016/08/BreedingHistoryofJapaneseBeefCattle.pdf Breeding history of Japanese beef cattle and preservation of genetic resources as economic farm animals]. Kyoto: Wagyu Registry Association. Accessed January 2017. *Valerie Porter, Lawrence Alderson, Stephen J.G. Hall, D. Phillip Sponenberg (2016). [https://books.google.it/books?id=2UEJDAAAQBAJ ''Mason's World Encyclopedia of Livestock Breeds and Breeding''] (sixth edition). Wallingford: CABI. {{ISBN|9781780647944}}. ==Zunanje povezave== {{Commons category}} *[http://www.kobe-niku.jp Kobe Beef Marketing & Distribution Promotion Association] [[Kategorija:Kobe]] [[Kategorija:Meso]] [[Kategorija:Živina]] [[Kategorija:Japonska kuhinja]] f4mohvtsuvtgpslc04uvgs3wkiwsxwz 5736611 5736610 2022-08-19T15:12:48Z Ljuba brank 92351 np wikitext text/x-wiki [[File:4 Kobe Beef, Kobe Japan.jpg|thumb|Kobe govedina]] [[File:Kobe beef meal served in a steakhouse in Kobe.jpeg|thumb| Govedina Kobe, postrežena v ''steakhouse'' v Kobeju]] '''Govedina Kobe''' (神戸ビーフ, ''Kōbe bīfu'') je govedina [[Wagyu]] iz japonskega črnega goveda Tadžima, vzrejenega v japonski prefekturi [[prefektura Hjogo| Hjogo]] v skladu s pravili, ki jih je določilo Združenje za trženje in distribucijo govedine Kobe.<ref name="bylaw">{{cite web|url=http://www.kobe-niku.jp/en/contents/council/index.html|title=Kobe Beef Marketing & Distribution Promotion Association Bylaws|access-date=30 September 2010}}</ref> Meso je delikatesa, cenjena zaradi svojega okusa, mehkobe in mastne, dobro marmorirane teksture. Govedino Kobe se lahko pripravi kot [[zrezek]], [[sukijaki]] (je pripravljena in postrežena v slogu ''nabemono'' (japonska vroča posoda)), [[šabu-šabu]] (''nabemono'' vroča jed iz tanko narezanega mesa in zelenjave, kuhane v vodi in postrežene z omakami za pomakanje), [[sašimi]](meso, narezano na tanke kose in pogosto zaužito s sojino omako) in [[tepanjaki]] (pečena na žaru ali ocvrta). Govedina Kobe na splošno velja za eno od treh najboljših blagovnih znamk (znana kot Sandai Wagyu, »tri velike govedi«), skupaj z govedino Macusaka in govedino Ōmi ali govedino Jonezava. Govedina Kobe se v japonščini imenuje tudi ''Kōbe-niku'' (神戸肉, »meso Kobe«), ''Kōbe-gjū'' ali ''Kōbe-uši'' (神戸牛, »govedo Kobe«). == Zgodovina == [[File:Tajimagyu2.jpg|thumb| Govedo Tadžima na farmi v Hjogo]] [[File:Tajimagyu1.jpg|thumb| Govedo Tadžima na farmi v Hjogo]] Govedo so na Japonsko pripeljali iz Kitajske približno v 2. stoletju našega štetja, v [[obdobje Jajoi|obdobju Jajoi]].<ref> Valerie Porter, Lawrence Alderson, Stephen J.G. Hall, D. Phillip Sponenberg (2016). Masonova svetovna enciklopedija pasem in reje živine (šesta izdaja), str. 209, Wallingford: CABI. ISBN 9781780647944.</ref> Približno do [[obnova Meidži |obnove Meidži]] leta 1868 so ga uporabljali le kot vprežno živino, v poljedelstvu, gozdarstvu, rudarstvu in za transport ter kot vir gnojila. Poraba mleka ni bila znana, zaradi kulturnih in verskih razlogov pa mesa niso jedli.<ref name=globalmeat>{{cite news |author1=Simone Baroke |title=Japanese Wagyu Beef – Too Authentic ?|url=http://www.globalmeatnews.com/Analysis/Japanese-Wagyu-Beef-Too-Authentic |work=Global Meat News|date=8 August 2014}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www.chefseattle.com/articles/kobe-beef/ |title=The Real Beef on Kobe Beef|first=Grant|last=Y.|date=1 December 2008 |work=Cheff Seattle}}</ref> Japonska je bila od leta 1635 do 1854 učinkovito izolirana od preostalega sveta; v tem času ni bilo možnosti vnosa tujih genov v populacijo goveda. Med letom 1868, letom obnove Meidži in letom 1887 je bilo uvoženih približno 2600 glav tujega goveda, vključno s pasmami [[Rjavo govedo|Braunvieh]], Shorthorn in Devon.<ref name="wagyu_history">{{cite web |last1=Bennett|first1=Steve|title=History of Wagyu beef cattle breed in Japan. |url=http://www.wagyuinternational.com/global_Japan.php |website=www.wagyuinternational.com|access-date=15 December 2017}}</ref> Med približno 1900 in 1910 je prišlo do obsežnega križanja teh z domačimi živalmi. Od leta 1919 so bile različne [[heterogen]]e regionalne populacije, ki so nastale s tem kratkim obdobjem križanja, registrirane in izbrane kot »izboljšano japonsko govedo«. Označeni so bile štiri ločene pasme, ki so v glavnem temeljile na tem, katera vrsta tujega goveda je najbolj vplivala na hibride in so bile priznane kot pasme leta 1944. To so bile štiri pasme [[wagyu]], japonska črna, japonska rjava, japonska brez rogov in japonska kratkoroga pasma. Tadžima je vrsta japonske črne pasme, najbolj razširjene pasme (približno 90 % od štirih pasem).<ref name=paste>{{cite news|author1=Jim Vorel|title=Adventures in Beef: A First-Time Taste of Authentic Japanese Wagyu|url=http://www.pastemagazine.com/articles/2015/02/adventures-in-beef-a-first-time-taste-of-authentic.html|work=Paste|date=24 February 2015}}</ref><ref>{{Cite news |url=http://www.luciesfarm.com/artman/publish/article_37.php |title=The History of Kobe Beef in Japan |first=John W. |last=Longworth |date=28 October 2004 |work=Lucies Farm: Meat Digest |access-date=5 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070811175406/http://luciesfarm.com/artman/publish/article_37.php |archive-date=11 August 2007 |url-status=dead}}</ref> Poraba govejega mesa je ostala nizka vse do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Govedina Kobe je v 1980-ih in 1990-ih postajala vse bolj priljubljena in razširila svoj globalni doseg.<ref name=ted>{{cite web|author1=Meghan Staley|title=Kobe Beef|url=http://www1.american.edu/ted/kobe.htm|website=Trade Environment Database |publisher=American University |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150328005935/http://www1.american.edu/ted/kobe.htm|archive-date=28 March 2015 |df=dmy-all}}</ref> Leta 1983 je bilo ustanovljeno Združenje za trženje govedine Kobe in promocijo distribucije, da bi definirali in promovirali [[blagovna znamka|blagovno znamko]] Kobe. Določa standarde za živali, ki so označene kot govedina Kobe.<ref>{{Cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/life/2010/08/26/life/all-for-the-love-of-tajima-cows |title=All for the love of Tajima cows |work=Japan Times |first=Daniel |last=Krieger |date=26 August 2010}}</ref> Leta 2009 je USDA prepovedala uvoz vse japonske govedine, da bi preprečila, da bi japonska slinavka in parkljevka dosegla obale ZDA. Prepoved je bila sproščena avgusta 2012 in nato je bila govedina Kobe uvožena tudi v ZDA.<ref>{{Cite web |url=https://www.forbes.com/sites/larryolmsted/2014/01/07/the-new-truth-about-kobe-beef-2/|title=The New Truth About Kobe Beef |first=Larry |last=Olmsted |date=7 January 2014 |work=Forbes}}</ref> == Industrija == [[File:Map of Japan with highlight on 28 Hyōgo prefecture.svg|thumb| Prefektura Hjogo, kjer pridelujejo pristno govedino Kobe]] Govedina Kobe je na Japonskem registrirana blagovna znamka ''Kobe Beef Marketing and Distribution Promotion Association'' (神戸肉流通推進協議会, ''Kōbeniku Rjūcū Suišin Kjōgikai'').<ref name="trademark">{{cite web |url=http://www.kobe-niku.jp/english/contents/trademark/index.html |title=Kobe Beef Registered Trademarks |access-date=30 September 2010}}</ref> Izpolnjevati mora vse naslednje pogoje: * Govedo Tadžima, skoteno v prefekturi Hjogo * Krmljenje na kmetiji v prefekturi Hjogo * [[domače govedo|Telica]] (samica, ki ni kotila) ali bik (vol ali kastriran bik) * Predelano v klavnicah v Kobeju, Nišinomija, Sanda, Kakogava ali Himedži v prefekturi Hjogo * Razmerje marmoriranja, imenovano BMS, stopnje 6 in več <ref name="JapaneseMeatGrading">{{cite web|url=http://www.lonemountaincattle.com/pdf/articles/JapaneseMeatGrading.pdf|title=Japanese Meat Grading|access-date=3 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20111121151422/http://lonemountaincattle.com/pdf/articles/JapaneseMeatGrading.pdf|archive-date=21 November 2011|url-status=dead}}</ref> * Ocena kakovosti mesa 4 ali 5, stopnja donosa A ali B * Masa trupa 499,9 kg ali manj. Govedo hranijo z zrnato krmo in jo včasih krtačijo, da se namesti dlaka.<ref>Mail magazine entitled ''Kobe Merumaga Club'' 2 June 2002 issue by Kobe City Office</ref><ref>{{cite news |url=http://nwj-web.jp/cover/contents/20070919.html |title=edition September 19, 2007 issue |work=News Week Japanese |date=19 September 2007 |access-date=16 March 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426212259/http://nwj-web.jp/cover/contents/20070919.html |archive-date=26 April 2009 |df=dmy-all}}</ref> Tališče maščobe govedine Kobe (govedo Tadžima) je nižje od običajne goveje maščobe.<ref>{{cite news |author=Shin-Onsen town office|url=http://www.town.shinonsen.hyogo.jp/page/84b00ea1db1d07535a39075e121e0710.html |title=Taste of Tajima-ushi|access-date=6 September 2010|language=ja}}</ref> Govedina Kobe je draga, deloma zato, ker se lahko le približno 3000 glav goveda na leto šteje za Kobe. Na Japonskem je vsemu govedu, vključno s tistim, ki je odobreno kot govedina Kobe, mogoče slediti prek 10-mestne številke skozi vsak korak njihovega celotnega življenjskega cikla.<ref>{{cite web |last1=Yoshihisa |first1=Godo |title=The Beef Traceability System in Japan |url=http://ap.fftc.agnet.org/ap_db.php?id=530 |website=FFTC Agricultural Policy Platform |access-date=15 December 2017}}</ref> == Zunaj Japonske == Govedina Kobe ni bila izvožena do leta 2012. Izvožena je bila januarja 2012 v [[Macau]], nato pa v [[Hong Kong]] julija 2012.<ref name=chow>{{cite news| author1=Jason Chow| title = Kobe Beef Arrives in Hong Kong|url=https://blogs.wsj.com/scene/2012/07/27/kobe-beef-arrives-in-hong-kong |work= Wall Street Journal|date=27 July 2012}}</ref> Od takrat se izvaža tudi v ZDA, Singapur, Švico, na Tajsko <ref name="exportbeef">{{cite web | url=http://www.kobe-niku.jp/en/contents/exported/index.php | title=Kobe Beef Marketing and Distribution Information}}</ref>, v Združeno kraljestvo <ref>{{Cite web |url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2018/mar/11/farm-girl-cafe-chelsea-we-dont-stay-for-dessert-because-we-have-suffered-enough-restaurant-review |title=Farm Girl Café, Chelsea: 'We don't stay for dessert, because we have suffered enough' – restaurant review |last=Rayner |first=Jay |date=11 March 2018 |work=The Guardian |language=en |access-date=12 March 2018}}</ref> in Kanado.<ref name="exportbeef2">{{cite news | url=https://www.theglobeandmail.com/life/food-and-wine/food-trends/if-you-think-youve-had-kobe-beef-in-canada-youre-wrong-but-now-you-actually-can/article24079613/ | title=If you think you've had Kobe beef in Canada, you're wrong. But here's your chance| newspaper=The Globe and Mail| date=23 April 2015| last1=Sufrin| first1=Jon}}</ref> V nekaterih državah, vključno s Kanado, Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike, govedo ''wagyu'', uvoženo iz Japonske, gojijo čistokrvno ali križano z drugimi pasmami goveda, kot je ''aberdeen angus''. Ponekod se lahko meso tega goveda trži pod imeni, kot je »govedina v slogu Kobe«; ni govedina Kobe in ne izpolnjuje zahtev za certificiranje pristnega japonskega proizvoda.<ref name="beer">{{cite news| url= http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/cornwall/6345289.stm |title = Cattle on 40 pints a day of beer| work =BBC News | date=9 February 2007}}</ref> Zaradi pomanjkanja pravnega priznanja blagovne znamke govedine Kobe v Združenih državah je to meso mogoče prodajati tudi kot »govedina Kobe«.<ref>{{Cite news | url= https://www.forbes.com/sites/larryolmsted/2012/04/12/foods-biggest-scam-the-great-kobe-beef-lie |title=Food's Biggest Scam: The Great Kobe Beef Lie |work=Forbes |date=12 April 2012 |last=Olmstead |first=Larry}}</ref> Združenje za trženje in spodbujanje distribucije govedine Kobe je nameravalo izdati brošure o govedini Kobe v tujih jezikih. Ameriška govedina ''kobe style'' je po navadi temnejša in močnejšega okusa kot pristen izdelek. Morda bo bolj všeč zahodnim brbončicam, ki ne poznajo blagega okusa in visoke vsebnosti maščobe prave govedine Kobe. ==Sklici== {{sklici}} == Reference == *Kiyoshi Namikawa (2016 [1992]). [https://ansci.wsu.edu/wp-content/uploads/sites/386/2016/08/BreedingHistoryofJapaneseBeefCattle.pdf Breeding history of Japanese beef cattle and preservation of genetic resources as economic farm animals]. Kyoto: Wagyu Registry Association. Accessed January 2017. *Valerie Porter, Lawrence Alderson, Stephen J.G. Hall, D. Phillip Sponenberg (2016). [https://books.google.it/books?id=2UEJDAAAQBAJ ''Mason's World Encyclopedia of Livestock Breeds and Breeding''] (sixth edition). Wallingford: CABI. {{ISBN|9781780647944}}. ==Zunanje povezave== {{Commons category}} *[http://www.kobe-niku.jp Kobe Beef Marketing & Distribution Promotion Association] [[Kategorija:Kobe]] [[Kategorija:Meso]] [[Kategorija:Živina]] [[Kategorija:Japonska kuhinja]] s79apzz69a1evy2e4buxoli1wo2m3pa 5736700 5736611 2022-08-19T20:30:14Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki [[File:4 Kobe Beef, Kobe Japan.jpg|thumb|Kobe govedina]] [[File:Kobe beef meal served in a steakhouse in Kobe.jpeg|thumb| Govedina Kobe, postrežena v ''steakhouse'' v Kobeju]] '''Govedina Kobe''' (神戸ビーフ, ''Kōbe bīfu'') je govedina [[Wagyu]] iz japonskega črnega goveda Tadžima, vzrejenega v japonski prefekturi [[prefektura Hjogo| Hjogo]] v skladu s pravili, ki jih je določilo Združenje za trženje in distribucijo govedine Kobe.<ref name="bylaw">{{cite web|url=http://www.kobe-niku.jp/en/contents/council/index.html|title=Kobe Beef Marketing & Distribution Promotion Association Bylaws|access-date=30 September 2010}}</ref> Meso je delikatesa, cenjena zaradi svojega okusa, mehkobe in mastne, dobro marmorirane teksture. Govedino Kobe se lahko pripravi kot [[zrezek]], [[sukijaki]] (je pripravljena in postrežena v slogu ''nabemono'' (japonska vroča posoda)), [[šabu-šabu]] (''nabemono'' vroča jed iz tanko narezanega mesa in zelenjave, kuhane v vodi in postrežene z omakami za pomakanje), [[sašimi]] (meso, narezano na tanke kose in pogosto zaužito s sojino omako) in [[tepanjaki]] (pečena na žaru ali ocvrta). Govedina Kobe na splošno velja za eno od treh najboljših blagovnih znamk (znana kot Sandai Wagyu, »tri velike govedi«), skupaj z govedino Macusaka in govedino Ōmi ali govedino Jonezava. Govedina Kobe se v japonščini imenuje tudi ''Kōbe-niku'' (神戸肉, »meso Kobe«), ''Kōbe-gjū'' ali ''Kōbe-uši'' (神戸牛, »govedo Kobe«). == Zgodovina == [[File:Tajimagyu2.jpg|thumb| Govedo Tadžima na farmi v Hjogo]] [[File:Tajimagyu1.jpg|thumb| Govedo Tadžima na farmi v Hjogo]] Govedo so na Japonsko pripeljali iz Kitajske približno v 2. stoletju našega štetja, v [[obdobje Jajoi|obdobju Jajoi]].<ref> Valerie Porter, Lawrence Alderson, Stephen J.G. Hall, D. Phillip Sponenberg (2016). Masonova svetovna enciklopedija pasem in reje živine (šesta izdaja), str. 209, Wallingford: CABI. ISBN 9781780647944.</ref> Približno do [[obnova Meidži |obnove Meidži]] leta 1868 so ga uporabljali le kot vprežno živino, v poljedelstvu, gozdarstvu, rudarstvu in za transport ter kot vir gnojila. Poraba mleka ni bila znana, zaradi kulturnih in verskih razlogov pa mesa niso jedli.<ref name=globalmeat>{{cite news |author1=Simone Baroke |title=Japanese Wagyu Beef – Too Authentic ?|url=http://www.globalmeatnews.com/Analysis/Japanese-Wagyu-Beef-Too-Authentic |work=Global Meat News|date=8 August 2014}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www.chefseattle.com/articles/kobe-beef/ |title=The Real Beef on Kobe Beef|first=Grant|last=Y.|date=1 December 2008 |work=Cheff Seattle}}</ref> Japonska je bila od leta 1635 do 1854 učinkovito izolirana od preostalega sveta; v tem času ni bilo možnosti vnosa tujih genov v populacijo goveda. Med letom 1868, letom obnove Meidži, in letom 1887 so uvozili približno 2600 glav tujega goveda, vključno s pasmami [[Rjavo govedo|Braunvieh]], Shorthorn in Devon.<ref name="wagyu_history">{{cite web |last1=Bennett|first1=Steve|title=History of Wagyu beef cattle breed in Japan. |url=http://www.wagyuinternational.com/global_Japan.php |website=www.wagyuinternational.com|access-date=15 December 2017}}</ref> Med približno 1900 in 1910 je prišlo do obsežnega križanja teh z domačimi živalmi. Od leta 1919 so bile različne [[heterogen]]e regionalne populacije, ki so nastale s tem kratkim obdobjem križanja, registrirane in izbrane kot »izboljšano japonsko govedo«. Označene so bile štiri ločene pasme, ki so v glavnem temeljile na tem, katera vrsta tujega goveda je najbolj vplivala na hibride in so bile priznane kot pasme leta 1944. To so bile štiri pasme [[wagyu]]: japonska črna, japonska rjava, japonska brez rogov in japonska kratkoroga pasma. Tadžima je vrsta japonske črne pasme, najbolj razširjene pasme (približno 90 % od štirih pasem).<ref name=paste>{{cite news|author1=Jim Vorel|title=Adventures in Beef: A First-Time Taste of Authentic Japanese Wagyu|url=http://www.pastemagazine.com/articles/2015/02/adventures-in-beef-a-first-time-taste-of-authentic.html|work=Paste|date=24 February 2015}}</ref><ref>{{Cite news |url=http://www.luciesfarm.com/artman/publish/article_37.php |title=The History of Kobe Beef in Japan |first=John W. |last=Longworth |date=28 October 2004 |work=Lucies Farm: Meat Digest |access-date=5 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070811175406/http://luciesfarm.com/artman/publish/article_37.php |archive-date=11 August 2007 |url-status=dead}}</ref> Poraba govejega mesa je ostala nizka vse do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Govedina Kobe je v 1980-ih in 1990-ih postajala vse bolj priljubljena in razširila svoj globalni doseg.<ref name=ted>{{cite web|author1=Meghan Staley|title=Kobe Beef|url=http://www1.american.edu/ted/kobe.htm|website=Trade Environment Database |publisher=American University |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150328005935/http://www1.american.edu/ted/kobe.htm|archive-date=28 March 2015 |df=dmy-all}}</ref> Leta 1983 je bilo ustanovljeno Združenje za trženje govedine Kobe in promocijo distribucije, da bi definirali in promovirali [[blagovna znamka|blagovno znamko]] Kobe. Določa standarde za živali, ki so označene kot govedina Kobe.<ref>{{Cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/life/2010/08/26/life/all-for-the-love-of-tajima-cows |title=All for the love of Tajima cows |work=Japan Times |first=Daniel |last=Krieger |date=26 August 2010}}</ref> Leta 2009 je USDA prepovedala uvoz vse japonske govedine, da bi preprečila, da bi japonska slinavka in parkljevka dosegla obale ZDA. Prepoved je bila sproščena avgusta 2012 in nato je bila govedina Kobe uvožena tudi v ZDA.<ref>{{Cite web |url=https://www.forbes.com/sites/larryolmsted/2014/01/07/the-new-truth-about-kobe-beef-2/|title=The New Truth About Kobe Beef |first=Larry |last=Olmsted |date=7 January 2014 |work=Forbes}}</ref> == Industrija == [[File:Map of Japan with highlight on 28 Hyōgo prefecture.svg|thumb| Prefektura Hjogo, kjer pridelujejo pristno govedino Kobe]] Govedina Kobe je na Japonskem registrirana blagovna znamka ''Kobe Beef Marketing and Distribution Promotion Association'' (神戸肉流通推進協議会, ''Kōbeniku Rjūcū Suišin Kjōgikai'').<ref name="trademark">{{cite web |url=http://www.kobe-niku.jp/english/contents/trademark/index.html |title=Kobe Beef Registered Trademarks |access-date=30 September 2010}}</ref> Izpolnjevati mora vse naslednje pogoje: * Govedo Tadžima, skoteno v prefekturi Hjogo * Krmljenje na kmetiji v prefekturi Hjogo * [[domače govedo|Telica]] (samica, ki ni kotila) ali bik (vol ali kastriran bik) * Predelano v klavnicah v Kobeju, Nišinomija, Sanda, Kakogava ali Himedži v prefekturi Hjogo * Razmerje marmoriranja, imenovano BMS, stopnje 6 in več <ref name="JapaneseMeatGrading">{{cite web|url=http://www.lonemountaincattle.com/pdf/articles/JapaneseMeatGrading.pdf|title=Japanese Meat Grading|access-date=3 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20111121151422/http://lonemountaincattle.com/pdf/articles/JapaneseMeatGrading.pdf|archive-date=21 November 2011|url-status=dead}}</ref> * Ocena kakovosti mesa 4 ali 5, stopnja donosa A ali B * Masa trupa 499,9 kg ali manj. Govedo hranijo z zrnato krmo in jo včasih krtačijo, da se namesti dlaka.<ref>Mail magazine entitled ''Kobe Merumaga Club'' 2 June 2002 issue by Kobe City Office</ref><ref>{{cite news |url=http://nwj-web.jp/cover/contents/20070919.html |title=edition September 19, 2007 issue |work=News Week Japanese |date=19 September 2007 |access-date=16 March 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426212259/http://nwj-web.jp/cover/contents/20070919.html |archive-date=26 April 2009 |df=dmy-all}}</ref> Tališče maščobe govedine Kobe (govedo Tadžima) je nižje od običajne goveje maščobe.<ref>{{cite news |author=Shin-Onsen town office|url=http://www.town.shinonsen.hyogo.jp/page/84b00ea1db1d07535a39075e121e0710.html |title=Taste of Tajima-ushi|access-date=6 September 2010|language=ja}}</ref> Govedina Kobe je draga, deloma zato, ker se lahko le približno 3000 glav goveda na leto šteje za Kobe. Na Japonskem je vsemu govedu, vključno s tistim, ki je odobreno kot govedina Kobe, mogoče slediti prek 10-mestne številke skozi vsak korak njihovega celotnega življenjskega cikla.<ref>{{cite web |last1=Yoshihisa |first1=Godo |title=The Beef Traceability System in Japan |url=http://ap.fftc.agnet.org/ap_db.php?id=530 |website=FFTC Agricultural Policy Platform |access-date=15 December 2017}}</ref> == Zunaj Japonske == Govedina Kobe ni bila izvožena do leta 2012. Izvožena je bila januarja 2012 v [[Macau]], nato pa v [[Hong Kong]] julija 2012.<ref name=chow>{{cite news| author1=Jason Chow| title = Kobe Beef Arrives in Hong Kong|url=https://blogs.wsj.com/scene/2012/07/27/kobe-beef-arrives-in-hong-kong |work= Wall Street Journal|date=27 July 2012}}</ref> Od takrat se izvaža tudi v ZDA, Singapur, Švico, na Tajsko <ref name="exportbeef">{{cite web | url=http://www.kobe-niku.jp/en/contents/exported/index.php | title=Kobe Beef Marketing and Distribution Information}}</ref>, v Združeno kraljestvo <ref>{{Cite web |url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2018/mar/11/farm-girl-cafe-chelsea-we-dont-stay-for-dessert-because-we-have-suffered-enough-restaurant-review |title=Farm Girl Café, Chelsea: 'We don't stay for dessert, because we have suffered enough' – restaurant review |last=Rayner |first=Jay |date=11 March 2018 |work=The Guardian |language=en |access-date=12 March 2018}}</ref> in Kanado.<ref name="exportbeef2">{{cite news | url=https://www.theglobeandmail.com/life/food-and-wine/food-trends/if-you-think-youve-had-kobe-beef-in-canada-youre-wrong-but-now-you-actually-can/article24079613/ | title=If you think you've had Kobe beef in Canada, you're wrong. But here's your chance| newspaper=The Globe and Mail| date=23 April 2015| last1=Sufrin| first1=Jon}}</ref> V nekaterih državah, vključno s Kanado, Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike, govedo ''wagyu'', uvoženo iz Japonske, gojijo čistokrvno ali križano z drugimi pasmami goveda, kot je ''aberdeen angus''. Ponekod se lahko meso tega goveda trži pod imeni, kot je »govedina v slogu Kobe«; ni govedina Kobe in ne izpolnjuje zahtev za certificiranje pristnega japonskega proizvoda.<ref name="beer">{{cite news| url= http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/cornwall/6345289.stm |title = Cattle on 40 pints a day of beer| work =BBC News | date=9 February 2007}}</ref> Zaradi pomanjkanja pravnega priznanja blagovne znamke govedine Kobe v Združenih državah je to meso mogoče prodajati tudi kot »govedina Kobe«.<ref>{{Cite news | url= https://www.forbes.com/sites/larryolmsted/2012/04/12/foods-biggest-scam-the-great-kobe-beef-lie |title=Food's Biggest Scam: The Great Kobe Beef Lie |work=Forbes |date=12 April 2012 |last=Olmstead |first=Larry}}</ref> Združenje za trženje in spodbujanje distribucije govedine Kobe je nameravalo izdati brošure o govedini Kobe v tujih jezikih. Ameriška govedina ''kobe style'' je po navadi temnejša in močnejšega okusa kot pristen izdelek. Morda bo bolj všeč zahodnim brbončicam, ki ne poznajo blagega okusa in visoke vsebnosti maščobe prave govedine Kobe. ==Sklici== {{sklici}} == Reference == *Kiyoshi Namikawa (2016 [1992]). [https://ansci.wsu.edu/wp-content/uploads/sites/386/2016/08/BreedingHistoryofJapaneseBeefCattle.pdf Breeding history of Japanese beef cattle and preservation of genetic resources as economic farm animals]. Kyoto: Wagyu Registry Association. Accessed January 2017. *Valerie Porter, Lawrence Alderson, Stephen J.G. Hall, D. Phillip Sponenberg (2016). [https://books.google.it/books?id=2UEJDAAAQBAJ ''Mason's World Encyclopedia of Livestock Breeds and Breeding''] (sixth edition). Wallingford: CABI. {{ISBN|9781780647944}}. ==Zunanje povezave== {{Commons category}} *[http://www.kobe-niku.jp Kobe Beef Marketing & Distribution Promotion Association] [[Kategorija:Kobe]] [[Kategorija:Meso]] [[Kategorija:Živina]] [[Kategorija:Japonska kuhinja]] 21jxs6y5ew9t223mrdqaftvgepru5qr 1 522495 5736616 2022-08-19T15:38:18Z Marjan Tomki SI 190558 /* Nekaj prevodov ni preveč p0srečenih */ nov razdelek wikitext text/x-wiki == Nekaj prevodov ni preveč p0srečenih == === S === Pogon imam na krmi. Z več števili, hitrost v vozlih. To je zastavični znak, ki ustreza zvočnemu s tremi kratkimi piski, ki pa pomeni plovem s krmo ali plovem po krmi (nazaj). Pomeni so (ali so bili) t0udi: moji stroji tečejo (oziroma poganjajo ladjo) vzrvatno. Prevod tudi ni trivialen, ker je odvisen od konteksta (časa, ko ji bila posamezna različica pomena simbola v rabi, vrste ladje ki je uporabljala ali dajala znak, vrste pogona - drugačen pomen na jadrnici pod jadri in ladji z različnimi vrstami pogonov). Tako lahko velikqa in težko natovorjena ladja še nekaj (deset) minut plove naprej, med tem ko stroji delujejo s polno močjo proti krmi, preden obstane iz se začne pomikati nazaj - opozorilo zastave ''S'' in treh kratkih piskov pa med ostalim nujno in takojšnje svarilo, da se je zlasti malim plovilom nujno izogibati območja na krmi, kjer jih lahko sicer tok zaradi vzvratno delujočih strojev potegne pod krmo in v ''mesoreznico''. Podobno je še za ''P'', ki je prevedeno kot pristanišče, pomeni pa levo stran ladje glede na premec. Razvoj besed in pomena v en je šel takole: *na desni strani je bilo krmilno veslo (steer board, steuerbord nemško...); to se je v angleščini sčasoma premečkalo v starboard *da se krmilno veslo ni poškodovalo ob pomol, so pristajali na levo stran ladje glede na premec, in so tja postavili ladijski mostič (load board, leerdbord... ) *ker se je dalo zlahka narobe razumeti starboard in lerdboard, je angleški admiral odločil, da bo za levo stran glede na premec ladje izraz port (ker so s to stranjo pristajali). Medtem so krmilna vesla že davno zamenjali drugi načini krmarjenja... Problem je, da se zdajle ne spomnim, kakšen je slovenski formalni navtični izraz za levo in desno stran plovila, ko gledaš naprej (Primorci včasih uporabljajo benečanske izraze in podobno - zato tu še ne grem nič urejat. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 17:38, 19. avgust 2022 (CEST) nck9op61cylu7mco4ywnkcwnk5kb568 5736626 5736616 2022-08-19T16:12:36Z Marjan Tomki SI 190558 /* S */ dopolnitev z virom wikitext text/x-wiki == Nekaj prevodov ni preveč p0srečenih == === S === Pogon imam na krmi. Z več števili, hitrost v vozlih. To je zastavični znak, ki ustreza zvočnemu s tremi kratkimi piski, ki pa pomeni plovem s krmo ali plovem po krmi (nazaj). Pomeni so (ali so bili) t0udi: moji stroji tečejo (oziroma poganjajo ladjo) vzrvatno. Prevod tudi ni trivialen, ker je odvisen od konteksta (časa, ko ji bila posamezna različica pomena simbola v rabi, vrste ladje ki je uporabljala ali dajala znak, vrste pogona - drugačen pomen na jadrnici pod jadri in ladji z različnimi vrstami pogonov). Tako lahko velikqa in težko natovorjena ladja še nekaj (deset) minut plove naprej, med tem ko stroji delujejo s polno močjo proti krmi, preden obstane iz se začne pomikati nazaj - opozorilo zastave ''S'' in treh kratkih piskov pa med ostalim nujno in takojšnje svarilo, da se je zlasti malim plovilom nujno izogibati območja na krmi, kjer jih lahko sicer tok zaradi vzvratno delujočih strojev potegne pod krmo in v ''mesoreznico''. Podobno je še za ''P'', ki je prevedeno kot pristanišče, pomeni pa levo stran ladje glede na premec. Razvoj besed in pomena v en je šel takole: *na desni strani je bilo krmilno veslo (steer board, steuerbord nemško...); to se je v angleščini sčasoma premečkalo v starboard *da se krmilno veslo ni poškodovalo ob pomol, so pristajali na levo stran ladje glede na premec, in so tja postavili ladijski mostič (load board, leerdbord... ) *ker se je dalo zlahka narobe razumeti starboard in lerdboard, je angleški admiral odločil, da bo za levo stran glede na premec ladje izraz port (ker so s to stranjo pristajali). Medtem so krmilna vesla že davno zamenjali drugi načini krmarjenja... :Edit - Royal Museums Greenwich - vir, ki potrjuje to zgodbo, razen da ne navaja določenega admirala, ampak ukaz Admiralitete<ref>{{navedi splet |url=https://www.rmg.co.uk/stories/topics/port-starboard |title=Port and starboard |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> Problem je, da se zdajle ne spomnim, kakšen je slovenski formalni navtični izraz za levo in desno stran plovila, ko gledaš naprej (Primorci včasih uporabljajo benečanske izraze in podobno - zato tu še ne grem nič urejat. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 17:38, 19. avgust 2022 (CEST) 89mh0c2bvrf52y7xwml2ldsur2cfodu 0 522496 5736618 2022-08-19T15:53:21Z Octopus 13285 infopolje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Gniezno |official_name = Kraljevo prestolno mesto Gniezno<br/>{{lang|pl|Stołeczne Królewskie Miasto Gniezno}} | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Catedral de Gniezno, Gniezno, Polonia, 2014-09-20, DD 40-42 HDR.jpg{{!}}Stolnica in jezero Jelonek | image2 = Gniezno, rynek 1.jpg{{!}}Stara mestna hiša na Tržnem trgu | image3 = Gniezno pomnik Chrobrego.JPG{{!}}Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] | image4 = Figury na katedrze w Gnieźnie.jpg{{!}}Stolnica (detajl) | image5 = Boleslawa Chrobrego street, Gniezno, Poland1.jpg{{!}}Ulica Baloslava I. Hrabrega }} |image_caption = {{hlist|Od leve proti desni: Stolnica in jezero Jelonek|Stara mestna hiša na Tržnem trgu |Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]]|Stolnica (detajl) |Ulica Baloslava I. Hrabrega}} |image_shield = POL Gniezno COA.svg |image_flag = POL Gniezno flag.svg |pushpin_map = Poljska |pushpin_label_position = bottom |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{POL}} |subdivision_type1 = Vojvodstvo |subdivision_name1 = Velikopoljsko vojvodstvo |subdivision_type2 = Powiat/Okraj |subdivision_name2 = Gniezno |subdivision_type3 = Gmina/Občina |subdivision_name3 = Gniezno <small>(mestna občina)</small> |leader_title = Župan |leader_name = Tomasz Budasz |established_title = Ustanovitev |established_date = 8--10. stoletje |established_title3 = Mestne pravice |established_date3 = 1239 |area_total_km2 = 49 | population_as_of = 31. december 2021 | population_total = 66.769 (upada)<ref name="population">{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/bdl/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date= 15. avgusta 2022|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3003011.</ref> |population_density_km2 = auto |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|52|32|09|N|17|35|45|E|region:PL|display=inline,title}} |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 62–200 do 62–210 |area_code = +48 61 |blank_name = Registracijske tablice |blank_info = PGN |blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] |blank1_info = hladno-poleti vlažno celinsko (Dfb) |blank_name_sec2 = Avtocesta |blank_info_sec2 = [[Slika:S5-PL.svg|32px|link=Expressway S5 (Poland)]] |blank1_name_sec2 = Državni cesti |blank1_info_sec2 = [[Slika:DK5-PL.svg|32px|link=National road 5 (Poland)]] [[Slika:DK15-PL.svg|32px|link=National road 15 (Poland)]] |website = http://www.Gniezno.eu }} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] jt24b9fjk8ss5qa8l3u9fh2f5nw7uo2 5736625 5736618 2022-08-19T16:12:23Z Octopus 13285 uvod wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Gniezno |official_name = Kraljevo prestolno mesto Gniezno<br/>{{lang|pl|Stołeczne Królewskie Miasto Gniezno}} | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Catedral de Gniezno, Gniezno, Polonia, 2014-09-20, DD 40-42 HDR.jpg{{!}}Stolnica in jezero Jelonek | image2 = Gniezno, rynek 1.jpg{{!}}Stara mestna hiša na Tržnem trgu | image3 = Gniezno pomnik Chrobrego.JPG{{!}}Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] | image4 = Figury na katedrze w Gnieźnie.jpg{{!}}Stolnica (detajl) | image5 = Boleslawa Chrobrego street, Gniezno, Poland1.jpg{{!}}Ulica Baloslava I. Hrabrega }} |image_caption = {{hlist|Od leve proti desni: Stolnica in jezero Jelonek|Stara mestna hiša na Tržnem trgu |Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]]|Stolnica (detajl) |Ulica Baloslava I. Hrabrega}} |image_shield = POL Gniezno COA.svg |image_flag = POL Gniezno flag.svg |pushpin_map = Poljska |pushpin_label_position = bottom |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{POL}} |subdivision_type1 = Vojvodstvo |subdivision_name1 = Velikopoljsko vojvodstvo |subdivision_type2 = Powiat/Okraj |subdivision_name2 = Gniezno |subdivision_type3 = Gmina/Občina |subdivision_name3 = Gniezno <small>(mestna občina)</small> |leader_title = Župan |leader_name = Tomasz Budasz |established_title = Ustanovitev |established_date = 8--10. stoletje |established_title3 = Mestne pravice |established_date3 = 1239 |area_total_km2 = 49 | population_as_of = 31. december 2021 | population_total = 66.769 (upada)<ref name="population">{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/bdl/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date= 15. avgusta 2022|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3003011.</ref> |population_density_km2 = auto |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|52|32|09|N|17|35|45|E|region:PL|display=inline,title}} |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 62–200 do 62–210 |area_code = +48 61 |blank_name = Registracijske tablice |blank_info = PGN |blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] |blank1_info = hladno-poleti vlažno celinsko (Dfb) |blank_name_sec2 = Avtocesta |blank_info_sec2 = [[Slika:S5-PL.svg|32px|link=Expressway S5 (Poland)]] |blank1_name_sec2 = Državni cesti |blank1_info_sec2 = [[Slika:DK5-PL.svg|32px|link=National road 5 (Poland)]] [[Slika:DK15-PL.svg|32px|link=National road 15 (Poland)]] |website = http://www.Gniezno.eu }} '''Gniezno''' ({{IPAc-pl|AUD|Pl-Gniezno.ogg|'|g|ń|e1|z|n|o}}, {{lang-de|Gnesen}}, {{lang-la|Gnesna}}) je mesto v osrednjii zahodni [[Poljska|Poljski]] okoli 50 km vzhodno od [[Poznanj]]a. Leta 2021 je imelo 66.769 prebivalcev.<ref name="population"/> kar ga uvršča na šesto mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Bil je eno od glavnih mest dinastija [[Pjasti|Pjastov]] in od 10. do zgodnjega 11. stoletja prva zgodovinska prestolnica Poljske.<ref name=ref2>{{cite web |url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Gniezno;3906227.html |title=Gniezno |website=Encyklopedia PWN |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Omenjen je bil že v 10. stoletju. Gniezno je sedež katoliške nadškofije Gniezno, ustanovljene leta 1000. Gnjeznenski nadškof je primas Poljske, kar pomeni, da je Gniezno cerkvena prestolnica Poljske. Mesto je upravno središče Okraja (powiat) Gniezno. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] qjzkt6jrqxy5kd1tnpia2s2oti4iznh 5736705 5736625 2022-08-19T20:41:18Z Octopus 13285 zgodovina wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Gniezno |official_name = Kraljevo prestolno mesto Gniezno<br/>{{lang|pl|Stołeczne Królewskie Miasto Gniezno}} | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Catedral de Gniezno, Gniezno, Polonia, 2014-09-20, DD 40-42 HDR.jpg{{!}}Stolnica in jezero Jelonek | image2 = Gniezno, rynek 1.jpg{{!}}Stara mestna hiša na Tržnem trgu | image3 = Gniezno pomnik Chrobrego.JPG{{!}}Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] | image4 = Figury na katedrze w Gnieźnie.jpg{{!}}Stolnica (detajl) | image5 = Boleslawa Chrobrego street, Gniezno, Poland1.jpg{{!}}Ulica Baloslava I. Hrabrega }} |image_caption = {{hlist|Od leve proti desni: Stolnica in jezero Jelonek|Stara mestna hiša na Tržnem trgu |Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]]|Stolnica (detajl) |Ulica Baloslava I. Hrabrega}} |image_shield = POL Gniezno COA.svg |image_flag = POL Gniezno flag.svg |pushpin_map = Poljska |pushpin_label_position = bottom |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{POL}} |subdivision_type1 = Vojvodstvo |subdivision_name1 = Velikopoljsko vojvodstvo |subdivision_type2 = Powiat/Okraj |subdivision_name2 = Gniezno |subdivision_type3 = Gmina/Občina |subdivision_name3 = Gniezno <small>(mestna občina)</small> |leader_title = Župan |leader_name = Tomasz Budasz |established_title = Ustanovitev |established_date = 8--10. stoletje |established_title3 = Mestne pravice |established_date3 = 1239 |area_total_km2 = 49 | population_as_of = 31. december 2021 | population_total = 66.769 (upada)<ref name="population">{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/bdl/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date= 15. avgusta 2022|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3003011.</ref> |population_density_km2 = auto |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|52|32|09|N|17|35|45|E|region:PL|display=inline,title}} |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 62–200 do 62–210 |area_code = +48 61 |blank_name = Registracijske tablice |blank_info = PGN |blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] |blank1_info = hladno-poleti vlažno celinsko (Dfb) |blank_name_sec2 = Avtocesta |blank_info_sec2 = [[Slika:S5-PL.svg|32px|link=Expressway S5 (Poland)]] |blank1_name_sec2 = Državni cesti |blank1_info_sec2 = [[Slika:DK5-PL.svg|32px|link=National road 5 (Poland)]] [[Slika:DK15-PL.svg|32px|link=National road 15 (Poland)]] |website = http://www.Gniezno.eu }} '''Gniezno''' ({{IPAc-pl|AUD|Pl-Gniezno.ogg|'|g|ń|e1|z|n|o}}, {{lang-de|Gnesen}}, {{lang-la|Gnesna}}) je mesto v osrednjii zahodni [[Poljska|Poljski]] okoli 50 km vzhodno od [[Poznanj]]a. Leta 2021 je imelo 66.769 prebivalcev.<ref name="population"/> kar ga uvršča na šesto mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Bil je eno od glavnih mest dinastija [[Pjasti|Pjastov]] in od 10. do zgodnjega 11. stoletja prva zgodovinska prestolnica Poljske.<ref name=ref2>{{cite web |url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Gniezno;3906227.html |title=Gniezno |website=Encyklopedia PWN |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Omenjen je bil že v 10. stoletju. Gniezno je sedež katoliške nadškofije Gniezno, ustanovljene leta 1000. Gnjeznenski nadškof je primas Poljske, kar pomeni, da je Gniezno cerkvena prestolnica Poljske. Mesto je upravno središče Okraja (powiat) Gniezno. ==Zgodovina== [[Slika:Gniezno old seal with CoA.jpg|180px|thumb|levo|Pečat srednjeveškega Gniezna]] Arheološke najdbe kažejo, da je bila okolica Gniezna poseljena že v poznem [[paleolitik]]u. Zgodnje slovanske naselbine na hribu Lech in Maiden so datirane v 8. stoletje.<ref name=ref3>{{cite book |author1=Neil Wilson |author2=Tom Parkinson |author3=Richard Watkins |title=Poland |year=2005 |page=339 |publisher=Lonely Planet |isbn=1-74059-522-X |url=https://books.google.com/books?id=2LId4cLRMkoC&q=Gniezno+8th+century&pg=PA339 |format=Google Books |access-date=26. decembra 2010}} {{in lang|en}}</ref> V začetku 10. stoletja je bilo tu več krajev, svetih za slovanske naseljence. Na hribu Lech je bila tik pred letom 940 zgrajena vojvodska trdnjava, obdana z nekaj utrjenimi utrjenimi predmestji in neutrjenimi naselji. ===Legenda on Lehu, Čehu in Rusu=== Po poljski različici legende so šli trije bratje skupaj na lov, vendar je vsak sledil drugemu plenu in v svojo smer. Rus je šel na vzhod, Čeh se je odpravil na zahod in se naselil na gori Říp, ki se dviga iz češkega hribovitega podeželja, medtem ko je Leh potoval proti severu. Tam je med lovom sledil svoji puščici in se nenadoma znašel iz oči v oči s hudobnim belim orlom, ki je varoval svoje gnezdo pred vsiljivci. Ko je Leh zagledal orla v rdečem ozadju zahajajočega sonca, je to vzel za dobro znamenje in se odločil, da se bo tam naselil. Svoje naselje je v spomin na ta dogodek poimenoval Gniezno (iz poljskega ''gniazdo – gnezdo'') in za svoj grb izbral belega orla. Bel orel na rdečem ozadju je še danes upodobljen v poljskem grbu, bela črta na vrhu za orla in rdeča črta na dnu za sončni zahod pa na poljski zastavi. Po ''[[Velikopoljska kronika|Velikopoljski kroniki]]'' iz 13. stoletja so [[Slovani]] potomci panonskega kneza Pana, ki je imel tri sinove: najmlajšega Leha, Rusa in najstarejšega Čeha. ki so se odločili, da se naselijo na severu, vzhodu in zahodu.<ref>Czesław Łuczak, Kazimierz Tymieniecki. ''Europa, Słowiańszczyzna, Polska.'' 1970. str. 296.</ref><ref>Brygida Kurbisówna. ''Studia nad Kroniką wielkopolską''. Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk, Poznań 1952.</ref><ref>Adam Fałowski, Bogdan Sendero. ''Biesiada słowiańska''. Universitas, Kraków 1992, str. 40.</ref><ref>''Kultura polski średniowiecznej XIV-XV w.'' pod red. B. Geremka, Wydawnictwo Naukowe Semper, Warszawa 1997, str. 651.</ref><ref>''Kronika wielkopolska'', wstęp i tłum. K. Abgarowicz, Warszawa 1965; UNIVERSITAS, Poznań 2010, {{ISBN|978-83-242-1275-0}}.</ref><ref>[http://www.litdok.de/cgi-bin/litdok?lang=pl&t_multi=x&v_0=PER&q_0=dalimil Kronika Dalimila] V LitDok ''Europa Środkowo-Wschodnia'', Herder-Institut, Marburg.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] lhwkfnsjviqyvuzx0tu4klmkxx2xomy 5736737 5736705 2022-08-20T05:05:29Z Octopus 13285 /* Legenda on Lehu, Čehu in Rusu */ nadaljevanje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Gniezno |official_name = Kraljevo prestolno mesto Gniezno<br/>{{lang|pl|Stołeczne Królewskie Miasto Gniezno}} | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Catedral de Gniezno, Gniezno, Polonia, 2014-09-20, DD 40-42 HDR.jpg{{!}}Stolnica in jezero Jelonek | image2 = Gniezno, rynek 1.jpg{{!}}Stara mestna hiša na Tržnem trgu | image3 = Gniezno pomnik Chrobrego.JPG{{!}}Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] | image4 = Figury na katedrze w Gnieźnie.jpg{{!}}Stolnica (detajl) | image5 = Boleslawa Chrobrego street, Gniezno, Poland1.jpg{{!}}Ulica Baloslava I. Hrabrega }} |image_caption = {{hlist|Od leve proti desni: Stolnica in jezero Jelonek|Stara mestna hiša na Tržnem trgu |Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]]|Stolnica (detajl) |Ulica Baloslava I. Hrabrega}} |image_shield = POL Gniezno COA.svg |image_flag = POL Gniezno flag.svg |pushpin_map = Poljska |pushpin_label_position = bottom |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{POL}} |subdivision_type1 = Vojvodstvo |subdivision_name1 = Velikopoljsko vojvodstvo |subdivision_type2 = Powiat/Okraj |subdivision_name2 = Gniezno |subdivision_type3 = Gmina/Občina |subdivision_name3 = Gniezno <small>(mestna občina)</small> |leader_title = Župan |leader_name = Tomasz Budasz |established_title = Ustanovitev |established_date = 8--10. stoletje |established_title3 = Mestne pravice |established_date3 = 1239 |area_total_km2 = 49 | population_as_of = 31. december 2021 | population_total = 66.769 (upada)<ref name="population">{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/bdl/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date= 15. avgusta 2022|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3003011.</ref> |population_density_km2 = auto |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|52|32|09|N|17|35|45|E|region:PL|display=inline,title}} |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 62–200 do 62–210 |area_code = +48 61 |blank_name = Registracijske tablice |blank_info = PGN |blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] |blank1_info = hladno-poleti vlažno celinsko (Dfb) |blank_name_sec2 = Avtocesta |blank_info_sec2 = [[Slika:S5-PL.svg|32px|link=Expressway S5 (Poland)]] |blank1_name_sec2 = Državni cesti |blank1_info_sec2 = [[Slika:DK5-PL.svg|32px|link=National road 5 (Poland)]] [[Slika:DK15-PL.svg|32px|link=National road 15 (Poland)]] |website = http://www.Gniezno.eu }} '''Gniezno''' ({{IPAc-pl|AUD|Pl-Gniezno.ogg|'|g|ń|e1|z|n|o}}, {{lang-de|Gnesen}}, {{lang-la|Gnesna}}) je mesto v osrednjii zahodni [[Poljska|Poljski]] okoli 50 km vzhodno od [[Poznanj]]a. Leta 2021 je imelo 66.769 prebivalcev.<ref name="population"/> kar ga uvršča na šesto mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Bil je eno od glavnih mest dinastija [[Pjasti|Pjastov]] in od 10. do zgodnjega 11. stoletja prva zgodovinska prestolnica Poljske.<ref name=ref2>{{cite web |url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Gniezno;3906227.html |title=Gniezno |website=Encyklopedia PWN |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Omenjen je bil že v 10. stoletju. Gniezno je sedež katoliške nadškofije Gniezno, ustanovljene leta 1000. Gnjeznenski nadškof je primas Poljske, kar pomeni, da je Gniezno cerkvena prestolnica Poljske. Mesto je upravno središče Okraja (powiat) Gniezno. ==Zgodovina== [[Slika:Gniezno old seal with CoA.jpg|180px|thumb|levo|Pečat srednjeveškega Gniezna]] Arheološke najdbe kažejo, da je bila okolica Gniezna poseljena že v poznem [[paleolitik]]u. Zgodnje slovanske naselbine na hribu Lech in Maiden so datirane v 8. stoletje.<ref name=ref3>{{cite book |author1=Neil Wilson |author2=Tom Parkinson |author3=Richard Watkins |title=Poland |year=2005 |page=339 |publisher=Lonely Planet |isbn=1-74059-522-X |url=https://books.google.com/books?id=2LId4cLRMkoC&q=Gniezno+8th+century&pg=PA339 |format=Google Books |access-date=26. decembra 2010}} {{in lang|en}}</ref> V začetku 10. stoletja je bilo tu več krajev, svetih za slovanske naseljence. Na hribu Lech je bila tik pred letom 940 zgrajena vojvodska trdnjava, obdana z nekaj utrjenimi utrjenimi predmestji in neutrjenimi naselji. ===Legenda on Lehu, Čehu in Rusu=== Po poljski različici legende so šli trije bratje skupaj na lov, vendar je vsak sledil drugemu plenu in v svojo smer. Rus je šel na vzhod, Čeh se je odpravil na zahod in se naselil na gori Říp, ki se dviga iz češkega hribovitega podeželja, medtem ko je Leh potoval proti severu. Tam je med lovom sledil svoji puščici in se nenadoma znašel iz oči v oči s hudobnim belim orlom, ki je varoval svoje gnezdo pred vsiljivci. Ko je Leh zagledal orla v rdečem ozadju zahajajočega sonca, je to vzel za dobro znamenje in se odločil, da se bo tam naselil. Svoje naselje je v spomin na ta dogodek poimenoval Gniezno (iz poljskega ''gniazdo – gnezdo'') in za svoj grb izbral belega orla. Bel orel na rdečem ozadju je še danes upodobljen v poljskem grbu, bela črta na vrhu za orla in rdeča črta na dnu za sončni zahod pa na poljski zastavi. Po ''[[Velikopoljska kronika|Velikopoljski kroniki]]'' iz 13. stoletja so [[Slovani]] potomci panonskega kneza Pana, ki je imel tri sinove: najmlajšega Leha, Rusa in najstarejšega Čeha. ki so se odločili, da se naselijo na severu, vzhodu in zahodu.<ref>Czesław Łuczak, Kazimierz Tymieniecki. ''Europa, Słowiańszczyzna, Polska.'' 1970. str. 296.</ref><ref>Brygida Kurbisówna. ''Studia nad Kroniką wielkopolską''. Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk, Poznań 1952.</ref><ref>Adam Fałowski, Bogdan Sendero. ''Biesiada słowiańska''. Universitas, Kraków 1992, str. 40.</ref><ref>''Kultura polski średniowiecznej XIV-XV w.'' pod red. B. Geremka, Wydawnictwo Naukowe Semper, Warszawa 1997, str. 651.</ref><ref>''Kronika wielkopolska''. K. Abgarowicz, Warszawa 1965; UNIVERSITAS, Poznań 2010, {{ISBN|978-83-242-1275-0}}.</ref><ref>[http://www.litdok.de/cgi-bin/litdok?lang=pl&t_multi=x&v_0=PER&q_0=dalimil Kronika Dalimila] V LitDok ''Europa Środkowo-Wschodnia'', Herder-Institut, Marburg.</ref> ===Zibelka poljske države=== Okoli leta 940 je Gniezno, pomembno [[Poganstvo|pogansko]] kultno središče, skupaj s trdnjavami v Gieczu, Kruszwici, [[Poznanj]]u, [[Kalisz]]u, Łęczyci, Ostrówu Lednickom, Płocku, Włocławku in drugimi postalo ena glavnih trdnjav zgodnjih [[Pjasti|pjastovih]] vladarjev. Arheološka izkopavanja na hribu Lech so leta 2010 ob temeljih cerkve sv. Jurija in blizu ostankov že prej odkrite poganske grobne gomile odkrila grobnico iz 11. toletja.<ref>{{Cite web |url=http://moje-gniezno.pl/artykuly/czytaj/418/tajemnice-wzgorza-lecha.html |title=Tajemnice Wzgórza Lecha Gniezno - Moje Gniezno - Portal Informacyjny Gniezna |last=Szymański |first=Freelance Design - Marcin |website=moje-gniezno.pl |language=pl |access-date=13. marca 2018}}</ref> Odkritja kažejo, da bi hrib Lech lahko bil grobišče vladarjev že pred krstom [[Mješko I.|Mješka I.]] Ko je Mješko I. sprejel [[krščanstvo]], je njegov sin [[Boleslav I. Hrabri]] odložil posmrtne ostanke svetega Adalberta v cerkev, na novo zgrajeno na hribu. S tem dejanjem je želel poudariti pomen Gniezna kot verskega središča in glavnega mesta svojega kraljestva. ===Kongres v Gnieznu=== Okoli leta 1000 je v Gnieznu potekal kongres, na katerem je vojvoda Boleslav I. Hrabri sprejel cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Oton III.|Otona III.]]<ref>Günther Stöckl. ''Die Geschichte der Slavenmission''. V: ''Die Kirche in ihrer Geschichte – Ein Handbuch'' (ur. Bernd Moeller). 2nd edition, vol. 2, Göttingen 1976, {{ISBN|3-525-52318-1}}. str. 91 (nemško). [https://books.google.de/books?id=kdHPziYgqPoC&pg=PA91 limited online preview])</ref> Cesar in poljski vojvoda sta obhajala ustanovitev poljske cerkvene province (nadškofije) v Gnieznu, skupaj z novoustanovljenimi škofijami v Kołobrzegu za [[Pomorjansko]], [[Vroclav]]u za [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Krakov]]u za [[Malopoljska|Malopoljsko]].<ref name=gni>{{cite web |url=https://www.gniezno.eu/cms/20274/historia |title=Historia |website=Urząd Miejski w Gnieźnie |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Škofija v Poznanju za zahodno [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] je bila ustanovljena že leta 968. ===Mesto kronanja kraljkev=== V gnjeznenski stolnici so leta 1024 kronali poljskega kralja Boleslava I. in leta 1025 njegovega sina [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]].<ref name=ref3/> Leta 1038 je Gniezno in bližnji Poznanj zasedel, oplenil in uničil [[Češka (zgodovinska dežela)|češki]] vojvoda [[Břetislav I.]] in prisilil poljskega vladarja, da je poljsko prestolnico preselili v Krakov.<ref name=ref3/> Gnjeznensko stolnico je obnovil naslednji poljski vladar [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]], ki je bil leta 1076 v njej tudi kronan. V naslednjih stoletjih se je Gniezno razvilo v regionalno središče vzhodnega dela Velikopoljske. Mestu je vojvoda Vladislav Odonič leta 1238 podelil avtonomijo. Leta 1295 in 1300 je bilo Gniezno ponovno kraj kronanja poljskih kraljev. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] 59pbl42c6hq3xuizc9p43mulbtodtam 5736743 5736737 2022-08-20T06:05:49Z Octopus 13285 /* Mesto kronanja kraljkev */ Regionalno mesto ... wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Gniezno |official_name = Kraljevo prestolno mesto Gniezno<br/>{{lang|pl|Stołeczne Królewskie Miasto Gniezno}} | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Catedral de Gniezno, Gniezno, Polonia, 2014-09-20, DD 40-42 HDR.jpg{{!}}Stolnica in jezero Jelonek | image2 = Gniezno, rynek 1.jpg{{!}}Stara mestna hiša na Tržnem trgu | image3 = Gniezno pomnik Chrobrego.JPG{{!}}Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] | image4 = Figury na katedrze w Gnieźnie.jpg{{!}}Stolnica (detajl) | image5 = Boleslawa Chrobrego street, Gniezno, Poland1.jpg{{!}}Ulica Baloslava I. Hrabrega }} |image_caption = {{hlist|Od leve proti desni: Stolnica in jezero Jelonek|Stara mestna hiša na Tržnem trgu |Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]]|Stolnica (detajl) |Ulica Baloslava I. Hrabrega}} |image_shield = POL Gniezno COA.svg |image_flag = POL Gniezno flag.svg |pushpin_map = Poljska |pushpin_label_position = bottom |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{POL}} |subdivision_type1 = Vojvodstvo |subdivision_name1 = Velikopoljsko vojvodstvo |subdivision_type2 = Powiat/Okraj |subdivision_name2 = Gniezno |subdivision_type3 = Gmina/Občina |subdivision_name3 = Gniezno <small>(mestna občina)</small> |leader_title = Župan |leader_name = Tomasz Budasz |established_title = Ustanovitev |established_date = 8--10. stoletje |established_title3 = Mestne pravice |established_date3 = 1239 |area_total_km2 = 49 | population_as_of = 31. december 2021 | population_total = 66.769 (upada)<ref name="population">{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/bdl/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date= 15. avgusta 2022|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3003011.</ref> |population_density_km2 = auto |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|52|32|09|N|17|35|45|E|region:PL|display=inline,title}} |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 62–200 do 62–210 |area_code = +48 61 |blank_name = Registracijske tablice |blank_info = PGN |blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] |blank1_info = hladno-poleti vlažno celinsko (Dfb) |blank_name_sec2 = Avtocesta |blank_info_sec2 = [[Slika:S5-PL.svg|32px|link=Expressway S5 (Poland)]] |blank1_name_sec2 = Državni cesti |blank1_info_sec2 = [[Slika:DK5-PL.svg|32px|link=National road 5 (Poland)]] [[Slika:DK15-PL.svg|32px|link=National road 15 (Poland)]] |website = http://www.Gniezno.eu }} '''Gniezno''' ({{IPAc-pl|AUD|Pl-Gniezno.ogg|'|g|ń|e1|z|n|o}}, {{lang-de|Gnesen}}, {{lang-la|Gnesna}}) je mesto v osrednjii zahodni [[Poljska|Poljski]] okoli 50 km vzhodno od [[Poznanj]]a. Leta 2021 je imelo 66.769 prebivalcev.<ref name="population"/> kar ga uvršča na šesto mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Bil je eno od glavnih mest dinastija [[Pjasti|Pjastov]] in od 10. do zgodnjega 11. stoletja prva zgodovinska prestolnica Poljske.<ref name=ref2>{{cite web |url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Gniezno;3906227.html |title=Gniezno |website=Encyklopedia PWN |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Omenjen je bil že v 10. stoletju. Gniezno je sedež katoliške nadškofije Gniezno, ustanovljene leta 1000. Gnjeznenski nadškof je primas Poljske, kar pomeni, da je Gniezno cerkvena prestolnica Poljske. Mesto je upravno središče Okraja (powiat) Gniezno. ==Zgodovina== [[Slika:Gniezno old seal with CoA.jpg|180px|thumb|levo|Pečat srednjeveškega Gniezna]] Arheološke najdbe kažejo, da je bila okolica Gniezna poseljena že v poznem [[paleolitik]]u. Zgodnje slovanske naselbine na hribu Lech in Maiden so datirane v 8. stoletje.<ref name=ref3>{{cite book |author1=Neil Wilson |author2=Tom Parkinson |author3=Richard Watkins |title=Poland |year=2005 |page=339 |publisher=Lonely Planet |isbn=1-74059-522-X |url=https://books.google.com/books?id=2LId4cLRMkoC&q=Gniezno+8th+century&pg=PA339 |format=Google Books |access-date=26. decembra 2010}} {{in lang|en}}</ref> V začetku 10. stoletja je bilo tu več krajev, svetih za slovanske naseljence. Na hribu Lech je bila tik pred letom 940 zgrajena vojvodska trdnjava, obdana z nekaj utrjenimi utrjenimi predmestji in neutrjenimi naselji. ===Legenda on Lehu, Čehu in Rusu=== Po poljski različici legende so šli trije bratje skupaj na lov, vendar je vsak sledil drugemu plenu in v svojo smer. Rus je šel na vzhod, Čeh se je odpravil na zahod in se naselil na gori Říp, ki se dviga iz češkega hribovitega podeželja, medtem ko je Leh potoval proti severu. Tam je med lovom sledil svoji puščici in se nenadoma znašel iz oči v oči s hudobnim belim orlom, ki je varoval svoje gnezdo pred vsiljivci. Ko je Leh zagledal orla v rdečem ozadju zahajajočega sonca, je to vzel za dobro znamenje in se odločil, da se bo tam naselil. Svoje naselje je v spomin na ta dogodek poimenoval Gniezno (iz poljskega ''gniazdo – gnezdo'') in za svoj grb izbral belega orla. Bel orel na rdečem ozadju je še danes upodobljen v poljskem grbu, bela črta na vrhu za orla in rdeča črta na dnu za sončni zahod pa na poljski zastavi. Po ''[[Velikopoljska kronika|Velikopoljski kroniki]]'' iz 13. stoletja so [[Slovani]] potomci panonskega kneza Pana, ki je imel tri sinove: najmlajšega Leha, Rusa in najstarejšega Čeha. ki so se odločili, da se naselijo na severu, vzhodu in zahodu.<ref>Czesław Łuczak, Kazimierz Tymieniecki. ''Europa, Słowiańszczyzna, Polska.'' 1970. str. 296.</ref><ref>Brygida Kurbisówna. ''Studia nad Kroniką wielkopolską''. Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk, Poznań 1952.</ref><ref>Adam Fałowski, Bogdan Sendero. ''Biesiada słowiańska''. Universitas, Kraków 1992, str. 40.</ref><ref>''Kultura polski średniowiecznej XIV-XV w.'' pod red. B. Geremka, Wydawnictwo Naukowe Semper, Warszawa 1997, str. 651.</ref><ref>''Kronika wielkopolska''. K. Abgarowicz, Warszawa 1965; UNIVERSITAS, Poznań 2010, {{ISBN|978-83-242-1275-0}}.</ref><ref>[http://www.litdok.de/cgi-bin/litdok?lang=pl&t_multi=x&v_0=PER&q_0=dalimil Kronika Dalimila] V LitDok ''Europa Środkowo-Wschodnia'', Herder-Institut, Marburg.</ref> ===Zibelka poljske države=== Okoli leta 940 je Gniezno, pomembno [[Poganstvo|pogansko]] kultno središče, skupaj s trdnjavami v Gieczu, Kruszwici, [[Poznanj]]u, [[Kalisz]]u, Łęczyci, Ostrówu Lednickom, Płocku, Włocławku in drugimi postalo ena glavnih trdnjav zgodnjih [[Pjasti|pjastovih]] vladarjev. Arheološka izkopavanja na hribu Lech so leta 2010 ob temeljih cerkve sv. Jurija in blizu ostankov že prej odkrite poganske grobne gomile odkrila grobnico iz 11. toletja.<ref>{{Cite web |url=http://moje-gniezno.pl/artykuly/czytaj/418/tajemnice-wzgorza-lecha.html |title=Tajemnice Wzgórza Lecha Gniezno - Moje Gniezno - Portal Informacyjny Gniezna |last=Szymański |first=Freelance Design - Marcin |website=moje-gniezno.pl |language=pl |access-date=13. marca 2018}}</ref> Odkritja kažejo, da bi hrib Lech lahko bil grobišče vladarjev že pred krstom [[Mješko I.|Mješka I.]] Ko je Mješko I. sprejel [[krščanstvo]], je njegov sin [[Boleslav I. Hrabri]] odložil posmrtne ostanke svetega Adalberta v cerkev, na novo zgrajeno na hribu. S tem dejanjem je želel poudariti pomen Gniezna kot verskega središča in glavnega mesta svojega kraljestva. ===Kongres v Gnieznu=== Okoli leta 1000 je v Gnieznu potekal kongres, na katerem je vojvoda Boleslav I. Hrabri sprejel cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Oton III.|Otona III.]]<ref>Günther Stöckl. ''Die Geschichte der Slavenmission''. V: ''Die Kirche in ihrer Geschichte – Ein Handbuch'' (ur. Bernd Moeller). 2nd edition, vol. 2, Göttingen 1976, {{ISBN|3-525-52318-1}}. str. 91 (nemško). [https://books.google.de/books?id=kdHPziYgqPoC&pg=PA91 limited online preview])</ref> Cesar in poljski vojvoda sta obhajala ustanovitev poljske cerkvene province (nadškofije) v Gnieznu, skupaj z novoustanovljenimi škofijami v Kołobrzegu za [[Pomorjansko]], [[Vroclav]]u za [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Krakov]]u za [[Malopoljska|Malopoljsko]].<ref name=gni>{{cite web |url=https://www.gniezno.eu/cms/20274/historia |title=Historia |website=Urząd Miejski w Gnieźnie |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Škofija v Poznanju za zahodno [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] je bila ustanovljena že leta 968. ===Mesto kronanja kraljkev=== V gnjeznenski stolnici so leta 1024 kronali poljskega kralja Boleslava I. in leta 1025 njegovega sina [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]].<ref name=ref3/> Leta 1038 je Gniezno in bližnji Poznanj zasedel, oplenil in uničil [[Češka (zgodovinska dežela)|češki]] vojvoda [[Břetislav I.]] in prisilil poljskega vladarja, da je poljsko prestolnico preselili v Krakov.<ref name=ref3/> Gnjeznensko stolnico je obnovil naslednji poljski vladar [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]], ki je bil leta 1076 v njej tudi kronan. V naslednjih stoletjih se je Gniezno razvilo v regionalno središče vzhodnega dela Velikopoljske. Mestu je vojvoda Vladislav Odonič leta 1238 podelil avtonomijo. Leta 1295 in 1300 je bilo Gniezno ponovno kraj kronanja poljskih kraljev. ===Regionalno mesto Velikopoljske=== [[Slika:Wladyslaw IV zatwierdza poprzednie przywileje miasta Gniezna.jpg|thumb|250px|Listina, s katero je kralj [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV. Vasa]] leta 1635 potrdil mestne privilegije]] Po upravni reformi države je bilo Gniezno kot kraljevo mesto od začetka 14. stoletja do leta 1768 sedež okraja v vojvodstvu Kalisz. Leta 1331 so ga opustošili [[Tevtonski viteški red|tevtonski vitezi]]. V času vladavine kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je bil kmalu obnovljen in v času vladavine kralja [[Vladislav II. Poljski|Vladislava II. Jagela]] leta 1419 dobil status prestolnice krščanstva na Poljskem. Nadškofi iz Gniezna so prejeli naslov primas Poljske.<ref name=gni/> V Gnieznu je cvetela trgovina. V njem so bili štirje veliki letni sejmi, na katerih so sodelovali trgovci iz različnih poljskih mest in evropskih držav.<ref name=gni/> Razvile so se tudi obrti in Gniezno je ostalo eno večjih mest na Poljskem do sredine 17. stoletja,<ref name=ref2/> kljub požaroma leta 1515 in 1613.<ref name=gni/> Opustošen je bil med švedskimi invazijskimi vojnami v 17.–18. stoletju in zaradi kuge v letih 1708–1710. Vse to je povzročilo depopulacijo in gospodarski upad, vendar je mesto v 18. stoletju kmalu spet oživelo in leta 1768 postalo glavno mesto vojvodstva Gniezno znotraj večje velikopoljske province. Gniezno je ostalo eno glavnih kulturnih središč poljskega kraljestva.<ref name=gni/> ===Pozni novi vek=== [[Slika:Napoleon Orda, Gniezno. Kościół Franciszkanów.jpg|thumb|left|250px| Napoleon Orda (19. stoletje): Frančiškanska cerkev v Gnieznu]] Gniezno je med [[Delitve Poljske|drugo delitvijo Poljske]] leta 1793 priključila [[Prusija|Kraljevina Prusija]] in ga preimenovala v Gnesen. Postal je del province Južna Prusija. Med uporom Kościuszka ga je poljska vojska pod poveljstvom generala Jana Henryka Dąbrowskega 22. avgusta 1794 osvobodila<ref>''25.9 wyzwolono Gniezno (on 25th 9 Gniezno was liberated)'' {{in lang|en}} {{cite book |author1=Marian B. Michalik |author2=Eugeniusz Duraczyński |title=Kronika powstań polskich 1794–1944 |year=1994 |page=44 |publisher="Kronika"-Marian B. Michalik |isbn=83-86079-02-9 |url=https://books.google.com/books?id=AAhpAAAAMAAJ&q=Gniezno}}</ref> in 29. septembra 1794 porazila prusko vojsko pri Labischinu (Łabiszynu) severno od Gniezna. Zaradi poraza v bitki pri Maciejowicah je Kościuszko opustil svoj načrt za prezimovanje v Brombergu ([[Bydgoszcz]]) in se skozi Thorn ([[Torunj]]) umaknil v osrednjo Poljsko. Prusi so 7. decembra 1794 ponovno zavzeli Gniezno. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je mesto uprlo pruski oblasti. Francozi so prišli v Gniezno novembra 1806. Po ukazu generala Jana Henryka Dabrowskega, izdanem vsem mestom in lastnikom podeželskih posesti, da zagotovijo rekrute za organizirano poljsko vojsko, je Gniezno sprva zagotovilo 60 rekrutov, ki so sodelovali v bitkah 1806–1807.<ref>{{in lang|en}} {{cite book |author1=Marian B. Michalik |author2=Eugeniusz Duraczyński |title=Roczniki |year=1891 |page=44 |publisher=Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk (Poznań Society of Friends of Science) |isbn=83-86079-02-9 |url=https://books.google.com/books?id=dFooAAAAYAAJ&q=Gniezno+60+rekrut%C3%B3w}}</ref> Posledično je bilo mesto vključeno v Varšavsko vojvodstvo, vendar ga je po porazu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] v Rusiji leta 1812 zasedla ruska vojska in ga leta 1815 na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] vrnila Prusiji. Gniezno je bilo kasneje vključeno v okrožje Gnesen Velikega vojvodstva Posen, kasnejše Province Posen. Bilo je pomembno središče poljskega odpora proti germanizaciji. V njem so bile različne poljske organizacije in založbe.<ref name=ref2/> Po velikopoljski vstaji (1918–1919) in [[Versajska mirovna pogodba|Versajskem mirovnem sporazumu]] je mesto postalo del Druge poljske republike in dobilo prvotno ime Gniezno. Njegovi vojaki so se med poljsko-sovjetsko vojno pridružili poljski vojski, ki se je bojevala proti [[Boljševiki|boljševikom]].<ref>{{in lang|en}} {{cite book |author=Marian Woźniak |title=Encyklopedia konspiracji wielkopolskiej: 1939–1945 (Encyclopedia of conspiracy in Greater Poland: 1939–1945) |year=1998 |publisher=Instytut Zachodni |isbn=83-85003-97-5 |url=https://books.google.com/books?id=nxFnAAAAMAAJ&q=Encyklopedia+konspiracji+Wielkopolskiej:+1939-1945}} multiple pages (individual biographies) e.g. str. 275</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] do2iiizyeh97hcm9cpclfxn680ign88 5736881 5736743 2022-08-20T06:53:18Z Octopus 13285 /* Pozni novi vek */ Druga svetovna vojna ... wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Gniezno |official_name = Kraljevo prestolno mesto Gniezno<br/>{{lang|pl|Stołeczne Królewskie Miasto Gniezno}} | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Catedral de Gniezno, Gniezno, Polonia, 2014-09-20, DD 40-42 HDR.jpg{{!}}Stolnica in jezero Jelonek | image2 = Gniezno, rynek 1.jpg{{!}}Stara mestna hiša na Tržnem trgu | image3 = Gniezno pomnik Chrobrego.JPG{{!}}Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] | image4 = Figury na katedrze w Gnieźnie.jpg{{!}}Stolnica (detajl) | image5 = Boleslawa Chrobrego street, Gniezno, Poland1.jpg{{!}}Ulica Baloslava I. Hrabrega }} |image_caption = {{hlist|Od leve proti desni: Stolnica in jezero Jelonek|Stara mestna hiša na Tržnem trgu |Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]]|Stolnica (detajl) |Ulica Baloslava I. Hrabrega}} |image_shield = POL Gniezno COA.svg |image_flag = POL Gniezno flag.svg |pushpin_map = Poljska |pushpin_label_position = bottom |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{POL}} |subdivision_type1 = Vojvodstvo |subdivision_name1 = Velikopoljsko vojvodstvo |subdivision_type2 = Powiat/Okraj |subdivision_name2 = Gniezno |subdivision_type3 = Gmina/Občina |subdivision_name3 = Gniezno <small>(mestna občina)</small> |leader_title = Župan |leader_name = Tomasz Budasz |established_title = Ustanovitev |established_date = 8--10. stoletje |established_title3 = Mestne pravice |established_date3 = 1239 |area_total_km2 = 49 | population_as_of = 31. december 2021 | population_total = 66.769 (upada)<ref name="population">{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/bdl/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date= 15. avgusta 2022|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3003011.</ref> |population_density_km2 = auto |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|52|32|09|N|17|35|45|E|region:PL|display=inline,title}} |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 62–200 do 62–210 |area_code = +48 61 |blank_name = Registracijske tablice |blank_info = PGN |blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] |blank1_info = hladno-poleti vlažno celinsko (Dfb) |blank_name_sec2 = Avtocesta |blank_info_sec2 = [[Slika:S5-PL.svg|32px|link=Expressway S5 (Poland)]] |blank1_name_sec2 = Državni cesti |blank1_info_sec2 = [[Slika:DK5-PL.svg|32px|link=National road 5 (Poland)]] [[Slika:DK15-PL.svg|32px|link=National road 15 (Poland)]] |website = http://www.Gniezno.eu }} '''Gniezno''' ({{IPAc-pl|AUD|Pl-Gniezno.ogg|'|g|ń|e1|z|n|o}}, {{lang-de|Gnesen}}, {{lang-la|Gnesna}}) je mesto v osrednjii zahodni [[Poljska|Poljski]] okoli 50 km vzhodno od [[Poznanj]]a. Leta 2021 je imelo 66.769 prebivalcev.<ref name="population"/> kar ga uvršča na šesto mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Bil je eno od glavnih mest dinastija [[Pjasti|Pjastov]] in od 10. do zgodnjega 11. stoletja prva zgodovinska prestolnica Poljske.<ref name=ref2>{{cite web |url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Gniezno;3906227.html |title=Gniezno |website=Encyklopedia PWN |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Omenjen je bil že v 10. stoletju. Gniezno je sedež katoliške nadškofije Gniezno, ustanovljene leta 1000. Gnjeznenski nadškof je primas Poljske, kar pomeni, da je Gniezno cerkvena prestolnica Poljske. Mesto je upravno središče Okraja (powiat) Gniezno. ==Zgodovina== [[Slika:Gniezno old seal with CoA.jpg|180px|thumb|levo|Pečat srednjeveškega Gniezna]] Arheološke najdbe kažejo, da je bila okolica Gniezna poseljena že v poznem [[paleolitik]]u. Zgodnje slovanske naselbine na hribu Lech in Maiden so datirane v 8. stoletje.<ref name=ref3>{{cite book |author1=Neil Wilson |author2=Tom Parkinson |author3=Richard Watkins |title=Poland |year=2005 |page=339 |publisher=Lonely Planet |isbn=1-74059-522-X |url=https://books.google.com/books?id=2LId4cLRMkoC&q=Gniezno+8th+century&pg=PA339 |format=Google Books |access-date=26. decembra 2010}} {{in lang|en}}</ref> V začetku 10. stoletja je bilo tu več krajev, svetih za slovanske naseljence. Na hribu Lech je bila tik pred letom 940 zgrajena vojvodska trdnjava, obdana z nekaj utrjenimi utrjenimi predmestji in neutrjenimi naselji. ===Legenda on Lehu, Čehu in Rusu=== Po poljski različici legende so šli trije bratje skupaj na lov, vendar je vsak sledil drugemu plenu in v svojo smer. Rus je šel na vzhod, Čeh se je odpravil na zahod in se naselil na gori Říp, ki se dviga iz češkega hribovitega podeželja, medtem ko je Leh potoval proti severu. Tam je med lovom sledil svoji puščici in se nenadoma znašel iz oči v oči s hudobnim belim orlom, ki je varoval svoje gnezdo pred vsiljivci. Ko je Leh zagledal orla v rdečem ozadju zahajajočega sonca, je to vzel za dobro znamenje in se odločil, da se bo tam naselil. Svoje naselje je v spomin na ta dogodek poimenoval Gniezno (iz poljskega ''gniazdo – gnezdo'') in za svoj grb izbral belega orla. Bel orel na rdečem ozadju je še danes upodobljen v poljskem grbu, bela črta na vrhu za orla in rdeča črta na dnu za sončni zahod pa na poljski zastavi. Po ''[[Velikopoljska kronika|Velikopoljski kroniki]]'' iz 13. stoletja so [[Slovani]] potomci panonskega kneza Pana, ki je imel tri sinove: najmlajšega Leha, Rusa in najstarejšega Čeha. ki so se odločili, da se naselijo na severu, vzhodu in zahodu.<ref>Czesław Łuczak, Kazimierz Tymieniecki. ''Europa, Słowiańszczyzna, Polska.'' 1970. str. 296.</ref><ref>Brygida Kurbisówna. ''Studia nad Kroniką wielkopolską''. Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk, Poznań 1952.</ref><ref>Adam Fałowski, Bogdan Sendero. ''Biesiada słowiańska''. Universitas, Kraków 1992, str. 40.</ref><ref>''Kultura polski średniowiecznej XIV-XV w.'' pod red. B. Geremka, Wydawnictwo Naukowe Semper, Warszawa 1997, str. 651.</ref><ref>''Kronika wielkopolska''. K. Abgarowicz, Warszawa 1965; UNIVERSITAS, Poznań 2010, {{ISBN|978-83-242-1275-0}}.</ref><ref>[http://www.litdok.de/cgi-bin/litdok?lang=pl&t_multi=x&v_0=PER&q_0=dalimil Kronika Dalimila] V LitDok ''Europa Środkowo-Wschodnia'', Herder-Institut, Marburg.</ref> ===Zibelka poljske države=== Okoli leta 940 je Gniezno, pomembno [[Poganstvo|pogansko]] kultno središče, skupaj s trdnjavami v Gieczu, Kruszwici, [[Poznanj]]u, [[Kalisz]]u, Łęczyci, Ostrówu Lednickom, Płocku, Włocławku in drugimi postalo ena glavnih trdnjav zgodnjih [[Pjasti|pjastovih]] vladarjev. Arheološka izkopavanja na hribu Lech so leta 2010 ob temeljih cerkve sv. Jurija in blizu ostankov že prej odkrite poganske grobne gomile odkrila grobnico iz 11. toletja.<ref>{{Cite web |url=http://moje-gniezno.pl/artykuly/czytaj/418/tajemnice-wzgorza-lecha.html |title=Tajemnice Wzgórza Lecha Gniezno - Moje Gniezno - Portal Informacyjny Gniezna |last=Szymański |first=Freelance Design - Marcin |website=moje-gniezno.pl |language=pl |access-date=13. marca 2018}}</ref> Odkritja kažejo, da bi hrib Lech lahko bil grobišče vladarjev že pred krstom [[Mješko I.|Mješka I.]] Ko je Mješko I. sprejel [[krščanstvo]], je njegov sin [[Boleslav I. Hrabri]] odložil posmrtne ostanke svetega Adalberta v cerkev, na novo zgrajeno na hribu. S tem dejanjem je želel poudariti pomen Gniezna kot verskega središča in glavnega mesta svojega kraljestva. ===Kongres v Gnieznu=== Okoli leta 1000 je v Gnieznu potekal kongres, na katerem je vojvoda Boleslav I. Hrabri sprejel cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Oton III.|Otona III.]]<ref>Günther Stöckl. ''Die Geschichte der Slavenmission''. V: ''Die Kirche in ihrer Geschichte – Ein Handbuch'' (ur. Bernd Moeller). 2nd edition, vol. 2, Göttingen 1976, {{ISBN|3-525-52318-1}}. str. 91 (nemško). [https://books.google.de/books?id=kdHPziYgqPoC&pg=PA91 limited online preview])</ref> Cesar in poljski vojvoda sta obhajala ustanovitev poljske cerkvene province (nadškofije) v Gnieznu, skupaj z novoustanovljenimi škofijami v Kołobrzegu za [[Pomorjansko]], [[Vroclav]]u za [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Krakov]]u za [[Malopoljska|Malopoljsko]].<ref name=gni>{{cite web |url=https://www.gniezno.eu/cms/20274/historia |title=Historia |website=Urząd Miejski w Gnieźnie |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Škofija v Poznanju za zahodno [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] je bila ustanovljena že leta 968. ===Mesto kronanja kraljkev=== V gnjeznenski stolnici so leta 1024 kronali poljskega kralja Boleslava I. in leta 1025 njegovega sina [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]].<ref name=ref3/> Leta 1038 je Gniezno in bližnji Poznanj zasedel, oplenil in uničil [[Češka (zgodovinska dežela)|češki]] vojvoda [[Břetislav I.]] in prisilil poljskega vladarja, da je poljsko prestolnico preselili v Krakov.<ref name=ref3/> Gnjeznensko stolnico je obnovil naslednji poljski vladar [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]], ki je bil leta 1076 v njej tudi kronan. V naslednjih stoletjih se je Gniezno razvilo v regionalno središče vzhodnega dela Velikopoljske. Mestu je vojvoda Vladislav Odonič leta 1238 podelil avtonomijo. Leta 1295 in 1300 je bilo Gniezno ponovno kraj kronanja poljskih kraljev. ===Regionalno mesto Velikopoljske=== [[Slika:Wladyslaw IV zatwierdza poprzednie przywileje miasta Gniezna.jpg|thumb|250px|Listina, s katero je kralj [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV. Vasa]] leta 1635 potrdil mestne privilegije]] Po upravni reformi države je bilo Gniezno kot kraljevo mesto od začetka 14. stoletja do leta 1768 sedež okraja v vojvodstvu Kalisz. Leta 1331 so ga opustošili [[Tevtonski viteški red|tevtonski vitezi]]. V času vladavine kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je bil kmalu obnovljen in v času vladavine kralja [[Vladislav II. Poljski|Vladislava II. Jagela]] leta 1419 dobil status prestolnice krščanstva na Poljskem. Nadškofi iz Gniezna so prejeli naslov primas Poljske.<ref name=gni/> V Gnieznu je cvetela trgovina. V njem so bili štirje veliki letni sejmi, na katerih so sodelovali trgovci iz različnih poljskih mest in evropskih držav.<ref name=gni/> Razvile so se tudi obrti in Gniezno je ostalo eno večjih mest na Poljskem do sredine 17. stoletja,<ref name=ref2/> kljub požaroma leta 1515 in 1613.<ref name=gni/> Opustošen je bil med švedskimi invazijskimi vojnami v 17.–18. stoletju in zaradi kuge v letih 1708–1710. Vse to je povzročilo depopulacijo in gospodarski upad, vendar je mesto v 18. stoletju kmalu spet oživelo in leta 1768 postalo glavno mesto vojvodstva Gniezno znotraj večje velikopoljske province. Gniezno je ostalo eno glavnih kulturnih središč poljskega kraljestva.<ref name=gni/> ===Pozni novi vek=== [[Slika:Napoleon Orda, Gniezno. Kościół Franciszkanów.jpg|thumb|left|250px| Napoleon Orda (19. stoletje): Frančiškanska cerkev v Gnieznu]] Gniezno je med [[Delitve Poljske|drugo delitvijo Poljske]] leta 1793 priključila [[Prusija|Kraljevina Prusija]] in ga preimenovala v Gnesen. Postal je del province Južna Prusija. Med uporom Kościuszka ga je poljska vojska pod poveljstvom generala Jana Henryka Dąbrowskega 22. avgusta 1794 osvobodila<ref>''25.9 wyzwolono Gniezno (on 25th 9 Gniezno was liberated)'' {{in lang|en}} {{cite book |author1=Marian B. Michalik |author2=Eugeniusz Duraczyński |title=Kronika powstań polskich 1794–1944 |year=1994 |page=44 |publisher="Kronika"-Marian B. Michalik |isbn=83-86079-02-9 |url=https://books.google.com/books?id=AAhpAAAAMAAJ&q=Gniezno}}</ref> in 29. septembra 1794 porazila prusko vojsko pri Labischinu (Łabiszynu) severno od Gniezna. Zaradi poraza v bitki pri Maciejowicah je Kościuszko opustil svoj načrt za prezimovanje v Brombergu ([[Bydgoszcz]]) in se skozi Thorn ([[Torunj]]) umaknil v osrednjo Poljsko. Prusi so 7. decembra 1794 ponovno zavzeli Gniezno. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je mesto uprlo pruski oblasti. Francozi so prišli v Gniezno novembra 1806. Po ukazu generala Jana Henryka Dabrowskega, izdanem vsem mestom in lastnikom podeželskih posesti, da zagotovijo rekrute za organizirano poljsko vojsko, je Gniezno sprva zagotovilo 60 rekrutov, ki so sodelovali v bitkah 1806–1807.<ref>{{in lang|en}} {{cite book |author1=Marian B. Michalik |author2=Eugeniusz Duraczyński |title=Roczniki |year=1891 |page=44 |publisher=Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk (Poznań Society of Friends of Science) |isbn=83-86079-02-9 |url=https://books.google.com/books?id=dFooAAAAYAAJ&q=Gniezno+60+rekrut%C3%B3w}}</ref> Posledično je bilo mesto vključeno v Varšavsko vojvodstvo, vendar ga je po porazu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] v Rusiji leta 1812 zasedla ruska vojska in ga leta 1815 na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] vrnila Prusiji. Gniezno je bilo kasneje vključeno v okrožje Gnesen Velikega vojvodstva Posen, kasnejše Province Posen. Bilo je pomembno središče poljskega odpora proti germanizaciji. V njem so bile različne poljske organizacije in založbe.<ref name=ref2/> Po velikopoljski vstaji (1918–1919) in [[Versajska mirovna pogodba|Versajskem mirovnem sporazumu]] je mesto postalo del Druge poljske republike in dobilo prvotno ime Gniezno. Njegovi vojaki so se med poljsko-sovjetsko vojno pridružili poljski vojski, ki se je bojevala proti [[Boljševiki|boljševikom]].<ref>{{in lang|en}} {{cite book |author=Marian Woźniak |title=Encyklopedia konspiracji wielkopolskiej: 1939–1945 (Encyclopedia of conspiracy in Greater Poland: 1939–1945) |year=1998 |publisher=Instytut Zachodni |isbn=83-85003-97-5 |url=https://books.google.com/books?id=nxFnAAAAMAAJ&q=Encyklopedia+konspiracji+Wielkopolskiej:+1939-1945}} multiple pages (individual biographies) e.g. str. 275</ref> ===Druga svetovna vojna=== [[Slika:Places murder of Poles by the Nazis, 11.1939, Gniezno, Dalki (2).JPG|thumb|250px|Spomenik 24 Poljakom, ki so jih na tem mestu novembra 1939 ubili Nemci]] Med invazijo na Poljsko, s katero se je začela [[druga svetovna vojna]], je Gniezno 11. septembra 1939 zasedla nemška vojska. 26. oktobra 1939 je bilo priključeno nacistični Nemčiji kot del Reichsgaua Wartheland. Med nemško okupacijo so Nemci ubili nekaj sto domačinov, več kot 10.000 prebivalcev mesta in okolice pa izgnali v Generalno gubernijo v bolj vzhodni del nemške okupirane Poljske ali v nacistična koncentracijska taborišča.<ref name=ref2/> Konec leta 1940 so iz psihiatričnega zavoda Dziekanka (nemško Tiegenhof) pri Gnieznu evakuirali in nato ubili 1172 bolnikov. Konec leta 1940 je Lange Commando, podenota Einsatzkommando 2, usmrtil še nekaj sto pacientov s plinom v tovornjaku za zaplinjevanje.<ref>{{cite book |last=Friedlander |first=Henry |year=2000 |title=The Origins of Nazi Genocide: From Euthanasia to the Final Solution |publisher=Univ of North Carolina Press |isbn=080786160X |pages=137–9}}</ref> Mesto je kljub temu ostalo središče protinemškega odpora.<ref name=rf2/> Potem ko je mesto 21. januarja 1945 zavzela [[Rdeča armada]], so se Sovjeti borili proti poljski ilegali in njene člane deportirali globoko v Sovjetsko zvezo.<ref name=rf2/> Samo mesto med vojno ni bilo huje poškodovano. Nemci so leta 1940 porušili spomenik kralja Boleslava I. Hrabrega, ki so ga po vojni obnovili. Mesto je bilo po vojni vrnjeno Poljski, čeprav s sovjetskim komunističnim režimom, ki je ostal na oblasti do padca komunizma v 80. letih prejšnjega stoletja. ===Povojno obdobje=== [[Slika:Ioannes Paulus II, pilgrim to Poland, Gniezno, Tumska Street (1),1979.jpg|thumb|250px|Gniezno med obiskom papeža Janeza Pavla II. leta 1979]] Avgusta 1980 so se zaposleni v lokalnih tovarnah pridružili protikomunističnim stavkam po vsej državi,<ref>{{cite magazine|last=Zwiernik|first=Przemysław|year=2011|title=Opór społeczny i opozycja w epoce Gierka|magazine=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej|language=pl|publisher=Institute of National Remembrance|issue=5–6 (126–127)|page=131|issn=1641-9561}}</ref> kar je vodilo do ustanovitve organizacije [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost]], ki je imela osrednjo vlogo pri rušenju komunistične vladavine na Poljskem. V letih 1979 in 1997 je Gniezno obiskal papež Janez Pavel II. Med drugim obiskom so potekala slavja ob tisočletnici smrti sv. Adalberta, ki so se jih udeležili predsedniki sedmih srednjeevropskih držav in 280.000 romarjev iz Poljske in drugod.<ref name=gni/> Leta 2000 so praznovali tisočletnico kongresa v Gnieznu in ob tej priložnosti organiizirali zasedanje Sejma (parlament), edinega izven Varšave v zadnjih desetletjih. ==Kronanja v gnjeznenski stolnici== [[Slika:PL-Gnesen-Dom-4.jpg|250px|thumb|right|Gnjeznenska stolnica Vnebovzetja blažene device Marije in sv. Adalberta]] [[Slika:Widok Gniezna.jpg|thumb|250px|right|Panorama Gniezna v 19. stoletju]] * 25. december 1024 – [[Boleslav I. Hrabri]] * 25. december 1025 – [[Mješko II. Lambert]] in njegova žena [[Richensa Lotarinška]] * 25. december 1076 – [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] in njegova žena [[Višeslava Kijevska]] * 26. junij 1295 – [[Przemisl II.]] in njegova žena [[Margareta Brandenburška]] * avgust 1300 – [[Venčeslav II. Češki]] ==Mestne znamenitosti== [[Slika:Hnězdno, Tumska II.jpg|thumb|250px|Staro Gniezno]] ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] dt82uj97uddd2sbv60didwjv7nev0m3 5736966 5736881 2022-08-20T06:58:58Z Octopus 13285 /* Druga svetovna vojna */ ref wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Gniezno |official_name = Kraljevo prestolno mesto Gniezno<br/>{{lang|pl|Stołeczne Królewskie Miasto Gniezno}} | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Catedral de Gniezno, Gniezno, Polonia, 2014-09-20, DD 40-42 HDR.jpg{{!}}Stolnica in jezero Jelonek | image2 = Gniezno, rynek 1.jpg{{!}}Stara mestna hiša na Tržnem trgu | image3 = Gniezno pomnik Chrobrego.JPG{{!}}Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] | image4 = Figury na katedrze w Gnieźnie.jpg{{!}}Stolnica (detajl) | image5 = Boleslawa Chrobrego street, Gniezno, Poland1.jpg{{!}}Ulica Baloslava I. Hrabrega }} |image_caption = {{hlist|Od leve proti desni: Stolnica in jezero Jelonek|Stara mestna hiša na Tržnem trgu |Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]]|Stolnica (detajl) |Ulica Baloslava I. Hrabrega}} |image_shield = POL Gniezno COA.svg |image_flag = POL Gniezno flag.svg |pushpin_map = Poljska |pushpin_label_position = bottom |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{POL}} |subdivision_type1 = Vojvodstvo |subdivision_name1 = Velikopoljsko vojvodstvo |subdivision_type2 = Powiat/Okraj |subdivision_name2 = Gniezno |subdivision_type3 = Gmina/Občina |subdivision_name3 = Gniezno <small>(mestna občina)</small> |leader_title = Župan |leader_name = Tomasz Budasz |established_title = Ustanovitev |established_date = 8--10. stoletje |established_title3 = Mestne pravice |established_date3 = 1239 |area_total_km2 = 49 | population_as_of = 31. december 2021 | population_total = 66.769 (upada)<ref name="population">{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/bdl/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date= 15. avgusta 2022|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3003011.</ref> |population_density_km2 = auto |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|52|32|09|N|17|35|45|E|region:PL|display=inline,title}} |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 62–200 do 62–210 |area_code = +48 61 |blank_name = Registracijske tablice |blank_info = PGN |blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] |blank1_info = hladno-poleti vlažno celinsko (Dfb) |blank_name_sec2 = Avtocesta |blank_info_sec2 = [[Slika:S5-PL.svg|32px|link=Expressway S5 (Poland)]] |blank1_name_sec2 = Državni cesti |blank1_info_sec2 = [[Slika:DK5-PL.svg|32px|link=National road 5 (Poland)]] [[Slika:DK15-PL.svg|32px|link=National road 15 (Poland)]] |website = http://www.Gniezno.eu }} '''Gniezno''' ({{IPAc-pl|AUD|Pl-Gniezno.ogg|'|g|ń|e1|z|n|o}}, {{lang-de|Gnesen}}, {{lang-la|Gnesna}}) je mesto v osrednjii zahodni [[Poljska|Poljski]] okoli 50 km vzhodno od [[Poznanj]]a. Leta 2021 je imelo 66.769 prebivalcev.<ref name="population"/> kar ga uvršča na šesto mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Bil je eno od glavnih mest dinastija [[Pjasti|Pjastov]] in od 10. do zgodnjega 11. stoletja prva zgodovinska prestolnica Poljske.<ref name=ref2>{{cite web |url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Gniezno;3906227.html |title=Gniezno |website=Encyklopedia PWN |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Omenjen je bil že v 10. stoletju. Gniezno je sedež katoliške nadškofije Gniezno, ustanovljene leta 1000. Gnjeznenski nadškof je primas Poljske, kar pomeni, da je Gniezno cerkvena prestolnica Poljske. Mesto je upravno središče Okraja (powiat) Gniezno. ==Zgodovina== [[Slika:Gniezno old seal with CoA.jpg|180px|thumb|levo|Pečat srednjeveškega Gniezna]] Arheološke najdbe kažejo, da je bila okolica Gniezna poseljena že v poznem [[paleolitik]]u. Zgodnje slovanske naselbine na hribu Lech in Maiden so datirane v 8. stoletje.<ref name=ref3>{{cite book |author1=Neil Wilson |author2=Tom Parkinson |author3=Richard Watkins |title=Poland |year=2005 |page=339 |publisher=Lonely Planet |isbn=1-74059-522-X |url=https://books.google.com/books?id=2LId4cLRMkoC&q=Gniezno+8th+century&pg=PA339 |format=Google Books |access-date=26. decembra 2010}} {{in lang|en}}</ref> V začetku 10. stoletja je bilo tu več krajev, svetih za slovanske naseljence. Na hribu Lech je bila tik pred letom 940 zgrajena vojvodska trdnjava, obdana z nekaj utrjenimi utrjenimi predmestji in neutrjenimi naselji. ===Legenda on Lehu, Čehu in Rusu=== Po poljski različici legende so šli trije bratje skupaj na lov, vendar je vsak sledil drugemu plenu in v svojo smer. Rus je šel na vzhod, Čeh se je odpravil na zahod in se naselil na gori Říp, ki se dviga iz češkega hribovitega podeželja, medtem ko je Leh potoval proti severu. Tam je med lovom sledil svoji puščici in se nenadoma znašel iz oči v oči s hudobnim belim orlom, ki je varoval svoje gnezdo pred vsiljivci. Ko je Leh zagledal orla v rdečem ozadju zahajajočega sonca, je to vzel za dobro znamenje in se odločil, da se bo tam naselil. Svoje naselje je v spomin na ta dogodek poimenoval Gniezno (iz poljskega ''gniazdo – gnezdo'') in za svoj grb izbral belega orla. Bel orel na rdečem ozadju je še danes upodobljen v poljskem grbu, bela črta na vrhu za orla in rdeča črta na dnu za sončni zahod pa na poljski zastavi. Po ''[[Velikopoljska kronika|Velikopoljski kroniki]]'' iz 13. stoletja so [[Slovani]] potomci panonskega kneza Pana, ki je imel tri sinove: najmlajšega Leha, Rusa in najstarejšega Čeha. ki so se odločili, da se naselijo na severu, vzhodu in zahodu.<ref>Czesław Łuczak, Kazimierz Tymieniecki. ''Europa, Słowiańszczyzna, Polska.'' 1970. str. 296.</ref><ref>Brygida Kurbisówna. ''Studia nad Kroniką wielkopolską''. Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk, Poznań 1952.</ref><ref>Adam Fałowski, Bogdan Sendero. ''Biesiada słowiańska''. Universitas, Kraków 1992, str. 40.</ref><ref>''Kultura polski średniowiecznej XIV-XV w.'' pod red. B. Geremka, Wydawnictwo Naukowe Semper, Warszawa 1997, str. 651.</ref><ref>''Kronika wielkopolska''. K. Abgarowicz, Warszawa 1965; UNIVERSITAS, Poznań 2010, {{ISBN|978-83-242-1275-0}}.</ref><ref>[http://www.litdok.de/cgi-bin/litdok?lang=pl&t_multi=x&v_0=PER&q_0=dalimil Kronika Dalimila] V LitDok ''Europa Środkowo-Wschodnia'', Herder-Institut, Marburg.</ref> ===Zibelka poljske države=== Okoli leta 940 je Gniezno, pomembno [[Poganstvo|pogansko]] kultno središče, skupaj s trdnjavami v Gieczu, Kruszwici, [[Poznanj]]u, [[Kalisz]]u, Łęczyci, Ostrówu Lednickom, Płocku, Włocławku in drugimi postalo ena glavnih trdnjav zgodnjih [[Pjasti|pjastovih]] vladarjev. Arheološka izkopavanja na hribu Lech so leta 2010 ob temeljih cerkve sv. Jurija in blizu ostankov že prej odkrite poganske grobne gomile odkrila grobnico iz 11. toletja.<ref>{{Cite web |url=http://moje-gniezno.pl/artykuly/czytaj/418/tajemnice-wzgorza-lecha.html |title=Tajemnice Wzgórza Lecha Gniezno - Moje Gniezno - Portal Informacyjny Gniezna |last=Szymański |first=Freelance Design - Marcin |website=moje-gniezno.pl |language=pl |access-date=13. marca 2018}}</ref> Odkritja kažejo, da bi hrib Lech lahko bil grobišče vladarjev že pred krstom [[Mješko I.|Mješka I.]] Ko je Mješko I. sprejel [[krščanstvo]], je njegov sin [[Boleslav I. Hrabri]] odložil posmrtne ostanke svetega Adalberta v cerkev, na novo zgrajeno na hribu. S tem dejanjem je želel poudariti pomen Gniezna kot verskega središča in glavnega mesta svojega kraljestva. ===Kongres v Gnieznu=== Okoli leta 1000 je v Gnieznu potekal kongres, na katerem je vojvoda Boleslav I. Hrabri sprejel cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Oton III.|Otona III.]]<ref>Günther Stöckl. ''Die Geschichte der Slavenmission''. V: ''Die Kirche in ihrer Geschichte – Ein Handbuch'' (ur. Bernd Moeller). 2nd edition, vol. 2, Göttingen 1976, {{ISBN|3-525-52318-1}}. str. 91 (nemško). [https://books.google.de/books?id=kdHPziYgqPoC&pg=PA91 limited online preview])</ref> Cesar in poljski vojvoda sta obhajala ustanovitev poljske cerkvene province (nadškofije) v Gnieznu, skupaj z novoustanovljenimi škofijami v Kołobrzegu za [[Pomorjansko]], [[Vroclav]]u za [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Krakov]]u za [[Malopoljska|Malopoljsko]].<ref name=gni>{{cite web |url=https://www.gniezno.eu/cms/20274/historia |title=Historia |website=Urząd Miejski w Gnieźnie |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Škofija v Poznanju za zahodno [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] je bila ustanovljena že leta 968. ===Mesto kronanja kraljkev=== V gnjeznenski stolnici so leta 1024 kronali poljskega kralja Boleslava I. in leta 1025 njegovega sina [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]].<ref name=ref3/> Leta 1038 je Gniezno in bližnji Poznanj zasedel, oplenil in uničil [[Češka (zgodovinska dežela)|češki]] vojvoda [[Břetislav I.]] in prisilil poljskega vladarja, da je poljsko prestolnico preselili v Krakov.<ref name=ref3/> Gnjeznensko stolnico je obnovil naslednji poljski vladar [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]], ki je bil leta 1076 v njej tudi kronan. V naslednjih stoletjih se je Gniezno razvilo v regionalno središče vzhodnega dela Velikopoljske. Mestu je vojvoda Vladislav Odonič leta 1238 podelil avtonomijo. Leta 1295 in 1300 je bilo Gniezno ponovno kraj kronanja poljskih kraljev. ===Regionalno mesto Velikopoljske=== [[Slika:Wladyslaw IV zatwierdza poprzednie przywileje miasta Gniezna.jpg|thumb|250px|Listina, s katero je kralj [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV. Vasa]] leta 1635 potrdil mestne privilegije]] Po upravni reformi države je bilo Gniezno kot kraljevo mesto od začetka 14. stoletja do leta 1768 sedež okraja v vojvodstvu Kalisz. Leta 1331 so ga opustošili [[Tevtonski viteški red|tevtonski vitezi]]. V času vladavine kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je bil kmalu obnovljen in v času vladavine kralja [[Vladislav II. Poljski|Vladislava II. Jagela]] leta 1419 dobil status prestolnice krščanstva na Poljskem. Nadškofi iz Gniezna so prejeli naslov primas Poljske.<ref name=gni/> V Gnieznu je cvetela trgovina. V njem so bili štirje veliki letni sejmi, na katerih so sodelovali trgovci iz različnih poljskih mest in evropskih držav.<ref name=gni/> Razvile so se tudi obrti in Gniezno je ostalo eno večjih mest na Poljskem do sredine 17. stoletja,<ref name=ref2/> kljub požaroma leta 1515 in 1613.<ref name=gni/> Opustošen je bil med švedskimi invazijskimi vojnami v 17.–18. stoletju in zaradi kuge v letih 1708–1710. Vse to je povzročilo depopulacijo in gospodarski upad, vendar je mesto v 18. stoletju kmalu spet oživelo in leta 1768 postalo glavno mesto vojvodstva Gniezno znotraj večje velikopoljske province. Gniezno je ostalo eno glavnih kulturnih središč poljskega kraljestva.<ref name=gni/> ===Pozni novi vek=== [[Slika:Napoleon Orda, Gniezno. Kościół Franciszkanów.jpg|thumb|left|250px| Napoleon Orda (19. stoletje): Frančiškanska cerkev v Gnieznu]] Gniezno je med [[Delitve Poljske|drugo delitvijo Poljske]] leta 1793 priključila [[Prusija|Kraljevina Prusija]] in ga preimenovala v Gnesen. Postal je del province Južna Prusija. Med uporom Kościuszka ga je poljska vojska pod poveljstvom generala Jana Henryka Dąbrowskega 22. avgusta 1794 osvobodila<ref>''25.9 wyzwolono Gniezno (on 25th 9 Gniezno was liberated)'' {{in lang|en}} {{cite book |author1=Marian B. Michalik |author2=Eugeniusz Duraczyński |title=Kronika powstań polskich 1794–1944 |year=1994 |page=44 |publisher="Kronika"-Marian B. Michalik |isbn=83-86079-02-9 |url=https://books.google.com/books?id=AAhpAAAAMAAJ&q=Gniezno}}</ref> in 29. septembra 1794 porazila prusko vojsko pri Labischinu (Łabiszynu) severno od Gniezna. Zaradi poraza v bitki pri Maciejowicah je Kościuszko opustil svoj načrt za prezimovanje v Brombergu ([[Bydgoszcz]]) in se skozi Thorn ([[Torunj]]) umaknil v osrednjo Poljsko. Prusi so 7. decembra 1794 ponovno zavzeli Gniezno. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je mesto uprlo pruski oblasti. Francozi so prišli v Gniezno novembra 1806. Po ukazu generala Jana Henryka Dabrowskega, izdanem vsem mestom in lastnikom podeželskih posesti, da zagotovijo rekrute za organizirano poljsko vojsko, je Gniezno sprva zagotovilo 60 rekrutov, ki so sodelovali v bitkah 1806–1807.<ref>{{in lang|en}} {{cite book |author1=Marian B. Michalik |author2=Eugeniusz Duraczyński |title=Roczniki |year=1891 |page=44 |publisher=Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk (Poznań Society of Friends of Science) |isbn=83-86079-02-9 |url=https://books.google.com/books?id=dFooAAAAYAAJ&q=Gniezno+60+rekrut%C3%B3w}}</ref> Posledično je bilo mesto vključeno v Varšavsko vojvodstvo, vendar ga je po porazu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] v Rusiji leta 1812 zasedla ruska vojska in ga leta 1815 na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] vrnila Prusiji. Gniezno je bilo kasneje vključeno v okrožje Gnesen Velikega vojvodstva Posen, kasnejše Province Posen. Bilo je pomembno središče poljskega odpora proti germanizaciji. V njem so bile različne poljske organizacije in založbe.<ref name=ref2/> Po velikopoljski vstaji (1918–1919) in [[Versajska mirovna pogodba|Versajskem mirovnem sporazumu]] je mesto postalo del Druge poljske republike in dobilo prvotno ime Gniezno. Njegovi vojaki so se med poljsko-sovjetsko vojno pridružili poljski vojski, ki se je bojevala proti [[Boljševiki|boljševikom]].<ref>{{in lang|en}} {{cite book |author=Marian Woźniak |title=Encyklopedia konspiracji wielkopolskiej: 1939–1945 (Encyclopedia of conspiracy in Greater Poland: 1939–1945) |year=1998 |publisher=Instytut Zachodni |isbn=83-85003-97-5 |url=https://books.google.com/books?id=nxFnAAAAMAAJ&q=Encyklopedia+konspiracji+Wielkopolskiej:+1939-1945}} multiple pages (individual biographies) e.g. str. 275</ref> ===Druga svetovna vojna=== [[Slika:Places murder of Poles by the Nazis, 11.1939, Gniezno, Dalki (2).JPG|thumb|250px|Spomenik 24 Poljakom, ki so jih na tem mestu novembra 1939 ubili Nemci]] Med invazijo na Poljsko, s katero se je začela [[druga svetovna vojna]], je Gniezno 11. septembra 1939 zasedla nemška vojska. 26. oktobra 1939 je bilo priključeno nacistični Nemčiji kot del Reichsgaua Wartheland. Med nemško okupacijo so Nemci ubili nekaj sto domačinov, več kot 10.000 prebivalcev mesta in okolice pa izgnali v Generalno gubernijo v bolj vzhodni del nemške okupirane Poljske ali v nacistična koncentracijska taborišča.<ref name=ref2/> Konec leta 1940 so iz psihiatričnega zavoda Dziekanka (nemško Tiegenhof) pri Gnieznu evakuirali in nato ubili 1172 bolnikov. Konec leta 1940 je Lange Commando, podenota Einsatzkommando 2, usmrtil še nekaj sto pacientov s plinom v tovornjaku za zaplinjevanje.<ref>{{cite book |last=Friedlander |first=Henry |year=2000 |title=The Origins of Nazi Genocide: From Euthanasia to the Final Solution |publisher=Univ of North Carolina Press |isbn=080786160X |pages=137–9}}</ref> Mesto je kljub temu ostalo središče protinemškega odpora.<ref name=ref2/> Potem ko je mesto 21. januarja 1945 zavzela [[Rdeča armada]], so se Sovjeti borili proti poljski ilegali in njene člane deportirali globoko v Sovjetsko zvezo.<ref name=rf2/> Samo mesto med vojno ni bilo huje poškodovano. Nemci so leta 1940 porušili spomenik kralja Boleslava I. Hrabrega, ki so ga po vojni obnovili. Mesto je bilo po vojni vrnjeno Poljski, čeprav s sovjetskim komunističnim režimom, ki je ostal na oblasti do padca komunizma v 80. letih prejšnjega stoletja. ===Povojno obdobje=== [[Slika:Ioannes Paulus II, pilgrim to Poland, Gniezno, Tumska Street (1),1979.jpg|thumb|250px|Gniezno med obiskom papeža Janeza Pavla II. leta 1979]] Avgusta 1980 so se zaposleni v lokalnih tovarnah pridružili protikomunističnim stavkam po vsej državi,<ref>{{cite magazine|last=Zwiernik|first=Przemysław|year=2011|title=Opór społeczny i opozycja w epoce Gierka|magazine=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej|language=pl|publisher=Institute of National Remembrance|issue=5–6 (126–127)|page=131|issn=1641-9561}}</ref> kar je vodilo do ustanovitve organizacije [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost]], ki je imela osrednjo vlogo pri rušenju komunistične vladavine na Poljskem. V letih 1979 in 1997 je Gniezno obiskal papež Janez Pavel II. Med drugim obiskom so potekala slavja ob tisočletnici smrti sv. Adalberta, ki so se jih udeležili predsedniki sedmih srednjeevropskih držav in 280.000 romarjev iz Poljske in drugod.<ref name=gni/> Leta 2000 so praznovali tisočletnico kongresa v Gnieznu in ob tej priložnosti organiizirali zasedanje Sejma (parlament), edinega izven Varšave v zadnjih desetletjih. ==Kronanja v gnjeznenski stolnici== [[Slika:PL-Gnesen-Dom-4.jpg|250px|thumb|right|Gnjeznenska stolnica Vnebovzetja blažene device Marije in sv. Adalberta]] [[Slika:Widok Gniezna.jpg|thumb|250px|right|Panorama Gniezna v 19. stoletju]] * 25. december 1024 – [[Boleslav I. Hrabri]] * 25. december 1025 – [[Mješko II. Lambert]] in njegova žena [[Richensa Lotarinška]] * 25. december 1076 – [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] in njegova žena [[Višeslava Kijevska]] * 26. junij 1295 – [[Przemisl II.]] in njegova žena [[Margareta Brandenburška]] * avgust 1300 – [[Venčeslav II. Češki]] ==Mestne znamenitosti== [[Slika:Hnězdno, Tumska II.jpg|thumb|250px|Staro Gniezno]] ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] dy8hgt50x26ew1os13kwryn1q7x3g2y 5736967 5736966 2022-08-20T06:59:28Z Octopus 13285 /* Druga svetovna vojna */ ref wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Gniezno |official_name = Kraljevo prestolno mesto Gniezno<br/>{{lang|pl|Stołeczne Królewskie Miasto Gniezno}} | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Catedral de Gniezno, Gniezno, Polonia, 2014-09-20, DD 40-42 HDR.jpg{{!}}Stolnica in jezero Jelonek | image2 = Gniezno, rynek 1.jpg{{!}}Stara mestna hiša na Tržnem trgu | image3 = Gniezno pomnik Chrobrego.JPG{{!}}Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] | image4 = Figury na katedrze w Gnieźnie.jpg{{!}}Stolnica (detajl) | image5 = Boleslawa Chrobrego street, Gniezno, Poland1.jpg{{!}}Ulica Baloslava I. Hrabrega }} |image_caption = {{hlist|Od leve proti desni: Stolnica in jezero Jelonek|Stara mestna hiša na Tržnem trgu |Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]]|Stolnica (detajl) |Ulica Baloslava I. Hrabrega}} |image_shield = POL Gniezno COA.svg |image_flag = POL Gniezno flag.svg |pushpin_map = Poljska |pushpin_label_position = bottom |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{POL}} |subdivision_type1 = Vojvodstvo |subdivision_name1 = Velikopoljsko vojvodstvo |subdivision_type2 = Powiat/Okraj |subdivision_name2 = Gniezno |subdivision_type3 = Gmina/Občina |subdivision_name3 = Gniezno <small>(mestna občina)</small> |leader_title = Župan |leader_name = Tomasz Budasz |established_title = Ustanovitev |established_date = 8--10. stoletje |established_title3 = Mestne pravice |established_date3 = 1239 |area_total_km2 = 49 | population_as_of = 31. december 2021 | population_total = 66.769 (upada)<ref name="population">{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/bdl/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date= 15. avgusta 2022|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3003011.</ref> |population_density_km2 = auto |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|52|32|09|N|17|35|45|E|region:PL|display=inline,title}} |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 62–200 do 62–210 |area_code = +48 61 |blank_name = Registracijske tablice |blank_info = PGN |blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] |blank1_info = hladno-poleti vlažno celinsko (Dfb) |blank_name_sec2 = Avtocesta |blank_info_sec2 = [[Slika:S5-PL.svg|32px|link=Expressway S5 (Poland)]] |blank1_name_sec2 = Državni cesti |blank1_info_sec2 = [[Slika:DK5-PL.svg|32px|link=National road 5 (Poland)]] [[Slika:DK15-PL.svg|32px|link=National road 15 (Poland)]] |website = http://www.Gniezno.eu }} '''Gniezno''' ({{IPAc-pl|AUD|Pl-Gniezno.ogg|'|g|ń|e1|z|n|o}}, {{lang-de|Gnesen}}, {{lang-la|Gnesna}}) je mesto v osrednjii zahodni [[Poljska|Poljski]] okoli 50 km vzhodno od [[Poznanj]]a. Leta 2021 je imelo 66.769 prebivalcev.<ref name="population"/> kar ga uvršča na šesto mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Bil je eno od glavnih mest dinastija [[Pjasti|Pjastov]] in od 10. do zgodnjega 11. stoletja prva zgodovinska prestolnica Poljske.<ref name=ref2>{{cite web |url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Gniezno;3906227.html |title=Gniezno |website=Encyklopedia PWN |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Omenjen je bil že v 10. stoletju. Gniezno je sedež katoliške nadškofije Gniezno, ustanovljene leta 1000. Gnjeznenski nadškof je primas Poljske, kar pomeni, da je Gniezno cerkvena prestolnica Poljske. Mesto je upravno središče Okraja (powiat) Gniezno. ==Zgodovina== [[Slika:Gniezno old seal with CoA.jpg|180px|thumb|levo|Pečat srednjeveškega Gniezna]] Arheološke najdbe kažejo, da je bila okolica Gniezna poseljena že v poznem [[paleolitik]]u. Zgodnje slovanske naselbine na hribu Lech in Maiden so datirane v 8. stoletje.<ref name=ref3>{{cite book |author1=Neil Wilson |author2=Tom Parkinson |author3=Richard Watkins |title=Poland |year=2005 |page=339 |publisher=Lonely Planet |isbn=1-74059-522-X |url=https://books.google.com/books?id=2LId4cLRMkoC&q=Gniezno+8th+century&pg=PA339 |format=Google Books |access-date=26. decembra 2010}} {{in lang|en}}</ref> V začetku 10. stoletja je bilo tu več krajev, svetih za slovanske naseljence. Na hribu Lech je bila tik pred letom 940 zgrajena vojvodska trdnjava, obdana z nekaj utrjenimi utrjenimi predmestji in neutrjenimi naselji. ===Legenda on Lehu, Čehu in Rusu=== Po poljski različici legende so šli trije bratje skupaj na lov, vendar je vsak sledil drugemu plenu in v svojo smer. Rus je šel na vzhod, Čeh se je odpravil na zahod in se naselil na gori Říp, ki se dviga iz češkega hribovitega podeželja, medtem ko je Leh potoval proti severu. Tam je med lovom sledil svoji puščici in se nenadoma znašel iz oči v oči s hudobnim belim orlom, ki je varoval svoje gnezdo pred vsiljivci. Ko je Leh zagledal orla v rdečem ozadju zahajajočega sonca, je to vzel za dobro znamenje in se odločil, da se bo tam naselil. Svoje naselje je v spomin na ta dogodek poimenoval Gniezno (iz poljskega ''gniazdo – gnezdo'') in za svoj grb izbral belega orla. Bel orel na rdečem ozadju je še danes upodobljen v poljskem grbu, bela črta na vrhu za orla in rdeča črta na dnu za sončni zahod pa na poljski zastavi. Po ''[[Velikopoljska kronika|Velikopoljski kroniki]]'' iz 13. stoletja so [[Slovani]] potomci panonskega kneza Pana, ki je imel tri sinove: najmlajšega Leha, Rusa in najstarejšega Čeha. ki so se odločili, da se naselijo na severu, vzhodu in zahodu.<ref>Czesław Łuczak, Kazimierz Tymieniecki. ''Europa, Słowiańszczyzna, Polska.'' 1970. str. 296.</ref><ref>Brygida Kurbisówna. ''Studia nad Kroniką wielkopolską''. Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk, Poznań 1952.</ref><ref>Adam Fałowski, Bogdan Sendero. ''Biesiada słowiańska''. Universitas, Kraków 1992, str. 40.</ref><ref>''Kultura polski średniowiecznej XIV-XV w.'' pod red. B. Geremka, Wydawnictwo Naukowe Semper, Warszawa 1997, str. 651.</ref><ref>''Kronika wielkopolska''. K. Abgarowicz, Warszawa 1965; UNIVERSITAS, Poznań 2010, {{ISBN|978-83-242-1275-0}}.</ref><ref>[http://www.litdok.de/cgi-bin/litdok?lang=pl&t_multi=x&v_0=PER&q_0=dalimil Kronika Dalimila] V LitDok ''Europa Środkowo-Wschodnia'', Herder-Institut, Marburg.</ref> ===Zibelka poljske države=== Okoli leta 940 je Gniezno, pomembno [[Poganstvo|pogansko]] kultno središče, skupaj s trdnjavami v Gieczu, Kruszwici, [[Poznanj]]u, [[Kalisz]]u, Łęczyci, Ostrówu Lednickom, Płocku, Włocławku in drugimi postalo ena glavnih trdnjav zgodnjih [[Pjasti|pjastovih]] vladarjev. Arheološka izkopavanja na hribu Lech so leta 2010 ob temeljih cerkve sv. Jurija in blizu ostankov že prej odkrite poganske grobne gomile odkrila grobnico iz 11. toletja.<ref>{{Cite web |url=http://moje-gniezno.pl/artykuly/czytaj/418/tajemnice-wzgorza-lecha.html |title=Tajemnice Wzgórza Lecha Gniezno - Moje Gniezno - Portal Informacyjny Gniezna |last=Szymański |first=Freelance Design - Marcin |website=moje-gniezno.pl |language=pl |access-date=13. marca 2018}}</ref> Odkritja kažejo, da bi hrib Lech lahko bil grobišče vladarjev že pred krstom [[Mješko I.|Mješka I.]] Ko je Mješko I. sprejel [[krščanstvo]], je njegov sin [[Boleslav I. Hrabri]] odložil posmrtne ostanke svetega Adalberta v cerkev, na novo zgrajeno na hribu. S tem dejanjem je želel poudariti pomen Gniezna kot verskega središča in glavnega mesta svojega kraljestva. ===Kongres v Gnieznu=== Okoli leta 1000 je v Gnieznu potekal kongres, na katerem je vojvoda Boleslav I. Hrabri sprejel cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Oton III.|Otona III.]]<ref>Günther Stöckl. ''Die Geschichte der Slavenmission''. V: ''Die Kirche in ihrer Geschichte – Ein Handbuch'' (ur. Bernd Moeller). 2nd edition, vol. 2, Göttingen 1976, {{ISBN|3-525-52318-1}}. str. 91 (nemško). [https://books.google.de/books?id=kdHPziYgqPoC&pg=PA91 limited online preview])</ref> Cesar in poljski vojvoda sta obhajala ustanovitev poljske cerkvene province (nadškofije) v Gnieznu, skupaj z novoustanovljenimi škofijami v Kołobrzegu za [[Pomorjansko]], [[Vroclav]]u za [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Krakov]]u za [[Malopoljska|Malopoljsko]].<ref name=gni>{{cite web |url=https://www.gniezno.eu/cms/20274/historia |title=Historia |website=Urząd Miejski w Gnieźnie |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Škofija v Poznanju za zahodno [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] je bila ustanovljena že leta 968. ===Mesto kronanja kraljkev=== V gnjeznenski stolnici so leta 1024 kronali poljskega kralja Boleslava I. in leta 1025 njegovega sina [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]].<ref name=ref3/> Leta 1038 je Gniezno in bližnji Poznanj zasedel, oplenil in uničil [[Češka (zgodovinska dežela)|češki]] vojvoda [[Břetislav I.]] in prisilil poljskega vladarja, da je poljsko prestolnico preselili v Krakov.<ref name=ref3/> Gnjeznensko stolnico je obnovil naslednji poljski vladar [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]], ki je bil leta 1076 v njej tudi kronan. V naslednjih stoletjih se je Gniezno razvilo v regionalno središče vzhodnega dela Velikopoljske. Mestu je vojvoda Vladislav Odonič leta 1238 podelil avtonomijo. Leta 1295 in 1300 je bilo Gniezno ponovno kraj kronanja poljskih kraljev. ===Regionalno mesto Velikopoljske=== [[Slika:Wladyslaw IV zatwierdza poprzednie przywileje miasta Gniezna.jpg|thumb|250px|Listina, s katero je kralj [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV. Vasa]] leta 1635 potrdil mestne privilegije]] Po upravni reformi države je bilo Gniezno kot kraljevo mesto od začetka 14. stoletja do leta 1768 sedež okraja v vojvodstvu Kalisz. Leta 1331 so ga opustošili [[Tevtonski viteški red|tevtonski vitezi]]. V času vladavine kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je bil kmalu obnovljen in v času vladavine kralja [[Vladislav II. Poljski|Vladislava II. Jagela]] leta 1419 dobil status prestolnice krščanstva na Poljskem. Nadškofi iz Gniezna so prejeli naslov primas Poljske.<ref name=gni/> V Gnieznu je cvetela trgovina. V njem so bili štirje veliki letni sejmi, na katerih so sodelovali trgovci iz različnih poljskih mest in evropskih držav.<ref name=gni/> Razvile so se tudi obrti in Gniezno je ostalo eno večjih mest na Poljskem do sredine 17. stoletja,<ref name=ref2/> kljub požaroma leta 1515 in 1613.<ref name=gni/> Opustošen je bil med švedskimi invazijskimi vojnami v 17.–18. stoletju in zaradi kuge v letih 1708–1710. Vse to je povzročilo depopulacijo in gospodarski upad, vendar je mesto v 18. stoletju kmalu spet oživelo in leta 1768 postalo glavno mesto vojvodstva Gniezno znotraj večje velikopoljske province. Gniezno je ostalo eno glavnih kulturnih središč poljskega kraljestva.<ref name=gni/> ===Pozni novi vek=== [[Slika:Napoleon Orda, Gniezno. Kościół Franciszkanów.jpg|thumb|left|250px| Napoleon Orda (19. stoletje): Frančiškanska cerkev v Gnieznu]] Gniezno je med [[Delitve Poljske|drugo delitvijo Poljske]] leta 1793 priključila [[Prusija|Kraljevina Prusija]] in ga preimenovala v Gnesen. Postal je del province Južna Prusija. Med uporom Kościuszka ga je poljska vojska pod poveljstvom generala Jana Henryka Dąbrowskega 22. avgusta 1794 osvobodila<ref>''25.9 wyzwolono Gniezno (on 25th 9 Gniezno was liberated)'' {{in lang|en}} {{cite book |author1=Marian B. Michalik |author2=Eugeniusz Duraczyński |title=Kronika powstań polskich 1794–1944 |year=1994 |page=44 |publisher="Kronika"-Marian B. Michalik |isbn=83-86079-02-9 |url=https://books.google.com/books?id=AAhpAAAAMAAJ&q=Gniezno}}</ref> in 29. septembra 1794 porazila prusko vojsko pri Labischinu (Łabiszynu) severno od Gniezna. Zaradi poraza v bitki pri Maciejowicah je Kościuszko opustil svoj načrt za prezimovanje v Brombergu ([[Bydgoszcz]]) in se skozi Thorn ([[Torunj]]) umaknil v osrednjo Poljsko. Prusi so 7. decembra 1794 ponovno zavzeli Gniezno. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je mesto uprlo pruski oblasti. Francozi so prišli v Gniezno novembra 1806. Po ukazu generala Jana Henryka Dabrowskega, izdanem vsem mestom in lastnikom podeželskih posesti, da zagotovijo rekrute za organizirano poljsko vojsko, je Gniezno sprva zagotovilo 60 rekrutov, ki so sodelovali v bitkah 1806–1807.<ref>{{in lang|en}} {{cite book |author1=Marian B. Michalik |author2=Eugeniusz Duraczyński |title=Roczniki |year=1891 |page=44 |publisher=Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk (Poznań Society of Friends of Science) |isbn=83-86079-02-9 |url=https://books.google.com/books?id=dFooAAAAYAAJ&q=Gniezno+60+rekrut%C3%B3w}}</ref> Posledično je bilo mesto vključeno v Varšavsko vojvodstvo, vendar ga je po porazu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] v Rusiji leta 1812 zasedla ruska vojska in ga leta 1815 na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] vrnila Prusiji. Gniezno je bilo kasneje vključeno v okrožje Gnesen Velikega vojvodstva Posen, kasnejše Province Posen. Bilo je pomembno središče poljskega odpora proti germanizaciji. V njem so bile različne poljske organizacije in založbe.<ref name=ref2/> Po velikopoljski vstaji (1918–1919) in [[Versajska mirovna pogodba|Versajskem mirovnem sporazumu]] je mesto postalo del Druge poljske republike in dobilo prvotno ime Gniezno. Njegovi vojaki so se med poljsko-sovjetsko vojno pridružili poljski vojski, ki se je bojevala proti [[Boljševiki|boljševikom]].<ref>{{in lang|en}} {{cite book |author=Marian Woźniak |title=Encyklopedia konspiracji wielkopolskiej: 1939–1945 (Encyclopedia of conspiracy in Greater Poland: 1939–1945) |year=1998 |publisher=Instytut Zachodni |isbn=83-85003-97-5 |url=https://books.google.com/books?id=nxFnAAAAMAAJ&q=Encyklopedia+konspiracji+Wielkopolskiej:+1939-1945}} multiple pages (individual biographies) e.g. str. 275</ref> ===Druga svetovna vojna=== [[Slika:Places murder of Poles by the Nazis, 11.1939, Gniezno, Dalki (2).JPG|thumb|250px|Spomenik 24 Poljakom, ki so jih na tem mestu novembra 1939 ubili Nemci]] Med invazijo na Poljsko, s katero se je začela [[druga svetovna vojna]], je Gniezno 11. septembra 1939 zasedla nemška vojska. 26. oktobra 1939 je bilo priključeno nacistični Nemčiji kot del Reichsgaua Wartheland. Med nemško okupacijo so Nemci ubili nekaj sto domačinov, več kot 10.000 prebivalcev mesta in okolice pa izgnali v Generalno gubernijo v bolj vzhodni del nemške okupirane Poljske ali v nacistična koncentracijska taborišča.<ref name=ref2/> Konec leta 1940 so iz psihiatričnega zavoda Dziekanka (nemško Tiegenhof) pri Gnieznu evakuirali in nato ubili 1172 bolnikov. Konec leta 1940 je Lange Commando, podenota Einsatzkommando 2, usmrtil še nekaj sto pacientov s plinom v tovornjaku za zaplinjevanje.<ref>{{cite book |last=Friedlander |first=Henry |year=2000 |title=The Origins of Nazi Genocide: From Euthanasia to the Final Solution |publisher=Univ of North Carolina Press |isbn=080786160X |pages=137–9}}</ref> Mesto je kljub temu ostalo središče protinemškega odpora.<ref name=ref2/> Potem ko je mesto 21. januarja 1945 zavzela [[Rdeča armada]], so se Sovjeti borili proti poljski ilegali in njene člane deportirali globoko v Sovjetsko zvezo.<ref name=ref2/> Samo mesto med vojno ni bilo huje poškodovano. Nemci so leta 1940 porušili spomenik kralja Boleslava I. Hrabrega, ki so ga po vojni obnovili. Mesto je bilo po vojni vrnjeno Poljski, čeprav s sovjetskim komunističnim režimom, ki je ostal na oblasti do padca komunizma v 80. letih prejšnjega stoletja. ===Povojno obdobje=== [[Slika:Ioannes Paulus II, pilgrim to Poland, Gniezno, Tumska Street (1),1979.jpg|thumb|250px|Gniezno med obiskom papeža Janeza Pavla II. leta 1979]] Avgusta 1980 so se zaposleni v lokalnih tovarnah pridružili protikomunističnim stavkam po vsej državi,<ref>{{cite magazine|last=Zwiernik|first=Przemysław|year=2011|title=Opór społeczny i opozycja w epoce Gierka|magazine=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej|language=pl|publisher=Institute of National Remembrance|issue=5–6 (126–127)|page=131|issn=1641-9561}}</ref> kar je vodilo do ustanovitve organizacije [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost]], ki je imela osrednjo vlogo pri rušenju komunistične vladavine na Poljskem. V letih 1979 in 1997 je Gniezno obiskal papež Janez Pavel II. Med drugim obiskom so potekala slavja ob tisočletnici smrti sv. Adalberta, ki so se jih udeležili predsedniki sedmih srednjeevropskih držav in 280.000 romarjev iz Poljske in drugod.<ref name=gni/> Leta 2000 so praznovali tisočletnico kongresa v Gnieznu in ob tej priložnosti organiizirali zasedanje Sejma (parlament), edinega izven Varšave v zadnjih desetletjih. ==Kronanja v gnjeznenski stolnici== [[Slika:PL-Gnesen-Dom-4.jpg|250px|thumb|right|Gnjeznenska stolnica Vnebovzetja blažene device Marije in sv. Adalberta]] [[Slika:Widok Gniezna.jpg|thumb|250px|right|Panorama Gniezna v 19. stoletju]] * 25. december 1024 – [[Boleslav I. Hrabri]] * 25. december 1025 – [[Mješko II. Lambert]] in njegova žena [[Richensa Lotarinška]] * 25. december 1076 – [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] in njegova žena [[Višeslava Kijevska]] * 26. junij 1295 – [[Przemisl II.]] in njegova žena [[Margareta Brandenburška]] * avgust 1300 – [[Venčeslav II. Češki]] ==Mestne znamenitosti== [[Slika:Hnězdno, Tumska II.jpg|thumb|250px|Staro Gniezno]] ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] my1cq7iz2o2uc7yiinpy4y0x9mtetob 5737109 5736967 2022-08-20T07:13:08Z Octopus 13285 /* Mestne znamenitosti */ znamenitosti wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Gniezno |official_name = Kraljevo prestolno mesto Gniezno<br/>{{lang|pl|Stołeczne Królewskie Miasto Gniezno}} | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Catedral de Gniezno, Gniezno, Polonia, 2014-09-20, DD 40-42 HDR.jpg{{!}}Stolnica in jezero Jelonek | image2 = Gniezno, rynek 1.jpg{{!}}Stara mestna hiša na Tržnem trgu | image3 = Gniezno pomnik Chrobrego.JPG{{!}}Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] | image4 = Figury na katedrze w Gnieźnie.jpg{{!}}Stolnica (detajl) | image5 = Boleslawa Chrobrego street, Gniezno, Poland1.jpg{{!}}Ulica Baloslava I. Hrabrega }} |image_caption = {{hlist|Od leve proti desni: Stolnica in jezero Jelonek|Stara mestna hiša na Tržnem trgu |Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]]|Stolnica (detajl) |Ulica Baloslava I. Hrabrega}} |image_shield = POL Gniezno COA.svg |image_flag = POL Gniezno flag.svg |pushpin_map = Poljska |pushpin_label_position = bottom |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{POL}} |subdivision_type1 = Vojvodstvo |subdivision_name1 = Velikopoljsko vojvodstvo |subdivision_type2 = Powiat/Okraj |subdivision_name2 = Gniezno |subdivision_type3 = Gmina/Občina |subdivision_name3 = Gniezno <small>(mestna občina)</small> |leader_title = Župan |leader_name = Tomasz Budasz |established_title = Ustanovitev |established_date = 8--10. stoletje |established_title3 = Mestne pravice |established_date3 = 1239 |area_total_km2 = 49 | population_as_of = 31. december 2021 | population_total = 66.769 (upada)<ref name="population">{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/bdl/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date= 15. avgusta 2022|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3003011.</ref> |population_density_km2 = auto |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|52|32|09|N|17|35|45|E|region:PL|display=inline,title}} |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 62–200 do 62–210 |area_code = +48 61 |blank_name = Registracijske tablice |blank_info = PGN |blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] |blank1_info = hladno-poleti vlažno celinsko (Dfb) |blank_name_sec2 = Avtocesta |blank_info_sec2 = [[Slika:S5-PL.svg|32px|link=Expressway S5 (Poland)]] |blank1_name_sec2 = Državni cesti |blank1_info_sec2 = [[Slika:DK5-PL.svg|32px|link=National road 5 (Poland)]] [[Slika:DK15-PL.svg|32px|link=National road 15 (Poland)]] |website = http://www.Gniezno.eu }} '''Gniezno''' ({{IPAc-pl|AUD|Pl-Gniezno.ogg|'|g|ń|e1|z|n|o}}, {{lang-de|Gnesen}}, {{lang-la|Gnesna}}) je mesto v osrednjii zahodni [[Poljska|Poljski]] okoli 50 km vzhodno od [[Poznanj]]a. Leta 2021 je imelo 66.769 prebivalcev.<ref name="population"/> kar ga uvršča na šesto mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Bil je eno od glavnih mest dinastija [[Pjasti|Pjastov]] in od 10. do zgodnjega 11. stoletja prva zgodovinska prestolnica Poljske.<ref name=ref2>{{cite web |url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Gniezno;3906227.html |title=Gniezno |website=Encyklopedia PWN |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Omenjen je bil že v 10. stoletju. Gniezno je sedež katoliške nadškofije Gniezno, ustanovljene leta 1000. Gnjeznenski nadškof je primas Poljske, kar pomeni, da je Gniezno cerkvena prestolnica Poljske. Mesto je upravno središče Okraja (powiat) Gniezno. ==Zgodovina== [[Slika:Gniezno old seal with CoA.jpg|180px|thumb|levo|Pečat srednjeveškega Gniezna]] Arheološke najdbe kažejo, da je bila okolica Gniezna poseljena že v poznem [[paleolitik]]u. Zgodnje slovanske naselbine na hribu Lech in Maiden so datirane v 8. stoletje.<ref name=ref3>{{cite book |author1=Neil Wilson |author2=Tom Parkinson |author3=Richard Watkins |title=Poland |year=2005 |page=339 |publisher=Lonely Planet |isbn=1-74059-522-X |url=https://books.google.com/books?id=2LId4cLRMkoC&q=Gniezno+8th+century&pg=PA339 |format=Google Books |access-date=26. decembra 2010}} {{in lang|en}}</ref> V začetku 10. stoletja je bilo tu več krajev, svetih za slovanske naseljence. Na hribu Lech je bila tik pred letom 940 zgrajena vojvodska trdnjava, obdana z nekaj utrjenimi utrjenimi predmestji in neutrjenimi naselji. ===Legenda on Lehu, Čehu in Rusu=== Po poljski različici legende so šli trije bratje skupaj na lov, vendar je vsak sledil drugemu plenu in v svojo smer. Rus je šel na vzhod, Čeh se je odpravil na zahod in se naselil na gori Říp, ki se dviga iz češkega hribovitega podeželja, medtem ko je Leh potoval proti severu. Tam je med lovom sledil svoji puščici in se nenadoma znašel iz oči v oči s hudobnim belim orlom, ki je varoval svoje gnezdo pred vsiljivci. Ko je Leh zagledal orla v rdečem ozadju zahajajočega sonca, je to vzel za dobro znamenje in se odločil, da se bo tam naselil. Svoje naselje je v spomin na ta dogodek poimenoval Gniezno (iz poljskega ''gniazdo – gnezdo'') in za svoj grb izbral belega orla. Bel orel na rdečem ozadju je še danes upodobljen v poljskem grbu, bela črta na vrhu za orla in rdeča črta na dnu za sončni zahod pa na poljski zastavi. Po ''[[Velikopoljska kronika|Velikopoljski kroniki]]'' iz 13. stoletja so [[Slovani]] potomci panonskega kneza Pana, ki je imel tri sinove: najmlajšega Leha, Rusa in najstarejšega Čeha. ki so se odločili, da se naselijo na severu, vzhodu in zahodu.<ref>Czesław Łuczak, Kazimierz Tymieniecki. ''Europa, Słowiańszczyzna, Polska.'' 1970. str. 296.</ref><ref>Brygida Kurbisówna. ''Studia nad Kroniką wielkopolską''. Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk, Poznań 1952.</ref><ref>Adam Fałowski, Bogdan Sendero. ''Biesiada słowiańska''. Universitas, Kraków 1992, str. 40.</ref><ref>''Kultura polski średniowiecznej XIV-XV w.'' pod red. B. Geremka, Wydawnictwo Naukowe Semper, Warszawa 1997, str. 651.</ref><ref>''Kronika wielkopolska''. K. Abgarowicz, Warszawa 1965; UNIVERSITAS, Poznań 2010, {{ISBN|978-83-242-1275-0}}.</ref><ref>[http://www.litdok.de/cgi-bin/litdok?lang=pl&t_multi=x&v_0=PER&q_0=dalimil Kronika Dalimila] V LitDok ''Europa Środkowo-Wschodnia'', Herder-Institut, Marburg.</ref> ===Zibelka poljske države=== Okoli leta 940 je Gniezno, pomembno [[Poganstvo|pogansko]] kultno središče, skupaj s trdnjavami v Gieczu, Kruszwici, [[Poznanj]]u, [[Kalisz]]u, Łęczyci, Ostrówu Lednickom, Płocku, Włocławku in drugimi postalo ena glavnih trdnjav zgodnjih [[Pjasti|pjastovih]] vladarjev. Arheološka izkopavanja na hribu Lech so leta 2010 ob temeljih cerkve sv. Jurija in blizu ostankov že prej odkrite poganske grobne gomile odkrila grobnico iz 11. toletja.<ref>{{Cite web |url=http://moje-gniezno.pl/artykuly/czytaj/418/tajemnice-wzgorza-lecha.html |title=Tajemnice Wzgórza Lecha Gniezno - Moje Gniezno - Portal Informacyjny Gniezna |last=Szymański |first=Freelance Design - Marcin |website=moje-gniezno.pl |language=pl |access-date=13. marca 2018}}</ref> Odkritja kažejo, da bi hrib Lech lahko bil grobišče vladarjev že pred krstom [[Mješko I.|Mješka I.]] Ko je Mješko I. sprejel [[krščanstvo]], je njegov sin [[Boleslav I. Hrabri]] odložil posmrtne ostanke svetega Adalberta v cerkev, na novo zgrajeno na hribu. S tem dejanjem je želel poudariti pomen Gniezna kot verskega središča in glavnega mesta svojega kraljestva. ===Kongres v Gnieznu=== Okoli leta 1000 je v Gnieznu potekal kongres, na katerem je vojvoda Boleslav I. Hrabri sprejel cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Oton III.|Otona III.]]<ref>Günther Stöckl. ''Die Geschichte der Slavenmission''. V: ''Die Kirche in ihrer Geschichte – Ein Handbuch'' (ur. Bernd Moeller). 2nd edition, vol. 2, Göttingen 1976, {{ISBN|3-525-52318-1}}. str. 91 (nemško). [https://books.google.de/books?id=kdHPziYgqPoC&pg=PA91 limited online preview])</ref> Cesar in poljski vojvoda sta obhajala ustanovitev poljske cerkvene province (nadškofije) v Gnieznu, skupaj z novoustanovljenimi škofijami v Kołobrzegu za [[Pomorjansko]], [[Vroclav]]u za [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Krakov]]u za [[Malopoljska|Malopoljsko]].<ref name=gni>{{cite web |url=https://www.gniezno.eu/cms/20274/historia |title=Historia |website=Urząd Miejski w Gnieźnie |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Škofija v Poznanju za zahodno [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] je bila ustanovljena že leta 968. ===Mesto kronanja kraljkev=== V gnjeznenski stolnici so leta 1024 kronali poljskega kralja Boleslava I. in leta 1025 njegovega sina [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]].<ref name=ref3/> Leta 1038 je Gniezno in bližnji Poznanj zasedel, oplenil in uničil [[Češka (zgodovinska dežela)|češki]] vojvoda [[Břetislav I.]] in prisilil poljskega vladarja, da je poljsko prestolnico preselili v Krakov.<ref name=ref3/> Gnjeznensko stolnico je obnovil naslednji poljski vladar [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]], ki je bil leta 1076 v njej tudi kronan. V naslednjih stoletjih se je Gniezno razvilo v regionalno središče vzhodnega dela Velikopoljske. Mestu je vojvoda Vladislav Odonič leta 1238 podelil avtonomijo. Leta 1295 in 1300 je bilo Gniezno ponovno kraj kronanja poljskih kraljev. ===Regionalno mesto Velikopoljske=== [[Slika:Wladyslaw IV zatwierdza poprzednie przywileje miasta Gniezna.jpg|thumb|250px|Listina, s katero je kralj [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV. Vasa]] leta 1635 potrdil mestne privilegije]] Po upravni reformi države je bilo Gniezno kot kraljevo mesto od začetka 14. stoletja do leta 1768 sedež okraja v vojvodstvu Kalisz. Leta 1331 so ga opustošili [[Tevtonski viteški red|tevtonski vitezi]]. V času vladavine kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je bil kmalu obnovljen in v času vladavine kralja [[Vladislav II. Poljski|Vladislava II. Jagela]] leta 1419 dobil status prestolnice krščanstva na Poljskem. Nadškofi iz Gniezna so prejeli naslov primas Poljske.<ref name=gni/> V Gnieznu je cvetela trgovina. V njem so bili štirje veliki letni sejmi, na katerih so sodelovali trgovci iz različnih poljskih mest in evropskih držav.<ref name=gni/> Razvile so se tudi obrti in Gniezno je ostalo eno večjih mest na Poljskem do sredine 17. stoletja,<ref name=ref2/> kljub požaroma leta 1515 in 1613.<ref name=gni/> Opustošen je bil med švedskimi invazijskimi vojnami v 17.–18. stoletju in zaradi kuge v letih 1708–1710. Vse to je povzročilo depopulacijo in gospodarski upad, vendar je mesto v 18. stoletju kmalu spet oživelo in leta 1768 postalo glavno mesto vojvodstva Gniezno znotraj večje velikopoljske province. Gniezno je ostalo eno glavnih kulturnih središč poljskega kraljestva.<ref name=gni/> ===Pozni novi vek=== [[Slika:Napoleon Orda, Gniezno. Kościół Franciszkanów.jpg|thumb|left|250px| Napoleon Orda (19. stoletje): Frančiškanska cerkev v Gnieznu]] Gniezno je med [[Delitve Poljske|drugo delitvijo Poljske]] leta 1793 priključila [[Prusija|Kraljevina Prusija]] in ga preimenovala v Gnesen. Postal je del province Južna Prusija. Med uporom Kościuszka ga je poljska vojska pod poveljstvom generala Jana Henryka Dąbrowskega 22. avgusta 1794 osvobodila<ref>''25.9 wyzwolono Gniezno (on 25th 9 Gniezno was liberated)'' {{in lang|en}} {{cite book |author1=Marian B. Michalik |author2=Eugeniusz Duraczyński |title=Kronika powstań polskich 1794–1944 |year=1994 |page=44 |publisher="Kronika"-Marian B. Michalik |isbn=83-86079-02-9 |url=https://books.google.com/books?id=AAhpAAAAMAAJ&q=Gniezno}}</ref> in 29. septembra 1794 porazila prusko vojsko pri Labischinu (Łabiszynu) severno od Gniezna. Zaradi poraza v bitki pri Maciejowicah je Kościuszko opustil svoj načrt za prezimovanje v Brombergu ([[Bydgoszcz]]) in se skozi Thorn ([[Torunj]]) umaknil v osrednjo Poljsko. Prusi so 7. decembra 1794 ponovno zavzeli Gniezno. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je mesto uprlo pruski oblasti. Francozi so prišli v Gniezno novembra 1806. Po ukazu generala Jana Henryka Dabrowskega, izdanem vsem mestom in lastnikom podeželskih posesti, da zagotovijo rekrute za organizirano poljsko vojsko, je Gniezno sprva zagotovilo 60 rekrutov, ki so sodelovali v bitkah 1806–1807.<ref>{{in lang|en}} {{cite book |author1=Marian B. Michalik |author2=Eugeniusz Duraczyński |title=Roczniki |year=1891 |page=44 |publisher=Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk (Poznań Society of Friends of Science) |isbn=83-86079-02-9 |url=https://books.google.com/books?id=dFooAAAAYAAJ&q=Gniezno+60+rekrut%C3%B3w}}</ref> Posledično je bilo mesto vključeno v Varšavsko vojvodstvo, vendar ga je po porazu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] v Rusiji leta 1812 zasedla ruska vojska in ga leta 1815 na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] vrnila Prusiji. Gniezno je bilo kasneje vključeno v okrožje Gnesen Velikega vojvodstva Posen, kasnejše Province Posen. Bilo je pomembno središče poljskega odpora proti germanizaciji. V njem so bile različne poljske organizacije in založbe.<ref name=ref2/> Po velikopoljski vstaji (1918–1919) in [[Versajska mirovna pogodba|Versajskem mirovnem sporazumu]] je mesto postalo del Druge poljske republike in dobilo prvotno ime Gniezno. Njegovi vojaki so se med poljsko-sovjetsko vojno pridružili poljski vojski, ki se je bojevala proti [[Boljševiki|boljševikom]].<ref>{{in lang|en}} {{cite book |author=Marian Woźniak |title=Encyklopedia konspiracji wielkopolskiej: 1939–1945 (Encyclopedia of conspiracy in Greater Poland: 1939–1945) |year=1998 |publisher=Instytut Zachodni |isbn=83-85003-97-5 |url=https://books.google.com/books?id=nxFnAAAAMAAJ&q=Encyklopedia+konspiracji+Wielkopolskiej:+1939-1945}} multiple pages (individual biographies) e.g. str. 275</ref> ===Druga svetovna vojna=== [[Slika:Places murder of Poles by the Nazis, 11.1939, Gniezno, Dalki (2).JPG|thumb|250px|Spomenik 24 Poljakom, ki so jih na tem mestu novembra 1939 ubili Nemci]] Med invazijo na Poljsko, s katero se je začela [[druga svetovna vojna]], je Gniezno 11. septembra 1939 zasedla nemška vojska. 26. oktobra 1939 je bilo priključeno nacistični Nemčiji kot del Reichsgaua Wartheland. Med nemško okupacijo so Nemci ubili nekaj sto domačinov, več kot 10.000 prebivalcev mesta in okolice pa izgnali v Generalno gubernijo v bolj vzhodni del nemške okupirane Poljske ali v nacistična koncentracijska taborišča.<ref name=ref2/> Konec leta 1940 so iz psihiatričnega zavoda Dziekanka (nemško Tiegenhof) pri Gnieznu evakuirali in nato ubili 1172 bolnikov. Konec leta 1940 je Lange Commando, podenota Einsatzkommando 2, usmrtil še nekaj sto pacientov s plinom v tovornjaku za zaplinjevanje.<ref>{{cite book |last=Friedlander |first=Henry |year=2000 |title=The Origins of Nazi Genocide: From Euthanasia to the Final Solution |publisher=Univ of North Carolina Press |isbn=080786160X |pages=137–9}}</ref> Mesto je kljub temu ostalo središče protinemškega odpora.<ref name=ref2/> Potem ko je mesto 21. januarja 1945 zavzela [[Rdeča armada]], so se Sovjeti borili proti poljski ilegali in njene člane deportirali globoko v Sovjetsko zvezo.<ref name=ref2/> Samo mesto med vojno ni bilo huje poškodovano. Nemci so leta 1940 porušili spomenik kralja Boleslava I. Hrabrega, ki so ga po vojni obnovili. Mesto je bilo po vojni vrnjeno Poljski, čeprav s sovjetskim komunističnim režimom, ki je ostal na oblasti do padca komunizma v 80. letih prejšnjega stoletja. ===Povojno obdobje=== [[Slika:Ioannes Paulus II, pilgrim to Poland, Gniezno, Tumska Street (1),1979.jpg|thumb|250px|Gniezno med obiskom papeža Janeza Pavla II. leta 1979]] Avgusta 1980 so se zaposleni v lokalnih tovarnah pridružili protikomunističnim stavkam po vsej državi,<ref>{{cite magazine|last=Zwiernik|first=Przemysław|year=2011|title=Opór społeczny i opozycja w epoce Gierka|magazine=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej|language=pl|publisher=Institute of National Remembrance|issue=5–6 (126–127)|page=131|issn=1641-9561}}</ref> kar je vodilo do ustanovitve organizacije [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost]], ki je imela osrednjo vlogo pri rušenju komunistične vladavine na Poljskem. V letih 1979 in 1997 je Gniezno obiskal papež Janez Pavel II. Med drugim obiskom so potekala slavja ob tisočletnici smrti sv. Adalberta, ki so se jih udeležili predsedniki sedmih srednjeevropskih držav in 280.000 romarjev iz Poljske in drugod.<ref name=gni/> Leta 2000 so praznovali tisočletnico kongresa v Gnieznu in ob tej priložnosti organiizirali zasedanje Sejma (parlament), edinega izven Varšave v zadnjih desetletjih. ==Kronanja v gnjeznenski stolnici== [[Slika:PL-Gnesen-Dom-4.jpg|250px|thumb|right|Gnjeznenska stolnica Vnebovzetja blažene device Marije in sv. Adalberta]] [[Slika:Widok Gniezna.jpg|thumb|250px|right|Panorama Gniezna v 19. stoletju]] * 25. december 1024 – [[Boleslav I. Hrabri]] * 25. december 1025 – [[Mješko II. Lambert]] in njegova žena [[Richensa Lotarinška]] * 25. december 1076 – [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] in njegova žena [[Višeslava Kijevska]] * 26. junij 1295 – [[Przemisl II.]] in njegova žena [[Margareta Brandenburška]] * avgust 1300 – [[Venčeslav II. Češki]] ==Mestne znamenitosti== [[Slika:Hnězdno, Tumska II.jpg|thumb|250px|Staro Gniezno]] * Gotska stolnica je ena od najpomembnejšij poljskih cerkva, razglašena za zgodovinski spomenik Poljske. V njej je sedež katoliške Gnjeznenske nadškofije, ostanovljene leta 1000 in najstarejše na Poljskem. V njej so Gnjeznenska vrata, eno od najpomembnejših del romanske umetnosti na Poljskem, in krsta sv. Adalberta Praškega. * Staro mesto jedro, polno zgodovinskih meščanskih hiš in cerkva: ** gotsko-baročna cerkev sv. Trojice, ** gotsko-baročna frančiškanska cerkev in samostan, ** gotska cerkev sv. Janeza Krstnika, ** gotska cerkev sv. Lovrenca, ** baročna cerkev sv. Jurija in ** baročna cerkev sv. Mihaela. * Muzej začetkov poljske države (Muzeum Początków Państwa Polskiego). * Muzej Gnjeznenske nadškofije (Muzeum Archidiecezjalne w Gnieźnie). * Spomenik kralja Boleslava I. Hrabrega. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] ql1ex8souyt9fkg7yx3axpk62v2no1g 5737251 5737109 2022-08-20T07:35:34Z Octopus 13285 /* Sklici */ galerija wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Gniezno |official_name = Kraljevo prestolno mesto Gniezno<br/>{{lang|pl|Stołeczne Królewskie Miasto Gniezno}} | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Catedral de Gniezno, Gniezno, Polonia, 2014-09-20, DD 40-42 HDR.jpg{{!}}Stolnica in jezero Jelonek | image2 = Gniezno, rynek 1.jpg{{!}}Stara mestna hiša na Tržnem trgu | image3 = Gniezno pomnik Chrobrego.JPG{{!}}Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] | image4 = Figury na katedrze w Gnieźnie.jpg{{!}}Stolnica (detajl) | image5 = Boleslawa Chrobrego street, Gniezno, Poland1.jpg{{!}}Ulica Baloslava I. Hrabrega }} |image_caption = {{hlist|Od leve proti desni: Stolnica in jezero Jelonek|Stara mestna hiša na Tržnem trgu |Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]]|Stolnica (detajl) |Ulica Baloslava I. Hrabrega}} |image_shield = POL Gniezno COA.svg |image_flag = POL Gniezno flag.svg |pushpin_map = Poljska |pushpin_label_position = bottom |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{POL}} |subdivision_type1 = Vojvodstvo |subdivision_name1 = Velikopoljsko vojvodstvo |subdivision_type2 = Powiat/Okraj |subdivision_name2 = Gniezno |subdivision_type3 = Gmina/Občina |subdivision_name3 = Gniezno <small>(mestna občina)</small> |leader_title = Župan |leader_name = Tomasz Budasz |established_title = Ustanovitev |established_date = 8--10. stoletje |established_title3 = Mestne pravice |established_date3 = 1239 |area_total_km2 = 49 | population_as_of = 31. december 2021 | population_total = 66.769 (upada)<ref name="population">{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/bdl/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date= 15. avgusta 2022|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3003011.</ref> |population_density_km2 = auto |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|52|32|09|N|17|35|45|E|region:PL|display=inline,title}} |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 62–200 do 62–210 |area_code = +48 61 |blank_name = Registracijske tablice |blank_info = PGN |blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] |blank1_info = hladno-poleti vlažno celinsko (Dfb) |blank_name_sec2 = Avtocesta |blank_info_sec2 = [[Slika:S5-PL.svg|32px|link=Expressway S5 (Poland)]] |blank1_name_sec2 = Državni cesti |blank1_info_sec2 = [[Slika:DK5-PL.svg|32px|link=National road 5 (Poland)]] [[Slika:DK15-PL.svg|32px|link=National road 15 (Poland)]] |website = http://www.Gniezno.eu }} '''Gniezno''' ({{IPAc-pl|AUD|Pl-Gniezno.ogg|'|g|ń|e1|z|n|o}}, {{lang-de|Gnesen}}, {{lang-la|Gnesna}}) je mesto v osrednjii zahodni [[Poljska|Poljski]] okoli 50 km vzhodno od [[Poznanj]]a. Leta 2021 je imelo 66.769 prebivalcev.<ref name="population"/> kar ga uvršča na šesto mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Bil je eno od glavnih mest dinastija [[Pjasti|Pjastov]] in od 10. do zgodnjega 11. stoletja prva zgodovinska prestolnica Poljske.<ref name=ref2>{{cite web |url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Gniezno;3906227.html |title=Gniezno |website=Encyklopedia PWN |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Omenjen je bil že v 10. stoletju. Gniezno je sedež katoliške nadškofije Gniezno, ustanovljene leta 1000. Gnjeznenski nadškof je primas Poljske, kar pomeni, da je Gniezno cerkvena prestolnica Poljske. Mesto je upravno središče Okraja (powiat) Gniezno. ==Zgodovina== [[Slika:Gniezno old seal with CoA.jpg|180px|thumb|levo|Pečat srednjeveškega Gniezna]] Arheološke najdbe kažejo, da je bila okolica Gniezna poseljena že v poznem [[paleolitik]]u. Zgodnje slovanske naselbine na hribu Lech in Maiden so datirane v 8. stoletje.<ref name=ref3>{{cite book |author1=Neil Wilson |author2=Tom Parkinson |author3=Richard Watkins |title=Poland |year=2005 |page=339 |publisher=Lonely Planet |isbn=1-74059-522-X |url=https://books.google.com/books?id=2LId4cLRMkoC&q=Gniezno+8th+century&pg=PA339 |format=Google Books |access-date=26. decembra 2010}} {{in lang|en}}</ref> V začetku 10. stoletja je bilo tu več krajev, svetih za slovanske naseljence. Na hribu Lech je bila tik pred letom 940 zgrajena vojvodska trdnjava, obdana z nekaj utrjenimi utrjenimi predmestji in neutrjenimi naselji. ===Legenda on Lehu, Čehu in Rusu=== Po poljski različici legende so šli trije bratje skupaj na lov, vendar je vsak sledil drugemu plenu in v svojo smer. Rus je šel na vzhod, Čeh se je odpravil na zahod in se naselil na gori Říp, ki se dviga iz češkega hribovitega podeželja, medtem ko je Leh potoval proti severu. Tam je med lovom sledil svoji puščici in se nenadoma znašel iz oči v oči s hudobnim belim orlom, ki je varoval svoje gnezdo pred vsiljivci. Ko je Leh zagledal orla v rdečem ozadju zahajajočega sonca, je to vzel za dobro znamenje in se odločil, da se bo tam naselil. Svoje naselje je v spomin na ta dogodek poimenoval Gniezno (iz poljskega ''gniazdo – gnezdo'') in za svoj grb izbral belega orla. Bel orel na rdečem ozadju je še danes upodobljen v poljskem grbu, bela črta na vrhu za orla in rdeča črta na dnu za sončni zahod pa na poljski zastavi. Po ''[[Velikopoljska kronika|Velikopoljski kroniki]]'' iz 13. stoletja so [[Slovani]] potomci panonskega kneza Pana, ki je imel tri sinove: najmlajšega Leha, Rusa in najstarejšega Čeha. ki so se odločili, da se naselijo na severu, vzhodu in zahodu.<ref>Czesław Łuczak, Kazimierz Tymieniecki. ''Europa, Słowiańszczyzna, Polska.'' 1970. str. 296.</ref><ref>Brygida Kurbisówna. ''Studia nad Kroniką wielkopolską''. Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk, Poznań 1952.</ref><ref>Adam Fałowski, Bogdan Sendero. ''Biesiada słowiańska''. Universitas, Kraków 1992, str. 40.</ref><ref>''Kultura polski średniowiecznej XIV-XV w.'' pod red. B. Geremka, Wydawnictwo Naukowe Semper, Warszawa 1997, str. 651.</ref><ref>''Kronika wielkopolska''. K. Abgarowicz, Warszawa 1965; UNIVERSITAS, Poznań 2010, {{ISBN|978-83-242-1275-0}}.</ref><ref>[http://www.litdok.de/cgi-bin/litdok?lang=pl&t_multi=x&v_0=PER&q_0=dalimil Kronika Dalimila] V LitDok ''Europa Środkowo-Wschodnia'', Herder-Institut, Marburg.</ref> ===Zibelka poljske države=== Okoli leta 940 je Gniezno, pomembno [[Poganstvo|pogansko]] kultno središče, skupaj s trdnjavami v Gieczu, Kruszwici, [[Poznanj]]u, [[Kalisz]]u, Łęczyci, Ostrówu Lednickom, Płocku, Włocławku in drugimi postalo ena glavnih trdnjav zgodnjih [[Pjasti|pjastovih]] vladarjev. Arheološka izkopavanja na hribu Lech so leta 2010 ob temeljih cerkve sv. Jurija in blizu ostankov že prej odkrite poganske grobne gomile odkrila grobnico iz 11. toletja.<ref>{{Cite web |url=http://moje-gniezno.pl/artykuly/czytaj/418/tajemnice-wzgorza-lecha.html |title=Tajemnice Wzgórza Lecha Gniezno - Moje Gniezno - Portal Informacyjny Gniezna |last=Szymański |first=Freelance Design - Marcin |website=moje-gniezno.pl |language=pl |access-date=13. marca 2018}}</ref> Odkritja kažejo, da bi hrib Lech lahko bil grobišče vladarjev že pred krstom [[Mješko I.|Mješka I.]] Ko je Mješko I. sprejel [[krščanstvo]], je njegov sin [[Boleslav I. Hrabri]] odložil posmrtne ostanke svetega Adalberta v cerkev, na novo zgrajeno na hribu. S tem dejanjem je želel poudariti pomen Gniezna kot verskega središča in glavnega mesta svojega kraljestva. ===Kongres v Gnieznu=== Okoli leta 1000 je v Gnieznu potekal kongres, na katerem je vojvoda Boleslav I. Hrabri sprejel cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Oton III.|Otona III.]]<ref>Günther Stöckl. ''Die Geschichte der Slavenmission''. V: ''Die Kirche in ihrer Geschichte – Ein Handbuch'' (ur. Bernd Moeller). 2nd edition, vol. 2, Göttingen 1976, {{ISBN|3-525-52318-1}}. str. 91 (nemško). [https://books.google.de/books?id=kdHPziYgqPoC&pg=PA91 limited online preview])</ref> Cesar in poljski vojvoda sta obhajala ustanovitev poljske cerkvene province (nadškofije) v Gnieznu, skupaj z novoustanovljenimi škofijami v Kołobrzegu za [[Pomorjansko]], [[Vroclav]]u za [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Krakov]]u za [[Malopoljska|Malopoljsko]].<ref name=gni>{{cite web |url=https://www.gniezno.eu/cms/20274/historia |title=Historia |website=Urząd Miejski w Gnieźnie |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Škofija v Poznanju za zahodno [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] je bila ustanovljena že leta 968. ===Mesto kronanja kraljkev=== V gnjeznenski stolnici so leta 1024 kronali poljskega kralja Boleslava I. in leta 1025 njegovega sina [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]].<ref name=ref3/> Leta 1038 je Gniezno in bližnji Poznanj zasedel, oplenil in uničil [[Češka (zgodovinska dežela)|češki]] vojvoda [[Břetislav I.]] in prisilil poljskega vladarja, da je poljsko prestolnico preselili v Krakov.<ref name=ref3/> Gnjeznensko stolnico je obnovil naslednji poljski vladar [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]], ki je bil leta 1076 v njej tudi kronan. V naslednjih stoletjih se je Gniezno razvilo v regionalno središče vzhodnega dela Velikopoljske. Mestu je vojvoda Vladislav Odonič leta 1238 podelil avtonomijo. Leta 1295 in 1300 je bilo Gniezno ponovno kraj kronanja poljskih kraljev. ===Regionalno mesto Velikopoljske=== [[Slika:Wladyslaw IV zatwierdza poprzednie przywileje miasta Gniezna.jpg|thumb|250px|Listina, s katero je kralj [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV. Vasa]] leta 1635 potrdil mestne privilegije]] Po upravni reformi države je bilo Gniezno kot kraljevo mesto od začetka 14. stoletja do leta 1768 sedež okraja v vojvodstvu Kalisz. Leta 1331 so ga opustošili [[Tevtonski viteški red|tevtonski vitezi]]. V času vladavine kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je bil kmalu obnovljen in v času vladavine kralja [[Vladislav II. Poljski|Vladislava II. Jagela]] leta 1419 dobil status prestolnice krščanstva na Poljskem. Nadškofi iz Gniezna so prejeli naslov primas Poljske.<ref name=gni/> V Gnieznu je cvetela trgovina. V njem so bili štirje veliki letni sejmi, na katerih so sodelovali trgovci iz različnih poljskih mest in evropskih držav.<ref name=gni/> Razvile so se tudi obrti in Gniezno je ostalo eno večjih mest na Poljskem do sredine 17. stoletja,<ref name=ref2/> kljub požaroma leta 1515 in 1613.<ref name=gni/> Opustošen je bil med švedskimi invazijskimi vojnami v 17.–18. stoletju in zaradi kuge v letih 1708–1710. Vse to je povzročilo depopulacijo in gospodarski upad, vendar je mesto v 18. stoletju kmalu spet oživelo in leta 1768 postalo glavno mesto vojvodstva Gniezno znotraj večje velikopoljske province. Gniezno je ostalo eno glavnih kulturnih središč poljskega kraljestva.<ref name=gni/> ===Pozni novi vek=== [[Slika:Napoleon Orda, Gniezno. Kościół Franciszkanów.jpg|thumb|left|250px| Napoleon Orda (19. stoletje): Frančiškanska cerkev v Gnieznu]] Gniezno je med [[Delitve Poljske|drugo delitvijo Poljske]] leta 1793 priključila [[Prusija|Kraljevina Prusija]] in ga preimenovala v Gnesen. Postal je del province Južna Prusija. Med uporom Kościuszka ga je poljska vojska pod poveljstvom generala Jana Henryka Dąbrowskega 22. avgusta 1794 osvobodila<ref>''25.9 wyzwolono Gniezno (on 25th 9 Gniezno was liberated)'' {{in lang|en}} {{cite book |author1=Marian B. Michalik |author2=Eugeniusz Duraczyński |title=Kronika powstań polskich 1794–1944 |year=1994 |page=44 |publisher="Kronika"-Marian B. Michalik |isbn=83-86079-02-9 |url=https://books.google.com/books?id=AAhpAAAAMAAJ&q=Gniezno}}</ref> in 29. septembra 1794 porazila prusko vojsko pri Labischinu (Łabiszynu) severno od Gniezna. Zaradi poraza v bitki pri Maciejowicah je Kościuszko opustil svoj načrt za prezimovanje v Brombergu ([[Bydgoszcz]]) in se skozi Thorn ([[Torunj]]) umaknil v osrednjo Poljsko. Prusi so 7. decembra 1794 ponovno zavzeli Gniezno. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je mesto uprlo pruski oblasti. Francozi so prišli v Gniezno novembra 1806. Po ukazu generala Jana Henryka Dabrowskega, izdanem vsem mestom in lastnikom podeželskih posesti, da zagotovijo rekrute za organizirano poljsko vojsko, je Gniezno sprva zagotovilo 60 rekrutov, ki so sodelovali v bitkah 1806–1807.<ref>{{in lang|en}} {{cite book |author1=Marian B. Michalik |author2=Eugeniusz Duraczyński |title=Roczniki |year=1891 |page=44 |publisher=Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk (Poznań Society of Friends of Science) |isbn=83-86079-02-9 |url=https://books.google.com/books?id=dFooAAAAYAAJ&q=Gniezno+60+rekrut%C3%B3w}}</ref> Posledično je bilo mesto vključeno v Varšavsko vojvodstvo, vendar ga je po porazu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] v Rusiji leta 1812 zasedla ruska vojska in ga leta 1815 na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] vrnila Prusiji. Gniezno je bilo kasneje vključeno v okrožje Gnesen Velikega vojvodstva Posen, kasnejše Province Posen. Bilo je pomembno središče poljskega odpora proti germanizaciji. V njem so bile različne poljske organizacije in založbe.<ref name=ref2/> Po velikopoljski vstaji (1918–1919) in [[Versajska mirovna pogodba|Versajskem mirovnem sporazumu]] je mesto postalo del Druge poljske republike in dobilo prvotno ime Gniezno. Njegovi vojaki so se med poljsko-sovjetsko vojno pridružili poljski vojski, ki se je bojevala proti [[Boljševiki|boljševikom]].<ref>{{in lang|en}} {{cite book |author=Marian Woźniak |title=Encyklopedia konspiracji wielkopolskiej: 1939–1945 (Encyclopedia of conspiracy in Greater Poland: 1939–1945) |year=1998 |publisher=Instytut Zachodni |isbn=83-85003-97-5 |url=https://books.google.com/books?id=nxFnAAAAMAAJ&q=Encyklopedia+konspiracji+Wielkopolskiej:+1939-1945}} multiple pages (individual biographies) e.g. str. 275</ref> ===Druga svetovna vojna=== [[Slika:Places murder of Poles by the Nazis, 11.1939, Gniezno, Dalki (2).JPG|thumb|250px|Spomenik 24 Poljakom, ki so jih na tem mestu novembra 1939 ubili Nemci]] Med invazijo na Poljsko, s katero se je začela [[druga svetovna vojna]], je Gniezno 11. septembra 1939 zasedla nemška vojska. 26. oktobra 1939 je bilo priključeno nacistični Nemčiji kot del Reichsgaua Wartheland. Med nemško okupacijo so Nemci ubili nekaj sto domačinov, več kot 10.000 prebivalcev mesta in okolice pa izgnali v Generalno gubernijo v bolj vzhodni del nemške okupirane Poljske ali v nacistična koncentracijska taborišča.<ref name=ref2/> Konec leta 1940 so iz psihiatričnega zavoda Dziekanka (nemško Tiegenhof) pri Gnieznu evakuirali in nato ubili 1172 bolnikov. Konec leta 1940 je Lange Commando, podenota Einsatzkommando 2, usmrtil še nekaj sto pacientov s plinom v tovornjaku za zaplinjevanje.<ref>{{cite book |last=Friedlander |first=Henry |year=2000 |title=The Origins of Nazi Genocide: From Euthanasia to the Final Solution |publisher=Univ of North Carolina Press |isbn=080786160X |pages=137–9}}</ref> Mesto je kljub temu ostalo središče protinemškega odpora.<ref name=ref2/> Potem ko je mesto 21. januarja 1945 zavzela [[Rdeča armada]], so se Sovjeti borili proti poljski ilegali in njene člane deportirali globoko v Sovjetsko zvezo.<ref name=ref2/> Samo mesto med vojno ni bilo huje poškodovano. Nemci so leta 1940 porušili spomenik kralja Boleslava I. Hrabrega, ki so ga po vojni obnovili. Mesto je bilo po vojni vrnjeno Poljski, čeprav s sovjetskim komunističnim režimom, ki je ostal na oblasti do padca komunizma v 80. letih prejšnjega stoletja. ===Povojno obdobje=== [[Slika:Ioannes Paulus II, pilgrim to Poland, Gniezno, Tumska Street (1),1979.jpg|thumb|250px|Gniezno med obiskom papeža Janeza Pavla II. leta 1979]] Avgusta 1980 so se zaposleni v lokalnih tovarnah pridružili protikomunističnim stavkam po vsej državi,<ref>{{cite magazine|last=Zwiernik|first=Przemysław|year=2011|title=Opór społeczny i opozycja w epoce Gierka|magazine=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej|language=pl|publisher=Institute of National Remembrance|issue=5–6 (126–127)|page=131|issn=1641-9561}}</ref> kar je vodilo do ustanovitve organizacije [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost]], ki je imela osrednjo vlogo pri rušenju komunistične vladavine na Poljskem. V letih 1979 in 1997 je Gniezno obiskal papež Janez Pavel II. Med drugim obiskom so potekala slavja ob tisočletnici smrti sv. Adalberta, ki so se jih udeležili predsedniki sedmih srednjeevropskih držav in 280.000 romarjev iz Poljske in drugod.<ref name=gni/> Leta 2000 so praznovali tisočletnico kongresa v Gnieznu in ob tej priložnosti organiizirali zasedanje Sejma (parlament), edinega izven Varšave v zadnjih desetletjih. ==Kronanja v gnjeznenski stolnici== [[Slika:PL-Gnesen-Dom-4.jpg|250px|thumb|right|Gnjeznenska stolnica Vnebovzetja blažene device Marije in sv. Adalberta]] [[Slika:Widok Gniezna.jpg|thumb|250px|right|Panorama Gniezna v 19. stoletju]] * 25. december 1024 – [[Boleslav I. Hrabri]] * 25. december 1025 – [[Mješko II. Lambert]] in njegova žena [[Richensa Lotarinška]] * 25. december 1076 – [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] in njegova žena [[Višeslava Kijevska]] * 26. junij 1295 – [[Przemisl II.]] in njegova žena [[Margareta Brandenburška]] * avgust 1300 – [[Venčeslav II. Češki]] ==Mestne znamenitosti== [[Slika:Hnězdno, Tumska II.jpg|thumb|250px|Staro Gniezno]] * Gotska stolnica je ena od najpomembnejšij poljskih cerkva, razglašena za zgodovinski spomenik Poljske. V njej je sedež katoliške Gnjeznenske nadškofije, ostanovljene leta 1000 in najstarejše na Poljskem. V njej so Gnjeznenska vrata, eno od najpomembnejših del romanske umetnosti na Poljskem, in krsta sv. Adalberta Praškega. * Staro mesto jedro, polno zgodovinskih meščanskih hiš in cerkva: ** gotsko-baročna cerkev sv. Trojice, ** gotsko-baročna frančiškanska cerkev in samostan, ** gotska cerkev sv. Janeza Krstnika, ** gotska cerkev sv. Lovrenca, ** baročna cerkev sv. Jurija in ** baročna cerkev sv. Mihaela. * Muzej začetkov poljske države (Muzeum Początków Państwa Polskiego). * Muzej Gnjeznenske nadškofije (Muzeum Archidiecezjalne w Gnieźnie). * Spomenik kralja Boleslava I. Hrabrega. <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Gniezno Cathedral door.jpg|[[Gnjeznenska vrata]] stolnice Slika:Catedral de Gniezno, Gniezno, Polonia, 2014-09-17, DD 25-27 HDR.jpg|Krsta sv. Adalberta Praškega Slika:Gniezno - rynek 03.JPG|Tržni trg Slika:Iglesia de la Sagrada Trinidad, Gniezno, Polonia, 2012-12-24, DD 01.jpg|Cerkev sv. Trojice Slika:Gniezno, kosciol Franciszkanow.jpg|Frančiškanska cerkev Slika:Kosciół Św Jana zima.jpg|Gotska cerkev sv. Janeza Krstnika Slika:Kościół św. Wawrzyńca I.jpg|Cerkev sv. Lovrenca Slika:Estatua de Boleslao I el Bravo, Gniezno, Polonia.jpg|Spomen kralja Boleslava I. Hrabrega MPPP Gniezno (2019 r.).jpg|Muzej poljske državnosti Slika:Hnězdno, arcidiecézní archiv a muzeum.jpg|Muzej Gnjeznenske nadškofije Slika:Pałac Arcybiskupi w Gnieźnie.JPG|Nadškofova palača Slika:St George church in Gniezno.JPG|Cerkev sv. Jurija </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] i8v9kumibam1elnwnx9zxawq265pk2i 5737263 5737251 2022-08-20T07:40:00Z Octopus 13285 /* Sklici */ Pobratena mesta wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Gniezno |official_name = Kraljevo prestolno mesto Gniezno<br/>{{lang|pl|Stołeczne Królewskie Miasto Gniezno}} | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Catedral de Gniezno, Gniezno, Polonia, 2014-09-20, DD 40-42 HDR.jpg{{!}}Stolnica in jezero Jelonek | image2 = Gniezno, rynek 1.jpg{{!}}Stara mestna hiša na Tržnem trgu | image3 = Gniezno pomnik Chrobrego.JPG{{!}}Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] | image4 = Figury na katedrze w Gnieźnie.jpg{{!}}Stolnica (detajl) | image5 = Boleslawa Chrobrego street, Gniezno, Poland1.jpg{{!}}Ulica Baloslava I. Hrabrega }} |image_caption = {{hlist|Od leve proti desni: Stolnica in jezero Jelonek|Stara mestna hiša na Tržnem trgu |Kip [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]]|Stolnica (detajl) |Ulica Baloslava I. Hrabrega}} |image_shield = POL Gniezno COA.svg |image_flag = POL Gniezno flag.svg |pushpin_map = Poljska |pushpin_label_position = bottom |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{POL}} |subdivision_type1 = Vojvodstvo |subdivision_name1 = Velikopoljsko vojvodstvo |subdivision_type2 = Powiat/Okraj |subdivision_name2 = Gniezno |subdivision_type3 = Gmina/Občina |subdivision_name3 = Gniezno <small>(mestna občina)</small> |leader_title = Župan |leader_name = Tomasz Budasz |established_title = Ustanovitev |established_date = 8--10. stoletje |established_title3 = Mestne pravice |established_date3 = 1239 |area_total_km2 = 49 | population_as_of = 31. december 2021 | population_total = 66.769 (upada)<ref name="population">{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/bdl/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date= 15. avgusta 2022|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3003011.</ref> |population_density_km2 = auto |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|52|32|09|N|17|35|45|E|region:PL|display=inline,title}} |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 62–200 do 62–210 |area_code = +48 61 |blank_name = Registracijske tablice |blank_info = PGN |blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] |blank1_info = hladno-poleti vlažno celinsko (Dfb) |blank_name_sec2 = Avtocesta |blank_info_sec2 = [[Slika:S5-PL.svg|32px|link=Expressway S5 (Poland)]] |blank1_name_sec2 = Državni cesti |blank1_info_sec2 = [[Slika:DK5-PL.svg|32px|link=National road 5 (Poland)]] [[Slika:DK15-PL.svg|32px|link=National road 15 (Poland)]] |website = http://www.Gniezno.eu }} '''Gniezno''' ({{IPAc-pl|AUD|Pl-Gniezno.ogg|'|g|ń|e1|z|n|o}}, {{lang-de|Gnesen}}, {{lang-la|Gnesna}}) je mesto v osrednjii zahodni [[Poljska|Poljski]] okoli 50 km vzhodno od [[Poznanj]]a. Leta 2021 je imelo 66.769 prebivalcev.<ref name="population"/> kar ga uvršča na šesto mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Bil je eno od glavnih mest dinastija [[Pjasti|Pjastov]] in od 10. do zgodnjega 11. stoletja prva zgodovinska prestolnica Poljske.<ref name=ref2>{{cite web |url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Gniezno;3906227.html |title=Gniezno |website=Encyklopedia PWN |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Omenjen je bil že v 10. stoletju. Gniezno je sedež katoliške nadškofije Gniezno, ustanovljene leta 1000. Gnjeznenski nadškof je primas Poljske, kar pomeni, da je Gniezno cerkvena prestolnica Poljske. Mesto je upravno središče Okraja (powiat) Gniezno. ==Zgodovina== [[Slika:Gniezno old seal with CoA.jpg|180px|thumb|levo|Pečat srednjeveškega Gniezna]] Arheološke najdbe kažejo, da je bila okolica Gniezna poseljena že v poznem [[paleolitik]]u. Zgodnje slovanske naselbine na hribu Lech in Maiden so datirane v 8. stoletje.<ref name=ref3>{{cite book |author1=Neil Wilson |author2=Tom Parkinson |author3=Richard Watkins |title=Poland |year=2005 |page=339 |publisher=Lonely Planet |isbn=1-74059-522-X |url=https://books.google.com/books?id=2LId4cLRMkoC&q=Gniezno+8th+century&pg=PA339 |format=Google Books |access-date=26. decembra 2010}} {{in lang|en}}</ref> V začetku 10. stoletja je bilo tu več krajev, svetih za slovanske naseljence. Na hribu Lech je bila tik pred letom 940 zgrajena vojvodska trdnjava, obdana z nekaj utrjenimi utrjenimi predmestji in neutrjenimi naselji. ===Legenda on Lehu, Čehu in Rusu=== Po poljski različici legende so šli trije bratje skupaj na lov, vendar je vsak sledil drugemu plenu in v svojo smer. Rus je šel na vzhod, Čeh se je odpravil na zahod in se naselil na gori Říp, ki se dviga iz češkega hribovitega podeželja, medtem ko je Leh potoval proti severu. Tam je med lovom sledil svoji puščici in se nenadoma znašel iz oči v oči s hudobnim belim orlom, ki je varoval svoje gnezdo pred vsiljivci. Ko je Leh zagledal orla v rdečem ozadju zahajajočega sonca, je to vzel za dobro znamenje in se odločil, da se bo tam naselil. Svoje naselje je v spomin na ta dogodek poimenoval Gniezno (iz poljskega ''gniazdo – gnezdo'') in za svoj grb izbral belega orla. Bel orel na rdečem ozadju je še danes upodobljen v poljskem grbu, bela črta na vrhu za orla in rdeča črta na dnu za sončni zahod pa na poljski zastavi. Po ''[[Velikopoljska kronika|Velikopoljski kroniki]]'' iz 13. stoletja so [[Slovani]] potomci panonskega kneza Pana, ki je imel tri sinove: najmlajšega Leha, Rusa in najstarejšega Čeha. ki so se odločili, da se naselijo na severu, vzhodu in zahodu.<ref>Czesław Łuczak, Kazimierz Tymieniecki. ''Europa, Słowiańszczyzna, Polska.'' 1970. str. 296.</ref><ref>Brygida Kurbisówna. ''Studia nad Kroniką wielkopolską''. Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk, Poznań 1952.</ref><ref>Adam Fałowski, Bogdan Sendero. ''Biesiada słowiańska''. Universitas, Kraków 1992, str. 40.</ref><ref>''Kultura polski średniowiecznej XIV-XV w.'' pod red. B. Geremka, Wydawnictwo Naukowe Semper, Warszawa 1997, str. 651.</ref><ref>''Kronika wielkopolska''. K. Abgarowicz, Warszawa 1965; UNIVERSITAS, Poznań 2010, {{ISBN|978-83-242-1275-0}}.</ref><ref>[http://www.litdok.de/cgi-bin/litdok?lang=pl&t_multi=x&v_0=PER&q_0=dalimil Kronika Dalimila] V LitDok ''Europa Środkowo-Wschodnia'', Herder-Institut, Marburg.</ref> ===Zibelka poljske države=== Okoli leta 940 je Gniezno, pomembno [[Poganstvo|pogansko]] kultno središče, skupaj s trdnjavami v Gieczu, Kruszwici, [[Poznanj]]u, [[Kalisz]]u, Łęczyci, Ostrówu Lednickom, Płocku, Włocławku in drugimi postalo ena glavnih trdnjav zgodnjih [[Pjasti|pjastovih]] vladarjev. Arheološka izkopavanja na hribu Lech so leta 2010 ob temeljih cerkve sv. Jurija in blizu ostankov že prej odkrite poganske grobne gomile odkrila grobnico iz 11. toletja.<ref>{{Cite web |url=http://moje-gniezno.pl/artykuly/czytaj/418/tajemnice-wzgorza-lecha.html |title=Tajemnice Wzgórza Lecha Gniezno - Moje Gniezno - Portal Informacyjny Gniezna |last=Szymański |first=Freelance Design - Marcin |website=moje-gniezno.pl |language=pl |access-date=13. marca 2018}}</ref> Odkritja kažejo, da bi hrib Lech lahko bil grobišče vladarjev že pred krstom [[Mješko I.|Mješka I.]] Ko je Mješko I. sprejel [[krščanstvo]], je njegov sin [[Boleslav I. Hrabri]] odložil posmrtne ostanke svetega Adalberta v cerkev, na novo zgrajeno na hribu. S tem dejanjem je želel poudariti pomen Gniezna kot verskega središča in glavnega mesta svojega kraljestva. ===Kongres v Gnieznu=== Okoli leta 1000 je v Gnieznu potekal kongres, na katerem je vojvoda Boleslav I. Hrabri sprejel cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Oton III.|Otona III.]]<ref>Günther Stöckl. ''Die Geschichte der Slavenmission''. V: ''Die Kirche in ihrer Geschichte – Ein Handbuch'' (ur. Bernd Moeller). 2nd edition, vol. 2, Göttingen 1976, {{ISBN|3-525-52318-1}}. str. 91 (nemško). [https://books.google.de/books?id=kdHPziYgqPoC&pg=PA91 limited online preview])</ref> Cesar in poljski vojvoda sta obhajala ustanovitev poljske cerkvene province (nadškofije) v Gnieznu, skupaj z novoustanovljenimi škofijami v Kołobrzegu za [[Pomorjansko]], [[Vroclav]]u za [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Krakov]]u za [[Malopoljska|Malopoljsko]].<ref name=gni>{{cite web |url=https://www.gniezno.eu/cms/20274/historia |title=Historia |website=Urząd Miejski w Gnieźnie |access-date=28. februarja 2020 |language=pl}}</ref> Škofija v Poznanju za zahodno [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] je bila ustanovljena že leta 968. ===Mesto kronanja kraljkev=== V gnjeznenski stolnici so leta 1024 kronali poljskega kralja Boleslava I. in leta 1025 njegovega sina [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]].<ref name=ref3/> Leta 1038 je Gniezno in bližnji Poznanj zasedel, oplenil in uničil [[Češka (zgodovinska dežela)|češki]] vojvoda [[Břetislav I.]] in prisilil poljskega vladarja, da je poljsko prestolnico preselili v Krakov.<ref name=ref3/> Gnjeznensko stolnico je obnovil naslednji poljski vladar [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]], ki je bil leta 1076 v njej tudi kronan. V naslednjih stoletjih se je Gniezno razvilo v regionalno središče vzhodnega dela Velikopoljske. Mestu je vojvoda Vladislav Odonič leta 1238 podelil avtonomijo. Leta 1295 in 1300 je bilo Gniezno ponovno kraj kronanja poljskih kraljev. ===Regionalno mesto Velikopoljske=== [[Slika:Wladyslaw IV zatwierdza poprzednie przywileje miasta Gniezna.jpg|thumb|250px|Listina, s katero je kralj [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV. Vasa]] leta 1635 potrdil mestne privilegije]] Po upravni reformi države je bilo Gniezno kot kraljevo mesto od začetka 14. stoletja do leta 1768 sedež okraja v vojvodstvu Kalisz. Leta 1331 so ga opustošili [[Tevtonski viteški red|tevtonski vitezi]]. V času vladavine kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] je bil kmalu obnovljen in v času vladavine kralja [[Vladislav II. Poljski|Vladislava II. Jagela]] leta 1419 dobil status prestolnice krščanstva na Poljskem. Nadškofi iz Gniezna so prejeli naslov primas Poljske.<ref name=gni/> V Gnieznu je cvetela trgovina. V njem so bili štirje veliki letni sejmi, na katerih so sodelovali trgovci iz različnih poljskih mest in evropskih držav.<ref name=gni/> Razvile so se tudi obrti in Gniezno je ostalo eno večjih mest na Poljskem do sredine 17. stoletja,<ref name=ref2/> kljub požaroma leta 1515 in 1613.<ref name=gni/> Opustošen je bil med švedskimi invazijskimi vojnami v 17.–18. stoletju in zaradi kuge v letih 1708–1710. Vse to je povzročilo depopulacijo in gospodarski upad, vendar je mesto v 18. stoletju kmalu spet oživelo in leta 1768 postalo glavno mesto vojvodstva Gniezno znotraj večje velikopoljske province. Gniezno je ostalo eno glavnih kulturnih središč poljskega kraljestva.<ref name=gni/> ===Pozni novi vek=== [[Slika:Napoleon Orda, Gniezno. Kościół Franciszkanów.jpg|thumb|left|250px| Napoleon Orda (19. stoletje): Frančiškanska cerkev v Gnieznu]] Gniezno je med [[Delitve Poljske|drugo delitvijo Poljske]] leta 1793 priključila [[Prusija|Kraljevina Prusija]] in ga preimenovala v Gnesen. Postal je del province Južna Prusija. Med uporom Kościuszka ga je poljska vojska pod poveljstvom generala Jana Henryka Dąbrowskega 22. avgusta 1794 osvobodila<ref>''25.9 wyzwolono Gniezno (on 25th 9 Gniezno was liberated)'' {{in lang|en}} {{cite book |author1=Marian B. Michalik |author2=Eugeniusz Duraczyński |title=Kronika powstań polskich 1794–1944 |year=1994 |page=44 |publisher="Kronika"-Marian B. Michalik |isbn=83-86079-02-9 |url=https://books.google.com/books?id=AAhpAAAAMAAJ&q=Gniezno}}</ref> in 29. septembra 1794 porazila prusko vojsko pri Labischinu (Łabiszynu) severno od Gniezna. Zaradi poraza v bitki pri Maciejowicah je Kościuszko opustil svoj načrt za prezimovanje v Brombergu ([[Bydgoszcz]]) in se skozi Thorn ([[Torunj]]) umaknil v osrednjo Poljsko. Prusi so 7. decembra 1794 ponovno zavzeli Gniezno. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je mesto uprlo pruski oblasti. Francozi so prišli v Gniezno novembra 1806. Po ukazu generala Jana Henryka Dabrowskega, izdanem vsem mestom in lastnikom podeželskih posesti, da zagotovijo rekrute za organizirano poljsko vojsko, je Gniezno sprva zagotovilo 60 rekrutov, ki so sodelovali v bitkah 1806–1807.<ref>{{in lang|en}} {{cite book |author1=Marian B. Michalik |author2=Eugeniusz Duraczyński |title=Roczniki |year=1891 |page=44 |publisher=Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk (Poznań Society of Friends of Science) |isbn=83-86079-02-9 |url=https://books.google.com/books?id=dFooAAAAYAAJ&q=Gniezno+60+rekrut%C3%B3w}}</ref> Posledično je bilo mesto vključeno v Varšavsko vojvodstvo, vendar ga je po porazu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] v Rusiji leta 1812 zasedla ruska vojska in ga leta 1815 na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] vrnila Prusiji. Gniezno je bilo kasneje vključeno v okrožje Gnesen Velikega vojvodstva Posen, kasnejše Province Posen. Bilo je pomembno središče poljskega odpora proti germanizaciji. V njem so bile različne poljske organizacije in založbe.<ref name=ref2/> Po velikopoljski vstaji (1918–1919) in [[Versajska mirovna pogodba|Versajskem mirovnem sporazumu]] je mesto postalo del Druge poljske republike in dobilo prvotno ime Gniezno. Njegovi vojaki so se med poljsko-sovjetsko vojno pridružili poljski vojski, ki se je bojevala proti [[Boljševiki|boljševikom]].<ref>{{in lang|en}} {{cite book |author=Marian Woźniak |title=Encyklopedia konspiracji wielkopolskiej: 1939–1945 (Encyclopedia of conspiracy in Greater Poland: 1939–1945) |year=1998 |publisher=Instytut Zachodni |isbn=83-85003-97-5 |url=https://books.google.com/books?id=nxFnAAAAMAAJ&q=Encyklopedia+konspiracji+Wielkopolskiej:+1939-1945}} multiple pages (individual biographies) e.g. str. 275</ref> ===Druga svetovna vojna=== [[Slika:Places murder of Poles by the Nazis, 11.1939, Gniezno, Dalki (2).JPG|thumb|250px|Spomenik 24 Poljakom, ki so jih na tem mestu novembra 1939 ubili Nemci]] Med invazijo na Poljsko, s katero se je začela [[druga svetovna vojna]], je Gniezno 11. septembra 1939 zasedla nemška vojska. 26. oktobra 1939 je bilo priključeno nacistični Nemčiji kot del Reichsgaua Wartheland. Med nemško okupacijo so Nemci ubili nekaj sto domačinov, več kot 10.000 prebivalcev mesta in okolice pa izgnali v Generalno gubernijo v bolj vzhodni del nemške okupirane Poljske ali v nacistična koncentracijska taborišča.<ref name=ref2/> Konec leta 1940 so iz psihiatričnega zavoda Dziekanka (nemško Tiegenhof) pri Gnieznu evakuirali in nato ubili 1172 bolnikov. Konec leta 1940 je Lange Commando, podenota Einsatzkommando 2, usmrtil še nekaj sto pacientov s plinom v tovornjaku za zaplinjevanje.<ref>{{cite book |last=Friedlander |first=Henry |year=2000 |title=The Origins of Nazi Genocide: From Euthanasia to the Final Solution |publisher=Univ of North Carolina Press |isbn=080786160X |pages=137–9}}</ref> Mesto je kljub temu ostalo središče protinemškega odpora.<ref name=ref2/> Potem ko je mesto 21. januarja 1945 zavzela [[Rdeča armada]], so se Sovjeti borili proti poljski ilegali in njene člane deportirali globoko v Sovjetsko zvezo.<ref name=ref2/> Samo mesto med vojno ni bilo huje poškodovano. Nemci so leta 1940 porušili spomenik kralja Boleslava I. Hrabrega, ki so ga po vojni obnovili. Mesto je bilo po vojni vrnjeno Poljski, čeprav s sovjetskim komunističnim režimom, ki je ostal na oblasti do padca komunizma v 80. letih prejšnjega stoletja. ===Povojno obdobje=== [[Slika:Ioannes Paulus II, pilgrim to Poland, Gniezno, Tumska Street (1),1979.jpg|thumb|250px|Gniezno med obiskom papeža Janeza Pavla II. leta 1979]] Avgusta 1980 so se zaposleni v lokalnih tovarnah pridružili protikomunističnim stavkam po vsej državi,<ref>{{cite magazine|last=Zwiernik|first=Przemysław|year=2011|title=Opór społeczny i opozycja w epoce Gierka|magazine=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej|language=pl|publisher=Institute of National Remembrance|issue=5–6 (126–127)|page=131|issn=1641-9561}}</ref> kar je vodilo do ustanovitve organizacije [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost]], ki je imela osrednjo vlogo pri rušenju komunistične vladavine na Poljskem. V letih 1979 in 1997 je Gniezno obiskal papež Janez Pavel II. Med drugim obiskom so potekala slavja ob tisočletnici smrti sv. Adalberta, ki so se jih udeležili predsedniki sedmih srednjeevropskih držav in 280.000 romarjev iz Poljske in drugod.<ref name=gni/> Leta 2000 so praznovali tisočletnico kongresa v Gnieznu in ob tej priložnosti organiizirali zasedanje Sejma (parlament), edinega izven Varšave v zadnjih desetletjih. ==Kronanja v gnjeznenski stolnici== [[Slika:PL-Gnesen-Dom-4.jpg|250px|thumb|right|Gnjeznenska stolnica Vnebovzetja blažene device Marije in sv. Adalberta]] [[Slika:Widok Gniezna.jpg|thumb|250px|right|Panorama Gniezna v 19. stoletju]] * 25. december 1024 – [[Boleslav I. Hrabri]] * 25. december 1025 – [[Mješko II. Lambert]] in njegova žena [[Richensa Lotarinška]] * 25. december 1076 – [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] in njegova žena [[Višeslava Kijevska]] * 26. junij 1295 – [[Przemisl II.]] in njegova žena [[Margareta Brandenburška]] * avgust 1300 – [[Venčeslav II. Češki]] ==Mestne znamenitosti== [[Slika:Hnězdno, Tumska II.jpg|thumb|250px|Staro Gniezno]] * Gotska stolnica je ena od najpomembnejšij poljskih cerkva, razglašena za zgodovinski spomenik Poljske. V njej je sedež katoliške Gnjeznenske nadškofije, ostanovljene leta 1000 in najstarejše na Poljskem. V njej so Gnjeznenska vrata, eno od najpomembnejših del romanske umetnosti na Poljskem, in krsta sv. Adalberta Praškega. * Staro mesto jedro, polno zgodovinskih meščanskih hiš in cerkva: ** gotsko-baročna cerkev sv. Trojice, ** gotsko-baročna frančiškanska cerkev in samostan, ** gotska cerkev sv. Janeza Krstnika, ** gotska cerkev sv. Lovrenca, ** baročna cerkev sv. Jurija in ** baročna cerkev sv. Mihaela. * Muzej začetkov poljske države (Muzeum Początków Państwa Polskiego). * Muzej Gnjeznenske nadškofije (Muzeum Archidiecezjalne w Gnieźnie). * Spomenik kralja Boleslava I. Hrabrega. <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Gniezno Cathedral door.jpg|[[Gnjeznenska vrata]] stolnice Slika:Catedral de Gniezno, Gniezno, Polonia, 2014-09-17, DD 25-27 HDR.jpg|Krsta sv. Adalberta Praškega Slika:Gniezno - rynek 03.JPG|Tržni trg Slika:Iglesia de la Sagrada Trinidad, Gniezno, Polonia, 2012-12-24, DD 01.jpg|Cerkev sv. Trojice Slika:Gniezno, kosciol Franciszkanow.jpg|Frančiškanska cerkev Slika:Kosciół Św Jana zima.jpg|Gotska cerkev sv. Janeza Krstnika Slika:Kościół św. Wawrzyńca I.jpg|Cerkev sv. Lovrenca Slika:Estatua de Boleslao I el Bravo, Gniezno, Polonia.jpg|Spomen kralja Boleslava I. Hrabrega MPPP Gniezno (2019 r.).jpg|Muzej poljske državnosti Slika:Hnězdno, arcidiecézní archiv a muzeum.jpg|Muzej Gnjeznenske nadškofije Slika:Pałac Arcybiskupi w Gnieźnie.JPG|Nadškofova palača Slika:St George church in Gniezno.JPG|Cerkev sv. Jurija </gallery> ==Pobratena mesta== *{{flagicon|ITA}} [[Anagni]], [[Italija]] *{{flagicon|HUN}} [[Esztergom]], [[Madžarska]] *{{flagicon|SWE}} Falkenberg, [[Švedska]] *{{flagicon|FRA}} [[Saint-Malo]], [[Francija]] *{{flagicon|GER}} [[Speyer]], [[Nemčija]] *{{flagicon|LTU}} Radviliškis, [[Litva]] *{{flagicon|UKR}} Uman, [[Ukrajina]] *{{flagicon|NED}} Veendam, [[Nizozemska]]<ref>{{cite web |title=Zustersteden |url=http://www.veendam.nl/internet/zustersteden_3729/ |publisher=Veendam |access-date=3 May 2014}}</ref> Bivše pobrateno mesto: *{{flagicon|RUS}} Sergijev Posad, [[Rusija]] ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] 33c4u5uoait88bwi48gortfajj12toc 0 522497 5736621 2022-08-19T16:01:06Z Jurij5 159659 Nova stran z vsebino: {{V delu}} '''Prvo pismo Korinčanom''' je eno od pisem [[Sveti Pavel|apostola Pavla]] in je del [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Avtorstvo je pripisano apostolu Pavlu in Sostenu (prim. 1 Kor 1,1–2). Predvideva se, da je Sosten pisal po apostolovem navodilu. Poleg notranjih razprtij obravnava različna vprašanja, ki so se pojavila v [[Korint|korintski]] skupnosti zaradi sobivanja z [[Antična Grčija|grško]] kulturo, kot so npr. vprašanje [[Devištvo|devištva]] in... wikitext text/x-wiki {{V delu}} '''Prvo pismo Korinčanom''' je eno od pisem [[Sveti Pavel|apostola Pavla]] in je del [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Avtorstvo je pripisano apostolu Pavlu in Sostenu (prim. 1 Kor 1,1–2). Predvideva se, da je Sosten pisal po apostolovem navodilu. Poleg notranjih razprtij obravnava različna vprašanja, ki so se pojavila v [[Korint|korintski]] skupnosti zaradi sobivanja z [[Antična Grčija|grško]] kulturo, kot so npr. vprašanje [[Devištvo|devištva]] in [[Zakonska zveza|zakona]] (prim. 7,1), vprašanje [[Idolatrija|malikom]] darovanega mesa (prim. 8,1) ter vprašanje duhovnih darov.<ref>{{Navedi splet|title=Uvod v Prvo pismo Korinčanom|url=https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kor+0&id0=1&pos=0&set=6&l=sl|website=BIBLIJA.net|accessdate=2022-08-19|first=|last=|publisher=Svetopisemska družba Slovenije}}</ref> Obenem vsebuje eno najpomembnejših Pavlovih besedil o [[Ljubezen|ljubezni]] (13. poglavje), v katerem apostol pojasnjuje, da noben [[Bog|Božji]] dar, naj bo to dar jezikov, [[vera]], ki premika gore, ali poznavanje skrivnosti, nima pomena, če ga ne spremlja ljubezen.<ref>{{Navedi splet|title=Letters of Paul to the Corinthians {{!}} Summary, Historical Context, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/The-Letter-of-Paul-to-the-Corinthians|website=www.britannica.com|accessdate=2022-08-19|language=en}}</ref> == Okoliščine nastanka == Pavel je po kronologiji (Apd 18) prišel v Korint pozimi leta 50/51. Na tem svojem drugem misijonskem potovanju je tam že našel manjšo krščansko skupnost. V mestu je ostal do poletja 52, kar je 18 mesecev (Apd 18,11). Razlog, zakaj se je iz [[Atene|Aten]] prestavil v Korint, ni znan. Korint je bil eno najpomembnejših in najbogatejših pristaniških in trgovskih mest v antični Grčiji z ugodno lego na stičišču, ki loči [[Peloponez]] od preostalega dela celinske Grčije. Veljalo je za drugo največje mesto v Grčiji, štelo pa je čez 100 000 prebivalcev, ki so bili zelo pomešani. Poleg [[Grki|Grkov]] in [[Rimljani|Rimljanov]] je tu živelo mnogo vzhodnjakov. Med njimi tudi precej [[Judje|Judov]], s katerimi je Pavel najprej navezal stik (Palmisano et al. 2022, 96–99). == Krščanska skupnost v Korintu == Krščanska skupnost v Korintu je bila sicer majhna, a zelo živahna in goreča. Največ kristjanov je bilo iz vrst Judov. Ti so bili bolj kozmopolitski in multikulturni kot tisti iz [[Palestina (regija)|Palestine]]. Večina jih je prišlo iz Rima po letu 41 po Kristusu, ko je cesar [[Klavdij I.|Klavdij]] zaradi stalnih nemirov rimsko [[Sinagoga|sinagogo]] zaprl in izgnal Jude. Ta ukrep opisuje tudi [[Svetonij]] (''Vita Claudii'' 25,4). Pavel tako v Korintu naleti na dva rimska kristjana – [[Akvila in Priskila|Ákvila in Prískilo]]. Verjetno gre za osvobojenca, ki sta prevzela ime po svojem rimskem gospodarju. Ker sta opravljala isto [[obrt]] (delala sta šotore iz kozjih kož in iz blaga), se je Pavel naselil v njuni hiši (Apd 18,1–12), da bi se tako lahko sam še naprej samostojno vzdrževal (1 Kor 4,12; 9,1–15). Čeprav Pavel priznava pravico duhovnikov do tega, da jih verniki preživljajo (1 Kor 9,6–14), se je vedno držal tega, da je delal s svojimi rokami (1 Kor 4,12), da ne bi bil nikomur v breme. Med kristjani je bilo tudi nekaj [[Poganstvo|poganov]] (prim. 1 Kor 10, 24–25), a večina jih je bila iz revnega sloja (prim. 1 Kor 1,28), nekaj je bilo tudi [[Suženjstvo|sužnjev]] (prim. 1 Kor 7, 21). Krščanska skupnost, ki je štela okoli 150–200 vernikov, je bila izpostavljena z ene strani močnemu nasprotovanju Judov, z druge strani pa zelo hudim vplivom okolja: razbrzdani [[Spolnost|spolni]] [[Morala|morali]] (prim. 1 Kor 6,12–20), zdraham, prerekanju in notranjim bojem (prim 1 Kor 1,11–12; 6, 1–11), zapeljevanju poganskih modrosti in čaru [[Mistika|mističnih]] verstev, ki so se s svojimi razvratnimi slavji skušale ugnezditi v krščanske shode (prim. 14, 16–38). V Pavlovem času je služboval v Korintu prokonzul Galion (51/52), starejši brat filozofa [[Lucij Anej Seneka|Seneka]] in stric rimskega pesnika [[Mark Anej Lukan|Lukana]]. Kmalu po prihodu v [[Efez]] (Apd 19; 1 Kor 16,8) dospejo do Pavla novice o aktivnosti judaistov v [[Galicija|Galaciji]] in vznemirljive novice o stanju v Korintu. Najprej ga je o tem obvestil Apolo, potem pa še domača trgovka Hloe (prim. 1,11). Pavlovo posredovanje so končno spodbudili tudi Korinčani sami, ki so mu pisali o svojih zadevah. Apostol hoče preprečiti zlorabe, vzpostaviti mir in soglasje v skupnostih ter odgovoriti na številne težave, ki jih je kristjanom iz Korinta postavljalo vsakdanje življenje. Glavni problem skupnosti je bila njihova notranja razdeljenost, ki se ji Pavel posveča v prvem delu pisma, v 1 Kor 1–4. V 1 Kor 2,6.12.15 predstavlja korintske kristjane kot modre, duhovne, kot tiste, ki imajo [[Sveti Duh|Duha]]. Nekateri od njih, ki so se sami imeli za obdarjene z darovi, bogate, močne (4,8.10), so zviška gledali na šibke in nedorasle (3,1; 4,10) in s tem razdeljevali skupnost (Palmisano et al. 2022, 97). == Vsebina == === Razdelitev po obliki: === (Brown 2008, 510) * Uvodni obrazec: 1,1–3 * Zahvala: 1,4–9 * Jedro: 1,10 – 16,18 * Sklepni obrazec: 16,19–24 === Razdelitev po vsebini: === * 1,1–9: Naslov – pozdrav in zahvala; Korinčane spomni na njihove duhovne darove * 1,10–4,21: 1.del; Razprtije * 5,1–11,34: 2.del; Problemi glede obnašanja (incest, pravde, spolno vedenje, poroka, hrana, evharistija, bogoslužje) * 12,1–14,40: 3.del; Problem karizem in odgovor ljubezni * 15,1–58: 4.del; Vstajenje Kristusa in kristjana * 16,1–18: Nabirka – Pavlovi načrti za potovanje, priporočila ljudi * 16,19–14: Pozdrav – pozdrav s Pavlovo roko === Splošna analiza === V uvodnem obrazcu (tj. 1,1–3), se Pavlu pridružuje sopošiljatelj Sosten. Predvideva se, da gre za istega moža, ki je sedaj kristjan, poprej pa je bil načelnik shodnice v Korintu in so ga pretepli pred sodiščem, kot lahko beremo v Apostolskih delih (Apd 18, 17). V prvih devetih vrsticah, kjer Pavel vključi zahvalo, kar devetkrat omeni [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Poudarek je tudi na tem, kako bo Pavel pograjal razprtije med Korinčani in opozoril, da so vsi krščeni v imenu Jezusa Kristusa in nikogar drugega. Skoraj štiri poglavja (1,10–4,21) se nanašajo na problem razprtij ali strank, ki so bile v Korintu, o katerih so Pavla obvestili Hlojini domači (Kor 1,11). Šlo je predvsem za to, da so se ljudje navezali na različne misijonarje, kar pa je bilo proti volji misijonarjev (1 Kor 3,6). Zato v nadaljevanju beremo, da so se opredeljevali: »jaz sem Pavlov« ali »jaz sem Apolov« ali »jaz sem Kefov« ali pa »jaz sem Kristusov«. Pavel ne zagovarja stranke ki »pripada« njemu, niti ne poudarja svoje nadrejene vloge, saj meni, da so vsi oznanjevalci samo služabniki (1 Kor 3,5). Zato sprašuje: »Mar je Kristus razdeljen? Mar je bil Pavel [[Križanje (smrtna kazen)|križan]] za vas? Mar ste bili krščeni v Pavlovo ime?« Za tem se Pavel loti različnih problemov v zvezi s krščanskim obnašanjem med Korinčani (5,1–11,34). Korintski kristjani so se ravnali daleč od odgovornega spolnega vedenja v zakonu in zunaj njega. V 5. in 6. poglavju zato jasno in odločno Korinčane seznani z navodili in temami o spolnosti in poroki, kar botruje temu, da ti dve poglavji zavzemata več kot polovico njegovih navodil. Odgovorno spolno vedenje v zakonu in zunaj njega je glavna tema v življenju; in to, kar je verovanje v Kristusa pomenilo za takšno vedenje, je neizbežno postalo problem, še posebej, ker Judje in Nejudje, ki so sprejeli vero, niso imeli vedno istih predpostavk. Pavel najprej obravnava (5,1–5) primer moža in njegove mačehe: verjetno je oče tega moža umrl in zdaj se ta mož želi poročiti z očetovo ovdovelo drugo ženo, ki je morda njegovih let. Pavlovo ogorčenje nad takim vedenjem izdaja njegove judovske korenine, saj je bila poroka pri taki stopnji sorodstva, po Mojzesovi Postavi prepovedana ( 3 Mz 18,8; 20,11). Dobro je za človeka, da se ženske ne dotika (1 Kor 7,1). Čeprav je vzdržnost od spolnosti sama na sebi hvalevredna, pa je Pavel v zakonu ne spodbuja, ker bi lahko porajala skušnjave in povzročala krivico. K poroki spodbuja tiste, ki se ne morejo obvladati, čeprav pravi: »želel bi, da bi bili vsi ljudje kakor jaz« – tu verjetno misli brez žene (morda je bil vdovec ali pa nikoli poročen). Tem, ki so že poročeni, Pavel samo ponovi Jezusov nauk – proti razporoki in ponovni poroki. Potem pa doda svoj lasten predpis, ki dovoljuje ločitev, ko eden od zakoncev ni kristjan in ne živi v miru z verujočimi (7,12–16). V 7,17–40 Pavel pokaže, v kolikšni meri je njegovo razmišljanje [[Apokalipsa|apokaliptično]]: rad bi, da bi vsi ljudje (obrezani Judje, neobrezani Nejudje, sužnji, svobodni, poročeni, ovdoveli) ostali v tistem stanu, v katerem so bili poklicani v Kristusu, ker je odmerjeni čas kratek. V 8. poglavju Pavel odgovarja glede hrane, ki je bila darovana bogovom in jo je potem lahko vsak kupil. Ker ni bogov razen edinega Boga, Očeta in vira, iz katerega so vse stvari, je povsem nesmiselno, da so hrano darovali bogovom. Torej so kristjani svobodni: »Če ne jemo nismo nič slabši, in če jemo, nismo nič boljši« (8,8). Pastoralno pa je Pavel v skrbeh za slabotne spreobrnjence, katerih spoznanje je še nepopolno in ki bi utegnili misliti, da sedenje in uživanje hrane v svetišču lažnega boga že zajema tudi čaščenje tega boga in bi s to hrano zagrešili malikovanje. Spodbija jih, da je treba biti previden, da se ne pohujša katerega od slabotnih vernikov. V 9. poglavju Pavel strastno stopi v bran svojim pravicam, ki jih ima kot apostol. Drugi lahko trdijo, da ni apostola, toda sam je videl vstalega Jezusa, in delo, ki ga je opravil po spreobrnjenju, je dokaz njegovega apostolstva. Jasno je, da je bil ponosen na to, kar je dosegel s svojimi žrtvami; po drugi strani pa je delal na Božjo pobudo: »Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!«. V 9,24–27 sklene temo o tem, kako si je prizadeval v svoji službi, s privlačno prispodobo iz atletskih tekmovanj, ki so bila Korinčanom nekaj domačega, saj so jim istmijske – [[olimpijske igre]] gotovo veliko pomenile. Podvrgel se je trdemu in strogemu urjenju, da ne bi bil sam izključen potem, ko je oznanjal evangelij drugim. V 10. in 11. poglavju obravnava več problemov v Korintu. Predvsem tiste, ki zadevajo [[bogoslužje]] v skupnosti. V 10,13 ob primeru [[2. Mojzesova knjiga|izhoda iz Egipta]], ko so šli Izraelci skozi morje in prejeli od Boga dano hrano, pa kljub temu mnogi niso bili Bogu po volji, zato Pavel svari pred spolno nemoralo, pred malodušjem zaradi preizkušenj in pred čaščenjem lažnih bogov. V 10,2 in 10,14–22 piše o [[Krst|krstu]] in o [[Evharistija|evharističnem]] kelihu blagoslova, ki je udeležba pri Kristusovi krvi in lomljenju kruha, udeležba pri Kristusovem telesu (10,16). Pavel nam tu priskrbi nekaj pomembnih vpogledov v nadaljnjo [[Zakrament|zakramentalno]] [[Teologija|teologijo]], ker pojasni, da s krstom in evharistijo Bog rešuje in krepi kristjane, vendar pa tudi pokaže, da tako vzvišena pomoč teh, ki prejemajo zakramente, ne napravi imune pred [[Greh|grehom]]. Poglavji 12 in 14 se ukvarjata z duhovnim darovi ali [[Karizma|karizmami]], ki so jih korintski kristjani v obilju prejeli. 13. poglavje označujemo tudi kot hvalnico ([[himna]]) ljubezni. Pavlovo pojmovanje ljubezni sloni na samopodaritvi Kristusa, ki nas je ljubil, ne zato ker smo bili dobri, ampak zato, ker smo bili še grešni. Brez ljubezni, ki je potrpežljiva, dobrotljiva in vesela, so vsi darovi, vednosti in talenti brez koristi. Obenem je ljubezen večna. V 15. poglavju so nekateri korintski kristjani govorili, da ni vstajenja mrtvih (15,12). Ni jasno, kaj so ti ljudje mislili, da se je zgodilo z Jezusom po njegovi smrti. V zaključnem poglavju Pavel daje navodila, kako naj pripravijo nabirko za Jeruzalem. Čeprav so sklepni pozdravi topli (vključno s tistimi od Akvila in Priskile), saj Pavel vzame pisalo, da bi dodal besedo s svojo lastno roko, nastopi kot sodnik in prekolne vsakega v Korintu, ki ne ljubi Gospoda (16,22). Vendar so njegove zadnje besede pozitivne: ne le, da vsem zagotavlja ljubezen, ampak izreče tudi molitev, ki jo očitno poznajo celo Korinčani in to v Jezusovem materinem jeziku ([[Aramejščina|aramejsko]] ''maranatha'': »Naš Gospod, pridi!«) (Brown 2008, 513–522). == Teološki poudarki == === Telo === Pavel v opisu te notranje razdeljenosti skupnosti uporablja [[Filon Aleksandrijski|Filonovo]] izrazoslovje, ko uvaja razliko med zemeljskim in nebeškim človekom. Temeljna točka nerazumevanja med zemeljskim in nebeškim človekom je bilo [[telo]]. Nebeški človek je zaničeval telo že zaradi njegove narave, ki jo je doživljal kot slabo, zemeljski človek pa ga je oboževal. Če je telo razumljeno kot nekaj negativnega, je kot truplo in je jasno, da ni mogoče sprejeti vstajenja (prim. 1 Kor 15,12). Smrt je v tem primeru le osvoboditev od teže telesa in pridobiti si novo telo po smrti ne bi imelo nobenega smisla. Tistim, ki so se imeli v tem smislu za »nebeške, duhovne«, je bilo nemogoče sprejeti vstalega Kristusa (1 Kor 12,3), zato Pavel Korinčane neprestano spominja na resnično pomembnost Kristusove osebe (1 Kor 2,16; 3,23; 8,6; 10,16; 15,3–5). V korintski skupnosti je bilo razširjeno zaničevanje telesa, ki se je povezovalo s Filonovim rekom: Samo modrec je svoboden. Biti svoboden pa je takim modrijanom pomenilo: imeti moč, da lahko storiš vse in živiš v telesu tako kot želiš, saj to nima nobene pomembne vloge za duhovnost. Na to miselnost se navezuje tudi znan slogan Korinčanov: Vse mi je dovoljeno (1 Kor 6,12; 10,23), ki je Pavlovo izhodišče za razlago krščanskega pogleda na telo. Svobodnjaški duh Korinta je torej posledica napačnega odnosa do telesa, saj so telesnost tako odrivali, da se niti grešiti ni dalo v telesu. Ker je bilo za »duhovne« ljudi telo tako nepomembno v moralnem smislu, so se lahko brez predsodkov predajali spolni razbrzdanosti (1 Kor 5,1–8) in požrešnosti (1 Kor 8,10), prepričani, da »telesu« ni mogoče grešiti (1 Kor 6,18). Tisti, ki so se imeli na tak način za »duhovne«, so pripisovali velik pomen glosolaliji in kakršnikoli obdarjenosti s posebnimi duhovnimi darovi (1 Kor 12–14). Tudi to ima izvor v razdvojenem razumevanju človeške osebnosti. Za Filona je človek, ki je imel Duha in je prerokoval, izražal to z ekstazo, s stanjem, kjer se intelekt umika duhu, ki ga presega. To je tako imenovan paroksizem (izbruh, najvišja stopnja čustev), ki jo Pavel omenja v 1 Kor 14,14.23. Misterijski, nerazumljivi razgovori so za Pavla neprepričljivi in so bili razlog delitve krščanske skupnosti v Korintu, saj so povzdigovali nekatere nadpovprečne kristjane. Zato Pavel višje od vsega tega postavi dejavno ljubezen. Iz vsega tega je očitno, da so izkrivljene poteze krščanstva v Korintu izhajale iz pretiranega poudarjanja Filonove misli. Ker je bilo v Korintu zelo malo judovskih kristjanov, je najbrž vpliv Filona v to skupnost zanesel Apolo, ki je prihajal iz Aleksandrije in ga je tam lahko dobro spoznal. Iz [[Apostolska dela|Apostolskih del]] (18,24–28) je znano, da sta ga Akvila in Priskila v Efezu dokončno pridobila za Kristusa in mu dala priporočilno pismo, ko se je odpravljal v Korint. Bil je dober govornik, dobro poznal [[Sveto pismo]] in je bil korintski skupnosti v veliko pomoč, posebno v sporih z Judi. Temeljna intuicija Pavlovega ravnanja izhaja iz zelo preprostega načela, opisanega v 1 Kor 4,20: Božje kraljestvo ne obstaja v besedah, ampak v moči. Cerkev ni skupek pojmov, ki dajo obliko miselnosti, ampak je območje božje moči, ki preobraža osebnost. Avtentični oznanjevalci se ne poslužujejo retorične spretnosti, da bi bili čim bolj prepričljivi, ampak izražajo prisotnost duha, ki je dar milosti. Vera se ne rodi iz logičnega razlaganja, ampak iz uvida v Božje delovanje, tukaj in zdaj. Pavel sam postane topos Božjega delovanja in moči milosti, zato lahko poziva: Posnemajte mene! (1 Kor 4,17; 11,1). V 1 Kor 5–6 bo razvil temo o telesu kot primarnem toposu, v katerem postane posnemanje Kristusa konkretno. Preko telesa postaja milost Gospoda vidna tudi nevernemu svetu (Palmisano et al. 2022, 96–99). == Sklici == == Seznam virov == ggtx81u29ia6c989cexkk20iqxi0bnx 5736622 5736621 2022-08-19T16:07:42Z Jurij5 159659 wikitext text/x-wiki {{V delu}} '''Prvo pismo Korinčanom''' je eno od pisem [[Sveti Pavel|apostola Pavla]] in je del [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Avtorstvo je pripisano apostolu Pavlu in Sostenu (prim. 1 Kor 1,1–2). Predvideva se, da je Sosten pisal po apostolovem navodilu. Poleg notranjih razprtij obravnava različna vprašanja, ki so se pojavila v [[Korint|korintski]] skupnosti zaradi sobivanja z [[Antična Grčija|grško]] kulturo, kot so npr. vprašanje [[Devištvo|devištva]] in [[Zakonska zveza|zakona]] (prim. 7,1), vprašanje [[Idolatrija|malikom]] darovanega mesa (prim. 8,1) ter vprašanje duhovnih darov.<ref>{{Navedi splet|title=Uvod v Prvo pismo Korinčanom|url=https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kor+0&id0=1&pos=0&set=6&l=sl|website=BIBLIJA.net|accessdate=2022-08-19|first=|last=|publisher=Svetopisemska družba Slovenije}}</ref> Obenem vsebuje eno najpomembnejših Pavlovih besedil o [[Ljubezen|ljubezni]] (13. poglavje), v katerem apostol pojasnjuje, da noben [[Bog|Božji]] dar, naj bo to dar jezikov, [[vera]], ki premika gore, ali poznavanje skrivnosti, nima pomena, če ga ne spremlja ljubezen.<ref>{{Navedi splet|title=Letters of Paul to the Corinthians {{!}} Summary, Historical Context, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/The-Letter-of-Paul-to-the-Corinthians|website=www.britannica.com|accessdate=2022-08-19|language=en}}</ref> == Okoliščine nastanka == Pavel je po kronologiji (Apd 18) prišel v Korint pozimi leta 50/51. Na tem svojem drugem misijonskem potovanju je tam že našel manjšo krščansko skupnost. V mestu je ostal do poletja 52, kar je 18 mesecev (Apd 18,11). Razlog, zakaj se je iz [[Atene|Aten]] prestavil v Korint, ni znan. Korint je bil eno najpomembnejših in najbogatejših pristaniških in trgovskih mest v antični Grčiji z ugodno lego na stičišču, ki loči [[Peloponez]] od preostalega dela celinske Grčije. Veljalo je za drugo največje mesto v Grčiji, štelo pa je čez 100 000 prebivalcev, ki so bili zelo pomešani. Poleg [[Grki|Grkov]] in [[Rimljani|Rimljanov]] je tu živelo mnogo vzhodnjakov. Med njimi tudi precej [[Judje|Judov]], s katerimi je Pavel najprej navezal stik.{{sfn|Palmisano et al.|2022|p=96–99}} == Krščanska skupnost v Korintu == Krščanska skupnost v Korintu je bila sicer majhna, a zelo živahna in goreča. Največ kristjanov je bilo iz vrst Judov. Ti so bili bolj kozmopolitski in multikulturni kot tisti iz [[Palestina (regija)|Palestine]]. Večina jih je prišlo iz Rima po letu 41 po Kristusu, ko je cesar [[Klavdij I.|Klavdij]] zaradi stalnih nemirov rimsko [[Sinagoga|sinagogo]] zaprl in izgnal Jude. Ta ukrep opisuje tudi [[Svetonij]] (''Vita Claudii'' 25,4). Pavel tako v Korintu naleti na dva rimska kristjana – [[Akvila in Priskila|Ákvila in Prískilo]]. Verjetno gre za osvobojenca, ki sta prevzela ime po svojem rimskem gospodarju. Ker sta opravljala isto [[obrt]] (delala sta šotore iz kozjih kož in iz blaga), se je Pavel naselil v njuni hiši (Apd 18,1–12), da bi se tako lahko sam še naprej samostojno vzdrževal (1 Kor 4,12; 9,1–15). Čeprav Pavel priznava pravico duhovnikov do tega, da jih verniki preživljajo (1 Kor 9,6–14), se je vedno držal tega, da je delal s svojimi rokami (1 Kor 4,12), da ne bi bil nikomur v breme. Med kristjani je bilo tudi nekaj [[Poganstvo|poganov]] (prim. 1 Kor 10, 24–25), a večina jih je bila iz revnega sloja (prim. 1 Kor 1,28), nekaj je bilo tudi [[Suženjstvo|sužnjev]] (prim. 1 Kor 7, 21). Krščanska skupnost, ki je štela okoli 150–200 vernikov, je bila izpostavljena z ene strani močnemu nasprotovanju Judov, z druge strani pa zelo hudim vplivom okolja: razbrzdani [[Spolnost|spolni]] [[Morala|morali]] (prim. 1 Kor 6,12–20), zdraham, prerekanju in notranjim bojem (prim 1 Kor 1,11–12; 6, 1–11), zapeljevanju poganskih modrosti in čaru [[Mistika|mističnih]] verstev, ki so se s svojimi razvratnimi slavji skušale ugnezditi v krščanske shode (prim. 14, 16–38). V Pavlovem času je služboval v Korintu prokonzul Galion (51/52), starejši brat filozofa [[Lucij Anej Seneka|Seneka]] in stric rimskega pesnika [[Mark Anej Lukan|Lukana]]. Kmalu po prihodu v [[Efez]] (Apd 19; 1 Kor 16,8) dospejo do Pavla novice o aktivnosti judaistov v [[Galicija|Galaciji]] in vznemirljive novice o stanju v Korintu. Najprej ga je o tem obvestil Apolo, potem pa še domača trgovka Hloe (prim. 1,11). Pavlovo posredovanje so končno spodbudili tudi Korinčani sami, ki so mu pisali o svojih zadevah. Apostol hoče preprečiti zlorabe, vzpostaviti mir in soglasje v skupnostih ter odgovoriti na številne težave, ki jih je kristjanom iz Korinta postavljalo vsakdanje življenje. Glavni problem skupnosti je bila njihova notranja razdeljenost, ki se ji Pavel posveča v prvem delu pisma, v 1 Kor 1–4. V 1 Kor 2,6.12.15 predstavlja korintske kristjane kot modre, duhovne, kot tiste, ki imajo [[Sveti Duh|Duha]]. Nekateri od njih, ki so se sami imeli za obdarjene z darovi, bogate, močne (4,8.10), so zviška gledali na šibke in nedorasle (3,1; 4,10) in s tem razdeljevali skupnost.{{sfn|Palmisano et al.|2022|p=97}} == Vsebina == === Razdelitev po obliki: === * Uvodni obrazec: 1,1–3 * Zahvala: 1,4–9 * Jedro: 1,10 – 16,18 * Sklepni obrazec: 16,19–24{{sfn|Brown|2008|p=510}} === Razdelitev po vsebini: === * 1,1–9: Naslov – pozdrav in zahvala; Korinčane spomni na njihove duhovne darove * 1,10–4,21: 1.del; Razprtije * 5,1–11,34: 2.del; Problemi glede obnašanja (incest, pravde, spolno vedenje, poroka, hrana, evharistija, bogoslužje) * 12,1–14,40: 3.del; Problem karizem in odgovor ljubezni * 15,1–58: 4.del; Vstajenje Kristusa in kristjana * 16,1–18: Nabirka – Pavlovi načrti za potovanje, priporočila ljudi * 16,19–14: Pozdrav – pozdrav s Pavlovo roko{{sfn|Brown|2008|p=510}} === Povzetek === V uvodnem obrazcu (tj. 1,1–3), se Pavlu pridružuje sopošiljatelj Sosten. Predvideva se, da gre za istega moža, ki je sedaj kristjan, poprej pa je bil načelnik shodnice v Korintu in so ga pretepli pred sodiščem, kot lahko beremo v Apostolskih delih (Apd 18, 17). V prvih devetih vrsticah, kjer Pavel vključi zahvalo, kar devetkrat omeni [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Poudarek je tudi na tem, kako bo Pavel pograjal razprtije med Korinčani in opozoril, da so vsi krščeni v imenu Jezusa Kristusa in nikogar drugega. Skoraj štiri poglavja (1,10–4,21) se nanašajo na problem razprtij ali strank, ki so bile v Korintu, o katerih so Pavla obvestili Hlojini domači (Kor 1,11). Šlo je predvsem za to, da so se ljudje navezali na različne misijonarje, kar pa je bilo proti volji misijonarjev (1 Kor 3,6). Zato v nadaljevanju beremo, da so se opredeljevali: »jaz sem Pavlov« ali »jaz sem Apolov« ali »jaz sem Kefov« ali pa »jaz sem Kristusov«. Pavel ne zagovarja stranke ki »pripada« njemu, niti ne poudarja svoje nadrejene vloge, saj meni, da so vsi oznanjevalci samo služabniki (1 Kor 3,5). Zato sprašuje: »Mar je Kristus razdeljen? Mar je bil Pavel [[Križanje (smrtna kazen)|križan]] za vas? Mar ste bili krščeni v Pavlovo ime?« Za tem se Pavel loti različnih problemov v zvezi s krščanskim obnašanjem med Korinčani (5,1–11,34). Korintski kristjani so se ravnali daleč od odgovornega spolnega vedenja v zakonu in zunaj njega. V 5. in 6. poglavju zato jasno in odločno Korinčane seznani z navodili in temami o spolnosti in poroki, kar botruje temu, da ti dve poglavji zavzemata več kot polovico njegovih navodil. Odgovorno spolno vedenje v zakonu in zunaj njega je glavna tema v življenju; in to, kar je verovanje v Kristusa pomenilo za takšno vedenje, je neizbežno postalo problem, še posebej, ker Judje in Nejudje, ki so sprejeli vero, niso imeli vedno istih predpostavk. Pavel najprej obravnava (5,1–5) primer moža in njegove mačehe: verjetno je oče tega moža umrl in zdaj se ta mož želi poročiti z očetovo ovdovelo drugo ženo, ki je morda njegovih let. Pavlovo ogorčenje nad takim vedenjem izdaja njegove judovske korenine, saj je bila poroka pri taki stopnji sorodstva, po Mojzesovi Postavi prepovedana (3 Mz 18,8; 20,11). Dobro je za človeka, da se ženske ne dotika (1 Kor 7,1). Čeprav je vzdržnost od spolnosti sama na sebi hvalevredna, pa je Pavel v zakonu ne spodbuja, ker bi lahko porajala skušnjave in povzročala krivico. K poroki spodbuja tiste, ki se ne morejo obvladati, čeprav pravi: »želel bi, da bi bili vsi ljudje kakor jaz« – tu verjetno misli brez žene (morda je bil vdovec ali pa nikoli poročen). Tem, ki so že poročeni, Pavel samo ponovi Jezusov nauk – proti razporoki in ponovni poroki. Potem pa doda svoj lasten predpis, ki dovoljuje ločitev, ko eden od zakoncev ni kristjan in ne živi v miru z verujočimi (7,12–16). V 7,17–40 Pavel pokaže, v kolikšni meri je njegovo razmišljanje [[Apokalipsa|apokaliptično]]: rad bi, da bi vsi ljudje (obrezani Judje, neobrezani Nejudje, sužnji, svobodni, poročeni, ovdoveli) ostali v tistem stanu, v katerem so bili poklicani v Kristusu, ker je odmerjeni čas kratek. V 8. poglavju Pavel odgovarja glede hrane, ki je bila darovana bogovom in jo je potem lahko vsak kupil. Ker ni bogov razen edinega Boga, Očeta in vira, iz katerega so vse stvari, je povsem nesmiselno, da so hrano darovali bogovom. Torej so kristjani svobodni: »Če ne jemo nismo nič slabši, in če jemo, nismo nič boljši« (8,8). Pastoralno pa je Pavel v skrbeh za slabotne spreobrnjence, katerih spoznanje je še nepopolno in ki bi utegnili misliti, da sedenje in uživanje hrane v svetišču lažnega boga že zajema tudi čaščenje tega boga in bi s to hrano zagrešili malikovanje. Spodbija jih, da je treba biti previden, da se ne pohujša katerega od slabotnih vernikov. V 9. poglavju Pavel strastno stopi v bran svojim pravicam, ki jih ima kot apostol. Drugi lahko trdijo, da ni apostola, toda sam je videl vstalega Jezusa, in delo, ki ga je opravil po spreobrnjenju, je dokaz njegovega apostolstva. Jasno je, da je bil ponosen na to, kar je dosegel s svojimi žrtvami; po drugi strani pa je delal na Božjo pobudo: »Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!«. V 9,24–27 sklene temo o tem, kako si je prizadeval v svoji službi, s privlačno prispodobo iz atletskih tekmovanj, ki so bila Korinčanom nekaj domačega, saj so jim istmijske – [[olimpijske igre]] gotovo veliko pomenile. Podvrgel se je trdemu in strogemu urjenju, da ne bi bil sam izključen potem, ko je oznanjal evangelij drugim. V 10. in 11. poglavju obravnava več problemov v Korintu. Predvsem tiste, ki zadevajo [[bogoslužje]] v skupnosti. V 10,13 ob primeru [[2. Mojzesova knjiga|izhoda iz Egipta]], ko so šli Izraelci skozi morje in prejeli od Boga dano hrano, pa kljub temu mnogi niso bili Bogu po volji, zato Pavel svari pred spolno nemoralo, pred malodušjem zaradi preizkušenj in pred čaščenjem lažnih bogov. V 10,2 in 10,14–22 piše o [[Krst|krstu]] in o [[Evharistija|evharističnem]] kelihu blagoslova, ki je udeležba pri Kristusovi krvi in lomljenju kruha, udeležba pri Kristusovem telesu (10,16). Pavel nam tu priskrbi nekaj pomembnih vpogledov v nadaljnjo [[Zakrament|zakramentalno]] [[Teologija|teologijo]], ker pojasni, da s krstom in evharistijo Bog rešuje in krepi kristjane, vendar pa tudi pokaže, da tako vzvišena pomoč teh, ki prejemajo zakramente, ne napravi imune pred [[Greh|grehom]]. Poglavji 12 in 14 se ukvarjata z duhovnim darovi ali [[Karizma|karizmami]], ki so jih korintski kristjani v obilju prejeli. 13. poglavje označujemo tudi kot hvalnico ([[himna]]) ljubezni. Pavlovo pojmovanje ljubezni sloni na samopodaritvi Kristusa, ki nas je ljubil, ne zato ker smo bili dobri, ampak zato, ker smo bili še grešni. Brez ljubezni, ki je potrpežljiva, dobrotljiva in vesela, so vsi darovi, vednosti in talenti brez koristi. Obenem je ljubezen večna. V 15. poglavju so nekateri korintski kristjani govorili, da ni vstajenja mrtvih (15,12). Ni jasno, kaj so ti ljudje mislili, da se je zgodilo z Jezusom po njegovi smrti. V zaključnem poglavju Pavel daje navodila, kako naj pripravijo nabirko za Jeruzalem. Čeprav so sklepni pozdravi topli (vključno s tistimi od Akvila in Priskile), saj Pavel vzame pisalo, da bi dodal besedo s svojo lastno roko, nastopi kot sodnik in prekolne vsakega v Korintu, ki ne ljubi Gospoda (16,22). Vendar so njegove zadnje besede pozitivne: ne le, da vsem zagotavlja ljubezen, ampak izreče tudi molitev, ki jo očitno poznajo celo Korinčani in to v Jezusovem materinem jeziku ([[Aramejščina|aramejsko]] ''maranatha'': »Naš Gospod, pridi!«).{{sfn|Brown|2008|p=513–522}} == Teološki poudarki == === Telo === Pavel v opisu te notranje razdeljenosti skupnosti uporablja [[Filon Aleksandrijski|Filonovo]] izrazoslovje, ko uvaja razliko med zemeljskim in nebeškim človekom. Temeljna točka nerazumevanja med zemeljskim in nebeškim človekom je bilo [[telo]]. Nebeški človek je zaničeval telo že zaradi njegove narave, ki jo je doživljal kot slabo, zemeljski človek pa ga je oboževal. Če je telo razumljeno kot nekaj negativnega, je kot truplo in je jasno, da ni mogoče sprejeti vstajenja (prim. 1 Kor 15,12). Smrt je v tem primeru le osvoboditev od teže telesa in pridobiti si novo telo po smrti ne bi imelo nobenega smisla. Tistim, ki so se imeli v tem smislu za »nebeške, duhovne«, je bilo nemogoče sprejeti vstalega Kristusa (1 Kor 12,3), zato Pavel Korinčane neprestano spominja na resnično pomembnost Kristusove osebe (1 Kor 2,16; 3,23; 8,6; 10,16; 15,3–5). V korintski skupnosti je bilo razširjeno zaničevanje telesa, ki se je povezovalo s Filonovim rekom: Samo modrec je svoboden. Biti svoboden pa je takim modrijanom pomenilo: imeti moč, da lahko storiš vse in živiš v telesu tako kot želiš, saj to nima nobene pomembne vloge za duhovnost. Na to miselnost se navezuje tudi znan slogan Korinčanov: Vse mi je dovoljeno (1 Kor 6,12; 10,23), ki je Pavlovo izhodišče za razlago krščanskega pogleda na telo. Svobodnjaški duh Korinta je torej posledica napačnega odnosa do telesa, saj so telesnost tako odrivali, da se niti grešiti ni dalo v telesu. Ker je bilo za »duhovne« ljudi telo tako nepomembno v moralnem smislu, so se lahko brez predsodkov predajali spolni razbrzdanosti (1 Kor 5,1–8) in požrešnosti (1 Kor 8,10), prepričani, da »telesu« ni mogoče grešiti (1 Kor 6,18). Tisti, ki so se imeli na tak način za »duhovne«, so pripisovali velik pomen glosolaliji in kakršnikoli obdarjenosti s posebnimi duhovnimi darovi (1 Kor 12–14). Tudi to ima izvor v razdvojenem razumevanju človeške osebnosti. Za Filona je človek, ki je imel Duha in je prerokoval, izražal to z ekstazo, s stanjem, kjer se intelekt umika duhu, ki ga presega. To je tako imenovan paroksizem (izbruh, najvišja stopnja čustev), ki jo Pavel omenja v 1 Kor 14,14.23. Misterijski, nerazumljivi razgovori so za Pavla neprepričljivi in so bili razlog delitve krščanske skupnosti v Korintu, saj so povzdigovali nekatere nadpovprečne kristjane. Zato Pavel višje od vsega tega postavi dejavno ljubezen. Iz vsega tega je očitno, da so izkrivljene poteze krščanstva v Korintu izhajale iz pretiranega poudarjanja Filonove misli. Ker je bilo v Korintu zelo malo judovskih kristjanov, je najbrž vpliv Filona v to skupnost zanesel Apolo, ki je prihajal iz Aleksandrije in ga je tam lahko dobro spoznal. Iz [[Apostolska dela|Apostolskih del]] (18,24–28) je znano, da sta ga Akvila in Priskila v Efezu dokončno pridobila za Kristusa in mu dala priporočilno pismo, ko se je odpravljal v Korint. Bil je dober govornik, dobro poznal [[Sveto pismo]] in je bil korintski skupnosti v veliko pomoč, posebno v sporih z Judi. Temeljna intuicija Pavlovega ravnanja izhaja iz zelo preprostega načela, opisanega v 1 Kor 4,20: Božje kraljestvo ne obstaja v besedah, ampak v moči. Cerkev ni skupek pojmov, ki dajo obliko miselnosti, ampak je območje božje moči, ki preobraža osebnost. Avtentični oznanjevalci se ne poslužujejo retorične spretnosti, da bi bili čim bolj prepričljivi, ampak izražajo prisotnost duha, ki je dar milosti. Vera se ne rodi iz logičnega razlaganja, ampak iz uvida v Božje delovanje, tukaj in zdaj. Pavel sam postane topos Božjega delovanja in moči milosti, zato lahko poziva: Posnemajte mene! (1 Kor 4,17; 11,1). V 1 Kor 5–6 bo razvil temo o telesu kot primarnem toposu, v katerem postane posnemanje Kristusa konkretno. Preko telesa postaja milost Gospoda vidna tudi nevernemu svetu.{{sfn|Palmisano et al.|2022|p=96–99}} == Sklici == {{sklici}} == Seznam virov == {{Refbegin}} * {{Navedi knjigo|title=Uvod v Novo zavezo|last=Brown|first=Raymond E.|publisher=Društvo Mohorjeva družba|year=2008|isbn=978-961-218-785-9|location=Celje|cobiss=242898688|others=Prevedli Marko Urbanija, Igor Brbre in Bogomir Trošt}} * {{Navedi knjigo|title=Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov|last=Palmisano|first=Carmela|publisher=Teološka fakulteta|year=2022|location=Ljubljana|last2=Skralovnik|first2=Samo|last3=Maksimiljan|first3=Matjaž|last4=Mirjana|first4=Filipič|last5=Peklaj|first5=Marijan}} {{Refend}} 4bbhzhia9xhj1aqashvwq4tt6nu3fsh 5736623 5736622 2022-08-19T16:09:40Z Jurij5 159659 dodal [[Kategorija:Nova zaveza]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{V delu}} '''Prvo pismo Korinčanom''' je eno od pisem [[Sveti Pavel|apostola Pavla]] in je del [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Avtorstvo je pripisano apostolu Pavlu in Sostenu (prim. 1 Kor 1,1–2). Predvideva se, da je Sosten pisal po apostolovem navodilu. Poleg notranjih razprtij obravnava različna vprašanja, ki so se pojavila v [[Korint|korintski]] skupnosti zaradi sobivanja z [[Antična Grčija|grško]] kulturo, kot so npr. vprašanje [[Devištvo|devištva]] in [[Zakonska zveza|zakona]] (prim. 7,1), vprašanje [[Idolatrija|malikom]] darovanega mesa (prim. 8,1) ter vprašanje duhovnih darov.<ref>{{Navedi splet|title=Uvod v Prvo pismo Korinčanom|url=https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kor+0&id0=1&pos=0&set=6&l=sl|website=BIBLIJA.net|accessdate=2022-08-19|first=|last=|publisher=Svetopisemska družba Slovenije}}</ref> Obenem vsebuje eno najpomembnejših Pavlovih besedil o [[Ljubezen|ljubezni]] (13. poglavje), v katerem apostol pojasnjuje, da noben [[Bog|Božji]] dar, naj bo to dar jezikov, [[vera]], ki premika gore, ali poznavanje skrivnosti, nima pomena, če ga ne spremlja ljubezen.<ref>{{Navedi splet|title=Letters of Paul to the Corinthians {{!}} Summary, Historical Context, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/The-Letter-of-Paul-to-the-Corinthians|website=www.britannica.com|accessdate=2022-08-19|language=en}}</ref> == Okoliščine nastanka == Pavel je po kronologiji (Apd 18) prišel v Korint pozimi leta 50/51. Na tem svojem drugem misijonskem potovanju je tam že našel manjšo krščansko skupnost. V mestu je ostal do poletja 52, kar je 18 mesecev (Apd 18,11). Razlog, zakaj se je iz [[Atene|Aten]] prestavil v Korint, ni znan. Korint je bil eno najpomembnejših in najbogatejših pristaniških in trgovskih mest v antični Grčiji z ugodno lego na stičišču, ki loči [[Peloponez]] od preostalega dela celinske Grčije. Veljalo je za drugo največje mesto v Grčiji, štelo pa je čez 100 000 prebivalcev, ki so bili zelo pomešani. Poleg [[Grki|Grkov]] in [[Rimljani|Rimljanov]] je tu živelo mnogo vzhodnjakov. Med njimi tudi precej [[Judje|Judov]], s katerimi je Pavel najprej navezal stik.{{sfn|Palmisano et al.|2022|p=96–99}} == Krščanska skupnost v Korintu == Krščanska skupnost v Korintu je bila sicer majhna, a zelo živahna in goreča. Največ kristjanov je bilo iz vrst Judov. Ti so bili bolj kozmopolitski in multikulturni kot tisti iz [[Palestina (regija)|Palestine]]. Večina jih je prišlo iz Rima po letu 41 po Kristusu, ko je cesar [[Klavdij I.|Klavdij]] zaradi stalnih nemirov rimsko [[Sinagoga|sinagogo]] zaprl in izgnal Jude. Ta ukrep opisuje tudi [[Svetonij]] (''Vita Claudii'' 25,4). Pavel tako v Korintu naleti na dva rimska kristjana – [[Akvila in Priskila|Ákvila in Prískilo]]. Verjetno gre za osvobojenca, ki sta prevzela ime po svojem rimskem gospodarju. Ker sta opravljala isto [[obrt]] (delala sta šotore iz kozjih kož in iz blaga), se je Pavel naselil v njuni hiši (Apd 18,1–12), da bi se tako lahko sam še naprej samostojno vzdrževal (1 Kor 4,12; 9,1–15). Čeprav Pavel priznava pravico duhovnikov do tega, da jih verniki preživljajo (1 Kor 9,6–14), se je vedno držal tega, da je delal s svojimi rokami (1 Kor 4,12), da ne bi bil nikomur v breme. Med kristjani je bilo tudi nekaj [[Poganstvo|poganov]] (prim. 1 Kor 10, 24–25), a večina jih je bila iz revnega sloja (prim. 1 Kor 1,28), nekaj je bilo tudi [[Suženjstvo|sužnjev]] (prim. 1 Kor 7, 21). Krščanska skupnost, ki je štela okoli 150–200 vernikov, je bila izpostavljena z ene strani močnemu nasprotovanju Judov, z druge strani pa zelo hudim vplivom okolja: razbrzdani [[Spolnost|spolni]] [[Morala|morali]] (prim. 1 Kor 6,12–20), zdraham, prerekanju in notranjim bojem (prim 1 Kor 1,11–12; 6, 1–11), zapeljevanju poganskih modrosti in čaru [[Mistika|mističnih]] verstev, ki so se s svojimi razvratnimi slavji skušale ugnezditi v krščanske shode (prim. 14, 16–38). V Pavlovem času je služboval v Korintu prokonzul Galion (51/52), starejši brat filozofa [[Lucij Anej Seneka|Seneka]] in stric rimskega pesnika [[Mark Anej Lukan|Lukana]]. Kmalu po prihodu v [[Efez]] (Apd 19; 1 Kor 16,8) dospejo do Pavla novice o aktivnosti judaistov v [[Galicija|Galaciji]] in vznemirljive novice o stanju v Korintu. Najprej ga je o tem obvestil Apolo, potem pa še domača trgovka Hloe (prim. 1,11). Pavlovo posredovanje so končno spodbudili tudi Korinčani sami, ki so mu pisali o svojih zadevah. Apostol hoče preprečiti zlorabe, vzpostaviti mir in soglasje v skupnostih ter odgovoriti na številne težave, ki jih je kristjanom iz Korinta postavljalo vsakdanje življenje. Glavni problem skupnosti je bila njihova notranja razdeljenost, ki se ji Pavel posveča v prvem delu pisma, v 1 Kor 1–4. V 1 Kor 2,6.12.15 predstavlja korintske kristjane kot modre, duhovne, kot tiste, ki imajo [[Sveti Duh|Duha]]. Nekateri od njih, ki so se sami imeli za obdarjene z darovi, bogate, močne (4,8.10), so zviška gledali na šibke in nedorasle (3,1; 4,10) in s tem razdeljevali skupnost.{{sfn|Palmisano et al.|2022|p=97}} == Vsebina == === Razdelitev po obliki: === * Uvodni obrazec: 1,1–3 * Zahvala: 1,4–9 * Jedro: 1,10 – 16,18 * Sklepni obrazec: 16,19–24{{sfn|Brown|2008|p=510}} === Razdelitev po vsebini: === * 1,1–9: Naslov – pozdrav in zahvala; Korinčane spomni na njihove duhovne darove * 1,10–4,21: 1.del; Razprtije * 5,1–11,34: 2.del; Problemi glede obnašanja (incest, pravde, spolno vedenje, poroka, hrana, evharistija, bogoslužje) * 12,1–14,40: 3.del; Problem karizem in odgovor ljubezni * 15,1–58: 4.del; Vstajenje Kristusa in kristjana * 16,1–18: Nabirka – Pavlovi načrti za potovanje, priporočila ljudi * 16,19–14: Pozdrav – pozdrav s Pavlovo roko{{sfn|Brown|2008|p=510}} === Povzetek === V uvodnem obrazcu (tj. 1,1–3), se Pavlu pridružuje sopošiljatelj Sosten. Predvideva se, da gre za istega moža, ki je sedaj kristjan, poprej pa je bil načelnik shodnice v Korintu in so ga pretepli pred sodiščem, kot lahko beremo v Apostolskih delih (Apd 18, 17). V prvih devetih vrsticah, kjer Pavel vključi zahvalo, kar devetkrat omeni [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Poudarek je tudi na tem, kako bo Pavel pograjal razprtije med Korinčani in opozoril, da so vsi krščeni v imenu Jezusa Kristusa in nikogar drugega. Skoraj štiri poglavja (1,10–4,21) se nanašajo na problem razprtij ali strank, ki so bile v Korintu, o katerih so Pavla obvestili Hlojini domači (Kor 1,11). Šlo je predvsem za to, da so se ljudje navezali na različne misijonarje, kar pa je bilo proti volji misijonarjev (1 Kor 3,6). Zato v nadaljevanju beremo, da so se opredeljevali: »jaz sem Pavlov« ali »jaz sem Apolov« ali »jaz sem Kefov« ali pa »jaz sem Kristusov«. Pavel ne zagovarja stranke ki »pripada« njemu, niti ne poudarja svoje nadrejene vloge, saj meni, da so vsi oznanjevalci samo služabniki (1 Kor 3,5). Zato sprašuje: »Mar je Kristus razdeljen? Mar je bil Pavel [[Križanje (smrtna kazen)|križan]] za vas? Mar ste bili krščeni v Pavlovo ime?« Za tem se Pavel loti različnih problemov v zvezi s krščanskim obnašanjem med Korinčani (5,1–11,34). Korintski kristjani so se ravnali daleč od odgovornega spolnega vedenja v zakonu in zunaj njega. V 5. in 6. poglavju zato jasno in odločno Korinčane seznani z navodili in temami o spolnosti in poroki, kar botruje temu, da ti dve poglavji zavzemata več kot polovico njegovih navodil. Odgovorno spolno vedenje v zakonu in zunaj njega je glavna tema v življenju; in to, kar je verovanje v Kristusa pomenilo za takšno vedenje, je neizbežno postalo problem, še posebej, ker Judje in Nejudje, ki so sprejeli vero, niso imeli vedno istih predpostavk. Pavel najprej obravnava (5,1–5) primer moža in njegove mačehe: verjetno je oče tega moža umrl in zdaj se ta mož želi poročiti z očetovo ovdovelo drugo ženo, ki je morda njegovih let. Pavlovo ogorčenje nad takim vedenjem izdaja njegove judovske korenine, saj je bila poroka pri taki stopnji sorodstva, po Mojzesovi Postavi prepovedana (3 Mz 18,8; 20,11). Dobro je za človeka, da se ženske ne dotika (1 Kor 7,1). Čeprav je vzdržnost od spolnosti sama na sebi hvalevredna, pa je Pavel v zakonu ne spodbuja, ker bi lahko porajala skušnjave in povzročala krivico. K poroki spodbuja tiste, ki se ne morejo obvladati, čeprav pravi: »želel bi, da bi bili vsi ljudje kakor jaz« – tu verjetno misli brez žene (morda je bil vdovec ali pa nikoli poročen). Tem, ki so že poročeni, Pavel samo ponovi Jezusov nauk – proti razporoki in ponovni poroki. Potem pa doda svoj lasten predpis, ki dovoljuje ločitev, ko eden od zakoncev ni kristjan in ne živi v miru z verujočimi (7,12–16). V 7,17–40 Pavel pokaže, v kolikšni meri je njegovo razmišljanje [[Apokalipsa|apokaliptično]]: rad bi, da bi vsi ljudje (obrezani Judje, neobrezani Nejudje, sužnji, svobodni, poročeni, ovdoveli) ostali v tistem stanu, v katerem so bili poklicani v Kristusu, ker je odmerjeni čas kratek. V 8. poglavju Pavel odgovarja glede hrane, ki je bila darovana bogovom in jo je potem lahko vsak kupil. Ker ni bogov razen edinega Boga, Očeta in vira, iz katerega so vse stvari, je povsem nesmiselno, da so hrano darovali bogovom. Torej so kristjani svobodni: »Če ne jemo nismo nič slabši, in če jemo, nismo nič boljši« (8,8). Pastoralno pa je Pavel v skrbeh za slabotne spreobrnjence, katerih spoznanje je še nepopolno in ki bi utegnili misliti, da sedenje in uživanje hrane v svetišču lažnega boga že zajema tudi čaščenje tega boga in bi s to hrano zagrešili malikovanje. Spodbija jih, da je treba biti previden, da se ne pohujša katerega od slabotnih vernikov. V 9. poglavju Pavel strastno stopi v bran svojim pravicam, ki jih ima kot apostol. Drugi lahko trdijo, da ni apostola, toda sam je videl vstalega Jezusa, in delo, ki ga je opravil po spreobrnjenju, je dokaz njegovega apostolstva. Jasno je, da je bil ponosen na to, kar je dosegel s svojimi žrtvami; po drugi strani pa je delal na Božjo pobudo: »Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!«. V 9,24–27 sklene temo o tem, kako si je prizadeval v svoji službi, s privlačno prispodobo iz atletskih tekmovanj, ki so bila Korinčanom nekaj domačega, saj so jim istmijske – [[olimpijske igre]] gotovo veliko pomenile. Podvrgel se je trdemu in strogemu urjenju, da ne bi bil sam izključen potem, ko je oznanjal evangelij drugim. V 10. in 11. poglavju obravnava več problemov v Korintu. Predvsem tiste, ki zadevajo [[bogoslužje]] v skupnosti. V 10,13 ob primeru [[2. Mojzesova knjiga|izhoda iz Egipta]], ko so šli Izraelci skozi morje in prejeli od Boga dano hrano, pa kljub temu mnogi niso bili Bogu po volji, zato Pavel svari pred spolno nemoralo, pred malodušjem zaradi preizkušenj in pred čaščenjem lažnih bogov. V 10,2 in 10,14–22 piše o [[Krst|krstu]] in o [[Evharistija|evharističnem]] kelihu blagoslova, ki je udeležba pri Kristusovi krvi in lomljenju kruha, udeležba pri Kristusovem telesu (10,16). Pavel nam tu priskrbi nekaj pomembnih vpogledov v nadaljnjo [[Zakrament|zakramentalno]] [[Teologija|teologijo]], ker pojasni, da s krstom in evharistijo Bog rešuje in krepi kristjane, vendar pa tudi pokaže, da tako vzvišena pomoč teh, ki prejemajo zakramente, ne napravi imune pred [[Greh|grehom]]. Poglavji 12 in 14 se ukvarjata z duhovnim darovi ali [[Karizma|karizmami]], ki so jih korintski kristjani v obilju prejeli. 13. poglavje označujemo tudi kot hvalnico ([[himna]]) ljubezni. Pavlovo pojmovanje ljubezni sloni na samopodaritvi Kristusa, ki nas je ljubil, ne zato ker smo bili dobri, ampak zato, ker smo bili še grešni. Brez ljubezni, ki je potrpežljiva, dobrotljiva in vesela, so vsi darovi, vednosti in talenti brez koristi. Obenem je ljubezen večna. V 15. poglavju so nekateri korintski kristjani govorili, da ni vstajenja mrtvih (15,12). Ni jasno, kaj so ti ljudje mislili, da se je zgodilo z Jezusom po njegovi smrti. V zaključnem poglavju Pavel daje navodila, kako naj pripravijo nabirko za Jeruzalem. Čeprav so sklepni pozdravi topli (vključno s tistimi od Akvila in Priskile), saj Pavel vzame pisalo, da bi dodal besedo s svojo lastno roko, nastopi kot sodnik in prekolne vsakega v Korintu, ki ne ljubi Gospoda (16,22). Vendar so njegove zadnje besede pozitivne: ne le, da vsem zagotavlja ljubezen, ampak izreče tudi molitev, ki jo očitno poznajo celo Korinčani in to v Jezusovem materinem jeziku ([[Aramejščina|aramejsko]] ''maranatha'': »Naš Gospod, pridi!«).{{sfn|Brown|2008|p=513–522}} == Teološki poudarki == === Telo === Pavel v opisu te notranje razdeljenosti skupnosti uporablja [[Filon Aleksandrijski|Filonovo]] izrazoslovje, ko uvaja razliko med zemeljskim in nebeškim človekom. Temeljna točka nerazumevanja med zemeljskim in nebeškim človekom je bilo [[telo]]. Nebeški človek je zaničeval telo že zaradi njegove narave, ki jo je doživljal kot slabo, zemeljski človek pa ga je oboževal. Če je telo razumljeno kot nekaj negativnega, je kot truplo in je jasno, da ni mogoče sprejeti vstajenja (prim. 1 Kor 15,12). Smrt je v tem primeru le osvoboditev od teže telesa in pridobiti si novo telo po smrti ne bi imelo nobenega smisla. Tistim, ki so se imeli v tem smislu za »nebeške, duhovne«, je bilo nemogoče sprejeti vstalega Kristusa (1 Kor 12,3), zato Pavel Korinčane neprestano spominja na resnično pomembnost Kristusove osebe (1 Kor 2,16; 3,23; 8,6; 10,16; 15,3–5). V korintski skupnosti je bilo razširjeno zaničevanje telesa, ki se je povezovalo s Filonovim rekom: Samo modrec je svoboden. Biti svoboden pa je takim modrijanom pomenilo: imeti moč, da lahko storiš vse in živiš v telesu tako kot želiš, saj to nima nobene pomembne vloge za duhovnost. Na to miselnost se navezuje tudi znan slogan Korinčanov: Vse mi je dovoljeno (1 Kor 6,12; 10,23), ki je Pavlovo izhodišče za razlago krščanskega pogleda na telo. Svobodnjaški duh Korinta je torej posledica napačnega odnosa do telesa, saj so telesnost tako odrivali, da se niti grešiti ni dalo v telesu. Ker je bilo za »duhovne« ljudi telo tako nepomembno v moralnem smislu, so se lahko brez predsodkov predajali spolni razbrzdanosti (1 Kor 5,1–8) in požrešnosti (1 Kor 8,10), prepričani, da »telesu« ni mogoče grešiti (1 Kor 6,18). Tisti, ki so se imeli na tak način za »duhovne«, so pripisovali velik pomen glosolaliji in kakršnikoli obdarjenosti s posebnimi duhovnimi darovi (1 Kor 12–14). Tudi to ima izvor v razdvojenem razumevanju človeške osebnosti. Za Filona je človek, ki je imel Duha in je prerokoval, izražal to z ekstazo, s stanjem, kjer se intelekt umika duhu, ki ga presega. To je tako imenovan paroksizem (izbruh, najvišja stopnja čustev), ki jo Pavel omenja v 1 Kor 14,14.23. Misterijski, nerazumljivi razgovori so za Pavla neprepričljivi in so bili razlog delitve krščanske skupnosti v Korintu, saj so povzdigovali nekatere nadpovprečne kristjane. Zato Pavel višje od vsega tega postavi dejavno ljubezen. Iz vsega tega je očitno, da so izkrivljene poteze krščanstva v Korintu izhajale iz pretiranega poudarjanja Filonove misli. Ker je bilo v Korintu zelo malo judovskih kristjanov, je najbrž vpliv Filona v to skupnost zanesel Apolo, ki je prihajal iz Aleksandrije in ga je tam lahko dobro spoznal. Iz [[Apostolska dela|Apostolskih del]] (18,24–28) je znano, da sta ga Akvila in Priskila v Efezu dokončno pridobila za Kristusa in mu dala priporočilno pismo, ko se je odpravljal v Korint. Bil je dober govornik, dobro poznal [[Sveto pismo]] in je bil korintski skupnosti v veliko pomoč, posebno v sporih z Judi. Temeljna intuicija Pavlovega ravnanja izhaja iz zelo preprostega načela, opisanega v 1 Kor 4,20: Božje kraljestvo ne obstaja v besedah, ampak v moči. Cerkev ni skupek pojmov, ki dajo obliko miselnosti, ampak je območje božje moči, ki preobraža osebnost. Avtentični oznanjevalci se ne poslužujejo retorične spretnosti, da bi bili čim bolj prepričljivi, ampak izražajo prisotnost duha, ki je dar milosti. Vera se ne rodi iz logičnega razlaganja, ampak iz uvida v Božje delovanje, tukaj in zdaj. Pavel sam postane topos Božjega delovanja in moči milosti, zato lahko poziva: Posnemajte mene! (1 Kor 4,17; 11,1). V 1 Kor 5–6 bo razvil temo o telesu kot primarnem toposu, v katerem postane posnemanje Kristusa konkretno. Preko telesa postaja milost Gospoda vidna tudi nevernemu svetu.{{sfn|Palmisano et al.|2022|p=96–99}} == Sklici == {{sklici}} == Seznam virov == {{Refbegin}} * {{Navedi knjigo|title=Uvod v Novo zavezo|last=Brown|first=Raymond E.|publisher=Društvo Mohorjeva družba|year=2008|isbn=978-961-218-785-9|location=Celje|cobiss=242898688|others=Prevedli Marko Urbanija, Igor Brbre in Bogomir Trošt}} * {{Navedi knjigo|title=Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov|last=Palmisano|first=Carmela|publisher=Teološka fakulteta|year=2022|location=Ljubljana|last2=Skralovnik|first2=Samo|last3=Maksimiljan|first3=Matjaž|last4=Mirjana|first4=Filipič|last5=Peklaj|first5=Marijan}} {{Refend}} [[Kategorija:Nova zaveza]] f4tbtghowxf2snlftiul440ukfby2ge 5736624 5736623 2022-08-19T16:12:22Z Jurij5 159659 wikitext text/x-wiki '''Prvo pismo Korinčanom''' je eno od pisem [[Sveti Pavel|apostola Pavla]] in je del [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Avtorstvo je pripisano apostolu Pavlu in Sostenu (prim. 1 Kor 1,1–2). Predvideva se, da je Sosten pisal po apostolovem navodilu. Poleg notranjih razprtij obravnava različna vprašanja, ki so se pojavila v [[Korint|korintski]] skupnosti zaradi sobivanja z [[Antična Grčija|grško]] kulturo, kot so npr. vprašanje [[Devištvo|devištva]] in [[Zakonska zveza|zakona]] (prim. 7,1), vprašanje [[Idolatrija|malikom]] darovanega mesa (prim. 8,1) ter vprašanje duhovnih darov.<ref>{{Navedi splet|title=Uvod v Prvo pismo Korinčanom|url=https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kor+0&id0=1&pos=0&set=6&l=sl|website=BIBLIJA.net|accessdate=2022-08-19|first=|last=|publisher=Svetopisemska družba Slovenije}}</ref> Obenem vsebuje eno najpomembnejših Pavlovih besedil o [[Ljubezen|ljubezni]] (13. poglavje), v katerem apostol pojasnjuje, da noben [[Bog|Božji]] dar, naj bo to dar jezikov, [[vera]], ki premika gore, ali poznavanje skrivnosti, nima pomena, če ga ne spremlja ljubezen.<ref>{{Navedi splet|title=Letters of Paul to the Corinthians {{!}} Summary, Historical Context, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/The-Letter-of-Paul-to-the-Corinthians|website=www.britannica.com|accessdate=2022-08-19|language=en}}</ref> == Okoliščine nastanka == Pavel je po kronologiji (Apd 18) prišel v Korint pozimi leta 50/51. Na tem svojem drugem misijonskem potovanju je tam že našel manjšo krščansko skupnost. V mestu je ostal do poletja 52, kar je 18 mesecev (Apd 18,11). Razlog, zakaj se je iz [[Atene|Aten]] prestavil v Korint, ni znan. Korint je bil eno najpomembnejših in najbogatejših pristaniških in trgovskih mest v antični Grčiji z ugodno lego na stičišču, ki loči [[Peloponez]] od preostalega dela celinske Grčije. Veljalo je za drugo največje mesto v Grčiji, štelo pa je čez 100 000 prebivalcev, ki so bili zelo pomešani. Poleg [[Grki|Grkov]] in [[Rimljani|Rimljanov]] je tu živelo mnogo vzhodnjakov. Med njimi tudi precej [[Judje|Judov]], s katerimi je Pavel najprej navezal stik.{{sfn|Palmisano et al.|2022|p=96–99}} == Krščanska skupnost v Korintu == Krščanska skupnost v Korintu je bila sicer majhna, a zelo živahna in goreča. Največ kristjanov je bilo iz vrst Judov. Ti so bili bolj kozmopolitski in multikulturni kot tisti iz [[Palestina (regija)|Palestine]]. Večina jih je prišlo iz Rima po letu 41 po Kristusu, ko je cesar [[Klavdij I.|Klavdij]] zaradi stalnih nemirov rimsko [[Sinagoga|sinagogo]] zaprl in izgnal Jude. Ta ukrep opisuje tudi [[Svetonij]] (''Vita Claudii'' 25,4). Pavel tako v Korintu naleti na dva rimska kristjana – [[Akvila in Priskila|Ákvila in Prískilo]]. Verjetno gre za osvobojenca, ki sta prevzela ime po svojem rimskem gospodarju. Ker sta opravljala isto [[obrt]] (delala sta šotore iz kozjih kož in iz blaga), se je Pavel naselil v njuni hiši (Apd 18,1–12), da bi se tako lahko sam še naprej samostojno vzdrževal (1 Kor 4,12; 9,1–15). Čeprav Pavel priznava pravico duhovnikov do tega, da jih verniki preživljajo (1 Kor 9,6–14), se je vedno držal tega, da je delal s svojimi rokami (1 Kor 4,12), da ne bi bil nikomur v breme. Med kristjani je bilo tudi nekaj [[Poganstvo|poganov]] (prim. 1 Kor 10, 24–25), a večina jih je bila iz revnega sloja (prim. 1 Kor 1,28), nekaj je bilo tudi [[Suženjstvo|sužnjev]] (prim. 1 Kor 7, 21). Krščanska skupnost, ki je štela okoli 150–200 vernikov, je bila izpostavljena z ene strani močnemu nasprotovanju Judov, z druge strani pa zelo hudim vplivom okolja: razbrzdani [[Spolnost|spolni]] [[Morala|morali]] (prim. 1 Kor 6,12–20), zdraham, prerekanju in notranjim bojem (prim 1 Kor 1,11–12; 6, 1–11), zapeljevanju poganskih modrosti in čaru [[Mistika|mističnih]] verstev, ki so se s svojimi razvratnimi slavji skušale ugnezditi v krščanske shode (prim. 14, 16–38). V Pavlovem času je služboval v Korintu prokonzul Galion (51/52), starejši brat filozofa [[Lucij Anej Seneka|Seneka]] in stric rimskega pesnika [[Mark Anej Lukan|Lukana]]. Kmalu po prihodu v [[Efez]] (Apd 19; 1 Kor 16,8) dospejo do Pavla novice o aktivnosti judaistov v [[Galicija|Galaciji]] in vznemirljive novice o stanju v Korintu. Najprej ga je o tem obvestil Apolo, potem pa še domača trgovka Hloe (prim. 1,11). Pavlovo posredovanje so končno spodbudili tudi Korinčani sami, ki so mu pisali o svojih zadevah. Apostol hoče preprečiti zlorabe, vzpostaviti mir in soglasje v skupnostih ter odgovoriti na številne težave, ki jih je kristjanom iz Korinta postavljalo vsakdanje življenje. Glavni problem skupnosti je bila njihova notranja razdeljenost, ki se ji Pavel posveča v prvem delu pisma, v 1 Kor 1–4. V 1 Kor 2,6.12.15 predstavlja korintske kristjane kot modre, duhovne, kot tiste, ki imajo [[Sveti Duh|Duha]]. Nekateri od njih, ki so se sami imeli za obdarjene z darovi, bogate, močne (4,8.10), so zviška gledali na šibke in nedorasle (3,1; 4,10) in s tem razdeljevali skupnost.{{sfn|Palmisano et al.|2022|p=97}} == Vsebina == === Razdelitev po obliki: === * Uvodni obrazec: 1,1–3 * Zahvala: 1,4–9 * Jedro: 1,10 – 16,18 * Sklepni obrazec: 16,19–24{{sfn|Brown|2008|p=510}} === Razdelitev po vsebini: === * 1,1–9: Naslov – pozdrav in zahvala; Korinčane spomni na njihove duhovne darove * 1,10–4,21: 1.del; Razprtije * 5,1–11,34: 2.del; Problemi glede obnašanja (incest, pravde, spolno vedenje, poroka, hrana, evharistija, bogoslužje) * 12,1–14,40: 3.del; Problem karizem in odgovor ljubezni * 15,1–58: 4.del; Vstajenje Kristusa in kristjana * 16,1–18: Nabirka – Pavlovi načrti za potovanje, priporočila ljudi * 16,19–14: Pozdrav – pozdrav s Pavlovo roko{{sfn|Brown|2008|p=510}} === Povzetek === V uvodnem obrazcu (tj. 1,1–3), se Pavlu pridružuje sopošiljatelj Sosten. Predvideva se, da gre za istega moža, ki je sedaj kristjan, poprej pa je bil načelnik shodnice v Korintu in so ga pretepli pred sodiščem, kot lahko beremo v Apostolskih delih (Apd 18, 17). V prvih devetih vrsticah, kjer Pavel vključi zahvalo, kar devetkrat omeni [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Poudarek je tudi na tem, kako bo Pavel pograjal razprtije med Korinčani in opozoril, da so vsi krščeni v imenu Jezusa Kristusa in nikogar drugega. Skoraj štiri poglavja (1,10–4,21) se nanašajo na problem razprtij ali strank, ki so bile v Korintu, o katerih so Pavla obvestili Hlojini domači (Kor 1,11). Šlo je predvsem za to, da so se ljudje navezali na različne misijonarje, kar pa je bilo proti volji misijonarjev (1 Kor 3,6). Zato v nadaljevanju beremo, da so se opredeljevali: »jaz sem Pavlov« ali »jaz sem Apolov« ali »jaz sem Kefov« ali pa »jaz sem Kristusov«. Pavel ne zagovarja stranke ki »pripada« njemu, niti ne poudarja svoje nadrejene vloge, saj meni, da so vsi oznanjevalci samo služabniki (1 Kor 3,5). Zato sprašuje: »Mar je Kristus razdeljen? Mar je bil Pavel [[Križanje (smrtna kazen)|križan]] za vas? Mar ste bili krščeni v Pavlovo ime?« Za tem se Pavel loti različnih problemov v zvezi s krščanskim obnašanjem med Korinčani (5,1–11,34). Korintski kristjani so se ravnali daleč od odgovornega spolnega vedenja v zakonu in zunaj njega. V 5. in 6. poglavju zato jasno in odločno Korinčane seznani z navodili in temami o spolnosti in poroki, kar botruje temu, da ti dve poglavji zavzemata več kot polovico njegovih navodil. Odgovorno spolno vedenje v zakonu in zunaj njega je glavna tema v življenju; in to, kar je verovanje v Kristusa pomenilo za takšno vedenje, je neizbežno postalo problem, še posebej, ker Judje in Nejudje, ki so sprejeli vero, niso imeli vedno istih predpostavk. Pavel najprej obravnava (5,1–5) primer moža in njegove mačehe: verjetno je oče tega moža umrl in zdaj se ta mož želi poročiti z očetovo ovdovelo drugo ženo, ki je morda njegovih let. Pavlovo ogorčenje nad takim vedenjem izdaja njegove judovske korenine, saj je bila poroka pri taki stopnji sorodstva, po Mojzesovi Postavi prepovedana (3 Mz 18,8; 20,11). Dobro je za človeka, da se ženske ne dotika (1 Kor 7,1). Čeprav je vzdržnost od spolnosti sama na sebi hvalevredna, pa je Pavel v zakonu ne spodbuja, ker bi lahko porajala skušnjave in povzročala krivico. K poroki spodbuja tiste, ki se ne morejo obvladati, čeprav pravi: »želel bi, da bi bili vsi ljudje kakor jaz« – tu verjetno misli brez žene (morda je bil vdovec ali pa nikoli poročen). Tem, ki so že poročeni, Pavel samo ponovi Jezusov nauk – proti razporoki in ponovni poroki. Potem pa doda svoj lasten predpis, ki dovoljuje ločitev, ko eden od zakoncev ni kristjan in ne živi v miru z verujočimi (7,12–16). V 7,17–40 Pavel pokaže, v kolikšni meri je njegovo razmišljanje [[Apokalipsa|apokaliptično]]: rad bi, da bi vsi ljudje (obrezani Judje, neobrezani Nejudje, sužnji, svobodni, poročeni, ovdoveli) ostali v tistem stanu, v katerem so bili poklicani v Kristusu, ker je odmerjeni čas kratek. V 8. poglavju Pavel odgovarja glede hrane, ki je bila darovana bogovom in jo je potem lahko vsak kupil. Ker ni bogov razen edinega Boga, Očeta in vira, iz katerega so vse stvari, je povsem nesmiselno, da so hrano darovali bogovom. Torej so kristjani svobodni: »Če ne jemo nismo nič slabši, in če jemo, nismo nič boljši« (8,8). Pastoralno pa je Pavel v skrbeh za slabotne spreobrnjence, katerih spoznanje je še nepopolno in ki bi utegnili misliti, da sedenje in uživanje hrane v svetišču lažnega boga že zajema tudi čaščenje tega boga in bi s to hrano zagrešili malikovanje. Spodbija jih, da je treba biti previden, da se ne pohujša katerega od slabotnih vernikov. V 9. poglavju Pavel strastno stopi v bran svojim pravicam, ki jih ima kot apostol. Drugi lahko trdijo, da ni apostola, toda sam je videl vstalega Jezusa, in delo, ki ga je opravil po spreobrnjenju, je dokaz njegovega apostolstva. Jasno je, da je bil ponosen na to, kar je dosegel s svojimi žrtvami; po drugi strani pa je delal na Božjo pobudo: »Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!«. V 9,24–27 sklene temo o tem, kako si je prizadeval v svoji službi, s privlačno prispodobo iz atletskih tekmovanj, ki so bila Korinčanom nekaj domačega, saj so jim istmijske – [[olimpijske igre]] gotovo veliko pomenile. Podvrgel se je trdemu in strogemu urjenju, da ne bi bil sam izključen potem, ko je oznanjal evangelij drugim. V 10. in 11. poglavju obravnava več problemov v Korintu. Predvsem tiste, ki zadevajo [[bogoslužje]] v skupnosti. V 10,13 ob primeru [[2. Mojzesova knjiga|izhoda iz Egipta]], ko so šli Izraelci skozi morje in prejeli od Boga dano hrano, pa kljub temu mnogi niso bili Bogu po volji, zato Pavel svari pred spolno nemoralo, pred malodušjem zaradi preizkušenj in pred čaščenjem lažnih bogov. V 10,2 in 10,14–22 piše o [[Krst|krstu]] in o [[Evharistija|evharističnem]] kelihu blagoslova, ki je udeležba pri Kristusovi krvi in lomljenju kruha, udeležba pri Kristusovem telesu (10,16). Pavel nam tu priskrbi nekaj pomembnih vpogledov v nadaljnjo [[Zakrament|zakramentalno]] [[Teologija|teologijo]], ker pojasni, da s krstom in evharistijo Bog rešuje in krepi kristjane, vendar pa tudi pokaže, da tako vzvišena pomoč teh, ki prejemajo zakramente, ne napravi imune pred [[Greh|grehom]]. Poglavji 12 in 14 se ukvarjata z duhovnim darovi ali [[Karizma|karizmami]], ki so jih korintski kristjani v obilju prejeli. 13. poglavje označujemo tudi kot hvalnico ([[himna]]) ljubezni. Pavlovo pojmovanje ljubezni sloni na samopodaritvi Kristusa, ki nas je ljubil, ne zato ker smo bili dobri, ampak zato, ker smo bili še grešni. Brez ljubezni, ki je potrpežljiva, dobrotljiva in vesela, so vsi darovi, vednosti in talenti brez koristi. Obenem je ljubezen večna. V 15. poglavju so nekateri korintski kristjani govorili, da ni vstajenja mrtvih (15,12). Ni jasno, kaj so ti ljudje mislili, da se je zgodilo z Jezusom po njegovi smrti. V zaključnem poglavju Pavel daje navodila, kako naj pripravijo nabirko za Jeruzalem. Čeprav so sklepni pozdravi topli (vključno s tistimi od Akvila in Priskile), saj Pavel vzame pisalo, da bi dodal besedo s svojo lastno roko, nastopi kot sodnik in prekolne vsakega v Korintu, ki ne ljubi Gospoda (16,22). Vendar so njegove zadnje besede pozitivne: ne le, da vsem zagotavlja ljubezen, ampak izreče tudi molitev, ki jo očitno poznajo celo Korinčani in to v Jezusovem materinem jeziku ([[Aramejščina|aramejsko]] ''maranatha'': »Naš Gospod, pridi!«).{{sfn|Brown|2008|p=513–522}} == Teološki poudarki == === Telo === Pavel v opisu te notranje razdeljenosti skupnosti uporablja [[Filon Aleksandrijski|Filonovo]] izrazoslovje, ko uvaja razliko med zemeljskim in nebeškim človekom. Temeljna točka nerazumevanja med zemeljskim in nebeškim človekom je bilo [[telo]]. Nebeški človek je zaničeval telo že zaradi njegove narave, ki jo je doživljal kot slabo, zemeljski človek pa ga je oboževal. Če je telo razumljeno kot nekaj negativnega, je kot truplo in je jasno, da ni mogoče sprejeti vstajenja (prim. 1 Kor 15,12). Smrt je v tem primeru le osvoboditev od teže telesa in pridobiti si novo telo po smrti ne bi imelo nobenega smisla. Tistim, ki so se imeli v tem smislu za »nebeške, duhovne«, je bilo nemogoče sprejeti vstalega Kristusa (1 Kor 12,3), zato Pavel Korinčane neprestano spominja na resnično pomembnost Kristusove osebe (1 Kor 2,16; 3,23; 8,6; 10,16; 15,3–5). V korintski skupnosti je bilo razširjeno zaničevanje telesa, ki se je povezovalo s Filonovim rekom: Samo modrec je svoboden. Biti svoboden pa je takim modrijanom pomenilo: imeti moč, da lahko storiš vse in živiš v telesu tako kot želiš, saj to nima nobene pomembne vloge za duhovnost. Na to miselnost se navezuje tudi znan slogan Korinčanov: Vse mi je dovoljeno (1 Kor 6,12; 10,23), ki je Pavlovo izhodišče za razlago krščanskega pogleda na telo. Svobodnjaški duh Korinta je torej posledica napačnega odnosa do telesa, saj so telesnost tako odrivali, da se niti grešiti ni dalo v telesu. Ker je bilo za »duhovne« ljudi telo tako nepomembno v moralnem smislu, so se lahko brez predsodkov predajali spolni razbrzdanosti (1 Kor 5,1–8) in požrešnosti (1 Kor 8,10), prepričani, da »telesu« ni mogoče grešiti (1 Kor 6,18). Tisti, ki so se imeli na tak način za »duhovne«, so pripisovali velik pomen glosolaliji in kakršnikoli obdarjenosti s posebnimi duhovnimi darovi (1 Kor 12–14). Tudi to ima izvor v razdvojenem razumevanju človeške osebnosti. Za Filona je človek, ki je imel Duha in je prerokoval, izražal to z ekstazo, s stanjem, kjer se intelekt umika duhu, ki ga presega. To je tako imenovan paroksizem (izbruh, najvišja stopnja čustev), ki jo Pavel omenja v 1 Kor 14,14.23. Misterijski, nerazumljivi razgovori so za Pavla neprepričljivi in so bili razlog delitve krščanske skupnosti v Korintu, saj so povzdigovali nekatere nadpovprečne kristjane. Zato Pavel višje od vsega tega postavi dejavno ljubezen. Iz vsega tega je očitno, da so izkrivljene poteze krščanstva v Korintu izhajale iz pretiranega poudarjanja Filonove misli. Ker je bilo v Korintu zelo malo judovskih kristjanov, je najbrž vpliv Filona v to skupnost zanesel Apolo, ki je prihajal iz Aleksandrije in ga je tam lahko dobro spoznal. Iz [[Apostolska dela|Apostolskih del]] (18,24–28) je znano, da sta ga Akvila in Priskila v Efezu dokončno pridobila za Kristusa in mu dala priporočilno pismo, ko se je odpravljal v Korint. Bil je dober govornik, dobro poznal [[Sveto pismo]] in je bil korintski skupnosti v veliko pomoč, posebno v sporih z Judi. Temeljna intuicija Pavlovega ravnanja izhaja iz zelo preprostega načela, opisanega v 1 Kor 4,20: Božje kraljestvo ne obstaja v besedah, ampak v moči. Cerkev ni skupek pojmov, ki dajo obliko miselnosti, ampak je območje božje moči, ki preobraža osebnost. Avtentični oznanjevalci se ne poslužujejo retorične spretnosti, da bi bili čim bolj prepričljivi, ampak izražajo prisotnost duha, ki je dar milosti. Vera se ne rodi iz logičnega razlaganja, ampak iz uvida v Božje delovanje, tukaj in zdaj. Pavel sam postane topos Božjega delovanja in moči milosti, zato lahko poziva: Posnemajte mene! (1 Kor 4,17; 11,1). V 1 Kor 5–6 bo razvil temo o telesu kot primarnem toposu, v katerem postane posnemanje Kristusa konkretno. Preko telesa postaja milost Gospoda vidna tudi nevernemu svetu.{{sfn|Palmisano et al.|2022|p=96–99}} == Sklici == {{sklici}} == Seznam virov == {{Refbegin}} * {{Navedi knjigo|title=Uvod v Novo zavezo|last=Brown|first=Raymond E.|publisher=Društvo Mohorjeva družba|year=2008|isbn=978-961-218-785-9|location=Celje|cobiss=242898688|others=Prevedli Marko Urbanija, Igor Brbre in Bogomir Trošt}} * {{Navedi knjigo|title=Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov|last=Palmisano|first=Carmela|publisher=Teološka fakulteta|year=2022|location=Ljubljana|last2=Skralovnik|first2=Samo|last3=Maksimiljan|first3=Matjaž|last4=Mirjana|first4=Filipič|last5=Peklaj|first5=Marijan}} {{Refend}} == Zunanje povezave == * [https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kor+1&id0=1&pos=0&set=6&l=sl Prvo pismo Korinčanom] – Biblija.net [[Kategorija:Nova zaveza]] [[Kategorija:Sveto pismo]] 27x2250mbeflo6101ye6q2on0e4mjg7 5736628 5736624 2022-08-19T16:14:10Z Jurij5 159659 wikitext text/x-wiki '''Prvo pismo Korinčanom''' je eno od pisem [[Sveti Pavel|apostola Pavla]] in je del [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Avtorstvo je pripisano apostolu Pavlu in Sostenu (prim. 1 Kor 1,1–2). Predvideva se, da je Sosten pisal po apostolovem navodilu. Poleg notranjih razprtij obravnava različna vprašanja, ki so se pojavila v [[Korint|korintski]] skupnosti zaradi sobivanja z [[Antična Grčija|grško]] kulturo, kot so npr. vprašanje [[Devištvo|devištva]] in [[Zakonska zveza|zakona]] (prim. 7,1), vprašanje [[Idolatrija|malikom]] darovanega mesa (prim. 8,1) ter vprašanje duhovnih darov.<ref>{{Navedi splet|title=Uvod v Prvo pismo Korinčanom|url=https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kor+0&id0=1&pos=0&set=6&l=sl|website=BIBLIJA.net|accessdate=2022-08-19|first=|last=|publisher=Svetopisemska družba Slovenije}}</ref> Obenem vsebuje eno najpomembnejših Pavlovih besedil o [[Ljubezen|ljubezni]] (13. poglavje), v katerem apostol pojasnjuje, da noben [[Bog|Božji]] dar, naj bo to dar jezikov, [[vera]], ki premika gore, ali poznavanje skrivnosti, nima pomena, če ga ne spremlja ljubezen.<ref>{{Navedi splet|title=Letters of Paul to the Corinthians {{!}} Summary, Historical Context, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/The-Letter-of-Paul-to-the-Corinthians|website=www.britannica.com|accessdate=2022-08-19|language=en}}</ref> == Okoliščine nastanka == Pavel je po kronologiji (Apd 18) prišel v Korint pozimi leta 50/51. Na tem svojem drugem misijonskem potovanju je tam že našel manjšo krščansko skupnost. V mestu je ostal do poletja 52, kar je 18 mesecev (Apd 18,11). Razlog, zakaj se je iz [[Atene|Aten]] prestavil v Korint, ni znan. Korint je bil eno najpomembnejših in najbogatejših pristaniških in trgovskih mest v antični Grčiji z ugodno lego na stičišču, ki loči [[Peloponez]] od preostalega dela celinske Grčije. Veljalo je za drugo največje mesto v Grčiji, štelo pa je čez 100 000 prebivalcev, ki so bili zelo pomešani. Poleg [[Grki|Grkov]] in [[Rimljani|Rimljanov]] je tu živelo mnogo vzhodnjakov. Med njimi tudi precej [[Judje|Judov]], s katerimi je Pavel najprej navezal stik.{{sfn|Palmisano et al.|2022|p=96–99}} == Krščanska skupnost v Korintu == Krščanska skupnost v Korintu je bila sicer majhna, a zelo živahna in goreča. Največ kristjanov je bilo iz vrst Judov. Ti so bili bolj kozmopolitski in multikulturni kot tisti iz [[Palestina (regija)|Palestine]]. Večina jih je prišlo iz Rima po letu 41 po Kristusu, ko je cesar [[Klavdij I.|Klavdij]] zaradi stalnih nemirov rimsko [[Sinagoga|sinagogo]] zaprl in izgnal Jude. Ta ukrep opisuje tudi [[Svetonij]] (''Vita Claudii'' 25,4). Pavel tako v Korintu naleti na dva rimska kristjana – [[Akvila in Priskila|Ákvila in Prískilo]]. Verjetno gre za osvobojenca, ki sta prevzela ime po svojem rimskem gospodarju. Ker sta opravljala isto [[obrt]] (delala sta šotore iz kozjih kož in iz blaga), se je Pavel naselil v njuni hiši (Apd 18,1–12), da bi se tako lahko sam še naprej samostojno vzdrževal (1 Kor 4,12; 9,1–15). Čeprav Pavel priznava pravico duhovnikov do tega, da jih verniki preživljajo (1 Kor 9,6–14), se je vedno držal tega, da je delal s svojimi rokami (1 Kor 4,12), da ne bi bil nikomur v breme. Med kristjani je bilo tudi nekaj [[Poganstvo|poganov]] (prim. 1 Kor 10, 24–25), a večina jih je bila iz revnega sloja (prim. 1 Kor 1,28), nekaj je bilo tudi [[Suženjstvo|sužnjev]] (prim. 1 Kor 7, 21). Krščanska skupnost, ki je štela okoli 150–200 vernikov, je bila izpostavljena z ene strani močnemu nasprotovanju Judov, z druge strani pa zelo hudim vplivom okolja: razbrzdani [[Spolnost|spolni]] [[Morala|morali]] (prim. 1 Kor 6,12–20), zdraham, prerekanju in notranjim bojem (prim 1 Kor 1,11–12; 6, 1–11), zapeljevanju poganskih modrosti in čaru [[Mistika|mističnih]] verstev, ki so se s svojimi razvratnimi slavji skušale ugnezditi v krščanske shode (prim. 14, 16–38). V Pavlovem času je služboval v Korintu prokonzul Galion (51/52), starejši brat filozofa [[Lucij Anej Seneka|Seneka]] in stric rimskega pesnika [[Mark Anej Lukan|Lukana]]. Kmalu po prihodu v [[Efez]] (Apd 19; 1 Kor 16,8) dospejo do Pavla novice o aktivnosti judaistov v [[Galicija|Galaciji]] in vznemirljive novice o stanju v Korintu. Najprej ga je o tem obvestil Apolo, potem pa še domača trgovka Hloe (prim. 1,11). Pavlovo posredovanje so končno spodbudili tudi Korinčani sami, ki so mu pisali o svojih zadevah. Apostol hoče preprečiti zlorabe, vzpostaviti mir in soglasje v skupnostih ter odgovoriti na številne težave, ki jih je kristjanom iz Korinta postavljalo vsakdanje življenje. Glavni problem skupnosti je bila njihova notranja razdeljenost, ki se ji Pavel posveča v prvem delu pisma, v 1 Kor 1–4. V 1 Kor 2,6.12.15 predstavlja korintske kristjane kot modre, duhovne, kot tiste, ki imajo [[Sveti Duh|Duha]]. Nekateri od njih, ki so se sami imeli za obdarjene z darovi, bogate, močne (4,8.10), so zviška gledali na šibke in nedorasle (3,1; 4,10) in s tem razdeljevali skupnost.{{sfn|Palmisano et al.|2022|p=97}} == Vsebina == === Razdelitev po obliki === * Uvodni obrazec: 1,1–3 * Zahvala: 1,4–9 * Jedro: 1,10 – 16,18 * Sklepni obrazec: 16,19–24{{sfn|Brown|2008|p=510}} === Razdelitev po vsebini === * 1,1–9: Naslov – pozdrav in zahvala; Korinčane spomni na njihove duhovne darove * 1,10–4,21: 1.del; Razprtije * 5,1–11,34: 2.del; Problemi glede obnašanja (incest, pravde, spolno vedenje, poroka, hrana, evharistija, bogoslužje) * 12,1–14,40: 3.del; Problem karizem in odgovor ljubezni * 15,1–58: 4.del; Vstajenje Kristusa in kristjana * 16,1–18: Nabirka – Pavlovi načrti za potovanje, priporočila ljudi * 16,19–14: Pozdrav – pozdrav s Pavlovo roko{{sfn|Brown|2008|p=510}} === Povzetek === V uvodnem obrazcu (tj. 1,1–3), se Pavlu pridružuje sopošiljatelj Sosten. Predvideva se, da gre za istega moža, ki je sedaj kristjan, poprej pa je bil načelnik shodnice v Korintu in so ga pretepli pred sodiščem, kot lahko beremo v Apostolskih delih (Apd 18, 17). V prvih devetih vrsticah, kjer Pavel vključi zahvalo, kar devetkrat omeni [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Poudarek je tudi na tem, kako bo Pavel pograjal razprtije med Korinčani in opozoril, da so vsi krščeni v imenu Jezusa Kristusa in nikogar drugega. Skoraj štiri poglavja (1,10–4,21) se nanašajo na problem razprtij ali strank, ki so bile v Korintu, o katerih so Pavla obvestili Hlojini domači (Kor 1,11). Šlo je predvsem za to, da so se ljudje navezali na različne misijonarje, kar pa je bilo proti volji misijonarjev (1 Kor 3,6). Zato v nadaljevanju beremo, da so se opredeljevali: »jaz sem Pavlov« ali »jaz sem Apolov« ali »jaz sem Kefov« ali pa »jaz sem Kristusov«. Pavel ne zagovarja stranke ki »pripada« njemu, niti ne poudarja svoje nadrejene vloge, saj meni, da so vsi oznanjevalci samo služabniki (1 Kor 3,5). Zato sprašuje: »Mar je Kristus razdeljen? Mar je bil Pavel [[Križanje (smrtna kazen)|križan]] za vas? Mar ste bili krščeni v Pavlovo ime?« Za tem se Pavel loti različnih problemov v zvezi s krščanskim obnašanjem med Korinčani (5,1–11,34). Korintski kristjani so se ravnali daleč od odgovornega spolnega vedenja v zakonu in zunaj njega. V 5. in 6. poglavju zato jasno in odločno Korinčane seznani z navodili in temami o spolnosti in poroki, kar botruje temu, da ti dve poglavji zavzemata več kot polovico njegovih navodil. Odgovorno spolno vedenje v zakonu in zunaj njega je glavna tema v življenju; in to, kar je verovanje v Kristusa pomenilo za takšno vedenje, je neizbežno postalo problem, še posebej, ker Judje in Nejudje, ki so sprejeli vero, niso imeli vedno istih predpostavk. Pavel najprej obravnava (5,1–5) primer moža in njegove mačehe: verjetno je oče tega moža umrl in zdaj se ta mož želi poročiti z očetovo ovdovelo drugo ženo, ki je morda njegovih let. Pavlovo ogorčenje nad takim vedenjem izdaja njegove judovske korenine, saj je bila poroka pri taki stopnji sorodstva, po Mojzesovi Postavi prepovedana (3 Mz 18,8; 20,11). Dobro je za človeka, da se ženske ne dotika (1 Kor 7,1). Čeprav je vzdržnost od spolnosti sama na sebi hvalevredna, pa je Pavel v zakonu ne spodbuja, ker bi lahko porajala skušnjave in povzročala krivico. K poroki spodbuja tiste, ki se ne morejo obvladati, čeprav pravi: »želel bi, da bi bili vsi ljudje kakor jaz« – tu verjetno misli brez žene (morda je bil vdovec ali pa nikoli poročen). Tem, ki so že poročeni, Pavel samo ponovi Jezusov nauk – proti razporoki in ponovni poroki. Potem pa doda svoj lasten predpis, ki dovoljuje ločitev, ko eden od zakoncev ni kristjan in ne živi v miru z verujočimi (7,12–16). V 7,17–40 Pavel pokaže, v kolikšni meri je njegovo razmišljanje [[Apokalipsa|apokaliptično]]: rad bi, da bi vsi ljudje (obrezani Judje, neobrezani Nejudje, sužnji, svobodni, poročeni, ovdoveli) ostali v tistem stanu, v katerem so bili poklicani v Kristusu, ker je odmerjeni čas kratek. V 8. poglavju Pavel odgovarja glede hrane, ki je bila darovana bogovom in jo je potem lahko vsak kupil. Ker ni bogov razen edinega Boga, Očeta in vira, iz katerega so vse stvari, je povsem nesmiselno, da so hrano darovali bogovom. Torej so kristjani svobodni: »Če ne jemo nismo nič slabši, in če jemo, nismo nič boljši« (8,8). Pastoralno pa je Pavel v skrbeh za slabotne spreobrnjence, katerih spoznanje je še nepopolno in ki bi utegnili misliti, da sedenje in uživanje hrane v svetišču lažnega boga že zajema tudi čaščenje tega boga in bi s to hrano zagrešili malikovanje. Spodbija jih, da je treba biti previden, da se ne pohujša katerega od slabotnih vernikov. V 9. poglavju Pavel strastno stopi v bran svojim pravicam, ki jih ima kot apostol. Drugi lahko trdijo, da ni apostola, toda sam je videl vstalega Jezusa, in delo, ki ga je opravil po spreobrnjenju, je dokaz njegovega apostolstva. Jasno je, da je bil ponosen na to, kar je dosegel s svojimi žrtvami; po drugi strani pa je delal na Božjo pobudo: »Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!«. V 9,24–27 sklene temo o tem, kako si je prizadeval v svoji službi, s privlačno prispodobo iz atletskih tekmovanj, ki so bila Korinčanom nekaj domačega, saj so jim istmijske – [[olimpijske igre]] gotovo veliko pomenile. Podvrgel se je trdemu in strogemu urjenju, da ne bi bil sam izključen potem, ko je oznanjal evangelij drugim. V 10. in 11. poglavju obravnava več problemov v Korintu. Predvsem tiste, ki zadevajo [[bogoslužje]] v skupnosti. V 10,13 ob primeru [[2. Mojzesova knjiga|izhoda iz Egipta]], ko so šli Izraelci skozi morje in prejeli od Boga dano hrano, pa kljub temu mnogi niso bili Bogu po volji, zato Pavel svari pred spolno nemoralo, pred malodušjem zaradi preizkušenj in pred čaščenjem lažnih bogov. V 10,2 in 10,14–22 piše o [[Krst|krstu]] in o [[Evharistija|evharističnem]] kelihu blagoslova, ki je udeležba pri Kristusovi krvi in lomljenju kruha, udeležba pri Kristusovem telesu (10,16). Pavel nam tu priskrbi nekaj pomembnih vpogledov v nadaljnjo [[Zakrament|zakramentalno]] [[Teologija|teologijo]], ker pojasni, da s krstom in evharistijo Bog rešuje in krepi kristjane, vendar pa tudi pokaže, da tako vzvišena pomoč teh, ki prejemajo zakramente, ne napravi imune pred [[Greh|grehom]]. Poglavji 12 in 14 se ukvarjata z duhovnim darovi ali [[Karizma|karizmami]], ki so jih korintski kristjani v obilju prejeli. 13. poglavje označujemo tudi kot hvalnico ([[himna]]) ljubezni. Pavlovo pojmovanje ljubezni sloni na samopodaritvi Kristusa, ki nas je ljubil, ne zato ker smo bili dobri, ampak zato, ker smo bili še grešni. Brez ljubezni, ki je potrpežljiva, dobrotljiva in vesela, so vsi darovi, vednosti in talenti brez koristi. Obenem je ljubezen večna. V 15. poglavju so nekateri korintski kristjani govorili, da ni vstajenja mrtvih (15,12). Ni jasno, kaj so ti ljudje mislili, da se je zgodilo z Jezusom po njegovi smrti. V zaključnem poglavju Pavel daje navodila, kako naj pripravijo nabirko za Jeruzalem. Čeprav so sklepni pozdravi topli (vključno s tistimi od Akvila in Priskile), saj Pavel vzame pisalo, da bi dodal besedo s svojo lastno roko, nastopi kot sodnik in prekolne vsakega v Korintu, ki ne ljubi Gospoda (16,22). Vendar so njegove zadnje besede pozitivne: ne le, da vsem zagotavlja ljubezen, ampak izreče tudi molitev, ki jo očitno poznajo celo Korinčani in to v Jezusovem materinem jeziku ([[Aramejščina|aramejsko]] ''maranatha'': »Naš Gospod, pridi!«).{{sfn|Brown|2008|p=513–522}} == Teološki poudarki == === Telo === Pavel v opisu te notranje razdeljenosti skupnosti uporablja [[Filon Aleksandrijski|Filonovo]] izrazoslovje, ko uvaja razliko med zemeljskim in nebeškim človekom. Temeljna točka nerazumevanja med zemeljskim in nebeškim človekom je bilo [[telo]]. Nebeški človek je zaničeval telo že zaradi njegove narave, ki jo je doživljal kot slabo, zemeljski človek pa ga je oboževal. Če je telo razumljeno kot nekaj negativnega, je kot truplo in je jasno, da ni mogoče sprejeti vstajenja (prim. 1 Kor 15,12). Smrt je v tem primeru le osvoboditev od teže telesa in pridobiti si novo telo po smrti ne bi imelo nobenega smisla. Tistim, ki so se imeli v tem smislu za »nebeške, duhovne«, je bilo nemogoče sprejeti vstalega Kristusa (1 Kor 12,3), zato Pavel Korinčane neprestano spominja na resnično pomembnost Kristusove osebe (1 Kor 2,16; 3,23; 8,6; 10,16; 15,3–5). V korintski skupnosti je bilo razširjeno zaničevanje telesa, ki se je povezovalo s Filonovim rekom: Samo modrec je svoboden. Biti svoboden pa je takim modrijanom pomenilo: imeti moč, da lahko storiš vse in živiš v telesu tako kot želiš, saj to nima nobene pomembne vloge za duhovnost. Na to miselnost se navezuje tudi znan slogan Korinčanov: Vse mi je dovoljeno (1 Kor 6,12; 10,23), ki je Pavlovo izhodišče za razlago krščanskega pogleda na telo. Svobodnjaški duh Korinta je torej posledica napačnega odnosa do telesa, saj so telesnost tako odrivali, da se niti grešiti ni dalo v telesu. Ker je bilo za »duhovne« ljudi telo tako nepomembno v moralnem smislu, so se lahko brez predsodkov predajali spolni razbrzdanosti (1 Kor 5,1–8) in požrešnosti (1 Kor 8,10), prepričani, da »telesu« ni mogoče grešiti (1 Kor 6,18). Tisti, ki so se imeli na tak način za »duhovne«, so pripisovali velik pomen glosolaliji in kakršnikoli obdarjenosti s posebnimi duhovnimi darovi (1 Kor 12–14). Tudi to ima izvor v razdvojenem razumevanju človeške osebnosti. Za Filona je človek, ki je imel Duha in je prerokoval, izražal to z ekstazo, s stanjem, kjer se intelekt umika duhu, ki ga presega. To je tako imenovan paroksizem (izbruh, najvišja stopnja čustev), ki jo Pavel omenja v 1 Kor 14,14.23. Misterijski, nerazumljivi razgovori so za Pavla neprepričljivi in so bili razlog delitve krščanske skupnosti v Korintu, saj so povzdigovali nekatere nadpovprečne kristjane. Zato Pavel višje od vsega tega postavi dejavno ljubezen. Iz vsega tega je očitno, da so izkrivljene poteze krščanstva v Korintu izhajale iz pretiranega poudarjanja Filonove misli. Ker je bilo v Korintu zelo malo judovskih kristjanov, je najbrž vpliv Filona v to skupnost zanesel Apolo, ki je prihajal iz Aleksandrije in ga je tam lahko dobro spoznal. Iz [[Apostolska dela|Apostolskih del]] (18,24–28) je znano, da sta ga Akvila in Priskila v Efezu dokončno pridobila za Kristusa in mu dala priporočilno pismo, ko se je odpravljal v Korint. Bil je dober govornik, dobro poznal [[Sveto pismo]] in je bil korintski skupnosti v veliko pomoč, posebno v sporih z Judi. Temeljna intuicija Pavlovega ravnanja izhaja iz zelo preprostega načela, opisanega v 1 Kor 4,20: Božje kraljestvo ne obstaja v besedah, ampak v moči. Cerkev ni skupek pojmov, ki dajo obliko miselnosti, ampak je območje božje moči, ki preobraža osebnost. Avtentični oznanjevalci se ne poslužujejo retorične spretnosti, da bi bili čim bolj prepričljivi, ampak izražajo prisotnost duha, ki je dar milosti. Vera se ne rodi iz logičnega razlaganja, ampak iz uvida v Božje delovanje, tukaj in zdaj. Pavel sam postane topos Božjega delovanja in moči milosti, zato lahko poziva: Posnemajte mene! (1 Kor 4,17; 11,1). V 1 Kor 5–6 bo razvil temo o telesu kot primarnem toposu, v katerem postane posnemanje Kristusa konkretno. Preko telesa postaja milost Gospoda vidna tudi nevernemu svetu.{{sfn|Palmisano et al.|2022|p=96–99}} == Sklici == {{sklici}} == Seznam virov == {{Refbegin}} * {{Navedi knjigo|title=Uvod v Novo zavezo|last=Brown|first=Raymond E.|publisher=Društvo Mohorjeva družba|year=2008|isbn=978-961-218-785-9|location=Celje|cobiss=242898688|others=Prevedli Marko Urbanija, Igor Brbre in Bogomir Trošt}} * {{Navedi knjigo|title=Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov|last=Palmisano|first=Carmela|publisher=Teološka fakulteta|year=2022|location=Ljubljana|last2=Skralovnik|first2=Samo|last3=Maksimiljan|first3=Matjaž|last4=Mirjana|first4=Filipič|last5=Peklaj|first5=Marijan}} {{Refend}} == Zunanje povezave == * [https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kor+1&id0=1&pos=0&set=6&l=sl Prvo pismo Korinčanom] – Biblija.net {{sveto pismo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nova zaveza]] [[Kategorija:Sveto pismo]] lavxvqqv6c52n8169ktgtttrpad3238 5737583 5736628 2022-08-20T11:09:34Z A09 188929 odstranil [[Kategorija:Sveto pismo]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Prvo pismo Korinčanom''' je eno od pisem [[Sveti Pavel|apostola Pavla]] in je del [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Avtorstvo je pripisano apostolu Pavlu in Sostenu (prim. 1 Kor 1,1–2). Predvideva se, da je Sosten pisal po apostolovem navodilu. Poleg notranjih razprtij obravnava različna vprašanja, ki so se pojavila v [[Korint|korintski]] skupnosti zaradi sobivanja z [[Antična Grčija|grško]] kulturo, kot so npr. vprašanje [[Devištvo|devištva]] in [[Zakonska zveza|zakona]] (prim. 7,1), vprašanje [[Idolatrija|malikom]] darovanega mesa (prim. 8,1) ter vprašanje duhovnih darov.<ref>{{Navedi splet|title=Uvod v Prvo pismo Korinčanom|url=https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kor+0&id0=1&pos=0&set=6&l=sl|website=BIBLIJA.net|accessdate=2022-08-19|first=|last=|publisher=Svetopisemska družba Slovenije}}</ref> Obenem vsebuje eno najpomembnejših Pavlovih besedil o [[Ljubezen|ljubezni]] (13. poglavje), v katerem apostol pojasnjuje, da noben [[Bog|Božji]] dar, naj bo to dar jezikov, [[vera]], ki premika gore, ali poznavanje skrivnosti, nima pomena, če ga ne spremlja ljubezen.<ref>{{Navedi splet|title=Letters of Paul to the Corinthians {{!}} Summary, Historical Context, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/The-Letter-of-Paul-to-the-Corinthians|website=www.britannica.com|accessdate=2022-08-19|language=en}}</ref> == Okoliščine nastanka == Pavel je po kronologiji (Apd 18) prišel v Korint pozimi leta 50/51. Na tem svojem drugem misijonskem potovanju je tam že našel manjšo krščansko skupnost. V mestu je ostal do poletja 52, kar je 18 mesecev (Apd 18,11). Razlog, zakaj se je iz [[Atene|Aten]] prestavil v Korint, ni znan. Korint je bil eno najpomembnejših in najbogatejših pristaniških in trgovskih mest v antični Grčiji z ugodno lego na stičišču, ki loči [[Peloponez]] od preostalega dela celinske Grčije. Veljalo je za drugo največje mesto v Grčiji, štelo pa je čez 100 000 prebivalcev, ki so bili zelo pomešani. Poleg [[Grki|Grkov]] in [[Rimljani|Rimljanov]] je tu živelo mnogo vzhodnjakov. Med njimi tudi precej [[Judje|Judov]], s katerimi je Pavel najprej navezal stik.{{sfn|Palmisano et al.|2022|p=96–99}} == Krščanska skupnost v Korintu == Krščanska skupnost v Korintu je bila sicer majhna, a zelo živahna in goreča. Največ kristjanov je bilo iz vrst Judov. Ti so bili bolj kozmopolitski in multikulturni kot tisti iz [[Palestina (regija)|Palestine]]. Večina jih je prišlo iz Rima po letu 41 po Kristusu, ko je cesar [[Klavdij I.|Klavdij]] zaradi stalnih nemirov rimsko [[Sinagoga|sinagogo]] zaprl in izgnal Jude. Ta ukrep opisuje tudi [[Svetonij]] (''Vita Claudii'' 25,4). Pavel tako v Korintu naleti na dva rimska kristjana – [[Akvila in Priskila|Ákvila in Prískilo]]. Verjetno gre za osvobojenca, ki sta prevzela ime po svojem rimskem gospodarju. Ker sta opravljala isto [[obrt]] (delala sta šotore iz kozjih kož in iz blaga), se je Pavel naselil v njuni hiši (Apd 18,1–12), da bi se tako lahko sam še naprej samostojno vzdrževal (1 Kor 4,12; 9,1–15). Čeprav Pavel priznava pravico duhovnikov do tega, da jih verniki preživljajo (1 Kor 9,6–14), se je vedno držal tega, da je delal s svojimi rokami (1 Kor 4,12), da ne bi bil nikomur v breme. Med kristjani je bilo tudi nekaj [[Poganstvo|poganov]] (prim. 1 Kor 10, 24–25), a večina jih je bila iz revnega sloja (prim. 1 Kor 1,28), nekaj je bilo tudi [[Suženjstvo|sužnjev]] (prim. 1 Kor 7, 21). Krščanska skupnost, ki je štela okoli 150–200 vernikov, je bila izpostavljena z ene strani močnemu nasprotovanju Judov, z druge strani pa zelo hudim vplivom okolja: razbrzdani [[Spolnost|spolni]] [[Morala|morali]] (prim. 1 Kor 6,12–20), zdraham, prerekanju in notranjim bojem (prim 1 Kor 1,11–12; 6, 1–11), zapeljevanju poganskih modrosti in čaru [[Mistika|mističnih]] verstev, ki so se s svojimi razvratnimi slavji skušale ugnezditi v krščanske shode (prim. 14, 16–38). V Pavlovem času je služboval v Korintu prokonzul Galion (51/52), starejši brat filozofa [[Lucij Anej Seneka|Seneka]] in stric rimskega pesnika [[Mark Anej Lukan|Lukana]]. Kmalu po prihodu v [[Efez]] (Apd 19; 1 Kor 16,8) dospejo do Pavla novice o aktivnosti judaistov v [[Galicija|Galaciji]] in vznemirljive novice o stanju v Korintu. Najprej ga je o tem obvestil Apolo, potem pa še domača trgovka Hloe (prim. 1,11). Pavlovo posredovanje so končno spodbudili tudi Korinčani sami, ki so mu pisali o svojih zadevah. Apostol hoče preprečiti zlorabe, vzpostaviti mir in soglasje v skupnostih ter odgovoriti na številne težave, ki jih je kristjanom iz Korinta postavljalo vsakdanje življenje. Glavni problem skupnosti je bila njihova notranja razdeljenost, ki se ji Pavel posveča v prvem delu pisma, v 1 Kor 1–4. V 1 Kor 2,6.12.15 predstavlja korintske kristjane kot modre, duhovne, kot tiste, ki imajo [[Sveti Duh|Duha]]. Nekateri od njih, ki so se sami imeli za obdarjene z darovi, bogate, močne (4,8.10), so zviška gledali na šibke in nedorasle (3,1; 4,10) in s tem razdeljevali skupnost.{{sfn|Palmisano et al.|2022|p=97}} == Vsebina == === Razdelitev po obliki === * Uvodni obrazec: 1,1–3 * Zahvala: 1,4–9 * Jedro: 1,10 – 16,18 * Sklepni obrazec: 16,19–24{{sfn|Brown|2008|p=510}} === Razdelitev po vsebini === * 1,1–9: Naslov – pozdrav in zahvala; Korinčane spomni na njihove duhovne darove * 1,10–4,21: 1.del; Razprtije * 5,1–11,34: 2.del; Problemi glede obnašanja (incest, pravde, spolno vedenje, poroka, hrana, evharistija, bogoslužje) * 12,1–14,40: 3.del; Problem karizem in odgovor ljubezni * 15,1–58: 4.del; Vstajenje Kristusa in kristjana * 16,1–18: Nabirka – Pavlovi načrti za potovanje, priporočila ljudi * 16,19–14: Pozdrav – pozdrav s Pavlovo roko{{sfn|Brown|2008|p=510}} === Povzetek === V uvodnem obrazcu (tj. 1,1–3), se Pavlu pridružuje sopošiljatelj Sosten. Predvideva se, da gre za istega moža, ki je sedaj kristjan, poprej pa je bil načelnik shodnice v Korintu in so ga pretepli pred sodiščem, kot lahko beremo v Apostolskih delih (Apd 18, 17). V prvih devetih vrsticah, kjer Pavel vključi zahvalo, kar devetkrat omeni [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Poudarek je tudi na tem, kako bo Pavel pograjal razprtije med Korinčani in opozoril, da so vsi krščeni v imenu Jezusa Kristusa in nikogar drugega. Skoraj štiri poglavja (1,10–4,21) se nanašajo na problem razprtij ali strank, ki so bile v Korintu, o katerih so Pavla obvestili Hlojini domači (Kor 1,11). Šlo je predvsem za to, da so se ljudje navezali na različne misijonarje, kar pa je bilo proti volji misijonarjev (1 Kor 3,6). Zato v nadaljevanju beremo, da so se opredeljevali: »jaz sem Pavlov« ali »jaz sem Apolov« ali »jaz sem Kefov« ali pa »jaz sem Kristusov«. Pavel ne zagovarja stranke ki »pripada« njemu, niti ne poudarja svoje nadrejene vloge, saj meni, da so vsi oznanjevalci samo služabniki (1 Kor 3,5). Zato sprašuje: »Mar je Kristus razdeljen? Mar je bil Pavel [[Križanje (smrtna kazen)|križan]] za vas? Mar ste bili krščeni v Pavlovo ime?« Za tem se Pavel loti različnih problemov v zvezi s krščanskim obnašanjem med Korinčani (5,1–11,34). Korintski kristjani so se ravnali daleč od odgovornega spolnega vedenja v zakonu in zunaj njega. V 5. in 6. poglavju zato jasno in odločno Korinčane seznani z navodili in temami o spolnosti in poroki, kar botruje temu, da ti dve poglavji zavzemata več kot polovico njegovih navodil. Odgovorno spolno vedenje v zakonu in zunaj njega je glavna tema v življenju; in to, kar je verovanje v Kristusa pomenilo za takšno vedenje, je neizbežno postalo problem, še posebej, ker Judje in Nejudje, ki so sprejeli vero, niso imeli vedno istih predpostavk. Pavel najprej obravnava (5,1–5) primer moža in njegove mačehe: verjetno je oče tega moža umrl in zdaj se ta mož želi poročiti z očetovo ovdovelo drugo ženo, ki je morda njegovih let. Pavlovo ogorčenje nad takim vedenjem izdaja njegove judovske korenine, saj je bila poroka pri taki stopnji sorodstva, po Mojzesovi Postavi prepovedana (3 Mz 18,8; 20,11). Dobro je za človeka, da se ženske ne dotika (1 Kor 7,1). Čeprav je vzdržnost od spolnosti sama na sebi hvalevredna, pa je Pavel v zakonu ne spodbuja, ker bi lahko porajala skušnjave in povzročala krivico. K poroki spodbuja tiste, ki se ne morejo obvladati, čeprav pravi: »želel bi, da bi bili vsi ljudje kakor jaz« – tu verjetno misli brez žene (morda je bil vdovec ali pa nikoli poročen). Tem, ki so že poročeni, Pavel samo ponovi Jezusov nauk – proti razporoki in ponovni poroki. Potem pa doda svoj lasten predpis, ki dovoljuje ločitev, ko eden od zakoncev ni kristjan in ne živi v miru z verujočimi (7,12–16). V 7,17–40 Pavel pokaže, v kolikšni meri je njegovo razmišljanje [[Apokalipsa|apokaliptično]]: rad bi, da bi vsi ljudje (obrezani Judje, neobrezani Nejudje, sužnji, svobodni, poročeni, ovdoveli) ostali v tistem stanu, v katerem so bili poklicani v Kristusu, ker je odmerjeni čas kratek. V 8. poglavju Pavel odgovarja glede hrane, ki je bila darovana bogovom in jo je potem lahko vsak kupil. Ker ni bogov razen edinega Boga, Očeta in vira, iz katerega so vse stvari, je povsem nesmiselno, da so hrano darovali bogovom. Torej so kristjani svobodni: »Če ne jemo nismo nič slabši, in če jemo, nismo nič boljši« (8,8). Pastoralno pa je Pavel v skrbeh za slabotne spreobrnjence, katerih spoznanje je še nepopolno in ki bi utegnili misliti, da sedenje in uživanje hrane v svetišču lažnega boga že zajema tudi čaščenje tega boga in bi s to hrano zagrešili malikovanje. Spodbija jih, da je treba biti previden, da se ne pohujša katerega od slabotnih vernikov. V 9. poglavju Pavel strastno stopi v bran svojim pravicam, ki jih ima kot apostol. Drugi lahko trdijo, da ni apostola, toda sam je videl vstalega Jezusa, in delo, ki ga je opravil po spreobrnjenju, je dokaz njegovega apostolstva. Jasno je, da je bil ponosen na to, kar je dosegel s svojimi žrtvami; po drugi strani pa je delal na Božjo pobudo: »Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!«. V 9,24–27 sklene temo o tem, kako si je prizadeval v svoji službi, s privlačno prispodobo iz atletskih tekmovanj, ki so bila Korinčanom nekaj domačega, saj so jim istmijske – [[olimpijske igre]] gotovo veliko pomenile. Podvrgel se je trdemu in strogemu urjenju, da ne bi bil sam izključen potem, ko je oznanjal evangelij drugim. V 10. in 11. poglavju obravnava več problemov v Korintu. Predvsem tiste, ki zadevajo [[bogoslužje]] v skupnosti. V 10,13 ob primeru [[2. Mojzesova knjiga|izhoda iz Egipta]], ko so šli Izraelci skozi morje in prejeli od Boga dano hrano, pa kljub temu mnogi niso bili Bogu po volji, zato Pavel svari pred spolno nemoralo, pred malodušjem zaradi preizkušenj in pred čaščenjem lažnih bogov. V 10,2 in 10,14–22 piše o [[Krst|krstu]] in o [[Evharistija|evharističnem]] kelihu blagoslova, ki je udeležba pri Kristusovi krvi in lomljenju kruha, udeležba pri Kristusovem telesu (10,16). Pavel nam tu priskrbi nekaj pomembnih vpogledov v nadaljnjo [[Zakrament|zakramentalno]] [[Teologija|teologijo]], ker pojasni, da s krstom in evharistijo Bog rešuje in krepi kristjane, vendar pa tudi pokaže, da tako vzvišena pomoč teh, ki prejemajo zakramente, ne napravi imune pred [[Greh|grehom]]. Poglavji 12 in 14 se ukvarjata z duhovnim darovi ali [[Karizma|karizmami]], ki so jih korintski kristjani v obilju prejeli. 13. poglavje označujemo tudi kot hvalnico ([[himna]]) ljubezni. Pavlovo pojmovanje ljubezni sloni na samopodaritvi Kristusa, ki nas je ljubil, ne zato ker smo bili dobri, ampak zato, ker smo bili še grešni. Brez ljubezni, ki je potrpežljiva, dobrotljiva in vesela, so vsi darovi, vednosti in talenti brez koristi. Obenem je ljubezen večna. V 15. poglavju so nekateri korintski kristjani govorili, da ni vstajenja mrtvih (15,12). Ni jasno, kaj so ti ljudje mislili, da se je zgodilo z Jezusom po njegovi smrti. V zaključnem poglavju Pavel daje navodila, kako naj pripravijo nabirko za Jeruzalem. Čeprav so sklepni pozdravi topli (vključno s tistimi od Akvila in Priskile), saj Pavel vzame pisalo, da bi dodal besedo s svojo lastno roko, nastopi kot sodnik in prekolne vsakega v Korintu, ki ne ljubi Gospoda (16,22). Vendar so njegove zadnje besede pozitivne: ne le, da vsem zagotavlja ljubezen, ampak izreče tudi molitev, ki jo očitno poznajo celo Korinčani in to v Jezusovem materinem jeziku ([[Aramejščina|aramejsko]] ''maranatha'': »Naš Gospod, pridi!«).{{sfn|Brown|2008|p=513–522}} == Teološki poudarki == === Telo === Pavel v opisu te notranje razdeljenosti skupnosti uporablja [[Filon Aleksandrijski|Filonovo]] izrazoslovje, ko uvaja razliko med zemeljskim in nebeškim človekom. Temeljna točka nerazumevanja med zemeljskim in nebeškim človekom je bilo [[telo]]. Nebeški človek je zaničeval telo že zaradi njegove narave, ki jo je doživljal kot slabo, zemeljski človek pa ga je oboževal. Če je telo razumljeno kot nekaj negativnega, je kot truplo in je jasno, da ni mogoče sprejeti vstajenja (prim. 1 Kor 15,12). Smrt je v tem primeru le osvoboditev od teže telesa in pridobiti si novo telo po smrti ne bi imelo nobenega smisla. Tistim, ki so se imeli v tem smislu za »nebeške, duhovne«, je bilo nemogoče sprejeti vstalega Kristusa (1 Kor 12,3), zato Pavel Korinčane neprestano spominja na resnično pomembnost Kristusove osebe (1 Kor 2,16; 3,23; 8,6; 10,16; 15,3–5). V korintski skupnosti je bilo razširjeno zaničevanje telesa, ki se je povezovalo s Filonovim rekom: Samo modrec je svoboden. Biti svoboden pa je takim modrijanom pomenilo: imeti moč, da lahko storiš vse in živiš v telesu tako kot želiš, saj to nima nobene pomembne vloge za duhovnost. Na to miselnost se navezuje tudi znan slogan Korinčanov: Vse mi je dovoljeno (1 Kor 6,12; 10,23), ki je Pavlovo izhodišče za razlago krščanskega pogleda na telo. Svobodnjaški duh Korinta je torej posledica napačnega odnosa do telesa, saj so telesnost tako odrivali, da se niti grešiti ni dalo v telesu. Ker je bilo za »duhovne« ljudi telo tako nepomembno v moralnem smislu, so se lahko brez predsodkov predajali spolni razbrzdanosti (1 Kor 5,1–8) in požrešnosti (1 Kor 8,10), prepričani, da »telesu« ni mogoče grešiti (1 Kor 6,18). Tisti, ki so se imeli na tak način za »duhovne«, so pripisovali velik pomen glosolaliji in kakršnikoli obdarjenosti s posebnimi duhovnimi darovi (1 Kor 12–14). Tudi to ima izvor v razdvojenem razumevanju človeške osebnosti. Za Filona je človek, ki je imel Duha in je prerokoval, izražal to z ekstazo, s stanjem, kjer se intelekt umika duhu, ki ga presega. To je tako imenovan paroksizem (izbruh, najvišja stopnja čustev), ki jo Pavel omenja v 1 Kor 14,14.23. Misterijski, nerazumljivi razgovori so za Pavla neprepričljivi in so bili razlog delitve krščanske skupnosti v Korintu, saj so povzdigovali nekatere nadpovprečne kristjane. Zato Pavel višje od vsega tega postavi dejavno ljubezen. Iz vsega tega je očitno, da so izkrivljene poteze krščanstva v Korintu izhajale iz pretiranega poudarjanja Filonove misli. Ker je bilo v Korintu zelo malo judovskih kristjanov, je najbrž vpliv Filona v to skupnost zanesel Apolo, ki je prihajal iz Aleksandrije in ga je tam lahko dobro spoznal. Iz [[Apostolska dela|Apostolskih del]] (18,24–28) je znano, da sta ga Akvila in Priskila v Efezu dokončno pridobila za Kristusa in mu dala priporočilno pismo, ko se je odpravljal v Korint. Bil je dober govornik, dobro poznal [[Sveto pismo]] in je bil korintski skupnosti v veliko pomoč, posebno v sporih z Judi. Temeljna intuicija Pavlovega ravnanja izhaja iz zelo preprostega načela, opisanega v 1 Kor 4,20: Božje kraljestvo ne obstaja v besedah, ampak v moči. Cerkev ni skupek pojmov, ki dajo obliko miselnosti, ampak je območje božje moči, ki preobraža osebnost. Avtentični oznanjevalci se ne poslužujejo retorične spretnosti, da bi bili čim bolj prepričljivi, ampak izražajo prisotnost duha, ki je dar milosti. Vera se ne rodi iz logičnega razlaganja, ampak iz uvida v Božje delovanje, tukaj in zdaj. Pavel sam postane topos Božjega delovanja in moči milosti, zato lahko poziva: Posnemajte mene! (1 Kor 4,17; 11,1). V 1 Kor 5–6 bo razvil temo o telesu kot primarnem toposu, v katerem postane posnemanje Kristusa konkretno. Preko telesa postaja milost Gospoda vidna tudi nevernemu svetu.{{sfn|Palmisano et al.|2022|p=96–99}} == Sklici == {{sklici}} == Seznam virov == {{Refbegin}} * {{Navedi knjigo|title=Uvod v Novo zavezo|last=Brown|first=Raymond E.|publisher=Društvo Mohorjeva družba|year=2008|isbn=978-961-218-785-9|location=Celje|cobiss=242898688|others=Prevedli Marko Urbanija, Igor Brbre in Bogomir Trošt}} * {{Navedi knjigo|title=Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov|last=Palmisano|first=Carmela|publisher=Teološka fakulteta|year=2022|location=Ljubljana|last2=Skralovnik|first2=Samo|last3=Maksimiljan|first3=Matjaž|last4=Mirjana|first4=Filipič|last5=Peklaj|first5=Marijan}} {{Refend}} == Zunanje povezave == * [https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kor+1&id0=1&pos=0&set=6&l=sl Prvo pismo Korinčanom] – Biblija.net {{sveto pismo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nova zaveza]] 16yszc4lbgn7o1dq98eooy5p2ygi4x8 0 522498 5736630 2022-08-19T16:16:24Z Yerpo 8417 Yerpo je premaknil stran [[Armenski potres 1988]] na [[Armenski potres (1988)]]: standardizacija wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Armenski potres (1988)]] hwkkqa3qw1tpoz0sttuuqk64c6dgrx1 0 522499 5736631 2022-08-19T16:44:10Z Nebotigatreba7 197086 Nova stran wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Yvan Keller|birth_date={{Birth date|1960|12|13}}|birth_place=[[Wittenheim]], [[Haut-Rhin]], [[Francija]]|death_date={{Death date and age|2006|09|22|1960|12|13}}|death_place=[[Mulhouse]], [[Francija]]|occupation=[[Serijski morilec]]}}'''Yvan Keller''' pod vzdevkom '''The Pillow Killer''', je bil [[Francozi|francoski]] [[serijski morilec]] *[[13. december]] [[1960]], † [[22. september]] [[2006]]. == Zgodnje življenje == Yvan Keller se je rodil 13. decembra 1960 v [[Wittenheim|Wittenheimu]], [[Haut-Rhin]]. Njegova starša sta bila izdelovalca košar in sta imela 8 otrok. Njegov oče Joseph pa je bil tudi zaposlen v rudnikih kalijeve soli v [[Alzacija|Alzaciji]]. Keller je odraščal v precej nestabilni družini. Njegova mama je umrla pri 49 letih in oče ga je silil v trdo delo, da so lahko preživeli. <ref>{{Navedi časopis|date=20 October 2012|title=Yvan Keller, le "tueur à l'oreiller"|url=https://clairecorgnou.wordpress.com/2012/10/20/yvan-keller-le-tueur-a-loreiller/|journal=Blog de Claire Corgnou|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Yvana so pri 17 letih aretirali in obsodili na 10 let zapora zaradi ropa. == Življenje == Avgusta leta 1989 je bil Keller izpuščen iz zapora. Preselil se je v Mulhouse v stanovanje starega dvorca v mirnem predelu ter stran od mestnega središča. Postal je krajinski vrtnar in ustanovil majhno podjetje imenovano Alsa-Jardin. Stranke so bile z njegovim delom zelo zadovoljne. Živel je skromno skupaj z žensko po imenu Marina, vendar sta se kasneje ločila in našel je novo dekle po imenu Séverine. Marina je kasneje povedala, da jo je Yvan sili v prostitucijo, ker je nenehno potreboval denar zaradi svoje ljubezni do luksuza, igralnic, konjskih dirk, odličnih restavracij in znanih hotelov. Eden od njegovih prijateljev pa je rekel, da ko je bil v razmerju s svojo drugo ženo Séverine je bila ona že v razmerju z drugim moškim in ko je to Yvan izvedel je odšel k moškemu domov in mu v usta vtaknil pištolo ter mu zagrozil, naj Séverine pusti pri miru. <ref name="libé1">{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, "criminel du siècle" bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Kellerjevi sosedje so rekli, da je bil zelo ustrežljiv, prijazen in ljubeč do živali, do svoje družine pa je bil neusmiljen in nasilen. <ref name="libé12">{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, "criminel du siècle" bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> == Žrtve == Januarja leta 1994 so v Burnhaupt-le-Hautu prebivalko ulice Basse Street Marie Winterholer našli mrtvo v svoji postelji, ležečo na hrbtu. Zdravnik je ugotovil, da je šlo za naravno smrt in izdal dovoljenje za pokop. Dne 12. marca 1994 se je moški po imenu Germain na ulici Basse 11 odločil obiskati svojo 86-letno mamo Ernestine Mang. Tik za vrati je presenečen našel staro napravo za delanje masla, ki je bila leta shranjena v hišni kleti. Nato je našel svojo mamo mrtvo v postelji, ležečo na hrbtu. Presenetilo pa ga je, da je posteljnina brezhibna nataknjena na posteljo, saj se je Ernestina zaradi težav s kolki težko premikala. Zaradi tega je bil Germain prepričan, da ni ona premaknila naprave za maslo. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.grunge.com/724290/how-many-victims-did-the-pillow-killer-yvan-keller-really-have/|title=How Many Victims Did The 'Pillow Killer' Yvan Keller Really Have?}}</ref> Dne 27. aprila 1994 so na ulici Basse 22 našli mrtvo v svoji postelji na hrbtu obrnjeno tudi 77-letno Augusto Wassmer. Opazili niso nobenega vloma, vendar je njena hči Marie-Françoise Roecklin ugotovila, da je bila postelja predobro narejena. Obdukcija se je končala s smrtjo zaradi [[Srčni zastoj|zastoja srca]], verjetno »zaradi velikega strahu«. Kasneje je hči opazila, da sta Augustina bančna kartica in ključ od hiše izginila in da je bila kartica uporabljena v Mulhouseu za tri dvige. Po aretaciji je Keller priznal umor 150 ljudi. <ref name="libé13">{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, "criminel du siècle" bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Yvan Keller je bil vpleten v 23 umorov starih gospe, vendar je osumljen, da jih je ubil 40. <ref name="libé13" /><ref>{{Navedi časopis|date=27 May 2013|title=Tueur en série : l'affaire Yvan Keller est définitivement close|url=http://www.leparisien.fr/faits-divers/tueur-en-serie-l-affaire-yvan-keller-est-definitivement-close-27-05-2013-2840493.php|journal=[[Le Parisien]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Kot krajinski vrtnar je Keller zlahka našel hiše svojih žrtev. Ubijal je stare ljudi, da bi lahko ukradel njihove dragocenosti, kot so denar, slike in dragulji, ki jih je kasneje preprodal. Vsakič je ponovil isti scenarij: svoje žrtve je zadušil v njihovi postelji, nato pa posteljo predelal do popolnosti, da je izgledala kot naravna smrt. == Aretacija == Med letoma 1993 in 2003 je bil Yvan Keller trikrat obtožen, vendar je šele tretja preiskava privedla do njegove aretacije. Keller je hitro priznal in število žrtev povzpel na 150 ter priznal, da je bil aktiven v [[Alzacija|Alzaciji]], [[Švica|Švici]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. Obtožen je bil le petih smrti, treh v Haut-Rhinu leta 1994 in dveh v [[Bas-Rhin|Bas-Rhinu]]. Če bi ga potrdili vseh 150 umorv, bi bil to najhujši francoski serijski morilec 20. stoletja. <ref>{{Navedi časopis|date=27 May 2013|title=La fin de l'affaire du tueur en série alsacien Yvan Keller ?|url=https://www.lalsace.fr/actualite/2013/05/27/vers-la-fin-de-l-affaire-du-tueur-en-serie-alsacien-yvan-keller|journal=[[L'Alsace]]|access-date=26 November 2018}}</ref> == Smrt == Dne 22. septembra 2006 je Yvan Keller storil samomor na višjem sodišču v Mulhouseu. Ubil se je z vezalkami, ki jih je prepletel v vrv. Njegove zadnje besede pa so bile »Samo hotel sem biti ljubljen«. == Sklici == [[Kategorija:Rojeni leta 1960]] [[Kategorija:Serijski morilci]] 1e2r21llbrecxofjhh4fyw4td5nx81b 5736665 5736631 2022-08-19T19:10:05Z Pinky sl 2932 pp infopolje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Yvan Keller |birth_date=<!-- wd --> |birth_place=<!-- wd --> |death_date=<!-- wd --> |death_place=<!-- wd --> |occupation=<!-- wd --> }} '''Yvan Keller''' pod vzdevkom '''The Pillow Killer''', je bil [[Francozi|francoski]] [[serijski morilec]] *[[13. december]] [[1960]], † [[22. september]] [[2006]]. == Zgodnje življenje == Yvan Keller se je rodil 13. decembra 1960 v [[Wittenheim|Wittenheimu]], [[Haut-Rhin]]. Njegova starša sta bila izdelovalca košar in sta imela 8 otrok. Njegov oče Joseph pa je bil tudi zaposlen v rudnikih kalijeve soli v [[Alzacija|Alzaciji]]. Keller je odraščal v precej nestabilni družini. Njegova mama je umrla pri 49 letih in oče ga je silil v trdo delo, da so lahko preživeli. <ref>{{Navedi časopis|date=20 October 2012|title=Yvan Keller, le "tueur à l'oreiller"|url=https://clairecorgnou.wordpress.com/2012/10/20/yvan-keller-le-tueur-a-loreiller/|journal=Blog de Claire Corgnou|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Yvana so pri 17 letih aretirali in obsodili na 10 let zapora zaradi ropa. == Življenje == Avgusta leta 1989 je bil Keller izpuščen iz zapora. Preselil se je v Mulhouse v stanovanje starega dvorca v mirnem predelu ter stran od mestnega središča. Postal je krajinski vrtnar in ustanovil majhno podjetje imenovano Alsa-Jardin. Stranke so bile z njegovim delom zelo zadovoljne. Živel je skromno skupaj z žensko po imenu Marina, vendar sta se kasneje ločila in našel je novo dekle po imenu Séverine. Marina je kasneje povedala, da jo je Yvan sili v prostitucijo, ker je nenehno potreboval denar zaradi svoje ljubezni do luksuza, igralnic, konjskih dirk, odličnih restavracij in znanih hotelov. Eden od njegovih prijateljev pa je rekel, da ko je bil v razmerju s svojo drugo ženo Séverine je bila ona že v razmerju z drugim moškim in ko je to Yvan izvedel je odšel k moškemu domov in mu v usta vtaknil pištolo ter mu zagrozil, naj Séverine pusti pri miru. <ref name="libé1">{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, "criminel du siècle" bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Kellerjevi sosedje so rekli, da je bil zelo ustrežljiv, prijazen in ljubeč do živali, do svoje družine pa je bil neusmiljen in nasilen. <ref name="libé12">{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, "criminel du siècle" bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> == Žrtve == Januarja leta 1994 so v Burnhaupt-le-Hautu prebivalko ulice Basse Street Marie Winterholer našli mrtvo v svoji postelji, ležečo na hrbtu. Zdravnik je ugotovil, da je šlo za naravno smrt in izdal dovoljenje za pokop. Dne 12. marca 1994 se je moški po imenu Germain na ulici Basse 11 odločil obiskati svojo 86-letno mamo Ernestine Mang. Tik za vrati je presenečen našel staro napravo za delanje masla, ki je bila leta shranjena v hišni kleti. Nato je našel svojo mamo mrtvo v postelji, ležečo na hrbtu. Presenetilo pa ga je, da je posteljnina brezhibna nataknjena na posteljo, saj se je Ernestina zaradi težav s kolki težko premikala. Zaradi tega je bil Germain prepričan, da ni ona premaknila naprave za maslo. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.grunge.com/724290/how-many-victims-did-the-pillow-killer-yvan-keller-really-have/|title=How Many Victims Did The 'Pillow Killer' Yvan Keller Really Have?}}</ref> Dne 27. aprila 1994 so na ulici Basse 22 našli mrtvo v svoji postelji na hrbtu obrnjeno tudi 77-letno Augusto Wassmer. Opazili niso nobenega vloma, vendar je njena hči Marie-Françoise Roecklin ugotovila, da je bila postelja predobro narejena. Obdukcija se je končala s smrtjo zaradi [[Srčni zastoj|zastoja srca]], verjetno »zaradi velikega strahu«. Kasneje je hči opazila, da sta Augustina bančna kartica in ključ od hiše izginila in da je bila kartica uporabljena v Mulhouseu za tri dvige. Po aretaciji je Keller priznal umor 150 ljudi. <ref name="libé13">{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, "criminel du siècle" bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Yvan Keller je bil vpleten v 23 umorov starih gospe, vendar je osumljen, da jih je ubil 40. <ref name="libé13" /><ref>{{Navedi časopis|date=27 May 2013|title=Tueur en série : l'affaire Yvan Keller est définitivement close|url=http://www.leparisien.fr/faits-divers/tueur-en-serie-l-affaire-yvan-keller-est-definitivement-close-27-05-2013-2840493.php|journal=[[Le Parisien]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Kot krajinski vrtnar je Keller zlahka našel hiše svojih žrtev. Ubijal je stare ljudi, da bi lahko ukradel njihove dragocenosti, kot so denar, slike in dragulji, ki jih je kasneje preprodal. Vsakič je ponovil isti scenarij: svoje žrtve je zadušil v njihovi postelji, nato pa posteljo predelal do popolnosti, da je izgledala kot naravna smrt. == Aretacija == Med letoma 1993 in 2003 je bil Yvan Keller trikrat obtožen, vendar je šele tretja preiskava privedla do njegove aretacije. Keller je hitro priznal in število žrtev povzpel na 150 ter priznal, da je bil aktiven v [[Alzacija|Alzaciji]], [[Švica|Švici]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. Obtožen je bil le petih smrti, treh v Haut-Rhinu leta 1994 in dveh v [[Bas-Rhin|Bas-Rhinu]]. Če bi ga potrdili vseh 150 umorv, bi bil to najhujši francoski serijski morilec 20. stoletja. <ref>{{Navedi časopis|date=27 May 2013|title=La fin de l'affaire du tueur en série alsacien Yvan Keller ?|url=https://www.lalsace.fr/actualite/2013/05/27/vers-la-fin-de-l-affaire-du-tueur-en-serie-alsacien-yvan-keller|journal=[[L'Alsace]]|access-date=26 November 2018}}</ref> == Smrt == Dne 22. septembra 2006 je Yvan Keller storil samomor na višjem sodišču v Mulhouseu. Ubil se je z vezalkami, ki jih je prepletel v vrv. Njegove zadnje besede pa so bile »Samo hotel sem biti ljubljen«. == Sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Serijski morilci]] a6s3rlkw4eryzh18rxw2y4c94ytmjls 5736666 5736665 2022-08-19T19:10:56Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Francoski kriminalci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Yvan Keller |birth_date=<!-- wd --> |birth_place=<!-- wd --> |death_date=<!-- wd --> |death_place=<!-- wd --> |occupation=<!-- wd --> }} '''Yvan Keller''' pod vzdevkom '''The Pillow Killer''', je bil [[Francozi|francoski]] [[serijski morilec]] *[[13. december]] [[1960]], † [[22. september]] [[2006]]. == Zgodnje življenje == Yvan Keller se je rodil 13. decembra 1960 v [[Wittenheim|Wittenheimu]], [[Haut-Rhin]]. Njegova starša sta bila izdelovalca košar in sta imela 8 otrok. Njegov oče Joseph pa je bil tudi zaposlen v rudnikih kalijeve soli v [[Alzacija|Alzaciji]]. Keller je odraščal v precej nestabilni družini. Njegova mama je umrla pri 49 letih in oče ga je silil v trdo delo, da so lahko preživeli. <ref>{{Navedi časopis|date=20 October 2012|title=Yvan Keller, le "tueur à l'oreiller"|url=https://clairecorgnou.wordpress.com/2012/10/20/yvan-keller-le-tueur-a-loreiller/|journal=Blog de Claire Corgnou|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Yvana so pri 17 letih aretirali in obsodili na 10 let zapora zaradi ropa. == Življenje == Avgusta leta 1989 je bil Keller izpuščen iz zapora. Preselil se je v Mulhouse v stanovanje starega dvorca v mirnem predelu ter stran od mestnega središča. Postal je krajinski vrtnar in ustanovil majhno podjetje imenovano Alsa-Jardin. Stranke so bile z njegovim delom zelo zadovoljne. Živel je skromno skupaj z žensko po imenu Marina, vendar sta se kasneje ločila in našel je novo dekle po imenu Séverine. Marina je kasneje povedala, da jo je Yvan sili v prostitucijo, ker je nenehno potreboval denar zaradi svoje ljubezni do luksuza, igralnic, konjskih dirk, odličnih restavracij in znanih hotelov. Eden od njegovih prijateljev pa je rekel, da ko je bil v razmerju s svojo drugo ženo Séverine je bila ona že v razmerju z drugim moškim in ko je to Yvan izvedel je odšel k moškemu domov in mu v usta vtaknil pištolo ter mu zagrozil, naj Séverine pusti pri miru. <ref name="libé1">{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, "criminel du siècle" bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Kellerjevi sosedje so rekli, da je bil zelo ustrežljiv, prijazen in ljubeč do živali, do svoje družine pa je bil neusmiljen in nasilen. <ref name="libé12">{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, "criminel du siècle" bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> == Žrtve == Januarja leta 1994 so v Burnhaupt-le-Hautu prebivalko ulice Basse Street Marie Winterholer našli mrtvo v svoji postelji, ležečo na hrbtu. Zdravnik je ugotovil, da je šlo za naravno smrt in izdal dovoljenje za pokop. Dne 12. marca 1994 se je moški po imenu Germain na ulici Basse 11 odločil obiskati svojo 86-letno mamo Ernestine Mang. Tik za vrati je presenečen našel staro napravo za delanje masla, ki je bila leta shranjena v hišni kleti. Nato je našel svojo mamo mrtvo v postelji, ležečo na hrbtu. Presenetilo pa ga je, da je posteljnina brezhibna nataknjena na posteljo, saj se je Ernestina zaradi težav s kolki težko premikala. Zaradi tega je bil Germain prepričan, da ni ona premaknila naprave za maslo. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.grunge.com/724290/how-many-victims-did-the-pillow-killer-yvan-keller-really-have/|title=How Many Victims Did The 'Pillow Killer' Yvan Keller Really Have?}}</ref> Dne 27. aprila 1994 so na ulici Basse 22 našli mrtvo v svoji postelji na hrbtu obrnjeno tudi 77-letno Augusto Wassmer. Opazili niso nobenega vloma, vendar je njena hči Marie-Françoise Roecklin ugotovila, da je bila postelja predobro narejena. Obdukcija se je končala s smrtjo zaradi [[Srčni zastoj|zastoja srca]], verjetno »zaradi velikega strahu«. Kasneje je hči opazila, da sta Augustina bančna kartica in ključ od hiše izginila in da je bila kartica uporabljena v Mulhouseu za tri dvige. Po aretaciji je Keller priznal umor 150 ljudi. <ref name="libé13">{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, "criminel du siècle" bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Yvan Keller je bil vpleten v 23 umorov starih gospe, vendar je osumljen, da jih je ubil 40. <ref name="libé13" /><ref>{{Navedi časopis|date=27 May 2013|title=Tueur en série : l'affaire Yvan Keller est définitivement close|url=http://www.leparisien.fr/faits-divers/tueur-en-serie-l-affaire-yvan-keller-est-definitivement-close-27-05-2013-2840493.php|journal=[[Le Parisien]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Kot krajinski vrtnar je Keller zlahka našel hiše svojih žrtev. Ubijal je stare ljudi, da bi lahko ukradel njihove dragocenosti, kot so denar, slike in dragulji, ki jih je kasneje preprodal. Vsakič je ponovil isti scenarij: svoje žrtve je zadušil v njihovi postelji, nato pa posteljo predelal do popolnosti, da je izgledala kot naravna smrt. == Aretacija == Med letoma 1993 in 2003 je bil Yvan Keller trikrat obtožen, vendar je šele tretja preiskava privedla do njegove aretacije. Keller je hitro priznal in število žrtev povzpel na 150 ter priznal, da je bil aktiven v [[Alzacija|Alzaciji]], [[Švica|Švici]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. Obtožen je bil le petih smrti, treh v Haut-Rhinu leta 1994 in dveh v [[Bas-Rhin|Bas-Rhinu]]. Če bi ga potrdili vseh 150 umorv, bi bil to najhujši francoski serijski morilec 20. stoletja. <ref>{{Navedi časopis|date=27 May 2013|title=La fin de l'affaire du tueur en série alsacien Yvan Keller ?|url=https://www.lalsace.fr/actualite/2013/05/27/vers-la-fin-de-l-affaire-du-tueur-en-serie-alsacien-yvan-keller|journal=[[L'Alsace]]|access-date=26 November 2018}}</ref> == Smrt == Dne 22. septembra 2006 je Yvan Keller storil samomor na višjem sodišču v Mulhouseu. Ubil se je z vezalkami, ki jih je prepletel v vrv. Njegove zadnje besede pa so bile »Samo hotel sem biti ljubljen«. == Sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Serijski morilci]] [[Kategorija:Francoski kriminalci]] d93vj9cdmvtma6dwmpf0q795w01r4jp 5736729 5736666 2022-08-19T22:21:41Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Yvan Keller |birth_date=<!-- wd --> |birth_place=<!-- wd --> |death_date=<!-- wd --> |death_place=<!-- wd --> |occupation=<!-- wd --> }} '''Yvan Keller''', pod vzdevkom '''The Pillow Killer''', [[Francozi|francoski]] [[serijski morilec]], *[[13. december]] [[1960]], † [[22. september]] [[2006]]. == Zgodnje življenje == Yvan Keller se je rodil 13. decembra 1960 v [[Wittenheim|Wittenheimu]], [[Haut-Rhin]]. Njegova starša sta bila izdelovalca košar in sta imela 8 otrok. Njegov oče Joseph je bil tudi zaposlen v rudnikih kalijeve soli v [[Alzacija|Alzaciji]]. Keller je odraščal v precej nestabilni družini. Njegova mama je umrla pri 49 letih in oče ga je silil v trdo delo, da so lahko preživeli.<ref>{{Navedi časopis|date=20 October 2012|title=Yvan Keller, le "tueur à l'oreiller"|url=https://clairecorgnou.wordpress.com/2012/10/20/yvan-keller-le-tueur-a-loreiller/|journal=Blog de Claire Corgnou|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Yvana so pri 17 letih aretirali in obsodili na 10 let zapora zaradi ropa. == Življenje == Avgusta leta 1989 je bil Keller izpuščen iz zapora. Preselil se je v Mulhouse v stanovanje starega dvorca v mirnem predelu ter stran od mestnega središča. Postal je krajinski vrtnar in ustanovil je majhno podjetje, imenovano Alsa-Jardin. Stranke so bile z njegovim delom zelo zadovoljne. Živel je skromno skupaj z žensko po imenu Marina, vendar sta se kasneje ločila in našel je novo dekle po imenu Séverine. Marina je kasneje povedala, da jo je Yvan silil v prostitucijo, ker je nenehno potreboval denar zaradi svoje ljubezni do razkošjs, igralnic, konjskih dirk, odličnih restavracij in znanih hotelov. Eden od njegovih prijateljev pa je o njem povedal, da ko je bil v razmerju s svojo drugo ženo Séverine, je bila ona že v razmerju z drugim moškim in ko je to Yvan izvedel, je odšel k moškemu domov in mu v usta vtaknil pištolo ter mu zagrozil, naj Séverine pusti pri miru.<ref name="libé1">{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, "criminel du siècle" bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Kellerjevi sosedje so rekli, da je bil zelo ustrežljiv, prijazen in ljubeč do živali, do svoje družine pa je bil neusmiljen in nasilen.<ref name="libé12">{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, "criminel du siècle" bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> == Žrtve == Januarja leta 1994 so v Burnhaupt-le-Hautu prebivalko ulice Basse Street Marie Winterholer našli mrtvo v svoji postelji, ležečo na hrbtu. Zdravnik je ugotovil, da je šlo za naravno smrt in izdal dovoljenje za pokop. Dne 12. marca 1994 se je moški po imenu Germain na ulici Basse 11 odločil obiskati svojo 86-letno mater Ernestine Mang. Tik za vrati je presenečen našel staro napravo za delanje masla, ki je bila leta shranjena v hišni kleti. Nato je našel svojo mamo mrtvo v postelji, ležečo na hrbtu. Presenetilo ga je, da je bila posteljnina brezhibno postlana, saj se je Ernestina zaradi težav s kolki težko premikala. Zaradi tega je bil Germain prepričan, da ni ona premaknila naprave za maslo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.grunge.com/724290/how-many-victims-did-the-pillow-killer-yvan-keller-really-have/|title=How Many Victims Did The 'Pillow Killer' Yvan Keller Really Have?}}</ref> Dne 27. aprila 1994 so na ulici Basse 22 našli mrtvo v svoji postelji na hrbtu obrnjeno tudi 77-letno Augusto Wassmer. Opazili niso nobenega vloma, vendar je njena hči Marie-Françoise Roecklin ugotovila, da je bila postelja predobro narejena. Obdukcija se je končala s smrtjo zaradi [[Srčni zastoj|zastoja srca]], verjetno »zaradi velikega strahu«. Kasneje je hči opazila, da sta Augustina bančna kartica in ključ od hiše izginila in da je bila kartica uporabljena v Mulhouseu za tri dvige. Po aretaciji je Keller priznal umor 150 ljudi.<ref name="libé13">{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, "criminel du siècle" bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Yvan Keller je bil vpleten v 23 umorov starih gospa, vendar je bil osumljen, da jih je ubil 40.<ref name="libé13" /><ref>{{Navedi časopis|date=27 May 2013|title=Tueur en série : l'affaire Yvan Keller est définitivement close|url=http://www.leparisien.fr/faits-divers/tueur-en-serie-l-affaire-yvan-keller-est-definitivement-close-27-05-2013-2840493.php|journal=[[Le Parisien]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Kot krajinski vrtnar je Keller zlahka našel hiše svojih žrtev. Ubijal je stare ljudi, da bi lahko ukradel njihove dragocenosti, kot so denar, slike in dragulji, ki jih je kasneje preprodal. Vsakič je ponovil isti scenarij: svoje žrtve je zadušil v njihovi postelji, nato pa posteljo predelal do popolnosti, da je izgledala kot naravna smrt. == Aretacija == Med letoma 1993 in 2003 je bil Yvan Keller trikrat obtožen, vendar je šele tretja preiskava privedla do njegove aretacije. Keller je hitro priznal in število žrtev povzpel na 150 ter priznal, da je bil aktiven v [[Alzacija|Alzaciji]], [[Švica|Švici]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. Obtožen je bil le petih smrti, treh v Haut-Rhinu leta 1994 in dveh v [[Bas-Rhin|Bas-Rhinu]]. Če bi ga potrdili vseh 150 umorv, bi bil to najhujši francoski serijski morilec 20. stoletja. <ref>{{Navedi časopis|date=27 May 2013|title=La fin de l'affaire du tueur en série alsacien Yvan Keller ?|url=https://www.lalsace.fr/actualite/2013/05/27/vers-la-fin-de-l-affaire-du-tueur-en-serie-alsacien-yvan-keller|journal=[[L'Alsace]]|access-date=26 November 2018}}</ref> == Smrt == Dne 22. septembra 2006 je Yvan Keller storil samomor na višjem sodišču v Mulhouseu. Ubil se je z vezalkami, ki jih je prepletel v vrv. Njegove zadnje besede so bile »Samo hotel sem biti ljubljen«. == Sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Serijski morilci]] [[Kategorija:Francoski kriminalci]] muu790ia3wfolynxtvui21pvashuzpb 5736730 5736729 2022-08-19T22:22:19Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Yvan Keller |birth_date=<!-- wd --> |birth_place=<!-- wd --> |death_date=<!-- wd --> |death_place=<!-- wd --> |occupation=<!-- wd --> }} '''Yvan Keller''', pod vzdevkom '''The Pillow Killer''', [[Francozi|francoski]] [[serijski morilec]], *[[13. december]] [[1960]], † [[22. september]] [[2006]]. == Zgodnje življenje == Yvan Keller se je rodil 13. decembra 1960 v [[Wittenheim|Wittenheimu]] v francoskem departmaju [[Haut-Rhin]]. Njegova starša sta bila izdelovalca košar in sta imela 8 otrok. Njegov oče Joseph je bil tudi zaposlen v rudnikih kalijeve soli v [[Alzacija|Alzaciji]]. Keller je odraščal v precej nestabilni družini. Njegova mama je umrla pri 49 letih in oče ga je silil v trdo delo, da so lahko preživeli.<ref>{{Navedi časopis|date=20 October 2012|title=Yvan Keller, le "tueur à l'oreiller"|url=https://clairecorgnou.wordpress.com/2012/10/20/yvan-keller-le-tueur-a-loreiller/|journal=Blog de Claire Corgnou|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Yvana so pri 17 letih aretirali in obsodili na 10 let zapora zaradi ropa. == Življenje == Avgusta leta 1989 je bil Keller izpuščen iz zapora. Preselil se je v Mulhouse v stanovanje starega dvorca v mirnem predelu ter stran od mestnega središča. Postal je krajinski vrtnar in ustanovil je majhno podjetje, imenovano Alsa-Jardin. Stranke so bile z njegovim delom zelo zadovoljne. Živel je skromno skupaj z žensko po imenu Marina, vendar sta se kasneje ločila in našel je novo dekle po imenu Séverine. Marina je kasneje povedala, da jo je Yvan silil v prostitucijo, ker je nenehno potreboval denar zaradi svoje ljubezni do razkošjs, igralnic, konjskih dirk, odličnih restavracij in znanih hotelov. Eden od njegovih prijateljev pa je o njem povedal, da ko je bil v razmerju s svojo drugo ženo Séverine, je bila ona že v razmerju z drugim moškim in ko je to Yvan izvedel, je odšel k moškemu domov in mu v usta vtaknil pištolo ter mu zagrozil, naj Séverine pusti pri miru.<ref name="libé1">{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, "criminel du siècle" bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Kellerjevi sosedje so rekli, da je bil zelo ustrežljiv, prijazen in ljubeč do živali, do svoje družine pa je bil neusmiljen in nasilen.<ref name="libé12">{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, "criminel du siècle" bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> == Žrtve == Januarja leta 1994 so v Burnhaupt-le-Hautu prebivalko ulice Basse Street Marie Winterholer našli mrtvo v svoji postelji, ležečo na hrbtu. Zdravnik je ugotovil, da je šlo za naravno smrt in izdal dovoljenje za pokop. Dne 12. marca 1994 se je moški po imenu Germain na ulici Basse 11 odločil obiskati svojo 86-letno mater Ernestine Mang. Tik za vrati je presenečen našel staro napravo za delanje masla, ki je bila leta shranjena v hišni kleti. Nato je našel svojo mamo mrtvo v postelji, ležečo na hrbtu. Presenetilo ga je, da je bila posteljnina brezhibno postlana, saj se je Ernestina zaradi težav s kolki težko premikala. Zaradi tega je bil Germain prepričan, da ni ona premaknila naprave za maslo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.grunge.com/724290/how-many-victims-did-the-pillow-killer-yvan-keller-really-have/|title=How Many Victims Did The 'Pillow Killer' Yvan Keller Really Have?}}</ref> Dne 27. aprila 1994 so na ulici Basse 22 našli mrtvo v svoji postelji na hrbtu obrnjeno tudi 77-letno Augusto Wassmer. Opazili niso nobenega vloma, vendar je njena hči Marie-Françoise Roecklin ugotovila, da je bila postelja predobro narejena. Obdukcija se je končala s smrtjo zaradi [[Srčni zastoj|zastoja srca]], verjetno »zaradi velikega strahu«. Kasneje je hči opazila, da sta Augustina bančna kartica in ključ od hiše izginila in da je bila kartica uporabljena v Mulhouseu za tri dvige. Po aretaciji je Keller priznal umor 150 ljudi.<ref name="libé13">{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, "criminel du siècle" bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Yvan Keller je bil vpleten v 23 umorov starih gospa, vendar je bil osumljen, da jih je ubil 40.<ref name="libé13" /><ref>{{Navedi časopis|date=27 May 2013|title=Tueur en série : l'affaire Yvan Keller est définitivement close|url=http://www.leparisien.fr/faits-divers/tueur-en-serie-l-affaire-yvan-keller-est-definitivement-close-27-05-2013-2840493.php|journal=[[Le Parisien]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Kot krajinski vrtnar je Keller zlahka našel hiše svojih žrtev. Ubijal je stare ljudi, da bi lahko ukradel njihove dragocenosti, kot so denar, slike in dragulji, ki jih je kasneje preprodal. Vsakič je ponovil isti scenarij: svoje žrtve je zadušil v njihovi postelji, nato pa posteljo predelal do popolnosti, da je izgledala kot naravna smrt. == Aretacija == Med letoma 1993 in 2003 je bil Yvan Keller trikrat obtožen, vendar je šele tretja preiskava privedla do njegove aretacije. Keller je hitro priznal in število žrtev povzpel na 150 ter priznal, da je bil aktiven v [[Alzacija|Alzaciji]], [[Švica|Švici]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. Obtožen je bil le petih smrti, treh v Haut-Rhinu leta 1994 in dveh v [[Bas-Rhin|Bas-Rhinu]]. Če bi ga potrdili vseh 150 umorv, bi bil to najhujši francoski serijski morilec 20. stoletja. <ref>{{Navedi časopis|date=27 May 2013|title=La fin de l'affaire du tueur en série alsacien Yvan Keller ?|url=https://www.lalsace.fr/actualite/2013/05/27/vers-la-fin-de-l-affaire-du-tueur-en-serie-alsacien-yvan-keller|journal=[[L'Alsace]]|access-date=26 November 2018}}</ref> == Smrt == Dne 22. septembra 2006 je Yvan Keller storil samomor na višjem sodišču v Mulhouseu. Ubil se je z vezalkami, ki jih je prepletel v vrv. Njegove zadnje besede so bile »Samo hotel sem biti ljubljen«. == Sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Serijski morilci]] [[Kategorija:Francoski kriminalci]] r0azvzt7jycji069l7sth1cg8lybudq 5736731 5736730 2022-08-19T22:24:38Z Marko3 1829 /* Zgodnje življenje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Yvan Keller |birth_date=<!-- wd --> |birth_place=<!-- wd --> |death_date=<!-- wd --> |death_place=<!-- wd --> |occupation=<!-- wd --> }} '''Yvan Keller''', pod vzdevkom '''The Pillow Killer''', [[Francozi|francoski]] [[serijski morilec]], *[[13. december]] [[1960]], † [[22. september]] [[2006]]. == Zgodnje življenje == Yvan Keller se je rodil 13. decembra 1960 v [[Wittenheim|Wittenheimu]] v francoskem departmaju [[Haut-Rhin]]. Njegova starša sta bila izdelovalca košar in sta imela 8 otrok. Njegov oče Joseph je bil tudi zaposlen v rudnikih kalijeve soli v [[Alzacija|Alzaciji]]. Keller je odraščal v precej nestabilni družini. Njegova mama je umrla pri 49 letih in oče ga je silil v trdo delo, da so lahko preživeli.<ref>{{Navedi časopis|date=20 October 2012|title=Yvan Keller, le "tueur à l'oreiller"|url=https://clairecorgnou.wordpress.com/2012/10/20/yvan-keller-le-tueur-a-loreiller/|journal=Blog de Claire Corgnou|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Yvana so pri 17 letih aretirali in obsodili na 10 let zapora zaradi kraje. == Življenje == Avgusta leta 1989 je bil Keller izpuščen iz zapora. Preselil se je v Mulhouse v stanovanje starega dvorca v mirnem predelu ter stran od mestnega središča. Postal je krajinski vrtnar in ustanovil je majhno podjetje, imenovano Alsa-Jardin. Stranke so bile z njegovim delom zelo zadovoljne. Živel je skromno skupaj z žensko po imenu Marina, vendar sta se kasneje ločila in našel je novo dekle po imenu Séverine. Marina je kasneje povedala, da jo je Yvan silil v prostitucijo, ker je nenehno potreboval denar zaradi svoje ljubezni do razkošjs, igralnic, konjskih dirk, odličnih restavracij in znanih hotelov. Eden od njegovih prijateljev pa je o njem povedal, da ko je bil v razmerju s svojo drugo ženo Séverine, je bila ona že v razmerju z drugim moškim in ko je to Yvan izvedel, je odšel k moškemu domov in mu v usta vtaknil pištolo ter mu zagrozil, naj Séverine pusti pri miru.<ref name="libé1">{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, "criminel du siècle" bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Kellerjevi sosedje so rekli, da je bil zelo ustrežljiv, prijazen in ljubeč do živali, do svoje družine pa je bil neusmiljen in nasilen.<ref name="libé12">{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, "criminel du siècle" bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> == Žrtve == Januarja leta 1994 so v Burnhaupt-le-Hautu prebivalko ulice Basse Street Marie Winterholer našli mrtvo v svoji postelji, ležečo na hrbtu. Zdravnik je ugotovil, da je šlo za naravno smrt in izdal dovoljenje za pokop. Dne 12. marca 1994 se je moški po imenu Germain na ulici Basse 11 odločil obiskati svojo 86-letno mater Ernestine Mang. Tik za vrati je presenečen našel staro napravo za delanje masla, ki je bila leta shranjena v hišni kleti. Nato je našel svojo mamo mrtvo v postelji, ležečo na hrbtu. Presenetilo ga je, da je bila posteljnina brezhibno postlana, saj se je Ernestina zaradi težav s kolki težko premikala. Zaradi tega je bil Germain prepričan, da ni ona premaknila naprave za maslo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.grunge.com/724290/how-many-victims-did-the-pillow-killer-yvan-keller-really-have/|title=How Many Victims Did The 'Pillow Killer' Yvan Keller Really Have?}}</ref> Dne 27. aprila 1994 so na ulici Basse 22 našli mrtvo v svoji postelji na hrbtu obrnjeno tudi 77-letno Augusto Wassmer. Opazili niso nobenega vloma, vendar je njena hči Marie-Françoise Roecklin ugotovila, da je bila postelja predobro narejena. Obdukcija se je končala s smrtjo zaradi [[Srčni zastoj|zastoja srca]], verjetno »zaradi velikega strahu«. Kasneje je hči opazila, da sta Augustina bančna kartica in ključ od hiše izginila in da je bila kartica uporabljena v Mulhouseu za tri dvige. Po aretaciji je Keller priznal umor 150 ljudi.<ref name="libé13">{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, "criminel du siècle" bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Yvan Keller je bil vpleten v 23 umorov starih gospa, vendar je bil osumljen, da jih je ubil 40.<ref name="libé13" /><ref>{{Navedi časopis|date=27 May 2013|title=Tueur en série : l'affaire Yvan Keller est définitivement close|url=http://www.leparisien.fr/faits-divers/tueur-en-serie-l-affaire-yvan-keller-est-definitivement-close-27-05-2013-2840493.php|journal=[[Le Parisien]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}</ref> Kot krajinski vrtnar je Keller zlahka našel hiše svojih žrtev. Ubijal je stare ljudi, da bi lahko ukradel njihove dragocenosti, kot so denar, slike in dragulji, ki jih je kasneje preprodal. Vsakič je ponovil isti scenarij: svoje žrtve je zadušil v njihovi postelji, nato pa posteljo predelal do popolnosti, da je izgledala kot naravna smrt. == Aretacija == Med letoma 1993 in 2003 je bil Yvan Keller trikrat obtožen, vendar je šele tretja preiskava privedla do njegove aretacije. Keller je hitro priznal in število žrtev povzpel na 150 ter priznal, da je bil aktiven v [[Alzacija|Alzaciji]], [[Švica|Švici]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. Obtožen je bil le petih smrti, treh v Haut-Rhinu leta 1994 in dveh v [[Bas-Rhin|Bas-Rhinu]]. Če bi ga potrdili vseh 150 umorv, bi bil to najhujši francoski serijski morilec 20. stoletja. <ref>{{Navedi časopis|date=27 May 2013|title=La fin de l'affaire du tueur en série alsacien Yvan Keller ?|url=https://www.lalsace.fr/actualite/2013/05/27/vers-la-fin-de-l-affaire-du-tueur-en-serie-alsacien-yvan-keller|journal=[[L'Alsace]]|access-date=26 November 2018}}</ref> == Smrt == Dne 22. septembra 2006 je Yvan Keller storil samomor na višjem sodišču v Mulhouseu. Ubil se je z vezalkami, ki jih je prepletel v vrv. Njegove zadnje besede so bile »Samo hotel sem biti ljubljen«. == Sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Serijski morilci]] [[Kategorija:Francoski kriminalci]] 1pyoq0ng43y6ig2zwoiaxf3nzjjuwkd 0 522500 5736635 2022-08-19T17:27:14Z Yerpo 8417 škrbina (po uvodu članka [[:en:Boeing]]) wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = The Boeing Company | former_name = {{unbulleted list|Pacific Aero Products Co. (1916–1917)|Boeing Airplane Company (1917–1961)<ref name="names" /><ref name=Britannica_Boe />}} | logo = Boeing full logo.svg | image = 2004-09-14 1680x3000 chicago boeing building.jpg | image_caption = [[Boeing International Headquarters|Boeing Building]] v Chicagu | type = [[delniška družba]] | traded_as = {{unbulleted list |{{NYSE|BA}} |[[Dow Jones Industrial Average|DJIA Component]] |[[S&P 100|S&P 100 Component]] |[[S&P 500|S&P 500 Component]] }} | industry = {{unbulleted list |[[letalska industrija|letalstvo]] |[[orožarska industrija|orožje]] }} | fate = | predecessor = | successor = | founder = [[William E. Boeing]] | area_served = svet<ref name=2012annualreport/>{{rp|page=1}} | key_people = {{Unbulleted list | [[Dave Calhoun]] (predsednik in CEO) | [[Larry Kellner]] (preds. upr. odbora) }} | products = {{unbulleted list |komercialni zrakoplovi |vojaški zrakoplovi |sateliti |vesoljska plovila in nosilne rakete }} | production = {{unbulleted list |{{nowrap|380 komercialnih zrakoplovov (2019)}} |{{nowrap|229 vojaških zrakoplovov (2019)}} |{{nowrap|2 satelita (2019)}} }} | services = {{unbulleted list |najem |podpora<ref name=2012annualreport/> }} | revenue = {{nowrap|{{increase}} 62,29{{nbsp}}milijarde USD}}<ref name=FY21>{{cite web |url=https://investors.boeing.com/investors/investor-news/press-release-details/2022/Boeing-Reports-Fourth-Quarter-Results/default.aspx |title=2021 result |publisher=Boeing}}</ref> | revenue_year = 2021 | operating_income = {{nowrap|{{increase}} {{color|red|−2,90}} milijarde USD}}<ref name=FY21/> | income_year = 2021 | net_income = {{nowrap|{{increase}} {{color|red|−4,29}} milijarde USD}}<ref name=FY21/> | net_income_year = 2021 | assets = {{nowrap|{{decrease}} 138,5{{nbsp}} milijarde USD}}<ref name=FY21/> | assets_year = 2021 | equity = {{nowrap|{{increase}} {{color|red|−14,84}}{{nbsp}} milijarde USD}}<ref name=FY21/> | equity_year = 2021 | owner = | num_employees = 141.582 (1. januarja 2022)<ref name=Boeing_Employment/> | parent = | divisions = {{unbulleted list |[[Boeing Commercial Airplanes]] |[[Boeing Defense, Space & Security|Boeing Defense, Space &&nbsp;Security]] |Boeing Global Services |[[Boeing Capital]] }} | subsid = {{unbulleted list |[[Aurora Flight Sciences]] |Aviall Services |[[Boeing Aircraft Holding Company]] |[[Boeing UK]] |[[Boeing UK#Boeing Defence UK|Boeing Defence UK]] |[[Boeing Australia]] |[[Boeing Canada]] |Boeing India |Boeing Japan |Boeing Capital Corporation |Boeing Commercial Space&nbsp;Company |[[Jeppesen]] |Continental data graphics |[[Spectrolab]] |Boeing Intelligence &&nbsp;Analytics |ForeFlight }} | caption = | foundation = {{Start date and age|1916|07|15}} (kot Pacific Aero Products Co.) <br />[[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], ZDA | location = [[Boeing International Headquarters]] | location_city = [[Chicago]], Illinois | location_country = Zružene države Amerike | homepage = {{URL|https://www.boeing.com/}} | footnotes = <ref name=10k/> }} '''The Boeing Company''', krajše samo '''Boeing''', je ameriška [[multinacionalka]] s sedežem v [[Chicago|Chicagu]], ki se ukvarja z dizajnom, proizvodnjo in trženjem [[zrakoplov]]ov, [[raketa|raket]], [[Umetni satelit|satelitov]], opreme za [[telekomunikacije]] ter [[Raketno orožje|raketnega orožja]], drugotni dejavnosti pa sta tudi najem in tehnična podpora. Boeing je med največjimi izdelovaci letalske in vesoljske tehnike ter tretji največji pogodbeni dobavitelj orožja na svetu (po prihodkih leta 2020),<ref name=DefenseNews_Top_100>{{navedi splet |url=http://people.defensenews.com/top-100/ |title=Top 100 for 2021 |access-date=2016-12-20 |archive-date=2015-07-31 |archive-url=https://archive.is/20150731071502/http://people.defensenews.com/top-100/ |url-status=live }}</ref> pa tudi največje izvozno podjetje [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] po vrednosti izvozov.<ref>{{navedi novice |url=https://www.usatoday.com/money/industries/manufacturing/2009-03-25-boeing-recession_N.htm |title=Boeing says it's flying high despite recession |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120111124655/http://www.usatoday.com/money/industries/manufacturing/2009-03-25-boeing-recession_N.htm |archivedate=2012-01-11 |work=USA Today |date=2009-03-27}}</ref> Organizirano je kot [[delniška družba]] po zakonodaji zvezne države [[Delaware]],<ref>{{cite web |website= 10-K |url= https://www.sec.gov/Archives/edgar/data/12927/1292719000010/0000012927-19-000010-index.htm |title= 10-K |access-date=2019-06-01 |ref= {{harvid|10-K|2018}} |archive-date=2019-12-15 |archive-url= https://web.archive.org/web/20191215115756/https://www.sec.gov/Archives/edgar/data/12927/1292719000010/0000012927-19-000010-index.htm |url-status= live }}</ref> njegove delnice so uvrščene na [[Newyorška borza|Newyorško borzo]] in vključene v borzni indeks [[Dow Jones Industrial Average]]. Štiri glavne divizije so: [[Boeing Commercial Airplanes]] (BCA), [[Boeing Defense, Space & Security]] (BDS), Boeing Global Services in [[Boeing Capital]]. Podjetje je 15. julija 1916 v [[Seattle|Seattlu]] ([[Washington (zvezna država)|Washington]]) ustanovil [[William Boeing]].<ref name=":0">{{cite web |url=https://www.boeing.com/resources/boeingdotcom/history/pdf/Boeing_Chronology.pdf |title=Boeing history chronology |website=Boeing |archive-url=https://web.archive.org/web/20180508151641/http://www.boeing.com/resources/boeingdotcom/history/pdf/Boeing_Chronology.pdf |archive-date=May 8, 2018 |url-status=live}}</ref> Trenutna korporacija je nastala po združitvi s podjetjem [[McDonnell Douglas]] 1. avgusta 1997. Predsednik in izvršni direktor Boeinga [[Philip M. Condit]] je obdržal ti vlogi v združenem podjetju, nekdanji izvršni direktor McDonnell Douglasa, [[Harry Stonecipher]], pa je postal operativni direktor.<ref name=":0" /> Leta 2019 je podjetje zabeležilo 76,6 milijarde USD prodaje in se uvrstilo na 54. mesto lestvice Fortune 500, ki jo sestavljajo pri reviji ''[[Fortune (revija)|Fortune]]''.<ref>{{cite web |url=http://fortune.com/fortune500/boeing/ |title=Boeing |website=Fortune |language=en-US |access-date=2021-07-22 |archive-date=2017-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170630173450/http://fortune.com/fortune500/boeing/ |url-status=live }}</ref> Od leta 2019 je doživljalo večje poslovne težave zaradi prizemljitve potniških letal [[Boeing 737 MAX|737 MAX]] po dveh odmevnih strmoglavljenjih ter globalnih zapletov z [[oskrbovalna veriga|dobavnimi verigami]]; stanje naj bi se izboljševalo od sredine leta 2022.<ref>{{navedi novice |url=https://www.cnbc.com/2022/07/27/boeing-ba-2q-2022-earnings.html |title=Boeing sticks to 2022 cash flow forecast, prepares for Dreamliner deliveries to resume |last=Josephs |first=Leslie |publisher=CNBC |date=2022-07-27 |accessdate=2022-08-19}}</ref> V bližnji prihodnosti naj bi preselilo sedež v [[Arlington, Virginija|Arlington]] ([[Virginija]]).<ref>{{cite news |url=https://www.washingtonpost.com/transportation/2022/05/05/boeing-headquarters-chicago-arlington/ |title=Boeing to move headquarters from Chicago to Arlington, Va. |date=2022-05-05 |first1=Taylor |last1=Telford |first2=Ian |last2=Duncan |first3=Laura |last3=Vozzella |first4=Teo |last4=Armus |newspaper=[[The Washington Post]] |oclc=1330888409 |access-date=2022-07-04 |archive-date=2022-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220506062159/https://www.washingtonpost.com/transportation/2022/05/05/boeing-headquarters-chicago-arlington/ |url-status=live }}</ref> == Sklici == {{sklici|refs= <ref name=Boeing_Employment>{{navedi splet |url=http://www.boeing.com/company/general-info/#/employment-data |title=Employment Data |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160218224524/http://www.boeing.com/company/general-info#/employment-data |archivedate=2016-02-18 |publisher=Boeing}}</ref> <ref name=10k>{{navedi splet |url=https://boeing.mediaroom.com/2019-01-30-Boeing-Reports-Record-2018-Results-and-Provides-2019-Guidance |title=Boeing FY2018 |access-date=2019-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190212011121/https://boeing.mediaroom.com/2019-01-30-Boeing-Reports-Record-2018-Results-and-Provides-2019-Guidance |archive-date=2019-02-12 |url-status=live}}</ref> <ref name=2012annualreport>{{navedi splet |url=http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=85482&p=irol-sec#8610474 |title=The Boeing Company 2012 Form 10-K Annual Report, p. 6 |access-date=2013-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160124223201/http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=85482&p=irol-sec#8610474 |archive-date=2016-01-24 |url-status=dead}}</ref>{{rp|pages=35–36}} <ref name="names">{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/directoryofcorpo00jarr |title=Directory of Corporate Name Changes |last=Jarrell |first=Howard R. |year=1993 |isbn=0-8108-2761-1 |location=Scarecrow Press |pages=43}}</ref> <ref name=Britannica_Boe>{{navedi splet |first1=Stanley I. |last1=Weiss |first2=Amir R. |last2=Amir |url=https://www.britannica.com/topic/Boeing-Company |title=Boeing Company – Description, History, & Aircraft |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20190718204814/https://www.britannica.com/topic/Boeing-Company |archive-date=2019-07-18 |url-status=live}}</ref> }} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Boeing}} * {{Official website}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-podjetje}} [[Kategorija:Boeing| ]] [[Kategorija:Letalska podjetja ZDA]] [[Kategorija:Orožarska podjetja ZDA]] [[Kategorija:Ustanove v Chicagu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1916]] ml0sx6fjj6e9681ymkcmy3fpbhz0bhs 5736683 5736635 2022-08-19T20:03:21Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ {{Boeing model numbers}} wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = The Boeing Company | former_name = {{unbulleted list|Pacific Aero Products Co. (1916–1917)|Boeing Airplane Company (1917–1961)<ref name="names" /><ref name=Britannica_Boe />}} | logo = Boeing full logo.svg | image = 2004-09-14 1680x3000 chicago boeing building.jpg | image_caption = [[Boeing International Headquarters|Boeing Building]] v Chicagu | type = [[delniška družba]] | traded_as = {{unbulleted list |{{NYSE|BA}} |[[Dow Jones Industrial Average|DJIA Component]] |[[S&P 100|S&P 100 Component]] |[[S&P 500|S&P 500 Component]] }} | industry = {{unbulleted list |[[letalska industrija|letalstvo]] |[[orožarska industrija|orožje]] }} | fate = | predecessor = | successor = | founder = [[William E. Boeing]] | area_served = svet<ref name=2012annualreport/>{{rp|page=1}} | key_people = {{Unbulleted list | [[Dave Calhoun]] (predsednik in CEO) | [[Larry Kellner]] (preds. upr. odbora) }} | products = {{unbulleted list |komercialni zrakoplovi |vojaški zrakoplovi |sateliti |vesoljska plovila in nosilne rakete }} | production = {{unbulleted list |{{nowrap|380 komercialnih zrakoplovov (2019)}} |{{nowrap|229 vojaških zrakoplovov (2019)}} |{{nowrap|2 satelita (2019)}} }} | services = {{unbulleted list |najem |podpora<ref name=2012annualreport/> }} | revenue = {{nowrap|{{increase}} 62,29{{nbsp}}milijarde USD}}<ref name=FY21>{{cite web |url=https://investors.boeing.com/investors/investor-news/press-release-details/2022/Boeing-Reports-Fourth-Quarter-Results/default.aspx |title=2021 result |publisher=Boeing}}</ref> | revenue_year = 2021 | operating_income = {{nowrap|{{increase}} {{color|red|−2,90}} milijarde USD}}<ref name=FY21/> | income_year = 2021 | net_income = {{nowrap|{{increase}} {{color|red|−4,29}} milijarde USD}}<ref name=FY21/> | net_income_year = 2021 | assets = {{nowrap|{{decrease}} 138,5{{nbsp}} milijarde USD}}<ref name=FY21/> | assets_year = 2021 | equity = {{nowrap|{{increase}} {{color|red|−14,84}}{{nbsp}} milijarde USD}}<ref name=FY21/> | equity_year = 2021 | owner = | num_employees = 141.582 (1. januarja 2022)<ref name=Boeing_Employment/> | parent = | divisions = {{unbulleted list |[[Boeing Commercial Airplanes]] |[[Boeing Defense, Space & Security|Boeing Defense, Space &&nbsp;Security]] |Boeing Global Services |[[Boeing Capital]] }} | subsid = {{unbulleted list |[[Aurora Flight Sciences]] |Aviall Services |[[Boeing Aircraft Holding Company]] |[[Boeing UK]] |[[Boeing UK#Boeing Defence UK|Boeing Defence UK]] |[[Boeing Australia]] |[[Boeing Canada]] |Boeing India |Boeing Japan |Boeing Capital Corporation |Boeing Commercial Space&nbsp;Company |[[Jeppesen]] |Continental data graphics |[[Spectrolab]] |Boeing Intelligence &&nbsp;Analytics |ForeFlight }} | caption = | foundation = {{Start date and age|1916|07|15}} (kot Pacific Aero Products Co.) <br />[[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], ZDA | location = [[Boeing International Headquarters]] | location_city = [[Chicago]], Illinois | location_country = Zružene države Amerike | homepage = {{URL|https://www.boeing.com/}} | footnotes = <ref name=10k/> }} '''The Boeing Company''', krajše samo '''Boeing''', je ameriška [[multinacionalka]] s sedežem v [[Chicago|Chicagu]], ki se ukvarja z dizajnom, proizvodnjo in trženjem [[zrakoplov]]ov, [[raketa|raket]], [[Umetni satelit|satelitov]], opreme za [[telekomunikacije]] ter [[Raketno orožje|raketnega orožja]], drugotni dejavnosti pa sta tudi najem in tehnična podpora. Boeing je med največjimi izdelovaci letalske in vesoljske tehnike ter tretji največji pogodbeni dobavitelj orožja na svetu (po prihodkih leta 2020),<ref name=DefenseNews_Top_100>{{navedi splet |url=http://people.defensenews.com/top-100/ |title=Top 100 for 2021 |access-date=2016-12-20 |archive-date=2015-07-31 |archive-url=https://archive.is/20150731071502/http://people.defensenews.com/top-100/ |url-status=live }}</ref> pa tudi največje izvozno podjetje [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] po vrednosti izvozov.<ref>{{navedi novice |url=https://www.usatoday.com/money/industries/manufacturing/2009-03-25-boeing-recession_N.htm |title=Boeing says it's flying high despite recession |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120111124655/http://www.usatoday.com/money/industries/manufacturing/2009-03-25-boeing-recession_N.htm |archivedate=2012-01-11 |work=USA Today |date=2009-03-27}}</ref> Organizirano je kot [[delniška družba]] po zakonodaji zvezne države [[Delaware]],<ref>{{cite web |website= 10-K |url= https://www.sec.gov/Archives/edgar/data/12927/1292719000010/0000012927-19-000010-index.htm |title= 10-K |access-date=2019-06-01 |ref= {{harvid|10-K|2018}} |archive-date=2019-12-15 |archive-url= https://web.archive.org/web/20191215115756/https://www.sec.gov/Archives/edgar/data/12927/1292719000010/0000012927-19-000010-index.htm |url-status= live }}</ref> njegove delnice so uvrščene na [[Newyorška borza|Newyorško borzo]] in vključene v borzni indeks [[Dow Jones Industrial Average]]. Štiri glavne divizije so: [[Boeing Commercial Airplanes]] (BCA), [[Boeing Defense, Space & Security]] (BDS), Boeing Global Services in [[Boeing Capital]]. Podjetje je 15. julija 1916 v [[Seattle|Seattlu]] ([[Washington (zvezna država)|Washington]]) ustanovil [[William Boeing]].<ref name=":0">{{cite web |url=https://www.boeing.com/resources/boeingdotcom/history/pdf/Boeing_Chronology.pdf |title=Boeing history chronology |website=Boeing |archive-url=https://web.archive.org/web/20180508151641/http://www.boeing.com/resources/boeingdotcom/history/pdf/Boeing_Chronology.pdf |archive-date=May 8, 2018 |url-status=live}}</ref> Trenutna korporacija je nastala po združitvi s podjetjem [[McDonnell Douglas]] 1. avgusta 1997. Predsednik in izvršni direktor Boeinga [[Philip M. Condit]] je obdržal ti vlogi v združenem podjetju, nekdanji izvršni direktor McDonnell Douglasa, [[Harry Stonecipher]], pa je postal operativni direktor.<ref name=":0" /> Leta 2019 je podjetje zabeležilo 76,6 milijarde USD prodaje in se uvrstilo na 54. mesto lestvice Fortune 500, ki jo sestavljajo pri reviji ''[[Fortune (revija)|Fortune]]''.<ref>{{cite web |url=http://fortune.com/fortune500/boeing/ |title=Boeing |website=Fortune |language=en-US |access-date=2021-07-22 |archive-date=2017-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170630173450/http://fortune.com/fortune500/boeing/ |url-status=live }}</ref> Od leta 2019 je doživljalo večje poslovne težave zaradi prizemljitve potniških letal [[Boeing 737 MAX|737 MAX]] po dveh odmevnih strmoglavljenjih ter globalnih zapletov z [[oskrbovalna veriga|dobavnimi verigami]]; stanje naj bi se izboljševalo od sredine leta 2022.<ref>{{navedi novice |url=https://www.cnbc.com/2022/07/27/boeing-ba-2q-2022-earnings.html |title=Boeing sticks to 2022 cash flow forecast, prepares for Dreamliner deliveries to resume |last=Josephs |first=Leslie |publisher=CNBC |date=2022-07-27 |accessdate=2022-08-19}}</ref> V bližnji prihodnosti naj bi preselilo sedež v [[Arlington, Virginija|Arlington]] ([[Virginija]]).<ref>{{cite news |url=https://www.washingtonpost.com/transportation/2022/05/05/boeing-headquarters-chicago-arlington/ |title=Boeing to move headquarters from Chicago to Arlington, Va. |date=2022-05-05 |first1=Taylor |last1=Telford |first2=Ian |last2=Duncan |first3=Laura |last3=Vozzella |first4=Teo |last4=Armus |newspaper=[[The Washington Post]] |oclc=1330888409 |access-date=2022-07-04 |archive-date=2022-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220506062159/https://www.washingtonpost.com/transportation/2022/05/05/boeing-headquarters-chicago-arlington/ |url-status=live }}</ref> == Sklici == {{sklici|refs= <ref name=Boeing_Employment>{{navedi splet |url=http://www.boeing.com/company/general-info/#/employment-data |title=Employment Data |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160218224524/http://www.boeing.com/company/general-info#/employment-data |archivedate=2016-02-18 |publisher=Boeing}}</ref> <ref name=10k>{{navedi splet |url=https://boeing.mediaroom.com/2019-01-30-Boeing-Reports-Record-2018-Results-and-Provides-2019-Guidance |title=Boeing FY2018 |access-date=2019-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190212011121/https://boeing.mediaroom.com/2019-01-30-Boeing-Reports-Record-2018-Results-and-Provides-2019-Guidance |archive-date=2019-02-12 |url-status=live}}</ref> <ref name=2012annualreport>{{navedi splet |url=http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=85482&p=irol-sec#8610474 |title=The Boeing Company 2012 Form 10-K Annual Report, p. 6 |access-date=2013-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160124223201/http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=85482&p=irol-sec#8610474 |archive-date=2016-01-24 |url-status=dead}}</ref>{{rp|pages=35–36}} <ref name="names">{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/directoryofcorpo00jarr |title=Directory of Corporate Name Changes |last=Jarrell |first=Howard R. |year=1993 |isbn=0-8108-2761-1 |location=Scarecrow Press |pages=43}}</ref> <ref name=Britannica_Boe>{{navedi splet |first1=Stanley I. |last1=Weiss |first2=Amir R. |last2=Amir |url=https://www.britannica.com/topic/Boeing-Company |title=Boeing Company – Description, History, & Aircraft |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20190718204814/https://www.britannica.com/topic/Boeing-Company |archive-date=2019-07-18 |url-status=live}}</ref> }} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Boeing}} * {{Official website}} {{Boeing model numbers}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-podjetje}} [[Kategorija:Boeing| ]] [[Kategorija:Letalska podjetja ZDA]] [[Kategorija:Orožarska podjetja ZDA]] [[Kategorija:Ustanove v Chicagu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1916]] 43mjzb5nn2bs3gu50w19via8nww830n 5737521 5736683 2022-08-20T08:56:29Z Yerpo 8417 /* Zunanje povezave */ {{Finance links}} wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = The Boeing Company | former_name = {{unbulleted list|Pacific Aero Products Co. (1916–1917)|Boeing Airplane Company (1917–1961)<ref name="names" /><ref name=Britannica_Boe />}} | logo = Boeing full logo.svg | image = 2004-09-14 1680x3000 chicago boeing building.jpg | image_caption = [[Boeing International Headquarters|Boeing Building]] v Chicagu | type = [[delniška družba]] | traded_as = {{unbulleted list |{{NYSE|BA}} |[[Dow Jones Industrial Average|DJIA Component]] |[[S&P 100|S&P 100 Component]] |[[S&P 500|S&P 500 Component]] }} | industry = {{unbulleted list |[[letalska industrija|letalstvo]] |[[orožarska industrija|orožje]] }} | fate = | predecessor = | successor = | founder = [[William E. Boeing]] | area_served = svet<ref name=2012annualreport/>{{rp|page=1}} | key_people = {{Unbulleted list | [[Dave Calhoun]] (predsednik in CEO) | [[Larry Kellner]] (preds. upr. odbora) }} | products = {{unbulleted list |komercialni zrakoplovi |vojaški zrakoplovi |sateliti |vesoljska plovila in nosilne rakete }} | production = {{unbulleted list |{{nowrap|380 komercialnih zrakoplovov (2019)}} |{{nowrap|229 vojaških zrakoplovov (2019)}} |{{nowrap|2 satelita (2019)}} }} | services = {{unbulleted list |najem |podpora<ref name=2012annualreport/> }} | revenue = {{nowrap|{{increase}} 62,29{{nbsp}}milijarde USD}}<ref name=FY21>{{cite web |url=https://investors.boeing.com/investors/investor-news/press-release-details/2022/Boeing-Reports-Fourth-Quarter-Results/default.aspx |title=2021 result |publisher=Boeing}}</ref> | revenue_year = 2021 | operating_income = {{nowrap|{{increase}} {{color|red|−2,90}} milijarde USD}}<ref name=FY21/> | income_year = 2021 | net_income = {{nowrap|{{increase}} {{color|red|−4,29}} milijarde USD}}<ref name=FY21/> | net_income_year = 2021 | assets = {{nowrap|{{decrease}} 138,5{{nbsp}} milijarde USD}}<ref name=FY21/> | assets_year = 2021 | equity = {{nowrap|{{increase}} {{color|red|−14,84}}{{nbsp}} milijarde USD}}<ref name=FY21/> | equity_year = 2021 | owner = | num_employees = 141.582 (1. januarja 2022)<ref name=Boeing_Employment/> | parent = | divisions = {{unbulleted list |[[Boeing Commercial Airplanes]] |[[Boeing Defense, Space & Security|Boeing Defense, Space &&nbsp;Security]] |Boeing Global Services |[[Boeing Capital]] }} | subsid = {{unbulleted list |[[Aurora Flight Sciences]] |Aviall Services |[[Boeing Aircraft Holding Company]] |[[Boeing UK]] |[[Boeing UK#Boeing Defence UK|Boeing Defence UK]] |[[Boeing Australia]] |[[Boeing Canada]] |Boeing India |Boeing Japan |Boeing Capital Corporation |Boeing Commercial Space&nbsp;Company |[[Jeppesen]] |Continental data graphics |[[Spectrolab]] |Boeing Intelligence &&nbsp;Analytics |ForeFlight }} | caption = | foundation = {{Start date and age|1916|07|15}} (kot Pacific Aero Products Co.) <br />[[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], ZDA | location = [[Boeing International Headquarters]] | location_city = [[Chicago]], Illinois | location_country = Zružene države Amerike | homepage = {{URL|https://www.boeing.com/}} | footnotes = <ref name=10k/> }} '''The Boeing Company''', krajše samo '''Boeing''', je ameriška [[multinacionalka]] s sedežem v [[Chicago|Chicagu]], ki se ukvarja z dizajnom, proizvodnjo in trženjem [[zrakoplov]]ov, [[raketa|raket]], [[Umetni satelit|satelitov]], opreme za [[telekomunikacije]] ter [[Raketno orožje|raketnega orožja]], drugotni dejavnosti pa sta tudi najem in tehnična podpora. Boeing je med največjimi izdelovaci letalske in vesoljske tehnike ter tretji največji pogodbeni dobavitelj orožja na svetu (po prihodkih leta 2020),<ref name=DefenseNews_Top_100>{{navedi splet |url=http://people.defensenews.com/top-100/ |title=Top 100 for 2021 |access-date=2016-12-20 |archive-date=2015-07-31 |archive-url=https://archive.is/20150731071502/http://people.defensenews.com/top-100/ |url-status=live }}</ref> pa tudi največje izvozno podjetje [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] po vrednosti izvozov.<ref>{{navedi novice |url=https://www.usatoday.com/money/industries/manufacturing/2009-03-25-boeing-recession_N.htm |title=Boeing says it's flying high despite recession |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120111124655/http://www.usatoday.com/money/industries/manufacturing/2009-03-25-boeing-recession_N.htm |archivedate=2012-01-11 |work=USA Today |date=2009-03-27}}</ref> Organizirano je kot [[delniška družba]] po zakonodaji zvezne države [[Delaware]],<ref>{{cite web |website= 10-K |url= https://www.sec.gov/Archives/edgar/data/12927/1292719000010/0000012927-19-000010-index.htm |title= 10-K |access-date=2019-06-01 |ref= {{harvid|10-K|2018}} |archive-date=2019-12-15 |archive-url= https://web.archive.org/web/20191215115756/https://www.sec.gov/Archives/edgar/data/12927/1292719000010/0000012927-19-000010-index.htm |url-status= live }}</ref> njegove delnice so uvrščene na [[Newyorška borza|Newyorško borzo]] in vključene v borzni indeks [[Dow Jones Industrial Average]]. Štiri glavne divizije so: [[Boeing Commercial Airplanes]] (BCA), [[Boeing Defense, Space & Security]] (BDS), Boeing Global Services in [[Boeing Capital]]. Podjetje je 15. julija 1916 v [[Seattle|Seattlu]] ([[Washington (zvezna država)|Washington]]) ustanovil [[William Boeing]].<ref name=":0">{{cite web |url=https://www.boeing.com/resources/boeingdotcom/history/pdf/Boeing_Chronology.pdf |title=Boeing history chronology |website=Boeing |archive-url=https://web.archive.org/web/20180508151641/http://www.boeing.com/resources/boeingdotcom/history/pdf/Boeing_Chronology.pdf |archive-date=May 8, 2018 |url-status=live}}</ref> Trenutna korporacija je nastala po združitvi s podjetjem [[McDonnell Douglas]] 1. avgusta 1997. Predsednik in izvršni direktor Boeinga [[Philip M. Condit]] je obdržal ti vlogi v združenem podjetju, nekdanji izvršni direktor McDonnell Douglasa, [[Harry Stonecipher]], pa je postal operativni direktor.<ref name=":0" /> Leta 2019 je podjetje zabeležilo 76,6 milijarde USD prodaje in se uvrstilo na 54. mesto lestvice Fortune 500, ki jo sestavljajo pri reviji ''[[Fortune (revija)|Fortune]]''.<ref>{{cite web |url=http://fortune.com/fortune500/boeing/ |title=Boeing |website=Fortune |language=en-US |access-date=2021-07-22 |archive-date=2017-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170630173450/http://fortune.com/fortune500/boeing/ |url-status=live }}</ref> Od leta 2019 je doživljalo večje poslovne težave zaradi prizemljitve potniških letal [[Boeing 737 MAX|737 MAX]] po dveh odmevnih strmoglavljenjih ter globalnih zapletov z [[oskrbovalna veriga|dobavnimi verigami]]; stanje naj bi se izboljševalo od sredine leta 2022.<ref>{{navedi novice |url=https://www.cnbc.com/2022/07/27/boeing-ba-2q-2022-earnings.html |title=Boeing sticks to 2022 cash flow forecast, prepares for Dreamliner deliveries to resume |last=Josephs |first=Leslie |publisher=CNBC |date=2022-07-27 |accessdate=2022-08-19}}</ref> V bližnji prihodnosti naj bi preselilo sedež v [[Arlington, Virginija|Arlington]] ([[Virginija]]).<ref>{{cite news |url=https://www.washingtonpost.com/transportation/2022/05/05/boeing-headquarters-chicago-arlington/ |title=Boeing to move headquarters from Chicago to Arlington, Va. |date=2022-05-05 |first1=Taylor |last1=Telford |first2=Ian |last2=Duncan |first3=Laura |last3=Vozzella |first4=Teo |last4=Armus |newspaper=[[The Washington Post]] |oclc=1330888409 |access-date=2022-07-04 |archive-date=2022-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220506062159/https://www.washingtonpost.com/transportation/2022/05/05/boeing-headquarters-chicago-arlington/ |url-status=live }}</ref> == Sklici == {{sklici|refs= <ref name=Boeing_Employment>{{navedi splet |url=http://www.boeing.com/company/general-info/#/employment-data |title=Employment Data |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160218224524/http://www.boeing.com/company/general-info#/employment-data |archivedate=2016-02-18 |publisher=Boeing}}</ref> <ref name=10k>{{navedi splet |url=https://boeing.mediaroom.com/2019-01-30-Boeing-Reports-Record-2018-Results-and-Provides-2019-Guidance |title=Boeing FY2018 |access-date=2019-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190212011121/https://boeing.mediaroom.com/2019-01-30-Boeing-Reports-Record-2018-Results-and-Provides-2019-Guidance |archive-date=2019-02-12 |url-status=live}}</ref> <ref name=2012annualreport>{{navedi splet |url=http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=85482&p=irol-sec#8610474 |title=The Boeing Company 2012 Form 10-K Annual Report, p. 6 |access-date=2013-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160124223201/http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=85482&p=irol-sec#8610474 |archive-date=2016-01-24 |url-status=dead}}</ref>{{rp|pages=35–36}} <ref name="names">{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/directoryofcorpo00jarr |title=Directory of Corporate Name Changes |last=Jarrell |first=Howard R. |year=1993 |isbn=0-8108-2761-1 |location=Scarecrow Press |pages=43}}</ref> <ref name=Britannica_Boe>{{navedi splet |first1=Stanley I. |last1=Weiss |first2=Amir R. |last2=Amir |url=https://www.britannica.com/topic/Boeing-Company |title=Boeing Company – Description, History, & Aircraft |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20190718204814/https://www.britannica.com/topic/Boeing-Company |archive-date=2019-07-18 |url-status=live}}</ref> }} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Boeing}} * {{Official website}} * {{Finance links |name= Boeing Co |symbol= BA |sec_cik= 12927 |yahoo= BA |google= BA}} {{Boeing model numbers}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-podjetje}} [[Kategorija:Boeing| ]] [[Kategorija:Letalska podjetja ZDA]] [[Kategorija:Orožarska podjetja ZDA]] [[Kategorija:Ustanove v Chicagu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1916]] iq0rigtywey3v5dvskyoymkyvgc9c4b 0 522501 5736637 2022-08-19T17:38:56Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Boeing]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Boeing]] h83cejn2inhke5fat3ed95rp68jqziz 14 522502 5736638 2022-08-19T17:40:43Z Yerpo 8417 n wikitext text/x-wiki {{ktgr|ustanovah s sedežem v mestu [[Chicago]]}} [[Kategorija:Chicago]] [[Kategorija:Ustanove v Združenih državah Amerike po mestih|Chicago]] 3m3vfiqdlcr43q9uh5c101t8og8otu8 0 522503 5736655 2022-08-19T18:02:09Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Prefektura Hjogo | native_name = {{nobold|{{lang|ja|兵庫県}}}} | settlement_type = [[Prefekture Japonske |Prefektura]] | translit_lang1 = Japansko | translit_lang1_type = [[japonščina]] | translit_lang1_info = {{lang|ja|兵庫県}} | translit_lang1_type1 = [[Romadži]] | translit_lang1_info1 = {{lang|ja-Latn|Hjogo-ken}} | image_flag = Flag of Hyogo Prefecture.svg | flag_size = 100px | image_blank_emblem = Emblem of Hyogo Prefecture.svg | blank_emblem_size = 80px | blank_emblem_type = Simbol | image_map = Map of Japan with highlight on 28 Hyōgo prefecture.svg | coordinates = {{coord|34|41|26.94|N|135|10|59.08|E|type:adm1st_region:JP-28|display=title,inline}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Japonska}} | subdivision_type1 = [[Tradicionalne regije Japonske|Regija]] | subdivision_name1 = [[Kansai]] | subdivision_type2 = [[Japonsko otočje|Otok]] | subdivision_name2 = [[Honšu]] | seat_type = [[glavno mesto]] | seat = [[Kobe]] | parts_type = Pooddelki | parts_style = para | p1 = okrožje: 8 | p2 = občine: 41 | leader_title = Guverner | leader_name = Motohiko Saitō (od avgusta 2021) | area_total_km2 = 8400,94 | area_water_percent = 0.6 | area_rank = 12. | population_footnotes = | population_total = 5.469.762 | population_as_of = 1. junij 2019 | population_rank = 7. | population_density_km2 = auto | iso_code = JP-28 | website = {{URL|http://web.pref.hyogo.lg.jp/fl/english/}} }} [[File:Himeji Castle The Keep Towers.jpg|thumb|[[grad Himedži]] v Himedžiju, na seznamu Unescove svetovne dediščine]] '''Prefektura Hjogo''' (兵庫県, ''Hyōgo-ken'') je [[Prefekture Japonske|prefektura]] na [[Japonska|Japonskem]] v regiji [[Kansai]] na otoku [[Honšu]].<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Hyōgo prefecture" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', pp. 363-365|page=363}}; "Kansai" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 477|page=477}}.</ref> Prefektura Hjogo ima 5.469.762 prebivalcev (od 1. junija 2019) in ima geografsko območje veliko 8400 kvadratnih kilometrov. Meji na prefekturo Kjoto na vzhodu, na prefekturo Osaka na jugovzhodu ter na prefekturi Okajama in prefekturi Totori na zahodu. [[Kobe]] je glavno in največje mesto prefekture Hjogo in sedmo največje mesto na Japonskem, z drugimi večjimi mesti, vključno s Himedži, Nišinomija in Amagasaki.<ref>Nussbaum, "Kobe" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 537|page=537}}.</ref> Celina prefekture Hjogo se razteza od [[Japonsko morje|Japonskega morja]] do [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]], kjer sta otok Avadži in majhen arhipelag otokov, ki pripadajo prefekturi. Prefektura Hjogo je glavno gospodarsko središče, prometno središče in turistična destinacija na zahodu Japonske, saj je 20 % ozemlja prefekture označeno kot naravni parki. Je del metropolitanskega območja [[Keihanšin]], druge najbolj naseljene urbane regije na Japonskem za širšim območjem Tokia in ene najbolj produktivnih regij na svetu glede na BDP. == Zgodovina == [[File:Map of Hyogo prefecture, with prefectural government branches and former borders.svg|thumb|200px| Zemljevid prefekture Hyogo z nekdanjimi mejami provinc in trenutnimi uradi prefekture..<br />1.{{Color|#white|□}}Kobe mesto (razdeljen med provinci Harima in Setcu)<br />2.{{color|#ffa5a5|■}}Setcu (Hanšin jug)<br />3.{{color|#ffffa5|■}}Setcu (Hanšin sever)<br />4.{{color|#cfffff|■}}Harima vzhod<br />5.{{color|#ffd2a5|■}}Harima sever<br />6.{{color|#ffffcc|■}}Harima Central<br />7.{{color|#ffccff|■}}Harima zahod<br />9.{{color|#a5ffa5|■}}Tanba <br />8.{{color|#a5a5ff|■}}Tadžima <br />10.{{color|#ccff99|■}}Avadži <br> Območja onkraj zahodne Harime so pripadala Mimasaki (sever) in Bizenu (južno)]] Današnja prefektura Hjogo vključuje nekdanje province Harima, Tadžima, Avadži ter dele Tanba in Setcu.<ref>Nussbaum, "Provinces and prefectures" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 780|page=780}}.</ref> Leta 1180, ob koncu [[obdobje Heian|obdobja Heian]], so se [[cesar Antoku]], Taira no Kijomori in cesarski dvor za kratek čas preselili v Fukuharo, v današnje mesto Kobe. Tam je glavno mesto ostalo pet mesecev. [[Grad Himedži]], Unescov seznam svetovne dediščine, je v mestu Himedži. Južno prefekturo Hjogo je močno opustošil [[Veliki potres v Hanšinu]] z močjo 6,9 Mw leta 1995, ki je uničil glavne dele Kobeja in Avadžija ter Takarazuke in sosednje prefekture Osaka, pri čemer je umrlo skoraj 6500 ljudi. == Geografija == Hjogo ima obalo na dveh morjih: na severu je Japonsko morje, na jugu pa Notranje morje Seto. Na otoku Avadži Hjogo meji na obalo [[Tihi ocean|Tihega oceana]] v prelivu Kii. Severni del je redko poseljen, razen mesta Tojoka, osrednje višavje pa je naseljeno le z majhnimi vasmi. Večina prebivalcev Hjoga živi na južni obali, ki je del metropolitanskega območja Osaka-Kobe-Kjoto. Avadži je otok, ki ločuje Notranje morje in [[Osaški zaliv]], leži med Honšujem in [[Šikoku]]jem. Poletno vreme v Hjogu je vroče in vlažno. Kar zadeva zimske razmere je na severu običajno obilo snega, medtem ko je na jugu le občasno deževje. Od 31. marca 2008 je bilo 20 % celotne površine prefekture označenih kot naravni parki in sicer narodna parka Sanin Kaigan in Setonaikai; kvazinarodni park Hjonosen-Uširojama-Nagisan; in prefekturni naravni parki Asago Gunzan, Harima Čūbu Kjūrjo, Inagava Keikoku, Izuši-Itoi, Kasagatajama-Sengamine, Kijomizu-Tōdžōko-Tačikui, Onzui-Čikusa, Seiban Kjūrjō, Seppiko-Minejama, Tadžima Sangaku in Taki Renzan.<ref>{{cite web |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/doc/files/np_6.pdf |title=General overview of area figures for Natural Parks by prefecture |publisher=Ministry of the Environment |access-date=4 February 2012 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120421180819/http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/doc/files/np_6.pdf |archive-date=21 April 2012 }}</ref> <gallery> Image:Kobe Biennale 2011 03s3.jpg| Kobe Image:Takarazuka arban area No,2.JPG| Takarazuka Image:Sumoto city view from Sumoto Castle Awaji Island Japan01n.jpg| Sumoto Image:Ibo River Tatsuno Hyogo02n4272.jpg|Tacuno Image:Yamasakitown Shisocity Hyogopref arban area.JPG| Šiso </gallery> === Otoki === * Otok Avadži * Otoki Iešima Dva večja umetna otoka sta v prefekturi Hjogo: * Otok Rokkō * Otok Port === Narodni parki === *Narodni park Sanin Kaigan *Narodni park Setonaikai *Kvazi narodni park Hjonosen-Uširojama-Nagisan <gallery mode="packed"> File:Hyonosen02s1760.jpg| Kvazi narodni park Hjonosen-Uširojama-Nagisan (pogled na goro Hyonosen z Yabuja) File:Cercidiphyllum japonicum05s3200.jpg|Kvazi narodni park Hjonosen-Uširojama-Nagisan (Torokavataira v Kamiju) File:TakenoBeach Hyogo prefecture.jpg|Narodni park Sanin Kaigan (plaža Takeno v Tojooki) File:Tajima mihonoura39st3200.jpg| Narodni park Sanin Kaigan (Tadžima-mihonoura obale Sanin v Šinonsenu) </gallery> == Gospodarstvo == Kot v vseh prefekturah po vsej državi, imajo kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo pomembno vlogo v gospodarstvu prefekture Hjogo.<ref>{{cite web |url=http://www.maff.go.jp/e/tokei/kikaku/nenji_e/87nenji/pdf/n490_491.pdf |title=XII Income of Agriculture, Forestry and Fisheries |publisher=Ministry of Agriculture, Forestry and Fisheries |access-date=2017-10-02 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150919175947/http://www.maff.go.jp/e/tokei/kikaku/nenji_e/87nenji/pdf/n490_491.pdf |archive-date=2015-09-19 }}</ref> Prefektura Hjogo ima tudi IT industrijo, veliko težke industrije, kovinske in medicinske industrije, pristanišče Kobe je eno največjih pristanišč na Japonskem. Pristanišče Kobe gosti tudi enega najhitrejših superračunalnikov na svetu <ref>{{cite web |url=http://www.aics.riken.jp/jp/ |title=RIKEN Advanced Institute for Computational Science |access-date=2017-10-02 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926160843/http://www.aics.riken.jp/jp/ |archive-date=2017-09-26 }}</ref>, prefektura Hjogo pa je od leta 1975 sprejela zakone, s katerimi je pristanišče Kobe ostalo brez jedrskega orožja (območje brez jedrskega orožja). Hjogo je del industrijske regije Hanšin. Obstajata dva raziskovalna inštituta Riken, naravoslovnega raziskovalnega inštituta na Japonskem, v Kobeju in Harimi. "SPring-8", objekt za sinhrotronsko sevanje, je v Harimi. [[File:Port of Kobe01s3780.jpg|thumb|500px|center|Pristanišče Kobe]] == Kultura == === Nacionalni zakladi Japonske === *'''[[Grad Himedži]]''' v Himedžiju (Unescov seznam svetovne dediščine); grajski kompleks na vrhu hriba v mestu Himedži velja za najlepši ohranjeni primer prototipske japonske grajske arhitekture *'''Jōdo-dži''' v Ono; (極楽山浄土寺) je tempelj sekte Šingon. Prvič ga je ustanovil Čōgen v letih 1190–1198, tempeljske strukture pa so bile od takrat deležne številnih rekonstrukcij, zadnja rekonstrukcija pa je bila izvedena leta 1632. *'''Ičidžō-dži''' v Kasaiju; (法華山一乗寺) je budistični tempelj sekte Tendai. Prvič je bil ustanovljen leta 650 na zahtevo cesarja Kōtokuja, tempeljski kompleks in stavbe pa so od ustanovitve prestali več obdobij uničenja in rekonstrukcije, pri čemer je večina sedanjih struktur iz 16. do 17. stoletja *'''Kakurin-dži''' v Kakogavi; (刀田山鶴林寺) je tempelj sekte Tendai. Ustanovljen je bil po navodilih princa Šōtokuja leta 589. *'''Taisan-dži''' v Kobeju; (三身山太山寺) je tempelj sekte Tendai. Ustanovljen je bil po navodilih cesarice Genšo leta 716. Glavna dvorana Taisan-dži je bila dokončana leta 1293. *'''Čōkō-dži''' v Katō je budistični tempelj. Po uradnem zapisu ga je prvotno zgradil Hodo-Šonin na gori Gongen v 7. stoletju. Leta 1185 se je tempelj preselil na današnje mesto. Na sutri tega templja je zapisano, da je bil budistični oltar in glavna skulptura Bude narejena leta 1413. *'''Čorakudži''' v Kamiju <gallery mode="packed"> File:Jodoji Ono Hyogo01n3200.jpg|Jōdo-dži v Ono File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg|Ičidžo-dži v Kasaiju File:Kakogawa Kakurinji12n4592.jpg|Kakurin-dži v Kakogavi File:Hyogo-mikata-kami-kawai chorakuji-daibutsu.jpg|Čorakudži-daibucu </gallery> === Pomembna ohranjena območja za skupine zgodovinskih stavb na Japonskem === *'''Kitano-čō Jamamoto-dōri''' je zgodovinsko okrožje v Kobeju, ki vsebuje številna tuja prebivališča iz poznega obdobja Meidži in zgodnjega obdobja Taišō japonske zgodovine. *'''Izuši'''; ima ruševine gradu, priljubljeno lokalno slikovito točko; stolp z uro Šinkoro in je tradicionalna domovina soba rezancev. *'''Sasajama''' z ruševinami gradu Jakami, ruševinami gradu Sasajama, Območje ohranjanja tradicionalnih stavb,… <gallery mode="packed"> File:Choueke house02 1920.jpg|Kitano-čō Jamamoto-dōri File:Ganjoji-Toyooka02s4592.jpg|Izuši File:Sasayama Okachi-machi05st3200.jpg|Sasajama </gallery> === Muzeji === * Muzej umetnosti prefekture Hjogo v predelu Nada v Kobeju. * Mestni muzej Kobe v okrožju Čuo, Kobe. * Pomorski muzej Kobe v okrožju Čuo, Kobe. * Muzej umetnosti Kosecu v okrožju Higašinada, Kobe. * Muzej lepih umetnosti Hakucuru v okrožju Higašinada, Kobe. * Muzej umetnosti v Himedžiju. * Umetniška vas Asago * Mestni muzej umetnosti in zgodovine Ašija * Muzej umetnosti Tekisui v Ašiji. * Muzej ''mange'' Osamu Tezuka v Takarazuki. <gallery mode="packed"> File:Hyogo prefectural museum of art08s3200.jpg| Muzej umetnosti prefekture Hjogo. File:Kobe city museum01 1920.jpg| Mestni muzej Kobe File:Kosetsu Museum：香雪美術館 - panoramio.jpg| Muzej umetnosti Kosecu File:Himeji City Museum of Art20bs4480.jpg| Muzej umetnosti v Himedžiju File:Asago Art Village08n4272.jpg| Umetniška vas Asago File:Tezuka osamu01 2048.jpg| Muzej ''mange'' Osamu Tezuka v Takarazuki </gallery> == Turizem == Priljubljena skupina Takarazuka Revue igra v Takarazuki. [[Arima Onsen]] na jugu province Kita-ku v Kobeju je eden od treh starodavnih vrelcev na Japonskem. Na severu prefekture Hjogo so znamenitosti, kot so Kinosaki Onsen, Izuši in Jumura Onsen. Grad Takeda v Asagu se lokalno pogosto imenuje »japonski Machu Picchu«. Rakovica ''macuba'' in govedina Tadžima sta nacionalni poslastici.<ref>{{cite web|url=http://www.eg.jal.com/world/en/guidetojapan/detail/index.html?spot_code=matsubacrab|title=JAL Guide to Japan – Matsuba Crab|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150405112135/http://www.eg.jal.com/world/en/guidetojapan/detail/index.html?spot_code=matsubacrab|archive-date=2015-04-05|access-date=2015-04-02}}</ref> <gallery mode="packed"> File:170811 Rokko-Arima Ropeway Kobe Japan00n.jpg|[[Arima Onsen]], Kobe File:Night view of Osaka bay.jpg|Kikuseidai (''pogled za milijon dolarjev''), Kobe File:Kobe Mosaic06s4s3200.jpg|Harborland – park Meriken v Kobeju File:Westin Awaji Island Hotel 06.jpg|Avadži Jumebutai v Avadžiju File:Ichikawa river Ikuno Asago Hyogo01s5bs4272.jpg|Kučiganaja v Asago File:Kinosaki onsen02 1920.jpg|Kinosaki Onsen File:Yumura onsen11s1920.jpg|Jumura Onsen File:Tonomine highland 01 b.jpg|Višavje Tonomine v Kamikavi File:Kounotori 06f4439.jpg|park štorkelj Tojooka File:20130507 takeda castle 10.jpg|Grad Takeda </gallery> == Sestrske regije == Hjogo je 22. oktobra 1963 vstopil v sestrstvo z zvezno državo Washington v ZDA, kar je bil prvi tovrstni dogovor med Japonsko in ZDA.<ref>{{cite news |last=Camden |first=Jim |date=August 20, 2013 |title=Washington, Japan celebrate 50 years |url=http://www.spokesman.com/stories/2013/aug/20/washington-japan-celebrate-50-years/ |work=Spokesman-Review |access-date=March 11, 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180311201744/http://www.spokesman.com/stories/2013/aug/20/washington-japan-celebrate-50-years/ |archive-date=March 11, 2018 }}</ref> Leta 1981 je bil med Hjogom in zvezno državo Zahodna Avstralija v Avstraliji sestavljen sestrski sporazum.<ref>{{cite web|url=http://www.perth.wa.gov.au/council/national-and-international-relations/sister-cities |title=Sister Cities – City of Perth |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150530090949/http://www.perth.wa.gov.au/council/national-and-international-relations/sister-cities |archive-date=2015-05-30 }}</ref> V počastitev 10. obletnice tega sporazuma leta 1992 je bil v Perthu ustanovljen vladni kulturni center prefekture Hjogo.<ref>[http://www.hyogo.com.au/centre_introduction.htm Hyogo.com.au] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402123404/http://www.hyogo.com.au/centre_introduction.htm |date=2015-04-02 }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Nussbaum, Louis-Frédéric and Käthe Roth (2005). Japan Encyclopedia. Cambridge, Mass.: Harvard University Press. ISBN 978-0-674-01753-5. OCLC 58053128. == Zunanje povezave == {{Commons|兵庫県|Hyōgo Prefecture}} {{Wikivoyage|Hyogo|Hyōgo}} * [http://web.pref.hyogo.lg.jp/fl/english/ Official Hyōgo prefecture homepage] * [http://www.hyogo-tourism.jp/english/ Hyōgo prefecture tourist guide] * [http://www.hyogobcc.org/ Hyōgo Business & Cultural Center] * [https://web.archive.org/web/20051119200138/http://www.hyogo-ip.or.jp/hiaf/jp/medical/index.htm Medical Services in Hyōgo prefecture] [[Kategorija:Prefekture Japonske]] ba60jc1lltk8rnf4imhcok91t5rhatj 5736656 5736655 2022-08-19T18:04:21Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Prefektura Hjogo | native_name = {{nobold|{{lang|ja|兵庫県}}}} | settlement_type = [[Prefekture Japonske|Prefektura]] | translit_lang1 = Japonska | translit_lang1_type = [[japonščina]] | translit_lang1_info = {{lang|ja|兵庫県}} | translit_lang1_type1 = [[Romadži]] | translit_lang1_info1 = {{lang|ja-Latn|Hjogo-ken}} | image_flag = Flag of Hyogo Prefecture.svg | flag_size = 100px | image_blank_emblem = Emblem of Hyogo Prefecture.svg | blank_emblem_size = 80px | blank_emblem_type = Simbol | image_map = Map of Japan with highlight on 28 Hyōgo prefecture.svg | coordinates = {{coord|34|41|26.94|N|135|10|59.08|E|type:adm1st_region:JP-28|display=title,inline}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Japonska}} | subdivision_type1 = [[Tradicionalne regije Japonske|Regija]] | subdivision_name1 = [[Kansai]] | subdivision_type2 = [[Japonsko otočje|Otok]] | subdivision_name2 = [[Honšu]] | seat_type = [[glavno mesto]] | seat = [[Kobe]] | parts_type = Pooddelki | parts_style = para | p1 = okrožje: 8 | p2 = občine: 41 | leader_title = Guverner | leader_name = Motohiko Saitō (od avgusta 2021) | area_total_km2 = 8400,94 | area_water_percent = 0.6 | area_rank = 12. | population_footnotes = | population_total = 5.469.762 | population_as_of = 1. junij 2019 | population_rank = 7. | population_density_km2 = auto | iso_code = JP-28 | website = {{URL|http://web.pref.hyogo.lg.jp/fl/english/}} }} [[File:Himeji Castle The Keep Towers.jpg|thumb|[[grad Himedži]] v Himedžiju, na seznamu Unescove svetovne dediščine]] '''Prefektura Hjogo''' (兵庫県, ''Hyōgo-ken'') je [[Prefekture Japonske|prefektura]] na [[Japonska|Japonskem]] v regiji [[Kansai]] na otoku [[Honšu]].<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Hyōgo prefecture" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', pp. 363-365|page=363}}; "Kansai" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 477|page=477}}.</ref> Prefektura Hjogo ima 5.469.762 prebivalcev (od 1. junija 2019) in ima geografsko območje veliko 8400 kvadratnih kilometrov. Meji na prefekturo Kjoto na vzhodu, na prefekturo Osaka na jugovzhodu ter na prefekturi Okajama in prefekturi Totori na zahodu. [[Kobe]] je glavno in največje mesto prefekture Hjogo in sedmo največje mesto na Japonskem, z drugimi večjimi mesti, vključno s Himedži, Nišinomija in Amagasaki.<ref>Nussbaum, "Kobe" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 537|page=537}}.</ref> Celina prefekture Hjogo se razteza od [[Japonsko morje|Japonskega morja]] do [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]], kjer sta otok Avadži in majhen arhipelag otokov, ki pripadajo prefekturi. Prefektura Hjogo je glavno gospodarsko središče, prometno središče in turistična destinacija na zahodu Japonske, saj je 20 % ozemlja prefekture označeno kot naravni parki. Je del metropolitanskega območja [[Keihanšin]], druge najbolj naseljene urbane regije na Japonskem za širšim območjem Tokia in ene najbolj produktivnih regij na svetu glede na BDP. == Zgodovina == [[File:Map of Hyogo prefecture, with prefectural government branches and former borders.svg|thumb|200px| Zemljevid prefekture Hyogo z nekdanjimi mejami provinc in trenutnimi uradi prefekture..<br />1.{{Color|#white|□}}Kobe mesto (razdeljen med provinci Harima in Setcu)<br />2.{{color|#ffa5a5|■}}Setcu (Hanšin jug)<br />3.{{color|#ffffa5|■}}Setcu (Hanšin sever)<br />4.{{color|#cfffff|■}}Harima vzhod<br />5.{{color|#ffd2a5|■}}Harima sever<br />6.{{color|#ffffcc|■}}Harima Central<br />7.{{color|#ffccff|■}}Harima zahod<br />9.{{color|#a5ffa5|■}}Tanba <br />8.{{color|#a5a5ff|■}}Tadžima <br />10.{{color|#ccff99|■}}Avadži <br> Območja onkraj zahodne Harime so pripadala Mimasaki (sever) in Bizenu (južno)]] Današnja prefektura Hjogo vključuje nekdanje province Harima, Tadžima, Avadži ter dele Tanba in Setcu.<ref>Nussbaum, "Provinces and prefectures" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 780|page=780}}.</ref> Leta 1180, ob koncu [[obdobje Heian|obdobja Heian]], so se [[cesar Antoku]], Taira no Kijomori in cesarski dvor za kratek čas preselili v Fukuharo, v današnje mesto Kobe. Tam je glavno mesto ostalo pet mesecev. [[Grad Himedži]], Unescov seznam svetovne dediščine, je v mestu Himedži. Južno prefekturo Hjogo je močno opustošil [[Veliki potres v Hanšinu]] z močjo 6,9 Mw leta 1995, ki je uničil glavne dele Kobeja in Avadžija ter Takarazuke in sosednje prefekture Osaka, pri čemer je umrlo skoraj 6500 ljudi. == Geografija == Hjogo ima obalo na dveh morjih: na severu je Japonsko morje, na jugu pa Notranje morje Seto. Na otoku Avadži Hjogo meji na obalo [[Tihi ocean|Tihega oceana]] v prelivu Kii. Severni del je redko poseljen, razen mesta Tojoka, osrednje višavje pa je naseljeno le z majhnimi vasmi. Večina prebivalcev Hjoga živi na južni obali, ki je del metropolitanskega območja Osaka-Kobe-Kjoto. Avadži je otok, ki ločuje Notranje morje in [[Osaški zaliv]], leži med Honšujem in [[Šikoku]]jem. Poletno vreme v Hjogu je vroče in vlažno. Kar zadeva zimske razmere je na severu običajno obilo snega, medtem ko je na jugu le občasno deževje. Od 31. marca 2008 je bilo 20 % celotne površine prefekture označenih kot naravni parki in sicer narodna parka Sanin Kaigan in Setonaikai; kvazinarodni park Hjonosen-Uširojama-Nagisan; in prefekturni naravni parki Asago Gunzan, Harima Čūbu Kjūrjo, Inagava Keikoku, Izuši-Itoi, Kasagatajama-Sengamine, Kijomizu-Tōdžōko-Tačikui, Onzui-Čikusa, Seiban Kjūrjō, Seppiko-Minejama, Tadžima Sangaku in Taki Renzan.<ref>{{cite web |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/doc/files/np_6.pdf |title=General overview of area figures for Natural Parks by prefecture |publisher=Ministry of the Environment |access-date=4 February 2012 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120421180819/http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/doc/files/np_6.pdf |archive-date=21 April 2012 }}</ref> <gallery> Image:Kobe Biennale 2011 03s3.jpg| Kobe Image:Takarazuka arban area No,2.JPG| Takarazuka Image:Sumoto city view from Sumoto Castle Awaji Island Japan01n.jpg| Sumoto Image:Ibo River Tatsuno Hyogo02n4272.jpg|Tacuno Image:Yamasakitown Shisocity Hyogopref arban area.JPG| Šiso </gallery> === Otoki === * Otok Avadži * Otoki Iešima Dva večja umetna otoka sta v prefekturi Hjogo: * Otok Rokkō * Otok Port === Narodni parki === *Narodni park Sanin Kaigan *Narodni park Setonaikai *Kvazi narodni park Hjonosen-Uširojama-Nagisan <gallery mode="packed"> File:Hyonosen02s1760.jpg| Kvazi narodni park Hjonosen-Uširojama-Nagisan (pogled na goro Hyonosen z Yabuja) File:Cercidiphyllum japonicum05s3200.jpg|Kvazi narodni park Hjonosen-Uširojama-Nagisan (Torokavataira v Kamiju) File:TakenoBeach Hyogo prefecture.jpg|Narodni park Sanin Kaigan (plaža Takeno v Tojooki) File:Tajima mihonoura39st3200.jpg| Narodni park Sanin Kaigan (Tadžima-mihonoura obale Sanin v Šinonsenu) </gallery> == Gospodarstvo == Kot v vseh prefekturah po vsej državi, imajo kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo pomembno vlogo v gospodarstvu prefekture Hjogo.<ref>{{cite web |url=http://www.maff.go.jp/e/tokei/kikaku/nenji_e/87nenji/pdf/n490_491.pdf |title=XII Income of Agriculture, Forestry and Fisheries |publisher=Ministry of Agriculture, Forestry and Fisheries |access-date=2017-10-02 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150919175947/http://www.maff.go.jp/e/tokei/kikaku/nenji_e/87nenji/pdf/n490_491.pdf |archive-date=2015-09-19 }}</ref> Prefektura Hjogo ima tudi IT industrijo, veliko težke industrije, kovinske in medicinske industrije, pristanišče Kobe je eno največjih pristanišč na Japonskem. Pristanišče Kobe gosti tudi enega najhitrejših superračunalnikov na svetu <ref>{{cite web |url=http://www.aics.riken.jp/jp/ |title=RIKEN Advanced Institute for Computational Science |access-date=2017-10-02 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926160843/http://www.aics.riken.jp/jp/ |archive-date=2017-09-26 }}</ref>, prefektura Hjogo pa je od leta 1975 sprejela zakone, s katerimi je pristanišče Kobe ostalo brez jedrskega orožja (območje brez jedrskega orožja). Hjogo je del industrijske regije Hanšin. Obstajata dva raziskovalna inštituta Riken, naravoslovnega raziskovalnega inštituta na Japonskem, v Kobeju in Harimi. "SPring-8", objekt za sinhrotronsko sevanje, je v Harimi. [[File:Port of Kobe01s3780.jpg|thumb|500px|center|Pristanišče Kobe]] == Kultura == === Nacionalni zakladi Japonske === *'''[[Grad Himedži]]''' v Himedžiju (Unescov seznam svetovne dediščine); grajski kompleks na vrhu hriba v mestu Himedži velja za najlepši ohranjeni primer prototipske japonske grajske arhitekture *'''Jōdo-dži''' v Ono; (極楽山浄土寺) je tempelj sekte Šingon. Prvič ga je ustanovil Čōgen v letih 1190–1198, tempeljske strukture pa so bile od takrat deležne številnih rekonstrukcij, zadnja rekonstrukcija pa je bila izvedena leta 1632. *'''Ičidžō-dži''' v Kasaiju; (法華山一乗寺) je budistični tempelj sekte Tendai. Prvič je bil ustanovljen leta 650 na zahtevo cesarja Kōtokuja, tempeljski kompleks in stavbe pa so od ustanovitve prestali več obdobij uničenja in rekonstrukcije, pri čemer je večina sedanjih struktur iz 16. do 17. stoletja *'''Kakurin-dži''' v Kakogavi; (刀田山鶴林寺) je tempelj sekte Tendai. Ustanovljen je bil po navodilih princa Šōtokuja leta 589. *'''Taisan-dži''' v Kobeju; (三身山太山寺) je tempelj sekte Tendai. Ustanovljen je bil po navodilih cesarice Genšo leta 716. Glavna dvorana Taisan-dži je bila dokončana leta 1293. *'''Čōkō-dži''' v Katō je budistični tempelj. Po uradnem zapisu ga je prvotno zgradil Hodo-Šonin na gori Gongen v 7. stoletju. Leta 1185 se je tempelj preselil na današnje mesto. Na sutri tega templja je zapisano, da je bil budistični oltar in glavna skulptura Bude narejena leta 1413. *'''Čorakudži''' v Kamiju <gallery mode="packed"> File:Jodoji Ono Hyogo01n3200.jpg|Jōdo-dži v Ono File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg|Ičidžo-dži v Kasaiju File:Kakogawa Kakurinji12n4592.jpg|Kakurin-dži v Kakogavi File:Hyogo-mikata-kami-kawai chorakuji-daibutsu.jpg|Čorakudži-daibucu </gallery> === Pomembna ohranjena območja za skupine zgodovinskih stavb na Japonskem === *'''Kitano-čō Jamamoto-dōri''' je zgodovinsko okrožje v Kobeju, ki vsebuje številna tuja prebivališča iz poznega obdobja Meidži in zgodnjega obdobja Taišō japonske zgodovine. *'''Izuši'''; ima ruševine gradu, priljubljeno lokalno slikovito točko; stolp z uro Šinkoro in je tradicionalna domovina soba rezancev. *'''Sasajama''' z ruševinami gradu Jakami, ruševinami gradu Sasajama, Območje ohranjanja tradicionalnih stavb,… <gallery mode="packed"> File:Choueke house02 1920.jpg|Kitano-čō Jamamoto-dōri File:Ganjoji-Toyooka02s4592.jpg|Izuši File:Sasayama Okachi-machi05st3200.jpg|Sasajama </gallery> === Muzeji === * Muzej umetnosti prefekture Hjogo v predelu Nada v Kobeju. * Mestni muzej Kobe v okrožju Čuo, Kobe. * Pomorski muzej Kobe v okrožju Čuo, Kobe. * Muzej umetnosti Kosecu v okrožju Higašinada, Kobe. * Muzej lepih umetnosti Hakucuru v okrožju Higašinada, Kobe. * Muzej umetnosti v Himedžiju. * Umetniška vas Asago * Mestni muzej umetnosti in zgodovine Ašija * Muzej umetnosti Tekisui v Ašiji. * Muzej ''mange'' Osamu Tezuka v Takarazuki. <gallery mode="packed"> File:Hyogo prefectural museum of art08s3200.jpg| Muzej umetnosti prefekture Hjogo. File:Kobe city museum01 1920.jpg| Mestni muzej Kobe File:Kosetsu Museum：香雪美術館 - panoramio.jpg| Muzej umetnosti Kosecu File:Himeji City Museum of Art20bs4480.jpg| Muzej umetnosti v Himedžiju File:Asago Art Village08n4272.jpg| Umetniška vas Asago File:Tezuka osamu01 2048.jpg| Muzej ''mange'' Osamu Tezuka v Takarazuki </gallery> == Turizem == Priljubljena skupina Takarazuka Revue igra v Takarazuki. [[Arima Onsen]] na jugu province Kita-ku v Kobeju je eden od treh starodavnih vrelcev na Japonskem. Na severu prefekture Hjogo so znamenitosti, kot so Kinosaki Onsen, Izuši in Jumura Onsen. Grad Takeda v Asagu se lokalno pogosto imenuje »japonski Machu Picchu«. Rakovica ''macuba'' in govedina Tadžima sta nacionalni poslastici.<ref>{{cite web|url=http://www.eg.jal.com/world/en/guidetojapan/detail/index.html?spot_code=matsubacrab|title=JAL Guide to Japan – Matsuba Crab|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150405112135/http://www.eg.jal.com/world/en/guidetojapan/detail/index.html?spot_code=matsubacrab|archive-date=2015-04-05|access-date=2015-04-02}}</ref> <gallery mode="packed"> File:170811 Rokko-Arima Ropeway Kobe Japan00n.jpg|[[Arima Onsen]], Kobe File:Night view of Osaka bay.jpg|Kikuseidai (''pogled za milijon dolarjev''), Kobe File:Kobe Mosaic06s4s3200.jpg|Harborland – park Meriken v Kobeju File:Westin Awaji Island Hotel 06.jpg|Avadži Jumebutai v Avadžiju File:Ichikawa river Ikuno Asago Hyogo01s5bs4272.jpg|Kučiganaja v Asago File:Kinosaki onsen02 1920.jpg|Kinosaki Onsen File:Yumura onsen11s1920.jpg|Jumura Onsen File:Tonomine highland 01 b.jpg|Višavje Tonomine v Kamikavi File:Kounotori 06f4439.jpg|park štorkelj Tojooka File:20130507 takeda castle 10.jpg|Grad Takeda </gallery> == Sestrske regije == Hjogo je 22. oktobra 1963 vstopil v sestrstvo z zvezno državo Washington v ZDA, kar je bil prvi tovrstni dogovor med Japonsko in ZDA.<ref>{{cite news |last=Camden |first=Jim |date=August 20, 2013 |title=Washington, Japan celebrate 50 years |url=http://www.spokesman.com/stories/2013/aug/20/washington-japan-celebrate-50-years/ |work=Spokesman-Review |access-date=March 11, 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180311201744/http://www.spokesman.com/stories/2013/aug/20/washington-japan-celebrate-50-years/ |archive-date=March 11, 2018 }}</ref> Leta 1981 je bil med Hjogom in zvezno državo Zahodna Avstralija v Avstraliji sestavljen sestrski sporazum.<ref>{{cite web|url=http://www.perth.wa.gov.au/council/national-and-international-relations/sister-cities |title=Sister Cities – City of Perth |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150530090949/http://www.perth.wa.gov.au/council/national-and-international-relations/sister-cities |archive-date=2015-05-30 }}</ref> V počastitev 10. obletnice tega sporazuma leta 1992 je bil v Perthu ustanovljen vladni kulturni center prefekture Hjogo.<ref>[http://www.hyogo.com.au/centre_introduction.htm Hyogo.com.au] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402123404/http://www.hyogo.com.au/centre_introduction.htm |date=2015-04-02 }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Nussbaum, Louis-Frédéric and Käthe Roth (2005). Japan Encyclopedia. Cambridge, Mass.: Harvard University Press. ISBN 978-0-674-01753-5. OCLC 58053128. == Zunanje povezave == {{Commons|兵庫県|Hyōgo Prefecture}} {{Wikivoyage|Hyogo|Hyōgo}} * [http://web.pref.hyogo.lg.jp/fl/english/ Official Hyōgo prefecture homepage] * [http://www.hyogo-tourism.jp/english/ Hyōgo prefecture tourist guide] * [http://www.hyogobcc.org/ Hyōgo Business & Cultural Center] * [https://web.archive.org/web/20051119200138/http://www.hyogo-ip.or.jp/hiaf/jp/medical/index.htm Medical Services in Hyōgo prefecture] [[Kategorija:Prefekture Japonske]] tlfacn5vsj0u63rtbfgnreump1c1h3w 828 522504 5736669 2022-08-19T19:19:13Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: --[[--------------------------< N I H O N G O _ E R R O R >---------------------------------------------------- creates an error message for {{nihongo}}, {{nihongo3}}, {{nihongo krt}}, and {{nihongo foot}} when these template are missing <japanese> or <romaji> inputs; names the offending template, links to template page, and adds article to Category:Nihongo template errors ]] local function nihongo_error (template) local msg = {'<span class="error" style="font-size... Scribunto text/plain --[[--------------------------< N I H O N G O _ E R R O R >---------------------------------------------------- creates an error message for {{nihongo}}, {{nihongo3}}, {{nihongo krt}}, and {{nihongo foot}} when these template are missing <japanese> or <romaji> inputs; names the offending template, links to template page, and adds article to Category:Nihongo template errors ]] local function nihongo_error (template) local msg = {'<span class="error" style="font-size:100%">error: {{'}; table.insert (msg, template); table.insert (msg, '}}: Japanese or romaji text required ([[Template:'); table.insert (msg, template); table.insert (msg, '|help]])</span>'); if 0 == mw.title.getCurrentTitle().namespace then table.insert (msg, '[[Category:Nihongo template errors]]'); end return table.concat (msg); end --[[--------------------------< N I H O N G O _ R E N D E R E R >---------------------------------------------- shared support function for nihingo(), nihongo3(), and nihongo_foot(). Calculates an index into formatting{} from set/unset parameters: args[1] (english) has a value of 8 (set) or 0 (unset) args[2] (japanese) has a value of 4 args[3] (romaji) has a value of 2 args[4] (extra) has a value of 1 index, the sum of these values, gets the appropriate format string from formatting{} table with associated values from the formatting[index][2] table ]] local function nihongo_renderer (args, formatting, extra2) local output; local index = 0; -- index into formatting{} local param_weight = {8, 4, 2, 1}; -- binary parameter weights: [1] = english (8), [2] = japanese (4), [3] = romaji (2), [4] = extra (1) for i=1, 5 do -- spin through args[1] – args[4] index = index + (args[i] and param_weight[i] or 0); -- calculate an index into formatting{} end output = (0 ~= index) and string.format (formatting[index][1] and formatting[index][1], formatting[index][2][1], formatting[index][2][2], formatting[index][2][3], formatting[index][2][4]) or nil; if extra2 then -- always just attached to the end (if there is an end) so not part of formatting{} output = output and (output .. ' ' .. extra2) or '<5p4n>' .. extra2; -- <5p4n> and </5p4n>: place holders for font-weight style spans; akin to stripmarkers, to be replaced end -- (nihongo and nihongo3) or removed (nihongo foot) return output and (output .. '</5p4n>') or ''; -- where there is output, add secret tag close end --[=[-------------------------< N I H O N G O >---------------------------------------------------------------- An experiment to see how to implement {{nihongo}} using Module:Lang for language and transliteration markup {{Nihongo|<English>|<japanese>|<romaji>|<extra>|<extra2>|lead=yes}} <English>, <japanese>, and <romaji> are positional parameters <English>: rendered as presented; purports to be English translation of <kanji/kana> <japanese>: Japanese language text using Japanese script; TODO: require? <romaji>: Hepburn romanization (transliteration); TODO: in Module:Lang/data change tooltip text to 'Hepburn romanization'? <extra> and <extra2> are positional or named: |extra= and |extra2=; mixing can be problematic <extra> is rendered as presented preceeded with <comma><space> <extra2> is rendered as presented preceeded with <space> |lead=: takes one value 'yes'; renders language name same as {{lang-ja}} but also adds [[Hepburn romanization|Hepburn]]:<space> ahead of the romanization; TODO: in Module:Lang, turnoff tooltip for transl when |lead=yes ]=] local function nihongo (frame) local lang_module = require ('Modul:Lang' .. (frame:getTitle():match ('/sandbox') or '')); -- if this module is the sandbox, use Module:lang/sandbox; Module:Lang else local args = require ('Modul:Arguments').getArgs (frame); local english, japanese, romaji, extra, extra2 = args[1], args[2], args[3], args.extra or args[4], args.extra2 or args[5]; -- meaningful names args[4] = extra or args[4]; -- ensure that extra is 'positional' for use by nihongo_renderer() local lead = 'yes' == args.lead; -- make boolean if not (japanese or romaji) then -- not present, return an error message return nihongo_error ('nihongo'); end if japanese then japanese = lead and lang_module._lang_xx_inherit ({['code']='ja', japanese, ['template']='nihongo'}) or lang_module._lang ({'ja', japanese, ['template']='nihongo'}); -- add ja script with/without language prefix end if romaji then romaji = (lead and english and '[[Hepburn romanization|Hepburn]]: ' or '') .. lang_module._transl ({'ja', 'hepburn', romaji}) or nil; end local formatting = { -- <5p4n> and </5p4n>: place holders for font-weight style spans; akin to stripmarkers, replaced before function returns {'<5p4n>(%s)', {extra}}, -- 1 - (extra) {'%s<5p4n>', {romaji}}, -- 2 - romaji {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, extra}}, -- 3 - romaji (extra) {'<5p4n>(%s)', {japanese}}, -- 4 - japanese {'<5p4n>(%s, %s)', {japanese, extra}}, -- 5 - (japanese, extra) {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, japanese}}, -- 6 - romaji (japanese) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {romaji, japanese, extra}}, -- 7 - romaji (japanese, extra) {'%s<5p4n>', {english}}, -- 8 - english {'%s<5p4n> (%s)', {english, extra}}, -- 9 - english (extra) {'%s<5p4n> (%s)', {english, romaji}}, -- 10 - english (romaji) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {english, romaji, extra}}, -- 11 - english (romaji, extra) {'%s<5p4n> (%s)', {english, japanese}}, -- 12 - english (japanese) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {english, japanese, extra}}, -- 13 - english (japanese, extra) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {english, japanese, romaji}}, -- 14 - english (japanese, romaji) {'%s<5p4n> (%s, %s, %s)', {english, japanese, romaji, extra}}, -- 15 - english (japanese, romaji, extra) } local ret_string = nihongo_renderer (args, formatting, extra2) ret_string = ret_string:gsub ('<5p4n>', '<span style="font-weight: normal">'):gsub ('</5p4n>', '</span>'); -- replace 'secret' tags with proper tags return ret_string; -- because gsub returns the number of replacements made as second return value end --[=[-------------------------< N I H O N G O 3 >-------------------------------------------------------------- An experiment to see how to implement {{nihongo3}} using Module:Lang for language and transliteration markup Similar to {{nihongo}} but changes rendered order and does not support |lead= {{Nihongo3|<English>|<japanese>|<romaji>|<extra>|<extra2>}} <English>, <japanese>, and <romaji> are positional parameters <English>: rendered as presented; purports to be English translation of <kanji/kana> <japanese>: Japanese language text using Japanese script; TODO: require? <romaji>: Hepburn romanization (transliteration); TODO: in Module:Lang/data change tooltip text to 'Hepburn romanization'? <extra> and <extra2> are positional or named: |extra= and |extra2=; mixing can be problematic <extra> is rendered as presented preceeded with <comma><space> <extra2> is rendered as presented preceeded with <space> ]=] local function nihongo3 (frame) local lang_module = require ('Module:Lang' .. (frame:getTitle():match ('/sandbox') or '')); -- if this module is the sandbox, use Module:lang/sandbox; Module:Lang else local args = require ('Module:Arguments').getArgs (frame); local english, japanese, romaji, extra, extra2 = args[1], args[2], args[3], args.extra or args[4], args.extra2 or args[5]; -- meaningful names args[4] = extra or args[4]; -- ensure that extra is 'positional' for use by nihongo_renderer() if not (japanese or romaji) then -- not present, return an error message return nihongo_error ('nihongo3'); end japanese = japanese and lang_module._lang ({'ja', japanese}) or nil; romaji = romaji and lang_module._transl ({'ja', 'hepburn', romaji}) or nil; local formatting = { -- <5p4n> and </5p4n>: place holders for font-weight style spans; akin to stripmarkers, replaced before function returns {'<5p4n>(%s)', {extra}}, -- 1 - (extra) {'%s<5p4n>', {romaji}}, -- 2 - romaji {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, extra}}, -- 3 - romaji (extra) {'<5p4n>(%s)', {japanese}}, -- 4 - japanese {'<5p4n>(%s, %s)', {japanese, extra}}, -- 5 - (japanese, extra) {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, japanese}}, -- 6 - romaji (japanese) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {romaji, japanese, extra}}, -- 7 - romaji (japanese, extra) {'%s<5p4n>', {english}}, -- 8 - english {'%s<5p4n> (%s)', {english, extra}}, -- 9 - english (extra) {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, english}}, -- 10 - romaji (english) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {romaji, english, extra}}, -- 11 - romaji (english, extra) {'%s<5p4n> (%s)', {english, japanese}}, -- 12 - english (japanese) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {english, japanese, extra}}, -- 13 - english (japanese, extra) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {romaji, japanese, english}}, -- 14 - romaji (japanese, english) {'%s<5p4n> (%s, %s, %s)', {romaji, japanese, english, extra}}, -- 15 - romaji (japanese, english, extra) } local ret_string = nihongo_renderer (args, formatting, extra2) ret_string = ret_string:gsub ('<5p4n>', '<span style="font-weight: normal">'):gsub ('</5p4n>', '</span>'); -- replace 'secret' tags with proper tags return ret_string; -- because gsub returns the number of replacements made as second return value end --[=[-------------------------< N I H O N G O K R T >-------------------------------------------------------------- An experiment to see how to implement {{nihongo krt}} using Module:Lang for language and transliteration markup Similar to {{nihongo}} but changes rendered order and does not support |lead= {{Nihongo krt|<English>|<japanese>|<romaji>|<extra>|<extra2>}} <English>, <japanese>, and <romaji> are positional parameters <English>: rendered as presented; purports to be English translation of <kanji/kana> <japanese>: Japanese language text using Japanese script; TODO: require? <romaji>: Hepburn romanization (transliteration); TODO: in Module:Lang/data change tooltip text to 'Hepburn romanization'? <extra> and <extra2> are positional or named: |extra= and |extra2=; mixing can be problematic <extra> is rendered as presented preceeded with <comma><space> <extra2> is rendered as presented preceeded with <space> ]=] local function nihongokrt (frame) local lang_module = require ('Module:Lang' .. (frame:getTitle():match ('/sandbox') or '')); -- if this module is the sandbox, use Module:lang/sandbox; Module:Lang else local args = require ('Module:Arguments').getArgs (frame); local english, japanese, romaji, extra, extra2 = args[1], args[2], args[3], args.extra or args[4], args.extra2 or args[5]; -- meaningful names args[4] = extra or args[4]; -- ensure that extra is 'positional' for use by nihongo_renderer() if not (japanese or romaji) then -- not present, return an error message return nihongo_error ('nihongo krt'); end japanese = japanese and lang_module._lang ({'ja', japanese}) or nil; romaji = romaji and lang_module._transl ({'ja', 'hepburn', romaji}) or nil; local formatting = { -- <5p4n> and </5p4n>: place holders for font-weight style spans; akin to stripmarkers, replaced before function returns {'<5p4n>(%s)', {extra}}, -- 1 - (extra) {'%s<5p4n>', {romaji}}, -- 2 - romaji {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, extra}}, -- 3 - romaji (extra) {'<5p4n>%s', {japanese}}, -- 4 - japanese {'<5p4n>%s (%s)', {japanese, extra}}, -- 5 - japanese (extra) {'<5p4n>%s (%s)', {japanese, romaji}}, -- 6 - japanese (romaji) {'<5p4n>%s (%s, %s)', {japanese, romaji, extra}}, -- 7 - japanese (romaji, extra) {'%s<5p4n>', {english}}, -- 8 - english {'%s<5p4n> (%s)', {english, extra}}, -- 9 - english (extra) {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, english}}, -- 10 - romaji (english) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {romaji, english, extra}}, -- 11 - romaji (english, extra) {'<5p4n>%s (%s)', {japanese, english}}, -- 12 - japanese (english) {'<5p4n>%s (%s, %s)', {japanese, english, extra}}, -- 13 - japanese (english, extra) {'<5p4n>%s (%s, %s)', {japanese, romaji, english}}, -- 14 - japanese (romaji, english) {'<5p4n>%s (%s, %s, %s)', {japanese, romaji, english, extra}}, -- 15 - japanese (romaji, english, extra) } local ret_string = nihongo_renderer (args, formatting, extra2) ret_string = ret_string:gsub ('<5p4n>', '<span style="font-weight: normal">'):gsub ('</5p4n>', '</span>'); -- replace 'secret' tags with proper tags return ret_string; -- because gsub returns the number of replacements made as second return value end --[=[-------------------------< N I H O N G O _ F O O T >------------------------------------------------------ An experiment to see how to implement {{nihongo_foot}} using Module:Lang for language and transliteration markup {{Nihongo foot|<English>|<japanese>|<romaji>|<extra>|<extra2>|<post>|lead=yes|group}} <English>, <japanese>, and <romaji> are positional parameters <English>: rendered as presented; purports to be English translation of <kanji/kana> <japanese>: Japanese language text using Japanese script; TODO: require? <romaji>: Hepburn romanization (transliteration); TODO: in Module:Lang/data change tooltip text to 'Hepburn romanization'? <extra> and <extra2> are positional or named: |extra= and |extra2=; mixing can be problematic <extra> is rendered as presented preceeded with <comma><space> <extra2> is rendered as presented preceeded with <space> <post> is positional or named: |post= is a postscript character preceding the <ref>..</ref> tag (after <English>) |lead=: takes one value 'yes'; renders language name same as {{lang-ja}} but also adds [[Hepburn romanization|Hepburn]]:<space> ahead of the romanization; TODO: in Module:Lang, turnoff tooltip for transl when |lead=yes in the live template |lead= also adds the Help:Installing Japanese character sets link; this is not supported in this code (nihongo nor nihongo3 have this support) |group=: the group attribute in <ref group="..."> and in {{reflist}} ]=] local function nihongo_foot (frame) local lang_module = require ('Module:Lang' .. (frame:getTitle():match ('/sandbox') or '')); -- if this module is the sandbox, use Module:lang/sandbox; Module:Lang else local args = require ('Module:Arguments').getArgs (frame); local english, japanese, romaji, extra, extra2 = args[1], args[2], args[3], args.extra or args[4], args.extra2 or args[5]; -- meaningful names args[4] = extra or args[4]; -- ensure that extra is 'positional' for use by nihongo_renderer() local post = args[6] or args.post; local group = args.group; local ref_name = args.ref_name local lead = 'yes' == args.lead; -- make boolean if not (japanese or romaji) then -- not present, return an error message return nihongo_error ('nihongo foot'); end if japanese then japanese = lead and lang_module._lang_xx_inherit ({['code']='ja', japanese}) or lang_module._lang ({'ja', japanese}); -- add ja script with/without language prefix end if romaji then romaji = (lead and '[[Hepburn romanization|Hepburn]]: ' or '') .. lang_module._transl ({'ja', 'hepburn', romaji}) or nil; end local formatting = { {'%s', {extra}}, -- 1 - extra {'%s', {romaji}}, -- 2 - romaji {'%s, %s', {romaji, extra}}, -- 3 - romaji, extra {'%s', {japanese}}, -- 4 - japanese {'%s, %s', {japanese, extra}}, -- 5 - japanese, extra {'%s, %s', {japanese, romaji}}, -- 6 - japanese romaji {'%s, %s, %s', {japanese, romaji, extra}}, -- 7 - japanese romaji, extra -- from here english is used in the mapping but not rendered by nihongo_renderer so not included in the table {'', {''}}, -- 8 - english {'%s', {extra}}, -- 9 - extra {'%s', {romaji}}, -- 10 - romaji {'%s, %s', {romaji, extra}}, -- 11 - romaji, extra {'%s', {japanese}}, -- 12 - japanese {'%s, %s', {japanese, extra}}, -- 13 - japanese, extra {'%s, %s', {japanese, romaji}}, -- 14 - japanese romaji {'%s, %s, %s', {japanese, romaji, extra}}, -- 15 - japanese romaji, extra } if english and post then -- rewrite english to include |post= english = english .. post; -- if english has a value append post else just post elseif post then english = post; -- english not set, use post elseif not english then -- neither are set english = ''; -- make english an empty string for concatenation end if japanese or romaji or extra or extra2 then -- no ref tag when none of these are set (it would be empty) local content = nihongo_renderer (args, formatting, extra2); content = content:gsub ('<5p4n>', ''):gsub ('</5p4n>$', '', 1); -- strip secret <5p4n> and </5p4n> tags added by nihongo_renderer(); spans not used by this template return english .. frame:extensionTag ({name='ref', args={group=group, name=ref_name}, content=content}); -- english with attached reference tag else return english; -- nothing to be inside ref tag so just return english end end --[[--------------------------< E X P O R T E D F U N C T I O N S >------------------------------------------ ]] return { nihongo = nihongo, nihongo3 = nihongo3, nihongokrt = nihongokrt, nihongo_foot = nihongo_foot, } 4qfkt73kygu337esa1ul9bqawhyloe1 5736670 5736669 2022-08-19T19:22:39Z Pinky sl 2932 Scribunto text/plain --[[--------------------------< N I H O N G O _ E R R O R >---------------------------------------------------- creates an error message for {{nihongo}}, {{nihongo3}}, {{nihongo krt}}, and {{nihongo foot}} when these template are missing <japanese> or <romaji> inputs; names the offending template, links to template page, and adds article to Category:Nihongo template errors ]] local function nihongo_error (template) local msg = {'<span class="error" style="font-size:100%">error: {{'}; table.insert (msg, template); table.insert (msg, '}}: Japanese or romaji text required ([[Template:'); table.insert (msg, template); table.insert (msg, '|help]])</span>'); if 0 == mw.title.getCurrentTitle().namespace then table.insert (msg, '[[Category:Nihongo template errors]]'); end return table.concat (msg); end --[[--------------------------< N I H O N G O _ R E N D E R E R >---------------------------------------------- shared support function for nihingo(), nihongo3(), and nihongo_foot(). Calculates an index into formatting{} from set/unset parameters: args[1] (english) has a value of 8 (set) or 0 (unset) args[2] (japanese) has a value of 4 args[3] (romaji) has a value of 2 args[4] (extra) has a value of 1 index, the sum of these values, gets the appropriate format string from formatting{} table with associated values from the formatting[index][2] table ]] local function nihongo_renderer (args, formatting, extra2) local output; local index = 0; -- index into formatting{} local param_weight = {8, 4, 2, 1}; -- binary parameter weights: [1] = english (8), [2] = japanese (4), [3] = romaji (2), [4] = extra (1) for i=1, 5 do -- spin through args[1] – args[4] index = index + (args[i] and param_weight[i] or 0); -- calculate an index into formatting{} end output = (0 ~= index) and string.format (formatting[index][1] and formatting[index][1], formatting[index][2][1], formatting[index][2][2], formatting[index][2][3], formatting[index][2][4]) or nil; if extra2 then -- always just attached to the end (if there is an end) so not part of formatting{} output = output and (output .. ' ' .. extra2) or '<5p4n>' .. extra2; -- <5p4n> and </5p4n>: place holders for font-weight style spans; akin to stripmarkers, to be replaced end -- (nihongo and nihongo3) or removed (nihongo foot) return output and (output .. '</5p4n>') or ''; -- where there is output, add secret tag close end --[=[-------------------------< N I H O N G O >---------------------------------------------------------------- An experiment to see how to implement {{nihongo}} using Module:Lang for language and transliteration markup {{Nihongo|<English>|<japanese>|<romaji>|<extra>|<extra2>|lead=yes}} <English>, <japanese>, and <romaji> are positional parameters <English>: rendered as presented; purports to be English translation of <kanji/kana> <japanese>: Japanese language text using Japanese script; TODO: require? <romaji>: Hepburn romanization (transliteration); TODO: in Module:Lang/data change tooltip text to 'Hepburn romanization'? <extra> and <extra2> are positional or named: |extra= and |extra2=; mixing can be problematic <extra> is rendered as presented preceeded with <comma><space> <extra2> is rendered as presented preceeded with <space> |lead=: takes one value 'yes'; renders language name same as {{lang-ja}} but also adds [[Hepburnovo prečrkovanje|Hepburn]:<space> ahead of the romanization; TODO: in Module:Lang, turnoff tooltip for transl when |lead=yes ]=] local function nihongo (frame) local lang_module = require ('Modul:Lang' .. (frame:getTitle():match ('/sandbox') or '')); -- if this module is the sandbox, use Module:lang/sandbox; Module:Lang else local args = require ('Modul:Arguments').getArgs (frame); local english, japanese, romaji, extra, extra2 = args[1], args[2], args[3], args.extra or args[4], args.extra2 or args[5]; -- meaningful names args[4] = extra or args[4]; -- ensure that extra is 'positional' for use by nihongo_renderer() local lead = 'yes' == args.lead; -- make boolean if not (japanese or romaji) then -- not present, return an error message return nihongo_error ('nihongo'); end if japanese then japanese = lead and lang_module._lang_xx_inherit ({['code']='ja', japanese, ['template']='nihongo'}) or lang_module._lang ({'ja', japanese, ['template']='nihongo'}); -- add ja script with/without language prefix end if romaji then romaji = (lead and english and '[[Hepburnovo prečrkovanje|Hepburn]]: ' or '') .. lang_module._transl ({'ja', 'hepburn', romaji}) or nil; end local formatting = { -- <5p4n> and </5p4n>: place holders for font-weight style spans; akin to stripmarkers, replaced before function returns {'<5p4n>(%s)', {extra}}, -- 1 - (extra) {'%s<5p4n>', {romaji}}, -- 2 - romaji {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, extra}}, -- 3 - romaji (extra) {'<5p4n>(%s)', {japanese}}, -- 4 - japanese {'<5p4n>(%s, %s)', {japanese, extra}}, -- 5 - (japanese, extra) {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, japanese}}, -- 6 - romaji (japanese) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {romaji, japanese, extra}}, -- 7 - romaji (japanese, extra) {'%s<5p4n>', {english}}, -- 8 - english {'%s<5p4n> (%s)', {english, extra}}, -- 9 - english (extra) {'%s<5p4n> (%s)', {english, romaji}}, -- 10 - english (romaji) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {english, romaji, extra}}, -- 11 - english (romaji, extra) {'%s<5p4n> (%s)', {english, japanese}}, -- 12 - english (japanese) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {english, japanese, extra}}, -- 13 - english (japanese, extra) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {english, japanese, romaji}}, -- 14 - english (japanese, romaji) {'%s<5p4n> (%s, %s, %s)', {english, japanese, romaji, extra}}, -- 15 - english (japanese, romaji, extra) } local ret_string = nihongo_renderer (args, formatting, extra2) ret_string = ret_string:gsub ('<5p4n>', '<span style="font-weight: normal">'):gsub ('</5p4n>', '</span>'); -- replace 'secret' tags with proper tags return ret_string; -- because gsub returns the number of replacements made as second return value end --[=[-------------------------< N I H O N G O 3 >-------------------------------------------------------------- An experiment to see how to implement {{nihongo3}} using Module:Lang for language and transliteration markup Similar to {{nihongo}} but changes rendered order and does not support |lead= {{Nihongo3|<English>|<japanese>|<romaji>|<extra>|<extra2>}} <English>, <japanese>, and <romaji> are positional parameters <English>: rendered as presented; purports to be English translation of <kanji/kana> <japanese>: Japanese language text using Japanese script; TODO: require? <romaji>: Hepburn romanization (transliteration); TODO: in Module:Lang/data change tooltip text to 'Hepburn romanization'? <extra> and <extra2> are positional or named: |extra= and |extra2=; mixing can be problematic <extra> is rendered as presented preceeded with <comma><space> <extra2> is rendered as presented preceeded with <space> ]=] local function nihongo3 (frame) local lang_module = require ('Module:Lang' .. (frame:getTitle():match ('/sandbox') or '')); -- if this module is the sandbox, use Module:lang/sandbox; Module:Lang else local args = require ('Module:Arguments').getArgs (frame); local english, japanese, romaji, extra, extra2 = args[1], args[2], args[3], args.extra or args[4], args.extra2 or args[5]; -- meaningful names args[4] = extra or args[4]; -- ensure that extra is 'positional' for use by nihongo_renderer() if not (japanese or romaji) then -- not present, return an error message return nihongo_error ('nihongo3'); end japanese = japanese and lang_module._lang ({'ja', japanese}) or nil; romaji = romaji and lang_module._transl ({'ja', 'hepburn', romaji}) or nil; local formatting = { -- <5p4n> and </5p4n>: place holders for font-weight style spans; akin to stripmarkers, replaced before function returns {'<5p4n>(%s)', {extra}}, -- 1 - (extra) {'%s<5p4n>', {romaji}}, -- 2 - romaji {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, extra}}, -- 3 - romaji (extra) {'<5p4n>(%s)', {japanese}}, -- 4 - japanese {'<5p4n>(%s, %s)', {japanese, extra}}, -- 5 - (japanese, extra) {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, japanese}}, -- 6 - romaji (japanese) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {romaji, japanese, extra}}, -- 7 - romaji (japanese, extra) {'%s<5p4n>', {english}}, -- 8 - english {'%s<5p4n> (%s)', {english, extra}}, -- 9 - english (extra) {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, english}}, -- 10 - romaji (english) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {romaji, english, extra}}, -- 11 - romaji (english, extra) {'%s<5p4n> (%s)', {english, japanese}}, -- 12 - english (japanese) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {english, japanese, extra}}, -- 13 - english (japanese, extra) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {romaji, japanese, english}}, -- 14 - romaji (japanese, english) {'%s<5p4n> (%s, %s, %s)', {romaji, japanese, english, extra}}, -- 15 - romaji (japanese, english, extra) } local ret_string = nihongo_renderer (args, formatting, extra2) ret_string = ret_string:gsub ('<5p4n>', '<span style="font-weight: normal">'):gsub ('</5p4n>', '</span>'); -- replace 'secret' tags with proper tags return ret_string; -- because gsub returns the number of replacements made as second return value end --[=[-------------------------< N I H O N G O K R T >-------------------------------------------------------------- An experiment to see how to implement {{nihongo krt}} using Module:Lang for language and transliteration markup Similar to {{nihongo}} but changes rendered order and does not support |lead= {{Nihongo krt|<English>|<japanese>|<romaji>|<extra>|<extra2>}} <English>, <japanese>, and <romaji> are positional parameters <English>: rendered as presented; purports to be English translation of <kanji/kana> <japanese>: Japanese language text using Japanese script; TODO: require? <romaji>: Hepburn romanization (transliteration); TODO: in Module:Lang/data change tooltip text to 'Hepburn romanization'? <extra> and <extra2> are positional or named: |extra= and |extra2=; mixing can be problematic <extra> is rendered as presented preceeded with <comma><space> <extra2> is rendered as presented preceeded with <space> ]=] local function nihongokrt (frame) local lang_module = require ('Module:Lang' .. (frame:getTitle():match ('/sandbox') or '')); -- if this module is the sandbox, use Module:lang/sandbox; Module:Lang else local args = require ('Module:Arguments').getArgs (frame); local english, japanese, romaji, extra, extra2 = args[1], args[2], args[3], args.extra or args[4], args.extra2 or args[5]; -- meaningful names args[4] = extra or args[4]; -- ensure that extra is 'positional' for use by nihongo_renderer() if not (japanese or romaji) then -- not present, return an error message return nihongo_error ('nihongo krt'); end japanese = japanese and lang_module._lang ({'ja', japanese}) or nil; romaji = romaji and lang_module._transl ({'ja', 'hepburn', romaji}) or nil; local formatting = { -- <5p4n> and </5p4n>: place holders for font-weight style spans; akin to stripmarkers, replaced before function returns {'<5p4n>(%s)', {extra}}, -- 1 - (extra) {'%s<5p4n>', {romaji}}, -- 2 - romaji {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, extra}}, -- 3 - romaji (extra) {'<5p4n>%s', {japanese}}, -- 4 - japanese {'<5p4n>%s (%s)', {japanese, extra}}, -- 5 - japanese (extra) {'<5p4n>%s (%s)', {japanese, romaji}}, -- 6 - japanese (romaji) {'<5p4n>%s (%s, %s)', {japanese, romaji, extra}}, -- 7 - japanese (romaji, extra) {'%s<5p4n>', {english}}, -- 8 - english {'%s<5p4n> (%s)', {english, extra}}, -- 9 - english (extra) {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, english}}, -- 10 - romaji (english) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {romaji, english, extra}}, -- 11 - romaji (english, extra) {'<5p4n>%s (%s)', {japanese, english}}, -- 12 - japanese (english) {'<5p4n>%s (%s, %s)', {japanese, english, extra}}, -- 13 - japanese (english, extra) {'<5p4n>%s (%s, %s)', {japanese, romaji, english}}, -- 14 - japanese (romaji, english) {'<5p4n>%s (%s, %s, %s)', {japanese, romaji, english, extra}}, -- 15 - japanese (romaji, english, extra) } local ret_string = nihongo_renderer (args, formatting, extra2) ret_string = ret_string:gsub ('<5p4n>', '<span style="font-weight: normal">'):gsub ('</5p4n>', '</span>'); -- replace 'secret' tags with proper tags return ret_string; -- because gsub returns the number of replacements made as second return value end --[=[-------------------------< N I H O N G O _ F O O T >------------------------------------------------------ An experiment to see how to implement {{nihongo_foot}} using Module:Lang for language and transliteration markup {{Nihongo foot|<English>|<japanese>|<romaji>|<extra>|<extra2>|<post>|lead=yes|group}} <English>, <japanese>, and <romaji> are positional parameters <English>: rendered as presented; purports to be English translation of <kanji/kana> <japanese>: Japanese language text using Japanese script; TODO: require? <romaji>: Hepburn romanization (transliteration); TODO: in Module:Lang/data change tooltip text to 'Hepburn romanization'? <extra> and <extra2> are positional or named: |extra= and |extra2=; mixing can be problematic <extra> is rendered as presented preceeded with <comma><space> <extra2> is rendered as presented preceeded with <space> <post> is positional or named: |post= is a postscript character preceding the <ref>..</ref> tag (after <English>) |lead=: takes one value 'yes'; renders language name same as {{lang-ja}} but also adds [[Hepburn romanization|Hepburn]]:<space> ahead of the romanization; TODO: in Module:Lang, turnoff tooltip for transl when |lead=yes in the live template |lead= also adds the Help:Installing Japanese character sets link; this is not supported in this code (nihongo nor nihongo3 have this support) |group=: the group attribute in <ref group="..."> and in {{reflist}} ]=] local function nihongo_foot (frame) local lang_module = require ('Modul:Lang' .. (frame:getTitle():match ('/sandbox') or '')); -- if this module is the sandbox, use Module:lang/sandbox; Module:Lang else local args = require ('Modul:Arguments').getArgs (frame); local english, japanese, romaji, extra, extra2 = args[1], args[2], args[3], args.extra or args[4], args.extra2 or args[5]; -- meaningful names args[4] = extra or args[4]; -- ensure that extra is 'positional' for use by nihongo_renderer() local post = args[6] or args.post; local group = args.group; local ref_name = args.ref_name local lead = 'yes' == args.lead; -- make boolean if not (japanese or romaji) then -- not present, return an error message return nihongo_error ('nihongo foot'); end if japanese then japanese = lead and lang_module._lang_xx_inherit ({['code']='ja', japanese}) or lang_module._lang ({'ja', japanese}); -- add ja script with/without language prefix end if romaji then romaji = (lead and '[[Hepburnovo prečrkovanje|Hepburn]]: ' or '') .. lang_module._transl ({'ja', 'hepburn', romaji}) or nil; end local formatting = { {'%s', {extra}}, -- 1 - extra {'%s', {romaji}}, -- 2 - romaji {'%s, %s', {romaji, extra}}, -- 3 - romaji, extra {'%s', {japanese}}, -- 4 - japanese {'%s, %s', {japanese, extra}}, -- 5 - japanese, extra {'%s, %s', {japanese, romaji}}, -- 6 - japanese romaji {'%s, %s, %s', {japanese, romaji, extra}}, -- 7 - japanese romaji, extra -- from here english is used in the mapping but not rendered by nihongo_renderer so not included in the table {'', {''}}, -- 8 - english {'%s', {extra}}, -- 9 - extra {'%s', {romaji}}, -- 10 - romaji {'%s, %s', {romaji, extra}}, -- 11 - romaji, extra {'%s', {japanese}}, -- 12 - japanese {'%s, %s', {japanese, extra}}, -- 13 - japanese, extra {'%s, %s', {japanese, romaji}}, -- 14 - japanese romaji {'%s, %s, %s', {japanese, romaji, extra}}, -- 15 - japanese romaji, extra } if english and post then -- rewrite english to include |post= english = english .. post; -- if english has a value append post else just post elseif post then english = post; -- english not set, use post elseif not english then -- neither are set english = ''; -- make english an empty string for concatenation end if japanese or romaji or extra or extra2 then -- no ref tag when none of these are set (it would be empty) local content = nihongo_renderer (args, formatting, extra2); content = content:gsub ('<5p4n>', ''):gsub ('</5p4n>$', '', 1); -- strip secret <5p4n> and </5p4n> tags added by nihongo_renderer(); spans not used by this template return english .. frame:extensionTag ({name='ref', args={group=group, name=ref_name}, content=content}); -- english with attached reference tag else return english; -- nothing to be inside ref tag so just return english end end --[[--------------------------< E X P O R T E D F U N C T I O N S >------------------------------------------ ]] return { nihongo = nihongo, nihongo3 = nihongo3, nihongokrt = nihongokrt, nihongo_foot = nihongo_foot, } ecz8p23p6iezq8jng4fwj16ezn9pgv4 5736675 5736670 2022-08-19T19:36:20Z Pinky sl 2932 Scribunto text/plain --[[--------------------------< N I H O N G O _ E R R O R >---------------------------------------------------- creates an error message for {{nihongo}}, {{nihongo3}}, {{nihongo krt}}, and {{nihongo foot}} when these template are missing <japanese> or <romaji> inputs; names the offending template, links to template page, and adds article to Category:Nihongo template errors ]] local function nihongo_error (template) local msg = {'<span class="error" style="font-size:100%">error: {{'}; table.insert (msg, template); table.insert (msg, '}}: Zahtevana je japonska ali romaji pisava ([[Predloga:'); table.insert (msg, template); table.insert (msg, '|pomoč]])</span>'); if 0 == mw.title.getCurrentTitle().namespace then table.insert (msg, '[[Category:Nihongo template errors]]'); end return table.concat (msg); end --[[--------------------------< N I H O N G O _ R E N D E R E R >---------------------------------------------- shared support function for nihingo(), nihongo3(), and nihongo_foot(). Calculates an index into formatting{} from set/unset parameters: args[1] (english) has a value of 8 (set) or 0 (unset) args[2] (japanese) has a value of 4 args[3] (romaji) has a value of 2 args[4] (extra) has a value of 1 index, the sum of these values, gets the appropriate format string from formatting{} table with associated values from the formatting[index][2] table ]] local function nihongo_renderer (args, formatting, extra2) local output; local index = 0; -- index into formatting{} local param_weight = {8, 4, 2, 1}; -- binary parameter weights: [1] = english (8), [2] = japanese (4), [3] = romaji (2), [4] = extra (1) for i=1, 5 do -- spin through args[1] – args[4] index = index + (args[i] and param_weight[i] or 0); -- calculate an index into formatting{} end output = (0 ~= index) and string.format (formatting[index][1] and formatting[index][1], formatting[index][2][1], formatting[index][2][2], formatting[index][2][3], formatting[index][2][4]) or nil; if extra2 then -- always just attached to the end (if there is an end) so not part of formatting{} output = output and (output .. ' ' .. extra2) or '<5p4n>' .. extra2; -- <5p4n> and </5p4n>: place holders for font-weight style spans; akin to stripmarkers, to be replaced end -- (nihongo and nihongo3) or removed (nihongo foot) return output and (output .. '</5p4n>') or ''; -- where there is output, add secret tag close end --[=[-------------------------< N I H O N G O >---------------------------------------------------------------- An experiment to see how to implement {{nihongo}} using Module:Lang for language and transliteration markup {{Nihongo|<English>|<japanese>|<romaji>|<extra>|<extra2>|lead=yes}} <English>, <japanese>, and <romaji> are positional parameters <English>: rendered as presented; purports to be English translation of <kanji/kana> <japanese>: Japanese language text using Japanese script; TODO: require? <romaji>: Hepburn romanization (transliteration); TODO: in Module:Lang/data change tooltip text to 'Hepburn romanization'? <extra> and <extra2> are positional or named: |extra= and |extra2=; mixing can be problematic <extra> is rendered as presented preceeded with <comma><space> <extra2> is rendered as presented preceeded with <space> |lead=: takes one value 'yes'; renders language name same as {{lang-ja}} but also adds [[Hepburnovo prečrkovanje|Hepburn]:<space> ahead of the romanization; TODO: in Module:Lang, turnoff tooltip for transl when |lead=yes ]=] local function nihongo (frame) local lang_module = require ('Modul:Lang' .. (frame:getTitle():match ('/peskovnik') or '')); -- if this module is the sandbox, use Module:lang/peskovnik; Module:Lang else local args = require ('Modul:Arguments').getArgs (frame); local english, japanese, romaji, extra, extra2 = args[1], args[2], args[3], args.extra or args[4], args.extra2 or args[5]; -- meaningful names args[4] = extra or args[4]; -- ensure that extra is 'positional' for use by nihongo_renderer() local lead = 'yes' == args.lead; -- make boolean if not (japanese or romaji) then -- not present, return an error message return nihongo_error ('nihongo'); end if japanese then japanese = lead and lang_module._lang_xx_inherit ({['code']='ja', japanese, ['template']='nihongo'}) or lang_module._lang ({'ja', japanese, ['template']='nihongo'}); -- add ja script with/without language prefix end if romaji then romaji = (lead and english and '[[Hepburnovo prečrkovanje|Hepburn]]: ' or '') .. lang_module._transl ({'ja', 'hepburn', romaji}) or nil; end local formatting = { -- <5p4n> and </5p4n>: place holders for font-weight style spans; akin to stripmarkers, replaced before function returns {'<5p4n>(%s)', {extra}}, -- 1 - (extra) {'%s<5p4n>', {romaji}}, -- 2 - romaji {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, extra}}, -- 3 - romaji (extra) {'<5p4n>(%s)', {japanese}}, -- 4 - japanese {'<5p4n>(%s, %s)', {japanese, extra}}, -- 5 - (japanese, extra) {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, japanese}}, -- 6 - romaji (japanese) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {romaji, japanese, extra}}, -- 7 - romaji (japanese, extra) {'%s<5p4n>', {english}}, -- 8 - english {'%s<5p4n> (%s)', {english, extra}}, -- 9 - english (extra) {'%s<5p4n> (%s)', {english, romaji}}, -- 10 - english (romaji) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {english, romaji, extra}}, -- 11 - english (romaji, extra) {'%s<5p4n> (%s)', {english, japanese}}, -- 12 - english (japanese) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {english, japanese, extra}}, -- 13 - english (japanese, extra) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {english, japanese, romaji}}, -- 14 - english (japanese, romaji) {'%s<5p4n> (%s, %s, %s)', {english, japanese, romaji, extra}}, -- 15 - english (japanese, romaji, extra) } local ret_string = nihongo_renderer (args, formatting, extra2) ret_string = ret_string:gsub ('<5p4n>', '<span style="font-weight: normal">'):gsub ('</5p4n>', '</span>'); -- replace 'secret' tags with proper tags return ret_string; -- because gsub returns the number of replacements made as second return value end --[=[-------------------------< N I H O N G O 3 >-------------------------------------------------------------- An experiment to see how to implement {{nihongo3}} using Module:Lang for language and transliteration markup Similar to {{nihongo}} but changes rendered order and does not support |lead= {{Nihongo3|<English>|<japanese>|<romaji>|<extra>|<extra2>}} <English>, <japanese>, and <romaji> are positional parameters <English>: rendered as presented; purports to be English translation of <kanji/kana> <japanese>: Japanese language text using Japanese script; TODO: require? <romaji>: Hepburn romanization (transliteration); TODO: in Module:Lang/data change tooltip text to 'Hepburn romanization'? <extra> and <extra2> are positional or named: |extra= and |extra2=; mixing can be problematic <extra> is rendered as presented preceeded with <comma><space> <extra2> is rendered as presented preceeded with <space> ]=] local function nihongo3 (frame) local lang_module = require ('Module:Lang' .. (frame:getTitle():match ('/sandbox') or '')); -- if this module is the sandbox, use Module:lang/sandbox; Module:Lang else local args = require ('Module:Arguments').getArgs (frame); local english, japanese, romaji, extra, extra2 = args[1], args[2], args[3], args.extra or args[4], args.extra2 or args[5]; -- meaningful names args[4] = extra or args[4]; -- ensure that extra is 'positional' for use by nihongo_renderer() if not (japanese or romaji) then -- not present, return an error message return nihongo_error ('nihongo3'); end japanese = japanese and lang_module._lang ({'ja', japanese}) or nil; romaji = romaji and lang_module._transl ({'ja', 'hepburn', romaji}) or nil; local formatting = { -- <5p4n> and </5p4n>: place holders for font-weight style spans; akin to stripmarkers, replaced before function returns {'<5p4n>(%s)', {extra}}, -- 1 - (extra) {'%s<5p4n>', {romaji}}, -- 2 - romaji {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, extra}}, -- 3 - romaji (extra) {'<5p4n>(%s)', {japanese}}, -- 4 - japanese {'<5p4n>(%s, %s)', {japanese, extra}}, -- 5 - (japanese, extra) {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, japanese}}, -- 6 - romaji (japanese) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {romaji, japanese, extra}}, -- 7 - romaji (japanese, extra) {'%s<5p4n>', {english}}, -- 8 - english {'%s<5p4n> (%s)', {english, extra}}, -- 9 - english (extra) {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, english}}, -- 10 - romaji (english) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {romaji, english, extra}}, -- 11 - romaji (english, extra) {'%s<5p4n> (%s)', {english, japanese}}, -- 12 - english (japanese) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {english, japanese, extra}}, -- 13 - english (japanese, extra) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {romaji, japanese, english}}, -- 14 - romaji (japanese, english) {'%s<5p4n> (%s, %s, %s)', {romaji, japanese, english, extra}}, -- 15 - romaji (japanese, english, extra) } local ret_string = nihongo_renderer (args, formatting, extra2) ret_string = ret_string:gsub ('<5p4n>', '<span style="font-weight: normal">'):gsub ('</5p4n>', '</span>'); -- replace 'secret' tags with proper tags return ret_string; -- because gsub returns the number of replacements made as second return value end --[=[-------------------------< N I H O N G O K R T >-------------------------------------------------------------- An experiment to see how to implement {{nihongo krt}} using Module:Lang for language and transliteration markup Similar to {{nihongo}} but changes rendered order and does not support |lead= {{Nihongo krt|<English>|<japanese>|<romaji>|<extra>|<extra2>}} <English>, <japanese>, and <romaji> are positional parameters <English>: rendered as presented; purports to be English translation of <kanji/kana> <japanese>: Japanese language text using Japanese script; TODO: require? <romaji>: Hepburn romanization (transliteration); TODO: in Module:Lang/data change tooltip text to 'Hepburn romanization'? <extra> and <extra2> are positional or named: |extra= and |extra2=; mixing can be problematic <extra> is rendered as presented preceeded with <comma><space> <extra2> is rendered as presented preceeded with <space> ]=] local function nihongokrt (frame) local lang_module = require ('Module:Lang' .. (frame:getTitle():match ('/peskovnik') or '')); -- if this module is the sandbox, use Module:lang/sandbox; Module:Lang else local args = require ('Module:Arguments').getArgs (frame); local english, japanese, romaji, extra, extra2 = args[1], args[2], args[3], args.extra or args[4], args.extra2 or args[5]; -- meaningful names args[4] = extra or args[4]; -- ensure that extra is 'positional' for use by nihongo_renderer() if not (japanese or romaji) then -- not present, return an error message return nihongo_error ('nihongo krt'); end japanese = japanese and lang_module._lang ({'ja', japanese}) or nil; romaji = romaji and lang_module._transl ({'ja', 'hepburn', romaji}) or nil; local formatting = { -- <5p4n> and </5p4n>: place holders for font-weight style spans; akin to stripmarkers, replaced before function returns {'<5p4n>(%s)', {extra}}, -- 1 - (extra) {'%s<5p4n>', {romaji}}, -- 2 - romaji {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, extra}}, -- 3 - romaji (extra) {'<5p4n>%s', {japanese}}, -- 4 - japanese {'<5p4n>%s (%s)', {japanese, extra}}, -- 5 - japanese (extra) {'<5p4n>%s (%s)', {japanese, romaji}}, -- 6 - japanese (romaji) {'<5p4n>%s (%s, %s)', {japanese, romaji, extra}}, -- 7 - japanese (romaji, extra) {'%s<5p4n>', {english}}, -- 8 - english {'%s<5p4n> (%s)', {english, extra}}, -- 9 - english (extra) {'%s<5p4n> (%s)', {romaji, english}}, -- 10 - romaji (english) {'%s<5p4n> (%s, %s)', {romaji, english, extra}}, -- 11 - romaji (english, extra) {'<5p4n>%s (%s)', {japanese, english}}, -- 12 - japanese (english) {'<5p4n>%s (%s, %s)', {japanese, english, extra}}, -- 13 - japanese (english, extra) {'<5p4n>%s (%s, %s)', {japanese, romaji, english}}, -- 14 - japanese (romaji, english) {'<5p4n>%s (%s, %s, %s)', {japanese, romaji, english, extra}}, -- 15 - japanese (romaji, english, extra) } local ret_string = nihongo_renderer (args, formatting, extra2) ret_string = ret_string:gsub ('<5p4n>', '<span style="font-weight: normal">'):gsub ('</5p4n>', '</span>'); -- replace 'secret' tags with proper tags return ret_string; -- because gsub returns the number of replacements made as second return value end --[=[-------------------------< N I H O N G O _ F O O T >------------------------------------------------------ An experiment to see how to implement {{nihongo_foot}} using Module:Lang for language and transliteration markup {{Nihongo foot|<English>|<japanese>|<romaji>|<extra>|<extra2>|<post>|lead=yes|group}} <English>, <japanese>, and <romaji> are positional parameters <English>: rendered as presented; purports to be English translation of <kanji/kana> <japanese>: Japanese language text using Japanese script; TODO: require? <romaji>: Hepburn romanization (transliteration); TODO: in Module:Lang/data change tooltip text to 'Hepburn romanization'? <extra> and <extra2> are positional or named: |extra= and |extra2=; mixing can be problematic <extra> is rendered as presented preceeded with <comma><space> <extra2> is rendered as presented preceeded with <space> <post> is positional or named: |post= is a postscript character preceding the <ref>..</ref> tag (after <English>) |lead=: takes one value 'yes'; renders language name same as {{lang-ja}} but also adds [[Hepburn romanization|Hepburn]]:<space> ahead of the romanization; TODO: in Module:Lang, turnoff tooltip for transl when |lead=yes in the live template |lead= also adds the Help:Installing Japanese character sets link; this is not supported in this code (nihongo nor nihongo3 have this support) |group=: the group attribute in <ref group="..."> and in {{reflist}} ]=] local function nihongo_foot (frame) local lang_module = require ('Modul:Lang' .. (frame:getTitle():match ('/peskovnik') or '')); -- if this module is the sandbox, use Module:lang/sandbox; Module:Lang else local args = require ('Modul:Arguments').getArgs (frame); local english, japanese, romaji, extra, extra2 = args[1], args[2], args[3], args.extra or args[4], args.extra2 or args[5]; -- meaningful names args[4] = extra or args[4]; -- ensure that extra is 'positional' for use by nihongo_renderer() local post = args[6] or args.post; local group = args.group; local ref_name = args.ref_name local lead = 'yes' == args.lead; -- make boolean if not (japanese or romaji) then -- not present, return an error message return nihongo_error ('nihongo foot'); end if japanese then japanese = lead and lang_module._lang_xx_inherit ({['code']='ja', japanese}) or lang_module._lang ({'ja', japanese}); -- add ja script with/without language prefix end if romaji then romaji = (lead and '[[Hepburnovo prečrkovanje|Hepburn]]: ' or '') .. lang_module._transl ({'ja', 'hepburn', romaji}) or nil; end local formatting = { {'%s', {extra}}, -- 1 - extra {'%s', {romaji}}, -- 2 - romaji {'%s, %s', {romaji, extra}}, -- 3 - romaji, extra {'%s', {japanese}}, -- 4 - japanese {'%s, %s', {japanese, extra}}, -- 5 - japanese, extra {'%s, %s', {japanese, romaji}}, -- 6 - japanese romaji {'%s, %s, %s', {japanese, romaji, extra}}, -- 7 - japanese romaji, extra -- from here english is used in the mapping but not rendered by nihongo_renderer so not included in the table {'', {''}}, -- 8 - english {'%s', {extra}}, -- 9 - extra {'%s', {romaji}}, -- 10 - romaji {'%s, %s', {romaji, extra}}, -- 11 - romaji, extra {'%s', {japanese}}, -- 12 - japanese {'%s, %s', {japanese, extra}}, -- 13 - japanese, extra {'%s, %s', {japanese, romaji}}, -- 14 - japanese romaji {'%s, %s, %s', {japanese, romaji, extra}}, -- 15 - japanese romaji, extra } if english and post then -- rewrite english to include |post= english = english .. post; -- if english has a value append post else just post elseif post then english = post; -- english not set, use post elseif not english then -- neither are set english = ''; -- make english an empty string for concatenation end if japanese or romaji or extra or extra2 then -- no ref tag when none of these are set (it would be empty) local content = nihongo_renderer (args, formatting, extra2); content = content:gsub ('<5p4n>', ''):gsub ('</5p4n>$', '', 1); -- strip secret <5p4n> and </5p4n> tags added by nihongo_renderer(); spans not used by this template return english .. frame:extensionTag ({name='ref', args={group=group, name=ref_name}, content=content}); -- english with attached reference tag else return english; -- nothing to be inside ref tag so just return english end end --[[--------------------------< E X P O R T E D F U N C T I O N S >------------------------------------------ ]] return { nihongo = nihongo, nihongo3 = nihongo3, nihongokrt = nihongokrt, nihongo_foot = nihongo_foot, } 6rat7vs4ck376vdnn73jjorj9dckb9t 828 522505 5736671 2022-08-19T19:23:14Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: {{High-use}} {{Lua|Modul:Arguments|Modul:Lang}} This module implements: * {{tlx|Nihongo}} * {{tlx|Nihongo3}} * {{tlx|Nihongo krt}} * {{tlx|Nihongo foot}} wikitext text/x-wiki {{High-use}} {{Lua|Modul:Arguments|Modul:Lang}} This module implements: * {{tlx|Nihongo}} * {{tlx|Nihongo3}} * {{tlx|Nihongo krt}} * {{tlx|Nihongo foot}} p271rwsx3fm487kwoyb4kfhrowf1bwe 10 522506 5736672 2022-08-19T19:24:13Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: <includeonly>{{#invoke:Nihongo|nihongo}}</includeonly><noinclude> {{documentation}} <!-- Add categories to the /doc subpage and interwikis to Wikidata. --> </noinclude> wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:Nihongo|nihongo}}</includeonly><noinclude> {{documentation}} <!-- Add categories to the /doc subpage and interwikis to Wikidata. --> </noinclude> oeb3o3bi471o8ie7zjaau4e4ruyyw2v 10 522507 5736673 2022-08-19T19:25:47Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: {{template test cases notice}} '''With first parameter present''' {| class="wikitable" style="width:100%; font-size:90%" |- ! No. ! style="width:34%" | Code ! style="width:33%" | {{tl|Nihongo}} ! style="width:33%" | {{tl|Nihongo/peskovnik}} |- | 1 | <nowiki>{{Nihongo|Japan}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan}} | {{Nihongo/peskovnik|Japan}} |- | 2 | <nowiki>{{Nihongo|Japan|日本}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan|日本}} | {{Nihongo/peskovnik|Japan|日本}} |- | 3 | <nowiki>{{Nih... wikitext text/x-wiki {{template test cases notice}} '''With first parameter present''' {| class="wikitable" style="width:100%; font-size:90%" |- ! No. ! style="width:34%" | Code ! style="width:33%" | {{tl|Nihongo}} ! style="width:33%" | {{tl|Nihongo/peskovnik}} |- | 1 | <nowiki>{{Nihongo|Japan}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan}} | {{Nihongo/peskovnik|Japan}} |- | 2 | <nowiki>{{Nihongo|Japan|日本}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan|日本}} | {{Nihongo/peskovnik|Japan|日本}} |- | 3 | <nowiki>{{Nihongo|Japan||Nippon}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan||Nippon}} | {{Nihongo/peskovnik|Japan||Nippon}} |- | 4 | <nowiki>{{Nihongo|Japan|日本|Nippon}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan|日本|Nippon}} | {{Nihongo/peskovnik|Japan|日本|Nippon}} |- | 5 | <nowiki>{{Nihongo|Japan|日本|Nippon|Extra}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan|日本|Nippon|Extra}} | {{Nihongo/peskovnik|Japan|日本|Nippon|Extra}} |- | 6 | <nowiki>{{Nihongo|Japan|日本|Nippon|Extra|Extra2}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan|日本|Nippon|Extra|Extra2}} | {{Nihongo/peskovnik|Japan|日本|Nippon|Extra|Extra2}} |- | 7 | <nowiki>{{Nihongo|Japan||Nippon|Extra|Extra2}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan||Nippon|Extra|Extra2}} | {{Nihongo/peskovnik|Japan||Nippon|Extra|Extra2}} |- | 8 | <nowiki>{{Nihongo|Japan|日本||Extra|Extra2}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan|日本||Extra|Extra2}} | {{Nihongo/peskovnik|Japan|日本||Extra|Extra2}} |- | 9 | <nowiki>{{Nihongo|Japan|日本||Extra}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan|日本||Extra}} | {{Nihongo/peskovnik|Japan|日本||Extra}} |- | 10 | <nowiki>{{Nihongo|Japan|||Extra|Extra2}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan|||Extra|Extra2}} | {{Nihongo/peskovnik|Japan|||Extra|Extra2}} |- | 11 | <nowiki>{{Nihongo|Japan||||Extra2}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan||||Extra2}} | {{Nihongo/peskovnik|Japan||||Extra2}} |} '''With first parameter absent''' {| class="wikitable" style="width:100%; font-size:90%" |- ! No. ! style="width:34%" | Code ! style="width:33%" | {{tl|Nihongo}} ! style="width:33%" | {{tl|Nihongo/peskovnik}} |- | 12 | <nowiki>{{Nihongo}}</nowiki> | {{Nihongo}} | {{Nihongo/peskovnik}} |- | 13 | <nowiki>{{Nihongo||日本}}</nowiki> | {{Nihongo||日本}} | {{Nihongo/peskovnik||日本}} |- | 14 | <nowiki>{{Nihongo|||Nippon}}</nowiki> | {{Nihongo|||Nippon}} | {{Nihongo/peskovnik|||Nippon}} |- | 15 | <nowiki>{{Nihongo||日本|Nippon}}</nowiki> | {{Nihongo||日本|Nippon}} | {{Nihongo/peskovnik||日本|Nippon}} |- | 16 | <nowiki>{{Nihongo||日本|Nippon|Extra}}</nowiki> | {{Nihongo||日本|Nippon|Extra}} | {{Nihongo/peskovnik||日本|Nippon|Extra}} |- | 17 | <nowiki>{{Nihongo||日本|Nippon|Extra|Extra2}}</nowiki> | {{Nihongo||日本|Nippon|Extra|Extra2}} | {{Nihongo/peskovnik||日本|Nippon|Extra|Extra2}} |- | 18 | <nowiki>{{Nihongo|||Nippon|Extra|Extra2}}</nowiki> | {{Nihongo|||Nippon|Extra|Extra2}} | {{Nihongo/peskovnik|||Nippon|Extra|Extra2}} |- | 19 | <nowiki>{{Nihongo||日本||Extra|Extra2}}</nowiki> | {{Nihongo||日本||Extra|Extra2}} | {{Nihongo/peskovnik||日本||Extra|Extra2}} |- | 20 | <nowiki>{{Nihongo||日本||Extra}}</nowiki> | {{Nihongo||日本||Extra}} | {{Nihongo/peskovnik||日本||Extra}} |- | 21 | <nowiki>{{Nihongo||||Extra|Extra2}}</nowiki> | {{Nihongo||||Extra|Extra2}} | {{Nihongo/peskovnik||||Extra|Extra2}} |- | 22 | <nowiki>{{Nihongo|||||Extra2}}</nowiki> | {{Nihongo|||||Extra2}} | {{Nihongo/peskovnik|||||Extra2}} |} '''With first parameter present and {{para|lead|yes}}''' {| class="wikitable" style="width:100%; font-size:90%" |- ! No. ! style="width:34%" | Code ! style="width:33%" | {{tl|Nihongo}} ! style="width:33%" | {{tl|Nihongo/peskovnik}} |- | 23 | <nowiki>{{Nihongo|Japan|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik|Japan|lead=yes}} |- | 24 | <nowiki>{{Nihongo|Japan|日本|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan|日本|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik|Japan|日本|lead=yes}} |- | 25 | <nowiki>{{Nihongo|Japan||Nippon|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan||Nippon|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik|Japan||Nippon|lead=yes}} |- | 26 | <nowiki>{{Nihongo|Japan|日本|Nippon|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan|日本|Nippon|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik|Japan|日本|Nippon|lead=yes}} |- | 27 | <nowiki>{{Nihongo|Japan|日本|Nippon|Extra|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan|日本|Nippon|Extra|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik|Japan|日本|Nippon|Extra|lead=yes}} |- | 28 | <nowiki>{{Nihongo|Japan|日本|Nippon|Extra|Extra2|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan|日本|Nippon|Extra|Extra2|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik|Japan|日本|Nippon|Extra|Extra2|lead=yes}} |- | 29 | <nowiki>{{Nihongo|Japan||Nippon|Extra|Extra2|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan||Nippon|Extra|Extra2|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik|Japan||Nippon|Extra|Extra2|lead=yes}} |- | 30 | <nowiki>{{Nihongo|Japan|日本||Extra|Extra2|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan|日本||Extra|Extra2|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik|Japan|日本||Extra|Extra2|lead=yes}} |- | 31 | <nowiki>{{Nihongo|Japan|日本||Extra|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan|日本||Extra|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik|Japan|日本||Extra|lead=yes}} |- | 32 | <nowiki>{{Nihongo|Japan|||Extra|Extra2|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan|||Extra|Extra2|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik|Japan|||Extra|Extra2|lead=yes}} |- | 33 | <nowiki>{{Nihongo|Japan||||Extra2|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo|Japan||||Extra2|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik|Japan||||Extra2|lead=yes}} |} '''With first parameter absent and {{para|lead|yes}}''' {| class="wikitable" style="width:100%; font-size:90%" |- ! No. ! style="width:34%" | Code ! style="width:33%" | {{tl|Nihongo}} ! style="width:33%" | {{tl|Nihongo/peskovnik}} |- | 34 | <nowiki>{{Nihongo|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik|lead=yes}} |- | 35 | <nowiki>{{Nihongo||日本|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo||日本|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik||日本|lead=yes}} |- | 36 | <nowiki>{{Nihongo|||Nippon|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo|||Nippon|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik|||Nippon|lead=yes}} |- | 37 | <nowiki>{{Nihongo||日本|Nippon|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo||日本|Nippon|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik||日本|Nippon|lead=yes}} |- | 38 | <nowiki>{{Nihongo||日本|Nippon|Extra|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo||日本|Nippon|Extra|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik||日本|Nippon|Extra|lead=yes}} |- | 39 | <nowiki>{{Nihongo||日本|Nippon|Extra|Extra2|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo||日本|Nippon|Extra|Extra2|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik||日本|Nippon|Extra|Extra2|lead=yes}} |- | 40 | <nowiki>{{Nihongo|||Nippon|Extra|Extra2|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo|||Nippon|Extra|Extra2|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik|||Nippon|Extra|Extra2|lead=yes}} |- | 41 | <nowiki>{{Nihongo||日本||Extra|Extra2|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo||日本||Extra|Extra2|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik||日本||Extra|Extra2|lead=yes}} |- | 42 | <nowiki>{{Nihongo||日本||Extra|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo||日本||Extra|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik||日本||Extra|lead=yes}} |- | 43 | <nowiki>{{Nihongo||||Extra|Extra2|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo||||Extra|Extra2|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik||||Extra|Extra2|lead=yes}} |- | 44 | <nowiki>{{Nihongo|||||Extra2|lead=yes}}</nowiki> | {{Nihongo|||||Extra2|lead=yes}} | {{nihongo/peskovnik|||||Extra2|lead=yes}} |} '''Other testcases''' {| class="wikitable" style="width:100%; font-size:90%" |- ! No. ! style="width:34%" | Code ! style="width:33%" | {{tl|Nihongo}} ! style="width:33%" | {{tl|Nihongo/peskovnik}} |- | 45 | <nowiki>This {{Nihongo|should|||be|one}} line</nowiki> | This {{Nihongo|should|||be|one}} line | This {{Nihongo/peskovnik|should|||be|one}} line |- | 46 | <nowiki>{{Nihongo|English|日本語|Nihon|How does this look with a very long explanation|that is being continued outside of the parentheses?}}</nowiki> | {{Nihongo|English|日本語|Nihon|How does this look with a very long explanation|that is being continued outside of the parentheses?}} | {{Nihongo/peskovnik|English|日本語|Nihon|How does this look with a very long explanation|that is being continued outside of the parentheses?}} |} '''With first parameter present; template wrapped in bold markup''' {| class="wikitable" style="width:100%; font-size:90%" |- ! No. ! style="width:34%" | Code ! style="width:33%" | {{tl|Nihongo}} ! style="width:33%" | {{tl|Nihongo/peskovnik}} |- | 47 | <nowiki>'''{{Nihongo|Japan}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo|Japan}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik|Japan}}''' |- | 48 | <nowiki>'''{{Nihongo|Japan|日本}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo|Japan|日本}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik|Japan|日本}}''' |- | 49 | <nowiki>'''{{Nihongo|Japan||Nippon}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo|Japan||Nippon}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik|Japan||Nippon}}''' |- | 50 | <nowiki>'''{{Nihongo|Japan|日本|Nippon}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo|Japan|日本|Nippon}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik|Japan|日本|Nippon}}''' |- | 51 | <nowiki>'''{{Nihongo|Japan|日本|Nippon|Extra}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo|Japan|日本|Nippon|Extra}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik|Japan|日本|Nippon|Extra}}''' |- | 52 | <nowiki>'''{{Nihongo|Japan|日本|Nippon|Extra|Extra2}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo|Japan|日本|Nippon|Extra|Extra2}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik|Japan|日本|Nippon|Extra|Extra2}}''' |- | 53 | <nowiki>'''{{Nihongo|Japan||Nippon|Extra|Extra2}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo|Japan||Nippon|Extra|Extra2}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik|Japan||Nippon|Extra|Extra2}}''' |- | 54 | <nowiki>'''{{Nihongo|Japan|日本||Extra|Extra2}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo|Japan|日本||Extra|Extra2}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik|Japan|日本||Extra|Extra2}}''' |- | 55 | <nowiki>'''{{Nihongo|Japan|日本||Extra}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo|Japan|日本||Extra}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik|Japan|日本||Extra}}''' |- | 56 | <nowiki>'''{{Nihongo|Japan|||Extra|Extra2}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo|Japan|||Extra|Extra2}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik|Japan|||Extra|Extra2}}''' |- | 57 | <nowiki>'''{{Nihongo|Japan||||Extra2}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo|Japan||||Extra2}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik|Japan||||Extra2}}''' |} '''With first parameter absent; template wrapped in bold markup''' {| class="wikitable" style="width:100%; font-size:90%" |- ! No. ! style="width:34%" | Code ! style="width:33%" | {{tl|Nihongo}} ! style="width:33%" | {{tl|Nihongo/peskovnik}} |- | 58 | <nowiki>'''{{Nihongo}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo}}''' → {{code|'''{{Nihongo}}'''}} | '''{{Nihongo/peskovnik}}''' → {{code|'''{{Nihongo/peskovnik}}'''}} |- | 59 | <nowiki>'''{{Nihongo||日本}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo||日本}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik||日本}}''' |- | 60 | <nowiki>'''{{Nihongo|||Nippon}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo|||Nippon}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik|||Nippon}}''' |- | 61 | <nowiki>'''{{Nihongo||日本|Nippon}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo||日本|Nippon}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik||日本|Nippon}}''' |- | 62 | <nowiki>'''{{Nihongo||日本|Nippon|Extra}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo||日本|Nippon|Extra}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik||日本|Nippon|Extra}}''' |- | 63 | <nowiki>'''{{Nihongo||日本|Nippon|Extra|Extra2}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo||日本|Nippon|Extra|Extra2}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik||日本|Nippon|Extra|Extra2}}''' |- | 64 | <nowiki>'''{{Nihongo|||Nippon|Extra|Extra2}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo|||Nippon|Extra|Extra2}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik|||Nippon|Extra|Extra2}}''' |- | 65 | <nowiki>'''{{Nihongo||日本||Extra|Extra2}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo||日本||Extra|Extra2}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik||日本||Extra|Extra2}}''' |- | 66 | <nowiki>'''{{Nihongo||日本||Extra}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo||日本||Extra}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik||日本||Extra}}''' |- | 67 | <nowiki>'''{{Nihongo||||Extra|Extra2}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo||||Extra|Extra2}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik||||Extra|Extra2}}''' |- | 68 | <nowiki>'''{{Nihongo|||||Extra2}}'''</nowiki> | '''{{Nihongo|||||Extra2}}''' | '''{{Nihongo/peskovnik|||||Extra2}}''' |} '''With romaji that may cause kerning issues (''just look how italics text touches the first and final bracket'') ← like that.''' {| class="wikitable" style="width:100%; font-size:90%" |- ! No. ! style="width:34%" | Code ! style="width:33%" | {{tl|Nihongo}} ! style="width:33%" | {{tl|Nihongo/peskovnik}} |- | 69 | <nowiki>{{Nihongo|well, it's big||ja, ōkii}}</nowiki> | {{Nihongo|well, it's big||ja, ōkii}} | {{Nihongo/peskovnik|well, it's big||ja, ōkii}} |- | 70 | <nowiki>{{Nihongo|well, it's big|じゃ、じゃ、大きい|ja, ōkii}}</nowiki> | {{Nihongo|well, it's big|じゃ、大きい|ja, ōkii}} | {{Nihongo/peskovnik|well, it's big|じゃ、大きい|ja, ōkii}} |- | 71 | <nowiki>{{Nihongo|well, it's big|じゃ、大きい|ja, ōkii|Extra}}</nowiki> | {{Nihongo|well, it's big|じゃ、大きい|ja, ōkii|Extra}} | {{Nihongo/peskovnik|well, it's big|じゃ、大きい|ja, ōkii|Extra}} |- | 72 | <nowiki>{{Nihongo|well, it's big|じゃ、大きい|ja, ōkii|Extra|Extra2}}</nowiki> | {{Nihongo|well, it's big|じゃ、大きい|ja, ōkii|Extra|Extra2}} | {{Nihongo/peskovnik|well, it's big|じゃ、大きい|ja, ōkii|Extra|Extra2}} |- | 73 | <nowiki>{{Nihongo|well, it's big||ja, ōkii|Extra|Extra2}}</nowiki> | {{Nihongo|well, it's big||ja, ōkii|Extra|Extra2}} | {{Nihongo/peskovnik|well, it's big||ja, ōkii|Extra|Extra2}} |} 2cnbunqkqvqlaa64uivl8mivbc01y8y 14 522508 5736684 2022-08-19T20:04:35Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{Podjetja po letih|201|6}} {{kategorija v Zbirki|Companies established in 2016}} fzry280be3tvynsfjz9a7go8rxx7xjv 14 522509 5736685 2022-08-19T20:06:50Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{podjetja po letih|190|2}} gqkn0ni5xh2svkaykm6vto3kply0yef 14 522510 5736686 2022-08-19T20:09:26Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{gospodarstvo po letih|190|2}} 0e91r5851oazkw5ru40old68h44edgc 14 522511 5736688 2022-08-19T20:12:52Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{ktgr|delih [[Anton Aškerc|Antona Aškerca]]}} [[Kategorija:Dela po avtorjih|Aškerc, Anton]] [[Kategorija:Anton Aškerc]] kr87u7b4as8p7h09bart3bmu5rldpps 14 522512 5736689 2022-08-19T20:13:48Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} [[Kategorija:Mesta v Egiptu]] 6onwpg78evvg8vvia88uae5lsvobdhg 1 522513 5736698 2022-08-19T20:26:21Z Marko3 1829 /* Slovenski ustreznik */ nov razdelek wikitext text/x-wiki == Slovenski ustreznik == Ne bi bilo lepše slovensko kobejska govedina? Lp, [[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:26, 19. avgust 2022 (CEST) o4ef3ahm7bh4kheim3aj10h6xkt560c 5736699 5736698 2022-08-19T20:29:12Z A09 188929 /* Slovenski ustreznik */ Odgovor wikitext text/x-wiki == Slovenski ustreznik == Ne bi bilo lepše slovensko kobejska govedina? Lp, [[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:26, 19. avgust 2022 (CEST) :Zanimiv pomislek, Gigafida za predlagan naslov ne vrne nobenega zadetka in 12 za sedanjega. Pri tem poimenovanju pa bi se spodobilo upoštevati tudi druge vrste govedin, te so po kulinaričnih blogih poimenovane pridevniško (tj. mongolska govedina, česnova govedina, ...). Ping avtorju: @[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:29, 19. avgust 2022 (CEST) bm7amiaqjj8qm84ocoy61o0fzitw458 5737600 5736699 2022-08-20T11:30:45Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki == Slovenski ustreznik == Ne bi bilo lepše slovensko kobejska govedina? Lp, [[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:26, 19. avgust 2022 (CEST) :Zanimiv pomislek, Gigafida za predlagan naslov ne vrne nobenega zadetka in 12 za sedanjega. Pri tem poimenovanju pa bi se spodobilo upoštevati tudi druge vrste govedin, te so po kulinaričnih blogih poimenovane pridevniško (tj. mongolska govedina, česnova govedina, ...). Ping avtorju: @[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:29, 19. avgust 2022 (CEST) ::Imaš 22 člankov na temo govedina Kobe in znatno več na primer na temo ''govedina Wagyu''. Gre za zaščiten tip mesa oziroma govedo vzrejeno na določen način in ne vrsto priprave kot jaz razumem česnova govedina.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:30, 20. avgust 2022 (CEST) 537g60p4jnvoini4uunltkv2859shk8 3 522514 5736713 2022-08-19T20:54:59Z A09 188929 UBlock wikitext text/x-wiki [[Slika:Octagon-warning.png|left|40px]] <p>Vaše uporabniško ime je bilo zaradi neprimernosti blokirano za neomejen čas (za več informacij glejte [[Wikipedija:Pravila blokiranja|pravila blokiranja]]). Presodili smo, da je ime '''bodisi žaljivo, zavajajoče ali promocijsko'''. Predlagamo, da [[Posebno:GlobalRenameRequest|zaprosite za preimenovanje]] in prispevate k Wikipediji s primernejšim uporabniškim imenom. Za pomoč pri izbiri glejte [[Wikipedija:Uporabniško ime]]. Wikipedijo lahko urejate tudi brez registracije, ne bomo pa vam dovolili uporabljati neprimernega imena. Če bi se radi o blokiranju pogovorili, lahko začnete razpravo pod tem obvestilom.</p><!-- --><p>Zaradi mehanizma Wikipedije za uveljavljanje sprememb imena je morda začasno blokiran tudi vaš IP-naslov. Razen če ste strani tudi [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizirali]], bomo to blokado kar se da hitro odstranili - če se to v kakšni uri še ne bo zgodilo, lahko zaprosite za pomoč z uporabo [[Predloga:Odblokiraj|predloge Odblokiraj]] na tej strani.</p><!-- --><!-- {{UsernameBlocked}} -->--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:54, 19. avgust 2022 (CEST) k0v59k5uipj54281x7xjdg0tm8gxk52 2 522515 5736714 2022-08-19T20:55:16Z A09 188929 {{BNUI}} wikitext text/x-wiki {{BNUI}} 9rsu55euq9rpv7yaynhqlg0cbncq0jz 3 522516 5736715 2022-08-19T20:55:43Z A09 188929 UBlock wikitext text/x-wiki [[Slika:Octagon-warning.png|left|40px]] <p>Vaše uporabniško ime je bilo zaradi neprimernosti blokirano za neomejen čas (za več informacij glejte [[Wikipedija:Pravila blokiranja|pravila blokiranja]]). Presodili smo, da je ime '''bodisi žaljivo, zavajajoče ali promocijsko'''. Predlagamo, da [[Posebno:GlobalRenameRequest|zaprosite za preimenovanje]] in prispevate k Wikipediji s primernejšim uporabniškim imenom. Za pomoč pri izbiri glejte [[Wikipedija:Uporabniško ime]]. Wikipedijo lahko urejate tudi brez registracije, ne bomo pa vam dovolili uporabljati neprimernega imena. Če bi se radi o blokiranju pogovorili, lahko začnete razpravo pod tem obvestilom.</p><!-- --><p>Zaradi mehanizma Wikipedije za uveljavljanje sprememb imena je morda začasno blokiran tudi vaš IP-naslov. Razen če ste strani tudi [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizirali]], bomo to blokado kar se da hitro odstranili - če se to v kakšni uri še ne bo zgodilo, lahko zaprosite za pomoč z uporabo [[Predloga:Odblokiraj|predloge Odblokiraj]] na tej strani.</p><!-- --><!-- {{UsernameBlocked}} -->--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:55, 19. avgust 2022 (CEST) 1fk53jo93uzs5tspk1xic46evp14gwp 2 522517 5736716 2022-08-19T20:55:52Z A09 188929 BNUI wikitext text/x-wiki {{BNUI}} 9rsu55euq9rpv7yaynhqlg0cbncq0jz 0 522518 5736738 2022-08-20T05:27:02Z Romanm 13 preusmeritev na [[1. pismo Korinčanom]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[1. pismo Korinčanom]] 3szfzujzvp870m8v3oyn39u1rgnoznz 0 522519 5736739 2022-08-20T05:30:30Z Romanm 13 preusmeritev na [[Prefektura Hjogo]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[prefektura Hjogo]] g2d6xul3lqjatz42ief39c27urc4qf6 0 522520 5737245 2022-08-20T07:30:56Z Romanm 13 preusmeritev na [[Péter Facsi]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Péter Facsi]] 9otvhjv8qmxise15bdaxi71opsnk1p9 0 522521 5737247 2022-08-20T07:32:10Z Wikimojster 214279 Nova stran z vsebino: {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | genre = Pop | years_active = 2017-present | label = Dallas Records | current_members = *Mirjana Janev *Boris Janev }} '''JANEV''' je [[Slovenci|slovenski]] bratsko-sestrski [[Glasbena skupina|glasbeni dvojec]] iz [[Prekmurje|Prekmurja]].<ref>{{Navedi splet|title=Mirjana in Boris Janev, brat in sestra, ki se dopolnjujeta v glasbi {{!}} Sobotainfo.com|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/mirjana-boris-jan... wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | genre = Pop | years_active = 2017-present | label = Dallas Records | current_members = *Mirjana Janev *Boris Janev }} '''JANEV''' je [[Slovenci|slovenski]] bratsko-sestrski [[Glasbena skupina|glasbeni dvojec]] iz [[Prekmurje|Prekmurja]].<ref>{{Navedi splet|title=Mirjana in Boris Janev, brat in sestra, ki se dopolnjujeta v glasbi {{!}} Sobotainfo.com|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/mirjana-boris-janev-brat-sestra-ki-se-dopolnjujeta-v-glasbi/444202|website=sobotainfo.com|accessdate=2022-08-19|language=sl|last=markokaroli}}</ref> Sestavljata ga [[Mirjana Janev]] in [[Boris Janev]], oba vokalista, instrumentalista in avtorja skladb. Glasbo skupaj ustvarjata že od otroštva.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zadovoljna.si|url=https://www.zadovoljna.si/intervju/bratsko-sestrski-tandem-ki-uresnicuje-svoje-sanje.html|website=www.zadovoljna.si|accessdate=2022-08-19}}</ref> Izdala sta pesmi "Bolje mi je tako", "Dobrodošla", in "Lakše je u dvoje". 13. januarja 2017 sta izdala svoj prvi singel ''[https://www.youtube.com/watch?v=nH8hX0ziAMs Bolje mi je tako]'', za katerega sta posnela tudi videospot.<ref>{{Navedi splet|title=JANEV - YouTube|url=https://www.youtube.com/janevmusic|website=www.youtube.com|accessdate=2022-08-19}}</ref> '''JANEV''' sta izdala svoj drugi singel ''[https://www.youtube.com/watch?v=61LICXvFSYs Dobrodošla]'' 20. julija 2018. Tretji singel ''[https://www.youtube.com/watch?v=Lg4KyO-KtZ8 Lakše je u dvoje]'', ki sta ga posnela v sodelovanju s producentom [[Žan Serčič|Žanom Serčičem]], sta izdala 5. decembra 2018, preko založbe [[Dallas Records]]<ref>{{Navedi splet|title=MIRJANA JANEV PREDSTAVLJA PESEM ‘LAKŠE JE U DVOJE’ {{!}} Dallas Records Slovenija|url=https://dallas.si/mirjana-janev-predstavlja-pesem-lakse-je-u-dvoje/|accessdate=2022-08-19|language=sl-SI}}</ref>. == Diskografija == * 2017: Bolje mi je tako * 2018: Dobrodošla * 2018: Lakše je u dvoje == Videospoti == {| class="wikitable" |+ !Leto !Mesec !Naslov !Režiser |- |2017 |januar |Bolje mi je tako |Lea Žagar, Luka Štalcer<ref>{{Citat|title=JANEV – BOLJE MI JE TAKO (Official Video)|url=https://www.youtube.com/watch?v=nH8hX0ziAMs|accessdate=2022-08-19|language=sl-SI}}</ref> |- |2018 |julij |Dobrodošla |Gaber Riegl<ref>{{Citat|title=JANEV – DOBRODOŠLA (Official Video)|url=https://www.youtube.com/watch?v=61LICXvFSYs|accessdate=2022-08-19|language=sl-SI}}</ref> |- |2018 |december |Lakše je u dvoje |Gaber Riegl<ref>{{Citat|title=JANEV – LAKŠE JE U DVOJE (Official Video)|url=https://www.youtube.com/watch?v=Lg4KyO-KtZ8|accessdate=2022-08-19|language=sl-SI}}</ref> |} == Sklici == <references /> japl10xwb5tpshf372w2nphny0uapiu 5737458 5737247 2022-08-20T08:18:01Z Yerpo 8417 pzb, čiščenje wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | genre = Pop | years_active = 2017-present | label = Dallas Records | current_members = *Mirjana Janev *Boris Janev }} '''JANEV''' je [[Slovenci|slovenski]] bratsko-sestrski [[Glasbena skupina|glasbeni dvojec]] iz [[Prekmurje|Prekmurja]].<ref>{{Navedi splet|title=Mirjana in Boris Janev, brat in sestra, ki se dopolnjujeta v glasbi {{!}} Sobotainfo.com|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/mirjana-boris-janev-brat-sestra-ki-se-dopolnjujeta-v-glasbi/444202|website=sobotainfo.com|accessdate=2022-08-19|language=sl|last=markokaroli}}</ref> Sestavljata ga [[Mirjana Janev]] in [[Boris Janev]], oba vokalista, instrumentalista in avtorja skladb. Glasbo skupaj ustvarjata že od otroštva.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zadovoljna.si|url=https://www.zadovoljna.si/intervju/bratsko-sestrski-tandem-ki-uresnicuje-svoje-sanje.html|website=www.zadovoljna.si|accessdate=2022-08-19}}</ref> Izdala sta pesmi "Bolje mi je tako", "Dobrodošla", in "Lakše je u dvoje". 13. januarja 2017 sta izdala svoj prvi singel ''Bolje mi je tako'', za katerega sta posnela tudi videospot. '''JANEV''' sta izdala svoj drugi singel ''Dobrodošla'' 20. julija 2018. Tretji singel ''Lakše je u dvoje'', ki sta ga posnela v sodelovanju s producentom [[Žan Serčič|Žanom Serčičem]], sta izdala 5. decembra 2018, preko založbe [[Dallas Records]]<ref>{{Navedi splet|title=MIRJANA JANEV PREDSTAVLJA PESEM ‘LAKŠE JE U DVOJE’ {{!}} Dallas Records Slovenija|url=https://dallas.si/mirjana-janev-predstavlja-pesem-lakse-je-u-dvoje/|accessdate=2022-08-19|language=sl-SI}}</ref>. == Diskografija == * 2017: Bolje mi je tako * 2018: Dobrodošla * 2018: Lakše je u dvoje == Videospoti == {| class="wikitable" !Leto !Mesec !Naslov !Režiser |- |2017 |januar |Bolje mi je tako |Lea Žagar, Luka Štalcer |- |2018 |julij |Dobrodošla |Gaber Riegl |- |2018 |december |Lakše je u dvoje |Gaber Riegl |} == Sklici == <references /> 9gca8osq1tu9re57f53r5uhiur4wolt 14 522522 5737264 2022-08-20T07:40:43Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{ukkat|100|0}} b4j5zmv0hyp6a1n7w9eywup8r7in53y 14 522523 5737265 2022-08-20T07:41:38Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|101|7}} il7knpbgtfh6ox1wbfdoge905wg4o5n 14 522524 5737266 2022-08-20T07:41:39Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|101|7}} 8dcu2565yd9k4d2aznrr7rjfo2frngc 14 522525 5737267 2022-08-20T07:41:49Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|102|0}} 4dzn8lpkprzhrkuj8vjnr68kz1c1xpe 14 522526 5737268 2022-08-20T07:41:51Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{UkinitveDesetletje|10|00|11}} {{Kategorija v Zbirki|1000s disestablishments}} dtr3wdrqajsmckkaq2fplafm5ci1y22 14 522527 5737269 2022-08-20T07:42:16Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|102|8}} jphjarlgpp1aroahdy20qvremc1yg3x 14 522528 5737270 2022-08-20T07:42:18Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|102|8}} oox3n4icyg7fumsot9mdh78i4s6l9lr 14 522529 5737271 2022-08-20T07:43:17Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|104|6}} 7vn4m1r3ntve1fa596jofraqdep0kcp 14 522530 5737272 2022-08-20T07:43:34Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|105|1}} mu4i1n7vip7cl7udnfu9ivxq411t8p8 14 522531 5737273 2022-08-20T07:44:04Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{ukkat|106|0}} n5tdkiaw2zyk2bvjlslbvrtutjfhzf1 14 522532 5737274 2022-08-20T07:44:45Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{UstanovitveDesetletje|10|20|11}} {{Kategorija v Zbirki|1020s establishments}} ttveen8v03w4acxka69zw5s0pm8m58x 14 522533 5737275 2022-08-20T07:44:48Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|107|4}} f9z703oztnl9ph26t5kwj9w8jpjs9gm 14 522534 5737276 2022-08-20T07:44:50Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|107|4}} kmb9k0r2ha73udkrqil22p0wqqduoiz 14 522535 5737279 2022-08-20T07:46:32Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{UkinitveDesetletje|10|60|11}} {{Kategorija v Zbirki|1060s disestablishments}} bzh0tb9zziphte5k9qs6tkscm22qrnw 14 522536 5737280 2022-08-20T07:46:42Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|111|0}} qoke1erid7rh5mszvt14d6blgvkldj2 14 522537 5737281 2022-08-20T07:46:44Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|111|0}} fuk8cq3pb0dsla25dnu6s4v8klf4nld 14 522538 5737282 2022-08-20T07:47:01Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|111|5}} q2sbhrfhuztvgacghyzuamfwbajmjsb 14 522539 5737283 2022-08-20T07:47:03Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|111|5}} e21ausl4b87v6pqk7zlkxtsiv7zlzvt 14 522540 5737284 2022-08-20T07:47:32Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|112|4}} pjkch0epqkj3aqkhzw0ihvl21y9tuwg 14 522541 5737285 2022-08-20T07:47:34Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|112|4}} ffc3qaaf5plmcq2f4jcywwy2nijekxs 14 522542 5737286 2022-08-20T07:47:56Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|113|1}} pxjbgrtb3dswev96imsxk9xlsy897xe 14 522543 5737287 2022-08-20T07:47:58Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|113|1}} 13tip2xj2d1x0bpr33g325bvpvo7b4p 14 522544 5737288 2022-08-20T07:48:08Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|113|4}} 0gwkczzed2ln5vhuqzen3gy5ii3qpjo 14 522545 5737289 2022-08-20T07:48:10Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|113|4}} 019t1e0ykb9qjptn2c29okvwxqqqhjd 14 522546 5737290 2022-08-20T07:48:29Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|114|0}} 4xc0xqqnmriutxb7swix38gajk9w8q4 14 522547 5737291 2022-08-20T07:48:31Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|114|0}} px3kh4jq53texlt1wapuc5113ipprmm 14 522548 5737292 2022-08-20T07:48:32Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|114|0}} ls9svqm9nur31yw5481cdicmq6fjgzv 14 522549 5737293 2022-08-20T07:48:43Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|114|3}} azvnu5ag4zhrtep1a459rqs58qcxav2 14 522550 5737294 2022-08-20T07:48:44Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|114|3}} 6c7cn43oydn9dt61b2vqchoftljjsw9 14 522551 5737295 2022-08-20T07:49:10Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|115|1}} phfoea7duejg4kqld7ji46gfrrhxwon 14 522552 5737296 2022-08-20T07:49:12Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|115|1}} acjjcezae36pwl09saozj34erbur1f9 14 522553 5737297 2022-08-20T07:49:42Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|116|0}} q3p8hqx41siikvwd2telnz5s41aqbd2 14 522554 5737298 2022-08-20T07:50:18Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{ukkat|117|1}} g6sa2geknzbq63nihy1qxyztca20bcw 14 522555 5737299 2022-08-20T07:51:02Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|118|5}} kck5urzxxeyii71vdsvbettjfmuvi09 14 522556 5737300 2022-08-20T07:51:44Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{ukkat|119|8}} k21ep25thy3vs60pzqipd0qxq0riaeb 14 522557 5737301 2022-08-20T07:52:09Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{ukkat|120|6}} df82ss8e53preo5m4xz9s20evrvmifd 14 522558 5737302 2022-08-20T07:52:32Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|121|3}} pm97z13z2x3f126k7dnqzazm5vz5t40 14 522559 5737303 2022-08-20T07:52:44Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{naselja po letih|121|7}} gnsilwkd6su06s1j7gblxhsxe5oz24h 14 522560 5737304 2022-08-20T07:52:49Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|121|8}} oazzvu86ail7jilz06e53pcsaa28i3w 14 522561 5737305 2022-08-20T07:52:55Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|122|0}} 79wq5yjj7096pzy9gt5w8rcxh1qm3zq 14 522562 5737306 2022-08-20T07:52:57Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|122|0}} 0qvyjudw5ike93a4gwsbvabekauc3lo 14 522563 5737307 2022-08-20T07:53:19Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{ukkat|122|7}} ri8vx2ksnicav1iwpr4xgrra0glouk6 14 522564 5737308 2022-08-20T07:53:34Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|123|2}} 6lb3cqngb6m64g36ks04schtuyxhwt8 14 522565 5737309 2022-08-20T07:53:36Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|123|2}} hx79t3blfc8y1dajqckjodlz2bod498 14 522566 5737310 2022-08-20T07:54:02Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|124|0}} 3d5kalq8wvky9px253taammhx3imh39 14 522567 5737311 2022-08-20T07:54:04Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|124|0}} o7x810exhwq5ojp4ojwfvn1tmhnc3co 14 522568 5737312 2022-08-20T07:54:08Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{ukkat|124|1}} bwaub5huslhhbsx42cvse6g06jtlblt 14 522569 5737313 2022-08-20T07:54:22Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|124|5}} fih3tc6xrwzru4jeosffhr035vtj5gu 14 522570 5737314 2022-08-20T07:54:29Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|124|7}} qvv5pvsz1mpk7cfw43sjfnxza4nhqpm 14 522571 5737315 2022-08-20T07:54:31Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|124|7}} a9liiqmj3vf92uc5z2z2m10w83brjly 14 522572 5737316 2022-08-20T07:54:41Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|125|0}} duqp1jjr4lfth0accxl1advt8bxu6pn 14 522573 5737317 2022-08-20T07:54:43Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|125|0}} ddnpcaq0x2zejiflwn8gnkzff7kng8p 14 522574 5737318 2022-08-20T07:55:02Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|125|6}} n813n1qo6py08t5wfo05kuhsekuaod5 14 522575 5737319 2022-08-20T07:55:04Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|125|6}} 3jaf7nlu43cg29zdhno33cvs5c0x6qi 14 522576 5737320 2022-08-20T07:55:39Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|126|7}} 1w3vrllzxwdnl0w1jhespiov7rw59st 14 522577 5737321 2022-08-20T07:55:41Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|126|7}} 9xm98sxgz2jvn1oefqoo518f0a9poq0 14 522578 5737322 2022-08-20T07:56:05Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{naselja po letih|127|5}} 7umk90635zmdilgos9f3s2lpnt1q8q2 14 522579 5737323 2022-08-20T07:56:07Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|127|5}} monef3q6d3ru0gp17t07bo9kn9cg2hz 14 522580 5737324 2022-08-20T07:56:21Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|127|9}} jmvc0tbfdt8eb4ufos7amsjj7kz7qi7 14 522581 5737325 2022-08-20T07:56:30Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|128|2}} 1avkpi0sqkukfyvn0cyo7c668j2eqc4 14 522582 5737326 2022-08-20T07:56:32Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|128|2}} 49m0lzqtc3bbx4li3tphlwdvu6ewdiu 14 522583 5737327 2022-08-20T07:57:03Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|129|2}} 0p0ndu2dukdzibjwoc9r5p5umi4t4ph 14 522584 5737328 2022-08-20T07:57:05Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|129|2}} 66l6i6c6iprlmk3s33rxa7a0ds7ph86 14 522585 5737329 2022-08-20T07:57:21Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|129|7}} r4mpkysvyx5pjflmelc0q028rs8h2gb 14 522586 5737330 2022-08-20T07:57:23Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|129|7}} kd4y74bxe2h3og3sz3rn6x6pcqg8et4 14 522587 5737331 2022-08-20T07:58:02Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|131|0}} 48tmwqd8egd6iczm3ckr68slj43fsbt 14 522588 5737332 2022-08-20T07:58:13Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|131|3}} 3bs8ayfs3wvwn176cksvm5usin5mtt9 14 522589 5737333 2022-08-20T07:58:20Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|131|5}} gha3nzoh99gkmqqgq0k6s74ylbbnyce 14 522590 5737334 2022-08-20T07:58:36Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|132|0}} 4cyhu69kudjt7qq4135339r9cmyi17b 14 522591 5737335 2022-08-20T07:58:46Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|132|3}} q1ng5o4sqo9d7tclaltjkqz3wbdvrda 14 522592 5737336 2022-08-20T07:58:48Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|132|3}} 82f3gusej07mpzq93al1fq4as1y6rok 14 522593 5737337 2022-08-20T07:58:55Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|132|5}} gn5on1pt0eof8cnuebrf00bdtjfy4i6 14 522594 5737338 2022-08-20T07:58:57Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|132|5}} jwm0m1ije41ml21mdty6pvwlguedclo 14 522595 5737339 2022-08-20T07:59:22Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|133|3}} jffsornuxk9dp53p7p0odizcy0gn97p 14 522596 5737341 2022-08-20T07:59:38Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|133|8}} s65f9fswrf606qd1snsn6va330jeue0 14 522597 5737342 2022-08-20T07:59:40Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|133|8}} a6fhoib1wfrgl2jctv5fj63hgtcvrcy 14 522598 5737343 2022-08-20T07:59:44Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|133|9}} iwzezjtzoybd4vuu1dshab2y5sx0zag 14 522599 5737344 2022-08-20T07:59:46Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|133|9}} bkzn1f2ie6vfo1qi0evdq0ivjqxcgxt 14 522600 5737345 2022-08-20T07:59:58Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|134|3}} flc8f1u9ntolzujmenaqh3uafjtdzev 14 522601 5737346 2022-08-20T08:00:14Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|134|8}} 4l03215b8wgecpr20krybgl1piwjhi9 14 522602 5737347 2022-08-20T08:00:16Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|134|8}} bqihjt0cyf5lb4xmcqyg66ndf4nwt7w 14 522603 5737348 2022-08-20T08:00:22Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|135|0}} jvp3g7yhuqixkoni07f9txx9l6ti2ch 14 522604 5737349 2022-08-20T08:00:24Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|135|0}} cxqbus6fmtzdyo9vywze0zph1pep0n2 14 522605 5737350 2022-08-20T08:00:35Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|135|3}} jyk64pl3x3171u7w9xwvd5k0w2ajibp 14 522606 5737352 2022-08-20T08:00:45Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|135|6}} ghz5xjj0bbyg3npcjowjclyfvtiqors 14 522607 5737353 2022-08-20T08:00:49Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|135|7}} ovwv3c8ta3e9pcfpd5dw2vkh2w2y8ih 14 522608 5737354 2022-08-20T08:01:09Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|136|3}} rhq56iszcxlzcpl5mbctpjtk5r6t39r 14 522609 5737355 2022-08-20T08:01:31Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|137|0}} i7qsb7zt1utuf9fg7b6cry5byf3s910 14 522610 5737356 2022-08-20T08:01:33Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|137|0}} s8610fac916n3aqofrqixjch6341kq9 14 522611 5737357 2022-08-20T08:02:17Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|138|4}} tfmuifuhmoqz5rl39icrf2xhq706jk7 14 522612 5737358 2022-08-20T08:02:21Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|138|5}} 2rnngymdvdjy48sfzwxfjz9akske4rq 14 522613 5737359 2022-08-20T08:03:12Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|140|1}} b2y70kp0w8kcbe56k59giuev894va84 14 522614 5737360 2022-08-20T08:03:47Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|141|2}} 914lxgvc4gg04nf4ent6tr8zwvxgvj8 14 522615 5737361 2022-08-20T08:03:50Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Izobraževalno-raziskovalne ustanovitve po letih|141|3}} e14jf7u1az7popcuji3pfq77l1rg8ik 14 522616 5737362 2022-08-20T08:03:52Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|141|3}} squ370rbcqazkx2cohb2cjandh5otza 14 522617 5737363 2022-08-20T08:03:55Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{znanost po letih|141|3}} quxs782vzmieyrdauv81a1l19coknfp 14 522618 5737365 2022-08-20T08:04:12Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|141|9}} m2avabjgvlspkx1sg5jmg7ulnj8lbmh 14 522619 5737366 2022-08-20T08:04:14Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|141|9}} t7bds6vs4j5igi1q9ur7zk6hyl41t11 14 522620 5737367 2022-08-20T08:04:20Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|142|1}} 2pujqhu6ttvouvpc8f971h55do6zg1s 14 522621 5737368 2022-08-20T08:04:22Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|142|1}} s4336mdqd9ne6q4mbswkuldkqp1pzgv 14 522622 5737369 2022-08-20T08:04:23Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{ukkat|142|1}} lfzxbhl8g9bpo3ni2n5qeizhr07d8ma 14 522623 5737370 2022-08-20T08:04:27Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|142|2}} 5isoivwxboldjbearxdu426otkdes81 14 522624 5737371 2022-08-20T08:04:31Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|142|3}} do1u4a9ia7hm5sdf6agzaf7odu283oj 14 522625 5737372 2022-08-20T08:04:38Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|142|5}} dlorbie4gx4wx5bs9p75bsce06z4e2y 14 522626 5737373 2022-08-20T08:04:40Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|142|5}} 8hempk4d0pajxlv6db9wx1hsdn0sldw 14 522627 5737374 2022-08-20T08:04:56Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|143|0}} 7n4a766zisqy9irnvxoephd5x2aioxs 14 522628 5737375 2022-08-20T08:04:58Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|143|0}} 89whr4m7wnahm3kk232tyroycp0sr6c 14 522629 5737376 2022-08-20T08:05:09Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|143|3}} kul8be1fqzoubvezq7s25arapkagz2n 14 522630 5737377 2022-08-20T08:05:21Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|143|7}} liosbxblywyhchppdgi3n3jwi44vlm3 14 522631 5737378 2022-08-20T08:05:31Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|144|0}} cfvvbm37b5cmm9u3auwcakvesiria04 14 522632 5737379 2022-08-20T08:05:41Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|144|3}} il19lq6x9n1w8ikhsy8o18orknxzfhl 14 522633 5737380 2022-08-20T08:05:43Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|144|3}} d3es5f8x11eih1jns8arko9lzd69024 14 522634 5737381 2022-08-20T08:05:45Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|144|3}} rpk95lu04hmb1044j6eiiv849lmj1dc 14 522635 5737382 2022-08-20T08:05:52Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|144|5}} bwp6w8wud5gjjzn63oytowpmulxr27w 14 522636 5737383 2022-08-20T08:05:55Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|144|6}} d4lffk0uqt8dssow9yyalhs22orexf3 14 522637 5737384 2022-08-20T08:06:18Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|145|3}} 16mh8bmk4tean7x2t0ztokmwhcvi14z 14 522638 5737385 2022-08-20T08:06:25Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|145|5}} bualw4hgr7n5fedyn0imrba85tbt4f9 14 522639 5737386 2022-08-20T08:06:36Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|145|9}} 2r06q4wzzmna2xprem8f3qhwj8c6kpy 14 522640 5737387 2022-08-20T08:06:38Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|145|9}} a8241fcbnje0ek3vdtnib2dnc0jl186 14 522641 5737388 2022-08-20T08:06:45Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|146|1}} rdfka2j73jlfzbia6dk1vniiwm23vtz 14 522642 5737389 2022-08-20T08:06:47Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|146|1}} e1azwrifjysl80efxxlcgxivtnjel9g 14 522643 5737390 2022-08-20T08:06:56Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|146|4}} 56snq2hdf0omytfokkxaeukwwdwbdcs 14 522644 5737391 2022-08-20T08:06:58Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|146|4}} iaym4l310fmb9icjud14xvhsznot9je 14 522645 5737393 2022-08-20T08:07:11Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|146|8}} 96b86iu24uentm4kyeezldzffp49sd3 14 522646 5737394 2022-08-20T08:07:13Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|146|8}} ifysnr0wpmczraytwrjj2d0iqk7bsf3 14 522647 5737395 2022-08-20T08:07:14Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|146|8}} 1lozpxtdtl34fkk5wz7ye5ywwwz88br 14 522648 5737396 2022-08-20T08:07:28Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|147|3}} l88e44so93eckvmyv41fj6lngc9tohl 14 522649 5737397 2022-08-20T08:07:36Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|147|5}} gdvdylr6wzwib9ee1u37iou2enawi61 14 522650 5737398 2022-08-20T08:07:53Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|148|1}} rthqymauwr2o2bw62vdyzr86k75da7q 14 522651 5737399 2022-08-20T08:08:45Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|149|8}} 3ijnibwzvz0nb1yg74fonfwa89tc9l3 14 522652 5737400 2022-08-20T08:08:51Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|150|0}} 5itsyo57o3qqjbhdr7k3g8f63bkn7xy 14 522653 5737401 2022-08-20T08:08:53Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|150|0}} f3ixg65p3ikb4ew224a8bncoomeoh8j 14 522654 5737402 2022-08-20T08:09:03Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|150|3}} 813igaoownj4x2nzt1twf3okx5aiyge 14 522655 5737403 2022-08-20T08:09:05Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{ukkat|150|3}} g7vkscjvhdkzxy75ez2g4khqylroc7k 14 522656 5737404 2022-08-20T08:09:35Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|151|3}} sns15zauiztlmjwd197g3555751k1u5 14 522657 5737405 2022-08-20T08:09:42Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|151|5}} 6xhkao1bgucf4pakk14lhoyatykgb85 14 522658 5737406 2022-08-20T08:09:46Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|151|6}} px48z7heo4c5o79dq0pb6ynnz1o5ap4 14 522659 5737407 2022-08-20T08:10:05Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|152|2}} b0sl2rn927q0z15dy7ijots2dl7y9d8 14 522660 5737408 2022-08-20T08:10:12Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|152|4}} k12vy03bcvq1kd8i9dc4gxdewurpp63 14 522661 5737409 2022-08-20T08:10:14Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|152|4}} 9qi04bqgusaf67d33xi95l8u2y2rgo1 14 522662 5737410 2022-08-20T08:10:15Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{ukkat|152|4}} 4ek6lhmmbr7zppuksj43ofs0zsq2h97 14 522663 5737411 2022-08-20T08:10:18Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|152|5}} 03ebfish9vyj0t17gjm4ulbuf4co41a 14 522664 5737412 2022-08-20T08:10:20Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|152|5}} 7hz7t304m9ydt36t4gozb1c670hdry5 14 522665 5737413 2022-08-20T08:10:32Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{ukkat|152|9}} liqwzd3arejbsd3rnruvt94apimr8mm 14 522666 5737414 2022-08-20T08:11:14Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|154|4}} n7jaf5qn33cxmwi3wfs1vvzf3aa0jvw 14 522667 5737415 2022-08-20T08:11:16Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|154|4}} klnulcmijkb9ijvxr7u5k154z7u1ib2 14 522668 5737416 2022-08-20T08:11:22Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|154|6}} jvwg78rjhmur01vuyat2ytaws30fo1f 14 522669 5737417 2022-08-20T08:11:24Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|154|6}} czf553ayurw62uzxjp8o49tt1kuf7un 14 522670 5737418 2022-08-20T08:11:30Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|154|8}} tkzo8g67vjufsix4k6311g9yehtzyfo 14 522671 5737419 2022-08-20T08:12:12Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|156|3}} bmy60rx3grapntvo0slae0bojc91maa 14 522672 5737420 2022-08-20T08:12:38Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{naselja po letih|157|2}} sy4pfvglsjqwmz1mzmzxy2ghn4f9k9s 14 522673 5737421 2022-08-20T08:12:39Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|157|2}} fdqctua9a3yofjz6qvz84ee73u9jari 14 522674 5737422 2022-08-20T08:12:41Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|157|2}} 7rt19qqt22jlc93oh9f1weutr5yy0ja 14 522675 5737423 2022-08-20T08:12:42Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|157|2}} obp7npj3kq8vqi07khfs5z079j3l70h 14 522676 5737424 2022-08-20T08:13:00Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|157|9}} lvly8oovmlpd7uto87357xnt3s6jhzs 14 522677 5737425 2022-08-20T08:13:02Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|157|9}} lyf4hnc0hl2tbal5yl2mcc9dn7xefle 14 522678 5737426 2022-08-20T08:13:03Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|157|9}} 7prtx78qf9b0vc3g526bn1lq9alc0zh 14 522679 5737427 2022-08-20T08:13:10Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|158|1}} 7fehve76z1fn7ewttwlobws4pekfn5g 14 522680 5737428 2022-08-20T08:13:17Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|158|3}} 5uax59d4qmjhqd9tjcg17rvx8clvwu9 14 522681 5737429 2022-08-20T08:13:31Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|158|8}} lvsa8obg3s1ebdjuazatzpsf958i2sx 14 522682 5737430 2022-08-20T08:13:33Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|158|8}} tur3rb6wd5lg1onlqfh34fs29px0y7v 14 522683 5737431 2022-08-20T08:13:36Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|158|9}} gnnkm1aqta4u3s2tou1tt6ybtdjn9vx 14 522684 5737432 2022-08-20T08:13:38Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|158|9}} ezxdwqlcodep6mgorl4sxaiuby7gxqi 14 522685 5737433 2022-08-20T08:13:44Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|159|1}} 4elhe6yvc29b3y9v57yzyci0s3jx5lj 14 522686 5737434 2022-08-20T08:13:46Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|159|1}} 5zkcqtka22ec83wjs71n19h6sl0ocem 14 522687 5737435 2022-08-20T08:13:47Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{ukkat|159|1}} klb545c0lfiie4hpbw0vvix395g5x0o 14 522688 5737436 2022-08-20T08:13:57Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|159|4}} rh40bwpmknjj45kx64rri8tbtoelrm2 14 522689 5737438 2022-08-20T08:14:06Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|159|7}} sf7qqmor4xtcopzq2kv5d2v6273id17 14 522690 5737439 2022-08-20T08:14:17Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|160|0}} m41g9d7sk7l6oe2ys978ueutpdlwj2k 14 522691 5737440 2022-08-20T08:14:45Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|161|0}} go0wximzpadpu6936m8dxnmyu3o0ic8 14 522692 5737441 2022-08-20T08:14:51Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|161|2}} mcdp09km89wtwqp8hw9acjxfdeb8y87 14 522693 5737442 2022-08-20T08:14:53Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|161|2}} g3j27it5id221egbr6tx19kwq309afc 14 522694 5737443 2022-08-20T08:14:54Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|161|2}} kk49xra0ok6cfopijh1qtk9mi82yjux 14 522695 5737444 2022-08-20T08:15:40Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|162|8}} mj15fa2c2snd0ss7ffwjjfstzrvav4y 14 522696 5737445 2022-08-20T08:15:44Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|162|9}} j8rno8nrxpeieavzna7g59woovbtanz 14 522697 5737446 2022-08-20T08:16:44Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|165|0}} oa432ao1qrbac2yr043d3u8qtnjs1o1 14 522698 5737447 2022-08-20T08:16:49Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|165|1}} dvyedpibhydwr58km9vn6p41l2y9gko 14 522699 5737448 2022-08-20T08:16:58Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|165|4}} a6g4dm0pi9wo9u6lxgniii7h84yohe6 14 522700 5737449 2022-08-20T08:17:07Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|165|7}} bv7zaf9pofgfrpovsl0lggmn9a0qq3c 14 522701 5737450 2022-08-20T08:17:09Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|165|7}} gkslct698wmwp5vozaasviu6r7knwu5 14 522702 5737451 2022-08-20T08:17:13Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{ukkat|165|8}} a389o66rvtn9j7zt97segsysjctlvdl 14 522703 5737452 2022-08-20T08:17:16Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|165|9}} linz80antypzd1ee9cl0d5d2sbtixdw 14 522704 5737453 2022-08-20T08:17:18Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|165|9}} qpm94iausa6qxu4ru0tskjtzo4x9q6m 14 522705 5737454 2022-08-20T08:17:27Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|166|2}} opkhps3f8l7b69dl6zvq4k4gk2gmk09 14 522706 5737455 2022-08-20T08:17:29Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|166|2}} doq4qigw2gtm90lrn6mnuay5ikecexo 14 522707 5737456 2022-08-20T08:17:38Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{podjetja po letih|166|5}} rtoi21zohdlogohknj1uz26g8imvy05 14 522708 5737457 2022-08-20T08:17:40Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{gospodarstvo po letih|166|5}} bavoy5p636r4puhoyhiy2mf81e2ine9 14 522709 5737459 2022-08-20T08:18:04Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|167|4}} 23ipamnje02ep5mv3g3ol4ik3itj55a 14 522710 5737460 2022-08-20T08:18:43Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{ukkat|168|8}} 700tao92tuvx28gza7kwocuanvnd8hj 14 522711 5737461 2022-08-20T08:19:13Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|169|8}} t9hidzk813hxjdrrnkyx8uevfldh6n9 14 522712 5737462 2022-08-20T08:19:15Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|169|8}} 3w6zl8k226ls289kmivwh709kgkji67 14 522713 5737463 2022-08-20T08:19:21Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|170|0}} 1btltnh3374aw7cvnvwy269ykcs7cji 14 522714 5737465 2022-08-20T08:19:47Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|170|9}} of1kjjs9uw4roxrul22enjrndvz6lrj 14 522715 5737466 2022-08-20T08:19:49Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|170|9}} j8bj3wxx661cqmvn7lv05z34odx3yh9 14 522716 5737467 2022-08-20T08:19:55Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|171|1}} hhm731cipnge7wq2rs4in2tis67h3a7 14 522717 5737468 2022-08-20T08:19:57Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|171|1}} sbob9e7hw8gknjpjuhmsdvvhsl7j763 4 522718 5737469 2022-08-20T08:20:08Z Yerpo 8417 n wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:JANEV]]=== :{{la|JANEV}} Pmm malo pod mejo [[Wikipedija:Pomembnost]]. Duet je do zdaj izdal samo nekaj singlov, odmevov ni, če odštejemo lokalni spletni portal sobotainfo (vsaj jaz jih ne najdem). --— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:20, 20. avgust 2022 (CEST) 14vt72rlauax3fcfujr4anrvrwx69l9 5737598 5737469 2022-08-20T11:28:35Z A09 188929 /* JANEV */ glas wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:JANEV]]=== :{{la|JANEV}} Pmm malo pod mejo [[Wikipedija:Pomembnost]]. Duet je do zdaj izdal samo nekaj singlov, odmevov ni, če odštejemo lokalni spletni portal sobotainfo (vsaj jaz jih ne najdem). --— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:20, 20. avgust 2022 (CEST) :Šibek {{za}}: Vsekakor se lahko v primeru zadostitve [[WP:POM]] čez nekaj časa napiše članek; mi pa podjetje z istim imenom ponudi več zadetkov kot duo sam.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:28, 20. avgust 2022 (CEST) r8h7f3nov2yd1rtp5uv4exk6wv5gr79 14 522719 5737472 2022-08-20T08:20:59Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|173|4}} n6z2z89k1ga6t6p0e0crv0kp4kcocmw 14 522720 5737473 2022-08-20T08:21:01Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|173|4}} 6ppdc3v93esx5gk5roytqds59k7xzxr 14 522721 5737474 2022-08-20T08:21:38Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Izobraževalno-raziskovalne ustanovitve po letih|174|7}} 7bepwtgkofubzba76h1xn8f3s3e7673 14 522722 5737475 2022-08-20T08:21:40Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|174|7}} l6vl97c5g4j7g79faojomy8xgen8f2o 14 522723 5737476 2022-08-20T08:21:44Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{ukkat|174|8}} gfaoynx3su876bqa5rtv7051hhqcd25 14 522724 5737477 2022-08-20T08:21:51Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|175|0}} q9rbaosx8a00z5s7j32f9e1xn4s8xvo 14 522725 5737478 2022-08-20T08:21:57Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{glasba po letih|175|2}} sre620q7g8clzbd9dl9fi8ecfes061s 14 522726 5737479 2022-08-20T08:22:23Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|176|2}} t8xoerlir7wu63t5j61uhqf8mmhpv3r 14 522727 5737480 2022-08-20T08:22:25Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|176|2}} kjoyoq5dvjpkmfm9a2yhc67xyq5au1s 14 522728 5737481 2022-08-20T08:22:38Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{uskat|176|7}} lnzqc7hq9d5jrnervbyeldkc4dwxo48 14 522729 5737482 2022-08-20T08:22:51Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|177|2}} 91897oisgfuo2d52sitt4z8rn3aensu 14 522730 5737483 2022-08-20T08:22:53Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|177|2}} o6ukre6a2u1gqk7l466gsyt5xohh1gk 14 522731 5737484 2022-08-20T08:23:19Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|178|3}} 54c8f94biwx8dom19s2dihf26jan866 14 522732 5737485 2022-08-20T08:23:21Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Izobraževalno-raziskovalne ustanovitve po letih|178|3}} 1kj4nxggian6a9kwivgqwljg1k04md0 14 522733 5737486 2022-08-20T08:23:28Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|178|6}} mdv1c0p1f40857x07q8xzyx3qhnq22x 14 522734 5737487 2022-08-20T08:23:30Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Dela po letih|178|6}} 2k9851rcyenuynl9zz93kf6mhj53jf5 14 522735 5737488 2022-08-20T08:24:16Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{podjetja po letih|180|7}} qz5usbajq6lil1nmokppy9fdnwehuob 14 522736 5737489 2022-08-20T08:24:18Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{gospodarstvo po letih|180|7}} cyox0nnfxpi0kwu1xoeue55fbrccpj2 14 522737 5737490 2022-08-20T08:24:27Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{naselja po letih|181|1}} mvdpr8m028mhixmlr6pka499eanlwv3 14 522738 5737491 2022-08-20T08:24:32Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{naselja po letih|181|3}} iqz4p9zln03b41i6ktl0uah9xxq5g5v 14 522739 5737492 2022-08-20T08:24:55Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|182|3}} rz6m646upspo5vayy46hx74p8q7sj73 14 522740 5737493 2022-08-20T08:25:06Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{podjetja po letih|182|8}} noy33eyt8qhqhklnedqngby4xkgyr9x 14 522741 5737494 2022-08-20T08:25:08Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{gospodarstvo po letih|182|8}} 9nkltv7xlget7axeqg1q5axow47x230 14 522742 5737495 2022-08-20T08:25:48Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{ukkat|184|7}} kas32f2rytg6ytfwspluyiyt0ucxvl3 14 522743 5737496 2022-08-20T08:26:17Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{naselja po letih|186|3}} laosarkfsrxid8jnjlwe42zcud6a48u 14 522744 5737498 2022-08-20T08:26:47Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{glasba po letih|188|4}} gdrj28cq2ndcj78ne5rb5b3c4dslrhk 14 522745 5737499 2022-08-20T08:26:56Z SportiBot 86399 nova kategorija wikitext text/x-wiki {{ukkat|188|9}} dddqr1wt22f45d6hg0xa7bjs8o22rrg 3 522746 5737501 2022-08-20T08:30:22Z Yerpo 8417 pojasnilo wikitext text/x-wiki Pozdravljen, tvoj prispevek sem predlagal za brisanje, saj po mojem mnenju ne zadostuje kriterijem [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnosti]]. Razprava je na [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/JANEV]], če bi želel kaj dodati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:30, 20. avgust 2022 (CEST) d9qr04vq9cyra5vmp6r4k5lcnr5uqiv 0 522747 5737502 2022-08-20T08:30:55Z Zm05gamer 180058 n wikitext text/x-wiki [[Slika:Benito Mussolini (primo piano).jpg|sličica|Naziv je nosil [[Benito Mussolini]]]] '''Duce''' je italijanski izraz, ki izhaja iz latinske besede dux 'vodja' in je soroden vojvodi. Fašisti so ta izraz pripisali voditelju [[Nacionalna fašistična stranka|Nacionalne fašistične stranke]] [[Benito Mussolini|Benitu Mussoliniju]], ki je bil tudi voditelj [[Fašistična Italija (1922-1943)|Fašistične Italije]].<ref>[[c:Image:Mussoliniposter.jpg|Image Description: Propaganda poster of Benito Mussolini, with caption "His Excellency Benito Mussolini, Head of Government, Leader of Fascism, and Founder of the Empire&nbsp;...".]]</ref> Ta naziv je imel Mussolini vse do leta 1943, ko ga odstavili s položaja predsednika vlade in je bil položaj "Duce" razpuščen. Ta izraz so prevzeli tudi drugi fašistični voditelji, na primer položaj [[Führer|Führerja]] [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] in [[Caudillo]] [[Francisco Franco|Francisca Franca]]. Septembra 1943 se je Mussolini razglasil za "vojvodo [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]]" (italijansko: Duce della Repubblica Sociale Italiana) in je bil na tem položaju vse do razpada [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]] in [[Smrt Benita Mussolinija|njegove usmrtitve]] aprila 1945.<ref>Quartermaine, L. (2000). [https://books.google.com/books?id=Vwx6hN8zyIsC&printsec=frontcover&dq=%22italian+social+republic%22&hl=en&sa=X&ei=5iLjT7L0Ic7ItAa_qL3FBg&redir_esc=y#v=onepage&q=%22italian%20social%20republic%22&f=false Mussolini's Last Republic: Propaganda and Politics in the Italian Social Republic]. p. 21</ref> == Glej tudi == * [[Führer]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Fašizem]] [[Kategorija:Politični nazivi]] p47zbvgbpkklcfpcyorvaow9qk2p6bc 5737503 5737502 2022-08-20T08:31:12Z Zm05gamer 180058 Zm05gamer je premaknil(-a) stran [[Duce.]] na [[Duce]]: odvečna pika wikitext text/x-wiki [[Slika:Benito Mussolini (primo piano).jpg|sličica|Naziv je nosil [[Benito Mussolini]]]] '''Duce''' je italijanski izraz, ki izhaja iz latinske besede dux 'vodja' in je soroden vojvodi. Fašisti so ta izraz pripisali voditelju [[Nacionalna fašistična stranka|Nacionalne fašistične stranke]] [[Benito Mussolini|Benitu Mussoliniju]], ki je bil tudi voditelj [[Fašistična Italija (1922-1943)|Fašistične Italije]].<ref>[[c:Image:Mussoliniposter.jpg|Image Description: Propaganda poster of Benito Mussolini, with caption "His Excellency Benito Mussolini, Head of Government, Leader of Fascism, and Founder of the Empire&nbsp;...".]]</ref> Ta naziv je imel Mussolini vse do leta 1943, ko ga odstavili s položaja predsednika vlade in je bil položaj "Duce" razpuščen. Ta izraz so prevzeli tudi drugi fašistični voditelji, na primer položaj [[Führer|Führerja]] [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] in [[Caudillo]] [[Francisco Franco|Francisca Franca]]. Septembra 1943 se je Mussolini razglasil za "vojvodo [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]]" (italijansko: Duce della Repubblica Sociale Italiana) in je bil na tem položaju vse do razpada [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]] in [[Smrt Benita Mussolinija|njegove usmrtitve]] aprila 1945.<ref>Quartermaine, L. (2000). [https://books.google.com/books?id=Vwx6hN8zyIsC&printsec=frontcover&dq=%22italian+social+republic%22&hl=en&sa=X&ei=5iLjT7L0Ic7ItAa_qL3FBg&redir_esc=y#v=onepage&q=%22italian%20social%20republic%22&f=false Mussolini's Last Republic: Propaganda and Politics in the Italian Social Republic]. p. 21</ref> == Glej tudi == * [[Führer]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Fašizem]] [[Kategorija:Politični nazivi]] p47zbvgbpkklcfpcyorvaow9qk2p6bc 0 522749 5737511 2022-08-20T08:37:45Z Octopus 13285 uvod wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[Slika:Rękopis Sędziwoja z Czechla - karta 274.jpg|thumb|250px|''Velikopoljska kronika'' v ''Kodeksu Sędziwoja z Czechla'' iz 15. stoletja (stran 274)]] [[Slika:Kr Wlp - ręk. Stanisława Augusta.jpg|thumb|250px|Začetek ''Velike kronike'' (''Chronica Magna''), prepisa iz 15. stoletja]] '''''Velikopoljska kronika''''' ([[poljsko]] ''Kronika wielkopolska'', [[latinsko]] ''Chronica Poloniae maioris'') je [[Srednji vek|srednjeveška]] [[kronika]] neznanega avtorja, ki opisuje domnevno zgodovino [[Velikopoljska|Velikopoljske]] od legendarnega začetka do leta 1273. Napisana je bila v [[Latinščina|latinskem jeziku]] na koncu 13. ali na začetku 14. stoletja. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kronike]] [[Kategorija:13. stoletje]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] cjnlpyac8d7x0nj2drna1so5pxvqvkf 5737578 5737511 2022-08-20T10:58:00Z Octopus 13285 izvor ... wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[Slika:Rękopis Sędziwoja z Czechla - karta 274.jpg|thumb|250px|''Velikopoljska kronika'' v ''Kodeksu Sędziwoja z Czechla'' iz 15. stoletja (stran 274)]] [[Slika:Kr Wlp - ręk. Stanisława Augusta.jpg|thumb|250px|Začetek ''Velike kronike'' (''Chronica Magna''), prepisa iz 15. stoletja]] '''''Velikopoljska kronika''''' ([[poljsko]] ''Kronika wielkopolska'', [[latinsko]] ''Chronica Poloniae maioris'') je [[Srednji vek|srednjeveška]] [[kronika]] neznanega avtorja, ki opisuje domnevno zgodovino [[Velikopoljska|Velikopoljske]] od legendarnega začetka do leta 1273. Napisana je bila v [[Latinščina|latinskem jeziku]] na koncu 13. ali na začetku 14. stoletja. ==Izvor in avtorstvo== Kronika je bila napisana z velikopoljskega stališča. Njen izvirni naslov ni znan. V eni od ohranjenih kronik je omenjena kot ''Chronicum Poloniae'' (''Kronika Poljske''), v drugi pa kot ''Annalia vestuste gentic Polonorum vel Kronice'' (''Letopis poljskega ljudstva ali Kronika'')<ref name=ref1>Michałowska, Teresa, ur. (1990). ''Słownik Literatury Staropolskiej''. Średniowiecze - Renasans - Barok. Zakład Narodowy Imienia Ossolińskich. str. 354. ISBN 8304022192.</ref> Nekateri zgodovinarji, med njimi Brygida Kürbis, so trdili, da je prva izdaja dela nastala med letoma 1283 in 1296, njen avtor pa je bil kustos poznanjskega kapitlja Godzisław Baszko. Druga izdaja je bila dokončana med letoma 1377 in 1384, kar je delno podprto z vključitvijo gradiva, ki ga podpira ''Kronika Dzierzwe'' iz začetka 14. stoletja. Drugi, kot je Jan Dąbrowski, so trdili, da je celotno kroniko napisal Jan iz Czarnkówa v drugi polovici 14. stoletja.<ref name=ref1/><ref>Miłosz, Czesław (1983). ''The History of Polish Literature''. University of California Press. str. 11. ISBN 9780520044777.</ref> Ohranjenih je devet rokopisov, vključno s kopijo ''Velike kronike'', ki vsebuje zbirko zgodovinskih virov, zbranih v Velikopoljski na koncu 14. stoletja. Avtorjev namen je bil zapisati zgodovino vladarjev Poljske. Kronika zajema bajeslovne dogodke od prazgodovine do leta 1271/1272, v dveh dodatkih pa dogodke v letu 1273. Kronika je slogovno sestavljena iz dveh delov. Prvi del, ki sega do leta 1202, temelji na delu ''[[Chronica seu originale regum et principum Poloniae |Chronica Polonorum]]'' Wincentyja Kadłubeka. Drugi del, napisan bolj v slogu analov, temelji na letnih zapisih kapitljev [[Gniezno]] in [[Poznanj]]. Drugi viri, ki jih je uporabil avtor, najverjetneje vključujejo izgubljene ''Annales Polonorum historiae'' (''Letopisi poljske zgodovine''), cerkvene arhive, ''Vita s. Stanislai'' (''Življenje sv. Stanislava'') in ''Vita maior'' (''Življenje svetega Stanislava'') Wincentyja iz Kielcz. Uvod v delo je preživel v dveh izdajah rokopisa. Eden od njiju je bil napisan leta 1295/1296 (v njem je kot aktualni vladar omenjen [[Przemisl II.|Przemysł II.]]). Drugi, obsežnejši, je najverjetneje nastal v 14. stoletju. Kroniko je v poljski jezik prevedel Kazimierz Abgarowicz leta 1965.<ref>Quarterly Journal of Scientific Publications, 1965. Polska Akademia Nauk, Ossolineum, str. 22.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kronike]] [[Kategorija:13. stoletje]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] 3aawzqhq63ldagsxdzyjekd5svmlgf4 0 522750 5737518 2022-08-20T08:49:53Z Zm05gamer 180058 n wikitext text/x-wiki [[Slika:Bundesarchiv Bild 147-0510, Berlin, Lustgarten, Kundgebung der HJ.jpg|sličica|Člani [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjeve mladine]] pri nacističnem pozdravu leta 1933.]] '''Nacistični pozdrav''', znan tudi kot '''Hitlerjev pozdrav''', je bila kultura, ki se je uporabljala kot pozdrav v [[Tretji rajh|nacistični Nemčiji]]. Pozdrav je bil izveden tako, da je oseba zravnala desno roko v zrak in običajno dejala: "[[Heil Hitler!]]" (Ahoj Hitler) "Heil, mein Führer!" ('Pozdravljen, moj vodja!') ali "Sieg Heil!" ('Pozdravljena zmaga!').<ref>Pronunciation word combination ''Heil Hitler!'': ''heil'', hear [https://www.duden.de/rechtschreibung/heil Duden: heil] and see Krech/Stock/Hirschfeld, Deutsches Aussprachewörterbuch, Walter de Gruyter, 2009, p. 574: IPA: {{IPA-de|haɪl||}} (remark: Krech/Stock/Hirschfeld are always using 'aə̯'-Transcription for 'ei'- and 'ai'-sounds, standard transcription IPA: {{IPA-de|haɪl||}}); ''Hitler'' see Krech/Stock/Hirschfeld, Deutsches Aussprachewörterbuch, Walter de Gruyter, 2009, p. 587: IPA: {{IPA-de|ˈhɪtlɐ||}}; emphasis: compare [https://de.forvo.com/word/heil_hitler/ Heil Hitler!] (two speakers) -> secondary stress on first syllable, main stress on first syllable of second word</ref> V tridesetih letih 20. stoletja je ta pozdrav sprejela [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistična stranka]], da bi izrazila poslušnost voditelju nacistične stranke [[Adolf Hitler|Adolfu Hitlerju]] in poveličevala vpliv nemškemu narodu.<ref name="Myth60">Kershaw (2001), p.&nbsp;60</ref> Pozdrav je bil obvezen za civiliste, večinoma pa neobvezen za vojaško osebje, ki je obdržalo tradicionalni vojaški pozdrav vse do [[Atentat na Adolfa Hitlerja leta 1944|neuspelega poskusa atentata na Hitlerja]] 20. julija 1944.<ref>{{cite book|title=German Infantry Handbook, 1939–1945: Organization, Uniforms, Weapons, Equipment, Operations|author=Büchner, Alex|date=1991|publisher=Schipper Publishing|isbn=978-0-88740-284-5}}</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-B06275A, Berlin, Reichstagssitzung, Rede Adolf Hitler.jpg|sličica|Hitler v parlamentu pri nacističnem pozdravu leta 1941, po [[Nemška napoved vojne Združenim državam Amerike|napovedi vojne ZDA]].]] Uporaba tega pozdrava je nezakonita v sodobni [[Nemčija|Nemčiji]] in [[Avstrija|Avstriji]], prav tako pa to velja za kaznivo dejanje v tudi v sodobni [[Poljska|Poljski]] in [[Slovaška|Slovaški]].<ref name="Ban">{{cite news|url=http://timesofindia.indiatimes.com/world/europe/Countries-where-Nazi-salute-is-illegal/articleshow/48147552.cms|archive-url=https://web.archive.org/web/20150723044313/http://timesofindia.indiatimes.com//world/europe/Countries-where-Nazi-salute-is-illegal/articleshow/48147552.cms|archive-date=23 July 2015|title=Countries where Nazi salute is illegal|date=20 July 2015|first=Alexander|last=Sehmer|newspaper=The Times of India|access-date=14 June 2018|url-status=live}}</ref> Prepovedana je tudi uporaba kakršnih koli nacističnih fraz, povezanih s pozdravom. V [[Italija|Italiji]] je kaznivo dejanje samo, če se uporablja z namenom "ponovne vzpostavitve prepovedane [[Nacionalna fašistična stranka|Nacionalne fašistične stranke]]" ali za povzdigovanje ali spodbujanje njene ideologije ali članov.<ref>{{cite news|date=2018-02-20|title=Saluto fascista, la Cassazione: "Non è reato se commemorativo" e conferma due assoluzioni a Milano|trans-title=Fascist salute, Supreme Court of Cassation: "Not a crime if memorial" and confirms two acquittals in Milan|url=https://milano.repubblica.it/cronaca/2018/02/20/news/saluto_fascista_per_la_cassazione_non_e_reato_se_commemorativo-189320383/|language=it|work=[[La Repubblica]]|location=Milan|access-date=2020-01-03}}</ref> V [[Kanada|Kanadi]], na [[Češka|Češkem]], v [[Francija|Franciji]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]], na [[Švedska|Švedskem]], v [[Švica|Švici]], v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in [[Rusija|Rusiji]] se izkazovanje pozdrava samo po sebi ne šteje kaznivo dejanje, vendar predstavlja sovražno dejanje, če se uporablja za širjenje [[Nacionalsocializem|nacistične ideologije]].<ref name="swiss">{{cite news|last=O'Dea|first=Claire|title=Hitler salute ruled not always illegal|url=http://www.swissinfo.ch/eng/swiss_news/Hitler_salute_ruled_not_always_illegal.html?cid=38631074|access-date=27 May 2014|newspaper=[[Swissinfo.ch]]|date=21 May 2014}}</ref><ref name="guardian">{{cite news|title=Swiss court rules that Nazi salute may be 'personal statement', not racism|url=https://www.theguardian.com/world/2014/may/21/swiss-court-rules-nazi-salute-personal-statement-not-racism|access-date=27 May 2014|newspaper=[[The Guardian]]|date=21 May 2014|agency=[[Associated Press]]|location=Geneva}}</ref><ref name="Ban2">{{cite news|url=http://timesofindia.indiatimes.com/world/europe/Countries-where-Nazi-salute-is-illegal/articleshow/48147552.cms|archive-url=https://web.archive.org/web/20150723044313/http://timesofindia.indiatimes.com//world/europe/Countries-where-Nazi-salute-is-illegal/articleshow/48147552.cms|archive-date=23 July 2015|title=Countries where Nazi salute is illegal|date=20 July 2015|first=Alexander|last=Sehmer|newspaper=The Times of India|access-date=14 June 2018|url-status=live}}</ref> == Glej tudi == * [[Führer]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Nacizem]] [[Kategorija:Politika Tretjega rajha]] 6gpqlupy8vytmod7la0rlzvt6fxpmrv 5737587 5737518 2022-08-20T11:13:27Z A09 188929 slog wikitext text/x-wiki [[Slika:Bundesarchiv Bild 147-0510, Berlin, Lustgarten, Kundgebung der HJ.jpg|sličica|Člani [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjeve mladine]] pri nacističnem pozdravu leta 1933.]] '''Nacistični pozdrav''', znan tudi kot '''Hitlerjev pozdrav''', je bila kultura, ki se je uporabljala kot pozdrav v [[Tretji rajh|nacistični Nemčiji]]. Pozdrav je bil izveden tako, da je oseba zravnala desno roko v zrak in običajno dejala: "[[Heil Hitler!]]" (Živel Hitler) "Heil, mein Führer!" ('Pozdravljen, moj führer!') ali "Sieg Heil!" ('Pozdrav zmagi!').<ref>Pronunciation word combination ''Heil Hitler!'': ''heil'', hear [https://www.duden.de/rechtschreibung/heil Duden: heil] and see Krech/Stock/Hirschfeld, Deutsches Aussprachewörterbuch, Walter de Gruyter, 2009, p. 574: IPA: {{IPA-de|haɪl||}} (remark: Krech/Stock/Hirschfeld are always using 'aə̯'-Transcription for 'ei'- and 'ai'-sounds, standard transcription IPA: {{IPA-de|haɪl||}}); ''Hitler'' see Krech/Stock/Hirschfeld, Deutsches Aussprachewörterbuch, Walter de Gruyter, 2009, p. 587: IPA: {{IPA-de|ˈhɪtlɐ||}}; emphasis: compare [https://de.forvo.com/word/heil_hitler/ Heil Hitler!] (two speakers) -> secondary stress on first syllable, main stress on first syllable of second word</ref> V tridesetih letih 20. stoletja je ta pozdrav sprejela [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistična stranka]], da bi izrazila poslušnost voditelju nacistične stranke [[Adolf Hitler|Adolfu Hitlerju]] in poveličevala vpliv nemškega naroda.<ref name="Myth60">Kershaw (2001), p.&nbsp;60</ref> Pozdrav je bil obvezen za civiliste, večinoma pa neobvezen za vojaško osebje, ki je obdržalo tradicionalni vojaški pozdrav vse do [[Atentat na Adolfa Hitlerja leta 1944|neuspelega poskusa atentata na Hitlerja]] 20. julija 1944.<ref>{{cite book|title=German Infantry Handbook, 1939–1945: Organization, Uniforms, Weapons, Equipment, Operations|author=Büchner, Alex|date=1991|publisher=Schipper Publishing|isbn=978-0-88740-284-5}}</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-B06275A, Berlin, Reichstagssitzung, Rede Adolf Hitler.jpg|sličica|Hitler v parlamentu pri nacističnem pozdravu leta 1941, po [[Nemška napoved vojne Združenim državam Amerike|napovedi vojne ZDA]].]] Uporaba tega pozdrava je nezakonita v sodobni [[Nemčija|Nemčiji]] in [[Avstrija|Avstriji]], prav tako pa to velja za kaznivo dejanje v tudi na [[Poljska|Poljskem]] in [[Slovaška|Slovaškem]].<ref name="Ban">{{cite news|url=http://timesofindia.indiatimes.com/world/europe/Countries-where-Nazi-salute-is-illegal/articleshow/48147552.cms|archive-url=https://web.archive.org/web/20150723044313/http://timesofindia.indiatimes.com//world/europe/Countries-where-Nazi-salute-is-illegal/articleshow/48147552.cms|archive-date=23 July 2015|title=Countries where Nazi salute is illegal|date=20 July 2015|first=Alexander|last=Sehmer|newspaper=The Times of India|access-date=14 June 2018|url-status=live}}</ref> Prepovedana je tudi uporaba kakršnih koli nacističnih fraz, povezanih s pozdravom. V [[Italija|Italiji]] je kaznivo dejanje samo, če se uporablja z namenom "ponovne vzpostavitve prepovedane [[Nacionalna fašistična stranka|Nacionalne fašistične stranke]]" ali za povzdigovanje ali spodbujanje njene ideologije ali članov.<ref>{{cite news|date=2018-02-20|title=Saluto fascista, la Cassazione: "Non è reato se commemorativo" e conferma due assoluzioni a Milano|trans-title=Fascist salute, Supreme Court of Cassation: "Not a crime if memorial" and confirms two acquittals in Milan|url=https://milano.repubblica.it/cronaca/2018/02/20/news/saluto_fascista_per_la_cassazione_non_e_reato_se_commemorativo-189320383/|language=it|work=[[La Repubblica]]|location=Milan|access-date=2020-01-03}}</ref> V [[Kanada|Kanadi]], na [[Češka|Češkem]], v [[Francija|Franciji]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]], na [[Švedska|Švedskem]], v [[Švica|Švici]], v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in [[Rusija|Rusiji]] se izkazovanje pozdrava samo po sebi ne šteje kaznivo dejanje, vendar predstavlja sovražno dejanje, če se uporablja za širjenje [[Nacionalsocializem|nacistične ideologije]].<ref name="swiss">{{cite news|last=O'Dea|first=Claire|title=Hitler salute ruled not always illegal|url=http://www.swissinfo.ch/eng/swiss_news/Hitler_salute_ruled_not_always_illegal.html?cid=38631074|access-date=27 May 2014|newspaper=[[Swissinfo.ch]]|date=21 May 2014}}</ref><ref name="guardian">{{cite news|title=Swiss court rules that Nazi salute may be 'personal statement', not racism|url=https://www.theguardian.com/world/2014/may/21/swiss-court-rules-nazi-salute-personal-statement-not-racism|access-date=27 May 2014|newspaper=[[The Guardian]]|date=21 May 2014|agency=[[Associated Press]]|location=Geneva}}</ref><ref name="Ban2">{{cite news|url=http://timesofindia.indiatimes.com/world/europe/Countries-where-Nazi-salute-is-illegal/articleshow/48147552.cms|archive-url=https://web.archive.org/web/20150723044313/http://timesofindia.indiatimes.com//world/europe/Countries-where-Nazi-salute-is-illegal/articleshow/48147552.cms|archive-date=23 July 2015|title=Countries where Nazi salute is illegal|date=20 July 2015|first=Alexander|last=Sehmer|newspaper=The Times of India|access-date=14 June 2018|url-status=live}}</ref> == Glej tudi == * [[Führer]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Nacizem]] [[Kategorija:Politika Tretjega rajha]] r7ryvmsj1klat5o86z8owyrun4sl5f8 0 522751 5737534 2022-08-20T09:10:00Z Zm05gamer 180058 n wikitext text/x-wiki [[Slika:Soyuz Voinstvuyushchikh Bezbozhnikov Membership Card.jpg|sličica|Naslovnica članske izkaznice Zveze bojevitih ateistov.]] '''Liga militantnih ateistov''' (rusko: Сою́з Вои́нствующих Безбо́жниковje) bila [[Ateizem|ateistična]] in protiverska organizacija delavcev in inteligence, ki se je razvila v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] pod vplivom ideoloških in kulturnih pogledov ter politike [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]] od leta 1925 do 1947.<ref>[[Richard Overy]] (2006), ''The Dictators: Hitler's Germany, Stalin's Russia'', p. 271 {{ISBN|0-393-02030-4}}</ref> Ligo so sestavljali člani partije, člani komsomolskega mladinskega gibanja, tisti brez posebne politične pripadnosti, delavci in vojaški veterani.<ref>Burleigh (2007), p. 49.</ref> Liga je vključevala delavce, kmete, študente in inteligenco. Imela je svoje prve podružnice v tovarnah, obratih, kolektivnih kmetijah (kolkhozih) in izobraževalnih ustanovah. Do začetka leta 1941 je imela približno 3,5 milijona članov iz 100 narodnosti. Imela je približno 96.000 pisarn po vsej državi. Vodena po [[Boljševiki|boljševističnih]] načelih [[Propaganda v Sovjetski zvezi|komunistične propagande]] in po ukazih partije glede vere, je Liga temeljila k izkoreninjenju [[Religija|religije]] v vseh njenih pojavnih oblikah in oblikovanju protiverske znanstvene miselnosti med delavci.<ref>Compare: ''[https://books.google.com/books?id=7moY9FF4raQC&pg=PA77 The History of Russia]'' by Charles E. Ziegler (2009), p. 77: "A League of the Militant Godless, aided by the Komsomol, organized atheist lectures, satirized religious holidays, published anti-religious posters and pamphlets, and confiscated church bells and icons."</ref> Propagirala je ateizem in znanstvene dosežke, izvajala tako imenovano »individualno delo« (metodo pošiljanja ateističnih mentorjev na srečanja s posameznimi verniki, da bi jih skušali pripraviti do odrekanja veri); večina kmetov ni bila navdušenih in celo strankarski aparat je Ligo označeval za neučinkovito.<ref>{{Cite journal|last=Childers|first=Barry|title=The Plurality of Soviet Religious "Policy"|journal=Florida State University Libraries}}</ref> Geslo Lige je bilo "Boj proti religiji je boj za [[socializem]]", kar naj bi povezovalo njihove ateistične poglede s komunističnim prizadevanjem za "izgradnjo socializma".<ref>Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 1: A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Anti-Religious Policies, St Martin's Press, New York (1987) p. 52</ref> Eno od gesel, sprejetih na 2. kongresu, je razglasilo: »Boj proti religiji je boj za petletni načrt!« Liga je imela mednarodne povezave; bila je del Internacionale proletarskih svobodomislecev in kasneje Svetovne zveze svobodomislecev.<ref>[[Great Soviet Encyclopedia|Большая советская энциклопедия]]. [http://bse.sci-lib.com/article104852.html Социализм]</ref> Do sredine tridesetih let 20. stoletja je komunistični režim menil, da je socializem 'zgrajen', Liga pa je sprejela nov slogan: "Boj proti veri je boj za [[komunizem]]", komunizem pa je bil po [[Marksizem|marksistični ideologiji]] naslednja stopnja za socializmom. Liga je bila "nominalno neodvisna organizacija, ki jo je ustanovila komunistična partija za spodbujanje ateizma".<ref>{{cite book|last1=Peris|first1=Daniel|title=Storming the Heavens: The Soviet League of the Militant Godless|url=https://books.google.com/books?id=nC2LSv5QNYkC|location=Ithaca|publisher=Cornell University Press|date=1998|page=2|isbn=9780801434853|access-date=2017-02-01|quote=Created in 1925, the League of the Militant Godless was the nominally independent organization established by the Communist Party to promote atheism.}}</ref> Objavljala je časopise, revije in drugo gradivo, ki je napadalo religijo, sponzorirala je predavanje filmov; organizirala je demonstracije in parade, ustanavljala je protiverske muzeje in vodila je usklajeno prizadevanje, ki je sovjetskim državljanom dejalo, da so verska prepričanja in običaji napačni in škodljivi ter da bi morali dobri državljani sprejeti znanstveni, ateistični pogled na svet.<ref name="peris2">Daniel Peris, ''Storming the Heavens: The Soviet League of the Militant Godless'' Cornell University Press, 1998, {{ISBN|978-0-8014-3485-3}}</ref> == Glej tudi == * [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.loc.gov/exhibits/archives/anti.html Library of Congress articles on the Soviet archives] * [http://www.presentpasts.info/articles/10.5334/pp.13/ University College London Institute of Archaeology Heritage Studies article on League and the Museums it established] [[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]] mgl2z40uvl0gj0kfbkjwvu7zv9unygp 5737581 5737534 2022-08-20T11:06:32Z A09 188929 slog wikitext text/x-wiki [[Slika:Soyuz Voinstvuyushchikh Bezbozhnikov Membership Card.jpg|sličica|Naslovnica članske izkaznice Zveze bojevitih ateistov.]] '''Liga militantnih ateistov''' (rusko: Сою́з Вои́нствующих Безбо́жниковje) je bila [[Ateizem|ateistična]] in protiverska organizacija delavcev in inteligence, ki se je razvila v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] pod vplivom ideoloških in kulturnih pogledov ter politike [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]] od leta 1925 do 1947.<ref>[[Richard Overy]] (2006), ''The Dictators: Hitler's Germany, Stalin's Russia'', p. 271 {{ISBN|0-393-02030-4}}</ref> Ligo so sestavljali člani partije, člani komsomolskega mladinskega gibanja, tisti brez posebne politične pripadnosti, delavci in vojaški veterani.<ref>Burleigh (2007), p. 49.</ref> Liga je vključevala delavce, kmete, študente in inteligenco. Imela je svoje prve podružnice v tovarnah, obratih, kolektivnih kmetijah (kolhozih) in izobraževalnih ustanovah. Do začetka leta 1941 je imela približno 3,5 milijona članov 100 narodnosti. Imela je približno 96.000 pisarn po vsej državi. Vodena po [[Boljševiki|boljševističnih]] načelih [[Propaganda v Sovjetski zvezi|komunistične propagande]] in po ukazih partije glede vere, je Liga temeljila k izkoreninjenju [[Religija|religije]] v vseh njenih pojavnih oblikah in oblikovanju protiverske znanstvene miselnosti med delavci.<ref>Compare: ''[https://books.google.com/books?id=7moY9FF4raQC&pg=PA77 The History of Russia]'' by Charles E. Ziegler (2009), p. 77: "A League of the Militant Godless, aided by the Komsomol, organized atheist lectures, satirized religious holidays, published anti-religious posters and pamphlets, and confiscated church bells and icons."</ref> Propagirala je ateizem in znanstvene dosežke, izvajala tako imenovano »individualno delo« (metodo pošiljanja ateističnih mentorjev na srečanja s posameznimi verniki, da bi jih skušali pripraviti do odrekanja veri); večina kmetov ni bila navdušenih in celo strankarski aparat je Ligo označeval za neučinkovito.<ref>{{Cite journal|last=Childers|first=Barry|title=The Plurality of Soviet Religious "Policy"|journal=Florida State University Libraries}}</ref> Geslo Lige je bilo "Boj proti religiji je boj za [[socializem]]", kar naj bi povezovalo njihove ateistične poglede s komunističnim prizadevanjem za "izgradnjo socializma".<ref>Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 1: A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Anti-Religious Policies, St Martin's Press, New York (1987) p. 52</ref> Eno od gesel, sprejetih na 2. kongresu, je razglasilo: »Boj proti religiji je boj za petletni načrt!« Liga je imela mednarodne povezave; bila je del Internacionale proletarskih svobodomislecev in kasneje Svetovne zveze svobodomislecev.<ref>[[Great Soviet Encyclopedia|Большая советская энциклопедия]]. [http://bse.sci-lib.com/article104852.html Социализм]</ref> Do sredine tridesetih let 20. stoletja je komunistični režim menil, da je socializem 'zgrajen', Liga pa je sprejela nov slogan: "Boj proti veri je boj za [[komunizem]]", komunizem pa je bil po [[Marksizem|marksistični ideologiji]] naslednja stopnja za socializmom. Liga je bila "nominalno neodvisna organizacija, ki jo je ustanovila komunistična partija za spodbujanje ateizma".<ref>{{cite book|last1=Peris|first1=Daniel|title=Storming the Heavens: The Soviet League of the Militant Godless|url=https://books.google.com/books?id=nC2LSv5QNYkC|location=Ithaca|publisher=Cornell University Press|date=1998|page=2|isbn=9780801434853|access-date=2017-02-01|quote=Created in 1925, the League of the Militant Godless was the nominally independent organization established by the Communist Party to promote atheism.}}</ref> Izdajala je časopise, revije in drugo gradivo, ki je napadalo religijo, sponzorirala je predavanje filmov; organizirala je demonstracije in parade, ustanavljala je protiverske muzeje in vodila usklajeno prizadevanje, da so verska prepričanja in običaji napačni in škodljivi ter da bi morali dobri državljani sprejeti znanstveni, ateistični pogled na svet.<ref name="peris2">Daniel Peris, ''Storming the Heavens: The Soviet League of the Militant Godless'' Cornell University Press, 1998, {{ISBN|978-0-8014-3485-3}}</ref> == Glej tudi == * [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.loc.gov/exhibits/archives/anti.html Library of Congress articles on the Soviet archives] * [http://www.presentpasts.info/articles/10.5334/pp.13/ University College London Institute of Archaeology Heritage Studies article on League and the Museums it established] [[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]] lo6zboo7m1ooc3fw0miqhe8ba4k6uxt 10 522752 5737546 2022-08-20T09:44:41Z Yerpo 8417 dokumentacija wikitext text/x-wiki {{Dokumentacijska podstran}} {{Warning|Predloga ustvari povezave na spletišča izven Wikipedije; zavedajte se, da lahko ta spletišča kadarkoli spremenijo format svojih URL-jev. Zato svetujemo, da preskusite povezave, ki jih predloga generira v članku. Če opazite nedelujoče povezave, posodobite predlogo ali prosite za pomoč na njeni [[Pogovor o predlogi:Finance links|pogovorni strani]].}} Predloga ustvari seznam koristnih povezav na spletišča s finančnimi podatki o podjetjih. == Uporaba == Predloga je namenjena vključitvi v pogavje "Zunanje povezave", najbolje za povezavami na uradne strani. ;Neizpolnjena predloga <pre style="overflow:auto;"> {{Finance links |name= |google= |yahoo= |bloomberg= |reuters= |sec_cik= }} </pre> ===Vključene strani=== V predlogo je možno vključiti povezave na naslednje spletne servise (odvisno od dostopnosti podatkov): # [[Google Finance]] # [[Yahoo! Finance]] # [[Bloomberg L.P.|Bloomberg]] # [[Reuters]] # uradni podatki na [[U.S. Securities and Exchange Commission]] (za ameriška podjetja) ===Parametri=== ; name: (ni nujno, privzeta vrednost je naslov članka) Prikazno ime za izpis, običajno polno uradno ime podjetja, kot je Starbucks Corporation ali Apple Inc. ; google: borzna okrajšava, ki ji sledita dvopičje in naziv borze, npr. SBUX:NASDAQ. Za Google Finance. ; yahoo: borzna okrajšava, ki ji sledi koda tuje borze, če je izven ZDA. Za Yahoo! Finance. ; bloomberg: Bloombergov simbol: borzna okrajšava, dvopičje in geografska koda, npr. SBUX:US za Starbucks. ; reuters: Reutersova koda RIC, ki je niz borzne okrajšave, pike in tržne kode, npr. SBUX.O za Starbucks. ; sec_cik: SEC CIK (Central Index Key), identifikator podjetja pri ameriški nadzorni agenciji Securities and Exchange Commission, ki spremlja vse delniške družbe na ameriških borzah in številna druga večja podjetja. CIK je možno dobiti z iskanjem imena podjetja na [https://www.sec.gov/edgar/searchedgar/cik.htm https://www.sec.gov/edgar/searchedgar/cik.htm], izpisan je takoj na strani z rezultati iskanja, levo od imena podjetja. V predlogo vključite številko brez vodilnih ničel. == Zgledi == === Ameriška delniška družba === <pre style="overflow:auto;"> {{Finance links | name = Starbucks Corporation <!-- lahko prazno --> | google = SBUX:NASDAQ | yahoo = SBUX | bloomberg = SBUX:US | reuters = SBUX.O | sec_cik = 829224 }} </pre> Izpisano kot: {{Finance links | name = Starbucks Corporation | google = SBUX:NASDAQ | yahoo = SBUX | bloomberg=SBUX:US | reuters = SBUX.O | sec_cik = 829224 }} === Neameriška delniška družba === <pre style="overflow:auto;"> {{Finance links | name = Royal Bank of Canada | reuters = RY.TO | bloomberg = RY:CN | sec_cik = 1000275 <!-- tudi nekatere neameriške družbe imajo podatke v SEC, če poslujejo v ZDA --> | yahoo = RY.TO | google = RY:TSE }} </pre> Izpisano kot: {{Finance links | name = Royal Bank of Canada | reuters = RY.TO | bloomberg = RY:CN | sec_cik = 1000275 | yahoo = RY.TO | google = RY:TSE }} === Zasebno podjetje === <pre style="overflow:auto;"> {{Finance links | name = Boston Consulting Group | sec_cik = 1127932 }} </pre> Izpisano kot: {{Finance links | name = Boston Consulting Group | sec_cik = 1127932 }} <includeonly>{{sandbox other|| <!-- Categories below this line; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Predloge za povezovanje navzven]] [[Kategorija:Ekonomske predloge]] }}</includeonly> iugbjeu008vbo7k79281bjucuzn8ajr 0 522753 5737549 2022-08-20T09:51:51Z Zm05gamer 180058 nekaj osnovnih informacij wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of the Soviet Union (dark version).svg|sličica|290x290_pik|Državna zastava [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].]] '''Politika Sovjetske zveze''' je potekala v okviru zvezne enostrankarske sovjetske socialistične republike, za katero je bila značilna nadrejena vloga [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]], edine stranke, ki jo je ustava dovolila v parlamentu. [[Sovjetska zveza]] je nekaj časa izvajala [[Avtoritarnost|avtoritarno]], od leta 1927 do 1953 pa je izvajala [[Totalitarizem|totalitarno politiko]].<ref>{{Cite web|title=totalitarianism {{!}} Definition, Examples, & Facts|url=https://www.britannica.com/topic/totalitarianism|access-date=2021-01-03|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref>     Država je izvajala politiko, ki je zagotavljala nadzor nad [[Gospodarstvo|gospodarstvom]], javnim življenjem in življenjem posameznikov. Njena politika je vključevala nacionalizacijo [[Podjetje|podjetij]], [[Banka|bank]] in [[Kmetijska površina|zemljišč]] ter s tem uvedbo skupnega lastništva, 5-letnih gospodarskih načrtov in planskega gospodarstva. Za zagotavljanje nadzora nad življenjem prebivalstva je bilo v času obstoja države ustanovljenih več tajnih policij, ki so politične nasprotnike zapirale v delovna taborišča [[Gulag]], kjer so se poleg težkega dela izvajale tudi usmrtitve zapornikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6V2DLmzfnbo&ab_channel=SimonPurger|title=ZGO 9: Komunizem v Sovjetski zvezi|publisher=You Tube}}</ref> Politiko Sovjetske zveze je zaznamovalo tudi [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi|množično preganjanje vere]], čeprav religija v državi nikoli ni bila uradno prepovedana.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Anti-religious Campaigns|url=http://web.archive.org/web/20210312114943/https://www.loc.gov/exhibits/archives/anti.html|website=web.archive.org|date=2021-03-12|accessdate=2021-10-24}}</ref>   Potem, ko je Sovjetska zveza leta 1953 sprejela zadržano in v veliki meri manj zatiralsko politiko, se je sovjetska politika spremenila. To je vključevalo več svobode, opustitev Gulagov in več pravic državljanom, vendar pa je partija še naprej zagotavljala nadzor nad življenjem prebivalstva in gospodarstvom.<ref>{{Navedi knjigo|title=ZGODOVINA|publisher=Mladinska knjiga|page=381|chapter=Destalinizacija}}</ref> Po letu 1985 se je politika v državi še bolj spremenila, ko sta bili izvedeni [[Glasnost]] in [[Pestrojka]]. == Glej tudi == * [[Zgodovina Sovjetske zveze]] * [[Razpad Sovjetske zveze]] * [[Religija v Sovjetski zvezi]] * [[Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi]] * [[Politična represija v Sovjetski zvezi]] == Sklici == <references /> == Literatura == * Alexander N. Yakovlev, Anthony Austin, Paul Hollander, ''Century of Violence in Soviet Russia'', Yale University Press (September, 2002), hardcover, 254 pages, {{ISBN|0-300-08760-8}}. [[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]] hj5nlssf8qapws3hc7v0454l6gy7hbb 5737593 5737549 2022-08-20T11:22:13Z A09 188929 slog, {{boljši vir}} wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of the Soviet Union (dark version).svg|sličica|290x290_pik|Državna zastava [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].]] '''Politika Sovjetske zveze''' je potekala v okviru zvezne enostrankarske sovjetske socialistične republike, za katero je bila značilna nadrejena vloga [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]], edine stranke, ki jo je ustava dovolila v parlamentu. [[Sovjetska zveza]] je nekaj časa izvajala [[Avtoritarnost|avtoritarno]], od leta 1927 do 1953 pa je izvajala [[Totalitarizem|totalitarno politiko]].<ref>{{Cite web|title=totalitarianism {{!}} Definition, Examples, & Facts|url=https://www.britannica.com/topic/totalitarianism|access-date=2021-01-03|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref>     Država je izvajala politiko, ki je zagotavljala nadzor nad [[Gospodarstvo|gospodarstvom]], javnim življenjem in življenjem posameznikov. Njena politika je vključevala nacionalizacijo [[Podjetje|podjetij]], [[Banka|bank]] in [[Kmetijska površina|zemljišč]] ter s tem uvedbo skupnega lastništva, [[Petletka|5-letnih gospodarskih načrtov]] in planskega gospodarstva. Za zagotavljanje nadzora nad življenjem prebivalstva je bilo v času obstoja države ustanovljenih več tajnih policij, ki so politične nasprotnike zapirale v [[Gulag|gulage]], delovna taborišča, kjer so se poleg težkega dela izvajale tudi usmrtitve zapornikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6V2DLmzfnbo&ab_channel=SimonPurger|title=ZGO 9: Komunizem v Sovjetski zvezi|publisher=You Tube}}</ref>{{Potreben boljši vir}} Politiko Sovjetske zveze je zaznamovalo tudi [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi|množično preganjanje vere]], čeprav religija v državi nikoli ni bila uradno prepovedana.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Anti-religious Campaigns|url=http://web.archive.org/web/20210312114943/https://www.loc.gov/exhibits/archives/anti.html|website=web.archive.org|date=2021-03-12|accessdate=2021-10-24}}</ref>   S sprejetjem zadržane in v veliki meri manj zatiralske politike leta 1953, se je sovjetska politika spremenila. To je vključevalo več svobode, opustitev gulagov in več pravic državljanom, vendar pa je partija še naprej zagotavljala nadzor nad življenjem prebivalstva in gospodarstvom.<ref>{{Navedi knjigo|title=ZGODOVINA|publisher=Mladinska knjiga|page=381|chapter=Destalinizacija}}</ref> Po letu 1985 se je politika v državi še bolj spremenila, ko sta bili izvedeni [[Glasnost (protest)|Glasnost]] in [[pestrojka]]. == Glej tudi == * [[Zgodovina Sovjetske zveze]] * [[Razpad Sovjetske zveze]] * [[Religija v Sovjetski zvezi]] * [[Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi]] * [[Politična represija v Sovjetski zvezi]] == Sklici == <references /> == Literatura == * Alexander N. Yakovlev, Anthony Austin, Paul Hollander, ''Century of Violence in Soviet Russia'', Yale University Press (September, 2002), hardcover, 254 pages, {{ISBN|0-300-08760-8}}. [[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]] qge14kchogyugfqc7panbq0cu4lnt7s 0 522754 5737570 2022-08-20T10:30:24Z Pv21 142817 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/946479189|Tinna Gunnlaugsdóttir]]« wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Tinna Gunnlaugsdóttir|birth_date={{Birth date and age|1954|6|18|df=y}}|birth_place=Iceland|death_date=|death_place=|image=|occupation=Actress|years_active=1981-present}} [[Category:Articles with hCards]] '''Tinna Gunnlaugsdóttir''', islandska igralka; 18. junij 1954, Islandija. Je islandska igralka. Od leta 1981 je nastopila v dvanajstih filmih, med drugim tudiiv filmu ''[[Kot v nebesih]]'', ki je bil leta 1992 prikazan zunaj konkurence na filmskem festivalu v Cannesu.<ref name="festival-cannes.com">{{Navedi splet|url=http://www.festival-cannes.com/en/archives/ficheFilm/id/35/year/1992.html|title=Festival de Cannes: As in Heaven|accessdate=15 August 2009|website=festival-cannes.com}}</ref> Je sestra režiserja [[Hrafn Gunnlaugsson|Hrafna Gunnlaugssona]]. Njen mož je pevec, igralec in skladatelj [[Egill Ólafsson]]. Med letoma 2005 in 2015 je bila umetniška direktorica [[Narodno gledališče Islandije|Nacionalnega gledališča Islandije]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.leikhusid.is/english/about-us|title=About us|publisher=National Theatre of Iceland|accessdate=4 February 2018}}</ref> == Izbrana filmografija == * ''[[Razbojnik (film iz 1981)|Razbojnik]]'' (1981) * ''[[Atomska postaja]]'' (1984) * ''[[Kul jazz in kokos|Kul jazz in kokosi]]'' (1985) * ''[[V senci krokarja]]'' (1988) * ''[[Kot v nebesih]]'' (1992) * ''[[Čast hiše]]'' (1999) == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{IMDb-ime|0348320|Tinna Gunnlaugsdóttir}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1954]] ie5lxe9xgailp04cl304ij0tcyuyatf 5737571 5737570 2022-08-20T10:31:27Z Pv21 142817 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Tinna Gunnlaugsdóttir|birth_date={{Birth date and age|1954|6|18|df=y}}|birth_place=[[Islandija]]|death_date=|death_place=|image=|occupation=igralka|years_active=1981-}} [[Category:Articles with hCards]] '''Tinna Gunnlaugsdóttir''', islandska igralka; 18. junij 1954, Islandija. Je islandska igralka. Od leta 1981 je nastopila v dvanajstih filmih, med drugim tudiiv filmu ''[[Kot v nebesih]]'', ki je bil leta 1992 prikazan zunaj konkurence na filmskem festivalu v Cannesu.<ref name="festival-cannes.com">{{Navedi splet|url=http://www.festival-cannes.com/en/archives/ficheFilm/id/35/year/1992.html|title=Festival de Cannes: As in Heaven|accessdate=15 August 2009|website=festival-cannes.com}}</ref> Je sestra režiserja [[Hrafn Gunnlaugsson|Hrafna Gunnlaugssona]]. Njen mož je pevec, igralec in skladatelj [[Egill Ólafsson]]. Med letoma 2005 in 2015 je bila umetniška direktorica [[Narodno gledališče Islandije|Nacionalnega gledališča Islandije]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.leikhusid.is/english/about-us|title=About us|publisher=National Theatre of Iceland|accessdate=4 February 2018}}</ref> == Izbrana filmografija == * ''[[Razbojnik (film iz 1981)|Razbojnik]]'' (1981) * ''[[Atomska postaja]]'' (1984) * ''[[Kul jazz in kokos|Kul jazz in kokosi]]'' (1985) * ''[[V senci krokarja]]'' (1988) * ''[[Kot v nebesih]]'' (1992) * ''[[Čast hiše]]'' (1999) == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{IMDb-ime|0348320|Tinna Gunnlaugsdóttir}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1954]] 5ruztlhnem5hv195kd06n3hkscmbaqb 5737576 5737571 2022-08-20T10:52:06Z Yerpo 8417 pospravljanje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |years_active=1981-}} '''Tinna Gunnlaugsdóttir''', [[Islandci|islandska]] [[igralec (umetnik)|igralka]], * [[18. junij]] [[1954]], [[Islandija]]. Je islandska igralka. Od leta 1981 je nastopila v dvanajstih filmih, med drugim tudi v filmu ''[[Kot v nebesih]]'', ki je bil leta 1992 prikazan zunaj konkurence na filmskem festivalu v Cannesu.<ref name="festival-cannes.com">{{Navedi splet|url=http://www.festival-cannes.com/en/archives/ficheFilm/id/35/year/1992.html|title=Festival de Cannes: As in Heaven|accessdate=15 August 2009|website=festival-cannes.com}}</ref> Je sestra režiserja [[Hrafn Gunnlaugsson|Hrafna Gunnlaugssona]]. Njen mož je pevec, igralec in skladatelj [[Egill Ólafsson]]. Med letoma 2005 in 2015 je bila umetniška direktorica [[Narodno gledališče Islandije|Nacionalnega gledališča Islandije]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.leikhusid.is/english/about-us|title=About us|publisher=National Theatre of Iceland|accessdate=4 February 2018}}</ref> == Izbrana filmografija == * ''[[Razbojnik (film iz 1981)|Razbojnik]]'' (1981) * ''[[Atomska postaja]]'' (1984) * ''[[Kul jazz in kokos|Kul jazz in kokosi]]'' (1985) * ''[[V senci krokarja]]'' (1988) * ''[[Kot v nebesih]]'' (1992) * ''[[Čast hiše]]'' (1999) == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{IMDb-ime|0348320|Tinna Gunnlaugsdóttir}} {{DEFAULTSORT:Gunnlaugsdottir, Tinna}} [[Kategorija:Islandski igralci]] 2r3fjfcjpiwlb298h051tzwe0lcu4u3 0 522755 5737574 2022-08-20T10:41:23Z Pv21 142817 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1020263288|Northeastern Region (Iceland)]]« wikitext text/x-wiki '''Severovzhodna regija''' ({{Jezik-is|Norðurland eystra}}, [ˈnɔrðʏrˌlant ˈeistra]) je ena od tradicionalnih osmih [[Regije Islandije|regij Islandije]], ki se nahaja na severu otoka. Največje mesto v regiji je [[Akureyri]] s 17.300 prebivalci. == Zunanje povezave == * {{Wikipotovanje-medvrstično|North Iceland}} [[Kategorija:Islandija]] [[Kategorija:Regije Islandije]] 1e4qjnr31lsaf3v8nqmjmnpup8ymqt9 5737575 5737574 2022-08-20T10:41:54Z Pv21 142817 slika wikitext text/x-wiki [[Slika:Nordurland eystra.png|sličica|Lega regije]] '''Severovzhodna regija''' ({{Jezik-is|Norðurland eystra}}, [ˈnɔrðʏrˌlant ˈeistra]) je ena od tradicionalnih osmih [[Regije Islandije|regij Islandije]], ki se nahaja na severu otoka. Največje mesto v regiji je [[Akureyri]] s 17.300 prebivalci. == Zunanje povezave == * {{Wikipotovanje-medvrstično|North Iceland}} [[Kategorija:Islandija]] [[Kategorija:Regije Islandije]] j4zglcojyxkzxr96tnt3lridpust2qh 14 522756 5737577 2022-08-20T10:52:47Z Yerpo 8417 n wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[Islandci|islandskih]] [[igralec (umetnik)|igralcih]]}} [[Kategorija:Igralci po narodnosti]] [[Kategorija:Islandski umetniki|Igralci]] hilf3nm6r0v14z55hhba6qopqd0h0kd 0 522757 5737579 2022-08-20T11:05:40Z Pv21 142817 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1095234668|Moussa Faki]]« wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Moussa Faki<br />{{small|موسى فكي}}|image=Moussa Faki 2022.jpg|caption=|office=[[Predsednik komisije Afriške unije]]|deputy=[[Thomas Kwesi Quartey]]|termstart=14. marec 2017|termend=|predecessor=[[Nkosazana Dlamini-Zuma]]|successor=|office1=[[Čad|Minister za zunanje zadeve Čada]]|primeminister1=|termstart1=23. april 2008|termend1=30. januar 2017|predecessor1=[[Ahmad Allam-Mi]]|successor1=[[Hissein Brahim Taha]]|office2=[[Predsednik vlade Čada]]|president2=[[Idriss Déby]]|termstart2=24. junij 2003|termend2=4. februar 2005|predecessor2=[[Haroun Kabadi]]|successor2=[[Pascal Yoadimnadji]]|birth_date={{birth date and age|1960|6|21|df=y}}|birth_place=[[Biltine, Čad|Biltine]], [[Čad]]|death_date=|death_place=|party=[[Domoljubno odrešitveno gibanje]]|premier1=[[Youssouf Saleh Abbas]]<br />[[Emmanuel Nadingar]]<br />[[Djimrangar Dadnadji]]<br />[[Kalzeubet Pahimi Deubet]]<br />[[Albert Pahimi Padacké]]}}'''Moussa Faki Mahamat''' ({{Jezik-ar|موسى فكي محمد}}, ''{{Transliteration|ar|DIN|Mūsā Fakī Muḥammad}}''), [[Seznam čadskih politikov|čadski politik]] in [[diplomat]]; * [[21. junij]] [[1960]], [[Biltine, Čad|Biltine]], [[Čad]]. Je [[Čad|čadski]] politik in diplomat. 14. marca 2017 je bil izvoljen za [[Predsednik Komisije Afriške unije|predsednika Komisije Afriške unije]]. Pred tem je bil med 24. junijem 2003 in 4. februarjem 2005 [[predsednik vlade Čada]] in minister za zunanje zadeve od aprila 2008 do januarja 2017. Faki, član vladajočega [[Domoljubno odrešitveno gibanje|Domoljubnega gibanja]] za rešitev (MPS),<ref name="AE">[http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm Page on Faki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120211163448/http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm|date=2012-02-11}}, ''Afrique Express'' {{In lang|fr}}.</ref> pripada etnični skupini [[Ljudje Zaghawa|Zaghawa]], ki ji je pripadal tudi pokojni predsednik [[Idriss Déby]].<ref name="IRIN">[http://www.irinnews.org/report.aspx?reportid=52914 "Prime Minister resigns after civil servant strikes"], IRIN, 4 February 2005.</ref> 6. februarja 2021 je bil ponovno izvoljen za predsednika Komisije Afriške unije za nadaljnji štiriletni mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Moussa Faki re-elected as Chairperson and Dr. Monique Nsanzabaganwa elected as 1st female Deputy Chairperson of the AU Commission {{!}} African Union|url=https://au.int/en/pressreleases/20210206/34th-au-summit-reelects-moussa-faki-chairperson-au-commission#:~:text=The%20Assembly%20of%20Heads%20of,year%20term%20from%202021-2024.|accessdate=2021-03-25|website=au.int}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Faki re-elected head of AU Commission at summit focused on COVID|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/2/6/au-leader-faki-re-elected-for-second-four-year-term-at-summit|accessdate=2021-03-25|website=www.aljazeera.com|language=en}}</ref> == Biografija == Faki se je rodil v mestu [[Biltine, Čad|Biltine]] v vzhodnem [[Čad|Čadu]]. Obiskoval je univerzo v [[Brazzaville|Brazzavillu]] v [[Zahodni Kongo|Republiki Kongo]], kjer je študiral [[pravo]]. Ko je [[Hissène Habré|Hissein Habré]] 7. junija 1982 prevzel oblast, je odšel v izgnanstvo in se pridružil Demokratičnemu revolucionarnemu svetu, ki ga je vodil [[Acheikh Ibn Oumar]]; vendar se ni vrnil v Čad, ko se je Acheikh leta 1988 pridružil Habréju. Končno se je vrnil 7. junija 1991, potem ko je oblast prevzel Déby. Bil je generalni direktor dveh ministrstev, nato pa je med letoma 1996 in 1999 opravljal funkcijo generalnega direktorja Nacionalne družbe za sladkor (SONASUT).<ref name="AE">[http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm Page on Faki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120211163448/http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm|date=2012-02-11}}, ''Afrique Express'' {{In lang|fr}}.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Moussa Faki Mahamat {{!}} West Africa Gateway {{!}} Portail de l'Afrique de l'Ouest|url=http://www.west-africa-brief.org/content/en/moussa-faki-mahamat|accessdate=2021-03-25|website=www.west-africa-brief.org}}</ref> [[Slika:Secretary_Pompeo_Meets_with_AUC_Chairperson_Mahamat_(49556711308).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0a/Secretary_Pompeo_Meets_with_AUC_Chairperson_Mahamat_%2849556711308%29.jpg/220px-Secretary_Pompeo_Meets_with_AUC_Chairperson_Mahamat_%2849556711308%29.jpg|levo|sličica| Faki se sreča z [[Državni sekretar Združenih držav Amerike|ameriškim državnim sekretarjem]] [[Mike Pompeo|Michaelom R. Pompeom]] v [[Adis Abeba|Adis Abebi v Etiopiji]] 18. februarja 2020.]] Nato je bil od marca 1999 do julija 2002 direktor kabineta predsednika Débyja in vodja njegove kampanje za predsedniške volitve maja 2001.<ref name="AE">[http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm Page on Faki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120211163448/http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm|date=2012-02-11}}, ''Afrique Express'' {{In lang|fr}}.</ref><ref>[http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadpol/273unnouveaupremierministre.htm "Un nouveau Premier ministre «nordiste» Nouveau gouvernement"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071213080944/http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadpol/273unnouveaupremierministre.htm|date=2007-12-13}}, ''Afrique Express'', number 273, July 1, 2003 {{In lang|fr}}.</ref> Faki je bil kasneje imenovan za ministra za javna dela in promet v vladi premierja [[Haroun Kabadi|Harouna Kabadija]], ki je bil na to mesto imenovan 12. junija 2002.<ref>[http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadgvts/251gvt12062002.htm "Le gouvernement du Tchad, formé le 12 juin 2002"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131015161949/http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadgvts/251gvt12062002.htm|date=2013-10-15}}, ''Afrique Express'', number 251, 18 June 2002 {{In lang|fr}}.</ref> Čez leto dni, 24. junija 2003, je predsednik Déby Kabadija zamenjal s Fakijem, ki je tako postal novi čadski premier. Imenovanje Fakija je bilo nenavadno, ker je Faki politik s severa države, kar je pomenilo, da sta bila s severa tako predsednik kot premier; običajno je mesto predsednika vlade dobil južnjak, ker je bil predsednik Déby severnjak. Faki je odstopil v začetku februarja 2005 zaradi stavke javnih uslužbencev in govoric o prepiru z Débyjem. [[Slika:Secretary_Blinken_Meets_with_African_Union_Commission_Chairperson_Moussa_Faki_Mahamat_(51931846961).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1d/Secretary_Blinken_Meets_with_African_Union_Commission_Chairperson_Moussa_Faki_Mahamat_%2851931846961%29.jpg/220px-Secretary_Blinken_Meets_with_African_Union_Commission_Chairperson_Moussa_Faki_Mahamat_%2851931846961%29.jpg|levo|sličica| Faki z ameriškim državnim sekretarjem [[Antony Blinken|Antonyjem Blinknom]] marca 2022]] Faki je bil 19. januarja 2007 imenovan za člana Ekonomsko-socialnega in kulturnega sveta<ref>[https://web.archive.org/web/20070331035345/http://www.presidencedutchad.org/Activites/Actes/nominationconseileco.htm "Decret n°042 /PR /2007, Portant nomination des membres du Conseil Economique, Social et Culturel"], Chadian presidency website, 19 January 2007 {{In lang|fr}}.</ref>, nato pa sredi februarja istega leta še izvoljen za predsednika tega svéta.<ref>Valery Gottingar, [http://www.primature-tchad.org/index.php?2007/02/15/488-mmoussa-faki-mahamat-est-elu-president-du-conseil-economique-social-et-culturel "M. Moussa Faki Mahamat est élu Président du Conseil Economique, Social et Culturel"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120209085730/http://www.primature-tchad.org/index.php?2007%2F02%2F15%2F488-mmoussa-faki-mahamat-est-elu-president-du-conseil-economique-social-et-culturel|date=2012-02-09}}, Chadian government website, 15 February 2007 {{In lang|fr}}.</ref> V vladi premierja [[Youssouf Saleh Abbas|Youssoufa Saleha Abbasa]], ki je bila imenovana 23. aprila 2008, je bil imenovan za zunanjega ministra.<ref>[http://www.jeuneafrique.com/fluxafp/fil_info.asp?reg_id=0&art_cle=45149 "Tchad: l'opposition entre dans le nouveau gouvernement tchadien"], Agence-France-Presse, 23 April 2008 {{In lang|fr}}.</ref><ref>[http://www.presidencedutchad.org/institutions/Gouvernement%20du%2023%20Avril%202008.htm "Liste des Membres du Gouvernement du 23 Avril 2008"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181013053922/http://www.presidencedutchad.org/institutions/Gouvernement%20du%2023%20Avril%202008.htm|date=2018-10-13}}, Website of the Chadian Presidency {{In lang|fr}}.</ref> 30. januarja 2017 je bil izvoljen, da nasledi Južnoafričana [[Nkosazana Dlamini-Zuma]] kot [[predsednik Komisije Afriške unije]], pri čemer je premagal [[Amina Mohamed|Amino Mohamed]] iz Kenije.<ref>Ed Cropley, [https://web.archive.org/web/20170130160236/http://af.reuters.com/article/topNews/idAFKBN15E1P0 "Chad's foreign minister secures top post at African Union"], Reuters, 30 January 2017.</ref><ref>[https://www.bbc.com/news/world-africa-38795676 "Morocco to rejoin African Union despite Western Sahara dispute"], BBC News, 30 January 2017.</ref> [[Hissein Brahim Sem Taha|Hissein Brahim Taha]] ga je 5. februarja 2017 nadomestil na mestu čadskega ministra za zunanje zadeve.<ref>Ken Karuri, [http://www.africanews.com/2017/02/06/chad-reshuffles-cabinet-as-moussa-faki-takes-over-as-au-chair/ "Chad reshuffles cabinet as Moussa Faki takes over as AU chair"], Africanews, 6 February 2017.</ref> Faki je funkcijo predsednika AU komisije prevzel 14. marca 2017.<ref>[http://www.jeuneafrique.com/417097/politique/union-africaine-tchadien-moussa-faki-prend-renes-de-lorganisation/ "Union africaine : le Tchadien Moussa Faki prend les rênes de l’organisation"], ''Jeune Afrique'', 14 March 2017 {{In lang|fr}}.</ref> == Glej tudi == * [[Seznam zunanjih ministrov v letu 2017]] == Sklici == <references group="" responsive="1"></references> == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1960]] [[Kategorija:Čadski politiki]] [[Kategorija:Afriška unija]] 00y1r1evgsfxcsvkv5omutv89ww3gd0 5737580 5737579 2022-08-20T11:06:18Z Pv21 142817 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Moussa Faki<br />{{small|موسى فكي}}|image=Moussa Faki 2022.jpg|caption=|office=[[Predsednik komisije Afriške unije]]|deputy=[[Thomas Kwesi Quartey]]|termstart=14. marec 2017|termend=|predecessor=[[Nkosazana Dlamini-Zuma]]|successor=|office1=[[Čad|Minister za zunanje zadeve Čada]]|primeminister1=|termstart1=23. april 2008|termend1=30. januar 2017|predecessor1=[[Ahmad Allam-Mi]]|successor1=[[Hissein Brahim Taha]]|office2=[[Predsednik vlade Čada]]|president2=[[Idriss Déby]]|termstart2=24. junij 2003|termend2=4. februar 2005|predecessor2=[[Haroun Kabadi]]|successor2=[[Pascal Yoadimnadji]]|birth_date={{birth date and age|1960|6|21|df=y}}|birth_place=[[Biltine, Čad|Biltine]], [[Čad]]|death_date=|death_place=|party=[[Domoljubno odrešitveno gibanje]]|premier1=[[Youssouf Saleh Abbas]]<br />[[Emmanuel Nadingar]]<br />[[Djimrangar Dadnadji]]<br />[[Kalzeubet Pahimi Deubet]]<br />[[Albert Pahimi Padacké]]}}'''Moussa Faki Mahamat''' ({{Jezik-ar|موسى فكي محمد}}, ''{{Transliteration|ar|DIN|Mūsā Fakī Muḥammad}}''), [[Seznam čadskih politikov|čadski politik]] in [[diplomat]]; * [[21. junij]] [[1960]], [[Biltine, Čad|Biltine]], [[Čad]]. Je [[Čad|čadski]] politik in diplomat. 14. marca 2017 je bil izvoljen za [[Predsednik Komisije Afriške unije|predsednika Komisije Afriške unije]]. Pred tem je bil med 24. junijem 2003 in 4. februarjem 2005 [[predsednik vlade Čada]] in minister za zunanje zadeve od aprila 2008 do januarja 2017. Faki, član vladajočega [[Domoljubno odrešitveno gibanje|Domoljubnega gibanja]] za rešitev (MPS),<ref name="AE">[http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm Page on Faki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120211163448/http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm|date=2012-02-11}}, ''Afrique Express'' {{In lang|fr}}.</ref> pripada etnični skupini [[Ljudje Zaghawa|Zaghawa]], ki ji je pripadal tudi pokojni predsednik [[Idriss Déby]].<ref name="IRIN">[http://www.irinnews.org/report.aspx?reportid=52914 "Prime Minister resigns after civil servant strikes"], IRIN, 4 February 2005.</ref> 6. februarja 2021 je bil ponovno izvoljen za predsednika Komisije Afriške unije za nadaljnji štiriletni mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Moussa Faki re-elected as Chairperson and Dr. Monique Nsanzabaganwa elected as 1st female Deputy Chairperson of the AU Commission {{!}} African Union|url=https://au.int/en/pressreleases/20210206/34th-au-summit-reelects-moussa-faki-chairperson-au-commission#:~:text=The%20Assembly%20of%20Heads%20of,year%20term%20from%202021-2024.|accessdate=2021-03-25|website=au.int}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Faki re-elected head of AU Commission at summit focused on COVID|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/2/6/au-leader-faki-re-elected-for-second-four-year-term-at-summit|accessdate=2021-03-25|website=www.aljazeera.com|language=en}}</ref> == Biografija == Faki se je rodil v mestu [[Biltine, Čad|Biltine]] v vzhodnem [[Čad|Čadu]]. Obiskoval je univerzo v [[Brazzaville|Brazzavillu]] v [[Zahodni Kongo|Republiki Kongo]], kjer je študiral [[pravo]]. Ko je [[Hissène Habré|Hissein Habré]] 7. junija 1982 prevzel oblast, je odšel v izgnanstvo in se pridružil Demokratičnemu revolucionarnemu svetu, ki ga je vodil [[Acheikh Ibn Oumar]]; vendar se ni vrnil v Čad, ko se je Acheikh leta 1988 pridružil Habréju. Končno se je vrnil 7. junija 1991, potem ko je oblast prevzel Déby. Bil je generalni direktor dveh ministrstev, nato pa je med letoma 1996 in 1999 opravljal funkcijo generalnega direktorja Nacionalne družbe za sladkor (SONASUT).<ref name="AE">[http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm Page on Faki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120211163448/http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm|date=2012-02-11}}, ''Afrique Express'' {{In lang|fr}}.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Moussa Faki Mahamat {{!}} West Africa Gateway {{!}} Portail de l'Afrique de l'Ouest|url=http://www.west-africa-brief.org/content/en/moussa-faki-mahamat|accessdate=2021-03-25|website=www.west-africa-brief.org}}</ref> [[Slika:Secretary_Pompeo_Meets_with_AUC_Chairperson_Mahamat_(49556711308).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0a/Secretary_Pompeo_Meets_with_AUC_Chairperson_Mahamat_%2849556711308%29.jpg/220px-Secretary_Pompeo_Meets_with_AUC_Chairperson_Mahamat_%2849556711308%29.jpg|levo|sličica| Faki se sreča z [[Državni sekretar Združenih držav Amerike|ameriškim državnim sekretarjem]] [[Mike Pompeo|Michaelom R. Pompeom]] v [[Adis Abeba|Adis Abebi v Etiopiji]] 18. februarja 2020.]] Nato je bil od marca 1999 do julija 2002 direktor kabineta predsednika Débyja in vodja njegove kampanje za predsedniške volitve maja 2001.<ref name="AE">[http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm Page on Faki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120211163448/http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm|date=2012-02-11}}, ''Afrique Express'' {{In lang|fr}}.</ref><ref>[http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadpol/273unnouveaupremierministre.htm "Un nouveau Premier ministre «nordiste» Nouveau gouvernement"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071213080944/http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadpol/273unnouveaupremierministre.htm|date=2007-12-13}}, ''Afrique Express'', number 273, July 1, 2003 {{In lang|fr}}.</ref> Faki je bil kasneje imenovan za ministra za javna dela in promet v vladi premierja [[Haroun Kabadi|Harouna Kabadija]], ki je bil na to mesto imenovan 12. junija 2002.<ref>[http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadgvts/251gvt12062002.htm "Le gouvernement du Tchad, formé le 12 juin 2002"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131015161949/http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadgvts/251gvt12062002.htm|date=2013-10-15}}, ''Afrique Express'', number 251, 18 June 2002 {{In lang|fr}}.</ref> Čez leto dni, 24. junija 2003, je predsednik Déby Kabadija zamenjal s Fakijem, ki je tako postal novi čadski premier. Imenovanje Fakija je bilo nenavadno, ker je Faki politik s severa države, kar je pomenilo, da sta bila s severa tako predsednik kot premier; običajno je mesto predsednika vlade dobil južnjak, ker je bil predsednik Déby severnjak. Faki je odstopil v začetku februarja 2005 zaradi stavke javnih uslužbencev in govoric o prepiru z Débyjem. [[Slika:Secretary_Blinken_Meets_with_African_Union_Commission_Chairperson_Moussa_Faki_Mahamat_(51931846961).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1d/Secretary_Blinken_Meets_with_African_Union_Commission_Chairperson_Moussa_Faki_Mahamat_%2851931846961%29.jpg/220px-Secretary_Blinken_Meets_with_African_Union_Commission_Chairperson_Moussa_Faki_Mahamat_%2851931846961%29.jpg|sličica| Faki z ameriškim državnim sekretarjem [[Antony Blinken|Antonyjem Blinknom]] marca 2022]] Faki je bil 19. januarja 2007 imenovan za člana Ekonomsko-socialnega in kulturnega sveta<ref>[https://web.archive.org/web/20070331035345/http://www.presidencedutchad.org/Activites/Actes/nominationconseileco.htm "Decret n°042 /PR /2007, Portant nomination des membres du Conseil Economique, Social et Culturel"], Chadian presidency website, 19 January 2007 {{In lang|fr}}.</ref>, nato pa sredi februarja istega leta še izvoljen za predsednika tega svéta.<ref>Valery Gottingar, [http://www.primature-tchad.org/index.php?2007/02/15/488-mmoussa-faki-mahamat-est-elu-president-du-conseil-economique-social-et-culturel "M. Moussa Faki Mahamat est élu Président du Conseil Economique, Social et Culturel"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120209085730/http://www.primature-tchad.org/index.php?2007%2F02%2F15%2F488-mmoussa-faki-mahamat-est-elu-president-du-conseil-economique-social-et-culturel|date=2012-02-09}}, Chadian government website, 15 February 2007 {{In lang|fr}}.</ref> V vladi premierja [[Youssouf Saleh Abbas|Youssoufa Saleha Abbasa]], ki je bila imenovana 23. aprila 2008, je bil imenovan za zunanjega ministra.<ref>[http://www.jeuneafrique.com/fluxafp/fil_info.asp?reg_id=0&art_cle=45149 "Tchad: l'opposition entre dans le nouveau gouvernement tchadien"], Agence-France-Presse, 23 April 2008 {{In lang|fr}}.</ref><ref>[http://www.presidencedutchad.org/institutions/Gouvernement%20du%2023%20Avril%202008.htm "Liste des Membres du Gouvernement du 23 Avril 2008"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181013053922/http://www.presidencedutchad.org/institutions/Gouvernement%20du%2023%20Avril%202008.htm|date=2018-10-13}}, Website of the Chadian Presidency {{In lang|fr}}.</ref> 30. januarja 2017 je bil izvoljen, da nasledi Južnoafričana [[Nkosazana Dlamini-Zuma]] kot [[predsednik Komisije Afriške unije]], pri čemer je premagal [[Amina Mohamed|Amino Mohamed]] iz Kenije.<ref>Ed Cropley, [https://web.archive.org/web/20170130160236/http://af.reuters.com/article/topNews/idAFKBN15E1P0 "Chad's foreign minister secures top post at African Union"], Reuters, 30 January 2017.</ref><ref>[https://www.bbc.com/news/world-africa-38795676 "Morocco to rejoin African Union despite Western Sahara dispute"], BBC News, 30 January 2017.</ref> [[Hissein Brahim Sem Taha|Hissein Brahim Taha]] ga je 5. februarja 2017 nadomestil na mestu čadskega ministra za zunanje zadeve.<ref>Ken Karuri, [http://www.africanews.com/2017/02/06/chad-reshuffles-cabinet-as-moussa-faki-takes-over-as-au-chair/ "Chad reshuffles cabinet as Moussa Faki takes over as AU chair"], Africanews, 6 February 2017.</ref> Faki je funkcijo predsednika AU komisije prevzel 14. marca 2017.<ref>[http://www.jeuneafrique.com/417097/politique/union-africaine-tchadien-moussa-faki-prend-renes-de-lorganisation/ "Union africaine : le Tchadien Moussa Faki prend les rênes de l’organisation"], ''Jeune Afrique'', 14 March 2017 {{In lang|fr}}.</ref> == Glej tudi == * [[Seznam zunanjih ministrov v letu 2017]] == Sklici == <references group="" responsive="1"></references> == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1960]] [[Kategorija:Čadski politiki]] [[Kategorija:Afriška unija]] 6to4pfgb6pw7exfd8l9u9k4au2i3ith 5737606 5737580 2022-08-20T11:39:28Z A09 188929 wd wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Moussa Faki<br />{{small|موسى فكي}}|image=Moussa Faki 2022.jpg|caption=|office=[[Predsednik komisije Afriške unije]]|deputy=[[Thomas Kwesi Quartey]]|termstart=14. marec 2017|termend=|predecessor=[[Nkosazana Dlamini-Zuma]]|successor=|office1=[[Čad|Minister za zunanje zadeve Čada]]|primeminister1=|termstart1=23. april 2008|termend1=30. januar 2017|predecessor1=[[Ahmad Allam-Mi]]|successor1=[[Hissein Brahim Taha]]|office2=[[Predsednik vlade Čada]]|president2=[[Idriss Déby]]|termstart2=24. junij 2003|termend2=4. februar 2005|predecessor2=[[Haroun Kabadi]]|successor2=[[Pascal Yoadimnadji]]|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|party=[[Domoljubno odrešitveno gibanje]]|premier1=[[Youssouf Saleh Abbas]]<br />[[Emmanuel Nadingar]]<br />[[Djimrangar Dadnadji]]<br />[[Kalzeubet Pahimi Deubet]]<br />[[Albert Pahimi Padacké]]}}'''Moussa Faki Mahamat''' ({{Jezik-ar|موسى فكي محمد}}, ''{{Transliteration|ar|DIN|Mūsā Fakī Muḥammad}}''), [[Seznam čadskih politikov|čadski politik]] in [[diplomat]]; * [[21. junij]] [[1960]], [[Biltine, Čad|Biltine]], [[Čad]]. Je [[Čad|čadski]] politik in diplomat. 14. marca 2017 je bil izvoljen za [[Predsednik Komisije Afriške unije|predsednika Komisije Afriške unije]]. Pred tem je bil med 24. junijem 2003 in 4. februarjem 2005 [[predsednik vlade Čada]] in minister za zunanje zadeve od aprila 2008 do januarja 2017. Faki, član vladajočega [[Domoljubno odrešitveno gibanje|Domoljubnega gibanja]] za rešitev (MPS),<ref name="AE">[http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm Page on Faki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120211163448/http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm|date=2012-02-11}}, ''Afrique Express'' {{In lang|fr}}.</ref> pripada etnični skupini [[Ljudje Zaghawa|Zaghawa]], ki ji je pripadal tudi pokojni predsednik [[Idriss Déby]].<ref name="IRIN">[http://www.irinnews.org/report.aspx?reportid=52914 "Prime Minister resigns after civil servant strikes"], IRIN, 4 February 2005.</ref> 6. februarja 2021 je bil ponovno izvoljen za predsednika Komisije Afriške unije za nadaljnji štiriletni mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Moussa Faki re-elected as Chairperson and Dr. Monique Nsanzabaganwa elected as 1st female Deputy Chairperson of the AU Commission {{!}} African Union|url=https://au.int/en/pressreleases/20210206/34th-au-summit-reelects-moussa-faki-chairperson-au-commission#:~:text=The%20Assembly%20of%20Heads%20of,year%20term%20from%202021-2024.|accessdate=2021-03-25|website=au.int}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Faki re-elected head of AU Commission at summit focused on COVID|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/2/6/au-leader-faki-re-elected-for-second-four-year-term-at-summit|accessdate=2021-03-25|website=www.aljazeera.com|language=en}}</ref> == Biografija == Faki se je rodil v mestu [[Biltine, Čad|Biltine]] v vzhodnem [[Čad|Čadu]]. Obiskoval je univerzo v [[Brazzaville|Brazzavillu]] v [[Zahodni Kongo|Republiki Kongo]], kjer je študiral [[pravo]]. Ko je [[Hissène Habré|Hissein Habré]] 7. junija 1982 prevzel oblast, je odšel v izgnanstvo in se pridružil Demokratičnemu revolucionarnemu svetu, ki ga je vodil [[Acheikh Ibn Oumar]]; vendar se ni vrnil v Čad, ko se je Acheikh leta 1988 pridružil Habréju. Končno se je vrnil 7. junija 1991, potem ko je oblast prevzel Déby. Bil je generalni direktor dveh ministrstev, nato pa je med letoma 1996 in 1999 opravljal funkcijo generalnega direktorja Nacionalne družbe za sladkor (SONASUT).<ref name="AE">[http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm Page on Faki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120211163448/http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm|date=2012-02-11}}, ''Afrique Express'' {{In lang|fr}}.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Moussa Faki Mahamat {{!}} West Africa Gateway {{!}} Portail de l'Afrique de l'Ouest|url=http://www.west-africa-brief.org/content/en/moussa-faki-mahamat|accessdate=2021-03-25|website=www.west-africa-brief.org}}</ref> [[Slika:Secretary_Pompeo_Meets_with_AUC_Chairperson_Mahamat_(49556711308).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0a/Secretary_Pompeo_Meets_with_AUC_Chairperson_Mahamat_%2849556711308%29.jpg/220px-Secretary_Pompeo_Meets_with_AUC_Chairperson_Mahamat_%2849556711308%29.jpg|levo|sličica| Faki se sreča z [[Državni sekretar Združenih držav Amerike|ameriškim državnim sekretarjem]] [[Mike Pompeo|Michaelom R. Pompeom]] v [[Adis Abeba|Adis Abebi v Etiopiji]] 18. februarja 2020.]] Nato je bil od marca 1999 do julija 2002 direktor kabineta predsednika Débyja in vodja njegove kampanje za predsedniške volitve maja 2001.<ref name="AE">[http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm Page on Faki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120211163448/http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm|date=2012-02-11}}, ''Afrique Express'' {{In lang|fr}}.</ref><ref>[http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadpol/273unnouveaupremierministre.htm "Un nouveau Premier ministre «nordiste» Nouveau gouvernement"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071213080944/http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadpol/273unnouveaupremierministre.htm|date=2007-12-13}}, ''Afrique Express'', number 273, July 1, 2003 {{In lang|fr}}.</ref> Faki je bil kasneje imenovan za ministra za javna dela in promet v vladi premierja [[Haroun Kabadi|Harouna Kabadija]], ki je bil na to mesto imenovan 12. junija 2002.<ref>[http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadgvts/251gvt12062002.htm "Le gouvernement du Tchad, formé le 12 juin 2002"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131015161949/http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadgvts/251gvt12062002.htm|date=2013-10-15}}, ''Afrique Express'', number 251, 18 June 2002 {{In lang|fr}}.</ref> Čez leto dni, 24. junija 2003, je predsednik Déby Kabadija zamenjal s Fakijem, ki je tako postal novi čadski premier. Imenovanje Fakija je bilo nenavadno, ker je Faki politik s severa države, kar je pomenilo, da sta bila s severa tako predsednik kot premier; običajno je mesto predsednika vlade dobil južnjak, ker je bil predsednik Déby severnjak. Faki je odstopil v začetku februarja 2005 zaradi stavke javnih uslužbencev in govoric o prepiru z Débyjem. [[Slika:Secretary_Blinken_Meets_with_African_Union_Commission_Chairperson_Moussa_Faki_Mahamat_(51931846961).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1d/Secretary_Blinken_Meets_with_African_Union_Commission_Chairperson_Moussa_Faki_Mahamat_%2851931846961%29.jpg/220px-Secretary_Blinken_Meets_with_African_Union_Commission_Chairperson_Moussa_Faki_Mahamat_%2851931846961%29.jpg|sličica| Faki z ameriškim državnim sekretarjem [[Antony Blinken|Antonyjem Blinknom]] marca 2022]] Faki je bil 19. januarja 2007 imenovan za člana Ekonomsko-socialnega in kulturnega sveta<ref>[https://web.archive.org/web/20070331035345/http://www.presidencedutchad.org/Activites/Actes/nominationconseileco.htm "Decret n°042 /PR /2007, Portant nomination des membres du Conseil Economique, Social et Culturel"], Chadian presidency website, 19 January 2007 {{In lang|fr}}.</ref>, nato pa sredi februarja istega leta še izvoljen za predsednika tega svéta.<ref>Valery Gottingar, [http://www.primature-tchad.org/index.php?2007/02/15/488-mmoussa-faki-mahamat-est-elu-president-du-conseil-economique-social-et-culturel "M. Moussa Faki Mahamat est élu Président du Conseil Economique, Social et Culturel"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120209085730/http://www.primature-tchad.org/index.php?2007%2F02%2F15%2F488-mmoussa-faki-mahamat-est-elu-president-du-conseil-economique-social-et-culturel|date=2012-02-09}}, Chadian government website, 15 February 2007 {{In lang|fr}}.</ref> V vladi premierja [[Youssouf Saleh Abbas|Youssoufa Saleha Abbasa]], ki je bila imenovana 23. aprila 2008, je bil imenovan za zunanjega ministra.<ref>[http://www.jeuneafrique.com/fluxafp/fil_info.asp?reg_id=0&art_cle=45149 "Tchad: l'opposition entre dans le nouveau gouvernement tchadien"], Agence-France-Presse, 23 April 2008 {{In lang|fr}}.</ref><ref>[http://www.presidencedutchad.org/institutions/Gouvernement%20du%2023%20Avril%202008.htm "Liste des Membres du Gouvernement du 23 Avril 2008"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181013053922/http://www.presidencedutchad.org/institutions/Gouvernement%20du%2023%20Avril%202008.htm|date=2018-10-13}}, Website of the Chadian Presidency {{In lang|fr}}.</ref> 30. januarja 2017 je bil izvoljen, da nasledi Južnoafričana [[Nkosazana Dlamini-Zuma]] kot [[predsednik Komisije Afriške unije]], pri čemer je premagal [[Amina Mohamed|Amino Mohamed]] iz Kenije.<ref>Ed Cropley, [https://web.archive.org/web/20170130160236/http://af.reuters.com/article/topNews/idAFKBN15E1P0 "Chad's foreign minister secures top post at African Union"], Reuters, 30 January 2017.</ref><ref>[https://www.bbc.com/news/world-africa-38795676 "Morocco to rejoin African Union despite Western Sahara dispute"], BBC News, 30 January 2017.</ref> [[Hissein Brahim Sem Taha|Hissein Brahim Taha]] ga je 5. februarja 2017 nadomestil na mestu čadskega ministra za zunanje zadeve.<ref>Ken Karuri, [http://www.africanews.com/2017/02/06/chad-reshuffles-cabinet-as-moussa-faki-takes-over-as-au-chair/ "Chad reshuffles cabinet as Moussa Faki takes over as AU chair"], Africanews, 6 February 2017.</ref> Faki je funkcijo predsednika AU komisije prevzel 14. marca 2017.<ref>[http://www.jeuneafrique.com/417097/politique/union-africaine-tchadien-moussa-faki-prend-renes-de-lorganisation/ "Union africaine : le Tchadien Moussa Faki prend les rênes de l’organisation"], ''Jeune Afrique'', 14 March 2017 {{In lang|fr}}.</ref> == Glej tudi == * [[Seznam zunanjih ministrov v letu 2017]] == Sklici == <references group="" responsive="1"></references> == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1960]] [[Kategorija:Čadski politiki]] [[Kategorija:Afriška unija]] eb650cwdojj9pkzz0zoslmnwoam452m 5737607 5737606 2022-08-20T11:39:42Z A09 188929 −[[Kategorija:Rojeni leta 1960]]; −[[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Moussa Faki<br />{{small|موسى فكي}}|image=Moussa Faki 2022.jpg|caption=|office=[[Predsednik komisije Afriške unije]]|deputy=[[Thomas Kwesi Quartey]]|termstart=14. marec 2017|termend=|predecessor=[[Nkosazana Dlamini-Zuma]]|successor=|office1=[[Čad|Minister za zunanje zadeve Čada]]|primeminister1=|termstart1=23. april 2008|termend1=30. januar 2017|predecessor1=[[Ahmad Allam-Mi]]|successor1=[[Hissein Brahim Taha]]|office2=[[Predsednik vlade Čada]]|president2=[[Idriss Déby]]|termstart2=24. junij 2003|termend2=4. februar 2005|predecessor2=[[Haroun Kabadi]]|successor2=[[Pascal Yoadimnadji]]|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|party=[[Domoljubno odrešitveno gibanje]]|premier1=[[Youssouf Saleh Abbas]]<br />[[Emmanuel Nadingar]]<br />[[Djimrangar Dadnadji]]<br />[[Kalzeubet Pahimi Deubet]]<br />[[Albert Pahimi Padacké]]}}'''Moussa Faki Mahamat''' ({{Jezik-ar|موسى فكي محمد}}, ''{{Transliteration|ar|DIN|Mūsā Fakī Muḥammad}}''), [[Seznam čadskih politikov|čadski politik]] in [[diplomat]]; * [[21. junij]] [[1960]], [[Biltine, Čad|Biltine]], [[Čad]]. Je [[Čad|čadski]] politik in diplomat. 14. marca 2017 je bil izvoljen za [[Predsednik Komisije Afriške unije|predsednika Komisije Afriške unije]]. Pred tem je bil med 24. junijem 2003 in 4. februarjem 2005 [[predsednik vlade Čada]] in minister za zunanje zadeve od aprila 2008 do januarja 2017. Faki, član vladajočega [[Domoljubno odrešitveno gibanje|Domoljubnega gibanja]] za rešitev (MPS),<ref name="AE">[http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm Page on Faki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120211163448/http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm|date=2012-02-11}}, ''Afrique Express'' {{In lang|fr}}.</ref> pripada etnični skupini [[Ljudje Zaghawa|Zaghawa]], ki ji je pripadal tudi pokojni predsednik [[Idriss Déby]].<ref name="IRIN">[http://www.irinnews.org/report.aspx?reportid=52914 "Prime Minister resigns after civil servant strikes"], IRIN, 4 February 2005.</ref> 6. februarja 2021 je bil ponovno izvoljen za predsednika Komisije Afriške unije za nadaljnji štiriletni mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Moussa Faki re-elected as Chairperson and Dr. Monique Nsanzabaganwa elected as 1st female Deputy Chairperson of the AU Commission {{!}} African Union|url=https://au.int/en/pressreleases/20210206/34th-au-summit-reelects-moussa-faki-chairperson-au-commission#:~:text=The%20Assembly%20of%20Heads%20of,year%20term%20from%202021-2024.|accessdate=2021-03-25|website=au.int}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Faki re-elected head of AU Commission at summit focused on COVID|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/2/6/au-leader-faki-re-elected-for-second-four-year-term-at-summit|accessdate=2021-03-25|website=www.aljazeera.com|language=en}}</ref> == Biografija == Faki se je rodil v mestu [[Biltine, Čad|Biltine]] v vzhodnem [[Čad|Čadu]]. Obiskoval je univerzo v [[Brazzaville|Brazzavillu]] v [[Zahodni Kongo|Republiki Kongo]], kjer je študiral [[pravo]]. Ko je [[Hissène Habré|Hissein Habré]] 7. junija 1982 prevzel oblast, je odšel v izgnanstvo in se pridružil Demokratičnemu revolucionarnemu svetu, ki ga je vodil [[Acheikh Ibn Oumar]]; vendar se ni vrnil v Čad, ko se je Acheikh leta 1988 pridružil Habréju. Končno se je vrnil 7. junija 1991, potem ko je oblast prevzel Déby. Bil je generalni direktor dveh ministrstev, nato pa je med letoma 1996 in 1999 opravljal funkcijo generalnega direktorja Nacionalne družbe za sladkor (SONASUT).<ref name="AE">[http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm Page on Faki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120211163448/http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm|date=2012-02-11}}, ''Afrique Express'' {{In lang|fr}}.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Moussa Faki Mahamat {{!}} West Africa Gateway {{!}} Portail de l'Afrique de l'Ouest|url=http://www.west-africa-brief.org/content/en/moussa-faki-mahamat|accessdate=2021-03-25|website=www.west-africa-brief.org}}</ref> [[Slika:Secretary_Pompeo_Meets_with_AUC_Chairperson_Mahamat_(49556711308).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0a/Secretary_Pompeo_Meets_with_AUC_Chairperson_Mahamat_%2849556711308%29.jpg/220px-Secretary_Pompeo_Meets_with_AUC_Chairperson_Mahamat_%2849556711308%29.jpg|levo|sličica| Faki se sreča z [[Državni sekretar Združenih držav Amerike|ameriškim državnim sekretarjem]] [[Mike Pompeo|Michaelom R. Pompeom]] v [[Adis Abeba|Adis Abebi v Etiopiji]] 18. februarja 2020.]] Nato je bil od marca 1999 do julija 2002 direktor kabineta predsednika Débyja in vodja njegove kampanje za predsedniške volitve maja 2001.<ref name="AE">[http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm Page on Faki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120211163448/http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadbios/273moussakaki.htm|date=2012-02-11}}, ''Afrique Express'' {{In lang|fr}}.</ref><ref>[http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadpol/273unnouveaupremierministre.htm "Un nouveau Premier ministre «nordiste» Nouveau gouvernement"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071213080944/http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadpol/273unnouveaupremierministre.htm|date=2007-12-13}}, ''Afrique Express'', number 273, July 1, 2003 {{In lang|fr}}.</ref> Faki je bil kasneje imenovan za ministra za javna dela in promet v vladi premierja [[Haroun Kabadi|Harouna Kabadija]], ki je bil na to mesto imenovan 12. junija 2002.<ref>[http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadgvts/251gvt12062002.htm "Le gouvernement du Tchad, formé le 12 juin 2002"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131015161949/http://www.afrique-express.com/archive/CENTRALE/tchad/tchadgvts/251gvt12062002.htm|date=2013-10-15}}, ''Afrique Express'', number 251, 18 June 2002 {{In lang|fr}}.</ref> Čez leto dni, 24. junija 2003, je predsednik Déby Kabadija zamenjal s Fakijem, ki je tako postal novi čadski premier. Imenovanje Fakija je bilo nenavadno, ker je Faki politik s severa države, kar je pomenilo, da sta bila s severa tako predsednik kot premier; običajno je mesto predsednika vlade dobil južnjak, ker je bil predsednik Déby severnjak. Faki je odstopil v začetku februarja 2005 zaradi stavke javnih uslužbencev in govoric o prepiru z Débyjem. [[Slika:Secretary_Blinken_Meets_with_African_Union_Commission_Chairperson_Moussa_Faki_Mahamat_(51931846961).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1d/Secretary_Blinken_Meets_with_African_Union_Commission_Chairperson_Moussa_Faki_Mahamat_%2851931846961%29.jpg/220px-Secretary_Blinken_Meets_with_African_Union_Commission_Chairperson_Moussa_Faki_Mahamat_%2851931846961%29.jpg|sličica| Faki z ameriškim državnim sekretarjem [[Antony Blinken|Antonyjem Blinknom]] marca 2022]] Faki je bil 19. januarja 2007 imenovan za člana Ekonomsko-socialnega in kulturnega sveta<ref>[https://web.archive.org/web/20070331035345/http://www.presidencedutchad.org/Activites/Actes/nominationconseileco.htm "Decret n°042 /PR /2007, Portant nomination des membres du Conseil Economique, Social et Culturel"], Chadian presidency website, 19 January 2007 {{In lang|fr}}.</ref>, nato pa sredi februarja istega leta še izvoljen za predsednika tega svéta.<ref>Valery Gottingar, [http://www.primature-tchad.org/index.php?2007/02/15/488-mmoussa-faki-mahamat-est-elu-president-du-conseil-economique-social-et-culturel "M. Moussa Faki Mahamat est élu Président du Conseil Economique, Social et Culturel"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120209085730/http://www.primature-tchad.org/index.php?2007%2F02%2F15%2F488-mmoussa-faki-mahamat-est-elu-president-du-conseil-economique-social-et-culturel|date=2012-02-09}}, Chadian government website, 15 February 2007 {{In lang|fr}}.</ref> V vladi premierja [[Youssouf Saleh Abbas|Youssoufa Saleha Abbasa]], ki je bila imenovana 23. aprila 2008, je bil imenovan za zunanjega ministra.<ref>[http://www.jeuneafrique.com/fluxafp/fil_info.asp?reg_id=0&art_cle=45149 "Tchad: l'opposition entre dans le nouveau gouvernement tchadien"], Agence-France-Presse, 23 April 2008 {{In lang|fr}}.</ref><ref>[http://www.presidencedutchad.org/institutions/Gouvernement%20du%2023%20Avril%202008.htm "Liste des Membres du Gouvernement du 23 Avril 2008"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181013053922/http://www.presidencedutchad.org/institutions/Gouvernement%20du%2023%20Avril%202008.htm|date=2018-10-13}}, Website of the Chadian Presidency {{In lang|fr}}.</ref> 30. januarja 2017 je bil izvoljen, da nasledi Južnoafričana [[Nkosazana Dlamini-Zuma]] kot [[predsednik Komisije Afriške unije]], pri čemer je premagal [[Amina Mohamed|Amino Mohamed]] iz Kenije.<ref>Ed Cropley, [https://web.archive.org/web/20170130160236/http://af.reuters.com/article/topNews/idAFKBN15E1P0 "Chad's foreign minister secures top post at African Union"], Reuters, 30 January 2017.</ref><ref>[https://www.bbc.com/news/world-africa-38795676 "Morocco to rejoin African Union despite Western Sahara dispute"], BBC News, 30 January 2017.</ref> [[Hissein Brahim Sem Taha|Hissein Brahim Taha]] ga je 5. februarja 2017 nadomestil na mestu čadskega ministra za zunanje zadeve.<ref>Ken Karuri, [http://www.africanews.com/2017/02/06/chad-reshuffles-cabinet-as-moussa-faki-takes-over-as-au-chair/ "Chad reshuffles cabinet as Moussa Faki takes over as AU chair"], Africanews, 6 February 2017.</ref> Faki je funkcijo predsednika AU komisije prevzel 14. marca 2017.<ref>[http://www.jeuneafrique.com/417097/politique/union-africaine-tchadien-moussa-faki-prend-renes-de-lorganisation/ "Union africaine : le Tchadien Moussa Faki prend les rênes de l’organisation"], ''Jeune Afrique'', 14 March 2017 {{In lang|fr}}.</ref> == Glej tudi == * [[Seznam zunanjih ministrov v letu 2017]] == Sklici == <references group="" responsive="1"></references> == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} [[Kategorija:Čadski politiki]] [[Kategorija:Afriška unija]] 240fc1en8eiu38srpvssz1ocn9s928h